Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Otroci na vlaku ugotovijo, da so Georgeina starša in agent Keats uspavani. Zato se morajo znajti sami. Poleg tega je izginila algebrska naprava. Odločijo se, da jo bodo dobili nazaj. - literarna predloga: Enid Blyton - igra: Diaana Babnicova, Elliott Rose, Kit Rakusen, Flora Jacoby Richardson - režija: Tim Kirby
Otroci na vlaku ugotovijo, da so Georgeina starša in agent Keats uspavani. Zato se morajo znajti sami. Poleg tega je izginila algebrska naprava. Odločijo se, da jo bodo dobili nazaj. - literarna predloga: Enid Blyton - igra: Diaana Babnicova, Elliott Rose, Kit Rakusen, Flora Jacoby Richardson - režija: Tim Kirby
Danes se z vlakom odpravimo do ene naših najbolj znanih turističnih destinacij. Bled ima dve železniški postaji: postajo Lesce Bled, ki je od središča Bleda oddaljena 4 kilometre, in postajo Bled Jezero, kamor se je odpravila Darja Pograjc. Slednja je od Blejskega jezera oz. kopalnih vod v Veliki Zaki oddaljena zgolj kilometer oz. 15 minut hoje. Nič čudnega torej, da je tam srečala tako domače kot tuje turiste, ki so za obisk tega bisera raje kot avtomobil izbrali vlak.
Danes se z vlakom odpravimo do ene naših najbolj znanih turističnih destinacij. Bled ima dve železniški postaji: postajo Lesce Bled, ki je od središča Bleda oddaljena 4 kilometre, in postajo Bled Jezero, kamor se je odpravila Darja Pograjc. Slednja je od Blejskega jezera oz. kopalnih vod v Veliki Zaki oddaljena zgolj kilometer oz. 15 minut hoje. Nič čudnega torej, da je tam srečala tako domače kot tuje turiste, ki so za obisk tega bisera raje kot avtomobil izbrali vlak.
Ob akumulacijskem jezeru na Mostu na Soči Občina Tolmin z nekajmesečno zamudo zaključuje z urejanjem treh zalivov oz. vstopnih točk. Naložbo bodo zaključili sredi oktobra. Takrat bodo obeležili tudi 120. obletnico Turističnega društva Most na Soči, prirpavljajo pa tudi razpravo, kakšen naj bo plovbni režim na jezeru. V jutranjiku poročamo še: - Poslanci so sprejeli dolgo pričakovani novi zakon o medijih. - V Piran se vrača Carpaccieva slika - Koalicija voljnih znova o varnostnih jamstvih za Ukrajino - Za ohranjanje občutljivih jamskih ekosistemov namenjenih 5,3 milijona evrov - Košarkarje Slovenije čaka zadnja tekma v skupinskem delu evropskega prvenstva
Ob akumulacijskem jezeru na Mostu na Soči Občina Tolmin z nekajmesečno zamudo zaključuje z urejanjem treh zalivov oz. vstopnih točk. Naložbo bodo zaključili sredi oktobra. Takrat bodo obeležili tudi 120. obletnico Turističnega društva Most na Soči, prirpavljajo pa tudi razpravo, kakšen naj bo plovbni režim na jezeru. V jutranjiku poročamo še: - Poslanci so sprejeli dolgo pričakovani novi zakon o medijih. - V Piran se vrača Carpaccieva slika - Koalicija voljnih znova o varnostnih jamstvih za Ukrajino - Za ohranjanje občutljivih jamskih ekosistemov namenjenih 5,3 milijona evrov - Košarkarje Slovenije čaka zadnja tekma v skupinskem delu evropskega prvenstva
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
Drugi poudarki oddaje: Gorsko kolesarjenje je poleti priljubljen način preživljanja prostega časa, na Kopah pa ta teden gostijo največje adrenalinske navdušence Novomeški otroci že 22. leto zapored počitnice preživljajo ustvarjalno v družbi vrstnikov, stran od televizijskih ekranov in telefonov V mestni občini Nova Gorica letos poteka vrsta infrastrukturnih projektov - od prenove šol in vrtcev do graditve športnih površin in cestnih ureditev V Zimici v Dupleku so včeraj odprli prenovljeno in razširjeno cesto, končuje pa se tudi prenova kuhinje v osnovni šoli in gradnja tamkajšnjega novega vrtca V centru ponovne uporabe Ptuj v času hitrega potrošništva krepijo krožno gospodarstvo in olajšajo nakupe tistim s tanjšo denarnico
Drugi poudarki oddaje: Gorsko kolesarjenje je poleti priljubljen način preživljanja prostega časa, na Kopah pa ta teden gostijo največje adrenalinske navdušence Novomeški otroci že 22. leto zapored počitnice preživljajo ustvarjalno v družbi vrstnikov, stran od televizijskih ekranov in telefonov V mestni občini Nova Gorica letos poteka vrsta infrastrukturnih projektov - od prenove šol in vrtcev do graditve športnih površin in cestnih ureditev V Zimici v Dupleku so včeraj odprli prenovljeno in razširjeno cesto, končuje pa se tudi prenova kuhinje v osnovni šoli in gradnja tamkajšnjega novega vrtca V centru ponovne uporabe Ptuj v času hitrega potrošništva krepijo krožno gospodarstvo in olajšajo nakupe tistim s tanjšo denarnico
Plesne oddaje – domača produkcija
Eden najbolj znanih in bleščečih baletnih duetov je gotovo pas de deux črnega laboda iz baleta Labodje jezero.
Eden najbolj znanih in bleščečih baletnih duetov je gotovo pas de deux črnega laboda iz baleta Labodje jezero.
Občina Pivka je občina z največ jezeri v Sloveniji, čeprav teh jezer največkrat sploh ni. Sedemnajst jezer je namreč presihajočih in na tako majhnem območju jih ni nikjer na svetu toliko. Z njimi je povezana tudi velika biotska pestrost, vse skupaj pa je zajeto v Krajinski park Pivška presihajoča jezera. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«
Občina Pivka je občina z največ jezeri v Sloveniji, čeprav teh jezer največkrat sploh ni. Sedemnajst jezer je namreč presihajočih in na tako majhnem območju jih ni nikjer na svetu toliko. Z njimi je povezana tudi velika biotska pestrost, vse skupaj pa je zajeto v Krajinski park Pivška presihajoča jezera. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«
V zadnjih dneh so se na družbenih omrežjih pojavile informacije o več poginih psov in mačk na območju Bohinja – predvsem v povezavi s kopanjem v Bohinjskem jezeru. Pojavili so se sumi, da bi lahko bile vzrok zastrupitve cianobakterije v jezerski vodi, a uradno za zdaj to ni potrjeno. Inšpekcija Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin doslej ni prijela nobene prijave, je pa informacijo o povečanem poginu hišnih živali na območju Bohinjskega jezera zasledila na socialnih omrežjih. Na podlagi omenjenih objav je Uprava za varno hrano že začela zbirati informacije. V enem primeru je bila poginjena žival pripeljana v veterinarsko ambulanto. Veterinarska fakulteta, Inštitut za patologijo bo opravil forenzično raztelesbo z namenom ugotovitve vzroka pogina. Glede na informacije na socialnih omrežjih, kjer se kot možnost zastrupitve navaja tudi voda iz Bohinjskega jezera, ki naj bi vsebovala cianobakterije, je Uprava za varno hrano o tem seznanila tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje in Ministrstvo za zdravje z namenom razjasnitve okoliščin, predvsem pa zaradi zaščite zdravja tako ljudi kot živali. Kako pa je ukrepala Občina Bohinj in kako varna je voda v Bohinjskem jezeru za živali in ljudi? O tem smo se pogovarjali z bohinjskim županom Jožetom Sodjo, doktorica Tina Eleršek z Nacionalnega inštituta za biologijo pa nam je pojasnila, kaj so cianobakterije, kje se lahko pojavijo in kako nevarne so lahko za ljudi in živali.
V zadnjih dneh so se na družbenih omrežjih pojavile informacije o več poginih psov in mačk na območju Bohinja – predvsem v povezavi s kopanjem v Bohinjskem jezeru. Pojavili so se sumi, da bi lahko bile vzrok zastrupitve cianobakterije v jezerski vodi, a uradno za zdaj to ni potrjeno. Inšpekcija Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin doslej ni prijela nobene prijave, je pa informacijo o povečanem poginu hišnih živali na območju Bohinjskega jezera zasledila na socialnih omrežjih. Na podlagi omenjenih objav je Uprava za varno hrano že začela zbirati informacije. V enem primeru je bila poginjena žival pripeljana v veterinarsko ambulanto. Veterinarska fakulteta, Inštitut za patologijo bo opravil forenzično raztelesbo z namenom ugotovitve vzroka pogina. Glede na informacije na socialnih omrežjih, kjer se kot možnost zastrupitve navaja tudi voda iz Bohinjskega jezera, ki naj bi vsebovala cianobakterije, je Uprava za varno hrano o tem seznanila tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje in Ministrstvo za zdravje z namenom razjasnitve okoliščin, predvsem pa zaradi zaščite zdravja tako ljudi kot živali. Kako pa je ukrepala Občina Bohinj in kako varna je voda v Bohinjskem jezeru za živali in ljudi? O tem smo se pogovarjali z bohinjskim županom Jožetom Sodjo, doktorica Tina Eleršek z Nacionalnega inštituta za biologijo pa nam je pojasnila, kaj so cianobakterije, kje se lahko pojavijo in kako nevarne so lahko za ljudi in živali.
Vsi poznamo Bohinjsko in Blejsko jezero, a poleg teh jih je še veliko, ne samo alpskega ledeniškega ali tektonskega izvora, marveč tudi kraških presihajočih, kar je pomebna posebnost naše domovine, ter barij, ki so nekoč bila jezera. Veliko imamo tudi akumulacijskih in rudniških jezer, ki so nastala po opustitvi rudarjenja (ponovitev).
Vsi poznamo Bohinjsko in Blejsko jezero, a poleg teh jih je še veliko, ne samo alpskega ledeniškega ali tektonskega izvora, marveč tudi kraških presihajočih, kar je pomebna posebnost naše domovine, ter barij, ki so nekoč bila jezera. Veliko imamo tudi akumulacijskih in rudniških jezer, ki so nastala po opustitvi rudarjenja (ponovitev).
V Dunajski državni operi se je 15. oktobra 1964 pisala zgodovina. Potekala je baletna predstava Labodje jezero v koreografiji ruskega plesalca Rudolfa Nurejeva, ki je nastopil v glavni vlogi z angleško primabalerino Margot Fonteyn. Predstava je bila izjemno uspešna, občinstvo je z aplavzom priklicalo nastopajoče na oder kar 89-krat. Glasbeni dokumentarni film predstavi odlomke iz te legendarne predstave, pomen ikone baleta – Rudolfa Nurejeva – pa orišejo številni poznavalci baleta. MAGICAL MOMENTS OF MUSIC, RUDOLF NUREYEV'S SWAN LAKE /Nemčija2023/ režija Anne-Kathrin Peitz
V Dunajski državni operi se je 15. oktobra 1964 pisala zgodovina. Potekala je baletna predstava Labodje jezero v koreografiji ruskega plesalca Rudolfa Nurejeva, ki je nastopil v glavni vlogi z angleško primabalerino Margot Fonteyn. Predstava je bila izjemno uspešna, občinstvo je z aplavzom priklicalo nastopajoče na oder kar 89-krat. Glasbeni dokumentarni film predstavi odlomke iz te legendarne predstave, pomen ikone baleta – Rudolfa Nurejeva – pa orišejo številni poznavalci baleta. MAGICAL MOMENTS OF MUSIC, RUDOLF NUREYEV'S SWAN LAKE /Nemčija2023/ režija Anne-Kathrin Peitz
Čisti izvir je v ljudeh … Pripoveduje: Sabina Kogovšek. Napisala: Evelina Umek. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.
Čisti izvir je v ljudeh … Pripoveduje: Sabina Kogovšek. Napisala: Evelina Umek. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.
Tokrat se kot vsako nedeljo ob 6.45 v tej sezoni naPOTkov odpravljamo na razgledni stolp. Po okolici Cerkniškega jezera vodi učna pot Drvošec, na njej pa nas poleg opazovalnic Kuharca in Klejni vrh čaka razgledni stolp Otočec, ki ponuja pogled na izjemne razsežnosti tega kraškega pojava. S stolpa z daljnogledom lahko opazujemo vodne ptice na gladini jezera, ujede, ki krožijo nad njim, v sušnem času pa se lahko zgodi, da uzremo celo jelena, ki je prišel na travnik potešit svojo lakoto in žejo. Do stolpa Otočec se je s sogovornikom Miho Jernejčičem podala kolegica Tadeja Bizilj.
Tokrat se kot vsako nedeljo ob 6.45 v tej sezoni naPOTkov odpravljamo na razgledni stolp. Po okolici Cerkniškega jezera vodi učna pot Drvošec, na njej pa nas poleg opazovalnic Kuharca in Klejni vrh čaka razgledni stolp Otočec, ki ponuja pogled na izjemne razsežnosti tega kraškega pojava. S stolpa z daljnogledom lahko opazujemo vodne ptice na gladini jezera, ujede, ki krožijo nad njim, v sušnem času pa se lahko zgodi, da uzremo celo jelena, ki je prišel na travnik potešit svojo lakoto in žejo. Do stolpa Otočec se je s sogovornikom Miho Jernejčičem podala kolegica Tadeja Bizilj.
Katastrofa ob jezer Kivu je izjemen potopisni dokumentarni film Jožeta Možine, ki je malo po izbruhu vulkana Niragongo obiskal najbolj prizadeto mesto Goma ob jezeru Kivu. Ob beleženju posledic vulkanskega izbruha se nem predstavi slovenski misijonar primorski rojak Danilo Lisjak in z njim pomaga avtor odstreti resnično katastrofo, ki pesti prebivalstvo Ruande in Vhodnega Konga, kjer je zaradi vojne razseljenih več milijonov ljudi. Spoznamo lokalno tradicijo, spor med Hutuji in Tuciji, ki je privedel do genocida v Ruandi. V centru za zapuščeno mladino, ki ga vodil Slovenec Lisjak se avtor oddaje s pomočjo predstavnika Rdečega križa pogovarja z otroki vojaki – temu fenomenu afriških vojn, ki predstavlja najhujšo zlorabo mladih ljudi. V filmu se prepletata podoba idilične pokrajine in grozot vojne, gre za pomemben dokument iz tistega dela afriškega kontinenta, ki je praktično pozabljen in daleč od oči svetovne javnosti.
Katastrofa ob jezer Kivu je izjemen potopisni dokumentarni film Jožeta Možine, ki je malo po izbruhu vulkana Niragongo obiskal najbolj prizadeto mesto Goma ob jezeru Kivu. Ob beleženju posledic vulkanskega izbruha se nem predstavi slovenski misijonar primorski rojak Danilo Lisjak in z njim pomaga avtor odstreti resnično katastrofo, ki pesti prebivalstvo Ruande in Vhodnega Konga, kjer je zaradi vojne razseljenih več milijonov ljudi. Spoznamo lokalno tradicijo, spor med Hutuji in Tuciji, ki je privedel do genocida v Ruandi. V centru za zapuščeno mladino, ki ga vodil Slovenec Lisjak se avtor oddaje s pomočjo predstavnika Rdečega križa pogovarja z otroki vojaki – temu fenomenu afriških vojn, ki predstavlja najhujšo zlorabo mladih ljudi. V filmu se prepletata podoba idilične pokrajine in grozot vojne, gre za pomemben dokument iz tistega dela afriškega kontinenta, ki je praktično pozabljen in daleč od oči svetovne javnosti.
V Sloveniji imamo 14 visokogorskih jezer. Vsa ležijo v prvem varstvenem območju Triglavskega narodnega parka, zato kopanje v njih ni dovoljeno. Kljub vsemu pa se nekajkrat na leto najdejo posamezniki ali skupine, ki to pravilo ignorirajo. Denimo v Črnem jezeru, najtoplejšem izmed Sedmerih jezer. Kakšni so razlogi za to? Bolj kot nevednost verjetno ignoranca, pravi Sašo Hrovat, vodja Naravovarstveno nadzorne službe v Triglavskem narodnem parku. Na vprašanje, zakaj so tovrstna dejanja lahko težava z vidika biotske pestrosti, pa odgovarja Tanja Menegalija z Oddelka za varstvo narave v parku.
V Sloveniji imamo 14 visokogorskih jezer. Vsa ležijo v prvem varstvenem območju Triglavskega narodnega parka, zato kopanje v njih ni dovoljeno. Kljub vsemu pa se nekajkrat na leto najdejo posamezniki ali skupine, ki to pravilo ignorirajo. Denimo v Črnem jezeru, najtoplejšem izmed Sedmerih jezer. Kakšni so razlogi za to? Bolj kot nevednost verjetno ignoranca, pravi Sašo Hrovat, vodja Naravovarstveno nadzorne službe v Triglavskem narodnem parku. Na vprašanje, zakaj so tovrstna dejanja lahko težava z vidika biotske pestrosti, pa odgovarja Tanja Menegalija z Oddelka za varstvo narave v parku.
Vohljavi Švigašvaga rad vonja rožice, a rožice pisane džungle tega ne marajo. Zato se Švigašvagi izmuznejo in se potopijo v jezero. Boti in Švigašvaga se potopita za njimi. Zdaj vsi švigajo pod vodno gladino. Bo Botiju uspelo zbrati podatke?
Vohljavi Švigašvaga rad vonja rožice, a rožice pisane džungle tega ne marajo. Zato se Švigašvagi izmuznejo in se potopijo v jezero. Boti in Švigašvaga se potopita za njimi. Zdaj vsi švigajo pod vodno gladino. Bo Botiju uspelo zbrati podatke?
Do Triglava, preko celotnih Kamniško-Savinjskih Alp, do Pohorja, Gorjancev in hrvaških hribov – v ostrih in jasnih zimah pa celo do Blatnega jezera sega razgled z 20-metrov visokega razglednega stolpa, ki stoji na Boču na nadmorski višini 980 metrov. Po 104 ozkih lesenih stopnicah, ki vodijo do vrha razglednega stolpa, se povzpnejo najpogumnejši, od zgoraj pa lahko opazujejo celo leta 2022 prenovljeni planinski dom, ki je - tako kot stolp - v lasti Planinske društva Poljčane. Na potep do stolpa nas je popeljal predsednik društva, Janko Kovačič.
Do Triglava, preko celotnih Kamniško-Savinjskih Alp, do Pohorja, Gorjancev in hrvaških hribov – v ostrih in jasnih zimah pa celo do Blatnega jezera sega razgled z 20-metrov visokega razglednega stolpa, ki stoji na Boču na nadmorski višini 980 metrov. Po 104 ozkih lesenih stopnicah, ki vodijo do vrha razglednega stolpa, se povzpnejo najpogumnejši, od zgoraj pa lahko opazujejo celo leta 2022 prenovljeni planinski dom, ki je - tako kot stolp - v lasti Planinske društva Poljčane. Na potep do stolpa nas je popeljal predsednik društva, Janko Kovačič.
Šesterica članov zasedbe Divje jezero z veseljem predstavlja četrto studijsko ploščo z naslovom Prva stran. Želja kolektiva je z vsako izdano skladbo ali posnetim albumom poskušati narediti nekaj novega oziroma takega, česar še ni naredil. Glasba na plošči je rezultat ustvarjalnega procesa, ki kaže željo po skupnem raziskovanju novih zvočnih pokrajin in izražanju čustev ter sporočil skozi glasbo. Več o skupini in njenem delu pa avtor skladb in idejni vodja zasedbe Luka Čibej.
Šesterica članov zasedbe Divje jezero z veseljem predstavlja četrto studijsko ploščo z naslovom Prva stran. Želja kolektiva je z vsako izdano skladbo ali posnetim albumom poskušati narediti nekaj novega oziroma takega, česar še ni naredil. Glasba na plošči je rezultat ustvarjalnega procesa, ki kaže željo po skupnem raziskovanju novih zvočnih pokrajin in izražanju čustev ter sporočil skozi glasbo. Več o skupini in njenem delu pa avtor skladb in idejni vodja zasedbe Luka Čibej.
Kdaj ste se nazadnje bosi sprehodili po travniku in prisluhnili čričkom ter opazovali travniške cvetlice? Na Festivalu alpskega cvetja v Bohinju je v sobotnme jutru ob Bohinjskem jezeru potekal zvočni sprehod, ki se imenuje Poslušati s travniki. Zvočni sprehod, ki udeležence usmerja k zavestnemu in aktivnemu poslušanju, sta vodila multimedijska umetnika Irena Pivka in Brane Zorman iz zavoda Cona. Foto: Matej Tomažin, Zavod Cona
Kdaj ste se nazadnje bosi sprehodili po travniku in prisluhnili čričkom ter opazovali travniške cvetlice? Na Festivalu alpskega cvetja v Bohinju je v sobotnme jutru ob Bohinjskem jezeru potekal zvočni sprehod, ki se imenuje Poslušati s travniki. Zvočni sprehod, ki udeležence usmerja k zavestnemu in aktivnemu poslušanju, sta vodila multimedijska umetnika Irena Pivka in Brane Zorman iz zavoda Cona. Foto: Matej Tomažin, Zavod Cona
Vlada bo danes po napovedih obravnavala proračunske dokumente za prihodnji dve leti, ki jih mora do konca meseca poslati v državni zbor. Obseg proračuna za prihodnje leto je poleti zvišala na rekordnih 17,5 milijarde evrov. V oddaji tudi: - Poslanci bodo odločali o dveh kandidatih za ustavna sodnika - Ob robu zasedanja generalne skupščine Združenih narodov tudi o podnebnih spremembah. Države zavezane ukrepanju kljub Trumpovim stališčem - Krajani proti načrtovani plavajoči sončni elektrarni na Družmirskem jezeru v Šoštanju
Vlada bo danes po napovedih obravnavala proračunske dokumente za prihodnji dve leti, ki jih mora do konca meseca poslati v državni zbor. Obseg proračuna za prihodnje leto je poleti zvišala na rekordnih 17,5 milijarde evrov. V oddaji tudi: - Poslanci bodo odločali o dveh kandidatih za ustavna sodnika - Ob robu zasedanja generalne skupščine Združenih narodov tudi o podnebnih spremembah. Države zavezane ukrepanju kljub Trumpovim stališčem - Krajani proti načrtovani plavajoči sončni elektrarni na Družmirskem jezeru v Šoštanju
Gostja oddaje je violinistka Inga Ulokina, ki je umetniško zanovala dve glasbeno-baletni pravljici Hrestač in Labodje jezero ob soju sveč na motive istoimenskih baletov Petra Iljiča Čajkovskega.
Gostja oddaje je violinistka Inga Ulokina, ki je umetniško zanovala dve glasbeno-baletni pravljici Hrestač in Labodje jezero ob soju sveč na motive istoimenskih baletov Petra Iljiča Čajkovskega.
Kočevska Reka je osrednja vas ob križišču poti, sredi gozdnih širjav in pašnikov Goteniško-reške doline, ob vznožju Goteniškega Snežnika (1290 m). Ima nekaj več kot 250 prebivalcev. Na jugozahodu jo obroblja Reški potok, ki izvira pod Trnjevo Goro in ponikne jugovzhodno od Kočevske Reke. Kraški svet v okolici je zelo vrtačast. Pod vasjo teče ponikalnica Reški potok, katerega zgornji tok je zajezen in tvori umetno jezero. Razpotegnjeno, okoli 2 km dolgo in ponekod celo do 6m globoko jezero je pomemben habitat za rastline in živali ter je skupaj z gozdom okoli jezera razglašeno za gozdni rezervat, v katerem med drugim gnezdi tudi zaščiten orel belorepec in druge redke ptice. Med znamenitosti kraja lahko štejemo tudi izvirno kočevarsko arhitekturo oz. prepoznavno gradnjo starih hiš. V Kočevski Reki na sredi vasi je spominski park, kjer je kostanjev drevored in najdebelejši oreh v Sloveniji. Oreh naj bi bil star več kot 400 let, obseg ima 434 cm, visok pa je 15 metrov.
Kočevska Reka je osrednja vas ob križišču poti, sredi gozdnih širjav in pašnikov Goteniško-reške doline, ob vznožju Goteniškega Snežnika (1290 m). Ima nekaj več kot 250 prebivalcev. Na jugozahodu jo obroblja Reški potok, ki izvira pod Trnjevo Goro in ponikne jugovzhodno od Kočevske Reke. Kraški svet v okolici je zelo vrtačast. Pod vasjo teče ponikalnica Reški potok, katerega zgornji tok je zajezen in tvori umetno jezero. Razpotegnjeno, okoli 2 km dolgo in ponekod celo do 6m globoko jezero je pomemben habitat za rastline in živali ter je skupaj z gozdom okoli jezera razglašeno za gozdni rezervat, v katerem med drugim gnezdi tudi zaščiten orel belorepec in druge redke ptice. Med znamenitosti kraja lahko štejemo tudi izvirno kočevarsko arhitekturo oz. prepoznavno gradnjo starih hiš. V Kočevski Reki na sredi vasi je spominski park, kjer je kostanjev drevored in najdebelejši oreh v Sloveniji. Oreh naj bi bil star več kot 400 let, obseg ima 434 cm, visok pa je 15 metrov.
Velenje in Šoštanj sta z okoliškimi kraji več desetletij predstavljala enega od ključnih temeljev slovenske energetike. V skladu z zelenim prehodom pa je premog postal »nebodigatreba«, ki ga je treba nadomestiti z okolju prijaznejšimi energenti. Prihodnost Šaleške doline po obdobju premogovništva bo začrtal eden od dveh ključnih zakonov – zakon o razvojnem prestrukturiranju savinjsko-šaleške premogovne regije. Prihaja pozneje, kot je bilo načrtovano, in vse kaže, da s premalo denarja za uspešno prihodnost doline. Ta med drugim Holdingu Slovenske elektrarne prinaša 43 milijonov evrov, da bi na enem od jezer, ki je nastal kot posledica izkopavanja premoga, zgradili največjo plavajočo sončno elektrarno v Evropi. Tudi to je ena od skrbi lokalnega prebivalstva. Kako daleč so postopki za sončno elektrarno in zakaj bi moralo vse to zanimati celotno Slovenijo, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj; Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje; Boris Goličnik, nacionalni koordinator pravičnega prehoda in župan občine Šoštanj; Mitja Tašler, pomočnik direktorja TEŠ; Simon Lamot, sindikalist v Premogovniku Velenje; Rok Plankelj, direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice. Avtorica oddaje Metka Pirc.
Velenje in Šoštanj sta z okoliškimi kraji več desetletij predstavljala enega od ključnih temeljev slovenske energetike. V skladu z zelenim prehodom pa je premog postal »nebodigatreba«, ki ga je treba nadomestiti z okolju prijaznejšimi energenti. Prihodnost Šaleške doline po obdobju premogovništva bo začrtal eden od dveh ključnih zakonov – zakon o razvojnem prestrukturiranju savinjsko-šaleške premogovne regije. Prihaja pozneje, kot je bilo načrtovano, in vse kaže, da s premalo denarja za uspešno prihodnost doline. Ta med drugim Holdingu Slovenske elektrarne prinaša 43 milijonov evrov, da bi na enem od jezer, ki je nastal kot posledica izkopavanja premoga, zgradili največjo plavajočo sončno elektrarno v Evropi. Tudi to je ena od skrbi lokalnega prebivalstva. Kako daleč so postopki za sončno elektrarno in zakaj bi moralo vse to zanimati celotno Slovenijo, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj; Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje; Boris Goličnik, nacionalni koordinator pravičnega prehoda in župan občine Šoštanj; Mitja Tašler, pomočnik direktorja TEŠ; Simon Lamot, sindikalist v Premogovniku Velenje; Rok Plankelj, direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice. Avtorica oddaje Metka Pirc.
Igor Seme je pianist in dolgoletni učitelj klavirja, ki ga je pred 13 leti ljubezen popeljala v Švico. Živi in dela v Zürichu blizu jezera, ki mu – čeprav morda nikoli ne bo zaslužil dovolj, da bi kupil kakšno hišico neposredno ob njem – vsakodnevno daje občutek, da v času službe na neki način dopustuje. V pogovoru pripoveduje o tem, kako vidi Švico in tamkajšnjo kulturo v primerjavi s slovenskim okoljem; med drugim o tem, kako učitelji tam uživajo višji družbeni status, bonton pa že osnovnošolcem narekuje bistveno bolj spoštljivo, a kot zatrjuje, hkrati tudi pristnejšo komunikacijo z učiteljem, kot smo je vajeni pri nas.
Igor Seme je pianist in dolgoletni učitelj klavirja, ki ga je pred 13 leti ljubezen popeljala v Švico. Živi in dela v Zürichu blizu jezera, ki mu – čeprav morda nikoli ne bo zaslužil dovolj, da bi kupil kakšno hišico neposredno ob njem – vsakodnevno daje občutek, da v času službe na neki način dopustuje. V pogovoru pripoveduje o tem, kako vidi Švico in tamkajšnjo kulturo v primerjavi s slovenskim okoljem; med drugim o tem, kako učitelji tam uživajo višji družbeni status, bonton pa že osnovnošolcem narekuje bistveno bolj spoštljivo, a kot zatrjuje, hkrati tudi pristnejšo komunikacijo z učiteljem, kot smo je vajeni pri nas.
V Dolini vegezavrov je zelo hladno. Jezero je zamrznilo in Rdečki z repa visijo ledene sveče. Grahozavrom pa je še veliko huje. Njihova tanka koža ne ohranja toplote, in če se ne bodo kmalu ogreli, se bodo spremenili v zmrznjene grahke! Drsanje po zamrznjenem jezeru je morda prava rešitev!
V Dolini vegezavrov je zelo hladno. Jezero je zamrznilo in Rdečki z repa visijo ledene sveče. Grahozavrom pa je še veliko huje. Njihova tanka koža ne ohranja toplote, in če se ne bodo kmalu ogreli, se bodo spremenili v zmrznjene grahke! Drsanje po zamrznjenem jezeru je morda prava rešitev!
Vzrok pogina treh psov zaradi strupenih cianobakterij v Bohinjskem jezeru letos poleti je bil povod, da smo v oddajo spet povabili biologinjo doc.dr. Tino Eleršek z Nacionalnega inštituta za biologijo, sicer tudi vodjo delovne skupine za ekotoksikologijo na oddelku za genetsko toksikologijo in biologijo raka. Posebno skrbno je pojasnila, kako to, da se je v čistem in pretočnem alpskem jezeru pojavila za majhne sesalce nevarna vrsta cianobakterij. Teh seveda ne gre metati le v en koš, beri: med strupene ali toksične. Gre za organizme, ki spadajo med najstarejše na našem planetu, pred tremi milijardami let nastale bakterije, o razvoju katerih na strani ciano.si preberemo tudi to: »V procesu fotosinteze so te bakterije vsrkale ogljikov dioksid, ki ga je bilo v ozračju na pretek, uporabile še vodik iz vode in to vgradile v svoje celice v obliki sladkorjev. Pri tem pa je nastajal tudi odpaden produkt, ki se je sproščal v ozračje; in ta odpadni produkt je pozneje popolnoma spremenil razvoj življenja. Govorimo o majhni molekuli, ki jo danes imenujemo kisik.« V čistem in pretočnem Bohinjskem jezeru, tako kot v številnih alpskih jezerih, obstajajo ekotoksične cianobakterije, pritrjene na kamne na dnu blizu brega. Ko kopalec ali žival stopi nanje, se odlepijo in splavajo na površje. Ko majhen sesalec pride v bolj neposreden stik z zadostno koncentracijo, ta utegne postati usodna. Sogovornica je povzela okvirno stanje opazovanja navzočnosti ekotoksičnih cianobakterij po državi z opozorilom, da jih iščejo na dva načina: z analizo vzorcev z metodo qPCR, ki pokaže njihov potencialni obstoj, in kemijsko analizo, s katero dobijo dejansko vsebnost strupenih cianobakterij. Skratka, vsaka gošča lepih barv ob obali jezera ali ob bregu reke še ne pomeni, da v njej prebivajo malim živalim nevarne in strupene cianobakterije. Njihov potencialni obstoj še ne pomeni, da tam obstaja ekotoksična nevarnost. Za to je treba počakati na rezultat kemijske analize. FOTO: Gošča cianobakterij na vodni površini (poletje 2024). VIR: Arhiv CianoSLO
Vzrok pogina treh psov zaradi strupenih cianobakterij v Bohinjskem jezeru letos poleti je bil povod, da smo v oddajo spet povabili biologinjo doc.dr. Tino Eleršek z Nacionalnega inštituta za biologijo, sicer tudi vodjo delovne skupine za ekotoksikologijo na oddelku za genetsko toksikologijo in biologijo raka. Posebno skrbno je pojasnila, kako to, da se je v čistem in pretočnem alpskem jezeru pojavila za majhne sesalce nevarna vrsta cianobakterij. Teh seveda ne gre metati le v en koš, beri: med strupene ali toksične. Gre za organizme, ki spadajo med najstarejše na našem planetu, pred tremi milijardami let nastale bakterije, o razvoju katerih na strani ciano.si preberemo tudi to: »V procesu fotosinteze so te bakterije vsrkale ogljikov dioksid, ki ga je bilo v ozračju na pretek, uporabile še vodik iz vode in to vgradile v svoje celice v obliki sladkorjev. Pri tem pa je nastajal tudi odpaden produkt, ki se je sproščal v ozračje; in ta odpadni produkt je pozneje popolnoma spremenil razvoj življenja. Govorimo o majhni molekuli, ki jo danes imenujemo kisik.« V čistem in pretočnem Bohinjskem jezeru, tako kot v številnih alpskih jezerih, obstajajo ekotoksične cianobakterije, pritrjene na kamne na dnu blizu brega. Ko kopalec ali žival stopi nanje, se odlepijo in splavajo na površje. Ko majhen sesalec pride v bolj neposreden stik z zadostno koncentracijo, ta utegne postati usodna. Sogovornica je povzela okvirno stanje opazovanja navzočnosti ekotoksičnih cianobakterij po državi z opozorilom, da jih iščejo na dva načina: z analizo vzorcev z metodo qPCR, ki pokaže njihov potencialni obstoj, in kemijsko analizo, s katero dobijo dejansko vsebnost strupenih cianobakterij. Skratka, vsaka gošča lepih barv ob obali jezera ali ob bregu reke še ne pomeni, da v njej prebivajo malim živalim nevarne in strupene cianobakterije. Njihov potencialni obstoj še ne pomeni, da tam obstaja ekotoksična nevarnost. Za to je treba počakati na rezultat kemijske analize. FOTO: Gošča cianobakterij na vodni površini (poletje 2024). VIR: Arhiv CianoSLO
11. novembra 1918 se je ob 11. uri s premirjem Nemčije in državami Antante uradno končala 1. svetovna vojna. V spomin na vse padle vojake na soški fronti že od leta 1998 v organizacijskem odboru Krn – pohod spomina 1918–2024 in Kobariškem muzeju skupaj s številnimi drugimi organizacijami in društvi ter Slovensko vojsko pripravljajo spominski pohod h Krnskemu jezeru. 23. pohoda to soboto se je udeležila tudi Mariša Bizjak.
11. novembra 1918 se je ob 11. uri s premirjem Nemčije in državami Antante uradno končala 1. svetovna vojna. V spomin na vse padle vojake na soški fronti že od leta 1998 v organizacijskem odboru Krn – pohod spomina 1918–2024 in Kobariškem muzeju skupaj s številnimi drugimi organizacijami in društvi ter Slovensko vojsko pripravljajo spominski pohod h Krnskemu jezeru. 23. pohoda to soboto se je udeležila tudi Mariša Bizjak.
V Lokalnem času smo se sprehodili po Notranjski, natančneje do gradu Snežnik in tamkajšnjih pristav, ki, delno prenovljene, že skoraj dve desetletji zaprte samevajo. Kljub prizadevanjem lokalne skupnosti, civilne iniciative in kulturnih zanesenjakov Ministrstvo za kulturo doslej ni našlo načina, da bi objekte, katerih ogrevanje in drugo vzdrževanje povzroča tudi nepotrebne stroške, oddalo v najem gostincu. Ta čas se sicer pripravlja na javni razpis, a je vprašanje, kdo bi se nanj prijavil, če bo najemnina previsoka. Druga tema pa bo zgodba o Prostovoljnem gasilskem društvu Dolenje Jezero, ki je prava duša vasi, saj brez njegovih članov ne mine tako rekoč noben dogodek. Pripravil Marko Škrlj.
V Lokalnem času smo se sprehodili po Notranjski, natančneje do gradu Snežnik in tamkajšnjih pristav, ki, delno prenovljene, že skoraj dve desetletji zaprte samevajo. Kljub prizadevanjem lokalne skupnosti, civilne iniciative in kulturnih zanesenjakov Ministrstvo za kulturo doslej ni našlo načina, da bi objekte, katerih ogrevanje in drugo vzdrževanje povzroča tudi nepotrebne stroške, oddalo v najem gostincu. Ta čas se sicer pripravlja na javni razpis, a je vprašanje, kdo bi se nanj prijavil, če bo najemnina previsoka. Druga tema pa bo zgodba o Prostovoljnem gasilskem društvu Dolenje Jezero, ki je prava duša vasi, saj brez njegovih članov ne mine tako rekoč noben dogodek. Pripravil Marko Škrlj.
Lahkomiselni piščanček prespi odhod na obisk k teti Kokodajsi in njeni družini. Zato se skupaj s prijateljem račkom z zamudo odpravi na dogodivščino na drugo stran jezera. Med potjo prijatelja doživita marsikaj vznemirljivega in zanimivega. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Ervin Fritz Tonski mojster: Miro Marinšek Avtor izvirne glasbe: Aldo Kumar Pišček – Polona Juh Mama Koklja – Milena Grm Raček Gagi – Nataša Tič Ralijan Jurček – Violeta Tomić Jež – Tone Homar Kresnička Svetlička – Petra Govc Oče petelin – Franc Markovčič Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 1998.
Lahkomiselni piščanček prespi odhod na obisk k teti Kokodajsi in njeni družini. Zato se skupaj s prijateljem račkom z zamudo odpravi na dogodivščino na drugo stran jezera. Med potjo prijatelja doživita marsikaj vznemirljivega in zanimivega. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Ervin Fritz Tonski mojster: Miro Marinšek Avtor izvirne glasbe: Aldo Kumar Pišček – Polona Juh Mama Koklja – Milena Grm Raček Gagi – Nataša Tič Ralijan Jurček – Violeta Tomić Jež – Tone Homar Kresnička Svetlička – Petra Govc Oče petelin – Franc Markovčič Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 1998.
Obiskali smo Bojana Gučka, ki že desetletja obnavlja kozjanske domačije in ohranja izginjajočo kulturno dediščino tega z znakom Unesca zaščitenega biosfernega prostora. Karmen Gajšek je svojo turistično priložnost našla v nabiranju »divjink« na hribovskih suhih travnikih Kozjanskega regijskega parka. Kaj ponuja naravni rezervat Lovrenška jezera kot naše najvišje ležeče šotno barje in eno najpomembnejših v južni Evropi?
Obiskali smo Bojana Gučka, ki že desetletja obnavlja kozjanske domačije in ohranja izginjajočo kulturno dediščino tega z znakom Unesca zaščitenega biosfernega prostora. Karmen Gajšek je svojo turistično priložnost našla v nabiranju »divjink« na hribovskih suhih travnikih Kozjanskega regijskega parka. Kaj ponuja naravni rezervat Lovrenška jezera kot naše najvišje ležeče šotno barje in eno najpomembnejših v južni Evropi?
Osvežitve poleti ne iščemo samo v morju in na bazenih, ampak tudi v jezerih. In teh v Sloveniji ne manjka, tudi na našem koncu ne. Eno takšnih je gotovo Zeleno jezero oziroma Green Lake v Kidričevem, znano tudi gramoznica Pleterje. Tam je možno plavati in supati, pa tudi wejkati v wakeparku oziroma smučati in deskati na vodi.
Osvežitve poleti ne iščemo samo v morju in na bazenih, ampak tudi v jezerih. In teh v Sloveniji ne manjka, tudi na našem koncu ne. Eno takšnih je gotovo Zeleno jezero oziroma Green Lake v Kidričevem, znano tudi gramoznica Pleterje. Tam je možno plavati in supati, pa tudi wejkati v wakeparku oziroma smučati in deskati na vodi.
Ali ste vedeli, da so največja glasbena dela skladatelja Gustava Mahlerja nastala ob Vrbskem jezeru, v kraju Majrobnik na avstrijskem Koroškem? Tam je sloviti avstrijski skladatelj čeških korenin ustvaril peto, šesto, sedmo in osmo simfonijo. Osma predstavlja eno najobsežnejših vokalno-instrumentalnih del v klasičnem svetu glasbe. In ta glasba se je rojevala v mali hišici sredi gozdne jase na vzpetini, približno 15 minut peš od obale jezera in parkirišča. Danes je hišica preurejena v muzej, ki je odprt od maja do oktobra od četrtka do nedelje.
Ali ste vedeli, da so največja glasbena dela skladatelja Gustava Mahlerja nastala ob Vrbskem jezeru, v kraju Majrobnik na avstrijskem Koroškem? Tam je sloviti avstrijski skladatelj čeških korenin ustvaril peto, šesto, sedmo in osmo simfonijo. Osma predstavlja eno najobsežnejših vokalno-instrumentalnih del v klasičnem svetu glasbe. In ta glasba se je rojevala v mali hišici sredi gozdne jase na vzpetini, približno 15 minut peš od obale jezera in parkirišča. Danes je hišica preurejena v muzej, ki je odprt od maja do oktobra od četrtka do nedelje.
Regija Salzkammergut v Gornji Avstriji, ki je letos skupaj z mestom Bad Ischl tudi evropska prestolnica kulture, je turistično znana predvsem po gorah in seveda jezerih. Največje izmed več kot sedemdesetih je z dolžino 20 kilometrov Attersee. Nekoč zapuščeno območje, na katerem je bilo do hiš ob jezeru mogoče priti le s čolnom, je danes predvsem počitniški cilj za ljubitelje ribolova, kolesarjenja, hribov in seveda jezer, na nakup kakšne vile ob vodi pa lahko pomislijo le najpremožnejši. Konec 19. stoletja je jezero postalo priljubljena letoviška točka za umetnike in vanj se je zaljubil tudi Gustav Klimt. Danes se lahko sprehodite po tematski umetniški poti posvečeni slikarju, v Schörflingu pa je tudi Center Gustava Klimta.
Regija Salzkammergut v Gornji Avstriji, ki je letos skupaj z mestom Bad Ischl tudi evropska prestolnica kulture, je turistično znana predvsem po gorah in seveda jezerih. Največje izmed več kot sedemdesetih je z dolžino 20 kilometrov Attersee. Nekoč zapuščeno območje, na katerem je bilo do hiš ob jezeru mogoče priti le s čolnom, je danes predvsem počitniški cilj za ljubitelje ribolova, kolesarjenja, hribov in seveda jezer, na nakup kakšne vile ob vodi pa lahko pomislijo le najpremožnejši. Konec 19. stoletja je jezero postalo priljubljena letoviška točka za umetnike in vanj se je zaljubil tudi Gustav Klimt. Danes se lahko sprehodite po tematski umetniški poti posvečeni slikarju, v Schörflingu pa je tudi Center Gustava Klimta.
Oddaja Hudo! je obiskala tabor, ki so ga pri Zvezi za letovanje in rekreacijo otrok naslovili »Gremo mi po svoje«. Tam se v poletnih dneh in tednih zberejo otroci in mladostniki iz vse Slovenije. Z njimi smo se odpravili na potep po Domu Emavs in preverili, kdo ima najbolj pospravljeno sobo in kako se tam kratkočasijo, ko je zunaj slabo vreme. Izvedeli smo tudi, kaj imajo najraje na krožniku, kaj vse lahko počnejo v okolici doma in kako prijetno je Blejsko jezero, v katerem so se kopali.
Oddaja Hudo! je obiskala tabor, ki so ga pri Zvezi za letovanje in rekreacijo otrok naslovili »Gremo mi po svoje«. Tam se v poletnih dneh in tednih zberejo otroci in mladostniki iz vse Slovenije. Z njimi smo se odpravili na potep po Domu Emavs in preverili, kdo ima najbolj pospravljeno sobo in kako se tam kratkočasijo, ko je zunaj slabo vreme. Izvedeli smo tudi, kaj imajo najraje na krožniku, kaj vse lahko počnejo v okolici doma in kako prijetno je Blejsko jezero, v katerem so se kopali.
V okolici presihajočega Cerkniškega jezera se boste lahko v soboto podali v čarobni svet medvedjih zgodb ter na zabaven in poučen način spoznavali življenje medvedov. Čakajo vas doživljajske igre, pa tudi nujni napotki o tem, kako ravnati ob morebitnem srečanju z medvedom. FOTO: Notranjski park
V okolici presihajočega Cerkniškega jezera se boste lahko v soboto podali v čarobni svet medvedjih zgodb ter na zabaven in poučen način spoznavali življenje medvedov. Čakajo vas doživljajske igre, pa tudi nujni napotki o tem, kako ravnati ob morebitnem srečanju z medvedom. FOTO: Notranjski park
Drugi poudarki: - Na Bledu svarijo: Poti, ki ponujajo najlepše poglede na jezero, so lahko zelo nevarne - Kobariški župan v sporu s skupino svetnikov, tudi glede znižanja pred- in posezonskih cen plovbe po Soči - V Kostanjevici na Krki letos v znamenju dveh jubilejev - Kdo pravi, da ni gob? V Žamencih v občini Dornava bo ta konec tedna zadišalo po gobovem golažu
Drugi poudarki: - Na Bledu svarijo: Poti, ki ponujajo najlepše poglede na jezero, so lahko zelo nevarne - Kobariški župan v sporu s skupino svetnikov, tudi glede znižanja pred- in posezonskih cen plovbe po Soči - V Kostanjevici na Krki letos v znamenju dveh jubilejev - Kdo pravi, da ni gob? V Žamencih v občini Dornava bo ta konec tedna zadišalo po gobovem golažu
Tokrat smo se ustavili v Velenju ob Velenjskem jezeru, natančneje na velenjski plaži. Le ta je v izboru “Naj kopališče” v kategoriji naravnih kopališč zmagala v zadnjih petih letih. Zanimivi sogovorniki so nas popeljali po jezeru z različnimi plovili. Spustili smo se v globino potopljene vasi in preverili možnost rekreacije.
Tokrat smo se ustavili v Velenju ob Velenjskem jezeru, natančneje na velenjski plaži. Le ta je v izboru “Naj kopališče” v kategoriji naravnih kopališč zmagala v zadnjih petih letih. Zanimivi sogovorniki so nas popeljali po jezeru z različnimi plovili. Spustili smo se v globino potopljene vasi in preverili možnost rekreacije.
Čas je za novo izdajo NaPOTkov. Andrejo Gradišar je pot nedavno vodila v kraje, kjer se pozdravljajo s »srečno«. Gre torej za rudarsko območje. Prav rudarstvo in iskanje energentov v globinah Zemlje pa je razlog, da je nastalo jezero, ki ga bomo podrobneje spoznali tokrat. Družmirsko jezero je to; v širši Sloveniji ga verjetno bolje poznamo pod imenom Šoštanjsko. Nastalo je leta 1975 in je z izjemo sifona Divjega jezera najglobje jezero v Sloveniji. Pa ga obiščimo.
Čas je za novo izdajo NaPOTkov. Andrejo Gradišar je pot nedavno vodila v kraje, kjer se pozdravljajo s »srečno«. Gre torej za rudarsko območje. Prav rudarstvo in iskanje energentov v globinah Zemlje pa je razlog, da je nastalo jezero, ki ga bomo podrobneje spoznali tokrat. Družmirsko jezero je to; v širši Sloveniji ga verjetno bolje poznamo pod imenom Šoštanjsko. Nastalo je leta 1975 in je z izjemo sifona Divjega jezera najglobje jezero v Sloveniji. Pa ga obiščimo.
S pomočjo urednice televizijskega informativnega programa Tina najde novo sled pri ugotavljanju identitete umorjene mlade ženske. To potrjujejo tudi podatki, ki sta jih Brajc in Osterc pridobila od informatorja iz Roga. Vse sledi vodijo nazaj v Ljubljano, pa vendar v pogovoru s kolegom Cvilakom Taras najde namig, ki ga odpelje nazaj na Gorenjsko k jezeru.
S pomočjo urednice televizijskega informativnega programa Tina najde novo sled pri ugotavljanju identitete umorjene mlade ženske. To potrjujejo tudi podatki, ki sta jih Brajc in Osterc pridobila od informatorja iz Roga. Vse sledi vodijo nazaj v Ljubljano, pa vendar v pogovoru s kolegom Cvilakom Taras najde namig, ki ga odpelje nazaj na Gorenjsko k jezeru.
Preiskava primera Ane Zvonar se zaostri ob sporu Brajca in Osterca z vaščani Stare Fužine. V Bohinjskem jezeru najdejo še eno truplo. Odnos med Tino in Tarasom se zapleta. Čas ni na Tarasovi strani, v primer se začnejo vpletati tudi mediji, ki inšpektorju dodatno grenijo življenje.
Preiskava primera Ane Zvonar se zaostri ob sporu Brajca in Osterca z vaščani Stare Fužine. V Bohinjskem jezeru najdejo še eno truplo. Odnos med Tino in Tarasom se zapleta. Čas ni na Tarasovi strani, v primer se začnejo vpletati tudi mediji, ki inšpektorju dodatno grenijo življenje.
Z najdbo novega trupla se okrepi pritisk generalne policijske uprave na Tarasa. S pomočjo žrtvinega računalnika Tina najde sled do domnevnega osumljenca. Identiteta žrtve je še vedno nepojasnjena in ekipa ostaja brez pravih odgovorov. Raziskovanje primera izginule Ane Zvonar pripelje Osterca in Brajca do vaščana Janeza Baloha, domnevno njenega strica, ki naj bi o zadevi vedel kaj več.
Z najdbo novega trupla se okrepi pritisk generalne policijske uprave na Tarasa. S pomočjo žrtvinega računalnika Tina najde sled do domnevnega osumljenca. Identiteta žrtve je še vedno nepojasnjena in ekipa ostaja brez pravih odgovorov. Raziskovanje primera izginule Ane Zvonar pripelje Osterca in Brajca do vaščana Janeza Baloha, domnevno njenega strica, ki naj bi o zadevi vedel kaj več.
Zimskih praznikov je konec, Taras se vse bolj posveča primeru, Alenka pa večino prostega časa preživlja v bolnišnici ob Prelcu. Osterc in Brajc nadaljujeta preiskavo primera pred leti izginule vaščanke Ane Zvonar. Po dodatne informacije v zvezi s srečanjem študentov biotehnike in direktorja farmacevtskega podjetja v Bohinju se Taras in Tina odpravita k enemu glavnih akterjev v njegovo odročno počitniško hišico. Namesto odgovorov ju tam pričaka nov izziv.
Zimskih praznikov je konec, Taras se vse bolj posveča primeru, Alenka pa večino prostega časa preživlja v bolnišnici ob Prelcu. Osterc in Brajc nadaljujeta preiskavo primera pred leti izginule vaščanke Ane Zvonar. Po dodatne informacije v zvezi s srečanjem študentov biotehnike in direktorja farmacevtskega podjetja v Bohinju se Taras in Tina odpravita k enemu glavnih akterjev v njegovo odročno počitniško hišico. Namesto odgovorov ju tam pričaka nov izziv.
Je več milijonov vreden farmacevtski posel povezan s truplom, ki so ga brez glave našli ob Bohinjskem jezeru? Medtem ko Brajc in Osterc opravljata pogovore z vaščani, Tina in Taras raziskujeta ozadje delovnega srečanja v Bohinju, na katerem so bili študentje biotehnike, dekan fakultete in direktor farmacevtskega podjetja Salubris v spremstvu mlade ženske.
Je več milijonov vreden farmacevtski posel povezan s truplom, ki so ga brez glave našli ob Bohinjskem jezeru? Medtem ko Brajc in Osterc opravljata pogovore z vaščani, Tina in Taras raziskujeta ozadje delovnega srečanja v Bohinju, na katerem so bili študentje biotehnike, dekan fakultete in direktor farmacevtskega podjetja Salubris v spremstvu mlade ženske.
Na poti z novoletne zabave se inšpektor Taras Birsa nehote zaplete v preiskavo krutega umora mlade ženske. Poleg težavnega primera novo leto ekipi kriminalistov prinese tudi novo sodelavko Tino Lanc in z začetkom informativnih pogovorov tudi prve osumljence. Taras se kmalu po začetku preiskave znajde na preizkušnji, tako v službenem kot zasebnem življenju.
Na poti z novoletne zabave se inšpektor Taras Birsa nehote zaplete v preiskavo krutega umora mlade ženske. Poleg težavnega primera novo leto ekipi kriminalistov prinese tudi novo sodelavko Tino Lanc in z začetkom informativnih pogovorov tudi prve osumljence. Taras se kmalu po začetku preiskave znajde na preizkušnji, tako v službenem kot zasebnem življenju.
Nenavadna pokrajina na prehodu med celinsko in primorsko Slovenijo preseneča z raznolikimi obrazi v vseh letnih časih. Najopaznejša je njena prelepa kraška jezerska podoba s številnimi jezeri, med njimi tremi večjimi, ki se običajno pojavljajo ob jesensko-zimskih in pomladnih deževjih ter presahnejo v toplejših mesecih. Tedaj jezerske planjave zavzamejo cvetoči travniki z rastlinskimi posebnostmi vlažnih in polsuhih naravnih travnikov, kakršnih skorajda ni več, in pticami, ki tu še najdejo varna gnezdišča in dovolj žuželčje hrane. Območje krajinskega parka Pivška presihajoča jezera pa obiskovalca očara tudi s svojo kulturno krajino, z vasicami, raznolikimi gozdovi, s kali, pašniki in suhimi travniki, ki mestoma prekipevajo od rastlinske raznolikosti, tako kot travniški vrh gorske Sv. Trojice – vedute krajinskega parka. Obiska, raziskovanja in opazovanja vreden krajinski park.
Nenavadna pokrajina na prehodu med celinsko in primorsko Slovenijo preseneča z raznolikimi obrazi v vseh letnih časih. Najopaznejša je njena prelepa kraška jezerska podoba s številnimi jezeri, med njimi tremi večjimi, ki se običajno pojavljajo ob jesensko-zimskih in pomladnih deževjih ter presahnejo v toplejših mesecih. Tedaj jezerske planjave zavzamejo cvetoči travniki z rastlinskimi posebnostmi vlažnih in polsuhih naravnih travnikov, kakršnih skorajda ni več, in pticami, ki tu še najdejo varna gnezdišča in dovolj žuželčje hrane. Območje krajinskega parka Pivška presihajoča jezera pa obiskovalca očara tudi s svojo kulturno krajino, z vasicami, raznolikimi gozdovi, s kali, pašniki in suhimi travniki, ki mestoma prekipevajo od rastlinske raznolikosti, tako kot travniški vrh gorske Sv. Trojice – vedute krajinskega parka. Obiska, raziskovanja in opazovanja vreden krajinski park.
Ena od značilnosti podnebnih sprememb v zadnjih desetletjih je neenakomernost njihovih pojavnih oblik. Gre za višanje povprečnih temperatur, ekstreme v padavinah in vetrovih, vendar pa je ne tako redko povzročitelj zlorabe naravnih virov človek, natančneje pohlep. Na primeru izsušitve Aralskega jezera, v pol stoletja se je skrčilo na pet odstotkov nekdanje površine, bo redni profesor za ekologijo celinskih voda z ljubljanske Biotehniške fakultete dr. Mihael Jožef Toman povzel zgodbo o tem fenomenu ekološke katastrofe, za katero ne moremo kriviti podnebnih sprememb. Pred dobrim desetletjem se je na povabilo kolegov iz Ruske federacije kot limnolog udeležil raziskovalne ekspedicije na ostankih nekoč 68.000 kvadratnih kilometrov velikega jezera v osrednji Aziji. Sovjetske oblasti so od začetka šestdesetih let speljale namakalne kanale za nova bombažna polja v sicer na pol puščavskem habitatu. Po dobrega pol stoletja so kljub sanacijskim posegom pred desetletjem in poskusom vodne regulacije posledice tu. Zasoljevanje je povzročilo izginotje množice avtohtonega življa v in ob vodi, kolikor je je še ostalo, vendar lahko izsušitev nekoč četrtega največjega sladkovodnega jezera na svetu razumemo kot šolski primer napačne izrabe naravnih virov. FOTO: Posnetek ostankov Aralskega jezera sredi junija 2018 iz satelita Proba-V Evropske vesoljske agencije (ESA) VIR: https://www.esa.int/ESA_Multimedia/Images/2019/01/Proba-V_view_of_Aral_Sea
Ena od značilnosti podnebnih sprememb v zadnjih desetletjih je neenakomernost njihovih pojavnih oblik. Gre za višanje povprečnih temperatur, ekstreme v padavinah in vetrovih, vendar pa je ne tako redko povzročitelj zlorabe naravnih virov človek, natančneje pohlep. Na primeru izsušitve Aralskega jezera, v pol stoletja se je skrčilo na pet odstotkov nekdanje površine, bo redni profesor za ekologijo celinskih voda z ljubljanske Biotehniške fakultete dr. Mihael Jožef Toman povzel zgodbo o tem fenomenu ekološke katastrofe, za katero ne moremo kriviti podnebnih sprememb. Pred dobrim desetletjem se je na povabilo kolegov iz Ruske federacije kot limnolog udeležil raziskovalne ekspedicije na ostankih nekoč 68.000 kvadratnih kilometrov velikega jezera v osrednji Aziji. Sovjetske oblasti so od začetka šestdesetih let speljale namakalne kanale za nova bombažna polja v sicer na pol puščavskem habitatu. Po dobrega pol stoletja so kljub sanacijskim posegom pred desetletjem in poskusom vodne regulacije posledice tu. Zasoljevanje je povzročilo izginotje množice avtohtonega življa v in ob vodi, kolikor je je še ostalo, vendar lahko izsušitev nekoč četrtega največjega sladkovodnega jezera na svetu razumemo kot šolski primer napačne izrabe naravnih virov. FOTO: Posnetek ostankov Aralskega jezera sredi junija 2018 iz satelita Proba-V Evropske vesoljske agencije (ESA) VIR: https://www.esa.int/ESA_Multimedia/Images/2019/01/Proba-V_view_of_Aral_Sea
V oddaji Odkrivamo Maribor smo se odpravili v Krajinski park Mariborsko jezero in ugotavljali, kakšno srečo ima mesto, da se ga držijo naravni habitati in omogočajo rekreacijo, sprostitev in oddih. To nas obvezuje k spoštovanju teh okolij; kljub temu pa nekateri še vedno v Studenški gozd odlagajo odpadke, drugi pa so želeli na območje nekdanjega motela Jezero umestiti nadstandardne stanovanjske gradnje.
V oddaji Odkrivamo Maribor smo se odpravili v Krajinski park Mariborsko jezero in ugotavljali, kakšno srečo ima mesto, da se ga držijo naravni habitati in omogočajo rekreacijo, sprostitev in oddih. To nas obvezuje k spoštovanju teh okolij; kljub temu pa nekateri še vedno v Studenški gozd odlagajo odpadke, drugi pa so želeli na območje nekdanjega motela Jezero umestiti nadstandardne stanovanjske gradnje.
Nekateri lastniki zemljišč na Kozjaku očitajo Dravskim elektrarnam Maribor, da naj bi te brez njihovega soglasja zakoličevale območje bodočega akumulacijskega jezera in trajne deponije na Kolarjevem vrhu, ki ju nameravajo vzpostaviti v sklopu gradnje Črpalne hidroelektrarne Kozjak. V DEM-u, ki je ob ELES-u investitor projekta tega hranilnika električne energije, so pojasnili, da ni šlo za skrivanje aktivnosti, ampak za napako.
Nekateri lastniki zemljišč na Kozjaku očitajo Dravskim elektrarnam Maribor, da naj bi te brez njihovega soglasja zakoličevale območje bodočega akumulacijskega jezera in trajne deponije na Kolarjevem vrhu, ki ju nameravajo vzpostaviti v sklopu gradnje Črpalne hidroelektrarne Kozjak. V DEM-u, ki je ob ELES-u investitor projekta tega hranilnika električne energije, so pojasnili, da ni šlo za skrivanje aktivnosti, ampak za napako.
Wei Shen je profesor na eni izmed najboljših kitajskih univerz. Srečali smo se ob velikem jezeru v Hangdžovu, s hitrim vlakom le slabo uro oddaljenem od Šanghaja. Zahodno jezero, ki s svojo mondenostjo malo spominja na Bled, ima simbolično mesto v kitajsko-ameriških odnosih. Hangdžov je eno izmed tehnoloških središč Kitajske, tukaj se je rodila tudi aplikacija za umetno inteligenco DeepSeek.
Wei Shen je profesor na eni izmed najboljših kitajskih univerz. Srečali smo se ob velikem jezeru v Hangdžovu, s hitrim vlakom le slabo uro oddaljenem od Šanghaja. Zahodno jezero, ki s svojo mondenostjo malo spominja na Bled, ima simbolično mesto v kitajsko-ameriških odnosih. Hangdžov je eno izmed tehnoloških središč Kitajske, tukaj se je rodila tudi aplikacija za umetno inteligenco DeepSeek.
Začetek julija je, temperature morja pa so že kar visoke, zato smo na Valu 202 preverili, kako je z osvežitvijo v naravnih kopališčih rek in jezer. Z različnih koncev, od Ptujskega do Gorenjske, so se nam oglasili naši dopisniki in nam morda odkrili še kakšen manj znan kotiček. S sogovornicama z Agencije za okolje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa preverjamo kakovost kopalnih voda in tveganja, ki obstajajo tudi pri kopanju v naravi. Foto: BoBo
Začetek julija je, temperature morja pa so že kar visoke, zato smo na Valu 202 preverili, kako je z osvežitvijo v naravnih kopališčih rek in jezer. Z različnih koncev, od Ptujskega do Gorenjske, so se nam oglasili naši dopisniki in nam morda odkrili še kakšen manj znan kotiček. S sogovornicama z Agencije za okolje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa preverjamo kakovost kopalnih voda in tveganja, ki obstajajo tudi pri kopanju v naravi. Foto: BoBo
Na letovanju otrok v vili Šumica v Kranjski Gori, ki ga organizira Zveza Anita Ogulin in ZPM, smo preverili, kakšen program imajo na taboru, kako njihove aktivnosti usmerja vreme, koliko novih angleških besed so se že naučili, kako mrzlo je jezero Jasna in s kakšnimi športnimi igrami si mladi krajšajo čas. Izpeljali smo tudi novinarske delavnice, tako da so otroci posneli nekaj anket in pred mikrofon povabili najboljšega slovenskega smučarskega skakalca Petra Prevca, ki je vključen v humanitarni program Botrstvo.
Na letovanju otrok v vili Šumica v Kranjski Gori, ki ga organizira Zveza Anita Ogulin in ZPM, smo preverili, kakšen program imajo na taboru, kako njihove aktivnosti usmerja vreme, koliko novih angleških besed so se že naučili, kako mrzlo je jezero Jasna in s kakšnimi športnimi igrami si mladi krajšajo čas. Izpeljali smo tudi novinarske delavnice, tako da so otroci posneli nekaj anket in pred mikrofon povabili najboljšega slovenskega smučarskega skakalca Petra Prevca, ki je vključen v humanitarni program Botrstvo.