Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Plesne oddaje – domača produkcija
Eden najbolj znanih in bleščečih baletnih duetov je gotovo pas de deux črnega laboda iz baleta Labodje jezero.
Eden najbolj znanih in bleščečih baletnih duetov je gotovo pas de deux črnega laboda iz baleta Labodje jezero.
Šesterica članov zasedbe Divje jezero z veseljem predstavlja četrto studijsko ploščo z naslovom Prva stran. Želja kolektiva je z vsako izdano skladbo ali posnetim albumom poskušati narediti nekaj novega oziroma takega, česar še ni naredil. Glasba na plošči je rezultat ustvarjalnega procesa, ki kaže željo po skupnem raziskovanju novih zvočnih pokrajin in izražanju čustev ter sporočil skozi glasbo. Več o skupini in njenem delu pa avtor skladb in idejni vodja zasedbe Luka Čibej.
Šesterica članov zasedbe Divje jezero z veseljem predstavlja četrto studijsko ploščo z naslovom Prva stran. Želja kolektiva je z vsako izdano skladbo ali posnetim albumom poskušati narediti nekaj novega oziroma takega, česar še ni naredil. Glasba na plošči je rezultat ustvarjalnega procesa, ki kaže željo po skupnem raziskovanju novih zvočnih pokrajin in izražanju čustev ter sporočil skozi glasbo. Več o skupini in njenem delu pa avtor skladb in idejni vodja zasedbe Luka Čibej.
Igor Seme je pianist in dolgoletni učitelj klavirja, ki ga je pred 13 leti ljubezen popeljala v Švico. Živi in dela v Zürichu blizu jezera, ki mu – čeprav morda nikoli ne bo zaslužil dovolj, da bi kupil kakšno hišico neposredno ob njem – vsakodnevno daje občutek, da v času službe na neki način dopustuje. V pogovoru pripoveduje o tem, kako vidi Švico in tamkajšnjo kulturo v primerjavi s slovenskim okoljem; med drugim o tem, kako učitelji tam uživajo višji družbeni status, bonton pa že osnovnošolcem narekuje bistveno bolj spoštljivo, a kot zatrjuje, hkrati tudi pristnejšo komunikacijo z učiteljem, kot smo je vajeni pri nas.
Igor Seme je pianist in dolgoletni učitelj klavirja, ki ga je pred 13 leti ljubezen popeljala v Švico. Živi in dela v Zürichu blizu jezera, ki mu – čeprav morda nikoli ne bo zaslužil dovolj, da bi kupil kakšno hišico neposredno ob njem – vsakodnevno daje občutek, da v času službe na neki način dopustuje. V pogovoru pripoveduje o tem, kako vidi Švico in tamkajšnjo kulturo v primerjavi s slovenskim okoljem; med drugim o tem, kako učitelji tam uživajo višji družbeni status, bonton pa že osnovnošolcem narekuje bistveno bolj spoštljivo, a kot zatrjuje, hkrati tudi pristnejšo komunikacijo z učiteljem, kot smo je vajeni pri nas.
V Sloveniji imamo 14 visokogorskih jezer. Vsa ležijo v prvem varstvenem območju Triglavskega narodnega parka, zato kopanje v njih ni dovoljeno. Kljub vsemu pa se nekajkrat na leto najdejo posamezniki ali skupine, ki to pravilo ignorirajo. Denimo v Črnem jezeru, najtoplejšem izmed Sedmerih jezer. Kakšni so razlogi za to? Bolj kot nevednost verjetno ignoranca, pravi Sašo Hrovat, vodja Naravovarstveno nadzorne službe v Triglavskem narodnem parku. Na vprašanje, zakaj so tovrstna dejanja lahko težava z vidika biotske pestrosti, pa odgovarja Tanja Menegalija z Oddelka za varstvo narave v parku.
V Sloveniji imamo 14 visokogorskih jezer. Vsa ležijo v prvem varstvenem območju Triglavskega narodnega parka, zato kopanje v njih ni dovoljeno. Kljub vsemu pa se nekajkrat na leto najdejo posamezniki ali skupine, ki to pravilo ignorirajo. Denimo v Črnem jezeru, najtoplejšem izmed Sedmerih jezer. Kakšni so razlogi za to? Bolj kot nevednost verjetno ignoranca, pravi Sašo Hrovat, vodja Naravovarstveno nadzorne službe v Triglavskem narodnem parku. Na vprašanje, zakaj so tovrstna dejanja lahko težava z vidika biotske pestrosti, pa odgovarja Tanja Menegalija z Oddelka za varstvo narave v parku.
V Lokalnem času smo se sprehodili po Notranjski, natančneje do gradu Snežnik in tamkajšnjih pristav, ki, delno prenovljene, že skoraj dve desetletji zaprte samevajo. Kljub prizadevanjem lokalne skupnosti, civilne iniciative in kulturnih zanesenjakov Ministrstvo za kulturo doslej ni našlo načina, da bi objekte, katerih ogrevanje in drugo vzdrževanje povzroča tudi nepotrebne stroške, oddalo v najem gostincu. Ta čas se sicer pripravlja na javni razpis, a je vprašanje, kdo bi se nanj prijavil, če bo najemnina previsoka. Druga tema pa bo zgodba o Prostovoljnem gasilskem društvu Dolenje Jezero, ki je prava duša vasi, saj brez njegovih članov ne mine tako rekoč noben dogodek. Pripravil Marko Škrlj.
V Lokalnem času smo se sprehodili po Notranjski, natančneje do gradu Snežnik in tamkajšnjih pristav, ki, delno prenovljene, že skoraj dve desetletji zaprte samevajo. Kljub prizadevanjem lokalne skupnosti, civilne iniciative in kulturnih zanesenjakov Ministrstvo za kulturo doslej ni našlo načina, da bi objekte, katerih ogrevanje in drugo vzdrževanje povzroča tudi nepotrebne stroške, oddalo v najem gostincu. Ta čas se sicer pripravlja na javni razpis, a je vprašanje, kdo bi se nanj prijavil, če bo najemnina previsoka. Druga tema pa bo zgodba o Prostovoljnem gasilskem društvu Dolenje Jezero, ki je prava duša vasi, saj brez njegovih članov ne mine tako rekoč noben dogodek. Pripravil Marko Škrlj.
11. novembra 1918 se je ob 11. uri s premirjem Nemčije in državami Antante uradno končala 1. svetovna vojna. V spomin na vse padle vojake na soški fronti že od leta 1998 v organizacijskem odboru Krn – pohod spomina 1918–2024 in Kobariškem muzeju skupaj s številnimi drugimi organizacijami in društvi ter Slovensko vojsko pripravljajo spominski pohod h Krnskemu jezeru. 23. pohoda to soboto se je udeležila tudi Mariša Bizjak.
11. novembra 1918 se je ob 11. uri s premirjem Nemčije in državami Antante uradno končala 1. svetovna vojna. V spomin na vse padle vojake na soški fronti že od leta 1998 v organizacijskem odboru Krn – pohod spomina 1918–2024 in Kobariškem muzeju skupaj s številnimi drugimi organizacijami in društvi ter Slovensko vojsko pripravljajo spominski pohod h Krnskemu jezeru. 23. pohoda to soboto se je udeležila tudi Mariša Bizjak.
Spremljali smo zgodbo izgubljene in ponovno najdene muce Šeke Pikčaste. Z njeno skrbnico, veterinarko, smo se pogovarjali o pomenu čipiranja mačk. Predstavljamo zgodbe mačk, ki živijo v vrtnariji v Kamnici. Te potrjujejo teorijo, da mačke izberejo svoj dom in skrbnika. Občudovali smo ptice na Družmirskem oziroma Šoštanjskem jezeru. Obiskali smo novinarsko kolegico Veroniko Žajdela in spoznali njeni ovčarki Li in Lu. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Spremljali smo zgodbo izgubljene in ponovno najdene muce Šeke Pikčaste. Z njeno skrbnico, veterinarko, smo se pogovarjali o pomenu čipiranja mačk. Predstavljamo zgodbe mačk, ki živijo v vrtnariji v Kamnici. Te potrjujejo teorijo, da mačke izberejo svoj dom in skrbnika. Občudovali smo ptice na Družmirskem oziroma Šoštanjskem jezeru. Obiskali smo novinarsko kolegico Veroniko Žajdela in spoznali njeni ovčarki Li in Lu. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Obiskali smo Bojana Gučka, ki že desetletja obnavlja kozjanske domačije in ohranja izginjajočo kulturno dediščino tega z znakom Unesca zaščitenega biosfernega prostora. Karmen Gajšek je svojo turistično priložnost našla v nabiranju »divjink« na hribovskih suhih travnikih Kozjanskega regijskega parka. Kaj ponuja naravni rezervat Lovrenška jezera kot naše najvišje ležeče šotno barje in eno najpomembnejših v južni Evropi?
Obiskali smo Bojana Gučka, ki že desetletja obnavlja kozjanske domačije in ohranja izginjajočo kulturno dediščino tega z znakom Unesca zaščitenega biosfernega prostora. Karmen Gajšek je svojo turistično priložnost našla v nabiranju »divjink« na hribovskih suhih travnikih Kozjanskega regijskega parka. Kaj ponuja naravni rezervat Lovrenška jezera kot naše najvišje ležeče šotno barje in eno najpomembnejših v južni Evropi?
Osvežitve poleti ne iščemo samo v morju in na bazenih, ampak tudi v jezerih. In teh v Sloveniji ne manjka, tudi na našem koncu ne. Eno takšnih je gotovo Zeleno jezero oziroma Green Lake v Kidričevem, znano tudi gramoznica Pleterje. Tam je možno plavati in supati, pa tudi wejkati v wakeparku oziroma smučati in deskati na vodi.
Osvežitve poleti ne iščemo samo v morju in na bazenih, ampak tudi v jezerih. In teh v Sloveniji ne manjka, tudi na našem koncu ne. Eno takšnih je gotovo Zeleno jezero oziroma Green Lake v Kidričevem, znano tudi gramoznica Pleterje. Tam je možno plavati in supati, pa tudi wejkati v wakeparku oziroma smučati in deskati na vodi.
Rija in Krokodil gresta k jezeru krmit ptice. Krokodil obljubi, da ne bo pojedel zrnja. Tam najdeta račke, goske, vrabčke in labode. Pa tudi golobe. Fej! Rija jih ne bo hranila. A vse čudovite ptice odletijo, samo golob bi zobal zrnje. Morda je pa golobček najprijaznejši ptič!
Rija in Krokodil gresta k jezeru krmit ptice. Krokodil obljubi, da ne bo pojedel zrnja. Tam najdeta račke, goske, vrabčke in labode. Pa tudi golobe. Fej! Rija jih ne bo hranila. A vse čudovite ptice odletijo, samo golob bi zobal zrnje. Morda je pa golobček najprijaznejši ptič!
Regija Salzkammergut v Gornji Avstriji, ki je letos skupaj z mestom Bad Ischl tudi evropska prestolnica kulture, je turistično znana predvsem po gorah in seveda jezerih. Največje izmed več kot sedemdesetih je z dolžino 20 kilometrov Attersee. Nekoč zapuščeno območje, na katerem je bilo do hiš ob jezeru mogoče priti le s čolnom, je danes predvsem počitniški cilj za ljubitelje ribolova, kolesarjenja, hribov in seveda jezer, na nakup kakšne vile ob vodi pa lahko pomislijo le najpremožnejši. Konec 19. stoletja je jezero postalo priljubljena letoviška točka za umetnike in vanj se je zaljubil tudi Gustav Klimt. Danes se lahko sprehodite po tematski umetniški poti posvečeni slikarju, v Schörflingu pa je tudi Center Gustava Klimta.
Regija Salzkammergut v Gornji Avstriji, ki je letos skupaj z mestom Bad Ischl tudi evropska prestolnica kulture, je turistično znana predvsem po gorah in seveda jezerih. Največje izmed več kot sedemdesetih je z dolžino 20 kilometrov Attersee. Nekoč zapuščeno območje, na katerem je bilo do hiš ob jezeru mogoče priti le s čolnom, je danes predvsem počitniški cilj za ljubitelje ribolova, kolesarjenja, hribov in seveda jezer, na nakup kakšne vile ob vodi pa lahko pomislijo le najpremožnejši. Konec 19. stoletja je jezero postalo priljubljena letoviška točka za umetnike in vanj se je zaljubil tudi Gustav Klimt. Danes se lahko sprehodite po tematski umetniški poti posvečeni slikarju, v Schörflingu pa je tudi Center Gustava Klimta.
V okolici presihajočega Cerkniškega jezera se boste lahko v soboto podali v čarobni svet medvedjih zgodb ter na zabaven in poučen način spoznavali življenje medvedov. Čakajo vas doživljajske igre, pa tudi nujni napotki o tem, kako ravnati ob morebitnem srečanju z medvedom. FOTO: Notranjski park
V okolici presihajočega Cerkniškega jezera se boste lahko v soboto podali v čarobni svet medvedjih zgodb ter na zabaven in poučen način spoznavali življenje medvedov. Čakajo vas doživljajske igre, pa tudi nujni napotki o tem, kako ravnati ob morebitnem srečanju z medvedom. FOTO: Notranjski park
Nekateri lastniki zemljišč na Kozjaku očitajo Dravskim elektrarnam Maribor, da naj bi te brez njihovega soglasja zakoličevale območje bodočega akumulacijskega jezera in trajne deponije na Kolarjevem vrhu, ki ju nameravajo vzpostaviti v sklopu gradnje Črpalne hidroelektrarne Kozjak. V DEM-u, ki je ob ELES-u investitor projekta tega hranilnika električne energije, so pojasnili, da ni šlo za skrivanje aktivnosti, ampak za napako.
Nekateri lastniki zemljišč na Kozjaku očitajo Dravskim elektrarnam Maribor, da naj bi te brez njihovega soglasja zakoličevale območje bodočega akumulacijskega jezera in trajne deponije na Kolarjevem vrhu, ki ju nameravajo vzpostaviti v sklopu gradnje Črpalne hidroelektrarne Kozjak. V DEM-u, ki je ob ELES-u investitor projekta tega hranilnika električne energije, so pojasnili, da ni šlo za skrivanje aktivnosti, ampak za napako.
Plesne oddaje – domača produkcija
V studijski televizijski upodobitvi se predstavljajo izbrani mladi baletni talenti, najboljši plesalci ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet. Pod mentorstvom Nine Ogrinc, Marinke Ribič in Ane Jenček Dekleva so v solističnih koreografijah iz baleta Labodje jezero in v sodobni skupinski koreografiji z naslovom Let nastopili dijaki in dijakinje prvega, drugega, tretjega in četrtega letnika. Režiser Aljaž Bastič.
V studijski televizijski upodobitvi se predstavljajo izbrani mladi baletni talenti, najboljši plesalci ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet. Pod mentorstvom Nine Ogrinc, Marinke Ribič in Ane Jenček Dekleva so v solističnih koreografijah iz baleta Labodje jezero in v sodobni skupinski koreografiji z naslovom Let nastopili dijaki in dijakinje prvega, drugega, tretjega in četrtega letnika. Režiser Aljaž Bastič.
Nenavadna pokrajina na prehodu med celinsko in primorsko Slovenijo preseneča z raznolikimi obrazi v vseh letnih časih. Najopaznejša je njena prelepa kraška jezerska podoba s številnimi jezeri, med njimi tremi večjimi, ki se običajno pojavljajo ob jesensko-zimskih in pomladnih deževjih ter presahnejo v toplejših mesecih. Tedaj jezerske planjave zavzamejo cvetoči travniki z rastlinskimi posebnostmi vlažnih in polsuhih naravnih travnikov, kakršnih skorajda ni več, in pticami, ki tu še najdejo varna gnezdišča in dovolj žuželčje hrane. Območje krajinskega parka Pivška presihajoča jezera pa obiskovalca očara tudi s svojo kulturno krajino, z vasicami, raznolikimi gozdovi, s kali, pašniki in suhimi travniki, ki mestoma prekipevajo od rastlinske raznolikosti, tako kot travniški vrh gorske Sv. Trojice – vedute krajinskega parka. Obiska, raziskovanja in opazovanja vreden krajinski park.
Nenavadna pokrajina na prehodu med celinsko in primorsko Slovenijo preseneča z raznolikimi obrazi v vseh letnih časih. Najopaznejša je njena prelepa kraška jezerska podoba s številnimi jezeri, med njimi tremi večjimi, ki se običajno pojavljajo ob jesensko-zimskih in pomladnih deževjih ter presahnejo v toplejših mesecih. Tedaj jezerske planjave zavzamejo cvetoči travniki z rastlinskimi posebnostmi vlažnih in polsuhih naravnih travnikov, kakršnih skorajda ni več, in pticami, ki tu še najdejo varna gnezdišča in dovolj žuželčje hrane. Območje krajinskega parka Pivška presihajoča jezera pa obiskovalca očara tudi s svojo kulturno krajino, z vasicami, raznolikimi gozdovi, s kali, pašniki in suhimi travniki, ki mestoma prekipevajo od rastlinske raznolikosti, tako kot travniški vrh gorske Sv. Trojice – vedute krajinskega parka. Obiska, raziskovanja in opazovanja vreden krajinski park.
Ena od značilnosti podnebnih sprememb v zadnjih desetletjih je neenakomernost njihovih pojavnih oblik. Gre za višanje povprečnih temperatur, ekstreme v padavinah in vetrovih, vendar pa je ne tako redko povzročitelj zlorabe naravnih virov človek, natančneje pohlep. Na primeru izsušitve Aralskega jezera, v pol stoletja se je skrčilo na pet odstotkov nekdanje površine, bo redni profesor za ekologijo celinskih voda z ljubljanske Biotehniške fakultete dr. Mihael Jožef Toman povzel zgodbo o tem fenomenu ekološke katastrofe, za katero ne moremo kriviti podnebnih sprememb. Pred dobrim desetletjem se je na povabilo kolegov iz Ruske federacije kot limnolog udeležil raziskovalne ekspedicije na ostankih nekoč 68.000 kvadratnih kilometrov velikega jezera v osrednji Aziji. Sovjetske oblasti so od začetka šestdesetih let speljale namakalne kanale za nova bombažna polja v sicer na pol puščavskem habitatu. Po dobrega pol stoletja so kljub sanacijskim posegom pred desetletjem in poskusom vodne regulacije posledice tu. Zasoljevanje je povzročilo izginotje množice avtohtonega življa v in ob vodi, kolikor je je še ostalo, vendar lahko izsušitev nekoč četrtega največjega sladkovodnega jezera na svetu razumemo kot šolski primer napačne izrabe naravnih virov. FOTO: Posnetek ostankov Aralskega jezera sredi junija 2018 iz satelita Proba-V Evropske vesoljske agencije (ESA) VIR: https://www.esa.int/ESA_Multimedia/Images/2019/01/Proba-V_view_of_Aral_Sea
Ena od značilnosti podnebnih sprememb v zadnjih desetletjih je neenakomernost njihovih pojavnih oblik. Gre za višanje povprečnih temperatur, ekstreme v padavinah in vetrovih, vendar pa je ne tako redko povzročitelj zlorabe naravnih virov človek, natančneje pohlep. Na primeru izsušitve Aralskega jezera, v pol stoletja se je skrčilo na pet odstotkov nekdanje površine, bo redni profesor za ekologijo celinskih voda z ljubljanske Biotehniške fakultete dr. Mihael Jožef Toman povzel zgodbo o tem fenomenu ekološke katastrofe, za katero ne moremo kriviti podnebnih sprememb. Pred dobrim desetletjem se je na povabilo kolegov iz Ruske federacije kot limnolog udeležil raziskovalne ekspedicije na ostankih nekoč 68.000 kvadratnih kilometrov velikega jezera v osrednji Aziji. Sovjetske oblasti so od začetka šestdesetih let speljale namakalne kanale za nova bombažna polja v sicer na pol puščavskem habitatu. Po dobrega pol stoletja so kljub sanacijskim posegom pred desetletjem in poskusom vodne regulacije posledice tu. Zasoljevanje je povzročilo izginotje množice avtohtonega življa v in ob vodi, kolikor je je še ostalo, vendar lahko izsušitev nekoč četrtega največjega sladkovodnega jezera na svetu razumemo kot šolski primer napačne izrabe naravnih virov. FOTO: Posnetek ostankov Aralskega jezera sredi junija 2018 iz satelita Proba-V Evropske vesoljske agencije (ESA) VIR: https://www.esa.int/ESA_Multimedia/Images/2019/01/Proba-V_view_of_Aral_Sea
V oddaji Odkrivamo Maribor smo se odpravili v Krajinski park Mariborsko jezero in ugotavljali, kakšno srečo ima mesto, da se ga držijo naravni habitati in omogočajo rekreacijo, sprostitev in oddih. To nas obvezuje k spoštovanju teh okolij; kljub temu pa nekateri še vedno v Studenški gozd odlagajo odpadke, drugi pa so želeli na območje nekdanjega motela Jezero umestiti nadstandardne stanovanjske gradnje.
V oddaji Odkrivamo Maribor smo se odpravili v Krajinski park Mariborsko jezero in ugotavljali, kakšno srečo ima mesto, da se ga držijo naravni habitati in omogočajo rekreacijo, sprostitev in oddih. To nas obvezuje k spoštovanju teh okolij; kljub temu pa nekateri še vedno v Studenški gozd odlagajo odpadke, drugi pa so želeli na območje nekdanjega motela Jezero umestiti nadstandardne stanovanjske gradnje.
Tokrat smo se ustavili v Velenju ob Velenjskem jezeru, natančneje na velenjski plaži. Le ta je v izboru “Naj kopališče” v kategoriji naravnih kopališč zmagala v zadnjih petih letih. Zanimivi sogovorniki so nas popeljali po jezeru z različnimi plovili. Spustili smo se v globino potopljene vasi in preverili možnost rekreacije.
Tokrat smo se ustavili v Velenju ob Velenjskem jezeru, natančneje na velenjski plaži. Le ta je v izboru “Naj kopališče” v kategoriji naravnih kopališč zmagala v zadnjih petih letih. Zanimivi sogovorniki so nas popeljali po jezeru z različnimi plovili. Spustili smo se v globino potopljene vasi in preverili možnost rekreacije.
Številni osvežitev in sprostitev v poletnih dneh iščejo ob vodi, na Bistriškem tudi ob dveh akumulacijskih jezerih, Klivnik in Mola, čeprav na nobenem od njiju ni urejenega kopališča. Občina je pred časom sprejela plovbni režim za jezero Mola, z javnim pozivom pa je iskala najemnika za izposojo čolnov, s katerimi bi popestrili ponudbo. V oddaji tudi o tem: - Na Primorskem je razglašena velika požarna ogroženost. - Vlada in sindikati javnega sektorja bodo podpisali dokument o usklajenosti. - Po sveže sadje in zelenjavo na paketomat.
Številni osvežitev in sprostitev v poletnih dneh iščejo ob vodi, na Bistriškem tudi ob dveh akumulacijskih jezerih, Klivnik in Mola, čeprav na nobenem od njiju ni urejenega kopališča. Občina je pred časom sprejela plovbni režim za jezero Mola, z javnim pozivom pa je iskala najemnika za izposojo čolnov, s katerimi bi popestrili ponudbo. V oddaji tudi o tem: - Na Primorskem je razglašena velika požarna ogroženost. - Vlada in sindikati javnega sektorja bodo podpisali dokument o usklajenosti. - Po sveže sadje in zelenjavo na paketomat.
Andrej Šmuc je doktor geologije, redni profesor in raziskovalec na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani. Je geolog, ki do obisti pozna svet naših visokogorskih jezer, pa tudi v puščave ujetega krasa v Avstraliji, in je neke vrste detektiv, ki skuša iz prastarih sedimentnih arhivov spisati zgodovino našega planeta v zadnjih nekaj 10 000 letih. Je pa tudi glasbenik, ki se z muzikalno navdihnjenimi geologi povezuje v tako imenovano Geobandi, in prekaljen popularizator geologije, v katero ga je zaneslo čisto po naključju.
Andrej Šmuc je doktor geologije, redni profesor in raziskovalec na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani. Je geolog, ki do obisti pozna svet naših visokogorskih jezer, pa tudi v puščave ujetega krasa v Avstraliji, in je neke vrste detektiv, ki skuša iz prastarih sedimentnih arhivov spisati zgodovino našega planeta v zadnjih nekaj 10 000 letih. Je pa tudi glasbenik, ki se z muzikalno navdihnjenimi geologi povezuje v tako imenovano Geobandi, in prekaljen popularizator geologije, v katero ga je zaneslo čisto po naključju.
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Čas je za novo izdajo NaPOTkov. Andrejo Gradišar je pot nedavno vodila v kraje, kjer se pozdravljajo s »srečno«. Gre torej za rudarsko območje. Prav rudarstvo in iskanje energentov v globinah Zemlje pa je razlog, da je nastalo jezero, ki ga bomo podrobneje spoznali tokrat. Družmirsko jezero je to; v širši Sloveniji ga verjetno bolje poznamo pod imenom Šoštanjsko. Nastalo je leta 1975 in je z izjemo sifona Divjega jezera najglobje jezero v Sloveniji. Pa ga obiščimo.
Čas je za novo izdajo NaPOTkov. Andrejo Gradišar je pot nedavno vodila v kraje, kjer se pozdravljajo s »srečno«. Gre torej za rudarsko območje. Prav rudarstvo in iskanje energentov v globinah Zemlje pa je razlog, da je nastalo jezero, ki ga bomo podrobneje spoznali tokrat. Družmirsko jezero je to; v širši Sloveniji ga verjetno bolje poznamo pod imenom Šoštanjsko. Nastalo je leta 1975 in je z izjemo sifona Divjega jezera najglobje jezero v Sloveniji. Pa ga obiščimo.
S pomočjo urednice televizijskega informativnega programa Tina najde novo sled pri ugotavljanju identitete umorjene mlade ženske. To potrjujejo tudi podatki, ki sta jih Brajc in Osterc pridobila od informatorja iz Roga. Vse sledi vodijo nazaj v Ljubljano, pa vendar v pogovoru s kolegom Cvilakom Taras najde namig, ki ga odpelje nazaj na Gorenjsko k jezeru.
S pomočjo urednice televizijskega informativnega programa Tina najde novo sled pri ugotavljanju identitete umorjene mlade ženske. To potrjujejo tudi podatki, ki sta jih Brajc in Osterc pridobila od informatorja iz Roga. Vse sledi vodijo nazaj v Ljubljano, pa vendar v pogovoru s kolegom Cvilakom Taras najde namig, ki ga odpelje nazaj na Gorenjsko k jezeru.
Preiskava primera Ane Zvonar se zaostri ob sporu Brajca in Osterca z vaščani Stare Fužine. V Bohinjskem jezeru najdejo še eno truplo. Odnos med Tino in Tarasom se zapleta. Čas ni na Tarasovi strani, v primer se začnejo vpletati tudi mediji, ki inšpektorju dodatno grenijo življenje.
Preiskava primera Ane Zvonar se zaostri ob sporu Brajca in Osterca z vaščani Stare Fužine. V Bohinjskem jezeru najdejo še eno truplo. Odnos med Tino in Tarasom se zapleta. Čas ni na Tarasovi strani, v primer se začnejo vpletati tudi mediji, ki inšpektorju dodatno grenijo življenje.
Z najdbo novega trupla se okrepi pritisk generalne policijske uprave na Tarasa. S pomočjo žrtvinega računalnika Tina najde sled do domnevnega osumljenca. Identiteta žrtve je še vedno nepojasnjena in ekipa ostaja brez pravih odgovorov. Raziskovanje primera izginule Ane Zvonar pripelje Osterca in Brajca do vaščana Janeza Baloha, domnevno njenega strica, ki naj bi o zadevi vedel kaj več.
Z najdbo novega trupla se okrepi pritisk generalne policijske uprave na Tarasa. S pomočjo žrtvinega računalnika Tina najde sled do domnevnega osumljenca. Identiteta žrtve je še vedno nepojasnjena in ekipa ostaja brez pravih odgovorov. Raziskovanje primera izginule Ane Zvonar pripelje Osterca in Brajca do vaščana Janeza Baloha, domnevno njenega strica, ki naj bi o zadevi vedel kaj več.
Zimskih praznikov je konec, Taras se vse bolj posveča primeru, Alenka pa večino prostega časa preživlja v bolnišnici ob Prelcu. Osterc in Brajc nadaljujeta preiskavo primera pred leti izginule vaščanke Ane Zvonar. Po dodatne informacije v zvezi s srečanjem študentov biotehnike in direktorja farmacevtskega podjetja v Bohinju se Taras in Tina odpravita k enemu glavnih akterjev v njegovo odročno počitniško hišico. Namesto odgovorov ju tam pričaka nov izziv.
Zimskih praznikov je konec, Taras se vse bolj posveča primeru, Alenka pa večino prostega časa preživlja v bolnišnici ob Prelcu. Osterc in Brajc nadaljujeta preiskavo primera pred leti izginule vaščanke Ane Zvonar. Po dodatne informacije v zvezi s srečanjem študentov biotehnike in direktorja farmacevtskega podjetja v Bohinju se Taras in Tina odpravita k enemu glavnih akterjev v njegovo odročno počitniško hišico. Namesto odgovorov ju tam pričaka nov izziv.
Voluharja Jošt in Poka se dolgočasita. Ob tropskem ribniku ni kaj početi in Jošt je prepričan, da lahko smukne do skritega jezera in si tako popestri dan. S Piko skleneta stavo: do kosila mora priti do tja in nazaj. Ure minevajo in Pika začne iskalno akcijo. Taščiček Niko opreza za Joštom iz zraka, Zdravko prečeše jezersko dno, toda radoživi voluhar se masti nekje drugje.
Voluharja Jošt in Poka se dolgočasita. Ob tropskem ribniku ni kaj početi in Jošt je prepričan, da lahko smukne do skritega jezera in si tako popestri dan. S Piko skleneta stavo: do kosila mora priti do tja in nazaj. Ure minevajo in Pika začne iskalno akcijo. Taščiček Niko opreza za Joštom iz zraka, Zdravko prečeše jezersko dno, toda radoživi voluhar se masti nekje drugje.
Je več milijonov vreden farmacevtski posel povezan s truplom, ki so ga brez glave našli ob Bohinjskem jezeru? Medtem ko Brajc in Osterc opravljata pogovore z vaščani, Tina in Taras raziskujeta ozadje delovnega srečanja v Bohinju, na katerem so bili študentje biotehnike, dekan fakultete in direktor farmacevtskega podjetja Salubris v spremstvu mlade ženske.
Je več milijonov vreden farmacevtski posel povezan s truplom, ki so ga brez glave našli ob Bohinjskem jezeru? Medtem ko Brajc in Osterc opravljata pogovore z vaščani, Tina in Taras raziskujeta ozadje delovnega srečanja v Bohinju, na katerem so bili študentje biotehnike, dekan fakultete in direktor farmacevtskega podjetja Salubris v spremstvu mlade ženske.
Na poti z novoletne zabave se inšpektor Taras Birsa nehote zaplete v preiskavo krutega umora mlade ženske. Poleg težavnega primera novo leto ekipi kriminalistov prinese tudi novo sodelavko Tino Lanc in z začetkom informativnih pogovorov tudi prve osumljence. Taras se kmalu po začetku preiskave znajde na preizkušnji, tako v službenem kot zasebnem življenju.
Na poti z novoletne zabave se inšpektor Taras Birsa nehote zaplete v preiskavo krutega umora mlade ženske. Poleg težavnega primera novo leto ekipi kriminalistov prinese tudi novo sodelavko Tino Lanc in z začetkom informativnih pogovorov tudi prve osumljence. Taras se kmalu po začetku preiskave znajde na preizkušnji, tako v službenem kot zasebnem življenju.
Animirani film Skok v prihodnost temelji na istoimenskem stripu Mikija Mustra iz leta 1971, ki je že takrat opozarjal na okoljske težave. Zvitorepec, Lakotnik in Trdonja med ribolovom odkrijejo kup smeti in list z napisom Projekt Alkimist. Ko naslednji dan izvejo, da voda iz pip ni več pitna, se odločijo raziskati skrivnost. S časovnim strojem se prestavijo v leto 2050, tam pa jih zajame vesoljsko plovilo. Pilotka Gaja jim pove, da je zrak zastrupljen, zato ljudje živijo pod zemljo. Pri njej doma ugotovijo, da namesto hrane obstajajo le še tablete, pitna voda pa je razkošje v lasti podjetja JG. Spoznajo, da Projekt Alkimist pomeni namerno onesnaževanje vode, zato se vrnejo v leto 2022, v katerem uspešno ustavijo Joža Gulikožo in njegove pajdaše. Narava si opomore, ob jezeru spet uživajo kopalci, med njimi pa tudi mala Gaja, ki so jo kot odraslo srečali v prihodnosti.
Animirani film Skok v prihodnost temelji na istoimenskem stripu Mikija Mustra iz leta 1971, ki je že takrat opozarjal na okoljske težave. Zvitorepec, Lakotnik in Trdonja med ribolovom odkrijejo kup smeti in list z napisom Projekt Alkimist. Ko naslednji dan izvejo, da voda iz pip ni več pitna, se odločijo raziskati skrivnost. S časovnim strojem se prestavijo v leto 2050, tam pa jih zajame vesoljsko plovilo. Pilotka Gaja jim pove, da je zrak zastrupljen, zato ljudje živijo pod zemljo. Pri njej doma ugotovijo, da namesto hrane obstajajo le še tablete, pitna voda pa je razkošje v lasti podjetja JG. Spoznajo, da Projekt Alkimist pomeni namerno onesnaževanje vode, zato se vrnejo v leto 2022, v katerem uspešno ustavijo Joža Gulikožo in njegove pajdaše. Narava si opomore, ob jezeru spet uživajo kopalci, med njimi pa tudi mala Gaja, ki so jo kot odraslo srečali v prihodnosti.
Danes se bomo v Kratki informativni koristni slovenščini lotili precej kratke besede, ki pa je v določenih okoliščinah bistvena. Zdraviti se, lotevati se, peljati se, srečati se … Glede na naštete primere ste verjetno ugotovili, da bo govor o t. i. povratnih glagolih. Kdaj je »se« obvezen, kdaj pa ga morda lahko izpustimo? Darja Pograjc je pred mikrofon povabila prof. dr. Andrejo Žele z ljubljanske Filozofske fakultete in Inštituta za slovenski jezik ZRC SAZU.
Danes se bomo v Kratki informativni koristni slovenščini lotili precej kratke besede, ki pa je v določenih okoliščinah bistvena. Zdraviti se, lotevati se, peljati se, srečati se … Glede na naštete primere ste verjetno ugotovili, da bo govor o t. i. povratnih glagolih. Kdaj je »se« obvezen, kdaj pa ga morda lahko izpustimo? Darja Pograjc je pred mikrofon povabila prof. dr. Andrejo Žele z ljubljanske Filozofske fakultete in Inštituta za slovenski jezik ZRC SAZU.
Na vroč poletni dan se je Klara Eva Kukovičič odpeljala proti Šaleški dolini v Camp Velenje. Zaradi svoje odlične lege tik ob Velenjskem jezeru kamp svojim obiskovalcem ponuja pestro ponudbo športnih aktivnosti na vodi - od supanja, jadranja na deski in veslanja. Priljubljen pa je tudi med glasbenimi navdušenci, ki lahko v času festivalov v bližnjem Vista parku prenočijo v mobilnih hiškah, glamping šotorih, avtodomih ali v šotorih na parcelah v velikosti do 100 m2.
Na vroč poletni dan se je Klara Eva Kukovičič odpeljala proti Šaleški dolini v Camp Velenje. Zaradi svoje odlične lege tik ob Velenjskem jezeru kamp svojim obiskovalcem ponuja pestro ponudbo športnih aktivnosti na vodi - od supanja, jadranja na deski in veslanja. Priljubljen pa je tudi med glasbenimi navdušenci, ki lahko v času festivalov v bližnjem Vista parku prenočijo v mobilnih hiškah, glamping šotorih, avtodomih ali v šotorih na parcelah v velikosti do 100 m2.
V tokratnih naPOTkih se odpravljamo na severovzhod države. Če približno na sredini avtoceste med Mariborom in Mursko Soboto zavijete proti vasi Cerkvenjak ali pa proti Svetemu Juriju ob Ščavnici, se lahko kaj hitro pripeljete do precej velikega in z gozdom obkroženega Blaguškega jezera. Kako je to sploh nastalo in kaj vse je tam mogoče početi, je raziskovala Alja Zore.
V tokratnih naPOTkih se odpravljamo na severovzhod države. Če približno na sredini avtoceste med Mariborom in Mursko Soboto zavijete proti vasi Cerkvenjak ali pa proti Svetemu Juriju ob Ščavnici, se lahko kaj hitro pripeljete do precej velikega in z gozdom obkroženega Blaguškega jezera. Kako je to sploh nastalo in kaj vse je tam mogoče početi, je raziskovala Alja Zore.
Starodavni gozdovi Pohorja, ki se razprostirajo nad geološko najstarejšo kamnino pri nas, skrivajo v svojih nedrih zaklad črne barve. Do njega na nadmorsko višino 1197 m pridemo po skrivnostnih stopnicah, stezicah in brveh. Če boste tam imeli občutek, da vas nekdo opazuje, imate prav. Starodavna bitja, ki so burila domišljijo naših prednikov, imajo tam svoj dom. In še danes spremljajo naključne mimoidoče in skrbijo, da po njihovem obisku jezero ostane prav takšno, kakršno je bilo. Ob Črno jezero na Pohorju se je odpravil Jure K. Čokl.
Starodavni gozdovi Pohorja, ki se razprostirajo nad geološko najstarejšo kamnino pri nas, skrivajo v svojih nedrih zaklad črne barve. Do njega na nadmorsko višino 1197 m pridemo po skrivnostnih stopnicah, stezicah in brveh. Če boste tam imeli občutek, da vas nekdo opazuje, imate prav. Starodavna bitja, ki so burila domišljijo naših prednikov, imajo tam svoj dom. In še danes spremljajo naključne mimoidoče in skrbijo, da po njihovem obisku jezero ostane prav takšno, kakršno je bilo. Ob Črno jezero na Pohorju se je odpravil Jure K. Čokl.
Koroška je regija prijaznih ljudi, hkrati je manj oblegana kot drugi priljubljeni slovenski turistični kraji, zato je dobra izbira tudi v teh vročih dneh. Naša dopisnica, Metka Pirc, se je odločila, da poiščemo možnost za osvežitev v vodi in izbrala dve lokaciji, ki sta Korošcem dobro znani, preostali Sloveniji pa malo manj. Pod mogočno Uršljo goro leži majhno naravno jezero, Ivarčko jezero, ki je najnižje ležeče alpsko jezero v Sloveniji. Na drugem koncu Koroške, to je v Dravski dolini, pa je tudi živahno v vodnem parku Radlje. Videti je kot jezero, ampak je v resnici prvi biološki bazen v Sloveniji.
Koroška je regija prijaznih ljudi, hkrati je manj oblegana kot drugi priljubljeni slovenski turistični kraji, zato je dobra izbira tudi v teh vročih dneh. Naša dopisnica, Metka Pirc, se je odločila, da poiščemo možnost za osvežitev v vodi in izbrala dve lokaciji, ki sta Korošcem dobro znani, preostali Sloveniji pa malo manj. Pod mogočno Uršljo goro leži majhno naravno jezero, Ivarčko jezero, ki je najnižje ležeče alpsko jezero v Sloveniji. Na drugem koncu Koroške, to je v Dravski dolini, pa je tudi živahno v vodnem parku Radlje. Videti je kot jezero, ampak je v resnici prvi biološki bazen v Sloveniji.
V soboto je bila pot v Zgornjo Savinjsko dolino še vedno zelo omejena, tudi štajerska avtocesta je bila zaradi poplav zaprta. Proti Mozirju sem se tako odpravil mimo Velenja, kjer je bilo še vedno opaziti tudi kar nekaj udeležencev odpovedanega festivala MetalDays. Razmere pred vstopom v Mozirje so bile že kar normalizirane, trgovine so bile odprte, le uničeni avtomobili so nakazovali, da ta cesta vodi v eno izmed osrčij katastrofalne avgustovske ujme. Kmalu je sledila kruta realnost: avtobusna postaja je bila popolnoma v blatu, pogled proti Mozirskemu Gaju pa je razkril vso grozoto, ki jo za seboj pustila Savinja. Poplavljene hiše, odneseni bregovi reke, neskončno število podrtih in odnešenih dreves ter smeti povsod naokoli vse do bližnjih Nazarij. In res je težko verjeti, kar smo videli. Popolnoma poplavljena tovarna malih gospodinjskih aparatov BSH, zalite hiše in uničeni avtomobili, pred razsutim Petrolovim bencinskih servisom je manjkal cel desni pas ceste proti Ljubnem. Glavni most proti središču Nazarij je na srečo zdržal, na njem pa je bilo ogromno debel in dreves. Poveljnik gasilskega društva Nazarje Sebastjan Solar je bil z več kot 30 kolegi že drugi dan praktično vseskozi v akciji, srečal sem ga, ko je pomagal pri črpanju vode iz ene izmed obcestnih stavb. Luka Hvalc te dni poroča s širšega celjskega območja, včerajšnji dan je tako preživel v Nazarjah.
V soboto je bila pot v Zgornjo Savinjsko dolino še vedno zelo omejena, tudi štajerska avtocesta je bila zaradi poplav zaprta. Proti Mozirju sem se tako odpravil mimo Velenja, kjer je bilo še vedno opaziti tudi kar nekaj udeležencev odpovedanega festivala MetalDays. Razmere pred vstopom v Mozirje so bile že kar normalizirane, trgovine so bile odprte, le uničeni avtomobili so nakazovali, da ta cesta vodi v eno izmed osrčij katastrofalne avgustovske ujme. Kmalu je sledila kruta realnost: avtobusna postaja je bila popolnoma v blatu, pogled proti Mozirskemu Gaju pa je razkril vso grozoto, ki jo za seboj pustila Savinja. Poplavljene hiše, odneseni bregovi reke, neskončno število podrtih in odnešenih dreves ter smeti povsod naokoli vse do bližnjih Nazarij. In res je težko verjeti, kar smo videli. Popolnoma poplavljena tovarna malih gospodinjskih aparatov BSH, zalite hiše in uničeni avtomobili, pred razsutim Petrolovim bencinskih servisom je manjkal cel desni pas ceste proti Ljubnem. Glavni most proti središču Nazarij je na srečo zdržal, na njem pa je bilo ogromno debel in dreves. Poveljnik gasilskega društva Nazarje Sebastjan Solar je bil z več kot 30 kolegi že drugi dan praktično vseskozi v akciji, srečal sem ga, ko je pomagal pri črpanju vode iz ene izmed obcestnih stavb. Luka Hvalc te dni poroča s širšega celjskega območja, včerajšnji dan je tako preživel v Nazarjah.
Jezero je, jezera ni! Naravni fenomen Cerkniškega jezera vznemirja okoliške prebivalce in raziskovalce že stoletja. Tako bi verjetno najlaže in z najmanj besedami opisali presihajoče Cerkniško jezero, ki ga je opisal že Janez Vajkard Valvazor v svoji znameniti Vojvodini kranjski. Naravni fenomen, ki že stoletja vznemirja prebivalce in prišleke. Ustvarjalci dokumentarnega filma »Presihajoče jezero« nas nagovarjajo takole: »Ko govorimo o vodi, govorimo samo o sebi…« Scenarij Mira Špan, režija Jasna Hribernik.
Jezero je, jezera ni! Naravni fenomen Cerkniškega jezera vznemirja okoliške prebivalce in raziskovalce že stoletja. Tako bi verjetno najlaže in z najmanj besedami opisali presihajoče Cerkniško jezero, ki ga je opisal že Janez Vajkard Valvazor v svoji znameniti Vojvodini kranjski. Naravni fenomen, ki že stoletja vznemirja prebivalce in prišleke. Ustvarjalci dokumentarnega filma »Presihajoče jezero« nas nagovarjajo takole: »Ko govorimo o vodi, govorimo samo o sebi…« Scenarij Mira Špan, režija Jasna Hribernik.
Notranjski regijski park je leta 2002 ustanovila Občina Cerknica z namenom ohranitve, varstva in raziskovanja naravnih ter kulturnih vrednot, izjemnih geomorfoloških, geoloških in hidroloških lastnosti, zaščite naravnih ekosistemov ter lastnosti neživega sveta, arheološke in etnološke dediščine. Osrednje območje parka je presihajoče Cerkniško jezero. Javni zavod Notranjski regijski park pa je v zadnjih devetih letih za svoje projekte pridobil 12 milijonov evropskih sredstev. Gre za projekta LIFE STRŽEN in KRAS REVITA. Projekta sta se osredinjala na varstvo narave, razvoj infrastrukture in spodbujanje lokalnega gospodarstva. V oddaji Intervju po deseti na Prvem smo gostili direktorja Notranjskega parka Matevža Podjeda, ki nam je predstavili pot, ki so jo prehodili, in vizijo parka v prihodnje.
Notranjski regijski park je leta 2002 ustanovila Občina Cerknica z namenom ohranitve, varstva in raziskovanja naravnih ter kulturnih vrednot, izjemnih geomorfoloških, geoloških in hidroloških lastnosti, zaščite naravnih ekosistemov ter lastnosti neživega sveta, arheološke in etnološke dediščine. Osrednje območje parka je presihajoče Cerkniško jezero. Javni zavod Notranjski regijski park pa je v zadnjih devetih letih za svoje projekte pridobil 12 milijonov evropskih sredstev. Gre za projekta LIFE STRŽEN in KRAS REVITA. Projekta sta se osredinjala na varstvo narave, razvoj infrastrukture in spodbujanje lokalnega gospodarstva. V oddaji Intervju po deseti na Prvem smo gostili direktorja Notranjskega parka Matevža Podjeda, ki nam je predstavili pot, ki so jo prehodili, in vizijo parka v prihodnje.
Radiosfera nas tokrat pelje v Hajastan, kot Armenijo imenujejo domačini. 3-milijonska država je znana po svoji hriboviti pokrajini in tem, da je bila prva država, ki je krščanstvo sprejela kot uradno vero. Nekoč velesila, ki je nadzorovala vse med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, ima danes zaradi sporov zaprte meje z dvema od svojih štirih sosed – Turčijo in Azerbajdžanom. V oddaji smo skupaj z domačinko Nare Galstyan spoznali armensko hrano, obiskali nekatere od znamenitosti, poslušali armensko glasbo ter se naučili nekaj armenskih izrazov.
Radiosfera nas tokrat pelje v Hajastan, kot Armenijo imenujejo domačini. 3-milijonska država je znana po svoji hriboviti pokrajini in tem, da je bila prva država, ki je krščanstvo sprejela kot uradno vero. Nekoč velesila, ki je nadzorovala vse med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, ima danes zaradi sporov zaprte meje z dvema od svojih štirih sosed – Turčijo in Azerbajdžanom. V oddaji smo skupaj z domačinko Nare Galstyan spoznali armensko hrano, obiskali nekatere od znamenitosti, poslušali armensko glasbo ter se naučili nekaj armenskih izrazov.
V naPOTkih se tokrat odpravljamo na jug države, v Kočevje, da od bliže spoznamo Kočevsko oziroma Rudniško jezero. Kot razkrije že ime, je tesno povezano z rudnikom rjavega premoga, ki je 175 let obratoval na tem mestu. Površina jezera meri približno 1,5 km2, naravna kulisa, ki ga obdaja, pa je pomemben habitat za rastline in živali ter v vseh letnih časih skrbi za impresivne prizore, ki so v navdih tudi fotografom. Vse bolj priljubljeno točko za turistični postanek, je obiskala Mojca Delač.
V naPOTkih se tokrat odpravljamo na jug države, v Kočevje, da od bliže spoznamo Kočevsko oziroma Rudniško jezero. Kot razkrije že ime, je tesno povezano z rudnikom rjavega premoga, ki je 175 let obratoval na tem mestu. Površina jezera meri približno 1,5 km2, naravna kulisa, ki ga obdaja, pa je pomemben habitat za rastline in živali ter v vseh letnih časih skrbi za impresivne prizore, ki so v navdih tudi fotografom. Vse bolj priljubljeno točko za turistični postanek, je obiskala Mojca Delač.
Tokrat se predstavljajo učenci in učenke osnovne šole Slave Klavore Maribor. Spregovorili bodo o programu Erasmus Plus Positive, Klavorinih iskricah in še mnogih drugih zanimivih dogajanjih na šoli. Sledi pravljica – tokrat iz Zakladnice slovenskih pripovedi z naslovom Ribniško jezero na Pohorju.
Tokrat se predstavljajo učenci in učenke osnovne šole Slave Klavore Maribor. Spregovorili bodo o programu Erasmus Plus Positive, Klavorinih iskricah in še mnogih drugih zanimivih dogajanjih na šoli. Sledi pravljica – tokrat iz Zakladnice slovenskih pripovedi z naslovom Ribniško jezero na Pohorju.
Na začetku leta, januarja, smo v oddaji Napotki obiskali kraj Podpeč, tokrat pa predstavljamo jezero v bližini tega kraja. Jezero pri Podpeči ali kar Jezero je pravi naravni biser ob robu Ljubljanskega barja. Je majhno, skoraj popolnoma okroglo, globoko in se napaja iz sedmih kraških izvirov pod bližnjim gozdom. Velja za priljubljeno izletniško točko in kraj osvežitve v vročih poletnih dneh. Z njim pa je povezanih tudi veliko različnih pravljic in pripovedk. O vsem tem v nadaljevanju. Na Jezero se je odpravil Marko Rozman.
Na začetku leta, januarja, smo v oddaji Napotki obiskali kraj Podpeč, tokrat pa predstavljamo jezero v bližini tega kraja. Jezero pri Podpeči ali kar Jezero je pravi naravni biser ob robu Ljubljanskega barja. Je majhno, skoraj popolnoma okroglo, globoko in se napaja iz sedmih kraških izvirov pod bližnjim gozdom. Velja za priljubljeno izletniško točko in kraj osvežitve v vročih poletnih dneh. Z njim pa je povezanih tudi veliko različnih pravljic in pripovedk. O vsem tem v nadaljevanju. Na Jezero se je odpravil Marko Rozman.
Čisti izvir je v ljudeh … Pripoveduje: Sabina Kogovšek. Napisala: Evelina Umek. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.
Čisti izvir je v ljudeh … Pripoveduje: Sabina Kogovšek. Napisala: Evelina Umek. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.
Z Napotki se tokrat odpravljamo v Triglavski narodni park, kjer nad Mojstrano leži jezero Kreda. Kot je izvedel avtor oddaje Aleš Ogrin, ki je omenjeno umetno jezero obiskal, je bilo nekdaj industrijsko pomembno – nastalo je zaradi kopanja Krede – danes pa je pravo nasprotje tega, saj je postalo vodni biser sredi narave. A jezero nad Mojstrano ni edino z imenom Kreda na tem območju.
Z Napotki se tokrat odpravljamo v Triglavski narodni park, kjer nad Mojstrano leži jezero Kreda. Kot je izvedel avtor oddaje Aleš Ogrin, ki je omenjeno umetno jezero obiskal, je bilo nekdaj industrijsko pomembno – nastalo je zaradi kopanja Krede – danes pa je pravo nasprotje tega, saj je postalo vodni biser sredi narave. A jezero nad Mojstrano ni edino z imenom Kreda na tem območju.
NaPOTki nas danes popeljejo v deželo Martina Krpana, na nadmorski višini približno 750 metrov leži jezero, ki je sredi gozdov, ki jim gospodari medved, dobilo ime Volčje, v širši javnosti pa je bolj znano pod imenom Bloško jezero. Spada med manjša jezera, saj je njegov obseg le dober kilometer. Njegovo zaledje pa je izjemno bogat habitat rastlinskih in živalskih vrst. Na pot se je odpravil Bojan Leskovec.
NaPOTki nas danes popeljejo v deželo Martina Krpana, na nadmorski višini približno 750 metrov leži jezero, ki je sredi gozdov, ki jim gospodari medved, dobilo ime Volčje, v širši javnosti pa je bolj znano pod imenom Bloško jezero. Spada med manjša jezera, saj je njegov obseg le dober kilometer. Njegovo zaledje pa je izjemno bogat habitat rastlinskih in živalskih vrst. Na pot se je odpravil Bojan Leskovec.
Drugi poudarki iz oddaje: -Kakšni so načrti z eno od največjih blejskih sramot, Riklijevo vilo tik ob jezeru? -Pri kranjski Planiki so začeli graditi nov most -Igralništvo razburja tako v Portorožu kot na Goriškem
Drugi poudarki iz oddaje: -Kakšni so načrti z eno od največjih blejskih sramot, Riklijevo vilo tik ob jezeru? -Pri kranjski Planiki so začeli graditi nov most -Igralništvo razburja tako v Portorožu kot na Goriškem
V želji po privabljanju tujih gostov STO že 24 let let pripravlja mednarodno turistično borzo SIW, ki predstavlja najpomembnejši poslovni dogodek v slovenskem turizmu. Letos je tako v Slovenijo pripotovalo kar 120 tujih organizatorjev potovanj in turističnih agencij, kar je za polovico več kot lani, pri čemer so bili številni sploh prvič v Sloveniji. Naša ekipa jih je ujela na Goričkem. Ekipa oddaje Na lepše se je odpravila s kravjo odpravo na pašnike planine Duplje pri Krnskih jezerih. Odprava živine velja za pomemben dogodek. Zmeraj več živine se namreč na poletno pašo odpelje s traktorji in zmeraj redkejši so prizori, ko se jih v odročne planine žene peš. Živina bo na teh pašnikih okoli Krnskega jezera, kamor vodijo planinske poti do Komne in Krna, ostala vse do začetka jeseni. Je pa ta čas v Zgornjem posočju živih okoli 19 planin. Zahvaljujoč vnemi in pripravljenosti posameznikov za garaško delo na odmaknjenih planinah. V oddaji pa tudi prispevek o prihodnosti glampinga - udeležili smo se namreč dogodka na Bledu Eco resort Network, kjer so strokovnjaki iz celega sveta razpravljali o prihodnosti glampingov.
V želji po privabljanju tujih gostov STO že 24 let let pripravlja mednarodno turistično borzo SIW, ki predstavlja najpomembnejši poslovni dogodek v slovenskem turizmu. Letos je tako v Slovenijo pripotovalo kar 120 tujih organizatorjev potovanj in turističnih agencij, kar je za polovico več kot lani, pri čemer so bili številni sploh prvič v Sloveniji. Naša ekipa jih je ujela na Goričkem. Ekipa oddaje Na lepše se je odpravila s kravjo odpravo na pašnike planine Duplje pri Krnskih jezerih. Odprava živine velja za pomemben dogodek. Zmeraj več živine se namreč na poletno pašo odpelje s traktorji in zmeraj redkejši so prizori, ko se jih v odročne planine žene peš. Živina bo na teh pašnikih okoli Krnskega jezera, kamor vodijo planinske poti do Komne in Krna, ostala vse do začetka jeseni. Je pa ta čas v Zgornjem posočju živih okoli 19 planin. Zahvaljujoč vnemi in pripravljenosti posameznikov za garaško delo na odmaknjenih planinah. V oddaji pa tudi prispevek o prihodnosti glampinga - udeležili smo se namreč dogodka na Bledu Eco resort Network, kjer so strokovnjaki iz celega sveta razpravljali o prihodnosti glampingov.
Skoraj leto in pol je odkar je Ebad Ahadi prispel v Slovenijo iz Irana. Države, ki jo ob Kaspijskem jezeru pokriva gozd, v osrednjem in južnem delu puščava, kar okoli polovica njenega ozemlja pa je gorata. Države, za katero sogovornik pravi, da večina o njej – predvsem zaradi tamkajšnjega zaprtega političnega režima – ne ve kaj dosti.
Skoraj leto in pol je odkar je Ebad Ahadi prispel v Slovenijo iz Irana. Države, ki jo ob Kaspijskem jezeru pokriva gozd, v osrednjem in južnem delu puščava, kar okoli polovica njenega ozemlja pa je gorata. Države, za katero sogovornik pravi, da večina o njej – predvsem zaradi tamkajšnjega zaprtega političnega režima – ne ve kaj dosti.
Na dnu Bohinjskega jezera ležijo dokazi o tem, kdaj so se v njegovi okolici naselili prvi ljudje in katere rastline so gojili. Vulkanski in cvetni prah, onesnažila v zraku, ostanki vodnih živali – vse to se kronološko odlaga na dnu jezer. Jezerski sedimenti najnatančneje zapisujejo zgodovino. Raziskovalci so v Bohinjskem jezeru izvrtali dva metra globoko vrtino sedimenta in s tem dobili več kot 6000 let stare zapise življenja v njem in njegovi okolici. Kdaj so se torej v Bohinju naselili ljudje in kako so živeli? In kaj se danes poseda na dno Bohinjskega jezera?
Na dnu Bohinjskega jezera ležijo dokazi o tem, kdaj so se v njegovi okolici naselili prvi ljudje in katere rastline so gojili. Vulkanski in cvetni prah, onesnažila v zraku, ostanki vodnih živali – vse to se kronološko odlaga na dnu jezer. Jezerski sedimenti najnatančneje zapisujejo zgodovino. Raziskovalci so v Bohinjskem jezeru izvrtali dva metra globoko vrtino sedimenta in s tem dobili več kot 6000 let stare zapise življenja v njem in njegovi okolici. Kdaj so se torej v Bohinju naselili ljudje in kako so živeli? In kaj se danes poseda na dno Bohinjskega jezera?
Preden so se pohodniki na Rogli odpravili do Lovrenških biserov, kot tudi poimenujejo Lovrenška jezera, nam je nekaj napotkov, kako varneje v gore, zaupal Jožef Bobovnik iz Planinskega društva Fram. 15 let je bil predsednik društva, danes pa je podpredsednik Planinske zveze Slovenije in prostovoljni planinski vodnik in inštruktor. Že od otroštva hodi v gore, v gorah je spoznal tudi soprogo, za planinstvo pa je navdušil tudi otroka. Foto: Matic Božič
Preden so se pohodniki na Rogli odpravili do Lovrenških biserov, kot tudi poimenujejo Lovrenška jezera, nam je nekaj napotkov, kako varneje v gore, zaupal Jožef Bobovnik iz Planinskega društva Fram. 15 let je bil predsednik društva, danes pa je podpredsednik Planinske zveze Slovenije in prostovoljni planinski vodnik in inštruktor. Že od otroštva hodi v gore, v gorah je spoznal tudi soprogo, za planinstvo pa je navdušil tudi otroka. Foto: Matic Božič