Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Otroka se odpravita na raziskovanje presihajočega Doberdobskega jezera. Na poti od razgledne točke do jezera rešujeta uganko, ustvarita slikarsko upodobitev pokrajine, se preizkusita v kvizu o rastlinstvu, živalstvu in posebnostih jezera ter premagata zahtevni poligon, dokler ne prideta do skritega zaklada.
Otroka se odpravita na raziskovanje presihajočega Doberdobskega jezera. Na poti od razgledne točke do jezera rešujeta uganko, ustvarita slikarsko upodobitev pokrajine, se preizkusita v kvizu o rastlinstvu, živalstvu in posebnostih jezera ter premagata zahtevni poligon, dokler ne prideta do skritega zaklada.
V Dunajski državni operi se je 15. oktobra 1964 pisala zgodovina. Potekala je baletna predstava Labodje jezero v koreografiji ruskega plesalca Rudolfa Nurejeva, ki je nastopil v glavni vlogi z angleško primabalerino Margot Fonteyn. Predstava je bila izjemno uspešna, občinstvo je z aplavzom priklicalo nastopajoče na oder kar 89-krat. Glasbeni dokumentarni film predstavi odlomke iz te legendarne predstave, pomen ikone baleta – Rudolfa Nurejeva – pa orišejo številni poznavalci baleta. MAGICAL MOMENTS OF MUSIC, RUDOLF NUREYEV'S SWAN LAKE /Nemčija2023/ režija Anne-Kathrin Peitz
V Dunajski državni operi se je 15. oktobra 1964 pisala zgodovina. Potekala je baletna predstava Labodje jezero v koreografiji ruskega plesalca Rudolfa Nurejeva, ki je nastopil v glavni vlogi z angleško primabalerino Margot Fonteyn. Predstava je bila izjemno uspešna, občinstvo je z aplavzom priklicalo nastopajoče na oder kar 89-krat. Glasbeni dokumentarni film predstavi odlomke iz te legendarne predstave, pomen ikone baleta – Rudolfa Nurejeva – pa orišejo številni poznavalci baleta. MAGICAL MOMENTS OF MUSIC, RUDOLF NUREYEV'S SWAN LAKE /Nemčija2023/ režija Anne-Kathrin Peitz
Alja in Jakob se podata na pustolovščino ob Cerkniškem jezeru. Najprej si postavita šotor, na katerem je puščica, ki ju usmeri do naslednje naloge. Poiskati morata ptico in deset lesenih ribic, nazadnje pa še s kanujem iz boje potegniti zastavico.
Alja in Jakob se podata na pustolovščino ob Cerkniškem jezeru. Najprej si postavita šotor, na katerem je puščica, ki ju usmeri do naslednje naloge. Poiskati morata ptico in deset lesenih ribic, nazadnje pa še s kanujem iz boje potegniti zastavico.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Tokrat smo se odpravili k Šmartinskemu jezeru, enemu najbolj priljubljenih kotičkov za sprehod, oddih in za ribolov. Z upravljavcem, celjsko občino in ribiško družino, smo odkrivali, kako jezero živi v koledarski jeseni.
Tokrat smo se odpravili k Šmartinskemu jezeru, enemu najbolj priljubljenih kotičkov za sprehod, oddih in za ribolov. Z upravljavcem, celjsko občino in ribiško družino, smo odkrivali, kako jezero živi v koledarski jeseni.
Kočevska Reka je osrednja vas ob križišču poti, sredi gozdnih širjav in pašnikov Goteniško-reške doline, ob vznožju Goteniškega Snežnika (1290 m). Ima nekaj več kot 250 prebivalcev. Na jugozahodu jo obroblja Reški potok, ki izvira pod Trnjevo Goro in ponikne jugovzhodno od Kočevske Reke. Kraški svet v okolici je zelo vrtačast. Pod vasjo teče ponikalnica Reški potok, katerega zgornji tok je zajezen in tvori umetno jezero. Razpotegnjeno, okoli 2 km dolgo in ponekod celo do 6m globoko jezero je pomemben habitat za rastline in živali ter je skupaj z gozdom okoli jezera razglašeno za gozdni rezervat, v katerem med drugim gnezdi tudi zaščiten orel belorepec in druge redke ptice. Med znamenitosti kraja lahko štejemo tudi izvirno kočevarsko arhitekturo oz. prepoznavno gradnjo starih hiš. V Kočevski Reki na sredi vasi je spominski park, kjer je kostanjev drevored in najdebelejši oreh v Sloveniji. Oreh naj bi bil star več kot 400 let, obseg ima 434 cm, visok pa je 15 metrov.
Kočevska Reka je osrednja vas ob križišču poti, sredi gozdnih širjav in pašnikov Goteniško-reške doline, ob vznožju Goteniškega Snežnika (1290 m). Ima nekaj več kot 250 prebivalcev. Na jugozahodu jo obroblja Reški potok, ki izvira pod Trnjevo Goro in ponikne jugovzhodno od Kočevske Reke. Kraški svet v okolici je zelo vrtačast. Pod vasjo teče ponikalnica Reški potok, katerega zgornji tok je zajezen in tvori umetno jezero. Razpotegnjeno, okoli 2 km dolgo in ponekod celo do 6m globoko jezero je pomemben habitat za rastline in živali ter je skupaj z gozdom okoli jezera razglašeno za gozdni rezervat, v katerem med drugim gnezdi tudi zaščiten orel belorepec in druge redke ptice. Med znamenitosti kraja lahko štejemo tudi izvirno kočevarsko arhitekturo oz. prepoznavno gradnjo starih hiš. V Kočevski Reki na sredi vasi je spominski park, kjer je kostanjev drevored in najdebelejši oreh v Sloveniji. Oreh naj bi bil star več kot 400 let, obseg ima 434 cm, visok pa je 15 metrov.
Slogovno raznovrsten spored sklepnega dela Glasbene jutranjice tokrat prinaša uverturo k operi Ruslan in Ljudmila Mihaila Glinke, 'Molitev' iz niza treh skladb za violončelo in klavir Iz judovskega življenja Ernesta Blocha, suito iz baleta Labodje jezero, op. 20a Petra Iljiča Čajkovskega, Divertimento za rog in klavir Jeana Françaixa, Plesno rapsodijo št. 2 Fredericka Deliusa, Trio za klarinet, violončelo in klavir v Es-duru, op. 44 Louise Farrenc, simfonično pesnitev Ples čarovnic Blaža Arniča in Špansko ljudsko suito za violino in klavir, ki sta jo s skupnimi močmi ustvarila Manuel de Falla in Paul Kochanski.
Slogovno raznovrsten spored sklepnega dela Glasbene jutranjice tokrat prinaša uverturo k operi Ruslan in Ljudmila Mihaila Glinke, 'Molitev' iz niza treh skladb za violončelo in klavir Iz judovskega življenja Ernesta Blocha, suito iz baleta Labodje jezero, op. 20a Petra Iljiča Čajkovskega, Divertimento za rog in klavir Jeana Françaixa, Plesno rapsodijo št. 2 Fredericka Deliusa, Trio za klarinet, violončelo in klavir v Es-duru, op. 44 Louise Farrenc, simfonično pesnitev Ples čarovnic Blaža Arniča in Špansko ljudsko suito za violino in klavir, ki sta jo s skupnimi močmi ustvarila Manuel de Falla in Paul Kochanski.
Danes se z vlakom odpravimo do ene naših najbolj znanih turističnih destinacij. Bled ima dve železniški postaji: postajo Lesce Bled, ki je od središča Bleda oddaljena 4 kilometre, in postajo Bled Jezero, kamor se je odpravila Darja Pograjc. Slednja je od Blejskega jezera oz. kopalnih vod v Veliki Zaki oddaljena zgolj kilometer oz. 15 minut hoje. Nič čudnega torej, da je tam srečala tako domače kot tuje turiste, ki so za obisk tega bisera raje kot avtomobil izbrali vlak.
Danes se z vlakom odpravimo do ene naših najbolj znanih turističnih destinacij. Bled ima dve železniški postaji: postajo Lesce Bled, ki je od središča Bleda oddaljena 4 kilometre, in postajo Bled Jezero, kamor se je odpravila Darja Pograjc. Slednja je od Blejskega jezera oz. kopalnih vod v Veliki Zaki oddaljena zgolj kilometer oz. 15 minut hoje. Nič čudnega torej, da je tam srečala tako domače kot tuje turiste, ki so za obisk tega bisera raje kot avtomobil izbrali vlak.
4. novembra, je bil v Rusiji praznik Dan narodne enotnosti, ruski predsednik Putin je kljub temu podpisal nov zakon o ruskih vojaških obveznikih, kaj prinaša? Evropska komisija je sprejela strožja pravila za izdajo schengenskih vizumov državljanom Rusije, ki so začela veljati 8. novembra. Kaj to pomeni za ruska potovanja?
4. novembra, je bil v Rusiji praznik Dan narodne enotnosti, ruski predsednik Putin je kljub temu podpisal nov zakon o ruskih vojaških obveznikih, kaj prinaša? Evropska komisija je sprejela strožja pravila za izdajo schengenskih vizumov državljanom Rusije, ki so začela veljati 8. novembra. Kaj to pomeni za ruska potovanja?
Občina Pivka je občina z največ jezeri v Sloveniji, čeprav teh jezer največkrat sploh ni. Sedemnajst jezer je namreč presihajočih in na tako majhnem območju jih ni nikjer na svetu toliko. Z njimi je povezana tudi velika biotska pestrost, vse skupaj pa je zajeto v Krajinski park Pivška presihajoča jezera. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«
Občina Pivka je občina z največ jezeri v Sloveniji, čeprav teh jezer največkrat sploh ni. Sedemnajst jezer je namreč presihajočih in na tako majhnem območju jih ni nikjer na svetu toliko. Z njimi je povezana tudi velika biotska pestrost, vse skupaj pa je zajeto v Krajinski park Pivška presihajoča jezera. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«
Plesne oddaje – domača produkcija
Eden najbolj znanih in bleščečih baletnih duetov je gotovo pas de deux črnega laboda iz baleta Labodje jezero.
Eden najbolj znanih in bleščečih baletnih duetov je gotovo pas de deux črnega laboda iz baleta Labodje jezero.
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
Čisti izvir je v ljudeh … Pripoveduje: Sabina Kogovšek. Napisala: Evelina Umek. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.
Čisti izvir je v ljudeh … Pripoveduje: Sabina Kogovšek. Napisala: Evelina Umek. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.
V Sloveniji imamo 14 visokogorskih jezer. Vsa ležijo v prvem varstvenem območju Triglavskega narodnega parka, zato kopanje v njih ni dovoljeno. Kljub vsemu pa se nekajkrat na leto najdejo posamezniki ali skupine, ki to pravilo ignorirajo. Denimo v Črnem jezeru, najtoplejšem izmed Sedmerih jezer. Kakšni so razlogi za to? Bolj kot nevednost verjetno ignoranca, pravi Sašo Hrovat, vodja Naravovarstveno nadzorne službe v Triglavskem narodnem parku. Na vprašanje, zakaj so tovrstna dejanja lahko težava z vidika biotske pestrosti, pa odgovarja Tanja Menegalija z Oddelka za varstvo narave v parku.
V Sloveniji imamo 14 visokogorskih jezer. Vsa ležijo v prvem varstvenem območju Triglavskega narodnega parka, zato kopanje v njih ni dovoljeno. Kljub vsemu pa se nekajkrat na leto najdejo posamezniki ali skupine, ki to pravilo ignorirajo. Denimo v Črnem jezeru, najtoplejšem izmed Sedmerih jezer. Kakšni so razlogi za to? Bolj kot nevednost verjetno ignoranca, pravi Sašo Hrovat, vodja Naravovarstveno nadzorne službe v Triglavskem narodnem parku. Na vprašanje, zakaj so tovrstna dejanja lahko težava z vidika biotske pestrosti, pa odgovarja Tanja Menegalija z Oddelka za varstvo narave v parku.
Vsi poznamo Bohinjsko in Blejsko jezero, a poleg teh jih je še veliko, ne samo alpskega ledeniškega ali tektonskega izvora, marveč tudi kraških presihajočih, kar je pomebna posebnost naše domovine, ter barij, ki so nekoč bila jezera. Veliko imamo tudi akumulacijskih in rudniških jezer, ki so nastala po opustitvi rudarjenja (ponovitev).
Vsi poznamo Bohinjsko in Blejsko jezero, a poleg teh jih je še veliko, ne samo alpskega ledeniškega ali tektonskega izvora, marveč tudi kraških presihajočih, kar je pomebna posebnost naše domovine, ter barij, ki so nekoč bila jezera. Veliko imamo tudi akumulacijskih in rudniških jezer, ki so nastala po opustitvi rudarjenja (ponovitev).
Drugi poudarki oddaje: Gorsko kolesarjenje je poleti priljubljen način preživljanja prostega časa, na Kopah pa ta teden gostijo največje adrenalinske navdušence Novomeški otroci že 22. leto zapored počitnice preživljajo ustvarjalno v družbi vrstnikov, stran od televizijskih ekranov in telefonov V mestni občini Nova Gorica letos poteka vrsta infrastrukturnih projektov - od prenove šol in vrtcev do graditve športnih površin in cestnih ureditev V Zimici v Dupleku so včeraj odprli prenovljeno in razširjeno cesto, končuje pa se tudi prenova kuhinje v osnovni šoli in gradnja tamkajšnjega novega vrtca V centru ponovne uporabe Ptuj v času hitrega potrošništva krepijo krožno gospodarstvo in olajšajo nakupe tistim s tanjšo denarnico
Drugi poudarki oddaje: Gorsko kolesarjenje je poleti priljubljen način preživljanja prostega časa, na Kopah pa ta teden gostijo največje adrenalinske navdušence Novomeški otroci že 22. leto zapored počitnice preživljajo ustvarjalno v družbi vrstnikov, stran od televizijskih ekranov in telefonov V mestni občini Nova Gorica letos poteka vrsta infrastrukturnih projektov - od prenove šol in vrtcev do graditve športnih površin in cestnih ureditev V Zimici v Dupleku so včeraj odprli prenovljeno in razširjeno cesto, končuje pa se tudi prenova kuhinje v osnovni šoli in gradnja tamkajšnjega novega vrtca V centru ponovne uporabe Ptuj v času hitrega potrošništva krepijo krožno gospodarstvo in olajšajo nakupe tistim s tanjšo denarnico
V zadnjih dneh so se na družbenih omrežjih pojavile informacije o več poginih psov in mačk na območju Bohinja – predvsem v povezavi s kopanjem v Bohinjskem jezeru. Pojavili so se sumi, da bi lahko bile vzrok zastrupitve cianobakterije v jezerski vodi, a uradno za zdaj to ni potrjeno. Inšpekcija Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin doslej ni prijela nobene prijave, je pa informacijo o povečanem poginu hišnih živali na območju Bohinjskega jezera zasledila na socialnih omrežjih. Na podlagi omenjenih objav je Uprava za varno hrano že začela zbirati informacije. V enem primeru je bila poginjena žival pripeljana v veterinarsko ambulanto. Veterinarska fakulteta, Inštitut za patologijo bo opravil forenzično raztelesbo z namenom ugotovitve vzroka pogina. Glede na informacije na socialnih omrežjih, kjer se kot možnost zastrupitve navaja tudi voda iz Bohinjskega jezera, ki naj bi vsebovala cianobakterije, je Uprava za varno hrano o tem seznanila tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje in Ministrstvo za zdravje z namenom razjasnitve okoliščin, predvsem pa zaradi zaščite zdravja tako ljudi kot živali. Kako pa je ukrepala Občina Bohinj in kako varna je voda v Bohinjskem jezeru za živali in ljudi? O tem smo se pogovarjali z bohinjskim županom Jožetom Sodjo, doktorica Tina Eleršek z Nacionalnega inštituta za biologijo pa nam je pojasnila, kaj so cianobakterije, kje se lahko pojavijo in kako nevarne so lahko za ljudi in živali.
V zadnjih dneh so se na družbenih omrežjih pojavile informacije o več poginih psov in mačk na območju Bohinja – predvsem v povezavi s kopanjem v Bohinjskem jezeru. Pojavili so se sumi, da bi lahko bile vzrok zastrupitve cianobakterije v jezerski vodi, a uradno za zdaj to ni potrjeno. Inšpekcija Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin doslej ni prijela nobene prijave, je pa informacijo o povečanem poginu hišnih živali na območju Bohinjskega jezera zasledila na socialnih omrežjih. Na podlagi omenjenih objav je Uprava za varno hrano že začela zbirati informacije. V enem primeru je bila poginjena žival pripeljana v veterinarsko ambulanto. Veterinarska fakulteta, Inštitut za patologijo bo opravil forenzično raztelesbo z namenom ugotovitve vzroka pogina. Glede na informacije na socialnih omrežjih, kjer se kot možnost zastrupitve navaja tudi voda iz Bohinjskega jezera, ki naj bi vsebovala cianobakterije, je Uprava za varno hrano o tem seznanila tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje in Ministrstvo za zdravje z namenom razjasnitve okoliščin, predvsem pa zaradi zaščite zdravja tako ljudi kot živali. Kako pa je ukrepala Občina Bohinj in kako varna je voda v Bohinjskem jezeru za živali in ljudi? O tem smo se pogovarjali z bohinjskim županom Jožetom Sodjo, doktorica Tina Eleršek z Nacionalnega inštituta za biologijo pa nam je pojasnila, kaj so cianobakterije, kje se lahko pojavijo in kako nevarne so lahko za ljudi in živali.
V osrčju Francije, zahodno od Centralnega masiva, leži pokrajina Limousin. Zanjo je poleg številnih jezer in kostanjevih gozdov značilno govedo pasme limuzin. Elisa in Doriane, dve od petih sester v družini Mathieu, sta pred desetimi leti od staršev prevzeli kmetijo, na kateri vzrejata sesna teleta limuzinske pasme. Teleta hranijo le z mlekom, zato je njihovo meso zelo nežno in ima visoko ceno. Sestri se ukvarjata s prodajo telet, za njihovo vzrejo pa skrbi Dorianin mož Joseph, ki je doma z Guadeloupa. Joseph rad kuha s svojo taščo.
V osrčju Francije, zahodno od Centralnega masiva, leži pokrajina Limousin. Zanjo je poleg številnih jezer in kostanjevih gozdov značilno govedo pasme limuzin. Elisa in Doriane, dve od petih sester v družini Mathieu, sta pred desetimi leti od staršev prevzeli kmetijo, na kateri vzrejata sesna teleta limuzinske pasme. Teleta hranijo le z mlekom, zato je njihovo meso zelo nežno in ima visoko ceno. Sestri se ukvarjata s prodajo telet, za njihovo vzrejo pa skrbi Dorianin mož Joseph, ki je doma z Guadeloupa. Joseph rad kuha s svojo taščo.
Pisalo se je leto 1961 in dvanajst študentov strojne fakultete iz Anglije je na Bled pripotovalo s starim avtobusom iz leta 1928. Nič čudnega, da so si za enega izmed svojih ciljev na poti po Evropi izbrali prav Bled, ki sodi med najlepša alpska letovišča. Že vrsto let slovi po blagem, zdravilnem podnebju in termalni jezerski vodi. Bled leži na nadmorski višini 501 meter. Grajski hrib je visok 604 metre, hrib Straža pa je še nekaj deset metrov višji. Znamenito blejsko jezero je dolgo 2120 metrov in široko 1380 metrov, najvišja letna temperatura vode pa je 26 stopinj Celzija.
Pisalo se je leto 1961 in dvanajst študentov strojne fakultete iz Anglije je na Bled pripotovalo s starim avtobusom iz leta 1928. Nič čudnega, da so si za enega izmed svojih ciljev na poti po Evropi izbrali prav Bled, ki sodi med najlepša alpska letovišča. Že vrsto let slovi po blagem, zdravilnem podnebju in termalni jezerski vodi. Bled leži na nadmorski višini 501 meter. Grajski hrib je visok 604 metre, hrib Straža pa je še nekaj deset metrov višji. Znamenito blejsko jezero je dolgo 2120 metrov in široko 1380 metrov, najvišja letna temperatura vode pa je 26 stopinj Celzija.
Katastrofa ob jezer Kivu je izjemen potopisni dokumentarni film Jožeta Možine, ki je malo po izbruhu vulkana Niragongo obiskal najbolj prizadeto mesto Goma ob jezeru Kivu. Ob beleženju posledic vulkanskega izbruha se nem predstavi slovenski misijonar primorski rojak Danilo Lisjak in z njim pomaga avtor odstreti resnično katastrofo, ki pesti prebivalstvo Ruande in Vhodnega Konga, kjer je zaradi vojne razseljenih več milijonov ljudi. Spoznamo lokalno tradicijo, spor med Hutuji in Tuciji, ki je privedel do genocida v Ruandi. V centru za zapuščeno mladino, ki ga vodil Slovenec Lisjak se avtor oddaje s pomočjo predstavnika Rdečega križa pogovarja z otroki vojaki – temu fenomenu afriških vojn, ki predstavlja najhujšo zlorabo mladih ljudi. V filmu se prepletata podoba idilične pokrajine in grozot vojne, gre za pomemben dokument iz tistega dela afriškega kontinenta, ki je praktično pozabljen in daleč od oči svetovne javnosti.
Katastrofa ob jezer Kivu je izjemen potopisni dokumentarni film Jožeta Možine, ki je malo po izbruhu vulkana Niragongo obiskal najbolj prizadeto mesto Goma ob jezeru Kivu. Ob beleženju posledic vulkanskega izbruha se nem predstavi slovenski misijonar primorski rojak Danilo Lisjak in z njim pomaga avtor odstreti resnično katastrofo, ki pesti prebivalstvo Ruande in Vhodnega Konga, kjer je zaradi vojne razseljenih več milijonov ljudi. Spoznamo lokalno tradicijo, spor med Hutuji in Tuciji, ki je privedel do genocida v Ruandi. V centru za zapuščeno mladino, ki ga vodil Slovenec Lisjak se avtor oddaje s pomočjo predstavnika Rdečega križa pogovarja z otroki vojaki – temu fenomenu afriških vojn, ki predstavlja najhujšo zlorabo mladih ljudi. V filmu se prepletata podoba idilične pokrajine in grozot vojne, gre za pomemben dokument iz tistega dela afriškega kontinenta, ki je praktično pozabljen in daleč od oči svetovne javnosti.
Tokrat se kot vsako nedeljo ob 6.45 v tej sezoni naPOTkov odpravljamo na razgledni stolp. Po okolici Cerkniškega jezera vodi učna pot Drvošec, na njej pa nas poleg opazovalnic Kuharca in Klejni vrh čaka razgledni stolp Otočec, ki ponuja pogled na izjemne razsežnosti tega kraškega pojava. S stolpa z daljnogledom lahko opazujemo vodne ptice na gladini jezera, ujede, ki krožijo nad njim, v sušnem času pa se lahko zgodi, da uzremo celo jelena, ki je prišel na travnik potešit svojo lakoto in žejo. Do stolpa Otočec se je s sogovornikom Miho Jernejčičem podala kolegica Tadeja Bizilj.
Tokrat se kot vsako nedeljo ob 6.45 v tej sezoni naPOTkov odpravljamo na razgledni stolp. Po okolici Cerkniškega jezera vodi učna pot Drvošec, na njej pa nas poleg opazovalnic Kuharca in Klejni vrh čaka razgledni stolp Otočec, ki ponuja pogled na izjemne razsežnosti tega kraškega pojava. S stolpa z daljnogledom lahko opazujemo vodne ptice na gladini jezera, ujede, ki krožijo nad njim, v sušnem času pa se lahko zgodi, da uzremo celo jelena, ki je prišel na travnik potešit svojo lakoto in žejo. Do stolpa Otočec se je s sogovornikom Miho Jernejčičem podala kolegica Tadeja Bizilj.
Ob akumulacijskem jezeru na Mostu na Soči Občina Tolmin z nekajmesečno zamudo zaključuje z urejanjem treh zalivov oz. vstopnih točk. Naložbo bodo zaključili sredi oktobra. Takrat bodo obeležili tudi 120. obletnico Turističnega društva Most na Soči, prirpavljajo pa tudi razpravo, kakšen naj bo plovbni režim na jezeru. V jutranjiku poročamo še: - Poslanci so sprejeli dolgo pričakovani novi zakon o medijih. - V Piran se vrača Carpaccieva slika - Koalicija voljnih znova o varnostnih jamstvih za Ukrajino - Za ohranjanje občutljivih jamskih ekosistemov namenjenih 5,3 milijona evrov - Košarkarje Slovenije čaka zadnja tekma v skupinskem delu evropskega prvenstva
Ob akumulacijskem jezeru na Mostu na Soči Občina Tolmin z nekajmesečno zamudo zaključuje z urejanjem treh zalivov oz. vstopnih točk. Naložbo bodo zaključili sredi oktobra. Takrat bodo obeležili tudi 120. obletnico Turističnega društva Most na Soči, prirpavljajo pa tudi razpravo, kakšen naj bo plovbni režim na jezeru. V jutranjiku poročamo še: - Poslanci so sprejeli dolgo pričakovani novi zakon o medijih. - V Piran se vrača Carpaccieva slika - Koalicija voljnih znova o varnostnih jamstvih za Ukrajino - Za ohranjanje občutljivih jamskih ekosistemov namenjenih 5,3 milijona evrov - Košarkarje Slovenije čaka zadnja tekma v skupinskem delu evropskega prvenstva
14. novembra lani so v Koncertni dvorani Mihaila Jore v prostorih Romunskega radia v Bukarešti zazvenela dela Ludwiga van Beethovna, in sicer: »Uvertura Coriolan, op. 62«, »Klavirski koncert št. 3 v c-molu, op. 37« ter »Simfonija št. 7 v A-duru, op. 92«. Slišali bomo tudi kar tri dodatke. Solist bo samostojno izvedel priredbi za klavir: »Jesensko luno na mirnem jezeru« kitajskega skladatelja Liu Wenchenga ter »Dunajski večer, op. 56« Johanna Straussa ml. Koncert se bo sklenil s »Čudovitim večerom« Liu Tianhuaja (pon).
14. novembra lani so v Koncertni dvorani Mihaila Jore v prostorih Romunskega radia v Bukarešti zazvenela dela Ludwiga van Beethovna, in sicer: »Uvertura Coriolan, op. 62«, »Klavirski koncert št. 3 v c-molu, op. 37« ter »Simfonija št. 7 v A-duru, op. 92«. Slišali bomo tudi kar tri dodatke. Solist bo samostojno izvedel priredbi za klavir: »Jesensko luno na mirnem jezeru« kitajskega skladatelja Liu Wenchenga ter »Dunajski večer, op. 56« Johanna Straussa ml. Koncert se bo sklenil s »Čudovitim večerom« Liu Tianhuaja (pon).
Šesterica članov zasedbe Divje jezero z veseljem predstavlja četrto studijsko ploščo z naslovom Prva stran. Želja kolektiva je z vsako izdano skladbo ali posnetim albumom poskušati narediti nekaj novega oziroma takega, česar še ni naredil. Glasba na plošči je rezultat ustvarjalnega procesa, ki kaže željo po skupnem raziskovanju novih zvočnih pokrajin in izražanju čustev ter sporočil skozi glasbo. Več o skupini in njenem delu pa avtor skladb in idejni vodja zasedbe Luka Čibej.
Šesterica članov zasedbe Divje jezero z veseljem predstavlja četrto studijsko ploščo z naslovom Prva stran. Želja kolektiva je z vsako izdano skladbo ali posnetim albumom poskušati narediti nekaj novega oziroma takega, česar še ni naredil. Glasba na plošči je rezultat ustvarjalnega procesa, ki kaže željo po skupnem raziskovanju novih zvočnih pokrajin in izražanju čustev ter sporočil skozi glasbo. Več o skupini in njenem delu pa avtor skladb in idejni vodja zasedbe Luka Čibej.
Yara nas sprejme v Izoli. Najraje ima sprehode s svojo psičko, še posebej do manj znanega jezera, kjer najde čas zase. V mamini plesni šoli pleše step, z bratom in prijatelji pa rada brca žogo. Za malico nam pripravi suši, ki ga z najboljšo prijateljico pojesta med vinskimi trtami. Tam se počuti najbolj sproščeno. Ker je njen oče iz Egipta, zna arabsko, in tako vedno nosi s seboj dva svetova, ki jo oblikujeta v to, kar je.
Yara nas sprejme v Izoli. Najraje ima sprehode s svojo psičko, še posebej do manj znanega jezera, kjer najde čas zase. V mamini plesni šoli pleše step, z bratom in prijatelji pa rada brca žogo. Za malico nam pripravi suši, ki ga z najboljšo prijateljico pojesta med vinskimi trtami. Tam se počuti najbolj sproščeno. Ker je njen oče iz Egipta, zna arabsko, in tako vedno nosi s seboj dva svetova, ki jo oblikujeta v to, kar je.
Najprej bomo obiskali Trubarjevo domačijo na Rašici, ki letos praznuje 40. obletnico delovanja. Septembra leta 1986 je namreč lepo prenovljena odprla vrata obiskovalcem, ki si tam lahko utrdijo znanje in vedenje o pomenu Primoža Trubarja, reformacije, narodne zavesti in identitete, jezika in književnosti za Slovence. Nato pa se bomo podali na Notranjsko, kjer prizadevni prostovoljci - varuhi dvoživk »Cuprnške žabe«, kot se imenujejo - v času spomladanskih paritvenih selitev dvoživk na območju Cerkniškega jezera ob večerih hodijo ob cestah in jih prenašajo čeznje, da ne končajo pod avtomobilskimi kolesi.
Najprej bomo obiskali Trubarjevo domačijo na Rašici, ki letos praznuje 40. obletnico delovanja. Septembra leta 1986 je namreč lepo prenovljena odprla vrata obiskovalcem, ki si tam lahko utrdijo znanje in vedenje o pomenu Primoža Trubarja, reformacije, narodne zavesti in identitete, jezika in književnosti za Slovence. Nato pa se bomo podali na Notranjsko, kjer prizadevni prostovoljci - varuhi dvoživk »Cuprnške žabe«, kot se imenujejo - v času spomladanskih paritvenih selitev dvoživk na območju Cerkniškega jezera ob večerih hodijo ob cestah in jih prenašajo čeznje, da ne končajo pod avtomobilskimi kolesi.
Do Triglava, preko celotnih Kamniško-Savinjskih Alp, do Pohorja, Gorjancev in hrvaških hribov – v ostrih in jasnih zimah pa celo do Blatnega jezera sega razgled z 20-metrov visokega razglednega stolpa, ki stoji na Boču na nadmorski višini 980 metrov. Po 104 ozkih lesenih stopnicah, ki vodijo do vrha razglednega stolpa, se povzpnejo najpogumnejši, od zgoraj pa lahko opazujejo celo leta 2022 prenovljeni planinski dom, ki je - tako kot stolp - v lasti Planinske društva Poljčane. Na potep do stolpa nas je popeljal predsednik društva, Janko Kovačič.
Do Triglava, preko celotnih Kamniško-Savinjskih Alp, do Pohorja, Gorjancev in hrvaških hribov – v ostrih in jasnih zimah pa celo do Blatnega jezera sega razgled z 20-metrov visokega razglednega stolpa, ki stoji na Boču na nadmorski višini 980 metrov. Po 104 ozkih lesenih stopnicah, ki vodijo do vrha razglednega stolpa, se povzpnejo najpogumnejši, od zgoraj pa lahko opazujejo celo leta 2022 prenovljeni planinski dom, ki je - tako kot stolp - v lasti Planinske društva Poljčane. Na potep do stolpa nas je popeljal predsednik društva, Janko Kovačič.
Švicarske oblasti si prizadevajo prepoznati približno 40 smrtnih žrtev požara na silvestsko noč v Crans-Montani, kar bi lahko trajalo tudi več dni ali tednov. Mediji danes kot eno od žrtev navajajo 16-letnega Italijana, tako Italija kot Francija pa pogrešata več svojih državljanov. Druge teme: - Ameriška zunanja politika postala igrišče Trumpovih interesov. - Veljati so začele novosti glede dela starejših. - Več kot 20 plavalcev pogumno skočilo v Rakiško jezero.
Švicarske oblasti si prizadevajo prepoznati približno 40 smrtnih žrtev požara na silvestsko noč v Crans-Montani, kar bi lahko trajalo tudi več dni ali tednov. Mediji danes kot eno od žrtev navajajo 16-letnega Italijana, tako Italija kot Francija pa pogrešata več svojih državljanov. Druge teme: - Ameriška zunanja politika postala igrišče Trumpovih interesov. - Veljati so začele novosti glede dela starejših. - Več kot 20 plavalcev pogumno skočilo v Rakiško jezero.
Ídrijca je reka v zahodni Sloveniji, levi pritok Soče. Izvira v Idrijskem hribovju južno od Vojskega. Sprva teče po ozki in globoki dolini proti jugovzhodu in severovzhodu, nato proti severu skozi Idrijo in Spodnjo Idrijo. V spodnjem toku teče po globoki dolini proti severozahodu in se pri Mostu na Soči izliva v Sočo. Idrijca nastane iz štirih majhnih izvirov na gozdnatem pobočju v neposredni bližini razvodja s Trebušo, a se po toku navzdol hitro okrepi s številnimi majhnimi pritoki. Tako si je kmalu vrezala globoko, gozdnato in popolnoma neposeljeno dolino Kramaršca, usmerjeno proti jugovzhodu. Čeprav lahko Idrijco po ohranjenosti struge, kakovosti vode in lepoti pokrajine primerjamo s Sočo, je bil turistični razvoj ob njej razmeroma skromen. Najpomembnejša je vsekakor kulturna in tehnična dediščina v Idriji, klavže v zgornjem toku, Divje jezero in Krajinski park Zgornja Idrijca. A je prav zaradi svoje odmaknjenosti in vrezanih grap čedalje bolj zanimiva za ljudi, ki iščejo mir in povezanost z naravo ter seveda za ribiče z vsega sveta. Prav preživljanje časa na prodiščih reke Idrijce pričara vodno krajino v vsej njeni idiličnosti. Scenarij in režija: Matjaž Mihelčič
Ídrijca je reka v zahodni Sloveniji, levi pritok Soče. Izvira v Idrijskem hribovju južno od Vojskega. Sprva teče po ozki in globoki dolini proti jugovzhodu in severovzhodu, nato proti severu skozi Idrijo in Spodnjo Idrijo. V spodnjem toku teče po globoki dolini proti severozahodu in se pri Mostu na Soči izliva v Sočo. Idrijca nastane iz štirih majhnih izvirov na gozdnatem pobočju v neposredni bližini razvodja s Trebušo, a se po toku navzdol hitro okrepi s številnimi majhnimi pritoki. Tako si je kmalu vrezala globoko, gozdnato in popolnoma neposeljeno dolino Kramaršca, usmerjeno proti jugovzhodu. Čeprav lahko Idrijco po ohranjenosti struge, kakovosti vode in lepoti pokrajine primerjamo s Sočo, je bil turistični razvoj ob njej razmeroma skromen. Najpomembnejša je vsekakor kulturna in tehnična dediščina v Idriji, klavže v zgornjem toku, Divje jezero in Krajinski park Zgornja Idrijca. A je prav zaradi svoje odmaknjenosti in vrezanih grap čedalje bolj zanimiva za ljudi, ki iščejo mir in povezanost z naravo ter seveda za ribiče z vsega sveta. Prav preživljanje časa na prodiščih reke Idrijce pričara vodno krajino v vsej njeni idiličnosti. Scenarij in režija: Matjaž Mihelčič
Gostja oddaje je violinistka Inga Ulokina, ki je umetniško zanovala dve glasbeno-baletni pravljici Hrestač in Labodje jezero ob soju sveč na motive istoimenskih baletov Petra Iljiča Čajkovskega.
Gostja oddaje je violinistka Inga Ulokina, ki je umetniško zanovala dve glasbeno-baletni pravljici Hrestač in Labodje jezero ob soju sveč na motive istoimenskih baletov Petra Iljiča Čajkovskega.
Območje Cerknice je prav poseben svet: preplet lepote, miru, nenehnega spreminjanja, presihanja in nastajanja jezera, coprnic in domišljije, zato očara vsakega obiskovalca (ponovitev oddaje).
Območje Cerknice je prav poseben svet: preplet lepote, miru, nenehnega spreminjanja, presihanja in nastajanja jezera, coprnic in domišljije, zato očara vsakega obiskovalca (ponovitev oddaje).
Az adás tartalma: - a szlovén kultúra napja Lendván; - Szépírási díj Kaszás Hannának és Babič Ninának; - Téli iskola a természetben Roglán; - Balázs-napi vesszővágás és pincejárás Csentében; - Gazda(g)ság: a Balaton gazdag és sokoldalú programkínálata. Vsebina oddaje: - slovenski kulturni praznik v Lendavi; - priznanje za lepopisje Hanni Kaszás in Nini Babič; - Zimska šola v naravi na Rogli; - rez vinske trte na blaževo in pohod od kleti do kleti v Čentibi; - Gospodarstvo – bogastvo: bogata in vsestranska programska ponudba Blatnega jezera.
Az adás tartalma: - a szlovén kultúra napja Lendván; - Szépírási díj Kaszás Hannának és Babič Ninának; - Téli iskola a természetben Roglán; - Balázs-napi vesszővágás és pincejárás Csentében; - Gazda(g)ság: a Balaton gazdag és sokoldalú programkínálata. Vsebina oddaje: - slovenski kulturni praznik v Lendavi; - priznanje za lepopisje Hanni Kaszás in Nini Babič; - Zimska šola v naravi na Rogli; - rez vinske trte na blaževo in pohod od kleti do kleti v Čentibi; - Gospodarstvo – bogastvo: bogata in vsestranska programska ponudba Blatnega jezera.
Kdaj ste se nazadnje bosi sprehodili po travniku in prisluhnili čričkom ter opazovali travniške cvetlice? Na Festivalu alpskega cvetja v Bohinju je v sobotnme jutru ob Bohinjskem jezeru potekal zvočni sprehod, ki se imenuje Poslušati s travniki. Zvočni sprehod, ki udeležence usmerja k zavestnemu in aktivnemu poslušanju, sta vodila multimedijska umetnika Irena Pivka in Brane Zorman iz zavoda Cona. Foto: Matej Tomažin, Zavod Cona
Kdaj ste se nazadnje bosi sprehodili po travniku in prisluhnili čričkom ter opazovali travniške cvetlice? Na Festivalu alpskega cvetja v Bohinju je v sobotnme jutru ob Bohinjskem jezeru potekal zvočni sprehod, ki se imenuje Poslušati s travniki. Zvočni sprehod, ki udeležence usmerja k zavestnemu in aktivnemu poslušanju, sta vodila multimedijska umetnika Irena Pivka in Brane Zorman iz zavoda Cona. Foto: Matej Tomažin, Zavod Cona
V letu 2026 je vse večji del našega planeta. Pred približno pol ure so v novo leto vstopile države indokitajskega polotoka in del Rusije, čez pol ure se jim bodo pridružili še v Indiji. Silvestrski dogodki se ob spremljavi glasbe in pirotehnike začenjajo tudi pri nas. Najpogumnejši na Jezerskem so se od leta 2025 poslovili s skokom v tamkajšnje jezero. Druge teme: - Koalicijski poslanci predlagali dan Triglava za nov državni praznik - Visokopredelane hrane zaužijemo vse več, in to kljub slabemu vplivu na zdravje - Ukrajina potrdila nove napade na rusko naftno industrijo
V letu 2026 je vse večji del našega planeta. Pred približno pol ure so v novo leto vstopile države indokitajskega polotoka in del Rusije, čez pol ure se jim bodo pridružili še v Indiji. Silvestrski dogodki se ob spremljavi glasbe in pirotehnike začenjajo tudi pri nas. Najpogumnejši na Jezerskem so se od leta 2025 poslovili s skokom v tamkajšnje jezero. Druge teme: - Koalicijski poslanci predlagali dan Triglava za nov državni praznik - Visokopredelane hrane zaužijemo vse več, in to kljub slabemu vplivu na zdravje - Ukrajina potrdila nove napade na rusko naftno industrijo
Igor Seme je pianist in dolgoletni učitelj klavirja, ki ga je pred 13 leti ljubezen popeljala v Švico. Živi in dela v Zürichu blizu jezera, ki mu – čeprav morda nikoli ne bo zaslužil dovolj, da bi kupil kakšno hišico neposredno ob njem – vsakodnevno daje občutek, da v času službe na neki način dopustuje. V pogovoru pripoveduje o tem, kako vidi Švico in tamkajšnjo kulturo v primerjavi s slovenskim okoljem; med drugim o tem, kako učitelji tam uživajo višji družbeni status, bonton pa že osnovnošolcem narekuje bistveno bolj spoštljivo, a kot zatrjuje, hkrati tudi pristnejšo komunikacijo z učiteljem, kot smo je vajeni pri nas.
Igor Seme je pianist in dolgoletni učitelj klavirja, ki ga je pred 13 leti ljubezen popeljala v Švico. Živi in dela v Zürichu blizu jezera, ki mu – čeprav morda nikoli ne bo zaslužil dovolj, da bi kupil kakšno hišico neposredno ob njem – vsakodnevno daje občutek, da v času službe na neki način dopustuje. V pogovoru pripoveduje o tem, kako vidi Švico in tamkajšnjo kulturo v primerjavi s slovenskim okoljem; med drugim o tem, kako učitelji tam uživajo višji družbeni status, bonton pa že osnovnošolcem narekuje bistveno bolj spoštljivo, a kot zatrjuje, hkrati tudi pristnejšo komunikacijo z učiteljem, kot smo je vajeni pri nas.
John Paul Jones 80, Jimmy Page 82, David Bowie, Divje Jezero priredba Bowijeve Space Oddity, z glam - glitter rockom pa vas vrnemo v sedemdeseta in osemdeseta.
John Paul Jones 80, Jimmy Page 82, David Bowie, Divje Jezero priredba Bowijeve Space Oddity, z glam - glitter rockom pa vas vrnemo v sedemdeseta in osemdeseta.
11. novembra 1918 se je ob 11. uri s premirjem Nemčije in državami Antante uradno končala 1. svetovna vojna. V spomin na vse padle vojake na soški fronti že od leta 1998 v organizacijskem odboru Krn – pohod spomina 1918–2024 in Kobariškem muzeju skupaj s številnimi drugimi organizacijami in društvi ter Slovensko vojsko pripravljajo spominski pohod h Krnskemu jezeru. 23. pohoda to soboto se je udeležila tudi Mariša Bizjak.
11. novembra 1918 se je ob 11. uri s premirjem Nemčije in državami Antante uradno končala 1. svetovna vojna. V spomin na vse padle vojake na soški fronti že od leta 1998 v organizacijskem odboru Krn – pohod spomina 1918–2024 in Kobariškem muzeju skupaj s številnimi drugimi organizacijami in društvi ter Slovensko vojsko pripravljajo spominski pohod h Krnskemu jezeru. 23. pohoda to soboto se je udeležila tudi Mariša Bizjak.
Obiskali smo Bojana Gučka, ki že desetletja obnavlja kozjanske domačije in ohranja izginjajočo kulturno dediščino tega z znakom Unesca zaščitenega biosfernega prostora. Karmen Gajšek je svojo turistično priložnost našla v nabiranju »divjink« na hribovskih suhih travnikih Kozjanskega regijskega parka. Kaj ponuja naravni rezervat Lovrenška jezera kot naše najvišje ležeče šotno barje in eno najpomembnejših v južni Evropi?
Obiskali smo Bojana Gučka, ki že desetletja obnavlja kozjanske domačije in ohranja izginjajočo kulturno dediščino tega z znakom Unesca zaščitenega biosfernega prostora. Karmen Gajšek je svojo turistično priložnost našla v nabiranju »divjink« na hribovskih suhih travnikih Kozjanskega regijskega parka. Kaj ponuja naravni rezervat Lovrenška jezera kot naše najvišje ležeče šotno barje in eno najpomembnejših v južni Evropi?
Turisti preplavljajo najlepša svetovna mesta, slikovite kraje, eksotične morske obale, gorske grebene, prodirajo v najbolj skrite kotičke našega planeta in posegajo že po vesolju. Iščejo kraje »kjer ni turistov« in gostilne, »kamor hodijo samo domačini« in nato s posnetki svojih dosežkov polnijo splet. A takih zaželenih krajev, turističnih ciljev, kjer se ohranja utrip življenja lokalnih prebivalcev, je na svetu vse manj. Vse več je Barcelon, Amsterdamov, Benetk… krajev, v katerih imajo prebivalci negativen odnos do turistov, zaradi katerih ne morejo več normalno živeti. Kje je prihodnost turizma, kako zaščititi najlepše naravne oaze pred množicami in jih vendarle pustiti dostopne? V Bohinju so se tega izziva lotili celovito.
Turisti preplavljajo najlepša svetovna mesta, slikovite kraje, eksotične morske obale, gorske grebene, prodirajo v najbolj skrite kotičke našega planeta in posegajo že po vesolju. Iščejo kraje »kjer ni turistov« in gostilne, »kamor hodijo samo domačini« in nato s posnetki svojih dosežkov polnijo splet. A takih zaželenih krajev, turističnih ciljev, kjer se ohranja utrip življenja lokalnih prebivalcev, je na svetu vse manj. Vse več je Barcelon, Amsterdamov, Benetk… krajev, v katerih imajo prebivalci negativen odnos do turistov, zaradi katerih ne morejo več normalno živeti. Kje je prihodnost turizma, kako zaščititi najlepše naravne oaze pred množicami in jih vendarle pustiti dostopne? V Bohinju so se tega izziva lotili celovito.