Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Terme Šmarješke Toplice so eno od treh naravnih zdravilišč, ki sodijo pod okrilje Term Krka. Ležijo sredi gozdov in travnikov, zunaj urbanega naselja, v zavetju dolenjskih gričev. Darja Pograjc se je s sogovornicama sprehodila po zdraviliškem parku in raziskala bogato zgodovino in razvoj term, na poti do zunanjega lesenega bazena, ki je posebnost brez primere, pa spoznala še tamkajšnji živalski in rastlinski svet. Ste vedeli, da poleti v ribniku v parku cveti indijski lotos?
Terme Šmarješke Toplice so eno od treh naravnih zdravilišč, ki sodijo pod okrilje Term Krka. Ležijo sredi gozdov in travnikov, zunaj urbanega naselja, v zavetju dolenjskih gričev. Darja Pograjc se je s sogovornicama sprehodila po zdraviliškem parku in raziskala bogato zgodovino in razvoj term, na poti do zunanjega lesenega bazena, ki je posebnost brez primere, pa spoznala še tamkajšnji živalski in rastlinski svet. Ste vedeli, da poleti v ribniku v parku cveti indijski lotos?
Ekipa dijakov in študentov Šolskega centra Velenje je na 23. mednarodnem festivalu Več znanja za več turizma s svojim produktom Čutna harmonija ob Velenjskem jezeru osvojila skupno prvo mesto in s tem zlato priznanje, za promocijski spot produkta pa je osvojila še posebno zlato priznanje. V oddaji so nam predstavili ta svoj turistični produkt in pot do uspeha.
Ekipa dijakov in študentov Šolskega centra Velenje je na 23. mednarodnem festivalu Več znanja za več turizma s svojim produktom Čutna harmonija ob Velenjskem jezeru osvojila skupno prvo mesto in s tem zlato priznanje, za promocijski spot produkta pa je osvojila še posebno zlato priznanje. V oddaji so nam predstavili ta svoj turistični produkt in pot do uspeha.
Pesnica Aiko Zakrajšek je pri Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti objavila pesniško prvenko Bila sem jezero. Avtorica v svoje pesmi diskretno vpisuje drobce in teme iz svojega življenja, hkrati pa ne pristaja na samozadostnost, ampak diha s svetom. Več o svoji poeziji in še čem pove v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi pesmi Načinovni prislov in Prava pisateljica. Nikar ne zamudite.
Pesnica Aiko Zakrajšek je pri Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti objavila pesniško prvenko Bila sem jezero. Avtorica v svoje pesmi diskretno vpisuje drobce in teme iz svojega življenja, hkrati pa ne pristaja na samozadostnost, ampak diha s svetom. Več o svoji poeziji in še čem pove v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi pesmi Načinovni prislov in Prava pisateljica. Nikar ne zamudite.
Alja in Jakob se podata na pustolovščino ob Cerkniškem jezeru. Najprej si postavita šotor, na katerem je puščica, ki ju usmeri do naslednje naloge. Poiskati morata ptico in deset lesenih ribic, nazadnje pa še s kanujem iz boje potegniti zastavico.
Alja in Jakob se podata na pustolovščino ob Cerkniškem jezeru. Najprej si postavita šotor, na katerem je puščica, ki ju usmeri do naslednje naloge. Poiskati morata ptico in deset lesenih ribic, nazadnje pa še s kanujem iz boje potegniti zastavico.
Otroka se odpravita na raziskovanje presihajočega Doberdobskega jezera. Na poti od razgledne točke do jezera rešujeta uganko, ustvarita slikarsko upodobitev pokrajine, se preizkusita v kvizu o rastlinstvu, živalstvu in posebnostih jezera ter premagata zahtevni poligon, dokler ne prideta do skritega zaklada.
Otroka se odpravita na raziskovanje presihajočega Doberdobskega jezera. Na poti od razgledne točke do jezera rešujeta uganko, ustvarita slikarsko upodobitev pokrajine, se preizkusita v kvizu o rastlinstvu, živalstvu in posebnostih jezera ter premagata zahtevni poligon, dokler ne prideta do skritega zaklada.
Pisalo se je leto 1961 in dvanajst študentov strojne fakultete iz Anglije je na Bled pripotovalo s starim avtobusom iz leta 1928. Nič čudnega, da so si za enega izmed svojih ciljev na poti po Evropi izbrali prav Bled, ki sodi med najlepša alpska letovišča. Že vrsto let slovi po blagem, zdravilnem podnebju in termalni jezerski vodi. Bled leži na nadmorski višini 501 meter. Grajski hrib je visok 604 metre, hrib Straža pa je še nekaj deset metrov višji. Znamenito blejsko jezero je dolgo 2120 metrov in široko 1380 metrov, najvišja letna temperatura vode pa je 26 stopinj Celzija.
Pisalo se je leto 1961 in dvanajst študentov strojne fakultete iz Anglije je na Bled pripotovalo s starim avtobusom iz leta 1928. Nič čudnega, da so si za enega izmed svojih ciljev na poti po Evropi izbrali prav Bled, ki sodi med najlepša alpska letovišča. Že vrsto let slovi po blagem, zdravilnem podnebju in termalni jezerski vodi. Bled leži na nadmorski višini 501 meter. Grajski hrib je visok 604 metre, hrib Straža pa je še nekaj deset metrov višji. Znamenito blejsko jezero je dolgo 2120 metrov in široko 1380 metrov, najvišja letna temperatura vode pa je 26 stopinj Celzija.
Lovro Bajc z družino živi v kraju Lappeenranta na jugovzhodu Finske. Po profesionalni karieri hokejista se je posvetil trenerstvu in doktorskemu študiju trenerstva v vrhunskem športu. Že ko je prvič stopil iz letala, se je zaljubil v finski način življenja: brez hitenja, brez vročine, z veliko narave in zelenih površin. Pripoveduje, da se na globoko zamrznjenem jezeru pri njih igra hokej, dirkajo celo z avtomobili, njihov neuradni olimpijski šport pa je lovljenje rib. Po desetih letih življenja v deželi tisočerih jezer doma kuhajo slovensko-finsko hrano, Lovro Bajc pa kljub vsemu pogreša popoldanske kave in Alpe.
Lovro Bajc z družino živi v kraju Lappeenranta na jugovzhodu Finske. Po profesionalni karieri hokejista se je posvetil trenerstvu in doktorskemu študiju trenerstva v vrhunskem športu. Že ko je prvič stopil iz letala, se je zaljubil v finski način življenja: brez hitenja, brez vročine, z veliko narave in zelenih površin. Pripoveduje, da se na globoko zamrznjenem jezeru pri njih igra hokej, dirkajo celo z avtomobili, njihov neuradni olimpijski šport pa je lovljenje rib. Po desetih letih življenja v deželi tisočerih jezer doma kuhajo slovensko-finsko hrano, Lovro Bajc pa kljub vsemu pogreša popoldanske kave in Alpe.
Tokrat smo se odpravili k Šmartinskemu jezeru, enemu najbolj priljubljenih kotičkov za sprehod, oddih in za ribolov. Z upravljavcem, celjsko občino in ribiško družino, smo odkrivali, kako jezero živi v koledarski jeseni.
Tokrat smo se odpravili k Šmartinskemu jezeru, enemu najbolj priljubljenih kotičkov za sprehod, oddih in za ribolov. Z upravljavcem, celjsko občino in ribiško družino, smo odkrivali, kako jezero živi v koledarski jeseni.
Danes se z vlakom odpravimo do ene naših najbolj znanih turističnih destinacij. Bled ima dve železniški postaji: postajo Lesce Bled, ki je od središča Bleda oddaljena 4 kilometre, in postajo Bled Jezero, kamor se je odpravila Darja Pograjc. Slednja je od Blejskega jezera oz. kopalnih vod v Veliki Zaki oddaljena zgolj kilometer oz. 15 minut hoje. Nič čudnega torej, da je tam srečala tako domače kot tuje turiste, ki so za obisk tega bisera raje kot avtomobil izbrali vlak.
Danes se z vlakom odpravimo do ene naših najbolj znanih turističnih destinacij. Bled ima dve železniški postaji: postajo Lesce Bled, ki je od središča Bleda oddaljena 4 kilometre, in postajo Bled Jezero, kamor se je odpravila Darja Pograjc. Slednja je od Blejskega jezera oz. kopalnih vod v Veliki Zaki oddaljena zgolj kilometer oz. 15 minut hoje. Nič čudnega torej, da je tam srečala tako domače kot tuje turiste, ki so za obisk tega bisera raje kot avtomobil izbrali vlak.
Serija opisuje tri večje svetovne reke, afriški Zambezi, eno najbolj divjih rek na svetu, na kateri so tudi slavni Viktorijini slapovi, Donavo, najbolj mednarodno reko na svetu, saj njeno porečje prepreda kar 19 držav in katere pritok je tudi Sava, ter Jukon s pestrim rastlinskim in živalskim svetom, ki že stoletja omogoča življenje staroselcem. Zambezi Mogočni Zambezi – najbolj divja afriška reka. Poplavlja neskončne ravnine, spodbudi selitev 30.000 gnujev, vasi spremeni v otoke. Ko pade v previsno globino, ustvari največjo vodno zaveso na svetu, Viktorijine slapove. Ustvari tudi Zambezijski val, izjemen izziv za deskarje. Preden konča v Indijskem oceanu, se še razlije kot ogromno umetno jezero, ob katerem živijo mogočni kričavi belorepci. EARTH'S GREAT RIVERS (II.) / Velika Britanija / 2022 / Režija: Andrew Murray
Serija opisuje tri večje svetovne reke, afriški Zambezi, eno najbolj divjih rek na svetu, na kateri so tudi slavni Viktorijini slapovi, Donavo, najbolj mednarodno reko na svetu, saj njeno porečje prepreda kar 19 držav in katere pritok je tudi Sava, ter Jukon s pestrim rastlinskim in živalskim svetom, ki že stoletja omogoča življenje staroselcem. Zambezi Mogočni Zambezi – najbolj divja afriška reka. Poplavlja neskončne ravnine, spodbudi selitev 30.000 gnujev, vasi spremeni v otoke. Ko pade v previsno globino, ustvari največjo vodno zaveso na svetu, Viktorijine slapove. Ustvari tudi Zambezijski val, izjemen izziv za deskarje. Preden konča v Indijskem oceanu, se še razlije kot ogromno umetno jezero, ob katerem živijo mogočni kričavi belorepci. EARTH'S GREAT RIVERS (II.) / Velika Britanija / 2022 / Režija: Andrew Murray
Na dnu jezera zazeva odprtina, iz katere uhajajo mehurčki, ki segrevajo vodo. Jezero je za vegezavre prevroče. Rdečka in grahozavri poiščejo pomoč mogočnega lubenicoklida!
Na dnu jezera zazeva odprtina, iz katere uhajajo mehurčki, ki segrevajo vodo. Jezero je za vegezavre prevroče. Rdečka in grahozavri poiščejo pomoč mogočnega lubenicoklida!
Pred 6600 leti je naše kraje, še zlasti pa Bohinjski konec, stresel potres, ki je po moči daleč presegel vse, ki jih je zabeležila zgodovina. Mnogo močnejši je bil od znanega ljubljanskega pa celo od idrijskega potresa iz začetka 16. stoletja. Sledi o tem silovitem tresenju tal v daljni preteklosti so našli globoko pod dnom Bohinjskega jezera. Kakšna je bila takrat pravzaprav okolica našega največjega jezera in kaj nam o alpskem prostoru in ljudeh, ki so tam živeli v oddaljenih tisočletjih, povejo jezerske usedline? V to zgodbo so nas v Sledeh časa odpeljali geolog prof. dr. Andrej Šmuc z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, dr. Maja Andrič in dr. Nina Caf ter arheologinja dr. Jana Horvat z Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Foto: Bohinjsko jezero, Wiki Commons
Pred 6600 leti je naše kraje, še zlasti pa Bohinjski konec, stresel potres, ki je po moči daleč presegel vse, ki jih je zabeležila zgodovina. Mnogo močnejši je bil od znanega ljubljanskega pa celo od idrijskega potresa iz začetka 16. stoletja. Sledi o tem silovitem tresenju tal v daljni preteklosti so našli globoko pod dnom Bohinjskega jezera. Kakšna je bila takrat pravzaprav okolica našega največjega jezera in kaj nam o alpskem prostoru in ljudeh, ki so tam živeli v oddaljenih tisočletjih, povejo jezerske usedline? V to zgodbo so nas v Sledeh časa odpeljali geolog prof. dr. Andrej Šmuc z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, dr. Maja Andrič in dr. Nina Caf ter arheologinja dr. Jana Horvat z Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Foto: Bohinjsko jezero, Wiki Commons
Občina Pivka je občina z največ jezeri v Sloveniji, čeprav teh jezer največkrat sploh ni. Sedemnajst jezer je namreč presihajočih in na tako majhnem območju jih ni nikjer na svetu toliko. Z njimi je povezana tudi velika biotska pestrost, vse skupaj pa je zajeto v Krajinski park Pivška presihajoča jezera. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«
Občina Pivka je občina z največ jezeri v Sloveniji, čeprav teh jezer največkrat sploh ni. Sedemnajst jezer je namreč presihajočih in na tako majhnem območju jih ni nikjer na svetu toliko. Z njimi je povezana tudi velika biotska pestrost, vse skupaj pa je zajeto v Krajinski park Pivška presihajoča jezera. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«
4. novembra, je bil v Rusiji praznik Dan narodne enotnosti, ruski predsednik Putin je kljub temu podpisal nov zakon o ruskih vojaških obveznikih, kaj prinaša? Evropska komisija je sprejela strožja pravila za izdajo schengenskih vizumov državljanom Rusije, ki so začela veljati 8. novembra. Kaj to pomeni za ruska potovanja?
4. novembra, je bil v Rusiji praznik Dan narodne enotnosti, ruski predsednik Putin je kljub temu podpisal nov zakon o ruskih vojaških obveznikih, kaj prinaša? Evropska komisija je sprejela strožja pravila za izdajo schengenskih vizumov državljanom Rusije, ki so začela veljati 8. novembra. Kaj to pomeni za ruska potovanja?
Podobo Bleda z razglednice pozna ves svet. Alpski biser že stoletja gosti kralje, predsednike in milijone turistov. A idilična podoba ima tudi drugo plat, ki izbruhne v času prometnih konic in na vrhuncu poletne turistične sezone. S prometnim kolapsom se spopada že desetletja zaradi neuslišanih obljub, ovir v lokalnem okolju in infrastrukturnih vozlov, ki jih nihče ne zna ali ne more razvezati. Temu bo namenjen tokratni Studio ob 17-ih, v katerem bomo govorili o poteku in zapletih pri graditvi načrtovane razbremenilne ceste proti Bohinju, kolesarski povezavi med Bledom in Bohinjem, ki je ena najbolj težko pričakovanih v državi, sodelovanju občine in države pri graditvi kanalizacije in prenovi cestišča ob jezeru, ki še vedno ovira promet, prometni strategiji Bleda, ki je tik pred sprejetjem, prometu na jezeru ter prvih izkušnjah po uvedbi plovnega režima. Gostje: Toni Mežan, župan Bleda; Simon Mlekuž, vodja Sektorja za investicije v ceste na Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo; Miro Kristan iz Posoškega razvojnega centra Blaž Veber, direktor Turizma Bled; Gregor Pazlar, predsednik Čolnarskega združenja Pletna Bled Vsebine oz. oddaje iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.
Podobo Bleda z razglednice pozna ves svet. Alpski biser že stoletja gosti kralje, predsednike in milijone turistov. A idilična podoba ima tudi drugo plat, ki izbruhne v času prometnih konic in na vrhuncu poletne turistične sezone. S prometnim kolapsom se spopada že desetletja zaradi neuslišanih obljub, ovir v lokalnem okolju in infrastrukturnih vozlov, ki jih nihče ne zna ali ne more razvezati. Temu bo namenjen tokratni Studio ob 17-ih, v katerem bomo govorili o poteku in zapletih pri graditvi načrtovane razbremenilne ceste proti Bohinju, kolesarski povezavi med Bledom in Bohinjem, ki je ena najbolj težko pričakovanih v državi, sodelovanju občine in države pri graditvi kanalizacije in prenovi cestišča ob jezeru, ki še vedno ovira promet, prometni strategiji Bleda, ki je tik pred sprejetjem, prometu na jezeru ter prvih izkušnjah po uvedbi plovnega režima. Gostje: Toni Mežan, župan Bleda; Simon Mlekuž, vodja Sektorja za investicije v ceste na Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo; Miro Kristan iz Posoškega razvojnega centra Blaž Veber, direktor Turizma Bled; Gregor Pazlar, predsednik Čolnarskega združenja Pletna Bled Vsebine oz. oddaje iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.
Plesne oddaje – domača produkcija
Eden najbolj znanih in bleščečih baletnih duetov je gotovo pas de deux črnega laboda iz baleta Labodje jezero.
Eden najbolj znanih in bleščečih baletnih duetov je gotovo pas de deux črnega laboda iz baleta Labodje jezero.
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
Mariborski mestni svetniki bodo na seji prihodnji teden razpravljali tudi o projektu črpalne hidroelektrarne Kozjak, ki predvideva tudi 20 hektarjev veliko akumulacijsko jezero in postavitev 22 kilometrov daljnovoda. Lista kolesarjev in pešcev namreč želi, da zavzame stališče do tega za del javnosti in krajanov spornega projekta tudi mariborski mestni svet. Investitor, Dravske elektrarne Maribor, pa na terenu že izvaja obsežne hidrološke in geološke raziskave.
Mariborski mestni svetniki bodo na seji prihodnji teden razpravljali tudi o projektu črpalne hidroelektrarne Kozjak, ki predvideva tudi 20 hektarjev veliko akumulacijsko jezero in postavitev 22 kilometrov daljnovoda. Lista kolesarjev in pešcev namreč želi, da zavzame stališče do tega za del javnosti in krajanov spornega projekta tudi mariborski mestni svet. Investitor, Dravske elektrarne Maribor, pa na terenu že izvaja obsežne hidrološke in geološke raziskave.
Čisti izvir je v ljudeh … Pripoveduje: Sabina Kogovšek. Napisala: Evelina Umek. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.
Čisti izvir je v ljudeh … Pripoveduje: Sabina Kogovšek. Napisala: Evelina Umek. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.
V Sloveniji imamo 14 visokogorskih jezer. Vsa ležijo v prvem varstvenem območju Triglavskega narodnega parka, zato kopanje v njih ni dovoljeno. Kljub vsemu pa se nekajkrat na leto najdejo posamezniki ali skupine, ki to pravilo ignorirajo. Denimo v Črnem jezeru, najtoplejšem izmed Sedmerih jezer. Kakšni so razlogi za to? Bolj kot nevednost verjetno ignoranca, pravi Sašo Hrovat, vodja Naravovarstveno nadzorne službe v Triglavskem narodnem parku. Na vprašanje, zakaj so tovrstna dejanja lahko težava z vidika biotske pestrosti, pa odgovarja Tanja Menegalija z Oddelka za varstvo narave v parku.
V Sloveniji imamo 14 visokogorskih jezer. Vsa ležijo v prvem varstvenem območju Triglavskega narodnega parka, zato kopanje v njih ni dovoljeno. Kljub vsemu pa se nekajkrat na leto najdejo posamezniki ali skupine, ki to pravilo ignorirajo. Denimo v Črnem jezeru, najtoplejšem izmed Sedmerih jezer. Kakšni so razlogi za to? Bolj kot nevednost verjetno ignoranca, pravi Sašo Hrovat, vodja Naravovarstveno nadzorne službe v Triglavskem narodnem parku. Na vprašanje, zakaj so tovrstna dejanja lahko težava z vidika biotske pestrosti, pa odgovarja Tanja Menegalija z Oddelka za varstvo narave v parku.
Na sporedu: Tomaso Antonio Vitali / Franc Avsenek: Ciaccona v g – molu (priredba za godalni orkester) Izvajalca: Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Franc Avsenek Giovanni Paisiello: Koncert za klavir št. 5 v D – duru Izvajalca: Francesco Nicolosi, klavir in Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije Gioacchino Rossini / Jost Michaels: Introdukcija, tema in varijacije na temo iz opere Gospa z jezera (priredba za klarinet in klavir) Izvajalca: Svetislav Vasić, klarinet in Lidija Pfeifer, klavir Joseph Haydn (prir. Harold Perry): Divertimento za pihalni kvintet v B-duru Izvajalec: Pihalni kvintet Ariart Josef Suk: Ljubezenska pesem, op. 7, št. 1 Izvajalca: David Ojstrah, violina in Vladimir Jampolski, klavir
Na sporedu: Tomaso Antonio Vitali / Franc Avsenek: Ciaccona v g – molu (priredba za godalni orkester) Izvajalca: Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Franc Avsenek Giovanni Paisiello: Koncert za klavir št. 5 v D – duru Izvajalca: Francesco Nicolosi, klavir in Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije Gioacchino Rossini / Jost Michaels: Introdukcija, tema in varijacije na temo iz opere Gospa z jezera (priredba za klarinet in klavir) Izvajalca: Svetislav Vasić, klarinet in Lidija Pfeifer, klavir Joseph Haydn (prir. Harold Perry): Divertimento za pihalni kvintet v B-duru Izvajalec: Pihalni kvintet Ariart Josef Suk: Ljubezenska pesem, op. 7, št. 1 Izvajalca: David Ojstrah, violina in Vladimir Jampolski, klavir
Mala Zaka sodi med najbolj zanimive in obiskane točke na Bledu. Tu poteka priljubljena pot okoli Blejskega jezera, tu se poleti kopajo domačini in turisti, Mala Zaka je tudi izhodišče za treninge veslačev. Območje je poznano kot prizorišče številnih mednarodnih tekmovanj, v veslanju, v zimskem plavanju, v triatlonu in kolesarjenju. Prenova Male Zake, financirana tudi z evropskimi sredstvi, je prinesla vrsto izboljšav, ki jih predstavlja Jernej Slivnik, predsednik Veslaškega kluba Bled. Svoje spomine na Malo Zako pa z nami deli nekdanji vrhunski veslač Jani Klemenčič, ki je osvojil prvo olimpijsko kolajno za samostojno Slovenijo. Vsebine oz. oddaje iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.
Mala Zaka sodi med najbolj zanimive in obiskane točke na Bledu. Tu poteka priljubljena pot okoli Blejskega jezera, tu se poleti kopajo domačini in turisti, Mala Zaka je tudi izhodišče za treninge veslačev. Območje je poznano kot prizorišče številnih mednarodnih tekmovanj, v veslanju, v zimskem plavanju, v triatlonu in kolesarjenju. Prenova Male Zake, financirana tudi z evropskimi sredstvi, je prinesla vrsto izboljšav, ki jih predstavlja Jernej Slivnik, predsednik Veslaškega kluba Bled. Svoje spomine na Malo Zako pa z nami deli nekdanji vrhunski veslač Jani Klemenčič, ki je osvojil prvo olimpijsko kolajno za samostojno Slovenijo. Vsebine oz. oddaje iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.
Vsi poznamo Bohinjsko in Blejsko jezero, a poleg teh jih je še veliko, ne samo alpskega ledeniškega ali tektonskega izvora, marveč tudi kraških presihajočih, kar je pomebna posebnost naše domovine, ter barij, ki so nekoč bila jezera. Veliko imamo tudi akumulacijskih in rudniških jezer, ki so nastala po opustitvi rudarjenja (ponovitev).
Vsi poznamo Bohinjsko in Blejsko jezero, a poleg teh jih je še veliko, ne samo alpskega ledeniškega ali tektonskega izvora, marveč tudi kraških presihajočih, kar je pomebna posebnost naše domovine, ter barij, ki so nekoč bila jezera. Veliko imamo tudi akumulacijskih in rudniških jezer, ki so nastala po opustitvi rudarjenja (ponovitev).
Drugi poudarki oddaje: Gorsko kolesarjenje je poleti priljubljen način preživljanja prostega časa, na Kopah pa ta teden gostijo največje adrenalinske navdušence Novomeški otroci že 22. leto zapored počitnice preživljajo ustvarjalno v družbi vrstnikov, stran od televizijskih ekranov in telefonov V mestni občini Nova Gorica letos poteka vrsta infrastrukturnih projektov - od prenove šol in vrtcev do graditve športnih površin in cestnih ureditev V Zimici v Dupleku so včeraj odprli prenovljeno in razširjeno cesto, končuje pa se tudi prenova kuhinje v osnovni šoli in gradnja tamkajšnjega novega vrtca V centru ponovne uporabe Ptuj v času hitrega potrošništva krepijo krožno gospodarstvo in olajšajo nakupe tistim s tanjšo denarnico
Drugi poudarki oddaje: Gorsko kolesarjenje je poleti priljubljen način preživljanja prostega časa, na Kopah pa ta teden gostijo največje adrenalinske navdušence Novomeški otroci že 22. leto zapored počitnice preživljajo ustvarjalno v družbi vrstnikov, stran od televizijskih ekranov in telefonov V mestni občini Nova Gorica letos poteka vrsta infrastrukturnih projektov - od prenove šol in vrtcev do graditve športnih površin in cestnih ureditev V Zimici v Dupleku so včeraj odprli prenovljeno in razširjeno cesto, končuje pa se tudi prenova kuhinje v osnovni šoli in gradnja tamkajšnjega novega vrtca V centru ponovne uporabe Ptuj v času hitrega potrošništva krepijo krožno gospodarstvo in olajšajo nakupe tistim s tanjšo denarnico
V zadnjih dneh so se na družbenih omrežjih pojavile informacije o več poginih psov in mačk na območju Bohinja – predvsem v povezavi s kopanjem v Bohinjskem jezeru. Pojavili so se sumi, da bi lahko bile vzrok zastrupitve cianobakterije v jezerski vodi, a uradno za zdaj to ni potrjeno. Inšpekcija Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin doslej ni prijela nobene prijave, je pa informacijo o povečanem poginu hišnih živali na območju Bohinjskega jezera zasledila na socialnih omrežjih. Na podlagi omenjenih objav je Uprava za varno hrano že začela zbirati informacije. V enem primeru je bila poginjena žival pripeljana v veterinarsko ambulanto. Veterinarska fakulteta, Inštitut za patologijo bo opravil forenzično raztelesbo z namenom ugotovitve vzroka pogina. Glede na informacije na socialnih omrežjih, kjer se kot možnost zastrupitve navaja tudi voda iz Bohinjskega jezera, ki naj bi vsebovala cianobakterije, je Uprava za varno hrano o tem seznanila tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje in Ministrstvo za zdravje z namenom razjasnitve okoliščin, predvsem pa zaradi zaščite zdravja tako ljudi kot živali. Kako pa je ukrepala Občina Bohinj in kako varna je voda v Bohinjskem jezeru za živali in ljudi? O tem smo se pogovarjali z bohinjskim županom Jožetom Sodjo, doktorica Tina Eleršek z Nacionalnega inštituta za biologijo pa nam je pojasnila, kaj so cianobakterije, kje se lahko pojavijo in kako nevarne so lahko za ljudi in živali.
V zadnjih dneh so se na družbenih omrežjih pojavile informacije o več poginih psov in mačk na območju Bohinja – predvsem v povezavi s kopanjem v Bohinjskem jezeru. Pojavili so se sumi, da bi lahko bile vzrok zastrupitve cianobakterije v jezerski vodi, a uradno za zdaj to ni potrjeno. Inšpekcija Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin doslej ni prijela nobene prijave, je pa informacijo o povečanem poginu hišnih živali na območju Bohinjskega jezera zasledila na socialnih omrežjih. Na podlagi omenjenih objav je Uprava za varno hrano že začela zbirati informacije. V enem primeru je bila poginjena žival pripeljana v veterinarsko ambulanto. Veterinarska fakulteta, Inštitut za patologijo bo opravil forenzično raztelesbo z namenom ugotovitve vzroka pogina. Glede na informacije na socialnih omrežjih, kjer se kot možnost zastrupitve navaja tudi voda iz Bohinjskega jezera, ki naj bi vsebovala cianobakterije, je Uprava za varno hrano o tem seznanila tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje in Ministrstvo za zdravje z namenom razjasnitve okoliščin, predvsem pa zaradi zaščite zdravja tako ljudi kot živali. Kako pa je ukrepala Občina Bohinj in kako varna je voda v Bohinjskem jezeru za živali in ljudi? O tem smo se pogovarjali z bohinjskim županom Jožetom Sodjo, doktorica Tina Eleršek z Nacionalnega inštituta za biologijo pa nam je pojasnila, kaj so cianobakterije, kje se lahko pojavijo in kako nevarne so lahko za ljudi in živali.
Katastrofa ob jezer Kivu je izjemen potopisni dokumentarni film Jožeta Možine, ki je malo po izbruhu vulkana Niragongo obiskal najbolj prizadeto mesto Goma ob jezeru Kivu. Ob beleženju posledic vulkanskega izbruha se nem predstavi slovenski misijonar primorski rojak Danilo Lisjak in z njim pomaga avtor odstreti resnično katastrofo, ki pesti prebivalstvo Ruande in Vhodnega Konga, kjer je zaradi vojne razseljenih več milijonov ljudi. Spoznamo lokalno tradicijo, spor med Hutuji in Tuciji, ki je privedel do genocida v Ruandi. V centru za zapuščeno mladino, ki ga vodil Slovenec Lisjak se avtor oddaje s pomočjo predstavnika Rdečega križa pogovarja z otroki vojaki – temu fenomenu afriških vojn, ki predstavlja najhujšo zlorabo mladih ljudi. V filmu se prepletata podoba idilične pokrajine in grozot vojne, gre za pomemben dokument iz tistega dela afriškega kontinenta, ki je praktično pozabljen in daleč od oči svetovne javnosti.
Katastrofa ob jezer Kivu je izjemen potopisni dokumentarni film Jožeta Možine, ki je malo po izbruhu vulkana Niragongo obiskal najbolj prizadeto mesto Goma ob jezeru Kivu. Ob beleženju posledic vulkanskega izbruha se nem predstavi slovenski misijonar primorski rojak Danilo Lisjak in z njim pomaga avtor odstreti resnično katastrofo, ki pesti prebivalstvo Ruande in Vhodnega Konga, kjer je zaradi vojne razseljenih več milijonov ljudi. Spoznamo lokalno tradicijo, spor med Hutuji in Tuciji, ki je privedel do genocida v Ruandi. V centru za zapuščeno mladino, ki ga vodil Slovenec Lisjak se avtor oddaje s pomočjo predstavnika Rdečega križa pogovarja z otroki vojaki – temu fenomenu afriških vojn, ki predstavlja najhujšo zlorabo mladih ljudi. V filmu se prepletata podoba idilične pokrajine in grozot vojne, gre za pomemben dokument iz tistega dela afriškega kontinenta, ki je praktično pozabljen in daleč od oči svetovne javnosti.
Kočevska Reka je osrednja vas ob križišču poti, sredi gozdnih širjav in pašnikov Goteniško-reške doline, ob vznožju Goteniškega Snežnika (1290 m). Ima nekaj več kot 250 prebivalcev. Na jugozahodu jo obroblja Reški potok, ki izvira pod Trnjevo Goro in ponikne jugovzhodno od Kočevske Reke. Kraški svet v okolici je zelo vrtačast. Pod vasjo teče ponikalnica Reški potok, katerega zgornji tok je zajezen in tvori umetno jezero. Razpotegnjeno, okoli 2 km dolgo in ponekod celo do 6m globoko jezero je pomemben habitat za rastline in živali ter je skupaj z gozdom okoli jezera razglašeno za gozdni rezervat, v katerem med drugim gnezdi tudi zaščiten orel belorepec in druge redke ptice. Med znamenitosti kraja lahko štejemo tudi izvirno kočevarsko arhitekturo oz. prepoznavno gradnjo starih hiš. V Kočevski Reki na sredi vasi je spominski park, kjer je kostanjev drevored in najdebelejši oreh v Sloveniji. Oreh naj bi bil star več kot 400 let, obseg ima 434 cm, visok pa je 15 metrov.
Kočevska Reka je osrednja vas ob križišču poti, sredi gozdnih širjav in pašnikov Goteniško-reške doline, ob vznožju Goteniškega Snežnika (1290 m). Ima nekaj več kot 250 prebivalcev. Na jugozahodu jo obroblja Reški potok, ki izvira pod Trnjevo Goro in ponikne jugovzhodno od Kočevske Reke. Kraški svet v okolici je zelo vrtačast. Pod vasjo teče ponikalnica Reški potok, katerega zgornji tok je zajezen in tvori umetno jezero. Razpotegnjeno, okoli 2 km dolgo in ponekod celo do 6m globoko jezero je pomemben habitat za rastline in živali ter je skupaj z gozdom okoli jezera razglašeno za gozdni rezervat, v katerem med drugim gnezdi tudi zaščiten orel belorepec in druge redke ptice. Med znamenitosti kraja lahko štejemo tudi izvirno kočevarsko arhitekturo oz. prepoznavno gradnjo starih hiš. V Kočevski Reki na sredi vasi je spominski park, kjer je kostanjev drevored in najdebelejši oreh v Sloveniji. Oreh naj bi bil star več kot 400 let, obseg ima 434 cm, visok pa je 15 metrov.
Tokrat se kot vsako nedeljo ob 6.45 v tej sezoni naPOTkov odpravljamo na razgledni stolp. Po okolici Cerkniškega jezera vodi učna pot Drvošec, na njej pa nas poleg opazovalnic Kuharca in Klejni vrh čaka razgledni stolp Otočec, ki ponuja pogled na izjemne razsežnosti tega kraškega pojava. S stolpa z daljnogledom lahko opazujemo vodne ptice na gladini jezera, ujede, ki krožijo nad njim, v sušnem času pa se lahko zgodi, da uzremo celo jelena, ki je prišel na travnik potešit svojo lakoto in žejo. Do stolpa Otočec se je s sogovornikom Miho Jernejčičem podala kolegica Tadeja Bizilj.
Tokrat se kot vsako nedeljo ob 6.45 v tej sezoni naPOTkov odpravljamo na razgledni stolp. Po okolici Cerkniškega jezera vodi učna pot Drvošec, na njej pa nas poleg opazovalnic Kuharca in Klejni vrh čaka razgledni stolp Otočec, ki ponuja pogled na izjemne razsežnosti tega kraškega pojava. S stolpa z daljnogledom lahko opazujemo vodne ptice na gladini jezera, ujede, ki krožijo nad njim, v sušnem času pa se lahko zgodi, da uzremo celo jelena, ki je prišel na travnik potešit svojo lakoto in žejo. Do stolpa Otočec se je s sogovornikom Miho Jernejčičem podala kolegica Tadeja Bizilj.
Tokrat nas bo Ade popeljal na vzhod Afrike: od Tanzanije prek Etiopije do Somalije. V Tanzaniji bo obiskal naravni rezervat Nyerere, ki je velik kakor Švica. Število slonov v tem parku se je zmanjšalo za 90 odstotkov. Zaradi krivolova in ker jih domačini ne marajo. Sloni namreč teptajo in jedo pridelke. Na severu Etiopije bo preživel noč na najbolj vročem kraju na planetu in rezal bloke soli iz posušenega jezera. Najbolj ga bo navdušila prestolnica Adis Abeba. Država se ponaša tudi s hitrim gospodarskim razvojem. Končna postaja Adejevega potovanja je od vojne razdejana Somalija. Po njej potuje v blindiranem vozilu in vojaškem spremstvu. Tu so pogosti atentati, teroristični napadi in ugrabitve. Kljub temu pa se nekateri vračajo in si prizadevajo za boljšo prihodnost vseh. Africa with Ade Adepitan / Režija: Adnan Ahmed / BBC Studios 2019 / Združeno kraljestvo
Tokrat nas bo Ade popeljal na vzhod Afrike: od Tanzanije prek Etiopije do Somalije. V Tanzaniji bo obiskal naravni rezervat Nyerere, ki je velik kakor Švica. Število slonov v tem parku se je zmanjšalo za 90 odstotkov. Zaradi krivolova in ker jih domačini ne marajo. Sloni namreč teptajo in jedo pridelke. Na severu Etiopije bo preživel noč na najbolj vročem kraju na planetu in rezal bloke soli iz posušenega jezera. Najbolj ga bo navdušila prestolnica Adis Abeba. Država se ponaša tudi s hitrim gospodarskim razvojem. Končna postaja Adejevega potovanja je od vojne razdejana Somalija. Po njej potuje v blindiranem vozilu in vojaškem spremstvu. Tu so pogosti atentati, teroristični napadi in ugrabitve. Kljub temu pa se nekateri vračajo in si prizadevajo za boljšo prihodnost vseh. Africa with Ade Adepitan / Režija: Adnan Ahmed / BBC Studios 2019 / Združeno kraljestvo
Šesterica članov zasedbe Divje jezero z veseljem predstavlja četrto studijsko ploščo z naslovom Prva stran. Želja kolektiva je z vsako izdano skladbo ali posnetim albumom poskušati narediti nekaj novega oziroma takega, česar še ni naredil. Glasba na plošči je rezultat ustvarjalnega procesa, ki kaže željo po skupnem raziskovanju novih zvočnih pokrajin in izražanju čustev ter sporočil skozi glasbo. Več o skupini in njenem delu pa avtor skladb in idejni vodja zasedbe Luka Čibej.
Šesterica članov zasedbe Divje jezero z veseljem predstavlja četrto studijsko ploščo z naslovom Prva stran. Želja kolektiva je z vsako izdano skladbo ali posnetim albumom poskušati narediti nekaj novega oziroma takega, česar še ni naredil. Glasba na plošči je rezultat ustvarjalnega procesa, ki kaže željo po skupnem raziskovanju novih zvočnih pokrajin in izražanju čustev ter sporočil skozi glasbo. Več o skupini in njenem delu pa avtor skladb in idejni vodja zasedbe Luka Čibej.
Serija opisuje tri večje svetovne reke, afriški Zambezi, eno najbolj divjih rek na svetu, na kateri so tudi slavni Viktorijini slapovi, Donavo, najbolj mednarodno reko na svetu, saj njeno porečje prepreda kar 19 držav in katere pritok je tudi Sava, ter Jukon s pestrim rastlinskim in živalskim svetom, ki že stoletja omogoča življenje staroselcem. Donava Porečje Donave se razpreda kar po 19 državah. Njen izvir v Nemčiji napajajo mogočni ledeniki v švicarskih Alpah, nato se ji pridružijo številne druge reke, med katerimi so bistra bosanska Una, mogočna Sava in tudi manj znano podvodno jezero pod Budimpešto. Po Donavi prepeljejo veliko tovora. Preden se izlije v Črno morje, ustvari delto, največje neokrnjeno mokrišče v Evropi, ki ga vsako leto obišče 17.000 parov pelikanov. EARTH'S GREAT RIVERS (II.) / Velika Britanija / 2022 / Režija: Jody Bourton
Serija opisuje tri večje svetovne reke, afriški Zambezi, eno najbolj divjih rek na svetu, na kateri so tudi slavni Viktorijini slapovi, Donavo, najbolj mednarodno reko na svetu, saj njeno porečje prepreda kar 19 držav in katere pritok je tudi Sava, ter Jukon s pestrim rastlinskim in živalskim svetom, ki že stoletja omogoča življenje staroselcem. Donava Porečje Donave se razpreda kar po 19 državah. Njen izvir v Nemčiji napajajo mogočni ledeniki v švicarskih Alpah, nato se ji pridružijo številne druge reke, med katerimi so bistra bosanska Una, mogočna Sava in tudi manj znano podvodno jezero pod Budimpešto. Po Donavi prepeljejo veliko tovora. Preden se izlije v Črno morje, ustvari delto, največje neokrnjeno mokrišče v Evropi, ki ga vsako leto obišče 17.000 parov pelikanov. EARTH'S GREAT RIVERS (II.) / Velika Britanija / 2022 / Režija: Jody Bourton
Ob akumulacijskem jezeru na Mostu na Soči Občina Tolmin z nekajmesečno zamudo zaključuje z urejanjem treh zalivov oz. vstopnih točk. Naložbo bodo zaključili sredi oktobra. Takrat bodo obeležili tudi 120. obletnico Turističnega društva Most na Soči, prirpavljajo pa tudi razpravo, kakšen naj bo plovbni režim na jezeru. V jutranjiku poročamo še: - Poslanci so sprejeli dolgo pričakovani novi zakon o medijih. - V Piran se vrača Carpaccieva slika - Koalicija voljnih znova o varnostnih jamstvih za Ukrajino - Za ohranjanje občutljivih jamskih ekosistemov namenjenih 5,3 milijona evrov - Košarkarje Slovenije čaka zadnja tekma v skupinskem delu evropskega prvenstva
Ob akumulacijskem jezeru na Mostu na Soči Občina Tolmin z nekajmesečno zamudo zaključuje z urejanjem treh zalivov oz. vstopnih točk. Naložbo bodo zaključili sredi oktobra. Takrat bodo obeležili tudi 120. obletnico Turističnega društva Most na Soči, prirpavljajo pa tudi razpravo, kakšen naj bo plovbni režim na jezeru. V jutranjiku poročamo še: - Poslanci so sprejeli dolgo pričakovani novi zakon o medijih. - V Piran se vrača Carpaccieva slika - Koalicija voljnih znova o varnostnih jamstvih za Ukrajino - Za ohranjanje občutljivih jamskih ekosistemov namenjenih 5,3 milijona evrov - Košarkarje Slovenije čaka zadnja tekma v skupinskem delu evropskega prvenstva
Violinistka Chloe Hanslip in pianist Danny Driver sta 3. novembra lani nastopila v dvorani Wigmore v Londonu. Mednarodno priznana britanska glasbenika sta se tam predstavila v sklopu BBC-jevega cikla komornih koncertov »The Lunchtime Concerts« in za uvod izvedla Suito v starem slogu, op. 93 Maxa Regerja. Sledila je skladba Fratres Arva Pärta v leta 1980 nastali različici za violino in klavir, spored pa je zaokrožila Violinska sonata št. 3 v d-molu, op. 108 Johannesa Brahmsa. Brahms jo je ustvarjal v poletnih mesecih od 1886 do 1888, ki jih je preživljal v idilični okolici švicarskega jezera Thun.
Violinistka Chloe Hanslip in pianist Danny Driver sta 3. novembra lani nastopila v dvorani Wigmore v Londonu. Mednarodno priznana britanska glasbenika sta se tam predstavila v sklopu BBC-jevega cikla komornih koncertov »The Lunchtime Concerts« in za uvod izvedla Suito v starem slogu, op. 93 Maxa Regerja. Sledila je skladba Fratres Arva Pärta v leta 1980 nastali različici za violino in klavir, spored pa je zaokrožila Violinska sonata št. 3 v d-molu, op. 108 Johannesa Brahmsa. Brahms jo je ustvarjal v poletnih mesecih od 1886 do 1888, ki jih je preživljal v idilični okolici švicarskega jezera Thun.
Klasik sodobne ameriške poezije William Edgar Stafford (1914–1993) je svoje prvo delo objavil šele pri 46 letih, potem pa v dobrih treh ustvarjalnih desetletjih še več kot 60 knjig. Živel in ustvarjal je na zahodu ZDA, ob jezeru Oswego v državi Oregon. Življenje v majhnem mestu sredi narave je pustilo močan pečat v njegovih pesmih. Zaznamujeta jih naraven in hkrati uglajen, artikuliran jezik ter plastenje osnovnega motiva, to pa jim daje pridih skrivnostnosti. V pesmi V iskanju zlata je osnovni motiv in hkrati simbol vonj divjega medu. Prevod: Tina Kozin; interpretira: Žan Brelih Hatunić.
Klasik sodobne ameriške poezije William Edgar Stafford (1914–1993) je svoje prvo delo objavil šele pri 46 letih, potem pa v dobrih treh ustvarjalnih desetletjih še več kot 60 knjig. Živel in ustvarjal je na zahodu ZDA, ob jezeru Oswego v državi Oregon. Življenje v majhnem mestu sredi narave je pustilo močan pečat v njegovih pesmih. Zaznamujeta jih naraven in hkrati uglajen, artikuliran jezik ter plastenje osnovnega motiva, to pa jim daje pridih skrivnostnosti. V pesmi V iskanju zlata je osnovni motiv in hkrati simbol vonj divjega medu. Prevod: Tina Kozin; interpretira: Žan Brelih Hatunić.
Penderecki je navdih za skladbo Jutranjice dobil ob preučevanju starodavnega obrednega pravoslavnega petja Razkoinikova v stari cerkveni slovanščini na estonski obali Čudskega jezera. Komponirati jih je začel leta 1970 in je v tem letu tudi končal prvi del skladbe, ki ga je posvetil velikemu ameriško-madžarsko-judovskemu dirigentu Eugenu Ormandyju, vendar ta s prvo izvedbo ni imel nič, saj sta delo prva izvedla zbor in orkester Zahodnonemškega radia pod vodstvom Andrzeja Markowskega, ki sta delo tudi naročila. Skladba je bila dobro sprejeta, namenjena pa je bila za drugi del velikonočne trilogije.
Penderecki je navdih za skladbo Jutranjice dobil ob preučevanju starodavnega obrednega pravoslavnega petja Razkoinikova v stari cerkveni slovanščini na estonski obali Čudskega jezera. Komponirati jih je začel leta 1970 in je v tem letu tudi končal prvi del skladbe, ki ga je posvetil velikemu ameriško-madžarsko-judovskemu dirigentu Eugenu Ormandyju, vendar ta s prvo izvedbo ni imel nič, saj sta delo prva izvedla zbor in orkester Zahodnonemškega radia pod vodstvom Andrzeja Markowskega, ki sta delo tudi naročila. Skladba je bila dobro sprejeta, namenjena pa je bila za drugi del velikonočne trilogije.
Do Triglava, preko celotnih Kamniško-Savinjskih Alp, do Pohorja, Gorjancev in hrvaških hribov – v ostrih in jasnih zimah pa celo do Blatnega jezera sega razgled z 20-metrov visokega razglednega stolpa, ki stoji na Boču na nadmorski višini 980 metrov. Po 104 ozkih lesenih stopnicah, ki vodijo do vrha razglednega stolpa, se povzpnejo najpogumnejši, od zgoraj pa lahko opazujejo celo leta 2022 prenovljeni planinski dom, ki je - tako kot stolp - v lasti Planinske društva Poljčane. Na potep do stolpa nas je popeljal predsednik društva, Janko Kovačič.
Do Triglava, preko celotnih Kamniško-Savinjskih Alp, do Pohorja, Gorjancev in hrvaških hribov – v ostrih in jasnih zimah pa celo do Blatnega jezera sega razgled z 20-metrov visokega razglednega stolpa, ki stoji na Boču na nadmorski višini 980 metrov. Po 104 ozkih lesenih stopnicah, ki vodijo do vrha razglednega stolpa, se povzpnejo najpogumnejši, od zgoraj pa lahko opazujejo celo leta 2022 prenovljeni planinski dom, ki je - tako kot stolp - v lasti Planinske društva Poljčane. Na potep do stolpa nas je popeljal predsednik društva, Janko Kovačič.
Vrt je od nekdaj prostor, kjer se ljudje vsak na svoj način povezujejo z naravo in med seboj. Oddaja se sprehodi od župnijskega vrta v Kosezah, ki so ga oblikovali šele pred kratkim in že uspešno povezuje sosedsko in župnijsko skupnost, prek častitljivega in prelepega Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, kjer se hrani tudi banka semen, pa do po letih mladostniškega skupnostnega vrta, ki ga v Prašah ob Trbojskem jezeru obdeluje skupina prostovoljcev z namenom, da bi razširili znanje in veščine naravi prijazne obdelave tal in bi se tako tako postopoma Sorškemu polju povrnilo naravno zdravje okolja. Bivanje, delo in druženje v teh vrtovih prinaša vsem zadovoljstvo.
Vrt je od nekdaj prostor, kjer se ljudje vsak na svoj način povezujejo z naravo in med seboj. Oddaja se sprehodi od župnijskega vrta v Kosezah, ki so ga oblikovali šele pred kratkim in že uspešno povezuje sosedsko in župnijsko skupnost, prek častitljivega in prelepega Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, kjer se hrani tudi banka semen, pa do po letih mladostniškega skupnostnega vrta, ki ga v Prašah ob Trbojskem jezeru obdeluje skupina prostovoljcev z namenom, da bi razširili znanje in veščine naravi prijazne obdelave tal in bi se tako tako postopoma Sorškemu polju povrnilo naravno zdravje okolja. Bivanje, delo in druženje v teh vrtovih prinaša vsem zadovoljstvo.
Gostja oddaje je violinistka Inga Ulokina, ki je umetniško zanovala dve glasbeno-baletni pravljici Hrestač in Labodje jezero ob soju sveč na motive istoimenskih baletov Petra Iljiča Čajkovskega.
Gostja oddaje je violinistka Inga Ulokina, ki je umetniško zanovala dve glasbeno-baletni pravljici Hrestač in Labodje jezero ob soju sveč na motive istoimenskih baletov Petra Iljiča Čajkovskega.
Kdaj ste se nazadnje bosi sprehodili po travniku in prisluhnili čričkom ter opazovali travniške cvetlice? Na Festivalu alpskega cvetja v Bohinju je v sobotnme jutru ob Bohinjskem jezeru potekal zvočni sprehod, ki se imenuje Poslušati s travniki. Zvočni sprehod, ki udeležence usmerja k zavestnemu in aktivnemu poslušanju, sta vodila multimedijska umetnika Irena Pivka in Brane Zorman iz zavoda Cona. Foto: Matej Tomažin, Zavod Cona
Kdaj ste se nazadnje bosi sprehodili po travniku in prisluhnili čričkom ter opazovali travniške cvetlice? Na Festivalu alpskega cvetja v Bohinju je v sobotnme jutru ob Bohinjskem jezeru potekal zvočni sprehod, ki se imenuje Poslušati s travniki. Zvočni sprehod, ki udeležence usmerja k zavestnemu in aktivnemu poslušanju, sta vodila multimedijska umetnika Irena Pivka in Brane Zorman iz zavoda Cona. Foto: Matej Tomažin, Zavod Cona
Igor Seme je pianist in dolgoletni učitelj klavirja, ki ga je pred 13 leti ljubezen popeljala v Švico. Živi in dela v Zürichu blizu jezera, ki mu – čeprav morda nikoli ne bo zaslužil dovolj, da bi kupil kakšno hišico neposredno ob njem – vsakodnevno daje občutek, da v času službe na neki način dopustuje. V pogovoru pripoveduje o tem, kako vidi Švico in tamkajšnjo kulturo v primerjavi s slovenskim okoljem; med drugim o tem, kako učitelji tam uživajo višji družbeni status, bonton pa že osnovnošolcem narekuje bistveno bolj spoštljivo, a kot zatrjuje, hkrati tudi pristnejšo komunikacijo z učiteljem, kot smo je vajeni pri nas.
Igor Seme je pianist in dolgoletni učitelj klavirja, ki ga je pred 13 leti ljubezen popeljala v Švico. Živi in dela v Zürichu blizu jezera, ki mu – čeprav morda nikoli ne bo zaslužil dovolj, da bi kupil kakšno hišico neposredno ob njem – vsakodnevno daje občutek, da v času službe na neki način dopustuje. V pogovoru pripoveduje o tem, kako vidi Švico in tamkajšnjo kulturo v primerjavi s slovenskim okoljem; med drugim o tem, kako učitelji tam uživajo višji družbeni status, bonton pa že osnovnošolcem narekuje bistveno bolj spoštljivo, a kot zatrjuje, hkrati tudi pristnejšo komunikacijo z učiteljem, kot smo je vajeni pri nas.
11. novembra 1918 se je ob 11. uri s premirjem Nemčije in državami Antante uradno končala 1. svetovna vojna. V spomin na vse padle vojake na soški fronti že od leta 1998 v organizacijskem odboru Krn – pohod spomina 1918–2024 in Kobariškem muzeju skupaj s številnimi drugimi organizacijami in društvi ter Slovensko vojsko pripravljajo spominski pohod h Krnskemu jezeru. 23. pohoda to soboto se je udeležila tudi Mariša Bizjak.
11. novembra 1918 se je ob 11. uri s premirjem Nemčije in državami Antante uradno končala 1. svetovna vojna. V spomin na vse padle vojake na soški fronti že od leta 1998 v organizacijskem odboru Krn – pohod spomina 1918–2024 in Kobariškem muzeju skupaj s številnimi drugimi organizacijami in društvi ter Slovensko vojsko pripravljajo spominski pohod h Krnskemu jezeru. 23. pohoda to soboto se je udeležila tudi Mariša Bizjak.
Obiskali smo Bojana Gučka, ki že desetletja obnavlja kozjanske domačije in ohranja izginjajočo kulturno dediščino tega z znakom Unesca zaščitenega biosfernega prostora. Karmen Gajšek je svojo turistično priložnost našla v nabiranju »divjink« na hribovskih suhih travnikih Kozjanskega regijskega parka. Kaj ponuja naravni rezervat Lovrenška jezera kot naše najvišje ležeče šotno barje in eno najpomembnejših v južni Evropi?
Obiskali smo Bojana Gučka, ki že desetletja obnavlja kozjanske domačije in ohranja izginjajočo kulturno dediščino tega z znakom Unesca zaščitenega biosfernega prostora. Karmen Gajšek je svojo turistično priložnost našla v nabiranju »divjink« na hribovskih suhih travnikih Kozjanskega regijskega parka. Kaj ponuja naravni rezervat Lovrenška jezera kot naše najvišje ležeče šotno barje in eno najpomembnejših v južni Evropi?
S pomočjo urednice televizijskega informativnega programa Tina najde novo sled pri ugotavljanju identitete umorjene mlade ženske. To potrjujejo tudi podatki, ki sta jih Brajc in Osterc pridobila od informatorja iz Roga. Vse sledi vodijo nazaj v Ljubljano, pa vendar v pogovoru s kolegom Cvilakom Taras najde namig, ki ga odpelje nazaj na Gorenjsko k jezeru.
S pomočjo urednice televizijskega informativnega programa Tina najde novo sled pri ugotavljanju identitete umorjene mlade ženske. To potrjujejo tudi podatki, ki sta jih Brajc in Osterc pridobila od informatorja iz Roga. Vse sledi vodijo nazaj v Ljubljano, pa vendar v pogovoru s kolegom Cvilakom Taras najde namig, ki ga odpelje nazaj na Gorenjsko k jezeru.
Preiskava primera Ane Zvonar se zaostri ob sporu Brajca in Osterca z vaščani Stare Fužine. V Bohinjskem jezeru najdejo še eno truplo. Odnos med Tino in Tarasom se zapleta. Čas ni na Tarasovi strani, v primer se začnejo vpletati tudi mediji, ki inšpektorju dodatno grenijo življenje.
Preiskava primera Ane Zvonar se zaostri ob sporu Brajca in Osterca z vaščani Stare Fužine. V Bohinjskem jezeru najdejo še eno truplo. Odnos med Tino in Tarasom se zapleta. Čas ni na Tarasovi strani, v primer se začnejo vpletati tudi mediji, ki inšpektorju dodatno grenijo življenje.
Čas je za novo izdajo NaPOTkov. Andrejo Gradišar je pot nedavno vodila v kraje, kjer se pozdravljajo s »srečno«. Gre torej za rudarsko območje. Prav rudarstvo in iskanje energentov v globinah Zemlje pa je razlog, da je nastalo jezero, ki ga bomo podrobneje spoznali tokrat. Družmirsko jezero je to; v širši Sloveniji ga verjetno bolje poznamo pod imenom Šoštanjsko. Nastalo je leta 1975 in je z izjemo sifona Divjega jezera najglobje jezero v Sloveniji. Pa ga obiščimo.
Čas je za novo izdajo NaPOTkov. Andrejo Gradišar je pot nedavno vodila v kraje, kjer se pozdravljajo s »srečno«. Gre torej za rudarsko območje. Prav rudarstvo in iskanje energentov v globinah Zemlje pa je razlog, da je nastalo jezero, ki ga bomo podrobneje spoznali tokrat. Družmirsko jezero je to; v širši Sloveniji ga verjetno bolje poznamo pod imenom Šoštanjsko. Nastalo je leta 1975 in je z izjemo sifona Divjega jezera najglobje jezero v Sloveniji. Pa ga obiščimo.
Z najdbo novega trupla se okrepi pritisk generalne policijske uprave na Tarasa. S pomočjo žrtvinega računalnika Tina najde sled do domnevnega osumljenca. Identiteta žrtve je še vedno nepojasnjena in ekipa ostaja brez pravih odgovorov. Raziskovanje primera izginule Ane Zvonar pripelje Osterca in Brajca do vaščana Janeza Baloha, domnevno njenega strica, ki naj bi o zadevi vedel kaj več.
Z najdbo novega trupla se okrepi pritisk generalne policijske uprave na Tarasa. S pomočjo žrtvinega računalnika Tina najde sled do domnevnega osumljenca. Identiteta žrtve je še vedno nepojasnjena in ekipa ostaja brez pravih odgovorov. Raziskovanje primera izginule Ane Zvonar pripelje Osterca in Brajca do vaščana Janeza Baloha, domnevno njenega strica, ki naj bi o zadevi vedel kaj več.
Zimskih praznikov je konec, Taras se vse bolj posveča primeru, Alenka pa večino prostega časa preživlja v bolnišnici ob Prelcu. Osterc in Brajc nadaljujeta preiskavo primera pred leti izginule vaščanke Ane Zvonar. Po dodatne informacije v zvezi s srečanjem študentov biotehnike in direktorja farmacevtskega podjetja v Bohinju se Taras in Tina odpravita k enemu glavnih akterjev v njegovo odročno počitniško hišico. Namesto odgovorov ju tam pričaka nov izziv.
Zimskih praznikov je konec, Taras se vse bolj posveča primeru, Alenka pa večino prostega časa preživlja v bolnišnici ob Prelcu. Osterc in Brajc nadaljujeta preiskavo primera pred leti izginule vaščanke Ane Zvonar. Po dodatne informacije v zvezi s srečanjem študentov biotehnike in direktorja farmacevtskega podjetja v Bohinju se Taras in Tina odpravita k enemu glavnih akterjev v njegovo odročno počitniško hišico. Namesto odgovorov ju tam pričaka nov izziv.
Osvežitve poleti ne iščemo samo v morju in na bazenih, ampak tudi v jezerih. In teh v Sloveniji ne manjka, tudi na našem koncu ne. Eno takšnih je gotovo Zeleno jezero oziroma Green Lake v Kidričevem, znano tudi gramoznica Pleterje. Tam je možno plavati in supati, pa tudi wejkati v wakeparku oziroma smučati in deskati na vodi.
Osvežitve poleti ne iščemo samo v morju in na bazenih, ampak tudi v jezerih. In teh v Sloveniji ne manjka, tudi na našem koncu ne. Eno takšnih je gotovo Zeleno jezero oziroma Green Lake v Kidričevem, znano tudi gramoznica Pleterje. Tam je možno plavati in supati, pa tudi wejkati v wakeparku oziroma smučati in deskati na vodi.
Je več milijonov vreden farmacevtski posel povezan s truplom, ki so ga brez glave našli ob Bohinjskem jezeru? Medtem ko Brajc in Osterc opravljata pogovore z vaščani, Tina in Taras raziskujeta ozadje delovnega srečanja v Bohinju, na katerem so bili študentje biotehnike, dekan fakultete in direktor farmacevtskega podjetja Salubris v spremstvu mlade ženske.
Je več milijonov vreden farmacevtski posel povezan s truplom, ki so ga brez glave našli ob Bohinjskem jezeru? Medtem ko Brajc in Osterc opravljata pogovore z vaščani, Tina in Taras raziskujeta ozadje delovnega srečanja v Bohinju, na katerem so bili študentje biotehnike, dekan fakultete in direktor farmacevtskega podjetja Salubris v spremstvu mlade ženske.