Raziskujte
Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V oddaji Odkrivamo Maribor smo se odpravili v Krajinski park Mariborsko jezero in ugotavljali, kakšno srečo ima mesto, da se ga držijo naravni habitati in omogočajo rekreacijo, sprostitev in oddih. To nas obvezuje k spoštovanju teh okolij; kljub temu pa nekateri še vedno v Studenški gozd odlagajo odpadke, drugi pa so želeli na območje nekdanjega motela Jezero umestiti nadstandardne stanovanjske gradnje.
V oddaji Odkrivamo Maribor smo se odpravili v Krajinski park Mariborsko jezero in ugotavljali, kakšno srečo ima mesto, da se ga držijo naravni habitati in omogočajo rekreacijo, sprostitev in oddih. To nas obvezuje k spoštovanju teh okolij; kljub temu pa nekateri še vedno v Studenški gozd odlagajo odpadke, drugi pa so želeli na območje nekdanjega motela Jezero umestiti nadstandardne stanovanjske gradnje.
Tokrat smo se ustavili v Velenju ob Velenjskem jezeru, natančneje na velenjski plaži. Le ta je v izboru “Naj kopališče” v kategoriji naravnih kopališč zmagala v zadnjih petih letih. Zanimivi sogovorniki so nas popeljali po jezeru z različnimi plovili. Spustili smo se v globino potopljene vasi in preverili možnost rekreacije.
Tokrat smo se ustavili v Velenju ob Velenjskem jezeru, natančneje na velenjski plaži. Le ta je v izboru “Naj kopališče” v kategoriji naravnih kopališč zmagala v zadnjih petih letih. Zanimivi sogovorniki so nas popeljali po jezeru z različnimi plovili. Spustili smo se v globino potopljene vasi in preverili možnost rekreacije.
Ena od značilnosti podnebnih sprememb v zadnjih desetletjih je neenakomernost njihovih pojavnih oblik. Gre za višanje povprečnih temperatur, ekstreme v padavinah in vetrovih, vendar pa je ne tako redko povzročitelj zlorabe naravnih virov človek, natančneje pohlep. Na primeru izsušitve Aralskega jezera, v pol stoletja se je skrčilo na pet odstotkov nekdanje površine, bo redni profesor za ekologijo celinskih voda z ljubljanske Biotehniške fakultete dr. Mihael Jožef Toman povzel zgodbo o tem fenomenu ekološke katastrofe, za katero ne moremo kriviti podnebnih sprememb. Pred dobrim desetletjem se je na povabilo kolegov iz Ruske federacije kot limnolog udeležil raziskovalne ekspedicije na ostankih nekoč 68.000 kvadratnih kilometrov velikega jezera v osrednji Aziji. Sovjetske oblasti so od začetka šestdesetih let speljale namakalne kanale za nova bombažna polja v sicer na pol puščavskem habitatu. Po dobrega pol stoletja so kljub sanacijskim posegom pred desetletjem in poskusom vodne regulacije posledice tu. Zasoljevanje je povzročilo izginotje množice avtohtonega življa v in ob vodi, kolikor je je še ostalo, vendar lahko izsušitev nekoč četrtega največjega sladkovodnega jezera na svetu razumemo kot šolski primer napačne izrabe naravnih virov. FOTO: Posnetek ostankov Aralskega jezera sredi junija 2018 iz satelita Proba-V Evropske vesoljske agencije (ESA) VIR: https://www.esa.int/ESA_Multimedia/Images/2019/01/Proba-V_view_of_Aral_Sea
Ena od značilnosti podnebnih sprememb v zadnjih desetletjih je neenakomernost njihovih pojavnih oblik. Gre za višanje povprečnih temperatur, ekstreme v padavinah in vetrovih, vendar pa je ne tako redko povzročitelj zlorabe naravnih virov človek, natančneje pohlep. Na primeru izsušitve Aralskega jezera, v pol stoletja se je skrčilo na pet odstotkov nekdanje površine, bo redni profesor za ekologijo celinskih voda z ljubljanske Biotehniške fakultete dr. Mihael Jožef Toman povzel zgodbo o tem fenomenu ekološke katastrofe, za katero ne moremo kriviti podnebnih sprememb. Pred dobrim desetletjem se je na povabilo kolegov iz Ruske federacije kot limnolog udeležil raziskovalne ekspedicije na ostankih nekoč 68.000 kvadratnih kilometrov velikega jezera v osrednji Aziji. Sovjetske oblasti so od začetka šestdesetih let speljale namakalne kanale za nova bombažna polja v sicer na pol puščavskem habitatu. Po dobrega pol stoletja so kljub sanacijskim posegom pred desetletjem in poskusom vodne regulacije posledice tu. Zasoljevanje je povzročilo izginotje množice avtohtonega življa v in ob vodi, kolikor je je še ostalo, vendar lahko izsušitev nekoč četrtega največjega sladkovodnega jezera na svetu razumemo kot šolski primer napačne izrabe naravnih virov. FOTO: Posnetek ostankov Aralskega jezera sredi junija 2018 iz satelita Proba-V Evropske vesoljske agencije (ESA) VIR: https://www.esa.int/ESA_Multimedia/Images/2019/01/Proba-V_view_of_Aral_Sea
Tokrat se predstavljajo učenci in učenke osnovne šole Slave Klavore Maribor. Spregovorili bodo o programu Erasmus Plus Positive, Klavorinih iskricah in še mnogih drugih zanimivih dogajanjih na šoli. Sledi pravljica – tokrat iz Zakladnice slovenskih pripovedi z naslovom Ribniško jezero na Pohorju.
Tokrat se predstavljajo učenci in učenke osnovne šole Slave Klavore Maribor. Spregovorili bodo o programu Erasmus Plus Positive, Klavorinih iskricah in še mnogih drugih zanimivih dogajanjih na šoli. Sledi pravljica – tokrat iz Zakladnice slovenskih pripovedi z naslovom Ribniško jezero na Pohorju.
V tokratnih naPOTkih se odpravljamo na severovzhod države. Če približno na sredini avtoceste med Mariborom in Mursko Soboto zavijete proti vasi Cerkvenjak ali pa proti Svetemu Juriju ob Ščavnici, se lahko kaj hitro pripeljete do precej velikega in z gozdom obkroženega Blaguškega jezera. Kako je to sploh nastalo in kaj vse je tam mogoče početi, je raziskovala Alja Zore.
V tokratnih naPOTkih se odpravljamo na severovzhod države. Če približno na sredini avtoceste med Mariborom in Mursko Soboto zavijete proti vasi Cerkvenjak ali pa proti Svetemu Juriju ob Ščavnici, se lahko kaj hitro pripeljete do precej velikega in z gozdom obkroženega Blaguškega jezera. Kako je to sploh nastalo in kaj vse je tam mogoče početi, je raziskovala Alja Zore.
Starodavni gozdovi Pohorja, ki se razprostirajo nad geološko najstarejšo kamnino pri nas, skrivajo v svojih nedrih zaklad črne barve. Do njega na nadmorsko višino 1197 m pridemo po skrivnostnih stopnicah, stezicah in brveh. Če boste tam imeli občutek, da vas nekdo opazuje, imate prav. Starodavna bitja, ki so burila domišljijo naših prednikov, imajo tam svoj dom. In še danes spremljajo naključne mimoidoče in skrbijo, da po njihovem obisku jezero ostane prav takšno, kakršno je bilo. Ob Črno jezero na Pohorju se je odpravil Jure K. Čokl.
Starodavni gozdovi Pohorja, ki se razprostirajo nad geološko najstarejšo kamnino pri nas, skrivajo v svojih nedrih zaklad črne barve. Do njega na nadmorsko višino 1197 m pridemo po skrivnostnih stopnicah, stezicah in brveh. Če boste tam imeli občutek, da vas nekdo opazuje, imate prav. Starodavna bitja, ki so burila domišljijo naših prednikov, imajo tam svoj dom. In še danes spremljajo naključne mimoidoče in skrbijo, da po njihovem obisku jezero ostane prav takšno, kakršno je bilo. Ob Črno jezero na Pohorju se je odpravil Jure K. Čokl.
Čas je za novo izdajo NaPOTkov. Andrejo Gradišar je pot nedavno vodila v kraje, kjer se pozdravljajo s »srečno«. Gre torej za rudarsko območje. Prav rudarstvo in iskanje energentov v globinah Zemlje pa je razlog, da je nastalo jezero, ki ga bomo podrobneje spoznali tokrat. Družmirsko jezero je to; v širši Sloveniji ga verjetno bolje poznamo pod imenom Šoštanjsko. Nastalo je leta 1975 in je z izjemo sifona Divjega jezera najglobje jezero v Sloveniji. Pa ga obiščimo.
Čas je za novo izdajo NaPOTkov. Andrejo Gradišar je pot nedavno vodila v kraje, kjer se pozdravljajo s »srečno«. Gre torej za rudarsko območje. Prav rudarstvo in iskanje energentov v globinah Zemlje pa je razlog, da je nastalo jezero, ki ga bomo podrobneje spoznali tokrat. Družmirsko jezero je to; v širši Sloveniji ga verjetno bolje poznamo pod imenom Šoštanjsko. Nastalo je leta 1975 in je z izjemo sifona Divjega jezera najglobje jezero v Sloveniji. Pa ga obiščimo.
Na začetku leta, januarja, smo v oddaji Napotki obiskali kraj Podpeč, tokrat pa predstavljamo jezero v bližini tega kraja. Jezero pri Podpeči ali kar Jezero je pravi naravni biser ob robu Ljubljanskega barja. Je majhno, skoraj popolnoma okroglo, globoko in se napaja iz sedmih kraških izvirov pod bližnjim gozdom. Velja za priljubljeno izletniško točko in kraj osvežitve v vročih poletnih dneh. Z njim pa je povezanih tudi veliko različnih pravljic in pripovedk. O vsem tem v nadaljevanju. Na Jezero se je odpravil Marko Rozman.
Na začetku leta, januarja, smo v oddaji Napotki obiskali kraj Podpeč, tokrat pa predstavljamo jezero v bližini tega kraja. Jezero pri Podpeči ali kar Jezero je pravi naravni biser ob robu Ljubljanskega barja. Je majhno, skoraj popolnoma okroglo, globoko in se napaja iz sedmih kraških izvirov pod bližnjim gozdom. Velja za priljubljeno izletniško točko in kraj osvežitve v vročih poletnih dneh. Z njim pa je povezanih tudi veliko različnih pravljic in pripovedk. O vsem tem v nadaljevanju. Na Jezero se je odpravil Marko Rozman.
Z Napotki se tokrat odpravljamo v Triglavski narodni park, kjer nad Mojstrano leži jezero Kreda. Kot je izvedel avtor oddaje Aleš Ogrin, ki je omenjeno umetno jezero obiskal, je bilo nekdaj industrijsko pomembno – nastalo je zaradi kopanja Krede – danes pa je pravo nasprotje tega, saj je postalo vodni biser sredi narave. A jezero nad Mojstrano ni edino z imenom Kreda na tem območju.
Z Napotki se tokrat odpravljamo v Triglavski narodni park, kjer nad Mojstrano leži jezero Kreda. Kot je izvedel avtor oddaje Aleš Ogrin, ki je omenjeno umetno jezero obiskal, je bilo nekdaj industrijsko pomembno – nastalo je zaradi kopanja Krede – danes pa je pravo nasprotje tega, saj je postalo vodni biser sredi narave. A jezero nad Mojstrano ni edino z imenom Kreda na tem območju.
NaPOTki nas danes popeljejo v deželo Martina Krpana, na nadmorski višini približno 750 metrov leži jezero, ki je sredi gozdov, ki jim gospodari medved, dobilo ime Volčje, v širši javnosti pa je bolj znano pod imenom Bloško jezero. Spada med manjša jezera, saj je njegov obseg le dober kilometer. Njegovo zaledje pa je izjemno bogat habitat rastlinskih in živalskih vrst. Na pot se je odpravil Bojan Leskovec.
NaPOTki nas danes popeljejo v deželo Martina Krpana, na nadmorski višini približno 750 metrov leži jezero, ki je sredi gozdov, ki jim gospodari medved, dobilo ime Volčje, v širši javnosti pa je bolj znano pod imenom Bloško jezero. Spada med manjša jezera, saj je njegov obseg le dober kilometer. Njegovo zaledje pa je izjemno bogat habitat rastlinskih in živalskih vrst. Na pot se je odpravil Bojan Leskovec.
Čisti izvir je v ljudeh … Pripoveduje: Sabina Kogovšek. Napisala: Evelina Umek. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.
Čisti izvir je v ljudeh … Pripoveduje: Sabina Kogovšek. Napisala: Evelina Umek. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.
Nekoč so bile Trboje znane po nogometu in smučarski skakalnici. Zajezitev Save, zaradi katere je v 80-ih nastalo Trbojsko jezero, pa je življenje domačinov za vedno spremenilo. Umetno jezero je danes tisto, kar privablja domače turiste, predvsem ljubitelje supa in jagod! Do ene redkih točk, kjer obiskovalec lahko dostopa do sicer precej zaraslega obrežja jezera, se je v sredo odpeljala Darja Pograjc in nastali so današnji Napotki.
Nekoč so bile Trboje znane po nogometu in smučarski skakalnici. Zajezitev Save, zaradi katere je v 80-ih nastalo Trbojsko jezero, pa je življenje domačinov za vedno spremenilo. Umetno jezero je danes tisto, kar privablja domače turiste, predvsem ljubitelje supa in jagod! Do ene redkih točk, kjer obiskovalec lahko dostopa do sicer precej zaraslega obrežja jezera, se je v sredo odpeljala Darja Pograjc in nastali so današnji Napotki.
Koroška je regija prijaznih ljudi, hkrati je manj oblegana kot drugi priljubljeni slovenski turistični kraji, zato je dobra izbira tudi v teh vročih dneh. Naša dopisnica, Metka Pirc, se je odločila, da poiščemo možnost za osvežitev v vodi in izbrala dve lokaciji, ki sta Korošcem dobro znani, preostali Sloveniji pa malo manj. Pod mogočno Uršljo goro leži majhno naravno jezero, Ivarčko jezero, ki je najnižje ležeče alpsko jezero v Sloveniji. Na drugem koncu Koroške, to je v Dravski dolini, pa je tudi živahno v vodnem parku Radlje. Videti je kot jezero, ampak je v resnici prvi biološki bazen v Sloveniji.
Koroška je regija prijaznih ljudi, hkrati je manj oblegana kot drugi priljubljeni slovenski turistični kraji, zato je dobra izbira tudi v teh vročih dneh. Naša dopisnica, Metka Pirc, se je odločila, da poiščemo možnost za osvežitev v vodi in izbrala dve lokaciji, ki sta Korošcem dobro znani, preostali Sloveniji pa malo manj. Pod mogočno Uršljo goro leži majhno naravno jezero, Ivarčko jezero, ki je najnižje ležeče alpsko jezero v Sloveniji. Na drugem koncu Koroške, to je v Dravski dolini, pa je tudi živahno v vodnem parku Radlje. Videti je kot jezero, ampak je v resnici prvi biološki bazen v Sloveniji.
Na Prvem začenjamo že osmo sezono oddaje in podkasta Napotki. Vse do oktobra bomo namreč spoznavali slovenska jezera. Ana Skrt se je za uvod v sezono odpravila k najglobljemu pri nas, k Divjemu jezeru. To, na površju majhno jezero, velja za prvi naravni spomenik, zanimivo pa je tudi pod gladino, saj še niso dokončno izmerili dolžine rova in s tem njegove globine. Sogovorniki pravijo, da gre za geološko, hidrološko, botanično in speleološko posebnost. Če prav je po imenu divje, pa je treba za to lastnost počakati na pravi trenutek.
Na Prvem začenjamo že osmo sezono oddaje in podkasta Napotki. Vse do oktobra bomo namreč spoznavali slovenska jezera. Ana Skrt se je za uvod v sezono odpravila k najglobljemu pri nas, k Divjemu jezeru. To, na površju majhno jezero, velja za prvi naravni spomenik, zanimivo pa je tudi pod gladino, saj še niso dokončno izmerili dolžine rova in s tem njegove globine. Sogovorniki pravijo, da gre za geološko, hidrološko, botanično in speleološko posebnost. Če prav je po imenu divje, pa je treba za to lastnost počakati na pravi trenutek.
Namakanje je ob zaostrenih podnebnih razmerah v kmetijstvu nepogrešljivo. V oddaji govorimo o težavah na koprskem, kjer postaja kmetovanje v Vanganelski dolini vse večji izziv, saj brez vode ni več mogoče. Vanganelsko jezero je bilo med drugim mišljeno tudi za namakanje tamkajšnjih njiv in sadovnjakov, je pa večinoma neizkoriščeno. Številne pobude, da bi se kaj spremenilo, so ostale neuresničene, zdaj pa so prizadevanja za ureditev problematike ponovno oživela. Predstavljamo projekt, v katerem je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano namenilo 50 tisoč evrov za postavitev učnih čebelnjakov. Devet jih je lani že postavila Čebelarska zveza Slovenije in so pomemben prispevek k izobraževanju čebelarjev. Obiskali pa smo tudi živinorejsko kmetijo Štrancarjevih, ki domuje tako rekoč sredi mesta Ajdovščina.
Namakanje je ob zaostrenih podnebnih razmerah v kmetijstvu nepogrešljivo. V oddaji govorimo o težavah na koprskem, kjer postaja kmetovanje v Vanganelski dolini vse večji izziv, saj brez vode ni več mogoče. Vanganelsko jezero je bilo med drugim mišljeno tudi za namakanje tamkajšnjih njiv in sadovnjakov, je pa večinoma neizkoriščeno. Številne pobude, da bi se kaj spremenilo, so ostale neuresničene, zdaj pa so prizadevanja za ureditev problematike ponovno oživela. Predstavljamo projekt, v katerem je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano namenilo 50 tisoč evrov za postavitev učnih čebelnjakov. Devet jih je lani že postavila Čebelarska zveza Slovenije in so pomemben prispevek k izobraževanju čebelarjev. Obiskali pa smo tudi živinorejsko kmetijo Štrancarjevih, ki domuje tako rekoč sredi mesta Ajdovščina.
V naPOTkih se tokrat odpravljamo na jug države, v Kočevje, da od bliže spoznamo Kočevsko oziroma Rudniško jezero. Kot razkrije že ime, je tesno povezano z rudnikom rjavega premoga, ki je 175 let obratoval na tem mestu. Površina jezera meri približno 1,5 km2, naravna kulisa, ki ga obdaja, pa je pomemben habitat za rastline in živali ter v vseh letnih časih skrbi za impresivne prizore, ki so v navdih tudi fotografom. Vse bolj priljubljeno točko za turistični postanek, je obiskala Mojca Delač.
V naPOTkih se tokrat odpravljamo na jug države, v Kočevje, da od bliže spoznamo Kočevsko oziroma Rudniško jezero. Kot razkrije že ime, je tesno povezano z rudnikom rjavega premoga, ki je 175 let obratoval na tem mestu. Površina jezera meri približno 1,5 km2, naravna kulisa, ki ga obdaja, pa je pomemben habitat za rastline in živali ter v vseh letnih časih skrbi za impresivne prizore, ki so v navdih tudi fotografom. Vse bolj priljubljeno točko za turistični postanek, je obiskala Mojca Delač.
V tem tednu vam v sklopu projekta Zelena kohezija, ki ga sofinancira Evropska Unija, predstavljamo dobre prakse koriščenja evropskih kohezijskih sredstev. Zdaj se odpravljamo v naravni park z največjih presihajočim jezerom v Evropi. Območje Cerkniškega presihajočega jezera je že tedne skorajda povsem suho. Nič neobičajnega za ta letni čas, a so obdobja, ko jezero povsem presahne vse bolj pogosta. Del krivde nosi tudi človek, ki je s posegi v ta prostor spremenil tokove narave. V Notranjskem Regijskem parku si želijo s sredstvi tako imenovane zelene kohezije, v okviru projekta Kras Re vita, jezero povrniti v nekdanje stanje. Več nam pove Boštjan Simčič.
V tem tednu vam v sklopu projekta Zelena kohezija, ki ga sofinancira Evropska Unija, predstavljamo dobre prakse koriščenja evropskih kohezijskih sredstev. Zdaj se odpravljamo v naravni park z največjih presihajočim jezerom v Evropi. Območje Cerkniškega presihajočega jezera je že tedne skorajda povsem suho. Nič neobičajnega za ta letni čas, a so obdobja, ko jezero povsem presahne vse bolj pogosta. Del krivde nosi tudi človek, ki je s posegi v ta prostor spremenil tokove narave. V Notranjskem Regijskem parku si želijo s sredstvi tako imenovane zelene kohezije, v okviru projekta Kras Re vita, jezero povrniti v nekdanje stanje. Več nam pove Boštjan Simčič.
Notranjski regijski park letos obeležuje dvajsetletnico obstoja. Leta 2002 ga je Občina Cerknica ustanovila z namenom, da se ohranijo, varujejo in raziskujejo naravne in kulturne vrednote, izjemne geomorfološke, geološke in hidrološke znamenitosti, zavaruje avtohtono rastlinstvo, živalstvo in naravne ekosisteme ter značilnosti neživega sveta, paleontološka in arheološka najdišča, etnološke in arhitekturne značilnosti ter ohrani kulturna krajina. Janez Vajkard Valvasor je leta 1686 zapisal, da je zgodba Cerkniškega jezera velik čudež narave. Po njegovem mnenju se lahko upravičeno in brez vsakršne pristranskosti to območje uvršča med največje čudeže narave. Ali smo bili pri prizadevanjih po ohranjanju tega edinstvenega prostora uspešni, nam razkrije direktor parka Matevž Podjed.
Notranjski regijski park letos obeležuje dvajsetletnico obstoja. Leta 2002 ga je Občina Cerknica ustanovila z namenom, da se ohranijo, varujejo in raziskujejo naravne in kulturne vrednote, izjemne geomorfološke, geološke in hidrološke znamenitosti, zavaruje avtohtono rastlinstvo, živalstvo in naravne ekosisteme ter značilnosti neživega sveta, paleontološka in arheološka najdišča, etnološke in arhitekturne značilnosti ter ohrani kulturna krajina. Janez Vajkard Valvasor je leta 1686 zapisal, da je zgodba Cerkniškega jezera velik čudež narave. Po njegovem mnenju se lahko upravičeno in brez vsakršne pristranskosti to območje uvršča med največje čudeže narave. Ali smo bili pri prizadevanjih po ohranjanju tega edinstvenega prostora uspešni, nam razkrije direktor parka Matevž Podjed.
Dopoldne smo preživeli na območju Notranjskega regijskega parka, kjer smo spoznavali preplet raznolike krajine, sobivanja ljudi z naravo in kraških pojavov na površju in v podzemlju. Osrednje območje parka je presihajoče Cerkniško jezero, za katero je Janez Vajkard Valvasor zapisal: »To jezero se po kranjsko imenuje Cerkniško in mislim, da ni najti ne v Evropi, ne v ostalih delih sveta tako čudovitega jezera, kot je to.« V oddaji so sodelovali: Matevž Podjed, Tine Schein, Dejvid Tratnik, Miha Jernejčič in Eva Kobe. Tonska realizacija Radio Slovenija - Franc Moder in Klara Otorepec.
Dopoldne smo preživeli na območju Notranjskega regijskega parka, kjer smo spoznavali preplet raznolike krajine, sobivanja ljudi z naravo in kraških pojavov na površju in v podzemlju. Osrednje območje parka je presihajoče Cerkniško jezero, za katero je Janez Vajkard Valvasor zapisal: »To jezero se po kranjsko imenuje Cerkniško in mislim, da ni najti ne v Evropi, ne v ostalih delih sveta tako čudovitega jezera, kot je to.« V oddaji so sodelovali: Matevž Podjed, Tine Schein, Dejvid Tratnik, Miha Jernejčič in Eva Kobe. Tonska realizacija Radio Slovenija - Franc Moder in Klara Otorepec.
V 8. sezoni oddaje naPOTki raziskujemo slovenska jezera in njihovo okolico. Jezero, ki vam ga bomo predstavili danes, je že odkrilo veliko prebivalcev osrednjeslovenske regije, ob njem pa se radi ustavijo tudi tuji popotniki. Leži namreč nedaleč od Ljubljane, blizu štajerske avtoceste, delita pa si ga dve občini: občina Lukovica in občina Moravče. Gradiško jezero, ki je nastalo šele pred dvema desetletjema, obdaja dobre 4 kilometre dolga sprehajalna pot, po kateri se rada sprehodi tudi kolegica Andreja Čokl, tokrat se je tja odpravila z mikrofonom. In še to: če boste Gradiško jezero obiskali prav danes, boste tam srečali številne tekače, danes dopoldne bo namreč okoli jezera potekal Gradiški tek. Dodajmo še, da bo okolica Gradiškega jezera kmalu bogatejša še za sedež Lovske zveze Slovenije, medtem ko le nekaj kilometrov stran, na Brdu pri Lukovici, že 20 let kraljuje Čebelarski center Slovenije oz. sedež Čebelarske zveze Slovenije.
V 8. sezoni oddaje naPOTki raziskujemo slovenska jezera in njihovo okolico. Jezero, ki vam ga bomo predstavili danes, je že odkrilo veliko prebivalcev osrednjeslovenske regije, ob njem pa se radi ustavijo tudi tuji popotniki. Leži namreč nedaleč od Ljubljane, blizu štajerske avtoceste, delita pa si ga dve občini: občina Lukovica in občina Moravče. Gradiško jezero, ki je nastalo šele pred dvema desetletjema, obdaja dobre 4 kilometre dolga sprehajalna pot, po kateri se rada sprehodi tudi kolegica Andreja Čokl, tokrat se je tja odpravila z mikrofonom. In še to: če boste Gradiško jezero obiskali prav danes, boste tam srečali številne tekače, danes dopoldne bo namreč okoli jezera potekal Gradiški tek. Dodajmo še, da bo okolica Gradiškega jezera kmalu bogatejša še za sedež Lovske zveze Slovenije, medtem ko le nekaj kilometrov stran, na Brdu pri Lukovici, že 20 let kraljuje Čebelarski center Slovenije oz. sedež Čebelarske zveze Slovenije.
Najgloblje jezero v Sloveniji, ki mu do dna ni prišel še nihče, ponuja neverjetno bogastvo narave in zgodb; vendar nanj le namiguje s skrivnostnim prepletom poplavljenih rovov v globini in strmimi stenami na višavah. In pa z nevsakdanjim mirom, ki ga ob deževjih zmoti silen izbruh vode na plano.
Najgloblje jezero v Sloveniji, ki mu do dna ni prišel še nihče, ponuja neverjetno bogastvo narave in zgodb; vendar nanj le namiguje s skrivnostnim prepletom poplavljenih rovov v globini in strmimi stenami na višavah. In pa z nevsakdanjim mirom, ki ga ob deževjih zmoti silen izbruh vode na plano.
