Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Avtor: Anamarija Štukelj Cusma
Slovenski solisti
Skladatelj Vladimir Hrovat je pred desetimi leti ustanovil ansambel ustnih harmonik Sorarmonica. Akademski glasbenik violinist igra tudi celo vrsto drugih inštrumentov, med njimi ustno harmoniko, ki kot koncertno glasbilo omogoča širok nabor izraznih možnosti. Z glasbenico Simono Perme v zadnjih letih uspešno nastopa v duu Sorarmonica. Skupaj sta posnela ploščo, v pripravi pa je že tudi druga zgoščenka.
Skladatelj Vladimir Hrovat je pred desetimi leti ustanovil ansambel ustnih harmonik Sorarmonica. Akademski glasbenik violinist igra tudi celo vrsto drugih inštrumentov, med njimi ustno harmoniko, ki kot koncertno glasbilo omogoča širok nabor izraznih možnosti. Z glasbenico Simono Perme v zadnjih letih uspešno nastopa v duu Sorarmonica. Skupaj sta posnela ploščo, v pripravi pa je že tudi druga zgoščenka.
Slovenski solisti
V okviru projekta B - Air, katerega nosilec je Radio Slovenija, bo med 26. in 28. marcem 2023 potekal prvi festival radijske igre za dojenčke in malčke. Na programu Ars bomo 26.3. gostili več gostov, ki bodo spregovorili na temo Poslušamo skupaj - Od zibke do pozne starosti in predstavili bogat arhiv radijskih iger. V oddaji Slovenski solisti pa danes predstavljamo skladatelja in glasbenika, ki igra na celo vrsto glasbil, Tomaža Raucha. V sklopu projekta je za najmlajše ustvaril zvočne zgodbe Iz življenja stvari.
V okviru projekta B - Air, katerega nosilec je Radio Slovenija, bo med 26. in 28. marcem 2023 potekal prvi festival radijske igre za dojenčke in malčke. Na programu Ars bomo 26.3. gostili več gostov, ki bodo spregovorili na temo Poslušamo skupaj - Od zibke do pozne starosti in predstavili bogat arhiv radijskih iger. V oddaji Slovenski solisti pa danes predstavljamo skladatelja in glasbenika, ki igra na celo vrsto glasbil, Tomaža Raucha. V sklopu projekta je za najmlajše ustvaril zvočne zgodbe Iz življenja stvari.
Slovenski solisti
V SiTi teatru v BTC-ju v Ljubljani bo 25.12.2022 božični koncert, ki ga že tradicionalno pripravlja ena naših najuspešnejših violinistk, Anja Bukovec. Umetnica v svoj karieri beleži sodelovanja s številnimi domačimi in tujimi inštrumentalisti, dirigenti in skladatelji, gostovala pa je že v številnih evropskih državah, v Ameriki, Avstraliji in na Kitajskem. Tokrat bo nastopila s pianistko Ilonko Pucihar, ki je tudi soavtorica uspešne serije učbenikov za študij klavirja in predavateljica na pianističnih in glasbenih delavnicah. Umetnici bosta izvedli pester izbor skladb od Mozarta do Astorja Piazzolle. Violinistko Anjo Bukovec predstavljamo v tokratni oddaji Slovenski solisti. (Avtor fotografije: Jaka Vinšek)
V SiTi teatru v BTC-ju v Ljubljani bo 25.12.2022 božični koncert, ki ga že tradicionalno pripravlja ena naših najuspešnejših violinistk, Anja Bukovec. Umetnica v svoj karieri beleži sodelovanja s številnimi domačimi in tujimi inštrumentalisti, dirigenti in skladatelji, gostovala pa je že v številnih evropskih državah, v Ameriki, Avstraliji in na Kitajskem. Tokrat bo nastopila s pianistko Ilonko Pucihar, ki je tudi soavtorica uspešne serije učbenikov za študij klavirja in predavateljica na pianističnih in glasbenih delavnicah. Umetnici bosta izvedli pester izbor skladb od Mozarta do Astorja Piazzolle. Violinistko Anjo Bukovec predstavljamo v tokratni oddaji Slovenski solisti. (Avtor fotografije: Jaka Vinšek)
Slovenski solisti
Po jubilejni zgoščenki iz leta 2018, ki je predstavljala dialog med zahodnim in vzhodnim glasbenim izročilom, je zasedba Nova Schola Labacensis v letošnjem letu izdala novo ploščo z naslovom Delitiae musicae – Radosti glasbe. Na njej so skladbe od nizozemske renesanse do italijanskega baroka, ki odkrivajo tematsko povezanost severa in juga. O najnovejšem projektu pripoveduje umetniški vodja zasedbe, lutnjar, kitarist in filozof Boris Šinigoj.
Po jubilejni zgoščenki iz leta 2018, ki je predstavljala dialog med zahodnim in vzhodnim glasbenim izročilom, je zasedba Nova Schola Labacensis v letošnjem letu izdala novo ploščo z naslovom Delitiae musicae – Radosti glasbe. Na njej so skladbe od nizozemske renesanse do italijanskega baroka, ki odkrivajo tematsko povezanost severa in juga. O najnovejšem projektu pripoveduje umetniški vodja zasedbe, lutnjar, kitarist in filozof Boris Šinigoj.
Slovenski solisti
Primož Kerštanj je dirigent uspešnega ženskega zbora Carmen manet, zaposlen pa je kot umetniški direktor in ravnatelj Glasbenega centra Doremi na Bledu, kjer vodi tudi več vokalnih zasedb. Veliko sodeluje kot žirant na zborovskih revijah in tekmovanjih doma in v tujini. Z zborom Carmen manet pripravlja vrsto zanimivih projektov, med njimi je bil letošnji zborovsko-izkustveni koncert z naslovom Aurora.
Primož Kerštanj je dirigent uspešnega ženskega zbora Carmen manet, zaposlen pa je kot umetniški direktor in ravnatelj Glasbenega centra Doremi na Bledu, kjer vodi tudi več vokalnih zasedb. Veliko sodeluje kot žirant na zborovskih revijah in tekmovanjih doma in v tujini. Z zborom Carmen manet pripravlja vrsto zanimivih projektov, med njimi je bil letošnji zborovsko-izkustveni koncert z naslovom Aurora.
Slovenski solisti
Tenorist David Jagodic že vrsto let živi v Avstriji. Študiral je na Univerzi za glasbo in upodabljajoče umetnosti na Dunaju, kjer je z odliko diplomiral in potem na tej ustanovi končal še magistrski študij samospeva in oratorija. Danes je član Mestnega gledališča v Celovcu in od leta 2018 član Slovenskega okteta. Kot solist je gostoval tudi v drugih opernih gledališčih po Evropi, v Združenih državah Amerike in na Kitajskem.
Tenorist David Jagodic že vrsto let živi v Avstriji. Študiral je na Univerzi za glasbo in upodabljajoče umetnosti na Dunaju, kjer je z odliko diplomiral in potem na tej ustanovi končal še magistrski študij samospeva in oratorija. Danes je član Mestnega gledališča v Celovcu in od leta 2018 član Slovenskega okteta. Kot solist je gostoval tudi v drugih opernih gledališčih po Evropi, v Združenih državah Amerike in na Kitajskem.
Slovenski solisti
Oddajo posvečamo pianistki Tatjani Šporar Bratuž, ki se je nepričakovano poslovila avgusta 2022. Svojo glasbeno pot je začela s poukom klavirja v Glasbeni šoli Moste – Polje v Ljubljani pri profesorici Hedviki Čeh Veronek. Študij je nadaljevala na Srednji glasbeni šoli pri profesorici Darinki Bernetič ter na Akademiji za glasbo v razredu profesorice Dubravke Tomšič Srebotnjak. Leta 1971 je diplomirala in pri isti profesorici nadaljevala tudi podiplomski študij. V tem času je za umetniške dosežke prejela študentsko Prešernovo nagrado. S pedagoškim delom je začela na Zavodu za glasbeno in baletno izobraževanje in kasneje na Konservatoriju, kjer je nadvse uspešno delovala kot profesorica klavirja na osnovni in srednji stopnji. V zahvalo za izjemno uspešno delo pri vzgoji mladih pianistov in za zasluge pri umetniškem uveljavljanju šole so ji leta 2009 na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana podelili Škerjančevo diplomo.
Oddajo posvečamo pianistki Tatjani Šporar Bratuž, ki se je nepričakovano poslovila avgusta 2022. Svojo glasbeno pot je začela s poukom klavirja v Glasbeni šoli Moste – Polje v Ljubljani pri profesorici Hedviki Čeh Veronek. Študij je nadaljevala na Srednji glasbeni šoli pri profesorici Darinki Bernetič ter na Akademiji za glasbo v razredu profesorice Dubravke Tomšič Srebotnjak. Leta 1971 je diplomirala in pri isti profesorici nadaljevala tudi podiplomski študij. V tem času je za umetniške dosežke prejela študentsko Prešernovo nagrado. S pedagoškim delom je začela na Zavodu za glasbeno in baletno izobraževanje in kasneje na Konservatoriju, kjer je nadvse uspešno delovala kot profesorica klavirja na osnovni in srednji stopnji. V zahvalo za izjemno uspešno delo pri vzgoji mladih pianistov in za zasluge pri umetniškem uveljavljanju šole so ji leta 2009 na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana podelili Škerjančevo diplomo.
Slovenski solisti
Tolkalka Petra Vidmar in kitarist Izidor Erazem Grafenauer od leta 2018 skupaj muzicirata v duu XyloCorda. Letos sta pri Založbi ZKP RTV Slovenija izdala ploščo z deli štirih slovenskih in dveh tujih skladateljev. V oddaji pripovedujeta o plošči, novi glasbi za marimbo in kitaro ter njunem umetniškem delovanju. Foto: Polona Tušar
Tolkalka Petra Vidmar in kitarist Izidor Erazem Grafenauer od leta 2018 skupaj muzicirata v duu XyloCorda. Letos sta pri Založbi ZKP RTV Slovenija izdala ploščo z deli štirih slovenskih in dveh tujih skladateljev. V oddaji pripovedujeta o plošči, novi glasbi za marimbo in kitaro ter njunem umetniškem delovanju. Foto: Polona Tušar
Slovenski solisti
V Muzeju novejše zgodovine Slovenije na Cekinovem gradu v Ljubljani se 14. oktobra 2022 začenja prvi festival samospeva: PerArtem festival. Njegovo vodilo je doživeti samospev na drugačen način – odmakniti se od železnih in že slišanih repertoarjev, približati koncertne vsebine tako otrokom kot starejšim poslušalcem in predstaviti izvajalce več generacij in opus živečih slovenskih skladateljev. Umetniški in programski vodja festivala je pianist Nejc Lavrenčič, ki smo ga ob tej priložnosti povabili v oddajo Slovenski solisti.
V Muzeju novejše zgodovine Slovenije na Cekinovem gradu v Ljubljani se 14. oktobra 2022 začenja prvi festival samospeva: PerArtem festival. Njegovo vodilo je doživeti samospev na drugačen način – odmakniti se od železnih in že slišanih repertoarjev, približati koncertne vsebine tako otrokom kot starejšim poslušalcem in predstaviti izvajalce več generacij in opus živečih slovenskih skladateljev. Umetniški in programski vodja festivala je pianist Nejc Lavrenčič, ki smo ga ob tej priložnosti povabili v oddajo Slovenski solisti.
Slovenski solisti
Predstavljamo pogovor z organistom in profesorjem na ljubljanski Akademiji za glasbo, Daliborjem Miklavčičem. Umetnik igra na različne inštrumente s tipkami in rad preučuje historično izvajalsko prakso. Kot velik občudovalec glasbe Wolfganga Amadeusa Mozarta je iskal korenine njegovega glasbenega jezika in tako naletel na partiture njegovega sodobnika, ki odkrivajo skladatelja, ki ga je Mozart zelo občudoval in je bil zanj tudi eden od virov navdiha.
Predstavljamo pogovor z organistom in profesorjem na ljubljanski Akademiji za glasbo, Daliborjem Miklavčičem. Umetnik igra na različne inštrumente s tipkami in rad preučuje historično izvajalsko prakso. Kot velik občudovalec glasbe Wolfganga Amadeusa Mozarta je iskal korenine njegovega glasbenega jezika in tako naletel na partiture njegovega sodobnika, ki odkrivajo skladatelja, ki ga je Mozart zelo občudoval in je bil zanj tudi eden od virov navdiha.
Slovenski solisti
Kitaristka Klara Tomljanovič je vrhunska mednarodno priznana izvajalka, ki že vrsto let ustvarja v tujini. Živi med nemškim mestom Karslruhe in švicarskim Baslom in ima dober vpogled v sodobno glasbo, ki jo na svojih koncertih zelo rada izvaja. 1. septembra 2022 je v okviru festivala Imago Sloveniae nastopila na koncertu Dialog kulture in časa, na katerem je med drugim premierno izvedla štiri nova dela za kitaro, ki so jih napisali cenjeni ustvarjalci sodobne glasbe, madžarski skladatelj Márton Illes, Španec Alberto Carretero, islandsko nemški skladatelj Steingrimur Rohloff in Slovenec Tomaž Bajželj. Ob tej priložnosti je Klaro Tomljanovič pred mikrofon povabila Anamarija Štukelj Cusma. Avtorica fotografije: Sabina Radtke
Kitaristka Klara Tomljanovič je vrhunska mednarodno priznana izvajalka, ki že vrsto let ustvarja v tujini. Živi med nemškim mestom Karslruhe in švicarskim Baslom in ima dober vpogled v sodobno glasbo, ki jo na svojih koncertih zelo rada izvaja. 1. septembra 2022 je v okviru festivala Imago Sloveniae nastopila na koncertu Dialog kulture in časa, na katerem je med drugim premierno izvedla štiri nova dela za kitaro, ki so jih napisali cenjeni ustvarjalci sodobne glasbe, madžarski skladatelj Márton Illes, Španec Alberto Carretero, islandsko nemški skladatelj Steingrimur Rohloff in Slovenec Tomaž Bajželj. Ob tej priložnosti je Klaro Tomljanovič pred mikrofon povabila Anamarija Štukelj Cusma. Avtorica fotografije: Sabina Radtke
Slovenski solisti
Slovenski kitarist Jure Cerkovnik že več let živi in deluje v Zürichu v Švici. V poletnih mesecih se redno vrača v Slovenijo, kjer kot pedagog sodeluje na kitarskem festivalu v Postojni in koncertira. O svoji umetniški poti pripoveduje v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
Slovenski kitarist Jure Cerkovnik že več let živi in deluje v Zürichu v Švici. V poletnih mesecih se redno vrača v Slovenijo, kjer kot pedagog sodeluje na kitarskem festivalu v Postojni in koncertira. O svoji umetniški poti pripoveduje v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
Slovenski solisti
Franci Krevh je član Orkestra Slovenske filharmonije, tolkalne skupine Slovenski tolkalni projekt STOP in ansambla za sodobno glasbo MD7. Je tudi pobudnik mnogih zanimivih projektov, Družinskega abonmaja v Slovenski filharmoniji, glasbenih delavnic Tolkalni krog in festivala Zvok kamna, ki v teh dneh poteka v Štanjelu. V pogovoru med drugim pripoveduje o zvoku kamna, kamnitih glasbilih in novi glasbi za tolkala.
Franci Krevh je član Orkestra Slovenske filharmonije, tolkalne skupine Slovenski tolkalni projekt STOP in ansambla za sodobno glasbo MD7. Je tudi pobudnik mnogih zanimivih projektov, Družinskega abonmaja v Slovenski filharmoniji, glasbenih delavnic Tolkalni krog in festivala Zvok kamna, ki v teh dneh poteka v Štanjelu. V pogovoru med drugim pripoveduje o zvoku kamna, kamnitih glasbilih in novi glasbi za tolkala.
Slovenski solisti
Flavtist Matej Grahek deluje kot solist, komorni in orkestrski glasbenik ter pedagog. Je solo flavtist Orkestra Slovenske filharmonije, poleg klasične glasbe ima rad tudi jazzovsko glasbo. V njegovi diskografiji je deset plošč, lani pa je izdal tudi knjigo Dnevnik malega glasbenika na velikem oceanu, v kateri odkriva svojo ljubezen do morja in jadranja.
Flavtist Matej Grahek deluje kot solist, komorni in orkestrski glasbenik ter pedagog. Je solo flavtist Orkestra Slovenske filharmonije, poleg klasične glasbe ima rad tudi jazzovsko glasbo. V njegovi diskografiji je deset plošč, lani pa je izdal tudi knjigo Dnevnik malega glasbenika na velikem oceanu, v kateri odkriva svojo ljubezen do morja in jadranja.
Slovenski solisti
Baritonist Lucas Somoza Osterc in kitarist Žarko Ignjatović že nekaj let umetniško sodelujeta. V oddaji predstavljata projekt, ki sta ga posnela leta 2021. Cikel samospevov Lepa mlinarica je avstrijski skladatelj Franz Schubert ustvaril na poezijo nemškega pesnika Wilhelma Müllerja leta 1823. Dvesto let po nastanku nagovarja z nezmanjšano umetniško močjo in ostaja vir nadiha za številne poustvarjalce.
Baritonist Lucas Somoza Osterc in kitarist Žarko Ignjatović že nekaj let umetniško sodelujeta. V oddaji predstavljata projekt, ki sta ga posnela leta 2021. Cikel samospevov Lepa mlinarica je avstrijski skladatelj Franz Schubert ustvaril na poezijo nemškega pesnika Wilhelma Müllerja leta 1823. Dvesto let po nastanku nagovarja z nezmanjšano umetniško močjo in ostaja vir nadiha za številne poustvarjalce.
Slovenski solisti
Vsestranski umetnik Matija Krečič deluje kot violinist, skladatelj in aranžer. Za glasbo, ki jo je napisal za film Inventura v režiji Darka Sinka, je na 24. Festivalu slovenskega filma oktobra lani prejel vesno za najboljšo izvirno glasbo. Z njo tudi začenjamo današnjo oddajo, vabljeni k poslušanju.
Vsestranski umetnik Matija Krečič deluje kot violinist, skladatelj in aranžer. Za glasbo, ki jo je napisal za film Inventura v režiji Darka Sinka, je na 24. Festivalu slovenskega filma oktobra lani prejel vesno za najboljšo izvirno glasbo. Z njo tudi začenjamo današnjo oddajo, vabljeni k poslušanju.
Slovenski solisti
Klarinetist Slavko Goričar je svojo umetniško pot začel kot klarinetist v orkestru ljubljanske Opere, potem pa je bil dve desetletji prvi klarinetist solist v Orkestru Slovenske filharmonije. Vrsto let je bil redni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani, iz njegovega razreda so izšli številni uspešni klarinetisti. Nastopal je tudi v več komornih zasedbah, še danes pa je dejaven v Godbi ljubljanskih veteranov.
Klarinetist Slavko Goričar je svojo umetniško pot začel kot klarinetist v orkestru ljubljanske Opere, potem pa je bil dve desetletji prvi klarinetist solist v Orkestru Slovenske filharmonije. Vrsto let je bil redni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani, iz njegovega razreda so izšli številni uspešni klarinetisti. Nastopal je tudi v več komornih zasedbah, še danes pa je dejaven v Godbi ljubljanskih veteranov.
Slovenski solisti
Igor Ozim velja za eno največjih avtoritet violinske igre v svetovnem merilu. Kot koncertni violinist je nastopal z najuglednejšimi svetovnimi orkestri, kot so Berlinska filharmonija, Londonski filharmonični orkester, Londonski simfoniki, BBC orkester, Varšavska filharmonija in drugi. Sodeloval je v različnih komornih sestavih, med drugim v violinskem duu s Primožem Novšakom, v klavirskem triu Arion z Ilse von Alpenheim in Walterjem Grimmerjem in v duu s pianistom Marijanom Lipovškom. Veliko se je ukvarjal tudi s snemanjem glasbe. Ob 91. rojstnem dnevu, ki ga je praznoval 9. maja, mu posvečamo tokratno oddajo.
Igor Ozim velja za eno največjih avtoritet violinske igre v svetovnem merilu. Kot koncertni violinist je nastopal z najuglednejšimi svetovnimi orkestri, kot so Berlinska filharmonija, Londonski filharmonični orkester, Londonski simfoniki, BBC orkester, Varšavska filharmonija in drugi. Sodeloval je v različnih komornih sestavih, med drugim v violinskem duu s Primožem Novšakom, v klavirskem triu Arion z Ilse von Alpenheim in Walterjem Grimmerjem in v duu s pianistom Marijanom Lipovškom. Veliko se je ukvarjal tudi s snemanjem glasbe. Ob 91. rojstnem dnevu, ki ga je praznoval 9. maja, mu posvečamo tokratno oddajo.
Slovenski solisti
Fedja Rupel se je rodil 12. marca leta 1937 v Ljubljani v družini violinista Karla Rupla. Po klasični gimnaziji je študiral flavto na ljubljanski akademiji za glasbo pri profesorju Borisu Čampi, kjer je diplomiral leta 1959, dve leti pozneje je končal tudi podiplomski specialistični študij. Med letoma 1961 in 1962 je s pomočjo štipendije francoske vlade študiral v Parizu na École normale de Musique, kjer se je izpopolnjeval v komorni igri in prejel diplomo »Licence de Concert«. Svojo bogato koncertno in uspešno pedagoško pot je sklenil 2. maja 2021.
Fedja Rupel se je rodil 12. marca leta 1937 v Ljubljani v družini violinista Karla Rupla. Po klasični gimnaziji je študiral flavto na ljubljanski akademiji za glasbo pri profesorju Borisu Čampi, kjer je diplomiral leta 1959, dve leti pozneje je končal tudi podiplomski specialistični študij. Med letoma 1961 in 1962 je s pomočjo štipendije francoske vlade študiral v Parizu na École normale de Musique, kjer se je izpopolnjeval v komorni igri in prejel diplomo »Licence de Concert«. Svojo bogato koncertno in uspešno pedagoško pot je sklenil 2. maja 2021.
Slovenski solisti
Flavtist Martin Belič od leta 2007 živi in ustvarja v Nemčiji. Takrat je namreč postal član znamenitih Münchenskih filharmonikov, kjer danes zaseda mesto namestnika solo flavtista. Kot solist sodeluje tudi z drugimi nemškimi orkestri. Aprila 2022 je nastopil z Orkestrom Slovenske filharmonije, slovenskemu občinstvu pa se je predstavil s Koncertom za flavto in orkester danskega skladatelja Carla Nielsena. Ob tej priložnosti smo umetnika povabili tudi pred radijski mikrofon.
Flavtist Martin Belič od leta 2007 živi in ustvarja v Nemčiji. Takrat je namreč postal član znamenitih Münchenskih filharmonikov, kjer danes zaseda mesto namestnika solo flavtista. Kot solist sodeluje tudi z drugimi nemškimi orkestri. Aprila 2022 je nastopil z Orkestrom Slovenske filharmonije, slovenskemu občinstvu pa se je predstavil s Koncertom za flavto in orkester danskega skladatelja Carla Nielsena. Ob tej priložnosti smo umetnika povabili tudi pred radijski mikrofon.
Slovenski solisti
Trobentar in skladatelj Igor Matković je diplomiral in magistriral na Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti v Gradcu, znanje in izkušnje pa pridobival na izpopolnjevanjih po Evropi in New Yorku. Že več let ustvarja avtorsko improvizirano glasbo, ki jo je izdal na več zgoščenkah, v zadnjem času piše glasbo tudi za televizijo in gledališče.
Trobentar in skladatelj Igor Matković je diplomiral in magistriral na Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti v Gradcu, znanje in izkušnje pa pridobival na izpopolnjevanjih po Evropi in New Yorku. Že več let ustvarja avtorsko improvizirano glasbo, ki jo je izdal na več zgoščenkah, v zadnjem času piše glasbo tudi za televizijo in gledališče.
Slovenski solisti
Flavtist Matej Zupan deluje kot solist, komorni glasbenik in pedagog. Je redni profesor na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Izdal je več plošč, na katerih poleg priljubljenega flavtističnega repertoarja posebno pozornost namenja manj znanim delom za flavto. Na zadnji zgoščenki je s pianistko Andrejo Kosmač posnel operne fantazije, v katerih so skladatelji - flavtisti priljubljene operne melodije povezali z briljantno virtuoznostjo.
Flavtist Matej Zupan deluje kot solist, komorni glasbenik in pedagog. Je redni profesor na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Izdal je več plošč, na katerih poleg priljubljenega flavtističnega repertoarja posebno pozornost namenja manj znanim delom za flavto. Na zadnji zgoščenki je s pianistko Andrejo Kosmač posnel operne fantazije, v katerih so skladatelji - flavtisti priljubljene operne melodije povezali z briljantno virtuoznostjo.
Slovenski solisti
Hornist Jože Rošer je član Orkestra Slovenske filharmonije in docent na ljubljanski Akademiji za glasbo. Igra tudi v več komornih zasedbah in nastopa kot solist z orkestri. Marca 2022 je s svojo muzikalnostjo in tehnično izpopolnjenostjo navdušil na dveh koncertih. Z Orkestrom Slovenske filharmonije je izvedel Prvi koncert za rog in orkester Richarda Straussa, s Simfoniki RTV Slovenija in tremi kolegi hornisti pa zahtevno Koncertno skladbo za štiri rogove in orkester Roberta Schumanna.
Hornist Jože Rošer je član Orkestra Slovenske filharmonije in docent na ljubljanski Akademiji za glasbo. Igra tudi v več komornih zasedbah in nastopa kot solist z orkestri. Marca 2022 je s svojo muzikalnostjo in tehnično izpopolnjenostjo navdušil na dveh koncertih. Z Orkestrom Slovenske filharmonije je izvedel Prvi koncert za rog in orkester Richarda Straussa, s Simfoniki RTV Slovenija in tremi kolegi hornisti pa zahtevno Koncertno skladbo za štiri rogove in orkester Roberta Schumanna.
Slovenski solisti
Pianistka Tatjana Kaučič in klarinetist Dušan Sodja sta v najnovejših umetniških snovanjih k sodelovanju povabila slovenske skladatelje, ki so zanju napisali skladbe s spremljavo večjih zasedb, orkestrov in zborov. V pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma predstavljata nova dela Janija Goloba, Andreja Makorja, Črta Sojarja Voglarja, Tomaža Habeta in Nenada Firšta.
Pianistka Tatjana Kaučič in klarinetist Dušan Sodja sta v najnovejših umetniških snovanjih k sodelovanju povabila slovenske skladatelje, ki so zanju napisali skladbe s spremljavo večjih zasedb, orkestrov in zborov. V pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma predstavljata nova dela Janija Goloba, Andreja Makorja, Črta Sojarja Voglarja, Tomaža Habeta in Nenada Firšta.
Slovenski solisti
Boris Šinigoj je glasbenik in filozof ter dober poznavalec vzhodnega glasbenega izročila. Poleg kitare in lutnje igra tudi druge orientalske različice lutnje, kot je denimo afganistanski rubab. Je ustanovitelj in umetniški vodja zasedbe Nova Schola Labacensis, ki na svoj repertoar uvršča tako evropsko srednjeveško, renesančno in baročno glasbo, kot tudi glasbo drugih kultur, predvsem orientalske. Kako so o glasbi razmišljali filozofi, kako jo dojemamo na zahodu, kako na vzhodu in kašno vlogo imajo glasbila kot je lutnja v sodobnem času, Boris Šinigoj pripoveduje v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
Boris Šinigoj je glasbenik in filozof ter dober poznavalec vzhodnega glasbenega izročila. Poleg kitare in lutnje igra tudi druge orientalske različice lutnje, kot je denimo afganistanski rubab. Je ustanovitelj in umetniški vodja zasedbe Nova Schola Labacensis, ki na svoj repertoar uvršča tako evropsko srednjeveško, renesančno in baročno glasbo, kot tudi glasbo drugih kultur, predvsem orientalske. Kako so o glasbi razmišljali filozofi, kako jo dojemamo na zahodu, kako na vzhodu in kašno vlogo imajo glasbila kot je lutnja v sodobnem času, Boris Šinigoj pripoveduje v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
Slovenski solisti
Sopranistka Zlata Ognjanović je 19. februarja 2022 prejela nagrado Sama Smerkolja, ki jo za dosežke na področju operne umetnosti podeljuje Slovensko komorno glasbeno gledališče. Umetnica je v svoji dobra tri desetletja trajajoči pevski karieri nastopila v več kot tisoč opernih predstavah in upodobila 65 vlog. Uveljavila se je tudi kot izvrstna pevka samospevov in drugih vokalno inštrumentalnih del in tako je s svojimi vrhunskimi umetniškimi poustvaritvami trajno obogatila slovensko glasbeno umetnost.
Sopranistka Zlata Ognjanović je 19. februarja 2022 prejela nagrado Sama Smerkolja, ki jo za dosežke na področju operne umetnosti podeljuje Slovensko komorno glasbeno gledališče. Umetnica je v svoji dobra tri desetletja trajajoči pevski karieri nastopila v več kot tisoč opernih predstavah in upodobila 65 vlog. Uveljavila se je tudi kot izvrstna pevka samospevov in drugih vokalno inštrumentalnih del in tako je s svojimi vrhunskimi umetniškimi poustvaritvami trajno obogatila slovensko glasbeno umetnost.
Slovenski solisti
Letos mineva 330 let od rojstva najbolj znanega Pirančana, skladatelja in violinskega virtuoza, Giuseppa Tartinija. V počastitev tega jubileja je Vlada Republike Slovenije leto 2022 razglasila za Tartinijevo leto. Praznovanje obletnice se je začelo s koncertom priznanega italijanskega violinista Salvatoreja Accarda in orkestra Ferruccia Busonija v portoroškem Avditoriju , do konca leta pa se bo zvstilo še več glasbenih in drugih dogodkov, ki bodo obudili spomin na življenje in delo velikega umetnika. Leta 2020, ko smo se spominjali tudi 250-obletnice njegove smrti, se je Tartiniju poklonil naš vrhunski komorni sestav, Godalni kvartet Tartini, ki je na nosilec zvoka posnel štiri njegove sonate a quatro.
Letos mineva 330 let od rojstva najbolj znanega Pirančana, skladatelja in violinskega virtuoza, Giuseppa Tartinija. V počastitev tega jubileja je Vlada Republike Slovenije leto 2022 razglasila za Tartinijevo leto. Praznovanje obletnice se je začelo s koncertom priznanega italijanskega violinista Salvatoreja Accarda in orkestra Ferruccia Busonija v portoroškem Avditoriju , do konca leta pa se bo zvstilo še več glasbenih in drugih dogodkov, ki bodo obudili spomin na življenje in delo velikega umetnika. Leta 2020, ko smo se spominjali tudi 250-obletnice njegove smrti, se je Tartiniju poklonil naš vrhunski komorni sestav, Godalni kvartet Tartini, ki je na nosilec zvoka posnel štiri njegove sonate a quatro.
Slovenski solisti
Sredi februarja 2022 se je v 84. letu starosti poslovil trobentar, skladatelj, aranžer in pedagog Franc Korbar, ki je glasbi posvetil svoje življenje. Začel je z violino, a je kmalu vzljubil trobento. Najprej je igral v ljubljanskih plesnih orkestrih na Taboru in v Narodnem domu, pri 18-ih se je pridružil svojemu prvemu narodno zabavnemu ansamblu Veseli planšarji. Kot skladatelj, aranžer, trobentar, pevec in pisec besedil je sodeloval z različnimi zasedbami, od ansambla Dobri znanci, ansambla Borisa Kovačiča, pa do Slovenskih muzikantov, s katerimi je prepotoval svet. V tujini se ga je prijel laskavi vzdevek »kralj trobente«. A bil je tudi odličen pevec in eden tistih skladateljev, ki mu je slovenska narodna pesem predstavljala temelj avtorskega ustvarjanja. Več let se je posvečal pedagoškemu delu. Izdal je prvi slovenski učbenik za trobento, tri zbirke priredb ljudskih pesmi za trobila in več zgoščenk. Ustvaril je prek petsto avtorskih del, idej za nove skladbe mu nikoli ni zmanjkalo. Pisal je glasbene priredbe za različne orkestre, do zadnjega je bil tudi član Godbe ljubljanskih veteranov, pri kateri je igral bariton. Trobentarju Francu Korbarju, njegovi glasbi in izvedbam posvečamo tokratno oddajo Slovenski solisti.
Sredi februarja 2022 se je v 84. letu starosti poslovil trobentar, skladatelj, aranžer in pedagog Franc Korbar, ki je glasbi posvetil svoje življenje. Začel je z violino, a je kmalu vzljubil trobento. Najprej je igral v ljubljanskih plesnih orkestrih na Taboru in v Narodnem domu, pri 18-ih se je pridružil svojemu prvemu narodno zabavnemu ansamblu Veseli planšarji. Kot skladatelj, aranžer, trobentar, pevec in pisec besedil je sodeloval z različnimi zasedbami, od ansambla Dobri znanci, ansambla Borisa Kovačiča, pa do Slovenskih muzikantov, s katerimi je prepotoval svet. V tujini se ga je prijel laskavi vzdevek »kralj trobente«. A bil je tudi odličen pevec in eden tistih skladateljev, ki mu je slovenska narodna pesem predstavljala temelj avtorskega ustvarjanja. Več let se je posvečal pedagoškemu delu. Izdal je prvi slovenski učbenik za trobento, tri zbirke priredb ljudskih pesmi za trobila in več zgoščenk. Ustvaril je prek petsto avtorskih del, idej za nove skladbe mu nikoli ni zmanjkalo. Pisal je glasbene priredbe za različne orkestre, do zadnjega je bil tudi član Godbe ljubljanskih veteranov, pri kateri je igral bariton. Trobentarju Francu Korbarju, njegovi glasbi in izvedbam posvečamo tokratno oddajo Slovenski solisti.
Slovenski solisti
Hornist Andrej Žust je že deset let član znamenitega Orkestra Berlinske filharmonije, ki bo 18. februarja 2022 pod vodstvom Kirilla Petrenka gostoval v Cankarjevem domu v Ljubljani. Gostovanje orkestra je plod večletnih prizadevanj in predstavlja enega od vrhuncev letošnje sezone. Andrej Žust je eden od treh slovenskih glasbenikov, ki so v zadnjih letih postali člani tega odličnega orkestra. O svoji umetniški poti, od glasbenih začetkov v domačem Logatcu do izkušenj, ki jih je pridobil v Berlinu, pripoveduje v pogovoru z Vesno Volk.
Hornist Andrej Žust je že deset let član znamenitega Orkestra Berlinske filharmonije, ki bo 18. februarja 2022 pod vodstvom Kirilla Petrenka gostoval v Cankarjevem domu v Ljubljani. Gostovanje orkestra je plod večletnih prizadevanj in predstavlja enega od vrhuncev letošnje sezone. Andrej Žust je eden od treh slovenskih glasbenikov, ki so v zadnjih letih postali člani tega odličnega orkestra. O svoji umetniški poti, od glasbenih začetkov v domačem Logatcu do izkušenj, ki jih je pridobil v Berlinu, pripoveduje v pogovoru z Vesno Volk.
Slovenski solisti
Letošnji nagrajenec Prešernovega sklada, skladatelj in dirigent Damijan Močnik, je mednarodno prepoznaven glasbeni ustvarjalec, saj njegove skladbe redno izvajajo najboljši domači in tuji zbori na uglednih festivalih po svetu. Predstavitev njegove glasbe sta v zadnjih letih pripravila tudi Francoski radio in Radio SWR iz Stuttgarta, v okviru projektov Evropske zveze radijskih postaj so jo predvajali tudi v več državah po Evropi. Na domačih odrih je skladatelj pozornost občinstva in kritike vzbudil s svojo mladinsko opero Všeč si mi, kot aktiven zborovodja pa je s svojim delovanjem pomembno prispeval k razvoju slovenske zborovske kulture. Umetnika je pred radijski mikrofon povabila Anamarija Štukelj Cusma.
Letošnji nagrajenec Prešernovega sklada, skladatelj in dirigent Damijan Močnik, je mednarodno prepoznaven glasbeni ustvarjalec, saj njegove skladbe redno izvajajo najboljši domači in tuji zbori na uglednih festivalih po svetu. Predstavitev njegove glasbe sta v zadnjih letih pripravila tudi Francoski radio in Radio SWR iz Stuttgarta, v okviru projektov Evropske zveze radijskih postaj so jo predvajali tudi v več državah po Evropi. Na domačih odrih je skladatelj pozornost občinstva in kritike vzbudil s svojo mladinsko opero Všeč si mi, kot aktiven zborovodja pa je s svojim delovanjem pomembno prispeval k razvoju slovenske zborovske kulture. Umetnika je pred radijski mikrofon povabila Anamarija Štukelj Cusma.
Slovenski solisti
Tenorist Dejan Maksimiljan Vrbančič je priznani operni solist, prvak ljubljanske Opere, ki je v svoji karieri doslej poustvaril številne solistične vloge. Med njimi so grof Almaviva v Seviljskem brivcu, Cassio v Otellu, princ Ramiro v Pepelki, Don Ottavio v Don Giovanniju, Janko v Prodani nevesti, januarja 2022 pa se je predstavil v vlogi Nemorina v Donizettijevem Ljubezenskem napoju. Poleg opernega neguje tudi koncertno petje. Na domačih in tujih odrih je kot solist nastopil v številnih vokalno - inštrumentalnih delih, rad izvaja tudi samospeve. Umetnika je pred radijski mikrofon povabila Anamarija Štukelj Cusma.
Tenorist Dejan Maksimiljan Vrbančič je priznani operni solist, prvak ljubljanske Opere, ki je v svoji karieri doslej poustvaril številne solistične vloge. Med njimi so grof Almaviva v Seviljskem brivcu, Cassio v Otellu, princ Ramiro v Pepelki, Don Ottavio v Don Giovanniju, Janko v Prodani nevesti, januarja 2022 pa se je predstavil v vlogi Nemorina v Donizettijevem Ljubezenskem napoju. Poleg opernega neguje tudi koncertno petje. Na domačih in tujih odrih je kot solist nastopil v številnih vokalno - inštrumentalnih delih, rad izvaja tudi samospeve. Umetnika je pred radijski mikrofon povabila Anamarija Štukelj Cusma.
Slovenski solisti
Sopranistka Katja Konvalinka in pianistka Darja Mlakar Maležič že vrsto let umetniško sodelujeta. Maja 2021 sta izdali drugo skupno ploščo z naslovom Voyage musical – Glasbeno potovanje, na katero sta uvrstili dela skladateljev Henrija Duparca, Gabriela Fauréja, Reynalda Hahna, Clauda Debussyja in Maurica Ravela. Kot je zapisano v spremni knjižici, umetnici raziskujeta intimne povezave med zvenom in pomenom, glasbo in poezijo, ki jih ponuja francoski samospev.(Foto: Darja Štravs Tisu)
Sopranistka Katja Konvalinka in pianistka Darja Mlakar Maležič že vrsto let umetniško sodelujeta. Maja 2021 sta izdali drugo skupno ploščo z naslovom Voyage musical – Glasbeno potovanje, na katero sta uvrstili dela skladateljev Henrija Duparca, Gabriela Fauréja, Reynalda Hahna, Clauda Debussyja in Maurica Ravela. Kot je zapisano v spremni knjižici, umetnici raziskujeta intimne povezave med zvenom in pomenom, glasbo in poezijo, ki jih ponuja francoski samospev.(Foto: Darja Štravs Tisu)
Slovenski solisti
Tomaž Rauch je skladatelj, pevec in multiinštrumentalist. Še posebej ga zanima ljudska glasba, s katero se je začel poglobljeno ukvarjati v skupini Trinajsto prase. Igral je tudi v skupini Črnobela muzika, že 25 let pa redno sodeluje z zasedbo Marko banda. Kot skladatelj raziskuje posamezne zvoke akustičnih in ljudskih glasbil, piše avtorsko glasbo za zbore, za igrane, animirane in dokumentarne filme, lutkovne predstave in radijske igre. Pred kratkim je ustvaril tudi izvirno zvočno pripoved za najmlajše Iz življenja stvari, ki jo predstavlja v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
Tomaž Rauch je skladatelj, pevec in multiinštrumentalist. Še posebej ga zanima ljudska glasba, s katero se je začel poglobljeno ukvarjati v skupini Trinajsto prase. Igral je tudi v skupini Črnobela muzika, že 25 let pa redno sodeluje z zasedbo Marko banda. Kot skladatelj raziskuje posamezne zvoke akustičnih in ljudskih glasbil, piše avtorsko glasbo za zbore, za igrane, animirane in dokumentarne filme, lutkovne predstave in radijske igre. Pred kratkim je ustvaril tudi izvirno zvočno pripoved za najmlajše Iz življenja stvari, ki jo predstavlja v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
Slovenski solisti
Janja Brlec je po številu nagrad z državnih in mednarodnih tekmovanj ena najuspešnejših citrark pri nas. Iz citer je diplomirala na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Münchnu, magistrirala pa na Univerzi Mozarteum v Salzburgu. V želji, da bi citre približala širši javnosti kot koncertni inštrument velikih razsežnosti, igra različne glasbene sloge. V njeni diskografiji sta dve plošči, Med strunami in plošča Moments, ki je izšla leta 2021. Takrat se je z umetnico pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma.
Janja Brlec je po številu nagrad z državnih in mednarodnih tekmovanj ena najuspešnejših citrark pri nas. Iz citer je diplomirala na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Münchnu, magistrirala pa na Univerzi Mozarteum v Salzburgu. V želji, da bi citre približala širši javnosti kot koncertni inštrument velikih razsežnosti, igra različne glasbene sloge. V njeni diskografiji sta dve plošči, Med strunami in plošča Moments, ki je izšla leta 2021. Takrat se je z umetnico pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma.
Slovenski solisti
Basbaritonist Marcos Fink je v svoji več kot tri desetletja dolgi karieri poustvaril največje koncertne in operne vloge ter posnel številne plošče. Še posebej pri srcu mu je samospev, ki zahteva vsestransko zrelega in ponotranjenega izvajalca. »Pevec z izjemno kulturo glasu, natančno artikulacijo in izravnano dikcijo« je dvakrat prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 1999 in 2013. Z umetnikom se pogovarja Anamarija Štukelj Cusma.
Basbaritonist Marcos Fink je v svoji več kot tri desetletja dolgi karieri poustvaril največje koncertne in operne vloge ter posnel številne plošče. Še posebej pri srcu mu je samospev, ki zahteva vsestransko zrelega in ponotranjenega izvajalca. »Pevec z izjemno kulturo glasu, natančno artikulacijo in izravnano dikcijo« je dvakrat prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 1999 in 2013. Z umetnikom se pogovarja Anamarija Štukelj Cusma.
Slovenski solisti
Tenorist Martin Sušnik je študij petja z odliko končal na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Je član opernega ansambla Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru, kjer je poustvaril vrsto nosilnih tenorskih vlog. Posveča se tudi petju oratorijev, maš in samospevov. Sredi novembra je za koncertni cikel Glasbene matice Ljubljana s pianistom Vladimirjem Mlinarićem pripravil večer samospevov, ki ga je ob 110. obletnici rojstva Antona Dermote namenil glasbi slovenskih skladateljev 19. in 20. stoletja. Ob tej priložnosti ga je pred radijski mikrofon povabila Anamarija Štukelj Cusma.
Tenorist Martin Sušnik je študij petja z odliko končal na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Je član opernega ansambla Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru, kjer je poustvaril vrsto nosilnih tenorskih vlog. Posveča se tudi petju oratorijev, maš in samospevov. Sredi novembra je za koncertni cikel Glasbene matice Ljubljana s pianistom Vladimirjem Mlinarićem pripravil večer samospevov, ki ga je ob 110. obletnici rojstva Antona Dermote namenil glasbi slovenskih skladateljev 19. in 20. stoletja. Ob tej priložnosti ga je pred radijski mikrofon povabila Anamarija Štukelj Cusma.
Slovenski solisti
Pianist Aleksander Gadžijev je eden redkih slovenskih poustvarjalcev, o katerih glasbeni svet govori v presežkih. Vrata v glasbeno elito mu je odprla odmevna zmaga na tekmovanju Hamamatsu na Japonskem leta 2015, tri leta pozneje je zmagal na mednarodnem klavirskem tekmovanju v Monte Carlu. Letos je kot zmagovalec prepričal žirijo mednarodnega klavirskega tekmovanja v Sydneyu v Avstraliji, nazadnje pa je oktobra svojo izjemnost potrdil s prejetjem druge nagrade na prestižnem Chopinovem klavirskem tekmovanju v Varšavi. Prvič po tem izjemnem uspehu je za slovensko občinstvo sredi novembra nastopil v Portorožu, takrat ga je pred radijski mikrofon povabila glasbena urednica Tatjana Gregorič.
Pianist Aleksander Gadžijev je eden redkih slovenskih poustvarjalcev, o katerih glasbeni svet govori v presežkih. Vrata v glasbeno elito mu je odprla odmevna zmaga na tekmovanju Hamamatsu na Japonskem leta 2015, tri leta pozneje je zmagal na mednarodnem klavirskem tekmovanju v Monte Carlu. Letos je kot zmagovalec prepričal žirijo mednarodnega klavirskega tekmovanja v Sydneyu v Avstraliji, nazadnje pa je oktobra svojo izjemnost potrdil s prejetjem druge nagrade na prestižnem Chopinovem klavirskem tekmovanju v Varšavi. Prvič po tem izjemnem uspehu je za slovensko občinstvo sredi novembra nastopil v Portorožu, takrat ga je pred radijski mikrofon povabila glasbena urednica Tatjana Gregorič.
Slovenski solisti
Zvezdana Novaković je pevka, skladateljica, harfistka in performerka. Je raziskovalka klasične, jazzovske in tradicionalne glasbe ter neutrudna popotnica, ki odkriva zmožnosti človeškega glasu in zvok v vseh njegovih razsežnostih. Avtorica različnih projektov pozitivne učinke zvoka vpleta v različne umetniške prakse, rada se posveča projektom za najmlajše. Z umetnico se pogovarja Anamarija Štukelj Cusma.
Zvezdana Novaković je pevka, skladateljica, harfistka in performerka. Je raziskovalka klasične, jazzovske in tradicionalne glasbe ter neutrudna popotnica, ki odkriva zmožnosti človeškega glasu in zvok v vseh njegovih razsežnostih. Avtorica različnih projektov pozitivne učinke zvoka vpleta v različne umetniške prakse, rada se posveča projektom za najmlajše. Z umetnico se pogovarja Anamarija Štukelj Cusma.
Slovenski solisti
Kitarist in skladatelj Timotej Kosovinc že dalj časa živi in ustvarja na Dunaju, kjer je na tamkajšnji Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost diplomiral iz kitare, kompozicije in glasbene pedagogike. Trenutno piše doktorsko disertacijo na področju glasbene analitike in Haydnove simfonike, poleg skladanja in koncertiranja pa se posveča tudi poučevanju. Pred pol leta smo ga povabili v oddajo Slovenski solisti, v kateri v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma pripoveduje o svoji glasbi in umetniški poti.
Kitarist in skladatelj Timotej Kosovinc že dalj časa živi in ustvarja na Dunaju, kjer je na tamkajšnji Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost diplomiral iz kitare, kompozicije in glasbene pedagogike. Trenutno piše doktorsko disertacijo na področju glasbene analitike in Haydnove simfonike, poleg skladanja in koncertiranja pa se posveča tudi poučevanju. Pred pol leta smo ga povabili v oddajo Slovenski solisti, v kateri v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma pripoveduje o svoji glasbi in umetniški poti.
Slovenski solisti
Dalibor Miklavčič igra na različne inštrumente s tipkami. Kot velik občudovalec Mozartove glasbe je iskal korenine njegovega glasbenega jezika in tako naletel na partiture njegovega sodobnika, ki še niso bile izdane, odkrivajo pa skladatelja, ki ga je Mozart zelo občudoval in je bil zanj tudi eden od virov navdiha. Z Daliborjem Miklavčičem se pogovarja Anamarija Štukelj Cusma.
Dalibor Miklavčič igra na različne inštrumente s tipkami. Kot velik občudovalec Mozartove glasbe je iskal korenine njegovega glasbenega jezika in tako naletel na partiture njegovega sodobnika, ki še niso bile izdane, odkrivajo pa skladatelja, ki ga je Mozart zelo občudoval in je bil zanj tudi eden od virov navdiha. Z Daliborjem Miklavčičem se pogovarja Anamarija Štukelj Cusma.
Slovenski solisti
Miha Haas zelo uspešno deluje kot solist in komorni glasbenik. Je izredni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kot predavatelj se predstavlja tudi na tujih univerzah in mednarodnih konferencah. Z umetnikom se pogovarja Anamarija Štukelj Cusma.
Miha Haas zelo uspešno deluje kot solist in komorni glasbenik. Je izredni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kot predavatelj se predstavlja tudi na tujih univerzah in mednarodnih konferencah. Z umetnikom se pogovarja Anamarija Štukelj Cusma.
Slovenski solisti
V oddaji gostimo tolkalca Francija Krevha. Član Orkestra Slovenske filharmonije, tolkalne skupine Slovenski tolkalni projekt STOP in ansambla za sodobno glasbo MD7 je tudi pobudnik mnogih zanimivih projektov, Družinskega abonmaja v Slovenski filharmoniji, glasbenih delavnic Tolkalni krog in festivala Zvok kamna, ki je letos junija potekal v Štanjelu. Ob tej priložnosti se je o zvoku, kamnitih glasbilih in novi glasbi za tolkala s Francijem Krevhom pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma.
V oddaji gostimo tolkalca Francija Krevha. Član Orkestra Slovenske filharmonije, tolkalne skupine Slovenski tolkalni projekt STOP in ansambla za sodobno glasbo MD7 je tudi pobudnik mnogih zanimivih projektov, Družinskega abonmaja v Slovenski filharmoniji, glasbenih delavnic Tolkalni krog in festivala Zvok kamna, ki je letos junija potekal v Štanjelu. Ob tej priložnosti se je o zvoku, kamnitih glasbilih in novi glasbi za tolkala s Francijem Krevhom pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma.
Slovenski solisti
Primorska violinistka in plesalka Mojca Gal, ki že več let živi v Švici, kjer deluje kot izvajalka na mednarodnih odrih na področju stare glasbe in baleta 18. stoletja, je gostja današnje oddaje Slovenski solisti. V pogovoru s Tatjano Gregorič predstavlja zgoščenko komorne skupine Ad Fontes, ki jo umetniško vodi v švicarskem Baslu. Pogovor je nastal na začetku avgusta, ko se je violinistka za teden dni vrnila v Slovenijo.
Primorska violinistka in plesalka Mojca Gal, ki že več let živi v Švici, kjer deluje kot izvajalka na mednarodnih odrih na področju stare glasbe in baleta 18. stoletja, je gostja današnje oddaje Slovenski solisti. V pogovoru s Tatjano Gregorič predstavlja zgoščenko komorne skupine Ad Fontes, ki jo umetniško vodi v švicarskem Baslu. Pogovor je nastal na začetku avgusta, ko se je violinistka za teden dni vrnila v Slovenijo.
Slovenski solisti
V oddaji baritonist Lucas Somoza Osterc in kitarist Žarko Ignjatović predstavljata skupen projekt, ki sta ga posnela pred kratkim. Cikel Lepa mlinarica je avstrijski skladatelj Franz Schubert ustvaril na poezijo nemškega pesnika Wilhelma Müllerja leta 1823. Dvesto let po nastanku nagovarja z nezmanjšano umetniško močjo in ostaja vir nadiha za številne poustvarjalce. Z umetnikoma se pogovarja Anamarija Štukelj Cusma.
V oddaji baritonist Lucas Somoza Osterc in kitarist Žarko Ignjatović predstavljata skupen projekt, ki sta ga posnela pred kratkim. Cikel Lepa mlinarica je avstrijski skladatelj Franz Schubert ustvaril na poezijo nemškega pesnika Wilhelma Müllerja leta 1823. Dvesto let po nastanku nagovarja z nezmanjšano umetniško močjo in ostaja vir nadiha za številne poustvarjalce. Z umetnikoma se pogovarja Anamarija Štukelj Cusma.
Slovenski solisti
Nadaljevanje pogovora s flavtistom Matejem Zupanom, ki je s pianistko Andrejo Kosmač posnel album opernih fantazij skladateljev 19. stoletja. V pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma umetnik pripoveduje tudi o svoji umetniški poti.
Nadaljevanje pogovora s flavtistom Matejem Zupanom, ki je s pianistko Andrejo Kosmač posnel album opernih fantazij skladateljev 19. stoletja. V pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma umetnik pripoveduje tudi o svoji umetniški poti.
Slovenski solisti
V oddaji gostimo flavtista Mateja Zupana, ki deluje kot solist in komorni glasbenik ter pedagog. Je redni profesor na Akademiji z glasbo Univerze v Ljubljani. Posnel je več samostojnih plošč, na katerih poleg priljubljenega flavtističnega repertoarja posebno pozornost namenja manj poznanim delom za flavto in novim skladbam slovenskih skladateljev. Najnovejšo ploščo je posnel s pianistko Andrejo Kosmač, izšla je letos pri založbi ZKP RTV Slovenija. Na njej umetnika odkrivata operne fantazije, ki so jih skladatelji pisali v 19. stoletju, v času velike priljubljenosti operne glasbe.
V oddaji gostimo flavtista Mateja Zupana, ki deluje kot solist in komorni glasbenik ter pedagog. Je redni profesor na Akademiji z glasbo Univerze v Ljubljani. Posnel je več samostojnih plošč, na katerih poleg priljubljenega flavtističnega repertoarja posebno pozornost namenja manj poznanim delom za flavto in novim skladbam slovenskih skladateljev. Najnovejšo ploščo je posnel s pianistko Andrejo Kosmač, izšla je letos pri založbi ZKP RTV Slovenija. Na njej umetnika odkrivata operne fantazije, ki so jih skladatelji pisali v 19. stoletju, v času velike priljubljenosti operne glasbe.
Slovenski solisti
V oddaji predstavljamo pianista, čembalista in organista Luco Ferrinija iz italijanskega Tržiča, ki je po očetu slovenskega rodu. Po diplomi z odliko na tržaškem in na videmskem glasbenem konservatoriju je v več kot tridesetih letih javnega muziciranja uspešno nastopil na več kot tisoč koncertih po Evropi, Aziji, Srednji in Južni Ameriki in v Avstraliji. Pogosto koncertira v Sloveniji, kjer nastopa kot komorni glasbenik in solist. Že vrsto let uspešno koncertira in snema v duih z violinistom Črtomirjem Šiškovičem in s klarinetistom Jožetom Kotarjem, od ustanovitve leta 2002 je zelo dejaven član ansambla za sodobno glasbo MD7. V oddaji glasbene urednice Tjaše Krajnc poslušajte tudi pogovor z Luco Ferrinijem.
V oddaji predstavljamo pianista, čembalista in organista Luco Ferrinija iz italijanskega Tržiča, ki je po očetu slovenskega rodu. Po diplomi z odliko na tržaškem in na videmskem glasbenem konservatoriju je v več kot tridesetih letih javnega muziciranja uspešno nastopil na več kot tisoč koncertih po Evropi, Aziji, Srednji in Južni Ameriki in v Avstraliji. Pogosto koncertira v Sloveniji, kjer nastopa kot komorni glasbenik in solist. Že vrsto let uspešno koncertira in snema v duih z violinistom Črtomirjem Šiškovičem in s klarinetistom Jožetom Kotarjem, od ustanovitve leta 2002 je zelo dejaven član ansambla za sodobno glasbo MD7. V oddaji glasbene urednice Tjaše Krajnc poslušajte tudi pogovor z Luco Ferrinijem.
Slovenski solisti
Oddajo tokrat namenjamo Godalnemu kvartetu Tartini. V lanskem letu smo se spominjali 250-te obletnice smrti najbolj znanega Pirančana, skladatelja in violinskega virtuoza, Giuseppeja Tartinija. V počastitev tega jubileja je piranska občina leto 2020 razglasila za Tartinijevo leto, v sodelovanju z Založbo kakovostnih programov RTV Slovenija in po naročilu programa ARS pa je Godalni kvartet Tartini posnel njegove štiri sonate a quattro, ki jih bomo slišali v oddaji.
Oddajo tokrat namenjamo Godalnemu kvartetu Tartini. V lanskem letu smo se spominjali 250-te obletnice smrti najbolj znanega Pirančana, skladatelja in violinskega virtuoza, Giuseppeja Tartinija. V počastitev tega jubileja je piranska občina leto 2020 razglasila za Tartinijevo leto, v sodelovanju z Založbo kakovostnih programov RTV Slovenija in po naročilu programa ARS pa je Godalni kvartet Tartini posnel njegove štiri sonate a quattro, ki jih bomo slišali v oddaji.
Slovenski solisti
V oddaji predstavljamo kitarista, skladatelja in pedagoga Žarka Živkovića. Vrsto let je deloval na področju jazzovske glasbe, potem pa je diplomiral iz klasične kitare na Akademiji za glasbo v Ljubljani. V zadnjih letih se posveča predvsem skladanju, njegovo glasbo na skladateljskih večerih v Slovenski filharmoniji izvajajo najvidnejši slovenski poustvarjalci. Z Žarkom Živkovićem se je pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma.
V oddaji predstavljamo kitarista, skladatelja in pedagoga Žarka Živkovića. Vrsto let je deloval na področju jazzovske glasbe, potem pa je diplomiral iz klasične kitare na Akademiji za glasbo v Ljubljani. V zadnjih letih se posveča predvsem skladanju, njegovo glasbo na skladateljskih večerih v Slovenski filharmoniji izvajajo najvidnejši slovenski poustvarjalci. Z Žarkom Živkovićem se je pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma.
Slovenski solisti
Gostja oddaje je mezzosopranistka Barbara Jernejčič Fürst, pevka in pevska pedagoginja. Svoj čas si je želela postati zborovska dirigentka; to ji je tudi uspelo – poleg študija glasbeno dramskega upodabljanja je na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu končala tudi študij zborovskega dirigiranja. Nad partiturami ima zelo dober pregled – tako nad »klasičnimi« kot »modernimi« – té, zadnje ji pomenijo še posebej velik izziv. Kot ji nasploh pomeni koncertiranje in poučevanje – na ljubljanski Akademiji za glasbo svoje znanje, izkušnje in poglede na glasbo že nekaj let predano prenaša na mlajše rodove. Z umetnico se je pred dvema letoma pogovarjala Polona Gantar.
Gostja oddaje je mezzosopranistka Barbara Jernejčič Fürst, pevka in pevska pedagoginja. Svoj čas si je želela postati zborovska dirigentka; to ji je tudi uspelo – poleg študija glasbeno dramskega upodabljanja je na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu končala tudi študij zborovskega dirigiranja. Nad partiturami ima zelo dober pregled – tako nad »klasičnimi« kot »modernimi« – té, zadnje ji pomenijo še posebej velik izziv. Kot ji nasploh pomeni koncertiranje in poučevanje – na ljubljanski Akademiji za glasbo svoje znanje, izkušnje in poglede na glasbo že nekaj let predano prenaša na mlajše rodove. Z umetnico se je pred dvema letoma pogovarjala Polona Gantar.
Slovenski solisti
Gostja oddaje je slovenska citrarka Irena Anžič, rojena Zdolšek. Leta 2007 je na Visoki šoli za glasbo v Münchnu opravila umetniško specializacijo iz citer. Več let je bila članica Slovenskega citrarskega kvarteta in podpredsednica Citrarskega društva Slovenije, je avtorica več notnih izdaj in učbenikov ter treh samostojnih zgoščenk. Z Ireno Anžič se je pred dvema letoma pogovarjala Polona Kovačič.
Gostja oddaje je slovenska citrarka Irena Anžič, rojena Zdolšek. Leta 2007 je na Visoki šoli za glasbo v Münchnu opravila umetniško specializacijo iz citer. Več let je bila članica Slovenskega citrarskega kvarteta in podpredsednica Citrarskega društva Slovenije, je avtorica več notnih izdaj in učbenikov ter treh samostojnih zgoščenk. Z Ireno Anžič se je pred dvema letoma pogovarjala Polona Kovačič.
Slovenski solisti
V oddaji gostimo pianista Urbana Staniča, ki velja za enega najuspešnejših pianistov mlajše generacije. Prejemnik vrste nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih je pred kratkim magistriral, študij klavirja pa jeseni nadaljuje na Univerzi za glasbo na Dunaju. V sredo, 21.7.2021 ob 21h, se bo s samostojnim recitalom predstavil v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani v okviru cikla Mala terasa sredi Ljubljane. Ob tej priložnosti se je z Urbanom Staničem pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma.
V oddaji gostimo pianista Urbana Staniča, ki velja za enega najuspešnejših pianistov mlajše generacije. Prejemnik vrste nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih je pred kratkim magistriral, študij klavirja pa jeseni nadaljuje na Univerzi za glasbo na Dunaju. V sredo, 21.7.2021 ob 21h, se bo s samostojnim recitalom predstavil v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani v okviru cikla Mala terasa sredi Ljubljane. Ob tej priložnosti se je z Urbanom Staničem pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma.
Slovenski solisti
V oddaji gostimo kitarista Jureta Cerkovnika, ki že več let živi in umetniško deluje v Zürichu v Švici. V poletnih mesecih se redno vrača v Slovenijo, kjer kot pedagog sodeluje na kitarskem festivalu v Postojni. 14. julija se s samostojnim recitalom predstavlja na koncertnem odru v Cankarjevem domu v Ljubljani. Ob tej priložnosti je Jureta Cerkovnika pred radijski mikrofon povabila Anamarija Štukelj Cusma.
V oddaji gostimo kitarista Jureta Cerkovnika, ki že več let živi in umetniško deluje v Zürichu v Švici. V poletnih mesecih se redno vrača v Slovenijo, kjer kot pedagog sodeluje na kitarskem festivalu v Postojni. 14. julija se s samostojnim recitalom predstavlja na koncertnem odru v Cankarjevem domu v Ljubljani. Ob tej priložnosti je Jureta Cerkovnika pred radijski mikrofon povabila Anamarija Štukelj Cusma.
Slovenski solisti
Gostja oddaje je slovenska saksofonistka, ki živi in umetniško deluje v Švici, Maja Lisac Barroso. Umetnica se izraža v različnih glasbenih slogih, veliko nastopa kot solistka in v različnih komornih zasedbah, med njimi so Godalni kvartet Basel, Maja Lisac kvartet saksofonov, flamenco ansambel in duo z ukrajinskim pianistom Andriyem Draganom. Z argentinskim bandoneonistom Marcelom Nisinmanom jo veže dolgoletno prijateljstvo in sodelovanje. Lani sta izdala tango ploščo z naslovom Luft - Air, ki jo predstavljamo v oddaji. Vabljeni k poslušanju.
Gostja oddaje je slovenska saksofonistka, ki živi in umetniško deluje v Švici, Maja Lisac Barroso. Umetnica se izraža v različnih glasbenih slogih, veliko nastopa kot solistka in v različnih komornih zasedbah, med njimi so Godalni kvartet Basel, Maja Lisac kvartet saksofonov, flamenco ansambel in duo z ukrajinskim pianistom Andriyem Draganom. Z argentinskim bandoneonistom Marcelom Nisinmanom jo veže dolgoletno prijateljstvo in sodelovanje. Lani sta izdala tango ploščo z naslovom Luft - Air, ki jo predstavljamo v oddaji. Vabljeni k poslušanju.
Slovenski solisti
Sopranistka Katja Konvalinka in pianistka Darja Mlakar Maležič že vrsto let umetniško sodelujeta, maja letos pa sta izdali CD ploščo z naslovom Voyage musical - Glasbeno potovanje, na katero sta uvrstili program francoskih samospevov. Več o plošči in njunih umetniških poteh pripovedujeta v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma. Vabljeni k poslušanju.
Sopranistka Katja Konvalinka in pianistka Darja Mlakar Maležič že vrsto let umetniško sodelujeta, maja letos pa sta izdali CD ploščo z naslovom Voyage musical - Glasbeno potovanje, na katero sta uvrstili program francoskih samospevov. Več o plošči in njunih umetniških poteh pripovedujeta v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma. Vabljeni k poslušanju.
Slovenski solisti
V oddaji gostimo flavtista Mateja Grahka, ki deluje kot solist, komorni in orkestrski glasbenik ter pedagog. Je solo flavtist Orkestra Slovenske filharmonije, poleg klasične glasbe pa ima zelo rad tudi jazzovsko glasbo. V njegovi diskografiji je deset plošč, pred kratkim pa je izdal tudi knjigo Dnevnik malega glasbenika na velikem oceanu, v kateri odkriva še eno svojo ljubezen: do morja in jadranja. Več o izkušnji glasbenika na poti čez Atlantik in o umetnosti potovanja Matej Grahek pripoveduje v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
V oddaji gostimo flavtista Mateja Grahka, ki deluje kot solist, komorni in orkestrski glasbenik ter pedagog. Je solo flavtist Orkestra Slovenske filharmonije, poleg klasične glasbe pa ima zelo rad tudi jazzovsko glasbo. V njegovi diskografiji je deset plošč, pred kratkim pa je izdal tudi knjigo Dnevnik malega glasbenika na velikem oceanu, v kateri odkriva še eno svojo ljubezen: do morja in jadranja. Več o izkušnji glasbenika na poti čez Atlantik in o umetnosti potovanja Matej Grahek pripoveduje v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
Slovenski solisti
Gost oddaje je Luka Einfalt, ki je iz evfonija diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani, podiplomski študij tega glasbila pa je končal na Visoki šoli za glasbo v švicarskem Luzernu. Kot solist je nastopal z Orkestrom Slovenske vojske, Pihalnim orkestrom Akademije za glasbo v Ljubljani, Simfoničnim orkestrom Domžale - Kamnik, Obalnim komornim orkestrom in nekaterimi vidnimi slovenskimi pihalnimi orkestri. O svojem glasbilu in umetniški poti je pred nekaj leti pripovedoval v pogovoru z Mihaelom Kozjekom.
Gost oddaje je Luka Einfalt, ki je iz evfonija diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani, podiplomski študij tega glasbila pa je končal na Visoki šoli za glasbo v švicarskem Luzernu. Kot solist je nastopal z Orkestrom Slovenske vojske, Pihalnim orkestrom Akademije za glasbo v Ljubljani, Simfoničnim orkestrom Domžale - Kamnik, Obalnim komornim orkestrom in nekaterimi vidnimi slovenskimi pihalnimi orkestri. O svojem glasbilu in umetniški poti je pred nekaj leti pripovedoval v pogovoru z Mihaelom Kozjekom.
Slovenski solisti
V oddaji gostimo tenorista Davida Jagodica, ki že vrsto let živi na Dunaju. Študiral je na tamkajšnji Univerzi za glasbo in upodabljajoče umetnosti, kjer je z odliko diplomiral in potem na tej ustanovi končal še magistrski študij samospeva in oratorija. Danes je član Mestnega gledališča v Celovcu, gostoval pa je tudi v drugih opernih gledališčih po Evropi in v Združenih državah Amerike ter na Kitajskem. Pred radijski mikrofon ga je povabila Anamarija Štukelj Cusma.
V oddaji gostimo tenorista Davida Jagodica, ki že vrsto let živi na Dunaju. Študiral je na tamkajšnji Univerzi za glasbo in upodabljajoče umetnosti, kjer je z odliko diplomiral in potem na tej ustanovi končal še magistrski študij samospeva in oratorija. Danes je član Mestnega gledališča v Celovcu, gostoval pa je tudi v drugih opernih gledališčih po Evropi in v Združenih državah Amerike ter na Kitajskem. Pred radijski mikrofon ga je povabila Anamarija Štukelj Cusma.
Slovenski solisti
V oddaji gostimo citrarko Janjo Brlec, ki je po številu nagrad z državnih in mednarodnih tekmovanj ena najuspešnejših citrark pri nas. Iz citer je diplomirala na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Münchnu, magistrirala pa na Univerzi Mozarteum v Salzburgu. V želji, da bi citre približala širši javnosti kot koncertni inštrument velikih razsežnosti, igra različne glasbene sloge, pred kratkim je izdala tudi svojo drugo zgoščenko klasične glasbe z naslovom Moments.
V oddaji gostimo citrarko Janjo Brlec, ki je po številu nagrad z državnih in mednarodnih tekmovanj ena najuspešnejših citrark pri nas. Iz citer je diplomirala na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Münchnu, magistrirala pa na Univerzi Mozarteum v Salzburgu. V želji, da bi citre približala širši javnosti kot koncertni inštrument velikih razsežnosti, igra različne glasbene sloge, pred kratkim je izdala tudi svojo drugo zgoščenko klasične glasbe z naslovom Moments.
Slovenski solisti
Oddajo namenjamo našemu mednarodno priznanemu violinistu in pedagogu Igorju Ozimu, ki je 9. maja dopolnil 90 let. Ob njegovem jubileju je pri založbi ZKP RTV Slovenija izšla dvojna CD plošča z njegovimi izvedbami najtehtnejših violinskih koncertov, dela Mozarta, Čajkovskega, Mendelssohna in Brahmsa. Pet doslej še neizdanih posnetkov je Igor Ozim posnel pod taktirkami Sama Hubada, Jurija Simonova, Neemeja Järvija in Nikolaja Aleksejeva s Simfoniki RTV Slovenija in z Orkestrom Slovenske filharmonije.
Oddajo namenjamo našemu mednarodno priznanemu violinistu in pedagogu Igorju Ozimu, ki je 9. maja dopolnil 90 let. Ob njegovem jubileju je pri založbi ZKP RTV Slovenija izšla dvojna CD plošča z njegovimi izvedbami najtehtnejših violinskih koncertov, dela Mozarta, Čajkovskega, Mendelssohna in Brahmsa. Pet doslej še neizdanih posnetkov je Igor Ozim posnel pod taktirkami Sama Hubada, Jurija Simonova, Neemeja Järvija in Nikolaja Aleksejeva s Simfoniki RTV Slovenija in z Orkestrom Slovenske filharmonije.
Slovenski solisti
Oddajo namenjamo spominu na flavtista in pedagoga Fedjo Rupla, ki se je v 85-em letu starosti nedavno poslovil. Rodil se je v Ljubljani v družini violinista Karla Rupla. Po klasični gimnaziji je študiral flavto na ljubljanski Akademiji za glasbo pri profesorju Borisu Čampi, kjer je diplomiral leta 1959, dve leti pozneje je končal tudi podiplomski specialistični študij. S pomočjo štipendije francoske vlade je med letoma 1961 in 1962 študiral v Parizu na École normale de Musique,se izpopolnjeval v komorni igri in prejel diplomo »Licence de Concert«. Deloval je kot solist, komorni in orkestrski glasbenik. Bil je član Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in Orkestra Slovenske filharmonije. Kot komorni glasbenik je deloval v Ansamblu Slavko Osterc in v Ljubljanskem pihalnem triu. Na ljubljanski Akademiji za glasbo je bil profesor flavte in komorne igre, osem let je bil tudi prodekan za umetniško dejavnost ter dvanajst let predstojnik oddelka za pihala, trobila in tolkala. S posebno pozornostjo se je posvečal glasbi sodobnih slovenskih skladateljev, krstno je izvedel številna, tudi njemu posvečena dela.
Oddajo namenjamo spominu na flavtista in pedagoga Fedjo Rupla, ki se je v 85-em letu starosti nedavno poslovil. Rodil se je v Ljubljani v družini violinista Karla Rupla. Po klasični gimnaziji je študiral flavto na ljubljanski Akademiji za glasbo pri profesorju Borisu Čampi, kjer je diplomiral leta 1959, dve leti pozneje je končal tudi podiplomski specialistični študij. S pomočjo štipendije francoske vlade je med letoma 1961 in 1962 študiral v Parizu na École normale de Musique,se izpopolnjeval v komorni igri in prejel diplomo »Licence de Concert«. Deloval je kot solist, komorni in orkestrski glasbenik. Bil je član Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in Orkestra Slovenske filharmonije. Kot komorni glasbenik je deloval v Ansamblu Slavko Osterc in v Ljubljanskem pihalnem triu. Na ljubljanski Akademiji za glasbo je bil profesor flavte in komorne igre, osem let je bil tudi prodekan za umetniško dejavnost ter dvanajst let predstojnik oddelka za pihala, trobila in tolkala. S posebno pozornostjo se je posvečal glasbi sodobnih slovenskih skladateljev, krstno je izvedel številna, tudi njemu posvečena dela.
Slovenski solisti
Oddajo namenjamo opernim solistom, ki so s svojimi nastopi zaznamovali delovanje Opere SNG Maribor, od poznih petdesetih do devetdesetih let 20. stoletja. Ob stoletnici te ustanove so nekateri najbolj reprezentativni posnetki njenih solistov, zbora in orkestra izšli na dvojnem albumu, ki ga je izdala Založba kakovostnih programov RTV Slovenija. Več o tem bosta v oddaji povedala dirigent in umetniški direktor mariborske Opere, Simon Krečič ter glasbeni producent na Radiu Slovenija, Boris Rener. V oddaji Ondina Otta Klasinc, Mileva Pertot, Janez Lotrič, Dragica Kovačič, Jurij Reja, Nada Ruždjak, Emil Baronik in Fabio Furlan pojejo dela Mozarta, Donizettija, Puccinija in Gounoda.
Oddajo namenjamo opernim solistom, ki so s svojimi nastopi zaznamovali delovanje Opere SNG Maribor, od poznih petdesetih do devetdesetih let 20. stoletja. Ob stoletnici te ustanove so nekateri najbolj reprezentativni posnetki njenih solistov, zbora in orkestra izšli na dvojnem albumu, ki ga je izdala Založba kakovostnih programov RTV Slovenija. Več o tem bosta v oddaji povedala dirigent in umetniški direktor mariborske Opere, Simon Krečič ter glasbeni producent na Radiu Slovenija, Boris Rener. V oddaji Ondina Otta Klasinc, Mileva Pertot, Janez Lotrič, Dragica Kovačič, Jurij Reja, Nada Ruždjak, Emil Baronik in Fabio Furlan pojejo dela Mozarta, Donizettija, Puccinija in Gounoda.
Slovenski solisti
Timotej Kosovinc že dalj časa živi in ustvarja na Dunaju. Na tamkajšnji Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost je diplomiral iz kitare, kompozicije in glasbene pedagogike, za svoje izjemne študijske uspehe pa je leta 2019 prejel častno nagrado avstrijskega zveznega ministrstva za izobraževanje, znanost in raziskovanje, ki jo podelijo le petdesetim najboljšim absolventom z vseh študijskih smeri iz celotne Avstrije. Kako v času izrednih ukrepov teče njegovo življenje je ob svojem obisku Ljubljane povedal v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
Timotej Kosovinc že dalj časa živi in ustvarja na Dunaju. Na tamkajšnji Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost je diplomiral iz kitare, kompozicije in glasbene pedagogike, za svoje izjemne študijske uspehe pa je leta 2019 prejel častno nagrado avstrijskega zveznega ministrstva za izobraževanje, znanost in raziskovanje, ki jo podelijo le petdesetim najboljšim absolventom z vseh študijskih smeri iz celotne Avstrije. Kako v času izrednih ukrepov teče njegovo življenje je ob svojem obisku Ljubljane povedal v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
Slovenski solisti
Gost oddaje je hornist Andrej Žust, član znamenitega Orkestra Berlinske filharmonije. O svoji umetniški poti, od glasbenih začetkov v domačem Logatcu do izkušenj, ki jih je pridobil v Berlinu, je pred dvema letoma pripovedoval v pogovoru z Vesno Volk.
Gost oddaje je hornist Andrej Žust, član znamenitega Orkestra Berlinske filharmonije. O svoji umetniški poti, od glasbenih začetkov v domačem Logatcu do izkušenj, ki jih je pridobil v Berlinu, je pred dvema letoma pripovedoval v pogovoru z Vesno Volk.
Slovenski solisti
V oddaji predvajamo nekaj posnetkov hornista Boštjana Lipovška, mojstra svojega glasbila, ki velja za enega vodilnih slovenskih glasbenikov. Lipovšek je solo hornist Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Poučuje na ljubljanski Akademiji za glasbo, vodi mojstrske tečaje in redno nastopa kot solist s priznanimi svetovnimi orkestri in ansambli.
V oddaji predvajamo nekaj posnetkov hornista Boštjana Lipovška, mojstra svojega glasbila, ki velja za enega vodilnih slovenskih glasbenikov. Lipovšek je solo hornist Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Poučuje na ljubljanski Akademiji za glasbo, vodi mojstrske tečaje in redno nastopa kot solist s priznanimi svetovnimi orkestri in ansambli.
Slovenski solisti
V oddaji gostimo slovensko harfistko Tino Žerdin, ki po končanem študiju harfe umetniško deluje na Dunaju, kot solistka, komorna in orkestrska glasbenica pa se uspešno predstavlja v Sloveniji in drugod po svetu. O svoji umetniški poti pripoveduje v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
V oddaji gostimo slovensko harfistko Tino Žerdin, ki po končanem študiju harfe umetniško deluje na Dunaju, kot solistka, komorna in orkestrska glasbenica pa se uspešno predstavlja v Sloveniji in drugod po svetu. O svoji umetniški poti pripoveduje v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
Slovenski solisti
V oddaji o svoji umetniški poti pripovedujeta sopranistka Mojca Bitenc Križaj in baritonist Domen Križaj. Umetnika sta lani ob slovenskem kulturnem prazniku izvedla program slovenskih samospevov, nekatere med njimi lahko slišimo tudi v oddaji.
V oddaji o svoji umetniški poti pripovedujeta sopranistka Mojca Bitenc Križaj in baritonist Domen Križaj. Umetnika sta lani ob slovenskem kulturnem prazniku izvedla program slovenskih samospevov, nekatere med njimi lahko slišimo tudi v oddaji.
Slovenski solisti
Dirigent Stojan Kuret je diplomiral na ljubljanski Akademiji za glasbo, smer dirigiranje, študij klavirja pa je končal na Konservatoriju Giuseppeja Tartinija v Trstu, kjer od leta 1983 predava kot profesor. Eden najuspešnejših slovenskih dirigentov z različnimi zbori že vrsto let navdušuje najzahtevnejše poslušalce tako doma kot v tujini. Je tudi edini dirigent doslej, ki je ugledno zborovsko nagrado - veliko nagrado Evrope, prejel dvakrat. O svoji umetniški poti v oddaji pripoveduje v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
Dirigent Stojan Kuret je diplomiral na ljubljanski Akademiji za glasbo, smer dirigiranje, študij klavirja pa je končal na Konservatoriju Giuseppeja Tartinija v Trstu, kjer od leta 1983 predava kot profesor. Eden najuspešnejših slovenskih dirigentov z različnimi zbori že vrsto let navdušuje najzahtevnejše poslušalce tako doma kot v tujini. Je tudi edini dirigent doslej, ki je ugledno zborovsko nagrado - veliko nagrado Evrope, prejel dvakrat. O svoji umetniški poti v oddaji pripoveduje v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
Slovenski solisti
O citrah bo v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma pripovedovala citrarka Cita Galič, ki je bila članica različnih ansamblov, glasbo za citre pa je posnela na več kot petdeset nosilcev zvoka. Izdala je tudi učbenik za citre in več notnih zbirk za ta inštrument, deluje pa tudi kot predsednica Kulturno umetniškega društva Glasba iz Slovenije, katerega temeljni namen je ohranjanje in razvoj slovenske glasbe.
O citrah bo v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma pripovedovala citrarka Cita Galič, ki je bila članica različnih ansamblov, glasbo za citre pa je posnela na več kot petdeset nosilcev zvoka. Izdala je tudi učbenik za citre in več notnih zbirk za ta inštrument, deluje pa tudi kot predsednica Kulturno umetniškega društva Glasba iz Slovenije, katerega temeljni namen je ohranjanje in razvoj slovenske glasbe.
Slovenski solisti
Oddajo namenjamo ruski violinistki Ingi Ulokini, ki že več kot dvajset let živi in umetniško deluje v Sloveniji. Posveča se komornemu muziciranju, poučevanju in snovanju didaktičnih iger za mlade violiniste ter vodenju mednarodnega tekmovanja mladih violinistov Oscar Rieding. Z umetnico se je o njeni umetniški poti in violinski pedagogiki pred dvema letoma pogovarjala Polona Kovačič.
Oddajo namenjamo ruski violinistki Ingi Ulokini, ki že več kot dvajset let živi in umetniško deluje v Sloveniji. Posveča se komornemu muziciranju, poučevanju in snovanju didaktičnih iger za mlade violiniste ter vodenju mednarodnega tekmovanja mladih violinistov Oscar Rieding. Z umetnico se je o njeni umetniški poti in violinski pedagogiki pred dvema letoma pogovarjala Polona Kovačič.
Slovenski solisti
Oddajo namenjamo sopranistki Štefici Stipančević. Svojo glasbeno pot je kot pianistka začela v Kopru, iz petja je potem diplomirala in magistrirala na ljubljanski akademiji za glasbo. Nastopa kot koncertna in operna pevka, o svoji umetniški poti pa v oddaji pripoveduje v pogovoru z Vesno Volk.
Oddajo namenjamo sopranistki Štefici Stipančević. Svojo glasbeno pot je kot pianistka začela v Kopru, iz petja je potem diplomirala in magistrirala na ljubljanski akademiji za glasbo. Nastopa kot koncertna in operna pevka, o svoji umetniški poti pa v oddaji pripoveduje v pogovoru z Vesno Volk.
Slovenski solisti
Marko Brdnik se po študiju harmonike na Visoki šoli za glasbo v Trossingenu že vrsto let posveča komponiranju avtorske glasbe. V sodelovanju s priznanimi slovenskimi režiserji in koreografi piše glasbo za gledališke, plesne in otroške predstave. Bil je član mednarodnega ansambla za sodobno glasbo est.est.est ter tango zasedbe Zero Hour Quintett. S kitaristom Urošem Rakovcem je pred nekaj leti izdal ploščo z naslovom Leta, takrat je o svoji umetniški poti spregovoril v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma. (Foto: Matjaž Škerjanec)
Marko Brdnik se po študiju harmonike na Visoki šoli za glasbo v Trossingenu že vrsto let posveča komponiranju avtorske glasbe. V sodelovanju s priznanimi slovenskimi režiserji in koreografi piše glasbo za gledališke, plesne in otroške predstave. Bil je član mednarodnega ansambla za sodobno glasbo est.est.est ter tango zasedbe Zero Hour Quintett. S kitaristom Urošem Rakovcem je pred nekaj leti izdal ploščo z naslovom Leta, takrat je o svoji umetniški poti spregovoril v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma. (Foto: Matjaž Škerjanec)
Slovenski solisti
V oddaji o svoji umetniški poti pripoveduje prvakinja ljubljanske Opere, hrvaško slovenska sopranistka Martina Zadro. Z njo se je lani ob premieri Verdijeve opere Luisa Miller pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma.
V oddaji o svoji umetniški poti pripoveduje prvakinja ljubljanske Opere, hrvaško slovenska sopranistka Martina Zadro. Z njo se je lani ob premieri Verdijeve opere Luisa Miller pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma.
Slovenski solisti
Gostja v oddaji je oboistka Maja Kojc, ki je s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija povezana že skoraj tri desetletja. Najprej je bila solo oboistka orkestra, leta 2012 pa je postala njegova umetniška vodja. O svoji umetniški poti je pripovedovala v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
Gostja v oddaji je oboistka Maja Kojc, ki je s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija povezana že skoraj tri desetletja. Najprej je bila solo oboistka orkestra, leta 2012 pa je postala njegova umetniška vodja. O svoji umetniški poti je pripovedovala v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
Slovenski solisti
Sopranistka Elvira Hasanagić že vrsto let živi in ustvarja v Nemčiji, sodeluje z umetniki in orkestri svetovnega slovesa, nastopa pa tudi na slovenskih glasbenih odrih. Ko je pred dvema letoma v Ljubljani pripravila večer samospevov, se je z umetnico pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma.
Sopranistka Elvira Hasanagić že vrsto let živi in ustvarja v Nemčiji, sodeluje z umetniki in orkestri svetovnega slovesa, nastopa pa tudi na slovenskih glasbenih odrih. Ko je pred dvema letoma v Ljubljani pripravila večer samospevov, se je z umetnico pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma.
Slovenski solisti
V oddaji vas danes vabimo k poslušanju pogovora z dirigentom in skladateljem Nejcem Bečanom. Od leta 2002 je vodil Simfonični orkester Gimnazije Kranj, ki je vrsto let prirejal zelo uspešne in dobro obiskane božične koncerte, njihove posnetke je na božični dan večkrat predvajala tudi Televizija Slovenija. Od leta 2014 pa je Nejc Bečan tudi dirigent Policijskega orkestra. O svoji glasbi in umetniški poti je pred tremi leti pripovedoval v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
V oddaji vas danes vabimo k poslušanju pogovora z dirigentom in skladateljem Nejcem Bečanom. Od leta 2002 je vodil Simfonični orkester Gimnazije Kranj, ki je vrsto let prirejal zelo uspešne in dobro obiskane božične koncerte, njihove posnetke je na božični dan večkrat predvajala tudi Televizija Slovenija. Od leta 2014 pa je Nejc Bečan tudi dirigent Policijskega orkestra. O svoji glasbi in umetniški poti je pred tremi leti pripovedoval v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
Slovenski solisti
Pred kratkim je življenjski jubilej, 70. rojstni dan, praznoval naš vrhunski basbaritonist Marcos Fink. V svoji več kot tri desetletja dolgi karieri je poustvaril največje koncertne in operne vloge ter posnel številne plošče. Še posebej pri srcu mu je samospev, ki zahteva vsestransko zrelega in ponotranjenega izvajalca. »Pevec z izjemno kulturo glasu, natančno artikulacijo in izravnano dikcijo« je dvakrat prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 1999 in 2013. V oddaji Slovenski solisti se z Marcosom Finkom o njegovi umetniški poti pogovarja Anamarija Štukelj Cusma.
Pred kratkim je življenjski jubilej, 70. rojstni dan, praznoval naš vrhunski basbaritonist Marcos Fink. V svoji več kot tri desetletja dolgi karieri je poustvaril največje koncertne in operne vloge ter posnel številne plošče. Še posebej pri srcu mu je samospev, ki zahteva vsestransko zrelega in ponotranjenega izvajalca. »Pevec z izjemno kulturo glasu, natančno artikulacijo in izravnano dikcijo« je dvakrat prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 1999 in 2013. V oddaji Slovenski solisti se z Marcosom Finkom o njegovi umetniški poti pogovarja Anamarija Štukelj Cusma.
Slovenski solisti
V oddaji vabimo k poslušanju ponovitve pogovora s pianistko Nino Prešiček. Raziskovalka klavirskega zvoka, ki rada sodeluje pri intermedijskih dogodkih, nastopa kot solistka in v komornih zasedbah ter deluje tudi kot uspešna pedagoginja, je o svoji umetniški poti pripovedovala v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
V oddaji vabimo k poslušanju ponovitve pogovora s pianistko Nino Prešiček. Raziskovalka klavirskega zvoka, ki rada sodeluje pri intermedijskih dogodkih, nastopa kot solistka in v komornih zasedbah ter deluje tudi kot uspešna pedagoginja, je o svoji umetniški poti pripovedovala v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
Slovenski solisti
Danes vabimo k poslušanju ponovitve pogovora s skladateljem, tubistom in glasbenim pedagogom Igorjem Krivokapičem, ki je z neomajno vero in vizionarsko idejo vzpodbudil nastanek novih glasbil, krožno zavitih trobil – helikonov. Več o tem zanimivem projektu je pred nekaj leti povedal v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
Danes vabimo k poslušanju ponovitve pogovora s skladateljem, tubistom in glasbenim pedagogom Igorjem Krivokapičem, ki je z neomajno vero in vizionarsko idejo vzpodbudil nastanek novih glasbil, krožno zavitih trobil – helikonov. Več o tem zanimivem projektu je pred nekaj leti povedal v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
Slovenski solisti
V oddaji gostimo organista Daliborja Miklavčiča. Študiral je na dunajski univerzi za glasbo in na tej ustanovi magistriral iz orgel. Na orglah in zgodovinskih glasbilih s tipkami se je izpopolnjeval na mednarodni akademiji za staro glasbo v Milanu. Je profesor orgel v Zavodu sv. Stanislava in docent na ljubljanski akademiji za glasbo. Z umetnikom, ki ga v oddaji spoznamo tudi kot interpreta na pedalnem klavirju, se je pred nekaj leti pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma.
V oddaji gostimo organista Daliborja Miklavčiča. Študiral je na dunajski univerzi za glasbo in na tej ustanovi magistriral iz orgel. Na orglah in zgodovinskih glasbilih s tipkami se je izpopolnjeval na mednarodni akademiji za staro glasbo v Milanu. Je profesor orgel v Zavodu sv. Stanislava in docent na ljubljanski akademiji za glasbo. Z umetnikom, ki ga v oddaji spoznamo tudi kot interpreta na pedalnem klavirju, se je pred nekaj leti pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma.
Slovenski solisti
V oddaji vabimo k poslušanju pogovora s pianistom Klemnom Golnerjem, ki je že kot študent sodeloval s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, danes je njegov stalni član. Poleg solističnega in komornega pianističnega repertoarja igra tudi veliko simfonične literature, v kateri so lahko tudi precej zahtevni klavirski parti. O svoji umetniški poti je pred dvema letoma pripovedoval v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
V oddaji vabimo k poslušanju pogovora s pianistom Klemnom Golnerjem, ki je že kot študent sodeloval s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, danes je njegov stalni član. Poleg solističnega in komornega pianističnega repertoarja igra tudi veliko simfonične literature, v kateri so lahko tudi precej zahtevni klavirski parti. O svoji umetniški poti je pred dvema letoma pripovedoval v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
Slovenski solisti
Gost oddaje je priznani tolkalec Simon Klavžar, ki se je uveljavil tudi mednarodno. Po študiju na ljubljanski Akademiji za glasbo pri profesorju Borisu Šurbku je študiral na Visoki šoli za glasbo v Münchnu pri profesorju dr. Petru Sadlu, enem najuspešnejših tolkalcev na svetu, potem pa se je v izvajanju nove glasbe izpopolnjeval na mednarodni akademiji za sodobno glasbo Ensemble Modern v Frankfurtu. Simon Klavžar je profesor tolkal in komorne glasbe na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani ter docent na ljubljanski Akademiji za glasbo. Ob pedagoškem delu se intenzivno posveča predvsem komorni glasbi in redno sodeluje z ansambli Ensemble Modern iz Frankfurta, Sonemus v Sarajevu, Neofonia v Ljubljani. Klavžarjeva najpomembnejša dejavnost poleg poučevanja je njegov tolkalni duo Drumartica, v katerem igra od leta 2006 s tolkalcem Jožetom Bogolinom, igra pa tudi v duu OL-SK s saksofonistom Oskarjem Laznikom.
Gost oddaje je priznani tolkalec Simon Klavžar, ki se je uveljavil tudi mednarodno. Po študiju na ljubljanski Akademiji za glasbo pri profesorju Borisu Šurbku je študiral na Visoki šoli za glasbo v Münchnu pri profesorju dr. Petru Sadlu, enem najuspešnejših tolkalcev na svetu, potem pa se je v izvajanju nove glasbe izpopolnjeval na mednarodni akademiji za sodobno glasbo Ensemble Modern v Frankfurtu. Simon Klavžar je profesor tolkal in komorne glasbe na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani ter docent na ljubljanski Akademiji za glasbo. Ob pedagoškem delu se intenzivno posveča predvsem komorni glasbi in redno sodeluje z ansambli Ensemble Modern iz Frankfurta, Sonemus v Sarajevu, Neofonia v Ljubljani. Klavžarjeva najpomembnejša dejavnost poleg poučevanja je njegov tolkalni duo Drumartica, v katerem igra od leta 2006 s tolkalcem Jožetom Bogolinom, igra pa tudi v duu OL-SK s saksofonistom Oskarjem Laznikom.
Slovenski solisti
V Narodni galeriji v Ljubljani se 13.10.2020 začenja nov cikel Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije Sozvočje svetov. Kot solistka bo nastopila naša mednarodno priznana harfistka Mojca Zlobko Vajgl, gostja današnje oddaje Slovenski solisti. Z umetnico se je o njeni umetniški poti pred nekaj leti pogovarjala Vesna Volk.
V Narodni galeriji v Ljubljani se 13.10.2020 začenja nov cikel Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije Sozvočje svetov. Kot solistka bo nastopila naša mednarodno priznana harfistka Mojca Zlobko Vajgl, gostja današnje oddaje Slovenski solisti. Z umetnico se je o njeni umetniški poti pred nekaj leti pogovarjala Vesna Volk.
Slovenski solisti
8. oktobra 2020 se v Mariboru začenja nova sezona cikla Carpe Artem. Na koncertu z naslovom Nemirni genij bodo umetniki izvedli Italijansko serenado Huga Wolfa, Beethovnov Godalni kvintet v c – molu in Godalni kvartet Janija Goloba, ki ga bodo prvič predstavili občinstvu. Že od začetka cikel programsko oblikuje violončelist Nikolaj Sajko, član Simfoničnega orkestra SNG Maribor. V pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma je pred dvema letoma več povedal o zgodovini tega cikla in o svojem odnosu do glasbe.
8. oktobra 2020 se v Mariboru začenja nova sezona cikla Carpe Artem. Na koncertu z naslovom Nemirni genij bodo umetniki izvedli Italijansko serenado Huga Wolfa, Beethovnov Godalni kvintet v c – molu in Godalni kvartet Janija Goloba, ki ga bodo prvič predstavili občinstvu. Že od začetka cikel programsko oblikuje violončelist Nikolaj Sajko, član Simfoničnega orkestra SNG Maribor. V pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma je pred dvema letoma več povedal o zgodovini tega cikla in o svojem odnosu do glasbe.
Slovenski solisti
V oddaji gostimo slovensko saksofonistko, ki živi in umetniško deluje v Švici, Majo Lisac Barroso. Umetnica se izraža v različnih glasbenih slogih, veliko nastopa kot solistka in v različnih komornih zasedbah, med njimi so Godalni kvartet Basel, Maja Lisac kvartet saksofonov, flamenco ansambel in duo z ukrajinskim pianistom Andriyem Draganom. Z argentinskim bandoneonistom Marcelom Nisinmanom jo veže dolgoletno prijateljstvo in sodelovanje. Letos sta izdala tango ploščo Luft - Air, ki jo predstavljamo v današnji oddaji. Z Majo Lisac Barroso se je ob njenem obisku Slovenije pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma.
V oddaji gostimo slovensko saksofonistko, ki živi in umetniško deluje v Švici, Majo Lisac Barroso. Umetnica se izraža v različnih glasbenih slogih, veliko nastopa kot solistka in v različnih komornih zasedbah, med njimi so Godalni kvartet Basel, Maja Lisac kvartet saksofonov, flamenco ansambel in duo z ukrajinskim pianistom Andriyem Draganom. Z argentinskim bandoneonistom Marcelom Nisinmanom jo veže dolgoletno prijateljstvo in sodelovanje. Letos sta izdala tango ploščo Luft - Air, ki jo predstavljamo v današnji oddaji. Z Majo Lisac Barroso se je ob njenem obisku Slovenije pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma.
Slovenski solisti
23. septembra 2020 bo minilo 18 let, odkar se je poslovil eden najvidnejših slovenskih pianistov, ki je kot solist, komorni glasbenik in pedagog zaznamoval domači in tuji glasbeni prostor, Aci Bertoncelj. V oddaji Slovenski solisti bomo predvajali nekatere njegove posnetke, ki jih je posnel za glasbeni arhiv Radia Slovenija in odlomke iz radijske oddaje Naši umetniki pred mikrofonom, v kateri je leta 2001 spregovoril o svojem življenju.
23. septembra 2020 bo minilo 18 let, odkar se je poslovil eden najvidnejših slovenskih pianistov, ki je kot solist, komorni glasbenik in pedagog zaznamoval domači in tuji glasbeni prostor, Aci Bertoncelj. V oddaji Slovenski solisti bomo predvajali nekatere njegove posnetke, ki jih je posnel za glasbeni arhiv Radia Slovenija in odlomke iz radijske oddaje Naši umetniki pred mikrofonom, v kateri je leta 2001 spregovoril o svojem življenju.
Slovenski solisti
V tokratni oddaji predstavljamo prvi solistični album goriškega kitarista in lutnjarja Bora Zuljana z glasbo angleškega skladatelja Johna Dowlanda. Zgoščenka, ki je bila izdana avgusta letos, je na začetku septembra prejela prestižno nagrado Diapason D'Or, nagrado, ki jo podeljuje ena najpomembnejših specializiranih revij za klasično glasbo Diapason iz Francije. V oddaji napovedujemo tudi festival srednjeveške in renesančne glasbe Flores musicae, ki ga na Goriškem že desetletje vodi prav Bor Zuljan. Oddajo je pripravila sodelavka Radia Koper v studiu Nova Gorica, Tatjana Gregorič.
V tokratni oddaji predstavljamo prvi solistični album goriškega kitarista in lutnjarja Bora Zuljana z glasbo angleškega skladatelja Johna Dowlanda. Zgoščenka, ki je bila izdana avgusta letos, je na začetku septembra prejela prestižno nagrado Diapason D'Or, nagrado, ki jo podeljuje ena najpomembnejših specializiranih revij za klasično glasbo Diapason iz Francije. V oddaji napovedujemo tudi festival srednjeveške in renesančne glasbe Flores musicae, ki ga na Goriškem že desetletje vodi prav Bor Zuljan. Oddajo je pripravila sodelavka Radia Koper v studiu Nova Gorica, Tatjana Gregorič.
Slovenski solisti
V Cankarjevem domu v Ljubljani bodo 4. 9. 2020 premierno uprizorili komorno opero Onkraj vrta britanskega skladatelja Stephena McNeffa. Opera bo v Sloveniji doživela krstno izvedbo, potem bo gostovala na Češkem. Skladatelj jo je napisal za Slovensko komorno glasbeno gledališče, v glavnih vlogah pa bosta nastopili britanska mezzosopranistka Susan Bickley in slovenska sopranistka Katja Konvalinka. Umetnica je pred nekaj leti gostovala v oddaji Slovenski solisti. V pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma je predstavila svojo umetniško pot in delovanje gledališča, ki ga vodi od leta 2011.
V Cankarjevem domu v Ljubljani bodo 4. 9. 2020 premierno uprizorili komorno opero Onkraj vrta britanskega skladatelja Stephena McNeffa. Opera bo v Sloveniji doživela krstno izvedbo, potem bo gostovala na Češkem. Skladatelj jo je napisal za Slovensko komorno glasbeno gledališče, v glavnih vlogah pa bosta nastopili britanska mezzosopranistka Susan Bickley in slovenska sopranistka Katja Konvalinka. Umetnica je pred nekaj leti gostovala v oddaji Slovenski solisti. V pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma je predstavila svojo umetniško pot in delovanje gledališča, ki ga vodi od leta 2011.
Slovenski solisti
Na gradu Kromberk 25.8.2020 s koncertnim dogodkom Razpoke časa nastopata multiinstrumentalist Boštjan Gombač ter pianist in skladatelj Žiga Stanič. Gre za nadaljevanje projekta, ki ga je Stanič zasnoval z danes že pokojnim Ljubenom Dimkaroskim. O tem je pred nekaj leti pripovedoval v oddaji Slovenski solisti. Poleg skladbe za tidldibab in klavir je v njej predstavil tudi svojo naklonjenost do glasbe Sergeja Rahmaninova.
Na gradu Kromberk 25.8.2020 s koncertnim dogodkom Razpoke časa nastopata multiinstrumentalist Boštjan Gombač ter pianist in skladatelj Žiga Stanič. Gre za nadaljevanje projekta, ki ga je Stanič zasnoval z danes že pokojnim Ljubenom Dimkaroskim. O tem je pred nekaj leti pripovedoval v oddaji Slovenski solisti. Poleg skladbe za tidldibab in klavir je v njej predstavil tudi svojo naklonjenost do glasbe Sergeja Rahmaninova.
Slovenski solisti
V organizaciji festivala Seviqc Brežice bo 19. 8. 2020 v Viteški dvorani brežiškega gradu nastopila zasedba Nova Schola Labacensis, ki na svoj repertoar uvršča evropsko srednjeveško, renesančno in baročno glasbo pa tudi glasbo drugih kultur. Tokratni program z imenom Poletne sapice bo idejno povezan s freskami Viteške dvorane, v neposrednem prenosu ga lahko spremljate na programu Ars. Umetniški vodja zasedbe je lutnjar in filozof Boris Šinigoj, ki je pred nekaj leti v oddaji Slovenski solisti predstavil značilnosti in razvoj lutnje ter raznovrstnost glasbe, pisane za to glasbilo. Pred radijski mikrofon ga je povabila Anamarija Štukelj Cusma.
V organizaciji festivala Seviqc Brežice bo 19. 8. 2020 v Viteški dvorani brežiškega gradu nastopila zasedba Nova Schola Labacensis, ki na svoj repertoar uvršča evropsko srednjeveško, renesančno in baročno glasbo pa tudi glasbo drugih kultur. Tokratni program z imenom Poletne sapice bo idejno povezan s freskami Viteške dvorane, v neposrednem prenosu ga lahko spremljate na programu Ars. Umetniški vodja zasedbe je lutnjar in filozof Boris Šinigoj, ki je pred nekaj leti v oddaji Slovenski solisti predstavil značilnosti in razvoj lutnje ter raznovrstnost glasbe, pisane za to glasbilo. Pred radijski mikrofon ga je povabila Anamarija Štukelj Cusma.
Slovenski solisti
V organizaciji Festivala Ljubljana nocoj ob 20h v Viteški dvorani Križank nastopata umetniška in življenjska sopotnika, klarinetist Dušan Sodja in pianistka Tatjana Kaučič. Že od leta 1994 skupaj muzicirata v duu Claripiano, v njunem poustvarjalnem opusu pa še posebej izstopajo dela slovenskih skladateljev, ki jih rada izvajata na koncertih doma in v tujini. Tudi na nocojšnjem dogodku bo na sporedu slovenska glasba za klarinet in klavir. Dela Marijana Lipovška, Lojzeta Lebiča in Tadeje Vulc bodo zaokrožila koncert, na katerem bodo zvenele še skladbe Roberta Schumanna, Gustava Mahlerja in Albana Berga. V oddaji Slovenski solisti predvajamo pogovor z umetnikoma, ki sta o svojem ustvarjanju pred nekaj leti pripovedovala v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
V organizaciji Festivala Ljubljana nocoj ob 20h v Viteški dvorani Križank nastopata umetniška in življenjska sopotnika, klarinetist Dušan Sodja in pianistka Tatjana Kaučič. Že od leta 1994 skupaj muzicirata v duu Claripiano, v njunem poustvarjalnem opusu pa še posebej izstopajo dela slovenskih skladateljev, ki jih rada izvajata na koncertih doma in v tujini. Tudi na nocojšnjem dogodku bo na sporedu slovenska glasba za klarinet in klavir. Dela Marijana Lipovška, Lojzeta Lebiča in Tadeje Vulc bodo zaokrožila koncert, na katerem bodo zvenele še skladbe Roberta Schumanna, Gustava Mahlerja in Albana Berga. V oddaji Slovenski solisti predvajamo pogovor z umetnikoma, ki sta o svojem ustvarjanju pred nekaj leti pripovedovala v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
Slovenski solisti
Gost oddaje je tolkalec Franci Krevh, redni član Orkestra Slovenske filharmonije, tolkalne skupine Slovenski tolkalni projekt (SToP), ansambla za sodobno glasbo MD7 in ansambla za staro glasbo Capella Carniola. Pred nekaj leti je o svoji umetniški poti pripovedoval v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
Gost oddaje je tolkalec Franci Krevh, redni član Orkestra Slovenske filharmonije, tolkalne skupine Slovenski tolkalni projekt (SToP), ansambla za sodobno glasbo MD7 in ansambla za staro glasbo Capella Carniola. Pred nekaj leti je o svoji umetniški poti pripovedoval v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
Slovenski solisti
Koncertno življenje se počasi vrača v stare tirnice in glasbene ustanove z novimi priporočili že pripravljajo dogodke, ki jih poslušalci lahko spremljajo v koncertnih dvoranah. V okviru cikla Filharmonija se vrača bo tako nocoj pol osmih v dvorani Marjana Kozine krajši zborovski koncert, na katerem bodo nastopili člani Zbora Slovenske filharmonije. Zbor bo v prihodnji sezoni praznoval 30 letnico ustanovitve. Skoraj 20 let je član zbora tudi baritonist Matevž Kink, ki je pred nekaj leti za naš radio med drugim pripovedoval o poslanstvu tega zbora in o vlogi zborovskega solista.
Koncertno življenje se počasi vrača v stare tirnice in glasbene ustanove z novimi priporočili že pripravljajo dogodke, ki jih poslušalci lahko spremljajo v koncertnih dvoranah. V okviru cikla Filharmonija se vrača bo tako nocoj pol osmih v dvorani Marjana Kozine krajši zborovski koncert, na katerem bodo nastopili člani Zbora Slovenske filharmonije. Zbor bo v prihodnji sezoni praznoval 30 letnico ustanovitve. Skoraj 20 let je član zbora tudi baritonist Matevž Kink, ki je pred nekaj leti za naš radio med drugim pripovedoval o poslanstvu tega zbora in o vlogi zborovskega solista.
Slovenski solisti
V oddaji vabimo k poslušanju pogovora z baritonistom Jožetom Vidicem, prvakom ljubljanske Opere. Letos praznuje 20 let, odkar je postal stalni član solističnega opernega ansambla. Na odru matičnega gledališča ter gostovanjih doma in po svetu je poustvaril prek petdeset opernih vlog, za vlogi Lorenza v operi Črne maske Marija Kogoja in Grudna v operi Ljubezen kapital Janija Goloba je leta 2013 prejel nagrado Prešernovega sklada. Pred radijski mikrofon smo ga povabili, ko je upodobil naslovno vlogo v Mozartovi operi Don Giovanni.
V oddaji vabimo k poslušanju pogovora z baritonistom Jožetom Vidicem, prvakom ljubljanske Opere. Letos praznuje 20 let, odkar je postal stalni član solističnega opernega ansambla. Na odru matičnega gledališča ter gostovanjih doma in po svetu je poustvaril prek petdeset opernih vlog, za vlogi Lorenza v operi Črne maske Marija Kogoja in Grudna v operi Ljubezen kapital Janija Goloba je leta 2013 prejel nagrado Prešernovega sklada. Pred radijski mikrofon smo ga povabili, ko je upodobil naslovno vlogo v Mozartovi operi Don Giovanni.
Slovenski solisti
V oddaji vabimo k poslušanju pogovora s tenoristom Acom Aleksandrom Bišćevićem, ki smo ga pred radijski mikrofon povabili, ko je v Slovenski filharmoniji nastopil na koncertu samospevov z lutnjarjem Borom Zuljanom. Umetnik je končal študij glasbene pedagogike na ljubljanski akademiji za glasbo ter študij petja in čembala na salzburškem Mozarteumu, deluje pa tudi kot pianist in dirigent. O svoji umetniški poti je pripovedoval v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma. (Avtor fotografije: Andrej Grilc)
V oddaji vabimo k poslušanju pogovora s tenoristom Acom Aleksandrom Bišćevićem, ki smo ga pred radijski mikrofon povabili, ko je v Slovenski filharmoniji nastopil na koncertu samospevov z lutnjarjem Borom Zuljanom. Umetnik je končal študij glasbene pedagogike na ljubljanski akademiji za glasbo ter študij petja in čembala na salzburškem Mozarteumu, deluje pa tudi kot pianist in dirigent. O svoji umetniški poti je pripovedoval v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma. (Avtor fotografije: Andrej Grilc)
Slovenski solisti
27. maja je minilo natanko 180 let od smrti enega največjih violinskih virtuozov, Nicoloja Paganinija. Skladatelj je zapustil tehten opus del za violino, med njimi je najbolj priljubljena zbirka 24-ih kapričev, ki predstavlja velik izvajalski izziv za vsakega violinista. Pred nekaj leti je kapriče na nosilec zvoka posnel violinist Žiga Brank. Ob tej priložnosti smo ga povabili v oddajo Slovenski solisti, v kateri je v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma spregovoril o skladatelju in njegovem delu. (Avtor fotografije: Andrej Grilc)
27. maja je minilo natanko 180 let od smrti enega največjih violinskih virtuozov, Nicoloja Paganinija. Skladatelj je zapustil tehten opus del za violino, med njimi je najbolj priljubljena zbirka 24-ih kapričev, ki predstavlja velik izvajalski izziv za vsakega violinista. Pred nekaj leti je kapriče na nosilec zvoka posnel violinist Žiga Brank. Ob tej priložnosti smo ga povabili v oddajo Slovenski solisti, v kateri je v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma spregovoril o skladatelju in njegovem delu. (Avtor fotografije: Andrej Grilc)
Slovenski solisti
V oddaji predstavljamo pogovor z upokojenim baletnim plesalcem in koreografom Janezom Mejačem, ki 30. maja praznuje 84. rojstni dan. V svoji karieri je oblikoval več kot 80 solističnih baletnih vlog in postavil 62 koreografij v dramskih gledališčih in operi. Sodeloval je s številnimi domačimi in tujimi koreografi in plesalci. Za življenjsko delo je pred dvema letoma prejel Prešernovo nagrado. Takrat je v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma pripovedoval o svoji življenjski in umetniški poti. (Avtor fotografije: Stanko Gruden)
V oddaji predstavljamo pogovor z upokojenim baletnim plesalcem in koreografom Janezom Mejačem, ki 30. maja praznuje 84. rojstni dan. V svoji karieri je oblikoval več kot 80 solističnih baletnih vlog in postavil 62 koreografij v dramskih gledališčih in operi. Sodeloval je s številnimi domačimi in tujimi koreografi in plesalci. Za življenjsko delo je pred dvema letoma prejel Prešernovo nagrado. Takrat je v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma pripovedoval o svoji življenjski in umetniški poti. (Avtor fotografije: Stanko Gruden)
Slovenski solisti
V oddaji vas vabimo k poslušanju pogovora s pianistko in skladateljico Kajo Draksler. Umetnica je trinajst let živela na Nizozemskem, danes pa živi in ustvarja v Kobenhavnu na Danskem in v Sloveniji, glasbene poti jo redno vodijo tudi nazaj v Amsterdam in pa v Berlin. O svoji umetniški poti je pred dvema letoma pripovedovala v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma. (Foto: Sara Anke)
V oddaji vas vabimo k poslušanju pogovora s pianistko in skladateljico Kajo Draksler. Umetnica je trinajst let živela na Nizozemskem, danes pa živi in ustvarja v Kobenhavnu na Danskem in v Sloveniji, glasbene poti jo redno vodijo tudi nazaj v Amsterdam in pa v Berlin. O svoji umetniški poti je pred dvema letoma pripovedovala v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma. (Foto: Sara Anke)
Slovenski solisti
V oddaji Slovenski solisti vas vabimo k poslušanju ponovitve pogovora z doktorjem Henrikom Neubauerjem, ki v tem tednu praznuje 91. rojstni dan. Kot baletni solist je odplesal več kot sedemdeset pomembnih vlog, pozneje je deloval kot koreograf in operni režiser. Bil je umetniški vodja ljubljanskega in mariborskega baleta, direktor ljubljanskega festivala, profesor na akademiji za glasbo, končal je tudi študij medicine in vrsto let delal kot zdravnik. V njegovem opusu je več kot 30 knjig in 500 strokovnih člankov, za svoje delo pa je prejel vrsto nagrad, med drugimi leta 2009 Zlati red za zasluge Republike Slovenije. Pred radijski mikrofon smo ga povabili pred dvema letoma, ko je izdal knjigo Baleti slovenskih skladateljev – od Možička do baletnega Fausta. Z njim se je pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma. (Foto: BoBo)
V oddaji Slovenski solisti vas vabimo k poslušanju ponovitve pogovora z doktorjem Henrikom Neubauerjem, ki v tem tednu praznuje 91. rojstni dan. Kot baletni solist je odplesal več kot sedemdeset pomembnih vlog, pozneje je deloval kot koreograf in operni režiser. Bil je umetniški vodja ljubljanskega in mariborskega baleta, direktor ljubljanskega festivala, profesor na akademiji za glasbo, končal je tudi študij medicine in vrsto let delal kot zdravnik. V njegovem opusu je več kot 30 knjig in 500 strokovnih člankov, za svoje delo pa je prejel vrsto nagrad, med drugimi leta 2009 Zlati red za zasluge Republike Slovenije. Pred radijski mikrofon smo ga povabili pred dvema letoma, ko je izdal knjigo Baleti slovenskih skladateljev – od Možička do baletnega Fausta. Z njim se je pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma. (Foto: BoBo)
Slovenski solisti
Kitarist Žarko Ignjatović nastopa kot solist in v različnih komornih zasedbah, zelo rad sodeluje s solo pevci. V kratkem bo v organizaciji Glasbene matice Ljubljana nastopil z baritonistom Lucasom Somoso Ostercem, pri Založbi kakovostnih programov RTV Slovenija pa je letos izšel digitalni album, ki ga je posnel z mezzosopranistko Barbaro Jernejčič Fürst. O svoji umetniški poti pripoveduje v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
Kitarist Žarko Ignjatović nastopa kot solist in v različnih komornih zasedbah, zelo rad sodeluje s solo pevci. V kratkem bo v organizaciji Glasbene matice Ljubljana nastopil z baritonistom Lucasom Somoso Ostercem, pri Založbi kakovostnih programov RTV Slovenija pa je letos izšel digitalni album, ki ga je posnel z mezzosopranistko Barbaro Jernejčič Fürst. O svoji umetniški poti pripoveduje v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
Slovenski solisti
V oddaji o svoji umetniški poti pripovedujeta sopranistka Mojca Bitenc Križaj in baritonist Domen Križaj. Umetnika sta 8.2.2020 ob spremljavi pianistke Andreje Kosmač nastopila v ljubljanski Operi. V čast slovenskemu kulturnemu prazniku sta izvedla program slovenskih samospevov, nekatere med njimi bomo poslušali v oddaji. Pred koncertom, ki sta ga izvedla v sodelovanju z ljubljansko Opero in Glasbeno matico Ljubljana, se je z umetnikoma pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma.
V oddaji o svoji umetniški poti pripovedujeta sopranistka Mojca Bitenc Križaj in baritonist Domen Križaj. Umetnika sta 8.2.2020 ob spremljavi pianistke Andreje Kosmač nastopila v ljubljanski Operi. V čast slovenskemu kulturnemu prazniku sta izvedla program slovenskih samospevov, nekatere med njimi bomo poslušali v oddaji. Pred koncertom, ki sta ga izvedla v sodelovanju z ljubljansko Opero in Glasbeno matico Ljubljana, se je z umetnikoma pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma.
Slovenski solisti
Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana v soboto, 29. 2. 2020, premierno uprizarja opero Giuseppeja Verdija Luisa Miller. V vlogi naslovne junakinje nastopa prvakinja ljubljanske Opere, sopranistka Martina Zadro, ki letos praznuje tudi 25 letnico svojega umetniškega delovanja. O najnovejši uprizoritvi in o svoji umetniški poti je spregovorila v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma. (Na fotografiji Martina Zadro kot Luisa Miller, avtorica fotografije Darja Štravs Tisu)
Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana v soboto, 29. 2. 2020, premierno uprizarja opero Giuseppeja Verdija Luisa Miller. V vlogi naslovne junakinje nastopa prvakinja ljubljanske Opere, sopranistka Martina Zadro, ki letos praznuje tudi 25 letnico svojega umetniškega delovanja. O najnovejši uprizoritvi in o svoji umetniški poti je spregovorila v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma. (Na fotografiji Martina Zadro kot Luisa Miller, avtorica fotografije Darja Štravs Tisu)
Slovenski solisti
V petek, 7. februarja 2020, bo ob pol osmih v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata 8. tradicionalni zimski koncert, ki ga pripravlja kitarist in skladatelj Timotej Kosovinc. Tokrat bo nastopil z violinistko Ano Julijo Mlejnik, pianistko Majo Gombač in violončelistom Sebastianom Bertoncljem, na sporedu pa bodo dela španskega skladatelja Isaaca Albeniza ter njegova avtorska glasba. Timotej Kosovinc je kitaro in kompozicijo doštudiral na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju, navdih za svoje skladbe pa najde v različnih zvrsteh glasbe, saj želi v svoji glasbi govoriti jezik, ki ga lahko razumejo vsi. O tem je med drugim spregovoril v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
V petek, 7. februarja 2020, bo ob pol osmih v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata 8. tradicionalni zimski koncert, ki ga pripravlja kitarist in skladatelj Timotej Kosovinc. Tokrat bo nastopil z violinistko Ano Julijo Mlejnik, pianistko Majo Gombač in violončelistom Sebastianom Bertoncljem, na sporedu pa bodo dela španskega skladatelja Isaaca Albeniza ter njegova avtorska glasba. Timotej Kosovinc je kitaro in kompozicijo doštudiral na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju, navdih za svoje skladbe pa najde v različnih zvrsteh glasbe, saj želi v svoji glasbi govoriti jezik, ki ga lahko razumejo vsi. O tem je med drugim spregovoril v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
Slovenski solisti
V oddaji gostimo pianista Nejca Lavrenčiča, ki bo v četrtek, 30.1.2020, nastopil v ljubljanski Drami z zanimivim projektom Zimsko popotovanje/Kralji ulice, v okviru katerega se bo recital Schubertovih samospevov povezal z zgodbami slovenskih brezdomcev. Nejca Lavrenčiča, ki je dejaven kot solist, komorni glasbenik, pedagog in umetniški vodja Kulturno umetniškega zavoda PerArtem ter koncertnega cikla Samospevanje, je pred radijski mikrofon povabila Anamarija Štukelj Cusma. V oddaji bomo predvajali samospeve, ki jih je umetnik izvedel s priznanimi domačimi in tujimi pevkami in pevci, Sabino Cvilak, Nuško Drašček, Mojco Vedernjak, Cristino Segura Rodriguez, Arianno Rinaldi, Arturjem Rožkom in Marcosom Finkom.
V oddaji gostimo pianista Nejca Lavrenčiča, ki bo v četrtek, 30.1.2020, nastopil v ljubljanski Drami z zanimivim projektom Zimsko popotovanje/Kralji ulice, v okviru katerega se bo recital Schubertovih samospevov povezal z zgodbami slovenskih brezdomcev. Nejca Lavrenčiča, ki je dejaven kot solist, komorni glasbenik, pedagog in umetniški vodja Kulturno umetniškega zavoda PerArtem ter koncertnega cikla Samospevanje, je pred radijski mikrofon povabila Anamarija Štukelj Cusma. V oddaji bomo predvajali samospeve, ki jih je umetnik izvedel s priznanimi domačimi in tujimi pevkami in pevci, Sabino Cvilak, Nuško Drašček, Mojco Vedernjak, Cristino Segura Rodriguez, Arianno Rinaldi, Arturjem Rožkom in Marcosom Finkom.
Slovenski solisti
V četrtek, 16. januarja 2020, bo v Slovenski filharmoniji slovesen koncert, na katerem bo Zbor Slovenske filharmonije, skupaj z nekaterimi inštrumentalisti in pod vodstvom dirigentke Jerice Bukovec, izvedel izbor Lebičevih zborovskih del. Lojze Lebič, ki je za svoj bogat opus prejel že številne ugledne nagrade in priznanja, med njimi so tri nagrade Prešernovega sklada, Prešernova in Kozinova nagrada, bo na koncertu imenovan za častnega člana Slovenske filharmonije. Ob tej priložnosti smo v oddajo Slovenski solisti povabili stalno gostujočo dirigentko Zbora Slovenske filharmonije, Jerico Bukovec. Z njo se je pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma. (Foto:Jana Jocif)
V četrtek, 16. januarja 2020, bo v Slovenski filharmoniji slovesen koncert, na katerem bo Zbor Slovenske filharmonije, skupaj z nekaterimi inštrumentalisti in pod vodstvom dirigentke Jerice Bukovec, izvedel izbor Lebičevih zborovskih del. Lojze Lebič, ki je za svoj bogat opus prejel že številne ugledne nagrade in priznanja, med njimi so tri nagrade Prešernovega sklada, Prešernova in Kozinova nagrada, bo na koncertu imenovan za častnega člana Slovenske filharmonije. Ob tej priložnosti smo v oddajo Slovenski solisti povabili stalno gostujočo dirigentko Zbora Slovenske filharmonije, Jerico Bukovec. Z njo se je pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma. (Foto:Jana Jocif)
Slovenski solisti
Dirigent Marko Munih je v šestih desetletjih močno zaznamoval glasbeno življenje pri nas, za svoje umetniško poustvarjanje je bil tudi večkrat nagrajen. Med drugim je prejel študentsko Prešernovo nagrado, dve nagradi Prešernovega sklada, Bettetovo nagrado in srebrni častni znak svobode Republike Slovenije za dolgoletno delo v glasbeni dejavnosti. Nagrado, zlato plaketo za življenjsko delo, mu je podelil tudi Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Takrat smo Marka Muniha povabili v oddajo, v kateri je v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma spregovoril o svoji življenjski in glasbeni poti. (Foto: JSKD)
Dirigent Marko Munih je v šestih desetletjih močno zaznamoval glasbeno življenje pri nas, za svoje umetniško poustvarjanje je bil tudi večkrat nagrajen. Med drugim je prejel študentsko Prešernovo nagrado, dve nagradi Prešernovega sklada, Bettetovo nagrado in srebrni častni znak svobode Republike Slovenije za dolgoletno delo v glasbeni dejavnosti. Nagrado, zlato plaketo za življenjsko delo, mu je podelil tudi Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Takrat smo Marka Muniha povabili v oddajo, v kateri je v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma spregovoril o svoji življenjski in glasbeni poti. (Foto: JSKD)
Slovenski solisti
V oddaji gostimo pianistko Tatjano Kaučič in klarinetista Dušana Sodjo. Življenjska in umetniška sopotnika sta nazadnje izdala ploščo z naslovom V objemu dvojine, na kateri predstavljata slovensko ljudsko motiviko v avtorski obdelavi slovenskih skladateljev, Andreja Mákorja, Tomaža Habeta, Katarine Pustinek Rakar, Janija Goloba, Petra Šavlija, Tadeje Vulc, Andreja Missona in Helene Vidic. Z gostoma se je pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma.
V oddaji gostimo pianistko Tatjano Kaučič in klarinetista Dušana Sodjo. Življenjska in umetniška sopotnika sta nazadnje izdala ploščo z naslovom V objemu dvojine, na kateri predstavljata slovensko ljudsko motiviko v avtorski obdelavi slovenskih skladateljev, Andreja Mákorja, Tomaža Habeta, Katarine Pustinek Rakar, Janija Goloba, Petra Šavlija, Tadeje Vulc, Andreja Missona in Helene Vidic. Z gostoma se je pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma.
Slovenski solisti
V središču glasbenega zanimanja Luce Ferrinija so skladbe od baroka do sodobnosti in najnovejših del slovenskih in drugih sodobnih skladateljev
V središču glasbenega zanimanja Luce Ferrinija so skladbe od baroka do sodobnosti in najnovejših del slovenskih in drugih sodobnih skladateljev
Slovenski solisti
Violina ima v jazzu dolgo tradicijo. Pravzaprav je bila pomemben spremljevalni inštrument že od samih začetkov jazza na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Kot solisti pa so se med prvimi uveljavili Stuff Smith, Eddie South, Joe Venuti in Stephane Grappelli. V 30.-ih letih omenimo vsaj Raya Nacea, slovitega trobentača v orkestru Duka Elligtona, ki je velikokrat poprijel tudi za violino. Tudi pri nas nismo preveč zaostajali, eden vodilnih slovenskih jazzistov vseh časov, trobentač Petar Ugrin, je večkrat igral jazz tudi na violino. Družinsko tradicijo radicijo nadaljuje njegov sin, Peter Ugrin. Je eden redkih slovenskih jazzovskih violinistov. Predstavljamo ploščo Swingatan.
Violina ima v jazzu dolgo tradicijo. Pravzaprav je bila pomemben spremljevalni inštrument že od samih začetkov jazza na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Kot solisti pa so se med prvimi uveljavili Stuff Smith, Eddie South, Joe Venuti in Stephane Grappelli. V 30.-ih letih omenimo vsaj Raya Nacea, slovitega trobentača v orkestru Duka Elligtona, ki je velikokrat poprijel tudi za violino. Tudi pri nas nismo preveč zaostajali, eden vodilnih slovenskih jazzistov vseh časov, trobentač Petar Ugrin, je večkrat igral jazz tudi na violino. Družinsko tradicijo radicijo nadaljuje njegov sin, Peter Ugrin. Je eden redkih slovenskih jazzovskih violinistov. Predstavljamo ploščo Swingatan.
Slovenski solisti
Flavtistka in pedagoginja, ki je pred kratkim doktorirala iz interakcije med umetniškim in pedagoškim izobraževanjem bodočih učiteljev, je z nami delila nekaj malega o svoji doktorski disretaciji in še marsikaj drugega. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je diplomirala in zaključila specialistični študij, nato pa se je izpopolnjevala še na Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju. V času študija se je redno udeleževala nacionalnih in mednarodnih tekmovanj, kjer je prejela številne nagrade. Svojo poklicno pot je začela v orkestru Slovenske filharmonije, delovala pa je tudi kot solo flavtistka v Orkestru opere in baleta v Ljubljani. Sodeluje v različnih komornih ansamblih z priznanimi slovenskimi in tujimi umetniki, od leta 2001 je članica mednarodnega kvarteta flavt 4Syrinx. Od leta 1995 je redna profesorica na Akademiji za glasbo v Ljubljani, od leta 2008 pa poučuje še na Glasbeni akademiji v Zagrebu. Na njene uspehe na akademskem področju kažejo številne mednarodne in nacionalne nagrade, ki jih prejemajo njeni študenti. Redno vodi mednarodne seminarje v Sloveniji in tujini ter je članica strokovnih žirij na mednarodnih tekmovanjih. V oddaji lahko slišite: Andre Jolivet: Chant de Linos Wolfgang Amadeus Mozart: Koncert za flavto, harfo in orkester v C-duru, K. 299 – 1. stavek: Allegro Slavko Ludvik Šuklar: Scream Jacques Ibert: Koncert za flavto in orkester
Flavtistka in pedagoginja, ki je pred kratkim doktorirala iz interakcije med umetniškim in pedagoškim izobraževanjem bodočih učiteljev, je z nami delila nekaj malega o svoji doktorski disretaciji in še marsikaj drugega. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je diplomirala in zaključila specialistični študij, nato pa se je izpopolnjevala še na Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju. V času študija se je redno udeleževala nacionalnih in mednarodnih tekmovanj, kjer je prejela številne nagrade. Svojo poklicno pot je začela v orkestru Slovenske filharmonije, delovala pa je tudi kot solo flavtistka v Orkestru opere in baleta v Ljubljani. Sodeluje v različnih komornih ansamblih z priznanimi slovenskimi in tujimi umetniki, od leta 2001 je članica mednarodnega kvarteta flavt 4Syrinx. Od leta 1995 je redna profesorica na Akademiji za glasbo v Ljubljani, od leta 2008 pa poučuje še na Glasbeni akademiji v Zagrebu. Na njene uspehe na akademskem področju kažejo številne mednarodne in nacionalne nagrade, ki jih prejemajo njeni študenti. Redno vodi mednarodne seminarje v Sloveniji in tujini ter je članica strokovnih žirij na mednarodnih tekmovanjih. V oddaji lahko slišite: Andre Jolivet: Chant de Linos Wolfgang Amadeus Mozart: Koncert za flavto, harfo in orkester v C-duru, K. 299 – 1. stavek: Allegro Slavko Ludvik Šuklar: Scream Jacques Ibert: Koncert za flavto in orkester
Slovenski solisti
“Vedno sem rada pela”, je zapisala sopranistka Mojca Bitenc, gostja tokratne oddaje. Z diplomo summa cum laude je končala magistrski študij petja na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu doc. Barbare Jernejčič Fürst, zatem še podiplomski študij petja na zagrebški akademiji za glasbo pri prof. Vlatki Oršanić. Na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani je končala tudi študij medicine. Zdaj je redna gostja na domačih in tujih opernih oz. koncertnih odrih. O glasbi in medicini, o petju in življenju – v oddaji, ki jo pripravlja Polona Gantar.
“Vedno sem rada pela”, je zapisala sopranistka Mojca Bitenc, gostja tokratne oddaje. Z diplomo summa cum laude je končala magistrski študij petja na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu doc. Barbare Jernejčič Fürst, zatem še podiplomski študij petja na zagrebški akademiji za glasbo pri prof. Vlatki Oršanić. Na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani je končala tudi študij medicine. Zdaj je redna gostja na domačih in tujih opernih oz. koncertnih odrih. O glasbi in medicini, o petju in življenju – v oddaji, ki jo pripravlja Polona Gantar.
Slovenski solisti
Lucas Somoza Osterc je študij opernega petja končal v opernem gledališču Teatro Colón v Buenos Airesu. Že kot otrok je z mamo rad zahajal v opero in se pri štirinajstih odločil, da bo postal operni pevec. Leta 2012 se je preselil v Slovenijo…
Lucas Somoza Osterc je študij opernega petja končal v opernem gledališču Teatro Colón v Buenos Airesu. Že kot otrok je z mamo rad zahajal v opero in se pri štirinajstih odločil, da bo postal operni pevec. Leta 2012 se je preselil v Slovenijo…
Slovenski solisti
Gostja je prva slovenska diplomirana citrarka Irena Anžič, ki je leta 2007 na Visoki šoli za glasbo v Münchnu opravila umetniško specializacijo iz citer pri profesorju Georgu Glaslu. Je prejemnica več priznanj in nagrad v mednarodnem in slovenskem prostoru, bila je dolgoletna članica Slovenskega citrarskega kvarteta in podpredsednica Citrarskega društva Slovenije, s svojim velikim zavzemanjem pa je zaslužna za vključitev citer v program srednjih glasbenih šol. Citre poučuje na glasbeni šoli v Slovenski Bistrici in na nižji ter srednji stopnji Glasbene šole v Celju. Je avtorica učbenika v več delih in izbranih pesmi za začetnike, izdala je tri samostojne zgoščenke – »Zither Moves«, »Cvetje v Bachu« in »Vrtavka« - z lastnimi avtorskimi skladbami, priredbami in novitetami naših in tujih avtorjev. Nastopa solistično in v različnih komornih zasedbah, citre pa bolj kot ljudsko predstavlja kot virtuozno koncertno glasbilo.
Gostja je prva slovenska diplomirana citrarka Irena Anžič, ki je leta 2007 na Visoki šoli za glasbo v Münchnu opravila umetniško specializacijo iz citer pri profesorju Georgu Glaslu. Je prejemnica več priznanj in nagrad v mednarodnem in slovenskem prostoru, bila je dolgoletna članica Slovenskega citrarskega kvarteta in podpredsednica Citrarskega društva Slovenije, s svojim velikim zavzemanjem pa je zaslužna za vključitev citer v program srednjih glasbenih šol. Citre poučuje na glasbeni šoli v Slovenski Bistrici in na nižji ter srednji stopnji Glasbene šole v Celju. Je avtorica učbenika v več delih in izbranih pesmi za začetnike, izdala je tri samostojne zgoščenke – »Zither Moves«, »Cvetje v Bachu« in »Vrtavka« - z lastnimi avtorskimi skladbami, priredbami in novitetami naših in tujih avtorjev. Nastopa solistično in v različnih komornih zasedbah, citre pa bolj kot ljudsko predstavlja kot virtuozno koncertno glasbilo.
Slovenski solisti
Umetnik izvaja glasbo iz baročnih obdobij vse do najnovejše glasbe, s posebnim poudarkom na glasbi slovenskih primorskih skladateljev.
Umetnik izvaja glasbo iz baročnih obdobij vse do najnovejše glasbe, s posebnim poudarkom na glasbi slovenskih primorskih skladateljev.
Slovenski solisti
Betka Bizjak Kotnik poučuje saksofon na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. Diplomirala je na ljubljanski akademiji za glasbo pri Matjažu Drevenšku, kjer je končala tudi podiplomski specialistični študij, izpopolnjevala pa se je še na Konservatoriju za glasbo v Lyonu pri Jean-Denis Michatu. V preteklosti je v duu s pianistko Milanko Črešnik koncertirala doma in na tujem, snemala za Radio Slovenija in izdala zgoščenko Repliques. Poleg tega je članica kvarteta saksofonov Roya, s katerim je že izvedla recitale na Hrvaškem, Poljskem, v Srbiji, Sloveniji in na Svetovnem kongresu saksofonistov v Strasbourgu v Franciji, kot članica Ansambla za sodobno glasbo Neofonija pa je nastopila v abonmajskih ciklih Cankarjevega doma Predihano. Dejavna je tudi kot predavateljica na poletnih šolah in seminarjih saksofona, v zadnjih letih pa sodeluje tudi pri izvedbi mednarodnega festivala EMONA v organizaciji Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. program: Nina Šenk: IMPETUS ZA SAKSOFON IN KLAVIR Saksofon: BETKA BIZJAK KOTNIK, Klavir: MILANKA ČREŠNIK Janez Matičič: REPLIQUES ZA ALTOVSKI SAKSOFON IN KLAVIR Saksofon: BETKA BIZJAK KOTNIK, Klavir: MILANKA ČREŠNIK Bor Turel: VOYAGE IMAGINAIRE VERS UN RIVAGE INCONUE ZA ALT SAKSOFON IN ELEKTROAKUSTIČNI POSNETEK Saksofon: BETKA KOTNIK, Elektronika: BOR TUREL Oliwia Abravesh: HISTORIE Z ODDALL ZA KVARTET SAKSOFONOV, ELEKTRONIKO IN ŽENSKI GLAS Ansambel: KVARTET SAKSOFONOV ROYA, Vokal: ZVEZDANA NOVAKOVIĆ
Betka Bizjak Kotnik poučuje saksofon na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. Diplomirala je na ljubljanski akademiji za glasbo pri Matjažu Drevenšku, kjer je končala tudi podiplomski specialistični študij, izpopolnjevala pa se je še na Konservatoriju za glasbo v Lyonu pri Jean-Denis Michatu. V preteklosti je v duu s pianistko Milanko Črešnik koncertirala doma in na tujem, snemala za Radio Slovenija in izdala zgoščenko Repliques. Poleg tega je članica kvarteta saksofonov Roya, s katerim je že izvedla recitale na Hrvaškem, Poljskem, v Srbiji, Sloveniji in na Svetovnem kongresu saksofonistov v Strasbourgu v Franciji, kot članica Ansambla za sodobno glasbo Neofonija pa je nastopila v abonmajskih ciklih Cankarjevega doma Predihano. Dejavna je tudi kot predavateljica na poletnih šolah in seminarjih saksofona, v zadnjih letih pa sodeluje tudi pri izvedbi mednarodnega festivala EMONA v organizaciji Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. program: Nina Šenk: IMPETUS ZA SAKSOFON IN KLAVIR Saksofon: BETKA BIZJAK KOTNIK, Klavir: MILANKA ČREŠNIK Janez Matičič: REPLIQUES ZA ALTOVSKI SAKSOFON IN KLAVIR Saksofon: BETKA BIZJAK KOTNIK, Klavir: MILANKA ČREŠNIK Bor Turel: VOYAGE IMAGINAIRE VERS UN RIVAGE INCONUE ZA ALT SAKSOFON IN ELEKTROAKUSTIČNI POSNETEK Saksofon: BETKA KOTNIK, Elektronika: BOR TUREL Oliwia Abravesh: HISTORIE Z ODDALL ZA KVARTET SAKSOFONOV, ELEKTRONIKO IN ŽENSKI GLAS Ansambel: KVARTET SAKSOFONOV ROYA, Vokal: ZVEZDANA NOVAKOVIĆ
Slovenski solisti
Gost oddaje skladatelj in pianist Žiga Stanič se predstavi kot interpret svojih skladb in del tujih avtorjev.
Gost oddaje skladatelj in pianist Žiga Stanič se predstavi kot interpret svojih skladb in del tujih avtorjev.
Slovenski solisti
Flavtistka na kljunastih flavtah Mateja Bajt: pogovor z glasbenico in skladbe poznobaročnih skladateljev: J. J. Quantz, F. Couperin, G. Ph. Telemann
Flavtistka na kljunastih flavtah Mateja Bajt: pogovor z glasbenico in skladbe poznobaročnih skladateljev: J. J. Quantz, F. Couperin, G. Ph. Telemann
Slovenski solisti
Gostja tokratne oddaje Slovenski solisti je mezzosopranistka Barbara Jernejčič Fürst, pevka in pevska pedagoginja. Svoj čas si je želela postati zborovska dirigentka; to ji je tudi uspelo – poleg študija glasbeno dramskega upodabljanja je na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu končala tudi študij zborovskega dirigiranja. Nad partiturami ima torej zelo dober pregled – tako nad »klasičnimi« kot »modernimi« – té, zadnje ji pomenijo še posebej velik izziv. Kot ji nasploh pomeni koncertiranje in poučevanje – na ljubljanski Akademiji za glasbo svoje znanje, izkušnje in poglede na glasbo že nekaj let predano prenaša na mlajše rodove. O vsem tem in morda še o čem – v pogovoru s Polono Gantar.
Gostja tokratne oddaje Slovenski solisti je mezzosopranistka Barbara Jernejčič Fürst, pevka in pevska pedagoginja. Svoj čas si je želela postati zborovska dirigentka; to ji je tudi uspelo – poleg študija glasbeno dramskega upodabljanja je na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu končala tudi študij zborovskega dirigiranja. Nad partiturami ima torej zelo dober pregled – tako nad »klasičnimi« kot »modernimi« – té, zadnje ji pomenijo še posebej velik izziv. Kot ji nasploh pomeni koncertiranje in poučevanje – na ljubljanski Akademiji za glasbo svoje znanje, izkušnje in poglede na glasbo že nekaj let predano prenaša na mlajše rodove. O vsem tem in morda še o čem – v pogovoru s Polono Gantar.
Slovenski solisti
Inga Ulokina je iz violine magistrirala na Akademiji za glasbo v Zagrebu. Med študijem se je izpopolnjevala na Visoki šoli za glasbo v Kölnu in na Konservatoriju Antona Brucknerja v Linzu. Uspešno je sodelovala na več mednarodnih in državnih tekmovanjih, prav tako je prejela prvo nagrado na tekmovanju komorne glasbe na državnem tekmovanju v Zagrebu, Dekanove nagrade Zagrebške akademije ter številne nagrade na mednarodnih tekmovanjih Alpe – Adria v Gorici, Ars Nova v Trstu in drugih. Pet let je bila članica Zagrebških solistov, trenutno pa deluje v Zagrebškem komornem orkestru. Posveča se komornemu muziciranju, poučevanju in snovanju didaktičnih iger za mlade violiniste ter vodenju mednarodnega tekmovanja mladih violinistov Oscar Rieding.
Inga Ulokina je iz violine magistrirala na Akademiji za glasbo v Zagrebu. Med študijem se je izpopolnjevala na Visoki šoli za glasbo v Kölnu in na Konservatoriju Antona Brucknerja v Linzu. Uspešno je sodelovala na več mednarodnih in državnih tekmovanjih, prav tako je prejela prvo nagrado na tekmovanju komorne glasbe na državnem tekmovanju v Zagrebu, Dekanove nagrade Zagrebške akademije ter številne nagrade na mednarodnih tekmovanjih Alpe – Adria v Gorici, Ars Nova v Trstu in drugih. Pet let je bila članica Zagrebških solistov, trenutno pa deluje v Zagrebškem komornem orkestru. Posveča se komornemu muziciranju, poučevanju in snovanju didaktičnih iger za mlade violiniste ter vodenju mednarodnega tekmovanja mladih violinistov Oscar Rieding.
Slovenski solisti
Mladi kontrabasist je leta 2011 opravil avdicijo in začel igrati v orkestru Dunajske filharmonije oziroma Dunajske državne opere. Po treh letih je postal polnovredni Dunajski filharmonik, takrat prvi slovenski glasbenik v tem znamenitem orkestru. V četrtek bo na drugem koncertu cikla Kromatika kot solist stopil pred svoj nekdanji orkester, Simfonike RTV Slovenija. Med pripravami na koncert smo ga v živo gostili v studiu programa Ars.
Mladi kontrabasist je leta 2011 opravil avdicijo in začel igrati v orkestru Dunajske filharmonije oziroma Dunajske državne opere. Po treh letih je postal polnovredni Dunajski filharmonik, takrat prvi slovenski glasbenik v tem znamenitem orkestru. V četrtek bo na drugem koncertu cikla Kromatika kot solist stopil pred svoj nekdanji orkester, Simfonike RTV Slovenija. Med pripravami na koncert smo ga v živo gostili v studiu programa Ars.
Slovenski solisti
V oddaji gostimo pianistko Tatjano Kaučič in klarinetista Dušana Sodjo. Med njunimi zadnjimi zelo odmevnimi projekti je plošča z naslovom V objemu dvojine, na kateri predstavljata slovensko ljudsko motiviko v avtorski obdelavi slovenskih skladateljev. O tem sta pripovedovala v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
V oddaji gostimo pianistko Tatjano Kaučič in klarinetista Dušana Sodjo. Med njunimi zadnjimi zelo odmevnimi projekti je plošča z naslovom V objemu dvojine, na kateri predstavljata slovensko ljudsko motiviko v avtorski obdelavi slovenskih skladateljev. O tem sta pripovedovala v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
Slovenski solisti
Gost v oddaji je pianist in profesor na ljubljanski Akademiji za glasbo, Miha Haas. Veliko nastopa kot solist in komorni glasbenik, na tujih univerzah in mednarodnih konferencah se je večkrat predstavil tudi kot predavatelj. 6. novembra 2018 bo kot pianist nastopil v okviru festivala Slowind, o svoji umetniški poti pa je pripovedoval v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma. Glasba v oddaji: Matičič, Grieg, Šenk, Chopin, Weber.
Gost v oddaji je pianist in profesor na ljubljanski Akademiji za glasbo, Miha Haas. Veliko nastopa kot solist in komorni glasbenik, na tujih univerzah in mednarodnih konferencah se je večkrat predstavil tudi kot predavatelj. 6. novembra 2018 bo kot pianist nastopil v okviru festivala Slowind, o svoji umetniški poti pa je pripovedoval v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma. Glasba v oddaji: Matičič, Grieg, Šenk, Chopin, Weber.
Slovenski solisti
Kitarist in skladatelj Timotej Kosovinc je študiral kitaro in kompozicijo na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju. Veliko nastopa kot interpret svojih del, s katerimi želi doseči vse ljudi. Ob 70 letnici Glasbene šole Moste Polje je 25.9.2018 nastopil na slavnostnem koncertu, ob tej priložnosti je v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma spregovoril o svoji umetniški poti. Kot gost se mu je v oddaji pridružil tudi violinist Nikola Pajanović, prejemnik druge nagrade letošnjega mednarodnega tekmovanja Evrovizijski mladi glasbenik.Skupaj sta v živo izvedla Kosovinčevo Cavatino v priredbi za violino in kitaro.
Kitarist in skladatelj Timotej Kosovinc je študiral kitaro in kompozicijo na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju. Veliko nastopa kot interpret svojih del, s katerimi želi doseči vse ljudi. Ob 70 letnici Glasbene šole Moste Polje je 25.9.2018 nastopil na slavnostnem koncertu, ob tej priložnosti je v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma spregovoril o svoji umetniški poti. Kot gost se mu je v oddaji pridružil tudi violinist Nikola Pajanović, prejemnik druge nagrade letošnjega mednarodnega tekmovanja Evrovizijski mladi glasbenik.Skupaj sta v živo izvedla Kosovinčevo Cavatino v priredbi za violino in kitaro.
Slovenski solisti
V oddaji gostimo sopranistko Elviro Hasanagić, ki že dobro desetletje živi in ustvarja v Nemčiji, v Slovenijo pa se zelo rada vrača. V Viteški dvorani ljubljanskih Križank 18.9.2018 s pianistko Andrejo Kosmač pripravlja večer samospevov. Ob tej priložnosti se je z umetnico pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma.
V oddaji gostimo sopranistko Elviro Hasanagić, ki že dobro desetletje živi in ustvarja v Nemčiji, v Slovenijo pa se zelo rada vrača. V Viteški dvorani ljubljanskih Križank 18.9.2018 s pianistko Andrejo Kosmač pripravlja večer samospevov. Ob tej priložnosti se je z umetnico pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma.
Slovenski solisti
V novi sezoni oddaje Slovenski solisti gostimo slovensko harfistko Tino Žerdin, ki po končanem študiju harfe umetniško deluje na Dunaju, kot solistka, komorna in orkestrska glasbenica pa se zelo uspešno predstavlja tudi v Sloveniji in drugod po svetu. V oddaji premierno predstavljamo tudi nekaj njenih najnovejših izvedb. Glasba v oddaji: Händel, Wagner, Pompe, Sojar Voglar, Debussy in Ibert. (Avtorica fotografije: Nancy Horovitz)
V novi sezoni oddaje Slovenski solisti gostimo slovensko harfistko Tino Žerdin, ki po končanem študiju harfe umetniško deluje na Dunaju, kot solistka, komorna in orkestrska glasbenica pa se zelo uspešno predstavlja tudi v Sloveniji in drugod po svetu. V oddaji premierno predstavljamo tudi nekaj njenih najnovejših izvedb. Glasba v oddaji: Händel, Wagner, Pompe, Sojar Voglar, Debussy in Ibert. (Avtorica fotografije: Nancy Horovitz)
Slovenski solisti
V poletni reprizi oddaje bomo najprej predvajali del pogovora z vsestranskim glasbenikom Vladimirjem Hrovatom. Vrsto let je bil član Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, zdaj pa je, kot je povedal v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma, dejaven predvsem kot skladatelj, orgličar in umetniški vodja ansambla ustnih harmonik Sorarmonica. O ustni harmoniki je v oddaji marca letos spregovoril tudi Miro Božič, ki je po poklicu arhitekt, vendar že od otroštva raziskuje zmožnosti tega glasbila in ga predstavlja na koncertnih odrih…
V poletni reprizi oddaje bomo najprej predvajali del pogovora z vsestranskim glasbenikom Vladimirjem Hrovatom. Vrsto let je bil član Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, zdaj pa je, kot je povedal v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma, dejaven predvsem kot skladatelj, orgličar in umetniški vodja ansambla ustnih harmonik Sorarmonica. O ustni harmoniki je v oddaji marca letos spregovoril tudi Miro Božič, ki je po poklicu arhitekt, vendar že od otroštva raziskuje zmožnosti tega glasbila in ga predstavlja na koncertnih odrih…
Slovenski solisti
V oddaji predstavljamo pianistko in skladateljico Kajo Draksler, ki že dobro desetletje živi in ustvarja na Nizozemskem. Zaradi koncertov se pogosto vrača v domovino in letos marca je o svojem delu in glasbi spregovorila v oddaji Slovenski solisti. Jazzovski trobentar in skladatelj Igor Matković je bil gost oddaje pred koncertom novembra lani, ko je kot glavni solist nastopil skupaj z Big Bandom RTV Slovenija v ljubljanskem Kinu Šiška.
V oddaji predstavljamo pianistko in skladateljico Kajo Draksler, ki že dobro desetletje živi in ustvarja na Nizozemskem. Zaradi koncertov se pogosto vrača v domovino in letos marca je o svojem delu in glasbi spregovorila v oddaji Slovenski solisti. Jazzovski trobentar in skladatelj Igor Matković je bil gost oddaje pred koncertom novembra lani, ko je kot glavni solist nastopil skupaj z Big Bandom RTV Slovenija v ljubljanskem Kinu Šiška.
Slovenski solisti
Pianistka Lovorka Nemeš Dular je 16.7.2018 v okviru festivala Imago Sloveniae nastopila v Mestnem muzeju v Ljubljani, na koncertu pa je izvedla skladbe Einojuhanija Rautavaare in Janeza Matičiča. S tem slovenskim skladateljem je tudi sicer povezana njena umetniška pot, kot je povedala v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma… V oddaji smo januarja letos gostili tudi pianista Klemna Golnerja, ki poleg tega, da nastopa kot solist in komorni glasbenik, igra tudi veliko simfonične literature, saj je stalni član Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.
Pianistka Lovorka Nemeš Dular je 16.7.2018 v okviru festivala Imago Sloveniae nastopila v Mestnem muzeju v Ljubljani, na koncertu pa je izvedla skladbe Einojuhanija Rautavaare in Janeza Matičiča. S tem slovenskim skladateljem je tudi sicer povezana njena umetniška pot, kot je povedala v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma… V oddaji smo januarja letos gostili tudi pianista Klemna Golnerja, ki poleg tega, da nastopa kot solist in komorni glasbenik, igra tudi veliko simfonične literature, saj je stalni član Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.
Slovenski solisti
V oddaji najprej predvajamo del pogovora s tenoristom Acom Aleksandrom Biščevićem, ki smo ga v oddaji gostili novembra lani, ko je v Slovenski filharmoniji z lutnjarjem Borom Zuljanom pripravil koncert za vokalni abonma. Ob januarski premieri Mozartove opere Don Giovanni pa smo v oddajo povabili tudi pevca naslovne vloge, baritonista Jožeta Vidica. Prvak ljubljanske Opere je letos praznoval tudi 25 let od svojega prvega solističnega nastopa v tej ustanovi.
V oddaji najprej predvajamo del pogovora s tenoristom Acom Aleksandrom Biščevićem, ki smo ga v oddaji gostili novembra lani, ko je v Slovenski filharmoniji z lutnjarjem Borom Zuljanom pripravil koncert za vokalni abonma. Ob januarski premieri Mozartove opere Don Giovanni pa smo v oddajo povabili tudi pevca naslovne vloge, baritonista Jožeta Vidica. Prvak ljubljanske Opere je letos praznoval tudi 25 let od svojega prvega solističnega nastopa v tej ustanovi.
Slovenski solisti
V tokratni poletni reprizi oddaje Slovenski solisti bomo najprej spomnili na letošnjega prejemnika Prešernove nagrade za življenjsko delo, baletnega plesalca Janeza Mejača. Na odru ljubljanske Opere je plesal dobra tri desetletja, ustvaril je več kot 80 vlog in sodeloval s številnimi domačimi in tujimi koreografi in plesalci. Odrskim deskam ostaja zvest še danes kot pedagog in koreograf. Ob stoletnici slovenskega baleta, ki jo praznujemo v tem letu, smo v oddaji gostili tudi velikega poznavalca baletne umetnosti, dr. Henrika Neubauerja, ki je bil najprej baletni solist, pozneje pa je deloval kot koreograf, operni režiser, umetniški vodja ljubljanskega in mariborskega baleta, direktor ljubljanskega festivala in profesor na Akademiji za glasbo. Končal je tudi medicino in vrsto let delal kot zdravnik.V njegovem opusu je več kot 30 knjig in 500 strokovnih člankov, aprila pa je predstavil svojo najnovejšo knjigo Baleti slovenskih skladateljev – od Možička do baletnega Fausta, v kateri sistematično predstavlja celovečerne balete in krajše baletne skladbe, ki so jih slovenski skladatelji napisali od začetka 20. stoletja do danes.
V tokratni poletni reprizi oddaje Slovenski solisti bomo najprej spomnili na letošnjega prejemnika Prešernove nagrade za življenjsko delo, baletnega plesalca Janeza Mejača. Na odru ljubljanske Opere je plesal dobra tri desetletja, ustvaril je več kot 80 vlog in sodeloval s številnimi domačimi in tujimi koreografi in plesalci. Odrskim deskam ostaja zvest še danes kot pedagog in koreograf. Ob stoletnici slovenskega baleta, ki jo praznujemo v tem letu, smo v oddaji gostili tudi velikega poznavalca baletne umetnosti, dr. Henrika Neubauerja, ki je bil najprej baletni solist, pozneje pa je deloval kot koreograf, operni režiser, umetniški vodja ljubljanskega in mariborskega baleta, direktor ljubljanskega festivala in profesor na Akademiji za glasbo. Končal je tudi medicino in vrsto let delal kot zdravnik.V njegovem opusu je več kot 30 knjig in 500 strokovnih člankov, aprila pa je predstavil svojo najnovejšo knjigo Baleti slovenskih skladateljev – od Možička do baletnega Fausta, v kateri sistematično predstavlja celovečerne balete in krajše baletne skladbe, ki so jih slovenski skladatelji napisali od začetka 20. stoletja do danes.
Slovenski solisti
27. junija 2018 bo v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani, v organizaciji festivala Imago Sloveniae, nastopil moški zbor Vokalna akademija Ljubljana. Z izbranim programom in glasbenimi gosti bo zbor obeležil desetletnico svojega umetniškega delovanja. Sestav vodi maestro Stojan Kuret, ki smo ga januarja gostili v oddaji Slovenski solisti, ko je prejel še eno v nizu uglednih priznanj, zlato plaketo za življenjsko delo Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije. V prvi poletni reprizi oddaje bo v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma spregovoril o svoji umetniški poti. V eni od oddaj smo v pretekli sezoni gostili tudi dirigenta Nejca Bečana, ki že vrsto let uspešno vodi Simfonični orkester Gimnazije Kranj. Od leta 2014 je tudi dirigent Policijskega orkestra Republike Slovenije, končal pa je tudi študij kompozicije.
27. junija 2018 bo v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani, v organizaciji festivala Imago Sloveniae, nastopil moški zbor Vokalna akademija Ljubljana. Z izbranim programom in glasbenimi gosti bo zbor obeležil desetletnico svojega umetniškega delovanja. Sestav vodi maestro Stojan Kuret, ki smo ga januarja gostili v oddaji Slovenski solisti, ko je prejel še eno v nizu uglednih priznanj, zlato plaketo za življenjsko delo Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije. V prvi poletni reprizi oddaje bo v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma spregovoril o svoji umetniški poti. V eni od oddaj smo v pretekli sezoni gostili tudi dirigenta Nejca Bečana, ki že vrsto let uspešno vodi Simfonični orkester Gimnazije Kranj. Od leta 2014 je tudi dirigent Policijskega orkestra Republike Slovenije, končal pa je tudi študij kompozicije.
Slovenski solisti
30.5.2018 visok jubilej, 80 let, praznuje trobentar Franc Korbar. Glasbi in trobenti je posvetil svoje življenje, z njima je prepotoval svet in na koncu pedagoške poti razvil tudi lastno tehniko igranja. Izdal je prvi slovenski učbenik za trobento, tri zbirke priredb ljudskih pesmi za trobila in vrsto zgoščenk. Kot skladatelj in aranžer se je veliko posvečal negovanju slovenskega ljudskega izročila. S Francem Korbarjem se je o njegovi življenjski in umetniški poti pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma.
30.5.2018 visok jubilej, 80 let, praznuje trobentar Franc Korbar. Glasbi in trobenti je posvetil svoje življenje, z njima je prepotoval svet in na koncu pedagoške poti razvil tudi lastno tehniko igranja. Izdal je prvi slovenski učbenik za trobento, tri zbirke priredb ljudskih pesmi za trobila in vrsto zgoščenk. Kot skladatelj in aranžer se je veliko posvečal negovanju slovenskega ljudskega izročila. S Francem Korbarjem se je o njegovi življenjski in umetniški poti pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma.
Slovenski solisti
Glasbena skupina Nova Schola Labacensis je ob svoji deseti obletnici delovanja izdala zgoščenko z naslovom Okcident sreča Orient. Ta predstavlja glasbeno popotovanje od Londona, Pariza, Rima in Benetk do Istanbula, Alepa, Širaza in Kabula. V oddajo Slovenski solisti smo ob tej priložnosti povabili ustanovitelja in umetniškega vodjo ansambla, lutnjarja Borisa Šinigoja. Potem ko je v prejšnji oddaji spregovoril predvsem o zahodnem glasbenem izročilu, v nadaljevanja pogovora predstavlja otomansko, afganistansko, perzijsko, arabsko in sefardsko glasbo. (Foto: Mare Lakovič)
Glasbena skupina Nova Schola Labacensis je ob svoji deseti obletnici delovanja izdala zgoščenko z naslovom Okcident sreča Orient. Ta predstavlja glasbeno popotovanje od Londona, Pariza, Rima in Benetk do Istanbula, Alepa, Širaza in Kabula. V oddajo Slovenski solisti smo ob tej priložnosti povabili ustanovitelja in umetniškega vodjo ansambla, lutnjarja Borisa Šinigoja. Potem ko je v prejšnji oddaji spregovoril predvsem o zahodnem glasbenem izročilu, v nadaljevanja pogovora predstavlja otomansko, afganistansko, perzijsko, arabsko in sefardsko glasbo. (Foto: Mare Lakovič)
Slovenski solisti
V oddaji gostimo kitarista, lutnjarja in filozofa Borisa Šinigoja, ki je leta 2008 ustanovil zasedbo Nova Schola Labacensis. Ob letošnji desetletnici delovanja je ansambel izdal ploščo s premišljenim glasbenim izborom, ki predstavlja dialog med zahodnim in vzhodnim glasbenim izročilom. Glasba v oddaji: J.B. Lully, G. Frescobaldi, H. Purcell, G.G. Kapsberger, D. Cantemir, O. Bek. (Foto: Dejan Bulut)
V oddaji gostimo kitarista, lutnjarja in filozofa Borisa Šinigoja, ki je leta 2008 ustanovil zasedbo Nova Schola Labacensis. Ob letošnji desetletnici delovanja je ansambel izdal ploščo s premišljenim glasbenim izborom, ki predstavlja dialog med zahodnim in vzhodnim glasbenim izročilom. Glasba v oddaji: J.B. Lully, G. Frescobaldi, H. Purcell, G.G. Kapsberger, D. Cantemir, O. Bek. (Foto: Dejan Bulut)
Slovenski solisti
V oddajo Slovenski solisti smo povabili violončelista Nikolaja Sajka, člana Simfoničnega orkestra SNG Maribor, ki že nekaj let neutrudno in inovativno programsko snuje glasbeni cikel komornih koncertov Carpe Artem. O svojem delu in ljubezni do glasbe je spregovoril v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
V oddajo Slovenski solisti smo povabili violončelista Nikolaja Sajka, člana Simfoničnega orkestra SNG Maribor, ki že nekaj let neutrudno in inovativno programsko snuje glasbeni cikel komornih koncertov Carpe Artem. O svojem delu in ljubezni do glasbe je spregovoril v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
Slovenski solisti
V četrtek, 12.aprila 2018, so v ljubljanski Operi predstavili knjigo Baleti slovenskih skladateljev – od Možička do baletnega Fausta avtorja Henrika Neubauerja. V njej avtor sistematično in natančno predstavlja celovečerne balete in krajše baletne skladbe, ki so jih slovenski skladatelji napisali od začetka 20. stoletja do danes. Henrik Neubauer je kot baletni solist odplesal več kot sedemdeset pomembnih vlog, pozneje pa je deloval kot koreograf in operni režiser. Bil je tudi umetniški vodja ljubljanskega in mariborskega baleta, direktor ljubljanskega festivala, profesor na Akademiji za glasbo, končal pa je tudi medicino in vrsto let delal kot zdravnik. Za svoje delo je leta 2009 prejel Zlati red za zasluge Republike Slovenije. Ob rojstnem dnevu smo Henrika Neubauerja, velikega poznavalca baletne in operne umetnosti pri nas, povabili v oddajo. O svojem življenju in delu je spregovoril v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma. (Foto: Gregor Mlakar)
V četrtek, 12.aprila 2018, so v ljubljanski Operi predstavili knjigo Baleti slovenskih skladateljev – od Možička do baletnega Fausta avtorja Henrika Neubauerja. V njej avtor sistematično in natančno predstavlja celovečerne balete in krajše baletne skladbe, ki so jih slovenski skladatelji napisali od začetka 20. stoletja do danes. Henrik Neubauer je kot baletni solist odplesal več kot sedemdeset pomembnih vlog, pozneje pa je deloval kot koreograf in operni režiser. Bil je tudi umetniški vodja ljubljanskega in mariborskega baleta, direktor ljubljanskega festivala, profesor na Akademiji za glasbo, končal pa je tudi medicino in vrsto let delal kot zdravnik. Za svoje delo je leta 2009 prejel Zlati red za zasluge Republike Slovenije. Ob rojstnem dnevu smo Henrika Neubauerja, velikega poznavalca baletne in operne umetnosti pri nas, povabili v oddajo. O svojem življenju in delu je spregovoril v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma. (Foto: Gregor Mlakar)
Slovenski solisti
Gosta v oddaji sta harfistka Maria Gamboz Gradišnik in trobentar Jure Gradišnik. Oba delujeta kot orkestrska in komorna glasbenika pa tudi kot solista. Maria je solo harfistka v orkestru ljubljanske Opere, Jure pa solo trobentač Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Življenjska sopotnika, mož in žena, sta pred kratkim v duetu izdala ploščo z naslovom Rustiques, ki jo premierno predstavljamo v oddaji. (Foto: Tomo Jeseničnik)
Gosta v oddaji sta harfistka Maria Gamboz Gradišnik in trobentar Jure Gradišnik. Oba delujeta kot orkestrska in komorna glasbenika pa tudi kot solista. Maria je solo harfistka v orkestru ljubljanske Opere, Jure pa solo trobentač Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Življenjska sopotnika, mož in žena, sta pred kratkim v duetu izdala ploščo z naslovom Rustiques, ki jo premierno predstavljamo v oddaji. (Foto: Tomo Jeseničnik)
Slovenski solisti
Gost v oddaji je orgličar Miro Božič, sicer po poklicu arhitekt. Orglice ali ustno harmoniko igra že od otroštva, zmožnosti tega majhnega, a zvočno bogatega inštrumenta, pa raziskuje tudi prek igranja različnih glasbenih zvrsti. Nastopa kot solist in komorni glasbenik, v duu z organistko Polono Gantar in v duu s pianistom Blažem Puciharjem pa rad izvaja tudi dela skladateljev našega časa. (Foto: Sergej Ranđelović)
Gost v oddaji je orgličar Miro Božič, sicer po poklicu arhitekt. Orglice ali ustno harmoniko igra že od otroštva, zmožnosti tega majhnega, a zvočno bogatega inštrumenta, pa raziskuje tudi prek igranja različnih glasbenih zvrsti. Nastopa kot solist in komorni glasbenik, v duu z organistko Polono Gantar in v duu s pianistom Blažem Puciharjem pa rad izvaja tudi dela skladateljev našega časa. (Foto: Sergej Ranđelović)
Slovenski solisti
Gostja v oddaji je pianistka in skladateljica Kaja Draksler, ki že dobro desetletje živi in ustvarja na Nizozemskem. Na Glasbenem konservatoriju v Groningenu je študirala jazz klavir, na Glasbenem konservatoriju v Amsterdamu pa klasično kompozicijo. Magistrirala je na temo strukture v improvizaciji na primeru skladb ameriškega pianista Cecila Taylorja, za to je dobila tudi nagrado EPTA. Kot skladateljica estetiko klasične glasbe združuje z estetiko improvizirane glasbe. Igra kot solo glasbenica in v različnih zasedbah, v triu Punkt.Vrt.Plastik, v kvartetu Hearth in v Oktetu Kaje Draksler, za katerega piše novo glasbo, med drugim na poezijo Roberta Frosta. (Avtor fotografije: Aleš Černivec)
Gostja v oddaji je pianistka in skladateljica Kaja Draksler, ki že dobro desetletje živi in ustvarja na Nizozemskem. Na Glasbenem konservatoriju v Groningenu je študirala jazz klavir, na Glasbenem konservatoriju v Amsterdamu pa klasično kompozicijo. Magistrirala je na temo strukture v improvizaciji na primeru skladb ameriškega pianista Cecila Taylorja, za to je dobila tudi nagrado EPTA. Kot skladateljica estetiko klasične glasbe združuje z estetiko improvizirane glasbe. Igra kot solo glasbenica in v različnih zasedbah, v triu Punkt.Vrt.Plastik, v kvartetu Hearth in v Oktetu Kaje Draksler, za katerega piše novo glasbo, med drugim na poezijo Roberta Frosta. (Avtor fotografije: Aleš Černivec)
Slovenski solisti
V oddaji predstavljamo celoten pogovor z letošnjim prejemnikom Prešernove nagrade za življenjsko delo, baletnim plesalcem Janezom Mejačem. Na odru ljubljanske Opere je plesal dobra tri desetletja, ustvaril je več kot 80 vlog in sodeloval s številnimi domačimi in tujimi koreografi in plesalci. Odrskim deskam pa ostaja zvest še danes kot pedagog in koreograf. Izbor baletne glasbe v oddaji (Čajkovski: Labodje jezero, Prokofjev: Pepelka, Adam: Giselle, Prokofjev: Romeo in Julija, Čajkovski: Trnuljčica, Puccini: arija Kalafa Nessun dorma iz opere Turandot).
V oddaji predstavljamo celoten pogovor z letošnjim prejemnikom Prešernove nagrade za življenjsko delo, baletnim plesalcem Janezom Mejačem. Na odru ljubljanske Opere je plesal dobra tri desetletja, ustvaril je več kot 80 vlog in sodeloval s številnimi domačimi in tujimi koreografi in plesalci. Odrskim deskam pa ostaja zvest še danes kot pedagog in koreograf. Izbor baletne glasbe v oddaji (Čajkovski: Labodje jezero, Prokofjev: Pepelka, Adam: Giselle, Prokofjev: Romeo in Julija, Čajkovski: Trnuljčica, Puccini: arija Kalafa Nessun dorma iz opere Turandot).
Slovenski solisti
24. januarja 2018 je Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti podelil priznanja za izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulture. Osrednjo nagrado, zlato plaketo za življenjsko delo, je tokrat prejel zborovski dirigent Stojan Kuret, ki, kot so zapisali v utemeljitvi, »ni le eden najuspešnejših slovenskih dirigentov, je tudi glasbeni pedagog in neutrudni organizator, ki s svojo globoko umetniško strastjo, pronicljivo ustvarjalnostjo in izjemnim čutom za prefinjenost navdušuje najzahtevnejše poslušalce tako doma kot v tujini.« Ob tej priložnosti smo maestra Stojana Kureta povabili v oddajo Slovenski solisti.
24. januarja 2018 je Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti podelil priznanja za izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulture. Osrednjo nagrado, zlato plaketo za življenjsko delo, je tokrat prejel zborovski dirigent Stojan Kuret, ki, kot so zapisali v utemeljitvi, »ni le eden najuspešnejših slovenskih dirigentov, je tudi glasbeni pedagog in neutrudni organizator, ki s svojo globoko umetniško strastjo, pronicljivo ustvarjalnostjo in izjemnim čutom za prefinjenost navdušuje najzahtevnejše poslušalce tako doma kot v tujini.« Ob tej priložnosti smo maestra Stojana Kureta povabili v oddajo Slovenski solisti.
Slovenski solisti
V četrtek, 25. januarja 2018, bo v Slovenskem narodnem gledališču Opera in balet Ljubljana premiera opere Don Giovanni Wolfganga Amadeusa Mozarta. Naslovno vlogo bo pel baritonist Jože Vidic, prvak ljubljanske Opere, ki v letošnjem letu praznuje 25 let od svoje prve solistične vloge v Operi, njen stalni član pa je že 18 let. V tem času je poustvaril številne nosilne baritonske vloge, leta 2013 je za svoje delo prejel tudi nagrado Prešernovega sklada. Doma in v tujini se je uveljavil tudi kot koncertni pevec, še posebej se rad posveča izvajanju samospevov. Od leta 1996 je član, od leta 2008 pa tudi umetniški vodja Slovenskega okteta.
V četrtek, 25. januarja 2018, bo v Slovenskem narodnem gledališču Opera in balet Ljubljana premiera opere Don Giovanni Wolfganga Amadeusa Mozarta. Naslovno vlogo bo pel baritonist Jože Vidic, prvak ljubljanske Opere, ki v letošnjem letu praznuje 25 let od svoje prve solistične vloge v Operi, njen stalni član pa je že 18 let. V tem času je poustvaril številne nosilne baritonske vloge, leta 2013 je za svoje delo prejel tudi nagrado Prešernovega sklada. Doma in v tujini se je uveljavil tudi kot koncertni pevec, še posebej se rad posveča izvajanju samospevov. Od leta 1996 je član, od leta 2008 pa tudi umetniški vodja Slovenskega okteta.
Slovenski solisti
Pianist Klemen Golner je študij klavirja končal na ljubljanski Akademiji za glasbo, potem pa se je izpopolnjeval na Akademiji Franza Liszta v Budimpešti. Že kot študent je sodeloval s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, danes je njegov stalni član. Poleg solističnega in komornega pianističnega repertoarja igra tudi veliko simfonične literature, v kateri so lahko tudi precej zahtevni klavirski parti. V oddaji med drugim spregovori o vlogi pianista v orkestru, o svojih glasbenih začetkih in o svojem dojemanju glasbe.
Pianist Klemen Golner je študij klavirja končal na ljubljanski Akademiji za glasbo, potem pa se je izpopolnjeval na Akademiji Franza Liszta v Budimpešti. Že kot študent je sodeloval s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, danes je njegov stalni član. Poleg solističnega in komornega pianističnega repertoarja igra tudi veliko simfonične literature, v kateri so lahko tudi precej zahtevni klavirski parti. V oddaji med drugim spregovori o vlogi pianista v orkestru, o svojih glasbenih začetkih in o svojem dojemanju glasbe.
Slovenski solisti
Gostja oddaje je Zvezdana Novaković, pevka, harfistka, skladateljica in performerka. Diplomirala je iz glasbene pedagogike v Mariboru in iz jazz petja v Gradcu, magistrirala pa iz ljudskega petja balkanskih in slovanskih kultur na Univerzi v Plovdivu. Kompozicijo in nordijsko petje študira še na Švedskem. V Cankarjevem domu v okviru abonmaja Glasbe sveta 21.12.2017 predstavlja projekt Slovena Voices in istoimensko zgoščenko.
Gostja oddaje je Zvezdana Novaković, pevka, harfistka, skladateljica in performerka. Diplomirala je iz glasbene pedagogike v Mariboru in iz jazz petja v Gradcu, magistrirala pa iz ljudskega petja balkanskih in slovanskih kultur na Univerzi v Plovdivu. Kompozicijo in nordijsko petje študira še na Švedskem. V Cankarjevem domu v okviru abonmaja Glasbe sveta 21.12.2017 predstavlja projekt Slovena Voices in istoimensko zgoščenko.
Slovenski solisti
Pred božičnima koncertoma, ki ju 18. in 19. decembra 2017 v Cankarjevem domu v Ljubljani pripravlja Simfonični orkester Gimnazije Kranj, smo v oddajo povabili umetniškega vodjo in dirigenta orkestra Nejca Bečana. Orkester Gimnazije Kranj vodi od leta 2002, leta 2014 je postal tudi dirigent Orkestra Slovenske policije. Na ljubljanski Akademiji za glasbo je diplomiral iz kompozicije in dirigiranja, pri dirigentu Marku Stringerju se je izpopolnjeval tudi na Dunaju. V njegovem opusu je orkestrska, komorna, vokalna, pa tudi scenska in filmska glasba. V oddaji poleg dveh skladb v izvedbi Orkestra Gimnazije Kranj predstavljamo še Bečanova dela: Koncert za saksofon in orkester, Zlatoustovo pesem za flavto in klavir, Temper, temper za trobilni ansambel, Clownology za godalni sekstet in odlomek iz filma Vampir na Gorjancih.
Pred božičnima koncertoma, ki ju 18. in 19. decembra 2017 v Cankarjevem domu v Ljubljani pripravlja Simfonični orkester Gimnazije Kranj, smo v oddajo povabili umetniškega vodjo in dirigenta orkestra Nejca Bečana. Orkester Gimnazije Kranj vodi od leta 2002, leta 2014 je postal tudi dirigent Orkestra Slovenske policije. Na ljubljanski Akademiji za glasbo je diplomiral iz kompozicije in dirigiranja, pri dirigentu Marku Stringerju se je izpopolnjeval tudi na Dunaju. V njegovem opusu je orkestrska, komorna, vokalna, pa tudi scenska in filmska glasba. V oddaji poleg dveh skladb v izvedbi Orkestra Gimnazije Kranj predstavljamo še Bečanova dela: Koncert za saksofon in orkester, Zlatoustovo pesem za flavto in klavir, Temper, temper za trobilni ansambel, Clownology za godalni sekstet in odlomek iz filma Vampir na Gorjancih.
Slovenski solisti
Aco Aleksander Bišćević je na ljubljanski Akademiji diplomiral iz glasbene pedagogike, na Mozarteumu v Salzburgu, kjer študira še čembalo, pa je diplomiral iz petja pri profesorici Elisabeth Wilke, magisterij je končal pri profesorici Bredi Zakotnik. Vse bolj se uveljavlja na mednarodnih opernih odrih, v Gledališču princa regenta v Münchnu je pel vlogo Acisa v Händlovi operi Acis in Galateja, v Komični operi v Berlinu vlogo Merkurja v Rameaujevem Kastorju in Poluksu, v Innsbrucku naslovno vlogo v Gluckovi operi Orfej in Evridika, z manjšo vlogo v Zimmermanovih Vojakih je debitiral tudi v milanski Scali. Sodeluje tudi z ljubljansko Opero (Pluton v Offenbachovem Orfeju v peklu, princ Ramiro v Rossinijevi Pepelki). Redno nastopa kot solist in v različnih komornih zasedbah, kot oratorijski pevec, v oddaji pa ga spoznamo tudi kot pianista in dirigenta. (Foto: Andrej Grilc)
Aco Aleksander Bišćević je na ljubljanski Akademiji diplomiral iz glasbene pedagogike, na Mozarteumu v Salzburgu, kjer študira še čembalo, pa je diplomiral iz petja pri profesorici Elisabeth Wilke, magisterij je končal pri profesorici Bredi Zakotnik. Vse bolj se uveljavlja na mednarodnih opernih odrih, v Gledališču princa regenta v Münchnu je pel vlogo Acisa v Händlovi operi Acis in Galateja, v Komični operi v Berlinu vlogo Merkurja v Rameaujevem Kastorju in Poluksu, v Innsbrucku naslovno vlogo v Gluckovi operi Orfej in Evridika, z manjšo vlogo v Zimmermanovih Vojakih je debitiral tudi v milanski Scali. Sodeluje tudi z ljubljansko Opero (Pluton v Offenbachovem Orfeju v peklu, princ Ramiro v Rossinijevi Pepelki). Redno nastopa kot solist in v različnih komornih zasedbah, kot oratorijski pevec, v oddaji pa ga spoznamo tudi kot pianista in dirigenta. (Foto: Andrej Grilc)
Slovenski solisti
V oddaji gostimo umetnika, ki je svojo profesionalno glasbeno pot začel kot violinist, vseskozi pa je igral tudi vrsto drugih inštrumentov. Več kot 40 let je bil član Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, od leta 1988 pa je najprej redno nastopal z mandolino, potem pa še z ustno harmoniko, ki ji je utrl pot na koncertne odre. Leta 2013 je ustanovil koncertni ansambel ustnih harmonik Sorarmonica, ki je dosegel lepe uspehe na več mednarodnih festivalih ustnih harmonik po svetu. Je aktiven skladatelj, član Društva slovenskih skladateljev, in piše orkestrsko, zborovsko, komorno in solistično glasbo ter seveda številne priredbe za ansambel ustnih harmonik.
V oddaji gostimo umetnika, ki je svojo profesionalno glasbeno pot začel kot violinist, vseskozi pa je igral tudi vrsto drugih inštrumentov. Več kot 40 let je bil član Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, od leta 1988 pa je najprej redno nastopal z mandolino, potem pa še z ustno harmoniko, ki ji je utrl pot na koncertne odre. Leta 2013 je ustanovil koncertni ansambel ustnih harmonik Sorarmonica, ki je dosegel lepe uspehe na več mednarodnih festivalih ustnih harmonik po svetu. Je aktiven skladatelj, član Društva slovenskih skladateljev, in piše orkestrsko, zborovsko, komorno in solistično glasbo ter seveda številne priredbe za ansambel ustnih harmonik.
Slovenski solisti
V tokratni oddaji gostimo jazzovskega trobentača in skladatelja Igorja Matkovića, ki je 25. oktobra 2017 nastopil v Kinu Šiška v Ljubljani kot glavni solist skupaj z Big Bandom RTV Slovenija in dirigentom Milkom Lazarjem. Jazzovsko trobento je študiral na Univerzi v Gradcu, kjer je tudi magistriral pri prof. Edvardu Holtanerju. Znanje si je pridobival tudi na delavnicah pri znanih trobentačih po Evropi in v New Yorku, izkušnje pa na številnih fesitvalih doma in v tujini. Doslej je izdal tri plošče, Motion in two dimensions (2010), Sonic motion (2012) in State of KU (2016). Je tudi profesor jazzovske trobente na Konservatoriju za glasbo v Ljubljani.
V tokratni oddaji gostimo jazzovskega trobentača in skladatelja Igorja Matkovića, ki je 25. oktobra 2017 nastopil v Kinu Šiška v Ljubljani kot glavni solist skupaj z Big Bandom RTV Slovenija in dirigentom Milkom Lazarjem. Jazzovsko trobento je študiral na Univerzi v Gradcu, kjer je tudi magistriral pri prof. Edvardu Holtanerju. Znanje si je pridobival tudi na delavnicah pri znanih trobentačih po Evropi in v New Yorku, izkušnje pa na številnih fesitvalih doma in v tujini. Doslej je izdal tri plošče, Motion in two dimensions (2010), Sonic motion (2012) in State of KU (2016). Je tudi profesor jazzovske trobente na Konservatoriju za glasbo v Ljubljani.
Slovenski solisti
V oddaji Slovenski solisti tokrat predstavljamo evfonista Luko Einfalta. Kot solist je nastopal z Orkestrom slovenske vojske, Pihalnim orkestrom Akademije za glasbo v Ljubljani, Simfoničnim orkestrom Domžale – Kamnik, Obalnim komornim orkestrom in nekaterimi vidnimi slovenskimi pihalnimi orkestri. Sedem let je bil zaposlen v Orkestru slovenske policije, kot zunanji sodelavec je sodeloval s priznanimi orkestri, kot so Simfonični orkester RTV Slovenija, Orkester Slovenske filharmonije in orkester Beograjske filharmonije, v zadnjih letih pa se posveča predvsem pedagoškemu delu v Glasbeni šoli Domžale. Vodi Godbo Lukovica in nastopa na priznanih domačih koncertnih ciklusih, kot sta Jesenske serenade in Koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev. Je velik promotor svojega glasbila in na njegovo pobudo je v zadnjih letih nastalo lepo število del slovenskih skladateljev. Oddajo, ki jo je pripravil in uredil Mihael Kozjek, bodo prepletali glasbeni odlomki z zgoščenke Slovenska glasba za evfonij, ki jo je Luka Einfalt posnel in izdal leta 2015 v okviru zbirke Ars Slovenica pri Društvu slovenskih skladateljev.
V oddaji Slovenski solisti tokrat predstavljamo evfonista Luko Einfalta. Kot solist je nastopal z Orkestrom slovenske vojske, Pihalnim orkestrom Akademije za glasbo v Ljubljani, Simfoničnim orkestrom Domžale – Kamnik, Obalnim komornim orkestrom in nekaterimi vidnimi slovenskimi pihalnimi orkestri. Sedem let je bil zaposlen v Orkestru slovenske policije, kot zunanji sodelavec je sodeloval s priznanimi orkestri, kot so Simfonični orkester RTV Slovenija, Orkester Slovenske filharmonije in orkester Beograjske filharmonije, v zadnjih letih pa se posveča predvsem pedagoškemu delu v Glasbeni šoli Domžale. Vodi Godbo Lukovica in nastopa na priznanih domačih koncertnih ciklusih, kot sta Jesenske serenade in Koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev. Je velik promotor svojega glasbila in na njegovo pobudo je v zadnjih letih nastalo lepo število del slovenskih skladateljev. Oddajo, ki jo je pripravil in uredil Mihael Kozjek, bodo prepletali glasbeni odlomki z zgoščenke Slovenska glasba za evfonij, ki jo je Luka Einfalt posnel in izdal leta 2015 v okviru zbirke Ars Slovenica pri Društvu slovenskih skladateljev.
Slovenski solisti
V oddaji bomo tokrat gostili klarinetista Jožeta Kotarja, ki je dvanajst let deloval kot solo klarinetist v Simfoničnem orkestru Slovenske filharmonije, trenutno pa je redni profesor klarineta na ljubljanski Akademiji za glasbo in solo klarinetist v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija. Kot solist, komorni glasbenik in član različnih komornih sestavov nastopa doma in v tujini, vodi seminarje za klarinet in komorno igro ter sodeluje v žirijah mednarodnih tekmovanj. Posnel je vrsto zgoščenk, je član, soustanovitelj in umetniški vodja Slovenskega orkestra klarinetov in Slovenskega seksteta klarinetov ter član Pihalnega kvinteta Ariart, Pihalnega tria Slovenske filharmonije in Ansambla za sodobno glasbo MD7, poleg tega pa od leta 2007 deluje tudi kot dirigent in umetniški vodja Delavske godbe Trbovlje. V oddaji prisluhnite skladbam: Igor Dekleva: Solo por la nuit Pavel Mihelčič: Črni vran nad barjem za sekstet klarinetov in nekaj predmetov Jean Francaix: Dvojni koncert za flavto, klarinet in orkester, odlomek Carl Maria von Weber: Kvintet za godalni kvartet in klarinet, odlomek Vitja Avsec: Koncertantni utrip Gerald Finzi: Koncert za klarinet in orkester v c-molu, op.31, odlomek
V oddaji bomo tokrat gostili klarinetista Jožeta Kotarja, ki je dvanajst let deloval kot solo klarinetist v Simfoničnem orkestru Slovenske filharmonije, trenutno pa je redni profesor klarineta na ljubljanski Akademiji za glasbo in solo klarinetist v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija. Kot solist, komorni glasbenik in član različnih komornih sestavov nastopa doma in v tujini, vodi seminarje za klarinet in komorno igro ter sodeluje v žirijah mednarodnih tekmovanj. Posnel je vrsto zgoščenk, je član, soustanovitelj in umetniški vodja Slovenskega orkestra klarinetov in Slovenskega seksteta klarinetov ter član Pihalnega kvinteta Ariart, Pihalnega tria Slovenske filharmonije in Ansambla za sodobno glasbo MD7, poleg tega pa od leta 2007 deluje tudi kot dirigent in umetniški vodja Delavske godbe Trbovlje. V oddaji prisluhnite skladbam: Igor Dekleva: Solo por la nuit Pavel Mihelčič: Črni vran nad barjem za sekstet klarinetov in nekaj predmetov Jean Francaix: Dvojni koncert za flavto, klarinet in orkester, odlomek Carl Maria von Weber: Kvintet za godalni kvartet in klarinet, odlomek Vitja Avsec: Koncertantni utrip Gerald Finzi: Koncert za klarinet in orkester v c-molu, op.31, odlomek
Slovenski solisti
Oddajo tokrat posvečamo koloraturni sopranistki Theresi Plut. Glasbenica je sicer rojena v Kanadi, njena starša pa sta Slovenca in tu tudi živi in ustvarja. Sprva se je glasbeno izobraževala v Kanadi, diplomirala je na Kraljevem glasbenem konservatoriju v Torontu, kasneje pa še v Evropi, na Visoki šoli za glasbo v Zürichu ter na Državni visoki šoli za glasbo v Stuttgartu. Nastopa kot pevka sakralne glasbe, samospevov, muzikala, pa tudi kot operna in koncertna pevka. V svoji dosedanji karieri je že nastopala s precej orkestri, kot so Simfonični orkester Vancouvra, Düsseldorfski simfoniki, Siamska filharmonija, Simfonični orkester RTV Slovenija, z Jenskimi filharmoniki, z Nemško opero na Renu, Stuttgartsko opero ter z Opero iz Bangkoka na Tajskem. Trenutno pa v Sloveniji deluje predvsem kot koncertna pevka in pedagoginja saj poučuje na ljubljanski Akademiji za glasbo.
Oddajo tokrat posvečamo koloraturni sopranistki Theresi Plut. Glasbenica je sicer rojena v Kanadi, njena starša pa sta Slovenca in tu tudi živi in ustvarja. Sprva se je glasbeno izobraževala v Kanadi, diplomirala je na Kraljevem glasbenem konservatoriju v Torontu, kasneje pa še v Evropi, na Visoki šoli za glasbo v Zürichu ter na Državni visoki šoli za glasbo v Stuttgartu. Nastopa kot pevka sakralne glasbe, samospevov, muzikala, pa tudi kot operna in koncertna pevka. V svoji dosedanji karieri je že nastopala s precej orkestri, kot so Simfonični orkester Vancouvra, Düsseldorfski simfoniki, Siamska filharmonija, Simfonični orkester RTV Slovenija, z Jenskimi filharmoniki, z Nemško opero na Renu, Stuttgartsko opero ter z Opero iz Bangkoka na Tajskem. Trenutno pa v Sloveniji deluje predvsem kot koncertna pevka in pedagoginja saj poučuje na ljubljanski Akademiji za glasbo.
Slovenski solisti
Tokrat bomo v oddaji gostili flavtista Mateja Zupana. Trenutno deluje kot redni profesor za flavto na Akademiji za glasbo v Ljubljani, sicer pa je bil v letih 1996–2008 tudi solo flavtist Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, deloval je kot predsednik Glasbene mladine Slovenije, aktiven je kot komorni glasbenik, kot solist in član različnih komornih sestavov pa je nastopal v Evropi, Aziji in obeh Amerikah. Snemal je za RTV Slovenija, RAI in ORF ter posnel več kot 10 samostojnih zgoščenk, sodeluje pa še na nekaterih. Dodiplomski in podiplomski študij je končal na ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu Fedje Rupla, potem pa se je izpopolnjeval še v Firencah pri Mariu Ancillottiu ter na mojstrskih tečajih, ki so jih vodili Trevor Wye, Michael Debost, Peter-Lukas Graf in James Galway.
Tokrat bomo v oddaji gostili flavtista Mateja Zupana. Trenutno deluje kot redni profesor za flavto na Akademiji za glasbo v Ljubljani, sicer pa je bil v letih 1996–2008 tudi solo flavtist Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, deloval je kot predsednik Glasbene mladine Slovenije, aktiven je kot komorni glasbenik, kot solist in član različnih komornih sestavov pa je nastopal v Evropi, Aziji in obeh Amerikah. Snemal je za RTV Slovenija, RAI in ORF ter posnel več kot 10 samostojnih zgoščenk, sodeluje pa še na nekaterih. Dodiplomski in podiplomski študij je končal na ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu Fedje Rupla, potem pa se je izpopolnjeval še v Firencah pri Mariu Ancillottiu ter na mojstrskih tečajih, ki so jih vodili Trevor Wye, Michael Debost, Peter-Lukas Graf in James Galway.
Slovenski solisti
Tokrat v oddaji gostimo violinista Janeza Podleska. Koncertnega mojstra Orkestra Slovenske filharmonije, profesorja na Akademiji za glasbo in aktivnega komornega glasbenika. Poleg pogovora z njim, boste lahko prisluhnili še delom Mozarta, Kreka, Stravinskega, Goloba in Nine Šenk, seveda v njegovi interpretaciji.
Tokrat v oddaji gostimo violinista Janeza Podleska. Koncertnega mojstra Orkestra Slovenske filharmonije, profesorja na Akademiji za glasbo in aktivnega komornega glasbenika. Poleg pogovora z njim, boste lahko prisluhnili še delom Mozarta, Kreka, Stravinskega, Goloba in Nine Šenk, seveda v njegovi interpretaciji.
Slovenski solisti
V oddaji Slovenski solisti bo danes zvenel saksofon, saj bomo v njej gostili Miho Rogino – prvega slovenskega saksofonista, ki je opravil sprejemni izpit na Nacionalnem pariškem konservatoriju, kjer je študiral v razredu Clauda Delangla. Danes je zaposlen kot profesor na ljubljanski Akademiji za glasbo, hkrati pa tudi veliko potuje in zadnje čase nastopa predvsem na Japonskem kot član dua Kalypso (s svojo ženo pianistko Sae Lee). Poleg tega je že koncertiral tudi na velikih mednarodnih koncertnih odrih širom Evrope, Azije, Amerike in Afrike, kot solist je nastopil s številnimi orkestri, za svoje glasbeno ustvarjanje pa je prejel tudi mnoge nagrade - kar desetih jih je prejel na pomembnih mednarodnih tekmovanjih v Italiji, Nemčiji, Franciji, Španiji ter celo na Tajskem. Poleg pogovora z glasbenikom, boste v oddaji lahko prisluhnili tudi delom Laube, Mantovanija, Yoshimatsuja in Hačaturjana, seveda v njegovi interpretaciji.
V oddaji Slovenski solisti bo danes zvenel saksofon, saj bomo v njej gostili Miho Rogino – prvega slovenskega saksofonista, ki je opravil sprejemni izpit na Nacionalnem pariškem konservatoriju, kjer je študiral v razredu Clauda Delangla. Danes je zaposlen kot profesor na ljubljanski Akademiji za glasbo, hkrati pa tudi veliko potuje in zadnje čase nastopa predvsem na Japonskem kot član dua Kalypso (s svojo ženo pianistko Sae Lee). Poleg tega je že koncertiral tudi na velikih mednarodnih koncertnih odrih širom Evrope, Azije, Amerike in Afrike, kot solist je nastopil s številnimi orkestri, za svoje glasbeno ustvarjanje pa je prejel tudi mnoge nagrade - kar desetih jih je prejel na pomembnih mednarodnih tekmovanjih v Italiji, Nemčiji, Franciji, Španiji ter celo na Tajskem. Poleg pogovora z glasbenikom, boste v oddaji lahko prisluhnili tudi delom Laube, Mantovanija, Yoshimatsuja in Hačaturjana, seveda v njegovi interpretaciji.
Slovenski solisti
Tokrat v oddajo gostimo prvega flavtista Orkestra Slovenske filharmonije Mateja Grahka. Študiral je na ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu Fedje Rupla, nato pa se je izpopolnjeval na salzburškem Mozarteumu pod vodstvom Irene Grafenauer. Član slovenskih filharmonikov je že 20 let in pravi, da ga to delo še vedno veseli, sicer pa pogosto nastopa tudi kot član različnih komornih zasedb (pihalni kvintet ArtVento, Pihalni trio Slovenske filharmonije in drugi) ali pa kot solist, recimo tudi z Big bandom RTV Slovenija, s katerim je posnel CD Night birds. Poleg tega je v njegovi diskografiji še devet CD-jev, v tokratni oddaji pa boste poleg nekaterih posnetkov s CD-jev lahko slišali tudi odlomke s koncertnih nastopov.
Tokrat v oddajo gostimo prvega flavtista Orkestra Slovenske filharmonije Mateja Grahka. Študiral je na ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu Fedje Rupla, nato pa se je izpopolnjeval na salzburškem Mozarteumu pod vodstvom Irene Grafenauer. Član slovenskih filharmonikov je že 20 let in pravi, da ga to delo še vedno veseli, sicer pa pogosto nastopa tudi kot član različnih komornih zasedb (pihalni kvintet ArtVento, Pihalni trio Slovenske filharmonije in drugi) ali pa kot solist, recimo tudi z Big bandom RTV Slovenija, s katerim je posnel CD Night birds. Poleg tega je v njegovi diskografiji še devet CD-jev, v tokratni oddaji pa boste poleg nekaterih posnetkov s CD-jev lahko slišali tudi odlomke s koncertnih nastopov.
Slovenski solisti
V oddaji tokrat gostimo oboista Mateja Šarca. Na svojo glasbeno pot je stopil kot harmonikar, potem pa jo je pri 11-ih zamenjal za oboo. Sam priznava, da na začetku ni vadil ravno vzorno, toda sčasoma je oboa postala njegova zvesta prijateljica. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je študiral v razredu Boža Rogelje, ter obenem igral prvo oboo v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, toda že sredi drugega letnika, je opravil sprejemne izpite na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu. Tam je študiral pri slovitem oboistu Heinzu Holligerju, pa tudi veliko nastopal. Bil je oboist Mlade nemške filharmonije in po končanem študiju tudi solo-oboist ter angleški hornist Freiburških filharmonikov. Od leta 1995 je solo-oboist v Orkestru Slovenske filharmonije in sam pravi, da mu delo v orkestru še vedno predstavlja določene izzive, čeprav se odlično počuti tudi v vlogi komornega glasbenika ali solista. Poleg pogovoru s solistom, lahko v oddaji prisluhnete tudi nekaterim skladbam v njegovi izvedbi: Matej Bonin: Monolog za oboo (oboa – Matej Šarc) György Ligeti: 10 skladb za pihalni kvintet (Pihalni kvintet Slowind) Heinz Hollinger: Mobile za oboo in harfo (oboa – Matej Šarc, harfa – Ursula Aščič) Johann Sebastian Bach: Koncert v c-molu za oboo, violino, godalna in B.C. (oboa – Matej Šarc, violina – Janez Podlesek, Orkester Slovenske filharmonije)
V oddaji tokrat gostimo oboista Mateja Šarca. Na svojo glasbeno pot je stopil kot harmonikar, potem pa jo je pri 11-ih zamenjal za oboo. Sam priznava, da na začetku ni vadil ravno vzorno, toda sčasoma je oboa postala njegova zvesta prijateljica. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je študiral v razredu Boža Rogelje, ter obenem igral prvo oboo v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, toda že sredi drugega letnika, je opravil sprejemne izpite na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu. Tam je študiral pri slovitem oboistu Heinzu Holligerju, pa tudi veliko nastopal. Bil je oboist Mlade nemške filharmonije in po končanem študiju tudi solo-oboist ter angleški hornist Freiburških filharmonikov. Od leta 1995 je solo-oboist v Orkestru Slovenske filharmonije in sam pravi, da mu delo v orkestru še vedno predstavlja določene izzive, čeprav se odlično počuti tudi v vlogi komornega glasbenika ali solista. Poleg pogovoru s solistom, lahko v oddaji prisluhnete tudi nekaterim skladbam v njegovi izvedbi: Matej Bonin: Monolog za oboo (oboa – Matej Šarc) György Ligeti: 10 skladb za pihalni kvintet (Pihalni kvintet Slowind) Heinz Hollinger: Mobile za oboo in harfo (oboa – Matej Šarc, harfa – Ursula Aščič) Johann Sebastian Bach: Koncert v c-molu za oboo, violino, godalna in B.C. (oboa – Matej Šarc, violina – Janez Podlesek, Orkester Slovenske filharmonije)
Slovenski solisti
V oddaji Slovenski solisti tokrat predstavljamo Antona Grčarja, dolgoletnega solo trobentarja Orkestra Slovenske filharmonije, profesorja trobente na Akademiji za glasbo v Ljubljani in ustanovnega člana Slovenskega kvinteta trobil. Na svoji umetniški poti je segel po najrazličnejši umetniški glasbi in za umetniške dosežke prejel dve nagradi Prešernovega sklada in Župančičevo nagrado. Ob bogatem poustvarjalnem udejstvovanju je bil Anton Grčar tudi izvrsten pedagog in je slovensko šolo trobente dvignil na tujini primerljivo raven. Od leta 1974 je poučeval na Akademiji za glasbo in bil mentor sˇtevilnim diplomantom in podiplomantom, ki danes tvorijo jedro slovenskih profesionalnih orkestrov. Najboljši izmed njih so postali mednarodno uveljavljeni umetniki in profesorji na Akademiji za glasbo v Ljubljani in tujih visokih glasbenih sˇolah, kjer nadaljujejo uspešno delo in poslanstvo svojega mentorja.
V oddaji Slovenski solisti tokrat predstavljamo Antona Grčarja, dolgoletnega solo trobentarja Orkestra Slovenske filharmonije, profesorja trobente na Akademiji za glasbo v Ljubljani in ustanovnega člana Slovenskega kvinteta trobil. Na svoji umetniški poti je segel po najrazličnejši umetniški glasbi in za umetniške dosežke prejel dve nagradi Prešernovega sklada in Župančičevo nagrado. Ob bogatem poustvarjalnem udejstvovanju je bil Anton Grčar tudi izvrsten pedagog in je slovensko šolo trobente dvignil na tujini primerljivo raven. Od leta 1974 je poučeval na Akademiji za glasbo in bil mentor sˇtevilnim diplomantom in podiplomantom, ki danes tvorijo jedro slovenskih profesionalnih orkestrov. Najboljši izmed njih so postali mednarodno uveljavljeni umetniki in profesorji na Akademiji za glasbo v Ljubljani in tujih visokih glasbenih sˇolah, kjer nadaljujejo uspešno delo in poslanstvo svojega mentorja.
Slovenski solisti
Tokrat v oddaji gostimo našo mednarodno uspešno glasbenico, pri kateri glasbeni kritiki občudujejo predvsem njeno muzikalnost, dovršenost in izpiljenost tehnike, široki barvni spekter in izrazito artikulacijo v harfni izgovorjavi. Mojca Zlobko Vajgl je v svoji bogati karieri kot solistka nastopala z mnogimi uglednimi orkestri, deluje pa tudi kot komorna glasbenica in je tako že sodelovala z več pomembnimi umetniki. Diplomirala je na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer zdaj deluje kot izredna profesorica harfe, podiplomski študij pa je zaključila na visoki šoli za glasbo in gledališče v Hamburgu.
Tokrat v oddaji gostimo našo mednarodno uspešno glasbenico, pri kateri glasbeni kritiki občudujejo predvsem njeno muzikalnost, dovršenost in izpiljenost tehnike, široki barvni spekter in izrazito artikulacijo v harfni izgovorjavi. Mojca Zlobko Vajgl je v svoji bogati karieri kot solistka nastopala z mnogimi uglednimi orkestri, deluje pa tudi kot komorna glasbenica in je tako že sodelovala z več pomembnimi umetniki. Diplomirala je na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer zdaj deluje kot izredna profesorica harfe, podiplomski študij pa je zaključila na visoki šoli za glasbo in gledališče v Hamburgu.
Slovenski solisti
Franc Kosem deluje kot solo trobentač Orkestra Slovenske filharmonije ter profesor trobente in komorne igre na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Poleg tega je član Trobilnega ansambla Slovenske filharmonije ter vodja Društva za trobilno komorno glasbo SiBRASS. Doslej je krstno izvedel prek trideset del slovenskih skladateljev, veiko pa jih je tudi posnel. Koncertiral je že s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, orkestrom mariborske operne hiše, Zagrebškimi solisti in Orkestrom Slovenske filharmonije, s katerim je tudi posnel zgoščenko Koncertov za trobento in orkester Leopolda Mozarta, Johanna Nepomuka Hummla ter Franza Josepha Haydn. Za izvedbo zadnjega je leta 2012 prejel nagrado Prešernovega sklada. V oddaji v njegovi izvedbi prisluhnite delom Honeggerja, Bavdka, Sutermeistra, Takemitsuja, Haydna in Nine Šenk.
Franc Kosem deluje kot solo trobentač Orkestra Slovenske filharmonije ter profesor trobente in komorne igre na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Poleg tega je član Trobilnega ansambla Slovenske filharmonije ter vodja Društva za trobilno komorno glasbo SiBRASS. Doslej je krstno izvedel prek trideset del slovenskih skladateljev, veiko pa jih je tudi posnel. Koncertiral je že s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, orkestrom mariborske operne hiše, Zagrebškimi solisti in Orkestrom Slovenske filharmonije, s katerim je tudi posnel zgoščenko Koncertov za trobento in orkester Leopolda Mozarta, Johanna Nepomuka Hummla ter Franza Josepha Haydn. Za izvedbo zadnjega je leta 2012 prejel nagrado Prešernovega sklada. V oddaji v njegovi izvedbi prisluhnite delom Honeggerja, Bavdka, Sutermeistra, Takemitsuja, Haydna in Nine Šenk.
Slovenski solisti
Oddajo tokrat namenjamo Matjažu Drevenšku. Danes priznani saksofonist je na glasbeno pot stopil kot harmonikar, potem pa je za svojo poklicno pot izbral saksofon. Nanj se je najprej učil igrati v Mariboru, študiral pa je v Zagrebu. Deluje kot profesor na ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer je tudi prodekan za umetniško dejavnost, poleg tega tudi redno nastopa. Najraje z Zagrebškim kvartetom saksofonov, katerega član je vse od njegove ustanovitve, torej že več kot 30 let. Program: Dave Brubeck (prir. Igor Lunder): In Your Own Sweet Way Peter Šavli: Saksofonia, koncert za saksofonista in orkester, odlomek Skakafci: Do the Reggae, Not the war W. A. Mozart (prir. Saša Nestorović): Klavirski kvintet v Es-duru, Larghetto Milko Lazar: Koncert za kvartet saksofonov št. 2
Oddajo tokrat namenjamo Matjažu Drevenšku. Danes priznani saksofonist je na glasbeno pot stopil kot harmonikar, potem pa je za svojo poklicno pot izbral saksofon. Nanj se je najprej učil igrati v Mariboru, študiral pa je v Zagrebu. Deluje kot profesor na ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer je tudi prodekan za umetniško dejavnost, poleg tega tudi redno nastopa. Najraje z Zagrebškim kvartetom saksofonov, katerega član je vse od njegove ustanovitve, torej že več kot 30 let. Program: Dave Brubeck (prir. Igor Lunder): In Your Own Sweet Way Peter Šavli: Saksofonia, koncert za saksofonista in orkester, odlomek Skakafci: Do the Reggae, Not the war W. A. Mozart (prir. Saša Nestorović): Klavirski kvintet v Es-duru, Larghetto Milko Lazar: Koncert za kvartet saksofonov št. 2
Slovenski solisti
V letošnjem letu okrogel jubilej praznuje slovenski klarinetist Igor Karlin, ki mu oddajo povečamo dva dni pred njegovim 80-tim rojstnim dnevom. Igor Karlin je slovenski klarinetist, glasbeni pedagog, avtor strokovnih besedil s področja glasbe ter prevajalec. Po diplomi na Akademiji za glasbo v Ljubljani se je izpopolnjeval v Parizu na École normale de musique, bil je član orkestra RTV Slovenija, prvi klarinetist – solist Slovenske filharmonije (1960-77), sodeloval je v Ansamblu Slavka Osterca (1962-82) in bil član Ljubljanskega pihalnega tria (1963-81). Kot izvajalec je pomemben za razvoj slovenske glasbe tudi zaradi številnih praizvedb del sodobnih slovenskih komponistov. Od l. 1965 je poučeval klarinet na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Objavil je vrsto učbenikov za klarinetiste ter poljudno delo Od opere de muzikala, 2005. Igor Karlin živi in dela v Ljubljani.
V letošnjem letu okrogel jubilej praznuje slovenski klarinetist Igor Karlin, ki mu oddajo povečamo dva dni pred njegovim 80-tim rojstnim dnevom. Igor Karlin je slovenski klarinetist, glasbeni pedagog, avtor strokovnih besedil s področja glasbe ter prevajalec. Po diplomi na Akademiji za glasbo v Ljubljani se je izpopolnjeval v Parizu na École normale de musique, bil je član orkestra RTV Slovenija, prvi klarinetist – solist Slovenske filharmonije (1960-77), sodeloval je v Ansamblu Slavka Osterca (1962-82) in bil član Ljubljanskega pihalnega tria (1963-81). Kot izvajalec je pomemben za razvoj slovenske glasbe tudi zaradi številnih praizvedb del sodobnih slovenskih komponistov. Od l. 1965 je poučeval klarinet na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Objavil je vrsto učbenikov za klarinetiste ter poljudno delo Od opere de muzikala, 2005. Igor Karlin živi in dela v Ljubljani.
Slovenski solisti
Ta teden bomo v oddaji gostili glasbenico, ki je kariero začela s klavirjem, potem pa se je po končani nižji glasbeni šoli klavirja odločila za študij tolkal pri Miru Tomšiču. Na Srednji glasbeni in baletni šoli in pozneje na Akademiji za glasbo je bil njen profesor Jernej Šurbek, študij pa je končala leta 2012 s posebno pohvalo summa cum laude. Deluje kot koncertna tolkalka, je članica Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, poučuje pa tudi na ljubljanski glasbeni akademiji. Za njo so že številni nastopi, tudi solistični, za svoje ustvarjanje pa je prejela tudi tri študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo. Za oddajo je izbrala: Keiko Abe: Sanje o češnjevih cvetovih (marimba – Petra Vidmar) Eckhard Kopetzki: Shadows of wood (marimba – Petra Vidmar, saksofon – Larisa Marjanović) Erik Satie: Cafe music (marimba – Petra Vidmar, saksofon – Larisa Marjanović) Šostakovič: Simfonija št. 9 – odlomek (Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent – Anton Nanut) Keiko Abe: Prism rhapsody II (Pihalni orkester Akademije za glasbo, marimba – Petra Vidmar in Lovro Ašič, dirigentka – Helena Vidic) Marjan Peternel: Pod gladino (marimba – Petra Vidmar) George Crumb: Glasba za poletni večer (marimbi – Petra Vidmar in Urban Krč, klavirja – Marjan Peternel, Primož Urbanč)
Ta teden bomo v oddaji gostili glasbenico, ki je kariero začela s klavirjem, potem pa se je po končani nižji glasbeni šoli klavirja odločila za študij tolkal pri Miru Tomšiču. Na Srednji glasbeni in baletni šoli in pozneje na Akademiji za glasbo je bil njen profesor Jernej Šurbek, študij pa je končala leta 2012 s posebno pohvalo summa cum laude. Deluje kot koncertna tolkalka, je članica Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, poučuje pa tudi na ljubljanski glasbeni akademiji. Za njo so že številni nastopi, tudi solistični, za svoje ustvarjanje pa je prejela tudi tri študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo. Za oddajo je izbrala: Keiko Abe: Sanje o češnjevih cvetovih (marimba – Petra Vidmar) Eckhard Kopetzki: Shadows of wood (marimba – Petra Vidmar, saksofon – Larisa Marjanović) Erik Satie: Cafe music (marimba – Petra Vidmar, saksofon – Larisa Marjanović) Šostakovič: Simfonija št. 9 – odlomek (Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent – Anton Nanut) Keiko Abe: Prism rhapsody II (Pihalni orkester Akademije za glasbo, marimba – Petra Vidmar in Lovro Ašič, dirigentka – Helena Vidic) Marjan Peternel: Pod gladino (marimba – Petra Vidmar) George Crumb: Glasba za poletni večer (marimbi – Petra Vidmar in Urban Krč, klavirja – Marjan Peternel, Primož Urbanč)
Slovenski solisti
Tokrat je gost oddaje Slovenski solisti makedonsko-slovenski fagotist Zoran Mitev. Po končani Srednji glasbeni šoli v Skopju je študij nadaljeval na Akademiji za glasbo v Ljubljani (z odliko diplomiral leta 1987) ter na Visoki šoli za glasbo v Gradcu pri prof. Rudolfu Frodlu. V času študija je kot solist in član komornih skupin osvojil več nagrad na takratnih republiških in državnih tekmovanjih v Ljubljani, Prištini, Trbovljah in Skopju, prejel pa je tudi dve študentski Prešernovi nagradi (leta 1984 kot član pihalnega kvinteta, leta 1986 pa kot solist za izvedbo Koncerta za fagot in orkester, op. 75 v F-duru C. M. von Webra). Nastopa kot solist in član različnih komornih skupin. Bil je recimo član pihalnega tria in kvinteta Slowind, sicer pa priložnostno sodeluje s priznanimi slovenskimi glasbeniki kot so Hinko Haas, Jernej Brence, Jože Kotar, Matej Grahek. Med leti 1984 in 1992 je bil zaposlen kot solo-fagotist v ljubljanski Operi, od leta 1992 je prvi fagotist Slovenske filharmonije, poleg tega pa tudi poučuje na več glasbenih šolah, konservatorijih in na ljubljanski akademiji. Večkrat je že nastopil kot solist z različnimi orkestri, sicer pa pogosto izvaja tudi nova dela slovenskih skladateljev, ki jih ima (kot pravi sam), precej rad.
Tokrat je gost oddaje Slovenski solisti makedonsko-slovenski fagotist Zoran Mitev. Po končani Srednji glasbeni šoli v Skopju je študij nadaljeval na Akademiji za glasbo v Ljubljani (z odliko diplomiral leta 1987) ter na Visoki šoli za glasbo v Gradcu pri prof. Rudolfu Frodlu. V času študija je kot solist in član komornih skupin osvojil več nagrad na takratnih republiških in državnih tekmovanjih v Ljubljani, Prištini, Trbovljah in Skopju, prejel pa je tudi dve študentski Prešernovi nagradi (leta 1984 kot član pihalnega kvinteta, leta 1986 pa kot solist za izvedbo Koncerta za fagot in orkester, op. 75 v F-duru C. M. von Webra). Nastopa kot solist in član različnih komornih skupin. Bil je recimo član pihalnega tria in kvinteta Slowind, sicer pa priložnostno sodeluje s priznanimi slovenskimi glasbeniki kot so Hinko Haas, Jernej Brence, Jože Kotar, Matej Grahek. Med leti 1984 in 1992 je bil zaposlen kot solo-fagotist v ljubljanski Operi, od leta 1992 je prvi fagotist Slovenske filharmonije, poleg tega pa tudi poučuje na več glasbenih šolah, konservatorijih in na ljubljanski akademiji. Večkrat je že nastopil kot solist z različnimi orkestri, sicer pa pogosto izvaja tudi nova dela slovenskih skladateljev, ki jih ima (kot pravi sam), precej rad.
Slovenski solisti
Oddajo bomo tokrat posvetili starosti slovenske violinske igre Igorju Ozimu. Violino je študiral najprej pri profesorju Leonu Pfeiferju v Ljubljani, potem pa s štipendijo Britanskega sveta pri Maxu Rostalu na Kraljevi glasbeni šoli v Londonu. Kot koncertni violinist svetovnega slovesa je nastopal z najuglednejšimi svetovnimi orkestri, poleg tega je desetletja deloval kot profesor na Visoki šoli za glasbo v Kölnu ter na Visokih šolah za glasbo v Bernu, na Dunaju in v Salzburgu. Danes velja za eno največjih avtoritet violinske igre v svetovnem merilu. Njegovo igro odlikujejo kristalna intonacija, prefinjeno lokovanje, brezhibno oblikovanje tona in pretehtana interpretacija, ki je sad globokega poznavanja in temeljite analize glasbenih del. Poslušali bomo: Wolfgang Amadeus Mozart: odlomek Koncerta za violino in orkester v D-duru, K211 Lucijan Marija Škerjanc: Koncert za violino Ludwig van Beethoven: Sonata št. 9 v A-duru – Kreutzerjeva
Oddajo bomo tokrat posvetili starosti slovenske violinske igre Igorju Ozimu. Violino je študiral najprej pri profesorju Leonu Pfeiferju v Ljubljani, potem pa s štipendijo Britanskega sveta pri Maxu Rostalu na Kraljevi glasbeni šoli v Londonu. Kot koncertni violinist svetovnega slovesa je nastopal z najuglednejšimi svetovnimi orkestri, poleg tega je desetletja deloval kot profesor na Visoki šoli za glasbo v Kölnu ter na Visokih šolah za glasbo v Bernu, na Dunaju in v Salzburgu. Danes velja za eno največjih avtoritet violinske igre v svetovnem merilu. Njegovo igro odlikujejo kristalna intonacija, prefinjeno lokovanje, brezhibno oblikovanje tona in pretehtana interpretacija, ki je sad globokega poznavanja in temeljite analize glasbenih del. Poslušali bomo: Wolfgang Amadeus Mozart: odlomek Koncerta za violino in orkester v D-duru, K211 Lucijan Marija Škerjanc: Koncert za violino Ludwig van Beethoven: Sonata št. 9 v A-duru – Kreutzerjeva
Slovenski solisti
Tokrat bomo gostili uspešnega slovenskega kitarista mlajše generacije Maka Grgića, ki je v želji poglobiti svoje znanje odpotoval čez lužo – v Los Angeles, kjer zdaj ustvarja in poučuje na dveh glasbenih univerzah. Kitaro sicer igra že od leta 1997, po študiju v Los Angelesu pa je postal prvi slovenski kitarist z doktorskim nazivom. Poleg tega je pred kratkim postal še umetniški vodja dveh večjih festivalov: M.A.R.S. LA (Music and Arts ReSound) v Los Angelesu in Zagrebški festival kitare. V oddaji bo kaj več povedal o svojem študiju ter o programih festivalov, dotaknili pa se bomo tudi njegovega CD-ja filmske glasbe Cinema verismo s katerega sta dve izmed skladb, ki jih je izbral za oddajo. Seveda Mak Grgić sodeluje pri izvedbi vseh skladb, izbral pa je naslednja dela: Albeniz: Asturias Crowell: Wind up Bird Del Monte: Dohab Davidovsky: Festino Rodrigo: Aranjueški koncert Morricone: Dober, grd, hudoben
Tokrat bomo gostili uspešnega slovenskega kitarista mlajše generacije Maka Grgića, ki je v želji poglobiti svoje znanje odpotoval čez lužo – v Los Angeles, kjer zdaj ustvarja in poučuje na dveh glasbenih univerzah. Kitaro sicer igra že od leta 1997, po študiju v Los Angelesu pa je postal prvi slovenski kitarist z doktorskim nazivom. Poleg tega je pred kratkim postal še umetniški vodja dveh večjih festivalov: M.A.R.S. LA (Music and Arts ReSound) v Los Angelesu in Zagrebški festival kitare. V oddaji bo kaj več povedal o svojem študiju ter o programih festivalov, dotaknili pa se bomo tudi njegovega CD-ja filmske glasbe Cinema verismo s katerega sta dve izmed skladb, ki jih je izbral za oddajo. Seveda Mak Grgić sodeluje pri izvedbi vseh skladb, izbral pa je naslednja dela: Albeniz: Asturias Crowell: Wind up Bird Del Monte: Dohab Davidovsky: Festino Rodrigo: Aranjueški koncert Morricone: Dober, grd, hudoben
Slovenski solisti
V novi sezoni oddaje Slovenski solisti vas vabimo k poslušanju pogovora z dolgoletnim hornistom Orkestra Slovenske filharmonije, Karlom Bradačem. Igranju na rog je bil zvest od mladih let pa do upokojitve, z njim je spoznaval svet in globine glasbe kot orkestrski glasbenik pa tudi kot solist z orkestri in v komornih zasedbah. O svoji bogati umetniški poti je spregovoril v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
V novi sezoni oddaje Slovenski solisti vas vabimo k poslušanju pogovora z dolgoletnim hornistom Orkestra Slovenske filharmonije, Karlom Bradačem. Igranju na rog je bil zvest od mladih let pa do upokojitve, z njim je spoznaval svet in globine glasbe kot orkestrski glasbenik pa tudi kot solist z orkestri in v komornih zasedbah. O svoji bogati umetniški poti je spregovoril v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
Slovenski solisti
V prvem delu oddaje predstavljamo pogovor z organistko in glasbeno pedagoginjo Polono Gantar. Umetnica redno nastopa kot solistka in v različnih komornih zasedbah, med drugim s sopranistko Thereso Plut in v zanimivi kombinaciji orglic in orgel, z orgličarjem Mirom Božičem. V drugem delu oddaje pa gostimo organista in čembalista Tomaža Sevška, ki se posveča izvajalski praksi na različnih inštrumentih s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. stoletja. V zadnjih letih se ukvarja tudi s francoskim koncertnim harmonijem, je pa tudi dejaven član ansambla Musica cubicularis...
V prvem delu oddaje predstavljamo pogovor z organistko in glasbeno pedagoginjo Polono Gantar. Umetnica redno nastopa kot solistka in v različnih komornih zasedbah, med drugim s sopranistko Thereso Plut in v zanimivi kombinaciji orglic in orgel, z orgličarjem Mirom Božičem. V drugem delu oddaje pa gostimo organista in čembalista Tomaža Sevška, ki se posveča izvajalski praksi na različnih inštrumentih s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. stoletja. V zadnjih letih se ukvarja tudi s francoskim koncertnim harmonijem, je pa tudi dejaven član ansambla Musica cubicularis...
Slovenski solisti
21. avgusta 2016 se v Izoli začenja 36. tradicionalni poletni godbeni tabor Zveze slovenskih godb, Musica creativa. Ob tej priložnosti v poletni reprizi oddaje Slovenski solisti vabimo k poslušanju pogovora z dirigentom Mitjo Dragoličem, ki je na preteklih taborih večkrat sodeloval kot dirigent orkestra Musica Creativa, sicer pa redno vodi Godbo Cerknica. O svojih bogatih dirigentskih izkušnjah je v eni od oddaj Slovenski solisti spregovoril tudi Marko Munih, ki je letos dopolnil 80 let, za svoje umetniško delovanje pa je bil večkrat nagrajen. Nazadnje je januarja prejel zlato plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti za življenjsko delo.
21. avgusta 2016 se v Izoli začenja 36. tradicionalni poletni godbeni tabor Zveze slovenskih godb, Musica creativa. Ob tej priložnosti v poletni reprizi oddaje Slovenski solisti vabimo k poslušanju pogovora z dirigentom Mitjo Dragoličem, ki je na preteklih taborih večkrat sodeloval kot dirigent orkestra Musica Creativa, sicer pa redno vodi Godbo Cerknica. O svojih bogatih dirigentskih izkušnjah je v eni od oddaj Slovenski solisti spregovoril tudi Marko Munih, ki je letos dopolnil 80 let, za svoje umetniško delovanje pa je bil večkrat nagrajen. Nazadnje je januarja prejel zlato plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti za življenjsko delo.
Slovenski solisti
Tokratna repriza oddaje Slovenski solisti je v znamenju zborovskega petja. Baritonist Matevž Kink je že 15 let član in solist Zbora Slovenske filharmonije, v zadnjih letih pa deluje tudi kot zborovodja. V pogovoru spregovori o poslanstvu profesionalnega zbora in vlogi zborovskega solista…. V nadaljevanju pa zborovski dirigent Sebastjan Vrhovnik, tudi docent za zborovsko dirigiranje na Akademiji za glasbo v Ljubljani, pripoveduje o svojih zborovodskih izkušnjah in zadnjih odmevnih koncertih, ki jih je pripravil s Komornim zborom Dekor.
Tokratna repriza oddaje Slovenski solisti je v znamenju zborovskega petja. Baritonist Matevž Kink je že 15 let član in solist Zbora Slovenske filharmonije, v zadnjih letih pa deluje tudi kot zborovodja. V pogovoru spregovori o poslanstvu profesionalnega zbora in vlogi zborovskega solista…. V nadaljevanju pa zborovski dirigent Sebastjan Vrhovnik, tudi docent za zborovsko dirigiranje na Akademiji za glasbo v Ljubljani, pripoveduje o svojih zborovodskih izkušnjah in zadnjih odmevnih koncertih, ki jih je pripravil s Komornim zborom Dekor.
Slovenski solisti
V poletni reprizi oddaje Slovenski solisti vabimo k poslušanju pogovora s sopranistko Andrejo Zakonjšek Krt, solistko Opere SNG Maribor. Umetnica je decembra 2015 za umetniške dosežke na področju opere prejela nagrado Sama Smerkolja, ob tej priložnosti jo je pred radijski mikrofon povabila Anamarija Štukelj Cusma. Marca smo v oddaji gostili tudi basbaritonista Marcosa Finka, dvakratnega Prešernovega nagrajenca. Umetnik, ki danes veliko nastopa v tujini, predvsem v baročnih operah, je v pogovoru med drugim spregovoril tudi o svojem pevskem sodelovanju s sestro Bernardo Fink in o svoji ljubezni do samospeva in opere.
V poletni reprizi oddaje Slovenski solisti vabimo k poslušanju pogovora s sopranistko Andrejo Zakonjšek Krt, solistko Opere SNG Maribor. Umetnica je decembra 2015 za umetniške dosežke na področju opere prejela nagrado Sama Smerkolja, ob tej priložnosti jo je pred radijski mikrofon povabila Anamarija Štukelj Cusma. Marca smo v oddaji gostili tudi basbaritonista Marcosa Finka, dvakratnega Prešernovega nagrajenca. Umetnik, ki danes veliko nastopa v tujini, predvsem v baročnih operah, je v pogovoru med drugim spregovoril tudi o svojem pevskem sodelovanju s sestro Bernardo Fink in o svoji ljubezni do samospeva in opere.
Slovenski solisti
Tokrat predstavljamo pogovor s kitaristom Žarkom Ignjatovićem, ki veliko nastopa kot solist in komorni glasbenik. Umetnik prihaja iz Pulja na Hrvaškem, že več kot trideset let pa živi v Ljubljani in sodi med naše najvidnejše poustvarjalce…. V drugem delu oddaje pa gostimo kitarista Žarka Živkovića, ki je bil rojen mami Slovenki in očetu Dalmatincu. Po študiju jazza v Gradcu in klasične kitare v Ljubljani danes deluje predvsem kot pedagog in skladatelj. Leta 2016 je izdal zgoščenko avtorske glasbe z naslovom Evterpi, v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma pa je spregovoril o svoji glasbi in umetniški poti…
Tokrat predstavljamo pogovor s kitaristom Žarkom Ignjatovićem, ki veliko nastopa kot solist in komorni glasbenik. Umetnik prihaja iz Pulja na Hrvaškem, že več kot trideset let pa živi v Ljubljani in sodi med naše najvidnejše poustvarjalce…. V drugem delu oddaje pa gostimo kitarista Žarka Živkovića, ki je bil rojen mami Slovenki in očetu Dalmatincu. Po študiju jazza v Gradcu in klasične kitare v Ljubljani danes deluje predvsem kot pedagog in skladatelj. Leta 2016 je izdal zgoščenko avtorske glasbe z naslovom Evterpi, v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma pa je spregovoril o svoji glasbi in umetniški poti…
Slovenski solisti
V tokratni reprizi oddaje predstavljamo glasbenika Franca Korbarja, ki je svoje življenje posvetil trobenti in z različnimi ansambli prepotoval svet. Potem se je več let posvečal pedagoškemu delu, kot skladatelj in aranžer pa še danes skrbi za ohranjanje slovenskega ljudskega izročila… Velika zagovornica slovenske ljudske glasbe je tudi citrarka Cita Galič, ki smo jo gostili v eni od februarskih oddaj. Članica različnih ansamblov je glasbo za citre posnela na številne nosilce zvoka. Izdala je tudi učbenik za citre in več notnih zbirk za ta inštrument, deluje pa tudi kot predsednica KUD Glasba iz Slovenije, katerega temeljni namen je ohranjanje in razvoj slovenske glasbe.
V tokratni reprizi oddaje predstavljamo glasbenika Franca Korbarja, ki je svoje življenje posvetil trobenti in z različnimi ansambli prepotoval svet. Potem se je več let posvečal pedagoškemu delu, kot skladatelj in aranžer pa še danes skrbi za ohranjanje slovenskega ljudskega izročila… Velika zagovornica slovenske ljudske glasbe je tudi citrarka Cita Galič, ki smo jo gostili v eni od februarskih oddaj. Članica različnih ansamblov je glasbo za citre posnela na številne nosilce zvoka. Izdala je tudi učbenik za citre in več notnih zbirk za ta inštrument, deluje pa tudi kot predsednica KUD Glasba iz Slovenije, katerega temeljni namen je ohranjanje in razvoj slovenske glasbe.
Slovenski solisti
14. julija 2016 se pri nas začenja nov festival, tako imenovani Sonc festival, ki ga je umetniško zasnovala violinistka Tanja Sonc. Na treh koncertih, v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, v Slovenski filharmoniji v Ljubljani in v cerkvi sv. Petra v Radečah, bo nastopila mednarodna zasedba glasbenikov, ki bo izvedla zanimiv program za zasedbo godalnega kvarteta. Ob tej priložnosti je Anamarija Štukelj Cusma v oddajo Slovenski solisti povabila violinistko Tanjo Sonc, ki po študiju violine v Ljubljani in Salzburgu umetniško pot nadaljuje v Zurichu, kjer se izpopolnjuje na Visoki šoli za glasbo in igra v priznanem orkestru Tonhalle…
14. julija 2016 se pri nas začenja nov festival, tako imenovani Sonc festival, ki ga je umetniško zasnovala violinistka Tanja Sonc. Na treh koncertih, v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, v Slovenski filharmoniji v Ljubljani in v cerkvi sv. Petra v Radečah, bo nastopila mednarodna zasedba glasbenikov, ki bo izvedla zanimiv program za zasedbo godalnega kvarteta. Ob tej priložnosti je Anamarija Štukelj Cusma v oddajo Slovenski solisti povabila violinistko Tanjo Sonc, ki po študiju violine v Ljubljani in Salzburgu umetniško pot nadaljuje v Zurichu, kjer se izpopolnjuje na Visoki šoli za glasbo in igra v priznanem orkestru Tonhalle…
Slovenski solisti
V današnji poletni reprizi oddaje Slovenski solisti predstavljamo operno in koncertno pevko Katjo Konvalinka, dejavno predsednico Slovenskega komornega glasbenega gledališča. Vse življenje si je želela postati pevka, čeprav je na ljubljanski Akademiji za glasbo končala tudi študij klavirja…. V januarski oddaji Slovenski solisti smo gostili tudi opernega pevca Branka Robinšaka, nagrajenca Prešernovega sklada, ki se od leta 2000 kot solist ljubljanske Opere predstavlja v najvidnejših in najtežjih tenorskih vlogah. Vrsto let pa je, kot je povedal v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma, nastopal na tujih odrih, predvsem v Avstriji, Nemčiji in Švici.
V današnji poletni reprizi oddaje Slovenski solisti predstavljamo operno in koncertno pevko Katjo Konvalinka, dejavno predsednico Slovenskega komornega glasbenega gledališča. Vse življenje si je želela postati pevka, čeprav je na ljubljanski Akademiji za glasbo končala tudi študij klavirja…. V januarski oddaji Slovenski solisti smo gostili tudi opernega pevca Branka Robinšaka, nagrajenca Prešernovega sklada, ki se od leta 2000 kot solist ljubljanske Opere predstavlja v najvidnejših in najtežjih tenorskih vlogah. Vrsto let pa je, kot je povedal v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma, nastopal na tujih odrih, predvsem v Avstriji, Nemčiji in Švici.
Slovenski solisti
Duo Claripiano, ki ga sestavljata pianistka Tatjana Kaučič in klarinetist Dušan Sodja, je z željo, da bi bilo v slovenski inštrumentalni glasbi več pridiha ljudskosti, septembra 2015 nagovoril slovenske skladateljice in skladatelje k snovanju novih skladb z obdelavami slovenskih ljudskih tem. Tako je nastalo devet koncertnih komornih del, ki jih duo že predstavlja po Sloveniji in drugod po svetu, junija 2016 je denimo gostoval na mednarodnem glasbenem festivalu v Istanbulu. Tatjana Kaučič in Dušan Sodja sta o projektu spregovorila tudi v decembrski oddaji Slovenski solisti, del njunega pogovora pa predstavljamo v tokratni poletni reprizi…. V oddaji Slovenski solisti smo gostili tudi flavtistko Ano Kavčič Pucihar in pianista Blaža Puciharja, ki svoje solistično in komorno muziciranje nadgrajujeta še z drugimi dejavnostmi. Ana je tudi zelo uspešna pedagoginja, Blaž pa skladatelj in aranžer. Njuni skupni projekti pa, kot sta povedala v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma, imajo lepe odzive tudi v tujini…
Duo Claripiano, ki ga sestavljata pianistka Tatjana Kaučič in klarinetist Dušan Sodja, je z željo, da bi bilo v slovenski inštrumentalni glasbi več pridiha ljudskosti, septembra 2015 nagovoril slovenske skladateljice in skladatelje k snovanju novih skladb z obdelavami slovenskih ljudskih tem. Tako je nastalo devet koncertnih komornih del, ki jih duo že predstavlja po Sloveniji in drugod po svetu, junija 2016 je denimo gostoval na mednarodnem glasbenem festivalu v Istanbulu. Tatjana Kaučič in Dušan Sodja sta o projektu spregovorila tudi v decembrski oddaji Slovenski solisti, del njunega pogovora pa predstavljamo v tokratni poletni reprizi…. V oddaji Slovenski solisti smo gostili tudi flavtistko Ano Kavčič Pucihar in pianista Blaža Puciharja, ki svoje solistično in komorno muziciranje nadgrajujeta še z drugimi dejavnostmi. Ana je tudi zelo uspešna pedagoginja, Blaž pa skladatelj in aranžer. Njuni skupni projekti pa, kot sta povedala v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma, imajo lepe odzive tudi v tujini…
Slovenski solisti
22. junija 2016 se začenja mednarodni festival stare glasbe Seviqc Brežice. Na otvoritvenem koncertu na gradu Brežice bo gostoval priznani francoski ansambel Le Concert de l’Hostel Dieu, ki bo v četrtek nastopil še v Novem mestu, v petek pa v Celju. V poletni reprizi oddaje Slovenski solisti zato predstavljamo del pogovora s flavtistom in umetniškim vodjem festivala, Klemnom Ramovšem. S staro glasbo je močno povezana lutnja, glasbilo, ki so ga na evropska tla prinesli Mavri. O njegovi zgodovini je v aprilski oddaji Slovenski solisti v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma spregovoril lutnjar in filozof Boris Šinigoj.
22. junija 2016 se začenja mednarodni festival stare glasbe Seviqc Brežice. Na otvoritvenem koncertu na gradu Brežice bo gostoval priznani francoski ansambel Le Concert de l’Hostel Dieu, ki bo v četrtek nastopil še v Novem mestu, v petek pa v Celju. V poletni reprizi oddaje Slovenski solisti zato predstavljamo del pogovora s flavtistom in umetniškim vodjem festivala, Klemnom Ramovšem. S staro glasbo je močno povezana lutnja, glasbilo, ki so ga na evropska tla prinesli Mavri. O njegovi zgodovini je v aprilski oddaji Slovenski solisti v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma spregovoril lutnjar in filozof Boris Šinigoj.
Slovenski solisti
V oddaji Slovenski solisti danes predstavljamo prvo poletno reprizo. V njej boste lahko slišali odlomke pogovorov s solisti, ki so v pretekli sezoni spregovorili o svoji umetniški poti. Decembra lani smo v oddaji gostili harmonikarja Marka Hatlaka, ki se v zadnjem času predstavlja tudi kot pevec in avtor glasbe. Tako je bilo tudi minuli petek na koncertu v Ljubljani, ko se je v vseh treh vlogah predstavil z novo zasedbo Marko Hatlak band… Gost ene od majskih oddaj Slovenski solisti je bil tudi harmonikar Marko Brdnik, ki na glasbenem področju deluje kot inštrumentalist, predvsem pa kot avtor glasbe, scenske, filmske in improvizirane… Njegov najnovejši projekt je plošča z naslovom Leta, ki jo je posnel skupaj s kitaristom Urošem Rakovcem.
V oddaji Slovenski solisti danes predstavljamo prvo poletno reprizo. V njej boste lahko slišali odlomke pogovorov s solisti, ki so v pretekli sezoni spregovorili o svoji umetniški poti. Decembra lani smo v oddaji gostili harmonikarja Marka Hatlaka, ki se v zadnjem času predstavlja tudi kot pevec in avtor glasbe. Tako je bilo tudi minuli petek na koncertu v Ljubljani, ko se je v vseh treh vlogah predstavil z novo zasedbo Marko Hatlak band… Gost ene od majskih oddaj Slovenski solisti je bil tudi harmonikar Marko Brdnik, ki na glasbenem področju deluje kot inštrumentalist, predvsem pa kot avtor glasbe, scenske, filmske in improvizirane… Njegov najnovejši projekt je plošča z naslovom Leta, ki jo je posnel skupaj s kitaristom Urošem Rakovcem.
Slovenski solisti
Aprila 2016 je pri Založbi kakovostnih programov RTV Slovenija izšla plošča 24 kapričev Nicoloja Paganinija. Zahtevno literaturo je posnel violinist Žiga Brank, ki smo ga povabili v tokratno oddajo Slovenski solisti. Svoje šolanje je začel v Ljubljani in ga nadaljeval na Visoki šoli za glasbo v Rostocku in na Visoki šoli za glasbo v Karlsruheju. V času študija je prejel pomembne nagrade, med drugimi takrat prvič podeljeno Škerjančevo nagrado, bil je večkratni zmagovalec slovenskega državnega tekmovanja TEMSIG, na nemškem zveznem tekmovanju Jugend Musiziert je prejel 2. nagrado, za leto dni pa je dobil v uporabo violino iz državne zbirke Baden-Württemberg F. Ruggierija iz leta 1680. Danes je profesor violine na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana ter na Akademiji za glasbo Ljubljana. Aktivno se posveča snemanju in koncertiranju, nastopa s samostojnimi recitali, v komornih zasedbah in kot solist z orkestri. (Foto: Andrej Grilc)
Aprila 2016 je pri Založbi kakovostnih programov RTV Slovenija izšla plošča 24 kapričev Nicoloja Paganinija. Zahtevno literaturo je posnel violinist Žiga Brank, ki smo ga povabili v tokratno oddajo Slovenski solisti. Svoje šolanje je začel v Ljubljani in ga nadaljeval na Visoki šoli za glasbo v Rostocku in na Visoki šoli za glasbo v Karlsruheju. V času študija je prejel pomembne nagrade, med drugimi takrat prvič podeljeno Škerjančevo nagrado, bil je večkratni zmagovalec slovenskega državnega tekmovanja TEMSIG, na nemškem zveznem tekmovanju Jugend Musiziert je prejel 2. nagrado, za leto dni pa je dobil v uporabo violino iz državne zbirke Baden-Württemberg F. Ruggierija iz leta 1680. Danes je profesor violine na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana ter na Akademiji za glasbo Ljubljana. Aktivno se posveča snemanju in koncertiranju, nastopa s samostojnimi recitali, v komornih zasedbah in kot solist z orkestri. (Foto: Andrej Grilc)
Slovenski solisti
V oddaji Slovenski solisti danes predstavljamo umetnika, ki je letos izdal zgoščenko avtorske glasbe z naslovom Evterpi. Kitarist in skladatelj Žarko Živković je od nekdaj iskal lasten izraz. Že v otroštvu so ga zanimale različne zvrsti glasbe, od klasike do rocka, potem pa je odkril še jazzovsko glasbo, s katero se je ukvarjal vrsto let. Na Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu je študiral jazz pri skladatelju in kitaristu Haraldu Peplu. V Ljubljani je od leta 1991 igral z mnogimi jazzovskimi zasedbami, imel več lastnih ansamblov od tria do kvinteta, snemal za RTV Slovenija, pisal glasbo za gledališče in redno nastopal tudi z Orkestrom Slovenske filharmonije. Potem je na ljubljanski Akademiji za glasbo končal študij klasične kitare, v zadnjih letih pa se posveča predvsem pedagoškemu delu in skladanju. Veliko piše za klavir, godalne zasedbe, simfonični orkester, kitaro in druge komorne skupine. (Foto: Robi Petrič)
V oddaji Slovenski solisti danes predstavljamo umetnika, ki je letos izdal zgoščenko avtorske glasbe z naslovom Evterpi. Kitarist in skladatelj Žarko Živković je od nekdaj iskal lasten izraz. Že v otroštvu so ga zanimale različne zvrsti glasbe, od klasike do rocka, potem pa je odkril še jazzovsko glasbo, s katero se je ukvarjal vrsto let. Na Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu je študiral jazz pri skladatelju in kitaristu Haraldu Peplu. V Ljubljani je od leta 1991 igral z mnogimi jazzovskimi zasedbami, imel več lastnih ansamblov od tria do kvinteta, snemal za RTV Slovenija, pisal glasbo za gledališče in redno nastopal tudi z Orkestrom Slovenske filharmonije. Potem je na ljubljanski Akademiji za glasbo končal študij klasične kitare, v zadnjih letih pa se posveča predvsem pedagoškemu delu in skladanju. Veliko piše za klavir, godalne zasedbe, simfonični orkester, kitaro in druge komorne skupine. (Foto: Robi Petrič)
Slovenski solisti
V oddajo Slovenski solisti smo povabili široko razgledanega ustvarjalca, skladatelja, pianista, pedagoga in glasbenega producenta Žigo Staniča. Na ljubljanski Akademiji za glasbo je diplomiral iz klavirja in kompozicije, leta 2007 je opravil doktorat iz glasbene teorije. V njegovem opusu je okoli 200 del, poleg klavirskih skladb tudi vokalno inštrumentalna dela ter skladbe za orkester, zbor, komorne zasedbe in druga solistična glasbila. Za svoje umetniško delovanje je prejel več nagrad, od leta 2002 pa deluje tudi kot glasbeni producent Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.
V oddajo Slovenski solisti smo povabili široko razgledanega ustvarjalca, skladatelja, pianista, pedagoga in glasbenega producenta Žigo Staniča. Na ljubljanski Akademiji za glasbo je diplomiral iz klavirja in kompozicije, leta 2007 je opravil doktorat iz glasbene teorije. V njegovem opusu je okoli 200 del, poleg klavirskih skladb tudi vokalno inštrumentalna dela ter skladbe za orkester, zbor, komorne zasedbe in druga solistična glasbila. Za svoje umetniško delovanje je prejel več nagrad, od leta 2002 pa deluje tudi kot glasbeni producent Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.
Slovenski solisti
V Ljubljani se 16. maja 2016 začenja Cellofest, nov festival, posvečen violončelu, ki bo združeval koncerte, seminarje in brezplačne spremljevalne dogodke. Do 20. maja bodo v uveljavljenih abonmajih in ciklih nastopili vrhunski tuji in domači violončelisti, na otvoritvenem koncertu pa se bodo nekateri slovenski violončelisti združili v Cellofest ansambel. Umetniška vodja festivala je mednarodno uveljavljena slovenska violončelistka Karmen Pečar, gostja današnje oddaje Slovenski solisti. Violončelo je študirala pri Valterju Dešpalju na Glasbeni akademiji v Zagrebu ter pri Reinhardu Latzku na Univerzi za glasbo in uprizoritveno umetnost na Dunaju. Danes poučuje na Konservatoriju za glasbo v Ljubljani in je aktivna koncertantka, nastopa v komornih zasedbah in kot solistka z orkestri. Na pogovor jo je povabila Anamarija Štukelj Cusma.
V Ljubljani se 16. maja 2016 začenja Cellofest, nov festival, posvečen violončelu, ki bo združeval koncerte, seminarje in brezplačne spremljevalne dogodke. Do 20. maja bodo v uveljavljenih abonmajih in ciklih nastopili vrhunski tuji in domači violončelisti, na otvoritvenem koncertu pa se bodo nekateri slovenski violončelisti združili v Cellofest ansambel. Umetniška vodja festivala je mednarodno uveljavljena slovenska violončelistka Karmen Pečar, gostja današnje oddaje Slovenski solisti. Violončelo je študirala pri Valterju Dešpalju na Glasbeni akademiji v Zagrebu ter pri Reinhardu Latzku na Univerzi za glasbo in uprizoritveno umetnost na Dunaju. Danes poučuje na Konservatoriju za glasbo v Ljubljani in je aktivna koncertantka, nastopa v komornih zasedbah in kot solistka z orkestri. Na pogovor jo je povabila Anamarija Štukelj Cusma.
Slovenski solisti
Aprila 2016 sta kitarist Uroš Rakovec in harmonikar Marko Brdnik izdala prvenec, ploščo z naslovom Leta z avtorsko in improvizirano glasbo, ki jo bosta predstavila 10. maja v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani. Ob tej priložnosti smo v oddajo povabili Marka Brdnika, ki se po študiju harmonike na Visoki šoli za glasbo v Trossingenu že desetletje posveča tudi komponiranju avtorske glasbe. V sodelovanju s priznanimi slovenskimi režiserji in koreografi piše glasbo za gledališke, plesne in otroške predstave. Bil je član mednarodnega ansambla za sodobno glasbo est.est.est ter tango zasedbe Zero Hour Quintett, po vrnitvi v Slovenijo pa je igral tudi v zasedbah Miusow quartet in The Puzzled. Sodeluje tudi z jazzovsko pevko in skladateljico Tjašo Fabijančič ter zadnjih pet let igra in ustvarja glasbo v duu z Urošem Rakovcem.
Aprila 2016 sta kitarist Uroš Rakovec in harmonikar Marko Brdnik izdala prvenec, ploščo z naslovom Leta z avtorsko in improvizirano glasbo, ki jo bosta predstavila 10. maja v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani. Ob tej priložnosti smo v oddajo povabili Marka Brdnika, ki se po študiju harmonike na Visoki šoli za glasbo v Trossingenu že desetletje posveča tudi komponiranju avtorske glasbe. V sodelovanju s priznanimi slovenskimi režiserji in koreografi piše glasbo za gledališke, plesne in otroške predstave. Bil je član mednarodnega ansambla za sodobno glasbo est.est.est ter tango zasedbe Zero Hour Quintett, po vrnitvi v Slovenijo pa je igral tudi v zasedbah Miusow quartet in The Puzzled. Sodeluje tudi z jazzovsko pevko in skladateljico Tjašo Fabijančič ter zadnjih pet let igra in ustvarja glasbo v duu z Urošem Rakovcem.
Slovenski solisti
Sebastjan Vrhovnik je z odliko končal študij glasbene pedagogike na ljubljanski Akademiji za glasbo in magistrski študij na Visoki šoli za glasbeno in upodabljajočo umetnost v Gradcu. Od leta 2013 je docent za zborovsko dirigiranje na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer poučuje in dirigira mešanemu pevskemu zboru akademije. Vodi tudi različne zborovodske delavnice doma in v tujini ter nastopa kot član strokovnih žirij na slovenskih in mednarodnih revijah in tekmovanjih. Trenutno deluje kot dirigent Mešanega pevskega zbora Obala Koper in Komornega zbora Dekor, v preteklosti pa je vodil več zborov: Mešani pevski zbor Cantemus iz Kamnika, Vokalno skupino Ecce, Učiteljski pevski zbor Slovenije »Emil Adamič«, Mešani pevski zbor Glasbene matice Ljubljana in APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani, s katerimi je posnel več zgoščenk in prejel številna prva mesta in posebna priznanja na različnih tekmovanjih.
Sebastjan Vrhovnik je z odliko končal študij glasbene pedagogike na ljubljanski Akademiji za glasbo in magistrski študij na Visoki šoli za glasbeno in upodabljajočo umetnost v Gradcu. Od leta 2013 je docent za zborovsko dirigiranje na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer poučuje in dirigira mešanemu pevskemu zboru akademije. Vodi tudi različne zborovodske delavnice doma in v tujini ter nastopa kot član strokovnih žirij na slovenskih in mednarodnih revijah in tekmovanjih. Trenutno deluje kot dirigent Mešanega pevskega zbora Obala Koper in Komornega zbora Dekor, v preteklosti pa je vodil več zborov: Mešani pevski zbor Cantemus iz Kamnika, Vokalno skupino Ecce, Učiteljski pevski zbor Slovenije »Emil Adamič«, Mešani pevski zbor Glasbene matice Ljubljana in APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani, s katerimi je posnel več zgoščenk in prejel številna prva mesta in posebna priznanja na različnih tekmovanjih.
Slovenski solisti
Lovorka Nemeš Dular je pianistka, klavirska pedagoginja in muzikologinja. Klavir je študirala pri profesorjih Dubravki Tomšič Srebotnjak, Arbu Valdmi, Konstantinu Boginu in Marini Horak. Kot solistka, z orkestrom in v različnih komornih zasedbah je doslej nastopala v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni, Italiji, Nemčiji in v Estoniji. Poleg poučevanja piše tudi strokovne članke in se ukvarja z muzikološkim raziskovalnim delom. Najraje izvaja glasbo 19., 20. in 21. stoletja. V zadnjem času veliko sodeluje s skladateljem Janezom Matičičem. Njegov 1. klavirski koncert je izvedla na 31. Slovenskih glasbenih dnevih.
Lovorka Nemeš Dular je pianistka, klavirska pedagoginja in muzikologinja. Klavir je študirala pri profesorjih Dubravki Tomšič Srebotnjak, Arbu Valdmi, Konstantinu Boginu in Marini Horak. Kot solistka, z orkestrom in v različnih komornih zasedbah je doslej nastopala v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni, Italiji, Nemčiji in v Estoniji. Poleg poučevanja piše tudi strokovne članke in se ukvarja z muzikološkim raziskovalnim delom. Najraje izvaja glasbo 19., 20. in 21. stoletja. V zadnjem času veliko sodeluje s skladateljem Janezom Matičičem. Njegov 1. klavirski koncert je izvedla na 31. Slovenskih glasbenih dnevih.
Slovenski solisti
Lutnjist Boris Šinigoj je končal študij kitare in filozofije, že več kot tri desetletja pa se posveča tudi raziskovanju zgodnje glasbe za lutnjo in sorodna glasbila. Vrsto let je nastopal v Duu Jubilet s tenoristom Marjanom Trčkom, leta 2008 pa je ustanovil zasedbo Nova Schola Labacensis, ki izvaja evropsko srednjeveško, renesančno in baročno glasbo pa tudi glasbo drugih kultur, afriško, južnoameriško in orientalsko. V oddaji bo na sporedu pester izbor glasbe za lutnjo in ansambel lutenj.
Lutnjist Boris Šinigoj je končal študij kitare in filozofije, že več kot tri desetletja pa se posveča tudi raziskovanju zgodnje glasbe za lutnjo in sorodna glasbila. Vrsto let je nastopal v Duu Jubilet s tenoristom Marjanom Trčkom, leta 2008 pa je ustanovil zasedbo Nova Schola Labacensis, ki izvaja evropsko srednjeveško, renesančno in baročno glasbo pa tudi glasbo drugih kultur, afriško, južnoameriško in orientalsko. V oddaji bo na sporedu pester izbor glasbe za lutnjo in ansambel lutenj.
Slovenski solisti
V oddaji predstavljamo drugi del pogovora z basbaritonistom Marcosom Finkom, v kateri umetnik spregovori o pevskem sodelovanju s sestro Bernardo Fink, o svoji ljubezni do samospeva in opere ter o svojem umetniškem poslanstvu. Glasba v oddaji: Carlos Guastavino: El Sampedrino; Manuel Gomez Carillo: Bailecito cantado; Alojzij Geržinič: Jesenska pesem; Fran Gerbič: V noči; Franz Schubert: Lipa iz cikla Zimsko popotovanje; dve ariji Klavdija iz opere Agrippina Georga Friedricha Handla in Oh, liebe Seele, zieh' die Sinnen Johanna Sebastiana Bacha.
V oddaji predstavljamo drugi del pogovora z basbaritonistom Marcosom Finkom, v kateri umetnik spregovori o pevskem sodelovanju s sestro Bernardo Fink, o svoji ljubezni do samospeva in opere ter o svojem umetniškem poslanstvu. Glasba v oddaji: Carlos Guastavino: El Sampedrino; Manuel Gomez Carillo: Bailecito cantado; Alojzij Geržinič: Jesenska pesem; Fran Gerbič: V noči; Franz Schubert: Lipa iz cikla Zimsko popotovanje; dve ariji Klavdija iz opere Agrippina Georga Friedricha Handla in Oh, liebe Seele, zieh' die Sinnen Johanna Sebastiana Bacha.
Slovenski solisti
Gost oddaje je basbaritonist Marcos Fink, dvakratni Prešernov nagrajenec, ki trenutno veliko nastopa v tujini. Pred premiero, ki jo bo imel v Berlinu konec aprila 2016, smo ga v Ljubljani povabili na pogovor. V tokratni oddaji predstavljamo prvi del pogovora, ko Marcos Fink spregovori o svoji mladosti in začetkih svoje umetniške poti. Glasba v oddaji: venček slovenskih narodnih Goreči ogenj v izvedbi kvarteta Fink, Pomladno hrepenenje iz cikla Labodji spev Franza Schuberta v izvedbi Marcosa Finka ob spremljavi pianistke Nataše Valant, odlomek iz Beethovnove 9. simfonije, arija Leporella iz Mozartove opere Don Juan (Marcos Fink in Simfonični orkester RTV Slovenija) ter arija Erbarme dich, mein Gott iz Bachovega Matejevega pasijona (Bernarda Fink in dunajska zasedba Concentus Musicus).
Gost oddaje je basbaritonist Marcos Fink, dvakratni Prešernov nagrajenec, ki trenutno veliko nastopa v tujini. Pred premiero, ki jo bo imel v Berlinu konec aprila 2016, smo ga v Ljubljani povabili na pogovor. V tokratni oddaji predstavljamo prvi del pogovora, ko Marcos Fink spregovori o svoji mladosti in začetkih svoje umetniške poti. Glasba v oddaji: venček slovenskih narodnih Goreči ogenj v izvedbi kvarteta Fink, Pomladno hrepenenje iz cikla Labodji spev Franza Schuberta v izvedbi Marcosa Finka ob spremljavi pianistke Nataše Valant, odlomek iz Beethovnove 9. simfonije, arija Leporella iz Mozartove opere Don Juan (Marcos Fink in Simfonični orkester RTV Slovenija) ter arija Erbarme dich, mein Gott iz Bachovega Matejevega pasijona (Bernarda Fink in dunajska zasedba Concentus Musicus).
Slovenski solisti
Evropska mreža za staro glasbo REMA je 21. marec predlagala za evropski dan stare gasbe, kar je leta 2013 potrdil tudi evropski parlament. Ob bližajočem se praznovanju, ki se mu s koncertom slovenskih glasbenikov pridružuje tudi Slovenija, smo v oddajo Slovenski solisti povabili pobudnika praznovanja pri nas, flavtista, pedagoga, direktorja in umetniškega vodjo Festivala Seviqc Brežice, Klemna Ramovša. Leta 1982 je ustanovil Festival Radovljica, po treh desetletjih pa z enako vnemo in navdušenjem uresničuje takrat zastavljene smernice in cilje. Za svoje umetniško ustvarjanje je leta 2012 prejel tudi ugledno odlikovanje Vitez reda umetnosti in leposlovja, s katerim ga je počastila Republika Francija.
Evropska mreža za staro glasbo REMA je 21. marec predlagala za evropski dan stare gasbe, kar je leta 2013 potrdil tudi evropski parlament. Ob bližajočem se praznovanju, ki se mu s koncertom slovenskih glasbenikov pridružuje tudi Slovenija, smo v oddajo Slovenski solisti povabili pobudnika praznovanja pri nas, flavtista, pedagoga, direktorja in umetniškega vodjo Festivala Seviqc Brežice, Klemna Ramovša. Leta 1982 je ustanovil Festival Radovljica, po treh desetletjih pa z enako vnemo in navdušenjem uresničuje takrat zastavljene smernice in cilje. Za svoje umetniško ustvarjanje je leta 2012 prejel tudi ugledno odlikovanje Vitez reda umetnosti in leposlovja, s katerim ga je počastila Republika Francija.
Slovenski solisti
Ob 25 letnici delovanja Zbora Slovenske filharmonije smo v oddajo povabili člana in solista tega zbora, baritonista Matevža Kinka. Iz petja je diplomiral na ljubljanski Akademiji za glasbo, za svoj diplomski nastop je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral tudi iz umetnostne zgodovine. Sodeloval je z različnimi zbori, kot pevec samospevov je veliko nastopal s pianistko Vlasto Doležal Rus. Več let se je posvečal pedagoškemu delu, danes pa deluje tudi kot zborovodja MePZ Šentviški zvon, MePZ Klas Groblje in cerkvenega zbora iz Šentvida pri Lukovici.
Ob 25 letnici delovanja Zbora Slovenske filharmonije smo v oddajo povabili člana in solista tega zbora, baritonista Matevža Kinka. Iz petja je diplomiral na ljubljanski Akademiji za glasbo, za svoj diplomski nastop je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral tudi iz umetnostne zgodovine. Sodeloval je z različnimi zbori, kot pevec samospevov je veliko nastopal s pianistko Vlasto Doležal Rus. Več let se je posvečal pedagoškemu delu, danes pa deluje tudi kot zborovodja MePZ Šentviški zvon, MePZ Klas Groblje in cerkvenega zbora iz Šentvida pri Lukovici.
Slovenski solisti
3. marca se v Ljubljani začenja nov cikel Stara glasba na Novem trgu. V oddajo smo zato povabili enega od snovalcev tega cikla, člana komorne zasedbe Musica cubicularis, organista in čembalista Tomaža Sevška. Iz orgel in čembala je diplomiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu, izobraževal se je tudi na Eastmanovi glasbeni šoli v Rochestru v ZDA. Kot koncertni solist in komorni glasbenik veliko nastopa doma in v tujini. Posveča se izvajalski praksi na različnih inštrumentih s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. stoletja. V zadnjih letih se ukvarja tudi s francoskim koncertnim harmonijem iz druge polovice 19. stoletja.
3. marca se v Ljubljani začenja nov cikel Stara glasba na Novem trgu. V oddajo smo zato povabili enega od snovalcev tega cikla, člana komorne zasedbe Musica cubicularis, organista in čembalista Tomaža Sevška. Iz orgel in čembala je diplomiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu, izobraževal se je tudi na Eastmanovi glasbeni šoli v Rochestru v ZDA. Kot koncertni solist in komorni glasbenik veliko nastopa doma in v tujini. Posveča se izvajalski praksi na različnih inštrumentih s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. stoletja. V zadnjih letih se ukvarja tudi s francoskim koncertnim harmonijem iz druge polovice 19. stoletja.
Slovenski solisti
V oddaji tokrat gostimo citrarko Cito Galič, ki je s citrami prepotovala svet, glasbo za citre pa je posnela na več kot petdeset nosilcev zvoka. V več kot tridesetletni karieri je bila članica različnih ansamblov, posebno pozornost pa je vselej namenjala ohranjanju slovenske ljudske glasbe. Izdala je tudi učbenik za citre in več notnih zbirk za ta inštrument: Sto slovenskih pesmi za citre, Najlepše melodije sveta in Najlepše melodije Slovenije 1,2. Aktivno se posveča poučevanju, v zadnjem času pa deluje kot članica ansambla Dame domače glasbe in kot predsednica KUD Glasba iz Slovenije, katerega temeljni namen je ohranjanje in razvoj slovenske glasbe.
V oddaji tokrat gostimo citrarko Cito Galič, ki je s citrami prepotovala svet, glasbo za citre pa je posnela na več kot petdeset nosilcev zvoka. V več kot tridesetletni karieri je bila članica različnih ansamblov, posebno pozornost pa je vselej namenjala ohranjanju slovenske ljudske glasbe. Izdala je tudi učbenik za citre in več notnih zbirk za ta inštrument: Sto slovenskih pesmi za citre, Najlepše melodije sveta in Najlepše melodije Slovenije 1,2. Aktivno se posveča poučevanju, v zadnjem času pa deluje kot članica ansambla Dame domače glasbe in kot predsednica KUD Glasba iz Slovenije, katerega temeljni namen je ohranjanje in razvoj slovenske glasbe.
Slovenski solisti
Gost oddaje je skladatelj, tubist in pedagog Igor Krivokapič, ki je z neomajno vero in vizionarsko idejo vzpodbudil nastanek nove družine helikonov. Ta glasbila odlikuje topla in mogočna zvočnost, poučevanje teh krožno zavitih trobil pa je postalo del učnega načrta v glasbenih šolah in ponekod tudi stalna praksa. Tako na helikone igra že najmlajša generacija glasbenikov, med njimi sta Bratko in Vidor Krivokapič, ki igrata ob spremljavi Katalin Peter Krivokapič.
Gost oddaje je skladatelj, tubist in pedagog Igor Krivokapič, ki je z neomajno vero in vizionarsko idejo vzpodbudil nastanek nove družine helikonov. Ta glasbila odlikuje topla in mogočna zvočnost, poučevanje teh krožno zavitih trobil pa je postalo del učnega načrta v glasbenih šolah in ponekod tudi stalna praksa. Tako na helikone igra že najmlajša generacija glasbenikov, med njimi sta Bratko in Vidor Krivokapič, ki igrata ob spremljavi Katalin Peter Krivokapič.
Slovenski solisti
Dalibor Miklavčič je vsestranski umetnik, ki se z vso strastjo posveča igranju na inštrumente s tipkami. Na dunajski Univerzi za glasbo je končal študij orgel, izpopolnjeval se je tudi na Mednarodni akademiji za staro glasbo v Milanu. Kot raziskovalec preteklih izvajalskih praks se veliko posveča igranju na pedalni klavir in pedalni čembalo. Svoje muzikološke raziskave in edinstven zven pedalnih glasbil predstavlja tudi po svetu, kjer predava in koncertira. Deluje tudi kot pedagog, v Glasbeni šoli Zavoda Sv. Stanislava in na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
Dalibor Miklavčič je vsestranski umetnik, ki se z vso strastjo posveča igranju na inštrumente s tipkami. Na dunajski Univerzi za glasbo je končal študij orgel, izpopolnjeval se je tudi na Mednarodni akademiji za staro glasbo v Milanu. Kot raziskovalec preteklih izvajalskih praks se veliko posveča igranju na pedalni klavir in pedalni čembalo. Svoje muzikološke raziskave in edinstven zven pedalnih glasbil predstavlja tudi po svetu, kjer predava in koncertira. Deluje tudi kot pedagog, v Glasbeni šoli Zavoda Sv. Stanislava in na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
Slovenski solisti
Gost oddaje je Mitja Dragolič, ki je 20. januarja 2016 prejel zlati znak Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti za izjemne dosežke na področju inštrumentalne glasbe. Profesor klarineta in saksofona je končal tudi študij dirigiranja na Glasbenem konservatoriju v Maastrichtu na Nizozemskem. Dirigira Godbi Cerknica in Pihalnemu orkestru Glasbene šole Grosuplje. Z obema zasedbama na mednarodnih tekmovanjih posega po najvišjih priznanjih.
Gost oddaje je Mitja Dragolič, ki je 20. januarja 2016 prejel zlati znak Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti za izjemne dosežke na področju inštrumentalne glasbe. Profesor klarineta in saksofona je končal tudi študij dirigiranja na Glasbenem konservatoriju v Maastrichtu na Nizozemskem. Dirigira Godbi Cerknica in Pihalnemu orkestru Glasbene šole Grosuplje. Z obema zasedbama na mednarodnih tekmovanjih posega po najvišjih priznanjih.
Slovenski solisti
Dirigent Marko Munih je 9. januarja 2016 dopolnil 80 let. Šestdeset let je sooblikoval glasbeno življenje pri nas, za svoje delo pa je bil večkrat nagrajen. Prejel je študentsko Prešernovo nagrado, dve nagradi Prešernovega sklada, Bettetovo nagrado, srebrni častni znak svobode Republike Slovenije in nazadnje, 20. januarja, zlato plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti za življenjsko delo. Ob tej priložnosti je maestro o svojem življenju in umetniškem poustvarjanju spregovoril tudi v oddaji Slovenski solisti.
Dirigent Marko Munih je 9. januarja 2016 dopolnil 80 let. Šestdeset let je sooblikoval glasbeno življenje pri nas, za svoje delo pa je bil večkrat nagrajen. Prejel je študentsko Prešernovo nagrado, dve nagradi Prešernovega sklada, Bettetovo nagrado, srebrni častni znak svobode Republike Slovenije in nazadnje, 20. januarja, zlato plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti za življenjsko delo. Ob tej priložnosti je maestro o svojem življenju in umetniškem poustvarjanju spregovoril tudi v oddaji Slovenski solisti.
Slovenski solisti
Maja Kojc je umetniški vodja in solooboistka Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Oboo je študirala na ljubljanski Akademiji za glasbo in na Univerzi Mozarteum v Salzburgu. Nastopa kot solistka, komorna in orkestrska glasbenica. Vrsto let je sodelovala v pihalnem kvintetu Ariart, s to zasedbo je posnela tudi tri plošče, leta 2004 pa je izšla njena solistična zgoščenka. Je tudi umetniški vodja in ustanoviteljica festivala oboistov in fagotistov OFF Izola ter tekmovanja OFF BEAT Krško.
Maja Kojc je umetniški vodja in solooboistka Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Oboo je študirala na ljubljanski Akademiji za glasbo in na Univerzi Mozarteum v Salzburgu. Nastopa kot solistka, komorna in orkestrska glasbenica. Vrsto let je sodelovala v pihalnem kvintetu Ariart, s to zasedbo je posnela tudi tri plošče, leta 2004 pa je izšla njena solistična zgoščenka. Je tudi umetniški vodja in ustanoviteljica festivala oboistov in fagotistov OFF Izola ter tekmovanja OFF BEAT Krško.
Slovenski solisti
21. januarja 2016 bo Opera SNG Ljubljana v koprodukciji s Cankarjevim domom uprizorila Verdijevo opero Otello. Naslovno vlogo bo pel gost tokratne oddaje Slovenski solisti, Branko Robinšak. Nagrajenec Prešernovega sklada je vrsto let nastopal na tujih odrih, predvsem v Avstriji, Nemčiji in Švici, od leta 2000 pa je član ljubljanske Opere, kjer se predstavlja v najvidnejših in najtežjih tenorskih vlogah.
21. januarja 2016 bo Opera SNG Ljubljana v koprodukciji s Cankarjevim domom uprizorila Verdijevo opero Otello. Naslovno vlogo bo pel gost tokratne oddaje Slovenski solisti, Branko Robinšak. Nagrajenec Prešernovega sklada je vrsto let nastopal na tujih odrih, predvsem v Avstriji, Nemčiji in Švici, od leta 2000 pa je član ljubljanske Opere, kjer se predstavlja v najvidnejših in najtežjih tenorskih vlogah.
Slovenski solisti
V oddaji predstavljamo trobentača Franca Korbarja, ki je vse svoje življenje posvetil trobenti. Najprej je igral v plesnih orkestrih, potem pa je z različnimi ansambli prepotoval svet. Vrsto let se je posvečal pedagoškemu delu, na koncu poklicne poti je razvil lastno tehniko igranja. Kot skladatelj in aranžer se je veliko posvečal negovanju slovenske ljudske pesmi. Izdal je prvi slovenski učbenik za trobento, tri zbirke priredb ljudskih pesmi za trobila in več zgoščenk.
V oddaji predstavljamo trobentača Franca Korbarja, ki je vse svoje življenje posvetil trobenti. Najprej je igral v plesnih orkestrih, potem pa je z različnimi ansambli prepotoval svet. Vrsto let se je posvečal pedagoškemu delu, na koncu poklicne poti je razvil lastno tehniko igranja. Kot skladatelj in aranžer se je veliko posvečal negovanju slovenske ljudske pesmi. Izdal je prvi slovenski učbenik za trobento, tri zbirke priredb ljudskih pesmi za trobila in več zgoščenk.
Slovenski solisti
Nina Prešiček velja za eno naših osrednjih izvajalk sodobne klasične glasbe. Raziskovalka klavirskega zvoka in eksperimentatorica, ki rada sodeluje pri intermedijskih dogodkih, je svojemu umetniškemu izrazu najbolj zvesta v solističnih nastopih. Sodeluje tudi z drugimi komornimi glasbeniki in v ansamblu Kompulz. Študirala je na Akademiji za glasbo v Stuttgartu in na Nacionalnem konservatoriju v Toulousu, na pariški Sorboni pa je končala tudi študij glasbene estetike 20. in 21. stoletja. Po njenem izboru v oddaji predvajamo glasbo Lojzeta Lebiča, Igorja Štuheca, Mauricia Kagla in Johna Cagea.
Nina Prešiček velja za eno naših osrednjih izvajalk sodobne klasične glasbe. Raziskovalka klavirskega zvoka in eksperimentatorica, ki rada sodeluje pri intermedijskih dogodkih, je svojemu umetniškemu izrazu najbolj zvesta v solističnih nastopih. Sodeluje tudi z drugimi komornimi glasbeniki in v ansamblu Kompulz. Študirala je na Akademiji za glasbo v Stuttgartu in na Nacionalnem konservatoriju v Toulousu, na pariški Sorboni pa je končala tudi študij glasbene estetike 20. in 21. stoletja. Po njenem izboru v oddaji predvajamo glasbo Lojzeta Lebiča, Igorja Štuheca, Mauricia Kagla in Johna Cagea.
Slovenski solisti
Klarinetist Dušan Sodja in pianistka Tatjana Kaučič od leta 1994 skupaj muzicirata v duu Claripiano. Oba sta diplomirala na ljubljanski Akademiji za glasbo, magistrirala pa na salzburškem Mozarteumu. Izpopolnjevala sta se tudi na Visoki šoli za glasbo v Kolnu pri Anthonyju Spiriju. Koncertna pot ju je vodila od Los Angelesa, Stockholma, Edinburgha, Salzburga, Prage, Ljubljane do Beograda in Erevana. Prijateljevanje s slovenskimi skladatelji je vzpodbudilo nastanek številnih novih del za klarinet in klavir, ki jih redno izvajata na koncertih in snemata za arhiv Radia Slovenija. Izdala sta tudi štiri zgoščenke, Legende (2000), Srečanja (2004), Romantic Claripiano (2012) in 20 Claripiano (2014) ob 20 letnici umetniškega delovanja.
Klarinetist Dušan Sodja in pianistka Tatjana Kaučič od leta 1994 skupaj muzicirata v duu Claripiano. Oba sta diplomirala na ljubljanski Akademiji za glasbo, magistrirala pa na salzburškem Mozarteumu. Izpopolnjevala sta se tudi na Visoki šoli za glasbo v Kolnu pri Anthonyju Spiriju. Koncertna pot ju je vodila od Los Angelesa, Stockholma, Edinburgha, Salzburga, Prage, Ljubljane do Beograda in Erevana. Prijateljevanje s slovenskimi skladatelji je vzpodbudilo nastanek številnih novih del za klarinet in klavir, ki jih redno izvajata na koncertih in snemata za arhiv Radia Slovenija. Izdala sta tudi štiri zgoščenke, Legende (2000), Srečanja (2004), Romantic Claripiano (2012) in 20 Claripiano (2014) ob 20 letnici umetniškega delovanja.
Slovenski solisti
Gostja oddaje je sopranistka Andreja Zakonjšek Krt, ki ji je 1. decembra 2015 Slovensko komorno glasbeno gledališče za umetniške dosežke na področju opere podelilo nagrado Sama Smerkolja. Solistka mariborske Opere je prepričljiva interpretka tako opernih in operetnih vlog kot tudi koncertnih vokalno - inštrumentalnih del in samospeva.
Gostja oddaje je sopranistka Andreja Zakonjšek Krt, ki ji je 1. decembra 2015 Slovensko komorno glasbeno gledališče za umetniške dosežke na področju opere podelilo nagrado Sama Smerkolja. Solistka mariborske Opere je prepričljiva interpretka tako opernih in operetnih vlog kot tudi koncertnih vokalno - inštrumentalnih del in samospeva.
Slovenski solisti
Marko Hatlak je eden naših najvidnejših harmonikarjev. Harmoniko je študiral v Nemčiji, najprej v Weimarju, potem pa še v Wurzburgu, kjer je končal podiplomski študij pri slovitem profesorju Stefanu Hussongu. Nastopa kot solist in sodeluje s številnimi priznanimi umetniki, zasedbami in orkestri, na njegovem repertoarju pa je tango, klasična in etno glasba.
Marko Hatlak je eden naših najvidnejših harmonikarjev. Harmoniko je študiral v Nemčiji, najprej v Weimarju, potem pa še v Wurzburgu, kjer je končal podiplomski študij pri slovitem profesorju Stefanu Hussongu. Nastopa kot solist in sodeluje s številnimi priznanimi umetniki, zasedbami in orkestri, na njegovem repertoarju pa je tango, klasična in etno glasba.
Slovenski solisti
Gosta oddaje sta flavtistka Ana Kavčič Pucihar in pianist Blaž Pucihar. Oba solistično in komorno muziciranje nadgrajujeta z drugimi dejavnostmi, Ana je tudi zelo uspešna pedagoginja in raziskovalka pedagoških praks, Blaž pa skladatelj in aranžer. Njuno delo pa ima odlične odzive tudi v tujini. Njun najnovejši skupni projekt je učbenik Igramo se flavto, ki sta ga v polletnem bivanju v ZDA prevedla in priredila tudi za ameriški trg.
Gosta oddaje sta flavtistka Ana Kavčič Pucihar in pianist Blaž Pucihar. Oba solistično in komorno muziciranje nadgrajujeta z drugimi dejavnostmi, Ana je tudi zelo uspešna pedagoginja in raziskovalka pedagoških praks, Blaž pa skladatelj in aranžer. Njuno delo pa ima odlične odzive tudi v tujini. Njun najnovejši skupni projekt je učbenik Igramo se flavto, ki sta ga v polletnem bivanju v ZDA prevedla in priredila tudi za ameriški trg.
Slovenski solisti
Gostja oddaje je Maja Savnik, ki je aprila 2015 uspešno opravila avdicijo in postala članica uglednega Avstralskega komornega orkestra. Violino je študirala na Univerzi za glasbo v Gradcu in na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Prejela je več nagrad, med njimi tudi študentsko Prešernovo nagrado. V času študija je delovala kot koncertna mojstrica Simfoničnega in Komornega orkestra ljubljanske Akademije za glasbo, kot solistka je nastopila z najvidnejšimi slovenskimi poklicnimi orkestri. Več let je bila članica Orkestra Slovenske filharmonije in Komornega godalnega orkestra te ustanove.
Gostja oddaje je Maja Savnik, ki je aprila 2015 uspešno opravila avdicijo in postala članica uglednega Avstralskega komornega orkestra. Violino je študirala na Univerzi za glasbo v Gradcu in na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Prejela je več nagrad, med njimi tudi študentsko Prešernovo nagrado. V času študija je delovala kot koncertna mojstrica Simfoničnega in Komornega orkestra ljubljanske Akademije za glasbo, kot solistka je nastopila z najvidnejšimi slovenskimi poklicnimi orkestri. Več let je bila članica Orkestra Slovenske filharmonije in Komornega godalnega orkestra te ustanove.
Slovenski solisti
Gost oddaje je kitarist Žarko Ignjatović, ki je diplomiral na Glasbeni akademiji v Zagrebu in na Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu, podiplomski študij kitare pa je končal na Mozarteumu v Salzburgu. Danes se poleg solističnih nastopov veliko posveča komorni igri. Igra v duu s kitaristom Jerkom Novakom, flavtistom Cvetom Kobalom, čelistom Nebojšo Bugarskim, klarinetistom Slavkom Kovačičem in mezzosopranistko Barbaro Jernejčič Furst. Izdal je več plošč, deluje tudi kot pedagog.
Gost oddaje je kitarist Žarko Ignjatović, ki je diplomiral na Glasbeni akademiji v Zagrebu in na Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu, podiplomski študij kitare pa je končal na Mozarteumu v Salzburgu. Danes se poleg solističnih nastopov veliko posveča komorni igri. Igra v duu s kitaristom Jerkom Novakom, flavtistom Cvetom Kobalom, čelistom Nebojšo Bugarskim, klarinetistom Slavkom Kovačičem in mezzosopranistko Barbaro Jernejčič Furst. Izdal je več plošč, deluje tudi kot pedagog.
Slovenski solisti
Gost oddaje je Franci Krevh, akademski glasbenik tolkalec, redni član Orkestra Slovenske filharmonije, tolkalne skupine Slovenski tolkalni projekt Stop, ansambla za sodobno glasbo MD7 in ansambla za staro glasbo Capella Carniola. je tudi soavtor Tolkalnega terminološkega slovarja ter vodja tolkalnih krogov, poleg poučevanja pa se posveča tudi kreativnim pedagoškim predstavam in delavnicam za otroke. Njegov osrednji fokus je namenjen komorni tolkalni glasbi, tako že vrsto let soustvarja programsko shemo in delo Slovenskega tolkalnega projekta. S tolkalno skupino Studio za tolkala je prejel Bettetovo priznanje, s skupino Stop pa Župančičevo nagrado in nagrado Prešernovega sklada.
Gost oddaje je Franci Krevh, akademski glasbenik tolkalec, redni član Orkestra Slovenske filharmonije, tolkalne skupine Slovenski tolkalni projekt Stop, ansambla za sodobno glasbo MD7 in ansambla za staro glasbo Capella Carniola. je tudi soavtor Tolkalnega terminološkega slovarja ter vodja tolkalnih krogov, poleg poučevanja pa se posveča tudi kreativnim pedagoškim predstavam in delavnicam za otroke. Njegov osrednji fokus je namenjen komorni tolkalni glasbi, tako že vrsto let soustvarja programsko shemo in delo Slovenskega tolkalnega projekta. S tolkalno skupino Studio za tolkala je prejel Bettetovo priznanje, s skupino Stop pa Župančičevo nagrado in nagrado Prešernovega sklada.
Slovenski solisti
V oddajo smo povabili sopranistko Katjo Konvalinka, ki je solopetje doštudirala na ljubljanski Akademiji za glasbo, potem pa je iz opernega in koncertnega petja magistrirala na Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu. Specializacijo je končala pri sopranistki Vlatki Oršanić. Nastopa v opernih hišah v Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem, od leta 2011 tudi vodi Slovensko komorno glasbeno gledališče. Dejavna je tudi kot koncertna pevka, nastopila je že z najvidnejšimi slovenskimi orkestri, celovečerne recitale samospevov pa je imela po Sloveniji, na Hrvaškem, v Avstriji, Italiji in Srbiji.
V oddajo smo povabili sopranistko Katjo Konvalinka, ki je solopetje doštudirala na ljubljanski Akademiji za glasbo, potem pa je iz opernega in koncertnega petja magistrirala na Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu. Specializacijo je končala pri sopranistki Vlatki Oršanić. Nastopa v opernih hišah v Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem, od leta 2011 tudi vodi Slovensko komorno glasbeno gledališče. Dejavna je tudi kot koncertna pevka, nastopila je že z najvidnejšimi slovenskimi orkestri, celovečerne recitale samospevov pa je imela po Sloveniji, na Hrvaškem, v Avstriji, Italiji in Srbiji.
Slovenski solisti
Gostja oddaje je organistka in glasbena pedagoginja Polona Gantar. Z orglami se je prvič srečala na Orglarski šoli pri Teološki fakulteti v Ljubljani, na ljubljanski Akademiji za glasbo pa je diplomirala na oddelku za glasbeno pedagogiko. Orgle je študirala še na Koroškem deželnem konservatoriju v Celovcu in na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju, kjer je leta 2003 končala magistrski študij orgel. Izpopolnjevala se je na mojstrskih tečajih v Švici, Avstriji in na Nizozemskem, danes pa nastopa kot solistka in v različnih komornih zasedbah, med drugim z orgličarjem Mirom Božičem in sopranistko Thereso Plut. Sodeluje tudi s priznanimi pevskimi zbori, je dejavna pedagoginja in avtorica radijskih oddaj.
Gostja oddaje je organistka in glasbena pedagoginja Polona Gantar. Z orglami se je prvič srečala na Orglarski šoli pri Teološki fakulteti v Ljubljani, na ljubljanski Akademiji za glasbo pa je diplomirala na oddelku za glasbeno pedagogiko. Orgle je študirala še na Koroškem deželnem konservatoriju v Celovcu in na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju, kjer je leta 2003 končala magistrski študij orgel. Izpopolnjevala se je na mojstrskih tečajih v Švici, Avstriji in na Nizozemskem, danes pa nastopa kot solistka in v različnih komornih zasedbah, med drugim z orgličarjem Mirom Božičem in sopranistko Thereso Plut. Sodeluje tudi s priznanimi pevskimi zbori, je dejavna pedagoginja in avtorica radijskih oddaj.
Slovenski solisti
V oddaji Slovenski solisti v živo na programu gostimo slovenske glasbene poustvarjalce, s pogovori in izbrano glasbo pa predstavljamo njihovo umetniško delovanje. Gost prve oddaje je vsestranski umetnik Domen Marinčič. V Nemčiji je diplomiral iz viole da gamba in čembala ter končal tudi podiplomski študij generalnega basa. Na svetovnih tekmovanjih je prejel več nagrad. Danes redno sodeluje s slovenskimi, predvsem pa z mednarodnimi zasedbami. Soustvaril je ansambel za staro glasbo musica cubicularis in zavod Harmonia Antiqua Labacensis, umetniško vodi Festival Radovljica in koncertni cikel Harmonia Concertans, predava, izobražuje, tudi prek radijskih valov. Na sporedu bodo dela Alfonsa Ferrabosca, Tobiasa Huma, Jeana de Sainte - Colomba, Nicolasa Chedevilla, Daniela Emmetta in Richarda Straussa.
V oddaji Slovenski solisti v živo na programu gostimo slovenske glasbene poustvarjalce, s pogovori in izbrano glasbo pa predstavljamo njihovo umetniško delovanje. Gost prve oddaje je vsestranski umetnik Domen Marinčič. V Nemčiji je diplomiral iz viole da gamba in čembala ter končal tudi podiplomski študij generalnega basa. Na svetovnih tekmovanjih je prejel več nagrad. Danes redno sodeluje s slovenskimi, predvsem pa z mednarodnimi zasedbami. Soustvaril je ansambel za staro glasbo musica cubicularis in zavod Harmonia Antiqua Labacensis, umetniško vodi Festival Radovljica in koncertni cikel Harmonia Concertans, predava, izobražuje, tudi prek radijskih valov. Na sporedu bodo dela Alfonsa Ferrabosca, Tobiasa Huma, Jeana de Sainte - Colomba, Nicolasa Chedevilla, Daniela Emmetta in Richarda Straussa.
