Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V živo na programu gostimo slovenske glasbene poustvarjalce, s pogovori in izbrano glasbo pa predstavljamo njihovo umetniško delovanje.
Avtor: Anamarija Štukelj Cusma
Gost oddaje je kontrabasist Miha Firšt, ki predstavlja svoj novi glasbeni album z glasbo slovenskih skladateljev za kontrabas. Fotografija: Lea Remic Valenti
Gost oddaje je kontrabasist Miha Firšt, ki predstavlja svoj novi glasbeni album z glasbo slovenskih skladateljev za kontrabas. Fotografija: Lea Remic Valenti
Kitarista Andrej Pekarovič in Luka Vehar že od srednješolskih let skupaj igrata v duu Črnobelo. Sodelovanje sta ohranjala kot študenta na ljubljanski Akademiji za glasbo ter v času izpopolnjevanja na Univerzi v Gradcu. Ob izvajanju klasičnega repertoarja sta igrala tudi druge glasbene zvrsti, danes pa se osredotočata predvsem na lastno avtorsko glasbo. Oba sta predana tudi poučevanju, Luka Vehar poučuje in vodi kitarski orkester v Glasbeni šoli v Škofji Loki, Andrej Pekarovič pa ima razred učencev in vodi glasbeni festival v Pionirskem domu v Ljubljani.
Kitarista Andrej Pekarovič in Luka Vehar že od srednješolskih let skupaj igrata v duu Črnobelo. Sodelovanje sta ohranjala kot študenta na ljubljanski Akademiji za glasbo ter v času izpopolnjevanja na Univerzi v Gradcu. Ob izvajanju klasičnega repertoarja sta igrala tudi druge glasbene zvrsti, danes pa se osredotočata predvsem na lastno avtorsko glasbo. Oba sta predana tudi poučevanju, Luka Vehar poučuje in vodi kitarski orkester v Glasbeni šoli v Škofji Loki, Andrej Pekarovič pa ima razred učencev in vodi glasbeni festival v Pionirskem domu v Ljubljani.
Program Ars v sodelovanju z Glasbeno matico Ljubljana pripravlja nov ciklus radijskih koncertov V etru pesem, ki je namenjen umetnosti samospeva. »Želimo si, da bi poslušalce tudi prek radijskih valov nagovarjala tako beseda kot glasba. Zelo smo se trudili, da ima vsak koncert eno zaključeno misel, da so izbrani posebni skladatelji in da je izbor takšen, kot ga poslušalci še niso slišali in je hkrati v toku s časom,« je povedala predsednica Glasbene matice Ljubljana, Veronika Brvar. Na prvem koncertu 23.2.2025 bosta nastopila mezzosopranistka Barbara Kozelj in pianist Thomas Beijer, na drugem 9.3.2025 sopranistka Theresa Plut in pianist Hans Adolfsen, na tretjem 6.4.2025 pa baritonist Krešimir Stražanac in pianist Krešimir Starčević. Nekoliko drugačen pogled na pesem bo 25.5.2025 prinesel še Večer kabareta, na katerem se bosta predstavila mezzosopranistka Sabina Gruden in pianist Tadej Horvat.
Program Ars v sodelovanju z Glasbeno matico Ljubljana pripravlja nov ciklus radijskih koncertov V etru pesem, ki je namenjen umetnosti samospeva. »Želimo si, da bi poslušalce tudi prek radijskih valov nagovarjala tako beseda kot glasba. Zelo smo se trudili, da ima vsak koncert eno zaključeno misel, da so izbrani posebni skladatelji in da je izbor takšen, kot ga poslušalci še niso slišali in je hkrati v toku s časom,« je povedala predsednica Glasbene matice Ljubljana, Veronika Brvar. Na prvem koncertu 23.2.2025 bosta nastopila mezzosopranistka Barbara Kozelj in pianist Thomas Beijer, na drugem 9.3.2025 sopranistka Theresa Plut in pianist Hans Adolfsen, na tretjem 6.4.2025 pa baritonist Krešimir Stražanac in pianist Krešimir Starčević. Nekoliko drugačen pogled na pesem bo 25.5.2025 prinesel še Večer kabareta, na katerem se bosta predstavila mezzosopranistka Sabina Gruden in pianist Tadej Horvat.
Violončelist Gregor Fele je član Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, nastopa tudi kot solist in komorni glasbenik. Po končani ljubljanski Akademiji za glasbo se je izpopolnjeval tudi na salzburškem Mozarteumu. Še posebej mu je blizu baročna glasba. Večkrat je oblikoval tudi programe radijskega koncertnega cikla Mozartine, v nedeljo, 2.2.2025, bo na enem od teh koncertov nastopil kot glasbeni vodja in solist.
Violončelist Gregor Fele je član Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, nastopa tudi kot solist in komorni glasbenik. Po končani ljubljanski Akademiji za glasbo se je izpopolnjeval tudi na salzburškem Mozarteumu. Še posebej mu je blizu baročna glasba. Večkrat je oblikoval tudi programe radijskega koncertnega cikla Mozartine, v nedeljo, 2.2.2025, bo na enem od teh koncertov nastopil kot glasbeni vodja in solist.
Zasedba Nova Schola Labacensis je decembra 2024 izdala novo ploščo z naslovom Schubertiade – Glasbi. Izbor samospevov, valčkov in inštrumentalnih skladb Franza Schuberta in njegovih sodobnikov predstavlja svojevrsten poklon Schubertovi umetnosti. O najnovejšem projektu pripoveduje umetniški vodja zasedbe, lutnjar, kitarist in filozof Boris Šinigoj.
Zasedba Nova Schola Labacensis je decembra 2024 izdala novo ploščo z naslovom Schubertiade – Glasbi. Izbor samospevov, valčkov in inštrumentalnih skladb Franza Schuberta in njegovih sodobnikov predstavlja svojevrsten poklon Schubertovi umetnosti. O najnovejšem projektu pripoveduje umetniški vodja zasedbe, lutnjar, kitarist in filozof Boris Šinigoj.
Violinist in profesor na ljubljanski Akademiji za glasbo Volodja Balžalorsky z repertoarjem klasične in sodobne glasbe nastopa na številnih mednarodnih glasbenih festivalih in koncertih po Evropi, Severni Ameriki in Aziji ter snema za mednarodne radijske postaje. Izdal je več zgoščenk in digitalnih albumov. Še posebej dejaven je na področju komorne glasbe. Je član Klavirskega tria Amael in Tria Ritratto dell'amore, ki deluje v neobičajni zasedbi violina, flavta in čembalo. Pred dvema letoma je s to zasedbo nastopil na koncertu festivala Spectrum, takrat je v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma več povedal o svoji umetniški poti.
Violinist in profesor na ljubljanski Akademiji za glasbo Volodja Balžalorsky z repertoarjem klasične in sodobne glasbe nastopa na številnih mednarodnih glasbenih festivalih in koncertih po Evropi, Severni Ameriki in Aziji ter snema za mednarodne radijske postaje. Izdal je več zgoščenk in digitalnih albumov. Še posebej dejaven je na področju komorne glasbe. Je član Klavirskega tria Amael in Tria Ritratto dell'amore, ki deluje v neobičajni zasedbi violina, flavta in čembalo. Pred dvema letoma je s to zasedbo nastopil na koncertu festivala Spectrum, takrat je v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma več povedal o svoji umetniški poti.
Tenorist Aco Bišćević se v zadnjih letih vse bolj uveljavlja v različnih produkcijah opernih hiš in festivalov po Evropi, cenjen jje tudi kot poustvarjalec komorne glasbe in pianist. Njegov prožni glas visokega tenorja se odlično izraža v baročnem repertoarju, zato rad tudi raziskuje in izvaja manj znana dela 17. in 18. stoletja ter način petja tenorjev v preteklosti. Leta 2024 je za nemško založbo Accent posnel tri italijanske kantate Carla Heinricha Grauna, plošča je po izidu prejela nominacijo za ugledno Nagrado nemških glasbenih kritikov.
Tenorist Aco Bišćević se v zadnjih letih vse bolj uveljavlja v različnih produkcijah opernih hiš in festivalov po Evropi, cenjen jje tudi kot poustvarjalec komorne glasbe in pianist. Njegov prožni glas visokega tenorja se odlično izraža v baročnem repertoarju, zato rad tudi raziskuje in izvaja manj znana dela 17. in 18. stoletja ter način petja tenorjev v preteklosti. Leta 2024 je za nemško založbo Accent posnel tri italijanske kantate Carla Heinricha Grauna, plošča je po izidu prejela nominacijo za ugledno Nagrado nemških glasbenih kritikov.
Pianist Klemen Golner je že kot študent sodeloval s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, danes je njegov stalni član. Poleg solističnega in komornega pianističnega repertoarja igra tudi veliko simfonične literature, v kateri so lahko tudi precej zahtevni klavirski parti. O svoji umetniški poti je pred nekaj leti pripovedoval v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
Pianist Klemen Golner je že kot študent sodeloval s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, danes je njegov stalni član. Poleg solističnega in komornega pianističnega repertoarja igra tudi veliko simfonične literature, v kateri so lahko tudi precej zahtevni klavirski parti. O svoji umetniški poti je pred nekaj leti pripovedoval v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
Nace Slak je septembra 2023 magistriral iz klavirja na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Po mnenju glasbenih strokovnjakov spada med najobetavnejše slovenske pianiste. Svojo publiko je navdušil že z več kot 200 javnimi nastopi in s številnimi zmagami na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Danes se posveča solistični karieri in organiziranju kakovostne glasbene izobrazbe za mlade.
Nace Slak je septembra 2023 magistriral iz klavirja na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Po mnenju glasbenih strokovnjakov spada med najobetavnejše slovenske pianiste. Svojo publiko je navdušil že z več kot 200 javnimi nastopi in s številnimi zmagami na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Danes se posveča solistični karieri in organiziranju kakovostne glasbene izobrazbe za mlade.
20. julija 2024 se je v 89. letu starosti poslovil dirigent Marko Munih. Večkrat nagrajeni umetnik je vodil veliko zasedb, med njimi Simfonični orkester in Komorni zbor RTV Slovenija, Orkester Slovenske filharmonije, Akademski pevski zbor Tone Tomšič ter Primorski akademski pevski zbor Vinko Vodopivec. 16 let je bil tudi odgovorni urednik in umetniški vodja glasbenih programov Radia Slovenija. Pod njegovim vodstvom so orkestri in zbori posneli številne krstne izvedbe slovenskih skladb, »njegova izpovedna moč pa je bila,« kot ugotavljajo muzikologi, »največja v izvedbah vokalno - inštrumentalnih del.« Za svoje delo je prejel vrsto nagrad, Bettetovo nagrado, dve nagradi Prešernovega sklada in srebrni častni znak svobode Republike Slovenije za dolgoletno delo v glasbeni dejavnosti. Zlato plaketo za življenjsko delo mu je leta 2016 podelil tudi Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Takrat smo maestra Marka Muniha povabili v oddajo Slovenski solisti, v kateri je v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma pripovedoval o svoji življenjski in umetniški poti.
20. julija 2024 se je v 89. letu starosti poslovil dirigent Marko Munih. Večkrat nagrajeni umetnik je vodil veliko zasedb, med njimi Simfonični orkester in Komorni zbor RTV Slovenija, Orkester Slovenske filharmonije, Akademski pevski zbor Tone Tomšič ter Primorski akademski pevski zbor Vinko Vodopivec. 16 let je bil tudi odgovorni urednik in umetniški vodja glasbenih programov Radia Slovenija. Pod njegovim vodstvom so orkestri in zbori posneli številne krstne izvedbe slovenskih skladb, »njegova izpovedna moč pa je bila,« kot ugotavljajo muzikologi, »največja v izvedbah vokalno - inštrumentalnih del.« Za svoje delo je prejel vrsto nagrad, Bettetovo nagrado, dve nagradi Prešernovega sklada in srebrni častni znak svobode Republike Slovenije za dolgoletno delo v glasbeni dejavnosti. Zlato plaketo za življenjsko delo mu je leta 2016 podelil tudi Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Takrat smo maestra Marka Muniha povabili v oddajo Slovenski solisti, v kateri je v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma pripovedoval o svoji življenjski in umetniški poti.
Orgličar Miro Božič predstavlja svojo glasbeno pot in velike izrazne možnosti majhnega inštrumenta, ustne harmonike.
Orgličar Miro Božič predstavlja svojo glasbeno pot in velike izrazne možnosti majhnega inštrumenta, ustne harmonike.
Predstavljamo drugi del pogovora s skladateljem, pevcem, pesnikom in multiinštrumentalistom Galom Gjurinom. 27. junija 2024 je uradno izšel njegov nov album z naslovom Ljubke ljudske, Zgodba o Sloveniji, ki prinaša preplet slovenskih ljudskih pesmi skozi zgodbo potujočega pevca trubadurja na poti po slovenskih pokrajinah in narečjih. O procesu nastajanja plošče Gal Gjurin pripoveduje s članom svoje zasedbe, tolkalcem Nikom Kostanjevcem.
Predstavljamo drugi del pogovora s skladateljem, pevcem, pesnikom in multiinštrumentalistom Galom Gjurinom. 27. junija 2024 je uradno izšel njegov nov album z naslovom Ljubke ljudske, Zgodba o Sloveniji, ki prinaša preplet slovenskih ljudskih pesmi skozi zgodbo potujočega pevca trubadurja na poti po slovenskih pokrajinah in narečjih. O procesu nastajanja plošče Gal Gjurin pripoveduje s članom svoje zasedbe, tolkalcem Nikom Kostanjevcem.
Premierno predstavljamo nov projekt vsestranskega umetnika, skladatelja, pevca, pesnika in multiinštrumentalista Gala Gjurina. Po mesecih raziskovanj slovenskega ljudskega izročila je s svojo zasedbo posnel album z naslovom Ljubke ljudske, Zgodba o Sloveniji, ki bo premierno predstavljen v četrtek, 27. junija, ob 21h, na Štrekljevem večeru na Gradu Štanjel. V pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma Gal Gjurin, skupaj s članom svoje zasedbe, tolkalcem Nikom Kostanjevcem, pripoveduje o svojem avtorskem pristopu k slovenskim ljudskim pesmim, v katerih prepoznava navdihujočo globino in povezanost s sedanjostjo.
Premierno predstavljamo nov projekt vsestranskega umetnika, skladatelja, pevca, pesnika in multiinštrumentalista Gala Gjurina. Po mesecih raziskovanj slovenskega ljudskega izročila je s svojo zasedbo posnel album z naslovom Ljubke ljudske, Zgodba o Sloveniji, ki bo premierno predstavljen v četrtek, 27. junija, ob 21h, na Štrekljevem večeru na Gradu Štanjel. V pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma Gal Gjurin, skupaj s članom svoje zasedbe, tolkalcem Nikom Kostanjevcem, pripoveduje o svojem avtorskem pristopu k slovenskim ljudskim pesmim, v katerih prepoznava navdihujočo globino in povezanost s sedanjostjo.
O svoji umetniški poti pripoveduje pianist Miha Haas. Sin pianistke Lidije Malahotky Haas in pokojnega pianista Hinka Haasa deluje kot solist in komorni glasbenik. Je izredni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kot predavatelj se predstavlja tudi na tujih univerzah in mednarodnih konferencah.
O svoji umetniški poti pripoveduje pianist Miha Haas. Sin pianistke Lidije Malahotky Haas in pokojnega pianista Hinka Haasa deluje kot solist in komorni glasbenik. Je izredni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kot predavatelj se predstavlja tudi na tujih univerzah in mednarodnih konferencah.
Zvezdana Novaković je pevka, skladateljica, harfistka in performerka. Je raziskovalka klasične, džezovske in tradicionalne glasbe ter neutrudna popotnica, ki odkriva zmožnosti človeškega glasu in zvok v vseh njegovih razsežnostih. Avtorica različnih projektov pozitivne učinke zvoka vpleta v različne umetniške prakse, rada se posveča projektom za najmlajše.
Zvezdana Novaković je pevka, skladateljica, harfistka in performerka. Je raziskovalka klasične, džezovske in tradicionalne glasbe ter neutrudna popotnica, ki odkriva zmožnosti človeškega glasu in zvok v vseh njegovih razsežnostih. Avtorica različnih projektov pozitivne učinke zvoka vpleta v različne umetniške prakse, rada se posveča projektom za najmlajše.
Tomaž Rauch je skladatelj, pedagog, pevec in multiinštrumentalist. Še posebej ga zanima ljudska glasba, ki jo je raziskoval v skupini Trinajsto prase, vrsto let igra tudi z zasedbo Marko banda. Kot skladatelj raziskuje posamezne zvoke akustičnih in ljudskih glasbil, piše avtorsko glasbo za zbore, igrane, animirane in dokumentarne filme, lutkovne predstave in radijske igre. V oddaji med drugim predstavlja izvirno zvočno pripoved za najmlajše Iz življenja stvari, ki je nastala v okviru mednarodnega projekta B Air.
Tomaž Rauch je skladatelj, pedagog, pevec in multiinštrumentalist. Še posebej ga zanima ljudska glasba, ki jo je raziskoval v skupini Trinajsto prase, vrsto let igra tudi z zasedbo Marko banda. Kot skladatelj raziskuje posamezne zvoke akustičnih in ljudskih glasbil, piše avtorsko glasbo za zbore, igrane, animirane in dokumentarne filme, lutkovne predstave in radijske igre. V oddaji med drugim predstavlja izvirno zvočno pripoved za najmlajše Iz življenja stvari, ki je nastala v okviru mednarodnega projekta B Air.
Izidor Erazem Grafenauer je končal študij klasične kitare na Akademiji za glasbo v Ljubljani, podiplomsko se je izpopolnjeval še na Konservatoriju Benedetto Marcello v Benetkah in na Akademiji za glasbo v Zagrebu. Njegovo umetniško delovanje je razpeto med izvajanjem starejše glasbe na avtentična glasbila in moderno klasično glasbo, vrsto let je raziskoval tudi glasbeno zvrst flamenka. Aprila 2024 je izdal CD ploščo Ventana abierta z avtorsko glasbo, ki temelji na flamenko palosih in izraža refleksije njegovega doživljanja sveta.
Izidor Erazem Grafenauer je končal študij klasične kitare na Akademiji za glasbo v Ljubljani, podiplomsko se je izpopolnjeval še na Konservatoriju Benedetto Marcello v Benetkah in na Akademiji za glasbo v Zagrebu. Njegovo umetniško delovanje je razpeto med izvajanjem starejše glasbe na avtentična glasbila in moderno klasično glasbo, vrsto let je raziskoval tudi glasbeno zvrst flamenka. Aprila 2024 je izdal CD ploščo Ventana abierta z avtorsko glasbo, ki temelji na flamenko palosih in izraža refleksije njegovega doživljanja sveta.
Citrarka Janja Brlec je po številu nagrad z državnih in mednarodnih tekmovanj ena najuspešnejših citrark pri nas. Iz citer je diplomirala na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Münchnu, magistrirala pa na Univerzi Mozarteum v Salzburgu. V želji, da bi citre približala širši javnosti kot koncertni inštrument velikih razsežnosti, igra različne glasbene sloge. Izdala je dve plošči, Med strunami in Moments, na katerih predstavlja glasbo od baroka do sodobnosti.
Citrarka Janja Brlec je po številu nagrad z državnih in mednarodnih tekmovanj ena najuspešnejših citrark pri nas. Iz citer je diplomirala na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Münchnu, magistrirala pa na Univerzi Mozarteum v Salzburgu. V želji, da bi citre približala širši javnosti kot koncertni inštrument velikih razsežnosti, igra različne glasbene sloge. Izdala je dve plošči, Med strunami in Moments, na katerih predstavlja glasbo od baroka do sodobnosti.
17. aprila 2024 se v Ljubljani začenjajo Slovenski glasbeni dnevi, festival, ki v ospredje postavlja novitete slovenskih skladateljev. Na uvodnem koncertu bo med drugim krstno izveden Koncert za violino in orkester Tomaža Sveteta. Izvedla ga bo violinistka Lalita Svete, ki ji je koncert tudi posvečen. Lalita Svete je pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija pred tremi leti izdala tudi ploščo z naslovom Silhouettes, na kateri se predstavlja z izborom del od baroka do sodobnosti. Ob tej priložnosti smo umetnico povabili v oddajo Slovenski solisti, pogovoru se je pridružil tudi skladatelj Tomaž Svete.
17. aprila 2024 se v Ljubljani začenjajo Slovenski glasbeni dnevi, festival, ki v ospredje postavlja novitete slovenskih skladateljev. Na uvodnem koncertu bo med drugim krstno izveden Koncert za violino in orkester Tomaža Sveteta. Izvedla ga bo violinistka Lalita Svete, ki ji je koncert tudi posvečen. Lalita Svete je pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija pred tremi leti izdala tudi ploščo z naslovom Silhouettes, na kateri se predstavlja z izborom del od baroka do sodobnosti. Ob tej priložnosti smo umetnico povabili v oddajo Slovenski solisti, pogovoru se je pridružil tudi skladatelj Tomaž Svete.
Po jubilejni zgoščenki, ki je predstavljala dialog med zahodnim in vzhodnim glasbenim izročilom, je zasedba Nova Schola Labacensis izdala ploščo z naslovom Delitiae musicae – Radosti glasbe. Ta odkriva tematsko in slogovno povezanost severa in juga. Skladbe od nizozemske renesanse do italijanskega baroka predstavlja umetniški vodja zasedbe, lutnjar, kitarist in filozof Boris Šinigoj.
Po jubilejni zgoščenki, ki je predstavljala dialog med zahodnim in vzhodnim glasbenim izročilom, je zasedba Nova Schola Labacensis izdala ploščo z naslovom Delitiae musicae – Radosti glasbe. Ta odkriva tematsko in slogovno povezanost severa in juga. Skladbe od nizozemske renesanse do italijanskega baroka predstavlja umetniški vodja zasedbe, lutnjar, kitarist in filozof Boris Šinigoj.
Skladatelj in zborovodja Miro Kokol je vrsto let delal z mladimi pevci v Pionirskem domu v Ljubljani. Dvakrat je z mladinskima zboroma zmagal na zborovskem festivalu v Celju, z novomeškim Mešanim zborom Krka in Komornim zborom Pentakord pa je z neobičajnimi zborovskimi sporedi gostoval po Evropi. V spomin mnogih generacij mladih pevcev se je zapisal tudi kot avtor in urednik zbirke pesmi Prek sveta odmeva pesem, ki se je dvajset let uporabljala kot učbenik v osnovnih šolah.
Skladatelj in zborovodja Miro Kokol je vrsto let delal z mladimi pevci v Pionirskem domu v Ljubljani. Dvakrat je z mladinskima zboroma zmagal na zborovskem festivalu v Celju, z novomeškim Mešanim zborom Krka in Komornim zborom Pentakord pa je z neobičajnimi zborovskimi sporedi gostoval po Evropi. V spomin mnogih generacij mladih pevcev se je zapisal tudi kot avtor in urednik zbirke pesmi Prek sveta odmeva pesem, ki se je dvajset let uporabljala kot učbenik v osnovnih šolah.
V 93. letu starosti se je 23. marca 2024 poslovil naš mednarodno priznani violinist Igor Ozim. Bil je častni doktor Univerze v Ljubljani, častni član Slovenske filharmonije, prejemnik Prešernove nagrade leta 1957 in prejemnik častnega znaka svobode Republike Slovenije, ki so mu ga leta 2001 namenili za posebne glasbene zasluge. Eden najboljših violinistov je nastopal z najuglednejšimi svetovnimi orkestri in v različnih komornih zasedbah, več desetletij dolgo bogato umetniško pot pa je dopolnjeval tudi z izredno uspešnim pedagoškim delom. Na njegovem repertoarju je bilo več kot 70 violinskih koncertov, številna komorna dela vseh slogovnih obdobij ter skladbe sodobnih slovenskih skladateljev, ki jih je rad krstno izvajal. V oddaji predstavljamo umetnikova razmišljanja o glasbi, ki jih je posnel za naš radio ob svoji osemdesetletnici in petinosemdesetletnici ter izbor skladb v njegovi izvedbi, dela Čajkovskega, Matičiča, Mozarta, Ljadova, Osterca, Beethovna, Bacha, Paganinija in Honeggerja. Vabljeni k poslušanju.
V 93. letu starosti se je 23. marca 2024 poslovil naš mednarodno priznani violinist Igor Ozim. Bil je častni doktor Univerze v Ljubljani, častni član Slovenske filharmonije, prejemnik Prešernove nagrade leta 1957 in prejemnik častnega znaka svobode Republike Slovenije, ki so mu ga leta 2001 namenili za posebne glasbene zasluge. Eden najboljših violinistov je nastopal z najuglednejšimi svetovnimi orkestri in v različnih komornih zasedbah, več desetletij dolgo bogato umetniško pot pa je dopolnjeval tudi z izredno uspešnim pedagoškim delom. Na njegovem repertoarju je bilo več kot 70 violinskih koncertov, številna komorna dela vseh slogovnih obdobij ter skladbe sodobnih slovenskih skladateljev, ki jih je rad krstno izvajal. V oddaji predstavljamo umetnikova razmišljanja o glasbi, ki jih je posnel za naš radio ob svoji osemdesetletnici in petinosemdesetletnici ter izbor skladb v njegovi izvedbi, dela Čajkovskega, Matičiča, Mozarta, Ljadova, Osterca, Beethovna, Bacha, Paganinija in Honeggerja. Vabljeni k poslušanju.
V drugem delu pogovora naš priznani pianist, pedagog in skladatelj Igor Dekleva pripoveduje o gostovanjih po svetu, o pedagoškem delovanju in skladateljskem snovanju. Z glasbo ostaja tesno povezan tudi danes, saj še vedno vsak dan igra klavir in piše nove skladbe.
V drugem delu pogovora naš priznani pianist, pedagog in skladatelj Igor Dekleva pripoveduje o gostovanjih po svetu, o pedagoškem delovanju in skladateljskem snovanju. Z glasbo ostaja tesno povezan tudi danes, saj še vedno vsak dan igra klavir in piše nove skladbe.
Pianist, pedagog in skladatelj Igor Dekleva je 30. decembra 2023 dopolnil 90 let. Njegovo glasbeno pot odlikuje več kot 1600 nastopov po Evropi, Ameriki, Aziji in Afriki, številne krstne izvedbe del slovenskih skladateljev, prek 30 posnetih plošč in dolgoletno skupno muziciranje s soprogo Alenko v Klavirskem duu Dekleva.
Pianist, pedagog in skladatelj Igor Dekleva je 30. decembra 2023 dopolnil 90 let. Njegovo glasbeno pot odlikuje več kot 1600 nastopov po Evropi, Ameriki, Aziji in Afriki, številne krstne izvedbe del slovenskih skladateljev, prek 30 posnetih plošč in dolgoletno skupno muziciranje s soprogo Alenko v Klavirskem duu Dekleva.
Življenjska in umetniška sopotnika, pianistka Tatjana Kaučič in klarinetist Dušan Sodja, predstavljata ploščo V objemu dvojine, na kateri je slovensko ljudsko motiviko avtorsko preoblikovalo osem slovenskih skladateljev.
Življenjska in umetniška sopotnika, pianistka Tatjana Kaučič in klarinetist Dušan Sodja, predstavljata ploščo V objemu dvojine, na kateri je slovensko ljudsko motiviko avtorsko preoblikovalo osem slovenskih skladateljev.
Flavtist Matej Zupan predstavlja ploščo Operne fantazije, ki jo je leta 2021 posnel s pianistko Andrejo Kosmač.
Flavtist Matej Zupan predstavlja ploščo Operne fantazije, ki jo je leta 2021 posnel s pianistko Andrejo Kosmač.
23. decembra 2023 bo v Cankarjevem domu v Ljubljani nastopil Simfonični orkester Cantabile, ki bo skupaj s solisti in gostujočimi zbori predstavil izbor slovenske in argentinske glasbe. Koncert z naslovom Božič v Ljubljani je eden od tradicionalnih dogodkov, s katerimi Simfonični orkester Cantabile bogati slovenski kulturni prostor. Orkester vodi dirigent, klarinetist, skladatelj in pedagog Marjan Grdadolnik, ki v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma predstavlja delovanje orkestra in svojo bogato umetniško pot.
23. decembra 2023 bo v Cankarjevem domu v Ljubljani nastopil Simfonični orkester Cantabile, ki bo skupaj s solisti in gostujočimi zbori predstavil izbor slovenske in argentinske glasbe. Koncert z naslovom Božič v Ljubljani je eden od tradicionalnih dogodkov, s katerimi Simfonični orkester Cantabile bogati slovenski kulturni prostor. Orkester vodi dirigent, klarinetist, skladatelj in pedagog Marjan Grdadolnik, ki v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma predstavlja delovanje orkestra in svojo bogato umetniško pot.
Letos mineva 90 let od rojstva pianista in pedagoga Janeza Lovšeta, zato njegovi nekdanji učenci na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v četrtek, 9. novembra, pripravljajo koncert, posvečen spominu na njegovo življenje in delo. Vsestransko razgledan umetnik je nastopal kot solist in komorni glasbenik in je za arhiv Radia Slovenija posnel številne skladbe slovenskih in tujih, predvsem francoskih skladateljev. Potem se je z vso vnemo posvetil poučevanju. V svojih učencih je odkrival talente, ki jim jih je pomagal razvijati in pri mnogih je s svojo umetniško in duhovno držo pustil neizbrisen pečat. Spomine na pianista in profesorja klavirja Janeza Lovšeta predstavljata njegova nekdanja dijaka, pianist in dirigent, danes tudi umetniški direktor ljubljanske Opere, Marko Hribernik in pianist in pedagog Petar Milić.
Letos mineva 90 let od rojstva pianista in pedagoga Janeza Lovšeta, zato njegovi nekdanji učenci na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v četrtek, 9. novembra, pripravljajo koncert, posvečen spominu na njegovo življenje in delo. Vsestransko razgledan umetnik je nastopal kot solist in komorni glasbenik in je za arhiv Radia Slovenija posnel številne skladbe slovenskih in tujih, predvsem francoskih skladateljev. Potem se je z vso vnemo posvetil poučevanju. V svojih učencih je odkrival talente, ki jim jih je pomagal razvijati in pri mnogih je s svojo umetniško in duhovno držo pustil neizbrisen pečat. Spomine na pianista in profesorja klavirja Janeza Lovšeta predstavljata njegova nekdanja dijaka, pianist in dirigent, danes tudi umetniški direktor ljubljanske Opere, Marko Hribernik in pianist in pedagog Petar Milić.
Miro Božič, po poklicu arhitekt, je tudi mojster na ustni harmoniki, ki jo igra že od otroštva. Z majhnim glasbilom velikih izraznih možnosti raziskuje različne glasbene sloge, rad sodeluje tudi s sodobnimi slovenskimi skladatelji in izvaja nova dela.
Miro Božič, po poklicu arhitekt, je tudi mojster na ustni harmoniki, ki jo igra že od otroštva. Z majhnim glasbilom velikih izraznih možnosti raziskuje različne glasbene sloge, rad sodeluje tudi s sodobnimi slovenskimi skladatelji in izvaja nova dela.
Ema Krečič po končani ljubljanski Akademiji za glasbo nadaljuje študij na Univerzi Mozarteum v Salzburgu. Igra v različnih komornih zasedbah, kot solistka pa je že nastopila s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in Orkestrom Slovenske filharmonije. Je nagrajenka več tekmovanj, za svoje študijske uspehe je prejela tudi Prešernovo nagrado Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani. Foto: Lucia Jerman
Ema Krečič po končani ljubljanski Akademiji za glasbo nadaljuje študij na Univerzi Mozarteum v Salzburgu. Igra v različnih komornih zasedbah, kot solistka pa je že nastopila s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in Orkestrom Slovenske filharmonije. Je nagrajenka več tekmovanj, za svoje študijske uspehe je prejela tudi Prešernovo nagrado Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani. Foto: Lucia Jerman
Baritonist Jaka Mihelač se je v sezoni 2019/2020 pridružil solističnemu ansamblu Berlinske državne opere Unter den Linden in kot njen član dve sezoni sodeloval v številnih glasbeno gledaliških produkcijah pod vodstvom najboljših dirigentov, kot so Daniel Barenboim, Zubin Mehta in Antonio Pappano. Pred dvema letoma je v Sloveniji na koncertih cikla Jesenske serenade s kitaristom Juretom Cerkovnikom izvedel premišljen izbor slovenskih in nekaterih tujih samospevov. Pozneje sta umetnika samospeve posnela tudi za naš radijski arhiv in jih letos pri založbi ZKP RTV Slovenija izdala na plošči z naslovom Amarilli. Izbor šestih bomo danes slišali v oddaji, v njej predstavljamo tudi pogovor z Jako Mihelačem, ki je nastal jeseni 2021.
Baritonist Jaka Mihelač se je v sezoni 2019/2020 pridružil solističnemu ansamblu Berlinske državne opere Unter den Linden in kot njen član dve sezoni sodeloval v številnih glasbeno gledaliških produkcijah pod vodstvom najboljših dirigentov, kot so Daniel Barenboim, Zubin Mehta in Antonio Pappano. Pred dvema letoma je v Sloveniji na koncertih cikla Jesenske serenade s kitaristom Juretom Cerkovnikom izvedel premišljen izbor slovenskih in nekaterih tujih samospevov. Pozneje sta umetnika samospeve posnela tudi za naš radijski arhiv in jih letos pri založbi ZKP RTV Slovenija izdala na plošči z naslovom Amarilli. Izbor šestih bomo danes slišali v oddaji, v njej predstavljamo tudi pogovor z Jako Mihelačem, ki je nastal jeseni 2021.
Oddajo namenjamo spominu na dirigenta, pedagoga in pianista Jožeta Fürsta, ki se je v 79-em letu starosti poslovil 9. julija 2023. Bil je eden najuspešnejših slovenskih zborovskih dirigentov, ki je z več zasedbami vrsto let slovensko zborovsko pesem uspešno predstavljal na koncertih in tekmovanjih doma in po svetu. Na ljubljanski Akademiji za glasbo je končal študij klavirja in dirigiranja, po izpopolnjevanju v Berlinu pa se je posvetil predvsem zborovskemu dirigiranju. Eno leto je vodil Kraljevi moški zbor v Belgiji, potem pa številne slovenske zbore, Akademski pevski zbor Tone Tomšič, Komorni zbor RTV Slovenija, Akademski pevski zbor Maribor, pevsko skupino Akord 84, Ženski pevski zbor Concinite in Vokalno skupino Canticum. Poleg standardnega repertoarja je na koncertih doma in v tujini rad predstavljal sodobno glasbo, na njegovo pobudo je tako nastalo veliko novih del slovenskih skladateljev.
Oddajo namenjamo spominu na dirigenta, pedagoga in pianista Jožeta Fürsta, ki se je v 79-em letu starosti poslovil 9. julija 2023. Bil je eden najuspešnejših slovenskih zborovskih dirigentov, ki je z več zasedbami vrsto let slovensko zborovsko pesem uspešno predstavljal na koncertih in tekmovanjih doma in po svetu. Na ljubljanski Akademiji za glasbo je končal študij klavirja in dirigiranja, po izpopolnjevanju v Berlinu pa se je posvetil predvsem zborovskemu dirigiranju. Eno leto je vodil Kraljevi moški zbor v Belgiji, potem pa številne slovenske zbore, Akademski pevski zbor Tone Tomšič, Komorni zbor RTV Slovenija, Akademski pevski zbor Maribor, pevsko skupino Akord 84, Ženski pevski zbor Concinite in Vokalno skupino Canticum. Poleg standardnega repertoarja je na koncertih doma in v tujini rad predstavljal sodobno glasbo, na njegovo pobudo je tako nastalo veliko novih del slovenskih skladateljev.
Tenorist Aco Bišćević se v zadnjih letih vse bolj uveljavlja v različnih produkcijah opernih hiš in festivalov po Evropi, priznan in cenjen je tudi kot poustvarjalec komorne glasbe in pianist. Rad raziskuje ozadje nastanka skladb in način petja tenorjev v preteklosti. Na koncertu za srebrni abonma ljubljanskega Cankarjevega doma maja 2023 je predstavil redkeje izvajan repertoar, ki ustreza njegovemu glasu. Ob tej priložnosti je več o najnovejših projektih povedal tudi v oddaji Slovenski solisti.
Tenorist Aco Bišćević se v zadnjih letih vse bolj uveljavlja v različnih produkcijah opernih hiš in festivalov po Evropi, priznan in cenjen je tudi kot poustvarjalec komorne glasbe in pianist. Rad raziskuje ozadje nastanka skladb in način petja tenorjev v preteklosti. Na koncertu za srebrni abonma ljubljanskega Cankarjevega doma maja 2023 je predstavil redkeje izvajan repertoar, ki ustreza njegovemu glasu. Ob tej priložnosti je več o najnovejših projektih povedal tudi v oddaji Slovenski solisti.
Skladatelj Vladimir Hrovat je pred desetimi leti ustanovil ansambel ustnih harmonik Sorarmonica. Akademski glasbenik violinist igra tudi celo vrsto drugih inštrumentov, med njimi ustno harmoniko, ki kot koncertno glasbilo omogoča širok nabor izraznih možnosti. Z glasbenico Simono Perme v zadnjih letih uspešno nastopa v duu Sorarmonica. Skupaj sta posnela ploščo, v pripravi pa je že tudi druga zgoščenka.
Skladatelj Vladimir Hrovat je pred desetimi leti ustanovil ansambel ustnih harmonik Sorarmonica. Akademski glasbenik violinist igra tudi celo vrsto drugih inštrumentov, med njimi ustno harmoniko, ki kot koncertno glasbilo omogoča širok nabor izraznih možnosti. Z glasbenico Simono Perme v zadnjih letih uspešno nastopa v duu Sorarmonica. Skupaj sta posnela ploščo, v pripravi pa je že tudi druga zgoščenka.
V okviru projekta B - Air, katerega nosilec je Radio Slovenija, bo med 26. in 28. marcem 2023 potekal prvi festival radijske igre za dojenčke in malčke. Na programu Ars bomo 26.3. gostili več gostov, ki bodo spregovorili na temo Poslušamo skupaj - Od zibke do pozne starosti in predstavili bogat arhiv radijskih iger. V oddaji Slovenski solisti pa danes predstavljamo skladatelja in glasbenika, ki igra na celo vrsto glasbil, Tomaža Raucha. V sklopu projekta je za najmlajše ustvaril zvočne zgodbe Iz življenja stvari.
V okviru projekta B - Air, katerega nosilec je Radio Slovenija, bo med 26. in 28. marcem 2023 potekal prvi festival radijske igre za dojenčke in malčke. Na programu Ars bomo 26.3. gostili več gostov, ki bodo spregovorili na temo Poslušamo skupaj - Od zibke do pozne starosti in predstavili bogat arhiv radijskih iger. V oddaji Slovenski solisti pa danes predstavljamo skladatelja in glasbenika, ki igra na celo vrsto glasbil, Tomaža Raucha. V sklopu projekta je za najmlajše ustvaril zvočne zgodbe Iz življenja stvari.
V SiTi teatru v BTC-ju v Ljubljani bo 25.12.2022 božični koncert, ki ga že tradicionalno pripravlja ena naših najuspešnejših violinistk, Anja Bukovec. Umetnica v svoj karieri beleži sodelovanja s številnimi domačimi in tujimi inštrumentalisti, dirigenti in skladatelji, gostovala pa je že v številnih evropskih državah, v Ameriki, Avstraliji in na Kitajskem. Tokrat bo nastopila s pianistko Ilonko Pucihar, ki je tudi soavtorica uspešne serije učbenikov za študij klavirja in predavateljica na pianističnih in glasbenih delavnicah. Umetnici bosta izvedli pester izbor skladb od Mozarta do Astorja Piazzolle. Violinistko Anjo Bukovec predstavljamo v tokratni oddaji Slovenski solisti. (Avtor fotografije: Jaka Vinšek)
V SiTi teatru v BTC-ju v Ljubljani bo 25.12.2022 božični koncert, ki ga že tradicionalno pripravlja ena naših najuspešnejših violinistk, Anja Bukovec. Umetnica v svoj karieri beleži sodelovanja s številnimi domačimi in tujimi inštrumentalisti, dirigenti in skladatelji, gostovala pa je že v številnih evropskih državah, v Ameriki, Avstraliji in na Kitajskem. Tokrat bo nastopila s pianistko Ilonko Pucihar, ki je tudi soavtorica uspešne serije učbenikov za študij klavirja in predavateljica na pianističnih in glasbenih delavnicah. Umetnici bosta izvedli pester izbor skladb od Mozarta do Astorja Piazzolle. Violinistko Anjo Bukovec predstavljamo v tokratni oddaji Slovenski solisti. (Avtor fotografije: Jaka Vinšek)
Po jubilejni zgoščenki iz leta 2018, ki je predstavljala dialog med zahodnim in vzhodnim glasbenim izročilom, je zasedba Nova Schola Labacensis v letošnjem letu izdala novo ploščo z naslovom Delitiae musicae – Radosti glasbe. Na njej so skladbe od nizozemske renesanse do italijanskega baroka, ki odkrivajo tematsko povezanost severa in juga. O najnovejšem projektu pripoveduje umetniški vodja zasedbe, lutnjar, kitarist in filozof Boris Šinigoj.
Po jubilejni zgoščenki iz leta 2018, ki je predstavljala dialog med zahodnim in vzhodnim glasbenim izročilom, je zasedba Nova Schola Labacensis v letošnjem letu izdala novo ploščo z naslovom Delitiae musicae – Radosti glasbe. Na njej so skladbe od nizozemske renesanse do italijanskega baroka, ki odkrivajo tematsko povezanost severa in juga. O najnovejšem projektu pripoveduje umetniški vodja zasedbe, lutnjar, kitarist in filozof Boris Šinigoj.
Primož Kerštanj je dirigent uspešnega ženskega zbora Carmen manet, zaposlen pa je kot umetniški direktor in ravnatelj Glasbenega centra Doremi na Bledu, kjer vodi tudi več vokalnih zasedb. Veliko sodeluje kot žirant na zborovskih revijah in tekmovanjih doma in v tujini. Z zborom Carmen manet pripravlja vrsto zanimivih projektov, med njimi je bil letošnji zborovsko-izkustveni koncert z naslovom Aurora.
Primož Kerštanj je dirigent uspešnega ženskega zbora Carmen manet, zaposlen pa je kot umetniški direktor in ravnatelj Glasbenega centra Doremi na Bledu, kjer vodi tudi več vokalnih zasedb. Veliko sodeluje kot žirant na zborovskih revijah in tekmovanjih doma in v tujini. Z zborom Carmen manet pripravlja vrsto zanimivih projektov, med njimi je bil letošnji zborovsko-izkustveni koncert z naslovom Aurora.
Tenorist David Jagodic že vrsto let živi v Avstriji. Študiral je na Univerzi za glasbo in upodabljajoče umetnosti na Dunaju, kjer je z odliko diplomiral in potem na tej ustanovi končal še magistrski študij samospeva in oratorija. Danes je član Mestnega gledališča v Celovcu in od leta 2018 član Slovenskega okteta. Kot solist je gostoval tudi v drugih opernih gledališčih po Evropi, v Združenih državah Amerike in na Kitajskem.
Tenorist David Jagodic že vrsto let živi v Avstriji. Študiral je na Univerzi za glasbo in upodabljajoče umetnosti na Dunaju, kjer je z odliko diplomiral in potem na tej ustanovi končal še magistrski študij samospeva in oratorija. Danes je član Mestnega gledališča v Celovcu in od leta 2018 član Slovenskega okteta. Kot solist je gostoval tudi v drugih opernih gledališčih po Evropi, v Združenih državah Amerike in na Kitajskem.
Oddajo posvečamo pianistki Tatjani Šporar Bratuž, ki se je nepričakovano poslovila avgusta 2022. Svojo glasbeno pot je začela s poukom klavirja v Glasbeni šoli Moste – Polje v Ljubljani pri profesorici Hedviki Čeh Veronek. Študij je nadaljevala na Srednji glasbeni šoli pri profesorici Darinki Bernetič ter na Akademiji za glasbo v razredu profesorice Dubravke Tomšič Srebotnjak. Leta 1971 je diplomirala in pri isti profesorici nadaljevala tudi podiplomski študij. V tem času je za umetniške dosežke prejela študentsko Prešernovo nagrado. S pedagoškim delom je začela na Zavodu za glasbeno in baletno izobraževanje in kasneje na Konservatoriju, kjer je nadvse uspešno delovala kot profesorica klavirja na osnovni in srednji stopnji. V zahvalo za izjemno uspešno delo pri vzgoji mladih pianistov in za zasluge pri umetniškem uveljavljanju šole so ji leta 2009 na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana podelili Škerjančevo diplomo.
Oddajo posvečamo pianistki Tatjani Šporar Bratuž, ki se je nepričakovano poslovila avgusta 2022. Svojo glasbeno pot je začela s poukom klavirja v Glasbeni šoli Moste – Polje v Ljubljani pri profesorici Hedviki Čeh Veronek. Študij je nadaljevala na Srednji glasbeni šoli pri profesorici Darinki Bernetič ter na Akademiji za glasbo v razredu profesorice Dubravke Tomšič Srebotnjak. Leta 1971 je diplomirala in pri isti profesorici nadaljevala tudi podiplomski študij. V tem času je za umetniške dosežke prejela študentsko Prešernovo nagrado. S pedagoškim delom je začela na Zavodu za glasbeno in baletno izobraževanje in kasneje na Konservatoriju, kjer je nadvse uspešno delovala kot profesorica klavirja na osnovni in srednji stopnji. V zahvalo za izjemno uspešno delo pri vzgoji mladih pianistov in za zasluge pri umetniškem uveljavljanju šole so ji leta 2009 na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana podelili Škerjančevo diplomo.
Tolkalka Petra Vidmar in kitarist Izidor Erazem Grafenauer od leta 2018 skupaj muzicirata v duu XyloCorda. Letos sta pri Založbi ZKP RTV Slovenija izdala ploščo z deli štirih slovenskih in dveh tujih skladateljev. V oddaji pripovedujeta o plošči, novi glasbi za marimbo in kitaro ter njunem umetniškem delovanju. Foto: Polona Tušar
Tolkalka Petra Vidmar in kitarist Izidor Erazem Grafenauer od leta 2018 skupaj muzicirata v duu XyloCorda. Letos sta pri Založbi ZKP RTV Slovenija izdala ploščo z deli štirih slovenskih in dveh tujih skladateljev. V oddaji pripovedujeta o plošči, novi glasbi za marimbo in kitaro ter njunem umetniškem delovanju. Foto: Polona Tušar
V Muzeju novejše zgodovine Slovenije na Cekinovem gradu v Ljubljani se 14. oktobra 2022 začenja prvi festival samospeva: PerArtem festival. Njegovo vodilo je doživeti samospev na drugačen način – odmakniti se od železnih in že slišanih repertoarjev, približati koncertne vsebine tako otrokom kot starejšim poslušalcem in predstaviti izvajalce več generacij in opus živečih slovenskih skladateljev. Umetniški in programski vodja festivala je pianist Nejc Lavrenčič, ki smo ga ob tej priložnosti povabili v oddajo Slovenski solisti.
V Muzeju novejše zgodovine Slovenije na Cekinovem gradu v Ljubljani se 14. oktobra 2022 začenja prvi festival samospeva: PerArtem festival. Njegovo vodilo je doživeti samospev na drugačen način – odmakniti se od železnih in že slišanih repertoarjev, približati koncertne vsebine tako otrokom kot starejšim poslušalcem in predstaviti izvajalce več generacij in opus živečih slovenskih skladateljev. Umetniški in programski vodja festivala je pianist Nejc Lavrenčič, ki smo ga ob tej priložnosti povabili v oddajo Slovenski solisti.
Predstavljamo pogovor z organistom in profesorjem na ljubljanski Akademiji za glasbo, Daliborjem Miklavčičem. Umetnik igra na različne inštrumente s tipkami in rad preučuje historično izvajalsko prakso. Kot velik občudovalec glasbe Wolfganga Amadeusa Mozarta je iskal korenine njegovega glasbenega jezika in tako naletel na partiture njegovega sodobnika, ki odkrivajo skladatelja, ki ga je Mozart zelo občudoval in je bil zanj tudi eden od virov navdiha.
Predstavljamo pogovor z organistom in profesorjem na ljubljanski Akademiji za glasbo, Daliborjem Miklavčičem. Umetnik igra na različne inštrumente s tipkami in rad preučuje historično izvajalsko prakso. Kot velik občudovalec glasbe Wolfganga Amadeusa Mozarta je iskal korenine njegovega glasbenega jezika in tako naletel na partiture njegovega sodobnika, ki odkrivajo skladatelja, ki ga je Mozart zelo občudoval in je bil zanj tudi eden od virov navdiha.
Kitaristka Klara Tomljanovič je vrhunska mednarodno priznana izvajalka, ki že vrsto let ustvarja v tujini. Živi med nemškim mestom Karslruhe in švicarskim Baslom in ima dober vpogled v sodobno glasbo, ki jo na svojih koncertih zelo rada izvaja. 1. septembra 2022 je v okviru festivala Imago Sloveniae nastopila na koncertu Dialog kulture in časa, na katerem je med drugim premierno izvedla štiri nova dela za kitaro, ki so jih napisali cenjeni ustvarjalci sodobne glasbe, madžarski skladatelj Márton Illes, Španec Alberto Carretero, islandsko nemški skladatelj Steingrimur Rohloff in Slovenec Tomaž Bajželj. Ob tej priložnosti je Klaro Tomljanovič pred mikrofon povabila Anamarija Štukelj Cusma. Avtorica fotografije: Sabina Radtke
Kitaristka Klara Tomljanovič je vrhunska mednarodno priznana izvajalka, ki že vrsto let ustvarja v tujini. Živi med nemškim mestom Karslruhe in švicarskim Baslom in ima dober vpogled v sodobno glasbo, ki jo na svojih koncertih zelo rada izvaja. 1. septembra 2022 je v okviru festivala Imago Sloveniae nastopila na koncertu Dialog kulture in časa, na katerem je med drugim premierno izvedla štiri nova dela za kitaro, ki so jih napisali cenjeni ustvarjalci sodobne glasbe, madžarski skladatelj Márton Illes, Španec Alberto Carretero, islandsko nemški skladatelj Steingrimur Rohloff in Slovenec Tomaž Bajželj. Ob tej priložnosti je Klaro Tomljanovič pred mikrofon povabila Anamarija Štukelj Cusma. Avtorica fotografije: Sabina Radtke
Slovenski kitarist Jure Cerkovnik že več let živi in deluje v Zürichu v Švici. V poletnih mesecih se redno vrača v Slovenijo, kjer kot pedagog sodeluje na kitarskem festivalu v Postojni in koncertira. O svoji umetniški poti pripoveduje v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
Slovenski kitarist Jure Cerkovnik že več let živi in deluje v Zürichu v Švici. V poletnih mesecih se redno vrača v Slovenijo, kjer kot pedagog sodeluje na kitarskem festivalu v Postojni in koncertira. O svoji umetniški poti pripoveduje v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
Franci Krevh je član Orkestra Slovenske filharmonije, tolkalne skupine Slovenski tolkalni projekt STOP in ansambla za sodobno glasbo MD7. Je tudi pobudnik mnogih zanimivih projektov, Družinskega abonmaja v Slovenski filharmoniji, glasbenih delavnic Tolkalni krog in festivala Zvok kamna, ki v teh dneh poteka v Štanjelu. V pogovoru med drugim pripoveduje o zvoku kamna, kamnitih glasbilih in novi glasbi za tolkala.
Franci Krevh je član Orkestra Slovenske filharmonije, tolkalne skupine Slovenski tolkalni projekt STOP in ansambla za sodobno glasbo MD7. Je tudi pobudnik mnogih zanimivih projektov, Družinskega abonmaja v Slovenski filharmoniji, glasbenih delavnic Tolkalni krog in festivala Zvok kamna, ki v teh dneh poteka v Štanjelu. V pogovoru med drugim pripoveduje o zvoku kamna, kamnitih glasbilih in novi glasbi za tolkala.
Flavtist Matej Grahek deluje kot solist, komorni in orkestrski glasbenik ter pedagog. Je solo flavtist Orkestra Slovenske filharmonije, poleg klasične glasbe ima rad tudi jazzovsko glasbo. V njegovi diskografiji je deset plošč, lani pa je izdal tudi knjigo Dnevnik malega glasbenika na velikem oceanu, v kateri odkriva svojo ljubezen do morja in jadranja.
Flavtist Matej Grahek deluje kot solist, komorni in orkestrski glasbenik ter pedagog. Je solo flavtist Orkestra Slovenske filharmonije, poleg klasične glasbe ima rad tudi jazzovsko glasbo. V njegovi diskografiji je deset plošč, lani pa je izdal tudi knjigo Dnevnik malega glasbenika na velikem oceanu, v kateri odkriva svojo ljubezen do morja in jadranja.
Baritonist Lucas Somoza Osterc in kitarist Žarko Ignjatović že nekaj let umetniško sodelujeta. V oddaji predstavljata projekt, ki sta ga posnela leta 2021. Cikel samospevov Lepa mlinarica je avstrijski skladatelj Franz Schubert ustvaril na poezijo nemškega pesnika Wilhelma Müllerja leta 1823. Dvesto let po nastanku nagovarja z nezmanjšano umetniško močjo in ostaja vir nadiha za številne poustvarjalce.
Baritonist Lucas Somoza Osterc in kitarist Žarko Ignjatović že nekaj let umetniško sodelujeta. V oddaji predstavljata projekt, ki sta ga posnela leta 2021. Cikel samospevov Lepa mlinarica je avstrijski skladatelj Franz Schubert ustvaril na poezijo nemškega pesnika Wilhelma Müllerja leta 1823. Dvesto let po nastanku nagovarja z nezmanjšano umetniško močjo in ostaja vir nadiha za številne poustvarjalce.
Vsestranski umetnik Matija Krečič deluje kot violinist, skladatelj in aranžer. Za glasbo, ki jo je napisal za film Inventura v režiji Darka Sinka, je na 24. Festivalu slovenskega filma oktobra lani prejel vesno za najboljšo izvirno glasbo. Z njo tudi začenjamo današnjo oddajo, vabljeni k poslušanju.
Vsestranski umetnik Matija Krečič deluje kot violinist, skladatelj in aranžer. Za glasbo, ki jo je napisal za film Inventura v režiji Darka Sinka, je na 24. Festivalu slovenskega filma oktobra lani prejel vesno za najboljšo izvirno glasbo. Z njo tudi začenjamo današnjo oddajo, vabljeni k poslušanju.
Klarinetist Slavko Goričar je svojo umetniško pot začel kot klarinetist v orkestru ljubljanske Opere, potem pa je bil dve desetletji prvi klarinetist solist v Orkestru Slovenske filharmonije. Vrsto let je bil redni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani, iz njegovega razreda so izšli številni uspešni klarinetisti. Nastopal je tudi v več komornih zasedbah, še danes pa je dejaven v Godbi ljubljanskih veteranov.
Klarinetist Slavko Goričar je svojo umetniško pot začel kot klarinetist v orkestru ljubljanske Opere, potem pa je bil dve desetletji prvi klarinetist solist v Orkestru Slovenske filharmonije. Vrsto let je bil redni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani, iz njegovega razreda so izšli številni uspešni klarinetisti. Nastopal je tudi v več komornih zasedbah, še danes pa je dejaven v Godbi ljubljanskih veteranov.