Raziskujte
Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Prvo pleskavico za burger iz izvornih celic, ki je zrasla v evropskih laboratorijih, smo spoznali že pred enajstimi leti. Raziskave na tem področju potekajo, ponekod so izdelki iz laboratorijskega mesa tudi dovoljeni in dostopni, evropska zakonodaja pa jih za zdaj opredeljuje kot tako imenovano nedovoljeno novo živilo; nima še namreč zgodovine varne uporabe in tudi še ni odobreno, zato se ga ne sme dati na trg. Evropska agencija za varnost hrane je na zahtevo Evropske Komisije v postopku revidiranja smernic o novih živilih - da bi uvedla najsodobnejše zahteve za oceno varnosti in hranilne vrednosti živil, pridelanih v laboratoriju, medtem pa je v Ajdovščini v začetku leta začelo delovati podjetje Tech4Meat, ki bo razvijalo in proizvajalo meso iz izvornih celic. FOTO: Pixabay
Prvo pleskavico za burger iz izvornih celic, ki je zrasla v evropskih laboratorijih, smo spoznali že pred enajstimi leti. Raziskave na tem področju potekajo, ponekod so izdelki iz laboratorijskega mesa tudi dovoljeni in dostopni, evropska zakonodaja pa jih za zdaj opredeljuje kot tako imenovano nedovoljeno novo živilo; nima še namreč zgodovine varne uporabe in tudi še ni odobreno, zato se ga ne sme dati na trg. Evropska agencija za varnost hrane je na zahtevo Evropske Komisije v postopku revidiranja smernic o novih živilih - da bi uvedla najsodobnejše zahteve za oceno varnosti in hranilne vrednosti živil, pridelanih v laboratoriju, medtem pa je v Ajdovščini v začetku leta začelo delovati podjetje Tech4Meat, ki bo razvijalo in proizvajalo meso iz izvornih celic. FOTO: Pixabay
V današnji oddaji Radijski ringaraja smo že prišli tudi do naše rubrike Zakajček. Naš Zakajček se vsako soboto sprašuje nekaj drugega, odgovore pa poišče med vami otroki in pri strokovnjakih … Danes bomo izvedeli, zakaj imamo sive lase? Prisluhnimo …
V današnji oddaji Radijski ringaraja smo že prišli tudi do naše rubrike Zakajček. Naš Zakajček se vsako soboto sprašuje nekaj drugega, odgovore pa poišče med vami otroki in pri strokovnjakih … Danes bomo izvedeli, zakaj imamo sive lase? Prisluhnimo …
Premier Robert Golob in predstavniki Socialnih demokratov na sestanku usklajujejo imena kandidatov za pravosodnega ministra. V oddaji tudi o tem: - Z obnovo terasastih vrtov Pirana do večje podnebne odpornosti starega jedra. - Krovni organizaciji Slovencev v Italiji sta za izredne dosežke nagradili Luigo Negro in Franka Žerjala. - Nogometaši Kopra gostujejo pri ljubljanskem Bravu
Premier Robert Golob in predstavniki Socialnih demokratov na sestanku usklajujejo imena kandidatov za pravosodnega ministra. V oddaji tudi o tem: - Z obnovo terasastih vrtov Pirana do večje podnebne odpornosti starega jedra. - Krovni organizaciji Slovencev v Italiji sta za izredne dosežke nagradili Luigo Negro in Franka Žerjala. - Nogometaši Kopra gostujejo pri ljubljanskem Bravu
Med 26-imi kmetijskimi pridelki in živili, ki so zaščiteni pri Evropski komisiji, je tudi kraški med. Podobno kot na primer nanoški sir ali piranska sol ima zaščiteno označbo izvora, območje pridobivanja pa je 750 kvadratnih kilometrov Krasa med Obrovom, Senožečami in Brestovico. Pred kratkim so se v javnosti pojavili namigi, da kraški čebelarji z blagovno znamko kraški med tržijo tudi druge vrste medu. Preverili smo, ali te navedbe držijo. Navsezadnje znamko kraški med toči 15 čebelarjev, ki so registrirani pri kmetijskem ministrstvu. Ukvarjamo se tudi z izzivi in vizijo vinogradništva in vinarstva, ki bi čim najbolje vključevala potrebe, želje in pričakovanja kmetov. Je pa ta panoga, podobno kot kmetijstvo na splošno, pod vse hujšim udarom podnebnih sprememb. Kako naj se vinogradniki in vinarji odzovejo nanje, smo se pozanimali v tokratni oddaji.
Med 26-imi kmetijskimi pridelki in živili, ki so zaščiteni pri Evropski komisiji, je tudi kraški med. Podobno kot na primer nanoški sir ali piranska sol ima zaščiteno označbo izvora, območje pridobivanja pa je 750 kvadratnih kilometrov Krasa med Obrovom, Senožečami in Brestovico. Pred kratkim so se v javnosti pojavili namigi, da kraški čebelarji z blagovno znamko kraški med tržijo tudi druge vrste medu. Preverili smo, ali te navedbe držijo. Navsezadnje znamko kraški med toči 15 čebelarjev, ki so registrirani pri kmetijskem ministrstvu. Ukvarjamo se tudi z izzivi in vizijo vinogradništva in vinarstva, ki bi čim najbolje vključevala potrebe, želje in pričakovanja kmetov. Je pa ta panoga, podobno kot kmetijstvo na splošno, pod vse hujšim udarom podnebnih sprememb. Kako naj se vinogradniki in vinarji odzovejo nanje, smo se pozanimali v tokratni oddaji.
Ko govorimo o tem, da bi radi podaljšali mladost in živeli dlje, imamo v mislih starost brez bolezni in zdravstvenih težav. »Moja raziskovalna skupina že dalj časa preučuje, kako bi zdravo obdobje starosti podaljšali s presaditvijo mladih krvotvornih matičnih celic,« pravi prof. dr. Primož Rožman z Zavoda za transfuzijsko medicino. V Ultrazvoku bo pojasnil, kako bi s pomočjo imunskega sistema, ki vznikne prav iz krvotvornih celic, zaustavili čas in pridobili nekaj zdravih let življenja. Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: NationalCancerInstitute
Ko govorimo o tem, da bi radi podaljšali mladost in živeli dlje, imamo v mislih starost brez bolezni in zdravstvenih težav. »Moja raziskovalna skupina že dalj časa preučuje, kako bi zdravo obdobje starosti podaljšali s presaditvijo mladih krvotvornih matičnih celic,« pravi prof. dr. Primož Rožman z Zavoda za transfuzijsko medicino. V Ultrazvoku bo pojasnil, kako bi s pomočjo imunskega sistema, ki vznikne prav iz krvotvornih celic, zaustavili čas in pridobili nekaj zdravih let življenja. Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: NationalCancerInstitute
V Sloveniji vsako leto več bolnikov s krvnimi raki potrebuje darovalca krvotvornih matičnih celic. Če iskanje darovalca med sorodstvom ni uspešno, pride v poštev Slovenija Donor – slovenski register nesorodnih oseb, ki so pripravljene darovati krvotvorne matične celice, in ki je vključen v mednarodno mrežo tovrstnih registrov. Kdo je primeren darovalec? Kako se lahko vpišete? Kaj se zgodi, ko se pojavi ujemanje? O tem v Svetovalnem servisu z gostom dr. med. Primožem Poženelom, spec. transf. med. in medicinskim vodjo registra Slovenija-Donor, Zavod RS za transfuzijsko medicino.
V Sloveniji vsako leto več bolnikov s krvnimi raki potrebuje darovalca krvotvornih matičnih celic. Če iskanje darovalca med sorodstvom ni uspešno, pride v poštev Slovenija Donor – slovenski register nesorodnih oseb, ki so pripravljene darovati krvotvorne matične celice, in ki je vključen v mednarodno mrežo tovrstnih registrov. Kdo je primeren darovalec? Kako se lahko vpišete? Kaj se zgodi, ko se pojavi ujemanje? O tem v Svetovalnem servisu z gostom dr. med. Primožem Poženelom, spec. transf. med. in medicinskim vodjo registra Slovenija-Donor, Zavod RS za transfuzijsko medicino.
Na sledi za novico, da so v naši največji bolnišnici uspešno izvedli prvo ciljano radionuklidno zdravljenje, smo se srečali z dr. Katjo Zaletel. Zdravnica, ki vodi Kliniko za nuklearno medicino, je povedala, da razvoj radioaktivnega zdravila še zdaleč ni enostaven. Kolegi specialisti radiofarmacije so ga namreč razvijali v popolnoma aseptičem okolju; za zaščito pred sevanjem pa je bil prostor obdan s tonami svinca. Njihov trud se je izplačal: iz UKC Ljubljana so namreč na začetku aprila (4. 4. 2024) sporočili, da sta novo radioaktivno zdravilo prejela dva bolnika z metastatskim rakom prostate. Več v Radiosferi, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: UKC Ljubljana
Na sledi za novico, da so v naši največji bolnišnici uspešno izvedli prvo ciljano radionuklidno zdravljenje, smo se srečali z dr. Katjo Zaletel. Zdravnica, ki vodi Kliniko za nuklearno medicino, je povedala, da razvoj radioaktivnega zdravila še zdaleč ni enostaven. Kolegi specialisti radiofarmacije so ga namreč razvijali v popolnoma aseptičem okolju; za zaščito pred sevanjem pa je bil prostor obdan s tonami svinca. Njihov trud se je izplačal: iz UKC Ljubljana so namreč na začetku aprila (4. 4. 2024) sporočili, da sta novo radioaktivno zdravilo prejela dva bolnika z metastatskim rakom prostate. Več v Radiosferi, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: UKC Ljubljana
Jutri bodo v Slovenskem mladinskem gledališču premierno uprizorili predstavo Slovenija šteje, pod katero se podpisujeta Sebastian Nübling in Jackie Poloni in ki se spreminja glede na angažma sodelujočih v njej. V slovenskem stalnem gledališču v Trstu pa bo danes potekala premiera broadwayske komedije Prebrisane male laži hrvaške režiserke Nenni Delmestre.
Jutri bodo v Slovenskem mladinskem gledališču premierno uprizorili predstavo Slovenija šteje, pod katero se podpisujeta Sebastian Nübling in Jackie Poloni in ki se spreminja glede na angažma sodelujočih v njej. V slovenskem stalnem gledališču v Trstu pa bo danes potekala premiera broadwayske komedije Prebrisane male laži hrvaške režiserke Nenni Delmestre.
Kaj prinaša prenovljena mala delavska ustava oziroma zakon o delovnih razmerjih? Gre za najpomembnejši zakon, ki opredeljuje pravice in obveznosti delojemalcev in delodajalcev. Po letu dni pogajanj je tik pred uveljavitvijo. Naporna pogajanja so zapletla socialni dialog. V tokratni oddaji bomo predstavili ključne novosti. To so: oskrbovalski dopust, pravica do odklopa, večja zaščita sindikalnega zaupnika, subsidiarna odgovornost v gradbeništvu ter zaščita žrtev družinskega nasilja. O tem voditeljica Urška Valjavec z gosti. Gostje: Dan Juvan, državni sekretar, pristojen za socialne zadeve, trg dela in zaposlovanje, delovna razmerja in pravice iz dela; Luka Tičar, izredni profesor Pravne fakultete Univerze v Ljubljani; Martina Vuk, strokovna sodelavka za pravne zadeve pri Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije; Jure Knez, soustanovitelj in večinski lastnik podjetja DEWESOFT.
Kaj prinaša prenovljena mala delavska ustava oziroma zakon o delovnih razmerjih? Gre za najpomembnejši zakon, ki opredeljuje pravice in obveznosti delojemalcev in delodajalcev. Po letu dni pogajanj je tik pred uveljavitvijo. Naporna pogajanja so zapletla socialni dialog. V tokratni oddaji bomo predstavili ključne novosti. To so: oskrbovalski dopust, pravica do odklopa, večja zaščita sindikalnega zaupnika, subsidiarna odgovornost v gradbeništvu ter zaščita žrtev družinskega nasilja. O tem voditeljica Urška Valjavec z gosti. Gostje: Dan Juvan, državni sekretar, pristojen za socialne zadeve, trg dela in zaposlovanje, delovna razmerja in pravice iz dela; Luka Tičar, izredni profesor Pravne fakultete Univerze v Ljubljani; Martina Vuk, strokovna sodelavka za pravne zadeve pri Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije; Jure Knez, soustanovitelj in večinski lastnik podjetja DEWESOFT.
V Sloveniji vsako leto več bolnikov s krvnimi raki potrebuje darovalca krvotvornih matičnih celic. Če iskanje darovalca med sorodstvom ni uspešno, pride v poštev Slovenija Donor – slovenski register nesorodnih oseb, ki so pripravljene darovati krvotvorne matične celice, in ki je vključen v mednarodno mrežo tovrstnih registrov. Kdo je primeren darovalec? Kako se lahko vpišete? Kaj se zgodi, ko se pojavi ujemanje? O tem v sredinem Svetovalnem servisu z gostom dr. med. Primožem Poženelom, spec. transf. med. z Oddelka za terapevtske storitve in medicinskim vodjo registra Slovenija-Donor, Zavod RS za transfuzijsko medicino.
V Sloveniji vsako leto več bolnikov s krvnimi raki potrebuje darovalca krvotvornih matičnih celic. Če iskanje darovalca med sorodstvom ni uspešno, pride v poštev Slovenija Donor – slovenski register nesorodnih oseb, ki so pripravljene darovati krvotvorne matične celice, in ki je vključen v mednarodno mrežo tovrstnih registrov. Kdo je primeren darovalec? Kako se lahko vpišete? Kaj se zgodi, ko se pojavi ujemanje? O tem v sredinem Svetovalnem servisu z gostom dr. med. Primožem Poženelom, spec. transf. med. z Oddelka za terapevtske storitve in medicinskim vodjo registra Slovenija-Donor, Zavod RS za transfuzijsko medicino.
Pozornost tokrat namenjamo gledališki predstavi Tango, ki velja za eno najpomembnejših dramskih besedil poljskega umetnika Sławomirja Mrožka, premiero bo doživela na odru Male drame SNG Ljubljana. V pridihu predbožičnega vzdušja pa so že novembra v etnografskem muzeju v Ljubljani odprli gostujočo razstavo Poljske jaslice. Na letošnji božični večer mineva petindevetdeset let od prvega oddajanja slovenske radijske igre, na predbožični petek pa lahko v Slovenski filharmoniji prisluhnete koncertu Za božič. Prav tako v Cankarjevem domu nadaljujejo tradicijo božičnih koncertov. Vabljeni k poslušanju!
Pozornost tokrat namenjamo gledališki predstavi Tango, ki velja za eno najpomembnejših dramskih besedil poljskega umetnika Sławomirja Mrožka, premiero bo doživela na odru Male drame SNG Ljubljana. V pridihu predbožičnega vzdušja pa so že novembra v etnografskem muzeju v Ljubljani odprli gostujočo razstavo Poljske jaslice. Na letošnji božični večer mineva petindevetdeset let od prvega oddajanja slovenske radijske igre, na predbožični petek pa lahko v Slovenski filharmoniji prisluhnete koncertu Za božič. Prav tako v Cankarjevem domu nadaljujejo tradicijo božičnih koncertov. Vabljeni k poslušanju!
Tokrat predstavljamo roman Ivane Sajko, z naslovom MALE SMRTI. Male smrti je kratek, premišljeno napisan roman, poln zgoščenih prizorov, v katerem se Ivana Sajko s svojim junakom poda na pot z vlakom iz manjšega obmorskega hrvaškega mesta v Berlin. V vsakem poglavju, ki je v celoti napisano v eni sami povedi, se razkrije del njegovega življenja, vse od težkega otroštva, prezgodnje odraslosti ter vzponov in padcev v vlogi novinarja do začetka in konca ljubezni. Junak se na koncu odloči odpotovati in pretrgati vezi s preteklostjo, kolikor je to sploh mogoče, oziroma v novem mestu začeti znova. Toda preden izstopi na zadnji postaji, se mora spoprijeti ne samo s svojo preteklostjo in položajem v svetu, ampak tudi z napovedujočo se vlogo tujca v novem okolju. Knjiga je izšla pri Založbi Litera.
Tokrat predstavljamo roman Ivane Sajko, z naslovom MALE SMRTI. Male smrti je kratek, premišljeno napisan roman, poln zgoščenih prizorov, v katerem se Ivana Sajko s svojim junakom poda na pot z vlakom iz manjšega obmorskega hrvaškega mesta v Berlin. V vsakem poglavju, ki je v celoti napisano v eni sami povedi, se razkrije del njegovega življenja, vse od težkega otroštva, prezgodnje odraslosti ter vzponov in padcev v vlogi novinarja do začetka in konca ljubezni. Junak se na koncu odloči odpotovati in pretrgati vezi s preteklostjo, kolikor je to sploh mogoče, oziroma v novem mestu začeti znova. Toda preden izstopi na zadnji postaji, se mora spoprijeti ne samo s svojo preteklostjo in položajem v svetu, ampak tudi z napovedujočo se vlogo tujca v novem okolju. Knjiga je izšla pri Založbi Litera.
21. september je svetovni dan alzheimerjeve bolezni in današnjo epizodo sem seveda pripravila z mislijo na to. Ampak! Verjetno bi mnogi kot iz topa znali izstreliti, da so v naših možganih nevroni. Kaj pa glija celice? Se še spomnite? So izjemno pomembne, a kar malo v zakulisju možganske slave. V soj žarometov smo jih v Možgani na dlani postavili že dvakrat. Zelo me veseli, da sva se v radijskem studiu znova srečali s prof. dr. Nino Vardjan, z Inštituta za patološko fiziologijo. Že zdaj pa povabilo – za abc znanje o celicah glija in kaj so, pobrskajte po arhivu. Šest let se nismo ujeli v radijskem etru! No, v tem času je seveda novega veliko. Pripravlja: Mojca Delač.
21. september je svetovni dan alzheimerjeve bolezni in današnjo epizodo sem seveda pripravila z mislijo na to. Ampak! Verjetno bi mnogi kot iz topa znali izstreliti, da so v naših možganih nevroni. Kaj pa glija celice? Se še spomnite? So izjemno pomembne, a kar malo v zakulisju možganske slave. V soj žarometov smo jih v Možgani na dlani postavili že dvakrat. Zelo me veseli, da sva se v radijskem studiu znova srečali s prof. dr. Nino Vardjan, z Inštituta za patološko fiziologijo. Že zdaj pa povabilo – za abc znanje o celicah glija in kaj so, pobrskajte po arhivu. Šest let se nismo ujeli v radijskem etru! No, v tem času je seveda novega veliko. Pripravlja: Mojca Delač.
V današnjem jutru smo obiskali novo psihološko svetovalnico Male zmage, ki je 1. septembra odprla svoja vrata v Mariboru. Svetovalnico vodi psihologinja Tjaša Lajmsner Paklec, z njo pa smo v luči novega šolskega leta med drugim govorili tudi o tem, kako prepoznati tegobe otrok in mladostnikov. Sintija Jurič
V današnjem jutru smo obiskali novo psihološko svetovalnico Male zmage, ki je 1. septembra odprla svoja vrata v Mariboru. Svetovalnico vodi psihologinja Tjaša Lajmsner Paklec, z njo pa smo v luči novega šolskega leta med drugim govorili tudi o tem, kako prepoznati tegobe otrok in mladostnikov. Sintija Jurič
Nevihtna celica je ena od enajstih kandidatk za besedo leta 2023, zelo pogosto uporabljana beseda predvsem v povezavi z vremenskimi ekstremi, ki so zaznamovali to poletje.
Nevihtna celica je ena od enajstih kandidatk za besedo leta 2023, zelo pogosto uporabljana beseda predvsem v povezavi z vremenskimi ekstremi, ki so zaznamovali to poletje.
Eden od ključnih izzivov stare celine je upravljanje migracij. Ob povečanem številu nezakonitih prihodov v posamične članice Evropske unije uvajajo nove ukrepe nadzora na notranjih schengenskih mejah. Italija, od koder so spet poročali o kriznih razmerah na otoku Lampedusa, je med drugim sprejela ukrep, ki bo oblastem olajšal izganjanje migrantov. Sredozemsko morje je letos prečkalo več kot 180 tisoč prebežnikov, za več kot 2 tisoč 700 - tudi otrok - je bila ta pot usodna. Migracije so ena od osrednjih tem razprav evropskih voditeljev, ki v družbi kolegov iz Evropske politične skupnosti zasedajo v Granadi. O tem in drugih evropskih izzivih s Špelo Novak, ki je v Studio ob 17:00 povabila: • Jureta Požgana s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani • Andrejo Pegan s Fakulteta za management Univerze na Primorskem • Majo Ladić z Mirovnega inštituta Prisluhnili boste lahko pogovoru s poročevalcem Igorjem Juričem in pravnico Vasilko Sancin. Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.
Eden od ključnih izzivov stare celine je upravljanje migracij. Ob povečanem številu nezakonitih prihodov v posamične članice Evropske unije uvajajo nove ukrepe nadzora na notranjih schengenskih mejah. Italija, od koder so spet poročali o kriznih razmerah na otoku Lampedusa, je med drugim sprejela ukrep, ki bo oblastem olajšal izganjanje migrantov. Sredozemsko morje je letos prečkalo več kot 180 tisoč prebežnikov, za več kot 2 tisoč 700 - tudi otrok - je bila ta pot usodna. Migracije so ena od osrednjih tem razprav evropskih voditeljev, ki v družbi kolegov iz Evropske politične skupnosti zasedajo v Granadi. O tem in drugih evropskih izzivih s Špelo Novak, ki je v Studio ob 17:00 povabila: • Jureta Požgana s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani • Andrejo Pegan s Fakulteta za management Univerze na Primorskem • Majo Ladić z Mirovnega inštituta Prisluhnili boste lahko pogovoru s poročevalcem Igorjem Juričem in pravnico Vasilko Sancin. Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.
Naslovna tema je že desetletja izziv v medicinskih raziskavah, biofizik prof.dr. Tadej Kotnik, vodja Laboratorija za biokibernetiko in redni profesor na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko, pa je prepustnost celice začel raziskovati že z magisterijem in v dveh doktorskih disertacijah. Eno ("Vpliv dinamike električnega polja na učinkovitost elektroprepustnosti celične membrane") na Univerzi Paris XI, pred leti v Franciji prvouvrščene v naravoslovnih študijah in matematiki, drugo pa na matični fakulteti pri profesorju Damijanu Miklavčiču. Rdeča nit pogovora so torej njegove raziskave celične prepustnosti ob pomoči ustreznih električnih impulzov oziroma v največji meri elekroporacije kot vedno bolj upoštevanja vredne "neporušne" metode vplivanja na strukture DNK tako v prokariontskih kot tudi v evkariontskih celicah. Lab. za biokibernetiko z Inštitutom za neionizirna sevanja v Ljubljani sodeluje že 30 let na področju vpliva električnih in magnetnih virov na človeka. To pa bo tema ene od prihodnjih oddaj. FOTO: Tadej Kotnik VIR: Janez Kotar, © Laboratorij za biokibernetiko, UL-FE
Naslovna tema je že desetletja izziv v medicinskih raziskavah, biofizik prof.dr. Tadej Kotnik, vodja Laboratorija za biokibernetiko in redni profesor na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko, pa je prepustnost celice začel raziskovati že z magisterijem in v dveh doktorskih disertacijah. Eno ("Vpliv dinamike električnega polja na učinkovitost elektroprepustnosti celične membrane") na Univerzi Paris XI, pred leti v Franciji prvouvrščene v naravoslovnih študijah in matematiki, drugo pa na matični fakulteti pri profesorju Damijanu Miklavčiču. Rdeča nit pogovora so torej njegove raziskave celične prepustnosti ob pomoči ustreznih električnih impulzov oziroma v največji meri elekroporacije kot vedno bolj upoštevanja vredne "neporušne" metode vplivanja na strukture DNK tako v prokariontskih kot tudi v evkariontskih celicah. Lab. za biokibernetiko z Inštitutom za neionizirna sevanja v Ljubljani sodeluje že 30 let na področju vpliva električnih in magnetnih virov na človeka. To pa bo tema ene od prihodnjih oddaj. FOTO: Tadej Kotnik VIR: Janez Kotar, © Laboratorij za biokibernetiko, UL-FE
Med ljubljanskimi hostli na številne turiste največji vtis naredi hostel Celica, ki popotnike sprejema že 20 let. Nekdanji zapor navdušuje z umetniško prenovljenimi celicami, prav vsaka je unikatna in ima svojo zgodbo. Prav tako se je v dvajsetih letih delovanja hostla spletlo veliko zgodb popotnikov z vsega sveta. Pomemben del ponudbe pa so tudi mnogi kulturni, glasbeni in izobraževalni dogodki. Prvih 20 let in prihodnost Celice raziskuje Prvi na obisku.
Med ljubljanskimi hostli na številne turiste največji vtis naredi hostel Celica, ki popotnike sprejema že 20 let. Nekdanji zapor navdušuje z umetniško prenovljenimi celicami, prav vsaka je unikatna in ima svojo zgodbo. Prav tako se je v dvajsetih letih delovanja hostla spletlo veliko zgodb popotnikov z vsega sveta. Pomemben del ponudbe pa so tudi mnogi kulturni, glasbeni in izobraževalni dogodki. Prvih 20 let in prihodnost Celice raziskuje Prvi na obisku.
Presaditev krvotvornih matičnih celic predstavlja pogosto edini način ozdravitve za bolnike s številnimi krvnimi raki in boleznimi krvi in kostnega mozga. Zakaj je pomembno, da se odločimo za darovanje in kako to storimo, smo preverili v prispevku Euraneta.
Presaditev krvotvornih matičnih celic predstavlja pogosto edini način ozdravitve za bolnike s številnimi krvnimi raki in boleznimi krvi in kostnega mozga. Zakaj je pomembno, da se odločimo za darovanje in kako to storimo, smo preverili v prispevku Euraneta.
Vsak od nas lahko pomaga drugim na mnogo različnih načinov, eden od teh, ki dobesedno rešuje življenja, pa je darovanje krvotvornih matičnih celic. Vsak zdrav posameznik, mlajši od 45 let, jih lahko daruje in s tem morda reši življenje komu, ki se bori s katero od krvnih bolezni. Pravkar poteka velika akcija vpisovanja darovalcev v register, Daj se na seznam. V Sloveniji je trenutno vpisanih le okoli 20 000 darovalcev, idealno pa bi bilo, če bi jih bilo vsaj 10 % prebivalstva. Več o tem, kako lahko pomagate, pa v tokratni rubriki Izluščeno.
Vsak od nas lahko pomaga drugim na mnogo različnih načinov, eden od teh, ki dobesedno rešuje življenja, pa je darovanje krvotvornih matičnih celic. Vsak zdrav posameznik, mlajši od 45 let, jih lahko daruje in s tem morda reši življenje komu, ki se bori s katero od krvnih bolezni. Pravkar poteka velika akcija vpisovanja darovalcev v register, Daj se na seznam. V Sloveniji je trenutno vpisanih le okoli 20 000 darovalcev, idealno pa bi bilo, če bi jih bilo vsaj 10 % prebivalstva. Več o tem, kako lahko pomagate, pa v tokratni rubriki Izluščeno.
Ni je bolj normalne stvari, kot če domoljubna organizacija v sodelovanju z medijsko hišo organizira kviz o poznavanju zgodovine naroda.
Ni je bolj normalne stvari, kot če domoljubna organizacija v sodelovanju z medijsko hišo organizira kviz o poznavanju zgodovine naroda.
To soboto je na prvem programu naše nacionalne televizije potekala prav posebna oddaja Malih sivih celic, s katero so njeni ustvarjalci zaznamovali konec jubilejne že 25. sezone. Prvo vprašanje je oktobra leta 1994 tekmovalcem kot prvi in nato tudi dolgoletni voditelj zastavil dramski igralec Pavle Ravnohrib, v prvi sezoni so zmagali tekmovalci Osnovne šole Ormož. Od tedaj je minilo 25 sezon, 25 let torej, posnetih je bilo več kot 800 oddaj in zastavljenih več kot 10.000 vprašanj, zamenjal pa se je tudi voditelj oddaje, to je postal vsestranski dramski igralec Nik Škrlec. Nika – ki je medtem že skočil počitnicam naproti – je poklical voditelj Aljaž Golčer.
To soboto je na prvem programu naše nacionalne televizije potekala prav posebna oddaja Malih sivih celic, s katero so njeni ustvarjalci zaznamovali konec jubilejne že 25. sezone. Prvo vprašanje je oktobra leta 1994 tekmovalcem kot prvi in nato tudi dolgoletni voditelj zastavil dramski igralec Pavle Ravnohrib, v prvi sezoni so zmagali tekmovalci Osnovne šole Ormož. Od tedaj je minilo 25 sezon, 25 let torej, posnetih je bilo več kot 800 oddaj in zastavljenih več kot 10.000 vprašanj, zamenjal pa se je tudi voditelj oddaje, to je postal vsestranski dramski igralec Nik Škrlec. Nika – ki je medtem že skočil počitnicam naproti – je poklical voditelj Aljaž Golčer.
V Sloveniji vsako leto več bolnikov s krvnimi raki potrebuje darovalca krvotvornih matičnih celic. Če iskanje darovalca med sorodstvom ni uspešno, pride v poštev Slovenija Donor - slovenski register nesorodnih oseb, ki so pripravljene darovati krvotvorne matične celice, in ki je vključen v mednarodno mrežo tovrstnih registrov. Kdo je primeren darovalec? Kako se lahko vpišete? Kaj se zgodi, ko se pojavi ujemanje? Ogovoril bo dr. med. Primožem Poženelom, spec. transf. med. z Oddelka za terapevtske storitve in medicinskim vodjo registra Slovenija-Donor, Zavod RS za transfuzijsko medicino.
V Sloveniji vsako leto več bolnikov s krvnimi raki potrebuje darovalca krvotvornih matičnih celic. Če iskanje darovalca med sorodstvom ni uspešno, pride v poštev Slovenija Donor - slovenski register nesorodnih oseb, ki so pripravljene darovati krvotvorne matične celice, in ki je vključen v mednarodno mrežo tovrstnih registrov. Kdo je primeren darovalec? Kako se lahko vpišete? Kaj se zgodi, ko se pojavi ujemanje? Ogovoril bo dr. med. Primožem Poženelom, spec. transf. med. z Oddelka za terapevtske storitve in medicinskim vodjo registra Slovenija-Donor, Zavod RS za transfuzijsko medicino.
Vse več je sončnih elektrarn po strehah tudi pri nas in obeti, da utegnemo do sredine stoletja večji del potrebne energije pridobivati iz sonca, dobivajo vse resnejše temelje. Danes je večina sončnih celic na trgu narejena iz silicija, prihajajo pa večinoma s Kitajske. A enoslojne silicijeve sončne celice iz marsikaterega razloga niso optimalna tehnologija in raziskave se vse bolj usmerjajo v dvoslojne, t. i. tandemske sončne celice. Kje so njihove prednosti - in tudi slabosti -, je pojasnil doc. dr. Marko Jošt iz Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, ki mu je uspelo izdelati tandemsko sončno celico z rekordno pretvorbo sončne energije v električno.
Vse več je sončnih elektrarn po strehah tudi pri nas in obeti, da utegnemo do sredine stoletja večji del potrebne energije pridobivati iz sonca, dobivajo vse resnejše temelje. Danes je večina sončnih celic na trgu narejena iz silicija, prihajajo pa večinoma s Kitajske. A enoslojne silicijeve sončne celice iz marsikaterega razloga niso optimalna tehnologija in raziskave se vse bolj usmerjajo v dvoslojne, t. i. tandemske sončne celice. Kje so njihove prednosti - in tudi slabosti -, je pojasnil doc. dr. Marko Jošt iz Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, ki mu je uspelo izdelati tandemsko sončno celico z rekordno pretvorbo sončne energije v električno.
Peter Grum od decembra lani vodi finančno upravo. Z davčno službo je tako rekoč povezan od začetka, saj se je kot vladni štipendist najprej zaposlil kot pripravnik na davčnem uradu v Ljubljani. Potem je v davčni oziroma zdaj finančni upravi opravljal več nalog, vodil različne oddelke, delo je bilo pretežno tesno povezano z informacijskimi tehnologijami in prenovo sistemov. Je tudi najmlajši generalni direktor Fursa oziroma njenih predhodnic. Ta položaj je zasedel z 41. leti. Po izobrazbi je diplomirani pravnik. Vodil je nekaj odmevnih projektov, uvedbo davčnih blagajn, izkoriščanje turističnih bonov, pa tudi vzpostavitev mobilne aplikacije e-davki. In kakšna bo finančna uprava čez pet let? Bo še bolj sodobna, se bo še bolj približala zavezancem in jim olajšala izpolnjevanje davčnih obveznosti ter spodbujala prostovoljno plačevanje ali pa bo šla v smer stroge ustanove z represivnimi prijemi? Tudi o tem z današnjim gostom Petrom Grumom, generalnim direktorjem finančne uprave.
Peter Grum od decembra lani vodi finančno upravo. Z davčno službo je tako rekoč povezan od začetka, saj se je kot vladni štipendist najprej zaposlil kot pripravnik na davčnem uradu v Ljubljani. Potem je v davčni oziroma zdaj finančni upravi opravljal več nalog, vodil različne oddelke, delo je bilo pretežno tesno povezano z informacijskimi tehnologijami in prenovo sistemov. Je tudi najmlajši generalni direktor Fursa oziroma njenih predhodnic. Ta položaj je zasedel z 41. leti. Po izobrazbi je diplomirani pravnik. Vodil je nekaj odmevnih projektov, uvedbo davčnih blagajn, izkoriščanje turističnih bonov, pa tudi vzpostavitev mobilne aplikacije e-davki. In kakšna bo finančna uprava čez pet let? Bo še bolj sodobna, se bo še bolj približala zavezancem in jim olajšala izpolnjevanje davčnih obveznosti ter spodbujala prostovoljno plačevanje ali pa bo šla v smer stroge ustanove z represivnimi prijemi? Tudi o tem z današnjim gostom Petrom Grumom, generalnim direktorjem finančne uprave.
Živali, ki niso deležne ustrezne oskrbe, je vse več. Med zapuščenimi, zavrženimi ali trpinčenimi živalmi, ki potrebujejo zavetišče so tako mali hišni ljubljenci kot velike rejne živali. Zavetišča za male živali so polna in se soočajo s finančnimi problemi. Uradnih zavetišč za velike živali sploh nimamo. Novela zakona o zaščiti živali, ki jo je pripravila koalicija med drugim prinaša ustanovitev prehodnih hlevov, predvsem za odvzete rejne in domače živali, krepi nadzor ter dodatno znižuje toleranco do malomarnega ravnanja z živalmi. Kaj bo rešila novela zakona? Zakaj novi predlog cenika oskrbe zapuščenih živali v zavetiščih ne rešuje ničesar? Katerih eksotičnih živali ne bo več dovoljeno imeti? O vsem tem Jernejka Drolec s sogovorniki. Gostje: Meira Hot, prvopodpisana pod koalicijski predlog novele zakona o zaščiti živali; Matjaž Guček, generalni direktor Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin; Polona Samec, direktorica zavoda Zavetišče Horjul; Natalija Nedeljko, predsednica Društva za zaščito konj in ostalih živali.
Živali, ki niso deležne ustrezne oskrbe, je vse več. Med zapuščenimi, zavrženimi ali trpinčenimi živalmi, ki potrebujejo zavetišče so tako mali hišni ljubljenci kot velike rejne živali. Zavetišča za male živali so polna in se soočajo s finančnimi problemi. Uradnih zavetišč za velike živali sploh nimamo. Novela zakona o zaščiti živali, ki jo je pripravila koalicija med drugim prinaša ustanovitev prehodnih hlevov, predvsem za odvzete rejne in domače živali, krepi nadzor ter dodatno znižuje toleranco do malomarnega ravnanja z živalmi. Kaj bo rešila novela zakona? Zakaj novi predlog cenika oskrbe zapuščenih živali v zavetiščih ne rešuje ničesar? Katerih eksotičnih živali ne bo več dovoljeno imeti? O vsem tem Jernejka Drolec s sogovorniki. Gostje: Meira Hot, prvopodpisana pod koalicijski predlog novele zakona o zaščiti živali; Matjaž Guček, generalni direktor Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin; Polona Samec, direktorica zavoda Zavetišče Horjul; Natalija Nedeljko, predsednica Društva za zaščito konj in ostalih živali.
Odgovor na vprašanje »Ali so mRNK cepiva učinkovita in varna?« nam razkrije tudi pogled skozi elektronski mikroskop
Odgovor na vprašanje »Ali so mRNK cepiva učinkovita in varna?« nam razkrije tudi pogled skozi elektronski mikroskop
V oddaji Odkrivamo Maribor bomo govorili o zgodovini splavarstva na Dravi. Splav pred Mariborskim otokom spominja na ponosne može, ki so pluli po mogočnih rekah. Pogovarjali smo se še o turizmu in dveh projektih – Urbanaravni užitek in o projektu prehodov hidroelektrarn za male čolne.
V oddaji Odkrivamo Maribor bomo govorili o zgodovini splavarstva na Dravi. Splav pred Mariborskim otokom spominja na ponosne može, ki so pluli po mogočnih rekah. Pogovarjali smo se še o turizmu in dveh projektih – Urbanaravni užitek in o projektu prehodov hidroelektrarn za male čolne.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Evropska Unija se je v okviru Zelenega dogovora zavezala, da bo do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost. Dr. Nejc Hodnik s Kemijskega inštituta meni, da je eden izmed odgovorov na vprašanje kako to tudi doseči čista energija oz. vodikova ekonomija. S projektom, ki se ukvarja ravno s tem področjem je v začetku tega meseca uspel prepričati recenzente Evropskega raziskovalnega sveta na razpisu za ERC Proof of Concept 2020.
Evropska Unija se je v okviru Zelenega dogovora zavezala, da bo do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost. Dr. Nejc Hodnik s Kemijskega inštituta meni, da je eden izmed odgovorov na vprašanje kako to tudi doseči čista energija oz. vodikova ekonomija. S projektom, ki se ukvarja ravno s tem področjem je v začetku tega meseca uspel prepričati recenzente Evropskega raziskovalnega sveta na razpisu za ERC Proof of Concept 2020.
Prva oddaja je bila na Televiziji Slovenija predvajana 26. 10. 1993. Tudi letos bo prva epizoda jubilejne, 25. sezone predvajana v soboto 26. oktobra. Od 1993 do 2016 je kviz vodil igralec Pavle Ravnohrib, v tretje leto vodenja pa vstopa igralec Nik Škrlec: “Že tri leta se počutim kot ravnatelj legendarne šole. Teh 25 let Malih sivih celih je 25 let celotnega gibanja, ki združuje mladino, šolarje in več generacij. Vse to je preraslo samo oddajo.”
Prva oddaja je bila na Televiziji Slovenija predvajana 26. 10. 1993. Tudi letos bo prva epizoda jubilejne, 25. sezone predvajana v soboto 26. oktobra. Od 1993 do 2016 je kviz vodil igralec Pavle Ravnohrib, v tretje leto vodenja pa vstopa igralec Nik Škrlec: “Že tri leta se počutim kot ravnatelj legendarne šole. Teh 25 let Malih sivih celih je 25 let celotnega gibanja, ki združuje mladino, šolarje in več generacij. Vse to je preraslo samo oddajo.”
Darovanje spolnih celic je namenjeno parom, pri katerih ni mogoče z nobenim postopkom pridobiti jajčnih ali semenskih celic. Tem parom tako ostane le še oploditev z biomedicinsko pomočjo z darovanimi spolnimi celicami. Kakšna vprašanja se porajajo tem parom, o čem razmišljajo darovalke in darovalci? Je le teh pri nas dovolj? Kdo sploh lahko postane darovalka ali darovalec? Kako se s tem soočati kasneje v življenju? O tem bomo govorili v tokratni oddaji Med štirimi stenami, v ponedeljek po deseti na Prvem. Voditeljica: Lucija Fatur.
Darovanje spolnih celic je namenjeno parom, pri katerih ni mogoče z nobenim postopkom pridobiti jajčnih ali semenskih celic. Tem parom tako ostane le še oploditev z biomedicinsko pomočjo z darovanimi spolnimi celicami. Kakšna vprašanja se porajajo tem parom, o čem razmišljajo darovalke in darovalci? Je le teh pri nas dovolj? Kdo sploh lahko postane darovalka ali darovalec? Kako se s tem soočati kasneje v življenju? O tem bomo govorili v tokratni oddaji Med štirimi stenami, v ponedeljek po deseti na Prvem. Voditeljica: Lucija Fatur.
S presaditvijo krvotvornih matičnih celic zdravijo tako odrasle kot otroke z različnimi oblikami krvnih rakov in nekaterih drugih bolezni. Za mnoge od njih je presaditev krvotvornih matičnih celic edina možnost ozdravitve in s tem preživetja. Kdo je lahko darovalec? Kako postanemo darovalci? V tokratni oddaji bosta na vaša vprašanja odgovarjala prof. dr. Samo Zver, hematolog s Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana in dr. Primož Poženel, zdravnik na Zavodu RS za transfuzijsko medicino, strokovni vodja registra Slovenija Donor.
S presaditvijo krvotvornih matičnih celic zdravijo tako odrasle kot otroke z različnimi oblikami krvnih rakov in nekaterih drugih bolezni. Za mnoge od njih je presaditev krvotvornih matičnih celic edina možnost ozdravitve in s tem preživetja. Kdo je lahko darovalec? Kako postanemo darovalci? V tokratni oddaji bosta na vaša vprašanja odgovarjala prof. dr. Samo Zver, hematolog s Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana in dr. Primož Poženel, zdravnik na Zavodu RS za transfuzijsko medicino, strokovni vodja registra Slovenija Donor.
Pri najtežjih oblikah krvnih bolezni je presaditev krvotvornih matičnih celic pogosto edina pot do ozdravitve. Če je le mogoče, darovalce najprej iščejo v družini, a ne glede na število živih sorodnikov morajo donatorje pogosto iskati med popolnimi tujci. Ti se z oddanim vzorcem krvi - ali v zadnjem času zgolj sline - vpišejo v državne registre, ki so lahko tudi del svetovnega. Slovenski register letos praznuje 25. obletnico obstoja: za vpis v srednje velike registre bi se dosedanjim že vpisanim 17.000 potencialnim darovalcem moralo pridružiti vsaj še 3000 novih, kar bi pomenilo tudi več darovalcev znotraj domovine. Najprimernejši so mlajši, stari med 18 in 40 let, zato te še posebej nagovarja akcija Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo ter Zavoda RS za transfuzijsko medicino “Daj se na seznam“.
Pri najtežjih oblikah krvnih bolezni je presaditev krvotvornih matičnih celic pogosto edina pot do ozdravitve. Če je le mogoče, darovalce najprej iščejo v družini, a ne glede na število živih sorodnikov morajo donatorje pogosto iskati med popolnimi tujci. Ti se z oddanim vzorcem krvi - ali v zadnjem času zgolj sline - vpišejo v državne registre, ki so lahko tudi del svetovnega. Slovenski register letos praznuje 25. obletnico obstoja: za vpis v srednje velike registre bi se dosedanjim že vpisanim 17.000 potencialnim darovalcem moralo pridružiti vsaj še 3000 novih, kar bi pomenilo tudi več darovalcev znotraj domovine. Najprimernejši so mlajši, stari med 18 in 40 let, zato te še posebej nagovarja akcija Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo ter Zavoda RS za transfuzijsko medicino “Daj se na seznam“.
Včerajšnjo veliko noč je zaznamovala reševalna akcija sedmih planincev. V plazu je bilo poškodovanih pet gornikov, od tega trije težje. Jernej Arh, zdravnik gorski reševalec letalec, je povedal, da imajo poškodovani poleg poškodb okončin eno hujšo poškodbo glave in eno prsnega koša. Zahtevna reševalna akcija je trajala približno sedem ur, v njej pa je sodelovalo 53 reševalcev in dva helikopterja. Danes sicer zaznamujemo velikonočni ponedeljek, dan, ko se kristjani spominjajo Jezusovih prikazovanj po vstajenju od mrtvih. Po ljudskem običaju je ta dan namenjen obiskom. V oddaji tudi: Na mirnopeškem blagoslovu motorjev in motoristov pričakujejo več tisoč obiskovalcev. Po ugotovitvah AMZS avtomobil še vedno hrbtenica slovenske mobilnosti. 25 let od podpisa sporazuma, ki je končal prelivanje krvi na Severnem Irskem.
Včerajšnjo veliko noč je zaznamovala reševalna akcija sedmih planincev. V plazu je bilo poškodovanih pet gornikov, od tega trije težje. Jernej Arh, zdravnik gorski reševalec letalec, je povedal, da imajo poškodovani poleg poškodb okončin eno hujšo poškodbo glave in eno prsnega koša. Zahtevna reševalna akcija je trajala približno sedem ur, v njej pa je sodelovalo 53 reševalcev in dva helikopterja. Danes sicer zaznamujemo velikonočni ponedeljek, dan, ko se kristjani spominjajo Jezusovih prikazovanj po vstajenju od mrtvih. Po ljudskem običaju je ta dan namenjen obiskom. V oddaji tudi: Na mirnopeškem blagoslovu motorjev in motoristov pričakujejo več tisoč obiskovalcev. Po ugotovitvah AMZS avtomobil še vedno hrbtenica slovenske mobilnosti. 25 let od podpisa sporazuma, ki je končal prelivanje krvi na Severnem Irskem.
Konoplja ni zdravilo za vse, toda dokazano lahko pomaga pri številnih bolezenskih stanjih. Čeprav si z njo pomagajo tudi številni bolniki v Sloveniji, se del strokovne javnosti še vedno drži nekaterih zastarelih, dokazano neresničnih prepričanj glede konoplje. Tako so bolniki bolj ali manj prepuščeni črnemu trgu, pa tudi preganjanju. Izjava nekdanjega direktorja NIJZ-ja Milana Kreka, da se kanabinoid CBD v telesu spremeni v psihoaktivni THC, je samo jagoda na torti tovrstnih neresničnih trditev. Del stroke pa sledi najsodobnejšim znanstvenim dognanjem glede konoplje in dela premike na tem področju. Nacionalni inštitut za biologijo je tako objavil rezultate predklinične raziskave, ki so presenetili celo raziskovalce.
Konoplja ni zdravilo za vse, toda dokazano lahko pomaga pri številnih bolezenskih stanjih. Čeprav si z njo pomagajo tudi številni bolniki v Sloveniji, se del strokovne javnosti še vedno drži nekaterih zastarelih, dokazano neresničnih prepričanj glede konoplje. Tako so bolniki bolj ali manj prepuščeni črnemu trgu, pa tudi preganjanju. Izjava nekdanjega direktorja NIJZ-ja Milana Kreka, da se kanabinoid CBD v telesu spremeni v psihoaktivni THC, je samo jagoda na torti tovrstnih neresničnih trditev. Del stroke pa sledi najsodobnejšim znanstvenim dognanjem glede konoplje in dela premike na tem področju. Nacionalni inštitut za biologijo je tako objavil rezultate predklinične raziskave, ki so presenetili celo raziskovalce.
Nikjer se ni smelo niti malo packati, niti malo smetiti! Ali Vsaka stvar je lepa, če želiš videti lepo v njej. Pripoveduje: Matija Rozman. Posneto v studiih Radia Slovenija 2010.
Nikjer se ni smelo niti malo packati, niti malo smetiti! Ali Vsaka stvar je lepa, če želiš videti lepo v njej. Pripoveduje: Matija Rozman. Posneto v studiih Radia Slovenija 2010.
Ime tedna je postal Tone Čelič, mladenič, ki se je sredi novembra sredi Novega mesta, po tem ko je slišal obupane klice na pomoč, brez razmišljanja pognal v hladno vodo in iz potapljajočega se vozila rešil voznico.
Ime tedna je postal Tone Čelič, mladenič, ki se je sredi novembra sredi Novega mesta, po tem ko je slišal obupane klice na pomoč, brez razmišljanja pognal v hladno vodo in iz potapljajočega se vozila rešil voznico.
Ali odvzem kostnega mozga boli? To je eno od vprašanj četrtkovega Svetovalnega servisa po osmi. Krvotvorne matične celice darovalcev vsak dan rešujejo življenja bolnikov z levkemijo in drugimi boleznimi. Kdo je lahko darovalec, kakšni so načini odvzema celic in ali darovanje predstavlja kakršnokoli zdravstveno tveganje? Z nami bo Primož Poženel, doktor medicine, specialist transfuzijske medicine iz Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino. Pišite na radioprvi@rtvslo.si, pošljite SMS sporočilo ali pokličite med oddajo.
Ali odvzem kostnega mozga boli? To je eno od vprašanj četrtkovega Svetovalnega servisa po osmi. Krvotvorne matične celice darovalcev vsak dan rešujejo življenja bolnikov z levkemijo in drugimi boleznimi. Kdo je lahko darovalec, kakšni so načini odvzema celic in ali darovanje predstavlja kakršnokoli zdravstveno tveganje? Z nami bo Primož Poženel, doktor medicine, specialist transfuzijske medicine iz Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino. Pišite na radioprvi@rtvslo.si, pošljite SMS sporočilo ali pokličite med oddajo.
Avtor recenzije: Robert Šabec Bralec: Aleksander Golja
Avtor recenzije: Robert Šabec Bralec: Aleksander Golja
Znanstveniki ocenjujejo, da ima povprečno lasišče približno 150 tisoč dlačnih (lasnih) mešičkov. Vsak raste samostojno in prva zanimiva reč je, da se z njimi rodimo in kolikor jih je, toliko jih pač je, saj v toku življenja ne nastajajo. Se pa spreminjajo oziroma spreminja se pigmentacija. Kako nastanejo sivi lasje? Je starost edini dejavnik sivenja in ali trditev "če izpuliš en siv las, zrastejo trije novi" drži ali ne? Sogovornik Petka brez pravila je Borut Žgavec, dr. med., specialist dermatovenerolog.
Znanstveniki ocenjujejo, da ima povprečno lasišče približno 150 tisoč dlačnih (lasnih) mešičkov. Vsak raste samostojno in prva zanimiva reč je, da se z njimi rodimo in kolikor jih je, toliko jih pač je, saj v toku življenja ne nastajajo. Se pa spreminjajo oziroma spreminja se pigmentacija. Kako nastanejo sivi lasje? Je starost edini dejavnik sivenja in ali trditev "če izpuliš en siv las, zrastejo trije novi" drži ali ne? Sogovornik Petka brez pravila je Borut Žgavec, dr. med., specialist dermatovenerolog.
Kviz Male sive celice že več kot dvaindvajset let skrbi za širjenje obzorij med osnovnošolci in gledalci vseh generacij. V štirih igrah – Drži? Ne drži?, Izberi tematiko, Od pet proti nič, Abeceda in Izberi težavnosti ob podpori navijačev tekmujeta dve ekipi sedmošolcev, v posebni igri, Abeceda, pa se pomerita dva osmo- ali devetošolca. V tokratni oddaji Hudo! bomo gostili lanskoletne zmagovalce Malih sivih celic in najboljšega Abecedarja, podelili pa bomo tudi novo knjižno izdajo, zasnovano po TV-oddaji. Oddajo vodi Tadeja Bizilj.
Kviz Male sive celice že več kot dvaindvajset let skrbi za širjenje obzorij med osnovnošolci in gledalci vseh generacij. V štirih igrah – Drži? Ne drži?, Izberi tematiko, Od pet proti nič, Abeceda in Izberi težavnosti ob podpori navijačev tekmujeta dve ekipi sedmošolcev, v posebni igri, Abeceda, pa se pomerita dva osmo- ali devetošolca. V tokratni oddaji Hudo! bomo gostili lanskoletne zmagovalce Malih sivih celic in najboljšega Abecedarja, podelili pa bomo tudi novo knjižno izdajo, zasnovano po TV-oddaji. Oddajo vodi Tadeja Bizilj.
Mag.Sabina Kolar je prva doktorska štipendistka »Sklada Janka Jamnika«, ki so ga po tragični smrti bivšega direktorja in priznanega raziskovalca decembra 2014 koncipirali na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Na inštitutu se je pridružila Odseku za kemijo materialov, točneje, skupini za razvoj baterijskih sistemov pod vodstvom dr.Roberta Dominka. V pogovoru je skušala pojasniti, kako se je odločila, da z magistrske teme v okviru podiplomskega študija na FKKT v LJ – matične celice – presedla k razvoju v okviru kemije materialov.
Mag.Sabina Kolar je prva doktorska štipendistka »Sklada Janka Jamnika«, ki so ga po tragični smrti bivšega direktorja in priznanega raziskovalca decembra 2014 koncipirali na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Na inštitutu se je pridružila Odseku za kemijo materialov, točneje, skupini za razvoj baterijskih sistemov pod vodstvom dr.Roberta Dominka. V pogovoru je skušala pojasniti, kako se je odločila, da z magistrske teme v okviru podiplomskega študija na FKKT v LJ – matične celice – presedla k razvoju v okviru kemije materialov.
Tudi v Sloveniji razvijamo najnaprednejše načine za zdravljenje bolezni, zdaj pa bomo temu še korak bližje. Prav po zaslugi najuspešnejših na tem področju bo zdaj v Sloveniji nastal Center za tehnologije genske in celične terapije.
Tudi v Sloveniji razvijamo najnaprednejše načine za zdravljenje bolezni, zdaj pa bomo temu še korak bližje. Prav po zaslugi najuspešnejših na tem področju bo zdaj v Sloveniji nastal Center za tehnologije genske in celične terapije.
Dr. Miomir Kneževič je velik poznavalec zdravljenja z matičnimi celicami. Prav zato je na nedavni predstavitvi v nabito polni predavalnici Ortopedske klinike v Ljubljani presenetila njegova iskrena izjava, da čudežev ni; da jih sicer lahko pričakujemo, vendar zaman. Upi in obeti za dober izid pa obstajajo, saj se število poročil o uspešnem zdravljenju z matičnimi celicami povečuje. Povejmo, da z njimi zdravniki že zdravijo srčno popuščanje, artrozo in nekatere oblike krvnega raka. Znane in neznane posebnosti matičnih celic ter možnosti zdravljenja z njimi bodo v oddaji Ultrazvok osvetlili: kardiolog prof. dr. Bojan Vrtôvec s Kliničnega oddelka za kardiologijo UKC Ljubljana, ortoped kirurg Klemen Strážar z Ortopedske klinike, farmacevt prof. dr. Matjaž Jeras s Fakultete za farmacijo in biolog doc. dr. Miomir Kneževič iz podjetja Educell. Oddajo Ultrazvok pripravlja Iztok Konc. Foto: UCI UC IRVINE/ Flickr, cc
Dr. Miomir Kneževič je velik poznavalec zdravljenja z matičnimi celicami. Prav zato je na nedavni predstavitvi v nabito polni predavalnici Ortopedske klinike v Ljubljani presenetila njegova iskrena izjava, da čudežev ni; da jih sicer lahko pričakujemo, vendar zaman. Upi in obeti za dober izid pa obstajajo, saj se število poročil o uspešnem zdravljenju z matičnimi celicami povečuje. Povejmo, da z njimi zdravniki že zdravijo srčno popuščanje, artrozo in nekatere oblike krvnega raka. Znane in neznane posebnosti matičnih celic ter možnosti zdravljenja z njimi bodo v oddaji Ultrazvok osvetlili: kardiolog prof. dr. Bojan Vrtôvec s Kliničnega oddelka za kardiologijo UKC Ljubljana, ortoped kirurg Klemen Strážar z Ortopedske klinike, farmacevt prof. dr. Matjaž Jeras s Fakultete za farmacijo in biolog doc. dr. Miomir Kneževič iz podjetja Educell. Oddajo Ultrazvok pripravlja Iztok Konc. Foto: UCI UC IRVINE/ Flickr, cc
Prisluhnite aktualnim novicam iz sveta avtomobilizma, glavni poudarek bo tokrat na pogonu na vodik oziroma na gorivne celice. Gost rubrike Znani za volanom je mariborski glasbenik Emkej.
Prisluhnite aktualnim novicam iz sveta avtomobilizma, glavni poudarek bo tokrat na pogonu na vodik oziroma na gorivne celice. Gost rubrike Znani za volanom je mariborski glasbenik Emkej.
Tudi strahovi se včasih bojijo - da se jih nihče ne bi bal. Pripoveduje: Nina Valič. Napisala: Marija Demšar. Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.
Tudi strahovi se včasih bojijo - da se jih nihče ne bi bal. Pripoveduje: Nina Valič. Napisala: Marija Demšar. Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.
Televizijski kviz Male sive celice je na sporedu že 22. Sezon. V prihajajoči 23. pa se bo zgodilo kar nekaj sprememb. Kaj prinaša nova sezona malih sivih celic, nam bo zaupal mladi dramski igralec Nik Škrlec, ki prevzel vodenje oddaje. Prisluhnite pogovoru z Nikom in njegovim pernatim prijateljem v tokratni oddaji Kulturomat.
Televizijski kviz Male sive celice je na sporedu že 22. Sezon. V prihajajoči 23. pa se bo zgodilo kar nekaj sprememb. Kaj prinaša nova sezona malih sivih celic, nam bo zaupal mladi dramski igralec Nik Škrlec, ki prevzel vodenje oddaje. Prisluhnite pogovoru z Nikom in njegovim pernatim prijateljem v tokratni oddaji Kulturomat.
Kemijski nadzor delovanja človeških celic igra pomembno vlogo pri zasnovi novih genskih in celičnih terapij, saj omogoča uravnavanje delovanja terapevtskih celic preko telesu lastnih ali vnesenih majhnih molekul. Tak sistem omogoča nadzor s strani zdravnika in prekinitev morebitnega pretiranega odziva ali avtonomno odzivanje terapevtskih celic na stanje v telesu. Za uravnavanje delovanja celičnih zdravil so raziskovalci doslej uporabljali predvsem bakterijske ali rastlinske proteine, ki pa lahko sprožijo neželen imunski odziv. SKupina raziskovalcev Kemijskega inštituta pod vodstvom prof.dr. Romana Jerale je ponudila inovativno rešitev tega izziva z uporabo sintezne biologije. Pripravili so novo tehnologijo za kemijski nadzor celičnih procesov, ki je zasnovana na človeku lastnih proteinih, ki so sposobni vezave majhnih molekul, predvsem klinično preizkušenih ali telesu lastnih molekul, kot so npr. hormoni. Tehnologija, ki so jo poimenovali INSPIRE, predstavlja pomembno novo orodje na področju biotehnologije in biomedicine, predvsem za nadzor celičnih in genskih terapij, kar so uspešno demonstrirali na zaznavanju dviga koncentracije hormona kortizola in zmanjšanja njegovega delovanja s povratno zanko. Izsledke so objavili v članku z naslovom Chemically inducible split protein regulators for mammalian cells v vplivni reviji Nature Chemical Biology (objava 26.IX). Jeralov doktorski študent mag. Erik Rihtar je v pogovoru skupaj z mentorjem povzel njihov osrednji inovativni prispevek, rabo izključno človeških beljakovin pri vplivanju na terapevtsko celico. Poglavitni del raziskave je z njim opravila dr. Tina Lebar, ki je na post-docu v ZDA, nezanemarljivi del pa so prispevali še, inštitutski kolega dr. Duško Lainšček, in mag. Katarina Kores, dr. Samo Lešnik ter dr. Urban Bren z Univerze v Mariboru. FOTO: Z leve, Erik Rihtar in Roman Jerala v avli radijske hiše VIR: Program Ars
Kemijski nadzor delovanja človeških celic igra pomembno vlogo pri zasnovi novih genskih in celičnih terapij, saj omogoča uravnavanje delovanja terapevtskih celic preko telesu lastnih ali vnesenih majhnih molekul. Tak sistem omogoča nadzor s strani zdravnika in prekinitev morebitnega pretiranega odziva ali avtonomno odzivanje terapevtskih celic na stanje v telesu. Za uravnavanje delovanja celičnih zdravil so raziskovalci doslej uporabljali predvsem bakterijske ali rastlinske proteine, ki pa lahko sprožijo neželen imunski odziv. SKupina raziskovalcev Kemijskega inštituta pod vodstvom prof.dr. Romana Jerale je ponudila inovativno rešitev tega izziva z uporabo sintezne biologije. Pripravili so novo tehnologijo za kemijski nadzor celičnih procesov, ki je zasnovana na človeku lastnih proteinih, ki so sposobni vezave majhnih molekul, predvsem klinično preizkušenih ali telesu lastnih molekul, kot so npr. hormoni. Tehnologija, ki so jo poimenovali INSPIRE, predstavlja pomembno novo orodje na področju biotehnologije in biomedicine, predvsem za nadzor celičnih in genskih terapij, kar so uspešno demonstrirali na zaznavanju dviga koncentracije hormona kortizola in zmanjšanja njegovega delovanja s povratno zanko. Izsledke so objavili v članku z naslovom Chemically inducible split protein regulators for mammalian cells v vplivni reviji Nature Chemical Biology (objava 26.IX). Jeralov doktorski študent mag. Erik Rihtar je v pogovoru skupaj z mentorjem povzel njihov osrednji inovativni prispevek, rabo izključno človeških beljakovin pri vplivanju na terapevtsko celico. Poglavitni del raziskave je z njim opravila dr. Tina Lebar, ki je na post-docu v ZDA, nezanemarljivi del pa so prispevali še, inštitutski kolega dr. Duško Lainšček, in mag. Katarina Kores, dr. Samo Lešnik ter dr. Urban Bren z Univerze v Mariboru. FOTO: Z leve, Erik Rihtar in Roman Jerala v avli radijske hiše VIR: Program Ars
Doktorica Maša Čater z Inštituta za fiziologijo medicinske fakultete Univerze v Mariboru, je vsestranska navdušenka nad možgani, ki smo jo v naši oddaji že imeli priložnost spoznati. Tokrat v ospredje postavljamo stres. Slišali bomo, s katerimi odgovori je že postregla raziskava o posledicah stresa v zgodnjem otroštvu in njegovem vplivu na možgane pri miškah. Zakaj je prav to obdobje tako pomembno? Katere podobnosti lahko najdemo pri človeku in katere s posledicami kroničnega stresa? Kakšno vlogo in potencial imajo pri tem matične celice? Vse to v oddaji, ki jo je pripravila Mojca Delač.
Doktorica Maša Čater z Inštituta za fiziologijo medicinske fakultete Univerze v Mariboru, je vsestranska navdušenka nad možgani, ki smo jo v naši oddaji že imeli priložnost spoznati. Tokrat v ospredje postavljamo stres. Slišali bomo, s katerimi odgovori je že postregla raziskava o posledicah stresa v zgodnjem otroštvu in njegovem vplivu na možgane pri miškah. Zakaj je prav to obdobje tako pomembno? Katere podobnosti lahko najdemo pri človeku in katere s posledicami kroničnega stresa? Kakšno vlogo in potencial imajo pri tem matične celice? Vse to v oddaji, ki jo je pripravila Mojca Delač.
