Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Preplet glasbe, plesa, mitologije in drugih umetnosti.
Avtor: Tina Ogrin, glasbena urednica voditeljica
V dolini reke Hudson stoji majhna cerkev Union Church v Pocantico Hills, ki v svoji preprosti notranjosti skriva izjemno zbirko vitrajev Henrija Matissea in Marca Chagalla. Barvna okna, nastala po naročilu družine Rockefeller, predstavljajo enega najzanimivejših srečanj modernizma in sakralne umetnosti 20. stoletja. Ameriški skladatelj James Matheson je leta 2016 ustvaril klavirsko skladbo Okna, ki jo je navdihnilo pet vitrajev te cerkve. Vsako okno dobi svojo zvočno podobo – od temne kontemplacije in dramatične napetosti do svetlobe, upanja in spokojnosti. Oddaja raziskuje, kako se barva, svetloba in simbolika vitrajev prelijejo v klavirski zvok ter kako lahko arhitektura in likovna umetnost postaneta glasbeni prostor refleksije.
V dolini reke Hudson stoji majhna cerkev Union Church v Pocantico Hills, ki v svoji preprosti notranjosti skriva izjemno zbirko vitrajev Henrija Matissea in Marca Chagalla. Barvna okna, nastala po naročilu družine Rockefeller, predstavljajo enega najzanimivejših srečanj modernizma in sakralne umetnosti 20. stoletja. Ameriški skladatelj James Matheson je leta 2016 ustvaril klavirsko skladbo Okna, ki jo je navdihnilo pet vitrajev te cerkve. Vsako okno dobi svojo zvočno podobo – od temne kontemplacije in dramatične napetosti do svetlobe, upanja in spokojnosti. Oddaja raziskuje, kako se barva, svetloba in simbolika vitrajev prelijejo v klavirski zvok ter kako lahko arhitektura in likovna umetnost postaneta glasbeni prostor refleksije.
Pri sedmih letih je imela francoska pianistka Ginette Doyen svoj prvi koncert, tri leta pozneje je bila sprejeta na pariški konservatorij.
Pri sedmih letih je imela francoska pianistka Ginette Doyen svoj prvi koncert, tri leta pozneje je bila sprejeta na pariški konservatorij.
Oddaja povezuje slikarstvo Clauda Moneta in njegovo znamenito vrtno krajino v Givernyju z glasbo, ki razmišlja v podobnih estetskih kategorijah. V središču je skladba Vrt v Givernyju britanskega skladatelja Edwarda Gregsona, ki se je ob ponovnem pogledu na mladostno romanco navdihnil pri Monetovem slikarstvu svetlobe, barve in narave. V nadaljevanju se sprehod po vrtu razširi v zgodovinski kontekst glasbenega impresionizma. Glasba Clauda Debussyja in Mauricea Ravela razkriva, kako so Monetove ideje o trenutnem vtisu, raztapljanju oblike in igri svetlobe zazvenele tudi v zvoku. Izbrane skladbe ne posnemajo slikarskih motivov, temveč poslušalca povabijo v zvočni prostor, kjer narava postane dogodek, barva pa gibanje. Oddaja tako prepleta osebno refleksijo sodobnega skladatelja z zgodovinskim jedrom impresionizma ter pokaže, kako se lahko vrt – kot prostor opazovanja, spomina in tihe kontemplacije – razcveti tudi v glasbi.
Oddaja povezuje slikarstvo Clauda Moneta in njegovo znamenito vrtno krajino v Givernyju z glasbo, ki razmišlja v podobnih estetskih kategorijah. V središču je skladba Vrt v Givernyju britanskega skladatelja Edwarda Gregsona, ki se je ob ponovnem pogledu na mladostno romanco navdihnil pri Monetovem slikarstvu svetlobe, barve in narave. V nadaljevanju se sprehod po vrtu razširi v zgodovinski kontekst glasbenega impresionizma. Glasba Clauda Debussyja in Mauricea Ravela razkriva, kako so Monetove ideje o trenutnem vtisu, raztapljanju oblike in igri svetlobe zazvenele tudi v zvoku. Izbrane skladbe ne posnemajo slikarskih motivov, temveč poslušalca povabijo v zvočni prostor, kjer narava postane dogodek, barva pa gibanje. Oddaja tako prepleta osebno refleksijo sodobnega skladatelja z zgodovinskim jedrom impresionizma ter pokaže, kako se lahko vrt – kot prostor opazovanja, spomina in tihe kontemplacije – razcveti tudi v glasbi.
Fritz Kreisler je o njem zapisal: »Violinist, kot je Heifetz, se rodi vsakih sto let; takšen, kot je Hassid, pa vsakih dvesto let.«
Fritz Kreisler je o njem zapisal: »Violinist, kot je Heifetz, se rodi vsakih sto let; takšen, kot je Hassid, pa vsakih dvesto let.«
Tretji godalni kvartet ameriškega skladatelja Dana Welcherja so navdihnile tri slike Mary Cassatt, ene redkih žensk v krogu impresionistov. Vsak stavek izhaja iz drugega obdobja njenega ustvarjanja – od zgodnje Bakhantke prek skrivnostnega prizora V operi do pozne slike Mlada ženska v zelenem. Welcher v celotnem delu razvija osrednjo glasbeno temo, izpeljano iz Cassattinega imena, ter z njo zvočno oriše razvoj slikarkine umetnosti, njen odnos do pogleda, svetlobe in zaznave.
Tretji godalni kvartet ameriškega skladatelja Dana Welcherja so navdihnile tri slike Mary Cassatt, ene redkih žensk v krogu impresionistov. Vsak stavek izhaja iz drugega obdobja njenega ustvarjanja – od zgodnje Bakhantke prek skrivnostnega prizora V operi do pozne slike Mlada ženska v zelenem. Welcher v celotnem delu razvija osrednjo glasbeno temo, izpeljano iz Cassattinega imena, ter z njo zvočno oriše razvoj slikarkine umetnosti, njen odnos do pogleda, svetlobe in zaznave.
Fantazija za orkester Los caprichos Hansa Wernerja Henzeja se napaja v seriji grafik Francisca Goye, ki neusmiljeno razkrivajo praznoverje, družbeno hinavščino in razkroj razuma. Henze v devetih stavkih ne ilustrira podob, temveč ustvarja glasbeni svet, ki z bežnimi, temnimi zvočnimi utrinki odseva njihovo vsebino. Oddaja poslušalca vodi skozi Goyev nočni labirint – med grotesko, ironijo in bolečo resnico o človeški naravi.
Fantazija za orkester Los caprichos Hansa Wernerja Henzeja se napaja v seriji grafik Francisca Goye, ki neusmiljeno razkrivajo praznoverje, družbeno hinavščino in razkroj razuma. Henze v devetih stavkih ne ilustrira podob, temveč ustvarja glasbeni svet, ki z bežnimi, temnimi zvočnimi utrinki odseva njihovo vsebino. Oddaja poslušalca vodi skozi Goyev nočni labirint – med grotesko, ironijo in bolečo resnico o človeški naravi.
Tokrat smo Glasbeno skrinjico posvetili step lesu, ki je včasih bil izjemno popularen v hollywoodskih plesnih filmih. Step ima svoje korenine v angleškem plesu s coklji, irskem plesu in plesu “juba” črnskih sužnjev. Začetki stepa segajo nekje v sredino 19. stoletja. Irski umetniki so posnemali temnopolte ljudi in se norčevali iz njihovega plesa ter medtem plesali step. Čez čas sej e step preselil na vedno bolj popularni vodvilski oder. Poslušali bomo Koncert za plesalca stepa in simfonični orkester skladatelja Mortona Goulda, Lane Alexander bo plesalec stepa, Češki nacionalni simfonični orkester pa bo vodil dirigent Paul Freeman.
Tokrat smo Glasbeno skrinjico posvetili step lesu, ki je včasih bil izjemno popularen v hollywoodskih plesnih filmih. Step ima svoje korenine v angleškem plesu s coklji, irskem plesu in plesu “juba” črnskih sužnjev. Začetki stepa segajo nekje v sredino 19. stoletja. Irski umetniki so posnemali temnopolte ljudi in se norčevali iz njihovega plesa ter medtem plesali step. Čez čas sej e step preselil na vedno bolj popularni vodvilski oder. Poslušali bomo Koncert za plesalca stepa in simfonični orkester skladatelja Mortona Goulda, Lane Alexander bo plesalec stepa, Češki nacionalni simfonični orkester pa bo vodil dirigent Paul Freeman.
Oddaja raziskuje povezavo med barvno-poljsko umetnostjo Marka Rothka in sodobnim orkestralnim delom Finding Rothko skladatelja Adama Schoenberga. Glasba v štirih stavkih ne ilustrira slik, temveč prevaja njihovo čustveno in prostorsko izkušnjo v zvočno govorico, ki poslušalca povabi k zbranemu poslušanju in notranjemu odzivu.
Oddaja raziskuje povezavo med barvno-poljsko umetnostjo Marka Rothka in sodobnim orkestralnim delom Finding Rothko skladatelja Adama Schoenberga. Glasba v štirih stavkih ne ilustrira slik, temveč prevaja njihovo čustveno in prostorsko izkušnjo v zvočno govorico, ki poslušalca povabi k zbranemu poslušanju in notranjemu odzivu.