Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ameriški slikar James McNeill Whistler, ki ga je neki kritik imenoval "prvi veliki ameriški mojster noči", je svojo serijo nočnih pogledov začel s slikami reke Temze okoli leta 1870. Za opis teh slik je uporabil besedo "nokturno". Vzel jo je iz glasbe, kjer je bila ideja o »nokturnu« oziroma nočni glasbi prisotna že od 18. stoletja. Sprva je beseda označevala večstavčno delo za ansambel, ki se je običajno izvajalo na večernih zabavah in ni bilo namenjeno poslušanju, temveč samo zvočnemu ozadju.
Ameriški slikar James McNeill Whistler, ki ga je neki kritik imenoval "prvi veliki ameriški mojster noči", je svojo serijo nočnih pogledov začel s slikami reke Temze okoli leta 1870. Za opis teh slik je uporabil besedo "nokturno". Vzel jo je iz glasbe, kjer je bila ideja o »nokturnu« oziroma nočni glasbi prisotna že od 18. stoletja. Sprva je beseda označevala večstavčno delo za ansambel, ki se je običajno izvajalo na večernih zabavah in ni bilo namenjeno poslušanju, temveč samo zvočnemu ozadju.
Legendarni pianist in pedagog Heinrich Neuhaus je bil osrednja osebnost dinastije ruskega pianizma. Od leta 1922 do 1964 je poučeval na Moskovskem konservatoriju, njegov učbenik Umetnost igranja na klavir pa velja za enega najbolj avtoritativnih in najbolj razširjenih pristopov k predmetu.
Legendarni pianist in pedagog Heinrich Neuhaus je bil osrednja osebnost dinastije ruskega pianizma. Od leta 1922 do 1964 je poučeval na Moskovskem konservatoriju, njegov učbenik Umetnost igranja na klavir pa velja za enega najbolj avtoritativnih in najbolj razširjenih pristopov k predmetu.
Glasba in druge zvrsti umetnosti se pogosto prepletajo in navdihujejo, zato ne preseneča, da številni skladatelji navdih najdejo v likovnih delih in nasprotno. Francoski igralec in pisatelj Antonin Artaud je poskušal gledališče zgodnjega 20. stoletja odmakniti od zanašanja na besedilo in ga usmeriti k bolj prvinskim izrazom zvoka, giba in svetlobe. Ena od risb Antonina Artauda iz leta 1946 Stroj bivanja ali risanje za pogled na stran je bila navdih za glasbeno delo newyorškega skladatelja Johna Zorna Stroj bivanja. Artaud je to risbo in številne druge ustvaril, ko je bil v psihiatrični bolnišnici v Rodezu na jugu Francije od januarja 1945 do maja 1946.
Glasba in druge zvrsti umetnosti se pogosto prepletajo in navdihujejo, zato ne preseneča, da številni skladatelji navdih najdejo v likovnih delih in nasprotno. Francoski igralec in pisatelj Antonin Artaud je poskušal gledališče zgodnjega 20. stoletja odmakniti od zanašanja na besedilo in ga usmeriti k bolj prvinskim izrazom zvoka, giba in svetlobe. Ena od risb Antonina Artauda iz leta 1946 Stroj bivanja ali risanje za pogled na stran je bila navdih za glasbeno delo newyorškega skladatelja Johna Zorna Stroj bivanja. Artaud je to risbo in številne druge ustvaril, ko je bil v psihiatrični bolnišnici v Rodezu na jugu Francije od januarja 1945 do maja 1946.
V ciklu oddaj Zvezdni prah se spominjamo posameznih posebej izstopajočih velikih umetnikov, ki so nastopali v Ljubljani pred in med prvo svetovno vojno, v času Filharmonične družbe. Med zadnjimi je bil nemški violončelist Paul Grümmer.
V ciklu oddaj Zvezdni prah se spominjamo posameznih posebej izstopajočih velikih umetnikov, ki so nastopali v Ljubljani pred in med prvo svetovno vojno, v času Filharmonične družbe. Med zadnjimi je bil nemški violončelist Paul Grümmer.
Ameriški skladatelj Carl Vollrath je tri slike ameriškega umetnika Jacksona Pollocka uporabil kot navdih za svoje komorno delo Pollockove slike za klarinet, violončelo in klavir. V njem pa ne slišimo Pollockovih slik, temveč Vollrathovo interpretacijo izbranih umetniških del. Ne dobimo kompleksnosti slike, temveč branje, ki zajame najprej en vidik, nato drugega.
Ameriški skladatelj Carl Vollrath je tri slike ameriškega umetnika Jacksona Pollocka uporabil kot navdih za svoje komorno delo Pollockove slike za klarinet, violončelo in klavir. V njem pa ne slišimo Pollockovih slik, temveč Vollrathovo interpretacijo izbranih umetniških del. Ne dobimo kompleksnosti slike, temveč branje, ki zajame najprej en vidik, nato drugega.
Glasba in druge zvrsti umetnosti se pogosto prepletajo in navdihujejo, zato ne preseneča, da številni skladatelji najdejo navdih v likovnih delih in obrnjeno. Ameriškega skladatelja Michaela Daughertyja je navdihnila ena izmed velikih zgradb New Yorka, ki je pripomogla k nastanku dela za klarinet in orkester. Brooklynski most je glasbeni pogled na most iz štirih kardinalnih smeri: vzhoda, juga, zahoda in severa.
Glasba in druge zvrsti umetnosti se pogosto prepletajo in navdihujejo, zato ne preseneča, da številni skladatelji najdejo navdih v likovnih delih in obrnjeno. Ameriškega skladatelja Michaela Daughertyja je navdihnila ena izmed velikih zgradb New Yorka, ki je pripomogla k nastanku dela za klarinet in orkester. Brooklynski most je glasbeni pogled na most iz štirih kardinalnih smeri: vzhoda, juga, zahoda in severa.
Ameriški skladatelj Kenneth Fuchs je za osnovo svojega drugega godalnega kvarteta “Kje si bil?” vzel pet slik umetnika Roberta Motherwella, utemeljitelja abstraktnega ekspresionizma.
Ameriški skladatelj Kenneth Fuchs je za osnovo svojega drugega godalnega kvarteta “Kje si bil?” vzel pet slik umetnika Roberta Motherwella, utemeljitelja abstraktnega ekspresionizma.