Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Preplet glasbe, plesa, mitologije in drugih umetnosti.
Avtor: Tina Ogrin, glasbena urednica voditeljica
Leta 1958 je francoski skladatelj Edgard Varèse v sodelovanju z arhitektom Le Corbusierjem in njegovim pomočnikom, grškim skladateljem Iannisom Xenakisom, ustvaril glasbeno zvočno kuliso za paviljon Philips Electronics na svetovnem sejmu Expo58 leta 1958 v Bruslju. Ob vstopu in izstopu so obiskovalci slišali kratko, 3-minutno Xennakisovo skladbo z naslovom »Concret PH«.
Leta 1958 je francoski skladatelj Edgard Varèse v sodelovanju z arhitektom Le Corbusierjem in njegovim pomočnikom, grškim skladateljem Iannisom Xenakisom, ustvaril glasbeno zvočno kuliso za paviljon Philips Electronics na svetovnem sejmu Expo58 leta 1958 v Bruslju. Ob vstopu in izstopu so obiskovalci slišali kratko, 3-minutno Xennakisovo skladbo z naslovom »Concret PH«.
V West Mallingu v grofiji Kent v jugovzhodni Angliji stoji kip ženske, delo umetnice Sare Cunnington. Hope, kot ji pravijo, je upodobljena sredi koraka in steguje desno roko v, kateri nosi grlico, ki bo vsak hip poletela v svet. Plašč, ki se vije za njo in od zadaj deluje kakor velik ščit, je razdeljen na posamezna polja, ki skozi različne prizore podajajo zgodovino mesta. Tako kip, kakor zgodovina mesta sta navdihnila angleškega skladatelja Nigela Clarka, ki ju j prelil v suito Dediščina – Kaj je videla Hope.
V West Mallingu v grofiji Kent v jugovzhodni Angliji stoji kip ženske, delo umetnice Sare Cunnington. Hope, kot ji pravijo, je upodobljena sredi koraka in steguje desno roko v, kateri nosi grlico, ki bo vsak hip poletela v svet. Plašč, ki se vije za njo in od zadaj deluje kakor velik ščit, je razdeljen na posamezna polja, ki skozi različne prizore podajajo zgodovino mesta. Tako kip, kakor zgodovina mesta sta navdihnila angleškega skladatelja Nigela Clarka, ki ju j prelil v suito Dediščina – Kaj je videla Hope.
Ko stoletni borovci, ki tako značilno obvladujejo rimsko pokrajino, postanejo priče glavnih dogodkov rimskega življenja.
Ko stoletni borovci, ki tako značilno obvladujejo rimsko pokrajino, postanejo priče glavnih dogodkov rimskega življenja.
Glasba in druge zvrsti umetnosti se pogosto prepletajo in navdihujejo, zato ne preseneča, da številni skladatelji najdejo navdih v umetniških delih in obrnjeno. Včasih pa kakšnega umetnika poleg glasbe navdihne tudi skladateljeva podoba. Tako je nemški slikar in kipar Markus Lüpertz upošteval prav ta vidik, ko je v Salzburgu postavil kip Mozarta.
Glasba in druge zvrsti umetnosti se pogosto prepletajo in navdihujejo, zato ne preseneča, da številni skladatelji najdejo navdih v umetniških delih in obrnjeno. Včasih pa kakšnega umetnika poleg glasbe navdihne tudi skladateljeva podoba. Tako je nemški slikar in kipar Markus Lüpertz upošteval prav ta vidik, ko je v Salzburgu postavil kip Mozarta.
Pri sedmih letih je imela francoska pianistka Ginette Doyen svoj prvi koncert, tri leta pozneje je bila sprejeta na pariški konservatorij.
Pri sedmih letih je imela francoska pianistka Ginette Doyen svoj prvi koncert, tri leta pozneje je bila sprejeta na pariški konservatorij.