Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Preplet glasbe, plesa, mitologije in drugih umetnosti.
Avtor: Tina Ogrin, glasbena urednica voditeljica
Tretji godalni kvartet ameriškega skladatelja Dana Welcherja so navdihnile tri slike Mary Cassatt, ene redkih žensk v krogu impresionistov. Vsak stavek izhaja iz drugega obdobja njenega ustvarjanja – od zgodnje Bakhantke prek skrivnostnega prizora V operi do pozne slike Mlada ženska v zelenem. Welcher v celotnem delu razvija osrednjo glasbeno temo, izpeljano iz Cassattinega imena, ter z njo zvočno oriše razvoj slikarkine umetnosti, njen odnos do pogleda, svetlobe in zaznave.
Tretji godalni kvartet ameriškega skladatelja Dana Welcherja so navdihnile tri slike Mary Cassatt, ene redkih žensk v krogu impresionistov. Vsak stavek izhaja iz drugega obdobja njenega ustvarjanja – od zgodnje Bakhantke prek skrivnostnega prizora V operi do pozne slike Mlada ženska v zelenem. Welcher v celotnem delu razvija osrednjo glasbeno temo, izpeljano iz Cassattinega imena, ter z njo zvočno oriše razvoj slikarkine umetnosti, njen odnos do pogleda, svetlobe in zaznave.
Fantazija za orkester Los caprichos Hansa Wernerja Henzeja se napaja v seriji grafik Francisca Goye, ki neusmiljeno razkrivajo praznoverje, družbeno hinavščino in razkroj razuma. Henze v devetih stavkih ne ilustrira podob, temveč ustvarja glasbeni svet, ki z bežnimi, temnimi zvočnimi utrinki odseva njihovo vsebino. Oddaja poslušalca vodi skozi Goyev nočni labirint – med grotesko, ironijo in bolečo resnico o človeški naravi.
Fantazija za orkester Los caprichos Hansa Wernerja Henzeja se napaja v seriji grafik Francisca Goye, ki neusmiljeno razkrivajo praznoverje, družbeno hinavščino in razkroj razuma. Henze v devetih stavkih ne ilustrira podob, temveč ustvarja glasbeni svet, ki z bežnimi, temnimi zvočnimi utrinki odseva njihovo vsebino. Oddaja poslušalca vodi skozi Goyev nočni labirint – med grotesko, ironijo in bolečo resnico o človeški naravi.
Tokrat smo Glasbeno skrinjico posvetili step lesu, ki je včasih bil izjemno popularen v hollywoodskih plesnih filmih. Step ima svoje korenine v angleškem plesu s coklji, irskem plesu in plesu “juba” črnskih sužnjev. Začetki stepa segajo nekje v sredino 19. stoletja. Irski umetniki so posnemali temnopolte ljudi in se norčevali iz njihovega plesa ter medtem plesali step. Čez čas sej e step preselil na vedno bolj popularni vodvilski oder. Poslušali bomo Koncert za plesalca stepa in simfonični orkester skladatelja Mortona Goulda, Lane Alexander bo plesalec stepa, Češki nacionalni simfonični orkester pa bo vodil dirigent Paul Freeman.
Tokrat smo Glasbeno skrinjico posvetili step lesu, ki je včasih bil izjemno popularen v hollywoodskih plesnih filmih. Step ima svoje korenine v angleškem plesu s coklji, irskem plesu in plesu “juba” črnskih sužnjev. Začetki stepa segajo nekje v sredino 19. stoletja. Irski umetniki so posnemali temnopolte ljudi in se norčevali iz njihovega plesa ter medtem plesali step. Čez čas sej e step preselil na vedno bolj popularni vodvilski oder. Poslušali bomo Koncert za plesalca stepa in simfonični orkester skladatelja Mortona Goulda, Lane Alexander bo plesalec stepa, Češki nacionalni simfonični orkester pa bo vodil dirigent Paul Freeman.
Oddaja raziskuje povezavo med barvno-poljsko umetnostjo Marka Rothka in sodobnim orkestralnim delom Finding Rothko skladatelja Adama Schoenberga. Glasba v štirih stavkih ne ilustrira slik, temveč prevaja njihovo čustveno in prostorsko izkušnjo v zvočno govorico, ki poslušalca povabi k zbranemu poslušanju in notranjemu odzivu.
Oddaja raziskuje povezavo med barvno-poljsko umetnostjo Marka Rothka in sodobnim orkestralnim delom Finding Rothko skladatelja Adama Schoenberga. Glasba v štirih stavkih ne ilustrira slik, temveč prevaja njihovo čustveno in prostorsko izkušnjo v zvočno govorico, ki poslušalca povabi k zbranemu poslušanju in notranjemu odzivu.
Oddaja raziskuje povezavo med znamenito knjigo odtisov kolažev iz rezanega papirja Jazz Henrija Matissa in sodobnim istoimenskim glasbenim ciklom skladatelja Sergeja Akhunova. Glasba za violino in klavir ne ilustrira podob, temveč razmišlja o improvizaciji, ritmu in ustvarjalnem procesu kot skupnem jeziku likovne in zvočne umetnosti. Glasba in druge zvrsti umetnosti se pogosto prepletajo in navdihujejo. Ni nenavadno, da številni skladatelji svoj navdih poiščejo prav v likovnih delih – slikarska poteza, kiparska oblika, poetična misel ali gib pa lahko v glasbi zaživijo v novi razsežnosti.
Oddaja raziskuje povezavo med znamenito knjigo odtisov kolažev iz rezanega papirja Jazz Henrija Matissa in sodobnim istoimenskim glasbenim ciklom skladatelja Sergeja Akhunova. Glasba za violino in klavir ne ilustrira podob, temveč razmišlja o improvizaciji, ritmu in ustvarjalnem procesu kot skupnem jeziku likovne in zvočne umetnosti. Glasba in druge zvrsti umetnosti se pogosto prepletajo in navdihujejo. Ni nenavadno, da številni skladatelji svoj navdih poiščejo prav v likovnih delih – slikarska poteza, kiparska oblika, poetična misel ali gib pa lahko v glasbi zaživijo v novi razsežnosti.