Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Preplet glasbe, plesa, mitologije in drugih umetnosti.
Avtor: Tina Ogrin, glasbena urednica voditeljica
Henri Matisse je svojo pozno mojstrovino La tristesse du roi – Žalost kralja ustvaril kot osebno, skoraj avtobiografsko refleksijo o starosti, ustvarjanju in spominu. Kolaž iz izrezanega papirja odpira dialog s svetopisemsko zgodbo o kralju Savlu in Davidu ter združuje temo žalosti z živahnim plesom barv in oblik. Delo je navdihnilo dva sodobna britanska skladatelja: Petra Seabourna, ki motiv razširi v nemiren, skoraj baletni septet, ter Grahama Lyncha, ki ga pretvori v intimno klavirsko miniaturo. Oddaja prinaša glasbeni dvojni portret Matissovega kralja – med zunanjo razklanostjo in tiho notranjo žalostjo.
Henri Matisse je svojo pozno mojstrovino La tristesse du roi – Žalost kralja ustvaril kot osebno, skoraj avtobiografsko refleksijo o starosti, ustvarjanju in spominu. Kolaž iz izrezanega papirja odpira dialog s svetopisemsko zgodbo o kralju Savlu in Davidu ter združuje temo žalosti z živahnim plesom barv in oblik. Delo je navdihnilo dva sodobna britanska skladatelja: Petra Seabourna, ki motiv razširi v nemiren, skoraj baletni septet, ter Grahama Lyncha, ki ga pretvori v intimno klavirsko miniaturo. Oddaja prinaša glasbeni dvojni portret Matissovega kralja – med zunanjo razklanostjo in tiho notranjo žalostjo.
Suita Abstrakcije skladateljice Anne Clyne povezuje pet sodobnih abstraktnih umetnin iz zbirke Baltimorskega muzeja umetnosti. Vsak stavek predstavlja po eno umetniško delo – Clyne je izbrala tista, ki se na prvi pogled zdijo skoraj monokromatična, a ob poglobljenem pogledu razkrijejo presenetljive barve. Njena glasbena interpretacija tako postane nekakšen zvočni muzej sodobne abstrakcije.
Suita Abstrakcije skladateljice Anne Clyne povezuje pet sodobnih abstraktnih umetnin iz zbirke Baltimorskega muzeja umetnosti. Vsak stavek predstavlja po eno umetniško delo – Clyne je izbrala tista, ki se na prvi pogled zdijo skoraj monokromatična, a ob poglobljenem pogledu razkrijejo presenetljive barve. Njena glasbena interpretacija tako postane nekakšen zvočni muzej sodobne abstrakcije.
Večina si klasično glasbo predstavlja kot zelo resno. A v resnici je klasična glasba tudi nenavadna, sarkastična ali preprosto čudna. Tokrat predstavljamo dve skladbi z izjemno nenavadnim naslovom – Tri skladbe v obliki hruške Erika Satieja in Uverturo k Večnemu mornarju, kot bi jo a vista izvedla slaba zdraviliška godba pri vaškem vodnjaku ob sedmih zjutraj Paula Hindemitha.
Večina si klasično glasbo predstavlja kot zelo resno. A v resnici je klasična glasba tudi nenavadna, sarkastična ali preprosto čudna. Tokrat predstavljamo dve skladbi z izjemno nenavadnim naslovom – Tri skladbe v obliki hruške Erika Satieja in Uverturo k Večnemu mornarju, kot bi jo a vista izvedla slaba zdraviliška godba pri vaškem vodnjaku ob sedmih zjutraj Paula Hindemitha.
Tretji del trilogije o ciklu 12 preludijev skladatelja Constantinosa Stylianouja prinaša glasbene odseve Gustava Klimta, Vasilija Kandinskega, Adamantiosa Diamantisa in Paule Rego. V tem delu umetnost zadiha – najprej v zlatu in barvi, potem v gibu in plesu. Zvok postane življenje.
Tretji del trilogije o ciklu 12 preludijev skladatelja Constantinosa Stylianouja prinaša glasbene odseve Gustava Klimta, Vasilija Kandinskega, Adamantiosa Diamantisa in Paule Rego. V tem delu umetnost zadiha – najprej v zlatu in barvi, potem v gibu in plesu. Zvok postane življenje.
Drugi del trilogije o ciklu 12 preludijev grško-ciprskega skladatelja Konstantinosa Stilianuja nas vodi od Campinovega objokanega angela do Matissove Ure klavirja. V tem delu glasba prehaja iz tišine v gibanje, iz čustva v človeški korak – umetnosti, ki postane življenje.
Drugi del trilogije o ciklu 12 preludijev grško-ciprskega skladatelja Konstantinosa Stilianuja nas vodi od Campinovega objokanega angela do Matissove Ure klavirja. V tem delu glasba prehaja iz tišine v gibanje, iz čustva v človeški korak – umetnosti, ki postane življenje.