Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Preplet glasbe, plesa, mitologije in drugih umetnosti.
Avtor: Tina Ogrin, glasbena urednica voditeljica
Na letališču Seattle Tacoma (Sea-Tac) je razstavljena umetniška zbirka, ki priteguje pozornost popotnikov. Gre za skoraj 300 najrazličnejših umetniških del, skupaj s slikami, freskami, vitraži, umetniškimi videoinstalacijami in skulpturami; njena vrednost pa je ocenjena na več kot 40 milijonov dolarjev. Eno izmed teh del z naslovom York Factory A je delo ameriškega umetnika Franka Stella, modernista, ki je deloval na področju minimalizma in "postslikarske abstrakcije". Umetnino je na letališču opazil tudi ameriški skladatelj John Luther Adams ...
Na letališču Seattle Tacoma (Sea-Tac) je razstavljena umetniška zbirka, ki priteguje pozornost popotnikov. Gre za skoraj 300 najrazličnejših umetniških del, skupaj s slikami, freskami, vitraži, umetniškimi videoinstalacijami in skulpturami; njena vrednost pa je ocenjena na več kot 40 milijonov dolarjev. Eno izmed teh del z naslovom York Factory A je delo ameriškega umetnika Franka Stella, modernista, ki je deloval na področju minimalizma in "postslikarske abstrakcije". Umetnino je na letališču opazil tudi ameriški skladatelj John Luther Adams ...
Dve italijanski sliki, ki sta nastali v razmaku desetih let, sta navdihnili nastanek kitarskega dela z naslovom Dva italijanska portreta kitarista Angela Gilardina. Delo, ki ga je Giardino napisal leta 2013, za navdih jemlje sliki slovitih italijanskih renesančnih slikarjev Giorgioneja in Tiziana, predstavnikov beneške šole italijanske renesanse. Gre za portreta dveh moških, enega mladostnega in idealiziranega, drugega pa izkušenega Kristusovega vojaka.
Dve italijanski sliki, ki sta nastali v razmaku desetih let, sta navdihnili nastanek kitarskega dela z naslovom Dva italijanska portreta kitarista Angela Gilardina. Delo, ki ga je Giardino napisal leta 2013, za navdih jemlje sliki slovitih italijanskih renesančnih slikarjev Giorgioneja in Tiziana, predstavnikov beneške šole italijanske renesanse. Gre za portreta dveh moških, enega mladostnega in idealiziranega, drugega pa izkušenega Kristusovega vojaka.
Gost tokratne oddaje je italijanski kitarist in skladatelj Bruno Battisti D'Amario. Iz njegovega opusa bomo predstavili delo, za katero je skladatelj dobil navdih pri slovitih impresionističnih slikarjih. Po en stavek kompozicije Štirje impresionisti je posvetil: Monetu, van Goghu, Renoirju in Degasu. Ne gre za neposredno interpretacijo umetnikov, temveč za interpretacijo njihovega sloga in občutja njihovih del.
Gost tokratne oddaje je italijanski kitarist in skladatelj Bruno Battisti D'Amario. Iz njegovega opusa bomo predstavili delo, za katero je skladatelj dobil navdih pri slovitih impresionističnih slikarjih. Po en stavek kompozicije Štirje impresionisti je posvetil: Monetu, van Goghu, Renoirju in Degasu. Ne gre za neposredno interpretacijo umetnikov, temveč za interpretacijo njihovega sloga in občutja njihovih del.
Poslušali bomo dve deli, ki ju je navdihnila umetnost Giana Lorenza Berninija. Lirično vizijo Pietra Mascagnija, opis skulpture Zamaknjenje sv. Tereze, in Berninijeve angele Carsona Cooma za dva klavirja, ki se nanašajo na tri Berninijeve angelske kipe.
Poslušali bomo dve deli, ki ju je navdihnila umetnost Giana Lorenza Berninija. Lirično vizijo Pietra Mascagnija, opis skulpture Zamaknjenje sv. Tereze, in Berninijeve angele Carsona Cooma za dva klavirja, ki se nanašajo na tri Berninijeve angelske kipe.
Ameriški slikar James McNeill Whistler, ki ga je neki kritik imenoval "prvi veliki ameriški mojster noči", je svojo serijo nočnih pogledov začel s slikami reke Temze okoli leta 1870. Za opis teh slik je uporabil besedo "nokturno". Vzel jo je iz glasbe, kjer je bila ideja o »nokturnu« oziroma nočni glasbi prisotna že od 18. stoletja. Sprva je beseda označevala večstavčno delo za ansambel, ki se je običajno izvajalo na večernih zabavah in ni bilo namenjeno poslušanju, temveč samo zvočnemu ozadju.
Ameriški slikar James McNeill Whistler, ki ga je neki kritik imenoval "prvi veliki ameriški mojster noči", je svojo serijo nočnih pogledov začel s slikami reke Temze okoli leta 1870. Za opis teh slik je uporabil besedo "nokturno". Vzel jo je iz glasbe, kjer je bila ideja o »nokturnu« oziroma nočni glasbi prisotna že od 18. stoletja. Sprva je beseda označevala večstavčno delo za ansambel, ki se je običajno izvajalo na večernih zabavah in ni bilo namenjeno poslušanju, temveč samo zvočnemu ozadju.