Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Preplet glasbe, plesa, mitologije in drugih umetnosti.
Avtor: Tina Ogrin, glasbena urednica voditeljica
Nizozemski slikar Piet Mondrian je bil eden najvplivnejših umetnikov 20. stoletja. Kot pionir abstraktne umetnosti je naredil pomemben prehod od figurativnega slikarstva prek vse bolj abstraktnega sloga do točke, kjer je njegov jezik postala preprosta geometrija. V svojem delu za harfo in ansambel Mondrianovi interierji pa nas avstralski skladatelj Stuart Greenbaum popelje skozi Mondrianov slog med letoma 1909 in 1942.
Nizozemski slikar Piet Mondrian je bil eden najvplivnejših umetnikov 20. stoletja. Kot pionir abstraktne umetnosti je naredil pomemben prehod od figurativnega slikarstva prek vse bolj abstraktnega sloga do točke, kjer je njegov jezik postala preprosta geometrija. V svojem delu za harfo in ansambel Mondrianovi interierji pa nas avstralski skladatelj Stuart Greenbaum popelje skozi Mondrianov slog med letoma 1909 in 1942.
Poletno glasbo ameriškega skladatelja Byrona Adamsa je navdihnila slika Poletje iz leta 1890 ameriškega slikarja Thomasa Wilmerja Dewinga, predstavnika tonalizma. V njej se je umetnik osredotočil na aristokratske ženske in jim ustvaril sanjski svet, v katerem so živele. Ženske, ki so modno oblečene, so upodobljene v gozdnem okolju, igrajo na glasbila, plešejo ali pa se pogovarjajo druga z drugo. Adams je na Dewingov tonalizem odgovoril s tonalno glasbo.
Poletno glasbo ameriškega skladatelja Byrona Adamsa je navdihnila slika Poletje iz leta 1890 ameriškega slikarja Thomasa Wilmerja Dewinga, predstavnika tonalizma. V njej se je umetnik osredotočil na aristokratske ženske in jim ustvaril sanjski svet, v katerem so živele. Ženske, ki so modno oblečene, so upodobljene v gozdnem okolju, igrajo na glasbila, plešejo ali pa se pogovarjajo druga z drugo. Adams je na Dewingov tonalizem odgovoril s tonalno glasbo.
Mana, začetek Jolivetevega »magičnega« obdobja, je bila del njegovega vseživljenjskega prizadevanja, da bi glasbo vrnil k »njenemu prvotnemu, starodavnemu pomenu, ko je bila magični, zaklinjajoči izraz verskih prepričanj človeških skupin«. »Mana« je v mitologiji Oceanije duhovna življenjska energija, ki prežema predmete in ljudi. Jolivet je vzel šest predmetov, ki jih je njegov profesor Edgar Varèse pustil v Parizu, in jih uporabil za podlago za svoje šeststavčno klavirsko delo.
Mana, začetek Jolivetevega »magičnega« obdobja, je bila del njegovega vseživljenjskega prizadevanja, da bi glasbo vrnil k »njenemu prvotnemu, starodavnemu pomenu, ko je bila magični, zaklinjajoči izraz verskih prepričanj človeških skupin«. »Mana« je v mitologiji Oceanije duhovna življenjska energija, ki prežema predmete in ljudi. Jolivet je vzel šest predmetov, ki jih je njegov profesor Edgar Varèse pustil v Parizu, in jih uporabil za podlago za svoje šeststavčno klavirsko delo.
Suito za violino in klavir Williama Granta Stilla so navdihnili trije kipi: Afriška plesalka Richmonda Barthéja, Mati in otrok Sargenta Johnsona in Gamin Auguste Savage. Vsa dela so bila ustvarjena v tridesetih letih 20. stoletja in vsi umetniki so bili povezani s harlemsko renesanso.
Suito za violino in klavir Williama Granta Stilla so navdihnili trije kipi: Afriška plesalka Richmonda Barthéja, Mati in otrok Sargenta Johnsona in Gamin Auguste Savage. Vsa dela so bila ustvarjena v tridesetih letih 20. stoletja in vsi umetniki so bili povezani s harlemsko renesanso.
Bil je nadarjen skladatelj, ki pa je bil bolj znan kot violinist. Med njegovimi najbolj znanimi učenci je bil Yehudi Menuhin.
Bil je nadarjen skladatelj, ki pa je bil bolj znan kot violinist. Med njegovimi najbolj znanimi učenci je bil Yehudi Menuhin.
Šest tapiserij Samorogi, ki jih hrani muzej Cluny v Parizu, predstavlja alegorijo petih čutov skozi meditacijo o zemeljskih užitkih in dvorni kulturi. Tapiserija iz 15. stoletja, ki poudarja zgodbo Dame in Samoroga, ob prepričanju, da lahko samoroge privabijo le device, uporablja vsakega od petih čutov za ustvarjanje prizora. Omenjene tapiserije so služile za navdih finski skladateljici Kaiji Saariaho. Koncert za klarinet, ki ga je ustvarila na podlagi tapiserij, se imenuje Človekov pravi čut.
Šest tapiserij Samorogi, ki jih hrani muzej Cluny v Parizu, predstavlja alegorijo petih čutov skozi meditacijo o zemeljskih užitkih in dvorni kulturi. Tapiserija iz 15. stoletja, ki poudarja zgodbo Dame in Samoroga, ob prepričanju, da lahko samoroge privabijo le device, uporablja vsakega od petih čutov za ustvarjanje prizora. Omenjene tapiserije so služile za navdih finski skladateljici Kaiji Saariaho. Koncert za klarinet, ki ga je ustvarila na podlagi tapiserij, se imenuje Človekov pravi čut.