Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Komentirana oddaja, v kateri predvajamo glasbo različnih žanrov in zvrsti.
Avtor: Tina Ogrin, glasbena urednica voditeljica
Glasba in druge zvrsti umetnosti se pogosto prepletajo in navdihujejo, zato ne preseneča, da številni skladatelji najdejo navdih v likovnih delih in obrnjeno. Švicarski skladatelj, pianist in slikar Alfons Karl Zwicker je v svojem ciklu za orkester in klavir solo z naslovom O zvenu slik zajemal navdih iz likovnih del petih sodobnih umetnikov: Ericha Bucholza, Paula Kleeja, Vasilija Kandinskega, Yvesa Kleina in Günterja Fruhtrunka. Gre za umetnike, ki so v svoja dela pogosto vpletali glasbene elemente, in Zwicker je poskušal te podobe vrniti v glasbo. Najprej je vsako sliko povezal z nizom besed in idej. V nocojšnji oddaji bomo predstavili prvo iz cikla, Buchholzovo Pesem krvi.
Glasba in druge zvrsti umetnosti se pogosto prepletajo in navdihujejo, zato ne preseneča, da številni skladatelji najdejo navdih v likovnih delih in obrnjeno. Švicarski skladatelj, pianist in slikar Alfons Karl Zwicker je v svojem ciklu za orkester in klavir solo z naslovom O zvenu slik zajemal navdih iz likovnih del petih sodobnih umetnikov: Ericha Bucholza, Paula Kleeja, Vasilija Kandinskega, Yvesa Kleina in Günterja Fruhtrunka. Gre za umetnike, ki so v svoja dela pogosto vpletali glasbene elemente, in Zwicker je poskušal te podobe vrniti v glasbo. Najprej je vsako sliko povezal z nizom besed in idej. V nocojšnji oddaji bomo predstavili prvo iz cikla, Buchholzovo Pesem krvi.
V tokratni oddaji se bomo ozrli po treh skladbah, ki jih je po slovitih istoimenskih likovnih delih ustvaril izraelski pianist in skladatelj Gil Shohat v delu z naslovom 3 improvizacije na slike. V delih pa bomo lahko zaznali, katere elemente slik je izbral za glasbeno ponazoritev in kako upodablja tri ikonične podobe slikarjev Edvarda Muncha, Gustava Klimta in Vincenta van Gogha.
V tokratni oddaji se bomo ozrli po treh skladbah, ki jih je po slovitih istoimenskih likovnih delih ustvaril izraelski pianist in skladatelj Gil Shohat v delu z naslovom 3 improvizacije na slike. V delih pa bomo lahko zaznali, katere elemente slik je izbral za glasbeno ponazoritev in kako upodablja tri ikonične podobe slikarjev Edvarda Muncha, Gustava Klimta in Vincenta van Gogha.
V današnji oddaji bomo predstavili poklon avstrijskega romantičnega slikarja Moritza von Schwinda skladatelju Ludwigu van Beethovnu in njegovi Fantaziji za klavir, zbor in orkester v c-molu opus 80. Ta je namreč navdihnila slikarjevo delo, ki ga je naslovil preprosto Simfonija. Gre za umetnino, ki deluje na več ravneh in jo je von Schwind zasnoval kot dekoracijo glasbene sobe. V bogato uokvirjenem štiridelnem slikovnem nizu se razplete zgodba o ljubezni mladeniča do pevke.
V današnji oddaji bomo predstavili poklon avstrijskega romantičnega slikarja Moritza von Schwinda skladatelju Ludwigu van Beethovnu in njegovi Fantaziji za klavir, zbor in orkester v c-molu opus 80. Ta je namreč navdihnila slikarjevo delo, ki ga je naslovil preprosto Simfonija. Gre za umetnino, ki deluje na več ravneh in jo je von Schwind zasnoval kot dekoracijo glasbene sobe. V bogato uokvirjenem štiridelnem slikovnem nizu se razplete zgodba o ljubezni mladeniča do pevke.
V današnji oddaji bomo spoznali zadnje kitarsko delo japonskega skladatelja Tōruja Takemitsuja, ki ga je napisal leta 1996, ko je bil že na bolniški postelji. Tristavčna skladba za njegov priljubljeni instrument ima naslov V gozdu in svoj navdih črpa iz del ameriške slikarke nemškega rodu Cornelie Foss.
V današnji oddaji bomo spoznali zadnje kitarsko delo japonskega skladatelja Tōruja Takemitsuja, ki ga je napisal leta 1996, ko je bil že na bolniški postelji. Tristavčna skladba za njegov priljubljeni instrument ima naslov V gozdu in svoj navdih črpa iz del ameriške slikarke nemškega rodu Cornelie Foss.
Za umetnike dunajske secesije, umetnostnega sloga na prehodu iz 19. v 20. stoletje, je Beethoven veljal za boga skladateljev. V stavbi dunajske secesije, leta 1897 zgrajeni po načrtih arhitekta Josepha Marie Olbricha, razstavišču mladih slikarjev, kiparjev in arhitektov, ki so se odcepili od tradicionalnih umetniških slogov in združili v gibanje (imenovano) Secesija, je slikar Gustav Klimt ustvaril Beethovnov friz, ki gledalca popelje od hrepenenja po sreči do umetnosti, ki nas vodi v raj.
Za umetnike dunajske secesije, umetnostnega sloga na prehodu iz 19. v 20. stoletje, je Beethoven veljal za boga skladateljev. V stavbi dunajske secesije, leta 1897 zgrajeni po načrtih arhitekta Josepha Marie Olbricha, razstavišču mladih slikarjev, kiparjev in arhitektov, ki so se odcepili od tradicionalnih umetniških slogov in združili v gibanje (imenovano) Secesija, je slikar Gustav Klimt ustvaril Beethovnov friz, ki gledalca popelje od hrepenenja po sreči do umetnosti, ki nas vodi v raj.