Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Izbrani odlomek iz proznih del slovenske in svetovne književnosti v interpretaciji vrhunskih domačih igralk in igralcev.
Edvard Kocbek (1904–1981) je kot pričevalec verjetno najceloviteje ubesedil izkušnjo bivanja Slovencev v 20. stoletju. To na samosvoj, ponekod vizionarski način ponazarjata že njegova predvojna spisa Narod (1939) ter Slovenci in politika (1940), objavljena v reviji Dejanje. V njiju Kocbek razmišlja o narodu na splošno, Slovencih in njihovem razumevanju svojega položaja. Besedili sta bili ponatisnjeni v knjigi Pred viharjem (izšli l. 1980 pri Slovenski matici). V njej so objavljeni tudi njegovi dnevniki, nastali med letoma 1938 in 1941. Interpret je Saša Tabaković, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Staša Grahek in Gregor Podlogar, leto nastanka 2020.
Edvard Kocbek (1904–1981) je kot pričevalec verjetno najceloviteje ubesedil izkušnjo bivanja Slovencev v 20. stoletju. To na samosvoj, ponekod vizionarski način ponazarjata že njegova predvojna spisa Narod (1939) ter Slovenci in politika (1940), objavljena v reviji Dejanje. V njiju Kocbek razmišlja o narodu na splošno, Slovencih in njihovem razumevanju svojega položaja. Besedili sta bili ponatisnjeni v knjigi Pred viharjem (izšli l. 1980 pri Slovenski matici). V njej so objavljeni tudi njegovi dnevniki, nastali med letoma 1938 in 1941. Interpret je Saša Tabaković, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Staša Grahek in Gregor Podlogar, leto nastanka 2020.
Flamskega pesnika in pisatelja Stefana Hertmansa najverjetneje poznamo po njegovem romanu Vojna in terpentin, ki ga imamo tudi v slovenskem prevodu. Hertmans je večkrat nagrajeni avtor z zavidljivim opusom in predavatelj na najuglednejših evropskih univerzah. V svojih delih se pogosto dotika tem spominjanja, otroštva in odnosa med domišljijo in resničnostjo. Lani pa je pri založbi Beletrina v prevodu Mateje Seliškar Kenda izšla še njegova knjiga Vzpon. Poleti leta 1979 je Stefan Hertmans v Gentu kupil razpadajočo hišo, ki je pritegnila njegovo pozornost v trenutku, ko je vstopil vanjo. Dvajset let pozneje jo je sklenil prodati, takrat pa mu je prišla v roke avtobiografija sina prejšnjega lastnika in na lepem se mu je razkrila strašna preteklost hiše, v kateri je sam preživel pomembna leta svojega življenja. Prejšnji lastnik po imenu Willem Verhulst je bil namreč član SS in to spoznanje je avtorja tako pretreslo, da se je pri priči lotil razvozlavanja srhljivih skrivnosti njegovega političnega in zasebnega življenja. Da bi o njem izvedel čim več, se je pogovarjal s Verhulstovimi najbližjimi, brskal po arhivih in prebiral njegova zasebna pisma ter jih spretno vključil v svojo pripoved. Roman Vzpon je tako preplet detektivske zgodbe, avtobiografije in stvarne literature. V izbranih odlomkih iz knjige izvemo nekaj o temnih slutnjah ob nakupu omenjene hiše in spremljamo zgodbo, povezano s kipom Hitlerja, na katero avtor naleti že ob prvem srečanju. Prevajalka Mateja Seliškar Kenda, interpret Matej Puc, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025.
Flamskega pesnika in pisatelja Stefana Hertmansa najverjetneje poznamo po njegovem romanu Vojna in terpentin, ki ga imamo tudi v slovenskem prevodu. Hertmans je večkrat nagrajeni avtor z zavidljivim opusom in predavatelj na najuglednejših evropskih univerzah. V svojih delih se pogosto dotika tem spominjanja, otroštva in odnosa med domišljijo in resničnostjo. Lani pa je pri založbi Beletrina v prevodu Mateje Seliškar Kenda izšla še njegova knjiga Vzpon. Poleti leta 1979 je Stefan Hertmans v Gentu kupil razpadajočo hišo, ki je pritegnila njegovo pozornost v trenutku, ko je vstopil vanjo. Dvajset let pozneje jo je sklenil prodati, takrat pa mu je prišla v roke avtobiografija sina prejšnjega lastnika in na lepem se mu je razkrila strašna preteklost hiše, v kateri je sam preživel pomembna leta svojega življenja. Prejšnji lastnik po imenu Willem Verhulst je bil namreč član SS in to spoznanje je avtorja tako pretreslo, da se je pri priči lotil razvozlavanja srhljivih skrivnosti njegovega političnega in zasebnega življenja. Da bi o njem izvedel čim več, se je pogovarjal s Verhulstovimi najbližjimi, brskal po arhivih in prebiral njegova zasebna pisma ter jih spretno vključil v svojo pripoved. Roman Vzpon je tako preplet detektivske zgodbe, avtobiografije in stvarne literature. V izbranih odlomkih iz knjige izvemo nekaj o temnih slutnjah ob nakupu omenjene hiše in spremljamo zgodbo, povezano s kipom Hitlerja, na katero avtor naleti že ob prvem srečanju. Prevajalka Mateja Seliškar Kenda, interpret Matej Puc, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025.
Popotnik, ko prideš v Špa … je kratka zgodba, po kateri nosi naslov tudi celotna zbirka zgodb Heinricha Bölla, prvič izdana leta 1950 v Kölnu. Gre za nemško povojno literaturo, katere predstavnik je bil tudi Böll (1917–1985). Glavni in pravzaprav edini lik pretresljive prvoosebne pripovedi, v kateri spremljamo njegov notranji monolog, je brezimni hudo ranjeni nemški vojak iz druge svetovne vojne, ki se znajde v svoji nekdanji gimnaziji, zdaj spremenjeni v provizorični lazaret. Del stavka "Popotnik, ko prideš v Špa …" s šolske table v risalnici, napisan z njegovo pisavo, mu potrdi slutnje in domneve, da je dejansko v svoji gimnaziji, ki jo je zapustil komaj pred tremi meseci še kot dijak, vpoklican v vojno. Povzet je po verzih iz pesnitve antičnega pesnika Simonida s Keosa, ki časti smrt špartanskih vojakov. Stavek torej sploh ni služil urjenju lepopisa, pač pa pripravi mladeničev na vojno, kar je še kako aktualno tudi danes. Zgodbo je prevedla Helena Lenasi, ki pripravlja tudi prevod zbirke. Prevajalka Helena Lenasi, režiserka Saška Rakef, interpret Matej Puc, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, Matjaž Miklič, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2025.
Popotnik, ko prideš v Špa … je kratka zgodba, po kateri nosi naslov tudi celotna zbirka zgodb Heinricha Bölla, prvič izdana leta 1950 v Kölnu. Gre za nemško povojno literaturo, katere predstavnik je bil tudi Böll (1917–1985). Glavni in pravzaprav edini lik pretresljive prvoosebne pripovedi, v kateri spremljamo njegov notranji monolog, je brezimni hudo ranjeni nemški vojak iz druge svetovne vojne, ki se znajde v svoji nekdanji gimnaziji, zdaj spremenjeni v provizorični lazaret. Del stavka "Popotnik, ko prideš v Špa …" s šolske table v risalnici, napisan z njegovo pisavo, mu potrdi slutnje in domneve, da je dejansko v svoji gimnaziji, ki jo je zapustil komaj pred tremi meseci še kot dijak, vpoklican v vojno. Povzet je po verzih iz pesnitve antičnega pesnika Simonida s Keosa, ki časti smrt špartanskih vojakov. Stavek torej sploh ni služil urjenju lepopisa, pač pa pripravi mladeničev na vojno, kar je še kako aktualno tudi danes. Zgodbo je prevedla Helena Lenasi, ki pripravlja tudi prevod zbirke. Prevajalka Helena Lenasi, režiserka Saška Rakef, interpret Matej Puc, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, Matjaž Miklič, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2025.
Tamara Štajner (1987, Novo mesto) je slovenska pesnica, pisateljica in glasbenica, doma in mednarodno nagrajena violistka, ki živi in ustvarja na Dunaju. Igra v številnih uglednih glasbenih skupinah. Leta 2022 je izdala svoj pesniški prvenec Schlupflöcher (Zatočišča) in leto dni pozneje romaneskni prvenec Raupenfell. Lani pa je za svoje besedilo Prostor za nazadovanje na 48. dnevih književnosti v nemškem jeziku v Celovcu prejela nagrado kelag. Kratka zgodba Prostor za nazadovanje pripoveduje o težavnem odnosu med materjo in hčerjo ter medgeneracijski travmi, ki odseva zgodovino njene lastne družine. Ali kot se je izrazila ena izmed kritičark: "Gre za nagovor materi, ki ga ta ne sliši." Zgodbo spremljamo prek notranjega monologa hčerke, besedilo pa je prepleteno s spomini, vizijami, občutki sedanjosti in se dotakne tudi vojn na Balkanu. Tamara Štajner piše v nemščini. Zgodbo Prostor za nazadovanje je prevedla Ajda Markelj v okviru Poletnega kolegija literarnega prevajanja Premuda 2024. Njena mentorica je bila Urška P. Černe, tutorka pa Natalija Milovanović. Prevajalka Ajda Markelj, interpretka Maja Sever, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Tamara Štajner (1987, Novo mesto) je slovenska pesnica, pisateljica in glasbenica, doma in mednarodno nagrajena violistka, ki živi in ustvarja na Dunaju. Igra v številnih uglednih glasbenih skupinah. Leta 2022 je izdala svoj pesniški prvenec Schlupflöcher (Zatočišča) in leto dni pozneje romaneskni prvenec Raupenfell. Lani pa je za svoje besedilo Prostor za nazadovanje na 48. dnevih književnosti v nemškem jeziku v Celovcu prejela nagrado kelag. Kratka zgodba Prostor za nazadovanje pripoveduje o težavnem odnosu med materjo in hčerjo ter medgeneracijski travmi, ki odseva zgodovino njene lastne družine. Ali kot se je izrazila ena izmed kritičark: "Gre za nagovor materi, ki ga ta ne sliši." Zgodbo spremljamo prek notranjega monologa hčerke, besedilo pa je prepleteno s spomini, vizijami, občutki sedanjosti in se dotakne tudi vojn na Balkanu. Tamara Štajner piše v nemščini. Zgodbo Prostor za nazadovanje je prevedla Ajda Markelj v okviru Poletnega kolegija literarnega prevajanja Premuda 2024. Njena mentorica je bila Urška P. Černe, tutorka pa Natalija Milovanović. Prevajalka Ajda Markelj, interpretka Maja Sever, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.