Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Izbrani odlomek iz proznih del slovenske in svetovne književnosti v interpretaciji vrhunskih domačih igralk in igralcev.
"Zvečer pred tretjim petkom v aprilu leta 1714-ega, eno uro potem, ko je bilo odzvonilo vernim dušam, so jeknili kakor na dogovorjeno znamenje vsi zvonovi na Tolminskem. Prav tisto uro so se dvignili prečudni romarji na pot proti Gorici." Tako se začeja povest Ivana Preglja Matkova Tina, ki je z naslovom Matkove Tine prečudno romanje prvič izšla leta 1921. Ivan Pregelj je besedilo napisal kot dopolnitev in zaključek romana Tolminci, ki govori o tolminskem kmečkem uporu pod vodstvom Janeza (Ivana) Gradnika in tovarišev na začetku 18. stoletja, v katerem so se slovenski kmetje in kajžarji uprli plemstvu in visoki duhovščini. Matkova Tina, ki je z Gradnikom zanosila, se v povesti visoko noseča peš odpravi iz Tolmina v Gorico, kjer bodo njenega ljubega z drugimi puntarji usmrtili. Interpretacija Aleš Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Saška Rakef. Produkcija 2025. Redakcija Staša Grahek.
"Zvečer pred tretjim petkom v aprilu leta 1714-ega, eno uro potem, ko je bilo odzvonilo vernim dušam, so jeknili kakor na dogovorjeno znamenje vsi zvonovi na Tolminskem. Prav tisto uro so se dvignili prečudni romarji na pot proti Gorici." Tako se začeja povest Ivana Preglja Matkova Tina, ki je z naslovom Matkove Tine prečudno romanje prvič izšla leta 1921. Ivan Pregelj je besedilo napisal kot dopolnitev in zaključek romana Tolminci, ki govori o tolminskem kmečkem uporu pod vodstvom Janeza (Ivana) Gradnika in tovarišev na začetku 18. stoletja, v katerem so se slovenski kmetje in kajžarji uprli plemstvu in visoki duhovščini. Matkova Tina, ki je z Gradnikom zanosila, se v povesti visoko noseča peš odpravi iz Tolmina v Gorico, kjer bodo njenega ljubega z drugimi puntarji usmrtili. Interpretacija Aleš Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Saška Rakef. Produkcija 2025. Redakcija Staša Grahek.
V oddaji Izbrana proza boste slišali odlomek iz romana Arrowsmith ameriškega pisatelja in dramatika Sinclairja Lewisa. Rodil se je 7. februarja 1885 v ameriški zvezni državi Minnesota. S pisateljevanjem se je začel ukvarjati med prvo svetovno vojno. Za omenjeni roman, ki govori o znanstveniku Martinu Arrowsmithu, je leta 1925 prejel Pulitzerjevo nagrado, leta 1930 pa je kot prvi pravi Američan dobil Nobelovo nagrado za književnost. Prevajalec: Denis Curk, interpret: Vojko Zidar, režiserka: Irena Glonar, tonska mojstrica: Gabrijela Čepič, urednici oddaje: Vida Curk, Ana Rozman (ponovitev), leto nastanka: 1998.
V oddaji Izbrana proza boste slišali odlomek iz romana Arrowsmith ameriškega pisatelja in dramatika Sinclairja Lewisa. Rodil se je 7. februarja 1885 v ameriški zvezni državi Minnesota. S pisateljevanjem se je začel ukvarjati med prvo svetovno vojno. Za omenjeni roman, ki govori o znanstveniku Martinu Arrowsmithu, je leta 1925 prejel Pulitzerjevo nagrado, leta 1930 pa je kot prvi pravi Američan dobil Nobelovo nagrado za književnost. Prevajalec: Denis Curk, interpret: Vojko Zidar, režiserka: Irena Glonar, tonska mojstrica: Gabrijela Čepič, urednici oddaje: Vida Curk, Ana Rozman (ponovitev), leto nastanka: 1998.
Izbrano prozo namenjamo pesniku, pisatelju in filozofu Thomasu Mertonu, ki se je rodil pred 110. leti v Franciji očetu angleškega rodu z Nove Zelandije in materi Američanki. Rodna Francija ga je zaznamovala za vse življenje. Starši so bili slikarji, ki so zgodaj umrli, skrb zanj in precej mlajšega brata pa so prevzeli njuni ameriški stari starši. Po viharnih mladostniških letih, ko se je Thomas Merton med težkim iskanjem spustil "skoraj do pekla", kot je zapisal, ga je življenje pripeljalo v trapistovski samostan v ameriški zvezni državi Kentucky, potem ko je že diplomiral na Kolumbijski univerzi v New Yorku. Bil je neverjetno odprtega duha in kot menih trapist je iskal povezave tudi z drugimi verstvi. Poglabljanje v budizem ga je zaneslo na posvetovanje v Bangkok na Tajsko, kjer je v banalni nesreči leta 1968 umrl veliko prezgodaj. Zapustil pa je bogato duhovno dediščino. Avtobiografija Gora sedmih polic je eno njegovih prvih del, v katerem popisuje svoj težavni vzpon na Dantejevo goro vic, ki ga končno pripelje k Bogu. Dante je namreč v Božanski komediji naslikal vice kot goro s sedmimi nadstropji, na katerih se duše očiščujejo. Izbrali smo odlomek iz njegove avtobiografije. Prevod Majda Capuder, interpretacija Igor Samobor, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Staš Janež, režija Igor Likar. Leto nastanka 2005. Redakcija Andrej Arko, Staša Grahek (ponovitev).
Izbrano prozo namenjamo pesniku, pisatelju in filozofu Thomasu Mertonu, ki se je rodil pred 110. leti v Franciji očetu angleškega rodu z Nove Zelandije in materi Američanki. Rodna Francija ga je zaznamovala za vse življenje. Starši so bili slikarji, ki so zgodaj umrli, skrb zanj in precej mlajšega brata pa so prevzeli njuni ameriški stari starši. Po viharnih mladostniških letih, ko se je Thomas Merton med težkim iskanjem spustil "skoraj do pekla", kot je zapisal, ga je življenje pripeljalo v trapistovski samostan v ameriški zvezni državi Kentucky, potem ko je že diplomiral na Kolumbijski univerzi v New Yorku. Bil je neverjetno odprtega duha in kot menih trapist je iskal povezave tudi z drugimi verstvi. Poglabljanje v budizem ga je zaneslo na posvetovanje v Bangkok na Tajsko, kjer je v banalni nesreči leta 1968 umrl veliko prezgodaj. Zapustil pa je bogato duhovno dediščino. Avtobiografija Gora sedmih polic je eno njegovih prvih del, v katerem popisuje svoj težavni vzpon na Dantejevo goro vic, ki ga končno pripelje k Bogu. Dante je namreč v Božanski komediji naslikal vice kot goro s sedmimi nadstropji, na katerih se duše očiščujejo. Izbrali smo odlomek iz njegove avtobiografije. Prevod Majda Capuder, interpretacija Igor Samobor, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Staš Janež, režija Igor Likar. Leto nastanka 2005. Redakcija Andrej Arko, Staša Grahek (ponovitev).
Literarni svet Vanje Pegana (1967) se tako ali drugače dotika Pirana, mesta, v katerem je avtor preživljal otroška leta, s svojimi pripovedmi o temeljnih vprašanjih sodobnega človeka pa presega krajevni okvir in vstopa v tako imenovano razširjeno resničnost. Ta po besedah pisatelja v romanu Pisatelj, Adam in pilot (2006) "z neizprosno prvobitnostjo povezuje sanje, zgodbe, tiha upanja in čarovnijo glasbe". Zgodba Mali rumeni astronavt je prav tako povezana z obmorskim krajem in po vsej verjetnosti tudi z avtorjevim otroštvom. Interpret Branko Jordan, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Literarni svet Vanje Pegana (1967) se tako ali drugače dotika Pirana, mesta, v katerem je avtor preživljal otroška leta, s svojimi pripovedmi o temeljnih vprašanjih sodobnega človeka pa presega krajevni okvir in vstopa v tako imenovano razširjeno resničnost. Ta po besedah pisatelja v romanu Pisatelj, Adam in pilot (2006) "z neizprosno prvobitnostjo povezuje sanje, zgodbe, tiha upanja in čarovnijo glasbe". Zgodba Mali rumeni astronavt je prav tako povezana z obmorskim krajem in po vsej verjetnosti tudi z avtorjevim otroštvom. Interpret Branko Jordan, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.