Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Izbrani odlomek iz proznih del slovenske in svetovne književnosti v interpretaciji vrhunskih domačih igralk in igralcev.
Franc je naslov ene izmed kratkih zgodb oziroma novel, ki tvorijo knjigo Nočem več biti nevidna pisateljice in prevajalke Mojce Petaros. Nočem več biti nevidna je avtoričin knjižni prvenec, ki je izšel pri tržaški založbi Mladika približno v tistem času, ko je lani na Slovenskem knjižnem sejmu prejela nagrado Radojke Vrančič za najboljšo mlado prevajalko. V knjigi je zbranih 20 izjemno vešče napisanih zgodb, ki jih zaznamuje različna tematika, odlikujejo pa jih dobro zasnovana psihologija likov, smisel za pripovedni suspenz in obvladovanje leposlovnega jezika. Zgodbo Franc podaja pet različnih perspektiv; v celoto jih povezuje dogodek, ki je za nekatere od njih tragičen, za druge samo neprijeten, za tretje pa celo radosten. Režiserka: Špela Kravogel; igralka: Tina Resman; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2026.
Franc je naslov ene izmed kratkih zgodb oziroma novel, ki tvorijo knjigo Nočem več biti nevidna pisateljice in prevajalke Mojce Petaros. Nočem več biti nevidna je avtoričin knjižni prvenec, ki je izšel pri tržaški založbi Mladika približno v tistem času, ko je lani na Slovenskem knjižnem sejmu prejela nagrado Radojke Vrančič za najboljšo mlado prevajalko. V knjigi je zbranih 20 izjemno vešče napisanih zgodb, ki jih zaznamuje različna tematika, odlikujejo pa jih dobro zasnovana psihologija likov, smisel za pripovedni suspenz in obvladovanje leposlovnega jezika. Zgodbo Franc podaja pet različnih perspektiv; v celoto jih povezuje dogodek, ki je za nekatere od njih tragičen, za druge samo neprijeten, za tretje pa celo radosten. Režiserka: Špela Kravogel; igralka: Tina Resman; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2026.
Letos mineva sto let od rojstva nemškega pisatelja Siegfrieda Lenza, enega ključnih avtorjev povojne nemške literature. Med njegova dolgo prezrta dela sodi roman Prebežnik, ki ga je napisal že v začetku petdesetih let, a je zaradi političnih razmer izšel šele leta 2016, dve leti po avtorjevi smrti. Zgodba o nemškem vojaku, ki med drugo svetovno vojno dezertira k sovjetskim partizanom, odpira vprašanja vesti, dolžnosti in odgovornosti posameznika v vojni. Dogajanje je postavljeno na skrajni rob vzhodne Evrope, kjer se usode peščice vojakov vermahta prepletejo s poljskimi in ruskimi partizani ter civilnim prebivalstvom. Roman je v slovenščino prevedla Ana Jasmina Oseban. Interpretacija Saša Tabaković, glasbena oprema Luka Hočevar, zvok in montaža Matjaž Miklič, režija Ana Krautkhaker, urednica oddaje Tesa Drev, Tina Poglajen (ponovitve), produkcija 2023.
Letos mineva sto let od rojstva nemškega pisatelja Siegfrieda Lenza, enega ključnih avtorjev povojne nemške literature. Med njegova dolgo prezrta dela sodi roman Prebežnik, ki ga je napisal že v začetku petdesetih let, a je zaradi političnih razmer izšel šele leta 2016, dve leti po avtorjevi smrti. Zgodba o nemškem vojaku, ki med drugo svetovno vojno dezertira k sovjetskim partizanom, odpira vprašanja vesti, dolžnosti in odgovornosti posameznika v vojni. Dogajanje je postavljeno na skrajni rob vzhodne Evrope, kjer se usode peščice vojakov vermahta prepletejo s poljskimi in ruskimi partizani ter civilnim prebivalstvom. Roman je v slovenščino prevedla Ana Jasmina Oseban. Interpretacija Saša Tabaković, glasbena oprema Luka Hočevar, zvok in montaža Matjaž Miklič, režija Ana Krautkhaker, urednica oddaje Tesa Drev, Tina Poglajen (ponovitve), produkcija 2023.
Orhan Pamuk, rojen leta 1952 v Carigradu, je vodilni romanopisec turške postmoderne literature in eden najbolj branih pisateljev v Turčiji. Za svoje ustvarjanje je prejel številne literarne nagrade, leta 2006 tudi Nobelovo nagrado za književnost, njegove knjige pa so prevedene v več kot štirideset jezikov. Noči kuge je naslov njegovega zadnjega v slovenščino prevedenega romana, ki ga je poslovenila Erna Pačnik Felek. Roman je umeščen v leto 1900, ko na izmišljenem otoku Mingherija v Otomanskem cesarstvu pustoši bubonska kuga. Otok Mingherija je v romanu naslikan kot mikrokozmos otomanske družbe, ki jo dve desetletji pred koncem cesarstva pestijo vse večje napetosti med etničnimi in verskimi skupinami. Prevajalka Erna Pačnik Felek, režiserka Saška Rakef, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija leta 2026.
Orhan Pamuk, rojen leta 1952 v Carigradu, je vodilni romanopisec turške postmoderne literature in eden najbolj branih pisateljev v Turčiji. Za svoje ustvarjanje je prejel številne literarne nagrade, leta 2006 tudi Nobelovo nagrado za književnost, njegove knjige pa so prevedene v več kot štirideset jezikov. Noči kuge je naslov njegovega zadnjega v slovenščino prevedenega romana, ki ga je poslovenila Erna Pačnik Felek. Roman je umeščen v leto 1900, ko na izmišljenem otoku Mingherija v Otomanskem cesarstvu pustoši bubonska kuga. Otok Mingherija je v romanu naslikan kot mikrokozmos otomanske družbe, ki jo dve desetletji pred koncem cesarstva pestijo vse večje napetosti med etničnimi in verskimi skupinami. Prevajalka Erna Pačnik Felek, režiserka Saška Rakef, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija leta 2026.
Stanisław Ignacy Witkiewicz (1885–1939) – splošno, predvsem na Poljskem, znan tudi kot Witkacy – danes velja za enega najpopularnejših poljskih avtorjev z začetka 20. stoletja. Ta poljski pisatelj, esejist, slikar, filozof, dramatik in fotograf je bil dejaven pred prvo svetovno vojno, v medvojnem obdobju, pa tudi po njej. Konec dvajsetih let 20. stoletja je med drugim napisal roman Slovo od jeseni (1927, slovenski prevod 1994, Cankarjeva založba). Že v tem romanu, ki pripoveduje zgodbo o vzponu in padcu mladega dekadentnega Athanasiusa Bazakbala, Witkiewicz popisuje eksperimente z drogo. Tej temi pa pozneje posveti celotno knjigo z naslovom Narkotiki (1932, slovenski prevod 2009, LUD Šerpa). To knjigo je začel pisati po letih eksperimentiranja z jemanjem narkotikov v umetniške namene, predvsem zaradi opazovanja njihovega vpliva na način slikanja. Najintenzivneje je z narkotiki eksperimentiral med letoma 1928 in 1931, pozneje pa skoraj ne več. Prvotni naslov dela je bil Nikotin – Alkohol – Kokain – Pejotl – Morfij – Eter, in to so tudi substance, s katerimi je avtor eksperimentiral in o njih pisal. Slovenski prevod vsebuje osrednje štiri Witkiewiczeve spise o nikotinu, alkoholu, kokainu in pejotlu. Tu objavljamo odlomek iz poglavja o zadnjem. Prevajalka Jana Unuk, interpret Matej Puc, režiser Klemen Markovčič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Stanisław Ignacy Witkiewicz (1885–1939) – splošno, predvsem na Poljskem, znan tudi kot Witkacy – danes velja za enega najpopularnejših poljskih avtorjev z začetka 20. stoletja. Ta poljski pisatelj, esejist, slikar, filozof, dramatik in fotograf je bil dejaven pred prvo svetovno vojno, v medvojnem obdobju, pa tudi po njej. Konec dvajsetih let 20. stoletja je med drugim napisal roman Slovo od jeseni (1927, slovenski prevod 1994, Cankarjeva založba). Že v tem romanu, ki pripoveduje zgodbo o vzponu in padcu mladega dekadentnega Athanasiusa Bazakbala, Witkiewicz popisuje eksperimente z drogo. Tej temi pa pozneje posveti celotno knjigo z naslovom Narkotiki (1932, slovenski prevod 2009, LUD Šerpa). To knjigo je začel pisati po letih eksperimentiranja z jemanjem narkotikov v umetniške namene, predvsem zaradi opazovanja njihovega vpliva na način slikanja. Najintenzivneje je z narkotiki eksperimentiral med letoma 1928 in 1931, pozneje pa skoraj ne več. Prvotni naslov dela je bil Nikotin – Alkohol – Kokain – Pejotl – Morfij – Eter, in to so tudi substance, s katerimi je avtor eksperimentiral in o njih pisal. Slovenski prevod vsebuje osrednje štiri Witkiewiczeve spise o nikotinu, alkoholu, kokainu in pejotlu. Tu objavljamo odlomek iz poglavja o zadnjem. Prevajalka Jana Unuk, interpret Matej Puc, režiser Klemen Markovčič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.