Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Izbrani odlomek iz proznih del slovenske in svetovne književnosti v interpretaciji vrhunskih domačih igralk in igralcev.
Táha Huséin (1889‒1973) je bil eden najpomembnejših egiptovskih pisateljev in intelektualcev. Čeprav je že v otroštvu izgubil vid, je pridobil doktorata na univerzi v Kairu in na Sorboni, poleg tega pa je bil vodilna osebnost arabskega literarnega modernizma in je bil kar enaindvajsetkrat nominiran za Nobelovo nagrado za književnost. Kot minister za izobraževanje je reformiral šolski sistem in zagovarjal pravico do izobrazbe za vse, tudi za ženske. Roman Dnevi, ki je izšel v treh delih v letih od 1929 do 1967, je Huseinova avtobiografija in njegovo najpomembnejše literarno delo. Poleg tega, da gre za pripoved o odraščanju v Egiptu na začetku 20. stoletja, je Huseinova trilogija tudi rahločuten opis kulturne, družbene in politične egiptovske krajine tistega obdobja. Roman je napisan v bogatem, tekočem, tu in tam ironičnem jeziku, prepredenem s čutnimi vtisi človeka, ki že od otroštva ne vidi. Režiserka Špela Kravogel, interpret Primož Pirnat, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden in Matjaž Miklič, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2025.
Táha Huséin (1889‒1973) je bil eden najpomembnejših egiptovskih pisateljev in intelektualcev. Čeprav je že v otroštvu izgubil vid, je pridobil doktorata na univerzi v Kairu in na Sorboni, poleg tega pa je bil vodilna osebnost arabskega literarnega modernizma in je bil kar enaindvajsetkrat nominiran za Nobelovo nagrado za književnost. Kot minister za izobraževanje je reformiral šolski sistem in zagovarjal pravico do izobrazbe za vse, tudi za ženske. Roman Dnevi, ki je izšel v treh delih v letih od 1929 do 1967, je Huseinova avtobiografija in njegovo najpomembnejše literarno delo. Poleg tega, da gre za pripoved o odraščanju v Egiptu na začetku 20. stoletja, je Huseinova trilogija tudi rahločuten opis kulturne, družbene in politične egiptovske krajine tistega obdobja. Roman je napisan v bogatem, tekočem, tu in tam ironičnem jeziku, prepredenem s čutnimi vtisi človeka, ki že od otroštva ne vidi. Režiserka Špela Kravogel, interpret Primož Pirnat, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden in Matjaž Miklič, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2025.
Adania Shibli, rojena leta 1974, je palestinska avtorica proze, dram in esejev. V slovenščini jo že poznamo po proznem delu Dotik. Za svoje pisanje je med drugim prejela nagrado za najboljšo mlado palestinsko avtorico. Leta 2009 je v Londonu doktorirala iz medijskih študijev in kulturologije, živi razpeta med Palestino in Berlinom, roman Zgolj detajl, ki ga je v slovenščino prevedla Barbara Skubic, pa je njeno najodmevnejše delo doslej. Roman se začne poleti leta 1949, leto po dogodkih, ki jih poznamo pod imenom nakba. Izraelski vojaki v puščavi Negev napadejo in brutalno ubijejo skupino beduinov in palestinsko dekle. V romanu mlada ženska v Ramali po naključju izve za to dejanje iz preteklosti in mu želi priti do dna. Avtorica tako v romanu prepleta dve zgodbi, tisto iz leta 1949 in sodobno, s čimer izriše pretresljive podobe kolektivne in intimne travme Palestincev in Palestink. V oddaji Izbrana proza predstavljamo odlomek iz knjige Zgolj detajl, ki ga je v slovenščino prevedla Barbara Skubic. Prevajalka Barbara Skubic, režiserka Ana Krauthaker, interpretka Ana Urbanc, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025.
Adania Shibli, rojena leta 1974, je palestinska avtorica proze, dram in esejev. V slovenščini jo že poznamo po proznem delu Dotik. Za svoje pisanje je med drugim prejela nagrado za najboljšo mlado palestinsko avtorico. Leta 2009 je v Londonu doktorirala iz medijskih študijev in kulturologije, živi razpeta med Palestino in Berlinom, roman Zgolj detajl, ki ga je v slovenščino prevedla Barbara Skubic, pa je njeno najodmevnejše delo doslej. Roman se začne poleti leta 1949, leto po dogodkih, ki jih poznamo pod imenom nakba. Izraelski vojaki v puščavi Negev napadejo in brutalno ubijejo skupino beduinov in palestinsko dekle. V romanu mlada ženska v Ramali po naključju izve za to dejanje iz preteklosti in mu želi priti do dna. Avtorica tako v romanu prepleta dve zgodbi, tisto iz leta 1949 in sodobno, s čimer izriše pretresljive podobe kolektivne in intimne travme Palestincev in Palestink. V oddaji Izbrana proza predstavljamo odlomek iz knjige Zgolj detajl, ki ga je v slovenščino prevedla Barbara Skubic. Prevajalka Barbara Skubic, režiserka Ana Krauthaker, interpretka Ana Urbanc, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025.
Roman Popotovanje po moji sobi z letnico 1794 je napisal Francoz Xavier de Maistre (1763 – 1852). Bil je vojak, tudi slikar, ker pa se je v Torinu udeležil dvoboja, so ga obsodili na dvainštiridesetdnevno konfinacijo v sobi. Ta je postala kraj njegovega avtorefleksivnega in pisateljskega popotovanja v dvainštiridesetih poglavjih. Popotovanje po moji sobi je žanrska inovacija, duhovita popotna travestija, s katero Xavier de Maistre bralcu "sporoča, kakšen je namen njegovega pisanja: ne le, da si krajša čas pripora, temveč da do potankosti premisli svoj siceršnji vsakdan," zapiše prevajalec Primož Vitez v spremni besedi. Knjiga je imela izjemen uspeh med bralci in je postala del kanona francoske književnosti. Prevajalec romana je Primož Vitez, izšel je lani pri Mladinski knjigi. Igralec Gregor Zorc, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Urban Gruden, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2025.
Roman Popotovanje po moji sobi z letnico 1794 je napisal Francoz Xavier de Maistre (1763 – 1852). Bil je vojak, tudi slikar, ker pa se je v Torinu udeležil dvoboja, so ga obsodili na dvainštiridesetdnevno konfinacijo v sobi. Ta je postala kraj njegovega avtorefleksivnega in pisateljskega popotovanja v dvainštiridesetih poglavjih. Popotovanje po moji sobi je žanrska inovacija, duhovita popotna travestija, s katero Xavier de Maistre bralcu "sporoča, kakšen je namen njegovega pisanja: ne le, da si krajša čas pripora, temveč da do potankosti premisli svoj siceršnji vsakdan," zapiše prevajalec Primož Vitez v spremni besedi. Knjiga je imela izjemen uspeh med bralci in je postala del kanona francoske književnosti. Prevajalec romana je Primož Vitez, izšel je lani pri Mladinski knjigi. Igralec Gregor Zorc, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Urban Gruden, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2025.
Nemška pisateljica in operna režiserka Jenny Erpenbeck se je rodila leta 1967 v Vzhodnem Berlinu. Ob porušitvi Berlinskega zidu je bila stara 22 let. Država, v kateri je odrasla, je izginila, konec hladne vojne je prinesel svobodo. "Svobode pa nismo dobili zastonj," je nekoč dejala pisateljica, "imela je svojo ceno in ta je bila vse moje dotedanje življenje." Vzhodni Berlin v poznih osemdesetih in na začetku devetdesetih je tudi prizorišče romana Kairos, poimenovanega po bogu srečnega trenutka. V njem se po naključnem srečanju v avtobusu odvija burna ljubezenska zgodba med študentko Katharino in precej starejšim in poročenim pisateljem Hansom. Sprva utopičen, srečen odnos se po Katharinini bežni zvezi z gledališkim kolegom sprevrže v grenak obračun, v katerem prizadeti in ljubosumni Hans postane pravični mučitelj. Katharini izroča kasete s svojimi obtožbami, ona mora nanje sistematično odgovarjati. Vzporedno z odnosom ljubezenskega para razpada tudi politični skelet Vzhodne Nemčije. Te pisateljica ne prikaže le kot životarjenje v paranoji, temveč kot možnost alternative v času, v katerem je to, česar ni uspelo marksizmu, storila kokakola. V času nacizma, piše, je nešteto pisateljev od Bertolta Brechta do Thomasa Manna zapustilo domovino, zdaj se dogaja nasprotno: domovina zapušča te, ki so v njej, in se ne morejo premakniti. Jenny Erpenbeck je za roman Kairos leta 2022 prejela nagrado Uweja Johnsona, leta 2024 pa tudi ugledno mednarodno nagrado booker. V slovenskem prevodu sta na voljo njena romana Ob koncu dni in Srečišče. Prevajalka Ana Grmek, interpretka Darja Reichman, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonska mojstra Sonja Strenar, Urban Gruden, režiser Klemen Markovčič. Produkcija 2025. Redaktorica Staša Grahek.
Nemška pisateljica in operna režiserka Jenny Erpenbeck se je rodila leta 1967 v Vzhodnem Berlinu. Ob porušitvi Berlinskega zidu je bila stara 22 let. Država, v kateri je odrasla, je izginila, konec hladne vojne je prinesel svobodo. "Svobode pa nismo dobili zastonj," je nekoč dejala pisateljica, "imela je svojo ceno in ta je bila vse moje dotedanje življenje." Vzhodni Berlin v poznih osemdesetih in na začetku devetdesetih je tudi prizorišče romana Kairos, poimenovanega po bogu srečnega trenutka. V njem se po naključnem srečanju v avtobusu odvija burna ljubezenska zgodba med študentko Katharino in precej starejšim in poročenim pisateljem Hansom. Sprva utopičen, srečen odnos se po Katharinini bežni zvezi z gledališkim kolegom sprevrže v grenak obračun, v katerem prizadeti in ljubosumni Hans postane pravični mučitelj. Katharini izroča kasete s svojimi obtožbami, ona mora nanje sistematično odgovarjati. Vzporedno z odnosom ljubezenskega para razpada tudi politični skelet Vzhodne Nemčije. Te pisateljica ne prikaže le kot životarjenje v paranoji, temveč kot možnost alternative v času, v katerem je to, česar ni uspelo marksizmu, storila kokakola. V času nacizma, piše, je nešteto pisateljev od Bertolta Brechta do Thomasa Manna zapustilo domovino, zdaj se dogaja nasprotno: domovina zapušča te, ki so v njej, in se ne morejo premakniti. Jenny Erpenbeck je za roman Kairos leta 2022 prejela nagrado Uweja Johnsona, leta 2024 pa tudi ugledno mednarodno nagrado booker. V slovenskem prevodu sta na voljo njena romana Ob koncu dni in Srečišče. Prevajalka Ana Grmek, interpretka Darja Reichman, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonska mojstra Sonja Strenar, Urban Gruden, režiser Klemen Markovčič. Produkcija 2025. Redaktorica Staša Grahek.
Annie Ernaux (1940) je ena najbolj priznanih francoskih pisateljic, ki je za svoje delo leta 2022 prejela tudi Nobelovo nagrado za književnost. Izdala je več kot 20 knjig, njena dela pa so večinoma avtobiografska. Pripovedi vedno uvrsti v jasen družbeni kontekst, največkrat gre za francoska delavska okolja. Tudi knjiga Tri besedila, v kateri so zbrane pripovedi Mesto, Neka ženska in Sram, je avtobiografska. V njej se posveča svojemu odraščanju in življenju svojih staršev. Izbrali smo odlomek iz pripovedi Neka ženska, v kateri opisuje spomine na svojo pokojno mater. Prevajalka Suzana Koncut, interpretka Barbara Medvešček, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, ton in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025.
Annie Ernaux (1940) je ena najbolj priznanih francoskih pisateljic, ki je za svoje delo leta 2022 prejela tudi Nobelovo nagrado za književnost. Izdala je več kot 20 knjig, njena dela pa so večinoma avtobiografska. Pripovedi vedno uvrsti v jasen družbeni kontekst, največkrat gre za francoska delavska okolja. Tudi knjiga Tri besedila, v kateri so zbrane pripovedi Mesto, Neka ženska in Sram, je avtobiografska. V njej se posveča svojemu odraščanju in življenju svojih staršev. Izbrali smo odlomek iz pripovedi Neka ženska, v kateri opisuje spomine na svojo pokojno mater. Prevajalka Suzana Koncut, interpretka Barbara Medvešček, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, ton in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025.