Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi in serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi in serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Izbrana proza

Objavljamo odlomke proznih del slovenske in svetovne književnosti.

Zadnje

Izbrana proza

Louis-Ferdinand Céline: Vojna

25. 5. 2024

Sedemindvajsetega maja pred sto tridesetimi leti se je rodil francoski pisatelj in zdravnik Louis-Ferdinand Céline. Njegov pravi priimek je bil Destouches. Poznamo ga predvsem po njegovem prvencu, romanu Potovanje na konec noči, iz leta 1932, ki ga imamo Slovenci v prevodu Branka Madžareviča, kar je poseben dosežek, saj je Céline v njem uporabil tudi pogovorni jezik, neologizme in argó. Ob okrogli obletnici pisateljevega rojstva poslušamo odlomek še ne prevedenega romana Vojna. Našli so ga šele pred tremi leti v Célinovi zapuščini in ga je naslednje leto, 2022, natisnila založba Gallimard. Céline ga je napisal leta 1934, v njem pa ne skopari z nazornimi opisi trpljenja prvoosebnega pripovedovalca, ki ima veliko tudi s Célinovo osebno izkušnjo vojaka v prvi svetovni vojni. Odlomek je prevedla Tadeja Šergan. Igralec Gregor Zorc, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2024.

20 min

Sedemindvajsetega maja pred sto tridesetimi leti se je rodil francoski pisatelj in zdravnik Louis-Ferdinand Céline. Njegov pravi priimek je bil Destouches. Poznamo ga predvsem po njegovem prvencu, romanu Potovanje na konec noči, iz leta 1932, ki ga imamo Slovenci v prevodu Branka Madžareviča, kar je poseben dosežek, saj je Céline v njem uporabil tudi pogovorni jezik, neologizme in argó. Ob okrogli obletnici pisateljevega rojstva poslušamo odlomek še ne prevedenega romana Vojna. Našli so ga šele pred tremi leti v Célinovi zapuščini in ga je naslednje leto, 2022, natisnila založba Gallimard. Céline ga je napisal leta 1934, v njem pa ne skopari z nazornimi opisi trpljenja prvoosebnega pripovedovalca, ki ima veliko tudi s Célinovo osebno izkušnjo vojaka v prvi svetovni vojni. Odlomek je prevedla Tadeja Šergan. Igralec Gregor Zorc, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2024.

Izbrana proza

Julia Schoch: Ljubezenski par stoletja

18. 5. 2024

Leta 1974 rojena nemška pisateljica in prevajalka Julia Schoch velja za enega najizrazitejših avtofikcijskih glasov sodobne nemške književnosti. Njen slog zaznamujejo spominski fragmenti, ki v asociativnem toku zarišejo življenje posameznika in družbe. Avtorica v njih uporablja jasen in neposreden jezik. Takole pravi: "Če zelo natančno pogledaš, vidiš tudi daleč." Zadnje iz niza njenih književnih del je še nedokončana trilogija s podnaslovom Biografija neke ženske (Biographie einer Frau) o družini, zakonu in ljubezni. V drugem delu z naslovom Ljubezenski par stoletja (Liebespaar des Jahrhunderts) se pisateljica posveča ženski, ki sklene zapustiti moža, s katerim je preživela enaintrideset poletij in ki je poleg njenih otrok največja stalnica v njenem življenju. Prevod Ana Grmek, interpretacija Sabina Kogovšek, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel. Posneto leta 2024. Urednica oddaje Staša Grahek.

28 min

Leta 1974 rojena nemška pisateljica in prevajalka Julia Schoch velja za enega najizrazitejših avtofikcijskih glasov sodobne nemške književnosti. Njen slog zaznamujejo spominski fragmenti, ki v asociativnem toku zarišejo življenje posameznika in družbe. Avtorica v njih uporablja jasen in neposreden jezik. Takole pravi: "Če zelo natančno pogledaš, vidiš tudi daleč." Zadnje iz niza njenih književnih del je še nedokončana trilogija s podnaslovom Biografija neke ženske (Biographie einer Frau) o družini, zakonu in ljubezni. V drugem delu z naslovom Ljubezenski par stoletja (Liebespaar des Jahrhunderts) se pisateljica posveča ženski, ki sklene zapustiti moža, s katerim je preživela enaintrideset poletij in ki je poleg njenih otrok največja stalnica v njenem življenju. Prevod Ana Grmek, interpretacija Sabina Kogovšek, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel. Posneto leta 2024. Urednica oddaje Staša Grahek.

Izbrana proza

Sjón: S trepetavimi solzami

11. 5. 2024

Izbrana proza prinaša odlomke iz drugega romana Sjónove mojstrske trilogije CoDex 1962 (Prvi del, Tvoje oči so me videle, je v slovenskem prevodu Andreja Perica lani izšel pri založbi Goga). Drugi del trilogije je izšel leta 2001 s podnaslovom S trepetavimi solzami (to je sintagma, vzeta iz islandske državne himne). Napisan je v žanru skrivnostne kriminalke. Leo Loewe, judovski begunec iz koncentracijskega taborišča, ki so ga skrivaj negovali v nemškem gostišču, poleti leta 1944 prebegne na Islandijo z glinastim dojenčkom in zlatim prstanom, bistvenim za oživitev otroka. A že na ladji mu prstan ukradejo ... Zgodbo, za katero so značilne nenadne spremembe registrov, slogov in žanrov, pripoveduje njegov še nerojeni sin Jósef. V trilogiji CoDex 1962, ki jo zaznamujejo različne zgodbe, zastranitve in slikoviti liki, ta osrednji sodobni islandski avtor raziskuje teme nacionalizma, družbene pravičnosti in ponovne judovske naselitve na Islandijo, pri tem pa se opira na islandsko ustno slovstvo in svetopisemski slog ter široko mrežo svetovne književnosti. Avtor rad poudarja, da imajo Islandci pri soočanju s stvarnostjo bolj kot dejstva radi domišljijo. Prav njegova divja, prevratna domišljija je tudi ena njegovih največjih vrlin. Izbor in prevod iz angleščine: Andrej Peric, Interpret: Matej Puc, glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Urban Gruden, režija: Klemen Markovčič. Produkcija leta 2024. Urednica oddaje: Staša Grahek.

31 min

Izbrana proza prinaša odlomke iz drugega romana Sjónove mojstrske trilogije CoDex 1962 (Prvi del, Tvoje oči so me videle, je v slovenskem prevodu Andreja Perica lani izšel pri založbi Goga). Drugi del trilogije je izšel leta 2001 s podnaslovom S trepetavimi solzami (to je sintagma, vzeta iz islandske državne himne). Napisan je v žanru skrivnostne kriminalke. Leo Loewe, judovski begunec iz koncentracijskega taborišča, ki so ga skrivaj negovali v nemškem gostišču, poleti leta 1944 prebegne na Islandijo z glinastim dojenčkom in zlatim prstanom, bistvenim za oživitev otroka. A že na ladji mu prstan ukradejo ... Zgodbo, za katero so značilne nenadne spremembe registrov, slogov in žanrov, pripoveduje njegov še nerojeni sin Jósef. V trilogiji CoDex 1962, ki jo zaznamujejo različne zgodbe, zastranitve in slikoviti liki, ta osrednji sodobni islandski avtor raziskuje teme nacionalizma, družbene pravičnosti in ponovne judovske naselitve na Islandijo, pri tem pa se opira na islandsko ustno slovstvo in svetopisemski slog ter široko mrežo svetovne književnosti. Avtor rad poudarja, da imajo Islandci pri soočanju s stvarnostjo bolj kot dejstva radi domišljijo. Prav njegova divja, prevratna domišljija je tudi ena njegovih največjih vrlin. Izbor in prevod iz angleščine: Andrej Peric, Interpret: Matej Puc, glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Urban Gruden, režija: Klemen Markovčič. Produkcija leta 2024. Urednica oddaje: Staša Grahek.

Izbrana proza

Michel de Montaigne: Iz Esejev

4. 5. 2024

Michel de Montaigne (1533–1592) je sinonim za esejista. Pred izidom njegovih Esejev esejev ni bilo, po njihovem izidu so postali ključna referenca za literarno zvrst. Lani so njegovi Eseji izšli pri Beletrini v prevodu Branka Madžareviča. Prevajalec, ki je že v svojem zgodnjem prevajalskem obdobju poslovenil več romanov, med drugim roman Gargantua in Pantagruel Françoisa Rabelaisa, je leta 1995 objavil Genetevo Našo gospo Cveto, potem pa – do že omenjenega leta 2023 – nič. Ta nič seveda ni bil nič, nasprotno. V tem obdobju je vrhunski prevajalec prevedel vse Montaigneve eseje in jih pospremil, kot se spodobi, z različnima vrstama opomb in dragoceno uvodno besedo. V Izbrani prozi boste tako lahko slišali odlomek iz eseja O treh družabnostih. V njem avtor razmišlja o sebi, prijateljstvih, ženskah in – znova – o knjigah. Včasih morda nekoliko zaide, tudi nekoliko pokroviteljski je, vendar ni najmanjšega dvoma – esej je napisal Michel de Montaigne. Prevajalec Branko Madžarevič, režiserka Ana Krauthaker, interpret Branko Jordan, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2024.

27 min

Michel de Montaigne (1533–1592) je sinonim za esejista. Pred izidom njegovih Esejev esejev ni bilo, po njihovem izidu so postali ključna referenca za literarno zvrst. Lani so njegovi Eseji izšli pri Beletrini v prevodu Branka Madžareviča. Prevajalec, ki je že v svojem zgodnjem prevajalskem obdobju poslovenil več romanov, med drugim roman Gargantua in Pantagruel Françoisa Rabelaisa, je leta 1995 objavil Genetevo Našo gospo Cveto, potem pa – do že omenjenega leta 2023 – nič. Ta nič seveda ni bil nič, nasprotno. V tem obdobju je vrhunski prevajalec prevedel vse Montaigneve eseje in jih pospremil, kot se spodobi, z različnima vrstama opomb in dragoceno uvodno besedo. V Izbrani prozi boste tako lahko slišali odlomek iz eseja O treh družabnostih. V njem avtor razmišlja o sebi, prijateljstvih, ženskah in – znova – o knjigah. Včasih morda nekoliko zaide, tudi nekoliko pokroviteljski je, vendar ni najmanjšega dvoma – esej je napisal Michel de Montaigne. Prevajalec Branko Madžarevič, režiserka Ana Krauthaker, interpret Branko Jordan, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2024.

Izbrana proza

Vitomil Zupan: Menuet za kitaro

27. 4. 2024

Dan upora je za slovenski narod pomemben praznik. Slavi namreč odločitev naroda, da se upre okupatorju. Med strahom in pogumom je narod izbral pogum, željo po svobodi. Tudi o tem občutku svobode slovenskih partizanov pripoveduje odlomek iz romana Menuet za kitaro, pa o kaotičnosti boja s sovražnikom, razpoloženju v enoti ... Roman je napisal pisatelj, partizan, pesnik, dramatik, esejist in prevajalec Vitomil Zupan; skratka, tisti slovenski pisatelj, ki bi si že zdavnaj zaslužil uvrstitev v Zbrana dela slovenskih pisateljev. Interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2024.

25 min

Dan upora je za slovenski narod pomemben praznik. Slavi namreč odločitev naroda, da se upre okupatorju. Med strahom in pogumom je narod izbral pogum, željo po svobodi. Tudi o tem občutku svobode slovenskih partizanov pripoveduje odlomek iz romana Menuet za kitaro, pa o kaotičnosti boja s sovražnikom, razpoloženju v enoti ... Roman je napisal pisatelj, partizan, pesnik, dramatik, esejist in prevajalec Vitomil Zupan; skratka, tisti slovenski pisatelj, ki bi si že zdavnaj zaslužil uvrstitev v Zbrana dela slovenskih pisateljev. Interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2024.

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine Play