Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Izbrano prozo namenjamo pesniku, pisatelju in filozofu Thomasu Mertonu, ki se je rodil pred 110. leti v Franciji očetu angleškega rodu z Nove Zelandije in materi Američanki. Rodna Francija ga je zaznamovala za vse življenje. Starši so bili slikarji, ki so zgodaj umrli, skrb zanj in precej mlajšega brata pa so prevzeli njuni ameriški stari starši. Po viharnih mladostniških letih, ko se je Thomas Merton med težkim iskanjem spustil "skoraj do pekla", kot je zapisal, ga je življenje pripeljalo v trapistovski samostan v ameriški zvezni državi Kentucky, potem ko je že diplomiral na Kolumbijski univerzi v New Yorku. Bil je neverjetno odprtega duha in kot menih trapist je iskal povezave tudi z drugimi verstvi. Poglabljanje v budizem ga je zaneslo na posvetovanje v Bangkok na Tajsko, kjer je v banalni nesreči leta 1968 umrl veliko prezgodaj. Zapustil pa je bogato duhovno dediščino. Avtobiografija Gora sedmih polic je eno njegovih prvih del, v katerem popisuje svoj težavni vzpon na Dantejevo goro vic, ki ga končno pripelje k Bogu. Dante je namreč v Božanski komediji naslikal vice kot goro s sedmimi nadstropji, na katerih se duše očiščujejo. Izbrali smo odlomek iz njegove avtobiografije. Prevod Majda Capuder, interpretacija Igor Samobor, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Staš Janež, režija Igor Likar. Leto nastanka 2005. Redakcija Andrej Arko, Staša Grahek (ponovitev).
Izbrano prozo namenjamo pesniku, pisatelju in filozofu Thomasu Mertonu, ki se je rodil pred 110. leti v Franciji očetu angleškega rodu z Nove Zelandije in materi Američanki. Rodna Francija ga je zaznamovala za vse življenje. Starši so bili slikarji, ki so zgodaj umrli, skrb zanj in precej mlajšega brata pa so prevzeli njuni ameriški stari starši. Po viharnih mladostniških letih, ko se je Thomas Merton med težkim iskanjem spustil "skoraj do pekla", kot je zapisal, ga je življenje pripeljalo v trapistovski samostan v ameriški zvezni državi Kentucky, potem ko je že diplomiral na Kolumbijski univerzi v New Yorku. Bil je neverjetno odprtega duha in kot menih trapist je iskal povezave tudi z drugimi verstvi. Poglabljanje v budizem ga je zaneslo na posvetovanje v Bangkok na Tajsko, kjer je v banalni nesreči leta 1968 umrl veliko prezgodaj. Zapustil pa je bogato duhovno dediščino. Avtobiografija Gora sedmih polic je eno njegovih prvih del, v katerem popisuje svoj težavni vzpon na Dantejevo goro vic, ki ga končno pripelje k Bogu. Dante je namreč v Božanski komediji naslikal vice kot goro s sedmimi nadstropji, na katerih se duše očiščujejo. Izbrali smo odlomek iz njegove avtobiografije. Prevod Majda Capuder, interpretacija Igor Samobor, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Staš Janež, režija Igor Likar. Leto nastanka 2005. Redakcija Andrej Arko, Staša Grahek (ponovitev).
Literarni svet Vanje Pegana (1967) se tako ali drugače dotika Pirana, mesta, v katerem je avtor preživljal otroška leta, s svojimi pripovedmi o temeljnih vprašanjih sodobnega človeka pa presega krajevni okvir in vstopa v tako imenovano razširjeno resničnost. Ta po besedah pisatelja v romanu Pisatelj, Adam in pilot (2006) "z neizprosno prvobitnostjo povezuje sanje, zgodbe, tiha upanja in čarovnijo glasbe". Zgodba Mali rumeni astronavt je prav tako povezana z obmorskim krajem in po vsej verjetnosti tudi z avtorjevim otroštvom. Interpret Branko Jordan, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Literarni svet Vanje Pegana (1967) se tako ali drugače dotika Pirana, mesta, v katerem je avtor preživljal otroška leta, s svojimi pripovedmi o temeljnih vprašanjih sodobnega človeka pa presega krajevni okvir in vstopa v tako imenovano razširjeno resničnost. Ta po besedah pisatelja v romanu Pisatelj, Adam in pilot (2006) "z neizprosno prvobitnostjo povezuje sanje, zgodbe, tiha upanja in čarovnijo glasbe". Zgodba Mali rumeni astronavt je prav tako povezana z obmorskim krajem in po vsej verjetnosti tudi z avtorjevim otroštvom. Interpret Branko Jordan, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Švedska pisateljica Ia Genberg je debitirala leta 2012 z romanom Sladki petek. Njena četrta knjiga, Podrobnosti, je leta 2022 prejela po Augustu Strindbergu imenovano nagrado august za roman leta, spomladi 2024 pa prišla v najožji izbor za mednarodno nagrado booker. V vznemirljivi, provokativni prozi avtorica razkriva intimno in intenzivno praznovanje tega, kaj pomeni biti človek. V ospredju je pripovedovalka, ki je s hudo vročino priklenjena na posteljo, in ko seže po knjigi iz domače knjižnice, v nje zasledi posvetilo nekdanjega dekleta. Pred njo se začnejo obračati strani iz njene preteklosti, polne spominov in ljudi, ki jih ne more pozabiti. Prevajalka Lucija Stupica, igralka Sabina Kogovšek, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednik oddaje Vlado Motnikar. Posneto decembra 2024.
Švedska pisateljica Ia Genberg je debitirala leta 2012 z romanom Sladki petek. Njena četrta knjiga, Podrobnosti, je leta 2022 prejela po Augustu Strindbergu imenovano nagrado august za roman leta, spomladi 2024 pa prišla v najožji izbor za mednarodno nagrado booker. V vznemirljivi, provokativni prozi avtorica razkriva intimno in intenzivno praznovanje tega, kaj pomeni biti človek. V ospredju je pripovedovalka, ki je s hudo vročino priklenjena na posteljo, in ko seže po knjigi iz domače knjižnice, v nje zasledi posvetilo nekdanjega dekleta. Pred njo se začnejo obračati strani iz njene preteklosti, polne spominov in ljudi, ki jih ne more pozabiti. Prevajalka Lucija Stupica, igralka Sabina Kogovšek, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednik oddaje Vlado Motnikar. Posneto decembra 2024.
Jakob J. Kenda je avtor in urednik številnih publikacij, od antologij do beril. Za številne časopise in revije piše o literaturi in filmu in predava. V javnosti je najbolj znan po svojih prevodih, predvsem Harryja Potterja, v zadnjem času pa tudi kot avtor nagrajenih uspešnic o Združenih državah in Sloveniji, tj. potopisnih romanov Apalaška pot in Transverzala. Letos pa se je lotil novega, Evropskega cikla potopisnih romanov, enako kot v prejšnjih primerih v smislu avtofikcije. Za Evropo, kot piše, je ob številnih sorodnostih značilna tolikšna raznovrstnost, da je ne bi mogel zajeti en sam roman ali ena sama pot. V prvem delu z naslovom Evropa: sever, severozahod se sprehodi po teh dveh predelih. Oba izrazito odsevata to značilnost Evrope, saj sta si kljub številnim podobnostim v več pogledih skrajno nasprotna: po egalitarni Skandinaviji in razslojenem Britanskem otočju. Pot v izbranem odlomku se tokrat imenuje Pot po Skyju, ki si ga z domačinko Sorcho in Norvežanom Christianom vzamejo za uvod v pohod po severozahodu glavnega britanskega otoka. Interpret Matej Puc, režiserja Saška Rakef in Alen Jelen, glasbeni opremljevalec Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024.
Jakob J. Kenda je avtor in urednik številnih publikacij, od antologij do beril. Za številne časopise in revije piše o literaturi in filmu in predava. V javnosti je najbolj znan po svojih prevodih, predvsem Harryja Potterja, v zadnjem času pa tudi kot avtor nagrajenih uspešnic o Združenih državah in Sloveniji, tj. potopisnih romanov Apalaška pot in Transverzala. Letos pa se je lotil novega, Evropskega cikla potopisnih romanov, enako kot v prejšnjih primerih v smislu avtofikcije. Za Evropo, kot piše, je ob številnih sorodnostih značilna tolikšna raznovrstnost, da je ne bi mogel zajeti en sam roman ali ena sama pot. V prvem delu z naslovom Evropa: sever, severozahod se sprehodi po teh dveh predelih. Oba izrazito odsevata to značilnost Evrope, saj sta si kljub številnim podobnostim v več pogledih skrajno nasprotna: po egalitarni Skandinaviji in razslojenem Britanskem otočju. Pot v izbranem odlomku se tokrat imenuje Pot po Skyju, ki si ga z domačinko Sorcho in Norvežanom Christianom vzamejo za uvod v pohod po severozahodu glavnega britanskega otoka. Interpret Matej Puc, režiserja Saška Rakef in Alen Jelen, glasbeni opremljevalec Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024.