Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Glasbena oddaja prinaša koncerte različnih glasbenih zvrsti s področja slovenske in svetovne popularne, jazzovske, tudi klasične glasbe.
Avtor: Jane Weber
Nocoj na Prvem začenjamo majski cikel glasbenih oddaj, posvečenih festivalu Druga godba. Glasbeni urednik Jane Weber vam bo v oddajah predstavil nekaj koncertov štiridesete izvedbe tega uglednega festivala. Kot vihar je po Evropi završala novica o prvem glasbenem soočenju dveh izmed najopaznejših progresivnih glasbenikov tega stoletja. To sta harmonikar Kimmo Pohjonen in saksofonist Mats Gustafsson. Gre za presenečenje? Ne za programsko vodstvo festivala, ki je skrivnostno hranilo dogodek, kot bi vinar staral vino v svojem najboljšem hrastovem sodu. Poznavajoč številne neverjetne lastne projekte obeh, pa naj omenimo samo Fire! Orchestra, ki je dosegel število 45 glasbenikov, in Earth Machine Music, smo bili prepričani, da se bo sodelovanje zgodilo tudi zato, ker sta obletnico, poleg festivala, praznovala tudi sama, oba muzikanta sta namreč letnik 1964. In če Pohjonen reče, da si je v življenju želel igrati samo z dvema saksofonistoma in je eden žal že umrl, Gustafssonu pa so prav dueti z glasbeniki najširših profilov poseben izziv, potem smo pričakovali, da bomo zagotovo priče najbolj ekskluzivnemu in nepredvidljivemu glasbenemu dogodku leta v progresivni glasbi na stari celini. Kimmo Pohjonen in Mats Gustafsson sta se prvič srečala prav na festivalu Druga godba. Če ste ljubitelji progresivne in improvizirane glasbe, boste v prihajajoči urici neizmerno uživali, saj sta harmonikar Kimmo Pohjonen in saksofonist Mats Gustafsson zares odprla več glasbenih vesolij. Glasbeni urednik Jane Weber vas vljudno vabi k poslušanju.
Nocoj na Prvem začenjamo majski cikel glasbenih oddaj, posvečenih festivalu Druga godba. Glasbeni urednik Jane Weber vam bo v oddajah predstavil nekaj koncertov štiridesete izvedbe tega uglednega festivala. Kot vihar je po Evropi završala novica o prvem glasbenem soočenju dveh izmed najopaznejših progresivnih glasbenikov tega stoletja. To sta harmonikar Kimmo Pohjonen in saksofonist Mats Gustafsson. Gre za presenečenje? Ne za programsko vodstvo festivala, ki je skrivnostno hranilo dogodek, kot bi vinar staral vino v svojem najboljšem hrastovem sodu. Poznavajoč številne neverjetne lastne projekte obeh, pa naj omenimo samo Fire! Orchestra, ki je dosegel število 45 glasbenikov, in Earth Machine Music, smo bili prepričani, da se bo sodelovanje zgodilo tudi zato, ker sta obletnico, poleg festivala, praznovala tudi sama, oba muzikanta sta namreč letnik 1964. In če Pohjonen reče, da si je v življenju želel igrati samo z dvema saksofonistoma in je eden žal že umrl, Gustafssonu pa so prav dueti z glasbeniki najširših profilov poseben izziv, potem smo pričakovali, da bomo zagotovo priče najbolj ekskluzivnemu in nepredvidljivemu glasbenemu dogodku leta v progresivni glasbi na stari celini. Kimmo Pohjonen in Mats Gustafsson sta se prvič srečala prav na festivalu Druga godba. Če ste ljubitelji progresivne in improvizirane glasbe, boste v prihajajoči urici neizmerno uživali, saj sta harmonikar Kimmo Pohjonen in saksofonist Mats Gustafsson zares odprla več glasbenih vesolij. Glasbeni urednik Jane Weber vas vljudno vabi k poslušanju.
Terry Lee Hale se je rodil v Texasu v letu, ko je odšel Hank Williams. Že v mladosti je bila glasba v njegovi bližini, dokončno pa si je želel z njo služiti kruh, ko je videl nastop Beatlesov v oddaji Eda Sullivana v letu 1963. Njegova uporniška narava in nepopustljivost sta rezultirala številne nenadejane obrate v njegovi mladosti. Izključili so ga iz srednje šole, z obrazložitvijo češ, da so njegove misli preveč radikalne (kar za drugo polovico 60-ih niti ni bilo tako nenavadno) in sam je bil tega najbolj vesel. Odpotoval je v v Frisco, kjer je bil fasciniran nad Johnom Leejem Hookerjem, Vanom Morrisonom in skupino The Grateful Dead; ter se pozneje odpravil še na vzhodno obalo, kjer je spoznaval zvoke Woodyja Guthrieja, Boba Dylana, Skipa Jamesa in Lightnina Hopkinsa. Kupil si je prvo kitaro in se učil igrati. Preživljal se je kot pevec, priložnostni delavec, se vmes poročil in ločil, ter hkrati večkrat prepotoval celotno področje obljubljene dežele po širem in počez, dokler se koncem osemdesetih ni vsaj delno stacioniral v Seattlu. To je bil čas, ko v tem mestu nisi mogel biti zaspan. Postal je zelo priznan in iskan pri mnogih takrat nastajajočih bendih nove generacije, ki so ga vabili kot gosta. Tako je odpiral koncerte Faith No More, Soundgarden, Walkabouts, Screaming Trees, Green Pajamas…, vse dokler ga leta 1992 ni zmotil nočni klic iz Nemčije, če je pripravljen posneti ploščo za založbo Normal Records. Temu je sledil prestop k založbi Glitterhouse Records, za katero je posnel naslednjih pet plošč, nekatere pod lastno producentsko roko, ali pa sta mu pri tem opravilu pomagala Chris Eckman ter predvsem John Keane (producent plošč skupin R.E.M., Cowboy Junkies, Indigo Girls…). Danes je Terry Lee Hale razpet med Evropo, Seattlom in Texasom. Še vedno je popotnik, ki ne ve, kaj mu bo prinesel jutrišnji dan, kje se bo ustavil oz. kje bo odložil svoje kavbojske škornje in klubuk. Je glasbeni romar, ki išče nove izzive, odkriva nove kraje in nove zvoke. Želimo vam prijetno poslušanje. Terry Lee Hale je takole zvenel na odru studia 14.
Terry Lee Hale se je rodil v Texasu v letu, ko je odšel Hank Williams. Že v mladosti je bila glasba v njegovi bližini, dokončno pa si je želel z njo služiti kruh, ko je videl nastop Beatlesov v oddaji Eda Sullivana v letu 1963. Njegova uporniška narava in nepopustljivost sta rezultirala številne nenadejane obrate v njegovi mladosti. Izključili so ga iz srednje šole, z obrazložitvijo češ, da so njegove misli preveč radikalne (kar za drugo polovico 60-ih niti ni bilo tako nenavadno) in sam je bil tega najbolj vesel. Odpotoval je v v Frisco, kjer je bil fasciniran nad Johnom Leejem Hookerjem, Vanom Morrisonom in skupino The Grateful Dead; ter se pozneje odpravil še na vzhodno obalo, kjer je spoznaval zvoke Woodyja Guthrieja, Boba Dylana, Skipa Jamesa in Lightnina Hopkinsa. Kupil si je prvo kitaro in se učil igrati. Preživljal se je kot pevec, priložnostni delavec, se vmes poročil in ločil, ter hkrati večkrat prepotoval celotno področje obljubljene dežele po širem in počez, dokler se koncem osemdesetih ni vsaj delno stacioniral v Seattlu. To je bil čas, ko v tem mestu nisi mogel biti zaspan. Postal je zelo priznan in iskan pri mnogih takrat nastajajočih bendih nove generacije, ki so ga vabili kot gosta. Tako je odpiral koncerte Faith No More, Soundgarden, Walkabouts, Screaming Trees, Green Pajamas…, vse dokler ga leta 1992 ni zmotil nočni klic iz Nemčije, če je pripravljen posneti ploščo za založbo Normal Records. Temu je sledil prestop k založbi Glitterhouse Records, za katero je posnel naslednjih pet plošč, nekatere pod lastno producentsko roko, ali pa sta mu pri tem opravilu pomagala Chris Eckman ter predvsem John Keane (producent plošč skupin R.E.M., Cowboy Junkies, Indigo Girls…). Danes je Terry Lee Hale razpet med Evropo, Seattlom in Texasom. Še vedno je popotnik, ki ne ve, kaj mu bo prinesel jutrišnji dan, kje se bo ustavil oz. kje bo odložil svoje kavbojske škornje in klubuk. Je glasbeni romar, ki išče nove izzive, odkriva nove kraje in nove zvoke. Želimo vam prijetno poslušanje. Terry Lee Hale je takole zvenel na odru studia 14.
V velikonočnem času se spodobi, da v naših glasbenih oddajah na Prvem spomnimo tudi na nabožno glasbo. Shirley Wahls se je rodila 28. decembra leta 1941 in je znana kot ena izmed pionirk gospela. S petjem v cerkvi že od tretjega leta starosti je pevsko kariero začela v mlajšem zboru baptistične cerkve Mt. Pleasant pod vodstvom Ruth Jones (bolj znane pod umetniškim imenom Dinah Washington) in pozneje vodje Phillipa Gilberta. Poklicna pevska kariera Shirley Wahls se je začela z legendarnimi skupinami, kot so The Argo Singers, The Ward Singers in Dorothy Norwood Singers. Čeprav je v poznih 60-ih izdala peščico posvetnih malih plošč, je Shirley pokazala, da ima vokalni talent, in da bi lahko bila velika zvezda. Tako se je preizkusila tudi v soulu, mi pa jo poznamo predvsem kot pevko nabožnih skladb, ki imajo dolgo in pestro zgodovino, ki seže vse tja do zgodnjih let afroameriških duhovnih pesmi oziroma spiritualov. Želimo vam prijetno poslušanje praznične koncertne oddaje s Shirley Wahls. Koncert smo posneli v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Tonski mojster je bil pred kratkim umrli Zoran Crnkovič, Shirley Wahls je k nam pripeljal Stane Sušnik, posnetek pa je uredil Jane Weber. Želimo vam veliko glasbenih užitkov.
V velikonočnem času se spodobi, da v naših glasbenih oddajah na Prvem spomnimo tudi na nabožno glasbo. Shirley Wahls se je rodila 28. decembra leta 1941 in je znana kot ena izmed pionirk gospela. S petjem v cerkvi že od tretjega leta starosti je pevsko kariero začela v mlajšem zboru baptistične cerkve Mt. Pleasant pod vodstvom Ruth Jones (bolj znane pod umetniškim imenom Dinah Washington) in pozneje vodje Phillipa Gilberta. Poklicna pevska kariera Shirley Wahls se je začela z legendarnimi skupinami, kot so The Argo Singers, The Ward Singers in Dorothy Norwood Singers. Čeprav je v poznih 60-ih izdala peščico posvetnih malih plošč, je Shirley pokazala, da ima vokalni talent, in da bi lahko bila velika zvezda. Tako se je preizkusila tudi v soulu, mi pa jo poznamo predvsem kot pevko nabožnih skladb, ki imajo dolgo in pestro zgodovino, ki seže vse tja do zgodnjih let afroameriških duhovnih pesmi oziroma spiritualov. Želimo vam prijetno poslušanje praznične koncertne oddaje s Shirley Wahls. Koncert smo posneli v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Tonski mojster je bil pred kratkim umrli Zoran Crnkovič, Shirley Wahls je k nam pripeljal Stane Sušnik, posnetek pa je uredil Jane Weber. Želimo vam veliko glasbenih užitkov.
V sobotnem glasbenem večeru poslušamo koncert instrumentalnega kvarteta, ki ga vodi violinist, begunec iz Sirije Rami Basisah. Njegova zgodba je pred nekaj leti obkrožila svet zaradi fotografije, ki je nastala na grško-makedonski meji, radio Classic FM pa jo je izbral za eno od desetih najbolj ikonografskih fotografij glasbe v vojni. Mladi begunec na njej zamišljeno igra violino sredi skupine beguncev. Njegovi prsti ubirajo temo iz četrtega stavka Beethovnove Devete simfonije, saj mu je Beethoven zelo pri srcu. Takrat dvaindvajsetletni Rami se ne zaveda, da pravzaprav igra evropsko himno – Odo radosti – in da mu bo tisti trenutek odprl vrata v lepšo prihodnost. Opazita ga fotograf Jure Eržen in novinar Boštjan Videmšek, ki njegovo zgodbo poneseta v svet. Rami danes živi in ustvarja v Nemčiji, v Sloveniji pa je 28. novembra lani ob dnevu Sredozemlja nastopil na koncertu v organizaciji Zavoda APIS in MZEZ, ki je dogodek soorganiziral. Rami Basisah kvartet poleg njega sestavljajo še en begunec iz Sirije – klarinetist Ghaeth Almaghoot, tolkalist Modar Salama in kitarist Sebastien Wrincq.
V sobotnem glasbenem večeru poslušamo koncert instrumentalnega kvarteta, ki ga vodi violinist, begunec iz Sirije Rami Basisah. Njegova zgodba je pred nekaj leti obkrožila svet zaradi fotografije, ki je nastala na grško-makedonski meji, radio Classic FM pa jo je izbral za eno od desetih najbolj ikonografskih fotografij glasbe v vojni. Mladi begunec na njej zamišljeno igra violino sredi skupine beguncev. Njegovi prsti ubirajo temo iz četrtega stavka Beethovnove Devete simfonije, saj mu je Beethoven zelo pri srcu. Takrat dvaindvajsetletni Rami se ne zaveda, da pravzaprav igra evropsko himno – Odo radosti – in da mu bo tisti trenutek odprl vrata v lepšo prihodnost. Opazita ga fotograf Jure Eržen in novinar Boštjan Videmšek, ki njegovo zgodbo poneseta v svet. Rami danes živi in ustvarja v Nemčiji, v Sloveniji pa je 28. novembra lani ob dnevu Sredozemlja nastopil na koncertu v organizaciji Zavoda APIS in MZEZ, ki je dogodek soorganiziral. Rami Basisah kvartet poleg njega sestavljajo še en begunec iz Sirije – klarinetist Ghaeth Almaghoot, tolkalist Modar Salama in kitarist Sebastien Wrincq.
Neposredni prenos koncerta Jumbo Big Banda iz Gallusove dvorane Cankarjevega doma.
Neposredni prenos koncerta Jumbo Big Banda iz Gallusove dvorane Cankarjevega doma.
Jesenski niz koncertov ob 75-letnici Big Banda RTV Slovenija
Jesenski niz koncertov ob 75-letnici Big Banda RTV Slovenija