Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Glasbena oddaja prinaša koncerte različnih glasbenih zvrsti s področja slovenske in svetovne popularne, jazzovske, tudi klasične glasbe.
Avtor: Jane Weber
Tokrat poslušamo posnetek koncerta Vollmaier: Ligeti. Lani smo namreč zaznamovali 100. obletnico rojstva tega madžarskega skladatelja. Pianist in skladatelj Sašo Vollmaier je po projektih Kind of Laibach ter Hvalnica prijateljstvu, za katera je zajemal iz glasbe zasedbe Laibach ter Friedricha Nietzscheja, zdaj segel po glasbi madžarskega skladatelja Györga Ligetija. Koncert nosi podnaslov Kako razložiti Ligetija mrtvemu občinstvu, saj je Vollmaier v svojem študijskem procesu našel zanimivo povezavo med performativnim umetnikom Josephom Beuysom in Györgyem Ligetijem. Kot osnovo za svoje ustvarjanje je vzel tri Ligetijeve skladbe: Musica Ricercata št. 1, Etuda št. 4 in L'escalier du diable – Hudičeve stopnice. Vsaka izmed Ligetijevih skladb dobi dve Vollmaierjevi variaciji, tudi z drugačnim zvočnim pomenom, saj se na trenutke poigrava z dodano elektroniko. Koncert je bil posnet 11. aprila 2023 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, za posnetek pa so poskrbeli tonska mojstra Tadej Tadič in Marko Turel, glasbeni producent Tone Jurca ter asistent Peter Križ.
Tokrat poslušamo posnetek koncerta Vollmaier: Ligeti. Lani smo namreč zaznamovali 100. obletnico rojstva tega madžarskega skladatelja. Pianist in skladatelj Sašo Vollmaier je po projektih Kind of Laibach ter Hvalnica prijateljstvu, za katera je zajemal iz glasbe zasedbe Laibach ter Friedricha Nietzscheja, zdaj segel po glasbi madžarskega skladatelja Györga Ligetija. Koncert nosi podnaslov Kako razložiti Ligetija mrtvemu občinstvu, saj je Vollmaier v svojem študijskem procesu našel zanimivo povezavo med performativnim umetnikom Josephom Beuysom in Györgyem Ligetijem. Kot osnovo za svoje ustvarjanje je vzel tri Ligetijeve skladbe: Musica Ricercata št. 1, Etuda št. 4 in L'escalier du diable – Hudičeve stopnice. Vsaka izmed Ligetijevih skladb dobi dve Vollmaierjevi variaciji, tudi z drugačnim zvočnim pomenom, saj se na trenutke poigrava z dodano elektroniko. Koncert je bil posnet 11. aprila 2023 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, za posnetek pa so poskrbeli tonska mojstra Tadej Tadič in Marko Turel, glasbeni producent Tone Jurca ter asistent Peter Križ.
Mandolinist in pevec Jimmy Gaudreau je bil kot profesionalni glasbenik kar 30 let eden najbolj iskanih mož v bluegrassu. Nocoj ga boste slišali v enournem koncertu. Prvič so ga opazili leta 1969, ko je zamenjal Johna Duffyja kot mandolinist in pevec-tenorist v skupini Country Gentlemen. V tem obdobju je sodeloval pri treh snemalnih projektih; zadnji je vključeval tudi pesem “Fox on the Run”, ki smo si jo tako dobro zapomnili prav po sloviti različici skupine Country Gentlemen. Po več letih v tej skupini je sodeloval pri ustanovitvi skupine Second Generation, v kateri je igral Eddie Adcock. Jimmy je sodeloval še s skupinami in glasbeniki, kot so: J. D. Crowe And New South, skupina Spectrum z Bela Fleckom, Glenn Lawson in Mark Schatz. Devet let je igral z zdaj žal že pokojnim Tonyjem Riceom in skupino Tony Rice Unit, zadnja leta pa sodeluje predvsem s Chesapeake, skupino, ki jo je ustanovil z Mikeom Auldridgeom, Michaelom Colemanom in Moondijem Kleinom. Njegov največji vzornik je vsekakor Bill Monroe in prav njegova vizija prepletanja tradicionalnega in progresivnega bluegrassa mu je skozi vsa desetletja ustvarjanja kazala pot. Na posebnem radijskem koncertu v studiu 14 sta ga spremljala dobroist Mike Auldridge in kitarist Richard Bennett, gost večera pa je bil švicarski basist Markus Fritzsche. Želimo vam veliko glasbenih užitkov. Igrajo vam Jimmy Gaudreau in njegovi glasbeniki.
Mandolinist in pevec Jimmy Gaudreau je bil kot profesionalni glasbenik kar 30 let eden najbolj iskanih mož v bluegrassu. Nocoj ga boste slišali v enournem koncertu. Prvič so ga opazili leta 1969, ko je zamenjal Johna Duffyja kot mandolinist in pevec-tenorist v skupini Country Gentlemen. V tem obdobju je sodeloval pri treh snemalnih projektih; zadnji je vključeval tudi pesem “Fox on the Run”, ki smo si jo tako dobro zapomnili prav po sloviti različici skupine Country Gentlemen. Po več letih v tej skupini je sodeloval pri ustanovitvi skupine Second Generation, v kateri je igral Eddie Adcock. Jimmy je sodeloval še s skupinami in glasbeniki, kot so: J. D. Crowe And New South, skupina Spectrum z Bela Fleckom, Glenn Lawson in Mark Schatz. Devet let je igral z zdaj žal že pokojnim Tonyjem Riceom in skupino Tony Rice Unit, zadnja leta pa sodeluje predvsem s Chesapeake, skupino, ki jo je ustanovil z Mikeom Auldridgeom, Michaelom Colemanom in Moondijem Kleinom. Njegov največji vzornik je vsekakor Bill Monroe in prav njegova vizija prepletanja tradicionalnega in progresivnega bluegrassa mu je skozi vsa desetletja ustvarjanja kazala pot. Na posebnem radijskem koncertu v studiu 14 sta ga spremljala dobroist Mike Auldridge in kitarist Richard Bennett, gost večera pa je bil švicarski basist Markus Fritzsche. Želimo vam veliko glasbenih užitkov. Igrajo vam Jimmy Gaudreau in njegovi glasbeniki.
Čeprav skupina The Holmes Brothers slovi kot eno največjih sodobnih gospelovskih odkritij, segajo njeni začetki v petdeset let oddaljeno zgodovino, ko sta Sherman Holmes in njegov mlajši brat Wendell rodni Christchurch v Virginiji zamenjala za bleščeče luči newyorških nočnih klubov. Današnja zasedba skupine se je dokončno oblikovala pred dobrimi tridesetimi leti, ko se je bratoma Holmes pridružil bobnar Willie "Popsy" Dixon. Stran od glasbenih trendov in neobremenjena z željo po širšem komercialnem priznanju sta brata Holmes razvila svojevrsten zvok s prepoznavnimi bluesovskimi in gospelovskimi koreninami. Čvrsta ritmična osnova basista Shermana in bobnarja Popsyja je poudarjena z Wendellovimi nenavadnimi energičnimi kitarskimi soli, svoje instrumentalne spretnosti pa vsi trije nadgrajujejo z veličastno triglasno harmonijo. Wendellovi surovi in temačni kriki, Popsyjev angelski falsetto in Shermanov živahen bariton ustvarjajo naravno vokalno mešanico bluesa, soula in gospela. Sherman in Wendell Holmes sta se rodila in odraščala v Christchurchu v Virginiji, v "majhnem mestu z le dvema semaforjema", kot se rad pošali Sherman. Starši so bili učitelji, ljubezen do glasbe svojih sinov pa so spodbujali z učenjem klavirja, klarineta in trobente. "Nobenih kitar," pripoveduje Sherman v intervjuju z Janetom Webrom. "Bolj kot gospel smo igrali tradicionalno baptistično glasbo, himne, hvalnice in spirituale." Trio se je leta 1991 podal na turnejo po evropskih Womadovih festivalih, odmevni obisk stare celine pa so kot prvi ameriški glasbeniki okronali s snemanjem za založbo Real World Petra Gabriela. Album Jubilation je sijajna zbirka tradicionalnih ter izvirnih hvalnic in spiritualov različnih kultur. Bratje Holmes so s posebnim gospelovskim programom, znanim s plošče za Petra Gabriela, nastopili v Cankarjevem domu v Ljubljani. Prišli pa so tudi na posebno snemanje za Radio Slovenija. Wendell Holmes: kitara, akustični klavir in vokal Sherman Holmes: bas in vokal Popsy Dixon: bobni, tolkala in vokal
Čeprav skupina The Holmes Brothers slovi kot eno največjih sodobnih gospelovskih odkritij, segajo njeni začetki v petdeset let oddaljeno zgodovino, ko sta Sherman Holmes in njegov mlajši brat Wendell rodni Christchurch v Virginiji zamenjala za bleščeče luči newyorških nočnih klubov. Današnja zasedba skupine se je dokončno oblikovala pred dobrimi tridesetimi leti, ko se je bratoma Holmes pridružil bobnar Willie "Popsy" Dixon. Stran od glasbenih trendov in neobremenjena z željo po širšem komercialnem priznanju sta brata Holmes razvila svojevrsten zvok s prepoznavnimi bluesovskimi in gospelovskimi koreninami. Čvrsta ritmična osnova basista Shermana in bobnarja Popsyja je poudarjena z Wendellovimi nenavadnimi energičnimi kitarskimi soli, svoje instrumentalne spretnosti pa vsi trije nadgrajujejo z veličastno triglasno harmonijo. Wendellovi surovi in temačni kriki, Popsyjev angelski falsetto in Shermanov živahen bariton ustvarjajo naravno vokalno mešanico bluesa, soula in gospela. Sherman in Wendell Holmes sta se rodila in odraščala v Christchurchu v Virginiji, v "majhnem mestu z le dvema semaforjema", kot se rad pošali Sherman. Starši so bili učitelji, ljubezen do glasbe svojih sinov pa so spodbujali z učenjem klavirja, klarineta in trobente. "Nobenih kitar," pripoveduje Sherman v intervjuju z Janetom Webrom. "Bolj kot gospel smo igrali tradicionalno baptistično glasbo, himne, hvalnice in spirituale." Trio se je leta 1991 podal na turnejo po evropskih Womadovih festivalih, odmevni obisk stare celine pa so kot prvi ameriški glasbeniki okronali s snemanjem za založbo Real World Petra Gabriela. Album Jubilation je sijajna zbirka tradicionalnih ter izvirnih hvalnic in spiritualov različnih kultur. Bratje Holmes so s posebnim gospelovskim programom, znanim s plošče za Petra Gabriela, nastopili v Cankarjevem domu v Ljubljani. Prišli pa so tudi na posebno snemanje za Radio Slovenija. Wendell Holmes: kitara, akustični klavir in vokal Sherman Holmes: bas in vokal Popsy Dixon: bobni, tolkala in vokal
Trio Bluegrass Etc. - kitarist in mandolinist John Moore, bendžoist in goslač Dennis Caplinger in basist Wally Barnick - na koncertih zveni tako sveže, da nehote spominja na najboljše nastope Billa Monroeja in drugih velikanov bluegrassa. Glasba te odlične zasedbe je dosledno podrejena jasnim in strogim zahtevam bluegrassa. Izumitelj te razmeroma mlade zvrsti Bill Monroe je bil sijajen glasbenik; vedel je, da mora biti v bluegrassu navzoča popolna tehnika z veliko občutkov. Prav takšna pa je tudi glasbena vizija Johna Moora in njegovih prijateljev. Moorova kitara skoraj nikoli ni v ospredju, a njene strune zvenijo, kot bi nanje brenkal Riley Puckett ali kak drug kitarist iz zakotne hribovske vasice; nič manj razburljivo ni tudi virtuozno igranje drugih dveh glasbenikov. Glasba skupine Bluegrass Etc. je izjemno zanimiva tudi po vokalni plati - radi jo boste poslušali vsi, ki prisegate na ubrano petje skupine Crosby, Stills & Nash - in repertoarju pesmi, kot so: Oklahoma Borderline, October Rose, Jamaica Farewell in Ridin’ My Thumb To Mexico, ki se jim bluegrassovska zvočna preobleka še kako prilega. Trio Bluegrass Etc. je po mnenju navdušencev ena najboljših zasedb v današnjem bluegrassu, v glasbeni zvrsti, ki jo pri življenju ohranjajo tako karizmatični in vplivni glasbeniki, kot so dobroist Jerry Douglas, mandolinist David Grisman, banjoist Bela Fleck in kitarist David Grier. To bo še ena lepa priložnost za srečanje z mogoče najbolj hedonistično zvrstjo ameriške glasbe. Želimo vam prijetno poslušanje. Tonski mojster je bil Zoran Crnkovič, oddajo pa je pripravil Jane Weber. Igrajo vam John Moore in njegovi prijatelji iz skupine Bluegrass Etcetera.
Trio Bluegrass Etc. - kitarist in mandolinist John Moore, bendžoist in goslač Dennis Caplinger in basist Wally Barnick - na koncertih zveni tako sveže, da nehote spominja na najboljše nastope Billa Monroeja in drugih velikanov bluegrassa. Glasba te odlične zasedbe je dosledno podrejena jasnim in strogim zahtevam bluegrassa. Izumitelj te razmeroma mlade zvrsti Bill Monroe je bil sijajen glasbenik; vedel je, da mora biti v bluegrassu navzoča popolna tehnika z veliko občutkov. Prav takšna pa je tudi glasbena vizija Johna Moora in njegovih prijateljev. Moorova kitara skoraj nikoli ni v ospredju, a njene strune zvenijo, kot bi nanje brenkal Riley Puckett ali kak drug kitarist iz zakotne hribovske vasice; nič manj razburljivo ni tudi virtuozno igranje drugih dveh glasbenikov. Glasba skupine Bluegrass Etc. je izjemno zanimiva tudi po vokalni plati - radi jo boste poslušali vsi, ki prisegate na ubrano petje skupine Crosby, Stills & Nash - in repertoarju pesmi, kot so: Oklahoma Borderline, October Rose, Jamaica Farewell in Ridin’ My Thumb To Mexico, ki se jim bluegrassovska zvočna preobleka še kako prilega. Trio Bluegrass Etc. je po mnenju navdušencev ena najboljših zasedb v današnjem bluegrassu, v glasbeni zvrsti, ki jo pri življenju ohranjajo tako karizmatični in vplivni glasbeniki, kot so dobroist Jerry Douglas, mandolinist David Grisman, banjoist Bela Fleck in kitarist David Grier. To bo še ena lepa priložnost za srečanje z mogoče najbolj hedonistično zvrstjo ameriške glasbe. Želimo vam prijetno poslušanje. Tonski mojster je bil Zoran Crnkovič, oddajo pa je pripravil Jane Weber. Igrajo vam John Moore in njegovi prijatelji iz skupine Bluegrass Etcetera.
Neposredni prenos koncerta Jumbo Big Banda iz Gallusove dvorane Cankarjevega doma.
Neposredni prenos koncerta Jumbo Big Banda iz Gallusove dvorane Cankarjevega doma.
Jesenski niz koncertov ob 75-letnici Big Banda RTV Slovenija
Jesenski niz koncertov ob 75-letnici Big Banda RTV Slovenija
