Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Glasbena oddaja prinaša koncerte različnih glasbenih zvrsti s področja slovenske in svetovne popularne, jazzovske, tudi klasične glasbe.
Avtor: Jane Weber
V Sobotnem glasbenem večeru urednik Jane Weber poglobljeno analizira širok razpon glasbenih del, predvaja posnetke pomembnejših koncertov domače in tuje glasbene produkcije, prireja žive koncerte in ureja neposredne prenose. Ob sobotah ob 200.00 na Prvem.
V Sobotnem glasbenem večeru urednik Jane Weber poglobljeno analizira širok razpon glasbenih del, predvaja posnetke pomembnejših koncertov domače in tuje glasbene produkcije, prireja žive koncerte in ureja neposredne prenose. Ob sobotah ob 200.00 na Prvem.
Alan Lomax je bil eden največjih zbiralcev ljudske glasbe in dobitnik ameriškega državnega priznanja na področju umetnosti [Presidential Award for the Arts], njegov oče, John A. Lomax, pa je bil prvi opaznejši zbiralec ameriške ljudske glasbe. Sad njunega sodelovanja sta knjigi Our Singing Country ter Folksong USA, ki še danes sodita med najvznemirljivejše in najobsežnejše zbirke ameriških pesmi. O Lomaxu ste v naših oddajah že slišali, tokrat pa bo tekla beseda o terenskih posnetkih Alana Lomaxa iz leta 1959. Alan Lomax je zapustil Harvard in sledil očetu, ki je snemal glasbo ob reki Brazos in na zaporniških kmetijah, sam pa se je odpravil v North Woods in New Orleans, v Mehiko in na Haiti, prvi je preučeval britansko, špansko in italijansko popularno glasbo ter za založbo Columbia Records zbiral posnetke iz Svetovne knjižnice ljudske glasbe [World Library of Folk Music]. Že kot dvajsetletnik je prevzel arhive ljudskega izročila v Kongresni knjižnici. Sicer pa je pisal tudi scenarije za radio, produciral dokumentarne oddaje za domače in tuje radijske hiše, snemal plošče in baladne opere z novo generacijo pevcev folka, in mnogi izmed njih so uspeli prav zaradi sodelovanja z Lomaxom. Od leta 1950 je skoraj nepretrgoma delal za BBC; pošiljal jim je posnetke in ustvarjal ter pisal radijske programe in oddaje. Vabimo k poslušanju posnetkov, ki jih je Alan Lomax naredil leta 1959 za založbo Atlantic. Gre za ene prvih stereofonskih terenskih posnetkov v zgodovini etnomuzikologije. Želimo vam prijetno poslušanje.
Alan Lomax je bil eden največjih zbiralcev ljudske glasbe in dobitnik ameriškega državnega priznanja na področju umetnosti [Presidential Award for the Arts], njegov oče, John A. Lomax, pa je bil prvi opaznejši zbiralec ameriške ljudske glasbe. Sad njunega sodelovanja sta knjigi Our Singing Country ter Folksong USA, ki še danes sodita med najvznemirljivejše in najobsežnejše zbirke ameriških pesmi. O Lomaxu ste v naših oddajah že slišali, tokrat pa bo tekla beseda o terenskih posnetkih Alana Lomaxa iz leta 1959. Alan Lomax je zapustil Harvard in sledil očetu, ki je snemal glasbo ob reki Brazos in na zaporniških kmetijah, sam pa se je odpravil v North Woods in New Orleans, v Mehiko in na Haiti, prvi je preučeval britansko, špansko in italijansko popularno glasbo ter za založbo Columbia Records zbiral posnetke iz Svetovne knjižnice ljudske glasbe [World Library of Folk Music]. Že kot dvajsetletnik je prevzel arhive ljudskega izročila v Kongresni knjižnici. Sicer pa je pisal tudi scenarije za radio, produciral dokumentarne oddaje za domače in tuje radijske hiše, snemal plošče in baladne opere z novo generacijo pevcev folka, in mnogi izmed njih so uspeli prav zaradi sodelovanja z Lomaxom. Od leta 1950 je skoraj nepretrgoma delal za BBC; pošiljal jim je posnetke in ustvarjal ter pisal radijske programe in oddaje. Vabimo k poslušanju posnetkov, ki jih je Alan Lomax naredil leta 1959 za založbo Atlantic. Gre za ene prvih stereofonskih terenskih posnetkov v zgodovini etnomuzikologije. Želimo vam prijetno poslušanje.
Ameriški pevec in kitarist Eric Bibb velja za enega najboljših pevcev in izvajalcev akustičnega bluesa z močnim vplivom folka, ljudskih balad, spiritualov in podobne glasbe. Njegova kariera se razteza čez petdeset let. Doslej je nanizal več kot 30 studijskih albumov z različnimi zasedbami. Eric Bibb - pri nas je o njem največ pisal Zdenko Matoz v časniku Delo - je v Sloveniji prvič gostoval maja 2005 na sklepnem festivalu ob koncu prve sezone mednarodnega blues festivala pri Postojnski jami. Rodil se je leta 1951 v New Yorku, glasbeno kariero pa začel v Evropi. Glasba mu je bila dobesedno položena v zibelko, kajti oče Leon Bibb je bil pevec v gledališču in član newyorške folk scene v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Ericov stric je bil skladatelj in jazzovski pianist John Lewis iz zasedbe Modern Jazz Quartet, ki je pred desetletji nastopila tudi pri nas. Družinska prijatelja sta bila tudi znamenita borca za pravičnost in svobodo Pete Seger in Paul Robeson, ki je bil Ericov boter. Oba je ameriški režim preganjal zaradi njunega boja zoper družbene krivice. Ko je bil star sedem let, je Eric Bibb dobil prvo kitaro, ki je bila kovinska akustična kitara. Ker je odraščal s številnimi glasbenimi talenti, je od mnogih umetnikov prejemal nasvete. Ko je imel 11 let, se je z Bobom Dylanom pogovarjal o igranju kitare. Dylan mu je svetoval, naj igra preprosto in pozabi na vse tiste okraske. Vabljeni k poslušanju. Poleg igranja je bil zasvojen tudi s poslušanjem glasbe. Zato je včasih v svojih najstniških letih navidezno zbolel, da mu ni bilo treba v šolo. Ko se je domača hiša spraznila, pa je poslušal plošče - tako različne glasbenike, kot so Odetta, Joan Baez, New Lost City Ramblers, John Hurt, Big Bill Broonzy, Josh White, Huddie Ledbetter, Blind Willie Johnson in drugi.
Ameriški pevec in kitarist Eric Bibb velja za enega najboljših pevcev in izvajalcev akustičnega bluesa z močnim vplivom folka, ljudskih balad, spiritualov in podobne glasbe. Njegova kariera se razteza čez petdeset let. Doslej je nanizal več kot 30 studijskih albumov z različnimi zasedbami. Eric Bibb - pri nas je o njem največ pisal Zdenko Matoz v časniku Delo - je v Sloveniji prvič gostoval maja 2005 na sklepnem festivalu ob koncu prve sezone mednarodnega blues festivala pri Postojnski jami. Rodil se je leta 1951 v New Yorku, glasbeno kariero pa začel v Evropi. Glasba mu je bila dobesedno položena v zibelko, kajti oče Leon Bibb je bil pevec v gledališču in član newyorške folk scene v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Ericov stric je bil skladatelj in jazzovski pianist John Lewis iz zasedbe Modern Jazz Quartet, ki je pred desetletji nastopila tudi pri nas. Družinska prijatelja sta bila tudi znamenita borca za pravičnost in svobodo Pete Seger in Paul Robeson, ki je bil Ericov boter. Oba je ameriški režim preganjal zaradi njunega boja zoper družbene krivice. Ko je bil star sedem let, je Eric Bibb dobil prvo kitaro, ki je bila kovinska akustična kitara. Ker je odraščal s številnimi glasbenimi talenti, je od mnogih umetnikov prejemal nasvete. Ko je imel 11 let, se je z Bobom Dylanom pogovarjal o igranju kitare. Dylan mu je svetoval, naj igra preprosto in pozabi na vse tiste okraske. Vabljeni k poslušanju. Poleg igranja je bil zasvojen tudi s poslušanjem glasbe. Zato je včasih v svojih najstniških letih navidezno zbolel, da mu ni bilo treba v šolo. Ko se je domača hiša spraznila, pa je poslušal plošče - tako različne glasbenike, kot so Odetta, Joan Baez, New Lost City Ramblers, John Hurt, Big Bill Broonzy, Josh White, Huddie Ledbetter, Blind Willie Johnson in drugi.
Trio Bluegrass Etc. (kitarist in mandolinist John Moore, bendžoist in goslač Dennis Caplinger in basist Wally Barnick) na koncertih zveni tako sveže, da nehote spominja na najboljše nastope Billa Monroeja in drugih velikanov bluegrassa. Glasba te odlične zasedbe je dosledno podrejena jasnim in strogim zahtevam bluegrassa. Izumitelj te razmeroma mlade zvrsti, Bill Monroe, je bil sijajen glasbenik. Vedel je, da mora biti v bluegrassu navzoča popolna tehnika z veliko občutkov. Prav taka pa je tudi glasbena vizija Johna Moora in njegovih prijateljev. Moorova kitara skoraj nikoli ni v ospredju, a njene strune zvenijo, kot da bi nanje brenkal Riley Puckett ali kakšen drug kitarist iz zakotne hribovske vasice; nič manj razburljivo ni tudi virtuozno igranje drugih dveh glasbenikov. Glasba skupine Bluegrass Etc. je izjemno zanimiva tudi po vokalni plati. Radi jo boste poslušali vsi, ki prisegate na ubrano petje skupine Crosby, Stills & Nash, prinaša pa tudi privlačen repertoar pesmi, kot so: Oklahoma Borderline, Jamaica Farewell in Ridin’ My Thumb To Mexico, ki se jim bluegrassovska zvočna preobleka še kako prilega. Trio Bluegrass Etc. je po mnenju navdušencev in kritikov ena najboljših zasedb v današnjem bluegrassu, glasbeni zvrsti, ki jo pri življenju ohranjajo tako karizmatični in vplivni glasbeniki, kot so dobroist Jerry Douglas, mandolinist David Grisman, bendžoist Bela Fleck in kitarist David Grier. Oddaja, ki jo ponujamo, je lepa priložnost za srečanje z mogoče najbolj hedonistično zvrstjo ameriške glasbe. Igra vam trio Bluegrass Etc.
Trio Bluegrass Etc. (kitarist in mandolinist John Moore, bendžoist in goslač Dennis Caplinger in basist Wally Barnick) na koncertih zveni tako sveže, da nehote spominja na najboljše nastope Billa Monroeja in drugih velikanov bluegrassa. Glasba te odlične zasedbe je dosledno podrejena jasnim in strogim zahtevam bluegrassa. Izumitelj te razmeroma mlade zvrsti, Bill Monroe, je bil sijajen glasbenik. Vedel je, da mora biti v bluegrassu navzoča popolna tehnika z veliko občutkov. Prav taka pa je tudi glasbena vizija Johna Moora in njegovih prijateljev. Moorova kitara skoraj nikoli ni v ospredju, a njene strune zvenijo, kot da bi nanje brenkal Riley Puckett ali kakšen drug kitarist iz zakotne hribovske vasice; nič manj razburljivo ni tudi virtuozno igranje drugih dveh glasbenikov. Glasba skupine Bluegrass Etc. je izjemno zanimiva tudi po vokalni plati. Radi jo boste poslušali vsi, ki prisegate na ubrano petje skupine Crosby, Stills & Nash, prinaša pa tudi privlačen repertoar pesmi, kot so: Oklahoma Borderline, Jamaica Farewell in Ridin’ My Thumb To Mexico, ki se jim bluegrassovska zvočna preobleka še kako prilega. Trio Bluegrass Etc. je po mnenju navdušencev in kritikov ena najboljših zasedb v današnjem bluegrassu, glasbeni zvrsti, ki jo pri življenju ohranjajo tako karizmatični in vplivni glasbeniki, kot so dobroist Jerry Douglas, mandolinist David Grisman, bendžoist Bela Fleck in kitarist David Grier. Oddaja, ki jo ponujamo, je lepa priložnost za srečanje z mogoče najbolj hedonistično zvrstjo ameriške glasbe. Igra vam trio Bluegrass Etc.
Je najlepši šanson že napisan? To vprašanje si zastavljamo ob začetku novega Festivala slovenskega šansona, ki se po desetletju premora vrača na Prvi program Radia Slovenija. Izbranih 20 nastopajočih se predstavlja na dveh predizborih, na katerih bo strokovna žirija izbrala skupno 10 finalistov, ki bodo svoje šansone studijsko posneli in jih predstavili na sklepni prireditvi Festivala slovenskega šansona 2023, 28. oktobra v Rogaški Slatini. V prvem predizboru so s svojimi novimi šansoni nastopili: Tomaž Hostnik in Matija Krečič, Glas 'n' bas, Rade kvartet, Zajtrk, Smaal Tokk, Patricija Škof, Dimme in Pedenjpedi, Café Noisette, Gala trio in Ana Maria Mitić.
Je najlepši šanson že napisan? To vprašanje si zastavljamo ob začetku novega Festivala slovenskega šansona, ki se po desetletju premora vrača na Prvi program Radia Slovenija. Izbranih 20 nastopajočih se predstavlja na dveh predizborih, na katerih bo strokovna žirija izbrala skupno 10 finalistov, ki bodo svoje šansone studijsko posneli in jih predstavili na sklepni prireditvi Festivala slovenskega šansona 2023, 28. oktobra v Rogaški Slatini. V prvem predizboru so s svojimi novimi šansoni nastopili: Tomaž Hostnik in Matija Krečič, Glas 'n' bas, Rade kvartet, Zajtrk, Smaal Tokk, Patricija Škof, Dimme in Pedenjpedi, Café Noisette, Gala trio in Ana Maria Mitić.
Jesenski niz koncertov ob 75-letnici Big Banda RTV Slovenija
Jesenski niz koncertov ob 75-letnici Big Banda RTV Slovenija
