Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi in serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi in serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Morje in mi

V oddaji bomo raziskovali teme, povezane s pomorstvom. Še bolj se bomo posvetili vprašanjem varovanja in zaščite občutljivega slovenskega in svetovnega morskega in priobalnega okolja. Predvsem pa bomo pripovedovali zgodbe. Zgodbe ljudi, ki od morja živijo, ali pa so z njim tako ali drugače tesno povezani.

Avtor: Lea Širok

Zadnje

Morje in mi

Bodo ribiči še lovili v celotnem slovenskem morju, ki ga določa arbitraža?

20. 5. 2024

Slovenski ribiči so razočarani in zaskrbljeni zaradi odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je zavrnilo vseh 451 pritožb proti Hrvaški zaradi glob za ribolov v Piranskem zalivu. Skupna vsota kazni znaša 3,4 milijona evrov. Bojijo se, da bo Hrvaška začela izterjevati kazni, ki jih sami ne morejo plačati. Zato pričakujejo pomoč države. Če se državi ne dogovorita, poudarjajo, se bodo kazni nadaljevale. Zdaj bodo zato najprej razmislili, ali naj še odhajajo na ribolov v del morja, ki je Sloveniji pripadel po arbitražni razsodbi, a je Hrvaška ne priznava. Odločitev ESČP-ja ni razočarala le ribičev. Nad njo je ogorčena slovenska politika. Strokovnjaki mednarodnega prava pa izpostavljajo njena protislovja.

13 min

Slovenski ribiči so razočarani in zaskrbljeni zaradi odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je zavrnilo vseh 451 pritožb proti Hrvaški zaradi glob za ribolov v Piranskem zalivu. Skupna vsota kazni znaša 3,4 milijona evrov. Bojijo se, da bo Hrvaška začela izterjevati kazni, ki jih sami ne morejo plačati. Zato pričakujejo pomoč države. Če se državi ne dogovorita, poudarjajo, se bodo kazni nadaljevale. Zdaj bodo zato najprej razmislili, ali naj še odhajajo na ribolov v del morja, ki je Sloveniji pripadel po arbitražni razsodbi, a je Hrvaška ne priznava. Odločitev ESČP-ja ni razočarala le ribičev. Nad njo je ogorčena slovenska politika. Strokovnjaki mednarodnega prava pa izpostavljajo njena protislovja.

Morje in mi

Korlević: Človek je pritisnil na sprožilec podnebnih sprememb

13. 5. 2024

Človek ni sam povzročil podnebne krize, je pa s svojim delovanjem pritisnil na sprožilec, ki je razmere poslabšal, pravi profesor Korado Korlević, vodja zvezdarne v Višnjanu in ustanovitelj višnjanske astronomske šole. Na podnebne spremembe, pojasnjuje, prav tako vplivajo vesoljsko vreme, oziroma, vpliv Sončeve aktivnosti na geomagnetno polje Zemlje, pa tudi nihanje in vrtenje Zemljine osi. Verjame, da je posledice podnebnih sprememb mogoče ublažiti tudi z geoinženiringom. Ob vsem opozarja, da je v času velikih družbenih sprememb nujno sodelovati, ne pa se pasivno prepustiti potrošniškemu načinu življenja. V novi zvezdarni v Tićanu, nedaleč od Višnjana, ga je obiskala Lea Širok. Rdeča nit pogovora so bile prav podnebne spremembe in spopadanje z njimi.

22 min

Človek ni sam povzročil podnebne krize, je pa s svojim delovanjem pritisnil na sprožilec, ki je razmere poslabšal, pravi profesor Korado Korlević, vodja zvezdarne v Višnjanu in ustanovitelj višnjanske astronomske šole. Na podnebne spremembe, pojasnjuje, prav tako vplivajo vesoljsko vreme, oziroma, vpliv Sončeve aktivnosti na geomagnetno polje Zemlje, pa tudi nihanje in vrtenje Zemljine osi. Verjame, da je posledice podnebnih sprememb mogoče ublažiti tudi z geoinženiringom. Ob vsem opozarja, da je v času velikih družbenih sprememb nujno sodelovati, ne pa se pasivno prepustiti potrošniškemu načinu življenja. V novi zvezdarni v Tićanu, nedaleč od Višnjana, ga je obiskala Lea Širok. Rdeča nit pogovora so bile prav podnebne spremembe in spopadanje z njimi.

Morje in mi

Koprsko pristanišče vse bolj zeleno

6. 5. 2024

Tudi koprsko pristanišče postaja vse bolj zeleno. Na strehah skladišč generalnih tovorov so nedavno dokončali gradnjo ene največjih sončnih elektrarn na industrijskih objektih v državi. Po načrtih Luke Koper bodo z vsemi naložbami v sončne elektrarne v prihodnjih šestih letih pristanišču zagotovili več kot četrtino vse električne energije. Poleg tega je v Koper aprila priplula prva tovorna ladja, ki jo poganja utekočinjen zemeljski plin francoskega ladjarja CMA CGM. O zelenih in podnebnih ukrepih koprskega pristanišča podrobneje govorimo v tokratni oddaji.

13 min

Tudi koprsko pristanišče postaja vse bolj zeleno. Na strehah skladišč generalnih tovorov so nedavno dokončali gradnjo ene največjih sončnih elektrarn na industrijskih objektih v državi. Po načrtih Luke Koper bodo z vsemi naložbami v sončne elektrarne v prihodnjih šestih letih pristanišču zagotovili več kot četrtino vse električne energije. Poleg tega je v Koper aprila priplula prva tovorna ladja, ki jo poganja utekočinjen zemeljski plin francoskega ladjarja CMA CGM. O zelenih in podnebnih ukrepih koprskega pristanišča podrobneje govorimo v tokratni oddaji.

Morje in mi

Živa Cankar: Sredi oceana se zaveš, da si nič, le kapljica v morju

29. 4. 2024

V tokratni oddaji boste spoznali pomorščakinjo Živo Cankar. Zdaj je že več let zaposlena na Upravi za pomorstvo v Kopru, pred tem pa je na krovu trgovskih čezoceank preplula, tako rekoč, vse oceane. Najprej se je vkrcala kot kadetinja, na koncu je bila prva častnica krova. Desna roka kapitana. Kot pravi, je bila prva pot najdaljša. Na isti ladji je ostala 12 mesecev in 12 dni, se spominja. Živi ostajajo tudi spomini na trenutke, ko se med plovbo zaveš, da si zgolj kapljica v morju.

16 min

V tokratni oddaji boste spoznali pomorščakinjo Živo Cankar. Zdaj je že več let zaposlena na Upravi za pomorstvo v Kopru, pred tem pa je na krovu trgovskih čezoceank preplula, tako rekoč, vse oceane. Najprej se je vkrcala kot kadetinja, na koncu je bila prva častnica krova. Desna roka kapitana. Kot pravi, je bila prva pot najdaljša. Na isti ladji je ostala 12 mesecev in 12 dni, se spominja. Živi ostajajo tudi spomini na trenutke, ko se med plovbo zaveš, da si zgolj kapljica v morju.

Morje in mi

Ribištvo je bilo motor razvoja številnih gospodarskih dejavnosti Istre

22. 4. 2024

Tartinijev trg v Piranu je bil predzadnji letošnji aprilski vikend živahno središče soli, solinarjev in zgodovine solinarstva. Razlog za to je bil namreč že 20. Solinarski praznik, na katerem so letos z ozaveščanjem o pomenu varovanja okolja in ekološki naravnananosti tradicionalnih dejavnosti, kakršno je tudi solinarstvo, obeležili še Dan Zemlje, 22. april. Solinarstvo pa je bilo v preteklosti povezano tudi z ribištvom, slednje pa še z mnogimi drugimi dejavnostmi. Tudi o tem govorimo v tokratni oddaji Morje in mi, v katero je Lea Širok povabila dr. Nadjo Terčon iz Pomorskega muzeja. Predstavili bosta namreč ribiško zbirko, ki so je muzej prenovil ob svojem letošnjem 70. jubileju.

17 min

Tartinijev trg v Piranu je bil predzadnji letošnji aprilski vikend živahno središče soli, solinarjev in zgodovine solinarstva. Razlog za to je bil namreč že 20. Solinarski praznik, na katerem so letos z ozaveščanjem o pomenu varovanja okolja in ekološki naravnananosti tradicionalnih dejavnosti, kakršno je tudi solinarstvo, obeležili še Dan Zemlje, 22. april. Solinarstvo pa je bilo v preteklosti povezano tudi z ribištvom, slednje pa še z mnogimi drugimi dejavnostmi. Tudi o tem govorimo v tokratni oddaji Morje in mi, v katero je Lea Širok povabila dr. Nadjo Terčon iz Pomorskega muzeja. Predstavili bosta namreč ribiško zbirko, ki so je muzej prenovil ob svojem letošnjem 70. jubileju.

Morje in mi

Podmorniški konec tedna v Pivki

15. 4. 2024

Podjetje Sirio bo še naprej redno merilo globino morskega dna na območju koprskega pristanišča, kjer pristajajo vse večje ladje. Zaradi varnosti plovbe mora družba Luka Koper meritve opraviti vsako leto. O tem govorimo v tokratni oddaji, v kateri smo obiskali tudi Park vojaške zgodovine v Pivki. Tam je namreč potekal trinajsti Podmorniški vikend. Nekdanji podmorničarji so z obiskovalci delili spomine, ogledati pa si je bilo mogoče tudi notranjost našega doslej največjega policijskega čolna, P-111, ki so ga pred dvema letoma pripeljali v muzej in ga trenutno obnavljajo.

12 min

Podjetje Sirio bo še naprej redno merilo globino morskega dna na območju koprskega pristanišča, kjer pristajajo vse večje ladje. Zaradi varnosti plovbe mora družba Luka Koper meritve opraviti vsako leto. O tem govorimo v tokratni oddaji, v kateri smo obiskali tudi Park vojaške zgodovine v Pivki. Tam je namreč potekal trinajsti Podmorniški vikend. Nekdanji podmorničarji so z obiskovalci delili spomine, ogledati pa si je bilo mogoče tudi notranjost našega doslej največjega policijskega čolna, P-111, ki so ga pred dvema letoma pripeljali v muzej in ga trenutno obnavljajo.

Morje in mi

Kakšna bo obalna promenada Koper-Izola po preobrazbi?

8. 4. 2024

Kako so si arhitekti zamislili enotno ureditev obalne promenade med Koprom in Izolo, ki bi obenem ohranila njene naravne in kulturne danosti? Kaj so morali upoštevati pri načrtovanju? Kako preprečiti komercializacijo tega dela obale in ga ohraniti javnega? Kdaj bi koprska in izolska občina lahko dejansko začeli z urejanjem, za katerega računata tudi na državna sredstva? Odgovore smo poiskali v tokratni oddaji, v kateri podrobneje predstavljamo zmagovalno idejno zasnovo ljubljanskega Landstudia 015.

13 min

Kako so si arhitekti zamislili enotno ureditev obalne promenade med Koprom in Izolo, ki bi obenem ohranila njene naravne in kulturne danosti? Kaj so morali upoštevati pri načrtovanju? Kako preprečiti komercializacijo tega dela obale in ga ohraniti javnega? Kdaj bi koprska in izolska občina lahko dejansko začeli z urejanjem, za katerega računata tudi na državna sredstva? Odgovore smo poiskali v tokratni oddaji, v kateri podrobneje predstavljamo zmagovalno idejno zasnovo ljubljanskega Landstudia 015.

Morje in mi

Slovenski morski raziskovalci dejavni že od konca 19. stoletja

30. 3. 2024

Raziskovanje morja je na globalni ravni dobilo pospešek v 19. stoletju z odpravo britanske vojne dvojambornice Challenger. Zametke slovenske ustanove za morske raziskave smo po drugi svetovni vojni dobili v Kopru. A so bili naši raziskovalci dejavni že konec 19. in v začetku 20. stoletja. Sodelovali so na odpravah in na morski raziskovalni postaji v Trstu. Kdo so bili ti pionirji in kateri so mejniki raziskovanja morja pri nas? O tem pišeta dr. Alenka Malej in upokojeni profesor Jadran Faganeli v preglednem prispevku Zbornika za zgodovino naravoslovja in tehnike. Ob predstavitvi prenovljenega Zbornika v Kopru, ki je pri Slovenski matici znova izšel po več kot 20-letnem premoru, je Lea Širok avtorja tudi povabila v oddajo.

15 min

Raziskovanje morja je na globalni ravni dobilo pospešek v 19. stoletju z odpravo britanske vojne dvojambornice Challenger. Zametke slovenske ustanove za morske raziskave smo po drugi svetovni vojni dobili v Kopru. A so bili naši raziskovalci dejavni že konec 19. in v začetku 20. stoletja. Sodelovali so na odpravah in na morski raziskovalni postaji v Trstu. Kdo so bili ti pionirji in kateri so mejniki raziskovanja morja pri nas? O tem pišeta dr. Alenka Malej in upokojeni profesor Jadran Faganeli v preglednem prispevku Zbornika za zgodovino naravoslovja in tehnike. Ob predstavitvi prenovljenega Zbornika v Kopru, ki je pri Slovenski matici znova izšel po več kot 20-letnem premoru, je Lea Širok avtorja tudi povabila v oddajo.

Morje in mi

Morska oaza Piran, prva podvodna struktura za preučevanje možnosti trajnostne akvakulture

23. 3. 2024

Tudi v našem morju začenjamo preučevati možnosti za razvoj bolj trajnostne marikulture. To bo omogočila Morska oaza Piran, prva tovrstna podvodna struktura, ki je na območju školjčišč in ribogojnice v Seči, ki je že postavljena na globini 12 metrov. Petnadstropna betonska struktura je namreč pionirski projekt uvajanja večtrofične akvakulture. Gre za bolj naraven način pridelovanja morske hrane od zdajšnjega monokulturnega ribogojstva, saj na enem mestu gojijo več vrst organizmov, od rib do školjk in rastlin. Kot poudarjajo v Zavodu Yousee, se njihovo delo zdaj šele začenja. Prvi organizmi bodo novo trdno bivališče na muljastem dnu po pričakovanjih naselili zelo hitro. Kateri bodo, in kakšen bo širši vpliv podvodne umetne strukture, bo pokazal čas. Pri prvem tovrstnem opazovanju v našem morju, ki bo lahko večplastno, bo sodelovala Morska biološka postaja NIB Piran. Oddajo je pripravila Lea Širok.

13 min

Tudi v našem morju začenjamo preučevati možnosti za razvoj bolj trajnostne marikulture. To bo omogočila Morska oaza Piran, prva tovrstna podvodna struktura, ki je na območju školjčišč in ribogojnice v Seči, ki je že postavljena na globini 12 metrov. Petnadstropna betonska struktura je namreč pionirski projekt uvajanja večtrofične akvakulture. Gre za bolj naraven način pridelovanja morske hrane od zdajšnjega monokulturnega ribogojstva, saj na enem mestu gojijo več vrst organizmov, od rib do školjk in rastlin. Kot poudarjajo v Zavodu Yousee, se njihovo delo zdaj šele začenja. Prvi organizmi bodo novo trdno bivališče na muljastem dnu po pričakovanjih naselili zelo hitro. Kateri bodo, in kakšen bo širši vpliv podvodne umetne strukture, bo pokazal čas. Pri prvem tovrstnem opazovanju v našem morju, ki bo lahko večplastno, bo sodelovala Morska biološka postaja NIB Piran. Oddajo je pripravila Lea Širok.

Morje in mi

Varnost, trajnost, digitalizacija ostajajo prednostni cilji pomorstva

11. 3. 2024

Varnost na morju, trajnosten ladijski promet, razvoj koprskega pristanišča in nadaljnja digitalna preobrazba ostajajo prednostne naloge naše države. Pomemben mejnik zmanjševanja možnosti nesreč na morju bo vstop Slovenije v sistem nadzora plovbe, predvidoma leta 2026. Za zahtevna podvodna dela v koprskem pristanišču pa bo lahko potapljačem v pomoč tudi umetna inteligenca, ki jo v obliki prvega tovrstnega podvodnega drona razvija Fakulteta za pomorstvo in promet v Portorožu. To je nekaj poudarkov ob slovenskem Dnevu pomorstva, obeležujemo ga 7. marca, ki jih podrobneje predstavlja Lea Širok.

17 min

Varnost na morju, trajnosten ladijski promet, razvoj koprskega pristanišča in nadaljnja digitalna preobrazba ostajajo prednostne naloge naše države. Pomemben mejnik zmanjševanja možnosti nesreč na morju bo vstop Slovenije v sistem nadzora plovbe, predvidoma leta 2026. Za zahtevna podvodna dela v koprskem pristanišču pa bo lahko potapljačem v pomoč tudi umetna inteligenca, ki jo v obliki prvega tovrstnega podvodnega drona razvija Fakulteta za pomorstvo in promet v Portorožu. To je nekaj poudarkov ob slovenskem Dnevu pomorstva, obeležujemo ga 7. marca, ki jih podrobneje predstavlja Lea Širok.

Morje in mi

Franco Juri: Včasih imam občutek, da Pomorski muzej postaja slaba vest države in lokalnih oblasti

4. 3. 2024

Pomorski muzej Sergeja Mašere Piran letos praznuje 70 let delovanja. Jubilej bodo obeležili z več dogodki skozi vse leto. Prvi je bila predstavitev temeljito prenovljene zbirke o ribištvu. Visoka obletnica delovanja je tudi priložnost za razmislek o pomenu, ki ga ima pri nas edini tovrstni muzej za ohranjanje pomorske dediščine. O težavah, pa tudi o načrtih, med katerimi ostaja dolgoletna neizpolnjena želja, da bi Pomorski muzej dobil status ustanove nacionalnega pomena, se je Lea Širok pogovarjala z direktorjem Francom Jurijem.

18 min

Pomorski muzej Sergeja Mašere Piran letos praznuje 70 let delovanja. Jubilej bodo obeležili z več dogodki skozi vse leto. Prvi je bila predstavitev temeljito prenovljene zbirke o ribištvu. Visoka obletnica delovanja je tudi priložnost za razmislek o pomenu, ki ga ima pri nas edini tovrstni muzej za ohranjanje pomorske dediščine. O težavah, pa tudi o načrtih, med katerimi ostaja dolgoletna neizpolnjena želja, da bi Pomorski muzej dobil status ustanove nacionalnega pomena, se je Lea Širok pogovarjala z direktorjem Francom Jurijem.

Morje in mi

Piran z obnovo terasastih vrtov do večje podnebne odpornosti

23. 2. 2024

Piran nima prav veliko prostora za nove zelene površine. Vendar bodo te ključne za lajšanje življenja v vse bolj sušnih in pregretih poletjih. Znanstveniki, Pirančani, predstavniki občine, krajevne skupnosti, nevladnih organizacij in podjetniki so se po številnih pogovorih o mogočih ozelenitvah starega jedra odločili za obnovo zdaj degradiranega območja terasastih vrtov, stisnjenih med mesto in obokane zidove piranske cerkve. Zamisel je nastala v okviru delavnic živega laboratorija projekta SCORE, v katerega je poleg Pirana vključenih še devet evropskih mest. Vsa sledijo istemu cilju: povečati podnebno odpornost obmorskih mest s trajnostnimi ukrepi, ki najbolj ustrezajo določenemu lokalnemu okolju. Podrobneje pa v oddaji Morje in mi, ki jo je pripravila Lea Širok.

15 min

Piran nima prav veliko prostora za nove zelene površine. Vendar bodo te ključne za lajšanje življenja v vse bolj sušnih in pregretih poletjih. Znanstveniki, Pirančani, predstavniki občine, krajevne skupnosti, nevladnih organizacij in podjetniki so se po številnih pogovorih o mogočih ozelenitvah starega jedra odločili za obnovo zdaj degradiranega območja terasastih vrtov, stisnjenih med mesto in obokane zidove piranske cerkve. Zamisel je nastala v okviru delavnic živega laboratorija projekta SCORE, v katerega je poleg Pirana vključenih še devet evropskih mest. Vsa sledijo istemu cilju: povečati podnebno odpornost obmorskih mest s trajnostnimi ukrepi, ki najbolj ustrezajo določenemu lokalnemu okolju. Podrobneje pa v oddaji Morje in mi, ki jo je pripravila Lea Širok.

Morje in mi

Veslaški podvig Ane Žigić čez Atlantik

17. 2. 2024

Slovenka je v družbi treh deklet preveslala Atlantik. Ana Žigić, ki je po očetovi strani Slovenka, je tako prva naša državljanka, ki ji je uspela najtežja veslaška preizkušnja na svetu. Podobno pot je pred 12 leti opravil Marin Medak s še tremi sopotniki v 45 dneh, a dekleta so bila hitrejša, saj so potrebovala le 39 dni, 12 ur in 25 minut. O razburljivi avanturi, težkih pripravah in spogledovanju z Atlantikom je Ana spregovorila v tokratni oddaji. Urši Mravlje je povedala tudi, kaj je bilo najtežje in katera je bila njena prva misel, ko se je težka veslaška pot končala.

12 min

Slovenka je v družbi treh deklet preveslala Atlantik. Ana Žigić, ki je po očetovi strani Slovenka, je tako prva naša državljanka, ki ji je uspela najtežja veslaška preizkušnja na svetu. Podobno pot je pred 12 leti opravil Marin Medak s še tremi sopotniki v 45 dneh, a dekleta so bila hitrejša, saj so potrebovala le 39 dni, 12 ur in 25 minut. O razburljivi avanturi, težkih pripravah in spogledovanju z Atlantikom je Ana spregovorila v tokratni oddaji. Urši Mravlje je povedala tudi, kaj je bilo najtežje in katera je bila njena prva misel, ko se je težka veslaška pot končala.

Morje in mi

Koper, vse do 20. stoletja otok, praznuje 1500 let

12. 2. 2024

Koper je eno naših najstarejših mest. Letos praznuje 1500 let nastanka. Vse do dvajsetega stoletja je bil otok. Poseljen je bil že v predrimskem obdoju. Geostrateška obmorska lega v širšem prostoru severnega Jadrana, pomorska plovba in trgovina so ključi njegovega razvoja. Zaznamovale so ga številne menjave oblasti, obdobja gospodarskega in kulturnega razcveta ter usihanja. Menjaval je tudi imena: Aegida, Capris, Justinopolis, Caput Histrie, Capodistria ali Koper. Nekaj mejnikov razgibane zgodovine Kopra kot otoka, obmorskega mesta in pristanišča nam bo predstavil zgodovinar dr. Salvator Žitko. V oddajo Morje in mi ga je povabila Lea Širok.

17 min

Koper je eno naših najstarejših mest. Letos praznuje 1500 let nastanka. Vse do dvajsetega stoletja je bil otok. Poseljen je bil že v predrimskem obdoju. Geostrateška obmorska lega v širšem prostoru severnega Jadrana, pomorska plovba in trgovina so ključi njegovega razvoja. Zaznamovale so ga številne menjave oblasti, obdobja gospodarskega in kulturnega razcveta ter usihanja. Menjaval je tudi imena: Aegida, Capris, Justinopolis, Caput Histrie, Capodistria ali Koper. Nekaj mejnikov razgibane zgodovine Kopra kot otoka, obmorskega mesta in pristanišča nam bo predstavil zgodovinar dr. Salvator Žitko. V oddajo Morje in mi ga je povabila Lea Širok.

Morje in mi

Portorož je zaspal, kako ga prebuditi?

3. 2. 2024

Bi Portorož znova lahko postal središče zgolj petičnega turizma? Ta scenarij je malo verjeten. A tudi množični turizem ni prava pot, opozarjajo strokovnjaki. Dejstvo je, da je Portorož zaspal in nujno rabi nov razvojni trenutek. Kako pomemben je pri tem estetsko usklajen videz destinacije? Ali urejene kolesarske steze, plaže? Kaj pa ponudba gostincev, zdaj preplavljena s hitro hrano in turističnimi meniji. Kaj pogrešajo Portorožani? Kakšno strategijo načrtujejo pristojni? In katere so najbolj šibke točke turizma slovenske Istre na poti v trajnostno preobrazbo? Nekaj odgovorov je poiskala Lea Širok.

17 min

Bi Portorož znova lahko postal središče zgolj petičnega turizma? Ta scenarij je malo verjeten. A tudi množični turizem ni prava pot, opozarjajo strokovnjaki. Dejstvo je, da je Portorož zaspal in nujno rabi nov razvojni trenutek. Kako pomemben je pri tem estetsko usklajen videz destinacije? Ali urejene kolesarske steze, plaže? Kaj pa ponudba gostincev, zdaj preplavljena s hitro hrano in turističnimi meniji. Kaj pogrešajo Portorožani? Kakšno strategijo načrtujejo pristojni? In katere so najbolj šibke točke turizma slovenske Istre na poti v trajnostno preobrazbo? Nekaj odgovorov je poiskala Lea Širok.

Morje in mi

Škver Seča: izjemna dediščina brez uradnega upravljavca

29. 1. 2024

Škver v Seči je še edina obrtna ladjedelnica Severnega Jadrana, kjer na tradicionalen način popravljajo in gradijo manjše lesene barke. Mala ladjedelnica ob izlivu Jernejevega kanala v morje, ima dolgo in pisano zgodovino. Od leta 2004 je zaščitena kot kulturna dediščina. V njej se je ohranilo nekaj orodij celo iz 19. stoletja, medtem ko je elektriko dobila šele v drugi polovici 20. stoletja. Že več desetletij v njej deluje in ohranja tradicionalno ladjedelstvo Društvo ljubiteljev lesenih bark Bracera. Težava pa je, da za to nima urejene pravne podlage. Več o pomenu škvera, njegovi zgodovini in zahtevah piranske občine po ustrezni ureditvi razmerij pa v oddaji Morje in mi, ki jo je pripravila Lea Širok. Pozanimali smo se še, zakaj je območje Rta Seča tudi arheološko najdišče.

16 min

Škver v Seči je še edina obrtna ladjedelnica Severnega Jadrana, kjer na tradicionalen način popravljajo in gradijo manjše lesene barke. Mala ladjedelnica ob izlivu Jernejevega kanala v morje, ima dolgo in pisano zgodovino. Od leta 2004 je zaščitena kot kulturna dediščina. V njej se je ohranilo nekaj orodij celo iz 19. stoletja, medtem ko je elektriko dobila šele v drugi polovici 20. stoletja. Že več desetletij v njej deluje in ohranja tradicionalno ladjedelstvo Društvo ljubiteljev lesenih bark Bracera. Težava pa je, da za to nima urejene pravne podlage. Več o pomenu škvera, njegovi zgodovini in zahtevah piranske občine po ustrezni ureditvi razmerij pa v oddaji Morje in mi, ki jo je pripravila Lea Širok. Pozanimali smo se še, zakaj je območje Rta Seča tudi arheološko najdišče.

Morje in mi

Kriza v Rdečem morju: tovorne ladje po daljši in dražji poti v Evropo

22. 1. 2024

Za tovorne ladje z Daljnega Vzhoda je krajša pot v Sredozemlje in Evropo skozi Sueški prekop vse bolj nevarna. Od sredine novembra so namreč vse pogostejša tarča brezpilotnih in raketnih napadov. Izvaja jih jemensko uporniško gibanje hutijevcev v znak solidarnosti s Palestinci v Gazi, kjer že več kot tri mesece poteka neusmiljena izraelska povračilna ofenziva. Ladjarji se zato odločajo za daljšo, a varnejšo pot okrog afriškega polotoka. Zamik pri dostavi tovora zaznavajo tudi v koprskem pristanišču, cene voznin so zrastle za 300 odstotkov. Več o trenutnem dogajanju v mednarodnem pomorskem prometu govorimo v današnji oddaji Morje in mi, v katero je Lea Širok povabila strokovnjaka za logistiko Igorja Jakomina.

14 min

Za tovorne ladje z Daljnega Vzhoda je krajša pot v Sredozemlje in Evropo skozi Sueški prekop vse bolj nevarna. Od sredine novembra so namreč vse pogostejša tarča brezpilotnih in raketnih napadov. Izvaja jih jemensko uporniško gibanje hutijevcev v znak solidarnosti s Palestinci v Gazi, kjer že več kot tri mesece poteka neusmiljena izraelska povračilna ofenziva. Ladjarji se zato odločajo za daljšo, a varnejšo pot okrog afriškega polotoka. Zamik pri dostavi tovora zaznavajo tudi v koprskem pristanišču, cene voznin so zrastle za 300 odstotkov. Več o trenutnem dogajanju v mednarodnem pomorskem prometu govorimo v današnji oddaji Morje in mi, v katero je Lea Širok povabila strokovnjaka za logistiko Igorja Jakomina.

Morje in mi

Vile simbol turističnega razcveta Portoroža

15. 1. 2024

Portorož je kot pomembno letoviško središče zaživel v času Avstro-Ogrske. Leta 1897 je uradno postal zdraviliški kraj. Kmalu se je povečalo povpraševanje po nastanitvah. Gradnja vil, hotelov in drugih turističnih objektov je postala nepogrešljiv del razvoja kraja. Skozi čas so vile doživljaje preobrazbe, lastniki so spreminjali njihovo namembnost ali jih celo rušili. Njihove zgodbe se ohranjajo v arhitekturnih načrtih, ki so trenutno na ogled na razstavi piranske enote Pokrajinskega arhiva Koper z naslovom Vile kot arhitekturna dediščina turističnega razcveta Portoroža. Nekaj zgodb v oddaji predstavlja Lea Širok.

15 min

Portorož je kot pomembno letoviško središče zaživel v času Avstro-Ogrske. Leta 1897 je uradno postal zdraviliški kraj. Kmalu se je povečalo povpraševanje po nastanitvah. Gradnja vil, hotelov in drugih turističnih objektov je postala nepogrešljiv del razvoja kraja. Skozi čas so vile doživljaje preobrazbe, lastniki so spreminjali njihovo namembnost ali jih celo rušili. Njihove zgodbe se ohranjajo v arhitekturnih načrtih, ki so trenutno na ogled na razstavi piranske enote Pokrajinskega arhiva Koper z naslovom Vile kot arhitekturna dediščina turističnega razcveta Portoroža. Nekaj zgodb v oddaji predstavlja Lea Širok.

Morje in mi

Krajinski park Strunjan bodo razširili

8. 1. 2024

Podnebne spremembe in čezmerni turizem narekujejo učinkovito in dejavno varovanje zaščitenih območij. V Krajinskem parku Strunjan so v zadnjem letu in pol vložili slabega pol milijona evrov, s katerimi so izboljšali stanje občutljivega ekosistema in oživili del kulturne krajine. Uravnali so dotok vode v morski laguni Stjuža, ki ga je dvig morske gladine spravil iz ravnovesja. Pot med Belvederjem in Belimi skalami so obogatili z obnovljeno kažeto v tradicionalni suhozidni gradnji. Obenem hitijo s pripravo strokovnih podlag za širitev zavarovanega območja. Načrte za soočanje z izzivi podnebne krize in za zmanjševanje pritiska množičnega turizma v tokratni oddaji Morje in mi predstavlja Lea Širok, ki je k pogovoru povabila direktorja Krajinskega parka Strunjan Marka Starmana.

15 min

Podnebne spremembe in čezmerni turizem narekujejo učinkovito in dejavno varovanje zaščitenih območij. V Krajinskem parku Strunjan so v zadnjem letu in pol vložili slabega pol milijona evrov, s katerimi so izboljšali stanje občutljivega ekosistema in oživili del kulturne krajine. Uravnali so dotok vode v morski laguni Stjuža, ki ga je dvig morske gladine spravil iz ravnovesja. Pot med Belvederjem in Belimi skalami so obogatili z obnovljeno kažeto v tradicionalni suhozidni gradnji. Obenem hitijo s pripravo strokovnih podlag za širitev zavarovanega območja. Načrte za soočanje z izzivi podnebne krize in za zmanjševanje pritiska množičnega turizma v tokratni oddaji Morje in mi predstavlja Lea Širok, ki je k pogovoru povabila direktorja Krajinskega parka Strunjan Marka Starmana.

Morje in mi

Vse je bilo težje kot biti ribič

1. 1. 2024

Tokrat vas bomo popeljali v svet ribiča Mirča. Njegova življenjska zgodba ni bila enostavna. Nasprotno. Na kopnem je doživel številne pretrese in razočaranja. Morje pa je bilo zanj vseskozi oaza miru in svobode. Ribičevo življenje je scenarist, snemalec in režiser Remigio Grižonič zajel v dveh dokumentarnih filmih, ki pred gledalca razgrneta življenje ribiča Mirča, ki je danes našel svojo srečo na morju. Uspel si je kupiti barko in si tako izpolnil svojo največjo željo. Z avtorjem filmov se je pogovarjala Vesna Potočar Godnič.

12 min

Tokrat vas bomo popeljali v svet ribiča Mirča. Njegova življenjska zgodba ni bila enostavna. Nasprotno. Na kopnem je doživel številne pretrese in razočaranja. Morje pa je bilo zanj vseskozi oaza miru in svobode. Ribičevo življenje je scenarist, snemalec in režiser Remigio Grižonič zajel v dveh dokumentarnih filmih, ki pred gledalca razgrneta življenje ribiča Mirča, ki je danes našel svojo srečo na morju. Uspel si je kupiti barko in si tako izpolnil svojo največjo željo. Z avtorjem filmov se je pogovarjala Vesna Potočar Godnič.

Morje in mi

Vsak val ima svoj veter

25. 12. 2023

Za nas, prebivalce Jadrana, so imena vetrov, kot so burja, maestral, lebič nekaj povsem običajnega. Vendar je to posebnost Sredozemlja. Na severu Evrope ima namreč veter ime le po smeri, od koder piha. Tradicija v Sredozemlju izvira iz antike, ko so vetrovi bili poosebljeni v bogove, z vsemi človeškimi lastnostmi vred. Ohranjala se je med prebivalci sredozemskih obal, a tudi v književnosti. K razmišljanju o vetrovih skozi pesniške verze starih mojstrov, od Vergila do Danteja, Petrarke in Ariosta nas vabi knjižica Vetrovi na Jadranu. Podpisujeta jo Bojan Bujić in Mira Ličen. V tokratni oddaji pa jo predstavlja Lea Širok, ki je k pogovoru povabila še jadralca, olimpionika in pesnika Karla Hmeljaka ter raziskovalca tradicionalnega pomorstva Slobodana Simiča Simeta.

17 min

Za nas, prebivalce Jadrana, so imena vetrov, kot so burja, maestral, lebič nekaj povsem običajnega. Vendar je to posebnost Sredozemlja. Na severu Evrope ima namreč veter ime le po smeri, od koder piha. Tradicija v Sredozemlju izvira iz antike, ko so vetrovi bili poosebljeni v bogove, z vsemi človeškimi lastnostmi vred. Ohranjala se je med prebivalci sredozemskih obal, a tudi v književnosti. K razmišljanju o vetrovih skozi pesniške verze starih mojstrov, od Vergila do Danteja, Petrarke in Ariosta nas vabi knjižica Vetrovi na Jadranu. Podpisujeta jo Bojan Bujić in Mira Ličen. V tokratni oddaji pa jo predstavlja Lea Širok, ki je k pogovoru povabila še jadralca, olimpionika in pesnika Karla Hmeljaka ter raziskovalca tradicionalnega pomorstva Slobodana Simiča Simeta.

Morje in mi

Propadajočo dediščino solin lahko reši le oživitev solinarske dejavnosti

18. 12. 2023

Kako ohraniti izjemno dediščino našega solinarstva in kulturno krajino, ki si jo v opuščenem delu Sečoveljskih solin, Fontaniggiah, nezadržno prisvaja narava? Prvi korak bi lahko bila obnova solinarskih hišk, ki bi jim zagotovila trajnostno oskrbo s pitno vodo in električno energijo. Nekaj idejnih rešitev so zasnovali študenti Fakultete za pomorstvo in promet ter še štirih fakultet ljubljanske univerze. Prav bodo prišle tudi Pomorskemu muzeju. Na eno od hiš Muzeja solinarstva namerava postaviti streho s fotovoltaičnimi strešniki, prvo tovrstno pri nas. Na Zavodu za varstvo kulturne dediščine ob vsem izpostavljajo, da lahko propadajočo dediščino solin, reši le oživitev solinarske dejavnosti.

14 min

Kako ohraniti izjemno dediščino našega solinarstva in kulturno krajino, ki si jo v opuščenem delu Sečoveljskih solin, Fontaniggiah, nezadržno prisvaja narava? Prvi korak bi lahko bila obnova solinarskih hišk, ki bi jim zagotovila trajnostno oskrbo s pitno vodo in električno energijo. Nekaj idejnih rešitev so zasnovali študenti Fakultete za pomorstvo in promet ter še štirih fakultet ljubljanske univerze. Prav bodo prišle tudi Pomorskemu muzeju. Na eno od hiš Muzeja solinarstva namerava postaviti streho s fotovoltaičnimi strešniki, prvo tovrstno pri nas. Na Zavodu za varstvo kulturne dediščine ob vsem izpostavljajo, da lahko propadajočo dediščino solin, reši le oživitev solinarske dejavnosti.

Morje in mi

Znanja za soočanje s podnebno krizo je dovolj, zdaj je čas za ukrepanje

11. 12. 2023

Sredozemske države bodo s prihodnjim letom začele zmanjševati onesnaženje s plastiko. Leta 2025 bo celotno Sredozemlje omejilo izpuste žveplovega dioksida iz pomorskega prometa. Prav tako bodo omejili pozidave v stometrskem priobalnem pasu. Čez sedem let bo zaščitena tretjina morskih območij, kar je pomembno za zaustavitev zaskrbljujočega upadanja biotske pestrosti. Po načelu od izvira do morja bo Sredozemlje, vključno s Podonavjem, celovito upravljalo z vodami. V odločanju o prilagajanju podnebni krizi in trajnostnemu razvoju regije bodo aktivno sodelovali mladi. To so zaveze, ki so jih države pogodbenice Barcelonske konvencije sprejele na 23. zasedanju zasedanju v Portorožu, ki se je letos odvijalo med 5.in 8.decembrom, in bodo usmerjale delo predsedovanja Slovenije v letih 2024 in 2025. Več o zasedanju, katerega glavni poudarek je bil - od dogovorov k dejanjem, pa v tokratni oddaji.

16 min

Sredozemske države bodo s prihodnjim letom začele zmanjševati onesnaženje s plastiko. Leta 2025 bo celotno Sredozemlje omejilo izpuste žveplovega dioksida iz pomorskega prometa. Prav tako bodo omejili pozidave v stometrskem priobalnem pasu. Čez sedem let bo zaščitena tretjina morskih območij, kar je pomembno za zaustavitev zaskrbljujočega upadanja biotske pestrosti. Po načelu od izvira do morja bo Sredozemlje, vključno s Podonavjem, celovito upravljalo z vodami. V odločanju o prilagajanju podnebni krizi in trajnostnemu razvoju regije bodo aktivno sodelovali mladi. To so zaveze, ki so jih države pogodbenice Barcelonske konvencije sprejele na 23. zasedanju zasedanju v Portorožu, ki se je letos odvijalo med 5.in 8.decembrom, in bodo usmerjale delo predsedovanja Slovenije v letih 2024 in 2025. Več o zasedanju, katerega glavni poudarek je bil - od dogovorov k dejanjem, pa v tokratni oddaji.

Morje in mi

Obale Sredozemlja na udaru pospešene erozije

4. 12. 2023

Zakaj se dogaja, da ponekod v Sredozemlju morje dobesedno pospešeno požira dele obal? In kdo lahko vpliva na spremembe, ki naj prebivalcem Sredozemlja zagotovijo zeleno in na podnebno krizo odporno prihodnost? Odgovor na ta in še mnoga druga pereča vprašanja iščejo znanstveniki, naravovarstveniki in odločevalci iz 14 držav in 69 ustanov severnega Sredozemlja. Na srečanju v Piranu, ki ga je nedavno gostila Morska biološka postaja NIB, se je z nekaterimi znanstvenicami in predstavniki izobraževalnih ustanov pogovarjala Lea Širok.

18 min

Zakaj se dogaja, da ponekod v Sredozemlju morje dobesedno pospešeno požira dele obal? In kdo lahko vpliva na spremembe, ki naj prebivalcem Sredozemlja zagotovijo zeleno in na podnebno krizo odporno prihodnost? Odgovor na ta in še mnoga druga pereča vprašanja iščejo znanstveniki, naravovarstveniki in odločevalci iz 14 držav in 69 ustanov severnega Sredozemlja. Na srečanju v Piranu, ki ga je nedavno gostila Morska biološka postaja NIB, se je z nekaterimi znanstvenicami in predstavniki izobraževalnih ustanov pogovarjala Lea Širok.

Morje in mi

Kanček Daljnega Vzhoda v zbirkah pomorščakov

27. 11. 2023

Slovenski pomorščaki so daljni Kitajsko in Japonsko lahko spoznavali že v drugi polovici 19. stoletja. Večinoma kot pripadniki avstro-ogrske vojne mornarice, v kateri so služili vse do konca prve svetovne vojne leta 1918. Iz oddaljenih in, prebivalcem takratnega slovenskega etničnega prostora, tako rekoč neznanih dežel in kultur Vzhodne Azije so prinašali spominke zase, za svoje sorodnike in tudi za prodajo. Zgodbe teh predmetov so večplastne, njihove pripovedi pa odstira razstava Kanček Daljnega Vzhoda v Pomorskem muzeju v Piranu, ki jo Lea Širok predstavlja v oddaji.

16 min

Slovenski pomorščaki so daljni Kitajsko in Japonsko lahko spoznavali že v drugi polovici 19. stoletja. Večinoma kot pripadniki avstro-ogrske vojne mornarice, v kateri so služili vse do konca prve svetovne vojne leta 1918. Iz oddaljenih in, prebivalcem takratnega slovenskega etničnega prostora, tako rekoč neznanih dežel in kultur Vzhodne Azije so prinašali spominke zase, za svoje sorodnike in tudi za prodajo. Zgodbe teh predmetov so večplastne, njihove pripovedi pa odstira razstava Kanček Daljnega Vzhoda v Pomorskem muzeju v Piranu, ki jo Lea Širok predstavlja v oddaji.

Morje in mi

Pietro Coppo Izolo postavil na zemljevid svetovne kartografije

20. 11. 2023

Prvi poskus svetovnega atlasa je pred petsto leti nastal v Izoli. V začetku 16. stoletja ga je izdelal Benečan Pietro Coppo, humanist, kartograf in takrat ugledni meščan Izole. Na zemljevid njemu znanega sveta je že vrisal tudi novi svet, Ameriko, do katere je Krištof Kolumb priplul leta 1492. Prav tako je prvi zemljevid dobila Istra, na katerem je med drugim lepo vidno, da sta bila Koper in Izola takrat še otoški mesti. Ta izjemen dokument, z imenom Piranski kodeks Pietra Coppa, hrani piranski pomorski muzej, do 3. decembra pa si ga zdaj lahko ogledamo v Narodnem muzeju Slovenije, na razstavi desetih najbolj pomembnih dokumentov naše države, uvrščenih na nacionalno UNESCO listo Spomin Slovenije. Več o Pietru Coppu, njegovem delu in času, v katerem je Piranski kodeks nastal, pa v tokratni oddaji. Pripravila jo je Lea Širok.

16 min

Prvi poskus svetovnega atlasa je pred petsto leti nastal v Izoli. V začetku 16. stoletja ga je izdelal Benečan Pietro Coppo, humanist, kartograf in takrat ugledni meščan Izole. Na zemljevid njemu znanega sveta je že vrisal tudi novi svet, Ameriko, do katere je Krištof Kolumb priplul leta 1492. Prav tako je prvi zemljevid dobila Istra, na katerem je med drugim lepo vidno, da sta bila Koper in Izola takrat še otoški mesti. Ta izjemen dokument, z imenom Piranski kodeks Pietra Coppa, hrani piranski pomorski muzej, do 3. decembra pa si ga zdaj lahko ogledamo v Narodnem muzeju Slovenije, na razstavi desetih najbolj pomembnih dokumentov naše države, uvrščenih na nacionalno UNESCO listo Spomin Slovenije. Več o Pietru Coppu, njegovem delu in času, v katerem je Piranski kodeks nastal, pa v tokratni oddaji. Pripravila jo je Lea Širok.

Morje in mi

Morigenos akademija bo zaživela v Centru o delfinih v Piranu

13. 11. 2023

Delfin Morigenos, njegovo ime pomeni "rojen v morju", je bil prvič opažen v slovenskem morju pred dvajsetimi leti. Popisali so ga raziskovalci istoimenskega društva, ki od ustanovitve izvaja več projektov na področju znanstvenega raziskovanja, izobraževanja, ozaveščanja javnosti ter varstva morskega okolja. To so teme, ki jih ob sodelovanju s šolami prinašajo med učence in dijake, za katere prihodnje leto v prostorih Centra delfinov v Piranu načrtujejo Morigenos akademijo. V ospredju srečanj med mladimi bodo raziskovanja, ohranjanje biotske raznovrstnosti in umetna inteligenca, boste slišali v tokratni oddaji, ki jo je pripravila Tjaša Lotrič.

12 min

Delfin Morigenos, njegovo ime pomeni "rojen v morju", je bil prvič opažen v slovenskem morju pred dvajsetimi leti. Popisali so ga raziskovalci istoimenskega društva, ki od ustanovitve izvaja več projektov na področju znanstvenega raziskovanja, izobraževanja, ozaveščanja javnosti ter varstva morskega okolja. To so teme, ki jih ob sodelovanju s šolami prinašajo med učence in dijake, za katere prihodnje leto v prostorih Centra delfinov v Piranu načrtujejo Morigenos akademijo. V ospredju srečanj med mladimi bodo raziskovanja, ohranjanje biotske raznovrstnosti in umetna inteligenca, boste slišali v tokratni oddaji, ki jo je pripravila Tjaša Lotrič.

Morje in mi

Praznina in odprtost morja: bistveni kakovosti promenade med Koprom in Izolo

6. 11. 2023

Praznina in odprtost morja sta pomembni kakovosti obalne promenade med Koprom in Izolo. Na tem odseku imamo tudi naš edini travnik pozejdonke. Tu sta še stoletni drevored pinij in arheološko območje Viližan. To so edinstvene naravne danosti in kulturne vrednote naše obale. Še pred šestimi leti je bila nekdanja regionalna cesta polna vozil, danes so na njej rekreativci, kolesarji, sprehajalci, poleti tudi kopalci. Na dveh točkah imajo na voljo sanitarije, tuše, klopi, urejene dostope do morja. Kljub temu nameravata sosednji občini ta 3 in pol kilometre dolg odsek še naprej urejati. Kaj bosta morali pri tem upoštevati in za katere naravovarstvene pogoje ne sme biti nobenih morebitnih obvozov, pa v tokratni oddaji preverja Lea Širok.

13 min

Praznina in odprtost morja sta pomembni kakovosti obalne promenade med Koprom in Izolo. Na tem odseku imamo tudi naš edini travnik pozejdonke. Tu sta še stoletni drevored pinij in arheološko območje Viližan. To so edinstvene naravne danosti in kulturne vrednote naše obale. Še pred šestimi leti je bila nekdanja regionalna cesta polna vozil, danes so na njej rekreativci, kolesarji, sprehajalci, poleti tudi kopalci. Na dveh točkah imajo na voljo sanitarije, tuše, klopi, urejene dostope do morja. Kljub temu nameravata sosednji občini ta 3 in pol kilometre dolg odsek še naprej urejati. Kaj bosta morali pri tem upoštevati in za katere naravovarstvene pogoje ne sme biti nobenih morebitnih obvozov, pa v tokratni oddaji preverja Lea Širok.

Morje in mi

Mladi pomorščaki s stoletno jadrnico po Severnem morju

30. 10. 2023

S prakse po Severnem morju se je nedavno vrnila skupina bodočih pomorščakinj in pomorščakov, ki obiskujejo 2. in 3. letnik programa plovbni tehnik srednje pomorske šole v Portorožu. Spremljal jih je učitelj strokovnih predmetov Goran Topič. Dva tedna so na tradicionalni dvojambornici Catherina kot posadka kapitana Wessla urili veščine plovbe z jadri in motorjem. Opravljali so tudi vsa ostala dela: od čiščenja palube do pospravljanja notranjih prostorov ladje in pomoči v kuhinji. Nekaj časa je bilo tudi za bolj sproščen obisk pristaniških mest, kjer so se privezali. Več pa so nam povedali v tokratni oddaji Morje in mi, ki jo je pripravila Lea Širok.

11 min

S prakse po Severnem morju se je nedavno vrnila skupina bodočih pomorščakinj in pomorščakov, ki obiskujejo 2. in 3. letnik programa plovbni tehnik srednje pomorske šole v Portorožu. Spremljal jih je učitelj strokovnih predmetov Goran Topič. Dva tedna so na tradicionalni dvojambornici Catherina kot posadka kapitana Wessla urili veščine plovbe z jadri in motorjem. Opravljali so tudi vsa ostala dela: od čiščenja palube do pospravljanja notranjih prostorov ladje in pomoči v kuhinji. Nekaj časa je bilo tudi za bolj sproščen obisk pristaniških mest, kjer so se privezali. Več pa so nam povedali v tokratni oddaji Morje in mi, ki jo je pripravila Lea Širok.

Morje in mi

Miroslav Pahor: Vse poti vodijo na morje

23. 10. 2023

Dobre pomorščake je reba iskati v hribih, torej v zaledju, je zgolj ena od misli dr. Miroslava Pahorja, utemeljitelja zgodovine slovenskega pomorstva, naše pomorske identitete in pomorske muzeologije pri nas. Bil je prvi ravnatelj Pomorskega muzeja Sergeja Mašere Piran, ki ga je tudi zasnoval. V njegovo središče pa ni postavil ladje, temveč človeka-pomorščaka. O njegovem obširnem delu priča pravkar izdana monografija v dveh zvezkih, z naslovoma Vse potijo vodijo na morje in Morje je vedelo - zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini. Nastala je v sodelovanju Univerze na Primorskem in Pomorskega muzeja. Več o Miroslavu Pahorju, izjemnem raziskovalcu naše pomorske zgodovine in življenja ljudi, povezanih z morjem, pa v tokratni oddaji, ki jo je pripravila Lea Širok.

15 min

Dobre pomorščake je reba iskati v hribih, torej v zaledju, je zgolj ena od misli dr. Miroslava Pahorja, utemeljitelja zgodovine slovenskega pomorstva, naše pomorske identitete in pomorske muzeologije pri nas. Bil je prvi ravnatelj Pomorskega muzeja Sergeja Mašere Piran, ki ga je tudi zasnoval. V njegovo središče pa ni postavil ladje, temveč človeka-pomorščaka. O njegovem obširnem delu priča pravkar izdana monografija v dveh zvezkih, z naslovoma Vse potijo vodijo na morje in Morje je vedelo - zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini. Nastala je v sodelovanju Univerze na Primorskem in Pomorskega muzeja. Več o Miroslavu Pahorju, izjemnem raziskovalcu naše pomorske zgodovine in življenja ljudi, povezanih z morjem, pa v tokratni oddaji, ki jo je pripravila Lea Širok.

Morje in mi

Za gradnje v morju že uprabljajo tudi ekobeton

16. 10. 2023

Beton je glavni gradbeni material tudi v morju. Več kot sedemdeset odstotkov pristanišč, protipoplavnih zaščit, obal in druge morske infrastrukture po vsem svetu je zgrajenih prav iz betona. Vendar je morskemu okolju škodljiv. Njegove gladke površine preprečujejo vnovično naselitev lokalnih morskih organizmov in tako siromašijo biotsko raznovrstnost. Neugodna za morsko življenje je tudi ph vrednost betona. So rešitev lahko okolju prijaznejši betoni, ki jih strokovnjaki in podjetja že vrsto let razvijajo, preskušajo in ponekod tudi že uporabljajo? Naravovarstveniki izpostavljajo, da so takšni materiali dobrodošli, še posebej pri nujnih posegih v morje, a je tudi pred uporabo tovrstnih betonov nujno preveriti, kako bi se tako zasnovan material obnesel v posameznem lokalnem morskem okolju.

18 min

Beton je glavni gradbeni material tudi v morju. Več kot sedemdeset odstotkov pristanišč, protipoplavnih zaščit, obal in druge morske infrastrukture po vsem svetu je zgrajenih prav iz betona. Vendar je morskemu okolju škodljiv. Njegove gladke površine preprečujejo vnovično naselitev lokalnih morskih organizmov in tako siromašijo biotsko raznovrstnost. Neugodna za morsko življenje je tudi ph vrednost betona. So rešitev lahko okolju prijaznejši betoni, ki jih strokovnjaki in podjetja že vrsto let razvijajo, preskušajo in ponekod tudi že uporabljajo? Naravovarstveniki izpostavljajo, da so takšni materiali dobrodošli, še posebej pri nujnih posegih v morje, a je tudi pred uporabo tovrstnih betonov nujno preveriti, kako bi se tako zasnovan material obnesel v posameznem lokalnem morskem okolju.

Morje in mi

Nika Solce poje s kiti

9. 10. 2023

Mala bela čaplja je naslov nove glasbeno pravljične predstave vsestranske umetnice, lutkarice in pevke, Nike Solce. Mala bela čaplja je kraljica močvirja, prinaša sporočilo o nujnem sodelovanju z naravo, pojasnjuje avtorica. Naključno srečanje s to ptico na ankaranskem slanem travniku ji je znova odprlo pot do globljega stika z naravo, a tudi do novih ustvarjalnih vrenj. Zadnja leta s fotografskim aparatom veliko časa preživi v družbi ptic, predvsem na obali med koprskim pristaniščem in Sveto Katarino v Ankaranu. Pri tem jo zanima prav povezovanje z naravo, pticami, a tudi z morskimi prebivalci. Na španskem otoku Tenerife je letos pela tudi kitom. Več o svojem delu, načrtih in iskanju stikov z naravo, je Lei Širok razkrila v tokratni oddaji.

16 min

Mala bela čaplja je naslov nove glasbeno pravljične predstave vsestranske umetnice, lutkarice in pevke, Nike Solce. Mala bela čaplja je kraljica močvirja, prinaša sporočilo o nujnem sodelovanju z naravo, pojasnjuje avtorica. Naključno srečanje s to ptico na ankaranskem slanem travniku ji je znova odprlo pot do globljega stika z naravo, a tudi do novih ustvarjalnih vrenj. Zadnja leta s fotografskim aparatom veliko časa preživi v družbi ptic, predvsem na obali med koprskim pristaniščem in Sveto Katarino v Ankaranu. Pri tem jo zanima prav povezovanje z naravo, pticami, a tudi z morskimi prebivalci. Na španskem otoku Tenerife je letos pela tudi kitom. Več o svojem delu, načrtih in iskanju stikov z naravo, je Lei Širok razkrila v tokratni oddaji.

Morje in mi

Piran in Izola priljubljena postanka navtičnih turistov

2. 10. 2023

V naših marinah in mestnih pristaniščih so zadovoljni z letošnjo navtično sezono. Glede na omejene možnosti širjenja pristanišč, v marinah načrtujejo predvsem dvig kakovosti ponudbe in izboljšave infrastrukture. Izpostavljajo pa tudi pomen tesnejšega sodelovanja z lokalno skupnostjo, kar bi povečalo multiplikativne učinke navtičnega turizma. Med mestnimi pristanišči sta piranski in izolski mandrač najbolj priljubljena postanka dnevnih navtičnih turistov, medtem ko je izolska marina z novim pomolom in skupno 800 privezi postala največja slovenska marina. Obiskali smo še škver - ladjedelsko delavnico v Izoli, kjer so ladjedelski mojstri obnovili tradicionalno barko, malo gajeto Lovranski guc. Oddajo sta pripravili Lea Širok in Tjaša Lotrič.

18 min

V naših marinah in mestnih pristaniščih so zadovoljni z letošnjo navtično sezono. Glede na omejene možnosti širjenja pristanišč, v marinah načrtujejo predvsem dvig kakovosti ponudbe in izboljšave infrastrukture. Izpostavljajo pa tudi pomen tesnejšega sodelovanja z lokalno skupnostjo, kar bi povečalo multiplikativne učinke navtičnega turizma. Med mestnimi pristanišči sta piranski in izolski mandrač najbolj priljubljena postanka dnevnih navtičnih turistov, medtem ko je izolska marina z novim pomolom in skupno 800 privezi postala največja slovenska marina. Obiskali smo še škver - ladjedelsko delavnico v Izoli, kjer so ladjedelski mojstri obnovili tradicionalno barko, malo gajeto Lovranski guc. Oddajo sta pripravili Lea Širok in Tjaša Lotrič.

Morje in mi

Kdo je pojedel klapavice?

15. 9. 2023

V oddaji Morje in mi boste slišali zaskrbljujoče ugotovitve raziskovalcev Morske biološke postaje Piran, ki spremljajo temperaturo morja. O vročinskem valu na njegovem dnu poročajo. Školjkarji so obupani, klapavic ni več. Ultramaratonskega plavalca Martina Strela smo pospremili na kratkem plavanju, kjer se soplavalcem in ekipo opozarjal na problem mikroplastike v morju. Oddajo je pripravila Tjaša Škamperle

13 min

V oddaji Morje in mi boste slišali zaskrbljujoče ugotovitve raziskovalcev Morske biološke postaje Piran, ki spremljajo temperaturo morja. O vročinskem valu na njegovem dnu poročajo. Školjkarji so obupani, klapavic ni več. Ultramaratonskega plavalca Martina Strela smo pospremili na kratkem plavanju, kjer se soplavalcem in ekipo opozarjal na problem mikroplastike v morju. Oddajo je pripravila Tjaša Škamperle

Morje in mi

S patruljo na morju

4. 9. 2023

Konce tedna poleti zaznamuje gneča na cestah proti morju, in na morju ni nič drugače. Slovensko morje sploh ni tako majhno, ko je treba v njem koga iskati ali ko je treba preveriti varnost plovbe udeležencev v pomorskem prometu. Za to vsak konec tedna skrbi dežurna posadka Uprave za pomorstvo, ki se ji je pri delu pridružila Tjaša Škamperle.

12 min

Konce tedna poleti zaznamuje gneča na cestah proti morju, in na morju ni nič drugače. Slovensko morje sploh ni tako majhno, ko je treba v njem koga iskati ali ko je treba preveriti varnost plovbe udeležencev v pomorskem prometu. Za to vsak konec tedna skrbi dežurna posadka Uprave za pomorstvo, ki se ji je pri delu pridružila Tjaša Škamperle.

Morje in mi

Slovenski pomorščaki, a tudi ladjedelci tradicionalnih plovil cenjeni zaradi znanja in veščin

4. 9. 2023

Slovenski pomorščaki so po svetu cenjeni zaradi svojega znanja in veščin, ki jih pridobijo v času šolanja, ob letošnjem začetku šolskega leta z rekordnim vpisom na Gimnaziji, elektro in pomorski šoli izpostavlja ravnatelj Borut Butinar. Znanje pa je pomembno tudi pri gradnji tradicionalnih lesenih plovil. Med najzahtevnejšimi tipi istrskega plovila, ki je izginilo že pred pol stoletja, je batana s polkrožno krmo. Gradnjo te neobičajne batane zdaj v svojem 'kletnem škveru' v Piranu zaključuje Slobodan Sime Simič. Več o letošnjem vpisu na srednji pomorski šoli in gradnji batane pa v tokratni oddaji Morje in mi, ki jo je pripravila Lea Širok.

12 min

Slovenski pomorščaki so po svetu cenjeni zaradi svojega znanja in veščin, ki jih pridobijo v času šolanja, ob letošnjem začetku šolskega leta z rekordnim vpisom na Gimnaziji, elektro in pomorski šoli izpostavlja ravnatelj Borut Butinar. Znanje pa je pomembno tudi pri gradnji tradicionalnih lesenih plovil. Med najzahtevnejšimi tipi istrskega plovila, ki je izginilo že pred pol stoletja, je batana s polkrožno krmo. Gradnjo te neobičajne batane zdaj v svojem 'kletnem škveru' v Piranu zaključuje Slobodan Sime Simič. Več o letošnjem vpisu na srednji pomorski šoli in gradnji batane pa v tokratni oddaji Morje in mi, ki jo je pripravila Lea Širok.

Morje in mi

Arne Hodalič pri delu s podvodnimi arheologi združuje tri ljubezni: fotografijo, potapljanje in zgodovino

28. 8. 2023

Naš najvidnejši in mednarodno uveljavljeni fotograf Arne Hodalič pogosto sodeluje tudi z arheologi pri dokumentiranju najdb. Letos julija so ga hrvaški arheologi povabili na Mljet, kjer se jim je pridružil pri raziskavah izjemno pomembne najdbe potopljene ladje iz 7. stoletja. Kot pravi, pri tem delu združuje svoje tri velike ljubezni: do potapljanja, fotografije in zgodovine. Več o vsem pa v tokratni oddaji, v kateri podrobneje osvetljujemo prav njegovo navezanost in povezanost z morjem. Oddajo je pripravila Lea Širok.

19 min

Naš najvidnejši in mednarodno uveljavljeni fotograf Arne Hodalič pogosto sodeluje tudi z arheologi pri dokumentiranju najdb. Letos julija so ga hrvaški arheologi povabili na Mljet, kjer se jim je pridružil pri raziskavah izjemno pomembne najdbe potopljene ladje iz 7. stoletja. Kot pravi, pri tem delu združuje svoje tri velike ljubezni: do potapljanja, fotografije in zgodovine. Več o vsem pa v tokratni oddaji, v kateri podrobneje osvetljujemo prav njegovo navezanost in povezanost z morjem. Oddajo je pripravila Lea Širok.

Morje in mi

Sup: rekreacija, čisto morje in državljanska znanost

21. 8. 2023

Supanje je eden najhitreje rastočih vodnih športov na svetu. Je zelo priljubljena rekreativna dejavnost. Med veslanjem na deski pa lahko iz morja in drugih voda poberemo tudi odpadke. To že vrsto let počnejo člani društva Naredi nekaj zase, ki ga je zasnoval Izolan dr. Miha Vivoda. In k temu z vrsto akcij spodbujajo vse suparje. V zadnjem času so svoje delovanje nadgradili z državljansko znanostjo. Pri tem sodelujejo z Morsko biološko postajo NIB, medtem ko dr. Vivoda načrtuje še posebno napravo, ki bo vzorčenje onesnaženosti morja omogočila takorekoč vsakemu suparju. O vsem tem, pa tudi o supanju kot športni dejavnosti, govorimo v tokratni oddaji, v kateri smo preverili še pravila, ki na morju veljajo tudi za suparje. Oddajo je pripravila Lea Širok.

12 min

Supanje je eden najhitreje rastočih vodnih športov na svetu. Je zelo priljubljena rekreativna dejavnost. Med veslanjem na deski pa lahko iz morja in drugih voda poberemo tudi odpadke. To že vrsto let počnejo člani društva Naredi nekaj zase, ki ga je zasnoval Izolan dr. Miha Vivoda. In k temu z vrsto akcij spodbujajo vse suparje. V zadnjem času so svoje delovanje nadgradili z državljansko znanostjo. Pri tem sodelujejo z Morsko biološko postajo NIB, medtem ko dr. Vivoda načrtuje še posebno napravo, ki bo vzorčenje onesnaženosti morja omogočila takorekoč vsakemu suparju. O vsem tem, pa tudi o supanju kot športni dejavnosti, govorimo v tokratni oddaji, v kateri smo preverili še pravila, ki na morju veljajo tudi za suparje. Oddajo je pripravila Lea Širok.

Morje in mi

Z ladjo okoli sveta

14. 8. 2023

V tokratni oddaji 'Morje in mi' bo z nami Adrijana Viler Kovačič iz Ankarana, ki si je ob upokojitvi želela izpolniti veliko in posebno željo iz otroštva: obkrožiti svet. Januarja letos se je v Genovi vkrcala na eno od MSC-jevih potniških ladij ter v 119 dneh in preplutih 36.000 navtičnih miljah obiskala več kot 30 držav. Kakšen je pogled potnika na delovanje take potniške ladje? Kaj se zgodi, če kdo od potnikov zamudi vmesno vkrcanje? Kako na taki ladji občutiš potres in kakšen je občutek prehoda med oceani v Panami? V dnevnik, ki ga je redno pisala, je zabeležila kar nekaj prelomnih dogodkov in posebnih ljudi. K poslušanju vabi Mateja Brežan.

16 min

V tokratni oddaji 'Morje in mi' bo z nami Adrijana Viler Kovačič iz Ankarana, ki si je ob upokojitvi želela izpolniti veliko in posebno željo iz otroštva: obkrožiti svet. Januarja letos se je v Genovi vkrcala na eno od MSC-jevih potniških ladij ter v 119 dneh in preplutih 36.000 navtičnih miljah obiskala več kot 30 držav. Kakšen je pogled potnika na delovanje take potniške ladje? Kaj se zgodi, če kdo od potnikov zamudi vmesno vkrcanje? Kako na taki ladji občutiš potres in kakšen je občutek prehoda med oceani v Panami? V dnevnik, ki ga je redno pisala, je zabeležila kar nekaj prelomnih dogodkov in posebnih ljudi. K poslušanju vabi Mateja Brežan.

Morje in mi

Morski vročinski val zajel obsežna območja oceanov, pa tudi Sredozemsko morje

4. 8. 2023

Podnebna kriza v letošnjem poletju kaže svoj drugi obraz. Namesto suš, pomanjkanja vode, se vrstijo uničujoče super nevihte s poplavami, tornadi, požari in točo. V Sloveniji se s poplavami na skoraj dveh tretjinah ozemlja soočamo z največjo naravno nesrečo v samostojni državi. Na globalni ravni je bil julij najtoplejši mesec v zgodovini meritev. Številna območja svetovnih oceanov je zajel morski vročinski val. Severni Atlantik in Sredozemsko morje sta v zadnjih nekaj mesecih doživela rekordne temperature. Tudi v Tržaškem zalivu se je morje segrelo na več kot 30 stopinj. Kot je na osnovi znanstvenih dognanj opozoril generalni sekretar združenih narodov Antonio Guterres, smo vstopili v dobo globalnega vrenja. V tokratni oddaji Morje in mi, ki jo je pripravila Lea Širok, več o morskih vročinskih valovih in njihovih posledicah za življenje v morju.

17 min

Podnebna kriza v letošnjem poletju kaže svoj drugi obraz. Namesto suš, pomanjkanja vode, se vrstijo uničujoče super nevihte s poplavami, tornadi, požari in točo. V Sloveniji se s poplavami na skoraj dveh tretjinah ozemlja soočamo z največjo naravno nesrečo v samostojni državi. Na globalni ravni je bil julij najtoplejši mesec v zgodovini meritev. Številna območja svetovnih oceanov je zajel morski vročinski val. Severni Atlantik in Sredozemsko morje sta v zadnjih nekaj mesecih doživela rekordne temperature. Tudi v Tržaškem zalivu se je morje segrelo na več kot 30 stopinj. Kot je na osnovi znanstvenih dognanj opozoril generalni sekretar združenih narodov Antonio Guterres, smo vstopili v dobo globalnega vrenja. V tokratni oddaji Morje in mi, ki jo je pripravila Lea Širok, več o morskih vročinskih valovih in njihovih posledicah za življenje v morju.

Morje in mi

Nizka kakovost tečajev za voditelja čolna vse večji problem

31. 7. 2023

Okrog tri tisoč petsto bodočih morjeplovk in morjeplovcev vsako leto opravi izpit za voditelja čolna. Številni se na preizkus znanja pripravljajo na sicer neobveznih tečajih. Izbira ponudnikov je velika, a nekatere bolj kot kakovostno izobraževanje bodočih morjeplovcev vodi žeja po zaslužku. Nizka kakovost tečajev postaja vse večji problem, opozarjajo pomorski strokovnjaki in pomorščaki. Zato bi izvajanje usposabljanj za voditelja čolna, ki je od leta 2009 prepuščeno prostemu trgu, morali spet zakonsko urediti, poudarjajo. V ta namen so pripravili predlog sprememb, ki bi lahko bil osnova za oblikovanje ustreznih rešitev. Več pa v tokratni oddaji Morje in mi, v kateri boste prav tako slišali, da bo Uprava za pomorstvo jeseni začela izdajati nova izpitna dokazila za voditelja čolna, s katerimi bodo preprečili ponarejanje teh dokumentov. Kot pojasnjujejo, jih vsako leto nekaj zaznajo med rednimi pregledi. Oddajo je pripravila Lea Širok.

17 min

Okrog tri tisoč petsto bodočih morjeplovk in morjeplovcev vsako leto opravi izpit za voditelja čolna. Številni se na preizkus znanja pripravljajo na sicer neobveznih tečajih. Izbira ponudnikov je velika, a nekatere bolj kot kakovostno izobraževanje bodočih morjeplovcev vodi žeja po zaslužku. Nizka kakovost tečajev postaja vse večji problem, opozarjajo pomorski strokovnjaki in pomorščaki. Zato bi izvajanje usposabljanj za voditelja čolna, ki je od leta 2009 prepuščeno prostemu trgu, morali spet zakonsko urediti, poudarjajo. V ta namen so pripravili predlog sprememb, ki bi lahko bil osnova za oblikovanje ustreznih rešitev. Več pa v tokratni oddaji Morje in mi, v kateri boste prav tako slišali, da bo Uprava za pomorstvo jeseni začela izdajati nova izpitna dokazila za voditelja čolna, s katerimi bodo preprečili ponarejanje teh dokumentov. Kot pojasnjujejo, jih vsako leto nekaj zaznajo med rednimi pregledi. Oddajo je pripravila Lea Širok.

Morje in mi

Dvig morske gladine ogroža tudi naravne rezervate

24. 7. 2023

V Naravni rezervat ob izlivu Soče se je nedavno vrnila vidra, ki je v 60. letih prejšjega stoletja takorekoč izginila iz sosednje Furlanije. Pred dvema desetletjema se je proti morju začela širiti tako iz okolice Trbiža, kot iz Slovenije, pojasnjujejo v Naravnem rezervatu. Kot pravijo, je tudi to znak dobrih praks za zaščito in ohranjanje biodiverzitete, ki jih znatno podpira Evropska unija. Zavarovana in druga območja od italijanske Chiogge do skrajnega konca slovenske obale zdaj sodelujejo v čezmejnem evropskem projektu Posedione, ali Pozejdon. Strokovnjaki z obeh strani meje bodo skupaj preverjali, kako ohraniti in izboljšati pestrost življenja, ki ga ogrožata tako pritisk obiskovalcev, kot podnebne spremembe. Kaj konkretnega bo Pozejdon prinesel Severnemu Jadranu v prihodnjih treh letih pa je za tokratno oddajo preverila Lea Širok.

18 min

V Naravni rezervat ob izlivu Soče se je nedavno vrnila vidra, ki je v 60. letih prejšjega stoletja takorekoč izginila iz sosednje Furlanije. Pred dvema desetletjema se je proti morju začela širiti tako iz okolice Trbiža, kot iz Slovenije, pojasnjujejo v Naravnem rezervatu. Kot pravijo, je tudi to znak dobrih praks za zaščito in ohranjanje biodiverzitete, ki jih znatno podpira Evropska unija. Zavarovana in druga območja od italijanske Chiogge do skrajnega konca slovenske obale zdaj sodelujejo v čezmejnem evropskem projektu Posedione, ali Pozejdon. Strokovnjaki z obeh strani meje bodo skupaj preverjali, kako ohraniti in izboljšati pestrost življenja, ki ga ogrožata tako pritisk obiskovalcev, kot podnebne spremembe. Kaj konkretnega bo Pozejdon prinesel Severnemu Jadranu v prihodnjih treh letih pa je za tokratno oddajo preverila Lea Širok.

Morje in mi

Morski rezervat Miramar praznuje 50 let; ladijski turizem znova pluje s polnimi jadri

17. 7. 2023

Ladijski turizem znova pluje s polnimi jadri. Tudi Kopru se letos obeta rekordna sezona. Po covidnem zatišju je povpraševanje po križarjenjih spet veliko, vedno večje pa so tudi ladje, ki prevažajo potnike. Več o tem v tokratni oddaji, v kateri vas vabimo še v Naravni morski rezervat Miramar v Tržaškem zalivu, ki letos praznuje pol stoletja. Oddajo so pripravile Nataša Ugrin Tomšič, Špela Lenardič in Lea Širok.

10 min

Ladijski turizem znova pluje s polnimi jadri. Tudi Kopru se letos obeta rekordna sezona. Po covidnem zatišju je povpraševanje po križarjenjih spet veliko, vedno večje pa so tudi ladje, ki prevažajo potnike. Več o tem v tokratni oddaji, v kateri vas vabimo še v Naravni morski rezervat Miramar v Tržaškem zalivu, ki letos praznuje pol stoletja. Oddajo so pripravile Nataša Ugrin Tomšič, Špela Lenardič in Lea Širok.

Morje in mi

Poletje čas za počitek, a tudi za rekracijo in šport

10. 7. 2023

Poletje, morje, brezdelje. Po drugi strani pa tudi supanje, surfanje, plavanje, kolesarjenje, tek. Za novodobne turiste ni več dovolj le pogled na morje, želijo si doživetij, uživanja v naravi in možnosti rekreacije, poudarjajo v Resortu Adria Ankaran, ki je letos prejel nagrado evropskega združenja ACSI kot najbolj športno naravnan kamp v Sloveniji. Kot istrsko športno središče se vse bolj uveljavlja Koper. Za poletni živžav v mestu je zadnji teden poskrbelo več kot 2500 mladih rokometašev Eurofesta iz vse Evrope in Azije. Kaj pa domačini? Kako doživljajo življenje v mestih, kjer se prebivalstvo poleti večkratno poveča? O vsem tem, pa tudi o novostih na portoroški plaži in koprskem obmorskem parku, kjer je po novem tudi velika plaža za pse, govorimo v tokratni oddaji. Pripravila jo je Lea Širok.

17 min

Poletje, morje, brezdelje. Po drugi strani pa tudi supanje, surfanje, plavanje, kolesarjenje, tek. Za novodobne turiste ni več dovolj le pogled na morje, želijo si doživetij, uživanja v naravi in možnosti rekreacije, poudarjajo v Resortu Adria Ankaran, ki je letos prejel nagrado evropskega združenja ACSI kot najbolj športno naravnan kamp v Sloveniji. Kot istrsko športno središče se vse bolj uveljavlja Koper. Za poletni živžav v mestu je zadnji teden poskrbelo več kot 2500 mladih rokometašev Eurofesta iz vse Evrope in Azije. Kaj pa domačini? Kako doživljajo življenje v mestih, kjer se prebivalstvo poleti večkratno poveča? O vsem tem, pa tudi o novostih na portoroški plaži in koprskem obmorskem parku, kjer je po novem tudi velika plaža za pse, govorimo v tokratni oddaji. Pripravila jo je Lea Širok.

Morje in mi

Obalna mesta znova povezuje ladijska linija, v starih jedrih omejen motorni promet

3. 7. 2023

V mestnih jedrih Kopra, Izole in Pirana bo v letošnji sezoni manj gneče zaradi motornih vozil in več prostora za bolj brezskrbno in predvsem varno uživanje poletnih dni tako za domačine kot za turiste. Vsa tri mesta namreč umirjajo promet z omejevanjem motornega prometa. Po drugi strani pa je z redno potniško linijo od Ankarana do Pirana znova mogoče potovati tudi po morju. Prav iz Pirana je s hidrogliserjem italijanske družbe LibertyLines v času sezone že 14 let vzpostavljena redna morska povezava s Trstom, Rovinjem in Porečem. Več pa v tokratni oddaji, ki jo je pripravila Lea Širok.

14 min

V mestnih jedrih Kopra, Izole in Pirana bo v letošnji sezoni manj gneče zaradi motornih vozil in več prostora za bolj brezskrbno in predvsem varno uživanje poletnih dni tako za domačine kot za turiste. Vsa tri mesta namreč umirjajo promet z omejevanjem motornega prometa. Po drugi strani pa je z redno potniško linijo od Ankarana do Pirana znova mogoče potovati tudi po morju. Prav iz Pirana je s hidrogliserjem italijanske družbe LibertyLines v času sezone že 14 let vzpostavljena redna morska povezava s Trstom, Rovinjem in Porečem. Več pa v tokratni oddaji, ki jo je pripravila Lea Širok.

Morje in mi

Mladi raziskovalci z vsega sveta v Kopru o ohranjanju oceanov na poletni šoli ZRS in mreže IMBeR

26. 6. 2023

Ohranjanje oceanov za prihodnost, ki si jo želimo je bila osrednja tema mednarodne poletne šole ClimeEco8 za mlade raziskovalce v Kopru. Z globalno raziskovalno mrežo IMBer, ki se osredotoča na trajnost oceanov, jo je soorganiziralo koprsko Znanstveno raziskovalno središče. Predavanja in delavnice za okrog 50 mladih raziskovalcev z vseh koncev sveta je vodila interdisciplinarna skupina uveljavljenih znanstvenikov, ki preučujejo morje z družboslovnega ali naravoslovnega vidika. Prav pridobivanje veščin pri celovitem povezovanju znanstvenih dognanj in njihovo posredovanje odločevalcem ter širši javnosti, je bil eden od ciljev šole. Ob tem pa seveda izmenjati in pridobiti tudi najnovejša spoznanja, povezana z morskimi ekosistemi. Šolo, ki se je odvijala med 19. in 24. junijem, je v prostorih Humanističnega centra ZRS v Kopru obiskala Lea Širok.

19 min

Ohranjanje oceanov za prihodnost, ki si jo želimo je bila osrednja tema mednarodne poletne šole ClimeEco8 za mlade raziskovalce v Kopru. Z globalno raziskovalno mrežo IMBer, ki se osredotoča na trajnost oceanov, jo je soorganiziralo koprsko Znanstveno raziskovalno središče. Predavanja in delavnice za okrog 50 mladih raziskovalcev z vseh koncev sveta je vodila interdisciplinarna skupina uveljavljenih znanstvenikov, ki preučujejo morje z družboslovnega ali naravoslovnega vidika. Prav pridobivanje veščin pri celovitem povezovanju znanstvenih dognanj in njihovo posredovanje odločevalcem ter širši javnosti, je bil eden od ciljev šole. Ob tem pa seveda izmenjati in pridobiti tudi najnovejša spoznanja, povezana z morskimi ekosistemi. Šolo, ki se je odvijala med 19. in 24. junijem, je v prostorih Humanističnega centra ZRS v Kopru obiskala Lea Širok.

Morje in mi

'Plovila duhov' v Beneški laguni odstranjuje organizacija Venice Lagoon plastic free

19. 6. 2023

Kje v Sloveniji lahko lastnik zakonito odloži svoj odrabljen čoln iz kompozita in steklenih vlaken? Trenuten ogovor je: nikjer. Na lastne stroške ga mora odpeljati v tujino, v katero od pooblaščenih podjetij za razgradnjo. Kar ni poceni. Podobne razmere so tudi drugod po Evropi. Zato odrabljeni čolni brez znanega lastnika svojo pot prepogosto zaključijo v naravi. V oddaji Morje in mi smo se tokrat odpravili v Beneško laguno. Po nekaterih ocenah je namreč v njej zapuščenih več sto ali celo do dva tisoč odrabljenih čolnov. Imenujejo jih ghost boats ali plovila duhov. V neprofitni organizaciji Venice lagoon plastic free pa so se odločili, da zavihajo rokave, odstranijo plovila in zanje najdejo rešitev, ki podpira krožno gospodarstvo, kar pri ravnanju s temi odpadki podpira tudi Evropska komisija.

19 min

Kje v Sloveniji lahko lastnik zakonito odloži svoj odrabljen čoln iz kompozita in steklenih vlaken? Trenuten ogovor je: nikjer. Na lastne stroške ga mora odpeljati v tujino, v katero od pooblaščenih podjetij za razgradnjo. Kar ni poceni. Podobne razmere so tudi drugod po Evropi. Zato odrabljeni čolni brez znanega lastnika svojo pot prepogosto zaključijo v naravi. V oddaji Morje in mi smo se tokrat odpravili v Beneško laguno. Po nekaterih ocenah je namreč v njej zapuščenih več sto ali celo do dva tisoč odrabljenih čolnov. Imenujejo jih ghost boats ali plovila duhov. V neprofitni organizaciji Venice lagoon plastic free pa so se odločili, da zavihajo rokave, odstranijo plovila in zanje najdejo rešitev, ki podpira krožno gospodarstvo, kar pri ravnanju s temi odpadki podpira tudi Evropska komisija.

Morje in mi

Piran ima nov izobraževalno-raziskovalni Center o delfinih

12. 6. 2023

V Piranu je zaživel multimedijski Center o delfinih. Društvu Morigenos se je tako po dolgih letih prizadevanj uresničila želja o izobraževalno-raziskovalnem središču o delfinih, ki živijo v slovenskem morju in okoliških vodah. Center je dejansko stična točka med znanostjo in javnostjo, saj omogoča tako raziskovanje kot poljudno širjenje znanj o delfinih in celotnem morskem okolju ter opozarja na pomen znanosti pri njegovem ohranjanju.

12 min

V Piranu je zaživel multimedijski Center o delfinih. Društvu Morigenos se je tako po dolgih letih prizadevanj uresničila želja o izobraževalno-raziskovalnem središču o delfinih, ki živijo v slovenskem morju in okoliških vodah. Center je dejansko stična točka med znanostjo in javnostjo, saj omogoča tako raziskovanje kot poljudno širjenje znanj o delfinih in celotnem morskem okolju ter opozarja na pomen znanosti pri njegovem ohranjanju.

Morje in mi

Svetovni dan oceanov v znamenju zgodovinske zmage za njihovo zaščito

5. 6. 2023

Časi se spreminjajo. Tudi za oceane, bi lahko povzeli letošnje geslo Združenih narodov ob prihajajočem svetovnem dnevu oceanov, 8. juniju. Po skoraj dveh desetletjih trdih pogajanj je bil namreč v začetku marca dosežen zgodovinski sporazum. Podpisnice so se dogovorile, da bodo do leta 2030 zaščitile tretjino odprtih morij. O pomenu zaščite morij, ki pripadajo vsemu človeštvu, smo se pogovarjali z Robertom Turkom, okoljevarstvenikom in predsednikom strokovne skupine za posebej zavarovana območja, pomembna za Sredozemlje. Slišali boste tudi, zakaj je spomladi obiskal znamenito zaščiteno morsko območje Portofino v Italiji.

17 min

Časi se spreminjajo. Tudi za oceane, bi lahko povzeli letošnje geslo Združenih narodov ob prihajajočem svetovnem dnevu oceanov, 8. juniju. Po skoraj dveh desetletjih trdih pogajanj je bil namreč v začetku marca dosežen zgodovinski sporazum. Podpisnice so se dogovorile, da bodo do leta 2030 zaščitile tretjino odprtih morij. O pomenu zaščite morij, ki pripadajo vsemu človeštvu, smo se pogovarjali z Robertom Turkom, okoljevarstvenikom in predsednikom strokovne skupine za posebej zavarovana območja, pomembna za Sredozemlje. Slišali boste tudi, zakaj je spomladi obiskal znamenito zaščiteno morsko območje Portofino v Italiji.

Morje in mi

Albanija zaščitila Vjoso, zadnjo veliko divjo reko v Evropi

20. 5. 2023

V oddaji se tokrat odpravljamo v Albanijo, kjer je bil marca ustanovljen Narodni park divje reke Vjosa. Gre za zadnjo veliko neokrnjeno reko v Evropi, ki je v celoti zaščitena. Sprva so na njej načrtovali gradnjo hidroelektrarn, vendar so se zdaj odločili za trajnostni razvoj in ohranjanje narave. Prvi narodni park divje reke v Evropi je plod sodelovanja med albansko vlado, nevladnimi organizacijami ter lokalnimi in mednarodnimi strokovnjaki, vključno z dr. Andrejem Sovincem, ki že vrsto let v različnih državah svetuje pri projektih za varstvo narave. Povabili smo ga, da nam podrobneje predstavi izjemen naravni park Vjose, ki bo lokalnim prebivalcem, med drugim, dal možnost razvoja zelenega turizma.

15 min

V oddaji se tokrat odpravljamo v Albanijo, kjer je bil marca ustanovljen Narodni park divje reke Vjosa. Gre za zadnjo veliko neokrnjeno reko v Evropi, ki je v celoti zaščitena. Sprva so na njej načrtovali gradnjo hidroelektrarn, vendar so se zdaj odločili za trajnostni razvoj in ohranjanje narave. Prvi narodni park divje reke v Evropi je plod sodelovanja med albansko vlado, nevladnimi organizacijami ter lokalnimi in mednarodnimi strokovnjaki, vključno z dr. Andrejem Sovincem, ki že vrsto let v različnih državah svetuje pri projektih za varstvo narave. Povabili smo ga, da nam podrobneje predstavi izjemen naravni park Vjose, ki bo lokalnim prebivalcem, med drugim, dal možnost razvoja zelenega turizma.

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine Play