Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Pozornost namenjamo glasbi in kulturi tujih ljudstev.
Avtor: Tomaž Rauch
Gamelan orkestri so značilne instrumentalne skupine z otoka Bali, katerih izročilo sega v preteklost, obenem pa je živo in se še vedno oblikuje in spreminja. Veliko različnih vrst orkestrov je, pa tudi veliko različnih priložnosti in oblik, v katerih se izražajo. Včasih so bili namenjeni predvsem dvorni glasbi in obredom, na nekaterih delih otoka je vsaka malo večja vas imela svojo skupino. Gamelani so po zaslugi zvočnih zapisov očarali tudi zahodni svet. Poslušajmo nekaj značilnih vrst gamelan orkestrov z otoka Bali iz šestdesetih let.
Gamelan orkestri so značilne instrumentalne skupine z otoka Bali, katerih izročilo sega v preteklost, obenem pa je živo in se še vedno oblikuje in spreminja. Veliko različnih vrst orkestrov je, pa tudi veliko različnih priložnosti in oblik, v katerih se izražajo. Včasih so bili namenjeni predvsem dvorni glasbi in obredom, na nekaterih delih otoka je vsaka malo večja vas imela svojo skupino. Gamelani so po zaslugi zvočnih zapisov očarali tudi zahodni svet. Poslušajmo nekaj značilnih vrst gamelan orkestrov z otoka Bali iz šestdesetih let.
V oddaji Oddaljeni zvočni svetovi se bomo tokrat posvetili glasbi brazilskih staroselcev. Na vinilni plošči iz leta 1962 so zbirko posnetkov poimenovali kar antologija, vendar je glede na zanemarljiv delček bogastva, ki ga lahko predstavi en sam tak izdelek, tako poimenovanje pretirano. Je pa res, da gre za eno zgodnejših pričevanj kulture prebivalcev brazilskih pragozdov. Kakor koli že, v oddaji bomo slišali posnetke ljudstev Karajá, Javahé, Krahó, Tukúna, Jurúna in še katerega. Vsa ta ljudstva so do časa nastanka posnetkov še ohranila način življenja v skladu s svojo lastno preteklostjo in izročilom, v drugi polovici stoletja pa so bila izpostavljena dosti večjim pritiskom in spremembam kot kadar koli prej …
V oddaji Oddaljeni zvočni svetovi se bomo tokrat posvetili glasbi brazilskih staroselcev. Na vinilni plošči iz leta 1962 so zbirko posnetkov poimenovali kar antologija, vendar je glede na zanemarljiv delček bogastva, ki ga lahko predstavi en sam tak izdelek, tako poimenovanje pretirano. Je pa res, da gre za eno zgodnejših pričevanj kulture prebivalcev brazilskih pragozdov. Kakor koli že, v oddaji bomo slišali posnetke ljudstev Karajá, Javahé, Krahó, Tukúna, Jurúna in še katerega. Vsa ta ljudstva so do časa nastanka posnetkov še ohranila način življenja v skladu s svojo lastno preteklostjo in izročilom, v drugi polovici stoletja pa so bila izpostavljena dosti večjim pritiskom in spremembam kot kadar koli prej …
Pripadniki ljudstva Sami živijo v regiji, ki jo sami imenujejo Sapmi in na polotoku Kola sega v Rusijo. Tradicionalno so se pripadniki ljudstva preživljali z ribolovom, lovom in prodajo krzna, ovčarstvom in tudi s polnomadsko rejo severnih jelenov. Ob koncu osemdesetih let je še v takratni Sovjetski zvezi pri založbi Melodija izšla vinilna plošča z zvočnimi zapisi njihove tradicionalne glasbe, ki jo spoznavamo danes.
Pripadniki ljudstva Sami živijo v regiji, ki jo sami imenujejo Sapmi in na polotoku Kola sega v Rusijo. Tradicionalno so se pripadniki ljudstva preživljali z ribolovom, lovom in prodajo krzna, ovčarstvom in tudi s polnomadsko rejo severnih jelenov. Ob koncu osemdesetih let je še v takratni Sovjetski zvezi pri založbi Melodija izšla vinilna plošča z zvočnimi zapisi njihove tradicionalne glasbe, ki jo spoznavamo danes.
Pariška založba Barclay je nastala v petdesetih letih in je bila znana po številnih zvenečih imenih, pri njej so izšle plošče različnih zvrsti, od džeza, šansona do tradicionalne glasbe, in tako se je v katalogu leta 1966 znašla tudi vinilna plošča z glasbo s Tahitija z naslovom Iaora Tahiti, Pozdrav s Tahitija. Na njej skupina Arthurja Iritija predstavlja nekaj najznačilnejših primerov glasbenih zvrsti od bojnih pesmi pa do cerkvenih hvalnic. Glasba je posneta v pretežno izvirni obliki, za kar so poskrbeli avtentični izvajalci, pa tudi producent Robert Manuel.
Pariška založba Barclay je nastala v petdesetih letih in je bila znana po številnih zvenečih imenih, pri njej so izšle plošče različnih zvrsti, od džeza, šansona do tradicionalne glasbe, in tako se je v katalogu leta 1966 znašla tudi vinilna plošča z glasbo s Tahitija z naslovom Iaora Tahiti, Pozdrav s Tahitija. Na njej skupina Arthurja Iritija predstavlja nekaj najznačilnejših primerov glasbenih zvrsti od bojnih pesmi pa do cerkvenih hvalnic. Glasba je posneta v pretežno izvirni obliki, za kar so poskrbeli avtentični izvajalci, pa tudi producent Robert Manuel.
Otok Trinidad leži nedaleč od Venezuelske obale, zato ni čudno, da z njo deli tudi nekatere epizode iz zgodovine. Severno od glavnega mesta Port of Spain leži mesto Santa Cruz, v njegovem zaledju pa so v petdesetih letih živeli potomci Špancev iz Venezuele, večinoma političnih beguncev iz preteklih obdobij. Tam so našli svoj mir in ohranjali ostanke svojega izročila, vključno s staro plesno glasbo, ki so jo nekoč izvajale večje instrumentalne skupine. Glasba jih je povezovala in spominjala na staro domovino in tam so bolj ali manj vsi peli ali igrali kako glasbilo. V petdesetih se je skupina glasbenikov tri mesece družila in zbirala samo z namenom posneti in za zanamce ohraniti del njihovega izročila, ki se je že utapljalo v večinski kulturi.
Otok Trinidad leži nedaleč od Venezuelske obale, zato ni čudno, da z njo deli tudi nekatere epizode iz zgodovine. Severno od glavnega mesta Port of Spain leži mesto Santa Cruz, v njegovem zaledju pa so v petdesetih letih živeli potomci Špancev iz Venezuele, večinoma političnih beguncev iz preteklih obdobij. Tam so našli svoj mir in ohranjali ostanke svojega izročila, vključno s staro plesno glasbo, ki so jo nekoč izvajale večje instrumentalne skupine. Glasba jih je povezovala in spominjala na staro domovino in tam so bolj ali manj vsi peli ali igrali kako glasbilo. V petdesetih se je skupina glasbenikov tri mesece družila in zbirala samo z namenom posneti in za zanamce ohraniti del njihovega izročila, ki se je že utapljalo v večinski kulturi.