Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Pozornost namenjamo glasbi in kulturi tujih ljudstev.
Avtor: Tomaž Rauch
Bara se imenuje ljudstvo, ki živi v notranjosti južnega Madagaskarja. Je polnomadsko ljudstvo in največja skupina na otoku, ki redi zebuje – grbasto govedo. V preteklosti so bili po večini razdeljeni v različna kraljestva na področju, na katerem živijo, pa vendar so ohranili tudi veliko skupnega izročila. Glasba ljudstva Bara je raznovrstna in bogata, pa naj gre za petje ali številna zanimiva glasbila. Dvakrat se bomo srečali z njihovim glasbenim izročilom; prvič bomo spoznavali predvsem glasbo, uporabljeno pri tradicionalnem obredju.
Bara se imenuje ljudstvo, ki živi v notranjosti južnega Madagaskarja. Je polnomadsko ljudstvo in največja skupina na otoku, ki redi zebuje – grbasto govedo. V preteklosti so bili po večini razdeljeni v različna kraljestva na področju, na katerem živijo, pa vendar so ohranili tudi veliko skupnega izročila. Glasba ljudstva Bara je raznovrstna in bogata, pa naj gre za petje ali številna zanimiva glasbila. Dvakrat se bomo srečali z njihovim glasbenim izročilom; prvič bomo spoznavali predvsem glasbo, uporabljeno pri tradicionalnem obredju.
Srednja Azija je precej ohlapen pojem, na splošno pa je to obsežen prostor, ki povezuje Evropo z Azijo. Drugič zapored se srečujemo z ženskimi izvajalkami srednjeazijskega glasbenega izročila. Slišali bomo nekaj značilnih pesmi ob spremljavi tradicionalnih glasbil iz Uzbekistana, Kirgizije, Karakalpakstana, Tadžikistana in Kazahstana.
Srednja Azija je precej ohlapen pojem, na splošno pa je to obsežen prostor, ki povezuje Evropo z Azijo. Drugič zapored se srečujemo z ženskimi izvajalkami srednjeazijskega glasbenega izročila. Slišali bomo nekaj značilnih pesmi ob spremljavi tradicionalnih glasbil iz Uzbekistana, Kirgizije, Karakalpakstana, Tadžikistana in Kazahstana.
Srednja Azija je precej ohlapen pojem, na splošno pa je to kar obsežen prostor, ki povezuje Evropo z Azijo. Dojemanje obsega pokrajine je različno in tako geografsko kot tudi politično določeno, dvakrat zapored pa se bomo srečali z izvajalkami delov tamkajšnjega glasbenega izročila. Slišali bomo nekaj značilnih pesmi iz Azerbajdžana, Kazahstana, Uzbekistana, Tadžikistana in še od kod, vse ob spremljavi tradicionalnih glasbil.
Srednja Azija je precej ohlapen pojem, na splošno pa je to kar obsežen prostor, ki povezuje Evropo z Azijo. Dojemanje obsega pokrajine je različno in tako geografsko kot tudi politično določeno, dvakrat zapored pa se bomo srečali z izvajalkami delov tamkajšnjega glasbenega izročila. Slišali bomo nekaj značilnih pesmi iz Azerbajdžana, Kazahstana, Uzbekistana, Tadžikistana in še od kod, vse ob spremljavi tradicionalnih glasbil.
V osnovnem kontekstu tako imenovanega animizma se največkrat duhovno dogajanje in obredje vrti okrog tistega, kar Evropejci ponavadi poimenujemo z imeni, kot so duhovi, bogovi, božanstva in podobno. Drugi del sklopa duhovnega sveta pa je svet prednikov. Tu ne gre za čaščenje ali čaščenje v smislu nam bližnjih religij, predvsem krščanstva, temveč prej za poskus ohranjanja stika s tistimi, ki imajo vpogled v naš svet in nam s svojim širšim pogledom lahko pomagajo, svetujejo, po nekaterih verovanjih celo vplivajo na vsakdanje življenje. Obredi, namenjeni prednikom, so včasih samostojni, včasih pa združeni z drugimi – na primer iniciacijo, poseben privilegij stika s predniki, seveda uživajo šamani, vrači, zdravilci. Tokrat se bomo v oddaji Oddaljeni zvočni svetovi dotaknili vloge prednikov v tako imenovanih preprostih družbah in slišali bomo nekaj primerov obredne glasbe z različnih koncev sveta.
V osnovnem kontekstu tako imenovanega animizma se največkrat duhovno dogajanje in obredje vrti okrog tistega, kar Evropejci ponavadi poimenujemo z imeni, kot so duhovi, bogovi, božanstva in podobno. Drugi del sklopa duhovnega sveta pa je svet prednikov. Tu ne gre za čaščenje ali čaščenje v smislu nam bližnjih religij, predvsem krščanstva, temveč prej za poskus ohranjanja stika s tistimi, ki imajo vpogled v naš svet in nam s svojim širšim pogledom lahko pomagajo, svetujejo, po nekaterih verovanjih celo vplivajo na vsakdanje življenje. Obredi, namenjeni prednikom, so včasih samostojni, včasih pa združeni z drugimi – na primer iniciacijo, poseben privilegij stika s predniki, seveda uživajo šamani, vrači, zdravilci. Tokrat se bomo v oddaji Oddaljeni zvočni svetovi dotaknili vloge prednikov v tako imenovanih preprostih družbah in slišali bomo nekaj primerov obredne glasbe z različnih koncev sveta.
Današnjo oddajo Oddaljeni zvočni svetovi je Tomaž Rauch posvetil tradicionalni glasbi maloštevilnega ljudstva Hadza iz Tanzanije. Danes poslušajte drugi del oddaje o glasbi tega grmičarskega nomadskega lovskega in zbiralskega ljudstva. Spoznali boste njegove nočne pesmi.
Današnjo oddajo Oddaljeni zvočni svetovi je Tomaž Rauch posvetil tradicionalni glasbi maloštevilnega ljudstva Hadza iz Tanzanije. Danes poslušajte drugi del oddaje o glasbi tega grmičarskega nomadskega lovskega in zbiralskega ljudstva. Spoznali boste njegove nočne pesmi.