Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Pozornost namenjamo glasbi in kulturi tujih ljudstev.
Avtor: Tomaž Rauch
Humi je alikvotno petje, značilno za nekatere dežele srednje Azije, najbolj znano je tisto iz Mongolije in Tuve. S tem pojavom se srečujemo drugič zapored in spoznavamo bogastvo različnih tehnik in izvedb, ohranjenih na zvočnih zapisih, med katerimi so številni del arhiva Mongolskega državnega radia, drugi pa del zbirk navdušencev, ki želijo ohraniti izročilo.
Humi je alikvotno petje, značilno za nekatere dežele srednje Azije, najbolj znano je tisto iz Mongolije in Tuve. S tem pojavom se srečujemo drugič zapored in spoznavamo bogastvo različnih tehnik in izvedb, ohranjenih na zvočnih zapisih, med katerimi so številni del arhiva Mongolskega državnega radia, drugi pa del zbirk navdušencev, ki želijo ohraniti izročilo.
Humi je alikvotno petje, značilno za nekatere dežele srednje Azije, najbolj znano je tisto iz Mongolije in Tuve. S tem pojavom, ki ga Mongoli tradicionalno niti nimajo za petje, se bomo srečali nekajkrat, humi pa nekoliko bolje spoznali skozi različne tehnike na zvočnih zapisih, ki so nastali od petdesetih let prejšnjega stoletja pa do zadnjega časa. Mongolski humi je od leta 2010 tudi uradno del nesnovne dediščine človeštva, v zvezi z njim pa prihaja do mnogih nesporazumov in napačnih razumevanj.
Humi je alikvotno petje, značilno za nekatere dežele srednje Azije, najbolj znano je tisto iz Mongolije in Tuve. S tem pojavom, ki ga Mongoli tradicionalno niti nimajo za petje, se bomo srečali nekajkrat, humi pa nekoliko bolje spoznali skozi različne tehnike na zvočnih zapisih, ki so nastali od petdesetih let prejšnjega stoletja pa do zadnjega časa. Mongolski humi je od leta 2010 tudi uradno del nesnovne dediščine človeštva, v zvezi z njim pa prihaja do mnogih nesporazumov in napačnih razumevanj.
Zelenortske otoke so pomorščaki odkrili v 15. stoletju. Zaradi svoje lege zahodno od najbolj zahodne točke v Afriki so hitro postali pomembna trgovska postaja, najprej za trgovino s sužnji, pozneje pa tudi z industrijskim blagom, rumom in tkaninami za afriške sužnje, slonovino ter zlatom. Prebivalci otokov so potomci Afričanov in evropskih priseljencev različnega izvora, zato je tudi kultura in z njo glasba, ki jo poslušamo, predvsem mešanica afriških in evropskih kultur.
Zelenortske otoke so pomorščaki odkrili v 15. stoletju. Zaradi svoje lege zahodno od najbolj zahodne točke v Afriki so hitro postali pomembna trgovska postaja, najprej za trgovino s sužnji, pozneje pa tudi z industrijskim blagom, rumom in tkaninami za afriške sužnje, slonovino ter zlatom. Prebivalci otokov so potomci Afričanov in evropskih priseljencev različnega izvora, zato je tudi kultura in z njo glasba, ki jo poslušamo, predvsem mešanica afriških in evropskih kultur.
Današnjo oddajo namenjamo krščanski glasbi na drugih celinah.
Današnjo oddajo namenjamo krščanski glasbi na drugih celinah.