Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi in serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi in serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Radiovedni

Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Če imate kakšno vprašanje, na katero niste dobili odgovora, nam pišite na frekvencax@rtvslo.si

Režiser: Luka Hvalc

Zadnje

Radiovedni

Kako nastane virus?

17. 5. 2024

Od psihološkega opazovanja našega telesa in še bolj njegovega odziva na okolico tokrat Radiovedni potujejo v notranjost naših celic. Ukvarjajo se z zelo majhno zadevo, ki pa lahko marsikatero zagode človeškemu telesu, če se v njegovih celicah preveč namnoži. Seveda, današnja tema so virusi!

7 min

Od psihološkega opazovanja našega telesa in še bolj njegovega odziva na okolico tokrat Radiovedni potujejo v notranjost naših celic. Ukvarjajo se z zelo majhno zadevo, ki pa lahko marsikatero zagode človeškemu telesu, če se v njegovih celicah preveč namnoži. Seveda, današnja tema so virusi!

Radiovedni

Kaj je empatija?

7. 5. 2024

Mila in Maja sta nadobudni, predvsem pa empatični sedmošolki iz Osnovne šole Poljane, ki sta raziskovali, kako je biti v čevljih nekoga drugega. Na vprašanja o empatiji je odgovarjala profesorica Andreja Avsec z oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

5 min

Mila in Maja sta nadobudni, predvsem pa empatični sedmošolki iz Osnovne šole Poljane, ki sta raziskovali, kako je biti v čevljih nekoga drugega. Na vprašanja o empatiji je odgovarjala profesorica Andreja Avsec z oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Radiovedni

Zakaj zvok odmeva?

4. 5. 2024

Rok Ribičič in Jaša Delak Žmahar, sedmošolca z osnovne šole Poljane, sta se to soboto veliko naučila, predvsem s pozornim poslušanjem. Hodila sta od prostora do prostora in od stene do stene ter prisluškovala svojemu glasu.

7 min

Rok Ribičič in Jaša Delak Žmahar, sedmošolca z osnovne šole Poljane, sta se to soboto veliko naučila, predvsem s pozornim poslušanjem. Hodila sta od prostora do prostora in od stene do stene ter prisluškovala svojemu glasu.

Radiovedni

Radiovedni z Nikom: Kolikokrat na dan vdihnemo?

26. 4. 2024

V aktualnih Radiovednih smo se po spomladansko lotili prezračevanja – naših pljuč! Radiovedno lupo spet prevzema Nik Škrlec, ki ga zanima, kolikokrat na dan vdihnemo. Na Kliniki Golnik pa zanj niso pripravili le odgovora, ampak tudi pravo dihalno telovadbo.

7 min

V aktualnih Radiovednih smo se po spomladansko lotili prezračevanja – naših pljuč! Radiovedno lupo spet prevzema Nik Škrlec, ki ga zanima, kolikokrat na dan vdihnemo. Na Kliniki Golnik pa zanj niso pripravili le odgovora, ampak tudi pravo dihalno telovadbo.

Radiovedni

Zakaj so modrice najprej modre in potem spreminjajo barvo?

19. 4. 2024

Tudi to pomlad je naša radiovedna ekipa združila moči z nadobudnimi učenci Osnovne šole Poljane. Radovedni sedmošolci so tisti, ki v roke vzamejo naš snemalnik z rdečo gobico ter se z njim in našimi novinarkami odpravijo na lov za odgovori. V drugi epizodi posebne serije Radiovednih sta se Ajdi Kus pridružili 12-letni Sofia in Elisa.

5 min

Tudi to pomlad je naša radiovedna ekipa združila moči z nadobudnimi učenci Osnovne šole Poljane. Radovedni sedmošolci so tisti, ki v roke vzamejo naš snemalnik z rdečo gobico ter se z njim in našimi novinarkami odpravijo na lov za odgovori. V drugi epizodi posebne serije Radiovednih sta se Ajdi Kus pridružili 12-letni Sofia in Elisa.

Radiovedni

Zakaj imamo različne barve oči?

8. 4. 2024

Se spomnite, ko so radiovedna dekleta lani s pomočjo mladih osnovnošolk in osnovnošolcev z Osnovne šole Poljane iskale odgovore na to, kako daleč je do nam najbližjega osončja, zakaj smo zasvojeni z video igrami in še marsikaj? Tudi letos jim družbo vse do sredine junija delajo zvedavi mladi pomočniki. V prvem delu se sedmošolki Aneja in Ronja podata na popotovanje raziskovanja podobne oblike predmeta kot je bil prejšnji teden milni mehurček. Veste, kaj bi to lahko bilo?

5 min

Se spomnite, ko so radiovedna dekleta lani s pomočjo mladih osnovnošolk in osnovnošolcev z Osnovne šole Poljane iskale odgovore na to, kako daleč je do nam najbližjega osončja, zakaj smo zasvojeni z video igrami in še marsikaj? Tudi letos jim družbo vse do sredine junija delajo zvedavi mladi pomočniki. V prvem delu se sedmošolki Aneja in Ronja podata na popotovanje raziskovanja podobne oblike predmeta kot je bil prejšnji teden milni mehurček. Veste, kaj bi to lahko bilo?

Radiovedni

Kako nastane milni mehurček?

6. 4. 2024

Pomlad je v največjem razcvetu, z njo pa tudi igra pod milnim nebom. Da, prav ste slišali, pod milnim nebom, saj se Radiovedni odpravljajo poizvedovat, kako nastane milni mehurček. Luka Vidic iz Hiše eksperimentov ob razlagi postreže še z nasveti, kako doma pripravimo čim boljšo milnico.

5 min

Pomlad je v največjem razcvetu, z njo pa tudi igra pod milnim nebom. Da, prav ste slišali, pod milnim nebom, saj se Radiovedni odpravljajo poizvedovat, kako nastane milni mehurček. Luka Vidic iz Hiše eksperimentov ob razlagi postreže še z nasveti, kako doma pripravimo čim boljšo milnico.

Radiovedni

Radiovedni z Nikom: Zakaj imamo ušesno maslo?

29. 3. 2024

Nekdaj so rekli komu, ki je imel umazana ušesa, da mu raste repa v ušesih. In zato smo se začeli oboroževati z ušesnimi palčkami, ki pa morajo po mnenju otoringolaringolov na seznam za pregon. Ni ga, ki v ušesih ne bi imel vsaj neke oblike ušesnega masla. In najbolje ga je – če ste zdravi in brez slušnih aparatov – pustiti lepo pri miru. Na zadnjo marčevsko soboto se nam je v Radiovednih znova pridružil Nik Škrlec, ki se podaja na voskasto odisejado v notranjost naših ušes.

6 min

Nekdaj so rekli komu, ki je imel umazana ušesa, da mu raste repa v ušesih. In zato smo se začeli oboroževati z ušesnimi palčkami, ki pa morajo po mnenju otoringolaringolov na seznam za pregon. Ni ga, ki v ušesih ne bi imel vsaj neke oblike ušesnega masla. In najbolje ga je – če ste zdravi in brez slušnih aparatov – pustiti lepo pri miru. Na zadnjo marčevsko soboto se nam je v Radiovednih znova pridružil Nik Škrlec, ki se podaja na voskasto odisejado v notranjost naših ušes.

Radiovedni

Kako nastane umetni sneg?

15. 3. 2024

Čeprav že počasi stopamo v pomlad, večina smučišč še vedno obratuje. Nekatera morajo proge urejati z umetnim zasneževanjem. Poslušalca Urbana pri tem zanima, kako sploh nastane umetni sneg. Iskanja odgovora se je najprej lotil s praktičnim poskusom. Ker mu ni uspelo, se je obrnil na Radiovedne. V tokratni epizodi zato odgovor na njegovo vprašanje iščemo pri dr. Katji Klinar na fakulteti za strojništvo.

5 min

Čeprav že počasi stopamo v pomlad, večina smučišč še vedno obratuje. Nekatera morajo proge urejati z umetnim zasneževanjem. Poslušalca Urbana pri tem zanima, kako sploh nastane umetni sneg. Iskanja odgovora se je najprej lotil s praktičnim poskusom. Ker mu ni uspelo, se je obrnil na Radiovedne. V tokratni epizodi zato odgovor na njegovo vprašanje iščemo pri dr. Katji Klinar na fakulteti za strojništvo.

Radiovedni

Zakaj različne čajne mešanice različno dolgo namakamo v vreli vodi?

8. 3. 2024

Čas za čaj je vedno, se strinjate? Verjetno se tudi vam pogosto zgodi, da čajne lističe predolgo pustite plavati v kropu. Nam se. Da bi se vsi skupaj lahko izognili neprijetnim in grenkim okusom, nas z natančnim čajnim znanjem opremita najmlajša čajna sommelierja v tem delu Evrope Urh in Filip Burnik.

5 min

Čas za čaj je vedno, se strinjate? Verjetno se tudi vam pogosto zgodi, da čajne lističe predolgo pustite plavati v kropu. Nam se. Da bi se vsi skupaj lahko izognili neprijetnim in grenkim okusom, nas z natančnim čajnim znanjem opremita najmlajša čajna sommelierja v tem delu Evrope Urh in Filip Burnik.

Radiovedni

Zakaj pingvinov ne zebe v stopala?

1. 3. 2024

Letošnja zima v naših krajih ni bila tako zelo ostra, kar pa nikakor ne velja za Antarktiko, ki velja za najbolj mrzel in suh predel Zemlje. Tam se temperature vse leto gibljejo med 0 in - 80 °C. Kako to, da tam živečih pingvinov ne zebe v noge, ko hodijo po ledu? Na vprašanje tokrat odgovarja Irena Furlan, biologinja in pedagoška vodja ljubljanskega živalskega vrta.

4 min

Letošnja zima v naših krajih ni bila tako zelo ostra, kar pa nikakor ne velja za Antarktiko, ki velja za najbolj mrzel in suh predel Zemlje. Tam se temperature vse leto gibljejo med 0 in - 80 °C. Kako to, da tam živečih pingvinov ne zebe v noge, ko hodijo po ledu? Na vprašanje tokrat odgovarja Irena Furlan, biologinja in pedagoška vodja ljubljanskega živalskega vrta.

Radiovedni

Radiovedni z Nikom: Kaj je onkraj vesolja?

24. 2. 2024

Zakaj največji neznanki sodobne znanosti rečemo temna snov? Lahko bi ji rekli tudi "Kaj hudirja pa je to zadaj?". Ali pa "Glej ga zlomka, koliko še ne vemo!", "Pojma nimamo, kaj je to!" Ali pa bi preprosto priznali, da z izrazom temna snov lažemo samemu sebi, da vemo veliko o nečem, o čemer ne vemo tako rekoč nič. V Radiovednih se z Nikom Škrlecem tokrat podajamo vse do največjih ugank vesolja: kaj vemo o tem, kaj je tam onkraj vesolja, in zakaj je tudi vesolje, ki ga vidimo, polno neznank, s skrivnostno zvenečo temno snovjo na čelu?

5 min

Zakaj največji neznanki sodobne znanosti rečemo temna snov? Lahko bi ji rekli tudi "Kaj hudirja pa je to zadaj?". Ali pa "Glej ga zlomka, koliko še ne vemo!", "Pojma nimamo, kaj je to!" Ali pa bi preprosto priznali, da z izrazom temna snov lažemo samemu sebi, da vemo veliko o nečem, o čemer ne vemo tako rekoč nič. V Radiovednih se z Nikom Škrlecem tokrat podajamo vse do največjih ugank vesolja: kaj vemo o tem, kaj je tam onkraj vesolja, in zakaj je tudi vesolje, ki ga vidimo, polno neznank, s skrivnostno zvenečo temno snovjo na čelu?

Radiovedni

Zakaj imamo na fotografijah rdeče oči?

14. 2. 2024

Radiovedni smo prejšnjič skuhali svaljke in jih še z večjim veseljem pojedli, v tej epizodi pa pihamo prah iz starih albumov. Ste morda kdaj brskali po starih fotografijah in opazili, da imate tako velike rdeče oči, da izgledate že prav strašljivo? Razloge za to nam pojasni profesorica Mojce Vilfan z Insituta Jožef Stefan.

4 min

Radiovedni smo prejšnjič skuhali svaljke in jih še z večjim veseljem pojedli, v tej epizodi pa pihamo prah iz starih albumov. Ste morda kdaj brskali po starih fotografijah in opazili, da imate tako velike rdeče oči, da izgledate že prav strašljivo? Razloge za to nam pojasni profesorica Mojce Vilfan z Insituta Jožef Stefan.

Radiovedni

Zakaj kuhani njoki plavajo?

9. 2. 2024

Kuhamo jih v vreli vodi, dokler ne priplavajo na površino. To navodilo za pripravo njokov smo preverili tudi v praksi in potrdili, da za kuhanje teh krompirjevih svaljkov zares ne potrebuješ ure. Ravno prav so kuhani takrat, ko priplavajo na površje. Zakaj, nam je pojasnila dr. Mihaela Skrt z Oddelka za živilstvo ljubljanske Biotehniške fakultete.

4 min

Kuhamo jih v vreli vodi, dokler ne priplavajo na površino. To navodilo za pripravo njokov smo preverili tudi v praksi in potrdili, da za kuhanje teh krompirjevih svaljkov zares ne potrebuješ ure. Ravno prav so kuhani takrat, ko priplavajo na površje. Zakaj, nam je pojasnila dr. Mihaela Skrt z Oddelka za živilstvo ljubljanske Biotehniške fakultete.

Radiovedni

Kako deluje detektor laži?

2. 2. 2024

Nazadnje smo z Nikom Škrlecem raziskovali barve senc, v prvi februarski epizodi pa se Radiovedni postavimo ob bok najbolj znanima detektivoma Sherlocku Holmesu in Herculu Poirotu. S forenzičnim psihologom doktorjem Igorjem Arehom raziskujemo, kako lahko prepoznamo laž in kako resnico.

4 min

Nazadnje smo z Nikom Škrlecem raziskovali barve senc, v prvi februarski epizodi pa se Radiovedni postavimo ob bok najbolj znanima detektivoma Sherlocku Holmesu in Herculu Poirotu. S forenzičnim psihologom doktorjem Igorjem Arehom raziskujemo, kako lahko prepoznamo laž in kako resnico.

Radiovedni

Radiovedni z Nikom: So sence le črne barve?

26. 1. 2024

Kot pretekle tri sobote tudi v zadnji januarski pri nas v Radiovednih gostuje Nik Škrlec, ki pa se tokrat raziskovalno podaja v svet senc, in to – zanimivo – prav na dan, ko je pred 144 letimi Thomas Alva Edison vložil patent za električno žarnico.

6 min

Kot pretekle tri sobote tudi v zadnji januarski pri nas v Radiovednih gostuje Nik Škrlec, ki pa se tokrat raziskovalno podaja v svet senc, in to – zanimivo – prav na dan, ko je pred 144 letimi Thomas Alva Edison vložil patent za električno žarnico.

Radiovedni

Radiovedni z Nikom: Kako ločimo skladbe v C-duru od tistih v a-molu?

19. 1. 2024

Za tiste, ki ste nekdaj obiskovali glasbeno šolo oziroma to ravno počnete, bo naslednjih nekaj minut nekaj najbolj logičnega na svetu in priročna vaja za ponovitev, za tiste, ki v teorijo glasbe niste bili nikoli posebej posvečeni, pa nazoren uvod. Nik Škrlec, ki gostuje v januarskih Radiovednih, se tokrat uči, kako ločiti dur od mola, še posebej če sta – kako premetene orehe nam servirate poslušalci! – sestavljena iz istih tonov. Ob tem ga dobrodušno vodi prekaljeni glasbenik in še fizik za povrh Janez Dovč. Napotki v oddaji niso strokovna merila, saj je glasbena harmonija zelo zapleteno področje. Za poslušalce smo pripravili praktičen in poenostavljen pristop, s katerim si lahko pomagate predvsem pri preprostih skladbah.

6 min

Za tiste, ki ste nekdaj obiskovali glasbeno šolo oziroma to ravno počnete, bo naslednjih nekaj minut nekaj najbolj logičnega na svetu in priročna vaja za ponovitev, za tiste, ki v teorijo glasbe niste bili nikoli posebej posvečeni, pa nazoren uvod. Nik Škrlec, ki gostuje v januarskih Radiovednih, se tokrat uči, kako ločiti dur od mola, še posebej če sta – kako premetene orehe nam servirate poslušalci! – sestavljena iz istih tonov. Ob tem ga dobrodušno vodi prekaljeni glasbenik in še fizik za povrh Janez Dovč. Napotki v oddaji niso strokovna merila, saj je glasbena harmonija zelo zapleteno področje. Za poslušalce smo pripravili praktičen in poenostavljen pristop, s katerim si lahko pomagate predvsem pri preprostih skladbah.

Radiovedni

Radiovedni z Nikom: Zakaj pod vodo z masko vidim ostro, brez nje pa zamegljeno?

12. 1. 2024

Z Nikom Škrlecem se v tokratnih Radiovednih podajamo stran od januarske zmrzali, nekam, kjer je prijetno toplo in čofotavo. Poslušalca Matevža je med potapljanjem spreletelo logično vprašanje o tem, kaj ima z boljšo vidljivostjo pod vodo opraviti potapljaška maska, Nik pa se je potopil v fizikalno razlago … In, ja, popil tudi nekaj bazenske vode.

6 min

Z Nikom Škrlecem se v tokratnih Radiovednih podajamo stran od januarske zmrzali, nekam, kjer je prijetno toplo in čofotavo. Poslušalca Matevža je med potapljanjem spreletelo logično vprašanje o tem, kaj ima z boljšo vidljivostjo pod vodo opraviti potapljaška maska, Nik pa se je potopil v fizikalno razlago … In, ja, popil tudi nekaj bazenske vode.

Radiovedni

Radiovedni z Nikom: Kako gravitacija vpliva na naše organe?

5. 1. 2024

Januarja imajo Radiovedni posebno družbo! Vse sobote ta mesec bo z nami Nik Škrlec, ki nas za začetek pelje na razburljivo pustolovščino v naše neverjetno telo. Ste se kdaj vprašali, zakaj nikoli ne odplavate kot baloni? Ali zakaj se je pri skoku tako težko odgnati od tal? Odgovor na to je, seveda, gravitacija! Toda ali ste kdaj razmišljali o tem, kako gravitacija vpliva na kosti, mišice in organe v našem telesu? Se nam želodec pri prostem padu res zatakne v grlu? To je zanimalo tudi poslušalko Nino, Nik pa se je v iskanju odgovora podal na edino napravo v Sloveniji, ki zmore posnemati in celo povečevati gravitacijo in na kateri bi lahko nekoč v vesolju trenirali astronavti. Zatorej, pripravljeni? Zelo vrteče bo in za povrh še tresoče!

6 min

Januarja imajo Radiovedni posebno družbo! Vse sobote ta mesec bo z nami Nik Škrlec, ki nas za začetek pelje na razburljivo pustolovščino v naše neverjetno telo. Ste se kdaj vprašali, zakaj nikoli ne odplavate kot baloni? Ali zakaj se je pri skoku tako težko odgnati od tal? Odgovor na to je, seveda, gravitacija! Toda ali ste kdaj razmišljali o tem, kako gravitacija vpliva na kosti, mišice in organe v našem telesu? Se nam želodec pri prostem padu res zatakne v grlu? To je zanimalo tudi poslušalko Nino, Nik pa se je v iskanju odgovora podal na edino napravo v Sloveniji, ki zmore posnemati in celo povečevati gravitacijo in na kateri bi lahko nekoč v vesolju trenirali astronavti. Zatorej, pripravljeni? Zelo vrteče bo in za povrh še tresoče!

Radiovedni

Kako določimo starost zvezd?

29. 12. 2023

V zadnji letošnji epizodi pogled usmerjamo v nebo. Tam ne iščemo Božička s snežno vprego, ampak opazujemo zvezde in se hkrati sprašujemo, kako lahko astronomi tako natančno določijo njihovo starost. Pri iskanju odgovora nam je pomagala astrofizičarka Dunja Fabjan.

4 min

V zadnji letošnji epizodi pogled usmerjamo v nebo. Tam ne iščemo Božička s snežno vprego, ampak opazujemo zvezde in se hkrati sprašujemo, kako lahko astronomi tako natančno določijo njihovo starost. Pri iskanju odgovora nam je pomagala astrofizičarka Dunja Fabjan.

Radiovedni

Zakaj ljudje zamenjujemo levo in desno?

23. 12. 2023

Tudi vam kdaj popolnoma zmrznejo možgani? Se vam zgodi, da zamešate besedi, ki se začneta z isto črko (sreda, sobota), ali pa ne morete ugotoviti, kaj je levo in kaj desno, ali pa kje je vzhod in kje zahod? Nevrolog dr. Igor Rigler danes pomaga odgovoriti na vprašanje, zakaj imajo naši možgani s pomnjenjem nekaterih reči več težav kot z drugimi.

4 min

Tudi vam kdaj popolnoma zmrznejo možgani? Se vam zgodi, da zamešate besedi, ki se začneta z isto črko (sreda, sobota), ali pa ne morete ugotoviti, kaj je levo in kaj desno, ali pa kje je vzhod in kje zahod? Nevrolog dr. Igor Rigler danes pomaga odgovoriti na vprašanje, zakaj imajo naši možgani s pomnjenjem nekaterih reči več težav kot z drugimi.

Radiovedni

Zakaj volk ubije več ovac, kot jih lahko poje?

15. 12. 2023

Volk v pravljicah navadno nastopa kot nevaren in zloben požrešnež. Požrl je šest od sedmih kozličkov, babico Rdeče kapice, odpihnil hišici dveh od treh prašičkov. Je volk tudi v resnici zlobna zver, ki ubija za zabavo?

4 min

Volk v pravljicah navadno nastopa kot nevaren in zloben požrešnež. Požrl je šest od sedmih kozličkov, babico Rdeče kapice, odpihnil hišici dveh od treh prašičkov. Je volk tudi v resnici zlobna zver, ki ubija za zabavo?

Radiovedni

Kako štorklje zgradijo gnezdo, da ne pade na tla?

8. 12. 2023

V Sloveniji poznamo dve vrsti štorkelj, belo in črno, a nekaj jima je skupno: obe sta odlični pri gradnji svojih gnezd. Tudi ko naše kraje zapustijo in odidejo ne lepše, gnezda na dimnikih, drevesih in tramovih ostanejo trdno nameščena. Ne zmoti jih sneg, niti močan veter. Kako so zgrajena, da na svojem mestu ostanejo leta, celo desetletja? Odgovarja Urša Gajšek, strokovnjakinja iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic.

4 min

V Sloveniji poznamo dve vrsti štorkelj, belo in črno, a nekaj jima je skupno: obe sta odlični pri gradnji svojih gnezd. Tudi ko naše kraje zapustijo in odidejo ne lepše, gnezda na dimnikih, drevesih in tramovih ostanejo trdno nameščena. Ne zmoti jih sneg, niti močan veter. Kako so zgrajena, da na svojem mestu ostanejo leta, celo desetletja? Odgovarja Urša Gajšek, strokovnjakinja iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic.

Radiovedni

Koliko časa bodo oceani še hranilniki CO2?

1. 12. 2023

Oceani imajo zelo velik vpliv na podnebje. Poleg tega, da v sebi skladiščijo veliko toplote, so pomemben naravni ponor ogljikovega dioksida. Radiovedni raziskujejo, koliko časa bodo oceani še sposobni shranjevati CO2 in kaj bo, ko tega ne bodo več sposobni. Odgovarjala bo klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.

4 min

Oceani imajo zelo velik vpliv na podnebje. Poleg tega, da v sebi skladiščijo veliko toplote, so pomemben naravni ponor ogljikovega dioksida. Radiovedni raziskujejo, koliko časa bodo oceani še sposobni shranjevati CO2 in kaj bo, ko tega ne bodo več sposobni. Odgovarjala bo klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.

Radiovedni

Kako sanjajo slepi ljudje?

24. 11. 2023

Nekako velja, da sanjamo to, kar vidimo čez dan in kar imamo zakopano globoko v spominu in podzavesti. Nekateri sanjajo da letijo, nekateri da padajo. Nekateri sanjajo v barvah, spet drugi v črno-belem spektru. Kako pa sanjajo slepi? Na vprašanje odgovarja nevrolog dr. Zvezdan Pirtošek.

4 min

Nekako velja, da sanjamo to, kar vidimo čez dan in kar imamo zakopano globoko v spominu in podzavesti. Nekateri sanjajo da letijo, nekateri da padajo. Nekateri sanjajo v barvah, spet drugi v črno-belem spektru. Kako pa sanjajo slepi? Na vprašanje odgovarja nevrolog dr. Zvezdan Pirtošek.

Radiovedni

Zakaj je morje modro?

17. 11. 2023

Kljub temu, da so temperature v zadnjih dneh za večino prenizke za skok v morje, se Radiovedni odpravljajo prav tja. Zakaj se nam zdi, da je morje modro, če pa je voda prozorna?

2 min

Kljub temu, da so temperature v zadnjih dneh za večino prenizke za skok v morje, se Radiovedni odpravljajo prav tja. Zakaj se nam zdi, da je morje modro, če pa je voda prozorna?

Radiovedni

Kako težki so oblaki?

10. 11. 2023

Tako puhasti lebdijo nad nami, v resnici pa so tako težki. Bi lahko uganili, koliko kilogramov tehta povprečno velik oblak? Na srečo vam v naši družbi ni treba prav nič ugibati, mi vam odgovore kar takoj razkrijemo. Tokrat nam pri tem pomaga dr. Gregor Skok s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.

5 min

Tako puhasti lebdijo nad nami, v resnici pa so tako težki. Bi lahko uganili, koliko kilogramov tehta povprečno velik oblak? Na srečo vam v naši družbi ni treba prav nič ugibati, mi vam odgovore kar takoj razkrijemo. Tokrat nam pri tem pomaga dr. Gregor Skok s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.

Radiovedni

Sta slabo vreme in slabo počutje res povezana?

4. 11. 2023

Tudi vas ob deževnem vremenu boli glava, nimate energije, ste zaspani in razdražljivi? Nikakor niste edini, to vam lahko zagotovimo. Če sta slabo vreme in slabo počutje res povezana, v tokratni 4-minutni raziskavi poizveduje Neža Borkovič, odgovarja pa Miha Ravnik z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko.

4 min

Tudi vas ob deževnem vremenu boli glava, nimate energije, ste zaspani in razdražljivi? Nikakor niste edini, to vam lahko zagotovimo. Če sta slabo vreme in slabo počutje res povezana, v tokratni 4-minutni raziskavi poizveduje Neža Borkovič, odgovarja pa Miha Ravnik z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko.

Radiovedni

Radiovednih 200: Od gorenja in dihanja do čebeljega voska

28. 10. 2023

197, 198, 199 … 200. Vsak teden ena, ta teden že 200. epizoda. In prav toliko odgovorjenih vprašanj. Kateri je najpočasnejši polž na svetu, ali je spomladanska utrujenost res le mit, lahko med spanjem kolcamo in rigamo? V jubilejni pa malo drugače.

5 min

197, 198, 199 … 200. Vsak teden ena, ta teden že 200. epizoda. In prav toliko odgovorjenih vprašanj. Kateri je najpočasnejši polž na svetu, ali je spomladanska utrujenost res le mit, lahko med spanjem kolcamo in rigamo? V jubilejni pa malo drugače.

Radiovedni

Zakaj mleko vzkipi, voda pa ne?

20. 10. 2023

Kdo ima več potrpljenja, vrela voda ali vrelo mleko? ... Voda, seveda. Mleko vzkipi, voda pa ne. Zakaj, izveste v 199. epizodi Radiovednih.

3 min

Kdo ima več potrpljenja, vrela voda ali vrelo mleko? ... Voda, seveda. Mleko vzkipi, voda pa ne. Zakaj, izveste v 199. epizodi Radiovednih.

Radiovedni

Zakaj je limona bolj kisla, če jo ližemo, kot pa če jo grizemo?

13. 10. 2023

Se vam je kdaj limonada zdela sladka, ko pa ste ugriznili v limono, pa niste mogli skriti kislega obraza? Podobno se je zgodilo 11-letni poslušalki Manci. Zakaj? Pri tej limonasti zagati nam pomaga izredni profesor doktor Drago Kočar s Katedre za analizno kemijo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani.

4 min

Se vam je kdaj limonada zdela sladka, ko pa ste ugriznili v limono, pa niste mogli skriti kislega obraza? Podobno se je zgodilo 11-letni poslušalki Manci. Zakaj? Pri tej limonasti zagati nam pomaga izredni profesor doktor Drago Kočar s Katedre za analizno kemijo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani.

Radiovedni

Kakšen je svet v resnici: črno-bel ali barven?

6. 10. 2023

O barvni paleti se velikokrat prepiramo med sabo, ko nekdo zazna barvo v povsem drugem odtenku kot mi sami. Tudi vse živalske vrste barv ne vidijo na enak način. Kako je to mogoče, se sprašuje tudi 8-letna Pia. V svet našega pomembnega organa za vid nas popelje pediatrična oftalmologinja Manca Tekavčič Pompe.

4 min

O barvni paleti se velikokrat prepiramo med sabo, ko nekdo zazna barvo v povsem drugem odtenku kot mi sami. Tudi vse živalske vrste barv ne vidijo na enak način. Kako je to mogoče, se sprašuje tudi 8-letna Pia. V svet našega pomembnega organa za vid nas popelje pediatrična oftalmologinja Manca Tekavčič Pompe.

Radiovedni

Zakaj letala na nebu za sabo puščajo sled?

29. 9. 2023

Ko pogledamo v nebo, včasih na njem vidimo letalo. Včasih to letalo za seboj pušča sled. In včasih lahko to sled vidimo še nekaj ur, ko letala že zdavnaj ni več. Zakaj?

2 min

Ko pogledamo v nebo, včasih na njem vidimo letalo. Včasih to letalo za seboj pušča sled. In včasih lahko to sled vidimo še nekaj ur, ko letala že zdavnaj ni več. Zakaj?

Radiovedni

Kaj bi se zgodilo, če bi se Zemlja vrtela dvakrat hitreje?

22. 9. 2023

Zemlja se okoli svoje osi zavrti enkrat v 24 urah, kar pomeni, da je hitrost njenega vrtenja v bližini ekvatorja približno 1600 km/h. Mi pa tega sploh ne občutimo. A to ni tema tokratne oddaje. V današnji epizodi poslušalko Teo zanima, kaj bi se zgodilo, če bi se Zemlja vrtela dvakrat hitreje. Bi živeli dvakrat manj časa? Bi se spremenila naša biološka ura? Bi se atomi "hitreje obračali"?

4 min

Zemlja se okoli svoje osi zavrti enkrat v 24 urah, kar pomeni, da je hitrost njenega vrtenja v bližini ekvatorja približno 1600 km/h. Mi pa tega sploh ne občutimo. A to ni tema tokratne oddaje. V današnji epizodi poslušalko Teo zanima, kaj bi se zgodilo, če bi se Zemlja vrtela dvakrat hitreje. Bi živeli dvakrat manj časa? Bi se spremenila naša biološka ura? Bi se atomi "hitreje obračali"?

Radiovedni

Kdaj bo na svetu zmanjkalo nafte?

16. 9. 2023

Najbolj znano je, da črno zlato porabljamo pri transportu, v avtih, tovornjakih, vlakih, letalih in ladjah. A uporabno je tudi za gretje domov, iz petrokemičnih snovi, pridobljenih iz nafte, je narejena večina plastike in gradbenih materialov, pa tudi številni kozmetični izdelki, denimo šminke, maskare in vlažilne kreme. Če jo vsakodnevno uporabljamo za toliko različnih namenov, kdaj je bo zmanjkalo? To zanima osemletno Olivijo, odgovarja pa prof. dr. Aleksander Zidanšek s Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru.

4 min

Najbolj znano je, da črno zlato porabljamo pri transportu, v avtih, tovornjakih, vlakih, letalih in ladjah. A uporabno je tudi za gretje domov, iz petrokemičnih snovi, pridobljenih iz nafte, je narejena večina plastike in gradbenih materialov, pa tudi številni kozmetični izdelki, denimo šminke, maskare in vlažilne kreme. Če jo vsakodnevno uporabljamo za toliko različnih namenov, kdaj je bo zmanjkalo? To zanima osemletno Olivijo, odgovarja pa prof. dr. Aleksander Zidanšek s Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru.

Radiovedni

Zakaj ne vidimo sončnih žarkov?

6. 9. 2023

Kljub koledarski jeseni v radiovedni galaksiji te še ni. V prvi epizodi nove sezone se z nami družita 6-letna Aurora in njena mami Dolores. Ugotovimo, zakaj ni pravilno risati sonca v obliki kroga in žarkov, ter da folija ni doma le v kuhinji, ampak tudi v astronomiji.

3 min

Kljub koledarski jeseni v radiovedni galaksiji te še ni. V prvi epizodi nove sezone se z nami družita 6-letna Aurora in njena mami Dolores. Ugotovimo, zakaj ni pravilno risati sonca v obliki kroga in žarkov, ter da folija ni doma le v kuhinji, ampak tudi v astronomiji.

Radiovedni

Lahko upravljamo vreme?

29. 7. 2023

Ker smo v zadnjih tednih priča precej burnim vremenskim pojavom, so družbena omrežja preplavile najrazličnejše teorije, zakaj je tako. Radiovedni v zadnji epizodi te sezone iščejo odgovor na vprašanje, ali lahko nadzorujemo oziroma spreminjamo vreme. Izkušeni meteorolog Brane Gregorčič bo poleg tega pojasnil še, ali so ekstremni vremenski pojavi res vse pogostejši in zakaj ter kako to, da k nam velikokrat pridejo iz Italije.

5 min

Ker smo v zadnjih tednih priča precej burnim vremenskim pojavom, so družbena omrežja preplavile najrazličnejše teorije, zakaj je tako. Radiovedni v zadnji epizodi te sezone iščejo odgovor na vprašanje, ali lahko nadzorujemo oziroma spreminjamo vreme. Izkušeni meteorolog Brane Gregorčič bo poleg tega pojasnil še, ali so ekstremni vremenski pojavi res vse pogostejši in zakaj ter kako to, da k nam velikokrat pridejo iz Italije.

Radiovedni

Zakaj bik ne mara rdeče barve?

19. 7. 2023

Poletje ni le čas sončnih očal, kopalk in odprtih čevljev. Velikokrat se v naših vidnih poljih znajdejo zaprta obutev, pa športna majica in velika količina pitne vode. V 191. epizodi Radiovednih se skupaj z našim poslušalcem, 8-letnim Tomom, odpravljamo v gore. Pred tem pa vam postrežemo še aktualno vprašanje, ki je posebej na mestu ravno v planinski sezoni, ko prečkamo pot živini na pašnikih. Po odgovor se odpravimo v ljubljanski Živalski vrt k pedagoški vodji in biologinji Ireni Furlan.

3 min

Poletje ni le čas sončnih očal, kopalk in odprtih čevljev. Velikokrat se v naših vidnih poljih znajdejo zaprta obutev, pa športna majica in velika količina pitne vode. V 191. epizodi Radiovednih se skupaj z našim poslušalcem, 8-letnim Tomom, odpravljamo v gore. Pred tem pa vam postrežemo še aktualno vprašanje, ki je posebej na mestu ravno v planinski sezoni, ko prečkamo pot živini na pašnikih. Po odgovor se odpravimo v ljubljanski Živalski vrt k pedagoški vodji in biologinji Ireni Furlan.

Radiovedni

Zakaj imamo eno stopalo večje od drugega?

14. 7. 2023

Tukaj je poletje, letni čas sončnih očal, kopalk in odprtih čevljev. In morda ste tudi vi med tistimi, ki si želijo to sezono kupiti novo obutev, takšno, s katero boste ponosno hodili po razbeljenem betonu in peščeni plaži. A pri nakupovanju natikačev in sandalov, ki jih natikamo na bosa stopala, še toliko hitreje opazimo zanimivost, ki pa včasih preraste celo v nevšečnost ... Po odgovor na vprašanje, zakaj imamo eno stopalo večje od drugega, smo se odpravili na Ortopedsko kliniko v Ljubljani, kjer nas je pričakal Borut Kovačić, dr. med, specialist ortopedske kirurgije za otroško kirurgijo ter kirurgijo stopal.

4 min

Tukaj je poletje, letni čas sončnih očal, kopalk in odprtih čevljev. In morda ste tudi vi med tistimi, ki si želijo to sezono kupiti novo obutev, takšno, s katero boste ponosno hodili po razbeljenem betonu in peščeni plaži. A pri nakupovanju natikačev in sandalov, ki jih natikamo na bosa stopala, še toliko hitreje opazimo zanimivost, ki pa včasih preraste celo v nevšečnost ... Po odgovor na vprašanje, zakaj imamo eno stopalo večje od drugega, smo se odpravili na Ortopedsko kliniko v Ljubljani, kjer nas je pričakal Borut Kovačić, dr. med, specialist ortopedske kirurgije za otroško kirurgijo ter kirurgijo stopal.

Radiovedni

Lahko med spanjem kolcamo ali rigamo?

7. 7. 2023

Lahko se nam zgodi, da med spanjem komu kaj zanimivega, pogosto tudi nerazumljivega ali nerazločnega, povemo. Ali celo, da se med nočnim počitkom sprehajamo – rečemo, da nas "nosi luna". Našega poslušalca Petra pa je zanimalo, ali se nam med spanjem lahko začne tudi kolcati oziroma ali lahko med spanjem rignemo. Odgovor ponujajo Radiovedni.

3 min

Lahko se nam zgodi, da med spanjem komu kaj zanimivega, pogosto tudi nerazumljivega ali nerazločnega, povemo. Ali celo, da se med nočnim počitkom sprehajamo – rečemo, da nas "nosi luna". Našega poslušalca Petra pa je zanimalo, ali se nam med spanjem lahko začne tudi kolcati oziroma ali lahko med spanjem rignemo. Odgovor ponujajo Radiovedni.

Radiovedni

Zakaj nastane deja vu?

30. 6. 2023

V prejšnji epizodi smo poletni Radiovedni spoznali hlajenje, ali bolje rečeno, vlaženje z ventilatorjem, tokratno pa pozornost namenjamo posebnemu pojavu, ko se nam kdaj zgodi tisti nenavadni občutek, da smo neki prizor že videli in doživeli. Ampak, čakajte malo … Ali smo ga res? Na pomoč pri razumevanju tega fenomena nam je priskočil nevrolog Zvezdan Pirtošek z ljubljanske Nevrološke klinike.

4 min

V prejšnji epizodi smo poletni Radiovedni spoznali hlajenje, ali bolje rečeno, vlaženje z ventilatorjem, tokratno pa pozornost namenjamo posebnemu pojavu, ko se nam kdaj zgodi tisti nenavadni občutek, da smo neki prizor že videli in doživeli. Ampak, čakajte malo … Ali smo ga res? Na pomoč pri razumevanju tega fenomena nam je priskočil nevrolog Zvezdan Pirtošek z ljubljanske Nevrološke klinike.

Radiovedni

Nas ventilator res vedno hladi?

23. 6. 2023

Ta teden nas je res dodobra ujel vročinski val in če smo se še pred nekaj dnevi pritoževali, da nas poletje v juniju skoraj še ni povohalo, danes krepko obžalujemo te besede. Obljubljamo torej odgovor na povsem aktualno radiovedno vprašanje, ki vključuje vročino, vlago in ventilator. Na pomoč nam je priskočil prof. dr. Miha Ravnik s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.

4 min

Ta teden nas je res dodobra ujel vročinski val in če smo se še pred nekaj dnevi pritoževali, da nas poletje v juniju skoraj še ni povohalo, danes krepko obžalujemo te besede. Obljubljamo torej odgovor na povsem aktualno radiovedno vprašanje, ki vključuje vročino, vlago in ventilator. Na pomoč nam je priskočil prof. dr. Miha Ravnik s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.

Radiovedni

Zakaj radioaktivnost po eksploziji atomske bombe tako hitro pade?

16. 6. 2023

Tokratni Radiovedni niso le »radio aktivni«, ampak tudi radioaktivni. Ajda Kus je namreč iskala odgovor na vprašanje poslušalca Bojana, zakaj radioaktivnost po eksploziji atomske bombe tako hitro pade.

4 min

Tokratni Radiovedni niso le »radio aktivni«, ampak tudi radioaktivni. Ajda Kus je namreč iskala odgovor na vprašanje poslušalca Bojana, zakaj radioaktivnost po eksploziji atomske bombe tako hitro pade.

Radiovedni

Ali ima kača lahko skoliozo?

10. 6. 2023

V tokratni epizodi odgovarjamo na zvito vprašanje poslušalca Jana. Zanimalo ga je, ali imajo kače lahko skoliozo oziroma ukrivljeno hrbtenico, zato bomo Radiovedni zavili v svet teh mesojedih plazilcev. V družbi Roka Kostanjška s Katedre za zoologijo ljubljanske Biotehniške fakultete.

2 min

V tokratni epizodi odgovarjamo na zvito vprašanje poslušalca Jana. Zanimalo ga je, ali imajo kače lahko skoliozo oziroma ukrivljeno hrbtenico, zato bomo Radiovedni zavili v svet teh mesojedih plazilcev. V družbi Roka Kostanjška s Katedre za zoologijo ljubljanske Biotehniške fakultete.

Radiovedni

Ali je okolju prijaznejša plastična ali papirnata vrečka?

3. 6. 2023

Da porabimo preveč plastičnih vrečk, je še vedno vsem znano dejstvo. Da je za njihovo proizvodnjo potrebna le sekunda, za razgradnjo pa kar 12 milijard 622 milijonov 780 tisoč 800 sekund, kar je enako 400 letom, pa je že mogoče malo manj znan podatek. Ampak katero vrsto vrečke lahko dlje recikliramo in je zato okolju prijaznejša, sprašujemo strokovnjakinjo za ravnanje z odpadki in vodjo Centra za ponovno uporabo doktorico Marinko Vovk.

3 min

Da porabimo preveč plastičnih vrečk, je še vedno vsem znano dejstvo. Da je za njihovo proizvodnjo potrebna le sekunda, za razgradnjo pa kar 12 milijard 622 milijonov 780 tisoč 800 sekund, kar je enako 400 letom, pa je že mogoče malo manj znan podatek. Ampak katero vrsto vrečke lahko dlje recikliramo in je zato okolju prijaznejša, sprašujemo strokovnjakinjo za ravnanje z odpadki in vodjo Centra za ponovno uporabo doktorico Marinko Vovk.

Radiovedni

Pod katero sorto jablane je sedel Isaac Newton?

27. 5. 2023

Ste se tudi vi kdaj vprašali, katere sorte je bilo najbolj znano jabolko na svetu? Jabolko, ki je spremenilo razumevanje sveta? Jabolko, ki je ob razmišljanju padlo na glavo Isaacu Newtonu? Na vprašanje presenetljivo natančno odgovarja dr. Robert Brus z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete v Ljubljani.

4 min

Ste se tudi vi kdaj vprašali, katere sorte je bilo najbolj znano jabolko na svetu? Jabolko, ki je spremenilo razumevanje sveta? Jabolko, ki je ob razmišljanju padlo na glavo Isaacu Newtonu? Na vprašanje presenetljivo natančno odgovarja dr. Robert Brus z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete v Ljubljani.

Radiovedni

Radiovedni piknik

18. 5. 2023

Pripravili smo majski piknik. Za sestavine, radiovedne uganke, ki se nam ponujajo na vsakem pikniku, so poskrbeli naši poslušalci. Odgovore pa smo poiskali s pisanim naborom strokovnjakov. Pregnalo nas ni niti slabo vreme!

26 min

Pripravili smo majski piknik. Za sestavine, radiovedne uganke, ki se nam ponujajo na vsakem pikniku, so poskrbeli naši poslušalci. Odgovore pa smo poiskali s pisanim naborom strokovnjakov. Pregnalo nas ni niti slabo vreme!

Radiovedni

Ali v vesolju obstaja enaka oblika življenja, kot ga poznamo na Zemlji?

13. 5. 2023

V vesolje smo s sondami že pošiljali plošče z glasbo, pa fotografije in pozdrave v več jezikih. Vse to v upanju, da bi nekega dne prišle v roke nezemeljskim bitjem, za katere ljudje odločno verjamemo, da obstajajo. In da imajo seveda tudi oči, ušesa in roke, da bodo naša sporočila sprejeli. Kakšne pa so dejanske možnosti za obstoj življenja, podobnega našemu? Na vprašanje odgovarja profesor astrofizike na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Tomaž Zwitter.

5 min

V vesolje smo s sondami že pošiljali plošče z glasbo, pa fotografije in pozdrave v več jezikih. Vse to v upanju, da bi nekega dne prišle v roke nezemeljskim bitjem, za katere ljudje odločno verjamemo, da obstajajo. In da imajo seveda tudi oči, ušesa in roke, da bodo naša sporočila sprejeli. Kakšne pa so dejanske možnosti za obstoj življenja, podobnega našemu? Na vprašanje odgovarja profesor astrofizike na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Tomaž Zwitter.

Radiovedni

Kako to, da lahko luno vidimo tudi podnevi?

6. 5. 2023

Nanjo smo ljudje prvič stopili že leta 1969, a še vedno se o tem nebesnem telesu pojavlja mnogo vprašanj. In ker je bila prav sinoči luna v mesecu maju najdebelejša, smo se odločili, da današnjo epizodo Radiovednih posvetimo prav njenim menam.

5 min

Nanjo smo ljudje prvič stopili že leta 1969, a še vedno se o tem nebesnem telesu pojavlja mnogo vprašanj. In ker je bila prav sinoči luna v mesecu maju najdebelejša, smo se odločili, da današnjo epizodo Radiovednih posvetimo prav njenim menam.

Radiovedni

Kako deluje učinek lotosa?

29. 4. 2023

Radiovedni so se ta teden z dežnikom, dežnim plaščem in nepremočljivimi čevlji odpravili raziskovat, kako deluje učinek lotosa. Med drugim so ugotovili, da na deževne dni ostanemo suhi ravno zaradi tega pojava in njegove uporabe na najrazličnejših področjih.

4 min

Radiovedni so se ta teden z dežnikom, dežnim plaščem in nepremočljivimi čevlji odpravili raziskovat, kako deluje učinek lotosa. Med drugim so ugotovili, da na deževne dni ostanemo suhi ravno zaradi tega pojava in njegove uporabe na najrazličnejših področjih.

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine Play