Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Če imate kakšno vprašanje, na katero niste dobili odgovora, nam pišite na frekvencax@rtvslo.si
Režiser: Luka Hvalc
V Radiovednih druženjih se spominjamo radiovednih vprašanj, ki ste nam jih zastavili poslušalci. Tokratna tema je znanost v kuhinji.
V Radiovednih druženjih se spominjamo radiovednih vprašanj, ki ste nam jih zastavili poslušalci. Tokratna tema je znanost v kuhinji.
Pripravite se na eno izmed najbolj eksplozivnih radiovednih epizod do zdaj! Iščemo namreč odgovor na vprašanje, kako nastane pokovka, in ugotavljamo, ali lahko kokice naredimo tudi iz katerega drugega zrnja, ne le koruznega.
Pripravite se na eno izmed najbolj eksplozivnih radiovednih epizod do zdaj! Iščemo namreč odgovor na vprašanje, kako nastane pokovka, in ugotavljamo, ali lahko kokice naredimo tudi iz katerega drugega zrnja, ne le koruznega.
V Radiovednih druženjih se spominjamo radiovednih vprašanj, ki ste nam jih postavili poslušalci. Tokrat se posvetimo vprašanjem o živalih.
V Radiovednih druženjih se spominjamo radiovednih vprašanj, ki ste nam jih postavili poslušalci. Tokrat se posvetimo vprašanjem o živalih.
Radiovedni so nazaj! Prva epizoda nove sezone je posvečena nočnim žuželkam in pticam. Poslušalca Iztoka zanima, ali se žuželke in ptice z nočnega potovanja, prav tako kakor ljudje, ko gremo iz spalnice do stranišča, vrnejo s kakšno buško. Odpravimo se na ljubljansko Biotehniško fakulteto k profesorju Gregorju Belušiču, pravemu poznavalcu živalskega sveta.
Radiovedni so nazaj! Prva epizoda nove sezone je posvečena nočnim žuželkam in pticam. Poslušalca Iztoka zanima, ali se žuželke in ptice z nočnega potovanja, prav tako kakor ljudje, ko gremo iz spalnice do stranišča, vrnejo s kakšno buško. Odpravimo se na ljubljansko Biotehniško fakulteto k profesorju Gregorju Belušiču, pravemu poznavalcu živalskega sveta.
Radiovedni odhajajo na počitnice! A brez skrbi, še prej se od te sezone, kjer smo skupaj iskali odgovore na skoraj petdeset vprašanj, poslovimo v poletnem slogu. Pred časom so se Ajda, Neža, Vida in Kaja spraševale, kako nastane milni mehurček, zdaj pa jih zanima še, kakšna je razlaga za tem, da mehurček enkrat vidimo v najrazličnejših mavričnih odtenkih, drugič le v rumenih, kdaj pa barv niti ne vidimo? Pri tej poletni osvežitvi kravžljanja možganov pomaga Luka Vidic iz Hiše eksperimentov v Ljubljani.
Radiovedni odhajajo na počitnice! A brez skrbi, še prej se od te sezone, kjer smo skupaj iskali odgovore na skoraj petdeset vprašanj, poslovimo v poletnem slogu. Pred časom so se Ajda, Neža, Vida in Kaja spraševale, kako nastane milni mehurček, zdaj pa jih zanima še, kakšna je razlaga za tem, da mehurček enkrat vidimo v najrazličnejših mavričnih odtenkih, drugič le v rumenih, kdaj pa barv niti ne vidimo? Pri tej poletni osvežitvi kravžljanja možganov pomaga Luka Vidic iz Hiše eksperimentov v Ljubljani.
Ste se kdaj vprašali, kakšne spremembe v telesu povzroči doping? Lahko postanemo z njim zasvojeni? Zakaj je doping za športnike nevaren?
Ste se kdaj vprašali, kakšne spremembe v telesu povzroči doping? Lahko postanemo z njim zasvojeni? Zakaj je doping za športnike nevaren?
Se še spomnite znamenitih bujnih pričesk iz osemdesetih let prejšnjega stoletja? Ste kdaj pomislili, kaj se z lasmi zgodi, ko jih kemično in termično obdelamo? Po odgovor na vprašanja o tipih las in njihovi obdelavi so se Mila, Maja in Vida v tokratni epizodi Radiovednih odpravile na kar dve lokaciji. Najprej na Biotehniško fakulteto, nato pa še na Srednjo frizersko šolo.
Se še spomnite znamenitih bujnih pričesk iz osemdesetih let prejšnjega stoletja? Ste kdaj pomislili, kaj se z lasmi zgodi, ko jih kemično in termično obdelamo? Po odgovor na vprašanja o tipih las in njihovi obdelavi so se Mila, Maja in Vida v tokratni epizodi Radiovednih odpravile na kar dve lokaciji. Najprej na Biotehniško fakulteto, nato pa še na Srednjo frizersko šolo.
Še dobro, da radiovedna novinarka Ajda Kus in njeni mladi "sodelavki" Elisa in Sofia niso iz sladkorja. Na poti do ljubljanske Biotehniške fakultete jih je namreč dodobra namočil dež. Vseeno pa so pri docentki Petri Terpinc posnele sladko epizodo Radiovednih o tem, kako nastane sladkor.
Še dobro, da radiovedna novinarka Ajda Kus in njeni mladi "sodelavki" Elisa in Sofia niso iz sladkorja. Na poti do ljubljanske Biotehniške fakultete jih je namreč dodobra namočil dež. Vseeno pa so pri docentki Petri Terpinc posnele sladko epizodo Radiovednih o tem, kako nastane sladkor.
Le nekaj dni po mednarodnem dnevu čebel se tudi Radiovedni podajamo v svet teh neverjetnih krilatih bitij. Pisala nam je poslušalka Vina, ki jo zanima, kako nastane čebelji vosek. In njeno vprašanje je pograbil Nik Škrlec, ki se je podal na prav posebno odisejado na Biotehniško fakulteto v Ljubljani. Kot je namignil, bo zeloooo dišalo.
Le nekaj dni po mednarodnem dnevu čebel se tudi Radiovedni podajamo v svet teh neverjetnih krilatih bitij. Pisala nam je poslušalka Vina, ki jo zanima, kako nastane čebelji vosek. In njeno vprašanje je pograbil Nik Škrlec, ki se je podal na prav posebno odisejado na Biotehniško fakulteto v Ljubljani. Kot je namignil, bo zeloooo dišalo.
Od psihološkega opazovanja našega telesa in še bolj njegovega odziva na okolico tokrat Radiovedni potujejo v notranjost naših celic. Ukvarjajo se z zelo majhno zadevo, ki pa lahko marsikatero zagode človeškemu telesu, če se v njegovih celicah preveč namnoži. Seveda, današnja tema so virusi!
Od psihološkega opazovanja našega telesa in še bolj njegovega odziva na okolico tokrat Radiovedni potujejo v notranjost naših celic. Ukvarjajo se z zelo majhno zadevo, ki pa lahko marsikatero zagode človeškemu telesu, če se v njegovih celicah preveč namnoži. Seveda, današnja tema so virusi!
Mila in Maja sta nadobudni, predvsem pa empatični sedmošolki iz Osnovne šole Poljane, ki sta raziskovali, kako je biti v čevljih nekoga drugega. Na vprašanja o empatiji je odgovarjala profesorica Andreja Avsec z oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Mila in Maja sta nadobudni, predvsem pa empatični sedmošolki iz Osnovne šole Poljane, ki sta raziskovali, kako je biti v čevljih nekoga drugega. Na vprašanja o empatiji je odgovarjala profesorica Andreja Avsec z oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Rok Ribičič in Jaša Delak Žmahar, sedmošolca z osnovne šole Poljane, sta se to soboto veliko naučila, predvsem s pozornim poslušanjem. Hodila sta od prostora do prostora in od stene do stene ter prisluškovala svojemu glasu.
Rok Ribičič in Jaša Delak Žmahar, sedmošolca z osnovne šole Poljane, sta se to soboto veliko naučila, predvsem s pozornim poslušanjem. Hodila sta od prostora do prostora in od stene do stene ter prisluškovala svojemu glasu.
V aktualnih Radiovednih smo se po spomladansko lotili prezračevanja – naših pljuč! Radiovedno lupo spet prevzema Nik Škrlec, ki ga zanima, kolikokrat na dan vdihnemo. Na Kliniki Golnik pa zanj niso pripravili le odgovora, ampak tudi pravo dihalno telovadbo.
V aktualnih Radiovednih smo se po spomladansko lotili prezračevanja – naših pljuč! Radiovedno lupo spet prevzema Nik Škrlec, ki ga zanima, kolikokrat na dan vdihnemo. Na Kliniki Golnik pa zanj niso pripravili le odgovora, ampak tudi pravo dihalno telovadbo.
Tudi to pomlad je naša radiovedna ekipa združila moči z nadobudnimi učenci Osnovne šole Poljane. Radovedni sedmošolci so tisti, ki v roke vzamejo naš snemalnik z rdečo gobico ter se z njim in našimi novinarkami odpravijo na lov za odgovori. V drugi epizodi posebne serije Radiovednih sta se Ajdi Kus pridružili 12-letni Sofia in Elisa.
Tudi to pomlad je naša radiovedna ekipa združila moči z nadobudnimi učenci Osnovne šole Poljane. Radovedni sedmošolci so tisti, ki v roke vzamejo naš snemalnik z rdečo gobico ter se z njim in našimi novinarkami odpravijo na lov za odgovori. V drugi epizodi posebne serije Radiovednih sta se Ajdi Kus pridružili 12-letni Sofia in Elisa.
Se spomnite, ko so radiovedna dekleta lani s pomočjo mladih osnovnošolk in osnovnošolcev z Osnovne šole Poljane iskale odgovore na to, kako daleč je do nam najbližjega osončja, zakaj smo zasvojeni z video igrami in še marsikaj? Tudi letos jim družbo vse do sredine junija delajo zvedavi mladi pomočniki. V prvem delu se sedmošolki Aneja in Ronja podata na popotovanje raziskovanja podobne oblike predmeta kot je bil prejšnji teden milni mehurček. Veste, kaj bi to lahko bilo?
Se spomnite, ko so radiovedna dekleta lani s pomočjo mladih osnovnošolk in osnovnošolcev z Osnovne šole Poljane iskale odgovore na to, kako daleč je do nam najbližjega osončja, zakaj smo zasvojeni z video igrami in še marsikaj? Tudi letos jim družbo vse do sredine junija delajo zvedavi mladi pomočniki. V prvem delu se sedmošolki Aneja in Ronja podata na popotovanje raziskovanja podobne oblike predmeta kot je bil prejšnji teden milni mehurček. Veste, kaj bi to lahko bilo?
Pomlad je v največjem razcvetu, z njo pa tudi igra pod milnim nebom. Da, prav ste slišali, pod milnim nebom, saj se Radiovedni odpravljajo poizvedovat, kako nastane milni mehurček. Luka Vidic iz Hiše eksperimentov ob razlagi postreže še z nasveti, kako doma pripravimo čim boljšo milnico.
Pomlad je v največjem razcvetu, z njo pa tudi igra pod milnim nebom. Da, prav ste slišali, pod milnim nebom, saj se Radiovedni odpravljajo poizvedovat, kako nastane milni mehurček. Luka Vidic iz Hiše eksperimentov ob razlagi postreže še z nasveti, kako doma pripravimo čim boljšo milnico.
Nekdaj so rekli komu, ki je imel umazana ušesa, da mu raste repa v ušesih. In zato smo se začeli oboroževati z ušesnimi palčkami, ki pa morajo po mnenju otoringolaringolov na seznam za pregon. Ni ga, ki v ušesih ne bi imel vsaj neke oblike ušesnega masla. In najbolje ga je – če ste zdravi in brez slušnih aparatov – pustiti lepo pri miru. Na zadnjo marčevsko soboto se nam je v Radiovednih znova pridružil Nik Škrlec, ki se podaja na voskasto odisejado v notranjost naših ušes.
Nekdaj so rekli komu, ki je imel umazana ušesa, da mu raste repa v ušesih. In zato smo se začeli oboroževati z ušesnimi palčkami, ki pa morajo po mnenju otoringolaringolov na seznam za pregon. Ni ga, ki v ušesih ne bi imel vsaj neke oblike ušesnega masla. In najbolje ga je – če ste zdravi in brez slušnih aparatov – pustiti lepo pri miru. Na zadnjo marčevsko soboto se nam je v Radiovednih znova pridružil Nik Škrlec, ki se podaja na voskasto odisejado v notranjost naših ušes.
Čeprav že počasi stopamo v pomlad, večina smučišč še vedno obratuje. Nekatera morajo proge urejati z umetnim zasneževanjem. Poslušalca Urbana pri tem zanima, kako sploh nastane umetni sneg. Iskanja odgovora se je najprej lotil s praktičnim poskusom. Ker mu ni uspelo, se je obrnil na Radiovedne. V tokratni epizodi zato odgovor na njegovo vprašanje iščemo pri dr. Katji Klinar na fakulteti za strojništvo.
Čeprav že počasi stopamo v pomlad, večina smučišč še vedno obratuje. Nekatera morajo proge urejati z umetnim zasneževanjem. Poslušalca Urbana pri tem zanima, kako sploh nastane umetni sneg. Iskanja odgovora se je najprej lotil s praktičnim poskusom. Ker mu ni uspelo, se je obrnil na Radiovedne. V tokratni epizodi zato odgovor na njegovo vprašanje iščemo pri dr. Katji Klinar na fakulteti za strojništvo.
Čas za čaj je vedno, se strinjate? Verjetno se tudi vam pogosto zgodi, da čajne lističe predolgo pustite plavati v kropu. Nam se. Da bi se vsi skupaj lahko izognili neprijetnim in grenkim okusom, nas z natančnim čajnim znanjem opremita najmlajša čajna sommelierja v tem delu Evrope Urh in Filip Burnik.
Čas za čaj je vedno, se strinjate? Verjetno se tudi vam pogosto zgodi, da čajne lističe predolgo pustite plavati v kropu. Nam se. Da bi se vsi skupaj lahko izognili neprijetnim in grenkim okusom, nas z natančnim čajnim znanjem opremita najmlajša čajna sommelierja v tem delu Evrope Urh in Filip Burnik.
Letošnja zima v naših krajih ni bila tako zelo ostra, kar pa nikakor ne velja za Antarktiko, ki velja za najbolj mrzel in suh predel Zemlje. Tam se temperature vse leto gibljejo med 0 in - 80 °C. Kako to, da tam živečih pingvinov ne zebe v noge, ko hodijo po ledu? Na vprašanje tokrat odgovarja Irena Furlan, biologinja in pedagoška vodja ljubljanskega živalskega vrta.
Letošnja zima v naših krajih ni bila tako zelo ostra, kar pa nikakor ne velja za Antarktiko, ki velja za najbolj mrzel in suh predel Zemlje. Tam se temperature vse leto gibljejo med 0 in - 80 °C. Kako to, da tam živečih pingvinov ne zebe v noge, ko hodijo po ledu? Na vprašanje tokrat odgovarja Irena Furlan, biologinja in pedagoška vodja ljubljanskega živalskega vrta.
Zakaj največji neznanki sodobne znanosti rečemo temna snov? Lahko bi ji rekli tudi "Kaj hudirja pa je to zadaj?". Ali pa "Glej ga zlomka, koliko še ne vemo!", "Pojma nimamo, kaj je to!" Ali pa bi preprosto priznali, da z izrazom temna snov lažemo samemu sebi, da vemo veliko o nečem, o čemer ne vemo tako rekoč nič. V Radiovednih se z Nikom Škrlecem tokrat podajamo vse do največjih ugank vesolja: kaj vemo o tem, kaj je tam onkraj vesolja, in zakaj je tudi vesolje, ki ga vidimo, polno neznank, s skrivnostno zvenečo temno snovjo na čelu?
Zakaj največji neznanki sodobne znanosti rečemo temna snov? Lahko bi ji rekli tudi "Kaj hudirja pa je to zadaj?". Ali pa "Glej ga zlomka, koliko še ne vemo!", "Pojma nimamo, kaj je to!" Ali pa bi preprosto priznali, da z izrazom temna snov lažemo samemu sebi, da vemo veliko o nečem, o čemer ne vemo tako rekoč nič. V Radiovednih se z Nikom Škrlecem tokrat podajamo vse do največjih ugank vesolja: kaj vemo o tem, kaj je tam onkraj vesolja, in zakaj je tudi vesolje, ki ga vidimo, polno neznank, s skrivnostno zvenečo temno snovjo na čelu?
Radiovedni smo prejšnjič skuhali svaljke in jih še z večjim veseljem pojedli, v tej epizodi pa pihamo prah iz starih albumov. Ste morda kdaj brskali po starih fotografijah in opazili, da imate tako velike rdeče oči, da izgledate že prav strašljivo? Razloge za to nam pojasni profesorica Mojce Vilfan z Insituta Jožef Stefan.
Radiovedni smo prejšnjič skuhali svaljke in jih še z večjim veseljem pojedli, v tej epizodi pa pihamo prah iz starih albumov. Ste morda kdaj brskali po starih fotografijah in opazili, da imate tako velike rdeče oči, da izgledate že prav strašljivo? Razloge za to nam pojasni profesorica Mojce Vilfan z Insituta Jožef Stefan.
Kuhamo jih v vreli vodi, dokler ne priplavajo na površino. To navodilo za pripravo njokov smo preverili tudi v praksi in potrdili, da za kuhanje teh krompirjevih svaljkov zares ne potrebuješ ure. Ravno prav so kuhani takrat, ko priplavajo na površje. Zakaj, nam je pojasnila dr. Mihaela Skrt z Oddelka za živilstvo ljubljanske Biotehniške fakultete.
Kuhamo jih v vreli vodi, dokler ne priplavajo na površino. To navodilo za pripravo njokov smo preverili tudi v praksi in potrdili, da za kuhanje teh krompirjevih svaljkov zares ne potrebuješ ure. Ravno prav so kuhani takrat, ko priplavajo na površje. Zakaj, nam je pojasnila dr. Mihaela Skrt z Oddelka za živilstvo ljubljanske Biotehniške fakultete.
Nazadnje smo z Nikom Škrlecem raziskovali barve senc, v prvi februarski epizodi pa se Radiovedni postavimo ob bok najbolj znanima detektivoma Sherlocku Holmesu in Herculu Poirotu. S forenzičnim psihologom doktorjem Igorjem Arehom raziskujemo, kako lahko prepoznamo laž in kako resnico.
Nazadnje smo z Nikom Škrlecem raziskovali barve senc, v prvi februarski epizodi pa se Radiovedni postavimo ob bok najbolj znanima detektivoma Sherlocku Holmesu in Herculu Poirotu. S forenzičnim psihologom doktorjem Igorjem Arehom raziskujemo, kako lahko prepoznamo laž in kako resnico.
Kot pretekle tri sobote tudi v zadnji januarski pri nas v Radiovednih gostuje Nik Škrlec, ki pa se tokrat raziskovalno podaja v svet senc, in to – zanimivo – prav na dan, ko je pred 144 letimi Thomas Alva Edison vložil patent za električno žarnico.
Kot pretekle tri sobote tudi v zadnji januarski pri nas v Radiovednih gostuje Nik Škrlec, ki pa se tokrat raziskovalno podaja v svet senc, in to – zanimivo – prav na dan, ko je pred 144 letimi Thomas Alva Edison vložil patent za električno žarnico.
Za tiste, ki ste nekdaj obiskovali glasbeno šolo oziroma to ravno počnete, bo naslednjih nekaj minut nekaj najbolj logičnega na svetu in priročna vaja za ponovitev, za tiste, ki v teorijo glasbe niste bili nikoli posebej posvečeni, pa nazoren uvod. Nik Škrlec, ki gostuje v januarskih Radiovednih, se tokrat uči, kako ločiti dur od mola, še posebej če sta – kako premetene orehe nam servirate poslušalci! – sestavljena iz istih tonov. Ob tem ga dobrodušno vodi prekaljeni glasbenik in še fizik za povrh Janez Dovč. Napotki v oddaji niso strokovna merila, saj je glasbena harmonija zelo zapleteno področje. Za poslušalce smo pripravili praktičen in poenostavljen pristop, s katerim si lahko pomagate predvsem pri preprostih skladbah.
Za tiste, ki ste nekdaj obiskovali glasbeno šolo oziroma to ravno počnete, bo naslednjih nekaj minut nekaj najbolj logičnega na svetu in priročna vaja za ponovitev, za tiste, ki v teorijo glasbe niste bili nikoli posebej posvečeni, pa nazoren uvod. Nik Škrlec, ki gostuje v januarskih Radiovednih, se tokrat uči, kako ločiti dur od mola, še posebej če sta – kako premetene orehe nam servirate poslušalci! – sestavljena iz istih tonov. Ob tem ga dobrodušno vodi prekaljeni glasbenik in še fizik za povrh Janez Dovč. Napotki v oddaji niso strokovna merila, saj je glasbena harmonija zelo zapleteno področje. Za poslušalce smo pripravili praktičen in poenostavljen pristop, s katerim si lahko pomagate predvsem pri preprostih skladbah.
Z Nikom Škrlecem se v tokratnih Radiovednih podajamo stran od januarske zmrzali, nekam, kjer je prijetno toplo in čofotavo. Poslušalca Matevža je med potapljanjem spreletelo logično vprašanje o tem, kaj ima z boljšo vidljivostjo pod vodo opraviti potapljaška maska, Nik pa se je potopil v fizikalno razlago … In, ja, popil tudi nekaj bazenske vode.
Z Nikom Škrlecem se v tokratnih Radiovednih podajamo stran od januarske zmrzali, nekam, kjer je prijetno toplo in čofotavo. Poslušalca Matevža je med potapljanjem spreletelo logično vprašanje o tem, kaj ima z boljšo vidljivostjo pod vodo opraviti potapljaška maska, Nik pa se je potopil v fizikalno razlago … In, ja, popil tudi nekaj bazenske vode.
Januarja imajo Radiovedni posebno družbo! Vse sobote ta mesec bo z nami Nik Škrlec, ki nas za začetek pelje na razburljivo pustolovščino v naše neverjetno telo. Ste se kdaj vprašali, zakaj nikoli ne odplavate kot baloni? Ali zakaj se je pri skoku tako težko odgnati od tal? Odgovor na to je, seveda, gravitacija! Toda ali ste kdaj razmišljali o tem, kako gravitacija vpliva na kosti, mišice in organe v našem telesu? Se nam želodec pri prostem padu res zatakne v grlu? To je zanimalo tudi poslušalko Nino, Nik pa se je v iskanju odgovora podal na edino napravo v Sloveniji, ki zmore posnemati in celo povečevati gravitacijo in na kateri bi lahko nekoč v vesolju trenirali astronavti. Zatorej, pripravljeni? Zelo vrteče bo in za povrh še tresoče!
Januarja imajo Radiovedni posebno družbo! Vse sobote ta mesec bo z nami Nik Škrlec, ki nas za začetek pelje na razburljivo pustolovščino v naše neverjetno telo. Ste se kdaj vprašali, zakaj nikoli ne odplavate kot baloni? Ali zakaj se je pri skoku tako težko odgnati od tal? Odgovor na to je, seveda, gravitacija! Toda ali ste kdaj razmišljali o tem, kako gravitacija vpliva na kosti, mišice in organe v našem telesu? Se nam želodec pri prostem padu res zatakne v grlu? To je zanimalo tudi poslušalko Nino, Nik pa se je v iskanju odgovora podal na edino napravo v Sloveniji, ki zmore posnemati in celo povečevati gravitacijo in na kateri bi lahko nekoč v vesolju trenirali astronavti. Zatorej, pripravljeni? Zelo vrteče bo in za povrh še tresoče!
V zadnji letošnji epizodi pogled usmerjamo v nebo. Tam ne iščemo Božička s snežno vprego, ampak opazujemo zvezde in se hkrati sprašujemo, kako lahko astronomi tako natančno določijo njihovo starost. Pri iskanju odgovora nam je pomagala astrofizičarka Dunja Fabjan.
V zadnji letošnji epizodi pogled usmerjamo v nebo. Tam ne iščemo Božička s snežno vprego, ampak opazujemo zvezde in se hkrati sprašujemo, kako lahko astronomi tako natančno določijo njihovo starost. Pri iskanju odgovora nam je pomagala astrofizičarka Dunja Fabjan.
Tudi vam kdaj popolnoma zmrznejo možgani? Se vam zgodi, da zamešate besedi, ki se začneta z isto črko (sreda, sobota), ali pa ne morete ugotoviti, kaj je levo in kaj desno, ali pa kje je vzhod in kje zahod? Nevrolog dr. Igor Rigler danes pomaga odgovoriti na vprašanje, zakaj imajo naši možgani s pomnjenjem nekaterih reči več težav kot z drugimi.
Tudi vam kdaj popolnoma zmrznejo možgani? Se vam zgodi, da zamešate besedi, ki se začneta z isto črko (sreda, sobota), ali pa ne morete ugotoviti, kaj je levo in kaj desno, ali pa kje je vzhod in kje zahod? Nevrolog dr. Igor Rigler danes pomaga odgovoriti na vprašanje, zakaj imajo naši možgani s pomnjenjem nekaterih reči več težav kot z drugimi.
Volk v pravljicah navadno nastopa kot nevaren in zloben požrešnež. Požrl je šest od sedmih kozličkov, babico Rdeče kapice, odpihnil hišici dveh od treh prašičkov. Je volk tudi v resnici zlobna zver, ki ubija za zabavo?
Volk v pravljicah navadno nastopa kot nevaren in zloben požrešnež. Požrl je šest od sedmih kozličkov, babico Rdeče kapice, odpihnil hišici dveh od treh prašičkov. Je volk tudi v resnici zlobna zver, ki ubija za zabavo?
V Sloveniji poznamo dve vrsti štorkelj, belo in črno, a nekaj jima je skupno: obe sta odlični pri gradnji svojih gnezd. Tudi ko naše kraje zapustijo in odidejo ne lepše, gnezda na dimnikih, drevesih in tramovih ostanejo trdno nameščena. Ne zmoti jih sneg, niti močan veter. Kako so zgrajena, da na svojem mestu ostanejo leta, celo desetletja? Odgovarja Urša Gajšek, strokovnjakinja iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic.
V Sloveniji poznamo dve vrsti štorkelj, belo in črno, a nekaj jima je skupno: obe sta odlični pri gradnji svojih gnezd. Tudi ko naše kraje zapustijo in odidejo ne lepše, gnezda na dimnikih, drevesih in tramovih ostanejo trdno nameščena. Ne zmoti jih sneg, niti močan veter. Kako so zgrajena, da na svojem mestu ostanejo leta, celo desetletja? Odgovarja Urša Gajšek, strokovnjakinja iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic.
Oceani imajo zelo velik vpliv na podnebje. Poleg tega, da v sebi skladiščijo veliko toplote, so pomemben naravni ponor ogljikovega dioksida. Radiovedni raziskujejo, koliko časa bodo oceani še sposobni shranjevati CO2 in kaj bo, ko tega ne bodo več sposobni. Odgovarjala bo klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.
Oceani imajo zelo velik vpliv na podnebje. Poleg tega, da v sebi skladiščijo veliko toplote, so pomemben naravni ponor ogljikovega dioksida. Radiovedni raziskujejo, koliko časa bodo oceani še sposobni shranjevati CO2 in kaj bo, ko tega ne bodo več sposobni. Odgovarjala bo klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.
Nekako velja, da sanjamo to, kar vidimo čez dan in kar imamo zakopano globoko v spominu in podzavesti. Nekateri sanjajo da letijo, nekateri da padajo. Nekateri sanjajo v barvah, spet drugi v črno-belem spektru. Kako pa sanjajo slepi? Na vprašanje odgovarja nevrolog dr. Zvezdan Pirtošek.
Nekako velja, da sanjamo to, kar vidimo čez dan in kar imamo zakopano globoko v spominu in podzavesti. Nekateri sanjajo da letijo, nekateri da padajo. Nekateri sanjajo v barvah, spet drugi v črno-belem spektru. Kako pa sanjajo slepi? Na vprašanje odgovarja nevrolog dr. Zvezdan Pirtošek.
Kljub temu, da so temperature v zadnjih dneh za večino prenizke za skok v morje, se Radiovedni odpravljajo prav tja. Zakaj se nam zdi, da je morje modro, če pa je voda prozorna?
Kljub temu, da so temperature v zadnjih dneh za večino prenizke za skok v morje, se Radiovedni odpravljajo prav tja. Zakaj se nam zdi, da je morje modro, če pa je voda prozorna?
Tako puhasti lebdijo nad nami, v resnici pa so tako težki. Bi lahko uganili, koliko kilogramov tehta povprečno velik oblak? Na srečo vam v naši družbi ni treba prav nič ugibati, mi vam odgovore kar takoj razkrijemo. Tokrat nam pri tem pomaga dr. Gregor Skok s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
Tako puhasti lebdijo nad nami, v resnici pa so tako težki. Bi lahko uganili, koliko kilogramov tehta povprečno velik oblak? Na srečo vam v naši družbi ni treba prav nič ugibati, mi vam odgovore kar takoj razkrijemo. Tokrat nam pri tem pomaga dr. Gregor Skok s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
Tudi vas ob deževnem vremenu boli glava, nimate energije, ste zaspani in razdražljivi? Nikakor niste edini, to vam lahko zagotovimo. Če sta slabo vreme in slabo počutje res povezana, v tokratni 4-minutni raziskavi poizveduje Neža Borkovič, odgovarja pa Miha Ravnik z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko.
Tudi vas ob deževnem vremenu boli glava, nimate energije, ste zaspani in razdražljivi? Nikakor niste edini, to vam lahko zagotovimo. Če sta slabo vreme in slabo počutje res povezana, v tokratni 4-minutni raziskavi poizveduje Neža Borkovič, odgovarja pa Miha Ravnik z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko.
197, 198, 199 … 200. Vsak teden ena, ta teden že 200. epizoda. In prav toliko odgovorjenih vprašanj. Kateri je najpočasnejši polž na svetu, ali je spomladanska utrujenost res le mit, lahko med spanjem kolcamo in rigamo? V jubilejni pa malo drugače.
197, 198, 199 … 200. Vsak teden ena, ta teden že 200. epizoda. In prav toliko odgovorjenih vprašanj. Kateri je najpočasnejši polž na svetu, ali je spomladanska utrujenost res le mit, lahko med spanjem kolcamo in rigamo? V jubilejni pa malo drugače.
Kdo ima več potrpljenja, vrela voda ali vrelo mleko? ... Voda, seveda. Mleko vzkipi, voda pa ne. Zakaj, izveste v 199. epizodi Radiovednih.
Kdo ima več potrpljenja, vrela voda ali vrelo mleko? ... Voda, seveda. Mleko vzkipi, voda pa ne. Zakaj, izveste v 199. epizodi Radiovednih.
Se vam je kdaj limonada zdela sladka, ko pa ste ugriznili v limono, pa niste mogli skriti kislega obraza? Podobno se je zgodilo 11-letni poslušalki Manci. Zakaj? Pri tej limonasti zagati nam pomaga izredni profesor doktor Drago Kočar s Katedre za analizno kemijo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani.
Se vam je kdaj limonada zdela sladka, ko pa ste ugriznili v limono, pa niste mogli skriti kislega obraza? Podobno se je zgodilo 11-letni poslušalki Manci. Zakaj? Pri tej limonasti zagati nam pomaga izredni profesor doktor Drago Kočar s Katedre za analizno kemijo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani.
O barvni paleti se velikokrat prepiramo med sabo, ko nekdo zazna barvo v povsem drugem odtenku kot mi sami. Tudi vse živalske vrste barv ne vidijo na enak način. Kako je to mogoče, se sprašuje tudi 8-letna Pia. V svet našega pomembnega organa za vid nas popelje pediatrična oftalmologinja Manca Tekavčič Pompe.
O barvni paleti se velikokrat prepiramo med sabo, ko nekdo zazna barvo v povsem drugem odtenku kot mi sami. Tudi vse živalske vrste barv ne vidijo na enak način. Kako je to mogoče, se sprašuje tudi 8-letna Pia. V svet našega pomembnega organa za vid nas popelje pediatrična oftalmologinja Manca Tekavčič Pompe.
Ko pogledamo v nebo, včasih na njem vidimo letalo. Včasih to letalo za seboj pušča sled. In včasih lahko to sled vidimo še nekaj ur, ko letala že zdavnaj ni več. Zakaj?
Ko pogledamo v nebo, včasih na njem vidimo letalo. Včasih to letalo za seboj pušča sled. In včasih lahko to sled vidimo še nekaj ur, ko letala že zdavnaj ni več. Zakaj?
Zemlja se okoli svoje osi zavrti enkrat v 24 urah, kar pomeni, da je hitrost njenega vrtenja v bližini ekvatorja približno 1600 km/h. Mi pa tega sploh ne občutimo. A to ni tema tokratne oddaje. V današnji epizodi poslušalko Teo zanima, kaj bi se zgodilo, če bi se Zemlja vrtela dvakrat hitreje. Bi živeli dvakrat manj časa? Bi se spremenila naša biološka ura? Bi se atomi "hitreje obračali"?
Zemlja se okoli svoje osi zavrti enkrat v 24 urah, kar pomeni, da je hitrost njenega vrtenja v bližini ekvatorja približno 1600 km/h. Mi pa tega sploh ne občutimo. A to ni tema tokratne oddaje. V današnji epizodi poslušalko Teo zanima, kaj bi se zgodilo, če bi se Zemlja vrtela dvakrat hitreje. Bi živeli dvakrat manj časa? Bi se spremenila naša biološka ura? Bi se atomi "hitreje obračali"?
Najbolj znano je, da črno zlato porabljamo pri transportu, v avtih, tovornjakih, vlakih, letalih in ladjah. A uporabno je tudi za gretje domov, iz petrokemičnih snovi, pridobljenih iz nafte, je narejena večina plastike in gradbenih materialov, pa tudi številni kozmetični izdelki, denimo šminke, maskare in vlažilne kreme. Če jo vsakodnevno uporabljamo za toliko različnih namenov, kdaj je bo zmanjkalo? To zanima osemletno Olivijo, odgovarja pa prof. dr. Aleksander Zidanšek s Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru.
Najbolj znano je, da črno zlato porabljamo pri transportu, v avtih, tovornjakih, vlakih, letalih in ladjah. A uporabno je tudi za gretje domov, iz petrokemičnih snovi, pridobljenih iz nafte, je narejena večina plastike in gradbenih materialov, pa tudi številni kozmetični izdelki, denimo šminke, maskare in vlažilne kreme. Če jo vsakodnevno uporabljamo za toliko različnih namenov, kdaj je bo zmanjkalo? To zanima osemletno Olivijo, odgovarja pa prof. dr. Aleksander Zidanšek s Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru.
Kljub koledarski jeseni v radiovedni galaksiji te še ni. V prvi epizodi nove sezone se z nami družita 6-letna Aurora in njena mami Dolores. Ugotovimo, zakaj ni pravilno risati sonca v obliki kroga in žarkov, ter da folija ni doma le v kuhinji, ampak tudi v astronomiji.
Kljub koledarski jeseni v radiovedni galaksiji te še ni. V prvi epizodi nove sezone se z nami družita 6-letna Aurora in njena mami Dolores. Ugotovimo, zakaj ni pravilno risati sonca v obliki kroga in žarkov, ter da folija ni doma le v kuhinji, ampak tudi v astronomiji.
Ker smo v zadnjih tednih priča precej burnim vremenskim pojavom, so družbena omrežja preplavile najrazličnejše teorije, zakaj je tako. Radiovedni v zadnji epizodi te sezone iščejo odgovor na vprašanje, ali lahko nadzorujemo oziroma spreminjamo vreme. Izkušeni meteorolog Brane Gregorčič bo poleg tega pojasnil še, ali so ekstremni vremenski pojavi res vse pogostejši in zakaj ter kako to, da k nam velikokrat pridejo iz Italije.
Ker smo v zadnjih tednih priča precej burnim vremenskim pojavom, so družbena omrežja preplavile najrazličnejše teorije, zakaj je tako. Radiovedni v zadnji epizodi te sezone iščejo odgovor na vprašanje, ali lahko nadzorujemo oziroma spreminjamo vreme. Izkušeni meteorolog Brane Gregorčič bo poleg tega pojasnil še, ali so ekstremni vremenski pojavi res vse pogostejši in zakaj ter kako to, da k nam velikokrat pridejo iz Italije.
Poletje ni le čas sončnih očal, kopalk in odprtih čevljev. Velikokrat se v naših vidnih poljih znajdejo zaprta obutev, pa športna majica in velika količina pitne vode. V 191. epizodi Radiovednih se skupaj z našim poslušalcem, 8-letnim Tomom, odpravljamo v gore. Pred tem pa vam postrežemo še aktualno vprašanje, ki je posebej na mestu ravno v planinski sezoni, ko prečkamo pot živini na pašnikih. Po odgovor se odpravimo v ljubljanski Živalski vrt k pedagoški vodji in biologinji Ireni Furlan.
Poletje ni le čas sončnih očal, kopalk in odprtih čevljev. Velikokrat se v naših vidnih poljih znajdejo zaprta obutev, pa športna majica in velika količina pitne vode. V 191. epizodi Radiovednih se skupaj z našim poslušalcem, 8-letnim Tomom, odpravljamo v gore. Pred tem pa vam postrežemo še aktualno vprašanje, ki je posebej na mestu ravno v planinski sezoni, ko prečkamo pot živini na pašnikih. Po odgovor se odpravimo v ljubljanski Živalski vrt k pedagoški vodji in biologinji Ireni Furlan.
Tukaj je poletje, letni čas sončnih očal, kopalk in odprtih čevljev. In morda ste tudi vi med tistimi, ki si želijo to sezono kupiti novo obutev, takšno, s katero boste ponosno hodili po razbeljenem betonu in peščeni plaži. A pri nakupovanju natikačev in sandalov, ki jih natikamo na bosa stopala, še toliko hitreje opazimo zanimivost, ki pa včasih preraste celo v nevšečnost ... Po odgovor na vprašanje, zakaj imamo eno stopalo večje od drugega, smo se odpravili na Ortopedsko kliniko v Ljubljani, kjer nas je pričakal Borut Kovačić, dr. med, specialist ortopedske kirurgije za otroško kirurgijo ter kirurgijo stopal.
Tukaj je poletje, letni čas sončnih očal, kopalk in odprtih čevljev. In morda ste tudi vi med tistimi, ki si želijo to sezono kupiti novo obutev, takšno, s katero boste ponosno hodili po razbeljenem betonu in peščeni plaži. A pri nakupovanju natikačev in sandalov, ki jih natikamo na bosa stopala, še toliko hitreje opazimo zanimivost, ki pa včasih preraste celo v nevšečnost ... Po odgovor na vprašanje, zakaj imamo eno stopalo večje od drugega, smo se odpravili na Ortopedsko kliniko v Ljubljani, kjer nas je pričakal Borut Kovačić, dr. med, specialist ortopedske kirurgije za otroško kirurgijo ter kirurgijo stopal.
Lahko se nam zgodi, da med spanjem komu kaj zanimivega, pogosto tudi nerazumljivega ali nerazločnega, povemo. Ali celo, da se med nočnim počitkom sprehajamo – rečemo, da nas "nosi luna". Našega poslušalca Petra pa je zanimalo, ali se nam med spanjem lahko začne tudi kolcati oziroma ali lahko med spanjem rignemo. Odgovor ponujajo Radiovedni.
Lahko se nam zgodi, da med spanjem komu kaj zanimivega, pogosto tudi nerazumljivega ali nerazločnega, povemo. Ali celo, da se med nočnim počitkom sprehajamo – rečemo, da nas "nosi luna". Našega poslušalca Petra pa je zanimalo, ali se nam med spanjem lahko začne tudi kolcati oziroma ali lahko med spanjem rignemo. Odgovor ponujajo Radiovedni.
V prejšnji epizodi smo poletni Radiovedni spoznali hlajenje, ali bolje rečeno, vlaženje z ventilatorjem, tokratno pa pozornost namenjamo posebnemu pojavu, ko se nam kdaj zgodi tisti nenavadni občutek, da smo neki prizor že videli in doživeli. Ampak, čakajte malo … Ali smo ga res? Na pomoč pri razumevanju tega fenomena nam je priskočil nevrolog Zvezdan Pirtošek z ljubljanske Nevrološke klinike.
V prejšnji epizodi smo poletni Radiovedni spoznali hlajenje, ali bolje rečeno, vlaženje z ventilatorjem, tokratno pa pozornost namenjamo posebnemu pojavu, ko se nam kdaj zgodi tisti nenavadni občutek, da smo neki prizor že videli in doživeli. Ampak, čakajte malo … Ali smo ga res? Na pomoč pri razumevanju tega fenomena nam je priskočil nevrolog Zvezdan Pirtošek z ljubljanske Nevrološke klinike.