Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Če imate kakšno vprašanje, na katero niste dobili odgovora, nam pišite na frekvencax@rtvslo.si
Režiser: Luka Hvalc
Radiovedni
V tokratni epizodi odgovarjamo na zvito vprašanje poslušalca Jana. Zanimalo ga je, ali imajo kače lahko skoliozo oziroma ukrivljeno hrbtenico, zato bomo Radiovedni zavili v svet teh mesojedih plazilcev. V družbi Roka Kostanjška s Katedre za zoologijo ljubljanske Biotehniške fakultete.
V tokratni epizodi odgovarjamo na zvito vprašanje poslušalca Jana. Zanimalo ga je, ali imajo kače lahko skoliozo oziroma ukrivljeno hrbtenico, zato bomo Radiovedni zavili v svet teh mesojedih plazilcev. V družbi Roka Kostanjška s Katedre za zoologijo ljubljanske Biotehniške fakultete.
Radiovedni
Da porabimo preveč plastičnih vrečk, je še vedno vsem znano dejstvo. Da je za njihovo proizvodnjo potrebna le sekunda, za razgradnjo pa kar 12 milijard 622 milijonov 780 tisoč 800 sekund, kar je enako 400 letom, pa je že mogoče malo manj znan podatek. Ampak katero vrsto vrečke lahko dlje recikliramo in je zato okolju prijaznejša, sprašujemo strokovnjakinjo za ravnanje z odpadki in vodjo Centra za ponovno uporabo doktorico Marinko Vovk.
Da porabimo preveč plastičnih vrečk, je še vedno vsem znano dejstvo. Da je za njihovo proizvodnjo potrebna le sekunda, za razgradnjo pa kar 12 milijard 622 milijonov 780 tisoč 800 sekund, kar je enako 400 letom, pa je že mogoče malo manj znan podatek. Ampak katero vrsto vrečke lahko dlje recikliramo in je zato okolju prijaznejša, sprašujemo strokovnjakinjo za ravnanje z odpadki in vodjo Centra za ponovno uporabo doktorico Marinko Vovk.
Radiovedni
Ste se tudi vi kdaj vprašali, katere sorte je bilo najbolj znano jabolko na svetu? Jabolko, ki je spremenilo razumevanje sveta? Jabolko, ki je ob razmišljanju padlo na glavo Isaacu Newtonu? Na vprašanje presenetljivo natančno odgovarja dr. Robert Brus z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Ste se tudi vi kdaj vprašali, katere sorte je bilo najbolj znano jabolko na svetu? Jabolko, ki je spremenilo razumevanje sveta? Jabolko, ki je ob razmišljanju padlo na glavo Isaacu Newtonu? Na vprašanje presenetljivo natančno odgovarja dr. Robert Brus z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Radiovedni
Pripravili smo majski piknik. Za sestavine, radiovedne uganke, ki se nam ponujajo na vsakem pikniku, so poskrbeli naši poslušalci. Odgovore pa smo poiskali s pisanim naborom strokovnjakov. Pregnalo nas ni niti slabo vreme!
Pripravili smo majski piknik. Za sestavine, radiovedne uganke, ki se nam ponujajo na vsakem pikniku, so poskrbeli naši poslušalci. Odgovore pa smo poiskali s pisanim naborom strokovnjakov. Pregnalo nas ni niti slabo vreme!
Radiovedni
V vesolje smo s sondami že pošiljali plošče z glasbo, pa fotografije in pozdrave v več jezikih. Vse to v upanju, da bi nekega dne prišle v roke nezemeljskim bitjem, za katere ljudje odločno verjamemo, da obstajajo. In da imajo seveda tudi oči, ušesa in roke, da bodo naša sporočila sprejeli. Kakšne pa so dejanske možnosti za obstoj življenja, podobnega našemu? Na vprašanje odgovarja profesor astrofizike na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Tomaž Zwitter.
V vesolje smo s sondami že pošiljali plošče z glasbo, pa fotografije in pozdrave v več jezikih. Vse to v upanju, da bi nekega dne prišle v roke nezemeljskim bitjem, za katere ljudje odločno verjamemo, da obstajajo. In da imajo seveda tudi oči, ušesa in roke, da bodo naša sporočila sprejeli. Kakšne pa so dejanske možnosti za obstoj življenja, podobnega našemu? Na vprašanje odgovarja profesor astrofizike na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Tomaž Zwitter.
Radiovedni
Nanjo smo ljudje prvič stopili že leta 1969, a še vedno se o tem nebesnem telesu pojavlja mnogo vprašanj. In ker je bila prav sinoči luna v mesecu maju najdebelejša, smo se odločili, da današnjo epizodo Radiovednih posvetimo prav njenim menam.
Nanjo smo ljudje prvič stopili že leta 1969, a še vedno se o tem nebesnem telesu pojavlja mnogo vprašanj. In ker je bila prav sinoči luna v mesecu maju najdebelejša, smo se odločili, da današnjo epizodo Radiovednih posvetimo prav njenim menam.
Radiovedni
Radiovedni so se ta teden z dežnikom, dežnim plaščem in nepremočljivimi čevlji odpravili raziskovat, kako deluje učinek lotosa. Med drugim so ugotovili, da na deževne dni ostanemo suhi ravno zaradi tega pojava in njegove uporabe na najrazličnejših področjih.
Radiovedni so se ta teden z dežnikom, dežnim plaščem in nepremočljivimi čevlji odpravili raziskovat, kako deluje učinek lotosa. Med drugim so ugotovili, da na deževne dni ostanemo suhi ravno zaradi tega pojava in njegove uporabe na najrazličnejših področjih.
Radiovedni
Raziskujemo spanje. Vsi že poznamo spalne cikle, ne vemo pa točnega vzroka, zakaj se nam velikokrat lahko med budnostjo in globokim spancem pojavi trzljaj telesa. To na svoji koži občuti približno 70 odstotkov ljudi. Odgovor smo radiovedna dekleta poiskala na Centru za motnje spanja v Ljubljani pri specialistki otroške nevrologije in pediatrije docentki Barbari Gnidovec Stražišar.
Raziskujemo spanje. Vsi že poznamo spalne cikle, ne vemo pa točnega vzroka, zakaj se nam velikokrat lahko med budnostjo in globokim spancem pojavi trzljaj telesa. To na svoji koži občuti približno 70 odstotkov ljudi. Odgovor smo radiovedna dekleta poiskala na Centru za motnje spanja v Ljubljani pri specialistki otroške nevrologije in pediatrije docentki Barbari Gnidovec Stražišar.
Radiovedni
Skupaj s poslušalko Jasno se nahajamo v radiovedni sferi v sredini 60. let prejšnjega stoletja med visoko hitrostnimi kabli in satelitskimi povezavami, kjer se je v Združenih državah Amerike kot del raziskovalnega projekta razvil internet. Poznate prvega izumitelja svetovnega spleta? Lahko internet enačimo s svetovnim spletom?
Skupaj s poslušalko Jasno se nahajamo v radiovedni sferi v sredini 60. let prejšnjega stoletja med visoko hitrostnimi kabli in satelitskimi povezavami, kjer se je v Združenih državah Amerike kot del raziskovalnega projekta razvil internet. Poznate prvega izumitelja svetovnega spleta? Lahko internet enačimo s svetovnim spletom?
Radiovedni
Atomske ure so izredno točne. Običajno se pri sestavljanju takšne ure uporabljajo atomi kemijskega elementa cezija. V najbolj točni atomski uri na svetu, ki so jo sestavili japonski znanstveniki in naj bi se v 16 milijardah let zmotila za eno sekundo, pa so uporabili atome stroncija. Radiovedni pa tokrat ponujajo odgovor, kako takšne ure delujejo. Na vprašanje Leona Aleksandra in njegove mame Nine je odgovarjal fizik dr. Miha Mihovilovič.
Atomske ure so izredno točne. Običajno se pri sestavljanju takšne ure uporabljajo atomi kemijskega elementa cezija. V najbolj točni atomski uri na svetu, ki so jo sestavili japonski znanstveniki in naj bi se v 16 milijardah let zmotila za eno sekundo, pa so uporabili atome stroncija. Radiovedni pa tokrat ponujajo odgovor, kako takšne ure delujejo. Na vprašanje Leona Aleksandra in njegove mame Nine je odgovarjal fizik dr. Miha Mihovilovič.
Radiovedni
Ukvarjamo se s prav posebnim fenomenom, do katerega je naše laično radiovedno snovalstvo te oddaje ostalo neopredeljeno. Ker se tudi Radiovedne punce tu in tam ležerno prepuščamo ležanju in za to krivimo spomladansko utrujenost, smo se po objektivno razlago odpravile na Univerzitetni klinični center v Ljubljano k endokrinologu doktorju Tomažu Kocjanu.
Ukvarjamo se s prav posebnim fenomenom, do katerega je naše laično radiovedno snovalstvo te oddaje ostalo neopredeljeno. Ker se tudi Radiovedne punce tu in tam ležerno prepuščamo ležanju in za to krivimo spomladansko utrujenost, smo se po objektivno razlago odpravile na Univerzitetni klinični center v Ljubljano k endokrinologu doktorju Tomažu Kocjanu.
Radiovedni
Ne glede na to, ali jo uporabljamo v solati, kot prilogo k svoji najljubši jedi ali kot ključno sestavino v receptu sladice. Ta zelenjava ima edinstven sladkast okus, ki se mu je težko upreti. Neža Borkovič se mu ni mogla niti med snemanjem današnje epizode Radiovednih, kjer ji je pri iskanju odgovora pomagal profesor z Oddelka za živilstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani Blaž Cigić.
Ne glede na to, ali jo uporabljamo v solati, kot prilogo k svoji najljubši jedi ali kot ključno sestavino v receptu sladice. Ta zelenjava ima edinstven sladkast okus, ki se mu je težko upreti. Neža Borkovič se mu ni mogla niti med snemanjem današnje epizode Radiovednih, kjer ji je pri iskanju odgovora pomagal profesor z Oddelka za živilstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani Blaž Cigić.
Radiovedni
Pozdravljeni! Živjo! Zdravo! Hojla! Čao! Danes vas v radiovedni epizodi, kjer se bomo med drugim pogovarjali tudi o pozdravih, pozdravljam Neža. In čisto naključno tokrat odgovarjam na vprašanje poslušalke Neže. Moja soimenjakinja je v elektronskem sporočilu zapisala: "Zanima me, zakaj pogovorno rečemo, da nekoga “pustimo pozdraviti” in ne samo, da ga pozdravljamo?" Z nami je dr. Matej Šekli z Oddelka za slavistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Pozdravljeni! Živjo! Zdravo! Hojla! Čao! Danes vas v radiovedni epizodi, kjer se bomo med drugim pogovarjali tudi o pozdravih, pozdravljam Neža. In čisto naključno tokrat odgovarjam na vprašanje poslušalke Neže. Moja soimenjakinja je v elektronskem sporočilu zapisala: "Zanima me, zakaj pogovorno rečemo, da nekoga “pustimo pozdraviti” in ne samo, da ga pozdravljamo?" Z nami je dr. Matej Šekli z Oddelka za slavistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Radiovedni
Proti koncu meseca bomo dočakali koledarsko pomlad, a je bilo ta teden vreme še kar zimsko. Zato se Radiovedni, ki jih je navdihnilo še športno dogajanje v Planici, odpravljajo na sneg.
Proti koncu meseca bomo dočakali koledarsko pomlad, a je bilo ta teden vreme še kar zimsko. Zato se Radiovedni, ki jih je navdihnilo še športno dogajanje v Planici, odpravljajo na sneg.
Radiovedni
V posebni seriji radiovednim novinarkam pri raziskovanju pomagajo nadobudni mladi radovedneži.
V posebni seriji radiovednim novinarkam pri raziskovanju pomagajo nadobudni mladi radovedneži.
Radiovedni
Radiovedni so se podali v skrivnostne loge, kjer se razpenjajo dvojne vijačnice in kjer se skrivajo čisto vsa navodila o tem, kako smo grajeni, kako zdravi smo, kako delujemo in celo kako razmišljamo. V svet genetike sta nas zvabili 11-letni Julija in Karolina, ki sta skupaj z Majo Ratej obiskali dr. Aleša Mavra na Inštitutu za genomsko medicino v Ljubljani.
Radiovedni so se podali v skrivnostne loge, kjer se razpenjajo dvojne vijačnice in kjer se skrivajo čisto vsa navodila o tem, kako smo grajeni, kako zdravi smo, kako delujemo in celo kako razmišljamo. V svet genetike sta nas zvabili 11-letni Julija in Karolina, ki sta skupaj z Majo Ratej obiskali dr. Aleša Mavra na Inštitutu za genomsko medicino v Ljubljani.
Radiovedni
Prejšnjo soboto so Brina, Mila in Neža ugotovile, da je plesen na živilih strupena in da denimo kruha nikakor ne smemo pojesti, tudi če je plesniv le en konec. V 2. delu miniserije o plesni pa se dekleta znova smukajo po laboratoriju Biotehniške fakultete v Ljubljani. Tam ne le odgovorijo na tokratno vprašanje, ampak s pomočjo mikroskopa opazujejo barve in vzorce plesni, ki jim potihoma postaja vse bolj všeč.
Prejšnjo soboto so Brina, Mila in Neža ugotovile, da je plesen na živilih strupena in da denimo kruha nikakor ne smemo pojesti, tudi če je plesniv le en konec. V 2. delu miniserije o plesni pa se dekleta znova smukajo po laboratoriju Biotehniške fakultete v Ljubljani. Tam ne le odgovorijo na tokratno vprašanje, ampak s pomočjo mikroskopa opazujejo barve in vzorce plesni, ki jim potihoma postaja vse bolj všeč.
Radiovedni
Že tretji teden našim novinarkam pri raziskovanju pomagajo radovedni osnovnošolci z Osnovne šole Poljane. Tokrat sta se na teren odpravili Brina in Mila, ki ju zanima plesen. In to kar vse o njej. V prvi od dveh epizod se posvetimo plesni na kruhu. Lahko je puhasta, vijolična, pa takšna z nadvse zanimivimi vzorci. Dekleti pravita, da je čudovita.
Že tretji teden našim novinarkam pri raziskovanju pomagajo radovedni osnovnošolci z Osnovne šole Poljane. Tokrat sta se na teren odpravili Brina in Mila, ki ju zanima plesen. In to kar vse o njej. V prvi od dveh epizod se posvetimo plesni na kruhu. Lahko je puhasta, vijolična, pa takšna z nadvse zanimivimi vzorci. Dekleti pravita, da je čudovita.
Radiovedni
2. del posebne serije, ko radiovednim puncam pri raziskovanju pomagajo učenke in učenci Osnovne šole Poljane v Ljubljani.
2. del posebne serije, ko radiovednim puncam pri raziskovanju pomagajo učenke in učenci Osnovne šole Poljane v Ljubljani.
Radiovedni
1. del posebne serije, ko radiovednim puncam pri raziskovanju pomagajo učenke in učenci Osnovne šole Poljane v Ljubljani.
1. del posebne serije, ko radiovednim puncam pri raziskovanju pomagajo učenke in učenci Osnovne šole Poljane v Ljubljani.
Radiovedni
Po prejšnji epizodi, edini v zgodovini Radiovednih, ko si je poslušalec Tomaž Berčič ob pomoči strokovnih virov kar sam odgovoril na vprašanje, tokrat raziskovalno lupo spet prevzemajo naše radiovedne punce. Z njo pa bodo dodobra raziskale temen nočni svet vešč. Le zakaj te vleče k žarnici in zakaj se okoli nje gibajo v krogih? Na to vprašanje tokrat odgovarja izredni profesor fiziologije živali Gregor Belušič.
Po prejšnji epizodi, edini v zgodovini Radiovednih, ko si je poslušalec Tomaž Berčič ob pomoči strokovnih virov kar sam odgovoril na vprašanje, tokrat raziskovalno lupo spet prevzemajo naše radiovedne punce. Z njo pa bodo dodobra raziskale temen nočni svet vešč. Le zakaj te vleče k žarnici in zakaj se okoli nje gibajo v krogih? Na to vprašanje tokrat odgovarja izredni profesor fiziologije živali Gregor Belušič.
Radiovedni
Prva epizoda Radiovednih v novem letu gosti posebnega gosta. Tomaž Berčič je grafični oblikovalec in fotograf, hkrati pa tudi zvesti poslušalec naše oddaje, ki nam prisluhne vsak teden. Dostikrat pobegne v svoje možgane, zato se je tokrat prelevil v novinarja in raziskovalca mikrovalovne pečice, ki je bila odkrita po naključju, med preizkušanjem radarske opreme, ki enako kot mikrovalovna pečica deluje s pomočjo mikrovalov.
Prva epizoda Radiovednih v novem letu gosti posebnega gosta. Tomaž Berčič je grafični oblikovalec in fotograf, hkrati pa tudi zvesti poslušalec naše oddaje, ki nam prisluhne vsak teden. Dostikrat pobegne v svoje možgane, zato se je tokrat prelevil v novinarja in raziskovalca mikrovalovne pečice, ki je bila odkrita po naključju, med preizkušanjem radarske opreme, ki enako kot mikrovalovna pečica deluje s pomočjo mikrovalov.
Radiovedni
Na zadnji dan starega leta, ko že vsi komaj čakamo večerno odštevanje do številk 2023, radiovedne punce rešujemo prav poseben silvestrski izziv. Tokratno vprašanje se je med srebanjem cimetove kave in grizljanjem medenjakov porodilo kar v naši redakciji. Poslušate 161. epizodo Radiovednih in 47. epizodo v letu 2022. Kaja, Ajda, Nina in Neža se vam zahvaljujemo za poslušanje in prejeta vprašanja, saj ste vi tisti, ki pomagate soustvarjati to oddajo.
Na zadnji dan starega leta, ko že vsi komaj čakamo večerno odštevanje do številk 2023, radiovedne punce rešujemo prav poseben silvestrski izziv. Tokratno vprašanje se je med srebanjem cimetove kave in grizljanjem medenjakov porodilo kar v naši redakciji. Poslušate 161. epizodo Radiovednih in 47. epizodo v letu 2022. Kaja, Ajda, Nina in Neža se vam zahvaljujemo za poslušanje in prejeta vprašanja, saj ste vi tisti, ki pomagate soustvarjati to oddajo.
Radiovedni
Koliko zrn pšenice se skriva v eni orehovi potici? Koliko sladkorne pese potrebujemo za količino sladkorja, ki jo bomo uporabili? Kolikšen del oreha moramo obrati, da lahko naredimo nadev zanjo? Kolikokrat moramo pomolsti kravo in koliko časa bo količino jajc, ki jo potrebujemo nesla ena kokoš? Odgovore poznajo tokratni Radiovedni.
Koliko zrn pšenice se skriva v eni orehovi potici? Koliko sladkorne pese potrebujemo za količino sladkorja, ki jo bomo uporabili? Kolikšen del oreha moramo obrati, da lahko naredimo nadev zanjo? Kolikokrat moramo pomolsti kravo in koliko časa bo količino jajc, ki jo potrebujemo nesla ena kokoš? Odgovore poznajo tokratni Radiovedni.
Radiovedni
Tišina. V radijskem etru se je bojimo in otepamo, za kar 1500 Slovencev pa je ta edina poznana stalnica. Tokrat v Radiovednih torej o tem, kako danes zelo hrupen svet dojemajo gluhe osebe. Na sedež Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije se je odpravila Neža Borkovič.
Tišina. V radijskem etru se je bojimo in otepamo, za kar 1500 Slovencev pa je ta edina poznana stalnica. Tokrat v Radiovednih torej o tem, kako danes zelo hrupen svet dojemajo gluhe osebe. Na sedež Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije se je odpravila Neža Borkovič.
Radiovedni
Pozna jesen prinaša nizke temperature, Radiovedni pa eter Vala 202 ob sobotnih jutrih grejejo z odgovori na zanimiva vprašanja. Tudi danes ne bo nič drugače, čeprav bo tema hladnokrvna. Ajda Kus se je namreč podala v svet plazilcev, natančneje kuščarjev.
Pozna jesen prinaša nizke temperature, Radiovedni pa eter Vala 202 ob sobotnih jutrih grejejo z odgovori na zanimiva vprašanja. Tudi danes ne bo nič drugače, čeprav bo tema hladnokrvna. Ajda Kus se je namreč podala v svet plazilcev, natančneje kuščarjev.
Radiovedni
Prva decembrska epizoda Radiovednih se od ogrevanja s črnimi predmeti seli v šport, ki je za tokratno vprašanje navdihnil mladega poslušalca Borjo. Kaj skupnega imajo pnevmatike, športni copati in rarog? Zagonetko radiovedni Kaji pomaga rešiti izredni profesor fizike in vodja Skupine za fiziko mehke snovi na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani dr. Miha Ravnik.
Prva decembrska epizoda Radiovednih se od ogrevanja s črnimi predmeti seli v šport, ki je za tokratno vprašanje navdihnil mladega poslušalca Borjo. Kaj skupnega imajo pnevmatike, športni copati in rarog? Zagonetko radiovedni Kaji pomaga rešiti izredni profesor fizike in vodja Skupine za fiziko mehke snovi na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani dr. Miha Ravnik.
Radiovedni
Te dni, ko postaja prižiganje radiatorjev vse dražje in si marsikdo raje kot ogreje prostor obuje dvojne ali trojne nogavice, se poskušamo domisliti kar se da iznajdljivih rešitev, da številke na položnici ne bi preveč poskočile. Eno je s pomočjo poslušalca Dominika morda našla ekipa Radiovednih.
Te dni, ko postaja prižiganje radiatorjev vse dražje in si marsikdo raje kot ogreje prostor obuje dvojne ali trojne nogavice, se poskušamo domisliti kar se da iznajdljivih rešitev, da številke na položnici ne bi preveč poskočile. Eno je s pomočjo poslušalca Dominika morda našla ekipa Radiovednih.
Radiovedni
Si predstavljate, da bi bilo Sonce žoga, ki bi jo lahko prijeli v roke in jo denimo vrgli v vodo? Našega poslušalca Tomaža je zanimalo, ali bi Sonce v tem primeru plavalo na vodi ali bi potonilo. Zato se je radiovedna Ajda Kus, opremljena z različnimi žogami, odpravila na Fakulteto za matematiko in fiziko, da tam poišče odgovor.
Si predstavljate, da bi bilo Sonce žoga, ki bi jo lahko prijeli v roke in jo denimo vrgli v vodo? Našega poslušalca Tomaža je zanimalo, ali bi Sonce v tem primeru plavalo na vodi ali bi potonilo. Zato se je radiovedna Ajda Kus, opremljena z različnimi žogami, odpravila na Fakulteto za matematiko in fiziko, da tam poišče odgovor.
Radiovedni
Kaj je lahko hujše od tega, da doma na deževen dan pozabite dežnik, ali da kupite svojo najljubšo čokolado in jo pred vami nekdo poje?
Kaj je lahko hujše od tega, da doma na deževen dan pozabite dežnik, ali da kupite svojo najljubšo čokolado in jo pred vami nekdo poje?
Radiovedni
Pred dvema tednoma so naše Radiovedne sodelavke opazovale nebo in oblake ter se spraševale, kolikšna mora biti njihova gostota, da vreme opredelimo kot delno ali pretežno oblačno. A še preden vas zaradi zanimanja pot zdaj zanese do našega spletnega arhiva, kjer boste poleg tega našli še številne druge odgovore, vam v posluh priporočam tokratno - popolnoma svežo epizodo Radiovednih. To avtorica Neža Borkovič in kolegica Ajda Kus namenjata pticam, ki lebdijo med temi "delno ali pretežno" gostimi oblaki. Natančneje - namenjata jo morskim pticam z dolgim kljunom in plavalno kožico med kremplji.
Pred dvema tednoma so naše Radiovedne sodelavke opazovale nebo in oblake ter se spraševale, kolikšna mora biti njihova gostota, da vreme opredelimo kot delno ali pretežno oblačno. A še preden vas zaradi zanimanja pot zdaj zanese do našega spletnega arhiva, kjer boste poleg tega našli še številne druge odgovore, vam v posluh priporočam tokratno - popolnoma svežo epizodo Radiovednih. To avtorica Neža Borkovič in kolegica Ajda Kus namenjata pticam, ki lebdijo med temi "delno ali pretežno" gostimi oblaki. Natančneje - namenjata jo morskim pticam z dolgim kljunom in plavalno kožico med kremplji.
Radiovedni
Tisti, ki ga je že pičila čebela, verjetno ve, da njeno želo ob piku ostane v naši koži. Čebela pa ob tem pogine. Zakaj, je zanimalo našo poslušalko Ronjo, Radiovedni pa smo poiskali odgovor!
Tisti, ki ga je že pičila čebela, verjetno ve, da njeno želo ob piku ostane v naši koži. Čebela pa ob tem pogine. Zakaj, je zanimalo našo poslušalko Ronjo, Radiovedni pa smo poiskali odgovor!
Radiovedni
Vreme je težko napovedovati, še težje pa je ločiti med različnimi stopnjami oblačnosti.
Vreme je težko napovedovati, še težje pa je ločiti med različnimi stopnjami oblačnosti.
Radiovedni
V novi epizodi Radiovednih se oziroma v nebo in štejemo oblake. V nabiralnik smo dobili vprašanje, ki najbrž tu ali tam prešine vsakogar: kakšna je razlika med delno in zmerno oblačnim vremenom? Meteorologi si pri tem pomagajo s čisto posebnim kolačem. Razrezal ga bo Brane Gregorčič z Agencije za okolje.
V novi epizodi Radiovednih se oziroma v nebo in štejemo oblake. V nabiralnik smo dobili vprašanje, ki najbrž tu ali tam prešine vsakogar: kakšna je razlika med delno in zmerno oblačnim vremenom? Meteorologi si pri tem pomagajo s čisto posebnim kolačem. Razrezal ga bo Brane Gregorčič z Agencije za okolje.
Radiovedni
V novi epizodi Radiovednih se oziroma v nebo in štejemo oblake. V nabiralnik smo dobili vprašanje, ki najbrž tu ali tam prešine vsakogar: kakšna je razlika med delno in zmerno oblačnim vremenom? Meteorologi si pri tem pomagajo s čisto posebnim kolačem. Razrezal ga bo Brane Gregorčič z Agencije za okolje.
V novi epizodi Radiovednih se oziroma v nebo in štejemo oblake. V nabiralnik smo dobili vprašanje, ki najbrž tu ali tam prešine vsakogar: kakšna je razlika med delno in zmerno oblačnim vremenom? Meteorologi si pri tem pomagajo s čisto posebnim kolačem. Razrezal ga bo Brane Gregorčič z Agencije za okolje.
Radiovedni
Najdemo jih na kopnem, v morju, sladkih vodah ali jamah. Sogovornik se rad pošali, da so pravzaprav vsepovsod, samo po zraku še ne znajo leteti. Polži so zares ena najbolj raznolikih živali na svetu - tako po obliki kot življenjskem okolju in vedenju. In prav slednjega se dotika današnje radiovedno vprašanje.
Najdemo jih na kopnem, v morju, sladkih vodah ali jamah. Sogovornik se rad pošali, da so pravzaprav vsepovsod, samo po zraku še ne znajo leteti. Polži so zares ena najbolj raznolikih živali na svetu - tako po obliki kot življenjskem okolju in vedenju. In prav slednjega se dotika današnje radiovedno vprašanje.
Radiovedni
Skoraj vsak od nas verjetno vsak dan spije vsaj en kozarec vode. Pa ste kdaj razmišljali o tem, da vodo v kozarcu gradijo posamezne molekule vode, in se ob tem vprašali, kakšna je verjetnost, da eno od teh molekul v življenju spijemo večkrat. No, vsaj eden od naših poslušalcev se je, njegov izziv pa je tokrat pritegnil naše radiovedne.
Skoraj vsak od nas verjetno vsak dan spije vsaj en kozarec vode. Pa ste kdaj razmišljali o tem, da vodo v kozarcu gradijo posamezne molekule vode, in se ob tem vprašali, kakšna je verjetnost, da eno od teh molekul v življenju spijemo večkrat. No, vsaj eden od naših poslušalcev se je, njegov izziv pa je tokrat pritegnil naše radiovedne.
Radiovedni
Kdo neki so radiovedni? So to ljudje, ki so preveč radovedni, morda tisti, ki se spoznajo na radie, ali pa taki, ki vse odgovore poiščejo na radiu? Vse to. Radiovedni so doslej zagrizli v že več kot 150 izzivov, ki so jih poslali poslušalci, in tudi v novo sezono stopajo razposajeni, polni navdušenja in idej. V celotni ekipni zasedbi vas pozdravijo v terminu starejše raziskovalne sestre Frekvence X v živo s studia in terena. Rabutali bodo nove poslušalske izzive, eksperimentirali s plini, sledili štorkljam, poslušali šum školjk in delili nagrade.
Kdo neki so radiovedni? So to ljudje, ki so preveč radovedni, morda tisti, ki se spoznajo na radie, ali pa taki, ki vse odgovore poiščejo na radiu? Vse to. Radiovedni so doslej zagrizli v že več kot 150 izzivov, ki so jih poslali poslušalci, in tudi v novo sezono stopajo razposajeni, polni navdušenja in idej. V celotni ekipni zasedbi vas pozdravijo v terminu starejše raziskovalne sestre Frekvence X v živo s studia in terena. Rabutali bodo nove poslušalske izzive, eksperimentirali s plini, sledili štorkljam, poslušali šum školjk in delili nagrade.
Radiovedni
Od razlikovanja barv tokrat plujemo proti novi sezoni kar po rečni strugi. V Sloveniji imamo namreč več kot 60 rek s skupno dolžino približno 2.500 kilometrov in to nas upravičeno uvršča med najbolj vodnate države v Evropi. Že poleti se je naši poslušalki porodilo vprašanje: Zakaj reke ne presahnejo tudi kadar več dni ne dežuje? Porečja rek nam bo pomagal bolje razumeti geograf dr. Tajan Trobec, ki kot raziskovalec na Oddelku za geografijo na ljubljanski Filozofski fakulteti veliko svojega časa preživi prav ob rekah.
Od razlikovanja barv tokrat plujemo proti novi sezoni kar po rečni strugi. V Sloveniji imamo namreč več kot 60 rek s skupno dolžino približno 2.500 kilometrov in to nas upravičeno uvršča med najbolj vodnate države v Evropi. Že poleti se je naši poslušalki porodilo vprašanje: Zakaj reke ne presahnejo tudi kadar več dni ne dežuje? Porečja rek nam bo pomagal bolje razumeti geograf dr. Tajan Trobec, ki kot raziskovalec na Oddelku za geografijo na ljubljanski Filozofski fakulteti veliko svojega časa preživi prav ob rekah.
Radiovedni
Smo štiri punce, Nina, Neža, Ajda in Kaja. Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki.
Smo štiri punce, Nina, Neža, Ajda in Kaja. Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki.
Radiovedni
Najverjetneje je že marsikdo izmed nas kdaj komu zabrusil, da nam povzroča sive lase. Čeprav so take izjave običajno mišljene metaforično, verjemite, za tem obstaja znanstvena razlaga. Zato ne preseneča, da so se po poti razvoja sivih las odpravili tudi naši Radiovedni.
Najverjetneje je že marsikdo izmed nas kdaj komu zabrusil, da nam povzroča sive lase. Čeprav so take izjave običajno mišljene metaforično, verjemite, za tem obstaja znanstvena razlaga. Zato ne preseneča, da so se po poti razvoja sivih las odpravili tudi naši Radiovedni.
Radiovedni
Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Če imate kakšno vprašanje, na katero niste dobili odgovora, nam pišite na frekvencax@rtvslo.si
Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Če imate kakšno vprašanje, na katero niste dobili odgovora, nam pišite na frekvencax@rtvslo.si
Radiovedni
V zobozdravstveni ambulanti za mladino in otroke Zdravstvenega doma Bežigrad nas z odgovorom že čaka doktrorica dentalne medicine Teja Jeras.
V zobozdravstveni ambulanti za mladino in otroke Zdravstvenega doma Bežigrad nas z odgovorom že čaka doktrorica dentalne medicine Teja Jeras.
Radiovedni
Ker nam je morje že dodobra zlezlo pod kožo, pogledujemo ravno proti temu največjemu organu. Mešanica soli in sonca namreč lahko na občutljivi koži povzroči nastanek neprijetnih mozoljev, a ne kar kjer koli. Razlago podaja dermatovenerolog Borut Žgavec.
Ker nam je morje že dodobra zlezlo pod kožo, pogledujemo ravno proti temu največjemu organu. Mešanica soli in sonca namreč lahko na občutljivi koži povzroči nastanek neprijetnih mozoljev, a ne kar kjer koli. Razlago podaja dermatovenerolog Borut Žgavec.
Radiovedni
Odgovarja dr. Gregor Skok, izredni profesor na katedri za meteorologijo Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani
Odgovarja dr. Gregor Skok, izredni profesor na katedri za meteorologijo Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani
Radiovedni
Radiovedni se v prvi avgustovski epizodi ozirajo v nebo. Poleti je na plaži najlepše opazovati, ko se izza neskončnega morja na obzorju pojavi polna Luna, ki pa se ne sveti, ampak odbija sončevo svetlobo. Njena barva je odvisna od tega, od kje jo opazujemo. Kako to, da je Luna lahko enkrat sivkasta, drugič rdečkasta, modrikasta …?
Radiovedni se v prvi avgustovski epizodi ozirajo v nebo. Poleti je na plaži najlepše opazovati, ko se izza neskončnega morja na obzorju pojavi polna Luna, ki pa se ne sveti, ampak odbija sončevo svetlobo. Njena barva je odvisna od tega, od kje jo opazujemo. Kako to, da je Luna lahko enkrat sivkasta, drugič rdečkasta, modrikasta …?
Radiovedni
Te dni smo vsi z zaskrbljenostjo pogledovali proti naši zahodni meji, kjer se je v ognjenimi zublji borilo več tisoč gasilcev. Požari v naravi postajajo vse pogostejši, malo pa je znanega, da so tudi izjemno velik vir ogljikovega dioksida. Vsi najhujši požari v naravi so, denimo, lani v ozračje poslali toliko CO2, kot ga v dveh letih proizvede Nemčija. Pri tem je zanimivo, da za večino, za skoraj štiri od petih požarov v naravi kriv človek. Tudi Radiovedni smo ta teden v svoj nabiralnik prejeli vaša poizvedovanja v zvezi s požari v naravi. Pisal nam je Saša, ki ga je zanimalo, kaj se dogaja na mikroravni pri gašenju gorečega lesa z vodo. Kaj voda, ki pride v stik z gorečim lesom, dejansko naredi in zakaj moker les ne gori?
Te dni smo vsi z zaskrbljenostjo pogledovali proti naši zahodni meji, kjer se je v ognjenimi zublji borilo več tisoč gasilcev. Požari v naravi postajajo vse pogostejši, malo pa je znanega, da so tudi izjemno velik vir ogljikovega dioksida. Vsi najhujši požari v naravi so, denimo, lani v ozračje poslali toliko CO2, kot ga v dveh letih proizvede Nemčija. Pri tem je zanimivo, da za večino, za skoraj štiri od petih požarov v naravi kriv človek. Tudi Radiovedni smo ta teden v svoj nabiralnik prejeli vaša poizvedovanja v zvezi s požari v naravi. Pisal nam je Saša, ki ga je zanimalo, kaj se dogaja na mikroravni pri gašenju gorečega lesa z vodo. Kaj voda, ki pride v stik z gorečim lesom, dejansko naredi in zakaj moker les ne gori?
Radiovedni
Vabimo vas, da globoko vdihnete in prisluhnete tokratnim Radiovednim, ki raziskujejo, koliko časa ena lončnica proizvaja kisik za en človeški vdih. Za odgovor smo prosili doktorico Katarino Vogel Mikuš, redno profesorico fiziologije rastlin na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Vabimo vas, da globoko vdihnete in prisluhnete tokratnim Radiovednim, ki raziskujejo, koliko časa ena lončnica proizvaja kisik za en človeški vdih. Za odgovor smo prosili doktorico Katarino Vogel Mikuš, redno profesorico fiziologije rastlin na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Radiovedni
V tokratni poletni epizodi zračimo omare. Če ste tudi vi svoja toplejša oblačila pospravili v naglici in ne preveč skrbno, boste mogoče po tem poslušanju razmislili o ponovnem urejanju. Sivka in naftalinske kroglice v omari … Že veste, kaj nas tokrat zanima? Seveda, molji in njihove ličinke. V naš spletni nabiralnik smo prejeli radiovedno vprašanje: Zakaj molji jedo blago? Zagato pomaga rešiti profesor zoologije na biotehniški fakulteti v Ljubljani, doktor Rok Kostanjšek.
V tokratni poletni epizodi zračimo omare. Če ste tudi vi svoja toplejša oblačila pospravili v naglici in ne preveč skrbno, boste mogoče po tem poslušanju razmislili o ponovnem urejanju. Sivka in naftalinske kroglice v omari … Že veste, kaj nas tokrat zanima? Seveda, molji in njihove ličinke. V naš spletni nabiralnik smo prejeli radiovedno vprašanje: Zakaj molji jedo blago? Zagato pomaga rešiti profesor zoologije na biotehniški fakulteti v Ljubljani, doktor Rok Kostanjšek.
Radiovedni
Pri iskanju odgovora nam pomaga astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu.
Pri iskanju odgovora nam pomaga astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu.
Radiovedni
Pri iskanju odgovora nam je pomagal dr. Marko Vrabec, redni profesor za področje geologije na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.
Pri iskanju odgovora nam je pomagal dr. Marko Vrabec, redni profesor za področje geologije na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.
Radiovedni
V poletni vročici, ko marsikdo že pripravlja kovčke za oddih, Radiovedni tokrat hitimo v vesolje, natančneje, na vesoljsko postajo. Na kot za nogometno igrišče veliki postaji, ki je v orbiti na malo več kot 400 metrov nad Zemljinim površjem, je zdaj sedem kozmonavtov in astronavtov. Koliko pa kažejo njihovi urini kazalci?
V poletni vročici, ko marsikdo že pripravlja kovčke za oddih, Radiovedni tokrat hitimo v vesolje, natančneje, na vesoljsko postajo. Na kot za nogometno igrišče veliki postaji, ki je v orbiti na malo več kot 400 metrov nad Zemljinim površjem, je zdaj sedem kozmonavtov in astronavtov. Koliko pa kažejo njihovi urini kazalci?
Radiovedni
Odgovarja dr. Manca Tekavčič Pompe, pediatrična oftalmologinja, vodja otroškega oddelka na Očesni kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
Odgovarja dr. Manca Tekavčič Pompe, pediatrična oftalmologinja, vodja otroškega oddelka na Očesni kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
Radiovedni
Uganko je razrešil dr. Jernej Iskra, ki se na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo UL ukvarja z organsko in fotokemijo.
Uganko je razrešil dr. Jernej Iskra, ki se na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo UL ukvarja z organsko in fotokemijo.
Radiovedni
Radiovedni: Zakaj madež bučnega olja na tkanini na soncu izgine?
Radiovedni: Zakaj madež bučnega olja na tkanini na soncu izgine?
Radiovedni
Nastavljanje sončnim žarkom, tek v naravi, sprehod po soncu. Toplejši dnevi s sabo kličejo prižgano klimo v avtomobilih in če sredi poletja stopimo iz vozila, ki je bilo ohlajeno na prijetnih 20 stopnji, bo realnih 30 stopinj toplega zraka slabo vplivalo na naše telo. Pri odgovoru na tokratno radiovedno vprašanje smo na pomoč poklicali rednega profesorja na ljubljanski Medicinski fakulteti in vodjo Oddelka za respiratorno funkcijsko diagnostiko Klinike Golnik doktorja Matjaža Fležarja.
Nastavljanje sončnim žarkom, tek v naravi, sprehod po soncu. Toplejši dnevi s sabo kličejo prižgano klimo v avtomobilih in če sredi poletja stopimo iz vozila, ki je bilo ohlajeno na prijetnih 20 stopnji, bo realnih 30 stopinj toplega zraka slabo vplivalo na naše telo. Pri odgovoru na tokratno radiovedno vprašanje smo na pomoč poklicali rednega profesorja na ljubljanski Medicinski fakulteti in vodjo Oddelka za respiratorno funkcijsko diagnostiko Klinike Golnik doktorja Matjaža Fležarja.
Radiovedni
Odgovarja astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu.
Odgovarja astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu.
Radiovedni
Na pomoč nam je priskočil Jure Mravlje, asistent in mladi raziskovalec na Katedri za botaniko in fiziologijo rastlin Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Na pomoč nam je priskočil Jure Mravlje, asistent in mladi raziskovalec na Katedri za botaniko in fiziologijo rastlin Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Radiovedni
Tokratni Radiovedni skupaj z navtiki in pomorščaki obračajo kompas proti pojavu korozije na plovilih, ki lahko nastane zaradi izpostavljenosti kovine morski vodi. Na površini kovina oksidira in posledično začne razpadati. Poznamo pa tudi galvansko razjedanje, pri čemer sta dve različni kovini v fizičnem stiku in predstavljata sklenjen električen krog prek morske vode, ki nastopa kot elektrolit. Te procese galvanske korozije pogosto uporabljamo za zaščito pomembnejših kovinskih elementov na plovilu, recimo krmila ali propelerja. Razlago podaja dr. Miran Gaberšček s Kemijskega inštituta.
Tokratni Radiovedni skupaj z navtiki in pomorščaki obračajo kompas proti pojavu korozije na plovilih, ki lahko nastane zaradi izpostavljenosti kovine morski vodi. Na površini kovina oksidira in posledično začne razpadati. Poznamo pa tudi galvansko razjedanje, pri čemer sta dve različni kovini v fizičnem stiku in predstavljata sklenjen električen krog prek morske vode, ki nastopa kot elektrolit. Te procese galvanske korozije pogosto uporabljamo za zaščito pomembnejših kovinskih elementov na plovilu, recimo krmila ali propelerja. Razlago podaja dr. Miran Gaberšček s Kemijskega inštituta.
Radiovedni
Odgovor je zakuhal doktor Simon Čopar s Fakultete za Fiziko Univerze v Ljubljani.
Odgovor je zakuhal doktor Simon Čopar s Fakultete za Fiziko Univerze v Ljubljani.
Radiovedni
Odgovor na to radiovedno poslušalčevo vprašanje je tokrat pripravil izredni profesor dr. Boštjan Batagelj s Katedre za informacijsko-komunikacijske tehnologije na Fakulteti za elektrotehniko. Kot pravi, je razlogov več.
Odgovor na to radiovedno poslušalčevo vprašanje je tokrat pripravil izredni profesor dr. Boštjan Batagelj s Katedre za informacijsko-komunikacijske tehnologije na Fakulteti za elektrotehniko. Kot pravi, je razlogov več.
Radiovedni
Na vprašanje poslušalca Maksa odgovarja pedagoška vodja in biologinja v ljubljanskem živalskem vrtu Irena Furlan.
Na vprašanje poslušalca Maksa odgovarja pedagoška vodja in biologinja v ljubljanskem živalskem vrtu Irena Furlan.
Radiovedni
Na to vprašanje si je upal odgovoriti izredni profesor doktor Tom Levanič z Gozdarskega inštituta Slovenije.
Na to vprašanje si je upal odgovoriti izredni profesor doktor Tom Levanič z Gozdarskega inštituta Slovenije.
Radiovedni
Na pomoč smo poklicali strokovnjakinjo za psihološko zdravljenje motenj spanja dr. Vito Štukovnik, specialistko klinične psihologije z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.
Na pomoč smo poklicali strokovnjakinjo za psihološko zdravljenje motenj spanja dr. Vito Štukovnik, specialistko klinične psihologije z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.
Radiovedni
Za odgovor smo prosili dr. Jerneja Iskro, ki se na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani ukvarja z organsko in fotokemijo.
Za odgovor smo prosili dr. Jerneja Iskro, ki se na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani ukvarja z organsko in fotokemijo.
Radiovedni
Odgovarja dr. Ana Kroflič, ki na Kemijskem inštitutu raziskuje kemijo ozračja.
Odgovarja dr. Ana Kroflič, ki na Kemijskem inštitutu raziskuje kemijo ozračja.
Radiovedni
Banan se, podobno kot rolic toaletnega papirja, za katere nismo enotni, kako se jih pravilno obesi na držalo, drži dilema. Nekateri namreč ta rumeni tropski sadež začnejo lupiti na delu, ki spominja na pecelj, drugi pa na nasprotni strani. Kdo ima prav? Zagato bo skušal rešiti Jure Mravlje, asistent in mladi raziskovalec na Katedri za botaniko in fiziologijo rastlin Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Banan se, podobno kot rolic toaletnega papirja, za katere nismo enotni, kako se jih pravilno obesi na držalo, drži dilema. Nekateri namreč ta rumeni tropski sadež začnejo lupiti na delu, ki spominja na pecelj, drugi pa na nasprotni strani. Kdo ima prav? Zagato bo skušal rešiti Jure Mravlje, asistent in mladi raziskovalec na Katedri za botaniko in fiziologijo rastlin Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Radiovedni
Ker se podajamo v območje Einsteinove posebne teorije relativnosti, je pomembno, da se zavedamo, da ljudje, ko odraščamo, svet opazujemo in spoznavamo v zelo omejenih pogojih: pri nizkih hitrostih in nizkih energijah. Zato dobimo zelo omejeno predstavo oziroma intuicijo o stvareh, ki so zunaj teh pogojev. Za boljše razumevanje te epizode Radiovednih moramo tako opustiti določene predpostavke, denimo to, da čas za vse opazovalce teče enako hitro.
Ker se podajamo v območje Einsteinove posebne teorije relativnosti, je pomembno, da se zavedamo, da ljudje, ko odraščamo, svet opazujemo in spoznavamo v zelo omejenih pogojih: pri nizkih hitrostih in nizkih energijah. Zato dobimo zelo omejeno predstavo oziroma intuicijo o stvareh, ki so zunaj teh pogojev. Za boljše razumevanje te epizode Radiovednih moramo tako opustiti določene predpostavke, denimo to, da čas za vse opazovalce teče enako hitro.
Radiovedni
Približno 6000 metrov nad morsko gladino je najvišja točka, ko ljudje še lahko dihamo brez pomoči dodatnega kisika. Ko torej plezamo, hodimo, vozimo ali opravljamo katerokoli drugo dejavnost na tako visoki nadmorski višini, bo naše telo zaradi pomanjkanja kisika kazalo znake višinske bolezni, kot so denimo glavobol, slabost, omotica in otekanje obraza. Zakaj ob vzponu na Mont Everest gorniki potrebujejo dovajanje dodatnega kisika, ko smo še nekaj kilometrov višje na letalu, pa nam za to ni treba skrbeti?
Približno 6000 metrov nad morsko gladino je najvišja točka, ko ljudje še lahko dihamo brez pomoči dodatnega kisika. Ko torej plezamo, hodimo, vozimo ali opravljamo katerokoli drugo dejavnost na tako visoki nadmorski višini, bo naše telo zaradi pomanjkanja kisika kazalo znake višinske bolezni, kot so denimo glavobol, slabost, omotica in otekanje obraza. Zakaj ob vzponu na Mont Everest gorniki potrebujejo dovajanje dodatnega kisika, ko smo še nekaj kilometrov višje na letalu, pa nam za to ni treba skrbeti?
Radiovedni
Na vprašanje, ki zahteva odgovor z veliko računanja, spretno odgovarja Patricio Bulić, izredni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.
Na vprašanje, ki zahteva odgovor z veliko računanja, spretno odgovarja Patricio Bulić, izredni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.
Radiovedni
Kratek in dolg odgovor je tokrat prispeval dr. Gregor Skok s Katedre za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko univerze v Ljubljani.
Kratek in dolg odgovor je tokrat prispeval dr. Gregor Skok s Katedre za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko univerze v Ljubljani.
Radiovedni
Za odgovor smo v Celovec poklicali dr. Jurija Gorjanca, kirurga in gorskega reševalca, ki se je v svojem doktoratu posvetil podhladitvam.
Za odgovor smo v Celovec poklicali dr. Jurija Gorjanca, kirurga in gorskega reševalca, ki se je v svojem doktoratu posvetil podhladitvam.
Radiovedni
Tako kot se dan po jutru pozna, je tudi uspešnost novega leta odvisna od tega, kaj počnemo pozimi. Zato vam že zdaj z veseljem sporočamo, da smo za to leto že odmrznili naš radiovedni nabiralnik, skrbno premešali preživela vprašanja in tokrat na plano potegnili uganko vredno plezanja po drevesu.
Tako kot se dan po jutru pozna, je tudi uspešnost novega leta odvisna od tega, kaj počnemo pozimi. Zato vam že zdaj z veseljem sporočamo, da smo za to leto že odmrznili naš radiovedni nabiralnik, skrbno premešali preživela vprašanja in tokrat na plano potegnili uganko vredno plezanja po drevesu.
Radiovedni
Je zadnje, ampak novozapadlo vprašanje letošnjega leta.
Je zadnje, ampak novozapadlo vprašanje letošnjega leta.
Radiovedni
V tokratni praznični epizodi smo odgovore iskali na pošti, kjer so v teh dneh še posebej obremenjeni z božičnimi pošiljkami in voščilnicami. Sprašujemo se, zakaj vsi naslovniki v Ljubljani nimajo enake poštne številke. Zakaj ima na primer Radiotelevizija Slovenija na pošiljkah namesto poštne številke 1000 številko 1550?
V tokratni praznični epizodi smo odgovore iskali na pošti, kjer so v teh dneh še posebej obremenjeni z božičnimi pošiljkami in voščilnicami. Sprašujemo se, zakaj vsi naslovniki v Ljubljani nimajo enake poštne številke. Zakaj ima na primer Radiotelevizija Slovenija na pošiljkah namesto poštne številke 1000 številko 1550?
Radiovedni
Čas je za nas ustavil dr. Simon Čopar s Fakultete za fiziko Univerze v Ljubljani.
Čas je za nas ustavil dr. Simon Čopar s Fakultete za fiziko Univerze v Ljubljani.
Radiovedni
Odgovor je previdno stehtal dermatovenerolog Borut Žgavec z Dermarovenerološke klinike v Ljubljani.
Odgovor je previdno stehtal dermatovenerolog Borut Žgavec z Dermarovenerološke klinike v Ljubljani.
Radiovedni
V Zemljino notranjost nas je popeljal dr. Marko Vrabec, profesor geologije na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.
V Zemljino notranjost nas je popeljal dr. Marko Vrabec, profesor geologije na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.
Radiovedni
Do odgovora smo se sprehodili s profesorjem dr. Rokom Kostanjškom z Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Do odgovora smo se sprehodili s profesorjem dr. Rokom Kostanjškom z Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Radiovedni
Z odgovorom je naše možgančke razmigal dr. Vedran Hadžić, zdravnik in vodja Katedre za medicinske vede o športu na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani.
Z odgovorom je naše možgančke razmigal dr. Vedran Hadžić, zdravnik in vodja Katedre za medicinske vede o športu na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani.
Radiovedni
Preučevanje naših možganov ne povzroča težav samo nam laikom, enega večjih izzivov pri razumevanju, kako naši možgani obdelujejo in združujejo različne vire informacij, predstavlja tudi nevroznanstvenikom. A Radiovedni smo jim tokrat uspeli postaviti še večjega.
Preučevanje naših možganov ne povzroča težav samo nam laikom, enega večjih izzivov pri razumevanju, kako naši možgani obdelujejo in združujejo različne vire informacij, predstavlja tudi nevroznanstvenikom. A Radiovedni smo jim tokrat uspeli postaviti še večjega.
Radiovedni
Pri iskanju odgovora sta nam pomagala dr. Uroš Kuzman z Oddelka za matematiko Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in dr. Janez Demšar, redni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko.
Pri iskanju odgovora sta nam pomagala dr. Uroš Kuzman z Oddelka za matematiko Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in dr. Janez Demšar, redni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko.
Radiovedni
Ste vedeli, da vidimo, ko pogledamo v svoja usta, samo tretjino zoba, preostanek pa se skriva pod našo dlesnijo? Še več zanimivih dejstev o zobeh pa v tokratnih Radiovednih. Do zobozdravstvene ambulante za Bežigradom se je odpravila Neža Borkovič.
Ste vedeli, da vidimo, ko pogledamo v svoja usta, samo tretjino zoba, preostanek pa se skriva pod našo dlesnijo? Še več zanimivih dejstev o zobeh pa v tokratnih Radiovednih. Do zobozdravstvene ambulante za Bežigradom se je odpravila Neža Borkovič.
Radiovedni
Radiovedni so tokrat spregovorili o temi, ki se tiče vseh nas zemljanov. Na vprašanje, kaj poganja vrtenje naše Zemlje, odgovarja astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu.
Radiovedni so tokrat spregovorili o temi, ki se tiče vseh nas zemljanov. Na vprašanje, kaj poganja vrtenje naše Zemlje, odgovarja astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu.
Radiovedni
Odgovor nam je z rdečo barvo podčrtala dr. Suzana Pulec Lah z Oddelka za specialno in rehabilitacijsko pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani.
Odgovor nam je z rdečo barvo podčrtala dr. Suzana Pulec Lah z Oddelka za specialno in rehabilitacijsko pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani.
Radiovedni
Do odgovora nam je pomagala dr. Mateja Dolenc-Voljč, specialistka dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
Do odgovora nam je pomagala dr. Mateja Dolenc-Voljč, specialistka dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
Radiovedni
Za odgovor smo prosili doktorja Gregorja Belušiča, ki se na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani med drugim ukvarja s fiziologijo žuželk.
Za odgovor smo prosili doktorja Gregorja Belušiča, ki se na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani med drugim ukvarja s fiziologijo žuželk.
Radiovedni
Z odgovorom nam je pomagal gozdar in dendrolog Robert Brus z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.
Z odgovorom nam je pomagal gozdar in dendrolog Robert Brus z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.
Radiovedni
Po odgovor nas je v vesolje popeljal astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu.
Po odgovor nas je v vesolje popeljal astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu.
Radiovedni
Do pravega odgovora smo se skupaj pregrizli z Dejanom Bordjanom s Katedre za zdravje gozda in upravljanje prostoživečih živali na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.
Do pravega odgovora smo se skupaj pregrizli z Dejanom Bordjanom s Katedre za zdravje gozda in upravljanje prostoživečih živali na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.
Radiovedni
Barvni odgovor nam je pripravil dermatovenerolog Borut Žgavec.
Barvni odgovor nam je pripravil dermatovenerolog Borut Žgavec.
Radiovedni
Sladki in slani odgovor je tokrat prispeval Anton Brancelj, raziskovalec sladkovodnih ekosistemov na Nacionalem inštitutu za biologijo in predavatelj na Univerzi v Novi Gorici.
Sladki in slani odgovor je tokrat prispeval Anton Brancelj, raziskovalec sladkovodnih ekosistemov na Nacionalem inštitutu za biologijo in predavatelj na Univerzi v Novi Gorici.
Radiovedni
Ste med tistimi, ki se na »pasje« vroč poletni dan hladijo z ledeno mrzlimi napitki, ali sledite babičinemu nasvetu in se raje odžejate z mlačno ali celo toplo tekočino? Radiovedni so se podali na lov za receptom, katera izbira nam bolj pomaga, da se ohladimo. Našo radiovedno žejo je pogasil dr. Gregor Belušič s Katedre za fiziologijo, antropologijo in etologijo na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Ste med tistimi, ki se na »pasje« vroč poletni dan hladijo z ledeno mrzlimi napitki, ali sledite babičinemu nasvetu in se raje odžejate z mlačno ali celo toplo tekočino? Radiovedni so se podali na lov za receptom, katera izbira nam bolj pomaga, da se ohladimo. Našo radiovedno žejo je pogasil dr. Gregor Belušič s Katedre za fiziologijo, antropologijo in etologijo na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Radiovedni
Predstavljajte si, da Blejsko jezero ne bi zmrzovalo od vrha navzdol, ampak od dna proti gladini. Si znate predstavljati kakšen bi bil svet, če bi imela voda nekoliko drugačne lastnosti? Zelo težko. Zato pa se namesto vas k molekulam vode odpravljajo tokratni Radiovedni.
Predstavljajte si, da Blejsko jezero ne bi zmrzovalo od vrha navzdol, ampak od dna proti gladini. Si znate predstavljati kakšen bi bil svet, če bi imela voda nekoliko drugačne lastnosti? Zelo težko. Zato pa se namesto vas k molekulam vode odpravljajo tokratni Radiovedni.
Radiovedni
Na to vprašanje je bil pripravljen odgovoriti dermatovenerolog Borut Žgavec.
Na to vprašanje je bil pripravljen odgovoriti dermatovenerolog Borut Žgavec.
Radiovedni
V naš nabiralnik je prispelo zanimivo vprašanje, povezano z očmi in vidom. Pa ne zgolj z vidom vseh ljudi, ampak s tem, kako svet vidijo novorojenčki. Ali ti ob rojstvu res ne vidijo barv? To smo za vas ta teden preverjali Radiovedni.
V naš nabiralnik je prispelo zanimivo vprašanje, povezano z očmi in vidom. Pa ne zgolj z vidom vseh ljudi, ampak s tem, kako svet vidijo novorojenčki. Ali ti ob rojstvu res ne vidijo barv? To smo za vas ta teden preverjali Radiovedni.
Radiovedni
Poleti imamo navadno več prostega časa. Izkoristimo ga lahko tudi tako, da v roke vzamemo kakšno dobro knjigo. Radiovedni so se ta teden odpravili v knjižnico. A niso le brskali po knjižnem gradivu. Zanimalo jih je tudi, kako delujejo naprave, ki omogočajo steriliziranje knjig z ultravijolično svetlobo. Odgovor je tokrat podal dr. Boris Majaron, ki na inštitutu Jožef Stefan vodi skupino za razvoj metod biomedicinske optike.
Poleti imamo navadno več prostega časa. Izkoristimo ga lahko tudi tako, da v roke vzamemo kakšno dobro knjigo. Radiovedni so se ta teden odpravili v knjižnico. A niso le brskali po knjižnem gradivu. Zanimalo jih je tudi, kako delujejo naprave, ki omogočajo steriliziranje knjig z ultravijolično svetlobo. Odgovor je tokrat podal dr. Boris Majaron, ki na inštitutu Jožef Stefan vodi skupino za razvoj metod biomedicinske optike.
Radiovedni
Z odgovorom nam je postregel dr. Blaž Cigić, profesor z Oddelka za živilstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.
Z odgovorom nam je postregel dr. Blaž Cigić, profesor z Oddelka za živilstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.
Radiovedni
Čeprav žgečkanje nariše nasmeh na obraz, zna biti včasih zelo nadležno. In to lahko govorimo iz lastnih izkušenj, saj smo najbrž vsi vsaj enkrat v življenju že koga požgečkali ali pa je kdo požgečkal nas. Zato smo tudi že prišli do sklepa, da smo ljudje najbolj občutljivi tik nad kolenom, na podlahtih, zatilju, pod pazduho ali v pasu. No, če smo kdaj poskusili požgečkati sebe, pa smo hitro ugotovili, da to žgečkanje nima enakega učinka, kot če nas žgečka nekdo drug. Zakaj je tako, so ta teden poizvedovali novi Radiovedni.
Čeprav žgečkanje nariše nasmeh na obraz, zna biti včasih zelo nadležno. In to lahko govorimo iz lastnih izkušenj, saj smo najbrž vsi vsaj enkrat v življenju že koga požgečkali ali pa je kdo požgečkal nas. Zato smo tudi že prišli do sklepa, da smo ljudje najbolj občutljivi tik nad kolenom, na podlahtih, zatilju, pod pazduho ali v pasu. No, če smo kdaj poskusili požgečkati sebe, pa smo hitro ugotovili, da to žgečkanje nima enakega učinka, kot če nas žgečka nekdo drug. Zakaj je tako, so ta teden poizvedovali novi Radiovedni.
Radiovedni
Helij je plin brez barve, vonja in okusa. Če ga vdihnemo, postane naš glas piskajoč in visok, podoben tistim iz otroških risank. Vdihovanja seveda ne priporočamo, saj so lahko posledice takšnega početja škodljive, kljub temu pa ima helij mnoge koristne lastnosti, ki jih s pridom izkoriščajo recimo v letalski in vesoljski industriji. Nenazadnje pa ga uporabljamo tudi za polnjenje balonov, ki nam lahko prav zaradi helija pobegnejo visoko med oblake. In kam gre ves helij iz napihnjenih balonov, ko nam ti uidejo iz rok ali pa zaradi uhajanja plina izgubijo svojo prvotno obliko?
Helij je plin brez barve, vonja in okusa. Če ga vdihnemo, postane naš glas piskajoč in visok, podoben tistim iz otroških risank. Vdihovanja seveda ne priporočamo, saj so lahko posledice takšnega početja škodljive, kljub temu pa ima helij mnoge koristne lastnosti, ki jih s pridom izkoriščajo recimo v letalski in vesoljski industriji. Nenazadnje pa ga uporabljamo tudi za polnjenje balonov, ki nam lahko prav zaradi helija pobegnejo visoko med oblake. In kam gre ves helij iz napihnjenih balonov, ko nam ti uidejo iz rok ali pa zaradi uhajanja plina izgubijo svojo prvotno obliko?
Radiovedni
Medtem ko imajo žirafe dovolj le nekaj minut spanja na dan, mladiči delfina in kita prvi mesec sploh ne spijo, druge živali pa večino svojega življenja preživijo zazibane v spanec. Ampak živali med seboj ne razlikujemo samo po dolžini spanja, temveč tudi po njegovem načinu. Nekatere spijo stoje ali na eni nogi, druge z odprtimi očmi, lahko pa tudi z glavo navzdol. Ravno o slednjih bodo tokrat govorili naši Radiovedni.
Medtem ko imajo žirafe dovolj le nekaj minut spanja na dan, mladiči delfina in kita prvi mesec sploh ne spijo, druge živali pa večino svojega življenja preživijo zazibane v spanec. Ampak živali med seboj ne razlikujemo samo po dolžini spanja, temveč tudi po njegovem načinu. Nekatere spijo stoje ali na eni nogi, druge z odprtimi očmi, lahko pa tudi z glavo navzdol. Ravno o slednjih bodo tokrat govorili naši Radiovedni.
Radiovedni
Pravo popLAVO novega znanja nam je posredoval dr. Jure Bajc, fizik s Pedagoške fakultete v Ljubljani.
Pravo popLAVO novega znanja nam je posredoval dr. Jure Bajc, fizik s Pedagoške fakultete v Ljubljani.
Radiovedni
Žejo radovednosti je tokrat potešil Anton Brancelj, raziskovalec sladkovodnih ekosistemov na Nacionalem inštitutu za biologijo in predavatelj na Univerzi v Novi Gorici.
Žejo radovednosti je tokrat potešil Anton Brancelj, raziskovalec sladkovodnih ekosistemov na Nacionalem inštitutu za biologijo in predavatelj na Univerzi v Novi Gorici.
Radiovedni
S staranjem začnejo siveti naši lasje, sklepi postajajo manj gibljivi, koža pa vse manj elastična, zato začnejo nastajati gube. Pa ste se že kdaj vprašali, kaj se dogaja z našimi ušesi?
S staranjem začnejo siveti naši lasje, sklepi postajajo manj gibljivi, koža pa vse manj elastična, zato začnejo nastajati gube. Pa ste se že kdaj vprašali, kaj se dogaja z našimi ušesi?
Radiovedni
Odgovor nam je zaupal strokovnjak za prometno varnost Andrej Brglez.
Odgovor nam je zaupal strokovnjak za prometno varnost Andrej Brglez.
Radiovedni
Na UKC Ljubljana je barven odgovor tokrat podal gastroenterolog Darko Siuka.
Na UKC Ljubljana je barven odgovor tokrat podal gastroenterolog Darko Siuka.
Radiovedni
Na pomoč nam je priskočila astrofizičarka in profesorica na novogoriški univerzi dr. Andreja Gomboc.
Na pomoč nam je priskočila astrofizičarka in profesorica na novogoriški univerzi dr. Andreja Gomboc.
Radiovedni
Znanstveni odgovor na hipotetično vprašanje poda astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu.
Znanstveni odgovor na hipotetično vprašanje poda astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu.
Radiovedni
Danes imamo skoraj sto milijard razlogov za radovednost. Oziroma vsaj tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Tega ne bomo počeli, bomo pa vseeno pobrskali po nevroznanosti in naše strokovnjake izzivali z vprašanjem, ki ima opravka z našimi "večjezičnimi" možgani. Zanimalo vas je: Kako delujejo naši možgani, ko govorimo tuje jezike?
Danes imamo skoraj sto milijard razlogov za radovednost. Oziroma vsaj tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Tega ne bomo počeli, bomo pa vseeno pobrskali po nevroznanosti in naše strokovnjake izzivali z vprašanjem, ki ima opravka z našimi "večjezičnimi" možgani. Zanimalo vas je: Kako delujejo naši možgani, ko govorimo tuje jezike?
Radiovedni
Teden je naokoli in spet smo bili Radiovedni, natančneje radovedni o radiologiji. In ne, ne gre za znanost o nas, radiovednežih, ali pa o radiu, ampak za prav posebno vejo medicine, kjer zdravniki, ki jim pravimo radiologi, s pomočjo naprav, ki proizvajajo radioaktivno sevanje, postavljajo bolnikom diagnozo in jim tako pomagajo pri njihovem zdravljenju. Danes znanost pozna različne radiološke preiskovalne tehnologije, kot so ultrazvok, računalniška tomografija, klasična rentgenologija, pa tudi magnetna resonanca. No, in slednja je bila razlog, da nas je k odgovoru (pri)vlačilo novo radiovedno vprašanje.
Teden je naokoli in spet smo bili Radiovedni, natančneje radovedni o radiologiji. In ne, ne gre za znanost o nas, radiovednežih, ali pa o radiu, ampak za prav posebno vejo medicine, kjer zdravniki, ki jim pravimo radiologi, s pomočjo naprav, ki proizvajajo radioaktivno sevanje, postavljajo bolnikom diagnozo in jim tako pomagajo pri njihovem zdravljenju. Danes znanost pozna različne radiološke preiskovalne tehnologije, kot so ultrazvok, računalniška tomografija, klasična rentgenologija, pa tudi magnetna resonanca. No, in slednja je bila razlog, da nas je k odgovoru (pri)vlačilo novo radiovedno vprašanje.
Radiovedni
Danes je že prvi aprilski dan, a ne diši samo po šalah, pač pa tudi po pomladni zaljubljenosti. Ste vedeli, da v prvem letu ljubezni vaše živčne celice delujejo bolje kot takrat, kadar niste zaljubljeni? Ali pa da objem ljubljene osebe privede do takojšnjega zmanjšanja stresa? Tokrat v Radiovednih sicer ne bo govora o ljubezni, raziskovali pa bomo zgodovino njenega simbola: srca. Le zakaj je narisano tako drugačno kot tisto, ki se nahaja na levi strani našega prsnega koša?
Danes je že prvi aprilski dan, a ne diši samo po šalah, pač pa tudi po pomladni zaljubljenosti. Ste vedeli, da v prvem letu ljubezni vaše živčne celice delujejo bolje kot takrat, kadar niste zaljubljeni? Ali pa da objem ljubljene osebe privede do takojšnjega zmanjšanja stresa? Tokrat v Radiovednih sicer ne bo govora o ljubezni, raziskovali pa bomo zgodovino njenega simbola: srca. Le zakaj je narisano tako drugačno kot tisto, ki se nahaja na levi strani našega prsnega koša?
Radiovedni
Radiovedni so minuli teden upihnili že dve svečki na svoji torti. Praznovali so med sencami zvezd, poizvedovali o strupenosti strupov, odpravili so se celo v živalsko družbo ljubljanskega Živalskega vrta. In ker so od svojega napornega praznovanja potrebovali krajši počitek, so se odločili, da svoje radiovedne nosove za nekaj dni skrijejo ob kakšen slovenskem jezeru. Ker pa Radiovedni ne znajo biti ne-radovedni, so se tudi tam marsikaj novega naučili, zraven pa še odgovorili: Kako se lahko brez pomoči človeka v novo nastalem jezeru pojavijo ribe in drugi morski organizmi?
Radiovedni so minuli teden upihnili že dve svečki na svoji torti. Praznovali so med sencami zvezd, poizvedovali o strupenosti strupov, odpravili so se celo v živalsko družbo ljubljanskega Živalskega vrta. In ker so od svojega napornega praznovanja potrebovali krajši počitek, so se odločili, da svoje radiovedne nosove za nekaj dni skrijejo ob kakšen slovenskem jezeru. Ker pa Radiovedni ne znajo biti ne-radovedni, so se tudi tam marsikaj novega naučili, zraven pa še odgovorili: Kako se lahko brez pomoči človeka v novo nastalem jezeru pojavijo ribe in drugi morski organizmi?
Radiovedni
Radiovedni se na svoj drugi rojstni dan z vprašanji odpravljajo med ljudi! Izbrali smo vprašanja, ki burijo domišljijo, in najprej za odgovore povprašali mimoidoče na ulici, potem pa vprašanje zastavili še strokovnjaku. Na vprašanje "Ko strupu preteče rok uporabe, je potem ta bolj ali manj strupen?" je odgovoril dr. Matej Huš s Kemijskega inštituta.
Radiovedni se na svoj drugi rojstni dan z vprašanji odpravljajo med ljudi! Izbrali smo vprašanja, ki burijo domišljijo, in najprej za odgovore povprašali mimoidoče na ulici, potem pa vprašanje zastavili še strokovnjaku. Na vprašanje "Ko strupu preteče rok uporabe, je potem ta bolj ali manj strupen?" je odgovoril dr. Matej Huš s Kemijskega inštituta.
Radiovedni
Radiovedni se na svoj drugi rojstni dan z vprašanji odpravljajo med ljudi! Izbrali smo vprašanja, ki burijo domišljijo, in najprej za odgovore povprašali mimoidoče na ulici, potem pa vprašanje zastavili še strokovnjaku. Na vprašanje "Kako se labodi med seboj ločijo? Kako vedo, kdo je samec ali samica?" odgovarja Irena Furlan iz ljubljanskega Živalskega vrta.
Radiovedni se na svoj drugi rojstni dan z vprašanji odpravljajo med ljudi! Izbrali smo vprašanja, ki burijo domišljijo, in najprej za odgovore povprašali mimoidoče na ulici, potem pa vprašanje zastavili še strokovnjaku. Na vprašanje "Kako se labodi med seboj ločijo? Kako vedo, kdo je samec ali samica?" odgovarja Irena Furlan iz ljubljanskega Živalskega vrta.
Radiovedni
Radiovedni se odpravljajo na teren! Tokrat ne gremo le med ljudi, ampak predvsem med živali. V ljubljanskem Živalskem vrtu, ki se prebuja iz zimskega spanja, iščemo odgovore na živalska vprašanja, ki ste nam jih zastavili poslušalci.
Radiovedni se odpravljajo na teren! Tokrat ne gremo le med ljudi, ampak predvsem med živali. V ljubljanskem Živalskem vrtu, ki se prebuja iz zimskega spanja, iščemo odgovore na živalska vprašanja, ki ste nam jih zastavili poslušalci.
Radiovedni
Radiovedni se na svoj drugi rojstni dan z vprašanji odpravljajo med ljudi! Izbrali smo vprašanja, ki burijo domišljijo, in najprej za odgovore povprašali mimoidoče na ulici, potem pa vprašanje zastavili še strokovnjaku. Na vprašanje "Ali imajo zvezde senco?" odgovarja astronomom Andrej Guštin z Zavoda Cosmolab.
Radiovedni se na svoj drugi rojstni dan z vprašanji odpravljajo med ljudi! Izbrali smo vprašanja, ki burijo domišljijo, in najprej za odgovore povprašali mimoidoče na ulici, potem pa vprašanje zastavili še strokovnjaku. Na vprašanje "Ali imajo zvezde senco?" odgovarja astronomom Andrej Guštin z Zavoda Cosmolab.
Radiovedni
Danes smo zaradi sistematičnega raziskovanja vesolja resda bogatejši za številna spoznanja, a kot se zdi, marsikaj med našimi radovednimi nosovi še vedno ostaja prava neznanka. Zato smo se v tokratnih Radiovednih za nekaj minut udobno namestili v vesoljsko plovilo in se spraševali, kaj se bo z njim zgodilo po končani misiji.
Danes smo zaradi sistematičnega raziskovanja vesolja resda bogatejši za številna spoznanja, a kot se zdi, marsikaj med našimi radovednimi nosovi še vedno ostaja prava neznanka. Zato smo se v tokratnih Radiovednih za nekaj minut udobno namestili v vesoljsko plovilo in se spraševali, kaj se bo z njim zgodilo po končani misiji.
Radiovedni
Svetloba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah. Ampak tokrat se bomo posvetili predvsem tisti svetlobni nomadinji, ki ogromne razdalje prepotuje v vesolju. In če na poti naleti na kakšno črno luknjo, se z njo zgodijo sila nenavadne in za nas slehernike precej kontraintuitivne stvari. Več pa izveste v novih Radiovednih, ki so v svoj znanstveni radijski laboratorij prejeli vprašanje: Je mogoče videti sebe v preteklosti?
Svetloba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah. Ampak tokrat se bomo posvetili predvsem tisti svetlobni nomadinji, ki ogromne razdalje prepotuje v vesolju. In če na poti naleti na kakšno črno luknjo, se z njo zgodijo sila nenavadne in za nas slehernike precej kontraintuitivne stvari. Več pa izveste v novih Radiovednih, ki so v svoj znanstveni radijski laboratorij prejeli vprašanje: Je mogoče videti sebe v preteklosti?
Radiovedni
Ne glede na to, ali vam je v napoto ali veselje, je sneg pomemben del vsake zime. Ampak ne skrbite, nove pošiljke snega zaenkrat še ni poti, bodo pa belo zimo za nekaj minut prinesli tokratni Radiovedni. Saj veste, sneg ne bi bil sneg, če ne bi bil bel. Kot tudi Radiovedni ne bi bili radovedni, če se ne vprašali: zakaj je voda prozorna, sneg pa bele barve?
Ne glede na to, ali vam je v napoto ali veselje, je sneg pomemben del vsake zime. Ampak ne skrbite, nove pošiljke snega zaenkrat še ni poti, bodo pa belo zimo za nekaj minut prinesli tokratni Radiovedni. Saj veste, sneg ne bi bil sneg, če ne bi bil bel. Kot tudi Radiovedni ne bi bili radovedni, če se ne vprašali: zakaj je voda prozorna, sneg pa bele barve?
Radiovedni
V tednu polne lune bo današnja tema v Radiovednih kot nalašč. Ne bomo preverjali vpliva polne lune na počutje, spanje in prometne nesreče, ampak čisto praktičen trik, s katerim polna luna, vsakič ko se odebeli do maksimuma, številnim daje misliti.
V tednu polne lune bo današnja tema v Radiovednih kot nalašč. Ne bomo preverjali vpliva polne lune na počutje, spanje in prometne nesreče, ampak čisto praktičen trik, s katerim polna luna, vsakič ko se odebeli do maksimuma, številnim daje misliti.
Radiovedni
Čeprav smo z letošnjim (spletnim) pustom zimo že skušali pregnati in priklicati pomlad, pa koledarske zime uradno še ni konec. Za oboževalce zimskih vragolij je to zagotovo dobra novica, po radiovednih vprašanjih pa lahko sklepamo, da ima marsikdo mraza dovolj in že nestrpno pogleduje proti poletju. Zato smo za nekaj minut v najtoplejši letni čas skočili tudi mi in tako so nastali novi Radiovedni.
Čeprav smo z letošnjim (spletnim) pustom zimo že skušali pregnati in priklicati pomlad, pa koledarske zime uradno še ni konec. Za oboževalce zimskih vragolij je to zagotovo dobra novica, po radiovednih vprašanjih pa lahko sklepamo, da ima marsikdo mraza dovolj in že nestrpno pogleduje proti poletju. Zato smo za nekaj minut v najtoplejši letni čas skočili tudi mi in tako so nastali novi Radiovedni.
Radiovedni
Odgovor je naglas povedala specialistka otorinolaringologije, foniatrinja dr. Maja Šereg Bahar, ki deluje na Kliniki za otorinolaringologijo na ljubljanskem kliničnem centru.
Odgovor je naglas povedala specialistka otorinolaringologije, foniatrinja dr. Maja Šereg Bahar, ki deluje na Kliniki za otorinolaringologijo na ljubljanskem kliničnem centru.
Radiovedni
Zadnjih nekaj tednov so nedeljski večeri rezervirani za kriminalno nadaljevanko Primeri inšektorja Vrenka, ki je nastala po predlogu serije romanov Avgusta Demšarja. Ljubitelji kriminalnih zgodb že veste, da je inšpektorju do zdaj uspelo zaključiti že dva primera, kar pa ne veste še, tretjega morilca mu bodo pomagali poiskati kar novi Radiovedni.
Zadnjih nekaj tednov so nedeljski večeri rezervirani za kriminalno nadaljevanko Primeri inšektorja Vrenka, ki je nastala po predlogu serije romanov Avgusta Demšarja. Ljubitelji kriminalnih zgodb že veste, da je inšpektorju do zdaj uspelo zaključiti že dva primera, kar pa ne veste še, tretjega morilca mu bodo pomagali poiskati kar novi Radiovedni.
Radiovedni
Radiovedne domislice so dokaz, kako se nam lahko ob najbolj vsakdanjih stvareh, kot je na primer naš domači hladilnik, porodijo najbolj nore ideje, še bolj nore od slona v hladilniku. Od poslušalca smo namreč prejeli vprašanje: Kaj bi se zgodilo, če bi na zemljino površje postavili predmet v velikosti npr. domačega hladilnika, ki bil iz tako zgoščene materije, kot je v nevtronski zvezdi? Odgovor smo poiskali pri dr. Andreji Gomboc, astrofizičarki in profesorici astronomije na Univerzi v Novi Gorici.
Radiovedne domislice so dokaz, kako se nam lahko ob najbolj vsakdanjih stvareh, kot je na primer naš domači hladilnik, porodijo najbolj nore ideje, še bolj nore od slona v hladilniku. Od poslušalca smo namreč prejeli vprašanje: Kaj bi se zgodilo, če bi na zemljino površje postavili predmet v velikosti npr. domačega hladilnika, ki bil iz tako zgoščene materije, kot je v nevtronski zvezdi? Odgovor smo poiskali pri dr. Andreji Gomboc, astrofizičarki in profesorici astronomije na Univerzi v Novi Gorici.
Radiovedni
“Nekoč je živel velikan, velik kot gora. Pravijo, da je bil tako visok, da se je z rokama lahko skoraj dotikal zvezd. Imel se je za vsemogočnega. Bahal se je, da vse zna in vse zmore. Tudi zvezde lahko sklati z neba, če si to zaželi.” V današnjih Radiovednih pa izveste ali je pravkar slišano sploh fizikalno mogoče.
“Nekoč je živel velikan, velik kot gora. Pravijo, da je bil tako visok, da se je z rokama lahko skoraj dotikal zvezd. Imel se je za vsemogočnega. Bahal se je, da vse zna in vse zmore. Tudi zvezde lahko sklati z neba, če si to zaželi.” V današnjih Radiovednih pa izveste ali je pravkar slišano sploh fizikalno mogoče.
Radiovedni
V tokratnih Radiovednih se podajamo med sinuse. A brez skrbi – ne med tiste trigonometrične krivulje, s katerimi marsikdo rad primerja svoje nihajoče razpoloženje, ampak med sinuse, ki so nam precej bližje, in to v dobesednem pomenu. Zanimali nas bodo sinusi - prostori okrog našega nosu, ki radi opomnijo nase v času zimskih respiratornih obolenj ali pa ob kakšni močnejši hladni pošiljki iz klimatskih naprav. In prav sinusi so enega od poslušalcev napeljali k razmišljanju. Zanimalo ga je namreč: Kakšen je evolucijski pomen sinusov? Na vprašanje odgovarja specialistka otorinolaringologije, rinologinja dr. Tanja Soklič s Klinike za otorinolaringologijo v ljubljanskem kliničnem centru.
V tokratnih Radiovednih se podajamo med sinuse. A brez skrbi – ne med tiste trigonometrične krivulje, s katerimi marsikdo rad primerja svoje nihajoče razpoloženje, ampak med sinuse, ki so nam precej bližje, in to v dobesednem pomenu. Zanimali nas bodo sinusi - prostori okrog našega nosu, ki radi opomnijo nase v času zimskih respiratornih obolenj ali pa ob kakšni močnejši hladni pošiljki iz klimatskih naprav. In prav sinusi so enega od poslušalcev napeljali k razmišljanju. Zanimalo ga je namreč: Kakšen je evolucijski pomen sinusov? Na vprašanje odgovarja specialistka otorinolaringologije, rinologinja dr. Tanja Soklič s Klinike za otorinolaringologijo v ljubljanskem kliničnem centru.
Radiovedni
Leto je naokoli in z veseljem vam sporočamo, da ostajamo še naprej Radiovedni. Preden pa spet preletimo še eno leto, brž pobrskajmo po našem radiovednem nabiralniku in poiščimo odgovore na še tako nenavadna vprašanja. In verjemite, tokratno je res nenavadno, čeprav se na prvi pogled ne zdi tako.
Leto je naokoli in z veseljem vam sporočamo, da ostajamo še naprej Radiovedni. Preden pa spet preletimo še eno leto, brž pobrskajmo po našem radiovednem nabiralniku in poiščimo odgovore na še tako nenavadna vprašanja. In verjemite, tokratno je res nenavadno, čeprav se na prvi pogled ne zdi tako.
Radiovedni
Če ste v tem tednu poskusili ujeti kakšno snežinko ali pa celo nameravali preučiti njeno obliko, pri tem pa bili neuspešni, ker se je tako hitro stopila, vam tokrat lahko na pomoč priskočijo novi Radiovedni, ki so si med zadnjim sneženjem zastavljali vprašanje: Zakaj so snežinke šestkotne oblike?
Če ste v tem tednu poskusili ujeti kakšno snežinko ali pa celo nameravali preučiti njeno obliko, pri tem pa bili neuspešni, ker se je tako hitro stopila, vam tokrat lahko na pomoč priskočijo novi Radiovedni, ki so si med zadnjim sneženjem zastavljali vprašanje: Zakaj so snežinke šestkotne oblike?
Radiovedni
V novih Radiovednih gremo v živalski svet in to s skoraj neskončno preštevanko. Čeprav vsako leto odkrijejo kakšno novo vrsto živali, še vedno ni povsem jasno, koliko živalskih vrst je pravzaprav na Zemlji. Uradno se govori o dveh milijonih, nekateri pravijo, da je številka celo prej bližje 20 milijonom. Poslušalki Manci, ki ima 8 let, pa se je utrnilo še dodatno vprašanje, in sicer jo zanima, katerih živali je več - mesojedih ali rastlinojedih? Po odgovor smo se obrnili na strokovnjaka za ekologijo in biodiverziteto ter raziskovalca narave profesorja Davorina Tometa z Nacionalnega inštituta za biologijo v Ljubljani.
V novih Radiovednih gremo v živalski svet in to s skoraj neskončno preštevanko. Čeprav vsako leto odkrijejo kakšno novo vrsto živali, še vedno ni povsem jasno, koliko živalskih vrst je pravzaprav na Zemlji. Uradno se govori o dveh milijonih, nekateri pravijo, da je številka celo prej bližje 20 milijonom. Poslušalki Manci, ki ima 8 let, pa se je utrnilo še dodatno vprašanje, in sicer jo zanima, katerih živali je več - mesojedih ali rastlinojedih? Po odgovor smo se obrnili na strokovnjaka za ekologijo in biodiverziteto ter raziskovalca narave profesorja Davorina Tometa z Nacionalnega inštituta za biologijo v Ljubljani.
Radiovedni
Dvojnost narave se kaže v vsakem njenem pojavu. Kaj je koristno ali pa škodljivo je namreč povsem odvisno od opazovalca. Pa tudi od zornega kota in opazovalne točke. Ob raziskovanju tretje dimenzije je radiovednost tokrat prevzela našega poslušalca Tomaža, ki se sprašuje, zakaj je sonce zelo močno v gorah, v nižinah pa se ta moč razgubi?
Dvojnost narave se kaže v vsakem njenem pojavu. Kaj je koristno ali pa škodljivo je namreč povsem odvisno od opazovalca. Pa tudi od zornega kota in opazovalne točke. Ob raziskovanju tretje dimenzije je radiovednost tokrat prevzela našega poslušalca Tomaža, ki se sprašuje, zakaj je sonce zelo močno v gorah, v nižinah pa se ta moč razgubi?
Radiovedni
Človeška zavetišča imajo tudi mnoge živalske prebivalce. Podrobnejše opazovanje teh pogosto ponudi vpogled v živalske navade in prakse, ki so nam lahko nerazumljive in se na prvi pogled tudi upirajo zakonom fizike. Najbrž je prav tako opazovanje v družbi dobre mere domišljije pripeljalo do naslednjega Tejinega vprašanja, ki je na prvi pogled enostavno, a hkrati buri domišljijo: "Kako mravlje hodijo po stropu?"
Človeška zavetišča imajo tudi mnoge živalske prebivalce. Podrobnejše opazovanje teh pogosto ponudi vpogled v živalske navade in prakse, ki so nam lahko nerazumljive in se na prvi pogled tudi upirajo zakonom fizike. Najbrž je prav tako opazovanje v družbi dobre mere domišljije pripeljalo do naslednjega Tejinega vprašanja, ki je na prvi pogled enostavno, a hkrati buri domišljijo: "Kako mravlje hodijo po stropu?"
Radiovedni
Naša najbolj zvedava rubrika Radiovedni se tokrat odpravlja v vesolje med zvezde. Vprašanje, ki sta nam ga v obdelavo poslala poslušalec Boris in njegov 6-letni sin Valentin, zveni sila zanimivo, odgovor pa še toliko bolj.
Naša najbolj zvedava rubrika Radiovedni se tokrat odpravlja v vesolje med zvezde. Vprašanje, ki sta nam ga v obdelavo poslala poslušalec Boris in njegov 6-letni sin Valentin, zveni sila zanimivo, odgovor pa še toliko bolj.
Radiovedni
Znova smo odprli Radiovedni nabiralnik, skrbno premešali vprašanja in na plan privlekli uganko, vredno možganskega vijuganja. Če smo pred nekaj meseci odgovarjali na vprašanje, zakaj je nebo modro, je zdaj čas za odgovor, zakaj je sonce rumeno. Ob opazovanju te plinaste krogle se je to namreč spraševal 8-letni Patrik.
Znova smo odprli Radiovedni nabiralnik, skrbno premešali vprašanja in na plan privlekli uganko, vredno možganskega vijuganja. Če smo pred nekaj meseci odgovarjali na vprašanje, zakaj je nebo modro, je zdaj čas za odgovor, zakaj je sonce rumeno. Ob opazovanju te plinaste krogle se je to namreč spraševal 8-letni Patrik.
Radiovedni
Radiovedni bodo danes na plano potegnili tehtnico in tehtali in tehtali … koronavirus. Poslušalca Gregorja je zanimalo, če bi vse koronaviruse Sars-CoV-2, ki trenutno krožijo med nami, zbrali na en kup – bi za to potrebovali Noetovo barko, nahrbtnik ali vžigalnično škatlo? Kot računa profesor mikrobiologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani dr. David Stopar, nič od tega.
Radiovedni bodo danes na plano potegnili tehtnico in tehtali in tehtali … koronavirus. Poslušalca Gregorja je zanimalo, če bi vse koronaviruse Sars-CoV-2, ki trenutno krožijo med nami, zbrali na en kup – bi za to potrebovali Noetovo barko, nahrbtnik ali vžigalnično škatlo? Kot računa profesor mikrobiologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani dr. David Stopar, nič od tega.
Radiovedni
Smo v tistem delu leta, ko bodo luže postale pogost pojav. In čeprav so luže za večino označevalec slabega vremena, nam lahko prinesejo tudi mavrico. S tem ne mislimo odseva tiste mavrice, ki se pne čez nebo, ampak pisane barve na gladini tistih luž, ki nastanejo ob robu cest. Radiovedni smo namreč prejeli naslednje vprašanje: "Mene pa zanima, zakaj se po dežju na nekaterih lužah pokaže mavrica zaradi kakšnega razlitega bencina ali olja. Kakšna je povezava med bencinom in barvami?" To vprašanje nam je poslal Jakob, za odgovor pa smo prosili dr. Mateja Huša s Kemijskega inštituta.
Smo v tistem delu leta, ko bodo luže postale pogost pojav. In čeprav so luže za večino označevalec slabega vremena, nam lahko prinesejo tudi mavrico. S tem ne mislimo odseva tiste mavrice, ki se pne čez nebo, ampak pisane barve na gladini tistih luž, ki nastanejo ob robu cest. Radiovedni smo namreč prejeli naslednje vprašanje: "Mene pa zanima, zakaj se po dežju na nekaterih lužah pokaže mavrica zaradi kakšnega razlitega bencina ali olja. Kakšna je povezava med bencinom in barvami?" To vprašanje nam je poslal Jakob, za odgovor pa smo prosili dr. Mateja Huša s Kemijskega inštituta.
Radiovedni
Ob četrtkih odpiramo Radiovedni nabiralnik, skrbno premešamo vprašanja in čisto vsakič na plan privlečemo uganko vredno možganskega vijuganja. Radiovedno vprašanje je tokrat prispeval poslušalec Mihael, porodilo se mu je ob opazovanju močno povečanega apetita njihovega hišnega mačkona: "Kako udomačen maček - ki biva izključno v stanovanju - ve, da se bliža zima in da si mora narediti (nepotrebne) energijske zaloge za prihajajočo zimo?"
Ob četrtkih odpiramo Radiovedni nabiralnik, skrbno premešamo vprašanja in čisto vsakič na plan privlečemo uganko vredno možganskega vijuganja. Radiovedno vprašanje je tokrat prispeval poslušalec Mihael, porodilo se mu je ob opazovanju močno povečanega apetita njihovega hišnega mačkona: "Kako udomačen maček - ki biva izključno v stanovanju - ve, da se bliža zima in da si mora narediti (nepotrebne) energijske zaloge za prihajajočo zimo?"
Radiovedni
Ob daljšem zadrževanju na mrazu se naše telo lahko zelo ohladi. Blažjim oblikam poškodb kože pravimo ozebline, hud mraz pa v skrajnih primerih lahko povzroči tudi omrzline. Kolikšna je najvišja temperatura zraka, pri kateri lahko zdrav človek doživi podhladitev, pa vam razkrijejo novi Radiovedni.
Ob daljšem zadrževanju na mrazu se naše telo lahko zelo ohladi. Blažjim oblikam poškodb kože pravimo ozebline, hud mraz pa v skrajnih primerih lahko povzroči tudi omrzline. Kolikšna je najvišja temperatura zraka, pri kateri lahko zdrav človek doživi podhladitev, pa vam razkrijejo novi Radiovedni.
Radiovedni
Ste se mogoče kdaj med sprehanjem po gozdu spraševali, zakaj drevesa običajno rastejo navzgor, korenine navzdol, veje pa vstran? Oziroma, kako drevo ve, kaj je zgoraj in kaj je spodaj? No, če je vaš odgovor da, potem vam lahko pri odkrivanju skrivnosti dreves pomagajo tokratni Radiovedni.
Ste se mogoče kdaj med sprehanjem po gozdu spraševali, zakaj drevesa običajno rastejo navzgor, korenine navzdol, veje pa vstran? Oziroma, kako drevo ve, kaj je zgoraj in kaj je spodaj? No, če je vaš odgovor da, potem vam lahko pri odkrivanju skrivnosti dreves pomagajo tokratni Radiovedni.
Radiovedni
Čeprav je potenje nadvse zdravo, je še bolj zdravo, če prek znoja izgubljeno tekočino nadomestimo s količino popite vode. In to je poskušal tudi naš poslušalec Nejc, ampak je pri tem naletel na težavo. Zato je za pomoč prosil Radiovedne in jih ta teden zamotil z vprašanjem: Kako je mogoče, da se pregreto telo, ki je dehidrirano, takoj po zaužitju tekočine odzove z intezivnim potenjem?
Čeprav je potenje nadvse zdravo, je še bolj zdravo, če prek znoja izgubljeno tekočino nadomestimo s količino popite vode. In to je poskušal tudi naš poslušalec Nejc, ampak je pri tem naletel na težavo. Zato je za pomoč prosil Radiovedne in jih ta teden zamotil z vprašanjem: Kako je mogoče, da se pregreto telo, ki je dehidrirano, takoj po zaužitju tekočine odzove z intezivnim potenjem?
Radiovedni
Hipotetična vprašanja so v znanosti vedno zabavna, ker nas silijo, da razmišljamo o tem, kar že vemo, v povsem drugačni luči. In to deluje tudi takrat, ko skušamo razumeti delovanje našega planeta. Zato so tokratni Radiovedni za nekaj minut ustavili Zemljo in preverili, kaj se bo zgodilo.
Hipotetična vprašanja so v znanosti vedno zabavna, ker nas silijo, da razmišljamo o tem, kar že vemo, v povsem drugačni luči. In to deluje tudi takrat, ko skušamo razumeti delovanje našega planeta. Zato so tokratni Radiovedni za nekaj minut ustavili Zemljo in preverili, kaj se bo zgodilo.
Radiovedni
Prebavila so zanimiv, a kompleksen organski sistem. In čeprav jih z očmi ne vidimo, jih lahko velikokrat slišimo. Če se kdaj, ko odštevate minute do kosila, sprašujete, kako nastane zvok kruljenja želodca in zakaj je želodčno klokotanje tako glasno, vam s pomočjo gastroenterologa Darka Siuka odgovorijo Radiovedni.
Prebavila so zanimiv, a kompleksen organski sistem. In čeprav jih z očmi ne vidimo, jih lahko velikokrat slišimo. Če se kdaj, ko odštevate minute do kosila, sprašujete, kako nastane zvok kruljenja želodca in zakaj je želodčno klokotanje tako glasno, vam s pomočjo gastroenterologa Darka Siuka odgovorijo Radiovedni.
Radiovedni
Čeprav morda na prvi pogled deluje, da je supanje enostavno in se ga lahko vsak nauči v petih minutah, je za uspešno obstoj na deski bistven dober ravnotežni položaj. Verjetno je s tem imela težave tudi naša poslušalka, saj je Radiovednim postavila vprašanje: "Ali telesna višina vpliva na boljše ohranjanje ravnotežja?" Po uravnotežen odgovor smo se odpravili na UKC Ljubljana k specialistki otorinolaringologije Tanji Soklič Košak.
Čeprav morda na prvi pogled deluje, da je supanje enostavno in se ga lahko vsak nauči v petih minutah, je za uspešno obstoj na deski bistven dober ravnotežni položaj. Verjetno je s tem imela težave tudi naša poslušalka, saj je Radiovednim postavila vprašanje: "Ali telesna višina vpliva na boljše ohranjanje ravnotežja?" Po uravnotežen odgovor smo se odpravili na UKC Ljubljana k specialistki otorinolaringologije Tanji Soklič Košak.
Radiovedni
Danes gremo med polže, naš svet naj bi bil dom od 60 do 80 000 vrstam polžev. Naselili so vse predele sveta – od morja do dežel večnega snega. Tudi po velikosti so zelo različni – neka avstralska vrsta polža, hišica meri meter in 60 centimetrov, najmanjši pa so mikroskopskih velikosti. No, in v zvezi s polži smo dobili vprašanje: "Kdaj vrsti polža s hišico v razvoju od malega polža zraste hišica, ki jo nosi na hrbtu, in ali hišica raste z njim?" Z zanimivostmi o polžih pa nam je tokrat pomagal dr. Tomi Trilar, vodja Kustodiata za nevretenčarje v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani.
Danes gremo med polže, naš svet naj bi bil dom od 60 do 80 000 vrstam polžev. Naselili so vse predele sveta – od morja do dežel večnega snega. Tudi po velikosti so zelo različni – neka avstralska vrsta polža, hišica meri meter in 60 centimetrov, najmanjši pa so mikroskopskih velikosti. No, in v zvezi s polži smo dobili vprašanje: "Kdaj vrsti polža s hišico v razvoju od malega polža zraste hišica, ki jo nosi na hrbtu, in ali hišica raste z njim?" Z zanimivostmi o polžih pa nam je tokrat pomagal dr. Tomi Trilar, vodja Kustodiata za nevretenčarje v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani.
Radiovedni
Hrana je tista snov, ki jo človek zaužije z namenom. Potrebna je za delovanje, rast in razvoj telesa. Da pa krepi naše zdravje in nas ohranja pri življenju, pa je potreben zadosten vnos njene količine. Pa ste se že kdaj vprašali, koliko hrane zaužijemo v enem dnevu, tednu, mesecu ali letu? No, Radiovedni so odšli že tako daleč, da so raje poiskali kar odgovor na vprašanje, koliko hrane smo zaužili v zgodovini človeštva.
Hrana je tista snov, ki jo človek zaužije z namenom. Potrebna je za delovanje, rast in razvoj telesa. Da pa krepi naše zdravje in nas ohranja pri življenju, pa je potreben zadosten vnos njene količine. Pa ste se že kdaj vprašali, koliko hrane zaužijemo v enem dnevu, tednu, mesecu ali letu? No, Radiovedni so odšli že tako daleč, da so raje poiskali kar odgovor na vprašanje, koliko hrane smo zaužili v zgodovini človeštva.
Radiovedni
Ob omembi raziskovanja vesolja se mnogim pred očmi narišejo spektakularni prizori odštevanja in izstrelitev velikih raket, ki v neznano odpeljejo svoj tovor. Ob tem si tako znanstveniki kot laični opazovalci grizejo nohte in nestrtpno spremljajo, če izstrelitev poteka brez težav, a ob takem vznemirjenju si le redko zastavimo morda na prvi pogled enostavno vprašanje, ki ga je poslal Jernej: "Kako se pravzaprav raketa požene v zrak?" Odgovor je prispeval izvrsten poznavalec vesoljskih tehnologij prof. dr. Tomaž Zwitter z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko.
Ob omembi raziskovanja vesolja se mnogim pred očmi narišejo spektakularni prizori odštevanja in izstrelitev velikih raket, ki v neznano odpeljejo svoj tovor. Ob tem si tako znanstveniki kot laični opazovalci grizejo nohte in nestrtpno spremljajo, če izstrelitev poteka brez težav, a ob takem vznemirjenju si le redko zastavimo morda na prvi pogled enostavno vprašanje, ki ga je poslal Jernej: "Kako se pravzaprav raketa požene v zrak?" Odgovor je prispeval izvrsten poznavalec vesoljskih tehnologij prof. dr. Tomaž Zwitter z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko.
Radiovedni
Zemlja za vrtenje okoli svoje osi potrebuje en dan, Sonce pa obroži v enem letu. A prebivalci Zemlje njenega vrtenja ne moremo zaznati, saj je hitrost konstantna, svoje pa doda tudi gravitacija, ki nas skrbno drži na tleh. Glede na Zemljino os se ves čas premikamo zelo hitro, na geografski širini Slovenije kar dobrih 1100 km/h. Da pa bi Zemljani občutili gibanje našega planeta, nam je rad(i)ovedni Matjaž postavil zelo zanimivo vprašanje: Kako hitro bi se Zemlja morala vrteti, da bi ljudje na ekvatorju lebdeli tik nad tlemi? Za odgovor je naš planet zavrtel astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu.
Zemlja za vrtenje okoli svoje osi potrebuje en dan, Sonce pa obroži v enem letu. A prebivalci Zemlje njenega vrtenja ne moremo zaznati, saj je hitrost konstantna, svoje pa doda tudi gravitacija, ki nas skrbno drži na tleh. Glede na Zemljino os se ves čas premikamo zelo hitro, na geografski širini Slovenije kar dobrih 1100 km/h. Da pa bi Zemljani občutili gibanje našega planeta, nam je rad(i)ovedni Matjaž postavil zelo zanimivo vprašanje: Kako hitro bi se Zemlja morala vrteti, da bi ljudje na ekvatorju lebdeli tik nad tlemi? Za odgovor je naš planet zavrtel astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu.
Radiovedni
Ker se bližamo septembru, je morda čas, da spet malo ponovimo osnove in zdaj gremo res k osnovam, k delcem, ki gradijo molekule in so dolgo časa – pravzaprav od Demokrita v antiki – veljali za najmanjšo poznano stvar v naravi. Atomi so to, 8-letnega Jerneja pa je v zvezi z njimi zanimalo nekaj čisto posebnega: Kako se cepijo atomi? Z odgovorom pa nam je tokrat pomagal dr. Luka Snoj, jedrski fizik, ki vodi slovenski raziskovalni reaktor Triga.
Ker se bližamo septembru, je morda čas, da spet malo ponovimo osnove in zdaj gremo res k osnovam, k delcem, ki gradijo molekule in so dolgo časa – pravzaprav od Demokrita v antiki – veljali za najmanjšo poznano stvar v naravi. Atomi so to, 8-letnega Jerneja pa je v zvezi z njimi zanimalo nekaj čisto posebnega: Kako se cepijo atomi? Z odgovorom pa nam je tokrat pomagal dr. Luka Snoj, jedrski fizik, ki vodi slovenski raziskovalni reaktor Triga.
Radiovedni
Vsi smo že kdaj v družbi rekli kaj neumnega ali naredili kaj, kar smo kasneje obžalovali, zato tudi dobro vemo, kako je, če naš obraz preplavi tista nadležna rdečica. Za sprožitev zardevanja je včasih dovolj že to, da nam nekdo reče, da zardevamo. Zato ni čudno, da so Radiovedni pobrskali za odgovor na vprašanje, zakaj do rdečkasto obarvanega obraza sploh pride.
Vsi smo že kdaj v družbi rekli kaj neumnega ali naredili kaj, kar smo kasneje obžalovali, zato tudi dobro vemo, kako je, če naš obraz preplavi tista nadležna rdečica. Za sprožitev zardevanja je včasih dovolj že to, da nam nekdo reče, da zardevamo. Zato ni čudno, da so Radiovedni pobrskali za odgovor na vprašanje, zakaj do rdečkasto obarvanega obraza sploh pride.
Radiovedni
Les, cement in jeklo so materiali iz katerih lahko danes zgradimo skoraj karkoli. A Radiovedni ne poznajo omejitev trenutnega razumevanja fizičnega sveta. Ali je mogoče teoretično ali celo v praksi, da svetloba postane snovni material? Odgovarja prof. Boštjan Golob s Fakultete za matematiko in fiziko.
Les, cement in jeklo so materiali iz katerih lahko danes zgradimo skoraj karkoli. A Radiovedni ne poznajo omejitev trenutnega razumevanja fizičnega sveta. Ali je mogoče teoretično ali celo v praksi, da svetloba postane snovni material? Odgovarja prof. Boštjan Golob s Fakultete za matematiko in fiziko.
Radiovedni
Sončni vzhodi in zahodi zagotovo spadajo med najbolj priljubljene fotografske motive. Zimski, pomladni, poletni in jesenski – vsi so čudoviti. A čeprav trajalo zgolj nekaj trenutkov, so izjemno pomembni tudi za vse planince, letalce, padalce, kmete in še za marsikoga, ki si glede na število ur, ki jih ima pred seboj, lahko organizira dejavnosti. Vzide in zaide nam je tokrat pomagal loviti astronom Andrej Guštin.
Sončni vzhodi in zahodi zagotovo spadajo med najbolj priljubljene fotografske motive. Zimski, pomladni, poletni in jesenski – vsi so čudoviti. A čeprav trajalo zgolj nekaj trenutkov, so izjemno pomembni tudi za vse planince, letalce, padalce, kmete in še za marsikoga, ki si glede na število ur, ki jih ima pred seboj, lahko organizira dejavnosti. Vzide in zaide nam je tokrat pomagal loviti astronom Andrej Guštin.
Radiovedni
Na Kitajskem so ga poznali že tri tisoč let pred našim štetjem, na Staro celino naj bi ga zanesel Marco Polo, čisto zares pa se imamo za prve gurmanske poizkuse s sladoledom zahvaliti Katarini Medičejski, ki ga je iz Italije v 16. stoletju prinesla v Francijo, in človeška sladoledna odisejada med okusi in teksturami se je začela. Toda ali ste vedeli, da je lahko sladoled kriv za čisto pravi glavobol? Dobili smo namreč to vprašanje: Zakaj nas lahko pri uživanju sladoleda začne boleti glava? Za ta tip bolečine obstaja celo čisto pravi izraz 'sladoledni glavobol' ali po angleško brain freeze. Po odgovor smo se obrnili na nevrologa v UKC Ljubljana dr. Igorja Riglerja, ki je vodja službe za urgentno nevrologijo na Nevrološki kliniki.
Na Kitajskem so ga poznali že tri tisoč let pred našim štetjem, na Staro celino naj bi ga zanesel Marco Polo, čisto zares pa se imamo za prve gurmanske poizkuse s sladoledom zahvaliti Katarini Medičejski, ki ga je iz Italije v 16. stoletju prinesla v Francijo, in človeška sladoledna odisejada med okusi in teksturami se je začela. Toda ali ste vedeli, da je lahko sladoled kriv za čisto pravi glavobol? Dobili smo namreč to vprašanje: Zakaj nas lahko pri uživanju sladoleda začne boleti glava? Za ta tip bolečine obstaja celo čisto pravi izraz 'sladoledni glavobol' ali po angleško brain freeze. Po odgovor smo se obrnili na nevrologa v UKC Ljubljana dr. Igorja Riglerja, ki je vodja službe za urgentno nevrologijo na Nevrološki kliniki.
Radiovedni
Najbolj zvedava rubrika Vala 202 Radiovedni se poleti ogreva za poletne teme. V prihodnjih tednih se lotijo sladoleda, sonca v visokogorju, komarjev – vse to ste jim v svojih vprašanjih že navrgli v premislek –, danes pa vabijo na plažo, kjer si marsikdo zaradi močnega sonca že nadene majico. In pri tem se porodi vprašanje: Zakaj majica, ko se zmoči, spremeni barvo? Kako torej znanstveno pojasniti učinek mokre majice? Nekoga, ki nam je pisal, je namreč zanimalo: Zakaj predmet vidimo v različni barvi v odvisnosti stanja? Zakaj je v suhem stanju določene barve, v mokrem pa se barva spremeni? Pri razlagi je pomagal doktor kemije Matej Huš s Kemijskega inštituta v Ljubljani.
Najbolj zvedava rubrika Vala 202 Radiovedni se poleti ogreva za poletne teme. V prihodnjih tednih se lotijo sladoleda, sonca v visokogorju, komarjev – vse to ste jim v svojih vprašanjih že navrgli v premislek –, danes pa vabijo na plažo, kjer si marsikdo zaradi močnega sonca že nadene majico. In pri tem se porodi vprašanje: Zakaj majica, ko se zmoči, spremeni barvo? Kako torej znanstveno pojasniti učinek mokre majice? Nekoga, ki nam je pisal, je namreč zanimalo: Zakaj predmet vidimo v različni barvi v odvisnosti stanja? Zakaj je v suhem stanju določene barve, v mokrem pa se barva spremeni? Pri razlagi je pomagal doktor kemije Matej Huš s Kemijskega inštituta v Ljubljani.
Radiovedni
Ogenj je v zgodovini odigral nadvse pomembno vlogo … in – ker smo ravno sveže okupirani s pandemijo – pred stoletji je prav ogenj služil za komunikacijo med kraji in vasmi, ki so si na tak način sporočali, ali ji tudi vanje zašla bolezen. No, ogenj ali, natančneje, plamen pa je bil tudi povod za torkatne Radiovedne. Nekoga je namreč zanimalo, kaj natanko sestavlja plamen sveče? Odgovarja profesor na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo dr. Anton Meden.
Ogenj je v zgodovini odigral nadvse pomembno vlogo … in – ker smo ravno sveže okupirani s pandemijo – pred stoletji je prav ogenj služil za komunikacijo med kraji in vasmi, ki so si na tak način sporočali, ali ji tudi vanje zašla bolezen. No, ogenj ali, natančneje, plamen pa je bil tudi povod za torkatne Radiovedne. Nekoga je namreč zanimalo, kaj natanko sestavlja plamen sveče? Odgovarja profesor na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo dr. Anton Meden.
Radiovedni
Zagotovo ne bo nasprotoval nihče izmed vas, da je spanje skupno vsem ljudem in nujno za preživetje. Skozi zgodovino se je njegov pomen spreminjal, a največ sprememb je prinesla industrijska revolucija, ki je zaradi zahtev po daljšem delavniku spanje označilo kot izgubo časa in lenobo. To pa pogosto slišimo še danes. Zato se nam je Radiovednim porodilo vprašanje, koliko časa lahko človeško telo ostane budno.
Zagotovo ne bo nasprotoval nihče izmed vas, da je spanje skupno vsem ljudem in nujno za preživetje. Skozi zgodovino se je njegov pomen spreminjal, a največ sprememb je prinesla industrijska revolucija, ki je zaradi zahtev po daljšem delavniku spanje označilo kot izgubo časa in lenobo. To pa pogosto slišimo še danes. Zato se nam je Radiovednim porodilo vprašanje, koliko časa lahko človeško telo ostane budno.
Radiovedni
Najdaljše neprekinjeno kihanje je po Guinnessovi knjigi rekordov trajalo kar 978 dni skupaj. Rekord je septembra 1983 postavila Britanka ki je pričela kihati januarja 1981. Radiovedni sicer ne bomo postavljali rekorda v kihanju, smo pa poiskali odgovor na vprašanje, koliko znaša njegova hitrost. Odgovarja Tatjana Robič Pikel z Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Najdaljše neprekinjeno kihanje je po Guinnessovi knjigi rekordov trajalo kar 978 dni skupaj. Rekord je septembra 1983 postavila Britanka ki je pričela kihati januarja 1981. Radiovedni sicer ne bomo postavljali rekorda v kihanju, smo pa poiskali odgovor na vprašanje, koliko znaša njegova hitrost. Odgovarja Tatjana Robič Pikel z Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Radiovedni
Radiovedni se sprašujemo, zakaj vidimo nebo modro in ne črno kot vesolje ali prozorno kot zrak.
Radiovedni se sprašujemo, zakaj vidimo nebo modro in ne črno kot vesolje ali prozorno kot zrak.
Radiovedni
Radiovedni tokrat o vprašanju, ki si ga človeštvo zastavlja že od nekdaj. S staro biogenetsko, filozofsko, logično dilemo, kaj je bilo prej jajce ali kokoš, so se ukvarjali že starodavni filozofi in zdaj kaže, da so jo znanstveniki uspeli razrešiti. Biološko evolucijski odgovor nam poda biolog Peter Trontelj, ki na Biotehniški fakulteti v Ljubljani poučuje predmet Evolucija. Rad(i)vedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si
Radiovedni tokrat o vprašanju, ki si ga človeštvo zastavlja že od nekdaj. S staro biogenetsko, filozofsko, logično dilemo, kaj je bilo prej jajce ali kokoš, so se ukvarjali že starodavni filozofi in zdaj kaže, da so jo znanstveniki uspeli razrešiti. Biološko evolucijski odgovor nam poda biolog Peter Trontelj, ki na Biotehniški fakulteti v Ljubljani poučuje predmet Evolucija. Rad(i)vedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si
Radiovedni
Tokrat smo se podali na področje mušje avtomobilske mobilnosti. Poslušalca Emila namreč zanima: Imamo avtomobil, ki miruje, njegova okna so zaprta. Na sredini avtomobila lebdi muha. Kaj se zgodi z muho, ko se vozilo premakne naprej? Se tudi ona premakne skladno z vozilom naprej ali zadane ob zadnje steklo? Emil je imel ob tem še podvprašanje: Kaj bi se zgodilo z muho, če bi bilo to vozilo odprto, na primer kabriolet? Če se tudi vi ukvarjate s kakšnim radiovednim vprašanjem, pošljite ga, rade volje pomagamo. Naš mail je frekvencax@rtvslo.si.
Tokrat smo se podali na področje mušje avtomobilske mobilnosti. Poslušalca Emila namreč zanima: Imamo avtomobil, ki miruje, njegova okna so zaprta. Na sredini avtomobila lebdi muha. Kaj se zgodi z muho, ko se vozilo premakne naprej? Se tudi ona premakne skladno z vozilom naprej ali zadane ob zadnje steklo? Emil je imel ob tem še podvprašanje: Kaj bi se zgodilo z muho, če bi bilo to vozilo odprto, na primer kabriolet? Če se tudi vi ukvarjate s kakšnim radiovednim vprašanjem, pošljite ga, rade volje pomagamo. Naš mail je frekvencax@rtvslo.si.
Radiovedni
Tokrat Radiovedni obdelujemo vprašanje, ki ima opravka z našimi možgani. Nekoga, ki nam je pisal, je namreč zanimalo naslednje izkustvo, v katerem se gotovo najdemo vsi: "Zakaj nam določeni vonji prebudijo nostalgične spomine iz otroštva? Kako rečemo temu?" Tako imenovane 'Proustove magdalenice' pojasnjuje nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek.
Tokrat Radiovedni obdelujemo vprašanje, ki ima opravka z našimi možgani. Nekoga, ki nam je pisal, je namreč zanimalo naslednje izkustvo, v katerem se gotovo najdemo vsi: "Zakaj nam določeni vonji prebudijo nostalgične spomine iz otroštva? Kako rečemo temu?" Tako imenovane 'Proustove magdalenice' pojasnjuje nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek.
Radiovedni
Dobrodošli v tokratnih zunajzemeljskih Radiovednih. Tokratni poslušalec se je namreč prestavil v vesolje in potoval v preteklost. Zanimalo ga je namreč, zakaj se na fotografijah misij Apolla dobro vidi Zemljo, na njih pa ne vidimo zvezd. Odgovarja prof. dr. Tomaž Zwitter z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko. Če tudi vas kar koli zanima, nam pošljite vprašanje na frekvencax@rtvslo.si, z veseljem bomo poiskali odgovor nanj.
Dobrodošli v tokratnih zunajzemeljskih Radiovednih. Tokratni poslušalec se je namreč prestavil v vesolje in potoval v preteklost. Zanimalo ga je namreč, zakaj se na fotografijah misij Apolla dobro vidi Zemljo, na njih pa ne vidimo zvezd. Odgovarja prof. dr. Tomaž Zwitter z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko. Če tudi vas kar koli zanima, nam pošljite vprašanje na frekvencax@rtvslo.si, z veseljem bomo poiskali odgovor nanj.
Radiovedni
V tokratnih radiovednih že počasi plujemo v težko pričakovano poletje, ko bomo noge spet pomočili v morje, se naužili blagodejnega morskega zraka, zaplavali nekaj sto metrov in vmes popili - nenamerno, seveda - še kakšen požirek te slane tekočine. Ste si sploh kdaj zastavili vprašanje, zakaj je morje slano? Če ne, je to storil naš poslušalec, na njegovo vprašanje pa odgovarja dr. Matjaž Ličer, fizik z Nacionalnega inštituta za biologijo, zaposlen na Morski biološki postaji v Piranu. Ostanite radiovedni še naprej, če pa vam radovednost ne da spati, nam pošljite svoje vprašanje na frekvencax@rtvslo.si.
V tokratnih radiovednih že počasi plujemo v težko pričakovano poletje, ko bomo noge spet pomočili v morje, se naužili blagodejnega morskega zraka, zaplavali nekaj sto metrov in vmes popili - nenamerno, seveda - še kakšen požirek te slane tekočine. Ste si sploh kdaj zastavili vprašanje, zakaj je morje slano? Če ne, je to storil naš poslušalec, na njegovo vprašanje pa odgovarja dr. Matjaž Ličer, fizik z Nacionalnega inštituta za biologijo, zaposlen na Morski biološki postaji v Piranu. Ostanite radiovedni še naprej, če pa vam radovednost ne da spati, nam pošljite svoje vprašanje na frekvencax@rtvslo.si.
Radiovedni
Tokrat poskušamo odgovoriti na vprašanje šestletnega Tima, ki se sprašuje, zakaj na Zemlji ne čutimo, da se ta pravzaprav ves čas vrti, in kako to, da poleg tega ne čutimo niti piša vetra. Na to vprašanje odgovarja astrofizičarka dr. Dunja Fabjan s Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani. Če imate tudi vi kakšno radiovedno vprašanje, na ga pošljite na frekvencax@rtvslo.si.
Tokrat poskušamo odgovoriti na vprašanje šestletnega Tima, ki se sprašuje, zakaj na Zemlji ne čutimo, da se ta pravzaprav ves čas vrti, in kako to, da poleg tega ne čutimo niti piša vetra. Na to vprašanje odgovarja astrofizičarka dr. Dunja Fabjan s Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani. Če imate tudi vi kakšno radiovedno vprašanje, na ga pošljite na frekvencax@rtvslo.si.
Radiovedni
Po koronapremoru se vračajo tudi Radiovedni, v našem nabiralniku se je nabralo ogromno novih vprašanj. Za začetek o sila nekoronski temi, a vendar, nekaj skupnega se kaže. Karantena in izolacija sta tudi priložnost za globoko premišljevanje, Isaacu Newtonu naj bi se, denimo, prav med tedanjo karanteno, ko je po Londonu razsajala bubonska kuga, v izolaciji utrnila zamisel o gravitaciji. Nam pa je nekdo poslal naslednje vprašanje, povezano z gravitacijo: Magnetne silnice lahko pokažemo z železnim prahom. Kako pa bi prikazali gravitacijske silnice? Se jih sploh da pokazati? Odgovarja dr. Jurij Bajc, fizik s Pedagoške fakultete v Ljubljani.
Po koronapremoru se vračajo tudi Radiovedni, v našem nabiralniku se je nabralo ogromno novih vprašanj. Za začetek o sila nekoronski temi, a vendar, nekaj skupnega se kaže. Karantena in izolacija sta tudi priložnost za globoko premišljevanje, Isaacu Newtonu naj bi se, denimo, prav med tedanjo karanteno, ko je po Londonu razsajala bubonska kuga, v izolaciji utrnila zamisel o gravitaciji. Nam pa je nekdo poslal naslednje vprašanje, povezano z gravitacijo: Magnetne silnice lahko pokažemo z železnim prahom. Kako pa bi prikazali gravitacijske silnice? Se jih sploh da pokazati? Odgovarja dr. Jurij Bajc, fizik s Pedagoške fakultete v Ljubljani.
Radiovedni
Tokrat krožimo približno 400.000 kilometrov nad Zemljo. Pristali smo namreč na Zemljini Luni oziroma lunah, kot bomo kmalu izvedeli. Stroge definicije za to, kaj je luna, sicer nimamo. Velja, da je to vsak naravni satelit, ki kroži okoli planeta, lahko tudi okoli drugih teles. Našega poslušalca pa je zanimalo: "Koliko lun ima Zemlja ter kaj bi se zgodilo, če ne bi imela nobene? Kaj pa bi se dogajalo na Zemlji, če bi ta imela dve enako veliki luni?" Razlago nam je podal astrofizik doc. dr. Janez Kos s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
Tokrat krožimo približno 400.000 kilometrov nad Zemljo. Pristali smo namreč na Zemljini Luni oziroma lunah, kot bomo kmalu izvedeli. Stroge definicije za to, kaj je luna, sicer nimamo. Velja, da je to vsak naravni satelit, ki kroži okoli planeta, lahko tudi okoli drugih teles. Našega poslušalca pa je zanimalo: "Koliko lun ima Zemlja ter kaj bi se zgodilo, če ne bi imela nobene? Kaj pa bi se dogajalo na Zemlji, če bi ta imela dve enako veliki luni?" Razlago nam je podal astrofizik doc. dr. Janez Kos s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
Radiovedni
Radiovedni smo se tokrat sprehajali med stonogami in preštevali njihove nožice. Zakaj? Naj se sliši še tako čudno, ampak stonoge imajo veliko nog, a 100 pa spet ne. To je ugotovil tudi naš poslušalec, ki zdaj od Radiovednih pričakuje odgovor na vprašanje: "Zakaj stonoga nima sto nog?" Razlago nam je podal profesor zoologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani dr. Rok Kostanjšek.
Radiovedni smo se tokrat sprehajali med stonogami in preštevali njihove nožice. Zakaj? Naj se sliši še tako čudno, ampak stonoge imajo veliko nog, a 100 pa spet ne. To je ugotovil tudi naš poslušalec, ki zdaj od Radiovednih pričakuje odgovor na vprašanje: "Zakaj stonoga nima sto nog?" Razlago nam je podal profesor zoologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani dr. Rok Kostanjšek.
Radiovedni
Dober dan, radiovedne glave. Če ste že mislili, da je zima povedala svoje, ste se zmotili. Temperature so spet bližje ničli, zato tokratni Radiovedni odhajajo na svež zrak. Ja, odgovor na naslednje vprašanje lahko poiščemo tudi v naravi pri minus stopinjah Celzija, vendar smo mi poiskali še strokovno razlago za ta pojav. Pa da ne bo uvod predolg, vprašanje našega poslušalca se glasi: "Zakaj vroča voda prej zmrzne kot mrzla?" Na to navidez preprosto vprašanje, a, kot boste slišali, je vse prej kot to, odgovarja doc. dr. Gregor Skačej iz Skupine za fiziko mehke in delno urejene snovi Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani.
Dober dan, radiovedne glave. Če ste že mislili, da je zima povedala svoje, ste se zmotili. Temperature so spet bližje ničli, zato tokratni Radiovedni odhajajo na svež zrak. Ja, odgovor na naslednje vprašanje lahko poiščemo tudi v naravi pri minus stopinjah Celzija, vendar smo mi poiskali še strokovno razlago za ta pojav. Pa da ne bo uvod predolg, vprašanje našega poslušalca se glasi: "Zakaj vroča voda prej zmrzne kot mrzla?" Na to navidez preprosto vprašanje, a, kot boste slišali, je vse prej kot to, odgovarja doc. dr. Gregor Skačej iz Skupine za fiziko mehke in delno urejene snovi Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani.
Radiovedni
Na osnovni šoli Ljudski vrt na Ptuju so nas sprejeli vedoželjni osnovnošolci, ki so sodelovali v prav posebni izdaji Radiovednih. Pomagala nam je ekipa s Pedagoške fakultete: Barbara Rovšek, Maja Pečar, študenti Jurij Senič, Ana Suhadolnik in Matjaž Jerala. Avtorici: Maja Stepančič in Tina Šoln
Na osnovni šoli Ljudski vrt na Ptuju so nas sprejeli vedoželjni osnovnošolci, ki so sodelovali v prav posebni izdaji Radiovednih. Pomagala nam je ekipa s Pedagoške fakultete: Barbara Rovšek, Maja Pečar, študenti Jurij Senič, Ana Suhadolnik in Matjaž Jerala. Avtorici: Maja Stepančič in Tina Šoln
Radiovedni
Pozdravljeni v novih Radiovednih! Tokrat gremo v gozdove med najstarejša drevesa. Vprašanje, ki nam ga je poslal poslušalec, zveni sila enostavno, a v bistvu ni. Zanima ga: Ali drevesa lahko umrejo od starosti in katero drevo dočaka najvišjo starost? Kdo so torej drevesni stoletniki in kaj ponavadi pokoplje drevesa? Odgovarja izredni profesor Tom Levanič z Gozdarskega inštituta.
Pozdravljeni v novih Radiovednih! Tokrat gremo v gozdove med najstarejša drevesa. Vprašanje, ki nam ga je poslal poslušalec, zveni sila enostavno, a v bistvu ni. Zanima ga: Ali drevesa lahko umrejo od starosti in katero drevo dočaka najvišjo starost? Kdo so torej drevesni stoletniki in kaj ponavadi pokoplje drevesa? Odgovarja izredni profesor Tom Levanič z Gozdarskega inštituta.
Radiovedni
Danes pa o presenetljivem podatku, o katerem se povprečnemu Zemljanu še sanja ne. Ko stojite čvrsto pri tleh, se vam kakopak najbrž zdi, da ste povsem pri miru, tla so pri miru, okolje tu … Pa vendar si to našo Zemljo lahko predstavljali kot nekakšno vesoljsko ladjo, ki potuje precej hitro. Če bi zdajle stali na ekvatorju, bi se premikali približno 1670 km/h, tako hitro se tam okoli osi vrti naš planet, no, okoli Sonca pa potuje še hitreje, nekaj več 107 000 km/h. Velikanske številke, ane? Jih imate varno spravljene v svoji glavi? Tako lahko gremo na tokratno vprašanje radiovednega poslušalca, ki se glasi: »Kje Zemlja dobi energijo, da se neprenehoma vrti okoli Sonca s hitrostjo 30 km/s?« Z odgovorom pa se je poigral profesor astrofizike na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko dr. Tomaž Zwitter.
Danes pa o presenetljivem podatku, o katerem se povprečnemu Zemljanu še sanja ne. Ko stojite čvrsto pri tleh, se vam kakopak najbrž zdi, da ste povsem pri miru, tla so pri miru, okolje tu … Pa vendar si to našo Zemljo lahko predstavljali kot nekakšno vesoljsko ladjo, ki potuje precej hitro. Če bi zdajle stali na ekvatorju, bi se premikali približno 1670 km/h, tako hitro se tam okoli osi vrti naš planet, no, okoli Sonca pa potuje še hitreje, nekaj več 107 000 km/h. Velikanske številke, ane? Jih imate varno spravljene v svoji glavi? Tako lahko gremo na tokratno vprašanje radiovednega poslušalca, ki se glasi: »Kje Zemlja dobi energijo, da se neprenehoma vrti okoli Sonca s hitrostjo 30 km/s?« Z odgovorom pa se je poigral profesor astrofizike na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko dr. Tomaž Zwitter.
Radiovedni
V oktobrskih radiovednih smo že podali geološki odgovor na to vprašanje, tokrat pa smo zašli še v fizikalni svet. Pri razlagi nam pomaga Michel Adamič, magistrski študent fizike na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko, ki pravi, da je to klasični problem, s katerim se ukvarjajo bruci na njegovi fakulteti. In odgovor je – kdo bi si mislil – 42. Poslušajte!
V oktobrskih radiovednih smo že podali geološki odgovor na to vprašanje, tokrat pa smo zašli še v fizikalni svet. Pri razlagi nam pomaga Michel Adamič, magistrski študent fizike na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko, ki pravi, da je to klasični problem, s katerim se ukvarjajo bruci na njegovi fakulteti. In odgovor je – kdo bi si mislil – 42. Poslušajte!
Radiovedni
Marsikomu se skok v preteklost zdi nemogoč, saj čas vendarle teče le naprej, superhitre vesoljske ladje, ki bi omogočale potovanje v prihodnost, pa so zaenkrat še vedno del naše domišljije. A v dobi hitro razvijajoče se tehnologije bi si marsikdo upal trditi, da ideja o potovanju skozi čas počasi postaja resničnost. Zato tokrat Radiovedni odgovarjamo na vprašanje, ali je potovanje skozi čas mogoče.
Marsikomu se skok v preteklost zdi nemogoč, saj čas vendarle teče le naprej, superhitre vesoljske ladje, ki bi omogočale potovanje v prihodnost, pa so zaenkrat še vedno del naše domišljije. A v dobi hitro razvijajoče se tehnologije bi si marsikdo upal trditi, da ideja o potovanju skozi čas počasi postaja resničnost. Zato tokrat Radiovedni odgovarjamo na vprašanje, ali je potovanje skozi čas mogoče.
Radiovedni
Kuščarji, ki žuželke lovijo z jezikom, ki je veliko daljši od telesa, ki jim iz čela izraščajo rogovi, nos krasijo grbinasti izrastki, vrat pa obdaja kožna guba, ki spominja na čipkasti ovratnik srednjeveških plemičev, že stoletja pritegujejo našo pozornost, a še vedno je z njimi povezanih veliko skrivnosti. A med vsemi nenavadnimi telesnimi značilnostmi kameleona je zanimanje naravoslovcev najbolj vzbudila koža, ki spreminja barve. Zato tokrat v rubriki Radiovedni iščemo odgovor na vprašanje, kako se kameleon obarva, če ga postavimo v sobo obdano z ogledali. Odgovarja dr. Rok Kostanjšek, profesor zoologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.
Kuščarji, ki žuželke lovijo z jezikom, ki je veliko daljši od telesa, ki jim iz čela izraščajo rogovi, nos krasijo grbinasti izrastki, vrat pa obdaja kožna guba, ki spominja na čipkasti ovratnik srednjeveških plemičev, že stoletja pritegujejo našo pozornost, a še vedno je z njimi povezanih veliko skrivnosti. A med vsemi nenavadnimi telesnimi značilnostmi kameleona je zanimanje naravoslovcev najbolj vzbudila koža, ki spreminja barve. Zato tokrat v rubriki Radiovedni iščemo odgovor na vprašanje, kako se kameleon obarva, če ga postavimo v sobo obdano z ogledali. Odgovarja dr. Rok Kostanjšek, profesor zoologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.
Radiovedni
Radiovedni tokrat na tehtnico postavljamo Zemljo. Poslušalca je zanimalo, ali se teža Zemlje povečuje z naraščajočim številom prebivalstva, živali, zgrajenih stavb in objektov. Odgovarja fizik in strokovnjak na področju trdih delcev dr. Peter Prelovšek, nekdanji predavatelj Geofizike na Fakulteti za matematiko in fiziko. Zastavite radiovedno vprašanje tudi vi: pišite nam na frekvencax@rtvslo.si.
Radiovedni tokrat na tehtnico postavljamo Zemljo. Poslušalca je zanimalo, ali se teža Zemlje povečuje z naraščajočim številom prebivalstva, živali, zgrajenih stavb in objektov. Odgovarja fizik in strokovnjak na področju trdih delcev dr. Peter Prelovšek, nekdanji predavatelj Geofizike na Fakulteti za matematiko in fiziko. Zastavite radiovedno vprašanje tudi vi: pišite nam na frekvencax@rtvslo.si.
Radiovedni
Ena najpomembnejših novoletnih zaobljub je zagotovo izguba kilogramov. Ker pa je urejena, zdrava in redna vadba preveč zamudna ter ter terja veliko duševnega in telesnega napora, se naš poslušalec sprašuje, ali ob gledanju grozljivk lahko shujšamo.
Ena najpomembnejših novoletnih zaobljub je zagotovo izguba kilogramov. Ker pa je urejena, zdrava in redna vadba preveč zamudna ter ter terja veliko duševnega in telesnega napora, se naš poslušalec sprašuje, ali ob gledanju grozljivk lahko shujšamo.
Radiovedni
Novo radiovedno vprašanje tokrat naslavlja prihodnost: Kakšne izboljšave v znanosti lahko prinesejo kvantni računalniki v prihodnosti? So sploh izvedljivi? Nanj odgovarja dr. Martin Klanjšek z Inštituta Jožefa Stefana.
Novo radiovedno vprašanje tokrat naslavlja prihodnost: Kakšne izboljšave v znanosti lahko prinesejo kvantni računalniki v prihodnosti? So sploh izvedljivi? Nanj odgovarja dr. Martin Klanjšek z Inštituta Jožefa Stefana.
Radiovedni
Tole so novi Radiovedni, za to, da odgovorimo na vprašanje, pa je še ravno pravi čas, preden nekatere vode po državi zamrznejo … Nekdo, ki je očitno letos stal ob kakšnem jezeru ali morju in vanj metal kamenčke, nam je poslal tole vprašanje: "Zakaj dela kvadratna opeka enake kroge v vodi kot okrogel kamen?" Na njegovo vprašanje odgovarja dr. Jurij Bajc, ki na ljubljanski Pedagoški fakulteti poučuje fiziko.
Tole so novi Radiovedni, za to, da odgovorimo na vprašanje, pa je še ravno pravi čas, preden nekatere vode po državi zamrznejo … Nekdo, ki je očitno letos stal ob kakšnem jezeru ali morju in vanj metal kamenčke, nam je poslal tole vprašanje: "Zakaj dela kvadratna opeka enake kroge v vodi kot okrogel kamen?" Na njegovo vprašanje odgovarja dr. Jurij Bajc, ki na ljubljanski Pedagoški fakulteti poučuje fiziko.
Radiovedni
Tokrat se preštevamo in se oziramo na časovni trak človeške zgodovine: Koliko ljudi je do sedaj živelo na naši Zemlji, od pojava homo sapiensa naprej? Odgovarja demograf in ekonomist dr. Janez Malačič z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Zastavite radiovedno vprašanje tudi vi: pišite nam na frekvencax@rtvslo.si
Tokrat se preštevamo in se oziramo na časovni trak človeške zgodovine: Koliko ljudi je do sedaj živelo na naši Zemlji, od pojava homo sapiensa naprej? Odgovarja demograf in ekonomist dr. Janez Malačič z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Zastavite radiovedno vprašanje tudi vi: pišite nam na frekvencax@rtvslo.si
Radiovedni
Tokratno vprašanje je zastavila 9-letna poslušalka: Zakaj se temperatura z vzpenjanjem v gore niža, namesto da bi se višala, ker se bližamo soncu? Odgovarja dr. Jože Rakovec s Katedre za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko. Zastavite radiovedno vprašanje tudi vi: pišite nam na frekvencax@rtvslo.si!
Tokratno vprašanje je zastavila 9-letna poslušalka: Zakaj se temperatura z vzpenjanjem v gore niža, namesto da bi se višala, ker se bližamo soncu? Odgovarja dr. Jože Rakovec s Katedre za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko. Zastavite radiovedno vprašanje tudi vi: pišite nam na frekvencax@rtvslo.si!
Radiovedni
Tokratno vprašanje se nanaša na dva vodika in en kisik: od kod na Zemlji toliko vode? Odgovarja raziskovalec s Kemijskega inštituta dr. Matej Huš. Zastavite radiovedno vprašanje tudi vi: pišite nam na frekvencax@rtvslo.si
Tokratno vprašanje se nanaša na dva vodika in en kisik: od kod na Zemlji toliko vode? Odgovarja raziskovalec s Kemijskega inštituta dr. Matej Huš. Zastavite radiovedno vprašanje tudi vi: pišite nam na frekvencax@rtvslo.si
Radiovedni
Radiovedno vprašanje poslušalca je na prvi pogled morda malo zavajajoče: Zakaj je v Združenih državah Amerike vedno tako vroče, tudi več kot 100 stopinj, v Evropi pa le redko pride čez 40 stopinj? Odgovarja klimatolog Gregor Vertačnik z Agencije za okolje. Zastavite rad(i)ovedno vprašanje tudi vi: pišite nam na frekvencax@rtvslo.si
Radiovedno vprašanje poslušalca je na prvi pogled morda malo zavajajoče: Zakaj je v Združenih državah Amerike vedno tako vroče, tudi več kot 100 stopinj, v Evropi pa le redko pride čez 40 stopinj? Odgovarja klimatolog Gregor Vertačnik z Agencije za okolje. Zastavite rad(i)ovedno vprašanje tudi vi: pišite nam na frekvencax@rtvslo.si
Radiovedni
Poslušalca je zanimalo, ali lahko med operacijo, ko smo pod anestezijo, smrčimo? Pojasnjuje doc. dr. Maja Šoštarič, specialistka anesteziologije intenzivne medicine z UKC v Ljubljani. Zastavite radiovedno vprašanje tudi vi: pišite nam na frekvencax@rtvslo.si
Poslušalca je zanimalo, ali lahko med operacijo, ko smo pod anestezijo, smrčimo? Pojasnjuje doc. dr. Maja Šoštarič, specialistka anesteziologije intenzivne medicine z UKC v Ljubljani. Zastavite radiovedno vprašanje tudi vi: pišite nam na frekvencax@rtvslo.si
Radiovedni
Prinašamo odgovor na novo, tokrat čisto človeško in za mnoge vsakdanjo zagonetko. Poslušalca je zanimalo, kaj vse človek vnese v telo, ko si pogrize nohte. Odgovarja dr. Miroslav Petrovec z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Univerze v Ljubljani. Zastavite radiovedno vprašanje tudi vi: Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si
Prinašamo odgovor na novo, tokrat čisto človeško in za mnoge vsakdanjo zagonetko. Poslušalca je zanimalo, kaj vse človek vnese v telo, ko si pogrize nohte. Odgovarja dr. Miroslav Petrovec z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Univerze v Ljubljani. Zastavite radiovedno vprašanje tudi vi: Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si
Radiovedni
Radovedneži iz vse Slovenije, pozdravljeni v novi epizodi Radiovednih, rubriki, ki išče odgovore na vaša vprašanja. Tokrat se je pri nas oglasil dr. Timotej Verbovšek z oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, vas pa je zanimalo: Ali bi padli na drugo stran Zemlje, če bi zvrtali luknjo in skočili vanjo? Če so vam Radiovedni zanimivi, smešni, družabni, poučni … nam pišite na frekvencax@rtvslo.si, morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorimo prav na vaše vprašanje. Se slišimo.
Radovedneži iz vse Slovenije, pozdravljeni v novi epizodi Radiovednih, rubriki, ki išče odgovore na vaša vprašanja. Tokrat se je pri nas oglasil dr. Timotej Verbovšek z oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, vas pa je zanimalo: Ali bi padli na drugo stran Zemlje, če bi zvrtali luknjo in skočili vanjo? Če so vam Radiovedni zanimivi, smešni, družabni, poučni … nam pišite na frekvencax@rtvslo.si, morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorimo prav na vaše vprašanje. Se slišimo.
Radiovedni
Radiovedni poslušalci ste dobili svojo rubriko, v njej vsak teden odgovarjamo na eno vaše vprašanje. V tokratni oddaji smo odgovor poiskali pri Mihu Kosu iz Hiše eksperimentov, zanimalo pa vas je: Kolikšna energija se pretaka, ko se držimo za roke? Poslušajte nas in vabljeni, da nam tudi vi zastavite vprašanje, na katero še niste dobili odgovora. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si.
Radiovedni poslušalci ste dobili svojo rubriko, v njej vsak teden odgovarjamo na eno vaše vprašanje. V tokratni oddaji smo odgovor poiskali pri Mihu Kosu iz Hiše eksperimentov, zanimalo pa vas je: Kolikšna energija se pretaka, ko se držimo za roke? Poslušajte nas in vabljeni, da nam tudi vi zastavite vprašanje, na katero še niste dobili odgovora. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si.
Radiovedni
Ali lahko kenguruji skačejo vzvratno, katera je najhitreje rastoča gora in kako hitro raste, zakaj je sončni zahod rdeč? Na tri čisto resna radiovedna vprašanja, ki so nam jih zastavili poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. V novi rubriki Frekvence X Radiovedni!
Ali lahko kenguruji skačejo vzvratno, katera je najhitreje rastoča gora in kako hitro raste, zakaj je sončni zahod rdeč? Na tri čisto resna radiovedna vprašanja, ki so nam jih zastavili poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. V novi rubriki Frekvence X Radiovedni!
