Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Sakralna glasba slovenskih in tujih skladateljev, glasba verstev, liturgij in obredov.
Avtor: Polona Gantar
Nedavno je praznoval 80. rojstni dan angleški skladatelj in dirigent John Rutter, poznan in priljubljen predvsem po svoji zborovski glasbi. Njegova obsežnejša dela, kot so Gloria, Requiem, Magnificat, Maša za otroke in druge skladbe izvajajo po vsem svetu, mnoge je kot dirigent izvedel tudi sam, pogosto skupaj z Zborom Clare Collegea iz Cambridga. Njegove skladbe večkrat zvenijo tudi v izvedbi slovenskih izvajalcev.
Nedavno je praznoval 80. rojstni dan angleški skladatelj in dirigent John Rutter, poznan in priljubljen predvsem po svoji zborovski glasbi. Njegova obsežnejša dela, kot so Gloria, Requiem, Magnificat, Maša za otroke in druge skladbe izvajajo po vsem svetu, mnoge je kot dirigent izvedel tudi sam, pogosto skupaj z Zborom Clare Collegea iz Cambridga. Njegove skladbe večkrat zvenijo tudi v izvedbi slovenskih izvajalcev.
Nedavno je minilo 160 let od skladateljevega rojstva. Njegova glasbena zapuščina poleg cerkvenih vokalnih skladb obsega nekaj posvetnih del ter precejšnje število orgelskih kompozicij, ki jih je namenil tako liturgiji kot koncertnim izvedbam, saj je tudi sam slovel kot orgelski virtuoz. Več kot štiri desetletja je deloval kot organist in pevovodja v kapiteljski cerkvi v Novem Mestu. Med drugim je avtor izredno priljubljene in ponarodele pesmi Marija, skoz' življenje.
Nedavno je minilo 160 let od skladateljevega rojstva. Njegova glasbena zapuščina poleg cerkvenih vokalnih skladb obsega nekaj posvetnih del ter precejšnje število orgelskih kompozicij, ki jih je namenil tako liturgiji kot koncertnim izvedbam, saj je tudi sam slovel kot orgelski virtuoz. Več kot štiri desetletja je deloval kot organist in pevovodja v kapiteljski cerkvi v Novem Mestu. Med drugim je avtor izredno priljubljene in ponarodele pesmi Marija, skoz' življenje.
Estonski skladatelj Arvo Pärt je nedavno praznoval 90. rojstni dan. Glasba, ki jo ustvarja, predstavlja svojevrsten fenomen, iz katere veje duhovni mir. V tako imenovanem minimalističnem slogu, ki ga sam imenuje tintinnabulum, združuje tradicijo gregorijanskega petja, ruske pravoslavne cerkve, navdih pa išče tudi v glasbi srednjega veka.
Estonski skladatelj Arvo Pärt je nedavno praznoval 90. rojstni dan. Glasba, ki jo ustvarja, predstavlja svojevrsten fenomen, iz katere veje duhovni mir. V tako imenovanem minimalističnem slogu, ki ga sam imenuje tintinnabulum, združuje tradicijo gregorijanskega petja, ruske pravoslavne cerkve, navdih pa išče tudi v glasbi srednjega veka.
14. septembra je v katoliški Cerkvi praznik Povišanja sv. križa, dan zatem pa praznik Žalostne Matere Božje. Mnogo je skladb, ki opevajo Jezusovo trpljenje na križu in žalostno Marijo pod njim, najbolj znana pa je vsekakor srednjeveška sekvenca Stabat Mater Dolorosa, katere vsebina je navdihnila neštete glasbene ustvarjalce, vse do današnjih dni. Tudi Stanka Jericija, primorskega skladatelja, duhovnika, zborovodjo ter vsestranskega kulturnega delavca. Njegovo delo bodo izvedli pevci Mešanega pevskega zbora Štandrež s solisti, pod vodstvom Davida Bandlja.
14. septembra je v katoliški Cerkvi praznik Povišanja sv. križa, dan zatem pa praznik Žalostne Matere Božje. Mnogo je skladb, ki opevajo Jezusovo trpljenje na križu in žalostno Marijo pod njim, najbolj znana pa je vsekakor srednjeveška sekvenca Stabat Mater Dolorosa, katere vsebina je navdihnila neštete glasbene ustvarjalce, vse do današnjih dni. Tudi Stanka Jericija, primorskega skladatelja, duhovnika, zborovodjo ter vsestranskega kulturnega delavca. Njegovo delo bodo izvedli pevci Mešanega pevskega zbora Štandrež s solisti, pod vodstvom Davida Bandlja.
Pred praznikom Marijinega rojstva, poznanega tudi pod ljudskim imenom mali šmaren ali ponekod mala gospójica, vas vabimo k poslušanju sakralne glasbe, namenjene za ta dan. Marijo in njen rojstni dan so namreč v svoje umetnine že zgodaj začeli vpletati tudi glasbeni umetniki – že v 12. stoletju sta jo s svojo glasbo počastila tudi sv. Hildegarda iz Bigna in slavni Perotin iz pariške notredamske šole.
Pred praznikom Marijinega rojstva, poznanega tudi pod ljudskim imenom mali šmaren ali ponekod mala gospójica, vas vabimo k poslušanju sakralne glasbe, namenjene za ta dan. Marijo in njen rojstni dan so namreč v svoje umetnine že zgodaj začeli vpletati tudi glasbeni umetniki – že v 12. stoletju sta jo s svojo glasbo počastila tudi sv. Hildegarda iz Bigna in slavni Perotin iz pariške notredamske šole.
Tako se imenuje ena izmed slovenskih božičnih pesmi. Ker je krst še posebej prazničen dogodek za otroke, bodo o novorojenem Detecu na nedeljo po prazniku Gospodovega razglašenja oz. Svetih treh kraljev oz. na nedeljo Jezusovega krsta, prepevali različni domači in tuji otroški ter mladinski pevski sestavi.
Tako se imenuje ena izmed slovenskih božičnih pesmi. Ker je krst še posebej prazničen dogodek za otroke, bodo o novorojenem Detecu na nedeljo po prazniku Gospodovega razglašenja oz. Svetih treh kraljev oz. na nedeljo Jezusovega krsta, prepevali različni domači in tuji otroški ter mladinski pevski sestavi.
Tako se imenuje kantata, z oznako BWV 225; J.S. Bach jo je napisal v Leipzigu in jo namenil za prvi dan leta 1724. Nova pesem za novo leto torej, skupaj z dobrimi željami in prošnjami za srečen vsakdan. Podobna je vsebina glasbe, ki so jo za prve dneve v novem letu ustvarili drugi tuji in slovenski skladatelji.
Tako se imenuje kantata, z oznako BWV 225; J.S. Bach jo je napisal v Leipzigu in jo namenil za prvi dan leta 1724. Nova pesem za novo leto torej, skupaj z dobrimi željami in prošnjami za srečen vsakdan. Podobna je vsebina glasbe, ki so jo za prve dneve v novem letu ustvarili drugi tuji in slovenski skladatelji.
Prva adventna nedelja bo tokrat v znamenju glasbe Johanna Sebastijana Bacha, skladatelja, ki se je s svojimi skladbami dotaknil prav vsakega obdobja cerkvenega leta. In ne le dotaknil, v glasbo je vtkal vsa svoja čustva, globoko osebno vero in glasbeni dar, za katerega se je Bogu nenehno zahvaljeval. Vriskajte Bogu vse dežele je adventna kantata, ki jo boste slišali skupaj z nekaterimi uglasbitvami protestantskih adventnih koralov.
Prva adventna nedelja bo tokrat v znamenju glasbe Johanna Sebastijana Bacha, skladatelja, ki se je s svojimi skladbami dotaknil prav vsakega obdobja cerkvenega leta. In ne le dotaknil, v glasbo je vtkal vsa svoja čustva, globoko osebno vero in glasbeni dar, za katerega se je Bogu nenehno zahvaljeval. Vriskajte Bogu vse dežele je adventna kantata, ki jo boste slišali skupaj z nekaterimi uglasbitvami protestantskih adventnih koralov.
Antonio Tarsia je bil glasbenik italijanskega rodu, živel in deloval je v Kopru. Že kot deček je pel v koprski stolnici, pri svojih devetnajstih je postal stolni organist in v tej službi najverjetneje vztrajal vse do zadnjih let življenja. Tudi sicer je skrbel za glasbeno življenje stolnice in mesta, poučeval glasbo in komponiral; vse ohranjene skladbe so namenjene liturgični rabi – maše, psalmi, antifone ter moteti za nedeljske in praznične večernice.
Antonio Tarsia je bil glasbenik italijanskega rodu, živel in deloval je v Kopru. Že kot deček je pel v koprski stolnici, pri svojih devetnajstih je postal stolni organist in v tej službi najverjetneje vztrajal vse do zadnjih let življenja. Tudi sicer je skrbel za glasbeno življenje stolnice in mesta, poučeval glasbo in komponiral; vse ohranjene skladbe so namenjene liturgični rabi – maše, psalmi, antifone ter moteti za nedeljske in praznične večernice.
Od rojstva tega manj znanega glasbenega ustvarjalca letos mineva 430 let. Bil je protestant, zato se je moral iz Dunaja oz. njegove okolice že v mladosti izseliti v madžarski Sopron. Tam je deloval tudi kot organist, ob tem pa je skladal vokalna in instrumentalna dela pretežno sakralne vsebine, med njimi so nekatera zelo primerna za zahvalno nedeljo.
Od rojstva tega manj znanega glasbenega ustvarjalca letos mineva 430 let. Bil je protestant, zato se je moral iz Dunaja oz. njegove okolice že v mladosti izseliti v madžarski Sopron. Tam je deloval tudi kot organist, ob tem pa je skladal vokalna in instrumentalna dela pretežno sakralne vsebine, med njimi so nekatera zelo primerna za zahvalno nedeljo.