Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Sakralna glasba slovenskih in tujih skladateljev, glasba verstev, liturgij in obredov.
Avtor: Polona Gantar
Sv. Elizabeta Ogrska goduje 17. novembra, na dan svoje smrti. Živela je v 13. stoletju, danes jo pogosto slikajo z vrtnicami v košari ali predpasniku, na glavi pa ima krono, saj je bila kraljevska hči. Kot pove že ime, je bila doma z Ogrskega oz. z Madžarske, zato ne preseneča, da se ji je s svojo glasbo poklonil tudi skladatelj Franz Liszt. V oratorij Legenda o sv. Elizabeti je vsebinsko vtkal pomembnejše trenutke njenega življenja.
Sv. Elizabeta Ogrska goduje 17. novembra, na dan svoje smrti. Živela je v 13. stoletju, danes jo pogosto slikajo z vrtnicami v košari ali predpasniku, na glavi pa ima krono, saj je bila kraljevska hči. Kot pove že ime, je bila doma z Ogrskega oz. z Madžarske, zato ne preseneča, da se ji je s svojo glasbo poklonil tudi skladatelj Franz Liszt. V oratorij Legenda o sv. Elizabeti je vsebinsko vtkal pomembnejše trenutke njenega življenja.
Letos mineva 200 let od rojstva in 150 let od smrti nemškega skladatelja, glasbenega pisca, pesnika in prevajalca Carla Augusta Petra Corneliusa. Njegov opus obsega tudi precejšnje število skladb z duhovno vsebino, med katerimi izstopa Stabat Mater za soliste, zbor in orkester.
Letos mineva 200 let od rojstva in 150 let od smrti nemškega skladatelja, glasbenega pisca, pesnika in prevajalca Carla Augusta Petra Corneliusa. Njegov opus obsega tudi precejšnje število skladb z duhovno vsebino, med katerimi izstopa Stabat Mater za soliste, zbor in orkester.
Nun danket alle Gott (Hvalite vsi Boga in ga častite) je protestantski koral, ki je primeren za izvedbo na zahvalno nedeljo. Njegov nastanek sega v 17. stoletje, zato ne preseneča, da ga je pri komponiranju večkrat uporabil tudi Johann Sebastijan Bach, v današnjem času pa ga slišimo tudi po katoliških cerkvah.
Nun danket alle Gott (Hvalite vsi Boga in ga častite) je protestantski koral, ki je primeren za izvedbo na zahvalno nedeljo. Njegov nastanek sega v 17. stoletje, zato ne preseneča, da ga je pri komponiranju večkrat uporabil tudi Johann Sebastijan Bach, v današnjem času pa ga slišimo tudi po katoliških cerkvah.
Letos mineva 120 let od rojstva in 50 let od smrti skladatelja p. Franceta Ačka, hkrati 70 let od smrti uršulinske pesnice Elizabete Kremžar. Frančiškanski pater Ačko je avtor mnogih zborovskih in nekaterih ponarodelih pesmi, zahtevnejših orgelskih del ter komornih in vokalno-instrumentalnih skladb, uršulinka Elizabeta Kremžar pa je zaslovela po liričnih, globoko osebno izpovednih religioznih pesmih, ki so navdahnile številne slovenske skladatelje.
Letos mineva 120 let od rojstva in 50 let od smrti skladatelja p. Franceta Ačka, hkrati 70 let od smrti uršulinske pesnice Elizabete Kremžar. Frančiškanski pater Ačko je avtor mnogih zborovskih in nekaterih ponarodelih pesmi, zahtevnejših orgelskih del ter komornih in vokalno-instrumentalnih skladb, uršulinka Elizabeta Kremžar pa je zaslovela po liričnih, globoko osebno izpovednih religioznih pesmih, ki so navdahnile številne slovenske skladatelje.
Tako se imenuje ena izmed slovenskih božičnih pesmi. Ker je krst še posebej prazničen dogodek za otroke, bodo o novorojenem Detecu na nedeljo po prazniku Gospodovega razglašenja oz. Svetih treh kraljev oz. na nedeljo Jezusovega krsta, prepevali različni domači in tuji otroški ter mladinski pevski sestavi.
Tako se imenuje ena izmed slovenskih božičnih pesmi. Ker je krst še posebej prazničen dogodek za otroke, bodo o novorojenem Detecu na nedeljo po prazniku Gospodovega razglašenja oz. Svetih treh kraljev oz. na nedeljo Jezusovega krsta, prepevali različni domači in tuji otroški ter mladinski pevski sestavi.
Tako se imenuje kantata, z oznako BWV 225; J.S. Bach jo je napisal v Leipzigu in jo namenil za prvi dan leta 1724. Nova pesem za novo leto torej, skupaj z dobrimi željami in prošnjami za srečen vsakdan. Podobna je vsebina glasbe, ki so jo za prve dneve v novem letu ustvarili drugi tuji in slovenski skladatelji.
Tako se imenuje kantata, z oznako BWV 225; J.S. Bach jo je napisal v Leipzigu in jo namenil za prvi dan leta 1724. Nova pesem za novo leto torej, skupaj z dobrimi željami in prošnjami za srečen vsakdan. Podobna je vsebina glasbe, ki so jo za prve dneve v novem letu ustvarili drugi tuji in slovenski skladatelji.
Prva adventna nedelja bo tokrat v znamenju glasbe Johanna Sebastijana Bacha, skladatelja, ki se je s svojimi skladbami dotaknil prav vsakega obdobja cerkvenega leta. In ne le dotaknil, v glasbo je vtkal vsa svoja čustva, globoko osebno vero in glasbeni dar, za katerega se je Bogu nenehno zahvaljeval. Vriskajte Bogu vse dežele je adventna kantata, ki jo boste slišali skupaj z nekaterimi uglasbitvami protestantskih adventnih koralov.
Prva adventna nedelja bo tokrat v znamenju glasbe Johanna Sebastijana Bacha, skladatelja, ki se je s svojimi skladbami dotaknil prav vsakega obdobja cerkvenega leta. In ne le dotaknil, v glasbo je vtkal vsa svoja čustva, globoko osebno vero in glasbeni dar, za katerega se je Bogu nenehno zahvaljeval. Vriskajte Bogu vse dežele je adventna kantata, ki jo boste slišali skupaj z nekaterimi uglasbitvami protestantskih adventnih koralov.
Antonio Tarsia je bil glasbenik italijanskega rodu, živel in deloval je v Kopru. Že kot deček je pel v koprski stolnici, pri svojih devetnajstih je postal stolni organist in v tej službi najverjetneje vztrajal vse do zadnjih let življenja. Tudi sicer je skrbel za glasbeno življenje stolnice in mesta, poučeval glasbo in komponiral; vse ohranjene skladbe so namenjene liturgični rabi – maše, psalmi, antifone ter moteti za nedeljske in praznične večernice.
Antonio Tarsia je bil glasbenik italijanskega rodu, živel in deloval je v Kopru. Že kot deček je pel v koprski stolnici, pri svojih devetnajstih je postal stolni organist in v tej službi najverjetneje vztrajal vse do zadnjih let življenja. Tudi sicer je skrbel za glasbeno življenje stolnice in mesta, poučeval glasbo in komponiral; vse ohranjene skladbe so namenjene liturgični rabi – maše, psalmi, antifone ter moteti za nedeljske in praznične večernice.
Od rojstva tega manj znanega glasbenega ustvarjalca letos mineva 430 let. Bil je protestant, zato se je moral iz Dunaja oz. njegove okolice že v mladosti izseliti v madžarski Sopron. Tam je deloval tudi kot organist, ob tem pa je skladal vokalna in instrumentalna dela pretežno sakralne vsebine, med njimi so nekatera zelo primerna za zahvalno nedeljo.
Od rojstva tega manj znanega glasbenega ustvarjalca letos mineva 430 let. Bil je protestant, zato se je moral iz Dunaja oz. njegove okolice že v mladosti izseliti v madžarski Sopron. Tam je deloval tudi kot organist, ob tem pa je skladal vokalna in instrumentalna dela pretežno sakralne vsebine, med njimi so nekatera zelo primerna za zahvalno nedeljo.