Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi in serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi in serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Musica sacra

V oddaji Musica sacra lahko prisluhnete sakralni glasbi, ki je nastala v različnih zgodovinskih obdobjih in izpod peres različnih glasbenih ustvarjalcev. Prek glasbe in komentarjev se hkrati predstavljajo različne liturgije, obredi, pa tudi ljudski običaji in navade posameznih religij. Vsebina oddaje se nanaša tudi na posamezne - pomembnejše krščanske praznike cerkvenega leta, tako katoliške, kot evangeličanske in pravoslavne. Oddajo občasno popestrijo intervjuji z različnimi gosti, ki prek pogovora in izbrane glasbe razkrivajo svoj pogled na sakralno glasbeno umetnost in življenje nasploh.

Avtor: Polona Gantar

Zadnje dodano

Musica sacra

Sakralna dela Gabriela Faureja, 2. del

23. 2. 2024

Sakralna dela v skladateljevem opusu prevladujejo, saj je po končanem šolanju, vse od leta 1865 deloval predvsem kot cerkveni glasbenik. V letih od 1877 do 1905 je služboval v pariški cerkvi sv. Magdalene in v tistem času ustvaril večino svojih duhovnih del. Zelo priljubljena je njegova Hvalnica Jeana Racina, op. 11, delo, ki ga je napisal pri svojih 19-ih, tokrat pa boste lahko prisluhnili še drugim njegovim znanim in pogosto izvajanim delom, med drugim Maši za ženske glasove in orgle, Ave Mariji in skladbi O, salutaris hostia.

35 min

Sakralna dela v skladateljevem opusu prevladujejo, saj je po končanem šolanju, vse od leta 1865 deloval predvsem kot cerkveni glasbenik. V letih od 1877 do 1905 je služboval v pariški cerkvi sv. Magdalene in v tistem času ustvaril večino svojih duhovnih del. Zelo priljubljena je njegova Hvalnica Jeana Racina, op. 11, delo, ki ga je napisal pri svojih 19-ih, tokrat pa boste lahko prisluhnili še drugim njegovim znanim in pogosto izvajanim delom, med drugim Maši za ženske glasove in orgle, Ave Mariji in skladbi O, salutaris hostia.

Musica sacra

V postni čas - z glasbo Gabriela Fauréja

13. 2. 2024

Od skladateljeve smrti letos mineva 100 let. Med njegovimi najbolj izvajanimi deli je tudi Requiem, v katerem pa ne prevladuje žalostno in turobno vzdušje, pač pa sta v ospredju mir in tolažba. "Pravijo, da moj Rekviem ne izraža strahu pred smrtjo in nekdo ga je celo poimenoval uspavanka smrti«, je zapisal. »Toda tako čutim smrt, kot srečno odrešenje, hrepenenje po sreči tam zgoraj, ne kot bolečo izkušnjo...«

33 min

Od skladateljeve smrti letos mineva 100 let. Med njegovimi najbolj izvajanimi deli je tudi Requiem, v katerem pa ne prevladuje žalostno in turobno vzdušje, pač pa sta v ospredju mir in tolažba. "Pravijo, da moj Rekviem ne izraža strahu pred smrtjo in nekdo ga je celo poimenoval uspavanka smrti«, je zapisal. »Toda tako čutim smrt, kot srečno odrešenje, hrepenenje po sreči tam zgoraj, ne kot bolečo izkušnjo...«

Musica sacra

Ob 350. obletnici rojstva skladatelja Giacoma Carissima

9. 2. 2024

Giacomo Carissimi je avtor precejšnjega števila sakralnih del – oratorijev, komornih kantat, maš in motetov, v ospredju pa bo tokrat ena njegovih najveličastnejših in nasploh najbolj poznanih vokalno-instrumentalnih kompozicij z duhovno vsebino - oratorij Jefte. Priljubljen je bil že za časa skladateljevega življenja in njegovi rokopisi krožili po različnih evropskih deželah. Jezuitski učenjak in skladateljev sodobnik Athanasius Kircher pa je zapisal, da gre pri njem za »ilustracijo moči glasbe, ki gane dušo in slika človeška čustva.«

33 min

Giacomo Carissimi je avtor precejšnjega števila sakralnih del – oratorijev, komornih kantat, maš in motetov, v ospredju pa bo tokrat ena njegovih najveličastnejših in nasploh najbolj poznanih vokalno-instrumentalnih kompozicij z duhovno vsebino - oratorij Jefte. Priljubljen je bil že za časa skladateljevega življenja in njegovi rokopisi krožili po različnih evropskih deželah. Jezuitski učenjak in skladateljev sodobnik Athanasius Kircher pa je zapisal, da gre pri njem za »ilustracijo moči glasbe, ki gane dušo in slika človeška čustva.«

Musica sacra

Ob 140. obletnici rojstva skladatelja Franca Kimovca

31. 1. 2024

Franc Kimovec je avtor mnogih, vseh pogledih dovršenih sakralnih kompozicij, zaslužen pa je tudi za uvajanje in pospeševanje ljudskega petja pri bogoslužju. "Kjer poje vsa zbrana množica, tam se močno dvigajo srca k Bogu, saj je navdušeno petje dvojna molitev«, je rad ponavljal. Kot skladatelj in glasbenik je bil vsestranski, vse, s čimer se je ukvarjal, je opravljal temeljito in dosledno.

35 min

Franc Kimovec je avtor mnogih, vseh pogledih dovršenih sakralnih kompozicij, zaslužen pa je tudi za uvajanje in pospeševanje ljudskega petja pri bogoslužju. "Kjer poje vsa zbrana množica, tam se močno dvigajo srca k Bogu, saj je navdušeno petje dvojna molitev«, je rad ponavljal. Kot skladatelj in glasbenik je bil vsestranski, vse, s čimer se je ukvarjal, je opravljal temeljito in dosledno.

Musica sacra

Spavaj, Božje Detece

6. 1. 2023

Tako se imenuje ena izmed slovenskih božičnih pesmi. Ker je krst še posebej prazničen dogodek za otroke, bodo o novorojenem Detecu na nedeljo po prazniku Gospodovega razglašenja oz. Svetih treh kraljev oz. na nedeljo Jezusovega krsta, prepevali različni domači in tuji otroški ter mladinski pevski sestavi.

31 min

Tako se imenuje ena izmed slovenskih božičnih pesmi. Ker je krst še posebej prazničen dogodek za otroke, bodo o novorojenem Detecu na nedeljo po prazniku Gospodovega razglašenja oz. Svetih treh kraljev oz. na nedeljo Jezusovega krsta, prepevali različni domači in tuji otroški ter mladinski pevski sestavi.

Musica sacra

Pojte Gospodu novo pesem

29. 12. 2022

Tako se imenuje kantata, z oznako BWV 225; J.S. Bach jo je napisal v Leipzigu in jo namenil za prvi dan leta 1724. Nova pesem za novo leto torej, skupaj z dobrimi željami in prošnjami za srečen vsakdan. Podobna je vsebina glasbe, ki so jo za prve dneve v novem letu ustvarili drugi tuji in slovenski skladatelji.

32 min

Tako se imenuje kantata, z oznako BWV 225; J.S. Bach jo je napisal v Leipzigu in jo namenil za prvi dan leta 1724. Nova pesem za novo leto torej, skupaj z dobrimi željami in prošnjami za srečen vsakdan. Podobna je vsebina glasbe, ki so jo za prve dneve v novem letu ustvarili drugi tuji in slovenski skladatelji.

Musica sacra

V začetek adventa - z Bachovo glasbo

25. 11. 2022

Prva adventna nedelja bo tokrat v znamenju glasbe Johanna Sebastijana Bacha, skladatelja, ki se je s svojimi skladbami dotaknil prav vsakega obdobja cerkvenega leta. In ne le dotaknil, v glasbo je vtkal vsa svoja čustva, globoko osebno vero in glasbeni dar, za katerega se je Bogu nenehno zahvaljeval. Vriskajte Bogu vse dežele je adventna kantata, ki jo boste slišali skupaj z nekaterimi uglasbitvami protestantskih adventnih koralov.

33 min

Prva adventna nedelja bo tokrat v znamenju glasbe Johanna Sebastijana Bacha, skladatelja, ki se je s svojimi skladbami dotaknil prav vsakega obdobja cerkvenega leta. In ne le dotaknil, v glasbo je vtkal vsa svoja čustva, globoko osebno vero in glasbeni dar, za katerega se je Bogu nenehno zahvaljeval. Vriskajte Bogu vse dežele je adventna kantata, ki jo boste slišali skupaj z nekaterimi uglasbitvami protestantskih adventnih koralov.

Musica sacra

Ob 200. obletnici smrti skladatelja Antonia Tarsie

13. 11. 2022

Antonio Tarsia je bil glasbenik italijanskega rodu, živel in deloval je v Kopru. Že kot deček je pel v koprski stolnici, pri svojih devetnajstih je postal stolni organist in v tej službi najverjetneje vztrajal vse do zadnjih let življenja. Tudi sicer je skrbel za glasbeno življenje stolnice in mesta, poučeval glasbo in komponiral; vse ohranjene skladbe so namenjene liturgični rabi – maše, psalmi, antifone ter moteti za nedeljske in praznične večernice.

31 min

Antonio Tarsia je bil glasbenik italijanskega rodu, živel in deloval je v Kopru. Že kot deček je pel v koprski stolnici, pri svojih devetnajstih je postal stolni organist in v tej službi najverjetneje vztrajal vse do zadnjih let življenja. Tudi sicer je skrbel za glasbeno življenje stolnice in mesta, poučeval glasbo in komponiral; vse ohranjene skladbe so namenjene liturgični rabi – maše, psalmi, antifone ter moteti za nedeljske in praznične večernice.

Musica sacra

Na zahvalno nedeljo – z glasbo zgodnjebaročnega skladatelja Andreasa Raucha

4. 11. 2022

Od rojstva tega manj znanega glasbenega ustvarjalca letos mineva 430 let. Bil je protestant, zato se je moral iz Dunaja oz. njegove okolice že v mladosti izseliti v madžarski Sopron. Tam je deloval tudi kot organist, ob tem pa je skladal vokalna in instrumentalna dela pretežno sakralne vsebine, med njimi so nekatera zelo primerna za zahvalno nedeljo.

34 min

Od rojstva tega manj znanega glasbenega ustvarjalca letos mineva 430 let. Bil je protestant, zato se je moral iz Dunaja oz. njegove okolice že v mladosti izseliti v madžarski Sopron. Tam je deloval tudi kot organist, ob tem pa je skladal vokalna in instrumentalna dela pretežno sakralne vsebine, med njimi so nekatera zelo primerna za zahvalno nedeljo.

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine Play