Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Sakralna glasba slovenskih in tujih skladateljev, glasba verstev, liturgij in obredov.
Avtor: Polona Gantar
Jan Dismas Zelenka je češki baročni skladatelj, od čigar smrti letos mineva 270 let, njegovo glasbo pa še danes zaznamujejo izvirnost, inovativnost in kompleksnost v harmonskem in kontrapunktičnem smislu. Poleg številnih posvetnih skladb najdemo v njegovem opusu tudi dovršena sakralna glasbena dela.
Jan Dismas Zelenka je češki baročni skladatelj, od čigar smrti letos mineva 270 let, njegovo glasbo pa še danes zaznamujejo izvirnost, inovativnost in kompleksnost v harmonskem in kontrapunktičnem smislu. Poleg številnih posvetnih skladb najdemo v njegovem opusu tudi dovršena sakralna glasbena dela.
Glasbeni izraz skladatelja je sodoben – v kompoziciji uporabi poliritmiko in politonalnost, hkrati modalne lestvice, imitacijske in kanonske tehnike, značilne za pretekla stoletja; eno in drugo prispeva k pestrosti zvočnih barv. A kot je zapisal glasbeni kritik Burkhard Kinzler v reviji Glasba in cerkev, zaradi ekonomične uporabe glasbenega materiala Maša v čast sv. Jakobu ostane razumljiva poslušalcem in z njimi tudi komunicira. Delo bo zvenelo v izvedbi tolkalca Henrika Stahlberga in Komornega zbora sv. Jakoba iz Stockholma pod vodstvom Garyja Gradna.
Glasbeni izraz skladatelja je sodoben – v kompoziciji uporabi poliritmiko in politonalnost, hkrati modalne lestvice, imitacijske in kanonske tehnike, značilne za pretekla stoletja; eno in drugo prispeva k pestrosti zvočnih barv. A kot je zapisal glasbeni kritik Burkhard Kinzler v reviji Glasba in cerkev, zaradi ekonomične uporabe glasbenega materiala Maša v čast sv. Jakobu ostane razumljiva poslušalcem in z njimi tudi komunicira. Delo bo zvenelo v izvedbi tolkalca Henrika Stahlberga in Komornega zbora sv. Jakoba iz Stockholma pod vodstvom Garyja Gradna.
22. julija goduje Marija Magdalena, svetnica, ki je prva opazila, da je Jezusov grob tretji dan po njegovi smrti prazen in prva, ki je na velikonočno jutro v vrtnarju prepoznala vstalega Jezusa. Pozneje je bila v duhovnih spisih pogosto opisana kot spokornica z grešno preteklostjo. Marija Magdalena, Marija iz Betanije, ki je bila sestra Lazarja in Marte ter neimenovana grešnica, ki je Jezusu v farizejevi hiši med obedom mazilila noge, pa naj bi bile tri različne ženske. A kakorkoli - lik Marije Magdalene - prve, druge ali tretje ali vseh skupaj, je postal bogat vir navdiha tudi za glasbene umetnike.
22. julija goduje Marija Magdalena, svetnica, ki je prva opazila, da je Jezusov grob tretji dan po njegovi smrti prazen in prva, ki je na velikonočno jutro v vrtnarju prepoznala vstalega Jezusa. Pozneje je bila v duhovnih spisih pogosto opisana kot spokornica z grešno preteklostjo. Marija Magdalena, Marija iz Betanije, ki je bila sestra Lazarja in Marte ter neimenovana grešnica, ki je Jezusu v farizejevi hiši med obedom mazilila noge, pa naj bi bile tri različne ženske. A kakorkoli - lik Marije Magdalene - prve, druge ali tretje ali vseh skupaj, je postal bogat vir navdiha tudi za glasbene umetnike.
Letos mineva 300 let od smrti Alessandra Scarlattija, skladatelja, v čigar opusu najdemo okrog 600 kantat, mnoge oratorije in opere. Vokalna glasba je v njegovi skladateljski zapuščini na prvem mestu, številna dela imajo sakralno vsebino. Kako tudi ne, saj ga je v svet glasbe uvedel zborovodja v domači cerkvi v Palermu oz. kraju Trapani. Kot izjemno umetniško delo slovi njegova Maša v čast sv. Cecilije, pa tudi Magnificat, ki ga je ustvaril leta 1744.
Letos mineva 300 let od smrti Alessandra Scarlattija, skladatelja, v čigar opusu najdemo okrog 600 kantat, mnoge oratorije in opere. Vokalna glasba je v njegovi skladateljski zapuščini na prvem mestu, številna dela imajo sakralno vsebino. Kako tudi ne, saj ga je v svet glasbe uvedel zborovodja v domači cerkvi v Palermu oz. kraju Trapani. Kot izjemno umetniško delo slovi njegova Maša v čast sv. Cecilije, pa tudi Magnificat, ki ga je ustvaril leta 1744.
Tako se imenuje ena izmed slovenskih božičnih pesmi. Ker je krst še posebej prazničen dogodek za otroke, bodo o novorojenem Detecu na nedeljo po prazniku Gospodovega razglašenja oz. Svetih treh kraljev oz. na nedeljo Jezusovega krsta, prepevali različni domači in tuji otroški ter mladinski pevski sestavi.
Tako se imenuje ena izmed slovenskih božičnih pesmi. Ker je krst še posebej prazničen dogodek za otroke, bodo o novorojenem Detecu na nedeljo po prazniku Gospodovega razglašenja oz. Svetih treh kraljev oz. na nedeljo Jezusovega krsta, prepevali različni domači in tuji otroški ter mladinski pevski sestavi.
Tako se imenuje kantata, z oznako BWV 225; J.S. Bach jo je napisal v Leipzigu in jo namenil za prvi dan leta 1724. Nova pesem za novo leto torej, skupaj z dobrimi željami in prošnjami za srečen vsakdan. Podobna je vsebina glasbe, ki so jo za prve dneve v novem letu ustvarili drugi tuji in slovenski skladatelji.
Tako se imenuje kantata, z oznako BWV 225; J.S. Bach jo je napisal v Leipzigu in jo namenil za prvi dan leta 1724. Nova pesem za novo leto torej, skupaj z dobrimi željami in prošnjami za srečen vsakdan. Podobna je vsebina glasbe, ki so jo za prve dneve v novem letu ustvarili drugi tuji in slovenski skladatelji.
Prva adventna nedelja bo tokrat v znamenju glasbe Johanna Sebastijana Bacha, skladatelja, ki se je s svojimi skladbami dotaknil prav vsakega obdobja cerkvenega leta. In ne le dotaknil, v glasbo je vtkal vsa svoja čustva, globoko osebno vero in glasbeni dar, za katerega se je Bogu nenehno zahvaljeval. Vriskajte Bogu vse dežele je adventna kantata, ki jo boste slišali skupaj z nekaterimi uglasbitvami protestantskih adventnih koralov.
Prva adventna nedelja bo tokrat v znamenju glasbe Johanna Sebastijana Bacha, skladatelja, ki se je s svojimi skladbami dotaknil prav vsakega obdobja cerkvenega leta. In ne le dotaknil, v glasbo je vtkal vsa svoja čustva, globoko osebno vero in glasbeni dar, za katerega se je Bogu nenehno zahvaljeval. Vriskajte Bogu vse dežele je adventna kantata, ki jo boste slišali skupaj z nekaterimi uglasbitvami protestantskih adventnih koralov.
Antonio Tarsia je bil glasbenik italijanskega rodu, živel in deloval je v Kopru. Že kot deček je pel v koprski stolnici, pri svojih devetnajstih je postal stolni organist in v tej službi najverjetneje vztrajal vse do zadnjih let življenja. Tudi sicer je skrbel za glasbeno življenje stolnice in mesta, poučeval glasbo in komponiral; vse ohranjene skladbe so namenjene liturgični rabi – maše, psalmi, antifone ter moteti za nedeljske in praznične večernice.
Antonio Tarsia je bil glasbenik italijanskega rodu, živel in deloval je v Kopru. Že kot deček je pel v koprski stolnici, pri svojih devetnajstih je postal stolni organist in v tej službi najverjetneje vztrajal vse do zadnjih let življenja. Tudi sicer je skrbel za glasbeno življenje stolnice in mesta, poučeval glasbo in komponiral; vse ohranjene skladbe so namenjene liturgični rabi – maše, psalmi, antifone ter moteti za nedeljske in praznične večernice.
Od rojstva tega manj znanega glasbenega ustvarjalca letos mineva 430 let. Bil je protestant, zato se je moral iz Dunaja oz. njegove okolice že v mladosti izseliti v madžarski Sopron. Tam je deloval tudi kot organist, ob tem pa je skladal vokalna in instrumentalna dela pretežno sakralne vsebine, med njimi so nekatera zelo primerna za zahvalno nedeljo.
Od rojstva tega manj znanega glasbenega ustvarjalca letos mineva 430 let. Bil je protestant, zato se je moral iz Dunaja oz. njegove okolice že v mladosti izseliti v madžarski Sopron. Tam je deloval tudi kot organist, ob tem pa je skladal vokalna in instrumentalna dela pretežno sakralne vsebine, med njimi so nekatera zelo primerna za zahvalno nedeljo.