Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V oddaji Musica sacra lahko prisluhnete sakralni glasbi, ki je nastala v različnih zgodovinskih obdobjih in izpod peres različnih glasbenih ustvarjalcev. Prek glasbe in komentarjev se hkrati predstavljajo različne liturgije, obredi, pa tudi ljudski običaji in navade posameznih religij. Vsebina oddaje se nanaša tudi na posamezne - pomembnejše krščanske praznike cerkvenega leta, tako katoliške, kot evangeličanske in pravoslavne. Oddajo občasno popestrijo intervjuji z različnimi gosti, ki prek pogovora in izbrane glasbe razkrivajo svoj pogled na sakralno glasbeno umetnost in življenje nasploh.
Avtor: Polona Gantar
Skladatelj se je s svojo glasbo vse svoje življenje zahvaljeval Bogu, kljub težavam, ki so ga vseskozi pestile. Kantato Jaz sem dobri pastir je ustvaril leta 1725, v Leipzigu; letos torej mineva okroglih 300 let od njenega nastanka, kantato Hvalite Boga v njegovih kraljestvih pa leta 1730, prav tako v Leipzigu. Obe slavita božjo dobroto in usmiljenje ter globoko predanost Bogu, sklepni koral druge pa vodi do fugirane aleluje, ki je vedno izraz velikonočnega veselja.
Skladatelj se je s svojo glasbo vse svoje življenje zahvaljeval Bogu, kljub težavam, ki so ga vseskozi pestile. Kantato Jaz sem dobri pastir je ustvaril leta 1725, v Leipzigu; letos torej mineva okroglih 300 let od njenega nastanka, kantato Hvalite Boga v njegovih kraljestvih pa leta 1730, prav tako v Leipzigu. Obe slavita božjo dobroto in usmiljenje ter globoko predanost Bogu, sklepni koral druge pa vodi do fugirane aleluje, ki je vedno izraz velikonočnega veselja.
Pascha nostrum je velikonočna hvalnica, ki se poje ali moli v velikonočnem času, vse do binkošti. Besedilo je sestavljeno iz različnih verzov Svetega Pisma. V anglikanski cerkvi se jo izvaja pri jutranjih molitvah, pri bogoslužju pa jo lahko srečamo v vseh dneh velikonočnega časa. Prisotna pa je seveda tudi v uglasbeni obliki – v gregorijanskem koralu in glasbi različnih glasbenih ustvarjalcev.
Pascha nostrum je velikonočna hvalnica, ki se poje ali moli v velikonočnem času, vse do binkošti. Besedilo je sestavljeno iz različnih verzov Svetega Pisma. V anglikanski cerkvi se jo izvaja pri jutranjih molitvah, pri bogoslužju pa jo lahko srečamo v vseh dneh velikonočnega časa. Prisotna pa je seveda tudi v uglasbeni obliki – v gregorijanskem koralu in glasbi različnih glasbenih ustvarjalcev.
Pet mističnih pesmi je kompozicija angleškega skladatelja Ralpha Vaughana Williamsa, ki obsega štiri pesmi iz zbirke The Temple: Sacred Poems, valižanskega pesnika in anglikanskega duhovnika Georga Herberta, z vsebino pa se dotika tudi največjega krščanskega praznika – to je velike noči. Enako velja za Festival Te Deum, čeprav ga je skladatelj namenil za kraljevo kronanje.
Pet mističnih pesmi je kompozicija angleškega skladatelja Ralpha Vaughana Williamsa, ki obsega štiri pesmi iz zbirke The Temple: Sacred Poems, valižanskega pesnika in anglikanskega duhovnika Georga Herberta, z vsebino pa se dotika tudi največjega krščanskega praznika – to je velike noči. Enako velja za Festival Te Deum, čeprav ga je skladatelj namenil za kraljevo kronanje.
To je naslov slovenske ponarodele cerkvene velikonočne pesmi, katere avtor je Stanko Premrl. To pa je hkrati tudi vzklik oz. pozdrav, s katerimi se za veliko noč pozdravljajo mnogi verujoči kristjani po vsem svetu, tako vzhodnih kot zahodnih cerkva. Vzklik je navdahnil mnogo glasbenih ustvarjalcev različnih glasbenih obdobij in slogov.
To je naslov slovenske ponarodele cerkvene velikonočne pesmi, katere avtor je Stanko Premrl. To pa je hkrati tudi vzklik oz. pozdrav, s katerimi se za veliko noč pozdravljajo mnogi verujoči kristjani po vsem svetu, tako vzhodnih kot zahodnih cerkva. Vzklik je navdahnil mnogo glasbenih ustvarjalcev različnih glasbenih obdobij in slogov.
Tako se imenuje ena izmed slovenskih božičnih pesmi. Ker je krst še posebej prazničen dogodek za otroke, bodo o novorojenem Detecu na nedeljo po prazniku Gospodovega razglašenja oz. Svetih treh kraljev oz. na nedeljo Jezusovega krsta, prepevali različni domači in tuji otroški ter mladinski pevski sestavi.
Tako se imenuje ena izmed slovenskih božičnih pesmi. Ker je krst še posebej prazničen dogodek za otroke, bodo o novorojenem Detecu na nedeljo po prazniku Gospodovega razglašenja oz. Svetih treh kraljev oz. na nedeljo Jezusovega krsta, prepevali različni domači in tuji otroški ter mladinski pevski sestavi.
Tako se imenuje kantata, z oznako BWV 225; J.S. Bach jo je napisal v Leipzigu in jo namenil za prvi dan leta 1724. Nova pesem za novo leto torej, skupaj z dobrimi željami in prošnjami za srečen vsakdan. Podobna je vsebina glasbe, ki so jo za prve dneve v novem letu ustvarili drugi tuji in slovenski skladatelji.
Tako se imenuje kantata, z oznako BWV 225; J.S. Bach jo je napisal v Leipzigu in jo namenil za prvi dan leta 1724. Nova pesem za novo leto torej, skupaj z dobrimi željami in prošnjami za srečen vsakdan. Podobna je vsebina glasbe, ki so jo za prve dneve v novem letu ustvarili drugi tuji in slovenski skladatelji.
Prva adventna nedelja bo tokrat v znamenju glasbe Johanna Sebastijana Bacha, skladatelja, ki se je s svojimi skladbami dotaknil prav vsakega obdobja cerkvenega leta. In ne le dotaknil, v glasbo je vtkal vsa svoja čustva, globoko osebno vero in glasbeni dar, za katerega se je Bogu nenehno zahvaljeval. Vriskajte Bogu vse dežele je adventna kantata, ki jo boste slišali skupaj z nekaterimi uglasbitvami protestantskih adventnih koralov.
Prva adventna nedelja bo tokrat v znamenju glasbe Johanna Sebastijana Bacha, skladatelja, ki se je s svojimi skladbami dotaknil prav vsakega obdobja cerkvenega leta. In ne le dotaknil, v glasbo je vtkal vsa svoja čustva, globoko osebno vero in glasbeni dar, za katerega se je Bogu nenehno zahvaljeval. Vriskajte Bogu vse dežele je adventna kantata, ki jo boste slišali skupaj z nekaterimi uglasbitvami protestantskih adventnih koralov.
Antonio Tarsia je bil glasbenik italijanskega rodu, živel in deloval je v Kopru. Že kot deček je pel v koprski stolnici, pri svojih devetnajstih je postal stolni organist in v tej službi najverjetneje vztrajal vse do zadnjih let življenja. Tudi sicer je skrbel za glasbeno življenje stolnice in mesta, poučeval glasbo in komponiral; vse ohranjene skladbe so namenjene liturgični rabi – maše, psalmi, antifone ter moteti za nedeljske in praznične večernice.
Antonio Tarsia je bil glasbenik italijanskega rodu, živel in deloval je v Kopru. Že kot deček je pel v koprski stolnici, pri svojih devetnajstih je postal stolni organist in v tej službi najverjetneje vztrajal vse do zadnjih let življenja. Tudi sicer je skrbel za glasbeno življenje stolnice in mesta, poučeval glasbo in komponiral; vse ohranjene skladbe so namenjene liturgični rabi – maše, psalmi, antifone ter moteti za nedeljske in praznične večernice.
Od rojstva tega manj znanega glasbenega ustvarjalca letos mineva 430 let. Bil je protestant, zato se je moral iz Dunaja oz. njegove okolice že v mladosti izseliti v madžarski Sopron. Tam je deloval tudi kot organist, ob tem pa je skladal vokalna in instrumentalna dela pretežno sakralne vsebine, med njimi so nekatera zelo primerna za zahvalno nedeljo.
Od rojstva tega manj znanega glasbenega ustvarjalca letos mineva 430 let. Bil je protestant, zato se je moral iz Dunaja oz. njegove okolice že v mladosti izseliti v madžarski Sopron. Tam je deloval tudi kot organist, ob tem pa je skladal vokalna in instrumentalna dela pretežno sakralne vsebine, med njimi so nekatera zelo primerna za zahvalno nedeljo.
