Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Sakralna glasba slovenskih in tujih skladateljev, glasba verstev, liturgij in obredov.
Avtor: Polona Gantar
Maj je v katoliški cerkvi mesec, posvečen Materi Božji. Rože, ki jo simbolizirajo ali celo poosebljajo, so šmarnice; po teh skritih, snežno belih in dišečih rožicah je poimenovana tudi ljudska pobožnost, ki je na Slovenskem še vedno živa, odvija pa se v cerkvah, ob vaških kapelicah in drugih znamenjih. Ljudje se tam dan za dnem zbirajo ob poslušanju šmarničnega branja, molitvi, prepevanju litanij in ljudskih pesmi. V čast majniški Mariji pa je nastalo tudi lepo število zborovskih pesmi, ki se jih sliši pri liturgiji, včasih pa tudi na koncertih z duhovno glasbo.
Maj je v katoliški cerkvi mesec, posvečen Materi Božji. Rože, ki jo simbolizirajo ali celo poosebljajo, so šmarnice; po teh skritih, snežno belih in dišečih rožicah je poimenovana tudi ljudska pobožnost, ki je na Slovenskem še vedno živa, odvija pa se v cerkvah, ob vaških kapelicah in drugih znamenjih. Ljudje se tam dan za dnem zbirajo ob poslušanju šmarničnega branja, molitvi, prepevanju litanij in ljudskih pesmi. V čast majniški Mariji pa je nastalo tudi lepo število zborovskih pesmi, ki se jih sliši pri liturgiji, včasih pa tudi na koncertih z duhovno glasbo.
Katoličani in pravoslavni verniki so letošnjo veliko noč praznovali na isti dan. Velikonočni čas pa pri obeh veroizpovedih traja še 50 dni – do nedelje Sv. Trojice; glasba z velikonočno vsebino se torej v tem času izvaja tudi pri pravoslavni liturgiji. Tokrat bo zvenela v izvedbi Komornega zbora iz St. Peterburga v Rusiji, vokalnega sestava, ki se ponaša s t.i. bassi de profondo, pa tudi z vznesenimi soprani ter bogatim, polnim zvokom.
Katoličani in pravoslavni verniki so letošnjo veliko noč praznovali na isti dan. Velikonočni čas pa pri obeh veroizpovedih traja še 50 dni – do nedelje Sv. Trojice; glasba z velikonočno vsebino se torej v tem času izvaja tudi pri pravoslavni liturgiji. Tokrat bo zvenela v izvedbi Komornega zbora iz St. Peterburga v Rusiji, vokalnega sestava, ki se ponaša s t.i. bassi de profondo, pa tudi z vznesenimi soprani ter bogatim, polnim zvokom.
Letos mineva 60 let od smrti skladatelja Stanka Premrla, vsestranskega in plodovitega glasbenega pisca, ki je med drugim uglasbil tudi slovensko himno. Velike noči si brez njegovih pesmi skoraj ne moremo predstavljati. Kot je sam zapisal v eni od revij Cerkveni glasbenik, naj bodo velikonočne pesmi »izrazito vesele…« in naj se jih pri liturgiji izvaja čim pogosteje, saj »vzradostijo srca in navdušijo…«. To vzdušje veje tudi iz njegovih, v vseh ozirih muzikalno dovršenih, a izvajalsko ne najlažjih kompozicij z velikonočno vsebino.
Letos mineva 60 let od smrti skladatelja Stanka Premrla, vsestranskega in plodovitega glasbenega pisca, ki je med drugim uglasbil tudi slovensko himno. Velike noči si brez njegovih pesmi skoraj ne moremo predstavljati. Kot je sam zapisal v eni od revij Cerkveni glasbenik, naj bodo velikonočne pesmi »izrazito vesele…« in naj se jih pri liturgiji izvaja čim pogosteje, saj »vzradostijo srca in navdušijo…«. To vzdušje veje tudi iz njegovih, v vseh ozirih muzikalno dovršenih, a izvajalsko ne najlažjih kompozicij z velikonočno vsebino.
Na cvetno nedeljo se po cerkvah bere ali poje pasijon; tokrat vam bomo zato predstavili odlomke iz pasijona Giovannija Paisiella, klasicističnega skladatelja, ki svoje pasijonske kompozicije ni komponiral na besedila evangelistov, pač pa na libreto Pietra Metastasia, avtorja besedil več kot 1000 oper, uglasbenih izpod peresa različnih skladateljev tistega časa. Operne elemente oz. značilnosti lahko opazimo tudi v Paisiellovem pasijonu, ki so ga skladatelji poznega baroka, rokokoja in zgodnje klasične dobe največkrat obravnavali kot azione sacra oz. kot oratorij.
Na cvetno nedeljo se po cerkvah bere ali poje pasijon; tokrat vam bomo zato predstavili odlomke iz pasijona Giovannija Paisiella, klasicističnega skladatelja, ki svoje pasijonske kompozicije ni komponiral na besedila evangelistov, pač pa na libreto Pietra Metastasia, avtorja besedil več kot 1000 oper, uglasbenih izpod peresa različnih skladateljev tistega časa. Operne elemente oz. značilnosti lahko opazimo tudi v Paisiellovem pasijonu, ki so ga skladatelji poznega baroka, rokokoja in zgodnje klasične dobe največkrat obravnavali kot azione sacra oz. kot oratorij.
31. marca je minilo 340 let od rojstva J. S. Bacha; na letošnjo tiho nedeljo bo zato v ospredju glasba tega vélikega skladatelja. Njegov opus namreč obsega tudi mnoga dela, primerna za izvajanje v postnem času – pasijone, kantate, orgelske korale in druge kompozicije, v katerih s tonsko simboliko nagovarja k premišljevanju o Jezusovem trpljenju.
31. marca je minilo 340 let od rojstva J. S. Bacha; na letošnjo tiho nedeljo bo zato v ospredju glasba tega vélikega skladatelja. Njegov opus namreč obsega tudi mnoga dela, primerna za izvajanje v postnem času – pasijone, kantate, orgelske korale in druge kompozicije, v katerih s tonsko simboliko nagovarja k premišljevanju o Jezusovem trpljenju.
Tako se imenuje ena izmed slovenskih božičnih pesmi. Ker je krst še posebej prazničen dogodek za otroke, bodo o novorojenem Detecu na nedeljo po prazniku Gospodovega razglašenja oz. Svetih treh kraljev oz. na nedeljo Jezusovega krsta, prepevali različni domači in tuji otroški ter mladinski pevski sestavi.
Tako se imenuje ena izmed slovenskih božičnih pesmi. Ker je krst še posebej prazničen dogodek za otroke, bodo o novorojenem Detecu na nedeljo po prazniku Gospodovega razglašenja oz. Svetih treh kraljev oz. na nedeljo Jezusovega krsta, prepevali različni domači in tuji otroški ter mladinski pevski sestavi.
Tako se imenuje kantata, z oznako BWV 225; J.S. Bach jo je napisal v Leipzigu in jo namenil za prvi dan leta 1724. Nova pesem za novo leto torej, skupaj z dobrimi željami in prošnjami za srečen vsakdan. Podobna je vsebina glasbe, ki so jo za prve dneve v novem letu ustvarili drugi tuji in slovenski skladatelji.
Tako se imenuje kantata, z oznako BWV 225; J.S. Bach jo je napisal v Leipzigu in jo namenil za prvi dan leta 1724. Nova pesem za novo leto torej, skupaj z dobrimi željami in prošnjami za srečen vsakdan. Podobna je vsebina glasbe, ki so jo za prve dneve v novem letu ustvarili drugi tuji in slovenski skladatelji.
Prva adventna nedelja bo tokrat v znamenju glasbe Johanna Sebastijana Bacha, skladatelja, ki se je s svojimi skladbami dotaknil prav vsakega obdobja cerkvenega leta. In ne le dotaknil, v glasbo je vtkal vsa svoja čustva, globoko osebno vero in glasbeni dar, za katerega se je Bogu nenehno zahvaljeval. Vriskajte Bogu vse dežele je adventna kantata, ki jo boste slišali skupaj z nekaterimi uglasbitvami protestantskih adventnih koralov.
Prva adventna nedelja bo tokrat v znamenju glasbe Johanna Sebastijana Bacha, skladatelja, ki se je s svojimi skladbami dotaknil prav vsakega obdobja cerkvenega leta. In ne le dotaknil, v glasbo je vtkal vsa svoja čustva, globoko osebno vero in glasbeni dar, za katerega se je Bogu nenehno zahvaljeval. Vriskajte Bogu vse dežele je adventna kantata, ki jo boste slišali skupaj z nekaterimi uglasbitvami protestantskih adventnih koralov.
Antonio Tarsia je bil glasbenik italijanskega rodu, živel in deloval je v Kopru. Že kot deček je pel v koprski stolnici, pri svojih devetnajstih je postal stolni organist in v tej službi najverjetneje vztrajal vse do zadnjih let življenja. Tudi sicer je skrbel za glasbeno življenje stolnice in mesta, poučeval glasbo in komponiral; vse ohranjene skladbe so namenjene liturgični rabi – maše, psalmi, antifone ter moteti za nedeljske in praznične večernice.
Antonio Tarsia je bil glasbenik italijanskega rodu, živel in deloval je v Kopru. Že kot deček je pel v koprski stolnici, pri svojih devetnajstih je postal stolni organist in v tej službi najverjetneje vztrajal vse do zadnjih let življenja. Tudi sicer je skrbel za glasbeno življenje stolnice in mesta, poučeval glasbo in komponiral; vse ohranjene skladbe so namenjene liturgični rabi – maše, psalmi, antifone ter moteti za nedeljske in praznične večernice.
Od rojstva tega manj znanega glasbenega ustvarjalca letos mineva 430 let. Bil je protestant, zato se je moral iz Dunaja oz. njegove okolice že v mladosti izseliti v madžarski Sopron. Tam je deloval tudi kot organist, ob tem pa je skladal vokalna in instrumentalna dela pretežno sakralne vsebine, med njimi so nekatera zelo primerna za zahvalno nedeljo.
Od rojstva tega manj znanega glasbenega ustvarjalca letos mineva 430 let. Bil je protestant, zato se je moral iz Dunaja oz. njegove okolice že v mladosti izseliti v madžarski Sopron. Tam je deloval tudi kot organist, ob tem pa je skladal vokalna in instrumentalna dela pretežno sakralne vsebine, med njimi so nekatera zelo primerna za zahvalno nedeljo.