Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Sakralna glasba slovenskih in tujih skladateljev, glasba verstev, liturgij in obredov.
Avtor: Polona Gantar
Jezik moj, skrivnost opevaj - so začetne besede in naslov himne, ki jo je leta 1264 napisal sv.Tomaž Akvinski in jo namenil za bogoslužje praznika Svetega Rešnjega Telesa in Krvi; takrat je namreč papež Urban IV. uvedel ta praznik za celotno katoliško Cerkev. Missa Pange lingua pa je zadnja maša franko-flamskega skladatelja Josquina de Presa; zasnoval jo je na omenjeni himni sv. Tomaža Akvinskega in temelji na gregorijanskem koralu.
Jezik moj, skrivnost opevaj - so začetne besede in naslov himne, ki jo je leta 1264 napisal sv.Tomaž Akvinski in jo namenil za bogoslužje praznika Svetega Rešnjega Telesa in Krvi; takrat je namreč papež Urban IV. uvedel ta praznik za celotno katoliško Cerkev. Missa Pange lingua pa je zadnja maša franko-flamskega skladatelja Josquina de Presa; zasnoval jo je na omenjeni himni sv. Tomaža Akvinskega in temelji na gregorijanskem koralu.
Skrivnost verske resnice o Sveti Trojici je skozi stoletja privlačila mnoge glasbene umetnike. Že v času baroka so tri božje osebe slikali zelo različno - Boga Očeta so največkrat upodabljali majestetično, z veličastnimi fugami, Boga Sina s povsem drugačno glasbo kot tolažnika vsega sveta, Boga Svetega Duha pa kot duha svobode, ki véje, kjer hoče, lahkotnega, kot veter.
Skrivnost verske resnice o Sveti Trojici je skozi stoletja privlačila mnoge glasbene umetnike. Že v času baroka so tri božje osebe slikali zelo različno - Boga Očeta so največkrat upodabljali majestetično, z veličastnimi fugami, Boga Sina s povsem drugačno glasbo kot tolažnika vsega sveta, Boga Svetega Duha pa kot duha svobode, ki véje, kjer hoče, lahkotnega, kot veter.
Letos mineva 340 let od rojstva Johanna Sebastijana Bacha, ki je binkoštim in Svetemu Duhu namenil lepo število svojih skladb; med njimi najdemo obsežnejše kantate in motete, korale ter orgelske skladbe. Nekatere bodo zvenele tudi v tokratni – binkoštno obarvani oddaji.
Letos mineva 340 let od rojstva Johanna Sebastijana Bacha, ki je binkoštim in Svetemu Duhu namenil lepo število svojih skladb; med njimi najdemo obsežnejše kantate in motete, korale ter orgelske skladbe. Nekatere bodo zvenele tudi v tokratni – binkoštno obarvani oddaji.
Letos mineva 100 let od smrti tega, pri nas malo znanega italijanskega glasbenega ustvarjalca, pedagoga in organista iz dobe romantike. A bolj kot zaradi obletnice si zasluži pozornosti zaradi svojih, v vseh pogledih dovršenih glasbenih del. Iz njih vejejo inovativnost, sveže ideje in prepričljivost. Njegov kompozicijski opus kljub temu še danes ni v celoti raziskan; še največ se izvajajo njegove orgelske skladbe in nasploh dela z duhovno vsebino, ki so primerna tudi za izvedbo pri liturgiji.
Letos mineva 100 let od smrti tega, pri nas malo znanega italijanskega glasbenega ustvarjalca, pedagoga in organista iz dobe romantike. A bolj kot zaradi obletnice si zasluži pozornosti zaradi svojih, v vseh pogledih dovršenih glasbenih del. Iz njih vejejo inovativnost, sveže ideje in prepričljivost. Njegov kompozicijski opus kljub temu še danes ni v celoti raziskan; še največ se izvajajo njegove orgelske skladbe in nasploh dela z duhovno vsebino, ki so primerna tudi za izvedbo pri liturgiji.
Tako se imenuje ena izmed slovenskih božičnih pesmi. Ker je krst še posebej prazničen dogodek za otroke, bodo o novorojenem Detecu na nedeljo po prazniku Gospodovega razglašenja oz. Svetih treh kraljev oz. na nedeljo Jezusovega krsta, prepevali različni domači in tuji otroški ter mladinski pevski sestavi.
Tako se imenuje ena izmed slovenskih božičnih pesmi. Ker je krst še posebej prazničen dogodek za otroke, bodo o novorojenem Detecu na nedeljo po prazniku Gospodovega razglašenja oz. Svetih treh kraljev oz. na nedeljo Jezusovega krsta, prepevali različni domači in tuji otroški ter mladinski pevski sestavi.
Tako se imenuje kantata, z oznako BWV 225; J.S. Bach jo je napisal v Leipzigu in jo namenil za prvi dan leta 1724. Nova pesem za novo leto torej, skupaj z dobrimi željami in prošnjami za srečen vsakdan. Podobna je vsebina glasbe, ki so jo za prve dneve v novem letu ustvarili drugi tuji in slovenski skladatelji.
Tako se imenuje kantata, z oznako BWV 225; J.S. Bach jo je napisal v Leipzigu in jo namenil za prvi dan leta 1724. Nova pesem za novo leto torej, skupaj z dobrimi željami in prošnjami za srečen vsakdan. Podobna je vsebina glasbe, ki so jo za prve dneve v novem letu ustvarili drugi tuji in slovenski skladatelji.
Prva adventna nedelja bo tokrat v znamenju glasbe Johanna Sebastijana Bacha, skladatelja, ki se je s svojimi skladbami dotaknil prav vsakega obdobja cerkvenega leta. In ne le dotaknil, v glasbo je vtkal vsa svoja čustva, globoko osebno vero in glasbeni dar, za katerega se je Bogu nenehno zahvaljeval. Vriskajte Bogu vse dežele je adventna kantata, ki jo boste slišali skupaj z nekaterimi uglasbitvami protestantskih adventnih koralov.
Prva adventna nedelja bo tokrat v znamenju glasbe Johanna Sebastijana Bacha, skladatelja, ki se je s svojimi skladbami dotaknil prav vsakega obdobja cerkvenega leta. In ne le dotaknil, v glasbo je vtkal vsa svoja čustva, globoko osebno vero in glasbeni dar, za katerega se je Bogu nenehno zahvaljeval. Vriskajte Bogu vse dežele je adventna kantata, ki jo boste slišali skupaj z nekaterimi uglasbitvami protestantskih adventnih koralov.
Antonio Tarsia je bil glasbenik italijanskega rodu, živel in deloval je v Kopru. Že kot deček je pel v koprski stolnici, pri svojih devetnajstih je postal stolni organist in v tej službi najverjetneje vztrajal vse do zadnjih let življenja. Tudi sicer je skrbel za glasbeno življenje stolnice in mesta, poučeval glasbo in komponiral; vse ohranjene skladbe so namenjene liturgični rabi – maše, psalmi, antifone ter moteti za nedeljske in praznične večernice.
Antonio Tarsia je bil glasbenik italijanskega rodu, živel in deloval je v Kopru. Že kot deček je pel v koprski stolnici, pri svojih devetnajstih je postal stolni organist in v tej službi najverjetneje vztrajal vse do zadnjih let življenja. Tudi sicer je skrbel za glasbeno življenje stolnice in mesta, poučeval glasbo in komponiral; vse ohranjene skladbe so namenjene liturgični rabi – maše, psalmi, antifone ter moteti za nedeljske in praznične večernice.
Od rojstva tega manj znanega glasbenega ustvarjalca letos mineva 430 let. Bil je protestant, zato se je moral iz Dunaja oz. njegove okolice že v mladosti izseliti v madžarski Sopron. Tam je deloval tudi kot organist, ob tem pa je skladal vokalna in instrumentalna dela pretežno sakralne vsebine, med njimi so nekatera zelo primerna za zahvalno nedeljo.
Od rojstva tega manj znanega glasbenega ustvarjalca letos mineva 430 let. Bil je protestant, zato se je moral iz Dunaja oz. njegove okolice že v mladosti izseliti v madžarski Sopron. Tam je deloval tudi kot organist, ob tem pa je skladal vokalna in instrumentalna dela pretežno sakralne vsebine, med njimi so nekatera zelo primerna za zahvalno nedeljo.