Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Meditationes se imenuje zgoščenka, ki so jo leta 2021 izdale članice vokalne skupine Gallina. Na njej najdemo svež in zanimiv izbor sakralnih skladb za ženske glasove, nekatere med njimi se po vsebini dotikajo tudi postnega časa. Kot je v knjižici omenjene zgoščenke zapisala umetniška vodja Ana Erčulj, so njihove glasbene »meditacije« tudi sicer nastale z namenom, da ustavijo čas, ga osmislijo, umirijo in na svojstven način oplemenitijo.
Meditationes se imenuje zgoščenka, ki so jo leta 2021 izdale članice vokalne skupine Gallina. Na njej najdemo svež in zanimiv izbor sakralnih skladb za ženske glasove, nekatere med njimi se po vsebini dotikajo tudi postnega časa. Kot je v knjižici omenjene zgoščenke zapisala umetniška vodja Ana Erčulj, so njihove glasbene »meditacije« tudi sicer nastale z namenom, da ustavijo čas, ga osmislijo, umirijo in na svojstven način oplemenitijo.
Letos mineva 40 let od smrti Matije Tomca, skladatelja, ki spada med najbolj plodovite slovenske glasbene ustvarjalce. Njegovo skladateljsko delo je zelo obsežno na področju cerk¬vene glasbe, še bolj na področju posvetne in narodne glasbe. Največ je napisal za zbore, nekatere med njimi pa je navdahnilo tudi Jezusovo trpljenje.
Letos mineva 40 let od smrti Matije Tomca, skladatelja, ki spada med najbolj plodovite slovenske glasbene ustvarjalce. Njegovo skladateljsko delo je zelo obsežno na področju cerk¬vene glasbe, še bolj na področju posvetne in narodne glasbe. Največ je napisal za zbore, nekatere med njimi pa je navdahnilo tudi Jezusovo trpljenje.
Čeprav je bil češkega rodu, je pomembno vplival na razvoj slovenske sakralne glasbe. Večino življenja je preživel v Ljubljani, kjer je deloval kot regens chori in organist ljubljanske stolnice, urejal je revijo Cerkveni glasbenik, ustanovil je tudi orglarsko šolo Cecilijinega društva, ki jo vodil od leta 1877 do leta 1908 in v njej vzgojil veliko število slovenskih organistov. Je tudi avtor opere Gorenjski slavček, ki velja za prvo slovensko opero.
Čeprav je bil češkega rodu, je pomembno vplival na razvoj slovenske sakralne glasbe. Večino življenja je preživel v Ljubljani, kjer je deloval kot regens chori in organist ljubljanske stolnice, urejal je revijo Cerkveni glasbenik, ustanovil je tudi orglarsko šolo Cecilijinega društva, ki jo vodil od leta 1877 do leta 1908 in v njej vzgojil veliko število slovenskih organistov. Je tudi avtor opere Gorenjski slavček, ki velja za prvo slovensko opero.
Filip Terčelj je poet, ki mu v slovenskem kulturnem prostoru še vedno namenjamo premalo prostora. Nedavno je minilo 80 let od njegove smrti. Kot vsestranski kulturni delavec in duhovnik je že kmalu postal trn v peti italijanskim fašistom, pozneje tudi povojnim oblastnikom. Žrtvoval se je za narod, njegove pesmi, polne slutenj in bolesti, a tudi neuklonljive volje do življenja, pa so navdihnile mnoge slovenske skladatelje sakralne glasbe.
Filip Terčelj je poet, ki mu v slovenskem kulturnem prostoru še vedno namenjamo premalo prostora. Nedavno je minilo 80 let od njegove smrti. Kot vsestranski kulturni delavec in duhovnik je že kmalu postal trn v peti italijanskim fašistom, pozneje tudi povojnim oblastnikom. Žrtvoval se je za narod, njegove pesmi, polne slutenj in bolesti, a tudi neuklonljive volje do življenja, pa so navdihnile mnoge slovenske skladatelje sakralne glasbe.
Tako se imenuje ena izmed slovenskih božičnih pesmi. Ker je krst še posebej prazničen dogodek za otroke, bodo o novorojenem Detecu na nedeljo po prazniku Gospodovega razglašenja oz. Svetih treh kraljev oz. na nedeljo Jezusovega krsta, prepevali različni domači in tuji otroški ter mladinski pevski sestavi.
Tako se imenuje ena izmed slovenskih božičnih pesmi. Ker je krst še posebej prazničen dogodek za otroke, bodo o novorojenem Detecu na nedeljo po prazniku Gospodovega razglašenja oz. Svetih treh kraljev oz. na nedeljo Jezusovega krsta, prepevali različni domači in tuji otroški ter mladinski pevski sestavi.
Tako se imenuje kantata, z oznako BWV 225; J.S. Bach jo je napisal v Leipzigu in jo namenil za prvi dan leta 1724. Nova pesem za novo leto torej, skupaj z dobrimi željami in prošnjami za srečen vsakdan. Podobna je vsebina glasbe, ki so jo za prve dneve v novem letu ustvarili drugi tuji in slovenski skladatelji.
Tako se imenuje kantata, z oznako BWV 225; J.S. Bach jo je napisal v Leipzigu in jo namenil za prvi dan leta 1724. Nova pesem za novo leto torej, skupaj z dobrimi željami in prošnjami za srečen vsakdan. Podobna je vsebina glasbe, ki so jo za prve dneve v novem letu ustvarili drugi tuji in slovenski skladatelji.
Prva adventna nedelja bo tokrat v znamenju glasbe Johanna Sebastijana Bacha, skladatelja, ki se je s svojimi skladbami dotaknil prav vsakega obdobja cerkvenega leta. In ne le dotaknil, v glasbo je vtkal vsa svoja čustva, globoko osebno vero in glasbeni dar, za katerega se je Bogu nenehno zahvaljeval. Vriskajte Bogu vse dežele je adventna kantata, ki jo boste slišali skupaj z nekaterimi uglasbitvami protestantskih adventnih koralov.
Prva adventna nedelja bo tokrat v znamenju glasbe Johanna Sebastijana Bacha, skladatelja, ki se je s svojimi skladbami dotaknil prav vsakega obdobja cerkvenega leta. In ne le dotaknil, v glasbo je vtkal vsa svoja čustva, globoko osebno vero in glasbeni dar, za katerega se je Bogu nenehno zahvaljeval. Vriskajte Bogu vse dežele je adventna kantata, ki jo boste slišali skupaj z nekaterimi uglasbitvami protestantskih adventnih koralov.
Antonio Tarsia je bil glasbenik italijanskega rodu, živel in deloval je v Kopru. Že kot deček je pel v koprski stolnici, pri svojih devetnajstih je postal stolni organist in v tej službi najverjetneje vztrajal vse do zadnjih let življenja. Tudi sicer je skrbel za glasbeno življenje stolnice in mesta, poučeval glasbo in komponiral; vse ohranjene skladbe so namenjene liturgični rabi – maše, psalmi, antifone ter moteti za nedeljske in praznične večernice.
Antonio Tarsia je bil glasbenik italijanskega rodu, živel in deloval je v Kopru. Že kot deček je pel v koprski stolnici, pri svojih devetnajstih je postal stolni organist in v tej službi najverjetneje vztrajal vse do zadnjih let življenja. Tudi sicer je skrbel za glasbeno življenje stolnice in mesta, poučeval glasbo in komponiral; vse ohranjene skladbe so namenjene liturgični rabi – maše, psalmi, antifone ter moteti za nedeljske in praznične večernice.
Od rojstva tega manj znanega glasbenega ustvarjalca letos mineva 430 let. Bil je protestant, zato se je moral iz Dunaja oz. njegove okolice že v mladosti izseliti v madžarski Sopron. Tam je deloval tudi kot organist, ob tem pa je skladal vokalna in instrumentalna dela pretežno sakralne vsebine, med njimi so nekatera zelo primerna za zahvalno nedeljo.
Od rojstva tega manj znanega glasbenega ustvarjalca letos mineva 430 let. Bil je protestant, zato se je moral iz Dunaja oz. njegove okolice že v mladosti izseliti v madžarski Sopron. Tam je deloval tudi kot organist, ob tem pa je skladal vokalna in instrumentalna dela pretežno sakralne vsebine, med njimi so nekatera zelo primerna za zahvalno nedeljo.