Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V oddaji Musica sacra lahko prisluhnete sakralni glasbi, ki je nastala v različnih zgodovinskih obdobjih in izpod peres različnih glasbenih ustvarjalcev. Prek glasbe in komentarjev se hkrati predstavljajo različne liturgije, obredi, pa tudi ljudski običaji in navade posameznih religij. Vsebina oddaje se nanaša tudi na posamezne - pomembnejše krščanske praznike cerkvenega leta, tako katoliške, kot evangeličanske in pravoslavne. Oddajo občasno popestrijo intervjuji z različnimi gosti, ki prek pogovora in izbrane glasbe razkrivajo svoj pogled na sakralno glasbeno umetnost in življenje nasploh.
Avtor: Polona Gantar
Jom Kipur, dan sprave in pokore, je najpomembnejši praznik in najsvetejši dan judovske religije. Datumsko je uvrščen v sedmi mesec judovskega koledarja, praznovanje se obeležuje s 25-urnim postom, delo v času Jom Kipurja pa je prepovedano. Prepovedana pa ni glasba, ki lahko praznovanje obogati in povzdigne. Tá, ki jo bomo predvajali v tokratni oddaji, je še posebej zanimiva - izvira iz časa baroka, njena avtorja sta italijanska baročna skladatelja judovskega rodu Salomon Rossi in Carlo Grossi.
Jom Kipur, dan sprave in pokore, je najpomembnejši praznik in najsvetejši dan judovske religije. Datumsko je uvrščen v sedmi mesec judovskega koledarja, praznovanje se obeležuje s 25-urnim postom, delo v času Jom Kipurja pa je prepovedano. Prepovedana pa ni glasba, ki lahko praznovanje obogati in povzdigne. Tá, ki jo bomo predvajali v tokratni oddaji, je še posebej zanimiva - izvira iz časa baroka, njena avtorja sta italijanska baročna skladatelja judovskega rodu Salomon Rossi in Carlo Grossi.
V teh dneh godujejo angeli – nadangeli Gabrijel, Mihael in Rafael ter angeli varuhi – eni in drugi bodo osrednja tema tokratne oddaje. Skrivnostnih bitij, ki jih navadno povezujemo z dobrim in lepim, pa ne pozna le krščanstvo, ampak tudi judovstvo in islam, k njim se zateka tudi mnogo nevernih ter pri njih išče zatočišče in mir. Predstavljajo pa tudi vir navdiha mnogim skladateljem.
V teh dneh godujejo angeli – nadangeli Gabrijel, Mihael in Rafael ter angeli varuhi – eni in drugi bodo osrednja tema tokratne oddaje. Skrivnostnih bitij, ki jih navadno povezujemo z dobrim in lepim, pa ne pozna le krščanstvo, ampak tudi judovstvo in islam, k njim se zateka tudi mnogo nevernih ter pri njih išče zatočišče in mir. Predstavljajo pa tudi vir navdiha mnogim skladateljem.
Sredi septembra goduje Žalostna Mati Božja. Pieta - Marija, ki v naročju drži mrtvega Sina in ga objokuje, je tudi ena osrednjih slik Jezusovega trpljenja in smrti oz. križevega pota, presunljivi prizor pa opisujejo tudi nekatere slovenske ljudske, ponarodele in zborovske pesmi.
Sredi septembra goduje Žalostna Mati Božja. Pieta - Marija, ki v naročju drži mrtvega Sina in ga objokuje, je tudi ena osrednjih slik Jezusovega trpljenja in smrti oz. križevega pota, presunljivi prizor pa opisujejo tudi nekatere slovenske ljudske, ponarodele in zborovske pesmi.
Praznik Marijinega rojstva ali po ljudsko mali šmaren izvira iz Palestine, iz časa posvetitve cerkve v Jeruzalemu, ki je bila po izročilu bazilika, posvečena sv. Ani, Marijini materi. Evangeliji o Marijinem rojstvu ne poročajo, a praznik se je postopno in na različne načine skozi stoletja vseeno razširil po Evropi. Marijo in njen rojstni dan pa so v svoje umetnine že zgodaj začeli vpletati tudi glasbeni umetniki, med njimi sv. Hildegarda, nekaj pesmi na to temo so ustvarili tudi slovenski skladatelji.
Praznik Marijinega rojstva ali po ljudsko mali šmaren izvira iz Palestine, iz časa posvetitve cerkve v Jeruzalemu, ki je bila po izročilu bazilika, posvečena sv. Ani, Marijini materi. Evangeliji o Marijinem rojstvu ne poročajo, a praznik se je postopno in na različne načine skozi stoletja vseeno razširil po Evropi. Marijo in njen rojstni dan pa so v svoje umetnine že zgodaj začeli vpletati tudi glasbeni umetniki, med njimi sv. Hildegarda, nekaj pesmi na to temo so ustvarili tudi slovenski skladatelji.
28. avgusta goduje sv. Avguštin, ki se je ukvarjal tudi z glasbo in glasbeno teorijo. Morda zato ni naključje, da v cerkvi sv. Avguština na Dunaju vsako nedeljo pri liturgiji izvajajo izbrano cerkveno glasbo različnih slogovnih obdobij in z odličnimi izvajalci. Tudi v mistiko odeta kompozicija Maša za sv. Avguština dunajskega skladatelja Herwiga Reiterja je bila ustvarjena za to svetišče ter temu svetniku na čast, kot pravi avtor, pa govori predvsem »o dobrem, tudi v sodobnem svetu, karkoli že to je«.
28. avgusta goduje sv. Avguštin, ki se je ukvarjal tudi z glasbo in glasbeno teorijo. Morda zato ni naključje, da v cerkvi sv. Avguština na Dunaju vsako nedeljo pri liturgiji izvajajo izbrano cerkveno glasbo različnih slogovnih obdobij in z odličnimi izvajalci. Tudi v mistiko odeta kompozicija Maša za sv. Avguština dunajskega skladatelja Herwiga Reiterja je bila ustvarjena za to svetišče ter temu svetniku na čast, kot pravi avtor, pa govori predvsem »o dobrem, tudi v sodobnem svetu, karkoli že to je«.
Tako se imenuje ena izmed slovenskih božičnih pesmi. Ker je krst še posebej prazničen dogodek za otroke, bodo o novorojenem Detecu na nedeljo po prazniku Gospodovega razglašenja oz. Svetih treh kraljev oz. na nedeljo Jezusovega krsta, prepevali različni domači in tuji otroški ter mladinski pevski sestavi.
Tako se imenuje ena izmed slovenskih božičnih pesmi. Ker je krst še posebej prazničen dogodek za otroke, bodo o novorojenem Detecu na nedeljo po prazniku Gospodovega razglašenja oz. Svetih treh kraljev oz. na nedeljo Jezusovega krsta, prepevali različni domači in tuji otroški ter mladinski pevski sestavi.
Tako se imenuje kantata, z oznako BWV 225; J.S. Bach jo je napisal v Leipzigu in jo namenil za prvi dan leta 1724. Nova pesem za novo leto torej, skupaj z dobrimi željami in prošnjami za srečen vsakdan. Podobna je vsebina glasbe, ki so jo za prve dneve v novem letu ustvarili drugi tuji in slovenski skladatelji.
Tako se imenuje kantata, z oznako BWV 225; J.S. Bach jo je napisal v Leipzigu in jo namenil za prvi dan leta 1724. Nova pesem za novo leto torej, skupaj z dobrimi željami in prošnjami za srečen vsakdan. Podobna je vsebina glasbe, ki so jo za prve dneve v novem letu ustvarili drugi tuji in slovenski skladatelji.
Prva adventna nedelja bo tokrat v znamenju glasbe Johanna Sebastijana Bacha, skladatelja, ki se je s svojimi skladbami dotaknil prav vsakega obdobja cerkvenega leta. In ne le dotaknil, v glasbo je vtkal vsa svoja čustva, globoko osebno vero in glasbeni dar, za katerega se je Bogu nenehno zahvaljeval. Vriskajte Bogu vse dežele je adventna kantata, ki jo boste slišali skupaj z nekaterimi uglasbitvami protestantskih adventnih koralov.
Prva adventna nedelja bo tokrat v znamenju glasbe Johanna Sebastijana Bacha, skladatelja, ki se je s svojimi skladbami dotaknil prav vsakega obdobja cerkvenega leta. In ne le dotaknil, v glasbo je vtkal vsa svoja čustva, globoko osebno vero in glasbeni dar, za katerega se je Bogu nenehno zahvaljeval. Vriskajte Bogu vse dežele je adventna kantata, ki jo boste slišali skupaj z nekaterimi uglasbitvami protestantskih adventnih koralov.
Antonio Tarsia je bil glasbenik italijanskega rodu, živel in deloval je v Kopru. Že kot deček je pel v koprski stolnici, pri svojih devetnajstih je postal stolni organist in v tej službi najverjetneje vztrajal vse do zadnjih let življenja. Tudi sicer je skrbel za glasbeno življenje stolnice in mesta, poučeval glasbo in komponiral; vse ohranjene skladbe so namenjene liturgični rabi – maše, psalmi, antifone ter moteti za nedeljske in praznične večernice.
Antonio Tarsia je bil glasbenik italijanskega rodu, živel in deloval je v Kopru. Že kot deček je pel v koprski stolnici, pri svojih devetnajstih je postal stolni organist in v tej službi najverjetneje vztrajal vse do zadnjih let življenja. Tudi sicer je skrbel za glasbeno življenje stolnice in mesta, poučeval glasbo in komponiral; vse ohranjene skladbe so namenjene liturgični rabi – maše, psalmi, antifone ter moteti za nedeljske in praznične večernice.
Od rojstva tega manj znanega glasbenega ustvarjalca letos mineva 430 let. Bil je protestant, zato se je moral iz Dunaja oz. njegove okolice že v mladosti izseliti v madžarski Sopron. Tam je deloval tudi kot organist, ob tem pa je skladal vokalna in instrumentalna dela pretežno sakralne vsebine, med njimi so nekatera zelo primerna za zahvalno nedeljo.
Od rojstva tega manj znanega glasbenega ustvarjalca letos mineva 430 let. Bil je protestant, zato se je moral iz Dunaja oz. njegove okolice že v mladosti izseliti v madžarski Sopron. Tam je deloval tudi kot organist, ob tem pa je skladal vokalna in instrumentalna dela pretežno sakralne vsebine, med njimi so nekatera zelo primerna za zahvalno nedeljo.
