Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Sakralna glasba slovenskih in tujih skladateljev, glasba verstev, liturgij in obredov.
Avtor: Polona Gantar
Visoka pesem, imenovana tudi Canticum canticorum oz. Pesem vseh pesmi je del Stare Zaveze Svetega Pisma. Judovsko izročilo jo razlaga kot alegorijo odnosa med Bogom in Izraelom, krščanstvo kot alegorijo Kristusa in njegove neveste -Cerkve, če pa pustimo simboliko ob strani, gre seveda lahko tudi za čisto ljubezensko izpoved oz. poezijo. Ljubezen je tudi tista, ki bi morala združevati tako krščanske, kot druge religije. A kakorkoli – delo je navdihnilo mnoge glasbene ustvarjalce različnih religioznih prepričanj, med njimi tudi nekatere slovenske.
Visoka pesem, imenovana tudi Canticum canticorum oz. Pesem vseh pesmi je del Stare Zaveze Svetega Pisma. Judovsko izročilo jo razlaga kot alegorijo odnosa med Bogom in Izraelom, krščanstvo kot alegorijo Kristusa in njegove neveste -Cerkve, če pa pustimo simboliko ob strani, gre seveda lahko tudi za čisto ljubezensko izpoved oz. poezijo. Ljubezen je tudi tista, ki bi morala združevati tako krščanske, kot druge religije. A kakorkoli – delo je navdihnilo mnoge glasbene ustvarjalce različnih religioznih prepričanj, med njimi tudi nekatere slovenske.
Kolednice so pesmi, ki jih kljub sakralni vsebini pri bogoslužju skoraj ne srečamo. Obredno jih pojo in igrajo koledniki, ko predvsem v božičnem času vse do svečnice hodijo od hiše do hiše. Ker je koledovanje star, predkrščanski ljudski običaj, ki izvira iz rimskih časov, so ga prevzeli vsi tisti narodi, ki so ob preseljevanjih prihajali v stik z rimsko kulturo; kolednic zato ne poznamo le na Slovenskem, ampak širom po svetu.
Kolednice so pesmi, ki jih kljub sakralni vsebini pri bogoslužju skoraj ne srečamo. Obredno jih pojo in igrajo koledniki, ko predvsem v božičnem času vse do svečnice hodijo od hiše do hiše. Ker je koledovanje star, predkrščanski ljudski običaj, ki izvira iz rimskih časov, so ga prevzeli vsi tisti narodi, ki so ob preseljevanjih prihajali v stik z rimsko kulturo; kolednic zato ne poznamo le na Slovenskem, ampak širom po svetu.
6. januarja je praznik Gospodovega razglašenja ali po ljudsko praznik Svetih treh kraljev. Gre za dan, ko so modri z Vzhoda, ki jih je k jaslicam vodila zvezda, priznali Jezusa za mesijanskega kralja in ga razglasili med rojaki. Ta davni dogodek je navdahnil mnoge glasbene ustvarjalce, o njem pa pojejo tudi ljudske pesmi in kolednice.
6. januarja je praznik Gospodovega razglašenja ali po ljudsko praznik Svetih treh kraljev. Gre za dan, ko so modri z Vzhoda, ki jih je k jaslicam vodila zvezda, priznali Jezusa za mesijanskega kralja in ga razglasili med rojaki. Ta davni dogodek je navdahnil mnoge glasbene ustvarjalce, o njem pa pojejo tudi ljudske pesmi in kolednice.
P. Hugolin Sattner, skladatelj, od čigar smrti je letos minilo 90 let, je ustvaril zajetno število božičnih pesmi. S pretanjenimi poznoromantičnimi harmonijami in izredno spevnimi melodijami mu je vanje uspelo zajeti najgloblja čustva, ki se človeku porajajo ob rojstvu otroka - božjega Deteta Jezusa; prav zato si slovenskega božiča brez njegovih pesmi skoraj ne moremo več predstavljati.
P. Hugolin Sattner, skladatelj, od čigar smrti je letos minilo 90 let, je ustvaril zajetno število božičnih pesmi. S pretanjenimi poznoromantičnimi harmonijami in izredno spevnimi melodijami mu je vanje uspelo zajeti najgloblja čustva, ki se človeku porajajo ob rojstvu otroka - božjega Deteta Jezusa; prav zato si slovenskega božiča brez njegovih pesmi skoraj ne moremo več predstavljati.
Tako se imenuje ena izmed slovenskih božičnih pesmi. Ker je krst še posebej prazničen dogodek za otroke, bodo o novorojenem Detecu na nedeljo po prazniku Gospodovega razglašenja oz. Svetih treh kraljev oz. na nedeljo Jezusovega krsta, prepevali različni domači in tuji otroški ter mladinski pevski sestavi.
Tako se imenuje ena izmed slovenskih božičnih pesmi. Ker je krst še posebej prazničen dogodek za otroke, bodo o novorojenem Detecu na nedeljo po prazniku Gospodovega razglašenja oz. Svetih treh kraljev oz. na nedeljo Jezusovega krsta, prepevali različni domači in tuji otroški ter mladinski pevski sestavi.
Tako se imenuje kantata, z oznako BWV 225; J.S. Bach jo je napisal v Leipzigu in jo namenil za prvi dan leta 1724. Nova pesem za novo leto torej, skupaj z dobrimi željami in prošnjami za srečen vsakdan. Podobna je vsebina glasbe, ki so jo za prve dneve v novem letu ustvarili drugi tuji in slovenski skladatelji.
Tako se imenuje kantata, z oznako BWV 225; J.S. Bach jo je napisal v Leipzigu in jo namenil za prvi dan leta 1724. Nova pesem za novo leto torej, skupaj z dobrimi željami in prošnjami za srečen vsakdan. Podobna je vsebina glasbe, ki so jo za prve dneve v novem letu ustvarili drugi tuji in slovenski skladatelji.
Prva adventna nedelja bo tokrat v znamenju glasbe Johanna Sebastijana Bacha, skladatelja, ki se je s svojimi skladbami dotaknil prav vsakega obdobja cerkvenega leta. In ne le dotaknil, v glasbo je vtkal vsa svoja čustva, globoko osebno vero in glasbeni dar, za katerega se je Bogu nenehno zahvaljeval. Vriskajte Bogu vse dežele je adventna kantata, ki jo boste slišali skupaj z nekaterimi uglasbitvami protestantskih adventnih koralov.
Prva adventna nedelja bo tokrat v znamenju glasbe Johanna Sebastijana Bacha, skladatelja, ki se je s svojimi skladbami dotaknil prav vsakega obdobja cerkvenega leta. In ne le dotaknil, v glasbo je vtkal vsa svoja čustva, globoko osebno vero in glasbeni dar, za katerega se je Bogu nenehno zahvaljeval. Vriskajte Bogu vse dežele je adventna kantata, ki jo boste slišali skupaj z nekaterimi uglasbitvami protestantskih adventnih koralov.
Antonio Tarsia je bil glasbenik italijanskega rodu, živel in deloval je v Kopru. Že kot deček je pel v koprski stolnici, pri svojih devetnajstih je postal stolni organist in v tej službi najverjetneje vztrajal vse do zadnjih let življenja. Tudi sicer je skrbel za glasbeno življenje stolnice in mesta, poučeval glasbo in komponiral; vse ohranjene skladbe so namenjene liturgični rabi – maše, psalmi, antifone ter moteti za nedeljske in praznične večernice.
Antonio Tarsia je bil glasbenik italijanskega rodu, živel in deloval je v Kopru. Že kot deček je pel v koprski stolnici, pri svojih devetnajstih je postal stolni organist in v tej službi najverjetneje vztrajal vse do zadnjih let življenja. Tudi sicer je skrbel za glasbeno življenje stolnice in mesta, poučeval glasbo in komponiral; vse ohranjene skladbe so namenjene liturgični rabi – maše, psalmi, antifone ter moteti za nedeljske in praznične večernice.
Od rojstva tega manj znanega glasbenega ustvarjalca letos mineva 430 let. Bil je protestant, zato se je moral iz Dunaja oz. njegove okolice že v mladosti izseliti v madžarski Sopron. Tam je deloval tudi kot organist, ob tem pa je skladal vokalna in instrumentalna dela pretežno sakralne vsebine, med njimi so nekatera zelo primerna za zahvalno nedeljo.
Od rojstva tega manj znanega glasbenega ustvarjalca letos mineva 430 let. Bil je protestant, zato se je moral iz Dunaja oz. njegove okolice že v mladosti izseliti v madžarski Sopron. Tam je deloval tudi kot organist, ob tem pa je skladal vokalna in instrumentalna dela pretežno sakralne vsebine, med njimi so nekatera zelo primerna za zahvalno nedeljo.