Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutrranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Tanrivermiš zapustil vijoličasto klop, ekipo začasno prevzel Karanović - razprava o lokacijah mariborskih radarjev se seli tudi na politični parket - danes je svetovni dan humanitarnosti - priprave na 30. Lűkarski praznik v polnem teku
V jutrranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Tanrivermiš zapustil vijoličasto klop, ekipo začasno prevzel Karanović - razprava o lokacijah mariborskih radarjev se seli tudi na politični parket - danes je svetovni dan humanitarnosti - priprave na 30. Lűkarski praznik v polnem teku
Alex Kama Devetak prihaja iz Gorice, je komparativist in slovenist. Piše prozo, dramska besedila in scenarije. Deluje kot koordinator dogodkov in promocije v Narodni in študijski knjižnici v Gorici in Trstu. Njegova literarna pot se je začela leta 2018, ko se je uvrstil med polfinaliste Pesniškega turnirja. Leta 2020 je zmagal na slovenskem natečaju Spirala, leto pozneje pa je kot prvi Slovenec iz Italije zmagal na festivalu mlade literature Urška, kar mu je omogočilo izdajo kratkoproznega prvenca Nedaleč. Leta 2023 je v Gorici premiero doživela njegova glasbena predstava Od Nice do Gorice, ki jo bodo avgusta letos znova uprizorili v sklopu programa Evropske prestolnice kulture. Ta hip piše nove zgodbe ter svoj prvi roman. Zgodba Stara klop pod mogočnim kostanjem doslej še ni bila objavljena. Interpret Branko Jordan, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Alex Kama Devetak prihaja iz Gorice, je komparativist in slovenist. Piše prozo, dramska besedila in scenarije. Deluje kot koordinator dogodkov in promocije v Narodni in študijski knjižnici v Gorici in Trstu. Njegova literarna pot se je začela leta 2018, ko se je uvrstil med polfinaliste Pesniškega turnirja. Leta 2020 je zmagal na slovenskem natečaju Spirala, leto pozneje pa je kot prvi Slovenec iz Italije zmagal na festivalu mlade literature Urška, kar mu je omogočilo izdajo kratkoproznega prvenca Nedaleč. Leta 2023 je v Gorici premiero doživela njegova glasbena predstava Od Nice do Gorice, ki jo bodo avgusta letos znova uprizorili v sklopu programa Evropske prestolnice kulture. Ta hip piše nove zgodbe ter svoj prvi roman. Zgodba Stara klop pod mogočnim kostanjem doslej še ni bila objavljena. Interpret Branko Jordan, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Na mariborski Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko – Feri se je začel sklop delavnic z naslovom Od raziskav umetne inteligence do klinične implementacije. Poteka v okviru projekta BosomShield, katerega cilj je združiti medicino in računalništvo pri zdravljenju raka dojke.
Na mariborski Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko – Feri se je začel sklop delavnic z naslovom Od raziskav umetne inteligence do klinične implementacije. Poteka v okviru projekta BosomShield, katerega cilj je združiti medicino in računalništvo pri zdravljenju raka dojke.
V svetovalni oddaji bo beseda o klopih, ki so letos prizadeli ne le ljudi ampak tudi živali. Sto odstotna zaščita za pse ne obstaja. Lahko pa uporabljamo različne pripravke in repelente v boju proti klopom. In če se pes vseeno okuži? Kako pomembno je hitro prepoznavanje obolelosti s strani lastnika in diagnosticiranje veterinarja. Loredana Vergan se je o vsem pogovarjala z dr.veterinarske medicine Nino Krašna iz Ambulante Vetris v Ilirski Bistrici.
V svetovalni oddaji bo beseda o klopih, ki so letos prizadeli ne le ljudi ampak tudi živali. Sto odstotna zaščita za pse ne obstaja. Lahko pa uporabljamo različne pripravke in repelente v boju proti klopom. In če se pes vseeno okuži? Kako pomembno je hitro prepoznavanje obolelosti s strani lastnika in diagnosticiranje veterinarja. Loredana Vergan se je o vsem pogovarjala z dr.veterinarske medicine Nino Krašna iz Ambulante Vetris v Ilirski Bistrici.
Tretji polčas je bil spet nogometno obarvan, razlog pa 12. prvoligaški krog in prihod Boštjana Cesarja na klop vijoličastih pod Kalvarijo. Z gosti smo preverili, kaj ta menjava pomeni za Mariborčane, njihov nogomet in širše.
Tretji polčas je bil spet nogometno obarvan, razlog pa 12. prvoligaški krog in prihod Boštjana Cesarja na klop vijoličastih pod Kalvarijo. Z gosti smo preverili, kaj ta menjava pomeni za Mariborčane, njihov nogomet in širše.
Nogometaši Maribora so v novo sezono krenili krepko pod pričakovanji. Ekspresno slovo od Evrope in blede predstave v domačem prvenstvu so odnesle Tugberka Tanrivermiša. Odločitev turškega lastnika Acuna Ilicalija za mnoge ni bila presenečenje, porajata pa se vprašanji, kdo bo sedel na vročo vijoličasto klop in kakšna je prihodnosti ponosa Maribora.
Nogometaši Maribora so v novo sezono krenili krepko pod pričakovanji. Ekspresno slovo od Evrope in blede predstave v domačem prvenstvu so odnesle Tugberka Tanrivermiša. Odločitev turškega lastnika Acuna Ilicalija za mnoge ni bila presenečenje, porajata pa se vprašanji, kdo bo sedel na vročo vijoličasto klop in kakšna je prihodnosti ponosa Maribora.
Pesmi iz predala je projekt Radia Maribor. Ob slovenskem kulturnem prazniku smo pozvali poslušalce, naj pošljejo svoje pesmi. V sodelovanju z mariborsko založbo Kulturni center Maribor smo izdali zbornik, 89 pesmi pa razdelili v deset sklopov. Ustavite čas in se prepustite (vezani) besedi. Sklop z naslovom Pismo bere Teodor Bostič.
Pesmi iz predala je projekt Radia Maribor. Ob slovenskem kulturnem prazniku smo pozvali poslušalce, naj pošljejo svoje pesmi. V sodelovanju z mariborsko založbo Kulturni center Maribor smo izdali zbornik, 89 pesmi pa razdelili v deset sklopov. Ustavite čas in se prepustite (vezani) besedi. Sklop z naslovom Pismo bere Teodor Bostič.
Pesmi iz predala je projekt Radia Maribor. Ob slovenskem kulturnem prazniku smo pozvali poslušalce, naj pošljejo svoje pesmi. V sodelovanju z mariborsko založbo Kulturni center Maribor smo izdali zbornik, 89 pesmi pa razdelili v deset sklopov. Ustavite čas in se prepustite (vezani) besedi. Sklop z naslovom Mapa bere Jasmina Bauman.
Pesmi iz predala je projekt Radia Maribor. Ob slovenskem kulturnem prazniku smo pozvali poslušalce, naj pošljejo svoje pesmi. V sodelovanju z mariborsko založbo Kulturni center Maribor smo izdali zbornik, 89 pesmi pa razdelili v deset sklopov. Ustavite čas in se prepustite (vezani) besedi. Sklop z naslovom Mapa bere Jasmina Bauman.
Pesmi iz predala je projekt Radia Maribor. Ob slovenskem kulturnem prazniku smo pozvali poslušalce, naj pošljejo svoje pesmi. V sodelovanju z mariborsko založbo Kulturni center Maribor smo izdali zbornik, 89 pesmi pa razdelili v deset sklopov. Ustavite čas in se prepustite (vezani) besedi. Sklop z naslovom Predal bere Metka Perko.
Pesmi iz predala je projekt Radia Maribor. Ob slovenskem kulturnem prazniku smo pozvali poslušalce, naj pošljejo svoje pesmi. V sodelovanju z mariborsko založbo Kulturni center Maribor smo izdali zbornik, 89 pesmi pa razdelili v deset sklopov. Ustavite čas in se prepustite (vezani) besedi. Sklop z naslovom Predal bere Metka Perko.
Pesmi iz predala je projekt Radia Maribor. Ob slovenskem kulturnem prazniku smo pozvali poslušalce, naj pošljejo svoje pesmi. V sodelovanju z mariborsko založbo Kulturni center Maribor smo izdali zbornik, 89 pesmi pa razdelili v deset sklopov. Ustavite čas in se prepustite (vezani) besedi. Sklop z naslovom Okno bere Teodor Bostič.
Pesmi iz predala je projekt Radia Maribor. Ob slovenskem kulturnem prazniku smo pozvali poslušalce, naj pošljejo svoje pesmi. V sodelovanju z mariborsko založbo Kulturni center Maribor smo izdali zbornik, 89 pesmi pa razdelili v deset sklopov. Ustavite čas in se prepustite (vezani) besedi. Sklop z naslovom Okno bere Teodor Bostič.
Pesmi iz predala je projekt Radia Maribor. Ob slovenskem kulturnem prazniku smo pozvali poslušalce, naj pošljejo svoje pesmi. V sodelovanju z mariborsko založbo Kulturni center Maribor smo izdali zbornik, 89 pesmi pa razdelili v deset sklopov. Ustavite čas in se prepustite (vezani) besedi. Sklop z naslovom Miza bere Zoran Turk.
Pesmi iz predala je projekt Radia Maribor. Ob slovenskem kulturnem prazniku smo pozvali poslušalce, naj pošljejo svoje pesmi. V sodelovanju z mariborsko založbo Kulturni center Maribor smo izdali zbornik, 89 pesmi pa razdelili v deset sklopov. Ustavite čas in se prepustite (vezani) besedi. Sklop z naslovom Miza bere Zoran Turk.
Pesmi iz predala je projekt Radia Maribor. Ob slovenskem kulturnem prazniku smo pozvali poslušalce, naj pošljejo svoje pesmi. V sodelovanju z mariborsko založbo Kulturni center Maribor smo izdali zbornik, 89 pesmi pa razdelili v deset sklopov. Ustavite čas in se prepustite (vezani) besedi. Sklop z naslovom Pohištvo bere Jasmina Bauman.
Pesmi iz predala je projekt Radia Maribor. Ob slovenskem kulturnem prazniku smo pozvali poslušalce, naj pošljejo svoje pesmi. V sodelovanju z mariborsko založbo Kulturni center Maribor smo izdali zbornik, 89 pesmi pa razdelili v deset sklopov. Ustavite čas in se prepustite (vezani) besedi. Sklop z naslovom Pohištvo bere Jasmina Bauman.
Pesmi iz predala je projekt Radia Maribor. Ob slovenskem kulturnem prazniku smo pozvali poslušalce, naj pošljejo svoje pesmi. V sodelovanju z mariborsko založbo Kulturni center Maribor smo izdali zbornik, 89 pesmi pa razdelili v deset sklopov. Ustavite čas in se prepustite (vezani) besedi. Sklop z naslovom Soba bere Metka Perko.
Pesmi iz predala je projekt Radia Maribor. Ob slovenskem kulturnem prazniku smo pozvali poslušalce, naj pošljejo svoje pesmi. V sodelovanju z mariborsko založbo Kulturni center Maribor smo izdali zbornik, 89 pesmi pa razdelili v deset sklopov. Ustavite čas in se prepustite (vezani) besedi. Sklop z naslovom Soba bere Metka Perko.
Pesmi iz predala je projekt Radia Maribor. Ob slovenskem kulturnem prazniku smo pozvali poslušalce, naj pošljejo svoje pesmi. V sodelovanju z mariborsko založbo Kulturni center Maribor smo izdali zbornik, 89 pesmi pa razdelili v deset sklopov. Ustavite čas in se prepustite (vezani) besedi. Sklop z naslovom Prag bere Teodor Bostič.
Pesmi iz predala je projekt Radia Maribor. Ob slovenskem kulturnem prazniku smo pozvali poslušalce, naj pošljejo svoje pesmi. V sodelovanju z mariborsko založbo Kulturni center Maribor smo izdali zbornik, 89 pesmi pa razdelili v deset sklopov. Ustavite čas in se prepustite (vezani) besedi. Sklop z naslovom Prag bere Teodor Bostič.
Pesmi iz predala je projekt Radia Maribor. Ob slovenskem kulturnem prazniku smo pozvali poslušalce, naj pošljejo svoje pesmi. V sodelovanju z mariborsko založbo Kulturni center Maribor smo izdali zbornik, 89 pesmi pa razdelili v deset sklopov. Ustavite čas in se prepustite (vezani) besedi. Sklop z naslovom Preproga bere Zoran Turk.
Pesmi iz predala je projekt Radia Maribor. Ob slovenskem kulturnem prazniku smo pozvali poslušalce, naj pošljejo svoje pesmi. V sodelovanju z mariborsko založbo Kulturni center Maribor smo izdali zbornik, 89 pesmi pa razdelili v deset sklopov. Ustavite čas in se prepustite (vezani) besedi. Sklop z naslovom Preproga bere Zoran Turk.
Švicarski pianist Francesco Piemontesi je s svojimi glasbenimi prijatelji 31. avgusta lani nastopil v dvorani kolegija Papio v Asconi, kraju, ki leži ob Velikem jezeru v kantonu Ticino v italijanski Švici. Koncert je sodil v sklop festivala Asconski glasbeni tedni, na sporedu pa sta bila Godalni kvintet v C-duru, D. 956 Franza Schuberta in Klavirski kvintet v f-molu, op. 34 Johannesa Brahmsa. Na "Družinskem koncertu", kot so dogodek poimenovali organizatorji, so poleg Piemontesija nastopili še violinistka Melina Mandozzi in njen brat Orfeo Mandozzi z violončelom, violončelist Mattia Zappa in njegova sestra Daria Zappa na violini ter violist Ivan Vukčević. Schubert, plodovit ustvarjalec komorne glasbe, občutljiv orkestrator in mojster samospevov, ki je to obliko iz salonske glasbe povzdignil ob bok preostalim "vélikim" glasbenim formam, je ustvarjalne vrhove v instrumentalni glasbi dosegel prav v zadnjih letih svojega sicer razmeroma kratkega življenja. Med njegova najboljša instrumentalna dela poleg zadnjih dveh simfonij, poznih kvartetov in klavirskih sonat sodi tudi Godalni kvintet v C-duru, nastal v zadnjem letu skladateljevega življenja, leta 1828. Medtem pa Brahmsov Klavirski kvintet v f-molu nekateri označujejo za “kronski dosežek skladateljeve komorne glasbe”.
Švicarski pianist Francesco Piemontesi je s svojimi glasbenimi prijatelji 31. avgusta lani nastopil v dvorani kolegija Papio v Asconi, kraju, ki leži ob Velikem jezeru v kantonu Ticino v italijanski Švici. Koncert je sodil v sklop festivala Asconski glasbeni tedni, na sporedu pa sta bila Godalni kvintet v C-duru, D. 956 Franza Schuberta in Klavirski kvintet v f-molu, op. 34 Johannesa Brahmsa. Na "Družinskem koncertu", kot so dogodek poimenovali organizatorji, so poleg Piemontesija nastopili še violinistka Melina Mandozzi in njen brat Orfeo Mandozzi z violončelom, violončelist Mattia Zappa in njegova sestra Daria Zappa na violini ter violist Ivan Vukčević. Schubert, plodovit ustvarjalec komorne glasbe, občutljiv orkestrator in mojster samospevov, ki je to obliko iz salonske glasbe povzdignil ob bok preostalim "vélikim" glasbenim formam, je ustvarjalne vrhove v instrumentalni glasbi dosegel prav v zadnjih letih svojega sicer razmeroma kratkega življenja. Med njegova najboljša instrumentalna dela poleg zadnjih dveh simfonij, poznih kvartetov in klavirskih sonat sodi tudi Godalni kvintet v C-duru, nastal v zadnjem letu skladateljevega življenja, leta 1828. Medtem pa Brahmsov Klavirski kvintet v f-molu nekateri označujejo za “kronski dosežek skladateljeve komorne glasbe”.
Obdobje druge svetovne vojne je tudi spomin na izjemno solidarnost in humanost, kot je bila partizanska bolnica Franja. Do marca prihodnje leto naj bi zaključili drugi sklop njene obnove. Vrednost del v tej fazi je, po pogodbi, ki so jo podpisali te dni, tri milijone evrov. Sledil bo še zadnji sklop obnove in če bo šlo vse po načrtih, bo Franja leta 2027 znova odprta za obiskovalce. V oddaji tudi o teh temah: - Izrael namerava kljub naraščajočim mednarodnim pritiskom okupirati celotno Gazo. - 2TDK izbral pripravljavca dokumentacije za dvotirnost drugega tira. - Projektni natečaj Doma starejših Livade Izola je zaključen.
Obdobje druge svetovne vojne je tudi spomin na izjemno solidarnost in humanost, kot je bila partizanska bolnica Franja. Do marca prihodnje leto naj bi zaključili drugi sklop njene obnove. Vrednost del v tej fazi je, po pogodbi, ki so jo podpisali te dni, tri milijone evrov. Sledil bo še zadnji sklop obnove in če bo šlo vse po načrtih, bo Franja leta 2027 znova odprta za obiskovalce. V oddaji tudi o teh temah: - Izrael namerava kljub naraščajočim mednarodnim pritiskom okupirati celotno Gazo. - 2TDK izbral pripravljavca dokumentacije za dvotirnost drugega tira. - Projektni natečaj Doma starejših Livade Izola je zaključen.
Pesmi iz predala je projekt Radia Maribor. Ob slovenskem kulturnem prazniku smo pozvali poslušalce, naj pošljejo svoje pesmi. V sodelovanju z mariborsko založbo Kulturni center Maribor smo izdali zbornik, 89 pesmi pa razdelili v deset sklopov. Ustavite čas in se prepustite (vezani) besedi. Sklop z naslovom Potovanje oblakov bere Metka Perko.
Pesmi iz predala je projekt Radia Maribor. Ob slovenskem kulturnem prazniku smo pozvali poslušalce, naj pošljejo svoje pesmi. V sodelovanju z mariborsko založbo Kulturni center Maribor smo izdali zbornik, 89 pesmi pa razdelili v deset sklopov. Ustavite čas in se prepustite (vezani) besedi. Sklop z naslovom Potovanje oblakov bere Metka Perko.
Plavajoči grad je festival, ki z leti pridobiva na pomenu in prepoznavnosti. Kot je povedal programski vodja Matija Solce, predstavlja srečanje umetnosti in umetnikov, inkubator, v katerem nastajajo nove ideje in povezovanja. Letošnja festivalska tema so Butalci Frana Milčinskega, ki izvirajo prav iz Loške doline. Poseben sklop festivala je letos posvečen Gazi in združuje devet projektov, ki jih soustvarjajo umetniki, ki trenutno živijo v Gazi, ter glasbeniki, filozofi in aktivisti z vsega sveta.
Plavajoči grad je festival, ki z leti pridobiva na pomenu in prepoznavnosti. Kot je povedal programski vodja Matija Solce, predstavlja srečanje umetnosti in umetnikov, inkubator, v katerem nastajajo nove ideje in povezovanja. Letošnja festivalska tema so Butalci Frana Milčinskega, ki izvirajo prav iz Loške doline. Poseben sklop festivala je letos posvečen Gazi in združuje devet projektov, ki jih soustvarjajo umetniki, ki trenutno živijo v Gazi, ter glasbeniki, filozofi in aktivisti z vsega sveta.
Slavni ameriški pisatelj Stephan Covey je v eni izmed svojih knjig zapisal stavek: »Nabrusi žago!« Stavek je del zgodbe o gozdnem delavcu, ki si je v potu svojega obraza prizadeval obžagati drevje z žago, ki je bila že zdavnaj čisto topa. Ko ga je nekdo opozoril, naj si žago nabrusi, je odvrnil: »Nimam časa, da bi jo nabrusil, podreti moram še toliko dreves …« Zgodbo o žagi lahko prenesemo na naše telo in našo duševnost. Telo in duševnost sta orodji, ki nam pomagata, da lahko izpeljemo svoje načrte, zato ju moramo kdaj pa kdaj tudi nabrusiti. V današnji družbi, ko se moderni človek srečuje s skrhanim telesom in dušo, govorimo o izgorevanju in praznih baterijah. Zato moramo baterije napolniti z novo energijo oziroma si opomoči. Toda ne pozabimo: žago lahko nabrusimo samo toliko časa, dokler ima zobe. Skrhani se namreč hitreje polomijo kot nabrušeni. Res pa je, da pri žagi lahko zamenjamo celoten list. Tako kot žaga lahko preneha peti, nam tudi telo in duševnost – skupek človekovih čustvenih, miselnih in voljnih značilnosti, ti dve čudoviti orodji – odklonita poslušnost in nas pri izpolnjevanju naših načrtov pustita na cedilu. Če želimo, da nam žaga dolgo služi, moramo z njo ravnati gospodarno in preudarno. Tako kot s svojim telesom in duševnostjo. Za polnjenje človeških baterij žal ne obstaja polnilnik za hitro polnjenje. Ko enkrat naša duševnost preneha zvoniti, jo bomo težko napolnili. Kako to, da je toliko izgorelih ljudi, ki še komaj premikajo svoje telo? Da o prazni duševnosti niti ne govorim. Saj so tudi naši starši delali od jutra do večera, pa vendar večina ni vedela, kaj je napad panike ali sindrom izgorelosti. Kako to? V času mojih staršev ni bilo pohlepne vsemogočne reklame, ki bi jih potegnila za seboj in jih slepila z utvaro, da morajo vsako prosto minuto do vrha napolniti s plačljivo zabavo. Kmet se je pod večer, ob koncu trdega dela usedel na klop pred domačijo in gledal na svoja žitna polja. Seveda so tudi moji starši poznali svoje stiske, trpeli pomanjkanje, vendar drugačno kot danes. Če v tem jutru, cenjene poslušalke in poslušalci, pričakujete, da vam bom na vaše domove poslala akumulatorje za polnjenje življenjskih baterij na daljinsko upravljanje, ste se zmotili. Sami boste morali zamenjati baterijo ali jo priklopiti na akumulator. Jaz vam lahko samo prenesem priporočilo znane logoterapevtke Elisabeth Lukas, ki vsakomur, kdor teče v hrčkovem kolesu, priporoča, naj takoj izstopi in se poda v tišino. V tišini boste spoznali, kako vam lahko uspe, da bi se v prihodnje hrčkovemu kolesu v velikem loku izognili ter ostali telesno in duševno pripravljeni na izzive našega časa.
Slavni ameriški pisatelj Stephan Covey je v eni izmed svojih knjig zapisal stavek: »Nabrusi žago!« Stavek je del zgodbe o gozdnem delavcu, ki si je v potu svojega obraza prizadeval obžagati drevje z žago, ki je bila že zdavnaj čisto topa. Ko ga je nekdo opozoril, naj si žago nabrusi, je odvrnil: »Nimam časa, da bi jo nabrusil, podreti moram še toliko dreves …« Zgodbo o žagi lahko prenesemo na naše telo in našo duševnost. Telo in duševnost sta orodji, ki nam pomagata, da lahko izpeljemo svoje načrte, zato ju moramo kdaj pa kdaj tudi nabrusiti. V današnji družbi, ko se moderni človek srečuje s skrhanim telesom in dušo, govorimo o izgorevanju in praznih baterijah. Zato moramo baterije napolniti z novo energijo oziroma si opomoči. Toda ne pozabimo: žago lahko nabrusimo samo toliko časa, dokler ima zobe. Skrhani se namreč hitreje polomijo kot nabrušeni. Res pa je, da pri žagi lahko zamenjamo celoten list. Tako kot žaga lahko preneha peti, nam tudi telo in duševnost – skupek človekovih čustvenih, miselnih in voljnih značilnosti, ti dve čudoviti orodji – odklonita poslušnost in nas pri izpolnjevanju naših načrtov pustita na cedilu. Če želimo, da nam žaga dolgo služi, moramo z njo ravnati gospodarno in preudarno. Tako kot s svojim telesom in duševnostjo. Za polnjenje človeških baterij žal ne obstaja polnilnik za hitro polnjenje. Ko enkrat naša duševnost preneha zvoniti, jo bomo težko napolnili. Kako to, da je toliko izgorelih ljudi, ki še komaj premikajo svoje telo? Da o prazni duševnosti niti ne govorim. Saj so tudi naši starši delali od jutra do večera, pa vendar večina ni vedela, kaj je napad panike ali sindrom izgorelosti. Kako to? V času mojih staršev ni bilo pohlepne vsemogočne reklame, ki bi jih potegnila za seboj in jih slepila z utvaro, da morajo vsako prosto minuto do vrha napolniti s plačljivo zabavo. Kmet se je pod večer, ob koncu trdega dela usedel na klop pred domačijo in gledal na svoja žitna polja. Seveda so tudi moji starši poznali svoje stiske, trpeli pomanjkanje, vendar drugačno kot danes. Če v tem jutru, cenjene poslušalke in poslušalci, pričakujete, da vam bom na vaše domove poslala akumulatorje za polnjenje življenjskih baterij na daljinsko upravljanje, ste se zmotili. Sami boste morali zamenjati baterijo ali jo priklopiti na akumulator. Jaz vam lahko samo prenesem priporočilo znane logoterapevtke Elisabeth Lukas, ki vsakomur, kdor teče v hrčkovem kolesu, priporoča, naj takoj izstopi in se poda v tišino. V tišini boste spoznali, kako vam lahko uspe, da bi se v prihodnje hrčkovemu kolesu v velikem loku izognili ter ostali telesno in duševno pripravljeni na izzive našega časa.
V rubriki Nad leta z nasmehom smo se ustavili ob eni izmed klopi, ki so nastale v našem mestu na pobudo društva Zgodba o ljudeh in klopeh. Gre za 15. takšno klop, poimenovano Trenutek, ki je ob Dravi in je simbolično posvečena izgubi naših najbližjih in delovanju slovenskega društva Hospic. Rubriko pripravlja Tatjana Senegačnik.
V rubriki Nad leta z nasmehom smo se ustavili ob eni izmed klopi, ki so nastale v našem mestu na pobudo društva Zgodba o ljudeh in klopeh. Gre za 15. takšno klop, poimenovano Trenutek, ki je ob Dravi in je simbolično posvečena izgubi naših najbližjih in delovanju slovenskega društva Hospic. Rubriko pripravlja Tatjana Senegačnik.
Podkast namenjen komentiranju in analiziranju aktualnih tem, ki so neposredno oz. posredno povezane s podravsko regijo.
Podkast namenjen komentiranju in analiziranju aktualnih tem, ki so neposredno oz. posredno povezane s podravsko regijo.
V zadnji epizodi iz serije oddaj o spletnih prevarah nas zanima, zakaj žrtev nasede. Dokler se ne zgodi tudi nam, nam je popolnoma jasno, da do spletnih prevar brez sodelovanja žrtve ne bi prihajalo. Ko smo žrtev sami, pa vidimo, da nas je do napake pripeljal cel sklop psiholoških in tehničnih faktorjev, ki so jih spletni kriminalci odlično naštudirali in brezhibno izvedli. Cirila Štuber se je o tem pogovarjala z Jasmino Mešić in Tadejem Hrenom iz SI-CERT-a.
V zadnji epizodi iz serije oddaj o spletnih prevarah nas zanima, zakaj žrtev nasede. Dokler se ne zgodi tudi nam, nam je popolnoma jasno, da do spletnih prevar brez sodelovanja žrtve ne bi prihajalo. Ko smo žrtev sami, pa vidimo, da nas je do napake pripeljal cel sklop psiholoških in tehničnih faktorjev, ki so jih spletni kriminalci odlično naštudirali in brezhibno izvedli. Cirila Štuber se je o tem pogovarjala z Jasmino Mešić in Tadejem Hrenom iz SI-CERT-a.
Slovenija spada po razširjenosti okužb, ki jih prenašajo klopi, v sam evropski in svetovni vrh. Najpogostejša je lymska borelioza, za katero pri nas letno zboli nekaj tisoč ljudi, sledita ji klopni meningoencefalitis in humana granulocitna anaplazmoza. Klopi so zelo trdožive živali. Preživijo ekstremno vročino in mraz ter kljubujejo številnim spremembam življenjskega okolja. Najbolj aktivni so od aprila do junija in od septembra do oktobra. Mnoga spoznanja o klopih in boleznih, ki jih prenašajo, so v zakladnico svetovnega znanja prispevali tudi slovenski strokovnjaki. Za oddajo Glasovi svetov smo se pogovarjali z biologom dr. Tomijem Trilarjem iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije in z infektologom akad. prof. dr. Francem Strletom s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Bernard Ruelle/ Flickr, cc
Slovenija spada po razširjenosti okužb, ki jih prenašajo klopi, v sam evropski in svetovni vrh. Najpogostejša je lymska borelioza, za katero pri nas letno zboli nekaj tisoč ljudi, sledita ji klopni meningoencefalitis in humana granulocitna anaplazmoza. Klopi so zelo trdožive živali. Preživijo ekstremno vročino in mraz ter kljubujejo številnim spremembam življenjskega okolja. Najbolj aktivni so od aprila do junija in od septembra do oktobra. Mnoga spoznanja o klopih in boleznih, ki jih prenašajo, so v zakladnico svetovnega znanja prispevali tudi slovenski strokovnjaki. Za oddajo Glasovi svetov smo se pogovarjali z biologom dr. Tomijem Trilarjem iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije in z infektologom akad. prof. dr. Francem Strletom s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Bernard Ruelle/ Flickr, cc
Program Varno na kolesu povezuje mlade kolesarje in tudi tiste, ki se varnega kolesarjenja šele učijo, da skozi celotno šolsko leto sodelujejo in tekmujejo v dveh sklopih programa, Postajam kolesar in Aktivno na kolesu. Prvi sklop je namenjen tistim, ki se pripravljajo na opravljanje kolesarskega izpita, drugi pa osnovnošolcem v vseh razredih. Mladi v obeh sklopih opravljajo različne naloge, povezane s kolesarjenjem, na koncu leta pa jih čaka razglasitev rezultatov, katera šola je osvojila nagrado v posameznem sklopu programa. V oddaji Hudo! so se nam pridružili mladi zmagovalci sklopa Aktivno na kolesu z Osnovne šole Toneta Tomšiča Knežak in njihova mentorica ter zmagovalec 31. državnega šolskega kolesarskega tekmovanja Kaj veš o prometu?
Program Varno na kolesu povezuje mlade kolesarje in tudi tiste, ki se varnega kolesarjenja šele učijo, da skozi celotno šolsko leto sodelujejo in tekmujejo v dveh sklopih programa, Postajam kolesar in Aktivno na kolesu. Prvi sklop je namenjen tistim, ki se pripravljajo na opravljanje kolesarskega izpita, drugi pa osnovnošolcem v vseh razredih. Mladi v obeh sklopih opravljajo različne naloge, povezane s kolesarjenjem, na koncu leta pa jih čaka razglasitev rezultatov, katera šola je osvojila nagrado v posameznem sklopu programa. V oddaji Hudo! so se nam pridružili mladi zmagovalci sklopa Aktivno na kolesu z Osnovne šole Toneta Tomšiča Knežak in njihova mentorica ter zmagovalec 31. državnega šolskega kolesarskega tekmovanja Kaj veš o prometu?
Alexander Gadjiev je v nedeljo, 20. julija v Baziliki Kraljice Svetogorske s klavirskim recitalom poimenovanim Klavirske ikone v svetogorski baziliki zaključil niz koncertov v sklopu uradnega programa goriške Evropske prestolnice kulture in kot ambasador GO! 2025 zaokrožil sklop delavnic in koncertov. Vseh štiristo in več sedišč v svetišču, ki se dviguje nad obema Goricama, je bilo do zadnjega zasedenih. Poroča Metka Sulič. Koncert si je Alexander Gadjiev zamislil kot poglobljeno in intimno glasbeno izkušnjo meditativnih razsežnosti. V spored je vključil slovansko glasbo. Vsak izmed obeh delov koncerta je potekal v enem intenzivnem zamahu do najvišje točke. Prvega je razvijal postopno z miniaturkami, drugega pa gradil do nove kulminacije s sonato. Zbral je 13 Chopinovih mojstrovin; introspektivne Preludije in Nokturno, sledile so živahnejše Mazurke. Prvi del je sklenil bravurozno, z bleščečo, herojsko Polonezo v As-duru. V drugem delu je kot prehod k enemu najtehtnejših del Sergeja Rahmaninova, zazvenela Schumannova Arabeska. A najbolj sijajna in dih jemajoča je bila Rahmaninova druga klavirska sonata. Zahtevna tako v tehničnem, kot tudi v emotivnem smislu, terja izjemno izvajalčevo moč – vse, kar je Alexander Gadjiev brezkompromisno dosegel. Alexander Gadjiev je domači publiki v okviru projekta EPK poklonil le najboljše in je po ponovnih stoječih ovacijah v zahvalo zaigral še tri dodatne skladbe.
Alexander Gadjiev je v nedeljo, 20. julija v Baziliki Kraljice Svetogorske s klavirskim recitalom poimenovanim Klavirske ikone v svetogorski baziliki zaključil niz koncertov v sklopu uradnega programa goriške Evropske prestolnice kulture in kot ambasador GO! 2025 zaokrožil sklop delavnic in koncertov. Vseh štiristo in več sedišč v svetišču, ki se dviguje nad obema Goricama, je bilo do zadnjega zasedenih. Poroča Metka Sulič. Koncert si je Alexander Gadjiev zamislil kot poglobljeno in intimno glasbeno izkušnjo meditativnih razsežnosti. V spored je vključil slovansko glasbo. Vsak izmed obeh delov koncerta je potekal v enem intenzivnem zamahu do najvišje točke. Prvega je razvijal postopno z miniaturkami, drugega pa gradil do nove kulminacije s sonato. Zbral je 13 Chopinovih mojstrovin; introspektivne Preludije in Nokturno, sledile so živahnejše Mazurke. Prvi del je sklenil bravurozno, z bleščečo, herojsko Polonezo v As-duru. V drugem delu je kot prehod k enemu najtehtnejših del Sergeja Rahmaninova, zazvenela Schumannova Arabeska. A najbolj sijajna in dih jemajoča je bila Rahmaninova druga klavirska sonata. Zahtevna tako v tehničnem, kot tudi v emotivnem smislu, terja izjemno izvajalčevo moč – vse, kar je Alexander Gadjiev brezkompromisno dosegel. Alexander Gadjiev je domači publiki v okviru projekta EPK poklonil le najboljše in je po ponovnih stoječih ovacijah v zahvalo zaigral še tri dodatne skladbe.
S tokratno rubriko zaokrožujemo etimološki sklop poimenovanj za vremenske pojave. Razkrili smo vijugave jezikovne korenine toče, mavrice in dežja, tokrat je na vrsti sneg. Z vami so študentje slovenistike FHŠ UP.
S tokratno rubriko zaokrožujemo etimološki sklop poimenovanj za vremenske pojave. Razkrili smo vijugave jezikovne korenine toče, mavrice in dežja, tokrat je na vrsti sneg. Z vami so študentje slovenistike FHŠ UP.
V drugem tednu ponovitve vaj iz samoumiritve s psihiatrom in psihoterapevtom, prof. dr. Borutom Škodlarjem, smo se znova lotili: - vaje iz čuječnosti - vaje mačka - vaje postopnega mišičnega sproščanja - umirjanja ob pitju čaja - ponovili pa smo tudi vajo upanja in (samo)sočutja. Vaje so opremljene s kratkimi pogovori in pojasnili o izvedbi. Ob prvi vaji pa boste slišali tudi prijazen odziv dveh poslušalcev, ki vadita z nami, gospe Nataše in gospoda Marka.
V drugem tednu ponovitve vaj iz samoumiritve s psihiatrom in psihoterapevtom, prof. dr. Borutom Škodlarjem, smo se znova lotili: - vaje iz čuječnosti - vaje mačka - vaje postopnega mišičnega sproščanja - umirjanja ob pitju čaja - ponovili pa smo tudi vajo upanja in (samo)sočutja. Vaje so opremljene s kratkimi pogovori in pojasnili o izvedbi. Ob prvi vaji pa boste slišali tudi prijazen odziv dveh poslušalcev, ki vadita z nami, gospe Nataše in gospoda Marka.
Za uspešno samoumiritev je zelo pomembno, da vaje in tehnike ponavljamo, da smo pri tem vztrajni in da se ne ustrašimo ali odnehamo, če rezultatov ne začutimo takoj. Prof. dr. Borut Škodlar z nami ponovi pet vaj in tehnik: - Umirjanje z usmerjeno pozornostjo na dihanje - Vaja "varen prostor" - Vaja ljubeče naklonjenosti - Samoumiritev s hojo - Vaja - kaj je v življenju zares pomembno? Vse vaje so tukaj spravljene na enem mestu, da si sami izberete tisto, ki vam najbolj prija in jo/ali več njih lahko čim bolj redno ponavljate. S prof. Borutom Škodarjem se je pogovarjala Mojca Delač.
Za uspešno samoumiritev je zelo pomembno, da vaje in tehnike ponavljamo, da smo pri tem vztrajni in da se ne ustrašimo ali odnehamo, če rezultatov ne začutimo takoj. Prof. dr. Borut Škodlar z nami ponovi pet vaj in tehnik: - Umirjanje z usmerjeno pozornostjo na dihanje - Vaja "varen prostor" - Vaja ljubeče naklonjenosti - Samoumiritev s hojo - Vaja - kaj je v življenju zares pomembno? Vse vaje so tukaj spravljene na enem mestu, da si sami izberete tisto, ki vam najbolj prija in jo/ali več njih lahko čim bolj redno ponavljate. S prof. Borutom Škodarjem se je pogovarjala Mojca Delač.
Center za krepitev zdravja mariborskega Zdravstvenega doma je za občane pripravil ob svetovnem tednu zdravja sklop aktivnosti, imenovan Teden zdravja. Vse aktivnosti so brezplačne, danes so se ljudje lahko udeležili delavnice o zvišanem krvnem tlaku in pohoda na Piramido.
Center za krepitev zdravja mariborskega Zdravstvenega doma je za občane pripravil ob svetovnem tednu zdravja sklop aktivnosti, imenovan Teden zdravja. Vse aktivnosti so brezplačne, danes so se ljudje lahko udeležili delavnice o zvišanem krvnem tlaku in pohoda na Piramido.
Piše Matjaž Zorec, bereta Aleksander Golja in Maja Moll. Drugo pesniško zbirko Natalije Milovanović Tuja mehkoba lahko umestimo v najprisotnejšo tradicijo naše sodobne poezije. Nekatere njene osnovne značilnosti so: subjektivizacija se iz romanticistične patetike in usodnosti umakne v pretanjeno, pomirjeno senzibilnost, ekspresivne izbruhe nadomesti jezikovna refleksivnost, neposredna aktivnost prehaja v kontemplativno reakcijo. Fatalizem ni več neposredna grožnja, temveč vedno že prežet z bolj ali manj pomirjeno vednostjo. Svet je ustvarjen z modrimi izreki, verzi prepredeni z nekričečimi metaforami, ki iz retoričnih sredstev vstopajo v prvi plan pomenjenja; pesem oživlja jezik. Recimo: “Kar je pozabljeno, je razsuto v čas / kot preostanek kuhane pšenice po pogrebu, ki so jo jedli otroci, nato mravlje in ptice.” // “Kar je vrezano, je razporejeno po spominu / kot stalna razstava pred spanjem, / na ogled, ko se stemni pred očmi.” Fenomen poezije ima v pisanju te vrste inherentno vrednost sam po sebi, takšna poza pa je, mimogrede, dostikrat precej dismisivna do drugačnih registrov. Poezija je vendarle čista. Pri čemer je treba poudariti, da Milovanovićino pesniško in literarno delo seveda ni takšno, prej nasprotno, iz njega veje temeljna odprtost. Kakorkoli že, poetika v Tuji mehkobi je v liniji z do nedavnega najbolj etabliranim delom slovenskega pesništva. Poleg same poezije k temu kažeta tudi navedka Gregorja Podlogarja, ki uvaja zbirko, in Mete Kušar pred pesmijo In svet je spet stal na svojem mestu. Takšno je torej najsplošnejše nahajanje najnovejše poezije Natalije Milanović, seveda pa ima vsako delo čisto svoje, edinstvene specifike. Če se teh zopet lotimo od daleč: najprej je tu zelo precizna konstrukcija zbirke. Najprimerneje jo je v treh variantah komada tehtnica, ki kot hrbteničin lok veže in razvezuje tri vsebinske sklope, imenovala kar avtorica sama; analizna, precizna, sintezna. Vsebinski sklopi – Sledi, Perspektive in Brazgotine – pa spet vsak s svojo barvo in nastrojenostjo bistveno prispevajo k dramaturgiji strukture. Vsak sklop se zaključi z istoimensko pesmijo. Sledi, vezane na imena v podnaslovu oziroma oklepaju, izrisujejo najbolj pereče tegobe našega časa, kot so vojne, begunci, ženske pravice, odtujenost, tujčevstvo, življenje v času negotovosti nasploh in tako naprej. Perspektive pesnijo kompleksen pojav nostalgije, ki ni le stvar preprostega spominjanja, temveč vznika iz najprisotnejšega trenutka, razpeta čez spominjanje na prihodnost. Brazgotine pa delujejo kot nekakšna sinteza prejšnjih sklopov; so intimnejše, neposrednejše in tudi nekoliko intenzivnejše, kot opomnik, kako smo ljudje brazgotine svojih življenj. Poezija skoz vso zbirko ubira še kar učinkovit postopek; dozdevno, minimalistično risanje ozadja, v katerem funkcionira subjekt, tenkočutno poudarja prav to ozadje. Nekatere pesmi so pisane kot naracija iz drobca tega ali onega življenja, momenta nekega nahajanja v brezbrežni situacijskosti. Na nekaterih mestih se, kot je iz vzpostavljenega korpusa poezije precej običajno, pojavlja prva oseba množine; poezija na teh mestih govori za vse nas, tako kot se je nekoč izražala filozofija. A najpogostejši komadi v knjigi so pesmi s konkretno subjektko, ki pred nas vstopa v vsem pisanem spektru neke človeškosti in njenih nepreštevnih usedlin, intim in temin, nenazadnje upov in strahov, umerjeno sedatiranih. Hkrati pa kot da prav zrela distanca daje tisto moč preseganja slehernih bremen, kot voda, ki zaobjame vse, česar se dotakne. Zbirka se zaključi z verzi “Jasno je, da že voda, / toda ne zunanja, / temveč ta, ki polni celice, / ki je koža, / preverjeno vpija krik, / ga prevaja v brazgotine.” Ena od unikatnejših razsežnosti zbirke je tudi soočenje izpostavljenega tipa poezije z neposredno političnostjo sodobnega sveta. To soočenje je pričakovano zelo senzibilno in bistro, ker se zaveda, da kakršnakoli aktivističnost v poeziji in literaturi nasploh hitro postane pretirana in preterana; raje pušča efektivno govoriti kuriranim izsekom iz tega ali onega življenjsko obarvanega političnega momenta. Ta govorica bi bila gotovo lahko mestoma radikalnejša; ob tem pa Natalija Milovanović najmočnejši izraz hrani za od neposredne konkretnosti in političnih bojev odmaknjena, v intimo zastekljena spoznanja. Najbolj učinkovito v naslovni pesmi zbirke Tuja mehkoba:“Vsakomur se zdijo lastni sunki najmočnejši, / vsakomur tuja mehkoba pretrda. / Svet stoji, vsakič najslabši, / vsakič najboljši doslej.”
Piše Matjaž Zorec, bereta Aleksander Golja in Maja Moll. Drugo pesniško zbirko Natalije Milovanović Tuja mehkoba lahko umestimo v najprisotnejšo tradicijo naše sodobne poezije. Nekatere njene osnovne značilnosti so: subjektivizacija se iz romanticistične patetike in usodnosti umakne v pretanjeno, pomirjeno senzibilnost, ekspresivne izbruhe nadomesti jezikovna refleksivnost, neposredna aktivnost prehaja v kontemplativno reakcijo. Fatalizem ni več neposredna grožnja, temveč vedno že prežet z bolj ali manj pomirjeno vednostjo. Svet je ustvarjen z modrimi izreki, verzi prepredeni z nekričečimi metaforami, ki iz retoričnih sredstev vstopajo v prvi plan pomenjenja; pesem oživlja jezik. Recimo: “Kar je pozabljeno, je razsuto v čas / kot preostanek kuhane pšenice po pogrebu, ki so jo jedli otroci, nato mravlje in ptice.” // “Kar je vrezano, je razporejeno po spominu / kot stalna razstava pred spanjem, / na ogled, ko se stemni pred očmi.” Fenomen poezije ima v pisanju te vrste inherentno vrednost sam po sebi, takšna poza pa je, mimogrede, dostikrat precej dismisivna do drugačnih registrov. Poezija je vendarle čista. Pri čemer je treba poudariti, da Milovanovićino pesniško in literarno delo seveda ni takšno, prej nasprotno, iz njega veje temeljna odprtost. Kakorkoli že, poetika v Tuji mehkobi je v liniji z do nedavnega najbolj etabliranim delom slovenskega pesništva. Poleg same poezije k temu kažeta tudi navedka Gregorja Podlogarja, ki uvaja zbirko, in Mete Kušar pred pesmijo In svet je spet stal na svojem mestu. Takšno je torej najsplošnejše nahajanje najnovejše poezije Natalije Milanović, seveda pa ima vsako delo čisto svoje, edinstvene specifike. Če se teh zopet lotimo od daleč: najprej je tu zelo precizna konstrukcija zbirke. Najprimerneje jo je v treh variantah komada tehtnica, ki kot hrbteničin lok veže in razvezuje tri vsebinske sklope, imenovala kar avtorica sama; analizna, precizna, sintezna. Vsebinski sklopi – Sledi, Perspektive in Brazgotine – pa spet vsak s svojo barvo in nastrojenostjo bistveno prispevajo k dramaturgiji strukture. Vsak sklop se zaključi z istoimensko pesmijo. Sledi, vezane na imena v podnaslovu oziroma oklepaju, izrisujejo najbolj pereče tegobe našega časa, kot so vojne, begunci, ženske pravice, odtujenost, tujčevstvo, življenje v času negotovosti nasploh in tako naprej. Perspektive pesnijo kompleksen pojav nostalgije, ki ni le stvar preprostega spominjanja, temveč vznika iz najprisotnejšega trenutka, razpeta čez spominjanje na prihodnost. Brazgotine pa delujejo kot nekakšna sinteza prejšnjih sklopov; so intimnejše, neposrednejše in tudi nekoliko intenzivnejše, kot opomnik, kako smo ljudje brazgotine svojih življenj. Poezija skoz vso zbirko ubira še kar učinkovit postopek; dozdevno, minimalistično risanje ozadja, v katerem funkcionira subjekt, tenkočutno poudarja prav to ozadje. Nekatere pesmi so pisane kot naracija iz drobca tega ali onega življenja, momenta nekega nahajanja v brezbrežni situacijskosti. Na nekaterih mestih se, kot je iz vzpostavljenega korpusa poezije precej običajno, pojavlja prva oseba množine; poezija na teh mestih govori za vse nas, tako kot se je nekoč izražala filozofija. A najpogostejši komadi v knjigi so pesmi s konkretno subjektko, ki pred nas vstopa v vsem pisanem spektru neke človeškosti in njenih nepreštevnih usedlin, intim in temin, nenazadnje upov in strahov, umerjeno sedatiranih. Hkrati pa kot da prav zrela distanca daje tisto moč preseganja slehernih bremen, kot voda, ki zaobjame vse, česar se dotakne. Zbirka se zaključi z verzi “Jasno je, da že voda, / toda ne zunanja, / temveč ta, ki polni celice, / ki je koža, / preverjeno vpija krik, / ga prevaja v brazgotine.” Ena od unikatnejših razsežnosti zbirke je tudi soočenje izpostavljenega tipa poezije z neposredno političnostjo sodobnega sveta. To soočenje je pričakovano zelo senzibilno in bistro, ker se zaveda, da kakršnakoli aktivističnost v poeziji in literaturi nasploh hitro postane pretirana in preterana; raje pušča efektivno govoriti kuriranim izsekom iz tega ali onega življenjsko obarvanega političnega momenta. Ta govorica bi bila gotovo lahko mestoma radikalnejša; ob tem pa Natalija Milovanović najmočnejši izraz hrani za od neposredne konkretnosti in političnih bojev odmaknjena, v intimo zastekljena spoznanja. Najbolj učinkovito v naslovni pesmi zbirke Tuja mehkoba:“Vsakomur se zdijo lastni sunki najmočnejši, / vsakomur tuja mehkoba pretrda. / Svet stoji, vsakič najslabši, / vsakič najboljši doslej.”
Kdo bo novi trener vijoličastih? V oddaji boste slišali, da sta osrednja kandidata za naslednika Camoranesija Krunoslav Jurčić in Simon Rožman. Jurčić je nekoč že vodil Maribora in bil tedaj priljubljen pri navijačih, Rožman pa si je ime zgradil v Celju, Domžalah in na Reki, kjer je klub popeljal do naslova pokalnega zmagovalca in do skupinskega dela evropske lige. Neodločen izid je bil pravičen na derbiju, pravijo gostje Jože Pepevnik, Boštjan Janežič in Aljaž Golčer, ki so se tokrat zbrali ob voditelju Luki Petriču. Celjani so spet izgubili, Mura se je utrdila na tretjem mestu, Domžale pa letos ostajajo neporažene. Podrobneje tudi o izjemni formi Monaca, ki se je s serijo zmag prerinil v napet boj za francoskega prvaka in o golu, ki to sprva ni bil, potem je spet bil, na koncu pa vendarle ni bil.
Kdo bo novi trener vijoličastih? V oddaji boste slišali, da sta osrednja kandidata za naslednika Camoranesija Krunoslav Jurčić in Simon Rožman. Jurčić je nekoč že vodil Maribora in bil tedaj priljubljen pri navijačih, Rožman pa si je ime zgradil v Celju, Domžalah in na Reki, kjer je klub popeljal do naslova pokalnega zmagovalca in do skupinskega dela evropske lige. Neodločen izid je bil pravičen na derbiju, pravijo gostje Jože Pepevnik, Boštjan Janežič in Aljaž Golčer, ki so se tokrat zbrali ob voditelju Luki Petriču. Celjani so spet izgubili, Mura se je utrdila na tretjem mestu, Domžale pa letos ostajajo neporažene. Podrobneje tudi o izjemni formi Monaca, ki se je s serijo zmag prerinil v napet boj za francoskega prvaka in o golu, ki to sprva ni bil, potem je spet bil, na koncu pa vendarle ni bil.
Osnovni sklopi uradnega programa Evropske prestolnice kulture 2025 so štirje, organizatorji so jih poimenovali Vojna in mir, Kreacija novega, Tihotapci, Zelo zeleno. Prvi sklop se ukvarja tako z zgodovinsko dediščino mejnega območja kot s konflikti sodobnega časa, eden njegovih pomembnejših sadov pa bo Evropska platforma za interpretacijo 20. stoletja oz. EPIC. Gre za participativni prostor, namenjen izmenjavi pogledov na zgodovino preteklega stoletja, ki bo svoja vrata odprl 9. maja. O tem, kaj prvi sklop še prinaša, je govoril programski vodja Evropske prestolnice kulture Stojan Pelko.
Osnovni sklopi uradnega programa Evropske prestolnice kulture 2025 so štirje, organizatorji so jih poimenovali Vojna in mir, Kreacija novega, Tihotapci, Zelo zeleno. Prvi sklop se ukvarja tako z zgodovinsko dediščino mejnega območja kot s konflikti sodobnega časa, eden njegovih pomembnejših sadov pa bo Evropska platforma za interpretacijo 20. stoletja oz. EPIC. Gre za participativni prostor, namenjen izmenjavi pogledov na zgodovino preteklega stoletja, ki bo svoja vrata odprl 9. maja. O tem, kaj prvi sklop še prinaša, je govoril programski vodja Evropske prestolnice kulture Stojan Pelko.
Kaj se zgodi, ko se vklopi rentgenski aparat? Kako deluje radiološka zaščita in kakšne so dejanske nevarnosti sevanja za naše telo? V tokratni oddaji so Radiovedni obiskali radiološki oddelek ljubljanske bolnišnice in o vplivih sevanja govorili z radiološkim inženirjem Alešem Kaučičem.
Kaj se zgodi, ko se vklopi rentgenski aparat? Kako deluje radiološka zaščita in kakšne so dejanske nevarnosti sevanja za naše telo? V tokratni oddaji so Radiovedni obiskali radiološki oddelek ljubljanske bolnišnice in o vplivih sevanja govorili z radiološkim inženirjem Alešem Kaučičem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Finančna uprava RS tudi v letu 2019 nadaljuje izvajanje nagradne igre Vklopi razum, vzemi račun, s katero želijo potrošnike spodbuditi k temu, da od prodajalcev in izvajalcev storitev zahtevajo, vzamejo in tudi preverijo račune ter na tak način pomagajo zmanjševati delo na črno.
Finančna uprava RS tudi v letu 2019 nadaljuje izvajanje nagradne igre Vklopi razum, vzemi račun, s katero želijo potrošnike spodbuditi k temu, da od prodajalcev in izvajalcev storitev zahtevajo, vzamejo in tudi preverijo račune ter na tak način pomagajo zmanjševati delo na črno.
Človek na razpotjih časa je letošnji tematski sklop iz književnosti pri slovenščini na splošni maturi. V prvi oddaji, ki jo letos posvečamo maturitetnemu eseju, smo o romanu Draga Jančarja In ljubezen tudi razmišljali z dijaki in profesoricama slovenščine na Gimnaziji Novo mesto. In ljubezen tudi je roman, ki ga je Drago Jančar izdal leta 2017, v njem govori predvsem o dogajanju v Mariboru in na Pohorju med drugo svetovno vojno in takoj po njej – v ta zgodovinski kontekst pisatelj postavi življenjske usode svojih likov, ki jih te vojne grozote trajno zaznamujejo in postavljajo tudi v moralne dileme. Ali mladi vidijo delo kot zgodovinski, vojni, ljubezenski roman, ali, kot pravi tudi Jančar sam, za roman o ljubezni? Kakšen vtis so nanje naredili glavni liki? In kakšno je po njihovem mnenju sporočilo tega obveznega letošnjega maturitetnega čtiva?
Človek na razpotjih časa je letošnji tematski sklop iz književnosti pri slovenščini na splošni maturi. V prvi oddaji, ki jo letos posvečamo maturitetnemu eseju, smo o romanu Draga Jančarja In ljubezen tudi razmišljali z dijaki in profesoricama slovenščine na Gimnaziji Novo mesto. In ljubezen tudi je roman, ki ga je Drago Jančar izdal leta 2017, v njem govori predvsem o dogajanju v Mariboru in na Pohorju med drugo svetovno vojno in takoj po njej – v ta zgodovinski kontekst pisatelj postavi življenjske usode svojih likov, ki jih te vojne grozote trajno zaznamujejo in postavljajo tudi v moralne dileme. Ali mladi vidijo delo kot zgodovinski, vojni, ljubezenski roman, ali, kot pravi tudi Jančar sam, za roman o ljubezni? Kakšen vtis so nanje naredili glavni liki? In kakšno je po njihovem mnenju sporočilo tega obveznega letošnjega maturitetnega čtiva?
Poročamo iz nemškega Chemnitza, ki letos, poleg Nove Gorice in Gorice, prav tako nosi naziv evropske prestolnice kulture, ocenjujemo lutkovno predstavo režiserke Jane Nunčič Hiša iz pločevine, ki je bila prejšnji teden premierno prikazana v Lutkovnem gledališču Ljubljana in predstavljamo sklop uradnega programa evropske prestolnice kulture GO! 2025, poimenovan Vojna in mir.
Poročamo iz nemškega Chemnitza, ki letos, poleg Nove Gorice in Gorice, prav tako nosi naziv evropske prestolnice kulture, ocenjujemo lutkovno predstavo režiserke Jane Nunčič Hiša iz pločevine, ki je bila prejšnji teden premierno prikazana v Lutkovnem gledališču Ljubljana in predstavljamo sklop uradnega programa evropske prestolnice kulture GO! 2025, poimenovan Vojna in mir.
Gianni Rijavec letos obhaja štiridesetletnico glasbenega udejstvovanja. V sklop priprav nanjo sodi tudi skladba, ki je plod sodelovanja s prekaljenim »muzičistom« Jožetom Haukom. RDEČA MORA BITI Pevec iz Trnovega pri Novi Gorici za praznične dni poklanja pesem z naslovom Rdeča roža Ne več kot enkrat na leto je Gianni Rijavec deležen posebnega tretmaja v etru RA KP. Bolj kot zaradi njegove družbene angažiranosti pod psevdonimom Beli golob, zaradi vztrajanja na sceni. Ustanovil in vodil je vokalni kvartet Big Ben, iz katerega se je kasneje razvila zabavnoglasbena skupina Big Ben. S skladbo Mladi Joža so Big Ben leta 1988 zmagali na festivalu Melodije Morja in Sonca. Od leta 1995 pa je Gianni posvečen solo karieri in le tu pa tam se komu postavi ob bok. In tako samozadostno je v novogoriškem studiu tudi posnel zvočni telegram. RDEČA ROŽA Tam gori jih nekaj še živi, na vasi je nekaj še ljudi, ki zdravo še razmišljajo s kmečko pametjo in v srcu dobro mislijo. Rdečo rožo bom utrgal, ti na prsi jo pripel, nagelj rdeči, cvet dišeči in ti pesem bom zapel ... in roženkravt in rožmarin še za spomin. Tam gori se pesmi še pojo, na vasi še fantje pojejo in dekletu še gredo v vas, pod okno pridejo, s pesmijo jo na okno zvabijo. Rdečo rožo …
Gianni Rijavec letos obhaja štiridesetletnico glasbenega udejstvovanja. V sklop priprav nanjo sodi tudi skladba, ki je plod sodelovanja s prekaljenim »muzičistom« Jožetom Haukom. RDEČA MORA BITI Pevec iz Trnovega pri Novi Gorici za praznične dni poklanja pesem z naslovom Rdeča roža Ne več kot enkrat na leto je Gianni Rijavec deležen posebnega tretmaja v etru RA KP. Bolj kot zaradi njegove družbene angažiranosti pod psevdonimom Beli golob, zaradi vztrajanja na sceni. Ustanovil in vodil je vokalni kvartet Big Ben, iz katerega se je kasneje razvila zabavnoglasbena skupina Big Ben. S skladbo Mladi Joža so Big Ben leta 1988 zmagali na festivalu Melodije Morja in Sonca. Od leta 1995 pa je Gianni posvečen solo karieri in le tu pa tam se komu postavi ob bok. In tako samozadostno je v novogoriškem studiu tudi posnel zvočni telegram. RDEČA ROŽA Tam gori jih nekaj še živi, na vasi je nekaj še ljudi, ki zdravo še razmišljajo s kmečko pametjo in v srcu dobro mislijo. Rdečo rožo bom utrgal, ti na prsi jo pripel, nagelj rdeči, cvet dišeči in ti pesem bom zapel ... in roženkravt in rožmarin še za spomin. Tam gori se pesmi še pojo, na vasi še fantje pojejo in dekletu še gredo v vas, pod okno pridejo, s pesmijo jo na okno zvabijo. Rdečo rožo …
Na Radiu Slovenija so pridobili dokument o pokojninski reformi, ki ga je pripravila vladna stran in o katerem se bodo socialni partnerji pogovarjali na današnji seji. Večina predlogov ima sedemletno prehodno obdobje - spremembe pokojninske zakonodaje bodo postopne in bi v polnosti začele veljati šele leta 2034. Gre za tako imenovani prvi vsebinski sklop V oddaji tudi o tem: - Anonimno pismo koprskemu zdravstvenemu domu očita nekatere domnevno sporne prakse - Izolska občina bo tudi letos subvencionirala obnovo fasad in streh v starem mestu - V Sežani bo prvi študijski program o oblikovanju materialov in digitalizaciji oblikovalskih procesov
Na Radiu Slovenija so pridobili dokument o pokojninski reformi, ki ga je pripravila vladna stran in o katerem se bodo socialni partnerji pogovarjali na današnji seji. Večina predlogov ima sedemletno prehodno obdobje - spremembe pokojninske zakonodaje bodo postopne in bi v polnosti začele veljati šele leta 2034. Gre za tako imenovani prvi vsebinski sklop V oddaji tudi o tem: - Anonimno pismo koprskemu zdravstvenemu domu očita nekatere domnevno sporne prakse - Izolska občina bo tudi letos subvencionirala obnovo fasad in streh v starem mestu - V Sežani bo prvi študijski program o oblikovanju materialov in digitalizaciji oblikovalskih procesov
Športno-pogovorna oddaja, ki vsak teden pred mikrofon Vala 202 pripelje naše najboljše športnice in športnike.
Športno-pogovorna oddaja, ki vsak teden pred mikrofon Vala 202 pripelje naše najboljše športnice in športnike.
Vstopili smo v mesec maj, mesec ljubezni, kot pravijo, mesec zaljubljenosti … In o zaljubljenosti od nekdaj govorimo tako malo v oklepajih, z omalovažujočim prizvokom, kot o nekakšni otroški, šolski bolezni, kot so norice ali ošpice, kot o nečem prehodnem, nečem, kar nujno mine, kot o nečem, kar je le del odraščanja, začetni del nekega odnosa, kot o nečem, kar še ni ljubezen in ki le utrjuje in pripravlja pot za tisto pravo ljubezen … Pa je to res tako? Zakaj potem mi, odrasli, zreli ljudje, ki smo že krepko zakoračili po utrjeni in pravi poti ljubezni, hrepenimo po zaljubljenosti in skušamo svoj odnos vedno znova pomlajevati in ga osveževati z zaljubljenostjo? Je mar kje kdo, ki bi si želel še enkrat prebolevati norice? Ali ošpice? Gre res le za hrepenenje po mladosti? Ali pa hrepenimo po obdobju, ko smo premogli toliko ljubezni, da smo bili slepi za vse drugo razen za ljubljeno osebo? Ko smo bili sposobni spregledati, pozabiti in odpustiti vse, in ko smo verjeli, da je tudi nam vse spregledano, pozabljeno in odpuščeno! Saj vendar ljubimo! Ko smo živeli in dihali le eno: ljubljeno osebo in ime. In smo v tej svoji zaljubljeni ljubezni vedno in povsod, hote in nehote zapisovali: ljubim, ljubim, ljubim … Na šolsko klop, na sosedov plot, na steno gasilskega doma, na debla dreves … Srček pri srčku in: ljubim, ljubim, ljubim … O, te pomladne norosti, zaljubljenosti v slehernega … v Boga, v Marijo, v bližnjega, v oddaljenega, skratka: v stvarstvo, ti želim v tem mesecu, mesecu ljubezni.
Vstopili smo v mesec maj, mesec ljubezni, kot pravijo, mesec zaljubljenosti … In o zaljubljenosti od nekdaj govorimo tako malo v oklepajih, z omalovažujočim prizvokom, kot o nekakšni otroški, šolski bolezni, kot so norice ali ošpice, kot o nečem prehodnem, nečem, kar nujno mine, kot o nečem, kar je le del odraščanja, začetni del nekega odnosa, kot o nečem, kar še ni ljubezen in ki le utrjuje in pripravlja pot za tisto pravo ljubezen … Pa je to res tako? Zakaj potem mi, odrasli, zreli ljudje, ki smo že krepko zakoračili po utrjeni in pravi poti ljubezni, hrepenimo po zaljubljenosti in skušamo svoj odnos vedno znova pomlajevati in ga osveževati z zaljubljenostjo? Je mar kje kdo, ki bi si želel še enkrat prebolevati norice? Ali ošpice? Gre res le za hrepenenje po mladosti? Ali pa hrepenimo po obdobju, ko smo premogli toliko ljubezni, da smo bili slepi za vse drugo razen za ljubljeno osebo? Ko smo bili sposobni spregledati, pozabiti in odpustiti vse, in ko smo verjeli, da je tudi nam vse spregledano, pozabljeno in odpuščeno! Saj vendar ljubimo! Ko smo živeli in dihali le eno: ljubljeno osebo in ime. In smo v tej svoji zaljubljeni ljubezni vedno in povsod, hote in nehote zapisovali: ljubim, ljubim, ljubim … Na šolsko klop, na sosedov plot, na steno gasilskega doma, na debla dreves … Srček pri srčku in: ljubim, ljubim, ljubim … O, te pomladne norosti, zaljubljenosti v slehernega … v Boga, v Marijo, v bližnjega, v oddaljenega, skratka: v stvarstvo, ti želim v tem mesecu, mesecu ljubezni.
Tirana in Bruselj sta včeraj odprla prvi sklop poglavij v okviru pogajanj o vstopu Albanije v EU, s čimer se začenjajo vsebinski pogovori med stranema.
Tirana in Bruselj sta včeraj odprla prvi sklop poglavij v okviru pogajanj o vstopu Albanije v EU, s čimer se začenjajo vsebinski pogovori med stranema.
Program Evropske prestolnice kulture je dramaturško povezan v štiri velike sklope in tokrat predstavljamo tretjega, ki so ga poimenovali Tihotapci. Ta med drugim vključuje osrednji plesni dogodek Brezmejno telo, ki bo potekal v solkanskem kamnolomu, pa Festival kompleksnosti, na katerem bodo gostili tudi Slavoja Žižka, Didiera Eribona in Miljenka Jergovića. Projekt Nestalno pribežališče Zavoda Senzorium bo gledalca, predvsem tistega, ki ni doživel vojne, postavil v kožo imigrantov, ki so izgubili svoj dom in bili prisiljeni podati se na nevarno pot v Evropo. O tem, kako je meja med Goricama zaznamovala tretji sklop, je spregovoril programski vodja Evropske prestolnice kulture, Stojan Pelko.
Program Evropske prestolnice kulture je dramaturško povezan v štiri velike sklope in tokrat predstavljamo tretjega, ki so ga poimenovali Tihotapci. Ta med drugim vključuje osrednji plesni dogodek Brezmejno telo, ki bo potekal v solkanskem kamnolomu, pa Festival kompleksnosti, na katerem bodo gostili tudi Slavoja Žižka, Didiera Eribona in Miljenka Jergovića. Projekt Nestalno pribežališče Zavoda Senzorium bo gledalca, predvsem tistega, ki ni doživel vojne, postavil v kožo imigrantov, ki so izgubili svoj dom in bili prisiljeni podati se na nevarno pot v Evropo. O tem, kako je meja med Goricama zaznamovala tretji sklop, je spregovoril programski vodja Evropske prestolnice kulture, Stojan Pelko.
V Berlinu se je v soboto s podelitvijo nagrad zaključil 75. filmski festival Berlinale, zlatega medveda za najboljši film je prejel norveški film o raziskovanju ljubezni ter poželenja, Dreams (Sex Love) Daga Johana Haugeruda. V dvorani Deutsche Oper v Berlinu se je odvila svetovna premiera baleta Sen kresne noči, ki ga je na oder postavila ekipa slovenskih ustvarjalcev. Gre za novo baletno produkcijo, nastalo po motivih Shakespearjeve komedije, koreografa Edwarda Cluga in skladatelja Milka Lazarja. Sklop radijsko-gledaliških literarnih večerov Ars teatralis se nocoj nadaljuje z večerom, posvečenim mladim primorskim literatom. Dogodek bo v neposrednem prenosu mogoče spremljati tudi na programu Ars in Radiu Trst A. Danes 19. uri na programu Ars začenjamo s predvajanjem romana In ljubezen tudi Draga Jančarja. V Slovenj Gradcu pa bo v knjižnici Ksaverja Meška Slovenj Gradec ob 18. uri odprtje razstave z naslovom Vrnitev, ki bo vsebovala tudi zgodnja dela Jožeta Tisnikarja. Vabljeni k poslušanju!
V Berlinu se je v soboto s podelitvijo nagrad zaključil 75. filmski festival Berlinale, zlatega medveda za najboljši film je prejel norveški film o raziskovanju ljubezni ter poželenja, Dreams (Sex Love) Daga Johana Haugeruda. V dvorani Deutsche Oper v Berlinu se je odvila svetovna premiera baleta Sen kresne noči, ki ga je na oder postavila ekipa slovenskih ustvarjalcev. Gre za novo baletno produkcijo, nastalo po motivih Shakespearjeve komedije, koreografa Edwarda Cluga in skladatelja Milka Lazarja. Sklop radijsko-gledaliških literarnih večerov Ars teatralis se nocoj nadaljuje z večerom, posvečenim mladim primorskim literatom. Dogodek bo v neposrednem prenosu mogoče spremljati tudi na programu Ars in Radiu Trst A. Danes 19. uri na programu Ars začenjamo s predvajanjem romana In ljubezen tudi Draga Jančarja. V Slovenj Gradcu pa bo v knjižnici Ksaverja Meška Slovenj Gradec ob 18. uri odprtje razstave z naslovom Vrnitev, ki bo vsebovala tudi zgodnja dela Jožeta Tisnikarja. Vabljeni k poslušanju!
Še 5 dni in december bo tu! Mesec, v katerem verjetno marsikdo večkrat kot ponavadi vklopi pečico in pripravi kakšno pecivo, piškote ali kaj podobnega, kar zahteva uporabo jajc. Pa ste kdaj razmišljali, kako jajce nastane? Kje nastane rumenjak, kje beljak in kako se razvije apnenčasta lupina? Raziščemo s pomočjo Lilijane Bizjak Mali, docentke na Katedri za zoologijo Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Še 5 dni in december bo tu! Mesec, v katerem verjetno marsikdo večkrat kot ponavadi vklopi pečico in pripravi kakšno pecivo, piškote ali kaj podobnega, kar zahteva uporabo jajc. Pa ste kdaj razmišljali, kako jajce nastane? Kje nastane rumenjak, kje beljak in kako se razvije apnenčasta lupina? Raziščemo s pomočjo Lilijane Bizjak Mali, docentke na Katedri za zoologijo Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Dopoldne so predstavili prvi sklop študijskega tekmovalnega programa ter organizirali predavanje dr. Mihe Trampuža in okroglo mizo na temo pravic soavtorjev avdiovizualnih del. Ob 100. obletnici rojstva so se posvetili tudi režiserju Igorju Pretnarju, ki se je uveljavil po drugi svetovni vojni, izobraževal pa se je med drugim na Vsesovjetski šoli za kinematografijo v Moskvi. O tem in predvsem o četrtkovih projekcijah iz tekmovalne bere.
Dopoldne so predstavili prvi sklop študijskega tekmovalnega programa ter organizirali predavanje dr. Mihe Trampuža in okroglo mizo na temo pravic soavtorjev avdiovizualnih del. Ob 100. obletnici rojstva so se posvetili tudi režiserju Igorju Pretnarju, ki se je uveljavil po drugi svetovni vojni, izobraževal pa se je med drugim na Vsesovjetski šoli za kinematografijo v Moskvi. O tem in predvsem o četrtkovih projekcijah iz tekmovalne bere.
Razstava protestne fotografije Naša last Slovenska protestna fotografija 2020 – 2022 v ospredje postavlja vlogo in pomen fotografije pri beleženju družbenih dogodkov in vrednotenju naše skupne dediščine v obdobju, zaznamovanem s pandemijo in z demonstracijami po vsej Sloveniji. Izpostavljenih je 250 fotografij 38 fotografov in fotografinj. Poseben sklop predstavljajo fotografije, na katerih so ujete strategije, s katerimi je oblast nadzorovala ljudi.
Razstava protestne fotografije Naša last Slovenska protestna fotografija 2020 – 2022 v ospredje postavlja vlogo in pomen fotografije pri beleženju družbenih dogodkov in vrednotenju naše skupne dediščine v obdobju, zaznamovanem s pandemijo in z demonstracijami po vsej Sloveniji. Izpostavljenih je 250 fotografij 38 fotografov in fotografinj. Poseben sklop predstavljajo fotografije, na katerih so ujete strategije, s katerimi je oblast nadzorovala ljudi.
Vipavski Križ. Zagotovo ste ga že opazili, ko ste se peljali po slikoviti Vipavski dolini. Saj s svojo zanimivo podobo strnjenega naselja na hribu pritegne pozornost. Prav zato, da ne bi okrnili tega pogleda, so na vipavski hitri cesti zgradili tudi pokriti vkop. Na tem vkopu pa je skrbnik hitre ceste DARS začel graditi sončno elektrarno, ki pa naj bi, po mnenju domačinov, močno kvarila pogled na naselji Cesta in Vipavski Križ. Kako se bo zadeva razrešila in ali bo podoba majhnega, z obzidjem obdanega mesta, ki je eden najlepših zgodovinskih kulturnih spomenikov v Sloveniji, ostala neokrnjena, bo pokazal čas. Nekoč je bil čas Vipavskemu Križu naklonjen, saj so mu podelili mestne pravice prav na današnji dan, torej 19. januarja, leta 1532. Kako se je to zgodilo in zakaj, bomo odkrivali v oddaji Sledi časa, njen avtor je Milan Trobič.
Vipavski Križ. Zagotovo ste ga že opazili, ko ste se peljali po slikoviti Vipavski dolini. Saj s svojo zanimivo podobo strnjenega naselja na hribu pritegne pozornost. Prav zato, da ne bi okrnili tega pogleda, so na vipavski hitri cesti zgradili tudi pokriti vkop. Na tem vkopu pa je skrbnik hitre ceste DARS začel graditi sončno elektrarno, ki pa naj bi, po mnenju domačinov, močno kvarila pogled na naselji Cesta in Vipavski Križ. Kako se bo zadeva razrešila in ali bo podoba majhnega, z obzidjem obdanega mesta, ki je eden najlepših zgodovinskih kulturnih spomenikov v Sloveniji, ostala neokrnjena, bo pokazal čas. Nekoč je bil čas Vipavskemu Križu naklonjen, saj so mu podelili mestne pravice prav na današnji dan, torej 19. januarja, leta 1532. Kako se je to zgodilo in zakaj, bomo odkrivali v oddaji Sledi časa, njen avtor je Milan Trobič.