Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutrranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Tanrivermiš zapustil vijoličasto klop, ekipo začasno prevzel Karanović - razprava o lokacijah mariborskih radarjev se seli tudi na politični parket - danes je svetovni dan humanitarnosti - priprave na 30. Lűkarski praznik v polnem teku
V jutrranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Tanrivermiš zapustil vijoličasto klop, ekipo začasno prevzel Karanović - razprava o lokacijah mariborskih radarjev se seli tudi na politični parket - danes je svetovni dan humanitarnosti - priprave na 30. Lűkarski praznik v polnem teku
V tokratni AriZONI Armando Šturman pričenja sklop z naslovom Živi kipi. Prvi gost teh občasnih studijskih gostovanj bo Boris Bradač. Vabljeni k poslušanju RA KP ob 21h …
V tokratni AriZONI Armando Šturman pričenja sklop z naslovom Živi kipi. Prvi gost teh občasnih studijskih gostovanj bo Boris Bradač. Vabljeni k poslušanju RA KP ob 21h …
Pred nami je božično-novoletni čas in temu primerno bomo v tej in naslednjih dveh oddajah predvajali nov sklop oddaj, v katerem bomo predstavili vsega dva meseca stare koncertne posnetke našega Policijskega orkestra, ki je 10. oktobra v Marinovi dvorani Glasbene šole Fran Korun Koželjski v Velenju izvedel poseben projekt v počastitev tridesete obletnice smrti mojstra Bojana Adamiča. Dirigiral je Nejc Bečan, v prvi iz niza treh oddaj pa boste slišali naslednje Adamičeve skladbe: Tri študentke, Prelepa si, Ljubljana in Galop.
Pred nami je božično-novoletni čas in temu primerno bomo v tej in naslednjih dveh oddajah predvajali nov sklop oddaj, v katerem bomo predstavili vsega dva meseca stare koncertne posnetke našega Policijskega orkestra, ki je 10. oktobra v Marinovi dvorani Glasbene šole Fran Korun Koželjski v Velenju izvedel poseben projekt v počastitev tridesete obletnice smrti mojstra Bojana Adamiča. Dirigiral je Nejc Bečan, v prvi iz niza treh oddaj pa boste slišali naslednje Adamičeve skladbe: Tri študentke, Prelepa si, Ljubljana in Galop.
Alex Kama Devetak prihaja iz Gorice, je komparativist in slovenist. Piše prozo, dramska besedila in scenarije. Deluje kot koordinator dogodkov in promocije v Narodni in študijski knjižnici v Gorici in Trstu. Njegova literarna pot se je začela leta 2018, ko se je uvrstil med polfinaliste Pesniškega turnirja. Leta 2020 je zmagal na slovenskem natečaju Spirala, leto pozneje pa je kot prvi Slovenec iz Italije zmagal na festivalu mlade literature Urška, kar mu je omogočilo izdajo kratkoproznega prvenca Nedaleč. Leta 2023 je v Gorici premiero doživela njegova glasbena predstava Od Nice do Gorice, ki jo bodo avgusta letos znova uprizorili v sklopu programa Evropske prestolnice kulture. Ta hip piše nove zgodbe ter svoj prvi roman. Zgodba Stara klop pod mogočnim kostanjem doslej še ni bila objavljena. Interpret Branko Jordan, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Alex Kama Devetak prihaja iz Gorice, je komparativist in slovenist. Piše prozo, dramska besedila in scenarije. Deluje kot koordinator dogodkov in promocije v Narodni in študijski knjižnici v Gorici in Trstu. Njegova literarna pot se je začela leta 2018, ko se je uvrstil med polfinaliste Pesniškega turnirja. Leta 2020 je zmagal na slovenskem natečaju Spirala, leto pozneje pa je kot prvi Slovenec iz Italije zmagal na festivalu mlade literature Urška, kar mu je omogočilo izdajo kratkoproznega prvenca Nedaleč. Leta 2023 je v Gorici premiero doživela njegova glasbena predstava Od Nice do Gorice, ki jo bodo avgusta letos znova uprizorili v sklopu programa Evropske prestolnice kulture. Ta hip piše nove zgodbe ter svoj prvi roman. Zgodba Stara klop pod mogočnim kostanjem doslej še ni bila objavljena. Interpret Branko Jordan, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
V svetovalni oddaji bo beseda o klopih, ki so letos prizadeli ne le ljudi ampak tudi živali. Sto odstotna zaščita za pse ne obstaja. Lahko pa uporabljamo različne pripravke in repelente v boju proti klopom. In če se pes vseeno okuži? Kako pomembno je hitro prepoznavanje obolelosti s strani lastnika in diagnosticiranje veterinarja. Loredana Vergan se je o vsem pogovarjala z dr.veterinarske medicine Nino Krašna iz Ambulante Vetris v Ilirski Bistrici.
V svetovalni oddaji bo beseda o klopih, ki so letos prizadeli ne le ljudi ampak tudi živali. Sto odstotna zaščita za pse ne obstaja. Lahko pa uporabljamo različne pripravke in repelente v boju proti klopom. In če se pes vseeno okuži? Kako pomembno je hitro prepoznavanje obolelosti s strani lastnika in diagnosticiranje veterinarja. Loredana Vergan se je o vsem pogovarjala z dr.veterinarske medicine Nino Krašna iz Ambulante Vetris v Ilirski Bistrici.
Tretji polčas je bil spet nogometno obarvan, razlog pa 12. prvoligaški krog in prihod Boštjana Cesarja na klop vijoličastih pod Kalvarijo. Z gosti smo preverili, kaj ta menjava pomeni za Mariborčane, njihov nogomet in širše.
Tretji polčas je bil spet nogometno obarvan, razlog pa 12. prvoligaški krog in prihod Boštjana Cesarja na klop vijoličastih pod Kalvarijo. Z gosti smo preverili, kaj ta menjava pomeni za Mariborčane, njihov nogomet in širše.
Enemu najbolj priljubljenih glasbenih projektov Evroradia – Evroradijskemu božičnemu glasbenemu dnevu, ki bo letos v nedeljo, 14. 12., se tokrat po več letih ponovno pridružuje Program Ars Radia Slovenija. Iz obsežne ponudbe, ki jo je tokrat izbral direktor zbora BBC Singers Jonathan Manners in šteje 14 zaokroženih tematskih koncertov, boste na Arsu lahko slišali osem najzanimivejših. Med njimi je seveta tudi slovenski koncert z naslovom Ubi caritas et amor/Kjer je resnična ljubezen, ki so ga v petek, 12. 12., v Uršulinski cerkvi Svete trojice v Ljubljani izvedli člani Mešanega pevskega zbora Glasbene matice Ljubljana pod umetniškim vodstvom Sebastjana Vrhovnika in ansambel za zgodnjo glasbo Audite!, ki ga vodi Janez Jocif. Evroradijski božični glasbeni dan na Arsu ob 11.10 začenja koncert Danskega nacionalnega vokalnega ansambla pod vodstvom Marcusa Creeda, ki bo v garnizijski cerkvi v Københavnu predstavil slogovno raznovrsten splet pesmi za božični čas nemških in danskih skladateljev. Opoldne se bomo odpravili na Dunaj na koncert italijanske baročne glasbe s skupino Gabetta Consort, pet minut čez eno v London, kjer bodo zvenele adventne O antifone v uglasbitvah raznorodnih skladateljic, tudi Slovenke Tadeje Vulc, ob 14. uri pa bo prvi sklop koncertov zaokrožil ženski del slovitega Komornega zbora RIAS, ki bo v Berlinu izvedel glasbo Benjamina Brittna Francisa Poulenca. Pred slovenskim prispevkom ob 17. uri bodo uro prej v cerkvi Kallio v Helsinkih zveneli finski tradicijski in božični napevi v sodobnejših zvočnih preoblekah ansambla Gamut!, v katerem sodelujejo mednarodno prepoznavni finski ljudski glasbeniki "pelimanni". Ob pol sedmih bomo predvajali posnetek koncerta iz Kijeva, kjer je zazvenel Božični oratorij Camilla Saint-Saënsa, letošnje božično glasbeno popotovanje na Arsu pa bo pozno zvečer sklenil koncert pirenejskih renesančnih, pretežno vokalnih del, ki jih bo v Madridu predstavil ansambel Cantoría!.
Enemu najbolj priljubljenih glasbenih projektov Evroradia – Evroradijskemu božičnemu glasbenemu dnevu, ki bo letos v nedeljo, 14. 12., se tokrat po več letih ponovno pridružuje Program Ars Radia Slovenija. Iz obsežne ponudbe, ki jo je tokrat izbral direktor zbora BBC Singers Jonathan Manners in šteje 14 zaokroženih tematskih koncertov, boste na Arsu lahko slišali osem najzanimivejših. Med njimi je seveta tudi slovenski koncert z naslovom Ubi caritas et amor/Kjer je resnična ljubezen, ki so ga v petek, 12. 12., v Uršulinski cerkvi Svete trojice v Ljubljani izvedli člani Mešanega pevskega zbora Glasbene matice Ljubljana pod umetniškim vodstvom Sebastjana Vrhovnika in ansambel za zgodnjo glasbo Audite!, ki ga vodi Janez Jocif. Evroradijski božični glasbeni dan na Arsu ob 11.10 začenja koncert Danskega nacionalnega vokalnega ansambla pod vodstvom Marcusa Creeda, ki bo v garnizijski cerkvi v Københavnu predstavil slogovno raznovrsten splet pesmi za božični čas nemških in danskih skladateljev. Opoldne se bomo odpravili na Dunaj na koncert italijanske baročne glasbe s skupino Gabetta Consort, pet minut čez eno v London, kjer bodo zvenele adventne O antifone v uglasbitvah raznorodnih skladateljic, tudi Slovenke Tadeje Vulc, ob 14. uri pa bo prvi sklop koncertov zaokrožil ženski del slovitega Komornega zbora RIAS, ki bo v Berlinu izvedel glasbo Benjamina Brittna Francisa Poulenca. Pred slovenskim prispevkom ob 17. uri bodo uro prej v cerkvi Kallio v Helsinkih zveneli finski tradicijski in božični napevi v sodobnejših zvočnih preoblekah ansambla Gamut!, v katerem sodelujejo mednarodno prepoznavni finski ljudski glasbeniki "pelimanni". Ob pol sedmih bomo predvajali posnetek koncerta iz Kijeva, kjer je zazvenel Božični oratorij Camilla Saint-Saënsa, letošnje božično glasbeno popotovanje na Arsu pa bo pozno zvečer sklenil koncert pirenejskih renesančnih, pretežno vokalnih del, ki jih bo v Madridu predstavil ansambel Cantoría!.
Pesmi iz predala je projekt Radia Maribor. Ob slovenskem kulturnem prazniku smo pozvali poslušalce, naj pošljejo svoje pesmi. V sodelovanju z mariborsko založbo Kulturni center Maribor smo izdali zbornik, 89 pesmi pa razdelili v deset sklopov. Ustavite čas in se prepustite (vezani) besedi. Sklop z naslovom Pismo bere Teodor Bostič.
Pesmi iz predala je projekt Radia Maribor. Ob slovenskem kulturnem prazniku smo pozvali poslušalce, naj pošljejo svoje pesmi. V sodelovanju z mariborsko založbo Kulturni center Maribor smo izdali zbornik, 89 pesmi pa razdelili v deset sklopov. Ustavite čas in se prepustite (vezani) besedi. Sklop z naslovom Pismo bere Teodor Bostič.
Pesmi iz predala je projekt Radia Maribor. Ob slovenskem kulturnem prazniku smo pozvali poslušalce, naj pošljejo svoje pesmi. V sodelovanju z mariborsko založbo Kulturni center Maribor smo izdali zbornik, 89 pesmi pa razdelili v deset sklopov. Ustavite čas in se prepustite (vezani) besedi. Sklop z naslovom Mapa bere Jasmina Bauman.
Pesmi iz predala je projekt Radia Maribor. Ob slovenskem kulturnem prazniku smo pozvali poslušalce, naj pošljejo svoje pesmi. V sodelovanju z mariborsko založbo Kulturni center Maribor smo izdali zbornik, 89 pesmi pa razdelili v deset sklopov. Ustavite čas in se prepustite (vezani) besedi. Sklop z naslovom Mapa bere Jasmina Bauman.
Pesmi iz predala je projekt Radia Maribor. Ob slovenskem kulturnem prazniku smo pozvali poslušalce, naj pošljejo svoje pesmi. V sodelovanju z mariborsko založbo Kulturni center Maribor smo izdali zbornik, 89 pesmi pa razdelili v deset sklopov. Ustavite čas in se prepustite (vezani) besedi. Sklop z naslovom Predal bere Metka Perko.
Pesmi iz predala je projekt Radia Maribor. Ob slovenskem kulturnem prazniku smo pozvali poslušalce, naj pošljejo svoje pesmi. V sodelovanju z mariborsko založbo Kulturni center Maribor smo izdali zbornik, 89 pesmi pa razdelili v deset sklopov. Ustavite čas in se prepustite (vezani) besedi. Sklop z naslovom Predal bere Metka Perko.
Pesmi iz predala je projekt Radia Maribor. Ob slovenskem kulturnem prazniku smo pozvali poslušalce, naj pošljejo svoje pesmi. V sodelovanju z mariborsko založbo Kulturni center Maribor smo izdali zbornik, 89 pesmi pa razdelili v deset sklopov. Ustavite čas in se prepustite (vezani) besedi. Sklop z naslovom Okno bere Teodor Bostič.
Pesmi iz predala je projekt Radia Maribor. Ob slovenskem kulturnem prazniku smo pozvali poslušalce, naj pošljejo svoje pesmi. V sodelovanju z mariborsko založbo Kulturni center Maribor smo izdali zbornik, 89 pesmi pa razdelili v deset sklopov. Ustavite čas in se prepustite (vezani) besedi. Sklop z naslovom Okno bere Teodor Bostič.
Pesmi iz predala je projekt Radia Maribor. Ob slovenskem kulturnem prazniku smo pozvali poslušalce, naj pošljejo svoje pesmi. V sodelovanju z mariborsko založbo Kulturni center Maribor smo izdali zbornik, 89 pesmi pa razdelili v deset sklopov. Ustavite čas in se prepustite (vezani) besedi. Sklop z naslovom Miza bere Zoran Turk.
Pesmi iz predala je projekt Radia Maribor. Ob slovenskem kulturnem prazniku smo pozvali poslušalce, naj pošljejo svoje pesmi. V sodelovanju z mariborsko založbo Kulturni center Maribor smo izdali zbornik, 89 pesmi pa razdelili v deset sklopov. Ustavite čas in se prepustite (vezani) besedi. Sklop z naslovom Miza bere Zoran Turk.
Pesmi iz predala je projekt Radia Maribor. Ob slovenskem kulturnem prazniku smo pozvali poslušalce, naj pošljejo svoje pesmi. V sodelovanju z mariborsko založbo Kulturni center Maribor smo izdali zbornik, 89 pesmi pa razdelili v deset sklopov. Ustavite čas in se prepustite (vezani) besedi. Sklop z naslovom Pohištvo bere Jasmina Bauman.
Pesmi iz predala je projekt Radia Maribor. Ob slovenskem kulturnem prazniku smo pozvali poslušalce, naj pošljejo svoje pesmi. V sodelovanju z mariborsko založbo Kulturni center Maribor smo izdali zbornik, 89 pesmi pa razdelili v deset sklopov. Ustavite čas in se prepustite (vezani) besedi. Sklop z naslovom Pohištvo bere Jasmina Bauman.
Pesmi iz predala je projekt Radia Maribor. Ob slovenskem kulturnem prazniku smo pozvali poslušalce, naj pošljejo svoje pesmi. V sodelovanju z mariborsko založbo Kulturni center Maribor smo izdali zbornik, 89 pesmi pa razdelili v deset sklopov. Ustavite čas in se prepustite (vezani) besedi. Sklop z naslovom Soba bere Metka Perko.
Pesmi iz predala je projekt Radia Maribor. Ob slovenskem kulturnem prazniku smo pozvali poslušalce, naj pošljejo svoje pesmi. V sodelovanju z mariborsko založbo Kulturni center Maribor smo izdali zbornik, 89 pesmi pa razdelili v deset sklopov. Ustavite čas in se prepustite (vezani) besedi. Sklop z naslovom Soba bere Metka Perko.
Pesmi iz predala je projekt Radia Maribor. Ob slovenskem kulturnem prazniku smo pozvali poslušalce, naj pošljejo svoje pesmi. V sodelovanju z mariborsko založbo Kulturni center Maribor smo izdali zbornik, 89 pesmi pa razdelili v deset sklopov. Ustavite čas in se prepustite (vezani) besedi. Sklop z naslovom Prag bere Teodor Bostič.
Pesmi iz predala je projekt Radia Maribor. Ob slovenskem kulturnem prazniku smo pozvali poslušalce, naj pošljejo svoje pesmi. V sodelovanju z mariborsko založbo Kulturni center Maribor smo izdali zbornik, 89 pesmi pa razdelili v deset sklopov. Ustavite čas in se prepustite (vezani) besedi. Sklop z naslovom Prag bere Teodor Bostič.
Pesmi iz predala je projekt Radia Maribor. Ob slovenskem kulturnem prazniku smo pozvali poslušalce, naj pošljejo svoje pesmi. V sodelovanju z mariborsko založbo Kulturni center Maribor smo izdali zbornik, 89 pesmi pa razdelili v deset sklopov. Ustavite čas in se prepustite (vezani) besedi. Sklop z naslovom Preproga bere Zoran Turk.
Pesmi iz predala je projekt Radia Maribor. Ob slovenskem kulturnem prazniku smo pozvali poslušalce, naj pošljejo svoje pesmi. V sodelovanju z mariborsko založbo Kulturni center Maribor smo izdali zbornik, 89 pesmi pa razdelili v deset sklopov. Ustavite čas in se prepustite (vezani) besedi. Sklop z naslovom Preproga bere Zoran Turk.
Pesmi iz predala je projekt Radia Maribor. Ob slovenskem kulturnem prazniku smo pozvali poslušalce, naj pošljejo svoje pesmi. V sodelovanju z mariborsko založbo Kulturni center Maribor smo izdali zbornik, 89 pesmi pa razdelili v deset sklopov. Ustavite čas in se prepustite (vezani) besedi. Sklop z naslovom Potovanje oblakov bere Metka Perko.
Pesmi iz predala je projekt Radia Maribor. Ob slovenskem kulturnem prazniku smo pozvali poslušalce, naj pošljejo svoje pesmi. V sodelovanju z mariborsko založbo Kulturni center Maribor smo izdali zbornik, 89 pesmi pa razdelili v deset sklopov. Ustavite čas in se prepustite (vezani) besedi. Sklop z naslovom Potovanje oblakov bere Metka Perko.
V 21. stoletju živimo sredi nenehnega hrupa. Ko zjutraj vstanemo, navadno najprej prižgemo ali radio ali televiziji ali vse bolj praktični »vsevedni« telefon in se obdamo z množico zvokov, šumov, glasov. Nedavno mi je župnik, ki je navdušen skavt, pripovedoval, kako otroci doživijo trenutke tišine, ko ostanejo sami v gozdu in jih njihovi animatorji od daleč spremljajo. Mnogi se znajdejo v negotovosti, ali celo strahu ali joku, kajti – okrog njih je naenkrat nastane tišina, ničesar ni slišati, samo šelestenje listja. Otroci takšno izkušnjo pozneje opisujejo kot nekaj najbolj nenavadnega. Spomnim se tudi »šoka«, ki ga je povzročil sedanji papež Frančišek, ko je ob izvolitvi z balkona na Trgu svetega Petra, navdušeno klicanje množice, spremenil v trenutke tišine in jih prosil, naj molijo za njega. Tako nenavadna in presunljiva je bila tista tišina večtisočglave množice, ki so jo prenašali svetovni mediji ter se je tišina je preselila v domove vernikov po celem svetu in prav gotovo mnoge osupnila. Pri svojem delu z umirajočimi se prav tako srečujem s trenutki tišine. Trenutek, ko bolnik ne rabi več zunanjega sveta in ugasne računalnik, televizijo, na koncu tudi radio in se vse bolj pogreza v tišino. Obiskovalci so navadno zmedeni ali celo prizadeti, saj jih bolnik skoraj več ne rabi. Kot spremljevalka mnogih umirajočih jim pomagam z mislijo, da to ni nekaj osebnega, ampak neskončna potreba človeškega bitja, da se poglobi v samega sebe, da sliši svoje srce in svojo dušo in napravi bilanco svojega življenja. Izkušnje mi povedo, da so to zelo dragoceni trenutki in da je slovo mirno in tiho, čim bolj dovolimo bolniku, da v tišini zunanjega sveta, odpre srce in vidi na koncu svoje poti, kaj je prinesel s seboj pred prag večnosti, da vidi, kaj je ostalo v njem, kaj je tisto, kar je dalo vrednost njegovemu . V času dopustov, ko si lahko privoščimo kaj tudi za svojo dušo, je zelo pogumno srečati se s tišino. Oditi v gozd in se obleči v tišino narave. Sesti v klop stolnice sredi tržnice, kjer mogočni zidovi in debela vrat ščitijo tišino svetega prostora in doživeti prisotnost Svetega. Zgodaj zjutraj, ko še spijo mesta in vasi, hoditi po poteh ki so drugače polne hrupa, v tišini prebujanja novega dne. Ali pa – oditi na duhovne vaje v tišini, kjer kljub večjemu številu ljudi, udeleženci eden drugemu podarijo prav to – spoštljivo tišino, da slišiš bitje svojega srca in srca svojega sopotnika. Tišina nas pripelje od hrupa nazaj v kamrico lastnega srca, kjer lahko najdemo dragoceni zaklad – prisotnost Božjo.
V 21. stoletju živimo sredi nenehnega hrupa. Ko zjutraj vstanemo, navadno najprej prižgemo ali radio ali televiziji ali vse bolj praktični »vsevedni« telefon in se obdamo z množico zvokov, šumov, glasov. Nedavno mi je župnik, ki je navdušen skavt, pripovedoval, kako otroci doživijo trenutke tišine, ko ostanejo sami v gozdu in jih njihovi animatorji od daleč spremljajo. Mnogi se znajdejo v negotovosti, ali celo strahu ali joku, kajti – okrog njih je naenkrat nastane tišina, ničesar ni slišati, samo šelestenje listja. Otroci takšno izkušnjo pozneje opisujejo kot nekaj najbolj nenavadnega. Spomnim se tudi »šoka«, ki ga je povzročil sedanji papež Frančišek, ko je ob izvolitvi z balkona na Trgu svetega Petra, navdušeno klicanje množice, spremenil v trenutke tišine in jih prosil, naj molijo za njega. Tako nenavadna in presunljiva je bila tista tišina večtisočglave množice, ki so jo prenašali svetovni mediji ter se je tišina je preselila v domove vernikov po celem svetu in prav gotovo mnoge osupnila. Pri svojem delu z umirajočimi se prav tako srečujem s trenutki tišine. Trenutek, ko bolnik ne rabi več zunanjega sveta in ugasne računalnik, televizijo, na koncu tudi radio in se vse bolj pogreza v tišino. Obiskovalci so navadno zmedeni ali celo prizadeti, saj jih bolnik skoraj več ne rabi. Kot spremljevalka mnogih umirajočih jim pomagam z mislijo, da to ni nekaj osebnega, ampak neskončna potreba človeškega bitja, da se poglobi v samega sebe, da sliši svoje srce in svojo dušo in napravi bilanco svojega življenja. Izkušnje mi povedo, da so to zelo dragoceni trenutki in da je slovo mirno in tiho, čim bolj dovolimo bolniku, da v tišini zunanjega sveta, odpre srce in vidi na koncu svoje poti, kaj je prinesel s seboj pred prag večnosti, da vidi, kaj je ostalo v njem, kaj je tisto, kar je dalo vrednost njegovemu . V času dopustov, ko si lahko privoščimo kaj tudi za svojo dušo, je zelo pogumno srečati se s tišino. Oditi v gozd in se obleči v tišino narave. Sesti v klop stolnice sredi tržnice, kjer mogočni zidovi in debela vrat ščitijo tišino svetega prostora in doživeti prisotnost Svetega. Zgodaj zjutraj, ko še spijo mesta in vasi, hoditi po poteh ki so drugače polne hrupa, v tišini prebujanja novega dne. Ali pa – oditi na duhovne vaje v tišini, kjer kljub večjemu številu ljudi, udeleženci eden drugemu podarijo prav to – spoštljivo tišino, da slišiš bitje svojega srca in srca svojega sopotnika. Tišina nas pripelje od hrupa nazaj v kamrico lastnega srca, kjer lahko najdemo dragoceni zaklad – prisotnost Božjo.
V rubriki Nad leta z nasmehom smo se ustavili ob eni izmed klopi, ki so nastale v našem mestu na pobudo društva Zgodba o ljudeh in klopeh. Gre za 15. takšno klop, poimenovano Trenutek, ki je ob Dravi in je simbolično posvečena izgubi naših najbližjih in delovanju slovenskega društva Hospic. Rubriko pripravlja Tatjana Senegačnik.
V rubriki Nad leta z nasmehom smo se ustavili ob eni izmed klopi, ki so nastale v našem mestu na pobudo društva Zgodba o ljudeh in klopeh. Gre za 15. takšno klop, poimenovano Trenutek, ki je ob Dravi in je simbolično posvečena izgubi naših najbližjih in delovanju slovenskega društva Hospic. Rubriko pripravlja Tatjana Senegačnik.
Na mariborski Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko – Feri se je začel sklop delavnic z naslovom Od raziskav umetne inteligence do klinične implementacije. Poteka v okviru projekta BosomShield, katerega cilj je združiti medicino in računalništvo pri zdravljenju raka dojke.
Na mariborski Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko – Feri se je začel sklop delavnic z naslovom Od raziskav umetne inteligence do klinične implementacije. Poteka v okviru projekta BosomShield, katerega cilj je združiti medicino in računalništvo pri zdravljenju raka dojke.
Podkast namenjen komentiranju in analiziranju aktualnih tem, ki so neposredno oz. posredno povezane s podravsko regijo.
Podkast namenjen komentiranju in analiziranju aktualnih tem, ki so neposredno oz. posredno povezane s podravsko regijo.
Slovenija spada po razširjenosti okužb, ki jih prenašajo klopi, v sam evropski in svetovni vrh. Najpogostejša je lymska borelioza, za katero pri nas letno zboli nekaj tisoč ljudi, sledita ji klopni meningoencefalitis in humana granulocitna anaplazmoza. Klopi so zelo trdožive živali. Preživijo ekstremno vročino in mraz ter kljubujejo številnim spremembam življenjskega okolja. Najbolj aktivni so od aprila do junija in od septembra do oktobra. Mnoga spoznanja o klopih in boleznih, ki jih prenašajo, so v zakladnico svetovnega znanja prispevali tudi slovenski strokovnjaki. Za oddajo Glasovi svetov smo se pogovarjali z biologom dr. Tomijem Trilarjem iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije in z infektologom akad. prof. dr. Francem Strletom s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Bernard Ruelle/ Flickr, cc
Slovenija spada po razširjenosti okužb, ki jih prenašajo klopi, v sam evropski in svetovni vrh. Najpogostejša je lymska borelioza, za katero pri nas letno zboli nekaj tisoč ljudi, sledita ji klopni meningoencefalitis in humana granulocitna anaplazmoza. Klopi so zelo trdožive živali. Preživijo ekstremno vročino in mraz ter kljubujejo številnim spremembam življenjskega okolja. Najbolj aktivni so od aprila do junija in od septembra do oktobra. Mnoga spoznanja o klopih in boleznih, ki jih prenašajo, so v zakladnico svetovnega znanja prispevali tudi slovenski strokovnjaki. Za oddajo Glasovi svetov smo se pogovarjali z biologom dr. Tomijem Trilarjem iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije in z infektologom akad. prof. dr. Francem Strletom s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Bernard Ruelle/ Flickr, cc
Obdobje druge svetovne vojne je tudi spomin na izjemno solidarnost in humanost, kot je bila partizanska bolnica Franja. Do marca prihodnje leto naj bi zaključili drugi sklop njene obnove. Vrednost del v tej fazi je, po pogodbi, ki so jo podpisali te dni, tri milijone evrov. Sledil bo še zadnji sklop obnove in če bo šlo vse po načrtih, bo Franja leta 2027 znova odprta za obiskovalce. V oddaji tudi o teh temah: - Izrael namerava kljub naraščajočim mednarodnim pritiskom okupirati celotno Gazo. - 2TDK izbral pripravljavca dokumentacije za dvotirnost drugega tira. - Projektni natečaj Doma starejših Livade Izola je zaključen.
Obdobje druge svetovne vojne je tudi spomin na izjemno solidarnost in humanost, kot je bila partizanska bolnica Franja. Do marca prihodnje leto naj bi zaključili drugi sklop njene obnove. Vrednost del v tej fazi je, po pogodbi, ki so jo podpisali te dni, tri milijone evrov. Sledil bo še zadnji sklop obnove in če bo šlo vse po načrtih, bo Franja leta 2027 znova odprta za obiskovalce. V oddaji tudi o teh temah: - Izrael namerava kljub naraščajočim mednarodnim pritiskom okupirati celotno Gazo. - 2TDK izbral pripravljavca dokumentacije za dvotirnost drugega tira. - Projektni natečaj Doma starejših Livade Izola je zaključen.
Nogometaši Maribora so v novo sezono krenili krepko pod pričakovanji. Ekspresno slovo od Evrope in blede predstave v domačem prvenstvu so odnesle Tugberka Tanrivermiša. Odločitev turškega lastnika Acuna Ilicalija za mnoge ni bila presenečenje, porajata pa se vprašanji, kdo bo sedel na vročo vijoličasto klop in kakšna je prihodnosti ponosa Maribora.
Nogometaši Maribora so v novo sezono krenili krepko pod pričakovanji. Ekspresno slovo od Evrope in blede predstave v domačem prvenstvu so odnesle Tugberka Tanrivermiša. Odločitev turškega lastnika Acuna Ilicalija za mnoge ni bila presenečenje, porajata pa se vprašanji, kdo bo sedel na vročo vijoličasto klop in kakšna je prihodnosti ponosa Maribora.
V drugem tednu ponovitve vaj iz samoumiritve s psihiatrom in psihoterapevtom, prof. dr. Borutom Škodlarjem, smo se znova lotili: - vaje iz čuječnosti - vaje mačka - vaje postopnega mišičnega sproščanja - umirjanja ob pitju čaja - ponovili pa smo tudi vajo upanja in (samo)sočutja. Vaje so opremljene s kratkimi pogovori in pojasnili o izvedbi. Ob prvi vaji pa boste slišali tudi prijazen odziv dveh poslušalcev, ki vadita z nami, gospe Nataše in gospoda Marka.
V drugem tednu ponovitve vaj iz samoumiritve s psihiatrom in psihoterapevtom, prof. dr. Borutom Škodlarjem, smo se znova lotili: - vaje iz čuječnosti - vaje mačka - vaje postopnega mišičnega sproščanja - umirjanja ob pitju čaja - ponovili pa smo tudi vajo upanja in (samo)sočutja. Vaje so opremljene s kratkimi pogovori in pojasnili o izvedbi. Ob prvi vaji pa boste slišali tudi prijazen odziv dveh poslušalcev, ki vadita z nami, gospe Nataše in gospoda Marka.
Za uspešno samoumiritev je zelo pomembno, da vaje in tehnike ponavljamo, da smo pri tem vztrajni in da se ne ustrašimo ali odnehamo, če rezultatov ne začutimo takoj. Prof. dr. Borut Škodlar z nami ponovi pet vaj in tehnik: - Umirjanje z usmerjeno pozornostjo na dihanje - Vaja "varen prostor" - Vaja ljubeče naklonjenosti - Samoumiritev s hojo - Vaja - kaj je v življenju zares pomembno? Vse vaje so tukaj spravljene na enem mestu, da si sami izberete tisto, ki vam najbolj prija in jo/ali več njih lahko čim bolj redno ponavljate. S prof. Borutom Škodarjem se je pogovarjala Mojca Delač.
Za uspešno samoumiritev je zelo pomembno, da vaje in tehnike ponavljamo, da smo pri tem vztrajni in da se ne ustrašimo ali odnehamo, če rezultatov ne začutimo takoj. Prof. dr. Borut Škodlar z nami ponovi pet vaj in tehnik: - Umirjanje z usmerjeno pozornostjo na dihanje - Vaja "varen prostor" - Vaja ljubeče naklonjenosti - Samoumiritev s hojo - Vaja - kaj je v življenju zares pomembno? Vse vaje so tukaj spravljene na enem mestu, da si sami izberete tisto, ki vam najbolj prija in jo/ali več njih lahko čim bolj redno ponavljate. S prof. Borutom Škodarjem se je pogovarjala Mojca Delač.
Plavajoči grad je festival, ki z leti pridobiva na pomenu in prepoznavnosti. Kot je povedal programski vodja Matija Solce, predstavlja srečanje umetnosti in umetnikov, inkubator, v katerem nastajajo nove ideje in povezovanja. Letošnja festivalska tema so Butalci Frana Milčinskega, ki izvirajo prav iz Loške doline. Poseben sklop festivala je letos posvečen Gazi in združuje devet projektov, ki jih soustvarjajo umetniki, ki trenutno živijo v Gazi, ter glasbeniki, filozofi in aktivisti z vsega sveta.
Plavajoči grad je festival, ki z leti pridobiva na pomenu in prepoznavnosti. Kot je povedal programski vodja Matija Solce, predstavlja srečanje umetnosti in umetnikov, inkubator, v katerem nastajajo nove ideje in povezovanja. Letošnja festivalska tema so Butalci Frana Milčinskega, ki izvirajo prav iz Loške doline. Poseben sklop festivala je letos posvečen Gazi in združuje devet projektov, ki jih soustvarjajo umetniki, ki trenutno živijo v Gazi, ter glasbeniki, filozofi in aktivisti z vsega sveta.
Piše Tjaž Mihelič, bereta Igor Velše in Maja Moll. Pesnica, naj bo to najboljša ali najnatančnejša oznaka, Svetlana Makarovič pred bralce polaga svojo četrto zbirko haikujev Tista dežela. »Štirje letni časi, štiri knjige,« beremo na zadnji platnici, a pri interpretaciji zbirke je to bore malo v pomoč. Zima vezilja in Naj bo poleti sta morda nakazovali smer, kjer bi bil lajtmotiv posamezen letni čas, a se je pri zadnjih zbirkah zasukalo drugam. Lanska zbirka Ognji in sence ter letošnja Tista dežela sta kakor dvojčici. Že oblikovno, saj se na platnicah stikajo odtenki črne in roza barve – govorice hočejo, da sta to pesničini najljubši barvi. Tematsko pa zbirki zaokrožata spomin in slovo: če je bila prva spomin, je druga slovo. V zadnji z velikimi tiskanimi črkami na zadnji platnici beremo odlomek iz zadnjega haikuja zbirke: »NIKOLI VEČ. / ALDREI AFTUR.« Ali pač? Zbirko sestavlja preko 200 haikujev, kar je več, kot jih je pesnica uvrstila v prejšnje zbirke. Razporejeni so v tri širše sklope: Vodales, Živinmlini in, naslovna, Tista dežela. Dober vstop v branje zbirke Tista dežela ponuja tudi zbirka Tisti čas iz leta 1993. Avtorica se je nato čez slabo leto odpovedala pisanju poezije z izdajo svojih »najboljših pesmi«, kakor jih je označila, v antologiji Samost. Pesnica, naj poudarimo ponovno, se pisanju pesmi, seveda ni mogla odpovedati, pač pa se je, iz distance to lahko trdimo, zgodil premik k drugačni poetiki. Odmevi prve so vidni še v njenih pesmih v pravljicah za odrasle in tistih, ki so bile umeščene v knjigo V tem mrazu iz leta 2015. Haikuje Svetlane Makarovič moramo brati kot premik k drugačni poetiki skozi obliko. Torej, oblika narekuje vsebino oziroma poetiko. Narekovati je najbolj natančen glagol za tovrstno poezijo. »Pa brez zamere – / haiku se sam utrne. / Jaz le beležim,« zapiše in povzame svoje ustvarjanje. Že večkrat je poudarila, da pisanje haikujev pri njej poteka kakor kakšno asociativno pisanje, kjer se verzi vrstijo in vrstijo, utrinjajo. Kot v prejšnjih zbirkah avtorica tudi v tej sledi zlasti naravnim podobam, kar ubesedujejo naslovi sklopov v zbirki. Prva dva, Vodales in Živinmlini, sta si najbližja, če povzamemo: lesen mlin, ki večno vrti vodo. »Iz ognja v vodo. / Tu zakaj in tam zato. / Večno vrtenje.« Naravnim motivom se pridruži človek, ki je največja naravna katastrofa: »Beži in skrij se! / Najhujša zver je človek. / Zver, ki je v meni.« Če je bila v prejšnji zbirki med drugim prisotna podoba naravnih nesreč, se jim tu kot povzročitelj večkrat bolj izrazito pridruži človek: »Bister potoček, / od gnojevke posiljen, / je dušo spustil.« in na drugem mestu: »Glejte vodico, / kako se blešči. / Od kemikalij.« Groza, za katero si je človek sam kriv, in, kar strahotno pretrese, je to, da rešitve ni: Nekateri haikuji so res »močni in ostri kot britev«, kakor jih sicer brezidejno in nezanimivo, torej votlo, označuje njihova založba Mladinska knjiga že vrsto let. Ob nekaterih pa se zdi, da se je britev že skrhala in je jezik zašel k prežvečenim, neizvirnim zapisom: »In je zveličar / vodo v vino spremenil – / hozana na eks.« in na primer: »Nad goricami / klopotci klopotajo / o pijandurah.« Tudi sicer sta prva sklopa najmanj izčiščena in bi nekatere haikuje lahko izločili, saj ne pripomorejo h koherentnosti izraza tematike. Zadnji sklop je izrazno najboljši, saj skozi potovanje po »tisti deželi«, po Islandiji, ki je Svetlani Makarovič tako ljuba, nekoč se je celo želela preseliti tja, zaživita spomin in zgodovina: »Žareče srce / neznane Islandije / ogreva spomin.« Ta sklop prinaša svežino k pesničinemu ustvarjanju. Z vso konkretnostjo prostora sega onkraj njega. Vabi nas kakor v mitsko pokrajino: »Tuja dežela. / Za vsakogar drugačna. / Sama sebi dom.« Ob branju se ne moremo znebiti občutka, da je zbirka Tista dežela slovo od tovrstnega ubesedovanja: »Tokrat sem prišla / čisto zares zadnjikrat. / Nikoli več. / Aldrei aftur.« S to štirivrstičnico je Svetlana Makarovič presekala ustvarjanje v strogi formi haikuja, torej 5, 7, 5 zlogov. Sledi premik k drugačni ubeseditvi, lahko predvidevamo, da so bili haikuji most k le-tej, vmesna postaja. Kakor je pesnica povedala v nedavnem intervjuju za časopis Delo, pripravlja novo zbirko pesmi o kruhu, to pa diši po bolj izraziti ljudski motiviki. No, pa bo prišla še ena zbirka. Da ne bo več pesnila, je rekla … zarečenega kruha se največ poje. Hvalabogu, naj dodamo.
Piše Tjaž Mihelič, bereta Igor Velše in Maja Moll. Pesnica, naj bo to najboljša ali najnatančnejša oznaka, Svetlana Makarovič pred bralce polaga svojo četrto zbirko haikujev Tista dežela. »Štirje letni časi, štiri knjige,« beremo na zadnji platnici, a pri interpretaciji zbirke je to bore malo v pomoč. Zima vezilja in Naj bo poleti sta morda nakazovali smer, kjer bi bil lajtmotiv posamezen letni čas, a se je pri zadnjih zbirkah zasukalo drugam. Lanska zbirka Ognji in sence ter letošnja Tista dežela sta kakor dvojčici. Že oblikovno, saj se na platnicah stikajo odtenki črne in roza barve – govorice hočejo, da sta to pesničini najljubši barvi. Tematsko pa zbirki zaokrožata spomin in slovo: če je bila prva spomin, je druga slovo. V zadnji z velikimi tiskanimi črkami na zadnji platnici beremo odlomek iz zadnjega haikuja zbirke: »NIKOLI VEČ. / ALDREI AFTUR.« Ali pač? Zbirko sestavlja preko 200 haikujev, kar je več, kot jih je pesnica uvrstila v prejšnje zbirke. Razporejeni so v tri širše sklope: Vodales, Živinmlini in, naslovna, Tista dežela. Dober vstop v branje zbirke Tista dežela ponuja tudi zbirka Tisti čas iz leta 1993. Avtorica se je nato čez slabo leto odpovedala pisanju poezije z izdajo svojih »najboljših pesmi«, kakor jih je označila, v antologiji Samost. Pesnica, naj poudarimo ponovno, se pisanju pesmi, seveda ni mogla odpovedati, pač pa se je, iz distance to lahko trdimo, zgodil premik k drugačni poetiki. Odmevi prve so vidni še v njenih pesmih v pravljicah za odrasle in tistih, ki so bile umeščene v knjigo V tem mrazu iz leta 2015. Haikuje Svetlane Makarovič moramo brati kot premik k drugačni poetiki skozi obliko. Torej, oblika narekuje vsebino oziroma poetiko. Narekovati je najbolj natančen glagol za tovrstno poezijo. »Pa brez zamere – / haiku se sam utrne. / Jaz le beležim,« zapiše in povzame svoje ustvarjanje. Že večkrat je poudarila, da pisanje haikujev pri njej poteka kakor kakšno asociativno pisanje, kjer se verzi vrstijo in vrstijo, utrinjajo. Kot v prejšnjih zbirkah avtorica tudi v tej sledi zlasti naravnim podobam, kar ubesedujejo naslovi sklopov v zbirki. Prva dva, Vodales in Živinmlini, sta si najbližja, če povzamemo: lesen mlin, ki večno vrti vodo. »Iz ognja v vodo. / Tu zakaj in tam zato. / Večno vrtenje.« Naravnim motivom se pridruži človek, ki je največja naravna katastrofa: »Beži in skrij se! / Najhujša zver je človek. / Zver, ki je v meni.« Če je bila v prejšnji zbirki med drugim prisotna podoba naravnih nesreč, se jim tu kot povzročitelj večkrat bolj izrazito pridruži človek: »Bister potoček, / od gnojevke posiljen, / je dušo spustil.« in na drugem mestu: »Glejte vodico, / kako se blešči. / Od kemikalij.« Groza, za katero si je človek sam kriv, in, kar strahotno pretrese, je to, da rešitve ni: Nekateri haikuji so res »močni in ostri kot britev«, kakor jih sicer brezidejno in nezanimivo, torej votlo, označuje njihova založba Mladinska knjiga že vrsto let. Ob nekaterih pa se zdi, da se je britev že skrhala in je jezik zašel k prežvečenim, neizvirnim zapisom: »In je zveličar / vodo v vino spremenil – / hozana na eks.« in na primer: »Nad goricami / klopotci klopotajo / o pijandurah.« Tudi sicer sta prva sklopa najmanj izčiščena in bi nekatere haikuje lahko izločili, saj ne pripomorejo h koherentnosti izraza tematike. Zadnji sklop je izrazno najboljši, saj skozi potovanje po »tisti deželi«, po Islandiji, ki je Svetlani Makarovič tako ljuba, nekoč se je celo želela preseliti tja, zaživita spomin in zgodovina: »Žareče srce / neznane Islandije / ogreva spomin.« Ta sklop prinaša svežino k pesničinemu ustvarjanju. Z vso konkretnostjo prostora sega onkraj njega. Vabi nas kakor v mitsko pokrajino: »Tuja dežela. / Za vsakogar drugačna. / Sama sebi dom.« Ob branju se ne moremo znebiti občutka, da je zbirka Tista dežela slovo od tovrstnega ubesedovanja: »Tokrat sem prišla / čisto zares zadnjikrat. / Nikoli več. / Aldrei aftur.« S to štirivrstičnico je Svetlana Makarovič presekala ustvarjanje v strogi formi haikuja, torej 5, 7, 5 zlogov. Sledi premik k drugačni ubeseditvi, lahko predvidevamo, da so bili haikuji most k le-tej, vmesna postaja. Kakor je pesnica povedala v nedavnem intervjuju za časopis Delo, pripravlja novo zbirko pesmi o kruhu, to pa diši po bolj izraziti ljudski motiviki. No, pa bo prišla še ena zbirka. Da ne bo več pesnila, je rekla … zarečenega kruha se največ poje. Hvalabogu, naj dodamo.
Kdo bo novi trener vijoličastih? V oddaji boste slišali, da sta osrednja kandidata za naslednika Camoranesija Krunoslav Jurčić in Simon Rožman. Jurčić je nekoč že vodil Maribora in bil tedaj priljubljen pri navijačih, Rožman pa si je ime zgradil v Celju, Domžalah in na Reki, kjer je klub popeljal do naslova pokalnega zmagovalca in do skupinskega dela evropske lige. Neodločen izid je bil pravičen na derbiju, pravijo gostje Jože Pepevnik, Boštjan Janežič in Aljaž Golčer, ki so se tokrat zbrali ob voditelju Luki Petriču. Celjani so spet izgubili, Mura se je utrdila na tretjem mestu, Domžale pa letos ostajajo neporažene. Podrobneje tudi o izjemni formi Monaca, ki se je s serijo zmag prerinil v napet boj za francoskega prvaka in o golu, ki to sprva ni bil, potem je spet bil, na koncu pa vendarle ni bil.
Kdo bo novi trener vijoličastih? V oddaji boste slišali, da sta osrednja kandidata za naslednika Camoranesija Krunoslav Jurčić in Simon Rožman. Jurčić je nekoč že vodil Maribora in bil tedaj priljubljen pri navijačih, Rožman pa si je ime zgradil v Celju, Domžalah in na Reki, kjer je klub popeljal do naslova pokalnega zmagovalca in do skupinskega dela evropske lige. Neodločen izid je bil pravičen na derbiju, pravijo gostje Jože Pepevnik, Boštjan Janežič in Aljaž Golčer, ki so se tokrat zbrali ob voditelju Luki Petriču. Celjani so spet izgubili, Mura se je utrdila na tretjem mestu, Domžale pa letos ostajajo neporažene. Podrobneje tudi o izjemni formi Monaca, ki se je s serijo zmag prerinil v napet boj za francoskega prvaka in o golu, ki to sprva ni bil, potem je spet bil, na koncu pa vendarle ni bil.
V zadnji epizodi iz serije oddaj o spletnih prevarah nas zanima, zakaj žrtev nasede. Dokler se ne zgodi tudi nam, nam je popolnoma jasno, da do spletnih prevar brez sodelovanja žrtve ne bi prihajalo. Ko smo žrtev sami, pa vidimo, da nas je do napake pripeljal cel sklop psiholoških in tehničnih faktorjev, ki so jih spletni kriminalci odlično naštudirali in brezhibno izvedli. Cirila Štuber se je o tem pogovarjala z Jasmino Mešić in Tadejem Hrenom iz SI-CERT-a.
V zadnji epizodi iz serije oddaj o spletnih prevarah nas zanima, zakaj žrtev nasede. Dokler se ne zgodi tudi nam, nam je popolnoma jasno, da do spletnih prevar brez sodelovanja žrtve ne bi prihajalo. Ko smo žrtev sami, pa vidimo, da nas je do napake pripeljal cel sklop psiholoških in tehničnih faktorjev, ki so jih spletni kriminalci odlično naštudirali in brezhibno izvedli. Cirila Štuber se je o tem pogovarjala z Jasmino Mešić in Tadejem Hrenom iz SI-CERT-a.
S tokratno rubriko zaokrožujemo etimološki sklop poimenovanj za vremenske pojave. Razkrili smo vijugave jezikovne korenine toče, mavrice in dežja, tokrat je na vrsti sneg. Z vami so študentje slovenistike FHŠ UP.
S tokratno rubriko zaokrožujemo etimološki sklop poimenovanj za vremenske pojave. Razkrili smo vijugave jezikovne korenine toče, mavrice in dežja, tokrat je na vrsti sneg. Z vami so študentje slovenistike FHŠ UP.
Program Varno na kolesu povezuje mlade kolesarje in tudi tiste, ki se varnega kolesarjenja šele učijo, da skozi celotno šolsko leto sodelujejo in tekmujejo v dveh sklopih programa, Postajam kolesar in Aktivno na kolesu. Prvi sklop je namenjen tistim, ki se pripravljajo na opravljanje kolesarskega izpita, drugi pa osnovnošolcem v vseh razredih. Mladi v obeh sklopih opravljajo različne naloge, povezane s kolesarjenjem, na koncu leta pa jih čaka razglasitev rezultatov, katera šola je osvojila nagrado v posameznem sklopu programa. V oddaji Hudo! so se nam pridružili mladi zmagovalci sklopa Aktivno na kolesu z Osnovne šole Toneta Tomšiča Knežak in njihova mentorica ter zmagovalec 31. državnega šolskega kolesarskega tekmovanja Kaj veš o prometu?
Program Varno na kolesu povezuje mlade kolesarje in tudi tiste, ki se varnega kolesarjenja šele učijo, da skozi celotno šolsko leto sodelujejo in tekmujejo v dveh sklopih programa, Postajam kolesar in Aktivno na kolesu. Prvi sklop je namenjen tistim, ki se pripravljajo na opravljanje kolesarskega izpita, drugi pa osnovnošolcem v vseh razredih. Mladi v obeh sklopih opravljajo različne naloge, povezane s kolesarjenjem, na koncu leta pa jih čaka razglasitev rezultatov, katera šola je osvojila nagrado v posameznem sklopu programa. V oddaji Hudo! so se nam pridružili mladi zmagovalci sklopa Aktivno na kolesu z Osnovne šole Toneta Tomšiča Knežak in njihova mentorica ter zmagovalec 31. državnega šolskega kolesarskega tekmovanja Kaj veš o prometu?
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Center za krepitev zdravja mariborskega Zdravstvenega doma je za občane pripravil ob svetovnem tednu zdravja sklop aktivnosti, imenovan Teden zdravja. Vse aktivnosti so brezplačne, danes so se ljudje lahko udeležili delavnice o zvišanem krvnem tlaku in pohoda na Piramido.
Center za krepitev zdravja mariborskega Zdravstvenega doma je za občane pripravil ob svetovnem tednu zdravja sklop aktivnosti, imenovan Teden zdravja. Vse aktivnosti so brezplačne, danes so se ljudje lahko udeležili delavnice o zvišanem krvnem tlaku in pohoda na Piramido.
Finančna uprava RS tudi v letu 2019 nadaljuje izvajanje nagradne igre Vklopi razum, vzemi račun, s katero želijo potrošnike spodbuditi k temu, da od prodajalcev in izvajalcev storitev zahtevajo, vzamejo in tudi preverijo račune ter na tak način pomagajo zmanjševati delo na črno.
Finančna uprava RS tudi v letu 2019 nadaljuje izvajanje nagradne igre Vklopi razum, vzemi račun, s katero želijo potrošnike spodbuditi k temu, da od prodajalcev in izvajalcev storitev zahtevajo, vzamejo in tudi preverijo račune ter na tak način pomagajo zmanjševati delo na črno.
Alexander Gadjiev je v nedeljo, 20. julija v Baziliki Kraljice Svetogorske s klavirskim recitalom poimenovanim Klavirske ikone v svetogorski baziliki zaključil niz koncertov v sklopu uradnega programa goriške Evropske prestolnice kulture in kot ambasador GO! 2025 zaokrožil sklop delavnic in koncertov. Vseh štiristo in več sedišč v svetišču, ki se dviguje nad obema Goricama, je bilo do zadnjega zasedenih. Poroča Metka Sulič. Koncert si je Alexander Gadjiev zamislil kot poglobljeno in intimno glasbeno izkušnjo meditativnih razsežnosti. V spored je vključil slovansko glasbo. Vsak izmed obeh delov koncerta je potekal v enem intenzivnem zamahu do najvišje točke. Prvega je razvijal postopno z miniaturkami, drugega pa gradil do nove kulminacije s sonato. Zbral je 13 Chopinovih mojstrovin; introspektivne Preludije in Nokturno, sledile so živahnejše Mazurke. Prvi del je sklenil bravurozno, z bleščečo, herojsko Polonezo v As-duru. V drugem delu je kot prehod k enemu najtehtnejših del Sergeja Rahmaninova, zazvenela Schumannova Arabeska. A najbolj sijajna in dih jemajoča je bila Rahmaninova druga klavirska sonata. Zahtevna tako v tehničnem, kot tudi v emotivnem smislu, terja izjemno izvajalčevo moč – vse, kar je Alexander Gadjiev brezkompromisno dosegel. Alexander Gadjiev je domači publiki v okviru projekta EPK poklonil le najboljše in je po ponovnih stoječih ovacijah v zahvalo zaigral še tri dodatne skladbe.
Alexander Gadjiev je v nedeljo, 20. julija v Baziliki Kraljice Svetogorske s klavirskim recitalom poimenovanim Klavirske ikone v svetogorski baziliki zaključil niz koncertov v sklopu uradnega programa goriške Evropske prestolnice kulture in kot ambasador GO! 2025 zaokrožil sklop delavnic in koncertov. Vseh štiristo in več sedišč v svetišču, ki se dviguje nad obema Goricama, je bilo do zadnjega zasedenih. Poroča Metka Sulič. Koncert si je Alexander Gadjiev zamislil kot poglobljeno in intimno glasbeno izkušnjo meditativnih razsežnosti. V spored je vključil slovansko glasbo. Vsak izmed obeh delov koncerta je potekal v enem intenzivnem zamahu do najvišje točke. Prvega je razvijal postopno z miniaturkami, drugega pa gradil do nove kulminacije s sonato. Zbral je 13 Chopinovih mojstrovin; introspektivne Preludije in Nokturno, sledile so živahnejše Mazurke. Prvi del je sklenil bravurozno, z bleščečo, herojsko Polonezo v As-duru. V drugem delu je kot prehod k enemu najtehtnejših del Sergeja Rahmaninova, zazvenela Schumannova Arabeska. A najbolj sijajna in dih jemajoča je bila Rahmaninova druga klavirska sonata. Zahtevna tako v tehničnem, kot tudi v emotivnem smislu, terja izjemno izvajalčevo moč – vse, kar je Alexander Gadjiev brezkompromisno dosegel. Alexander Gadjiev je domači publiki v okviru projekta EPK poklonil le najboljše in je po ponovnih stoječih ovacijah v zahvalo zaigral še tri dodatne skladbe.
Piše Muanis Sinanović, bere Bernard Stramič. Kritiška recepcija in interpretacija pisanja Uroša Zupana, enega najpomembnejših slovenskih pesnikov zadnjih desetletij, je v veliki meri zašla v slepo ulico. Generacijski sopotniki, ki so spremljali njegovo pot vse od prvenca do ustoličenja kot modernega klasika, velikokrat ponavljajo že večkrat izrečeno. In nadaljujejo z enakim navdušenjem. Po drugi strani je statičnost njegovega pisanja vir frustracij za del mlajše generacije, katere poezija je bolj politično nabita. Figura velikega pesnika, ki je arbiter vseh zadev, ki se tičejo poezije, jih moti. Ta odpor krepijo tudi Zupanove polemike, v katerih, v skladu s svojo od začetka poti izpričano antiintelektualistično držo, zagovarja larpurlartizem in izključuje alternative. Na drugi strani pa, kot je v literarnih spopadih zgodovine izpričano, ti mladi včasih v celoti zavračajo Zupanovo novejše pisanje in se včasih lotijo že kar objestnih napadov. K obema pristopoma bi veljalo pristopiti dialektično. Res je, da je Zupanov brezpogojni zagovor statičnosti in esteticizma lahko v apokaliptičnih časih, ki še posebej zadevajo mlade, neokusen. Obenem pa je treba poudariti, da se ravno v teh časih Zupanova poezija kaže kot izjema, kot nekaj, kar zanika dani red stvari in je kot taka lahko celo bolj subverzivna in nehote politična kot poezija, ki deklarativno izraža politična prepričanja. Svet Zupanove poezije, ki tipa »skrivnostno podlogo« sveta, kaže na možnost neke druge, izginjajoče eksistence kot nasprotja vulgarni in razpadajoči stvarnosti. Čeprav bi se komu zdelo, da je Zupanova drža povsem arogantna, ni tako. O tem priča že odlična uvodna pesem najnovejše zbirke Skrivnostna podloga – Kraj nesrečnega imena (Slovo od starega sveta). Zupan v njej z mehko prodornostjo svojega toka dolgih, polpripovednih, slutenj polnih verzov izriše tri etape narodove zgodovine. Od buditeljstva 19. stoletja, ki je temeljilo na književnosti, prek utrjevanja identitete skozi književnost 20. stoletja do našega 21. stoletja, ko se zdi, da se dogaja epohalni obrat, ki briše tako književnost kot identiteto in spomin. Zupan se zaveda, da je na nekako relikt prejšnjih časov, in se v novem počuti izgubljenega. Tudi nekatere druge pesmi v zbirki Skrivnostna podloga so vrhunske. To so tiste, v katerih se, kljub zunanjemu videzu omenjene statičnosti, lirski subjekt spopada z lastno minljivostjo, smrtnostjo in krhkostjo telesa. Z osamljenostjo v kozmosu, v svetu znanih krajev in sorodnikov, ki se srečujejo v času pogrebov. In še vedno iščejo odgovore na vprašanje eksistence. In se sprašujejo o »skrivnostni podlogi«. V njegovih verzih je opaziti nekakšno neinstitucionalno, skoraj cankarjansko sled duhovnosti, ki pa je veliko bolj agnostična in sluteča, kot je bila pri Cankarju. Drugi sklop pesmi se vrača v okrilje znanega zajemanja referenc iz življenja prijateljev in kulture, ki jih je oblikovala. Te pesmi se gibljejo med tenkočutnim upesnjevanjem izgube nekega sveta, določenim avtizmom in na nekem mestu tudi neposrečeno provokacijo. Ta bi lahko bila boljša, če bi se Zupanu ljubilo dejansko razumeti pozicije njegovih nasprotnic. Tretje pesmi pa so pesmi čiste statike, meditativnega večnega zdaj. Pesmi opisov svetlobe in teme, domačih prostorov in ulic, listja in letnih časov. Zajemajo neko doživljanje, ki je danes, kot rečeno, dragoceno. Po drugi strani pa lahko vzbujajo odpor zaradi občutka, da, denimo, letni časi pod vplivom podnebnih sprememb izginjajo, da čas zaradi svetovnih katastrof teče vedno hitreje in je tovrstno doživljanje v resnici navaden privilegij. V skladu z močjo vsebine niha tudi moč forme. Pri tem moramo dodati, da je Uroš Zupan izkušen pesnik, od katerega ne moremo pričakovati veliko slabih verzov. Ni pa nezmotljiv, kot se je tu in tam verjelo. Zbirko Skrivnostna podloga je najbolje brati prav v neodločljivosti, v kombinaciji notranjega in zunanjega pogleda, dialektiki minulega in nastalega sveta. Ne eskapistično niti ne angažirano.
Piše Muanis Sinanović, bere Bernard Stramič. Kritiška recepcija in interpretacija pisanja Uroša Zupana, enega najpomembnejših slovenskih pesnikov zadnjih desetletij, je v veliki meri zašla v slepo ulico. Generacijski sopotniki, ki so spremljali njegovo pot vse od prvenca do ustoličenja kot modernega klasika, velikokrat ponavljajo že večkrat izrečeno. In nadaljujejo z enakim navdušenjem. Po drugi strani je statičnost njegovega pisanja vir frustracij za del mlajše generacije, katere poezija je bolj politično nabita. Figura velikega pesnika, ki je arbiter vseh zadev, ki se tičejo poezije, jih moti. Ta odpor krepijo tudi Zupanove polemike, v katerih, v skladu s svojo od začetka poti izpričano antiintelektualistično držo, zagovarja larpurlartizem in izključuje alternative. Na drugi strani pa, kot je v literarnih spopadih zgodovine izpričano, ti mladi včasih v celoti zavračajo Zupanovo novejše pisanje in se včasih lotijo že kar objestnih napadov. K obema pristopoma bi veljalo pristopiti dialektično. Res je, da je Zupanov brezpogojni zagovor statičnosti in esteticizma lahko v apokaliptičnih časih, ki še posebej zadevajo mlade, neokusen. Obenem pa je treba poudariti, da se ravno v teh časih Zupanova poezija kaže kot izjema, kot nekaj, kar zanika dani red stvari in je kot taka lahko celo bolj subverzivna in nehote politična kot poezija, ki deklarativno izraža politična prepričanja. Svet Zupanove poezije, ki tipa »skrivnostno podlogo« sveta, kaže na možnost neke druge, izginjajoče eksistence kot nasprotja vulgarni in razpadajoči stvarnosti. Čeprav bi se komu zdelo, da je Zupanova drža povsem arogantna, ni tako. O tem priča že odlična uvodna pesem najnovejše zbirke Skrivnostna podloga – Kraj nesrečnega imena (Slovo od starega sveta). Zupan v njej z mehko prodornostjo svojega toka dolgih, polpripovednih, slutenj polnih verzov izriše tri etape narodove zgodovine. Od buditeljstva 19. stoletja, ki je temeljilo na književnosti, prek utrjevanja identitete skozi književnost 20. stoletja do našega 21. stoletja, ko se zdi, da se dogaja epohalni obrat, ki briše tako književnost kot identiteto in spomin. Zupan se zaveda, da je na nekako relikt prejšnjih časov, in se v novem počuti izgubljenega. Tudi nekatere druge pesmi v zbirki Skrivnostna podloga so vrhunske. To so tiste, v katerih se, kljub zunanjemu videzu omenjene statičnosti, lirski subjekt spopada z lastno minljivostjo, smrtnostjo in krhkostjo telesa. Z osamljenostjo v kozmosu, v svetu znanih krajev in sorodnikov, ki se srečujejo v času pogrebov. In še vedno iščejo odgovore na vprašanje eksistence. In se sprašujejo o »skrivnostni podlogi«. V njegovih verzih je opaziti nekakšno neinstitucionalno, skoraj cankarjansko sled duhovnosti, ki pa je veliko bolj agnostična in sluteča, kot je bila pri Cankarju. Drugi sklop pesmi se vrača v okrilje znanega zajemanja referenc iz življenja prijateljev in kulture, ki jih je oblikovala. Te pesmi se gibljejo med tenkočutnim upesnjevanjem izgube nekega sveta, določenim avtizmom in na nekem mestu tudi neposrečeno provokacijo. Ta bi lahko bila boljša, če bi se Zupanu ljubilo dejansko razumeti pozicije njegovih nasprotnic. Tretje pesmi pa so pesmi čiste statike, meditativnega večnega zdaj. Pesmi opisov svetlobe in teme, domačih prostorov in ulic, listja in letnih časov. Zajemajo neko doživljanje, ki je danes, kot rečeno, dragoceno. Po drugi strani pa lahko vzbujajo odpor zaradi občutka, da, denimo, letni časi pod vplivom podnebnih sprememb izginjajo, da čas zaradi svetovnih katastrof teče vedno hitreje in je tovrstno doživljanje v resnici navaden privilegij. V skladu z močjo vsebine niha tudi moč forme. Pri tem moramo dodati, da je Uroš Zupan izkušen pesnik, od katerega ne moremo pričakovati veliko slabih verzov. Ni pa nezmotljiv, kot se je tu in tam verjelo. Zbirko Skrivnostna podloga je najbolje brati prav v neodločljivosti, v kombinaciji notranjega in zunanjega pogleda, dialektiki minulega in nastalega sveta. Ne eskapistično niti ne angažirano.
Osnovni sklopi uradnega programa Evropske prestolnice kulture 2025 so štirje, organizatorji so jih poimenovali Vojna in mir, Kreacija novega, Tihotapci, Zelo zeleno. Prvi sklop se ukvarja tako z zgodovinsko dediščino mejnega območja kot s konflikti sodobnega časa, eden njegovih pomembnejših sadov pa bo Evropska platforma za interpretacijo 20. stoletja oz. EPIC. Gre za participativni prostor, namenjen izmenjavi pogledov na zgodovino preteklega stoletja, ki bo svoja vrata odprl 9. maja. O tem, kaj prvi sklop še prinaša, je govoril programski vodja Evropske prestolnice kulture Stojan Pelko.
Osnovni sklopi uradnega programa Evropske prestolnice kulture 2025 so štirje, organizatorji so jih poimenovali Vojna in mir, Kreacija novega, Tihotapci, Zelo zeleno. Prvi sklop se ukvarja tako z zgodovinsko dediščino mejnega območja kot s konflikti sodobnega časa, eden njegovih pomembnejših sadov pa bo Evropska platforma za interpretacijo 20. stoletja oz. EPIC. Gre za participativni prostor, namenjen izmenjavi pogledov na zgodovino preteklega stoletja, ki bo svoja vrata odprl 9. maja. O tem, kaj prvi sklop še prinaša, je govoril programski vodja Evropske prestolnice kulture Stojan Pelko.
Kaj se zgodi, ko se vklopi rentgenski aparat? Kako deluje radiološka zaščita in kakšne so dejanske nevarnosti sevanja za naše telo? V tokratni oddaji so Radiovedni obiskali radiološki oddelek ljubljanske bolnišnice in o vplivih sevanja govorili z radiološkim inženirjem Alešem Kaučičem.
Kaj se zgodi, ko se vklopi rentgenski aparat? Kako deluje radiološka zaščita in kakšne so dejanske nevarnosti sevanja za naše telo? V tokratni oddaji so Radiovedni obiskali radiološki oddelek ljubljanske bolnišnice in o vplivih sevanja govorili z radiološkim inženirjem Alešem Kaučičem.
Slavni ameriški pisatelj Stephan Covey je v eni izmed svojih knjig zapisal stavek: »Nabrusi žago!« Stavek je del zgodbe o gozdnem delavcu, ki si je v potu svojega obraza prizadeval obžagati drevje z žago, ki je bila že zdavnaj čisto topa. Ko ga je nekdo opozoril, naj si žago nabrusi, je odvrnil: »Nimam časa, da bi jo nabrusil, podreti moram še toliko dreves …« Zgodbo o žagi lahko prenesemo na naše telo in našo duševnost. Telo in duševnost sta orodji, ki nam pomagata, da lahko izpeljemo svoje načrte, zato ju moramo kdaj pa kdaj tudi nabrusiti. V današnji družbi, ko se moderni človek srečuje s skrhanim telesom in dušo, govorimo o izgorevanju in praznih baterijah. Zato moramo baterije napolniti z novo energijo oziroma si opomoči. Toda ne pozabimo: žago lahko nabrusimo samo toliko časa, dokler ima zobe. Skrhani se namreč hitreje polomijo kot nabrušeni. Res pa je, da pri žagi lahko zamenjamo celoten list. Tako kot žaga lahko preneha peti, nam tudi telo in duševnost – skupek človekovih čustvenih, miselnih in voljnih značilnosti, ti dve čudoviti orodji – odklonita poslušnost in nas pri izpolnjevanju naših načrtov pustita na cedilu. Če želimo, da nam žaga dolgo služi, moramo z njo ravnati gospodarno in preudarno. Tako kot s svojim telesom in duševnostjo. Za polnjenje človeških baterij žal ne obstaja polnilnik za hitro polnjenje. Ko enkrat naša duševnost preneha zvoniti, jo bomo težko napolnili. Kako to, da je toliko izgorelih ljudi, ki še komaj premikajo svoje telo? Da o prazni duševnosti niti ne govorim. Saj so tudi naši starši delali od jutra do večera, pa vendar večina ni vedela, kaj je napad panike ali sindrom izgorelosti. Kako to? V času mojih staršev ni bilo pohlepne vsemogočne reklame, ki bi jih potegnila za seboj in jih slepila z utvaro, da morajo vsako prosto minuto do vrha napolniti s plačljivo zabavo. Kmet se je pod večer, ob koncu trdega dela usedel na klop pred domačijo in gledal na svoja žitna polja. Seveda so tudi moji starši poznali svoje stiske, trpeli pomanjkanje, vendar drugačno kot danes. Če v tem jutru, cenjene poslušalke in poslušalci, pričakujete, da vam bom na vaše domove poslala akumulatorje za polnjenje življenjskih baterij na daljinsko upravljanje, ste se zmotili. Sami boste morali zamenjati baterijo ali jo priklopiti na akumulator. Jaz vam lahko samo prenesem priporočilo znane logoterapevtke Elisabeth Lukas, ki vsakomur, kdor teče v hrčkovem kolesu, priporoča, naj takoj izstopi in se poda v tišino. V tišini boste spoznali, kako vam lahko uspe, da bi se v prihodnje hrčkovemu kolesu v velikem loku izognili ter ostali telesno in duševno pripravljeni na izzive našega časa.
Slavni ameriški pisatelj Stephan Covey je v eni izmed svojih knjig zapisal stavek: »Nabrusi žago!« Stavek je del zgodbe o gozdnem delavcu, ki si je v potu svojega obraza prizadeval obžagati drevje z žago, ki je bila že zdavnaj čisto topa. Ko ga je nekdo opozoril, naj si žago nabrusi, je odvrnil: »Nimam časa, da bi jo nabrusil, podreti moram še toliko dreves …« Zgodbo o žagi lahko prenesemo na naše telo in našo duševnost. Telo in duševnost sta orodji, ki nam pomagata, da lahko izpeljemo svoje načrte, zato ju moramo kdaj pa kdaj tudi nabrusiti. V današnji družbi, ko se moderni človek srečuje s skrhanim telesom in dušo, govorimo o izgorevanju in praznih baterijah. Zato moramo baterije napolniti z novo energijo oziroma si opomoči. Toda ne pozabimo: žago lahko nabrusimo samo toliko časa, dokler ima zobe. Skrhani se namreč hitreje polomijo kot nabrušeni. Res pa je, da pri žagi lahko zamenjamo celoten list. Tako kot žaga lahko preneha peti, nam tudi telo in duševnost – skupek človekovih čustvenih, miselnih in voljnih značilnosti, ti dve čudoviti orodji – odklonita poslušnost in nas pri izpolnjevanju naših načrtov pustita na cedilu. Če želimo, da nam žaga dolgo služi, moramo z njo ravnati gospodarno in preudarno. Tako kot s svojim telesom in duševnostjo. Za polnjenje človeških baterij žal ne obstaja polnilnik za hitro polnjenje. Ko enkrat naša duševnost preneha zvoniti, jo bomo težko napolnili. Kako to, da je toliko izgorelih ljudi, ki še komaj premikajo svoje telo? Da o prazni duševnosti niti ne govorim. Saj so tudi naši starši delali od jutra do večera, pa vendar večina ni vedela, kaj je napad panike ali sindrom izgorelosti. Kako to? V času mojih staršev ni bilo pohlepne vsemogočne reklame, ki bi jih potegnila za seboj in jih slepila z utvaro, da morajo vsako prosto minuto do vrha napolniti s plačljivo zabavo. Kmet se je pod večer, ob koncu trdega dela usedel na klop pred domačijo in gledal na svoja žitna polja. Seveda so tudi moji starši poznali svoje stiske, trpeli pomanjkanje, vendar drugačno kot danes. Če v tem jutru, cenjene poslušalke in poslušalci, pričakujete, da vam bom na vaše domove poslala akumulatorje za polnjenje življenjskih baterij na daljinsko upravljanje, ste se zmotili. Sami boste morali zamenjati baterijo ali jo priklopiti na akumulator. Jaz vam lahko samo prenesem priporočilo znane logoterapevtke Elisabeth Lukas, ki vsakomur, kdor teče v hrčkovem kolesu, priporoča, naj takoj izstopi in se poda v tišino. V tišini boste spoznali, kako vam lahko uspe, da bi se v prihodnje hrčkovemu kolesu v velikem loku izognili ter ostali telesno in duševno pripravljeni na izzive našega časa.
Poročamo iz nemškega Chemnitza, ki letos, poleg Nove Gorice in Gorice, prav tako nosi naziv evropske prestolnice kulture, ocenjujemo lutkovno predstavo režiserke Jane Nunčič Hiša iz pločevine, ki je bila prejšnji teden premierno prikazana v Lutkovnem gledališču Ljubljana in predstavljamo sklop uradnega programa evropske prestolnice kulture GO! 2025, poimenovan Vojna in mir.
Poročamo iz nemškega Chemnitza, ki letos, poleg Nove Gorice in Gorice, prav tako nosi naziv evropske prestolnice kulture, ocenjujemo lutkovno predstavo režiserke Jane Nunčič Hiša iz pločevine, ki je bila prejšnji teden premierno prikazana v Lutkovnem gledališču Ljubljana in predstavljamo sklop uradnega programa evropske prestolnice kulture GO! 2025, poimenovan Vojna in mir.
Človek na razpotjih časa je letošnji tematski sklop iz književnosti pri slovenščini na splošni maturi. V prvi oddaji, ki jo letos posvečamo maturitetnemu eseju, smo o romanu Draga Jančarja In ljubezen tudi razmišljali z dijaki in profesoricama slovenščine na Gimnaziji Novo mesto. In ljubezen tudi je roman, ki ga je Drago Jančar izdal leta 2017, v njem govori predvsem o dogajanju v Mariboru in na Pohorju med drugo svetovno vojno in takoj po njej – v ta zgodovinski kontekst pisatelj postavi življenjske usode svojih likov, ki jih te vojne grozote trajno zaznamujejo in postavljajo tudi v moralne dileme. Ali mladi vidijo delo kot zgodovinski, vojni, ljubezenski roman, ali, kot pravi tudi Jančar sam, za roman o ljubezni? Kakšen vtis so nanje naredili glavni liki? In kakšno je po njihovem mnenju sporočilo tega obveznega letošnjega maturitetnega čtiva?
Človek na razpotjih časa je letošnji tematski sklop iz književnosti pri slovenščini na splošni maturi. V prvi oddaji, ki jo letos posvečamo maturitetnemu eseju, smo o romanu Draga Jančarja In ljubezen tudi razmišljali z dijaki in profesoricama slovenščine na Gimnaziji Novo mesto. In ljubezen tudi je roman, ki ga je Drago Jančar izdal leta 2017, v njem govori predvsem o dogajanju v Mariboru in na Pohorju med drugo svetovno vojno in takoj po njej – v ta zgodovinski kontekst pisatelj postavi življenjske usode svojih likov, ki jih te vojne grozote trajno zaznamujejo in postavljajo tudi v moralne dileme. Ali mladi vidijo delo kot zgodovinski, vojni, ljubezenski roman, ali, kot pravi tudi Jančar sam, za roman o ljubezni? Kakšen vtis so nanje naredili glavni liki? In kakšno je po njihovem mnenju sporočilo tega obveznega letošnjega maturitetnega čtiva?
Tirana in Bruselj sta včeraj odprla prvi sklop poglavij v okviru pogajanj o vstopu Albanije v EU, s čimer se začenjajo vsebinski pogovori med stranema.
Tirana in Bruselj sta včeraj odprla prvi sklop poglavij v okviru pogajanj o vstopu Albanije v EU, s čimer se začenjajo vsebinski pogovori med stranema.
Na Radiu Slovenija so pridobili dokument o pokojninski reformi, ki ga je pripravila vladna stran in o katerem se bodo socialni partnerji pogovarjali na današnji seji. Večina predlogov ima sedemletno prehodno obdobje - spremembe pokojninske zakonodaje bodo postopne in bi v polnosti začele veljati šele leta 2034. Gre za tako imenovani prvi vsebinski sklop V oddaji tudi o tem: - Anonimno pismo koprskemu zdravstvenemu domu očita nekatere domnevno sporne prakse - Izolska občina bo tudi letos subvencionirala obnovo fasad in streh v starem mestu - V Sežani bo prvi študijski program o oblikovanju materialov in digitalizaciji oblikovalskih procesov
Na Radiu Slovenija so pridobili dokument o pokojninski reformi, ki ga je pripravila vladna stran in o katerem se bodo socialni partnerji pogovarjali na današnji seji. Večina predlogov ima sedemletno prehodno obdobje - spremembe pokojninske zakonodaje bodo postopne in bi v polnosti začele veljati šele leta 2034. Gre za tako imenovani prvi vsebinski sklop V oddaji tudi o tem: - Anonimno pismo koprskemu zdravstvenemu domu očita nekatere domnevno sporne prakse - Izolska občina bo tudi letos subvencionirala obnovo fasad in streh v starem mestu - V Sežani bo prvi študijski program o oblikovanju materialov in digitalizaciji oblikovalskih procesov
Gianni Rijavec letos obhaja štiridesetletnico glasbenega udejstvovanja. V sklop priprav nanjo sodi tudi skladba, ki je plod sodelovanja s prekaljenim »muzičistom« Jožetom Haukom. RDEČA MORA BITI Pevec iz Trnovega pri Novi Gorici za praznične dni poklanja pesem z naslovom Rdeča roža Ne več kot enkrat na leto je Gianni Rijavec deležen posebnega tretmaja v etru RA KP. Bolj kot zaradi njegove družbene angažiranosti pod psevdonimom Beli golob, zaradi vztrajanja na sceni. Ustanovil in vodil je vokalni kvartet Big Ben, iz katerega se je kasneje razvila zabavnoglasbena skupina Big Ben. S skladbo Mladi Joža so Big Ben leta 1988 zmagali na festivalu Melodije Morja in Sonca. Od leta 1995 pa je Gianni posvečen solo karieri in le tu pa tam se komu postavi ob bok. In tako samozadostno je v novogoriškem studiu tudi posnel zvočni telegram. RDEČA ROŽA Tam gori jih nekaj še živi, na vasi je nekaj še ljudi, ki zdravo še razmišljajo s kmečko pametjo in v srcu dobro mislijo. Rdečo rožo bom utrgal, ti na prsi jo pripel, nagelj rdeči, cvet dišeči in ti pesem bom zapel ... in roženkravt in rožmarin še za spomin. Tam gori se pesmi še pojo, na vasi še fantje pojejo in dekletu še gredo v vas, pod okno pridejo, s pesmijo jo na okno zvabijo. Rdečo rožo …
Gianni Rijavec letos obhaja štiridesetletnico glasbenega udejstvovanja. V sklop priprav nanjo sodi tudi skladba, ki je plod sodelovanja s prekaljenim »muzičistom« Jožetom Haukom. RDEČA MORA BITI Pevec iz Trnovega pri Novi Gorici za praznične dni poklanja pesem z naslovom Rdeča roža Ne več kot enkrat na leto je Gianni Rijavec deležen posebnega tretmaja v etru RA KP. Bolj kot zaradi njegove družbene angažiranosti pod psevdonimom Beli golob, zaradi vztrajanja na sceni. Ustanovil in vodil je vokalni kvartet Big Ben, iz katerega se je kasneje razvila zabavnoglasbena skupina Big Ben. S skladbo Mladi Joža so Big Ben leta 1988 zmagali na festivalu Melodije Morja in Sonca. Od leta 1995 pa je Gianni posvečen solo karieri in le tu pa tam se komu postavi ob bok. In tako samozadostno je v novogoriškem studiu tudi posnel zvočni telegram. RDEČA ROŽA Tam gori jih nekaj še živi, na vasi je nekaj še ljudi, ki zdravo še razmišljajo s kmečko pametjo in v srcu dobro mislijo. Rdečo rožo bom utrgal, ti na prsi jo pripel, nagelj rdeči, cvet dišeči in ti pesem bom zapel ... in roženkravt in rožmarin še za spomin. Tam gori se pesmi še pojo, na vasi še fantje pojejo in dekletu še gredo v vas, pod okno pridejo, s pesmijo jo na okno zvabijo. Rdečo rožo …
Še 5 dni in december bo tu! Mesec, v katerem verjetno marsikdo večkrat kot ponavadi vklopi pečico in pripravi kakšno pecivo, piškote ali kaj podobnega, kar zahteva uporabo jajc. Pa ste kdaj razmišljali, kako jajce nastane? Kje nastane rumenjak, kje beljak in kako se razvije apnenčasta lupina? Raziščemo s pomočjo Lilijane Bizjak Mali, docentke na Katedri za zoologijo Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Še 5 dni in december bo tu! Mesec, v katerem verjetno marsikdo večkrat kot ponavadi vklopi pečico in pripravi kakšno pecivo, piškote ali kaj podobnega, kar zahteva uporabo jajc. Pa ste kdaj razmišljali, kako jajce nastane? Kje nastane rumenjak, kje beljak in kako se razvije apnenčasta lupina? Raziščemo s pomočjo Lilijane Bizjak Mali, docentke na Katedri za zoologijo Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Program Evropske prestolnice kulture je dramaturško povezan v štiri velike sklope in tokrat predstavljamo tretjega, ki so ga poimenovali Tihotapci. Ta med drugim vključuje osrednji plesni dogodek Brezmejno telo, ki bo potekal v solkanskem kamnolomu, pa Festival kompleksnosti, na katerem bodo gostili tudi Slavoja Žižka, Didiera Eribona in Miljenka Jergovića. Projekt Nestalno pribežališče Zavoda Senzorium bo gledalca, predvsem tistega, ki ni doživel vojne, postavil v kožo imigrantov, ki so izgubili svoj dom in bili prisiljeni podati se na nevarno pot v Evropo. O tem, kako je meja med Goricama zaznamovala tretji sklop, je spregovoril programski vodja Evropske prestolnice kulture, Stojan Pelko.
Program Evropske prestolnice kulture je dramaturško povezan v štiri velike sklope in tokrat predstavljamo tretjega, ki so ga poimenovali Tihotapci. Ta med drugim vključuje osrednji plesni dogodek Brezmejno telo, ki bo potekal v solkanskem kamnolomu, pa Festival kompleksnosti, na katerem bodo gostili tudi Slavoja Žižka, Didiera Eribona in Miljenka Jergovića. Projekt Nestalno pribežališče Zavoda Senzorium bo gledalca, predvsem tistega, ki ni doživel vojne, postavil v kožo imigrantov, ki so izgubili svoj dom in bili prisiljeni podati se na nevarno pot v Evropo. O tem, kako je meja med Goricama zaznamovala tretji sklop, je spregovoril programski vodja Evropske prestolnice kulture, Stojan Pelko.
Dopoldne so predstavili prvi sklop študijskega tekmovalnega programa ter organizirali predavanje dr. Mihe Trampuža in okroglo mizo na temo pravic soavtorjev avdiovizualnih del. Ob 100. obletnici rojstva so se posvetili tudi režiserju Igorju Pretnarju, ki se je uveljavil po drugi svetovni vojni, izobraževal pa se je med drugim na Vsesovjetski šoli za kinematografijo v Moskvi. O tem in predvsem o četrtkovih projekcijah iz tekmovalne bere.
Dopoldne so predstavili prvi sklop študijskega tekmovalnega programa ter organizirali predavanje dr. Mihe Trampuža in okroglo mizo na temo pravic soavtorjev avdiovizualnih del. Ob 100. obletnici rojstva so se posvetili tudi režiserju Igorju Pretnarju, ki se je uveljavil po drugi svetovni vojni, izobraževal pa se je med drugim na Vsesovjetski šoli za kinematografijo v Moskvi. O tem in predvsem o četrtkovih projekcijah iz tekmovalne bere.
V Berlinu se je v soboto s podelitvijo nagrad zaključil 75. filmski festival Berlinale, zlatega medveda za najboljši film je prejel norveški film o raziskovanju ljubezni ter poželenja, Dreams (Sex Love) Daga Johana Haugeruda. V dvorani Deutsche Oper v Berlinu se je odvila svetovna premiera baleta Sen kresne noči, ki ga je na oder postavila ekipa slovenskih ustvarjalcev. Gre za novo baletno produkcijo, nastalo po motivih Shakespearjeve komedije, koreografa Edwarda Cluga in skladatelja Milka Lazarja. Sklop radijsko-gledaliških literarnih večerov Ars teatralis se nocoj nadaljuje z večerom, posvečenim mladim primorskim literatom. Dogodek bo v neposrednem prenosu mogoče spremljati tudi na programu Ars in Radiu Trst A. Danes 19. uri na programu Ars začenjamo s predvajanjem romana In ljubezen tudi Draga Jančarja. V Slovenj Gradcu pa bo v knjižnici Ksaverja Meška Slovenj Gradec ob 18. uri odprtje razstave z naslovom Vrnitev, ki bo vsebovala tudi zgodnja dela Jožeta Tisnikarja. Vabljeni k poslušanju!
V Berlinu se je v soboto s podelitvijo nagrad zaključil 75. filmski festival Berlinale, zlatega medveda za najboljši film je prejel norveški film o raziskovanju ljubezni ter poželenja, Dreams (Sex Love) Daga Johana Haugeruda. V dvorani Deutsche Oper v Berlinu se je odvila svetovna premiera baleta Sen kresne noči, ki ga je na oder postavila ekipa slovenskih ustvarjalcev. Gre za novo baletno produkcijo, nastalo po motivih Shakespearjeve komedije, koreografa Edwarda Cluga in skladatelja Milka Lazarja. Sklop radijsko-gledaliških literarnih večerov Ars teatralis se nocoj nadaljuje z večerom, posvečenim mladim primorskim literatom. Dogodek bo v neposrednem prenosu mogoče spremljati tudi na programu Ars in Radiu Trst A. Danes 19. uri na programu Ars začenjamo s predvajanjem romana In ljubezen tudi Draga Jančarja. V Slovenj Gradcu pa bo v knjižnici Ksaverja Meška Slovenj Gradec ob 18. uri odprtje razstave z naslovom Vrnitev, ki bo vsebovala tudi zgodnja dela Jožeta Tisnikarja. Vabljeni k poslušanju!