Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V stresnih razmerah pogosto slišimo nasvet "umirite se". Kako pa lahko to učinkovito naredimo? Skupaj s strokovnjaki se učimo tehnik in strategij umirjanja in sproščanja ter skrbi za duševno zdravje in ravnovesje.
Jaz? Umirjen? S slušalkami na ušesih? Zakaj pa ne! Na svetovni dan duševnega zdravja smo v začetku oktobra 2022 na Avdiofestivalu pluli po zvočni krajini iskanja notranjega ravnovesja. Radijski poslušalci Samoumiritve psihiatra, prof. dr. Boruta Škodlarja, že zelo dobro poznate, na delavnici pa se mu je pridružil tudi David Zupančič, dr. med., specializant infektologije in spletni vplivnež, ki je v svet avdio produkcije zaplul s podkastom Umetnost Lenarjenja, v katerem se loteva tudi tem čuječnosti in duševne dobrobiti. Sodelovala sta že kot profesor in študent, tokrat pa sta ponovno združila moči! Pogovarjali smo se o izzivih premagovanja stresa in razburkanosti notranjega sveta, naredili pa smo tudi dve praktični vaji samoumirjanja!
Jaz? Umirjen? S slušalkami na ušesih? Zakaj pa ne! Na svetovni dan duševnega zdravja smo v začetku oktobra 2022 na Avdiofestivalu pluli po zvočni krajini iskanja notranjega ravnovesja. Radijski poslušalci Samoumiritve psihiatra, prof. dr. Boruta Škodlarja, že zelo dobro poznate, na delavnici pa se mu je pridružil tudi David Zupančič, dr. med., specializant infektologije in spletni vplivnež, ki je v svet avdio produkcije zaplul s podkastom Umetnost Lenarjenja, v katerem se loteva tudi tem čuječnosti in duševne dobrobiti. Sodelovala sta že kot profesor in študent, tokrat pa sta ponovno združila moči! Pogovarjali smo se o izzivih premagovanja stresa in razburkanosti notranjega sveta, naredili pa smo tudi dve praktični vaji samoumirjanja!
Druga sezona oddaje Samoumiritev je pri koncu. Začeli smo jo z vajo "Vdihni mir, izdihni strah", nato pa smo se z vajami srečali še 85-krat. Sedem mesecev nepretrgoma je oddaja sledila svojemu osnovnemu poslanstvu, to je, da prinese nekaj konkretnih napotkov, strategij in tehnik, s katerimi si lahko vsak pomaga, ko se znajde v stiski in ko je notranje ravnovesje pred izzivi. Mojca Delač in psihiater in psihoterapevt prof. dr. Borut Škodlar se bosta v nadaljevanju ozrla na vaje in dodala nekaj priporočil za poletne mesece. Ker bomo za konec poskrbeli tudi za posladek, pa vas vabimo, da si pripravite košček čokolade!
Druga sezona oddaje Samoumiritev je pri koncu. Začeli smo jo z vajo "Vdihni mir, izdihni strah", nato pa smo se z vajami srečali še 85-krat. Sedem mesecev nepretrgoma je oddaja sledila svojemu osnovnemu poslanstvu, to je, da prinese nekaj konkretnih napotkov, strategij in tehnik, s katerimi si lahko vsak pomaga, ko se znajde v stiski in ko je notranje ravnovesje pred izzivi. Mojca Delač in psihiater in psihoterapevt prof. dr. Borut Škodlar se bosta v nadaljevanju ozrla na vaje in dodala nekaj priporočil za poletne mesece. Ker bomo za konec poskrbeli tudi za posladek, pa vas vabimo, da si pripravite košček čokolade!
Vztrajnost potrebujemo malodane pri vsem, česar se lotimo, sploh, če se lotevamo nečesa novega, če so pred nami izzivi, ki jih je lažje odložiti. A z odlašanjem ne pridemo daleč, čeprav je lahko mamljivo. Mojca Delač in prof. dr. Borut Škodlar se v pogovoru znova dotaknete tega, zakaj je vztrajnost pomembna za notranji mir, zakaj je, če jo gojimo, vse lažje, kako lahko vaja pomaga tudi pri pisanju diplomske naloge in podobnih izzvih, ki zahtevajo potrpežljivost.
Vztrajnost potrebujemo malodane pri vsem, česar se lotimo, sploh, če se lotevamo nečesa novega, če so pred nami izzivi, ki jih je lažje odložiti. A z odlašanjem ne pridemo daleč, čeprav je lahko mamljivo. Mojca Delač in prof. dr. Borut Škodlar se v pogovoru znova dotaknete tega, zakaj je vztrajnost pomembna za notranji mir, zakaj je, če jo gojimo, vse lažje, kako lahko vaja pomaga tudi pri pisanju diplomske naloge in podobnih izzvih, ki zahtevajo potrpežljivost.
Vztrajnost je usmerjena pozornost na neko dejavnost oziroma na cilj, ki si ga zadamo. Pot do cilja je lahko dolga, posuta z mnogimi preizkušnjami, tudi za našo vztrajnost. Slednja pa pomeni neko dolgoročno in skozi čas razširjeno delovanje, s katerim sledimo zastavljenemu - pa naj si bo, da se nečesa novega naučimo, kaj dokončamo ali pa kaj drugega. Prizadevnost, da to dosežemo, pa lažje zori, če se pomirimo in znamo soočiti tudi z napetostjo in dvomi ter odlašanjem. O vsem tem nam pripoveduje prof. dr. Borut Škodlar v tokratni vaji.
Vztrajnost je usmerjena pozornost na neko dejavnost oziroma na cilj, ki si ga zadamo. Pot do cilja je lahko dolga, posuta z mnogimi preizkušnjami, tudi za našo vztrajnost. Slednja pa pomeni neko dolgoročno in skozi čas razširjeno delovanje, s katerim sledimo zastavljenemu - pa naj si bo, da se nečesa novega naučimo, kaj dokončamo ali pa kaj drugega. Prizadevnost, da to dosežemo, pa lažje zori, če se pomirimo in znamo soočiti tudi z napetostjo in dvomi ter odlašanjem. O vsem tem nam pripoveduje prof. dr. Borut Škodlar v tokratni vaji.
Koliko stvari ste ta teden doživeli? Jih videli, prebrali, slišali? Koliko ste si jih zapomnili, naučili, ponotranjili? Učenje na pamet je pomembna protiutež pozabljanju in hitremu procesiranju. Zakaj "učenje na pogled" razpršuje, učenje na pamet pa osredišča, sta se pred ponovitvijo oddaje tega tedna pogovarjala Mojca Delač in prof. dr. Borut Škodlar.
Koliko stvari ste ta teden doživeli? Jih videli, prebrali, slišali? Koliko ste si jih zapomnili, naučili, ponotranjili? Učenje na pamet je pomembna protiutež pozabljanju in hitremu procesiranju. Zakaj "učenje na pogled" razpršuje, učenje na pamet pa osredišča, sta se pred ponovitvijo oddaje tega tedna pogovarjala Mojca Delač in prof. dr. Borut Škodlar.
Človek se celo življenje uči. In tokrat se bomo naučili nekaj o učenju. Kaj ima to opraviti s samoumiritvijo? Kot pripoveduje psihiater in psihoterapevt, prof. dr. Borut Škodlar, učenje na pamet prinaša ponotranjanje znanja, z njim se ognemo tesnobi prenasičenosti z vsemi podatki in informacijami, ki olešejo okoli nas, v svoji trajnosti in dolgotrajnosti pa nas učenje na pamet lahko tudi pomirja in osredišča.
Človek se celo življenje uči. In tokrat se bomo naučili nekaj o učenju. Kaj ima to opraviti s samoumiritvijo? Kot pripoveduje psihiater in psihoterapevt, prof. dr. Borut Škodlar, učenje na pamet prinaša ponotranjanje znanja, z njim se ognemo tesnobi prenasičenosti z vsemi podatki in informacijami, ki olešejo okoli nas, v svoji trajnosti in dolgotrajnosti pa nas učenje na pamet lahko tudi pomirja in osredišča.
Poslušanje, glas drugega, beseda, ki jo izreče. Glas v nas. Vse to je zelo pomembno, a se velikokrat umakne vidnim dražljajem, s katerimi smo zasičeni na vsakem koraku, v živo in na spletu. O tem v tokratni epizodi oddaje Samoumiritev, v kateri se bomo z vajo lotili osredotočanja na zvok in posledično umirjanja. Še prej pa besede v eter zvoka pošljeta prof. dr. Borut Škodlar in Mojca Delač.
Poslušanje, glas drugega, beseda, ki jo izreče. Glas v nas. Vse to je zelo pomembno, a se velikokrat umakne vidnim dražljajem, s katerimi smo zasičeni na vsakem koraku, v živo in na spletu. O tem v tokratni epizodi oddaje Samoumiritev, v kateri se bomo z vajo lotili osredotočanja na zvok in posledično umirjanja. Še prej pa besede v eter zvoka pošljeta prof. dr. Borut Škodlar in Mojca Delač.
Zvok je srce radia. Z njim slikamo svetove, barvamo zgodbe in rišemo slušne zaznave. Seveda pa ob zvoku človek prejema še vrsto drugih dražljejev iz svojega okolja, pri tem pa v ospredje silijo vidni, ki nas lahko tako zasičijo, da še poglobijo naš stres, kadar se soočamo s tem, hkrati pa nam mnogokrat tudi ne dovolijo, da se s površja dojemanja preselimo globlje, v notranjost. Kako je tu lahko koristen prav zvok in kako se z njegovo pomočjo umirimo, nam bo povedal in pokazal prof. dr. Borut Škodlar, psihiater in psihoterapevt, predstojnik Centra za mentalno zdravje Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, v tokratni vaji.
Zvok je srce radia. Z njim slikamo svetove, barvamo zgodbe in rišemo slušne zaznave. Seveda pa ob zvoku človek prejema še vrsto drugih dražljejev iz svojega okolja, pri tem pa v ospredje silijo vidni, ki nas lahko tako zasičijo, da še poglobijo naš stres, kadar se soočamo s tem, hkrati pa nam mnogokrat tudi ne dovolijo, da se s površja dojemanja preselimo globlje, v notranjost. Kako je tu lahko koristen prav zvok in kako se z njegovo pomočjo umirimo, nam bo povedal in pokazal prof. dr. Borut Škodlar, psihiater in psihoterapevt, predstojnik Centra za mentalno zdravje Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, v tokratni vaji.
Tudi, če ste s samoumiritvijo čakali na maj, nikakor ni prepozno, da si vzamete čas zase. Pri tem je seveda lahko narava odlično okolje, v katerem najdemo mir in poiščemo notranje ravnotežje. Izvrstno je, če se seveda vanjo lahko odpravimo, a tudi, če to ne gre, si lahko s pomočjo vizualizacije predstavljamo svoje najlubše kotičke, pa naj si bo to morje, gozd, prostrani travnik ali razgledi z vrha gora. Kateri pa je za vas najljubši kotiček v naravi? Predstavljajte si ga in Mojca Delač vas skupaj s prof.dr. Borutom Škodlarjem odpelje tja.
Tudi, če ste s samoumiritvijo čakali na maj, nikakor ni prepozno, da si vzamete čas zase. Pri tem je seveda lahko narava odlično okolje, v katerem najdemo mir in poiščemo notranje ravnotežje. Izvrstno je, če se seveda vanjo lahko odpravimo, a tudi, če to ne gre, si lahko s pomočjo vizualizacije predstavljamo svoje najlubše kotičke, pa naj si bo to morje, gozd, prostrani travnik ali razgledi z vrha gora. Kateri pa je za vas najljubši kotiček v naravi? Predstavljajte si ga in Mojca Delač vas skupaj s prof.dr. Borutom Škodlarjem odpelje tja.
Tokrat si bomo privoščili odmik v naravo. Vsak si lahko, če se tja ne more odpraviti, predstavlja svoj najljubši kotiček, delček narave, kjer ga napolni spokojnost in pomirjenost. Travnik, gozd, reke, morje, hribi in doline, brezmejna prostranstva naravnih lepot, kjer črpamo različne čutne dražljaje. Skupaj z naravnim dogajanjem okoli nas se spodbudijo tudi naravna stanja v nas, pripoveduje psihiater in psihoterapevt, prof. dr. Borut Škodlar, v tokratni vaji.
Tokrat si bomo privoščili odmik v naravo. Vsak si lahko, če se tja ne more odpraviti, predstavlja svoj najljubši kotiček, delček narave, kjer ga napolni spokojnost in pomirjenost. Travnik, gozd, reke, morje, hribi in doline, brezmejna prostranstva naravnih lepot, kjer črpamo različne čutne dražljaje. Skupaj z naravnim dogajanjem okoli nas se spodbudijo tudi naravna stanja v nas, pripoveduje psihiater in psihoterapevt, prof. dr. Borut Škodlar, v tokratni vaji.
Samoumevnost je nekaj, kar je v časih, kot jih doživljamo, seveda postavljeno pred številne izkušnje in preizkušnje. Zlasti zato, ker stresne situacije zamajajo naš občutek varnosti in zaupanja v to, da bo v življenju vse vredu. Prav na vsem tem pa zraste ščit samoumevnosti. Kaj ima pri tem zdrava pamet? O tem se bosta pogovarjala Mojca Delač in prof. dr. Borut Škodlar, preden se ponovno lotimo vaje.
Samoumevnost je nekaj, kar je v časih, kot jih doživljamo, seveda postavljeno pred številne izkušnje in preizkušnje. Zlasti zato, ker stresne situacije zamajajo naš občutek varnosti in zaupanja v to, da bo v življenju vse vredu. Prav na vsem tem pa zraste ščit samoumevnosti. Kaj ima pri tem zdrava pamet? O tem se bosta pogovarjala Mojca Delač in prof. dr. Borut Škodlar, preden se ponovno lotimo vaje.
Prav gotovo ima vsak med nami kakšno izkušnjo s tem, kako je koga ali kaj jemal kot samoumevnega, samoumevno, dokler je bilo, dokler ni odšel. Če pobrskamo po Slovarju slovenskega knjižnega jezika, ob samoumevnosti najdemo tudi pojasnilo, da je to nekaj, kar je razumljivo samo po sebi. Pri tem pride prav tako imenovana zdrava pamet, ki je prav tako kot samoumevnost pogosto postavljena na preizkušnje. Sploh v časih, ki jih živimo. Psihiater in psihoterapevt, prof. dr. Borut Škodlar tokrat z vajo pretočnosti naslovi samoumevnost in njen pomoč za dobrobit in ščit pred nemiri in razrvanostjo.
Prav gotovo ima vsak med nami kakšno izkušnjo s tem, kako je koga ali kaj jemal kot samoumevnega, samoumevno, dokler je bilo, dokler ni odšel. Če pobrskamo po Slovarju slovenskega knjižnega jezika, ob samoumevnosti najdemo tudi pojasnilo, da je to nekaj, kar je razumljivo samo po sebi. Pri tem pride prav tako imenovana zdrava pamet, ki je prav tako kot samoumevnost pogosto postavljena na preizkušnje. Sploh v časih, ki jih živimo. Psihiater in psihoterapevt, prof. dr. Borut Škodlar tokrat z vajo pretočnosti naslovi samoumevnost in njen pomoč za dobrobit in ščit pred nemiri in razrvanostjo.
Preden ponovovimo vajo "Kako vem, da sem na dobri poti", se bosta Mojca Delač in prof. dr. Borut Škodlar pogovarjala o tem, kakšnih načinov umerjanja uspešnosti te naše poti lahko izberemo, kako delujejo in se povezujejo ter tudi, kaj se zgodi, če se naše doživljanje ne sklada z doživljanje naših pomembnih drugih.
Preden ponovovimo vajo "Kako vem, da sem na dobri poti", se bosta Mojca Delač in prof. dr. Borut Škodlar pogovarjala o tem, kakšnih načinov umerjanja uspešnosti te naše poti lahko izberemo, kako delujejo in se povezujejo ter tudi, kaj se zgodi, če se naše doživljanje ne sklada z doživljanje naših pomembnih drugih.
V tokratni epizodi oddaje Samoumiritev se bomo posvetili pogledu na našo prehojeno pot in ugotavljanju, ali nam gre dobro, ali se nam življenje vrti v pravi smeri. Kako to sploh merimo, tehtamo, ocenimo? Kaj nam pri tem lahko pomaga? In zakaj je to tako pomembno za občutek zadovoljstva in pomirjenosti? Na vsa ta vprašanja tudi tokrat odgovarja prof. dr. Borut Škodlar, ki je za nas pripravil tokratno vajo.
V tokratni epizodi oddaje Samoumiritev se bomo posvetili pogledu na našo prehojeno pot in ugotavljanju, ali nam gre dobro, ali se nam življenje vrti v pravi smeri. Kako to sploh merimo, tehtamo, ocenimo? Kaj nam pri tem lahko pomaga? In zakaj je to tako pomembno za občutek zadovoljstva in pomirjenosti? Na vsa ta vprašanja tudi tokrat odgovarja prof. dr. Borut Škodlar, ki je za nas pripravil tokratno vajo.
Kaj dobrega se vam je danes zgodilo ali pa ste vi doprinesli v ta dan? "Imamo pred očmi, pa ne vidimo. Dogaja se, pa ne začutimo. Ali začutimo le za hip in nam potem teža negativnega preglasi ta občutja." Tako razmišlja prof. dr. Borut Škodlar v vaji "gledati dobro", s katero se naučimo, kako v večerno bilanco dneva doprinesti tudi dobro. Preden jo ponovimo, bosta z Mojco Delač govorila o tem, kako lahko tudi glasnost lepih stvari malo ojačamo v hrupu napetosti in negotovosti vseh vrst.
Kaj dobrega se vam je danes zgodilo ali pa ste vi doprinesli v ta dan? "Imamo pred očmi, pa ne vidimo. Dogaja se, pa ne začutimo. Ali začutimo le za hip in nam potem teža negativnega preglasi ta občutja." Tako razmišlja prof. dr. Borut Škodlar v vaji "gledati dobro", s katero se naučimo, kako v večerno bilanco dneva doprinesti tudi dobro. Preden jo ponovimo, bosta z Mojco Delač govorila o tem, kako lahko tudi glasnost lepih stvari malo ojačamo v hrupu napetosti in negotovosti vseh vrst.
Tokrat bomo svojim občutljivim delom, ki jih prežemajo strahovi, odpor in neprijetne misli, namenili sočutje in sprejemanje. Vaja, ki jo je pripravil prof. dr. Borut Škodlar, nam bo pomagala, da ozavestimo oziroma povečamo zavedanje dobrega v našem življenju. Vabljeni, da jo naredite z nami!
Tokrat bomo svojim občutljivim delom, ki jih prežemajo strahovi, odpor in neprijetne misli, namenili sočutje in sprejemanje. Vaja, ki jo je pripravil prof. dr. Borut Škodlar, nam bo pomagala, da ozavestimo oziroma povečamo zavedanje dobrega v našem življenju. Vabljeni, da jo naredite z nami!
Koliko trenutkov v današnjem dnevu je steklo mimo vas, brez da bi se sploh zavedali? Ste naredili stvari rutinsko? So misli plavale naokoli? Zakaj je tako pomembno, da se znamo ustaviti in čim bolj polno doživeti trenutek, ki ga imamo? O tem Mojca Delač v pogovoru s prof. dr. Borutom Škodlarjem, preden se ponovno lotimo vaje "Sedanji trenutek".
Koliko trenutkov v današnjem dnevu je steklo mimo vas, brez da bi se sploh zavedali? Ste naredili stvari rutinsko? So misli plavale naokoli? Zakaj je tako pomembno, da se znamo ustaviti in čim bolj polno doživeti trenutek, ki ga imamo? O tem Mojca Delač v pogovoru s prof. dr. Borutom Škodlarjem, preden se ponovno lotimo vaje "Sedanji trenutek".
Velikokrat se zdi, da čas brzi in da v neskončnosti obveznosti, pričakovanj in dela, komaj najdemo čas zase, kaj šele, da bi se ustavili in zares doživeli trenutke. Prav to je seveda v srčiki samoumiritve in tudi tokratne vaje, ki jo je pripravil psihiater in psihoterapevt prof. dr. Borut Škodlar, predstojnik Centra za mentalno zdravje Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani.
Velikokrat se zdi, da čas brzi in da v neskončnosti obveznosti, pričakovanj in dela, komaj najdemo čas zase, kaj šele, da bi se ustavili in zares doživeli trenutke. Prav to je seveda v srčiki samoumiritve in tudi tokratne vaje, ki jo je pripravil psihiater in psihoterapevt prof. dr. Borut Škodlar, predstojnik Centra za mentalno zdravje Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani.
"Občutja varnosti so drugo ime za občutja notranjega miru, saj v stanjih nevarnosti skrbimo za okope in varovanje zidov naše utrdbe in ne za življenje znotraj nje. Ko nas preplavlja nevarnost, so vsi naši telesni in psihični mehanizmi v službi sistema za varnost. Ni prostora za igrivost in ustvarjanje, ni ga za različne odtenke naklonjenosti in ljubečnosti v odnosih, tudi ne za prepoznavanje vrednosti odnosov in rezreševanje vozlov v njih, ni iskanja veselja, ni interesov, ni mirnega brezdelja." Prof. dr. Borut Škodlar, psihiater in psihoterapevt nam v tokratni epizodi znova približa vajo, s katero se dotaknemo usedlin krivde in zamer v naših odnosih.
"Občutja varnosti so drugo ime za občutja notranjega miru, saj v stanjih nevarnosti skrbimo za okope in varovanje zidov naše utrdbe in ne za življenje znotraj nje. Ko nas preplavlja nevarnost, so vsi naši telesni in psihični mehanizmi v službi sistema za varnost. Ni prostora za igrivost in ustvarjanje, ni ga za različne odtenke naklonjenosti in ljubečnosti v odnosih, tudi ne za prepoznavanje vrednosti odnosov in rezreševanje vozlov v njih, ni iskanja veselja, ni interesov, ni mirnega brezdelja." Prof. dr. Borut Škodlar, psihiater in psihoterapevt nam v tokratni epizodi znova približa vajo, s katero se dotaknemo usedlin krivde in zamer v naših odnosih.
"Občutja varnosti so drugo ime za občutja notranjega miru, saj v stanjih nevarnosti skrbimo za okope in varovanje zidov naše utrdbe in ne za življenje znotraj nje," pripoveduje prof. dr. Borut Škodlar v uvodu tokratne epizode. Kaj pa, ko so odnosi vir ne-varnosti, ko se nam zaradi tega kopiči občutek zamere ali pa kritike, slabe vesti in obžalovanja? Kako te usedline odpravimo iz naših odnosov in poskrbimo za več ljubečnosti - do sebe in drugih? O tem v tokratni vaji!
"Občutja varnosti so drugo ime za občutja notranjega miru, saj v stanjih nevarnosti skrbimo za okope in varovanje zidov naše utrdbe in ne za življenje znotraj nje," pripoveduje prof. dr. Borut Škodlar v uvodu tokratne epizode. Kaj pa, ko so odnosi vir ne-varnosti, ko se nam zaradi tega kopiči občutek zamere ali pa kritike, slabe vesti in obžalovanja? Kako te usedline odpravimo iz naših odnosov in poskrbimo za več ljubečnosti - do sebe in drugih? O tem v tokratni vaji!
"Neprestano tuhtanje prispeva k izgubljenosti, ne k rešitvi," pripoveduje prof. dr. Borut Škodlar v tokratni epizodi Samoumiritve. Zato nam predlaga vajo prizemljitve, s katero se lahko znova osredotočimo na telo in skušamo usidrati misli in občutja, ki se v času stisk in težav neprestano vrtijo naokoli. Pred vajo se bo z njim pogovarjala Mojca Delač.
"Neprestano tuhtanje prispeva k izgubljenosti, ne k rešitvi," pripoveduje prof. dr. Borut Škodlar v tokratni epizodi Samoumiritve. Zato nam predlaga vajo prizemljitve, s katero se lahko znova osredotočimo na telo in skušamo usidrati misli in občutja, ki se v času stisk in težav neprestano vrtijo naokoli. Pred vajo se bo z njim pogovarjala Mojca Delač.
Če v Slovar slovenskega knjižnega jezika vtipkamo "prizemljiti", najdemo tudi opis: "narediti, da kaj postane stvarno, primerno, naravno, oz. da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega". Kaj pa če prizemljitev povežemo z notranjim ravnotežjem, stabilnostjo in umerjenostjo? Najbrž se vsi strinjamo, da, če smo v stisku in nas pestijo težave, misli uhajajo na vse strani. Kako nam pomaga prizemljitev? To nam bo v nadaljevanju povedal in pokazal prof. dr. Borut Škodlar.
Če v Slovar slovenskega knjižnega jezika vtipkamo "prizemljiti", najdemo tudi opis: "narediti, da kaj postane stvarno, primerno, naravno, oz. da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega". Kaj pa če prizemljitev povežemo z notranjim ravnotežjem, stabilnostjo in umerjenostjo? Najbrž se vsi strinjamo, da, če smo v stisku in nas pestijo težave, misli uhajajo na vse strani. Kako nam pomaga prizemljitev? To nam bo v nadaljevanju povedal in pokazal prof. dr. Borut Škodlar.
Vsi se odzivamo na prijetno in neprijetno. Prvo nas navadno bolj vleče, drugo pa odbija. Vsak dražljaj, ki pride do nas, se nam takoj obarva v eni ali drugi luči ali v kombinaciji obeh, pripoveduje psihiater in psihoterpevt prof. dr. Borut Škodlar. To je temeljno v našem ustroju zavesti in pogosto nimamo možnosti vplivanja na to, lahko pa vplivamo na našo reakcijo in na občutja, ki so s tem povezana, saj je to lahko naš vir težav. Sprašuje in oblikuje: Mojca Delač.
Vsi se odzivamo na prijetno in neprijetno. Prvo nas navadno bolj vleče, drugo pa odbija. Vsak dražljaj, ki pride do nas, se nam takoj obarva v eni ali drugi luči ali v kombinaciji obeh, pripoveduje psihiater in psihoterpevt prof. dr. Borut Škodlar. To je temeljno v našem ustroju zavesti in pogosto nimamo možnosti vplivanja na to, lahko pa vplivamo na našo reakcijo in na občutja, ki so s tem povezana, saj je to lahko naš vir težav. Sprašuje in oblikuje: Mojca Delač.
Skozi vsakdan doživimo vrsto dražljajev vseh vrst, ki se nas dotikajo na različnih ravneh doživljanja. Vsakemu dražljaju neposredno sledi vrednotenje na osi prijetno-neprijetno. In že se, pripoveduje prof. dr. Borut Škodlar, prožijo "programi", torej naša ravnanja, odzivanja, da bi prijetno zadržali, od neprijetnega pa se odmaknili. O tem v tokratnem razmišljanju in vaji Samoumiritev!
Skozi vsakdan doživimo vrsto dražljajev vseh vrst, ki se nas dotikajo na različnih ravneh doživljanja. Vsakemu dražljaju neposredno sledi vrednotenje na osi prijetno-neprijetno. In že se, pripoveduje prof. dr. Borut Škodlar, prožijo "programi", torej naša ravnanja, odzivanja, da bi prijetno zadržali, od neprijetnega pa se odmaknili. O tem v tokratnem razmišljanju in vaji Samoumiritev!
Na gregorjevo se v Samoumiritvi znova posvečamo odnosom. Varnost je temelj v njih in kot pripoveduje prof. dr. Borut Škodlar v pogovoru z Mojco Delač, se moramo, če se pojavijo vrzeli, z njimi ukvarjati, jih nadomeščati in premoščati. Pomembno je torej, da znamo te vrzeli premagati, če tega ni, še ni pravi odnos. Zakaj, izveste v tokratni epizodi.
Na gregorjevo se v Samoumiritvi znova posvečamo odnosom. Varnost je temelj v njih in kot pripoveduje prof. dr. Borut Škodlar v pogovoru z Mojco Delač, se moramo, če se pojavijo vrzeli, z njimi ukvarjati, jih nadomeščati in premoščati. Pomembno je torej, da znamo te vrzeli premagati, če tega ni, še ni pravi odnos. Zakaj, izveste v tokratni epizodi.
V tokratni epizodi se prof. dr. Borut Škodlar loteva naših odnosov. Vsi stopamo vanje in imamo od njih različna pričakovanja. Brez varnosti odnosa pa ni varnega življenja. Hkrati pa ima odnos lahko tudi senčne plati, ranljivost, ne-varnost. Za naše notranje ravnovesje in pomirjenost je pomembno, da vemo, kako stopamo v odnose. In tudi pri tem vam bo lahko v pomoč nova vaja Samoumiritve.
V tokratni epizodi se prof. dr. Borut Škodlar loteva naših odnosov. Vsi stopamo vanje in imamo od njih različna pričakovanja. Brez varnosti odnosa pa ni varnega življenja. Hkrati pa ima odnos lahko tudi senčne plati, ranljivost, ne-varnost. Za naše notranje ravnovesje in pomirjenost je pomembno, da vemo, kako stopamo v odnose. In tudi pri tem vam bo lahko v pomoč nova vaja Samoumiritve.
Skoraj ga ni človeka, ki si ne bi česa želel. Želje so različne. Želje pomenijo pričakovanje, srečo, motivacijo, lahko pa tudi breme, pričakovanje in razočaranje. Kot pripoveduje prof. dr. Borut Škodlar, je senčna stran želja strah. Zakaj, bo povedal v tokratni epizodi v pogovoru z Mojco Delač.
Skoraj ga ni človeka, ki si ne bi česa želel. Želje so različne. Želje pomenijo pričakovanje, srečo, motivacijo, lahko pa tudi breme, pričakovanje in razočaranje. Kot pripoveduje prof. dr. Borut Škodlar, je senčna stran želja strah. Zakaj, bo povedal v tokratni epizodi v pogovoru z Mojco Delač.
Želje. Veliko jih imamo. Nekatere so življenjske, globoke, druge trenutne, hipne, ene se dotikajo odnosov, druge stvari... Zdaj je že jasno, da niso vse enake. Katere med njimi pa so tiste, ki nas lahko vodijo na naši poti do pomirjenja in notranjega ravnovesja? Prof. dr. Borut Škodlar se v tokratni epizodi loteva prav tega vprašanja. Vabljeni, da ji prisluhnete in z nami naredite tudi vajo!
Želje. Veliko jih imamo. Nekatere so življenjske, globoke, druge trenutne, hipne, ene se dotikajo odnosov, druge stvari... Zdaj je že jasno, da niso vse enake. Katere med njimi pa so tiste, ki nas lahko vodijo na naši poti do pomirjenja in notranjega ravnovesja? Prof. dr. Borut Škodlar se v tokratni epizodi loteva prav tega vprašanja. Vabljeni, da ji prisluhnete in z nami naredite tudi vajo!
Ko se nas lotevajo strahovi, tesnobe, neprijetne občutki, nastanejo blokade za našo pretočnost. Po domače rečemo kar, da smo "v krču". Cilj vaje, ki se je bomo znova lotili tokrat pa je doseči prav to pretočnost ki, pripoveduje prof. dr. Borut Škodlar, v sebi nosi pomiritev in ravnovesje, z njim pa tudi zdravje. S tokratno vajo se torej znova obračamo k svojemu telesu.
Ko se nas lotevajo strahovi, tesnobe, neprijetne občutki, nastanejo blokade za našo pretočnost. Po domače rečemo kar, da smo "v krču". Cilj vaje, ki se je bomo znova lotili tokrat pa je doseči prav to pretočnost ki, pripoveduje prof. dr. Borut Škodlar, v sebi nosi pomiritev in ravnovesje, z njim pa tudi zdravje. S tokratno vajo se torej znova obračamo k svojemu telesu.
V novi vaji se bomo znova osredotočili na naše telo, ki mu prof. dr. Borut Škodlar, psihiater in psihoterapevt pravi tudi "najintimnejše sredstvo življenja". Velikokrat smo v stresnih situacijah, časih negotovosti, težav, zakrčeni, pojavijo se blokade, v telesu, če se mu posvetimo, prav čutimo, kako se ta pretočnost na nekaterih mestih ustavi. O tem, kako je spodbudimo, vadimo in živimo pa v tokratni epizodi!
V novi vaji se bomo znova osredotočili na naše telo, ki mu prof. dr. Borut Škodlar, psihiater in psihoterapevt pravi tudi "najintimnejše sredstvo življenja". Velikokrat smo v stresnih situacijah, časih negotovosti, težav, zakrčeni, pojavijo se blokade, v telesu, če se mu posvetimo, prav čutimo, kako se ta pretočnost na nekaterih mestih ustavi. O tem, kako je spodbudimo, vadimo in živimo pa v tokratni epizodi!
Ste si v tem tednu že vzeli kaj časa zase, za stvari, ki vas pomirjajo in dajejo energijo, ste se morda celo lotili katere izmed vaj naših oddaj Samoumiritve, s katerimi na Prvem skušamo v času mnogih stisk in vprašanj pomagati pri vzpostavitvi notranjega ravnovesja in dobrobiti? V nadaljevanju bo znova čas za to. Preden bomo ponovili vajo "sredica", se bo Mojca Delač s prof. dr. Borutom Škodlarjem pogovarjala o tem, zakaj je v času stisk in tesnob vseh vrst tako mamljivo, da pokukamo v globine in globočine notranjega brezna. In zakaj se je bolj pametno odmakniti in preusmeriti pozornost v našo trdnost, v našo moč.
Ste si v tem tednu že vzeli kaj časa zase, za stvari, ki vas pomirjajo in dajejo energijo, ste se morda celo lotili katere izmed vaj naših oddaj Samoumiritve, s katerimi na Prvem skušamo v času mnogih stisk in vprašanj pomagati pri vzpostavitvi notranjega ravnovesja in dobrobiti? V nadaljevanju bo znova čas za to. Preden bomo ponovili vajo "sredica", se bo Mojca Delač s prof. dr. Borutom Škodlarjem pogovarjala o tem, zakaj je v času stisk in tesnob vseh vrst tako mamljivo, da pokukamo v globine in globočine notranjega brezna. In zakaj se je bolj pametno odmakniti in preusmeriti pozornost v našo trdnost, v našo moč.
Vsakemu od nas se je že zgodili, da je imel kdaj v življenju občutek, da mu je spodletelo, da je popolnoma zavozil in da bi moral kaj radikalno spremeniti. Takrat se nam lahko zgodi, da začnemo kopati po naši notranjosti in se poglabljati v našo ranljivo sredico. Zakaj to, zlasti v že tako zahtevnih časih, ni najboljše, nam bo v tokratni vaji pojasnil prof. dr. Borut Škodlar.
Vsakemu od nas se je že zgodili, da je imel kdaj v življenju občutek, da mu je spodletelo, da je popolnoma zavozil in da bi moral kaj radikalno spremeniti. Takrat se nam lahko zgodi, da začnemo kopati po naši notranjosti in se poglabljati v našo ranljivo sredico. Zakaj to, zlasti v že tako zahtevnih časih, ni najboljše, nam bo v tokratni vaji pojasnil prof. dr. Borut Škodlar.
Besede bogatijo, umirijo, zbližujejo, modrujejo. Besede nosijo zgodbe in nosijo varen pristan, ko nam je hudo. Besede lahko tudi prizadanejo in ranijo. Besede odpirajo nove svetove in zapirajo vrata za seboj. Prav to njihovo izjemno moč pa lahko črpamo za našo pomirjanje in notranje ravnotežje ter, seveda, ravnotežje v odnosih. Besede znanih pesnikov, kot je dr. France Prešeren, imajo, ker nas spremljajo od zgodnjih letih, lahko še toliko večjo moč kot besede, ki jih slišimo prvič. O tem pripoveduje prof. dr. Borut Škodlar v pogovoru z Mojco Delač pred tokratno vajo, ki se je bomo lotili znova.
Besede bogatijo, umirijo, zbližujejo, modrujejo. Besede nosijo zgodbe in nosijo varen pristan, ko nam je hudo. Besede lahko tudi prizadanejo in ranijo. Besede odpirajo nove svetove in zapirajo vrata za seboj. Prav to njihovo izjemno moč pa lahko črpamo za našo pomirjanje in notranje ravnotežje ter, seveda, ravnotežje v odnosih. Besede znanih pesnikov, kot je dr. France Prešeren, imajo, ker nas spremljajo od zgodnjih letih, lahko še toliko večjo moč kot besede, ki jih slišimo prvič. O tem pripoveduje prof. dr. Borut Škodlar v pogovoru z Mojco Delač pred tokratno vajo, ki se je bomo lotili znova.
Besede imajo posebno moč, da nas v trenutku umirijo, potolažijo, ponudijo smisel, luč v temi. Z besedam lahko zdramimo mnoga človeška občutja, pesniki, kot je dr. France Prešeren, pa z besedami znajo umetelno doživljanja in odnose preliti na papir in položiti na piedestal človeške ustvarjalnosti. Če besedam le pustimo, če najdemo prave, nam lahko v težkih časih pomagajo, da je soočanje s strahovi in stiskami vseh vrst vsaj malo enostavnejše. Tudi v tokratni epizodi Samoumiritve, je besede za vas pripravil prof. dr. Borut Škodlar.
Besede imajo posebno moč, da nas v trenutku umirijo, potolažijo, ponudijo smisel, luč v temi. Z besedam lahko zdramimo mnoga človeška občutja, pesniki, kot je dr. France Prešeren, pa z besedami znajo umetelno doživljanja in odnose preliti na papir in položiti na piedestal človeške ustvarjalnosti. Če besedam le pustimo, če najdemo prave, nam lahko v težkih časih pomagajo, da je soočanje s strahovi in stiskami vseh vrst vsaj malo enostavnejše. Tudi v tokratni epizodi Samoumiritve, je besede za vas pripravil prof. dr. Borut Škodlar.
Zdi se, da z vseh strani pritiska na nas in utesnjuje naš dih. Tako je, ko pomislimo na stiske in skrbi aktualnega časa. Zato si ta naš dih zasluži - oddih. In prav o tem, kako ga poiskati v zelenju notranje moči, nam pripoveduje prof. dr. Borut Škodlar pred tokratno vajo. Z njim se je pogovarjala Mojca Delač.
Zdi se, da z vseh strani pritiska na nas in utesnjuje naš dih. Tako je, ko pomislimo na stiske in skrbi aktualnega časa. Zato si ta naš dih zasluži - oddih. In prav o tem, kako ga poiskati v zelenju notranje moči, nam pripoveduje prof. dr. Borut Škodlar pred tokratno vajo. Z njim se je pogovarjala Mojca Delač.
Bremena in skrbi, ki jih prinašajo dnevi nas pripeljejo do tega, da si res zaželimo in res potrebujem oddih. Vsega zunanjega se nam nabere preveč in prav v tem zunanjem skušamo poiskati rešitev - od nezdrave hrane in drugih substanc do drugih škodljivih stvari za naše telo in psiho. Pri tem pa pozabljamo, da je pravzaprav vse, kar potrebujemo za rast, ravnovesje in zdravje veliko bližje - v nas. Ste že slišali za viriditas? Prof. dr. Borut Škodlar nam bo o tem konceptu pripovedoval v tokratni epizodi.
Bremena in skrbi, ki jih prinašajo dnevi nas pripeljejo do tega, da si res zaželimo in res potrebujem oddih. Vsega zunanjega se nam nabere preveč in prav v tem zunanjem skušamo poiskati rešitev - od nezdrave hrane in drugih substanc do drugih škodljivih stvari za naše telo in psiho. Pri tem pa pozabljamo, da je pravzaprav vse, kar potrebujemo za rast, ravnovesje in zdravje veliko bližje - v nas. Ste že slišali za viriditas? Prof. dr. Borut Škodlar nam bo o tem konceptu pripovedoval v tokratni epizodi.
Narcisizem je (razvojna) os našega življenja. Skozenj vzpostavimo občutje zase, ki nam z varnostjo omogoča, da potujemo skozi različne okoliščine in razmere. Pomembno pa je, da ob varovanju sebe vidimo tudi druge ljudi. Da odpremo vrata do njih. Pri tem sta ključna iskrena "oprosti" in "hvala". Da ju res začutimo, pa moramo biti umirjeni oziroma pomirjeni. Vaja, ki se jo lotevamo znova, nam bo pri tem pomagala. Pripravljata prof. dr. Borut Škodlar in Mojca Delač.
Narcisizem je (razvojna) os našega življenja. Skozenj vzpostavimo občutje zase, ki nam z varnostjo omogoča, da potujemo skozi različne okoliščine in razmere. Pomembno pa je, da ob varovanju sebe vidimo tudi druge ljudi. Da odpremo vrata do njih. Pri tem sta ključna iskrena "oprosti" in "hvala". Da ju res začutimo, pa moramo biti umirjeni oziroma pomirjeni. Vaja, ki se jo lotevamo znova, nam bo pri tem pomagala. Pripravljata prof. dr. Borut Škodlar in Mojca Delač.
V tokratni epizodi se skupaj s prof. dr. Borutom Škodlarjem posvetimo naši ranljivosti in občutjem ogroženosti ter predvsem krčevitemu branjenju pred njimi, branjenju samega sebe. Zakaj nam to lahko preprečuje, da odpremo vrata do drugih ljudi in zakaj je kljub strahu in občutku ranljivosti to vredno narediti? Kdaj ste se nazadnje iskreno komu zahvalili ali opravičili? Vse to so poti do notranjega ravnovesja in umirjenosti. Vabljeni, da se skupaj z nami lotite tudi tokratne vaje.
V tokratni epizodi se skupaj s prof. dr. Borutom Škodlarjem posvetimo naši ranljivosti in občutjem ogroženosti ter predvsem krčevitemu branjenju pred njimi, branjenju samega sebe. Zakaj nam to lahko preprečuje, da odpremo vrata do drugih ljudi in zakaj je kljub strahu in občutku ranljivosti to vredno narediti? Kdaj ste se nazadnje iskreno komu zahvalili ali opravičili? Vse to so poti do notranjega ravnovesja in umirjenosti. Vabljeni, da se skupaj z nami lotite tudi tokratne vaje.
Skupna značilnost zdajšnjega časa, pripoveduje prof. dr. Borut Škodlar, psihiater in psihoterapevt, je to, da smo preplavljeni z novimi razmerami, s kopico vprašanj in dvomi. Se ob vsem tem sploh zavedamo, kaj nam je v življenju pomembno? O tem razmišljamo v tokratni epizodi, v kateri bomo ponovili tudi vajo "Svetovni nazor in mir v njem".
Skupna značilnost zdajšnjega časa, pripoveduje prof. dr. Borut Škodlar, psihiater in psihoterapevt, je to, da smo preplavljeni z novimi razmerami, s kopico vprašanj in dvomi. Se ob vsem tem sploh zavedamo, kaj nam je v življenju pomembno? O tem razmišljamo v tokratni epizodi, v kateri bomo ponovili tudi vajo "Svetovni nazor in mir v njem".
Po dvotedenskem premoru se znova družimo ob Samoumiritvi, v kateri nam prof. dr. Borut Škodlar znova postavlja izzive pri iskanju duševne dobrobiti in notranjega ravnovesja ter odpira vprašanja kot so: Kaj mi je v življenju res pomembno? Kaj me v življenju žene in kam? Pa živim in uravnavam svoje življenje tako, da me nese proti tem pomembnim stvarem? Kje se zatikam, kako to, da nekaj verjamem, da je pomembno, živim pa ne v tej smeri? Je dovolj verjeti? Vsa ta vprašanja bomo naslovili tudi s to vajo.
Po dvotedenskem premoru se znova družimo ob Samoumiritvi, v kateri nam prof. dr. Borut Škodlar znova postavlja izzive pri iskanju duševne dobrobiti in notranjega ravnovesja ter odpira vprašanja kot so: Kaj mi je v življenju res pomembno? Kaj me v življenju žene in kam? Pa živim in uravnavam svoje življenje tako, da me nese proti tem pomembnim stvarem? Kje se zatikam, kako to, da nekaj verjamem, da je pomembno, živim pa ne v tej smeri? Je dovolj verjeti? Vsa ta vprašanja bomo naslovili tudi s to vajo.
Da bi se veliko smejali! To si lahko zaželimo v letu, ki je pred nami. Smejali od sreče, od radosti, nasmejali sebi, ko kaj ne bo šlo tako, kot bi si želeli, nasmejali okoliščinam, ki nam ne bodo kdaj najbolj povšeči. Zelo pomembno je, da se ne jemljemo preresno, pravi prof. dr. Borut Škodlar, s katerim se bomo znova lotili vaje "Notranji smeh".
Da bi se veliko smejali! To si lahko zaželimo v letu, ki je pred nami. Smejali od sreče, od radosti, nasmejali sebi, ko kaj ne bo šlo tako, kot bi si želeli, nasmejali okoliščinam, ki nam ne bodo kdaj najbolj povšeči. Zelo pomembno je, da se ne jemljemo preresno, pravi prof. dr. Borut Škodlar, s katerim se bomo znova lotili vaje "Notranji smeh".
Če se ozrete nazaj na to čudno leto - kaj lahko rečete? Ste ga, kljub vsemu, polno živeli? Ste izkoristili trenutke, ki so se vam ponudili? In s kakšnimi željami se ozirate naprej? Boste v prihodnjem letu kaj naredili drugače? Prof. dr. Borut Škodlar in Mojca Delač vam predvsem želita, da ga čim bolj bogato doživite.
Če se ozrete nazaj na to čudno leto - kaj lahko rečete? Ste ga, kljub vsemu, polno živeli? Ste izkoristili trenutke, ki so se vam ponudili? In s kakšnimi željami se ozirate naprej? Boste v prihodnjem letu kaj naredili drugače? Prof. dr. Borut Škodlar in Mojca Delač vam predvsem želita, da ga čim bolj bogato doživite.
Dobrodošli v novi epizodi oddaje Samoumiritev. Ponovili bomo vajo, pri kateri se bomo spomnili, kako lahko prežvekovanje misli, ruminacija, torej to, da neprestano tuhtamo, še poglablja našo stisko in stresnost situacije. Po drugi strani pa imamo moč, pripoveduje prof. dr. Borut Škodlar, da z vadbo ne samo dosežemo umiritev, pač pa tudi vplivamo na psihosomatske posledice stresa. Z njim se bo pred vajo o tem pogovarjala Mojca Delač.
Dobrodošli v novi epizodi oddaje Samoumiritev. Ponovili bomo vajo, pri kateri se bomo spomnili, kako lahko prežvekovanje misli, ruminacija, torej to, da neprestano tuhtamo, še poglablja našo stisko in stresnost situacije. Po drugi strani pa imamo moč, pripoveduje prof. dr. Borut Škodlar, da z vadbo ne samo dosežemo umiritev, pač pa tudi vplivamo na psihosomatske posledice stresa. Z njim se bo pred vajo o tem pogovarjala Mojca Delač.
Ko smo tesnobni in nas je zelo strah, nam domišljija lahko hitro v glavi začne delati različne scenarije,o katastrofi, koncu sveta.Takrat smo še posebno dozetni za razne teorije zarote, saj ne znamo stopiti korak stran in se zavedati, kaj je plod našega namišljanja in kaj res. V tokratni vaji se bomo ponovili vajo, ki nam pokaže, kako gremo lahko mimo teh apokaliptičnih občutij.
Ko smo tesnobni in nas je zelo strah, nam domišljija lahko hitro v glavi začne delati različne scenarije,o katastrofi, koncu sveta.Takrat smo še posebno dozetni za razne teorije zarote, saj ne znamo stopiti korak stran in se zavedati, kaj je plod našega namišljanja in kaj res. V tokratni vaji se bomo ponovili vajo, ki nam pokaže, kako gremo lahko mimo teh apokaliptičnih občutij.
Ko smo tesnobni in nas je zelo strah, nam domišljija lahko hitro v glavi začne delati različne scenarije,o katastrofi, koncu sveta.Takrat smo še posebno dozetni za razne teorije zarote, saj ne znamo stopiti korak stran in se zavedati, kaj je plod našega namišljanja in kaj res. V tokratni vaji se bomo ponovili vajo, ki nam pokaže, kako gremo lahko mimo teh apokaliptičnih občutij.
Ko smo tesnobni in nas je zelo strah, nam domišljija lahko hitro v glavi začne delati različne scenarije,o katastrofi, koncu sveta.Takrat smo še posebno dozetni za razne teorije zarote, saj ne znamo stopiti korak stran in se zavedati, kaj je plod našega namišljanja in kaj res. V tokratni vaji se bomo ponovili vajo, ki nam pokaže, kako gremo lahko mimo teh apokaliptičnih občutij.
Ko se človek stara, je vedno bolj izpostavljen dejstvu, da se njegov čas oži. Ta minljivost, dozorevanje, staranje, pa nam ponuja tudi možnost, da na vse skupaj pogledamo z drugega konca in se živemo, da življenje ni samo to, kar nas čaka, pač pa tudi tisto, kar smo in kar smo že doživeli. Prav na to nas bo prof. dr. Borut Škodlar spomnil v vaji, ki so jo bomo znova lotili. Še prej pa ga Mojca Delač vpraša nekaj o njeni vsebini.
Ko se človek stara, je vedno bolj izpostavljen dejstvu, da se njegov čas oži. Ta minljivost, dozorevanje, staranje, pa nam ponuja tudi možnost, da na vse skupaj pogledamo z drugega konca in se živemo, da življenje ni samo to, kar nas čaka, pač pa tudi tisto, kar smo in kar smo že doživeli. Prav na to nas bo prof. dr. Borut Škodlar spomnil v vaji, ki so jo bomo znova lotili. Še prej pa ga Mojca Delač vpraša nekaj o njeni vsebini.
Pravijo, da je smeh pol zdravja. Prav zato je gotovo smeh eno od lepših daril, ki si ga lahko podarimo. Lahkotnost je tista, ki nam lahko pomaga do boljšega počutja in soočanja z izzivi vseh vrst. To, da sebe in svojega oživljanja ne jemljemo preveč resno ter se znamo nasmehniti. Sproščenost in humor nam v tokratni epizodi poklanja prof. dr. Borut Škodlar.
Pravijo, da je smeh pol zdravja. Prav zato je gotovo smeh eno od lepših daril, ki si ga lahko podarimo. Lahkotnost je tista, ki nam lahko pomaga do boljšega počutja in soočanja z izzivi vseh vrst. To, da sebe in svojega oživljanja ne jemljemo preveč resno ter se znamo nasmehniti. Sproščenost in humor nam v tokratni epizodi poklanja prof. dr. Borut Škodlar.
Ko se v spominih oziramo nazaj, je skoraj edino resno obžalovanje, da kakšnih trenutkov nismo bolj polno doživeli. Tudi praznični dnevi so ponavadi čas, ko se v mislih oziramo na prehojeno pot in na dogodke, ki so nas napolnili s srečo ter tiste, ki so neprijetno zarezali v naše življenje. V tokratni epizodi, ki jo je pripravil prof. dr. Borut Škodlar, se bomo naučili, kako s pomočjo dihanja polno zaživeti trenutek, tudi, ko nas časi postavljajo pred preizkušnje.
Ko se v spominih oziramo nazaj, je skoraj edino resno obžalovanje, da kakšnih trenutkov nismo bolj polno doživeli. Tudi praznični dnevi so ponavadi čas, ko se v mislih oziramo na prehojeno pot in na dogodke, ki so nas napolnili s srečo ter tiste, ki so neprijetno zarezali v naše življenje. V tokratni epizodi, ki jo je pripravil prof. dr. Borut Škodlar, se bomo naučili, kako s pomočjo dihanja polno zaživeti trenutek, tudi, ko nas časi postavljajo pred preizkušnje.
Ko se v spominih oziramo nazaj, je skoraj edino resno obžalovanje, da kakšnih trenutkov nismo bolj polno doživeli. Tudi praznični dnevi so ponavadi čas, ko se v mislih oziramo na prehojeno pot in na dogodke, ki so nas napolnili s srečo ter tiste, ki so neprijetno zarezali v naše življenje. V tokratni epizodi, ki jo je pripravil prof. dr. Borut Škodlar, se bomo naučili, kako s pomočjo dihanja polno zaživeti trenutek, tudi, ko nas časi postavljajo pred preizkušnje.
Ko se v spominih oziramo nazaj, je skoraj edino resno obžalovanje, da kakšnih trenutkov nismo bolj polno doživeli. Tudi praznični dnevi so ponavadi čas, ko se v mislih oziramo na prehojeno pot in na dogodke, ki so nas napolnili s srečo ter tiste, ki so neprijetno zarezali v naše življenje. V tokratni epizodi, ki jo je pripravil prof. dr. Borut Škodlar, se bomo naučili, kako s pomočjo dihanja polno zaživeti trenutek, tudi, ko nas časi postavljajo pred preizkušnje.
Ko smo zaradi tega ali onega tesnobni, anksiozni ali potrti, nam nenehno premlevanje zgodb ne pomaga kaj dosti. Če nam uspe izstopiti iz tega vrtiljaka, pa to nima samo pozitivnih vplivov na naše notranje ravnovesje in duševno zdravje pač pa tudi na psihosomatske motnje. Zelo pomembno je, da se dobro počutimo v lastni koži. Upamo, da vam vaja, ki jo je za nas pripravil prof. dr. Borut Škodlar, pri tem pomaga.
Ko smo zaradi tega ali onega tesnobni, anksiozni ali potrti, nam nenehno premlevanje zgodb ne pomaga kaj dosti. Če nam uspe izstopiti iz tega vrtiljaka, pa to nima samo pozitivnih vplivov na naše notranje ravnovesje in duševno zdravje pač pa tudi na psihosomatske motnje. Zelo pomembno je, da se dobro počutimo v lastni koži. Upamo, da vam vaja, ki jo je za nas pripravil prof. dr. Borut Škodlar, pri tem pomaga.
Pogostokrat je zgodovina prinesla kakšno obdobje, ko so ljudje verjeli v neke slabe scenarije, v konec človeštva. Kot pripoveduje prof. dr. Borut Škodlar, psihiater in psihoterapevt z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, se takrat tesnoba v nas poveže z domišljijo in to tlakuje pot za različne scenarije. Več o tem, kako se temu ogniti, pa v tokratni epizodi.
Pogostokrat je zgodovina prinesla kakšno obdobje, ko so ljudje verjeli v neke slabe scenarije, v konec človeštva. Kot pripoveduje prof. dr. Borut Škodlar, psihiater in psihoterapevt z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, se takrat tesnoba v nas poveže z domišljijo in to tlakuje pot za različne scenarije. Več o tem, kako se temu ogniti, pa v tokratni epizodi.
Z leti, razvojem, staranjem, se širi tudi spekter našega znanja, izkušenj. Malha zgodb, spominov in doživetij, zaradi katerih marsikaj naredimo drugače. Ena od pozitivnih strani staranja je prav vse to. In o tem nam bo prof. dr. Borut Škodlar pripovedoval v tokratni, čisto novi vaji, ki bo torej pod drobnogled vzela lepe plati dozorevanja.
Z leti, razvojem, staranjem, se širi tudi spekter našega znanja, izkušenj. Malha zgodb, spominov in doživetij, zaradi katerih marsikaj naredimo drugače. Ena od pozitivnih strani staranja je prav vse to. In o tem nam bo prof. dr. Borut Škodlar pripovedoval v tokratni, čisto novi vaji, ki bo torej pod drobnogled vzela lepe plati dozorevanja.
V oddajah Samoumiritev preizkušamo različne tehnike in strategije, ki nam pomagajo do boljšega psihičnega počutja in notranjega ravnovesja. Tokrat se bomo znova lotili fizično malo bolj aktivne vaje in se odpravili na sprehod. Telesna aktivnost lahko pomembno doprinese k razbremenitvi in hoja je gotovo ena od najpreprostejših tovrstnih prakst. Pa dober in umirjen korak!
V oddajah Samoumiritev preizkušamo različne tehnike in strategije, ki nam pomagajo do boljšega psihičnega počutja in notranjega ravnovesja. Tokrat se bomo znova lotili fizično malo bolj aktivne vaje in se odpravili na sprehod. Telesna aktivnost lahko pomembno doprinese k razbremenitvi in hoja je gotovo ena od najpreprostejših tovrstnih prakst. Pa dober in umirjen korak!
Pogosto smo do drugih prijaznejši, strpnejši in potrpežljivejši ter bolj sočutni kot do sebe, sploh kadar, kot rečemo »nismo v svoji najboljši koži«. Dobra novica je, da lahko tudi to sposobnost razvijamo in sočutje gojimo. In kaj ima s tem upanje? Kot nam bo povedal prof. dr. Borut Škodlar v ponovitvi tokratne vaje, je "zmožnost upanja tlakovana s sočutjem". Več pa v naslednjih minutah.Hvala, da vadite z nami!
Pogosto smo do drugih prijaznejši, strpnejši in potrpežljivejši ter bolj sočutni kot do sebe, sploh kadar, kot rečemo »nismo v svoji najboljši koži«. Dobra novica je, da lahko tudi to sposobnost razvijamo in sočutje gojimo. In kaj ima s tem upanje? Kot nam bo povedal prof. dr. Borut Škodlar v ponovitvi tokratne vaje, je "zmožnost upanja tlakovana s sočutjem". Več pa v naslednjih minutah.Hvala, da vadite z nami!
Z besedami se lahko ukvarjamo na različne načine, uokvirjajo naš jezik in odmerjajo dobršnji del našega bivanja in stika z drugimi. Kaj pa stik z nami? In umiritvijo? Na to se bomo spomnili v ponovitvi tokratne vaje s prof. dr. Borutom Škodlarjem.
Z besedami se lahko ukvarjamo na različne načine, uokvirjajo naš jezik in odmerjajo dobršnji del našega bivanja in stika z drugimi. Kaj pa stik z nami? In umiritvijo? Na to se bomo spomnili v ponovitvi tokratne vaje s prof. dr. Borutom Škodlarjem.
Če redno delate vaje in se družite z nami ob oddajah Samoumiritev, potem že dobro veste, kako pomembno je dihanje. Ne samo zaradi tega, ker v nas vliva življenje, pač pa tudi zato, ker je dihanje izjemno pomemben del umirjanja in sproščnja. Prof. dr. Borut Škodlar nas bo v nadaljevanju spomnil zakaj.
Če redno delate vaje in se družite z nami ob oddajah Samoumiritev, potem že dobro veste, kako pomembno je dihanje. Ne samo zaradi tega, ker v nas vliva življenje, pač pa tudi zato, ker je dihanje izjemno pomemben del umirjanja in sproščnja. Prof. dr. Borut Škodlar nas bo v nadaljevanju spomnil zakaj.
Samo pomislite, kaj vse se je že zgodilo v zadnjih mesecih. Koliko stvari, novosti, ukrepov, sprememb in spremembic v našem življenju. Tokrat bomo s prof. dr. Borutom Škodlarjem, psihiatrom in psihoterapevtom, ponovili vajo, ki v obzir jemlje prav to- neverjetno človekovo zmožnost sprejemanja.
Samo pomislite, kaj vse se je že zgodilo v zadnjih mesecih. Koliko stvari, novosti, ukrepov, sprememb in spremembic v našem življenju. Tokrat bomo s prof. dr. Borutom Škodlarjem, psihiatrom in psihoterapevtom, ponovili vajo, ki v obzir jemlje prav to- neverjetno človekovo zmožnost sprejemanja.
Za današnjo vajo si znova pripravite košček čokolade, še preden si ga v vaji privoščimo, pa bosta Mojca Delač in prof. dr. Borut Škodlar poklepetala o vaji, o njenih posebnostih in o tem, kako nam lahko pomaga pri doseganju umirjenosti in duševne dobrobiti.
Za današnjo vajo si znova pripravite košček čokolade, še preden si ga v vaji privoščimo, pa bosta Mojca Delač in prof. dr. Borut Škodlar poklepetala o vaji, o njenih posebnostih in o tem, kako nam lahko pomaga pri doseganju umirjenosti in duševne dobrobiti.
Za nekoga, ki je srečen, zadovoljen, pomirjen, pogosto rečemo, da "kar žari". V umirjenem stanju sta dve glavni vrsti svetlobe, pojasnjuje prof. dr. Borut Škodlar, ena je temnejša, ko smo ohromljeni od strahu in stisk, druga pa svetlejša, ki si jo želimo doseči tudi s tokratno vajo.
Za nekoga, ki je srečen, zadovoljen, pomirjen, pogosto rečemo, da "kar žari". V umirjenem stanju sta dve glavni vrsti svetlobe, pojasnjuje prof. dr. Borut Škodlar, ena je temnejša, ko smo ohromljeni od strahu in stisk, druga pa svetlejša, ki si jo želimo doseči tudi s tokratno vajo.
Tokrat se bomo s prof. dr. Borutom Škodlarjem znova posvetili vprašanju, kako se lahko odločamo ne da bi se preveč vznemirili in morda celo poglobili umirjenost zaradi občutja smiselnosti, pravosti odločitve. Kako gresta torej umirjenost in odločanje z roko v roki? Poskusite v naslednji vaji!
Tokrat se bomo s prof. dr. Borutom Škodlarjem znova posvetili vprašanju, kako se lahko odločamo ne da bi se preveč vznemirili in morda celo poglobili umirjenost zaradi občutja smiselnosti, pravosti odločitve. Kako gresta torej umirjenost in odločanje z roko v roki? Poskusite v naslednji vaji!
Kot smo se naučili pri vaji, ki jo bomo tokrat s prof. dr. Borutom Škodlarjem naredili ponovno, obstajata dva nivoja doživljanja sebe. Posvetili pa se bomo tistemu bazičnemu občutku, da samo in preprosto - smo. Ta je v direndaju vsakdana pogosto prezrt. Takšen obrat k sebi lahko vodi do globlje umritve in pozitivnega sprejemanja samega sebe. Ste pripravljeni? Poskusite!
Kot smo se naučili pri vaji, ki jo bomo tokrat s prof. dr. Borutom Škodlarjem naredili ponovno, obstajata dva nivoja doživljanja sebe. Posvetili pa se bomo tistemu bazičnemu občutku, da samo in preprosto - smo. Ta je v direndaju vsakdana pogosto prezrt. Takšen obrat k sebi lahko vodi do globlje umritve in pozitivnega sprejemanja samega sebe. Ste pripravljeni? Poskusite!
Tokrat bomo naredili vajo iz čuječnosti, ki je zelo pomembna veščina za doseganje umiritve in podlaga za raziskovanje notranjih procesov. Možno jo je gojiti in z redno vadbo in vztrajnostjo tudi poglabljati. Današnji vstop bo čokolada in njen okus. Pripravite si košček čokolade in uživajte ob vaji, ko jo je pripravil prof. dr. Borut Škodlar.
Tokrat bomo naredili vajo iz čuječnosti, ki je zelo pomembna veščina za doseganje umiritve in podlaga za raziskovanje notranjih procesov. Možno jo je gojiti in z redno vadbo in vztrajnostjo tudi poglabljati. Današnji vstop bo čokolada in njen okus. Pripravite si košček čokolade in uživajte ob vaji, ko jo je pripravil prof. dr. Borut Škodlar.
V tokratni epizodi, ki nosi naslov "Svetloba v nas", se bomo ukvarjali s tem, kako se naše predstave in notranje podobe ves čas porajajo, kako so povezane z našimi čustvi in pričakovanji. Z vizualizacijo smo se v Samoumiritvi že srečali, naučila nas je, kako lahko opazujemo podobe, ki si jih izberemo, in s tem vadimo čuječnost. Tokrat se bomo zazrli vas.
V tokratni epizodi, ki nosi naslov "Svetloba v nas", se bomo ukvarjali s tem, kako se naše predstave in notranje podobe ves čas porajajo, kako so povezane z našimi čustvi in pričakovanji. Z vizualizacijo smo se v Samoumiritvi že srečali, naučila nas je, kako lahko opazujemo podobe, ki si jih izberemo, in s tem vadimo čuječnost. Tokrat se bomo zazrli vas.
V življenju smo vsi postavljeni pred veliko odločitev. Ene so večje, druge manjše, ali pa se nam vsaj tako zdi, ko jih moramo sprejeti. Tokrat se bomo posvetili vprašanju, kako se lahko odločamo ne da bi se preveč vznemirili in morda celo poglobili umirjenost zaradi občutja smiselnosti, pravosti odločitve. Prof. dr. Borut Škodlar nam v nadaljevanju pove, kako se umirjeno odločati in kako odločitve lahko pripeljejo do umirjenosti.
V življenju smo vsi postavljeni pred veliko odločitev. Ene so večje, druge manjše, ali pa se nam vsaj tako zdi, ko jih moramo sprejeti. Tokrat se bomo posvetili vprašanju, kako se lahko odločamo ne da bi se preveč vznemirili in morda celo poglobili umirjenost zaradi občutja smiselnosti, pravosti odločitve. Prof. dr. Borut Škodlar nam v nadaljevanju pove, kako se umirjeno odločati in kako odločitve lahko pripeljejo do umirjenosti.
V tokratni epizodi oddaje Samoumiritev, se bomo s prof. dr. Borutom Škodlarjem in njegovimi napotki znova potopili vase. in preprosto - bili. Zveni zahtevno, morda celo nedosegljivo? Velja poskusiti. Skozi hrup in mnogoterost misli o sebi namreč pogosto pozabljamo, da ob vsem tem vedno ostaja - temeljno doživljanje sebe. In slednje je ključno povezano tudi z umirjanjem.
V tokratni epizodi oddaje Samoumiritev, se bomo s prof. dr. Borutom Škodlarjem in njegovimi napotki znova potopili vase. in preprosto - bili. Zveni zahtevno, morda celo nedosegljivo? Velja poskusiti. Skozi hrup in mnogoterost misli o sebi namreč pogosto pozabljamo, da ob vsem tem vedno ostaja - temeljno doživljanje sebe. In slednje je ključno povezano tudi z umirjanjem.
Nov dan in nov čas za samoumirjanje. Tokrat bomo naredili malo bolj aktivno vajo, saj se bomo spomnili, kako zelo je gibanje pomembno za naše dobro psihofizično počutje. Z gibanjem krepimo tudi našo odpornost za spopadanje s stresnimi in neugodnimi življenskimi izzivi in močnimi čustvi. Prof. Borut Škodlar nam pove, kako s preprosto gibalno vajo doseči sprostitveni odziv.
Nov dan in nov čas za samoumirjanje. Tokrat bomo naredili malo bolj aktivno vajo, saj se bomo spomnili, kako zelo je gibanje pomembno za naše dobro psihofizično počutje. Z gibanjem krepimo tudi našo odpornost za spopadanje s stresnimi in neugodnimi življenskimi izzivi in močnimi čustvi. Prof. Borut Škodlar nam pove, kako s preprosto gibalno vajo doseči sprostitveni odziv.
V tokratni epizodi bomo poiskali točko vznikanja primarnega občutja življenja v nas in se ji posvetili, brez pretiranega izpraševanja in razmišljanja. Naše središče je namreč lahko naše zavetje, vir zdravilnih moči in umiritve, pripoveduje psihiater in psihoterapevt, prof. dr. Borut Škodlar.
V tokratni epizodi bomo poiskali točko vznikanja primarnega občutja življenja v nas in se ji posvetili, brez pretiranega izpraševanja in razmišljanja. Naše središče je namreč lahko naše zavetje, vir zdravilnih moči in umiritve, pripoveduje psihiater in psihoterapevt, prof. dr. Borut Škodlar.
Preplet glasbe in govora oblikuje ta naš radijski svet, in pravzaprav oboje, tako besede kot glasbo, uporabimo na naši poti umirjanja in skrbi za duševno zdravje. Seveda pa je potrebno oboje izbirati preudarno in z mislijo na to, da nas pomiri. Besedam smo pozornost namenjali v včerajšnji epizodi, nocoj pa bo glavna glasba. No, pa tudi za kakšno besedo zraven seveda poskrbita prof. dr. Borut Škodlar in Mojca Delač.
Preplet glasbe in govora oblikuje ta naš radijski svet, in pravzaprav oboje, tako besede kot glasbo, uporabimo na naši poti umirjanja in skrbi za duševno zdravje. Seveda pa je potrebno oboje izbirati preudarno in z mislijo na to, da nas pomiri. Besedam smo pozornost namenjali v včerajšnji epizodi, nocoj pa bo glavna glasba. No, pa tudi za kakšno besedo zraven seveda poskrbita prof. dr. Borut Škodlar in Mojca Delač.
Da je v besedah moč, že dolgo vemo. Besede lahko potolažijo, spodbudijo, užalijo, pomirijo. Besede dajo besedo in sežejo do srca. Lahko so prijazne, tolažilne ali pa nepremišljene in boleče. Ste kdaj pozorni, kolikokrat si kaj zamrmrate, pomislite na kakšno besedo, si jo ponovite, kaj zabičate, pomirite? Ves čas nas obkrožajo besede, notranji dialogi, tudi samo- pogovori. Res lahko iz tega črpamo umiritev in duševno ravnovesje? O tem se sprašujemo v tokratni epizodi Samoumiritve.
Da je v besedah moč, že dolgo vemo. Besede lahko potolažijo, spodbudijo, užalijo, pomirijo. Besede dajo besedo in sežejo do srca. Lahko so prijazne, tolažilne ali pa nepremišljene in boleče. Ste kdaj pozorni, kolikokrat si kaj zamrmrate, pomislite na kakšno besedo, si jo ponovite, kaj zabičate, pomirite? Ves čas nas obkrožajo besede, notranji dialogi, tudi samo- pogovori. Res lahko iz tega črpamo umiritev in duševno ravnovesje? O tem se sprašujemo v tokratni epizodi Samoumiritve.
Kolikokrat ste se danes zavedali svojega dihanja? Gre seveda za funkcijo človeka, ki ves čas poteka, dihamo tudi, ko o dihanju ne razmišljamo. Lahko pa se seveda spreminja v odnosu do napetosti, stresa, strahu ali drugega čustvenega stanja človeka. Z vajo izmeničnega dihanja lahko "prečistimo" dan in naporne stvari, ki so se v njem nabrale. Prof. dr. Borut Škodlar, psihiater in psihoterapevt, nam bo povedal kako.
Kolikokrat ste se danes zavedali svojega dihanja? Gre seveda za funkcijo človeka, ki ves čas poteka, dihamo tudi, ko o dihanju ne razmišljamo. Lahko pa se seveda spreminja v odnosu do napetosti, stresa, strahu ali drugega čustvenega stanja človeka. Z vajo izmeničnega dihanja lahko "prečistimo" dan in naporne stvari, ki so se v njem nabrale. Prof. dr. Borut Škodlar, psihiater in psihoterapevt, nam bo povedal kako.
Včasih, če smo preveč razrvani, nam osredotočanje nase, na telo in čustva, ne pomaga kaj dosti. Kaj pa če si recimo predstavljate ...sprehod po gozdu ali travniku, opazovanje sončnega zahoda ali vzhoda ob šumenju morja nekje na plaži ...? Vsak ima gotovo kakšno spominsko sliko, podobo, doživetje, ko je bil umirjen in navdan s spokojnostjo. Zadržite ta spomin v mislih in se skupaj z njim lotite tokratne vaje, ki nam jo bo predstavil prof. dr. Borut Škodlar.
Včasih, če smo preveč razrvani, nam osredotočanje nase, na telo in čustva, ne pomaga kaj dosti. Kaj pa če si recimo predstavljate ...sprehod po gozdu ali travniku, opazovanje sončnega zahoda ali vzhoda ob šumenju morja nekje na plaži ...? Vsak ima gotovo kakšno spominsko sliko, podobo, doživetje, ko je bil umirjen in navdan s spokojnostjo. Zadržite ta spomin v mislih in se skupaj z njim lotite tokratne vaje, ki nam jo bo predstavil prof. dr. Borut Škodlar.
Za samozavest pogosto mislimo, da jo - ali imamo ali pa nimamo. A, kot nam po povedal prof. dr. Borut Škodlar, ima seveda več odtenkov. Pogosto se v življenju srečamo s preizkušnjami, ki nam jo lahko načnejo. Recimo, ob odhodu ljube osebe iz našega življenja. Začnemo se spraševati: Kaj je narobe z mano? Zakaj se mi je to zgodilo? Ali nisem vreden/a? Samozvest je seveda zelo povezana tudi z umirjenostjo in prav tega se bomo ponovno spomnili v nocojšnji epizodi.
Za samozavest pogosto mislimo, da jo - ali imamo ali pa nimamo. A, kot nam po povedal prof. dr. Borut Škodlar, ima seveda več odtenkov. Pogosto se v življenju srečamo s preizkušnjami, ki nam jo lahko načnejo. Recimo, ob odhodu ljube osebe iz našega življenja. Začnemo se spraševati: Kaj je narobe z mano? Zakaj se mi je to zgodilo? Ali nisem vreden/a? Samozvest je seveda zelo povezana tudi z umirjenostjo in prav tega se bomo ponovno spomnili v nocojšnji epizodi.
Ko pomislimo na bolečino, največkrat najprej pomislimo na telesno bolečino, a na vsako bolečino se odzovemo čustveno. Tudi psihična bolečina je lahko izjemno huda in trpljenje zbujajoča, zaradi odnosnih stvari, izgub v življenju, dogodkov, ki se niso odvili tako, kot bi si želeli, in morda celo krivic, ki so se nam zgodile. Kako se odmaknemo stran od te bolečine, ki nas prežame? O tem v tokratni epizodi s profesorjem doktorjem Borutom Škodlarjem.
Ko pomislimo na bolečino, največkrat najprej pomislimo na telesno bolečino, a na vsako bolečino se odzovemo čustveno. Tudi psihična bolečina je lahko izjemno huda in trpljenje zbujajoča, zaradi odnosnih stvari, izgub v življenju, dogodkov, ki se niso odvili tako, kot bi si želeli, in morda celo krivic, ki so se nam zgodile. Kako se odmaknemo stran od te bolečine, ki nas prežame? O tem v tokratni epizodi s profesorjem doktorjem Borutom Škodlarjem.
Tako kot v prejšnji epizodi, se bomo tudi tokrat še posvetili avtogenemu treningu, ki ga bomo dopolnili z novimi dvemi gesli, ki lahko pripomoreta še k bolj globinskemu sproščanju. Tudi če nam sprva ne gre tako, kot bi si želeli, velja vztrajati, pravi prof. dr. Borut Škodlar.
Tako kot v prejšnji epizodi, se bomo tudi tokrat še posvetili avtogenemu treningu, ki ga bomo dopolnili z novimi dvemi gesli, ki lahko pripomoreta še k bolj globinskemu sproščanju. Tudi če nam sprva ne gre tako, kot bi si želeli, velja vztrajati, pravi prof. dr. Borut Škodlar.
Avtogeni trening izvira iz medicinske hipnoze. Občutke, ki jih sproži res globoka umiritev, so pri tem prenesli v avtosugestije, v gesla, ki jih govorimo sami sebi, pri tem pa dosežemo globinsko sproščanje. Kot velja za vse vaje, je seveda tudi tu na mestu, da jih delamo redno in se ne ustrašimo, če nam na začetku ne gre tako, kot bi si želeli. Pripravljata prof. dr. Borut Škodlar in Mojca Delač.
Avtogeni trening izvira iz medicinske hipnoze. Občutke, ki jih sproži res globoka umiritev, so pri tem prenesli v avtosugestije, v gesla, ki jih govorimo sami sebi, pri tem pa dosežemo globinsko sproščanje. Kot velja za vse vaje, je seveda tudi tu na mestu, da jih delamo redno in se ne ustrašimo, če nam na začetku ne gre tako, kot bi si želeli. Pripravljata prof. dr. Borut Škodlar in Mojca Delač.
"V ozadju našega doživljanja strah ves čas tli", pripoveduje prof. dr. Borut Škodlar, psihiater in psihoterapevt, predstojnik Centra za mentalno zdravje na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana. Umiritev pa je protistanje strahu, ki nam omogoči izhodišče, da se s strahom, nemirom, razrvanostjo, sploh spopademo. Znova se bomo lotili vaje, ki jo poznajo v različnih tradicijah.
"V ozadju našega doživljanja strah ves čas tli", pripoveduje prof. dr. Borut Škodlar, psihiater in psihoterapevt, predstojnik Centra za mentalno zdravje na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana. Umiritev pa je protistanje strahu, ki nam omogoči izhodišče, da se s strahom, nemirom, razrvanostjo, sploh spopademo. Znova se bomo lotili vaje, ki jo poznajo v različnih tradicijah.
Zadnja epizoda v tem tednu bo namenjena iskanju središča našega doživljanja. Kot pripoveduje prof. dr. Borut Škodlar, mnogo tradicij, od vzhoda do zahoda, verjame, da je v jedru človečkosti človeka velik mir, popolno zdravje, pa tudi empatija. Kako to naredimo, pa lahko preizkusite v tokratni epizodi. Vzemite si čas zase!
Zadnja epizoda v tem tednu bo namenjena iskanju središča našega doživljanja. Kot pripoveduje prof. dr. Borut Škodlar, mnogo tradicij, od vzhoda do zahoda, verjame, da je v jedru človečkosti človeka velik mir, popolno zdravje, pa tudi empatija. Kako to naredimo, pa lahko preizkusite v tokratni epizodi. Vzemite si čas zase!
Glasba ima to čudovito moč, da nas v hipu lahko odpelje v čisto drugi svet, nas pomiri, razveseli, spomni na kakšen trenutek, zaigra na naša čustva in tako naprej. V tokratni epizodi oddaje Samoumiritev bomo pozorni na igro tonov. Pa tudi na tišino. Tudi umirjanje z glasbo ima več stopenj in lahko omogoči razbremenitev, katarzo ter, kot pravi prof. dr. Borut Škodlar, vse tisto, kar lahko človeka pomirja in odpira k drugim razsežnostim.
Glasba ima to čudovito moč, da nas v hipu lahko odpelje v čisto drugi svet, nas pomiri, razveseli, spomni na kakšen trenutek, zaigra na naša čustva in tako naprej. V tokratni epizodi oddaje Samoumiritev bomo pozorni na igro tonov. Pa tudi na tišino. Tudi umirjanje z glasbo ima več stopenj in lahko omogoči razbremenitev, katarzo ter, kot pravi prof. dr. Borut Škodlar, vse tisto, kar lahko človeka pomirja in odpira k drugim razsežnostim.
Dihanje je nekaj, kar ves čas nosimo s seboj in nam lahko zelo pomembno pomaga tudi pri umirjanju in povečevanju varnega notranjega prostora. Prof. dr. Borut Škodlar nas bo v tokratni epizodi oddaje Samoumiritev naučil, kako naredimo eno od osrednjih pripravljalnih dihalnih vaj - vajo izmeničnega dihanja.
Dihanje je nekaj, kar ves čas nosimo s seboj in nam lahko zelo pomembno pomaga tudi pri umirjanju in povečevanju varnega notranjega prostora. Prof. dr. Borut Škodlar nas bo v tokratni epizodi oddaje Samoumiritev naučil, kako naredimo eno od osrednjih pripravljalnih dihalnih vaj - vajo izmeničnega dihanja.
V eni od oddaj Samoumiritev smo že obravnavali pomirjajočo moč koncentracije na nekaj izven našega doživljanja, kar učinkuje pomirjajoče, zaradi preusmerjanja stran od težav, bolečin, neprijetnih izkušenj. Tokrat nam bo prof. dr. Borut Škodlar predstavil vajo koncentracije na prijeten dogodek, s katero se skoncentriramo na eno stvar, pri tem pa uporabimo metodo vizualizacije.
V eni od oddaj Samoumiritev smo že obravnavali pomirjajočo moč koncentracije na nekaj izven našega doživljanja, kar učinkuje pomirjajoče, zaradi preusmerjanja stran od težav, bolečin, neprijetnih izkušenj. Tokrat nam bo prof. dr. Borut Škodlar predstavil vajo koncentracije na prijeten dogodek, s katero se skoncentriramo na eno stvar, pri tem pa uporabimo metodo vizualizacije.
V tokratni epizodi nam prof. dr. Borut Škodlar, psihiater in psihoterapevt, pokaže, kako nam lahko samozavest pomaga pri soočenju s strahovi in tesnobo. Samozavest uporabljamo v različnih kontekstih in nanjo običajno gledamo kot nekaj, kar imamo ali česar nimamo. Velikokrat jo opazimo, ko nam umanjka, opazimo tudi, če jo kdo preveč razkazuje. V svojem temeljnem poslanstvu pa je spremljevalka in ščit, ki nas varuje.
V tokratni epizodi nam prof. dr. Borut Škodlar, psihiater in psihoterapevt, pokaže, kako nam lahko samozavest pomaga pri soočenju s strahovi in tesnobo. Samozavest uporabljamo v različnih kontekstih in nanjo običajno gledamo kot nekaj, kar imamo ali česar nimamo. Velikokrat jo opazimo, ko nam umanjka, opazimo tudi, če jo kdo preveč razkazuje. V svojem temeljnem poslanstvu pa je spremljevalka in ščit, ki nas varuje.
Marsikoga med nami v teh časih preveva mnogo stvari, ki skrbijo in bolijo. Bolečina je večplasten pojav. Lahko jo čutimo neposredno v telesu, nanjo se vedno odzovemo tudi čustveno. Čustva lahko boleče doživljamo tudi, če ni telesnea ozadja. Ko nas nekdo zapusti, ko nekaj ali nekoga izgubimo, ko ne dosežemo nečesa, kar si želimo, zelo boli. Lahko pa se pojavi tudi duhovna bolečina ali eksistencialna bolečina, boleče doživljanje sveta. Kako si lahko pomagamo in vse te bolečine olajšamo? O tem s prof. dr. Borutom Škodlarjem.
Marsikoga med nami v teh časih preveva mnogo stvari, ki skrbijo in bolijo. Bolečina je večplasten pojav. Lahko jo čutimo neposredno v telesu, nanjo se vedno odzovemo tudi čustveno. Čustva lahko boleče doživljamo tudi, če ni telesnea ozadja. Ko nas nekdo zapusti, ko nekaj ali nekoga izgubimo, ko ne dosežemo nečesa, kar si želimo, zelo boli. Lahko pa se pojavi tudi duhovna bolečina ali eksistencialna bolečina, boleče doživljanje sveta. Kako si lahko pomagamo in vse te bolečine olajšamo? O tem s prof. dr. Borutom Škodlarjem.
V novi epizodi druge sezone oddaje Samoumiritev s prof. dr. Borutom Škodlarjem nadaljujemo avtogeni trening. Ta je po svetu poznan kot ena najbolj uveljavljenih ni prepoznavnih metod sproščanja. Izhaja iz ugotovitev, ki jih ljudje doživljamo med sproščanjem - da naše telo postane težko in toplo ter se dihanje, srčni utrip, občutek v trebuhu in drugi telesni procesi umirjajo.
V novi epizodi druge sezone oddaje Samoumiritev s prof. dr. Borutom Škodlarjem nadaljujemo avtogeni trening. Ta je po svetu poznan kot ena najbolj uveljavljenih ni prepoznavnih metod sproščanja. Izhaja iz ugotovitev, ki jih ljudje doživljamo med sproščanjem - da naše telo postane težko in toplo ter se dihanje, srčni utrip, občutek v trebuhu in drugi telesni procesi umirjajo.
Prof. dr. Škodlar nam v tokratni vaji predstavi avtogeni trening. Gre za metodo, ki jo je k nam "prinesel" eden pionirjev psihiatrije in psihoterapije na Slovenskem, prof. dr. Lev Milčinski. Začetnik avtogenega treninga, nemški psihiater Johannes H. Schultz, ga je zasnoval na spoznanjih iz hipnoze. Prijetno vadbo vam želimo!
Prof. dr. Škodlar nam v tokratni vaji predstavi avtogeni trening. Gre za metodo, ki jo je k nam "prinesel" eden pionirjev psihiatrije in psihoterapije na Slovenskem, prof. dr. Lev Milčinski. Začetnik avtogenega treninga, nemški psihiater Johannes H. Schultz, ga je zasnoval na spoznanjih iz hipnoze. Prijetno vadbo vam želimo!
Psihiater in psihoterapevt, prof. dr. Borut Škodlar, z Univerzitetne Psihiatrične klinike Ljubljana, bo tudi v jesenskem času z nami delil nekaj vaj, s katerimi si v stresnih in tesnobnih časih lahko pomagamo pri iskanju notranjega ravnovesja in miru ter poskrbimo za našo duševno dobrobit. Novi sklop začenjamo z vajo "Vdihni mir, izdihni strah".
Psihiater in psihoterapevt, prof. dr. Borut Škodlar, z Univerzitetne Psihiatrične klinike Ljubljana, bo tudi v jesenskem času z nami delil nekaj vaj, s katerimi si v stresnih in tesnobnih časih lahko pomagamo pri iskanju notranjega ravnovesja in miru ter poskrbimo za našo duševno dobrobit. Novi sklop začenjamo z vajo "Vdihni mir, izdihni strah".
V šestem tednu našega druženja smo s prof. Borutom Škodlarjem ponovili pet vaj. Z Mojco Delač sta nam uvodoma znova osvetlila njihove poudarke, potem pa smo si vzeli čas za: - vajo vitalnosti z dihanjem - vajo razvijanja in krepitve koncentracije - vajo umirjanja z besedami - vajo umirjanja bolečini navkljub - vajo spremanja Vse vaje najdete v posnetku. Hvala za pozornost in da ste se lotili vaj Samoumiritve z nami na Prvem.
V šestem tednu našega druženja smo s prof. Borutom Škodlarjem ponovili pet vaj. Z Mojco Delač sta nam uvodoma znova osvetlila njihove poudarke, potem pa smo si vzeli čas za: - vajo vitalnosti z dihanjem - vajo razvijanja in krepitve koncentracije - vajo umirjanja z besedami - vajo umirjanja bolečini navkljub - vajo spremanja Vse vaje najdete v posnetku. Hvala za pozornost in da ste se lotili vaj Samoumiritve z nami na Prvem.
V stresnih razmerah pogosto slišimo nasvet - "Umirite se!". Ampak- Kako lahko to učinkovito naredimo? Prof. dr. Borut Škodlar tokrat pripoveduje o sprejemanju in o tem kaj vse človek sprejme kot del svojega življenja – lepega, prijetnega in močno neprijetnega. Kako vse se suka naše življenje in kljub temu, da se z marsičim ne strinjamo, in marsičemu tudi upiramo, vseeno veliko sprejmemo.
V stresnih razmerah pogosto slišimo nasvet - "Umirite se!". Ampak- Kako lahko to učinkovito naredimo? Prof. dr. Borut Škodlar tokrat pripoveduje o sprejemanju in o tem kaj vse človek sprejme kot del svojega življenja – lepega, prijetnega in močno neprijetnega. Kako vse se suka naše življenje in kljub temu, da se z marsičim ne strinjamo, in marsičemu tudi upiramo, vseeno veliko sprejmemo.
Kako se lahko umirimo kljub bolečini ali se pripravimo za soočenje z njo? Tega se naučimo v tokratni epizodi Samoumiritve, ki jo pripravlja prof. dr. Borut Škodlar.
Kako se lahko umirimo kljub bolečini ali se pripravimo za soočenje z njo? Tega se naučimo v tokratni epizodi Samoumiritve, ki jo pripravlja prof. dr. Borut Škodlar.
Z besedami, z jezikom, ki jih uokvirja, se lahko ukvarjamo na različne načine. Izkušnje neskončnega števila ljudi iz vseh kultur, pa kažejo, da vračanja k tem besedam in njihovo ponavljajoče izgovarjanje - na glas ali potiho - učinkujejo pomirjajoče in razbremenjujoče, celo tolažeče in omogočajo človeku notranje zavetje. V svet zavetja besed nas prof. dr. Borut Škodlar pelje v tokratni epizodi.
Z besedami, z jezikom, ki jih uokvirja, se lahko ukvarjamo na različne načine. Izkušnje neskončnega števila ljudi iz vseh kultur, pa kažejo, da vračanja k tem besedam in njihovo ponavljajoče izgovarjanje - na glas ali potiho - učinkujejo pomirjajoče in razbremenjujoče, celo tolažeče in omogočajo človeku notranje zavetje. V svet zavetja besed nas prof. dr. Borut Škodlar pelje v tokratni epizodi.
Za umiritev in sprostitev je osredotočenost ključna, saj se brez nje ne moremo zares sprostiti, razbremeniti in začutiti mir v sebi. Mnogo ljudi, ki se znajdejo v kriznem stanju, jih preplavi izčrpanost ali celo depresija, zapadajo tem stalnim premlevanjem v mislih, ki jih imenujemo tudi ruminacije, prežvekovanja. Zdravilo oz. protistrup za preveč krožnega in s tem neproduktivnega razmišljanja je koncentracija, osredotočenost na izbrano točko pozornosti. Z njo ostale misli začnejo izgubljati moč. "Osredotočenost vedno prinese s sabo umiritev. Je njen najboljši stranski učinek" pripoveduje psihiater in psihoterapevt prof. dr. Borut Škodlar.
Za umiritev in sprostitev je osredotočenost ključna, saj se brez nje ne moremo zares sprostiti, razbremeniti in začutiti mir v sebi. Mnogo ljudi, ki se znajdejo v kriznem stanju, jih preplavi izčrpanost ali celo depresija, zapadajo tem stalnim premlevanjem v mislih, ki jih imenujemo tudi ruminacije, prežvekovanja. Zdravilo oz. protistrup za preveč krožnega in s tem neproduktivnega razmišljanja je koncentracija, osredotočenost na izbrano točko pozornosti. Z njo ostale misli začnejo izgubljati moč. "Osredotočenost vedno prinese s sabo umiritev. Je njen najboljši stranski učinek" pripoveduje psihiater in psihoterapevt prof. dr. Borut Škodlar.
Prof. dr. Borut Škodlar nas v tokratni epizodi znova odpelje v svet dihanja. Tokrat se osredotočamo predvsem na poživljajoči občutek, ki ga dobimo prav s pomočjo dihanja, saj le to pomaga pretočiti življenjsko energijo po našem telesu.
Prof. dr. Borut Škodlar nas v tokratni epizodi znova odpelje v svet dihanja. Tokrat se osredotočamo predvsem na poživljajoči občutek, ki ga dobimo prav s pomočjo dihanja, saj le to pomaga pretočiti življenjsko energijo po našem telesu.
V drugem tednu ponovitve vaj iz samoumiritve s psihiatrom in psihoterapevtom, prof. dr. Borutom Škodlarjem, smo se znova lotili: - vaje iz čuječnosti - vaje mačka - vaje postopnega mišičnega sproščanja - umirjanja ob pitju čaja - ponovili pa smo tudi vajo upanja in (samo)sočutja. Vaje so opremljene s kratkimi pogovori in pojasnili o izvedbi. Ob prvi vaji pa boste slišali tudi prijazen odziv dveh poslušalcev, ki vadita z nami, gospe Nataše in gospoda Marka.
V drugem tednu ponovitve vaj iz samoumiritve s psihiatrom in psihoterapevtom, prof. dr. Borutom Škodlarjem, smo se znova lotili: - vaje iz čuječnosti - vaje mačka - vaje postopnega mišičnega sproščanja - umirjanja ob pitju čaja - ponovili pa smo tudi vajo upanja in (samo)sočutja. Vaje so opremljene s kratkimi pogovori in pojasnili o izvedbi. Ob prvi vaji pa boste slišali tudi prijazen odziv dveh poslušalcev, ki vadita z nami, gospe Nataše in gospoda Marka.
Za uspešno samoumiritev je zelo pomembno, da vaje in tehnike ponavljamo, da smo pri tem vztrajni in da se ne ustrašimo ali odnehamo, če rezultatov ne začutimo takoj. Prof. dr. Borut Škodlar z nami ponovi pet vaj in tehnik: - Umirjanje z usmerjeno pozornostjo na dihanje - Vaja "varen prostor" - Vaja ljubeče naklonjenosti - Samoumiritev s hojo - Vaja - kaj je v življenju zares pomembno? Vse vaje so tukaj spravljene na enem mestu, da si sami izberete tisto, ki vam najbolj prija in jo/ali več njih lahko čim bolj redno ponavljate. S prof. Borutom Škodarjem se je pogovarjala Mojca Delač.
Za uspešno samoumiritev je zelo pomembno, da vaje in tehnike ponavljamo, da smo pri tem vztrajni in da se ne ustrašimo ali odnehamo, če rezultatov ne začutimo takoj. Prof. dr. Borut Škodlar z nami ponovi pet vaj in tehnik: - Umirjanje z usmerjeno pozornostjo na dihanje - Vaja "varen prostor" - Vaja ljubeče naklonjenosti - Samoumiritev s hojo - Vaja - kaj je v življenju zares pomembno? Vse vaje so tukaj spravljene na enem mestu, da si sami izberete tisto, ki vam najbolj prija in jo/ali več njih lahko čim bolj redno ponavljate. S prof. Borutom Škodarjem se je pogovarjala Mojca Delač.
Če je Prvi vaša redna družba takole tudi ob večerih, potem ste oddajo Samoumiritev že dodobra spoznali. Tako kot velja za vsako vajo, je tako tudi pri umirjanju - ključno je ne samo, da razmišljamo o tem, kako prav bi nam prišlo, ampak da se tega tudi lotimo. Tako je Mojci Delač povedal psihiater in psihoterapevt prof. dr. Borut Škodlar, ki vas v nadaljevanju ponovno spomni na preprosto vajo umiritve z dihanjem. Prijetno poslušanje.
Če je Prvi vaša redna družba takole tudi ob večerih, potem ste oddajo Samoumiritev že dodobra spoznali. Tako kot velja za vsako vajo, je tako tudi pri umirjanju - ključno je ne samo, da razmišljamo o tem, kako prav bi nam prišlo, ampak da se tega tudi lotimo. Tako je Mojci Delač povedal psihiater in psihoterapevt prof. dr. Borut Škodlar, ki vas v nadaljevanju ponovno spomni na preprosto vajo umiritve z dihanjem. Prijetno poslušanje.
Upanje je v jedru vsakega ustvarjanja, vsake pristne dejavnosti ali naravnanosti, vsakega pristnega odnosa. Upanje je v srcu vsakega zdravljenja in ozdravljenja duše od duševnih motenj. Brez upanja ni možna sprememba, ni možen razvoj. Seveda tudi nobena psihoterapija. Odpira se nam veliko vprašanje, morda edino pomembno vprašanje za človeka - kaj in kako lahko upam? O tem prof. Borut Škodlar razmišlja v tokratni epizodi.
Upanje je v jedru vsakega ustvarjanja, vsake pristne dejavnosti ali naravnanosti, vsakega pristnega odnosa. Upanje je v srcu vsakega zdravljenja in ozdravljenja duše od duševnih motenj. Brez upanja ni možna sprememba, ni možen razvoj. Seveda tudi nobena psihoterapija. Odpira se nam veliko vprašanje, morda edino pomembno vprašanje za človeka - kaj in kako lahko upam? O tem prof. Borut Škodlar razmišlja v tokratni epizodi.
Tudi z vajami umirjanja in sproščanja težimo k temu, da bi nekaj spremenili. Kako to spremembo zares narediti in kako jo »izmeriti« pa je svojevrsten izziv, sploh ko gre za miselne in vedenjske vzorce ter občutje in odziva. Pri tem si lahko pomagamo s stvarmi, ki so del našega vsakdana. S ponavljajočimi dejanji. In to tako, da jih naredimo s polno pozornostjo, da začutimo in opazimo ali pride do kakšnih drobnih sprememb. Pa naj gre za umivanje zob ali za pitje čaja. Pripravlja psihiater in psihoterapevt prof. dr. Borut Škodlar.
Tudi z vajami umirjanja in sproščanja težimo k temu, da bi nekaj spremenili. Kako to spremembo zares narediti in kako jo »izmeriti« pa je svojevrsten izziv, sploh ko gre za miselne in vedenjske vzorce ter občutje in odziva. Pri tem si lahko pomagamo s stvarmi, ki so del našega vsakdana. S ponavljajočimi dejanji. In to tako, da jih naredimo s polno pozornostjo, da začutimo in opazimo ali pride do kakšnih drobnih sprememb. Pa naj gre za umivanje zob ali za pitje čaja. Pripravlja psihiater in psihoterapevt prof. dr. Borut Škodlar.
Tokrat nam psihiatrinja in psihoterapevtka Bojana Avguštin Avčin predstavlja tehniko Postopega mišičnega sproščanja, ob kateri zavestno, prek napenjanja in sproščanja posameznih mišičnih skupin, dosegamo sprostitev.
Tokrat nam psihiatrinja in psihoterapevtka Bojana Avguštin Avčin predstavlja tehniko Postopega mišičnega sproščanja, ob kateri zavestno, prek napenjanja in sproščanja posameznih mišičnih skupin, dosegamo sprostitev.
O pomenu gibanja smo že govorili v eni od preteklih epizod oddaje Samoumiritev, tokrat pa nova vaja povezana z zavedanjem o telesu, ki pomaga, da ob vadbi procesi uravnavanja napetosti veliko lažje stečejo. Pripravlja: Prof. dr. Borut Škodlar.
O pomenu gibanja smo že govorili v eni od preteklih epizod oddaje Samoumiritev, tokrat pa nova vaja povezana z zavedanjem o telesu, ki pomaga, da ob vadbi procesi uravnavanja napetosti veliko lažje stečejo. Pripravlja: Prof. dr. Borut Škodlar.
Čuječnost označuje zmožnost človeka, da se osredotoči na svoje doživljanje v danem trenutku ter ga zmore raziskovati, pridobiti uvid v to, kako potekajo notranji procesi. Čuječnost se v medicini intenzivno uporablja in raziskuje od 80. let prejšnjega stoletja in je zato z dokazi podprto ena najmočnejših metod za premagovanje tesnobe, stresa in depresivnosti, pripoveduje psihiater in psihoterapevt, prof. dr. Borut Škodlar.
Čuječnost označuje zmožnost človeka, da se osredotoči na svoje doživljanje v danem trenutku ter ga zmore raziskovati, pridobiti uvid v to, kako potekajo notranji procesi. Čuječnost se v medicini intenzivno uporablja in raziskuje od 80. let prejšnjega stoletja in je zato z dokazi podprto ena najmočnejših metod za premagovanje tesnobe, stresa in depresivnosti, pripoveduje psihiater in psihoterapevt, prof. dr. Borut Škodlar.
Vrednote živijo globoko v nas, njihovo izpolnjevanje nam osmišlja življenje ter nas globoko pomirja, pripoveduje prof. dr. Borut Škodlar. Globoke vrednote so tisti deli v človeku, ki so najgloblje zakoreninjeni ter jih zato stiske in močna čustva najpozneje odplavijo. Žal pa so večino časa prekriti z vsakodnevnimi skrbmi in rutino. Če jih lahko spet začutimo, nas temeljno razbremenijo od sprotnih skrbi in v temelju umirijo. Kako to naredimo, pa lahko slišite v oddaji!
Vrednote živijo globoko v nas, njihovo izpolnjevanje nam osmišlja življenje ter nas globoko pomirja, pripoveduje prof. dr. Borut Škodlar. Globoke vrednote so tisti deli v človeku, ki so najgloblje zakoreninjeni ter jih zato stiske in močna čustva najpozneje odplavijo. Žal pa so večino časa prekriti z vsakodnevnimi skrbmi in rutino. Če jih lahko spet začutimo, nas temeljno razbremenijo od sprotnih skrbi in v temelju umirijo. Kako to naredimo, pa lahko slišite v oddaji!
Tudi, če imate v samoizolaciji le nekaj metrov prosotora, je to dovolj, da naredite tokratano vajo, ki jo je pripravil psihiater in psihoterapevt, prof. dr. Borut Škodlar. Ko sedimo ali ležimo, se nas neprijetna stanja prej in močneje lotijo. Hoja pa jih lahko odžene. Več pa v tokratni epizodi oddaje Samoumiritev.
Tudi, če imate v samoizolaciji le nekaj metrov prosotora, je to dovolj, da naredite tokratano vajo, ki jo je pripravil psihiater in psihoterapevt, prof. dr. Borut Škodlar. Ko sedimo ali ležimo, se nas neprijetna stanja prej in močneje lotijo. Hoja pa jih lahko odžene. Več pa v tokratni epizodi oddaje Samoumiritev.
Najpomembnejše izhodišče za pot pomiritve je zavest o tem, da lahko sami nekaj naredimo za to. Da se da. Mnogokrat pa to zasenčijo strah in negativna čustvena stanja, tudi v obdobju, ki smo mu priča. Tokrat se bomo naučili "vaje ljubeče naklonjenosti" ki razvija oziroma ustvarja pogoje za gojenje bazičnega vzgiba k dobrem, kar pomaga pri zmanjšanju strahov in notranje razrvanosti.
Najpomembnejše izhodišče za pot pomiritve je zavest o tem, da lahko sami nekaj naredimo za to. Da se da. Mnogokrat pa to zasenčijo strah in negativna čustvena stanja, tudi v obdobju, ki smo mu priča. Tokrat se bomo naučili "vaje ljubeče naklonjenosti" ki razvija oziroma ustvarja pogoje za gojenje bazičnega vzgiba k dobrem, kar pomaga pri zmanjšanju strahov in notranje razrvanosti.
Na kaj pomislite, če vaš kdo vpraša- “Kje je vaš varen prostor?” Prostor, kjer ste lahko povsem umirjeni, srečni in zadovoljni. S prof. dr. Borutom Škodlarjem se bomo v tokratni epizodi oddaje Samoumiritev naučili vaje varen prostor. Ta vaja sodi v skupino vaj vizualizacije, ki so pomemben del več psihofizičnih praks znotraj duhovnih tradicij.
Na kaj pomislite, če vaš kdo vpraša- “Kje je vaš varen prostor?” Prostor, kjer ste lahko povsem umirjeni, srečni in zadovoljni. S prof. dr. Borutom Škodlarjem se bomo v tokratni epizodi oddaje Samoumiritev naučili vaje varen prostor. Ta vaja sodi v skupino vaj vizualizacije, ki so pomemben del več psihofizičnih praks znotraj duhovnih tradicij.
Prof. dr. Borut Škodlar, psihiater in psihoterapevt, v prvi epizodi razloži, kaj sploh je umiritev in na kakšen način jo lahko dosežemo.
Prof. dr. Borut Škodlar, psihiater in psihoterapevt, v prvi epizodi razloži, kaj sploh je umiritev in na kakšen način jo lahko dosežemo.
