Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Izbrani odseki jutranjega programa Radia Koper.
Danes se začenja 26. mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore, na katerem se bo mogoče udeležiti filmskih projekcij, razstav, koncertov in literarnih večerov. Pesnica in esejistka Meta Kušar je pri založbi Morfem izdala zbirko štirih esejev z naslovom Abonma za poezijo. V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma bo danes premiera filma Kaj ti je deklica, celovečernega prvenca scenaristke in režiserke Urške Djukić. V Galeriji Fakultete za družbene vede v Ljubljani pa se bo odprla razstava samostojna razstava posterjev in ilustracij Oblikovanje in družba iz oči v oči Mirka Ilića. Vabljeni k poslušanju!
Danes se začenja 26. mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore, na katerem se bo mogoče udeležiti filmskih projekcij, razstav, koncertov in literarnih večerov. Pesnica in esejistka Meta Kušar je pri založbi Morfem izdala zbirko štirih esejev z naslovom Abonma za poezijo. V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma bo danes premiera filma Kaj ti je deklica, celovečernega prvenca scenaristke in režiserke Urške Djukić. V Galeriji Fakultete za družbene vede v Ljubljani pa se bo odprla razstava samostojna razstava posterjev in ilustracij Oblikovanje in družba iz oči v oči Mirka Ilića. Vabljeni k poslušanju!
V Galeriji Jakopič je na ogled razstava Na robu pretekle prihodnosti etiopske fotografinje Aïde Muluneh, v Galeriji Photon pa se s svojimi deli v dialog postavljata fotografa mlajše generacije: Olja Simčič Jerele in Aljaž Lavrič. V okviru 8. zimskega Festivala Ljubljana bo danes v Slovenski filharmoniji mogoče poslušati koncert Bachovih koralov in instrumentalov. Ana Schnabl, pisateljica in urednica, je pri založbi Beletrina pred kratkim izdala roman September. Vabljeni k poslušanju!
V Galeriji Jakopič je na ogled razstava Na robu pretekle prihodnosti etiopske fotografinje Aïde Muluneh, v Galeriji Photon pa se s svojimi deli v dialog postavljata fotografa mlajše generacije: Olja Simčič Jerele in Aljaž Lavrič. V okviru 8. zimskega Festivala Ljubljana bo danes v Slovenski filharmoniji mogoče poslušati koncert Bachovih koralov in instrumentalov. Ana Schnabl, pisateljica in urednica, je pri založbi Beletrina pred kratkim izdala roman September. Vabljeni k poslušanju!
Po desetih letih se Elvis Jackson vrača z novim albumom 'We Play 4 You'! Prvi singel 'Do It Again' že napoveduje, da so Elvisi še vedno v top formi - energični, nepopustljivi in pripravljeni na nove glasbene podvige. S člani zasedbe se je o albumu, sveži energiji in prihajajoči koncertni premieri v Kinu Šiška pogovarjal Iztok Novak Easy.
Po desetih letih se Elvis Jackson vrača z novim albumom 'We Play 4 You'! Prvi singel 'Do It Again' že napoveduje, da so Elvisi še vedno v top formi - energični, nepopustljivi in pripravljeni na nove glasbene podvige. S člani zasedbe se je o albumu, sveži energiji in prihajajoči koncertni premieri v Kinu Šiška pogovarjal Iztok Novak Easy.
Drama Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo ob 20-ih na Malem odru premierno uprizorila predstavo ≈ [približno enako kot] avtorja Jonasa Hassna Khemirija /hasna kemirija/ v režiji Maše Pelko. Program Ars v sodelovanju z Glasbeno matico Ljubljana pripravlja nov ciklus radijskih koncertov V etru pesem. Cankarjev dom v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev pripravlja Literarni večer ob dnevu maternih jezikov. V Nemški operi v Berlinu pa do danes premiera predstave Sen kresne noči, ki je nastala v režiji Edwarda Cluga. Vabljeni k poslušanju!
Drama Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo ob 20-ih na Malem odru premierno uprizorila predstavo ≈ [približno enako kot] avtorja Jonasa Hassna Khemirija /hasna kemirija/ v režiji Maše Pelko. Program Ars v sodelovanju z Glasbeno matico Ljubljana pripravlja nov ciklus radijskih koncertov V etru pesem. Cankarjev dom v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev pripravlja Literarni večer ob dnevu maternih jezikov. V Nemški operi v Berlinu pa do danes premiera predstave Sen kresne noči, ki je nastala v režiji Edwarda Cluga. Vabljeni k poslušanju!
Dežurno meteorloginjo ARSO Evo Bezek smo vprašali, kakšno bo vreme v prestolnici kulture.
Dežurno meteorloginjo ARSO Evo Bezek smo vprašali, kakšno bo vreme v prestolnici kulture.
Le še en dan nas loči od slavnostnega odprtja Evropske prestolnice kulture GO! 2025, ki bo združilo Novo Gorico in Gorico od ene do druge železniške postaje. Bo pa v središču najmlajšega slovenskega mesta potekal tudi kulinarični dogodek Okusi brez meja z veliko ponudbo lokalnih jedi. Kako se sicer na ta dan pripravljajo gostinci in kakšna so njihova pričakovanja, je novogoriške ponudnike spraševala Mateja Grebenjak.
Le še en dan nas loči od slavnostnega odprtja Evropske prestolnice kulture GO! 2025, ki bo združilo Novo Gorico in Gorico od ene do druge železniške postaje. Bo pa v središču najmlajšega slovenskega mesta potekal tudi kulinarični dogodek Okusi brez meja z veliko ponudbo lokalnih jedi. Kako se sicer na ta dan pripravljajo gostinci in kakšna so njihova pričakovanja, je novogoriške ponudnike spraševala Mateja Grebenjak.
Vsak večji projekt ima svoje goreče podpornike, pa tudi skeptične opazovalce. Evropska prestolnica kulture Nova Gorica - Gorica 2025 ni izjema! EPK vzbuja radovednost in dvome. Nekateri vidijo povezovanje Nove Gorice in Gorice kot zgodovinski trenutek, drugi pa se sprašujejo, kaj bo mesto sploh pridobilo. V tokratni rubriki se posvečamo tistim, ki dogajanje opazujejo od daleč, torej onkraj meja Primorske. Svetovalec za gledališko in lutkovno dejavnost na JSKD-ju, Jan Pirnat ima o Novi Gorici vedno pozitivno mnenje. Vsako leto v mestu vrtnic organizira festival mladinske kulture Vizija. Kot pravi je zgodba EPK med Gorico in Novo Gorico je res posebna.
Vsak večji projekt ima svoje goreče podpornike, pa tudi skeptične opazovalce. Evropska prestolnica kulture Nova Gorica - Gorica 2025 ni izjema! EPK vzbuja radovednost in dvome. Nekateri vidijo povezovanje Nove Gorice in Gorice kot zgodovinski trenutek, drugi pa se sprašujejo, kaj bo mesto sploh pridobilo. V tokratni rubriki se posvečamo tistim, ki dogajanje opazujejo od daleč, torej onkraj meja Primorske. Svetovalec za gledališko in lutkovno dejavnost na JSKD-ju, Jan Pirnat ima o Novi Gorici vedno pozitivno mnenje. Vsako leto v mestu vrtnic organizira festival mladinske kulture Vizija. Kot pravi je zgodba EPK med Gorico in Novo Gorico je res posebna.
Vas zanima, kako lahko preproste igre s kartami postanejo most med ljudmi na obeh straneh meje? Briškola, Škopa, Tršet in Mora niso le zabava, ampak prava kulturna dediščina! V tokratni rubriki se bomo podali v svet družabnih iger, ki so marsikje, še vedno, del vsakdana. Od gostilniških dvobojev do prijateljskih turnirjev - družabne igre združujejo generacije na obeh straneh meje in ustvarjajo nepozabne trenutke. Tone Kodermac in Bruno Bordon iz Benečije se takole spominjata časov, ko so vasi žarele od dogajanja. Danes je slika seveda drugačna.
Vas zanima, kako lahko preproste igre s kartami postanejo most med ljudmi na obeh straneh meje? Briškola, Škopa, Tršet in Mora niso le zabava, ampak prava kulturna dediščina! V tokratni rubriki se bomo podali v svet družabnih iger, ki so marsikje, še vedno, del vsakdana. Od gostilniških dvobojev do prijateljskih turnirjev - družabne igre združujejo generacije na obeh straneh meje in ustvarjajo nepozabne trenutke. Tone Kodermac in Bruno Bordon iz Benečije se takole spominjata časov, ko so vasi žarele od dogajanja. Danes je slika seveda drugačna.
V prostoru, kjer se kultura in identiteta nenehno prepletata, je znanje jezikov bogastvo, ki odpira vrata k večji povezanosti. Na obmejnem območju, kjer se stikata slovenska in italijanska kultura, pa je jezik več kot le sredstvo sporazumevanja – je most med ljudmi, zgodovino in skupnim življenjem. Zato pred začetkom prve čezmejne evropske prestolnice kulture ne gre brez vprašanja, koliko italijanščine poznajo na slovenski strani in koliko slovenščine na italijanski.
V prostoru, kjer se kultura in identiteta nenehno prepletata, je znanje jezikov bogastvo, ki odpira vrata k večji povezanosti. Na obmejnem območju, kjer se stikata slovenska in italijanska kultura, pa je jezik več kot le sredstvo sporazumevanja – je most med ljudmi, zgodovino in skupnim življenjem. Zato pred začetkom prve čezmejne evropske prestolnice kulture ne gre brez vprašanja, koliko italijanščine poznajo na slovenski strani in koliko slovenščine na italijanski.
V okviru Evropske prestolnice kulture Nova Gorica – Gorica je zdaj na voljo tudi aplikacija z obogateno resničnostjo BulevAR, ki lokalne posebnosti in znamenitosti obiskovalcem približa tudi v digitalnem svetu. Aplikacija uporabnike spodbuja k odkrivanju somestja in različnim aktivnostim ter nagrajuje krepitev čezmejnega sodelovanja. O tem, kako aplikacija deluje, pa Matevž Straus iz novogoriškega podjetja Arctur.
V okviru Evropske prestolnice kulture Nova Gorica – Gorica je zdaj na voljo tudi aplikacija z obogateno resničnostjo BulevAR, ki lokalne posebnosti in znamenitosti obiskovalcem približa tudi v digitalnem svetu. Aplikacija uporabnike spodbuja k odkrivanju somestja in različnim aktivnostim ter nagrajuje krepitev čezmejnega sodelovanja. O tem, kako aplikacija deluje, pa Matevž Straus iz novogoriškega podjetja Arctur.
V tem tednu smo vam v rubriki ABC o EPK ponujali razmisleke zunanjih opazovalcev evropske prestolnice kulture. Danes bo svoj pogled podal umetnik, ki je bil v idejo evropske prestolnice kulture vpet že trikrat. Letošnji prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo režiser in performer Dragan Živadinov.
V tem tednu smo vam v rubriki ABC o EPK ponujali razmisleke zunanjih opazovalcev evropske prestolnice kulture. Danes bo svoj pogled podal umetnik, ki je bil v idejo evropske prestolnice kulture vpet že trikrat. Letošnji prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo režiser in performer Dragan Živadinov.
Gregor Ravnik je izdal novo pesem z naslovom Ponoči, za katero je posnel tudi videospot. Gre za posebno pesem, za katero je glasbo v celoti napisal sam, sam pa se je domislil tudi ideje za spot, v katerem mu družbo dela plesna učiteljica Karin Bordon. Snemali so, kot namiguje ime pesmi, ponoči, in sicer na slovenski in italijanski strani meje.
Gregor Ravnik je izdal novo pesem z naslovom Ponoči, za katero je posnel tudi videospot. Gre za posebno pesem, za katero je glasbo v celoti napisal sam, sam pa se je domislil tudi ideje za spot, v katerem mu družbo dela plesna učiteljica Karin Bordon. Snemali so, kot namiguje ime pesmi, ponoči, in sicer na slovenski in italijanski strani meje.
Danes bodo predstavili prenovljen Trg Europe oz. Transalpina, kjer bo osmega februarja ob 16th uradna otvoritev evropske prestolnice kulture. Kot pravi interaktivni umetnik Vuk Ćosić, se projekta veseli. Ćosića smo za minutni razmislek vprašali tudi zato, ker je pred leti sodeloval pri Evropski prestolnici Rijeka 2020. Tam je nekaj časa vodil oddelk za komuniciranje in trženje. O EPK v dveh Goricah pa pavi.
Danes bodo predstavili prenovljen Trg Europe oz. Transalpina, kjer bo osmega februarja ob 16th uradna otvoritev evropske prestolnice kulture. Kot pravi interaktivni umetnik Vuk Ćosić, se projekta veseli. Ćosića smo za minutni razmislek vprašali tudi zato, ker je pred leti sodeloval pri Evropski prestolnici Rijeka 2020. Tam je nekaj časa vodil oddelk za komuniciranje in trženje. O EPK v dveh Goricah pa pavi.
V jutranjih rubrikah ABC o EPK v tem tednu objavljamo misli opazovalcev in poznavalcev realnosti prostora, ki ga zaobjema projekt EPK. »Mesti z zelo različnimi zgodovinskimi in družbenimi ozadji bosta poskušali pokazati, da kljub zapleteni - in pogosto tudi travmatični - dediščini tega območja vendarle obstaja nekaj takega, kot je skupna evropska zavest, ki presega običajne puhlice o »povezovanju« ter »preseganju meja«. Tako je o projektu Evropska prestolnica kulture nedavno zapisal novinar kulturne redakcije Dnevnika Gregor Butala. Odgovor, ali bo ta ambiciozen cilj dosežen, čez leto ali dve verjetno ne bo preprost ali enoznačen, meni, in v naslednji minuti za radio Koper razmišlja še:
V jutranjih rubrikah ABC o EPK v tem tednu objavljamo misli opazovalcev in poznavalcev realnosti prostora, ki ga zaobjema projekt EPK. »Mesti z zelo različnimi zgodovinskimi in družbenimi ozadji bosta poskušali pokazati, da kljub zapleteni - in pogosto tudi travmatični - dediščini tega območja vendarle obstaja nekaj takega, kot je skupna evropska zavest, ki presega običajne puhlice o »povezovanju« ter »preseganju meja«. Tako je o projektu Evropska prestolnica kulture nedavno zapisal novinar kulturne redakcije Dnevnika Gregor Butala. Odgovor, ali bo ta ambiciozen cilj dosežen, čez leto ali dve verjetno ne bo preprost ali enoznačen, meni, in v naslednji minuti za radio Koper razmišlja še:
Kljub toliko opevani EPK 2025, ostaja slovenska stvarnost v Gorici še vedno marsikomu na goriški občini trn v peti, oz. v napoto." Tako kritično se je pred meseci v pismu na javnost obrnil predsednik Kulturnega doma v Gorici Igor Komel. Povod je bila objava boršure občine Gorica, v kateri slovenskih kulturnih dogodkov domala ni bilo. Bile so spregledane, je zapisal Komel. V včerajšnji skupni terenski oddaji iz Gorice pa o pričakovanjih pred skorajšnjim odprtje EPK-ja, dejal:
Kljub toliko opevani EPK 2025, ostaja slovenska stvarnost v Gorici še vedno marsikomu na goriški občini trn v peti, oz. v napoto." Tako kritično se je pred meseci v pismu na javnost obrnil predsednik Kulturnega doma v Gorici Igor Komel. Povod je bila objava boršure občine Gorica, v kateri slovenskih kulturnih dogodkov domala ni bilo. Bile so spregledane, je zapisal Komel. V včerajšnji skupni terenski oddaji iz Gorice pa o pričakovanjih pred skorajšnjim odprtje EPK-ja, dejal:
Sosednja Italija pri letošnji Evropski kulturni prestolnici sodeluje na pobudo in povabilo slovenske kandidature. Nazadnje je imela svojo prestolnico leta 2019, ko so bile oči mednarodne javnosti uperjene v Matero. EPK je v južnoitalijansko deželo Bazilikata takrat postavil na zemljevid Evrope in sveta. Tako ugotavlja Serafino Paternoster, takratni odgovorni za medijsko promocijo celoletnega dogajanja, danes pa urednik spletnega portala Ecoc News, ki se ukvarja s fenomenom kulturnih prestolnic. Kot je povedal za radio Koper, Matera še danes proizvaja kulturo in ta je tudi po šestih letih temelj gospodarske rasti širšega območja Bazilikate. V naslednji minuti tudi o tem, po čem se bo meril uspeh goriške prestolnice.
Sosednja Italija pri letošnji Evropski kulturni prestolnici sodeluje na pobudo in povabilo slovenske kandidature. Nazadnje je imela svojo prestolnico leta 2019, ko so bile oči mednarodne javnosti uperjene v Matero. EPK je v južnoitalijansko deželo Bazilikata takrat postavil na zemljevid Evrope in sveta. Tako ugotavlja Serafino Paternoster, takratni odgovorni za medijsko promocijo celoletnega dogajanja, danes pa urednik spletnega portala Ecoc News, ki se ukvarja s fenomenom kulturnih prestolnic. Kot je povedal za radio Koper, Matera še danes proizvaja kulturo in ta je tudi po šestih letih temelj gospodarske rasti širšega območja Bazilikate. V naslednji minuti tudi o tem, po čem se bo meril uspeh goriške prestolnice.
Ob uradnem programu Evropske prestolnice kulture bo dogajanje bogatil še program GO!2025 in prijatelji. Številne dogodke in vsebine pa bodo prinesli tudi manjši projekti, ki so dobili podporo iz Sklada za male projekte EPK, financiranega iz programa Interreg Italia-Slovenija, je povedala Maja Radovanović iz Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje EZTS GO:
Ob uradnem programu Evropske prestolnice kulture bo dogajanje bogatil še program GO!2025 in prijatelji. Številne dogodke in vsebine pa bodo prinesli tudi manjši projekti, ki so dobili podporo iz Sklada za male projekte EPK, financiranega iz programa Interreg Italia-Slovenija, je povedala Maja Radovanović iz Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje EZTS GO:
Zadnji od štirih sklopov uradnega programa Evropske prestolnice kulture GO! 2025 nosi naslov Zelo zeleno. Poučuje, kako organizirati kulturne prireditve brez odpadkov, si prizadeva za lokalno pridelano hrano in postavlja vprašanja glede njene prihodnosti. V botanično-umetniškem projektu Atlas pozabljenih sadovnjakov starim sadnim sortam posveča knjige, razstave in filme, porečje reke Soče pa obravnava v okviru umetniško-znanstvenega projekta ISOLABS. Podrobneje je o sklopu Zelo zeleno spregovoril programski vodja Evropske prestolnice kulture, Stojan Pelko.
Zadnji od štirih sklopov uradnega programa Evropske prestolnice kulture GO! 2025 nosi naslov Zelo zeleno. Poučuje, kako organizirati kulturne prireditve brez odpadkov, si prizadeva za lokalno pridelano hrano in postavlja vprašanja glede njene prihodnosti. V botanično-umetniškem projektu Atlas pozabljenih sadovnjakov starim sadnim sortam posveča knjige, razstave in filme, porečje reke Soče pa obravnava v okviru umetniško-znanstvenega projekta ISOLABS. Podrobneje je o sklopu Zelo zeleno spregovoril programski vodja Evropske prestolnice kulture, Stojan Pelko.
Program Evropske prestolnice kulture je dramaturško povezan v štiri velike sklope in tokrat predstavljamo tretjega, ki so ga poimenovali Tihotapci. Ta med drugim vključuje osrednji plesni dogodek Brezmejno telo, ki bo potekal v solkanskem kamnolomu, pa Festival kompleksnosti, na katerem bodo gostili tudi Slavoja Žižka, Didiera Eribona in Miljenka Jergovića. Projekt Nestalno pribežališče Zavoda Senzorium bo gledalca, predvsem tistega, ki ni doživel vojne, postavil v kožo imigrantov, ki so izgubili svoj dom in bili prisiljeni podati se na nevarno pot v Evropo. O tem, kako je meja med Goricama zaznamovala tretji sklop, je spregovoril programski vodja Evropske prestolnice kulture, Stojan Pelko.
Program Evropske prestolnice kulture je dramaturško povezan v štiri velike sklope in tokrat predstavljamo tretjega, ki so ga poimenovali Tihotapci. Ta med drugim vključuje osrednji plesni dogodek Brezmejno telo, ki bo potekal v solkanskem kamnolomu, pa Festival kompleksnosti, na katerem bodo gostili tudi Slavoja Žižka, Didiera Eribona in Miljenka Jergovića. Projekt Nestalno pribežališče Zavoda Senzorium bo gledalca, predvsem tistega, ki ni doživel vojne, postavil v kožo imigrantov, ki so izgubili svoj dom in bili prisiljeni podati se na nevarno pot v Evropo. O tem, kako je meja med Goricama zaznamovala tretji sklop, je spregovoril programski vodja Evropske prestolnice kulture, Stojan Pelko.
Na spletni strani Državnega zbora je poslanec Felice Ziza že naveden z novim priimkom. Zakaj se je zanj odločil in kako ga izgovorimo?
Na spletni strani Državnega zbora je poslanec Felice Ziza že naveden z novim priimkom. Zakaj se je zanj odločil in kako ga izgovorimo?
Eden od štirih sklopov uradnega programa Evropske prestolnice kulture GO! 2025 se imenuje Kreacija novega. V njem projekt Sijoče nevidno mesto razkriva, kakšna bi bila Nova Gorica, če njene prvotne zasnove ne bi zavirale politične in finančne ovire. Pod žaromete postavlja koncert klavirskega virtuoza Alexandra Gadjieva, gledališke predstave večkrat nagrajenega režiserja Tomija Janežiča in trajnostno modno revijo uveljavljene modne oblikovalke Matee Benedetti. Vsebino sklopa Kreacija novega je podal programski vodja Evropske prestolnice kulture GO! 2025 Stojan Pelko.
Eden od štirih sklopov uradnega programa Evropske prestolnice kulture GO! 2025 se imenuje Kreacija novega. V njem projekt Sijoče nevidno mesto razkriva, kakšna bi bila Nova Gorica, če njene prvotne zasnove ne bi zavirale politične in finančne ovire. Pod žaromete postavlja koncert klavirskega virtuoza Alexandra Gadjieva, gledališke predstave večkrat nagrajenega režiserja Tomija Janežiča in trajnostno modno revijo uveljavljene modne oblikovalke Matee Benedetti. Vsebino sklopa Kreacija novega je podal programski vodja Evropske prestolnice kulture GO! 2025 Stojan Pelko.
Osnovni sklopi uradnega programa Evropske prestolnice kulture 2025 so štirje, organizatorji so jih poimenovali Vojna in mir, Kreacija novega, Tihotapci, Zelo zeleno. Prvi sklop se ukvarja tako z zgodovinsko dediščino mejnega območja kot s konflikti sodobnega časa, eden njegovih pomembnejših sadov pa bo Evropska platforma za interpretacijo 20. stoletja oz. EPIC. Gre za participativni prostor, namenjen izmenjavi pogledov na zgodovino preteklega stoletja, ki bo svoja vrata odprl 9. maja. O tem, kaj prvi sklop še prinaša, je govoril programski vodja Evropske prestolnice kulture Stojan Pelko.
Osnovni sklopi uradnega programa Evropske prestolnice kulture 2025 so štirje, organizatorji so jih poimenovali Vojna in mir, Kreacija novega, Tihotapci, Zelo zeleno. Prvi sklop se ukvarja tako z zgodovinsko dediščino mejnega območja kot s konflikti sodobnega časa, eden njegovih pomembnejših sadov pa bo Evropska platforma za interpretacijo 20. stoletja oz. EPIC. Gre za participativni prostor, namenjen izmenjavi pogledov na zgodovino preteklega stoletja, ki bo svoja vrata odprl 9. maja. O tem, kaj prvi sklop še prinaša, je govoril programski vodja Evropske prestolnice kulture Stojan Pelko.
Poleg EPIC CENTRA bo SUPER OSMICA drugo osrednje prizorišče Evropske prestolnice kulture 2025 v Novi Gorici. Super osmica je zamišljena kot povezovanje kulture z lokalno kulinarično ponudbo iz čezmejnega prostora, umeščena bo v nekdanjo skladiščno stavbo Slovenskih železnic, nasproti nastajajočega EPIC CENTRA, odprli pa naj bi jo po prvem marcu. Direktorica Zavoda GO!2025 Mija Lorbek:
Poleg EPIC CENTRA bo SUPER OSMICA drugo osrednje prizorišče Evropske prestolnice kulture 2025 v Novi Gorici. Super osmica je zamišljena kot povezovanje kulture z lokalno kulinarično ponudbo iz čezmejnega prostora, umeščena bo v nekdanjo skladiščno stavbo Slovenskih železnic, nasproti nastajajočega EPIC CENTRA, odprli pa naj bi jo po prvem marcu. Direktorica Zavoda GO!2025 Mija Lorbek:
Za prepoznavnost in obveščanje o dejavnostih v okviru projekta Evropske prestolnice kulture skrbita komunikacijski in X center. Direktorica Zavoda GO! 2025 Mija Lorbek:
Za prepoznavnost in obveščanje o dejavnostih v okviru projekta Evropske prestolnice kulture skrbita komunikacijski in X center. Direktorica Zavoda GO! 2025 Mija Lorbek:
Evropska prestolnica kulture želi biti prijazna in dostopna tudi za vse ranljive skupine, zagotavljajo nosilci tega čezmejnega projekta na Goriškem. Navsezadnje ima mestna občina Nova Gorica sprejet strateški načrt dostopnosti, ki zavezuje vse oblikovalce in upravljavce javnih površin k upoštevanju zakonskih usmeritev na tem področju. Kako bodo invalidi in druge ranljive skupine lahko obiskovali prireditve Evropske prestolnice kulture pa več direktorica Zavoda GO! 2025 Mija Lorbek in predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica Igor Miljavec:
Evropska prestolnica kulture želi biti prijazna in dostopna tudi za vse ranljive skupine, zagotavljajo nosilci tega čezmejnega projekta na Goriškem. Navsezadnje ima mestna občina Nova Gorica sprejet strateški načrt dostopnosti, ki zavezuje vse oblikovalce in upravljavce javnih površin k upoštevanju zakonskih usmeritev na tem področju. Kako bodo invalidi in druge ranljive skupine lahko obiskovali prireditve Evropske prestolnice kulture pa več direktorica Zavoda GO! 2025 Mija Lorbek in predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica Igor Miljavec:
Eno osrednjih prizorišč Evropske prestolnice kulture bo tudi trg ob novogoriški železniški postaji. Na skupnem trgu obeh Goric bo 8. februarja potekal eden od osrednjih dogodkov otvoritvene slovesnosti. Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje EZTS GO bo v januarju zaključilo prenovo trga, ki ima sicer dve imeni: v Sloveniji ga poznamo kot Trg Evrope, v Italiji pa ga imenujejo Piazza Transalpina. Zakaj se ohranjata obe imeni in kaj bo prinesla njegova nova podoba, pomočnik direktorice EZTS GO Tomaž Konrad:
Eno osrednjih prizorišč Evropske prestolnice kulture bo tudi trg ob novogoriški železniški postaji. Na skupnem trgu obeh Goric bo 8. februarja potekal eden od osrednjih dogodkov otvoritvene slovesnosti. Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje EZTS GO bo v januarju zaključilo prenovo trga, ki ima sicer dve imeni: v Sloveniji ga poznamo kot Trg Evrope, v Italiji pa ga imenujejo Piazza Transalpina. Zakaj se ohranjata obe imeni in kaj bo prinesla njegova nova podoba, pomočnik direktorice EZTS GO Tomaž Konrad:
Osrednje prizorišče evropske prestolnice kulture in vsebinsko najpomembnejši objekt bo EPIC CENTER. V nekdanji skladiščni stavbi Slovenskih železnic na Trgu Evrope nastaja stalna zbirka z naslovom EPIC oziroma Evropska platforma za interpretacijo dvajsetega stoletja. Tako prostori kot razstava bosta na odprtje pripravljena 9. maja je povedala Kaja Širok, koordinatorica projekta.
Osrednje prizorišče evropske prestolnice kulture in vsebinsko najpomembnejši objekt bo EPIC CENTER. V nekdanji skladiščni stavbi Slovenskih železnic na Trgu Evrope nastaja stalna zbirka z naslovom EPIC oziroma Evropska platforma za interpretacijo dvajsetega stoletja. Tako prostori kot razstava bosta na odprtje pripravljena 9. maja je povedala Kaja Širok, koordinatorica projekta.
Dostopi in nasploh logistika do prizorišč Evropske prestolnice kulture Nova Gorica - Gorica so pomemben in zelo zahteven zalogaj, ki mu v Zavodu GO! 2025 namenjajo še prav posebno pozornost. Osredotočeni so na prihode obiskovalcev tako iz italijanske kot slovenske strani, poudarja direktorica omenjenega zavoda Mija Lorbek:
Dostopi in nasploh logistika do prizorišč Evropske prestolnice kulture Nova Gorica - Gorica so pomemben in zelo zahteven zalogaj, ki mu v Zavodu GO! 2025 namenjajo še prav posebno pozornost. Osredotočeni so na prihode obiskovalcev tako iz italijanske kot slovenske strani, poudarja direktorica omenjenega zavoda Mija Lorbek:
Napoved: Slavnostno odprtje evropske prestolnice kulture bo na slovenski kulturni praznik 8. februarja, ko organizatorji napovedujejo, da bo Novo Gorico in Gorico obiskalo sto tisoč ljudi. Za informiranje, sprejem in usmerjanje obiskovalcev ter drugo pomoč pri logistiki in organizaciji dogodkov bodo do zaključka evropske prestolnice kulture potrebovali številne prostovoljce. Po mnenju koordinatorja Damiana Buraczévskega iz Fundacije BiT Planota biti prostovoljec pri največjem kulturnem projektu pomeni pridobiti nova znanja, širiti socialna omrežja in imeti vpogled v zakulisje EPK-ja.
Napoved: Slavnostno odprtje evropske prestolnice kulture bo na slovenski kulturni praznik 8. februarja, ko organizatorji napovedujejo, da bo Novo Gorico in Gorico obiskalo sto tisoč ljudi. Za informiranje, sprejem in usmerjanje obiskovalcev ter drugo pomoč pri logistiki in organizaciji dogodkov bodo do zaključka evropske prestolnice kulture potrebovali številne prostovoljce. Po mnenju koordinatorja Damiana Buraczévskega iz Fundacije BiT Planota biti prostovoljec pri največjem kulturnem projektu pomeni pridobiti nova znanja, širiti socialna omrežja in imeti vpogled v zakulisje EPK-ja.
Evropska prestolnica kulture je naziv, ki ga nosi eno ali več mest v Evropski uniji. Akcijo oziroma izbor je na pobudo grške ministrice za kulturo meline Mercouri sprejel Svet Evropske unije 13.junija 1985. Evropsko prestolnico kulture imenuje Svet Evropske unije na priporočilo evropske komisije, ta pa upošteva poglede žirije, sestavljene iz sedmih uglednih neodvisnih izvedencev za področje kulture. Evropska prestolnica kulture prinaša po besedah nosilcev tega čezmejnega projekta pestre in bogate programske vsebine. Ključni datumi oziroma vrhunci dogajanja so oblikovani v štirih množičnih sklopih. Direktorica Zavoda GO! 2025 Mija Lorbek:
Evropska prestolnica kulture je naziv, ki ga nosi eno ali več mest v Evropski uniji. Akcijo oziroma izbor je na pobudo grške ministrice za kulturo meline Mercouri sprejel Svet Evropske unije 13.junija 1985. Evropsko prestolnico kulture imenuje Svet Evropske unije na priporočilo evropske komisije, ta pa upošteva poglede žirije, sestavljene iz sedmih uglednih neodvisnih izvedencev za področje kulture. Evropska prestolnica kulture prinaša po besedah nosilcev tega čezmejnega projekta pestre in bogate programske vsebine. Ključni datumi oziroma vrhunci dogajanja so oblikovani v štirih množičnih sklopih. Direktorica Zavoda GO! 2025 Mija Lorbek:
V Zavodu GO! 2025 bodo za nemoten potek dela in izvedbe predvidenih programskih sklopov skrbeli redno zaposleni in zunanji sodelavci. Vse te zaposlitve so v skladu s priporočili strokovnega sveta Evropske prestolnice kulture, ki ga je imenovala Evropska komisija, poudarja direktorica Zavoda GO! 2025 Mija Lorbek:
V Zavodu GO! 2025 bodo za nemoten potek dela in izvedbe predvidenih programskih sklopov skrbeli redno zaposleni in zunanji sodelavci. Vse te zaposlitve so v skladu s priporočili strokovnega sveta Evropske prestolnice kulture, ki ga je imenovala Evropska komisija, poudarja direktorica Zavoda GO! 2025 Mija Lorbek:
Še dober mesec in odprla se bo Evropska prestolnica kulture. Nova Gorica in Gorica sta bili za to izbrani 18. decembra 2020. Kandidaturo so poimenovali Go! Borderless, Gremo! Brezmejno. V štirih letih smo poročali o pripravah, snovanju programa, tudi zapletih in izzivih. Na Radiu Koper bomo v mesecu do odprtja vsak dan predstavili ključne informacije o čezmejnem projektu. To bo ABC o EPK. Uradni program Evropske prestolnice kulture obsega številne prireditve in dogodke, ki so na eni strani namenjeni širšim množicam obiskovalcev, na drugi strani pa bodo tudi bolj specifične oziroma umetniške vsebine. Zelo zanimiv in vreden obiska bo med drugim bienale mladih ustvarjalcev Evrope in Sredozemlja med 31. majem in 30. junijem, zagotavljata programski vodja EPK Stojan Pelko in direktorica Zavoda GO!2025 Mija Lorbek.
Še dober mesec in odprla se bo Evropska prestolnica kulture. Nova Gorica in Gorica sta bili za to izbrani 18. decembra 2020. Kandidaturo so poimenovali Go! Borderless, Gremo! Brezmejno. V štirih letih smo poročali o pripravah, snovanju programa, tudi zapletih in izzivih. Na Radiu Koper bomo v mesecu do odprtja vsak dan predstavili ključne informacije o čezmejnem projektu. To bo ABC o EPK. Uradni program Evropske prestolnice kulture obsega številne prireditve in dogodke, ki so na eni strani namenjeni širšim množicam obiskovalcev, na drugi strani pa bodo tudi bolj specifične oziroma umetniške vsebine. Zelo zanimiv in vreden obiska bo med drugim bienale mladih ustvarjalcev Evrope in Sredozemlja med 31. majem in 30. junijem, zagotavljata programski vodja EPK Stojan Pelko in direktorica Zavoda GO!2025 Mija Lorbek.
Kaj so frazemi in katere najpogosteje uporabljajo, smo vprašali osmošolce Osnovne šole Koper, ki so se preizkusili tudi v poznavanju pomena frazemov.
Kaj so frazemi in katere najpogosteje uporabljajo, smo vprašali osmošolce Osnovne šole Koper, ki so se preizkusili tudi v poznavanju pomena frazemov.
Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1990 razglasila 1. oktober za mednarodni dan starejših. S to besedo običajno označujemo osebe, stare 65 let ali več. Število starejših v Sloveniji narašča: 1. januarja letos jih je bilo dvakrat toliko kot leta 1991. Kaj se lahko otroci naučijo od starejših? Kako prepoznaš starega človeka? Kdaj smo stari? O starosti danes razmišljajo učenci OŠ Frana Erjavca iz Nove Gorice.
Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1990 razglasila 1. oktober za mednarodni dan starejših. S to besedo običajno označujemo osebe, stare 65 let ali več. Število starejših v Sloveniji narašča: 1. januarja letos jih je bilo dvakrat toliko kot leta 1991. Kaj se lahko otroci naučijo od starejših? Kako prepoznaš starega človeka? Kdaj smo stari? O starosti danes razmišljajo učenci OŠ Frana Erjavca iz Nove Gorice.
V današnjem svetu oblačenje in vedenje igrajo pomembno vlogo pri oblikovanju naše osebne in družbene podobe. Kaj je prav, kaj ne, pravila si postavljamo sami, postavlja nam jih tudi okolje. Kaj je primerno obleči v šoli? Obstajajo tehtni razlogi, zakaj je v šolskem okolju priporočljivo ohranjati določeno mero diskretnosti, zlasti za dijakinje. Se strinjate? Mateja Grebenjak se je odpravila na ulice in najprej ustavila dijake in dijakinje, pa tudi starejše. Kako se odločijo, kaj si bodo oblekli za v šolo? Koliko besede imajo starši pri tem? Ali naletijo kdaj na očitke, da so neprimerno oblečeni? Kaj pa starejši, kaj menijo oni? So mladi primerno oblečeni za v šolo?
V današnjem svetu oblačenje in vedenje igrajo pomembno vlogo pri oblikovanju naše osebne in družbene podobe. Kaj je prav, kaj ne, pravila si postavljamo sami, postavlja nam jih tudi okolje. Kaj je primerno obleči v šoli? Obstajajo tehtni razlogi, zakaj je v šolskem okolju priporočljivo ohranjati določeno mero diskretnosti, zlasti za dijakinje. Se strinjate? Mateja Grebenjak se je odpravila na ulice in najprej ustavila dijake in dijakinje, pa tudi starejše. Kako se odločijo, kaj si bodo oblekli za v šolo? Koliko besede imajo starši pri tem? Ali naletijo kdaj na očitke, da so neprimerno oblečeni? Kaj pa starejši, kaj menijo oni? So mladi primerno oblečeni za v šolo?
Če se je šolski sistem in razumevanje šole iz generacije v generacijo spreminjalo, pa je pri vseh ostalo nespremenjeno eno – lepi in nepozabni spomini na šolske dni. Znani Primorci nam pripovedujejo anekdote iz časov, ko so obiskovali osnovno šolo.
Če se je šolski sistem in razumevanje šole iz generacije v generacijo spreminjalo, pa je pri vseh ostalo nespremenjeno eno – lepi in nepozabni spomini na šolske dni. Znani Primorci nam pripovedujejo anekdote iz časov, ko so obiskovali osnovno šolo.
Če se je šolski sistem in razumevanje šole iz generacije v generacijo spreminjalo, pa je pri vseh ostalo nespremenjeno eno – lepi in nepozabni spomini na šolske dni. Znani Primorci nam pripovedujejo anekdote iz časov, ko so obiskovali osnovno šolo.
Če se je šolski sistem in razumevanje šole iz generacije v generacijo spreminjalo, pa je pri vseh ostalo nespremenjeno eno – lepi in nepozabni spomini na šolske dni. Znani Primorci nam pripovedujejo anekdote iz časov, ko so obiskovali osnovno šolo.
Če se je šolski sistem in razumevanje šole iz generacije v generacijo spreminjalo, pa je pri vseh ostalo nespremenjeno eno – lepi in nepozabni spomini na šolske dni. Znani Primorci nam pripovedujejo anekdote iz časov, ko so obiskovali osnovno in srednjo šolo.
Če se je šolski sistem in razumevanje šole iz generacije v generacijo spreminjalo, pa je pri vseh ostalo nespremenjeno eno – lepi in nepozabni spomini na šolske dni. Znani Primorci nam pripovedujejo anekdote iz časov, ko so obiskovali osnovno in srednjo šolo.
V poletnih mesecih smo zbirali avanture naših poslušalcev. Od izgubljenih čelad, naključnih srečanj z daljnimi sorodniki, igranju nogometa na Maldivih, srečanja s slonom na prometni cesti ... Skupaj s podjetjem MEGABON smo trem podarili lepe nagrade. V žrebanju je imel največ sreče Goran, ki nam je pripovedoval o svoji avanturi z lošinjskim macaklinom: "Kot darilo za rojstni dan so mi letos prijatelji organizirali počitnice na Lošinju. Šlo nas je pet, z enim avtom. S seboj smo vzeli tudi napihljiv sup, ki pa je žal na plaži kampa Čikat ob glasnem poku spustil dušo. Sup sem po kopanju naslonil na zidek in se ulegel pod borovce, kjer sem zaspal. Slišal sem nek čuden zvok, kot da otrok v moji bližini spušča balonček. Nakar je počilo, kot strel iz pištole. Skočili smo pokonci. Počil je sup. Ko se je šok polegel, sem šel pogledat, kaj se je zgodilo. Sup je počil po šivu in se spraznil. Zvil in pospravil sem ga v torbo in ga pospravil v avto. Ob prihodu v Slovenijo sem se dogovoril za popravilo in odložil sup na balkon. Ko sem ga naslednji dan vzel iz torbe, sem torbo pustil odprto na balkonu in odnesel sup na popravilo. Medtem ko sem bil zunaj po opravkih, pa mi je žena vsa panična poslala sporočilo , da se seliva iz stanovanja, ker naj bi iz kanalizacije prilezel mali krokodil in zataval na najin balkon. Ko sem prišel domov sem našel ženo skrito v sobi, žival pa na balkonu na steni. Seveda ni bil krokodil, šlo je za hrvaškega zidnega gekona, ki je najverjetneje na plaži zlezel v torbo od supa, kjer se je skril in se z nami kot slepi potnik pripeljal v Slovenijo. Z malo truda sva ga uspela pregnati na vrt in tako imamo sedaj lošinjskega soseda kar na vrtu."
V poletnih mesecih smo zbirali avanture naših poslušalcev. Od izgubljenih čelad, naključnih srečanj z daljnimi sorodniki, igranju nogometa na Maldivih, srečanja s slonom na prometni cesti ... Skupaj s podjetjem MEGABON smo trem podarili lepe nagrade. V žrebanju je imel največ sreče Goran, ki nam je pripovedoval o svoji avanturi z lošinjskim macaklinom: "Kot darilo za rojstni dan so mi letos prijatelji organizirali počitnice na Lošinju. Šlo nas je pet, z enim avtom. S seboj smo vzeli tudi napihljiv sup, ki pa je žal na plaži kampa Čikat ob glasnem poku spustil dušo. Sup sem po kopanju naslonil na zidek in se ulegel pod borovce, kjer sem zaspal. Slišal sem nek čuden zvok, kot da otrok v moji bližini spušča balonček. Nakar je počilo, kot strel iz pištole. Skočili smo pokonci. Počil je sup. Ko se je šok polegel, sem šel pogledat, kaj se je zgodilo. Sup je počil po šivu in se spraznil. Zvil in pospravil sem ga v torbo in ga pospravil v avto. Ob prihodu v Slovenijo sem se dogovoril za popravilo in odložil sup na balkon. Ko sem ga naslednji dan vzel iz torbe, sem torbo pustil odprto na balkonu in odnesel sup na popravilo. Medtem ko sem bil zunaj po opravkih, pa mi je žena vsa panična poslala sporočilo , da se seliva iz stanovanja, ker naj bi iz kanalizacije prilezel mali krokodil in zataval na najin balkon. Ko sem prišel domov sem našel ženo skrito v sobi, žival pa na balkonu na steni. Seveda ni bil krokodil, šlo je za hrvaškega zidnega gekona, ki je najverjetneje na plaži zlezel v torbo od supa, kjer se je skril in se z nami kot slepi potnik pripeljal v Slovenijo. Z malo truda sva ga uspela pregnati na vrt in tako imamo sedaj lošinjskega soseda kar na vrtu."
Pred točno 20 leti je na olimpijskih igrah v Atenah jadralec Vasilij Žbogar osvojil bronasto medaljo v razredu laser. To je bila prva olimpijska medalja za slovensko jadranje, Vasko pa je zbirko medalj v naslednjih letih še dopolnil. Že na naslednjih igrah, leta 2008 v Pekingu, je še enkrat stopil na tretjo stopničko odra za zmagovalce, kmalu po igrah na Kitajskem pa je iz razreda laser presedlal v zahtevnejši finn. Leta 2012 je na igrah v Londonu v finnu zasedel šesto mesto, na igrah v Riu de Janeiru leta 2016 pa je pri zrelih 40 letih z osvojeno srebrno medaljo sklenil olimpijsko trilogijo odličij. Takrat je dočakal tudi veličasten sprejem v Izoli, takšnega, kot ga še ni bilo.
Pred točno 20 leti je na olimpijskih igrah v Atenah jadralec Vasilij Žbogar osvojil bronasto medaljo v razredu laser. To je bila prva olimpijska medalja za slovensko jadranje, Vasko pa je zbirko medalj v naslednjih letih še dopolnil. Že na naslednjih igrah, leta 2008 v Pekingu, je še enkrat stopil na tretjo stopničko odra za zmagovalce, kmalu po igrah na Kitajskem pa je iz razreda laser presedlal v zahtevnejši finn. Leta 2012 je na igrah v Londonu v finnu zasedel šesto mesto, na igrah v Riu de Janeiru leta 2016 pa je pri zrelih 40 letih z osvojeno srebrno medaljo sklenil olimpijsko trilogijo odličij. Takrat je dočakal tudi veličasten sprejem v Izoli, takšnega, kot ga še ni bilo.
Poletne avanture so zabavne, lahko pa tudi šokantne. Poslušalec Goran je skupaj s supom domov prinesel krokodila, žena je zahtevala selitev. Je bil res krokodil? Je bila zahteva za selitev uslišana?
Poletne avanture so zabavne, lahko pa tudi šokantne. Poslušalec Goran je skupaj s supom domov prinesel krokodila, žena je zahtevala selitev. Je bil res krokodil? Je bila zahteva za selitev uslišana?
Vsak bi zase zagotovo rekel, da je zgleden voznik. A ima zagotovo vsak od nas še precej prostora za izboljšave pri svojem znanju in cestni kulturi. V tem jutru se sprašujemo, kakšni vozniki smo Slovenci? Ste se tudi vi kdaj zalotili, da vas na cesti marsikaj zmoti ali celo prestraši? .Kaj vas najpogosteje zmoti v prometu? Se vam kdaj zgodi, da vas je na cesti strah? Katere napake pa vi najpogosteje naredite, ko ste na poti? Prisluhnite, kaj so povedali mimoidoči naši Mateji Grebenjak, tokrat na ajdovskih ulicah.
Vsak bi zase zagotovo rekel, da je zgleden voznik. A ima zagotovo vsak od nas še precej prostora za izboljšave pri svojem znanju in cestni kulturi. V tem jutru se sprašujemo, kakšni vozniki smo Slovenci? Ste se tudi vi kdaj zalotili, da vas na cesti marsikaj zmoti ali celo prestraši? .Kaj vas najpogosteje zmoti v prometu? Se vam kdaj zgodi, da vas je na cesti strah? Katere napake pa vi najpogosteje naredite, ko ste na poti? Prisluhnite, kaj so povedali mimoidoči naši Mateji Grebenjak, tokrat na ajdovskih ulicah.
Danes nam svojo poletno avanturo predstavi poslušalka Mirella. Gre za nenavadno avanturo, zazrto v preteklost. Prijetni spomin ostaja, na koncu pa lahko slišite še dober nasvet. Pozorno prislihnite tokratni poletni avanturi!
Danes nam svojo poletno avanturo predstavi poslušalka Mirella. Gre za nenavadno avanturo, zazrto v preteklost. Prijetni spomin ostaja, na koncu pa lahko slišite še dober nasvet. Pozorno prislihnite tokratni poletni avanturi!
Še zadnji tedni poletja so odlična priložnost, da spoznamo novo poletno avanturo enega izmed vas. V rubriki Moja avantura zbiramo še zadnje počitniške zgodbe tega poletja, med vsemi sodelujočimi bomo izbrali bogate nagrade, več o nagradni igri lahko najdete na naši spletni strani radiokoper.si. Danes se nam bo predstavil poslušalec Bine, ki se je s prijatelji na Portugalskem znašel v sila neprijetni situaciji. Vas zanima, kako se je razpletlo? Pozorno prisluhnite!
Še zadnji tedni poletja so odlična priložnost, da spoznamo novo poletno avanturo enega izmed vas. V rubriki Moja avantura zbiramo še zadnje počitniške zgodbe tega poletja, med vsemi sodelujočimi bomo izbrali bogate nagrade, več o nagradni igri lahko najdete na naši spletni strani radiokoper.si. Danes se nam bo predstavil poslušalec Bine, ki se je s prijatelji na Portugalskem znašel v sila neprijetni situaciji. Vas zanima, kako se je razpletlo? Pozorno prisluhnite!
Poletna rubrika Radijski viadukt povezuje Slovenijo. Vsak poletni petek ob 6.45 na Radiu Maribor in Radiu Koper. Bodite z nami na najdaljšem viaduktu v Sloveniji, kjer nikoli ni prometne gneče.
Poletna rubrika Radijski viadukt povezuje Slovenijo. Vsak poletni petek ob 6.45 na Radiu Maribor in Radiu Koper. Bodite z nami na najdaljšem viaduktu v Sloveniji, kjer nikoli ni prometne gneče.
V nagradnem skladu poletne igre MOJA AVANTURA so tri bogate nagrade: 2 x dva polpenziona v Rabcu, 2 vstopnici v Gardaland in 2 enodnevni vstopnici za Vodni planet Terme Tuhelj. Pravilnik nagradne igre smo objavili na spletni strani radiokoper.si; napišite nam svojo neverjetno zgodbo, svojo nepozabno počitniško avanturo, zelo je bomo veseli! Morda boste ravno vi med izžrebanimi, ki bodo prejeli lepe nagrade. Izredno nas veseli, da primorski radio poslušajo tudi na Kranjskem. Za lepe nagrade se poteguje tudi Aleš iz Kranja, ki nas je nasmejal, ko je 'po gorenjsko' povedal, da je šel pozimi raje - v tople kraje. Tokrat je izbral Šrilanko.
V nagradnem skladu poletne igre MOJA AVANTURA so tri bogate nagrade: 2 x dva polpenziona v Rabcu, 2 vstopnici v Gardaland in 2 enodnevni vstopnici za Vodni planet Terme Tuhelj. Pravilnik nagradne igre smo objavili na spletni strani radiokoper.si; napišite nam svojo neverjetno zgodbo, svojo nepozabno počitniško avanturo, zelo je bomo veseli! Morda boste ravno vi med izžrebanimi, ki bodo prejeli lepe nagrade. Izredno nas veseli, da primorski radio poslušajo tudi na Kranjskem. Za lepe nagrade se poteguje tudi Aleš iz Kranja, ki nas je nasmejal, ko je 'po gorenjsko' povedal, da je šel pozimi raje - v tople kraje. Tokrat je izbral Šrilanko.
Uvrstitev v finale evropskega nogometnega prvenstva je Anglijo vodila tudi preko srečanja s Slovenijo, kjer sta se ekipi razšli neodločenim izidom. Naši reprezentanci je tekma v Kolnu prinesla zgodovinsko uvrstitev v osmino prvenstva, kar je na stadionu v živo pospremilo okoli 12 tisoč navijačev. Prav v posebno spominsko knjigo si bo to tekmo shranila tudi primorska družina Zoratti Padovan iz Nove Gorice. Zakaj, je v prijetni senci na bregu Soče v Solkanu zanimalo Tjašo Škamperle.
Uvrstitev v finale evropskega nogometnega prvenstva je Anglijo vodila tudi preko srečanja s Slovenijo, kjer sta se ekipi razšli neodločenim izidom. Naši reprezentanci je tekma v Kolnu prinesla zgodovinsko uvrstitev v osmino prvenstva, kar je na stadionu v živo pospremilo okoli 12 tisoč navijačev. Prav v posebno spominsko knjigo si bo to tekmo shranila tudi primorska družina Zoratti Padovan iz Nove Gorice. Zakaj, je v prijetni senci na bregu Soče v Solkanu zanimalo Tjašo Škamperle.
Poletna rubrika Radijski viadukt povezuje Slovenijo. Vsak poletni petek ob 6.45 na Radiu Maribor in Radiu Koper. Bodite z nami na najdaljšem viaduktu v Sloveniji, kjer nikoli ni prometne gneče.
Poletna rubrika Radijski viadukt povezuje Slovenijo. Vsak poletni petek ob 6.45 na Radiu Maribor in Radiu Koper. Bodite z nami na najdaljšem viaduktu v Sloveniji, kjer nikoli ni prometne gneče.
V nagradnem skladu poletne igre MOJA AVANTURA so tri bogate nagrade: 2 x dva polpenziona v Rabcu, 2 vstopnici v Gardaland in 2 enodnevni vstopnici za Vodni planet Terme Tuhelj. Pravilnik nagradne igre smo objavili na spletni strani radiokoper.si; napišite nam svojo neverjetno zgodbo, svojo nepozabno počitniško avanturo, zelo je bomo veseli! Morda boste ravno vi med izžrebanimi, ki bodo prejeli lepe nagrade. Poslušalka Ingrid iz Kobarida je svoje 'neverjetno' srečanje doživela v Grčiji, na otoku Rodos. Ja, ne le sosede, tudi sorodnika lahko srečaš na drugem koncu Evrope. Hvala Ingrid Kovačič, ki je z nami delila svojo zgodbo. Vabljeni tudi vi, da nam pošljete svojo in z njo sodelujete v nagradni igri Radia Koper!
V nagradnem skladu poletne igre MOJA AVANTURA so tri bogate nagrade: 2 x dva polpenziona v Rabcu, 2 vstopnici v Gardaland in 2 enodnevni vstopnici za Vodni planet Terme Tuhelj. Pravilnik nagradne igre smo objavili na spletni strani radiokoper.si; napišite nam svojo neverjetno zgodbo, svojo nepozabno počitniško avanturo, zelo je bomo veseli! Morda boste ravno vi med izžrebanimi, ki bodo prejeli lepe nagrade. Poslušalka Ingrid iz Kobarida je svoje 'neverjetno' srečanje doživela v Grčiji, na otoku Rodos. Ja, ne le sosede, tudi sorodnika lahko srečaš na drugem koncu Evrope. Hvala Ingrid Kovačič, ki je z nami delila svojo zgodbo. Vabljeni tudi vi, da nam pošljete svojo in z njo sodelujete v nagradni igri Radia Koper!
Dragi poslušalci! V nagradnem skladu poletne igre MOJA AVANTURA so tri krasne nagrade: 2 x dva polpenziona v Rabcu, 2 vstopnici v Gardaland in 2 enodnevni vstopnici za Vodni planet Terme Tuhelj. Pravilnik nagradne igre smo objavili na spletni strani radiokoper.si; sporočite nam svojo neverjetno zgodbo, svojo nepozabno počitniško avanturo, zelo je bomo veseli! Morda boste ravno vi med izžrebanimi, ki bodo prejeli lepe nagrade. Našemu vabilu so se že odzvali številni poslušalci. Med njimi je Aleš iz Hrvatinov. Aleševa zgodba se začne na Ibizi, v izposojevalnici motorjev.
Dragi poslušalci! V nagradnem skladu poletne igre MOJA AVANTURA so tri krasne nagrade: 2 x dva polpenziona v Rabcu, 2 vstopnici v Gardaland in 2 enodnevni vstopnici za Vodni planet Terme Tuhelj. Pravilnik nagradne igre smo objavili na spletni strani radiokoper.si; sporočite nam svojo neverjetno zgodbo, svojo nepozabno počitniško avanturo, zelo je bomo veseli! Morda boste ravno vi med izžrebanimi, ki bodo prejeli lepe nagrade. Našemu vabilu so se že odzvali številni poslušalci. Med njimi je Aleš iz Hrvatinov. Aleševa zgodba se začne na Ibizi, v izposojevalnici motorjev.