Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Moj 365 V živo RTV 365 Raziskuj Več
Domov
Raziskujte
V živo
Oddaje
Podkasti
Glasba
Za otroke
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte V živo Oddaje Podkasti Glasba Za otroke Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Ars

Krajši informativni prispevki iz področja kulture.

Zadnje oddaje in prispevki

In memoriam Jože Falout

3. 2. 2023

Bil je zaslužni profesor Akademije za glasbo in je zaznamoval slovenski umetniški prostor, predvsem pa je bil glasbenik, ki je na svojem rogu izvabljal čarobno pojoč zvok.

4 min

Bil je zaslužni profesor Akademije za glasbo in je zaznamoval slovenski umetniški prostor, predvsem pa je bil glasbenik, ki je na svojem rogu izvabljal čarobno pojoč zvok.

Svetlana Makarovič v skladu z veljavnim zakonom ne more znova prejeti Prešernove nagrade, meni Upravni odbor Prešernovega sklada

2. 2. 2023

Svetlani Makarovič Prešernova nagrada, ki jo je leta 2000 javno zavrnila, na letošnji državni proslavi na večer pred kulturnim praznikom ne bo izročena, je sporočil upravni odbor Prešernovega sklada in poudaril, da umetnica nagrado lahko dobi pozneje, če bo sprožila uradni postopek za vročitev in se zakon spremeni. Svetlana Makarovič se je medtem že odzvala na to odločitev za portal N1. Povedala je: »Na oder bom prišla ob koncu proslave, ko bodo že vse nagrade podeljene, tudi če pridem po vseh štirih.«

1 min

Svetlani Makarovič Prešernova nagrada, ki jo je leta 2000 javno zavrnila, na letošnji državni proslavi na večer pred kulturnim praznikom ne bo izročena, je sporočil upravni odbor Prešernovega sklada in poudaril, da umetnica nagrado lahko dobi pozneje, če bo sprožila uradni postopek za vročitev in se zakon spremeni. Svetlana Makarovič se je medtem že odzvala na to odločitev za portal N1. Povedala je: »Na oder bom prišla ob koncu proslave, ko bodo že vse nagrade podeljene, tudi če pridem po vseh štirih.«

"Mali Ferek si je skušal zamisliti, kako je bilo, ko še ni bilo ničesar."

1. 2. 2023

Leta 2020 nas je Feri Lainšček v romanu Kurji pastir preselil v pozna petdeseta leta na Goričkem. Popisoval je namreč svoje rojstvo in mesece pred njim in po njem, zdaj pa v novem romanu Petelinje jajce spremljamo bodočega pisatelja kot predšolskega fantiča s svojevrstnim pogledom na svet.

5 min

Leta 2020 nas je Feri Lainšček v romanu Kurji pastir preselil v pozna petdeseta leta na Goričkem. Popisoval je namreč svoje rojstvo in mesece pred njim in po njem, zdaj pa v novem romanu Petelinje jajce spremljamo bodočega pisatelja kot predšolskega fantiča s svojevrstnim pogledom na svet.

Pri Slovenski matici knjižne novosti s področja družbene zgodovine

2. 2. 2023

S tremi knjižnimi novostmi so tokrat segli v bližnjo in daljno zgodovino družbeno-političnega dogajanja v našem, pa tudi širšem prostoru, in vsaka ima svoj pristop. Dimitrij Rupel je s Podobami resničnosti tako dokumentarno kot esejistično opisal slovensko osamosvajanje in čas po njem. V zborniku, ki ga je uredil Gregor Antoličič, so se posvetili ljubljanskemu kongresu, katerega 200-letnica je bila pred dvema letoma, zgodovinar Sašo Jerše pa je pripravil knjigo Sociodiceja predmoderne, v kateri ob petih likovnih umetninah razpravlja o ustvarjanju družbenega smisla v poznem srednjem in zgodnjem novem veku. Foto: Slovenska matica

5 min

S tremi knjižnimi novostmi so tokrat segli v bližnjo in daljno zgodovino družbeno-političnega dogajanja v našem, pa tudi širšem prostoru, in vsaka ima svoj pristop. Dimitrij Rupel je s Podobami resničnosti tako dokumentarno kot esejistično opisal slovensko osamosvajanje in čas po njem. V zborniku, ki ga je uredil Gregor Antoličič, so se posvetili ljubljanskemu kongresu, katerega 200-letnica je bila pred dvema letoma, zgodovinar Sašo Jerše pa je pripravil knjigo Sociodiceja predmoderne, v kateri ob petih likovnih umetninah razpravlja o ustvarjanju družbenega smisla v poznem srednjem in zgodnjem novem veku. Foto: Slovenska matica

Spomenik za čas, ko nikogar več ne bo

31. 1. 2023

Ste že kdaj razmišljali o času čez 2,8 miljarde let? Verjetno ne. Gre za tako imenovani globoki čas, ki označuje časovno razsežnost geoloških dogodkov. Človeška življenja so v primerjavi z geološkim časom samo zanemarljiv trenutek, zato si takšna časovna obdobja le stežka predstavljamo. Prav za čas v daljni prihodnosti čez 2,8 miljarde let pa si je Andy Gracie zamislil spomenik, ki bi obeležil trenutek, ko se je na Zemlji končalo vse življenje. Njegova zasnova je na razstavi 2.8B420K na ogled v ljubljanski galeriji Osmo/za, projekt pa je nastal v sodelovanju s projektom zavod Atol. Predstavljajte si zemljo čez 2,8 milijarde let. Povprečna temperatura bo na površju Zemlje predvidoma dosegla 147 stopinj Celzija, ko se vse življenje konča. Izumrli bodo še zadnji preprosti podzémni mikrobi. Nihče ne bi opazil geste spomenika, ki bi več tisoče milijonov let čakal na ta trenutek. Spomenik, podoben nekakšni štiridelni piramidi, bi ob straneh imel dve krogli, ki bi se tedaj skotalili na tla. Prav ob 147 stopinjah Celzija bi se namreč razgradil polimer, ki bi ti dve krogli povezoval. Tako si je Andy Gracie zamislil spomenik koncu vsega življenja na Zemlji. Ob odprtju razstve so o spomeniku v pogovoru s kuratorko Tjašo Pogačar razmišljali avtor projekta Andy Gracie, umetnostna zgodovinarka Beti Žerovc, Matthew Wolf-Meyer z Inštituta za napredni študij Univerze v Tampereju ter Rok Brajkovič iz Geološkega zavoda Slovenije in Blaž Vičič iz centra za napovedovanje potresov Quantectum AG. Poudarila sta, da bi bilo tak spomenik zaradi številnih sprememb Zemlje praktično nemogoče izvesti. Spomenik si je Gracie zato po posvetu z Vičičem in Brajkovičem zamislil rahlo pogreznjenega v tla in prekritega z nekakšno kupolo in goro, ki bi se zaradi erozije počasi uničili in razkrili skulpturo. To bi lahko obiskali že prej, a bi se morali podati na pot v notranjost gore, podobno kot pri piramidah. A zemeljsko površje kljub vsej nepredvidljivosti morda ne bi bila največja grožnja spomeniku. Spomeniki so grajeni za večnost, a pogosto ne preživijo prav dolgo, izpostavlja Beti Žerovc, ki pravi še, da se danes pogosto zdijo že zastarela oblika spominjanja. Ideja spomenika, ki bi preživel vsa živa bitja na Zemlji, torej spodbuja k razmisleku o prihodnosti in govori o sedanjosti ter o tem, kar je za nas pomembno. Andy Gracie: "Projekt govori o sedanjosti, o tem, kar smo kot vrsta. Danes se vse bolj zavedamo možnih koncev, vemo, da smo v krizi, prihodnost se nam kaže kot negotova. Hkrati pa nas opominja, da smo le hipni, čas našega obstoja je zanemarljiv. Ko sem v preteklosti ustvaril projekt o koncu celotnega univerzuma, je nek strokovnjak dejal, da se ljudje v kozmološkem pogledu rodimo in umremo v istem trenutku. Tega se ne bi smeli ustrašiti, temveč pogledati, kaj čudovitega lahko v tem času storimo. Zanima me, kaj bi lahko sprožili projekti, kot je ta, ali bi lahko spodbudili drugačno ravnanje družbe." Tak spomenik bi zahteval sodelovanje družbe in ogromen trud. Zastavlja se tudi vprašanje, kdo bi ga financiral, gradíl in v čigavi lasti bi bil – to bi seveda vplivalo tudi na njegov obstoj v prihodnosti. Gracie poudarja, da takšna ideja zahteva razmišljanje in načrtovanje za čas, ki ga sami ne bomo doživeli. Foto: spleta stran Projekt Atol, izrez fotografije

8 min

Ste že kdaj razmišljali o času čez 2,8 miljarde let? Verjetno ne. Gre za tako imenovani globoki čas, ki označuje časovno razsežnost geoloških dogodkov. Človeška življenja so v primerjavi z geološkim časom samo zanemarljiv trenutek, zato si takšna časovna obdobja le stežka predstavljamo. Prav za čas v daljni prihodnosti čez 2,8 miljarde let pa si je Andy Gracie zamislil spomenik, ki bi obeležil trenutek, ko se je na Zemlji končalo vse življenje. Njegova zasnova je na razstavi 2.8B420K na ogled v ljubljanski galeriji Osmo/za, projekt pa je nastal v sodelovanju s projektom zavod Atol. Predstavljajte si zemljo čez 2,8 milijarde let. Povprečna temperatura bo na površju Zemlje predvidoma dosegla 147 stopinj Celzija, ko se vse življenje konča. Izumrli bodo še zadnji preprosti podzémni mikrobi. Nihče ne bi opazil geste spomenika, ki bi več tisoče milijonov let čakal na ta trenutek. Spomenik, podoben nekakšni štiridelni piramidi, bi ob straneh imel dve krogli, ki bi se tedaj skotalili na tla. Prav ob 147 stopinjah Celzija bi se namreč razgradil polimer, ki bi ti dve krogli povezoval. Tako si je Andy Gracie zamislil spomenik koncu vsega življenja na Zemlji. Ob odprtju razstve so o spomeniku v pogovoru s kuratorko Tjašo Pogačar razmišljali avtor projekta Andy Gracie, umetnostna zgodovinarka Beti Žerovc, Matthew Wolf-Meyer z Inštituta za napredni študij Univerze v Tampereju ter Rok Brajkovič iz Geološkega zavoda Slovenije in Blaž Vičič iz centra za napovedovanje potresov Quantectum AG. Poudarila sta, da bi bilo tak spomenik zaradi številnih sprememb Zemlje praktično nemogoče izvesti. Spomenik si je Gracie zato po posvetu z Vičičem in Brajkovičem zamislil rahlo pogreznjenega v tla in prekritega z nekakšno kupolo in goro, ki bi se zaradi erozije počasi uničili in razkrili skulpturo. To bi lahko obiskali že prej, a bi se morali podati na pot v notranjost gore, podobno kot pri piramidah. A zemeljsko površje kljub vsej nepredvidljivosti morda ne bi bila največja grožnja spomeniku. Spomeniki so grajeni za večnost, a pogosto ne preživijo prav dolgo, izpostavlja Beti Žerovc, ki pravi še, da se danes pogosto zdijo že zastarela oblika spominjanja. Ideja spomenika, ki bi preživel vsa živa bitja na Zemlji, torej spodbuja k razmisleku o prihodnosti in govori o sedanjosti ter o tem, kar je za nas pomembno. Andy Gracie: "Projekt govori o sedanjosti, o tem, kar smo kot vrsta. Danes se vse bolj zavedamo možnih koncev, vemo, da smo v krizi, prihodnost se nam kaže kot negotova. Hkrati pa nas opominja, da smo le hipni, čas našega obstoja je zanemarljiv. Ko sem v preteklosti ustvaril projekt o koncu celotnega univerzuma, je nek strokovnjak dejal, da se ljudje v kozmološkem pogledu rodimo in umremo v istem trenutku. Tega se ne bi smeli ustrašiti, temveč pogledati, kaj čudovitega lahko v tem času storimo. Zanima me, kaj bi lahko sprožili projekti, kot je ta, ali bi lahko spodbudili drugačno ravnanje družbe." Tak spomenik bi zahteval sodelovanje družbe in ogromen trud. Zastavlja se tudi vprašanje, kdo bi ga financiral, gradíl in v čigavi lasti bi bil – to bi seveda vplivalo tudi na njegov obstoj v prihodnosti. Gracie poudarja, da takšna ideja zahteva razmišljanje in načrtovanje za čas, ki ga sami ne bomo doživeli. Foto: spleta stran Projekt Atol, izrez fotografije

NLB vzpostavlja novo zbirko in napoveduje galerijo

27. 1. 2023

Nova ljubljanska banka ima v lasti obsežno zbirko umetniških del 20. in 21. stoletja, a odkupi novih del so v času krize zamrli. Zdaj bodo v umetnost znova vlagali – NLB Skupina zaganja program Art, v okviru katerega bodo letno 100.000 evrov namenili za odkupe umetnin. Nova zbirka, ki so jo poimenovali See Art, bo dobila tudi galerijske prostore – načrtujejo jih v Čopovi ulici številka 3 v Ljubljani, kjer že deluje muzej Bankarium. Danes poznamo številne umetnostne zbirke v lasti bank, a zgodovina povezav med bančništvom in umetnostjo sega vsaj v čas renesanse in firenške plemiške družine Medičejcev, premožnih bankirjev. Ti so kot podporniki umetnosti pomembno vplivali na umetniško produkcijo in se zapisali v zgodovino. Tako pove kustosinja Meta Kordiš, ki bo v sodelovanju s tričlanskim umetniškim svetom skrbela za program načrtovane galerije in novo umetniško zbirko, ki so jo poimenovali See Art. Ime namiguje na dvoje – z angleško besedo videti nas spodbuja, da na umetnost pogledamo drugače. Kot akronim pa nakazuje na regijsko povezovalno usmeritev zbirke v jugovzhodno Evropo. Regijsko povezovanje pa je tudi v poslovnem interesu Nove ljubljanske banke, imajo pri tem še kakšne druge poslovne motive? Kot pove predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak, so v Novi ljubljanski banki že leta 2020 ob ustanovitvi muzeja Bankarium ustanovili neprofitni Zavod za upravljanje kulturne dediščine, pod pokroviteljstvo katerega so prenesli tudi že obstoječo zbirko umetniških del, ki je po besedah kustosinje Mete Kordiš razglašena za nacionalno bogastvo in nedeljiva zaključena celota. Ime, koncept in program nove zbirke See Art je zasnoval strokovni umetnostni svet, ki ga sestavljajo neodvisni kustos Tevž Logar, direktorica Muzeja sodobne umetnosti v Skopju Mira Gakjina in direktorica Muzeja sodobne umetnosti v Beogradu Maja Kolarić. V zbirko želijo vključevati različne medije, dela mlajših avtorjev in dati prostor inovativnim pristopom, najbolj pa zbirko zaznamuje regijski kontekst. Tako bodo zdaj nadaljevali in še naprej razvijali preteklo dejavnost NLB. Iz dobičkov poslovanja bodo zdaj torej letno 100.000 evrov namenili odkupu umetniških del. Znesek za banke morda ni tako velik, a za slovenski umetnostni prostor ni majhen. Po besedah Zdenke Badovinac, nekdanje direktorice Moderne galerije, je ta v njenem času za odkupe del letno namenila med približno 30 in 70 tisoč evrov. Kaj za naš umetnostni prostor torej pomeni tako močan akter? Zbiranje sodobne umetnosti je dgovorna naloga, toliko bolj, ker bodo dela tudi naročali in tako aktivno sooblikovali umetniško produkcijo, tega se vpleteni po svojih lastnih besedah zavedajo. Tudi odgovornosti do javnosti – dobrodošlo je, da bodo novi zbirki See Art v Novi ljubljanski banki namenili galerijske prostore. Čeprav imajo številne banke svoje lastne zbirke, so razstavni prostori namreč redkost, pove predsednik umetnostnega sveta NLB Tevž Logar. Galerijske prostore bo oblikoval arhitekturni studio Scapelab, ki podpisuje tudi prenovo Cukrarne, odprtje pa v Novi ljubljanski banki napovedujejo za leto 2024. Eno nadstropje bodo namenili stalni postavitivi, drugo pa menjajočim se razstavam. Naročili so tudi že dela za opremo novih prostorov na Šmartinski cesti – ustvarjajo jih Šejla Kamerič, Nataša Prosenc in Tobias Putrih, za več podrobnosti glede nastajajoče zbirke pa bomo morali še malo počakati. Foto: Blaž Brodnjak, Irena Čuk, dr.Meta Kordiš, dr. Mira Gakjina, Tevž Logar, Maja Kolarić; avtor: Iztok Lazar; vir: NLB

7 min

Nova ljubljanska banka ima v lasti obsežno zbirko umetniških del 20. in 21. stoletja, a odkupi novih del so v času krize zamrli. Zdaj bodo v umetnost znova vlagali – NLB Skupina zaganja program Art, v okviru katerega bodo letno 100.000 evrov namenili za odkupe umetnin. Nova zbirka, ki so jo poimenovali See Art, bo dobila tudi galerijske prostore – načrtujejo jih v Čopovi ulici številka 3 v Ljubljani, kjer že deluje muzej Bankarium. Danes poznamo številne umetnostne zbirke v lasti bank, a zgodovina povezav med bančništvom in umetnostjo sega vsaj v čas renesanse in firenške plemiške družine Medičejcev, premožnih bankirjev. Ti so kot podporniki umetnosti pomembno vplivali na umetniško produkcijo in se zapisali v zgodovino. Tako pove kustosinja Meta Kordiš, ki bo v sodelovanju s tričlanskim umetniškim svetom skrbela za program načrtovane galerije in novo umetniško zbirko, ki so jo poimenovali See Art. Ime namiguje na dvoje – z angleško besedo videti nas spodbuja, da na umetnost pogledamo drugače. Kot akronim pa nakazuje na regijsko povezovalno usmeritev zbirke v jugovzhodno Evropo. Regijsko povezovanje pa je tudi v poslovnem interesu Nove ljubljanske banke, imajo pri tem še kakšne druge poslovne motive? Kot pove predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak, so v Novi ljubljanski banki že leta 2020 ob ustanovitvi muzeja Bankarium ustanovili neprofitni Zavod za upravljanje kulturne dediščine, pod pokroviteljstvo katerega so prenesli tudi že obstoječo zbirko umetniških del, ki je po besedah kustosinje Mete Kordiš razglašena za nacionalno bogastvo in nedeljiva zaključena celota. Ime, koncept in program nove zbirke See Art je zasnoval strokovni umetnostni svet, ki ga sestavljajo neodvisni kustos Tevž Logar, direktorica Muzeja sodobne umetnosti v Skopju Mira Gakjina in direktorica Muzeja sodobne umetnosti v Beogradu Maja Kolarić. V zbirko želijo vključevati različne medije, dela mlajših avtorjev in dati prostor inovativnim pristopom, najbolj pa zbirko zaznamuje regijski kontekst. Tako bodo zdaj nadaljevali in še naprej razvijali preteklo dejavnost NLB. Iz dobičkov poslovanja bodo zdaj torej letno 100.000 evrov namenili odkupu umetniških del. Znesek za banke morda ni tako velik, a za slovenski umetnostni prostor ni majhen. Po besedah Zdenke Badovinac, nekdanje direktorice Moderne galerije, je ta v njenem času za odkupe del letno namenila med približno 30 in 70 tisoč evrov. Kaj za naš umetnostni prostor torej pomeni tako močan akter? Zbiranje sodobne umetnosti je dgovorna naloga, toliko bolj, ker bodo dela tudi naročali in tako aktivno sooblikovali umetniško produkcijo, tega se vpleteni po svojih lastnih besedah zavedajo. Tudi odgovornosti do javnosti – dobrodošlo je, da bodo novi zbirki See Art v Novi ljubljanski banki namenili galerijske prostore. Čeprav imajo številne banke svoje lastne zbirke, so razstavni prostori namreč redkost, pove predsednik umetnostnega sveta NLB Tevž Logar. Galerijske prostore bo oblikoval arhitekturni studio Scapelab, ki podpisuje tudi prenovo Cukrarne, odprtje pa v Novi ljubljanski banki napovedujejo za leto 2024. Eno nadstropje bodo namenili stalni postavitivi, drugo pa menjajočim se razstavam. Naročili so tudi že dela za opremo novih prostorov na Šmartinski cesti – ustvarjajo jih Šejla Kamerič, Nataša Prosenc in Tobias Putrih, za več podrobnosti glede nastajajoče zbirke pa bomo morali še malo počakati. Foto: Blaž Brodnjak, Irena Čuk, dr.Meta Kordiš, dr. Mira Gakjina, Tevž Logar, Maja Kolarić; avtor: Iztok Lazar; vir: NLB

Pogovor s Carlo Simón, režiserko filma Alcarras

27. 1. 2023

Na lanskem Berlinalu je zlatega medveda dobil igrani film, ki je posnet kot observacijski dokumentarec. Katalonska režiserka Carla Simón ga je postavila v okolje, kjer je sama odraščala: v zahodno Katalonijo, med nasade breskev, v divjo, a vendar kultivirano naravo. Tamkajšnji kmetje se v sodelovanju in boju z njo preživljajo že nešteto generacij. Ime vasice, kamor je film postavila, je Alcarras – in tako je naslov njenega filma, ki je v tem tednu prišel na redni kinospored. Razširjena, večgeneracijska družina Solé v Kataloniji obdeluje obsežno posestvo, kjer rastejo breskve, se bori z zajci, ki napadajo pridelek, z muhastim vremenom in vsakdanjimi skrbmi. Sadove svojega dela prodajajo lokalni zadrugi, toda odkupne cene so nizke, celo tako nizke, da včasih niti ne pokrijejo stroškov pridelave tega sladkega sadja, ki ga obirajo v poletnih mesecih. Carlo Simon je prek videopovezave pred mikrofon povabil Urban Tarman in jo najprej vprašal, kako je poiskala igralce. V filmu namreč nastopijo naturščiki in avdicije za vloge je imelo več kot 9000 ljudi iz tamkajšnjih krajev v Kataloniji. Foto: Kinodvor

8 min

Na lanskem Berlinalu je zlatega medveda dobil igrani film, ki je posnet kot observacijski dokumentarec. Katalonska režiserka Carla Simón ga je postavila v okolje, kjer je sama odraščala: v zahodno Katalonijo, med nasade breskev, v divjo, a vendar kultivirano naravo. Tamkajšnji kmetje se v sodelovanju in boju z njo preživljajo že nešteto generacij. Ime vasice, kamor je film postavila, je Alcarras – in tako je naslov njenega filma, ki je v tem tednu prišel na redni kinospored. Razširjena, večgeneracijska družina Solé v Kataloniji obdeluje obsežno posestvo, kjer rastejo breskve, se bori z zajci, ki napadajo pridelek, z muhastim vremenom in vsakdanjimi skrbmi. Sadove svojega dela prodajajo lokalni zadrugi, toda odkupne cene so nizke, celo tako nizke, da včasih niti ne pokrijejo stroškov pridelave tega sladkega sadja, ki ga obirajo v poletnih mesecih. Carlo Simon je prek videopovezave pred mikrofon povabil Urban Tarman in jo najprej vprašal, kako je poiskala igralce. V filmu namreč nastopijo naturščiki in avdicije za vloge je imelo več kot 9000 ljudi iz tamkajšnjih krajev v Kataloniji. Foto: Kinodvor

"S to razstavo sem želela ženske, ki so pogosto spregledane, postaviti na piedestal."

26. 1. 2023

V galeriji Fotografija je na ogled razstava Mankice Kranjec z naslovom Spregledane. Razstava v ospredje postavlja deset žensk, ki so v času epidemije opravljale poklice, ki so pogosto spregledani in premalo cenjeni. Fotografinja njihovim zgodbam daje glas in jih postavlja na piedestal. Prikaže jih v različnih življenjskih vlogah. Kot je povedala, so po njenem mnenju prav one junakinje epidemije. Razstava bo v galeriji Fotografija na ogled do 11. februarja.

5 min

V galeriji Fotografija je na ogled razstava Mankice Kranjec z naslovom Spregledane. Razstava v ospredje postavlja deset žensk, ki so v času epidemije opravljale poklice, ki so pogosto spregledani in premalo cenjeni. Fotografinja njihovim zgodbam daje glas in jih postavlja na piedestal. Prikaže jih v različnih življenjskih vlogah. Kot je povedala, so po njenem mnenju prav one junakinje epidemije. Razstava bo v galeriji Fotografija na ogled do 11. februarja.

Program Borštnikovega srečanja

27. 1. 2023

Festival Borštnikovo srečanje, največji slovenski gledališki festival, že od samih začetkov gosti Slovensko narodno gledališče Maribor. V svoji 58. izvedbi bo Borštnikovo srečanje v tekmovalnem programu ponudilo 12 predstav slovenskih gledališč, ob tem pa še bogat spremljevalni program domačih in tujih producentov. Uvodni, tridnevni del festivala z izobraževalnimi vsebinami za razvoj novih občinstev se letos začenja že 22. maja. Dva tedna pozneje, 5. junija, pa bo sledil osrednji del festivala, na katerem se bo do 18. junija odvil tudi tekmovalni program. Foto: Vilma Štritof, selektorica tekmovalnega programa Vir foto: Borštnikovo srečanje

4 min

Festival Borštnikovo srečanje, največji slovenski gledališki festival, že od samih začetkov gosti Slovensko narodno gledališče Maribor. V svoji 58. izvedbi bo Borštnikovo srečanje v tekmovalnem programu ponudilo 12 predstav slovenskih gledališč, ob tem pa še bogat spremljevalni program domačih in tujih producentov. Uvodni, tridnevni del festivala z izobraževalnimi vsebinami za razvoj novih občinstev se letos začenja že 22. maja. Dva tedna pozneje, 5. junija, pa bo sledil osrednji del festivala, na katerem se bo do 18. junija odvil tudi tekmovalni program. Foto: Vilma Štritof, selektorica tekmovalnega programa Vir foto: Borštnikovo srečanje

Slovenski filmski center - načrti in dosežki

27. 1. 2023

Direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar je v Cankarjevem domu predstavila letošnje programske aktivnosti centra in se ozrla v dosežke minulega leta. Letos padle prve klape kar enajstih celovečernih igranih filmov, od tega štirih prvencev, ki jih bodo režirale režiserke, med njimi tudi filma Little Trouble Girls Urške Djukić. To je režiserka, ki s kratkim filmom Babičino seksualno življenje predstavlja enega od vzrokov, zakaj je Nataša Bučar v pogovoru z Matejem Juhom lansko leto imenovala veliko leto za slovenski film.

4 min

Direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar je v Cankarjevem domu predstavila letošnje programske aktivnosti centra in se ozrla v dosežke minulega leta. Letos padle prve klape kar enajstih celovečernih igranih filmov, od tega štirih prvencev, ki jih bodo režirale režiserke, med njimi tudi filma Little Trouble Girls Urške Djukić. To je režiserka, ki s kratkim filmom Babičino seksualno življenje predstavlja enega od vzrokov, zakaj je Nataša Bučar v pogovoru z Matejem Juhom lansko leto imenovala veliko leto za slovenski film.

Molitev za Jasenovac

27. 1. 2023

Nikoli ne bomo izvedeli, koliko ljudi je izginilo v drugi svetovni vojni in po njej. Vsak dan je manj možnosti, da bi ljudje pričali, kako je bilo na številnih bojiščih in v različnih taboriščih, kjer se je med ubijanjem celo »smrt utrudila do smrti«. S temi besedami je Branko Šömen začel knjigo Molitev za Jasenovac, ki je izšla pri založbi ZRC SAZU ob dnevu spomina na žrtve holokavsta. Avtor je v šestih kratkih literarnih zgodbah opisal različne skupine ljudi, ki so umrli v peklenski grozi ustaškega koncentracijskega taborišča Jasenovac (foto: EPA).

2 min

Nikoli ne bomo izvedeli, koliko ljudi je izginilo v drugi svetovni vojni in po njej. Vsak dan je manj možnosti, da bi ljudje pričali, kako je bilo na številnih bojiščih in v različnih taboriščih, kjer se je med ubijanjem celo »smrt utrudila do smrti«. S temi besedami je Branko Šömen začel knjigo Molitev za Jasenovac, ki je izšla pri založbi ZRC SAZU ob dnevu spomina na žrtve holokavsta. Avtor je v šestih kratkih literarnih zgodbah opisal različne skupine ljudi, ki so umrli v peklenski grozi ustaškega koncentracijskega taborišča Jasenovac (foto: EPA).

Enajst nominacij za oskarja dobil Vse povsod naenkrat

25. 1. 2023

Znani so nominiranci za letošnje oskarje, v dvorani Samuel Goldwyn Theater na Beverly Hillsu sta jih razglasila britanski igralec in raper Riz Ahmed in ameriška igralka Allison Williams. In presenečenje? Največ nominacij, enajst, si je prislužil Vse povsod naenkrat, pod katerega se podpisuje ameriški režijski tandem Dan Kwan in Daniel Scheinert. Tudi v kategoriji za najboljši film, v kateri se jih letos sicer poteguje spet deset. Žanrski koktajl Vsepovsod naenkrat je vse, kar želite: znanstvena fantastika, komedija, akcijska pretepačina in v srce zbadajoča družinska drama. Z devetimi nominacijami mu sledita dva o prijateljstvu – Na zahodu nič novega režiserja Edwarda Bergerja je hkrati nominiran tudi kot tujejezični in najboljši – best picture, spremljamo stisko mladega vojaka na bojišču prve svetovne vojne. Martin McDonagh pa v Dušah otoka témo prijateljstva, oziroma njegovega razdora, postavi na odročen irski otoček v dvajsetih. Prejel je že zlati globus za najboljšo komedijo, tam so z globusom za najboljši dramski film slavili Fabelmanovi, do sedaj najbolj osebni film Stevena Spielberga – ta si je prislužil sedem nominacij za oskarja. To je zanj skupno deveta nominacija za režijo, ki ga je postavila na drugo mesto po številu teh v zgodovini, izenačil se je s Scorsesejem. Film Elvis je dobil 8 nominacij, po šest Tar in Top Gun: Maverick. Za najboljši film se bodo 12. marca potegovali še Trikotnik žalosti, Avatar: Pot vode in Ženske govorijo. In če je Cate Blanchett pričakovano nominirana za najboljšo glavno žensko vlogo v Taru, pa je eno od presenečenj Irec Paul Mescal v kategoriji za glavno moško v filmu Po soncu. Pa še to: v oskarjevski dirki smo sodelovali tudi Slovenci. Špela Čadež se je s kratkim animiranim Steakhouse prebila med finaliste za nominacijo, a je ni prejela. Za nominacijo za najboljši mednarodni film se je potegoval tudi Orkester režiserja Matevža Luzarja. Foto: AP

1 min

Znani so nominiranci za letošnje oskarje, v dvorani Samuel Goldwyn Theater na Beverly Hillsu sta jih razglasila britanski igralec in raper Riz Ahmed in ameriška igralka Allison Williams. In presenečenje? Največ nominacij, enajst, si je prislužil Vse povsod naenkrat, pod katerega se podpisuje ameriški režijski tandem Dan Kwan in Daniel Scheinert. Tudi v kategoriji za najboljši film, v kateri se jih letos sicer poteguje spet deset. Žanrski koktajl Vsepovsod naenkrat je vse, kar želite: znanstvena fantastika, komedija, akcijska pretepačina in v srce zbadajoča družinska drama. Z devetimi nominacijami mu sledita dva o prijateljstvu – Na zahodu nič novega režiserja Edwarda Bergerja je hkrati nominiran tudi kot tujejezični in najboljši – best picture, spremljamo stisko mladega vojaka na bojišču prve svetovne vojne. Martin McDonagh pa v Dušah otoka témo prijateljstva, oziroma njegovega razdora, postavi na odročen irski otoček v dvajsetih. Prejel je že zlati globus za najboljšo komedijo, tam so z globusom za najboljši dramski film slavili Fabelmanovi, do sedaj najbolj osebni film Stevena Spielberga – ta si je prislužil sedem nominacij za oskarja. To je zanj skupno deveta nominacija za režijo, ki ga je postavila na drugo mesto po številu teh v zgodovini, izenačil se je s Scorsesejem. Film Elvis je dobil 8 nominacij, po šest Tar in Top Gun: Maverick. Za najboljši film se bodo 12. marca potegovali še Trikotnik žalosti, Avatar: Pot vode in Ženske govorijo. In če je Cate Blanchett pričakovano nominirana za najboljšo glavno žensko vlogo v Taru, pa je eno od presenečenj Irec Paul Mescal v kategoriji za glavno moško v filmu Po soncu. Pa še to: v oskarjevski dirki smo sodelovali tudi Slovenci. Špela Čadež se je s kratkim animiranim Steakhouse prebila med finaliste za nominacijo, a je ni prejela. Za nominacijo za najboljši mednarodni film se je potegoval tudi Orkester režiserja Matevža Luzarja. Foto: AP

"Premiera opere Blühen je bila zame zelo emocionalna."

24. 1. 2023

Z Vitom Žurajem se pogovarjamo po premieri njegove opere Blühen (Razcvet), ki jo je napisal po naročilu Frankfurtske operne hiše.

19 min

Z Vitom Žurajem se pogovarjamo po premieri njegove opere Blühen (Razcvet), ki jo je napisal po naročilu Frankfurtske operne hiše.

Dogodki v okviru svetovnega dneva spomina na žrtve holokavsta

23. 1. 2023

Od danes pa do 29. januarja bodo v Mini teatru, v Judovskem kulturnem centru v Ljubljani potekali številni dogodki v okviru Svetovnega dneva spomina na žrtve holokavsta. Obeležujemo ga 27. januarja. Na ta dan leta 1945 je ruska Rdeča armada vkorakala v največje koncentracijsko taborišče Auschwitz - Birkenau na Poljskem in ga osvobodila. Da ena največjih tragedij človeštva ne bi bila nikoli pozabljena, je generalna skupščina Združenih narodov 27. januar razglasila za mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta.

4 min

Od danes pa do 29. januarja bodo v Mini teatru, v Judovskem kulturnem centru v Ljubljani potekali številni dogodki v okviru Svetovnega dneva spomina na žrtve holokavsta. Obeležujemo ga 27. januarja. Na ta dan leta 1945 je ruska Rdeča armada vkorakala v največje koncentracijsko taborišče Auschwitz - Birkenau na Poljskem in ga osvobodila. Da ena največjih tragedij človeštva ne bi bila nikoli pozabljena, je generalna skupščina Združenih narodov 27. januar razglasila za mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta.

Tržaški filmski festival

21. 1. 2023

V osmih dneh bo tržaški festival ponudil sliko srednje in vzhodne Evrope, kot jo vidijo najboljši in najzanimivejši cineasti tega prostora. "Film je pomemben pripomoček za spoznavanje zgodovine, posebej zgodovine sosednjih držav," pravi Nicoletta Romeo, programska direktorica festivala. V treh tržaških dvoranah se bodo predstavili filmi iz Ukrajine – prav ukrajinskim režiserkam in njihovemu filmskemu pogledu, tudi na vojno, bo posvečena sekcija Divje vrtnice; pa filmi iz nekdanje Češkoslovaške – med njimi Mahatýjev Erotikon z Ito Rino in z glasbo Andreja Goričarja. Seveda pa festival ponuja tudi jagodni izbor dokumentarnih in igranih filmov iz regije, med devetimi tekmovalnimi celovečerci je tudi povsem svež film Zbudi me Marka Šantića. Nicoletta Romeo je na festival povabila tudi Matjaža Ivanišina s kratkim filmom Tako se je končalo poletje, Lea Černica z animiranim Péntola, režiserja Roka Bička, ki bo član žirije dokumentarnih filmov in še vrsto slovenskih ustvarjalcev, ki so tržaški festival že davno vzeli tudi za svojega. Foto: Tržaški filmski festival

1 min

V osmih dneh bo tržaški festival ponudil sliko srednje in vzhodne Evrope, kot jo vidijo najboljši in najzanimivejši cineasti tega prostora. "Film je pomemben pripomoček za spoznavanje zgodovine, posebej zgodovine sosednjih držav," pravi Nicoletta Romeo, programska direktorica festivala. V treh tržaških dvoranah se bodo predstavili filmi iz Ukrajine – prav ukrajinskim režiserkam in njihovemu filmskemu pogledu, tudi na vojno, bo posvečena sekcija Divje vrtnice; pa filmi iz nekdanje Češkoslovaške – med njimi Mahatýjev Erotikon z Ito Rino in z glasbo Andreja Goričarja. Seveda pa festival ponuja tudi jagodni izbor dokumentarnih in igranih filmov iz regije, med devetimi tekmovalnimi celovečerci je tudi povsem svež film Zbudi me Marka Šantića. Nicoletta Romeo je na festival povabila tudi Matjaža Ivanišina s kratkim filmom Tako se je končalo poletje, Lea Černica z animiranim Péntola, režiserja Roka Bička, ki bo član žirije dokumentarnih filmov in še vrsto slovenskih ustvarjalcev, ki so tržaški festival že davno vzeli tudi za svojega. Foto: Tržaški filmski festival

Beseda leta 2022 je gasilec, kretnja pa vse je v naših rokah

21. 1. 2023

Za besedo leto smo lahko glasovali med enajstimi finalistkami, izbranimi med več kot 250-imi predlogi v sedmi akciji pod okriljem Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ob pomoči spletnega portala MMC RTV Slovenija in časopisne hiše Delo. Na slovesnosti v Atriju Znanstvenoraziskovalnega centra so razglasili še pesem leta, sestavljeno iz besed kandidatk. Napisal jo je Peter Verč. Foto: Žiga Bratoš

1 min

Za besedo leto smo lahko glasovali med enajstimi finalistkami, izbranimi med več kot 250-imi predlogi v sedmi akciji pod okriljem Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ob pomoči spletnega portala MMC RTV Slovenija in časopisne hiše Delo. Na slovesnosti v Atriju Znanstvenoraziskovalnega centra so razglasili še pesem leta, sestavljeno iz besed kandidatk. Napisal jo je Peter Verč. Foto: Žiga Bratoš

Pred izvedbami simfonične skladbe za dojenčke in malčke Larise Vrhunc

20. 1. 2023

Simfonični orkester RTV Slovenija bo danes z dirigentko Catherine Larsen Maguire na studijskih koncertih predstavljal novo delo z naslovom Tako tiho, ki ga je skladateljica Larisa Vrhunc v okviru projekta B-AIR ustvarila za dojenčke in malčke. Po popoldanskih izvedbah za najmlajše občinstvo, bodo glasbeniki na javnem arhivskem snemanju s skladbo nagovorili še splošno občinstvo.

3 min

Simfonični orkester RTV Slovenija bo danes z dirigentko Catherine Larsen Maguire na studijskih koncertih predstavljal novo delo z naslovom Tako tiho, ki ga je skladateljica Larisa Vrhunc v okviru projekta B-AIR ustvarila za dojenčke in malčke. Po popoldanskih izvedbah za najmlajše občinstvo, bodo glasbeniki na javnem arhivskem snemanju s skladbo nagovorili še splošno občinstvo.

Zora Stančič z Življenjem v stolpu razmišlja o grafiki

19. 1. 2023

Kako grafiko razumeti na sodoben način? To vprašanje si zastavlja Zora Stančič, vizualna umetnica in izredna profesorica na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Tokrat jo je nagovoril Peterokotni stolp na Ljubljanskem gradu in svojo razstavo v njem je naslovila kar Življenje v stolpu. Prostori ljubljanskega gradu so polni vzorcev – les, kovina, steklo in seveda kamen. Peterokotni stolp se tako izkaže kot nasprotje nevtralne galerijske bele kocke, saj se njegove surove stene razstavljenim delom izrisujejo kot ozadje, ki kliče po sodelovanju. Izzove tudi razmislek o materialnosti – Zora Stančič se ukvarja z grafiko in prav ta je lahko dandanes digitalizirana, razpršena v etru, ali pa po drugi strani kot klasična tehnika vrezana v material, odtisnjena. Uporabila je sitotisk, ker omogoča večje formate, in omejitve papirja premagala s tiskanjem na blago. Nematerialno plat grafike, po drugi strani, pa je dosegla z animacijo, projekcijo na tla. Kot zapiše kurator Vladimir Vidmar, je delo Zore Stančič polno življenja. Globoko zavezano grafiki kot svojemu osnovnemu horizontu pogosto deluje kot zelo neposredna refleksija življenja v njegovih omejitvah, krhkosti, napakah, njegovem zunaj in znotraj. In stolp, v katerem se znajde, ni zadušljiva ječa življenjske energije kot osnovne gradbene sile umetnosti, temveč prostor, ki nam šele omogoča odprt pogled. Kaj pa vloga ženske – umetnice? Tudi tukaj je povezava s stolpom, pove umetnica Zora Stančič. Njeno razstavo Življenje v stolpu si na Ljubljanskem gradu lahko ogledate do 4. maja. Foto: osebni arhiv avtorice

4 min

Kako grafiko razumeti na sodoben način? To vprašanje si zastavlja Zora Stančič, vizualna umetnica in izredna profesorica na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Tokrat jo je nagovoril Peterokotni stolp na Ljubljanskem gradu in svojo razstavo v njem je naslovila kar Življenje v stolpu. Prostori ljubljanskega gradu so polni vzorcev – les, kovina, steklo in seveda kamen. Peterokotni stolp se tako izkaže kot nasprotje nevtralne galerijske bele kocke, saj se njegove surove stene razstavljenim delom izrisujejo kot ozadje, ki kliče po sodelovanju. Izzove tudi razmislek o materialnosti – Zora Stančič se ukvarja z grafiko in prav ta je lahko dandanes digitalizirana, razpršena v etru, ali pa po drugi strani kot klasična tehnika vrezana v material, odtisnjena. Uporabila je sitotisk, ker omogoča večje formate, in omejitve papirja premagala s tiskanjem na blago. Nematerialno plat grafike, po drugi strani, pa je dosegla z animacijo, projekcijo na tla. Kot zapiše kurator Vladimir Vidmar, je delo Zore Stančič polno življenja. Globoko zavezano grafiki kot svojemu osnovnemu horizontu pogosto deluje kot zelo neposredna refleksija življenja v njegovih omejitvah, krhkosti, napakah, njegovem zunaj in znotraj. In stolp, v katerem se znajde, ni zadušljiva ječa življenjske energije kot osnovne gradbene sile umetnosti, temveč prostor, ki nam šele omogoča odprt pogled. Kaj pa vloga ženske – umetnice? Tudi tukaj je povezava s stolpom, pove umetnica Zora Stančič. Njeno razstavo Življenje v stolpu si na Ljubljanskem gradu lahko ogledate do 4. maja. Foto: osebni arhiv avtorice

Odšla je italijanska diva klasičnega Hollywooda Gina Lollobrigida

17. 1. 2023

V 96. letu starosti je umrla filmska igralka Gina Lollobrigida, ki je svoj vrh dosegla v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja. Prav v tem času je bila poročena s Slovencem Milkom Škofičem, zdravnikom, ki je to kariero opustil, da je postal njen menedžer, in s katerim je imela tudi edinega sina. 4. julija 1927 v Subiacu vzhodno od Rima rojena Gina Lollobrigida je veljala za eno zadnjih ikon klasičnega zlatega Hollywooda – tistega, ki je še srkal evropske filmske zvezde. Blestela je med drugim v prelomnih Lepotica noči in Premagaj hudiča, pa Fanfan Tulipan, Provincialka, Kruh, Ljubezen in fantazija, Trapez, in v Najlepši ženski na svetu – romantični dramediji, ki ji je prinesla sloves prav te – najlepše ženske na svetu. Gini Lollobrigidi, ali preprosto "La Lollo", kot so jo klicali, sama pa je imela zanimivo navado naslavljati se v tretji osebi, in ki je imela le eno pravo tekmico, Sophio Loren, se je za razliko od te oskar izmuznil, je pa leta 2018 na hollywoodskem pločniku slavnih dobila svojo zvezdo. A njen talent ni bil le nastopaški, na začetku je namreč študirala na akademiji lepih umetnosti v Rimu in se pozneje, ko se je od filma že poslovila, uspešno posvetila novinarski fotografiji in kiparstvu. V politiki ji ni šlo – čeprav je nazadnje kot skrajno leva kandidatka za senatorko poskusila še pri 95-ih, lani, ji v italijanski parlament ni uspelo priti. Gina Lollobrigida je večkrat pokazala svojo dobrodelno plat, leta 2013 je na primer prodala zbirko nakita in darovala skoraj 5 milijonov za raziskave terapij z matičnimi celicami. Foto: AP

1 min

V 96. letu starosti je umrla filmska igralka Gina Lollobrigida, ki je svoj vrh dosegla v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja. Prav v tem času je bila poročena s Slovencem Milkom Škofičem, zdravnikom, ki je to kariero opustil, da je postal njen menedžer, in s katerim je imela tudi edinega sina. 4. julija 1927 v Subiacu vzhodno od Rima rojena Gina Lollobrigida je veljala za eno zadnjih ikon klasičnega zlatega Hollywooda – tistega, ki je še srkal evropske filmske zvezde. Blestela je med drugim v prelomnih Lepotica noči in Premagaj hudiča, pa Fanfan Tulipan, Provincialka, Kruh, Ljubezen in fantazija, Trapez, in v Najlepši ženski na svetu – romantični dramediji, ki ji je prinesla sloves prav te – najlepše ženske na svetu. Gini Lollobrigidi, ali preprosto "La Lollo", kot so jo klicali, sama pa je imela zanimivo navado naslavljati se v tretji osebi, in ki je imela le eno pravo tekmico, Sophio Loren, se je za razliko od te oskar izmuznil, je pa leta 2018 na hollywoodskem pločniku slavnih dobila svojo zvezdo. A njen talent ni bil le nastopaški, na začetku je namreč študirala na akademiji lepih umetnosti v Rimu in se pozneje, ko se je od filma že poslovila, uspešno posvetila novinarski fotografiji in kiparstvu. V politiki ji ni šlo – čeprav je nazadnje kot skrajno leva kandidatka za senatorko poskusila še pri 95-ih, lani, ji v italijanski parlament ni uspelo priti. Gina Lollobrigida je večkrat pokazala svojo dobrodelno plat, leta 2013 je na primer prodala zbirko nakita in darovala skoraj 5 milijonov za raziskave terapij z matičnimi celicami. Foto: AP

Mladi umetniki v P74

16. 1. 2023

V Centru in Galeriji P74 v Ljubljani veliko pozornosti s programom namenjajo mladim ustvarjalcem, tudi študentom. Tako zdaj preddstavljajo dela treh mladih študentov Akademije za likovno umetnost in oblikovanje. Lana Požlep končuje študij oblikovanja vizualnih komunikacij, smer fotografije, Lana Soklič je magistrska študentka fotografije, Petja Kocet pa obiskuje magistrski študij slikarstva. Čeprav si mladi umetniki delijo galerijske prostore, ne gre za skupinsko razstavo, temveč za ločene predstavitve, pravijo v galeriji. A med vsemi tremi razstavljavci vendar lahko opazimo kakšno skupno potezo, morda povezano tudi z mladostjo oziroma študijskim raziskovanjem lastnega umetniškega jezika in medija. Lano Požlep in Lano Soklič druži prevpraševanje fotografije. Lana Soklič analogno fotografijo manipulira z različnimi načini razvijanja, kemikalijami, segrevanjem in mehanskimi posegi. Tudi v seriji Distortion je negative na primer razvijala v različnih substancah ali pa jih plastila enega čez drugega. S popačenimi avtoportreti tako pripoveduje o vrsti duševnega stanja oziroma duševne motnje, ter mnogih plasteh človeške psihe. Iz medija fotografije izhaja tudi Lana Požlep, ki pa so jo lastne fotografije začele iritirati. Fotografije je tako preoblikovala v fizične objekte, ki se s svojo prostorsko postavitvijo naslanjajo na temo gradbišča oziroma tematizirajo proces razstavljanja in grajenja novih podob ter novih odnosov. Podobe je črpala iz lastnega arhiva in jim spremenila pomen. Slike, grafike in barvne risbe Petje Koceta so vizualno precej raznolike – od temne zaplate z oznako iz številk in črk, oranžnega prizora z linijami žerjava, živopisane podobe z abstrahiranimi vzorci. Z raznolikim vizualnim jezikom pa avtor upodablja okolje svojega odraščanja – Luko Koper. Pove, da pristanišče razume kot okno v svet, medtem ko smo v dobi interneta priča drugačnemu transportu informacij. Ob tem ga zanima, kaj vse danes je lahko slikarstvo in kako v okviru izbranega medija podajati sodobne teme, še preberemo v besedilu ob predstavitvah treh mladih umetnikov, ki si jih v Centru in Galeriji P74 v Ljubljani lahko ogledate še do 7. februarja. Foto: Petja Kocet, Freightline 1.1, izsek fotografije

3 min

V Centru in Galeriji P74 v Ljubljani veliko pozornosti s programom namenjajo mladim ustvarjalcem, tudi študentom. Tako zdaj preddstavljajo dela treh mladih študentov Akademije za likovno umetnost in oblikovanje. Lana Požlep končuje študij oblikovanja vizualnih komunikacij, smer fotografije, Lana Soklič je magistrska študentka fotografije, Petja Kocet pa obiskuje magistrski študij slikarstva. Čeprav si mladi umetniki delijo galerijske prostore, ne gre za skupinsko razstavo, temveč za ločene predstavitve, pravijo v galeriji. A med vsemi tremi razstavljavci vendar lahko opazimo kakšno skupno potezo, morda povezano tudi z mladostjo oziroma študijskim raziskovanjem lastnega umetniškega jezika in medija. Lano Požlep in Lano Soklič druži prevpraševanje fotografije. Lana Soklič analogno fotografijo manipulira z različnimi načini razvijanja, kemikalijami, segrevanjem in mehanskimi posegi. Tudi v seriji Distortion je negative na primer razvijala v različnih substancah ali pa jih plastila enega čez drugega. S popačenimi avtoportreti tako pripoveduje o vrsti duševnega stanja oziroma duševne motnje, ter mnogih plasteh človeške psihe. Iz medija fotografije izhaja tudi Lana Požlep, ki pa so jo lastne fotografije začele iritirati. Fotografije je tako preoblikovala v fizične objekte, ki se s svojo prostorsko postavitvijo naslanjajo na temo gradbišča oziroma tematizirajo proces razstavljanja in grajenja novih podob ter novih odnosov. Podobe je črpala iz lastnega arhiva in jim spremenila pomen. Slike, grafike in barvne risbe Petje Koceta so vizualno precej raznolike – od temne zaplate z oznako iz številk in črk, oranžnega prizora z linijami žerjava, živopisane podobe z abstrahiranimi vzorci. Z raznolikim vizualnim jezikom pa avtor upodablja okolje svojega odraščanja – Luko Koper. Pove, da pristanišče razume kot okno v svet, medtem ko smo v dobi interneta priča drugačnemu transportu informacij. Ob tem ga zanima, kaj vse danes je lahko slikarstvo in kako v okviru izbranega medija podajati sodobne teme, še preberemo v besedilu ob predstavitvah treh mladih umetnikov, ki si jih v Centru in Galeriji P74 v Ljubljani lahko ogledate še do 7. februarja. Foto: Petja Kocet, Freightline 1.1, izsek fotografije

Figure Lada Pengova so ekspresivne in postkubistične

14. 1. 2023

V Galeriji Zveze društev Slovenskih likovnih umetnikov na Komenskega 8 v Ljubljani so se s prvo letošnjo razstavo spomnili predlani umrlega slikarja in grafika Lada Pengova, tudi dolgoletnega pedagoga v Pionirskem domu. Sam je nekoč duhovito zapisal: "Če je gledalec tak, da ima ‘posebne sposobnosti’, gleda s srcem in glavo. Če pa tega nima, mu zadostuje tudi prazna stena." O njem spregovori Kustos Aleksander Bassin. Foto: Žiga Bratoš

7 min

V Galeriji Zveze društev Slovenskih likovnih umetnikov na Komenskega 8 v Ljubljani so se s prvo letošnjo razstavo spomnili predlani umrlega slikarja in grafika Lada Pengova, tudi dolgoletnega pedagoga v Pionirskem domu. Sam je nekoč duhovito zapisal: "Če je gledalec tak, da ima ‘posebne sposobnosti’, gleda s srcem in glavo. Če pa tega nima, mu zadostuje tudi prazna stena." O njem spregovori Kustos Aleksander Bassin. Foto: Žiga Bratoš

Jazz Ars All Stars - Adam Klemm Banda

14. 1. 2023

Visoki Arsov jubilej, 60 letnico delovanja, bodo obeležili številni vrhunski umetniški dogodki. Tako je na prvem letošnjem koncertu iz jazzovskega cikla Jazz Ars All Stars v Cukrarni nastopila zasedba, ki združuje madžarsko ljudsko glasbo z jazzom. Zaigrali so Adam Klemm (saksofon), Tomaž Gajšt (trobenta), Milan Stanisavljević (klavir), Nikola Matošič (kontrabas) in Bruno Domiter (bobni).

1 min

Visoki Arsov jubilej, 60 letnico delovanja, bodo obeležili številni vrhunski umetniški dogodki. Tako je na prvem letošnjem koncertu iz jazzovskega cikla Jazz Ars All Stars v Cukrarni nastopila zasedba, ki združuje madžarsko ljudsko glasbo z jazzom. Zaigrali so Adam Klemm (saksofon), Tomaž Gajšt (trobenta), Milan Stanisavljević (klavir), Nikola Matošič (kontrabas) in Bruno Domiter (bobni).

Oblast teme

14. 1. 2023

Na Velikem odru celjskega gledališča premiera drame ruskega dramatika Leva Nikolajeviča Tolstoja Oblast teme ali Samo s krempeljčkom se ujame, pa je ptiček cel v pasti, ki v ospredje postavlja oblast zla v življenju posameznika. Delo je prevedla Tatjana Stanič, režijsko taktirko je v roke vzela Maša Pelko, dramaturško pa Rok Andres. Oblast teme je pretresljiva upodobitev revščine in neizobraženosti ruskega kmeta, je strašljiva in pretresljiva slika ruske družbe s konca 19. stoletja. Osrednje vprašanje je, kako se zlo, ki ga stori en človek, razraste in vpliva na življenje številnih drugih. V predstavi hlapec Nikita zapelje in zapusti mlado siroto in se zaplete z gospodarjevo ženo. Ta s pomočjo Nikitove matere, ki bi za sina naredila vse, umori svojega moža in se poroči z Nikitom. Ko Nikita izve za zločin, se mu žena zagabi. Zapelje pastorko, ki zanosi in rodi otroka. Takrat pa žena Nikita prisili v nov zločin. Čeprav je tekst star več kot sto let, je še kako aktualen. Po epidemiji se je namreč nasilje razrastlo v vse pore družbe, na robu Evrope divja vojna. Sredica človeške narave ostaja enaka kot je bila pred sto ali tisoč leti. Igralci so priseljeni pobrskati po najtemnejših kotičkih svojih duš. Na podiju dvakrat umor zagreši Lučka Počkaj. Pomemben del je glasba, a so se držali rekla manj je več, edini instrument so bobni, pove skladateljica in glasbena opremljevalka Mateja Starič. Foto: Jaka Babnik/SLG Celje, v prizoru Lukča Počkaj, Lovro Zafred

3 min

Na Velikem odru celjskega gledališča premiera drame ruskega dramatika Leva Nikolajeviča Tolstoja Oblast teme ali Samo s krempeljčkom se ujame, pa je ptiček cel v pasti, ki v ospredje postavlja oblast zla v življenju posameznika. Delo je prevedla Tatjana Stanič, režijsko taktirko je v roke vzela Maša Pelko, dramaturško pa Rok Andres. Oblast teme je pretresljiva upodobitev revščine in neizobraženosti ruskega kmeta, je strašljiva in pretresljiva slika ruske družbe s konca 19. stoletja. Osrednje vprašanje je, kako se zlo, ki ga stori en človek, razraste in vpliva na življenje številnih drugih. V predstavi hlapec Nikita zapelje in zapusti mlado siroto in se zaplete z gospodarjevo ženo. Ta s pomočjo Nikitove matere, ki bi za sina naredila vse, umori svojega moža in se poroči z Nikitom. Ko Nikita izve za zločin, se mu žena zagabi. Zapelje pastorko, ki zanosi in rodi otroka. Takrat pa žena Nikita prisili v nov zločin. Čeprav je tekst star več kot sto let, je še kako aktualen. Po epidemiji se je namreč nasilje razrastlo v vse pore družbe, na robu Evrope divja vojna. Sredica človeške narave ostaja enaka kot je bila pred sto ali tisoč leti. Igralci so priseljeni pobrskati po najtemnejših kotičkih svojih duš. Na podiju dvakrat umor zagreši Lučka Počkaj. Pomemben del je glasba, a so se držali rekla manj je več, edini instrument so bobni, pove skladateljica in glasbena opremljevalka Mateja Starič. Foto: Jaka Babnik/SLG Celje, v prizoru Lukča Počkaj, Lovro Zafred

Luiza Pesjakova je ustvarjala literaturo, kot je pri nas nismo imeli

11. 1. 2023

Literarna zgodovinarka Urška Perenič, profesorica na ljubljanski slovenistiki in znanstvena sodelavka na Inštitutu za kulturno zgodovino, se ukvarja predvsem s slovensko književnostjo 19. in prve polovice 20. stoletja. Predlani je na primer izdala monografijo, posvečeno Josipu Jurčiču, letos raziskuje Ivana Tavčarja. Pred štirimi leti se je v monografiji Prvi slovenski družinski roman v obliki dnevnika posvetila romanu ene najzgodnejših slovenskih književnic, pred kratkim pa je pri celjski Mohorjevi družbi z naslovom Luize Pesjakove pesmi za slovensko mladost v zrcalu bidermajerja raziskala še njeno poezijo. Z Urško Perenič se je pogovarjal Vlado Motnikar. Foto: Mihael Stroj, Narodna galerija, vir: Wikipedia

4 min

Literarna zgodovinarka Urška Perenič, profesorica na ljubljanski slovenistiki in znanstvena sodelavka na Inštitutu za kulturno zgodovino, se ukvarja predvsem s slovensko književnostjo 19. in prve polovice 20. stoletja. Predlani je na primer izdala monografijo, posvečeno Josipu Jurčiču, letos raziskuje Ivana Tavčarja. Pred štirimi leti se je v monografiji Prvi slovenski družinski roman v obliki dnevnika posvetila romanu ene najzgodnejših slovenskih književnic, pred kratkim pa je pri celjski Mohorjevi družbi z naslovom Luize Pesjakove pesmi za slovensko mladost v zrcalu bidermajerja raziskala še njeno poezijo. Z Urško Perenič se je pogovarjal Vlado Motnikar. Foto: Mihael Stroj, Narodna galerija, vir: Wikipedia

Na globusih slavili Fabelmanovi in Duše otoka

11. 1. 2023

Sezona podeljevanja najprestižnejših filmskih nagrad, ki bo vrhunec doživela z oskarji 12. marca, se je odprla. Sinoči so v Združenju tujih dopisnikov Hollywooda podelili zlate globuse. Njihova posebnost je, da nagrade podeljujejo v filmskih in televizijskih kategorijah, filme pa ločujejo na drame ter komedije ali muzikale. Kateri so glavni nagrajenci 80. zlatih globusov? Sezona nagrad se je najbolje začela za filma Fabelmanovi režiserja Stevena Spielberga in Duše otoka režiserja Martina McDonagha. Poleg nagrade za najboljši dramski film, Fabelmanove, se je Steven Spielberg sinoči na oder sprehodil še drugič: prejel je še zlati globus za najboljšo režijo. Steven Spielberg je ob tem povedal: "Pred to zgodbo sem bežal vse od svojega 17. leta. Veliko ovir sem si postavil, da je ne bi povedal. Delno, v koščkih pa sem jo pripovedoval v vsej svoji karieri. Z njo sta precej povezana E. T. – Vesoljček in Bližnja srečanja tretje vrste. Toda še nikoli nisem zbral poguma, da bi jo povedal neposredno, vse dokler mi ni Tony Kushner, s katerim sva sodelovala pri filmu München, to je bilo pred časom, rekel: povej mi kaj o vseh teh zgodbah, ki sem jih slišal o tvojem življenju." V Fabelmanovih režiser predstavi svoj spomin na družino, na prva srečanja s filmom in tudi na včasih nenaklonjene okoliščine, ki so oblikovale njegovo življenjsko pot, denimo antisemitizem v ZDA. Drugi veliki nagrajenec 80. zlatih globusov so Duše otoka. Poleg nagrade za najboljši glasbeni film ali komedijo se lahko pohvalijo še z zlatima globusoma za scenarista Martina McDonagha in igralca Colina Farrella, medtem ko je najboljši igralec v dramskem film Austin Butler za vlogo Elvisa v istoimenskem filmu o kralju rock'n'rolla. Najboljša igralka v muzikalu ali komediji je Michelle Yeoh v Vse povsod naenkrat, medtem ko so hollywoodski dopisniki za najboljšo dramsko predstavo nagradili Cate Blanchett v vlogi dirigentke berlinskih filharmonikov v filmu Tar, ki na naša platna prihaja v začetku februarja. Najboljši tujejezični film je Argentina, 1985, režiserja Santiaga Mitre o pomembnem sodnem procesu, ki ga argentinski javni tožilec Julio Strassera sredi 80. let skupaj z ekipo dobil proti vojaški hunti, ki je v 70. in 80. letih v Argentini terorizirala rojake. Tuji dopisniki Hollywooda – druščino trenutno sestavlja več kot 100 novinarjev iz 55 držav – so za najboljši animirani film izbrali Netflixovega Ostržka, ki sta ga režirala Gulliermo del Torro in Mark Gustafson. Med televizijskimi produkcijami so največ nagrad pobrale serije Osnovna šola Abbott, Beli lotos in Zmajeva hiša. In še zanimivost z uvodnega dela prireditve. Po pandemičnih izvedbah in najrazličnejših bojkotih zaradi očitkov o premajhni rasni raznolikosti (Tom Cruise je lani združenju vrnil tri svoje kipce) in zaradi očitkov o spolnem nadlegovanju, tudi s strani članov združenja, je 80. podelitev zlatih globusov znova potekala precej gladko, no, in k sreči z nemalo humorja. Letos se je niso udeležili igralski nominiranec iz filma Kit Brendan Fraiser. Razlog: spolni napad nanj s strani nekdanjega vodje Združenja tujih dopisnikov. Prav tako bosta morala svoja zlata globusa prevzeti še Kevin Costner, ki so mu ga namenili za vlogo v dramski televizijski seriji Yellowstone, ter Zendayja za vlogo v seriji Evforija. Prireditev je v prenosu na televiziji NBC vodil komik Jerrod Carmichael, ki je že v uvodnem nagovoru povedal, da je cesar nag: "Sem so me povabili, ker sem črn. Ne bom rekel, da je združenje rasistična organizacija, vendar do umora Georgea Floyda niso imeli nobenega temnopoltega člana – zdaj pa počnite s to informacijo, kar hočete". Združenje tujih dopisnikov Hollywooda po dostopnih podatkih še lani ni imelo nobenega temnopoltega člana. Foto: AP

4 min

Sezona podeljevanja najprestižnejših filmskih nagrad, ki bo vrhunec doživela z oskarji 12. marca, se je odprla. Sinoči so v Združenju tujih dopisnikov Hollywooda podelili zlate globuse. Njihova posebnost je, da nagrade podeljujejo v filmskih in televizijskih kategorijah, filme pa ločujejo na drame ter komedije ali muzikale. Kateri so glavni nagrajenci 80. zlatih globusov? Sezona nagrad se je najbolje začela za filma Fabelmanovi režiserja Stevena Spielberga in Duše otoka režiserja Martina McDonagha. Poleg nagrade za najboljši dramski film, Fabelmanove, se je Steven Spielberg sinoči na oder sprehodil še drugič: prejel je še zlati globus za najboljšo režijo. Steven Spielberg je ob tem povedal: "Pred to zgodbo sem bežal vse od svojega 17. leta. Veliko ovir sem si postavil, da je ne bi povedal. Delno, v koščkih pa sem jo pripovedoval v vsej svoji karieri. Z njo sta precej povezana E. T. – Vesoljček in Bližnja srečanja tretje vrste. Toda še nikoli nisem zbral poguma, da bi jo povedal neposredno, vse dokler mi ni Tony Kushner, s katerim sva sodelovala pri filmu München, to je bilo pred časom, rekel: povej mi kaj o vseh teh zgodbah, ki sem jih slišal o tvojem življenju." V Fabelmanovih režiser predstavi svoj spomin na družino, na prva srečanja s filmom in tudi na včasih nenaklonjene okoliščine, ki so oblikovale njegovo življenjsko pot, denimo antisemitizem v ZDA. Drugi veliki nagrajenec 80. zlatih globusov so Duše otoka. Poleg nagrade za najboljši glasbeni film ali komedijo se lahko pohvalijo še z zlatima globusoma za scenarista Martina McDonagha in igralca Colina Farrella, medtem ko je najboljši igralec v dramskem film Austin Butler za vlogo Elvisa v istoimenskem filmu o kralju rock'n'rolla. Najboljša igralka v muzikalu ali komediji je Michelle Yeoh v Vse povsod naenkrat, medtem ko so hollywoodski dopisniki za najboljšo dramsko predstavo nagradili Cate Blanchett v vlogi dirigentke berlinskih filharmonikov v filmu Tar, ki na naša platna prihaja v začetku februarja. Najboljši tujejezični film je Argentina, 1985, režiserja Santiaga Mitre o pomembnem sodnem procesu, ki ga argentinski javni tožilec Julio Strassera sredi 80. let skupaj z ekipo dobil proti vojaški hunti, ki je v 70. in 80. letih v Argentini terorizirala rojake. Tuji dopisniki Hollywooda – druščino trenutno sestavlja več kot 100 novinarjev iz 55 držav – so za najboljši animirani film izbrali Netflixovega Ostržka, ki sta ga režirala Gulliermo del Torro in Mark Gustafson. Med televizijskimi produkcijami so največ nagrad pobrale serije Osnovna šola Abbott, Beli lotos in Zmajeva hiša. In še zanimivost z uvodnega dela prireditve. Po pandemičnih izvedbah in najrazličnejših bojkotih zaradi očitkov o premajhni rasni raznolikosti (Tom Cruise je lani združenju vrnil tri svoje kipce) in zaradi očitkov o spolnem nadlegovanju, tudi s strani članov združenja, je 80. podelitev zlatih globusov znova potekala precej gladko, no, in k sreči z nemalo humorja. Letos se je niso udeležili igralski nominiranec iz filma Kit Brendan Fraiser. Razlog: spolni napad nanj s strani nekdanjega vodje Združenja tujih dopisnikov. Prav tako bosta morala svoja zlata globusa prevzeti še Kevin Costner, ki so mu ga namenili za vlogo v dramski televizijski seriji Yellowstone, ter Zendayja za vlogo v seriji Evforija. Prireditev je v prenosu na televiziji NBC vodil komik Jerrod Carmichael, ki je že v uvodnem nagovoru povedal, da je cesar nag: "Sem so me povabili, ker sem črn. Ne bom rekel, da je združenje rasistična organizacija, vendar do umora Georgea Floyda niso imeli nobenega temnopoltega člana – zdaj pa počnite s to informacijo, kar hočete". Združenje tujih dopisnikov Hollywooda po dostopnih podatkih še lani ni imelo nobenega temnopoltega člana. Foto: AP

Tako tiho - krstna izvedba simfonične skladbe za dojenčke in malčke na Radiu Slovenija

10. 1. 2023

Krajši informativni prispevki iz področja kulture.

2 min

Krajši informativni prispevki iz področja kulture.

Film Dedek gre na jug začenja pot po kinematografih

10. 1. 2023

Komedija Dedek gre na jug v režiji Vincija Vogue Anžlovarja je zgodba o prijateljstvu in ljubezni, pravi režiser, ki je tudi napisal scenarij za film - slaba tri desetletja po tem, ko je v slovensko-japonski koprodukciji nastal prvi celovečerni film v samostojni Sloveniji, Babica gre na jug. V Dedku Vlado - ki ga igra Vlado Novak - iz bolnišnice ugrabi svojega prijatelja, Borisa (Boris Cavazza). Napotita se proti Makedoniji - tam upata, da bosta našla Borisovo dolgoletno ljubezen Nedo, s katero jima je usoda pred leti prekrižala načrte za skupno življenje. Vendar pa na poti srečata Romkinjo Esmo in zgodba se zaplete ... Po ljubljanski premieri bo ekipa filma obiskala še druga slovenska mesta. Z Vincijem Vogue Anžlovarjem se je pogovarjala Tina Poglajen. Foto: Miloš Srdić/SFC (izrez fotografije)

5 min

Komedija Dedek gre na jug v režiji Vincija Vogue Anžlovarja je zgodba o prijateljstvu in ljubezni, pravi režiser, ki je tudi napisal scenarij za film - slaba tri desetletja po tem, ko je v slovensko-japonski koprodukciji nastal prvi celovečerni film v samostojni Sloveniji, Babica gre na jug. V Dedku Vlado - ki ga igra Vlado Novak - iz bolnišnice ugrabi svojega prijatelja, Borisa (Boris Cavazza). Napotita se proti Makedoniji - tam upata, da bosta našla Borisovo dolgoletno ljubezen Nedo, s katero jima je usoda pred leti prekrižala načrte za skupno življenje. Vendar pa na poti srečata Romkinjo Esmo in zgodba se zaplete ... Po ljubljanski premieri bo ekipa filma obiskala še druga slovenska mesta. Z Vincijem Vogue Anžlovarjem se je pogovarjala Tina Poglajen. Foto: Miloš Srdić/SFC (izrez fotografije)

Nova zvočna knjiga To noč sem jo videl

9. 1. 2023

Leto 2023 je tudi leto praznovanja šestdesete obletnice 3. programa Radia Slovenija - Programa Ars. Danes je praznovanje sprožil prvi v nizu dogodkov in sicer izid nove zvočne knjige in prvega poglavja predvajanja Odprte knjige To noč sem jo videl Draga Jančarja. V studiu 1 naše radijske hiše, kjer je zvočna knjiga nastajala, so jo predstavili pisatelj Drago Jančar, interpret: dramski igralec Branko Jordan, režiser Klemen Markovčič in urednik igranega programa Alen Jelen, med navzočimi pa je bila tudi Tadeja Krečič.

6 min

Leto 2023 je tudi leto praznovanja šestdesete obletnice 3. programa Radia Slovenija - Programa Ars. Danes je praznovanje sprožil prvi v nizu dogodkov in sicer izid nove zvočne knjige in prvega poglavja predvajanja Odprte knjige To noč sem jo videl Draga Jančarja. V studiu 1 naše radijske hiše, kjer je zvočna knjiga nastajala, so jo predstavili pisatelj Drago Jančar, interpret: dramski igralec Branko Jordan, režiser Klemen Markovčič in urednik igranega programa Alen Jelen, med navzočimi pa je bila tudi Tadeja Krečič.

Shakespeare v MGL izpostavlja like zlobnežev

7. 1. 2023

Mestno gledališče ljubljansko bo stopilo v novo leto v znamenju gledališke klasike, prilagojene za današnji čas. Monoprojekt bo premierno utelesil igralec Sebastian Cavazza, ki si je zamislil, prevedel in interpretiral dramsko besedilo Shakespeare angleškega avtorja Stevena Berkoffa. V besedilu Shakespeare Berkoff v središče postavi le zlobne dramske osebe v Shakespearjevih besedilih. Britanski filmski režiser, dramatik in igralec je med drugim tudi eden izmed predstavnikov gledališča "v fris". Monoprojekt ima tri vsebinske ravni, zadnji dve, torej avtorjev odnos do besedila in osebni odnos do negativnih dramskih likov, so med procesom dela morali spremeniti, saj Sebastijan Cavazza v predstavi izraža svoja stališča in se odmika od izvirnega besedila. Tudi humor je spremenjen in prilagojen slovenskemu občinstvu. V uprizoritvi so se odločili za kombinacijo verificiranega besedila ter pogovornega jezika, scenski elementi pa so stilizirani. Shakespeare Stevna Berkoffa je prva uprizoritev v Sloveniji, Shakespearovi zlobneži pa zaradi svoje kompleksnosti soustvarjajo prav poseben gledališki žanr. Foto: Peter Giodani / MGL

3 min

Mestno gledališče ljubljansko bo stopilo v novo leto v znamenju gledališke klasike, prilagojene za današnji čas. Monoprojekt bo premierno utelesil igralec Sebastian Cavazza, ki si je zamislil, prevedel in interpretiral dramsko besedilo Shakespeare angleškega avtorja Stevena Berkoffa. V besedilu Shakespeare Berkoff v središče postavi le zlobne dramske osebe v Shakespearjevih besedilih. Britanski filmski režiser, dramatik in igralec je med drugim tudi eden izmed predstavnikov gledališča "v fris". Monoprojekt ima tri vsebinske ravni, zadnji dve, torej avtorjev odnos do besedila in osebni odnos do negativnih dramskih likov, so med procesom dela morali spremeniti, saj Sebastijan Cavazza v predstavi izraža svoja stališča in se odmika od izvirnega besedila. Tudi humor je spremenjen in prilagojen slovenskemu občinstvu. V uprizoritvi so se odločili za kombinacijo verificiranega besedila ter pogovornega jezika, scenski elementi pa so stilizirani. Shakespeare Stevna Berkoffa je prva uprizoritev v Sloveniji, Shakespearovi zlobneži pa zaradi svoje kompleksnosti soustvarjajo prav poseben gledališki žanr. Foto: Peter Giodani / MGL

Nov cikel nedeljskih matinej RTV Slovenija – Mozartine 2023

7. 1. 2023

Začenja se nov cikel nedeljskih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija – Mozartine 2023. Rdeča nit Mozartin so solisti iz orkestra ter sodelovanja z mladimi dirigenti. O letošnjih koncertih je z umetniško vodjo orkestra, Majo Kojc, spregovorila Katarina Radaljac. Foto: RTVSlo

3 min

Začenja se nov cikel nedeljskih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija – Mozartine 2023. Rdeča nit Mozartin so solisti iz orkestra ter sodelovanja z mladimi dirigenti. O letošnjih koncertih je z umetniško vodjo orkestra, Majo Kojc, spregovorila Katarina Radaljac. Foto: RTVSlo

Dimitrije Kokanov: Gibanje

5. 1. 2023

Ljubljanska Cukrarna bo nocoj prvič odkar so jo odprli, zaživela v gledališki podobi. Ob 20ih se namreč tam obeta premiera predstave Gibanje v zasnovi SNG Drama Ljubljana. Dramsko besedilo, ki ga je napisal srbski dramatik Dimitrije Kokanov se izmika vsem žanrskim oznakam. Ustvarjalci so ga opredelili kot meditacijo o tem, v kakšnem stanju se nahaja sodobni človek.

5 min

Ljubljanska Cukrarna bo nocoj prvič odkar so jo odprli, zaživela v gledališki podobi. Ob 20ih se namreč tam obeta premiera predstave Gibanje v zasnovi SNG Drama Ljubljana. Dramsko besedilo, ki ga je napisal srbski dramatik Dimitrije Kokanov se izmika vsem žanrskim oznakam. Ustvarjalci so ga opredelili kot meditacijo o tem, v kakšnem stanju se nahaja sodobni človek.

S Karlom so se pri Franu mučili do desetih zvečer

5. 1. 2023

Osrednji spletni portal slovenskega jezika, portal Fran, je po osmih letih od nastanka dopolnjen in obogaten. Leta 2014 je bilo na njem 20 slovarjev, zdaj jih je 44. Kdo vse stoji v ozadju tega dela, v čem je portal Fran med prvimi v Evropi, pa tudi o tem, da morajo imeti slovaropisci do vseh besed enak odnos, smo se pogovarjali s predstojnikom Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU dr. Kozmo Ahačičem. Naš sogovornik pravi, da morajo slovaropisci imeti enak odnos do vseh besed, tako kot morajo uradniki imeti enak odnos do občanov. Vsaka beseda naj bi imela torej enako vrednost, še posebno pa tiste, ki pristanejo na portalu Fran. Zanimanje zanje ni majhno. V osmih letih so pri Franu našteli kar 300 milijonov iskanj. Na ugotovitve inštituta še posebno nestrpno včasih čakajo novinarji. Ob smrti britanske kraljice Elizabete Druge so se pri Franu ukvarjali z vprašanjem, ali naj se novi kralj imenuje Charles ali pa Karel, do desetih zvečer. Od tega je bilo namreč odvisno, kako bo britanski kralj zapisan v slovenskih časopisih prihodnji dan.

5 min

Osrednji spletni portal slovenskega jezika, portal Fran, je po osmih letih od nastanka dopolnjen in obogaten. Leta 2014 je bilo na njem 20 slovarjev, zdaj jih je 44. Kdo vse stoji v ozadju tega dela, v čem je portal Fran med prvimi v Evropi, pa tudi o tem, da morajo imeti slovaropisci do vseh besed enak odnos, smo se pogovarjali s predstojnikom Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU dr. Kozmo Ahačičem. Naš sogovornik pravi, da morajo slovaropisci imeti enak odnos do vseh besed, tako kot morajo uradniki imeti enak odnos do občanov. Vsaka beseda naj bi imela torej enako vrednost, še posebno pa tiste, ki pristanejo na portalu Fran. Zanimanje zanje ni majhno. V osmih letih so pri Franu našteli kar 300 milijonov iskanj. Na ugotovitve inštituta še posebno nestrpno včasih čakajo novinarji. Ob smrti britanske kraljice Elizabete Druge so se pri Franu ukvarjali z vprašanjem, ali naj se novi kralj imenuje Charles ali pa Karel, do desetih zvečer. Od tega je bilo namreč odvisno, kako bo britanski kralj zapisan v slovenskih časopisih prihodnji dan.

Naravna vera – intimen, spiritualen, mističen in kritičen odnos med človekom in naravo

4. 1. 2023

Želja po vračanju k naravi je v tem divjem in zapletenem kapitalističnem svetu, ki spodmika vsak občutek varnosti, vse močnejša. A kaj to zares pomeni? Fizični umik vanjo ali iskanje zgléda za ravnovesje in zmernost? Lahko od narave kar zahtevamo, da bo naša prijateljica, ko nam to paše? Lahko njeno divjost ujamemo v stekleno kletko? Smo jo že dovolj uničili, da bo pohlevno sklonila glavo? Morda pa je še vedno čas, da z njo vzpostavimo iskreno, sodelovalno vez – a vprašanje, če bomo to zmogli samo z razumom. "Naravo zapišem z veliko začetnico in jo razglasim za svojo cerkev," je leta 1957 zapisal ameriški arhitekt Frank Lloyd Wright. S to mislijo so pospremili skupinsko razstavo Naravna vera v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani. Štirinajst umetnic in umetnikov je s fotografijami, slikami, videom in prostorskimi instalacijami prepletlo tri nadstropja Švicarije, mogočne starinske vile pod vznožjem Rožnika. To je bil od nekdaj prostor gostoljubja in sobivanja, tudi z gozdom v okolici, povesta kustosa Dušan Dovč in Yasmin Martin Vodopivec. Naravno vero bo pospremil obrazstavni program, tudi glasovni performans Irene Tomažin Korenine glasu # odmev, ki ga pravkar slišimo. Foto postavitve Marka Pogačnika: Žiga Bratoš

8 min

Želja po vračanju k naravi je v tem divjem in zapletenem kapitalističnem svetu, ki spodmika vsak občutek varnosti, vse močnejša. A kaj to zares pomeni? Fizični umik vanjo ali iskanje zgléda za ravnovesje in zmernost? Lahko od narave kar zahtevamo, da bo naša prijateljica, ko nam to paše? Lahko njeno divjost ujamemo v stekleno kletko? Smo jo že dovolj uničili, da bo pohlevno sklonila glavo? Morda pa je še vedno čas, da z njo vzpostavimo iskreno, sodelovalno vez – a vprašanje, če bomo to zmogli samo z razumom. "Naravo zapišem z veliko začetnico in jo razglasim za svojo cerkev," je leta 1957 zapisal ameriški arhitekt Frank Lloyd Wright. S to mislijo so pospremili skupinsko razstavo Naravna vera v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani. Štirinajst umetnic in umetnikov je s fotografijami, slikami, videom in prostorskimi instalacijami prepletlo tri nadstropja Švicarije, mogočne starinske vile pod vznožjem Rožnika. To je bil od nekdaj prostor gostoljubja in sobivanja, tudi z gozdom v okolici, povesta kustosa Dušan Dovč in Yasmin Martin Vodopivec. Naravno vero bo pospremil obrazstavni program, tudi glasovni performans Irene Tomažin Korenine glasu # odmev, ki ga pravkar slišimo. Foto postavitve Marka Pogačnika: Žiga Bratoš

Silvestrski večer

31. 12. 2022

Vse tiste pa, ki boste preživeli silvestrski večer v zavetju toplega doma in pred radijskimi sprejemniki pa vabimo, da se nam na Tretjem programu pridružite pri spremljanju silvestrovanja, ki bo potekalo od 20. ure pa vse do 10 minut čez polnoč. Dogodek, ki bo potekal v radijskem studiu 01 in bo v dobršni meri temeljil na improvizaciji, bodo soustvarjali voditelj Aleksander Golja, dramski igralec Blaž Šef in pianist radijskega orkestra Klemen Golner. Letošnji program so zastavili kot preplet glasbenih vsebin, primernih utripu in času.

250 min

Vse tiste pa, ki boste preživeli silvestrski večer v zavetju toplega doma in pred radijskimi sprejemniki pa vabimo, da se nam na Tretjem programu pridružite pri spremljanju silvestrovanja, ki bo potekalo od 20. ure pa vse do 10 minut čez polnoč. Dogodek, ki bo potekal v radijskem studiu 01 in bo v dobršni meri temeljil na improvizaciji, bodo soustvarjali voditelj Aleksander Golja, dramski igralec Blaž Šef in pianist radijskega orkestra Klemen Golner. Letošnji program so zastavili kot preplet glasbenih vsebin, primernih utripu in času.

Nosferatu - simfonija groze

2. 1. 2023

Poslastica za vse ljubitelji sedme umetnosti, slavnostna premiera nove izvirne glasbene partiture za znameniti nemi film Nosferatu, ki ga je posnel velikan nemškega ekspresionizma Friedrich Wilhelm Murnau. Ob stoletnici premiernega predvajanja te nesmrtne neme grozljivke – prvič so jo predvajali 4. marca 1922 v Berlinu – je Slovenska kinoteka skladatelju in pianistu Andreju Goričarju, ki je lani prispeval novo glasbo za film Erotikon z Ito Rino v glavni vlogi, letos naročila, da na novo ozvoči tudi ta film.

119 min

Poslastica za vse ljubitelji sedme umetnosti, slavnostna premiera nove izvirne glasbene partiture za znameniti nemi film Nosferatu, ki ga je posnel velikan nemškega ekspresionizma Friedrich Wilhelm Murnau. Ob stoletnici premiernega predvajanja te nesmrtne neme grozljivke – prvič so jo predvajali 4. marca 1922 v Berlinu – je Slovenska kinoteka skladatelju in pianistu Andreju Goričarju, ki je lani prispeval novo glasbo za film Erotikon z Ito Rino v glavni vlogi, letos naročila, da na novo ozvoči tudi ta film.

Vizualna umetnost v letu 2022

23. 12. 2022

Če smo v prejšnje leto vstopili z zaprtimi vrati galerij in muzejev in se je nato zdelo, da organizatorji kar hitijo z izvedbo prej zastalega programa, lahko rečemo, da je letošnje leto morda prineslo manj izstopajočih razstav. Nekaj poudarkov leta na področju vizualne umetnosti je zbrala Iza Pevec.

5 min

Če smo v prejšnje leto vstopili z zaprtimi vrati galerij in muzejev in se je nato zdelo, da organizatorji kar hitijo z izvedbo prej zastalega programa, lahko rečemo, da je letošnje leto morda prineslo manj izstopajočih razstav. Nekaj poudarkov leta na področju vizualne umetnosti je zbrala Iza Pevec.

Kulturna politika v letu 2022

30. 12. 2022

Letošnje parlamentarne volitve so budno spremljali tudi umetnice in umetniki in ostali delavci v kulturi. Sklenil se je eden izmed najburnejših mandatov v slovenski kulturni politiki. Ni skrivnost, da z ministrovanjem Vaska Simonitija, kljub rekordnemu proračunu za kulturo, mnogi niso bili zadovoljni. Največ prahu je dvigovalo razdeljevanje sredstev, kadrovanje in odnos do resorja. Kljub razdrobljenosti kulturnega sektorja pa so bili ustvarjalci v pričakovanjih do nove politike enotni: zagotavljanje pogojev za kakovostno umetniško produkcijo bi morala biti ena od prioritet nove vlade in ministrstva za kulturo, zato si želijo strokovnih kriterijev pri dodeljevanju sredstev in da se ustrezno reši položaj samozaposlenih v kulturi. Tudi za novo garnituro na Maistrovi je bil začetek novega mandata buren, izzivov pa toliko, da jih bodo težko razrešili v štirih letih težko razrešili (foto: BoBo).

8 min

Letošnje parlamentarne volitve so budno spremljali tudi umetnice in umetniki in ostali delavci v kulturi. Sklenil se je eden izmed najburnejših mandatov v slovenski kulturni politiki. Ni skrivnost, da z ministrovanjem Vaska Simonitija, kljub rekordnemu proračunu za kulturo, mnogi niso bili zadovoljni. Največ prahu je dvigovalo razdeljevanje sredstev, kadrovanje in odnos do resorja. Kljub razdrobljenosti kulturnega sektorja pa so bili ustvarjalci v pričakovanjih do nove politike enotni: zagotavljanje pogojev za kakovostno umetniško produkcijo bi morala biti ena od prioritet nove vlade in ministrstva za kulturo, zato si želijo strokovnih kriterijev pri dodeljevanju sredstev in da se ustrezno reši položaj samozaposlenih v kulturi. Tudi za novo garnituro na Maistrovi je bil začetek novega mandata buren, izzivov pa toliko, da jih bodo težko razrešili v štirih letih težko razrešili (foto: BoBo).

Film v letu 2022

28. 12. 2022

Kateri so bili najbolj gledani filmi letošnjega leta, tako na svetovni ravni kot na naših platnih? Kateri so dobili prestižne filmske nagrade in katera zaveza, h kateri so večkrat pozivali tako slovenski filmarji kot izvoljeni predstavniki ljudstva, bo, kot kaže, tudi letos ostala neizpolnjena? Pregled filmskega leta 2022 je pripravil Urban Tarman. Foto: EFA/Sigurjon Ragnar Foto: EFA/Sigurjon Ragnar

5 min

Kateri so bili najbolj gledani filmi letošnjega leta, tako na svetovni ravni kot na naših platnih? Kateri so dobili prestižne filmske nagrade in katera zaveza, h kateri so večkrat pozivali tako slovenski filmarji kot izvoljeni predstavniki ljudstva, bo, kot kaže, tudi letos ostala neizpolnjena? Pregled filmskega leta 2022 je pripravil Urban Tarman. Foto: EFA/Sigurjon Ragnar Foto: EFA/Sigurjon Ragnar

Stopi iz moje sence PI314

28. 12. 2022

Slovenska koreografa in plesna pedagoga Pia in Pino Mlakar sta vse življenje skupaj plesala, ustvarjala in si delila tudi zasebni svet. Par, ki je poletja preživljal na jadrnici Galeb PI314, je zdaj navdihnil tudi plesno predstavo Stopi iz moje sence PI314 režiserke Nede R. Bric. Foto: MMC / Drago Videmšek

2 min

Slovenska koreografa in plesna pedagoga Pia in Pino Mlakar sta vse življenje skupaj plesala, ustvarjala in si delila tudi zasebni svet. Par, ki je poletja preživljal na jadrnici Galeb PI314, je zdaj navdihnil tudi plesno predstavo Stopi iz moje sence PI314 režiserke Nede R. Bric. Foto: MMC / Drago Videmšek

Meantime, razstava našega sodobnega slikarstva zadnjih dveh let v Equrni

29. 12. 2022

Angleški naslov nove skupinske razstave v ljubljanski galeriji Equrna ima dvojen pomen. Meantime si lahko razlagamo kot čas vmes – pokaže namreč, kaj se je v slikarstvu pri nas dogajalo v zadnjih dveh letih – in pa tudi kot zloben čas, tako spomni na težko obdobje za umetnost med pandemijo. Predvsem pa razstava prikaže raznolikost tehnik in motivov štirinajstih slikark in slikarjev. Sprehod po Equrni ponudi na prvi pogled povsem poljuben izbor slikarskih del, težko bi jim našli veliko skupnih točk, in ravno to je bil namen kustosa Arneja Brejca. Želel je razpreti čim bolj široko pahljačo pristopov, slogov in poetik ter hkrati vliti optimizem v to, kot pravi, analogno, človeško umetnost, kjer še naredimo kaj s svojimi rokami. Optimizem zato, ker slike niso utrujene, prežvečene. Razstavljajo: Suzana Brborović, Gašper Capuder, Nina Čelhar, Ksenija Čerče, Robert Černelč, Staš Kleindienst, Ema Klinar, Zmago Lenárdič, Miha Majes, Vlado Stjepić, Iva Tratnik, Uroš Weinberger in Jure Zadnikar. Kolaž slik: Equrna

4 min

Angleški naslov nove skupinske razstave v ljubljanski galeriji Equrna ima dvojen pomen. Meantime si lahko razlagamo kot čas vmes – pokaže namreč, kaj se je v slikarstvu pri nas dogajalo v zadnjih dveh letih – in pa tudi kot zloben čas, tako spomni na težko obdobje za umetnost med pandemijo. Predvsem pa razstava prikaže raznolikost tehnik in motivov štirinajstih slikark in slikarjev. Sprehod po Equrni ponudi na prvi pogled povsem poljuben izbor slikarskih del, težko bi jim našli veliko skupnih točk, in ravno to je bil namen kustosa Arneja Brejca. Želel je razpreti čim bolj široko pahljačo pristopov, slogov in poetik ter hkrati vliti optimizem v to, kot pravi, analogno, človeško umetnost, kjer še naredimo kaj s svojimi rokami. Optimizem zato, ker slike niso utrujene, prežvečene. Razstavljajo: Suzana Brborović, Gašper Capuder, Nina Čelhar, Ksenija Čerče, Robert Černelč, Staš Kleindienst, Ema Klinar, Zmago Lenárdič, Miha Majes, Vlado Stjepić, Iva Tratnik, Uroš Weinberger in Jure Zadnikar. Kolaž slik: Equrna

Gledališče v letu 2022

28. 12. 2022

Leto 2022 je v najrazličnejših oblikah in formatih preizpraševalo našo družbeno, politično in umetnostno sedanjost, prezrlo pa ni niti bivanjskih vprašanj in vprašanj, ki se posamezniku porajajo ob gradnji in preverjanju identitete, tako lastne kot tudi skupnostne. Dva največja slovenska festivala, Borštnikovo srečanje in teden slovenske drame sta minila v znamenju postepidemičnih razmer in radosti ob ponovnem zagonu gledališkega vrveža na odru in nasproti njega, v avditoriju. Več o nagrajenih predstavah, dramskih besedilih ter zaslužnih posameznikih pa v prispevku Petre Tanko. Foto: Bitef/Jelena Janković

4 min

Leto 2022 je v najrazličnejših oblikah in formatih preizpraševalo našo družbeno, politično in umetnostno sedanjost, prezrlo pa ni niti bivanjskih vprašanj in vprašanj, ki se posamezniku porajajo ob gradnji in preverjanju identitete, tako lastne kot tudi skupnostne. Dva največja slovenska festivala, Borštnikovo srečanje in teden slovenske drame sta minila v znamenju postepidemičnih razmer in radosti ob ponovnem zagonu gledališkega vrveža na odru in nasproti njega, v avditoriju. Več o nagrajenih predstavah, dramskih besedilih ter zaslužnih posameznikih pa v prispevku Petre Tanko. Foto: Bitef/Jelena Janković

Kapa

27. 12. 2022

Prvi slovenski božični film Kapa režiserja Slobodana Maksimovića je ob prvi zlati roli prejel še glavno nagrado beljaškega festivala K3. Zgodba o Eriku, dečku, ki zaradi neurejenih družinskih razmer živi v mladinskem domu, in Lučki, deklici iz premožne družine, ki se srečata za božič, je nastala po scenariju Saše Eržen. Pred mikrofon jo je povabila Tina Poglajen. Foto: Promocijsko gradivo

8 min

Prvi slovenski božični film Kapa režiserja Slobodana Maksimovića je ob prvi zlati roli prejel še glavno nagrado beljaškega festivala K3. Zgodba o Eriku, dečku, ki zaradi neurejenih družinskih razmer živi v mladinskem domu, in Lučki, deklici iz premožne družine, ki se srečata za božič, je nastala po scenariju Saše Eržen. Pred mikrofon jo je povabila Tina Poglajen. Foto: Promocijsko gradivo

Nosferatu v Cankarjevem domu in na Programu Ars

27. 12. 2022

Nocoj bodo v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v sodelovanju s Slovensko kinoteko prikazali nemo filmsko klasiko Nosferatu – Simfonija groze, »nesmrtno grozljivo-romantično klasiko«, ki jo je nemški ekspresionist F. W. Murnau posnel pred stotimi leti. Izvirna glasbena partitura Hansa Erdmanna se je v tem času izgubila, nocojšnjo projekcijo bo spremljala partitura skladatelja in pianista Andreja Goričarja z Orchestra of the Imaginary. Poleg Goričarja v vlogi pianista in dirigenta so to še Ana Julija Mlejnik, violina; Nejc Mikolič, viola; Milan Hudnik, violončelo; Janez Avšič, kontrabas; Jan Gričar, saksofon; Jakob Bobek, klarinet in Primož Zemljak, rog. Dogodek nastaja v sodelovanju z RTV Slovenija, glasbo bomo neposredno prenašali na Programu Ars. Foto: MMC / IMDB

1 min

Nocoj bodo v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v sodelovanju s Slovensko kinoteko prikazali nemo filmsko klasiko Nosferatu – Simfonija groze, »nesmrtno grozljivo-romantično klasiko«, ki jo je nemški ekspresionist F. W. Murnau posnel pred stotimi leti. Izvirna glasbena partitura Hansa Erdmanna se je v tem času izgubila, nocojšnjo projekcijo bo spremljala partitura skladatelja in pianista Andreja Goričarja z Orchestra of the Imaginary. Poleg Goričarja v vlogi pianista in dirigenta so to še Ana Julija Mlejnik, violina; Nejc Mikolič, viola; Milan Hudnik, violončelo; Janez Avšič, kontrabas; Jan Gričar, saksofon; Jakob Bobek, klarinet in Primož Zemljak, rog. Dogodek nastaja v sodelovanju z RTV Slovenija, glasbo bomo neposredno prenašali na Programu Ars. Foto: MMC / IMDB

Nedokončane krajine Toma Brejca v Photonu

22. 12. 2022

V galeriji Photon so odprli razstavo Toma Brejca po njegovem daljšem premoru od ustvarjanja in razstavljanja umetniških fotografij. Vrhunski modni in portretni fotograf, ki svoj pečat pušča na naslovnicah svetovnih revij, po izobrazbi pa je diplomirani filozof in sociolog kulture, se namreč potaplja tudi v intimne svetove umetniške fotografije s pridihom dokumentaristike. Prizor mladih, ki se razigrano družijo na zelenici ob mogočni stavbi londonske Narodne galerije, umirjena, skoraj zenovska panorama nad gladkim morjem ob miramarskem gradu proti večeru in voajerski pogled od zgoraj v čolniček, s katerim družina pluje po jezeru v Newyorkšem parku. In še kaj, seveda. Če je na eni strani vrlina tehnična dovršenost, pa je bistvo dobre fotografije tudi v metafizičnem, neizrekljivem, nam je namignil Tomo Brejc ob obisku v našem studiu. Foto: Tomo Brejc, Vezalka / Shoelace, 2022

5 min

V galeriji Photon so odprli razstavo Toma Brejca po njegovem daljšem premoru od ustvarjanja in razstavljanja umetniških fotografij. Vrhunski modni in portretni fotograf, ki svoj pečat pušča na naslovnicah svetovnih revij, po izobrazbi pa je diplomirani filozof in sociolog kulture, se namreč potaplja tudi v intimne svetove umetniške fotografije s pridihom dokumentaristike. Prizor mladih, ki se razigrano družijo na zelenici ob mogočni stavbi londonske Narodne galerije, umirjena, skoraj zenovska panorama nad gladkim morjem ob miramarskem gradu proti večeru in voajerski pogled od zgoraj v čolniček, s katerim družina pluje po jezeru v Newyorkšem parku. In še kaj, seveda. Če je na eni strani vrlina tehnična dovršenost, pa je bistvo dobre fotografije tudi v metafizičnem, neizrekljivem, nam je namignil Tomo Brejc ob obisku v našem studiu. Foto: Tomo Brejc, Vezalka / Shoelace, 2022

Monografija likovnika in akademika Andreja Jemca

21. 12. 2022

Dobrih štiristo strani dolga in nekaj kil težka je nova monografija slikarja in grafika Andreja Jemca, umetnika luči in geste, nekoč profesorja in dekana ljubljanske likovne akademije, akademika in med drugim leta 1994 tudi prejemnika Prešernove nagrade za življenjsko delo. Avtorji spremnih besed za knjigo, ki je izšla pri Slovenski matici, so Tonko Maroević, Niko Grafenauer in Milček Komelj. Rezultat zahtevnega, 10 let trajajočega zbiranja gradiva za knjigo, ki je izšla ob Jemčevi 85. letnici, je pregleden izlet skozi izjemen opus, vse od kubističnih podob in postopnega razpadanja oblik, razpredmetenja predmetov v ploskev, pa raziskovanja abstrakcije, v kateri se kdaj le rahlo izrisuje figuralika in spet izginja do popolne odsotnosti predmetnega. V zgodnejšem obdobju so zanj značilne ostro, grafično zamejene in melodično valovite forme, med seboj v izrazitih barvnih in svetlostnih kontrastih, barva vedno žari, tudi ko je slika v molovskih hladnih tonih, še bolj pa, kot rdeče in rumene izstopijo na črni ali beli podlagi. Hkrati že takrat, v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, slika tudi ekspresivno, z izrazito vidno slednjo čopiča in silne poteze. Če preskočimo v novo tisočletje, nas Andrej Jemec predrami s še več barvne drznosti, vedrine, polivanja, kot bi se njegova energija stopnjevala. Niko Grafenauer ga označi za lirika v slovenskem modernističnem prostoru, ki na marsikateri sliki, zlasti iz zadnjega časa, kar prekipeva od sle in vitalne radoživosti. Foto: Žiga Bratoš

4 min

Dobrih štiristo strani dolga in nekaj kil težka je nova monografija slikarja in grafika Andreja Jemca, umetnika luči in geste, nekoč profesorja in dekana ljubljanske likovne akademije, akademika in med drugim leta 1994 tudi prejemnika Prešernove nagrade za življenjsko delo. Avtorji spremnih besed za knjigo, ki je izšla pri Slovenski matici, so Tonko Maroević, Niko Grafenauer in Milček Komelj. Rezultat zahtevnega, 10 let trajajočega zbiranja gradiva za knjigo, ki je izšla ob Jemčevi 85. letnici, je pregleden izlet skozi izjemen opus, vse od kubističnih podob in postopnega razpadanja oblik, razpredmetenja predmetov v ploskev, pa raziskovanja abstrakcije, v kateri se kdaj le rahlo izrisuje figuralika in spet izginja do popolne odsotnosti predmetnega. V zgodnejšem obdobju so zanj značilne ostro, grafično zamejene in melodično valovite forme, med seboj v izrazitih barvnih in svetlostnih kontrastih, barva vedno žari, tudi ko je slika v molovskih hladnih tonih, še bolj pa, kot rdeče in rumene izstopijo na črni ali beli podlagi. Hkrati že takrat, v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, slika tudi ekspresivno, z izrazito vidno slednjo čopiča in silne poteze. Če preskočimo v novo tisočletje, nas Andrej Jemec predrami s še več barvne drznosti, vedrine, polivanja, kot bi se njegova energija stopnjevala. Niko Grafenauer ga označi za lirika v slovenskem modernističnem prostoru, ki na marsikateri sliki, zlasti iz zadnjega časa, kar prekipeva od sle in vitalne radoživosti. Foto: Žiga Bratoš

V projektu Voda in zemlja Marjetica Potrč izpostavlja nujnost sobivanja in sodelovanja med človekom in naravo

20. 12. 2022

V Mestni galeriji Piran je na ogled razstava Voda in zemlja Marjetice Potrč, ene naših najbolj prepoznavnih sodobnih umetnic v svetovnem merilu. Njen umetniški izraz je stičišče vizualne umetnosti, arhitekture, ekologije, in antropologije. Piranski projekt, v katerem se med drugim predstavlja z monumentalno poslikavo Dežela varuhov, je svojevrsten hommage Istri in njenim prebivalcem. Edinstven pa je tudi po tem, izpostavljajo v Obalnih Galerijah Piran, da je umetnica tokrat prvič ustvarjala z lokalno skupnostjo na domačih tleh in v maternem jeziku. Foto: Jaka Jeraša, Obalne Galerije Piran

4 min

V Mestni galeriji Piran je na ogled razstava Voda in zemlja Marjetice Potrč, ene naših najbolj prepoznavnih sodobnih umetnic v svetovnem merilu. Njen umetniški izraz je stičišče vizualne umetnosti, arhitekture, ekologije, in antropologije. Piranski projekt, v katerem se med drugim predstavlja z monumentalno poslikavo Dežela varuhov, je svojevrsten hommage Istri in njenim prebivalcem. Edinstven pa je tudi po tem, izpostavljajo v Obalnih Galerijah Piran, da je umetnica tokrat prvič ustvarjala z lokalno skupnostjo na domačih tleh in v maternem jeziku. Foto: Jaka Jeraša, Obalne Galerije Piran

Severjevi nagrajenci

18. 12. 2022

Na Loškem odru v Škofji Loki danes podeljujejo nagrade Sklada Staneta Severja za leto 2022. Za igralske stvaritve v poklicnem gledališču jih prejmeta gledališka in filmska igralca Iva krajnc Bagola in Jurij Zrnec. Severjevo nagrado za igralsko stvaritev študentov dramske igre letos prejmeta Mina Švajger in Matevž Sluga, za igralsko stvaritev v ljubiteljskem gledališču pa je nagrajena Nives Mikulin. (foto: Iva Krajnc Bagola in Jurij Zrnec, Severjeva nagrajenca ©Jernej Jalen; Peter Uhan/SNG Drama Ljubljana)

1 min

Na Loškem odru v Škofji Loki danes podeljujejo nagrade Sklada Staneta Severja za leto 2022. Za igralske stvaritve v poklicnem gledališču jih prejmeta gledališka in filmska igralca Iva krajnc Bagola in Jurij Zrnec. Severjevo nagrado za igralsko stvaritev študentov dramske igre letos prejmeta Mina Švajger in Matevž Sluga, za igralsko stvaritev v ljubiteljskem gledališču pa je nagrajena Nives Mikulin. (foto: Iva Krajnc Bagola in Jurij Zrnec, Severjeva nagrajenca ©Jernej Jalen; Peter Uhan/SNG Drama Ljubljana)

V vrtincu sprememb od začetka do antropocena

16. 12. 2022

V Galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani so v ponedeljek, 12. decembra odprli naravoslovno razstavo z naslovom »V vrtincu sprememb«. Cankarjev dom pravzaprav še nikoli ni gostil zgolj naravoslovne razstave, zato je za pohvaliti vzajemni mentalni napredek pri vsaj pri nas bolj ali manj umetno ločenih rečeh kulture in nature. Razstavo, ki predstavlja evolucijo naravnega okolja Zemlje od nastanka pred 4,6 milijardami let do današnjega časa z vsemi uničevalnimi posledicami kapitalistične civilizacije na naravno okolje so pripravili skupaj s Prirodoslovnim muzejem Slovenije. Posebej so v njej izpostavili tukajšna prevladujoča naravna okolja kot so gore, morje, gozd, in seveda, naš kraški svet. Pripravljala jo je večja skupina, kustosinja dr. Staša Tome iz muzeja je soavtorica in kot nekakšna koordinatorica in priznana popularizatorica naravoslovnih vsebin skupino zastopa navzven. Pri postavitvi je vodja skupine oblikovalcev razstave Sanja Jurca Avci naletela na dilemo, kako predstaviti omenjeni in že dolgo znani a prepogosto zakrivani kontrast med naravnimi in s kapitalistično civilizacijo pogojenimi spremembami naravnega okolja? Obe smo povabili pred mikrofon. Razstavo si lahko ogledate do novembra 2023.

6 min

V Galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani so v ponedeljek, 12. decembra odprli naravoslovno razstavo z naslovom »V vrtincu sprememb«. Cankarjev dom pravzaprav še nikoli ni gostil zgolj naravoslovne razstave, zato je za pohvaliti vzajemni mentalni napredek pri vsaj pri nas bolj ali manj umetno ločenih rečeh kulture in nature. Razstavo, ki predstavlja evolucijo naravnega okolja Zemlje od nastanka pred 4,6 milijardami let do današnjega časa z vsemi uničevalnimi posledicami kapitalistične civilizacije na naravno okolje so pripravili skupaj s Prirodoslovnim muzejem Slovenije. Posebej so v njej izpostavili tukajšna prevladujoča naravna okolja kot so gore, morje, gozd, in seveda, naš kraški svet. Pripravljala jo je večja skupina, kustosinja dr. Staša Tome iz muzeja je soavtorica in kot nekakšna koordinatorica in priznana popularizatorica naravoslovnih vsebin skupino zastopa navzven. Pri postavitvi je vodja skupine oblikovalcev razstave Sanja Jurca Avci naletela na dilemo, kako predstaviti omenjeni in že dolgo znani a prepogosto zakrivani kontrast med naravnimi in s kapitalistično civilizacijo pogojenimi spremembami naravnega okolja? Obe smo povabili pred mikrofon. Razstavo si lahko ogledate do novembra 2023.

Slovenijo bo na arhitekturnem bienalu zastopal projekt Vsakdanje je pomembno

15. 12. 2022

Potem ko je konec novembra zaprl vrata umetnostni beneški bienale, že tečejo priprave na arhitekturnega, ki bo prihodnje leto. Slovenijo bo zastopal projekt Vsakdanje je pomembno avtorjev Jureta Grôharja, Eve Gúsel, Maše Mêrtelj, Anje Vidic in Matica Vrabiča. V poročilu o izboru, ki ga je objavil Muzej za arhitekturo in oblikovanje, preberemo, da je projekt zasnovan dvodelno. Slovenska ekipa bo sodelovala s tujimi ustvarjalci, na bienalu pa bodo svoje misli predstavili z objektom v merilu 1 : 1, ki bo prikazal, kako je mogoče danes drugače graditi novo okolje. Izbrani projekt in avtorje bodo sicer v muzeju podrobneje predstavili januarja. FOTO: MMC / EPA

1 min

Potem ko je konec novembra zaprl vrata umetnostni beneški bienale, že tečejo priprave na arhitekturnega, ki bo prihodnje leto. Slovenijo bo zastopal projekt Vsakdanje je pomembno avtorjev Jureta Grôharja, Eve Gúsel, Maše Mêrtelj, Anje Vidic in Matica Vrabiča. V poročilu o izboru, ki ga je objavil Muzej za arhitekturo in oblikovanje, preberemo, da je projekt zasnovan dvodelno. Slovenska ekipa bo sodelovala s tujimi ustvarjalci, na bienalu pa bodo svoje misli predstavili z objektom v merilu 1 : 1, ki bo prikazal, kako je mogoče danes drugače graditi novo okolje. Izbrani projekt in avtorje bodo sicer v muzeju podrobneje predstavili januarja. FOTO: MMC / EPA

Za mir bom govoril, ljubezen, svobodo – Ars teatralis ob 100. obletnici rojstva Karla Destovnika - Kajuha

13. 12. 2022

Pesniku in narodnemu heroju Karlu Destovniku - Kajuhu se posveča tudi literarni radijsko-gledališki večer iz cikla Ars teatralis, tokrat na odrskih deskah Male dvorane Slovenskega stalnega gledališča v Trstu z neposrednim prenosom na Programu Ars in Radiu Trst A. Scenarist Vlado Vrbič je za prvo pesem izbral Slutnjo, verze še ne šestnajstletnega mladeniča, ki so nastali v viharnih predvojnih časih, leta 1938. Žiga Bratoš pa se je o dogodku pogovarjal z režiserjem Alenom Jelenom. Nastopili bodo igralci Iztok Mlakar, Dušanka Ristić, Lara Wolf, Mak Tep-šić, Danijel Malalan in Tamara Stanese. Kajuhove besede, misli, občutja bo dopolnjevala glasba, za to bosta poskrbela violončelistka Andrejka Možina in tolkalec Marko Jugovic. Dogodek pripravljajo Program Ars Radia Slove-nija, SSG Trst, Gledališče Koper, SNG Nova Gorica, Slovenski klub Trst in Radio Trst A. Foto: Arhiv NUK

4 min

Pesniku in narodnemu heroju Karlu Destovniku - Kajuhu se posveča tudi literarni radijsko-gledališki večer iz cikla Ars teatralis, tokrat na odrskih deskah Male dvorane Slovenskega stalnega gledališča v Trstu z neposrednim prenosom na Programu Ars in Radiu Trst A. Scenarist Vlado Vrbič je za prvo pesem izbral Slutnjo, verze še ne šestnajstletnega mladeniča, ki so nastali v viharnih predvojnih časih, leta 1938. Žiga Bratoš pa se je o dogodku pogovarjal z režiserjem Alenom Jelenom. Nastopili bodo igralci Iztok Mlakar, Dušanka Ristić, Lara Wolf, Mak Tep-šić, Danijel Malalan in Tamara Stanese. Kajuhove besede, misli, občutja bo dopolnjevala glasba, za to bosta poskrbela violončelistka Andrejka Možina in tolkalec Marko Jugovic. Dogodek pripravljajo Program Ars Radia Slove-nija, SSG Trst, Gledališče Koper, SNG Nova Gorica, Slovenski klub Trst in Radio Trst A. Foto: Arhiv NUK

Spolno nadlegovanje je na delovnem mestu doživela vsaka četrta oseba: Ministrstvo za kulturo napoveduje natančnejšo raziskavo in akcijski načrt

13. 12. 2022

Po podatkih Statističnega urada Slovenije je spolno nadlegovanje na delovnem mestu doživela vsaka četrta oseba. Podatki kažejo, da je med tarčami nadlegovanja več žensk kot moških, in čeprav so tudi moški tarče, hkrati drži, da so večinoma prav oni storilci teh kaznivih dejanj. Kulturno ministrstvo je v sodelovanju z nevladno organizacijo Mesto žensk predstavilo načrt, kako izoblikovati in utrditi varno delovno okolje, ki varuje dostojanstvo zaposlenih in preprečuje vsakršno nasilje, trpinčenje in spolno nadlegovanje na delovnem mestu. Plodna tla za trpinčenje in nadlegovanje so področja s projektno ali prekerno zaposlenimi delavci (kar je značilno za kulturni sektor), tarče so osebe na začetku kariere, storilci večinoma na položaju moči: to so ugotovitve mednarodnega posveta."Pred ukrepanjem moramo pridobiti podatke. Ministrstvo je zadnje mesece v intenzivnih pripravah na začetek raziskavanja pojavnosti spolnega nadlegovanja in nasilja na področju kulture, zato računamo, da bomo po novem letu, v januarju zagnali to raziskavo," napoveduje Tjaša Pureber z direktorata za razvoj kulturnih politik na kulturnem ministrstvu in dodaja, da bo raziskava podlaga za akcijski načrt. Slovenska zakonodaja do določene mere že ureja problematiko; v organizacijah predvideva določitev ukrepov za preprečevanje nadlegovanja, težava pa je, da je njihova vsebina prepuščena samim organizacijam, so opozorili udeleženci posveta. Druga ugotovitev je zgledna avstrijska ureditev. Tamkajšnji parlament je lani ustanovil posebno organizacijo na športnem in kulturnem področju: Zaupno točko za zaščito pred nadlegovanjem in nasiljem. Primera dobre prakse najdemo tudi pri nas. Ljubljanska univerza je sprejela Pravilnik o ukrepih proti nasilju, nadlegovanju in trpinčenju, ki določa imenovanje in izobraževanje zaupnih oseb. Posodobljen pravilnik s sankcijami proti prestopnikom je sprejelo tudi Slovensko mladinsko gledališče.

1 min

Po podatkih Statističnega urada Slovenije je spolno nadlegovanje na delovnem mestu doživela vsaka četrta oseba. Podatki kažejo, da je med tarčami nadlegovanja več žensk kot moških, in čeprav so tudi moški tarče, hkrati drži, da so večinoma prav oni storilci teh kaznivih dejanj. Kulturno ministrstvo je v sodelovanju z nevladno organizacijo Mesto žensk predstavilo načrt, kako izoblikovati in utrditi varno delovno okolje, ki varuje dostojanstvo zaposlenih in preprečuje vsakršno nasilje, trpinčenje in spolno nadlegovanje na delovnem mestu. Plodna tla za trpinčenje in nadlegovanje so področja s projektno ali prekerno zaposlenimi delavci (kar je značilno za kulturni sektor), tarče so osebe na začetku kariere, storilci večinoma na položaju moči: to so ugotovitve mednarodnega posveta."Pred ukrepanjem moramo pridobiti podatke. Ministrstvo je zadnje mesece v intenzivnih pripravah na začetek raziskavanja pojavnosti spolnega nadlegovanja in nasilja na področju kulture, zato računamo, da bomo po novem letu, v januarju zagnali to raziskavo," napoveduje Tjaša Pureber z direktorata za razvoj kulturnih politik na kulturnem ministrstvu in dodaja, da bo raziskava podlaga za akcijski načrt. Slovenska zakonodaja do določene mere že ureja problematiko; v organizacijah predvideva določitev ukrepov za preprečevanje nadlegovanja, težava pa je, da je njihova vsebina prepuščena samim organizacijam, so opozorili udeleženci posveta. Druga ugotovitev je zgledna avstrijska ureditev. Tamkajšnji parlament je lani ustanovil posebno organizacijo na športnem in kulturnem področju: Zaupno točko za zaščito pred nadlegovanjem in nasiljem. Primera dobre prakse najdemo tudi pri nas. Ljubljanska univerza je sprejela Pravilnik o ukrepih proti nasilju, nadlegovanju in trpinčenju, ki določa imenovanje in izobraževanje zaupnih oseb. Posodobljen pravilnik s sankcijami proti prestopnikom je sprejelo tudi Slovensko mladinsko gledališče.

Priznani slovenski in italijanski zgodovinarji o boleči preteklosti Nove Gorice in Gorice

12. 12. 2022

V okviru projekta Evropska prestolnica kulture 2025 želijo na Goriškem spodbujati razumevanje najbolj bolečih dogodkov na območju med Gorico in Novo Gorico. Razpravo o zgodovini somestja po drugi svetovni vojni je ta vikend oblikovalo šest priznanih italijanskih in slovenskih zgodovinarjev. Med drugim so izpostavili teme, ki jih širša javnost ne pozna dobro: zakaj je vlada v Rimu na to območje pošiljala ogromne količine denarja, kako je takratna ideologija vplivala na gradnjo Nove Gorice in kakšna je dediščina Zavezniške vojaške uprave, ki je med leti 1945 in 1947 delovala na širšem območju Goriške. Na predavanju je bila tudi Nataša Uršič. Foto: Wikipedia

2 min

V okviru projekta Evropska prestolnica kulture 2025 želijo na Goriškem spodbujati razumevanje najbolj bolečih dogodkov na območju med Gorico in Novo Gorico. Razpravo o zgodovini somestja po drugi svetovni vojni je ta vikend oblikovalo šest priznanih italijanskih in slovenskih zgodovinarjev. Med drugim so izpostavili teme, ki jih širša javnost ne pozna dobro: zakaj je vlada v Rimu na to območje pošiljala ogromne količine denarja, kako je takratna ideologija vplivala na gradnjo Nove Gorice in kakšna je dediščina Zavezniške vojaške uprave, ki je med leti 1945 in 1947 delovala na širšem območju Goriške. Na predavanju je bila tudi Nataša Uršič. Foto: Wikipedia

Evropski oskar za Urško Djukić

12. 12. 2022

Evropska filmska akademija je v koncertni dvorani Harpa v Reykjaviku podelila 35. evropske filmske nagrade v 24 kategorijah. V kategoriji kratkih filmov je slavil slovenski animirano-dokumentarni film Babičino seksualno življenje režiserke Urške Djukić, ki so ga navdihnila pričevanja žensk v knjigi Ogenj, rit in kače niso za igrače Milene Miklavčič, kritiki pa so nagradili slovensko manjšinsko koprodukcijo, italijanski film Telesce Laure Samani. Že pred podelitvijo je bilo znano, da so za njuno filmsko ustvarjanje nagradili Margarethe von Trotta in Elio Sulejmana, evropski študentje in študentke so nagrado podelili filmu Ia Jerzya Skolimowskega. Veliki zmagovalec večera pa je bil Trikotnik žalosti režiserja Rubna Östlunda. Foto: MMC / EFA/Sigurjon Ragnar

1 min

Evropska filmska akademija je v koncertni dvorani Harpa v Reykjaviku podelila 35. evropske filmske nagrade v 24 kategorijah. V kategoriji kratkih filmov je slavil slovenski animirano-dokumentarni film Babičino seksualno življenje režiserke Urške Djukić, ki so ga navdihnila pričevanja žensk v knjigi Ogenj, rit in kače niso za igrače Milene Miklavčič, kritiki pa so nagradili slovensko manjšinsko koprodukcijo, italijanski film Telesce Laure Samani. Že pred podelitvijo je bilo znano, da so za njuno filmsko ustvarjanje nagradili Margarethe von Trotta in Elio Sulejmana, evropski študentje in študentke so nagrado podelili filmu Ia Jerzya Skolimowskega. Veliki zmagovalec večera pa je bil Trikotnik žalosti režiserja Rubna Östlunda. Foto: MMC / EFA/Sigurjon Ragnar

Predstava Neznanec govori o problemih razslojene družbe

9. 12. 2022

Zavest, da na preprosta življenja ljudi močno vplivajo odločitve politične ali ekonomske elite, je tema, ki močno zaznamuje tudi angleškega dramatika Johna Boyntona Priestleya. Režiserka ter umetniška vodja Mestnega gledališča ljubljanskega Barbara Hieng Samobor je za slovensko občinstvo prevedla in priredila njegov psihološki triler Inšpektor na obisku ter mu spremenila naslov. Nastala je predstava Neznanec, ki bo krstno uprizorjena na Velikem odru MGL. Besedilo, ki ga je slovensko občinstvo na odrih Mestnega gledališča ljubljanskega lahko videlo kot eno izmed prvih uprizoritev v takrat novonastalem gledališču, je močno spremenjeno in prilagojeno za današnji čas. Dogajanje je premaknjeno v čakalnico na ljubljanski urgenci. Glavne dramske like v Neznancu predstavljajo na odru prisotni sestri Dora in Ida ter odsotna Monika. Poleg dveh sester vidimo še hčer srednje sestre po imenu Tajda. Čakanje na urgenci pa zmoti prihod inšpektorja Gula, ki družinski drami doda pridih kriminalke ter vzpostavi tudi razredni konflikt. Prihod inšpektorja med bogate in od realnosti popolnoma ločene dramske like prinese skrivnost iz preteklosti in jih postavi na realna tla. Na ta način drama nosi tudi moralno sporočilo, ki govori o problemih razslojene, pohlepne in neempatične družbe, kjer se je večina prisiljena boriti za svoj vsakdanji kruh, medtem ko manjšina na njihov račun vse bolj bogati. Foto: Peter Giodani / MGL

3 min

Zavest, da na preprosta življenja ljudi močno vplivajo odločitve politične ali ekonomske elite, je tema, ki močno zaznamuje tudi angleškega dramatika Johna Boyntona Priestleya. Režiserka ter umetniška vodja Mestnega gledališča ljubljanskega Barbara Hieng Samobor je za slovensko občinstvo prevedla in priredila njegov psihološki triler Inšpektor na obisku ter mu spremenila naslov. Nastala je predstava Neznanec, ki bo krstno uprizorjena na Velikem odru MGL. Besedilo, ki ga je slovensko občinstvo na odrih Mestnega gledališča ljubljanskega lahko videlo kot eno izmed prvih uprizoritev v takrat novonastalem gledališču, je močno spremenjeno in prilagojeno za današnji čas. Dogajanje je premaknjeno v čakalnico na ljubljanski urgenci. Glavne dramske like v Neznancu predstavljajo na odru prisotni sestri Dora in Ida ter odsotna Monika. Poleg dveh sester vidimo še hčer srednje sestre po imenu Tajda. Čakanje na urgenci pa zmoti prihod inšpektorja Gula, ki družinski drami doda pridih kriminalke ter vzpostavi tudi razredni konflikt. Prihod inšpektorja med bogate in od realnosti popolnoma ločene dramske like prinese skrivnost iz preteklosti in jih postavi na realna tla. Na ta način drama nosi tudi moralno sporočilo, ki govori o problemih razslojene, pohlepne in neempatične družbe, kjer se je večina prisiljena boriti za svoj vsakdanji kruh, medtem ko manjšina na njihov račun vse bolj bogati. Foto: Peter Giodani / MGL

Predstava Pina in Pierpaolo pripoveduje o doslej skritem prijateljstvu

9. 12. 2022

Slovensko stalno gledališče v Trstu se s praizvedbo "Pina in Pierpaolo" poklanja znamenitemu italijanskemu pisatelju, pesniku in režiserju Pierpaulu Pasoliniju. Ob stoletnici rojstva kontroverznega umetnika so na oder postavili monodramo, ki ga predstavlja skozi oči slovenske violinistke Josipine Kalc s katero je prijateljeval v času druge svetovne vojne. Mladi ustvarjalni duši sta se naključno našli in povezali v furlanski vasi Casarsa della Delizia. Izvirna monodrama je nastala na osnovi bogate dokumentacije v katero sta dramaturginja Ana Obreza in režiser Jaka Andrej Vojevec vpletla svoj pogled na zgodbo o prijateljstvu, ki je doslej ostala skrita očem javnosti. Openka Josipina Kalc, ljubkovalno Pina, je študij violine zaključila na tržaškem konzervatorju. Iz Maribora se je med vojno umaknila k sestri, ki je z družino živela v furlanski nižini. Negotovi vojni časi so iz Bologne v Casarso, materino rojstno vas, pripeljali tudi študenta literature Pier Paola Pasolinija. V malem kraju, sta se mlada intelektualca hitro spoprijateljila: Pina je njega učila igrati violino, Pier Paolo pa jo je navdihoval z recitacijami pesmi in razgledanostjo. Usodno srečanje je navdihnilo ustvarjalce izvirne monodrame, ki je zasnovana na obsežni dokumentaciji: pismih, člankih, dokumentarcu o Pini in intervjuju z njenim nečakom Ivanom Hrovatinom, nenazadnje pa tudi na Pasolinijevem avtobiografskem romanu "Nečistovanja". Scene in kostume za predstavo je ustvarila Katarina Zalar, soavtorica besedila, dramaturginja in violinistka Ana Obreza pa je sodelovala tudi kot glasbena svetovalka. Foto: Luca Quaia / SSG Trst

3 min

Slovensko stalno gledališče v Trstu se s praizvedbo "Pina in Pierpaolo" poklanja znamenitemu italijanskemu pisatelju, pesniku in režiserju Pierpaulu Pasoliniju. Ob stoletnici rojstva kontroverznega umetnika so na oder postavili monodramo, ki ga predstavlja skozi oči slovenske violinistke Josipine Kalc s katero je prijateljeval v času druge svetovne vojne. Mladi ustvarjalni duši sta se naključno našli in povezali v furlanski vasi Casarsa della Delizia. Izvirna monodrama je nastala na osnovi bogate dokumentacije v katero sta dramaturginja Ana Obreza in režiser Jaka Andrej Vojevec vpletla svoj pogled na zgodbo o prijateljstvu, ki je doslej ostala skrita očem javnosti. Openka Josipina Kalc, ljubkovalno Pina, je študij violine zaključila na tržaškem konzervatorju. Iz Maribora se je med vojno umaknila k sestri, ki je z družino živela v furlanski nižini. Negotovi vojni časi so iz Bologne v Casarso, materino rojstno vas, pripeljali tudi študenta literature Pier Paola Pasolinija. V malem kraju, sta se mlada intelektualca hitro spoprijateljila: Pina je njega učila igrati violino, Pier Paolo pa jo je navdihoval z recitacijami pesmi in razgledanostjo. Usodno srečanje je navdihnilo ustvarjalce izvirne monodrame, ki je zasnovana na obsežni dokumentaciji: pismih, člankih, dokumentarcu o Pini in intervjuju z njenim nečakom Ivanom Hrovatinom, nenazadnje pa tudi na Pasolinijevem avtobiografskem romanu "Nečistovanja". Scene in kostume za predstavo je ustvarila Katarina Zalar, soavtorica besedila, dramaturginja in violinistka Ana Obreza pa je sodelovala tudi kot glasbena svetovalka. Foto: Luca Quaia / SSG Trst

Karpo Godina, prejemnik zlatega pečata Jugoslovanske kinoteke

9. 12. 2022

V Beogradu so ta teden potekali dnevi slovenskega filma, Karpu Godini pa so podelili zlati pečat Jugoslovanske kinoteke za izjemen prispevek h kinematografiji. Ob tej priložnosti so o njegovem delu spregovorili njegovi dolgoletni sodelavci, tudi Želimir Žilnik in Lordan Zafranović, razstavili so njegove avtorske fotografije, prikazali pa so tudi retrospektivo njegovih filmov, nastalih v 70. letih.

5 min

V Beogradu so ta teden potekali dnevi slovenskega filma, Karpu Godini pa so podelili zlati pečat Jugoslovanske kinoteke za izjemen prispevek h kinematografiji. Ob tej priložnosti so o njegovem delu spregovorili njegovi dolgoletni sodelavci, tudi Želimir Žilnik in Lordan Zafranović, razstavili so njegove avtorske fotografije, prikazali pa so tudi retrospektivo njegovih filmov, nastalih v 70. letih.

38. Festival LGBT filma

9. 12. 2022

»Ponosna sem na to, ker se mi v tej družbi ni utrgalo.« Tako je v govoru na prvi paradi ponosa v Slovenj Gradcu dejala Suzana Tratnik, prizor pa je vključen tudi v film LGBT SLO 1984, ki bo v Ljubljani odprl že 38. Festival LGBT filma. Festival, ki velja za najstarejšega takšnega v Evropi, bo v ospredje postavil homofobijo – tudi ponotranjeno. »Leta 1984 se je v ljubljanskem Škucu zgódil Festival Magnus – homoseksualnost in kultura. To je bil prelomni dogodek slovenskega gibanja LGBT in obenem začetek filmskega festivala LGBT, ki velja za najstarejši tovrstni filmski festival v Evropi. Slovensko gibanje se je tako zapisalo v zgodovino kot eno najbolj progresivnih svojega časa, ki v različnih oblikah deluje tudi danes.« Tako preberemo o filmu režiserja Borisa Petkoviča, ki prinaša dokumentarni pogled na slovensko gibanje LGBT skozi prizmo aktivizma in kulture. Na ogled bo 25 igranih celovečernih in dokumentarnih ter 27 kratkih filmov iz različnih delov sveta, pri selekciji sledijo aktualni produkciji in nagrajencem, vsako leto pa vključijo tudi kakšno klasiko, je povedala ena od selektoric programa Suzana Tratnik. Med drugim bodo letos prikazali film Bent iz leta 1997, ki temelji na istoimenski drami o preganjanju gejev v nacistični Nemčiji po pričevanjih Heinza Hegra v knjigi Možje z rožnatim trikotnikom. Po projekciji bosta sledila predstavitev slovenskega prevóda knjige in pogovor z zgodovinarjem Marcom Reglio. Druge obfestivalske dejavnosti bodo prinesle še pogovore s filmskimi ekipami in gosti festivala, okrogle mize in akcijo Promocija knjige. Izbor kratkih filmov bo v času festivala brezplačno dostopen na spletni strani. Ob zaključku bodo podelili nagradi občinstva in strokovne žirije, že na današnjem odprtju pa bosta nagrado rožnati zmaj za najboljši slovenski kratki film prejela Robi in Alen Predanič, znana z umetniškim imenom The Witch Twins. Te nagrade ne podelijo vsako leto, saj produkcije ni dovolj. Ustvarjalca bosta nagrajena za film Marjetica v postelji. Do nedelje, 18. decembra, bo torej vabil filmski festival LGBT, ki bo poleg osrednjega programa v Ljubljani s projekcijami segel tudi na Ptuj, v Maribor, Koper, Bistrico ob Sotli, Idrijo, Slovenj Gradec in Trst. Foto: Boris Petković / SFC

5 min

»Ponosna sem na to, ker se mi v tej družbi ni utrgalo.« Tako je v govoru na prvi paradi ponosa v Slovenj Gradcu dejala Suzana Tratnik, prizor pa je vključen tudi v film LGBT SLO 1984, ki bo v Ljubljani odprl že 38. Festival LGBT filma. Festival, ki velja za najstarejšega takšnega v Evropi, bo v ospredje postavil homofobijo – tudi ponotranjeno. »Leta 1984 se je v ljubljanskem Škucu zgódil Festival Magnus – homoseksualnost in kultura. To je bil prelomni dogodek slovenskega gibanja LGBT in obenem začetek filmskega festivala LGBT, ki velja za najstarejši tovrstni filmski festival v Evropi. Slovensko gibanje se je tako zapisalo v zgodovino kot eno najbolj progresivnih svojega časa, ki v različnih oblikah deluje tudi danes.« Tako preberemo o filmu režiserja Borisa Petkoviča, ki prinaša dokumentarni pogled na slovensko gibanje LGBT skozi prizmo aktivizma in kulture. Na ogled bo 25 igranih celovečernih in dokumentarnih ter 27 kratkih filmov iz različnih delov sveta, pri selekciji sledijo aktualni produkciji in nagrajencem, vsako leto pa vključijo tudi kakšno klasiko, je povedala ena od selektoric programa Suzana Tratnik. Med drugim bodo letos prikazali film Bent iz leta 1997, ki temelji na istoimenski drami o preganjanju gejev v nacistični Nemčiji po pričevanjih Heinza Hegra v knjigi Možje z rožnatim trikotnikom. Po projekciji bosta sledila predstavitev slovenskega prevóda knjige in pogovor z zgodovinarjem Marcom Reglio. Druge obfestivalske dejavnosti bodo prinesle še pogovore s filmskimi ekipami in gosti festivala, okrogle mize in akcijo Promocija knjige. Izbor kratkih filmov bo v času festivala brezplačno dostopen na spletni strani. Ob zaključku bodo podelili nagradi občinstva in strokovne žirije, že na današnjem odprtju pa bosta nagrado rožnati zmaj za najboljši slovenski kratki film prejela Robi in Alen Predanič, znana z umetniškim imenom The Witch Twins. Te nagrade ne podelijo vsako leto, saj produkcije ni dovolj. Ustvarjalca bosta nagrajena za film Marjetica v postelji. Do nedelje, 18. decembra, bo torej vabil filmski festival LGBT, ki bo poleg osrednjega programa v Ljubljani s projekcijami segel tudi na Ptuj, v Maribor, Koper, Bistrico ob Sotli, Idrijo, Slovenj Gradec in Trst. Foto: Boris Petković / SFC

Decembrski cikel Mesta žensk

7. 12. 2022

V Ljubljani poteka decembrski mini festival oziroma cikel dogodkov Mesta žensk. Rdeča nit festivala je mitologija, dogodki pa nas, kot so zapisale ustvarjalke, vabijo k novim pogledom na našo preteklost in sedanjost ter ponujajo feministične interpretacije mitov. Foto: umetnica Lala Raščić. Foto: MMC/Ivan Slipčević

3 min

V Ljubljani poteka decembrski mini festival oziroma cikel dogodkov Mesta žensk. Rdeča nit festivala je mitologija, dogodki pa nas, kot so zapisale ustvarjalke, vabijo k novim pogledom na našo preteklost in sedanjost ter ponujajo feministične interpretacije mitov. Foto: umetnica Lala Raščić. Foto: MMC/Ivan Slipčević

Cukrarna: Jazz Ars All Stars - Swingatan

7. 12. 2022

V okviru cikla Jazz Ars All Stars bodo v ljubljanski Cukrarni nastopili Peter Ugrin (violina), Zmago Štih (harmonika), Marko Čepak (kitara), Marko Mozetič (kitara) in Nikola Matošić (kontrabas). Vsi so priznani jazzovski in klasični glasbeniki, ki delujejo tako doma kot v tujini. Izvajajo glasbo, ki so jo poimenovali kar »slovanski swing«. Stilsko prepletajo swing, bossa novo, gipsy jazzovske standarde po vzora Djanga Reinhardta in Stephana Grappellija ter sodobno avtorsko glasbo. Njihov repertoar obsega vse od balad in klasičnih etud do virtuoznih tem, podžgan z neusmiljenim gipsy driveom. Jazz žur v avdio in video prenosu na Program SArs in družbenih medijih.

1 min

V okviru cikla Jazz Ars All Stars bodo v ljubljanski Cukrarni nastopili Peter Ugrin (violina), Zmago Štih (harmonika), Marko Čepak (kitara), Marko Mozetič (kitara) in Nikola Matošić (kontrabas). Vsi so priznani jazzovski in klasični glasbeniki, ki delujejo tako doma kot v tujini. Izvajajo glasbo, ki so jo poimenovali kar »slovanski swing«. Stilsko prepletajo swing, bossa novo, gipsy jazzovske standarde po vzora Djanga Reinhardta in Stephana Grappellija ter sodobno avtorsko glasbo. Njihov repertoar obsega vse od balad in klasičnih etud do virtuoznih tem, podžgan z neusmiljenim gipsy driveom. Jazz žur v avdio in video prenosu na Program SArs in družbenih medijih.

Nagrade 19. Animateke

5. 12. 2022

Včeraj se je končala letošnja izdaja mednarodnega festivala animiranega filma Animateka; ta je že 19. december zapored v Ljubljano pripeljala pisan izbor kratkih, celovečernih, dokumentarnih in kinotečnih animiranih filmov z vsega sveta. Poleg bogatega filmskega programa je festival ponudil pogovore z avtorji, predavanja, okrogle mize in razstave – denimo, razstavo skic, načrtov in zgodborisa za Legendo o Zlatorogu Lee Vučko, ki je oktobra v Portorožu dobila vesno za najboljši animirani film. Animatečne nagrade pa so podelili v soboto – zanje vsako leto tekmujejo filmi iz srednje in vzhodne Evrope, saj gre za regijo, ki na drugih evropskih festivalih pogosto ostane ob strani. Veliko nagrado mednarodne žirije in nagrado občinstva ;DSAF je prejel isti film – Sierra estonskega režiserja Sanderja Joona, ki je, zanimivo, v Ljubljani slavil že dva tedna prej, na LIFFeu, kjer je dobil nagrado za najboljši kratki film. »Žirija je očarana nad tem čistim burlesknim užitkom, ki oriše družinsko dinamiko z nepričakovano nežnostjo in se z brezhibnim tempiranjem razigrano in živahno poigrava z gledalčevimi pričakovanji, pri čemer ga dovršeno podpirata zvočna krajina in mizanscena,« so med drugim v utemeljitvi zapisali Clémence Bragard, Jean-François Le Corre, Boris Labbé, Jelena Popović in Matija Šturm, ki so sestavljali veliko žirijo letošnjega festivala. Sander Joon je o Sierri, ekscentrični, nadrealistični črni komediji o družini, ki ne najde skupnega jezika, dokler se sin ne spremeni v avtomobilsko gumo, povedal, da si je želel vanjo vključiti film svojega očeta. Ta je pri šestnajstih na 16-mm filmski trak posnel film o avtomobilih in ga animiral na kuhinjskih in kopalničnih tleh. Sam je analogno animacijo zamenjal za digitalno: »Sierra je narejena v 3D tehniki – zdi se mi enaka, kot stop animacija, le da v virtualnem prostoru. Med animiranjem sem se z liki zelo zbližal. Ko ljudje govorijo o 3D animaciji, pogosto pravijo, da je hladna in brez duše, jaz pa nasprotno mislim, da ima srce. Zelo pomemben v filmu je tudi zvok – hoteli smo poudariti zvočno pokrajino, ki bi spominjala na 80. leta. Sodeloval sem z Misho Panfilovom, ki ima odličen občutek za naravno zvenečo glasbo. Liki se oglašajo z živalskimi glasovi. Fant je hijena, oče je tjulenj, žabe pa so žabe.« Zgodbo o materi, ki ves čas vrtnari, očetu, ki ga zanimajo le dirke in sinu, ki se spremeni v avtomobilsko gumo, je kljub nadrealističnemu zapletu navdihnilo avtorjevo osebno življenje: »Sierra pripoveduje o disfunkcionalni družini, je zgodba o moji družini. Moja starša sta odraščala v Sovjetski zvezi. Nista bila pripravljena na starševstvo v sodobnem smislu, ko veš, kako je treba z otroki. Ko gre za duševno zdravje, mislim, da bi morali starši podpirati otroke. Mislim, da bo ta film med menoj in mojima staršema zgradil most, da bosta razumela, kako sem se počutil kot otrok. Ko je moj oče prišel na premiero filma, je bil tako srečen, kot ga že dolgo nisem videl. Zdi se mi, da se je s tem filmom vse zelo lepo izšlo.« In še druge nagrade 19. Animateke: Nagrado otroške žirije Slon je dobil film Zanka argentinskega režiserja Pabla Polledrija, ki v zasvojljivem ritmu prepleta glasbe in animacije prikaže distopičen svet, v katerem se mora vse ponavljati v neskončnost. Nagrado Mladi talent Akademije umetnosti Univerze v Novi Gorici in Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, pa je prejel Leo Černic za svoj film Pentola za »odlično režijo, ubranost likovnega jezika, zvočnega oblikovanja in izvirno obravnavo teme«.

4 min

Včeraj se je končala letošnja izdaja mednarodnega festivala animiranega filma Animateka; ta je že 19. december zapored v Ljubljano pripeljala pisan izbor kratkih, celovečernih, dokumentarnih in kinotečnih animiranih filmov z vsega sveta. Poleg bogatega filmskega programa je festival ponudil pogovore z avtorji, predavanja, okrogle mize in razstave – denimo, razstavo skic, načrtov in zgodborisa za Legendo o Zlatorogu Lee Vučko, ki je oktobra v Portorožu dobila vesno za najboljši animirani film. Animatečne nagrade pa so podelili v soboto – zanje vsako leto tekmujejo filmi iz srednje in vzhodne Evrope, saj gre za regijo, ki na drugih evropskih festivalih pogosto ostane ob strani. Veliko nagrado mednarodne žirije in nagrado občinstva ;DSAF je prejel isti film – Sierra estonskega režiserja Sanderja Joona, ki je, zanimivo, v Ljubljani slavil že dva tedna prej, na LIFFeu, kjer je dobil nagrado za najboljši kratki film. »Žirija je očarana nad tem čistim burlesknim užitkom, ki oriše družinsko dinamiko z nepričakovano nežnostjo in se z brezhibnim tempiranjem razigrano in živahno poigrava z gledalčevimi pričakovanji, pri čemer ga dovršeno podpirata zvočna krajina in mizanscena,« so med drugim v utemeljitvi zapisali Clémence Bragard, Jean-François Le Corre, Boris Labbé, Jelena Popović in Matija Šturm, ki so sestavljali veliko žirijo letošnjega festivala. Sander Joon je o Sierri, ekscentrični, nadrealistični črni komediji o družini, ki ne najde skupnega jezika, dokler se sin ne spremeni v avtomobilsko gumo, povedal, da si je želel vanjo vključiti film svojega očeta. Ta je pri šestnajstih na 16-mm filmski trak posnel film o avtomobilih in ga animiral na kuhinjskih in kopalničnih tleh. Sam je analogno animacijo zamenjal za digitalno: »Sierra je narejena v 3D tehniki – zdi se mi enaka, kot stop animacija, le da v virtualnem prostoru. Med animiranjem sem se z liki zelo zbližal. Ko ljudje govorijo o 3D animaciji, pogosto pravijo, da je hladna in brez duše, jaz pa nasprotno mislim, da ima srce. Zelo pomemben v filmu je tudi zvok – hoteli smo poudariti zvočno pokrajino, ki bi spominjala na 80. leta. Sodeloval sem z Misho Panfilovom, ki ima odličen občutek za naravno zvenečo glasbo. Liki se oglašajo z živalskimi glasovi. Fant je hijena, oče je tjulenj, žabe pa so žabe.« Zgodbo o materi, ki ves čas vrtnari, očetu, ki ga zanimajo le dirke in sinu, ki se spremeni v avtomobilsko gumo, je kljub nadrealističnemu zapletu navdihnilo avtorjevo osebno življenje: »Sierra pripoveduje o disfunkcionalni družini, je zgodba o moji družini. Moja starša sta odraščala v Sovjetski zvezi. Nista bila pripravljena na starševstvo v sodobnem smislu, ko veš, kako je treba z otroki. Ko gre za duševno zdravje, mislim, da bi morali starši podpirati otroke. Mislim, da bo ta film med menoj in mojima staršema zgradil most, da bosta razumela, kako sem se počutil kot otrok. Ko je moj oče prišel na premiero filma, je bil tako srečen, kot ga že dolgo nisem videl. Zdi se mi, da se je s tem filmom vse zelo lepo izšlo.« In še druge nagrade 19. Animateke: Nagrado otroške žirije Slon je dobil film Zanka argentinskega režiserja Pabla Polledrija, ki v zasvojljivem ritmu prepleta glasbe in animacije prikaže distopičen svet, v katerem se mora vse ponavljati v neskončnost. Nagrado Mladi talent Akademije umetnosti Univerze v Novi Gorici in Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, pa je prejel Leo Černic za svoj film Pentola za »odlično režijo, ubranost likovnega jezika, zvočnega oblikovanja in izvirno obravnavo teme«.

Ta veseli dan kulture

3. 12. 2022

Danes, ko bi rojstni dan praznoval naš najslavnejši pesnik France Prešeren, številne kulturne institucije po vsej državi obeležujejo Ta veseli dan kulture in brezplačno odpirajo svoja vrata. Vabijo razstave, predstave, delavnice in koncerti, kar nekaj dogodkov pa omogoča tudi vpogled v zakulisje in delo, ki sicer javnosti ni vidno. Foto: MGLC

2 min

Danes, ko bi rojstni dan praznoval naš najslavnejši pesnik France Prešeren, številne kulturne institucije po vsej državi obeležujejo Ta veseli dan kulture in brezplačno odpirajo svoja vrata. Vabijo razstave, predstave, delavnice in koncerti, kar nekaj dogodkov pa omogoča tudi vpogled v zakulisje in delo, ki sicer javnosti ni vidno. Foto: MGLC

Prešernovi nagradi Emi Kugler in Hermanu Gvardjančiču

2. 12. 2022

Pred jutrišnjim Prešernovim rojstnim dnevom, Ta veselim dnevom kulture, so danes razglasili najvišje nagrade Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti. Dobitnika Prešernove nagrade za življenjsko delo sta multidisciplinarna umetnica Ema Kugler in akademski slikar Herman Gvardjančič. Dobitniki nagrad Prešernovega sklada pa so: pisatelj in novinar Dušan Jelinčič, skladatelj gledališke in filmske glasbe Drago Ivanuša, pianist Aleksander Gadžijev, akademski slikar Nikolaj Beer, filmski režiser in scenarist Matevž Luzar in arhitekturni atelje Medprostor. Nagrade jim bodo podelili prihodnje leto na večer pred kulturnim praznikom, 8. februarjem.

6 min

Pred jutrišnjim Prešernovim rojstnim dnevom, Ta veselim dnevom kulture, so danes razglasili najvišje nagrade Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti. Dobitnika Prešernove nagrade za življenjsko delo sta multidisciplinarna umetnica Ema Kugler in akademski slikar Herman Gvardjančič. Dobitniki nagrad Prešernovega sklada pa so: pisatelj in novinar Dušan Jelinčič, skladatelj gledališke in filmske glasbe Drago Ivanuša, pianist Aleksander Gadžijev, akademski slikar Nikolaj Beer, filmski režiser in scenarist Matevž Luzar in arhitekturni atelje Medprostor. Nagrade jim bodo podelili prihodnje leto na večer pred kulturnim praznikom, 8. februarjem.

Distopična igra Nenadoma, reka na malem odru SNG Nova Gorica

3. 12. 2022

Dimitrije Kokanov, priznani srbski dramatik mlajše generacije, je besedilo Nenadoma, reka napisal kot odgovor na Orwellov roman 1984. Delo je razdeljeno na tri dele: v prvem obravnava pretekle totalitarizme, v drugem sodobne, tretji del pa je distopična vizija prihodnosti. Kot je pojasnil režiser Kokan Mladenović, so se več časa pogovarjali o tem, kaj je totalitarizem danes: "Prišel je novi totalitarizem, kjer sami sebe nadzorujemo. Z uporabo pametnih naprav v tem viralnem svetu omogočamo totalen nadzor nad nami samimi, in spet nihče ni srečen. Spremenila se je politika, spremenil sistem, ostale pa so delitve in sovraštvo. Ostalo je vse to, kar dela človeka nesrečnega. Tretji del predstave je distopija. S tem našim postapokaliptičnim tretjim dejanjem pokažemo, da se iz te kataklizme ne bomo ničesar naučili. Še vedno bomo delali iste napake, gradili na napačnih temeljih in spet prišli do neke nove katastrofe. Predstava ne prinaša nekega upanja, optimizma" dodaja Mladenović. V uprizoritvi bodo zaigrali Tamara Avguštin in Anuša Kodelja kot gostji, Žiga Saksida, Urška Taufer, Žiga Udir ter Jure Kopušar. Dimitrije Kokanov se bo z jutrišnjo uprizoritvijo prvič predstavil slovenskemu občinstvu. Foto: Peter Uhan

2 min

Dimitrije Kokanov, priznani srbski dramatik mlajše generacije, je besedilo Nenadoma, reka napisal kot odgovor na Orwellov roman 1984. Delo je razdeljeno na tri dele: v prvem obravnava pretekle totalitarizme, v drugem sodobne, tretji del pa je distopična vizija prihodnosti. Kot je pojasnil režiser Kokan Mladenović, so se več časa pogovarjali o tem, kaj je totalitarizem danes: "Prišel je novi totalitarizem, kjer sami sebe nadzorujemo. Z uporabo pametnih naprav v tem viralnem svetu omogočamo totalen nadzor nad nami samimi, in spet nihče ni srečen. Spremenila se je politika, spremenil sistem, ostale pa so delitve in sovraštvo. Ostalo je vse to, kar dela človeka nesrečnega. Tretji del predstave je distopija. S tem našim postapokaliptičnim tretjim dejanjem pokažemo, da se iz te kataklizme ne bomo ničesar naučili. Še vedno bomo delali iste napake, gradili na napačnih temeljih in spet prišli do neke nove katastrofe. Predstava ne prinaša nekega upanja, optimizma" dodaja Mladenović. V uprizoritvi bodo zaigrali Tamara Avguštin in Anuša Kodelja kot gostji, Žiga Saksida, Urška Taufer, Žiga Udir ter Jure Kopušar. Dimitrije Kokanov se bo z jutrišnjo uprizoritvijo prvič predstavil slovenskemu občinstvu. Foto: Peter Uhan

VIII. Decembrski sejem ilustracije

1. 12. 2022

Danes se v ljubljanski Galeriji Vodnikove domačije Šiška začenja VIII. Decembrski sejem ilustracije, ki ga organizira Zavod Divja Misel. Izmed tridesetih razstavljajočih ilustratork in ilustratorjev je letos posebna pozornost namenjena Ančki Gošnik Godec in Marjanci Jemec Božič. Z vodjo sejma, ki poteka od danes pa do 24. decembra, se je pogovarjal Matic Ferlan. (foto: Avtorici v ospredju letošnjega sejma - Ančka Gošnik Godec in Marjanca Jemec Božič v galeriji Vodnikove domačije Šiška; © Matic Ferlan)

4 min

Danes se v ljubljanski Galeriji Vodnikove domačije Šiška začenja VIII. Decembrski sejem ilustracije, ki ga organizira Zavod Divja Misel. Izmed tridesetih razstavljajočih ilustratork in ilustratorjev je letos posebna pozornost namenjena Ančki Gošnik Godec in Marjanci Jemec Božič. Z vodjo sejma, ki poteka od danes pa do 24. decembra, se je pogovarjal Matic Ferlan. (foto: Avtorici v ospredju letošnjega sejma - Ančka Gošnik Godec in Marjanca Jemec Božič v galeriji Vodnikove domačije Šiška; © Matic Ferlan)

Sijajna predstava čopiča Mateja Sternena v Narodni galeriji

30. 11. 2022

Najbolj priljubljeno poglavje iz naše zgodovine umetnosti so verjetno slovenski impresionisti. Matej Sternen je med četverico najslabše raziskan in prav njemu v Narodni galeriji v Ljubljani namenjajo letošnjo osrednjo razstavo. Migotava narava in sprehajalka z rdečim sončnikom, ki odseva na njenem obrazu. Meščanski portret dame v razpršeni beli obleki. Ali pa polakt rdečelaske, ki nam kaže hrbet, svetloba pa ji ožarja telo in lase. Optični učinki, dinamično kadriranje in debeli nanosi barv so značilni za Mateja Sternena, predvsem slikarja aktov in portretov, ki ustrezali željam rastoče samozavesti nacionalno prebujenega meščanstva. A ker je s slikarstvom zaslužil premalo, je deloval tudi kot restavrator in velja za pionirja tega področja pri nas. To bo osvetlila serija manjših razstav ob osrednji postavitvi. Predstavljajo pa še izbor njegovih grafik in risb. Risbo je Sternen obvladal, a v ospredju je predvsem slikarstvo, v katerem lahko še dobrih sedemdeset let po njegovi smrti gledalci uživajo v sijajni predstavi njegovega čopiča. Foto: kolaž in izrez fotografij – levo Rdečelaska (1902), desno Rdeči parazol (1904), vir: Narodna galerija

1 min

Najbolj priljubljeno poglavje iz naše zgodovine umetnosti so verjetno slovenski impresionisti. Matej Sternen je med četverico najslabše raziskan in prav njemu v Narodni galeriji v Ljubljani namenjajo letošnjo osrednjo razstavo. Migotava narava in sprehajalka z rdečim sončnikom, ki odseva na njenem obrazu. Meščanski portret dame v razpršeni beli obleki. Ali pa polakt rdečelaske, ki nam kaže hrbet, svetloba pa ji ožarja telo in lase. Optični učinki, dinamično kadriranje in debeli nanosi barv so značilni za Mateja Sternena, predvsem slikarja aktov in portretov, ki ustrezali željam rastoče samozavesti nacionalno prebujenega meščanstva. A ker je s slikarstvom zaslužil premalo, je deloval tudi kot restavrator in velja za pionirja tega področja pri nas. To bo osvetlila serija manjših razstav ob osrednji postavitvi. Predstavljajo pa še izbor njegovih grafik in risb. Risbo je Sternen obvladal, a v ospredju je predvsem slikarstvo, v katerem lahko še dobrih sedemdeset let po njegovi smrti gledalci uživajo v sijajni predstavi njegovega čopiča. Foto: kolaž in izrez fotografij – levo Rdečelaska (1902), desno Rdeči parazol (1904), vir: Narodna galerija

Učitelj narodov, skupna evropska kulturna dediščina Giuseppeja Tartinija

30. 11. 2022

V dvorani Yehudi Menuhin v Evropskem parlamentu v Bruslju so odprli razstavo z naslovom Učitelj narodov, skupna evropska kulturna dediščina Giuseppeja Tartinija. Odprtje razstave, ki so jo podprli vsi slovenski poslanci v evropskem parlamentu, je pospremil koncert redko izvajanih Tartinijevih sonat.

2 min

V dvorani Yehudi Menuhin v Evropskem parlamentu v Bruslju so odprli razstavo z naslovom Učitelj narodov, skupna evropska kulturna dediščina Giuseppeja Tartinija. Odprtje razstave, ki so jo podprli vsi slovenski poslanci v evropskem parlamentu, je pospremil koncert redko izvajanih Tartinijevih sonat.

V Mariboru so odprli nov Lutkovni muzej

30. 11. 2022

V Mariboru so odprli nov Lutkovni muzej kot del mariborskega lutkovnega gledališča. Muzej v prenovljenih prostorih na severu Vojašniškega trga se lahko pohvali z zbirko izbranih lutk, kostumov in scenskih elementov.

4 min

V Mariboru so odprli nov Lutkovni muzej kot del mariborskega lutkovnega gledališča. Muzej v prenovljenih prostorih na severu Vojašniškega trga se lahko pohvali z zbirko izbranih lutk, kostumov in scenskih elementov.

Konstruirane krajine sodobne Toskane v Galeriji Vžigalica

29. 11. 2022

V ljubljanski Galeriji Vžigalica zvečer odpirajo razstavo z naslovom »Konstruirane krajine«. Dve uri prej, torej ob 17h, se že lahko pridružite predogledu razstave, ki jo pripravljata avtor, Leone Contini in kustos galerije Jani Pirnat, ki nam je danes povedal, da je do sodelovanja in te angažirane instalacije toskanskega aktivista s starejšimi sicilijanskimi koreninami naletel v okviru evropskega projekta. Sodobna umetnost seveda prakticira različne izrazne oblike, instalacije so lahko »abstraktne« ali samo sebi zadostne, lahko pa se nanašajo na realne družbene izzive. Razstava »Konstruirane krajine« je angažirana instalacija o prepletu okoliščin, v katerih so se v zadnjih desetletjih znašli iz Kitajske uvoženi mali kmetje, poceni delavci v tekstilni industriji mesteca Prato blizu Firenc z menda njihovo številčno največjo koncentracijo v Italiji. In tam začeli saditi svoja lastna semena ter zelenjavo in sadje iz Kitajske. Bili so pridni in uspešni, zato so jim pod pokroviteljstvom članov stranke »Bratje Italije« - da nova prva predsednica vlade republike jih vodi – celo lokalni toskanski časniki že pred dobrim desetletjem začeli očitati vnos »neavtohtonih rastlinskih kultur »in več, spreminjanje kulturne krajine tega dela Toskane. Leone Contini tam blizu živi, in predvsem medijska gonja proti Kitajcem ga je vzpodbodla k tovrstnemu aktivizmu. In lasten premislek oživljene, stoletje stare fašistične državne politike samozadostnosti, tudi prehranske, je utelesil v to razstavo v Galeriji Vžigalica. Sestavlja jo šest zaokroženih vizualij v treh sobah galerije, vstopna postreže z na mreži iz vej obešenimi posušenimi bučami z vseh koncev sveta, v drugi sobi je replika toplih gred s kitajskimi kulturnimi rastlinami, ki gredo avtohtonistom – beri, neofašistom nekako na živce, na dnu skrajno desne sobe pa je z zaveso kot zastorjem odra fotografija državnega propagiranja klene toskanske družine, ki sadi in prodaja domnevno avtohtone zelenjavo in sadje na štantu v 30-ih letih 20.stoletja. Po študiju je Leone Contini filozof in antropolog, diplomiral je na Univerzi v Sieni, razstava »Konstruirane krajine« pa bo odprta do 15 januarja 2023. FOTO: Avtor razstave Leone Contini pred eno od instalacij razstave v Galeriji Vžigalica, v gajbicah so natisi časopisnih člankov, ki anatemizirajio t.im. "neavtohtonost" prišlekov, hkrati pa delavcev iz Kitajske v Toskani VIR: Goran Tenze, Program Ars

3 min

V ljubljanski Galeriji Vžigalica zvečer odpirajo razstavo z naslovom »Konstruirane krajine«. Dve uri prej, torej ob 17h, se že lahko pridružite predogledu razstave, ki jo pripravljata avtor, Leone Contini in kustos galerije Jani Pirnat, ki nam je danes povedal, da je do sodelovanja in te angažirane instalacije toskanskega aktivista s starejšimi sicilijanskimi koreninami naletel v okviru evropskega projekta. Sodobna umetnost seveda prakticira različne izrazne oblike, instalacije so lahko »abstraktne« ali samo sebi zadostne, lahko pa se nanašajo na realne družbene izzive. Razstava »Konstruirane krajine« je angažirana instalacija o prepletu okoliščin, v katerih so se v zadnjih desetletjih znašli iz Kitajske uvoženi mali kmetje, poceni delavci v tekstilni industriji mesteca Prato blizu Firenc z menda njihovo številčno največjo koncentracijo v Italiji. In tam začeli saditi svoja lastna semena ter zelenjavo in sadje iz Kitajske. Bili so pridni in uspešni, zato so jim pod pokroviteljstvom članov stranke »Bratje Italije« - da nova prva predsednica vlade republike jih vodi – celo lokalni toskanski časniki že pred dobrim desetletjem začeli očitati vnos »neavtohtonih rastlinskih kultur »in več, spreminjanje kulturne krajine tega dela Toskane. Leone Contini tam blizu živi, in predvsem medijska gonja proti Kitajcem ga je vzpodbodla k tovrstnemu aktivizmu. In lasten premislek oživljene, stoletje stare fašistične državne politike samozadostnosti, tudi prehranske, je utelesil v to razstavo v Galeriji Vžigalica. Sestavlja jo šest zaokroženih vizualij v treh sobah galerije, vstopna postreže z na mreži iz vej obešenimi posušenimi bučami z vseh koncev sveta, v drugi sobi je replika toplih gred s kitajskimi kulturnimi rastlinami, ki gredo avtohtonistom – beri, neofašistom nekako na živce, na dnu skrajno desne sobe pa je z zaveso kot zastorjem odra fotografija državnega propagiranja klene toskanske družine, ki sadi in prodaja domnevno avtohtone zelenjavo in sadje na štantu v 30-ih letih 20.stoletja. Po študiju je Leone Contini filozof in antropolog, diplomiral je na Univerzi v Sieni, razstava »Konstruirane krajine« pa bo odprta do 15 januarja 2023. FOTO: Avtor razstave Leone Contini pred eno od instalacij razstave v Galeriji Vžigalica, v gajbicah so natisi časopisnih člankov, ki anatemizirajio t.im. "neavtohtonost" prišlekov, hkrati pa delavcev iz Kitajske v Toskani VIR: Goran Tenze, Program Ars

Kot sanje ali halucinacije so svetovi, ki jih slikata Mitja Ficko in Marko Jakše

30. 11. 2022

Mitja Ficko in Marko Jakše sta prepoznavna akademska slikarja z močnima likovnima govoricama. Oba segata v magično, a na različne načine. Pa vendar sta stopila v stik v nekem skupnem času in prostoru ter združila ustvarjalni energiji. Leta 2014 sta naslikala prva skupna dela, na razstavi Z neba v nebo v Mestni galeriji Ljubljana pa zdaj prikazujeta tudi sveže slike, predvsem velikih formatov, in slikarsko-grafične hibride na papirju. Pogovarjali smo se s kustosom Sarivalom Sosičem in umetnikom Mitjem Fickom. Foto: Žiga Bratoš

6 min

Mitja Ficko in Marko Jakše sta prepoznavna akademska slikarja z močnima likovnima govoricama. Oba segata v magično, a na različne načine. Pa vendar sta stopila v stik v nekem skupnem času in prostoru ter združila ustvarjalni energiji. Leta 2014 sta naslikala prva skupna dela, na razstavi Z neba v nebo v Mestni galeriji Ljubljana pa zdaj prikazujeta tudi sveže slike, predvsem velikih formatov, in slikarsko-grafične hibride na papirju. Pogovarjali smo se s kustosom Sarivalom Sosičem in umetnikom Mitjem Fickom. Foto: Žiga Bratoš

V 85. letu je umrl Joco Žnidaršič, legendarni fotoreporter

28. 11. 2022

Dolgoletni urednik fotografije časopisa Delo je skozi objektiv ulovil številne ključne dogodke, ki so vodili do prelomnih sprememb v naši družbi. Prvi in nekaj desetletij edini slovenski prejemnik prestižne nagrade world press pho-to je med več kot 50-timi priznanji prejel tudi nagrado Prešernovega sklada in Zlati red za zasluge. Joco Žnidaršič je reportažni fotografiji poleg dokumentarne iskal izrazno moč in jo uveljavljal kot del celovite vizualne komunikacije. Posebej v opusu med letoma 1988 in 91, v zametkih nove države, se je pokazalo njegovo široko razumevanje koncepta narodnosti in kaj vse ga utemeljuje – beležil je šport, glasbo, kulturnike in pisatelje, ki so soustvarjali slovensko ustavo, torej še zdaleč ne le političnih dogodkov. Pa vendar, prav poseben pomen imajo njegovi barvni posnetki plebiscitarnega glasovanja, na katerih se vidi, da so vsi listi, ki so jih dvignili poslanci, zelene barve. Ponarodele in legendarne so tudi fotografije s triglava za posebno osamosvojitveno izdajo Dela, na njih plapola slovenska zastava še brez grba. Poseben izziv Joca Žnidaršiča je bila zimska športna fotografija in ljudje, vsepovsod, na primer na ljubljanski tržnici. Med številnimi monografijami, v katerih se reportažna fotografija spaja z umetniško, seveda ne moremo mimo Zakladov Slovenije. Foto: Aleš Rosa (razstava Leta preloma)

1 min

Dolgoletni urednik fotografije časopisa Delo je skozi objektiv ulovil številne ključne dogodke, ki so vodili do prelomnih sprememb v naši družbi. Prvi in nekaj desetletij edini slovenski prejemnik prestižne nagrade world press pho-to je med več kot 50-timi priznanji prejel tudi nagrado Prešernovega sklada in Zlati red za zasluge. Joco Žnidaršič je reportažni fotografiji poleg dokumentarne iskal izrazno moč in jo uveljavljal kot del celovite vizualne komunikacije. Posebej v opusu med letoma 1988 in 91, v zametkih nove države, se je pokazalo njegovo široko razumevanje koncepta narodnosti in kaj vse ga utemeljuje – beležil je šport, glasbo, kulturnike in pisatelje, ki so soustvarjali slovensko ustavo, torej še zdaleč ne le političnih dogodkov. Pa vendar, prav poseben pomen imajo njegovi barvni posnetki plebiscitarnega glasovanja, na katerih se vidi, da so vsi listi, ki so jih dvignili poslanci, zelene barve. Ponarodele in legendarne so tudi fotografije s triglava za posebno osamosvojitveno izdajo Dela, na njih plapola slovenska zastava še brez grba. Poseben izziv Joca Žnidaršiča je bila zimska športna fotografija in ljudje, vsepovsod, na primer na ljubljanski tržnici. Med številnimi monografijami, v katerih se reportažna fotografija spaja z umetniško, seveda ne moremo mimo Zakladov Slovenije. Foto: Aleš Rosa (razstava Leta preloma)

Naj knjiga leta je Življenje v sivi coni Davida Zupančiča

25. 11. 2022

Bralke in bralci so izbrali: naj knjiga leta je Življenje v sivi coni mladega zdravnika Davida Zupančiča. Izšla je pri Mladinski knjigi. Za veliko nagrado na 38. Slovenskem knjižnem sejmu se je potegovalo deset naslovov, a je specializant infektologije, ki v svojem prvencu neposredno in humorno osvetljuje krizni čas covida, pometel s konkurenco. Med 4000 glasovi so mu jih bralke in bralci namenili kar 40 odstotkov. Kritično in humorno gresta dobro skupaj in to se je kot zmagovalna kombinacija izkazalo pri vplivnežu Davidu Zupančiču, ki ga številni poznajo že z Instagram profila Ministry for wtf. Ponudil je osebni vpogled v borbe in stiske medicinskega osebja v času pandemije in to pozneje prelil še v knjigo – če gre na družbenih omrežjih vse hitro mimo, v knjigi ostane. In ta je postala uspešnica – že v prvi uri po izdaji so prodali 70 izvodov. V Življenju v sivi coni nas Zupančič sooči s težavami v zdravstvenem sistemu, z odgovornostjo svojcev in zdravnikov ob umirajočih, pa z duševnimi stiskami, tudi sam se je boril z tesnobo in nespečnostjo. Izgoreli smo in ne pustimo si počivati, kaj šele lenariti, pravi. Foto: Mladinska knjiga

4 min

Bralke in bralci so izbrali: naj knjiga leta je Življenje v sivi coni mladega zdravnika Davida Zupančiča. Izšla je pri Mladinski knjigi. Za veliko nagrado na 38. Slovenskem knjižnem sejmu se je potegovalo deset naslovov, a je specializant infektologije, ki v svojem prvencu neposredno in humorno osvetljuje krizni čas covida, pometel s konkurenco. Med 4000 glasovi so mu jih bralke in bralci namenili kar 40 odstotkov. Kritično in humorno gresta dobro skupaj in to se je kot zmagovalna kombinacija izkazalo pri vplivnežu Davidu Zupančiču, ki ga številni poznajo že z Instagram profila Ministry for wtf. Ponudil je osebni vpogled v borbe in stiske medicinskega osebja v času pandemije in to pozneje prelil še v knjigo – če gre na družbenih omrežjih vse hitro mimo, v knjigi ostane. In ta je postala uspešnica – že v prvi uri po izdaji so prodali 70 izvodov. V Življenju v sivi coni nas Zupančič sooči s težavami v zdravstvenem sistemu, z odgovornostjo svojcev in zdravnikov ob umirajočih, pa z duševnimi stiskami, tudi sam se je boril z tesnobo in nespečnostjo. Izgoreli smo in ne pustimo si počivati, kaj šele lenariti, pravi. Foto: Mladinska knjiga

Jazz Ars All Stars - Home Run

25. 11. 2022

Vabimo k poslušanju neposrednega prenosa koncerta iz ljubljanske Cukrarne iz cikla Jazz Ars All Stars. Nastopila bo zasedba Home Run: Lenart Krečič (saksofon), Marko Črnčec (hammond orgle), Teo Collori (kitara) in Gašper Bertoncelj (bobni).

1 min

Vabimo k poslušanju neposrednega prenosa koncerta iz ljubljanske Cukrarne iz cikla Jazz Ars All Stars. Nastopila bo zasedba Home Run: Lenart Krečič (saksofon), Marko Črnčec (hammond orgle), Teo Collori (kitara) in Gašper Bertoncelj (bobni).

39. Piranski dnevi arhitekture

25. 11. 2022

V portoroškem Avditoriju se danes začenjajo 39. Piranski dnevi arhitekture. Letošnja tema mednarodne arhitekturne konference, ki poteka pod pokroviteljstvom ministrice za kulturo doktorice Aste Vrečko, je Iskrena arhitektura.

2 min

V portoroškem Avditoriju se danes začenjajo 39. Piranski dnevi arhitekture. Letošnja tema mednarodne arhitekturne konference, ki poteka pod pokroviteljstvom ministrice za kulturo doktorice Aste Vrečko, je Iskrena arhitektura.

Madame Bovary v SNG Maribor

25. 11. 2022

Gospa Bovary, slovita zgodba francoskega pisatelja Gustava Flauberta o razočarani podeželski poročeni ženski, ki hrepeni po ljubezni, strasti in pozornosti bo jutri v baletni izvedbi zaživela na odru SNG Maribor. Predstavo je koreografinja in režiserka Valentina Turcu postavila s svojo stalno ustvarjalno ekipo – kostumografom Alanom Hraniteljem, scenografom Markom Japljem in oblikovalcem luči Aleksandrom Čavlekom. Delo je sicer premierno zaživelo junija letos v Hrvaškem narodnem gledališču v Zagrebu, po uspešni zagrebški praizvedbi pa ji sledi slovenska, v izvedbi mariborskega baletnega ansambla. (foto: Madame Bovary © Tiberiu Marta / SNG Maribor)

2 min

Gospa Bovary, slovita zgodba francoskega pisatelja Gustava Flauberta o razočarani podeželski poročeni ženski, ki hrepeni po ljubezni, strasti in pozornosti bo jutri v baletni izvedbi zaživela na odru SNG Maribor. Predstavo je koreografinja in režiserka Valentina Turcu postavila s svojo stalno ustvarjalno ekipo – kostumografom Alanom Hraniteljem, scenografom Markom Japljem in oblikovalcem luči Aleksandrom Čavlekom. Delo je sicer premierno zaživelo junija letos v Hrvaškem narodnem gledališču v Zagrebu, po uspešni zagrebški praizvedbi pa ji sledi slovenska, v izvedbi mariborskega baletnega ansambla. (foto: Madame Bovary © Tiberiu Marta / SNG Maribor)

Tereza Kozinc in Klavdij Sluban, dve fotografski pisavi, ki beležita prihod in razcvet sina

23. 11. 2022

Bonjour le jour so besede, ki jih vsako jutro izreče mali Martin, dveletni sin Tereze Kozinc in Klavdija Slubana, in tako pozdravi nov dan. Prav on je bil glavni povod za tokratni prvi skupni projekt dveh priznanih fotografov. Tereza Kozinc in Klavdij Sluban sta obdobje pandemije in zaprtja v domove izkoristila za ustvarjanje. Kot sta povedala, je bilo to eno najlepših obdobij njunega življenja. Klavdij Sluban je bil prvič v življenju tako dolgo na istem kraju. Statičnost se je izkazala za blagodejno. V tem času sta doživela tudi rojstvo sina in prvo leto njegovega življenja. V fotografski objektiv sta vsak dan lovila transformacijo, ki jo doživlja par, ko se iz dvojine rojeva v množino. Nastale fotografije predstavljata v Mali galeriji Cankarjevega doma na razstavi z naslovom Bonjour le jour; to v francoščini pomeni Dober dan, dan. Foto: Klavdij Sluban

4 min

Bonjour le jour so besede, ki jih vsako jutro izreče mali Martin, dveletni sin Tereze Kozinc in Klavdija Slubana, in tako pozdravi nov dan. Prav on je bil glavni povod za tokratni prvi skupni projekt dveh priznanih fotografov. Tereza Kozinc in Klavdij Sluban sta obdobje pandemije in zaprtja v domove izkoristila za ustvarjanje. Kot sta povedala, je bilo to eno najlepših obdobij njunega življenja. Klavdij Sluban je bil prvič v življenju tako dolgo na istem kraju. Statičnost se je izkazala za blagodejno. V tem času sta doživela tudi rojstvo sina in prvo leto njegovega življenja. V fotografski objektiv sta vsak dan lovila transformacijo, ki jo doživlja par, ko se iz dvojine rojeva v množino. Nastale fotografije predstavljata v Mali galeriji Cankarjevega doma na razstavi z naslovom Bonjour le jour; to v francoščini pomeni Dober dan, dan. Foto: Klavdij Sluban

Film Moja Vesna: O sestrstvu in temeljnih življenjskih dogodkih

23. 11. 2022

Po slovenski premieri na nedavno končanem Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu Liffe si gledalci in gledalke na rednem sporedu izbranih kinematografov Art kino mreže po Sloveniji lahko ogledajo celovečerni igrani prvenec režiserke Sare Kern. V Avstraliji živeča slovenska režiserka je film postavila v svojo novo domovino in ga oblikovala dvojezično: v igralsko zasedbo je poleg angleško govorečih igralk povabila igralca Gregorja Bakoviča in slovensko izseljenko v Avstraliji. Loti Kovačič je bila za vlogo Moje nagrajena z vesno za najboljšo igro na 25. Festivalu slovenskega filma Portorož, Sara Kern pa z vesno za najboljšo režijo. Med presežki domače filmske letine, ki jo Festival slovenskega filma nagrajuje z vesnami – nagradami, poimenovani po naslovni junakinji filma – najdemo še eno Vesno. V filmu režiserke in scenaristke Sare Kern ena od sester nosi njeno ime. Dvajsetletna Vesna skupaj s slovenskim očetom (skrušeno ga igra Gregor Bakovič) in sestro Mojo [Mójo] živi v predmestju Melbourna. Noseča je in ne ve, kaj bi s tem: raje kadi, piše in recitira slam poezijo. Avstralska igralka Mackenzie Mazur v filmu bere svojo poezijo, kar močnim verzom, ki jih slišimo, daje dodatno težo. Videti je, da Vesni družina pri nepričakovanem dogodku ni v pomoč; prezaposlena je z zamolklo žalostjo, ki še ni našla načina, kako naj privre na svet. Družino je pred kratkim, kot izvemo kmalu, doletel drugi nepričakovan dogodek, drugi fokus filma. Mati je doživela prometno nesrečo in v njej izgubila življenje. Je šlo za nesrečo, morda za dejanje iz obupa, to je vprašanje, ki pekli družino. Eno življenje je ugasnilo, na vrata trka novo in oba dogodka pripadata temeljnim življenjskim stvarem, ki nam – pa naj si še tako domišljamo, kako smo pripravljeni nanje – spodmaknejo tla pod nogami. Poleg smrti in rojstva je Sara Kern v svoj prvenec vpletla tretji poudarek: prijateljstvo med sestrama – sestrstvo. Desetletna Moja prezgodaj prevzame breme odgovornosti v družini, ki beži pred njo. In to sta dve plati tako življenja kot filma, Vesna in Moja.

1 min

Po slovenski premieri na nedavno končanem Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu Liffe si gledalci in gledalke na rednem sporedu izbranih kinematografov Art kino mreže po Sloveniji lahko ogledajo celovečerni igrani prvenec režiserke Sare Kern. V Avstraliji živeča slovenska režiserka je film postavila v svojo novo domovino in ga oblikovala dvojezično: v igralsko zasedbo je poleg angleško govorečih igralk povabila igralca Gregorja Bakoviča in slovensko izseljenko v Avstraliji. Loti Kovačič je bila za vlogo Moje nagrajena z vesno za najboljšo igro na 25. Festivalu slovenskega filma Portorož, Sara Kern pa z vesno za najboljšo režijo. Med presežki domače filmske letine, ki jo Festival slovenskega filma nagrajuje z vesnami – nagradami, poimenovani po naslovni junakinji filma – najdemo še eno Vesno. V filmu režiserke in scenaristke Sare Kern ena od sester nosi njeno ime. Dvajsetletna Vesna skupaj s slovenskim očetom (skrušeno ga igra Gregor Bakovič) in sestro Mojo [Mójo] živi v predmestju Melbourna. Noseča je in ne ve, kaj bi s tem: raje kadi, piše in recitira slam poezijo. Avstralska igralka Mackenzie Mazur v filmu bere svojo poezijo, kar močnim verzom, ki jih slišimo, daje dodatno težo. Videti je, da Vesni družina pri nepričakovanem dogodku ni v pomoč; prezaposlena je z zamolklo žalostjo, ki še ni našla načina, kako naj privre na svet. Družino je pred kratkim, kot izvemo kmalu, doletel drugi nepričakovan dogodek, drugi fokus filma. Mati je doživela prometno nesrečo in v njej izgubila življenje. Je šlo za nesrečo, morda za dejanje iz obupa, to je vprašanje, ki pekli družino. Eno življenje je ugasnilo, na vrata trka novo in oba dogodka pripadata temeljnim življenjskim stvarem, ki nam – pa naj si še tako domišljamo, kako smo pripravljeni nanje – spodmaknejo tla pod nogami. Poleg smrti in rojstva je Sara Kern v svoj prvenec vpletla tretji poudarek: prijateljstvo med sestrama – sestrstvo. Desetletna Moja prezgodaj prevzame breme odgovornosti v družini, ki beži pred njo. In to sta dve plati tako življenja kot filma, Vesna in Moja.

S podelitvijo Schwentnerjeve nagrade Lojzetu Wieserju se je odprl 38. slovenski knjižni sejem

22. 11. 2022

S slavnostnim odprtjem v Festivalni dvorani v Ljubljani, na katerem so podelili Schwentnerjevo nagrado, začel 38. slovenski knjižni sejem. Danes dopoldan pa so sejem na Gospodarskem razstavišču, kjer bo potekal do prihajajoče nedelje, odprli še za širšo javnost. Letos bo sejem s sloganom Berem svet prvič potekal hibridno – v živo in na spletu, kjer bo trajal teden dni dlje. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.; izrez fotografije

3 min

S slavnostnim odprtjem v Festivalni dvorani v Ljubljani, na katerem so podelili Schwentnerjevo nagrado, začel 38. slovenski knjižni sejem. Danes dopoldan pa so sejem na Gospodarskem razstavišču, kjer bo potekal do prihajajoče nedelje, odprli še za širšo javnost. Letos bo sejem s sloganom Berem svet prvič potekal hibridno – v živo in na spletu, kjer bo trajal teden dni dlje. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.; izrez fotografije

Alojz Ihan je v romanu Karantena izrazil občutja ob epidemiji

22. 11. 2022

V obdobju epidemije covida 19 smo redno spremljali priporočila Alojza Ihana, mikrobiologa in imunologa, ki pa je tudi nagrajevan pesnik, pisatelj in esejist. Epidemije se je zdaj lotil v dveh knjigah: človeška občutja in odzive je izrazil v romanu Karantena, tik pred izidom pa je tudi knjiga Skupinska slika z epidemijo, v kateri so zbrane kolumne iz časnika Delo. Za obe knjigi je poskrbela založba Beletrina. Foto: založba Beletrina, izrez fotografije

3 min

V obdobju epidemije covida 19 smo redno spremljali priporočila Alojza Ihana, mikrobiologa in imunologa, ki pa je tudi nagrajevan pesnik, pisatelj in esejist. Epidemije se je zdaj lotil v dveh knjigah: človeška občutja in odzive je izrazil v romanu Karantena, tik pred izidom pa je tudi knjiga Skupinska slika z epidemijo, v kateri so zbrane kolumne iz časnika Delo. Za obe knjigi je poskrbela založba Beletrina. Foto: založba Beletrina, izrez fotografije

Na 33. Liffu slavil "iskren, lep in sočuten film o zelo pomembni temi - samomoru"

21. 11. 2022

"Iskren, lep in sočuten film o zelo pomembni temi – samomoru, o kateri se kot družba premalokrat pogovarjamo,« je žirija zapisala v utemeljitvi glavne Liffove nagrade in dodala: »Film odlikujejo natančna režija, izjemna igra in fotografija. Prvenec nam bo ostal v spominu in napoveduje zanimive prihodnje režiserjeve filme«. Režiser Juraj Lerotić je v filmu zaigral v vlogi samega sebe, ki želi bratu (igra ga Goran Marković) pomagati; se po poskusu samomora z njim zbližati. Odločitev, da prevzame vlogo v filmu, je režiser sprejel na vajah z igralci. Producenti so dali zeleno luč in stopil je nazaj »v svoje čevlje«, kar pa je bilo težko, je povedal v pogovoru za Radio Slovenija.

5 min

"Iskren, lep in sočuten film o zelo pomembni temi – samomoru, o kateri se kot družba premalokrat pogovarjamo,« je žirija zapisala v utemeljitvi glavne Liffove nagrade in dodala: »Film odlikujejo natančna režija, izjemna igra in fotografija. Prvenec nam bo ostal v spominu in napoveduje zanimive prihodnje režiserjeve filme«. Režiser Juraj Lerotić je v filmu zaigral v vlogi samega sebe, ki želi bratu (igra ga Goran Marković) pomagati; se po poskusu samomora z njim zbližati. Odločitev, da prevzame vlogo v filmu, je režiser sprejel na vajah z igralci. Producenti so dali zeleno luč in stopil je nazaj »v svoje čevlje«, kar pa je bilo težko, je povedal v pogovoru za Radio Slovenija.

Cvetje v jeseni - poklon Urbanu Kodru

20. 11. 2022

Drugi koncert iz cikla Ars in Drama z naslovom "Cvetje v jeseni - Poklon Urbanu Kodru" bo ponudil tisto najboljše, kar premoreta obe naši hiši, ljubljanska Drama in Program Ars – vrhunske glasbenike, pevce in igralce ter prestižen, zgodovinski ambient. Rdeča nit večera bo glasba velikana, ki se je z zlatimi črkami zapisal v zgodovino slovenskega jazza, filma, gledališča in šansona. Koder je bil trobentač, ustanovitelj legendarne zasedbe Ljubljanski jazz ansambel in komponist. Pisal je za film, gledališče, klasično glasbo, jazz in šansone.

1 min

Drugi koncert iz cikla Ars in Drama z naslovom "Cvetje v jeseni - Poklon Urbanu Kodru" bo ponudil tisto najboljše, kar premoreta obe naši hiši, ljubljanska Drama in Program Ars – vrhunske glasbenike, pevce in igralce ter prestižen, zgodovinski ambient. Rdeča nit večera bo glasba velikana, ki se je z zlatimi črkami zapisal v zgodovino slovenskega jazza, filma, gledališča in šansona. Koder je bil trobentač, ustanovitelj legendarne zasedbe Ljubljanski jazz ansambel in komponist. Pisal je za film, gledališče, klasično glasbo, jazz in šansone.

Samo ne se ustavit! na odru mariborske Drame je metafora za vrtiljak, s katerega ne moremo stopiti

18. 11. 2022

V Drami Slovenskega narodnega gledališča Maribor je v predstavi Samo ne se ustavit! režiser Primož Ekart na oder postavil neke vrste sodobni resničnostni šov. Predstava je priredba romana Horacea McCoya Tudi konje streljajo, mar ne? iz leta 1935, po njem pa je bil leta 1969 posnet tudi film z Jane Fonda v glavni vlogi, ki je postal svetovna uspešnica. Roman govori o plesnem maratonu, na katerem se plesalci v iskanju preživetja, plačane službe, boljšega življenja, tudi slave, izčrpavajo do smrti, in je postavljen v 30-leta prejšnjega stoletja, v čas velike ekonomske krize in brezposelnosti. Avtorica slovenske drame Simona Hamer in režiser Primož Ekart pa sta gledališko pripoved umestila v današnji čas, kjer sodobni kapitalizem znova poraja krize, brezposelnost, izkoriščanje prekarnih in drugih delavcev, ki se pehajo za boljše življenje. Foto: Drama SNG Maribor

3 min

V Drami Slovenskega narodnega gledališča Maribor je v predstavi Samo ne se ustavit! režiser Primož Ekart na oder postavil neke vrste sodobni resničnostni šov. Predstava je priredba romana Horacea McCoya Tudi konje streljajo, mar ne? iz leta 1935, po njem pa je bil leta 1969 posnet tudi film z Jane Fonda v glavni vlogi, ki je postal svetovna uspešnica. Roman govori o plesnem maratonu, na katerem se plesalci v iskanju preživetja, plačane službe, boljšega življenja, tudi slave, izčrpavajo do smrti, in je postavljen v 30-leta prejšnjega stoletja, v čas velike ekonomske krize in brezposelnosti. Avtorica slovenske drame Simona Hamer in režiser Primož Ekart pa sta gledališko pripoved umestila v današnji čas, kjer sodobni kapitalizem znova poraja krize, brezposelnost, izkoriščanje prekarnih in drugih delavcev, ki se pehajo za boljše življenje. Foto: Drama SNG Maribor

Kaj prinaša 38. Slovenski knjižni sejem?

18. 11. 2022

Po dveh koronskih letih se največja slovenska knjižna prireditev, Slovenski knjižni sejem, med bralce in kupce knjig znova vrača v živi izvedbi. Za obiskovalce odpira svoja vrata v torek, 22. novembra, največja novost prireditve – ki bo še vedno potekala tudi v spletni obliki – pa je menjava prizorišča. Sejem se namreč iz Cankarjevega doma seli na Gospodarsko razstavišče. Ob tej priložnosti je Tina Kozin pred mikrofon povabila Tanjo Tuma, predsednico upravnega odbora 38. Slovenskega knjižnega sejma.

5 min

Po dveh koronskih letih se največja slovenska knjižna prireditev, Slovenski knjižni sejem, med bralce in kupce knjig znova vrača v živi izvedbi. Za obiskovalce odpira svoja vrata v torek, 22. novembra, največja novost prireditve – ki bo še vedno potekala tudi v spletni obliki – pa je menjava prizorišča. Sejem se namreč iz Cankarjevega doma seli na Gospodarsko razstavišče. Ob tej priložnosti je Tina Kozin pred mikrofon povabila Tanjo Tuma, predsednico upravnega odbora 38. Slovenskega knjižnega sejma.

Bojana Pejić: "Feministične teorije so se začele v razstavnih katalogih, ne v akademskih krogih"

18. 11. 2022

Skoraj vsi poskusi zgodovinjenja umetnosti vzhodne Evrope se sklicujejo na delo v Berlinu živeče srbske umetnostne zgodovinarke, kuratorke in aktivistke Bojane Pejić. In tako rekoč vse razprave o konstrukciji spola vključujejo njene ugotovitve. Izbojevala je marsikatero bitko, hkrati pa je številnim v svetu umetnosti ponudila podporo in mentorstvo, so zapisali v utemeljitvi letošnje nagrade Igorja Zabela za kulturo in teorijo. Z njo se bienalno poklonijo kustosom, zgodovinarjem, teoretikom, piscem in kritikom za prodorne dosežke na področju vizualne umetnosti in kulture srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope. Kot so še dodali, nas "Bojana Pejić s svojim delom vabi v nikoli končan kritični proces". Čeprav večino časa deluje na svobodi, je ustvarjalka kompleksnih in pronicljivih projektov. Foto: osebni arhiv

8 min

Skoraj vsi poskusi zgodovinjenja umetnosti vzhodne Evrope se sklicujejo na delo v Berlinu živeče srbske umetnostne zgodovinarke, kuratorke in aktivistke Bojane Pejić. In tako rekoč vse razprave o konstrukciji spola vključujejo njene ugotovitve. Izbojevala je marsikatero bitko, hkrati pa je številnim v svetu umetnosti ponudila podporo in mentorstvo, so zapisali v utemeljitvi letošnje nagrade Igorja Zabela za kulturo in teorijo. Z njo se bienalno poklonijo kustosom, zgodovinarjem, teoretikom, piscem in kritikom za prodorne dosežke na področju vizualne umetnosti in kulture srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope. Kot so še dodali, nas "Bojana Pejić s svojim delom vabi v nikoli končan kritični proces". Čeprav večino časa deluje na svobodi, je ustvarjalka kompleksnih in pronicljivih projektov. Foto: osebni arhiv

Tokrat nekaj o temačnih temah – 33. LIFFe

16. 11. 2022

Na Liffu, ki kot vedno tudi letos ponuja presek filmskega ustvarjanja po svetu in s tem vpogled v trenutni zeitgeist, tudi tokrat ne manjka filmov, ki se spoprijemajo s temačnimi vidiki bivanja. Eden takih je film Zločini prihodnosti, s katerim se kanadski cineast David Cronenberg, pionir telesne groze, po dveh desetletjih vrača v žanr znanstvene fantastike. Zgodba filma je postavljena v bližnjo prihodnost – človeška telesa so se začela prilagajati okolju med drugim tako, da so začela ustvarjati nove organe, celo nov prebavni sistem, prilagojen drugačni hrani. Tinitus pa je športna psihološka drama s prvinami telesne grozljivke, kjer eno od glavnih vlog odigra zvočna podoba in v njej naslovni Tinitus. Tu je še Sin Francoza Floriana Zellerja, drugi del trilogije o družini – sicer se ne more kosati s prvim filmom Oče, in vendar je zanimiv, ker grozo išče v nemoči človeka, ki jo lahko občuti v okviru lastne družine in predvsem, ko gre za vpliv na njene člane. Foto: Pixabay

4 min

Na Liffu, ki kot vedno tudi letos ponuja presek filmskega ustvarjanja po svetu in s tem vpogled v trenutni zeitgeist, tudi tokrat ne manjka filmov, ki se spoprijemajo s temačnimi vidiki bivanja. Eden takih je film Zločini prihodnosti, s katerim se kanadski cineast David Cronenberg, pionir telesne groze, po dveh desetletjih vrača v žanr znanstvene fantastike. Zgodba filma je postavljena v bližnjo prihodnost – človeška telesa so se začela prilagajati okolju med drugim tako, da so začela ustvarjati nove organe, celo nov prebavni sistem, prilagojen drugačni hrani. Tinitus pa je športna psihološka drama s prvinami telesne grozljivke, kjer eno od glavnih vlog odigra zvočna podoba in v njej naslovni Tinitus. Tu je še Sin Francoza Floriana Zellerja, drugi del trilogije o družini – sicer se ne more kosati s prvim filmom Oče, in vendar je zanimiv, ker grozo išče v nemoči človeka, ki jo lahko občuti v okviru lastne družine in predvsem, ko gre za vpliv na njene člane. Foto: Pixabay

V prenovljeni palači Kazina novi prostori glasbene akademije

16. 11. 2022

Po več kot 20-ih letih opozarjanja na prostorsko stisko in iskanju rešitve zanjo je to jesen Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani končno dobila nove urejene prostore. Ti so v prenovljeni palači Kazina v Ljubljani, kjer je v ponedeljek potekala Svečana akademija ob selitvi v nove prostore, ta in prihodnji teden pa na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat, v okviru katerih se bodo zvrstili najrazličnejši koncerti in dogodki, ki osvetljujejo različne vidike delovanja institucije: pedagoški, umetniški in znanstveno-raziskovalni. Foto: Iztok Kocen

3 min

Po več kot 20-ih letih opozarjanja na prostorsko stisko in iskanju rešitve zanjo je to jesen Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani končno dobila nove urejene prostore. Ti so v prenovljeni palači Kazina v Ljubljani, kjer je v ponedeljek potekala Svečana akademija ob selitvi v nove prostore, ta in prihodnji teden pa na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat, v okviru katerih se bodo zvrstili najrazličnejši koncerti in dogodki, ki osvetljujejo različne vidike delovanja institucije: pedagoški, umetniški in znanstveno-raziskovalni. Foto: Iztok Kocen

Slikar sanjskih svetov, drobnih pošasti in nočnih mor

16. 11. 2022

V razstavišču Kraljeve palače v Milanu je na ogled razstava z naslovom Hieronymus Bosch in neka druga renesansa. Eksponati zanjo so prišli domala iz vse Evrope, med njimi pa zbujajo pozornost zlasti redka dela samosvojega Holandca, ki je na prelomu v 16. stoletje sprožil pravo modo grozljivih in sanjskih motivov. Oziroma: "neko drugo" renesanso – pravijo kustosi razstave. Foto: Janko Petrovec

1 min

V razstavišču Kraljeve palače v Milanu je na ogled razstava z naslovom Hieronymus Bosch in neka druga renesansa. Eksponati zanjo so prišli domala iz vse Evrope, med njimi pa zbujajo pozornost zlasti redka dela samosvojega Holandca, ki je na prelomu v 16. stoletje sprožil pravo modo grozljivih in sanjskih motivov. Oziroma: "neko drugo" renesanso – pravijo kustosi razstave. Foto: Janko Petrovec

Aleksander Bassin: "V novih medijih je preveč laičnih vplivov"

15. 11. 2022

Nekje med domišljijo in faktografijo se nahaja Obris mojega časa, kot je svojo avtobiografijo naslovil Aleksander Bassin, kritik, kurator in funkcionar, ki že več desetletij pomembno sooblikuje domači umetnostni prostor, predvsem likovni, bil pa je tudi mednarodno dejaven. Oče je mislil, da bo zdravnik, a je šel po drugi poti. Svoje prve kritiške komentarje si je že v srednji šoli zapisoval v beležko. V mladosti je bil še aktiven športnik, vaterpolist. Knjiga, ki je izšla pri Slovenski matici, ni linearno kronološka. V njej se posveti tudi svojemu dedu, ki je imel, kot pravi, nos za nove umetnike, na primer za mladega Zorana Mušiča. Foto: Žiga Bratoš

7 min

Nekje med domišljijo in faktografijo se nahaja Obris mojega časa, kot je svojo avtobiografijo naslovil Aleksander Bassin, kritik, kurator in funkcionar, ki že več desetletij pomembno sooblikuje domači umetnostni prostor, predvsem likovni, bil pa je tudi mednarodno dejaven. Oče je mislil, da bo zdravnik, a je šel po drugi poti. Svoje prve kritiške komentarje si je že v srednji šoli zapisoval v beležko. V mladosti je bil še aktiven športnik, vaterpolist. Knjiga, ki je izšla pri Slovenski matici, ni linearno kronološka. V njej se posveti tudi svojemu dedu, ki je imel, kot pravi, nos za nove umetnike, na primer za mladega Zorana Mušiča. Foto: Žiga Bratoš

Na Liffu Moja Vesna in Prezaposlena

12. 11. 2022

Osrednja sekcija Liffa so Perspektive. Tekmovalna sekcija združuje prvence ali druge filme režiserjev in režiserk z vsega sveta. Tokrat je programski direktor Simon Popek izbral deset filmov iz Kanade, Islandije, Belgije Bolivije Švice, Francije, Hrvaške in Avstralije; v Perspektivah je za glavno nagrado, vodomca, poteguje tudi prva slovensko-avstralska koprodukcija Moja Vesna. Celovečerec francoskega režiserja Erica Gravela Prezaposlena, ki smo ga lahko videli v sredo, je zanimiv in močan žanrski hibrid. Je socialna drama in prav tako triler. Julie, mati samohranilka (igra jo Laure Calamy) z otrokoma stanuje na podeželju, medtem pa vse dneve dela v Parizu kot vodja sobaric v hotelu s petimi zvezdicami. Kdor ima izkušnje z jutranjim prebijanjem v slovensko prestolnico, ve, da že na običajni dan naloga ni preprosta. Že na običajen dan je njen urnik natrpan in do minute odmerjen. Že najmanjša zamuda lahko vse postavi na glavo. Julie vstaja ponoči in po otroka se vrne, ko njeno podeželsko vas že zagrne tema. S podmladkom se čez dan ukvarja starejša soseda, ki ni najbolj navdušena nad svojimi zadolžitvami: predlaga ji, naj si raje poišče službo v vasi, lahko je prodajalka v trgovini, pomagala ji bo dobiti službo. Toda Julie ima druge karierne načrte. Bolj kot ambicije jim botruje preprosta računica: ima stanovanjski kredit, nekdanji partner ne plačuje redno preživnine, pa tudi otroka imata – kot vsi drugi – svoje želje in potrebe. Julie torej potrebuje novo službo, boljšo službo; to je njen cilj, za katerega je tako odločena, da se zdi, da bi bila pripravljena zanj tudi umreti. V svoj natrpan urnik, iz katerega sta kortizol in adrenalin eliminirala vsakršno sled morebitnega »razvajanja« ali »časa zase«, Julie torej doda novo nalogo. Če k tej »eksplozivni zmesi« dodamo še scenaristično odločitev, da se nemogočega podviga loti ravno v trenutku splošne stavke, ko je javni prevoz ustavljen, promet v Parizu pa blokiran, si hektičnosti in šprinta iz filma Teci Lola, teci ni težko predstavljati. Odločitev, da se razpoloženjsko in žanrsko težišče s socialne drame premakne na triler je pri filmu Prezaposlena ključna. Pogoji za triler so izpolnjeni. Julie se nenehno in hitro giblje med nalogami, brezkompromisno je osredotočena na doseganje ciljev, bije bitko s časom, z ovirami, zanje najde ustvarjalne rešitve in med prevoznimi sredstvi prehaja z lahkoto, kakor bi bila na begu pred gangsterji ali na kakšni tajni misiji. Če postavimo sarkazem v oklepaje, je Julie preprosto na lovu za boljšim življenjem in pri tem ni pripravljena popustiti niti za milimeter. Film je premišljeno odmerjen na 88 minut, kajti več od tega bi zaradi njegovega visokega témpa, ki ga utrjuje zahtevnejša in temačnejša elektronska glasba – ki spominja na tisto iz trilerja Nikoli zares tukaj Lynne Ramsay – bi tudi gledalec težko vzdržal. Pod črto: če bi se film namesto na zunanjo akcijo bolj osredotočal na doživljanje junakinje, bi se namesto Prezaposlena lahko imenoval tudi Izgorela. A to bi bil povsem drug film. Po svetovni premieri na Berlinalu in uspešni predstavitvi na Festivalu slovenskega filma Portorož, kjer je Sara Kern prejela vesno za najboljšo režijo, njen celovečerni prvenec Moja Vesna prihaja na redni spored naših kinematografov. Sara Kern je ustvarila doživeto nasprotje med mlado sestro Mójo, ki prezgodaj prevzema breme odgovornosti, in starejšo sestro Vesno, ki te odgovornosti ne sprejema in je izrazito romantičen, tragičen lik, je zapisala mednarodna žirija v utemeljitvi nagrade, sama režiserka pa pravi takole: Po eni strani je ogromno mojega otroštva v tem liku Moje oziroma sem praktično to jaz v otroštvu. Nekako sem vzela samo to emocionalno plat svojega otroštva in sem jo potem spremenila v fiktivno zgodbo. Film ni avtobiografski, vendar je hkrati zelo oseben, ker temelji na občutjih iz mojega otroštva. Mójo igra slovenska Avstralka Loti Kovačič in v Portorožu so jo nagradili z vesno za najboljšo žensko vlogo. Z besedami žirije: »s svojo prezenco, skrivnostnostjo, igralsko doslednostjo in fotogeničnostjo nas je očarala mlada Loti Kovačič. Čutimo, kako se bolečina in težko soočanje s tragedijo mamine smrti v njej borita s plemenitostjo, skrbjo za družino in voljo do življenja,« je dodala žirija o liku Moje. Njena sestra je noseča dvajsetletna Vesna. Igra jo Mackenzie Mazur in o njej Sara Kern: Vesna je nekakšen outsider v tej družini in v filmu nekako išče pot ven; ona je precej drugačna, ona ima umetniško žilico, ker pač piše slam poezijo in se izraža ta način, ampak skozi ves film v bistvu želi razumet, zakaj je mama umrla ali je to bil samomor ali ne. To je njeno veliko vprašanje, ki ga Moja nima. Za Vesno je žalovanje bolj kompleksno. To me je zanimalo; v moji družini je bilo skozi leta veliko žalovanja, zato me ta tema nekako zanima, kar sem videla, kako se vsak človek na drugačen način spopada s tem. Žalovanje je že samo po sebi kompleksna stvar, polna nasprotij. O temnejši plati življenja, smrti in z načini soočanja z njo, govori nekaj filmov letošnjega Liffa. Med njimi izpostavljamo film Sin režiserja Floriana Zellerja, pa tudi hrvaški Varen kraj režiserja Juraja Lerotića. Varen kraj je gotovo eden od izstopajočih naslovov sekcije Perspektive in o njem bomo podrobneje govorili prihodnji teden.

6 min

Osrednja sekcija Liffa so Perspektive. Tekmovalna sekcija združuje prvence ali druge filme režiserjev in režiserk z vsega sveta. Tokrat je programski direktor Simon Popek izbral deset filmov iz Kanade, Islandije, Belgije Bolivije Švice, Francije, Hrvaške in Avstralije; v Perspektivah je za glavno nagrado, vodomca, poteguje tudi prva slovensko-avstralska koprodukcija Moja Vesna. Celovečerec francoskega režiserja Erica Gravela Prezaposlena, ki smo ga lahko videli v sredo, je zanimiv in močan žanrski hibrid. Je socialna drama in prav tako triler. Julie, mati samohranilka (igra jo Laure Calamy) z otrokoma stanuje na podeželju, medtem pa vse dneve dela v Parizu kot vodja sobaric v hotelu s petimi zvezdicami. Kdor ima izkušnje z jutranjim prebijanjem v slovensko prestolnico, ve, da že na običajni dan naloga ni preprosta. Že na običajen dan je njen urnik natrpan in do minute odmerjen. Že najmanjša zamuda lahko vse postavi na glavo. Julie vstaja ponoči in po otroka se vrne, ko njeno podeželsko vas že zagrne tema. S podmladkom se čez dan ukvarja starejša soseda, ki ni najbolj navdušena nad svojimi zadolžitvami: predlaga ji, naj si raje poišče službo v vasi, lahko je prodajalka v trgovini, pomagala ji bo dobiti službo. Toda Julie ima druge karierne načrte. Bolj kot ambicije jim botruje preprosta računica: ima stanovanjski kredit, nekdanji partner ne plačuje redno preživnine, pa tudi otroka imata – kot vsi drugi – svoje želje in potrebe. Julie torej potrebuje novo službo, boljšo službo; to je njen cilj, za katerega je tako odločena, da se zdi, da bi bila pripravljena zanj tudi umreti. V svoj natrpan urnik, iz katerega sta kortizol in adrenalin eliminirala vsakršno sled morebitnega »razvajanja« ali »časa zase«, Julie torej doda novo nalogo. Če k tej »eksplozivni zmesi« dodamo še scenaristično odločitev, da se nemogočega podviga loti ravno v trenutku splošne stavke, ko je javni prevoz ustavljen, promet v Parizu pa blokiran, si hektičnosti in šprinta iz filma Teci Lola, teci ni težko predstavljati. Odločitev, da se razpoloženjsko in žanrsko težišče s socialne drame premakne na triler je pri filmu Prezaposlena ključna. Pogoji za triler so izpolnjeni. Julie se nenehno in hitro giblje med nalogami, brezkompromisno je osredotočena na doseganje ciljev, bije bitko s časom, z ovirami, zanje najde ustvarjalne rešitve in med prevoznimi sredstvi prehaja z lahkoto, kakor bi bila na begu pred gangsterji ali na kakšni tajni misiji. Če postavimo sarkazem v oklepaje, je Julie preprosto na lovu za boljšim življenjem in pri tem ni pripravljena popustiti niti za milimeter. Film je premišljeno odmerjen na 88 minut, kajti več od tega bi zaradi njegovega visokega témpa, ki ga utrjuje zahtevnejša in temačnejša elektronska glasba – ki spominja na tisto iz trilerja Nikoli zares tukaj Lynne Ramsay – bi tudi gledalec težko vzdržal. Pod črto: če bi se film namesto na zunanjo akcijo bolj osredotočal na doživljanje junakinje, bi se namesto Prezaposlena lahko imenoval tudi Izgorela. A to bi bil povsem drug film. Po svetovni premieri na Berlinalu in uspešni predstavitvi na Festivalu slovenskega filma Portorož, kjer je Sara Kern prejela vesno za najboljšo režijo, njen celovečerni prvenec Moja Vesna prihaja na redni spored naših kinematografov. Sara Kern je ustvarila doživeto nasprotje med mlado sestro Mójo, ki prezgodaj prevzema breme odgovornosti, in starejšo sestro Vesno, ki te odgovornosti ne sprejema in je izrazito romantičen, tragičen lik, je zapisala mednarodna žirija v utemeljitvi nagrade, sama režiserka pa pravi takole: Po eni strani je ogromno mojega otroštva v tem liku Moje oziroma sem praktično to jaz v otroštvu. Nekako sem vzela samo to emocionalno plat svojega otroštva in sem jo potem spremenila v fiktivno zgodbo. Film ni avtobiografski, vendar je hkrati zelo oseben, ker temelji na občutjih iz mojega otroštva. Mójo igra slovenska Avstralka Loti Kovačič in v Portorožu so jo nagradili z vesno za najboljšo žensko vlogo. Z besedami žirije: »s svojo prezenco, skrivnostnostjo, igralsko doslednostjo in fotogeničnostjo nas je očarala mlada Loti Kovačič. Čutimo, kako se bolečina in težko soočanje s tragedijo mamine smrti v njej borita s plemenitostjo, skrbjo za družino in voljo do življenja,« je dodala žirija o liku Moje. Njena sestra je noseča dvajsetletna Vesna. Igra jo Mackenzie Mazur in o njej Sara Kern: Vesna je nekakšen outsider v tej družini in v filmu nekako išče pot ven; ona je precej drugačna, ona ima umetniško žilico, ker pač piše slam poezijo in se izraža ta način, ampak skozi ves film v bistvu želi razumet, zakaj je mama umrla ali je to bil samomor ali ne. To je njeno veliko vprašanje, ki ga Moja nima. Za Vesno je žalovanje bolj kompleksno. To me je zanimalo; v moji družini je bilo skozi leta veliko žalovanja, zato me ta tema nekako zanima, kar sem videla, kako se vsak človek na drugačen način spopada s tem. Žalovanje je že samo po sebi kompleksna stvar, polna nasprotij. O temnejši plati življenja, smrti in z načini soočanja z njo, govori nekaj filmov letošnjega Liffa. Med njimi izpostavljamo film Sin režiserja Floriana Zellerja, pa tudi hrvaški Varen kraj režiserja Juraja Lerotića. Varen kraj je gotovo eden od izstopajočih naslovov sekcije Perspektive in o njem bomo podrobneje govorili prihodnji teden.

Tesla

11. 11. 2022

V Dvorani Ondine Otta Klasinc Opere in Baleta Slovenskega narodnega gledališča Maribor bodo nocoj uprizorili operni muzikal Tesla. Gre za novost skladatelja Slavka Avsenika ml. in libretista Nejca Gazvode v režiji Aleksandra Popovskega in pod taktirko Simona Krečiča. V naslovni vlogi bo nastopil Klemen Slakonja.

3 min

V Dvorani Ondine Otta Klasinc Opere in Baleta Slovenskega narodnega gledališča Maribor bodo nocoj uprizorili operni muzikal Tesla. Gre za novost skladatelja Slavka Avsenika ml. in libretista Nejca Gazvode v režiji Aleksandra Popovskega in pod taktirko Simona Krečiča. V naslovni vlogi bo nastopil Klemen Slakonja.

Operni muzikal Tesla - pogovor z ustvarjalno ekipo

12. 11. 2022

novega slovenskega dela, ki so ga krstili v SNG Maribor

33 min

novega slovenskega dela, ki so ga krstili v SNG Maribor

Delo v nastajanju. Razmišljanje onkraj kapitalizma

11. 11. 2022

Nič novega ni, da smo dandanes po večini preobremenjeni z delom, še zlasti pa to velja za prekarne delavce, torej pogosto tudi za delavce in delavke v kulturi. Kako to spremeniti in kako si zamišljati boljše razmere, se sprašuje razstava "Delo v nastajanju. Razmišljanje onkraj kapitalizma" v galeriji Škuc. Umetnici Ana Čigon in Vesna Bukovec ter vodja galerije Škuc Tia Čiček razmišljajo o pogojih deljenja znanja in iskanja alternativnih družbenih ter organizacijskih ureditev. "Kdo izmed vas se veseli ponedeljka? Kdo izmed vas prejema minimalno plačo? Kdo izmed vas misli, da vašega dela ne bo nihče opazil?" Tako nas sprašujejo risbe Ane Čigon, ki izrišejo tudi, kako je osebno življenje in doživljanje ujeto v strukture dela in zaslužka. Rada bi izklopila delo, ko neham delati, piše na risbi osebe, ki misli izklaplja s stikalom na glavi. Tudi v nekaterih risbah Vesne Bukovec se boj za delavske pravice združuje z osebno perspektivo. Umetnici in kulturni delavki Ana Čigon in Vesna Bukovec se na razstavi predstavljata s svojimi umetniškimi deli, a ključnega pomena je, da je razstava nastala v sodelovanju vseh treh – ob umetnicah je tu še vodja galerije Tia Čiček. Sodelovanje nam omogoča, da se spobujamo, delimo različne poglede in se morda hitreje premaknemo, ko se zataknemo v procesu dela. Obstoječe strukture pa sodelovanja ne spodbujajo, je prepričana Tia Čiček. Pa se prav drug od drugega lahko največ naučimo, zato je del razstave tudi video s tremi intervjuji, ki so ga pripravile vse tri v sodelovanju. K pogovoru so povabile sindikalistko Teo Jarc (Sindikat Mladi plus), dr. Svetlano Slapšak (upokojena redna profesorica, klasična filologinja, antropologinja in pisateljica) ter Jadranko Vesel (Rise, raziskovalni inštitut za socialno ekonomijo). Tudi obiskovalci so povabljeni k sodelovanju na razstavi, saj prostori med drugim omogočajo delo in počitek. Sicer pa vsaka izmed sob galerije poudarja določen vidik: gre za prostor upora, prostor počitka in prostor (od)učenja ter diskurzivni prostor dela. Ključni pa niso le razstavljena dela in povabilo obiskovalcem k počitku in ustvarjanju, temveč tudi proces. Še pred nastankom razstave so ustvarjalke zasnovale bralni krožek, posvečen deljenju znanja in prebiranju književnosti, povezane s teorijo dela, skrbi, postkolonializma in delavskih gibanj. Premisleku o delu, sodelovanju in grajenju skupnosti pa je posvečen tudi obrazstavni program. Z razstavo v galeriji Škuc zdaj že drugi november razmišljajo o drugačnih načinih delovanja, Tia Čiček pa se zaveda, da gre za težko rešljive probleme, a moramo se vsaj pogovarjati o boljši prihodnosti. Foto: risba Ane Čigon na rastavi Delo v nastajanju. Razmišljanje onkraj kapitalizma, avtor fotografije: Iza Pevec

5 min

Nič novega ni, da smo dandanes po večini preobremenjeni z delom, še zlasti pa to velja za prekarne delavce, torej pogosto tudi za delavce in delavke v kulturi. Kako to spremeniti in kako si zamišljati boljše razmere, se sprašuje razstava "Delo v nastajanju. Razmišljanje onkraj kapitalizma" v galeriji Škuc. Umetnici Ana Čigon in Vesna Bukovec ter vodja galerije Škuc Tia Čiček razmišljajo o pogojih deljenja znanja in iskanja alternativnih družbenih ter organizacijskih ureditev. "Kdo izmed vas se veseli ponedeljka? Kdo izmed vas prejema minimalno plačo? Kdo izmed vas misli, da vašega dela ne bo nihče opazil?" Tako nas sprašujejo risbe Ane Čigon, ki izrišejo tudi, kako je osebno življenje in doživljanje ujeto v strukture dela in zaslužka. Rada bi izklopila delo, ko neham delati, piše na risbi osebe, ki misli izklaplja s stikalom na glavi. Tudi v nekaterih risbah Vesne Bukovec se boj za delavske pravice združuje z osebno perspektivo. Umetnici in kulturni delavki Ana Čigon in Vesna Bukovec se na razstavi predstavljata s svojimi umetniškimi deli, a ključnega pomena je, da je razstava nastala v sodelovanju vseh treh – ob umetnicah je tu še vodja galerije Tia Čiček. Sodelovanje nam omogoča, da se spobujamo, delimo različne poglede in se morda hitreje premaknemo, ko se zataknemo v procesu dela. Obstoječe strukture pa sodelovanja ne spodbujajo, je prepričana Tia Čiček. Pa se prav drug od drugega lahko največ naučimo, zato je del razstave tudi video s tremi intervjuji, ki so ga pripravile vse tri v sodelovanju. K pogovoru so povabile sindikalistko Teo Jarc (Sindikat Mladi plus), dr. Svetlano Slapšak (upokojena redna profesorica, klasična filologinja, antropologinja in pisateljica) ter Jadranko Vesel (Rise, raziskovalni inštitut za socialno ekonomijo). Tudi obiskovalci so povabljeni k sodelovanju na razstavi, saj prostori med drugim omogočajo delo in počitek. Sicer pa vsaka izmed sob galerije poudarja določen vidik: gre za prostor upora, prostor počitka in prostor (od)učenja ter diskurzivni prostor dela. Ključni pa niso le razstavljena dela in povabilo obiskovalcem k počitku in ustvarjanju, temveč tudi proces. Še pred nastankom razstave so ustvarjalke zasnovale bralni krožek, posvečen deljenju znanja in prebiranju književnosti, povezane s teorijo dela, skrbi, postkolonializma in delavskih gibanj. Premisleku o delu, sodelovanju in grajenju skupnosti pa je posvečen tudi obrazstavni program. Z razstavo v galeriji Škuc zdaj že drugi november razmišljajo o drugačnih načinih delovanja, Tia Čiček pa se zaveda, da gre za težko rešljive probleme, a moramo se vsaj pogovarjati o boljši prihodnosti. Foto: risba Ane Čigon na rastavi Delo v nastajanju. Razmišljanje onkraj kapitalizma, avtor fotografije: Iza Pevec

23. mednarodni festival sodobnih umetniških praks Pixxelpoint

10. 11. 2022

S tremi razstavami na različnih prizoriščih v Novi Gorici in Gorici se popoldne začenja 23-i mednarodni festival sodobnih umetniških praks Pixxelpoint. Njegova nosilna tema je Zaupanje & tveganje, festival pa so razdelili v dva sklopa in bo trajal do 26. novembra. Pixxelpoint je po uspešni prijavi na razpis znova pod finančnim okriljem ministrstva za kulturo, prvič pa sredstva zanj prispeva tudi Zavod GO!2025 v okviru Evropske prestolnice kulture. Več v prispevku Valterja Preglja.

3 min

S tremi razstavami na različnih prizoriščih v Novi Gorici in Gorici se popoldne začenja 23-i mednarodni festival sodobnih umetniških praks Pixxelpoint. Njegova nosilna tema je Zaupanje & tveganje, festival pa so razdelili v dva sklopa in bo trajal do 26. novembra. Pixxelpoint je po uspešni prijavi na razpis znova pod finančnim okriljem ministrstva za kulturo, prvič pa sredstva zanj prispeva tudi Zavod GO!2025 v okviru Evropske prestolnice kulture. Več v prispevku Valterja Preglja.

Sodobni poklon Plečnikovemu opusu v njegovi hiši

9. 11. 2022

Jože Plečnik je skrivnosten in večen. Razmišljujoč in praktičen. Prav zato ga lahko vedno znova odkrivamo. Plečnikovo leto se končuje, a čas je še za eno razstavo z vprašanjem: kako ga vidimo danes? V Plečnikovi hiši so sodobnemu poklonu umetnikov njegovemu opusu dali naslov Sicer sem samo gospodinja, ampak ne vem ... Direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane Blaž Peršin je k sodelovanju povabil dva kuratorja, iz Italije Luca Lo Pinta in iz Nemčije Olafa Nicolaia. Navdih za razstavni koncept sta črpala iz fiktivnega pisma, ki naj bi ga gospodinja Urška pisala Plečniku. Predmeti, ki jih je 25 domačih ter tujih umetnikov in umetnic umestilo na mize, tla, stene hiše in še kam, delujejo na prvi pogled kot del stalnega inventarja. Ko jih opazimo, pa nas povabijo, da prostore hiše opazujemo na neki nov način. Razstavo si lahko ogledate do 8. januarja. Foto: Matevž Paternoster / MGML

7 min

Jože Plečnik je skrivnosten in večen. Razmišljujoč in praktičen. Prav zato ga lahko vedno znova odkrivamo. Plečnikovo leto se končuje, a čas je še za eno razstavo z vprašanjem: kako ga vidimo danes? V Plečnikovi hiši so sodobnemu poklonu umetnikov njegovemu opusu dali naslov Sicer sem samo gospodinja, ampak ne vem ... Direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane Blaž Peršin je k sodelovanju povabil dva kuratorja, iz Italije Luca Lo Pinta in iz Nemčije Olafa Nicolaia. Navdih za razstavni koncept sta črpala iz fiktivnega pisma, ki naj bi ga gospodinja Urška pisala Plečniku. Predmeti, ki jih je 25 domačih ter tujih umetnikov in umetnic umestilo na mize, tla, stene hiše in še kam, delujejo na prvi pogled kot del stalnega inventarja. Ko jih opazimo, pa nas povabijo, da prostore hiše opazujemo na neki nov način. Razstavo si lahko ogledate do 8. januarja. Foto: Matevž Paternoster / MGML

Sporno delovanje državne volilne komisije?

9. 11. 2022

Predstavniki društev, ki združujejo ustvarjalce v kulturi, so opozorili na po njihovem mnenju sporno delovanje državne volilne komisije. Ta je v nasprotju z dosedanjo prakso izločila večino elektorjev iz društev kot interesnih organizacij za volitve v državni svet, saj naj ne bi dokazali, da se poklicno ukvarjajo z umetnostjo. Predstavniki društev so ogorčeni, sklepe o zavrnitvah so jim vročili kar detektivi. DVK od društev zahteva, da ji dokazujejo, da se profesionalno ukvarjajo z umetnostjo, kar je za področje kulture izjemno sporno, saj so oblike zaposlitve v kulturi različne. Še bolj bode v oči spreminjanje dosedanje prakse, opozarja Tone Peršak. Klemen Dvornik iz Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev pa je opozoril, da so se pravila začela spreminjati, ko so bili postopki že v teku. Z državne volilne komisije so nam pisno sporočili, da so jasno sledili določenem kriterijem, ki jih morajo izpolnjevati poklicne organizacije za določitev števila elektorjev. Ti kriteriji izhajajo tako iz Zakona o volitvah v državni svet, kot tudi iz odločitev Ustavnega sodišča in Vrhovnega sodišča. Zakon določa, da predstavnike negospodarskih dejavnosti – volijo le organizacije, ki se poklicno ukvarjajo s posamezno dejavnostjo, oziroma imajo volilno pravico osebe, ki poklicno delujejo v določeni negospodarski dejavnosti. Poklicne organizacije torej pri oblikovanju skupnega volilnega telesa, ki nato izvoli člana Državnega sveta, ne volijo elektorjev glede na število celotnega članstva, temveč le glede na število članov, ki poklicno delujejo na področju posamezne dejavnosti. A predstavniki društev ob tem postavljajo vprašanja ali ustvarjalci na kulturnem področju, ki so lahko člani društev, ki jim zakon priznava status članov, so pa sicer amaterski ustvarjalci, nimajo pravice svojega zastopstva v državnem svetu? In ali upokojeni člani umetniških društev, ki so celo življenje delovali profesionalno, lahko pa tudi neprofesionalno, in ki so pogosto še zelo aktivni, ne morejo imeti svojega predstavnika v državnem svetu? Predvsem pa; zakaj se je državna volilna komisija odločila, da sistem, ki je veljal doslej, ne velja več? Foto: Posnetek s skupne novinarske konference predstavnikov Društva slovenskih pisateljev, Društva oblikovalcev Slovenije in Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Vir: ZDSLU

3 min

Predstavniki društev, ki združujejo ustvarjalce v kulturi, so opozorili na po njihovem mnenju sporno delovanje državne volilne komisije. Ta je v nasprotju z dosedanjo prakso izločila večino elektorjev iz društev kot interesnih organizacij za volitve v državni svet, saj naj ne bi dokazali, da se poklicno ukvarjajo z umetnostjo. Predstavniki društev so ogorčeni, sklepe o zavrnitvah so jim vročili kar detektivi. DVK od društev zahteva, da ji dokazujejo, da se profesionalno ukvarjajo z umetnostjo, kar je za področje kulture izjemno sporno, saj so oblike zaposlitve v kulturi različne. Še bolj bode v oči spreminjanje dosedanje prakse, opozarja Tone Peršak. Klemen Dvornik iz Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev pa je opozoril, da so se pravila začela spreminjati, ko so bili postopki že v teku. Z državne volilne komisije so nam pisno sporočili, da so jasno sledili določenem kriterijem, ki jih morajo izpolnjevati poklicne organizacije za določitev števila elektorjev. Ti kriteriji izhajajo tako iz Zakona o volitvah v državni svet, kot tudi iz odločitev Ustavnega sodišča in Vrhovnega sodišča. Zakon določa, da predstavnike negospodarskih dejavnosti – volijo le organizacije, ki se poklicno ukvarjajo s posamezno dejavnostjo, oziroma imajo volilno pravico osebe, ki poklicno delujejo v določeni negospodarski dejavnosti. Poklicne organizacije torej pri oblikovanju skupnega volilnega telesa, ki nato izvoli člana Državnega sveta, ne volijo elektorjev glede na število celotnega članstva, temveč le glede na število članov, ki poklicno delujejo na področju posamezne dejavnosti. A predstavniki društev ob tem postavljajo vprašanja ali ustvarjalci na kulturnem področju, ki so lahko člani društev, ki jim zakon priznava status članov, so pa sicer amaterski ustvarjalci, nimajo pravice svojega zastopstva v državnem svetu? In ali upokojeni člani umetniških društev, ki so celo življenje delovali profesionalno, lahko pa tudi neprofesionalno, in ki so pogosto še zelo aktivni, ne morejo imeti svojega predstavnika v državnem svetu? Predvsem pa; zakaj se je državna volilna komisija odločila, da sistem, ki je veljal doslej, ne velja več? Foto: Posnetek s skupne novinarske konference predstavnikov Društva slovenskih pisateljev, Društva oblikovalcev Slovenije in Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Vir: ZDSLU

Nov pogled na Sisi za začetek Liffa

9. 11. 2022

Avstrijski film Korzet, ki prinaša nov pogled na življenje avstrijske cesarice Elizabete, širše znane kot Sisi, bo drevi odprl Ljubljanski mednarodni filmski festival Liffe v 33. izvedbi. Po dveh pandemičnih letih se festival v celoti vrača pred občinstvo, nekaj filmov pa bo mogoče videti tudi v spletnem sistemu videa na daljavo. Letos prinaša Liffe 90 celovečernih in približno 30 kratkih filmov. Za nagrado vodomec bo tekmovalo deset filmov. Kar pet jih je povezanih s temo odraščanja.

3 min

Avstrijski film Korzet, ki prinaša nov pogled na življenje avstrijske cesarice Elizabete, širše znane kot Sisi, bo drevi odprl Ljubljanski mednarodni filmski festival Liffe v 33. izvedbi. Po dveh pandemičnih letih se festival v celoti vrača pred občinstvo, nekaj filmov pa bo mogoče videti tudi v spletnem sistemu videa na daljavo. Letos prinaša Liffe 90 celovečernih in približno 30 kratkih filmov. Za nagrado vodomec bo tekmovalo deset filmov. Kar pet jih je povezanih s temo odraščanja.

Neustrašne v SNG Nova Gorica

4. 11. 2022

Tako antična ginekologinja Agnodika, rešiteljica svetilnika Giorgina Reid kot tolmačka živali Temple Grandin so ženske, ki so zaznamovale svet, a se jih še vedno premalo pozna. V predstavi Neustrašne, ki je nastala na podlagi stripovskih vinjet francoske avtorice Penelope Bagieu, sedem žensk z besedami ansambla SNG Nova Gorica znova pokaže svoj pogum, s tem ko si drznejo biti drugačne in samosvoje. Zaigrajo Radoš Bolčina, Ana Facchini, Lara Fortuna, Arna Hadžialjević, Helena Peršuh, Dušanka Ristić, Marjuta Slamič in Andrej Zalesjak. Grafika: SNG Nova Gorica

3 min

Tako antična ginekologinja Agnodika, rešiteljica svetilnika Giorgina Reid kot tolmačka živali Temple Grandin so ženske, ki so zaznamovale svet, a se jih še vedno premalo pozna. V predstavi Neustrašne, ki je nastala na podlagi stripovskih vinjet francoske avtorice Penelope Bagieu, sedem žensk z besedami ansambla SNG Nova Gorica znova pokaže svoj pogum, s tem ko si drznejo biti drugačne in samosvoje. Zaigrajo Radoš Bolčina, Ana Facchini, Lara Fortuna, Arna Hadžialjević, Helena Peršuh, Dušanka Ristić, Marjuta Slamič in Andrej Zalesjak. Grafika: SNG Nova Gorica

Dnevi Matije Ferlina v Cankarjevem domu

4. 11. 2022

S sobotnim odprtjem razstave Staging Plays in uprizoritvijo predstave Samice, se v Cankarjevem domu začenja festival Sad Sam manifestacija. Gre za dneve, posvečene hrvaškemu plesalcu in koreografu Matiji Ferlinu. Poleg Samic, ki jih bodo odigrale članice Mestnega gledališča Pulj, bosta na sporedu še dve solo predstavi v Ferlinovi izvedbi: Sad Sam Revisited – prvi solo iz cikla Sad Sam ter Sad Sam Matthäus, ki je lani – po mnenju Društva gledaliških kritikov Slovenije – prejel nagrado za najboljšo uprizoritev sezone 2021/2022. Matijo Ferlina je še pred začetkom festivala pred mikrofon povabil Matic Ferlan.

6 min

S sobotnim odprtjem razstave Staging Plays in uprizoritvijo predstave Samice, se v Cankarjevem domu začenja festival Sad Sam manifestacija. Gre za dneve, posvečene hrvaškemu plesalcu in koreografu Matiji Ferlinu. Poleg Samic, ki jih bodo odigrale članice Mestnega gledališča Pulj, bosta na sporedu še dve solo predstavi v Ferlinovi izvedbi: Sad Sam Revisited – prvi solo iz cikla Sad Sam ter Sad Sam Matthäus, ki je lani – po mnenju Društva gledaliških kritikov Slovenije – prejel nagrado za najboljšo uprizoritev sezone 2021/2022. Matijo Ferlina je še pred začetkom festivala pred mikrofon povabil Matic Ferlan.

Petra Mrša - Digitalno mleko

4. 11. 2022

Poglobljeno raziskovanje fenomena videoiger v digitalnem prostoru je že več let v ospredju umetniške prakse Petre Mrša. Ta gledalcu z različnih vidikov približa medij in kontekst videoiger ter poudari razširjeno rabo tehnologije, od njene uporabne do socialne funkcije, pove kustosinja Maja Hodošček. Petra Mrša se je v najstniških letih zaljubila v film in to je tudi eden od glavnih razlogov, da je kasneje začela proučevati svet videoiger. "Kot pravi so se ji filmi vedno zdeli vznemirljivejši kot življenje samo. Ko je odraščala, se je vsebinam filmskega medija podobno prepuščala kot se večina mladih videoigram danes. Ta moč video igric se je sicer že začela v njeni mladosti, nje sicer takrat niso navdušile, so pa njene vrstnike, po letu dva tisoč pa so te preplavile svet." Eno od glavnih vprašanj, ki si ga je zastavila umetnica je: kako medij videoiger vpliva na odraščanje in na osebnost posameznika. Meja med fikcijo in realnostjo je s pojavom tega fenomena postala zabrisana. "Na začetku je družba narekovala vsebino videoiger, te so posnemale življenje, uresničevale so zabavnejšo ter enostavnejšo obliko stvarnosti." Petra Mrša pravi, da smo vse bolj priča obratnemu procesu, videoigre so začele oblikovati družbo. "Igre postajajo kompleksnejše od resničnega sveta. Da jih ljudje obvladajo morajo razviti posebne nove veščine, ki so lahko koristne v resničnem svetu. Z zamislimi iz fantazijskega sveta oblikujemo stvarnost, za katero si želimo, da bi bila enostavnejša, z bolj jasnimi pravili." Mrša se izogiba moraliziranju. Videoigre lahko imajo škodljiv vpliv, predvsem na ranljive skupine kot so otroci, a te so na udari že same po sebi. Gre za skrajne pojave. Ti pa so običajno najbolj odmevni. "Nasilje povezano z videoigrami in, ko se otroci zaradi njih manj učijo, je najbrž bolj odraz hitrega načina življenja. Po njeno ni nič narobe, če najstniki nekaj ur namenijo kakovostnim igram, kot je sama nekoč kakovostnim filmom." S ponudbo videoiger je enako kot s ponudbo knjig ali filmov. Veliko je šunda, do katerega pa je najlažje priti, saj ga industrija najbolj oglašuje. "Te igre seveda niso slabo narejene, gre za vrhunsko grafiko in tako naprej, a posameznik poleg zabave od njih nima veliko. A obstajajo tudi take igrice, ki skozi zabavo, tako kot nekateri filmi, lahko marsikaj povedo in se, da od njih tudi marsikaj naučiti." A kot pojasnjuje Petra Mrša, take videoigre niso na dlani, včasih je potrebno veliko truda, da se jih poišče, a se splača. Foto: Likovni salon Celje

3 min

Poglobljeno raziskovanje fenomena videoiger v digitalnem prostoru je že več let v ospredju umetniške prakse Petre Mrša. Ta gledalcu z različnih vidikov približa medij in kontekst videoiger ter poudari razširjeno rabo tehnologije, od njene uporabne do socialne funkcije, pove kustosinja Maja Hodošček. Petra Mrša se je v najstniških letih zaljubila v film in to je tudi eden od glavnih razlogov, da je kasneje začela proučevati svet videoiger. "Kot pravi so se ji filmi vedno zdeli vznemirljivejši kot življenje samo. Ko je odraščala, se je vsebinam filmskega medija podobno prepuščala kot se večina mladih videoigram danes. Ta moč video igric se je sicer že začela v njeni mladosti, nje sicer takrat niso navdušile, so pa njene vrstnike, po letu dva tisoč pa so te preplavile svet." Eno od glavnih vprašanj, ki si ga je zastavila umetnica je: kako medij videoiger vpliva na odraščanje in na osebnost posameznika. Meja med fikcijo in realnostjo je s pojavom tega fenomena postala zabrisana. "Na začetku je družba narekovala vsebino videoiger, te so posnemale življenje, uresničevale so zabavnejšo ter enostavnejšo obliko stvarnosti." Petra Mrša pravi, da smo vse bolj priča obratnemu procesu, videoigre so začele oblikovati družbo. "Igre postajajo kompleksnejše od resničnega sveta. Da jih ljudje obvladajo morajo razviti posebne nove veščine, ki so lahko koristne v resničnem svetu. Z zamislimi iz fantazijskega sveta oblikujemo stvarnost, za katero si želimo, da bi bila enostavnejša, z bolj jasnimi pravili." Mrša se izogiba moraliziranju. Videoigre lahko imajo škodljiv vpliv, predvsem na ranljive skupine kot so otroci, a te so na udari že same po sebi. Gre za skrajne pojave. Ti pa so običajno najbolj odmevni. "Nasilje povezano z videoigrami in, ko se otroci zaradi njih manj učijo, je najbrž bolj odraz hitrega načina življenja. Po njeno ni nič narobe, če najstniki nekaj ur namenijo kakovostnim igram, kot je sama nekoč kakovostnim filmom." S ponudbo videoiger je enako kot s ponudbo knjig ali filmov. Veliko je šunda, do katerega pa je najlažje priti, saj ga industrija najbolj oglašuje. "Te igre seveda niso slabo narejene, gre za vrhunsko grafiko in tako naprej, a posameznik poleg zabave od njih nima veliko. A obstajajo tudi take igrice, ki skozi zabavo, tako kot nekateri filmi, lahko marsikaj povedo in se, da od njih tudi marsikaj naučiti." A kot pojasnjuje Petra Mrša, take videoigre niso na dlani, včasih je potrebno veliko truda, da se jih poišče, a se splača. Foto: Likovni salon Celje

Živi ogenj gledališča

3. 11. 2022

Pred kratkim je založba Mladinska knjiga izdala knjigo Živi ogenj gledališča. Prvoosebna pričevanja in zapiski, razmisleki ter osebni spomini Saše Pavček, velike igralke, pesnice, dramske pisateljice in pedagoginje, so tako dobila svojo trdno snovnost in obliko, ki jo lahko prebiramo in se vanjo potapljamo tudi drugi. V polpreteklem času, času epidemije, so se gledališča zaprla. Tako za ustvarjalce kot za gledalce je bil to sprva šok, poln dvomov in negotovosti, pozneje pa so gledališke, pa tudi druge umetniške in kulturne ustanove z gledalci in obiskovalci navezale drugačen stik, posredovan preko ekranov. V takem razpoloženju Saša Pavček osebno in iskreno začenja svojo novo knjigo. V obdobju, ki ga poimenuje Gledališče v zastalem času, kakršen je naslov prvega dela, se ji je ponudila priložnost, da je zbrala in dopolnila spominske zapise iz različnih življenjskih obdobij, povezanih tudi z različnimi gledališkimi dejavnostmi. Med naslovi: O otroštvu in prvem stiku z gledališčem, Še nekaj misli o disleksiji, O študiju na AGRFT, Novo leto v gledališču, O režiserjih, Kultura med ljudmi in drugimi, beremo temeljite premisleke o videnju in razumevanju sebe in lastnega položaja, predvsem pa dejavnega in čutečega človeka sredi širše sredine, večinoma gledaliških ljudi. Drugi del knjige Živi ogenj gledališča predstavlja portrete umetniških sodelavcev, ki jih avtorica osebno in strokovno motri; med njimi Poldeta Bibiča, Dušo Počkaj, Ivanko Mežan, Borisa Cavazzo, Jerneja Šugmana, Janeza Škofa in druge. To je nedvomno pomemben prispevek pri ohranjanju spomina na umetnike te, materialno tako hitro minljive umetnosti, in prispevek v pokrajini slovenske teatrologije. Foto: Mladinska knjiga

4 min

Pred kratkim je založba Mladinska knjiga izdala knjigo Živi ogenj gledališča. Prvoosebna pričevanja in zapiski, razmisleki ter osebni spomini Saše Pavček, velike igralke, pesnice, dramske pisateljice in pedagoginje, so tako dobila svojo trdno snovnost in obliko, ki jo lahko prebiramo in se vanjo potapljamo tudi drugi. V polpreteklem času, času epidemije, so se gledališča zaprla. Tako za ustvarjalce kot za gledalce je bil to sprva šok, poln dvomov in negotovosti, pozneje pa so gledališke, pa tudi druge umetniške in kulturne ustanove z gledalci in obiskovalci navezale drugačen stik, posredovan preko ekranov. V takem razpoloženju Saša Pavček osebno in iskreno začenja svojo novo knjigo. V obdobju, ki ga poimenuje Gledališče v zastalem času, kakršen je naslov prvega dela, se ji je ponudila priložnost, da je zbrala in dopolnila spominske zapise iz različnih življenjskih obdobij, povezanih tudi z različnimi gledališkimi dejavnostmi. Med naslovi: O otroštvu in prvem stiku z gledališčem, Še nekaj misli o disleksiji, O študiju na AGRFT, Novo leto v gledališču, O režiserjih, Kultura med ljudmi in drugimi, beremo temeljite premisleke o videnju in razumevanju sebe in lastnega položaja, predvsem pa dejavnega in čutečega človeka sredi širše sredine, večinoma gledaliških ljudi. Drugi del knjige Živi ogenj gledališča predstavlja portrete umetniških sodelavcev, ki jih avtorica osebno in strokovno motri; med njimi Poldeta Bibiča, Dušo Počkaj, Ivanko Mežan, Borisa Cavazzo, Jerneja Šugmana, Janeza Škofa in druge. To je nedvomno pomemben prispevek pri ohranjanju spomina na umetnike te, materialno tako hitro minljive umetnosti, in prispevek v pokrajini slovenske teatrologije. Foto: Mladinska knjiga

Amsterdam v Mini teatru ob holokavstu vrta v sodobno družbo

2. 11. 2022

V predstavah mladega režiserja Aljoše Živadinova Zupančiča so pogosta tema človek v okviru razmerij moči, družbene strukture, ki določajo hierarhije, in politika, ki je, bi rekli, organski del tega in se ji torej ne moremo izogniti. Tu so še vprašanja razmerij med spoli – kakšno vloge, naloge in pravice jim pripadajo. V Mini teatru predstava Amsterdam ob holokavstu odpira vprašanja krivde, spominjanja in kolektivnih travm. Nastala je po besedilu izraelske dramaturginje in pisateljice Maye Arad Jasar. Nastopajo Nika Korenjak, Luka Bokšan, Borut Doljšak in Timotej Novaković. Foto: Asiana Jurca Avci

5 min

V predstavah mladega režiserja Aljoše Živadinova Zupančiča so pogosta tema človek v okviru razmerij moči, družbene strukture, ki določajo hierarhije, in politika, ki je, bi rekli, organski del tega in se ji torej ne moremo izogniti. Tu so še vprašanja razmerij med spoli – kakšno vloge, naloge in pravice jim pripadajo. V Mini teatru predstava Amsterdam ob holokavstu odpira vprašanja krivde, spominjanja in kolektivnih travm. Nastala je po besedilu izraelske dramaturginje in pisateljice Maye Arad Jasar. Nastopajo Nika Korenjak, Luka Bokšan, Borut Doljšak in Timotej Novaković. Foto: Asiana Jurca Avci

Uglašeno razglašeni Orkester prejel vesno za najboljši film

31. 10. 2022

S slavnostno podelitvijo nagrad se je v nedeljo v portoroškem Avditoriju sklenil jubilejni 25. Festival slovenskega filma, na katerem je bilo od torka prikazanih več kot sto celovečernih in kratkih filmov vseh žanrov. Glavno nagrado, vesno za najboljši film, poleg tega pa še za fotografijo Simona Tanška in za scenarij Matevža Luzarja, je prejel celovečerni igrani film Orkester. Kot je zapisala mendnarodna žirija v utemeljitvi nagrade za najboljši film, so liki iz Orkestra "v svojih življenjih bolj ali manj razglašeni. V tem uglaševanju in razglaševanju filmske zgodbe so vsi umetniški, tehnični in produkcijski segmenti filma še kako uglašeni. Pod suvereno dirigentsko paličico nam Orkester zaigra resno glasbo o malih ljudeh, v kateri se lahko zaslišimo tudi sami". Na fotografiji: Režiser in scenarist Orkestra Matevž Luzar, producentka Petra Vidmar in direktor fotografije Simon Tanšek. Avtorja fotografije sta Katja Goljat in Matjaž Rušt.

1 min

S slavnostno podelitvijo nagrad se je v nedeljo v portoroškem Avditoriju sklenil jubilejni 25. Festival slovenskega filma, na katerem je bilo od torka prikazanih več kot sto celovečernih in kratkih filmov vseh žanrov. Glavno nagrado, vesno za najboljši film, poleg tega pa še za fotografijo Simona Tanška in za scenarij Matevža Luzarja, je prejel celovečerni igrani film Orkester. Kot je zapisala mendnarodna žirija v utemeljitvi nagrade za najboljši film, so liki iz Orkestra "v svojih življenjih bolj ali manj razglašeni. V tem uglaševanju in razglaševanju filmske zgodbe so vsi umetniški, tehnični in produkcijski segmenti filma še kako uglašeni. Pod suvereno dirigentsko paličico nam Orkester zaigra resno glasbo o malih ljudeh, v kateri se lahko zaslišimo tudi sami". Na fotografiji: Režiser in scenarist Orkestra Matevž Luzar, producentka Petra Vidmar in direktor fotografije Simon Tanšek. Avtorja fotografije sta Katja Goljat in Matjaž Rušt.

Nagrado Kristine Brenkove je prejela slikanica Kako objeti ježa

28. 10. 2022

Nagrado Kristine Brenkove za najboljšo izvirno slovensko slikanico je letos prejela slikanica Kako objeti ježa, ki sta jo ustvarila pisateljica Jana Bauer in ilustrator Peter Škerl, izšla pa je pri založbi KUD Sodobnost International. Nagrado podeljujejo vsako leto v času rojstnega dne znamenite pisateljice in pesnice, ki se je rodila 22. oktobra 1911 v Horjulu in je kot urednica pri Mladinski knjigi uveljavila slikanico kot vodilni žanr literature za najmlajše. Nagrajena slikanica Kako objeti ježa je jezikovno-likovna pripoved o ježevi želji, da bi nekoga objel. Žirija v sestavi dr. Igor Saksida, dr. Barbara Zorman ter dr. Robert Potočnik je pregledala vseh 31 na razpis prispelih slikanic in jih za nagrado najprej nominirala šest. Soglasno so se odločili, da nagrado prejme slikanica Jane Bauer, ter v utemeljitvi zapisali, da je besedilo mogoče brati na več ravneh: kot pripoved o želji in njeni humorni uresničitvi, kot tematizacijo osamljenosti ter kot razmislek o drugačnosti, ki to v resnici sploh ni. Omenili so tudi ilustracije Petra Škerla, ki bralčevo pozornost pritegnejo na več načinov, in sicer z domišljeno izbiro perspektive ter množico likovnih podrobnosti, ki dograjujejo sporočilnost besedila. V sklopu nagrade Kristine Brenkove so podelili tudi posebno nagrado za kakovostno povezovanje umetnostnih zvrsti. Prejela jo je slikanica Sofijini baletni copatki, ki sta jo ustvarili Helena Kraljič in Tina Dobrajc, izšla pa je pri založbi Morfemplus d.o.o. Gre za realistično pripoved, ki prikazuje življenje Sofije in njene babice, ki je bila nekoč balerina. Foto: KUD Sodobnost International, izrez fotografije

5 min

Nagrado Kristine Brenkove za najboljšo izvirno slovensko slikanico je letos prejela slikanica Kako objeti ježa, ki sta jo ustvarila pisateljica Jana Bauer in ilustrator Peter Škerl, izšla pa je pri založbi KUD Sodobnost International. Nagrado podeljujejo vsako leto v času rojstnega dne znamenite pisateljice in pesnice, ki se je rodila 22. oktobra 1911 v Horjulu in je kot urednica pri Mladinski knjigi uveljavila slikanico kot vodilni žanr literature za najmlajše. Nagrajena slikanica Kako objeti ježa je jezikovno-likovna pripoved o ježevi želji, da bi nekoga objel. Žirija v sestavi dr. Igor Saksida, dr. Barbara Zorman ter dr. Robert Potočnik je pregledala vseh 31 na razpis prispelih slikanic in jih za nagrado najprej nominirala šest. Soglasno so se odločili, da nagrado prejme slikanica Jane Bauer, ter v utemeljitvi zapisali, da je besedilo mogoče brati na več ravneh: kot pripoved o želji in njeni humorni uresničitvi, kot tematizacijo osamljenosti ter kot razmislek o drugačnosti, ki to v resnici sploh ni. Omenili so tudi ilustracije Petra Škerla, ki bralčevo pozornost pritegnejo na več načinov, in sicer z domišljeno izbiro perspektive ter množico likovnih podrobnosti, ki dograjujejo sporočilnost besedila. V sklopu nagrade Kristine Brenkove so podelili tudi posebno nagrado za kakovostno povezovanje umetnostnih zvrsti. Prejela jo je slikanica Sofijini baletni copatki, ki sta jo ustvarili Helena Kraljič in Tina Dobrajc, izšla pa je pri založbi Morfemplus d.o.o. Gre za realistično pripoved, ki prikazuje življenje Sofije in njene babice, ki je bila nekoč balerina. Foto: KUD Sodobnost International, izrez fotografije

Nataša Velikonja: "Živim v družbi, pišem o samoti"

28. 10. 2022

Pesnica Nataša Velikonja se je v zbirki Prostor sred križišč, za katero je prejela Jenkovo nagrado, vrnila k intimnosti. Izraža vztrajanje kljub prizadetosti in negotovosti, osrednje teme pa so ljubezen, samota in občutek tujosti, pa vendar tudi sprejetosti. "Živim v družbi, pišem o samoti," je zapisala v eni izmed pesmi, v drugi pa »za samoto je potreben pogum«. Utemeljitev poleg zaokrožene in premišljene zgradbe poudarja, da … "pretočen pesniški jezik bralca/bralko ponese na svojih brzicah v slikovite prostore intime, kjer ljubimka lirski subjektki ves večer popravlja rdeč šal. Kjer ljubezen 'lovi' ali 'odloži trenutek' in se bohoti v vsej svoji silovitosti, tuzemski kompleksnosti in presežnosti." Za Jenkovo nagrado so bile nominirane še pesniške zbirke Braneta Mozetiča Aktivistovi zapisi, Jerneja Županiča Orodje za razgradnjo imperija in Kristine Kočan Selišča. Žiriji je predsedovala Alja Adam, drugi člani pa so bili Franci Novak, Klarisa Jovanović, Ivan Dobnik in Nina Dragičević. Foto: DSP, kolaž in izrez fotografij

6 min

Pesnica Nataša Velikonja se je v zbirki Prostor sred križišč, za katero je prejela Jenkovo nagrado, vrnila k intimnosti. Izraža vztrajanje kljub prizadetosti in negotovosti, osrednje teme pa so ljubezen, samota in občutek tujosti, pa vendar tudi sprejetosti. "Živim v družbi, pišem o samoti," je zapisala v eni izmed pesmi, v drugi pa »za samoto je potreben pogum«. Utemeljitev poleg zaokrožene in premišljene zgradbe poudarja, da … "pretočen pesniški jezik bralca/bralko ponese na svojih brzicah v slikovite prostore intime, kjer ljubimka lirski subjektki ves večer popravlja rdeč šal. Kjer ljubezen 'lovi' ali 'odloži trenutek' in se bohoti v vsej svoji silovitosti, tuzemski kompleksnosti in presežnosti." Za Jenkovo nagrado so bile nominirane še pesniške zbirke Braneta Mozetiča Aktivistovi zapisi, Jerneja Županiča Orodje za razgradnjo imperija in Kristine Kočan Selišča. Žiriji je predsedovala Alja Adam, drugi člani pa so bili Franci Novak, Klarisa Jovanović, Ivan Dobnik in Nina Dragičević. Foto: DSP, kolaž in izrez fotografij

Črtomir Frelih: Grafike in risbe. Štiri desetletja.

26. 10. 2022

"Dobr s se tole u MGLC zmenu, ejga!", "Do 12. februarja 2023 mava preskrblen ogrevan brlog … nč skrbi za ceno plina, pa to …" tako se o razstavi Črtomirja Freliha pogovarjata lika lisic na risbi, ki jo je objavil na Facebooku. "Lisice lahko povedo marsikaj, česar sami ne moremo" pravi Frelih o svojih hipnih risbah, s katerimi komentira dnevno dogajanje. Vsaj na videz povsem drugačna pa so dela, s katerimi umetnik v Mednarodnem grafičnem likovnem centru predstavlja zadnjih 40 let svoje umetniške prakse. Ko se sprehajamo med približno stotimi deli Črtomirja Freliha na razstavi, vidimo predvsem temnine in nekaj beline. Boj med svetlim in temnim, je likovna govorica eksistencializma, pravi umetnik o svojem barvnem svetu. Iz Frelihove zajetne likovne bere izluščimo domala vse klasične ikonografske teme od akta do tihožitja in krajine, ki jo navdihuje skrivnostni bohinjski kot, v katerem je odraščal in kjer še danes v prostem času išče svoje ustvarjalno zatočišče, je zapisala kustosinja Breda Ilich Klančnik. V likovnem smislu pa poleg dvojnosti med temnim in svetlim, opazujemo tudi napetost med abstrakcijo in berljivimi podobami, ter pogosto stapljanje figure z ozadjem. Eksistencialna nota zaznamuje tudi njegove upodobitve domačih krajev, ki niso podobne turistični idili, temveč jih prej določajo dolga deževna obdobja, značilna za območje. Na ogled so njegove risbe v tehniki akrila, pastela in voska na papirju, prevladujejo pa grafike. Prav grafični medij je namreč Frelihu najbližji. Grafika govori z minimalno količino likovnih sredstev, a zelo jasno in na nek način na glas, pravi umetnik, ki je že v času študija poglobljeno raziskoval njene tehnične možnosti. Frelihovi lisici se znajdeta tudi na grafikah in risbah v Mednarodnem grafičnem likovnem centru, a skorajda ne gre za isti lisici, kot sta tisti dve s Facebooka, saj sta na razstavljenih delih obravnavani bolj likovno in ne komentirata dnevnega dogajanja. A vendar so tudi razstavljena novejša dela bolj humorna in sproščena. Ves čas pa je zanj ključna predvsem kvaliteta likovnega jezika, poudarja Črtomir Frelih, ki bo dela iz 40ih let svojega opusa v Mednarodnem grafičnem likovnem centru predstavljal še do 12. februarja. Na fotografiji: Črtomir Frelih, Regen, foto: Iza Pevec, izrez

3 min

"Dobr s se tole u MGLC zmenu, ejga!", "Do 12. februarja 2023 mava preskrblen ogrevan brlog … nč skrbi za ceno plina, pa to …" tako se o razstavi Črtomirja Freliha pogovarjata lika lisic na risbi, ki jo je objavil na Facebooku. "Lisice lahko povedo marsikaj, česar sami ne moremo" pravi Frelih o svojih hipnih risbah, s katerimi komentira dnevno dogajanje. Vsaj na videz povsem drugačna pa so dela, s katerimi umetnik v Mednarodnem grafičnem likovnem centru predstavlja zadnjih 40 let svoje umetniške prakse. Ko se sprehajamo med približno stotimi deli Črtomirja Freliha na razstavi, vidimo predvsem temnine in nekaj beline. Boj med svetlim in temnim, je likovna govorica eksistencializma, pravi umetnik o svojem barvnem svetu. Iz Frelihove zajetne likovne bere izluščimo domala vse klasične ikonografske teme od akta do tihožitja in krajine, ki jo navdihuje skrivnostni bohinjski kot, v katerem je odraščal in kjer še danes v prostem času išče svoje ustvarjalno zatočišče, je zapisala kustosinja Breda Ilich Klančnik. V likovnem smislu pa poleg dvojnosti med temnim in svetlim, opazujemo tudi napetost med abstrakcijo in berljivimi podobami, ter pogosto stapljanje figure z ozadjem. Eksistencialna nota zaznamuje tudi njegove upodobitve domačih krajev, ki niso podobne turistični idili, temveč jih prej določajo dolga deževna obdobja, značilna za območje. Na ogled so njegove risbe v tehniki akrila, pastela in voska na papirju, prevladujejo pa grafike. Prav grafični medij je namreč Frelihu najbližji. Grafika govori z minimalno količino likovnih sredstev, a zelo jasno in na nek način na glas, pravi umetnik, ki je že v času študija poglobljeno raziskoval njene tehnične možnosti. Frelihovi lisici se znajdeta tudi na grafikah in risbah v Mednarodnem grafičnem likovnem centru, a skorajda ne gre za isti lisici, kot sta tisti dve s Facebooka, saj sta na razstavljenih delih obravnavani bolj likovno in ne komentirata dnevnega dogajanja. A vendar so tudi razstavljena novejša dela bolj humorna in sproščena. Ves čas pa je zanj ključna predvsem kvaliteta likovnega jezika, poudarja Črtomir Frelih, ki bo dela iz 40ih let svojega opusa v Mednarodnem grafičnem likovnem centru predstavljal še do 12. februarja. Na fotografiji: Črtomir Frelih, Regen, foto: Iza Pevec, izrez

Začel se je jubilejni 25. Festival slovenskega filma

26. 10. 2022

Na slovenski Obali, kjer so pred nekaj tedni snemali tujo filmsko produkcijo z zvezdniškimi, oskarjevskimi imeni, se je še uradno odprl Festival slovenskega filma, njegova jubilejna 25. izdaja. V portoroškem Avditoriju in piranskem Gledališču Tartini ter v Razstavišču Monfort, ki je na pol poti med njima, se bo do nedelje odvrtel pregled najnovejše slovenske filmske produkcije. Otvoritveni večer je bil v znamenju naše igralske dive Milene Zupančič, ki je – kot prva med igralci in igralkami – prejela Badjurovo nagrado za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti. Foto: Katja Goljat in Matjaž Rušt

3 min

Na slovenski Obali, kjer so pred nekaj tedni snemali tujo filmsko produkcijo z zvezdniškimi, oskarjevskimi imeni, se je še uradno odprl Festival slovenskega filma, njegova jubilejna 25. izdaja. V portoroškem Avditoriju in piranskem Gledališču Tartini ter v Razstavišču Monfort, ki je na pol poti med njima, se bo do nedelje odvrtel pregled najnovejše slovenske filmske produkcije. Otvoritveni večer je bil v znamenju naše igralske dive Milene Zupančič, ki je – kot prva med igralci in igralkami – prejela Badjurovo nagrado za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti. Foto: Katja Goljat in Matjaž Rušt

V Moderni galeriji direktor Aleš Vaupotič in predsednik Sveta Aleksander Bassin podala izjavi kot odziv na očitke vodstvu

25. 10. 2022

Številni očitki krožijo v medijih. Kritičnost ministrice za kulturo Aste Vrečko v intervjuju za STA razumejo kot nezaupnico. Bassina tudi skrbi, kot pravi, stopnjevanje pritiska na vodstvo, vse od kar je Svet ministrstvu predlagal revizijo poslovanja za zadnjih deset let. Veliko je neresnic, poudarja Bassin, mediji naj bi se po njegovem na vodenje Moderne galerije odzivali na svojstven način, očitno torej pristransko. Oba z direktorjem priznavata slabe odnose med zaposlenimi in vodstvom. Tu so še očitki na račun nestrokovnosti vodenja – utemeljitev teh Bassin ni zaznal. Kot poudari, so nekateri zaposleni po odhodu prejšnje direktorice Zdenke Badovinac nasprotovali imenovanju kateregakoli novega vodstva. Vaupotič je izpostavil tudi očitke vodstvu o neodzivnosti v primeru razstave Nike Autor V Moderni galeriji, češ da ji niso izplačali le novih negovorjenih stroškov. Avtorica je bila prisotna in direktorja prekinila, naj preneha z lažmi, saj naj bi le zahtevala izplačilo s strani vodstva že potrjenega zneska. Ministrstvo za kulturo se na izjavi Bassina in Vaupotiča do 15. ure še ni odzvalo. Pa še: strokovni delavci so se v nedavnem javnem pismu distancirali od razstave Momental-mente v Moderni galeriji, del slovenskih slikark in slikarjev po izboru zunanjega kustosa Andreja Medveda. Ta jih je opremil z opisi, ki so jih označili za popreproščeno tolmačenje umetnosti, ki jo vrača v konservativno polje. Na te kritike so se odzvali v Zvezi društev likovnih umetnikov, vendar nekateri člani društev opozarjajo, da o pismu pred objavo niso bili obveščeni.

1 min

Številni očitki krožijo v medijih. Kritičnost ministrice za kulturo Aste Vrečko v intervjuju za STA razumejo kot nezaupnico. Bassina tudi skrbi, kot pravi, stopnjevanje pritiska na vodstvo, vse od kar je Svet ministrstvu predlagal revizijo poslovanja za zadnjih deset let. Veliko je neresnic, poudarja Bassin, mediji naj bi se po njegovem na vodenje Moderne galerije odzivali na svojstven način, očitno torej pristransko. Oba z direktorjem priznavata slabe odnose med zaposlenimi in vodstvom. Tu so še očitki na račun nestrokovnosti vodenja – utemeljitev teh Bassin ni zaznal. Kot poudari, so nekateri zaposleni po odhodu prejšnje direktorice Zdenke Badovinac nasprotovali imenovanju kateregakoli novega vodstva. Vaupotič je izpostavil tudi očitke vodstvu o neodzivnosti v primeru razstave Nike Autor V Moderni galeriji, češ da ji niso izplačali le novih negovorjenih stroškov. Avtorica je bila prisotna in direktorja prekinila, naj preneha z lažmi, saj naj bi le zahtevala izplačilo s strani vodstva že potrjenega zneska. Ministrstvo za kulturo se na izjavi Bassina in Vaupotiča do 15. ure še ni odzvalo. Pa še: strokovni delavci so se v nedavnem javnem pismu distancirali od razstave Momental-mente v Moderni galeriji, del slovenskih slikark in slikarjev po izboru zunanjega kustosa Andreja Medveda. Ta jih je opremil z opisi, ki so jih označili za popreproščeno tolmačenje umetnosti, ki jo vrača v konservativno polje. Na te kritike so se odzvali v Zvezi društev likovnih umetnikov, vendar nekateri člani društev opozarjajo, da o pismu pred objavo niso bili obveščeni.

Začel se je frankfurtski knjižni sejem

19. 10. 2022

4000 razstavljavcev iz 95 držav se bo spet srečalo na frankfurtskem knjižnem sejmu, ki se je začel sinoči s slavnostno prireditvijo v navzočnosti nemškega zveznega predsednika in španskega kraljevega para, saj je Španija letos častna gostja sejma. Slovensko nacionalno predstavitev pa kot že leta prej vodi Javna agencija za knjigo. V pričakovanju laskavega naziva častne gostje naslednje leto, Slovenijo na sejmu zastopa tudi ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko.

2 min

4000 razstavljavcev iz 95 držav se bo spet srečalo na frankfurtskem knjižnem sejmu, ki se je začel sinoči s slavnostno prireditvijo v navzočnosti nemškega zveznega predsednika in španskega kraljevega para, saj je Španija letos častna gostja sejma. Slovensko nacionalno predstavitev pa kot že leta prej vodi Javna agencija za knjigo. V pričakovanju laskavega naziva častne gostje naslednje leto, Slovenijo na sejmu zastopa tudi ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko.

Karel I., zadnji slovenski cesar

18. 10. 2022

Ko omenimo Habsburžane, večina med nami pomisli predvsem na Marijo Terezijo. A to dinastijo bi morali bolje poznati, saj so vladali tudi našim krajem, so prepričani na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU. Da bi tudi laični bralci boljše razumeli širši kontekst, v katerega se umešča naša zgodovina, so izdali že več monografij o Habsburžanih. Čisto sveža je monografija Karel I. – zadnji slovenski cesar, posvečena pogosto spregledanemu vladarju. Zakaj tak naslov? "Želeli smo pokazati, da ne govorimo o tujih vladarjih, temveč o zadnjem cesarju dinastije, ki je vladala tudi nam", odgovarja urednik monografije Gregor Antoličič. Karel I. Habsburški je spregledan morda tudi zato, ker so njegov čas in vladanje zaznamovali prva svetovna vojna, razpad večstoletnih imperijev in nastanek nacionalnih držav. Monografija, ki je nastala ob stoti obletnici cesarjeve smrti, združuje prispevke več slovenskih in hrvaških zgodovinarjev, z njo pa želijo nagovoriti tudi laično javnost. Knjigo, ki je izšla pri Cankarjevi založbi, so predstavili v okviru okrogle mize z naslovom Habsburžani v 20. stoletju, še pred tem pa se je z urednikom Gregorjem Antoličičem pogovarjala Iza Pevec. Foto: Iza Pevec in Wikipedia

6 min

Ko omenimo Habsburžane, večina med nami pomisli predvsem na Marijo Terezijo. A to dinastijo bi morali bolje poznati, saj so vladali tudi našim krajem, so prepričani na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU. Da bi tudi laični bralci boljše razumeli širši kontekst, v katerega se umešča naša zgodovina, so izdali že več monografij o Habsburžanih. Čisto sveža je monografija Karel I. – zadnji slovenski cesar, posvečena pogosto spregledanemu vladarju. Zakaj tak naslov? "Želeli smo pokazati, da ne govorimo o tujih vladarjih, temveč o zadnjem cesarju dinastije, ki je vladala tudi nam", odgovarja urednik monografije Gregor Antoličič. Karel I. Habsburški je spregledan morda tudi zato, ker so njegov čas in vladanje zaznamovali prva svetovna vojna, razpad večstoletnih imperijev in nastanek nacionalnih držav. Monografija, ki je nastala ob stoti obletnici cesarjeve smrti, združuje prispevke več slovenskih in hrvaških zgodovinarjev, z njo pa želijo nagovoriti tudi laično javnost. Knjigo, ki je izšla pri Cankarjevi založbi, so predstavili v okviru okrogle mize z naslovom Habsburžani v 20. stoletju, še pred tem pa se je z urednikom Gregorjem Antoličičem pogovarjala Iza Pevec. Foto: Iza Pevec in Wikipedia

Pred mednarodnim dnevom slovarjev vrsta predavanj, predstavitev novih slovarjev in okroglih miz

12. 10. 2022

Sekcija za leksiko pri Zvezi društev Slavistično društvo Slovenije in Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU sta že četrto leto zapored pred mednarodnim dnevom slovarjev pripravila številne dogodke. Predavanja prek svetovnega spleta so odstrla slovaropisni pogled v preteklost, sedanjost in prihodnost. Precej različna so bila dopoldanska predavanja in predstavitve ob mednarodnem dnevu slovarjev, razprta med strokovne dileme in uporabniške izkušnje. Dvojezične slovarje je ob slovensko-češkem in češko-slovenskem slovaropisju zastopal češki jezikoslovec David Blažek, številne predstavitve novih terminoloških slovarjev so pokazale vso pestrost strokovne terminologije, ki jo preučujejo jezikoslovci, od turizma do na primer betonskih konstrukcij in šolskega in davčnega izrazja, za konec pa so preučili še uporabnost portala Franček v šolski rabi in jezikovne svetovalnice za pravopisno rabo. Slovarski teden z naslovom Slovarji včeraj, danes, jutri je pripravila Mija Michelizza, znanstvena sodelavka Inštituta Frana Ramovša in vodja Sekcije za leksiko pri zvezi Slavističnih društev. Na okrogli mizi v Vodnikovi domačiji so na programu gostje Kozma Ahačič, Matija Ogrin in Matej Šekli, petkova okrogla miza z vabljivim naslovom Slovar – čuvar, krmar, šušmar ali …car? Pa bo potekala v Atriju ZRC.

3 min

Sekcija za leksiko pri Zvezi društev Slavistično društvo Slovenije in Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU sta že četrto leto zapored pred mednarodnim dnevom slovarjev pripravila številne dogodke. Predavanja prek svetovnega spleta so odstrla slovaropisni pogled v preteklost, sedanjost in prihodnost. Precej različna so bila dopoldanska predavanja in predstavitve ob mednarodnem dnevu slovarjev, razprta med strokovne dileme in uporabniške izkušnje. Dvojezične slovarje je ob slovensko-češkem in češko-slovenskem slovaropisju zastopal češki jezikoslovec David Blažek, številne predstavitve novih terminoloških slovarjev so pokazale vso pestrost strokovne terminologije, ki jo preučujejo jezikoslovci, od turizma do na primer betonskih konstrukcij in šolskega in davčnega izrazja, za konec pa so preučili še uporabnost portala Franček v šolski rabi in jezikovne svetovalnice za pravopisno rabo. Slovarski teden z naslovom Slovarji včeraj, danes, jutri je pripravila Mija Michelizza, znanstvena sodelavka Inštituta Frana Ramovša in vodja Sekcije za leksiko pri zvezi Slavističnih društev. Na okrogli mizi v Vodnikovi domačiji so na programu gostje Kozma Ahačič, Matija Ogrin in Matej Šekli, petkova okrogla miza z vabljivim naslovom Slovar – čuvar, krmar, šušmar ali …car? Pa bo potekala v Atriju ZRC.

Prejemnica literarne nagrade Mira, Darinka Kozinc, opozarja na pomen aleksandrink

11. 10. 2022

Ženski odbor Slovenskega centra PEN je v Cankarjevem domu že desetič zapored podelil literarno nagrado Mira, s katero vsako leto opozarja na dosežke ženskih literarnih ustvarjalk. Letošnja nagrajenka Darinka Kozinc je zbiralka in ohranjevalka kulturne dediščine aleksandrink. V svojem raziskovanju in literarnih delih se ukvarja z življenjem in usodo žensk, ki so od druge polovice 19. stoletja iz Slovenije odhajale v Aleksandrijo, da bi z delom preživljale svoje družine. Komisija v opredelitvi izpostavlja, da je Darinka Kozinc s svojim delom rušila stereotipne podobe žensk v slovenski zgodovini, jih približala mlajšemu občinstvu ter osvetlila njihovo medsebojno pomoč. Ženski odbor s svojo nagrado skuša popraviti krivice, ki so še vedno prisotne v literarnem kanonu in v izobraževalnem sistemu. Hkrati opozarja tudi na neravnovesje pri podeljevanju nagrad ustvarjalkam. Nagrada Mira je zato izjemno pomembna, saj podeljuje glas še vedno preglašeni ženski besedi. Foto: Wikipedia

1 min

Ženski odbor Slovenskega centra PEN je v Cankarjevem domu že desetič zapored podelil literarno nagrado Mira, s katero vsako leto opozarja na dosežke ženskih literarnih ustvarjalk. Letošnja nagrajenka Darinka Kozinc je zbiralka in ohranjevalka kulturne dediščine aleksandrink. V svojem raziskovanju in literarnih delih se ukvarja z življenjem in usodo žensk, ki so od druge polovice 19. stoletja iz Slovenije odhajale v Aleksandrijo, da bi z delom preživljale svoje družine. Komisija v opredelitvi izpostavlja, da je Darinka Kozinc s svojim delom rušila stereotipne podobe žensk v slovenski zgodovini, jih približala mlajšemu občinstvu ter osvetlila njihovo medsebojno pomoč. Ženski odbor s svojo nagrado skuša popraviti krivice, ki so še vedno prisotne v literarnem kanonu in v izobraževalnem sistemu. Hkrati opozarja tudi na neravnovesje pri podeljevanju nagrad ustvarjalkam. Nagrada Mira je zato izjemno pomembna, saj podeljuje glas še vedno preglašeni ženski besedi. Foto: Wikipedia

Svinčniki za izstopajoče arhitekte in krajinske arhitekte

7. 10. 2022

Ob Dnevu arhitektov Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije podeli priznanja za največje dosežke na področju arhitekture, krajinske arhitekture in prostorskega načrtovanja v letu 2022. Vsako leto na ta dan poteka tudi strokovna konferenca, tokratna z naslovom Prevroče bo – izzivi načrtovanja prostorov prihodnosti. V luči soočanja s podnebnimi spremembami je konferenca v središče pozornosti postavila pomen krajinsko arhitekturnega načrtovanja in v duhu iskanja rešitev poudarila sodelovanje med strokami kot eno najpomembnejših. Krajinska arhitektka dr. Maja Simoneti je poleg magistra Tomaža in Lene Krušec letošnja prejemnica platinastega svinčnika, za svoj krajinskoarhitekturni opus, zlati svinčnik za odlično izvedbo prejmejo avtorji Galerije Cukrarna, Hiše MM, Vrtca Pedenjped in Hiše Podvrh, patinasti svinčnik pa Frančiškanska kapela na Prešernovem trgu v Ljubljani, avtorice Maruše Zorec. Častna člana Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije sta letos postala magistrica Nina Granda in Tomaž Granda. Pri izboru najboljših arhitekturnih rešitev je komisijo vodila ideja o svobodi arhitekture, s tem pa so želeli poudariti, da je dobro arhitekturo nemogoče zvesti na en, preddoločen sistem mišljenja in delovanja. "Arhitektura je miselna in materialna dejavnost, ki se neprestano redefinira. Za to, da v arhitekturi označimo neko stavbo za uspešno ali neuspešno, je treba vsako stavbo ovrednotiti posebej in vsakič znova," so zapisali. Vir foto: MMC/Miran Kambič

1 min

Ob Dnevu arhitektov Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije podeli priznanja za največje dosežke na področju arhitekture, krajinske arhitekture in prostorskega načrtovanja v letu 2022. Vsako leto na ta dan poteka tudi strokovna konferenca, tokratna z naslovom Prevroče bo – izzivi načrtovanja prostorov prihodnosti. V luči soočanja s podnebnimi spremembami je konferenca v središče pozornosti postavila pomen krajinsko arhitekturnega načrtovanja in v duhu iskanja rešitev poudarila sodelovanje med strokami kot eno najpomembnejših. Krajinska arhitektka dr. Maja Simoneti je poleg magistra Tomaža in Lene Krušec letošnja prejemnica platinastega svinčnika, za svoj krajinskoarhitekturni opus, zlati svinčnik za odlično izvedbo prejmejo avtorji Galerije Cukrarna, Hiše MM, Vrtca Pedenjped in Hiše Podvrh, patinasti svinčnik pa Frančiškanska kapela na Prešernovem trgu v Ljubljani, avtorice Maruše Zorec. Častna člana Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije sta letos postala magistrica Nina Granda in Tomaž Granda. Pri izboru najboljših arhitekturnih rešitev je komisijo vodila ideja o svobodi arhitekture, s tem pa so želeli poudariti, da je dobro arhitekturo nemogoče zvesti na en, preddoločen sistem mišljenja in delovanja. "Arhitektura je miselna in materialna dejavnost, ki se neprestano redefinira. Za to, da v arhitekturi označimo neko stavbo za uspešno ali neuspešno, je treba vsako stavbo ovrednotiti posebej in vsakič znova," so zapisali. Vir foto: MMC/Miran Kambič

Jesenska filmska šola

7. 10. 2022

11. oktobra se začenja Jesenska filmska šola v Slovenski kinoteki. O vrsti zanimivih tem v pogovoru z soorganizatorko šole Ano Šturm.

6 min

11. oktobra se začenja Jesenska filmska šola v Slovenski kinoteki. O vrsti zanimivih tem v pogovoru z soorganizatorko šole Ano Šturm.

Ljubljana se klanja Pomurju

7. 10. 2022

V Galeriji Vžigalica se je začetek tedna odprla šesta razstava v ciklu Ljubljana se klanja Sloveniji, ki je tokrat posvečena Pomurju. Cikel, ki si je zadal povezovanje Ljubljane z aktualnimi regionalnimi umetniškimi iniciativami in skupinami tokrat prek ustvarjanja Društva prekmurske pobude ONEJ in trinajstih umetnikov, ki v Pomurju dejansko živijo in ustvarjajo, ne želi v ospredje postavljati arhetipskih značilnosti regionalnih klišejev, marveč raje ponuditi drugačen pogled na pomursko umetnost. S kuratorjem razstave Janijem Pirnatom se je v Galeriji Vžigalica pogovarjal Matic Ferlan. (foto: Gregor Purgaj, "Velika zmaga")

6 min

V Galeriji Vžigalica se je začetek tedna odprla šesta razstava v ciklu Ljubljana se klanja Sloveniji, ki je tokrat posvečena Pomurju. Cikel, ki si je zadal povezovanje Ljubljane z aktualnimi regionalnimi umetniškimi iniciativami in skupinami tokrat prek ustvarjanja Društva prekmurske pobude ONEJ in trinajstih umetnikov, ki v Pomurju dejansko živijo in ustvarjajo, ne želi v ospredje postavljati arhetipskih značilnosti regionalnih klišejev, marveč raje ponuditi drugačen pogled na pomursko umetnost. S kuratorjem razstave Janijem Pirnatom se je v Galeriji Vžigalica pogovarjal Matic Ferlan. (foto: Gregor Purgaj, "Velika zmaga")

O Annie Ernaux prevajalec Andrej Peric

6. 10. 2022

»Nobelova nagrada za književnost za leto 2022 gre v roke francoske pisateljice Annie Ernaux za pogum in ostrino, s katerima razkriva korenine, odtujenost in kolektivne omejitve osebnega spomina.« S temi besedami je tajnik Švedske akademije Mads Malm razglasil prejemnico Nobelove nagrade. Annie Ernaux slovi predvsem po avtobiografskem značaju svojih literarnih del. Pozornost bralske javnosti pa je pritegnila z romanom Mesto iz leta 1984, v katerem je raziskovala življenje v majhnem francoskem mestu, napetosti med družbenimi razredi in predvsem svoj odnos z očetom. Odlomek je za naše literarne oddaje prevedel Andrej Peric, ki ga je pred mikrofon povabil Gregor Podlogar. Foto: MMC/EPA

7 min

»Nobelova nagrada za književnost za leto 2022 gre v roke francoske pisateljice Annie Ernaux za pogum in ostrino, s katerima razkriva korenine, odtujenost in kolektivne omejitve osebnega spomina.« S temi besedami je tajnik Švedske akademije Mads Malm razglasil prejemnico Nobelove nagrade. Annie Ernaux slovi predvsem po avtobiografskem značaju svojih literarnih del. Pozornost bralske javnosti pa je pritegnila z romanom Mesto iz leta 1984, v katerem je raziskovala življenje v majhnem francoskem mestu, napetosti med družbenimi razredi in predvsem svoj odnos z očetom. Odlomek je za naše literarne oddaje prevedel Andrej Peric, ki ga je pred mikrofon povabil Gregor Podlogar. Foto: MMC/EPA

Nobelova v roke Annie Ernaux

6. 10. 2022

Nobelovo nagrado za književnost za leto 2022 prejme francoska književnica Annie Ernaux in sicer za »pogum in klinično ostrino, s katerima razkriva korenine, odtujenost in kolektivne omejitve osebnega spomina,« so ob razglasitvi pred nekaj urami pojasnili v imenu Švedske akademije.Literatura Annie Ernaux je izrazito avtobiografska, a prepredena z družbenimi temami. V ozadju je družbena, objektivna, zgodovinska resničnost, v ospredju pa osebne izkušnje, doživljanje in spomin nanje. Odnos s starši, najstniška leta, poroka, strastna ljubezen, očetova in materina smrt, rak, Alzheimer … vse to je našlo pot v njeno pisanje, vse je osebno in hkrati blizu marsikomu – Annie Eranux je priljubljena tako pri kritikih kot pri širšem bralstvu. V slovenščini je v prevodu Maide Alilović izšel le njen najbolj znani roman Leta. »Knjiga Leta skuša rešiti vse, kar smo v francoski družbi preživljali od druge svetovne vojne naprej, hkrati pa sem skušala rešiti svoje lastno življenje … Pomembno pri tem je, da obojega, se pravi svojega življenja in dogodkov ter sprememb v družbi, nisem hotela ločevati,« je Annie Ernaux ob izidu prevoda za Radio Slovenija povedala kolegici Tadeji Krečič. Annie Ernaux kljub svojim 82 letom še vedno piše, prav pred nekaj meseci je založba Gallimard izdala njen roman Mladenič. Foto: EPA

1 min

Nobelovo nagrado za književnost za leto 2022 prejme francoska književnica Annie Ernaux in sicer za »pogum in klinično ostrino, s katerima razkriva korenine, odtujenost in kolektivne omejitve osebnega spomina,« so ob razglasitvi pred nekaj urami pojasnili v imenu Švedske akademije.Literatura Annie Ernaux je izrazito avtobiografska, a prepredena z družbenimi temami. V ozadju je družbena, objektivna, zgodovinska resničnost, v ospredju pa osebne izkušnje, doživljanje in spomin nanje. Odnos s starši, najstniška leta, poroka, strastna ljubezen, očetova in materina smrt, rak, Alzheimer … vse to je našlo pot v njeno pisanje, vse je osebno in hkrati blizu marsikomu – Annie Eranux je priljubljena tako pri kritikih kot pri širšem bralstvu. V slovenščini je v prevodu Maide Alilović izšel le njen najbolj znani roman Leta. »Knjiga Leta skuša rešiti vse, kar smo v francoski družbi preživljali od druge svetovne vojne naprej, hkrati pa sem skušala rešiti svoje lastno življenje … Pomembno pri tem je, da obojega, se pravi svojega življenja in dogodkov ter sprememb v družbi, nisem hotela ločevati,« je Annie Ernaux ob izidu prevoda za Radio Slovenija povedala kolegici Tadeji Krečič. Annie Ernaux kljub svojim 82 letom še vedno piše, prav pred nekaj meseci je založba Gallimard izdala njen roman Mladenič. Foto: EPA

Težave slovenskega avdiovizualnega sektorja

5. 10. 2022

Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev je pozvala k ustreznemu financiranju slovenske avdiovizualne industrije. Kot so opozorili, sektor že od leta 2018, ko je bila prvič podana zaveza o povečanem financiranju Slovenskega filmskega centra na 11 milijonov evrov, zaman čaka na obljubljeno.

1 min

Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev je pozvala k ustreznemu financiranju slovenske avdiovizualne industrije. Kot so opozorili, sektor že od leta 2018, ko je bila prvič podana zaveza o povečanem financiranju Slovenskega filmskega centra na 11 milijonov evrov, zaman čaka na obljubljeno.

Festival stripa Tinta

5. 10. 2022

Festival stripa, ki vsako leto oktobra poteka v Kinu Šiška ter na drugih prizoriščih po Ljubljani in drugod, je osrednji stripovski dogodek v slovenskem prostoru. Festival prinaša kopico stripovskih razstav, pogovorov, predavanj in delavnic, pa tudi program za otroke. V ospredju so priznani mednarodni gosti, med njimi nemški vizualni umetnik ATAK. V okviru festivala bo v Kinu Šiška potekal tudi tradicionalni stripovski sejem s pregledom letošnje stripovske letine in ponudbo izdaj domačih stripovskih založnikov ter obsejemskim dogajanjem, ki se bo zaključil s podelitvijo nagrad zlatirepec za najboljše izvirne in prevodne stripovske izdaje leta. Foto: Festival Tinta

2 min

Festival stripa, ki vsako leto oktobra poteka v Kinu Šiška ter na drugih prizoriščih po Ljubljani in drugod, je osrednji stripovski dogodek v slovenskem prostoru. Festival prinaša kopico stripovskih razstav, pogovorov, predavanj in delavnic, pa tudi program za otroke. V ospredju so priznani mednarodni gosti, med njimi nemški vizualni umetnik ATAK. V okviru festivala bo v Kinu Šiška potekal tudi tradicionalni stripovski sejem s pregledom letošnje stripovske letine in ponudbo izdaj domačih stripovskih založnikov ter obsejemskim dogajanjem, ki se bo zaključil s podelitvijo nagrad zlatirepec za najboljše izvirne in prevodne stripovske izdaje leta. Foto: Festival Tinta

Solo zmagal, Krize pa zaokrožile Bitef

3. 10. 2022

Na 65. mednarodnem gledališkem festivalu Bitef v Beogradu z geslom Mi – junaki svojega dela je zmagal performans Solo v režiji in izvedbi Nine Rajić Kranjac, Nataše Keser, Benjamina Krnetića in Marka Mandića. V Beogradu so podelili dve veliki nagradi, drugo je prejela belgijska plesna predstava Vsak poskus se bo končal z upognjenimi telesi in polomljenimi kostmi s koreografijo Jana Martensa. Slovenski pa je bil tudi zadnji del festivala, saj si je občinstvo lahko ogledalo premiero avtorskega projekta Krize režiserja Žige Divjaka. Predstava je bila težko pričakovana. Srbski mediji so jo opisovali kot nenavadno, avantgardno, eksperiment, v katerem je osnovna materija surovi kapitalizem, četudi vsebinsko prevladuje ekološka ozaveščenost. Bitef/Jelena Janković

5 min

Na 65. mednarodnem gledališkem festivalu Bitef v Beogradu z geslom Mi – junaki svojega dela je zmagal performans Solo v režiji in izvedbi Nine Rajić Kranjac, Nataše Keser, Benjamina Krnetića in Marka Mandića. V Beogradu so podelili dve veliki nagradi, drugo je prejela belgijska plesna predstava Vsak poskus se bo končal z upognjenimi telesi in polomljenimi kostmi s koreografijo Jana Martensa. Slovenski pa je bil tudi zadnji del festivala, saj si je občinstvo lahko ogledalo premiero avtorskega projekta Krize režiserja Žige Divjaka. Predstava je bila težko pričakovana. Srbski mediji so jo opisovali kot nenavadno, avantgardno, eksperiment, v katerem je osnovna materija surovi kapitalizem, četudi vsebinsko prevladuje ekološka ozaveščenost. Bitef/Jelena Janković

Rožančeva nagrada Urošu Zupanu

1. 10. 2022

Dobitnik nagrade Marjana Rožanca za najboljše esejistično delo je Uroš Zupan za knjigo Znamenja v kroženju. Zupanova zbirka je pesniška avtobiografija, pesnikov »osebni zemljevid« slovenske poezije in fenomena poezije »kot enega redkih rezervoarjev, ki ohranjajo človečnost«, so zapisali pri žiriji. Za ta osebni zemljevid pa je ključno Zupanovo branje slovenske poezije. Zupan je v 90-ih javno priznal, da ne bere slovenske poezije. Nato je to spremenil in počasi je začela nastajati njegova zbirka esejev, osebno srečanje pesnika s 15 slovenskimi pesniki, ki je tudi nekakšen priročnik za branje poezije. Foto: Urška Boljkovac

5 min

Dobitnik nagrade Marjana Rožanca za najboljše esejistično delo je Uroš Zupan za knjigo Znamenja v kroženju. Zupanova zbirka je pesniška avtobiografija, pesnikov »osebni zemljevid« slovenske poezije in fenomena poezije »kot enega redkih rezervoarjev, ki ohranjajo človečnost«, so zapisali pri žiriji. Za ta osebni zemljevid pa je ključno Zupanovo branje slovenske poezije. Zupan je v 90-ih javno priznal, da ne bere slovenske poezije. Nato je to spremenil in počasi je začela nastajati njegova zbirka esejev, osebno srečanje pesnika s 15 slovenskimi pesniki, ki je tudi nekakšen priročnik za branje poezije. Foto: Urška Boljkovac

Michelangelo Pistoletto – Četrta generacija

29. 9. 2022

V ljubljanski Cukrarni predstavljajo samostojno razstavo Michelangela Pistoletta, enega najpomembnejših umetnikov dvajsetega stoletja, ki je med drugim leta 2003 na beneškem bienalu prejel nagrado za življenjsko delo, njegova dela pa najdemo v zbirkah velikih galerij kot je newyorški Guggenheim. Velja za vodilnega predstavnika gibanja Arte Povera, ki se je v šestedesetih in sedemdesetih letih prejšnega stoletja upiralo ustaljenim vrednotam družbe, industrije, politike in umetnosti. Slika je okno v drug svet je veljalo nekoč. Ali pa, da nas nagovarja s svojstvenim likovnim jezikom. Michelangelo Pistoletto je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja s svojimi zrcalnimi slikami to obrnil na glavo. Podobe oseb – najprej je šlo za njegov avtoportret - je spojil z odsevnim ozadjem in tako del njegovega umetniškega dela vsakič znova postanemo mi, ki to delo gledamo. "Takrat sem spoznal, da so del umetniškega dela tudi univerzum, prostor, čas in obiskovalec. Tako kot sem sam del umetniškega dela, je to postal tudi njegov gledalec. Nisem bil več sam, ni šlo več za mojo identiteto temveč za nas. Vsi so bili del moje identitete, moja identiteta pa del družbe." Tako pove Michelangelo Pistoletto, ki se na razstavi z naslovom Četrta generacija v Cukrarni predstavlja s svojimi ključnimi deli, poudarek pa je na njegovem temnem obdobju iz osemdesetih let prejšnjega stoletja. Med tedanjim in današnjim časom, obremenjenim z vojno in ekološko krizo, namreč vidi več vzporednic: "Zdaj smo ponovno v temi in ta razstava kaže na to, zato je pomembna. Moja dela iz osemdesetih so zdaj zelo sodobna. A optimistično se sprašujem ali bomo lahko po koncu tega obdobja znova videli svetlobo." Pistoletto sicer velja za ključnega predstavnika gibanja Arte povera, ki se je, kot pravi sam, osredotočalo na bistveno in bilo v tem radikalno. In prepričan je, da ostaja radikalno in relevantno še danes. Foto: Iza Pevec

1 min

V ljubljanski Cukrarni predstavljajo samostojno razstavo Michelangela Pistoletta, enega najpomembnejših umetnikov dvajsetega stoletja, ki je med drugim leta 2003 na beneškem bienalu prejel nagrado za življenjsko delo, njegova dela pa najdemo v zbirkah velikih galerij kot je newyorški Guggenheim. Velja za vodilnega predstavnika gibanja Arte Povera, ki se je v šestedesetih in sedemdesetih letih prejšnega stoletja upiralo ustaljenim vrednotam družbe, industrije, politike in umetnosti. Slika je okno v drug svet je veljalo nekoč. Ali pa, da nas nagovarja s svojstvenim likovnim jezikom. Michelangelo Pistoletto je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja s svojimi zrcalnimi slikami to obrnil na glavo. Podobe oseb – najprej je šlo za njegov avtoportret - je spojil z odsevnim ozadjem in tako del njegovega umetniškega dela vsakič znova postanemo mi, ki to delo gledamo. "Takrat sem spoznal, da so del umetniškega dela tudi univerzum, prostor, čas in obiskovalec. Tako kot sem sam del umetniškega dela, je to postal tudi njegov gledalec. Nisem bil več sam, ni šlo več za mojo identiteto temveč za nas. Vsi so bili del moje identitete, moja identiteta pa del družbe." Tako pove Michelangelo Pistoletto, ki se na razstavi z naslovom Četrta generacija v Cukrarni predstavlja s svojimi ključnimi deli, poudarek pa je na njegovem temnem obdobju iz osemdesetih let prejšnjega stoletja. Med tedanjim in današnjim časom, obremenjenim z vojno in ekološko krizo, namreč vidi več vzporednic: "Zdaj smo ponovno v temi in ta razstava kaže na to, zato je pomembna. Moja dela iz osemdesetih so zdaj zelo sodobna. A optimistično se sprašujem ali bomo lahko po koncu tega obdobja znova videli svetlobo." Pistoletto sicer velja za ključnega predstavnika gibanja Arte povera, ki se je, kot pravi sam, osredotočalo na bistveno in bilo v tem radikalno. In prepričan je, da ostaja radikalno in relevantno še danes. Foto: Iza Pevec

Momental-mente: žive slike v Moderni galeriji

29. 9. 2022

Razstava Momental-mente: žive slike v Moderni galeriji v Ljubljani združuje najnovejša dela sedemnajstih slovenskih slikark in slikarjev. Dela za razstavo je izbral kustos Andrej Medved, ki meni, da je sodobno slovensko slikarstvo v izvrstni formi. Foto: Mitja Konić, Amor Fati, 2016. Olje na platnu, 300 × 400 cm. Foto: Mitja Konić5 / 5

1 min

Razstava Momental-mente: žive slike v Moderni galeriji v Ljubljani združuje najnovejša dela sedemnajstih slovenskih slikark in slikarjev. Dela za razstavo je izbral kustos Andrej Medved, ki meni, da je sodobno slovensko slikarstvo v izvrstni formi. Foto: Mitja Konić, Amor Fati, 2016. Olje na platnu, 300 × 400 cm. Foto: Mitja Konić5 / 5

Na Bitefu slovenska Solo in Krize

27. 9. 2022

V Beogradu se je začel gledališki festival Bitef. Med devetimi predstavami v tekmovalnem programu sta tudi dve slovenski predstavi, obe koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Maske. Pod predstavo Solo, ki je bila premierno uprizorjena lani, se režijsko podpisuje Nina Rajić Kranjac, druga predstava Krize režiserja Žige Divjaka pa bo na Bitefu doživela premiero. O zastopanosti slovenskih umetnikov in drugih poudarkih letošnje izdaje Bitefa pa več Boštjan Anžin. FOTO: detajl fotografije Žige Divjaka iz predstave Krize

3 min

V Beogradu se je začel gledališki festival Bitef. Med devetimi predstavami v tekmovalnem programu sta tudi dve slovenski predstavi, obe koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Maske. Pod predstavo Solo, ki je bila premierno uprizorjena lani, se režijsko podpisuje Nina Rajić Kranjac, druga predstava Krize režiserja Žige Divjaka pa bo na Bitefu doživela premiero. O zastopanosti slovenskih umetnikov in drugih poudarkih letošnje izdaje Bitefa pa več Boštjan Anžin. FOTO: detajl fotografije Žige Divjaka iz predstave Krize

"Zaprta študija. New constructive ethics" razmišlja o razkorakih med profesionalnimi in zasebnimi stališči

27. 9. 2022

"Kako biti in ostati etičen?" je vprašanje, ki ga bo ob dilemah posameznikove svobode, človečnosti, ekologije, nasilja, neenakosti, smisla in seveda Boga zastavljala predstava "Zaprta študija. New constructive ethics" v Prešernovem gledališču Kranj. Drama Ivana Viripajeva v formi intervjujev treh intelektualcev razkriva njihova prepričanja ter neskladja med poklicnimi stališči in zasebnimi življenji. "Lahko bi rekli, da tekst poskuša obsoditi spone kapitalizma, neokolonialnih zasužnjevanj tretjega sveta in vse pogubnejših podnebnih katastrof za človeka in celotno Zemljo ter v istem hipu odgovor zaupati vrhu treh znanstvenikov 21. stoletja, ki ob preučevanju človeške evolucije (in nasprotno, zakaj se dogaja zaviranje le-te) razvijejo tezo, da so človeški možgani vnaprej biološko determinirani," je o predstavi zapisala režiserka Nina Rajić Kranjac. Foto: Nada Žgank, vir: FB stran Prešernovo gledališče Kranj

3 min

"Kako biti in ostati etičen?" je vprašanje, ki ga bo ob dilemah posameznikove svobode, človečnosti, ekologije, nasilja, neenakosti, smisla in seveda Boga zastavljala predstava "Zaprta študija. New constructive ethics" v Prešernovem gledališču Kranj. Drama Ivana Viripajeva v formi intervjujev treh intelektualcev razkriva njihova prepričanja ter neskladja med poklicnimi stališči in zasebnimi življenji. "Lahko bi rekli, da tekst poskuša obsoditi spone kapitalizma, neokolonialnih zasužnjevanj tretjega sveta in vse pogubnejših podnebnih katastrof za človeka in celotno Zemljo ter v istem hipu odgovor zaupati vrhu treh znanstvenikov 21. stoletja, ki ob preučevanju človeške evolucije (in nasprotno, zakaj se dogaja zaviranje le-te) razvijejo tezo, da so človeški možgani vnaprej biološko determinirani," je o predstavi zapisala režiserka Nina Rajić Kranjac. Foto: Nada Žgank, vir: FB stran Prešernovo gledališče Kranj

Slavoj Žižek: "Če primerjamo Trumpa na primer z Bernijem Sandersom, je Trump izrazit postmodernistični politik, Sanders pa staromoden moralist. In zaradi tega je današnja levica oziroma to, kar je od nje še ostalo, v težavah."

23. 9. 2022

V četrtek, 22. septembra, se je v Cankarjevem domu v Ljubljani začela mednarodna filozofska konferenca z naslovom Gospodar – o sodobnih strukturah oblasti, ki jo bo sklenilo predavanje sodobnega ameriškega filozofa Erica Santnerja. Poleg njega so se na konferenci že predstavili številni ugledni in mednarodno priznani filozofi, tako domači kot tudi tuji, med katerimi najbolj izstopa Slavoj Žižek. Kot je v knjižici povzetkov zapisal dr. Mladen Dolar, idejni pobudnik konference, sega vprašanje gospodarja na začetek naše kulture, človeško zgodovino pa je gospodar preganjal tisočletja, se kazal skozi vedno nove oblike in postavljal vedno nove uganke. A filozofi in filozofinje na mednarodni filozofski konferenci Gospodar – o sodobnih strukturah oblasti se posvečajo predvsem problemom novih podob Gospodarja, povezanih s sedanjim časom. Konferenca je posvečena aktualnemu pretresanju Heglove misli, naslov namreč napeljuje na slovito dialektiko gospodarja in hlapca iz njegovega dela Fenomenologija duha. Eden od vrhuncev konference je bil četrtkov nastop Slavoja Žižka v polni Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Potrebno je omeniti, da je Žižek o gospodarju že pisal in nekje izpostavil, da marksistično branje dialektike gospodarja in hlapca spregleda, da je gospodar »nazadnje izmislek hlapca« […] in »hlapec se osvobodi gospodarja šele, ko izkusi, kako je bil gospodar le utelešenje samoblokade njegove lastne želje«. V tokratnem predavanju z naslovom Čigav služabnik je gospodar? pa se je navezal na konkretni politični primer: »Najbolj vidna oblika vrnitve potlačenega, je obscen gospodar – nov lik, morda lik freudovskega praočeta. Nekoč tradicionalna avtoriteta izgublja svoj bistveno moč, ker se k njej ni več mogoče vrniti. Vse te vrnitve k tradicionalni avtoriteti so postmoderne prevare. Ali Donald Trump uteleša tradicionalne vrednote? Ne, nikakor, njegov konservatizem je postmoderna predstava, gromozanski egotrip. Z opolzkimi igranjem na tradicionalne vrednote, pomešane z javnimi nespodobnostmi, je bil Donald Trump ultimativen postmodernistični predsednik. In če primerjamo Trumpa na primer z Bernijem Sandersom, je Trump najbolj izrazit postmodernistični politik, Sanders pa staromoden moralist. In zaradi tega je današnja levica oziroma to, kar je od nje še ostalo, v težavah.« Ob tem je Žižek na koncu še opozoril na pomen Heglove misli, ki nas uči, da se ideje lahko ponesrečijo, a se bodo morda naslednjič posrečile. In zato po njegovem prihaja čas Heglove misli. Foto: Gregor Podlogar

6 min

V četrtek, 22. septembra, se je v Cankarjevem domu v Ljubljani začela mednarodna filozofska konferenca z naslovom Gospodar – o sodobnih strukturah oblasti, ki jo bo sklenilo predavanje sodobnega ameriškega filozofa Erica Santnerja. Poleg njega so se na konferenci že predstavili številni ugledni in mednarodno priznani filozofi, tako domači kot tudi tuji, med katerimi najbolj izstopa Slavoj Žižek. Kot je v knjižici povzetkov zapisal dr. Mladen Dolar, idejni pobudnik konference, sega vprašanje gospodarja na začetek naše kulture, človeško zgodovino pa je gospodar preganjal tisočletja, se kazal skozi vedno nove oblike in postavljal vedno nove uganke. A filozofi in filozofinje na mednarodni filozofski konferenci Gospodar – o sodobnih strukturah oblasti se posvečajo predvsem problemom novih podob Gospodarja, povezanih s sedanjim časom. Konferenca je posvečena aktualnemu pretresanju Heglove misli, naslov namreč napeljuje na slovito dialektiko gospodarja in hlapca iz njegovega dela Fenomenologija duha. Eden od vrhuncev konference je bil četrtkov nastop Slavoja Žižka v polni Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Potrebno je omeniti, da je Žižek o gospodarju že pisal in nekje izpostavil, da marksistično branje dialektike gospodarja in hlapca spregleda, da je gospodar »nazadnje izmislek hlapca« […] in »hlapec se osvobodi gospodarja šele, ko izkusi, kako je bil gospodar le utelešenje samoblokade njegove lastne želje«. V tokratnem predavanju z naslovom Čigav služabnik je gospodar? pa se je navezal na konkretni politični primer: »Najbolj vidna oblika vrnitve potlačenega, je obscen gospodar – nov lik, morda lik freudovskega praočeta. Nekoč tradicionalna avtoriteta izgublja svoj bistveno moč, ker se k njej ni več mogoče vrniti. Vse te vrnitve k tradicionalni avtoriteti so postmoderne prevare. Ali Donald Trump uteleša tradicionalne vrednote? Ne, nikakor, njegov konservatizem je postmoderna predstava, gromozanski egotrip. Z opolzkimi igranjem na tradicionalne vrednote, pomešane z javnimi nespodobnostmi, je bil Donald Trump ultimativen postmodernistični predsednik. In če primerjamo Trumpa na primer z Bernijem Sandersom, je Trump najbolj izrazit postmodernistični politik, Sanders pa staromoden moralist. In zaradi tega je današnja levica oziroma to, kar je od nje še ostalo, v težavah.« Ob tem je Žižek na koncu še opozoril na pomen Heglove misli, ki nas uči, da se ideje lahko ponesrečijo, a se bodo morda naslednjič posrečile. In zato po njegovem prihaja čas Heglove misli. Foto: Gregor Podlogar

Umetnost na delu: na razpotju med utopijo in (ne)odvisnostjo

23. 9. 2022

Nič novega ni, da se delo nenehno spreminja in danes vse bolj zažira v vse pore naših življenj. Tudi sodobni umetniki so tesno vpeti v produkcijske procese sodobnega kapitalizma, lovijo roke in se prijavljajo na razpise. Delo in umetnost v treh različnih obdobjih zdaj osvetljuje razstava Umetnost na delu: na razpotju med utopijo in (ne)odvisnostjo, ki je na ogled v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova. Dva delavca – prvi je skoraj še otrok, drugi star in zgaran – na poti razbijata kamenje. Prvi je za to delo še premlad, drugi verjetno prestar. Gustav Courbet je Lomilca kamenjev naslikal leta 1849, le eno leto po izidu Komunističnega manifesta. Kot prepričan socialist je želel opozoriti na težki položaj delavstva v tedanji Evropi ter socialno in razredno ujetost delavstva iz roda v rod. Za obdobje realizma so prizori težav nižjega sloja značilni, a delo v različnih oblikah je bilo pogosto tema umetnosti tudi pozneje. Uroš Potočnik je leta 2014 kot komentar Courbetove slike ustvaril Delavca, sliko, ki nekdanja lomilca kamenjev prestavi v sodobni čas. Nadel jima je uniformo, čelado in rokavice in ponudil nespektakultarno podobo težaškega dela. Slika zdaj na razstavi v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova ob nekaterih drugih pripoveduje o stari zgodbi izkoriščanja. V razstavo so tudi zato želeli vključiti pogosto prezrte glasove, pove sokustosinja razstave Bojana Piškur. Če je boj za boljši položaj fizičnih delavcev do neke mere znan, še vedno preredko razmišljamo o delu umetnikov, ki so danes potisnjeni v prekarne delovne razmere. Eden izmed ključnih razmislekov razstave je tako vprašanje, kako sta se položaj in delo umetnikov spreminjala v času. V devetdesetih so se pri nas oblikovale različne nevladne organizacije, ki pa so bile pogosto dedinje krajevnih avantgardnih tradicij in njihovega načina delovanja, je v katalogu razstave zapisala Zdenka Badovinac. Umetniške skupine in kolektivi iz obdobja od petdesetih do devetdesetih let so si pri delu prizadevali za enakopravnejšo ekonomijo in sodelovanje, kolektivnost in solidarnost. Čeprav so nastali kot nekakšen socialni korektiv in zaradi praktičnih razlogov, pa so bili pogosto tudi utopične narave. Upanje v boljšo prihodnost moramo ohranjati tudi danes, je prepričana Bojana Piškur. Na razstavi, ki bo na ogled še do 29. januarja, sodeluje več kot petdeset umetnikov in umetnic, umetniških kolektivov in združenj z območja nekdanje Jugoslavije. Foto: Iza Pevec

6 min

Nič novega ni, da se delo nenehno spreminja in danes vse bolj zažira v vse pore naših življenj. Tudi sodobni umetniki so tesno vpeti v produkcijske procese sodobnega kapitalizma, lovijo roke in se prijavljajo na razpise. Delo in umetnost v treh različnih obdobjih zdaj osvetljuje razstava Umetnost na delu: na razpotju med utopijo in (ne)odvisnostjo, ki je na ogled v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova. Dva delavca – prvi je skoraj še otrok, drugi star in zgaran – na poti razbijata kamenje. Prvi je za to delo še premlad, drugi verjetno prestar. Gustav Courbet je Lomilca kamenjev naslikal leta 1849, le eno leto po izidu Komunističnega manifesta. Kot prepričan socialist je želel opozoriti na težki položaj delavstva v tedanji Evropi ter socialno in razredno ujetost delavstva iz roda v rod. Za obdobje realizma so prizori težav nižjega sloja značilni, a delo v različnih oblikah je bilo pogosto tema umetnosti tudi pozneje. Uroš Potočnik je leta 2014 kot komentar Courbetove slike ustvaril Delavca, sliko, ki nekdanja lomilca kamenjev prestavi v sodobni čas. Nadel jima je uniformo, čelado in rokavice in ponudil nespektakultarno podobo težaškega dela. Slika zdaj na razstavi v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova ob nekaterih drugih pripoveduje o stari zgodbi izkoriščanja. V razstavo so tudi zato želeli vključiti pogosto prezrte glasove, pove sokustosinja razstave Bojana Piškur. Če je boj za boljši položaj fizičnih delavcev do neke mere znan, še vedno preredko razmišljamo o delu umetnikov, ki so danes potisnjeni v prekarne delovne razmere. Eden izmed ključnih razmislekov razstave je tako vprašanje, kako sta se položaj in delo umetnikov spreminjala v času. V devetdesetih so se pri nas oblikovale različne nevladne organizacije, ki pa so bile pogosto dedinje krajevnih avantgardnih tradicij in njihovega načina delovanja, je v katalogu razstave zapisala Zdenka Badovinac. Umetniške skupine in kolektivi iz obdobja od petdesetih do devetdesetih let so si pri delu prizadevali za enakopravnejšo ekonomijo in sodelovanje, kolektivnost in solidarnost. Čeprav so nastali kot nekakšen socialni korektiv in zaradi praktičnih razlogov, pa so bili pogosto tudi utopične narave. Upanje v boljšo prihodnost moramo ohranjati tudi danes, je prepričana Bojana Piškur. Na razstavi, ki bo na ogled še do 29. januarja, sodeluje več kot petdeset umetnikov in umetnic, umetniških kolektivov in združenj z območja nekdanje Jugoslavije. Foto: Iza Pevec

18 uprizoritev na festivalu Lutke

23. 9. 2022

Lutkovno gledališče Ljubljana v sodelovanju s Cankarjevim domom in Centrom urbane kulture Kino Šiška te dni gosti 16. festival Lutke 2022. Na njem se bo zvrstilo 18 uprizoritev slovenskih in tujih umetnic in umetnikov za starostno raznoliko občinstvo. V odrska doživetja se vpletajo številni lutkovni jeziki, tehnike, poetike in estetike, lutkovno-animacijske forme se družijo z likovnimi govoricami upodabljajočih umetnosti in s sodobno vizualno umetnostjo, imajo pa tudi eksperimentalno-abstrakten značaj. Največ pa je vendarle predstav predmetnega gledališča. Foto: iz predstave Sonja in Alfred / LGL

1 min

Lutkovno gledališče Ljubljana v sodelovanju s Cankarjevim domom in Centrom urbane kulture Kino Šiška te dni gosti 16. festival Lutke 2022. Na njem se bo zvrstilo 18 uprizoritev slovenskih in tujih umetnic in umetnikov za starostno raznoliko občinstvo. V odrska doživetja se vpletajo številni lutkovni jeziki, tehnike, poetike in estetike, lutkovno-animacijske forme se družijo z likovnimi govoricami upodabljajočih umetnosti in s sodobno vizualno umetnostjo, imajo pa tudi eksperimentalno-abstrakten značaj. Največ pa je vendarle predstav predmetnega gledališča. Foto: iz predstave Sonja in Alfred / LGL

"V širšo javnost smo priklicali 'sarajevski safari', kaj bo sledilo, ne vem" - Miran Zupanič

23. 9. 2022

Med mnogimi dramatičnimi epizodami obleganja Sarajeva v letih 1992 do 1996, je javnosti doslej ostala prikrita čudaška in sprevržena zgodba o safariju na ljudi. Pri obleganju Sarajeva je na srbski strani poleg Vojske Republike Srbske, prostovoljcev in plačancev delovala še posebna skupina. To so bili premožni tujci, ki so plačevali visoke zneske, da so streljati na prebivalce obleganega mesta. Režiser Miran Zupanič v svojem zadnjem dokumentarnem filmu Sarajevo safari osvetli omenjeni lov na civiliste. Vir fotografije: Arsmedia.

9 min

Med mnogimi dramatičnimi epizodami obleganja Sarajeva v letih 1992 do 1996, je javnosti doslej ostala prikrita čudaška in sprevržena zgodba o safariju na ljudi. Pri obleganju Sarajeva je na srbski strani poleg Vojske Republike Srbske, prostovoljcev in plačancev delovala še posebna skupina. To so bili premožni tujci, ki so plačevali visoke zneske, da so streljati na prebivalce obleganega mesta. Režiser Miran Zupanič v svojem zadnjem dokumentarnem filmu Sarajevo safari osvetli omenjeni lov na civiliste. Vir fotografije: Arsmedia.

Speculum Artium 2022

22. 9. 2022

Trbovlje so letos vnovič središče tuje in domače novomedijske kulture pri nas. Mednarodni festival Speculum Artium ponuja prikaz in izkušnjo osupljivega sveta, v katerem se dosežki sodobne tehnologije prepletajo z neizmerno domišljijo umetnikov. Tudi letošnji, že štirinajsti mednarodni festival Speculum Artium predvsem oblikujejo interaktivni projekti. Seveda pa se že po tradiciji kot festival znotraj festivala odvija Digital Big screen 360, ki na velikem platnu ponuja ogled video produkcije. Štirinajsti festival novomedijske kulture Speculum Artium tudi tokrat vsebinsko prepleta spoznanja preteklosti, dogajanja v sedanjosti in vizijo daljne prihodnosti. Večina festivalskih postavitev se s pomočjo tehnološkega eksperimentiranja vrača k naravi in naravnim procesom razmišljanja ter se osredotoča na preproste vsakdanje procese življenja. Program festivala oblikujejo interaktivni projekti slovenskih in tujih avtorjev, ki se v svojem bistvu vsebinsko približajo razmišljanju vseh nas. Vsak projekt je zgodba zase in vsak projekt je del celote, ki jo zaokrožujejo prepletanja umetnosti – tehnologije ter znanosti – gospodarstva in turizma. Središče dogajanja pa Delavski dom Trbovlje. Letos z močnejšo zasedbo slovenskih ustvarjalcev. Foto: Arhiv Delavskega doma Trbovlje

3 min

Trbovlje so letos vnovič središče tuje in domače novomedijske kulture pri nas. Mednarodni festival Speculum Artium ponuja prikaz in izkušnjo osupljivega sveta, v katerem se dosežki sodobne tehnologije prepletajo z neizmerno domišljijo umetnikov. Tudi letošnji, že štirinajsti mednarodni festival Speculum Artium predvsem oblikujejo interaktivni projekti. Seveda pa se že po tradiciji kot festival znotraj festivala odvija Digital Big screen 360, ki na velikem platnu ponuja ogled video produkcije. Štirinajsti festival novomedijske kulture Speculum Artium tudi tokrat vsebinsko prepleta spoznanja preteklosti, dogajanja v sedanjosti in vizijo daljne prihodnosti. Večina festivalskih postavitev se s pomočjo tehnološkega eksperimentiranja vrača k naravi in naravnim procesom razmišljanja ter se osredotoča na preproste vsakdanje procese življenja. Program festivala oblikujejo interaktivni projekti slovenskih in tujih avtorjev, ki se v svojem bistvu vsebinsko približajo razmišljanju vseh nas. Vsak projekt je zgodba zase in vsak projekt je del celote, ki jo zaokrožujejo prepletanja umetnosti – tehnologije ter znanosti – gospodarstva in turizma. Središče dogajanja pa Delavski dom Trbovlje. Letos z močnejšo zasedbo slovenskih ustvarjalcev. Foto: Arhiv Delavskega doma Trbovlje

Turneja po okupirani Evropi štiri desetletja pozneje

22. 9. 2022

Skupina Laibach je bila ustanovljena leta 1980. Po prepovedi delovanja v Jugoslaviji, jeseni leta 1983, se je skupina odpravila na turnejo, imenovano Turneja po okupirani Evropi. Prepotovali so dele vzhodne in srednje Evrope, Skandinavije ter Velike Britanije. Turneja je bila dokumentirana zvočno in fotografsko, pozneje pa je fotografsko gradivo obveljalo za izgubljeno. Pred nekaj leti ga je Teodor Lorenčič, takratni član kolektiva Laibach, našel ob selitvi in praznjenju stanovanja. Fotografije je, skupaj z bogatim besedilom, izdal pri eni od beograjskih založb z naslovom Laibach: 40 let večnosti. Ob izidu angleške različice bodo v galeriji Photon v Ljubljani odprli razstavo fotografij skupine, ki je leta 1983 »osvajala« Evropo. Petra Tanko se je pogovarjala s kustosom Dejanom Slugo, vodjo galerije Photon. FOTO: detajl fotografije/Galerija Photon/Teodor Lorenčič

3 min

Skupina Laibach je bila ustanovljena leta 1980. Po prepovedi delovanja v Jugoslaviji, jeseni leta 1983, se je skupina odpravila na turnejo, imenovano Turneja po okupirani Evropi. Prepotovali so dele vzhodne in srednje Evrope, Skandinavije ter Velike Britanije. Turneja je bila dokumentirana zvočno in fotografsko, pozneje pa je fotografsko gradivo obveljalo za izgubljeno. Pred nekaj leti ga je Teodor Lorenčič, takratni član kolektiva Laibach, našel ob selitvi in praznjenju stanovanja. Fotografije je, skupaj z bogatim besedilom, izdal pri eni od beograjskih založb z naslovom Laibach: 40 let večnosti. Ob izidu angleške različice bodo v galeriji Photon v Ljubljani odprli razstavo fotografij skupine, ki je leta 1983 »osvajala« Evropo. Petra Tanko se je pogovarjala s kustosom Dejanom Slugo, vodjo galerije Photon. FOTO: detajl fotografije/Galerija Photon/Teodor Lorenčič

Vincenc Gotthardt: "Slovenski jezik mi je velika srčna zadeva"

15. 9. 2022

Vincenc Gotthardt, ki je žirijo 31. literarnega natečaja za najboljšo kratko zgodbo Programa Ars prepričal z zgodbo Pod barvami na sliki, pravi, da živi za slovenski jezik, "ki mi je velika srčna zadeva in mi je v veliko veselje v deželi, v kateri postaja vedno bolj tih in ponekod celo izginja". Izdal je dve knjigi. Leta 2014 je pri Mohorjevi založbi v Celovcu izšla knjiga risb vseh župnijskih cerkva na Koroškem z naslovom Sacra Carinthia. Farne cerkve krške škofije v črti in črki. Leta 2020 pa je pri isti založbi izšel še roman Na drugem koncu sveta, s katerim se je uvrstil med finaliste nominirancev za nagrado kresnik leta 2021.

14 min

Vincenc Gotthardt, ki je žirijo 31. literarnega natečaja za najboljšo kratko zgodbo Programa Ars prepričal z zgodbo Pod barvami na sliki, pravi, da živi za slovenski jezik, "ki mi je velika srčna zadeva in mi je v veliko veselje v deželi, v kateri postaja vedno bolj tih in ponekod celo izginja". Izdal je dve knjigi. Leta 2014 je pri Mohorjevi založbi v Celovcu izšla knjiga risb vseh župnijskih cerkva na Koroškem z naslovom Sacra Carinthia. Farne cerkve krške škofije v črti in črki. Leta 2020 pa je pri isti založbi izšel še roman Na drugem koncu sveta, s katerim se je uvrstil med finaliste nominirancev za nagrado kresnik leta 2021.

Vincenc Gotthardt: Pod barvami na sliki (Arsova lastovka 2022)

15. 9. 2022

Na 31. natečaju za najboljšo kratko zgodbo programa Ars Radia Slovenija je dobil nagrado Arsova lastovka Vincenc Gotthardt. Pod barvami na sliki je pretresljivo besedilo o staranju in spominu, ki se odvija v majhni vasi. Tretjeosebni pripovedovalec postavlja v središče zgodbo glavnega junaka, ki ob motivu starih vrat domačije, s katerih se lušči barva, vzpostavlja zamejen in približan pogled na izginevanje.

12 min

Na 31. natečaju za najboljšo kratko zgodbo programa Ars Radia Slovenija je dobil nagrado Arsova lastovka Vincenc Gotthardt. Pod barvami na sliki je pretresljivo besedilo o staranju in spominu, ki se odvija v majhni vasi. Tretjeosebni pripovedovalec postavlja v središče zgodbo glavnega junaka, ki ob motivu starih vrat domačije, s katerih se lušči barva, vzpostavlja zamejen in približan pogled na izginevanje.

Radko Polič - Rac, in memoriam

16. 9. 2022

Umrl je velikan slovenskega igralstva. Foto: Bobo

1 min

Umrl je velikan slovenskega igralstva. Foto: Bobo

Lastovka Vincencu Gotthardtu

16. 9. 2022

Lastovka, nagrada za najboljšo kratko zgodbo Programa Ars je šla prvič v roke koroškega Slovenca. Prejel jo je Vincenc Gotthardt, koroški pisatelj, pesnik, fotograf in slikar za zgodbo z naslovom Pod barvami na sliki. Nagrajena zgodba se dogaja v majhni vasi. Tretjeosebni pripovedovalec postavlja v središče zgodbo glavnega junaka, ki ob motivu starih vrat domačije, s katerih se lušči barva, vzpostavlja zamejen in približan pogled na izginevanje.

1 min

Lastovka, nagrada za najboljšo kratko zgodbo Programa Ars je šla prvič v roke koroškega Slovenca. Prejel jo je Vincenc Gotthardt, koroški pisatelj, pesnik, fotograf in slikar za zgodbo z naslovom Pod barvami na sliki. Nagrajena zgodba se dogaja v majhni vasi. Tretjeosebni pripovedovalec postavlja v središče zgodbo glavnega junaka, ki ob motivu starih vrat domačije, s katerih se lušči barva, vzpostavlja zamejen in približan pogled na izginevanje.

Podelitev Arsove lastovke

15. 9. 2022

Nocoj ob devetnajstih trideset bo v Hribarjevi dvorani na Ljubljanskem gradu podeljena nagrada lastovka za najboljšo kratko zgodbo Programa Ars leta 2022. Natečaj je že enaintridesetič pripravil 3. program - program Ars Radia Slovenija, pa tudi nocojšnjo prireditev, ki jo bo mogoče spremljati prek neposrednega radijskega in video prenosa. Žirija je nagrajenca izbirala izmed tri sto šestdesetih kratkih zgodb, prispelih na natečaj in izbrala štiri, ki smo jih te dni že poslušali v Literarnih nokturnih na Prvem in Tretjem programu Radia Slovenija. Napisale so jih Miša Gams, Tadeja Šef, Monika Lavrič in Helena Šuklje. Za ime avtorja zgodbe z naslovom Pod barvami na sliki izvemo nocoj na prireditvi. Zgodbo bo interpretiral Matej Puc, podeltev bosta povezovala Mateja Perpar in Ambrož Kvartič, nastopila bo še violinistka Ana Mezgec.

2 min

Nocoj ob devetnajstih trideset bo v Hribarjevi dvorani na Ljubljanskem gradu podeljena nagrada lastovka za najboljšo kratko zgodbo Programa Ars leta 2022. Natečaj je že enaintridesetič pripravil 3. program - program Ars Radia Slovenija, pa tudi nocojšnjo prireditev, ki jo bo mogoče spremljati prek neposrednega radijskega in video prenosa. Žirija je nagrajenca izbirala izmed tri sto šestdesetih kratkih zgodb, prispelih na natečaj in izbrala štiri, ki smo jih te dni že poslušali v Literarnih nokturnih na Prvem in Tretjem programu Radia Slovenija. Napisale so jih Miša Gams, Tadeja Šef, Monika Lavrič in Helena Šuklje. Za ime avtorja zgodbe z naslovom Pod barvami na sliki izvemo nocoj na prireditvi. Zgodbo bo interpretiral Matej Puc, podeltev bosta povezovala Mateja Perpar in Ambrož Kvartič, nastopila bo še violinistka Ana Mezgec.

Pionirji performansa so plesne koreografije razstavljali na elementarne dele in prevprašali svoje gibanje

14. 9. 2022

Lucinda Childs je ameriška plesalka in koreografinja, ki jo v uvrščamo med prelomne umetnice postmodernega plesa. Njene koreografije zaznamuje minimalizem, za katerega sta značilna gibanje in ponovitev. Na odru Kina Šiška smo lahko videli rekonstrukcijo njenih Del v tišini, avtor odrske postavitve je bil plesalec in koreograf Ty Boomershine. Delo je izvedla berlinska plesna zasedba Dance on ensemble, nastala je v produkciji iniciative Dance ON. Foto: Kaja Brezočnik

4 min

Lucinda Childs je ameriška plesalka in koreografinja, ki jo v uvrščamo med prelomne umetnice postmodernega plesa. Njene koreografije zaznamuje minimalizem, za katerega sta značilna gibanje in ponovitev. Na odru Kina Šiška smo lahko videli rekonstrukcijo njenih Del v tišini, avtor odrske postavitve je bil plesalec in koreograf Ty Boomershine. Delo je izvedla berlinska plesna zasedba Dance on ensemble, nastala je v produkciji iniciative Dance ON. Foto: Kaja Brezočnik

Umrl je Jean-Luc Godard

13. 9. 2022

Iz Pariza je prišla vest, da je v 92. letu starosti danes umrl francosko-švicarski režiser Jean-Luc Godard. Najbolj je bil poznan po svojem ikonoklastičnem slogu snemanja, s čimer je temeljno zaznamoval radikalizem 60-ih let prejšnjega stoletja, v zadnjih letih pa je predvsem eksperimentiral z digitalno tehnologijo. Leta 2011 je prejel častnega oskarja. Za nekaj besed o tej ključni osebnosti francoskega novega vala in filmaske umetnosti na sploh, smo poklicali Igorja Prassla, urednika filmskega programa v Slovenski kinoteki. (foto: Jean-Luc Godard / EPA)

1 min

Iz Pariza je prišla vest, da je v 92. letu starosti danes umrl francosko-švicarski režiser Jean-Luc Godard. Najbolj je bil poznan po svojem ikonoklastičnem slogu snemanja, s čimer je temeljno zaznamoval radikalizem 60-ih let prejšnjega stoletja, v zadnjih letih pa je predvsem eksperimentiral z digitalno tehnologijo. Leta 2011 je prejel častnega oskarja. Za nekaj besed o tej ključni osebnosti francoskega novega vala in filmaske umetnosti na sploh, smo poklicali Igorja Prassla, urednika filmskega programa v Slovenski kinoteki. (foto: Jean-Luc Godard / EPA)

"Naše brate v Hollywoodu je še vedno težko prepričati v stranske vloge" - Cate Blachett na 79. Mostri

9. 9. 2022

Nekaj vrhuncev glavnega programa 79. beneške filmske Mostre 79. izdajo Mostre je, kot smo poročali, odprla Netflixova ekranizacija romana Beli šum, v katerem pisatelj Don DeLillo tematizira strahove ameriške družine srednjega razreda sredi 80. let prejšnjega stoletja. "DeLillova knjiga je polna opisov in dialogov; jezik in popkulturo uporablja dobesedno in to sem želel prenesti v filmski jezik. Razmišljali smo o pojmu »beli šum«, o tem, čemu namenjamo pozornost. Igralce smo opremili z mikrofoni, prav tako mizansceno: dobili smo kakofonijo in izbiro, kaj izpostaviti. Razmišljali smo vizualno: posneli smo širokozaslonski format na 35-milimetrski trak, tako kot veliko mojih najljubših filmov iz 80. let," je pojasnil režiser Noah Baumbach. Prve dni festivala je svetovno premiero doživel film oskarjevca Alejandra Inárrituja Bardo, lažna kronika s prgiščem resnic. Film – nekateri so ga označili za pretencioznega – sledi mehiškemu novinarju in dokumentaristu Silveriu Gami na poti iz njegovega doma v Los Angelesu v domovino. Spodbuja premisleke o identiteti, uspehu in mehiški zgodovini, oziroma, kot je povedal režiser: "Drugače kot ostalih tega filma nisem ustvaril z razumom, ampak s srcem. Želel sem najti občutek svobode, osvobojenosti. To je interpretacija resničnosti, ki se zaveda, da je poleg predstave o nekem dogodku še vmesni prostor, ki je »bardo«." Ameriški dokumentarist Frederick Wiseman je predstavil igrani film Par, snet v njegovem značilnem observacijskem slogu. Igralka Nathalie Boutefou je v 64-minut dolgem filmu interpretira odlomke iz pisem Leva in Sofije Tolstoj, medtem ko smo Wisemana samega videli v ne najbolj dodelanem filmu Rebecce Zlotowski Otroci drugih. Umetniški direktor Alberto Barbera je v glavni tekmovalni program uvrstil dokumentarec Vsa lepota in prelivanje krvi avtorice Laura Poitras. Posvetila se je umetnici Nan Goldin, ki je s fotoaparatom raziskovala queer subkulturo, vzporedno pa odprla problematiko odvisnosti od opiatnih zdravil farmacevtske družbe, ki je (bila) pomembna sponzorka uglednih muzejev. Eden od vrhuncev 79. Mostre je – če sodimo po odzivih občinstva in kritikov – Tár, prvi film režiserja in igralca Todda Fielda po kar 16 letih. V njem kot dirigentka na vrhuncu svoje kariere (je prva šefinja dirigentka Berlinskih filharmonikov) briljira Cate Blachett. "Tár ne govori o ženskah, ampak o ljudeh in človeškosti. Ko igralki rečemo »močna ženska«, hočemo preprosto reči, da ima pomembno vlogo v pripovedi, in ne, da je mišičasta in lahko dvigne slona … čeprav morda ga pa lahko. Toda naše brate v Hollywoodu je še vedno težko prepričati v stranske vloge, ki smo jih ženske z velikim veseljem igrale v dobri zgodbi z dobrim režiserjem. To je še vedno težko," je v Benetkah povedala Cate Blachett. Podobno kot Tár je dobre odzive kritikov prejel film Kosti in vse ostalo, v katerem sta ustvarjalne moči znova združila režiser Luca Guadagnino in igralec Timothée Chalamet. Film oživlja vampirski oziroma kanibálski žanr z opombo pod črto, da ljudožerstvo označuje predvsem »drugačnost« in izključenost. "Pomemben del scenarija, ki smo ga z režiserjem in scenaristom Davidom Kajganichem napisali na vrhuncu pandemije, je občutek »brezplemenskosti«, ko smo odrezani od družabnih stikov, ki nam sicer pomagajo razumeti naš položaj v svetu," je na srečanju z novinarji povedal mlad igralski zvezdnik Timothée Chalamet. V glavnem tekmovalnem programu ima lepe kritike sodna drama Argentina, 1985. Režiser Santiago Mitra je v napetem in navdihujočem političnem trilerju, ki si dovoli topli humór, predstavil enega od največjih sodnih procesov po drugi svetovni vojni, ko je državnemu tožilcu Juliu Strasseri uspelo obsoditi vrh vojaške hunte, ki je v 70. in 80. letih v Argentini terorizirala rojake. V glavni vlogi navdušuje argentinski igralski velikan, Ricardo Darín. V novem filmu Darrena Aronofskega Kit ima glavno vlogo Brendan Fraser. Odigral je 270 kg težkega moža Charlieja, ki s prenajedanjem izvaja »počasni samomor«, medtem pa se skuša zbližati z odtujeno hčerko. Opremljen s posebnimi kostumi se je Fraser moral naučiti novih gibov. Brendan Fraser: "Mislim, da je Charlie najbolj junaški lik, kar sem jih kadarkoli igral, saj je njegova supermoč, da v drugih vidi dobro. In tako se Charlie poda na pot odrešitve." Med kritiškimi ljubljenci Benetk so Duhovi Inisherina. Režiser in scenarist Martin McDonagh je v svojem značilno karikiranem slogu »dramedije« povedal zgodbo o dveh starih prijateljih, Padraicu (igra ga Collin Farrell) in Colmu (Brendan Gleeson), in drami, ki se odvije, potem ko se drugi »z danes na jutri« noče več družiti s prvim. Pravi ljubljenec beneškega občinstva je postal – če sodimo po 10-minutnem aplavzu po svetovni premieri – Sin francoskega gledališkega in zdaj še filmskega režiserja Floriana Zellerja, ki je skupaj z igralci Hughom Jackmanom, Lauro Dern, Vanesso Kirby in Zenom McGrathom po lanskem z dvema oskarjema nagrajenem Očetu z izjemno čustveno močjo osvetlil temnejšo plat družinskih odnosov: očeta, ki skuša pomagati samomorilnemu sinu. V zadnjih dneh festivala je svetovno premiero doživela še Blondinka, ki jo je režiser Andrew Dominik posnel na podlagi romana Joyce Carol Oates. 2 uri in 46 minut dolg film je poln razpoloženjskih, spominskih prizorov, ki nam želijo približati težavno otroštvo in poznejše notranje boje Marilyn Monroe. Igralka Ana de Armas je bila kos izzivu, je povedal režiser: "Prvi snemalni dan je potekal v stanovanju, kjer je Marilyn zares živela s svojo materjo. In tudi soba, v kateri je umrla, je prav tista soba. Prah Marilyn Monore je vsepovsod po Los Angelesu in naše snemanje je imelo določene elemente … kakor da smo sodelovali v seansi." Omenili smo le nekaj najboljših od skupno 23 filmov, ki jih je umetniški direktor Alberto Barbera uvrstil v glavni program Mostre. A kot vedno so mogoča presenečenja; odločitev je v rokah žirije ne direktorja ali kritikov in novinarjev. In nocoj sledi še čisto zadnja svetovna premiera – film Medvedov ni iranskega (znova ali še vedno) zaprtega mojstra Jafarja Panahija. Foto: Urban Tarman

7 min

Nekaj vrhuncev glavnega programa 79. beneške filmske Mostre 79. izdajo Mostre je, kot smo poročali, odprla Netflixova ekranizacija romana Beli šum, v katerem pisatelj Don DeLillo tematizira strahove ameriške družine srednjega razreda sredi 80. let prejšnjega stoletja. "DeLillova knjiga je polna opisov in dialogov; jezik in popkulturo uporablja dobesedno in to sem želel prenesti v filmski jezik. Razmišljali smo o pojmu »beli šum«, o tem, čemu namenjamo pozornost. Igralce smo opremili z mikrofoni, prav tako mizansceno: dobili smo kakofonijo in izbiro, kaj izpostaviti. Razmišljali smo vizualno: posneli smo širokozaslonski format na 35-milimetrski trak, tako kot veliko mojih najljubših filmov iz 80. let," je pojasnil režiser Noah Baumbach. Prve dni festivala je svetovno premiero doživel film oskarjevca Alejandra Inárrituja Bardo, lažna kronika s prgiščem resnic. Film – nekateri so ga označili za pretencioznega – sledi mehiškemu novinarju in dokumentaristu Silveriu Gami na poti iz njegovega doma v Los Angelesu v domovino. Spodbuja premisleke o identiteti, uspehu in mehiški zgodovini, oziroma, kot je povedal režiser: "Drugače kot ostalih tega filma nisem ustvaril z razumom, ampak s srcem. Želel sem najti občutek svobode, osvobojenosti. To je interpretacija resničnosti, ki se zaveda, da je poleg predstave o nekem dogodku še vmesni prostor, ki je »bardo«." Ameriški dokumentarist Frederick Wiseman je predstavil igrani film Par, snet v njegovem značilnem observacijskem slogu. Igralka Nathalie Boutefou je v 64-minut dolgem filmu interpretira odlomke iz pisem Leva in Sofije Tolstoj, medtem ko smo Wisemana samega videli v ne najbolj dodelanem filmu Rebecce Zlotowski Otroci drugih. Umetniški direktor Alberto Barbera je v glavni tekmovalni program uvrstil dokumentarec Vsa lepota in prelivanje krvi avtorice Laura Poitras. Posvetila se je umetnici Nan Goldin, ki je s fotoaparatom raziskovala queer subkulturo, vzporedno pa odprla problematiko odvisnosti od opiatnih zdravil farmacevtske družbe, ki je (bila) pomembna sponzorka uglednih muzejev. Eden od vrhuncev 79. Mostre je – če sodimo po odzivih občinstva in kritikov – Tár, prvi film režiserja in igralca Todda Fielda po kar 16 letih. V njem kot dirigentka na vrhuncu svoje kariere (je prva šefinja dirigentka Berlinskih filharmonikov) briljira Cate Blachett. "Tár ne govori o ženskah, ampak o ljudeh in človeškosti. Ko igralki rečemo »močna ženska«, hočemo preprosto reči, da ima pomembno vlogo v pripovedi, in ne, da je mišičasta in lahko dvigne slona … čeprav morda ga pa lahko. Toda naše brate v Hollywoodu je še vedno težko prepričati v stranske vloge, ki smo jih ženske z velikim veseljem igrale v dobri zgodbi z dobrim režiserjem. To je še vedno težko," je v Benetkah povedala Cate Blachett. Podobno kot Tár je dobre odzive kritikov prejel film Kosti in vse ostalo, v katerem sta ustvarjalne moči znova združila režiser Luca Guadagnino in igralec Timothée Chalamet. Film oživlja vampirski oziroma kanibálski žanr z opombo pod črto, da ljudožerstvo označuje predvsem »drugačnost« in izključenost. "Pomemben del scenarija, ki smo ga z režiserjem in scenaristom Davidom Kajganichem napisali na vrhuncu pandemije, je občutek »brezplemenskosti«, ko smo odrezani od družabnih stikov, ki nam sicer pomagajo razumeti naš položaj v svetu," je na srečanju z novinarji povedal mlad igralski zvezdnik Timothée Chalamet. V glavnem tekmovalnem programu ima lepe kritike sodna drama Argentina, 1985. Režiser Santiago Mitra je v napetem in navdihujočem političnem trilerju, ki si dovoli topli humór, predstavil enega od največjih sodnih procesov po drugi svetovni vojni, ko je državnemu tožilcu Juliu Strasseri uspelo obsoditi vrh vojaške hunte, ki je v 70. in 80. letih v Argentini terorizirala rojake. V glavni vlogi navdušuje argentinski igralski velikan, Ricardo Darín. V novem filmu Darrena Aronofskega Kit ima glavno vlogo Brendan Fraser. Odigral je 270 kg težkega moža Charlieja, ki s prenajedanjem izvaja »počasni samomor«, medtem pa se skuša zbližati z odtujeno hčerko. Opremljen s posebnimi kostumi se je Fraser moral naučiti novih gibov. Brendan Fraser: "Mislim, da je Charlie najbolj junaški lik, kar sem jih kadarkoli igral, saj je njegova supermoč, da v drugih vidi dobro. In tako se Charlie poda na pot odrešitve." Med kritiškimi ljubljenci Benetk so Duhovi Inisherina. Režiser in scenarist Martin McDonagh je v svojem značilno karikiranem slogu »dramedije« povedal zgodbo o dveh starih prijateljih, Padraicu (igra ga Collin Farrell) in Colmu (Brendan Gleeson), in drami, ki se odvije, potem ko se drugi »z danes na jutri« noče več družiti s prvim. Pravi ljubljenec beneškega občinstva je postal – če sodimo po 10-minutnem aplavzu po svetovni premieri – Sin francoskega gledališkega in zdaj še filmskega režiserja Floriana Zellerja, ki je skupaj z igralci Hughom Jackmanom, Lauro Dern, Vanesso Kirby in Zenom McGrathom po lanskem z dvema oskarjema nagrajenem Očetu z izjemno čustveno močjo osvetlil temnejšo plat družinskih odnosov: očeta, ki skuša pomagati samomorilnemu sinu. V zadnjih dneh festivala je svetovno premiero doživela še Blondinka, ki jo je režiser Andrew Dominik posnel na podlagi romana Joyce Carol Oates. 2 uri in 46 minut dolg film je poln razpoloženjskih, spominskih prizorov, ki nam želijo približati težavno otroštvo in poznejše notranje boje Marilyn Monroe. Igralka Ana de Armas je bila kos izzivu, je povedal režiser: "Prvi snemalni dan je potekal v stanovanju, kjer je Marilyn zares živela s svojo materjo. In tudi soba, v kateri je umrla, je prav tista soba. Prah Marilyn Monore je vsepovsod po Los Angelesu in naše snemanje je imelo določene elemente … kakor da smo sodelovali v seansi." Omenili smo le nekaj najboljših od skupno 23 filmov, ki jih je umetniški direktor Alberto Barbera uvrstil v glavni program Mostre. A kot vedno so mogoča presenečenja; odločitev je v rokah žirije ne direktorja ali kritikov in novinarjev. In nocoj sledi še čisto zadnja svetovna premiera – film Medvedov ni iranskega (znova ali še vedno) zaprtega mojstra Jafarja Panahija. Foto: Urban Tarman

Vileniška okrogla miza o razmerju med "manjšimi in večjimi jeziki in kulturami, sodelovali so predvsem pisateljice in pisatelji iz nekdanjih sovjetskih republik

8. 9. 2022

Dogajanje na festivalu Vilenica je namenjeno tudi literarnim nastopom, na primer predstavitvi sodobne estonske literature ob izidu antologije Meelestik – Domišljijska pokrajina v souredništvu Julije Potrč Šavli. Tokrat spregovorimo še o večerni okrogli mizi na temo Kako daleč je dom. Na fotografiji estonska pokrajina, vir: Pixabay

3 min

Dogajanje na festivalu Vilenica je namenjeno tudi literarnim nastopom, na primer predstavitvi sodobne estonske literature ob izidu antologije Meelestik – Domišljijska pokrajina v souredništvu Julije Potrč Šavli. Tokrat spregovorimo še o večerni okrogli mizi na temo Kako daleč je dom. Na fotografiji estonska pokrajina, vir: Pixabay

Palačo Cukrarna bo obsijal Severni sij

8. 9. 2022

Ljubljansko Palačo Cukrarna bo prevzela intermedijska uprizoritev romana Draga Jančarja "Severni sij" iz leta 1984. Odrska interpretacija romana bo potekala v dveh avtonomnih, a povezanih procesih – drugi del bo marca na sporedu Linhartove dvorane Cankarjevega doma. O predstavi "Severni sij. Erdman", ki jo so-producirata Lutkovno gledališče Ljubljansko in Zavod za kulturno dejavnost Imaginarni, se je z režiserjem Primožem Ekartom pogovarjal Matic Ferlan. (foto: vaja za predstavo ''Severni sij. Erdman'' / Zala Kalan)

5 min

Ljubljansko Palačo Cukrarna bo prevzela intermedijska uprizoritev romana Draga Jančarja "Severni sij" iz leta 1984. Odrska interpretacija romana bo potekala v dveh avtonomnih, a povezanih procesih – drugi del bo marca na sporedu Linhartove dvorane Cankarjevega doma. O predstavi "Severni sij. Erdman", ki jo so-producirata Lutkovno gledališče Ljubljansko in Zavod za kulturno dejavnost Imaginarni, se je z režiserjem Primožem Ekartom pogovarjal Matic Ferlan. (foto: vaja za predstavo ''Severni sij. Erdman'' / Zala Kalan)

Ob desetletnici odprtja KSEVT odslej temeljni dokumenti v NUK

7. 9. 2022

6. septembra 2012, točno pred 10 leti so v novi stavbi v Vitanju slovesno odprli Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij, KSEVT. Prvotna zasedba, Dragan Živadinov, Miha Turšič in Dunja Zupančič je po desetletju Rokopisni zbirki NUK na ta dan predala izbor njihove dokumentacije tega obdobja. Še vedno mednarodno delujoča, je ta zasedba KSEVT po petih letih, l.2017, svoje delo morala preseliti drugam, že nekaj časa pa v Vitanju deluje Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga, ki je po vselitvi inženirskemu pionirju vesoljskih poletov posvečeno spominsko sobo dal izprazniti, in jo spremenil v poročno dvorano. Sicer ti dokumenti, 46 jih je, obsegajo različne objave v mednarodnem tisku, strokovnih revijah, in pomembno pismo evropskega komisarja Guenterja Verheugna slovenskemu zunanjemu ministrstvu iz l. 2007 - ob priliki podarjene knjige o Noordungu - kot izjemen pogum gledati naprej. Pismo naj bi pripomoglo k pridobitvi sredstev, potrebnih za gradnjo nove stavbe, ki so jo odprli pred desetletjem. V okviru predaje dokumentacije v torek, 6. septembra je Dragan Živadinov predstavil tudi memorandum o kulturalizaciji vesolja in kozmifikaciji umetnosti, naslovljen na vlado, lokalno oblast, in ministroma za gospodarstvo in tehnologijo ter kulturo. V njem odgovorne tudi opozarjajo, naj popravijo škodo, ki v okviru sedanjega lokalnim turističnim potrebam prilagojenega središča, nastaja na ta način. Med drugim naj bi v obdobju po l.2017 iz stavbe neznano kam izginili tudi nekateri razstavljeni artefakti. Dragan Živadinov je spregovoril za Program Ars. Predaja izbora dokumentov KSEVT v NUK (od leve Dragan Živadinov, Miha Turšič in Marijan Rupert, vodja Rokopisne zbirke NUK) VIR: Program Ars

2 min

6. septembra 2012, točno pred 10 leti so v novi stavbi v Vitanju slovesno odprli Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij, KSEVT. Prvotna zasedba, Dragan Živadinov, Miha Turšič in Dunja Zupančič je po desetletju Rokopisni zbirki NUK na ta dan predala izbor njihove dokumentacije tega obdobja. Še vedno mednarodno delujoča, je ta zasedba KSEVT po petih letih, l.2017, svoje delo morala preseliti drugam, že nekaj časa pa v Vitanju deluje Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga, ki je po vselitvi inženirskemu pionirju vesoljskih poletov posvečeno spominsko sobo dal izprazniti, in jo spremenil v poročno dvorano. Sicer ti dokumenti, 46 jih je, obsegajo različne objave v mednarodnem tisku, strokovnih revijah, in pomembno pismo evropskega komisarja Guenterja Verheugna slovenskemu zunanjemu ministrstvu iz l. 2007 - ob priliki podarjene knjige o Noordungu - kot izjemen pogum gledati naprej. Pismo naj bi pripomoglo k pridobitvi sredstev, potrebnih za gradnjo nove stavbe, ki so jo odprli pred desetletjem. V okviru predaje dokumentacije v torek, 6. septembra je Dragan Živadinov predstavil tudi memorandum o kulturalizaciji vesolja in kozmifikaciji umetnosti, naslovljen na vlado, lokalno oblast, in ministroma za gospodarstvo in tehnologijo ter kulturo. V njem odgovorne tudi opozarjajo, naj popravijo škodo, ki v okviru sedanjega lokalnim turističnim potrebam prilagojenega središča, nastaja na ta način. Med drugim naj bi v obdobju po l.2017 iz stavbe neznano kam izginili tudi nekateri razstavljeni artefakti. Dragan Živadinov je spregovoril za Program Ars. Predaja izbora dokumentov KSEVT v NUK (od leve Dragan Živadinov, Miha Turšič in Marijan Rupert, vodja Rokopisne zbirke NUK) VIR: Program Ars

Film Tár med favoriti beneške Mostre

6. 9. 2022

Najstarejši filmski festival na svetu, beneška Mostra, ki letos praznuje svojo 90-letnico, se je prevesil v drugo polovico, zato je že mogoče oceniti, po katerih filmih v glavnem tekmovalnem programu si ga bomo najbolj zapomnili. In med njimi doslej najbolj izstopa Tár.

4 min

Najstarejši filmski festival na svetu, beneška Mostra, ki letos praznuje svojo 90-letnico, se je prevesil v drugo polovico, zato je že mogoče oceniti, po katerih filmih v glavnem tekmovalnem programu si ga bomo najbolj zapomnili. In med njimi doslej najbolj izstopa Tár.

Vilenica tudi o temeljnih vprašanjih umetnosti

6. 9. 2022

Do sobote bo v Ljubljani, na Krasu in tudi drugod po Sloveniji in zamejstvu potekal literarni festival Vilenica. Pod njegovim pokroviteljstvom, a precej samostojno, že dvajset let poteka tudi mednarodni komparativistični kolokvij, letos pod naslovom Estetika in literatura: ontološki in družbeni vidiki. Razprave se vračajo k temeljnim vprašanjem umetnosti, pojasnjuje eden izmed organizatorjev kolokvija dr. Alen Širca.

4 min

Do sobote bo v Ljubljani, na Krasu in tudi drugod po Sloveniji in zamejstvu potekal literarni festival Vilenica. Pod njegovim pokroviteljstvom, a precej samostojno, že dvajset let poteka tudi mednarodni komparativistični kolokvij, letos pod naslovom Estetika in literatura: ontološki in družbeni vidiki. Razprave se vračajo k temeljnim vprašanjem umetnosti, pojasnjuje eden izmed organizatorjev kolokvija dr. Alen Širca.

Veronikina nagrajenka Kristina Kočan: "Z mojo poezijo je tako kot s prazno stranjo – omogoča veliko svobode, a zahteva več truda"

2. 9. 2022

"December midva / le z dolžinama / naju grejeva dom" Pesnica Kristina Kočan je v torek za svojo četrto pesniško zbirko z naslovom Selišča prejela Veronikino nagrado. Utemeljitev nagrade poudarja, da je pesnica v njej »ohranila nekatere prepoznavne lastnosti svoje poezije, denimo precejšnjo asketskost verzov in enžambma oziroma verzni prestop, vendar je v raziskovanju pesniškega jezika, predvsem njegove zvočne plati, nedvomno naredila izrazit korak naprej. Selišča tako v ospredje postavijo prav to, včasih zaradi želje po posredovanju vsebine po krivici zanemarjeno, zvočno plat pesništva.«

8 min

"December midva / le z dolžinama / naju grejeva dom" Pesnica Kristina Kočan je v torek za svojo četrto pesniško zbirko z naslovom Selišča prejela Veronikino nagrado. Utemeljitev nagrade poudarja, da je pesnica v njej »ohranila nekatere prepoznavne lastnosti svoje poezije, denimo precejšnjo asketskost verzov in enžambma oziroma verzni prestop, vendar je v raziskovanju pesniškega jezika, predvsem njegove zvočne plati, nedvomno naredila izrazit korak naprej. Selišča tako v ospredje postavijo prav to, včasih zaradi želje po posredovanju vsebine po krivici zanemarjeno, zvočno plat pesništva.«

Kdo se boji Virginie Woolf?

2. 9. 2022

S premiero predstave ''Kdo se boji Virginie Woolf?'' se pričenja nova sezona ljubljanskega Mini teatra. Delo ameriškega dramatika Edwarda Albeeja iz leta 1962 je eno najpogosteje uprizorjenih dramskih besedil 20. stoletja. S svetovno slavo se je ovenčalo leta 1966, ko je nastala hollywoodska istoimenska adaptacija z Elizabeth Taylor in Richardom Burtonom v glavnih vlogah; med drugim pa so tudi naše odrske deske doživele že kar 10 različnih uprizoritev. O 11-ti, ki bo krstno izvedena v Mini teatru se je z režiserjem Ivico Buljanom pogovarjal Matic Ferlan. (foto: Kdo se boji Virginie Woolf? / Mini teater)

5 min

S premiero predstave ''Kdo se boji Virginie Woolf?'' se pričenja nova sezona ljubljanskega Mini teatra. Delo ameriškega dramatika Edwarda Albeeja iz leta 1962 je eno najpogosteje uprizorjenih dramskih besedil 20. stoletja. S svetovno slavo se je ovenčalo leta 1966, ko je nastala hollywoodska istoimenska adaptacija z Elizabeth Taylor in Richardom Burtonom v glavnih vlogah; med drugim pa so tudi naše odrske deske doživele že kar 10 različnih uprizoritev. O 11-ti, ki bo krstno izvedena v Mini teatru se je z režiserjem Ivico Buljanom pogovarjal Matic Ferlan. (foto: Kdo se boji Virginie Woolf? / Mini teater)

Londonski kraljevi filharmonični orkester na Festivalu Ljubljana in programu Ars

1. 9. 2022

Na Festivalu Ljubljana in v našem neposrednem prenosu lahko danes poslušate Londonski kraljevi filharmonični orkester pod taktirko Vasilija Petrenka. V Mozartovi Koncertantni simfoniji za violino, violo in orkester bosta zaigrala ukrajinski violist Maksim Risanov in slovenska violinistka Lana Trotovšek. Foto: Royal Philharmonic Orchestra at Carnegie Hall / Peter Matthews, Flickr / CC BY 2.0

1 min

Na Festivalu Ljubljana in v našem neposrednem prenosu lahko danes poslušate Londonski kraljevi filharmonični orkester pod taktirko Vasilija Petrenka. V Mozartovi Koncertantni simfoniji za violino, violo in orkester bosta zaigrala ukrajinski violist Maksim Risanov in slovenska violinistka Lana Trotovšek. Foto: Royal Philharmonic Orchestra at Carnegie Hall / Peter Matthews, Flickr / CC BY 2.0

V tekmovalni program Obzorja 79. beneškega filmskega festivala tudi slovenska manjšinska koprodukcija Najsrečnejši človek na svetu

31. 8. 2022

Mednarodni filmski festival v Benetkah sodi med najstarejše na svetu; na sporedu je 79. edicija. Na festivalu znova sodelujejo velika imena svetovnega filma. Beneško filmsko Mostro bo uradno odprla svetovna premiera Netflixovega filma Beli šum, pod katerega se podpisuje režiser in soscenarist Noah Baumbach. Ob vseh slavnih in zvenečih imenih bo na beneški filmski Mostri tudi letos zastopana Slovenija z manjšinsko koprodukcijo Najsrečnejši človek na svetu. To ni prvo sodelovanje slovenske produkcijske hiše z makedonskima sestrama, producentko Labino in režiserko Teono Mitevsko, je v pogovoru z Urbanom Tarmanom povedal koproducent filma Danijel Hočevar. Kdor od Benetk pričakuje blišč in publiciteto, tudi tokrat ne bo razočaran. Na otok Lido med drugim prihajata francoska diva Catherine Deneuve, ki bo skupaj z ameriškim režiserjem in scenaristom Paulom Schraderjem prejela zlatega leva za življenjsko delo. Na Lidu bo med drugim gostovala ameriška igralka, oskarjevka Julianne Moore, ki bo predsednica mednarodne žirije. V glavnem tekmovalnem programu si bo ogledala 23 filmov in zlatega leva skupaj z drugimi nagradami podelila prihodnjo soboto. Foto iz filma Najsrečnejši človek na svetu: Pyramide International

1 min

Mednarodni filmski festival v Benetkah sodi med najstarejše na svetu; na sporedu je 79. edicija. Na festivalu znova sodelujejo velika imena svetovnega filma. Beneško filmsko Mostro bo uradno odprla svetovna premiera Netflixovega filma Beli šum, pod katerega se podpisuje režiser in soscenarist Noah Baumbach. Ob vseh slavnih in zvenečih imenih bo na beneški filmski Mostri tudi letos zastopana Slovenija z manjšinsko koprodukcijo Najsrečnejši človek na svetu. To ni prvo sodelovanje slovenske produkcijske hiše z makedonskima sestrama, producentko Labino in režiserko Teono Mitevsko, je v pogovoru z Urbanom Tarmanom povedal koproducent filma Danijel Hočevar. Kdor od Benetk pričakuje blišč in publiciteto, tudi tokrat ne bo razočaran. Na otok Lido med drugim prihajata francoska diva Catherine Deneuve, ki bo skupaj z ameriškim režiserjem in scenaristom Paulom Schraderjem prejela zlatega leva za življenjsko delo. Na Lidu bo med drugim gostovala ameriška igralka, oskarjevka Julianne Moore, ki bo predsednica mednarodne žirije. V glavnem tekmovalnem programu si bo ogledala 23 filmov in zlatega leva skupaj z drugimi nagradami podelila prihodnjo soboto. Foto iz filma Najsrečnejši človek na svetu: Pyramide International

Slikanica Neslišni zvoki dleta – Ivan Štrekelj, gluhi kipar

30. 8. 2022

V Narodni galeriji si še do 2. oktobra lahko ogledamo razstavo o gluhem akademskem kiparju Ivanu Štreklju, kakovostnem a spregledanem umetniku povojne generacije, ki je živel med letoma 1916 in 1975. Ustvarjal je zunanje plastike, ženske akte in portrete, s katerimi si je reševal socialno stisko, pomemben del razstave so zato donacije, največ njegovih del pa hrani Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije. V okviru njihovega projekta Prilagajanje in izdajanje knjig v slovenskem znakovnem jeziku, koordinatorica je Aleksandra Rijavec, je zdaj izšla slikanica Neslišni zvoki dleta – Ivan Štrekelj, gluhi kipar, ki jo je napisala tiflopedagoginja dr. Aksinja Kermauner, z ilustracijami kretenj pa podprl gluhi akademski kipar mag. Nikolaj Vogel. Foto: Žiga Bratoš

4 min

V Narodni galeriji si še do 2. oktobra lahko ogledamo razstavo o gluhem akademskem kiparju Ivanu Štreklju, kakovostnem a spregledanem umetniku povojne generacije, ki je živel med letoma 1916 in 1975. Ustvarjal je zunanje plastike, ženske akte in portrete, s katerimi si je reševal socialno stisko, pomemben del razstave so zato donacije, največ njegovih del pa hrani Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije. V okviru njihovega projekta Prilagajanje in izdajanje knjig v slovenskem znakovnem jeziku, koordinatorica je Aleksandra Rijavec, je zdaj izšla slikanica Neslišni zvoki dleta – Ivan Štrekelj, gluhi kipar, ki jo je napisala tiflopedagoginja dr. Aksinja Kermauner, z ilustracijami kretenj pa podprl gluhi akademski kipar mag. Nikolaj Vogel. Foto: Žiga Bratoš

Zadnji dnevi letošnjih Salzburških slavnostnih iger

29. 8. 2022

Salzburške slavnostne igre imajo najobsežnejši program izmed vseh, saj zajema¬ vse zvrsti klasične glasbe – tudi opero in gledališče. Številčno gledano noben drug festival ne presega obsega programa v Salzburgu. Na to so zelo ponosni in vse mesto živi za festival. Letošnji festival bo trajal 45 dni, obiskovalcem pa ponujajo več kot 160 dogodkov na 17-ih različnih prizoriščih. Kar zadeva simfonični program, ne moremo spregledati koncertov Dunajskih filharmonikov, ki že tradicionalno gostujejo na Salzburških slavnostnih igrah. V gledališkem delu programa ne moremo mimo Slehernika Huga von Hofmannsthala, ki so ga od leta 1920 uprizorili že več kot 700-krat. Tudi letos je bila to predstava ob odprtju festivala. Operno podobo festivala pa je oblikovalo enajst naslovov. Premierno so uprizorili Grad vojvode Sinjebradca Béle Bartóka in Igro ob koncu časa Carla Orffa kot diptih, Triptih Giacoma Puccinija in Katjo Kabanovo Leoša Janáčka, koncertno so izvedli Lucio di Lammermoor Gaetana Donizettija in komorno opero Jakob Lenz Wolfganga Rihma ter ponovili Mozartovo Čarobno piščal, Rossinijevega Seviljskega brivca in Verdijevo Aido. Jutri, predzadnji dan festivala, bodo uprizorili Aido, v sredo, 31. avgusta, pa bo na vrsti zadnje dejanje letošnjih Slavnostnih iger v Salzburgu – to bo nastop Simfoničnega orkestra iz Pittsburgha s solistko Anne-Sophie Mutter in dirigentom Manfredom Honeckom. Fotografija Salzburga: Pixabay

4 min

Salzburške slavnostne igre imajo najobsežnejši program izmed vseh, saj zajema¬ vse zvrsti klasične glasbe – tudi opero in gledališče. Številčno gledano noben drug festival ne presega obsega programa v Salzburgu. Na to so zelo ponosni in vse mesto živi za festival. Letošnji festival bo trajal 45 dni, obiskovalcem pa ponujajo več kot 160 dogodkov na 17-ih različnih prizoriščih. Kar zadeva simfonični program, ne moremo spregledati koncertov Dunajskih filharmonikov, ki že tradicionalno gostujejo na Salzburških slavnostnih igrah. V gledališkem delu programa ne moremo mimo Slehernika Huga von Hofmannsthala, ki so ga od leta 1920 uprizorili že več kot 700-krat. Tudi letos je bila to predstava ob odprtju festivala. Operno podobo festivala pa je oblikovalo enajst naslovov. Premierno so uprizorili Grad vojvode Sinjebradca Béle Bartóka in Igro ob koncu časa Carla Orffa kot diptih, Triptih Giacoma Puccinija in Katjo Kabanovo Leoša Janáčka, koncertno so izvedli Lucio di Lammermoor Gaetana Donizettija in komorno opero Jakob Lenz Wolfganga Rihma ter ponovili Mozartovo Čarobno piščal, Rossinijevega Seviljskega brivca in Verdijevo Aido. Jutri, predzadnji dan festivala, bodo uprizorili Aido, v sredo, 31. avgusta, pa bo na vrsti zadnje dejanje letošnjih Slavnostnih iger v Salzburgu – to bo nastop Simfoničnega orkestra iz Pittsburgha s solistko Anne-Sophie Mutter in dirigentom Manfredom Honeckom. Fotografija Salzburga: Pixabay

57. piranski ex-tempore tudi letos zaznamujejo mlade slikarke in slikarji

29. 8. 2022

Ex-tempore Piran je eden pomembnejših likovnih dogodkov v slovenski Istri. Prepoznaven je po svojem tekmovalnem značaju in dolgi tradiciji, organizirajo ga Obalne galerije. V Galeriji Hermana Pečariča so na ogled najnovejša platna in prostorska instalacija Klavdije Jeršinovec, lanskoletne prejemnice nagrade Mladi. Njena razstava z naslovom Morje, sonce, srce je eden od izstopajočih spremljevalnih dogodkov, ki se bodo v prihodnjih dneh zvrstili v okviru slikarskega srečanja. Kot običajno se bodo za nagrade potegovali tako akademski umetniki kot ljubitelji slikarstva iz Slovenije in od drugod, predvsem iz sosednjih držav. Nagrade so vezane na tradicionalne teme ex-tempora, denimo Piran, ljubezen, morje, soline, istrska pokrajina. Nekaj je tudi novih. Podelila jih bo mednarodna strokovna žirija, ki jo letos sestavljajo direktor beneške akademije lepih umetnosti Riccardo Caldura, rusko-slovenski umetnik Vadim Fiškin ter Jerica Ziherl, hrvaška likovna kritičarka in kustosinja Muzeja Lapidarium v Novigradu. Opravili bodo tudi izbor del letošnjega ex-tempora za razstavi v piranski mestni galeriji in portoroškem Monfortu. Odprli ju bodo v soboto, ko se bo letošnje piransko slikarsko srečanje zaključilo s slavnostno podelitvijo nagrad. Foto vir: Obalne galerije

2 min

Ex-tempore Piran je eden pomembnejših likovnih dogodkov v slovenski Istri. Prepoznaven je po svojem tekmovalnem značaju in dolgi tradiciji, organizirajo ga Obalne galerije. V Galeriji Hermana Pečariča so na ogled najnovejša platna in prostorska instalacija Klavdije Jeršinovec, lanskoletne prejemnice nagrade Mladi. Njena razstava z naslovom Morje, sonce, srce je eden od izstopajočih spremljevalnih dogodkov, ki se bodo v prihodnjih dneh zvrstili v okviru slikarskega srečanja. Kot običajno se bodo za nagrade potegovali tako akademski umetniki kot ljubitelji slikarstva iz Slovenije in od drugod, predvsem iz sosednjih držav. Nagrade so vezane na tradicionalne teme ex-tempora, denimo Piran, ljubezen, morje, soline, istrska pokrajina. Nekaj je tudi novih. Podelila jih bo mednarodna strokovna žirija, ki jo letos sestavljajo direktor beneške akademije lepih umetnosti Riccardo Caldura, rusko-slovenski umetnik Vadim Fiškin ter Jerica Ziherl, hrvaška likovna kritičarka in kustosinja Muzeja Lapidarium v Novigradu. Opravili bodo tudi izbor del letošnjega ex-tempora za razstavi v piranski mestni galeriji in portoroškem Monfortu. Odprli ju bodo v soboto, ko se bo letošnje piransko slikarsko srečanje zaključilo s slavnostno podelitvijo nagrad. Foto vir: Obalne galerije

Tobias Putrih: Industrija jekla

26. 8. 2022

Izjemno zahtevno in z gospodarskega vidika zanimivo jeklo, ki ga izdelujejo na Koroškem je na novi razstavi v galeriji Ravne postalo umetniško delo. Razstava Industrija jekla prinaša kose orodnega jekla, tudi takega, ki ga na Koroškem izdelujejo za potrebe izjemno zahtevne letalske industrije. Jeklene odkovke je s pomočjo razvojnih inženirjev Sij Metala Ravne umetnik Tobias Putrih iztrgal iz proizvodnega procesa in jih spremenil v umetniška dela. Že sama postavitev jeklenih odkovkov je bila tudi za snovalce razstave velik zalogaj. Premagali so ga s pomočjo inženirjev in jeklene kose nameščali z magneti. Ravne slovijo kot mesto Forma vive. Kipar Tobias Putrih je zato v to koroško gospodarsko središče že vpet in sicer s stanovanjskim modusom R v naselju Javornik. Z razstavo Industrija jekla so poudarili 400 letno tradicijo železarstva in se po drugi strani navezali ravno na Forma vivo Ravne, ki prinaša 36 jeklenih skulptur v mestu in okolici. Foto: Galerija Ravne

2 min

Izjemno zahtevno in z gospodarskega vidika zanimivo jeklo, ki ga izdelujejo na Koroškem je na novi razstavi v galeriji Ravne postalo umetniško delo. Razstava Industrija jekla prinaša kose orodnega jekla, tudi takega, ki ga na Koroškem izdelujejo za potrebe izjemno zahtevne letalske industrije. Jeklene odkovke je s pomočjo razvojnih inženirjev Sij Metala Ravne umetnik Tobias Putrih iztrgal iz proizvodnega procesa in jih spremenil v umetniška dela. Že sama postavitev jeklenih odkovkov je bila tudi za snovalce razstave velik zalogaj. Premagali so ga s pomočjo inženirjev in jeklene kose nameščali z magneti. Ravne slovijo kot mesto Forma vive. Kipar Tobias Putrih je zato v to koroško gospodarsko središče že vpet in sicer s stanovanjskim modusom R v naselju Javornik. Z razstavo Industrija jekla so poudarili 400 letno tradicijo železarstva in se po drugi strani navezali ravno na Forma vivo Ravne, ki prinaša 36 jeklenih skulptur v mestu in okolici. Foto: Galerija Ravne

Anna Netrebko in Jusif Ejvazov nastopata na Festivalu Ljubljana kljub nasprotovanju ukrajinske skupnosti

26. 8. 2022

V sklopu 70. festivala Ljubljana bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani nastopil zakonski par – sopranistka Anna Netrebko in tenorist Jusif Ejvazov – ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Michelangela Mazze. Foto: EPA

3 min

V sklopu 70. festivala Ljubljana bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani nastopil zakonski par – sopranistka Anna Netrebko in tenorist Jusif Ejvazov – ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Michelangela Mazze. Foto: EPA

Gosti Dnevov poezije in vina 2022

26. 8. 2022

Z branjem poezije, razstavo in glasbo se je v ponedeljek začel že šestindvajseti festival Dnevi poezije in vina. Na njem je v tem tednu nastopilo 20 pesnic in pesnikov iz 10 držav. Glavnina dogajanja se dogaja na Ptuju. Tam lahko nocoj ob 20:30 na Mestni tržnici poslušate poezijo petih pesnikov, pol ure pred polnočjo pa se festival zaključuje z zabavo v kavarni Bodi. V ospredju letošnjih Dnevov poezije in vina so bili častni gostje, pesnici Chus Pato, avtorica odprtega pisma Evropi, in Carolyn Forché iz ZDA, ter poljski pesnik Tomasz Rożycki. FOTO: Na fotografiji Carolyn Forché bere pesmi na letošnjem festivalu na Ptuju VIR: FB Dnevi poezije in vina

7 min

Z branjem poezije, razstavo in glasbo se je v ponedeljek začel že šestindvajseti festival Dnevi poezije in vina. Na njem je v tem tednu nastopilo 20 pesnic in pesnikov iz 10 držav. Glavnina dogajanja se dogaja na Ptuju. Tam lahko nocoj ob 20:30 na Mestni tržnici poslušate poezijo petih pesnikov, pol ure pred polnočjo pa se festival zaključuje z zabavo v kavarni Bodi. V ospredju letošnjih Dnevov poezije in vina so bili častni gostje, pesnici Chus Pato, avtorica odprtega pisma Evropi, in Carolyn Forché iz ZDA, ter poljski pesnik Tomasz Rożycki. FOTO: Na fotografiji Carolyn Forché bere pesmi na letošnjem festivalu na Ptuju VIR: FB Dnevi poezije in vina

Damijan Kracina z rastavo 0,22 Galerijo DLUL spreminja v kabinet čudes

24. 8. 2022

Damijan Kracina je z razstavo 0,22 Galerijo DLUL prelevil v nekakšen kabinet čudes, poln malih skulptur, skic, risb v prostoru, spominov, nenavadnih oblik – na tleh, viseč v prostoru, v okenskih nišah … Prostor je predrugačen, naseljen s skoraj nelagodje zbujajočimi oblikami, ki spajajo namige na živalski, človeški in rastlinski svet. So ta bitja ogrožena ali pa morda ogrožajo nas? Gre morda za arheološke izkopanine kosti nenavadnih izumrlih vrst? Vse to pomislimo ob novi postavitvi Damijana Kracine, ki se, kot je to zanj pogosto značilno, navezuje na kabinet čudes. To velja predvsem za prvi prostor galerije, v drugem pa se soočimo z vrtljivo biomorfno skulpturo in podobnimi risbami. Tudi risbe dojema kot skulpture, le da dvodimenzionalne, to igro pa je zdaj še nekoliko stopnjeval s postavitvijo risb v prostor. Vodilni motiv je tokrat arašid, ki ga je pritegnil zaradi svoje vsakdanjosti in zanimive oblike. Vendar pa arašid pri Damijanu Kracini seveda ni zares arašid, temveč se kot v nekakšnem evolucijskem zdrsu in čudni mutaciji spreminja v domišljijske oblike, oziroma se bližajo formam, ki jih kurator Jani Prinat opiše kot Heavy metal bio grisaille bitja, ki imajo tendenco, da se, ko razvijejo svojo najbolj učinkovito prilagodljivo obliko, maščujejo človeštvu, ki jih je pripeljalo do te točke. Foto: Damijan Kracina, Body, patiniran mavec, 2022, vir: Galerija DLUL

4 min

Damijan Kracina je z razstavo 0,22 Galerijo DLUL prelevil v nekakšen kabinet čudes, poln malih skulptur, skic, risb v prostoru, spominov, nenavadnih oblik – na tleh, viseč v prostoru, v okenskih nišah … Prostor je predrugačen, naseljen s skoraj nelagodje zbujajočimi oblikami, ki spajajo namige na živalski, človeški in rastlinski svet. So ta bitja ogrožena ali pa morda ogrožajo nas? Gre morda za arheološke izkopanine kosti nenavadnih izumrlih vrst? Vse to pomislimo ob novi postavitvi Damijana Kracine, ki se, kot je to zanj pogosto značilno, navezuje na kabinet čudes. To velja predvsem za prvi prostor galerije, v drugem pa se soočimo z vrtljivo biomorfno skulpturo in podobnimi risbami. Tudi risbe dojema kot skulpture, le da dvodimenzionalne, to igro pa je zdaj še nekoliko stopnjeval s postavitvijo risb v prostor. Vodilni motiv je tokrat arašid, ki ga je pritegnil zaradi svoje vsakdanjosti in zanimive oblike. Vendar pa arašid pri Damijanu Kracini seveda ni zares arašid, temveč se kot v nekakšnem evolucijskem zdrsu in čudni mutaciji spreminja v domišljijske oblike, oziroma se bližajo formam, ki jih kurator Jani Prinat opiše kot Heavy metal bio grisaille bitja, ki imajo tendenco, da se, ko razvijejo svojo najbolj učinkovito prilagodljivo obliko, maščujejo človeštvu, ki jih je pripeljalo do te točke. Foto: Damijan Kracina, Body, patiniran mavec, 2022, vir: Galerija DLUL

(Samo)cenzuri ustvarjalk in intelektualk smo priča še danes

24. 8. 2022

V Mestni knjižnici Ljubljana je potekala mednarodna raziskovalna delavnica na temo Cenzura in samocenzura žensk. Predavateljice iz različnih evropskih univerz so govorile o zgodovini cenzure žensk in njihovem položaju v 19. stoletju. Strategije cenzure in samocenzure pisateljic in intelektualk pa so osvetlile tudi z vidika aktualnosti. Dogodka se je udeležila Tita Mayer, kjer se je pogovarjala z vodjo projekta prof. dr. Katjo Mihurko Poniž s Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Foto: Pixabay

3 min

V Mestni knjižnici Ljubljana je potekala mednarodna raziskovalna delavnica na temo Cenzura in samocenzura žensk. Predavateljice iz različnih evropskih univerz so govorile o zgodovini cenzure žensk in njihovem položaju v 19. stoletju. Strategije cenzure in samocenzure pisateljic in intelektualk pa so osvetlile tudi z vidika aktualnosti. Dogodka se je udeležila Tita Mayer, kjer se je pogovarjala z vodjo projekta prof. dr. Katjo Mihurko Poniž s Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Foto: Pixabay

Matevž Jerman: "8. edicija FeKK-a je bila v več pogledih rekordna"

22. 8. 2022

V soboto se je s podelitvijo nagrad sklenila osma edicija mednarodnega festivala kratkega filma FeKK, ki se je v zadnjih letih uveljavil kot referenčni festival za prikaz najnovejše kratkometražne produkcije iz držav nekdanje Jugoslavije oziroma balkanskega polotoka.

3 min

V soboto se je s podelitvijo nagrad sklenila osma edicija mednarodnega festivala kratkega filma FeKK, ki se je v zadnjih letih uveljavil kot referenčni festival za prikaz najnovejše kratkometražne produkcije iz držav nekdanje Jugoslavije oziroma balkanskega polotoka.

Roman Uranjek (1961-2022)

21. 8. 2022

20. 8. je umrl priznani slovenski umetnik Roman Uranjek. Leta 1961 v Trbovljah rojeni umetnik je bil znan predvsem kot član umetniškega kolektiva Irwin ter politično umetniške skupine Neue Slowenische Kunst. Obe skupini veljata za mednarodno najuspešnejši fenomen slovenske umetnosti – člani so razstavljali v priznanih galerijah vse od newyorške MoMe pa do madridske Reine Sofie. Irwin je verjetno naš najbolj znan in mednarodno uspešen umetniški kolektiv, ki je pomembno sooblikoval sodobno umetnost Vzhodne Evrope od postmodernizma 80ih let dalje. Kolektiv je postal izrazito znan po prevzemanju tipično slovenskih podob ter simbolov sakralne umetnosti, avantgardnih gibanj, socrealizma in nacistične propagande. O travmi je treba govoriti, zato smo se tako intenzivno ukvarjali z ikonami in simboli, je o tem pristopu dejal Uranjek, saj če hočemo travmo pospraviti pod preprogo, se bo nenehno ponavljala. Irwin je hkrati del širšega kolektiva NSK, ki se je zoperstavljal socialistični ideologiji enopartijskega sistema, pozneje pa zaznamoval prehod v kapitalizem. Retrospektivno razstavo Neue Slowenische Kunst: Od Kapitala do kapitala je v Ljubljani videlo 15.000 ljudi, zelo uspešno je gostovala tudi v tujini. Uranjek je skupaj s skupino Irwin na umetnostno prizorišče stopil leta 1983, pozneje pa je nadaljeval tudi prepoznavno samostojno umetniško pot. Še naprej se je ukvarjal z ikonami in simboli ter zbiral različne podobe, v katere je interveniral z lastno potezo, temelječo na avantgardni estetiki. Z avantgardami je povezan tudi tako za Irwin kot za Uranjeka značilni križ. V okviru projekta Vsaj en križ na dan je namreč umetnik skoraj dvajset let vsakodnevno ustvaril vsaj en križ, ki ga je razumel v bližini Malevičeve misli, pomenil pa mu je tudi nekakšno meditacijo in razmislek o zgodovini umetnosti. Prvo delo v tej seriji je Uranjek naredil 1. januarja leta 2002, križe pa je nato ustvarjal vse do zadnjega dne svojega življenja. Vir foto: Tadej Vaukman

1 min

20. 8. je umrl priznani slovenski umetnik Roman Uranjek. Leta 1961 v Trbovljah rojeni umetnik je bil znan predvsem kot član umetniškega kolektiva Irwin ter politično umetniške skupine Neue Slowenische Kunst. Obe skupini veljata za mednarodno najuspešnejši fenomen slovenske umetnosti – člani so razstavljali v priznanih galerijah vse od newyorške MoMe pa do madridske Reine Sofie. Irwin je verjetno naš najbolj znan in mednarodno uspešen umetniški kolektiv, ki je pomembno sooblikoval sodobno umetnost Vzhodne Evrope od postmodernizma 80ih let dalje. Kolektiv je postal izrazito znan po prevzemanju tipično slovenskih podob ter simbolov sakralne umetnosti, avantgardnih gibanj, socrealizma in nacistične propagande. O travmi je treba govoriti, zato smo se tako intenzivno ukvarjali z ikonami in simboli, je o tem pristopu dejal Uranjek, saj če hočemo travmo pospraviti pod preprogo, se bo nenehno ponavljala. Irwin je hkrati del širšega kolektiva NSK, ki se je zoperstavljal socialistični ideologiji enopartijskega sistema, pozneje pa zaznamoval prehod v kapitalizem. Retrospektivno razstavo Neue Slowenische Kunst: Od Kapitala do kapitala je v Ljubljani videlo 15.000 ljudi, zelo uspešno je gostovala tudi v tujini. Uranjek je skupaj s skupino Irwin na umetnostno prizorišče stopil leta 1983, pozneje pa je nadaljeval tudi prepoznavno samostojno umetniško pot. Še naprej se je ukvarjal z ikonami in simboli ter zbiral različne podobe, v katere je interveniral z lastno potezo, temelječo na avantgardni estetiki. Z avantgardami je povezan tudi tako za Irwin kot za Uranjeka značilni križ. V okviru projekta Vsaj en križ na dan je namreč umetnik skoraj dvajset let vsakodnevno ustvaril vsaj en križ, ki ga je razumel v bližini Malevičeve misli, pomenil pa mu je tudi nekakšno meditacijo in razmislek o zgodovini umetnosti. Prvo delo v tej seriji je Uranjek naredil 1. januarja leta 2002, križe pa je nato ustvarjal vse do zadnjega dne svojega življenja. Vir foto: Tadej Vaukman

Srce Sarajeva hrvaškemu filmu Varno mesto

20. 8. 2022

Srce Sarajeva za najboljši celovečerni film je osvojil hrvaški film Varno mesto. Scenarij je napisal Juraj Lerotić, potem ko je njegov brat skušal storiti samomor. Film je nato Lerotić tudi režiral in zaigral glavno vlogo v njem. Lerotić je prejel tudi nagrado za najboljšega igralca. Srce Sarajeva za najboljšo režijo je osvojila Marina Er Gorbač za protivojni ukrajinski film Klondike. Srce Sarajeva za najboljšo igralko pa Vicky Krieps za vlogo v filmu Korzet. S podelitvijo nagrad se je sklenil 28. sarajevski filmski festival, ki je bil uspešen tudi za slovensko kinematografijo, saj je bila v Sarajevu zastopana kot še nikoli doslej.

1 min

Srce Sarajeva za najboljši celovečerni film je osvojil hrvaški film Varno mesto. Scenarij je napisal Juraj Lerotić, potem ko je njegov brat skušal storiti samomor. Film je nato Lerotić tudi režiral in zaigral glavno vlogo v njem. Lerotić je prejel tudi nagrado za najboljšega igralca. Srce Sarajeva za najboljšo režijo je osvojila Marina Er Gorbač za protivojni ukrajinski film Klondike. Srce Sarajeva za najboljšo igralko pa Vicky Krieps za vlogo v filmu Korzet. S podelitvijo nagrad se je sklenil 28. sarajevski filmski festival, ki je bil uspešen tudi za slovensko kinematografijo, saj je bila v Sarajevu zastopana kot še nikoli doslej.

Jubilejni 25. Mladi levi

19. 8. 2022

Festival Mladi levi je bil prvič izveden leta 1998 in od takrat brez prekinitev vsako leto obiskovalcem ponudi pisano paleto vrhunskih projektov, ki jih ustvarjajo domači in tuji umetniki. Letos je nova programska ekipa v sestavi Mojca Jug, Lea Kukovičič in Klara Drnovšek Solina sklenila, da če je lanskoletni festival z idejo »iti naprej, obdržati skupnost« slavil življenje in potenciale, bo letošnji, ki poteka v dobi omilitve problematičnih družbenih poglavij, naslavljal minljivost in strahove. Nova programska ekipa po dveh koronskih izvedbah v ospredje torej postavlja konec in praznino. Festival, ki se bo sklenil prihodnjo soboto, ponuja preko 40 različnih dogodkov: vse od predstav, performansov in razstav, do sprehodov, vodstev, intervencij ter celo zabav. Foto: Mladi levi

7 min

Festival Mladi levi je bil prvič izveden leta 1998 in od takrat brez prekinitev vsako leto obiskovalcem ponudi pisano paleto vrhunskih projektov, ki jih ustvarjajo domači in tuji umetniki. Letos je nova programska ekipa v sestavi Mojca Jug, Lea Kukovičič in Klara Drnovšek Solina sklenila, da če je lanskoletni festival z idejo »iti naprej, obdržati skupnost« slavil življenje in potenciale, bo letošnji, ki poteka v dobi omilitve problematičnih družbenih poglavij, naslavljal minljivost in strahove. Nova programska ekipa po dveh koronskih izvedbah v ospredje torej postavlja konec in praznino. Festival, ki se bo sklenil prihodnjo soboto, ponuja preko 40 različnih dogodkov: vse od predstav, performansov in razstav, do sprehodov, vodstev, intervencij ter celo zabav. Foto: Mladi levi

Eva Petrič v Križevniški cerkvi o dvoreznosti umetne inteligence in iskanju stika z naravo

18. 8. 2022

70. Festival Ljubljana je med številnimi večernimi dogodki postregel tudi s performansom intermedijske umetnice Eve Petrič, ki jo med drugim poznamo po instalacijah iz idrijskih čipk in prepletanju vizualnih postavitev z zvoki, njeno življenje in ustvarjanje pa sta razpeti med Dunajem, New Yorkom in Ljubljano. Tokrat se je posvetila sedanjosti in prihodnosti sveta in človeštva, ki se po njenem čutenju približujeta točki čustvene singularnosti – točki, ko nič več ne bo tako kot prej. V Križevniški cerkvi v Ljubljani stoji njena instalacija Orakelj, uvod vanjo pa je bil torej performans Šabloniranje – spomin na jutri, ki se je zgodil v torek ob 23. uri. Noč ima svojo moč. Foto: Žiga Bratoš

6 min

70. Festival Ljubljana je med številnimi večernimi dogodki postregel tudi s performansom intermedijske umetnice Eve Petrič, ki jo med drugim poznamo po instalacijah iz idrijskih čipk in prepletanju vizualnih postavitev z zvoki, njeno življenje in ustvarjanje pa sta razpeti med Dunajem, New Yorkom in Ljubljano. Tokrat se je posvetila sedanjosti in prihodnosti sveta in človeštva, ki se po njenem čutenju približujeta točki čustvene singularnosti – točki, ko nič več ne bo tako kot prej. V Križevniški cerkvi v Ljubljani stoji njena instalacija Orakelj, uvod vanjo pa je bil torej performans Šabloniranje – spomin na jutri, ki se je zgodil v torek ob 23. uri. Noč ima svojo moč. Foto: Žiga Bratoš

Favorit za nagrade srce Sarajeva ukrajinski film Klondike, ki je svet opozarjal na vojno

18. 8. 2022

Ta protivojni film v mestu Sarajevo, ki je doživelo vojno, občinstvo doživlja še posebno pretresljivo. Ustvarjalci filma so imeli ob snemanju občutek, da se Ukrajini obetajo strašni dogodki, potem pa se je le nekaj tednov po svetovni premieri tudi zares začela ruska invazija.

4 min

Ta protivojni film v mestu Sarajevo, ki je doživelo vojno, občinstvo doživlja še posebno pretresljivo. Ustvarjalci filma so imeli ob snemanju občutek, da se Ukrajini obetajo strašni dogodki, potem pa se je le nekaj tednov po svetovni premieri tudi zares začela ruska invazija.

Novomeški festival Jazzinty – jazz zvoki mladosti in prihodnosti

17. 8. 2022

Dolenjska prestolnica ta teden diha ob zvokih jazza. V organizaciji Zavoda Novo mesto potekajo tradicionalne mednarodne delavnice in festival Jazzinty. Ta prinaša pester program večernih koncertov, ki potekajo pod geslom zvok mladosti in prihodnosti, saj se od klasičnega jazza nagibajo k sodobnim glasbenim smernicam. Podelili bodo tudi nagrado jazon za avtorsko jazz kompozicijo, na sklepnem koncertu v soboto pa se bodo predstavili udeleženci delavnic in mentorji. Foto: utrinek z ene izmed prejšnjih izdaj Jazzintyja, http://jazzinty.com/

3 min

Dolenjska prestolnica ta teden diha ob zvokih jazza. V organizaciji Zavoda Novo mesto potekajo tradicionalne mednarodne delavnice in festival Jazzinty. Ta prinaša pester program večernih koncertov, ki potekajo pod geslom zvok mladosti in prihodnosti, saj se od klasičnega jazza nagibajo k sodobnim glasbenim smernicam. Podelili bodo tudi nagrado jazon za avtorsko jazz kompozicijo, na sklepnem koncertu v soboto pa se bodo predstavili udeleženci delavnic in mentorji. Foto: utrinek z ene izmed prejšnjih izdaj Jazzintyja, http://jazzinty.com/

Platforma malih umetnosti premika margine

16. 8. 2022

Letos v Ljubljani že peto leto poteka Platforma malih umetnosti, ki jo producira zavod Emanat, tokrat v sodelovanju s Srednjo vzgojiteljsko šolo, gimnazijo in umetniško gimnazijo Ljubljana, Zavodom za kulturo raznolikosti OPEN, Cukrarna.barom, Klubom Tiffany, ŠKUC-em in Kulturnim centrom Q. Program sestavljajo trije sklopi – predstave, delavnice in odprte mize, prek katerih ustvarjalci, organizatorji in udeleženci na različne načine razmišljajo o kabaretu, improvizaciji, burleski, stand-upu, vodvilu, klovnovstvu in še marsikateri drugi »mali umetnosti«. O ideji malih umetnosti, participaciji, pomenu marginaliziranih umetnosti ter o programu letošnje Platforme malih umetnosti se je Matic Ferlan pogovarjal s članico projektne skupine Mašo Radi Buh. (foto: Platforma malih umetnosti / Marijo Zupanov)

4 min

Letos v Ljubljani že peto leto poteka Platforma malih umetnosti, ki jo producira zavod Emanat, tokrat v sodelovanju s Srednjo vzgojiteljsko šolo, gimnazijo in umetniško gimnazijo Ljubljana, Zavodom za kulturo raznolikosti OPEN, Cukrarna.barom, Klubom Tiffany, ŠKUC-em in Kulturnim centrom Q. Program sestavljajo trije sklopi – predstave, delavnice in odprte mize, prek katerih ustvarjalci, organizatorji in udeleženci na različne načine razmišljajo o kabaretu, improvizaciji, burleski, stand-upu, vodvilu, klovnovstvu in še marsikateri drugi »mali umetnosti«. O ideji malih umetnosti, participaciji, pomenu marginaliziranih umetnosti ter o programu letošnje Platforme malih umetnosti se je Matic Ferlan pogovarjal s članico projektne skupine Mašo Radi Buh. (foto: Platforma malih umetnosti / Marijo Zupanov)

V Sarajevu svetovna premiera slovenskega filma Jezdeca

16. 8. 2022

Na sarajevskem filmskem festivalu je bila sinoči svetovna premiera slovenskega celovečernega filma Jezdeca, režiserja Dominika Menceja. Film se tudi poteguje za nagrade srce Sarajeva, kar je velika potrditev, saj je bil izbran izmed 600 filmov v tekmovalni program 8 celovečernih filmov tega osrednjega filmskega festivala v širši regiji. Ob filmih pa so v Sarajevu v ospredju tudi filmske zvezde. Med njimi je po priljubljenosti in prepoznavnosti med prvimi danski igralec Mads Mikkelsen.

4 min

Na sarajevskem filmskem festivalu je bila sinoči svetovna premiera slovenskega celovečernega filma Jezdeca, režiserja Dominika Menceja. Film se tudi poteguje za nagrade srce Sarajeva, kar je velika potrditev, saj je bil izbran izmed 600 filmov v tekmovalni program 8 celovečernih filmov tega osrednjega filmskega festivala v širši regiji. Ob filmih pa so v Sarajevu v ospredju tudi filmske zvezde. Med njimi je po priljubljenosti in prepoznavnosti med prvimi danski igralec Mads Mikkelsen.

Festival elektronske glasbe, kritične misli in aktivizma Grounded o Odgovornosti

11. 8. 2022

Nočno življenje se je prvo ukinilo in zadnje zaživelo, poudarjajo pred začetkom 6. izdaje Festivala elektronske glasbe, kritične misli in aktivizma Grounded. Zato se toliko bolj zagreto vračajo v klube na Metelkovi, z vsebinskim delom pa še v Pritličje in Cukrarna bar. Grounded, katerega osrednja tema je letos Odgovornost, aktualna družbena vprašanja naslavlja s povezovanjem na videz nezdružljivega. Res le na videz, kajti elektronska glasba že sama izvira iz kritične misli, med drugim kritike do komercialnih vsebin. Ko vznikne, je nišna, tako kot družbena kritičnost in aktivizem festivala Grounded. Letos se v zvočnem delu vračajo še na zadnja zatočišča za nekomercialne kulturne dogodke, na Metelkovo. Nina Hudej napoveduje 25 nastopajočih, med njimi bosta lokalna kolektiva Ustanova in Nimaš izbire, pa iz Srbije in Hrvaške Volta in Sutra. Povezava obeh delov festivala, glasbenega in vsebinskega, v osrednji temi vedno obstaja. Odgovornost, ki so jo v teh časih prepoznali kot aktualen problem, se tako odraža tudi pri varnosti v klubskih prostorih na primer. Danes zvečer se bodo posvetili odgovornosti za vojno in mir v Ukrajini – temi, ki se ji ni odgovorno izogniti, pojasni Barbara Rajgelj. S predavanji in delavnicami festival Grounded še o okoljski in pravni odgovornosti – a poudarjajo: namesto, da bi vzbujali slabo vest, poskušamo krepiti našo osebno odgovornost, ponuditi orodja in veščine. Foto: Grounded

4 min

Nočno življenje se je prvo ukinilo in zadnje zaživelo, poudarjajo pred začetkom 6. izdaje Festivala elektronske glasbe, kritične misli in aktivizma Grounded. Zato se toliko bolj zagreto vračajo v klube na Metelkovi, z vsebinskim delom pa še v Pritličje in Cukrarna bar. Grounded, katerega osrednja tema je letos Odgovornost, aktualna družbena vprašanja naslavlja s povezovanjem na videz nezdružljivega. Res le na videz, kajti elektronska glasba že sama izvira iz kritične misli, med drugim kritike do komercialnih vsebin. Ko vznikne, je nišna, tako kot družbena kritičnost in aktivizem festivala Grounded. Letos se v zvočnem delu vračajo še na zadnja zatočišča za nekomercialne kulturne dogodke, na Metelkovo. Nina Hudej napoveduje 25 nastopajočih, med njimi bosta lokalna kolektiva Ustanova in Nimaš izbire, pa iz Srbije in Hrvaške Volta in Sutra. Povezava obeh delov festivala, glasbenega in vsebinskega, v osrednji temi vedno obstaja. Odgovornost, ki so jo v teh časih prepoznali kot aktualen problem, se tako odraža tudi pri varnosti v klubskih prostorih na primer. Danes zvečer se bodo posvetili odgovornosti za vojno in mir v Ukrajini – temi, ki se ji ni odgovorno izogniti, pojasni Barbara Rajgelj. S predavanji in delavnicami festival Grounded še o okoljski in pravni odgovornosti – a poudarjajo: namesto, da bi vzbujali slabo vest, poskušamo krepiti našo osebno odgovornost, ponuditi orodja in veščine. Foto: Grounded

Matej Kravcar (1995 - 2022)

10. 8. 2022

Trobentač Matej Kravcar (23. 10. 1995 – 6. 8. 2022) je bil član mnogih zasedb tako na področju klasične, jazzovske, kot tudi zabavne in narodnozabavne glasbe, 17. junija letos je s koncertom zaključil magistrski študij v razredu prof. Jureta Gradišnika na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Eden najbolj nadarjenih glasbenikov svoje generacije je bil udeleženec in dobitnik najvišjih priznanj in nagrad na številnih državnih in mednarodnih tekmovanjih, kot so Davorin Jenko v Beogradu, Mednarodno tekmovanje Svirel, Mednarodno tekmovanje pihalcev in trobilcev v Varaždinu Woodwind & Brass, kar trikrat zapored je zmagal na tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije TEMSIG. Kot solist ali orkestrski glasbenik je sodeloval z mnogimi profesionalnimi glasbenimi sestavi na Slovenskem, bil je tudi redni sodelavec Jazz orkestra HRT, kjer je kot prvi trobentač že na uvodnem nastopu navdušil tako svoje kolege kot občinstvo. Zadnja leta je igral tudi v trobilnem kvintetu Schaka in z njimi 20. decembra 2020 nastopil v ciklu SiBrass v Slovenski filharmoniji, kjer je nastal posnetek izvedbe Kvinteta Michaela Kamena.

5 min

Trobentač Matej Kravcar (23. 10. 1995 – 6. 8. 2022) je bil član mnogih zasedb tako na področju klasične, jazzovske, kot tudi zabavne in narodnozabavne glasbe, 17. junija letos je s koncertom zaključil magistrski študij v razredu prof. Jureta Gradišnika na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Eden najbolj nadarjenih glasbenikov svoje generacije je bil udeleženec in dobitnik najvišjih priznanj in nagrad na številnih državnih in mednarodnih tekmovanjih, kot so Davorin Jenko v Beogradu, Mednarodno tekmovanje Svirel, Mednarodno tekmovanje pihalcev in trobilcev v Varaždinu Woodwind & Brass, kar trikrat zapored je zmagal na tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije TEMSIG. Kot solist ali orkestrski glasbenik je sodeloval z mnogimi profesionalnimi glasbenimi sestavi na Slovenskem, bil je tudi redni sodelavec Jazz orkestra HRT, kjer je kot prvi trobentač že na uvodnem nastopu navdušil tako svoje kolege kot občinstvo. Zadnja leta je igral tudi v trobilnem kvintetu Schaka in z njimi 20. decembra 2020 nastopil v ciklu SiBrass v Slovenski filharmoniji, kjer je nastal posnetek izvedbe Kvinteta Michaela Kamena.

I've seen the future baby, it's sexy

9. 8. 2022

Na prvi pogled se zdijo digitalne tehnologije in čarovništvo na dveh bregovih, a temu ni tako. Na spletu novo hibridno čarovništvo spaja astrologijo, newage duhovnost in še marsikaj. Posebej kvir in žensko-identificiranim čarovnicam je skupna želja, da pretresejo ustaljen sistem in svobodno raziskujejo svojo identiteto. V Škucu danes odprejo razstavo, ki napoveduje seksi prihodnost in vabi, kot pravijo, na zdravilno popotovanje. Med drugim kliče k osvobajanju od določenih vedenjskih vzorcev. Obstajata knjiga ali človek, ki vesta vse? Pa tudi če – je njun pogled univerzalen? Kdo ima prav – znanstveniki, pomembni in zaupanja vredni intelektualci, morda celo politiki? Naša življenja so pač zapleten preplet interakcij, želja, hrepenenj, zdaj in nekoč, zakaj bi torej morali zgodovino, resnico ali pravice razumeti kot premico in ne nekaj razvejanega? Nenazadnje je tudi spomin nekaj nelinearnega. In zakaj ne bi smeli podvomiti v institucionalizirana "pravila", ne da bi pri tem izpadli na primer teoretiki zarot? In da se ne bi počutili nenormalne. Resnica je ta, da normalnosti zares ni, pravi kuratorka Tia Čiček. Zatiranje "nenormativnih subjektov" se pokaže na primer pri vseh, ki se identificirajo kot ženske in kvir osebe. Z bolj odprtim odnosom bi se najbrž približali organski strukturi vsega, kar pač obstaja. Tudi našega telesa in uma, ki imata neskončno domišljijo. Prav domišljija nas vodi v nenavadne rešitve v neznanju in ko nam avtoritete vzbujajo krivdo. Kvirovski umetniški kolektiv Coven Berlin ruši, kot so poudarili, heteronormativno razumevanje seksualnega užitka. Harley Aussoleil pove, kaj nam predstavljajo v Škucu: "V kolektivu smo razmišljali o sramu in krivdi in se odločili, da javno pozovemo ljudi, naj spregovorijo o predmetih, s katerimi so masturbirali. Kaj so počeli, ko še niso imeli pravih virov informacij ter dostopa do stvari. Na skrivaj, ker so se sramovali. Na primer nekdo si je v zadnjično odprtino vtikal svinčnik brez lubrikanta misleč, da bi seks in orgazem morala boleti. Da torej tisto, česar ne bi smeli početi, zahteva bolečino. Z raznimi primeri pa sporočamo tudi o tem, kako se lahko povežemo s svojim telesom in stopimo na pot iskanja svojih užitkov, kar je po našem mnenju lahko precej politično zasledovanje. Ta projekt odprtega poziva smo zasnovali kot psevdoznanstveno etnološko študijo in se tako na neki način norčujemo iz ideje, da gre za znanost in da je seks nekaj univerzalnega, v kar ne verjamemo." "Tiste in tisti, ki ne dosegajo standardov empiričnega znanstvenega procesa oz. posedujejo znanja marginaliziranih skupin, odrinjenih na rob, so za tako vednost moteče, moteči" preberemo ob razstavi. "Medtem ko konstelacije tesno prepletenih mrež moči zatirajo telesa, seksualnosti in identitete, smo na socialnih medijih priča ponovnemu vzniku ritualnih praks pri sodobnih "uročevalkah in uročevalcih". Kuratorka Teodora Jeremić doda še dva primera z razstave: "Virginia Lupu sodeluje s skupino romunskih čarovnic. Pomaga jim, da bi bile vidne, saj so bile večino življenja marginalizirane in to na več nivojih: kot Rominje, kot ženske, kot čarovnice. Skuša razumeti njihovo znanje – od kje prihaja, kako ga uporabljajo, da bi pomagale ljudem. Gre torej za skrito znanje, o katerem govorimo tudi na razstavi. Rojeni smo v svet ene perspektive, in premisliti skrita védenja bi nam lahko koristilo. Naj omenim še primer Karin Ferrari: v seriji Dekodiranje celotne resnice analizira glasbene videe – na primer Dark horse izvajalke Katy Perry in Born this way Lady Gaga. Skrivnostnosti, okultne teme in resnične informacije prepleta tako, da težko ločimo med dejstvi in fikcijo. Njeno delo, po eni strani ironično, ponudi neko zanimivo smer združevanja stvari in ustvarjanja nekaj povsem novega." Preseganje ustaljenega reda, opolnomočenje in svobodno raziskovanje svojega bistva? Morda pa res. Videli smo prihodnost in je Seksi torej sporoča razstava v Škucu. Tam si lahko ogledate še dela slovenskega tandema Lealudvik in drugih. Foto: Tia Čiček

6 min

Na prvi pogled se zdijo digitalne tehnologije in čarovništvo na dveh bregovih, a temu ni tako. Na spletu novo hibridno čarovništvo spaja astrologijo, newage duhovnost in še marsikaj. Posebej kvir in žensko-identificiranim čarovnicam je skupna želja, da pretresejo ustaljen sistem in svobodno raziskujejo svojo identiteto. V Škucu danes odprejo razstavo, ki napoveduje seksi prihodnost in vabi, kot pravijo, na zdravilno popotovanje. Med drugim kliče k osvobajanju od določenih vedenjskih vzorcev. Obstajata knjiga ali človek, ki vesta vse? Pa tudi če – je njun pogled univerzalen? Kdo ima prav – znanstveniki, pomembni in zaupanja vredni intelektualci, morda celo politiki? Naša življenja so pač zapleten preplet interakcij, želja, hrepenenj, zdaj in nekoč, zakaj bi torej morali zgodovino, resnico ali pravice razumeti kot premico in ne nekaj razvejanega? Nenazadnje je tudi spomin nekaj nelinearnega. In zakaj ne bi smeli podvomiti v institucionalizirana "pravila", ne da bi pri tem izpadli na primer teoretiki zarot? In da se ne bi počutili nenormalne. Resnica je ta, da normalnosti zares ni, pravi kuratorka Tia Čiček. Zatiranje "nenormativnih subjektov" se pokaže na primer pri vseh, ki se identificirajo kot ženske in kvir osebe. Z bolj odprtim odnosom bi se najbrž približali organski strukturi vsega, kar pač obstaja. Tudi našega telesa in uma, ki imata neskončno domišljijo. Prav domišljija nas vodi v nenavadne rešitve v neznanju in ko nam avtoritete vzbujajo krivdo. Kvirovski umetniški kolektiv Coven Berlin ruši, kot so poudarili, heteronormativno razumevanje seksualnega užitka. Harley Aussoleil pove, kaj nam predstavljajo v Škucu: "V kolektivu smo razmišljali o sramu in krivdi in se odločili, da javno pozovemo ljudi, naj spregovorijo o predmetih, s katerimi so masturbirali. Kaj so počeli, ko še niso imeli pravih virov informacij ter dostopa do stvari. Na skrivaj, ker so se sramovali. Na primer nekdo si je v zadnjično odprtino vtikal svinčnik brez lubrikanta misleč, da bi seks in orgazem morala boleti. Da torej tisto, česar ne bi smeli početi, zahteva bolečino. Z raznimi primeri pa sporočamo tudi o tem, kako se lahko povežemo s svojim telesom in stopimo na pot iskanja svojih užitkov, kar je po našem mnenju lahko precej politično zasledovanje. Ta projekt odprtega poziva smo zasnovali kot psevdoznanstveno etnološko študijo in se tako na neki način norčujemo iz ideje, da gre za znanost in da je seks nekaj univerzalnega, v kar ne verjamemo." "Tiste in tisti, ki ne dosegajo standardov empiričnega znanstvenega procesa oz. posedujejo znanja marginaliziranih skupin, odrinjenih na rob, so za tako vednost moteče, moteči" preberemo ob razstavi. "Medtem ko konstelacije tesno prepletenih mrež moči zatirajo telesa, seksualnosti in identitete, smo na socialnih medijih priča ponovnemu vzniku ritualnih praks pri sodobnih "uročevalkah in uročevalcih". Kuratorka Teodora Jeremić doda še dva primera z razstave: "Virginia Lupu sodeluje s skupino romunskih čarovnic. Pomaga jim, da bi bile vidne, saj so bile večino življenja marginalizirane in to na več nivojih: kot Rominje, kot ženske, kot čarovnice. Skuša razumeti njihovo znanje – od kje prihaja, kako ga uporabljajo, da bi pomagale ljudem. Gre torej za skrito znanje, o katerem govorimo tudi na razstavi. Rojeni smo v svet ene perspektive, in premisliti skrita védenja bi nam lahko koristilo. Naj omenim še primer Karin Ferrari: v seriji Dekodiranje celotne resnice analizira glasbene videe – na primer Dark horse izvajalke Katy Perry in Born this way Lady Gaga. Skrivnostnosti, okultne teme in resnične informacije prepleta tako, da težko ločimo med dejstvi in fikcijo. Njeno delo, po eni strani ironično, ponudi neko zanimivo smer združevanja stvari in ustvarjanja nekaj povsem novega." Preseganje ustaljenega reda, opolnomočenje in svobodno raziskovanje svojega bistva? Morda pa res. Videli smo prihodnost in je Seksi torej sporoča razstava v Škucu. Tam si lahko ogledate še dela slovenskega tandema Lealudvik in drugih. Foto: Tia Čiček

Orkester Zahodno-vzhodni Divan in Lang Lang

9. 8. 2022

Na Festivalu Ljubljana je dva večera občinstvo v Gallusovi dvorani navduševal Orkester Zahodno-vzhodni Divan z Danielom Barenboimom, ki je orkester pred 23imi leti ustanovil skupaj z ameriškim intelektualcem palestinskega rodu Edwardom Saidom. Orkester, v katerem vrhunski glasbeniki iz različnih držav in kultur Srednjega vzhoda uresničujejo idejo miru, je na drugem večeru nastopil s pianistom Langom Langom. Noči v španskih vrtovih Manuella de Falle je skladba, v katerem je klavir ob orkestru bolj prvi med enakimi, kot pa izstopajoč solist; Lang Lang jo je natrpal s sijajnimi barvanji in skoraj surovimi udarci, se mestoma lepo povezal z orkestrom, a vse prevečkrat skušal storiti nekaj, česar sama glasba tu ne omogoča. Razkazovanje vseh prstnih spretnosti je lahko tako dosegel šele z dodatkom, ponovno z de Fallo, s plesom is suite Ljubezen čarovnica. V kratkem temperamentnem stavku je pianist upravičeno navdušil, a ob poslušanju ostane tudi marsikateri pomislek. Štiridesetletni zvezdnik klasične glasbe ostaja mojster promocije, digitalnih omrežij, je virtuoz, a ker se zdijo prav to njegovi cilji in ker sama glasba prevečkrat ostane ob strani, Lang Lang ni na poti med resnično velike pianiste. Drugi večer gostovanja Orkester Zahodno-vzhodni Divan z znamenitim dirigentom Danielom Barenboimom in z deli Ravela in Debussyja je bolj kot dirigentovo interpretacijo poudaril presežno muzikantsko moč članov orkestra – barvna pisanost, solistični deli, zadržanost in strast, prav slišen odnos do glasbe, posebna telesnost igranja, s tem so večinoma mladi glasbeniki, posebej v sklepnem Boleru napravili resničen presežek večera z zvezdniki.

1 min

Na Festivalu Ljubljana je dva večera občinstvo v Gallusovi dvorani navduševal Orkester Zahodno-vzhodni Divan z Danielom Barenboimom, ki je orkester pred 23imi leti ustanovil skupaj z ameriškim intelektualcem palestinskega rodu Edwardom Saidom. Orkester, v katerem vrhunski glasbeniki iz različnih držav in kultur Srednjega vzhoda uresničujejo idejo miru, je na drugem večeru nastopil s pianistom Langom Langom. Noči v španskih vrtovih Manuella de Falle je skladba, v katerem je klavir ob orkestru bolj prvi med enakimi, kot pa izstopajoč solist; Lang Lang jo je natrpal s sijajnimi barvanji in skoraj surovimi udarci, se mestoma lepo povezal z orkestrom, a vse prevečkrat skušal storiti nekaj, česar sama glasba tu ne omogoča. Razkazovanje vseh prstnih spretnosti je lahko tako dosegel šele z dodatkom, ponovno z de Fallo, s plesom is suite Ljubezen čarovnica. V kratkem temperamentnem stavku je pianist upravičeno navdušil, a ob poslušanju ostane tudi marsikateri pomislek. Štiridesetletni zvezdnik klasične glasbe ostaja mojster promocije, digitalnih omrežij, je virtuoz, a ker se zdijo prav to njegovi cilji in ker sama glasba prevečkrat ostane ob strani, Lang Lang ni na poti med resnično velike pianiste. Drugi večer gostovanja Orkester Zahodno-vzhodni Divan z znamenitim dirigentom Danielom Barenboimom in z deli Ravela in Debussyja je bolj kot dirigentovo interpretacijo poudaril presežno muzikantsko moč članov orkestra – barvna pisanost, solistični deli, zadržanost in strast, prav slišen odnos do glasbe, posebna telesnost igranja, s tem so večinoma mladi glasbeniki, posebej v sklepnem Boleru napravili resničen presežek večera z zvezdniki.

V 77. letu starosti je umrl ilustrator, grafik in stripar Kostja Gatnik

5. 8. 2022

Kostjo Gatnika, avtorja legendarnega in za jugoslovanski strip prelomnega albuma Magna purga iz konca sedemdesetih, je zaznamoval svež in inventiven risarski slog, ki ga je podkrepil z duhovitostjo, humorjem, ironijo in parodijo. In zaznamovala sta ga raznovrstnost in izvedbena odličnost. Njegova prva, pozneje manj izpostavljena ljubezen je bilo slikarstvo. Sicer pa je Kostja Gatnik izhajal iz risbe – obvladal jo je do popolnosti, izstopala je v vseh zvrsteh. Ilustriral je med drugim Čenčarije, Mokedaja in Majnice Toneta Pavčka, Gala iz galerije Svetlane Makarovič ter več kot 80 drugih pravljic, knjig in učbenikov. Že med študijem na ljubljanski likovni akademiji, se je zavezal stripu, njegovi prvi so izšli pri Ljubljanskem dnevniku in potem še v prvem slovenskem stripovskem tedniku Zvitorepec. Njegov prvi stripovski album Magna Purga-danes in níkdar več, ki je leta 1977 izšel pri založbi Škuc, danes velja za kultnega, nekateri izreki so se celo razširili kot reki. V tukajšnjo produkcijo je tedaj vpeljal nove stripovske žanre in jih parodiral, kritično je vrtal v družbene pojave, kot je na primer samoumevnost alkohola. Že v šestdesetih je naredil številne plakate za rock koncerte, bil je likovni urednik študentskega glasila Tribuna, oblikoval je ovitke nosilcev zvoka, scenografije, risal karikature, fotografiral. Kostja Gatnik je prejel številna pomembna odličja, med drugim nagrado Hinka Smrekarja in Prešernovo za življenjsko delo. Takrat so poudarili, da je njegovo vsestransko ustvarjalnost združevala: "izjemna inteligenca in redko izpostavljena visoka merila kvalitete v neizprosnem samonadzoru". Sam pa je poudarjal, da potrošniška miselnost porazno vpliva na celotno družbo in kulturi ni pri tem nič prizanešeno ter da se je od ilustracij nekoč še nekako dalo živeti, danes pa je to skoraj nemogoče. Foto: Bobo

1 min

Kostjo Gatnika, avtorja legendarnega in za jugoslovanski strip prelomnega albuma Magna purga iz konca sedemdesetih, je zaznamoval svež in inventiven risarski slog, ki ga je podkrepil z duhovitostjo, humorjem, ironijo in parodijo. In zaznamovala sta ga raznovrstnost in izvedbena odličnost. Njegova prva, pozneje manj izpostavljena ljubezen je bilo slikarstvo. Sicer pa je Kostja Gatnik izhajal iz risbe – obvladal jo je do popolnosti, izstopala je v vseh zvrsteh. Ilustriral je med drugim Čenčarije, Mokedaja in Majnice Toneta Pavčka, Gala iz galerije Svetlane Makarovič ter več kot 80 drugih pravljic, knjig in učbenikov. Že med študijem na ljubljanski likovni akademiji, se je zavezal stripu, njegovi prvi so izšli pri Ljubljanskem dnevniku in potem še v prvem slovenskem stripovskem tedniku Zvitorepec. Njegov prvi stripovski album Magna Purga-danes in níkdar več, ki je leta 1977 izšel pri založbi Škuc, danes velja za kultnega, nekateri izreki so se celo razširili kot reki. V tukajšnjo produkcijo je tedaj vpeljal nove stripovske žanre in jih parodiral, kritično je vrtal v družbene pojave, kot je na primer samoumevnost alkohola. Že v šestdesetih je naredil številne plakate za rock koncerte, bil je likovni urednik študentskega glasila Tribuna, oblikoval je ovitke nosilcev zvoka, scenografije, risal karikature, fotografiral. Kostja Gatnik je prejel številna pomembna odličja, med drugim nagrado Hinka Smrekarja in Prešernovo za življenjsko delo. Takrat so poudarili, da je njegovo vsestransko ustvarjalnost združevala: "izjemna inteligenca in redko izpostavljena visoka merila kvalitete v neizprosnem samonadzoru". Sam pa je poudarjal, da potrošniška miselnost porazno vpliva na celotno družbo in kulturi ni pri tem nič prizanešeno ter da se je od ilustracij nekoč še nekako dalo živeti, danes pa je to skoraj nemogoče. Foto: Bobo

Jubilejni 40. Festival Radovljica

5. 8. 2022

Na letošnjem jubilejnem festivalu Radovljica se bo med 5. in 23. avgustom zvrstilo 10 koncertnih sporedov z repertoarjem od 16. do 20. stoletja. Na njih bo nastopilo kar 52 umetnikov iz 15 držav, med njimi svetovno znani glasbeniki in ansambli, kot so britanski ansambel viola da gamba Fretwork, nemški vokalni ansambel Die Singphoniker, ameriška sopranistka Amanda Forsythe in hrvaški violinist Bojan Čičić. Kar štirje koncerti so tako ali drugače povezani s Slovenijo. Tudi letošnja edicija bo potekala v že utečenih koncertnih prostorih – v radovljiški graščini in cerkvi svetega Petra ter v Velesovem v cerkvi Marijinega oznanjenja. Festival umetniško že 16 let vodi Domen Marinčič, strokovnjak za stare izvajalske prakse, ki je za letošnji jubilejni cikel koncertov še posebej skrbno pripravil program. Festival bomo spremljali tudi na programu Ars, v neposrednem prenosu boste lahko prisluhnili trem koncertom; otvoritvenemu: Festivalski baročni orkester bo zazvenel v Radovljici prvič in bo izvedel angleško glasbo 18. stoletja, v ponedeljek, 8. avgusta bo ansambel Musica Cubicularis nastopil z deli Antonia Tarsie, sklepni koncert pa bomo neposredno prenašali 23. avgusta, na njem se bo predstavil nemški vokalni ansambel Die Singphoniker. Na dan odprtja festivala, ki ga organizira Društvo ljubiteljev stare glasbe Radovljica in katerega častni član je bil tudi Uroš Krek, pa bo mestni muzej Radovljica ob skladateljevi stoletnici rojstva otvoril njegovo spominsko sobo. Foto: Varaždinski baročni večeri

3 min

Na letošnjem jubilejnem festivalu Radovljica se bo med 5. in 23. avgustom zvrstilo 10 koncertnih sporedov z repertoarjem od 16. do 20. stoletja. Na njih bo nastopilo kar 52 umetnikov iz 15 držav, med njimi svetovno znani glasbeniki in ansambli, kot so britanski ansambel viola da gamba Fretwork, nemški vokalni ansambel Die Singphoniker, ameriška sopranistka Amanda Forsythe in hrvaški violinist Bojan Čičić. Kar štirje koncerti so tako ali drugače povezani s Slovenijo. Tudi letošnja edicija bo potekala v že utečenih koncertnih prostorih – v radovljiški graščini in cerkvi svetega Petra ter v Velesovem v cerkvi Marijinega oznanjenja. Festival umetniško že 16 let vodi Domen Marinčič, strokovnjak za stare izvajalske prakse, ki je za letošnji jubilejni cikel koncertov še posebej skrbno pripravil program. Festival bomo spremljali tudi na programu Ars, v neposrednem prenosu boste lahko prisluhnili trem koncertom; otvoritvenemu: Festivalski baročni orkester bo zazvenel v Radovljici prvič in bo izvedel angleško glasbo 18. stoletja, v ponedeljek, 8. avgusta bo ansambel Musica Cubicularis nastopil z deli Antonia Tarsie, sklepni koncert pa bomo neposredno prenašali 23. avgusta, na njem se bo predstavil nemški vokalni ansambel Die Singphoniker. Na dan odprtja festivala, ki ga organizira Društvo ljubiteljev stare glasbe Radovljica in katerega častni član je bil tudi Uroš Krek, pa bo mestni muzej Radovljica ob skladateljevi stoletnici rojstva otvoril njegovo spominsko sobo. Foto: Varaždinski baročni večeri

Plavajoči grad, medvednarodni site-specific festival

4. 8. 2022

... ali predstava, ki traja 4 dni in 3 noči. To je: world music na plavajočem odru, je jazz v jami, elektronika v gozdu, lutke v grajski kleti, cirkus nouveau ob potoku ali sodobni ples na skalah; je leseni vrtiljak na grajskem dvorišču, procesije ogromnih lutk in potujoči vozovi s pleh musko, so viteške igre in prava kovačija … je multimedijski spektakel s stočlanskim orkestrom ali performans za enega gledalca. Tako so med drugim zapisali organizatorji festivala Plavajoči Grad, na katerem se bo od 4. do 7. avgusta predstavilo blizu 170 glasbenih in gledaliških skupin z vsega sveta. V okolici gradu Snežnik bo 30 scenografov in prav toliko performerjev postavilo več deset vizualno-performativnih instalacij. Tematska podlaga festivala je letos “grad skozi čas” - časovni stroj, ki obiskovalca popelje od prazgodovine do motivov poplav, lova, obrti in grajskih legend.

4 min

... ali predstava, ki traja 4 dni in 3 noči. To je: world music na plavajočem odru, je jazz v jami, elektronika v gozdu, lutke v grajski kleti, cirkus nouveau ob potoku ali sodobni ples na skalah; je leseni vrtiljak na grajskem dvorišču, procesije ogromnih lutk in potujoči vozovi s pleh musko, so viteške igre in prava kovačija … je multimedijski spektakel s stočlanskim orkestrom ali performans za enega gledalca. Tako so med drugim zapisali organizatorji festivala Plavajoči Grad, na katerem se bo od 4. do 7. avgusta predstavilo blizu 170 glasbenih in gledaliških skupin z vsega sveta. V okolici gradu Snežnik bo 30 scenografov in prav toliko performerjev postavilo več deset vizualno-performativnih instalacij. Tematska podlaga festivala je letos “grad skozi čas” - časovni stroj, ki obiskovalca popelje od prazgodovine do motivov poplav, lova, obrti in grajskih legend.

Premiera novega slovenskega filma Orkester na Ljubljanskem gradu v okviru Filma pod zvezdami

3. 8. 2022

Scenarist in režiser Matevž Luzar v filmu prepleta pet zgodb ali vinjet članov pihalnega orkestra, ki potuje na avstrijski festival pihalne godbe, in jih uspešno splete v organsko celoto. Ta socialno obarvana drama je nekaj posebnega že zaradi črno bele fotografije, inovativne dramaturgije in pisane igralske zasedbe – poleg profesionalnih igralcev nastopajo tudi neprofesionalni: Gregor Čušin, Jernej Kogovšek, Gregor Zorc, Alexander Mitterer, Marie Hofstätter, Lovro Lezič, Gaber K. Trseglav, Vesna Pernarčič, Ana Facchini, Mateja Pucko, Mojca Funkl, Marinka Štern, Ela Murko, Ines Pavlič, Matej Abrahamsberg, Marjana Mlinarič Pikelj in Klaudia Reichenbacher. Film Orkester je v avgustu na ogled še na drugih zunanjih filmskih prizoriščih po Sloveniji, z 11. avgustom pa prihaja tudi na redne sporede kinematografov. Foto: Mitja Ličen - Gustav film

14 min

Scenarist in režiser Matevž Luzar v filmu prepleta pet zgodb ali vinjet članov pihalnega orkestra, ki potuje na avstrijski festival pihalne godbe, in jih uspešno splete v organsko celoto. Ta socialno obarvana drama je nekaj posebnega že zaradi črno bele fotografije, inovativne dramaturgije in pisane igralske zasedbe – poleg profesionalnih igralcev nastopajo tudi neprofesionalni: Gregor Čušin, Jernej Kogovšek, Gregor Zorc, Alexander Mitterer, Marie Hofstätter, Lovro Lezič, Gaber K. Trseglav, Vesna Pernarčič, Ana Facchini, Mateja Pucko, Mojca Funkl, Marinka Štern, Ela Murko, Ines Pavlič, Matej Abrahamsberg, Marjana Mlinarič Pikelj in Klaudia Reichenbacher. Film Orkester je v avgustu na ogled še na drugih zunanjih filmskih prizoriščih po Sloveniji, z 11. avgustom pa prihaja tudi na redne sporede kinematografov. Foto: Mitja Ličen - Gustav film

Josip Hutter ali Krušni oče – njegov vzdevek med delavci je postal naslov romana

2. 8. 2022

Maribor je nedavno dobil roman z naslovom Krušni oče, ki govori o Josipu Hutterju, industrialcu, ki je v 20. stoletju pomembno zaznamoval razvoj mesta Maribor. Napisal ga je Orlando Uršič, sicer založnik, ki pa se občasno sooča tudi s pisanjem literature. Foto: kolaž fotografij: Josip Hutter v času, ko je živel v Mariboru; notranjost Huttrove tovarne, fotografija po letu 1937, vir: Jerneja Ferlež, Josip Hutter in bivalna kultura Maribora, Maribor: Umetniški kabinet Primož Premzl, 2008; izrez fotografij

3 min

Maribor je nedavno dobil roman z naslovom Krušni oče, ki govori o Josipu Hutterju, industrialcu, ki je v 20. stoletju pomembno zaznamoval razvoj mesta Maribor. Napisal ga je Orlando Uršič, sicer založnik, ki pa se občasno sooča tudi s pisanjem literature. Foto: kolaž fotografij: Josip Hutter v času, ko je živel v Mariboru; notranjost Huttrove tovarne, fotografija po letu 1937, vir: Jerneja Ferlež, Josip Hutter in bivalna kultura Maribora, Maribor: Umetniški kabinet Primož Premzl, 2008; izrez fotografij

Krušče: Telesa svetovi, Prostori tokovi in Mali festival psihodrame

2. 8. 2022

Ustvarjalni center Krušče tudi to leto na hribu nad Cerknico pripravlja festivalsko dogajanje z mednarodnimi in slovenskimi gosti. V avgustu se bodo v Kruščah zvrstili kar trije festivali, imenovani Telesa svetovi, Prostori tokovi in Mali festival psihodrame. Namenjeni so skupnemu ustvarjanju, raziskovanju ter izmenjavi raznih tehnik in znanj. Festivali, ki potekajo pod organizacijo in vodstvom režiserja Tomija Janežiča ter performerke in koreografinje Katje Legin, vključujejo tudi predavanja ter delavnice psihoterapije in meditacije, med drugim bo gost letošnjega festivala tudi italijanski zen mojster Tullio Giraldi. Festivalske delavnice so namenjene tudi tistim gostom, ki se z umetnostjo ne ukvarjajo. Katja Legin izpostavlja pomembnost takega dela v skupini z različnimi ljudmi. V okviru malih festivalov je v ospredju predvsem opazovanje svojega lastnega umetniškega procesa, razvoja osebnosti in skupne kreacije. Našteto so tudi značilnosti nastajanja gledaliških predstav večkrat nagrajenega režiserja Tomija Janežiča, ki je pred tremi leti prejel Borštnikovo nagrado za režijo predstave še ni naslova. Tudi tam so v ospredju ustvarjalni proces, medosebni odnosi in človekova psihologija. V kakšnem razmerju sta umetnost in področje mentalnega zdravja, ki se za režiserja tudi v času festivalov močno povezujeta, razloži Tomi Janežič. Ampak psihoterapevtske metode so na festivalih namenjene predvsem raziskovanju ustvarjalne dimenzije človeka, oboje povezujeta tudi prostor in telo, ki pomenita osrednji temi festivalov. Ustvarjalni center Krušče je svojo prvo rezidenco odprl že pred štirinajstimi leti, kot kraj srečevanja raznih umetniških praks pa se zadnja leta vse bolj uveljavlja prav s festivali. Prvi mali festival Telesa svetovi se je začel že danes in bo trajal vse do 6. avgusta. Potem bo na vrsti festival Prostori tokovi, dogajanje pa se bo končalo z Malim festivalom psihodrame, ki bo potekal med 16. in 20. avgustom. Foto: Fb stran Ustvarjalnega centra Krušče, izrez fotografije

3 min

Ustvarjalni center Krušče tudi to leto na hribu nad Cerknico pripravlja festivalsko dogajanje z mednarodnimi in slovenskimi gosti. V avgustu se bodo v Kruščah zvrstili kar trije festivali, imenovani Telesa svetovi, Prostori tokovi in Mali festival psihodrame. Namenjeni so skupnemu ustvarjanju, raziskovanju ter izmenjavi raznih tehnik in znanj. Festivali, ki potekajo pod organizacijo in vodstvom režiserja Tomija Janežiča ter performerke in koreografinje Katje Legin, vključujejo tudi predavanja ter delavnice psihoterapije in meditacije, med drugim bo gost letošnjega festivala tudi italijanski zen mojster Tullio Giraldi. Festivalske delavnice so namenjene tudi tistim gostom, ki se z umetnostjo ne ukvarjajo. Katja Legin izpostavlja pomembnost takega dela v skupini z različnimi ljudmi. V okviru malih festivalov je v ospredju predvsem opazovanje svojega lastnega umetniškega procesa, razvoja osebnosti in skupne kreacije. Našteto so tudi značilnosti nastajanja gledaliških predstav večkrat nagrajenega režiserja Tomija Janežiča, ki je pred tremi leti prejel Borštnikovo nagrado za režijo predstave še ni naslova. Tudi tam so v ospredju ustvarjalni proces, medosebni odnosi in človekova psihologija. V kakšnem razmerju sta umetnost in področje mentalnega zdravja, ki se za režiserja tudi v času festivalov močno povezujeta, razloži Tomi Janežič. Ampak psihoterapevtske metode so na festivalih namenjene predvsem raziskovanju ustvarjalne dimenzije človeka, oboje povezujeta tudi prostor in telo, ki pomenita osrednji temi festivalov. Ustvarjalni center Krušče je svojo prvo rezidenco odprl že pred štirinajstimi leti, kot kraj srečevanja raznih umetniških praks pa se zadnja leta vse bolj uveljavlja prav s festivali. Prvi mali festival Telesa svetovi se je začel že danes in bo trajal vse do 6. avgusta. Potem bo na vrsti festival Prostori tokovi, dogajanje pa se bo končalo z Malim festivalom psihodrame, ki bo potekal med 16. in 20. avgustom. Foto: Fb stran Ustvarjalnega centra Krušče, izrez fotografije

Drama Vojni poni, zmagovalec Motovuna, na zelo iskren način prikazuje življenje in probleme mlade generacije ameriških staroselcev

1. 8. 2022

V hrvaški Istri se je v soboto s slavnostno podelitvijo nagrad in zadnjimi filmskimi projekcijami končal že 25. motovunski filmski festival, na katerem je bilo v petih dneh prikazanih kar 131 celovečernih in kratkih filmov. V glavni tekmovalni sekciji je nagrada propeler Motovuna šla v roke filmu Vojni poni ameriških režiserk Riley Keough in Gine Gammell, ki spremlja življenja mladih staroselcev iz rezervata Pine Ridge. Film je že na festivalu v Cannesu dobil nagrado za najboljši prvenec v sekciji Posebni pogled. Žirijo, ki so jo sestavljali poljski režiser in igralec Piotra Domalewski, hrvaški režiser Goran Dukić ter lanska zmagovalka Motovuna Ninja Thyberg, je, kot so zapisali, film prepričal s svojo iskrenostjo in mojstrsko režijo, ki ga od začetka do konca zaznamuje neverjetna igra naturščikov. Goran Dukić: "Ta film je bil za vse nas poseben, saj na zelo iskren način prikazuje življenje in probleme mlade generacije ameriških staroselcev. Ti so razpeti med svojo tradicionalno kulturo in komercialno ameriško kulturo in iz tega izhaja veliko konfliktov, vse od drog, alkohola, kriminala in zares jim ni lahko." Nagrada žirije kritikov Fipresci je pripadla filmu Sveti Duh španskega režiserja Cheme Garcíe Ibarre. Člane žirije Midhata Ajanovića, Tima Lindemanna in Marka Stojiljkovića je film prepričal s svojo izvirnostjo, močnim kontrastom med toplo paleto barv in naklonjenostjo likom na eni strani ter temačno zgodbo na drugi strani ter ne nazadnje humorjem, s katerim je bogato začinjen. Žirija za kratke filme, Jing Hasse, Mo Harawe in Andrej Korovljev, je nagradila animirano pripoved Prodajalca ledu Portugalca Joaa Gonzaleza, ki je dobil nagrado že na Tednu kritike v Cannesu. V njej oče in sin vsak dan skočita s padalom iz svoje hiše, ki leži na vrtoglavo visoki pečini, in se odpravita v vas, kjer prodajata led. Več Jing Hasse: "Ta animirani film nas je pustil brez besed in s solzami v očeh. Film deluje na več plasteh, vse od ljubezni do izgube, pa globalne ekonomije in okoljske katastrofe. Vsa ta pomembna vprašanja so izklesana s subtilnostjo in spretnostjo tako v pripovedi kot v slogu. Vse metafore so dramaturško nežno umeščene na časovno linijo filma, s čimer vzbujajo empatijo, strah in suspenz za osrednje like, kot da bi bili ti narejeni iz krvi in mesa in ne narisani s svinčnikom." Čeprav se je Motovunski filmski festival uradno končal, nekateri filmi iz festivala svojo pot nadaljujejo po manjših mestih Hrvaške, kamor festival vsako poletje ponese del svojega programa in ga tako predstavi širšemu občinstvu iz vse države. Foto: BoBo

3 min

V hrvaški Istri se je v soboto s slavnostno podelitvijo nagrad in zadnjimi filmskimi projekcijami končal že 25. motovunski filmski festival, na katerem je bilo v petih dneh prikazanih kar 131 celovečernih in kratkih filmov. V glavni tekmovalni sekciji je nagrada propeler Motovuna šla v roke filmu Vojni poni ameriških režiserk Riley Keough in Gine Gammell, ki spremlja življenja mladih staroselcev iz rezervata Pine Ridge. Film je že na festivalu v Cannesu dobil nagrado za najboljši prvenec v sekciji Posebni pogled. Žirijo, ki so jo sestavljali poljski režiser in igralec Piotra Domalewski, hrvaški režiser Goran Dukić ter lanska zmagovalka Motovuna Ninja Thyberg, je, kot so zapisali, film prepričal s svojo iskrenostjo in mojstrsko režijo, ki ga od začetka do konca zaznamuje neverjetna igra naturščikov. Goran Dukić: "Ta film je bil za vse nas poseben, saj na zelo iskren način prikazuje življenje in probleme mlade generacije ameriških staroselcev. Ti so razpeti med svojo tradicionalno kulturo in komercialno ameriško kulturo in iz tega izhaja veliko konfliktov, vse od drog, alkohola, kriminala in zares jim ni lahko." Nagrada žirije kritikov Fipresci je pripadla filmu Sveti Duh španskega režiserja Cheme Garcíe Ibarre. Člane žirije Midhata Ajanovića, Tima Lindemanna in Marka Stojiljkovića je film prepričal s svojo izvirnostjo, močnim kontrastom med toplo paleto barv in naklonjenostjo likom na eni strani ter temačno zgodbo na drugi strani ter ne nazadnje humorjem, s katerim je bogato začinjen. Žirija za kratke filme, Jing Hasse, Mo Harawe in Andrej Korovljev, je nagradila animirano pripoved Prodajalca ledu Portugalca Joaa Gonzaleza, ki je dobil nagrado že na Tednu kritike v Cannesu. V njej oče in sin vsak dan skočita s padalom iz svoje hiše, ki leži na vrtoglavo visoki pečini, in se odpravita v vas, kjer prodajata led. Več Jing Hasse: "Ta animirani film nas je pustil brez besed in s solzami v očeh. Film deluje na več plasteh, vse od ljubezni do izgube, pa globalne ekonomije in okoljske katastrofe. Vsa ta pomembna vprašanja so izklesana s subtilnostjo in spretnostjo tako v pripovedi kot v slogu. Vse metafore so dramaturško nežno umeščene na časovno linijo filma, s čimer vzbujajo empatijo, strah in suspenz za osrednje like, kot da bi bili ti narejeni iz krvi in mesa in ne narisani s svinčnikom." Čeprav se je Motovunski filmski festival uradno končal, nekateri filmi iz festivala svojo pot nadaljujejo po manjših mestih Hrvaške, kamor festival vsako poletje ponese del svojega programa in ga tako predstavi širšemu občinstvu iz vse države. Foto: BoBo

25. mednarodni filmski festival v Motovunu

29. 7. 2022

Tokratna edicija motovunskega festivala ponuja še posebej raznolik nabor filmov v glavnem tekmovalnem programu, kjer najdemo kopico filmov, ki so bili nagrajeni na festivalih Sundance, pa v Berlinu in Cannesu. Za glavno nagrado se poteguje dvanajst celovečercev, prepričati pa morajo tričlansko žirijo, ki jo sestavljajo lanskoletna motovunska zmagovalka, švedska režiserka Ninja Thyberg, poljski režiser in igralec Piotr Domalewski ter hrvaški režiser Goran Dukić.

6 min

Tokratna edicija motovunskega festivala ponuja še posebej raznolik nabor filmov v glavnem tekmovalnem programu, kjer najdemo kopico filmov, ki so bili nagrajeni na festivalih Sundance, pa v Berlinu in Cannesu. Za glavno nagrado se poteguje dvanajst celovečercev, prepričati pa morajo tričlansko žirijo, ki jo sestavljajo lanskoletna motovunska zmagovalka, švedska režiserka Ninja Thyberg, poljski režiser in igralec Piotr Domalewski ter hrvaški režiser Goran Dukić.

SSG Trst okronalo 120-letnico Dramatičnega društva z veseloigro Anarhist

28. 7. 2022

Tržaški Slovenci so prvo stalno dramsko skupino ustanovili 8. marca 1902, pobudnik in prvi umetniški vodja skupine pa je bil Jaka Štoka, vsestranski kulturni delavec s Kontovela in avtor veseloigre Anarhist, ki so jo ob pomembni obletnici ponovno uprizorili na odru – Slovensko stalno gledališče Trst je gostovalo v Proseku. Veseloigra komične situacije plete okoli zasedanja odbora vaškega kulturnega društva v katerem osnovno težavo predstavlja sklepčnost. Mladih aktivnosti društva ne zanimajo, ostareli izvoljeni predstavniki pa umirajo kot za šalo. Iskro prepira zaneti denarna nagrada, ki naj bi jo eden od članov prejel za iskanega terorista. Med sedmimi deli Jake Štoka je prav Anarhist iz leta 1912 tista komedija, ki kot parodija društvenega in političnega dogajanja ponuja številne vzporednice z današnjim časom. Sodobna različica Anarhista spretno prepleta humor z aktualnimi težavami slovenske narodne skupnosti: od demografskega padca in posledično staranja prebivalstva, do pravilne rabe slovenskega jezika in nezainteresiranosti mladih za politično udejstvovanje. S predstavo se obuja spomin na začetke slovenskega stalnega gledališča in številne predstave, ki so svoj čas zabavale tržaško občinstvo. Dramatično društvo je od sezone 1902/1903 pa do požiga Narodnega doma leta 1920, v katerem je delovalo, uprizorilo 245 dramskih iger ter 19 opernih in baletnih predstav. Predstavo bodo ponovili na Proseku, jeseni gostovanja Anarhista načrtujejo na društvenih odrih. Ob stoletnici smrti Jake Štoka so se mu v domačem kraju poklonili z razstavo, ki bo na pročeljih kontovelski hiš na ogled do konca septembra. Ponujajo tudi vodene oglede, predavanja ter otroške predstave. Foto: Luca Quaia

2 min

Tržaški Slovenci so prvo stalno dramsko skupino ustanovili 8. marca 1902, pobudnik in prvi umetniški vodja skupine pa je bil Jaka Štoka, vsestranski kulturni delavec s Kontovela in avtor veseloigre Anarhist, ki so jo ob pomembni obletnici ponovno uprizorili na odru – Slovensko stalno gledališče Trst je gostovalo v Proseku. Veseloigra komične situacije plete okoli zasedanja odbora vaškega kulturnega društva v katerem osnovno težavo predstavlja sklepčnost. Mladih aktivnosti društva ne zanimajo, ostareli izvoljeni predstavniki pa umirajo kot za šalo. Iskro prepira zaneti denarna nagrada, ki naj bi jo eden od članov prejel za iskanega terorista. Med sedmimi deli Jake Štoka je prav Anarhist iz leta 1912 tista komedija, ki kot parodija društvenega in političnega dogajanja ponuja številne vzporednice z današnjim časom. Sodobna različica Anarhista spretno prepleta humor z aktualnimi težavami slovenske narodne skupnosti: od demografskega padca in posledično staranja prebivalstva, do pravilne rabe slovenskega jezika in nezainteresiranosti mladih za politično udejstvovanje. S predstavo se obuja spomin na začetke slovenskega stalnega gledališča in številne predstave, ki so svoj čas zabavale tržaško občinstvo. Dramatično društvo je od sezone 1902/1903 pa do požiga Narodnega doma leta 1920, v katerem je delovalo, uprizorilo 245 dramskih iger ter 19 opernih in baletnih predstav. Predstavo bodo ponovili na Proseku, jeseni gostovanja Anarhista načrtujejo na društvenih odrih. Ob stoletnici smrti Jake Štoka so se mu v domačem kraju poklonili z razstavo, ki bo na pročeljih kontovelski hiš na ogled do konca septembra. Ponujajo tudi vodene oglede, predavanja ter otroške predstave. Foto: Luca Quaia

Za svobodno Ukrajino, proti izbrisu miru, pogovorni večer

27. 7. 2022

Na vrtu Lili Novy je potekal pogovorni večer z naslovom Za svobodno Ukrajino, proti izbrisu miru, na katerem sta Društvo slovenskih pisateljev in PEN Slovenija gostila ukrajinska pisatelja Ivana Baidaka in Marka Livina, ki imata tu sicer rezidenco. Pogovor je tekel o literarni reprezentaciji tistih, ki so iz javnega prostora tako ali drugače izbrisani, a je razprava nato vzplamenela predvsem glede kontekstualizacije ruskega napada na Ukrajino. Medtem, ko so predvsem slovenski poslušalci in poslušalke ugovarjali, da obstajajo tudi Rusi, ki so proti vojni in proti Putinu, sta ukrajinska gosta vztrajala pri kategoričnem zavračanju vsega in vsakogar ruskega. Pogovor je poslušala Tina Poglajen.

4 min

Na vrtu Lili Novy je potekal pogovorni večer z naslovom Za svobodno Ukrajino, proti izbrisu miru, na katerem sta Društvo slovenskih pisateljev in PEN Slovenija gostila ukrajinska pisatelja Ivana Baidaka in Marka Livina, ki imata tu sicer rezidenco. Pogovor je tekel o literarni reprezentaciji tistih, ki so iz javnega prostora tako ali drugače izbrisani, a je razprava nato vzplamenela predvsem glede kontekstualizacije ruskega napada na Ukrajino. Medtem, ko so predvsem slovenski poslušalci in poslušalke ugovarjali, da obstajajo tudi Rusi, ki so proti vojni in proti Putinu, sta ukrajinska gosta vztrajala pri kategoričnem zavračanju vsega in vsakogar ruskega. Pogovor je poslušala Tina Poglajen.

Arsova lastovka je zgodba Pod barvami na sliki

27. 7. 2022

Rezultati 31. Natečaja za najboljšo kratko zgodbo 2022 Strokovna žirija v sestavi Primož Vitez, Tina Kozin in predsednik Aljaž Krivec je dobila v branje 360 kratkih zgodb, ki so prispele na natečaj prek spletnega obrazca. Žirija je izbrala lastovko in v ožji izbor uvrstila še štiri zgodbe: Nagrada lastovka Pod barvami na sliki (šifra: ZILA) V svoji utemeljitvi je žirija zapisala naslednje: "Pod barvami na sliki je pretresljivo besedilo o staranju in spominu, ki se odvija v majhni vasi. Tretjeosebni pripovedovalec postavlja v središče zgodbo glavnega junaka, ki ob motivu starih vrat domačije, s katerih se lušči barva, vzpostavlja zamejen in približan pogled na izginevanje. Široki plan predstavlja okolica domačije in vasi, ki počasi izginja, s tem pa zgodba poleg izrazito intimnega vpelje še družbeni komentar. Prepletanje obeh ravni pripovedi poteka na naraven način, s čimer zgodba uspešno prikazuje prepletenost protagonista z okoljem oziroma celo usode protagonista z usodo okolja. Izbrana kratka zgodba je kljub nekaterim močno poudarjenim metaforičnim elementom napisana v enakomernem ritmu, zaznamujeta pa jo tudi estetski jezik in presunljive podobe. Pod barvami na sliki bi z izbiro tematike in odločitvijo, da se jo predstavi tako skozi zasebno kot družbeno prizmo, zlahka zdrsnila v pretirano razlagalnost in neposrednost, a opravka imamo z veščim pisanjem, ki v besedilu poudarja poetično plat, z vidika možnih interpretacij pa nam pušča proste roke." V ožji izbor je žirija uvrstila naslednje zgodbe: 1. Babica (šifra: Zeljnata glava) 2. brez naslova (šifra: grlica) 3. brez naslova (šifra: Sadika) 4. Senčna meja (šifra: 200 pages pour la Sténographie) Avtorje oziroma avtorice zmagovalne zgodbe in štirih zgodb iz ožjega izbora prosimo, da čim prej, najkasneje pa do 9. avgusta, z izvodom zgodbe potrdijo svoje avtorstvo prek e-naslova Ars@rtvslo.si in pripišejo svoje podatke. Avtorja ali avtorico zmagovalne zgodbe bomo razglasili na slovesnosti 15. septembra, del neposrednega prenosa pa bo tudi interpretacija zmagovalne zgodbe. Zgodbe, ki so se uvrstile v ožji izbor, bodo na sporedu v dneh pred slovesnostjo, od nedelje 11. do 14. septembra v oddaji Literarni nokturno na Tretjem in Prvem programu Radia Slovenija. V oddajah bomo tudi razkrili imena avtorjev iz ožjega izbora.

4 min

Rezultati 31. Natečaja za najboljšo kratko zgodbo 2022 Strokovna žirija v sestavi Primož Vitez, Tina Kozin in predsednik Aljaž Krivec je dobila v branje 360 kratkih zgodb, ki so prispele na natečaj prek spletnega obrazca. Žirija je izbrala lastovko in v ožji izbor uvrstila še štiri zgodbe: Nagrada lastovka Pod barvami na sliki (šifra: ZILA) V svoji utemeljitvi je žirija zapisala naslednje: "Pod barvami na sliki je pretresljivo besedilo o staranju in spominu, ki se odvija v majhni vasi. Tretjeosebni pripovedovalec postavlja v središče zgodbo glavnega junaka, ki ob motivu starih vrat domačije, s katerih se lušči barva, vzpostavlja zamejen in približan pogled na izginevanje. Široki plan predstavlja okolica domačije in vasi, ki počasi izginja, s tem pa zgodba poleg izrazito intimnega vpelje še družbeni komentar. Prepletanje obeh ravni pripovedi poteka na naraven način, s čimer zgodba uspešno prikazuje prepletenost protagonista z okoljem oziroma celo usode protagonista z usodo okolja. Izbrana kratka zgodba je kljub nekaterim močno poudarjenim metaforičnim elementom napisana v enakomernem ritmu, zaznamujeta pa jo tudi estetski jezik in presunljive podobe. Pod barvami na sliki bi z izbiro tematike in odločitvijo, da se jo predstavi tako skozi zasebno kot družbeno prizmo, zlahka zdrsnila v pretirano razlagalnost in neposrednost, a opravka imamo z veščim pisanjem, ki v besedilu poudarja poetično plat, z vidika možnih interpretacij pa nam pušča proste roke." V ožji izbor je žirija uvrstila naslednje zgodbe: 1. Babica (šifra: Zeljnata glava) 2. brez naslova (šifra: grlica) 3. brez naslova (šifra: Sadika) 4. Senčna meja (šifra: 200 pages pour la Sténographie) Avtorje oziroma avtorice zmagovalne zgodbe in štirih zgodb iz ožjega izbora prosimo, da čim prej, najkasneje pa do 9. avgusta, z izvodom zgodbe potrdijo svoje avtorstvo prek e-naslova Ars@rtvslo.si in pripišejo svoje podatke. Avtorja ali avtorico zmagovalne zgodbe bomo razglasili na slovesnosti 15. septembra, del neposrednega prenosa pa bo tudi interpretacija zmagovalne zgodbe. Zgodbe, ki so se uvrstile v ožji izbor, bodo na sporedu v dneh pred slovesnostjo, od nedelje 11. do 14. septembra v oddaji Literarni nokturno na Tretjem in Prvem programu Radia Slovenija. V oddajah bomo tudi razkrili imena avtorjev iz ožjega izbora.

Nova predsednica 38. Slovenskega knjižnega sejma je Tanja Tuma

26. 7. 2022

Upravni odbor Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev je imenoval novo predsednico 38. Slovenskega knjižnega sejma. Po odstopu predsednika doktorja Mihe Kovača, so na to mesto imenovali Tanjo Tuma, urednico, založnico in pisateljico. Tanja Tuma je sicer že 20 let članica Društva slovenskih založnikov, dvakrat mu je tudi že predsedovala, v letih med 2016 in 2019 je vodila Ženski odbor Slovenskega centra PEN Mira, od leta 2021 pa je predsednica Slovenskega centra PEN. Ob imenovanju na čelo Slovenskega knjižnega sejma, ki se začenja že čez 4 mesece, je poudarila, da je ravno branje temelj izobraženosti vsakega naroda. (foto: Tanja Tuma)

2 min

Upravni odbor Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev je imenoval novo predsednico 38. Slovenskega knjižnega sejma. Po odstopu predsednika doktorja Mihe Kovača, so na to mesto imenovali Tanjo Tuma, urednico, založnico in pisateljico. Tanja Tuma je sicer že 20 let članica Društva slovenskih založnikov, dvakrat mu je tudi že predsedovala, v letih med 2016 in 2019 je vodila Ženski odbor Slovenskega centra PEN Mira, od leta 2021 pa je predsednica Slovenskega centra PEN. Ob imenovanju na čelo Slovenskega knjižnega sejma, ki se začenja že čez 4 mesece, je poudarila, da je ravno branje temelj izobraženosti vsakega naroda. (foto: Tanja Tuma)

Bayreuth 2022

25. 7. 2022

Festivala v gledališki palači na Zelenem griču se še zmeraj drži sloves najteže dostopnega glasbenega festivala. Tako vas bo danes kupljena vstopnica postavila v dolgo čakalno vrsto – vrata bayreuthskega gledališča se vam bodo odprla šele čez kakih deset let. Z Radiem Slovenija pa ste lahko v prvi vrsti. Naš program Ars kot vsako leto prenaša tudi uvodno predstavo. Mesec dni trajajoč festival v mestu na severu Bavarske, na katerem se bo letos zvrstilo 27 predstav in 5 koncertov, je eden najpomembnejših kulturnih in družabnih dogodkov v Nemčiji. Na njem uprizarjajo deset zadnjih Wagnerjevih oper oziroma glasbenih dram. Cenovni razpon vstopnic za Festivalno hišo, ki sprejme nekaj manj kot 2000 gledalcev in so jo aprila pred štirimi leti dokončno prenovili, je od štiri do 433 evrov. "Mislim, da bi bil kot skladatelj in libretist zadovoljen, da se njegova glasba še vedno izvaja v tej orkestrski jami kot nekoč. Oder in kulise se lahko spreminjajo, a akustika se od leta 1876 do danes ni spremenila. In da imamo še vedno lesene stole, ki včasih niso posebno udobni, glasbeniki pa se potijo v jami in igrajo v kratkih hlačah. Mislim, da bi ga njegov koncept, ki obstaja še danes, osrečil. Še posebno glasba, ki tukaj zveni prav lepo." To je o Wagnerjevi Festivalni hiši na Zelenem griču povedal Hubertus Hermann, vodja službe stikov z javnostjo. Režijo predstave ob odprtju 146-ih Slavnostnih iger v Bayreuthu so letos zaupali Ronaldu Schwabu. Letošnja postavitev bo 12. v zgodovini festivala, dirigiral bo Markus Poschner, v naslovnih vlogah pa nastopata Američan Stephen Gould in Angležinja Catherine Foster. Letošnja izdaja festivala bo ponudila še en vrhunec, sprva načrtovano za 2020 novo postavitev Prstana v režiji Valentina Schwarza. Poleg predstav Nibelungovega prstana se bodo letos do 1. septembra, ko se bo festival končal, izmenjale še postavitve štirih Wagnerjevih oper: Tristan in Izolda bo na sporedu dvakrat, Lohengrin petkrat ter Večni mornar in Tannhäuser štirikrat. Radio Slovenija se v neposredne ali odložene prenose iz Bayreutha vključuje že od leta 1951. To ga uvršča med redke radijske postaje, ki se vsako leto 25. julija pokloni temu velikanu operne glasbe. Festival nadaljuje tradicijo nemškega opernega velikana, ki si je zamislil, da bi v lastnem gledališču uprizarjal izključno svoja dela. Festivalno hišo v Bayreuthu je zgradil s podporo kralja Ludvika II. leta 1876 in od takrat – z nekaj vmesnimi prekinitvami – vodstvo festivala, ki je še vedno v družinskih rokah, uspešno nadaljuje izročilo slavnega prednika. Foto: EPA

4 min

Festivala v gledališki palači na Zelenem griču se še zmeraj drži sloves najteže dostopnega glasbenega festivala. Tako vas bo danes kupljena vstopnica postavila v dolgo čakalno vrsto – vrata bayreuthskega gledališča se vam bodo odprla šele čez kakih deset let. Z Radiem Slovenija pa ste lahko v prvi vrsti. Naš program Ars kot vsako leto prenaša tudi uvodno predstavo. Mesec dni trajajoč festival v mestu na severu Bavarske, na katerem se bo letos zvrstilo 27 predstav in 5 koncertov, je eden najpomembnejših kulturnih in družabnih dogodkov v Nemčiji. Na njem uprizarjajo deset zadnjih Wagnerjevih oper oziroma glasbenih dram. Cenovni razpon vstopnic za Festivalno hišo, ki sprejme nekaj manj kot 2000 gledalcev in so jo aprila pred štirimi leti dokončno prenovili, je od štiri do 433 evrov. "Mislim, da bi bil kot skladatelj in libretist zadovoljen, da se njegova glasba še vedno izvaja v tej orkestrski jami kot nekoč. Oder in kulise se lahko spreminjajo, a akustika se od leta 1876 do danes ni spremenila. In da imamo še vedno lesene stole, ki včasih niso posebno udobni, glasbeniki pa se potijo v jami in igrajo v kratkih hlačah. Mislim, da bi ga njegov koncept, ki obstaja še danes, osrečil. Še posebno glasba, ki tukaj zveni prav lepo." To je o Wagnerjevi Festivalni hiši na Zelenem griču povedal Hubertus Hermann, vodja službe stikov z javnostjo. Režijo predstave ob odprtju 146-ih Slavnostnih iger v Bayreuthu so letos zaupali Ronaldu Schwabu. Letošnja postavitev bo 12. v zgodovini festivala, dirigiral bo Markus Poschner, v naslovnih vlogah pa nastopata Američan Stephen Gould in Angležinja Catherine Foster. Letošnja izdaja festivala bo ponudila še en vrhunec, sprva načrtovano za 2020 novo postavitev Prstana v režiji Valentina Schwarza. Poleg predstav Nibelungovega prstana se bodo letos do 1. septembra, ko se bo festival končal, izmenjale še postavitve štirih Wagnerjevih oper: Tristan in Izolda bo na sporedu dvakrat, Lohengrin petkrat ter Večni mornar in Tannhäuser štirikrat. Radio Slovenija se v neposredne ali odložene prenose iz Bayreutha vključuje že od leta 1951. To ga uvršča med redke radijske postaje, ki se vsako leto 25. julija pokloni temu velikanu operne glasbe. Festival nadaljuje tradicijo nemškega opernega velikana, ki si je zamislil, da bi v lastnem gledališču uprizarjal izključno svoja dela. Festivalno hišo v Bayreuthu je zgradil s podporo kralja Ludvika II. leta 1876 in od takrat – z nekaj vmesnimi prekinitvami – vodstvo festivala, ki je še vedno v družinskih rokah, uspešno nadaljuje izročilo slavnega prednika. Foto: EPA

Če shranimo film 30 metrov pod zemljo in ga ne predvajamo, ali je to pomemben film za zgodovino naroda?

22. 7. 2022

Ne čakaj na maj je nadaljevanje filmske uspešnice Vesna. Slovenska kinoteka je film lani digitizirala in digitalno restavrirala v sodelovanju z več institucijami: s Slovenskim filmskim arhivom, Filmskim centrom in postprodukcijsko hišo Iridium Film. Projekt je koordiniral Kinotekin konservator-restavrator Timotej Lah.

16 min

Ne čakaj na maj je nadaljevanje filmske uspešnice Vesna. Slovenska kinoteka je film lani digitizirala in digitalno restavrirala v sodelovanju z več institucijami: s Slovenskim filmskim arhivom, Filmskim centrom in postprodukcijsko hišo Iridium Film. Projekt je koordiniral Kinotekin konservator-restavrator Timotej Lah.

Mittelfest s temo nepredvidljivo pripoveduje o razmerju med tem, kar nam daje varnost in tem, kar nas preseneča

22. 7. 2022

V Čedadu v italijanski pokrajini Furlanija Julijska Krajina, se danes pričenja mednarodni festival Mittelfest. Festival, ki poteka od leta 1991, združuje gledališče, glasbo ter ples, in deluje kot most med nacionalnim in srednjeevropskim prostorom. Danes festival spodbuja dialog med kar 27 državami in pod izbrano temo predstavlja odmevne in aktualne umetniške produkcije. Umetniški vodja festivala Giacomo Pedini je za letošnjo izdajo izbral temo Nepredvidljivo, ki izpostavlja novosti in nepredvidljive učinke časa, ki smo mu priče. Potem, ko se je maja odvil pred-festival Mittelyoung, ki je predstavil 9 produkcij iz gledališkega, glasbenega in plesnega področja ustvarjalcev starih do 30 let, bo v Čedadu od danes pa do 31.julija osrednji festivalski program Mittelfesta prikazal najodmevnejše plesne predstave, performanse, zvočne projekte, gledališke produkcije, glasbene in tudi cirkuške nastope, ki jih je pod skupnim naslovom Nepredvidljivo izbral umetniški vodja festivala Giacomo Pedini: "Glavna tematika so nepredvidljivi, nepričakovani dogodki in kakšne so posledice le teh. Odločitev za koncept »Nepredvidljivo« se je rodila predvsem zaradi fascinacije nad idejo, da so nepričakovani dogodki nekaj, kar se dogaja nam vsem, nekaj, kar se dotakne percepcije vsakogar, tako na ravni posameznika kot družbe kot celote. Nepričakovani dogodki nam nakazujejo način, kako se soočamo tako s tveganji, kakor tudi s priložnostmi, ki jih ti dogodki nudijo." V sklopu programa Mittelfesta se vsako leto predstavijo številni ustvarjalci iz držav srednje Evrope in vzhodnega Balkana med njimi tudi slovenski. Tako so se za letošnjo izdajo združili ustvarjalci iz Italije, Slovenije in Avstrije in pripravili projekt Pusti naj govorijo. Iz Slovenije bo nastopila Tinkara Kovač. Festival se je povezal tudi s prihodnjo prestolnico kulture, ki jo bo Nova Gorica ustvarjala v čezmejnem sodelovanju z Gorico. Zamislili so si raziskovalni plesni projekt Brezmejno telo – Prvi koraki, v kateri plesalci raziskujejo meje med umetno inteligenco in fizično realnostjo. Z vrsto delavnic po vsej Evropi bodo pripravili predstavo, ki bo debitirala leta 2025, proces snovanja pa se bo začel na festivalu Mittelfest. S temo Nepredvidljivo bo Mittelfest pripovedoval zgodbo o razmerju med tem kar nam daje varnost in tem kar nas preseneča.

2 min

V Čedadu v italijanski pokrajini Furlanija Julijska Krajina, se danes pričenja mednarodni festival Mittelfest. Festival, ki poteka od leta 1991, združuje gledališče, glasbo ter ples, in deluje kot most med nacionalnim in srednjeevropskim prostorom. Danes festival spodbuja dialog med kar 27 državami in pod izbrano temo predstavlja odmevne in aktualne umetniške produkcije. Umetniški vodja festivala Giacomo Pedini je za letošnjo izdajo izbral temo Nepredvidljivo, ki izpostavlja novosti in nepredvidljive učinke časa, ki smo mu priče. Potem, ko se je maja odvil pred-festival Mittelyoung, ki je predstavil 9 produkcij iz gledališkega, glasbenega in plesnega področja ustvarjalcev starih do 30 let, bo v Čedadu od danes pa do 31.julija osrednji festivalski program Mittelfesta prikazal najodmevnejše plesne predstave, performanse, zvočne projekte, gledališke produkcije, glasbene in tudi cirkuške nastope, ki jih je pod skupnim naslovom Nepredvidljivo izbral umetniški vodja festivala Giacomo Pedini: "Glavna tematika so nepredvidljivi, nepričakovani dogodki in kakšne so posledice le teh. Odločitev za koncept »Nepredvidljivo« se je rodila predvsem zaradi fascinacije nad idejo, da so nepričakovani dogodki nekaj, kar se dogaja nam vsem, nekaj, kar se dotakne percepcije vsakogar, tako na ravni posameznika kot družbe kot celote. Nepričakovani dogodki nam nakazujejo način, kako se soočamo tako s tveganji, kakor tudi s priložnostmi, ki jih ti dogodki nudijo." V sklopu programa Mittelfesta se vsako leto predstavijo številni ustvarjalci iz držav srednje Evrope in vzhodnega Balkana med njimi tudi slovenski. Tako so se za letošnjo izdajo združili ustvarjalci iz Italije, Slovenije in Avstrije in pripravili projekt Pusti naj govorijo. Iz Slovenije bo nastopila Tinkara Kovač. Festival se je povezal tudi s prihodnjo prestolnico kulture, ki jo bo Nova Gorica ustvarjala v čezmejnem sodelovanju z Gorico. Zamislili so si raziskovalni plesni projekt Brezmejno telo – Prvi koraki, v kateri plesalci raziskujejo meje med umetno inteligenco in fizično realnostjo. Z vrsto delavnic po vsej Evropi bodo pripravili predstavo, ki bo debitirala leta 2025, proces snovanja pa se bo začel na festivalu Mittelfest. S temo Nepredvidljivo bo Mittelfest pripovedoval zgodbo o razmerju med tem kar nam daje varnost in tem kar nas preseneča.

Petdeset dogodkov ob obletnici vabi – Dobimo se pred Škucem

22. 7. 2022

Na današnji dan se začenja sklop dogodkov Dobimo se pred Škucem v organizaciji Društva Škuc, ki to leto praznuje petdeset let. Pred Galerijo Škuc in v njenem atriju se bo simbolično zvrstilo kar petdeset različnih brezplačnih delavnic ter gledaliških in glasbenih večerov. Zametki sprva glasbeno usmerjenega festivala Dobimo se pred Škucem segajo že v devetdeseta leta, pozneje se je nadgradil še z gledališkimi predstavami, razstavami in ustvarjalnimi delavnicami in tako dobil obliko, kot jo poznamo še danes. V okviru praznovanja obletnice se bosta predvajala tudi prvi igrani film Usodni telefon in risani film Socializacija bika v Škučevi produkciji. Popoldne je v prostorih atrija in pred galerijo mogoče tudi ustvarjat. Delavnice so družinskega tipa, namenjene tako mlajšim kot starejšim, je Ani Lorger povedala organizatorka festivala Jasmina Kožár. Sklop dogodkov Dobimo se pred Škucem se začenja z otroško gledališko predstavo, ki ji bo sledila modna revija, s katero se bo odprla razstava z naslovom Nature+ Culture=Future. Modna revija in razstava oblačil sta trajnostno usmerjeni in vzpostavljata dialog z naravo. Kakšno je vodilo razstave, razloži Arijana Gadžijev, asistentka vodje projekta. Projekt Nature+Culture=Future je nastal skupaj s študenti in študentkami Oddelka za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje Naravoslovno tehnične fakultete. Opozarja, da je modo nujno treba povezovati tudi z ekološko problematiko in informiranjem mladih o načinu izdelave oblek. Prihodnost izobraževanja vidi Arijana Gadžijev tudi v tej smeri. Dogajanje pred Škucem bo potekalo vsak dan od pete ure pa vse do polnoči. Večino večerov bodo sklenili koncerti glasbenikov, ki jih je društvo izbralo na podlagi razpisa. Festival bo trajal do konca julija. Foto: Škuc

3 min

Na današnji dan se začenja sklop dogodkov Dobimo se pred Škucem v organizaciji Društva Škuc, ki to leto praznuje petdeset let. Pred Galerijo Škuc in v njenem atriju se bo simbolično zvrstilo kar petdeset različnih brezplačnih delavnic ter gledaliških in glasbenih večerov. Zametki sprva glasbeno usmerjenega festivala Dobimo se pred Škucem segajo že v devetdeseta leta, pozneje se je nadgradil še z gledališkimi predstavami, razstavami in ustvarjalnimi delavnicami in tako dobil obliko, kot jo poznamo še danes. V okviru praznovanja obletnice se bosta predvajala tudi prvi igrani film Usodni telefon in risani film Socializacija bika v Škučevi produkciji. Popoldne je v prostorih atrija in pred galerijo mogoče tudi ustvarjat. Delavnice so družinskega tipa, namenjene tako mlajšim kot starejšim, je Ani Lorger povedala organizatorka festivala Jasmina Kožár. Sklop dogodkov Dobimo se pred Škucem se začenja z otroško gledališko predstavo, ki ji bo sledila modna revija, s katero se bo odprla razstava z naslovom Nature+ Culture=Future. Modna revija in razstava oblačil sta trajnostno usmerjeni in vzpostavljata dialog z naravo. Kakšno je vodilo razstave, razloži Arijana Gadžijev, asistentka vodje projekta. Projekt Nature+Culture=Future je nastal skupaj s študenti in študentkami Oddelka za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje Naravoslovno tehnične fakultete. Opozarja, da je modo nujno treba povezovati tudi z ekološko problematiko in informiranjem mladih o načinu izdelave oblek. Prihodnost izobraževanja vidi Arijana Gadžijev tudi v tej smeri. Dogajanje pred Škucem bo potekalo vsak dan od pete ure pa vse do polnoči. Večino večerov bodo sklenili koncerti glasbenikov, ki jih je društvo izbralo na podlagi razpisa. Festival bo trajal do konca julija. Foto: Škuc

Podnebna kriza in ogljični odtis gledališč – evropski projekt Stages

21. 7. 2022

Skupina štirinajstih gledaliških in akademskih organizacij je začela izvajati velik trajnostni eksperiment v kulturi. Evropski projekt Stages, ki ga Unija sofinancira v vrednosti dveh milijonov evrov, bo štiri leta iskal in preizkušal rešitve za probleme podnebne krize na področju gledališča in trajnostno preobrazbo v delovanju gledališke umetnosti. V Sloveniji je vanj vključeno SNG Maribor. V evropskem projektu Stages sodelujejo še belgijsko Theatre de Liege, francoski MC93 – Maison de la Culture de Seine-Saint-Denis, HNK Zagreb, švedsko Kraljevo dramsko gledališče Dramaten iz Stockholma, Litovsko narodno dramsko gledališče, Piccolo Teatro di Milano – Teatro d'Europa iz Italije, madžarska Trafo - Hiša sodobne umetnosti, portugalski Teatro Nacional D. Maria II, belgijski NTGent, latvijska tehnična univerza Riga in nemška European Theatre Convention. Projektu se je pridružilo tudi tajpejsko Narodno gledališče. Foto: Pixabay

3 min

Skupina štirinajstih gledaliških in akademskih organizacij je začela izvajati velik trajnostni eksperiment v kulturi. Evropski projekt Stages, ki ga Unija sofinancira v vrednosti dveh milijonov evrov, bo štiri leta iskal in preizkušal rešitve za probleme podnebne krize na področju gledališča in trajnostno preobrazbo v delovanju gledališke umetnosti. V Sloveniji je vanj vključeno SNG Maribor. V evropskem projektu Stages sodelujejo še belgijsko Theatre de Liege, francoski MC93 – Maison de la Culture de Seine-Saint-Denis, HNK Zagreb, švedsko Kraljevo dramsko gledališče Dramaten iz Stockholma, Litovsko narodno dramsko gledališče, Piccolo Teatro di Milano – Teatro d'Europa iz Italije, madžarska Trafo - Hiša sodobne umetnosti, portugalski Teatro Nacional D. Maria II, belgijski NTGent, latvijska tehnična univerza Riga in nemška European Theatre Convention. Projektu se je pridružilo tudi tajpejsko Narodno gledališče. Foto: Pixabay

Goran Bertok v Equrni zre smrti v oči

20. 7. 2022

V Galeriji Equrna v Ljubljani po pravilu naletimo na slikarska dela velikih formatov. Tokrat pa tam gostijo fotografije. Gorana Bertoka, ki ga zanimajo meje in minljivost človeškega telesa ter približevanje smrti, bi zaradi eksplicitnih prizorov lahko mirno označili za kontroverznega umetnika. Na pregledni razstavi se predstavlja s svojimi barvnimi serijami Rdeče, Post Mortem, Obiskovalci in Lakota; v zadnji na primer na umetniško-portretni način prikazuje anoreksično mlado žensko. Pogovarjali smo se z njim in z vodjo galerije Arnejem Brejcem. Foto: Equrna

8 min

V Galeriji Equrna v Ljubljani po pravilu naletimo na slikarska dela velikih formatov. Tokrat pa tam gostijo fotografije. Gorana Bertoka, ki ga zanimajo meje in minljivost človeškega telesa ter približevanje smrti, bi zaradi eksplicitnih prizorov lahko mirno označili za kontroverznega umetnika. Na pregledni razstavi se predstavlja s svojimi barvnimi serijami Rdeče, Post Mortem, Obiskovalci in Lakota; v zadnji na primer na umetniško-portretni način prikazuje anoreksično mlado žensko. Pogovarjali smo se z njim in z vodjo galerije Arnejem Brejcem. Foto: Equrna

Glasbeni kritik

19. 7. 2022

Festival Ljubljana je letos drugič gostil igralca Johna Malkovicha, ki ga dobro poznamo s filmskih platen, njegovo odrsko ustvarjanje pa sega v same začetke njegove kariere, v leto 1976. Tokrat je nastopil v vlogi glasbenega kritika, pravzaprav interpreta besedil, bolj ali manj podobnih zapisom glasbenih kritikov – sodobnikov Beethovna, Brahmsa, Debussyja, Vivaldija, Bacha, Mozarta in še nekaterih. Ogledalo glasbenemu kritiku kot liku v komičnem dramskem delu v največji meri nastavljajo jezikovne bravuroze, ki sestavljajo kritiške zapise. Predstavo Glasbeni kritik si je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma ogledala Petra Tanko. foto: EPA, vir: rtvslo.si

3 min

Festival Ljubljana je letos drugič gostil igralca Johna Malkovicha, ki ga dobro poznamo s filmskih platen, njegovo odrsko ustvarjanje pa sega v same začetke njegove kariere, v leto 1976. Tokrat je nastopil v vlogi glasbenega kritika, pravzaprav interpreta besedil, bolj ali manj podobnih zapisom glasbenih kritikov – sodobnikov Beethovna, Brahmsa, Debussyja, Vivaldija, Bacha, Mozarta in še nekaterih. Ogledalo glasbenemu kritiku kot liku v komičnem dramskem delu v največji meri nastavljajo jezikovne bravuroze, ki sestavljajo kritiške zapise. Predstavo Glasbeni kritik si je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma ogledala Petra Tanko. foto: EPA, vir: rtvslo.si

Petintrideset humoresk Frana Milčinskega o Butalcih vsak delovnik zvečer v Odprti knjigi na Arsu

18. 7. 2022

Prvo zgodbo interpretira Vesna Jevnikar, sledili pa ji bodo vsi ostali dramski igralci iz Prešernovega gledališča Kranj: Doroteja Nadrah, Vesna Pernarčič, Darja Reichman, Miha Rodman, Blaž Setnikar, Vesna Slapar, Aljoša Ternovšek in Borut Veselko. Režiser je bil Alen Jelen, svetovalka za govor Mateja Dermelj, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonski mojstri pa Sonja Strenar, Matjaž Miklič, Urban Gruden, Gal Nagode in Vjekoslav Mikez. Dramaturginja je bila Marinka Poštrak. Butalci Frana Milčinskega v izvedbi igralcev Prešernovega gledališča v Kranju bodo torej na sporedu vsak delovnik zvečer ob devetnajstih, izšli pa so tudi kot zvočna knjiga v digitalnem formatu pa tudi kot dvojna zgoščenka z dodano pretočno kodo. Poleg Tretjega programa Ars Radia Slovenija, Prešernovega gledališča Kranj in ZKP RTV Slovenija je pri projektu sodelovala tudi Javna agencija za knjigo.

7 min

Prvo zgodbo interpretira Vesna Jevnikar, sledili pa ji bodo vsi ostali dramski igralci iz Prešernovega gledališča Kranj: Doroteja Nadrah, Vesna Pernarčič, Darja Reichman, Miha Rodman, Blaž Setnikar, Vesna Slapar, Aljoša Ternovšek in Borut Veselko. Režiser je bil Alen Jelen, svetovalka za govor Mateja Dermelj, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonski mojstri pa Sonja Strenar, Matjaž Miklič, Urban Gruden, Gal Nagode in Vjekoslav Mikez. Dramaturginja je bila Marinka Poštrak. Butalci Frana Milčinskega v izvedbi igralcev Prešernovega gledališča v Kranju bodo torej na sporedu vsak delovnik zvečer ob devetnajstih, izšli pa so tudi kot zvočna knjiga v digitalnem formatu pa tudi kot dvojna zgoščenka z dodano pretočno kodo. Poleg Tretjega programa Ars Radia Slovenija, Prešernovega gledališča Kranj in ZKP RTV Slovenija je pri projektu sodelovala tudi Javna agencija za knjigo.

Na Kapitolskem griču v Rimu razstava, posvečena življenju in dosežkom zadnjega cesarja iz dinastije Flavijcev – Domicijana

18. 7. 2022

Domicijan je Rimskemu imperiju vladal ob koncu prvega stoletja našega štetja in sicer petnajst let. Umrl je pri samo 45-letih nasilne smrti – skupina senatorjev, zarotnikov, ga je dala zabosti, da bi lahko hitreje ustoličili svojega favorita Nervo. Večnemu mestu je Domicijan zapustil številne znamenitosti, brez njega pa bi bil Rim revnejši tudi za svoj najbolj znani, Navonski trg. Razstava Cesar Domicijan – sovraštvo in ljubezen, ki bo na ogled do 29. januarja, je del bogate kulturne ponudbe v Rimu, mesto se je prebudilo, vanj se spet vrača turizem. Foto: Pixabay

3 min

Domicijan je Rimskemu imperiju vladal ob koncu prvega stoletja našega štetja in sicer petnajst let. Umrl je pri samo 45-letih nasilne smrti – skupina senatorjev, zarotnikov, ga je dala zabosti, da bi lahko hitreje ustoličili svojega favorita Nervo. Večnemu mestu je Domicijan zapustil številne znamenitosti, brez njega pa bi bil Rim revnejši tudi za svoj najbolj znani, Navonski trg. Razstava Cesar Domicijan – sovraštvo in ljubezen, ki bo na ogled do 29. januarja, je del bogate kulturne ponudbe v Rimu, mesto se je prebudilo, vanj se spet vrača turizem. Foto: Pixabay

Sadaf Foroughi in Jonás Trueba, nagrajenca festivala v Karlovih Varih

15. 7. 2022

V Karlovih Varih smo pred mikrofon povabili ustvarjalce filmov To morata videti! in Poletje upanja, španskega režiserja Jonása Truebo in iransko režiserko Sadaf Foroughi, ki sta prejela glavni nagradi, kristalni globus in posebno nagrado mednarodne žirije. Foto: Film Servis Karlovi Vari

15 min

V Karlovih Varih smo pred mikrofon povabili ustvarjalce filmov To morata videti! in Poletje upanja, španskega režiserja Jonása Truebo in iransko režiserko Sadaf Foroughi, ki sta prejela glavni nagradi, kristalni globus in posebno nagrado mednarodne žirije. Foto: Film Servis Karlovi Vari

Grajeno okolje: Alternativni vodnik po Japonski

14. 7. 2022

V Cankarjev dom v Ljubljani je iz Beograda kot v 21. mesto na svetu prišla potujoča razstava ''Grajeno okolje: Alternativni vodnik po Japonski''. Ta potujoča razstava Japonske fundacije, ki je v Ljubljano prišla v sodelovanju z Veleposlaništvom Japonske v Republiki Sloveniji ter Centrom arhitekture Slovenije, predstavlja skupno osemdeset arhitekturnih in urbanističnih projektov, ki Japonsko predstavljajo v drugačni luči. Matic Ferlan se je o tradicionalni in sodobni japonski arhitekturi, medsebojnem vplivu zahodne in japonske arhitekture, obvladovanju naravnih nesreč in razdelitvi na prefekture ter o odtisih japonske dediščine v slovenski arhitekturi od druge polovice 20. stoletja do danes pogovarjal z Barbaro Viki Šubic s Centra arhitekture Slovenije, Luko Culibergom z Oddelka za azijske študije FF UL, arhitektom Janezom Koželjem ter avtorjema razstave Shunsukom Kurakato in Satoshijem Hachimo. Pisne odgovore kuratorjev razstave na naša vprašanja sta brala Miha Zor in Bernard Stramič, za prevode iz japonščine je poskrbelo Veleposlaništvo Japonske v Republiki Sloveniji. foto: Kristina Bursać / Cankarjev dom

10 min

V Cankarjev dom v Ljubljani je iz Beograda kot v 21. mesto na svetu prišla potujoča razstava ''Grajeno okolje: Alternativni vodnik po Japonski''. Ta potujoča razstava Japonske fundacije, ki je v Ljubljano prišla v sodelovanju z Veleposlaništvom Japonske v Republiki Sloveniji ter Centrom arhitekture Slovenije, predstavlja skupno osemdeset arhitekturnih in urbanističnih projektov, ki Japonsko predstavljajo v drugačni luči. Matic Ferlan se je o tradicionalni in sodobni japonski arhitekturi, medsebojnem vplivu zahodne in japonske arhitekture, obvladovanju naravnih nesreč in razdelitvi na prefekture ter o odtisih japonske dediščine v slovenski arhitekturi od druge polovice 20. stoletja do danes pogovarjal z Barbaro Viki Šubic s Centra arhitekture Slovenije, Luko Culibergom z Oddelka za azijske študije FF UL, arhitektom Janezom Koželjem ter avtorjema razstave Shunsukom Kurakato in Satoshijem Hachimo. Pisne odgovore kuratorjev razstave na naša vprašanja sta brala Miha Zor in Bernard Stramič, za prevode iz japonščine je poskrbelo Veleposlaništvo Japonske v Republiki Sloveniji. foto: Kristina Bursać / Cankarjev dom

Kino pod zvezdami 2022

14. 7. 2022

S projekcijo slovenskega filma Inventura, celovečernim prvencem režiserja in scenarista Darka Sinka o prijaznem možu brez posebnosti, na katerega nekdo brez razloga strelja, se odpira že tradicionalni Film pod zvezdami na Ljubljanskem gradu. Obiskovalci si bodo lahko ogledali še tri igrane celovečerce, pri katerih so sodelovali slovenski producenti: med njimi je Orkester režiserja in scenarista Matevža Luzarja o pihalnem orkestru, ki se v malo avstrijsko mesto odpravi na glasbeni festival. Letni kino pod zvezdami bo do 6. avgusta postregel tudi s tremi predpremierami in izborom nekaterih najbolj odmevnih filmov, ki smo jih videli v minuli sezoni. Še servisna informacija: v primeru slabega vremena bo projekcija naslednji dan v ljubljanskem Kinodvoru. Foto: Kinodvor

1 min

S projekcijo slovenskega filma Inventura, celovečernim prvencem režiserja in scenarista Darka Sinka o prijaznem možu brez posebnosti, na katerega nekdo brez razloga strelja, se odpira že tradicionalni Film pod zvezdami na Ljubljanskem gradu. Obiskovalci si bodo lahko ogledali še tri igrane celovečerce, pri katerih so sodelovali slovenski producenti: med njimi je Orkester režiserja in scenarista Matevža Luzarja o pihalnem orkestru, ki se v malo avstrijsko mesto odpravi na glasbeni festival. Letni kino pod zvezdami bo do 6. avgusta postregel tudi s tremi predpremierami in izborom nekaterih najbolj odmevnih filmov, ki smo jih videli v minuli sezoni. Še servisna informacija: v primeru slabega vremena bo projekcija naslednji dan v ljubljanskem Kinodvoru. Foto: Kinodvor

Začetek obnove po poplavi v Moderni galeriji

14. 7. 2022

V Moderni galeriji v Ljubljani je septembra lani jesensko neurje povzročilo vdor vode, ki je ogrozila sicer zaščitene umetnine v depojih in preprečila normalno izvajanje načrtovanega programa. V torek so se začela obnovitvena dela. Sanirali bodo streho, parkete, okna in stene. Med obnovo, ki bo potekala do septembra, si bo še vedno mogoče ogledati stalno zbirko. Skupna vrednost posegov se je s prvotno ocenjenih 380.000 znižala na 270.000 evrov, pojasnjuje direktor Aleš Vaupotič. foto: Moderna galerija

7 min

V Moderni galeriji v Ljubljani je septembra lani jesensko neurje povzročilo vdor vode, ki je ogrozila sicer zaščitene umetnine v depojih in preprečila normalno izvajanje načrtovanega programa. V torek so se začela obnovitvena dela. Sanirali bodo streho, parkete, okna in stene. Med obnovo, ki bo potekala do septembra, si bo še vedno mogoče ogledati stalno zbirko. Skupna vrednost posegov se je s prvotno ocenjenih 380.000 znižala na 270.000 evrov, pojasnjuje direktor Aleš Vaupotič. foto: Moderna galerija

Ukrajinka, Tajvanec in Argentinka o navduševanju nad slovenščino

12. 7. 2022

Da bi laže pregnala črne misli med vojno v Ukrajini, se Julija uči slovenščino. Tajvancu Krištofu slovenščina lepo zveni in bi jo rad poučeval v Tajvanu. Argentinka Julija pa ima zanimivo družinsko zgodbo, ki jo je privedla do tega, da na univerzi v Buenos Airesu predava slovensko književnost. Njihovim jezikovnim zgodbam smo se čudili ob letošnjem Seminarju za slovenski jezik, literaturo in kulturo, ki ga na Filozofski fakulteti v Ljubljani prireja Center za slovenščino. Daljšim pogovorom z njimi boste lahko prisluhnili v dveh oddajah Jezikovni pogovori.

1 min

Da bi laže pregnala črne misli med vojno v Ukrajini, se Julija uči slovenščino. Tajvancu Krištofu slovenščina lepo zveni in bi jo rad poučeval v Tajvanu. Argentinka Julija pa ima zanimivo družinsko zgodbo, ki jo je privedla do tega, da na univerzi v Buenos Airesu predava slovensko književnost. Njihovim jezikovnim zgodbam smo se čudili ob letošnjem Seminarju za slovenski jezik, literaturo in kulturo, ki ga na Filozofski fakulteti v Ljubljani prireja Center za slovenščino. Daljšim pogovorom z njimi boste lahko prisluhnili v dveh oddajah Jezikovni pogovori.

Stritarjev nagrajenec 2022 je Muanis Sinanović

8. 7. 2022

Pesniška zbirka Krhke karavane Muanisa Sinanovića, ki je izšla pri založbi LUD Literatura, je bila po presoji slovenskih literarnih kritikov lani najboljše literarno delo. Zanjo je prejel nagrado kritiško sito. Na Festivalu Pranger v Rogaški Slatini so Muanisu Sinanoviču podelili Stritarjevo nagrado, ki jo Društvo slovenskih pisateljev podeljuje že 25. leto zapored za izredne dosežke na področju literarne kritike mlajših generacij. Komisija, ki so jo sestavljali Robert Kuret, Veronika Šoster in dr. Zoran Pevec, je v utemeljitvi izpostavila, da je ena od najbolj opaznih kvalitet njegovih kritik “nesamoumevna kontekstualizacija, pa naj bodo to različne literarno-umetnostne tradicije ali pa teoretično filozofski okviri … Za to je potrebna tudi določena osebna senzibilnost, ki si jo kot kritik tudi dopusti.” Muanis Sinanović piše kritike tudi za program Ars. foto: Maša Pirc

9 min

Pesniška zbirka Krhke karavane Muanisa Sinanovića, ki je izšla pri založbi LUD Literatura, je bila po presoji slovenskih literarnih kritikov lani najboljše literarno delo. Zanjo je prejel nagrado kritiško sito. Na Festivalu Pranger v Rogaški Slatini so Muanisu Sinanoviču podelili Stritarjevo nagrado, ki jo Društvo slovenskih pisateljev podeljuje že 25. leto zapored za izredne dosežke na področju literarne kritike mlajših generacij. Komisija, ki so jo sestavljali Robert Kuret, Veronika Šoster in dr. Zoran Pevec, je v utemeljitvi izpostavila, da je ena od najbolj opaznih kvalitet njegovih kritik “nesamoumevna kontekstualizacija, pa naj bodo to različne literarno-umetnostne tradicije ali pa teoretično filozofski okviri … Za to je potrebna tudi določena osebna senzibilnost, ki si jo kot kritik tudi dopusti.” Muanis Sinanović piše kritike tudi za program Ars. foto: Maša Pirc

Festival Karlovi Vari

8. 7. 2022

Potem ko so festival v Karlovih Varih lansko leto iz znanih razlogov zamaknili za mesec dni, se je karlovarski filmski festival v 56. izdaji znova vrnil v svoj tradicionalni julijski termin. Omejitveni ukrepi so letos k sreči bolj navzoči na filmskem platnu kot pri sami organizaciji festivala. Maske so – tako je videti v nekaterih filmih – postale vsakdanji filmski rekvizit, pandemija pa tema marsikaterega dialoga in tudi scenarija. V Karlovih Varih je na ogled 170 filmov, med njimi 130 celovečercev z vsega sveta. V dveh glavnih tekmovalnih sekcijah so si filmski ljubitelji lahko ogledali 24 celovečernih igranih in dokumentarnih filmov in večina med njimi je doživela svetovno premiero. Dva od njihovih avtorjev je k pogovoru povabil Urban Tarman.

7 min

Potem ko so festival v Karlovih Varih lansko leto iz znanih razlogov zamaknili za mesec dni, se je karlovarski filmski festival v 56. izdaji znova vrnil v svoj tradicionalni julijski termin. Omejitveni ukrepi so letos k sreči bolj navzoči na filmskem platnu kot pri sami organizaciji festivala. Maske so – tako je videti v nekaterih filmih – postale vsakdanji filmski rekvizit, pandemija pa tema marsikaterega dialoga in tudi scenarija. V Karlovih Varih je na ogled 170 filmov, med njimi 130 celovečercev z vsega sveta. V dveh glavnih tekmovalnih sekcijah so si filmski ljubitelji lahko ogledali 24 celovečernih igranih in dokumentarnih filmov in večina med njimi je doživela svetovno premiero. Dva od njihovih avtorjev je k pogovoru povabil Urban Tarman.

Grossmannov festival fantastičnega filma in vina

8. 7. 2022

Na 18. Grossmannov festival fantastičnega filma in vina, ki bo potekal med 9. in 16. julijem v Ormožu in Ljutomeru, letos prihajata častna gosta Jack Sholder in Robert Englund. Ta je ustvaril eno največjih ikon grozljivk – Freddyja Kruegerja iz filma Nočna mora v ulici brestov. V znamenju lika igralca, ki trenutno nastopa še v seriji Stranger Things, bo potekal tudi vinski program letošnjega festivala. Regionalna vina bodo tako predstavili na Nočni mori v ulici vinske trte.

6 min

Na 18. Grossmannov festival fantastičnega filma in vina, ki bo potekal med 9. in 16. julijem v Ormožu in Ljutomeru, letos prihajata častna gosta Jack Sholder in Robert Englund. Ta je ustvaril eno največjih ikon grozljivk – Freddyja Kruegerja iz filma Nočna mora v ulici brestov. V znamenju lika igralca, ki trenutno nastopa še v seriji Stranger Things, bo potekal tudi vinski program letošnjega festivala. Regionalna vina bodo tako predstavili na Nočni mori v ulici vinske trte.

Poezija in jeza na Prangerju

6. 7. 2022

19. leto zapored se bodo na Festivalu Pranger srečali, soočili in kritizirali pesniki, kritiki in prevajalci poezije. Analizirali in brali bodo devet pesniških zbirk iz leta 2021, podelili bodo Stritarjevo nagrado za mladega kritika ali kritičarko, potekal pa bo tudi program za otroke Ela - Mali Pranger, ki v sodelovanju s knjižnico Rogaška Slatina v letu Ele Peroci obeležuje 100. obletnico rojstva mladinske pisateljice. foto: Pranger/Nina Medved

2 min

19. leto zapored se bodo na Festivalu Pranger srečali, soočili in kritizirali pesniki, kritiki in prevajalci poezije. Analizirali in brali bodo devet pesniških zbirk iz leta 2021, podelili bodo Stritarjevo nagrado za mladega kritika ali kritičarko, potekal pa bo tudi program za otroke Ela - Mali Pranger, ki v sodelovanju s knjižnico Rogaška Slatina v letu Ele Peroci obeležuje 100. obletnico rojstva mladinske pisateljice. foto: Pranger/Nina Medved

Odtisi in vtisi 2 predstavljajo grafične novosti zadnjih let

5. 7. 2022

Leta 2012 so v Mednarodnem grafičnem likovnem centru na podlagi poziva umetnikom pripravili razstavo novejših grafičnih del, letos, deset let pozneje, pa jih je ponovno zanimalo, kaj se je v tem času dogajalo na tem področju, in so poziv ponovili. Kaj je med prispelimi prijavami izbrala mednarodna žirija, pa predstavlja razstava Odtisi in vtisi 2. Skulpturalna postavitev predimenzioniranih napihnjenih bankovcev, tisk na krožnike, preproga z odtisi stopal, skozi prostor razpeljane vrvi in debla – razpon postopkov, tehnik in strategij na razstavi v Mednarodnem grafičnem likovnem centru je res širok. Kot pove Božidar Zrinski, ki je z Bredo Škrjanec razstavo kuriral, se je letos kar nekaj prijavljenih avtorjev grafike lotilo drugače, poziv pa jih pri tem ni omejeval. Med sodelujočimi je tudi precej manj znanih, še uveljavljajočih se imen, ki bi jih sicer verjetno odkrili šele pozneje. Tak pristop jim torej pomaga spoznavati tekočo produkcijo in tudi snovati prihodnji program, še doda Božidar Zrinski. Na ogled so dela, ki so nastala v zadnjih štirih letih, vsa pa je med prijavami izbrala mednarodna strokovna žirija. Če se je grafični bienale Ljubljana pretežno odprl drugim medijem, pa je poziv ustvarjalcem ob rednih kuriranih razstavah, posvečenih grafiki, eden izmed načinov, kako v MGLC-ju ohranjajo stik s tem medijem. Kaj prinaša 43 del iz zadnjih let, si boste tam lahko ogledali do 2. oktobra. Foto: Brane Širca, Denar sveta vladar 500 ? (rubljev), 2022, prostorska postavitev, detajl; vir: MGLC

2 min

Leta 2012 so v Mednarodnem grafičnem likovnem centru na podlagi poziva umetnikom pripravili razstavo novejših grafičnih del, letos, deset let pozneje, pa jih je ponovno zanimalo, kaj se je v tem času dogajalo na tem področju, in so poziv ponovili. Kaj je med prispelimi prijavami izbrala mednarodna žirija, pa predstavlja razstava Odtisi in vtisi 2. Skulpturalna postavitev predimenzioniranih napihnjenih bankovcev, tisk na krožnike, preproga z odtisi stopal, skozi prostor razpeljane vrvi in debla – razpon postopkov, tehnik in strategij na razstavi v Mednarodnem grafičnem likovnem centru je res širok. Kot pove Božidar Zrinski, ki je z Bredo Škrjanec razstavo kuriral, se je letos kar nekaj prijavljenih avtorjev grafike lotilo drugače, poziv pa jih pri tem ni omejeval. Med sodelujočimi je tudi precej manj znanih, še uveljavljajočih se imen, ki bi jih sicer verjetno odkrili šele pozneje. Tak pristop jim torej pomaga spoznavati tekočo produkcijo in tudi snovati prihodnji program, še doda Božidar Zrinski. Na ogled so dela, ki so nastala v zadnjih štirih letih, vsa pa je med prijavami izbrala mednarodna strokovna žirija. Če se je grafični bienale Ljubljana pretežno odprl drugim medijem, pa je poziv ustvarjalcem ob rednih kuriranih razstavah, posvečenih grafiki, eden izmed načinov, kako v MGLC-ju ohranjajo stik s tem medijem. Kaj prinaša 43 del iz zadnjih let, si boste tam lahko ogledali do 2. oktobra. Foto: Brane Širca, Denar sveta vladar 500 ? (rubljev), 2022, prostorska postavitev, detajl; vir: MGLC

Koncert Mojce Pregeljc na znamenitem Konservatoriju svete Cecilije v Rimu

4. 7. 2022

Na znamenitem Konservatoriju svete Cecilije v Rimu so v soboto priredili koncert ob koncu akademskega leta. Na večeru, ki ga je zaznamoval repertoar Frederica Chopina, se je rimskemu občinstvu predstavila tudi mlada slovenska pianistka Mojca Pregeljc. Svojo glasbeno pot je začela v Ajdovščini ter jo nadaljevala v Padovi, zdaj pa jo čaka vznemirljivo nadaljevanje v Rimu, kjer jo čedalje bolj cenijo.

2 min

Na znamenitem Konservatoriju svete Cecilije v Rimu so v soboto priredili koncert ob koncu akademskega leta. Na večeru, ki ga je zaznamoval repertoar Frederica Chopina, se je rimskemu občinstvu predstavila tudi mlada slovenska pianistka Mojca Pregeljc. Svojo glasbeno pot je začela v Ajdovščini ter jo nadaljevala v Padovi, zdaj pa jo čaka vznemirljivo nadaljevanje v Rimu, kjer jo čedalje bolj cenijo.

Festival Ljubljana se poklanja Verdiju z izvedbo ene najlepših skladateljevih umetnin, njegovim Rekviemom

3. 7. 2022

Poslušali bomo izvedbo štirih mednarodnih solistov, mešanega pevskega zbora Glasbene matice ter zbora in orkestra Slovenske filharmonije. Nastanek Verdijevega največjega religioznega dela sega v leto 1868, ko je umrl Gioacchino Rossini. Verdi je dal svojim skladateljskim kolegom idejo, naj vsak napiše en stavek za rekviem v Rossinijev spomin. Sam je prispeval stavek Libera me. Kolegi, ki so vsi razen Verdija danes pozabljeni, so se na pobudo odzvali, vendar pa nenavadno delo ni bilo izvedeno. Šele nekaj let pozneje, ko je umrl pisatelj in humanist Alessandro Manzoni, se je Verdi odločil, da napiše zanj rekviem z vsemi stavki. Tako je Verdi zapustil glasbenemu svetu eno najlepših in najbolj prepričljivih ter globoko religioznih del. Na koncertu, ki se bo začel ob 20. uri v Gallusovi dvorani, bodo poleg pevskih solistov: sopranistke Krasimire Stojanove, mezzosopranistke Eline Garanče, tenorista Dmitra Popova in basista Roberta Zanellata nastopili še mešani pevski zbor Glasbene matice ter zbor in orkester Slovenske filharmonije. Vsi pod vodstvom Roberta Abbada. Foto vir: Slovenska filharmonija

2 min

Poslušali bomo izvedbo štirih mednarodnih solistov, mešanega pevskega zbora Glasbene matice ter zbora in orkestra Slovenske filharmonije. Nastanek Verdijevega največjega religioznega dela sega v leto 1868, ko je umrl Gioacchino Rossini. Verdi je dal svojim skladateljskim kolegom idejo, naj vsak napiše en stavek za rekviem v Rossinijev spomin. Sam je prispeval stavek Libera me. Kolegi, ki so vsi razen Verdija danes pozabljeni, so se na pobudo odzvali, vendar pa nenavadno delo ni bilo izvedeno. Šele nekaj let pozneje, ko je umrl pisatelj in humanist Alessandro Manzoni, se je Verdi odločil, da napiše zanj rekviem z vsemi stavki. Tako je Verdi zapustil glasbenemu svetu eno najlepših in najbolj prepričljivih ter globoko religioznih del. Na koncertu, ki se bo začel ob 20. uri v Gallusovi dvorani, bodo poleg pevskih solistov: sopranistke Krasimire Stojanove, mezzosopranistke Eline Garanče, tenorista Dmitra Popova in basista Roberta Zanellata nastopili še mešani pevski zbor Glasbene matice ter zbor in orkester Slovenske filharmonije. Vsi pod vodstvom Roberta Abbada. Foto vir: Slovenska filharmonija

Že peti FKK, Festival kulture Kostanjevica na Krki

1. 7. 2022

Ob jubileju so pripravili celotedenski praznik kulture, ki poteka brez vstopnine, saj želijo Dolenjskim Benetkam s festivalom vrniti ugled, ki so ga nekoč že imele na tem področju. Napovedujejo gledališke predstave, koncerte, letos tudi filmsko dogajanje, literarni zajtrk, prireditve za najmlajše. Na odprtju bo nastopil legendarni igralec, glasbenik in pesnik Rade Šerbedžija s svojo skupino Zapadni Kolodvor. Foto: Maruša Lapuh

3 min

Ob jubileju so pripravili celotedenski praznik kulture, ki poteka brez vstopnine, saj želijo Dolenjskim Benetkam s festivalom vrniti ugled, ki so ga nekoč že imele na tem področju. Napovedujejo gledališke predstave, koncerte, letos tudi filmsko dogajanje, literarni zajtrk, prireditve za najmlajše. Na odprtju bo nastopil legendarni igralec, glasbenik in pesnik Rade Šerbedžija s svojo skupino Zapadni Kolodvor. Foto: Maruša Lapuh

Kamerat – festival delavskega filma v delavskem okolju

30. 6. 2022

V Hrastniku se je začela druga izdaja festivala delavskega filma Kamerat. Na prvem in edinem festivalu delavskega filma pri nas in enem redkih na svetu bo letos poleg 16 filmov z delavsko tematiko in nenehnim bojem za delavske pravice v ospredju tudi vrsta spremljevalnih dogodkov, od okroglih miz, fotografske razstave in prenovljene ter dopolnjene muzejske zbirke uporništva v Zasavju do razstave »Jože Plečnik in Praga« ter odprtja hrastniškega dela tematske Poti Srečno. Avtorje festivala, prijatelje kulture in filma ter dostojnega dela je za festival navdihnila gladovna stavka rudarjev leta 1934, ki so se ji priključili tudi delavci drugih panog v skupnem boju za boljše delovne razmere. Spomin nanjo je stanovski praznik slovenskih rudarjev in hkrati tudi občinski praznik občine Hrastnik.

2 min

V Hrastniku se je začela druga izdaja festivala delavskega filma Kamerat. Na prvem in edinem festivalu delavskega filma pri nas in enem redkih na svetu bo letos poleg 16 filmov z delavsko tematiko in nenehnim bojem za delavske pravice v ospredju tudi vrsta spremljevalnih dogodkov, od okroglih miz, fotografske razstave in prenovljene ter dopolnjene muzejske zbirke uporništva v Zasavju do razstave »Jože Plečnik in Praga« ter odprtja hrastniškega dela tematske Poti Srečno. Avtorje festivala, prijatelje kulture in filma ter dostojnega dela je za festival navdihnila gladovna stavka rudarjev leta 1934, ki so se ji priključili tudi delavci drugih panog v skupnem boju za boljše delovne razmere. Spomin nanjo je stanovski praznik slovenskih rudarjev in hkrati tudi občinski praznik občine Hrastnik.

Preklicana ena izmed najbolj nepriljubljenih potez prejšnjega ministra za kulturo

30. 6. 2022

Nevladnim organizacijam se ne bo treba izseliti iz prostorov na Metelkovi 6, saj bo ministrstvo za kulturo preklicalo sodne postopke, ki tečejo proti njim, je sporočila ministrica Asta Vrečko. S tem je tudi preklicana ena izmed najbolj nepriljubljenih odločitev prejšnjega ministra za kulturo Vaska Simonitija. Ministrstvo je preklicalo tudi pogodbo za izdelavo projektne dokumentacije za Prirodoslovni muzej na Metelkovi.

4 min

Nevladnim organizacijam se ne bo treba izseliti iz prostorov na Metelkovi 6, saj bo ministrstvo za kulturo preklicalo sodne postopke, ki tečejo proti njim, je sporočila ministrica Asta Vrečko. S tem je tudi preklicana ena izmed najbolj nepriljubljenih odločitev prejšnjega ministra za kulturo Vaska Simonitija. Ministrstvo je preklicalo tudi pogodbo za izdelavo projektne dokumentacije za Prirodoslovni muzej na Metelkovi.

Mojster

30. 6. 2022

» Asket. Mistik. Vizionar. Samotar. Skriti bog Ljubljane.« S temi besedami ustvarjalci predstave Mojster naslavljajo arhitekta Jožeta Plečnika, eno osrednjih osebnosti slovenske kulturne zgodovine, ki ob svojem 150. rojstnem dnevu dobiva tudi gledališko posvetilo. foto: Mankica Kranjec, www.mgl.si

3 min

» Asket. Mistik. Vizionar. Samotar. Skriti bog Ljubljane.« S temi besedami ustvarjalci predstave Mojster naslavljajo arhitekta Jožeta Plečnika, eno osrednjih osebnosti slovenske kulturne zgodovine, ki ob svojem 150. rojstnem dnevu dobiva tudi gledališko posvetilo. foto: Mankica Kranjec, www.mgl.si

knjiga = dogodek, knjižni sejem Slovenskih gledaliških založnikov

29. 6. 2022

Slovenski gledališki založniki: zavoda Emanat in Maska, Slovenski gledališki inštitut ter Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega, skupaj predstavljajo knjižne novitete na inovativno-performativne načine. vir foto: slogi.si

2 min

Slovenski gledališki založniki: zavoda Emanat in Maska, Slovenski gledališki inštitut ter Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega, skupaj predstavljajo knjižne novitete na inovativno-performativne načine. vir foto: slogi.si

Igor Štromajer in Sakrowski: f(x) = ax3 + x2 + cx + d

29. 6. 2022

V ljubljanski galeriji Aksioma razstavlja Pavarotti HTML-ja, kot so v francoskem časniku poimenovali Igorja Štromajerja, mednarodno uspešnega slovenskega spletnega umetnika. Dela iz njegovega obsežnega opusa hranijo vrhunske umetnostne ustanove, kot gostujoči umetnik pa predava na univerzah in inštitutih za sodobno umetnost po vsem svetu. Poznamo ga predvsem kot spletnega umetnika, na sedanji razstavi pa se zato morda nekoliko presenetljivo zazremo – v betonsko kocko.

3 min

V ljubljanski galeriji Aksioma razstavlja Pavarotti HTML-ja, kot so v francoskem časniku poimenovali Igorja Štromajerja, mednarodno uspešnega slovenskega spletnega umetnika. Dela iz njegovega obsežnega opusa hranijo vrhunske umetnostne ustanove, kot gostujoči umetnik pa predava na univerzah in inštitutih za sodobno umetnost po vsem svetu. Poznamo ga predvsem kot spletnega umetnika, na sedanji razstavi pa se zato morda nekoliko presenetljivo zazremo – v betonsko kocko.

Jazz festival Piran/Portorož, nov festival z mednarodnimi gosti svetovnega slovesa

29. 6. 2022

Vrata odpira nov festival, Jazz festival Piran-Portorož. Štiridnevni program je zastavljen velikopotezno, z mednarodnimi gosti svetovnega slovesa. Med njim sta tudi lanski grammyjev nagrajenec Ivan Melon Lewis in brazilska glasbena legenda Gilberto Gil. Vse do sobote, 2. julija, se bo v portoroškem Avditoriju in piranskem gledališču Tartini zvrstilo osem koncertov raznovrstne glasbe. Umetniški vodja festivala je Brane Rončel.

3 min

Vrata odpira nov festival, Jazz festival Piran-Portorož. Štiridnevni program je zastavljen velikopotezno, z mednarodnimi gosti svetovnega slovesa. Med njim sta tudi lanski grammyjev nagrajenec Ivan Melon Lewis in brazilska glasbena legenda Gilberto Gil. Vse do sobote, 2. julija, se bo v portoroškem Avditoriju in piranskem gledališču Tartini zvrstilo osem koncertov raznovrstne glasbe. Umetniški vodja festivala je Brane Rončel.

GIARDINO ALL'ITALIANA

28. 6. 2022

Naslov skupinske razstave mlajše generacije umetnic in umetnikov »Giardino all'italiana – nove težnje v italijanskem slikarstvu« je seveda prispodoba, izhaja pa iz zgodovinskega pojma: italijanski renesančni vrt, kamor so se od 16. stoletja naprej vrtnarji severno od Alp hodili učit, kako neukročeno naravo ukrotiti z načeli Evklidove geometrije. »Giardino all'italiana« je, kot pravi kurator Antonio Grulli, današnja Italija, ki po zaslugi preroda figuralnega slikarstva nove generacije ponovno doživlja razcvet. Do 11. septembra si jo lahko ogledamo v Galeriji Vžigalica v Ljubljani.

3 min

Naslov skupinske razstave mlajše generacije umetnic in umetnikov »Giardino all'italiana – nove težnje v italijanskem slikarstvu« je seveda prispodoba, izhaja pa iz zgodovinskega pojma: italijanski renesančni vrt, kamor so se od 16. stoletja naprej vrtnarji severno od Alp hodili učit, kako neukročeno naravo ukrotiti z načeli Evklidove geometrije. »Giardino all'italiana« je, kot pravi kurator Antonio Grulli, današnja Italija, ki po zaslugi preroda figuralnega slikarstva nove generacije ponovno doživlja razcvet. Do 11. septembra si jo lahko ogledamo v Galeriji Vžigalica v Ljubljani.

Ljubljana Street Art Festival – festival ulične umetnosti

28. 6. 2022

Na nekatere ljubljanske ulice in trge vabi Street Art Festival. Gre za festival ulične umetnosti, ki je zasnovan iz ljubezni do grafitov, performansov in ostalih intervencij v javnem prostoru. Organizatorju, Inštitutu za urbana vprašanja, se je tokrat kot koproducent pridružil Center urbane kulture – Kino Šiška, kjer bo med drugim potekal pester konferenčni del programa. Festivalsko dogajanje spodbuja k aktivnemu branju ulic, obenem pa podpira mlade, še neuveljavljene generacije uličnih umetnic in umetnikov.

1 min

Na nekatere ljubljanske ulice in trge vabi Street Art Festival. Gre za festival ulične umetnosti, ki je zasnovan iz ljubezni do grafitov, performansov in ostalih intervencij v javnem prostoru. Organizatorju, Inštitutu za urbana vprašanja, se je tokrat kot koproducent pridružil Center urbane kulture – Kino Šiška, kjer bo med drugim potekal pester konferenčni del programa. Festivalsko dogajanje spodbuja k aktivnemu branju ulic, obenem pa podpira mlade, še neuveljavljene generacije uličnih umetnic in umetnikov.

Saxgo22 - mednarodno srečanje saksofonistov

28. 6. 2022

S koncertom Tria Filippa Oreficeja se na Ploščadi Silvana Furlana v Novi Gorici začenja festival saksofonistov SAXGO22. Festival z najdaljšo tradicijo v mestu vključuje še mednarodno tekmovanje saksofonistov in mojstrski tečaj s priznanim saksofonskim kvartetom Zahir iz Francije. Nova Gorica in njena bližnja okolica bosta tako vse do 8. julija vnovič obarvani z zvoki klasičnega in džezovskega saksofona. Obisk vseh koncertov je brezplačen.

3 min

S koncertom Tria Filippa Oreficeja se na Ploščadi Silvana Furlana v Novi Gorici začenja festival saksofonistov SAXGO22. Festival z najdaljšo tradicijo v mestu vključuje še mednarodno tekmovanje saksofonistov in mojstrski tečaj s priznanim saksofonskim kvartetom Zahir iz Francije. Nova Gorica in njena bližnja okolica bosta tako vse do 8. julija vnovič obarvani z zvoki klasičnega in džezovskega saksofona. Obisk vseh koncertov je brezplačen.

Zgodba z zahodne strani - znameniti muzikal na Ljubljana Festivalu

27. 6. 2022

Nocoj bodo na svoj račun prišli ljubitelji muzikala – v prestolnico namreč znova prihaja režiser in koreograf Mykal Rand z Zgodbo z zahodne strani. Sveža postavitev priznane klasike glasbenega gledališča bo premiero in prve štiri ponovitve doživela prav na letošnjem jubilejnem Ljubljana Festivalu – kultna glasba Leonarda Bernsteina bo na današnjo vročo poletno noč zvenela pod streho letnega gledališča Križanke.

2 min

Nocoj bodo na svoj račun prišli ljubitelji muzikala – v prestolnico namreč znova prihaja režiser in koreograf Mykal Rand z Zgodbo z zahodne strani. Sveža postavitev priznane klasike glasbenega gledališča bo premiero in prve štiri ponovitve doživela prav na letošnjem jubilejnem Ljubljana Festivalu – kultna glasba Leonarda Bernsteina bo na današnjo vročo poletno noč zvenela pod streho letnega gledališča Križanke.

"Notranjosti sem nastavila ogledalo."

27. 6. 2022

Slovenska pisateljica Ana Marwan je na 46. dnevih literature v nemškem jeziku v Celovcu prejela nagrado Ingeborg Bachmann. Mednarodno žirijo je prepričala z besedilom z naslovom Wechselkröte. Za nagrado se je potegovalo štirinajst avtorjev.

1 min

Slovenska pisateljica Ana Marwan je na 46. dnevih literature v nemškem jeziku v Celovcu prejela nagrado Ingeborg Bachmann. Mednarodno žirijo je prepričala z besedilom z naslovom Wechselkröte. Za nagrado se je potegovalo štirinajst avtorjev.

Prejemnik 32. kresnika je Roman Rozina za roman o rudarskih revirjih

24. 6. 2022

Delovo nagrado kresnik za najboljši roman lanskega leta je prejel pisatelj Roman Rozina, in sicer za roman Sto let slepote. V njem skozi osebne usode prikazuje življenje v rudarskih revirjih skozi celotno dvajseto stoletje. Roman Rozina vodi »bralca skozi vse mogoče temine in svetline, ki jih njegovim izborno izrisanim in izjemno prezentnim, predstavljivim junakom prinaša življenje, naj gre za intimne izbire, tudi vraževerne predstave ali kolektivne boje, za ideološke trke ali vojne mrke in še za vse drugo,« je v utemeljitvi zapisala petčlanska žirija pod vodstvom Mimi Podkrižnik.

1 min

Delovo nagrado kresnik za najboljši roman lanskega leta je prejel pisatelj Roman Rozina, in sicer za roman Sto let slepote. V njem skozi osebne usode prikazuje življenje v rudarskih revirjih skozi celotno dvajseto stoletje. Roman Rozina vodi »bralca skozi vse mogoče temine in svetline, ki jih njegovim izborno izrisanim in izjemno prezentnim, predstavljivim junakom prinaša življenje, naj gre za intimne izbire, tudi vraževerne predstave ali kolektivne boje, za ideološke trke ali vojne mrke in še za vse drugo,« je v utemeljitvi zapisala petčlanska žirija pod vodstvom Mimi Podkrižnik.

25. jubilejna Ana Desetnica

23. 6. 2022

S predstavo Milena Zupančič v tej predstavi ne igra, ki jo bo uprizoril Tomaž Lapajne Dekleva se v četrtek, 23. junija v Gornji Radgoni začenja 25. mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica, ki ga prireja gledališče Ane Monro. Potekal bo v kar 13 slovenskih mestih, posebnost 25. jubilejne izdaje pa je ta, da se seli tudi na splet. Karavana Ane Desetnice bo v Ljubljano pripotovala 29. junija ter uprizorila otvoritveni spektakel nad Tromostovjem. Več o samem programu ter prizoriščih festivala je povedala producentka festivala Polona Prosen.

4 min

S predstavo Milena Zupančič v tej predstavi ne igra, ki jo bo uprizoril Tomaž Lapajne Dekleva se v četrtek, 23. junija v Gornji Radgoni začenja 25. mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica, ki ga prireja gledališče Ane Monro. Potekal bo v kar 13 slovenskih mestih, posebnost 25. jubilejne izdaje pa je ta, da se seli tudi na splet. Karavana Ane Desetnice bo v Ljubljano pripotovala 29. junija ter uprizorila otvoritveni spektakel nad Tromostovjem. Več o samem programu ter prizoriščih festivala je povedala producentka festivala Polona Prosen.

Plečnik: metropola, kraj, vrt

22. 6. 2022

Dediščina Plečnikove arhitekture niso le stavbe, ki jih je zasnoval, temveč predvsem svetovi, ki so jih njegova dela odpirala. Čeprav je kot arhitekt črpal iz preteklosti, se je vizionarsko spogledoval s prihodnostjo. Eden od vrhuncev letošnjega Plečnikovega leta bo razstava Plečnik: metropola, kraj, vrt, ki bo od danes na ogled v Mestnem muzeju Ljubljana. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka, vir: www.mgml.si

1 min

Dediščina Plečnikove arhitekture niso le stavbe, ki jih je zasnoval, temveč predvsem svetovi, ki so jih njegova dela odpirala. Čeprav je kot arhitekt črpal iz preteklosti, se je vizionarsko spogledoval s prihodnostjo. Eden od vrhuncev letošnjega Plečnikovega leta bo razstava Plečnik: metropola, kraj, vrt, ki bo od danes na ogled v Mestnem muzeju Ljubljana. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka, vir: www.mgml.si

Razstava V Ukrajini/iz Ukrajine kliče po tem, da jo gledamo aktivno, pravi kuratkorka Manca Juvan

21. 6. 2022

"Če si ne moremo zamišljati prihodnosti, je tudi ne moremo živeti"

3 min

"Če si ne moremo zamišljati prihodnosti, je tudi ne moremo živeti"

Sedem sekund večnosti – nova predstava v Miniteatru

17. 6. 2022

Naslov se nanaša na sedem sekund dolg kader, v katerem se je prvič v zgodovini umetniškega filma pojavila gola ženska. To je bila Heddy Lamarr, igralka judovskega porekla rojena na Dunaju. Monodrama, ki jo je napisal avstrijski dramatik Peter Turrini se osredotoča predvsem na jesen njenega življenja, v njej jo uzremo kot žensko, ki je bila kljub vsemu občudovanju zaradi njene lepote, vendarle preslišana in utišana v tem, kar je zares bila. V predstavi so ustvarjalne moči združili slovenski in francoski umetniki. Režijo in scenografijo sta prispevala priznana francoska gledališčnika, Jean-Claude Berutti in Rudy Sabounghi. Dramaturginja je Diana Koloini, v predstavi pa v glavni vlogi nastopa Polona Vetrih. Pogumno je vstopila v lik judinje Heddy Lamarr, ki je še vedno znana kot najlepša ženska klasičnega Hollywooda. Zaznamovali so jo zgodnja slava, razmeroma kratka igralska kariera, številne poroke in veliko bogastvo, njena brezčasna lepota ter številne lepotne operacije. Pogled v njeno življenje pa odstre tudi njeno izjemno inteligenco. Bila je namreč izumiteljica pomembnih tehnoloških izumov, kar pa je ostalo za časa njenega življenja neopaženo.

4 min

Naslov se nanaša na sedem sekund dolg kader, v katerem se je prvič v zgodovini umetniškega filma pojavila gola ženska. To je bila Heddy Lamarr, igralka judovskega porekla rojena na Dunaju. Monodrama, ki jo je napisal avstrijski dramatik Peter Turrini se osredotoča predvsem na jesen njenega življenja, v njej jo uzremo kot žensko, ki je bila kljub vsemu občudovanju zaradi njene lepote, vendarle preslišana in utišana v tem, kar je zares bila. V predstavi so ustvarjalne moči združili slovenski in francoski umetniki. Režijo in scenografijo sta prispevala priznana francoska gledališčnika, Jean-Claude Berutti in Rudy Sabounghi. Dramaturginja je Diana Koloini, v predstavi pa v glavni vlogi nastopa Polona Vetrih. Pogumno je vstopila v lik judinje Heddy Lamarr, ki je še vedno znana kot najlepša ženska klasičnega Hollywooda. Zaznamovali so jo zgodnja slava, razmeroma kratka igralska kariera, številne poroke in veliko bogastvo, njena brezčasna lepota ter številne lepotne operacije. Pogled v njeno življenje pa odstre tudi njeno izjemno inteligenco. Bila je namreč izumiteljica pomembnih tehnoloških izumov, kar pa je ostalo za časa njenega življenja neopaženo.

Meta Grgurevič in Praskanje za zlatom

10. 6. 2022

Njena dela niso slike, ki stojijo, ampak so stroji, ki jih mora nenehno "komandirati", kot pravi sama. In z njimi me drugim govori o tem, kako zahtevno je ustvariti nek mehanizem, da deluje.

6 min

Njena dela niso slike, ki stojijo, ampak so stroji, ki jih mora nenehno "komandirati", kot pravi sama. In z njimi me drugim govori o tem, kako zahtevno je ustvariti nek mehanizem, da deluje.

Od obljub o veličastni razstavi do direktorjevega odstopa

10. 6. 2022

Več strokovnjakov je bilo glede avtentičnosti razstavljenih del odločnih, da gre skoraj brez dvoma za ponaredke

8 min

Več strokovnjakov je bilo glede avtentičnosti razstavljenih del odločnih, da gre skoraj brez dvoma za ponaredke

Dom v jeziku

8. 6. 2022

Literarni večer nagrajenih sodobnih glasov slovenske književnosti, posvečen Primožu Trubarju Deveto leto zapored se Društvo slovenskih pisateljev s Slovensko pisateljsko potjo, Občino Velike Lašče, KUD-om Primož Trubar in v sodelovanju z našim 3. programom – Programom Ars poklanja utemeljitelju knjižne slovenščine Primožu Trubarju. Dogodek poimenovan Dom v jeziku, ki ima domicil na Trubarjevi domačiji na Rašici, bo tako že devetič povezal prejemnice in prejemnike najpomembnejših književnih nagrad.

66 min

Literarni večer nagrajenih sodobnih glasov slovenske književnosti, posvečen Primožu Trubarju Deveto leto zapored se Društvo slovenskih pisateljev s Slovensko pisateljsko potjo, Občino Velike Lašče, KUD-om Primož Trubar in v sodelovanju z našim 3. programom – Programom Ars poklanja utemeljitelju knjižne slovenščine Primožu Trubarju. Dogodek poimenovan Dom v jeziku, ki ima domicil na Trubarjevi domačiji na Rašici, bo tako že devetič povezal prejemnice in prejemnike najpomembnejših književnih nagrad.

V Narodnem muzeju Slovenije so zaradi dvomov javnosti odložili odprtje razstave del velikih imen zgodovine umetnosti

8. 6. 2022

Dela Vincenta van Gogha, Edgarja Degasa, Henrija Matissa, Pabla Picassa, Kazimirja Maleviča, Vasilija Kandinskega ter še več drugih velikanov umetnosti 20. stoletja naj bi bilo danes na ogled na razstavi Popotovanja. Umetniška zbirka družine Boljkovac v našem Narodnem muzeju na Metelkovi. A je razstava v strokovni javnosti vzbudila kar nekaj pomislekov in vprašanj glede avtentičnosti del, zato so odprtje v Narodnem muzeju zaenkrat odpovedali. O razstavi so v muzeju obvestili šele v ponedljek, včeraj pa so se v strokovni javnosti pojavile ugibanja in ocene, da gre verjetno za ponaredke. Pomisleke so naslovili tudi na Ministrstvo za kulturo, kjer so po pregledu dokumentacije ugotovili, da ta razstava ni bila umeščena v letni načrt muzeja. Ministrica za kulturo Asta Vrečko je povedala še, da so se zjutraj na ministrstvu najprej posvetovali s pristojnimi strokovnimi sodelavkami, nato pa sklicali sestanek z direktorjem muzeja. Ta se je odločil odprtje razstave zaenkrat odpovedati, čeprav je še vedno prepričan v originalnost del. Car je povedal še, da so kljub zavrnitvi sofinanciranja s strani ministrstva razstavo pred nekaj tedni umestili v program zato, da bi spodudili boljši obisk muzeja v zatišnih poletnih mesecih, podatkov o zavarovalnini pa ni želel razkriti, saj da gre za javno-zasebno sodelovanje. Ali gre tudi v resnici za ponaredke bo moral pokazati pravni postopek, bi pa v primeru originalov nedvomno šlo za razstavo, kot je vsaj v zadnjem času v Sloveniji ne pomnimo.

1 min

Dela Vincenta van Gogha, Edgarja Degasa, Henrija Matissa, Pabla Picassa, Kazimirja Maleviča, Vasilija Kandinskega ter še več drugih velikanov umetnosti 20. stoletja naj bi bilo danes na ogled na razstavi Popotovanja. Umetniška zbirka družine Boljkovac v našem Narodnem muzeju na Metelkovi. A je razstava v strokovni javnosti vzbudila kar nekaj pomislekov in vprašanj glede avtentičnosti del, zato so odprtje v Narodnem muzeju zaenkrat odpovedali. O razstavi so v muzeju obvestili šele v ponedljek, včeraj pa so se v strokovni javnosti pojavile ugibanja in ocene, da gre verjetno za ponaredke. Pomisleke so naslovili tudi na Ministrstvo za kulturo, kjer so po pregledu dokumentacije ugotovili, da ta razstava ni bila umeščena v letni načrt muzeja. Ministrica za kulturo Asta Vrečko je povedala še, da so se zjutraj na ministrstvu najprej posvetovali s pristojnimi strokovnimi sodelavkami, nato pa sklicali sestanek z direktorjem muzeja. Ta se je odločil odprtje razstave zaenkrat odpovedati, čeprav je še vedno prepričan v originalnost del. Car je povedal še, da so kljub zavrnitvi sofinanciranja s strani ministrstva razstavo pred nekaj tedni umestili v program zato, da bi spodudili boljši obisk muzeja v zatišnih poletnih mesecih, podatkov o zavarovalnini pa ni želel razkriti, saj da gre za javno-zasebno sodelovanje. Ali gre tudi v resnici za ponaredke bo moral pokazati pravni postopek, bi pa v primeru originalov nedvomno šlo za razstavo, kot je vsaj v zadnjem času v Sloveniji ne pomnimo.

Dušan Merc: "Vse kar imamo je jezik, brez jezika ne obstajamo"

8. 6. 2022

Po nekaterih virih naj bi se 8. junija leta 1508 rodil utemeljitelj knjižne slovenščine, Primož Trubar, zato ta dan od leta 2010 velja za Trubarjev dan. Poklanjajo se mu tudi na Društvu slovenskih pisateljev, kjer v sodelovanju z našim tretjim radijskim programom – programom Ars in drugimi organizacijami pripravljajo dogodek Dom v jeziku. Danes se nihče na Slovenskem ne piše več Trubar, pa vendar smo po pisni slovenščini vsi njegovi nasledniki, dediči, razmišlja predsednik Društva slovenskih pisateljev, Dušan Merc. Pobudo za dan Primoža Trubarja je pred leti dal nedavno preminuli pisatelj in akademik Boris Pahor, ki je poudarjal pomen jezika za narod. Jezik pa tudi na splošno določa, kako oblikujemo naše misli in izjave. Dušan Merc meni še, da se je slovenščina ohranila kot statistični in kulturni oz. nacionalni čudež. Njeno raznovrstnost bo že deveto leto zapored prikazal dogodek Dom v jeziku, ki povezuje nagrajene glasove slovenske književnosti. Prireditev Dom v jeziku lahko v neposrednem prenosu ob 18h spremljate tudi na našem tretjem radijskem programu - programu Ars in slišite odlomke del Boruta Kraševca, Simone Semenič, Carlosa Pascuala, Nine Dragičević, Anje Štefan in Sebastijana Preglja.

1 min

Po nekaterih virih naj bi se 8. junija leta 1508 rodil utemeljitelj knjižne slovenščine, Primož Trubar, zato ta dan od leta 2010 velja za Trubarjev dan. Poklanjajo se mu tudi na Društvu slovenskih pisateljev, kjer v sodelovanju z našim tretjim radijskim programom – programom Ars in drugimi organizacijami pripravljajo dogodek Dom v jeziku. Danes se nihče na Slovenskem ne piše več Trubar, pa vendar smo po pisni slovenščini vsi njegovi nasledniki, dediči, razmišlja predsednik Društva slovenskih pisateljev, Dušan Merc. Pobudo za dan Primoža Trubarja je pred leti dal nedavno preminuli pisatelj in akademik Boris Pahor, ki je poudarjal pomen jezika za narod. Jezik pa tudi na splošno določa, kako oblikujemo naše misli in izjave. Dušan Merc meni še, da se je slovenščina ohranila kot statistični in kulturni oz. nacionalni čudež. Njeno raznovrstnost bo že deveto leto zapored prikazal dogodek Dom v jeziku, ki povezuje nagrajene glasove slovenske književnosti. Prireditev Dom v jeziku lahko v neposrednem prenosu ob 18h spremljate tudi na našem tretjem radijskem programu - programu Ars in slišite odlomke del Boruta Kraševca, Simone Semenič, Carlosa Pascuala, Nine Dragičević, Anje Štefan in Sebastijana Preglja.

Ivan Bogovčič

6. 6. 2022

Krajši informativni prispevki iz področja kulture.

6 min

Krajši informativni prispevki iz področja kulture.

Brane Zorman po zmagi na Palma Ars Acustica

2. 6. 2022

Slovenska glasbena umetnost je v petek, 3. junija, pod okriljem Radia Slovenija na evroradijskem tekmovanju Palma ars acustica dosegla izjemen uspeh - prvo zmago v zgodovini tega evroradijskega tekmovanja, posvečenega iskanju odličnosti v radijski, radiofonski, zvočni, elektro-akustični, tekstovni in medijski glasbeni umetnosti. To je uspelo slovenskemu eksperimentatoju Branetu Zormanu z bio-akustično stvaritvijo Duh dreves | Dotik, nastalo na podlagi zvočne instalacije, predvsem pa po dveletnem vztrajnem snemanju mikrozvokov dreves in rastlin, v upanju, da bi ob njej na novo premislili naš odnos do “samoumevnega okolja”.

7 min

Slovenska glasbena umetnost je v petek, 3. junija, pod okriljem Radia Slovenija na evroradijskem tekmovanju Palma ars acustica dosegla izjemen uspeh - prvo zmago v zgodovini tega evroradijskega tekmovanja, posvečenega iskanju odličnosti v radijski, radiofonski, zvočni, elektro-akustični, tekstovni in medijski glasbeni umetnosti. To je uspelo slovenskemu eksperimentatoju Branetu Zormanu z bio-akustično stvaritvijo Duh dreves | Dotik, nastalo na podlagi zvočne instalacije, predvsem pa po dveletnem vztrajnem snemanju mikrozvokov dreves in rastlin, v upanju, da bi ob njej na novo premislili naš odnos do “samoumevnega okolja”.

Vito Žuraj priporočen skladatelj na tribuni Rostrum

3. 6. 2022

V Palermu se je končala mednarodna skladateljska tribuna Rostrum. Največ glasov delegatov je prejela norveška skladateljica Kristine Tjogersen, v kategoriji pod 30, letom starosti pa smo izbrali delo Poljakinje Monike Szpyrka Predlog Radia Slovenija, koncert za violončelo in orkester Unveiled Vita Žuraja je bil deležen veliko pozornosti, točkovanje pa ga je uvrstilo med deset priporočenih del, s čemer slovenska glasba nadaljuje z rednimi visokimi uvrstitvami na Rostrumu v zadnjem desetletju.

1 min

V Palermu se je končala mednarodna skladateljska tribuna Rostrum. Največ glasov delegatov je prejela norveška skladateljica Kristine Tjogersen, v kategoriji pod 30, letom starosti pa smo izbrali delo Poljakinje Monike Szpyrka Predlog Radia Slovenija, koncert za violončelo in orkester Unveiled Vita Žuraja je bil deležen veliko pozornosti, točkovanje pa ga je uvrstilo med deset priporočenih del, s čemer slovenska glasba nadaljuje z rednimi visokimi uvrstitvami na Rostrumu v zadnjem desetletju.

Mladi ustvarjalci radijskih iger iz Starega trga pri Ložu

3. 6. 2022

Obisk pri učencih šestega razreda Osnovne šole heroja Janeza Hribarja

1 min

Obisk pri učencih šestega razreda Osnovne šole heroja Janeza Hribarja

Brane Zorman v finalu tekmovanja Palma Ars Acustica

2. 6. 2022

Poleg izbora na skladateljskem Rostrumu ta teden poteka tudi zaključek nagrade Palma Ars Acustica. Od dvanajstih del smo člani evroradijske skupine Ars Acustica že izbrali pet finalistov in med njimi je drugič od začetka podeljevanja tudi slovenski predlog, delo Braneta Zormana Duh dreves | Dotik.

4 min

Poleg izbora na skladateljskem Rostrumu ta teden poteka tudi zaključek nagrade Palma Ars Acustica. Od dvanajstih del smo člani evroradijske skupine Ars Acustica že izbrali pet finalistov in med njimi je drugič od začetka podeljevanja tudi slovenski predlog, delo Braneta Zormana Duh dreves | Dotik.

Tina Dobrajc in Balkanske obljube

2. 6. 2022

Krajši informativni prispevki iz področja kulture.

4 min

Krajši informativni prispevki iz področja kulture.

Pogovor z delegatom na tribuni Rostrum Primožem Trdanom

1. 6. 2022

Včeraj se je v Palermu začela mednarodna skladateljska tribuna Rostrum. Na tej platformi, ki jo je leta 1955 ustanovil Mednarodni svet, takrat še pod okriljem UNESCa, si radijske postaje izmenjajo izbrane nove posnetke del sodobnih skladateljev, delegati sodelujočih postaj pa izbirajo najbolj prepričljive med njimi. Radio Slovenija tokrat predstavlja koncert za violončelo in orkester Unveiled Vita Žurája, s tribune pa poroča letošnji delegat Primož Trdan.

12 min

Včeraj se je v Palermu začela mednarodna skladateljska tribuna Rostrum. Na tej platformi, ki jo je leta 1955 ustanovil Mednarodni svet, takrat še pod okriljem UNESCa, si radijske postaje izmenjajo izbrane nove posnetke del sodobnih skladateljev, delegati sodelujočih postaj pa izbirajo najbolj prepričljive med njimi. Radio Slovenija tokrat predstavlja koncert za violončelo in orkester Unveiled Vita Žurája, s tribune pa poroča letošnji delegat Primož Trdan.

Rosanda Sajko 1930-2022

1. 6. 2022

Poslovila se je režiserka, doajenka radijske igre na Slovenskem

2 min

Poslovila se je režiserka, doajenka radijske igre na Slovenskem

Plečnikova Lectarija, zgodba o ljubezni

1. 6. 2022

NAPOVED: V Slovenskem etnografskem muzeju nocoj ob 18. uri odpirajo razstavo Plečnikova Lectarija. S Plečnikom in njegovo Lectarijo, ki je tik pred drugo svetovno vojno zaživela na Kongresnem trgu, je povezana tudi Krbavčičeva svečarska in medičarska delavnica na Trubarjevi ulici v Ljubljani. Oba ambienta bosta odslej na ogled na stalni razstavi.

1 min

NAPOVED: V Slovenskem etnografskem muzeju nocoj ob 18. uri odpirajo razstavo Plečnikova Lectarija. S Plečnikom in njegovo Lectarijo, ki je tik pred drugo svetovno vojno zaživela na Kongresnem trgu, je povezana tudi Krbavčičeva svečarska in medičarska delavnica na Trubarjevi ulici v Ljubljani. Oba ambienta bosta odslej na ogled na stalni razstavi.

Bösendorfer

31. 5. 2022

Krajši informativni prispevki iz področja kulture.

6 min

Krajši informativni prispevki iz področja kulture.

Odzivi na smrt Borisa Pahorja

30. 5. 2022

Na smrt velikega književnika Borisa Pahorja so se odzvali tudi njegovi sodelavci in prijatelji. Nekaj njihovih misli je zbral Gregor Podlogar.

2 min

Na smrt velikega književnika Borisa Pahorja so se odzvali tudi njegovi sodelavci in prijatelji. Nekaj njihovih misli je zbral Gregor Podlogar.

Drago Jančar o Borisu Pahorju

30. 5. 2022

Krajši informativni prispevki iz področja kulture.

5 min

Krajši informativni prispevki iz področja kulture.

Umrl je Boris Pahor

30. 5. 2022

Krajši informativni prispevki iz področja kulture.

1 min

Krajši informativni prispevki iz področja kulture.

orion

27. 5. 2022

Krajši informativni prispevki iz področja kulture.

3 min

Krajši informativni prispevki iz področja kulture.

Kaj prinaša 18. Kino Otok?

27. 5. 2022

Prihodnji teden se v Izoli začenja 18. Kino otok, festival mednarodnega avtorskega filma, ki se po dveh letih prilagojenih epidemijskih izdaj tudi vrača v svoj tradicionalni termin: prvi teden junija. Festival letos prinaša filme iz Madžarske, Kanade in Ukrajine, Belorusije, Italije, Škotske, Francije, Malte, Indije, Hrvaške, Srbije, Kolumbije in drugih držav, v sredo pa ga bo odprl dokumentarni film Izginjanje, ki raziskuje osebno, družinsko, družbeno in politično zgodovino – in sodobnost – dvojezične avstrijske Koroške, kjer slovenskega jezika v javnih prostorih že dolgo ni več slišati.

5 min

Prihodnji teden se v Izoli začenja 18. Kino otok, festival mednarodnega avtorskega filma, ki se po dveh letih prilagojenih epidemijskih izdaj tudi vrača v svoj tradicionalni termin: prvi teden junija. Festival letos prinaša filme iz Madžarske, Kanade in Ukrajine, Belorusije, Italije, Škotske, Francije, Malte, Indije, Hrvaške, Srbije, Kolumbije in drugih držav, v sredo pa ga bo odprl dokumentarni film Izginjanje, ki raziskuje osebno, družinsko, družbeno in politično zgodovino – in sodobnost – dvojezične avstrijske Koroške, kjer slovenskega jezika v javnih prostorih že dolgo ni več slišati.

Cannes 2022: dober program, a brez očitnega favorita

27. 5. 2022

Bo 75. zlato palmo spet prejel Šved Ruben Östlund ali pa bo šla ponovno v roke Romuna Cristiana Mungiuja? Jo bo dobil Poljak Jerzy Skolimowski?

6 min

Bo 75. zlato palmo spet prejel Šved Ruben Östlund ali pa bo šla ponovno v roke Romuna Cristiana Mungiuja? Jo bo dobil Poljak Jerzy Skolimowski?

Dobra arhitektura od znotraj

27. 5. 2022

Od petka, 27. maja, do nedelje, 29. maja, po vsej Sloveniji poteka arhitekturni festival Odprte hiše Slovenije. Gre za eno redkih priložnosti, ki omogočajo izkušnjo, da ljudje v stavbe vstopijo, jih preizkusijo, dobijo kontakt z arhitekti, uporabniki, lastniki, izvajalci in drugimi strokovnjaki. Tema letošnjega festivala je "Arhitektura v novi realnosti".

1 min

Od petka, 27. maja, do nedelje, 29. maja, po vsej Sloveniji poteka arhitekturni festival Odprte hiše Slovenije. Gre za eno redkih priložnosti, ki omogočajo izkušnjo, da ljudje v stavbe vstopijo, jih preizkusijo, dobijo kontakt z arhitekti, uporabniki, lastniki, izvajalci in drugimi strokovnjaki. Tema letošnjega festivala je "Arhitektura v novi realnosti".

Klavir Bösendorfer predstavitev promocijski spot

27. 5. 2022

Krajši informativni prispevki iz področja kulture.

1 min

Krajši informativni prispevki iz področja kulture.

Borštnikov prstan si bo nadel Ivo Barišič

26. 5. 2022

Krajši informativni prispevki iz področja kulture.

1 min

Krajši informativni prispevki iz področja kulture.

Svetlobna gverila

26. 5. 2022

Krajši informativni prispevki iz področja kulture.

4 min

Krajši informativni prispevki iz področja kulture.

Pussy Riot

26. 5. 2022

Krajši informativni prispevki iz področja kulture.

2 min

Krajši informativni prispevki iz področja kulture.

Gregor Strniša: Broken Piano/Broken Bösendorfer

16. 5. 2022

Dokumentarec raziskuje burno zgodovino zapuščenega koncertnega klavirja, čigar domovanje je po nenavadnem spletu naključi že več kot 60 let prav dramski studio 01 Radia Slovenija. Strniši je ta koncertni Bösendorfer naposled predstavljal vir obsežnega navdiha. Na njem je ustvaril album z istoimenskim naslovom, z njega odpihnil prah, ki je s tem vsaj delno razkril tudi tančine naše polpretekle zgodovine. V radiofonski jezik je esejska razmišljanja, sprva nastala pod redakcijsko zasnovo Marka Crnkoviča za spletno revijo Fokuspokus, prevedel režiser Klemen Markovčič. Tako je nastala samosvoja zvočna pripoved o tem resnično posebnem klavirju na Radiu Slovenija, ki pa je od premiere dokumentarca leta 2018 doživel tudi celovito prenovo za katero je v resnici najbolj zaslužna prav ta radiofonska raziskava. Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Nejc Zupančič Avtor izvirne glasbe: Gregor Strniša Pripovedovalec – Renato Horvat Vodja pogovora – Klemen Markovčič Sogovornika – Matija Milčinski in Peter Hribar Interpret – Gorazd Logar Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2018

38 min

Dokumentarec raziskuje burno zgodovino zapuščenega koncertnega klavirja, čigar domovanje je po nenavadnem spletu naključi že več kot 60 let prav dramski studio 01 Radia Slovenija. Strniši je ta koncertni Bösendorfer naposled predstavljal vir obsežnega navdiha. Na njem je ustvaril album z istoimenskim naslovom, z njega odpihnil prah, ki je s tem vsaj delno razkril tudi tančine naše polpretekle zgodovine. V radiofonski jezik je esejska razmišljanja, sprva nastala pod redakcijsko zasnovo Marka Crnkoviča za spletno revijo Fokuspokus, prevedel režiser Klemen Markovčič. Tako je nastala samosvoja zvočna pripoved o tem resnično posebnem klavirju na Radiu Slovenija, ki pa je od premiere dokumentarca leta 2018 doživel tudi celovito prenovo za katero je v resnici najbolj zaslužna prav ta radiofonska raziskava. Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Nejc Zupančič Avtor izvirne glasbe: Gregor Strniša Pripovedovalec – Renato Horvat Vodja pogovora – Klemen Markovčič Sogovornika – Matija Milčinski in Peter Hribar Interpret – Gorazd Logar Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2018

"Množice ne sodelujejo pri razmišljanju o ornamentu, ki ga ustvarijo."

25. 5. 2022

Srečanje, ki je obsegalo pet predavanj in ogled filma, je bilo posvečeno enemu od najbolj izstopajočih in najbolj plodovitih nemških intelektualcev svojega časa Siegfriedu Kracauerju (1889 – 1966). Povod pa je bil izid prevoda njegovega dela Ornamenti množice (Založba *cf, 2021), ki velja za njegovo najbolj vplivno delo. Siegfried Kracauer pri nas ni širše poznan mislec, in to navkljub dejstvu, da je prevod tega dela že četrta knjižna objava tega avtorja pri nas. Pred tem so izšle še knjižne objave: Filmska čitanka (Slovenska kinoteka, 2017), roman Ginster (CZ, 2014) in razprava Uslužbenci (Založba *cf, 2013). Krackauerjeva življenjska zgodba na samosvoj način uteleša zgodovino 20. stoletja in je močno vpliva tudi na njegovo delo. Prevajalka Anja Naglič je povedala, da je "Krackauerjevo življenje je tako zasebno kot poklicno potekalo v znamenju eksteritorialnosti, če si izraz sposodim kar pri njem samem. Kot jud je bil napol tujec v Nemčiji, kot nemški emigrant tujec v Franciji in v ZDA, in kar trikrat je začel svoje (poklicno) življenje na novo – leta 1921, ko se je iz arhitekta prelevil v novinarja, leta 1933 z begom iz Nemčije v Francijo in leta 1941 z begom v ZDA". Delo Ornament množice je izšlo leta 1963, v njem pa je avtor izbral 24 od nekaj sto esej, ki jih je napisal v času weimarske republike. V njih na interdisciplinarni način pretresa (moderno) življenje zgodnjega 20. stoletja in analizira pojave množične kulture. Vsak na svoj način so to osvetlili tudi vsi predavatelji na dogodku: Anja Naglič, Miloš Kosec, Magdalena Germek, Rok Vevar in Marko Jenko, ki je med drugim povedal: "Če se spomnite filma Plesalka v temi Larsa von Trierja, tu lahko začutite rojevanje glasbe iz zvokov stroja, iz ponavljajočih gibov. Tukaj se odpira polje ornamenta. Prav na tej točki, bi lahko rekli, da se nekaj osamosvaja – proces proizvajanja nečesa se pervertira, se ovije vase, je samo sebi namen. To je tisto, kar je tu ključno." In kot je Marko Jenko še zapisal v spremni besedi dela Ornament množice: "Ornament je bistven za bistvo. Je točka skupnega pogleda množice, kjer je množica, in to materialno, mnogo bolj iskrena, kot se ji morda zdi." Kracauerjeva misel – kar je potrdil tudi dogodek v Kinu Šiška – še danes precej intenzivno nagovarja teoretike in raziskovalce s področij sociologije, filozofije, sodobnega plesa, likovne umetnosti, arhitekture in filma.

4 min

Srečanje, ki je obsegalo pet predavanj in ogled filma, je bilo posvečeno enemu od najbolj izstopajočih in najbolj plodovitih nemških intelektualcev svojega časa Siegfriedu Kracauerju (1889 – 1966). Povod pa je bil izid prevoda njegovega dela Ornamenti množice (Založba *cf, 2021), ki velja za njegovo najbolj vplivno delo. Siegfried Kracauer pri nas ni širše poznan mislec, in to navkljub dejstvu, da je prevod tega dela že četrta knjižna objava tega avtorja pri nas. Pred tem so izšle še knjižne objave: Filmska čitanka (Slovenska kinoteka, 2017), roman Ginster (CZ, 2014) in razprava Uslužbenci (Založba *cf, 2013). Krackauerjeva življenjska zgodba na samosvoj način uteleša zgodovino 20. stoletja in je močno vpliva tudi na njegovo delo. Prevajalka Anja Naglič je povedala, da je "Krackauerjevo življenje je tako zasebno kot poklicno potekalo v znamenju eksteritorialnosti, če si izraz sposodim kar pri njem samem. Kot jud je bil napol tujec v Nemčiji, kot nemški emigrant tujec v Franciji in v ZDA, in kar trikrat je začel svoje (poklicno) življenje na novo – leta 1921, ko se je iz arhitekta prelevil v novinarja, leta 1933 z begom iz Nemčije v Francijo in leta 1941 z begom v ZDA". Delo Ornament množice je izšlo leta 1963, v njem pa je avtor izbral 24 od nekaj sto esej, ki jih je napisal v času weimarske republike. V njih na interdisciplinarni način pretresa (moderno) življenje zgodnjega 20. stoletja in analizira pojave množične kulture. Vsak na svoj način so to osvetlili tudi vsi predavatelji na dogodku: Anja Naglič, Miloš Kosec, Magdalena Germek, Rok Vevar in Marko Jenko, ki je med drugim povedal: "Če se spomnite filma Plesalka v temi Larsa von Trierja, tu lahko začutite rojevanje glasbe iz zvokov stroja, iz ponavljajočih gibov. Tukaj se odpira polje ornamenta. Prav na tej točki, bi lahko rekli, da se nekaj osamosvaja – proces proizvajanja nečesa se pervertira, se ovije vase, je samo sebi namen. To je tisto, kar je tu ključno." In kot je Marko Jenko še zapisal v spremni besedi dela Ornament množice: "Ornament je bistven za bistvo. Je točka skupnega pogleda množice, kjer je množica, in to materialno, mnogo bolj iskrena, kot se ji morda zdi." Kracauerjeva misel – kar je potrdil tudi dogodek v Kinu Šiška – še danes precej intenzivno nagovarja teoretike in raziskovalce s področij sociologije, filozofije, sodobnega plesa, likovne umetnosti, arhitekture in filma.

Tristo črnobelih fotografij fotografinje Letizie Battaglia na ogled v Ljubljani

25. 5. 2022

Letizia Battaglia, (1935-2022) ni bila le fotografinja, predvsem je bila in hotela biti neodvisna in svobodna ženska, ki se je za pot fotoreporterke odločila razmeroma pozno, in še to ne po lastni izbiri. Ob končanem članku so jo vprašali, kje pa so fotografije? In tako se je začel počasen prehod od novičarke do kritične intelektualke, pogumne fotoreporterke, ki je čutila, da mora prizore s 50mm objektivom posneti od blizu. Tako v Italiji kot po svetu je postala prepoznavna zaradi fotografiranja žrtev mafije na italijanskem jugu.

1 min

Letizia Battaglia, (1935-2022) ni bila le fotografinja, predvsem je bila in hotela biti neodvisna in svobodna ženska, ki se je za pot fotoreporterke odločila razmeroma pozno, in še to ne po lastni izbiri. Ob končanem članku so jo vprašali, kje pa so fotografije? In tako se je začel počasen prehod od novičarke do kritične intelektualke, pogumne fotoreporterke, ki je čutila, da mora prizore s 50mm objektivom posneti od blizu. Tako v Italiji kot po svetu je postala prepoznavna zaradi fotografiranja žrtev mafije na italijanskem jugu.

Razstava Kipar Ivan Štrekelj (1916-1975) v ljubljanski Narodni galeriji osvetljuje dela manj znanega umetnika generacije povojnih kiparjev

25. 5. 2022

Če Ivan Štrekelj ne bi bil gluh, bi bil gotovo vidna figura slovenske umetnosti, meni Petra Rezar, ki je z Matejo Breščak pripravila razstavo v Narodni galeriji, o umetniku pa je napisala tudi knjigo. Ustvarjal je predvsem realistične portrete in ženske akte, v njegovih delih pa slutimo zadržano izpoved nemoči, tišine in osamljenosti, preberemo v razstavnem besedilu. To velja tudi za naslovno podobo, kip z naslovom Poplava upodobitev utapljajoče se deklice, ki hlasta za zrakom. Mateja Breščak pove, da je razstava nastala v sodelovanju z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije. Donirali so jim nekaj Štrekljevih del, ki so jih imeli v lasti, na razstavo pa so vključili tudi dvanajst opisov umetnin v znakovnem jeziku. Leta 1916 rojeni Štrekelj je bil tudi aktivist v krogu gluhih takratne organizacije v Juglaviji, sicer pa je najprej študiral v Beogradu, ko so po vojni ustanovili likovno akademijo v Ljubljani, pa se je vpisal v tretji letnik kiparstva. Med njegovimi profesorji najdemo velika imena slovenskega kiparstva, kot sta Frančišek Smerdu in Boris Kalin, ki ju je zaznamoval študij na zagrebški akademiji. Štirideset kipov, šestnajst del na papirju, ena oljna slika in fotografije javnih spomenikov in nagrobnikov bo na razstavi Kipar Ivan Štrekelj (1916-1975) v ljubljanski Narodni galeriji na ogled do 2. oktobra.

3 min

Če Ivan Štrekelj ne bi bil gluh, bi bil gotovo vidna figura slovenske umetnosti, meni Petra Rezar, ki je z Matejo Breščak pripravila razstavo v Narodni galeriji, o umetniku pa je napisala tudi knjigo. Ustvarjal je predvsem realistične portrete in ženske akte, v njegovih delih pa slutimo zadržano izpoved nemoči, tišine in osamljenosti, preberemo v razstavnem besedilu. To velja tudi za naslovno podobo, kip z naslovom Poplava upodobitev utapljajoče se deklice, ki hlasta za zrakom. Mateja Breščak pove, da je razstava nastala v sodelovanju z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije. Donirali so jim nekaj Štrekljevih del, ki so jih imeli v lasti, na razstavo pa so vključili tudi dvanajst opisov umetnin v znakovnem jeziku. Leta 1916 rojeni Štrekelj je bil tudi aktivist v krogu gluhih takratne organizacije v Juglaviji, sicer pa je najprej študiral v Beogradu, ko so po vojni ustanovili likovno akademijo v Ljubljani, pa se je vpisal v tretji letnik kiparstva. Med njegovimi profesorji najdemo velika imena slovenskega kiparstva, kot sta Frančišek Smerdu in Boris Kalin, ki ju je zaznamoval študij na zagrebški akademiji. Štirideset kipov, šestnajst del na papirju, ena oljna slika in fotografije javnih spomenikov in nagrobnikov bo na razstavi Kipar Ivan Štrekelj (1916-1975) v ljubljanski Narodni galeriji na ogled do 2. oktobra.

Promo za oddajo o Urošu Kreku

20. 5. 2022

Krajši informativni prispevki iz področja kulture.

1 min

Krajši informativni prispevki iz področja kulture.

Verdijev Rigoletto iz mariborske opere

20. 5. 2022

Krajši informativni prispevki iz področja kulture.

1 min

Krajši informativni prispevki iz področja kulture.

The Sound – Zvok v ljubljanski operi

19. 5. 2022

Rok Golob "komponira za številne glasbene zasedbe najrazličnejših žanrov, hkrati pa verjame, da dobra glasba presega žanrske okvire. Letos je dokončal svojo prvo opero, s katero je občinstvu želel predati fantazijsko zgodbo z duhovnim sporočilom o pravem zvoku, resnici in pomembnosti zaupanja v svojo lastno intuicijo." "Zato, ker je inspirirana iz kozmosa. Ker je nastajala 20 let. Ko sem skladal, sem se možgansko izklapljal in zgodba je sama prišla. Jaz jo tako dojamem in nikakor drugače. Smo se pa nekaj časa spraševali kako bi jo imenovali. Ko smo prišli do 'kozmične' opere sem rekel to je to. To je točno pravi naziv. Ko enkrat veš, veš. Takrat začutiš in ponotranjiš. Tako sem to jaz dojel," razlaga skladatelj o nazivu »kozmična« opera. Z njim se je pogovarjal Dejan Juravič.

5 min

Rok Golob "komponira za številne glasbene zasedbe najrazličnejših žanrov, hkrati pa verjame, da dobra glasba presega žanrske okvire. Letos je dokončal svojo prvo opero, s katero je občinstvu želel predati fantazijsko zgodbo z duhovnim sporočilom o pravem zvoku, resnici in pomembnosti zaupanja v svojo lastno intuicijo." "Zato, ker je inspirirana iz kozmosa. Ker je nastajala 20 let. Ko sem skladal, sem se možgansko izklapljal in zgodba je sama prišla. Jaz jo tako dojamem in nikakor drugače. Smo se pa nekaj časa spraševali kako bi jo imenovali. Ko smo prišli do 'kozmične' opere sem rekel to je to. To je točno pravi naziv. Ko enkrat veš, veš. Takrat začutiš in ponotranjiš. Tako sem to jaz dojel," razlaga skladatelj o nazivu »kozmična« opera. Z njim se je pogovarjal Dejan Juravič.