Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Za Literarni nokturno na dan reformacije smo izbrali nekaj odlomkov iz del Primoža Trubarja. Najprej bo to odlomek iz besedila En regišter ... ena kratka postila, v katerem Trubar obsoja zidavo novih cerkva zaradi pretirane ljudske pobožnosti; v drugem odlomku iz predgovora k prevodu Matejevega evangelija si prizadeva za tak jezik, ki bi svetopisemska besedila najbolj približal vernikom; v knjigi, ki vsebuje katekizem, psalme in pesmi, priporoča ne le petje verskih pesmi, ampak tudi način, kako naj jih pojejo; v uvodu k prevodu prvega dela Nove zaveze, ki ga je iz nemščine prevedel Mirko Rupel, pa Trubar pojasnjuje, zakaj se tako zavzeto trudi s prevajanjem dobrih krščanskih knjig. Interpret Ivan Rupnik, glasbena oprema Luka Hočevar, ton in montaža Sonja Strenar, Matjaž Miklič, režija Jože Valentič. Posneto 2016. Urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram, Staša Grahek (ponovitev).
Za Literarni nokturno na dan reformacije smo izbrali nekaj odlomkov iz del Primoža Trubarja. Najprej bo to odlomek iz besedila En regišter ... ena kratka postila, v katerem Trubar obsoja zidavo novih cerkva zaradi pretirane ljudske pobožnosti; v drugem odlomku iz predgovora k prevodu Matejevega evangelija si prizadeva za tak jezik, ki bi svetopisemska besedila najbolj približal vernikom; v knjigi, ki vsebuje katekizem, psalme in pesmi, priporoča ne le petje verskih pesmi, ampak tudi način, kako naj jih pojejo; v uvodu k prevodu prvega dela Nove zaveze, ki ga je iz nemščine prevedel Mirko Rupel, pa Trubar pojasnjuje, zakaj se tako zavzeto trudi s prevajanjem dobrih krščanskih knjig. Interpret Ivan Rupnik, glasbena oprema Luka Hočevar, ton in montaža Sonja Strenar, Matjaž Miklič, režija Jože Valentič. Posneto 2016. Urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram, Staša Grahek (ponovitev).
Kratka radijska igra v nenavadnih okoliščinah združi na videz popolnoma različna človeka: policista in mladega moškega, ki je prišel raztrest pepel svoje pokojne matere po grajskem hribu. Več ko izvesta drug o drugem, bliže sta si kot človeka vsak s svojimi žalostnimi življenjskimi izkušnjami. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Aleks Pirkmajer Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Branko - Matej Puc Policist - Ivo Ban Mamin glas - Snježana Martinović Natakarica - Tina Potočnik Na krilnico je igral David Jarh Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2011.
Kratka radijska igra v nenavadnih okoliščinah združi na videz popolnoma različna človeka: policista in mladega moškega, ki je prišel raztrest pepel svoje pokojne matere po grajskem hribu. Več ko izvesta drug o drugem, bliže sta si kot človeka vsak s svojimi žalostnimi življenjskimi izkušnjami. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Aleks Pirkmajer Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Branko - Matej Puc Policist - Ivo Ban Mamin glas - Snježana Martinović Natakarica - Tina Potočnik Na krilnico je igral David Jarh Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2011.
Pri založbi Mladinska knjiga je izšla zbirka kratkih zgodb Ocean na steni Tjaše Mislêj, ki smo jo do zdaj poznali predvsem kot avtorico dramskih del. Leta 2020 je prejela nagrado Slavka Gruma za dramo Naše skladišče, pred kratkim pa smo na odru SNG Drame Ljubljana videli krstno uprizoritev dela Prva beseda je mama.
Pri založbi Mladinska knjiga je izšla zbirka kratkih zgodb Ocean na steni Tjaše Mislêj, ki smo jo do zdaj poznali predvsem kot avtorico dramskih del. Leta 2020 je prejela nagrado Slavka Gruma za dramo Naše skladišče, pred kratkim pa smo na odru SNG Drame Ljubljana videli krstno uprizoritev dela Prva beseda je mama.
Duhovita satira na človeško lahkovernost. Zdi se, da ta prav nikoli ne usahne, pa naj ima človeštvo še toliko slabih izkušenj. Prevajalec: Janko Liška Avtor radijske priredbe: Mirče Šušmel Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc Rubner – Slavko Cerjak Njegova žena – Judita Zidar Jansen – Andrej Kurent Urednik – Janez Albreht Plečka – Andrej Nahtigal Jančnik – Evgen Car Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1992
Duhovita satira na človeško lahkovernost. Zdi se, da ta prav nikoli ne usahne, pa naj ima človeštvo še toliko slabih izkušenj. Prevajalec: Janko Liška Avtor radijske priredbe: Mirče Šušmel Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc Rubner – Slavko Cerjak Njegova žena – Judita Zidar Jansen – Andrej Kurent Urednik – Janez Albreht Plečka – Andrej Nahtigal Jančnik – Evgen Car Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1992
Trubarjev Mali katekizem velja tudi za prvi slovenski dramski dialog. Sicer pa je v obdobju, ko angleščina kot sodobna lingua franca postopno topi in drastično spreminja vse jezike, še toliko bolj jezike maloštevilnih, zavedanje o pomenu lastnega jezika, še posebno tako čudovitega in izjemnega, kot je slovenščina, nujna. Ne glede na vse bomo vedno sanjali v maternem jeziku. In prav je, da ga čim bolj zavestno in skrbno ohranimo tudi v stvarni rabi. Za tiste, ki prihajajo za nami. Avtor radijske priredbe in lektor: Jože Faganel Režiser: Aleš Jan Dramaturginja: Gabrijela Gruden Tonski mojster: Nejc Zupančič Uporabljena je bila glasba skladatelja Jacobusa Gallusa Carniolusa Nastopata – Pavle Ravnohrib in Saša Tabaković Produkcija uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2013
Trubarjev Mali katekizem velja tudi za prvi slovenski dramski dialog. Sicer pa je v obdobju, ko angleščina kot sodobna lingua franca postopno topi in drastično spreminja vse jezike, še toliko bolj jezike maloštevilnih, zavedanje o pomenu lastnega jezika, še posebno tako čudovitega in izjemnega, kot je slovenščina, nujna. Ne glede na vse bomo vedno sanjali v maternem jeziku. In prav je, da ga čim bolj zavestno in skrbno ohranimo tudi v stvarni rabi. Za tiste, ki prihajajo za nami. Avtor radijske priredbe in lektor: Jože Faganel Režiser: Aleš Jan Dramaturginja: Gabrijela Gruden Tonski mojster: Nejc Zupančič Uporabljena je bila glasba skladatelja Jacobusa Gallusa Carniolusa Nastopata – Pavle Ravnohrib in Saša Tabaković Produkcija uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2013
Igra je priredba znamenitih dramskih dialogov o erotičnem vrtiljaku, ki jih je na prehodu iz devetnajstega v dvajseto stoletje napisal avstrijski pisatelj. V tokratni ljubezenski pustolovščini spoznamo, kako subjektivna so lahko merila za določanje stvarnosti. Prevajalec: Franci Zagoričnik Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Grof – Polde Bibič Vlačuga – Nataša Tič Ralijan Sobarica – Filipina Jerman Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 1991
Igra je priredba znamenitih dramskih dialogov o erotičnem vrtiljaku, ki jih je na prehodu iz devetnajstega v dvajseto stoletje napisal avstrijski pisatelj. V tokratni ljubezenski pustolovščini spoznamo, kako subjektivna so lahko merila za določanje stvarnosti. Prevajalec: Franci Zagoričnik Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Grof – Polde Bibič Vlačuga – Nataša Tič Ralijan Sobarica – Filipina Jerman Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 1991
V slušni miniatura se prepleteta stvarnost nekega para v času epidemije in imaginacija kot svojevrstni pendant epidemičnemu vsakdanu. V teh delih namreč virus postane subjekt, lastna entiteta, kar od njega zahteva avtorefleksijo in prevzem posledic za svoja dejanja. S tem preobratom pa ravno virus človeka sooči z njim samim, njegovimi ravnanji in dediščino enega najnevarnejših obdobij sodobnega človeštva. Režiser Klemen Markovčič je igro namenoma geografsko in kakor koli posplošil, v več likov pa zasedel le dva igralca, Nino Valič in Matijo Vastla, da bi imaginarni, vendar hkrati daleč najstvarnejši deli igre hote delovali kot »igra v igri«. Sicer pa je igra nastala v sklopu projekta Radia Slovenija Pet let pozneje. Z odkritjem novega koronavirusa pred petimi leti se je namreč življenje po svetu za več mesecev v celoti ustavilo, pandemija covida 19 pa je v naslednjih letih marsikaj postavila na glavo. Projekt s časovne distance išče odgovore na različna vprašanja, kako je torej pet let pozneje. Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Saša Grčman Ona/Deklica/Sodnica – Nina Valič On/Virus – Matija Vastl Radijski napovedovalec – Igor Velše Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2025
V slušni miniatura se prepleteta stvarnost nekega para v času epidemije in imaginacija kot svojevrstni pendant epidemičnemu vsakdanu. V teh delih namreč virus postane subjekt, lastna entiteta, kar od njega zahteva avtorefleksijo in prevzem posledic za svoja dejanja. S tem preobratom pa ravno virus človeka sooči z njim samim, njegovimi ravnanji in dediščino enega najnevarnejših obdobij sodobnega človeštva. Režiser Klemen Markovčič je igro namenoma geografsko in kakor koli posplošil, v več likov pa zasedel le dva igralca, Nino Valič in Matijo Vastla, da bi imaginarni, vendar hkrati daleč najstvarnejši deli igre hote delovali kot »igra v igri«. Sicer pa je igra nastala v sklopu projekta Radia Slovenija Pet let pozneje. Z odkritjem novega koronavirusa pred petimi leti se je namreč življenje po svetu za več mesecev v celoti ustavilo, pandemija covida 19 pa je v naslednjih letih marsikaj postavila na glavo. Projekt s časovne distance išče odgovore na različna vprašanja, kako je torej pet let pozneje. Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Saša Grčman Ona/Deklica/Sodnica – Nina Valič On/Virus – Matija Vastl Radijski napovedovalec – Igor Velše Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2025
Igra se loteva perečega problema mednacionalne nestrpnosti, ki skrha dolgoletno prijateljstvo. Liki so prepričljivi, odnosi med njimi pa se vzpostavljajo po principu tolp, kjer največ veljata pripadnost stvari in popolna vdanost idejnemu vodji. Sicer pa se zdi, da je nestrpnost do priseljencev z juga, torej iz naše nekdaj skupne države, z leti nekoliko zbledela, a jih je žal nadomestila še bolj zavratna nestrpnost do tistih, ki k nam bežijo iz nekih daljnih dežel z mislijo in hrepenenjem, da bo tu za njih lepši svet. Režiser: Diego de Brea Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Žiletka – Aljaž Jovanović Dren – Valter Dragan Tibor – Jožef Ropoša Tujec – Jernej Šugman Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija junija 2011.
Igra se loteva perečega problema mednacionalne nestrpnosti, ki skrha dolgoletno prijateljstvo. Liki so prepričljivi, odnosi med njimi pa se vzpostavljajo po principu tolp, kjer največ veljata pripadnost stvari in popolna vdanost idejnemu vodji. Sicer pa se zdi, da je nestrpnost do priseljencev z juga, torej iz naše nekdaj skupne države, z leti nekoliko zbledela, a jih je žal nadomestila še bolj zavratna nestrpnost do tistih, ki k nam bežijo iz nekih daljnih dežel z mislijo in hrepenenjem, da bo tu za njih lepši svet. Režiser: Diego de Brea Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Žiletka – Aljaž Jovanović Dren – Valter Dragan Tibor – Jožef Ropoša Tujec – Jernej Šugman Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija junija 2011.
Strokovna žirija v sestavi Urška P. Černe, Sašo Puljarević in predsednica Petra Meterc je med 258 kratkimi zgodbami, ki so ustrezale razpisnim pogojem natečaja, izbrala lastovko in v ožji izbor uvrstila še štiri zgodbe: Nagrada lastovka Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije (šifra: Žveplenke) V svoji utemeljitvi je žirija zapisala naslednje: Zmagovalno, premišljeno organizirano besedilo zaznamuje sveža, lapidarna zafrkljivost, duhovitost s črnohumorno noto in slogovno prebrisanostjo. Zgodovinsko snov – umor glasbenice in pedagoginje – detektivsko razkriva s sproščenim, ritmičnim jezikom, oluščenim open, pa vendar (ali prav zato) mladostnim, četudi ga pretika nekaj besed iz starih slovarjev in pozabljeni predpreteklik. Besedilo dodobra izkorišča papirnati prostor in dvodelno usuje po dolgem dva ozka stolpca prvoosebnih pripovedi dveh Marij, ene »gospodarice« in ene »služkinje«, katerih identiteti v nekem trenutku postaneta nerazdružljivi. Pripoved v kratkih, jedrnatih povedih vpisuje kopico problemskih polj: odnose med ženskostjo in moškostjo, očetom in hčerjo, ženo in možem, vidnim in nevidnim razredom; pri tem še posebej izstopa ležerna odličnost »pozabljene polovice«. V ožji izbor je žirija uvrstila zgodbe: 1. Belo (šifra: Potok) 2. Črni kombi (šifra: Kombi) 3. Nevihta (šifra: Gora5791) 4. Obljuba novega dne (šifra: Rožnata Aurora 2020) Avtorje oziroma avtorice zmagovalne zgodbe in štirih zgodb iz ožjega izbora prosimo, da čim prej, najkasneje pa do 11. avgusta, na naslov Uredništvo za kulturo, Radio Slovenija, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana in s pripisom "Lastovka", s petim izvodom zgodbe potrdijo svoje avtorstvo in priložijo svoje podatke in elektronski naslov. Avtorja ali avtorico zmagovalne zgodbe bomo razglasili na slovesnosti 16. septembra v Cankarjevem domu, del neposrednega prenosa pa bo tudi interpretacija zmagovalne zgodbe. Zgodbe, ki so se uvrstile v ožji izbor, bodo na sporedu v dneh pred slovesnostjo, od 12. do 15. septembra v oddaji Literarni nokturno na Tretjem in Prvem programu Radia Slovenija. V oddajah bomo tudi razkrili imena avtorjev iz ožjega izbora.
Strokovna žirija v sestavi Urška P. Černe, Sašo Puljarević in predsednica Petra Meterc je med 258 kratkimi zgodbami, ki so ustrezale razpisnim pogojem natečaja, izbrala lastovko in v ožji izbor uvrstila še štiri zgodbe: Nagrada lastovka Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije (šifra: Žveplenke) V svoji utemeljitvi je žirija zapisala naslednje: Zmagovalno, premišljeno organizirano besedilo zaznamuje sveža, lapidarna zafrkljivost, duhovitost s črnohumorno noto in slogovno prebrisanostjo. Zgodovinsko snov – umor glasbenice in pedagoginje – detektivsko razkriva s sproščenim, ritmičnim jezikom, oluščenim open, pa vendar (ali prav zato) mladostnim, četudi ga pretika nekaj besed iz starih slovarjev in pozabljeni predpreteklik. Besedilo dodobra izkorišča papirnati prostor in dvodelno usuje po dolgem dva ozka stolpca prvoosebnih pripovedi dveh Marij, ene »gospodarice« in ene »služkinje«, katerih identiteti v nekem trenutku postaneta nerazdružljivi. Pripoved v kratkih, jedrnatih povedih vpisuje kopico problemskih polj: odnose med ženskostjo in moškostjo, očetom in hčerjo, ženo in možem, vidnim in nevidnim razredom; pri tem še posebej izstopa ležerna odličnost »pozabljene polovice«. V ožji izbor je žirija uvrstila zgodbe: 1. Belo (šifra: Potok) 2. Črni kombi (šifra: Kombi) 3. Nevihta (šifra: Gora5791) 4. Obljuba novega dne (šifra: Rožnata Aurora 2020) Avtorje oziroma avtorice zmagovalne zgodbe in štirih zgodb iz ožjega izbora prosimo, da čim prej, najkasneje pa do 11. avgusta, na naslov Uredništvo za kulturo, Radio Slovenija, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana in s pripisom "Lastovka", s petim izvodom zgodbe potrdijo svoje avtorstvo in priložijo svoje podatke in elektronski naslov. Avtorja ali avtorico zmagovalne zgodbe bomo razglasili na slovesnosti 16. septembra v Cankarjevem domu, del neposrednega prenosa pa bo tudi interpretacija zmagovalne zgodbe. Zgodbe, ki so se uvrstile v ožji izbor, bodo na sporedu v dneh pred slovesnostjo, od 12. do 15. septembra v oddaji Literarni nokturno na Tretjem in Prvem programu Radia Slovenija. V oddajah bomo tudi razkrili imena avtorjev iz ožjega izbora.
Dlakavi mamut je bil zelo visoka dlakava ali celo lasata žival, saj so bile njegove dlake zelo dolge, do enega metra. Malo je bil podoben svojemu daljnemu sorodniku, danes živečemu azijskemu slonu, vendar so bili njegovi okli veliko večji, merili so vsaj dva metra in bili ukrivljeni kot brki detektiva. Pod temnorjavo in sijočo naddlako je imel še plast mehke in skodrane podlanke. Na glavi je imel majhne kosmate uhlje, njegov kratki rep pa je bil prav tako prekrit z dolgimi dlakami. Dlakavi mamuti so bili rastlinojedci. Hranili so se s trajnicami, kot so šaši, pa tudi z grmičevjem, jagodami, mahom in lubjem. Verjetno tudi z gobami. Odrasel mamut, ki je tehtal šest ton, je na dan pojedel približno sto osemdeset kilogramov rastlin. Zakaj so dlakavi mamuti živeli v matriarhalnih skupnostih in kako to vemo, izveste ob poslušanju epizode Zverinic.
Dlakavi mamut je bil zelo visoka dlakava ali celo lasata žival, saj so bile njegove dlake zelo dolge, do enega metra. Malo je bil podoben svojemu daljnemu sorodniku, danes živečemu azijskemu slonu, vendar so bili njegovi okli veliko večji, merili so vsaj dva metra in bili ukrivljeni kot brki detektiva. Pod temnorjavo in sijočo naddlako je imel še plast mehke in skodrane podlanke. Na glavi je imel majhne kosmate uhlje, njegov kratki rep pa je bil prav tako prekrit z dolgimi dlakami. Dlakavi mamuti so bili rastlinojedci. Hranili so se s trajnicami, kot so šaši, pa tudi z grmičevjem, jagodami, mahom in lubjem. Verjetno tudi z gobami. Odrasel mamut, ki je tehtal šest ton, je na dan pojedel približno sto osemdeset kilogramov rastlin. Zakaj so dlakavi mamuti živeli v matriarhalnih skupnostih in kako to vemo, izveste ob poslušanju epizode Zverinic.
Pri nas več kot 50% potreb po pitni vodi zadostimo iz kraških vodonosnikov. Zato pri raziskovanju kraškega podzemlja ne gre le za raziskovalni temveč v veliki meri za življenski interes prostora in ljudi. Raziskovalec iz postojnskega Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, fizik dr. Franci Gabrovšek že več let raziskuje “kraško zaledje izvirov Ljubljanice”. S približno 1000 kvadratnimi kilometri ozemlja (dvajsetina državnega), podzemni svet reke sedmerih imen poleg vodovarstvenih za krasoslovce pomeni tudi čisto raziskovalni izziv ozemlja, ki se rasteza od obronkov Snežnika do ljubljanske kotline. Gabrovšek je za oddajo že po predavanju na to temo pred nekaj leti povzel temeljna spoznanja krasoslovcev o dolgoletnih spremljanjih podvodnih tokov, ki izvirajo nekaj kilometrov od Jadranskega morja, prek Save in Donave pa se izlijejo v Črno morje. FOTO: Del porečja reke Ljubljanice VIR: https://metadata.izrk.zrc-sazu.si/srv/api/records/c5105cb7-fed4-496a-8e73-96d5f43ab025
Pri nas več kot 50% potreb po pitni vodi zadostimo iz kraških vodonosnikov. Zato pri raziskovanju kraškega podzemlja ne gre le za raziskovalni temveč v veliki meri za življenski interes prostora in ljudi. Raziskovalec iz postojnskega Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, fizik dr. Franci Gabrovšek že več let raziskuje “kraško zaledje izvirov Ljubljanice”. S približno 1000 kvadratnimi kilometri ozemlja (dvajsetina državnega), podzemni svet reke sedmerih imen poleg vodovarstvenih za krasoslovce pomeni tudi čisto raziskovalni izziv ozemlja, ki se rasteza od obronkov Snežnika do ljubljanske kotline. Gabrovšek je za oddajo že po predavanju na to temo pred nekaj leti povzel temeljna spoznanja krasoslovcev o dolgoletnih spremljanjih podvodnih tokov, ki izvirajo nekaj kilometrov od Jadranskega morja, prek Save in Donave pa se izlijejo v Črno morje. FOTO: Del porečja reke Ljubljanice VIR: https://metadata.izrk.zrc-sazu.si/srv/api/records/c5105cb7-fed4-496a-8e73-96d5f43ab025
Radio je res poseben medij, ki lahko tudi z besedami poslušalcu slika zgodbe. Te pa dobesedno slikajo tudi animatorji, ki posamezne sličice povežejo v celoto, da jih naše oko zazna kot gibanje. Naredili bi krivico, če bi jih poimenovali risanke, saj je pravilen izraz animirani film. Veronika Hozjan iz Tolmina je 30-letna diplomirana akademska slikarka, ki se ukvarja z animacijo. Kot samozaposlena v kulturi sodeluje s studii po vsem svetu in ustvarja risane animirane filme - iz svoje "pisarne" v Tolminu. Trenutno pod okriljem zavoda Dagíba dokončuje svoj prvi samostojni animirani film, ki ga sofinancirata RTV Slovenija ter slovenski in hrvaški filmski center.
Radio je res poseben medij, ki lahko tudi z besedami poslušalcu slika zgodbe. Te pa dobesedno slikajo tudi animatorji, ki posamezne sličice povežejo v celoto, da jih naše oko zazna kot gibanje. Naredili bi krivico, če bi jih poimenovali risanke, saj je pravilen izraz animirani film. Veronika Hozjan iz Tolmina je 30-letna diplomirana akademska slikarka, ki se ukvarja z animacijo. Kot samozaposlena v kulturi sodeluje s studii po vsem svetu in ustvarja risane animirane filme - iz svoje "pisarne" v Tolminu. Trenutno pod okriljem zavoda Dagíba dokončuje svoj prvi samostojni animirani film, ki ga sofinancirata RTV Slovenija ter slovenski in hrvaški filmski center.
Gotovo ste med iskanjem kakšne besede v spletnem Franu že kdaj naleteli na kvalifikatorja »starinsko« in »zastarelo«. Oba izražata časovno zaznamovanost besed. Prvega najdemo ob besedah, ki so bile nekoč splošno rabljene, a danes niso več v rabi. Drugega ob nekoč rabljenih besedah, ki so danes v knjižnem jeziku mrtve. Slednjih se 1. novembra lotimo v Kratki informativni koristni slovenščini s prof. dr. Markom Snojem z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Gotovo ste med iskanjem kakšne besede v spletnem Franu že kdaj naleteli na kvalifikatorja »starinsko« in »zastarelo«. Oba izražata časovno zaznamovanost besed. Prvega najdemo ob besedah, ki so bile nekoč splošno rabljene, a danes niso več v rabi. Drugega ob nekoč rabljenih besedah, ki so danes v knjižnem jeziku mrtve. Slednjih se 1. novembra lotimo v Kratki informativni koristni slovenščini s prof. dr. Markom Snojem z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Je prva Slovenka na Everestu. In devetnajsta Zemljanka. In, ja, priimek izda, da je poročena s prvim Jugoslovanom na strehi sveta Andrejem Štremfljem. Je upokojenka z instagram profilom, ki ji ga lahko zavida vsaka outdoor vplivnica. Marija je zakon!
Je prva Slovenka na Everestu. In devetnajsta Zemljanka. In, ja, priimek izda, da je poročena s prvim Jugoslovanom na strehi sveta Andrejem Štremfljem. Je upokojenka z instagram profilom, ki ji ga lahko zavida vsaka outdoor vplivnica. Marija je zakon!
Ilirske province so bile sicer kratko obdobje francoske zasedbe južnega dela slovenskega ozemlja v okviru osvajalskih načrtov francoskega cesarja Napoleona Bonaparteja, da bi zasedel Evropo. Čeprav so Francozi v Ilirskih provincah uvajali meščanske novosti, med ljudstvom niso bili priljubljeni. Ljudje so s prekinitvijo povezave Dunaj–Trst izgubili delo, številnim fantom pa so nadeli francosko vojaško suknjo in jih poslali na fronto v Rusijo (ponovitev).
Ilirske province so bile sicer kratko obdobje francoske zasedbe južnega dela slovenskega ozemlja v okviru osvajalskih načrtov francoskega cesarja Napoleona Bonaparteja, da bi zasedel Evropo. Čeprav so Francozi v Ilirskih provincah uvajali meščanske novosti, med ljudstvom niso bili priljubljeni. Ljudje so s prekinitvijo povezave Dunaj–Trst izgubili delo, številnim fantom pa so nadeli francosko vojaško suknjo in jih poslali na fronto v Rusijo (ponovitev).
Histerija prostočasne zabave, ki pravi, da je greh delati nič, se je prenesla tudi na dopust. Predvsem poletni meseci ob morskih obalah, nekoč namenjeni brezdelju, so postali aktivni. Kolesa, najrazličnejše priprave za vodne športe, celo igre z žogo ali loparjem v poletni pripeki. V oddaji Sledi časa Marko Radmilovič odvija klopčič poletne zabave, ki se je začela daleč v osemdesetih letih dvajsetega stoletja, ko je tudi ob naših obalah pristala jadralna deska. Z današnjega stališča se zdi, da gre za obrobno poletno zabavo, ki jo je povozil čas, a okoli leta 1985, pa tudi prej in nekoliko pozneje, je bila to obmorska moda, ki si je zaslužila naziv neverjetnega fenomena, tako po množičnosti kot po zraščenosti s športom, industrijo in tudi specifično kulturo, ki se je spletla okoli jadralcev.
Histerija prostočasne zabave, ki pravi, da je greh delati nič, se je prenesla tudi na dopust. Predvsem poletni meseci ob morskih obalah, nekoč namenjeni brezdelju, so postali aktivni. Kolesa, najrazličnejše priprave za vodne športe, celo igre z žogo ali loparjem v poletni pripeki. V oddaji Sledi časa Marko Radmilovič odvija klopčič poletne zabave, ki se je začela daleč v osemdesetih letih dvajsetega stoletja, ko je tudi ob naših obalah pristala jadralna deska. Z današnjega stališča se zdi, da gre za obrobno poletno zabavo, ki jo je povozil čas, a okoli leta 1985, pa tudi prej in nekoliko pozneje, je bila to obmorska moda, ki si je zaslužila naziv neverjetnega fenomena, tako po množičnosti kot po zraščenosti s športom, industrijo in tudi specifično kulturo, ki se je spletla okoli jadralcev.
S priljubljenostjo športnega plezanja narašča tudi vpliv plezalk in plezalcev na okolje oziroma na naravna plezališča. Z vse večjim obiskom rastejo tudi potrebe po vzdrževanju in preopremljanju plezališč ter nadgradnji dela opremljevalcev športnoplezalnih smeri. Pred nekaj leti je s tem namenom in namenom zagotovitve trajnostnega razvoja plezališč nastal projekt Opremimo slovenska plezališča ali na kratko projekt OSP, ki ga predstavljamo v tokratni Nedeljski reportaži. Oddajo je pripravil Aleš Ogrin.
S priljubljenostjo športnega plezanja narašča tudi vpliv plezalk in plezalcev na okolje oziroma na naravna plezališča. Z vse večjim obiskom rastejo tudi potrebe po vzdrževanju in preopremljanju plezališč ter nadgradnji dela opremljevalcev športnoplezalnih smeri. Pred nekaj leti je s tem namenom in namenom zagotovitve trajnostnega razvoja plezališč nastal projekt Opremimo slovenska plezališča ali na kratko projekt OSP, ki ga predstavljamo v tokratni Nedeljski reportaži. Oddajo je pripravil Aleš Ogrin.
Anja in Matej po dolgem času srečata v domači Idriji po pogrebu skupne prijateljice in sošolke, ki je naredila samomor. Spomin nanjo, ki je za Mateja še precej travmatičen, je le izhodišče za osvetlitev zgodbe o tem, kaj je pomenilo oditi iz majhnega rudarskega mesta in si ustvariti življenje drugje, in kako je s tistimi, ki so obstali v istem brezperspektivnem mestu. Čeprav je Matej poskusil živeti v prestolnici, se v njej ni znašel. Po pogovoru z Anjo in ugotovitvi, da ga na domači kraj, Idrijo, ne veže nič več, odide. Igra ima še to posebnost, da je posneta v idrijsko-cerkljanskem narečju. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Anja – Magda Tušar Matej – Ivan Peternelj Natakar – Blaž Šef Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2025. Vsebina je del projekta Talenti EU regij, ki ga sofinancira Evropska unija.
Anja in Matej po dolgem času srečata v domači Idriji po pogrebu skupne prijateljice in sošolke, ki je naredila samomor. Spomin nanjo, ki je za Mateja še precej travmatičen, je le izhodišče za osvetlitev zgodbe o tem, kaj je pomenilo oditi iz majhnega rudarskega mesta in si ustvariti življenje drugje, in kako je s tistimi, ki so obstali v istem brezperspektivnem mestu. Čeprav je Matej poskusil živeti v prestolnici, se v njej ni znašel. Po pogovoru z Anjo in ugotovitvi, da ga na domači kraj, Idrijo, ne veže nič več, odide. Igra ima še to posebnost, da je posneta v idrijsko-cerkljanskem narečju. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Anja – Magda Tušar Matej – Ivan Peternelj Natakar – Blaž Šef Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2025. Vsebina je del projekta Talenti EU regij, ki ga sofinancira Evropska unija.
Jezikovna svetovalnica je znano spletno mesto, kjer raziskovalci Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU širši javnosti odgovarjajo na splošna jezikovna vprašanja, ki jih s priročniki na Fran.si ni mogoče v celoti razrešiti. Manj ljudi pa ve, da prosto dostopna na spletu obstaja tudi Terminološka svetovalnica, ki je namenjena področnim strokovnjakom, pa tudi vsem, ki se srečujejo s terminološkimi problemi. Torej jih zanima, kako naj poimenujejo nov pojem, ki v slovenščini še nima ustreznice, ali kako naj za že znane pojme, za katere obstaja več poimenovanj, smiselno izberejo najustreznejše. Na primer: »izraz team building« ali »jačanje tima, izgradnja tima«? »Tapniti« ali »kratko se dotakniti«? Kdo torej priskoči na pomoč, ko se v strokovnih krogih pojavi jezikovna dilema?
Jezikovna svetovalnica je znano spletno mesto, kjer raziskovalci Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU širši javnosti odgovarjajo na splošna jezikovna vprašanja, ki jih s priročniki na Fran.si ni mogoče v celoti razrešiti. Manj ljudi pa ve, da prosto dostopna na spletu obstaja tudi Terminološka svetovalnica, ki je namenjena področnim strokovnjakom, pa tudi vsem, ki se srečujejo s terminološkimi problemi. Torej jih zanima, kako naj poimenujejo nov pojem, ki v slovenščini še nima ustreznice, ali kako naj za že znane pojme, za katere obstaja več poimenovanj, smiselno izberejo najustreznejše. Na primer: »izraz team building« ali »jačanje tima, izgradnja tima«? »Tapniti« ali »kratko se dotakniti«? Kdo torej priskoči na pomoč, ko se v strokovnih krogih pojavi jezikovna dilema?
S filmom Minuta za umor režiserja Janeta Kavčiča se danes ob 18:00h v Kinoteki v Ljubljani začenja Krimifest, festival, posvečen kriminalki, verjetno najbolj priljubljenemu literarnemu žanru pri nas in širše. Dogodek soorganizirata zavod Za dobro branje in Vodnikova domačija skupaj s številnimi partnerji. Krimifest se bo odvijal danes ter med 6. in 9. novembrom na številnih prizoriščih v Ljubljani, ljubiteljem kriminalnega žanra pa bo ponudil predavanja, okrogle mize, pogovore z avtorji in teoretiki, pa tudi krimi-kviz in zaključno zabavo. Podeljeni bosta nagradi za najboljši slovenski kriminalni roman in najboljšo kratko kriminalno zgodbo. Po besedah dr. Maše Jelušič, programske vodje in pobudnice festivala, je eden izmed namenov festivala tudi "oblikovati prireditev, ki bi presegla literarne okvire in bi združila bralce, avtorje in avtorice ter strokovnjake v neke vrste skupnost." O tem in o drugih ciljih festivala, pa tudi o kriminalki kot literarnem žanru razmišljamo z dr. Mašo Jelušič, z literarno kritičarko, uredniko in prevajalko Ano Geršak ter z izredno profesorico na Inštitutu za kriminologijo dr. Mojco Plesničar.
S filmom Minuta za umor režiserja Janeta Kavčiča se danes ob 18:00h v Kinoteki v Ljubljani začenja Krimifest, festival, posvečen kriminalki, verjetno najbolj priljubljenemu literarnemu žanru pri nas in širše. Dogodek soorganizirata zavod Za dobro branje in Vodnikova domačija skupaj s številnimi partnerji. Krimifest se bo odvijal danes ter med 6. in 9. novembrom na številnih prizoriščih v Ljubljani, ljubiteljem kriminalnega žanra pa bo ponudil predavanja, okrogle mize, pogovore z avtorji in teoretiki, pa tudi krimi-kviz in zaključno zabavo. Podeljeni bosta nagradi za najboljši slovenski kriminalni roman in najboljšo kratko kriminalno zgodbo. Po besedah dr. Maše Jelušič, programske vodje in pobudnice festivala, je eden izmed namenov festivala tudi "oblikovati prireditev, ki bi presegla literarne okvire in bi združila bralce, avtorje in avtorice ter strokovnjake v neke vrste skupnost." O tem in o drugih ciljih festivala, pa tudi o kriminalki kot literarnem žanru razmišljamo z dr. Mašo Jelušič, z literarno kritičarko, uredniko in prevajalko Ano Geršak ter z izredno profesorico na Inštitutu za kriminologijo dr. Mojco Plesničar.
S filmom Minuta za umor režiserja Janeta Kavčiča se danes ob 18:00h v Kinoteki v Ljubljani začenja Krimifest, festival, posvečen kriminalki, verjetno najbolj priljubljenemu literarnemu žanru pri nas in širše. Dogodek soorganizirata zavod Za dobro branje in Vodnikova domačija skupaj s številnimi partnerji. Krimifest se bo odvijal danes ter med 6. in 9. novembrom na številnih prizoriščih v Ljubljani, ljubiteljem kriminalnega žanra pa bo ponudil predavanja, okrogle mize, pogovore z avtorji in teoretiki, pa tudi krimi-kviz in zaključno zabavo. Podeljeni bosta nagradi za najboljši slovenski kriminalni roman in najboljšo kratko kriminalno zgodbo. Po besedah dr. Maše Jelušič, programske vodje in pobudnice festivala, je eden izmed namenov festivala tudi "oblikovati prireditev, ki bi presegla literarne okvire in bi združila bralce, avtorje in avtorice ter strokovnjake v neke vrste skupnost." O tem in o drugih ciljih festivala, pa tudi o kriminalki kot literarnem žanru razmišljamo z dr. Mašo Jelušič, z literarno kritičarko, uredniko in prevajalko Ano Geršak ter z izredno profesorico na Inštitutu za kriminologijo dr. Mojco Plesničar.
S filmom Minuta za umor režiserja Janeta Kavčiča se danes ob 18:00h v Kinoteki v Ljubljani začenja Krimifest, festival, posvečen kriminalki, verjetno najbolj priljubljenemu literarnemu žanru pri nas in širše. Dogodek soorganizirata zavod Za dobro branje in Vodnikova domačija skupaj s številnimi partnerji. Krimifest se bo odvijal danes ter med 6. in 9. novembrom na številnih prizoriščih v Ljubljani, ljubiteljem kriminalnega žanra pa bo ponudil predavanja, okrogle mize, pogovore z avtorji in teoretiki, pa tudi krimi-kviz in zaključno zabavo. Podeljeni bosta nagradi za najboljši slovenski kriminalni roman in najboljšo kratko kriminalno zgodbo. Po besedah dr. Maše Jelušič, programske vodje in pobudnice festivala, je eden izmed namenov festivala tudi "oblikovati prireditev, ki bi presegla literarne okvire in bi združila bralce, avtorje in avtorice ter strokovnjake v neke vrste skupnost." O tem in o drugih ciljih festivala, pa tudi o kriminalki kot literarnem žanru razmišljamo z dr. Mašo Jelušič, z literarno kritičarko, uredniko in prevajalko Ano Geršak ter z izredno profesorico na Inštitutu za kriminologijo dr. Mojco Plesničar.
Letošnji Festival slovenskega filma je nov dokaz vse večje vloge kratkih filmov. Ne le, da so prikazani filmi vse bolj raznovrstni in inovativni, vse težje si je zagotoviti tudi sedež za njihove projekcije. To je v skladu s trendom, ki smo mu priča tudi na FEKKu, SHOTS in drugih festivalih kratkega filma, kjer je iz leta v leto več prijavljenih filmov in tudi več gledalcev. Ena ključnih funkcij kratkih filmov je tudi priprava na snemanje celovečernih, saj se z njimi režiserji naučijo osnov pristopa k filmanju in uporabe filmskega jezika v praksi. Tako je denimo Žiga Kukovič več let pobiral nagrade za kratke filme na raznih domačih festivalih, preden je v lastni produkciji posnel lani najbolj gledani slovenski film Gepack. Ta bo po odločitvi direktorja festivala tudi predvajan na Festivalu slovenskega filma, kar sicer ni običajno za filme, ki jih ne sofinancira Slovenski filmski center. Tudi med letošnjo bero kratkih filmov je več takih, ki so videti kot priprave na celovečerce. Med njihovimi avtorji je najbolj izstopajoč Jan Fabris, ki je imel na festivalu kar tri kratke filme, od tega dva v tekmovalnem izboru. Poleg njega smo lahko videli tudi filme bolj uveljavljenih avtorjev, denimo Tomaža Gorkiča, ki je v Smrtni uri združil tri generacije igralske družine Cavazza, ko upodobijo osrednjega junaka skozi različna življenjska obdobja. IZJAVA T. GORKIČA Darko Štante, nekdanji dobitnik nagrade vesna za film Posledice, je prikazal animirano ekranizacijo ene najbolj slavnih zgodb Zvitorepca – Potovanje v prihodnost, ki pa se bo težko kosala z drugimi animiranimi filmi v tekmovalnem programu. Izstopata predvsem večkrat nagrajeni film Tri tičice v režiji Zarje Menart, ki s krasno animacijo oživi ljudsko pesem, in pa Maček med vrati režiserke Ane Čigon, ki hudomušno zgodbo o teritorialnosti mačk v zaključku prelevi v neposredno politično sporočilo. Še bolj osupljiv animirani film je Onkraj obraza režiserke Anje Resman, ki sploh ni uvrščen v osrednji tekmovalni program, temveč v študentskega, saj gre za avtoričino magistrsko delo. A filma ne odlikujeta samo izvirna ideja in pristop, temveč tudi izjemno profesionalna produkcija, saj med producenti najdemo avtorja animacij Koyaa Koljo Saksido in pa izkušenega producenta ter nekdanjega direktorja Slovenskega filmskega centra Jožka Rutarja. Eksperimentalni filmi so poglavje zase in letos smo videli nekaj izstopajočih izdelkov. Zanimiv je bil denimo Accretion, ki ga je režiral Blaž Murn, protagonist otvoritvenega filma Cent’anni in ki z osredotočanjem na razrast plesni in uničenja v razpadajoči industrijski stavbi spominja na uspešno serijo The Last of Us. Prepričljiv in zadušljiv v svoji referenčnosti je tudi popkulturni kolaž primerjave vladnih in korporativnih distopij Prihodnost … je točno takšna, kot ste si jo zamislili, ki ga je ustvarila Sara Bezovšek, predlanska dobitnica vesne v tej kategoriji. Na samosvoj način eksperimentalen film je tudi Vel Vet Vel_festival film v režiji in glavni vlogi Miha Možine. Film namreč preskakuje med žanri, od reportaže, do komedije, romance in celo grozljivke, vmes pa dodaja kontekst in odvode zgodbe z zaslonskimi posnetki in videi z Instagrama in spletnih strani, hkrati pa glede na vsebino prilagaja snemalne tehnike in vire. Rezultat je nekoliko kaotičen, a predvsem zabaven in inovativen. Letošnji program kratkih filmov na Festivalu slovenskega filma vsekakor kaže, da ima slovenska filmska produkcija svetlo prihodnost.
Letošnji Festival slovenskega filma je nov dokaz vse večje vloge kratkih filmov. Ne le, da so prikazani filmi vse bolj raznovrstni in inovativni, vse težje si je zagotoviti tudi sedež za njihove projekcije. To je v skladu s trendom, ki smo mu priča tudi na FEKKu, SHOTS in drugih festivalih kratkega filma, kjer je iz leta v leto več prijavljenih filmov in tudi več gledalcev. Ena ključnih funkcij kratkih filmov je tudi priprava na snemanje celovečernih, saj se z njimi režiserji naučijo osnov pristopa k filmanju in uporabe filmskega jezika v praksi. Tako je denimo Žiga Kukovič več let pobiral nagrade za kratke filme na raznih domačih festivalih, preden je v lastni produkciji posnel lani najbolj gledani slovenski film Gepack. Ta bo po odločitvi direktorja festivala tudi predvajan na Festivalu slovenskega filma, kar sicer ni običajno za filme, ki jih ne sofinancira Slovenski filmski center. Tudi med letošnjo bero kratkih filmov je več takih, ki so videti kot priprave na celovečerce. Med njihovimi avtorji je najbolj izstopajoč Jan Fabris, ki je imel na festivalu kar tri kratke filme, od tega dva v tekmovalnem izboru. Poleg njega smo lahko videli tudi filme bolj uveljavljenih avtorjev, denimo Tomaža Gorkiča, ki je v Smrtni uri združil tri generacije igralske družine Cavazza, ko upodobijo osrednjega junaka skozi različna življenjska obdobja. IZJAVA T. GORKIČA Darko Štante, nekdanji dobitnik nagrade vesna za film Posledice, je prikazal animirano ekranizacijo ene najbolj slavnih zgodb Zvitorepca – Potovanje v prihodnost, ki pa se bo težko kosala z drugimi animiranimi filmi v tekmovalnem programu. Izstopata predvsem večkrat nagrajeni film Tri tičice v režiji Zarje Menart, ki s krasno animacijo oživi ljudsko pesem, in pa Maček med vrati režiserke Ane Čigon, ki hudomušno zgodbo o teritorialnosti mačk v zaključku prelevi v neposredno politično sporočilo. Še bolj osupljiv animirani film je Onkraj obraza režiserke Anje Resman, ki sploh ni uvrščen v osrednji tekmovalni program, temveč v študentskega, saj gre za avtoričino magistrsko delo. A filma ne odlikujeta samo izvirna ideja in pristop, temveč tudi izjemno profesionalna produkcija, saj med producenti najdemo avtorja animacij Koyaa Koljo Saksido in pa izkušenega producenta ter nekdanjega direktorja Slovenskega filmskega centra Jožka Rutarja. Eksperimentalni filmi so poglavje zase in letos smo videli nekaj izstopajočih izdelkov. Zanimiv je bil denimo Accretion, ki ga je režiral Blaž Murn, protagonist otvoritvenega filma Cent’anni in ki z osredotočanjem na razrast plesni in uničenja v razpadajoči industrijski stavbi spominja na uspešno serijo The Last of Us. Prepričljiv in zadušljiv v svoji referenčnosti je tudi popkulturni kolaž primerjave vladnih in korporativnih distopij Prihodnost … je točno takšna, kot ste si jo zamislili, ki ga je ustvarila Sara Bezovšek, predlanska dobitnica vesne v tej kategoriji. Na samosvoj način eksperimentalen film je tudi Vel Vet Vel_festival film v režiji in glavni vlogi Miha Možine. Film namreč preskakuje med žanri, od reportaže, do komedije, romance in celo grozljivke, vmes pa dodaja kontekst in odvode zgodbe z zaslonskimi posnetki in videi z Instagrama in spletnih strani, hkrati pa glede na vsebino prilagaja snemalne tehnike in vire. Rezultat je nekoliko kaotičen, a predvsem zabaven in inovativen. Letošnji program kratkih filmov na Festivalu slovenskega filma vsekakor kaže, da ima slovenska filmska produkcija svetlo prihodnost.
Novelistična zbirka, za katero je njena avtorica prejela tudi nagrado kritiško sito, bralkam in bralcem ne ponuja toliko priročnih odgovorov, kolikor jim zastavlja kompleksna, zavratna vprašanja o sodobnem svetu
Novelistična zbirka, za katero je njena avtorica prejela tudi nagrado kritiško sito, bralkam in bralcem ne ponuja toliko priročnih odgovorov, kolikor jim zastavlja kompleksna, zavratna vprašanja o sodobnem svetu
Zmagovalno delo letošnjega Arsovega natečaja za najboljšo kratko zgodbo Trije asi je napisal Aleš Berger. To je pripoved o noči pokra in treh kvartopircih, ki polagajo vse višje stave. Aleš Berger je uveljavljen pisatelj in prevajalec iz francoščine in španščine, nekdaj radijec, urednik in gledališki kritik, avtor številnih knjig poezije in proze, esejev, študij, tudi drame. Je dobitnik številnih nagrad, med njimi najpomembnejše, Prešernove nagrade za življenjsko delo. Berger je v devetdesetih že dvakrat prepričal tudi žirijo Arsovega natečaja, in sicer leta 1999 in leto pred tem, ko si je prvo nagrado delil. To je njegova tretja zmaga na natečaju 3. programa Radia Slovenija. Podelitev nagrade lastovka, nagrade za najboljšo kratko zgodbo Programa Ars, v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu v Ljubljani je režiral Klemen Markovčič, interpret je bil Branko Jordan, glasbenik Lenart Krečič, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, napovedovalka Mateja Perpar, scenarist pa Matej Juh. Nagrajena zgodba Trije asi je bila sicer znana že od začetka avgusta, prepričala pa je žirijo v sestavi: Vlado Motnikar (predsednik), Breda Biščak in dr. Nada Grošelj. Na anonimni natečaj je letos prispelo 980 zgodb. Zgodbe, ki so se uvrstile v ožji izbor, pa so bile na sporedu v Literarnih nokturnih od 21. do 23. septembra.
Zmagovalno delo letošnjega Arsovega natečaja za najboljšo kratko zgodbo Trije asi je napisal Aleš Berger. To je pripoved o noči pokra in treh kvartopircih, ki polagajo vse višje stave. Aleš Berger je uveljavljen pisatelj in prevajalec iz francoščine in španščine, nekdaj radijec, urednik in gledališki kritik, avtor številnih knjig poezije in proze, esejev, študij, tudi drame. Je dobitnik številnih nagrad, med njimi najpomembnejše, Prešernove nagrade za življenjsko delo. Berger je v devetdesetih že dvakrat prepričal tudi žirijo Arsovega natečaja, in sicer leta 1999 in leto pred tem, ko si je prvo nagrado delil. To je njegova tretja zmaga na natečaju 3. programa Radia Slovenija. Podelitev nagrade lastovka, nagrade za najboljšo kratko zgodbo Programa Ars, v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu v Ljubljani je režiral Klemen Markovčič, interpret je bil Branko Jordan, glasbenik Lenart Krečič, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, napovedovalka Mateja Perpar, scenarist pa Matej Juh. Nagrajena zgodba Trije asi je bila sicer znana že od začetka avgusta, prepričala pa je žirijo v sestavi: Vlado Motnikar (predsednik), Breda Biščak in dr. Nada Grošelj. Na anonimni natečaj je letos prispelo 980 zgodb. Zgodbe, ki so se uvrstile v ožji izbor, pa so bile na sporedu v Literarnih nokturnih od 21. do 23. septembra.
Včasih se zdi, da je življenje sestavljeno iz rutine, urnikov in pravil. Potem pa srečaš nekoga, ki ti dokaže, da se da v vsem tem najti tudi veliko smeha. Naš današnji gost v oddaji Odprto za srečanja je Sani Može - vloger, stand up komik, fotograf in glasbenik, ki s kraško iskrenostjo in veliko samoironije razkriva, kako zabaven zna biti čisto običajen dan. Danes je prepoznaven obraz kraškega humorja. Verjame, da se ustvarjalnost začne tam, kjer se konča rutina. O tem je bila beseda, pa tudi o vlogih, stand upu, glasbi, fotografiji in o tem, kako se rojevajo ideje na relaciji med službo in odrom. Če mislite, da vas je težko nasmejati - potem je to pogovor, ki ga morate slišati.
Včasih se zdi, da je življenje sestavljeno iz rutine, urnikov in pravil. Potem pa srečaš nekoga, ki ti dokaže, da se da v vsem tem najti tudi veliko smeha. Naš današnji gost v oddaji Odprto za srečanja je Sani Može - vloger, stand up komik, fotograf in glasbenik, ki s kraško iskrenostjo in veliko samoironije razkriva, kako zabaven zna biti čisto običajen dan. Danes je prepoznaven obraz kraškega humorja. Verjame, da se ustvarjalnost začne tam, kjer se konča rutina. O tem je bila beseda, pa tudi o vlogih, stand upu, glasbi, fotografiji in o tem, kako se rojevajo ideje na relaciji med službo in odrom. Če mislite, da vas je težko nasmejati - potem je to pogovor, ki ga morate slišati.
Za Kratko informativno koristno slovenščino sta tokrat kolegici Darja Pograjc in Saša Grčman zbrali nekaj primerov t. i. »jezikovnih smeti«. Verjamemo, da ste zdajle pomisli na nekaj, kar je odveč. Morda na ponavljanje mašil, kopičenje veznikov, tudi na kakšen nespreten primer prevzemanja iz tujih jezikov. Res je, vse to sodi v današnji KiKs, v katerem med drugim razjasnimo pojme kot so jezikovna čistost, slogovna ustreznost in jezikovna stilistika.
Za Kratko informativno koristno slovenščino sta tokrat kolegici Darja Pograjc in Saša Grčman zbrali nekaj primerov t. i. »jezikovnih smeti«. Verjamemo, da ste zdajle pomisli na nekaj, kar je odveč. Morda na ponavljanje mašil, kopičenje veznikov, tudi na kakšen nespreten primer prevzemanja iz tujih jezikov. Res je, vse to sodi v današnji KiKs, v katerem med drugim razjasnimo pojme kot so jezikovna čistost, slogovna ustreznost in jezikovna stilistika.
Iščemo najboljšo kratko zgodbo! Svoje besedilo, dolgo od 3000 do 6500 znakov s presledki, oddajte do 9. junija po običajni pošti, in sicer v štirih nepodpisanih izvodih, označenih s šifro in s pripisom Natečaj za najboljšo kratko zgodbo (Uredništvo za kulturo, 3. program – program Ars, Radio Slovenija, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana). Vsak avtor sme sodelovati z največ tremi zgodbami. Predvidena je nagrada lastovka v vrednosti 1000 evrov. Poleg tega bo Radio Slovenija zgodbe, ki se bodo uvrstile v ožji izbor, odkupil. Žirija bo svojo odločitev predstavila 31. julija v oddaji Svet kulture, na teletekstu in spletnih straneh RTV Slovenija. Nagrajenca bomo razglasili na slavnostni prireditvi v septembru. Pogoji natečaja 1. Dela, poslana na natečaj, pred objavo na Radiu Slovenija ne smejo biti objavljena. Zgodba ne sme biti krajša od 3000 in ne sme presegati 6500 znakov s presledki vred, v nasprotnem primeru žirija dela ne bo mogla upoštevati. Vsak avtor sme sodelovati z največ tremi zgodbami. 2. Izbor bo opravila tričlanska strokovna žirija, ki bo podelila nagrado lastovka za najboljšo kratko zgodbo v vrednosti 1000 evrov. Nagrajeno zgodbo in zgodbe v ožjem izboru, ki jih bomo odkupili, bomo predvajali v oddaji Literarni nokturno na Arsu in Prvem programu Radia Slovenija. 3. Natečaj je anonimen. Avtorji naj svoja dela pošljejo do 9. junija v štirih nepodpisanih izvodih, označenih s šifro in s pripisom Natečaj za najboljšo kratko zgodbo, in sicer na naslov: Uredništvo za kulturo, 3. program – program Ars, Radio Slovenija, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana. Glede na izkušnje prejšnjih let avtorje opozarjamo, naj ne pošiljajo svojih podatkov v priloženih kuvertah. 4. S prijavo na natečaj avtorji v primeru nagrade ali uvrstitve v ožji izbor dovolijo organizatorju objavo imena in uporabo prijavljenega besedila v radijskih oddajah in se strinjajo, da se na RTV Slovenija prenesejo vse materialne avtorske pravice na avtorjevih besedilih v radijski izvedbi, brez omejitev (krajevnih, časovnih in glede nadaljnjega prenosa). Pravice se na RTV Slovenija prenesejo neizključno (tj. avtor lahko avtorsko delo uporablja tudi sam oziroma pravice neizključno prenese na tretjo osebo). Nagrada bo izplačana v obliki avtorskega honorarja na podlagi podpisane pogodbe, ki bo posebej opredeljevala odkup pravic. 5. Pritožba na izbor ni mogoča. Naročnik vsem avtorjem, katerih dela ne bodo nagrajena ali uvrščena v ožji izbor, zagotavlja, da prejetih besedil ne bo reproduciral, predelal ali javno objavil. 6. Žirija bo svojo odločitev objavila 31. julija v oddaji Svet kulture, na teletekstu in na spletnih straneh RTV Slovenija. Avtorji nagrajene zgodbe in izbranih kratkih zgodb bodo svoje avtorstvo dokazali s petim izvodom, opremljenim s šifro in vsemi osebnimi podatki, pošljejo pa ga naj na Uredništvo za kulturo (3. program – program Ars, Radio Slovenija, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana) po objavi odločitve komisije.
Iščemo najboljšo kratko zgodbo! Svoje besedilo, dolgo od 3000 do 6500 znakov s presledki, oddajte do 9. junija po običajni pošti, in sicer v štirih nepodpisanih izvodih, označenih s šifro in s pripisom Natečaj za najboljšo kratko zgodbo (Uredništvo za kulturo, 3. program – program Ars, Radio Slovenija, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana). Vsak avtor sme sodelovati z največ tremi zgodbami. Predvidena je nagrada lastovka v vrednosti 1000 evrov. Poleg tega bo Radio Slovenija zgodbe, ki se bodo uvrstile v ožji izbor, odkupil. Žirija bo svojo odločitev predstavila 31. julija v oddaji Svet kulture, na teletekstu in spletnih straneh RTV Slovenija. Nagrajenca bomo razglasili na slavnostni prireditvi v septembru. Pogoji natečaja 1. Dela, poslana na natečaj, pred objavo na Radiu Slovenija ne smejo biti objavljena. Zgodba ne sme biti krajša od 3000 in ne sme presegati 6500 znakov s presledki vred, v nasprotnem primeru žirija dela ne bo mogla upoštevati. Vsak avtor sme sodelovati z največ tremi zgodbami. 2. Izbor bo opravila tričlanska strokovna žirija, ki bo podelila nagrado lastovka za najboljšo kratko zgodbo v vrednosti 1000 evrov. Nagrajeno zgodbo in zgodbe v ožjem izboru, ki jih bomo odkupili, bomo predvajali v oddaji Literarni nokturno na Arsu in Prvem programu Radia Slovenija. 3. Natečaj je anonimen. Avtorji naj svoja dela pošljejo do 9. junija v štirih nepodpisanih izvodih, označenih s šifro in s pripisom Natečaj za najboljšo kratko zgodbo, in sicer na naslov: Uredništvo za kulturo, 3. program – program Ars, Radio Slovenija, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana. Glede na izkušnje prejšnjih let avtorje opozarjamo, naj ne pošiljajo svojih podatkov v priloženih kuvertah. 4. S prijavo na natečaj avtorji v primeru nagrade ali uvrstitve v ožji izbor dovolijo organizatorju objavo imena in uporabo prijavljenega besedila v radijskih oddajah in se strinjajo, da se na RTV Slovenija prenesejo vse materialne avtorske pravice na avtorjevih besedilih v radijski izvedbi, brez omejitev (krajevnih, časovnih in glede nadaljnjega prenosa). Pravice se na RTV Slovenija prenesejo neizključno (tj. avtor lahko avtorsko delo uporablja tudi sam oziroma pravice neizključno prenese na tretjo osebo). Nagrada bo izplačana v obliki avtorskega honorarja na podlagi podpisane pogodbe, ki bo posebej opredeljevala odkup pravic. 5. Pritožba na izbor ni mogoča. Naročnik vsem avtorjem, katerih dela ne bodo nagrajena ali uvrščena v ožji izbor, zagotavlja, da prejetih besedil ne bo reproduciral, predelal ali javno objavil. 6. Žirija bo svojo odločitev objavila 31. julija v oddaji Svet kulture, na teletekstu in na spletnih straneh RTV Slovenija. Avtorji nagrajene zgodbe in izbranih kratkih zgodb bodo svoje avtorstvo dokazali s petim izvodom, opremljenim s šifro in vsemi osebnimi podatki, pošljejo pa ga naj na Uredništvo za kulturo (3. program – program Ars, Radio Slovenija, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana) po objavi odločitve komisije.
Od 980-ih, ki so ustrezale pogojem, so ostale v ožjem izboru tri in tista, ki je letošnjo žirijo najbolj prepričala. 33. lastovko, nagrado Programa Ars za najboljšo kratko zgodbo, so podelili v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu Alešu Bergerju za Tri ase. Strokovna žirija, Breda Biščak, Nada Grošelj in Vlado Motnikar, jo je izbrala tudi zaradi v kratki zgodbi še posebej želene zgoščenosti, metaforične dvoumnosti in drobnih detajlov. In kot so zapisali, je, ''tako kot igra temelji na blefiranju, tudi karakterizacija likov pokeraško minimalistična, osredotočena na odtenke''. Avtor sam pa je v pogovoru z urednikom literarnih oddaj na Arsu Matejem Juhom dodal, da je važen nek paradoks, spodmik resničnosti. Aleš Berger, francist in komparativist, pa gledališki kritik, pisec in predvsem uveljavljen prevajalec je prejel številne nagrade in tudi že nagrado Arsovega natečaja leta 1999 za zgodbo Med padcem. V Treh asih pa, kot še zapišejo, spretno stopnjuje opazovalčevo pozornost, in namige lahko sproti prepozna le izkušeno oko, oziroma uho. Na podelitvi je zgodbo interpretiral dramski igralec Branko Jordan.
Od 980-ih, ki so ustrezale pogojem, so ostale v ožjem izboru tri in tista, ki je letošnjo žirijo najbolj prepričala. 33. lastovko, nagrado Programa Ars za najboljšo kratko zgodbo, so podelili v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu Alešu Bergerju za Tri ase. Strokovna žirija, Breda Biščak, Nada Grošelj in Vlado Motnikar, jo je izbrala tudi zaradi v kratki zgodbi še posebej želene zgoščenosti, metaforične dvoumnosti in drobnih detajlov. In kot so zapisali, je, ''tako kot igra temelji na blefiranju, tudi karakterizacija likov pokeraško minimalistična, osredotočena na odtenke''. Avtor sam pa je v pogovoru z urednikom literarnih oddaj na Arsu Matejem Juhom dodal, da je važen nek paradoks, spodmik resničnosti. Aleš Berger, francist in komparativist, pa gledališki kritik, pisec in predvsem uveljavljen prevajalec je prejel številne nagrade in tudi že nagrado Arsovega natečaja leta 1999 za zgodbo Med padcem. V Treh asih pa, kot še zapišejo, spretno stopnjuje opazovalčevo pozornost, in namige lahko sproti prepozna le izkušeno oko, oziroma uho. Na podelitvi je zgodbo interpretiral dramski igralec Branko Jordan.
Seta Knop je avtorica prevoda odmevne Andrićeve literarnozgodovinske biografije, nemškega novinarja Michaela Martensa 'V požaru svetov, Ivo Andrić, Zgodba evropskega življenja'. Monografija razkriva življenje svetovljana in razburkan čas 20.stoletja. Ivo Andrić je bil izvrsten pisatelj, diplomat in Nobelov lavreat. Seta Knop je prevajalka, leksikografka, literarna zgodovinarka ter vodja knjižnice na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Prevaja predvsem sociološka, zgodovinska, filozofska in kulturološka dela avtorjev kot so: Theodor W. Adorno, Terry Eagleton, Eric Hobsbawm, Susan Sontag, Richard Pipes, David Graeber, Danilo Kiš, Svetlana Slapšak. Leposlovna dela, pravi, v glavnem prevaja iz srbskega in hrvaškega jezika. Pred leti je prevedla kratko prozo hrvaške pisateljice Maše Kolanović Spoštovani žužki in druge srhljive zgodbe, pred kratkim pa so v njenem prevodu izšle kratke zgodbe hrvaškega pisatelja Nevena Ošumovića Rajske ptice. Za svoj prvi prevod leposlovnega dela Peščena ura pisatelja Danila Kiša je prejela nominacijo za Sovretovo nagrado. Njena velika želja je, da bi prevedla Kiševo biografijo.
Seta Knop je avtorica prevoda odmevne Andrićeve literarnozgodovinske biografije, nemškega novinarja Michaela Martensa 'V požaru svetov, Ivo Andrić, Zgodba evropskega življenja'. Monografija razkriva življenje svetovljana in razburkan čas 20.stoletja. Ivo Andrić je bil izvrsten pisatelj, diplomat in Nobelov lavreat. Seta Knop je prevajalka, leksikografka, literarna zgodovinarka ter vodja knjižnice na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Prevaja predvsem sociološka, zgodovinska, filozofska in kulturološka dela avtorjev kot so: Theodor W. Adorno, Terry Eagleton, Eric Hobsbawm, Susan Sontag, Richard Pipes, David Graeber, Danilo Kiš, Svetlana Slapšak. Leposlovna dela, pravi, v glavnem prevaja iz srbskega in hrvaškega jezika. Pred leti je prevedla kratko prozo hrvaške pisateljice Maše Kolanović Spoštovani žužki in druge srhljive zgodbe, pred kratkim pa so v njenem prevodu izšle kratke zgodbe hrvaškega pisatelja Nevena Ošumovića Rajske ptice. Za svoj prvi prevod leposlovnega dela Peščena ura pisatelja Danila Kiša je prejela nominacijo za Sovretovo nagrado. Njena velika želja je, da bi prevedla Kiševo biografijo.
Alena Begić, pisateljica, filozofinja in komparativistka, je pred kratkim magistrirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Objavlja v literarnih revijah. Nekaj zgodb iz zbirke Dan za izboljšave (Dan za ispravljanje, 2022) je bilo nagrajenih pred knjižno objavo (Lapis Histriae, Festival evropske kratke zgodbe, Narodna knjižnica Vrbovec …). Poleg literature se posveča tudi orientalskemu plesu. Zgodbo Dan za izboljšave je za Literarni nokturno prevedla Klarisa Jovanović, francistka in komparativistka, pesnica, književna prevajalka in glasbenica. Zbirka Dan za izboljšave bo predvidoma izšla konec tega leta pri Cankarjevi založbi. Prevajalka Klarisa Jovanović, interpret Voranc Boh, režiserka Ana Krauthaker, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2025.
Alena Begić, pisateljica, filozofinja in komparativistka, je pred kratkim magistrirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Objavlja v literarnih revijah. Nekaj zgodb iz zbirke Dan za izboljšave (Dan za ispravljanje, 2022) je bilo nagrajenih pred knjižno objavo (Lapis Histriae, Festival evropske kratke zgodbe, Narodna knjižnica Vrbovec …). Poleg literature se posveča tudi orientalskemu plesu. Zgodbo Dan za izboljšave je za Literarni nokturno prevedla Klarisa Jovanović, francistka in komparativistka, pesnica, književna prevajalka in glasbenica. Zbirka Dan za izboljšave bo predvidoma izšla konec tega leta pri Cankarjevi založbi. Prevajalka Klarisa Jovanović, interpret Voranc Boh, režiserka Ana Krauthaker, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2025.
Ambasadorka znanosti, vodja Evropskega laboratorija za molekularno biologijo v Grenoblu Osnovni gradniki življenja, proteini, so izredno zapletene makromolekule. Zmožne so opravljati najrazličnejše naloge in prav njihove številne interakcije so temelj vsega dogajanja, ki mu pravimo življenje; od procesov, ki potekajo znotraj celic, do usklajenega delovanja celotnega organizma. Kako ti procesi dejansko potekajo, pa je neločljivo povezano s samo zgradbo proteinov. Njihova struktura in različna preurejanja, do katerih prihaja v najrazličnejših procesih, so zato v središču raziskav strukturne biologije. Pri tem danes bogata paleta najrazličnejših pristopov omogoča res podroben vpogled v procese na nivoju molekul in nova spoznanja se vrstijo z veliko naglico, zanimivih področij pa je seveda v svetu živega ogromno. V tokratnih Podobah znanja se bomo med drugim posvetili osnovnim procesom, ki so odgovorni za to, da se naše mišice krčijo, kajti to je raziskovalno področje dr. Kristine Djinović-Carugo, redne profesorice na univerzi na Dunaju ter vodje Evropskega laboratorija za molekularno biologijo v Grenoblu, ki je letos za svoj doprinos k prepoznavnosti Slovenije na področju integrativne strukturne biologije prejela priznanje ambasadorka znanosti Republike Slovenije.
Ambasadorka znanosti, vodja Evropskega laboratorija za molekularno biologijo v Grenoblu Osnovni gradniki življenja, proteini, so izredno zapletene makromolekule. Zmožne so opravljati najrazličnejše naloge in prav njihove številne interakcije so temelj vsega dogajanja, ki mu pravimo življenje; od procesov, ki potekajo znotraj celic, do usklajenega delovanja celotnega organizma. Kako ti procesi dejansko potekajo, pa je neločljivo povezano s samo zgradbo proteinov. Njihova struktura in različna preurejanja, do katerih prihaja v najrazličnejših procesih, so zato v središču raziskav strukturne biologije. Pri tem danes bogata paleta najrazličnejših pristopov omogoča res podroben vpogled v procese na nivoju molekul in nova spoznanja se vrstijo z veliko naglico, zanimivih področij pa je seveda v svetu živega ogromno. V tokratnih Podobah znanja se bomo med drugim posvetili osnovnim procesom, ki so odgovorni za to, da se naše mišice krčijo, kajti to je raziskovalno področje dr. Kristine Djinović-Carugo, redne profesorice na univerzi na Dunaju ter vodje Evropskega laboratorija za molekularno biologijo v Grenoblu, ki je letos za svoj doprinos k prepoznavnosti Slovenije na področju integrativne strukturne biologije prejela priznanje ambasadorka znanosti Republike Slovenije.
Cikel Na valovih humorja. Jean-Michel Ribes je igralec, dramatik, režiser in scenarist. Rodil se je leta 1946. V najstniških letih ga je mama, ki se je drugič poročila s slikarjem Jeanom Cortotem, seznanila z najzanimivejšimi in najzabavnejšimi pisatelji in slikarji petdesetih let: Jeanom Tardieujem, Raymondom Queneaujem in Joanom Mirójem. Leta 1966 je skupaj s slikarjem Gérardom Garoustom ustanovil umetniško skupino Pallium. V tistem času se je srečeval z vsestranskim umetnikom Rolandom Toporjem in dramatikom Fernandom Arrabalom ter tudi režiral nekaj njegovih del. Kot dramatik se je prvič predstavil leta 1970 in pozneje v Franciji prejel več uglednih nagrad. V svojih delih sledi humorno absurdističnemu izročilu svojih predhodnikov. Taka je tudi kratka igra Bronhiji. Prevajalka Živa Čebulj, dramska igralca Mojka Končar in Voranc Boh, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Cikel Na valovih humorja. Jean-Michel Ribes je igralec, dramatik, režiser in scenarist. Rodil se je leta 1946. V najstniških letih ga je mama, ki se je drugič poročila s slikarjem Jeanom Cortotem, seznanila z najzanimivejšimi in najzabavnejšimi pisatelji in slikarji petdesetih let: Jeanom Tardieujem, Raymondom Queneaujem in Joanom Mirójem. Leta 1966 je skupaj s slikarjem Gérardom Garoustom ustanovil umetniško skupino Pallium. V tistem času se je srečeval z vsestranskim umetnikom Rolandom Toporjem in dramatikom Fernandom Arrabalom ter tudi režiral nekaj njegovih del. Kot dramatik se je prvič predstavil leta 1970 in pozneje v Franciji prejel več uglednih nagrad. V svojih delih sledi humorno absurdističnemu izročilu svojih predhodnikov. Taka je tudi kratka igra Bronhiji. Prevajalka Živa Čebulj, dramska igralca Mojka Končar in Voranc Boh, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Prihodnji teden prihaja v kino nov film Osmi potnik s podnaslovom Romul. To je že osmi film iz serije o morilski vesoljski pošasti ksenomorfu – oziroma celo deseti, če štejemo še dva filma, kjer se spopade s Predatorjem. Čeprav bi ta dva bilo bolje čim prej pozabiti. Kljub številnim nadaljevanjem sta pečat na znanstveni fantastiki in tudi širši popularni kulturi pustila predvsem prva dva filma, ki sta ju režirala Ridley Scott in James Cameron. O franšizi Osmi potnik razmišlja Igor Harb, bere Igor Velše.
Prihodnji teden prihaja v kino nov film Osmi potnik s podnaslovom Romul. To je že osmi film iz serije o morilski vesoljski pošasti ksenomorfu – oziroma celo deseti, če štejemo še dva filma, kjer se spopade s Predatorjem. Čeprav bi ta dva bilo bolje čim prej pozabiti. Kljub številnim nadaljevanjem sta pečat na znanstveni fantastiki in tudi širši popularni kulturi pustila predvsem prva dva filma, ki sta ju režirala Ridley Scott in James Cameron. O franšizi Osmi potnik razmišlja Igor Harb, bere Igor Velše.
»Najboljše dele medčloveških odnosov bi morali prezrcaliti za volan, potem bi bilo vsem udeležencem v prometu lažje«, je na kratko povzel temelj odgovornega ravnanja v prometu Matjaž Korošak z Agencije za varnost v prometu. Vsakemu od nas se zdi, da obvlada pravila in ne potrebuje napotkov, a statistika nesreč in žrtev govori drugače. Z novim šolskim letom pa bo udeležencev v prometu še več …
»Najboljše dele medčloveških odnosov bi morali prezrcaliti za volan, potem bi bilo vsem udeležencem v prometu lažje«, je na kratko povzel temelj odgovornega ravnanja v prometu Matjaž Korošak z Agencije za varnost v prometu. Vsakemu od nas se zdi, da obvlada pravila in ne potrebuje napotkov, a statistika nesreč in žrtev govori drugače. Z novim šolskim letom pa bo udeležencev v prometu še več …
Drugi poudarki: - V Kraškem vodovodu Sežana presenečenim prejemnikom položnic odgovarjajo, da gre za okoljsko dajatev za odvajanje in čiščenje odpadnih voda in jo plačujejo tudi tisti, ki niso priključeni na javni vodovod. - Na območju Vogrskega je številne strah, da bodo glede optike potegnili kratko. - V Oplotnici letošnja najpomembnejša naložba gradnja podružnične osnovne šole in vrtca na Prihovi. - Aeroklub iz Prlekije ima tudi svoj Aerobend
Drugi poudarki: - V Kraškem vodovodu Sežana presenečenim prejemnikom položnic odgovarjajo, da gre za okoljsko dajatev za odvajanje in čiščenje odpadnih voda in jo plačujejo tudi tisti, ki niso priključeni na javni vodovod. - Na območju Vogrskega je številne strah, da bodo glede optike potegnili kratko. - V Oplotnici letošnja najpomembnejša naložba gradnja podružnične osnovne šole in vrtca na Prihovi. - Aeroklub iz Prlekije ima tudi svoj Aerobend
Kratki mandat prvega slovenskega deželnega glavarja Kranjske Zoolog, ki je odkopaval néveljskega mamuta Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah Slikar Franc Mihael Strauss sodi med glavne predstavnike baročnega slikarstva pri nas. V pisnih virih je bil prvič omenjen leta 1713, in sicer že kot uveljavljen slikar. Slikal je na Štajerskem in Koroškem, največ oltarne podobe, krajine in portrete. Bil je izrazit baročni eklektik s severnjaškim občutkom za pretiravanje. Zanj sta značilni patetična gestikulacija in prenapeta mimika, ublažena s skromno lepotno idealizacijo glavnih oseb. Njegov opus – 29 ohranjenih slik – lahko razdelimo na dva dela. V prvem obdobju je upodabljal predvsem ljudi, v drugem pa je slikal bolj mogočna in ekspresivna dela. Franc Mihael Strauss se je rodil leta 1674 v uveljavljeni slikarski družini v Slovenj Gradcu.
Kratki mandat prvega slovenskega deželnega glavarja Kranjske Zoolog, ki je odkopaval néveljskega mamuta Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah Slikar Franc Mihael Strauss sodi med glavne predstavnike baročnega slikarstva pri nas. V pisnih virih je bil prvič omenjen leta 1713, in sicer že kot uveljavljen slikar. Slikal je na Štajerskem in Koroškem, največ oltarne podobe, krajine in portrete. Bil je izrazit baročni eklektik s severnjaškim občutkom za pretiravanje. Zanj sta značilni patetična gestikulacija in prenapeta mimika, ublažena s skromno lepotno idealizacijo glavnih oseb. Njegov opus – 29 ohranjenih slik – lahko razdelimo na dva dela. V prvem obdobju je upodabljal predvsem ljudi, v drugem pa je slikal bolj mogočna in ekspresivna dela. Franc Mihael Strauss se je rodil leta 1674 v uveljavljeni slikarski družini v Slovenj Gradcu.
V dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu bodo podelili Arsovo lastovko za najboljšo kratko zgodbo, nagrado, ki jo vsako leto razpiše Uredništvo za kulturo Tretjega programa Radia Slovenija, programa Ars. Na 33. natečaj je letos prispelo 980 zgodb, ki so ustrezale pogojem natečaja. Strokovna žirija v sestavi Breda Biščak, Nada Grošelj in predsednik Vlado Motnikar je Arsovo lastovko podelila zgodbi z naslovom Trije asi in v utemeljitvi zapisala, da en sam prizor natančno slika dogajalni čas, prostor in osebe, drobni detajli v ozadju pa odsevajo našo polpreteklost in morda celo družbeno sedanjost. Pri Cankarjevi založbi pa sta v teh dneh izšla prevoda romanov pomembnih evropskih avtorjev: poljske nobelovke Olge Tokárczuk in češkega pisatelja Josefa Škvóreckega.
V dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu bodo podelili Arsovo lastovko za najboljšo kratko zgodbo, nagrado, ki jo vsako leto razpiše Uredništvo za kulturo Tretjega programa Radia Slovenija, programa Ars. Na 33. natečaj je letos prispelo 980 zgodb, ki so ustrezale pogojem natečaja. Strokovna žirija v sestavi Breda Biščak, Nada Grošelj in predsednik Vlado Motnikar je Arsovo lastovko podelila zgodbi z naslovom Trije asi in v utemeljitvi zapisala, da en sam prizor natančno slika dogajalni čas, prostor in osebe, drobni detajli v ozadju pa odsevajo našo polpreteklost in morda celo družbeno sedanjost. Pri Cankarjevi založbi pa sta v teh dneh izšla prevoda romanov pomembnih evropskih avtorjev: poljske nobelovke Olge Tokárczuk in češkega pisatelja Josefa Škvóreckega.
Anna Świrszczyńska, ki se je rodila leta 1909 v Varšavi in umrla leta 1984 v Krakovu, sodi v sam vrh poljskega pesništva 20. stoletja. Njen prvi nastop z zbirko Pesmi in proze leta 1936 je bil eden izmed vrhuncev poljskega predvojnega modernizma, vendar so jo najbolj proslavile poznejše zbirke, kot so Gradila sem barikado iz leta 1974, v kateri je upesnila izkušnjo varšavske vstaje, Baba sem iz leta 1972, v kateri je obravnavala žensko usodo, pogled na svet in ljubezen, ter Srečna kakor pasji rep iz leta 1978. V slovenščino sta doslej prevedena zbirka Baba sem in izbor Džingiskan v kopalnici. Pesmi v prozi, ki jih je iz njenih prvih dveh zbirk, Pesmi in proze in Zbrana lirika (1958), nekaj prevedla Jana Unuk, so bile v obdobju nastanka v poljski književnosti izjemno redka in s tem novatorska oblika. Napisane so kot v gibanje pognane slike ali kratke parabolične zgodbice, tematsko pa se delijo na mitične in zgodovinske, ljubezenske in razpoloženjske motive. Interpretira Maja Sever, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič, urednica oddaje Tesa Drev Juh, produkcija leta 2025.
Anna Świrszczyńska, ki se je rodila leta 1909 v Varšavi in umrla leta 1984 v Krakovu, sodi v sam vrh poljskega pesništva 20. stoletja. Njen prvi nastop z zbirko Pesmi in proze leta 1936 je bil eden izmed vrhuncev poljskega predvojnega modernizma, vendar so jo najbolj proslavile poznejše zbirke, kot so Gradila sem barikado iz leta 1974, v kateri je upesnila izkušnjo varšavske vstaje, Baba sem iz leta 1972, v kateri je obravnavala žensko usodo, pogled na svet in ljubezen, ter Srečna kakor pasji rep iz leta 1978. V slovenščino sta doslej prevedena zbirka Baba sem in izbor Džingiskan v kopalnici. Pesmi v prozi, ki jih je iz njenih prvih dveh zbirk, Pesmi in proze in Zbrana lirika (1958), nekaj prevedla Jana Unuk, so bile v obdobju nastanka v poljski književnosti izjemno redka in s tem novatorska oblika. Napisane so kot v gibanje pognane slike ali kratke parabolične zgodbice, tematsko pa se delijo na mitične in zgodovinske, ljubezenske in razpoloženjske motive. Interpretira Maja Sever, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič, urednica oddaje Tesa Drev Juh, produkcija leta 2025.
Slovesnost, na kateri bomo razglasili avtorja zmagovalne zgodbe, bo 24. septembra (spremenjen datum!) v Cankarjevem domu, del neposrednega prenosa pa bo tudi interpretacija zmagovalne zgodbe. Zgodbe, ki so se uvrstile v ožji izbor, bodo na sporedu v dneh pred slovesnostjo, od 21. do 23. septembra (spremenjeni datumi) v oddaji Literarni nokturno na Tretjem in Prvem programu Radia Slovenija. V oddajah bomo tudi razkrili imena avtorjev iz ožjega izbora. Strokovna žirija v sestavi Breda Biščak, Nada Grošelj in predsednik Vlado Motnikar je dobila v branje 980 kratkih zgodb, ki so prispele na natečaj prek spletnega obrazca. Izbrala je lastovko in v ožji izbor uvrstila še tri zgodbe: Nagrada lastovka Trije asi (šifra: Fulhaus) V svoji utemeljitvi je žirija zapisala naslednje: Noč, soba z mizo in ob njej trije kvartopirci. En sam prizor v strukturno zaokroženi zgodbi Trije asi natančno slika njen dogajalni čas, prostor in osebe, drobni detajli v ozadju pa odsevajo našo polpreteklost in morda celo družbeno sedanjost. Že v naslovu in še nekajkrat v zgodbi sami se pojavi metaforična dvoumnost. Kakor temelji igra na blefiranju, je tudi karakterizacija likov pokeraško minimalistična, osredotočena na odtenke. Suveren pripovedovalski glas prefinjeno slika posamezne značaje, spremlja dinamiko odnosov med njimi ter spretno stopnjuje opazovalčevo pozornost. Stave na mizi so vse višje, a napetost se sproti rahlja in ni se bati, da bi se igralci postrelili med sabo. Avtorjevi subtilni namigi občasno celo nakažejo odgovore na vprašanja, ki se nam morajo porajati ob branju ali poslušanju zgodbe in se razrešijo v sklepu, vendar lahko te namige sproti prepozna le izkušeno oko oziroma uho. V ožji izbor je žirija uvrstila zgodbe: Izklesana osamljenost (šifra: Astro 55) Jutro v Alepu (šifra: Pseudonihilist) Silhueta (šifra: Samohodec)
Slovesnost, na kateri bomo razglasili avtorja zmagovalne zgodbe, bo 24. septembra (spremenjen datum!) v Cankarjevem domu, del neposrednega prenosa pa bo tudi interpretacija zmagovalne zgodbe. Zgodbe, ki so se uvrstile v ožji izbor, bodo na sporedu v dneh pred slovesnostjo, od 21. do 23. septembra (spremenjeni datumi) v oddaji Literarni nokturno na Tretjem in Prvem programu Radia Slovenija. V oddajah bomo tudi razkrili imena avtorjev iz ožjega izbora. Strokovna žirija v sestavi Breda Biščak, Nada Grošelj in predsednik Vlado Motnikar je dobila v branje 980 kratkih zgodb, ki so prispele na natečaj prek spletnega obrazca. Izbrala je lastovko in v ožji izbor uvrstila še tri zgodbe: Nagrada lastovka Trije asi (šifra: Fulhaus) V svoji utemeljitvi je žirija zapisala naslednje: Noč, soba z mizo in ob njej trije kvartopirci. En sam prizor v strukturno zaokroženi zgodbi Trije asi natančno slika njen dogajalni čas, prostor in osebe, drobni detajli v ozadju pa odsevajo našo polpreteklost in morda celo družbeno sedanjost. Že v naslovu in še nekajkrat v zgodbi sami se pojavi metaforična dvoumnost. Kakor temelji igra na blefiranju, je tudi karakterizacija likov pokeraško minimalistična, osredotočena na odtenke. Suveren pripovedovalski glas prefinjeno slika posamezne značaje, spremlja dinamiko odnosov med njimi ter spretno stopnjuje opazovalčevo pozornost. Stave na mizi so vse višje, a napetost se sproti rahlja in ni se bati, da bi se igralci postrelili med sabo. Avtorjevi subtilni namigi občasno celo nakažejo odgovore na vprašanja, ki se nam morajo porajati ob branju ali poslušanju zgodbe in se razrešijo v sklepu, vendar lahko te namige sproti prepozna le izkušeno oko oziroma uho. V ožji izbor je žirija uvrstila zgodbe: Izklesana osamljenost (šifra: Astro 55) Jutro v Alepu (šifra: Pseudonihilist) Silhueta (šifra: Samohodec)
Pisatelj in naravoslovec Škof preselil škofijski sedež ob Dravi navzdol Kamniška izjava iz leta 1938 – še vedno aktualna Filmski kritik, publicist in scenarist Silvan Furlan je v Ljubljani diplomiral iz primerjalne književnosti in umetnostne zgodovine ter se nato izpopolnjeval v Milanu. Leta 1981 se je zaposlil v Slovenskem gledališkem in filmskem muzeju in pri njem ustanovil temeljno zbirko »Slovenski film«, hkrati pa pripravljal ustanovitev »Slovenske kinoteke« in pozneje postal njen direktor. Napisal je več scenarijev za kratke in srednjemetražne dokumentarne filme, po svojem lastnem pa je leta 1998 režiral igrani dokumentarni film o prvi slovenski filmski igralki Iti Rini »Deklica s frnikulami«. Med drugim je bil tudi soustanovitelj mednarodnega kolokvija filmske teorije in kritike »Jesenska filmska šola«, ki je zunaj naših meja postala znana kot »ljubljanska filmska šola«, ter snovalec prvega umetniškega kinematografa »Kinodvor« v Ljubljani. Filmski kritik, publicist in scenarist Silvan Furlan se je rodil leta 1953 v Postojni.
Pisatelj in naravoslovec Škof preselil škofijski sedež ob Dravi navzdol Kamniška izjava iz leta 1938 – še vedno aktualna Filmski kritik, publicist in scenarist Silvan Furlan je v Ljubljani diplomiral iz primerjalne književnosti in umetnostne zgodovine ter se nato izpopolnjeval v Milanu. Leta 1981 se je zaposlil v Slovenskem gledališkem in filmskem muzeju in pri njem ustanovil temeljno zbirko »Slovenski film«, hkrati pa pripravljal ustanovitev »Slovenske kinoteke« in pozneje postal njen direktor. Napisal je več scenarijev za kratke in srednjemetražne dokumentarne filme, po svojem lastnem pa je leta 1998 režiral igrani dokumentarni film o prvi slovenski filmski igralki Iti Rini »Deklica s frnikulami«. Med drugim je bil tudi soustanovitelj mednarodnega kolokvija filmske teorije in kritike »Jesenska filmska šola«, ki je zunaj naših meja postala znana kot »ljubljanska filmska šola«, ter snovalec prvega umetniškega kinematografa »Kinodvor« v Ljubljani. Filmski kritik, publicist in scenarist Silvan Furlan se je rodil leta 1953 v Postojni.
Oder pod zvezdami LGL: 23. oktober 2025 Radio Slovenija, Svet kulture, 27. oktober 2025 Zvrstno, pomensko in vsebinsko hibridna predstava Ples v kamnu, ki jo lahko uvrščamo med značilnosti predmetno lutkovnega gledališča, plesa in instalacije – postdramskega gledališča – , je po besedah plesalke, koreografinje, avtorice n režiserke Leje Jurišič: poklon kratki pesmi Jureta Detele: »Bodi v kamnu, magični ples, / prišle so sanje, odzgoraj, / selijo se misli!« Tudi sicer konceptualno zelo heterogeno strukturirana predstava, vsebinsko in pomensko nasičena, izhaja iz prežetosti z duhom poezije. Glavno avtorsko besedilno predlogo za izrazito nihajočo uprizoritev, z nenehnimi sosledji asimetričnih intervalov, zasukov, ritmov in vzdušij, subtilnih zaustavitev in sunkovitih stopnjevanj, je prispeval Miklavž Komelj, uporabljena pa so tudi besedila Ovidija, Franza Kafke in Antona Aškerca, svoja občutenja napetosti v razmerju do trde in gnetljive vesoljne materije in nedoumljive skrivnosti, kot je lahko kamen, pa sta avtorsko izrazili tudi igralki v predstavi Mia Skrbinac in Alenka Tetičkovič. Na premiernem dogodku predstave v Lutkovnem gledališču Ljubljana, ki je nastala v koprodukciji z Društvom Pekinpah, je bila Magda Tušar. Avtorica, režiserka in koreografinja: Leja Jurišić Avtor besedila: Miklavž Komelj Avtorji uporabljenih besedil: Franz Kafka, Jure Detela, Anton Aškerc, Ovidij, Mia Skrbinac, Alenka Tetičkovič Dramaturginji: Petra Veber, Leja Jurišić Scenografinja, kostumografka in oblikovalka svetlobe: Petra Veber Soustvarjalci in nastopajoči: Rok Kunaver, Gašper Malnar, Martina Maurič Lazar, Alenka Tetičkovič, Mia Skrbinac
Oder pod zvezdami LGL: 23. oktober 2025 Radio Slovenija, Svet kulture, 27. oktober 2025 Zvrstno, pomensko in vsebinsko hibridna predstava Ples v kamnu, ki jo lahko uvrščamo med značilnosti predmetno lutkovnega gledališča, plesa in instalacije – postdramskega gledališča – , je po besedah plesalke, koreografinje, avtorice n režiserke Leje Jurišič: poklon kratki pesmi Jureta Detele: »Bodi v kamnu, magični ples, / prišle so sanje, odzgoraj, / selijo se misli!« Tudi sicer konceptualno zelo heterogeno strukturirana predstava, vsebinsko in pomensko nasičena, izhaja iz prežetosti z duhom poezije. Glavno avtorsko besedilno predlogo za izrazito nihajočo uprizoritev, z nenehnimi sosledji asimetričnih intervalov, zasukov, ritmov in vzdušij, subtilnih zaustavitev in sunkovitih stopnjevanj, je prispeval Miklavž Komelj, uporabljena pa so tudi besedila Ovidija, Franza Kafke in Antona Aškerca, svoja občutenja napetosti v razmerju do trde in gnetljive vesoljne materije in nedoumljive skrivnosti, kot je lahko kamen, pa sta avtorsko izrazili tudi igralki v predstavi Mia Skrbinac in Alenka Tetičkovič. Na premiernem dogodku predstave v Lutkovnem gledališču Ljubljana, ki je nastala v koprodukciji z Društvom Pekinpah, je bila Magda Tušar. Avtorica, režiserka in koreografinja: Leja Jurišić Avtor besedila: Miklavž Komelj Avtorji uporabljenih besedil: Franz Kafka, Jure Detela, Anton Aškerc, Ovidij, Mia Skrbinac, Alenka Tetičkovič Dramaturginji: Petra Veber, Leja Jurišić Scenografinja, kostumografka in oblikovalka svetlobe: Petra Veber Soustvarjalci in nastopajoči: Rok Kunaver, Gašper Malnar, Martina Maurič Lazar, Alenka Tetičkovič, Mia Skrbinac
Francoski pesnik Arthur Rimbaud (1854–1891) je pomembno zaznamoval simbolistično, pozneje pa tudi modernistično literarno ustvarjanje. S pisanjem je začel zelo mlad. Svoje najpomembnejše pesmi je ustvaril med 15. in 20. letom starosti. Njegova poezija je bila že na začetku njegove kratke ustvarjalne poti uporniška, drzna, delno tudi eksperimentalna, saj je v njej pogosto razbijal tradicionalne pesniške oblike. Njegova pesem Odhod pa napeljuje na drugi del njegove življenjske poti, Rimbaud je namreč že pri dvajsetih letih popolnoma opustil pisanje, postal popotnik, se preselil v Afriko in tam do svoje smrti delal kot trgovec. Prevajalec Brane Mozetič, interpret Tomaž Gubenšek, urednik oddaje Gregor Podlogar. Posneto leta 2008.
Francoski pesnik Arthur Rimbaud (1854–1891) je pomembno zaznamoval simbolistično, pozneje pa tudi modernistično literarno ustvarjanje. S pisanjem je začel zelo mlad. Svoje najpomembnejše pesmi je ustvaril med 15. in 20. letom starosti. Njegova poezija je bila že na začetku njegove kratke ustvarjalne poti uporniška, drzna, delno tudi eksperimentalna, saj je v njej pogosto razbijal tradicionalne pesniške oblike. Njegova pesem Odhod pa napeljuje na drugi del njegove življenjske poti, Rimbaud je namreč že pri dvajsetih letih popolnoma opustil pisanje, postal popotnik, se preselil v Afriko in tam do svoje smrti delal kot trgovec. Prevajalec Brane Mozetič, interpret Tomaž Gubenšek, urednik oddaje Gregor Podlogar. Posneto leta 2008.
Pesnica in literarna znanstvenica Barbara Jurša je svojo prvo pesniško zbirko Leta v oklepaju objavila leta 2014 pri Zavodu Droplja, v njej pa tudi pesem, ki se začne z verzom Neprehodnost. Pesem je kratka, toda dovolj dolga, da izveste skoraj vse o neprehodnosti in še čem. Interpretka Gaja Filač, režiser Klemen Markovčič, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2025.
Pesnica in literarna znanstvenica Barbara Jurša je svojo prvo pesniško zbirko Leta v oklepaju objavila leta 2014 pri Zavodu Droplja, v njej pa tudi pesem, ki se začne z verzom Neprehodnost. Pesem je kratka, toda dovolj dolga, da izveste skoraj vse o neprehodnosti in še čem. Interpretka Gaja Filač, režiser Klemen Markovčič, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2025.
"V cvet" je naslov nove kratke radijske igre, ki je nastala v produkciji Uredništva igranega programa Radia Slovenija in je bila posneta v studiih Radia Slovenija in na terenu maja 2024. Zgodba Simone Hamer je bila osnova za slušno miniaturo, ki se ukvarja z odnosom do narave, sočloveka ter drugih živih bitij. Ona, ki jo je v upodobila Gaja Filač, na koncu pride do spoznanja, da so čebele ključnega pomena za biotsko raznovrstnost v mestih in seveda tudi nepogrešljive za obstoj civilizacije. Center Ljubljane in park Tivoli sta zvočna tapeta za novo izpraševanje o ekoloških in bivanjskih temah tukaj in zdaj. Režiser Klemen Markovčič ugotavlja, da je med občinstvom vse več zanimanja za krajše radijske formate, med katere sodi tudi kratka radijska igra. V informacijsko zasičeni družbi to ni presenečenje, pravi. Kako pa nastane kratka radijska igra?
"V cvet" je naslov nove kratke radijske igre, ki je nastala v produkciji Uredništva igranega programa Radia Slovenija in je bila posneta v studiih Radia Slovenija in na terenu maja 2024. Zgodba Simone Hamer je bila osnova za slušno miniaturo, ki se ukvarja z odnosom do narave, sočloveka ter drugih živih bitij. Ona, ki jo je v upodobila Gaja Filač, na koncu pride do spoznanja, da so čebele ključnega pomena za biotsko raznovrstnost v mestih in seveda tudi nepogrešljive za obstoj civilizacije. Center Ljubljane in park Tivoli sta zvočna tapeta za novo izpraševanje o ekoloških in bivanjskih temah tukaj in zdaj. Režiser Klemen Markovčič ugotavlja, da je med občinstvom vse več zanimanja za krajše radijske formate, med katere sodi tudi kratka radijska igra. V informacijsko zasičeni družbi to ni presenečenje, pravi. Kako pa nastane kratka radijska igra?
»Že od osamosvojitve dalje naša kratka proza išče zgodbe, povezane z neko intimo in atmosferičnostjo. Izraža neko specifično nelagodje, ki pa v najnovejšem času prehaja že kar v stisko,« ugotavlja kritičarka Ana Geršak
»Že od osamosvojitve dalje naša kratka proza išče zgodbe, povezane z neko intimo in atmosferičnostjo. Izraža neko specifično nelagodje, ki pa v najnovejšem času prehaja že kar v stisko,« ugotavlja kritičarka Ana Geršak
Danes, ko obeležujemo mednarodni dan morbidnega in obešenjaškega, pa ena morbidna iz domačih logov. Dvomimo, da vas mnogo poslušalcev ve, pod katero ministrstvo spadate, ko umrete.
Danes, ko obeležujemo mednarodni dan morbidnega in obešenjaškega, pa ena morbidna iz domačih logov. Dvomimo, da vas mnogo poslušalcev ve, pod katero ministrstvo spadate, ko umrete.
V sredini Radiosferi ob pol devetih bomo nekajkrat uporabili kratico EKI. Tako na kratko imenujemo Enoto za krizne intervencije v Ljubljani. Gre za prostor, oddelek odprtega tipa, ki deluje v okviru Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, in predstavlja nekakšno hipno injekcijo oziroma pomoč, ko nas življenje psihično zlomi. Jutri namreč obeležujemo Svetovni dan preprečevanja samomora. In prav takrat, ko doživimo hudo krizo in preprosto ne vidimo izhoda, nas ambulantni ali dežurni psihiater lahko napoti v Enoto za krizne intervencije. Hospitalizacije so načeloma kratke, namenjene predvsem umiku in spodbudi pri načrtovanju nadaljnjega življenja in sprememb. Sogovornica: doc. dr. Brigita Novak Šarotar, dr.med., specialistka psihiatrije v.d. predstojnice Centra za mentalno zdravje in vodja Enote za krizne intervencije Univerzitetne psihiatrične klinika Ljubljana ter docentka za psihiatrijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.
V sredini Radiosferi ob pol devetih bomo nekajkrat uporabili kratico EKI. Tako na kratko imenujemo Enoto za krizne intervencije v Ljubljani. Gre za prostor, oddelek odprtega tipa, ki deluje v okviru Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, in predstavlja nekakšno hipno injekcijo oziroma pomoč, ko nas življenje psihično zlomi. Jutri namreč obeležujemo Svetovni dan preprečevanja samomora. In prav takrat, ko doživimo hudo krizo in preprosto ne vidimo izhoda, nas ambulantni ali dežurni psihiater lahko napoti v Enoto za krizne intervencije. Hospitalizacije so načeloma kratke, namenjene predvsem umiku in spodbudi pri načrtovanju nadaljnjega življenja in sprememb. Sogovornica: doc. dr. Brigita Novak Šarotar, dr.med., specialistka psihiatrije v.d. predstojnice Centra za mentalno zdravje in vodja Enote za krizne intervencije Univerzitetne psihiatrične klinika Ljubljana ter docentka za psihiatrijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Na letošnjem FeKKu, ljubljanskem festivalu kratkega filma, letos posebej izpostavljajo palestinsko kinematografijo. Na Vodnikovi domačiji je potekal pogovor z naslovom Sanje in nočne more: Film in upor, na katerem sta sodelovali tudi francoska kuratorka Mathilde Guitton-Marcon iz društva Ciné-Palestine in raziskovalka Tara Najd Ahmadi; tema pogovora je bila delovanje filma v času nasilja in zatiranja. Poleg tega so na festivalu predstavili sklopa kratkih filmov z naslovom Razširjene pripovedi – Palestinski film v odporu, ki ju je kurirala Mathilde Guitton-Marcon. Raznovrstni kratki filmi se z dokumentarno fabulo in rekonstrukcijo izgubljenih arhivov, pa tudi eksperimentalno digitalnimi pristopi in celo postapokaliptično znanstveno fantastiko dotikajo tem spomina, identitete in pravice do vrnitve. Izbor palestinski film predstavlja kot prostor upora in kolektivnega sanjanja. Z Mathilde Guitton-Marcon se je pogovarjala Tina Poglajen.
Na letošnjem FeKKu, ljubljanskem festivalu kratkega filma, letos posebej izpostavljajo palestinsko kinematografijo. Na Vodnikovi domačiji je potekal pogovor z naslovom Sanje in nočne more: Film in upor, na katerem sta sodelovali tudi francoska kuratorka Mathilde Guitton-Marcon iz društva Ciné-Palestine in raziskovalka Tara Najd Ahmadi; tema pogovora je bila delovanje filma v času nasilja in zatiranja. Poleg tega so na festivalu predstavili sklopa kratkih filmov z naslovom Razširjene pripovedi – Palestinski film v odporu, ki ju je kurirala Mathilde Guitton-Marcon. Raznovrstni kratki filmi se z dokumentarno fabulo in rekonstrukcijo izgubljenih arhivov, pa tudi eksperimentalno digitalnimi pristopi in celo postapokaliptično znanstveno fantastiko dotikajo tem spomina, identitete in pravice do vrnitve. Izbor palestinski film predstavlja kot prostor upora in kolektivnega sanjanja. Z Mathilde Guitton-Marcon se je pogovarjala Tina Poglajen.
Skoraj ne mine dan, da ne bi mediji poročali o požaru v naravnem okolju, ki se širi kje na planetu. Poleti so na severni polobli v nevarnosti tudi države, ki imajo velike gozdnate površine ali ležijo ob podnebnim spremembam izpostavljeni geografski širini. Slovenija izpolnjuje oba pogoja in požari poleti postajajo tudi naša realnost. Slovenci smo se z njimi srečali verjetno že v prazgodovini, a uspešno boriti proti njim smo se začeli pred nekaj desetletji, ko je gasilcem na kopnem na pomoč priskočilo tudi gašenje iz zraka. O teh prvih pionirjih, ki so se nad požare spustili v krhkih in na silo modificiranih letalih, govori oddaja Sledi časa.
Skoraj ne mine dan, da ne bi mediji poročali o požaru v naravnem okolju, ki se širi kje na planetu. Poleti so na severni polobli v nevarnosti tudi države, ki imajo velike gozdnate površine ali ležijo ob podnebnim spremembam izpostavljeni geografski širini. Slovenija izpolnjuje oba pogoja in požari poleti postajajo tudi naša realnost. Slovenci smo se z njimi srečali verjetno že v prazgodovini, a uspešno boriti proti njim smo se začeli pred nekaj desetletji, ko je gasilcem na kopnem na pomoč priskočilo tudi gašenje iz zraka. O teh prvih pionirjih, ki so se nad požare spustili v krhkih in na silo modificiranih letalih, govori oddaja Sledi časa.
»Oče – konkvistador in sin, španska in indijanska princesa, žena in mačeha. Na sprehodu od španske konkviste do polpreteklih in sodobnih genocidov – tako blizu in hkrati tako daleč,« je zapisal Sebastian Horvat, pod čigar režijsko taktirko na Velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega premierno uprizarjajo dramo Osvajalec Andreja Hienga. V kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu pa premierno predstavljajo operni muzikal Kette, sprehod skozi kratko in intenzivno življenje, delo in ljubezensko zgodbo pesnika slovenske moderne.
»Oče – konkvistador in sin, španska in indijanska princesa, žena in mačeha. Na sprehodu od španske konkviste do polpreteklih in sodobnih genocidov – tako blizu in hkrati tako daleč,« je zapisal Sebastian Horvat, pod čigar režijsko taktirko na Velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega premierno uprizarjajo dramo Osvajalec Andreja Hienga. V kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu pa premierno predstavljajo operni muzikal Kette, sprehod skozi kratko in intenzivno življenje, delo in ljubezensko zgodbo pesnika slovenske moderne.