Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Uboj Ivana Krambergerja se je močno dotaknil medijskega prostora, tako rekoč Krambergerjevega drugega doma. Dimnikarski vajenec, zdomec, izboljševalec in donator dializnih aparatov. Dobri človek iz Negove, prepričljiv retorik. Kandidat za predsednika države … Izrazita in protislovna osebnost, ki se je v prepišnem zgodovinskem času slovenskega osamosvajanja, v obdobju močne čustvene plime in velikih družbeno-političnih sprememb, izrazila do roba in še čez. To je bil čas za preroke in mučenike … Avtor scenarija in režiser: Igor Likar Tonski mojstri: Miro Marinšek, Nejc Zupančič, Sonja Strenar in Jože Pirman, ki je na enem zadnjih Krambergerjevih javnih nastopov v Celju leta 1992 posnel uporabljeno zvočno gradivo Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Redaktorica: Lučka Gruden Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija junija 2012.
Uboj Ivana Krambergerja se je močno dotaknil medijskega prostora, tako rekoč Krambergerjevega drugega doma. Dimnikarski vajenec, zdomec, izboljševalec in donator dializnih aparatov. Dobri človek iz Negove, prepričljiv retorik. Kandidat za predsednika države … Izrazita in protislovna osebnost, ki se je v prepišnem zgodovinskem času slovenskega osamosvajanja, v obdobju močne čustvene plime in velikih družbeno-političnih sprememb, izrazila do roba in še čez. To je bil čas za preroke in mučenike … Avtor scenarija in režiser: Igor Likar Tonski mojstri: Miro Marinšek, Nejc Zupančič, Sonja Strenar in Jože Pirman, ki je na enem zadnjih Krambergerjevih javnih nastopov v Celju leta 1992 posnel uporabljeno zvočno gradivo Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Redaktorica: Lučka Gruden Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija junija 2012.
V tej radijski satiri vsi odidejo na počitnice, le v drug lokal, eden pa namerava v tujino, zato ga iz ljubosumnosti prijavijo oblastem. Prevajalec in avtor priredbe: Mirče Šušmel Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Nastopajo – Andrej Kurent, Pavle Rakovec, Marko Simčič, Robert Waltl in Tone Gogala Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1993
V tej radijski satiri vsi odidejo na počitnice, le v drug lokal, eden pa namerava v tujino, zato ga iz ljubosumnosti prijavijo oblastem. Prevajalec in avtor priredbe: Mirče Šušmel Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Nastopajo – Andrej Kurent, Pavle Rakovec, Marko Simčič, Robert Waltl in Tone Gogala Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1993
Dogajanje igre je postavljeno v taksi z mlado nosečnico na križišču, kjer semafor ne deluje in promet stoji. Igra se tako giba na tenki meji med sanjami in resničnostjo, med vprašanjem pravega obstoja nosečnosti in rojstva. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Ženska s trebuhom – Maša Grošelj Taksist – Vid Klemenc Pia in Lea – Tamara Avguštin Nastopajo še – Alen Jelen, Heidi Pungartnik in Suzana Tratnik Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2022
Dogajanje igre je postavljeno v taksi z mlado nosečnico na križišču, kjer semafor ne deluje in promet stoji. Igra se tako giba na tenki meji med sanjami in resničnostjo, med vprašanjem pravega obstoja nosečnosti in rojstva. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Ženska s trebuhom – Maša Grošelj Taksist – Vid Klemenc Pia in Lea – Tamara Avguštin Nastopajo še – Alen Jelen, Heidi Pungartnik in Suzana Tratnik Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2022
Igra po eni izmed zgodb iz znamenitega omnibusa dialogov o spolnosti Vrtiljak z ironično skepso in moralnim relativizmom prikazuje dekadentno dunajsko družbo na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Prevajalec: Franci Zagoričnik Režiserka: Elza Rituper Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc Nastopata – Radko Polič in Vesna Lubej Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana marca 1991
Igra po eni izmed zgodb iz znamenitega omnibusa dialogov o spolnosti Vrtiljak z ironično skepso in moralnim relativizmom prikazuje dekadentno dunajsko družbo na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Prevajalec: Franci Zagoričnik Režiserka: Elza Rituper Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc Nastopata – Radko Polič in Vesna Lubej Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana marca 1991
Pri nas več kot 50% potreb po pitni vodi zadostimo iz kraških vodonosnikov. Zato pri raziskovanju kraškega podzemlja ne gre le za raziskovalni temveč v veliki meri za življenski interes prostora in ljudi. Raziskovalec iz postojnskega Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, fizik dr. Franci Gabrovšek že več let raziskuje “kraško zaledje izvirov Ljubljanice”. S približno 1000 kvadratnimi kilometri ozemlja (dvajsetina državnega), podzemni svet reke sedmerih imen poleg vodovarstvenih za krasoslovce pomeni tudi čisto raziskovalni izziv ozemlja, ki se rasteza od obronkov Snežnika do ljubljanske kotline. Gabrovšek je za oddajo že po predavanju na to temo pred nekaj leti povzel temeljna spoznanja krasoslovcev o dolgoletnih spremljanjih podvodnih tokov, ki izvirajo nekaj kilometrov od Jadranskega morja, prek Save in Donave pa se izlijejo v Črno morje. FOTO: Del porečja reke Ljubljanice VIR: https://metadata.izrk.zrc-sazu.si/srv/api/records/c5105cb7-fed4-496a-8e73-96d5f43ab025
Pri nas več kot 50% potreb po pitni vodi zadostimo iz kraških vodonosnikov. Zato pri raziskovanju kraškega podzemlja ne gre le za raziskovalni temveč v veliki meri za življenski interes prostora in ljudi. Raziskovalec iz postojnskega Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, fizik dr. Franci Gabrovšek že več let raziskuje “kraško zaledje izvirov Ljubljanice”. S približno 1000 kvadratnimi kilometri ozemlja (dvajsetina državnega), podzemni svet reke sedmerih imen poleg vodovarstvenih za krasoslovce pomeni tudi čisto raziskovalni izziv ozemlja, ki se rasteza od obronkov Snežnika do ljubljanske kotline. Gabrovšek je za oddajo že po predavanju na to temo pred nekaj leti povzel temeljna spoznanja krasoslovcev o dolgoletnih spremljanjih podvodnih tokov, ki izvirajo nekaj kilometrov od Jadranskega morja, prek Save in Donave pa se izlijejo v Črno morje. FOTO: Del porečja reke Ljubljanice VIR: https://metadata.izrk.zrc-sazu.si/srv/api/records/c5105cb7-fed4-496a-8e73-96d5f43ab025
Radio je res poseben medij, ki lahko tudi z besedami poslušalcu slika zgodbe. Te pa dobesedno slikajo tudi animatorji, ki posamezne sličice povežejo v celoto, da jih naše oko zazna kot gibanje. Naredili bi krivico, če bi jih poimenovali risanke, saj je pravilen izraz animirani film. Veronika Hozjan iz Tolmina je 30-letna diplomirana akademska slikarka, ki se ukvarja z animacijo. Kot samozaposlena v kulturi sodeluje s studii po vsem svetu in ustvarja risane animirane filme - iz svoje "pisarne" v Tolminu. Trenutno pod okriljem zavoda Dagíba dokončuje svoj prvi samostojni animirani film, ki ga sofinancirata RTV Slovenija ter slovenski in hrvaški filmski center.
Radio je res poseben medij, ki lahko tudi z besedami poslušalcu slika zgodbe. Te pa dobesedno slikajo tudi animatorji, ki posamezne sličice povežejo v celoto, da jih naše oko zazna kot gibanje. Naredili bi krivico, če bi jih poimenovali risanke, saj je pravilen izraz animirani film. Veronika Hozjan iz Tolmina je 30-letna diplomirana akademska slikarka, ki se ukvarja z animacijo. Kot samozaposlena v kulturi sodeluje s studii po vsem svetu in ustvarja risane animirane filme - iz svoje "pisarne" v Tolminu. Trenutno pod okriljem zavoda Dagíba dokončuje svoj prvi samostojni animirani film, ki ga sofinancirata RTV Slovenija ter slovenski in hrvaški filmski center.
Tudi v 21. sezoni naPOTkov bomo potovali po Sloveniji, hkrati pa ponudili tudi namig, kako lahko našo državo raziskujete brez avtomobila. naPOTki se bodo tokrat vozili po tirih, do začetka septembra bomo predstavili 11 železniških postaj. Za uvod pa nekaj kratke zgodovine o tem, kdaj in kam je vlak prvič pripeljal na Slovenskem. Sogovornica: Andreja Špitalar iz Železniškega muzeja Slovenskih železnic v Ljubljani
Tudi v 21. sezoni naPOTkov bomo potovali po Sloveniji, hkrati pa ponudili tudi namig, kako lahko našo državo raziskujete brez avtomobila. naPOTki se bodo tokrat vozili po tirih, do začetka septembra bomo predstavili 11 železniških postaj. Za uvod pa nekaj kratke zgodovine o tem, kdaj in kam je vlak prvič pripeljal na Slovenskem. Sogovornica: Andreja Špitalar iz Železniškega muzeja Slovenskih železnic v Ljubljani
Iščemo najboljšo kratko zgodbo! Svoje besedilo, dolgo od 3000 do 6500 znakov s presledki, oddajte do 9. junija po običajni pošti, in sicer v štirih nepodpisanih izvodih, označenih s šifro in s pripisom Natečaj za najboljšo kratko zgodbo (Uredništvo za kulturo, 3. program – program Ars, Radio Slovenija, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana). Vsak avtor sme sodelovati z največ tremi zgodbami. Predvidena je nagrada lastovka v vrednosti 1000 evrov. Poleg tega bo Radio Slovenija zgodbe, ki se bodo uvrstile v ožji izbor, odkupil. Žirija bo svojo odločitev predstavila 31. julija v oddaji Svet kulture, na teletekstu in spletnih straneh RTV Slovenija. Nagrajenca bomo razglasili na slavnostni prireditvi v septembru. Pogoji natečaja 1. Dela, poslana na natečaj, pred objavo na Radiu Slovenija ne smejo biti objavljena. Zgodba ne sme biti krajša od 3000 in ne sme presegati 6500 znakov s presledki vred, v nasprotnem primeru žirija dela ne bo mogla upoštevati. Vsak avtor sme sodelovati z največ tremi zgodbami. 2. Izbor bo opravila tričlanska strokovna žirija, ki bo podelila nagrado lastovka za najboljšo kratko zgodbo v vrednosti 1000 evrov. Nagrajeno zgodbo in zgodbe v ožjem izboru, ki jih bomo odkupili, bomo predvajali v oddaji Literarni nokturno na Arsu in Prvem programu Radia Slovenija. 3. Natečaj je anonimen. Avtorji naj svoja dela pošljejo do 9. junija v štirih nepodpisanih izvodih, označenih s šifro in s pripisom Natečaj za najboljšo kratko zgodbo, in sicer na naslov: Uredništvo za kulturo, 3. program – program Ars, Radio Slovenija, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana. Glede na izkušnje prejšnjih let avtorje opozarjamo, naj ne pošiljajo svojih podatkov v priloženih kuvertah. 4. S prijavo na natečaj avtorji v primeru nagrade ali uvrstitve v ožji izbor dovolijo organizatorju objavo imena in uporabo prijavljenega besedila v radijskih oddajah in se strinjajo, da se na RTV Slovenija prenesejo vse materialne avtorske pravice na avtorjevih besedilih v radijski izvedbi, brez omejitev (krajevnih, časovnih in glede nadaljnjega prenosa). Pravice se na RTV Slovenija prenesejo neizključno (tj. avtor lahko avtorsko delo uporablja tudi sam oziroma pravice neizključno prenese na tretjo osebo). Nagrada bo izplačana v obliki avtorskega honorarja na podlagi podpisane pogodbe, ki bo posebej opredeljevala odkup pravic. 5. Pritožba na izbor ni mogoča. Naročnik vsem avtorjem, katerih dela ne bodo nagrajena ali uvrščena v ožji izbor, zagotavlja, da prejetih besedil ne bo reproduciral, predelal ali javno objavil. 6. Žirija bo svojo odločitev objavila 31. julija v oddaji Svet kulture, na teletekstu in na spletnih straneh RTV Slovenija. Avtorji nagrajene zgodbe in izbranih kratkih zgodb bodo svoje avtorstvo dokazali s petim izvodom, opremljenim s šifro in vsemi osebnimi podatki, pošljejo pa ga naj na Uredništvo za kulturo (3. program – program Ars, Radio Slovenija, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana) po objavi odločitve komisije.
Iščemo najboljšo kratko zgodbo! Svoje besedilo, dolgo od 3000 do 6500 znakov s presledki, oddajte do 9. junija po običajni pošti, in sicer v štirih nepodpisanih izvodih, označenih s šifro in s pripisom Natečaj za najboljšo kratko zgodbo (Uredništvo za kulturo, 3. program – program Ars, Radio Slovenija, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana). Vsak avtor sme sodelovati z največ tremi zgodbami. Predvidena je nagrada lastovka v vrednosti 1000 evrov. Poleg tega bo Radio Slovenija zgodbe, ki se bodo uvrstile v ožji izbor, odkupil. Žirija bo svojo odločitev predstavila 31. julija v oddaji Svet kulture, na teletekstu in spletnih straneh RTV Slovenija. Nagrajenca bomo razglasili na slavnostni prireditvi v septembru. Pogoji natečaja 1. Dela, poslana na natečaj, pred objavo na Radiu Slovenija ne smejo biti objavljena. Zgodba ne sme biti krajša od 3000 in ne sme presegati 6500 znakov s presledki vred, v nasprotnem primeru žirija dela ne bo mogla upoštevati. Vsak avtor sme sodelovati z največ tremi zgodbami. 2. Izbor bo opravila tričlanska strokovna žirija, ki bo podelila nagrado lastovka za najboljšo kratko zgodbo v vrednosti 1000 evrov. Nagrajeno zgodbo in zgodbe v ožjem izboru, ki jih bomo odkupili, bomo predvajali v oddaji Literarni nokturno na Arsu in Prvem programu Radia Slovenija. 3. Natečaj je anonimen. Avtorji naj svoja dela pošljejo do 9. junija v štirih nepodpisanih izvodih, označenih s šifro in s pripisom Natečaj za najboljšo kratko zgodbo, in sicer na naslov: Uredništvo za kulturo, 3. program – program Ars, Radio Slovenija, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana. Glede na izkušnje prejšnjih let avtorje opozarjamo, naj ne pošiljajo svojih podatkov v priloženih kuvertah. 4. S prijavo na natečaj avtorji v primeru nagrade ali uvrstitve v ožji izbor dovolijo organizatorju objavo imena in uporabo prijavljenega besedila v radijskih oddajah in se strinjajo, da se na RTV Slovenija prenesejo vse materialne avtorske pravice na avtorjevih besedilih v radijski izvedbi, brez omejitev (krajevnih, časovnih in glede nadaljnjega prenosa). Pravice se na RTV Slovenija prenesejo neizključno (tj. avtor lahko avtorsko delo uporablja tudi sam oziroma pravice neizključno prenese na tretjo osebo). Nagrada bo izplačana v obliki avtorskega honorarja na podlagi podpisane pogodbe, ki bo posebej opredeljevala odkup pravic. 5. Pritožba na izbor ni mogoča. Naročnik vsem avtorjem, katerih dela ne bodo nagrajena ali uvrščena v ožji izbor, zagotavlja, da prejetih besedil ne bo reproduciral, predelal ali javno objavil. 6. Žirija bo svojo odločitev objavila 31. julija v oddaji Svet kulture, na teletekstu in na spletnih straneh RTV Slovenija. Avtorji nagrajene zgodbe in izbranih kratkih zgodb bodo svoje avtorstvo dokazali s petim izvodom, opremljenim s šifro in vsemi osebnimi podatki, pošljejo pa ga naj na Uredništvo za kulturo (3. program – program Ars, Radio Slovenija, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana) po objavi odločitve komisije.
Izbrali smo odlomek iz kratke zgodbe z naslovom Elza, ene izmed petih, ki sestavljajo knjigo Steklene stene Ane Svetel. Ana Svetel je po poklicu etnologinja in kulturna antropologinja, zaposlena na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Uveljavila se je tudi kot pesnica, pisateljica in kolumnistka. Napisala je dve pesniški zbirki in dve kratkoprozni zbirki. Zbirka Steklene stene iz leta 2024, za katero je letos spomladi prejela nagrado kritiško sito, združuje pet motivno in tematsko raznovrstnih zgodb, ki pa jih, kot je povedala avtorica, povezuje razmeroma sorodno razpoloženje, nabito z neugodjem in tesnobo. Interpretka Sabina Kogovšek, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednica oddaje Ana Rozman. Produkcija 2025.
Izbrali smo odlomek iz kratke zgodbe z naslovom Elza, ene izmed petih, ki sestavljajo knjigo Steklene stene Ane Svetel. Ana Svetel je po poklicu etnologinja in kulturna antropologinja, zaposlena na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Uveljavila se je tudi kot pesnica, pisateljica in kolumnistka. Napisala je dve pesniški zbirki in dve kratkoprozni zbirki. Zbirka Steklene stene iz leta 2024, za katero je letos spomladi prejela nagrado kritiško sito, združuje pet motivno in tematsko raznovrstnih zgodb, ki pa jih, kot je povedala avtorica, povezuje razmeroma sorodno razpoloženje, nabito z neugodjem in tesnobo. Interpretka Sabina Kogovšek, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednica oddaje Ana Rozman. Produkcija 2025.
Je prva Slovenka na Everestu. In devetnajsta Zemljanka. In, ja, priimek izda, da je poročena s prvim Jugoslovanom na strehi sveta Andrejem Štremfljem. Je upokojenka z instagram profilom, ki ji ga lahko zavida vsaka outdoor vplivnica. Marija je zakon!
Je prva Slovenka na Everestu. In devetnajsta Zemljanka. In, ja, priimek izda, da je poročena s prvim Jugoslovanom na strehi sveta Andrejem Štremfljem. Je upokojenka z instagram profilom, ki ji ga lahko zavida vsaka outdoor vplivnica. Marija je zakon!
V Duhovni misli Milena Janel s krščanskega vidika razlaga ljubezen do Jezusa, soljudi in življenja na sploh. Čeprav je kratko, lahko v njem užijemo tudi veliko lepega.
V Duhovni misli Milena Janel s krščanskega vidika razlaga ljubezen do Jezusa, soljudi in življenja na sploh. Čeprav je kratko, lahko v njem užijemo tudi veliko lepega.
Histerija prostočasne zabave, ki pravi, da je greh delati nič, se je prenesla tudi na dopust. Predvsem poletni meseci ob morskih obalah, nekoč namenjeni brezdelju, so postali aktivni. Kolesa, najrazličnejše priprave za vodne športe, celo igre z žogo ali loparjem v poletni pripeki. V oddaji Sledi časa Marko Radmilovič odvija klopčič poletne zabave, ki se je začela daleč v osemdesetih letih dvajsetega stoletja, ko je tudi ob naših obalah pristala jadralna deska. Z današnjega stališča se zdi, da gre za obrobno poletno zabavo, ki jo je povozil čas, a okoli leta 1985, pa tudi prej in nekoliko pozneje, je bila to obmorska moda, ki si je zaslužila naziv neverjetnega fenomena, tako po množičnosti kot po zraščenosti s športom, industrijo in tudi specifično kulturo, ki se je spletla okoli jadralcev.
Histerija prostočasne zabave, ki pravi, da je greh delati nič, se je prenesla tudi na dopust. Predvsem poletni meseci ob morskih obalah, nekoč namenjeni brezdelju, so postali aktivni. Kolesa, najrazličnejše priprave za vodne športe, celo igre z žogo ali loparjem v poletni pripeki. V oddaji Sledi časa Marko Radmilovič odvija klopčič poletne zabave, ki se je začela daleč v osemdesetih letih dvajsetega stoletja, ko je tudi ob naših obalah pristala jadralna deska. Z današnjega stališča se zdi, da gre za obrobno poletno zabavo, ki jo je povozil čas, a okoli leta 1985, pa tudi prej in nekoliko pozneje, je bila to obmorska moda, ki si je zaslužila naziv neverjetnega fenomena, tako po množičnosti kot po zraščenosti s športom, industrijo in tudi specifično kulturo, ki se je spletla okoli jadralcev.
Letošnji Festival slovenskega filma je nov dokaz vse večje vloge kratkih filmov. Ne le, da so prikazani filmi vse bolj raznovrstni in inovativni, vse težje si je zagotoviti tudi sedež za njihove projekcije. To je v skladu s trendom, ki smo mu priča tudi na FEKKu, SHOTS in drugih festivalih kratkega filma, kjer je iz leta v leto več prijavljenih filmov in tudi več gledalcev. Ena ključnih funkcij kratkih filmov je tudi priprava na snemanje celovečernih, saj se z njimi režiserji naučijo osnov pristopa k filmanju in uporabe filmskega jezika v praksi. Tako je denimo Žiga Kukovič več let pobiral nagrade za kratke filme na raznih domačih festivalih, preden je v lastni produkciji posnel lani najbolj gledani slovenski film Gepack. Ta bo po odločitvi direktorja festivala tudi predvajan na Festivalu slovenskega filma, kar sicer ni običajno za filme, ki jih ne sofinancira Slovenski filmski center. Tudi med letošnjo bero kratkih filmov je več takih, ki so videti kot priprave na celovečerce. Med njihovimi avtorji je najbolj izstopajoč Jan Fabris, ki je imel na festivalu kar tri kratke filme, od tega dva v tekmovalnem izboru. Poleg njega smo lahko videli tudi filme bolj uveljavljenih avtorjev, denimo Tomaža Gorkiča, ki je v Smrtni uri združil tri generacije igralske družine Cavazza, ko upodobijo osrednjega junaka skozi različna življenjska obdobja. IZJAVA T. GORKIČA Darko Štante, nekdanji dobitnik nagrade vesna za film Posledice, je prikazal animirano ekranizacijo ene najbolj slavnih zgodb Zvitorepca – Potovanje v prihodnost, ki pa se bo težko kosala z drugimi animiranimi filmi v tekmovalnem programu. Izstopata predvsem večkrat nagrajeni film Tri tičice v režiji Zarje Menart, ki s krasno animacijo oživi ljudsko pesem, in pa Maček med vrati režiserke Ane Čigon, ki hudomušno zgodbo o teritorialnosti mačk v zaključku prelevi v neposredno politično sporočilo. Še bolj osupljiv animirani film je Onkraj obraza režiserke Anje Resman, ki sploh ni uvrščen v osrednji tekmovalni program, temveč v študentskega, saj gre za avtoričino magistrsko delo. A filma ne odlikujeta samo izvirna ideja in pristop, temveč tudi izjemno profesionalna produkcija, saj med producenti najdemo avtorja animacij Koyaa Koljo Saksido in pa izkušenega producenta ter nekdanjega direktorja Slovenskega filmskega centra Jožka Rutarja. Eksperimentalni filmi so poglavje zase in letos smo videli nekaj izstopajočih izdelkov. Zanimiv je bil denimo Accretion, ki ga je režiral Blaž Murn, protagonist otvoritvenega filma Cent’anni in ki z osredotočanjem na razrast plesni in uničenja v razpadajoči industrijski stavbi spominja na uspešno serijo The Last of Us. Prepričljiv in zadušljiv v svoji referenčnosti je tudi popkulturni kolaž primerjave vladnih in korporativnih distopij Prihodnost … je točno takšna, kot ste si jo zamislili, ki ga je ustvarila Sara Bezovšek, predlanska dobitnica vesne v tej kategoriji. Na samosvoj način eksperimentalen film je tudi Vel Vet Vel_festival film v režiji in glavni vlogi Miha Možine. Film namreč preskakuje med žanri, od reportaže, do komedije, romance in celo grozljivke, vmes pa dodaja kontekst in odvode zgodbe z zaslonskimi posnetki in videi z Instagrama in spletnih strani, hkrati pa glede na vsebino prilagaja snemalne tehnike in vire. Rezultat je nekoliko kaotičen, a predvsem zabaven in inovativen. Letošnji program kratkih filmov na Festivalu slovenskega filma vsekakor kaže, da ima slovenska filmska produkcija svetlo prihodnost.
Letošnji Festival slovenskega filma je nov dokaz vse večje vloge kratkih filmov. Ne le, da so prikazani filmi vse bolj raznovrstni in inovativni, vse težje si je zagotoviti tudi sedež za njihove projekcije. To je v skladu s trendom, ki smo mu priča tudi na FEKKu, SHOTS in drugih festivalih kratkega filma, kjer je iz leta v leto več prijavljenih filmov in tudi več gledalcev. Ena ključnih funkcij kratkih filmov je tudi priprava na snemanje celovečernih, saj se z njimi režiserji naučijo osnov pristopa k filmanju in uporabe filmskega jezika v praksi. Tako je denimo Žiga Kukovič več let pobiral nagrade za kratke filme na raznih domačih festivalih, preden je v lastni produkciji posnel lani najbolj gledani slovenski film Gepack. Ta bo po odločitvi direktorja festivala tudi predvajan na Festivalu slovenskega filma, kar sicer ni običajno za filme, ki jih ne sofinancira Slovenski filmski center. Tudi med letošnjo bero kratkih filmov je več takih, ki so videti kot priprave na celovečerce. Med njihovimi avtorji je najbolj izstopajoč Jan Fabris, ki je imel na festivalu kar tri kratke filme, od tega dva v tekmovalnem izboru. Poleg njega smo lahko videli tudi filme bolj uveljavljenih avtorjev, denimo Tomaža Gorkiča, ki je v Smrtni uri združil tri generacije igralske družine Cavazza, ko upodobijo osrednjega junaka skozi različna življenjska obdobja. IZJAVA T. GORKIČA Darko Štante, nekdanji dobitnik nagrade vesna za film Posledice, je prikazal animirano ekranizacijo ene najbolj slavnih zgodb Zvitorepca – Potovanje v prihodnost, ki pa se bo težko kosala z drugimi animiranimi filmi v tekmovalnem programu. Izstopata predvsem večkrat nagrajeni film Tri tičice v režiji Zarje Menart, ki s krasno animacijo oživi ljudsko pesem, in pa Maček med vrati režiserke Ane Čigon, ki hudomušno zgodbo o teritorialnosti mačk v zaključku prelevi v neposredno politično sporočilo. Še bolj osupljiv animirani film je Onkraj obraza režiserke Anje Resman, ki sploh ni uvrščen v osrednji tekmovalni program, temveč v študentskega, saj gre za avtoričino magistrsko delo. A filma ne odlikujeta samo izvirna ideja in pristop, temveč tudi izjemno profesionalna produkcija, saj med producenti najdemo avtorja animacij Koyaa Koljo Saksido in pa izkušenega producenta ter nekdanjega direktorja Slovenskega filmskega centra Jožka Rutarja. Eksperimentalni filmi so poglavje zase in letos smo videli nekaj izstopajočih izdelkov. Zanimiv je bil denimo Accretion, ki ga je režiral Blaž Murn, protagonist otvoritvenega filma Cent’anni in ki z osredotočanjem na razrast plesni in uničenja v razpadajoči industrijski stavbi spominja na uspešno serijo The Last of Us. Prepričljiv in zadušljiv v svoji referenčnosti je tudi popkulturni kolaž primerjave vladnih in korporativnih distopij Prihodnost … je točno takšna, kot ste si jo zamislili, ki ga je ustvarila Sara Bezovšek, predlanska dobitnica vesne v tej kategoriji. Na samosvoj način eksperimentalen film je tudi Vel Vet Vel_festival film v režiji in glavni vlogi Miha Možine. Film namreč preskakuje med žanri, od reportaže, do komedije, romance in celo grozljivke, vmes pa dodaja kontekst in odvode zgodbe z zaslonskimi posnetki in videi z Instagrama in spletnih strani, hkrati pa glede na vsebino prilagaja snemalne tehnike in vire. Rezultat je nekoliko kaotičen, a predvsem zabaven in inovativen. Letošnji program kratkih filmov na Festivalu slovenskega filma vsekakor kaže, da ima slovenska filmska produkcija svetlo prihodnost.
S še zadnjo projekcijo in podelitvijo nagrad, zlatih jabolk, se drevi končuje peti Kranjski igralski filmski festival, na kratko Krafft.
S še zadnjo projekcijo in podelitvijo nagrad, zlatih jabolk, se drevi končuje peti Kranjski igralski filmski festival, na kratko Krafft.
Danes se bomo sprehodili po Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, kjer sta od petka na ogled dve samostojni razstavi, ki izražata kritiko sodobnega kapitalizma: Kratka histerija našega časa Maje Bajević in razstava Pesmi za lepšo prihodnost Mateia Bejenaruja. V oddaji tudi o novem romanu Marija Čuka z naslovom Zlato zrno.
Danes se bomo sprehodili po Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, kjer sta od petka na ogled dve samostojni razstavi, ki izražata kritiko sodobnega kapitalizma: Kratka histerija našega časa Maje Bajević in razstava Pesmi za lepšo prihodnost Mateia Bejenaruja. V oddaji tudi o novem romanu Marija Čuka z naslovom Zlato zrno.
Pustinje, leposlovno besedilo, ki je v izvirniku izšlo leta 1982 in ga je podpisal avstralski pisatelj Gerald Murnane, so nenavadno delo – eno tistih, ki pričajo o neizčrpnosti literarne ustvarjalnosti, o pogojni naravi zvrstnih oznak, pa tudi o tem, da iz obsega knjige težko sklepamo, kako dolgo bo trajalo naše branje. Pustinje so namreč relativno kratko in dogajalno precej izpraznjeno delo, delo, ob katerem težko govorimo o pravi psihologiji ali karakterizaciji likov, še manj o odnosih med njimi. A kljub temu so izredno kompleksen, sporočilno bogat tekst, ki ga bralci in kritiki najpogosteje označujejo za roman. O njem razmišljamo s prevajalko in pisateljico Anjo Radaljac, ki je Pustinje oživila v slovenskem prevodu.
Pustinje, leposlovno besedilo, ki je v izvirniku izšlo leta 1982 in ga je podpisal avstralski pisatelj Gerald Murnane, so nenavadno delo – eno tistih, ki pričajo o neizčrpnosti literarne ustvarjalnosti, o pogojni naravi zvrstnih oznak, pa tudi o tem, da iz obsega knjige težko sklepamo, kako dolgo bo trajalo naše branje. Pustinje so namreč relativno kratko in dogajalno precej izpraznjeno delo, delo, ob katerem težko govorimo o pravi psihologiji ali karakterizaciji likov, še manj o odnosih med njimi. A kljub temu so izredno kompleksen, sporočilno bogat tekst, ki ga bralci in kritiki najpogosteje označujejo za roman. O njem razmišljamo s prevajalko in pisateljico Anjo Radaljac, ki je Pustinje oživila v slovenskem prevodu.
Julijske oddaje Humoreska tega tedna bodo v znamenju avstrijskega pisatelja Petra Altenberga, ki je živel na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Rodil se je leta 1959 kot Richard Englander, velja pa za poosebljenje dunajskega kavarniškega literata in še danes - namreč kot kip - sedi v svoji nekdaj stalni kavarni Cafe Central na Dunaju. V boemsko-vagabundskem življenju je ustvaril kratke impresionistične "prozne skice" in aforistične "drobce", v katerih po večini premišljuje o pisateljevanju, ženskah, zdravem načinu življenja in življenju sploh, opazuje dunajski mestni okoliš, naravo in seveda kavarne. V prvem delu cikla, ki je na vrsti v nadaljevanju, razmišlja o pesništvu. Prevajalka Stana Anželj, interpreti Pavle Ravnohrib, Lotos Vincenc Šparovec, Blaž Šef in Ivan Lotrič, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Tesa Drev in Matej Juh. Produkcija 2014.
Julijske oddaje Humoreska tega tedna bodo v znamenju avstrijskega pisatelja Petra Altenberga, ki je živel na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Rodil se je leta 1959 kot Richard Englander, velja pa za poosebljenje dunajskega kavarniškega literata in še danes - namreč kot kip - sedi v svoji nekdaj stalni kavarni Cafe Central na Dunaju. V boemsko-vagabundskem življenju je ustvaril kratke impresionistične "prozne skice" in aforistične "drobce", v katerih po večini premišljuje o pisateljevanju, ženskah, zdravem načinu življenja in življenju sploh, opazuje dunajski mestni okoliš, naravo in seveda kavarne. V prvem delu cikla, ki je na vrsti v nadaljevanju, razmišlja o pesništvu. Prevajalka Stana Anželj, interpreti Pavle Ravnohrib, Lotos Vincenc Šparovec, Blaž Šef in Ivan Lotrič, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Tesa Drev in Matej Juh. Produkcija 2014.
Marjan Tomšič je bil slovenski pisatelj in kulturni delavec, ki je v letih svojega ustvarjanja obveljal za najizrazitejšega predstavnika slovenske različice magičnega realizma, čeprav nekateri njegova dela raje uvrščajo v pokrajinsko fantastiko; obenem pa je to avtor, ki je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid. Živel je med letoma 1939 in 2023, napisal je deset romanov, je avtor več zbirk kratkih zgodb, mladinskih del in pravljic, radijskih iger in dramskih besedil. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med drugim nagrado Prešernovega sklada. Njegova domišljijska zgodba Prakača Hara je bila objavljena v zbirki kratke proze Veter večnosti leta 1989, izbrali pa smo odlomek z začetka zgodbe. Interpret Aleš Valič, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič, Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Marjan Tomšič je bil slovenski pisatelj in kulturni delavec, ki je v letih svojega ustvarjanja obveljal za najizrazitejšega predstavnika slovenske različice magičnega realizma, čeprav nekateri njegova dela raje uvrščajo v pokrajinsko fantastiko; obenem pa je to avtor, ki je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid. Živel je med letoma 1939 in 2023, napisal je deset romanov, je avtor več zbirk kratkih zgodb, mladinskih del in pravljic, radijskih iger in dramskih besedil. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med drugim nagrado Prešernovega sklada. Njegova domišljijska zgodba Prakača Hara je bila objavljena v zbirki kratke proze Veter večnosti leta 1989, izbrali pa smo odlomek z začetka zgodbe. Interpret Aleš Valič, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič, Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Zmagovalno delo letošnjega Arsovega natečaja za najboljšo kratko zgodbo Trije asi je napisal Aleš Berger. To je pripoved o noči pokra in treh kvartopircih, ki polagajo vse višje stave. Aleš Berger je uveljavljen pisatelj in prevajalec iz francoščine in španščine, nekdaj radijec, urednik in gledališki kritik, avtor številnih knjig poezije in proze, esejev, študij, tudi drame. Je dobitnik številnih nagrad, med njimi najpomembnejše, Prešernove nagrade za življenjsko delo. Berger je v devetdesetih že dvakrat prepričal tudi žirijo Arsovega natečaja, in sicer leta 1999 in leto pred tem, ko si je prvo nagrado delil. To je njegova tretja zmaga na natečaju 3. programa Radia Slovenija. Podelitev nagrade lastovka, nagrade za najboljšo kratko zgodbo Programa Ars, v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu v Ljubljani je režiral Klemen Markovčič, interpret je bil Branko Jordan, glasbenik Lenart Krečič, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, napovedovalka Mateja Perpar, scenarist pa Matej Juh. Nagrajena zgodba Trije asi je bila sicer znana že od začetka avgusta, prepričala pa je žirijo v sestavi: Vlado Motnikar (predsednik), Breda Biščak in dr. Nada Grošelj. Na anonimni natečaj je letos prispelo 980 zgodb. Zgodbe, ki so se uvrstile v ožji izbor, pa so bile na sporedu v Literarnih nokturnih od 21. do 23. septembra.
Zmagovalno delo letošnjega Arsovega natečaja za najboljšo kratko zgodbo Trije asi je napisal Aleš Berger. To je pripoved o noči pokra in treh kvartopircih, ki polagajo vse višje stave. Aleš Berger je uveljavljen pisatelj in prevajalec iz francoščine in španščine, nekdaj radijec, urednik in gledališki kritik, avtor številnih knjig poezije in proze, esejev, študij, tudi drame. Je dobitnik številnih nagrad, med njimi najpomembnejše, Prešernove nagrade za življenjsko delo. Berger je v devetdesetih že dvakrat prepričal tudi žirijo Arsovega natečaja, in sicer leta 1999 in leto pred tem, ko si je prvo nagrado delil. To je njegova tretja zmaga na natečaju 3. programa Radia Slovenija. Podelitev nagrade lastovka, nagrade za najboljšo kratko zgodbo Programa Ars, v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu v Ljubljani je režiral Klemen Markovčič, interpret je bil Branko Jordan, glasbenik Lenart Krečič, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, napovedovalka Mateja Perpar, scenarist pa Matej Juh. Nagrajena zgodba Trije asi je bila sicer znana že od začetka avgusta, prepričala pa je žirijo v sestavi: Vlado Motnikar (predsednik), Breda Biščak in dr. Nada Grošelj. Na anonimni natečaj je letos prispelo 980 zgodb. Zgodbe, ki so se uvrstile v ožji izbor, pa so bile na sporedu v Literarnih nokturnih od 21. do 23. septembra.
Ambasadorka znanosti, vodja Evropskega laboratorija za molekularno biologijo v Grenoblu Osnovni gradniki življenja, proteini, so izredno zapletene makromolekule. Zmožne so opravljati najrazličnejše naloge in prav njihove številne interakcije so temelj vsega dogajanja, ki mu pravimo življenje; od procesov, ki potekajo znotraj celic, do usklajenega delovanja celotnega organizma. Kako ti procesi dejansko potekajo, pa je neločljivo povezano s samo zgradbo proteinov. Njihova struktura in različna preurejanja, do katerih prihaja v najrazličnejših procesih, so zato v središču raziskav strukturne biologije. Pri tem danes bogata paleta najrazličnejših pristopov omogoča res podroben vpogled v procese na nivoju molekul in nova spoznanja se vrstijo z veliko naglico, zanimivih področij pa je seveda v svetu živega ogromno. V tokratnih Podobah znanja se bomo med drugim posvetili osnovnim procesom, ki so odgovorni za to, da se naše mišice krčijo, kajti to je raziskovalno področje dr. Kristine Djinović-Carugo, redne profesorice na univerzi na Dunaju ter vodje Evropskega laboratorija za molekularno biologijo v Grenoblu, ki je letos za svoj doprinos k prepoznavnosti Slovenije na področju integrativne strukturne biologije prejela priznanje ambasadorka znanosti Republike Slovenije.
Ambasadorka znanosti, vodja Evropskega laboratorija za molekularno biologijo v Grenoblu Osnovni gradniki življenja, proteini, so izredno zapletene makromolekule. Zmožne so opravljati najrazličnejše naloge in prav njihove številne interakcije so temelj vsega dogajanja, ki mu pravimo življenje; od procesov, ki potekajo znotraj celic, do usklajenega delovanja celotnega organizma. Kako ti procesi dejansko potekajo, pa je neločljivo povezano s samo zgradbo proteinov. Njihova struktura in različna preurejanja, do katerih prihaja v najrazličnejših procesih, so zato v središču raziskav strukturne biologije. Pri tem danes bogata paleta najrazličnejših pristopov omogoča res podroben vpogled v procese na nivoju molekul in nova spoznanja se vrstijo z veliko naglico, zanimivih področij pa je seveda v svetu živega ogromno. V tokratnih Podobah znanja se bomo med drugim posvetili osnovnim procesom, ki so odgovorni za to, da se naše mišice krčijo, kajti to je raziskovalno področje dr. Kristine Djinović-Carugo, redne profesorice na univerzi na Dunaju ter vodje Evropskega laboratorija za molekularno biologijo v Grenoblu, ki je letos za svoj doprinos k prepoznavnosti Slovenije na področju integrativne strukturne biologije prejela priznanje ambasadorka znanosti Republike Slovenije.
Če kdaj, potem v teh dneh res ne manjka dogodkov, na katerih se človek lahko naužije vsakovrstnih kulturnih vsebin. Svoje bo k ponudbi dodal tudi Jeff festival, ki se v Kopru začenja jutri. Poletje je tudi čas, ko se zaprejo vrata gledališč, predstave se preselijo na odprte odre, gledališčniki pa razkrijejo karte novih sezon. Pod prihodnjo se je v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu še podpisal Danijel Malalan, ki pa se poslavlja s položaja direktorja in umetniškega vodje. To je hkrati priložnost za kratko inventuro. Tudi danes bomo pol minute namenili poeziji. Ob koncu oddaje boste lahko v novi poletni rubriki prisluhnili pesmi Srečanje Cirila Zlobca. In ta ne bo edina Zlobčeva v današnji oddaji, saj je Simona Moličnik glasbeno ogrlico stkala prav iz pesmi z besedili Cirila Zlobca.
Če kdaj, potem v teh dneh res ne manjka dogodkov, na katerih se človek lahko naužije vsakovrstnih kulturnih vsebin. Svoje bo k ponudbi dodal tudi Jeff festival, ki se v Kopru začenja jutri. Poletje je tudi čas, ko se zaprejo vrata gledališč, predstave se preselijo na odprte odre, gledališčniki pa razkrijejo karte novih sezon. Pod prihodnjo se je v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu še podpisal Danijel Malalan, ki pa se poslavlja s položaja direktorja in umetniškega vodje. To je hkrati priložnost za kratko inventuro. Tudi danes bomo pol minute namenili poeziji. Ob koncu oddaje boste lahko v novi poletni rubriki prisluhnili pesmi Srečanje Cirila Zlobca. In ta ne bo edina Zlobčeva v današnji oddaji, saj je Simona Moličnik glasbeno ogrlico stkala prav iz pesmi z besedili Cirila Zlobca.
Dobitnica 35. kresnika za najboljši slovenski roman preteklega leta je Ana Schnabl z romanom September, ki je izšel pri založbi Beletrina. "Ana Schnabl z romanom September z bolečo natančnostjo uvida in lovljenja morastih trenutkov odziva na družinsko in partnersko nasilje ponuja po eni strani zgodbo o spominu, o tistih zadevah, o katerih se večinoma ne govori, po drugi pa zgodbo o nasprotniku spomina, ki je pozaba," preberemo v utemeljitvi nagrade. Ana Schnabl je začela pisateljsko pot kot avtorica kratke proze, September je njen tretji roman, že z romanom Plima pa se je Ana Schnabl leta 2023 uvrstila v izbor desetih nominirancev za kresnika. Konec leta 2024 je Vlado Motnikar s pisateljico govoril o vseh njenih knjigah, tudi o romanu September.
Dobitnica 35. kresnika za najboljši slovenski roman preteklega leta je Ana Schnabl z romanom September, ki je izšel pri založbi Beletrina. "Ana Schnabl z romanom September z bolečo natančnostjo uvida in lovljenja morastih trenutkov odziva na družinsko in partnersko nasilje ponuja po eni strani zgodbo o spominu, o tistih zadevah, o katerih se večinoma ne govori, po drugi pa zgodbo o nasprotniku spomina, ki je pozaba," preberemo v utemeljitvi nagrade. Ana Schnabl je začela pisateljsko pot kot avtorica kratke proze, September je njen tretji roman, že z romanom Plima pa se je Ana Schnabl leta 2023 uvrstila v izbor desetih nominirancev za kresnika. Konec leta 2024 je Vlado Motnikar s pisateljico govoril o vseh njenih knjigah, tudi o romanu September.
Jezikovna svetovalnica je znano spletno mesto, kjer raziskovalci Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU širši javnosti odgovarjajo na splošna jezikovna vprašanja, ki jih s priročniki na Fran.si ni mogoče v celoti razrešiti. Manj ljudi pa ve, da prosto dostopna na spletu obstaja tudi Terminološka svetovalnica, ki je namenjena področnim strokovnjakom, pa tudi vsem, ki se srečujejo s terminološkimi problemi. Torej jih zanima, kako naj poimenujejo nov pojem, ki v slovenščini še nima ustreznice, ali kako naj za že znane pojme, za katere obstaja več poimenovanj, smiselno izberejo najustreznejše. Na primer: »izraz team building« ali »jačanje tima, izgradnja tima«? »Tapniti« ali »kratko se dotakniti«? Kdo torej priskoči na pomoč, ko se v strokovnih krogih pojavi jezikovna dilema?
Jezikovna svetovalnica je znano spletno mesto, kjer raziskovalci Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU širši javnosti odgovarjajo na splošna jezikovna vprašanja, ki jih s priročniki na Fran.si ni mogoče v celoti razrešiti. Manj ljudi pa ve, da prosto dostopna na spletu obstaja tudi Terminološka svetovalnica, ki je namenjena področnim strokovnjakom, pa tudi vsem, ki se srečujejo s terminološkimi problemi. Torej jih zanima, kako naj poimenujejo nov pojem, ki v slovenščini še nima ustreznice, ali kako naj za že znane pojme, za katere obstaja več poimenovanj, smiselno izberejo najustreznejše. Na primer: »izraz team building« ali »jačanje tima, izgradnja tima«? »Tapniti« ali »kratko se dotakniti«? Kdo torej priskoči na pomoč, ko se v strokovnih krogih pojavi jezikovna dilema?
Od 980-ih, ki so ustrezale pogojem, so ostale v ožjem izboru tri in tista, ki je letošnjo žirijo najbolj prepričala. 33. lastovko, nagrado Programa Ars za najboljšo kratko zgodbo, so podelili v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu Alešu Bergerju za Tri ase. Strokovna žirija, Breda Biščak, Nada Grošelj in Vlado Motnikar, jo je izbrala tudi zaradi v kratki zgodbi še posebej želene zgoščenosti, metaforične dvoumnosti in drobnih detajlov. In kot so zapisali, je, ''tako kot igra temelji na blefiranju, tudi karakterizacija likov pokeraško minimalistična, osredotočena na odtenke''. Avtor sam pa je v pogovoru z urednikom literarnih oddaj na Arsu Matejem Juhom dodal, da je važen nek paradoks, spodmik resničnosti. Aleš Berger, francist in komparativist, pa gledališki kritik, pisec in predvsem uveljavljen prevajalec je prejel številne nagrade in tudi že nagrado Arsovega natečaja leta 1999 za zgodbo Med padcem. V Treh asih pa, kot še zapišejo, spretno stopnjuje opazovalčevo pozornost, in namige lahko sproti prepozna le izkušeno oko, oziroma uho. Na podelitvi je zgodbo interpretiral dramski igralec Branko Jordan.
Od 980-ih, ki so ustrezale pogojem, so ostale v ožjem izboru tri in tista, ki je letošnjo žirijo najbolj prepričala. 33. lastovko, nagrado Programa Ars za najboljšo kratko zgodbo, so podelili v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu Alešu Bergerju za Tri ase. Strokovna žirija, Breda Biščak, Nada Grošelj in Vlado Motnikar, jo je izbrala tudi zaradi v kratki zgodbi še posebej želene zgoščenosti, metaforične dvoumnosti in drobnih detajlov. In kot so zapisali, je, ''tako kot igra temelji na blefiranju, tudi karakterizacija likov pokeraško minimalistična, osredotočena na odtenke''. Avtor sam pa je v pogovoru z urednikom literarnih oddaj na Arsu Matejem Juhom dodal, da je važen nek paradoks, spodmik resničnosti. Aleš Berger, francist in komparativist, pa gledališki kritik, pisec in predvsem uveljavljen prevajalec je prejel številne nagrade in tudi že nagrado Arsovega natečaja leta 1999 za zgodbo Med padcem. V Treh asih pa, kot še zapišejo, spretno stopnjuje opazovalčevo pozornost, in namige lahko sproti prepozna le izkušeno oko, oziroma uho. Na podelitvi je zgodbo interpretiral dramski igralec Branko Jordan.
V dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu bodo podelili Arsovo lastovko za najboljšo kratko zgodbo, nagrado, ki jo vsako leto razpiše Uredništvo za kulturo Tretjega programa Radia Slovenija, programa Ars. Na 33. natečaj je letos prispelo 980 zgodb, ki so ustrezale pogojem natečaja. Strokovna žirija v sestavi Breda Biščak, Nada Grošelj in predsednik Vlado Motnikar je Arsovo lastovko podelila zgodbi z naslovom Trije asi in v utemeljitvi zapisala, da en sam prizor natančno slika dogajalni čas, prostor in osebe, drobni detajli v ozadju pa odsevajo našo polpreteklost in morda celo družbeno sedanjost. Pri Cankarjevi založbi pa sta v teh dneh izšla prevoda romanov pomembnih evropskih avtorjev: poljske nobelovke Olge Tokárczuk in češkega pisatelja Josefa Škvóreckega.
V dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu bodo podelili Arsovo lastovko za najboljšo kratko zgodbo, nagrado, ki jo vsako leto razpiše Uredništvo za kulturo Tretjega programa Radia Slovenija, programa Ars. Na 33. natečaj je letos prispelo 980 zgodb, ki so ustrezale pogojem natečaja. Strokovna žirija v sestavi Breda Biščak, Nada Grošelj in predsednik Vlado Motnikar je Arsovo lastovko podelila zgodbi z naslovom Trije asi in v utemeljitvi zapisala, da en sam prizor natančno slika dogajalni čas, prostor in osebe, drobni detajli v ozadju pa odsevajo našo polpreteklost in morda celo družbeno sedanjost. Pri Cankarjevi založbi pa sta v teh dneh izšla prevoda romanov pomembnih evropskih avtorjev: poljske nobelovke Olge Tokárczuk in češkega pisatelja Josefa Škvóreckega.
Novela nemškega nobelovca si za snov sicer jemlje čisto konkreten dogodek z Mannovega letovanja v Italiji sredi 20. let 20. stoletja, a pisatelj ta pripetljaj literarno obdela tako, da se besedilo navsezadnje bere kot zgodnje svarilo zoper fašizem
Novela nemškega nobelovca si za snov sicer jemlje čisto konkreten dogodek z Mannovega letovanja v Italiji sredi 20. let 20. stoletja, a pisatelj ta pripetljaj literarno obdela tako, da se besedilo navsezadnje bere kot zgodnje svarilo zoper fašizem
Prihodnji teden prihaja v kino nov film Osmi potnik s podnaslovom Romul. To je že osmi film iz serije o morilski vesoljski pošasti ksenomorfu – oziroma celo deseti, če štejemo še dva filma, kjer se spopade s Predatorjem. Čeprav bi ta dva bilo bolje čim prej pozabiti. Kljub številnim nadaljevanjem sta pečat na znanstveni fantastiki in tudi širši popularni kulturi pustila predvsem prva dva filma, ki sta ju režirala Ridley Scott in James Cameron. O franšizi Osmi potnik razmišlja Igor Harb, bere Igor Velše.
Prihodnji teden prihaja v kino nov film Osmi potnik s podnaslovom Romul. To je že osmi film iz serije o morilski vesoljski pošasti ksenomorfu – oziroma celo deseti, če štejemo še dva filma, kjer se spopade s Predatorjem. Čeprav bi ta dva bilo bolje čim prej pozabiti. Kljub številnim nadaljevanjem sta pečat na znanstveni fantastiki in tudi širši popularni kulturi pustila predvsem prva dva filma, ki sta ju režirala Ridley Scott in James Cameron. O franšizi Osmi potnik razmišlja Igor Harb, bere Igor Velše.
Šef dirigent Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Lio Kuokman na kratko predstavi izbor skladb na zaključnem večeru letošnje Kromatike in pogleda v začetek nove sezone.
Šef dirigent Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Lio Kuokman na kratko predstavi izbor skladb na zaključnem večeru letošnje Kromatike in pogleda v začetek nove sezone.
Goriški misijonar v Braziliji »Bajke in povesti o Gorjancih« Ljudsko glasbeno izročilo kot skladateljeva opora 29. maja 1976 so v Slivnici pri Mariboru odprli drugo slovensko mednarodno letališče. Takrat so zapisali, da sta se s tem dejanjem uresničili dolgoletna želja in potreba Maribora in njegove okolice. Glavni prevoznik je bil Jugoslovanski aerotransport, ki je vzdrževal povezavo z Beogradom in jadranskimi letališči. Po kratki zlati dobi se je začelo životarjenje letališča, ki je svoje rekordno obdobje doživelo leta 1990, ko je bilo prepeljanih 85 tisoč potnikov in 700 ton tovora. Leta 2008 so mariborsko letališče poimenovali po pionirju slovenskega letalstva Edvardu Rusjanu.
Goriški misijonar v Braziliji »Bajke in povesti o Gorjancih« Ljudsko glasbeno izročilo kot skladateljeva opora 29. maja 1976 so v Slivnici pri Mariboru odprli drugo slovensko mednarodno letališče. Takrat so zapisali, da sta se s tem dejanjem uresničili dolgoletna želja in potreba Maribora in njegove okolice. Glavni prevoznik je bil Jugoslovanski aerotransport, ki je vzdrževal povezavo z Beogradom in jadranskimi letališči. Po kratki zlati dobi se je začelo životarjenje letališča, ki je svoje rekordno obdobje doživelo leta 1990, ko je bilo prepeljanih 85 tisoč potnikov in 700 ton tovora. Leta 2008 so mariborsko letališče poimenovali po pionirju slovenskega letalstva Edvardu Rusjanu.
Slovesnost, na kateri bomo razglasili avtorja zmagovalne zgodbe, bo 24. septembra (spremenjen datum!) v Cankarjevem domu, del neposrednega prenosa pa bo tudi interpretacija zmagovalne zgodbe. Zgodbe, ki so se uvrstile v ožji izbor, bodo na sporedu v dneh pred slovesnostjo, od 21. do 23. septembra (spremenjeni datumi) v oddaji Literarni nokturno na Tretjem in Prvem programu Radia Slovenija. V oddajah bomo tudi razkrili imena avtorjev iz ožjega izbora. Strokovna žirija v sestavi Breda Biščak, Nada Grošelj in predsednik Vlado Motnikar je dobila v branje 980 kratkih zgodb, ki so prispele na natečaj prek spletnega obrazca. Izbrala je lastovko in v ožji izbor uvrstila še tri zgodbe: Nagrada lastovka Trije asi (šifra: Fulhaus) V svoji utemeljitvi je žirija zapisala naslednje: Noč, soba z mizo in ob njej trije kvartopirci. En sam prizor v strukturno zaokroženi zgodbi Trije asi natančno slika njen dogajalni čas, prostor in osebe, drobni detajli v ozadju pa odsevajo našo polpreteklost in morda celo družbeno sedanjost. Že v naslovu in še nekajkrat v zgodbi sami se pojavi metaforična dvoumnost. Kakor temelji igra na blefiranju, je tudi karakterizacija likov pokeraško minimalistična, osredotočena na odtenke. Suveren pripovedovalski glas prefinjeno slika posamezne značaje, spremlja dinamiko odnosov med njimi ter spretno stopnjuje opazovalčevo pozornost. Stave na mizi so vse višje, a napetost se sproti rahlja in ni se bati, da bi se igralci postrelili med sabo. Avtorjevi subtilni namigi občasno celo nakažejo odgovore na vprašanja, ki se nam morajo porajati ob branju ali poslušanju zgodbe in se razrešijo v sklepu, vendar lahko te namige sproti prepozna le izkušeno oko oziroma uho. V ožji izbor je žirija uvrstila zgodbe: Izklesana osamljenost (šifra: Astro 55) Jutro v Alepu (šifra: Pseudonihilist) Silhueta (šifra: Samohodec)
Slovesnost, na kateri bomo razglasili avtorja zmagovalne zgodbe, bo 24. septembra (spremenjen datum!) v Cankarjevem domu, del neposrednega prenosa pa bo tudi interpretacija zmagovalne zgodbe. Zgodbe, ki so se uvrstile v ožji izbor, bodo na sporedu v dneh pred slovesnostjo, od 21. do 23. septembra (spremenjeni datumi) v oddaji Literarni nokturno na Tretjem in Prvem programu Radia Slovenija. V oddajah bomo tudi razkrili imena avtorjev iz ožjega izbora. Strokovna žirija v sestavi Breda Biščak, Nada Grošelj in predsednik Vlado Motnikar je dobila v branje 980 kratkih zgodb, ki so prispele na natečaj prek spletnega obrazca. Izbrala je lastovko in v ožji izbor uvrstila še tri zgodbe: Nagrada lastovka Trije asi (šifra: Fulhaus) V svoji utemeljitvi je žirija zapisala naslednje: Noč, soba z mizo in ob njej trije kvartopirci. En sam prizor v strukturno zaokroženi zgodbi Trije asi natančno slika njen dogajalni čas, prostor in osebe, drobni detajli v ozadju pa odsevajo našo polpreteklost in morda celo družbeno sedanjost. Že v naslovu in še nekajkrat v zgodbi sami se pojavi metaforična dvoumnost. Kakor temelji igra na blefiranju, je tudi karakterizacija likov pokeraško minimalistična, osredotočena na odtenke. Suveren pripovedovalski glas prefinjeno slika posamezne značaje, spremlja dinamiko odnosov med njimi ter spretno stopnjuje opazovalčevo pozornost. Stave na mizi so vse višje, a napetost se sproti rahlja in ni se bati, da bi se igralci postrelili med sabo. Avtorjevi subtilni namigi občasno celo nakažejo odgovore na vprašanja, ki se nam morajo porajati ob branju ali poslušanju zgodbe in se razrešijo v sklepu, vendar lahko te namige sproti prepozna le izkušeno oko oziroma uho. V ožji izbor je žirija uvrstila zgodbe: Izklesana osamljenost (šifra: Astro 55) Jutro v Alepu (šifra: Pseudonihilist) Silhueta (šifra: Samohodec)
Ploščad pred turistično - informacijskim centrom Sežana od danes krasi celopostavni spomenik Srečka Kosovela. S postavitvijo spomenika na osrednjem trgu so na občini želeli opomniti, da se je Srečko Kosovel rodil v Sežani, obenem pa prispevati k prepoznavnosti kraja v luči prihajajočega Kosovelovega leta 2026. Spider, mednarodni festival plesa in performativnih umetnosti, bo po letu dni znova naselil Plečnikov avditorij ljubljanskega parka Tivoli. Osrednja tema letošnje izvedbe je družbena hipnoza. Na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem so zasnovali prvo platformo za pisanje in branje mikro zgodb. Gre za izjemno kratko narativno obliko, ki v le nekaj besedah razkriva različne zgodbe, paradokse našega obstoja in humorno plat vsakdana. Iztok Novak se z glasbeno zaveso poklanja velemojstru Paulu McCartneyju. V oddaji je nanizal redkeje slišane skladbe, ki razkrivajo njegovo neverjetno širino, glasbeni pogum in neizmerno ustvarjalnost.
Ploščad pred turistično - informacijskim centrom Sežana od danes krasi celopostavni spomenik Srečka Kosovela. S postavitvijo spomenika na osrednjem trgu so na občini želeli opomniti, da se je Srečko Kosovel rodil v Sežani, obenem pa prispevati k prepoznavnosti kraja v luči prihajajočega Kosovelovega leta 2026. Spider, mednarodni festival plesa in performativnih umetnosti, bo po letu dni znova naselil Plečnikov avditorij ljubljanskega parka Tivoli. Osrednja tema letošnje izvedbe je družbena hipnoza. Na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem so zasnovali prvo platformo za pisanje in branje mikro zgodb. Gre za izjemno kratko narativno obliko, ki v le nekaj besedah razkriva različne zgodbe, paradokse našega obstoja in humorno plat vsakdana. Iztok Novak se z glasbeno zaveso poklanja velemojstru Paulu McCartneyju. V oddaji je nanizal redkeje slišane skladbe, ki razkrivajo njegovo neverjetno širino, glasbeni pogum in neizmerno ustvarjalnost.
Tik pred premiero je film celovečernega prvenca mlade filmske režiserke in vizualne umetnice Ester Ivakič z naslovom "Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo" nastal po predlogi kratkoprozne zbirke Suzane Tratnik. Ester je sicer avtorica več kratkih filmov in videospotov glasbenih skupin Haiku Garden, SBO, Noair, Bombyx Lori. Njen eksperimentni kratki film Magični grad je leta 2021 zmagal na Festivalu kratkega filma (FeKK). Žirija je ob tem napisala: "Videli smo prihodnost filma in njeno ime je Ester Ivakič." Na Festivalu slovenskega filma Portorož je za svoj kratki študijski film Srdohrd prejela posebno omembo žirije v kategoriji študentskih filmov. Razstava njenih animacij z naslovom Kraguljčkova pesem pa je bila na ogled v prostorih Zavoda SSCA.
Tik pred premiero je film celovečernega prvenca mlade filmske režiserke in vizualne umetnice Ester Ivakič z naslovom "Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo" nastal po predlogi kratkoprozne zbirke Suzane Tratnik. Ester je sicer avtorica več kratkih filmov in videospotov glasbenih skupin Haiku Garden, SBO, Noair, Bombyx Lori. Njen eksperimentni kratki film Magični grad je leta 2021 zmagal na Festivalu kratkega filma (FeKK). Žirija je ob tem napisala: "Videli smo prihodnost filma in njeno ime je Ester Ivakič." Na Festivalu slovenskega filma Portorož je za svoj kratki študijski film Srdohrd prejela posebno omembo žirije v kategoriji študentskih filmov. Razstava njenih animacij z naslovom Kraguljčkova pesem pa je bila na ogled v prostorih Zavoda SSCA.
V tokratni epizodi podkasta sem gostila pisateljico in nekdanjo profesorico angleščine Bernardo Mrak Kosel. Najin pogovor je temeljil na njeni zbirki kratkih zgodb Nevidne ženske, že tretjem avtoričinem literarnem delu. V tej zbirki zgodbe žensk, ki so bile zaradi različnih okoliščin potisnjene na rob družbe, osvetljuje tako pretekle kot sodobne družbene izzive. Dotaknili sva se tem, kot so nezaželena nosečnost, nasilni partnerji in varanje. V pogovoru sva raziskovali, kako se je spreminjal odnos družbe do žensk, ali je splav temeljna ženska pravica in kako nezvestoba vpliva na razmerja. Pisateljica je z nami delila tudi spomine na svoja dijaška leta. Prisrčno vabljeni k poslušanju!
V tokratni epizodi podkasta sem gostila pisateljico in nekdanjo profesorico angleščine Bernardo Mrak Kosel. Najin pogovor je temeljil na njeni zbirki kratkih zgodb Nevidne ženske, že tretjem avtoričinem literarnem delu. V tej zbirki zgodbe žensk, ki so bile zaradi različnih okoliščin potisnjene na rob družbe, osvetljuje tako pretekle kot sodobne družbene izzive. Dotaknili sva se tem, kot so nezaželena nosečnost, nasilni partnerji in varanje. V pogovoru sva raziskovali, kako se je spreminjal odnos družbe do žensk, ali je splav temeljna ženska pravica in kako nezvestoba vpliva na razmerja. Pisateljica je z nami delila tudi spomine na svoja dijaška leta. Prisrčno vabljeni k poslušanju!
Pri sklanjanju besede »konklave« nas rado zanese k množinski obliki, ki pa je napačna. Gre namreč za samostalnik moškega spola v ednini. Aktualno dogajanje v Vatikanu je spodbudilo nastanek tokratne Kratke informativne koristne slovenščine, v kateri Darja Pograjc in Saša Grčman, lektorica Radia Slovenija, razložita tudi, kako pomembna je pri lektorskem delu na RTV Slovenija ažurnost oz. aktualnost in hitro odzivanje na dogodke.
Pri sklanjanju besede »konklave« nas rado zanese k množinski obliki, ki pa je napačna. Gre namreč za samostalnik moškega spola v ednini. Aktualno dogajanje v Vatikanu je spodbudilo nastanek tokratne Kratke informativne koristne slovenščine, v kateri Darja Pograjc in Saša Grčman, lektorica Radia Slovenija, razložita tudi, kako pomembna je pri lektorskem delu na RTV Slovenija ažurnost oz. aktualnost in hitro odzivanje na dogodke.
V Haagu poteka vrh Severnoatlantskega zavezništva, na katerem bodo voditelji najverjetneje potrdili zgodovinsko zvišanje obrambnih izdatkov. V novi realnosti, ko drug za drugim vznikajo novi konflikti, je Evropa postavljena pred dejstvo, da mora bolj odločno poskrbeti za svojo varnost. A med članicami so velike razlike v občutku ogroženosti, zato tudi precej različen občutek nujnosti vlaganj v svojo varnost. Ko v enačbo dodamo še ameriškega predsednika Donalda Trumpa, je razumljivo, da bo tokratni vrh precej manj enoten, skupna izjava pa zelo kratka in splošna. O izzivih pred Natom in enotnosti zavezništva se bo z gosti v tokratnem Studiu ob 17.00 pogovarjal Matej Hrastar. – Jelko Kacin, nekdanji obrambni minister in stalni predstavnik Slovenije pri zvezi NATO (2015–2019) – Boštjan Pavlin, državni sekretar na ministrstvu za obrambo – Iztok Prezelj, profesor obramboslovja in dekan Fakultete za družbene vede UL
V Haagu poteka vrh Severnoatlantskega zavezništva, na katerem bodo voditelji najverjetneje potrdili zgodovinsko zvišanje obrambnih izdatkov. V novi realnosti, ko drug za drugim vznikajo novi konflikti, je Evropa postavljena pred dejstvo, da mora bolj odločno poskrbeti za svojo varnost. A med članicami so velike razlike v občutku ogroženosti, zato tudi precej različen občutek nujnosti vlaganj v svojo varnost. Ko v enačbo dodamo še ameriškega predsednika Donalda Trumpa, je razumljivo, da bo tokratni vrh precej manj enoten, skupna izjava pa zelo kratka in splošna. O izzivih pred Natom in enotnosti zavezništva se bo z gosti v tokratnem Studiu ob 17.00 pogovarjal Matej Hrastar. – Jelko Kacin, nekdanji obrambni minister in stalni predstavnik Slovenije pri zvezi NATO (2015–2019) – Boštjan Pavlin, državni sekretar na ministrstvu za obrambo – Iztok Prezelj, profesor obramboslovja in dekan Fakultete za družbene vede UL
"V cvet" je naslov nove kratke radijske igre, ki je nastala v produkciji Uredništva igranega programa Radia Slovenija in je bila posneta v studiih Radia Slovenija in na terenu maja 2024. Zgodba Simone Hamer je bila osnova za slušno miniaturo, ki se ukvarja z odnosom do narave, sočloveka ter drugih živih bitij. Ona, ki jo je v upodobila Gaja Filač, na koncu pride do spoznanja, da so čebele ključnega pomena za biotsko raznovrstnost v mestih in seveda tudi nepogrešljive za obstoj civilizacije. Center Ljubljane in park Tivoli sta zvočna tapeta za novo izpraševanje o ekoloških in bivanjskih temah tukaj in zdaj. Režiser Klemen Markovčič ugotavlja, da je med občinstvom vse več zanimanja za krajše radijske formate, med katere sodi tudi kratka radijska igra. V informacijsko zasičeni družbi to ni presenečenje, pravi. Kako pa nastane kratka radijska igra?
"V cvet" je naslov nove kratke radijske igre, ki je nastala v produkciji Uredništva igranega programa Radia Slovenija in je bila posneta v studiih Radia Slovenija in na terenu maja 2024. Zgodba Simone Hamer je bila osnova za slušno miniaturo, ki se ukvarja z odnosom do narave, sočloveka ter drugih živih bitij. Ona, ki jo je v upodobila Gaja Filač, na koncu pride do spoznanja, da so čebele ključnega pomena za biotsko raznovrstnost v mestih in seveda tudi nepogrešljive za obstoj civilizacije. Center Ljubljane in park Tivoli sta zvočna tapeta za novo izpraševanje o ekoloških in bivanjskih temah tukaj in zdaj. Režiser Klemen Markovčič ugotavlja, da je med občinstvom vse več zanimanja za krajše radijske formate, med katere sodi tudi kratka radijska igra. V informacijsko zasičeni družbi to ni presenečenje, pravi. Kako pa nastane kratka radijska igra?
Skoraj ne mine dan, da ne bi mediji poročali o požaru v naravnem okolju, ki se širi kje na planetu. Poleti so na severni polobli v nevarnosti tudi države, ki imajo velike gozdnate površine ali ležijo ob podnebnim spremembam izpostavljeni geografski širini. Slovenija izpolnjuje oba pogoja in požari poleti postajajo tudi naša realnost. Slovenci smo se z njimi srečali verjetno že v prazgodovini, a uspešno boriti proti njim smo se začeli pred nekaj desetletji, ko je gasilcem na kopnem na pomoč priskočilo tudi gašenje iz zraka. O teh prvih pionirjih, ki so se nad požare spustili v krhkih in na silo modificiranih letalih, govori oddaja Sledi časa.
Skoraj ne mine dan, da ne bi mediji poročali o požaru v naravnem okolju, ki se širi kje na planetu. Poleti so na severni polobli v nevarnosti tudi države, ki imajo velike gozdnate površine ali ležijo ob podnebnim spremembam izpostavljeni geografski širini. Slovenija izpolnjuje oba pogoja in požari poleti postajajo tudi naša realnost. Slovenci smo se z njimi srečali verjetno že v prazgodovini, a uspešno boriti proti njim smo se začeli pred nekaj desetletji, ko je gasilcem na kopnem na pomoč priskočilo tudi gašenje iz zraka. O teh prvih pionirjih, ki so se nad požare spustili v krhkih in na silo modificiranih letalih, govori oddaja Sledi časa.
Danes, ko obeležujemo mednarodni dan morbidnega in obešenjaškega, pa ena morbidna iz domačih logov. Dvomimo, da vas mnogo poslušalcev ve, pod katero ministrstvo spadate, ko umrete.
Danes, ko obeležujemo mednarodni dan morbidnega in obešenjaškega, pa ena morbidna iz domačih logov. Dvomimo, da vas mnogo poslušalcev ve, pod katero ministrstvo spadate, ko umrete.
Poročamo o sklepnem koncertu letošnje sezone abonmaja Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma izvedel Lajovčevo Sanjarijo, Sibeliusovo 2. simfonijo in 3. klavirski koncert Sergeja Rahmaninova z Yeol Eum Son v vlogi solistke, koncertu Komornega zbora Dekor, ki je v Slovenski filharmoniji pod vodstvom gostujočega finskega dirigenta Danija Jurisa s koncertnim programom Circles – DEKORokrog obeležil 10-letnico svojega delovanja, nastopu Zbora dunajskih deklic, ki se je prejšnjo sredo v sklopu daljše evropske turneje predstavil tudi slovenskemu občinstvu v ciklu Plečnik in a-cappella in uprizoritvi Bernsteinove opere Kandid v tržaškem opernem gledališču. Predstavljamo tudi letošnjega prejemnika Župančičeve nagrade za življenjsko delo Mestne občine Ljubljana Uroša Lajovca in na kratko napovedujemo orkestrski vikend Veris v Logatcu.
Poročamo o sklepnem koncertu letošnje sezone abonmaja Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma izvedel Lajovčevo Sanjarijo, Sibeliusovo 2. simfonijo in 3. klavirski koncert Sergeja Rahmaninova z Yeol Eum Son v vlogi solistke, koncertu Komornega zbora Dekor, ki je v Slovenski filharmoniji pod vodstvom gostujočega finskega dirigenta Danija Jurisa s koncertnim programom Circles – DEKORokrog obeležil 10-letnico svojega delovanja, nastopu Zbora dunajskih deklic, ki se je prejšnjo sredo v sklopu daljše evropske turneje predstavil tudi slovenskemu občinstvu v ciklu Plečnik in a-cappella in uprizoritvi Bernsteinove opere Kandid v tržaškem opernem gledališču. Predstavljamo tudi letošnjega prejemnika Župančičeve nagrade za življenjsko delo Mestne občine Ljubljana Uroša Lajovca in na kratko napovedujemo orkestrski vikend Veris v Logatcu.
Palestinska interdisciplinarna umetnica in filmska ustvarjalka Noor Abed je prejela veliko nagrado 36. grafičnega bienala Ljubljana. Na bienalu sta predstavljeni dve fotografiji iz njenega kratkega filma Noč, ko sva držala med seboj iz leta 2024 in skice. V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani so ob odprtju bienala prikazali tudi omenjeni film in Naše pesmi so bile nared za vse prihajajoče vojne, kratki film izpred štirih let. Z Noor Abed, ki preučuje, kako se ideologija uteleša v gibanju v kontekstu družbene koreografije, se je o njenem ustvarjanju pogovarjala Tesa Drev Juh.
Palestinska interdisciplinarna umetnica in filmska ustvarjalka Noor Abed je prejela veliko nagrado 36. grafičnega bienala Ljubljana. Na bienalu sta predstavljeni dve fotografiji iz njenega kratkega filma Noč, ko sva držala med seboj iz leta 2024 in skice. V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani so ob odprtju bienala prikazali tudi omenjeni film in Naše pesmi so bile nared za vse prihajajoče vojne, kratki film izpred štirih let. Z Noor Abed, ki preučuje, kako se ideologija uteleša v gibanju v kontekstu družbene koreografije, se je o njenem ustvarjanju pogovarjala Tesa Drev Juh.
Želja po umetniškem ustvarjanju na področju filma in plesa je tokratne mlade goste oddaje Gymnasium vodila na šolo SVŠGUGL, kjer so se vpisali na program umetniške gimnazije. Tam so v sklopu njihovega pouka nastali trije umetniški izdelki – dva kratka igrana filma Lilije in Obični ldje ter plesna predstava Strah in pogum, ta dela pa so letos zmagala na Festivalu dijaške ustvarjalnosti Transgeneracije 2025.
Želja po umetniškem ustvarjanju na področju filma in plesa je tokratne mlade goste oddaje Gymnasium vodila na šolo SVŠGUGL, kjer so se vpisali na program umetniške gimnazije. Tam so v sklopu njihovega pouka nastali trije umetniški izdelki – dva kratka igrana filma Lilije in Obični ldje ter plesna predstava Strah in pogum, ta dela pa so letos zmagala na Festivalu dijaške ustvarjalnosti Transgeneracije 2025.
Pisateljica Neli Filipić je v minulih treh desetletjih ustvarila bogat pripovedni opus pretežno mladinskih del in je dobitnica vrste literarnih nagrad. Med drugim je lani zasluženo dobila nagrado Maruše Krese (prej novo mesto) za svojo prvo pripovedno zbirko za odrasle Srečni konci (objavljeno pri Cankarjevi založbi). Zbirka vsebuje različno dolge kratke zgodbe, od dvovrstičnice do nekaj strani. Njihov skupni imenovalec je njihova odličnost: avtorici je namreč uspelo, da je vsako zgodbo zasnovala kot izviren, samosvoj univerzum. Njene kratke kratke zgodbe so včasih paradoksi, daljše pa lahko imajo domiselno postavitev s presenetljivim koncem. Za nameček so zgodbe berljive, avtorica pa v njih pogosto piše o rastoči ali ozaveščeni ženski samozavesti. Več o zbirki Neli Filipić pove v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi kratko kratko zgodbo Tesnobni časi in odlomek iz zgodbe Pisateljica. Nikar ne zamudite.
Pisateljica Neli Filipić je v minulih treh desetletjih ustvarila bogat pripovedni opus pretežno mladinskih del in je dobitnica vrste literarnih nagrad. Med drugim je lani zasluženo dobila nagrado Maruše Krese (prej novo mesto) za svojo prvo pripovedno zbirko za odrasle Srečni konci (objavljeno pri Cankarjevi založbi). Zbirka vsebuje različno dolge kratke zgodbe, od dvovrstičnice do nekaj strani. Njihov skupni imenovalec je njihova odličnost: avtorici je namreč uspelo, da je vsako zgodbo zasnovala kot izviren, samosvoj univerzum. Njene kratke kratke zgodbe so včasih paradoksi, daljše pa lahko imajo domiselno postavitev s presenetljivim koncem. Za nameček so zgodbe berljive, avtorica pa v njih pogosto piše o rastoči ali ozaveščeni ženski samozavesti. Več o zbirki Neli Filipić pove v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi kratko kratko zgodbo Tesnobni časi in odlomek iz zgodbe Pisateljica. Nikar ne zamudite.
»Že od osamosvojitve dalje naša kratka proza išče zgodbe, povezane z neko intimo in atmosferičnostjo. Izraža neko specifično nelagodje, ki pa v najnovejšem času prehaja že kar v stisko,« ugotavlja kritičarka Ana Geršak
»Že od osamosvojitve dalje naša kratka proza išče zgodbe, povezane z neko intimo in atmosferičnostjo. Izraža neko specifično nelagodje, ki pa v najnovejšem času prehaja že kar v stisko,« ugotavlja kritičarka Ana Geršak
Mirana Likar Bajželj se je v slabih dveh desetletjih, odkar je začela objavljati svoje leposlovje, uveljavila kot izvrstna pripovedovalka; zna se poigrati z različnimi pripovednimi perspektivami in tehnikami ter ima prefinjen posluh za graditev fabule, pa tudi slikanje posameznika, najpogosteje malega človeka. Za svoje delo je prejela več uglednih priznanj in nominacij, njen prvenec je bil nominiran za nagrado fabula, njen drugi roman Pripovedovalec (Založba Goga, 2020) pa je bil v ožjem izboru za kresnika in Cankarjevo nagrado. Njena kratka zgodba Čevlji Mary Jones bo objavljena v avtoričini knjigi kratkih zgodb, ki bo izšla jeseni pri založbi Miš. Igralka je Miranda Trnjanin, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija leta 2025.
Mirana Likar Bajželj se je v slabih dveh desetletjih, odkar je začela objavljati svoje leposlovje, uveljavila kot izvrstna pripovedovalka; zna se poigrati z različnimi pripovednimi perspektivami in tehnikami ter ima prefinjen posluh za graditev fabule, pa tudi slikanje posameznika, najpogosteje malega človeka. Za svoje delo je prejela več uglednih priznanj in nominacij, njen prvenec je bil nominiran za nagrado fabula, njen drugi roman Pripovedovalec (Založba Goga, 2020) pa je bil v ožjem izboru za kresnika in Cankarjevo nagrado. Njena kratka zgodba Čevlji Mary Jones bo objavljena v avtoričini knjigi kratkih zgodb, ki bo izšla jeseni pri založbi Miš. Igralka je Miranda Trnjanin, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija leta 2025.
Na koncertu cikla Ars in Drama so z glasbeniki Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija nastopili najvidnejši slovenski vokalni izvajalci: Jure Ivanušič, Andraž Hribar, Jadranka Juras, Patetico, Bossa de Novo, Janez Škof, Metod Banko in Nina Strnad, Duo Zajtrk, Aleksandra Ilijevski, Saša Tabaković (posnetek na željo avtorja pesmi izrezan), Hostnik pa Krečič, Severa Gjurin, Ana Bezjak in Marko Boh. Dirigent Matjaž Mikuletič je tudi prispeval vse priredbe. Na sporedu so bile izključno slovenske skladbe, napisane na slovenska besedila. Koncert sta vodila Igor Velše in urednica oddaje Srce Šansona Alma Kužel, ki je skupaj zz izvajalci na odru tudi na kratko poklepetala.
Na koncertu cikla Ars in Drama so z glasbeniki Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija nastopili najvidnejši slovenski vokalni izvajalci: Jure Ivanušič, Andraž Hribar, Jadranka Juras, Patetico, Bossa de Novo, Janez Škof, Metod Banko in Nina Strnad, Duo Zajtrk, Aleksandra Ilijevski, Saša Tabaković (posnetek na željo avtorja pesmi izrezan), Hostnik pa Krečič, Severa Gjurin, Ana Bezjak in Marko Boh. Dirigent Matjaž Mikuletič je tudi prispeval vse priredbe. Na sporedu so bile izključno slovenske skladbe, napisane na slovenska besedila. Koncert sta vodila Igor Velše in urednica oddaje Srce Šansona Alma Kužel, ki je skupaj zz izvajalci na odru tudi na kratko poklepetala.
Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.
Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.
Ena največjih nadlog sodobnosti je čas, preživet v prometnem zastoju. Da je nadloga resnično velika in vseobsegajoča, nam dokazuje to, da se je sploh ne zavedamo več. Šele ko se za nekaj časa umaknemo s cest, ko si vzamemo počitek od sodobne mobilnosti in se vsi sveži ponovno odpravljamo čakati med pločevinaste kokone, se zavemo, kako človeka nevredno, brezpredmetno in frustracij polno početje je to. V oddaji Sledi časa Marko Radmilovič ne ponuja rešitve za prometne zastoje. Ponuja pa njihovo razumevanje. Povedano drugače: če hočemo poznati, resnično razumeti razmere na cestah, moramo poznati njihovo zgodovino. Njihovo preteklost. Kdo in kaj so ceste, ne le na horizontali zemljevida, temveč tudi na premici časa. Kajti kakorkoli se sliši neverjetno, verjetno je ni stvari, ki bi bila tako globoko povezana s človeškim bitjem in o kateri bi paradoksalno vedeli tako malo, kot so to ceste.
Ena največjih nadlog sodobnosti je čas, preživet v prometnem zastoju. Da je nadloga resnično velika in vseobsegajoča, nam dokazuje to, da se je sploh ne zavedamo več. Šele ko se za nekaj časa umaknemo s cest, ko si vzamemo počitek od sodobne mobilnosti in se vsi sveži ponovno odpravljamo čakati med pločevinaste kokone, se zavemo, kako človeka nevredno, brezpredmetno in frustracij polno početje je to. V oddaji Sledi časa Marko Radmilovič ne ponuja rešitve za prometne zastoje. Ponuja pa njihovo razumevanje. Povedano drugače: če hočemo poznati, resnično razumeti razmere na cestah, moramo poznati njihovo zgodovino. Njihovo preteklost. Kdo in kaj so ceste, ne le na horizontali zemljevida, temveč tudi na premici časa. Kajti kakorkoli se sliši neverjetno, verjetno je ni stvari, ki bi bila tako globoko povezana s človeškim bitjem in o kateri bi paradoksalno vedeli tako malo, kot so to ceste.
Mladinski pevski zbor RTV Slovenija je od leta 1968 do leta 2003 vodil zborovodja Matevž Fabijan, ki je zboru opazno razširil repertoar, s pobudami skladateljem za nove skladbe pa je obogatil zakladnico mladinske zborovske glasbe. Pod njegovim vodstvom je zbor redno in veliko snemal za potrebe radijskega programa, redno je tudi prirejal koncerte in veliko potoval po Evropi. V izvedbi pevcev, ki so v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja prepevali v zboru, bomo slišali dve kratki maši, Misso brevis v D - duru, op. 63 Benjamina Brittna in Kratko mašo Léa Delibesa.
Mladinski pevski zbor RTV Slovenija je od leta 1968 do leta 2003 vodil zborovodja Matevž Fabijan, ki je zboru opazno razširil repertoar, s pobudami skladateljem za nove skladbe pa je obogatil zakladnico mladinske zborovske glasbe. Pod njegovim vodstvom je zbor redno in veliko snemal za potrebe radijskega programa, redno je tudi prirejal koncerte in veliko potoval po Evropi. V izvedbi pevcev, ki so v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja prepevali v zboru, bomo slišali dve kratki maši, Misso brevis v D - duru, op. 63 Benjamina Brittna in Kratko mašo Léa Delibesa.
Prvi širši prikaz zgodovine marčne revolucije pri nas Zastopnik Sokolov v Osvobodilni fronti Kratka doba Narodnega akademskega bloka
Prvi širši prikaz zgodovine marčne revolucije pri nas Zastopnik Sokolov v Osvobodilni fronti Kratka doba Narodnega akademskega bloka
Z jezikoslovcem in etimologom Markom Snojem o imenih slovenskih psov in še vsem drugem, kar v našem jeziku laja, maha z repom in tačko da
Z jezikoslovcem in etimologom Markom Snojem o imenih slovenskih psov in še vsem drugem, kar v našem jeziku laja, maha z repom in tačko da