Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Shranjeno V živo RTV 365 Raziskujte Več
Domov
Bodi režiser
Raziskujte
V živo
Oddaje
Podkasti
Glasba
Za otroke
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte V živo Oddaje Podkasti Glasba Za otroke Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Zaključi urejanje
Seznam
Shranjeno
Zaključi urejanje
Zadnje dodano
1. mesto v kategoriji mediji na Websi 2022

Na kratko

Oddaja razlaga ključne pojme iz področja humanistike in družboslovja in jih osvetli na multidisciplinaren način.

Avtor: Anna Dular Radovan, Nina Cijan, Nuša Ekar, Helena Pirc

Režiser: Aljaž Bastič

Zadnji prispevki

Krožno gospodarstvo

15. 9. 2022

Narava je živ sistem, v katerem poteka nenehen proces kroženja snovi in energije. Ljudje pa smo ubrali svojo pot. Vzamemo, uporabimo in zavržemo. Pri tem izčrpavamo naravne vire in hkrati proizvajamo velikanske količine odpadkov, ki so neredko celo strupeni. Naša dejanja imajo dolgoročne in marsikje tudi že nepopravljive posledice. Morda še ni prepozno, a morali bomo spremeniti vedenje in se vrniti k tistemu, česar nas uči narava. Prehod v krožni gospodarski sistem danes ni več izbira, ampak nuja. Kaj je krožno gospodarstvo, kako in kje se ga lotiti – na kratko v oddaji Na kratko.

8 min

Narava je živ sistem, v katerem poteka nenehen proces kroženja snovi in energije. Ljudje pa smo ubrali svojo pot. Vzamemo, uporabimo in zavržemo. Pri tem izčrpavamo naravne vire in hkrati proizvajamo velikanske količine odpadkov, ki so neredko celo strupeni. Naša dejanja imajo dolgoročne in marsikje tudi že nepopravljive posledice. Morda še ni prepozno, a morali bomo spremeniti vedenje in se vrniti k tistemu, česar nas uči narava. Prehod v krožni gospodarski sistem danes ni več izbira, ampak nuja. Kaj je krožno gospodarstvo, kako in kje se ga lotiti – na kratko v oddaji Na kratko.

Sindemija

24. 8. 2022

Posledice epidemije niso samo zdravstvene, temveč so pogosto povezane tudi z družbenimi spremembami. V tokratni oddaji nas bo zato zanimalo, kako je epidemija covida 19 zaznamovala naš zdravstveni sistem, na katerih področjih življenja je najbolj prizadela mlajšo populacijo in na katerih starejšo ter kaj vse označujemo s terminom sindemija. Več v četrtek ob 17.55 na Prvem.

7 min

Posledice epidemije niso samo zdravstvene, temveč so pogosto povezane tudi z družbenimi spremembami. V tokratni oddaji nas bo zato zanimalo, kako je epidemija covida 19 zaznamovala naš zdravstveni sistem, na katerih področjih življenja je najbolj prizadela mlajšo populacijo in na katerih starejšo ter kaj vse označujemo s terminom sindemija. Več v četrtek ob 17.55 na Prvem.

Na kratko: Odrast

17. 2. 2022

Naravni viri našega planeta so omejeni, česar se zaveda čedalje več iniciativ, ki v svojih idejah poudarjajo skrben odnos do okolja in zanikajo zahteve sodobnega sveta po še in še več. Ena takšnih je tudi gibanje ODRAST, ki družbeno blaginjo vidi predvsem v manjši porabi, več prostega časa in boljši kakovosti življenja. Več o tem, zakaj ODRAST meni, da gospodarska rast ni glavno merilo uspeha, in kakšni so primeri dobre prakse, razložimo v oddaji Na kratko!

7 min

Naravni viri našega planeta so omejeni, česar se zaveda čedalje več iniciativ, ki v svojih idejah poudarjajo skrben odnos do okolja in zanikajo zahteve sodobnega sveta po še in še več. Ena takšnih je tudi gibanje ODRAST, ki družbeno blaginjo vidi predvsem v manjši porabi, več prostega časa in boljši kakovosti življenja. Več o tem, zakaj ODRAST meni, da gospodarska rast ni glavno merilo uspeha, in kakšni so primeri dobre prakse, razložimo v oddaji Na kratko!

Socialna mobilnost

10. 2. 2022

Prehajanje posameznikov ali skupin iz enega v drug družbeni položaj ali spreminjanje družbenega statusa imenujemo družbena ali socialna mobilnost oziroma gibljivost, saj govorimo o premikanju v družbenem in ne geografskem prostoru. Posameznikov položaj se lahko v življenju izboljšuje ali slabša. Se pa stopnje družbene mobilnosti tako v prostoru kot času razlikujejo. Sodobne demokratične družbe naj bi bile odprte. Pridobljeni status naj bi bil pomembnejši od pripisanega. Tako imamo, vsaj v teoriji, vsi enake možnosti za uspeh. Pa je res tako?

7 min

Prehajanje posameznikov ali skupin iz enega v drug družbeni položaj ali spreminjanje družbenega statusa imenujemo družbena ali socialna mobilnost oziroma gibljivost, saj govorimo o premikanju v družbenem in ne geografskem prostoru. Posameznikov položaj se lahko v življenju izboljšuje ali slabša. Se pa stopnje družbene mobilnosti tako v prostoru kot času razlikujejo. Sodobne demokratične družbe naj bi bile odprte. Pridobljeni status naj bi bil pomembnejši od pripisanega. Tako imamo, vsaj v teoriji, vsi enake možnosti za uspeh. Pa je res tako?

Inkluzija

3. 2. 2022

Inkluzija je pojem, ki se je začel uporabljati ob snovanju pedagoških programov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami. Unesco inkluzijo opredeljuje kot popolno sprejemanje in vključevanje vseh otrok in mladostnikov, cilj pa je razvijanje sožitja in občutka pripadnosti tako v razredu kot tudi družbi.

7 min

Inkluzija je pojem, ki se je začel uporabljati ob snovanju pedagoških programov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami. Unesco inkluzijo opredeljuje kot popolno sprejemanje in vključevanje vseh otrok in mladostnikov, cilj pa je razvijanje sožitja in občutka pripadnosti tako v razredu kot tudi družbi.

Medkulturni mediator

27. 1. 2022

Medkulturni mediator je več kot samo prevajalec, saj predstavlja most med dvema kulturama. Priseljencem omogoča, da se uspešno vključijo v novo okolje. Poleg tolmačenja jim pomaga spoznavati družbo in njene navade. Do nedavnega za ta poklic ni bilo formalne izobrazbe, čeprav je uvrščen med poklice prihodnosti.

7 min

Medkulturni mediator je več kot samo prevajalec, saj predstavlja most med dvema kulturama. Priseljencem omogoča, da se uspešno vključijo v novo okolje. Poleg tolmačenja jim pomaga spoznavati družbo in njene navade. Do nedavnega za ta poklic ni bilo formalne izobrazbe, čeprav je uvrščen med poklice prihodnosti.

Vplivneži

20. 1. 2022

Fejmiči, youtuberji, influencerji – tako mlajše generacije imenujejo tiste posameznike, ki imajo na različnih družbenih omrežjih številne sledilce in so zaradi svojih aktivnosti postali nekakšni mnenjski voditelji. Kdo sploh so vplivneži, na katera področja se navadno spoznajo in kaj jim je poleg razmaha družbenih omrežij še omogočilo, da imajo danes takšen vpliv, in to predvsem na mlade? Več v oddaji Na kratko.

7 min

Fejmiči, youtuberji, influencerji – tako mlajše generacije imenujejo tiste posameznike, ki imajo na različnih družbenih omrežjih številne sledilce in so zaradi svojih aktivnosti postali nekakšni mnenjski voditelji. Kdo sploh so vplivneži, na katera področja se navadno spoznajo in kaj jim je poleg razmaha družbenih omrežij še omogočilo, da imajo danes takšen vpliv, in to predvsem na mlade? Več v oddaji Na kratko.

Mreženje

13. 1. 2022

Mreženje (angl. networking) je izraz za pletenje socialne mreže. Ta je s prihodom interneta močno spremenila svojo podobo, vzpostavitev različnih socialnih omrežij pa je močno posegla tudi v odnose in človeka samega. Kognitivne sposobnosti naj bi človeku omogočale vzdrževanje vezi z največ sto petdesetimi različnimi posamezniki. Sodobno mreženje pa to število presega za nekajkrat.

7 min

Mreženje (angl. networking) je izraz za pletenje socialne mreže. Ta je s prihodom interneta močno spremenila svojo podobo, vzpostavitev različnih socialnih omrežij pa je močno posegla tudi v odnose in človeka samega. Kognitivne sposobnosti naj bi človeku omogočale vzdrževanje vezi z največ sto petdesetimi različnimi posamezniki. Sodobno mreženje pa to število presega za nekajkrat.

Viralnost

6. 1. 2022

Ko se začne nek posnetek, fotografija, ali samo stavek po svetovnem spletu širiti z neverjetno hitrostjo, nenadzorovano in sam od sebe, pravimo, da je ta postal viralen. To se lahko zgodi povsem po naključju, lahko pa za viralno vsebino stoji veliko dela, znanja in denarja. Zmagovalno formulo, ki bi nas izstrelila med spletne zvezde, iščemo v oddaji Na kratko. Pri tem nam pomagajo Klemen Slakonja, Nik Škrlec, Dan Podjed in Matej Špehar.

8 min

Ko se začne nek posnetek, fotografija, ali samo stavek po svetovnem spletu širiti z neverjetno hitrostjo, nenadzorovano in sam od sebe, pravimo, da je ta postal viralen. To se lahko zgodi povsem po naključju, lahko pa za viralno vsebino stoji veliko dela, znanja in denarja. Zmagovalno formulo, ki bi nas izstrelila med spletne zvezde, iščemo v oddaji Na kratko. Pri tem nam pomagajo Klemen Slakonja, Nik Škrlec, Dan Podjed in Matej Špehar.

Hipster

30. 12. 2021

Sprotni slovar slovenskega jezika na portalu Fran opredeljuje hipsterja kot pripadnika urbane subkulture z mešanico starinskega in inovativnega sloga ter kritičnim in ciničnim odnosom do sveta. A beseda hipster še zdaleč ni novodobna: njen izvor korenini v tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja, ko je označevala tistega, ki je »kul« in ki je bil poznavalec takratne razvijajoče se džezovske scene. Hipsterji v takem pomenu, kot ga uporabljamo danes, pa se pojavijo na začetku 21. stoletja, s središčem v londonskem Shoreditchu. Na pogled jih lahko prepoznamo po vintage oblačilih, ki jih kombinirajo z modernimi dodatki. Radi vozijo fiksi kolesa, moški navadno nosijo brado ali brke, eden njihovih glavnih zaščitnih znakov pa ostaja ciničen, včasih celo sarkastičen odnos do sveta, ki morda več kot o njih samih govori tudi o družbi, v kateri živimo.

7 min

Sprotni slovar slovenskega jezika na portalu Fran opredeljuje hipsterja kot pripadnika urbane subkulture z mešanico starinskega in inovativnega sloga ter kritičnim in ciničnim odnosom do sveta. A beseda hipster še zdaleč ni novodobna: njen izvor korenini v tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja, ko je označevala tistega, ki je »kul« in ki je bil poznavalec takratne razvijajoče se džezovske scene. Hipsterji v takem pomenu, kot ga uporabljamo danes, pa se pojavijo na začetku 21. stoletja, s središčem v londonskem Shoreditchu. Na pogled jih lahko prepoznamo po vintage oblačilih, ki jih kombinirajo z modernimi dodatki. Radi vozijo fiksi kolesa, moški navadno nosijo brado ali brke, eden njihovih glavnih zaščitnih znakov pa ostaja ciničen, včasih celo sarkastičen odnos do sveta, ki morda več kot o njih samih govori tudi o družbi, v kateri živimo.

Rašomonov učinek

23. 12. 2021

Japonski režiser Akira Kurosawa je leta 1950 posnel film Rašomon. Z njim je japonsko kinematografijo približal širši svetovni javnosti in predstavil nov način pripovedovanja. V filmu Rašomon spremljamo zgodbo v zgodbi. V Rašomon, razpadajoča vrata v cesarsko mesto, se pred dežjem zatečejo trije posamezniki, tudi drvar, ki začne pripovedovati zgodbo o samurajevem truplu, ki ga je našel v bambusovem gozdu. Stvarnih dokazov o tem, kaj se je zgodilo, ni. Obstajajo pa štirje pričevalci, od katerih vsak pove svojo različico zgodbe. Pojav, v katerem več ljudi isti dogodek opisuje na različne, pogosto nasprotujoče si načine, tako danes imenujemo Rašomonov učinek. Resnica postane nedosegljiva, pričevanja in spomini pa nezanesljivi.

7 min

Japonski režiser Akira Kurosawa je leta 1950 posnel film Rašomon. Z njim je japonsko kinematografijo približal širši svetovni javnosti in predstavil nov način pripovedovanja. V filmu Rašomon spremljamo zgodbo v zgodbi. V Rašomon, razpadajoča vrata v cesarsko mesto, se pred dežjem zatečejo trije posamezniki, tudi drvar, ki začne pripovedovati zgodbo o samurajevem truplu, ki ga je našel v bambusovem gozdu. Stvarnih dokazov o tem, kaj se je zgodilo, ni. Obstajajo pa štirje pričevalci, od katerih vsak pove svojo različico zgodbe. Pojav, v katerem več ljudi isti dogodek opisuje na različne, pogosto nasprotujoče si načine, tako danes imenujemo Rašomonov učinek. Resnica postane nedosegljiva, pričevanja in spomini pa nezanesljivi.

Postresničnost

16. 12. 2021

Odkar je na svetu človek, obstajajo govorice, laži in manipulacije. In obstaja tudi človekova želja po spoznavanju resnice. Toda ali lahko danes sploh še govorimo o eni sami resnici? Zdi se namreč, da vse prej kot preverjenim dejstvom danes verjamemo mnenjem najglasnejših posameznikov. O tem, kaj še pomeni postresničnost, ki naj bi zaznamovala današnji čas, pa v oddaji Na kratko!

7 min

Odkar je na svetu človek, obstajajo govorice, laži in manipulacije. In obstaja tudi človekova želja po spoznavanju resnice. Toda ali lahko danes sploh še govorimo o eni sami resnici? Zdi se namreč, da vse prej kot preverjenim dejstvom danes verjamemo mnenjem najglasnejših posameznikov. O tem, kaj še pomeni postresničnost, ki naj bi zaznamovala današnji čas, pa v oddaji Na kratko!

Avtentičnost

9. 12. 2021

Bodi to, kar si, bodi zvest samemu sebi, bodi avtentičen in uspeh ne bo izostal… Pa je to res? Kaj sploh pomeni biti avtentičen in kako biti avtentičen v svetu, v katerem je avtentičnost praktično predpisana? Avtentičnost iščemo tudi v oddaji Na kratko.

7 min

Bodi to, kar si, bodi zvest samemu sebi, bodi avtentičen in uspeh ne bo izostal… Pa je to res? Kaj sploh pomeni biti avtentičen in kako biti avtentičen v svetu, v katerem je avtentičnost praktično predpisana? Avtentičnost iščemo tudi v oddaji Na kratko.

Sindrom prevaranta

2. 12. 2021

Ste imeli kdaj občutek, da ste dobili oceno, ki si je niste zares zaslužili, da ste bili nagrajeni, čeprav so bili drugi v resnici boljši od vas, da ste dobili službo, za katero niste dovolj usposobljeni? Če ne verjamete v svoje dosežke, se vam zdijo nerealni in precenjeni, hkrati pa se bojite, da bo vaša okolica to odkrila, imate morda sindrom prevaranta. Spoznajte ga v oddaji Na kratko.

8 min

Ste imeli kdaj občutek, da ste dobili oceno, ki si je niste zares zaslužili, da ste bili nagrajeni, čeprav so bili drugi v resnici boljši od vas, da ste dobili službo, za katero niste dovolj usposobljeni? Če ne verjamete v svoje dosežke, se vam zdijo nerealni in precenjeni, hkrati pa se bojite, da bo vaša okolica to odkrila, imate morda sindrom prevaranta. Spoznajte ga v oddaji Na kratko.

Obnovljivi viri energije

25. 11. 2021

Človek pretirano porablja naravne vire in povzroča podnebno krizo. Ena od možnih poti v prihodnost je zamenjava fosilnih virov energije v z obnovljivimi. Kateri obnovljivi viri so pri nas in kakšne so njihove prednost, a tudi pomanjkljivosti, v tokratni oddaji Na kratko!

8 min

Človek pretirano porablja naravne vire in povzroča podnebno krizo. Ena od možnih poti v prihodnost je zamenjava fosilnih virov energije v z obnovljivimi. Kateri obnovljivi viri so pri nas in kakšne so njihove prednost, a tudi pomanjkljivosti, v tokratni oddaji Na kratko!

Odpadki

18. 11. 2021

Človeštvo vsako leto odvrže več kot 2 milijardi ton odpadkov. Vse, kar kupimo in uporabljamo, bo nekega dne končalo na smetišču. Odpadki so postali resen problem sodobnega časa. Več prav o njih v tokratni oddaji Na kratko!

8 min

Človeštvo vsako leto odvrže več kot 2 milijardi ton odpadkov. Vse, kar kupimo in uporabljamo, bo nekega dne končalo na smetišču. Odpadki so postali resen problem sodobnega časa. Več prav o njih v tokratni oddaji Na kratko!

ASMR

11. 11. 2021

Spoznajte youtuberko Vaneso, eno izmed številnih ustvarjalk in ustvarjalcev posnetkov, na katerih lahko poslušamo šepetanje, žvečenje, opazujemo božanje predmetov, pretakanje vode, mečkanje papirja – posnetkov brez prave vsebine, ki pa kljub temu dosegajo tudi večmilijonske in celo več deset milijonske ogléde na spletnih omrežjih. Združuje jih kratica ASMR ali avtonomni senzorični odziv meridijanov.

7 min

Spoznajte youtuberko Vaneso, eno izmed številnih ustvarjalk in ustvarjalcev posnetkov, na katerih lahko poslušamo šepetanje, žvečenje, opazujemo božanje predmetov, pretakanje vode, mečkanje papirja – posnetkov brez prave vsebine, ki pa kljub temu dosegajo tudi večmilijonske in celo več deset milijonske ogléde na spletnih omrežjih. Združuje jih kratica ASMR ali avtonomni senzorični odziv meridijanov.

Sindemija

4. 11. 2021

Posledice epidemije niso samo zdravstvene, temveč so pogosto povezane tudi z družbenimi spremembami. V tokratni oddaji nas bo zato zanimalo, kako je epidemija covida 19 zaznamovala naš zdravstveni sistem, na katerih področjih življenja je najbolj prizadela mlajšo populacijo in na katerih starejšo ter kaj vse označujemo s terminom sindemija. Več v četrtek ob 17.55 na Prvem.

7 min

Posledice epidemije niso samo zdravstvene, temveč so pogosto povezane tudi z družbenimi spremembami. V tokratni oddaji nas bo zato zanimalo, kako je epidemija covida 19 zaznamovala naš zdravstveni sistem, na katerih področjih življenja je najbolj prizadela mlajšo populacijo in na katerih starejšo ter kaj vse označujemo s terminom sindemija. Več v četrtek ob 17.55 na Prvem.

Permakultura

28. 10. 2021

Permakultura je skovanka iz tujih besed PERMAnenten in agriKULTURA. Po slovensko torej trajnostno kmetijstvo. Pa vendar je permakultura več kot samo kmetijstvo. Kaj, lahko preverite v tokratni oddaji Na kratko.

8 min

Permakultura je skovanka iz tujih besed PERMAnenten in agriKULTURA. Po slovensko torej trajnostno kmetijstvo. Pa vendar je permakultura več kot samo kmetijstvo. Kaj, lahko preverite v tokratni oddaji Na kratko.

Biblioterapija

21. 10. 2021

Knjige nas zabavajo, sproščajo, so naše prijateljice, naše zaupnice. Knjige, ki jih beremo, nas oblikujejo. Da so knjige zdravilo za našo dušo, knjižnice pa zdravilišča, so verjeli že stari Grki. Tudi danes se knjiga uporablja za zdravljenje, predvsem težjih stisk, anksioznih in depresivnih motenj, pa raznih odvisnosti. Seznam težav in obolenj, kjer lahko knjiga pokaže svojo moč je dolg, terapija, ki ne uporablja tablet, ampak knjigo, pa se imenuje biblioterapija.

8 min

Knjige nas zabavajo, sproščajo, so naše prijateljice, naše zaupnice. Knjige, ki jih beremo, nas oblikujejo. Da so knjige zdravilo za našo dušo, knjižnice pa zdravilišča, so verjeli že stari Grki. Tudi danes se knjiga uporablja za zdravljenje, predvsem težjih stisk, anksioznih in depresivnih motenj, pa raznih odvisnosti. Seznam težav in obolenj, kjer lahko knjiga pokaže svojo moč je dolg, terapija, ki ne uporablja tablet, ampak knjigo, pa se imenuje biblioterapija.

Svoboda

14. 10. 2021

»Zaklenite svoje knjižnice, če hočete; vendar ni ograje, ključavnice in zapaha, s katerim bi mogli omejiti svobodo mojega duha,« je leta 1929 v eseju Lastna soba zapisala angleška pisateljica Virgina Woolf. Svoboda je ideal. Neulovljiv pojem, ki vsakomur predstavlja nekaj drugega. V oddaji Na kratko so nam svoj pogled na svobodo predstavili slikar, psihoanalitik, antropologinja in raziskovalka družbenih gibanj.

8 min

»Zaklenite svoje knjižnice, če hočete; vendar ni ograje, ključavnice in zapaha, s katerim bi mogli omejiti svobodo mojega duha,« je leta 1929 v eseju Lastna soba zapisala angleška pisateljica Virgina Woolf. Svoboda je ideal. Neulovljiv pojem, ki vsakomur predstavlja nekaj drugega. V oddaji Na kratko so nam svoj pogled na svobodo predstavili slikar, psihoanalitik, antropologinja in raziskovalka družbenih gibanj.

Morala

7. 10. 2021

Kaj je prav in kaj narobe? Kako se odločamo, ko smo soočeni z moralnimi vprašanji in moralnimi dilemami? Kaj storiti, ko ni pravega odgovora? Kaj je moralno? Ob pomoči filozofov dr. Vojka Strahovnika in dr. Blaža Zabela ter psihiatra Mirana Možine, odgovore iščemo v oddaji Na kratko: Morala.

8 min

Kaj je prav in kaj narobe? Kako se odločamo, ko smo soočeni z moralnimi vprašanji in moralnimi dilemami? Kaj storiti, ko ni pravega odgovora? Kaj je moralno? Ob pomoči filozofov dr. Vojka Strahovnika in dr. Blaža Zabela ter psihiatra Mirana Možine, odgovore iščemo v oddaji Na kratko: Morala.

Biofilija

30. 9. 2021

Več kot polovica ljudi na svetu živi v urbanih predelih in predmestjih. Moderni človek preživi kar 90 % časa stran od narave. Udobje mest je privlačno, saj ponuja vse, kar si potrošnik lahko zaželi. Pa ponuja tudi vse, kar človek potrebuje? Ker nas sodobno življenje s sodobnimi tehnologijami vse bolj zapira med štiri stene, smo ljudje začeli iskati načine, kako naravo pripeljati v naše domove, naše pisarne, naša mesta. Prvi je našo usmerjenost k temu, da nas privlači tisto, kar je živo, opisal socialni psiholog Erich Fromm. Imenoval jo je biofilija.

8 min

Več kot polovica ljudi na svetu živi v urbanih predelih in predmestjih. Moderni človek preživi kar 90 % časa stran od narave. Udobje mest je privlačno, saj ponuja vse, kar si potrošnik lahko zaželi. Pa ponuja tudi vse, kar človek potrebuje? Ker nas sodobno življenje s sodobnimi tehnologijami vse bolj zapira med štiri stene, smo ljudje začeli iskati načine, kako naravo pripeljati v naše domove, naše pisarne, naša mesta. Prvi je našo usmerjenost k temu, da nas privlači tisto, kar je živo, opisal socialni psiholog Erich Fromm. Imenoval jo je biofilija.

Človek človeku volk

23. 9. 2021

Frazem »človek človeku volk« je bil prvič zapisan v Plavtovi komediji Osli okoli leta 210 pr. n. št., nanašal pa se je na nezaupanje, ki naj bi ga človek čutil do sočloveka, predvsem do tistega, ki ga ne pozna. Je človek v svojem bistvu res slab in v vsem, kar počne, ščiti in si prizadeva doseči le svoje interese? In kako lahko razumemo ta frazem danes? Več v oddaji Na kratko!

7 min

Frazem »človek človeku volk« je bil prvič zapisan v Plavtovi komediji Osli okoli leta 210 pr. n. št., nanašal pa se je na nezaupanje, ki naj bi ga človek čutil do sočloveka, predvsem do tistega, ki ga ne pozna. Je človek v svojem bistvu res slab in v vsem, kar počne, ščiti in si prizadeva doseči le svoje interese? In kako lahko razumemo ta frazem danes? Več v oddaji Na kratko!

Nomen est omen

16. 9. 2021

Ime je ena izmed najpomembnejših besed v življenju posameznika. In že v antiki so vedeli, da se v imenu skriva tudi pomen. Katere razlikovalne prvine pa so poleg imen v antiki še uporabljali in kdaj so naši predniki začeli zapisovati priimke? S kakšnim namenom so jih uvedli in kako so jih dobivali? Vse to nas bo zanimalo v oddaji Na kratko!

8 min

Ime je ena izmed najpomembnejših besed v življenju posameznika. In že v antiki so vedeli, da se v imenu skriva tudi pomen. Katere razlikovalne prvine pa so poleg imen v antiki še uporabljali in kdaj so naši predniki začeli zapisovati priimke? S kakšnim namenom so jih uvedli in kako so jih dobivali? Vse to nas bo zanimalo v oddaji Na kratko!

Biodiverziteta

15. 9. 2021

Raznolikosti življenjskih oblik pravimo biodiverziteta. Strokovnjaki že leta opozarjajo, da ta upada, torej da se raznolikost zmanjšuje. Ampak zakaj je to sploh pomembno, kakšen je pomen biodiverzitete in zakaj je nujno, da jo ohranimo? Več v seriji Na kratko!

8 min

Raznolikosti življenjskih oblik pravimo biodiverziteta. Strokovnjaki že leta opozarjajo, da ta upada, torej da se raznolikost zmanjšuje. Ampak zakaj je to sploh pomembno, kakšen je pomen biodiverzitete in zakaj je nujno, da jo ohranimo? Več v seriji Na kratko!

Emotikon

11. 9. 2021

Emotikoni so znaki, navadno sestavljeni iz dvopičja, pomišljaja in oklepaja, ki jih uporabljamo pri kratkem in jedrnatem pisnem komuniciranju, ki ga narekuje hitri ritem družabnih omrežij. V naših telefonih lahko najdemo tudi posebne grafične podobe: obraze, znake, predmete, s katerimi čustveno podkrepimo naša sporočila. Danes je v uporabi več kot 3000 vseh emodži kombinacij, ki so postali sestavni del našega komuniciranja, nekakšen samosvoj jezik, ki naredi naša tekstovna sporočila bolj osebna, jasna in prijazna.

7 min

Emotikoni so znaki, navadno sestavljeni iz dvopičja, pomišljaja in oklepaja, ki jih uporabljamo pri kratkem in jedrnatem pisnem komuniciranju, ki ga narekuje hitri ritem družabnih omrežij. V naših telefonih lahko najdemo tudi posebne grafične podobe: obraze, znake, predmete, s katerimi čustveno podkrepimo naša sporočila. Danes je v uporabi več kot 3000 vseh emodži kombinacij, ki so postali sestavni del našega komuniciranja, nekakšen samosvoj jezik, ki naredi naša tekstovna sporočila bolj osebna, jasna in prijazna.

Minimalizem

9. 9. 2021

Minimalna ideja, uresničena kar se da minimalno, je dala ime umetnostni smeri v 60. letih 20. stoletja. V Sloveniji lahko vanjo štejemo umetnike tako imenovanega neokonstruktivizma. Minimalno se je iz umetnosti in literature kmalu razširilo tudi na druga področja našega življenja tudi na ulice mest, kjer že zunanjost stavb kaže minimalistični rek – »manj je več«. Za marsikoga pa minimalizem postaja način življenja. V prid kakovostnejšemu življenju pa se lahko odrečemo ne samo stvarem, ampak tudi nenehnemu stiku z najrazličnejšimi informacijami.

7 min

Minimalna ideja, uresničena kar se da minimalno, je dala ime umetnostni smeri v 60. letih 20. stoletja. V Sloveniji lahko vanjo štejemo umetnike tako imenovanega neokonstruktivizma. Minimalno se je iz umetnosti in literature kmalu razširilo tudi na druga področja našega življenja tudi na ulice mest, kjer že zunanjost stavb kaže minimalistični rek – »manj je več«. Za marsikoga pa minimalizem postaja način življenja. V prid kakovostnejšemu življenju pa se lahko odrečemo ne samo stvarem, ampak tudi nenehnemu stiku z najrazličnejšimi informacijami.

Štokholmski sindrom

2. 9. 2021

Izraz Stockholmski sindrom prvič opišejo leta 1973 ob ropu banke v Stockholmu, kjer so storilci za nekaj dni zajeli 4 bančne uslužbence za talce. V nasprotju s pričakovanji zajeti uslužbenci ugrabitelje branijo in proti njim ne želijo pričati. Z izrazom Stockholmski sindrom tako opisujemo kompleksna stanja, ko se žrtev hudih travmatskih dogodkov čustveno naveže na povzročitelje in ravna drugače, kot bi sicer okolica od nje pričakovala.

7 min

Izraz Stockholmski sindrom prvič opišejo leta 1973 ob ropu banke v Stockholmu, kjer so storilci za nekaj dni zajeli 4 bančne uslužbence za talce. V nasprotju s pričakovanji zajeti uslužbenci ugrabitelje branijo in proti njim ne želijo pričati. Z izrazom Stockholmski sindrom tako opisujemo kompleksna stanja, ko se žrtev hudih travmatskih dogodkov čustveno naveže na povzročitelje in ravna drugače, kot bi sicer okolica od nje pričakovala.

Podnebni štrajk

26. 8. 2021

Novice o ekstremnih vremenskih pojavih, temperaturnih rekordih, izginjanju ledenikov, požarih, lakoti in številnih drugih katastrofah, ki so posledica podnebnih sprememb, so vse pogostejše in vse strašnejše. Zato danes nihče ne more reči, da ni seznanjen s spreminjanjem podnebja. Greta Thunberg je mlada švedska okolijska aktivistka in glavni obraz gibanja mladih za odločno podnebno akcijo. Svetovnemu valu protestov za podnebno pravičnost se je do danes priključilo že več kot milijon ljudi po vsem svetu. Tudi mladi v Sloveniji zahtevajo, da pristojni ukrepajo. Bo podnebni štrajk spremenil našo miselnost ali bomo v spremembe prisiljeni?

8 min

Novice o ekstremnih vremenskih pojavih, temperaturnih rekordih, izginjanju ledenikov, požarih, lakoti in številnih drugih katastrofah, ki so posledica podnebnih sprememb, so vse pogostejše in vse strašnejše. Zato danes nihče ne more reči, da ni seznanjen s spreminjanjem podnebja. Greta Thunberg je mlada švedska okolijska aktivistka in glavni obraz gibanja mladih za odločno podnebno akcijo. Svetovnemu valu protestov za podnebno pravičnost se je do danes priključilo že več kot milijon ljudi po vsem svetu. Tudi mladi v Sloveniji zahtevajo, da pristojni ukrepajo. Bo podnebni štrajk spremenil našo miselnost ali bomo v spremembe prisiljeni?

Risoroman

19. 8. 2021

Videti je kot strip, zgodbo pa pripoveduje kot roman. Na preseku literature in vizualne umetnosti se je pojavil žanr, ki nosi različna imena – roman v stripu, stripovski roman, risani roman in celo grafični roman. Pred nekaj leti pa se je s pojavom nove, specializirane založbe pojavilo novo poimenovanje – risoroman. O posebnostih in privlačnostih tega hibridnega žanra spregovorijo dr. Vanesa Matajc, urednica Anja Golob, risarja stripov dr. Izar Lunaček in Ciril Horjak ter vizualna umetnica Eva Mlinar.

7 min

Videti je kot strip, zgodbo pa pripoveduje kot roman. Na preseku literature in vizualne umetnosti se je pojavil žanr, ki nosi različna imena – roman v stripu, stripovski roman, risani roman in celo grafični roman. Pred nekaj leti pa se je s pojavom nove, specializirane založbe pojavilo novo poimenovanje – risoroman. O posebnostih in privlačnostih tega hibridnega žanra spregovorijo dr. Vanesa Matajc, urednica Anja Golob, risarja stripov dr. Izar Lunaček in Ciril Horjak ter vizualna umetnica Eva Mlinar.

Ekonomija pozornosti

12. 8. 2021

Danes smo nenehno izpostavljeni množici dražljajev in poplavi informacij. Zelo redko smo nedosegljivi in odmaknjeni od katerega koli zaslona, in tako nas le redko nihče ne nagovarja. Pri tem pa je nastal krut boj za pozornost občinstva. Toda ker je vsakdo lahko pozoren največ 24 ur na dan, na nas povsod prežijo lovci na pozornost in pri tem, kako nam jo izpuliti, ne izbirajo sredstev. Pozornost je dragocena zato, ker se dobro prodaja. Govorimo o ekonomiji pozornosti, ekonomiji prodajanja naše pozornosti oglaševalcem.

8 min

Danes smo nenehno izpostavljeni množici dražljajev in poplavi informacij. Zelo redko smo nedosegljivi in odmaknjeni od katerega koli zaslona, in tako nas le redko nihče ne nagovarja. Pri tem pa je nastal krut boj za pozornost občinstva. Toda ker je vsakdo lahko pozoren največ 24 ur na dan, na nas povsod prežijo lovci na pozornost in pri tem, kako nam jo izpuliti, ne izbirajo sredstev. Pozornost je dragocena zato, ker se dobro prodaja. Govorimo o ekonomiji pozornosti, ekonomiji prodajanja naše pozornosti oglaševalcem.

Mobing

22. 7. 2021

Mnogi se zjutraj s strahom in odporom odpravijo v službo. Misel na delo, ki so ga nekoč morda imeli celo radi, jih zdaj navdaja z obupom in depresijo. Razlog je lahko mobing, dolgo, sistematično, čustveno in psihično nasilje na delovnem mestu. Hiter odziv in primerni ukrepi so pri mobingu nujni, sicer lahko ta pusti dolgoročne posledice. Zato pa ga je treba v prvi vrsti znati prepoznati. Kaj je mobing, kdo so žrtve, kdo storilci in kako ga preprečiti, v tokratni oddaji Na kratko.

7 min

Mnogi se zjutraj s strahom in odporom odpravijo v službo. Misel na delo, ki so ga nekoč morda imeli celo radi, jih zdaj navdaja z obupom in depresijo. Razlog je lahko mobing, dolgo, sistematično, čustveno in psihično nasilje na delovnem mestu. Hiter odziv in primerni ukrepi so pri mobingu nujni, sicer lahko ta pusti dolgoročne posledice. Zato pa ga je treba v prvi vrsti znati prepoznati. Kaj je mobing, kdo so žrtve, kdo storilci in kako ga preprečiti, v tokratni oddaji Na kratko.

Integracija

15. 7. 2021

Integracija je večplasten koncept. Slovar slovenskega knjižnega jezika jo opredeljuje kot povezovanje posameznih enot, delov v večjo celoto oziroma združevanje. Družboslovne vede integracijo razumejo kot osnovni družbeni proces, ki sploh omogoča obstoj družbe. Človek je namreč družbeno bitje. V družbenih in medijskih pogovorih pa se pojem integracije danes povezuje predvsem z migranti in njihovim vključevanjem v novo družbeno okolje. Kako lahko različni ljudje z različnimi sistemi vrednot živijo skupaj? Enega samega, univerzalnega in učinkovitega modela integracije ni. Vsaka družba, vsaka politika mora najti svojega. Nekaj smo jih našli tudi v oddaji Na kratko.

7 min

Integracija je večplasten koncept. Slovar slovenskega knjižnega jezika jo opredeljuje kot povezovanje posameznih enot, delov v večjo celoto oziroma združevanje. Družboslovne vede integracijo razumejo kot osnovni družbeni proces, ki sploh omogoča obstoj družbe. Človek je namreč družbeno bitje. V družbenih in medijskih pogovorih pa se pojem integracije danes povezuje predvsem z migranti in njihovim vključevanjem v novo družbeno okolje. Kako lahko različni ljudje z različnimi sistemi vrednot živijo skupaj? Enega samega, univerzalnega in učinkovitega modela integracije ni. Vsaka družba, vsaka politika mora najti svojega. Nekaj smo jih našli tudi v oddaji Na kratko.

Starizem

8. 7. 2021

Pred štiridesetimi leti je Robert Butler proces sistematičnega stereotipiziranja in diskriminacije starejših ljudi opredelil kot starizem. Kako staranje in starost sprejema družba, kako ju sprejemamo posamezniki? Ali je stereotipe in predsodke o starejših mogoče premostiti? Starizem v oddaji Na kratko pojasnjujejo antropolog, sociologinja in andragoginja. Predsodke in stereotipe o starosti pa zelo uspešno zavračajo kar ljudje v poznih letih sami.

7 min

Pred štiridesetimi leti je Robert Butler proces sistematičnega stereotipiziranja in diskriminacije starejših ljudi opredelil kot starizem. Kako staranje in starost sprejema družba, kako ju sprejemamo posamezniki? Ali je stereotipe in predsodke o starejših mogoče premostiti? Starizem v oddaji Na kratko pojasnjujejo antropolog, sociologinja in andragoginja. Predsodke in stereotipe o starosti pa zelo uspešno zavračajo kar ljudje v poznih letih sami.

Transhumanizem

17. 6. 2021

Transhumanisti so prepričani, da tehnologija izboljšuje človeške sposobnosti: tako telesne kot tudi duhovne. Tehnologija je nedvomno izboljšala številna področja našega vsakdanjega življenja, kako pa naj bi izboljševala človeka? Več o tem in tudi o vprašanju, kaj ob hitrem razvoju tehnologije ostaja temeljno človeškega, pa v oddaji Na kratko!

7 min

Transhumanisti so prepričani, da tehnologija izboljšuje človeške sposobnosti: tako telesne kot tudi duhovne. Tehnologija je nedvomno izboljšala številna področja našega vsakdanjega življenja, kako pa naj bi izboljševala človeka? Več o tem in tudi o vprašanju, kaj ob hitrem razvoju tehnologije ostaja temeljno človeškega, pa v oddaji Na kratko!

Carigrajska konvencija

10. 6. 2021

Vsaka tretja ženska je kdaj doživela fizično in/ali spolno nasilje. Skoraj vsaka druga ženska je že doživela psihično nasilje. Vsak dan 137 žensk ubije kak član njihove družine. Manj kot 40 odstotkov žensk, žrtev nasilja, poišče pomoč. Konvencija Svéta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, znana tudi kot Carigrajska ali Istanbulska konvencija, je prva mednarodno zavezujoča listina, ki države podpisnice obvezuje k preprečevanju in inkriminaciji vseh oblik nasilja, zaščiti žrtev in kazenskemu pregonu storilcev. Zakaj tak dokument potrebujemo tokrat v oddaji Na kratko.

8 min

Vsaka tretja ženska je kdaj doživela fizično in/ali spolno nasilje. Skoraj vsaka druga ženska je že doživela psihično nasilje. Vsak dan 137 žensk ubije kak član njihove družine. Manj kot 40 odstotkov žensk, žrtev nasilja, poišče pomoč. Konvencija Svéta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, znana tudi kot Carigrajska ali Istanbulska konvencija, je prva mednarodno zavezujoča listina, ki države podpisnice obvezuje k preprečevanju in inkriminaciji vseh oblik nasilja, zaščiti žrtev in kazenskemu pregonu storilcev. Zakaj tak dokument potrebujemo tokrat v oddaji Na kratko.

Samozadostnost

3. 6. 2021

Samozadostnost, samooskrba, samostojnost, neodvisnost. Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi, da je samozadostnost dejstvo, da kdo za izpolnjevanje svojih potreb in želja ne potrebuje drugih ljudi. Vendar lahko o samozadostnosti razmišljamo tudi širše. Kako, poglejte v tokratni oddaji Na kratko!

8 min

Samozadostnost, samooskrba, samostojnost, neodvisnost. Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi, da je samozadostnost dejstvo, da kdo za izpolnjevanje svojih potreb in želja ne potrebuje drugih ljudi. Vendar lahko o samozadostnosti razmišljamo tudi širše. Kako, poglejte v tokratni oddaji Na kratko!

Digitalna ekonomija

27. 5. 2021

Digitalna tehnologija že nekaj časa spreminja način, kako beremo, kako nakupujemo, kako se sporazumevamo in seveda, kako poslujemo. Pandemija covida 19 pa nas je občutno preselila v digitalni svet tudi na področjih, ki so se mu pred tem še zelo upirala, kot sta na primer telovadba in gledališče. Krasni novi svet je postal krasni novi digitalni svet. Ali ga bomo ocenjevali kot utopijo ali kot distopijo?

8 min

Digitalna tehnologija že nekaj časa spreminja način, kako beremo, kako nakupujemo, kako se sporazumevamo in seveda, kako poslujemo. Pandemija covida 19 pa nas je občutno preselila v digitalni svet tudi na področjih, ki so se mu pred tem še zelo upirala, kot sta na primer telovadba in gledališče. Krasni novi svet je postal krasni novi digitalni svet. Ali ga bomo ocenjevali kot utopijo ali kot distopijo?

Trajnostno

20. 5. 2021

Beseda trajnostno ali trajnostni razvoj postaja vse bolj moderna in priljubljena. A ni samo to, modni novorek, temveč je koncept, ki pomeni drugačen razvoj in drugačno – vzdržno – prihodnost. Ponekod je trajnostno že realno. In tudi deluje! Kako, si poglejte v tokratni oddaji Na kratko!

8 min

Beseda trajnostno ali trajnostni razvoj postaja vse bolj moderna in priljubljena. A ni samo to, modni novorek, temveč je koncept, ki pomeni drugačen razvoj in drugačno – vzdržno – prihodnost. Ponekod je trajnostno že realno. In tudi deluje! Kako, si poglejte v tokratni oddaji Na kratko!

Umetna inteligenca

13. 5. 2021

Brez umetne inteligence si danes težko predstavljamo vsakodnevna opravila, kot so spletno nakupovanje, uporaba spletnih brskalnikov, uporaba govornih asistentov. Za številne raziskovalce pa je umetna inteligenca med drugim nepogrešljiva pri obdelavi velike količine podatkov in bolj avtomatiziranem procesu dela. Na katerih področjih jo še uporabljamo in kaj vse nas čaka v prihodnosti? Več v oddaji Na kratko!

8 min

Brez umetne inteligence si danes težko predstavljamo vsakodnevna opravila, kot so spletno nakupovanje, uporaba spletnih brskalnikov, uporaba govornih asistentov. Za številne raziskovalce pa je umetna inteligenca med drugim nepogrešljiva pri obdelavi velike količine podatkov in bolj avtomatiziranem procesu dela. Na katerih področjih jo še uporabljamo in kaj vse nas čaka v prihodnosti? Več v oddaji Na kratko!

Drsenje v pogubo

6. 5. 2021

Zjutraj, še preden vstanemo iz postelje, brskamo po telefonu v iskanju najaktualnejših novic, preverjamo jih tekom dneva, preverimo jih tudi tik pred spanjem. Drsamo po zaslonih naših pametnih naprav in sledimo novicam. Čeprav so slabe in čeprav vemo, da slabo vplivajo na nas, ne moremo prenehati. Drsenje v temo ali 'Doomscrolling' je v času epidemije koronavirusa postal globalni družbeni fenomen. Tudi sami drsite v pogubo? Preverite v oddaji Na kratko.

8 min

Zjutraj, še preden vstanemo iz postelje, brskamo po telefonu v iskanju najaktualnejših novic, preverjamo jih tekom dneva, preverimo jih tudi tik pred spanjem. Drsamo po zaslonih naših pametnih naprav in sledimo novicam. Čeprav so slabe in čeprav vemo, da slabo vplivajo na nas, ne moremo prenehati. Drsenje v temo ali 'Doomscrolling' je v času epidemije koronavirusa postal globalni družbeni fenomen. Tudi sami drsite v pogubo? Preverite v oddaji Na kratko.

Razogljičenje

29. 4. 2021

Razogljičenje pomeni, da moramo popolnoma omejiti izpuste toplogrednih plinov. Vemo tudi, da moramo to doseči do leta 2050. Le tako bomo omilili podnebno krizo, ustavili dviganje povprečne letne temperature in omejili okoljsko katastrofo. O razogljičenju v tokratni Na kratko!

8 min

Razogljičenje pomeni, da moramo popolnoma omejiti izpuste toplogrednih plinov. Vemo tudi, da moramo to doseči do leta 2050. Le tako bomo omilili podnebno krizo, ustavili dviganje povprečne letne temperature in omejili okoljsko katastrofo. O razogljičenju v tokratni Na kratko!

Futurologija

22. 4. 2021

Pametne tovarne, pametne hiše, samovozeči avtomobili, roboti v vsakdanjem življenju, življenje na drugih planetih ... O vsem tem smo še do nedavnega zgolj brali v znanstvenofantastični literaturi, danes pa postaja sestavni del našega vsakdanjega življenja. In kaj vse nas še čaka? S katerimi tehnologijami bo naša prihodnost še zaznamovana? Več v oddaji Na kratko.

8 min

Pametne tovarne, pametne hiše, samovozeči avtomobili, roboti v vsakdanjem življenju, življenje na drugih planetih ... O vsem tem smo še do nedavnega zgolj brali v znanstvenofantastični literaturi, danes pa postaja sestavni del našega vsakdanjega življenja. In kaj vse nas še čaka? S katerimi tehnologijami bo naša prihodnost še zaznamovana? Več v oddaji Na kratko.

Informacijski mehurček

15. 4. 2021

»Živimo v svetu, ki ga lahko ponazorimo s staršem, ki ve, da ima njegov otrok rad bombončke, in mu jih ves čas daje,« o informacijskem mehurčku razlaga sociologinja in filozofinja Renata Salecl. V informacijskih mehurčkih, v katere se ujamemo na spletu, dobivamo informacije, ki potrjujejo to, kar že vemo ali v kar verjamemo. To nam daje dober občutek, občutek varnosti, pri čemer zavore popustijo, sproža se več agresivnega vedenja in sovražnega govora do drugih mehurčkov. Zato je pomembno, da »dober starš otroku, čeprav ve, da ima rad bombončke, daje še kaj drugega, četudi otroku to ne bo všeč«.

8 min

»Živimo v svetu, ki ga lahko ponazorimo s staršem, ki ve, da ima njegov otrok rad bombončke, in mu jih ves čas daje,« o informacijskem mehurčku razlaga sociologinja in filozofinja Renata Salecl. V informacijskih mehurčkih, v katere se ujamemo na spletu, dobivamo informacije, ki potrjujejo to, kar že vemo ali v kar verjamemo. To nam daje dober občutek, občutek varnosti, pri čemer zavore popustijo, sproža se več agresivnega vedenja in sovražnega govora do drugih mehurčkov. Zato je pomembno, da »dober starš otroku, čeprav ve, da ima rad bombončke, daje še kaj drugega, četudi otroku to ne bo všeč«.

Kultura strahu

8. 4. 2021

Četudi danes živimo v razmeroma varnem okolju, se zdi, da nas ogrožajo številne stvari. V družbi, zaznamovani s kulturo strahu, strah navadno ni povezan z resnično nevarnostjo, temveč postaja vseprisotno čustvo, ko je lahko skorajda karkoli izvor strahu. Kako v takšni kulturi ločiti pravo nevarnost od namišljene in zakaj bi nas moralo biti najbolj strah prav strahu samega, kot je v enem od svojih govorov zapisal Franklin Roosevelt?

7 min

Četudi danes živimo v razmeroma varnem okolju, se zdi, da nas ogrožajo številne stvari. V družbi, zaznamovani s kulturo strahu, strah navadno ni povezan z resnično nevarnostjo, temveč postaja vseprisotno čustvo, ko je lahko skorajda karkoli izvor strahu. Kako v takšni kulturi ločiti pravo nevarnost od namišljene in zakaj bi nas moralo biti najbolj strah prav strahu samega, kot je v enem od svojih govorov zapisal Franklin Roosevelt?

Pravljica

1. 4. 2021

Pravljica je ena od najbolj priljubljenih literarnih zvrsti. Čeprav je namenjena odraslim, mladostnikom in otrokom, jo imajo slednji daleč najraje. Pravljice so nujne za dober otrokov razvoj, saj z njimi burijo domišljijo in spoznavajo svet, v katerega vstopajo. Sodobni starši morda raje posegajo po sodobnih pravljicah, saj se jim zdijo klasične in ljudske pravljice preveč krute. A brez skrbi, pravljice imajo srečen konec in ob primerni podpori in bližini otroku nikakor ne morejo škoditi, ugotavljamo v oddaji Na kratko: Pravljica.

8 min

Pravljica je ena od najbolj priljubljenih literarnih zvrsti. Čeprav je namenjena odraslim, mladostnikom in otrokom, jo imajo slednji daleč najraje. Pravljice so nujne za dober otrokov razvoj, saj z njimi burijo domišljijo in spoznavajo svet, v katerega vstopajo. Sodobni starši morda raje posegajo po sodobnih pravljicah, saj se jim zdijo klasične in ljudske pravljice preveč krute. A brez skrbi, pravljice imajo srečen konec in ob primerni podpori in bližini otroku nikakor ne morejo škoditi, ugotavljamo v oddaji Na kratko: Pravljica.

Ogljični odtis

25. 3. 2021

Človek s svojim delovanjem že tisočletja vpliva na naravo. Ta vpliv je v zadnjem času postal tako močan, da negativne posledice ne čutijo samo druga bitja, ampak tudi sam človek. Eden od negativnih pritiskov na naravno okolje je ogljični odtis. Več o njem v seriji Na kratko.

8 min

Človek s svojim delovanjem že tisočletja vpliva na naravo. Ta vpliv je v zadnjem času postal tako močan, da negativne posledice ne čutijo samo druga bitja, ampak tudi sam človek. Eden od negativnih pritiskov na naravno okolje je ogljični odtis. Več o njem v seriji Na kratko.

Univerzalni temeljni dohodek

18. 3. 2021

Humanist, politik in filozof Thomas More je v prvi polovici 16. stoletja v delu Utopija pisal o tem, da bi morala država vsakemu posamezniku priskrbeti sredstva za življenje, saj je preprečevanje kraje učinkovitejše kot boj s kradljivci. Idejo danes razumemo kot koncept univerzalnega temeljnega dohodka. Ideja je zaradi gospodarskih kriz, avtomatizacija in robotizacija dela, vse bolj priljubljena, na drugi strani pa se zdi zamisel marsikomu še vedno utopična in neizvedljiva. Je univerzalni temeljni dohodek lahko pot k uspešni in pravični družbi prihodnosti?

8 min

Humanist, politik in filozof Thomas More je v prvi polovici 16. stoletja v delu Utopija pisal o tem, da bi morala država vsakemu posamezniku priskrbeti sredstva za življenje, saj je preprečevanje kraje učinkovitejše kot boj s kradljivci. Idejo danes razumemo kot koncept univerzalnega temeljnega dohodka. Ideja je zaradi gospodarskih kriz, avtomatizacija in robotizacija dela, vse bolj priljubljena, na drugi strani pa se zdi zamisel marsikomu še vedno utopična in neizvedljiva. Je univerzalni temeljni dohodek lahko pot k uspešni in pravični družbi prihodnosti?

Medvrstniška podpora

4. 3. 2021

Medvrstniška podpora, prijatelji, tesne vezi z vrstniki – nekaj, kar je zelo običajno za otroke in mladostnike. Hkrati pa je to eden od najboljših načinov za preprečevanje nasilja med vrstniki. O tem, kako in zakaj deluje medvrstniška podpora, v Na kratko!

8 min

Medvrstniška podpora, prijatelji, tesne vezi z vrstniki – nekaj, kar je zelo običajno za otroke in mladostnike. Hkrati pa je to eden od najboljših načinov za preprečevanje nasilja med vrstniki. O tem, kako in zakaj deluje medvrstniška podpora, v Na kratko!

Medvrstniško nasilje

25. 2. 2021

Pretepanje, porivanje, lasanje, zafrkavanje, izključevanje, podrejanje, žaljenje, izsiljevanje … In še nešteto drugih podobnih izrazov bi se lahko spomnili, da bi z njimi opisali medvrstniško nasilje. Kakšna je dinamika nasilja med vrstniki, kdo so povzročitelji in kdo žrtve, v oddaji Na kratko.

8 min

Pretepanje, porivanje, lasanje, zafrkavanje, izključevanje, podrejanje, žaljenje, izsiljevanje … In še nešteto drugih podobnih izrazov bi se lahko spomnili, da bi z njimi opisali medvrstniško nasilje. Kakšna je dinamika nasilja med vrstniki, kdo so povzročitelji in kdo žrtve, v oddaji Na kratko.

Dolgčas

22. 2. 2021

Enolično delo, nič se ne dogaja, nikjer nikogar … Postanemo nemirni, tesnobni, počutimo se neprijetno. Občutek poznamo vsi, kajti vsi smo se že srečali z dolgčasom. Dolgčas pa ni značilen zgolj za ljudi. Občutijo ga tudi živali, predvsem tiste, ki živijo v ujétništvu. Dolgčas v sodobni zahodni kulturi ni zaželen. Povezujemo ga z lenobo in brezdeljem. Kdor ne dela, pa ne prispeva k ustvarjanju vrednosti in je zato nekoristen. Ker dolgčas hkrati občutimo kot neugodje, nenehno iščemo načine, kako mu ubežati.

8 min

Enolično delo, nič se ne dogaja, nikjer nikogar … Postanemo nemirni, tesnobni, počutimo se neprijetno. Občutek poznamo vsi, kajti vsi smo se že srečali z dolgčasom. Dolgčas pa ni značilen zgolj za ljudi. Občutijo ga tudi živali, predvsem tiste, ki živijo v ujétništvu. Dolgčas v sodobni zahodni kulturi ni zaželen. Povezujemo ga z lenobo in brezdeljem. Kdor ne dela, pa ne prispeva k ustvarjanju vrednosti in je zato nekoristen. Ker dolgčas hkrati občutimo kot neugodje, nenehno iščemo načine, kako mu ubežati.

Metuljev učinek

17. 2. 2021

V šestdesetih letih preteklega stoletja si je matematik in meteorolog Edward Norton Lorenz zastavil znano vprašanje: »Ali lahko zamah metuljevih kril v Braziliji povzroči tornado v Teksasu?« Ugotovil je namreč, da lahko že majhna sprememba v gibanju zraka povzroči bistveno razliko v napovedi vremena čez nekaj tednov, kar dolgoročno pomeni, da je nepredvidljivo in ga ni mogoče napovedovati. In kaj nam metuljev učinek lahko pove o prelomnih zgodovinskih dogodkih in kaj o današnji epidemiji? Več v oddaji Na kratko!

8 min

V šestdesetih letih preteklega stoletja si je matematik in meteorolog Edward Norton Lorenz zastavil znano vprašanje: »Ali lahko zamah metuljevih kril v Braziliji povzroči tornado v Teksasu?« Ugotovil je namreč, da lahko že majhna sprememba v gibanju zraka povzroči bistveno razliko v napovedi vremena čez nekaj tednov, kar dolgoročno pomeni, da je nepredvidljivo in ga ni mogoče napovedovati. In kaj nam metuljev učinek lahko pove o prelomnih zgodovinskih dogodkih in kaj o današnji epidemiji? Več v oddaji Na kratko!

Motnje razpoloženja

15. 2. 2021

Z motnjami razpoloženja se spoprijema vse več ljudi: približno 10 % populacije se spopada z anksioznimi motnjami, od 5 do 6 % z depresijo in do 3 % z bipolarno motnjo razpoloženja. Nekatere človeka popolnoma onesposobijo, druge ga le ovirajo pri normalnem vsakodnevnem delovanju. Kakšni so vzroki zanje, kako z njimi živeti, kako jih zdraviti in zakaj so duševne bolezni še vedno tako stigmatizirane? Več v Na kratko.

7 min

Z motnjami razpoloženja se spoprijema vse več ljudi: približno 10 % populacije se spopada z anksioznimi motnjami, od 5 do 6 % z depresijo in do 3 % z bipolarno motnjo razpoloženja. Nekatere človeka popolnoma onesposobijo, druge ga le ovirajo pri normalnem vsakodnevnem delovanju. Kakšni so vzroki zanje, kako z njimi živeti, kako jih zdraviti in zakaj so duševne bolezni še vedno tako stigmatizirane? Več v Na kratko.

Mozartov učinek

9. 2. 2021

Velikokrat slišimo, da naj bi klasična glasba, še posebno Mozartova, dobro vplivala na naše počutje. Številne raziskovalce je zato zanimalo, ali njegova glasba res pomirja, izboljša našo koncentracijo in celo pripomore k boljšemu reševanju določenih nalog. Tudi mi smo zato poslušalce in glasbenike povprašali, kako sami doživljajo njegovo glasbo, pri glasbenih strokovnjakih pa se pozanimali, kako konkretno se kažejo vplivi njegove glasbe in zakaj blagodejnih učinkov glasbe ne gre omejiti zgolj na poslušanje Mozarta.

8 min

Velikokrat slišimo, da naj bi klasična glasba, še posebno Mozartova, dobro vplivala na naše počutje. Številne raziskovalce je zato zanimalo, ali njegova glasba res pomirja, izboljša našo koncentracijo in celo pripomore k boljšemu reševanju določenih nalog. Tudi mi smo zato poslušalce in glasbenike povprašali, kako sami doživljajo njegovo glasbo, pri glasbenih strokovnjakih pa se pozanimali, kako konkretno se kažejo vplivi njegove glasbe in zakaj blagodejnih učinkov glasbe ne gre omejiti zgolj na poslušanje Mozarta.

Slovar

4. 2. 2021

Slovar je abecedno urejena zbirka besed in njihovih pomenov. Toda ali vemo, kako vse te besede pridejo vanj? Kdaj in kako ga uporabiti? Kdo piše slovarje? Kakšni so bili ti nekoč in kakšni bodo v prihodnosti? Na vsa ta vprašanja odgovarjamo v oddaji Na kratko: Slovar.

8 min

Slovar je abecedno urejena zbirka besed in njihovih pomenov. Toda ali vemo, kako vse te besede pridejo vanj? Kdaj in kako ga uporabiti? Kdo piše slovarje? Kakšni so bili ti nekoč in kakšni bodo v prihodnosti? Na vsa ta vprašanja odgovarjamo v oddaji Na kratko: Slovar.

Ustavnost

28. 1. 2021

Si lahko predstavljamo življenje v državi brez pravice do pitne vode, brez volilne pravice ob dopolnjenem 18. letu starosti ali brez pravice do socialne varnosti? Ustava je temeljni dokument vsake države. Slovensko je Državni zbor ratificiral 23. 12. 1991, zato na ta dan vsako leto praznujemo dan ustavnosti. Letos pa bo svojo tridesetletnico obeležilo tudi Ustavno sodišče RS. Več o Ustavi in ustavnosti pa v oddaji Na kratko!

8 min

Si lahko predstavljamo življenje v državi brez pravice do pitne vode, brez volilne pravice ob dopolnjenem 18. letu starosti ali brez pravice do socialne varnosti? Ustava je temeljni dokument vsake države. Slovensko je Državni zbor ratificiral 23. 12. 1991, zato na ta dan vsako leto praznujemo dan ustavnosti. Letos pa bo svojo tridesetletnico obeležilo tudi Ustavno sodišče RS. Več o Ustavi in ustavnosti pa v oddaji Na kratko!

Zeleni dogovor

14. 1. 2021

Podnebje močno vpliva na to, kako in kje živimo, s čim se prehranjujemo, katere nalezljive bolezni nas ogrožajo in še marsikaj. A podnebje se spreminja in s tem tudi življenjske razmere. Čeprav so se velika temperaturna nihanja pojavljala tudi v preteklosti, se spremembe, ki smo jim priča danes, dogajajo neprimerljivo hitreje. Za to pa smo krivi ljudje. Naš planet gori, opozarjajo okoljevarstveniki. Reševanje Zemlje je postal največji izziv današnjega časa. Evropska unija se je odločila, da ga sprejme. Z zelenim dogovorom naj bi Evropa do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina. To je velik izziv. Mu bomo kos?

8 min

Podnebje močno vpliva na to, kako in kje živimo, s čim se prehranjujemo, katere nalezljive bolezni nas ogrožajo in še marsikaj. A podnebje se spreminja in s tem tudi življenjske razmere. Čeprav so se velika temperaturna nihanja pojavljala tudi v preteklosti, se spremembe, ki smo jim priča danes, dogajajo neprimerljivo hitreje. Za to pa smo krivi ljudje. Naš planet gori, opozarjajo okoljevarstveniki. Reševanje Zemlje je postal največji izziv današnjega časa. Evropska unija se je odločila, da ga sprejme. Z zelenim dogovorom naj bi Evropa do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina. To je velik izziv. Mu bomo kos?

Etična potrošnja

7. 1. 2021

Potrošnja je ena od glavnih človekovih dejavnosti. Že dolgo ne gre več za preprosto menjavo dobrin, ki jih potrebujemo za preživetje. Zdi se, da postaja sama sebi namen in da kupujemo izdelke samo zato, da jih kupujemo. Takšna potrošnja negativno vpliva tako na ljudi kot na okolje. Eden od možnih odgovorov je etična potrošnja.

8 min

Potrošnja je ena od glavnih človekovih dejavnosti. Že dolgo ne gre več za preprosto menjavo dobrin, ki jih potrebujemo za preživetje. Zdi se, da postaja sama sebi namen in da kupujemo izdelke samo zato, da jih kupujemo. Takšna potrošnja negativno vpliva tako na ljudi kot na okolje. Eden od možnih odgovorov je etična potrošnja.

Resnica

5. 1. 2021

Kaj je res in kaj ni? Je svet okoli mene resničen? Sem jaz resničen? Kaj je resnica?  Resnica je osrednji pojem v filozofiji. Resnica je tudi ena od temeljnih vrednot v znanosti. A kako prepoznati resnico, če nas pri njenem iskanju lahko zavedejo že naši možgani? V oddaji Na kratko resnico iščemo s filozofi, znanstveniki in iluzijami.

8 min

Kaj je res in kaj ni? Je svet okoli mene resničen? Sem jaz resničen? Kaj je resnica?  Resnica je osrednji pojem v filozofiji. Resnica je tudi ena od temeljnih vrednot v znanosti. A kako prepoznati resnico, če nas pri njenem iskanju lahko zavedejo že naši možgani? V oddaji Na kratko resnico iščemo s filozofi, znanstveniki in iluzijami.

Globalizacija

4. 1. 2021

Globalizacija je vzrok za strahotno neenakost na planetu. Povzroča propadanje delovnih mest v Evropi in izkoriščanje delavcev v Aziji. Zaradi nje nastajajo tudi nekatere okoljske težave. Kaj sploh je globalizacija in kako zelo je vpletena v naše vsakdanje življenje, v oddaji serije Na kratko!

8 min

Globalizacija je vzrok za strahotno neenakost na planetu. Povzroča propadanje delovnih mest v Evropi in izkoriščanje delavcev v Aziji. Zaradi nje nastajajo tudi nekatere okoljske težave. Kaj sploh je globalizacija in kako zelo je vpletena v naše vsakdanje življenje, v oddaji serije Na kratko!

Socialna distanca

17. 12. 2020

Z epidemijo novega koronavirusa smo pogosteje srečali besedno zvezo – »socialna distanca«. Tako smo namreč označili razdaljo med dvema osebama, ki naj bi bila zadostna, da se virus med njima ne bi prenašal. Vendar pa je ta pojem na tak način nepravilno uporabljen, saj kot strokovni izraz v sociologiji pomeni razdaljo med različnimi družbenimi skupinami oziroma v kolikšni meri ena družbena skupina sprejema neko drugo. To socialno razdaljo merijo z vprašanjem – koga ne bi imeli za soseda.

8 min

Z epidemijo novega koronavirusa smo pogosteje srečali besedno zvezo – »socialna distanca«. Tako smo namreč označili razdaljo med dvema osebama, ki naj bi bila zadostna, da se virus med njima ne bi prenašal. Vendar pa je ta pojem na tak način nepravilno uporabljen, saj kot strokovni izraz v sociologiji pomeni razdaljo med različnimi družbenimi skupinami oziroma v kolikšni meri ena družbena skupina sprejema neko drugo. To socialno razdaljo merijo z vprašanjem – koga ne bi imeli za soseda.

Združena družina

3. 12. 2020

V zadnjih stotih letih se je družba zelo spremenila. Spremembe vrednot, boj za enakopravnost žensk, legalizacija ločitve je samo nekaj vzrokov, da je se je spremenila tudi družina. Danes je čisto normalno, da se partnerja ne poročita, da se razideta in si ustvarita novo družino, v katero lahko pripeljeta otroke iz prejšnjih razmerij in imata tudi skupne otroke. A sestavljena, reorganizirana oziroma združena družina, se kljub temu, da jo družba sprejema, vseeno sooča z neenako obravnavo kot klasična, na krvnih vezeh utemeljena družina.

7 min

V zadnjih stotih letih se je družba zelo spremenila. Spremembe vrednot, boj za enakopravnost žensk, legalizacija ločitve je samo nekaj vzrokov, da je se je spremenila tudi družina. Danes je čisto normalno, da se partnerja ne poročita, da se razideta in si ustvarita novo družino, v katero lahko pripeljeta otroke iz prejšnjih razmerij in imata tudi skupne otroke. A sestavljena, reorganizirana oziroma združena družina, se kljub temu, da jo družba sprejema, vseeno sooča z neenako obravnavo kot klasična, na krvnih vezeh utemeljena družina.

Samooskrba

26. 11. 2020

V Sloveniji smo v nekaterih panogah bolj, v drugih manj samooskrbni: s pridelavo žita sicer ne pokrivamo vseh potreb, na področju perutninarstva, govedoreje in mlečne industrije smo samooskrbni. Ne samo na ravni države, čedalje pomembnejša postaja tudi lastna samooskrba, ki poleg večje kakovosti hrane in prihranka denarja pripomore tudi k zmanjšanju ogljičnega odtisa.

7 min

V Sloveniji smo v nekaterih panogah bolj, v drugih manj samooskrbni: s pridelavo žita sicer ne pokrivamo vseh potreb, na področju perutninarstva, govedoreje in mlečne industrije smo samooskrbni. Ne samo na ravni države, čedalje pomembnejša postaja tudi lastna samooskrba, ki poleg večje kakovosti hrane in prihranka denarja pripomore tudi k zmanjšanju ogljičnega odtisa.

Rasizem

19. 11. 2020

Življenja temnopoltih štejejo je geslo množičnih protestov, ki so najprej zajeli ZDA, nato pa se kot ogenj razširili po vsem svetu. Kaplja čez rob je bil videoposnetek policista, ki več kot sedem minut kleči na hrbtu temnopoltega Georgea Floyda, medtem ko ta ječi, da ne more dihati. 6-letna hčerka ubitega Floyda je dejala: »Očka je spremenil svet!« Pa ga je res, smo končno pripravljeni na družbo brez rasizma? Rasizem za zdaj ostaja vsakdanji pojav, njegove posledice pa so nevarne in daljnosežne. Ne dogaja se nekje drugje, nekomu drugemu, ne dogaja se zgolj zaradi nekaj sovražnih posameznikov ali skupin. Rasizem je sistemski problem, ki ustvarja žrtve.

8 min

Življenja temnopoltih štejejo je geslo množičnih protestov, ki so najprej zajeli ZDA, nato pa se kot ogenj razširili po vsem svetu. Kaplja čez rob je bil videoposnetek policista, ki več kot sedem minut kleči na hrbtu temnopoltega Georgea Floyda, medtem ko ta ječi, da ne more dihati. 6-letna hčerka ubitega Floyda je dejala: »Očka je spremenil svet!« Pa ga je res, smo končno pripravljeni na družbo brez rasizma? Rasizem za zdaj ostaja vsakdanji pojav, njegove posledice pa so nevarne in daljnosežne. Ne dogaja se nekje drugje, nekomu drugemu, ne dogaja se zgolj zaradi nekaj sovražnih posameznikov ali skupin. Rasizem je sistemski problem, ki ustvarja žrtve.

Poliamorija

5. 11. 2020

Ob opuščanju tradicionalnih žensko-moških vlog se spreminjajo in oblikujejo tudi nove oblike partnerstva. Ena takšnih je tudi poliamorija, ki jo določa nemonogamnost: vsak od partnerjev ima lahko še druge partnerje, v partnersko mrežo pa vsi vstopajo prostovoljno in sporazumno. Kaj vse prinaša takšna svoboda in koliko smo ljudje zares monogamna bitja, pa s strokovnjaki v oddaji Na kratko.

7 min

Ob opuščanju tradicionalnih žensko-moških vlog se spreminjajo in oblikujejo tudi nove oblike partnerstva. Ena takšnih je tudi poliamorija, ki jo določa nemonogamnost: vsak od partnerjev ima lahko še druge partnerje, v partnersko mrežo pa vsi vstopajo prostovoljno in sporazumno. Kaj vse prinaša takšna svoboda in koliko smo ljudje zares monogamna bitja, pa s strokovnjaki v oddaji Na kratko.

Nomofobija

29. 10. 2020

Tomaž Grubar se je pred sedmimi leti odločil za nenavaden in za večino izmed nas nepredstavljiv post. Za eno leto se je odrekel prenosnemu telefonu in svojo izkušnjo popisal tudi v knjigi. Pametni telefoni so postali nujni spremljevalci našega delovnega in zasebnega vsakdana. Po eni strani zmanjšujejo stres, saj nam omogočajo hitro prilagajanje. Po drugi strani pa ob nedosegljivosti prinašajo nove strahove: »Me je kdo iskal? Se je zgodilo kaj pomembnega? Kaj sem zamudil?« Strah pred nedosegljivostjo ima tudi ime – nomofobija.

8 min

Tomaž Grubar se je pred sedmimi leti odločil za nenavaden in za večino izmed nas nepredstavljiv post. Za eno leto se je odrekel prenosnemu telefonu in svojo izkušnjo popisal tudi v knjigi. Pametni telefoni so postali nujni spremljevalci našega delovnega in zasebnega vsakdana. Po eni strani zmanjšujejo stres, saj nam omogočajo hitro prilagajanje. Po drugi strani pa ob nedosegljivosti prinašajo nove strahove: »Me je kdo iskal? Se je zgodilo kaj pomembnega? Kaj sem zamudil?« Strah pred nedosegljivostjo ima tudi ime – nomofobija.

Ekstremizem

8. 10. 2020

Ekstremizem je konstrukt politike. Ekstremizem je čustven odziv na nepravične razmere. Je pa tudi racionalna strategija in nenazadnje patologija. O ekstremizmu v seriji Na kratko.

7 min

Ekstremizem je konstrukt politike. Ekstremizem je čustven odziv na nepravične razmere. Je pa tudi racionalna strategija in nenazadnje patologija. O ekstremizmu v seriji Na kratko.

Podnebni begunec

6. 10. 2020

Vse pogostejša neurja, poplave, požari, suše, taljenje večnega ledu in dvigovanje morske gladine so vzrok, da številni ljudje po svetu ne morejo več dostojno preživljati sebe in svojih družin, zato se jih vedno več odloča za selitev. Med njimi tudi prvi človek na svetu, ki se je potegoval za uradni status podnebnega begunca. Status begunca dodelijo ljudem, ki so domove zapustili zaradi vojne in drugih oblik nasilja. Strokovnjaki za migracije pa ugotavljajo, da bo v prihodnosti več ljudi, ki se bodo odselili zaradi spremenjenih podnebnih razmer kot zaradi vojne.

7 min

Vse pogostejša neurja, poplave, požari, suše, taljenje večnega ledu in dvigovanje morske gladine so vzrok, da številni ljudje po svetu ne morejo več dostojno preživljati sebe in svojih družin, zato se jih vedno več odloča za selitev. Med njimi tudi prvi človek na svetu, ki se je potegoval za uradni status podnebnega begunca. Status begunca dodelijo ljudem, ki so domove zapustili zaradi vojne in drugih oblik nasilja. Strokovnjaki za migracije pa ugotavljajo, da bo v prihodnosti več ljudi, ki se bodo odselili zaradi spremenjenih podnebnih razmer kot zaradi vojne.

Nehotni spomin

24. 9. 2020

"In tedaj se mi je spomin nenadoma prikazal. Tisti okus je bil okus po koščku magdalenice, ki mi ga je teta Léonija ob nedeljskih jutrih v Combrayu (...), zmeraj pomočila v ruski ali lipov čaj in mi ga ponudila.” Ta grižljaj peciva, magdalenice, ki ga je opisal pisatelj Marcel Proust v romanu Iskanje izgubljenega časa, je eden bolj prepoznavnih odlomkov iz svetovne književnosti, hkrati pa tudi eden od najbolj prepoznavnih primerov nehotnega spomina. Kaj je nehotni spomin, kaj ga sproži in zakaj? Odgovore smo iskali v literaturi, filozofiji, psihologiji in biotehnologiji.

8 min

"In tedaj se mi je spomin nenadoma prikazal. Tisti okus je bil okus po koščku magdalenice, ki mi ga je teta Léonija ob nedeljskih jutrih v Combrayu (...), zmeraj pomočila v ruski ali lipov čaj in mi ga ponudila.” Ta grižljaj peciva, magdalenice, ki ga je opisal pisatelj Marcel Proust v romanu Iskanje izgubljenega časa, je eden bolj prepoznavnih odlomkov iz svetovne književnosti, hkrati pa tudi eden od najbolj prepoznavnih primerov nehotnega spomina. Kaj je nehotni spomin, kaj ga sproži in zakaj? Odgovore smo iskali v literaturi, filozofiji, psihologiji in biotehnologiji.

Populizem

17. 9. 2020

Populizem je beseda, ki jo je Cambriški slovar leta 2017 razglasil za besedo leta. V medijih nas opozarjajo, da ga je čedalje več in da je to nekaj, proti čemur bi se veljajo boriti. Kaj sploh je populizem in kako »strašen« je v resnici?

7 min

Populizem je beseda, ki jo je Cambriški slovar leta 2017 razglasil za besedo leta. V medijih nas opozarjajo, da ga je čedalje več in da je to nekaj, proti čemur bi se veljajo boriti. Kaj sploh je populizem in kako »strašen« je v resnici?

Bioetika

10. 9. 2020

Začetke medicinske etike je pred več kot 2000 leti postavil starogrški zdravnik Hipokrat. Sredina 20. stoletja pa z vpeljavo novih tehnologij in metod podaljševanja življenja sproži številna nova vprašanja in etične dileme, ki se dotikajo začetka in konca življenja. Danes si bioetika postavlja vprašanja ustvarjanja, izboljševanja in podaljševanja kakovosti življenja, in se med drugim ukvarja s področji umetne oploditve, evtanazije, prekinitve nosečnosti in genske terapije.

6 min

Začetke medicinske etike je pred več kot 2000 leti postavil starogrški zdravnik Hipokrat. Sredina 20. stoletja pa z vpeljavo novih tehnologij in metod podaljševanja življenja sproži številna nova vprašanja in etične dileme, ki se dotikajo začetka in konca življenja. Danes si bioetika postavlja vprašanja ustvarjanja, izboljševanja in podaljševanja kakovosti življenja, in se med drugim ukvarja s področji umetne oploditve, evtanazije, prekinitve nosečnosti in genske terapije.

Arhetipi

23. 7. 2020

Kaj je arhetip, kaj velja za arhetipsko? V njem se združujejo filozofski, antropološki, sociološki in seveda psihološki dejavniki. Arhetip je vedno nekje ob nas, lahko v nas, pa se ga niti ne zavedamo. Marsikaj, kar storimo, v kar verjamemo, sodi pod njegovo okrilje. Miti in legende pri tem niso neke naključne brezpredmetne pravljice. So izvor marsičesa – predvsem arhetipov.

7 min

Kaj je arhetip, kaj velja za arhetipsko? V njem se združujejo filozofski, antropološki, sociološki in seveda psihološki dejavniki. Arhetip je vedno nekje ob nas, lahko v nas, pa se ga niti ne zavedamo. Marsikaj, kar storimo, v kar verjamemo, sodi pod njegovo okrilje. Miti in legende pri tem niso neke naključne brezpredmetne pravljice. So izvor marsičesa – predvsem arhetipov.

Kritično mišljenje

16. 7. 2020

Živimo v času, preplavljenim s podobami, zgodbami, podatki, članki in samo nekaj klikov nas loči od (pre)številnih informacij. Pa so res vse informacije, ki jih najdemo, verodostojne in vredne našega zaupanja? Kako obdržati kritično distanco do vsega videnega in slišanega in zakaj je kritično mišljenje danes še posebno pomembno? Več v oddaji Na kratko!

7 min

Živimo v času, preplavljenim s podobami, zgodbami, podatki, članki in samo nekaj klikov nas loči od (pre)številnih informacij. Pa so res vse informacije, ki jih najdemo, verodostojne in vredne našega zaupanja? Kako obdržati kritično distanco do vsega videnega in slišanega in zakaj je kritično mišljenje danes še posebno pomembno? Več v oddaji Na kratko!

Sovražni govor

9. 7. 2020

Slovenska zakonodaja termina sovražni govor ne uporablja. Zato pa slovenska ustava prepoveduje spodbujanje k neenakopravnosti in razpihovanje sovraštva in nestrpnosti. Podobna dejanja kot kazniva opredeljuje tudi Kazenski zakonik. A če nekaj ni kaznivo, še ne pomeni, da je moralno in družbeno sprejemljivo. Širjenje sovraštva ni nekaj novega, se pa to zaradi digitalnih medijev in družbenih omrežij danes precej hitreje širi kot nekoč. Če spornih izjav in neprimernih objav ne obsodimo, te postanejo nekaj običajnega in sprejemljivega. Več v oddaji Na kratko!

8 min

Slovenska zakonodaja termina sovražni govor ne uporablja. Zato pa slovenska ustava prepoveduje spodbujanje k neenakopravnosti in razpihovanje sovraštva in nestrpnosti. Podobna dejanja kot kazniva opredeljuje tudi Kazenski zakonik. A če nekaj ni kaznivo, še ne pomeni, da je moralno in družbeno sprejemljivo. Širjenje sovraštva ni nekaj novega, se pa to zaradi digitalnih medijev in družbenih omrežij danes precej hitreje širi kot nekoč. Če spornih izjav in neprimernih objav ne obsodimo, te postanejo nekaj običajnega in sprejemljivega. Več v oddaji Na kratko!

Meritokracija

6. 7. 2020

Leta 1958 je britanski sociolog napisal roman o družbi prihodnosti, ki deluje po načelih meritokracije. Takrat je prvič kdo uporabil besedo meritokracija. Šestdeset let pozneje je ideja o tem, da so pametni, pridni in sposobni nagrajeni, pomemben del kapitalističnega družbenega sistema. Težava je v tem, da pametni, pridni in sposobni pravzaprav pogosto niso nagrajeni.

7 min

Leta 1958 je britanski sociolog napisal roman o družbi prihodnosti, ki deluje po načelih meritokracije. Takrat je prvič kdo uporabil besedo meritokracija. Šestdeset let pozneje je ideja o tem, da so pametni, pridni in sposobni nagrajeni, pomemben del kapitalističnega družbenega sistema. Težava je v tem, da pametni, pridni in sposobni pravzaprav pogosto niso nagrajeni.

Lažne novice

2. 7. 2020

Nekoč smo še verjeli, da ima laž kratke noge, danes pa čedalje bolj velja, da laž prepotuje pol sveta, medtem ko si resnica komaj obuje čevlje. Smo res vstopili v postfaktično družbo, v kateri dejstva ne štejejo več, šteje samo dobra zgodba? Lažne novice niso nov pojav, je pa res, da jih še nikoli ni bilo tako preprosto ustvariti in da se še nikoli niso tako hitro širile kot prav danes. Več v oddaji Na kratko!

8 min

Nekoč smo še verjeli, da ima laž kratke noge, danes pa čedalje bolj velja, da laž prepotuje pol sveta, medtem ko si resnica komaj obuje čevlje. Smo res vstopili v postfaktično družbo, v kateri dejstva ne štejejo več, šteje samo dobra zgodba? Lažne novice niso nov pojav, je pa res, da jih še nikoli ni bilo tako preprosto ustvariti in da se še nikoli niso tako hitro širile kot prav danes. Več v oddaji Na kratko!

Pametna mesta

29. 6. 2020

V bližnji prihodnosti naj bi vse več ljudi živelo v mestih, po nekaterih podatkih do leta 2050 kar 70 odstotkov. Hitra urbanizacija tako prinaša vse večjo onesnaženost zraka, gost promet, veliko količino odpadkov. Z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij si zato pametna mesta prizadevajo k večji optimizaciji upravljanja in boljši kakovosti bivanja v mestih. Prebivalcem naj bi z beleženjem in zbiranjem velike količine podatkov tako poenostavila vsakodnevne aktivnosti in nam s tem prihranila čas in denar: bolje bi bili obveščeni o prometnih zastojih, prostih parkirnih mestih, kakovosti zraka in vode. A če naj bi zbiranje digitalnih podatkov po eni strani pripomoglo k večji optimizaciji delovanja mest, se moramo ob tem zavedati tudi izzivov, povezanih z uporabo in (zlorabo) naših osebnih podatkov.

7 min

V bližnji prihodnosti naj bi vse več ljudi živelo v mestih, po nekaterih podatkih do leta 2050 kar 70 odstotkov. Hitra urbanizacija tako prinaša vse večjo onesnaženost zraka, gost promet, veliko količino odpadkov. Z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij si zato pametna mesta prizadevajo k večji optimizaciji upravljanja in boljši kakovosti bivanja v mestih. Prebivalcem naj bi z beleženjem in zbiranjem velike količine podatkov tako poenostavila vsakodnevne aktivnosti in nam s tem prihranila čas in denar: bolje bi bili obveščeni o prometnih zastojih, prostih parkirnih mestih, kakovosti zraka in vode. A če naj bi zbiranje digitalnih podatkov po eni strani pripomoglo k večji optimizaciji delovanja mest, se moramo ob tem zavedati tudi izzivov, povezanih z uporabo in (zlorabo) naših osebnih podatkov.

Ponarejeni videi

25. 6. 2020

Deepfake ali ponarejeni videoposnetki je besedna zveza, ki jo danes vse pogosteje slišimo v povezavi z videi, za katere ne vemo, ali je njihova vsebina v celoti resnična. Tovrstni videoposnetki so največkrat uporabljeni za politične manipulacije ali javno sramotenje znanih oseb. Kako jih prepoznati in kakšen vpliv imajo na uporabnike medijskih vsebin? Več v oddaji Na kratko!

7 min

Deepfake ali ponarejeni videoposnetki je besedna zveza, ki jo danes vse pogosteje slišimo v povezavi z videi, za katere ne vemo, ali je njihova vsebina v celoti resnična. Tovrstni videoposnetki so največkrat uporabljeni za politične manipulacije ali javno sramotenje znanih oseb. Kako jih prepoznati in kakšen vpliv imajo na uporabnike medijskih vsebin? Več v oddaji Na kratko!

Neologizem

18. 6. 2020

Tako kot spremembe v družbi narekujejo in oblikujejo nove realnosti, tako se rojevajo in zamirajo tudi besede. Nekatere nove besede ali besedne zveze lahko prihajajo k nam iz tujih jezikov, danes najpogosteje iz angleščine, druge pa oblikujemo sami iz lastnega jezika. Nove besede se pojavijo predvsem takrat, ko se pokaže potreba po poimenovanju novega pojava, pogostost in razširjenost rabe pa je tista, ki nam pokaže, ali se bodo določene besede uveljavile, obdržale ali zamrle.

8 min

Tako kot spremembe v družbi narekujejo in oblikujejo nove realnosti, tako se rojevajo in zamirajo tudi besede. Nekatere nove besede ali besedne zveze lahko prihajajo k nam iz tujih jezikov, danes najpogosteje iz angleščine, druge pa oblikujemo sami iz lastnega jezika. Nove besede se pojavijo predvsem takrat, ko se pokaže potreba po poimenovanju novega pojava, pogostost in razširjenost rabe pa je tista, ki nam pokaže, ali se bodo določene besede uveljavile, obdržale ali zamrle.

Družba brez odpadkov

15. 6. 2020

Smo družba, ki ustvarja odpadke. Samo v zadnjih stotih letih smo jih ustvarili toliko kot naši predniki v vsej zgodovini. Samo v Sloveniji smo na primer lani proizvedli skoraj pol tone komunalnih odpadkov na prebivalca. Kje jih nastane največ, kako bi jih lahko zmanjšali in ali bi lahko s pametno porabo postali družba brez odpadkov? Več v oddaji Na kratko!

8 min

Smo družba, ki ustvarja odpadke. Samo v zadnjih stotih letih smo jih ustvarili toliko kot naši predniki v vsej zgodovini. Samo v Sloveniji smo na primer lani proizvedli skoraj pol tone komunalnih odpadkov na prebivalca. Kje jih nastane največ, kako bi jih lahko zmanjšali in ali bi lahko s pametno porabo postali družba brez odpadkov? Več v oddaji Na kratko!

Čuječnost

11. 6. 2020

Skrb za družino, delovne obveznosti, finančne skrbi … Kljub skrbnemu načrtovanju in stalni večopravilnosti se zdi, da nam vedno primanjkuje časa. Bolj ko delamo, bolj smo v zaostanku, bolj ko hitimo, bolj zamujamo. Vodi nas avtopilot in življenje drvi mimo nas. Posledice so lahko stres, anksioznost, razdražljivost. Kako izstopiti iz tega vlaka, ki drvi naravnost v prepad? Odgovor je lahko čuječnost. Tako kot je šport način za razvijanje telesa, tako je čuječnost način za razvijanje duševnosti. In že prav kmalu bi lahko postala del priporočil za zdrav življenjski slog. Načinov, kako postati čuječ, je več. Iskali smo jih tudi v oddaji Na kratko.

8 min

Skrb za družino, delovne obveznosti, finančne skrbi … Kljub skrbnemu načrtovanju in stalni večopravilnosti se zdi, da nam vedno primanjkuje časa. Bolj ko delamo, bolj smo v zaostanku, bolj ko hitimo, bolj zamujamo. Vodi nas avtopilot in življenje drvi mimo nas. Posledice so lahko stres, anksioznost, razdražljivost. Kako izstopiti iz tega vlaka, ki drvi naravnost v prepad? Odgovor je lahko čuječnost. Tako kot je šport način za razvijanje telesa, tako je čuječnost način za razvijanje duševnosti. In že prav kmalu bi lahko postala del priporočil za zdrav življenjski slog. Načinov, kako postati čuječ, je več. Iskali smo jih tudi v oddaji Na kratko.

Prokrastinacija

1. 6. 2020

Začne se zjutraj, ko vam zazvoni budilka, in namesto da bi vstali, pritisnete gumb za dremež. Nadaljuje se, ko pridete v službo: preden se zakopljete v delo, spijete kavo, preberete zadnje novice in preverite objave na družbenih omrežjih. Popoldne pa obsedite pred televizorjem, čeprav ste si obljubili, da se boste več gibali. Se prepoznate v opisu? Takšno početje ima ime, pravimo mu prokrastinacija. O tem, zakaj odlašamo, s čim odlašamo in ali se lahko odlašanja odvadimo, v oddaji Na kratko z antropologinjo, psihologinjo, psihiatrom in ekonomistom.

8 min

Začne se zjutraj, ko vam zazvoni budilka, in namesto da bi vstali, pritisnete gumb za dremež. Nadaljuje se, ko pridete v službo: preden se zakopljete v delo, spijete kavo, preberete zadnje novice in preverite objave na družbenih omrežjih. Popoldne pa obsedite pred televizorjem, čeprav ste si obljubili, da se boste več gibali. Se prepoznate v opisu? Takšno početje ima ime, pravimo mu prokrastinacija. O tem, zakaj odlašamo, s čim odlašamo in ali se lahko odlašanja odvadimo, v oddaji Na kratko z antropologinjo, psihologinjo, psihiatrom in ekonomistom.

Emocionalno delo

7. 5. 2020

V življenju pogosto nosimo maske in doma, v družbi s prijatelji, v romantičnih razmerjih in tudi v službi zakrivamo svoj pravi obraz. Nekatera delovna mesta to celo zahtevajo, pri čemer je jasno opredeljeno, kaj se od zaposlenih pričakuje glede čustvovanja in izražanja čustev, bodisi med samimi zaposlenimi bodisi v odnosu do zunanjih strank. Običajno ga zasledimo pri skrbstvenih poklicih, pri storitvenih poklicih, ki narekujejo to, da zaposleni pri ljudeh, s katerimi delajo uravnavajo svoja čustvena stanja in s tem tudi čustva strank, klientov ali pacientov. To pa je za zaposlenega lahko izredno naporno ter lahko vodi v čustveno izpraznjenost, stres in tudi v izgorelost. O emocionalnem delu v oddaji Na kratko z medicinsko sestro, TV voditeljico in različnimi strokovnjaki.

7 min

V življenju pogosto nosimo maske in doma, v družbi s prijatelji, v romantičnih razmerjih in tudi v službi zakrivamo svoj pravi obraz. Nekatera delovna mesta to celo zahtevajo, pri čemer je jasno opredeljeno, kaj se od zaposlenih pričakuje glede čustvovanja in izražanja čustev, bodisi med samimi zaposlenimi bodisi v odnosu do zunanjih strank. Običajno ga zasledimo pri skrbstvenih poklicih, pri storitvenih poklicih, ki narekujejo to, da zaposleni pri ljudeh, s katerimi delajo uravnavajo svoja čustvena stanja in s tem tudi čustva strank, klientov ali pacientov. To pa je za zaposlenega lahko izredno naporno ter lahko vodi v čustveno izpraznjenost, stres in tudi v izgorelost. O emocionalnem delu v oddaji Na kratko z medicinsko sestro, TV voditeljico in različnimi strokovnjaki.

Antropocentrizem

12. 3. 2020

Antropocentrizem – zastarelo videnje sveta, predsodek in razlog za uničevanje naravnega okolja ali ideja, ki je človeška vrsta preprosto ne more preseči? Še več vprašanj in tudi nekateri odgovori v seriji Na kratko.

8 min

Antropocentrizem – zastarelo videnje sveta, predsodek in razlog za uničevanje naravnega okolja ali ideja, ki je človeška vrsta preprosto ne more preseči? Še več vprašanj in tudi nekateri odgovori v seriji Na kratko.

Družba brez odpadkov z znakovnim jezikom

27. 2. 2020

Smo družba, ki ustvarja odpadke. Samo v zadnjih stotih letih smo jih ustvarili toliko kot naši predniki v vsej zgodovini. Samo v Sloveniji smo na primer lani proizvedli skoraj pol tone komunalnih odpadkov na prebivalca. Kje jih nastane največ, kako bi jih lahko zmanjšali in ali bi lahko s pametno porabo postali družba brez odpadkov? Več v oddaji Na kratko!

8 min

Smo družba, ki ustvarja odpadke. Samo v zadnjih stotih letih smo jih ustvarili toliko kot naši predniki v vsej zgodovini. Samo v Sloveniji smo na primer lani proizvedli skoraj pol tone komunalnih odpadkov na prebivalca. Kje jih nastane največ, kako bi jih lahko zmanjšali in ali bi lahko s pametno porabo postali družba brez odpadkov? Več v oddaji Na kratko!

Deficitarni poklici (z znakovnim jezikom)

20. 2. 2020

Nekateri poklici so morda večni, druge oblikujeta tehnološki razvoj in modernizacija, tretje, deficitarne, pa rojeva neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela. Kateri poklici spadajo med deficitarne, kakšni so razlogi zanje in zakaj so bili v preteklosti tovrstni poklici višje vrednoteni kot danes? Več v Na kratko!

7 min

Nekateri poklici so morda večni, druge oblikujeta tehnološki razvoj in modernizacija, tretje, deficitarne, pa rojeva neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela. Kateri poklici spadajo med deficitarne, kakšni so razlogi zanje in zakaj so bili v preteklosti tovrstni poklici višje vrednoteni kot danes? Več v Na kratko!

Deficitarni poklici

14. 2. 2020

Nekateri poklici so morda večni, druge oblikujeta tehnološki razvoj in modernizacija, tretje, deficitarne, pa rojeva neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela. Kateri poklici spadajo med deficitarne, kakšni so razlogi zanje in zakaj so bili v preteklosti tovrstni poklici višje vrednoteni kot danes? Več v Na kratko!

7 min

Nekateri poklici so morda večni, druge oblikujeta tehnološki razvoj in modernizacija, tretje, deficitarne, pa rojeva neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela. Kateri poklici spadajo med deficitarne, kakšni so razlogi zanje in zakaj so bili v preteklosti tovrstni poklici višje vrednoteni kot danes? Več v Na kratko!

Na kratko: Lažne novice z znakovnim jezikom

9. 1. 2020

Nekoč smo še verjeli, da ima laž kratke noge, danes pa čedalje bolj velja, da laž prepotuje pol sveta, medtem ko si resnica komaj obuje čevlje. Smo res vstopili v postfaktično družbo, v kateri dejstva ne štejejo več, šteje samo dobra zgodba? Lažne novice niso nov pojav, je pa res, da jih še nikoli ni bilo tako preprosto ustvariti in da se še nikoli niso tako hitro širile kot prav danes. Več v oddaji Na kratko!

8 min

Nekoč smo še verjeli, da ima laž kratke noge, danes pa čedalje bolj velja, da laž prepotuje pol sveta, medtem ko si resnica komaj obuje čevlje. Smo res vstopili v postfaktično družbo, v kateri dejstva ne štejejo več, šteje samo dobra zgodba? Lažne novice niso nov pojav, je pa res, da jih še nikoli ni bilo tako preprosto ustvariti in da se še nikoli niso tako hitro širile kot prav danes. Več v oddaji Na kratko!

Čas

2. 1. 2020

Čas je za to, da se ne zgodi vse hkrati, je rekel Albert Einstein. Pa tudi to, da je razlika med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo samo trmasta iluzija. Kaj torej sploh je čas? Kako in kam beži? Kje v času smo mi?

8 min

Čas je za to, da se ne zgodi vse hkrati, je rekel Albert Einstein. Pa tudi to, da je razlika med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo samo trmasta iluzija. Kaj torej sploh je čas? Kako in kam beži? Kje v času smo mi?

Na kratko: Trajnostna mobilnost

12. 12. 2019

Čas postaja največja vrednota sodobnega človeka. Jutranji prizor vpadnic v mesta prikazuje valeče se kače pločevine. In to govori o času preživetem v avtu. Vsak dan ura, dve, tri. Koliko ur na teden, leto, desetletja preživimo na tak način? Kako ponuditi čim hitrejšo pot do cilja je zagotovo izziv trajnostne mobilnosti, ki bi obrodil sadove. Vendar rešitev ne tiči v širitvi cestišč.

7 min

Čas postaja največja vrednota sodobnega človeka. Jutranji prizor vpadnic v mesta prikazuje valeče se kače pločevine. In to govori o času preživetem v avtu. Vsak dan ura, dve, tri. Koliko ur na teden, leto, desetletja preživimo na tak način? Kako ponuditi čim hitrejšo pot do cilja je zagotovo izziv trajnostne mobilnosti, ki bi obrodil sadove. Vendar rešitev ne tiči v širitvi cestišč.

Socialna aktivacija

5. 12. 2019

Kaj imajo skupnega dolgotrajno brezposelni, albansko govoreče ženske in mladi s posebnimi potrebami? Socialno aktivacijo. Ta ni namenjena samo tistim, ki bi se radi zaposlili, ampak predvsem tistim, ki bi radi v svojem življenju kaj spremenili in ugotovili, česa so sposobni in kaj jih veseli.

7 min

Kaj imajo skupnega dolgotrajno brezposelni, albansko govoreče ženske in mladi s posebnimi potrebami? Socialno aktivacijo. Ta ni namenjena samo tistim, ki bi se radi zaposlili, ampak predvsem tistim, ki bi radi v svojem življenju kaj spremenili in ugotovili, česa so sposobni in kaj jih veseli.

Na kratko: Socialna aktivacija (z znakovnim jezikom)

5. 12. 2019

Kaj imajo skupnega dolgotrajno brezposelni, albansko govoreče ženske in mladi s posebnimi potrebami? Socialno aktivacijo. Ta ni namenjena samo tistim, ki bi se radi zaposlili, ampak predvsem tistim, ki bi radi v svojem življenju kaj spremenili in ugotovili, česa so sposobni in kaj jih veseli.

7 min

Kaj imajo skupnega dolgotrajno brezposelni, albansko govoreče ženske in mladi s posebnimi potrebami? Socialno aktivacijo. Ta ni namenjena samo tistim, ki bi se radi zaposlili, ampak predvsem tistim, ki bi radi v svojem življenju kaj spremenili in ugotovili, česa so sposobni in kaj jih veseli.

Na kratko: Socialni marketing

21. 11. 2019

Socialni marketing tradicionalne marketinške pristope uporablja za to, da poskuša vplivati na spreminjanje ustaljenih navad, razvad in s tem na postopno odpravljanje škodljivega vedenja. Z odpiranjem oči posamezniku želi vplivati na širšo družbo. Socialni marketing so torej prizadevanja za dobro vse družbe. Odpravljanje globoko zasidranih navad pa je seveda težko in dolgotrajno delo in prav to je izziv socialnega marketinga. Njegova uspešnost ni opazna v kratkem roku, kar je denimo eden izmed ciljev komercialnega marketinga, prav zato pa je še pomembnejši.

8 min

Socialni marketing tradicionalne marketinške pristope uporablja za to, da poskuša vplivati na spreminjanje ustaljenih navad, razvad in s tem na postopno odpravljanje škodljivega vedenja. Z odpiranjem oči posamezniku želi vplivati na širšo družbo. Socialni marketing so torej prizadevanja za dobro vse družbe. Odpravljanje globoko zasidranih navad pa je seveda težko in dolgotrajno delo in prav to je izziv socialnega marketinga. Njegova uspešnost ni opazna v kratkem roku, kar je denimo eden izmed ciljev komercialnega marketinga, prav zato pa je še pomembnejši.

Na kratko: Socialni marketing (z znakovnim jezikom)

21. 11. 2019

Socialni marketing tradicionalne marketinške pristope uporablja za to, da poskuša vplivati na spreminjanje ustaljenih navad, razvad in s tem na postopno odpravljanje škodljivega vedenja. Z odpiranjem oči posamezniku želi vplivati na širšo družbo. Socialni marketing so torej prizadevanja za dobro vse družbe. Odpravljanje globoko zasidranih navad pa je seveda težko in dolgotrajno delo in prav to je izziv socialnega marketinga. Njegova uspešnost ni opazna v kratkem roku, kar je denimo eden izmed ciljev komercialnega marketinga, prav zato pa je še pomembnejši.

8 min

Socialni marketing tradicionalne marketinške pristope uporablja za to, da poskuša vplivati na spreminjanje ustaljenih navad, razvad in s tem na postopno odpravljanje škodljivega vedenja. Z odpiranjem oči posamezniku želi vplivati na širšo družbo. Socialni marketing so torej prizadevanja za dobro vse družbe. Odpravljanje globoko zasidranih navad pa je seveda težko in dolgotrajno delo in prav to je izziv socialnega marketinga. Njegova uspešnost ni opazna v kratkem roku, kar je denimo eden izmed ciljev komercialnega marketinga, prav zato pa je še pomembnejši.

Na kratko: Kompetence

12. 11. 2019

Kompetence so ključno gonilo uspeha. So naš največji kapital za prihodnost ter pogoj za uspešno poslovno in zasebno življenje. Zdi se, da se v današnji, močno tekmovalni družbi pojem kompetence ne samo čedalje pogosteje pojavlja, ampak je tudi vse pomembnejši. Kaj pravzaprav so kompetence in ali so res tako pomembne za uspeh v življenju? Na vprašanja kompetentno odgovarjajo sociolog, psiholog in pedagog.

8 min

Kompetence so ključno gonilo uspeha. So naš največji kapital za prihodnost ter pogoj za uspešno poslovno in zasebno življenje. Zdi se, da se v današnji, močno tekmovalni družbi pojem kompetence ne samo čedalje pogosteje pojavlja, ampak je tudi vse pomembnejši. Kaj pravzaprav so kompetence in ali so res tako pomembne za uspeh v življenju? Na vprašanja kompetentno odgovarjajo sociolog, psiholog in pedagog.

Na kratko: Trajnostni urbani razvoj

7. 11. 2019

Neizrabljene, degradirane površine v mestnih središčih. Osamljenje, propadajoče stavbe. Vsa mesta se srečujejo z njimi. Zato je danes ideja o trajnostnem urbanem razvoju, ki pravzaprav ne pomeni nič drugega kot ponovna uporaba nečesa, aktualna morda bolj kot kadarkoli.

7 min

Neizrabljene, degradirane površine v mestnih središčih. Osamljenje, propadajoče stavbe. Vsa mesta se srečujejo z njimi. Zato je danes ideja o trajnostnem urbanem razvoju, ki pravzaprav ne pomeni nič drugega kot ponovna uporaba nečesa, aktualna morda bolj kot kadarkoli.

Na kratko: Individualizem

26. 10. 2019

Ljudje smo socialna bitja. Če dobro pomislimo, je celo naše dobro počutje odvisno od drugih ljudi. Pa vendar živimo v času, ko družbeni sistem zahteva, da skrbimo samo za svoj interes in nenehno tekmujemo z drugimi. Individualizem ne pomeni več, da smo vsi enaki, ampak da delujemo, ne da bi upoštevali druge in skupnost.

7 min

Ljudje smo socialna bitja. Če dobro pomislimo, je celo naše dobro počutje odvisno od drugih ljudi. Pa vendar živimo v času, ko družbeni sistem zahteva, da skrbimo samo za svoj interes in nenehno tekmujemo z drugimi. Individualizem ne pomeni več, da smo vsi enaki, ampak da delujemo, ne da bi upoštevali druge in skupnost.

Na kratko: Interpasivnost (z znakovnim jezikom)

17. 10. 2019

Izogniti se delu in ga prenesti na drugo osebo ali stroj je koncept, ki nam je, vsaj večini, blizu in razumljiv. Kaj pa, če obstajajo ljudje, ki ne skušajo zbežati pred delom, ampak pred užitkom? Gre za kulturni pojav, ki na prvi pogled ni najočitnejši, je pa kljub temu precej razširjen. V 90-ih letih prejšnjega stoletja ga je opazoval avstrijski filozof Robert Pfaller in ga poimenoval interpasivnost. Osnovna zamisel intepasivnosti je, da drugi lahko ne samo delujejo, ampak tudi uživajo namesto mene. Da se lahko nekdo ali nekaj namesto mene smeje, joče, čuti.

8 min

Izogniti se delu in ga prenesti na drugo osebo ali stroj je koncept, ki nam je, vsaj večini, blizu in razumljiv. Kaj pa, če obstajajo ljudje, ki ne skušajo zbežati pred delom, ampak pred užitkom? Gre za kulturni pojav, ki na prvi pogled ni najočitnejši, je pa kljub temu precej razširjen. V 90-ih letih prejšnjega stoletja ga je opazoval avstrijski filozof Robert Pfaller in ga poimenoval interpasivnost. Osnovna zamisel intepasivnosti je, da drugi lahko ne samo delujejo, ampak tudi uživajo namesto mene. Da se lahko nekdo ali nekaj namesto mene smeje, joče, čuti.

Na kratko: Interpasivnost

15. 10. 2019

Izogniti se delu in ga prenesti na drugo osebo ali stroj je koncept, ki nam je, vsaj večini, blizu in razumljiv. Kaj pa, če obstajajo ljudje, ki ne skušajo zbežati pred delom, ampak pred užitkom? Gre za kulturni pojav, ki na prvi pogled ni najočitnejši, je pa kljub temu precej razširjen. V 90-ih letih prejšnjega stoletja ga je opazoval avstrijski filozof Robert Pfaller in ga poimenoval interpasivnost. Osnovna zamisel intepasivnosti je, da drugi lahko ne samo delujejo, ampak tudi uživajo namesto mene. Da se lahko nekdo ali nekaj namesto mene smeje, joče, čuti.

8 min

Izogniti se delu in ga prenesti na drugo osebo ali stroj je koncept, ki nam je, vsaj večini, blizu in razumljiv. Kaj pa, če obstajajo ljudje, ki ne skušajo zbežati pred delom, ampak pred užitkom? Gre za kulturni pojav, ki na prvi pogled ni najočitnejši, je pa kljub temu precej razširjen. V 90-ih letih prejšnjega stoletja ga je opazoval avstrijski filozof Robert Pfaller in ga poimenoval interpasivnost. Osnovna zamisel intepasivnosti je, da drugi lahko ne samo delujejo, ampak tudi uživajo namesto mene. Da se lahko nekdo ali nekaj namesto mene smeje, joče, čuti.

Na kratko: Odprto znanje (z znakovnim jezikom)

10. 10. 2019

Ideja o odprtem znanju izhaja iz računalniškega sveta, saj so bili programerji prvi, ki so začeli prosto deliti znanje. Poleg prosto dostopne programske opreme so gradniki odprtega znanja tudi odprti podatki, splošne informacije in znanstvene vsebine, ki so proste za uporabo in proste pravnih, družbenih in tudi tehnoloških omejitev. Več o odprtem znanju in avtorskih licencah, ki odprto znanje omogočajo, pa v oddaji Na kratko.

8 min

Ideja o odprtem znanju izhaja iz računalniškega sveta, saj so bili programerji prvi, ki so začeli prosto deliti znanje. Poleg prosto dostopne programske opreme so gradniki odprtega znanja tudi odprti podatki, splošne informacije in znanstvene vsebine, ki so proste za uporabo in proste pravnih, družbenih in tudi tehnoloških omejitev. Več o odprtem znanju in avtorskih licencah, ki odprto znanje omogočajo, pa v oddaji Na kratko.

Na kratko: Inovativnost

8. 10. 2019

Brez inovativnosti ne bi bilo inovacij, brez inovacij pa ne družbenega napredka. A kaj, ko so naši možgani leni in sami po sebi niti malo »inovativni«. Kako jih pripraviti do tega, da bodo bolj inovativni, in zakaj so socialne inovacije prav tako pomembne kot tehnološke? O inovativnosti, človeku in tehnologiji bomo zato na kratko spregovorili v oddaji Na kratko!

7 min

Brez inovativnosti ne bi bilo inovacij, brez inovacij pa ne družbenega napredka. A kaj, ko so naši možgani leni in sami po sebi niti malo »inovativni«. Kako jih pripraviti do tega, da bodo bolj inovativni, in zakaj so socialne inovacije prav tako pomembne kot tehnološke? O inovativnosti, človeku in tehnologiji bomo zato na kratko spregovorili v oddaji Na kratko!

Na kratko: Odprto znanje

1. 10. 2019

Ideja o odprtem znanju izhaja iz računalniškega sveta, saj so bili programerji prvi, ki so začeli prosto deliti znanje. Poleg prosto dostopne programske opreme so gradniki odprtega znanja tudi odprti podatki, splošne informacije in znanstvene vsebine, ki so proste za uporabo in proste pravnih, družbenih in tudi tehnoloških omejitev. Več o odprtem znanju in avtorskih licencah, ki odprto znanje omogočajo, pa v oddaji Na kratko.

8 min

Ideja o odprtem znanju izhaja iz računalniškega sveta, saj so bili programerji prvi, ki so začeli prosto deliti znanje. Poleg prosto dostopne programske opreme so gradniki odprtega znanja tudi odprti podatki, splošne informacije in znanstvene vsebine, ki so proste za uporabo in proste pravnih, družbenih in tudi tehnoloških omejitev. Več o odprtem znanju in avtorskih licencah, ki odprto znanje omogočajo, pa v oddaji Na kratko.

Na kratko: Kohezija

29. 8. 2019

Kohezija je sila, ki privlači molekule iste snovi. V računalništvu pomeni mero za skladnost stavkov izvorne kode. Kohezija je tudi slovnična kategorija in ne nazadnje naslov albuma avstralske glasbene skupine. Najpogosteje pa besedo slišimo za opis področij evropske politike.

7 min

Kohezija je sila, ki privlači molekule iste snovi. V računalništvu pomeni mero za skladnost stavkov izvorne kode. Kohezija je tudi slovnična kategorija in ne nazadnje naslov albuma avstralske glasbene skupine. Najpogosteje pa besedo slišimo za opis področij evropske politike.

Svobodna volja

22. 8. 2019

Vprašanje svobodne volje je eno tistih, ki človeka vznemirjajo že od nekdaj: ali nas od drugih živih bitij res razlikuje to, da imamo svobodno izbiro, ali je vse določeno že vnaprej in je svobodna volja zgolj iluzija? Da bi našli odgovore na ta vprašanja, se bomo v oddaji Na kratko na kratko sprehodili skozi različne argumente filozofije, kognitivne znanosti, medicine in prava.

7 min

Vprašanje svobodne volje je eno tistih, ki človeka vznemirjajo že od nekdaj: ali nas od drugih živih bitij res razlikuje to, da imamo svobodno izbiro, ali je vse določeno že vnaprej in je svobodna volja zgolj iluzija? Da bi našli odgovore na ta vprašanja, se bomo v oddaji Na kratko na kratko sprehodili skozi različne argumente filozofije, kognitivne znanosti, medicine in prava.

Na kratko: Opolnomočenje

22. 7. 2019

Kaj je opolnomočenje? Če upoštevamo angleški izvirnik empowerment, bi bil morda ustreznejši izraz večanje ali krepitev moči oziroma večanje vpliva posameznika ali skupine glede na druge posameznike ali skupine. Koncept opolnomočenja ima mnogo pomenov in opredelitev, uporabljamo ga v različnih disciplinah in različnih konceptih. Ker se definicije med sabo močno razlikujejo in so lahko tudi precej obsežne, se v oddaji osredotočamo na tri konkretne primere: opolnomočenje žensk, opolnomočenje zaposlenih in opolnomočenje bolnikov. Pri razumevanju koncepta opolnomočenja nam bodo pomagali sociologinji dr. Srna Mandić in dr. Živa Humer, psiholog dr. Boštjan Bajec in kulturni antropolog Denis Oprešnik.

8 min

Kaj je opolnomočenje? Če upoštevamo angleški izvirnik empowerment, bi bil morda ustreznejši izraz večanje ali krepitev moči oziroma večanje vpliva posameznika ali skupine glede na druge posameznike ali skupine. Koncept opolnomočenja ima mnogo pomenov in opredelitev, uporabljamo ga v različnih disciplinah in različnih konceptih. Ker se definicije med sabo močno razlikujejo in so lahko tudi precej obsežne, se v oddaji osredotočamo na tri konkretne primere: opolnomočenje žensk, opolnomočenje zaposlenih in opolnomočenje bolnikov. Pri razumevanju koncepta opolnomočenja nam bodo pomagali sociologinji dr. Srna Mandić in dr. Živa Humer, psiholog dr. Boštjan Bajec in kulturni antropolog Denis Oprešnik.

Na kratko: Konvencije (z znakovnim jezikom)

18. 7. 2019

Beseda konvencija se je v slovenskem jeziku uveljavila predvsem na pravnem področju, kjer pomeni dogovor dveh ali več strani, ki bo veljal zgolj za vpletene – v tem pogledu se razlikuje od zakona, ki je zavezujoč za širšo populacijo. Vendar konvencija ni zgolj to. Konvencija je pravzaprav vsak, tudi nenapisan družbeni dogovor. Ena največjih konvencij je tako denimo že sam jezik, ki ga govorimo.

7 min

Beseda konvencija se je v slovenskem jeziku uveljavila predvsem na pravnem področju, kjer pomeni dogovor dveh ali več strani, ki bo veljal zgolj za vpletene – v tem pogledu se razlikuje od zakona, ki je zavezujoč za širšo populacijo. Vendar konvencija ni zgolj to. Konvencija je pravzaprav vsak, tudi nenapisan družbeni dogovor. Ena največjih konvencij je tako denimo že sam jezik, ki ga govorimo.

Na kratko: Konvencije

18. 7. 2019

Beseda konvencija se je v slovenskem jeziku uveljavila predvsem na pravnem področju, kjer pomeni dogovor dveh ali več strani, ki bo veljal zgolj za vpletene – v tem pogledu se razlikuje od zakona, ki je zavezujoč za širšo populacijo. Vendar konvencija ni zgolj to. Konvencija je pravzaprav vsak, tudi nenapisan družbeni dogovor. Ena največjih konvencij je tako denimo že sam jezik, ki ga govorimo.

7 min

Beseda konvencija se je v slovenskem jeziku uveljavila predvsem na pravnem področju, kjer pomeni dogovor dveh ali več strani, ki bo veljal zgolj za vpletene – v tem pogledu se razlikuje od zakona, ki je zavezujoč za širšo populacijo. Vendar konvencija ni zgolj to. Konvencija je pravzaprav vsak, tudi nenapisan družbeni dogovor. Ena največjih konvencij je tako denimo že sam jezik, ki ga govorimo.

Na kratko: Migracije (z znakovnim jezikom)

27. 6. 2019

Ana je migrantka zaradi službe. Marta zaradi ljubezni. Anne-Laure zaradi študija. Alireza zaradi vojne. Različni razlogi in seveda različni migranti. Pa vendar vsi migranti. Tako imenovana migracijska kriza se je menda končala. Toda končala se je morda za belce razvitega zahoda, ne pa za kar 44.000 ljudi, ki so vsak dan prisiljeni zapustiti svoje domove in postati migranti.

8 min

Ana je migrantka zaradi službe. Marta zaradi ljubezni. Anne-Laure zaradi študija. Alireza zaradi vojne. Različni razlogi in seveda različni migranti. Pa vendar vsi migranti. Tako imenovana migracijska kriza se je menda končala. Toda končala se je morda za belce razvitega zahoda, ne pa za kar 44.000 ljudi, ki so vsak dan prisiljeni zapustiti svoje domove in postati migranti.

Na kratko: Diskriminacija (z znakovnim jezikom)

20. 6. 2019

Starost, spol, narodnost, invalidnost, družbeni položaj … Okoliščine in lastnosti, ki si jih posamezniki ne izberemo sami. Pa vendar močno vplivajo na to, kako nas ocenjuje okolica, in neredko zaradi tega tudi krati naše temeljne človekove pravice. To je diskriminacija, ki je v Sloveniji, vsaj po črki zakona, prepovedana.

8 min

Starost, spol, narodnost, invalidnost, družbeni položaj … Okoliščine in lastnosti, ki si jih posamezniki ne izberemo sami. Pa vendar močno vplivajo na to, kako nas ocenjuje okolica, in neredko zaradi tega tudi krati naše temeljne človekove pravice. To je diskriminacija, ki je v Sloveniji, vsaj po črki zakona, prepovedana.

Na kratko: Diskriminacija

20. 6. 2019

Starost, spol, narodnost, invalidnost, družbeni položaj … Okoliščine in lastnosti, ki si jih posamezniki ne izberemo sami. Pa vendar močno vplivajo na to, kako nas ocenjuje okolica, in neredko zaradi tega tudi krati naše temeljne človekove pravice. To je diskriminacija, ki je v Sloveniji, vsaj po črki zakona, prepovedana.

8 min

Starost, spol, narodnost, invalidnost, družbeni položaj … Okoliščine in lastnosti, ki si jih posamezniki ne izberemo sami. Pa vendar močno vplivajo na to, kako nas ocenjuje okolica, in neredko zaradi tega tudi krati naše temeljne človekove pravice. To je diskriminacija, ki je v Sloveniji, vsaj po črki zakona, prepovedana.

Na kratko: Socialna ekonomija

6. 6. 2019

Socialno ekonomijo tvorijo podjetja, ki na trgu ponujajo izdelke in storitve, a tako, da njihov cilj ni samo ustvarjanje dobička, temveč rešitev konkretne družbene težave. Eno takšnih podjetij je na primer Mariborska romska gostilna, prva in edina romska gostilna v Evropi.

8 min

Socialno ekonomijo tvorijo podjetja, ki na trgu ponujajo izdelke in storitve, a tako, da njihov cilj ni samo ustvarjanje dobička, temveč rešitev konkretne družbene težave. Eno takšnih podjetij je na primer Mariborska romska gostilna, prva in edina romska gostilna v Evropi.

Na kratko: Opolnomočenje (z znakovnim jezikom)

30. 5. 2019

Kaj je opolnomočenje? Če upoštevamo angleški izvirnik empowerment, bi bil morda ustreznejši izraz večanje ali krepitev moči oziroma večanje vpliva posameznika ali skupine glede na druge posameznike ali skupine. Koncept opolnomočenja ima mnogo pomenov in opredelitev, uporabljamo ga v različnih disciplinah in različnih konceptih. Ker se definicije med sabo močno razlikujejo in so lahko tudi precej obsežne, se v oddaji osredotočamo na tri konkretne primere: opolnomočenje žensk, opolnomočenje zaposlenih in opolnomočenje bolnikov. Pri razumevanju koncepta opolnomočenja nam bodo pomagali sociologinji dr. Srna Mandić in dr. Živa Humer, psiholog dr. Boštjan Bajec in kulturni antropolog Denis Oprešnik.

8 min

Kaj je opolnomočenje? Če upoštevamo angleški izvirnik empowerment, bi bil morda ustreznejši izraz večanje ali krepitev moči oziroma večanje vpliva posameznika ali skupine glede na druge posameznike ali skupine. Koncept opolnomočenja ima mnogo pomenov in opredelitev, uporabljamo ga v različnih disciplinah in različnih konceptih. Ker se definicije med sabo močno razlikujejo in so lahko tudi precej obsežne, se v oddaji osredotočamo na tri konkretne primere: opolnomočenje žensk, opolnomočenje zaposlenih in opolnomočenje bolnikov. Pri razumevanju koncepta opolnomočenja nam bodo pomagali sociologinji dr. Srna Mandić in dr. Živa Humer, psiholog dr. Boštjan Bajec in kulturni antropolog Denis Oprešnik.

Na kratko: Kohezija (z znakovnim jezikom)

9. 5. 2019

Kohezija je sila, ki privlači molekule iste snovi. V računalništvu pomeni mero za skladnost stavkov izvorne kode. Kohezija je tudi slovnična kategorija in ne nazadnje naslov albuma avstralske glasbene skupine. Najpogosteje pa besedo slišimo za opis področij evropske politike.

7 min

Kohezija je sila, ki privlači molekule iste snovi. V računalništvu pomeni mero za skladnost stavkov izvorne kode. Kohezija je tudi slovnična kategorija in ne nazadnje naslov albuma avstralske glasbene skupine. Najpogosteje pa besedo slišimo za opis področij evropske politike.

Na kratko: Svobodna volja (z znakovnim jezikom)

2. 5. 2019

Vprašanje svobodne volje je eno tistih, ki človeka vznemirjajo že od nekdaj: ali nas od drugih živih bitij res razlikuje to, da imamo svobodno izbiro, ali je vse določeno že vnaprej in je svobodna volja zgolj iluzija? Da bi našli odgovore na ta vprašanja, se bomo v oddaji Na kratko na kratko sprehodili skozi različne argumente filozofije, kognitivne znanosti, medicine in prava.

7 min

Vprašanje svobodne volje je eno tistih, ki človeka vznemirjajo že od nekdaj: ali nas od drugih živih bitij res razlikuje to, da imamo svobodno izbiro, ali je vse določeno že vnaprej in je svobodna volja zgolj iluzija? Da bi našli odgovore na ta vprašanja, se bomo v oddaji Na kratko na kratko sprehodili skozi različne argumente filozofije, kognitivne znanosti, medicine in prava.

Na kratko: Krožno gospodarstvo (z znakovnim jezikom)

25. 4. 2019

Narava je živ sistem, v katerem poteka nenehen proces kroženja snovi in energije. Ljudje pa smo ubrali svojo pot. Vzamemo, uporabimo in zavržemo. Pri tem izčrpavamo naravne vire in hkrati proizvajamo velikanske količine odpadkov, ki so neredko celo strupeni. Naša dejanja imajo dolgoročne in marsikje tudi že nepopravljive posledice. Morda še ni prepozno, a morali bomo spremeniti vedenje in se vrniti k tistemu, česar nas uči narava. Prehod v krožni gospodarski sistem danes ni več izbira, ampak nuja. Kaj je krožno gospodarstvo, kako in kje se ga lotiti – na kratko v oddaji Na kratko.

8 min

Narava je živ sistem, v katerem poteka nenehen proces kroženja snovi in energije. Ljudje pa smo ubrali svojo pot. Vzamemo, uporabimo in zavržemo. Pri tem izčrpavamo naravne vire in hkrati proizvajamo velikanske količine odpadkov, ki so neredko celo strupeni. Naša dejanja imajo dolgoročne in marsikje tudi že nepopravljive posledice. Morda še ni prepozno, a morali bomo spremeniti vedenje in se vrniti k tistemu, česar nas uči narava. Prehod v krožni gospodarski sistem danes ni več izbira, ampak nuja. Kaj je krožno gospodarstvo, kako in kje se ga lotiti – na kratko v oddaji Na kratko.

Na kratko: Migracije

7. 3. 2019

Ana je migrantka zaradi službe. Marta zaradi ljubezni. Anne-Laure zaradi študija. Alireza zaradi vojne. Različni razlogi in seveda različni migranti. Pa vendar vsi migranti. Tako imenovana migracijska kriza se je menda končala. Toda končala se je morda za belce razvitega zahoda, ne pa za kar 44.000 ljudi, ki so vsak dan prisiljeni zapustiti svoje domove in postati migranti.

8 min

Ana je migrantka zaradi službe. Marta zaradi ljubezni. Anne-Laure zaradi študija. Alireza zaradi vojne. Različni razlogi in seveda različni migranti. Pa vendar vsi migranti. Tako imenovana migracijska kriza se je menda končala. Toda končala se je morda za belce razvitega zahoda, ne pa za kar 44.000 ljudi, ki so vsak dan prisiljeni zapustiti svoje domove in postati migranti.