Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Oddaja razlaga ključne pojme iz področja humanistike in družboslovja in jih osvetli na multidisciplinaren način.
Avtor: Anna Dular Radovan, Nina Cijan, Nuša Ekar, Helena Pirc
Režiser: Aljaž Bastič
Smo družba, ki ustvarja odpadke. Samo v zadnjih stotih letih smo jih ustvarili toliko kot naši predniki v vsej zgodovini. Samo v Sloveniji smo na primer lani proizvedli skoraj pol tone komunalnih odpadkov na prebivalca. Kje jih nastane največ, kako bi jih lahko zmanjšali in ali bi lahko s pametno porabo postali družba brez odpadkov? Več v oddaji Na kratko!
Smo družba, ki ustvarja odpadke. Samo v zadnjih stotih letih smo jih ustvarili toliko kot naši predniki v vsej zgodovini. Samo v Sloveniji smo na primer lani proizvedli skoraj pol tone komunalnih odpadkov na prebivalca. Kje jih nastane največ, kako bi jih lahko zmanjšali in ali bi lahko s pametno porabo postali družba brez odpadkov? Več v oddaji Na kratko!
Skrb za družino, delovne obveznosti, finančne skrbi … Kljub skrbnemu načrtovanju in stalni večopravilnosti se zdi, da nam vedno primanjkuje časa. Bolj ko delamo, bolj smo v zaostanku, bolj ko hitimo, bolj zamujamo. Vodi nas avtopilot in življenje drvi mimo nas. Posledice so lahko stres, anksioznost, razdražljivost. Kako izstopiti iz tega vlaka, ki drvi naravnost v prepad? Odgovor je lahko čuječnost. Tako kot je šport način za razvijanje telesa, tako je čuječnost način za razvijanje duševnosti. In že prav kmalu bi lahko postala del priporočil za zdrav življenjski slog. Načinov, kako postati čuječ, je več. Iskali smo jih tudi v oddaji Na kratko.
Skrb za družino, delovne obveznosti, finančne skrbi … Kljub skrbnemu načrtovanju in stalni večopravilnosti se zdi, da nam vedno primanjkuje časa. Bolj ko delamo, bolj smo v zaostanku, bolj ko hitimo, bolj zamujamo. Vodi nas avtopilot in življenje drvi mimo nas. Posledice so lahko stres, anksioznost, razdražljivost. Kako izstopiti iz tega vlaka, ki drvi naravnost v prepad? Odgovor je lahko čuječnost. Tako kot je šport način za razvijanje telesa, tako je čuječnost način za razvijanje duševnosti. In že prav kmalu bi lahko postala del priporočil za zdrav življenjski slog. Načinov, kako postati čuječ, je več. Iskali smo jih tudi v oddaji Na kratko.
Frazem »človek človeku volk« je bil prvič zapisan v Plavtovi komediji Osli okoli leta 210 pr. n. št., nanašal pa se je na nezaupanje, ki naj bi ga človek čutil do sočloveka, predvsem do tistega, ki ga ne pozna. Je človek v svojem bistvu res slab in v vsem, kar počne, ščiti in si prizadeva doseči le svoje interese? In kako lahko razumemo ta frazem danes? Več v oddaji Na kratko!
Frazem »človek človeku volk« je bil prvič zapisan v Plavtovi komediji Osli okoli leta 210 pr. n. št., nanašal pa se je na nezaupanje, ki naj bi ga človek čutil do sočloveka, predvsem do tistega, ki ga ne pozna. Je človek v svojem bistvu res slab in v vsem, kar počne, ščiti in si prizadeva doseči le svoje interese? In kako lahko razumemo ta frazem danes? Več v oddaji Na kratko!
Narava je živ sistem, v katerem poteka nenehen proces kroženja snovi in energije. Ljudje pa smo ubrali svojo pot. Vzamemo, uporabimo in zavržemo. Pri tem izčrpavamo naravne vire in hkrati proizvajamo velikanske količine odpadkov, ki so neredko celo strupeni. Naša dejanja imajo dolgoročne in marsikje tudi že nepopravljive posledice. Morda še ni prepozno, a morali bomo spremeniti vedenje in se vrniti k tistemu, česar nas uči narava. Prehod v krožni gospodarski sistem danes ni več izbira, ampak nuja. Kaj je krožno gospodarstvo, kako in kje se ga lotiti – na kratko v oddaji Na kratko.
Narava je živ sistem, v katerem poteka nenehen proces kroženja snovi in energije. Ljudje pa smo ubrali svojo pot. Vzamemo, uporabimo in zavržemo. Pri tem izčrpavamo naravne vire in hkrati proizvajamo velikanske količine odpadkov, ki so neredko celo strupeni. Naša dejanja imajo dolgoročne in marsikje tudi že nepopravljive posledice. Morda še ni prepozno, a morali bomo spremeniti vedenje in se vrniti k tistemu, česar nas uči narava. Prehod v krožni gospodarski sistem danes ni več izbira, ampak nuja. Kaj je krožno gospodarstvo, kako in kje se ga lotiti – na kratko v oddaji Na kratko.
Posledice epidemije niso samo zdravstvene, temveč so pogosto povezane tudi z družbenimi spremembami. V tokratni oddaji nas bo zato zanimalo, kako je epidemija covida 19 zaznamovala naš zdravstveni sistem, na katerih področjih življenja je najbolj prizadela mlajšo populacijo in na katerih starejšo ter kaj vse označujemo s terminom sindemija. Več v četrtek ob 17.55 na Prvem.
Posledice epidemije niso samo zdravstvene, temveč so pogosto povezane tudi z družbenimi spremembami. V tokratni oddaji nas bo zato zanimalo, kako je epidemija covida 19 zaznamovala naš zdravstveni sistem, na katerih področjih življenja je najbolj prizadela mlajšo populacijo in na katerih starejšo ter kaj vse označujemo s terminom sindemija. Več v četrtek ob 17.55 na Prvem.
Naravni viri našega planeta so omejeni, česar se zaveda čedalje več iniciativ, ki v svojih idejah poudarjajo skrben odnos do okolja in zanikajo zahteve sodobnega sveta po še in še več. Ena takšnih je tudi gibanje ODRAST, ki družbeno blaginjo vidi predvsem v manjši porabi, več prostega časa in boljši kakovosti življenja. Več o tem, zakaj ODRAST meni, da gospodarska rast ni glavno merilo uspeha, in kakšni so primeri dobre prakse, razložimo v oddaji Na kratko!
Naravni viri našega planeta so omejeni, česar se zaveda čedalje več iniciativ, ki v svojih idejah poudarjajo skrben odnos do okolja in zanikajo zahteve sodobnega sveta po še in še več. Ena takšnih je tudi gibanje ODRAST, ki družbeno blaginjo vidi predvsem v manjši porabi, več prostega časa in boljši kakovosti življenja. Več o tem, zakaj ODRAST meni, da gospodarska rast ni glavno merilo uspeha, in kakšni so primeri dobre prakse, razložimo v oddaji Na kratko!
Prehajanje posameznikov ali skupin iz enega v drug družbeni položaj ali spreminjanje družbenega statusa imenujemo družbena ali socialna mobilnost oziroma gibljivost, saj govorimo o premikanju v družbenem in ne geografskem prostoru. Posameznikov položaj se lahko v življenju izboljšuje ali slabša. Se pa stopnje družbene mobilnosti tako v prostoru kot času razlikujejo. Sodobne demokratične družbe naj bi bile odprte. Pridobljeni status naj bi bil pomembnejši od pripisanega. Tako imamo, vsaj v teoriji, vsi enake možnosti za uspeh. Pa je res tako?
Prehajanje posameznikov ali skupin iz enega v drug družbeni položaj ali spreminjanje družbenega statusa imenujemo družbena ali socialna mobilnost oziroma gibljivost, saj govorimo o premikanju v družbenem in ne geografskem prostoru. Posameznikov položaj se lahko v življenju izboljšuje ali slabša. Se pa stopnje družbene mobilnosti tako v prostoru kot času razlikujejo. Sodobne demokratične družbe naj bi bile odprte. Pridobljeni status naj bi bil pomembnejši od pripisanega. Tako imamo, vsaj v teoriji, vsi enake možnosti za uspeh. Pa je res tako?
Inkluzija je pojem, ki se je začel uporabljati ob snovanju pedagoških programov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami. Unesco inkluzijo opredeljuje kot popolno sprejemanje in vključevanje vseh otrok in mladostnikov, cilj pa je razvijanje sožitja in občutka pripadnosti tako v razredu kot tudi družbi.
Inkluzija je pojem, ki se je začel uporabljati ob snovanju pedagoških programov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami. Unesco inkluzijo opredeljuje kot popolno sprejemanje in vključevanje vseh otrok in mladostnikov, cilj pa je razvijanje sožitja in občutka pripadnosti tako v razredu kot tudi družbi.
Medkulturni mediator je več kot samo prevajalec, saj predstavlja most med dvema kulturama. Priseljencem omogoča, da se uspešno vključijo v novo okolje. Poleg tolmačenja jim pomaga spoznavati družbo in njene navade. Do nedavnega za ta poklic ni bilo formalne izobrazbe, čeprav je uvrščen med poklice prihodnosti.
Medkulturni mediator je več kot samo prevajalec, saj predstavlja most med dvema kulturama. Priseljencem omogoča, da se uspešno vključijo v novo okolje. Poleg tolmačenja jim pomaga spoznavati družbo in njene navade. Do nedavnega za ta poklic ni bilo formalne izobrazbe, čeprav je uvrščen med poklice prihodnosti.
Fejmiči, youtuberji, influencerji – tako mlajše generacije imenujejo tiste posameznike, ki imajo na različnih družbenih omrežjih številne sledilce in so zaradi svojih aktivnosti postali nekakšni mnenjski voditelji. Kdo sploh so vplivneži, na katera področja se navadno spoznajo in kaj jim je poleg razmaha družbenih omrežij še omogočilo, da imajo danes takšen vpliv, in to predvsem na mlade? Več v oddaji Na kratko.
Fejmiči, youtuberji, influencerji – tako mlajše generacije imenujejo tiste posameznike, ki imajo na različnih družbenih omrežjih številne sledilce in so zaradi svojih aktivnosti postali nekakšni mnenjski voditelji. Kdo sploh so vplivneži, na katera področja se navadno spoznajo in kaj jim je poleg razmaha družbenih omrežij še omogočilo, da imajo danes takšen vpliv, in to predvsem na mlade? Več v oddaji Na kratko.
Mreženje (angl. networking) je izraz za pletenje socialne mreže. Ta je s prihodom interneta močno spremenila svojo podobo, vzpostavitev različnih socialnih omrežij pa je močno posegla tudi v odnose in človeka samega. Kognitivne sposobnosti naj bi človeku omogočale vzdrževanje vezi z največ sto petdesetimi različnimi posamezniki. Sodobno mreženje pa to število presega za nekajkrat.
Mreženje (angl. networking) je izraz za pletenje socialne mreže. Ta je s prihodom interneta močno spremenila svojo podobo, vzpostavitev različnih socialnih omrežij pa je močno posegla tudi v odnose in človeka samega. Kognitivne sposobnosti naj bi človeku omogočale vzdrževanje vezi z največ sto petdesetimi različnimi posamezniki. Sodobno mreženje pa to število presega za nekajkrat.
Ko se začne nek posnetek, fotografija, ali samo stavek po svetovnem spletu širiti z neverjetno hitrostjo, nenadzorovano in sam od sebe, pravimo, da je ta postal viralen. To se lahko zgodi povsem po naključju, lahko pa za viralno vsebino stoji veliko dela, znanja in denarja. Zmagovalno formulo, ki bi nas izstrelila med spletne zvezde, iščemo v oddaji Na kratko. Pri tem nam pomagajo Klemen Slakonja, Nik Škrlec, Dan Podjed in Matej Špehar.
Ko se začne nek posnetek, fotografija, ali samo stavek po svetovnem spletu širiti z neverjetno hitrostjo, nenadzorovano in sam od sebe, pravimo, da je ta postal viralen. To se lahko zgodi povsem po naključju, lahko pa za viralno vsebino stoji veliko dela, znanja in denarja. Zmagovalno formulo, ki bi nas izstrelila med spletne zvezde, iščemo v oddaji Na kratko. Pri tem nam pomagajo Klemen Slakonja, Nik Škrlec, Dan Podjed in Matej Špehar.
Sprotni slovar slovenskega jezika na portalu Fran opredeljuje hipsterja kot pripadnika urbane subkulture z mešanico starinskega in inovativnega sloga ter kritičnim in ciničnim odnosom do sveta. A beseda hipster še zdaleč ni novodobna: njen izvor korenini v tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja, ko je označevala tistega, ki je »kul« in ki je bil poznavalec takratne razvijajoče se džezovske scene. Hipsterji v takem pomenu, kot ga uporabljamo danes, pa se pojavijo na začetku 21. stoletja, s središčem v londonskem Shoreditchu. Na pogled jih lahko prepoznamo po vintage oblačilih, ki jih kombinirajo z modernimi dodatki. Radi vozijo fiksi kolesa, moški navadno nosijo brado ali brke, eden njihovih glavnih zaščitnih znakov pa ostaja ciničen, včasih celo sarkastičen odnos do sveta, ki morda več kot o njih samih govori tudi o družbi, v kateri živimo.
Sprotni slovar slovenskega jezika na portalu Fran opredeljuje hipsterja kot pripadnika urbane subkulture z mešanico starinskega in inovativnega sloga ter kritičnim in ciničnim odnosom do sveta. A beseda hipster še zdaleč ni novodobna: njen izvor korenini v tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja, ko je označevala tistega, ki je »kul« in ki je bil poznavalec takratne razvijajoče se džezovske scene. Hipsterji v takem pomenu, kot ga uporabljamo danes, pa se pojavijo na začetku 21. stoletja, s središčem v londonskem Shoreditchu. Na pogled jih lahko prepoznamo po vintage oblačilih, ki jih kombinirajo z modernimi dodatki. Radi vozijo fiksi kolesa, moški navadno nosijo brado ali brke, eden njihovih glavnih zaščitnih znakov pa ostaja ciničen, včasih celo sarkastičen odnos do sveta, ki morda več kot o njih samih govori tudi o družbi, v kateri živimo.
Japonski režiser Akira Kurosawa je leta 1950 posnel film Rašomon. Z njim je japonsko kinematografijo približal širši svetovni javnosti in predstavil nov način pripovedovanja. V filmu Rašomon spremljamo zgodbo v zgodbi. V Rašomon, razpadajoča vrata v cesarsko mesto, se pred dežjem zatečejo trije posamezniki, tudi drvar, ki začne pripovedovati zgodbo o samurajevem truplu, ki ga je našel v bambusovem gozdu. Stvarnih dokazov o tem, kaj se je zgodilo, ni. Obstajajo pa štirje pričevalci, od katerih vsak pove svojo različico zgodbe. Pojav, v katerem več ljudi isti dogodek opisuje na različne, pogosto nasprotujoče si načine, tako danes imenujemo Rašomonov učinek. Resnica postane nedosegljiva, pričevanja in spomini pa nezanesljivi.
Japonski režiser Akira Kurosawa je leta 1950 posnel film Rašomon. Z njim je japonsko kinematografijo približal širši svetovni javnosti in predstavil nov način pripovedovanja. V filmu Rašomon spremljamo zgodbo v zgodbi. V Rašomon, razpadajoča vrata v cesarsko mesto, se pred dežjem zatečejo trije posamezniki, tudi drvar, ki začne pripovedovati zgodbo o samurajevem truplu, ki ga je našel v bambusovem gozdu. Stvarnih dokazov o tem, kaj se je zgodilo, ni. Obstajajo pa štirje pričevalci, od katerih vsak pove svojo različico zgodbe. Pojav, v katerem več ljudi isti dogodek opisuje na različne, pogosto nasprotujoče si načine, tako danes imenujemo Rašomonov učinek. Resnica postane nedosegljiva, pričevanja in spomini pa nezanesljivi.
Odkar je na svetu človek, obstajajo govorice, laži in manipulacije. In obstaja tudi človekova želja po spoznavanju resnice. Toda ali lahko danes sploh še govorimo o eni sami resnici? Zdi se namreč, da vse prej kot preverjenim dejstvom danes verjamemo mnenjem najglasnejših posameznikov. O tem, kaj še pomeni postresničnost, ki naj bi zaznamovala današnji čas, pa v oddaji Na kratko!
Odkar je na svetu človek, obstajajo govorice, laži in manipulacije. In obstaja tudi človekova želja po spoznavanju resnice. Toda ali lahko danes sploh še govorimo o eni sami resnici? Zdi se namreč, da vse prej kot preverjenim dejstvom danes verjamemo mnenjem najglasnejših posameznikov. O tem, kaj še pomeni postresničnost, ki naj bi zaznamovala današnji čas, pa v oddaji Na kratko!
Bodi to, kar si, bodi zvest samemu sebi, bodi avtentičen in uspeh ne bo izostal… Pa je to res? Kaj sploh pomeni biti avtentičen in kako biti avtentičen v svetu, v katerem je avtentičnost praktično predpisana? Avtentičnost iščemo tudi v oddaji Na kratko.
Bodi to, kar si, bodi zvest samemu sebi, bodi avtentičen in uspeh ne bo izostal… Pa je to res? Kaj sploh pomeni biti avtentičen in kako biti avtentičen v svetu, v katerem je avtentičnost praktično predpisana? Avtentičnost iščemo tudi v oddaji Na kratko.
Ste imeli kdaj občutek, da ste dobili oceno, ki si je niste zares zaslužili, da ste bili nagrajeni, čeprav so bili drugi v resnici boljši od vas, da ste dobili službo, za katero niste dovolj usposobljeni? Če ne verjamete v svoje dosežke, se vam zdijo nerealni in precenjeni, hkrati pa se bojite, da bo vaša okolica to odkrila, imate morda sindrom prevaranta. Spoznajte ga v oddaji Na kratko.
Ste imeli kdaj občutek, da ste dobili oceno, ki si je niste zares zaslužili, da ste bili nagrajeni, čeprav so bili drugi v resnici boljši od vas, da ste dobili službo, za katero niste dovolj usposobljeni? Če ne verjamete v svoje dosežke, se vam zdijo nerealni in precenjeni, hkrati pa se bojite, da bo vaša okolica to odkrila, imate morda sindrom prevaranta. Spoznajte ga v oddaji Na kratko.
Človek pretirano porablja naravne vire in povzroča podnebno krizo. Ena od možnih poti v prihodnost je zamenjava fosilnih virov energije v z obnovljivimi. Kateri obnovljivi viri so pri nas in kakšne so njihove prednost, a tudi pomanjkljivosti, v tokratni oddaji Na kratko!
Človek pretirano porablja naravne vire in povzroča podnebno krizo. Ena od možnih poti v prihodnost je zamenjava fosilnih virov energije v z obnovljivimi. Kateri obnovljivi viri so pri nas in kakšne so njihove prednost, a tudi pomanjkljivosti, v tokratni oddaji Na kratko!
Človeštvo vsako leto odvrže več kot 2 milijardi ton odpadkov. Vse, kar kupimo in uporabljamo, bo nekega dne končalo na smetišču. Odpadki so postali resen problem sodobnega časa. Več prav o njih v tokratni oddaji Na kratko!
Človeštvo vsako leto odvrže več kot 2 milijardi ton odpadkov. Vse, kar kupimo in uporabljamo, bo nekega dne končalo na smetišču. Odpadki so postali resen problem sodobnega časa. Več prav o njih v tokratni oddaji Na kratko!
Spoznajte youtuberko Vaneso, eno izmed številnih ustvarjalk in ustvarjalcev posnetkov, na katerih lahko poslušamo šepetanje, žvečenje, opazujemo božanje predmetov, pretakanje vode, mečkanje papirja – posnetkov brez prave vsebine, ki pa kljub temu dosegajo tudi večmilijonske in celo več deset milijonske ogléde na spletnih omrežjih. Združuje jih kratica ASMR ali avtonomni senzorični odziv meridijanov.
Spoznajte youtuberko Vaneso, eno izmed številnih ustvarjalk in ustvarjalcev posnetkov, na katerih lahko poslušamo šepetanje, žvečenje, opazujemo božanje predmetov, pretakanje vode, mečkanje papirja – posnetkov brez prave vsebine, ki pa kljub temu dosegajo tudi večmilijonske in celo več deset milijonske ogléde na spletnih omrežjih. Združuje jih kratica ASMR ali avtonomni senzorični odziv meridijanov.
Posledice epidemije niso samo zdravstvene, temveč so pogosto povezane tudi z družbenimi spremembami. V tokratni oddaji nas bo zato zanimalo, kako je epidemija covida 19 zaznamovala naš zdravstveni sistem, na katerih področjih življenja je najbolj prizadela mlajšo populacijo in na katerih starejšo ter kaj vse označujemo s terminom sindemija. Več v četrtek ob 17.55 na Prvem.
Posledice epidemije niso samo zdravstvene, temveč so pogosto povezane tudi z družbenimi spremembami. V tokratni oddaji nas bo zato zanimalo, kako je epidemija covida 19 zaznamovala naš zdravstveni sistem, na katerih področjih življenja je najbolj prizadela mlajšo populacijo in na katerih starejšo ter kaj vse označujemo s terminom sindemija. Več v četrtek ob 17.55 na Prvem.
Permakultura je skovanka iz tujih besed PERMAnenten in agriKULTURA. Po slovensko torej trajnostno kmetijstvo. Pa vendar je permakultura več kot samo kmetijstvo. Kaj, lahko preverite v tokratni oddaji Na kratko.
Permakultura je skovanka iz tujih besed PERMAnenten in agriKULTURA. Po slovensko torej trajnostno kmetijstvo. Pa vendar je permakultura več kot samo kmetijstvo. Kaj, lahko preverite v tokratni oddaji Na kratko.
Knjige nas zabavajo, sproščajo, so naše prijateljice, naše zaupnice. Knjige, ki jih beremo, nas oblikujejo. Da so knjige zdravilo za našo dušo, knjižnice pa zdravilišča, so verjeli že stari Grki. Tudi danes se knjiga uporablja za zdravljenje, predvsem težjih stisk, anksioznih in depresivnih motenj, pa raznih odvisnosti. Seznam težav in obolenj, kjer lahko knjiga pokaže svojo moč je dolg, terapija, ki ne uporablja tablet, ampak knjigo, pa se imenuje biblioterapija.
Knjige nas zabavajo, sproščajo, so naše prijateljice, naše zaupnice. Knjige, ki jih beremo, nas oblikujejo. Da so knjige zdravilo za našo dušo, knjižnice pa zdravilišča, so verjeli že stari Grki. Tudi danes se knjiga uporablja za zdravljenje, predvsem težjih stisk, anksioznih in depresivnih motenj, pa raznih odvisnosti. Seznam težav in obolenj, kjer lahko knjiga pokaže svojo moč je dolg, terapija, ki ne uporablja tablet, ampak knjigo, pa se imenuje biblioterapija.
»Zaklenite svoje knjižnice, če hočete; vendar ni ograje, ključavnice in zapaha, s katerim bi mogli omejiti svobodo mojega duha,« je leta 1929 v eseju Lastna soba zapisala angleška pisateljica Virgina Woolf. Svoboda je ideal. Neulovljiv pojem, ki vsakomur predstavlja nekaj drugega. V oddaji Na kratko so nam svoj pogled na svobodo predstavili slikar, psihoanalitik, antropologinja in raziskovalka družbenih gibanj.
»Zaklenite svoje knjižnice, če hočete; vendar ni ograje, ključavnice in zapaha, s katerim bi mogli omejiti svobodo mojega duha,« je leta 1929 v eseju Lastna soba zapisala angleška pisateljica Virgina Woolf. Svoboda je ideal. Neulovljiv pojem, ki vsakomur predstavlja nekaj drugega. V oddaji Na kratko so nam svoj pogled na svobodo predstavili slikar, psihoanalitik, antropologinja in raziskovalka družbenih gibanj.
Kaj je prav in kaj narobe? Kako se odločamo, ko smo soočeni z moralnimi vprašanji in moralnimi dilemami? Kaj storiti, ko ni pravega odgovora? Kaj je moralno? Ob pomoči filozofov dr. Vojka Strahovnika in dr. Blaža Zabela ter psihiatra Mirana Možine, odgovore iščemo v oddaji Na kratko: Morala.
Kaj je prav in kaj narobe? Kako se odločamo, ko smo soočeni z moralnimi vprašanji in moralnimi dilemami? Kaj storiti, ko ni pravega odgovora? Kaj je moralno? Ob pomoči filozofov dr. Vojka Strahovnika in dr. Blaža Zabela ter psihiatra Mirana Možine, odgovore iščemo v oddaji Na kratko: Morala.
Več kot polovica ljudi na svetu živi v urbanih predelih in predmestjih. Moderni človek preživi kar 90 % časa stran od narave. Udobje mest je privlačno, saj ponuja vse, kar si potrošnik lahko zaželi. Pa ponuja tudi vse, kar človek potrebuje? Ker nas sodobno življenje s sodobnimi tehnologijami vse bolj zapira med štiri stene, smo ljudje začeli iskati načine, kako naravo pripeljati v naše domove, naše pisarne, naša mesta. Prvi je našo usmerjenost k temu, da nas privlači tisto, kar je živo, opisal socialni psiholog Erich Fromm. Imenoval jo je biofilija.
Več kot polovica ljudi na svetu živi v urbanih predelih in predmestjih. Moderni človek preživi kar 90 % časa stran od narave. Udobje mest je privlačno, saj ponuja vse, kar si potrošnik lahko zaželi. Pa ponuja tudi vse, kar človek potrebuje? Ker nas sodobno življenje s sodobnimi tehnologijami vse bolj zapira med štiri stene, smo ljudje začeli iskati načine, kako naravo pripeljati v naše domove, naše pisarne, naša mesta. Prvi je našo usmerjenost k temu, da nas privlači tisto, kar je živo, opisal socialni psiholog Erich Fromm. Imenoval jo je biofilija.
Ime je ena izmed najpomembnejših besed v življenju posameznika. In že v antiki so vedeli, da se v imenu skriva tudi pomen. Katere razlikovalne prvine pa so poleg imen v antiki še uporabljali in kdaj so naši predniki začeli zapisovati priimke? S kakšnim namenom so jih uvedli in kako so jih dobivali? Vse to nas bo zanimalo v oddaji Na kratko!
Ime je ena izmed najpomembnejših besed v življenju posameznika. In že v antiki so vedeli, da se v imenu skriva tudi pomen. Katere razlikovalne prvine pa so poleg imen v antiki še uporabljali in kdaj so naši predniki začeli zapisovati priimke? S kakšnim namenom so jih uvedli in kako so jih dobivali? Vse to nas bo zanimalo v oddaji Na kratko!
Raznolikosti življenjskih oblik pravimo biodiverziteta. Strokovnjaki že leta opozarjajo, da ta upada, torej da se raznolikost zmanjšuje. Ampak zakaj je to sploh pomembno, kakšen je pomen biodiverzitete in zakaj je nujno, da jo ohranimo? Več v seriji Na kratko!
Raznolikosti življenjskih oblik pravimo biodiverziteta. Strokovnjaki že leta opozarjajo, da ta upada, torej da se raznolikost zmanjšuje. Ampak zakaj je to sploh pomembno, kakšen je pomen biodiverzitete in zakaj je nujno, da jo ohranimo? Več v seriji Na kratko!
Emotikoni so znaki, navadno sestavljeni iz dvopičja, pomišljaja in oklepaja, ki jih uporabljamo pri kratkem in jedrnatem pisnem komuniciranju, ki ga narekuje hitri ritem družabnih omrežij. V naših telefonih lahko najdemo tudi posebne grafične podobe: obraze, znake, predmete, s katerimi čustveno podkrepimo naša sporočila. Danes je v uporabi več kot 3000 vseh emodži kombinacij, ki so postali sestavni del našega komuniciranja, nekakšen samosvoj jezik, ki naredi naša tekstovna sporočila bolj osebna, jasna in prijazna.
Emotikoni so znaki, navadno sestavljeni iz dvopičja, pomišljaja in oklepaja, ki jih uporabljamo pri kratkem in jedrnatem pisnem komuniciranju, ki ga narekuje hitri ritem družabnih omrežij. V naših telefonih lahko najdemo tudi posebne grafične podobe: obraze, znake, predmete, s katerimi čustveno podkrepimo naša sporočila. Danes je v uporabi več kot 3000 vseh emodži kombinacij, ki so postali sestavni del našega komuniciranja, nekakšen samosvoj jezik, ki naredi naša tekstovna sporočila bolj osebna, jasna in prijazna.
Minimalna ideja, uresničena kar se da minimalno, je dala ime umetnostni smeri v 60. letih 20. stoletja. V Sloveniji lahko vanjo štejemo umetnike tako imenovanega neokonstruktivizma. Minimalno se je iz umetnosti in literature kmalu razširilo tudi na druga področja našega življenja tudi na ulice mest, kjer že zunanjost stavb kaže minimalistični rek – »manj je več«. Za marsikoga pa minimalizem postaja način življenja. V prid kakovostnejšemu življenju pa se lahko odrečemo ne samo stvarem, ampak tudi nenehnemu stiku z najrazličnejšimi informacijami.
Minimalna ideja, uresničena kar se da minimalno, je dala ime umetnostni smeri v 60. letih 20. stoletja. V Sloveniji lahko vanjo štejemo umetnike tako imenovanega neokonstruktivizma. Minimalno se je iz umetnosti in literature kmalu razširilo tudi na druga področja našega življenja tudi na ulice mest, kjer že zunanjost stavb kaže minimalistični rek – »manj je več«. Za marsikoga pa minimalizem postaja način življenja. V prid kakovostnejšemu življenju pa se lahko odrečemo ne samo stvarem, ampak tudi nenehnemu stiku z najrazličnejšimi informacijami.
Izraz Stockholmski sindrom prvič opišejo leta 1973 ob ropu banke v Stockholmu, kjer so storilci za nekaj dni zajeli 4 bančne uslužbence za talce. V nasprotju s pričakovanji zajeti uslužbenci ugrabitelje branijo in proti njim ne želijo pričati. Z izrazom Stockholmski sindrom tako opisujemo kompleksna stanja, ko se žrtev hudih travmatskih dogodkov čustveno naveže na povzročitelje in ravna drugače, kot bi sicer okolica od nje pričakovala.
Izraz Stockholmski sindrom prvič opišejo leta 1973 ob ropu banke v Stockholmu, kjer so storilci za nekaj dni zajeli 4 bančne uslužbence za talce. V nasprotju s pričakovanji zajeti uslužbenci ugrabitelje branijo in proti njim ne želijo pričati. Z izrazom Stockholmski sindrom tako opisujemo kompleksna stanja, ko se žrtev hudih travmatskih dogodkov čustveno naveže na povzročitelje in ravna drugače, kot bi sicer okolica od nje pričakovala.
Novice o ekstremnih vremenskih pojavih, temperaturnih rekordih, izginjanju ledenikov, požarih, lakoti in številnih drugih katastrofah, ki so posledica podnebnih sprememb, so vse pogostejše in vse strašnejše. Zato danes nihče ne more reči, da ni seznanjen s spreminjanjem podnebja. Greta Thunberg je mlada švedska okolijska aktivistka in glavni obraz gibanja mladih za odločno podnebno akcijo. Svetovnemu valu protestov za podnebno pravičnost se je do danes priključilo že več kot milijon ljudi po vsem svetu. Tudi mladi v Sloveniji zahtevajo, da pristojni ukrepajo. Bo podnebni štrajk spremenil našo miselnost ali bomo v spremembe prisiljeni?
Novice o ekstremnih vremenskih pojavih, temperaturnih rekordih, izginjanju ledenikov, požarih, lakoti in številnih drugih katastrofah, ki so posledica podnebnih sprememb, so vse pogostejše in vse strašnejše. Zato danes nihče ne more reči, da ni seznanjen s spreminjanjem podnebja. Greta Thunberg je mlada švedska okolijska aktivistka in glavni obraz gibanja mladih za odločno podnebno akcijo. Svetovnemu valu protestov za podnebno pravičnost se je do danes priključilo že več kot milijon ljudi po vsem svetu. Tudi mladi v Sloveniji zahtevajo, da pristojni ukrepajo. Bo podnebni štrajk spremenil našo miselnost ali bomo v spremembe prisiljeni?
Videti je kot strip, zgodbo pa pripoveduje kot roman. Na preseku literature in vizualne umetnosti se je pojavil žanr, ki nosi različna imena – roman v stripu, stripovski roman, risani roman in celo grafični roman. Pred nekaj leti pa se je s pojavom nove, specializirane založbe pojavilo novo poimenovanje – risoroman. O posebnostih in privlačnostih tega hibridnega žanra spregovorijo dr. Vanesa Matajc, urednica Anja Golob, risarja stripov dr. Izar Lunaček in Ciril Horjak ter vizualna umetnica Eva Mlinar.
Videti je kot strip, zgodbo pa pripoveduje kot roman. Na preseku literature in vizualne umetnosti se je pojavil žanr, ki nosi različna imena – roman v stripu, stripovski roman, risani roman in celo grafični roman. Pred nekaj leti pa se je s pojavom nove, specializirane založbe pojavilo novo poimenovanje – risoroman. O posebnostih in privlačnostih tega hibridnega žanra spregovorijo dr. Vanesa Matajc, urednica Anja Golob, risarja stripov dr. Izar Lunaček in Ciril Horjak ter vizualna umetnica Eva Mlinar.
Danes smo nenehno izpostavljeni množici dražljajev in poplavi informacij. Zelo redko smo nedosegljivi in odmaknjeni od katerega koli zaslona, in tako nas le redko nihče ne nagovarja. Pri tem pa je nastal krut boj za pozornost občinstva. Toda ker je vsakdo lahko pozoren največ 24 ur na dan, na nas povsod prežijo lovci na pozornost in pri tem, kako nam jo izpuliti, ne izbirajo sredstev. Pozornost je dragocena zato, ker se dobro prodaja. Govorimo o ekonomiji pozornosti, ekonomiji prodajanja naše pozornosti oglaševalcem.
Danes smo nenehno izpostavljeni množici dražljajev in poplavi informacij. Zelo redko smo nedosegljivi in odmaknjeni od katerega koli zaslona, in tako nas le redko nihče ne nagovarja. Pri tem pa je nastal krut boj za pozornost občinstva. Toda ker je vsakdo lahko pozoren največ 24 ur na dan, na nas povsod prežijo lovci na pozornost in pri tem, kako nam jo izpuliti, ne izbirajo sredstev. Pozornost je dragocena zato, ker se dobro prodaja. Govorimo o ekonomiji pozornosti, ekonomiji prodajanja naše pozornosti oglaševalcem.
Mnogi se zjutraj s strahom in odporom odpravijo v službo. Misel na delo, ki so ga nekoč morda imeli celo radi, jih zdaj navdaja z obupom in depresijo. Razlog je lahko mobing, dolgo, sistematično, čustveno in psihično nasilje na delovnem mestu. Hiter odziv in primerni ukrepi so pri mobingu nujni, sicer lahko ta pusti dolgoročne posledice. Zato pa ga je treba v prvi vrsti znati prepoznati. Kaj je mobing, kdo so žrtve, kdo storilci in kako ga preprečiti, v tokratni oddaji Na kratko.
Mnogi se zjutraj s strahom in odporom odpravijo v službo. Misel na delo, ki so ga nekoč morda imeli celo radi, jih zdaj navdaja z obupom in depresijo. Razlog je lahko mobing, dolgo, sistematično, čustveno in psihično nasilje na delovnem mestu. Hiter odziv in primerni ukrepi so pri mobingu nujni, sicer lahko ta pusti dolgoročne posledice. Zato pa ga je treba v prvi vrsti znati prepoznati. Kaj je mobing, kdo so žrtve, kdo storilci in kako ga preprečiti, v tokratni oddaji Na kratko.
Integracija je večplasten koncept. Slovar slovenskega knjižnega jezika jo opredeljuje kot povezovanje posameznih enot, delov v večjo celoto oziroma združevanje. Družboslovne vede integracijo razumejo kot osnovni družbeni proces, ki sploh omogoča obstoj družbe. Človek je namreč družbeno bitje. V družbenih in medijskih pogovorih pa se pojem integracije danes povezuje predvsem z migranti in njihovim vključevanjem v novo družbeno okolje. Kako lahko različni ljudje z različnimi sistemi vrednot živijo skupaj? Enega samega, univerzalnega in učinkovitega modela integracije ni. Vsaka družba, vsaka politika mora najti svojega. Nekaj smo jih našli tudi v oddaji Na kratko.
Integracija je večplasten koncept. Slovar slovenskega knjižnega jezika jo opredeljuje kot povezovanje posameznih enot, delov v večjo celoto oziroma združevanje. Družboslovne vede integracijo razumejo kot osnovni družbeni proces, ki sploh omogoča obstoj družbe. Človek je namreč družbeno bitje. V družbenih in medijskih pogovorih pa se pojem integracije danes povezuje predvsem z migranti in njihovim vključevanjem v novo družbeno okolje. Kako lahko različni ljudje z različnimi sistemi vrednot živijo skupaj? Enega samega, univerzalnega in učinkovitega modela integracije ni. Vsaka družba, vsaka politika mora najti svojega. Nekaj smo jih našli tudi v oddaji Na kratko.
Pred štiridesetimi leti je Robert Butler proces sistematičnega stereotipiziranja in diskriminacije starejših ljudi opredelil kot starizem. Kako staranje in starost sprejema družba, kako ju sprejemamo posamezniki? Ali je stereotipe in predsodke o starejših mogoče premostiti? Starizem v oddaji Na kratko pojasnjujejo antropolog, sociologinja in andragoginja. Predsodke in stereotipe o starosti pa zelo uspešno zavračajo kar ljudje v poznih letih sami.
Pred štiridesetimi leti je Robert Butler proces sistematičnega stereotipiziranja in diskriminacije starejših ljudi opredelil kot starizem. Kako staranje in starost sprejema družba, kako ju sprejemamo posamezniki? Ali je stereotipe in predsodke o starejših mogoče premostiti? Starizem v oddaji Na kratko pojasnjujejo antropolog, sociologinja in andragoginja. Predsodke in stereotipe o starosti pa zelo uspešno zavračajo kar ljudje v poznih letih sami.
Transhumanisti so prepričani, da tehnologija izboljšuje človeške sposobnosti: tako telesne kot tudi duhovne. Tehnologija je nedvomno izboljšala številna področja našega vsakdanjega življenja, kako pa naj bi izboljševala človeka? Več o tem in tudi o vprašanju, kaj ob hitrem razvoju tehnologije ostaja temeljno človeškega, pa v oddaji Na kratko!
Transhumanisti so prepričani, da tehnologija izboljšuje človeške sposobnosti: tako telesne kot tudi duhovne. Tehnologija je nedvomno izboljšala številna področja našega vsakdanjega življenja, kako pa naj bi izboljševala človeka? Več o tem in tudi o vprašanju, kaj ob hitrem razvoju tehnologije ostaja temeljno človeškega, pa v oddaji Na kratko!
Vsaka tretja ženska je kdaj doživela fizično in/ali spolno nasilje. Skoraj vsaka druga ženska je že doživela psihično nasilje. Vsak dan 137 žensk ubije kak član njihove družine. Manj kot 40 odstotkov žensk, žrtev nasilja, poišče pomoč. Konvencija Svéta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, znana tudi kot Carigrajska ali Istanbulska konvencija, je prva mednarodno zavezujoča listina, ki države podpisnice obvezuje k preprečevanju in inkriminaciji vseh oblik nasilja, zaščiti žrtev in kazenskemu pregonu storilcev. Zakaj tak dokument potrebujemo tokrat v oddaji Na kratko.
Vsaka tretja ženska je kdaj doživela fizično in/ali spolno nasilje. Skoraj vsaka druga ženska je že doživela psihično nasilje. Vsak dan 137 žensk ubije kak član njihove družine. Manj kot 40 odstotkov žensk, žrtev nasilja, poišče pomoč. Konvencija Svéta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, znana tudi kot Carigrajska ali Istanbulska konvencija, je prva mednarodno zavezujoča listina, ki države podpisnice obvezuje k preprečevanju in inkriminaciji vseh oblik nasilja, zaščiti žrtev in kazenskemu pregonu storilcev. Zakaj tak dokument potrebujemo tokrat v oddaji Na kratko.
Samozadostnost, samooskrba, samostojnost, neodvisnost. Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi, da je samozadostnost dejstvo, da kdo za izpolnjevanje svojih potreb in želja ne potrebuje drugih ljudi. Vendar lahko o samozadostnosti razmišljamo tudi širše. Kako, poglejte v tokratni oddaji Na kratko!
Samozadostnost, samooskrba, samostojnost, neodvisnost. Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi, da je samozadostnost dejstvo, da kdo za izpolnjevanje svojih potreb in želja ne potrebuje drugih ljudi. Vendar lahko o samozadostnosti razmišljamo tudi širše. Kako, poglejte v tokratni oddaji Na kratko!
Digitalna tehnologija že nekaj časa spreminja način, kako beremo, kako nakupujemo, kako se sporazumevamo in seveda, kako poslujemo. Pandemija covida 19 pa nas je občutno preselila v digitalni svet tudi na področjih, ki so se mu pred tem še zelo upirala, kot sta na primer telovadba in gledališče. Krasni novi svet je postal krasni novi digitalni svet. Ali ga bomo ocenjevali kot utopijo ali kot distopijo?
Digitalna tehnologija že nekaj časa spreminja način, kako beremo, kako nakupujemo, kako se sporazumevamo in seveda, kako poslujemo. Pandemija covida 19 pa nas je občutno preselila v digitalni svet tudi na področjih, ki so se mu pred tem še zelo upirala, kot sta na primer telovadba in gledališče. Krasni novi svet je postal krasni novi digitalni svet. Ali ga bomo ocenjevali kot utopijo ali kot distopijo?
Beseda trajnostno ali trajnostni razvoj postaja vse bolj moderna in priljubljena. A ni samo to, modni novorek, temveč je koncept, ki pomeni drugačen razvoj in drugačno – vzdržno – prihodnost. Ponekod je trajnostno že realno. In tudi deluje! Kako, si poglejte v tokratni oddaji Na kratko!
Beseda trajnostno ali trajnostni razvoj postaja vse bolj moderna in priljubljena. A ni samo to, modni novorek, temveč je koncept, ki pomeni drugačen razvoj in drugačno – vzdržno – prihodnost. Ponekod je trajnostno že realno. In tudi deluje! Kako, si poglejte v tokratni oddaji Na kratko!
Brez umetne inteligence si danes težko predstavljamo vsakodnevna opravila, kot so spletno nakupovanje, uporaba spletnih brskalnikov, uporaba govornih asistentov. Za številne raziskovalce pa je umetna inteligenca med drugim nepogrešljiva pri obdelavi velike količine podatkov in bolj avtomatiziranem procesu dela. Na katerih področjih jo še uporabljamo in kaj vse nas čaka v prihodnosti? Več v oddaji Na kratko!
Brez umetne inteligence si danes težko predstavljamo vsakodnevna opravila, kot so spletno nakupovanje, uporaba spletnih brskalnikov, uporaba govornih asistentov. Za številne raziskovalce pa je umetna inteligenca med drugim nepogrešljiva pri obdelavi velike količine podatkov in bolj avtomatiziranem procesu dela. Na katerih področjih jo še uporabljamo in kaj vse nas čaka v prihodnosti? Več v oddaji Na kratko!
Zjutraj, še preden vstanemo iz postelje, brskamo po telefonu v iskanju najaktualnejših novic, preverjamo jih tekom dneva, preverimo jih tudi tik pred spanjem. Drsamo po zaslonih naših pametnih naprav in sledimo novicam. Čeprav so slabe in čeprav vemo, da slabo vplivajo na nas, ne moremo prenehati. Drsenje v temo ali 'Doomscrolling' je v času epidemije koronavirusa postal globalni družbeni fenomen. Tudi sami drsite v pogubo? Preverite v oddaji Na kratko.
Zjutraj, še preden vstanemo iz postelje, brskamo po telefonu v iskanju najaktualnejših novic, preverjamo jih tekom dneva, preverimo jih tudi tik pred spanjem. Drsamo po zaslonih naših pametnih naprav in sledimo novicam. Čeprav so slabe in čeprav vemo, da slabo vplivajo na nas, ne moremo prenehati. Drsenje v temo ali 'Doomscrolling' je v času epidemije koronavirusa postal globalni družbeni fenomen. Tudi sami drsite v pogubo? Preverite v oddaji Na kratko.
Razogljičenje pomeni, da moramo popolnoma omejiti izpuste toplogrednih plinov. Vemo tudi, da moramo to doseči do leta 2050. Le tako bomo omilili podnebno krizo, ustavili dviganje povprečne letne temperature in omejili okoljsko katastrofo. O razogljičenju v tokratni Na kratko!
Razogljičenje pomeni, da moramo popolnoma omejiti izpuste toplogrednih plinov. Vemo tudi, da moramo to doseči do leta 2050. Le tako bomo omilili podnebno krizo, ustavili dviganje povprečne letne temperature in omejili okoljsko katastrofo. O razogljičenju v tokratni Na kratko!
Pametne tovarne, pametne hiše, samovozeči avtomobili, roboti v vsakdanjem življenju, življenje na drugih planetih ... O vsem tem smo še do nedavnega zgolj brali v znanstvenofantastični literaturi, danes pa postaja sestavni del našega vsakdanjega življenja. In kaj vse nas še čaka? S katerimi tehnologijami bo naša prihodnost še zaznamovana? Več v oddaji Na kratko.
Pametne tovarne, pametne hiše, samovozeči avtomobili, roboti v vsakdanjem življenju, življenje na drugih planetih ... O vsem tem smo še do nedavnega zgolj brali v znanstvenofantastični literaturi, danes pa postaja sestavni del našega vsakdanjega življenja. In kaj vse nas še čaka? S katerimi tehnologijami bo naša prihodnost še zaznamovana? Več v oddaji Na kratko.
»Živimo v svetu, ki ga lahko ponazorimo s staršem, ki ve, da ima njegov otrok rad bombončke, in mu jih ves čas daje,« o informacijskem mehurčku razlaga sociologinja in filozofinja Renata Salecl. V informacijskih mehurčkih, v katere se ujamemo na spletu, dobivamo informacije, ki potrjujejo to, kar že vemo ali v kar verjamemo. To nam daje dober občutek, občutek varnosti, pri čemer zavore popustijo, sproža se več agresivnega vedenja in sovražnega govora do drugih mehurčkov. Zato je pomembno, da »dober starš otroku, čeprav ve, da ima rad bombončke, daje še kaj drugega, četudi otroku to ne bo všeč«.
»Živimo v svetu, ki ga lahko ponazorimo s staršem, ki ve, da ima njegov otrok rad bombončke, in mu jih ves čas daje,« o informacijskem mehurčku razlaga sociologinja in filozofinja Renata Salecl. V informacijskih mehurčkih, v katere se ujamemo na spletu, dobivamo informacije, ki potrjujejo to, kar že vemo ali v kar verjamemo. To nam daje dober občutek, občutek varnosti, pri čemer zavore popustijo, sproža se več agresivnega vedenja in sovražnega govora do drugih mehurčkov. Zato je pomembno, da »dober starš otroku, čeprav ve, da ima rad bombončke, daje še kaj drugega, četudi otroku to ne bo všeč«.
Četudi danes živimo v razmeroma varnem okolju, se zdi, da nas ogrožajo številne stvari. V družbi, zaznamovani s kulturo strahu, strah navadno ni povezan z resnično nevarnostjo, temveč postaja vseprisotno čustvo, ko je lahko skorajda karkoli izvor strahu. Kako v takšni kulturi ločiti pravo nevarnost od namišljene in zakaj bi nas moralo biti najbolj strah prav strahu samega, kot je v enem od svojih govorov zapisal Franklin Roosevelt?
Četudi danes živimo v razmeroma varnem okolju, se zdi, da nas ogrožajo številne stvari. V družbi, zaznamovani s kulturo strahu, strah navadno ni povezan z resnično nevarnostjo, temveč postaja vseprisotno čustvo, ko je lahko skorajda karkoli izvor strahu. Kako v takšni kulturi ločiti pravo nevarnost od namišljene in zakaj bi nas moralo biti najbolj strah prav strahu samega, kot je v enem od svojih govorov zapisal Franklin Roosevelt?
Pravljica je ena od najbolj priljubljenih literarnih zvrsti. Čeprav je namenjena odraslim, mladostnikom in otrokom, jo imajo slednji daleč najraje. Pravljice so nujne za dober otrokov razvoj, saj z njimi burijo domišljijo in spoznavajo svet, v katerega vstopajo. Sodobni starši morda raje posegajo po sodobnih pravljicah, saj se jim zdijo klasične in ljudske pravljice preveč krute. A brez skrbi, pravljice imajo srečen konec in ob primerni podpori in bližini otroku nikakor ne morejo škoditi, ugotavljamo v oddaji Na kratko: Pravljica.
Pravljica je ena od najbolj priljubljenih literarnih zvrsti. Čeprav je namenjena odraslim, mladostnikom in otrokom, jo imajo slednji daleč najraje. Pravljice so nujne za dober otrokov razvoj, saj z njimi burijo domišljijo in spoznavajo svet, v katerega vstopajo. Sodobni starši morda raje posegajo po sodobnih pravljicah, saj se jim zdijo klasične in ljudske pravljice preveč krute. A brez skrbi, pravljice imajo srečen konec in ob primerni podpori in bližini otroku nikakor ne morejo škoditi, ugotavljamo v oddaji Na kratko: Pravljica.
Človek s svojim delovanjem že tisočletja vpliva na naravo. Ta vpliv je v zadnjem času postal tako močan, da negativne posledice ne čutijo samo druga bitja, ampak tudi sam človek. Eden od negativnih pritiskov na naravno okolje je ogljični odtis. Več o njem v seriji Na kratko.
Človek s svojim delovanjem že tisočletja vpliva na naravo. Ta vpliv je v zadnjem času postal tako močan, da negativne posledice ne čutijo samo druga bitja, ampak tudi sam človek. Eden od negativnih pritiskov na naravno okolje je ogljični odtis. Več o njem v seriji Na kratko.
