Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
''Fotografija je glas, ki je živ,'' pravi fotoreporter Paolo Pellegrin. Svoje prvo naročilo je izvedel v 90-ih na Kosovu, od tedaj pa je nadaljeval delo na kriznih žariščih in območjih spopadov; aktiven je še danes. Spremljal je invazijo ZDA na Irak, drugo palestinsko intifado, genocid v Darfurju, vojni v Siriji in Ukrajini. V objektiv ne zajema samo spektakla vojne, ampak tudi trenutke žalovanja, medčloveške solidarnosti. Zanimajo ga posledice vojnega dogajanja, o tem priča serija portretov mladih palestinskih civilistov, ki so bili ob bombnih napadih trajno poškodovani in zato z vojno za vedno zaznamovani tudi telesno. Spremljal je posledice izraelskih zračnih napadov v Libanonu in dogajanje v Gazi, kamor mu kot zahodnemu novinarju vstop ta hip ni dovoljen. Ob tem Pellegrinove fotografije zaznamuje izjemna estetska kakovost. S fotoaparatom beleži tudi posledice podnebnih sprememb. Njegovo razstavo Antologija v Galeriji Jakopič v Ljubljani denimo zaključujejo podobe razpok v večnem ledu na Antarktiki. Ob odprtju pregledne razstave se je v prestolnici mudil tudi avtor sam, ki smo ga med sprehodom po razstavi povabili k premisleku o mediju fotografije in vlogi fotografa v svetu, zasičenem s podobami. Kot gostja pa se nam je v studiu pridružila še dr. Marija Skočir, umetnostna zgodovinarka, kuratorka in programska vodja Galerije Jakopič. Foto: Blaž Gutman / MGML
''Fotografija je glas, ki je živ,'' pravi fotoreporter Paolo Pellegrin. Svoje prvo naročilo je izvedel v 90-ih na Kosovu, od tedaj pa je nadaljeval delo na kriznih žariščih in območjih spopadov; aktiven je še danes. Spremljal je invazijo ZDA na Irak, drugo palestinsko intifado, genocid v Darfurju, vojni v Siriji in Ukrajini. V objektiv ne zajema samo spektakla vojne, ampak tudi trenutke žalovanja, medčloveške solidarnosti. Zanimajo ga posledice vojnega dogajanja, o tem priča serija portretov mladih palestinskih civilistov, ki so bili ob bombnih napadih trajno poškodovani in zato z vojno za vedno zaznamovani tudi telesno. Spremljal je posledice izraelskih zračnih napadov v Libanonu in dogajanje v Gazi, kamor mu kot zahodnemu novinarju vstop ta hip ni dovoljen. Ob tem Pellegrinove fotografije zaznamuje izjemna estetska kakovost. S fotoaparatom beleži tudi posledice podnebnih sprememb. Njegovo razstavo Antologija v Galeriji Jakopič v Ljubljani denimo zaključujejo podobe razpok v večnem ledu na Antarktiki. Ob odprtju pregledne razstave se je v prestolnici mudil tudi avtor sam, ki smo ga med sprehodom po razstavi povabili k premisleku o mediju fotografije in vlogi fotografa v svetu, zasičenem s podobami. Kot gostja pa se nam je v studiu pridružila še dr. Marija Skočir, umetnostna zgodovinarka, kuratorka in programska vodja Galerije Jakopič. Foto: Blaž Gutman / MGML
Kapka Kassabova je mladost preživela v Bolgariji, pozneje se je s starši preselila na Novo Zelandijo, danes pa živi v Škotskem višavju. Kassabova s svojimi deli zarisuje pozabljene pokrajine in kulturni mozaik regije, ki je pogosto razumljena popreproščeno ali pa je reducirana na klišeje o Balkanu. Z avtorico se je pogovarjala Petra Meterc, tudi prevajalka njenih del. Bere Sanja Rejc, ton in montaža Robert Markoč.
Kapka Kassabova je mladost preživela v Bolgariji, pozneje se je s starši preselila na Novo Zelandijo, danes pa živi v Škotskem višavju. Kassabova s svojimi deli zarisuje pozabljene pokrajine in kulturni mozaik regije, ki je pogosto razumljena popreproščeno ali pa je reducirana na klišeje o Balkanu. Z avtorico se je pogovarjala Petra Meterc, tudi prevajalka njenih del. Bere Sanja Rejc, ton in montaža Robert Markoč.
Učitelj smučanja živi v mestu Bariloche nedaleč od Čila. Zime so zadnjih nekaj let še vedno radodarne s snegom, zato se v tem času že pripravlja na sprejem prvih gostov na smučišču Cerro Catedral. Po večini so to premožnejši občasni smučarji iz Buenos Airesa, Sao Paula in Ria de Janeira. V Argentini sicer dva od petih prebivalcev živita pod pragom revščine. Razlike so opazne in se v času predsednika Javierja Mileia ne zmanjšujejo. Se je pa nekoliko umirila inflacija na letni ravni.
Učitelj smučanja živi v mestu Bariloche nedaleč od Čila. Zime so zadnjih nekaj let še vedno radodarne s snegom, zato se v tem času že pripravlja na sprejem prvih gostov na smučišču Cerro Catedral. Po večini so to premožnejši občasni smučarji iz Buenos Airesa, Sao Paula in Ria de Janeira. V Argentini sicer dva od petih prebivalcev živita pod pragom revščine. Razlike so opazne in se v času predsednika Javierja Mileia ne zmanjšujejo. Se je pa nekoliko umirila inflacija na letni ravni.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
V naš studio so prišle punce iz dveh gledaliških skupin, ki sta se predstavili tudi na odru festivala Transgeneracije. Zmagovalno predstavo Nimam problema! sta lani soustvarjali Karin Winkler in mentorica, sicer pa gledališka režiserka Brina Klampfer Merčnik v Mladem odru AMO, ki deluje v okviru SNG Nova Gorica. Svoje izkušnje in ljubezen do gledališča pa so z nami delile tudi članice dramske skupine Carpe diem, ki deluje na Gimnaziji Ledina: Nina Breznik, Malči Fleischman, Petrea Tovornik in Ela Jagodic. Letos so na šoli pod mentorstvom Andreje Pavle Jurman pripravili predstavo V dobri družbi, ki je priredba kratkih zgodb iz zbirke Dobra družba pisateljice in pesnice Ane Svetel.
V naš studio so prišle punce iz dveh gledaliških skupin, ki sta se predstavili tudi na odru festivala Transgeneracije. Zmagovalno predstavo Nimam problema! sta lani soustvarjali Karin Winkler in mentorica, sicer pa gledališka režiserka Brina Klampfer Merčnik v Mladem odru AMO, ki deluje v okviru SNG Nova Gorica. Svoje izkušnje in ljubezen do gledališča pa so z nami delile tudi članice dramske skupine Carpe diem, ki deluje na Gimnaziji Ledina: Nina Breznik, Malči Fleischman, Petrea Tovornik in Ela Jagodic. Letos so na šoli pod mentorstvom Andreje Pavle Jurman pripravili predstavo V dobri družbi, ki je priredba kratkih zgodb iz zbirke Dobra družba pisateljice in pesnice Ane Svetel.
Tour je pred vrati. In znova bodo Slovenci krojili vrh in boj za najvišja mesta. Tadej Pogačar brani lahnsko zmago, trikrat je že zmagal na dirki vseh dirk, za razliko od večine svojih predhodnikov, nekdanjih zmagovalcev te preizkušnje, pa svoj sloves najboljšega kolesarja na svetu utrjuje še na preostalih dirkah. Na enodnevnih, na tritedenskih in na vseh vmes. Primož Roglič želi osvojiti tisto, kar še ni. Zmagovalec Gira in Vuelte bo skušal pri 35 letih dobiti še Tour. Matej Mohorič upa, da so težave z zdravjem preteklost in da bo lahko v Franciji spet v igri za novo etapno zmago na Grand Tourih, Luka Mezgec pa bo znova profesor in vlakovodja svoje ekipe. V najnovejši epizodi kolesarskega podkasta Vala 202 lahko slišite vse štiri Slovence na Touru. Radijski reporter Igor Tominec zmagovalec dveh etap na Giru Jan Polanc in voditelj Luka Petrič debatirajo, ali lahko kdo sploh ustavi Tadeja Pogačarja, kako bo na Jonasa Vingegaardja vplival padec na marčevski dirki Pariz-Nica, ali lahko Primož Roglič izkoristi to, da ga mnogi potiskajo v vlogo tihega, ne pa glasnega favorita, ter tudi o trasi. Tudi letos velja, da lahko Tour v prvem tednu izgubiš, v zadnjem pa ga lahko šele dobiš.
Tour je pred vrati. In znova bodo Slovenci krojili vrh in boj za najvišja mesta. Tadej Pogačar brani lahnsko zmago, trikrat je že zmagal na dirki vseh dirk, za razliko od večine svojih predhodnikov, nekdanjih zmagovalcev te preizkušnje, pa svoj sloves najboljšega kolesarja na svetu utrjuje še na preostalih dirkah. Na enodnevnih, na tritedenskih in na vseh vmes. Primož Roglič želi osvojiti tisto, kar še ni. Zmagovalec Gira in Vuelte bo skušal pri 35 letih dobiti še Tour. Matej Mohorič upa, da so težave z zdravjem preteklost in da bo lahko v Franciji spet v igri za novo etapno zmago na Grand Tourih, Luka Mezgec pa bo znova profesor in vlakovodja svoje ekipe. V najnovejši epizodi kolesarskega podkasta Vala 202 lahko slišite vse štiri Slovence na Touru. Radijski reporter Igor Tominec zmagovalec dveh etap na Giru Jan Polanc in voditelj Luka Petrič debatirajo, ali lahko kdo sploh ustavi Tadeja Pogačarja, kako bo na Jonasa Vingegaardja vplival padec na marčevski dirki Pariz-Nica, ali lahko Primož Roglič izkoristi to, da ga mnogi potiskajo v vlogo tihega, ne pa glasnega favorita, ter tudi o trasi. Tudi letos velja, da lahko Tour v prvem tednu izgubiš, v zadnjem pa ga lahko šele dobiš.
Od danes bomo zaposleni, delodajalci in upokojenci plačevali nov prispevek za dolgotrajno oskrbo. Veljati je začela tudi pravica do enega njenih ključnih delov, to je oskrba na domu. Začetka njenega izvajanja še ni videti, veliko izvajalcev zaradi kadrovskih težav ni podpisalo pogodb z občinami. Drugi poudarki oddaje: - Izraelska vojska od včeraj izvedla več kot 140 napadov na Gazo. - Zdravstvo opozarja na prekomerno uživanje energijskih pijač med mladimi. - Ob povečanem obisku slovenske obale imajo veliko dela tudi pristaniški nadzorniki.
Od danes bomo zaposleni, delodajalci in upokojenci plačevali nov prispevek za dolgotrajno oskrbo. Veljati je začela tudi pravica do enega njenih ključnih delov, to je oskrba na domu. Začetka njenega izvajanja še ni videti, veliko izvajalcev zaradi kadrovskih težav ni podpisalo pogodb z občinami. Drugi poudarki oddaje: - Izraelska vojska od včeraj izvedla več kot 140 napadov na Gazo. - Zdravstvo opozarja na prekomerno uživanje energijskih pijač med mladimi. - Ob povečanem obisku slovenske obale imajo veliko dela tudi pristaniški nadzorniki.
Mateja Gaber, lektorica za nemški jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je predlani prevedla in uredila bogato antologijo nemške srednjeveške lirike 'Minezang', zdaj so pred nami pesmi Waltherja von der Vogelweideja izpred osmih stoletij. V knjigi z naslovom 'Ljubezen, kdo ti dal je moč?' je s svojim prevodom približala njegovo jezikovno in pesniško veščino, izraz njegove ljubezni do pristne ženske. Ženske ki ni namišljen ideal, ampak je iz mesa in krvi. V radijskem pogovoru osvetljuje tudi čas, v katerem je pesnik živel, njegove politične ideje in predvsem pomen njegovega pesništva.
Mateja Gaber, lektorica za nemški jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je predlani prevedla in uredila bogato antologijo nemške srednjeveške lirike 'Minezang', zdaj so pred nami pesmi Waltherja von der Vogelweideja izpred osmih stoletij. V knjigi z naslovom 'Ljubezen, kdo ti dal je moč?' je s svojim prevodom približala njegovo jezikovno in pesniško veščino, izraz njegove ljubezni do pristne ženske. Ženske ki ni namišljen ideal, ampak je iz mesa in krvi. V radijskem pogovoru osvetljuje tudi čas, v katerem je pesnik živel, njegove politične ideje in predvsem pomen njegovega pesništva.
Osrednja tema tokratne oddaje so napadi volkov na pašno drobnico. V Sloveniji je bilo ob vstopu v EU 30 volkov, po zadnjem monitoringu leta 2023 pa med 140 in 150 osebkov. Po nedavnem pokolu ovac na Zaplati so rejci drobnice oziroma Sindikat kmetov Slovenije od ministrstva za naravne vire in prostor zahtevali uskladitev nacionalne zakonodaje z evropsko direktivo tako, da bo mogoče uravnavanje številčnosti z odstrelom na vzdržno raven. Pozornost namenjamo tudi proizvodnji prvih solat za trg iz največjega in najsodobnejšega steklenjaka v državi. V Beltincih na prostoru nekdanje prašičje farme Nemščak ga je postavilo podjetje Panvita. Izvemo pa tudi za primer uspešne predaje družinske kmetije iz okolice Vrhnike na mladega prevzemnika.
Osrednja tema tokratne oddaje so napadi volkov na pašno drobnico. V Sloveniji je bilo ob vstopu v EU 30 volkov, po zadnjem monitoringu leta 2023 pa med 140 in 150 osebkov. Po nedavnem pokolu ovac na Zaplati so rejci drobnice oziroma Sindikat kmetov Slovenije od ministrstva za naravne vire in prostor zahtevali uskladitev nacionalne zakonodaje z evropsko direktivo tako, da bo mogoče uravnavanje številčnosti z odstrelom na vzdržno raven. Pozornost namenjamo tudi proizvodnji prvih solat za trg iz največjega in najsodobnejšega steklenjaka v državi. V Beltincih na prostoru nekdanje prašičje farme Nemščak ga je postavilo podjetje Panvita. Izvemo pa tudi za primer uspešne predaje družinske kmetije iz okolice Vrhnike na mladega prevzemnika.
Mineva en teden od najnovejše zaostritve na Bližnjem vzhodu. Iran in Izrael tudi danes nadaljujeta medsebojno obstreljevanje. Kot je dejal predstavnik izraelske vojske Effie Defrin, njihove sile krepijo nadzor zračnega prostora v regiji, z vojaškimi letali naj bi med drugim zadeli tovarne balističnih raket in teheranski sedež jedrskega programa. Z iranskega zunanjega ministrstva pa so sporočili, da Teheran ni pripravljen na pogovore o svojem jedrskem programu, dokler se nadaljujejo izraelski napadi. Drugi poudarki oddaje: - Za blažitev učinkov nove regulacije cen goriva Petrol ustavlja naložbe v Sloveniji. - Noveli stanovanjskega zakona se obeta podpora; opozicija ji očita vsebinsko praznost. - Na Uršlji Gori bodo odprli najvišje ležečo knjižnico pri nas.
Mineva en teden od najnovejše zaostritve na Bližnjem vzhodu. Iran in Izrael tudi danes nadaljujeta medsebojno obstreljevanje. Kot je dejal predstavnik izraelske vojske Effie Defrin, njihove sile krepijo nadzor zračnega prostora v regiji, z vojaškimi letali naj bi med drugim zadeli tovarne balističnih raket in teheranski sedež jedrskega programa. Z iranskega zunanjega ministrstva pa so sporočili, da Teheran ni pripravljen na pogovore o svojem jedrskem programu, dokler se nadaljujejo izraelski napadi. Drugi poudarki oddaje: - Za blažitev učinkov nove regulacije cen goriva Petrol ustavlja naložbe v Sloveniji. - Noveli stanovanjskega zakona se obeta podpora; opozicija ji očita vsebinsko praznost. - Na Uršlji Gori bodo odprli najvišje ležečo knjižnico pri nas.
Irena Colja in Katica Del Bon sta sestri dvojčici, pa tudi avtorici razstave o partizanskem borcu in narodnem heroju Antonu Šibelji - Stjenki ter knjige Kdo so bili ti ljudje. V njej nadaljujeta delo očeta Franca Šibelje, ki je bil soborec Stjenke in je dogajanje med drugo svetovno vojno opisal v knjigah "Kraški junak Stjenka" in "Med prvimi partizani na Krasu", ob tem pa vedno govoril, da ima gradiva še za eno knjigo. In prav to gradivo, fotografije, dokumente, rokopise iz vojnega in povojnega obdobja sta 23 let po očetovi smrti v njegovih kovčkih našli sestri Šibelja, ki zdaj nadaljujeta njegovo literarno poslanstvo, ohranjata očetove vrednote in spomin nanj ter na dogodke, ki so se med vojno in po njej dogajali na Primorskem.
Irena Colja in Katica Del Bon sta sestri dvojčici, pa tudi avtorici razstave o partizanskem borcu in narodnem heroju Antonu Šibelji - Stjenki ter knjige Kdo so bili ti ljudje. V njej nadaljujeta delo očeta Franca Šibelje, ki je bil soborec Stjenke in je dogajanje med drugo svetovno vojno opisal v knjigah "Kraški junak Stjenka" in "Med prvimi partizani na Krasu", ob tem pa vedno govoril, da ima gradiva še za eno knjigo. In prav to gradivo, fotografije, dokumente, rokopise iz vojnega in povojnega obdobja sta 23 let po očetovi smrti v njegovih kovčkih našli sestri Šibelja, ki zdaj nadaljujeta njegovo literarno poslanstvo, ohranjata očetove vrednote in spomin nanj ter na dogodke, ki so se med vojno in po njej dogajali na Primorskem.
Kdor je moral v Italiji danes na pot, se je moral pripraviti na precejšen prometni kaos. Katja Kraševec, bodoča dijakinja novogoriške gimnazije, se vrača iz Neaplja.
Kdor je moral v Italiji danes na pot, se je moral pripraviti na precejšen prometni kaos. Katja Kraševec, bodoča dijakinja novogoriške gimnazije, se vrača iz Neaplja.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Piše Jože Štucin, bereta Aleksander Golja in Eva Longyka Marušič. Pesniški prvenec Špele Setničar Vse, kar ti moram povedati v vsem odstopa od pesniških prvencev mladih pesnic; ni tipanja po besedni melasi, ni iskanja identitete in odkrivanja svojih "jazov", v ničemer ni začetniški in iščoč, temveč je zrelo pisanje o sebi, o svojem življenju in bivanjskih stiskah na način, kot da je vse globoko premišljeno in izklesano v precizni narativnosti, z izjemnim občutkom za pripoved in iskrivo iskrenost. V tem smislu so tudi metafore zelo čiste, nedvoumne, pesniška zgodba pa se dogaja, kot vsem nam, v magičnem plesu življenja in smrti, rojevanja in izginjanja, upanja in strahu, ljubezni in sovraštva. Slednjega še najmanj, bolj "med vrsticami", če že. Zbirka je razdeljena na šest enot, ki nekako določajo predih med branjem, so kot nekakšna cezura, da se vse misli ne pomešajo v eno samo pesem. Naslovi so programski in opredeljujejo vsebinske poudarke, vsaj delno določajo "postaje" pesniškega odraščanja, nabor vsebin pa je pester, raznoroden in osvobojen vsakršnih predsodkov. Poezija je brezdomna, v resnici nima svoje posesti, živi lahko kjerkoli, tudi tam, kjer življenja sploh ni. V pesmi Utopljenec z začetka zbirke se zgodi nemara prvi stik otroka s smrtjo, ko iz vode izvlečejo utopljenca. A tu je še skrbna "mami (ki) pravi, / naj zaprem oči. / Nihče ne sme / videti mrtveca, / ki so ga ravnokar / potegnili iz vode, / lahko te obišče v spanju." Toda mrtveci so, to je pač dejstvo, še svojega nosimo s sabo od rojstva do konca. Borimo se z njim, ga skušamo izigrati, mu nastavljamo pasti in privide, ga skrivamo pred sabo, mu nadevamo maske ljubezni ali strahu in ga svaljkamo na vse načine, da bi se ga otresli, celo mešamo si glavo z raznimi opoji ali praški, pa nič, v pesmi Konec sveta se rodi le borno razodetje: "Vsaka substanca ima svoj način; / v nekatere se lahko / celo pogojno / zaljubiš. / Tako si bliže koncu sveta / kot umiranju." Pesnica ima za sabo tudi grozno izkušnjo, diagnozo raka, ki še dodatno podčrtava njeno občutljivost in pronicljivost za vse temačne sobe življenja, za izgube in izkrivljene odnose, ki lahko klestijo po mladosti. Take so tudi njene izkušnje z nasilnimi partnerji, begajočimi in ranjenimi ljubimkami. Izkušnje in razodetja se nato pretočijo v trpko spoznanje o svetu, kalijo dušo in krotijo vsakršne rakaste tvorbe, tiste resnične in tudi tiste, ki se razraščajo v dvomu, strahu in brezupu. In ko vse to nekako postane duhovna "vaservaga", se začnejo rojevati pesmi, presunljivi, na trenutke tudi s humorjem požlahtnjeni verzi, v katerih pesnica polno zaživi brez besed, ki bi se zatikale med zobmi, brez sramu in v spokojnem ritmu samoironije. V prvi pesmi štiridelne prigodnice z nekoliko enigmatičnim naslovom Vsem, ki veste se takole dobrodušno razpiše: "Zaspala sem. // Hotela sem reči, / da sem seksala / in da nisem uspela / obleči / spodnjih hlačk. / Še dobro, / da mi moški vse / verjamejo / in jaz verjamem njim." Zbirka ima sinkopiran ritem, vsaj glede vsebin. Pesnica preskakuje tematike in kronološke uzance reducira na spontane utrinke, iz nje pač vre in zakaj bi hladili krop, zakaj bi brzdali paro in iskali ohladitve v tišini in miru: ko vre, naj brbota do izsušitve! Naj se vsi njeni bivši in bivše, čudni ali navadni, lepi ali nevidni, valjajo v poetični savni in použivajo pesničino pozornost. Tudi tisti, ki je zatrdil, da je zadnja na seznamu: "Ko sem odhajala, si obljubil, / da sem zadnja na seznamu / z imeni deklet". Pa tudi onidve, ki sta jo poklicali v dnevih osamljenosti. Take pesmi ne dobi kdorkoli: "Dišali sta po otroškem / pudru. Neprekinjeno / sta me poljubljali, / medtem ko sta ožemali / pomaranče / za džus in vodko. // Ne vem, kje se je vse / začelo. / Kako je slina krožila / med ustnicami / in verzi Tomaža Šalamuna, / in kako / mi je prišlo." Zbirko Špele Setničar Vse, kar ti moram povedati krasi obilje čustveno-čutnih nians, tudi intimnih izpovedi, zaokroži pa se z gotovo najbolj nežno pesmijo, kar jih je podpisani kdaj koli prebral o kužkih, naših zvestih prijateljih. Mogoče najčistejših, kdo za vraga bi vedel in razumel to pasjo ljubezen in predanost. Pesem Majhno srce zaključi knjigo z verzi "In ko se po sestankih, / službah in protestnih shodih / rešimo ljudi, nas pričakujejo, / ležeči volkovi na domači preprogi, / in se v obratu ključa v vratih / zaletavo dvignejo z življenjem, / ki je krajše od tvojega, / z razprtim gobčkom, iz katerega visi / iztegnjen jezik – pasje molčijo, / pasji ljubljenci, pasji angeli."
Piše Jože Štucin, bereta Aleksander Golja in Eva Longyka Marušič. Pesniški prvenec Špele Setničar Vse, kar ti moram povedati v vsem odstopa od pesniških prvencev mladih pesnic; ni tipanja po besedni melasi, ni iskanja identitete in odkrivanja svojih "jazov", v ničemer ni začetniški in iščoč, temveč je zrelo pisanje o sebi, o svojem življenju in bivanjskih stiskah na način, kot da je vse globoko premišljeno in izklesano v precizni narativnosti, z izjemnim občutkom za pripoved in iskrivo iskrenost. V tem smislu so tudi metafore zelo čiste, nedvoumne, pesniška zgodba pa se dogaja, kot vsem nam, v magičnem plesu življenja in smrti, rojevanja in izginjanja, upanja in strahu, ljubezni in sovraštva. Slednjega še najmanj, bolj "med vrsticami", če že. Zbirka je razdeljena na šest enot, ki nekako določajo predih med branjem, so kot nekakšna cezura, da se vse misli ne pomešajo v eno samo pesem. Naslovi so programski in opredeljujejo vsebinske poudarke, vsaj delno določajo "postaje" pesniškega odraščanja, nabor vsebin pa je pester, raznoroden in osvobojen vsakršnih predsodkov. Poezija je brezdomna, v resnici nima svoje posesti, živi lahko kjerkoli, tudi tam, kjer življenja sploh ni. V pesmi Utopljenec z začetka zbirke se zgodi nemara prvi stik otroka s smrtjo, ko iz vode izvlečejo utopljenca. A tu je še skrbna "mami (ki) pravi, / naj zaprem oči. / Nihče ne sme / videti mrtveca, / ki so ga ravnokar / potegnili iz vode, / lahko te obišče v spanju." Toda mrtveci so, to je pač dejstvo, še svojega nosimo s sabo od rojstva do konca. Borimo se z njim, ga skušamo izigrati, mu nastavljamo pasti in privide, ga skrivamo pred sabo, mu nadevamo maske ljubezni ali strahu in ga svaljkamo na vse načine, da bi se ga otresli, celo mešamo si glavo z raznimi opoji ali praški, pa nič, v pesmi Konec sveta se rodi le borno razodetje: "Vsaka substanca ima svoj način; / v nekatere se lahko / celo pogojno / zaljubiš. / Tako si bliže koncu sveta / kot umiranju." Pesnica ima za sabo tudi grozno izkušnjo, diagnozo raka, ki še dodatno podčrtava njeno občutljivost in pronicljivost za vse temačne sobe življenja, za izgube in izkrivljene odnose, ki lahko klestijo po mladosti. Take so tudi njene izkušnje z nasilnimi partnerji, begajočimi in ranjenimi ljubimkami. Izkušnje in razodetja se nato pretočijo v trpko spoznanje o svetu, kalijo dušo in krotijo vsakršne rakaste tvorbe, tiste resnične in tudi tiste, ki se razraščajo v dvomu, strahu in brezupu. In ko vse to nekako postane duhovna "vaservaga", se začnejo rojevati pesmi, presunljivi, na trenutke tudi s humorjem požlahtnjeni verzi, v katerih pesnica polno zaživi brez besed, ki bi se zatikale med zobmi, brez sramu in v spokojnem ritmu samoironije. V prvi pesmi štiridelne prigodnice z nekoliko enigmatičnim naslovom Vsem, ki veste se takole dobrodušno razpiše: "Zaspala sem. // Hotela sem reči, / da sem seksala / in da nisem uspela / obleči / spodnjih hlačk. / Še dobro, / da mi moški vse / verjamejo / in jaz verjamem njim." Zbirka ima sinkopiran ritem, vsaj glede vsebin. Pesnica preskakuje tematike in kronološke uzance reducira na spontane utrinke, iz nje pač vre in zakaj bi hladili krop, zakaj bi brzdali paro in iskali ohladitve v tišini in miru: ko vre, naj brbota do izsušitve! Naj se vsi njeni bivši in bivše, čudni ali navadni, lepi ali nevidni, valjajo v poetični savni in použivajo pesničino pozornost. Tudi tisti, ki je zatrdil, da je zadnja na seznamu: "Ko sem odhajala, si obljubil, / da sem zadnja na seznamu / z imeni deklet". Pa tudi onidve, ki sta jo poklicali v dnevih osamljenosti. Take pesmi ne dobi kdorkoli: "Dišali sta po otroškem / pudru. Neprekinjeno / sta me poljubljali, / medtem ko sta ožemali / pomaranče / za džus in vodko. // Ne vem, kje se je vse / začelo. / Kako je slina krožila / med ustnicami / in verzi Tomaža Šalamuna, / in kako / mi je prišlo." Zbirko Špele Setničar Vse, kar ti moram povedati krasi obilje čustveno-čutnih nians, tudi intimnih izpovedi, zaokroži pa se z gotovo najbolj nežno pesmijo, kar jih je podpisani kdaj koli prebral o kužkih, naših zvestih prijateljih. Mogoče najčistejših, kdo za vraga bi vedel in razumel to pasjo ljubezen in predanost. Pesem Majhno srce zaključi knjigo z verzi "In ko se po sestankih, / službah in protestnih shodih / rešimo ljudi, nas pričakujejo, / ležeči volkovi na domači preprogi, / in se v obratu ključa v vratih / zaletavo dvignejo z življenjem, / ki je krajše od tvojega, / z razprtim gobčkom, iz katerega visi / iztegnjen jezik – pasje molčijo, / pasji ljubljenci, pasji angeli."
Pri ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z Založbo Goga in Radiem Slovenija - Programom Ars izdajamo zvočno knjigo kratkega romana Težka voda pisateljice, prevajalke in časopisne novinarke Pie Prezelj. Avtorica je zanj dobila nagrado za najboljši prvenec knjižnega sejma 2023, delo pa je bilo nominirano tudi za nagrado kresnik, Cankarjevo nagrado in kritiško sito. Roman, ki nas odpelje na sodobno in vendar tradicionalno slovensko podeželje, interpretira igralka Nataša Barbara Gračner, za režijo je poskrbela Špela Kravogel, za glasbeno opremo Darja Hlavka Godina, za zvok Sonja Strenar, za fonetiko Mateja Juričan, za mastering pa Smiljan Greif z Radia Maribor
Pri ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z Založbo Goga in Radiem Slovenija - Programom Ars izdajamo zvočno knjigo kratkega romana Težka voda pisateljice, prevajalke in časopisne novinarke Pie Prezelj. Avtorica je zanj dobila nagrado za najboljši prvenec knjižnega sejma 2023, delo pa je bilo nominirano tudi za nagrado kresnik, Cankarjevo nagrado in kritiško sito. Roman, ki nas odpelje na sodobno in vendar tradicionalno slovensko podeželje, interpretira igralka Nataša Barbara Gračner, za režijo je poskrbela Špela Kravogel, za glasbeno opremo Darja Hlavka Godina, za zvok Sonja Strenar, za fonetiko Mateja Juričan, za mastering pa Smiljan Greif z Radia Maribor
Ime tedna je postal Edo Terglav, selektor slovenske hokejske reprezentance, ki si je na svetovnem prvenstvu v Stockholmu s pomlajeno ekipo šele po dvajsetih letih in tretjič v zgodovini zagotovila obstanek v elitni diviziji. Kar sedem hokejistov je bilo sploh prvič del članskega svetovnega prvenstva, za več kot ducat članov pa je bilo to prvo prvenstvo skupine A.
Ime tedna je postal Edo Terglav, selektor slovenske hokejske reprezentance, ki si je na svetovnem prvenstvu v Stockholmu s pomlajeno ekipo šele po dvajsetih letih in tretjič v zgodovini zagotovila obstanek v elitni diviziji. Kar sedem hokejistov je bilo sploh prvič del članskega svetovnega prvenstva, za več kot ducat članov pa je bilo to prvo prvenstvo skupine A.
Ste kdaj pomislili, da bi svoje spomine zapisali? Preprosto zato, da se ne bi izgubili in da bi jih lahko prebral tudi kdo drug. V tokratni oddaji vas namreč vabimo – prav k pisanju. Nekateri natečaj Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije za najboljšo domoznansko zgodbo Zgodbe mojega kraja že poznate, saj smo v preteklih letih predstavili že kar nekaj nagrajencev. Natečaj je namenjen starejšim od 60 let in tokrat ima podnaslov Najprej štalca, potem pa kravca. Več o tem je Luciji Fatur povedala Erika Marolt, bibliotekarka iz Mestne knjižnice Ljubljana in članica delovne skupine natečaja.
Ste kdaj pomislili, da bi svoje spomine zapisali? Preprosto zato, da se ne bi izgubili in da bi jih lahko prebral tudi kdo drug. V tokratni oddaji vas namreč vabimo – prav k pisanju. Nekateri natečaj Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije za najboljšo domoznansko zgodbo Zgodbe mojega kraja že poznate, saj smo v preteklih letih predstavili že kar nekaj nagrajencev. Natečaj je namenjen starejšim od 60 let in tokrat ima podnaslov Najprej štalca, potem pa kravca. Več o tem je Luciji Fatur povedala Erika Marolt, bibliotekarka iz Mestne knjižnice Ljubljana in članica delovne skupine natečaja.
Človekoljubna pomoč, ki je v minulih dneh prispela na območje Gaze, še ni dosegla prebivalcev enklave, so sporočili iz Združenih narodov. Od Izraela namreč še niso dobili dovoljenja za njeno razdeljevanje. Medtem se vrstijo opozorila na hude razmere v enklavi. Kot je dejala razseljena prebivalka Beit Lahije v taborišču v mestu Gaza, nimajo ne hrane ne vode, saj so črpalke prenehale delovati. Prav tako ni goriva ali plina. Beit Lahija ne obstaja več, v soseske je vdrla vojska s tanki, je še opisala razmere v Gazi. V nadaljevanju oddaje tudi: - Rusija in Ukrajina med pogovori o novem krogu pogajanj nadaljujeta medsebojne napade - Predlog zakona o informacijski varnosti med drugim izboljšuje sodelovanje na državni ravni - Kranjski mestni svetniki za zaprtimi vrati o razrešitvi direktorice zdravstvenega doma Gantar Žura
Človekoljubna pomoč, ki je v minulih dneh prispela na območje Gaze, še ni dosegla prebivalcev enklave, so sporočili iz Združenih narodov. Od Izraela namreč še niso dobili dovoljenja za njeno razdeljevanje. Medtem se vrstijo opozorila na hude razmere v enklavi. Kot je dejala razseljena prebivalka Beit Lahije v taborišču v mestu Gaza, nimajo ne hrane ne vode, saj so črpalke prenehale delovati. Prav tako ni goriva ali plina. Beit Lahija ne obstaja več, v soseske je vdrla vojska s tanki, je še opisala razmere v Gazi. V nadaljevanju oddaje tudi: - Rusija in Ukrajina med pogovori o novem krogu pogajanj nadaljujeta medsebojne napade - Predlog zakona o informacijski varnosti med drugim izboljšuje sodelovanje na državni ravni - Kranjski mestni svetniki za zaprtimi vrati o razrešitvi direktorice zdravstvenega doma Gantar Žura
Pri včerajšnjem iztirjenju vlaka Sežano in Divačo je prišlo do poškodbe infrastrukture desnega tira v dolžini 400 metrov. Poškodovani so pragovi in tirnice, potrebna je temeljita sanacija. Danesso za promet odprli levi tir, tako da promet od Divače do Sežane poteka enosmerno. Zdaj potekajo priprave za sanacijo, ki naj bi bila končana do četrtka zvečer. V oddaji tudi o tem: -Do konca leta naj bi bila pripravljena gradbena dokumentacija za 14 satelitskih urgentnih centrov. -Tudi Simon Savšek brez zadostne podpore koalicije za vodenje Banke Slovenije. -V podružnični šoli v Štanjelu z novim šolskim letom brez šestega razreda. -Vrhunec prireditev Dobrodošli doma bo z nedeljsko osrednjo prireditvijo. -Nogometaš Josip Iličić je član koprskega kluba.
Pri včerajšnjem iztirjenju vlaka Sežano in Divačo je prišlo do poškodbe infrastrukture desnega tira v dolžini 400 metrov. Poškodovani so pragovi in tirnice, potrebna je temeljita sanacija. Danesso za promet odprli levi tir, tako da promet od Divače do Sežane poteka enosmerno. Zdaj potekajo priprave za sanacijo, ki naj bi bila končana do četrtka zvečer. V oddaji tudi o tem: -Do konca leta naj bi bila pripravljena gradbena dokumentacija za 14 satelitskih urgentnih centrov. -Tudi Simon Savšek brez zadostne podpore koalicije za vodenje Banke Slovenije. -V podružnični šoli v Štanjelu z novim šolskim letom brez šestega razreda. -Vrhunec prireditev Dobrodošli doma bo z nedeljsko osrednjo prireditvijo. -Nogometaš Josip Iličić je član koprskega kluba.
Junij je mesec, ko po celem svetu potekajo parade ponosa, množična zavzemanja za enakost in upor proti diskriminaciji. Živimo v družbi, kjer so ne le LGBTIQ+ skupnost, temveč tudi druge ranljive družbene skupine tarče nestrpnosti in sovražnosti. Zato smo v tokratni oddaji Intelekta spregovorili o porastu sovraštva v družbi in o problematiki skrajnih populističnih gibanj. Odgovore na vprašanja o tem kdo so glavni nosilci populističnih gibanj, kaj sporočajo, zakaj in koga nagovarjajo, so iskali gostje oddaje prof. dr. Jana Javornik z Univerze v Leedsu in sodelavka Inštituta za novejšo zgodovino, pisateljica Suzana Tratnik in prof. dr. Roman Kuhar s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Junij je mesec, ko po celem svetu potekajo parade ponosa, množična zavzemanja za enakost in upor proti diskriminaciji. Živimo v družbi, kjer so ne le LGBTIQ+ skupnost, temveč tudi druge ranljive družbene skupine tarče nestrpnosti in sovražnosti. Zato smo v tokratni oddaji Intelekta spregovorili o porastu sovraštva v družbi in o problematiki skrajnih populističnih gibanj. Odgovore na vprašanja o tem kdo so glavni nosilci populističnih gibanj, kaj sporočajo, zakaj in koga nagovarjajo, so iskali gostje oddaje prof. dr. Jana Javornik z Univerze v Leedsu in sodelavka Inštituta za novejšo zgodovino, pisateljica Suzana Tratnik in prof. dr. Roman Kuhar s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Izolska maskota, ikona, legenda Drago Mislej Mef bo jeseni praznoval tričetrt stoletja – a nikar ne mislite, da kaže svoja leta. Ne po videzu ne po razmišljanju ne po obnašanju mu jih nihče ne bi pripisal. Večni novinar, neusahljivi besedilopisec, aktivni kulturnik in še marsikaj zraven – ni človek, ki bi ga lahko ujelo dolgočasje. Če ne gre drugače, bo pa domačo Ljubljansko ulico v Izoli - prepredel z vrvjo, na kateri plapolajo vse zastave sveta - in bo tako zelo ozka uličica nenadoma postala široka in svetovljanska. Ali pa se bo domislil Knjižnice pod glicinijo, kjer lahko vsak kaj čitljivega prinese ali odnese. Prav tam, kar na omenjeni ulici, med obiskovalci bifeja in sprehajalci, ga je Damjan Zorc povabil na pogovor.
Izolska maskota, ikona, legenda Drago Mislej Mef bo jeseni praznoval tričetrt stoletja – a nikar ne mislite, da kaže svoja leta. Ne po videzu ne po razmišljanju ne po obnašanju mu jih nihče ne bi pripisal. Večni novinar, neusahljivi besedilopisec, aktivni kulturnik in še marsikaj zraven – ni človek, ki bi ga lahko ujelo dolgočasje. Če ne gre drugače, bo pa domačo Ljubljansko ulico v Izoli - prepredel z vrvjo, na kateri plapolajo vse zastave sveta - in bo tako zelo ozka uličica nenadoma postala široka in svetovljanska. Ali pa se bo domislil Knjižnice pod glicinijo, kjer lahko vsak kaj čitljivega prinese ali odnese. Prav tam, kar na omenjeni ulici, med obiskovalci bifeja in sprehajalci, ga je Damjan Zorc povabil na pogovor.
Glavna tema tokratne oddaje je scenaristika. Obiskali smo delavnico Scenarnica, ki jo že deseto leto pripravlja Društvo slovenskih režiserjev in režiserk, ter spoznali, kako nastajajo scenariji za slovenske filme. Pogovarjali smo se z mentorjema delavnice, scenaristom in režiserjem Matevžem Luzarjem ter scenaristko Elmo Tataragić. Študij scenaristike na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo sta predstavila izr. prof. Matjaž Ivanišin in scenaristka Iza Strehar, leta 2021 prejemnica nagrade vesna za najboljši scenarij v filmu Prasica, slabšalni izraz za žensko ter avtorica serije Poklicani na TV Slovenija. Ob primerih novo nastajajočih dnevnih serij na TV Slovenija in v medijski hiši Pro Plus bomo razkrili tudi zakulisje pisanja scenarijev za televizijske serije – od individualnega pisanja do skupinskega dela v t. i. writers roomih. Oddaja tudi odpira vprašanja profesionalizacije poklica scenarista ter vrednotenja avtorskega dela scenaristov.
Glavna tema tokratne oddaje je scenaristika. Obiskali smo delavnico Scenarnica, ki jo že deseto leto pripravlja Društvo slovenskih režiserjev in režiserk, ter spoznali, kako nastajajo scenariji za slovenske filme. Pogovarjali smo se z mentorjema delavnice, scenaristom in režiserjem Matevžem Luzarjem ter scenaristko Elmo Tataragić. Študij scenaristike na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo sta predstavila izr. prof. Matjaž Ivanišin in scenaristka Iza Strehar, leta 2021 prejemnica nagrade vesna za najboljši scenarij v filmu Prasica, slabšalni izraz za žensko ter avtorica serije Poklicani na TV Slovenija. Ob primerih novo nastajajočih dnevnih serij na TV Slovenija in v medijski hiši Pro Plus bomo razkrili tudi zakulisje pisanja scenarijev za televizijske serije – od individualnega pisanja do skupinskega dela v t. i. writers roomih. Oddaja tudi odpira vprašanja profesionalizacije poklica scenarista ter vrednotenja avtorskega dela scenaristov.
Centri za socialno delo od danes sprejemajo vloge za uveljavljanje pravic iz novega zakona o dolgotrajni oskrbi. Oddati jih je mogoče v vseh enotah CSD po Sloveniji. Začetek izvajanja zakona je predviden s prvim julijem, prinaša pa dolgotrajno oskrbo na domu, storitvi za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter e-oskrbo. V oddaji tudi: - Ruska in ukrajinska delegacija v Carigradu na nadaljevanju pogovorov. - Po zmagi Nawrockega na poljskih predsedniških volitvah iz Evrope želje po nadaljnjem sodelovanju. - Predlagatelji interpelacije ministru Poklukarju očitajo nadaljevanje politizacije policije.
Centri za socialno delo od danes sprejemajo vloge za uveljavljanje pravic iz novega zakona o dolgotrajni oskrbi. Oddati jih je mogoče v vseh enotah CSD po Sloveniji. Začetek izvajanja zakona je predviden s prvim julijem, prinaša pa dolgotrajno oskrbo na domu, storitvi za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter e-oskrbo. V oddaji tudi: - Ruska in ukrajinska delegacija v Carigradu na nadaljevanju pogovorov. - Po zmagi Nawrockega na poljskih predsedniških volitvah iz Evrope želje po nadaljnjem sodelovanju. - Predlagatelji interpelacije ministru Poklukarju očitajo nadaljevanje politizacije policije.
Kdo se ob vprašanju genocida v Gazi zelo moti, predsednica Nataša Pirc Musar ali nekdanji predsednik Borut Pahor? Ali Evropa postaja sod smodnika, naj se Slovenija oborožuje, lahko desnica osvoji oblast brez Janeza Janše, jo lahko leva sredina osvoji brez novega obraza in zakaj ti vedno tako hitro izgubijo orjaško podporo? In ali mu je bilo kdaj žal, da po koncu svojega zadnjega predsedniškega mandata ni šel v politiko? S prvim predsednikom RS Milanom Kučanom.
Kdo se ob vprašanju genocida v Gazi zelo moti, predsednica Nataša Pirc Musar ali nekdanji predsednik Borut Pahor? Ali Evropa postaja sod smodnika, naj se Slovenija oborožuje, lahko desnica osvoji oblast brez Janeza Janše, jo lahko leva sredina osvoji brez novega obraza in zakaj ti vedno tako hitro izgubijo orjaško podporo? In ali mu je bilo kdaj žal, da po koncu svojega zadnjega predsedniškega mandata ni šel v politiko? S prvim predsednikom RS Milanom Kučanom.
Open AI je v bizarnem sporočilu oznanil nakup podjetja bivšega glavnega oblikovalca Appla. Podjetje so kupili za 6,5 milijarde dolarjev in skupaj naj bi izdelovali nove naprave. Potem pa še o slovenskih narekovajih.
Open AI je v bizarnem sporočilu oznanil nakup podjetja bivšega glavnega oblikovalca Appla. Podjetje so kupili za 6,5 milijarde dolarjev in skupaj naj bi izdelovali nove naprave. Potem pa še o slovenskih narekovajih.
Kdor poje rad, ostaja mlad – in Slovenci zagotovo radi pojemo. Še posebno skupaj, večglasno, ubrano. Zborovsko petje je pri nas nekaj posebnega: je del naše identitete, tradicije in skupnosti. Spoznali bomo kar nekaj tistih, ki petje spreminjajo v nagovarjajoč zvok. V studiu bo o svoji ljubezni do zborovskega petja in o tem, kakšna posebna energija in povezanost se ustvarjata med pevci zbora, kar pripomore k njegovi ubranosti, razmišljala solopevka in glasbena pedagoginja, dirigentka Helena Fojkar Zupančič, ki z Dekliškim zborom sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije doma in po svetu na pevskih tekmovanjih dosega najvišja priznanja. Prisluhnili bomo tudi ubranim fantovskim glasovom z Gimnazije Kranj in zborovodkinji Ani Bec; kako lahko petje ne glede na čas in kraj na poseben način poveže ljudi in njihova srca, pa nam bodo predstavili pevci Mešanega pevskega zbora Trnovci Ljubljana. Nekoč mladinski pevski zbor OŠ Trnovo so leta 2014 po približno 50 letih obudili v skoraj enaki zasedbi in s prvotno zborovodkinjo Majdo Hauptman. V oddaji bodo zadoneli tudi energični glasovi Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič, z legendarno zborovodkinjo zbora Pio Cah pa bomo spregovorili o vrednotah, ki jih prenašajo njihove pesmi. Predstavili vam bomo tudi pametno pesmarico Venec slovenskih in se ob koncu pomerili v kvizu (Spo)znanje generacij.
Kdor poje rad, ostaja mlad – in Slovenci zagotovo radi pojemo. Še posebno skupaj, večglasno, ubrano. Zborovsko petje je pri nas nekaj posebnega: je del naše identitete, tradicije in skupnosti. Spoznali bomo kar nekaj tistih, ki petje spreminjajo v nagovarjajoč zvok. V studiu bo o svoji ljubezni do zborovskega petja in o tem, kakšna posebna energija in povezanost se ustvarjata med pevci zbora, kar pripomore k njegovi ubranosti, razmišljala solopevka in glasbena pedagoginja, dirigentka Helena Fojkar Zupančič, ki z Dekliškim zborom sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije doma in po svetu na pevskih tekmovanjih dosega najvišja priznanja. Prisluhnili bomo tudi ubranim fantovskim glasovom z Gimnazije Kranj in zborovodkinji Ani Bec; kako lahko petje ne glede na čas in kraj na poseben način poveže ljudi in njihova srca, pa nam bodo predstavili pevci Mešanega pevskega zbora Trnovci Ljubljana. Nekoč mladinski pevski zbor OŠ Trnovo so leta 2014 po približno 50 letih obudili v skoraj enaki zasedbi in s prvotno zborovodkinjo Majdo Hauptman. V oddaji bodo zadoneli tudi energični glasovi Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič, z legendarno zborovodkinjo zbora Pio Cah pa bomo spregovorili o vrednotah, ki jih prenašajo njihove pesmi. Predstavili vam bomo tudi pametno pesmarico Venec slovenskih in se ob koncu pomerili v kvizu (Spo)znanje generacij.
Še zdaj mi zvenijo v ušesih besede našega že blagopokojnega patra, ki se je hudoval, ko mu je kdo rekel, da je Sveti duh golob. »Pa prosim vas lepo, nehajte s temi neumnostmi! Sveti duh ni leteča podgana!« Seveda smo se ob patrovih tovrstnih komentarjih nemalokrat hudomušno namuznili, a hkrati nam je s tem vedno dal še kako misliti. Drži: Sveti duh vsekakor ni leteča podgana oziroma golob. Res je, da se je ta v krščanski upodabljajoči umetnosti uveljavil kot simbol za Svetega duha, a to še vedno ne pomeni, da je Sveti duh ptič. Tovrstno upodabljanje izvira iz evangelijskih opisov Jezusovega krsta v reki Jordan, ko se je nadenj spuščal Duh kakor golob. Evangelista Matej in Marko jasno poudarita: ne, da je bil to golob, ampak se je spuščal kakor golob. Drug simbol za Svetega duha pa izvira iz opisa prvih binkošti, ko je nad apostole, Marijo in preostale zbrane prišel Sveti duh in takrat so se jim prikazali »jeziki, podobni plamenom, ki so se razdelili, in nad vsakim je obstal po eden«. Zaradi tega opisa v Apostolskih delih se v umetnosti Sveti duh oziroma njegova moč upodablja kot ognjeni plameni. Ker je torej Sveti duh dejansko duh, ga ne moremo ujeti v podobo, zato so si morali umetniki pač pomagati s simboli. Toda kdo je pravzaprav Sveti duh? Poznamo ga kot tretjo Božjo osebo, ki je najgloblja vez med Očetom in Sinom. Jezus je svojim učencem obljubil Svetega duha. »Sveti duh, ki ga bo Oče poslal v mojem imenu, vas bo učil vsega in spomnil vsega, kar sem vam povedal.« Tega Svetega duha prejmemo pri birmi, da nas torej uči in spomni, kdo je Jezus in kdo Bog Oče. Prav zato apostol Pavel trdi: »Nihče ne more reči: ,Jezus je Gospod,' razen v Svetem duhu.« Prav On nas s svojimi vzgibi uči prepoznavati Boga kot Očeta; On v nas utrjuje zavedanje, da nas Bog Oče res ljubi; On je tisti Tolažnik, ki nam lahko pride najbliže, ko smo zlomljeni, v stiski in preplavljeni z žalostjo; On je tisti Božji dotik, ki lahko seže do najglobljih globin našega človeškega bistva, če ga le povabimo in se mu odpremo. Sveti duh v nas vnema navdihe in zamisli – je naša inspiracija. Sveti duh je z nami v boju, ko nas hudi duh zapeljuje ali obstreljuje s skušnjavami in negativnimi mislimi – seveda, če ga kličemo v ta boj. Najbolj očitno pa Sveto pismo pokaže delovanje Svetega duha v Jezusovih učencih: pred njegovim prihodom – torej pred binkoštimi, so bili egoistični, šibki in prestrašeni, celo toliko, da je apostol Peter Jezusa zatajil. Potem pa, ko je isti apostol Peter prejel Svetega duha, je lahko za Jezusa pričeval pred zborom judovskih velikih duhovnikov. Iz tega je očitno, da pristne ljubezni ne moremo živeti samo iz lastnih moči, ampak predvsem ob pomoči in v moči Svetega duha.
Še zdaj mi zvenijo v ušesih besede našega že blagopokojnega patra, ki se je hudoval, ko mu je kdo rekel, da je Sveti duh golob. »Pa prosim vas lepo, nehajte s temi neumnostmi! Sveti duh ni leteča podgana!« Seveda smo se ob patrovih tovrstnih komentarjih nemalokrat hudomušno namuznili, a hkrati nam je s tem vedno dal še kako misliti. Drži: Sveti duh vsekakor ni leteča podgana oziroma golob. Res je, da se je ta v krščanski upodabljajoči umetnosti uveljavil kot simbol za Svetega duha, a to še vedno ne pomeni, da je Sveti duh ptič. Tovrstno upodabljanje izvira iz evangelijskih opisov Jezusovega krsta v reki Jordan, ko se je nadenj spuščal Duh kakor golob. Evangelista Matej in Marko jasno poudarita: ne, da je bil to golob, ampak se je spuščal kakor golob. Drug simbol za Svetega duha pa izvira iz opisa prvih binkošti, ko je nad apostole, Marijo in preostale zbrane prišel Sveti duh in takrat so se jim prikazali »jeziki, podobni plamenom, ki so se razdelili, in nad vsakim je obstal po eden«. Zaradi tega opisa v Apostolskih delih se v umetnosti Sveti duh oziroma njegova moč upodablja kot ognjeni plameni. Ker je torej Sveti duh dejansko duh, ga ne moremo ujeti v podobo, zato so si morali umetniki pač pomagati s simboli. Toda kdo je pravzaprav Sveti duh? Poznamo ga kot tretjo Božjo osebo, ki je najgloblja vez med Očetom in Sinom. Jezus je svojim učencem obljubil Svetega duha. »Sveti duh, ki ga bo Oče poslal v mojem imenu, vas bo učil vsega in spomnil vsega, kar sem vam povedal.« Tega Svetega duha prejmemo pri birmi, da nas torej uči in spomni, kdo je Jezus in kdo Bog Oče. Prav zato apostol Pavel trdi: »Nihče ne more reči: ,Jezus je Gospod,' razen v Svetem duhu.« Prav On nas s svojimi vzgibi uči prepoznavati Boga kot Očeta; On v nas utrjuje zavedanje, da nas Bog Oče res ljubi; On je tisti Tolažnik, ki nam lahko pride najbliže, ko smo zlomljeni, v stiski in preplavljeni z žalostjo; On je tisti Božji dotik, ki lahko seže do najglobljih globin našega človeškega bistva, če ga le povabimo in se mu odpremo. Sveti duh v nas vnema navdihe in zamisli – je naša inspiracija. Sveti duh je z nami v boju, ko nas hudi duh zapeljuje ali obstreljuje s skušnjavami in negativnimi mislimi – seveda, če ga kličemo v ta boj. Najbolj očitno pa Sveto pismo pokaže delovanje Svetega duha v Jezusovih učencih: pred njegovim prihodom – torej pred binkoštimi, so bili egoistični, šibki in prestrašeni, celo toliko, da je apostol Peter Jezusa zatajil. Potem pa, ko je isti apostol Peter prejel Svetega duha, je lahko za Jezusa pričeval pred zborom judovskih velikih duhovnikov. Iz tega je očitno, da pristne ljubezni ne moremo živeti samo iz lastnih moči, ampak predvsem ob pomoči in v moči Svetega duha.
Mesto Basel je eno najzanimivejših in najpomembnejših mest v Švici. Kjer se stikajo meje Švice, Nemčije in Francije, to pa mestu daje seveda izrazito mednaroden značaj. Basel velja za kulturno središče države, kjer glasba živi tudi ko ni Evrovizije. O tem, kako mesto skrbi za domačine in turiste, kako tretira umetnike in kako zadovoljni so njegovi prebivalci skozi Katjina ušesa.
Mesto Basel je eno najzanimivejših in najpomembnejših mest v Švici. Kjer se stikajo meje Švice, Nemčije in Francije, to pa mestu daje seveda izrazito mednaroden značaj. Basel velja za kulturno središče države, kjer glasba živi tudi ko ni Evrovizije. O tem, kako mesto skrbi za domačine in turiste, kako tretira umetnike in kako zadovoljni so njegovi prebivalci skozi Katjina ušesa.
Vsako soboto v naši rubriki Kaj pa ti bereš? zavijemo med knjižne police, listamo slikanice, beremo stripe … Včasih tudi s strokovnjaki, največkrat pa kar s prvošolci, drugošolci in tretješolci, ki nam povejo, katera je njihova najljubša knjiga. V tokratni oddaji Radijski ringaraja se bomo potopili v svet knjižnih junakov in si pripovedovali zgodbe. Kdo pa vam, otroci, pripoveduje zgodbe? Obstaja kakšna, ki se je ne naveličate in jo vedno znova berete, gledate ali poslušate?
Vsako soboto v naši rubriki Kaj pa ti bereš? zavijemo med knjižne police, listamo slikanice, beremo stripe … Včasih tudi s strokovnjaki, največkrat pa kar s prvošolci, drugošolci in tretješolci, ki nam povejo, katera je njihova najljubša knjiga. V tokratni oddaji Radijski ringaraja se bomo potopili v svet knjižnih junakov in si pripovedovali zgodbe. Kdo pa vam, otroci, pripoveduje zgodbe? Obstaja kakšna, ki se je ne naveličate in jo vedno znova berete, gledate ali poslušate?
Vsi smo kdaj pa kdaj turisti. In vsem se kdaj pa kdaj zgodi nesreča ali zbolimo med dopustom ter potrebujemo zdravniško pomoč. Prisluhnite kam se obrniti in kdo bo za to plačal. Ponujamo pa vam tudi informacije kam lahko po zdravniško pomoč napotite tuje turiste, če bi potrebovali pomoč med dopustovanje v Sloveniji.
Vsi smo kdaj pa kdaj turisti. In vsem se kdaj pa kdaj zgodi nesreča ali zbolimo med dopustom ter potrebujemo zdravniško pomoč. Prisluhnite kam se obrniti in kdo bo za to plačal. Ponujamo pa vam tudi informacije kam lahko po zdravniško pomoč napotite tuje turiste, če bi potrebovali pomoč med dopustovanje v Sloveniji.
Dokumentarna pripoved o vzponu in padcu filmske zvezde nemega filma na prehodu v zvočni film. Mlado dekle iz Divače pobegne od doma in kljub prepovedi njene mame opravi avdicijo za film v ogromnem Berlinu, ki je bil v tistem času filmska metropola Evrope. Univerzalna zgodba neznane osebe, ki ji uspe veliki preboj v svetu in ki v gledalcu budi pogum, občudovanje, simpatijo, optimizem in posredno identifikacijo z likom dokumentarca. V življenju zamenja kar tri imena in priimke. O njej je v tistem času doma in po svetu napisanih več člankov, kakor o katerem koli Slovencu ali Slovenki. Vztrajno polni stolpce obrekljivih časopisov, s trači o njenem delu pri filmu in njenih ljubezenskih aferah, ki krožijo med Zagrebom, Ljubljano in Beogradom. Oboževalci popolnoma okupirajo železniško postajo v Beogradu, kamor pride na premiero svojega filma, samo da bi jo videli. Je prva Slovenka, ki se gola pojavi na filmskem platnu. Posname čez štirideset filmov ter večkrat zavrne mamljive ponudbe iz ZDA in namesto v Hollywood odpotuje v Beograd. Vrh njene kariere je nedvomno film „Erotikon“. Ko so ga prvič prikazali, je preprosto stresel Evropo. Ita Rina s to vlogo postane zvezda, ki dobiva mamljive vloge, sanjske honorarje, na njen naslov pa prično prihajati pisma oboževalcev. Film „Erotikon“ dvigne tudi precej prahu glede naslova in nekaj golih prizorov, zato pa je tudi eden najbolj gledanih filmov leta. Ito Rino prvič pričnejo hvaliti tudi slovenski časopisi, ki so bili do takrat polni posmeha in dvoma v našo prvo filmsko igralko. Revija „Razgled“ Ito Rino proglasi za vzgled „emancipirane moderne žene.“ Po njenem odhodu v Beograd sledi strm padec njene kariere. Kakšno je njeno življenje potem? In razplet njene kariere? Kdo je ta pogumna, trmasta in muhasta filmska zvezda? Kaj jo žene in kaj stoji za njenimi nenavadnimi življenjskimi odločitvami? V filmu režiserka Marta Frelih skupaj s sogovorniki išče odgovore tudi na ta vprašanja.
Dokumentarna pripoved o vzponu in padcu filmske zvezde nemega filma na prehodu v zvočni film. Mlado dekle iz Divače pobegne od doma in kljub prepovedi njene mame opravi avdicijo za film v ogromnem Berlinu, ki je bil v tistem času filmska metropola Evrope. Univerzalna zgodba neznane osebe, ki ji uspe veliki preboj v svetu in ki v gledalcu budi pogum, občudovanje, simpatijo, optimizem in posredno identifikacijo z likom dokumentarca. V življenju zamenja kar tri imena in priimke. O njej je v tistem času doma in po svetu napisanih več člankov, kakor o katerem koli Slovencu ali Slovenki. Vztrajno polni stolpce obrekljivih časopisov, s trači o njenem delu pri filmu in njenih ljubezenskih aferah, ki krožijo med Zagrebom, Ljubljano in Beogradom. Oboževalci popolnoma okupirajo železniško postajo v Beogradu, kamor pride na premiero svojega filma, samo da bi jo videli. Je prva Slovenka, ki se gola pojavi na filmskem platnu. Posname čez štirideset filmov ter večkrat zavrne mamljive ponudbe iz ZDA in namesto v Hollywood odpotuje v Beograd. Vrh njene kariere je nedvomno film „Erotikon“. Ko so ga prvič prikazali, je preprosto stresel Evropo. Ita Rina s to vlogo postane zvezda, ki dobiva mamljive vloge, sanjske honorarje, na njen naslov pa prično prihajati pisma oboževalcev. Film „Erotikon“ dvigne tudi precej prahu glede naslova in nekaj golih prizorov, zato pa je tudi eden najbolj gledanih filmov leta. Ito Rino prvič pričnejo hvaliti tudi slovenski časopisi, ki so bili do takrat polni posmeha in dvoma v našo prvo filmsko igralko. Revija „Razgled“ Ito Rino proglasi za vzgled „emancipirane moderne žene.“ Po njenem odhodu v Beograd sledi strm padec njene kariere. Kakšno je njeno življenje potem? In razplet njene kariere? Kdo je ta pogumna, trmasta in muhasta filmska zvezda? Kaj jo žene in kaj stoji za njenimi nenavadnimi življenjskimi odločitvami? V filmu režiserka Marta Frelih skupaj s sogovorniki išče odgovore tudi na ta vprašanja.
Ukrajinska vojska zanika ruske navedbe, da naj bi Moskva vnovič zavzela obmejno regijo Kursk. Kot je sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, se na omenjenem območju še vedno bojujejo, a so razmere težke. Ob tem je Zelenski dodal, da Moskva veliko govori o domnevni pripravljenosti sprejeti ameriške predloge za mir, a želi, po njegovih besedah, samo podaljševati vojno, kar se kaže v razmerah na bojišču. Zato je potreben še dodaten pritisk na Rusijo, da se spopadi končajo, je še zatrdil Zelenski. Drugi poudarki oddaje: - Konklave za izvolitev novega papeža se bo začel 7-ega maja. - Nov ameriški napad na Jemen zahteval skoraj 70 življenj. - Saga z odkupom stanovanj pri mariborski onkologiji se očitno končuje
Ukrajinska vojska zanika ruske navedbe, da naj bi Moskva vnovič zavzela obmejno regijo Kursk. Kot je sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, se na omenjenem območju še vedno bojujejo, a so razmere težke. Ob tem je Zelenski dodal, da Moskva veliko govori o domnevni pripravljenosti sprejeti ameriške predloge za mir, a želi, po njegovih besedah, samo podaljševati vojno, kar se kaže v razmerah na bojišču. Zato je potreben še dodaten pritisk na Rusijo, da se spopadi končajo, je še zatrdil Zelenski. Drugi poudarki oddaje: - Konklave za izvolitev novega papeža se bo začel 7-ega maja. - Nov ameriški napad na Jemen zahteval skoraj 70 življenj. - Saga z odkupom stanovanj pri mariborski onkologiji se očitno končuje
V novicah od začetka ruske invazije na Ukrajino večkrat poročamo o gospodarskih sankcijah proti Rusiji. Je pa vojna v Ukrajini povzročila spremembe tudi na mnogih drugih področjih, na primer kulturnem in jezikovnem. Kakšen je odnos do ruščine v državah, ki se počutijo vojaško, pa tudi kulturno ogrožene od svoje velike sosede? Vprašanje, na katero odgovarja tokratno Jezikanje.
V novicah od začetka ruske invazije na Ukrajino večkrat poročamo o gospodarskih sankcijah proti Rusiji. Je pa vojna v Ukrajini povzročila spremembe tudi na mnogih drugih področjih, na primer kulturnem in jezikovnem. Kakšen je odnos do ruščine v državah, ki se počutijo vojaško, pa tudi kulturno ogrožene od svoje velike sosede? Vprašanje, na katero odgovarja tokratno Jezikanje.
Kdo je tu nor? To je vprašanje tega tedna, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump spoznal, da je njegov ruski kolega Vladimir Putin vse kaj drugega kot zaupanja vreden državnik. Vsaka podobnost med obema je zagotovo očitna. Posledice očitnega so vidne v Gazi, zaradi česar se je krepko spremenila in zaostrila retorika Berlina, prav tako Bruslja. Če hodi kot genocid, če se oglaša kot genocid, potem zagotovo ni raca. Kdo je torej tu nor? Odgovore bo Matjaž Trošt iskal v tokratnih Labirintih sveta.
Kdo je tu nor? To je vprašanje tega tedna, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump spoznal, da je njegov ruski kolega Vladimir Putin vse kaj drugega kot zaupanja vreden državnik. Vsaka podobnost med obema je zagotovo očitna. Posledice očitnega so vidne v Gazi, zaradi česar se je krepko spremenila in zaostrila retorika Berlina, prav tako Bruslja. Če hodi kot genocid, če se oglaša kot genocid, potem zagotovo ni raca. Kdo je torej tu nor? Odgovore bo Matjaž Trošt iskal v tokratnih Labirintih sveta.
Zeleni petek posvečamo hrani. Od kod pride naša hrana? Kaj jemo? Kakšno ceno zaradi načina pridelave hrane nosi okolje? In predvsem – kaj bomo jedli jutri? To so razlogi, da je treba tudi na področju preskrbe s hrano razmišljati trajnostno. Pretirana uporaba pesticidov in drugih kemikalij, neustrezno ravnanje s tlemi, neustrezna poraba vode prinašajo negativne posledice, katerih ceno bodo plačale prihodnje generacije. Zato ni dovolj, da le pridelamo hrano, ki jo potrebujemo za življenje, pridelovati jo moramo tako, da bodo lahko naše delo nadaljevali naši zanamci. Trajnostna hrana mora zadostiti človekovim potrebam po hranilih in obenem čim manj vplivati na okolje in prostor. Zeleni petek: Hrana za jutri!
Zeleni petek posvečamo hrani. Od kod pride naša hrana? Kaj jemo? Kakšno ceno zaradi načina pridelave hrane nosi okolje? In predvsem – kaj bomo jedli jutri? To so razlogi, da je treba tudi na področju preskrbe s hrano razmišljati trajnostno. Pretirana uporaba pesticidov in drugih kemikalij, neustrezno ravnanje s tlemi, neustrezna poraba vode prinašajo negativne posledice, katerih ceno bodo plačale prihodnje generacije. Zato ni dovolj, da le pridelamo hrano, ki jo potrebujemo za življenje, pridelovati jo moramo tako, da bodo lahko naše delo nadaljevali naši zanamci. Trajnostna hrana mora zadostiti človekovim potrebam po hranilih in obenem čim manj vplivati na okolje in prostor. Zeleni petek: Hrana za jutri!
Epidemije so zaznamovale vso človeško zgodovino in zaradi nepoučenosti so jih ljudje pogosto imenovali - kuga. Mnoge so tudi bile dejansko epidemije kuge, četudi različnega izvora, različnega bolezenskega poteka in smrtnosti. Epidemije so pokosile več kot tretjino prebivalstva; najhujša kuga, imenovana črna smrt, pa je konec srednjega veka pomorila celo do 60 odstotkov prebivalstva Evrope. Na Goriškem je bila najhujša kuga pozneje, leta 1682. O njej vemo veliko po zaslugi zapisov goriškega baročnega pisca, kronista, ilustratorja, poligrafa, pesnika in duhovnika Ivana Marija Marušiča, ki je na Travniku sredi Gorice popisoval resničnost svojega mesta, tudi potek kuge. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Epidemije so zaznamovale vso človeško zgodovino in zaradi nepoučenosti so jih ljudje pogosto imenovali - kuga. Mnoge so tudi bile dejansko epidemije kuge, četudi različnega izvora, različnega bolezenskega poteka in smrtnosti. Epidemije so pokosile več kot tretjino prebivalstva; najhujša kuga, imenovana črna smrt, pa je konec srednjega veka pomorila celo do 60 odstotkov prebivalstva Evrope. Na Goriškem je bila najhujša kuga pozneje, leta 1682. O njej vemo veliko po zaslugi zapisov goriškega baročnega pisca, kronista, ilustratorja, poligrafa, pesnika in duhovnika Ivana Marija Marušiča, ki je na Travniku sredi Gorice popisoval resničnost svojega mesta, tudi potek kuge. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
S prvim julijem se uvaja pravica do oskrbe na domu. Kakšen je postopek na centrih za socialno delo za uveljavitev posameznih pravic, kdo jih bo deležen, v kolikšni meri ter kdaj bo oskrba na domu tudi v praksi dosegljiva? Na čakalnem seznamu za tovrstno pomoč je že zdaj okoli 3 tisoč ljudi. Kaj pa oskrba v domovih za starejše, kjer so zaradi pomanjkanja osebja, prazne številne postelje? Bo nov obvezni prispevek, ki ga bomo začeli plačevati z julijem, zagotovil oskrbo? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Alenko Terlep in gosti: Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac Sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Tatjana Milavec Sekretar Skupnosti socialnih zavodov Denis Sahernik Podpredsednik skupnosti občin Nejc Smole
S prvim julijem se uvaja pravica do oskrbe na domu. Kakšen je postopek na centrih za socialno delo za uveljavitev posameznih pravic, kdo jih bo deležen, v kolikšni meri ter kdaj bo oskrba na domu tudi v praksi dosegljiva? Na čakalnem seznamu za tovrstno pomoč je že zdaj okoli 3 tisoč ljudi. Kaj pa oskrba v domovih za starejše, kjer so zaradi pomanjkanja osebja, prazne številne postelje? Bo nov obvezni prispevek, ki ga bomo začeli plačevati z julijem, zagotovil oskrbo? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Alenko Terlep in gosti: Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac Sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Tatjana Milavec Sekretar Skupnosti socialnih zavodov Denis Sahernik Podpredsednik skupnosti občin Nejc Smole
Uporaba orodij umetne inteligence za komunikacijo je vse pogostejša in vedno bolj podobna komunikaciji med ljudmi. Čisto normalno se nam zdi, da ChatGPT za nasvet prosimo z uporabo vljudnostnih fraz in se za pomoč zahvalimo. Klepetalni roboti, ki odganjajo osamljenost in dolgočasje, so že desetletja stalnica v popkulturi, filmih, igrah.
Uporaba orodij umetne inteligence za komunikacijo je vse pogostejša in vedno bolj podobna komunikaciji med ljudmi. Čisto normalno se nam zdi, da ChatGPT za nasvet prosimo z uporabo vljudnostnih fraz in se za pomoč zahvalimo. Klepetalni roboti, ki odganjajo osamljenost in dolgočasje, so že desetletja stalnica v popkulturi, filmih, igrah.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Slovenci smo z vidika jezika privilegiran narod. Težko bi na tako skromnem prostoru, kot je naš, slovenski, našli toliko različnih oblik besed istega pomena ali istih besed različnega pomena, obarvanih lokalno, narečno in ekspresivno kot prav po dolinah, gričih, hribih in planotah naše domovine. Prisluhnili bomo Anici Štrubelj z Vidma na Dobrepolju, ki zbira in ureja knjigo posebnih dobrepolskih besed, fraz in zgodb, da ne bi zašli v pozabo.
Slovenci smo z vidika jezika privilegiran narod. Težko bi na tako skromnem prostoru, kot je naš, slovenski, našli toliko različnih oblik besed istega pomena ali istih besed različnega pomena, obarvanih lokalno, narečno in ekspresivno kot prav po dolinah, gričih, hribih in planotah naše domovine. Prisluhnili bomo Anici Štrubelj z Vidma na Dobrepolju, ki zbira in ureja knjigo posebnih dobrepolskih besed, fraz in zgodb, da ne bi zašli v pozabo.
Se vam je že zgodilo, da se vam je v določenem trenutku, ob odločitvi, delu, ustvarjanju, odnosu z ljudmi, pojavil nek notranji občutek, slutnja, da nekaj naredite oziroma veste, čeprav si niste znali pojasniti, od kod? Poslušalko Možganov na dlani je zanimalo, kaj ima intuicija z našimi možgani. Mojca Delač je v radijski studio povabila nevrologa prof. dr. Zvezdana Pirtoška, ki nam je z veseljem priskočil na pomoč pri odgovorih. In kot boste slišali, so ti bili še do nedavnega zagonetka tudi za strokovnjake.
Se vam je že zgodilo, da se vam je v določenem trenutku, ob odločitvi, delu, ustvarjanju, odnosu z ljudmi, pojavil nek notranji občutek, slutnja, da nekaj naredite oziroma veste, čeprav si niste znali pojasniti, od kod? Poslušalko Možganov na dlani je zanimalo, kaj ima intuicija z našimi možgani. Mojca Delač je v radijski studio povabila nevrologa prof. dr. Zvezdana Pirtoška, ki nam je z veseljem priskočil na pomoč pri odgovorih. In kot boste slišali, so ti bili še do nedavnega zagonetka tudi za strokovnjake.
V začetku leta smo si znova zastavili vprašanje: je najlepši šanson že napisan? Zdaj vam lahko ponudimo del odgovora: skladbe za Festival slovenskega šansona 2025 so napisane in med njimi je v preteklem tednu strokovna komisija izbrala 11 nastopajočih, ki potujejo na festivalski oder. Svoje poglede na letošnji izbor z nami delijo vsi trije člani komisije: Vita Mavrič, Goran Dekleva in Rudi Pančur, obenem pa napovemo dogajanje na preostalih dveh letošnjih festivalskih večerih.
V začetku leta smo si znova zastavili vprašanje: je najlepši šanson že napisan? Zdaj vam lahko ponudimo del odgovora: skladbe za Festival slovenskega šansona 2025 so napisane in med njimi je v preteklem tednu strokovna komisija izbrala 11 nastopajočih, ki potujejo na festivalski oder. Svoje poglede na letošnji izbor z nami delijo vsi trije člani komisije: Vita Mavrič, Goran Dekleva in Rudi Pančur, obenem pa napovemo dogajanje na preostalih dveh letošnjih festivalskih večerih.
Bliža se konec drugega tedna kolesarske dirke po Italiji, kar pomeni, da je blizu tudi štirinajsta etapa, ki se bo končala v Sloveniji, v Novi Gorici. V rožnati majici vodilnega je Isaac del Toro, Primož Roglič pa je po vožnji na čas napredoval na peto mesto v skupnem seštevku. Rok Lozej je tehnični vodja slovenskega dela etape Gira ter šef odbora za cestno kolesarstvo na Kolesarski zvezi Slovenije in je v tokratni epizodi podkasta spregovoril o izzivih, s katerimi se srečujejo ter poudaril, da je v ospredju vedno varnost kolesarjev. V Novi Gorici pričakuje ogromno ljubiteljev kolesarstva, spominja se tudi, kako je s cestnim kolesarstvom začel Matevž Govekar. Radijska reporterja Dare Rupar in Igor Tominec sta razmišljala o razmerju moči med ekipo Red Bull Bora Hansgrohe in ekipo UAE ter povedala, kdo ju je najbolj navdušil v prvem delu tega tedna. Voditeljica je Mojca Breskvar.
Bliža se konec drugega tedna kolesarske dirke po Italiji, kar pomeni, da je blizu tudi štirinajsta etapa, ki se bo končala v Sloveniji, v Novi Gorici. V rožnati majici vodilnega je Isaac del Toro, Primož Roglič pa je po vožnji na čas napredoval na peto mesto v skupnem seštevku. Rok Lozej je tehnični vodja slovenskega dela etape Gira ter šef odbora za cestno kolesarstvo na Kolesarski zvezi Slovenije in je v tokratni epizodi podkasta spregovoril o izzivih, s katerimi se srečujejo ter poudaril, da je v ospredju vedno varnost kolesarjev. V Novi Gorici pričakuje ogromno ljubiteljev kolesarstva, spominja se tudi, kako je s cestnim kolesarstvom začel Matevž Govekar. Radijska reporterja Dare Rupar in Igor Tominec sta razmišljala o razmerju moči med ekipo Red Bull Bora Hansgrohe in ekipo UAE ter povedala, kdo ju je najbolj navdušil v prvem delu tega tedna. Voditeljica je Mojca Breskvar.
Zadnja oddaja Od setve do žetve v tem letu ima praznični pridih. Najprej gostimo študentko Kajo Naveršnik, ki je zastopala Slovenijo na letošnjem evropskem tekmovanju za najboljšega mladega kuharskega šefa na Siciliji. Nadaljujemo s 27-o slovensko vinsko kraljico Sanjo Ferjančič – prav v teh dneh se poslavlja od vinskega prestola. Naš gost je tudi dobitnik nagrade naj hlev 2024 Gašper Napotnik in – kot se za ta čas spodobi, oddajo zaokrožimo z žlahtno kapljico. Pred dnevi so na kmetiji Črnko v Jarenini predstavili novo vino, ki poleg penine Oceanus zori v globinah našega morja.
Zadnja oddaja Od setve do žetve v tem letu ima praznični pridih. Najprej gostimo študentko Kajo Naveršnik, ki je zastopala Slovenijo na letošnjem evropskem tekmovanju za najboljšega mladega kuharskega šefa na Siciliji. Nadaljujemo s 27-o slovensko vinsko kraljico Sanjo Ferjančič – prav v teh dneh se poslavlja od vinskega prestola. Naš gost je tudi dobitnik nagrade naj hlev 2024 Gašper Napotnik in – kot se za ta čas spodobi, oddajo zaokrožimo z žlahtno kapljico. Pred dnevi so na kmetiji Črnko v Jarenini predstavili novo vino, ki poleg penine Oceanus zori v globinah našega morja.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Darovanje organov je plemenito in prostovoljno dejanje, s katerim lahko po smrti nekomu omogočimo zdravo življenje. Kako postati darovalec organov? Kdo lahko daruje organ in kako poteka postopek? Zakaj je pomembno razmisliti o tej plemeniti odločitvi? V oddaji gostimo Sonjo Kolenc, mamo dečka, ki je nedavno pri šestih mesecih prejel novo srce, prof. dr. Juša Kšelo, kardiovaskularnega kirurga, ki je vodil ta izjemno zahtevni poseg, in dr. Andreja Gadžijeva, direktorja zavoda Slovenija-Transplant.
Darovanje organov je plemenito in prostovoljno dejanje, s katerim lahko po smrti nekomu omogočimo zdravo življenje. Kako postati darovalec organov? Kdo lahko daruje organ in kako poteka postopek? Zakaj je pomembno razmisliti o tej plemeniti odločitvi? V oddaji gostimo Sonjo Kolenc, mamo dečka, ki je nedavno pri šestih mesecih prejel novo srce, prof. dr. Juša Kšelo, kardiovaskularnega kirurga, ki je vodil ta izjemno zahtevni poseg, in dr. Andreja Gadžijeva, direktorja zavoda Slovenija-Transplant.
Tadej Pogačar je včeraj na kolesarski dirki Strade Bianche grdo padel, a vseeno zanesljivo še tretjič zmagal na tej dirki ter si s tem prislužil tudi makadamski odsek s svojim imenom. Drugi je bil Tom Pidcock, tretji Pogačarjev moštveni kolega Tim Wellens. Mehanik ekipe Emiratov Boštjan Kavčnik je v novi epizodi podkasta Tour 202 povedal, da lahko kolo zamenjajo v desetih sekundah, če pride do okvare. Kavčnik je razložil, kako si mehaniki pridobijo zaupanje kolesarjev, tudi takih, kot je Tim Wellens, ki ga zanimajo vse stvari v povezavi s kolesom in njegovimi nastavitvami. Boštjan Kavčnik, radijski reporter Igor Tominec in voditeljica Mojca Breskvar so se pogovarjali tudi o tem, ali bi bila lahko dirka Strade Bianche nekoč uvrščena med kolesarske spomenike.
Tadej Pogačar je včeraj na kolesarski dirki Strade Bianche grdo padel, a vseeno zanesljivo še tretjič zmagal na tej dirki ter si s tem prislužil tudi makadamski odsek s svojim imenom. Drugi je bil Tom Pidcock, tretji Pogačarjev moštveni kolega Tim Wellens. Mehanik ekipe Emiratov Boštjan Kavčnik je v novi epizodi podkasta Tour 202 povedal, da lahko kolo zamenjajo v desetih sekundah, če pride do okvare. Kavčnik je razložil, kako si mehaniki pridobijo zaupanje kolesarjev, tudi takih, kot je Tim Wellens, ki ga zanimajo vse stvari v povezavi s kolesom in njegovimi nastavitvami. Boštjan Kavčnik, radijski reporter Igor Tominec in voditeljica Mojca Breskvar so se pogovarjali tudi o tem, ali bi bila lahko dirka Strade Bianche nekoč uvrščena med kolesarske spomenike.
O izzivih, s katerimi se srečujejo gluhi otroci, njihovi starši in tudi učitelji, smo se pogovarjali s Petro Rezar, ki je kot gluha učiteljica in tolmačica SZJ zaposlena na Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana, izjemno aktivna pa je tudi na drugih področjih. Strokovne izkušnje je med drugim nabirala v Združenju gluhoslepih Slovenije Dlan in v Zavodu za študije gluhih, izobraževanje, tolmačenje in coaching Lingua Signans. Je urednica zbornikov, organizatorka konferenc ter soavtorica znanstvene monografije Izzivi inkluzije pri vseživljenjskem učenju in izobraževanju odraslih s posebnimi potrebami, ki je izšla konec leta 2021. Vodila je organizacijski in znanstveni odbor mednarodne konference o zgodovini gluhih v Ljubljani in je soavtorica razstave o akademskem kiparju Štreklju v Narodni galeriji leta 2022. Leta 2024 je (v imenu Zavoda za študije gluhih, izobraževanje, tolmačenje in coaching Lingua Signans) prejela evropsko jezikovno priznanje za projekt Gluhi učitelji - Gluhi tolmači v okviru Erasmus+. Je tudi doktorantka Fakultete za organizacijske študije v Novem mestu.
O izzivih, s katerimi se srečujejo gluhi otroci, njihovi starši in tudi učitelji, smo se pogovarjali s Petro Rezar, ki je kot gluha učiteljica in tolmačica SZJ zaposlena na Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana, izjemno aktivna pa je tudi na drugih področjih. Strokovne izkušnje je med drugim nabirala v Združenju gluhoslepih Slovenije Dlan in v Zavodu za študije gluhih, izobraževanje, tolmačenje in coaching Lingua Signans. Je urednica zbornikov, organizatorka konferenc ter soavtorica znanstvene monografije Izzivi inkluzije pri vseživljenjskem učenju in izobraževanju odraslih s posebnimi potrebami, ki je izšla konec leta 2021. Vodila je organizacijski in znanstveni odbor mednarodne konference o zgodovini gluhih v Ljubljani in je soavtorica razstave o akademskem kiparju Štreklju v Narodni galeriji leta 2022. Leta 2024 je (v imenu Zavoda za študije gluhih, izobraževanje, tolmačenje in coaching Lingua Signans) prejela evropsko jezikovno priznanje za projekt Gluhi učitelji - Gluhi tolmači v okviru Erasmus+. Je tudi doktorantka Fakultete za organizacijske študije v Novem mestu.
Trenutno je na področju kmetijstva odprtih več razpisov. Med drugim tudi štirje na intervenciji IRP 29. Gre za razpise v prilagoditev kmetijskih gospodarstev izvajanju nadstandardnih zahtev s področja dobrobiti rejnih živali, skupaj pa je na voljo kar 31 milijonov evrov. Glede na napovedi klimatologov lahko pričakujemo, da bodo poletja zelo pogosto vroča in suha. Pozanimali smo se, kaj to pomeni za kmetijsko rastlinsko proizvodnjo. Strokovnjaki vidijo rešitev v namakanju in prilagoditvi kultur. Tik pred počitnicami pa smo ujeli tudi 5 dijakov Srednje gozdarske, lesarske in zdravstvene šle Postojna, ki so na dijaki izmenjavi Gruzijce učili, kako varno gozdariti.
Trenutno je na področju kmetijstva odprtih več razpisov. Med drugim tudi štirje na intervenciji IRP 29. Gre za razpise v prilagoditev kmetijskih gospodarstev izvajanju nadstandardnih zahtev s področja dobrobiti rejnih živali, skupaj pa je na voljo kar 31 milijonov evrov. Glede na napovedi klimatologov lahko pričakujemo, da bodo poletja zelo pogosto vroča in suha. Pozanimali smo se, kaj to pomeni za kmetijsko rastlinsko proizvodnjo. Strokovnjaki vidijo rešitev v namakanju in prilagoditvi kultur. Tik pred počitnicami pa smo ujeli tudi 5 dijakov Srednje gozdarske, lesarske in zdravstvene šle Postojna, ki so na dijaki izmenjavi Gruzijce učili, kako varno gozdariti.
Na RTV-ju smo marca odpikali nasilje in veseli smo, da se vas je veliko pridružilo akciji. Da je nasilje med vrstniki pomembna tema, dokazujeta Vasja in Gašper, učenca z Osnovne šole Janka Padežnika Maribor. V okviru projekta Mladi za napredek Maribora, ki ga organizira Zveza prijateljev mladine, sta naredila raziskovalno nalogo z naslovom ”Klik do rešitve – Nasilje ni kul”, ki si je prislužila srebrno priznanje. Predlagala sta tudi rešitev, kako nasilje anonimno prijaviti.
Na RTV-ju smo marca odpikali nasilje in veseli smo, da se vas je veliko pridružilo akciji. Da je nasilje med vrstniki pomembna tema, dokazujeta Vasja in Gašper, učenca z Osnovne šole Janka Padežnika Maribor. V okviru projekta Mladi za napredek Maribora, ki ga organizira Zveza prijateljev mladine, sta naredila raziskovalno nalogo z naslovom ”Klik do rešitve – Nasilje ni kul”, ki si je prislužila srebrno priznanje. Predlagala sta tudi rešitev, kako nasilje anonimno prijaviti.