Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Jezikovne posebnosti, primeri izstopajoče rabe jezika, sproščeno o razširjenih napakah.
Avtor: Tadej Košmrlj, Mitja Peček
"V orbito so uritili satelit." "Ilka Štuhec se je vrnila s priprav v Kužni Ameriki." "Cenim njegovo uborno izreko." To so le nekateri primeri zatipkov oziroma jezikovnih zdrsov, ki so jih opazili in popravili lektorji. Kaj pa sploh počnejo in kako se otresejo očitkov, da so tako imenovani grammarnaziji? Kot pravi lektorica Kristina Pučnik: "Dobra lektura je neopažena, saj pri slabi seveda opazimo tisto, česar lektor ni naredil."
"V orbito so uritili satelit." "Ilka Štuhec se je vrnila s priprav v Kužni Ameriki." "Cenim njegovo uborno izreko." To so le nekateri primeri zatipkov oziroma jezikovnih zdrsov, ki so jih opazili in popravili lektorji. Kaj pa sploh počnejo in kako se otresejo očitkov, da so tako imenovani grammarnaziji? Kot pravi lektorica Kristina Pučnik: "Dobra lektura je neopažena, saj pri slabi seveda opazimo tisto, česar lektor ni naredil."
Normalni ljudje Sally Rooney, Piranesi Susanne Clarke, Vseh sedem mož Evelyn Hugo, Norveški gozd Harukija Murakamija in Neapeljski cikel Elene Ferrante je prvi sveženj literarnih del, o katerih so debatirali v Zalinem bralnem klubu. Glasbenica Zala Kralj nam je zaupala, kaj jo žene k branju literarnih del in kako potekajo srečanja bralnega kluba.
Normalni ljudje Sally Rooney, Piranesi Susanne Clarke, Vseh sedem mož Evelyn Hugo, Norveški gozd Harukija Murakamija in Neapeljski cikel Elene Ferrante je prvi sveženj literarnih del, o katerih so debatirali v Zalinem bralnem klubu. Glasbenica Zala Kralj nam je zaupala, kaj jo žene k branju literarnih del in kako potekajo srečanja bralnega kluba.
Ob mednarodnem dnevu pismenosti nas zanima, kako pismeni smo Slovenci in kaj koncept pomeni v današnjih kulturno-družbenih okoliščinah. Dr. Jerica Vogel z oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani pravi, da je danes najpomembnejša zmožnost refleksije in razmisleka.
Ob mednarodnem dnevu pismenosti nas zanima, kako pismeni smo Slovenci in kaj koncept pomeni v današnjih kulturno-družbenih okoliščinah. Dr. Jerica Vogel z oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani pravi, da je danes najpomembnejša zmožnost refleksije in razmisleka.
September je tudi na Valu 202 mesec (skupnega) branja. Knjižničarka na Gimnaziji Bežigrad Savina Zwitter pravi, da toliko, kot beremo v 21. stoletju, verjetno niso brali nikoli prej. A kaj beremo in kako? "Novice, bloge in mnenja, opažamo pa upad zanimanja za branje leposlovja in daljših strokovnih besedil." Zakaj in kako izboljšati kulturo branja?
September je tudi na Valu 202 mesec (skupnega) branja. Knjižničarka na Gimnaziji Bežigrad Savina Zwitter pravi, da toliko, kot beremo v 21. stoletju, verjetno niso brali nikoli prej. A kaj beremo in kako? "Novice, bloge in mnenja, opažamo pa upad zanimanja za branje leposlovja in daljših strokovnih besedil." Zakaj in kako izboljšati kulturo branja?
Zagrizli smo v glutenski ali pa brezglutenski hlebček, saj nas je zanimalo, kaj pomeni, da se zarečenega kruha največ poje.
Zagrizli smo v glutenski ali pa brezglutenski hlebček, saj nas je zanimalo, kaj pomeni, da se zarečenega kruha največ poje.
Kaj pomeni, da kdor jezika špara, kruha strada? To vprašanje smo zastavili naključnim anketirancem. Kot je povedala gospa: "Če boš molčal in se ne boš potegnil zase, ne boš nič imel."
Kaj pomeni, da kdor jezika špara, kruha strada? To vprašanje smo zastavili naključnim anketirancem. Kot je povedala gospa: "Če boš molčal in se ne boš potegnil zase, ne boš nič imel."
Povsod puščamo sledi, tudi na spletu in v našem avdioarhivu! Spraševali smo, kaj pomeni: kjer osel leži, tam dlako pusti.
Povsod puščamo sledi, tudi na spletu in v našem avdioarhivu! Spraševali smo, kaj pomeni: kjer osel leži, tam dlako pusti.
Poznate tisti občutek, ko v trgovini na oddelku za vrtno pohištvo s polnimi rokami izdelkov mrzlično iščete prodajalca? In če ste ga še malo prej videli pri senčnikih, je izginil kakor kafra. Hm … Izginil kakor kafra?
Poznate tisti občutek, ko v trgovini na oddelku za vrtno pohištvo s polnimi rokami izdelkov mrzlično iščete prodajalca? In če ste ga še malo prej videli pri senčnikih, je izginil kakor kafra. Hm … Izginil kakor kafra?
Kaj pomeni, da zaradi dreves ne vidiš gozda? Pomagajte nam razvozlati pomen tega frazema.
Kaj pomeni, da zaradi dreves ne vidiš gozda? Pomagajte nam razvozlati pomen tega frazema.
Tudi ta oddaja ni splavala po vodi, čeprav je govora prav o tej življenjsko pomembni tekočini. Tiha voda bregove dere je naš naslednji frazem. Oziroma pogosto samo v krajši obliki “tiha voda” …
Tudi ta oddaja ni splavala po vodi, čeprav je govora prav o tej življenjsko pomembni tekočini. Tiha voda bregove dere je naš naslednji frazem. Oziroma pogosto samo v krajši obliki “tiha voda” …
Jezi, kajne? Vas sprašujemo vsak petek, ko skupaj iščemo definicijo in pomen znanih pregovorov in frazemov. Tokrat nas zanima, kaj pomeni, da vsak po sebi vatle meri.
Jezi, kajne? Vas sprašujemo vsak petek, ko skupaj iščemo definicijo in pomen znanih pregovorov in frazemov. Tokrat nas zanima, kaj pomeni, da vsak po sebi vatle meri.
Dobro jutro vam vošči stalna jezikalna zasedba. In danes lahko na to pikro odgovorite: ja, gliha vkup štriha. Kaj pa to sploh pomeni?
Dobro jutro vam vošči stalna jezikalna zasedba. In danes lahko na to pikro odgovorite: ja, gliha vkup štriha. Kaj pa to sploh pomeni?
Konj je beseda, beseda pa ni konj. Zakaj ne krava ali mačka? Kaj pravzaprav pomeni beseda ni konj?
Konj je beseda, beseda pa ni konj. Zakaj ne krava ali mačka? Kaj pravzaprav pomeni beseda ni konj?
Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo analizira medijsko poročanje o nasilju. Kako poročati o nasilju? Evfemistično, z besediščem, ki je olepšano in na neki način prikriva brutalnost dogodkov, ali na drugi strani konkretno?
Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo analizira medijsko poročanje o nasilju. Kako poročati o nasilju? Evfemistično, z besediščem, ki je olepšano in na neki način prikriva brutalnost dogodkov, ali na drugi strani konkretno?
V Jezikanju smo z vrtčevskimi otroki in vzgojiteljico Nike Kunaver izštevali!
V Jezikanju smo z vrtčevskimi otroki in vzgojiteljico Nike Kunaver izštevali!
Gremo v kuhinje, delavnice in na bauštele. Morda dobite tudi kako idejo za malico ali piknik. Vreme je šajba!
Gremo v kuhinje, delavnice in na bauštele. Morda dobite tudi kako idejo za malico ali piknik. Vreme je šajba!
Nič ne košta, če si vzamete cajt za jezikalsko župo. Z dr. Urško Krevs Birk govorimo o germanizmih. Kako v narečju rečete zavoram, štedilniku ali časopisu? Zakaj je slovenščina tako prežeta z izposojenkami iz nemščine?
Nič ne košta, če si vzamete cajt za jezikalsko župo. Z dr. Urško Krevs Birk govorimo o germanizmih. Kako v narečju rečete zavoram, štedilniku ali časopisu? Zakaj je slovenščina tako prežeta z izposojenkami iz nemščine?
Jezikamo o zgodnjem poučevanju in učenju tujih jezikov. Razvojna psihologinja dr. Ljubica Marjanovič Umek pravi, da je recept: vse ob pravem času in ob pravih pogojih.
Jezikamo o zgodnjem poučevanju in učenju tujih jezikov. Razvojna psihologinja dr. Ljubica Marjanovič Umek pravi, da je recept: vse ob pravem času in ob pravih pogojih.
So poimenovanja rastlinskih in brezmesnih izdelkov primerna, pravilna, dovolj jasna in povedna? “Meni se zdi v redu, če jih to potolaži,” pravi anketiranka.
So poimenovanja rastlinskih in brezmesnih izdelkov primerna, pravilna, dovolj jasna in povedna? “Meni se zdi v redu, če jih to potolaži,” pravi anketiranka.
Obljubljamo, da te oddaje ni napisala umetna inteligenca. Je pa ChatGPT avtor besedila, ki so ga poslušalci morali prepoznati v primerjavi z besedilom izpod peresa človeka. Ugotavljamo, da naloga ni tako preprosta.
Obljubljamo, da te oddaje ni napisala umetna inteligenca. Je pa ChatGPT avtor besedila, ki so ga poslušalci morali prepoznati v primerjavi z besedilom izpod peresa človeka. Ugotavljamo, da naloga ni tako preprosta.
Z jezikoslovko Nino Pahor analiziramo glasoslovje slovenskih narečij in krajevnih govorov.
Z jezikoslovko Nino Pahor analiziramo glasoslovje slovenskih narečij in krajevnih govorov.
Po velikonočnih praznikih in pred prvomajskimi odgovarjamo na vprašanje, kako pišemo posebne in praznične dneve: z malo ali z veliko začetnico? Nastopajo svetniki, pa tudi Rdeča kapica, muca Copatarica in riba Faronika.
Po velikonočnih praznikih in pred prvomajskimi odgovarjamo na vprašanje, kako pišemo posebne in praznične dneve: z malo ali z veliko začetnico? Nastopajo svetniki, pa tudi Rdeča kapica, muca Copatarica in riba Faronika.
Z dr. Tjašo Jakop in anketiranci govorimo o narečni večvrednosti - o narečnem prestižu, pa zahojenosti, nerazumevanju in zaničevanju dialektov. Ugotovitve? Vsa narečja so lepa!
Z dr. Tjašo Jakop in anketiranci govorimo o narečni večvrednosti - o narečnem prestižu, pa zahojenosti, nerazumevanju in zaničevanju dialektov. Ugotovitve? Vsa narečja so lepa!
Kakšno je učenje govora po možganski kapi, natančneje afaziji? Gosta: Patricija Širca Ule, logopedinja na URI Soča in Jernej Sluga, ki je pred 25 leti doživel možgansko kap.
Kakšno je učenje govora po možganski kapi, natančneje afaziji? Gosta: Patricija Širca Ule, logopedinja na URI Soča in Jernej Sluga, ki je pred 25 leti doživel možgansko kap.
Če ste mislili, da so družinski odnosi zapleteni, so poimenovanja za različna sorodstvena razmerja prava zakladnica zapletov. V tokratnem Jezikanju ugotavljamo, kdo so snaha, svakinja, sestrič, ujak, mrzli in topli bratranec. Kako že pravimo bratovi ženi? Odgovoru prisluhnite s sestrino mamo!
Če ste mislili, da so družinski odnosi zapleteni, so poimenovanja za različna sorodstvena razmerja prava zakladnica zapletov. V tokratnem Jezikanju ugotavljamo, kdo so snaha, svakinja, sestrič, ujak, mrzli in topli bratranec. Kako že pravimo bratovi ženi? Odgovoru prisluhnite s sestrino mamo!
V eter Vala 202 smo uvalili top G mentality in se lotili interesne govorice mladih: slenga. A ni šlo za kako sprdancijo, tema je FR zanimiva. Pa da ne cappamo preveč, čeknite!
V eter Vala 202 smo uvalili top G mentality in se lotili interesne govorice mladih: slenga. A ni šlo za kako sprdancijo, tema je FR zanimiva. Pa da ne cappamo preveč, čeknite!
POZOR, KVARNIK! Jutranji najčas je rezerviran za iskanje ustreznic.
POZOR, KVARNIK! Jutranji najčas je rezerviran za iskanje ustreznic.
Morfem, kaj je že to? Nekaj z obliko, farmacijo? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature oziroma poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom morfem... Kaj je že to? Z razlago nam znova pomaga komparativistka Laura Repovš.
Morfem, kaj je že to? Nekaj z obliko, farmacijo? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature oziroma poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom morfem... Kaj je že to? Z razlago nam znova pomaga komparativistka Laura Repovš.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature oziroma poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom aposiopeza ... Kaj je že to? Z razlago nam znova pomaga Urša Kosmač, študentka slovenistike.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature oziroma poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom aposiopeza ... Kaj je že to? Z razlago nam znova pomaga Urša Kosmač, študentka slovenistike.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature oziroma poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom fonem ... Kaj je že to? Z razlago nam pomaga diplomirana študentka slovenistike ter primerjalne književnosti in literarne teorije Anja Tomažič.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature oziroma poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom fonem ... Kaj je že to? Z razlago nam pomaga diplomirana študentka slovenistike ter primerjalne književnosti in literarne teorije Anja Tomažič.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature oziroma poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom etimologija ... Kaj je že to?
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature oziroma poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom etimologija ... Kaj je že to?
Tokrat v jezikanju gostimo mlado poliglotko Lauro Homs. Gre za nenavadno poliglotka, ker so to – velja vsaj za bolj izpostavljene - največkrat moški srednjih let. Lauro, ki razbija ustaljene stereotipe, ljudje bolj poznajo po njenem youtube kanalu in imenu Couch Polygloth, poliglotka s kavča. "Ob začetku pandemije sem si rekla, da bom ustvarila svoj Youtube kanal in govorila o jezikih, saj so ti moja strast. Še vedno imam službo, ob tem pa sem zelo ekstrovertirana. Doma sem se počutila zaprto, pogrešala sem kontakt z ljudmi, kot v pisarni. Zdelo se mi je, da potrebujem projekt, s katerim bi se lahko zamotila in na misel mi je prišla ideja, da bi ustvarila youtube kanal, saj me ljudje pogosto sprašujejo za nasvete, kako naj se učijo jezika in celotna izkušnja je bila zaenkrat zelo zabavna."
Tokrat v jezikanju gostimo mlado poliglotko Lauro Homs. Gre za nenavadno poliglotka, ker so to – velja vsaj za bolj izpostavljene - največkrat moški srednjih let. Lauro, ki razbija ustaljene stereotipe, ljudje bolj poznajo po njenem youtube kanalu in imenu Couch Polygloth, poliglotka s kavča. "Ob začetku pandemije sem si rekla, da bom ustvarila svoj Youtube kanal in govorila o jezikih, saj so ti moja strast. Še vedno imam službo, ob tem pa sem zelo ekstrovertirana. Doma sem se počutila zaprto, pogrešala sem kontakt z ljudmi, kot v pisarni. Zdelo se mi je, da potrebujem projekt, s katerim bi se lahko zamotila in na misel mi je prišla ideja, da bi ustvarila youtube kanal, saj me ljudje pogosto sprašujejo za nasvete, kako naj se učijo jezika in celotna izkušnja je bila zaenkrat zelo zabavna."
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature oziroma poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom semiotika ... Kaj je že to? Z razlago nam pomaga diplomirana študentka slovenistike ter primerjalne književnosti in literarne teorije Anja Tomažič.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature oziroma poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom semiotika ... Kaj je že to? Z razlago nam pomaga diplomirana študentka slovenistike ter primerjalne književnosti in literarne teorije Anja Tomažič.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature oziroma poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature oziroma poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature oziroma poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom semantika ... Kaj je že to? Z razlago nam znova pomaga Urša Kosmač, študentka slovenistike.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature oziroma poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom semantika ... Kaj je že to? Z razlago nam znova pomaga Urša Kosmač, študentka slovenistike.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature oziroma poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom cezura ... Kaj je že to? Z razlago nam znova pomaga Urša Kosmač, študentka slovenistike.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature oziroma poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom cezura ... Kaj je že to? Z razlago nam znova pomaga Urša Kosmač, študentka slovenistike.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature oziroma poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom aluzija ... Kaj je že to? Z razlago nam znova pomaga Urša Kosmač, študentka slovenistike.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature oziroma poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom aluzija ... Kaj je že to? Z razlago nam znova pomaga Urša Kosmač, študentka slovenistike.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature oziroma poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom aposiopeza ... Kaj je že to? Z razlago nam znova pomaga Urša Kosmač, študentka slovenistike.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature oziroma poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom aposiopeza ... Kaj je že to? Z razlago nam znova pomaga Urša Kosmač, študentka slovenistike.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature oz. poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom antonomazija ... Kaj je že to? Z razlago nam tokrat pomaga Urša Kosmač, študentka slovenistike.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature oz. poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom antonomazija ... Kaj je že to? Z razlago nam tokrat pomaga Urša Kosmač, študentka slovenistike.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom paronomazija... Kaj je že to? Z razlago nam znova pomaga Urša Kosmač, študentka slovenistike.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom paronomazija... Kaj je že to? Z razlago nam znova pomaga Urša Kosmač, študentka slovenistike.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom konotacija... Kaj je že to? Z razlago nam tokrat pomaga Urša Kosmač, študentka slovenistike.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom konotacija... Kaj je že to? Z razlago nam tokrat pomaga Urša Kosmač, študentka slovenistike.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom paralelizem.. Kaj je že to? Z razlago nam ponovno pomaga Erika Primc, študentka na magisteriju primerjalne književnosti in literarne teorije ter slovenistike.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom paralelizem.. Kaj je že to? Z razlago nam ponovno pomaga Erika Primc, študentka na magisteriju primerjalne književnosti in literarne teorije ter slovenistike.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojma brezvezje. Kaj je že to? Tokrat nam z razlago pomaga Erika Primc, študentka na magisteriju primerjalne književnosti in literarne teorije ter slovenistike.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojma brezvezje. Kaj je že to? Tokrat nam z razlago pomaga Erika Primc, študentka na magisteriju primerjalne književnosti in literarne teorije ter slovenistike.
Ob svetovnem dnevu opozarjanja na jecljanje gostimo Kajo Bajc. Slovenko, ki že nekaj let živi v Združenih državah Amerike. In ki jeclja.
Ob svetovnem dnevu opozarjanja na jecljanje gostimo Kajo Bajc. Slovenko, ki že nekaj let živi v Združenih državah Amerike. In ki jeclja.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Tokrat izkoristimo priliko, da odpihnemo prah s prilike. Kaj je že to?
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Tokrat izkoristimo priliko, da odpihnemo prah s prilike. Kaj je že to?
V seriji o večjezičnežih spoznamo Simona Agerja, ki prihaja iz Združenega Kraljestva, živi - da ga nekoliko bolj natančno lociramo - v Walesu. Odraščal je v Angliji in vodi portal omniglot.com, spletno enciklopedijo o sistemih pisave in tujih jezikih. Z znanjem jezikov se danes tudi preživlja. Največji del prihodka izvira iz prodaje oglaševalskega prostora na jezikovnem portalu, ki obstaja že od leta 1998. Je tudi gostujoči predavatelj na poliglotskih konferencah in, seveda, učitelj.
V seriji o večjezičnežih spoznamo Simona Agerja, ki prihaja iz Združenega Kraljestva, živi - da ga nekoliko bolj natančno lociramo - v Walesu. Odraščal je v Angliji in vodi portal omniglot.com, spletno enciklopedijo o sistemih pisave in tujih jezikih. Z znanjem jezikov se danes tudi preživlja. Največji del prihodka izvira iz prodaje oglaševalskega prostora na jezikovnem portalu, ki obstaja že od leta 1998. Je tudi gostujoči predavatelj na poliglotskih konferencah in, seveda, učitelj.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu.
70 let je od smrti človeka, ki je posodil ime - lahko kar rečemo - našemu vrhovnemu jezikovnemu organu, Inštitutu za Slovenski jezik Frana Ramovša - ZRC SAZU.
70 let je od smrti človeka, ki je posodil ime - lahko kar rečemo - našemu vrhovnemu jezikovnemu organu, Inštitutu za Slovenski jezik Frana Ramovša - ZRC SAZU.
Razlagalna serija literarno-teoretskih pojmov je nazaj. In ker je šola že kar konkretno v pogonu, morda komu prav pride kakšna beseda, s katero se bo lahko delal pametnega.
Razlagalna serija literarno-teoretskih pojmov je nazaj. In ker je šola že kar konkretno v pogonu, morda komu prav pride kakšna beseda, s katero se bo lahko delal pametnega.
Novo sezono oddaj Jezikanje začenjajo poligloti. Ljudje, ki obvladajo več jezikov.
Novo sezono oddaj Jezikanje začenjajo poligloti. Ljudje, ki obvladajo več jezikov.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.
Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali spoznati.
Tadej in Nina v jutranji rubriki ponavljata seznam pojmov iz literature in poezije. Predvsem pa izbirata take, ki bi jih iz šolskih klopi že morali spoznati.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.
"Javni diskurz se je v zadnjih letih drastično znižal, kar je pokazatelj nekega trenda. Stranski učinek ali eden glavnih je zniževanje jezikovne kulture, misli na naslovnika, spoštovanja smisla samega," pravi dr. Vitez.
"Javni diskurz se je v zadnjih letih drastično znižal, kar je pokazatelj nekega trenda. Stranski učinek ali eden glavnih je zniževanje jezikovne kulture, misli na naslovnika, spoštovanja smisla samega," pravi dr. Vitez.
S predavateljico korejščine Evo Vučkovič govorimo o učenju jezika, korejski družbi in kulturi
S predavateljico korejščine Evo Vučkovič govorimo o učenju jezika, korejski družbi in kulturi
V Jezikanju smo govorili o narečni posebnosti rabe univerzalne oblike za moški spol – z dr. Tjašo Jakop smo analizirali govor 'na fanta'
V Jezikanju smo govorili o narečni posebnosti rabe univerzalne oblike za moški spol – z dr. Tjašo Jakop smo analizirali govor 'na fanta'
Kaj so uredniški ali lektorski posegi in kaj cenzura? Kdaj se avtor samocenzurira? Kako ekonomski in drugi pritiski vplivajo na delovanje pisca?
Kaj so uredniški ali lektorski posegi in kaj cenzura? Kdaj se avtor samocenzurira? Kako ekonomski in drugi pritiski vplivajo na delovanje pisca?
Dr. Saša Babič z Inštituta za slovensko narodopisje ZRS Sazu pravi, da so vulgarizmi po SSKJ poenostavljeno, preprosto obravnavanje in prikazovanje. Po jezikoslovni definiciji pa je vulgarizem beseda, ki je glede na moralna, družbena pravila zelo neprimerna. Pogosto služi za diskreditacijo sogovornika. "V tem primeru gre za to, da nekoga ponižamo, razorožimo, če uporabim figurativni jezik. Naredimo ga manj močnega, hočemo postaviti naše argumente nad argumente drugih. Iz sobesedila, konteksta, iz družbenega poznavanja zaznamo, kaj je vulgarno in kaj ne. Če rečemo otroku ti si moja kozica ali ščurkec, to ni nič vulgarnega. Če bomo rekli neznani osebi na cesti: umakni se, koza, bo to absolutno vulgarno rabljen jezik." Znan in odmeven primer iz medijev je tudi beseda presstitutka: "Je asociacija na poimenovanje, ki ni vulgarno, je konotacijsko dovolj nevtralno, v tem kontekstu pa je absolutno popoln vulgarizem."
Dr. Saša Babič z Inštituta za slovensko narodopisje ZRS Sazu pravi, da so vulgarizmi po SSKJ poenostavljeno, preprosto obravnavanje in prikazovanje. Po jezikoslovni definiciji pa je vulgarizem beseda, ki je glede na moralna, družbena pravila zelo neprimerna. Pogosto služi za diskreditacijo sogovornika. "V tem primeru gre za to, da nekoga ponižamo, razorožimo, če uporabim figurativni jezik. Naredimo ga manj močnega, hočemo postaviti naše argumente nad argumente drugih. Iz sobesedila, konteksta, iz družbenega poznavanja zaznamo, kaj je vulgarno in kaj ne. Če rečemo otroku ti si moja kozica ali ščurkec, to ni nič vulgarnega. Če bomo rekli neznani osebi na cesti: umakni se, koza, bo to absolutno vulgarno rabljen jezik." Znan in odmeven primer iz medijev je tudi beseda presstitutka: "Je asociacija na poimenovanje, ki ni vulgarno, je konotacijsko dovolj nevtralno, v tem kontekstu pa je absolutno popoln vulgarizem."
Imate trenutek? Prisluhnite oddaji Jezikanje. Oddaji, ki je ni treba posebej predstavljati. Tokrat smo jo obložili z vljudnostnim balastom, ustaljenimi obrazci in klišeji, ki polnijo vsakdanjo komunikacijo
Imate trenutek? Prisluhnite oddaji Jezikanje. Oddaji, ki je ni treba posebej predstavljati. Tokrat smo jo obložili z vljudnostnim balastom, ustaljenimi obrazci in klišeji, ki polnijo vsakdanjo komunikacijo
Novi Veliki slovensko-madžarski slovar vsebuje skoraj 11.000 iztočnic, 15.000 kolokacij, 2400 zgledov in več kot 33.000 prevodov
Novi Veliki slovensko-madžarski slovar vsebuje skoraj 11.000 iztočnic, 15.000 kolokacij, 2400 zgledov in več kot 33.000 prevodov
Dragi jezikovni prijateljčki, tokratna temica bo predramila možgančke in vznemirila ušeska. Ekip’ca Jezikanja je odšla tudi na uličico, a še prej na rižotko in solatko z jajčkom, popila kavico in si naročila tortico
Dragi jezikovni prijateljčki, tokratna temica bo predramila možgančke in vznemirila ušeska. Ekip’ca Jezikanja je odšla tudi na uličico, a še prej na rižotko in solatko z jajčkom, popila kavico in si naročila tortico
Logopedinja Larisa Zupanič pravi, da je razvojno-jezikovno motnjo težko opredeliti, saj je zelo kompleksna. Kaže se predvsem na področju jezikovnega razumevanja in izražanja.
Logopedinja Larisa Zupanič pravi, da je razvojno-jezikovno motnjo težko opredeliti, saj je zelo kompleksna. Kaže se predvsem na področju jezikovnega razumevanja in izražanja.
Doc. dr. Luka Repanšek nam odstira skrivnosti staroindijskega knjižnega jezika sanskrta. Zanj je značilen tudi omikan register, zatorej: naj se prisluhne oddaji Jezikanje!
Doc. dr. Luka Repanšek nam odstira skrivnosti staroindijskega knjižnega jezika sanskrta. Zanj je značilen tudi omikan register, zatorej: naj se prisluhne oddaji Jezikanje!
Sara Bevc Jonan je tolmačka in predavateljica arabščine, ki je pred skoraj dvema desetletjema kot begunka z družino prišla iz Iraka v Slovenijo
Sara Bevc Jonan je tolmačka in predavateljica arabščine, ki je pred skoraj dvema desetletjema kot begunka z družino prišla iz Iraka v Slovenijo
Radijski prijatelji in virtuatelji, pridružite se megastičnemu jezičnemu jogalatesu! Z dr. Tanjo Mirtič govorimo o prekrivankah, ki nastanejo z izraznim prekrivanjem in hkrati s krnjenjem ene ali dveh samostojnih besed
Radijski prijatelji in virtuatelji, pridružite se megastičnemu jezičnemu jogalatesu! Z dr. Tanjo Mirtič govorimo o prekrivankah, ki nastanejo z izraznim prekrivanjem in hkrati s krnjenjem ene ali dveh samostojnih besed
Glavni stavčni členi so povedek, osebek, predmet in prislovno določilo (časa, kraja, načina ali vzroka). Osebek ni samo oseba ali živo bitje, osebek je lahko tudi drek.
Glavni stavčni členi so povedek, osebek, predmet in prislovno določilo (časa, kraja, načina ali vzroka). Osebek ni samo oseba ali živo bitje, osebek je lahko tudi drek.
Kaj je Adamova ali Evina obleka oziroma kostim? Odgovarjajo naključni mimoidoči, razlago pa poznata Tadej in Uršula!
Kaj je Adamova ali Evina obleka oziroma kostim? Odgovarjajo naključni mimoidoči, razlago pa poznata Tadej in Uršula!
Kakšen boj je donkihotski boj? Z definicijo se borimo kot don Kihot z mlini na veter!
Kakšen boj je donkihotski boj? Z definicijo se borimo kot don Kihot z mlini na veter!
Kdo je Godot in zakaj ga čakamo? Na to vprašanje odgovarjajo anketiranci, z razlago pa sta postregla Uršula in Tadej!
Kdo je Godot in zakaj ga čakamo? Na to vprašanje odgovarjajo anketiranci, z razlago pa sta postregla Uršula in Tadej!
V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah. Tadej in Uršula tokrat sprašujeta, zakaj se reče, da nekdo pri petdesetih letih sreča Abrahama ...
V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah. Tadej in Uršula tokrat sprašujeta, zakaj se reče, da nekdo pri petdesetih letih sreča Abrahama ...
V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah
V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah
V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah
V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah
Tadej in Uršula se v poletni jutranji rubriki lotevata stalnih besednih zvez. Predvsem takih, ki vključujejo kako bolj ali manj znano ime. Tokrat o Matildinem poljubu.
Tadej in Uršula se v poletni jutranji rubriki lotevata stalnih besednih zvez. Predvsem takih, ki vključujejo kako bolj ali manj znano ime. Tokrat o Matildinem poljubu.
V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah.
V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah.
"Uničenje jezika je izguba kulturne avtonomije, duhovnosti, intelektualne neodvisnosti. Če želite, metaforično, tudi izguba duše," pravi poliglot dr. Zuckermann
"Uničenje jezika je izguba kulturne avtonomije, duhovnosti, intelektualne neodvisnosti. Če želite, metaforično, tudi izguba duše," pravi poliglot dr. Zuckermann
Novi jezikovni portal za osnovnošolce in dijake prinaša več kot 94.400 gesel, pomaga nam razumeti, kaj pomeni iskana beseda, kako se pregiba in izgovori, kako dolgo jo že uporabljamo in od kod izvira
Novi jezikovni portal za osnovnošolce in dijake prinaša več kot 94.400 gesel, pomaga nam razumeti, kaj pomeni iskana beseda, kako se pregiba in izgovori, kako dolgo jo že uporabljamo in od kod izvira
Z lektorico Radia Slovenija Sašo Grčman smo govorili o povratnih svojilnih zaimkih, ki poudarjajo lastnino osebka … Oddajo lahko najdete tudi v vaši aplikaciji za podkaste. Ali je morda v svoji aplikaciji za podkaste?
Z lektorico Radia Slovenija Sašo Grčman smo govorili o povratnih svojilnih zaimkih, ki poudarjajo lastnino osebka … Oddajo lahko najdete tudi v vaši aplikaciji za podkaste. Ali je morda v svoji aplikaciji za podkaste?
"Evfemizem je olepšani izraz. Za izločanje nimamo nevtralnih poimenovanj: ali so medicinska ali pa otroška. In rečemo na primer: odšel je na stran," razlaga dr. Mateja Jemec Tomazin
"Evfemizem je olepšani izraz. Za izločanje nimamo nevtralnih poimenovanj: ali so medicinska ali pa otroška. In rečemo na primer: odšel je na stran," razlaga dr. Mateja Jemec Tomazin
Dr. Nina Ledinek pravi, da so množinski samostalniki pregibni samostalniki, ki lahko nastopajo oziroma se pojavljajo samo v množini. Taki primeri so hlače, škarje, možgani, pljuča, očala, vilice, vrata ...
Dr. Nina Ledinek pravi, da so množinski samostalniki pregibni samostalniki, ki lahko nastopajo oziroma se pojavljajo samo v množini. Taki primeri so hlače, škarje, možgani, pljuča, očala, vilice, vrata ...
V drugem delu o spolno vključujočem jeziku smo govorili o uporabi ženskega slovničnega spola kot generičnega in o podčrtaju. Podčrtaj je ena od možnosti izražanja nebinarnih spolnih identitet in je sredstvo v pisnem sporazumevanju. "Binarno razmerje lahko presegamo tudi z izmenjevanjem oblike za ženski in moški slovnični spol," pravi dr. Boris Kern.
V drugem delu o spolno vključujočem jeziku smo govorili o uporabi ženskega slovničnega spola kot generičnega in o podčrtaju. Podčrtaj je ena od možnosti izražanja nebinarnih spolnih identitet in je sredstvo v pisnem sporazumevanju. "Binarno razmerje lahko presegamo tudi z izmenjevanjem oblike za ženski in moški slovnični spol," pravi dr. Boris Kern.
V prvem delu o spolno vključujoči rabi jezika govorimo o nazivih, poklicih in priimkih ter dosledni rabi dveh slovničnih spolov: moškega in ženskega.
V prvem delu o spolno vključujoči rabi jezika govorimo o nazivih, poklicih in priimkih ter dosledni rabi dveh slovničnih spolov: moškega in ženskega.
V Jezikanju vam ne solimo pameti, temveč iščemo odgovor na vprašanje, zakaj so frazemi tako trd prevajalski oreh. Več glav več ve, zato o besednih zvezah s prenesenim pomenom razmišljata prevajalka in jezikoslovec
V Jezikanju vam ne solimo pameti, temveč iščemo odgovor na vprašanje, zakaj so frazemi tako trd prevajalski oreh. Več glav več ve, zato o besednih zvezah s prenesenim pomenom razmišljata prevajalka in jezikoslovec
Kako bi v turističnem vodiču prevedli jed potica ali prekmurska gibanica? Kako bi zapisali ime gore Triglav ali Škrlatica? Zakaj je francoski kralj Louis v slovenščini Ludvik?
Kako bi v turističnem vodiču prevedli jed potica ali prekmurska gibanica? Kako bi zapisali ime gore Triglav ali Škrlatica? Zakaj je francoski kralj Louis v slovenščini Ludvik?
"Če ne bi uporabljali izpusta, bi bila besedila preobložena, število znakov v pisnem besedilu bi se povečalo, v govoru pa bi razmišljali o formi in ne o vsebini. Izpust dokazuje, da je vsebina nad obliko," pravi dr. Nataša Jakop z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.
"Če ne bi uporabljali izpusta, bi bila besedila preobložena, število znakov v pisnem besedilu bi se povečalo, v govoru pa bi razmišljali o formi in ne o vsebini. Izpust dokazuje, da je vsebina nad obliko," pravi dr. Nataša Jakop z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.
Je izziv ali iziv? Izid ali izzid? Vakum ali vakuum? Dr. Špela Arhar Holdt s Centra za jezikovne vire in tehnologije razlaga, da se podvojene črke v slovenskih besedah najpogosteje pojavljajo v zloženkah ali sestavljenkah, se pravi različnih tvorjenih besedah.
Je izziv ali iziv? Izid ali izzid? Vakum ali vakuum? Dr. Špela Arhar Holdt s Centra za jezikovne vire in tehnologije razlaga, da se podvojene črke v slovenskih besedah najpogosteje pojavljajo v zloženkah ali sestavljenkah, se pravi različnih tvorjenih besedah.
Z dr. Mojco Smolej govorimo o določni in nedoločni obliki pridevnika. Kdaj je nov(i) avto? Je majhen ali mali mož? Zakaj je Vélika in ne Velíka planina?
Z dr. Mojco Smolej govorimo o določni in nedoločni obliki pridevnika. Kdaj je nov(i) avto? Je majhen ali mali mož? Zakaj je Vélika in ne Velíka planina?
Dr. Helena Dobrovoljc pojasnjuje rabo (ne)uradnih merskih enot in simbolov: od klaftre drv do osnovnih enot za maso, dolžino, čas in temperaturo
Dr. Helena Dobrovoljc pojasnjuje rabo (ne)uradnih merskih enot in simbolov: od klaftre drv do osnovnih enot za maso, dolžino, čas in temperaturo
Besedne dvojnice pogosto nastanejo pri podomačevanju iz tujih jezikov, razlaga jezikoslovka dr. Alenka Jelovšek z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Že besedi inštitut in institut sta zanimivi, saj institut pomeni tudi skupek pravnih določb. Inštrument je lahko glasbilo ali kirurški pripomoček, uporabljata se tudi zapis in izgovor instrument. Instrument v pomenu predpisa, listine pa se zapisuje in izgovarja s s-jem.
Besedne dvojnice pogosto nastanejo pri podomačevanju iz tujih jezikov, razlaga jezikoslovka dr. Alenka Jelovšek z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Že besedi inštitut in institut sta zanimivi, saj institut pomeni tudi skupek pravnih določb. Inštrument je lahko glasbilo ali kirurški pripomoček, uporabljata se tudi zapis in izgovor instrument. Instrument v pomenu predpisa, listine pa se zapisuje in izgovarja s s-jem.
Izredni profesor za forenzično psihologijo dr. Igor Areh pravi, da si vsi želimo predvideti, kdaj nas lahko kdo prizadene, razočara ali izda, tudi zato se pogosto oklepamo nasvetov, kako prepoznati laž, zlasti z opazovanjem neverbalne komunikacije.
Izredni profesor za forenzično psihologijo dr. Igor Areh pravi, da si vsi želimo predvideti, kdaj nas lahko kdo prizadene, razočara ali izda, tudi zato se pogosto oklepamo nasvetov, kako prepoznati laž, zlasti z opazovanjem neverbalne komunikacije.
Psihologinja Marina Vodopivec pravi, da je neverbalna komunikacija zelo pomembna, saj se pri neskladju med govorico in govorico telesa bolj zanesemo na znake nebesedne komunikacije. "Naloga neverbalne komunikacije je, da pokažemo, kaj mislimo in čutimo. Ljudje vemo, da lahko svoja čustva malo odigramo ali jih maskiramo, ne pokažemo. Na to lahko delno vplivamo, v celoti pa ne, saj je del nebesedne komunikacije tudi podzavesten."
Psihologinja Marina Vodopivec pravi, da je neverbalna komunikacija zelo pomembna, saj se pri neskladju med govorico in govorico telesa bolj zanesemo na znake nebesedne komunikacije. "Naloga neverbalne komunikacije je, da pokažemo, kaj mislimo in čutimo. Ljudje vemo, da lahko svoja čustva malo odigramo ali jih maskiramo, ne pokažemo. Na to lahko delno vplivamo, v celoti pa ne, saj je del nebesedne komunikacije tudi podzavesten."
... vse to so gesla, ki jih brez recepta dobite v novem Farmacevtskem terminološkem slovarju. Dr. Marjeta Humar pravi, da gre za stroko, ki se hitro razvija in je z izrazi izjemno bogata
... vse to so gesla, ki jih brez recepta dobite v novem Farmacevtskem terminološkem slovarju. Dr. Marjeta Humar pravi, da gre za stroko, ki se hitro razvija in je z izrazi izjemno bogata
Govorica slovenskih youtuberjev je pretežno neknjižna in prepletena z angleškim izrazjem. Kateri dejavniki pa vplivajo na (ne)knjižnost govora analiziranih youtuberjev?
Govorica slovenskih youtuberjev je pretežno neknjižna in prepletena z angleškim izrazjem. Kateri dejavniki pa vplivajo na (ne)knjižnost govora analiziranih youtuberjev?
V kakšnih vlogah nastopajo živali v otroški in mladinski literaturi? Zakaj je zajček strahopeten, pes zvest in lisica zvita? Kdaj živali govorijo z ljudmi, kdaj zgolj med sabo?
V kakšnih vlogah nastopajo živali v otroški in mladinski literaturi? Zakaj je zajček strahopeten, pes zvest in lisica zvita? Kdaj živali govorijo z ljudmi, kdaj zgolj med sabo?
Tone Partljič in Rok Kajzer razmišljata o satiri. Strinjata se, da mora zbosti in opozoriti na negativne pojave v družbi, na neki način je sorodna humorju, a, kot pravi Tone Partljič: "Pri satiri se smehljamo kakor pri Cankarju, skozi stisnjene zobe." Dodaja še, da nikakor ni vse satira in da je žaljivo, kadar nekdo svoje rasistične zapise označi za satiro.
Tone Partljič in Rok Kajzer razmišljata o satiri. Strinjata se, da mora zbosti in opozoriti na negativne pojave v družbi, na neki način je sorodna humorju, a, kot pravi Tone Partljič: "Pri satiri se smehljamo kakor pri Cankarju, skozi stisnjene zobe." Dodaja še, da nikakor ni vse satira in da je žaljivo, kadar nekdo svoje rasistične zapise označi za satiro.
Na začetku oddaje dobrodošlica. Udobno se namestite na lenišče, tudi kočljive teme ne bodo manjkale! Dr. Marko Snoj je izdal Slovar Pohlinovega jezika, ki je, tako pravijo jezikoslovci, pravi slovarski biser! Knjiga na skoraj tisoč straneh prikazuje več kot 12 tisoč besed in besednih zvez, ki jih je v 18. stoletju opisal ali uporabil naš prvi narodni buditelj Marko Pohlin. Celo področja spolnosti ni izpustil.
Na začetku oddaje dobrodošlica. Udobno se namestite na lenišče, tudi kočljive teme ne bodo manjkale! Dr. Marko Snoj je izdal Slovar Pohlinovega jezika, ki je, tako pravijo jezikoslovci, pravi slovarski biser! Knjiga na skoraj tisoč straneh prikazuje več kot 12 tisoč besed in besednih zvez, ki jih je v 18. stoletju opisal ali uporabil naš prvi narodni buditelj Marko Pohlin. Celo področja spolnosti ni izpustil.
Oksimoron oziroma bistroumni nesmisel je besedna zveza, sestavljena iz dveh nasprotujočih ali izključujočih si pojmov. Učinkuje kot popestritev besedila, ima satirični ali ironični pomen.
Oksimoron oziroma bistroumni nesmisel je besedna zveza, sestavljena iz dveh nasprotujočih ali izključujočih si pojmov. Učinkuje kot popestritev besedila, ima satirični ali ironični pomen.
"Več ko pišemo ali govorimo o nekem zemljepisnem imenu, bolj ko bo v izhodiščni obliki podobno slovenskemu jeziku, prej ga bomo, verjetno, prevzeli. So kraji, ki imajo slovenska imena zaradi neke zgodovinske kontinuitete. To so denimo območja, na katerih še danes živi slovenska skupnost. Na drugi strani pa imamo seveda slovenska imena za kraje, s katerimi so bili nekoč ljudje veliko v stiku, kjer je na primer živela zelo močna slovenskega izseljenska skupnost, to je primer Čikaga in zapisa s slovenskimi grafemi," pravi dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.
"Več ko pišemo ali govorimo o nekem zemljepisnem imenu, bolj ko bo v izhodiščni obliki podobno slovenskemu jeziku, prej ga bomo, verjetno, prevzeli. So kraji, ki imajo slovenska imena zaradi neke zgodovinske kontinuitete. To so denimo območja, na katerih še danes živi slovenska skupnost. Na drugi strani pa imamo seveda slovenska imena za kraje, s katerimi so bili nekoč ljudje veliko v stiku, kjer je na primer živela zelo močna slovenskega izseljenska skupnost, to je primer Čikaga in zapisa s slovenskimi grafemi," pravi dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.
Pri pogovoru si oblikujemo predstavo o govorcu. Sklepamo o njegovi izobrazbi, osebnostnih lastnostih in interesih. Profiliranje na podlagi govora poteka tudi v sodni dvorani, kar raziskuje mladi raziskovalec z Inštituta za kriminologijo Marko Drobnjak.
Pri pogovoru si oblikujemo predstavo o govorcu. Sklepamo o njegovi izobrazbi, osebnostnih lastnostih in interesih. Profiliranje na podlagi govora poteka tudi v sodni dvorani, kar raziskuje mladi raziskovalec z Inštituta za kriminologijo Marko Drobnjak.
Julia Borden je doktorska študentka celične in molekularne biologije, ki se zaradi navdušenja nad košarko in Luko Dončićem ter zaradi partnerja Slovenca uči slovensko. Napredek objavlja na Twitterjevem profilu @ZivjoLuka.
Julia Borden je doktorska študentka celične in molekularne biologije, ki se zaradi navdušenja nad košarko in Luko Dončićem ter zaradi partnerja Slovenca uči slovensko. Napredek objavlja na Twitterjevem profilu @ZivjoLuka.
Zakaj smo se v slovenščini odločili za različico covid-19 in ne podomačen izraz kovib-19? Kaj je virus in kaj bolezen? In zakaj ni pozitiven test, temveč izid testiranja?
Zakaj smo se v slovenščini odločili za različico covid-19 in ne podomačen izraz kovib-19? Kaj je virus in kaj bolezen? In zakaj ni pozitiven test, temveč izid testiranja?
Marko Drobnjak, mladi raziskovalec z Inštituta za kriminologijo se ukvarja s preučevanjem jezika in prava. Analiziral je tudi 10.000 naslovov črne kronike s portala rtvslo.si med letoma 2003 in 2017. Pojasnjuje, da se imena v naslovih najpogosteje pojavljajo, kadar gre za javne osebnosti. "Če bo bralec videl, da se poroča o nekom, ki ga je volil ali ga ni volil, bo še toliko raje kliknil na naslov."
Marko Drobnjak, mladi raziskovalec z Inštituta za kriminologijo se ukvarja s preučevanjem jezika in prava. Analiziral je tudi 10.000 naslovov črne kronike s portala rtvslo.si med letoma 2003 in 2017. Pojasnjuje, da se imena v naslovih najpogosteje pojavljajo, kadar gre za javne osebnosti. "Če bo bralec videl, da se poroča o nekom, ki ga je volil ali ga ni volil, bo še toliko raje kliknil na naslov."
Makadam je poimenovanje po inženirju in graditelju cest J. L. McAdamu, Matevž je lastno moško ime ali občno za pretlačeni fižol s krompirjem. Kaj je in kako poteka apelativizacija?
Makadam je poimenovanje po inženirju in graditelju cest J. L. McAdamu, Matevž je lastno moško ime ali občno za pretlačeni fižol s krompirjem. Kaj je in kako poteka apelativizacija?
V analizi žaljivega govora v spletnih komentarjih se pojavljajo številni primeri groženj in napadov, eden takih je bil denimo usmerjen proti točno določenemu posamezniku: "Kar pripravi se bednik zagovedni, pridemo pote z macolo."
V analizi žaljivega govora v spletnih komentarjih se pojavljajo številni primeri groženj in napadov, eden takih je bil denimo usmerjen proti točno določenemu posamezniku: "Kar pripravi se bednik zagovedni, pridemo pote z macolo."
Cilj trola je pri sogovorniku sprožiti buren odziv, pretirano jezen oziroma ekstremen odziv."Je prepričevanje občinstva, da je sogovornik bebec." Taktike in jezikovna sredstva so na družabnih omrežjih različna.
Cilj trola je pri sogovorniku sprožiti buren odziv, pretirano jezen oziroma ekstremen odziv."Je prepričevanje občinstva, da je sogovornik bebec." Taktike in jezikovna sredstva so na družabnih omrežjih različna.
Kaj je Elijev ogenj? Anketiranci: "Elija? A ni to neko biblično ime? Mogoče povezano s peklom."
Kaj je Elijev ogenj? Anketiranci: "Elija? A ni to neko biblično ime? Mogoče povezano s peklom."
Kaj je Stendhalov oziroma firenški sindrom? Kot prvi ga je opisal francoski pisatelj Marie-Henri Beyle, ki ga poznamo pod psevdonimom Stendhal. Ko je hodil po Firencah, se je tako navdušil nad mestom, galerijami, katedralo in umetninami, da se je ob vsej lepoti začel počutiti precej nenavadno.
Kaj je Stendhalov oziroma firenški sindrom? Kot prvi ga je opisal francoski pisatelj Marie-Henri Beyle, ki ga poznamo pod psevdonimom Stendhal. Ko je hodil po Firencah, se je tako navdušil nad mestom, galerijami, katedralo in umetninami, da se je ob vsej lepoti začel počutiti precej nenavadno.
Nejeverni Tomaž je svetopisemska fraza, ki pomeni dvomiti, preden se prepričaš o dejstvih.
Nejeverni Tomaž je svetopisemska fraza, ki pomeni dvomiti, preden se prepričaš o dejstvih.
Viljem iz Ockhama je angleški frančiškanski redovnik, logik in sholastični filozof, ki je deloval v prvi polovici 14. stoletja. Ockhamova britev je "zakon varčnosti", raziskovalno načelo, ki zahteva, da pri oblikovanje hipotez in teorij privzamemo čim manj predpostavk ter pojav pojasnimo s kar najmanjšim številom spremenljivk in delnih procesov. Govorimo torej o varčnosti ter preprostosti znanstvenih teorij.
Viljem iz Ockhama je angleški frančiškanski redovnik, logik in sholastični filozof, ki je deloval v prvi polovici 14. stoletja. Ockhamova britev je "zakon varčnosti", raziskovalno načelo, ki zahteva, da pri oblikovanje hipotez in teorij privzamemo čim manj predpostavk ter pojav pojasnimo s kar najmanjšim številom spremenljivk in delnih procesov. Govorimo torej o varčnosti ter preprostosti znanstvenih teorij.
Potemkinove vasi so po besedah zgodovinarjev bolj ali manj legenda: na caričinih potovanjih po osvojenih ozemljih naj bi s kulisami novih vasi (ter lutkami namesto ljudi) prevaral Katarino Veliko in tako prikazoval uspešno rusko poseljevanje novih območij. Zgodovinarji pravijo, da je med obiskom Katarine Velike na jugu dežele res nekoliko 'sfriziral' videz podeželja, da je bilo videti bolje kot sicer, a so mit o Potemkinovih vaseh, o kulisah čudovitih vasi, za katerimi ni ničesar, ustvarili njegovi nasprotniki, ki so mu zavidali dejanski uspeh.
Potemkinove vasi so po besedah zgodovinarjev bolj ali manj legenda: na caričinih potovanjih po osvojenih ozemljih naj bi s kulisami novih vasi (ter lutkami namesto ljudi) prevaral Katarino Veliko in tako prikazoval uspešno rusko poseljevanje novih območij. Zgodovinarji pravijo, da je med obiskom Katarine Velike na jugu dežele res nekoliko 'sfriziral' videz podeželja, da je bilo videti bolje kot sicer, a so mit o Potemkinovih vaseh, o kulisah čudovitih vasi, za katerimi ni ničesar, ustvarili njegovi nasprotniki, ki so mu zavidali dejanski uspeh.
Zgodba o gordijskem vozlu je ena bolj znanih grških zgodb. V njej nastopa frigijski kralj Gordios (oziroma Gordij) in njegov voz, pri katerem je jarem pripel na drog z neverjetno zapletenim vozlom, pri katerem se ni videlo njegovega začetka in konca. Po legendi naj bi človek, ki mu bo uspelo razvozlati ta vozel, postal gospodar sveta …
Zgodba o gordijskem vozlu je ena bolj znanih grških zgodb. V njej nastopa frigijski kralj Gordios (oziroma Gordij) in njegov voz, pri katerem je jarem pripel na drog z neverjetno zapletenim vozlom, pri katerem se ni videlo njegovega začetka in konca. Po legendi naj bi človek, ki mu bo uspelo razvozlati ta vozel, postal gospodar sveta …
Avgijev hlev je frazem, ki ima svoj izvor v grški mitologiji. Heraklej, eden najslavnejših grških junakov, je ubil svojo ženo in dva otroka. V Delfih je tako za kazen med drugim dobil nalogo, da mora očistiti Avgijev hlev, ki ni bil očiščen že 30 let. Nemogočo nalogo je moral opraviti v enem dnevu. Heraklej je nalogo rešil tako, da je skozi hlev speljal tokova dveh rek (Alfej in Penej), ki sta pospravila vso umazanijo iz hleva. Avgijev hlev je torej metafora za nekaj neverjetno zanemarjenega ali zapuščenega, kar se je nabiralo dolga leta.
Avgijev hlev je frazem, ki ima svoj izvor v grški mitologiji. Heraklej, eden najslavnejših grških junakov, je ubil svojo ženo in dva otroka. V Delfih je tako za kazen med drugim dobil nalogo, da mora očistiti Avgijev hlev, ki ni bil očiščen že 30 let. Nemogočo nalogo je moral opraviti v enem dnevu. Heraklej je nalogo rešil tako, da je skozi hlev speljal tokova dveh rek (Alfej in Penej), ki sta pospravila vso umazanijo iz hleva. Avgijev hlev je torej metafora za nekaj neverjetno zanemarjenega ali zapuščenega, kar se je nabiralo dolga leta.
Tokrat ne odpiramo slovarja, ampak skrinjico. Pandorino. Ali ste vedeli, da ima šest žensk v Sloveniji ime Pandora. Verjetno bi iz rokava stresle zgodbo o Pandorini skrinjici, če bi jih vprašali.
Tokrat ne odpiramo slovarja, ampak skrinjico. Pandorino. Ali ste vedeli, da ima šest žensk v Sloveniji ime Pandora. Verjetno bi iz rokava stresle zgodbo o Pandorini skrinjici, če bi jih vprašali.
Marcel Proust je eden največjih pisateljev 20. stoletja. Magdalenice pa so čisto zares za pojest. Hkrati pa so Proustove magdalenice postale ena najbolj prepoznavnih metafor svetovne književnosti. Morda niste vedeli, da magdalenice niso bile Proustova prva izbira.
Marcel Proust je eden največjih pisateljev 20. stoletja. Magdalenice pa so čisto zares za pojest. Hkrati pa so Proustove magdalenice postale ena najbolj prepoznavnih metafor svetovne književnosti. Morda niste vedeli, da magdalenice niso bile Proustova prva izbira.
Tokrat brusimo klasično znanje in izobrazbo prek najbolj prodajane in prevajane knjige v zgodovine. Biblije. Odpravljamo se na območje Levanta na Bližnjem vzhodu, kjer so in še vedno živijo Samarijani. Kako je z njimi povezan izraz usmiljeni Samarijan?
Tokrat brusimo klasično znanje in izobrazbo prek najbolj prodajane in prevajane knjige v zgodovine. Biblije. Odpravljamo se na območje Levanta na Bližnjem vzhodu, kjer so in še vedno živijo Samarijani. Kako je z njimi povezan izraz usmiljeni Samarijan?
Spet gremo v staro Grčijo. Da bi vedeli, kaj je Damoklejev meč, moramo vedeti, kdo je Damoklej in kaj je s tem mečem počel. Ali nemara meč z njim?
Spet gremo v staro Grčijo. Da bi vedeli, kaj je Damoklejev meč, moramo vedeti, kdo je Damoklej in kaj je s tem mečem počel. Ali nemara meč z njim?
Cristoforo Colombo oziroma s španskim imenom Cristobal Colon, trgovec in morjeplovec, je spremenil zgodovino. Najbolj je znan po tem, da je leta 1492 pod špansko krono s svojimi tremi karavelami med iskanjem druge poti proti Vzhodni Indiji odkril Ameriko. Kaj pa je Kolumbovo jajce?
Cristoforo Colombo oziroma s španskim imenom Cristobal Colon, trgovec in morjeplovec, je spremenil zgodovino. Najbolj je znan po tem, da je leta 1492 pod špansko krono s svojimi tremi karavelami med iskanjem druge poti proti Vzhodni Indiji odkril Ameriko. Kaj pa je Kolumbovo jajce?
Ahil je v grški mitologiji najpomembnejši heroj v boju za Trojo. Po številnih legendah ga je mati, morska nimfa Tetis, po rojstvu potopila v reko Stiks, da bi ga naredila neranljivega in s tem nesmrtnega. Ker ga je pri tem držala za peto, je ta ostala ranljiva. Metaforično je Ahilova peta šibka točka nekoga, čisto dobesedno pa je to tudi Ahilova tetiva. Kaj pa bi bila Ahilova želva?
Ahil je v grški mitologiji najpomembnejši heroj v boju za Trojo. Po številnih legendah ga je mati, morska nimfa Tetis, po rojstvu potopila v reko Stiks, da bi ga naredila neranljivega in s tem nesmrtnega. Ker ga je pri tem držala za peto, je ta ostala ranljiva. Metaforično je Ahilova peta šibka točka nekoga, čisto dobesedno pa je to tudi Ahilova tetiva. Kaj pa bi bila Ahilova želva?
Raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah. Tokratni etimološki oreh je povezan z ljudstvom. Ne Špartanci, temveč Huroni. Gre za severnoameriško staroselsko ljudstvo, pravzaprav plemensko federacijo s severovzhoda Združenih držav in jugovzhoda današnje Kanade. A jezikoslovci ugotavljajo, da ima huronsko vpitje dve mogoči razlagi.
Raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah. Tokratni etimološki oreh je povezan z ljudstvom. Ne Špartanci, temveč Huroni. Gre za severnoameriško staroselsko ljudstvo, pravzaprav plemensko federacijo s severovzhoda Združenih držav in jugovzhoda današnje Kanade. A jezikoslovci ugotavljajo, da ima huronsko vpitje dve mogoči razlagi.
Raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah. Tokrat nastopa ena najbolj znanih igrač na svetu – plišasti medvedek – Teddy Bear. Kako je medvedek dobil ime, bojda ve vsak ameriški šolar.
Raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah. Tokrat nastopa ena najbolj znanih igrač na svetu – plišasti medvedek – Teddy Bear. Kako je medvedek dobil ime, bojda ve vsak ameriški šolar.
Raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah. Slavni starogrški filozof, matematik in mistik, Pitagora s Samosa. Ob njegovem imenu seveda najprej pomislimo na Pitagorov izrek, je pa relativno znan še en pojem, v katerem je uporabljeno njegovo ime – Pitagorova čaša.
Raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah. Slavni starogrški filozof, matematik in mistik, Pitagora s Samosa. Ob njegovem imenu seveda najprej pomislimo na Pitagorov izrek, je pa relativno znan še en pojem, v katerem je uporabljeno njegovo ime – Pitagorova čaša.
Winston Churchill, nekdanji britanski premier, zmagovalec druge svetovne vojne. Nobelovec, intelektualec, vir neštetih modrih misli. Bil je znan tudi kot velik hedonist, užival je v dobri pijači in cigarah, Morda lahko tu poiščemo razlago izraza Churchillovo kolcanje?
Winston Churchill, nekdanji britanski premier, zmagovalec druge svetovne vojne. Nobelovec, intelektualec, vir neštetih modrih misli. Bil je znan tudi kot velik hedonist, užival je v dobri pijači in cigarah, Morda lahko tu poiščemo razlago izraza Churchillovo kolcanje?
Raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah. Tudi s pomočjo ulice.
Raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah. Tudi s pomočjo ulice.
Slovenist in lektor na RTV Slovenija Rok Dovjak pravi, da v lektorski službi najpogosteje dobijo imena, zapisana v angleščini, ki jih posredujejo tiskovne agencije. Potem morajo ta zapis in izgovor prilagoditi razmerju glas : črka, ki je naraven za slovenščino. “Sapóro namesto Sáporo, Tokio z i-jem in ne z y-om, Seul namesto Soul, Teheran in ne Tehran.”
Slovenist in lektor na RTV Slovenija Rok Dovjak pravi, da v lektorski službi najpogosteje dobijo imena, zapisana v angleščini, ki jih posredujejo tiskovne agencije. Potem morajo ta zapis in izgovor prilagoditi razmerju glas : črka, ki je naraven za slovenščino. “Sapóro namesto Sáporo, Tokio z i-jem in ne z y-om, Seul namesto Soul, Teheran in ne Tehran.”
Andrej Salobir je vodja prevajalske ekipe prevajalske agencije Leemeta in velik navdušenec nad znanstveno fantastiko. Pravi, da konstruirani, izmišljeni oziroma umetni jeziki nastajajo na dva načina: a priori in a posteriori. A posteriori so jeziki, ki so nastali na podlagi obstoječih jezikov, na primer esperanto ali slovio. A priori so izmišljeni na novo in jih poznamo zlasti iz pop kulture. To so klingonščina, dohtraki, vilinščina ali na’vi.
Andrej Salobir je vodja prevajalske ekipe prevajalske agencije Leemeta in velik navdušenec nad znanstveno fantastiko. Pravi, da konstruirani, izmišljeni oziroma umetni jeziki nastajajo na dva načina: a priori in a posteriori. A posteriori so jeziki, ki so nastali na podlagi obstoječih jezikov, na primer esperanto ali slovio. A priori so izmišljeni na novo in jih poznamo zlasti iz pop kulture. To so klingonščina, dohtraki, vilinščina ali na’vi.
Kdaj napaka v jeziku postane pravilo? Se lahko zgodi, da bo besedna zveza 'temu ni tako' kdaj prešla v nezaznamovano rabo? Kaj se je zgodilo z brajlico oziroma brajico? S safarisrajco oziroma safari srajco?
Kdaj napaka v jeziku postane pravilo? Se lahko zgodi, da bo besedna zveza 'temu ni tako' kdaj prešla v nezaznamovano rabo? Kaj se je zgodilo z brajlico oziroma brajico? S safarisrajco oziroma safari srajco?
Fonetika je predmet diskusíje oddaje Jezikanje. Na Radiotelevizíji Slovenija smo posodobili Govorni pomočnik, orodje za vse govorce! Ste v dilemi, kako se izgovori priimek slavnega nogometaša? Ime egipčanske kraljice Kleópatre? Na glas berete poročilo po alínejah ali anéks k pogodbi?
Fonetika je predmet diskusíje oddaje Jezikanje. Na Radiotelevizíji Slovenija smo posodobili Govorni pomočnik, orodje za vse govorce! Ste v dilemi, kako se izgovori priimek slavnega nogometaša? Ime egipčanske kraljice Kleópatre? Na glas berete poročilo po alínejah ali anéks k pogodbi?
Ste vedeli, da ljudske oziroma tradicionalne uspavanke pripovedujejo tudi o lakoti, smrti, revščini in pomanjkanju? Kaj pa sodobne? Te so usmerjene k otroku. Obojim je skupna melodija, ki je običajno tolažeča, pomirjajoča in mehka.
Ste vedeli, da ljudske oziroma tradicionalne uspavanke pripovedujejo tudi o lakoti, smrti, revščini in pomanjkanju? Kaj pa sodobne? Te so usmerjene k otroku. Obojim je skupna melodija, ki je običajno tolažeča, pomirjajoča in mehka.
“Od nekdaj posnemamo naravo, zakaj ne bi še imena,” pravi anketiranka. Abstrakten podatkovni oblak si je lažje predstavljati z dejanskim oblakom na nebu, zato je poimenovanje smiselno. Jezikoslovec dr. Robbie Love je v raziskavi obsežnih baz podatkov iz devetdesetih let in danes primerjal uporabo besed, ki opisujejo naravne pojave in tehnologijo.
“Od nekdaj posnemamo naravo, zakaj ne bi še imena,” pravi anketiranka. Abstrakten podatkovni oblak si je lažje predstavljati z dejanskim oblakom na nebu, zato je poimenovanje smiselno. Jezikoslovec dr. Robbie Love je v raziskavi obsežnih baz podatkov iz devetdesetih let in danes primerjal uporabo besed, ki opisujejo naravne pojave in tehnologijo.
Na Oddelku za podnebne spremembe Ministrstva za okolje in prostor so pripravili Slovar izrazov s področja prilagajanja podnebnim spremembam. Z avtorico Barbaro Simonič govorimo o prevajanju in opredelitvi izrazov za poročanje v medijih.
Na Oddelku za podnebne spremembe Ministrstva za okolje in prostor so pripravili Slovar izrazov s področja prilagajanja podnebnim spremembam. Z avtorico Barbaro Simonič govorimo o prevajanju in opredelitvi izrazov za poročanje v medijih.
Blaž Šter je meteorolog prognostik z Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO). Pravi, da pri napovedovanju jasnine oziroma oblačnosti nebo razdelijo na osmine.
Blaž Šter je meteorolog prognostik z Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO). Pravi, da pri napovedovanju jasnine oziroma oblačnosti nebo razdelijo na osmine.
"Danes se komunicira blagovno znamko, ki naj bi v nekem času postala prijatelj od tistega, ki jo kupuje. In prijatelji se tikamo. Ker smo si tako blizu, da si zaupamo," pravi marketinški strokovnjak dr. Andrej Pompe. Dodaja, da moramo poznati tistega, ki ga nagovarjamo in presoditi, ali bi si želel, da ga vikamo ali tikamo. V času, ko se oddaljujemo, a si hkrati želimo biti čim bližje, razmišljamo o ogovarjanju v oglasih, na radijskih in televizijskih postajah ter na spletu.
"Danes se komunicira blagovno znamko, ki naj bi v nekem času postala prijatelj od tistega, ki jo kupuje. In prijatelji se tikamo. Ker smo si tako blizu, da si zaupamo," pravi marketinški strokovnjak dr. Andrej Pompe. Dodaja, da moramo poznati tistega, ki ga nagovarjamo in presoditi, ali bi si želel, da ga vikamo ali tikamo. V času, ko se oddaljujemo, a si hkrati želimo biti čim bližje, razmišljamo o ogovarjanju v oglasih, na radijskih in televizijskih postajah ter na spletu.
Kaj je trpnik? Odgovarja anketiranka: “Sklon! Imenovalnik, rodilnik, trpnik, orodnik.” Res se je pripravila oddaja o trpniku! Prof. dr. Simona Kranjc z Oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani pravi, da je trpnik pogosto preganjan in ga nadomeščamo s tvornikom, četudi je uporaben in opolnomočen, zlasti takrat, ko je pomemben ali znan cilj dejanja, ne pa njegov vršilec.
Kaj je trpnik? Odgovarja anketiranka: “Sklon! Imenovalnik, rodilnik, trpnik, orodnik.” Res se je pripravila oddaja o trpniku! Prof. dr. Simona Kranjc z Oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani pravi, da je trpnik pogosto preganjan in ga nadomeščamo s tvornikom, četudi je uporaben in opolnomočen, zlasti takrat, ko je pomemben ali znan cilj dejanja, ne pa njegov vršilec.
Nadia Molek De Jager se je rodila v Buenos Airesu, po očetovi strani je Slovenka. Dedek se je tja preselil v iskanju boljšega življenja, babica pa je pobegnila pred fašizmom. Znanja slovenščine otrokom nista predala. “Takrat je bila situacija zelo zapletena. V šoli so bili otroci kaznovani, če so govorili v drugem jeziku, biti tujec je bila stigma, kaj šele Slovan, to je skoraj pomenilo komunist. Morali so skriti jezik, se odkoreniniti.”
Nadia Molek De Jager se je rodila v Buenos Airesu, po očetovi strani je Slovenka. Dedek se je tja preselil v iskanju boljšega življenja, babica pa je pobegnila pred fašizmom. Znanja slovenščine otrokom nista predala. “Takrat je bila situacija zelo zapletena. V šoli so bili otroci kaznovani, če so govorili v drugem jeziku, biti tujec je bila stigma, kaj šele Slovan, to je skoraj pomenilo komunist. Morali so skriti jezik, se odkoreniniti.”
Jezikoslovec dr. Marko Snoj razlaga etimologijo in pomen nekaterih frazemov, ki jih pogosto slišimo v vsakdanjem življenju. Za izraz “piti kot žolna” obstaja več razlag, ena od njih govori tudi o vojakih.
Jezikoslovec dr. Marko Snoj razlaga etimologijo in pomen nekaterih frazemov, ki jih pogosto slišimo v vsakdanjem življenju. Za izraz “piti kot žolna” obstaja več razlag, ena od njih govori tudi o vojakih.
Poznamo že pahorizme, v tujini tudi bušizme in trumpizme. Ker so v medijskem prostoru kar nekaj časa vzhajali krofi, smo postali pozorni na metafore, prispodobe in pregovore v političnih replikah našega premierja.
Poznamo že pahorizme, v tujini tudi bušizme in trumpizme. Ker so v medijskem prostoru kar nekaj časa vzhajali krofi, smo postali pozorni na metafore, prispodobe in pregovore v političnih replikah našega premierja.
Dr. Mojca Kumin Horvat z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pravi, da ima beseda mošt dve razlagi. Ena je sladek sok iz mletega ali zmečkanega grozdja, druga pa je bolj splošna: sladka ali prevreta pijača iz zmečkanega sadja.
Dr. Mojca Kumin Horvat z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pravi, da ima beseda mošt dve razlagi. Ena je sladek sok iz mletega ali zmečkanega grozdja, druga pa je bolj splošna: sladka ali prevreta pijača iz zmečkanega sadja.
Center za jezikovne vire in tehnologije UL je predstavil dva nova prosto dostopna izdelka: mobilno aplikacijo Igra besed in nadgrajeni leksikon besednih oblik Sloleks 2.0. Dr. Špela Arhar Holdt pravi, da imajo raziskovalci prvič priložnost, da dobijo neposredno povratno informacijo od skupnosti. “Jezikoslovje se odpira proti uporabnikom in realni rabi.”
Center za jezikovne vire in tehnologije UL je predstavil dva nova prosto dostopna izdelka: mobilno aplikacijo Igra besed in nadgrajeni leksikon besednih oblik Sloleks 2.0. Dr. Špela Arhar Holdt pravi, da imajo raziskovalci prvič priložnost, da dobijo neposredno povratno informacijo od skupnosti. “Jezikoslovje se odpira proti uporabnikom in realni rabi.”
Prof. surdopedagogike in logopedije Benjamin Vogrič pravi, da so otroci danes zelo dolgo odvisni od dude in pomoči staršev, zato so govorno-jezikovne motnje v porastu. Za glas r mora imeti otrok dovolj raztegnjeno podjezično vez, da se lahko jezik sproščeno dvigne in se robovi dotaknejo zobovja, se naslonijo. Pri izpihu se konica jezika zatrese.
Prof. surdopedagogike in logopedije Benjamin Vogrič pravi, da so otroci danes zelo dolgo odvisni od dude in pomoči staršev, zato so govorno-jezikovne motnje v porastu. Za glas r mora imeti otrok dovolj raztegnjeno podjezično vez, da se lahko jezik sproščeno dvigne in se robovi dotaknejo zobovja, se naslonijo. Pri izpihu se konica jezika zatrese.
Disgrafija je motnja na ravni rokopisnega pisanja. Posamezniki imajo največ težav s pisanimi črkami, zlasti tistimi, ki so si podobne: a in o, m in n ter r in v. Magister profesor specialne in rehabilitacijske pedagogike Blaž Povše pravi, da je disgrafija specifična učna težava, ki je ne morejo odpraviti, jo pa lahko posamezniki obvladajo.
Disgrafija je motnja na ravni rokopisnega pisanja. Posamezniki imajo največ težav s pisanimi črkami, zlasti tistimi, ki so si podobne: a in o, m in n ter r in v. Magister profesor specialne in rehabilitacijske pedagogike Blaž Povše pravi, da je disgrafija specifična učna težava, ki je ne morejo odpraviti, jo pa lahko posamezniki obvladajo.
Dislektikom pogosto očitajo, da se ne trudijo dovolj, v resnici pa bi morali le spremeniti način poučevanja, saj je tudi njihovo dojemanje in reševanje problemov drugačno. “Če otroka učiš z metodo, ob kateri ne more napredovati, se ničesar ne nauči. Spremeni metodo, ne otroka. Mi pa poskušamo spremeniti otroka, da bi ga spravili v svoj kalup,” pripoveduje prof. dr. Ana Krajnc.
Dislektikom pogosto očitajo, da se ne trudijo dovolj, v resnici pa bi morali le spremeniti način poučevanja, saj je tudi njihovo dojemanje in reševanje problemov drugačno. “Če otroka učiš z metodo, ob kateri ne more napredovati, se ničesar ne nauči. Spremeni metodo, ne otroka. Mi pa poskušamo spremeniti otroka, da bi ga spravili v svoj kalup,” pripoveduje prof. dr. Ana Krajnc.
Marija Sotnikova Štravs je poliglotka in doktorica slavističnih študijev, ki se je pred leti navdušila za učenje škotske gelščine. “Na nek način je bila ljubezen na prvi pogled. Šla sem na Škotsko, kar je bilo neke vrste nadomestno potovanje v zadnjem trenutku. Morda mi je bilo usojeno, ne vem. Na napisih v mestu sem opazila škotsko gelščino.“ Vsak teden ima prek video povezave nadaljevalni tečaj gelščine, jezika keltskega izvora, ki ga govori le okoli 57.000 naravnih govorcev. Kljub temu gotovo tudi vi poznate kako gelsko besedo, na primer viski ali slogan.
Marija Sotnikova Štravs je poliglotka in doktorica slavističnih študijev, ki se je pred leti navdušila za učenje škotske gelščine. “Na nek način je bila ljubezen na prvi pogled. Šla sem na Škotsko, kar je bilo neke vrste nadomestno potovanje v zadnjem trenutku. Morda mi je bilo usojeno, ne vem. Na napisih v mestu sem opazila škotsko gelščino.“ Vsak teden ima prek video povezave nadaljevalni tečaj gelščine, jezika keltskega izvora, ki ga govori le okoli 57.000 naravnih govorcev. Kljub temu gotovo tudi vi poznate kako gelsko besedo, na primer viski ali slogan.
Psiholog dr. Alex Fradera pripoveduje o razlikah pri pogovoru v prvem in tujem jeziku. Pravi, da je naša intuicija sicer super, saj lahko začutimo, kdaj nam nekaj ugaja in kdaj nam grozi nevarnost. Kadar pogovor zaide v neprijetne tematike, to dobesedno začutimo v svojem telesu kot pretnjo, neke vrste bolečino ali sram. To nas motivira, da spremenimo temo.
Psiholog dr. Alex Fradera pripoveduje o razlikah pri pogovoru v prvem in tujem jeziku. Pravi, da je naša intuicija sicer super, saj lahko začutimo, kdaj nam nekaj ugaja in kdaj nam grozi nevarnost. Kadar pogovor zaide v neprijetne tematike, to dobesedno začutimo v svojem telesu kot pretnjo, neke vrste bolečino ali sram. To nas motivira, da spremenimo temo.
Dr. Matej Meterc z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pravi, da nekonvencionalne replike, šaljivi odgovori oziroma ‘kajle’, deavtomatizirajo pogovor. Pogosto starši odgovarjajo na otrokova vprašanja, ki se začenjajo s kaj ali zakaj.
Dr. Matej Meterc z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pravi, da nekonvencionalne replike, šaljivi odgovori oziroma ‘kajle’, deavtomatizirajo pogovor. Pogosto starši odgovarjajo na otrokova vprašanja, ki se začenjajo s kaj ali zakaj.
Igor Mikič je avtor številnih urbanih fraz, jezikovni fenomen in lik. Pravi, da nas jezikovno najbolj oblikuje okolica:"Kakšno družbo imaš, tako boš govoril."
Igor Mikič je avtor številnih urbanih fraz, jezikovni fenomen in lik. Pravi, da nas jezikovno najbolj oblikuje okolica:"Kakšno družbo imaš, tako boš govoril."
Julija Mesarič je Rusinja, ki že dvajset let živi v Sloveniji. Poučuje ruščino in pripoveduje, kako se je naučila slovensko: vsako jutro je odprla razpredelnico in sklanjala perut, lipa, korak.
Julija Mesarič je Rusinja, ki že dvajset let živi v Sloveniji. Poučuje ruščino in pripoveduje, kako se je naučila slovensko: vsako jutro je odprla razpredelnico in sklanjala perut, lipa, korak.
Jelena Djordjević je 85-letna upokojena profesorica nemščine, ki zdaj prostovoljno poučuje starejše tečajnike. "Tako je lepo, da bi bil greh nesodelovati. Učimo se, smejimo in pijemo kavo".
Jelena Djordjević je 85-letna upokojena profesorica nemščine, ki zdaj prostovoljno poučuje starejše tečajnike. "Tako je lepo, da bi bil greh nesodelovati. Učimo se, smejimo in pijemo kavo".
Janne Brelih je otrok Finke in Slovenca, ki je zaposlen kot tonski mojster v gledališču v Helsinkih. Recitira obe državni himni, v slovenščini pa je prebral le eno knjigo – Zajčje leto.
Janne Brelih je otrok Finke in Slovenca, ki je zaposlen kot tonski mojster v gledališču v Helsinkih. Recitira obe državni himni, v slovenščini pa je prebral le eno knjigo – Zajčje leto.
Damjan Debevec je vodnik po Cankarjevi spominski hiši. 37-letni možakar ima brke in klobuk, Vrhničani ga zato pogosto počastijo s kavo … Pravi, da je Cankar primeren za vsako priložnost.
Damjan Debevec je vodnik po Cankarjevi spominski hiši. 37-letni možakar ima brke in klobuk, Vrhničani ga zato pogosto počastijo s kavo … Pravi, da je Cankar primeren za vsako priložnost.
“Papež ima vas rad,” je na obisku Slovenije pred več kot dvema desetletjema dejal takratni papež Janez Pavel II. V tretji osebi ednine je govoril tudi vesoljček E.T., pripoveduje mlada raziskovalka Duša Race z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Kaj pa politiki? Se z rabo tretje osebe ednine oddaljujejo od povedanega, izogibajo odgovornosti ali le objektivno potrjujejo svoje misli?
“Papež ima vas rad,” je na obisku Slovenije pred več kot dvema desetletjema dejal takratni papež Janez Pavel II. V tretji osebi ednine je govoril tudi vesoljček E.T., pripoveduje mlada raziskovalka Duša Race z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Kaj pa politiki? Se z rabo tretje osebe ednine oddaljujejo od povedanega, izogibajo odgovornosti ali le objektivno potrjujejo svoje misli?
Dr. Tanja Mirtič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pravi, da so v slovenščini pogosta poimenovanja količin po po znanih in v krščanski tradiciji pomembnih svetnikih, denimo štefan, urban in neža. “Zanimivo, da imamo Slovenci precej poimenovanj za mere in posode, zlasti za vino.“
Dr. Tanja Mirtič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pravi, da so v slovenščini pogosta poimenovanja količin po po znanih in v krščanski tradiciji pomembnih svetnikih, denimo štefan, urban in neža. “Zanimivo, da imamo Slovenci precej poimenovanj za mere in posode, zlasti za vino.“
Jezikamo o količinah in odstotkih, pri tem nam pomaga matematik in psiholog, sicer avtor podkasta Številke, Slavko Jerič. “Najpogosteje se novinarji spremo pri klasičnem vprašanju kaj pomeni enkrat ali dvakrat več. Bom posplošil: nekdo ima 2 kg jabolk, nekdo drug 4 kg. A to pomeni enkrat več ali dvakrat več? Intuitivna misel večine je, da je to dvakrat več. Če pa več prevedeš v matematični znak plus, bi moralo pomeniti 6 kg. Nekdo ima dve količini, dvakrat več je 4; 2 plus 4 je pa šest. Nekako ne prideš skupaj.”
Jezikamo o količinah in odstotkih, pri tem nam pomaga matematik in psiholog, sicer avtor podkasta Številke, Slavko Jerič. “Najpogosteje se novinarji spremo pri klasičnem vprašanju kaj pomeni enkrat ali dvakrat več. Bom posplošil: nekdo ima 2 kg jabolk, nekdo drug 4 kg. A to pomeni enkrat več ali dvakrat več? Intuitivna misel večine je, da je to dvakrat več. Če pa več prevedeš v matematični znak plus, bi moralo pomeniti 6 kg. Nekdo ima dve količini, dvakrat več je 4; 2 plus 4 je pa šest. Nekako ne prideš skupaj.”
Tema Jezikanja je prava tort-ura, sprašujemo namreč, kako napovedovati uro. Zakaj rečejo Primorci, da je 8 in pol, preostali prebivalci Slovenije pa pol 9? Kaj pomenijo izrazi davi ali drevi in zakaj je anketiranec prepričan, da se reče dravi?
Tema Jezikanja je prava tort-ura, sprašujemo namreč, kako napovedovati uro. Zakaj rečejo Primorci, da je 8 in pol, preostali prebivalci Slovenije pa pol 9? Kaj pomenijo izrazi davi ali drevi in zakaj je anketiranec prepričan, da se reče dravi?
Dr. Silvo Torkar pravi, da se v analizi slovenskih priimkov kot najpogostejša končnica pojavlja pripona -ič. Ta označuje manjšalnost in tudi patronimičnost, torej, da je nekdo od nekoga potomec. Zanimivi so tudi priimki, ki se izgovarjajo različno glede na geografsko lego, pa tudi taki, ki so lahko razumljeni slabšalno ali izvirajo iz opisa človekovih lastnosti.
Dr. Silvo Torkar pravi, da se v analizi slovenskih priimkov kot najpogostejša končnica pojavlja pripona -ič. Ta označuje manjšalnost in tudi patronimičnost, torej, da je nekdo od nekoga potomec. Zanimivi so tudi priimki, ki se izgovarjajo različno glede na geografsko lego, pa tudi taki, ki so lahko razumljeni slabšalno ali izvirajo iz opisa človekovih lastnosti.
“Če ni ljubezni, ni nič. Še v zakonu ne,” v smehu pripoveduje upokojeni novinar in aforist Evgen Jurič. Aforizmi so način življenja in razmišljanja, zahtevajo bistrost in poznavanje jezika, ne škodi, če so pametni tudi bralci.
“Če ni ljubezni, ni nič. Še v zakonu ne,” v smehu pripoveduje upokojeni novinar in aforist Evgen Jurič. Aforizmi so način življenja in razmišljanja, zahtevajo bistrost in poznavanje jezika, ne škodi, če so pametni tudi bralci.
Jecljanje je govorno-jezikovna motnja, ki se pojavlja v prisotnosti drugega človeka, pravi prof. def. Vlasta Podbrežnik. Njena varovanca Marko Knez in Massimo Šarkezi pripovedujeta, kako sta se spopadla z motnjo. Marko Knez: “V osnovni šoli smo pogosto znali snov, ko so nas učitelji spraševali, a smo bili raje tiho. Na začetku sem lahko povedal dve besedi brez jecljanja, zdaj pa brez težav nastopam na radiu. Če poenostavim, je to kot dan in noč.”
Jecljanje je govorno-jezikovna motnja, ki se pojavlja v prisotnosti drugega človeka, pravi prof. def. Vlasta Podbrežnik. Njena varovanca Marko Knez in Massimo Šarkezi pripovedujeta, kako sta se spopadla z motnjo. Marko Knez: “V osnovni šoli smo pogosto znali snov, ko so nas učitelji spraševali, a smo bili raje tiho. Na začetku sem lahko povedal dve besedi brez jecljanja, zdaj pa brez težav nastopam na radiu. Če poenostavim, je to kot dan in noč.”
Rešujemo zagate espejev in pisanja esemesov. Kako torej zapisati okrajšave? Jezikoslovki dr. Helena Dobrovoljc in dr. Tina Lengar Verovnik pravita, da okrajšave v govorjenem jeziku običajno razvežemo, zapisujemo jih s piko.
Rešujemo zagate espejev in pisanja esemesov. Kako torej zapisati okrajšave? Jezikoslovki dr. Helena Dobrovoljc in dr. Tina Lengar Verovnik pravita, da okrajšave v govorjenem jeziku običajno razvežemo, zapisujemo jih s piko.
Lp, to je oddaja Jezikanje. V 5ek bomo z dr. Mijo Michelizza razpravljali o internetnih kraticah. Lol, te so seveda starejše od interneta, zato z razumevanjem np. Rtm ste gotovo kdaj že napisali v sms in pričakovali vsaj tnx v odgovor.
Lp, to je oddaja Jezikanje. V 5ek bomo z dr. Mijo Michelizza razpravljali o internetnih kraticah. Lol, te so seveda starejše od interneta, zato z razumevanjem np. Rtm ste gotovo kdaj že napisali v sms in pričakovali vsaj tnx v odgovor.
Helene Jelenc je antropologinja, popotnica in blogerka. Pravi, da so v slovenščini najtežje sklanjatve, najbolj pa smo občutljivi na rabo slovničnega spola.
Helene Jelenc je antropologinja, popotnica in blogerka. Pravi, da so v slovenščini najtežje sklanjatve, najbolj pa smo občutljivi na rabo slovničnega spola.
Srečno! Tako se pozdravljajo rudarji. Zakaj, verjetno ni treba pojasnjevati. Dr. rudarskih ved Boris Salobir in njegov učenec Tadej Vohar, edini dijak četrtega letnika Rudarstva, pravita, da je jezik knapov zelo poseben. Veliko je germanizmov: lojtra, rajda, rigl, šaht, štajger, štanga … Zanimivo pa je, da rudarji nikoli ne obrekujejo svojih žena!
Srečno! Tako se pozdravljajo rudarji. Zakaj, verjetno ni treba pojasnjevati. Dr. rudarskih ved Boris Salobir in njegov učenec Tadej Vohar, edini dijak četrtega letnika Rudarstva, pravita, da je jezik knapov zelo poseben. Veliko je germanizmov: lojtra, rajda, rigl, šaht, štajger, štanga … Zanimivo pa je, da rudarji nikoli ne obrekujejo svojih žena!
Z dr. Mojco Žagar Karer "čekiramo" poimenovalne možnosti v slovenskem jeziku. Kdaj ostane beseda citatna, kdaj jo prevzamemo ali najdemo slovensko ustreznico?
Z dr. Mojco Žagar Karer "čekiramo" poimenovalne možnosti v slovenskem jeziku. Kdaj ostane beseda citatna, kdaj jo prevzamemo ali najdemo slovensko ustreznico?
Dr. Marko Snoj pravi, da se količina srčkov vsaj toliko kot na policah, pozna tudi v jeziku. Zakaj se skoraj vse ljubkovalnice končajo na -i, zakaj so iz živalskega sveta, kdo je moja in kdo moj?
Dr. Marko Snoj pravi, da se količina srčkov vsaj toliko kot na policah, pozna tudi v jeziku. Zakaj se skoraj vse ljubkovalnice končajo na -i, zakaj so iz živalskega sveta, kdo je moja in kdo moj?
Kakšen ustvarjalec bi bil France Prešeren danes? Bogati založnik, obubožani pesnik, samostojni kulturni delavec, ugledni umetnik ali obstranec? Andrej Kokot in Boštjan Soklič sta v projektu Zaigrajmo pesnike uglasbila Prešerna, mu dodala sodobni pridih in ga aktualizirala.
Kakšen ustvarjalec bi bil France Prešeren danes? Bogati založnik, obubožani pesnik, samostojni kulturni delavec, ugledni umetnik ali obstranec? Andrej Kokot in Boštjan Soklič sta v projektu Zaigrajmo pesnike uglasbila Prešerna, mu dodala sodobni pridih in ga aktualizirala.
Kako so nastale besedne igre tipa: "Vsi smo izbrali poštenost, samo Tone Rop." Dr. Ambrož Kvartič razlaga, kdaj postanejo besedne igre spletna senzacija in kako se rodi internetna folklora.
Kako so nastale besedne igre tipa: "Vsi smo izbrali poštenost, samo Tone Rop." Dr. Ambrož Kvartič razlaga, kdaj postanejo besedne igre spletna senzacija in kako se rodi internetna folklora.
Predsednica društva Radi pišemo z roko Marijana Jazbec pravi, da je pisava izvirna in neponovljiva človekova finomotorična spretnost. “V pisavi se opazi marsikaj, če si šolan, opaziš skoraj vse. Od velikosti črk in zank, do pisalne linije, naklona črk, robov, podpisa in podobno.”
Predsednica društva Radi pišemo z roko Marijana Jazbec pravi, da je pisava izvirna in neponovljiva človekova finomotorična spretnost. “V pisavi se opazi marsikaj, če si šolan, opaziš skoraj vse. Od velikosti črk in zank, do pisalne linije, naklona črk, robov, podpisa in podobno.”
Z jezikoslovko dr. Robin Queen z Univerze Michigana in prevajalcem Damjanom Zorcem jezikamo o tako imenovanih slovničnih fašistih oziroma 'grammar nazijih'.
Z jezikoslovko dr. Robin Queen z Univerze Michigana in prevajalcem Damjanom Zorcem jezikamo o tako imenovanih slovničnih fašistih oziroma 'grammar nazijih'.
V Jezikanju navijamo po naše: o jeziku nogometnih, smučarskih, košarkarskih in drugih navdušencev. Kaj pa privrženci šaha ali plezanja? Držijo, stiskajo in grizejo?
V Jezikanju navijamo po naše: o jeziku nogometnih, smučarskih, košarkarskih in drugih navdušencev. Kaj pa privrženci šaha ali plezanja? Držijo, stiskajo in grizejo?
Juan Moreno Moreno je psiholog in bodoči magister hispanistike, ki se je pred tremi leti zaradi ljubezni preselil v Maribor. Danes poučuje španščino in se vsakodnevno uri v slovenščini. Na Twitterju pod vzdevkom Bogi Španec zapisuje svoje jezikovne prigode. “Na začetku je bila zelo težka beseda: železniška, zato sem običajno rekel kar: vlak postaja! Potem sem pred ogledalom vadil izgovarjavo. Bil sem sam svoj logoped za slovenski jezik.”
Juan Moreno Moreno je psiholog in bodoči magister hispanistike, ki se je pred tremi leti zaradi ljubezni preselil v Maribor. Danes poučuje španščino in se vsakodnevno uri v slovenščini. Na Twitterju pod vzdevkom Bogi Španec zapisuje svoje jezikovne prigode. “Na začetku je bila zelo težka beseda: železniška, zato sem običajno rekel kar: vlak postaja! Potem sem pred ogledalom vadil izgovarjavo. Bil sem sam svoj logoped za slovenski jezik.”
Jezikamo o predlogih za besedo leta in njenemu pomenu za prihodnost. Dolgoletna tradicija iz tujine se je preselila tudi k nam, predlagatelji pa so vsako leto bolj izvirni. Med letošnjimi predlogi je denimo tudi “drečka”, to je vrečka za pasje iztrebke, torej za “drekce”. Dr. Simona Klemenčič je članica strokovne komisije, ki pojasnjuje, da je beseda leta posnetek časa.
Jezikamo o predlogih za besedo leta in njenemu pomenu za prihodnost. Dolgoletna tradicija iz tujine se je preselila tudi k nam, predlagatelji pa so vsako leto bolj izvirni. Med letošnjimi predlogi je denimo tudi “drečka”, to je vrečka za pasje iztrebke, torej za “drekce”. Dr. Simona Klemenčič je članica strokovne komisije, ki pojasnjuje, da je beseda leta posnetek časa.
Jezik ulice pravi, da je znanstveni jezik zapleten, nerazumljiv in zahteven. “Nam navadnim smrtnikom je nerazumljiv, rabiš slovarček zraven,” dodaja anketiranka. A vendar se raziskovalci trudijo, da bi nam približali svoje delo. Dr. Saša Novak, znanstvena svetnica na odseku za nanostrukturne materiale na IJS in koordinatorka projekta Znanost na cesti, pravi, da je naloga zelo zahtevna.
Jezik ulice pravi, da je znanstveni jezik zapleten, nerazumljiv in zahteven. “Nam navadnim smrtnikom je nerazumljiv, rabiš slovarček zraven,” dodaja anketiranka. A vendar se raziskovalci trudijo, da bi nam približali svoje delo. Dr. Saša Novak, znanstvena svetnica na odseku za nanostrukturne materiale na IJS in koordinatorka projekta Znanost na cesti, pravi, da je naloga zelo zahtevna.
Z dr. Jerico Snoj iščemo sopomenke in jezikamo o Sinonimnem slovarju slovenskega jezika. Težek je tri kilograme, obsega 1292 strani in ima kar 74.509 iztočnic!
Z dr. Jerico Snoj iščemo sopomenke in jezikamo o Sinonimnem slovarju slovenskega jezika. Težek je tri kilograme, obsega 1292 strani in ima kar 74.509 iztočnic!
Boštjan Vogrinčič je slepi športnik, ki razlaga, kakšen je proces opismenjevanja pri slepih. "Ker moramo uriti blazinice na prstih, najprej začnemo s tipnimi vajami: med drugim prebiramo semena!"
Boštjan Vogrinčič je slepi športnik, ki razlaga, kakšen je proces opismenjevanja pri slepih. "Ker moramo uriti blazinice na prstih, najprej začnemo s tipnimi vajami: med drugim prebiramo semena!"
V Jezikanju spoznavamo slovenski znakovni jezik in njegove posebnosti. Obstajajo narečja? Kaj pa slengizmi? Kakšen je domači znakovni jezik med družinskimi člani? Jezikamo s tolmačem Romanom Demirjem, ki je otrok gluhih staršev. Pripoveduje, da je odraščal v dvojezični družini in razlaga, kako vsakemu posamezniku določijo posebno kretnjo, s katero se predstavlja po imenu.
V Jezikanju spoznavamo slovenski znakovni jezik in njegove posebnosti. Obstajajo narečja? Kaj pa slengizmi? Kakšen je domači znakovni jezik med družinskimi člani? Jezikamo s tolmačem Romanom Demirjem, ki je otrok gluhih staršev. Pripoveduje, da je odraščal v dvojezični družini in razlaga, kako vsakemu posamezniku določijo posebno kretnjo, s katero se predstavlja po imenu.
Jezikamo z večjezičnimi udeleženci Poliglotske konference 2018, ki je bila letos v Ljubljani. Vsako leto se zberejo poligloti z vsega sveta in vsako leto se pohvalijo z znanjem novega jezika. Britanec Richard Simcott jih govori kar 25, v svojem življenju se jih je učil vsaj 50. Pravi, da so jeziki njegova strast, če se na obisku neke države ne nauči vsaj nekaj besed, se počuti leno. Tako se predstavi v slovenščini in razloži, kdo je “žabar”.
Jezikamo z večjezičnimi udeleženci Poliglotske konference 2018, ki je bila letos v Ljubljani. Vsako leto se zberejo poligloti z vsega sveta in vsako leto se pohvalijo z znanjem novega jezika. Britanec Richard Simcott jih govori kar 25, v svojem življenju se jih je učil vsaj 50. Pravi, da so jeziki njegova strast, če se na obisku neke države ne nauči vsaj nekaj besed, se počuti leno. Tako se predstavi v slovenščini in razloži, kdo je “žabar”.
Kako slišimo tuje jezike in zakaj se nam zdijo nekateri spevnejši od drugih? Fonetičarka dr. Bronwen Evans pravi, da ljudje o jeziku sodimo na podlagi kulturnih izkušenj. Če ne poznamo jezika, signalov ne moremo prevesti v besede in imamo na razpolago le ton. “Prav tako iščemo povezave med našim maternim jezikom in tujim jezikom. Če najdemo podobnosti, nam je seveda bližji, bolj domač.”
Kako slišimo tuje jezike in zakaj se nam zdijo nekateri spevnejši od drugih? Fonetičarka dr. Bronwen Evans pravi, da ljudje o jeziku sodimo na podlagi kulturnih izkušenj. Če ne poznamo jezika, signalov ne moremo prevesti v besede in imamo na razpolago le ton. “Prav tako iščemo povezave med našim maternim jezikom in tujim jezikom. Če najdemo podobnosti, nam je seveda bližji, bolj domač.”
Drži, da je primorščina valovita kot morje, gorenjščina odsekana in kratka, prekmurščina pa ravna kot pokrajina? Kako ocenjujemo narečja: katero se nam zdi prijetno in spevno, katero odrezano in nerazumljivo? Slovenist dr. Hotimir Tivadar s Filozofske fakultete v Ljubljani pravi, da je narečni jezik naš prvi jezik, ki ga moremo negovati, ob tem pa ne smemo pozabiti na rabo knjižnega jezika.
Drži, da je primorščina valovita kot morje, gorenjščina odsekana in kratka, prekmurščina pa ravna kot pokrajina? Kako ocenjujemo narečja: katero se nam zdi prijetno in spevno, katero odrezano in nerazumljivo? Slovenist dr. Hotimir Tivadar s Filozofske fakultete v Ljubljani pravi, da je narečni jezik naš prvi jezik, ki ga moremo negovati, ob tem pa ne smemo pozabiti na rabo knjižnega jezika.
Smehu oziroma šali je podrejeno vse ostalo. Tudi jezik. Perica Jerković razlaga, kako hitro lahko šala propade, o tujkah in vulgarizmih, pa o pomenu izrazov “ubiti” in “umreti” na odru. Zgrozi se ob misli, da bi Tadej Toš govoril v pravilni slovenščini. "Ko stopiš pred mikrofon, odpreš svoj svet, del tega sveta pa je tudi tvoj jezik."
Smehu oziroma šali je podrejeno vse ostalo. Tudi jezik. Perica Jerković razlaga, kako hitro lahko šala propade, o tujkah in vulgarizmih, pa o pomenu izrazov “ubiti” in “umreti” na odru. Zgrozi se ob misli, da bi Tadej Toš govoril v pravilni slovenščini. "Ko stopiš pred mikrofon, odpreš svoj svet, del tega sveta pa je tudi tvoj jezik."
Onomatopeja je posnemanje naravnega oglašanja s človeškimi glasovi; običajno so to medmeti, iz katerih tvorimo glagole: na primer mukati, sikati ali pri posnemanju dihanja, fu ...V Jezikanju z jezikoslovcem dr. Markom Snojem posnemamo glasove in jih preslikavamo v človeški oziroma slovenski jezik. Od živalskega oglašanja do uhajanja zraka pri ljudeh.
Onomatopeja je posnemanje naravnega oglašanja s človeškimi glasovi; običajno so to medmeti, iz katerih tvorimo glagole: na primer mukati, sikati ali pri posnemanju dihanja, fu ...V Jezikanju z jezikoslovcem dr. Markom Snojem posnemamo glasove in jih preslikavamo v človeški oziroma slovenski jezik. Od živalskega oglašanja do uhajanja zraka pri ljudeh.
Vloga opravičevanja je povezovalna in navezovalna, pogosto pa tudi manipulativna: z opravičevanjem lahko preizkušamo mehanizme moči in izražamo svoje (ne)strinjanje. Sociolingvistično oddajo o opravičevanju upravičujemo z jezikoslovko dr. Natašo Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. V konfliktnih situacijah se opravičujemo z različnimi neposrednimi in posrednimi jezikovnimi sredstvi, uspešnost opravičila pa je odvisna od tvorca in naslovnika.
Vloga opravičevanja je povezovalna in navezovalna, pogosto pa tudi manipulativna: z opravičevanjem lahko preizkušamo mehanizme moči in izražamo svoje (ne)strinjanje. Sociolingvistično oddajo o opravičevanju upravičujemo z jezikoslovko dr. Natašo Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. V konfliktnih situacijah se opravičujemo z različnimi neposrednimi in posrednimi jezikovnimi sredstvi, uspešnost opravičila pa je odvisna od tvorca in naslovnika.
Med ustvarjanjem Digitalne knjižnice Slovenije so naleteli na oglas za rabljeno zobno protezo, na Cankarjeva pisma in na 300 let staro deteljo. Preden papir razpade, ga v Narodno univerzitetni knjižnici preslikajo s prilagojenim optičnim čitalnikom. “Digitalizacija zahteva precej znanja in občutka za gradivo. Niti dve knjigi si nista enaki: razlikujeta se po vezavi, stanju papirja, kotu odpiranja,” razlaga Janko Klasinc, vodja službe za razvoj in upravljanje Digitalne knjižnice Slovenije.
Med ustvarjanjem Digitalne knjižnice Slovenije so naleteli na oglas za rabljeno zobno protezo, na Cankarjeva pisma in na 300 let staro deteljo. Preden papir razpade, ga v Narodno univerzitetni knjižnici preslikajo s prilagojenim optičnim čitalnikom. “Digitalizacija zahteva precej znanja in občutka za gradivo. Niti dve knjigi si nista enaki: razlikujeta se po vezavi, stanju papirja, kotu odpiranja,” razlaga Janko Klasinc, vodja službe za razvoj in upravljanje Digitalne knjižnice Slovenije.
Kalifornijčanka v Sloveniji. Mama, žena in priljubljena vlogerka. pravi, da je slovenščina zelo bogata in kompleksna. Najprej je usvojila nekaj osnovnih slovenskih besed, potem se je naučila, da v slovenščini ljubiš le enega, ostale imaš rad.
Kalifornijčanka v Sloveniji. Mama, žena in priljubljena vlogerka. pravi, da je slovenščina zelo bogata in kompleksna. Najprej je usvojila nekaj osnovnih slovenskih besed, potem se je naučila, da v slovenščini ljubiš le enega, ostale imaš rad.
Kot tank se prebijamo skozi vojaško terminologijo, ki je postala del nogometnega žargona. “Iz vojaških izrazov izhajajo osnovni športni termini, kot so obramba, napad, ščit, tudi falanga in nenazadnje strel. Povezav je veliko,” pravi športni radijski kolega, novinar in komentator Luka Petrič. Pri komentiranju nogometne tekme so besedne zveze in metafore tako ustaljene, da se o njihovem izvoru in podobnostih z vojaško terminologijo običajno več sploh ne sprašujemo.
Kot tank se prebijamo skozi vojaško terminologijo, ki je postala del nogometnega žargona. “Iz vojaških izrazov izhajajo osnovni športni termini, kot so obramba, napad, ščit, tudi falanga in nenazadnje strel. Povezav je veliko,” pravi športni radijski kolega, novinar in komentator Luka Petrič. Pri komentiranju nogometne tekme so besedne zveze in metafore tako ustaljene, da se o njihovem izvoru in podobnostih z vojaško terminologijo običajno več sploh ne sprašujemo.
Christian Dobrajc Frias, za Slovence krajše Crisha, že enajst let živi v Sloveniji, na Ponikvi pa si je ustvarila družino. Ko je prišla sem na študentsko izmenjavo, je poznala le nekaj slovenskih besed: “Na zdravje, dober dan in hvala – tako imenovane Erasmus besede. A sem bila odprta za znanje, kar mi je zelo pomagalo.” Na začetku je brala slikanice Piki Jakob, hodila je na intenzivni tečaj za tujce in imela dodatne ure s profesorico slovenščine. Bila je prepričana, da se bo naučila jezika in si poiskala službo. “Nekako sem bila ali preveč zaljubljena ali nora, ne vem, bila sem prepričana, da mi bo uspelo, to je bil moj cilj. In mi je!”
Christian Dobrajc Frias, za Slovence krajše Crisha, že enajst let živi v Sloveniji, na Ponikvi pa si je ustvarila družino. Ko je prišla sem na študentsko izmenjavo, je poznala le nekaj slovenskih besed: “Na zdravje, dober dan in hvala – tako imenovane Erasmus besede. A sem bila odprta za znanje, kar mi je zelo pomagalo.” Na začetku je brala slikanice Piki Jakob, hodila je na intenzivni tečaj za tujce in imela dodatne ure s profesorico slovenščine. Bila je prepričana, da se bo naučila jezika in si poiskala službo. “Nekako sem bila ali preveč zaljubljena ali nora, ne vem, bila sem prepričana, da mi bo uspelo, to je bil moj cilj. In mi je!”
Ironično je, da je kar pogost odgovor na vprašalnico za rodilnik “koga ali česa ni”, postal prav – rodilnika ni. O našem drugem sklonu in vseh ostalih z dr. Markom Snojem in dr. Matejem Metercem z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC Sazu.
Ironično je, da je kar pogost odgovor na vprašalnico za rodilnik “koga ali česa ni”, postal prav – rodilnika ni. O našem drugem sklonu in vseh ostalih z dr. Markom Snojem in dr. Matejem Metercem z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC Sazu.
Profesor filozofije Edin Saračević in upokojena pravnica Alenka Zorman sta pisca haiku poezije, pa tudi koordinatorja številnih natečajev. Pravita, da sodobni haiku ni več tako ukalupjen kot včasih, a je še vedno treba upoštevati tri vrstice in približno število zlogov. Pri pisanju haikuja je pooudarek na vsebini, preblisku, razodetju. “Nujna je neka rahločutnost, pozornost do doživetja, uvida. A za to mora biti človek v nekem nezaskrbljenem stanju uma in čustev, da prepozna dogodke, ki jih je neskočno. Vprašanje je le, koliko smo zanje dovzetni,” pravi Edin Saričević.
Profesor filozofije Edin Saračević in upokojena pravnica Alenka Zorman sta pisca haiku poezije, pa tudi koordinatorja številnih natečajev. Pravita, da sodobni haiku ni več tako ukalupjen kot včasih, a je še vedno treba upoštevati tri vrstice in približno število zlogov. Pri pisanju haikuja je pooudarek na vsebini, preblisku, razodetju. “Nujna je neka rahločutnost, pozornost do doživetja, uvida. A za to mora biti človek v nekem nezaskrbljenem stanju uma in čustev, da prepozna dogodke, ki jih je neskočno. Vprašanje je le, koliko smo zanje dovzetni,” pravi Edin Saričević.
V Jezikanju pojasnjujemo floskule in frazeme, ki opisujejo politično in družbeno dogajanje: od krokodiljih solz do Pirove zmage. Čeprav bi se lahko lotili zapletene terminolgije naših politikov, ki jo skušamo razvozlati iz domačega naslanjača, v Jezikanju o terminologiji, ki je povezana z omenjenimi kerlci.
V Jezikanju pojasnjujemo floskule in frazeme, ki opisujejo politično in družbeno dogajanje: od krokodiljih solz do Pirove zmage. Čeprav bi se lahko lotili zapletene terminolgije naših politikov, ki jo skušamo razvozlati iz domačega naslanjača, v Jezikanju o terminologiji, ki je povezana z omenjenimi kerlci.
Gospa v vnukovih sms sporočilih opaža popačeno slovenščino, nekatere moti napačna raba dvojine, druge neuporaba rodilnika. Kaj pa vas? Profesorica francoščine in literarna komparativistka Nina Gostiša in doktor fizike Anton Gradišek z akcijo Pazi na jezik v okviru organizacije Rotary opozarjata na (ne)pravilno rabo slovenskega jezika v vsakdanji govorici in javni rabi.
Gospa v vnukovih sms sporočilih opaža popačeno slovenščino, nekatere moti napačna raba dvojine, druge neuporaba rodilnika. Kaj pa vas? Profesorica francoščine in literarna komparativistka Nina Gostiša in doktor fizike Anton Gradišek z akcijo Pazi na jezik v okviru organizacije Rotary opozarjata na (ne)pravilno rabo slovenskega jezika v vsakdanji govorici in javni rabi.
Slamovska poezija združuje govorjeno besedo in odrsko uprizoritev, v čustvih, gibu in zvoku povezuje pesnika in poslušalca. O pesnjenju in nastopanju z Nino Medved in Metko Zadravec.
Slamovska poezija združuje govorjeno besedo in odrsko uprizoritev, v čustvih, gibu in zvoku povezuje pesnika in poslušalca. O pesnjenju in nastopanju z Nino Medved in Metko Zadravec.
Dijaki mariborske II. gimnazije vsebino maturitetnih romanov Ubežni delci in Pomladni dan navezujejo na aktualno dogajanje.
Dijaki mariborske II. gimnazije vsebino maturitetnih romanov Ubežni delci in Pomladni dan navezujejo na aktualno dogajanje.
Aleksander Medveš – Sandi je že 25 let prebivalec Trbovelj. Čeprav še ne govori zasavskega narečja, ga razume, opazuje in zapisuje v spletnem Slovarju zasavskega knjižnega jezika. Pravi, da Zasavca prepoznaš po narečju in ne več po videzu: “Odkar ni več rudarstva, ne boste kar tako videli starega knapa za šaflo.” So pa zaradi izrazitega narečja iznajdljivi učenci profesorja kemije Aleksandra Medveša: “Ko grejo Zasavci študirat v Ljubljano, dajo ostalim študentom v uporabo slovar, da nas lahko razumejo.”
Aleksander Medveš – Sandi je že 25 let prebivalec Trbovelj. Čeprav še ne govori zasavskega narečja, ga razume, opazuje in zapisuje v spletnem Slovarju zasavskega knjižnega jezika. Pravi, da Zasavca prepoznaš po narečju in ne več po videzu: “Odkar ni več rudarstva, ne boste kar tako videli starega knapa za šaflo.” So pa zaradi izrazitega narečja iznajdljivi učenci profesorja kemije Aleksandra Medveša: “Ko grejo Zasavci študirat v Ljubljano, dajo ostalim študentom v uporabo slovar, da nas lahko razumejo.”
Latinski izrazi in pregovori so splošno veljavne modrosti, ki ji vsi poznamo, a ne nujno v izvirniku. Lektorica Barbara Šega Čeh pravi, da so še danes neizogibni – v literaturi, periodiki, strokovni govorici in tudi v političnem govoru.
Latinski izrazi in pregovori so splošno veljavne modrosti, ki ji vsi poznamo, a ne nujno v izvirniku. Lektorica Barbara Šega Čeh pravi, da so še danes neizogibni – v literaturi, periodiki, strokovni govorici in tudi v političnem govoru.
Roza obvladuje pesniške oblike, zloge fino kot pšenico melje, včasih šteje vejice in pike, kot arhitekt nam snuje pesniško pročelje. Z Andrejem Rozmanom Rozo o poeziji! In to v rimah.
Roza obvladuje pesniške oblike, zloge fino kot pšenico melje, včasih šteje vejice in pike, kot arhitekt nam snuje pesniško pročelje. Z Andrejem Rozmanom Rozo o poeziji! In to v rimah.
Zakaj se nam zdi pravni jezik tako zapleten in kako ga lahko bolje razumemo s terminologinjama in urednicama slovarja z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU dr. Mojco Žagar Karer in dr. Matejo Jemec Tomazin.
Zakaj se nam zdi pravni jezik tako zapleten in kako ga lahko bolje razumemo s terminologinjama in urednicama slovarja z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU dr. Mojco Žagar Karer in dr. Matejo Jemec Tomazin.
Na glas vadimo slovenske naglase: od osebnih imen Aleš, Anton, Tamara, Jernej in Martin do slavnih slovenskih umetnikov – Srečka Kosovela, Aljoza Rebule in Ivane Kobilce. Kje stoji naglas in zakaj je nekaj zborna izreka, drugo pa raba. Tudi o zemljepisnih imenih in običajnih zmotah!
Na glas vadimo slovenske naglase: od osebnih imen Aleš, Anton, Tamara, Jernej in Martin do slavnih slovenskih umetnikov – Srečka Kosovela, Aljoza Rebule in Ivane Kobilce. Kje stoji naglas in zakaj je nekaj zborna izreka, drugo pa raba. Tudi o zemljepisnih imenih in običajnih zmotah!
Gost oddaje Jezikanje prezira vikanje in osladne fraze. Prav tako ne mara, da ga kličejo po osebnem imenu Tomaž Golob, tako mu pravijo le policaji. Taubi je ljubljanski klošar iz Goriških Brd, ki uživa v branju in pisanju, zlasti izmišljanju novih besed.
Gost oddaje Jezikanje prezira vikanje in osladne fraze. Prav tako ne mara, da ga kličejo po osebnem imenu Tomaž Golob, tako mu pravijo le policaji. Taubi je ljubljanski klošar iz Goriških Brd, ki uživa v branju in pisanju, zlasti izmišljanju novih besed.
Plačate enega, dobite dva! Pred vami je drugi del Jezikanja o oglasih, tokrat o tiskanih in spletnih. Za jezikovno korektnost skrbi jezikoslovec dr. Marko Stabej z oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani, o besedi in sliki, džabest izpeljankah in hudobrih idejah pa tudi s kreativcem Boštjanom Napotnikom – Napom.
Plačate enega, dobite dva! Pred vami je drugi del Jezikanja o oglasih, tokrat o tiskanih in spletnih. Za jezikovno korektnost skrbi jezikoslovec dr. Marko Stabej z oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani, o besedi in sliki, džabest izpeljankah in hudobrih idejah pa tudi s kreativcem Boštjanom Napotnikom – Napom.
Tekstopisec, kreativec in prejemnik številnih nagrad na področju oglaševanja Gal Erbežnik pravi, da je najbolj nevarno, če si predvidljiv. Nezanimivo oglaševanje je zapravljanje denarja. Zakaj pa predvidljivi in klišejski oglasi še vedno prevladujejo? O tem tudi z jezikoslovcem dr. Markom Stabejem s Filozofske fakultete v Ljubljani.
Tekstopisec, kreativec in prejemnik številnih nagrad na področju oglaševanja Gal Erbežnik pravi, da je najbolj nevarno, če si predvidljiv. Nezanimivo oglaševanje je zapravljanje denarja. Zakaj pa predvidljivi in klišejski oglasi še vedno prevladujejo? O tem tudi z jezikoslovcem dr. Markom Stabejem s Filozofske fakultete v Ljubljani.
Metafore, metonimije, parafraze in primere so srednješolska snov, ki nam je šla teoretično zelo na živce, je pa tako rekoč vseprisotna. Tako zelo, da smo nekaj vzorčnih primerov poiskali kar pri naših predstavnikih na preteklih izborih za Pesem Evrovizije.
Metafore, metonimije, parafraze in primere so srednješolska snov, ki nam je šla teoretično zelo na živce, je pa tako rekoč vseprisotna. Tako zelo, da smo nekaj vzorčnih primerov poiskali kar pri naših predstavnikih na preteklih izborih za Pesem Evrovizije.
Kako nelatinično pisavo pretvorimo v našo? In kako zapišemo glasove, ki jih slovenščina morda sploh ne pozna? O prevzemanju iz korejščine z lektorjema RTV Slovenija Sašo Grčman in Rokom Dovjakom.
Kako nelatinično pisavo pretvorimo v našo? In kako zapišemo glasove, ki jih slovenščina morda sploh ne pozna? O prevzemanju iz korejščine z lektorjema RTV Slovenija Sašo Grčman in Rokom Dovjakom.
Besedne igre so včasih tudi napor. Zlasti za otroke, ki se šele srečujejo z jezikom, in za starejše, ki ga že dolgo uporabljajo, pa jih še kar preseneča, kaj vse lahko odkrijejo.
Besedne igre so včasih tudi napor. Zlasti za otroke, ki se šele srečujejo z jezikom, in za starejše, ki ga že dolgo uporabljajo, pa jih še kar preseneča, kaj vse lahko odkrijejo.
S priljubljenostjo in blagovnim monopolom so nekatere blagovne znamke prešle v jezik in iz lastnega imena postale občna poimenovanja. Včasih niti ne vemo več, da je šlo kdaj za blagovne znamke. Takih ni malo. Pri zajtrku smo jedli rogljič z eurokremom, nalivali mleko iz tetrapaka, kavni madež pa pobrisali s cetom in viledo.
S priljubljenostjo in blagovnim monopolom so nekatere blagovne znamke prešle v jezik in iz lastnega imena postale občna poimenovanja. Včasih niti ne vemo več, da je šlo kdaj za blagovne znamke. Takih ni malo. Pri zajtrku smo jedli rogljič z eurokremom, nalivali mleko iz tetrapaka, kavni madež pa pobrisali s cetom in viledo.
V Jezikanju z jezikoslovcem dr. Markom Juvanom ločujemo na videz neločljivo: ironijo, sarkazem in cinizem. Spretno vse troje od nekdaj uporabljajo komedijanti, pesniki, pisatelji in ljubiteljski ciniki.
V Jezikanju z jezikoslovcem dr. Markom Juvanom ločujemo na videz neločljivo: ironijo, sarkazem in cinizem. Spretno vse troje od nekdaj uporabljajo komedijanti, pesniki, pisatelji in ljubiteljski ciniki.
Drži teorija zarote: so v sinhroniziranih risankah pobalini zmeraj Štajerci, prijazni in navihani liki Primorci, trdni in vzdržljivi Gorenjci? O tem s sinhronizatorjem Juretom Mastnakom in Tino Šlajpah, profesorico slovenščine in geografije, ki je pred leti diplomirala iz sociolingvistične analize sinhroniziranih animiranih filmov in risank.
Drži teorija zarote: so v sinhroniziranih risankah pobalini zmeraj Štajerci, prijazni in navihani liki Primorci, trdni in vzdržljivi Gorenjci? O tem s sinhronizatorjem Juretom Mastnakom in Tino Šlajpah, profesorico slovenščine in geografije, ki je pred leti diplomirala iz sociolingvistične analize sinhroniziranih animiranih filmov in risank.
V preteklosti so se vsi tikali, z razslojevanjem družbe se je pojavilo vikanje, z večjo hierarhično delitvijo in nagovori milostljiva, vaša visokost in vaša gnada, pa še onikanje. O razvoju ogovarjanja z dr. Alenko Jelovšek z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Z anketiranci pa tudi o izogibanju ogovarjanja z vi ali ti: kako torej začeti pogovor s tastom v nevtralni obliki, ki smo ji rekli kar “nevtralikanje”.
V preteklosti so se vsi tikali, z razslojevanjem družbe se je pojavilo vikanje, z večjo hierarhično delitvijo in nagovori milostljiva, vaša visokost in vaša gnada, pa še onikanje. O razvoju ogovarjanja z dr. Alenko Jelovšek z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Z anketiranci pa tudi o izogibanju ogovarjanja z vi ali ti: kako torej začeti pogovor s tastom v nevtralni obliki, ki smo ji rekli kar “nevtralikanje”.
Letos smo skupaj jezikali približno 500 minut. Pačili smo se v infantilščini in o otrocih govorili v množini, sestavljali palindrome in besede brali od zadaj naprej, si lomili jezike in pogumno detonirali jezikovne mine.
Letos smo skupaj jezikali približno 500 minut. Pačili smo se v infantilščini in o otrocih govorili v množini, sestavljali palindrome in besede brali od zadaj naprej, si lomili jezike in pogumno detonirali jezikovne mine.
Večina prazničnih voščil se še vedno začne z “Naj bo … Želimo vam … Srečno … Veselo.” Kaj, ko bi jih letos začeli kako drugače? Kako se lotiti kreativnega pisanja in kaj je izvirno voščilo z umetnikom Arjanom Preglom in kreativko Vojko Žgavec Clemenz.
Večina prazničnih voščil se še vedno začne z “Naj bo … Želimo vam … Srečno … Veselo.” Kaj, ko bi jih letos začeli kako drugače? Kako se lotiti kreativnega pisanja in kaj je izvirno voščilo z umetnikom Arjanom Preglom in kreativko Vojko Žgavec Clemenz.
V Jezikanju se podajamo na področje sociolingvistike. Razlikujemo med zimsko dekanko in dekanko na fakulteti, iščemo izraz za žensko, ki kuje železo in poimenovanje za tajnico na mestu tajnika.
V Jezikanju se podajamo na področje sociolingvistike. Razlikujemo med zimsko dekanko in dekanko na fakulteti, iščemo izraz za žensko, ki kuje železo in poimenovanje za tajnico na mestu tajnika.
Podajamo se v jezikovni babilon, v Evropski parlament! Tam prevajalci in tolmači dnevno premagujejo jezikovne ovire. Vsak poslanec ima pravico govoriti v uradnem jeziku po svoji izbiri, zato morajo pevajalci in tolmači skrbeti za vseh 552 jezikovnih kombinacij.
Podajamo se v jezikovni babilon, v Evropski parlament! Tam prevajalci in tolmači dnevno premagujejo jezikovne ovire. Vsak poslanec ima pravico govoriti v uradnem jeziku po svoji izbiri, zato morajo pevajalci in tolmači skrbeti za vseh 552 jezikovnih kombinacij.
V Jezikanju razvozlavamo uganke: kratke, ljudske, duhovite in zagonetne. Pomaga nam avtorica ugank Anja Štefan, ki pravi, da so najboljše tiste, ki delujejo s formo in pravilno dozirajo informacije: “Malo po malo. Dobra uganka morda na začetku odpre več možnosti in te zbega. Šele na koncu se ti posveti … Če se ti!“
V Jezikanju razvozlavamo uganke: kratke, ljudske, duhovite in zagonetne. Pomaga nam avtorica ugank Anja Štefan, ki pravi, da so najboljše tiste, ki delujejo s formo in pravilno dozirajo informacije: “Malo po malo. Dobra uganka morda na začetku odpre več možnosti in te zbega. Šele na koncu se ti posveti … Če se ti!“
Jezikanje se vrača k jezikovnim koreninam, h govornim in artikulacijskim napakam, ki jih je težko izkoreniniti. Logopedinja dr. Sabrina Cirman odpravlja težave v govorno jezikovnem razvoju. Dela s predšolskim otroki in njihovimi starši: “Staršem svetujem, naj z otrokom govorijo tako, kot si želijo, da bi on z njimi, če ne bi imel govorne napake. Starši morajo otroku služiti kot dober govorni model.”
Jezikanje se vrača k jezikovnim koreninam, h govornim in artikulacijskim napakam, ki jih je težko izkoreniniti. Logopedinja dr. Sabrina Cirman odpravlja težave v govorno jezikovnem razvoju. Dela s predšolskim otroki in njihovimi starši: “Staršem svetujem, naj z otrokom govorijo tako, kot si želijo, da bi on z njimi, če ne bi imel govorne napake. Starši morajo otroku služiti kot dober govorni model.”
Tema tokratnega Jezikanja je pisana na kožo vsem Facebookerjem, influencerjem, tviterašem in instagramovcem! Z dr. Domnom Krvino in dr. Simono Klemenčič z ZRC Sazu smo se pogovarjali o neologizmih, o pomenu pa spraševali upokojence in srednješolce.
Tema tokratnega Jezikanja je pisana na kožo vsem Facebookerjem, influencerjem, tviterašem in instagramovcem! Z dr. Domnom Krvino in dr. Simono Klemenčič z ZRC Sazu smo se pogovarjali o neologizmih, o pomenu pa spraševali upokojence in srednješolce.
Dasiravno jih kdaj še slišimo, so zastarele besede nadomestile in izrinile nove. Tadej in Uršula se z jezikovnim strojem vračata v pretekle čase, akoravno gostita mladezen ino upokojence. O arhaizmih tudi s strokovnima sodelavcema dr. Domnom Krvino in dr. Simono Klemenčič z ZRC Sazu.
Dasiravno jih kdaj še slišimo, so zastarele besede nadomestile in izrinile nove. Tadej in Uršula se z jezikovnim strojem vračata v pretekle čase, akoravno gostita mladezen ino upokojence. O arhaizmih tudi s strokovnima sodelavcema dr. Domnom Krvino in dr. Simono Klemenčič z ZRC Sazu.
S profesorico angleškega jezika Polono Zupanc in profesorico nemščine Brigito Noč usvajamo izgovarjavo s tako imenovanimi lomilci jezika, tongue twisters in Zungenbrecher.
S profesorico angleškega jezika Polono Zupanc in profesorico nemščine Brigito Noč usvajamo izgovarjavo s tako imenovanimi lomilci jezika, tongue twisters in Zungenbrecher.
V Jezikanju Tadej in Uršula lomita in zapletata jezik z jezikovnimi minami. Pri glasovnem dešifriranju pomaga Miha Zor, mentor v govorni šoli RTV Slovenija in nekdanji napovedovalec. Že beseda artikulacija je artikulacijsko zahtevna, lotevamo se še hujših zapletenk.
V Jezikanju Tadej in Uršula lomita in zapletata jezik z jezikovnimi minami. Pri glasovnem dešifriranju pomaga Miha Zor, mentor v govorni šoli RTV Slovenija in nekdanji napovedovalec. Že beseda artikulacija je artikulacijsko zahtevna, lotevamo se še hujših zapletenk.
Z Boštjanom Jerkom, tolmačem slovenskega znakovnega jezika o jeziku gluhih. O slovnici, novih besedah, kretnjah in o univerzalnosti znakovnega jezika.
Z Boštjanom Jerkom, tolmačem slovenskega znakovnega jezika o jeziku gluhih. O slovnici, novih besedah, kretnjah in o univerzalnosti znakovnega jezika.
Z dr. Tjašo Jakop z ZRC Sazu in čivkači iz tujine smo raziskovali, kako se oglašajo živali v različnih jezikih. Oziroma, kako jih mi slišimo in zakaj so zapisi zvoka tako različni. S tem zanimivim pojavom se je pri nas ukvarjala tudi ilustratorka Lila Prap, ki je leta 2004 izdala Mednarodni živalski slovar, slikanico v več kot 50 jezikih.
Z dr. Tjašo Jakop z ZRC Sazu in čivkači iz tujine smo raziskovali, kako se oglašajo živali v različnih jezikih. Oziroma, kako jih mi slišimo in zakaj so zapisi zvoka tako različni. S tem zanimivim pojavom se je pri nas ukvarjala tudi ilustratorka Lila Prap, ki je leta 2004 izdala Mednarodni živalski slovar, slikanico v več kot 50 jezikih.
Jelka Godec Scmidt je stripoljubka, ilustratorka in avtorica. Med drugim ustvarja strip Cicibanda, v katerem nastopajo polpošasti. Pravi, da imajo vsi striparji iste težave: kako na majhen prostor narisati in napisati veliko.
Jelka Godec Scmidt je stripoljubka, ilustratorka in avtorica. Med drugim ustvarja strip Cicibanda, v katerem nastopajo polpošasti. Pravi, da imajo vsi striparji iste težave: kako na majhen prostor narisati in napisati veliko.
Američan Joshua Rocchio je doštudiral latinščino in starogrščino, govori še italijansko, špansko, rusko, hrvaško, angleško in slovensko. Jezik povezuje z glasbo, igra kar šest inštrumentov. Pred osmimi leti se je iz zvezne države Maryland preselil v Slovenijo, jezika pa naučil od takratnega dekleta, današnje žene. Prve besede, ki jih je usvojil, so bile: lačen, pacek in strgan. Josh pravi, da danes razmišlja pretežno v angleščini in slovenščini, včasih tudi v latinščini.
Američan Joshua Rocchio je doštudiral latinščino in starogrščino, govori še italijansko, špansko, rusko, hrvaško, angleško in slovensko. Jezik povezuje z glasbo, igra kar šest inštrumentov. Pred osmimi leti se je iz zvezne države Maryland preselil v Slovenijo, jezika pa naučil od takratnega dekleta, današnje žene. Prve besede, ki jih je usvojil, so bile: lačen, pacek in strgan. Josh pravi, da danes razmišlja pretežno v angleščini in slovenščini, včasih tudi v latinščini.
Na veliki zvon obešamo nov Slovar zvonjenja in pritrkavanja, ki vsebuje več kot 1000 izrazov. Dr. Mojca Kovačič je ena od avtoric, ki pravi, da je zvonjenje za ljudi od nekdaj pomemben del življenja: “Veliko jim je pomenilo, da je zvonilo ob rojstvih, porokah in smrtih. Ko pa so zvonovi utihnili, so rekli, da so šli v Rim.”
Na veliki zvon obešamo nov Slovar zvonjenja in pritrkavanja, ki vsebuje več kot 1000 izrazov. Dr. Mojca Kovačič je ena od avtoric, ki pravi, da je zvonjenje za ljudi od nekdaj pomemben del življenja: “Veliko jim je pomenilo, da je zvonilo ob rojstvih, porokah in smrtih. Ko pa so zvonovi utihnili, so rekli, da so šli v Rim.”
Unikati so posebnosti v jeziku, za katere se misli, da so omejene le na tisti jezik. “Trditve o unikatih so začasne, ker še ne poznamo razmer v vseh jezikih, sploh pa ne v vseh narečjih,” pravi dr. Janez Orešnik, upokojeni jezikoslovec.
Unikati so posebnosti v jeziku, za katere se misli, da so omejene le na tisti jezik. “Trditve o unikatih so začasne, ker še ne poznamo razmer v vseh jezikih, sploh pa ne v vseh narečjih,” pravi dr. Janez Orešnik, upokojeni jezikoslovec.
Vladimir Milovanović je že kot otrok užival v reševanju ugank, zdaj se že več kot deset let igračka z besedami in s črkami. Največ ustvari slikovnih križank, kjer so opisi v kvadratkih, nekaj pa tudi klasičnih – torej tistih, kjer so opisi pod ali ob križanki.
Vladimir Milovanović je že kot otrok užival v reševanju ugank, zdaj se že več kot deset let igračka z besedami in s črkami. Največ ustvari slikovnih križank, kjer so opisi v kvadratkih, nekaj pa tudi klasičnih – torej tistih, kjer so opisi pod ali ob križanki.
Pregovorov, ki jih uporabljamo v vsakodnevni slovenščini, ni malo, v jeziku jih kroži na stotine, morda celo tisoče. Veliko pregovorov je tudi že zbranih v raznih slovarjih ali zbornikih. Dr. Matej Meterc je s pomočjo anket in analize besedil zbral tristo najpogostejših pregovorov, razvrščenih po poznanosti in pogostnosti uporabe, kar pa seveda ni čisto dokončen seznam, ker se neprestano rahlo spreminja.
Pregovorov, ki jih uporabljamo v vsakodnevni slovenščini, ni malo, v jeziku jih kroži na stotine, morda celo tisoče. Veliko pregovorov je tudi že zbranih v raznih slovarjih ali zbornikih. Dr. Matej Meterc je s pomočjo anket in analize besedil zbral tristo najpogostejših pregovorov, razvrščenih po poznanosti in pogostnosti uporabe, kar pa seveda ni čisto dokončen seznam, ker se neprestano rahlo spreminja.
Prve valovce je v govoru urila in kalila legendarna inštruktorica zborne izreke Ana Mlakar; njeni učenci so isti stavek ponavljali tudi cele ure.
Prve valovce je v govoru urila in kalila legendarna inštruktorica zborne izreke Ana Mlakar; njeni učenci so isti stavek ponavljali tudi cele ure.
Z dr. Sašo Babič, ki se na ZRC SAZU ukvarja s slovstveno folkloro, analiziramo kletvice. Te nam pogosto uidejo med vožnjo.
Z dr. Sašo Babič, ki se na ZRC SAZU ukvarja s slovstveno folkloro, analiziramo kletvice. Te nam pogosto uidejo med vožnjo.
Beremo od leve proti desni in od zadaj naprej. "Ceni plačo maneken, a moč alpinec." Eden od naših najbolj znanih in tudi najbolj obrabljenih palindromov je: perica reže raci rep. Janez Kumše, avtor več kot 66 tisoč palindromov, se spominja svojega prvega: ali se bo Huberta na trebuh obesila?
Beremo od leve proti desni in od zadaj naprej. "Ceni plačo maneken, a moč alpinec." Eden od naših najbolj znanih in tudi najbolj obrabljenih palindromov je: perica reže raci rep. Janez Kumše, avtor več kot 66 tisoč palindromov, se spominja svojega prvega: ali se bo Huberta na trebuh obesila?
Ker je teden gozdov in ker je les eden od naših največjih bogastev pripovedujemo pravljico z meta-forami o gozdu. V gozdičku se srečata lisica in lovec. Četudi močan kot hrast, pa je bukov in štorast lovec nekje izgubil svojo čutarico. Našla jo je zvita lisica, ki je pijana kot klada obležala v bližnjem grmovju.
Ker je teden gozdov in ker je les eden od naših največjih bogastev pripovedujemo pravljico z meta-forami o gozdu. V gozdičku se srečata lisica in lovec. Četudi močan kot hrast, pa je bukov in štorast lovec nekje izgubil svojo čutarico. Našla jo je zvita lisica, ki je pijana kot klada obležala v bližnjem grmovju.
Da so bili očetje radijskega žargona duhoviti, pričajo številna poimenovanja, ki so vulgarna le, če jih tako razumemo ali postavimo v drugačen kontekst.
Da so bili očetje radijskega žargona duhoviti, pričajo številna poimenovanja, ki so vulgarna le, če jih tako razumemo ali postavimo v drugačen kontekst.
Ko se je treba pohvaliti z znanjem tujih jezikov, smo Slovenci precej samozavestni. Vsak govori vsaj dva. Kdaj pa se lahko zares pohvalimo z znanjem tujega jezika? Ko znamo naročiti pivo, kavo z mlekom ali, kot pravijo nekateri, ko se znamo v jeziku spreti?
Ko se je treba pohvaliti z znanjem tujih jezikov, smo Slovenci precej samozavestni. Vsak govori vsaj dva. Kdaj pa se lahko zares pohvalimo z znanjem tujega jezika? Ko znamo naročiti pivo, kavo z mlekom ali, kot pravijo nekateri, ko se znamo v jeziku spreti?
S prometom imamo radijci veliko prometa. Prometne informacije so še vedno vključene v vozni red praktično vseh radijskih postaj. Le da v njih ni metafor in ko uporabimo besedno zvezo “žival na cesti” mislimo resnično žival na cesti in ne česa – oziroma koga – v prenesenem pomenu. Z doktorico in raziskovalko slovstvene folkloristike Sašo Babič smo iskali metafore in pregovore, povezane s prometom.
S prometom imamo radijci veliko prometa. Prometne informacije so še vedno vključene v vozni red praktično vseh radijskih postaj. Le da v njih ni metafor in ko uporabimo besedno zvezo “žival na cesti” mislimo resnično žival na cesti in ne česa – oziroma koga – v prenesenem pomenu. Z doktorico in raziskovalko slovstvene folkloristike Sašo Babič smo iskali metafore in pregovore, povezane s prometom.
