Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Filmoteka V živo RTV 365 Raziskujte Več
Domov
Raziskujte
V živo
Podkasti
Glasba
Za otroke
Filmoteka
Zgodovina
Seznami
Naročnine
Več
Domov Raziskujte V živo Podkasti Glasba Za otroke Filmoteka Zgodovina
Seznami
Zaključi urejanje
Moje
Moj 365
Zaključi urejanje
Vse naročnine
Oddaje
Televizija Radio Podkasti

Jezikanje

Jezikovne posebnosti, primeri izstopajoče rabe jezika, sproščeno o razširjenih napakah.

Avtor: Tadej Košmrlj, Mitja Peček

Zadnje

Roman?

1. 7. 2022

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.

Ep?

24. 6. 2022

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.

Balada?

10. 6. 2022

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.

Elipsa?

3. 6. 2022

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.

Homerska primera?

27. 5. 2022

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.

Stopnjevanje?

20. 5. 2022

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.

Glosa?

13. 5. 2022

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.

Geminacija?

6. 5. 2022

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.

Rečenica?

22. 4. 2022

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.

Oksimoron?

15. 4. 2022

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.

Sinestezija?

8. 4. 2022

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.

Paradoks?

1. 4. 2022

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.

Eksklamacija?

25. 3. 2022

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.

Epiteton?

18. 3. 2022

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.

Personifikacija?

11. 3. 2022

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.

Retorično vprašanje?

4. 3. 2022

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.

Tavtologija?

25. 2. 2022

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.

Moška in ženska rima?

4. 2. 2022

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.

Jamb?

28. 1. 2022

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.

Stopica?

21. 1. 2022

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.

Tropi?

14. 1. 2022

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.

Onomatopoija?

7. 1. 2022

Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature ali poezije, ki bi se jih v teoriji morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj.

Raven javnega diskurza v Sloveniji

17. 12. 2021

"Javni diskurz se je v zadnjih letih drastično znižal, kar je pokazatelj nekega trenda. Stranski učinek ali eden glavnih je zniževanje jezikovne kulture, misli na naslovnika, spoštovanja smisla samega," pravi dr. Vitez.

Korejščina je pri nas vse bolj priljubljena tudi zaradi k-popa

10. 12. 2021

S predavateljico korejščine Evo Vučkovič govorimo o učenju jezika, korejski družbi in kulturi

Govorjenje 'na fanta': ko sem rodil

3. 12. 2021

V Jezikanju smo govorili o narečni posebnosti rabe univerzalne oblike za moški spol – z dr. Tjašo Jakop smo analizirali govor 'na fanta'

Cenzura in samocenzura

26. 11. 2021

Kaj so uredniški ali lektorski posegi in kaj cenzura? Kdaj se avtor samocenzurira? Kako ekonomski in drugi pritiski vplivajo na delovanje pisca?

Vulgarizmi: butelj, voluhar, presstitutka, p**** ...

19. 11. 2021

Dr. Saša Babič z Inštituta za slovensko narodopisje ZRS Sazu pravi, da so vulgarizmi po SSKJ poenostavljeno, preprosto obravnavanje in prikazovanje. Po jezikoslovni definiciji pa je vulgarizem beseda, ki je glede na moralna, družbena pravila zelo neprimerna. Pogosto služi za diskreditacijo sogovornika. "V tem primeru gre za to, da nekoga ponižamo, razorožimo, če uporabim figurativni jezik. Naredimo ga manj močnega, hočemo postaviti naše argumente nad argumente drugih. Iz sobesedila, konteksta, iz družbenega poznavanja zaznamo, kaj je vulgarno in kaj ne. Če rečemo otroku ti si moja kozica ali ščurkec, to ni nič vulgarnega. Če bomo rekli neznani osebi na cesti: umakni se, koza, bo to absolutno vulgarno rabljen jezik." Znan in odmeven primer iz medijev je tudi beseda presstitutka: "Je asociacija na poimenovanje, ki ni vulgarno, je konotacijsko dovolj nevtralno, v tem kontekstu pa je absolutno popoln vulgarizem."

Živjo! Motimo? Imate minutko? Hvala za vaš čas. Pa brez zamere!

12. 11. 2021

Imate trenutek? Prisluhnite oddaji Jezikanje. Oddaji, ki je ni treba posebej predstavljati. Tokrat smo jo obložili z vljudnostnim balastom, ustaljenimi obrazci in klišeji, ki polnijo vsakdanjo komunikacijo

Veliki slovensko-madžarski slovar

5. 11. 2021

Novi Veliki slovensko-madžarski slovar vsebuje skoraj 11.000 iztočnic, 15.000 kolokacij, 2400 zgledov in več kot 33.000 prevodov

V novih pergicah na morčka na kavico in tortico

22. 10. 2021

Dragi jezikovni prijateljčki, tokratna temica bo predramila možgančke in vznemirila ušeska. Ekip’ca Jezikanja je odšla tudi na uličico, a še prej na rižotko in solatko z jajčkom, popila kavico in si naročila tortico

Razvojno-jezikovna motnja

15. 10. 2021

Logopedinja Larisa Zupanič pravi, da je razvojno-jezikovno motnjo težko opredeliti, saj je zelo kompleksna. Kaže se predvsem na področju jezikovnega razumevanja in izražanja.

Sanskrt pozna tudi petdesetčlenske zloženke

8. 10. 2021

Doc. dr. Luka Repanšek nam odstira skrivnosti staroindijskega knjižnega jezika sanskrta. Zanj je značilen tudi omikan register, zatorej: naj se prisluhne oddaji Jezikanje!

Zaradi globokih glasov tečajnike arabščine včasih boli grlo

1. 10. 2021

Sara Bevc Jonan je tolmačka in predavateljica arabščine, ki je pred skoraj dvema desetletjema kot begunka z družino prišla iz Iraka v Slovenijo

Ričota, jogalates, drečka, kočerja, burkini

24. 9. 2021

Radijski prijatelji in virtuatelji, pridružite se megastičnemu jezičnemu jogalatesu! Z dr. Tanjo Mirtič govorimo o prekrivankah, ki nastanejo z izraznim prekrivanjem in hkrati s krnjenjem ene ali dveh samostojnih besed

Vsaka jed ima svoje sestavine, to velja tudi za stavek

17. 9. 2021

Glavni stavčni členi so povedek, osebek, predmet in prislovno določilo (časa, kraja, načina ali vzroka). Osebek ni samo oseba ali živo bitje, osebek je lahko tudi drek.

Adamova ali Evina obleka pomeni ... Da si nag!

3. 9. 2021

Kaj je Adamova ali Evina obleka oziroma kostim? Odgovarjajo naključni mimoidoči, razlago pa poznata Tadej in Uršula!

Donkihotski boj je ... Boj brez možnosti uspeha?

27. 8. 2021

Kakšen boj je donkihotski boj? Z definicijo se borimo kot don Kihot z mlini na veter!

Čakajoč Godota ... Pomeni čakati na upanje?

20. 8. 2021

Kdo je Godot in zakaj ga čakamo? Na to vprašanje odgovarjajo anketiranci, z razlago pa sta postregla Uršula in Tadej!

Abraham ... Ima sedem sinov!

13. 8. 2021

V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah. Tadej in Uršula tokrat sprašujeta, zakaj se reče, da nekdo pri petdesetih letih sreča Abrahama ...

Od Poncija do Pilata ... Je zelo daleč!

23. 7. 2021

V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah

Metuzalem je ... Nekdo, ki prinaša nesrečo?

16. 7. 2021

V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah

Matildin poljub je ... telekineza?

9. 7. 2021

Tadej in Uršula se v poletni jutranji rubriki lotevata stalnih besednih zvez. Predvsem takih, ki vključujejo kako bolj ali manj znano ime. Tokrat o Matildinem poljubu.

Blažev žegen je ... nekaj z žganjem?

2. 7. 2021

V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah.

Dr. Ghil‘ad Zuckermann: poliglot, ki skuša oživiti jezik aboriginov

11. 6. 2021

"Uničenje jezika je izguba kulturne avtonomije, duhovnosti, intelektualne neodvisnosti. Če želite, metaforično, tudi izguba duše," pravi poliglot dr. Zuckermann

Spletni portal Franček

4. 6. 2021

Novi jezikovni portal za osnovnošolce in dijake prinaša več kot 94.400 gesel, pomaga nam razumeti, kaj pomeni iskana beseda, kako se pregiba in izgovori, kako dolgo jo že uporabljamo in od kod izvira

Ugriznite se v vaš jezik ali ugriznite se v svoj jezik?

28. 5. 2021

Z lektorico Radia Slovenija Sašo Grčman smo govorili o povratnih svojilnih zaimkih, ki poudarjajo lastnino osebka … Oddajo lahko najdete tudi v vaši aplikaciji za podkaste. Ali je morda v svoji aplikaciji za podkaste?

Evfemizmi: napudrati si nos, imeti kilogramček preveč ali redkejše lase

21. 5. 2021

"Evfemizem je olepšani izraz. Za izločanje nimamo nevtralnih poimenovanj: ali so medicinska ali pa otroška. In rečemo na primer: odšel je na stran," razlaga dr. Mateja Jemec Tomazin

S polnimi pljuči ali pljučmi? Možgani so, a ni možgan(ov)?

14. 5. 2021

Dr. Nina Ledinek pravi, da so množinski samostalniki pregibni samostalniki, ki lahko nastopajo oziroma se pojavljajo samo v množini. Taki primeri so hlače, škarje, možgani, pljuča, očala, vilice, vrata ...

Jezikalec_ka

7. 5. 2021

V drugem delu o spolno vključujočem jeziku smo govorili o uporabi ženskega slovničnega spola kot generičnega in o podčrtaju. Podčrtaj je ena od možnosti izražanja nebinarnih spolnih identitet in je sredstvo v pisnem sporazumevanju. "Binarno razmerje lahko presegamo tudi z izmenjevanjem oblike za ženski in moški slovnični spol," pravi dr. Boris Kern.

Doktorica Kovačeva, doktor Kovač ali doktorica Kovač?

9. 4. 2021

V prvem delu o spolno vključujoči rabi jezika govorimo o nazivih, poklicih in priimkih ter dosledni rabi dveh slovničnih spolov: moškega in ženskega.

Frazem ni seštevek posameznih sestavin, saj iz njih pomen pogosto ni razumljiv

2. 4. 2021

V Jezikanju vam ne solimo pameti, temveč iščemo odgovor na vprašanje, zakaj so frazemi tako trd prevajalski oreh. Več glav več ve, zato o besednih zvezah s prenesenim pomenom razmišljata prevajalka in jezikoslovec

Je prekmurska gibanica v prevodu Over-Mura Moving Cake?

26. 3. 2021

Kako bi v turističnem vodiču prevedli jed potica ali prekmurska gibanica? Kako bi zapisali ime gore Triglav ali Škrlatica? Zakaj je francoski kralj Louis v slovenščini Ludvik?

Ali si lačen? Si lačen? Lačen?

19. 3. 2021

"Če ne bi uporabljali izpusta, bi bila besedila preobložena, število znakov v pisnem besedilu bi se povečalo, v govoru pa bi razmišljali o formi in ne o vsebini. Izpust dokazuje, da je vsebina nad obliko," pravi dr. Nataša Jakop z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.

Podvojene črke: triinpolleten otrok, superračunalnik, bioodpadki

12. 3. 2021

Je izziv ali iziv? Izid ali izzid? Vakum ali vakuum? Dr. Špela Arhar Holdt s Centra za jezikovne vire in tehnologije razlaga, da se podvojene črke v slovenskih besedah najpogosteje pojavljajo v zloženkah ali sestavljenkah, se pravi različnih tvorjenih besedah.

Bi naročili jagoden, jagodni, jagodin ali jagodov sladoled?

5. 3. 2021

Z dr. Mojco Smolej govorimo o določni in nedoločni obliki pridevnika. Kdaj je nov(i) avto? Je majhen ali mali mož? Zakaj je Vélika in ne Velíka planina?

Energijsko vrednost živil merimo v džulih, čeprav poznamo kalorijske bombe

26. 2. 2021

Dr. Helena Dobrovoljc pojasnjuje rabo (ne)uradnih merskih enot in simbolov: od klaftre drv do osnovnih enot za maso, dolžino, čas in temperaturo

Dvojnice: inštrument ali instrument, start ali štart?

19. 2. 2021

Besedne dvojnice pogosto nastanejo pri podomačevanju iz tujih jezikov, razlaga jezikoslovka dr. Alenka Jelovšek z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Že besedi inštitut in institut sta zanimivi, saj institut pomeni tudi skupek pravnih določb. Inštrument je lahko glasbilo ali kirurški pripomoček, uporabljata se tudi zapis in izgovor instrument. Instrument v pomenu predpisa, listine pa se zapisuje in izgovarja s s-jem.

Pokrivanje ust, hitro dihanje, dotikanje nosu ... Nam oseba laže?

12. 2. 2021

Izredni profesor za forenzično psihologijo dr. Igor Areh pravi, da si vsi želimo predvideti, kdaj nas lahko kdo prizadene, razočara ali izda, tudi zato se pogosto oklepamo nasvetov, kako prepoznati laž, zlasti z opazovanjem neverbalne komunikacije.

Neverbalna komunikacija: komolčenje, kretnje in z masko pokrita usta

5. 2. 2021

Psihologinja Marina Vodopivec pravi, da je neverbalna komunikacija zelo pomembna, saj se pri neskladju med govorico in govorico telesa bolj zanesemo na znake nebesedne komunikacije. "Naloga neverbalne komunikacije je, da pokažemo, kaj mislimo in čutimo. Ljudje vemo, da lahko svoja čustva malo odigramo ali jih maskiramo, ne pokažemo. Na to lahko delno vplivamo, v celoti pa ne, saj je del nebesedne komunikacije tudi podzavesten."

Mineralni kameleon, spazmolitik in droga ...

29. 1. 2021

... vse to so gesla, ki jih brez recepta dobite v novem Farmacevtskem terminološkem slovarju. Dr. Marjeta Humar pravi, da gre za stroko, ki se hitro razvija in je z izrazi izjemno bogata

Jezik youtuberjev CHALLENGE/IZZIV

22. 1. 2021

Govorica slovenskih youtuberjev je pretežno neknjižna in prepletena z angleškim izrazjem. Kateri dejavniki pa vplivajo na (ne)knjižnost govora analiziranih youtuberjev?

V slovenskih pravljicah je medved kralj živali

15. 1. 2021

V kakšnih vlogah nastopajo živali v otroški in mladinski literaturi? Zakaj je zajček strahopeten, pes zvest in lisica zvita? Kdaj živali govorijo z ljudmi, kdaj zgolj med sabo?

Satira ima kriterije v etiki, estetiki in morali

11. 12. 2020

Tone Partljič in Rok Kajzer razmišljata o satiri. Strinjata se, da mora zbosti in opozoriti na negativne pojave v družbi, na neki način je sorodna humorju, a, kot pravi Tone Partljič: "Pri satiri se smehljamo kakor pri Cankarju, skozi stisnjene zobe." Dodaja še, da nikakor ni vse satira in da je žaljivo, kadar nekdo svoje rasistične zapise označi za satiro.

Bolnišnica bi bila betežnišče, kavč lenišče, kočljive teme pa so ...

4. 12. 2020

Na začetku oddaje dobrodošlica. Udobno se namestite na lenišče, tudi kočljive teme ne bodo manjkale! Dr. Marko Snoj je izdal Slovar Pohlinovega jezika, ki je, tako pravijo jezikoslovci, pravi slovarski biser! Knjiga na skoraj tisoč straneh prikazuje več kot 12 tisoč besed in besednih zvez, ki jih je v 18. stoletju opisal ali uporabil naš prvi narodni buditelj Marko Pohlin. Celo področja spolnosti ni izpustil.

Čas, v katerem živimo, je oksimoron!

27. 11. 2020

Oksimoron oziroma bistroumni nesmisel je besedna zveza, sestavljena iz dveh nasprotujočih ali izključujočih si pojmov. Učinkuje kot popestritev besedila, ima satirični ali ironični pomen.

Udine/Videm, Salzburg/Solnograd, Chicago/Čikago

20. 11. 2020

"Več ko pišemo ali govorimo o nekem zemljepisnem imenu, bolj ko bo v izhodiščni obliki podobno slovenskemu jeziku, prej ga bomo, verjetno, prevzeli. So kraji, ki imajo slovenska imena zaradi neke zgodovinske kontinuitete. To so denimo območja, na katerih še danes živi slovenska skupnost. Na drugi strani pa imamo seveda slovenska imena za kraje, s katerimi so bili nekoč ljudje veliko v stiku, kjer je na primer živela zelo močna slovenskega izseljenska skupnost, to je primer Čikaga in zapisa s slovenskimi grafemi," pravi dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.

Slab govor, slaba sodba?

13. 11. 2020

Pri pogovoru si oblikujemo predstavo o govorcu. Sklepamo o njegovi izobrazbi, osebnostnih lastnostih in interesih. Profiliranje na podlagi govora poteka tudi v sodni dvorani, kar raziskuje mladi raziskovalec z Inštituta za kriminologijo Marko Drobnjak.

Američanka bi Luki Dončiću nekoč rada rekla: "Živjo, Luka!"

6. 11. 2020

Julia Borden je doktorska študentka celične in molekularne biologije, ki se zaradi navdušenja nad košarko in Luko Dončićem ter zaradi partnerja Slovenca uči slovensko. Napredek objavlja na Twitterjevem profilu @ZivjoLuka.

Koronajezikanje

23. 10. 2020

Zakaj smo se v slovenščini odločili za različico covid-19 in ne podomačen izraz kovib-19? Kaj je virus in kaj bolezen? In zakaj ni pozitiven test, temveč izid testiranja?

Neverjetno! To morate videti! Ne prezrite: Analiza naslovja črne kronike

16. 10. 2020

Marko Drobnjak, mladi raziskovalec z Inštituta za kriminologijo se ukvarja s preučevanjem jezika in prava. Analiziral je tudi 10.000 naslovov črne kronike s portala rtvslo.si med letoma 2003 in 2017. Pojasnjuje, da se imena v naslovih najpogosteje pojavljajo, kadar gre za javne osebnosti. "Če bo bralec videl, da se poroča o nekom, ki ga je volil ali ga ni volil, bo še toliko raje kliknil na naslov."

Ančka ali ančka, Jurček in jurček, McAdam ali makadam

2. 10. 2020

Makadam je poimenovanje po inženirju in graditelju cest J. L. McAdamu, Matevž je lastno moško ime ali občno za pretlačeni fižol s krompirjem. Kaj je in kako poteka apelativizacija?

Žaljivi in sovražni govor v spletnih komentarjih

25. 9. 2020

V analizi žaljivega govora v spletnih komentarjih se pojavljajo številni primeri groženj in napadov, eden takih je bil denimo usmerjen proti točno določenemu posamezniku: "Kar pripravi se bednik zagovedni, pridemo pote z macolo."

Trol izziva s pretiravanjem in ekstremnimi stališči

18. 9. 2020

Cilj trola je pri sogovorniku sprožiti buren odziv, pretirano jezen oziroma ekstremen odziv."Je prepričevanje občinstva, da je sogovornik bebec." Taktike in jezikovna sredstva so na družabnih omrežjih različna.

Elijev ogenj je ... nekaj vročega in strastnega?

11. 9. 2020

Kaj je Elijev ogenj? Anketiranci: "Elija? A ni to neko biblično ime? Mogoče povezano s peklom."

Stendhalov sindrom

4. 9. 2020

Kaj je Stendhalov oziroma firenški sindrom? Kot prvi ga je opisal francoski pisatelj Marie-Henri Beyle, ki ga poznamo pod psevdonimom Stendhal. Ko je hodil po Firencah, se je tako navdušil nad mestom, galerijami, katedralo in umetninami, da se je ob vsej lepoti začel počutiti precej nenavadno.

Nejeverni Tomaž je ... en gospod, ki ni veren?

28. 8. 2020

Nejeverni Tomaž je svetopisemska fraza, ki pomeni dvomiti, preden se prepričaš o dejstvih.

Ockhamova britev je ... stil britja brade?

21. 8. 2020

Viljem iz Ockhama je angleški frančiškanski redovnik, logik in sholastični filozof, ki je deloval v prvi polovici 14. stoletja. Ockhamova britev je "zakon varčnosti", raziskovalno načelo, ki zahteva, da pri oblikovanje hipotez in teorij privzamemo čim manj predpostavk ter pojav pojasnimo s kar najmanjšim številom spremenljivk in delnih procesov. Govorimo torej o varčnosti ter preprostosti znanstvenih teorij.

Potemkinova vas je ... nekje v Sloveniji?

14. 8. 2020

Potemkinove vasi so po besedah zgodovinarjev bolj ali manj legenda: na caričinih potovanjih po osvojenih ozemljih naj bi s kulisami novih vasi (ter lutkami namesto ljudi) prevaral Katarino Veliko in tako prikazoval uspešno rusko poseljevanje novih območij. Zgodovinarji pravijo, da je med obiskom Katarine Velike na jugu dežele res nekoliko 'sfriziral' videz podeželja, da je bilo videti bolje kot sicer, a so mit o Potemkinovih vaseh, o kulisah čudovitih vasi, za katerimi ni ničesar, ustvarili njegovi nasprotniki, ki so mu zavidali dejanski uspeh.

Gordijski vozel

7. 8. 2020

Zgodba o gordijskem vozlu je ena bolj znanih grških zgodb. V njej nastopa frigijski kralj Gordios (oziroma Gordij) in njegov voz, pri katerem je jarem pripel na drog z neverjetno zapletenim vozlom, pri katerem se ni videlo njegovega začetka in konca. Po legendi naj bi človek, ki mu bo uspelo razvozlati ta vozel, postal gospodar sveta …

Avgijev hlev

31. 7. 2020

Avgijev hlev je frazem, ki ima svoj izvor v grški mitologiji. Heraklej, eden najslavnejših grških junakov, je ubil svojo ženo in dva otroka. V Delfih je tako za kazen med drugim dobil nalogo, da mora očistiti Avgijev hlev, ki ni bil očiščen že 30 let. Nemogočo nalogo je moral opraviti v enem dnevu. Heraklej je nalogo rešil tako, da je skozi hlev speljal tokova dveh rek (Alfej in Penej), ki sta pospravila vso umazanijo iz hleva. Avgijev hlev je torej metafora za nekaj neverjetno zanemarjenega ali zapuščenega, kar se je nabiralo dolga leta.

Pandorina skrinjica

24. 7. 2020

Tokrat ne odpiramo slovarja, ampak skrinjico. Pandorino. Ali ste vedeli, da ima šest žensk v Sloveniji ime Pandora. Verjetno bi iz rokava stresle zgodbo o Pandorini skrinjici, če bi jih vprašali.

Proustove magdalenice

17. 7. 2020

Marcel Proust je eden največjih pisateljev 20. stoletja. Magdalenice pa so čisto zares za pojest. Hkrati pa so Proustove magdalenice postale ena najbolj prepoznavnih metafor svetovne književnosti. Morda niste vedeli, da magdalenice niso bile Proustova prva izbira.

Usmiljeni Samarijan

10. 7. 2020

Tokrat brusimo klasično znanje in izobrazbo prek najbolj prodajane in prevajane knjige v zgodovine. Biblije. Odpravljamo se na območje Levanta na Bližnjem vzhodu, kjer so in še vedno živijo Samarijani. Kako je z njimi povezan izraz usmiljeni Samarijan?

Damoklejev meč ... Seka barabe?

3. 7. 2020

Spet gremo v staro Grčijo. Da bi vedeli, kaj je Damoklejev meč, moramo vedeti, kdo je Damoklej in kaj je s tem mečem počel. Ali nemara meč z njim?

Kolumbovo jajce je ... Novo rojstvo?

26. 6. 2020

Cristoforo Colombo oziroma s španskim imenom Cristobal Colon, trgovec in morjeplovec, je spremenil zgodovino. Najbolj je znan po tem, da je leta 1492 pod špansko krono s svojimi tremi karavelami med iskanjem druge poti proti Vzhodni Indiji odkril Ameriko. Kaj pa je Kolumbovo jajce?

Ahilova želva

12. 6. 2020

Ahil je v grški mitologiji najpomembnejši heroj v boju za Trojo. Po številnih legendah ga je mati, morska nimfa Tetis, po rojstvu potopila v reko Stiks, da bi ga naredila neranljivega in s tem nesmrtnega. Ker ga je pri tem držala za peto, je ta ostala ranljiva. Metaforično je Ahilova peta šibka točka nekoga, čisto dobesedno pa je to tudi Ahilova tetiva. Kaj pa bi bila Ahilova želva?

Huronsko vpitje

5. 6. 2020

Raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah. Tokratni etimološki oreh je povezan z ljudstvom. Ne Špartanci, temveč Huroni. Gre za severnoameriško staroselsko ljudstvo, pravzaprav plemensko federacijo s severovzhoda Združenih držav in jugovzhoda današnje Kanade. A jezikoslovci ugotavljajo, da ima huronsko vpitje dve mogoči razlagi.

Teddy Bear

29. 5. 2020

Raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah. Tokrat nastopa ena najbolj znanih igrač na svetu – plišasti medvedek – Teddy Bear. Kako je medvedek dobil ime, bojda ve vsak ameriški šolar.

Pitagorova čaša

22. 5. 2020

Raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah. Slavni starogrški filozof, matematik in mistik, Pitagora s Samosa. Ob njegovem imenu seveda najprej pomislimo na Pitagorov izrek, je pa relativno znan še en pojem, v katerem je uporabljeno njegovo ime – Pitagorova čaša.

Churchillovo kolcanje

15. 5. 2020

Winston Churchill, nekdanji britanski premier, zmagovalec druge svetovne vojne. Nobelovec, intelektualec, vir neštetih modrih misli. Bil je znan tudi kot velik hedonist, užival je v dobri pijači in cigarah, Morda lahko tu poiščemo razlago izraza Churchillovo kolcanje?

Pozejdonov poljub

8. 5. 2020

Raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah. Tudi s pomočjo ulice.

Iz kitajskih pismenk v cirilico, iz cirilice v latinico …

13. 3. 2020

Slovenist in lektor na RTV Slovenija Rok Dovjak pravi, da v lektorski službi najpogosteje dobijo imena, zapisana v angleščini, ki jih posredujejo tiskovne agencije. Potem morajo ta zapis in izgovor prilagoditi razmerju glas : črka, ki je naraven za slovenščino. “Sapóro namesto Sáporo, Tokio z i-jem in ne z y-om, Seul namesto Soul, Teheran in ne Tehran.”

Od esperanta in slovia do klingona

6. 3. 2020

Andrej Salobir je vodja prevajalske ekipe prevajalske agencije Leemeta in velik navdušenec nad znanstveno fantastiko. Pravi, da konstruirani, izmišljeni oziroma umetni jeziki nastajajo na dva načina: a priori in a posteriori. A posteriori so jeziki, ki so nastali na podlagi obstoječih jezikov, na primer esperanto ali slovio. A priori so izmišljeni na novo in jih poznamo zlasti iz pop kulture. To so klingonščina, dohtraki, vilinščina ali na’vi.

Ko napaka ni več napaka

14. 2. 2020

Kdaj napaka v jeziku postane pravilo? Se lahko zgodi, da bo besedna zveza 'temu ni tako' kdaj prešla v nezaznamovano rabo? Kaj se je zgodilo z brajlico oziroma brajico? S safarisrajco oziroma safari srajco?

Kako se izgovori unija, Kleopatra ali diskusija

7. 2. 2020

Fonetika je predmet diskusíje oddaje Jezikanje. Na Radiotelevizíji Slovenija smo posodobili Govorni pomočnik, orodje za vse govorce! Ste v dilemi, kako se izgovori priimek slavnega nogometaša? Ime egipčanske kraljice Kleópatre? Na glas berete poročilo po alínejah ali anéks k pogodbi?

Otroka ne zanima, ali pojete kot Adele, pomirja ga vaš glas

31. 1. 2020

Ste vedeli, da ljudske oziroma tradicionalne uspavanke pripovedujejo tudi o lakoti, smrti, revščini in pomanjkanju? Kaj pa sodobne? Te so usmerjene k otroku. Obojim je skupna melodija, ki je običajno tolažeča, pomirjajoča in mehka.

Oblak, mreža, miška: tehnologija ali narava?

24. 1. 2020

“Od nekdaj posnemamo naravo, zakaj ne bi še imena,” pravi anketiranka. Abstrakten podatkovni oblak si je lažje predstavljati z dejanskim oblakom na nebu, zato je poimenovanje smiselno. Jezikoslovec dr. Robbie Love je v raziskavi obsežnih baz podatkov iz devetdesetih let in danes primerjal uporabo besed, ki opisujejo naravne pojave in tehnologijo.

Podnebne spremembe, kriza, katastrofa

17. 1. 2020

Na Oddelku za podnebne spremembe Ministrstva za okolje in prostor so pripravili Slovar izrazov s področja prilagajanja podnebnim spremembam. Z avtorico Barbaro Simonič govorimo o prevajanju in opredelitvi izrazov za poročanje v medijih.

Meteorološčina: da bo jasno, kdaj je delno do pretežno oblačno

10. 1. 2020

Blaž Šter je meteorolog prognostik z Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO). Pravi, da pri napovedovanju jasnine oziroma oblačnosti nebo razdelijo na osmine.

Mi smo tvoji prijatelji, zato te tikamo

13. 12. 2019

"Danes se komunicira blagovno znamko, ki naj bi v nekem času postala prijatelj od tistega, ki jo kupuje. In prijatelji se tikamo. Ker smo si tako blizu, da si zaupamo," pravi marketinški strokovnjak dr. Andrej Pompe. Dodaja, da moramo poznati tistega, ki ga nagovarjamo in presoditi, ali bi si želel, da ga vikamo ali tikamo. V času, ko se oddaljujemo, a si hkrati želimo biti čim bližje, razmišljamo o ogovarjanju v oglasih, na radijskih in televizijskih postajah ter na spletu.

Govori se, da je trpnik zelišče ali sklon … Pa ni!

6. 12. 2019

Kaj je trpnik? Odgovarja anketiranka: “Sklon! Imenovalnik, rodilnik, trpnik, orodnik.” Res se je pripravila oddaja o trpniku! Prof. dr. Simona Kranjc z Oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani pravi, da je trpnik pogosto preganjan in ga nadomeščamo s tvornikom, četudi je uporaben in opolnomočen, zlasti takrat, ko je pomemben ali znan cilj dejanja, ne pa njegov vršilec.

Izseljenci so se v preteklosti morali odkoreniniti in skriti jezik

29. 11. 2019

Nadia Molek De Jager se je rodila v Buenos Airesu, po očetovi strani je Slovenka. Dedek se je tja preselil v iskanju boljšega življenja, babica pa je pobegnila pred fašizmom. Znanja slovenščine otrokom nista predala. “Takrat je bila situacija zelo zapletena. V šoli so bili otroci kaznovani, če so govorili v drugem jeziku, biti tujec je bila stigma, kaj šele Slovan, to je skoraj pomenilo komunist. Morali so skriti jezik, se odkoreniniti.”

Pije kot žolna ali kot žolnir?

22. 11. 2019

Jezikoslovec dr. Marko Snoj razlaga etimologijo in pomen nekaterih frazemov, ki jih pogosto slišimo v vsakdanjem življenju. Za izraz “piti kot žolna” obstaja več razlag, ena od njih govori tudi o vojakih.

Šarcizmi so metaforične izjave, ki jih razume slehernik

15. 11. 2019

Poznamo že pahorizme, v tujini tudi bušizme in trumpizme. Ker so v medijskem prostoru kar nekaj časa vzhajali krofi, smo postali pozorni na metafore, prispodobe in pregovore v političnih replikah našega premierja.

Mošt je sok iz grozdja, ponekod tudi iz jabolk ali hrušk

8. 11. 2019

Dr. Mojca Kumin Horvat z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pravi, da ima beseda mošt dve razlagi. Ena je sladek sok iz mletega ali zmečkanega grozdja, druga pa je bolj splošna: sladka ali prevreta pijača iz zmečkanega sadja.

Jezikoslovje se prek spleta odpira uporabnikom

25. 10. 2019

Center za jezikovne vire in tehnologije UL je predstavil dva nova prosto dostopna izdelka: mobilno aplikacijo Igra besed in nadgrajeni leksikon besednih oblik Sloleks 2.0. Dr. Špela Arhar Holdt pravi, da imajo raziskovalci prvič priložnost, da dobijo neposredno povratno informacijo od skupnosti. “Jezikoslovje se odpira proti uporabnikom in realni rabi.”

Glas r: najprej jiba, potem liba, nato riba

18. 10. 2019

Prof. surdopedagogike in logopedije Benjamin Vogrič pravi, da so otroci danes zelo dolgo odvisni od dude in pomoči staršev, zato so govorno-jezikovne motnje v porastu. Za glas r mora imeti otrok dovolj raztegnjeno podjezično vez, da se lahko jezik sproščeno dvigne in se robovi dotaknejo zobovja, se naslonijo. Pri izpihu se konica jezika zatrese.

Pri disgrafiji so črke nepravilno oblikovane, zapis je težko berljiv

11. 10. 2019

Disgrafija je motnja na ravni rokopisnega pisanja. Posamezniki imajo največ težav s pisanimi črkami, zlasti tistimi, ki so si podobne: a in o, m in n ter r in v. Magister profesor specialne in rehabilitacijske pedagogike Blaž Povše pravi, da je disgrafija specifična učna težava, ki je ne morejo odpraviti, jo pa lahko posamezniki obvladajo.

Črke so strgane ali plešejo, vrstice pa izginjajo

4. 10. 2019

Dislektikom pogosto očitajo, da se ne trudijo dovolj, v resnici pa bi morali le spremeniti način poučevanja, saj je tudi njihovo dojemanje in reševanje problemov drugačno. “Če otroka učiš z metodo, ob kateri ne more napredovati, se ničesar ne nauči. Spremeni metodo, ne otroka. Mi pa poskušamo spremeniti otroka, da bi ga spravili v svoj kalup,” pripoveduje prof. dr. Ana Krajnc.

Ljudje so presenečeni, ko izvedo, da govori škotsko gelščino

27. 9. 2019

Marija Sotnikova Štravs je poliglotka in doktorica slavističnih študijev, ki se je pred leti navdušila za učenje škotske gelščine. “Na nek način je bila ljubezen na prvi pogled. Šla sem na Škotsko, kar je bilo neke vrste nadomestno potovanje v zadnjem trenutku. Morda mi je bilo usojeno, ne vem. Na napisih v mestu sem opazila škotsko gelščino.“ Vsak teden ima prek video povezave nadaljevalni tečaj gelščine, jezika keltskega izvora, ki ga govori le okoli 57.000 naravnih govorcev. Kljub temu gotovo tudi vi poznate kako gelsko besedo, na primer viski ali slogan.

V tujem jeziku dlje časa vztrajamo pri neprijetnih temah

20. 9. 2019

Psiholog dr. Alex Fradera pripoveduje o razlikah pri pogovoru v prvem in tujem jeziku. Pravi, da je naša intuicija sicer super, saj lahko začutimo, kdaj nam nekaj ugaja in kdaj nam grozi nevarnost. Kadar pogovor zaide v neprijetne tematike, to dobesedno začutimo v svojem telesu kot pretnjo, neke vrste bolečino ali sram. To nas motivira, da spremenimo temo.

Kaj bo za kosilo? – Pohane sirove luknjice in pajkove nogice!

13. 9. 2019

Dr. Matej Meterc z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pravi, da nekonvencionalne replike, šaljivi odgovori oziroma ‘kajle’, deavtomatizirajo pogovor. Pogosto starši odgovarjajo na otrokova vprašanja, ki se začenjajo s kaj ali zakaj.

Mišica to ve, mišica to zna … To pa ja!

28. 6. 2019

Igor Mikič je avtor številnih urbanih fraz, jezikovni fenomen in lik. Pravi, da nas jezikovno najbolj oblikuje okolica:"Kakšno družbo imaš, tako boš govoril."

Dedek Mraz ruskih otrok ne sprašuje, ali so si umivali zobe

27. 6. 2019

Julija Mesarič je Rusinja, ki že dvajset let živi v Sloveniji. Poučuje ruščino in pripoveduje, kako se je naučila slovensko: vsako jutro je odprla razpredelnico in sklanjala perut, lipa, korak.

Nemščina za starejše: masaža za možgane, smeh in požirek kave

26. 6. 2019

Jelena Djordjević je 85-letna upokojena profesorica nemščine, ki zdaj prostovoljno poučuje starejše tečajnike. "Tako je lepo, da bi bil greh nesodelovati. Učimo se, smejimo in pijemo kavo".

V Sloveniji posluša Siddharto in igra tarok

25. 6. 2019

Janne Brelih je otrok Finke in Slovenca, ki je zaposlen kot tonski mojster v gledališču v Helsinkih. Recitira obe državni himni, v slovenščini pa je prebral le eno knjigo – Zajčje leto.

Nihče ga ne kliče po imenu, pravijo mu Ivan Cankar

24. 6. 2019

Damjan Debevec je vodnik po Cankarjevi spominski hiši. 37-letni možakar ima brke in klobuk, Vrhničani ga zato pogosto počastijo s kavo … Pravi, da je Cankar primeren za vsako priložnost.

O sebi v tretji osebi: “Oči bo skuhal kosilo”

7. 6. 2019

“Papež ima vas rad,” je na obisku Slovenije pred več kot dvema desetletjema dejal takratni papež Janez Pavel II. V tretji osebi ednine je govoril tudi vesoljček E.T., pripoveduje mlada raziskovalka Duša Race z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Kaj pa politiki? Se z rabo tretje osebe ednine oddaljujejo od povedanega, izogibajo odgovornosti ali le objektivno potrjujejo svoje misli?

Štefan, šilce, pedenj, čevelj, cola

10. 5. 2019

Dr. Tanja Mirtič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pravi, da so v slovenščini pogosta poimenovanja količin po po znanih in v krščanski tradiciji pomembnih svetnikih, denimo štefan, urban in neža. “Zanimivo, da imamo Slovenci precej poimenovanj za mere in posode, zlasti za vino.“

Če imamo 2 kg jabolk, koliko je dvakrat več?

26. 4. 2019

Jezikamo o količinah in odstotkih, pri tem nam pomaga matematik in psiholog, sicer avtor podkasta Številke, Slavko Jerič. “Najpogosteje se novinarji spremo pri klasičnem vprašanju kaj pomeni enkrat ali dvakrat več. Bom posplošil: nekdo ima 2 kg jabolk, nekdo drug 4 kg. A to pomeni enkrat več ali dvakrat več? Intuitivna misel večine je, da je to dvakrat več. Če pa več prevedeš v matematični znak plus, bi moralo pomeniti 6 kg. Nekdo ima dve količini, dvakrat več je 4; 2 plus 4 je pa šest. Nekako ne prideš skupaj.”

Napovedovanje časa: četrt in tričetrt, davi, drevi, dravi?!

19. 4. 2019

Tema Jezikanja je prava tort-ura, sprašujemo namreč, kako napovedovati uro. Zakaj rečejo Primorci, da je 8 in pol, preostali prebivalci Slovenije pa pol 9? Kaj pomenijo izrazi davi ali drevi in zakaj je anketiranec prepričan, da se reče dravi?

Največ slovenskih priimkov se konča na -ič

12. 4. 2019

Dr. Silvo Torkar pravi, da se v analizi slovenskih priimkov kot najpogostejša končnica pojavlja pripona -ič. Ta označuje manjšalnost in tudi patronimičnost, torej, da je nekdo od nekoga potomec. Zanimivi so tudi priimki, ki se izgovarjajo različno glede na geografsko lego, pa tudi taki, ki so lahko razumljeni slabšalno ali izvirajo iz opisa človekovih lastnosti.

Aforizem mora biti odkritje, žarnica, preblisk

5. 4. 2019

“Če ni ljubezni, ni nič. Še v zakonu ne,” v smehu pripoveduje upokojeni novinar in aforist Evgen Jurič. Aforizmi so način življenja in razmišljanja, zahtevajo bistrost in poznavanje jezika, ne škodi, če so pametni tudi bralci.

Jecljavci v šoli znajo snov, a so raje tiho

29. 3. 2019

Jecljanje je govorno-jezikovna motnja, ki se pojavlja v prisotnosti drugega človeka, pravi prof. def. Vlasta Podbrežnik. Njena varovanca Marko Knez in Massimo Šarkezi pripovedujeta, kako sta se spopadla z motnjo. Marko Knez: “V osnovni šoli smo pogosto znali snov, ko so nas učitelji spraševali, a smo bili raje tiho. Na začetku sem lahko povedal dve besedi brez jecljanja, zdaj pa brez težav nastopam na radiu. Če poenostavim, je to kot dan in noč.”

Npr. espe oziroma s. p., dr., v. d. itd.

22. 3. 2019

Rešujemo zagate espejev in pisanja esemesov. Kako torej zapisati okrajšave? Jezikoslovki dr. Helena Dobrovoljc in dr. Tina Lengar Verovnik pravita, da okrajšave v govorjenem jeziku običajno razvežemo, zapisujemo jih s piko.

Omb, s5 je poslal sms z napisom rtm. Lol, to je pa res dc!

15. 3. 2019

Lp, to je oddaja Jezikanje. V 5ek bomo z dr. Mijo Michelizza razpravljali o internetnih kraticah. Lol, te so seveda starejše od interneta, zato z razumevanjem np. Rtm ste gotovo kdaj že napisali v sms in pričakovali vsaj tnx v odgovor.

Pri napačni rabi slovničnega spola jo Slovenci takoj popravijo

8. 3. 2019

Helene Jelenc je antropologinja, popotnica in blogerka. Pravi, da so v slovenščini najtežje sklanjatve, najbolj pa smo občutljivi na rabo slovničnega spola.

Knapi rečejo ženi “sama” in je nikoli ne ‘šimfajo’

1. 3. 2019

Srečno! Tako se pozdravljajo rudarji. Zakaj, verjetno ni treba pojasnjevati. Dr. rudarskih ved Boris Salobir in njegov učenec Tadej Vohar, edini dijak četrtega letnika Rudarstva, pravita, da je jezik knapov zelo poseben. Veliko je germanizmov: lojtra, rajda, rigl, šaht, štajger, štanga … Zanimivo pa je, da rudarji nikoli ne obrekujejo svojih žena!

Coaching, timbilding in zagonsko podjetje

22. 2. 2019

Z dr. Mojco Žagar Karer "čekiramo" poimenovalne možnosti v slovenskem jeziku. Kdaj ostane beseda citatna, kdaj jo prevzamemo ali najdemo slovensko ustreznico?

Muci, lubi, ribica, piškotek, sladkorček, piki …

15. 2. 2019

Dr. Marko Snoj pravi, da se količina srčkov vsaj toliko kot na policah, pozna tudi v jeziku. Zakaj se skoraj vse ljubkovalnice končajo na -i, zakaj so iz živalskega sveta, kdo je moja in kdo moj?

Glede na stanje v kulturi bi Prešeren še danes deloval v podzemlju

8. 2. 2019

Kakšen ustvarjalec bi bil France Prešeren danes? Bogati založnik, obubožani pesnik, samostojni kulturni delavec, ugledni umetnik ali obstranec? Andrej Kokot in Boštjan Soklič sta v projektu Zaigrajmo pesnike uglasbila Prešerna, mu dodala sodobni pridih in ga aktualizirala.

Formula za nastanek internetne folklore

1. 2. 2019

Kako so nastale besedne igre tipa: "Vsi smo izbrali poštenost, samo Tone Rop." Dr. Ambrož Kvartič razlaga, kdaj postanejo besedne igre spletna senzacija in kako se rodi internetna folklora.

Veliko pisavo imajo ljudje, ki rabijo več pozornosti

25. 1. 2019

Predsednica društva Radi pišemo z roko Marijana Jazbec pravi, da je pisava izvirna in neponovljiva človekova finomotorična spretnost. “V pisavi se opazi marsikaj, če si šolan, opaziš skoraj vse. Od velikosti črk in zank, do pisalne linije, naklona črk, robov, podpisa in podobno.”

Kdo je ‘grammar nazi’ oziroma slovnični fašist

18. 1. 2019

Z jezikoslovko dr. Robin Queen z Univerze Michigana in prevajalcem Damjanom Zorcem jezikamo o tako imenovanih slovničnih fašistih oziroma 'grammar nazijih'.

Slo-ve-ni-ja! Ajmo, gremo, maš to! *Pisk*

11. 1. 2019

V Jezikanju navijamo po naše: o jeziku nogometnih, smučarskih, košarkarskih in drugih navdušencev. Kaj pa privrženci šaha ali plezanja? Držijo, stiskajo in grizejo?

Pred ogledalom je vadil izgovarjavo: železniška postaja

4. 1. 2019

Juan Moreno Moreno je psiholog in bodoči magister hispanistike, ki se je pred tremi leti zaradi ljubezni preselil v Maribor. Danes poučuje španščino in se vsakodnevno uri v slovenščini. Na Twitterju pod vzdevkom Bogi Španec zapisuje svoje jezikovne prigode. “Na začetku je bila zelo težka beseda: železniška, zato sem običajno rekel kar: vlak postaja! Potem sem pred ogledalom vadil izgovarjavo. Bil sem sam svoj logoped za slovenski jezik.”

Beseda leta je posnetek časa

14. 12. 2018

Jezikamo o predlogih za besedo leta in njenemu pomenu za prihodnost. Dolgoletna tradicija iz tujine se je preselila tudi k nam, predlagatelji pa so vsako leto bolj izvirni. Med letošnjimi predlogi je denimo tudi “drečka”, to je vrečka za pasje iztrebke, torej za “drekce”. Dr. Simona Klemenčič je članica strokovne komisije, ki pojasnjuje, da je beseda leta posnetek časa.

Znanstveni jezik je štirioglat

7. 12. 2018

Jezik ulice pravi, da je znanstveni jezik zapleten, nerazumljiv in zahteven. “Nam navadnim smrtnikom je nerazumljiv, rabiš slovarček zraven,” dodaja anketiranka. A vendar se raziskovalci trudijo, da bi nam približali svoje delo. Dr. Saša Novak, znanstvena svetnica na odseku za nanostrukturne materiale na IJS in koordinatorka projekta Znanost na cesti, pravi, da je naloga zelo zahtevna.

Sinonimija? A je to neka bolezen?

30. 11. 2018

Z dr. Jerico Snoj iščemo sopomenke in jezikamo o Sinonimnem slovarju slovenskega jezika. Težek je tri kilograme, obsega 1292 strani in ima kar 74.509 iztočnic!

Slepi najprej prebirajo semena, potem brajico

23. 11. 2018

Boštjan Vogrinčič je slepi športnik, ki razlaga, kakšen je proces opismenjevanja pri slepih. "Ker moramo uriti blazinice na prstih, najprej začnemo s tipnimi vajami: med drugim prebiramo semena!"

Sarkazem moraš pokazati, ker nimaš tona

16. 11. 2018

V Jezikanju spoznavamo slovenski znakovni jezik in njegove posebnosti. Obstajajo narečja? Kaj pa slengizmi? Kakšen je domači znakovni jezik med družinskimi člani? Jezikamo s tolmačem Romanom Demirjem, ki je otrok gluhih staršev. Pripoveduje, da je odraščal v dvojezični družini in razlaga, kako vsakemu posamezniku določijo posebno kretnjo, s katero se predstavlja po imenu.

Super večjezičneži

9. 11. 2018

Jezikamo z večjezičnimi udeleženci Poliglotske konference 2018, ki je bila letos v Ljubljani. Vsako leto se zberejo poligloti z vsega sveta in vsako leto se pohvalijo z znanjem novega jezika. Britanec Richard Simcott jih govori kar 25, v svojem življenju se jih je učil vsaj 50. Pravi, da so jeziki njegova strast, če se na obisku neke države ne nauči vsaj nekaj besed, se počuti leno. Tako se predstavi v slovenščini in razloži, kdo je “žabar”.

Romantična francoščina, spevna španščina in trda nemščina

2. 11. 2018

Kako slišimo tuje jezike in zakaj se nam zdijo nekateri spevnejši od drugih? Fonetičarka dr. Bronwen Evans pravi, da ljudje o jeziku sodimo na podlagi kulturnih izkušenj. Če ne poznamo jezika, signalov ne moremo prevesti v besede in imamo na razpolago le ton. “Prav tako iščemo povezave med našim maternim jezikom in tujim jezikom. Če najdemo podobnosti, nam je seveda bližji, bolj domač.”

Fonetika slovenskih narečij

26. 10. 2018

Drži, da je primorščina valovita kot morje, gorenjščina odsekana in kratka, prekmurščina pa ravna kot pokrajina? Kako ocenjujemo narečja: katero se nam zdi prijetno in spevno, katero odrezano in nerazumljivo? Slovenist dr. Hotimir Tivadar s Filozofske fakultete v Ljubljani pravi, da je narečni jezik naš prvi jezik, ki ga moremo negovati, ob tem pa ne smemo pozabiti na rabo knjižnega jezika.

Glavni mehanizem humorja je, da meriš v eno smer in zadeneš v drugo

19. 10. 2018

Smehu oziroma šali je podrejeno vse ostalo. Tudi jezik. Perica Jerković razlaga, kako hitro lahko šala propade, o tujkah in vulgarizmih, pa o pomenu izrazov “ubiti” in “umreti” na odru. Zgrozi se ob misli, da bi Tadej Toš govoril v pravilni slovenščini. "Ko stopiš pred mikrofon, odpreš svoj svet, del tega sveta pa je tudi tvoj jezik."

Cmokati, mijavkati, klikati in fu …

12. 10. 2018

Onomatopeja je posnemanje naravnega oglašanja s človeškimi glasovi; običajno so to medmeti, iz katerih tvorimo glagole: na primer mukati, sikati ali pri posnemanju dihanja, fu ...V Jezikanju z jezikoslovcem dr. Markom Snojem posnemamo glasove in jih preslikavamo v človeški oziroma slovenski jezik. Od živalskega oglašanja do uhajanja zraka pri ljudeh.

Sori rečemo zelo hitro – kot bi rekli živijo

28. 9. 2018

Vloga opravičevanja je povezovalna in navezovalna, pogosto pa tudi manipulativna: z opravičevanjem lahko preizkušamo mehanizme moči in izražamo svoje (ne)strinjanje. Sociolingvistično oddajo o opravičevanju upravičujemo z jezikoslovko dr. Natašo Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. V konfliktnih situacijah se opravičujemo z različnimi neposrednimi in posrednimi jezikovnimi sredstvi, uspešnost opravičila pa je odvisna od tvorca in naslovnika.

Digitalne kopije več stoletij starih rokopisov

21. 9. 2018

Med ustvarjanjem Digitalne knjižnice Slovenije so naleteli na oglas za rabljeno zobno protezo, na Cankarjeva pisma in na 300 let staro deteljo. Preden papir razpade, ga v Narodno univerzitetni knjižnici preslikajo s prilagojenim optičnim čitalnikom. “Digitalizacija zahteva precej znanja in občutka za gradivo. Niti dve knjigi si nista enaki: razlikujeta se po vezavi, stanju papirja, kotu odpiranja,” razlaga Janko Klasinc, vodja službe za razvoj in upravljanje Digitalne knjižnice Slovenije.

Američanka Mariah Dolenc obožuje besede simpatičen, legenda in fotr

14. 9. 2018

Kalifornijčanka v Sloveniji. Mama, žena in priljubljena vlogerka. pravi, da je slovenščina zelo bogata in kompleksna. Najprej je usvojila nekaj osnovnih slovenskih besed, potem se je naučila, da v slovenščini ljubiš le enega, ostale imaš rad.

Vojaška terminologija v nogometu

15. 6. 2018

Kot tank se prebijamo skozi vojaško terminologijo, ki je postala del nogometnega žargona. “Iz vojaških izrazov izhajajo osnovni športni termini, kot so obramba, napad, ščit, tudi falanga in nenazadnje strel. Povezav je veliko,” pravi športni radijski kolega, novinar in komentator Luka Petrič. Pri komentiranju nogometne tekme so besedne zveze in metafore tako ustaljene, da se o njihovem izvoru in podobnostih z vojaško terminologijo običajno več sploh ne sprašujemo.

Christian Dobrajc Frias, na Ponikvo priseljena Mehičanka

8. 6. 2018

Christian Dobrajc Frias, za Slovence krajše Crisha, že enajst let živi v Sloveniji, na Ponikvi pa si je ustvarila družino. Ko je prišla sem na študentsko izmenjavo, je poznala le nekaj slovenskih besed: “Na zdravje, dober dan in hvala – tako imenovane Erasmus besede. A sem bila odprta za znanje, kar mi je zelo pomagalo.” Na začetku je brala slikanice Piki Jakob, hodila je na intenzivni tečaj za tujce in imela dodatne ure s profesorico slovenščine. Bila je prepričana, da se bo naučila jezika in si poiskala službo. “Nekako sem bila ali preveč zaljubljena ali nora, ne vem, bila sem prepričana, da mi bo uspelo, to je bil moj cilj. In mi je!”

Rodilnika ni, pa bi moral biti

1. 6. 2018

Ironično je, da je kar pogost odgovor na vprašalnico za rodilnik “koga ali česa ni”, postal prav – rodilnika ni. O našem drugem sklonu in vseh ostalih z dr. Markom Snojem in dr. Matejem Metercem z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC Sazu.

Haiku: asketska poezija

25. 5. 2018

Profesor filozofije Edin Saračević in upokojena pravnica Alenka Zorman sta pisca haiku poezije, pa tudi koordinatorja številnih natečajev. Pravita, da sodobni haiku ni več tako ukalupjen kot včasih, a je še vedno treba upoštevati tri vrstice in približno število zlogov. Pri pisanju haikuja je pooudarek na vsebini, preblisku, razodetju. “Nujna je neka rahločutnost, pozornost do doživetja, uvida. A za to mora biti človek v nekem nezaskrbljenem stanju uma in čustev, da prepozna dogodke, ki jih je neskočno. Vprašanje je le, koliko smo zanje dovzetni,” pravi Edin Saričević.

Kerlci nam delajo medvedjo uslugo

18. 5. 2018

V Jezikanju pojasnjujemo floskule in frazeme, ki opisujejo politično in družbeno dogajanje: od krokodiljih solz do Pirove zmage. Čeprav bi se lahko lotili zapletene terminolgije naših politikov, ki jo skušamo razvozlati iz domačega naslanjača, v Jezikanju o terminologiji, ki je povezana z omenjenimi kerlci.

Pazi na jezik

4. 5. 2018

Gospa v vnukovih sms sporočilih opaža popačeno slovenščino, nekatere moti napačna raba dvojine, druge neuporaba rodilnika. Kaj pa vas? Profesorica francoščine in literarna komparativistka Nina Gostiša in doktor fizike Anton Gradišek z akcijo Pazi na jezik v okviru organizacije Rotary opozarjata na (ne)pravilno rabo slovenskega jezika v vsakdanji govorici in javni rabi.

Slamovska poezija

27. 4. 2018

Slamovska poezija združuje govorjeno besedo in odrsko uprizoritev, v čustvih, gibu in zvoku povezuje pesnika in poslušalca. O pesnjenju in nastopanju z Nino Medved in Metko Zadravec.

Knjige dijake spodbujajo k razmišljanju

20. 4. 2018

Dijaki mariborske II. gimnazije vsebino maturitetnih romanov Ubežni delci in Pomladni dan navezujejo na aktualno dogajanje.

Ko gredo Zasavci študirat, kolegom posredujejo slovar

13. 4. 2018

Aleksander Medveš – Sandi je že 25 let prebivalec Trbovelj. Čeprav še ne govori zasavskega narečja, ga razume, opazuje in zapisuje v spletnem Slovarju zasavskega knjižnega jezika. Pravi, da Zasavca prepoznaš po narečju in ne več po videzu: “Odkar ni več rudarstva, ne boste kar tako videli starega knapa za šaflo.” So pa zaradi izrazitega narečja iznajdljivi učenci profesorja kemije Aleksandra Medveša: “Ko grejo Zasavci študirat v Ljubljano, dajo ostalim študentom v uporabo slovar, da nas lahko razumejo.”

Z lastinskimi izreki govoru dodamo arhaično patino

6. 4. 2018

Latinski izrazi in pregovori so splošno veljavne modrosti, ki ji vsi poznamo, a ne nujno v izvirniku. Lektorica Barbara Šega Čeh pravi, da so še danes neizogibni – v literaturi, periodiki, strokovni govorici in tudi v političnem govoru.

Andrej Rozman Roza o rimah

30. 3. 2018

Roza obvladuje pesniške oblike, zloge fino kot pšenico melje, včasih šteje vejice in pike, kot arhitekt nam snuje pesniško pročelje. Z Andrejem Rozmanom Rozo o poeziji! In to v rimah.

Advokatščina ali pravni jezik

23. 3. 2018

Zakaj se nam zdi pravni jezik tako zapleten in kako ga lahko bolje razumemo s terminologinjama in urednicama slovarja z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU dr. Mojco Žagar Karer in dr. Matejo Jemec Tomazin.

Jezikanje naglaševanje

16. 3. 2018

Na glas vadimo slovenske naglase: od osebnih imen Aleš, Anton, Tamara, Jernej in Martin do slavnih slovenskih umetnikov – Srečka Kosovela, Aljoza Rebule in Ivane Kobilce. Kje stoji naglas in zakaj je nekaj zborna izreka, drugo pa raba. Tudi o zemljepisnih imenih in običajnih zmotah!

Klošar Taubi o jeziku ulice

9. 3. 2018

Gost oddaje Jezikanje prezira vikanje in osladne fraze. Prav tako ne mara, da ga kličejo po osebnem imenu Tomaž Golob, tako mu pravijo le policaji. Taubi je ljubljanski klošar iz Goriških Brd, ki uživa v branju in pisanju, zlasti izmišljanju novih besed.

Besedilo v oglasih bodo zamenjali #

2. 3. 2018

Plačate enega, dobite dva! Pred vami je drugi del Jezikanja o oglasih, tokrat o tiskanih in spletnih. Za jezikovno korektnost skrbi jezikoslovec dr. Marko Stabej z oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani, o besedi in sliki, džabest izpeljankah in hudobrih idejah pa tudi s kreativcem Boštjanom Napotnikom – Napom.

Oglaševanje s klišeji, spolnostjo, rimo in humorjem

23. 2. 2018

Tekstopisec, kreativec in prejemnik številnih nagrad na področju oglaševanja Gal Erbežnik pravi, da je najbolj nevarno, če si predvidljiv. Nezanimivo oglaševanje je zapravljanje denarja. Zakaj pa predvidljivi in klišejski oglasi še vedno prevladujejo? O tem tudi z jezikoslovcem dr. Markom Stabejem s Filozofske fakultete v Ljubljani.

EMAfore v besedilih skladb

16. 2. 2018

Metafore, metonimije, parafraze in primere so srednješolska snov, ki nam je šla teoretično zelo na živce, je pa tako rekoč vseprisotna. Tako zelo, da smo nekaj vzorčnih primerov poiskali kar pri naših predstavnikih na preteklih izborih za Pesem Evrovizije.

S podomačevanjem ubijemo dve muhi na en mah

9. 2. 2018

Kako nelatinično pisavo pretvorimo v našo? In kako zapišemo glasove, ki jih slovenščina morda sploh ne pozna? O prevzemanju iz korejščine z lektorjema RTV Slovenija Sašo Grčman in Rokom Dovjakom.

Jezikovna joga z besednimi igrami

2. 2. 2018

Besedne igre so včasih tudi napor. Zlasti za otroke, ki se šele srečujejo z jezikom, in za starejše, ki ga že dolgo uporabljajo, pa jih še kar preseneča, kaj vse lahko odkrijejo.

Ponarodeli kalodont, tetrapak in mobitel

26. 1. 2018

S priljubljenostjo in blagovnim monopolom so nekatere blagovne znamke prešle v jezik in iz lastnega imena postale občna poimenovanja. Včasih niti ne vemo več, da je šlo kdaj za blagovne znamke. Takih ni malo. Pri zajtrku smo jedli rogljič z eurokremom, nalivali mleko iz tetrapaka, kavni madež pa pobrisali s cetom in viledo.

Ironija, sarkazem ali cinizem?

19. 1. 2018

V Jezikanju z jezikoslovcem dr. Markom Juvanom ločujemo na videz neločljivo: ironijo, sarkazem in cinizem. Spretno vse troje od nekdaj uporabljajo komedijanti, pesniki, pisatelji in ljubiteljski ciniki.

Narečja v risankah delujejo pristno in domače

12. 1. 2018

Drži teorija zarote: so v sinhroniziranih risankah pobalini zmeraj Štajerci, prijazni in navihani liki Primorci, trdni in vzdržljivi Gorenjci? O tem s sinhronizatorjem Juretom Mastnakom in Tino Šlajpah, profesorico slovenščine in geografije, ki je pred leti diplomirala iz sociolingvistične analize sinhroniziranih animiranih filmov in risank.

Ko ne vikaš in ne tikaš, takrat “nevtralikaš”

5. 1. 2018

V preteklosti so se vsi tikali, z razslojevanjem družbe se je pojavilo vikanje, z večjo hierarhično delitvijo in nagovori milostljiva, vaša visokost in vaša gnada, pa še onikanje. O razvoju ogovarjanja z dr. Alenko Jelovšek z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Z anketiranci pa tudi o izogibanju ogovarjanja z vi ali ti: kako torej začeti pogovor s tastom v nevtralni obliki, ki smo ji rekli kar “nevtralikanje”.

Jezikalni venček 2017

29. 12. 2017

Letos smo skupaj jezikali približno 500 minut. Pačili smo se v infantilščini in o otrocih govorili v množini, sestavljali palindrome in besede brali od zadaj naprej, si lomili jezike in pogumno detonirali jezikovne mine.

Vesele brezžične praznike in srčno novo leto

15. 12. 2017

Večina prazničnih voščil se še vedno začne z “Naj bo … Želimo vam … Srečno … Veselo.” Kaj, ko bi jih letos začeli kako drugače? Kako se lotiti kreativnega pisanja in kaj je izvirno voščilo z umetnikom Arjanom Preglom in kreativko Vojko Žgavec Clemenz.

Poštarka, poštarica, pismonoška? Pismonoša!

8. 12. 2017

V Jezikanju se podajamo na področje sociolingvistike. Razlikujemo med zimsko dekanko in dekanko na fakulteti, iščemo izraz za žensko, ki kuje železo in poimenovanje za tajnico na mestu tajnika.

Tolmačenje in prevajanje

1. 12. 2017

Podajamo se v jezikovni babilon, v Evropski parlament! Tam prevajalci in tolmači dnevno premagujejo jezikovne ovire. Vsak poslanec ima pravico govoriti v uradnem jeziku po svoji izbiri, zato morajo pevajalci in tolmači skrbeti za vseh 552 jezikovnih kombinacij.

Uganke

24. 11. 2017

V Jezikanju razvozlavamo uganke: kratke, ljudske, duhovite in zagonetne. Pomaga nam avtorica ugank Anja Štefan, ki pravi, da so najboljše tiste, ki delujejo s formo in pravilno dozirajo informacije: “Malo po malo. Dobra uganka morda na začetku odpre več možnosti in te zbega. Šele na koncu se ti posveti … Če se ti!“

Starši morajo otroku služiti kot dober govorni model

17. 11. 2017

Jezikanje se vrača k jezikovnim koreninam, h govornim in artikulacijskim napakam, ki jih je težko izkoreniniti. Logopedinja dr. Sabrina Cirman odpravlja težave v govorno jezikovnem razvoju. Dela s predšolskim otroki in njihovimi starši: “Staršem svetujem, naj z otrokom govorijo tako, kot si želijo, da bi on z njimi, če ne bi imel govorne napake. Starši morajo otroku služiti kot dober govorni model.”

Lajkati in všečkati, a nikakor likati

10. 11. 2017

Tema tokratnega Jezikanja je pisana na kožo vsem Facebookerjem, influencerjem, tviterašem in instagramovcem! Z dr. Domnom Krvino in dr. Simono Klemenčič z ZRC Sazu smo se pogovarjali o neologizmih, o pomenu pa spraševali upokojence in srednješolce.

Martrnik in drugi arhaizmi

3. 11. 2017

Dasiravno jih kdaj še slišimo, so zastarele besede nadomestile in izrinile nove. Tadej in Uršula se z jezikovnim strojem vračata v pretekle čase, akoravno gostita mladezen ino upokojence. O arhaizmih tudi s strokovnima sodelavcema dr. Domnom Krvino in dr. Simono Klemenčič z ZRC Sazu.

Pikčasta ptička v pikčasti kletki

27. 10. 2017

S profesorico angleškega jezika Polono Zupanc in profesorico nemščine Brigito Noč usvajamo izgovarjavo s tako imenovanimi lomilci jezika, tongue twisters in Zungenbrecher.

Otorinolaringolog in podobne jezikovne mine

20. 10. 2017

V Jezikanju Tadej in Uršula lomita in zapletata jezik z jezikovnimi minami. Pri glasovnem dešifriranju pomaga Miha Zor, mentor v govorni šoli RTV Slovenija in nekdanji napovedovalec. Že beseda artikulacija je artikulacijsko zahtevna, lotevamo se še hujših zapletenk.

V znakovnem jeziku se ne moreš skriti za besedami

13. 10. 2017

Z Boštjanom Jerkom, tolmačem slovenskega znakovnega jezika o jeziku gluhih. O slovnici, novih besedah, kretnjah in o univerzalnosti znakovnega jezika.

Petelinji kikiriki, cocorico in cock-a-doodle-do

6. 10. 2017

Z dr. Tjašo Jakop z ZRC Sazu in čivkači iz tujine smo raziskovali, kako se oglašajo živali v različnih jezikih. Oziroma, kako jih mi slišimo in zakaj so zapisi zvoka tako različni. S tem zanimivim pojavom se je pri nas ukvarjala tudi ilustratorka Lila Prap, ki je leta 2004 izdala Mednarodni živalski slovar, slikanico v več kot 50 jezikih.

Jezik stripov

22. 9. 2017

Jelka Godec Scmidt je stripoljubka, ilustratorka in avtorica. Med drugim ustvarja strip Cicibanda, v katerem nastopajo polpošasti. Pravi, da imajo vsi striparji iste težave: kako na majhen prostor narisati in napisati veliko.

Najprej se je naučil reči lačen, pacek in strgan

15. 9. 2017

Američan Joshua Rocchio je doštudiral latinščino in starogrščino, govori še italijansko, špansko, rusko, hrvaško, angleško in slovensko. Jezik povezuje z glasbo, igra kar šest inštrumentov. Pred osmimi leti se je iz zvezne države Maryland preselil v Slovenijo, jezika pa naučil od takratnega dekleta, današnje žene. Prve besede, ki jih je usvojil, so bile: lačen, pacek in strgan. Josh pravi, da danes razmišlja pretežno v angleščini in slovenščini, včasih tudi v latinščini.

Najprej ti zvoni v glavi, potem odklenka

8. 9. 2017

Na veliki zvon obešamo nov Slovar zvonjenja in pritrkavanja, ki vsebuje več kot 1000 izrazov. Dr. Mojca Kovačič je ena od avtoric, ki pravi, da je zvonjenje za ljudi od nekdaj pomemben del življenja: “Veliko jim je pomenilo, da je zvonilo ob rojstvih, porokah in smrtih. Ko pa so zvonovi utihnili, so rekli, da so šli v Rim.”

Jezikati – jezikovni unikati

1. 9. 2017

Unikati so posebnosti v jeziku, za katere se misli, da so omejene le na tisti jezik. “Trditve o unikatih so začasne, ker še ne poznamo razmer v vseh jezikih, sploh pa ne v vseh narečjih,” pravi dr. Janez Orešnik, upokojeni jezikoslovec.

V križanki se izogiba vulgarizmom, a ritka pride prav

30. 6. 2017

Vladimir Milovanović je že kot otrok užival v reševanju ugank, zdaj se že več kot deset let igračka z besedami in s črkami. Največ ustvari slikovnih križank, kjer so opisi v kvadratkih, nekaj pa tudi klasičnih – torej tistih, kjer so opisi pod ali ob križanki.

Pregovor, da so po bitki vsi generali, je popularizirala pesem

23. 6. 2017

Pregovorov, ki jih uporabljamo v vsakodnevni slovenščini, ni malo, v jeziku jih kroži na stotine, morda celo tisoče. Veliko pregovorov je tudi že zbranih v raznih slovarjih ali zbornikih. Dr. Matej Meterc je s pomočjo anket in analize besedil zbral tristo najpogostejših pregovorov, razvrščenih po poznanosti in pogostnosti uporabe, kar pa seveda ni čisto dokončen seznam, ker se neprestano rahlo spreminja.

Spreminjanje radijskega jezika skozi desetletja

16. 6. 2017

Prve valovce je v govoru urila in kalila legendarna inštruktorica zborne izreke Ana Mlakar; njeni učenci so isti stavek ponavljali tudi cele ure.

Pišuka, 300 kosmatih medvedov na jebeli cesti

9. 6. 2017

Z dr. Sašo Babič, ki se na ZRC SAZU ukvarja s slovstveno folkloro, analiziramo kletvice. Te nam pogosto uidejo med vožnjo.

Naš najdaljši palindrom je neradodaren

2. 6. 2017

Beremo od leve proti desni in od zadaj naprej. "Ceni plačo maneken, a moč alpinec." Eden od naših najbolj znanih in tudi najbolj obrabljenih palindromov je: perica reže raci rep. Janez Kumše, avtor več kot 66 tisoč palindromov, se spominja svojega prvega: ali se bo Huberta na trebuh obesila?

Basen o lesenem lovcu in nasekani lisici

26. 5. 2017

Ker je teden gozdov in ker je les eden od naših največjih bogastev pripovedujemo pravljico z meta-forami o gozdu. V gozdičku se srečata lisica in lovec. Četudi močan kot hrast, pa je bukov in štorast lovec nekje izgubil svojo čutarico. Našla jo je zvita lisica, ki je pijana kot klada obležala v bližnjem grmovju.

Prikrita vulgarnost radijskega žargona

19. 5. 2017

Da so bili očetje radijskega žargona duhoviti, pričajo številna poimenovanja, ki so vulgarna le, če jih tako razumemo ali postavimo v drugačen kontekst.

Tujejezična samozavest Slovencev

12. 5. 2017

Ko se je treba pohvaliti z znanjem tujih jezikov, smo Slovenci precej samozavestni. Vsak govori vsaj dva. Kdaj pa se lahko zares pohvalimo z znanjem tujega jezika? Ko znamo naročiti pivo, kavo z mlekom ali, kot pravijo nekateri, ko se znamo v jeziku spreti?

Prometne metafore

5. 5. 2017

S prometom imamo radijci veliko prometa. Prometne informacije so še vedno vključene v vozni red praktično vseh radijskih postaj. Le da v njih ni metafor in ko uporabimo besedno zvezo “žival na cesti” mislimo resnično žival na cesti in ne česa – oziroma koga – v prenesenem pomenu. Z doktorico in raziskovalko slovstvene folkloristike Sašo Babič smo iskali metafore in pregovore, povezane s prometom.

Slovenščina za otroke priseljencev in beguncev

28. 4. 2017

V Jezikanju smo se lotili socio-lingvistične tematike, povezane s tujimi jeziki. V slovenščini o slovenščini za otroke priseljencev in beguncev. Na osnovni šoli Livada jih poučuje Ksenija Žižek. Pravi, da se najprej lotijo književnosti, šele nato pride na vrsto slovenska slovnica.

Lažni jezikovni prijatelji

21. 4. 2017

Poljakinja Anika in Slovakinja Petra o lažnih jezikovnih prijateljih.

Esperanto

14. 4. 2017

Prvič v zgodovini oddaje jezikamo v tujem jeziku. A ker nismo želeli biti pristranski, smo izbrali nevtralni jezik, ki je tako tuj kot domač vsem.

Lomimo jezike s Slonokoščenci in Burkinafasci

7. 4. 2017

Za zapletanje jezika ni treba daleč. Že v Evropi, kjer imamo vse države in njihove prebivalce relativno dobro usidrane v ušesih, se da zaplesti. A veste, kako se reče prebivalcu Kosova, Andore, Malte, Walesa in Gibraltarja?

Infantilščina

31. 3. 2017

Tudi tokrat obravnavamo starševski žargon v interakciji starši – otrok. Fenomen že 38 let opazuje vzgojiteljica v vrtcu Tatjana Brenčič Okoren. Pravi, da ni nobene potrebe po pačenju ali pretiranem pomanjševanju predmetov, otrok razume normalno govorico.

Množilnik, žargon novodobnih staršev

24. 3. 2017

Idejo za temo Jezikanj je na Facebooku posredovala Kristina, ki je vprašala, ali se bomo kdaj lotili “množilnika, ki ga uporabljajo novodobni starši iz osrednjeslovenske regije? Primeri uporabe: ali kaj spimo, nam pa zobki rastejo, mi smo vseskozi bolni ipd.”

Mašila

17. 3. 2017

Ko zbiramo svoje misli, ko ne najdemo pravih besed, zapolnimo prazna mesta z mašili. To delamo, ker nas je te tišine nepridvidene strah, se je bojimo. Čeprav nas ta mašila delajo pri poslušalcih bolj negotove, kot če bi naredili en premor, zbrali svoje misli in povedali naprej.

Naglasi slovenskih premierjev v angleščini

10. 3. 2017

Nadaljevanje analize slovenskih naglasov. V glavnih vlogah (nekdanji) premierji.

Naglas nas zaznamuje

3. 3. 2017

Naglasi so del naše identitete, pravi doktorica jezikoslovja Ursula Hirschfeld, ki se na Univerzi Martina Lutra v Wittenbergu že desetletja ukvarja s fonetiko, predvsem jo zanimajo tuji naglasi.Naglas je kot del naše identitete dobra stvar, vsaj do takrat, ko nas začne ovirati pri vsakdanjem življenju.

Kette, Murn, Pavček? Ne, to sta Maraaya!

24. 2. 2017

Besedila treh zmagovalnih pesmi Eme, prevedena iz angleščine v slovenščino, poslušalci pripisali slovenskim poetom.

"Napiti se ga" v 264 različicah

17. 2. 2017

"Napiti se ga" lahko Slovenci izrazimo s približno 200 različnimi besedami v poljudni prostočasovni raziskavi ugotavlja popotnik Mitja Lavtar.

Policijski jezik

10. 2. 2017

Policijski jezik je večinoma razumljiv, njegov namen pa je povedati čim več, a hkrati ne povedati preveč.

Kako prilagajamo narečje, ko se znajdemo v bolj formalnih okoliščinah

3. 2. 2017

Doma govorimo drugače kot v službi, jezik na delu prilagajamo formalnejšim okoliščinam. Narečje se tako skoraj ali povsem umakne. Doktorica Maja Bitenc v disertaciji preučuje govor posameznikov z idrijskega, ki se vozijo v službo ali šolo v Ljubljano.

Govorimo drugač ku u služb

27. 1. 2017

V Jezikanju jezikamo po domače. Analizirali smo govor štirih sodelavk, ki v različnih govornih situacijah šprehajo tudi v narečju, a v etru zmeraj zborno.

Kako prebrati 4000 besed v eni minuti

20. 1. 2017

Brina Poropat, 13-letna šolarka iz Maribora, je na tekmovanju v hitrem branju v eni minuti prebrala skoraj 4 tisoč besed. Vanja Jus pojasnjuje tehnike hitrega branja. Foto: Sam Greenhalgh (Flickr)

Besedne igre

13. 1. 2017

Pregibali smo jezik in se zabavali z jezikovnim humorjem. Pri tem nam je pomagal tudi jezikovni reaktivec oziroma kreativec Boštjan Gorenc Pižama.

Španska vas

6. 1. 2017

V Jezikanju se sprašujemo, ali je tudi Špancem španska vas španska. Kako pa rečejo španski vasi denimo Italijani, Grki, Američani?

Prekarni Mišmaš

23. 12. 2016

Miš in Maš sta sodelavca v pekarni. Miš je prekarni delavec, Maš je redno zaposlen. Oba se po decembrski sindikalni zabavi vračata na delovno mesto, kjer so stvari vsaj deloma v razsulu. Ona je zgodba o medsodelavski solidarnosti.

Gostujoče pero - Prevcu

16. 12. 2016

Jezikamo z rekli in rečenicami, povezanimi s pticami. Napisali smo odo našim orlom!

Gostujoče pero - Prevcu

16. 12. 2016

Jezikamo z rekli in rečenicami, povezanimi s pticami. Napisali smo odo našim orlom!

Z državami povezane jezikovne stalnice

9. 12. 2016

Nadaljevali smo jezikanje s frazemi in uvedli z državami povezane jezikovne stalnice.

Jezikovna rekreacija

2. 12. 2016

Vabljeni k jutranji jezikovni rekreaciji! Takoj ko se postavimo na noge, stegnemo vrat in dvignemo glavo … stisnemo zobe in se – od glave do pet – skupaj razgibamo. Pa ne kar tako z levo roko! Pri roki bomo namreč imeli strokovnjaka, ki bo postregel z modrimi nasveti – iz prve roke!

Jezikovna enolončnica

25. 11. 2016

Skuhali smo jezikovno enolončnico: s kulinariko povezana rekla in rečenice. Jezikovna enolončnica je hranilno zelo bogata jed za vse, ki imajo velike oči in ki želijo svoj obrok zajeti z veliko žlico. Morda za prvi zmenek ali zadnjo večerjo …

Sneguljčica v družboslovščini, 2. del pravljice

18. 11. 2016

Prejšnji teden je Sneguljčica pobegnila od mačehe, ki ji je stregla po življenju, in zatočišče našla v hišici palčkov na jasi globoko v gozdu. Malo je pojedla in utrujeno zaspala.

Sneguljčica in sedem palčkov

11. 11. 2016

Jezikamo v jeziku družboslovcev. Priljubljena pravljica Sneguljčica in sedem palčkov bi zvenela kot zgodbica, ki jo med predavanji na eni od družboslovnih fakultet sicer pišejo študenti.

Literarna kritika nogometne tekme

4. 11. 2016

V rubriki Jezikanje o "okrancljanosti" jezika literarnih kritikov ali kako bi zvenela recenzija nedavne nogometne tekme Manchester City - Barcelona.