Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
O tem, kako se dobro pripraviti na javno nastopanje in kako pripraviti dober govorni nastop, ki bo zvenel prepričljivo in kar se da naravno, se pogovarjamo z izkušenim radijskim in televizijskim voditeljem Boštjanom Romihom.
O tem, kako se dobro pripraviti na javno nastopanje in kako pripraviti dober govorni nastop, ki bo zvenel prepričljivo in kar se da naravno, se pogovarjamo z izkušenim radijskim in televizijskim voditeljem Boštjanom Romihom.
Od 1. novembra morajo tujci v Sloveniji za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine opraviti tečaj slovenščine na preživetveni ravni. Kakšna raven je to, komu je namenjena in kje kandidat opravi tečaje ter izpit?*
Od 1. novembra morajo tujci v Sloveniji za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine opraviti tečaj slovenščine na preživetveni ravni. Kakšna raven je to, komu je namenjena in kje kandidat opravi tečaje ter izpit?*
Matej Sedmak je lastnik jezikovne šole, in kot pravi sam, poliglot začetnik. Pogovor lahko začne v osemnajstih jezikih. Pravi, da se ljudje ne delimo na tiste s talentom za usvajanje jezika in na tiste brez talenta, da odrasli ljudje hitre usvajamo tuje jezike kot otroci ter da sam vedno išče metodo, s katero bo jezik obvladal čim hitreje in s čim manj napora, ker se šteje med tiste bolj lene poliglote.
Matej Sedmak je lastnik jezikovne šole, in kot pravi sam, poliglot začetnik. Pogovor lahko začne v osemnajstih jezikih. Pravi, da se ljudje ne delimo na tiste s talentom za usvajanje jezika in na tiste brez talenta, da odrasli ljudje hitre usvajamo tuje jezike kot otroci ter da sam vedno išče metodo, s katero bo jezik obvladal čim hitreje in s čim manj napora, ker se šteje med tiste bolj lene poliglote.
Ime ji je Monika in obožuje branje in knjige. Datuma začetka te ljubezni ne more določiti, saj traja že od nekdaj. Knjige so bile in še vedno so njeno zatočišče, njene prijateljice, najljubši vonj in priložnost za potešitev njene neskončne radovednosti. Izkušnje z branjem je prek spleta začela deliti po enem od rojstnih dni, ko so ji prijateljice kupile spletno domeno vonjpoknjigah.si
Ime ji je Monika in obožuje branje in knjige. Datuma začetka te ljubezni ne more določiti, saj traja že od nekdaj. Knjige so bile in še vedno so njeno zatočišče, njene prijateljice, najljubši vonj in priložnost za potešitev njene neskončne radovednosti. Izkušnje z branjem je prek spleta začela deliti po enem od rojstnih dni, ko so ji prijateljice kupile spletno domeno vonjpoknjigah.si
V tednu, ko zaznamujemo svetovni dan romskega jezika, je tema Jezikanja romščina. Gost pa radijski in televizijki novinar ter voditelj romskih oddaj na RTV Slovenija Sandi Horvat.
V tednu, ko zaznamujemo svetovni dan romskega jezika, je tema Jezikanja romščina. Gost pa radijski in televizijki novinar ter voditelj romskih oddaj na RTV Slovenija Sandi Horvat.
Ker je že iz časov, ko so govorili latinsko, ponavljanje mati modrosti, se po sedmih letih znova lotevamo pregovorov. Izšla je namreč knjiga Paremiologija med tradicijo in sodobnostjo, ki jo je pred kratkim izdal Inštitut za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU. Je del triletnega projekta, ki se je začel z veliko zbirko pregovorov, ki so jo hranili na inštitutu. In pregovori oziroma paremije nas v Jezikanju vedno zanimajo.
Ker je že iz časov, ko so govorili latinsko, ponavljanje mati modrosti, se po sedmih letih znova lotevamo pregovorov. Izšla je namreč knjiga Paremiologija med tradicijo in sodobnostjo, ki jo je pred kratkim izdal Inštitut za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU. Je del triletnega projekta, ki se je začel z veliko zbirko pregovorov, ki so jo hranili na inštitutu. In pregovori oziroma paremije nas v Jezikanju vedno zanimajo.
Portal Fran, eden največjih slovenskih portalov in hkrati eden največjih jezikovnih portalov na svetu, je v ponedeljek imel rojstni dan. Podatke o njem ste gotovo že slišali, vsak dan ga obišče 180.000 uporabnikov iz skoraj vseh držav sveta, brska pa med 45 slovarji, atlasom, 14 zbirkami ter išče odgovore v dveh spletnih svetovalnicah. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC Sazu je v vmesnem času pripravil tudi šolsko različico Frana, Frančka, v sredo, 16. oktobra, pa so predstavili še Franjo. Franja.eu je, kot nakazuje že spletna domena – svetovljanka. Gre namreč za spletno zbirko 20 dvojezičnih slovarjev, med njimi tudi latinskega in starogrškega.
Portal Fran, eden največjih slovenskih portalov in hkrati eden največjih jezikovnih portalov na svetu, je v ponedeljek imel rojstni dan. Podatke o njem ste gotovo že slišali, vsak dan ga obišče 180.000 uporabnikov iz skoraj vseh držav sveta, brska pa med 45 slovarji, atlasom, 14 zbirkami ter išče odgovore v dveh spletnih svetovalnicah. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC Sazu je v vmesnem času pripravil tudi šolsko različico Frana, Frančka, v sredo, 16. oktobra, pa so predstavili še Franjo. Franja.eu je, kot nakazuje že spletna domena – svetovljanka. Gre namreč za spletno zbirko 20 dvojezičnih slovarjev, med njimi tudi latinskega in starogrškega.
V tokratni epizodi Jezikanja se metafor lotevamo na nekoliko drugačen način: ne le z jezikovnega, ampak tudi z medicinskega vidika. Pri tem nam pomaga zdravnik in jezikoslovec Gašper Tonin.
V tokratni epizodi Jezikanja se metafor lotevamo na nekoliko drugačen način: ne le z jezikovnega, ampak tudi z medicinskega vidika. Pri tem nam pomaga zdravnik in jezikoslovec Gašper Tonin.
Gašper Tonin je zdravnik z magisterijem iz slovenskega jezika in splošnega jezikoslovja. Jezik, ki ga pri svojem delu uporabljajo zdravniki, zato raziskuje z dveh strani, jezikoslovne in strokovno medicinske.
Gašper Tonin je zdravnik z magisterijem iz slovenskega jezika in splošnega jezikoslovja. Jezik, ki ga pri svojem delu uporabljajo zdravniki, zato raziskuje z dveh strani, jezikoslovne in strokovno medicinske.
Ampak pod kakšnimi pogoji? Slovenija gradi svoj veliki jezikovni model. Gre za podpodročje umetne inteligence, ki uporablja velikanske količine besedilnih podatkov za simulacijo človeških govornih odzivov. Ob tem seveda nastaja veliko tehničnih, zakonskih in še posebno etičnih pomislekov in izzivov.
Ampak pod kakšnimi pogoji? Slovenija gradi svoj veliki jezikovni model. Gre za podpodročje umetne inteligence, ki uporablja velikanske količine besedilnih podatkov za simulacijo človeških govornih odzivov. Ob tem seveda nastaja veliko tehničnih, zakonskih in še posebno etičnih pomislekov in izzivov.
Stopenjsko besedotvorje se bržkone sliši grozovita besedna zveza celo jezikoslovnim zanesenjakom, a avtorja oddaje zagotavljata, da se da o tem povedati tudi kako zanimivo reč. Z malo improvicacije celo kako zabavno. Predvsem pa je stopenjsko besedotvoje za slovenščino tako pomembno, da Jezikanje preprosto ne more mimo njega.
Stopenjsko besedotvorje se bržkone sliši grozovita besedna zveza celo jezikoslovnim zanesenjakom, a avtorja oddaje zagotavljata, da se da o tem povedati tudi kako zanimivo reč. Z malo improvicacije celo kako zabavno. Predvsem pa je stopenjsko besedotvoje za slovenščino tako pomembno, da Jezikanje preprosto ne more mimo njega.
Jezikanje ima tokrat samo eno točko - G. Črka, ki se v različnih okoliščinah in jezikih lahko izgovori na zelo različne načine, je tokrat izhodišče in cilj naše rubrike o jeziku. Pa seveda tudi bližnjica do radijskega fonetičnega zaklada, ki se mu reče govorni pomočnik.
Jezikanje ima tokrat samo eno točko - G. Črka, ki se v različnih okoliščinah in jezikih lahko izgovori na zelo različne načine, je tokrat izhodišče in cilj naše rubrike o jeziku. Pa seveda tudi bližnjica do radijskega fonetičnega zaklada, ki se mu reče govorni pomočnik.
Letošnja učiteljica leta v Sloveniji je jezikoslovka. Simona Šarlah namreč na OŠ Vojnik poučuje nemščino. Ob začetku šolskega leta je več kot primerna gostja, da z njo ugotovimo kako modro o maternem in tujem jeziku, pa tudi o učenju in šoli nasploh.
Letošnja učiteljica leta v Sloveniji je jezikoslovka. Simona Šarlah namreč na OŠ Vojnik poučuje nemščino. Ob začetku šolskega leta je več kot primerna gostja, da z njo ugotovimo kako modro o maternem in tujem jeziku, pa tudi o učenju in šoli nasploh.
Tadej raziskuje izvore frazemov, v katerih nastopajo prebivalke in prebivalci posameznih držav.
Tadej raziskuje izvore frazemov, v katerih nastopajo prebivalke in prebivalci posameznih držav.
Tadej raziskuje izvore frazemov, v katerih nastopajo prebivalke in prebivalci posameznih držav.
Tadej raziskuje izvore frazemov, v katerih nastopajo prebivalke in prebivalci posameznih držav.
Ponovimo osnove! Kako sklanjamo imena in priimke? Poskusite z Luka, Jedrt, Karmen ali s priimki naših politikov, sklanjajte Emilija Stojmenova Duh, Irena Joveva ali Zmago Jelinčič Plemeniti.
Ponovimo osnove! Kako sklanjamo imena in priimke? Poskusite z Luka, Jedrt, Karmen ali s priimki naših politikov, sklanjajte Emilija Stojmenova Duh, Irena Joveva ali Zmago Jelinčič Plemeniti.
Kako zdravstveni dispečerji ohranijo mirnost pri nemirnih in prestrašenih klicateljih, kako komunicirajo s tujci, ki ne govorijo slovensko in kako z otroki? Zdravstvena dispečerka Katja Avguštin opisuje komunikacijo sprejemnih in oddajno-nadzornih dispečerjev, ki prevzamejo in vodijo klic na pomoč na 112.
Kako zdravstveni dispečerji ohranijo mirnost pri nemirnih in prestrašenih klicateljih, kako komunicirajo s tujci, ki ne govorijo slovensko in kako z otroki? Zdravstvena dispečerka Katja Avguštin opisuje komunikacijo sprejemnih in oddajno-nadzornih dispečerjev, ki prevzamejo in vodijo klic na pomoč na 112.
Kolesarski navdušenci, poznate izraze hupser, fajfa, koza, chicken way, pakna ali fixie? Jezikoslovka dr. Urška Vranjek Ošlak jih je pred kratkim popisala v novi monografiji z naslovom Slovensko kolesarsko izrazje.
Kolesarski navdušenci, poznate izraze hupser, fajfa, koza, chicken way, pakna ali fixie? Jezikoslovka dr. Urška Vranjek Ošlak jih je pred kratkim popisala v novi monografiji z naslovom Slovensko kolesarsko izrazje.
*je angleški prevod naslova kultnega slovenskega filma Sreča na vrvici. Kakšni pa so prevodi slovenskih podnapisov v serijah in filmih? Kaj vas pri njih zmoti? Jezikanje se teme loteva ob pomoči Jerce Kos, prevajalke in podpredsednice Društva filmskih in televizijskih prevajalcev.
*je angleški prevod naslova kultnega slovenskega filma Sreča na vrvici. Kakšni pa so prevodi slovenskih podnapisov v serijah in filmih? Kaj vas pri njih zmoti? Jezikanje se teme loteva ob pomoči Jerce Kos, prevajalke in podpredsednice Društva filmskih in televizijskih prevajalcev.
*V Jezikanju smo preverjali naše znanje hrvaškega jezika in delili nekatere zabavne jezikovne zdrse ter anekdote. Kako govorimo Slovenci hrvaško in kako Hrvati slovensko?
*V Jezikanju smo preverjali naše znanje hrvaškega jezika in delili nekatere zabavne jezikovne zdrse ter anekdote. Kako govorimo Slovenci hrvaško in kako Hrvati slovensko?
V tokratni jezikovni zgodbi nastopajo veveriček, risa, volkulja in ... samica morskega psa. S pomočjo jezikoslovca in strokovnjaka Andreja Salobita odgovarjamo na veliko podobnih vprašanj in tem. Denimo, ali je panda moškega ali ženskega spola? Kako se imenuje samec lastovke? Kaj pa samica pava?
V tokratni jezikovni zgodbi nastopajo veveriček, risa, volkulja in ... samica morskega psa. S pomočjo jezikoslovca in strokovnjaka Andreja Salobita odgovarjamo na veliko podobnih vprašanj in tem. Denimo, ali je panda moškega ali ženskega spola? Kako se imenuje samec lastovke? Kaj pa samica pava?
Gost Jezikanja je Tadej Grum, slepi študent novinarstva, ki na Valu 202 opravlja prakso. Pripoveduje o svojem izobraževanju in delu, kako je opravljal splošno maturo – in kako slepi na primer zgolj s tipanjem prepoznajo in določijo kvadratno funkcijo. Pojasnil je, kako posluša, bere in pripravlja novinarske prispevke, kako deluje vrstica in zakaj se ne dotikamo njegove psičke Jessice.
Gost Jezikanja je Tadej Grum, slepi študent novinarstva, ki na Valu 202 opravlja prakso. Pripoveduje o svojem izobraževanju in delu, kako je opravljal splošno maturo – in kako slepi na primer zgolj s tipanjem prepoznajo in določijo kvadratno funkcijo. Pojasnil je, kako posluša, bere in pripravlja novinarske prispevke, kako deluje vrstica in zakaj se ne dotikamo njegove psičke Jessice.
Promotorka branja in strokovnjakinja na področju mladinske književnosti Tilka Jamnik poudarja, da je skupno branje dejavnost, ki krepi vez med otrokom in skrbnikom, poglablja odnose ter vpliva na malčkov celostni razvoj. Bogati besedni zaklad in domišljijo, literatura pa ima to čarobno moč, da nas lahko ponese v preteklost ali prihodnost in pomaga razumeti sedanjost. Zakaj in kako torej brati najmlajšim? Jim usmerjamo pozornost, sprašujemo, spreminjamo glasove? In kako izbrati primerno literaturo?
Promotorka branja in strokovnjakinja na področju mladinske književnosti Tilka Jamnik poudarja, da je skupno branje dejavnost, ki krepi vez med otrokom in skrbnikom, poglablja odnose ter vpliva na malčkov celostni razvoj. Bogati besedni zaklad in domišljijo, literatura pa ima to čarobno moč, da nas lahko ponese v preteklost ali prihodnost in pomaga razumeti sedanjost. Zakaj in kako torej brati najmlajšim? Jim usmerjamo pozornost, sprašujemo, spreminjamo glasove? In kako izbrati primerno literaturo?
Kakšna je razlika med troslojnim in trislojnim papirjem ali med petimi in petero jabolki? Gremo skozi dvojna vrata ali dvoje vrat? Današnja oddaja nas uči pravilne rabe števnikov. Gostja dr. Helena Dobrovoljc razlaga, kako jih pravilno sklanjamo, kako se najpogosteje izgovarjajo in kakšna je raba množine oziroma dvojine pri števnikih.
Kakšna je razlika med troslojnim in trislojnim papirjem ali med petimi in petero jabolki? Gremo skozi dvojna vrata ali dvoje vrat? Današnja oddaja nas uči pravilne rabe števnikov. Gostja dr. Helena Dobrovoljc razlaga, kako jih pravilno sklanjamo, kako se najpogosteje izgovarjajo in kakšna je raba množine oziroma dvojine pri števnikih.
Mineva točno 100 let od rojstva Ivana Minattija. Pesnik se nikoli ni pretirano rad izpostavljal pred mikrofonom ali kamero. Pred 20 leti na njegov 80. rojstni dan je na našem radiu nastal eden izmed redkih pogovorov z enim izmed najpomembnejših pesnikov pri nas. Ivan Minatti v intervuju tudi o tem, komu je namenjena njegova poezija in poezija nasploh. Privoščili pa smo si nekaj koščkov Minattijevih pesmi, tisto najbolj znano je odrecitiral kar pesnik sam.
Mineva točno 100 let od rojstva Ivana Minattija. Pesnik se nikoli ni pretirano rad izpostavljal pred mikrofonom ali kamero. Pred 20 leti na njegov 80. rojstni dan je na našem radiu nastal eden izmed redkih pogovorov z enim izmed najpomembnejših pesnikov pri nas. Ivan Minatti v intervuju tudi o tem, komu je namenjena njegova poezija in poezija nasploh. Privoščili pa smo si nekaj koščkov Minattijevih pesmi, tisto najbolj znano je odrecitiral kar pesnik sam.
Dr. Mojca Kompara Lukančič tolmači v postopkih zaslišanja v mednarodni kriminaliteti. Pravi, da se sooča z različnimi kriminalnimi dejanji: od tihotapljenja drog in ljudi do prostitucije, gospodarskega kriminala in družinskega nasilja. Razlaga o pravni terminologiji in jeziku, reakcijskem času tolmača in kako se sama spoprijema s čustveno obremenitvijo tega poklica. Vidi marsikaj, pravi da nanizanka CSI realnosti ne seže do gležnjev.
Dr. Mojca Kompara Lukančič tolmači v postopkih zaslišanja v mednarodni kriminaliteti. Pravi, da se sooča z različnimi kriminalnimi dejanji: od tihotapljenja drog in ljudi do prostitucije, gospodarskega kriminala in družinskega nasilja. Razlaga o pravni terminologiji in jeziku, reakcijskem času tolmača in kako se sama spoprijema s čustveno obremenitvijo tega poklica. Vidi marsikaj, pravi da nanizanka CSI realnosti ne seže do gležnjev.
Dr. Aleksandra Nuč Blažič in dr. Sara Orthaber sta vodji projekta ReTrans, ki skuša opolnomočiti profesionalne in neprofesionalne tolmače za delo z migranti na zahodnobalkanski migrantski poti. Tolmači nudijo prvo jezikovno pomoč na kraju dogodka, na primer na meji ali pri zdravniku, in to v arabščini, farsiju ali katerem drugem jeziku.
Dr. Aleksandra Nuč Blažič in dr. Sara Orthaber sta vodji projekta ReTrans, ki skuša opolnomočiti profesionalne in neprofesionalne tolmače za delo z migranti na zahodnobalkanski migrantski poti. Tolmači nudijo prvo jezikovno pomoč na kraju dogodka, na primer na meji ali pri zdravniku, in to v arabščini, farsiju ali katerem drugem jeziku.
Maja Peharc, predstavnica uredništva spol.si in kolektiva Rdeče Zore pravi, da Slovenci dobro zaznamo seksistične, mizogine, homofobne in šovinistične izjave. Te so problematične, saj z njimi tako ali drugače relativiziramo nasilje in poglabljamo neenakosti v družbi.
Maja Peharc, predstavnica uredništva spol.si in kolektiva Rdeče Zore pravi, da Slovenci dobro zaznamo seksistične, mizogine, homofobne in šovinistične izjave. Te so problematične, saj z njimi tako ali drugače relativiziramo nasilje in poglabljamo neenakosti v družbi.
Martin Vrtačnik razlaga, kaj počne gledališki lektor oziroma oblikovalec govora. On je tisti, ki svetuje igralcem, največkrat o pravorečnih in drugih vprašanjih.
Martin Vrtačnik razlaga, kaj počne gledališki lektor oziroma oblikovalec govora. On je tisti, ki svetuje igralcem, največkrat o pravorečnih in drugih vprašanjih.
Dan po Dnevu, torej po kulturnem prazniku po Prešernovem dnevu, smo govorili o pesništvu in odnosu do besedil v verzih. Zakaj je pomembno branje poezije in kje začeti smo se pogovarjali s pesnicama Anjo Zag Golob in lanskoletno nagrajenko pesniškega natečaja mala Veronika, drugogimnazijko Dorotejo Drevenšek. Obe s poezijo komunicirata in se strinjata, da jo je treba brati, in to katerega koli avtorja.
Dan po Dnevu, torej po kulturnem prazniku po Prešernovem dnevu, smo govorili o pesništvu in odnosu do besedil v verzih. Zakaj je pomembno branje poezije in kje začeti smo se pogovarjali s pesnicama Anjo Zag Golob in lanskoletno nagrajenko pesniškega natečaja mala Veronika, drugogimnazijko Dorotejo Drevenšek. Obe s poezijo komunicirata in se strinjata, da jo je treba brati, in to katerega koli avtorja.
Po nizu sociolingvističnih tematik je v Jezikanju spet čas za bazično slovnico. No, pa tudi nekaj malega stilistike. Poleg naslovne zlorabe glagola rabiti, tokratna epizoda opozarja še na večne zdrse pri rabi (bližnjih) sorodnikov morati/moči ter želeti/hoteti, pa tudi na površnost pri razlikovanju pojmov isti/enak.
Po nizu sociolingvističnih tematik je v Jezikanju spet čas za bazično slovnico. No, pa tudi nekaj malega stilistike. Poleg naslovne zlorabe glagola rabiti, tokratna epizoda opozarja še na večne zdrse pri rabi (bližnjih) sorodnikov morati/moči ter želeti/hoteti, pa tudi na površnost pri razlikovanju pojmov isti/enak.
Profesorica italijanskega jezika dr. Martina Ožbot Currie v drugem delu o italijanizmih razlaga etimologijo nekaterih besed, zlasti s področja kulinarike, glasbe in mode. Poznate superge, kanotjero ali bandante?
Profesorica italijanskega jezika dr. Martina Ožbot Currie v drugem delu o italijanizmih razlaga etimologijo nekaterih besed, zlasti s področja kulinarike, glasbe in mode. Poznate superge, kanotjero ali bandante?
Italijanizmi so besede, ki smo jih prevzeli od naših zahodnih sosedov in jih dnevno uporabljamo, četudi se jih morda najbolj zavedamo, ko naročamo hrano in pijačo. V prvem delu profesorica italijanskega jezika dr. Martina Ožbot Currie pripoveduje o močnem stiku s sosednjo deželo in njenimi prebivalci, pa tudi o prisotnosti italijanizmov v vseh registrih in besednih vrstah v slovenščini.
Italijanizmi so besede, ki smo jih prevzeli od naših zahodnih sosedov in jih dnevno uporabljamo, četudi se jih morda najbolj zavedamo, ko naročamo hrano in pijačo. V prvem delu profesorica italijanskega jezika dr. Martina Ožbot Currie pripoveduje o močnem stiku s sosednjo deželo in njenimi prebivalci, pa tudi o prisotnosti italijanizmov v vseh registrih in besednih vrstah v slovenščini.
Imamo recept za dobro oddajo. In gosta, ki zna začiniti tako jedi, kakor kritike. To je kreativec, oglaševalec, pisec in kulinarični kritik Boštjan Napotnik - Napo. Razlaga, zakaj ne uporablja besede na b (brbončice) in pomanjševalnic, kot je želodček, pa tudi, zakaj je težje napisati pohvalo, kakor grajo.
Imamo recept za dobro oddajo. In gosta, ki zna začiniti tako jedi, kakor kritike. To je kreativec, oglaševalec, pisec in kulinarični kritik Boštjan Napotnik - Napo. Razlaga, zakaj ne uporablja besede na b (brbončice) in pomanjševalnic, kot je želodček, pa tudi, zakaj je težje napisati pohvalo, kakor grajo.
S komikom Admirjem Baltićem in znanimi televizijskimi voditelji smo iskali najlepšo slovensko besedo. Vseh časov! Pri tem so nam pomagali tudi voditelj televizijskega dnevnika Saša Krajnc, televizijska novinarka Žana Vertačnik ter igralca in voditelja Nik Škrlec in Jure Godler.
S komikom Admirjem Baltićem in znanimi televizijskimi voditelji smo iskali najlepšo slovensko besedo. Vseh časov! Pri tem so nam pomagali tudi voditelj televizijskega dnevnika Saša Krajnc, televizijska novinarka Žana Vertačnik ter igralca in voditelja Nik Škrlec in Jure Godler.
Tokrat sta gosta dva! Marko Bratuš in njegov alter ego Smaal Tokk, ki repa v narečju. Katerem? Skonstruiranem!
Tokrat sta gosta dva! Marko Bratuš in njegov alter ego Smaal Tokk, ki repa v narečju. Katerem? Skonstruiranem!
V seriji oddaj o glasbenem ustvarjanju v narečju Uršula in Tadej tokrat gostita Tomaža Hostnika, ki ustvarja v škofjeloščini.
V seriji oddaj o glasbenem ustvarjanju v narečju Uršula in Tadej tokrat gostita Tomaža Hostnika, ki ustvarja v škofjeloščini.
Dr. Tjaša Jakop z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pojasnjuje, zakaj smo v narečju bolj čustveni oziroma ekspresivni, ali v narečju pred odpuščamo oziroma dopuščamo napake in kakšno mesto imajo v glasbi oziroma besedilopisju.
Dr. Tjaša Jakop z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pojasnjuje, zakaj smo v narečju bolj čustveni oziroma ekspresivni, ali v narečju pred odpuščamo oziroma dopuščamo napake in kakšno mesto imajo v glasbi oziroma besedilopisju.
Pevec in tekstopisec zasedbe Alo!Stari, Tine Matjašič, govori o svoji mestni govorici, mariborščini.
Pevec in tekstopisec zasedbe Alo!Stari, Tine Matjašič, govori o svoji mestni govorici, mariborščini.
Neža Mihelič – ŽENA je ljubljanska reperka, ki piše besedila v ljubljanščini, prepleteni s slengom, srbohrvatizmi in anglizmi. Govori o različnih plasteh jezika in narečij ter o odnosu do materinščine.
Neža Mihelič – ŽENA je ljubljanska reperka, ki piše besedila v ljubljanščini, prepleteni s slengom, srbohrvatizmi in anglizmi. Govori o različnih plasteh jezika in narečij ter o odnosu do materinščine.
Michael Leopold, radgonski pubec, raper z umetniškim imenom Leopold I., razmišlja o mestni govorici in slovenščini.
Michael Leopold, radgonski pubec, raper z umetniškim imenom Leopold I., razmišlja o mestni govorici in slovenščini.
Ciril Horjak, v stripovskem svetu dr. Horowitz, analizira jezik stripov. Razrešil je tudi uganko manjkajočega prsta in čudnega nosu pri legendarnih stripovskih junakih.
Ciril Horjak, v stripovskem svetu dr. Horowitz, analizira jezik stripov. Razrešil je tudi uganko manjkajočega prsta in čudnega nosu pri legendarnih stripovskih junakih.
Bi našli slovenske ustreznice za termine, kot so gaslighting, smart city governance, grooming ali greenwashing? Iz takšnih ali drugačnih terminoloških zagat vas lahko rešijo terminologi iz terminološke sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. O terminih in terminologiji ta teden govorimo z vodjo terminološke sekcije dr. Mojco Žagar Karer.
Bi našli slovenske ustreznice za termine, kot so gaslighting, smart city governance, grooming ali greenwashing? Iz takšnih ali drugačnih terminoloških zagat vas lahko rešijo terminologi iz terminološke sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. O terminih in terminologiji ta teden govorimo z vodjo terminološke sekcije dr. Mojco Žagar Karer.
Jezikanje je ta teden obiskalo dogodek, na katerem se je zbralo največ jezikoslovcev v naši državi doslej. Na odprtju tridnevne konference EFNIL-a (Evropskega združenja nacionalnih ustanov za jezik) smo se pogovarjali z Gerhardom Sticklom, uglednim jezikoslovcem iz Nemčije, Sabine Kirchmaier, predsednico EFNIL-a, Kristino Koppel z Inštituta za estonski jezik v Tallinu in doktorjem Kozmo Ahačičem, predstojnikom inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Jezikanje je ta teden obiskalo dogodek, na katerem se je zbralo največ jezikoslovcev v naši državi doslej. Na odprtju tridnevne konference EFNIL-a (Evropskega združenja nacionalnih ustanov za jezik) smo se pogovarjali z Gerhardom Sticklom, uglednim jezikoslovcem iz Nemčije, Sabine Kirchmaier, predsednico EFNIL-a, Kristino Koppel z Inštituta za estonski jezik v Tallinu in doktorjem Kozmo Ahačičem, predstojnikom inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
*V Jezikanju z razvojno psihologinjo dr. Kajo Hacin Beyazoglu razmišljamo o komunikaciji z malčki in otroki. Kako usmerjamo njegovo pozornost, kako ga nazivamo, kdaj ga popravimo oziroma ponudimo polnopomensko besedo?
*V Jezikanju z razvojno psihologinjo dr. Kajo Hacin Beyazoglu razmišljamo o komunikaciji z malčki in otroki. Kako usmerjamo njegovo pozornost, kako ga nazivamo, kdaj ga popravimo oziroma ponudimo polnopomensko besedo?
"V orbito so uritili satelit." "Ilka Štuhec se je vrnila s priprav v Kužni Ameriki." "Cenim njegovo uborno izreko." To so le nekateri primeri zatipkov oziroma jezikovnih zdrsov, ki so jih opazili in popravili lektorji. Kaj pa sploh počnejo in kako se otresejo očitkov, da so tako imenovani grammarnaziji? Kot pravi lektorica Kristina Pučnik: "Dobra lektura je neopažena, saj pri slabi seveda opazimo tisto, česar lektor ni naredil."
"V orbito so uritili satelit." "Ilka Štuhec se je vrnila s priprav v Kužni Ameriki." "Cenim njegovo uborno izreko." To so le nekateri primeri zatipkov oziroma jezikovnih zdrsov, ki so jih opazili in popravili lektorji. Kaj pa sploh počnejo in kako se otresejo očitkov, da so tako imenovani grammarnaziji? Kot pravi lektorica Kristina Pučnik: "Dobra lektura je neopažena, saj pri slabi seveda opazimo tisto, česar lektor ni naredil."
Normalni ljudje Sally Rooney, Piranesi Susanne Clarke, Vseh sedem mož Evelyn Hugo, Norveški gozd Harukija Murakamija in Neapeljski cikel Elene Ferrante je prvi sveženj literarnih del, o katerih so debatirali v Zalinem bralnem klubu. Glasbenica Zala Kralj nam je zaupala, kaj jo žene k branju literarnih del in kako potekajo srečanja bralnega kluba.
Normalni ljudje Sally Rooney, Piranesi Susanne Clarke, Vseh sedem mož Evelyn Hugo, Norveški gozd Harukija Murakamija in Neapeljski cikel Elene Ferrante je prvi sveženj literarnih del, o katerih so debatirali v Zalinem bralnem klubu. Glasbenica Zala Kralj nam je zaupala, kaj jo žene k branju literarnih del in kako potekajo srečanja bralnega kluba.
Ob mednarodnem dnevu pismenosti nas zanima, kako pismeni smo Slovenci in kaj koncept pomeni v današnjih kulturno-družbenih okoliščinah. Dr. Jerica Vogel z oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani pravi, da je danes najpomembnejša zmožnost refleksije in razmisleka.
Ob mednarodnem dnevu pismenosti nas zanima, kako pismeni smo Slovenci in kaj koncept pomeni v današnjih kulturno-družbenih okoliščinah. Dr. Jerica Vogel z oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani pravi, da je danes najpomembnejša zmožnost refleksije in razmisleka.
September je tudi na Valu 202 mesec (skupnega) branja. Knjižničarka na Gimnaziji Bežigrad Savina Zwitter pravi, da toliko, kot beremo v 21. stoletju, verjetno niso brali nikoli prej. A kaj beremo in kako? "Novice, bloge in mnenja, opažamo pa upad zanimanja za branje leposlovja in daljših strokovnih besedil." Zakaj in kako izboljšati kulturo branja?
September je tudi na Valu 202 mesec (skupnega) branja. Knjižničarka na Gimnaziji Bežigrad Savina Zwitter pravi, da toliko, kot beremo v 21. stoletju, verjetno niso brali nikoli prej. A kaj beremo in kako? "Novice, bloge in mnenja, opažamo pa upad zanimanja za branje leposlovja in daljših strokovnih besedil." Zakaj in kako izboljšati kulturo branja?
Zagrizli smo v glutenski ali pa brezglutenski hlebček, saj nas je zanimalo, kaj pomeni, da se zarečenega kruha največ poje.
Zagrizli smo v glutenski ali pa brezglutenski hlebček, saj nas je zanimalo, kaj pomeni, da se zarečenega kruha največ poje.