Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Razkrite lepote Postojnske jame Raziskovalec knjižnega jezika Slovenija stopila v obdobje televizije 11. oktobra pred 450 leti (1575) je v Ljubljani izšel Dalmatinov prevod starozavezne Sirahove knjige, poimenovane Jezus Sirah. To delo je prva ohranjena natisnjena knjiga v Ljubljani in na Slovenskem. Sirahova knjiga ni pomembna samo zaradi vsebine, ki se posveča predvsem modrosti življenja, ampak tudi zato, ker predstavlja prehodno dobo, v kateri je začelo judovstvo dobivati zavest izvoljenega ljudstva. Delo je natisnil ljubljanski tiskar Janž Mandelc, pri katerem je bilo v naslednjih šestih letih natisnjenih še približno trideset del v slovenskem, hrvaškem, latinskem in nemškem jeziku.
Razkrite lepote Postojnske jame Raziskovalec knjižnega jezika Slovenija stopila v obdobje televizije 11. oktobra pred 450 leti (1575) je v Ljubljani izšel Dalmatinov prevod starozavezne Sirahove knjige, poimenovane Jezus Sirah. To delo je prva ohranjena natisnjena knjiga v Ljubljani in na Slovenskem. Sirahova knjiga ni pomembna samo zaradi vsebine, ki se posveča predvsem modrosti življenja, ampak tudi zato, ker predstavlja prehodno dobo, v kateri je začelo judovstvo dobivati zavest izvoljenega ljudstva. Delo je natisnil ljubljanski tiskar Janž Mandelc, pri katerem je bilo v naslednjih šestih letih natisnjenih še približno trideset del v slovenskem, hrvaškem, latinskem in nemškem jeziku.
»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Takšna je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, gori dolgo, tokrat pa v ljubezenskem ognju izgori mlado dekle ... Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami, je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju izpostavil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, a Cvetje v jeseni je le eno. Bralec: Željko Hrs Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: Radio Slovenija - Ars - Uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija, 2023.
»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Takšna je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, gori dolgo, tokrat pa v ljubezenskem ognju izgori mlado dekle ... Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami, je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju izpostavil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, a Cvetje v jeseni je le eno. Bralec: Željko Hrs Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: Radio Slovenija - Ars - Uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija, 2023.
V tokratni oddaji Sami naši bomo predstavili knjigo Miroslava Stanojevića Beograd–Ljubljana, ki osebne spomine prepleta z zgodovinskimi prelomnicami 20. stoletja. Spremljali bomo predstavo Mame reškega kolektiva Igralke, ki odpira dileme o materinstvu v sodobni družbi. Na samem začetku oddaje pa se posvetimo filmu Izgubljeno moštvo režiserja Jureta Pavlovića, dokumentarcu o zadnji jugoslovanski košarkarski reprezentanci in športu kot prostoru skupnosti tik pred razpadom države.
V tokratni oddaji Sami naši bomo predstavili knjigo Miroslava Stanojevića Beograd–Ljubljana, ki osebne spomine prepleta z zgodovinskimi prelomnicami 20. stoletja. Spremljali bomo predstavo Mame reškega kolektiva Igralke, ki odpira dileme o materinstvu v sodobni družbi. Na samem začetku oddaje pa se posvetimo filmu Izgubljeno moštvo režiserja Jureta Pavlovića, dokumentarcu o zadnji jugoslovanski košarkarski reprezentanci in športu kot prostoru skupnosti tik pred razpadom države.
Danes vam predstavljamo nekaj knjižnih novosti. Ob 30-letnici odkritja neandertalčeve piščali, ki so jo našli v jami Divje babe na Idrijsko-Cerkljanskem leta 1995 so v Narodnem muzeju Slovenije izdali knjigo z naslovom Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe. Knjiga zaokrožuje razstavo, ki so jo v muzeju odprli junija letos. Bili smo tudi na predstavitvi knjižnih novosti založbe Miš. Danes med drugim izpostavljamo dve prozaistični knjigi, pesniško zbirko slovenskih avtorjev ter prevod romana Thomasa Hardyja.
Danes vam predstavljamo nekaj knjižnih novosti. Ob 30-letnici odkritja neandertalčeve piščali, ki so jo našli v jami Divje babe na Idrijsko-Cerkljanskem leta 1995 so v Narodnem muzeju Slovenije izdali knjigo z naslovom Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe. Knjiga zaokrožuje razstavo, ki so jo v muzeju odprli junija letos. Bili smo tudi na predstavitvi knjižnih novosti založbe Miš. Danes med drugim izpostavljamo dve prozaistični knjigi, pesniško zbirko slovenskih avtorjev ter prevod romana Thomasa Hardyja.
»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Takšna je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, gori dolgo, tokrat pa v ljubezenskem ognju izgori mlado dekle. Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami, je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju izpostavil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, a Cvetje v jeseni je le eno. Bralec: Željko Hrs Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: Radio Slovenija - Ars - Uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija, 2023.
»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Takšna je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, gori dolgo, tokrat pa v ljubezenskem ognju izgori mlado dekle. Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami, je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju izpostavil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, a Cvetje v jeseni je le eno. Bralec: Željko Hrs Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: Radio Slovenija - Ars - Uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija, 2023.
»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Takšna je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, dolgo gori, tokrat pa v ljubezenskem ognju izgori mlado dekle ... Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju izrazil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, Cvetje v jeseni pa je le eno. Bralec: Željko Hrs Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: Radio Slovenija ‒ Ars ‒ uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija, 2023.
»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Takšna je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, dolgo gori, tokrat pa v ljubezenskem ognju izgori mlado dekle ... Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju izrazil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, Cvetje v jeseni pa je le eno. Bralec: Željko Hrs Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: Radio Slovenija ‒ Ars ‒ uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija, 2023.
»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Takšna je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, gori dolgo, tokrat pa v ljubezenskem ognju izgori mlado dekle ... Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju poudaril že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, a Cvetje v jeseni je le eno. Bralec: Željko Hrs Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: Radio Slovenija, Ars, Uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija, 2023.
»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Takšna je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, gori dolgo, tokrat pa v ljubezenskem ognju izgori mlado dekle ... Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju poudaril že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, a Cvetje v jeseni je le eno. Bralec: Željko Hrs Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: Radio Slovenija, Ars, Uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija, 2023.
V letu, ko Nova Gorica nosi naziv Evropska prestolnica kulture, bo 10. edicija knjižnega sejma in festivala Mesto knjige v znamenju Manifesta.
V letu, ko Nova Gorica nosi naziv Evropska prestolnica kulture, bo 10. edicija knjižnega sejma in festivala Mesto knjige v znamenju Manifesta.
»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Takšna je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, gori dolgo, tokrat pa v ljubezenskem ognju izgori mlado dekle ... Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami, je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju izpostavil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, a Cvetje v jeseni je le eno. Bralec: Željko Hrs Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto: Radio Slovenija - Ars - Uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija, 2023.
»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Takšna je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, gori dolgo, tokrat pa v ljubezenskem ognju izgori mlado dekle ... Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami, je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju izpostavil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, a Cvetje v jeseni je le eno. Bralec: Željko Hrs Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto: Radio Slovenija - Ars - Uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija, 2023.
V galeriji Pomnika na Cerju sta na ogled dve razstavi Kulturnega društva Manifest, ki povezujeta in izpostavljata vprašanja sobivanja med naravo in mestnim vrvežem: Art Circle 40x40 in Urbana džungla. Ob 30. obletnici najdbe neandertalčeve piščali je Narodni muzej Slovenije izdal publikacijo Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe, ki v prispevkih 15 avtorjev prinaša tudi razmislek: kdo smo mi, kdo je bil neandertalec in kakšen je naš pogled nanj. Založba Miš je v Centru Rog v Ljubljani nedavno predstavila deset knjižnih novosti: dela so namenjena tako odraslim, kot mladini in otrokom. Današnja glasbena ogrlica oddaje, ki jo je pripravil Goran Gregorič, prinaša skladbe angleške skupine The Smiths.
V galeriji Pomnika na Cerju sta na ogled dve razstavi Kulturnega društva Manifest, ki povezujeta in izpostavljata vprašanja sobivanja med naravo in mestnim vrvežem: Art Circle 40x40 in Urbana džungla. Ob 30. obletnici najdbe neandertalčeve piščali je Narodni muzej Slovenije izdal publikacijo Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe, ki v prispevkih 15 avtorjev prinaša tudi razmislek: kdo smo mi, kdo je bil neandertalec in kakšen je naš pogled nanj. Založba Miš je v Centru Rog v Ljubljani nedavno predstavila deset knjižnih novosti: dela so namenjena tako odraslim, kot mladini in otrokom. Današnja glasbena ogrlica oddaje, ki jo je pripravil Goran Gregorič, prinaša skladbe angleške skupine The Smiths.
»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Takšna je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, gori dolgo, tokrat pa v ljubezenskem ognju izgori mlado dekle ... Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami, je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju izpostavil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, a Cvetje v jeseni je le eno. Bralec: Željko Hrs Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: Radio Slovenija - Ars - Uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija, 2023.
»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Takšna je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, gori dolgo, tokrat pa v ljubezenskem ognju izgori mlado dekle ... Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami, je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju izpostavil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, a Cvetje v jeseni je le eno. Bralec: Željko Hrs Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: Radio Slovenija - Ars - Uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija, 2023.
»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Taka je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, gori dolgo, tokrat pa v ljubezenskem ognju izgori mlado dekle ... Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju izpostavil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, toda Cvetje v jeseni je le eno. Bralec: Željko Hrs Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: Radio Slovenija – Ars – Uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija, 2023.
»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Taka je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, gori dolgo, tokrat pa v ljubezenskem ognju izgori mlado dekle ... Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju izpostavil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, toda Cvetje v jeseni je le eno. Bralec: Željko Hrs Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: Radio Slovenija – Ars – Uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija, 2023.
»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Takšna je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, dolgo gori, tokrat pa v ljubezenskem ognju izgori mlado dekle ... Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju izrazil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, Cvetje v jeseni pa je le eno. Bralec: Željko Hrs Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: Radio Slovenija ‒ Ars ‒ uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija, 2023.
»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Takšna je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, dolgo gori, tokrat pa v ljubezenskem ognju izgori mlado dekle ... Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju izrazil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, Cvetje v jeseni pa je le eno. Bralec: Željko Hrs Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: Radio Slovenija ‒ Ars ‒ uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija, 2023.
Na mednarodni dan prevajanja, 30. septembra, so v Hrastniku podelili Sovretovo nagrado, ki jo Društvo slovenskih književnih prevajalcev namenja posebno uspelim prevodom leposlovnih besedil v slovenščino – prvič so jo podelili leta 1963. Letos je nagrado prejela Julija Potrč Šavli za prevod zbirke kratkih zgodb sodobnega estonskega avtorja Urmasa Vadija Duša ob cesti, ki so ga izdali pri LUD Literatura.
Na mednarodni dan prevajanja, 30. septembra, so v Hrastniku podelili Sovretovo nagrado, ki jo Društvo slovenskih književnih prevajalcev namenja posebno uspelim prevodom leposlovnih besedil v slovenščino – prvič so jo podelili leta 1963. Letos je nagrado prejela Julija Potrč Šavli za prevod zbirke kratkih zgodb sodobnega estonskega avtorja Urmasa Vadija Duša ob cesti, ki so ga izdali pri LUD Literatura.
»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Takšna je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, gori dolgo, tokrat pa v ljubezenskem ognju izgori mlado dekle ... Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami, je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju izpostavil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, a Cvetje v jeseni je le eno. Bralec: Željko Hrs Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto: Radio Slovenija - Ars - Uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija, 2023.
»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Takšna je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, gori dolgo, tokrat pa v ljubezenskem ognju izgori mlado dekle ... Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami, je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju izpostavil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, a Cvetje v jeseni je le eno. Bralec: Željko Hrs Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto: Radio Slovenija - Ars - Uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija, 2023.
Umetniško bogat in pester konec tedna bo v Novi Gorici v znamenju knjige, saj se danes začenja 10. festival Mesto knjige. Tudi novogoriški gledališki umetniki bodo ta konec tedna zelo dejavni, saj se v sodelovanju z igralci iz Slovenskega mladinskega gledališča in pod režijskim vodstvom Tomija Janežiča obeta namreč premiera predstav 1979 in 1980, iz cikla Dodekalogija. V Umetniški galeriji Maribor odpirajo razstavo slikarke Simone Šuc, v Pokrajinskem muzeju v Kopru pa se bodo ob 112. obletnici rojstva poklonili pisatelju Borisu Pahorju in ob tem predstavili ponatis njegovega prvenca Moj tržaški naslov.
Umetniško bogat in pester konec tedna bo v Novi Gorici v znamenju knjige, saj se danes začenja 10. festival Mesto knjige. Tudi novogoriški gledališki umetniki bodo ta konec tedna zelo dejavni, saj se v sodelovanju z igralci iz Slovenskega mladinskega gledališča in pod režijskim vodstvom Tomija Janežiča obeta namreč premiera predstav 1979 in 1980, iz cikla Dodekalogija. V Umetniški galeriji Maribor odpirajo razstavo slikarke Simone Šuc, v Pokrajinskem muzeju v Kopru pa se bodo ob 112. obletnici rojstva poklonili pisatelju Borisu Pahorju in ob tem predstavili ponatis njegovega prvenca Moj tržaški naslov.
»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Taka je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, dolgo gori, tokrat pa v ljubezenskem ognju zgori mlado dekle ... Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja pa je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju predstavil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, toda Cvetje v jeseni je le eno. Bralec: Željko Hrs Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: Radio Slovenija - Ars - uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija, leta 2023.
»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Taka je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, dolgo gori, tokrat pa v ljubezenskem ognju zgori mlado dekle ... Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja pa je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju predstavil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, toda Cvetje v jeseni je le eno. Bralec: Željko Hrs Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: Radio Slovenija - Ars - uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija, leta 2023.
V Novi Gorici se je včeraj z obiskom slovitega francoskega sociologa Didierja Eribona sklenil festival Mesto knjige, ki je tokrat potekal pod geslom Manifest, v Postojni so včeraj slovesno odprli prenovljeni in programsko bogatejši Notranjski muzej - mi smo bili tam, v četrtek so v galeriji Kresija v Ljubljani odprli razstavo Joni: Bosonogi poklon slikarke Joni Zakonjšek, v nizu dogodkov, ki spremljajo letošnjo 95-letnico ustrelitve bazoviških junakov, je zdaj v tržaškem Narodnem domu na ogled razstava "Slovenci med prvimi antifašisti v Evropi", s katero je društvo TIGR Primorske že lani gostovalo na sedežu evropskega parlamenta v Bruslju, videli pa so jo tudi na prizoriščih pri nas in na Hrvaškem, v sredo je v Ljubljani potekala prva seja novoustanovljene Zamejske kulturne koordinacije, tudi tam smo bili, preteklo nedeljo se je zaključil eden najprepoznavnejših kulturnih festivalov – Salzburške slavnostne igre – pripravili smo povzetek in vtise, pred začetkom jubilejnega, že 40. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica smo pripravili napoved o osrednjih vsebinah in gostih. FOTO: Didier Eribon je pronicljivi analitik sodobnosti VIR: Cankarjev dom (https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/v-duhu-srecka-kosovela-deseto-mesto-knjige-razglasa-manifest-mehanikom/756037#&gid=1&pid=1
V Novi Gorici se je včeraj z obiskom slovitega francoskega sociologa Didierja Eribona sklenil festival Mesto knjige, ki je tokrat potekal pod geslom Manifest, v Postojni so včeraj slovesno odprli prenovljeni in programsko bogatejši Notranjski muzej - mi smo bili tam, v četrtek so v galeriji Kresija v Ljubljani odprli razstavo Joni: Bosonogi poklon slikarke Joni Zakonjšek, v nizu dogodkov, ki spremljajo letošnjo 95-letnico ustrelitve bazoviških junakov, je zdaj v tržaškem Narodnem domu na ogled razstava "Slovenci med prvimi antifašisti v Evropi", s katero je društvo TIGR Primorske že lani gostovalo na sedežu evropskega parlamenta v Bruslju, videli pa so jo tudi na prizoriščih pri nas in na Hrvaškem, v sredo je v Ljubljani potekala prva seja novoustanovljene Zamejske kulturne koordinacije, tudi tam smo bili, preteklo nedeljo se je zaključil eden najprepoznavnejših kulturnih festivalov – Salzburške slavnostne igre – pripravili smo povzetek in vtise, pred začetkom jubilejnega, že 40. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica smo pripravili napoved o osrednjih vsebinah in gostih. FOTO: Didier Eribon je pronicljivi analitik sodobnosti VIR: Cankarjev dom (https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/v-duhu-srecka-kosovela-deseto-mesto-knjige-razglasa-manifest-mehanikom/756037#&gid=1&pid=1
Spomini gledališke igralke Zlate Rodošek. V uvodu k spominom igralke Zlate Rodošek je med drugim zapisano: "Ko sva decembra leta 1999 začeli načrtovati zapis njenih spominov, je bila vera v poslanstvo igralčevega poklica v njej malce načeta, ker je kanček grenkobe prekril prirojeno dobronamernost. Morda je zagrenjenost nekaj precej naravnega pri tistih, ki dolgo obdobje preživijo na prizorišču pod močnim sojem žarometov, potem pa se naenkrat zgrne nad njimi sivina polteme. Dogaja se, da igralec čuti v sebi moč, tisto izostrenost čutil, ki bi omogočila še marsikateri zrel lik, pa mu ni več dano. Trpko je to spoznanje, občutek odvečnosti zamegli vse prejšnje dosežke in zavest o efemernosti gledališkega dela postavi v dvom tisto dostojanstvo, ki je izhajalo iz vestnega opravljanja poklica." Pogovori in zapisovanje so se nadaljevali do Zlatine smrti 30. septembra 2002 in dragoceni spomini, ki obravnavajo odrsko dogajanje v Trstu od leta 1945 do 1981, so izšli pri založbi Lipa v Kopru. Spomine je uredila in zapisala teatrologinja dr. Bogomila Kravos. Režiser in urednik oddaje: Alen Jelen Bralki: Nadja Jarc, Maja Šumej Mojstra zvoka: Mišo Meglič, Matjaž Miklič Glasbeni opremljevalki: Maja Bezjak, Darja Hlavka Godina V oddajah so uporabljeni dokumentarni posnetki iz arhiva Radia Slovenija in Radia Trsta A. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004 in pripravljeno za oddajo Odprta knjiga 2025.
Spomini gledališke igralke Zlate Rodošek. V uvodu k spominom igralke Zlate Rodošek je med drugim zapisano: "Ko sva decembra leta 1999 začeli načrtovati zapis njenih spominov, je bila vera v poslanstvo igralčevega poklica v njej malce načeta, ker je kanček grenkobe prekril prirojeno dobronamernost. Morda je zagrenjenost nekaj precej naravnega pri tistih, ki dolgo obdobje preživijo na prizorišču pod močnim sojem žarometov, potem pa se naenkrat zgrne nad njimi sivina polteme. Dogaja se, da igralec čuti v sebi moč, tisto izostrenost čutil, ki bi omogočila še marsikateri zrel lik, pa mu ni več dano. Trpko je to spoznanje, občutek odvečnosti zamegli vse prejšnje dosežke in zavest o efemernosti gledališkega dela postavi v dvom tisto dostojanstvo, ki je izhajalo iz vestnega opravljanja poklica." Pogovori in zapisovanje so se nadaljevali do Zlatine smrti 30. septembra 2002 in dragoceni spomini, ki obravnavajo odrsko dogajanje v Trstu od leta 1945 do 1981, so izšli pri založbi Lipa v Kopru. Spomine je uredila in zapisala teatrologinja dr. Bogomila Kravos. Režiser in urednik oddaje: Alen Jelen Bralki: Nadja Jarc, Maja Šumej Mojstra zvoka: Mišo Meglič, Matjaž Miklič Glasbeni opremljevalki: Maja Bezjak, Darja Hlavka Godina V oddajah so uporabljeni dokumentarni posnetki iz arhiva Radia Slovenija in Radia Trsta A. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004 in pripravljeno za oddajo Odprta knjiga 2025.
Spomini gledališke igralke Zlate Rodošek. V uvodu k spominom igralke Zlate Rodošek je med drugim zapisano: "Ko sva decembra leta 1999 začeli načrtovati zapis njenih spominov, je bila vera v poslanstvo igralčevega poklica v njej malce načeta, ker je kanček grenkobe prekril prirojeno dobronamernost. Morda je zagrenjenost nekaj precej naravnega pri tistih, ki dolgo obdobje preživijo na prizorišču pod močnim sojem žarometov, potem pa se naenkrat zgrne nad njimi sivina polteme. Dogaja se, da igralec čuti v sebi moč, tisto izostrenost čutil, ki bi omogočila še marsikateri zrel lik, pa mu ni več dano. Trpko je to spoznanje, občutek odvečnosti zamegli vse prejšnje dosežke in zavest o efemernosti gledališkega dela postavi v dvom tisto dostojanstvo, ki je izhajalo iz vestnega opravljanja poklica." Pogovori in zapisovanje so se nadaljevali vse do Zlatine smrti 30. septembra 2002 in dragoceni spomini, ki obravnavajo odrsko dogajanje v Trstu od leta 1945 do 1981, so izšli pri založbi Lipa v Kopru. Spomine je uredila in zapisala teatrologinja dr. Bogomila Kravos. Režiser in urednik oddaje: Alen Jelen Bralki: Nadja Jarc, Maja Šumej Mojstra zvoka: Mišo Meglič, Matjaž Miklič Glasbeni opremljevalki: Maja Bezjak, Darja Hlavka Godina V oddajah so uporabljeni dokumentarni posnetki iz arhiva Radia Slovenija in Radia Trsta A. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004 in pripravljeno za oddajo Odprta knjiga 2025.
Spomini gledališke igralke Zlate Rodošek. V uvodu k spominom igralke Zlate Rodošek je med drugim zapisano: "Ko sva decembra leta 1999 začeli načrtovati zapis njenih spominov, je bila vera v poslanstvo igralčevega poklica v njej malce načeta, ker je kanček grenkobe prekril prirojeno dobronamernost. Morda je zagrenjenost nekaj precej naravnega pri tistih, ki dolgo obdobje preživijo na prizorišču pod močnim sojem žarometov, potem pa se naenkrat zgrne nad njimi sivina polteme. Dogaja se, da igralec čuti v sebi moč, tisto izostrenost čutil, ki bi omogočila še marsikateri zrel lik, pa mu ni več dano. Trpko je to spoznanje, občutek odvečnosti zamegli vse prejšnje dosežke in zavest o efemernosti gledališkega dela postavi v dvom tisto dostojanstvo, ki je izhajalo iz vestnega opravljanja poklica." Pogovori in zapisovanje so se nadaljevali vse do Zlatine smrti 30. septembra 2002 in dragoceni spomini, ki obravnavajo odrsko dogajanje v Trstu od leta 1945 do 1981, so izšli pri založbi Lipa v Kopru. Spomine je uredila in zapisala teatrologinja dr. Bogomila Kravos. Režiser in urednik oddaje: Alen Jelen Bralki: Nadja Jarc, Maja Šumej Mojstra zvoka: Mišo Meglič, Matjaž Miklič Glasbeni opremljevalki: Maja Bezjak, Darja Hlavka Godina V oddajah so uporabljeni dokumentarni posnetki iz arhiva Radia Slovenija in Radia Trsta A. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004 in pripravljeno za oddajo Odprta knjiga 2025.
Knjiga Dve Gorici - eno mesto? s podnaslovom Konstrukcija urbanega, izdana pri Založništvu tržaškega tiska, avtorice Katje Jerman, se osredotoča na gradnjo mesta Nova Gorica v drugi polovici 20. stoletja in odnose z mestom Gorica na obmejnem območju med Italijo in nekdaj Jugoslavijo, zdaj Slovenijo.
Knjiga Dve Gorici - eno mesto? s podnaslovom Konstrukcija urbanega, izdana pri Založništvu tržaškega tiska, avtorice Katje Jerman, se osredotoča na gradnjo mesta Nova Gorica v drugi polovici 20. stoletja in odnose z mestom Gorica na obmejnem območju med Italijo in nekdaj Jugoslavijo, zdaj Slovenijo.
Spomini gledališke igralke Zlate Rodošek. V uvodu k spominom igralke Zlate Rodošek je med drugim zapisano: "Ko sva decembra leta 1999 začeli načrtovati zapis njenih spominov, je bila vera v poslanstvo igralčevega poklica v njej malce načeta, ker je kanček grenkobe prekril prirojeno dobronamernost. Morda je zagrenjenost nekaj precej naravnega pri tistih, ki dolgo obdobje preživijo na prizorišču pod močnim sojem žarometov, potem pa se naenkrat zgrne nad njimi sivina polteme. Dogaja se, da igralec čuti v sebi moč, tisto izostrenost čutil, ki bi omogočila še marsikateri zrel lik, pa mu ni več dano. Trpko je to spoznanje, občutek odvečnosti zamegli vse prejšnje dosežke in zavest o efemernosti gledališkega dela postavi v dvom tisto dostojanstvo, ki je izhajalo iz vestnega opravljanja poklica." Pogovori in zapisovanje se je nadaljevalo do Zlatine smrti 30. septembra 2002 in dragoceni spomini, ki obravnavajo odrsko dogajanje v Trstu od leta 1945 do 1981, so izšli pri založbi Lipa v Kopru. Spomine je uredila in zapisala teatrologinja dr. Bogomila Kravos. Režiser in urednik oddaje: Alen Jelen Bralki: Nadja Jarc, Maja Šumej Mojstra zvoka: Mišo Meglič, Matjaž Miklič Glasbeni opremljevalki: Maja Bezjak, Darja Hlavka Godina V oddajah so uporabljeni dokumentarni posnetki iz arhiva Radia Slovenija in Radia Trsta A. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004 in pripravljeno za oddajo Odprta knjiga 2025.
Spomini gledališke igralke Zlate Rodošek. V uvodu k spominom igralke Zlate Rodošek je med drugim zapisano: "Ko sva decembra leta 1999 začeli načrtovati zapis njenih spominov, je bila vera v poslanstvo igralčevega poklica v njej malce načeta, ker je kanček grenkobe prekril prirojeno dobronamernost. Morda je zagrenjenost nekaj precej naravnega pri tistih, ki dolgo obdobje preživijo na prizorišču pod močnim sojem žarometov, potem pa se naenkrat zgrne nad njimi sivina polteme. Dogaja se, da igralec čuti v sebi moč, tisto izostrenost čutil, ki bi omogočila še marsikateri zrel lik, pa mu ni več dano. Trpko je to spoznanje, občutek odvečnosti zamegli vse prejšnje dosežke in zavest o efemernosti gledališkega dela postavi v dvom tisto dostojanstvo, ki je izhajalo iz vestnega opravljanja poklica." Pogovori in zapisovanje se je nadaljevalo do Zlatine smrti 30. septembra 2002 in dragoceni spomini, ki obravnavajo odrsko dogajanje v Trstu od leta 1945 do 1981, so izšli pri založbi Lipa v Kopru. Spomine je uredila in zapisala teatrologinja dr. Bogomila Kravos. Režiser in urednik oddaje: Alen Jelen Bralki: Nadja Jarc, Maja Šumej Mojstra zvoka: Mišo Meglič, Matjaž Miklič Glasbeni opremljevalki: Maja Bezjak, Darja Hlavka Godina V oddajah so uporabljeni dokumentarni posnetki iz arhiva Radia Slovenija in Radia Trsta A. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004 in pripravljeno za oddajo Odprta knjiga 2025.
Spomini gledališke igralke Zlate Rodošek. V uvodu k spominom igralke Zlate Rodošek je med drugim zapisano: "Ko sva decembra leta 1999 začeli načrtovati zapis njenih spominov, je bila vera v poslanstvo igralčevega poklica v njej malce načeta, njeno prirojeno dobronamernost je prekril kanček grenkobe. Morda je zagrenjenost nekaj precej naravnega pri tistih, ki dolgo obdobje preživijo na prizorišču pod močnim sojem žarometov, potem pa se naenkrat zgrne nadnje sivina polteme. Dogaja se, da igralec čuti v sebi moč, izostrenost čutil, ki bi mu omogočila uprizoriti še marsikateri zrel lik, pa mu ni več dano. Trpko je to spoznanje, občutek odvečnosti zamegli vse prejšnje dosežke in zavest o efemernosti gledališkega dela ustvari dvom o dostojanstvu, ki je izviralo iz vestnega opravljanja poklica." Pogovori in zapisovanje so se nadaljevali vse do Zlatine smrti 30. septembra 2002 in dragoceni spomini, ki obravnavajo odrsko dogajanje v Trstu od leta 1945 do leta 1981, so izšli pri založbi Lipa v Kopru. Uredila in zapisala jih je teatrologinja dr. Bogomila Kravos. Režiser in urednik oddaje: Alen Jelen Bralki: Nadja Jarc, Maja Šumej Mojstra zvoka: Mišo Meglič, Matjaž Miklič Glasbeni opremljevalki: Maja Bezjak, Darja Hlavka Godina V oddajah so uporabljeni dokumentarni posnetki iz arhiva Radia Slovenija in Radia Trsta A. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004 in pripravljeno za oddajo Odprta knjiga 2025.
Spomini gledališke igralke Zlate Rodošek. V uvodu k spominom igralke Zlate Rodošek je med drugim zapisano: "Ko sva decembra leta 1999 začeli načrtovati zapis njenih spominov, je bila vera v poslanstvo igralčevega poklica v njej malce načeta, njeno prirojeno dobronamernost je prekril kanček grenkobe. Morda je zagrenjenost nekaj precej naravnega pri tistih, ki dolgo obdobje preživijo na prizorišču pod močnim sojem žarometov, potem pa se naenkrat zgrne nadnje sivina polteme. Dogaja se, da igralec čuti v sebi moč, izostrenost čutil, ki bi mu omogočila uprizoriti še marsikateri zrel lik, pa mu ni več dano. Trpko je to spoznanje, občutek odvečnosti zamegli vse prejšnje dosežke in zavest o efemernosti gledališkega dela ustvari dvom o dostojanstvu, ki je izviralo iz vestnega opravljanja poklica." Pogovori in zapisovanje so se nadaljevali vse do Zlatine smrti 30. septembra 2002 in dragoceni spomini, ki obravnavajo odrsko dogajanje v Trstu od leta 1945 do leta 1981, so izšli pri založbi Lipa v Kopru. Uredila in zapisala jih je teatrologinja dr. Bogomila Kravos. Režiser in urednik oddaje: Alen Jelen Bralki: Nadja Jarc, Maja Šumej Mojstra zvoka: Mišo Meglič, Matjaž Miklič Glasbeni opremljevalki: Maja Bezjak, Darja Hlavka Godina V oddajah so uporabljeni dokumentarni posnetki iz arhiva Radia Slovenija in Radia Trsta A. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004 in pripravljeno za oddajo Odprta knjiga 2025.
Spomini gledališke igralke Zlate Rodošek. V uvodu k spominom igralke Zlate Rodošek je med drugim zapisano: "Ko sva decembra leta 1999 začeli načrtovati zapis njenih spominov, je bila vera v poslanstvo igralčevega poklica v njej malce načeta, ker je kanček grenkobe prekril prirojeno dobronamernost. Morda je zagrenjenost nekaj precej naravnega pri tistih, ki dolgo obdobje preživijo na prizorišču pod močnim sojem žarometov, potem pa se naenkrat zgrne nad njimi sivina polteme. Dogaja se, da igralec čuti v sebi moč, tisto izostrenost čutil, ki bi omogočila še marsikateri zrel lik, pa mu ni več dano. Trpko je to spoznanje, občutek odvečnosti zamegli vse prejšnje dosežke in zavest o efemernosti gledališkega dela postavi v dvom tisto dostojanstvo, ki je izhajalo iz vestnega opravljanja poklica." Pogovori in zapisovanje se je nadaljevalo do Zlatine smrti 30. septembra 2002 in dragoceni spomini, ki obravnavajo odrsko dogajanje v Trstu od leta 1945 do 1981, so izšli pri založbi Lipa v Kopru. Spomine je uredila in zapisala teatrologinja dr. Bogomila Kravos. Režiser in urednik oddaje: Alen Jelen Bralki: Nadja Jarc, Maja Šumej Mojstra zvoka: Mišo Meglič, Matjaž Miklič Glasbeni opremljevalki: Maja Bezjak, Darja Hlavka Godina V oddajah so uporabljeni dokumentarni posnetki iz arhiva Radia Slovenija in Radia Trsta A. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004 in pripravljeno za oddajo Odprta knjiga 2025.
Spomini gledališke igralke Zlate Rodošek. V uvodu k spominom igralke Zlate Rodošek je med drugim zapisano: "Ko sva decembra leta 1999 začeli načrtovati zapis njenih spominov, je bila vera v poslanstvo igralčevega poklica v njej malce načeta, ker je kanček grenkobe prekril prirojeno dobronamernost. Morda je zagrenjenost nekaj precej naravnega pri tistih, ki dolgo obdobje preživijo na prizorišču pod močnim sojem žarometov, potem pa se naenkrat zgrne nad njimi sivina polteme. Dogaja se, da igralec čuti v sebi moč, tisto izostrenost čutil, ki bi omogočila še marsikateri zrel lik, pa mu ni več dano. Trpko je to spoznanje, občutek odvečnosti zamegli vse prejšnje dosežke in zavest o efemernosti gledališkega dela postavi v dvom tisto dostojanstvo, ki je izhajalo iz vestnega opravljanja poklica." Pogovori in zapisovanje se je nadaljevalo do Zlatine smrti 30. septembra 2002 in dragoceni spomini, ki obravnavajo odrsko dogajanje v Trstu od leta 1945 do 1981, so izšli pri založbi Lipa v Kopru. Spomine je uredila in zapisala teatrologinja dr. Bogomila Kravos. Režiser in urednik oddaje: Alen Jelen Bralki: Nadja Jarc, Maja Šumej Mojstra zvoka: Mišo Meglič, Matjaž Miklič Glasbeni opremljevalki: Maja Bezjak, Darja Hlavka Godina V oddajah so uporabljeni dokumentarni posnetki iz arhiva Radia Slovenija in Radia Trsta A. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004 in pripravljeno za oddajo Odprta knjiga 2025.
Spomini gledališke igralke Zlate Rodošek. V uvodu k spominom igralke Zlate Rodošek je med drugim zapisano: "Ko sva decembra leta 1999 začeli načrtovati zapis njenih spominov, je bila vera v poslanstvo igralčevega poklica pri njej malce načeta, ker je kanček grenkobe prekril prirojeno dobronamernost. Morda je zagrenjenost nekaj precej naravnega pri tistih, ki dolgo obdobje preživijo na prizorišču pod močnim sojem žarometov, potem pa se naenkrat zgrne nad njimi sivina polteme. Dogaja se, da igralec čuti v sebi moč, tisto izostrenost čutil, ki bi omogočila še marsikateri zrel lik, pa mu ni več dano. Trpko je to spoznanje, občutek odvečnosti zamegli vse prejšnje dosežke in zavest o efemernosti gledališkega dela postavi v dvom tisto dostojanstvo, ki je izhajalo iz vestnega opravljanja poklica." Pogovori in zapisovanje se je nadaljevalo do Zlatine smrti 30. septembra 2002 in dragoceni spomini, ki obravnavajo odrsko dogajanje v Trstu od leta 1945 do 1981, so izšli pri založbi Lipa v Kopru. Spomine je uredila in zapisala teatrologinja dr. Bogomila Kravos. Režiser in urednik oddaje: Alen Jelen Bralki: Nadja Jarc, Maja Šumej Mojstra zvoka: Mišo Meglič, Matjaž Miklič Glasbeni opremljevalki: Maja Bezjak, Darja Hlavka Godina V oddajah so uporabljeni dokumentarni posnetki iz arhiva Radia Slovenija in Radia Trsta A. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004 in pripravljeno za oddajo Odprta knjiga 2025.
Spomini gledališke igralke Zlate Rodošek. V uvodu k spominom igralke Zlate Rodošek je med drugim zapisano: "Ko sva decembra leta 1999 začeli načrtovati zapis njenih spominov, je bila vera v poslanstvo igralčevega poklica pri njej malce načeta, ker je kanček grenkobe prekril prirojeno dobronamernost. Morda je zagrenjenost nekaj precej naravnega pri tistih, ki dolgo obdobje preživijo na prizorišču pod močnim sojem žarometov, potem pa se naenkrat zgrne nad njimi sivina polteme. Dogaja se, da igralec čuti v sebi moč, tisto izostrenost čutil, ki bi omogočila še marsikateri zrel lik, pa mu ni več dano. Trpko je to spoznanje, občutek odvečnosti zamegli vse prejšnje dosežke in zavest o efemernosti gledališkega dela postavi v dvom tisto dostojanstvo, ki je izhajalo iz vestnega opravljanja poklica." Pogovori in zapisovanje se je nadaljevalo do Zlatine smrti 30. septembra 2002 in dragoceni spomini, ki obravnavajo odrsko dogajanje v Trstu od leta 1945 do 1981, so izšli pri založbi Lipa v Kopru. Spomine je uredila in zapisala teatrologinja dr. Bogomila Kravos. Režiser in urednik oddaje: Alen Jelen Bralki: Nadja Jarc, Maja Šumej Mojstra zvoka: Mišo Meglič, Matjaž Miklič Glasbeni opremljevalki: Maja Bezjak, Darja Hlavka Godina V oddajah so uporabljeni dokumentarni posnetki iz arhiva Radia Slovenija in Radia Trsta A. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004 in pripravljeno za oddajo Odprta knjiga 2025.
Spomini gledališke igralke Zlate Rodošek. V uvodu k spominom igralke Zlate Rodošek je med drugim zapisano: "Ko sva decembra leta 1999 začeli načrtovati zapis njenih spominov, je bila vera v poslanstvo igralčevega poklica v njej malce načeta, ker je kanček grenkobe prekril prirojeno dobronamernost. Morda je zagrenjenost nekaj precej naravnega pri tistih, ki dolgo obdobje preživijo na prizorišču pod močnim sojem žarometov, potem pa se naenkrat zgrne nad njimi sivina polteme. Dogaja se, da igralec čuti v sebi moč, tisto izostrenost čutil, ki bi omogočila še marsikateri zrel lik, pa mu ni več dano. Trpko je to spoznanje, občutek odvečnosti zamegli vse prejšnje dosežke in zavest o efemernosti gledališkega dela dvomi o tistem dostojanstvu, ki je izhajalo iz vestnega opravljanja poklica." Pogovori in zapisovanje so se nadaljevali do Zlatine smrti 30. septembra 2002 in dragoceni spomini, ki obravnavajo odrsko dogajanje v Trstu od leta 1945 do 1981, so izšli pri založbi Lipa v Kopru. Spomine je uredila in zapisala teatrologinja dr. Bogomila Kravos. Režiser in urednik oddaje: Alen Jelen Bralki: Nadja Jarc, Maja Šumej Mojstra zvoka: Mišo Meglič, Matjaž Miklič Glasbeni opremljevalki: Maja Bezjak, Darja Hlavka Godina V oddajah so uporabljeni dokumentarni posnetki iz arhiva Radia Slovenija in Radia Trsta A. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004 in pripravljeno za oddajo Odprta knjiga 2025.
Spomini gledališke igralke Zlate Rodošek. V uvodu k spominom igralke Zlate Rodošek je med drugim zapisano: "Ko sva decembra leta 1999 začeli načrtovati zapis njenih spominov, je bila vera v poslanstvo igralčevega poklica v njej malce načeta, ker je kanček grenkobe prekril prirojeno dobronamernost. Morda je zagrenjenost nekaj precej naravnega pri tistih, ki dolgo obdobje preživijo na prizorišču pod močnim sojem žarometov, potem pa se naenkrat zgrne nad njimi sivina polteme. Dogaja se, da igralec čuti v sebi moč, tisto izostrenost čutil, ki bi omogočila še marsikateri zrel lik, pa mu ni več dano. Trpko je to spoznanje, občutek odvečnosti zamegli vse prejšnje dosežke in zavest o efemernosti gledališkega dela dvomi o tistem dostojanstvu, ki je izhajalo iz vestnega opravljanja poklica." Pogovori in zapisovanje so se nadaljevali do Zlatine smrti 30. septembra 2002 in dragoceni spomini, ki obravnavajo odrsko dogajanje v Trstu od leta 1945 do 1981, so izšli pri založbi Lipa v Kopru. Spomine je uredila in zapisala teatrologinja dr. Bogomila Kravos. Režiser in urednik oddaje: Alen Jelen Bralki: Nadja Jarc, Maja Šumej Mojstra zvoka: Mišo Meglič, Matjaž Miklič Glasbeni opremljevalki: Maja Bezjak, Darja Hlavka Godina V oddajah so uporabljeni dokumentarni posnetki iz arhiva Radia Slovenija in Radia Trsta A. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004 in pripravljeno za oddajo Odprta knjiga 2025.
Spomini gledališke igralke Zlate Rodošek. V uvodu k spominom igralke Zlate Rodošek je med drugim zapisano: "Ko sva decembra leta 1999 začeli načrtovati zapis njenih spominov, je bila vera v poslanstvo igralčevega poklica v njej malce načeta, ker je kanček grenkobe prekril prirojeno dobronamernost. Morda je zagrenjenost nekaj precej naravnega pri tistih, ki dolgo obdobje preživijo na prizorišču pod močnim sojem žarometov, potem pa se naenkrat zgrne nad njimi sivina polteme. Dogaja se, da igralec čuti v sebi moč, tisto izostrenost čutil, ki bi omogočila še marsikateri zrel lik, pa mu ni več dano. Trpko je to spoznanje, občutek odvečnosti zamegli vse prejšnje dosežke in zavest o efemernosti gledališkega dela postavi v dvom tisto dostojanstvo, ki je izhajalo iz vestnega opravljanja poklica." Pogovori in zapisovanje so se nadaljevali do Zlatine smrti 30. septembra 2002 in dragoceni spomini, ki obravnavajo odrsko dogajanje v Trstu od leta 1945 do 1981, so izšli pri založbi Lipa v Kopru. Spomine je uredila in zapisala teatrologinja dr. Bogomila Kravos. Režiser in urednik oddaje: Alen Jelen Bralki: Nadja Jarc, Maja Šumej Mojstra zvoka: Mišo Meglič, Matjaž Miklič Glasbeni opremljevalki: Maja Bezjak, Darja Hlavka Godina V oddajah so uporabljeni dokumentarni posnetki iz arhiva Radia Slovenija in Radia Trsta A. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004 in pripravljeno za oddajo Odprta knjiga 2025.
Spomini gledališke igralke Zlate Rodošek. V uvodu k spominom igralke Zlate Rodošek je med drugim zapisano: "Ko sva decembra leta 1999 začeli načrtovati zapis njenih spominov, je bila vera v poslanstvo igralčevega poklica v njej malce načeta, ker je kanček grenkobe prekril prirojeno dobronamernost. Morda je zagrenjenost nekaj precej naravnega pri tistih, ki dolgo obdobje preživijo na prizorišču pod močnim sojem žarometov, potem pa se naenkrat zgrne nad njimi sivina polteme. Dogaja se, da igralec čuti v sebi moč, tisto izostrenost čutil, ki bi omogočila še marsikateri zrel lik, pa mu ni več dano. Trpko je to spoznanje, občutek odvečnosti zamegli vse prejšnje dosežke in zavest o efemernosti gledališkega dela postavi v dvom tisto dostojanstvo, ki je izhajalo iz vestnega opravljanja poklica." Pogovori in zapisovanje so se nadaljevali do Zlatine smrti 30. septembra 2002 in dragoceni spomini, ki obravnavajo odrsko dogajanje v Trstu od leta 1945 do 1981, so izšli pri založbi Lipa v Kopru. Spomine je uredila in zapisala teatrologinja dr. Bogomila Kravos. Režiser in urednik oddaje: Alen Jelen Bralki: Nadja Jarc, Maja Šumej Mojstra zvoka: Mišo Meglič, Matjaž Miklič Glasbeni opremljevalki: Maja Bezjak, Darja Hlavka Godina V oddajah so uporabljeni dokumentarni posnetki iz arhiva Radia Slovenija in Radia Trsta A. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004 in pripravljeno za oddajo Odprta knjiga 2025.
Spomini gledališke igralke Zlate Rodošek. V uvodu k spominom igralke Zlate Rodošek je med drugim zapisano: "Ko sva decembra leta 1999 začeli načrtovati zapis njenih spominov, je bila vera v poslanstvo igralčevega poklica v njej malce načeta, ker je kanček grenkobe prekril prirojeno dobronamernost. Morda je zagrenjenost nekaj precej naravnega pri tistih, ki dolgo obdobje preživijo na prizorišču pod močnim sojem žarometov, potem pa se naenkrat zgrne nad njimi sivina polteme. Dogaja se, da igralec čuti v sebi moč, tisto izostrenost čutil, ki bi omogočila še marsikateri zrel lik, pa mu ni več dano. Trpko je to spoznanje, občutek odvečnosti zamegli vse prejšnje dosežke in zavest o efemernosti gledališkega dela postavi v dvom tisto dostojanstvo, ki je izhajalo iz vestnega opravljanja poklica." Pogovori in zapisovanje so se nadaljevali do Zlatine smrti 30. septembra 2002 in dragoceni spomini, ki obravnavajo odrsko dogajanje v Trstu od leta 1945 do 1981, so izšli pri založbi Lipa v Kopru. Spomine je uredila in zapisala teatrologinja dr. Bogomila Kravos. Režiser in urednik oddaje: Alen Jelen Bralki: Nadja Jarc, Maja Šumej Mojstra zvoka: Mišo Meglič, Matjaž Miklič Glasbeni opremljevalki: Maja Bezjak, Darja Hlavka Godina V oddajah so uporabljeni dokumentarni posnetki iz arhiva Radia Slovenija in Radia Trsta A. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004 in pripravljeno za oddajo Odprta knjiga 2025.
Spomini gledališke igralke Zlate Rodošek. V uvodu k spominom igralke Zlate Rodošek je med drugim zapisano: "Ko sva decembra leta 1999 začeli načrtovati zapis njenih spominov, je bila vera v poslanstvo igralčevega poklica v njej malce načeta, ker je kanček grenkobe prekril prirojeno dobronamernost. Morda je zagrenjenost nekaj precej naravnega pri tistih, ki dolgo obdobje preživijo na prizorišču pod močnim sojem žarometov, potem pa se naenkrat zgrne nad njimi sivina polteme. Dogaja se, da igralec čuti v sebi moč, tisto izostrenost čutil, ki bi omogočila še marsikateri zrel lik, pa mu ni več dano. Trpko je to spoznanje, občutek odvečnosti zamegli vse prejšnje dosežke in zavest o efemernosti gledališkega dela postavi v dvom tisto dostojanstvo, ki je izhajalo iz vestnega opravljanja poklica." Pogovori in zapisovanje so se nadaljevali do Zlatine smrti 30. septembra 2002 in dragoceni spomini, ki obravnavajo odrsko dogajanje v Trstu od leta 1945 do 1981, so izšli pri založbi Lipa v Kopru. Spomine je uredila in zapisala teatrologinja dr. Bogomila Kravos. Režiser in urednik oddaje: Alen Jelen Bralki: Nadja Jarc, Maja Šumej Mojstra zvoka: Mišo Meglič, Matjaž Miklič Glasbeni opremljevalki: Maja Bezjak, Darja Hlavka Godina V oddajah so uporabljeni dokumentarni posnetki iz arhiva Radia Slovenija in Radia Trsta A. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004 in pripravljeno za oddajo Odprta knjiga 2025.
Spomini gledališke igralke Zlate Rodošek. V uvodu k spominom igralke Zlate Rodošek je med drugim zapisano: "Ko sva decembra leta 1999 začeli načrtovati zapis njenih spominov, je bila vera v poslanstvo igralčevega poklica v njej malce načeta, ker je kanček grenkobe prekril prirojeno dobronamernost. Morda je zagrenjenost nekaj precej naravnega pri tistih, ki dolgo obdobje preživijo na prizorišču pod močnim sojem žarometov, potem pa se nenadoma zgrne nad njimi sivina polteme. Dogaja se, da igralec zaznava v sebi moč, tisto izostrenost čutil, ki bi omogočila še marsikateri zrel lik, pa mu ni več dano. Trpko je to spoznanje, občutek odvečnosti zamegli vse prejšnje dosežke in zavest o efemernosti gledališkega dela postavi v dvom tisto dostojanstvo, ki je izhajalo iz vestnega opravljanja poklica." Pogovori in zapisovanje se je nadaljevalo do Zlatine smrti 30. septembra 2002 in dragoceni spomini, ki obravnavajo odrsko dogajanje v Trstu od leta 1945 do 1981, so izšli pri založbi Lipa v Kopru. Spomine je uredila in zapisala teatrologinja dr. Bogomila Kravos. Režiser in urednik oddaje: Alen Jelen Bralki: Nadja Jarc, Maja Šumej Mojstra zvoka: Mišo Meglič, Matjaž Miklič Glasbeni opremljevalki: Maja Bezjak, Darja Hlavka Godina V oddajah so uporabljeni dokumentarni posnetki iz arhiva Radia Slovenija in Radia Trsta A. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004 in pripravljeno za oddajo Odprta knjiga 2025.
Spomini gledališke igralke Zlate Rodošek. V uvodu k spominom igralke Zlate Rodošek je med drugim zapisano: "Ko sva decembra leta 1999 začeli načrtovati zapis njenih spominov, je bila vera v poslanstvo igralčevega poklica v njej malce načeta, ker je kanček grenkobe prekril prirojeno dobronamernost. Morda je zagrenjenost nekaj precej naravnega pri tistih, ki dolgo obdobje preživijo na prizorišču pod močnim sojem žarometov, potem pa se nenadoma zgrne nad njimi sivina polteme. Dogaja se, da igralec zaznava v sebi moč, tisto izostrenost čutil, ki bi omogočila še marsikateri zrel lik, pa mu ni več dano. Trpko je to spoznanje, občutek odvečnosti zamegli vse prejšnje dosežke in zavest o efemernosti gledališkega dela postavi v dvom tisto dostojanstvo, ki je izhajalo iz vestnega opravljanja poklica." Pogovori in zapisovanje se je nadaljevalo do Zlatine smrti 30. septembra 2002 in dragoceni spomini, ki obravnavajo odrsko dogajanje v Trstu od leta 1945 do 1981, so izšli pri založbi Lipa v Kopru. Spomine je uredila in zapisala teatrologinja dr. Bogomila Kravos. Režiser in urednik oddaje: Alen Jelen Bralki: Nadja Jarc, Maja Šumej Mojstra zvoka: Mišo Meglič, Matjaž Miklič Glasbeni opremljevalki: Maja Bezjak, Darja Hlavka Godina V oddajah so uporabljeni dokumentarni posnetki iz arhiva Radia Slovenija in Radia Trsta A. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004 in pripravljeno za oddajo Odprta knjiga 2025.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavila kot pisateljica. Njeno delo Neznani storilec je bila hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavila kot pisateljica. Njeno delo Neznani storilec je bila hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavil kot pisatelj. Njeno delo Neznani storilec je bila hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavil kot pisatelj. Njeno delo Neznani storilec je bila hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
Slab začetek dober konec, bi preprosto opisal Knjigo vseh stvari. Čudovito delo, ki pretrese, a da upanje, da se vedno lahko vse srečno konča, četudi na začetku ni videti tako. Brala sta jo Tosja in Maruša. Dobro poslušaj prispevek! Vprašanje iz področja razumevanje sporočila se glasi: Kaj v delu Knjiga vseh stvari predstavlja ključ do sreče? a) Razvijanje lastnih sposobnosti in krepitev poguma. b) Izogibanje konfliktom in ohranjanje miru. c) Prepoznavanje lastnih napak in priznanje porazov. d) Zaupanje v druge in medsebojna pomoč. Avtor: Guus Kuijer Ilustrator: Nina Meglič Založba: MIŠ
Slab začetek dober konec, bi preprosto opisal Knjigo vseh stvari. Čudovito delo, ki pretrese, a da upanje, da se vedno lahko vse srečno konča, četudi na začetku ni videti tako. Brala sta jo Tosja in Maruša. Dobro poslušaj prispevek! Vprašanje iz področja razumevanje sporočila se glasi: Kaj v delu Knjiga vseh stvari predstavlja ključ do sreče? a) Razvijanje lastnih sposobnosti in krepitev poguma. b) Izogibanje konfliktom in ohranjanje miru. c) Prepoznavanje lastnih napak in priznanje porazov. d) Zaupanje v druge in medsebojna pomoč. Avtor: Guus Kuijer Ilustrator: Nina Meglič Založba: MIŠ
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Grad Štanjel ima novo vsebino, to je muzej slovenskega jezika in knjige. Gre za edinstveno razstavo pri nas, ki so jo zasnovali v Zavodu Škrateljc, strokovno pa je nad postavijo bdel Inštitut Frana Ramovša ZRC SAZU. Pri projektu so sodelovale tudi druge vodilne ustanove s področja jezika in knjige. Z odprtjem razstave pa se je končala tudi več kot 50-letna prenova gradu Štanjel. V oddaji tudi o tem: - Izrael in Iran nadaljujeta medsebojno obstreljevanje; ameriški predsednik se še odloča o sodelovanju Združenih držav Amerike v napadih na iranske cilje. - Parlamentarni odbor za delo o zvišanju nadomestila za brezposelnost. - Evropska prestolnica kulture GO!2025 na prostem premierno uprizarja opero Potovanje v Reims.
Grad Štanjel ima novo vsebino, to je muzej slovenskega jezika in knjige. Gre za edinstveno razstavo pri nas, ki so jo zasnovali v Zavodu Škrateljc, strokovno pa je nad postavijo bdel Inštitut Frana Ramovša ZRC SAZU. Pri projektu so sodelovale tudi druge vodilne ustanove s področja jezika in knjige. Z odprtjem razstave pa se je končala tudi več kot 50-letna prenova gradu Štanjel. V oddaji tudi o tem: - Izrael in Iran nadaljujeta medsebojno obstreljevanje; ameriški predsednik se še odloča o sodelovanju Združenih držav Amerike v napadih na iranske cilje. - Parlamentarni odbor za delo o zvišanju nadomestila za brezposelnost. - Evropska prestolnica kulture GO!2025 na prostem premierno uprizarja opero Potovanje v Reims.
Danes dopoldan so se v Ljubljani začeli jubilejni Slovenski dnevi knjige. Na tokratnem osrednjem prizorišču na Vrtu Lili Novy Društva slovenskih pisateljev se je pod okriljem letošnjega gesla Drevo, beseda in človek začela 30. izvedba tega festivala s številnimi dogodki in knjižnim sejmom. Na predzadnji razstavi v letošnji sezoni se Mestna galerija Nova Gorica poklanja umetniku konceptualne fotografije, Evgenu Bavčarju, ki živi in deluje med domačim Lokavcem in Parizom. Bavčar s fotografijo odslikava pogled nevidečega na svet, ki je videčim samoumevna vsakdanjost, so poudarili ob odprtju razstave. Potem ko je januarja pred dvema letoma Frankfurtska opera praizvedla opero Blühen oziroma Razcvet Vita Žuraja, bomo lahko to 70-minutno delo spoznali tudi pri nas, z novo zasedbo in režijo, v koprodukciji Slovenskega komornega glasbenega gledališča, SNG Maribor in Cankarjevega doma. Predstavi bosta danes in jutri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.
Danes dopoldan so se v Ljubljani začeli jubilejni Slovenski dnevi knjige. Na tokratnem osrednjem prizorišču na Vrtu Lili Novy Društva slovenskih pisateljev se je pod okriljem letošnjega gesla Drevo, beseda in človek začela 30. izvedba tega festivala s številnimi dogodki in knjižnim sejmom. Na predzadnji razstavi v letošnji sezoni se Mestna galerija Nova Gorica poklanja umetniku konceptualne fotografije, Evgenu Bavčarju, ki živi in deluje med domačim Lokavcem in Parizom. Bavčar s fotografijo odslikava pogled nevidečega na svet, ki je videčim samoumevna vsakdanjost, so poudarili ob odprtju razstave. Potem ko je januarja pred dvema letoma Frankfurtska opera praizvedla opero Blühen oziroma Razcvet Vita Žuraja, bomo lahko to 70-minutno delo spoznali tudi pri nas, z novo zasedbo in režijo, v koprodukciji Slovenskega komornega glasbenega gledališča, SNG Maribor in Cankarjevega doma. Predstavi bosta danes in jutri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavila kot pisateljica. Njeno delo Neznani storilec je bila hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavila kot pisateljica. Njeno delo Neznani storilec je bila hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
Med 6. in 10. majem bo v Ljubljani potekala 12. Gibanica – Bienale sodobne plesne umetnosti v Sloveniji, ki ponuja strnjen izbor vznemirljivih plesnih predstav, ustvarjenih v minulih dveh sezonah. V spremljevalnem programu bodo potekali tudi delavnica plesne kritike, koreografski laboratorij in mednarodna konferenca Razvojne perspektive za ples. Založba Mladinska knjiga je pred kratkim izdala tri nova prozna dela slovenskih avtorjev; zbirko novel Človek, ki ga ni Branka Šömna ter romana Trafikant Romana Rozine in Kamp Alenke Vesenjak.
Med 6. in 10. majem bo v Ljubljani potekala 12. Gibanica – Bienale sodobne plesne umetnosti v Sloveniji, ki ponuja strnjen izbor vznemirljivih plesnih predstav, ustvarjenih v minulih dveh sezonah. V spremljevalnem programu bodo potekali tudi delavnica plesne kritike, koreografski laboratorij in mednarodna konferenca Razvojne perspektive za ples. Založba Mladinska knjiga je pred kratkim izdala tri nova prozna dela slovenskih avtorjev; zbirko novel Človek, ki ga ni Branka Šömna ter romana Trafikant Romana Rozine in Kamp Alenke Vesenjak.
Devetletni Thomas se od sovrstnikov razlikuje po veliki notranji intuiciji in duhovnem uvidu. V dnevniku tako beremo o očetovem nasilju, ljubezni do Elize in branja knjig ter prijateljstva z gospo Van Amersfoort, ki je Thomasova velika podpora. Knjigo vseh stvari sta brala Tosja in Maruša. Dobro poslušaj prispevek! Vprašanje iz področja razumevanje sporočila se glasi: Kakšen opis bi najbolj ustrezal knjižnemu liku tete Bee? a) Teta Bea je prijetna članica družine, a se upira patriarhalnemu nadzoru. b) Teta Bea je sproščena oseba, ki se zavzema za svobodo pri oblačenju. c) Teta Bea se bori za feministična načela, kar jo vodi v resnost in odtujenost. d) Teta Bea nasprotuje nadvladi moškega spola, vendar je pri tem pasivna. Založba: MIŠ založba Avtor: Guus Kuijer
Devetletni Thomas se od sovrstnikov razlikuje po veliki notranji intuiciji in duhovnem uvidu. V dnevniku tako beremo o očetovem nasilju, ljubezni do Elize in branja knjig ter prijateljstva z gospo Van Amersfoort, ki je Thomasova velika podpora. Knjigo vseh stvari sta brala Tosja in Maruša. Dobro poslušaj prispevek! Vprašanje iz področja razumevanje sporočila se glasi: Kakšen opis bi najbolj ustrezal knjižnemu liku tete Bee? a) Teta Bea je prijetna članica družine, a se upira patriarhalnemu nadzoru. b) Teta Bea je sproščena oseba, ki se zavzema za svobodo pri oblačenju. c) Teta Bea se bori za feministična načela, kar jo vodi v resnost in odtujenost. d) Teta Bea nasprotuje nadvladi moškega spola, vendar je pri tem pasivna. Založba: MIŠ založba Avtor: Guus Kuijer
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Kakšno mesto imajo starejši v današnji družbi in kakšno bi si želeli imeti? Kako na to vplivamo mediji in zakaj je pomembno, da imajo starejši svoje specializirane revije in oddaje? O tem, katere stereotipe o starejših mediji najpogosteje utrjujejo, zakaj je starejše v medijih pogosto manj slišati in videti, kakšne so smernice poročanja o njih, ali se mediji dovolj trudijo prikazati različnost starejših ljudi in ali poročajo o njih z občutkom in z vidika praktične skrbi, se bomo pogovarjali z Jožico Dorniž, odgovorno urednico mesečne revije Vzajemnost, ki je edina slovenska revija za ljudi v zrelih letih, neprekinjeno pa izhaja že 50 let, ter Sonjo Grizila, dolgoletno novinarko revije Jana, kolumnistko in avtorico več knjig, radijskih iger in humoresk. Vse več specializiranih vsebin za starejše ponuja tudi digitalni svet, zato vam bomo v rubriki Ah, ta splet! predstavili tudi portal Mojaleta.si, oddajo pa zaokrožili s kvizom (Spo)znanje generacij.
Kakšno mesto imajo starejši v današnji družbi in kakšno bi si želeli imeti? Kako na to vplivamo mediji in zakaj je pomembno, da imajo starejši svoje specializirane revije in oddaje? O tem, katere stereotipe o starejših mediji najpogosteje utrjujejo, zakaj je starejše v medijih pogosto manj slišati in videti, kakšne so smernice poročanja o njih, ali se mediji dovolj trudijo prikazati različnost starejših ljudi in ali poročajo o njih z občutkom in z vidika praktične skrbi, se bomo pogovarjali z Jožico Dorniž, odgovorno urednico mesečne revije Vzajemnost, ki je edina slovenska revija za ljudi v zrelih letih, neprekinjeno pa izhaja že 50 let, ter Sonjo Grizila, dolgoletno novinarko revije Jana, kolumnistko in avtorico več knjig, radijskih iger in humoresk. Vse več specializiranih vsebin za starejše ponuja tudi digitalni svet, zato vam bomo v rubriki Ah, ta splet! predstavili tudi portal Mojaleta.si, oddajo pa zaokrožili s kvizom (Spo)znanje generacij.
20. aprila so v Vitanju izvedli tretjo ponovitev petdesetletne gledališke predstava Noordung:: 1995–2045. Pri Mladinski knjigi je zaživela povsem nova zbirka Živi klasiki, ki prinaša izbor starejših in sodobnih klasikov v mehki vezavi. Za likovno opremo knjig so poskrbeli slovenski ilustratorji in oblikovalci. Pri založbi Sanje pa je izšla obsežna zbirka kratke proze Marjana Tomšiča.
20. aprila so v Vitanju izvedli tretjo ponovitev petdesetletne gledališke predstava Noordung:: 1995–2045. Pri Mladinski knjigi je zaživela povsem nova zbirka Živi klasiki, ki prinaša izbor starejših in sodobnih klasikov v mehki vezavi. Za likovno opremo knjig so poskrbeli slovenski ilustratorji in oblikovalci. Pri založbi Sanje pa je izšla obsežna zbirka kratke proze Marjana Tomšiča.
Organizator carinske službe in finančne straže Začetnica medicinske mikrobiologije v Sloveniji Ustanovitev Slovenske prosvetne zveze v Trstu Biolog in muzealec Anton Polenec je leta 1934 diplomiral na filozofski fakulteti, tri leta pozneje pa je doktoriral na prirodoslovno-matematično-filozofski fakulteti v Ljubljani. Bil je profesor zoologije na visoki pedagoški šoli in na biotehniški fakulteti, v letih od 1955 do 1980 pa ravnatelj Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Kot evropsko priznan strokovnjak za taksonomijo, nauk o razvrščanju in poimenovanju rastlin in živali, ter za ekologijo pajkov je opisal približno 500 vrst v Sloveniji in nov rod, ki so ga po njem imenovali polenecia. Veliko je pisal. Tudi za najmlajše. Posodobil je zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije in pripravil več razstav, tudi potujočih. Napisal je dvajset knjig, sam ali z drugimi pa je prevajal in prirejal strokovna in poljudnoznanstvena dela. Za svoje delo je prejel Levstikovo in Valvazorjevo nagrado. Anton Polenec se je rodil leta 1910 v Puštalu pri Škofji Loki.
Organizator carinske službe in finančne straže Začetnica medicinske mikrobiologije v Sloveniji Ustanovitev Slovenske prosvetne zveze v Trstu Biolog in muzealec Anton Polenec je leta 1934 diplomiral na filozofski fakulteti, tri leta pozneje pa je doktoriral na prirodoslovno-matematično-filozofski fakulteti v Ljubljani. Bil je profesor zoologije na visoki pedagoški šoli in na biotehniški fakulteti, v letih od 1955 do 1980 pa ravnatelj Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Kot evropsko priznan strokovnjak za taksonomijo, nauk o razvrščanju in poimenovanju rastlin in živali, ter za ekologijo pajkov je opisal približno 500 vrst v Sloveniji in nov rod, ki so ga po njem imenovali polenecia. Veliko je pisal. Tudi za najmlajše. Posodobil je zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije in pripravil več razstav, tudi potujočih. Napisal je dvajset knjig, sam ali z drugimi pa je prevajal in prirejal strokovna in poljudnoznanstvena dela. Za svoje delo je prejel Levstikovo in Valvazorjevo nagrado. Anton Polenec se je rodil leta 1910 v Puštalu pri Škofji Loki.
Ob svetovnem dnevu čiščenja (World Clean Day, 20.9.) predstavljamo soorganizatorja akcije »Očistimo Slovenijo v enem dnevu«. Nara Petrovič, okoljevarstvenik, avtor številnih knjig, bosonog ustanovitelj fekologije, nekoč menih, dokler ljubezen ni rekla svoje, živi razkošno preprosto na svojem griču v Slovenski Istri. 'Civilizirani divjak', kot pravi zase, svoja razmišljanja in izkušnje z nami deli v Radiu Si Exclusive.
Ob svetovnem dnevu čiščenja (World Clean Day, 20.9.) predstavljamo soorganizatorja akcije »Očistimo Slovenijo v enem dnevu«. Nara Petrovič, okoljevarstvenik, avtor številnih knjig, bosonog ustanovitelj fekologije, nekoč menih, dokler ljubezen ni rekla svoje, živi razkošno preprosto na svojem griču v Slovenski Istri. 'Civilizirani divjak', kot pravi zase, svoja razmišljanja in izkušnje z nami deli v Radiu Si Exclusive.
V Novem mestu so danes predstavili nov javni sistem za izposojo e-knjig, Cobiss Ela, ki bo nadomestil Biblos. Tega je lastnica, založba Beletrina za splošne knjižnice ugasnila 1. junija, torej si njihovi člani dobrih štirinajst dni e-knjig niso mogli izposoditi. V novo platformo je vključenih vseh 58 splošnih knjižnic, NUK, UKM in tri zamejske knjižnice. Od danes si člani slovenskih splošnih knjižnic ponovno lahko izposojajo e-knjige, in sicer ob pomoči nove javne platforme Cobiss Ela, ki je nastala na pobudo Združenja splošnih knjižnic, ob podpori ministrstva za kulturo in v sodelovanju z Institutom informacijskih znanosti Izum. V primerjavi z Biblosom gre zdaj za javni sistem, ki prinaša večjo demokratičnost, pravi Luka Blažič, direktor Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto, ki koordinira projekt. Platforma bo za knjižnice ugodnejša in naj bi jim tako ostalo več sredstev za nakup knjig. Predsednik Združenja splošnih knjižnic Matej Strgaršek ocenjuje, da bo izposoja e-knjig porasla. V prvih urah delovanja so zabeležili 500 izposoj, trenutno je na voljo okoli 2000 naslovov, izbiro bodo še širili ter sčasoma priključili tudi šolske in druge knjižnice. Knjige bomo lahko brali na računalnikih in mobilnih napravah ter bralnikih, ki podpirajo novejše različice operacijskega sistema Android. Platforma deluje na nekdanjih Biblosovih bralnikih Inkbook, ne pa na priljubljenem bralniku Kobo, ki ga je Biblos nekdaj omogočal. To je med uporabniki sprožilo nekaj nezadovoljstva, a naj bi po besedah Blažiča do novega leta predvidoma delovali tudi ti.
V Novem mestu so danes predstavili nov javni sistem za izposojo e-knjig, Cobiss Ela, ki bo nadomestil Biblos. Tega je lastnica, založba Beletrina za splošne knjižnice ugasnila 1. junija, torej si njihovi člani dobrih štirinajst dni e-knjig niso mogli izposoditi. V novo platformo je vključenih vseh 58 splošnih knjižnic, NUK, UKM in tri zamejske knjižnice. Od danes si člani slovenskih splošnih knjižnic ponovno lahko izposojajo e-knjige, in sicer ob pomoči nove javne platforme Cobiss Ela, ki je nastala na pobudo Združenja splošnih knjižnic, ob podpori ministrstva za kulturo in v sodelovanju z Institutom informacijskih znanosti Izum. V primerjavi z Biblosom gre zdaj za javni sistem, ki prinaša večjo demokratičnost, pravi Luka Blažič, direktor Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto, ki koordinira projekt. Platforma bo za knjižnice ugodnejša in naj bi jim tako ostalo več sredstev za nakup knjig. Predsednik Združenja splošnih knjižnic Matej Strgaršek ocenjuje, da bo izposoja e-knjig porasla. V prvih urah delovanja so zabeležili 500 izposoj, trenutno je na voljo okoli 2000 naslovov, izbiro bodo še širili ter sčasoma priključili tudi šolske in druge knjižnice. Knjige bomo lahko brali na računalnikih in mobilnih napravah ter bralnikih, ki podpirajo novejše različice operacijskega sistema Android. Platforma deluje na nekdanjih Biblosovih bralnikih Inkbook, ne pa na priljubljenem bralniku Kobo, ki ga je Biblos nekdaj omogočal. To je med uporabniki sprožilo nekaj nezadovoljstva, a naj bi po besedah Blažiča do novega leta predvidoma delovali tudi ti.
Včeraj so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani slavnostno odprli 40. Slovenski knjižni sejem, ki letos poteka pod sloganom Knjigo moraš imeti rad. Otvoritveno slovesnost je zaznamovala podelitev nagrade za življenjsko delo na področju založništva in knjigotrštva. Prejel jo je Janez Miš, ustanovitelj založbe Miš. V oddaji tudi o tem: Prekinitev ognja med Hezbolahom in Izraelom vse bolj verjetna. Ministrstvo predlaga spremembe volilnih enot, vipavski svetniki se ne strinjajo. V Štanjelu imajo nov vrtec. Slovenski košarkarji so se uvrstili na evropsko prvevenstvo.
Včeraj so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani slavnostno odprli 40. Slovenski knjižni sejem, ki letos poteka pod sloganom Knjigo moraš imeti rad. Otvoritveno slovesnost je zaznamovala podelitev nagrade za življenjsko delo na področju založništva in knjigotrštva. Prejel jo je Janez Miš, ustanovitelj založbe Miš. V oddaji tudi o tem: Prekinitev ognja med Hezbolahom in Izraelom vse bolj verjetna. Ministrstvo predlaga spremembe volilnih enot, vipavski svetniki se ne strinjajo. V Štanjelu imajo nov vrtec. Slovenski košarkarji so se uvrstili na evropsko prvevenstvo.
Izšla je najnovejša izdaja najbolj prodajane vsakoletne knjige na svetu, v katerem so rekorderji osvojili 2897 rekordov med 40.842 prijavami. Govorimo o Guinnessovi knjigi rekordov. V najnovejši izdaji je tudi 8 povsem novih slovenskih rekordov.
Izšla je najnovejša izdaja najbolj prodajane vsakoletne knjige na svetu, v katerem so rekorderji osvojili 2897 rekordov med 40.842 prijavami. Govorimo o Guinnessovi knjigi rekordov. V najnovejši izdaji je tudi 8 povsem novih slovenskih rekordov.
To je knjiga o človeku, ki je zase dejal, da nikoli ni sanjal, je zapisala Urška Perenič v predgovoru nove knjige o opusu Borisa Pahorja. Znanstvena monografija “Jaz pa nikoli nisem sanjal”: opus Borisa Pahorja med življenjem in pisanjem je svojevrsten poklon več avtorjev bližajoči se obletnici konca druge svetovne vojne. V oddaji tudi o knjigi z naslovom Knjigica – Drobci iz življenja dramskega igralca Petra Ternovška in osrednjem razstavnem prostoru Evropske prestolnice kulture centru EPIC, ki bo namenjen interpretaciji 20. stoletja.
To je knjiga o človeku, ki je zase dejal, da nikoli ni sanjal, je zapisala Urška Perenič v predgovoru nove knjige o opusu Borisa Pahorja. Znanstvena monografija “Jaz pa nikoli nisem sanjal”: opus Borisa Pahorja med življenjem in pisanjem je svojevrsten poklon več avtorjev bližajoči se obletnici konca druge svetovne vojne. V oddaji tudi o knjigi z naslovom Knjigica – Drobci iz življenja dramskega igralca Petra Ternovška in osrednjem razstavnem prostoru Evropske prestolnice kulture centru EPIC, ki bo namenjen interpretaciji 20. stoletja.
V prispevku bo tekla beseda o knjigah. Pa ne o katerihkoli, pač pa o uspešnicah. Na tujem jih poznamo kot bestsellerje. Veliko teh poznamo tudi Slovenci, saj smo jih kar pridno prevajali, to pa založbe počnejo še naprej. Bi znali našteti katero od svetovnih uspešnic? Prepričani smo, da ste jih vsaj nekaj od prvih pet že držali v roki. Se spomnite denimo Malega princa ali Harryja Potterja? Šele na petem in šestem mestu sta s 140 in 130 milijoni prodanih izvodov. Za deset milijonov ju je prehitel Gospodar prstanov. Na prvem mestu je milijardna številka, ki pripada bibliji (kar pet milijard je uradna številka), sledi ji milijarda in sto milijonov izvodov citatov predsednika Mao Cetunga, Koranu, ki je na tretjem mestu, pa do milijarde manjka še dvesto milijonov. V primerjavi s temi številkami so slovenske uspešnice, če govorimo o književnih delih, zrnca peska. Do nedavnega jih nihče niti štel ni. Pa smo pred kratkim dobili knjigo, ki jo je napisal doktor založniških študij Samo Rugelj in v njej razkril, kaj se je dogajalo na našem knjižnem trgu v tem tisočletju. Našel je 40 uspešnic, ki ustrezajo enakim kriterijem.
V prispevku bo tekla beseda o knjigah. Pa ne o katerihkoli, pač pa o uspešnicah. Na tujem jih poznamo kot bestsellerje. Veliko teh poznamo tudi Slovenci, saj smo jih kar pridno prevajali, to pa založbe počnejo še naprej. Bi znali našteti katero od svetovnih uspešnic? Prepričani smo, da ste jih vsaj nekaj od prvih pet že držali v roki. Se spomnite denimo Malega princa ali Harryja Potterja? Šele na petem in šestem mestu sta s 140 in 130 milijoni prodanih izvodov. Za deset milijonov ju je prehitel Gospodar prstanov. Na prvem mestu je milijardna številka, ki pripada bibliji (kar pet milijard je uradna številka), sledi ji milijarda in sto milijonov izvodov citatov predsednika Mao Cetunga, Koranu, ki je na tretjem mestu, pa do milijarde manjka še dvesto milijonov. V primerjavi s temi številkami so slovenske uspešnice, če govorimo o književnih delih, zrnca peska. Do nedavnega jih nihče niti štel ni. Pa smo pred kratkim dobili knjigo, ki jo je napisal doktor založniških študij Samo Rugelj in v njej razkril, kaj se je dogajalo na našem knjižnem trgu v tem tisočletju. Našel je 40 uspešnic, ki ustrezajo enakim kriterijem.