Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Priznani kanadski glasbenik Leonard Cohen se je vse življenje intenzivno posvečal poeziji. Pesniško zbirko Knjiga milosti, ki je po mnenju številnih eno najboljših njegovih del, je izdal leta 1984, ko je dopolnil 50 let. Pesmi so napisane kot psalmi ali molitve, s katerimi avtor izpoveduje svojo duhovno resnico ter težnjo po moralni prenovi svoje notranjosti. Prevajalec Jure Potokar, interpret Andrej Nahtigal, režiser Jože Valentič, urednica oddaje Ana Rozman. Produkcija 2015.
Priznani kanadski glasbenik Leonard Cohen se je vse življenje intenzivno posvečal poeziji. Pesniško zbirko Knjiga milosti, ki je po mnenju številnih eno najboljših njegovih del, je izdal leta 1984, ko je dopolnil 50 let. Pesmi so napisane kot psalmi ali molitve, s katerimi avtor izpoveduje svojo duhovno resnico ter težnjo po moralni prenovi svoje notranjosti. Prevajalec Jure Potokar, interpret Andrej Nahtigal, režiser Jože Valentič, urednica oddaje Ana Rozman. Produkcija 2015.
Ameriški skladatelj John Cage (1912–1992) je bil tudi odličen pisec. Na njegovo pisanje je najbolj vplivalo obdobje historičnih avantgard, umetnost dade in umetnika, kot sta Marcel Duchamp in Gertrude Stein, precej pa tudi zenbudistične ideje. Cage je v pisanju sledil principom, ki jih je uporabljal že pri ustvarjanju glasbe. Svoje pisno, lahko bi rekli literarno ustvarjanje, je zbral in objavil v številnih knjigah, med njimi pa osrednje mesto zavzema delo Tišina (1961, slovenski prevod 2025, LUD Šerpa). To delo si je zamislil kot zbirko besedil, ki jih je napisal za različne priložnosti in revije med poznimi tridesetimi in zgodnjimi šestdesetimi leti 20. stoletja. Vendar pa tega dela ne gre razumeti samo kot predstavitev in apologijo njegovih estetskih hotenj ter kompozicijskih postopkov, temveč tudi kot prestopanje meja glasbe in literature. Cage je bil v svojem umetniškem ustvarjanju vedno iskriv. In prav nekateri zapisi iz dela Tišina to nazorno potrjujejo. Objavljamo jih enajst. Prevajalca Primož Čučnik in Gregor Pompe, interpret Blaž Šef, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Ameriški skladatelj John Cage (1912–1992) je bil tudi odličen pisec. Na njegovo pisanje je najbolj vplivalo obdobje historičnih avantgard, umetnost dade in umetnika, kot sta Marcel Duchamp in Gertrude Stein, precej pa tudi zenbudistične ideje. Cage je v pisanju sledil principom, ki jih je uporabljal že pri ustvarjanju glasbe. Svoje pisno, lahko bi rekli literarno ustvarjanje, je zbral in objavil v številnih knjigah, med njimi pa osrednje mesto zavzema delo Tišina (1961, slovenski prevod 2025, LUD Šerpa). To delo si je zamislil kot zbirko besedil, ki jih je napisal za različne priložnosti in revije med poznimi tridesetimi in zgodnjimi šestdesetimi leti 20. stoletja. Vendar pa tega dela ne gre razumeti samo kot predstavitev in apologijo njegovih estetskih hotenj ter kompozicijskih postopkov, temveč tudi kot prestopanje meja glasbe in literature. Cage je bil v svojem umetniškem ustvarjanju vedno iskriv. In prav nekateri zapisi iz dela Tišina to nazorno potrjujejo. Objavljamo jih enajst. Prevajalca Primož Čučnik in Gregor Pompe, interpret Blaž Šef, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Z zgodovinarjem Marjanom Sturmom smo se pogovarjali o političnem ozračju na avstrijskem Koroškem, ki je danes veliko bolj odprto kot pred dvema desetletjema. V svoji doslej najbolj osebni knjigi Identiteta brez sovražnika s podnaslovom Od konfrontacije do mirovnega posredovanja na Koroškem in v alpsko-jadranski regiji razmišlja o svojem učnem procesu iz zadnjih dveh desetletij in v prihodnost usmerjeni manjšinski politiki. Slovensko izdajo je uredil Boris Jesih. Knjiga je izšla v zbirki Ethnicity 20, ki jo izdaja Inštitut za narodnostna vprašanja.
Z zgodovinarjem Marjanom Sturmom smo se pogovarjali o političnem ozračju na avstrijskem Koroškem, ki je danes veliko bolj odprto kot pred dvema desetletjema. V svoji doslej najbolj osebni knjigi Identiteta brez sovražnika s podnaslovom Od konfrontacije do mirovnega posredovanja na Koroškem in v alpsko-jadranski regiji razmišlja o svojem učnem procesu iz zadnjih dveh desetletij in v prihodnost usmerjeni manjšinski politiki. Slovensko izdajo je uredil Boris Jesih. Knjiga je izšla v zbirki Ethnicity 20, ki jo izdaja Inštitut za narodnostna vprašanja.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Po dolgih letih je, tudi v koprodukciji z RTV Slovenija, nastala nova otroška nadaljevanka v slovenskem jeziku. Kriminalka pravzaprav. Smrdljivc, po romanu Roka Bohinca in v režiji Filipa Jembriha.
Po dolgih letih je, tudi v koprodukciji z RTV Slovenija, nastala nova otroška nadaljevanka v slovenskem jeziku. Kriminalka pravzaprav. Smrdljivc, po romanu Roka Bohinca in v režiji Filipa Jembriha.
Nedavno je minilo 250 let od rojstva Jane Austen, angleške pisateljice, ki je spremenila sodobno književnost in še danes vpliva na popularno kulturo. O genialni pisateljici in njenem prelomnem opusu se v oddaji pred pričetkom nove serije Gospodična Austen pogovarjamo s filozofinjo, doktorico Jelo Krečič.
Nedavno je minilo 250 let od rojstva Jane Austen, angleške pisateljice, ki je spremenila sodobno književnost in še danes vpliva na popularno kulturo. O genialni pisateljici in njenem prelomnem opusu se v oddaji pred pričetkom nove serije Gospodična Austen pogovarjamo s filozofinjo, doktorico Jelo Krečič.
V letu, ko Nova Gorica nosi naziv Evropska prestolnica kulture, bo 10. edicija knjižnega sejma in festivala Mesto knjige v znamenju Manifesta.
V letu, ko Nova Gorica nosi naziv Evropska prestolnica kulture, bo 10. edicija knjižnega sejma in festivala Mesto knjige v znamenju Manifesta.
V tokratni oddaji Sami naši bomo predstavili knjigo Miroslava Stanojevića Beograd–Ljubljana, ki osebne spomine prepleta z zgodovinskimi prelomnicami 20. stoletja. Spremljali bomo predstavo Mame reškega kolektiva Igralke, ki odpira dileme o materinstvu v sodobni družbi. Na samem začetku oddaje pa se posvetimo filmu Izgubljeno moštvo režiserja Jureta Pavlovića, dokumentarcu o zadnji jugoslovanski košarkarski reprezentanci in športu kot prostoru skupnosti tik pred razpadom države.
V tokratni oddaji Sami naši bomo predstavili knjigo Miroslava Stanojevića Beograd–Ljubljana, ki osebne spomine prepleta z zgodovinskimi prelomnicami 20. stoletja. Spremljali bomo predstavo Mame reškega kolektiva Igralke, ki odpira dileme o materinstvu v sodobni družbi. Na samem začetku oddaje pa se posvetimo filmu Izgubljeno moštvo režiserja Jureta Pavlovića, dokumentarcu o zadnji jugoslovanski košarkarski reprezentanci in športu kot prostoru skupnosti tik pred razpadom države.
Praznujemo dan reformacije, gibanja, ki je Slovence urstilo med učene kulture z ustvarjanjem izvirnih besedil v slovenščini, ki tako postane tudi knjižni jezik. Reformacija nam da prvi tiskani knjigi - Katekizem in Abecednik Primoža Trubarja pa tudi prvi prevod Biblije Jurija Dalmatina. Prav ob tej je v koroški osrednji knjižnici shranjen manj znan Črnjanski rokopis - eno od desetih del vpisanih v Unescovo nacionalno listino Spomin sveta. V oddaji tudi: - Kitajski predsednik Ši na gospodarskem forumu APEC izpostavil nujnost sodelovanja - Svet Evrope zaskrbljen zaradi skorajšnjega izstopa Latvije iz carigrajske konvencije - Ljubljanska univerza namenja 10 milijonov evrov štirim interdisciplinarnim projektom
Praznujemo dan reformacije, gibanja, ki je Slovence urstilo med učene kulture z ustvarjanjem izvirnih besedil v slovenščini, ki tako postane tudi knjižni jezik. Reformacija nam da prvi tiskani knjigi - Katekizem in Abecednik Primoža Trubarja pa tudi prvi prevod Biblije Jurija Dalmatina. Prav ob tej je v koroški osrednji knjižnici shranjen manj znan Črnjanski rokopis - eno od desetih del vpisanih v Unescovo nacionalno listino Spomin sveta. V oddaji tudi: - Kitajski predsednik Ši na gospodarskem forumu APEC izpostavil nujnost sodelovanja - Svet Evrope zaskrbljen zaradi skorajšnjega izstopa Latvije iz carigrajske konvencije - Ljubljanska univerza namenja 10 milijonov evrov štirim interdisciplinarnim projektom
Umetniško bogat in pester konec tedna bo v Novi Gorici v znamenju knjige, saj se danes začenja 10. festival Mesto knjige. Tudi novogoriški gledališki umetniki bodo ta konec tedna zelo dejavni, saj se v sodelovanju z igralci iz Slovenskega mladinskega gledališča in pod režijskim vodstvom Tomija Janežiča obeta namreč premiera predstav 1979 in 1980, iz cikla Dodekalogija. V Umetniški galeriji Maribor odpirajo razstavo slikarke Simone Šuc, v Pokrajinskem muzeju v Kopru pa se bodo ob 112. obletnici rojstva poklonili pisatelju Borisu Pahorju in ob tem predstavili ponatis njegovega prvenca Moj tržaški naslov.
Umetniško bogat in pester konec tedna bo v Novi Gorici v znamenju knjige, saj se danes začenja 10. festival Mesto knjige. Tudi novogoriški gledališki umetniki bodo ta konec tedna zelo dejavni, saj se v sodelovanju z igralci iz Slovenskega mladinskega gledališča in pod režijskim vodstvom Tomija Janežiča obeta namreč premiera predstav 1979 in 1980, iz cikla Dodekalogija. V Umetniški galeriji Maribor odpirajo razstavo slikarke Simone Šuc, v Pokrajinskem muzeju v Kopru pa se bodo ob 112. obletnici rojstva poklonili pisatelju Borisu Pahorju in ob tem predstavili ponatis njegovega prvenca Moj tržaški naslov.
Razkrite lepote Postojnske jame Raziskovalec knjižnega jezika Slovenija stopila v obdobje televizije 11. oktobra pred 450 leti (1575) je v Ljubljani izšel Dalmatinov prevod starozavezne Sirahove knjige, poimenovane Jezus Sirah. To delo je prva ohranjena natisnjena knjiga v Ljubljani in na Slovenskem. Sirahova knjiga ni pomembna samo zaradi vsebine, ki se posveča predvsem modrosti življenja, ampak tudi zato, ker predstavlja prehodno dobo, v kateri je začelo judovstvo dobivati zavest izvoljenega ljudstva. Delo je natisnil ljubljanski tiskar Janž Mandelc, pri katerem je bilo v naslednjih šestih letih natisnjenih še približno trideset del v slovenskem, hrvaškem, latinskem in nemškem jeziku.
Razkrite lepote Postojnske jame Raziskovalec knjižnega jezika Slovenija stopila v obdobje televizije 11. oktobra pred 450 leti (1575) je v Ljubljani izšel Dalmatinov prevod starozavezne Sirahove knjige, poimenovane Jezus Sirah. To delo je prva ohranjena natisnjena knjiga v Ljubljani in na Slovenskem. Sirahova knjiga ni pomembna samo zaradi vsebine, ki se posveča predvsem modrosti življenja, ampak tudi zato, ker predstavlja prehodno dobo, v kateri je začelo judovstvo dobivati zavest izvoljenega ljudstva. Delo je natisnil ljubljanski tiskar Janž Mandelc, pri katerem je bilo v naslednjih šestih letih natisnjenih še približno trideset del v slovenskem, hrvaškem, latinskem in nemškem jeziku.
8. del: Preiskava Elena veliko potuje zaradi predstavitev knjige in konferenc, medtem pa za njene hčere skrbi Lila. Nekega dne ji Enzo sporoči, da je Imma zbolela za pljučnico, zato prihiti domov. Od Lile izve, da bo Carmen vložila tožbo proti njej. Po Alfonsovi smrti se Lilin bes proti Solarovima še stopnjuje. Eleni pokaže vse zapise, ki jih ima o njiju in skupaj napišeta obsežen članek v upanju, da bodo razkritja pripomogla, da bodo Solarova zaprli, toda odvetniki založbe njune upe zatrejo. Imma doživlja precejšnjo stisko, ker nima veliko stikov z očetom. L'AMICA GENIALE (IV.) / My Brilliant Friend (IV.) / 2024 / Italija, ZDA Scenarij: Elena Ferrante, Francesco Piccolo, Laura Paolucci, Saverio Costanzo Režija: Daniele Luchetti V glavnih vlogah: Alba Rohrwacher, Irene Maiorino, Fabrizio Gituni, Anna Rita Vitolo, Luca Gallone, Imma Villa, Valentina Acca, Edoardo Pesce, Salvatore Striano, Fabrizio Gifuni, Daria Deflorian
8. del: Preiskava Elena veliko potuje zaradi predstavitev knjige in konferenc, medtem pa za njene hčere skrbi Lila. Nekega dne ji Enzo sporoči, da je Imma zbolela za pljučnico, zato prihiti domov. Od Lile izve, da bo Carmen vložila tožbo proti njej. Po Alfonsovi smrti se Lilin bes proti Solarovima še stopnjuje. Eleni pokaže vse zapise, ki jih ima o njiju in skupaj napišeta obsežen članek v upanju, da bodo razkritja pripomogla, da bodo Solarova zaprli, toda odvetniki založbe njune upe zatrejo. Imma doživlja precejšnjo stisko, ker nima veliko stikov z očetom. L'AMICA GENIALE (IV.) / My Brilliant Friend (IV.) / 2024 / Italija, ZDA Scenarij: Elena Ferrante, Francesco Piccolo, Laura Paolucci, Saverio Costanzo Režija: Daniele Luchetti V glavnih vlogah: Alba Rohrwacher, Irene Maiorino, Fabrizio Gituni, Anna Rita Vitolo, Luca Gallone, Imma Villa, Valentina Acca, Edoardo Pesce, Salvatore Striano, Fabrizio Gifuni, Daria Deflorian
Danes vam predstavljamo nekaj knjižnih novosti. Ob 30-letnici odkritja neandertalčeve piščali, ki so jo našli v jami Divje babe na Idrijsko-Cerkljanskem leta 1995 so v Narodnem muzeju Slovenije izdali knjigo z naslovom Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe. Knjiga zaokrožuje razstavo, ki so jo v muzeju odprli junija letos. Bili smo tudi na predstavitvi knjižnih novosti založbe Miš. Danes med drugim izpostavljamo dve prozaistični knjigi, pesniško zbirko slovenskih avtorjev ter prevod romana Thomasa Hardyja.
Danes vam predstavljamo nekaj knjižnih novosti. Ob 30-letnici odkritja neandertalčeve piščali, ki so jo našli v jami Divje babe na Idrijsko-Cerkljanskem leta 1995 so v Narodnem muzeju Slovenije izdali knjigo z naslovom Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe. Knjiga zaokrožuje razstavo, ki so jo v muzeju odprli junija letos. Bili smo tudi na predstavitvi knjižnih novosti založbe Miš. Danes med drugim izpostavljamo dve prozaistični knjigi, pesniško zbirko slovenskih avtorjev ter prevod romana Thomasa Hardyja.
V Novi Gorici se je včeraj z obiskom slovitega francoskega sociologa Didierja Eribona sklenil festival Mesto knjige, ki je tokrat potekal pod geslom Manifest, v Postojni so včeraj slovesno odprli prenovljeni in programsko bogatejši Notranjski muzej - mi smo bili tam, v četrtek so v galeriji Kresija v Ljubljani odprli razstavo Joni: Bosonogi poklon slikarke Joni Zakonjšek, v nizu dogodkov, ki spremljajo letošnjo 95-letnico ustrelitve bazoviških junakov, je zdaj v tržaškem Narodnem domu na ogled razstava "Slovenci med prvimi antifašisti v Evropi", s katero je društvo TIGR Primorske že lani gostovalo na sedežu evropskega parlamenta v Bruslju, videli pa so jo tudi na prizoriščih pri nas in na Hrvaškem, v sredo je v Ljubljani potekala prva seja novoustanovljene Zamejske kulturne koordinacije, tudi tam smo bili, preteklo nedeljo se je zaključil eden najprepoznavnejših kulturnih festivalov – Salzburške slavnostne igre – pripravili smo povzetek in vtise, pred začetkom jubilejnega, že 40. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica smo pripravili napoved o osrednjih vsebinah in gostih. FOTO: Didier Eribon je pronicljivi analitik sodobnosti VIR: Cankarjev dom (https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/v-duhu-srecka-kosovela-deseto-mesto-knjige-razglasa-manifest-mehanikom/756037#&gid=1&pid=1
V Novi Gorici se je včeraj z obiskom slovitega francoskega sociologa Didierja Eribona sklenil festival Mesto knjige, ki je tokrat potekal pod geslom Manifest, v Postojni so včeraj slovesno odprli prenovljeni in programsko bogatejši Notranjski muzej - mi smo bili tam, v četrtek so v galeriji Kresija v Ljubljani odprli razstavo Joni: Bosonogi poklon slikarke Joni Zakonjšek, v nizu dogodkov, ki spremljajo letošnjo 95-letnico ustrelitve bazoviških junakov, je zdaj v tržaškem Narodnem domu na ogled razstava "Slovenci med prvimi antifašisti v Evropi", s katero je društvo TIGR Primorske že lani gostovalo na sedežu evropskega parlamenta v Bruslju, videli pa so jo tudi na prizoriščih pri nas in na Hrvaškem, v sredo je v Ljubljani potekala prva seja novoustanovljene Zamejske kulturne koordinacije, tudi tam smo bili, preteklo nedeljo se je zaključil eden najprepoznavnejših kulturnih festivalov – Salzburške slavnostne igre – pripravili smo povzetek in vtise, pred začetkom jubilejnega, že 40. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica smo pripravili napoved o osrednjih vsebinah in gostih. FOTO: Didier Eribon je pronicljivi analitik sodobnosti VIR: Cankarjev dom (https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/v-duhu-srecka-kosovela-deseto-mesto-knjige-razglasa-manifest-mehanikom/756037#&gid=1&pid=1
Ali nam srce bije v ritmu naših korakov? To se je spraševal Samo Rugelj, ko je izbral naslov za svojo novo knjigo En korak, en utrip srca. Knjiga prinaša tako osebne zgodbe o osvajanju maratonov kot tudi vpogled v zgodovino tega mitskega izziva. Rugelj je prvi maraton pretekel s svojim očetom, psihiatrom Janezom Rugljem, štiri desetletja pozneje ga je osvojil s sinom Janom. Za 50. rojstni dan pa je njegova žena tekla skupaj z njim na 50 kilometrov. Pravi, da je bilo to zanj najlepše darilo.
Ali nam srce bije v ritmu naših korakov? To se je spraševal Samo Rugelj, ko je izbral naslov za svojo novo knjigo En korak, en utrip srca. Knjiga prinaša tako osebne zgodbe o osvajanju maratonov kot tudi vpogled v zgodovino tega mitskega izziva. Rugelj je prvi maraton pretekel s svojim očetom, psihiatrom Janezom Rugljem, štiri desetletja pozneje ga je osvojil s sinom Janom. Za 50. rojstni dan pa je njegova žena tekla skupaj z njim na 50 kilometrov. Pravi, da je bilo to zanj najlepše darilo.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Nocoj v Kulturi tudi o razstavi z naslovom Spominske knjige, ki si jo lahko ogledate v Slovenskem etnografskem muzeju. Razstava je nastala kot izjemen skupnostni projekt. SEM je namreč letošnje poletje objavil javni poziv k delitvi spominskih knjig in osebnih zgodb, kar 57 posameznikov je za razstavo posodilo 132 spominskih knjig. V Vzhodnem stolpu Ptujskega gradu pa smo si ogledali razstavo 189 risb in grafik Franceta Miheliča, enega ključnih slovenskih umetnikov 20. stoletja. Predstavljamo vam tudi nove izdaje knjig Založbe Miš.
Nocoj v Kulturi tudi o razstavi z naslovom Spominske knjige, ki si jo lahko ogledate v Slovenskem etnografskem muzeju. Razstava je nastala kot izjemen skupnostni projekt. SEM je namreč letošnje poletje objavil javni poziv k delitvi spominskih knjig in osebnih zgodb, kar 57 posameznikov je za razstavo posodilo 132 spominskih knjig. V Vzhodnem stolpu Ptujskega gradu pa smo si ogledali razstavo 189 risb in grafik Franceta Miheliča, enega ključnih slovenskih umetnikov 20. stoletja. Predstavljamo vam tudi nove izdaje knjig Založbe Miš.
Knjiga Dve Gorici - eno mesto? s podnaslovom Konstrukcija urbanega, izdana pri Založništvu tržaškega tiska, avtorice Katje Jerman, se osredotoča na gradnjo mesta Nova Gorica v drugi polovici 20. stoletja in odnose z mestom Gorica na obmejnem območju med Italijo in nekdaj Jugoslavijo, zdaj Slovenijo.
Knjiga Dve Gorici - eno mesto? s podnaslovom Konstrukcija urbanega, izdana pri Založništvu tržaškega tiska, avtorice Katje Jerman, se osredotoča na gradnjo mesta Nova Gorica v drugi polovici 20. stoletja in odnose z mestom Gorica na obmejnem območju med Italijo in nekdaj Jugoslavijo, zdaj Slovenijo.
Na mednarodni dan prevajanja, 30. septembra, so v Hrastniku podelili Sovretovo nagrado, ki jo Društvo slovenskih književnih prevajalcev namenja posebno uspelim prevodom leposlovnih besedil v slovenščino – prvič so jo podelili leta 1963. Letos je nagrado prejela Julija Potrč Šavli za prevod zbirke kratkih zgodb sodobnega estonskega avtorja Urmasa Vadija Duša ob cesti, ki so ga izdali pri LUD Literatura.
Na mednarodni dan prevajanja, 30. septembra, so v Hrastniku podelili Sovretovo nagrado, ki jo Društvo slovenskih književnih prevajalcev namenja posebno uspelim prevodom leposlovnih besedil v slovenščino – prvič so jo podelili leta 1963. Letos je nagrado prejela Julija Potrč Šavli za prevod zbirke kratkih zgodb sodobnega estonskega avtorja Urmasa Vadija Duša ob cesti, ki so ga izdali pri LUD Literatura.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Film slovitega režiserja Stevena Spielberga temelji na zgodbi priljubljene knjige Roalda Dahla. Sophie je pogumna desetletna deklica, sirota iz Londona, ki sredi noči opazi velikana. Ta jo ugrabi in odpelje v Deželo velikanov, da ne bi razkrila njihovega obstoja. Na srečo se izkaže, da je ta velikan, ki si je nadel ime VDV (Veliki dobrodušni velikan), zelo drugačen od svojih sorodnikov. VDV je prijazen, osamljen in miroljuben, medtem ko preostali, večji in grozljivejši velikani, jedo otroke. VDV ne jé ljudi, temveč se hrani z ogabnimi, a zanj sprejemljivimi smrdljivimi kumarami in se ukvarja z zbiranjem in distribucijo sanj. Sophie in VDV postaneta prijatelja. Ko se izkaže, da so zlobni, ljudožerski velikani nevarni za ljudi, skujeta načrt, kako jih ustaviti. Priporočena starost: 10 + Originalni naslov: THE BFG Leto produkcije: 2016 Država: koprodukcija Žanr: fantazijski pustolovski otroški film Režija: Steven Spielberg Scenarij: Melissa Mathison po knjigi Roalda Dahla Igrajo: Mark Rylance, Ruby Barnhill, Penelope Wilton, Rebecca Hall
Film slovitega režiserja Stevena Spielberga temelji na zgodbi priljubljene knjige Roalda Dahla. Sophie je pogumna desetletna deklica, sirota iz Londona, ki sredi noči opazi velikana. Ta jo ugrabi in odpelje v Deželo velikanov, da ne bi razkrila njihovega obstoja. Na srečo se izkaže, da je ta velikan, ki si je nadel ime VDV (Veliki dobrodušni velikan), zelo drugačen od svojih sorodnikov. VDV je prijazen, osamljen in miroljuben, medtem ko preostali, večji in grozljivejši velikani, jedo otroke. VDV ne jé ljudi, temveč se hrani z ogabnimi, a zanj sprejemljivimi smrdljivimi kumarami in se ukvarja z zbiranjem in distribucijo sanj. Sophie in VDV postaneta prijatelja. Ko se izkaže, da so zlobni, ljudožerski velikani nevarni za ljudi, skujeta načrt, kako jih ustaviti. Priporočena starost: 10 + Originalni naslov: THE BFG Leto produkcije: 2016 Država: koprodukcija Žanr: fantazijski pustolovski otroški film Režija: Steven Spielberg Scenarij: Melissa Mathison po knjigi Roalda Dahla Igrajo: Mark Rylance, Ruby Barnhill, Penelope Wilton, Rebecca Hall
Slab začetek dober konec, bi preprosto opisal Knjigo vseh stvari. Čudovito delo, ki pretrese, a da upanje, da se vedno lahko vse srečno konča, četudi na začetku ni videti tako. Brala sta jo Tosja in Maruša. Dobro poslušaj prispevek! Vprašanje iz področja razumevanje sporočila se glasi: Kaj v delu Knjiga vseh stvari predstavlja ključ do sreče? a) Razvijanje lastnih sposobnosti in krepitev poguma. b) Izogibanje konfliktom in ohranjanje miru. c) Prepoznavanje lastnih napak in priznanje porazov. d) Zaupanje v druge in medsebojna pomoč. Avtor: Guus Kuijer Ilustrator: Nina Meglič Založba: MIŠ
Slab začetek dober konec, bi preprosto opisal Knjigo vseh stvari. Čudovito delo, ki pretrese, a da upanje, da se vedno lahko vse srečno konča, četudi na začetku ni videti tako. Brala sta jo Tosja in Maruša. Dobro poslušaj prispevek! Vprašanje iz področja razumevanje sporočila se glasi: Kaj v delu Knjiga vseh stvari predstavlja ključ do sreče? a) Razvijanje lastnih sposobnosti in krepitev poguma. b) Izogibanje konfliktom in ohranjanje miru. c) Prepoznavanje lastnih napak in priznanje porazov. d) Zaupanje v druge in medsebojna pomoč. Avtor: Guus Kuijer Ilustrator: Nina Meglič Založba: MIŠ
7. del: Vrnitev Elena od Antonia izve, da je Nino ni varal samo s hišno pomočnico, temveč še z mnogimi drugimi ženskami, zato je še odločnejša, da z njim noče več imeti opravka. Čez čas jo založnik iz Milana znova pokliče in povpraša o obljubljenem romanu. Ker Elena ne ve, kaj storiti, mu reče, da je roman že napisala in mu nazadnje pošlje v pregled rokopis, ki ga je napisala že pred leti v Firencah, a ne Adi ne Lili ni bil všeč. Denar ji vse bolj kopni, zato se preseli v sosesko. Njena knjiga doživi uspeh, toda Solarovima ni pogodu, da se njuno ime znajde v časopisih, zato ji grozita. L'AMICA GENIALE (IV.) / My Brilliant Friend (IV.) / 2024 / Italija, ZDA Scenarij: Elena Ferrante, Francesco Piccolo, Laura Paolucci, Saverio Costanzo Režija: Daniele Luchetti V glavnih vlogah: Alba Rohrwacher, Irene Maiorino, Fabrizio Gituni, Anna Rita Vitolo, Luca Gallone, Imma Villa, Valentina Acca, Edoardo Pesce, Salvatore Striano, Fabrizio Gifuni, Daria Deflorian
7. del: Vrnitev Elena od Antonia izve, da je Nino ni varal samo s hišno pomočnico, temveč še z mnogimi drugimi ženskami, zato je še odločnejša, da z njim noče več imeti opravka. Čez čas jo založnik iz Milana znova pokliče in povpraša o obljubljenem romanu. Ker Elena ne ve, kaj storiti, mu reče, da je roman že napisala in mu nazadnje pošlje v pregled rokopis, ki ga je napisala že pred leti v Firencah, a ne Adi ne Lili ni bil všeč. Denar ji vse bolj kopni, zato se preseli v sosesko. Njena knjiga doživi uspeh, toda Solarovima ni pogodu, da se njuno ime znajde v časopisih, zato ji grozita. L'AMICA GENIALE (IV.) / My Brilliant Friend (IV.) / 2024 / Italija, ZDA Scenarij: Elena Ferrante, Francesco Piccolo, Laura Paolucci, Saverio Costanzo Režija: Daniele Luchetti V glavnih vlogah: Alba Rohrwacher, Irene Maiorino, Fabrizio Gituni, Anna Rita Vitolo, Luca Gallone, Imma Villa, Valentina Acca, Edoardo Pesce, Salvatore Striano, Fabrizio Gifuni, Daria Deflorian
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Grad Štanjel ima novo vsebino, to je muzej slovenskega jezika in knjige. Gre za edinstveno razstavo pri nas, ki so jo zasnovali v Zavodu Škrateljc, strokovno pa je nad postavijo bdel Inštitut Frana Ramovša ZRC SAZU. Pri projektu so sodelovale tudi druge vodilne ustanove s področja jezika in knjige. Z odprtjem razstave pa se je končala tudi več kot 50-letna prenova gradu Štanjel. V oddaji tudi o tem: - Izrael in Iran nadaljujeta medsebojno obstreljevanje; ameriški predsednik se še odloča o sodelovanju Združenih držav Amerike v napadih na iranske cilje. - Parlamentarni odbor za delo o zvišanju nadomestila za brezposelnost. - Evropska prestolnica kulture GO!2025 na prostem premierno uprizarja opero Potovanje v Reims.
Grad Štanjel ima novo vsebino, to je muzej slovenskega jezika in knjige. Gre za edinstveno razstavo pri nas, ki so jo zasnovali v Zavodu Škrateljc, strokovno pa je nad postavijo bdel Inštitut Frana Ramovša ZRC SAZU. Pri projektu so sodelovale tudi druge vodilne ustanove s področja jezika in knjige. Z odprtjem razstave pa se je končala tudi več kot 50-letna prenova gradu Štanjel. V oddaji tudi o tem: - Izrael in Iran nadaljujeta medsebojno obstreljevanje; ameriški predsednik se še odloča o sodelovanju Združenih držav Amerike v napadih na iranske cilje. - Parlamentarni odbor za delo o zvišanju nadomestila za brezposelnost. - Evropska prestolnica kulture GO!2025 na prostem premierno uprizarja opero Potovanje v Reims.
Danes dopoldan so se v Ljubljani začeli jubilejni Slovenski dnevi knjige. Na tokratnem osrednjem prizorišču na Vrtu Lili Novy Društva slovenskih pisateljev se je pod okriljem letošnjega gesla Drevo, beseda in človek začela 30. izvedba tega festivala s številnimi dogodki in knjižnim sejmom. Na predzadnji razstavi v letošnji sezoni se Mestna galerija Nova Gorica poklanja umetniku konceptualne fotografije, Evgenu Bavčarju, ki živi in deluje med domačim Lokavcem in Parizom. Bavčar s fotografijo odslikava pogled nevidečega na svet, ki je videčim samoumevna vsakdanjost, so poudarili ob odprtju razstave. Potem ko je januarja pred dvema letoma Frankfurtska opera praizvedla opero Blühen oziroma Razcvet Vita Žuraja, bomo lahko to 70-minutno delo spoznali tudi pri nas, z novo zasedbo in režijo, v koprodukciji Slovenskega komornega glasbenega gledališča, SNG Maribor in Cankarjevega doma. Predstavi bosta danes in jutri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.
Danes dopoldan so se v Ljubljani začeli jubilejni Slovenski dnevi knjige. Na tokratnem osrednjem prizorišču na Vrtu Lili Novy Društva slovenskih pisateljev se je pod okriljem letošnjega gesla Drevo, beseda in človek začela 30. izvedba tega festivala s številnimi dogodki in knjižnim sejmom. Na predzadnji razstavi v letošnji sezoni se Mestna galerija Nova Gorica poklanja umetniku konceptualne fotografije, Evgenu Bavčarju, ki živi in deluje med domačim Lokavcem in Parizom. Bavčar s fotografijo odslikava pogled nevidečega na svet, ki je videčim samoumevna vsakdanjost, so poudarili ob odprtju razstave. Potem ko je januarja pred dvema letoma Frankfurtska opera praizvedla opero Blühen oziroma Razcvet Vita Žuraja, bomo lahko to 70-minutno delo spoznali tudi pri nas, z novo zasedbo in režijo, v koprodukciji Slovenskega komornega glasbenega gledališča, SNG Maribor in Cankarjevega doma. Predstavi bosta danes in jutri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.
Med 6. in 10. majem bo v Ljubljani potekala 12. Gibanica – Bienale sodobne plesne umetnosti v Sloveniji, ki ponuja strnjen izbor vznemirljivih plesnih predstav, ustvarjenih v minulih dveh sezonah. V spremljevalnem programu bodo potekali tudi delavnica plesne kritike, koreografski laboratorij in mednarodna konferenca Razvojne perspektive za ples. Založba Mladinska knjiga je pred kratkim izdala tri nova prozna dela slovenskih avtorjev; zbirko novel Človek, ki ga ni Branka Šömna ter romana Trafikant Romana Rozine in Kamp Alenke Vesenjak.
Med 6. in 10. majem bo v Ljubljani potekala 12. Gibanica – Bienale sodobne plesne umetnosti v Sloveniji, ki ponuja strnjen izbor vznemirljivih plesnih predstav, ustvarjenih v minulih dveh sezonah. V spremljevalnem programu bodo potekali tudi delavnica plesne kritike, koreografski laboratorij in mednarodna konferenca Razvojne perspektive za ples. Založba Mladinska knjiga je pred kratkim izdala tri nova prozna dela slovenskih avtorjev; zbirko novel Človek, ki ga ni Branka Šömna ter romana Trafikant Romana Rozine in Kamp Alenke Vesenjak.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Devetletni Thomas se od sovrstnikov razlikuje po veliki notranji intuiciji in duhovnem uvidu. V dnevniku tako beremo o očetovem nasilju, ljubezni do Elize in branja knjig ter prijateljstva z gospo Van Amersfoort, ki je Thomasova velika podpora. Knjigo vseh stvari sta brala Tosja in Maruša. Dobro poslušaj prispevek! Vprašanje iz področja razumevanje sporočila se glasi: Kakšen opis bi najbolj ustrezal knjižnemu liku tete Bee? a) Teta Bea je prijetna članica družine, a se upira patriarhalnemu nadzoru. b) Teta Bea je sproščena oseba, ki se zavzema za svobodo pri oblačenju. c) Teta Bea se bori za feministična načela, kar jo vodi v resnost in odtujenost. d) Teta Bea nasprotuje nadvladi moškega spola, vendar je pri tem pasivna. Založba: MIŠ založba Avtor: Guus Kuijer
Devetletni Thomas se od sovrstnikov razlikuje po veliki notranji intuiciji in duhovnem uvidu. V dnevniku tako beremo o očetovem nasilju, ljubezni do Elize in branja knjig ter prijateljstva z gospo Van Amersfoort, ki je Thomasova velika podpora. Knjigo vseh stvari sta brala Tosja in Maruša. Dobro poslušaj prispevek! Vprašanje iz področja razumevanje sporočila se glasi: Kakšen opis bi najbolj ustrezal knjižnemu liku tete Bee? a) Teta Bea je prijetna članica družine, a se upira patriarhalnemu nadzoru. b) Teta Bea je sproščena oseba, ki se zavzema za svobodo pri oblačenju. c) Teta Bea se bori za feministična načela, kar jo vodi v resnost in odtujenost. d) Teta Bea nasprotuje nadvladi moškega spola, vendar je pri tem pasivna. Založba: MIŠ založba Avtor: Guus Kuijer
Umetniki so včasih zelo problematični, ampak že s tem, ker so umetniki, so fascinantni, je povedal režiser in performer Dragan Živadinov, prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo. Da del slovenske družbe in politike vidi umetnike popolnoma drugače, je pokazal referendum o izjemnih pokojninah umetnikov. Za nami je izjemno filmsko leto. Kulturniško leto 2025 je na Slovenskem utripalo tudi z Evropsko prestolnico kulture v Novi Gorici in Gorici. Nobelovo nagrado za literaturo je prejel László Krasznahorkai. V tokratni oddaji Studio ob 17.00 bomo pregledali, kaj nas je na področju kulture in umetnosti v letu 2025 najbolj navdihovalo, kateri filmi, razstave, predstave in knjige so stopili v ospredje. Kaj je bilo storjenega na področju kulturne politike. Avtor oddaje Aleksander Čobec.
Umetniki so včasih zelo problematični, ampak že s tem, ker so umetniki, so fascinantni, je povedal režiser in performer Dragan Živadinov, prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo. Da del slovenske družbe in politike vidi umetnike popolnoma drugače, je pokazal referendum o izjemnih pokojninah umetnikov. Za nami je izjemno filmsko leto. Kulturniško leto 2025 je na Slovenskem utripalo tudi z Evropsko prestolnico kulture v Novi Gorici in Gorici. Nobelovo nagrado za literaturo je prejel László Krasznahorkai. V tokratni oddaji Studio ob 17.00 bomo pregledali, kaj nas je na področju kulture in umetnosti v letu 2025 najbolj navdihovalo, kateri filmi, razstave, predstave in knjige so stopili v ospredje. Kaj je bilo storjenega na področju kulturne politike. Avtor oddaje Aleksander Čobec.
V Novem mestu so danes predstavili nov javni sistem za izposojo e-knjig, Cobiss Ela, ki bo nadomestil Biblos. Tega je lastnica, založba Beletrina za splošne knjižnice ugasnila 1. junija, torej si njihovi člani dobrih štirinajst dni e-knjig niso mogli izposoditi. V novo platformo je vključenih vseh 58 splošnih knjižnic, NUK, UKM in tri zamejske knjižnice. Od danes si člani slovenskih splošnih knjižnic ponovno lahko izposojajo e-knjige, in sicer ob pomoči nove javne platforme Cobiss Ela, ki je nastala na pobudo Združenja splošnih knjižnic, ob podpori ministrstva za kulturo in v sodelovanju z Institutom informacijskih znanosti Izum. V primerjavi z Biblosom gre zdaj za javni sistem, ki prinaša večjo demokratičnost, pravi Luka Blažič, direktor Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto, ki koordinira projekt. Platforma bo za knjižnice ugodnejša in naj bi jim tako ostalo več sredstev za nakup knjig. Predsednik Združenja splošnih knjižnic Matej Strgaršek ocenjuje, da bo izposoja e-knjig porasla. V prvih urah delovanja so zabeležili 500 izposoj, trenutno je na voljo okoli 2000 naslovov, izbiro bodo še širili ter sčasoma priključili tudi šolske in druge knjižnice. Knjige bomo lahko brali na računalnikih in mobilnih napravah ter bralnikih, ki podpirajo novejše različice operacijskega sistema Android. Platforma deluje na nekdanjih Biblosovih bralnikih Inkbook, ne pa na priljubljenem bralniku Kobo, ki ga je Biblos nekdaj omogočal. To je med uporabniki sprožilo nekaj nezadovoljstva, a naj bi po besedah Blažiča do novega leta predvidoma delovali tudi ti.
V Novem mestu so danes predstavili nov javni sistem za izposojo e-knjig, Cobiss Ela, ki bo nadomestil Biblos. Tega je lastnica, založba Beletrina za splošne knjižnice ugasnila 1. junija, torej si njihovi člani dobrih štirinajst dni e-knjig niso mogli izposoditi. V novo platformo je vključenih vseh 58 splošnih knjižnic, NUK, UKM in tri zamejske knjižnice. Od danes si člani slovenskih splošnih knjižnic ponovno lahko izposojajo e-knjige, in sicer ob pomoči nove javne platforme Cobiss Ela, ki je nastala na pobudo Združenja splošnih knjižnic, ob podpori ministrstva za kulturo in v sodelovanju z Institutom informacijskih znanosti Izum. V primerjavi z Biblosom gre zdaj za javni sistem, ki prinaša večjo demokratičnost, pravi Luka Blažič, direktor Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto, ki koordinira projekt. Platforma bo za knjižnice ugodnejša in naj bi jim tako ostalo več sredstev za nakup knjig. Predsednik Združenja splošnih knjižnic Matej Strgaršek ocenjuje, da bo izposoja e-knjig porasla. V prvih urah delovanja so zabeležili 500 izposoj, trenutno je na voljo okoli 2000 naslovov, izbiro bodo še širili ter sčasoma priključili tudi šolske in druge knjižnice. Knjige bomo lahko brali na računalnikih in mobilnih napravah ter bralnikih, ki podpirajo novejše različice operacijskega sistema Android. Platforma deluje na nekdanjih Biblosovih bralnikih Inkbook, ne pa na priljubljenem bralniku Kobo, ki ga je Biblos nekdaj omogočal. To je med uporabniki sprožilo nekaj nezadovoljstva, a naj bi po besedah Blažiča do novega leta predvidoma delovali tudi ti.
Malteška pisateljica, dramatičarka, prevajalka in predavateljica Clare Azzopardi veliko piše tudi za otroke in to izključno v malteščini, kar pomeni, za kakih 350 000 potencialnih bralcev. Zakaj ne piše v angleščini, ki je poleg malteščine uradni jezik na Malti, jo je nekoč vprašal novinar. "Ker angleščina ni moja materinščina. Ne mislim v angleščini, tudi sanjam ne. Pisati pomeni igrati se z besedami in ritmi, ritmom in slogom in vse to lahko delam samo v malteščini, svojem rodnem jeziku. In čeprav prevajam iz angleščine v malteščino, svojih knjig ne bi mogla brez nelagodja prevesti v angleščino." Avtorica oddaje in urednica Tadeja Krečič Scholten, igralka Saša Mihelčič, bralec Renato Horvat, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Špela Kravogel. Posneto na Radiu Slovenija 2025.
Malteška pisateljica, dramatičarka, prevajalka in predavateljica Clare Azzopardi veliko piše tudi za otroke in to izključno v malteščini, kar pomeni, za kakih 350 000 potencialnih bralcev. Zakaj ne piše v angleščini, ki je poleg malteščine uradni jezik na Malti, jo je nekoč vprašal novinar. "Ker angleščina ni moja materinščina. Ne mislim v angleščini, tudi sanjam ne. Pisati pomeni igrati se z besedami in ritmi, ritmom in slogom in vse to lahko delam samo v malteščini, svojem rodnem jeziku. In čeprav prevajam iz angleščine v malteščino, svojih knjig ne bi mogla brez nelagodja prevesti v angleščino." Avtorica oddaje in urednica Tadeja Krečič Scholten, igralka Saša Mihelčič, bralec Renato Horvat, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Špela Kravogel. Posneto na Radiu Slovenija 2025.
20. aprila so v Vitanju izvedli tretjo ponovitev petdesetletne gledališke predstava Noordung:: 1995–2045. Pri Mladinski knjigi je zaživela povsem nova zbirka Živi klasiki, ki prinaša izbor starejših in sodobnih klasikov v mehki vezavi. Za likovno opremo knjig so poskrbeli slovenski ilustratorji in oblikovalci. Pri založbi Sanje pa je izšla obsežna zbirka kratke proze Marjana Tomšiča.
20. aprila so v Vitanju izvedli tretjo ponovitev petdesetletne gledališke predstava Noordung:: 1995–2045. Pri Mladinski knjigi je zaživela povsem nova zbirka Živi klasiki, ki prinaša izbor starejših in sodobnih klasikov v mehki vezavi. Za likovno opremo knjig so poskrbeli slovenski ilustratorji in oblikovalci. Pri založbi Sanje pa je izšla obsežna zbirka kratke proze Marjana Tomšiča.
Včeraj so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani slavnostno odprli 40. Slovenski knjižni sejem, ki letos poteka pod sloganom Knjigo moraš imeti rad. Otvoritveno slovesnost je zaznamovala podelitev nagrade za življenjsko delo na področju založništva in knjigotrštva. Prejel jo je Janez Miš, ustanovitelj založbe Miš. V oddaji tudi o tem: Prekinitev ognja med Hezbolahom in Izraelom vse bolj verjetna. Ministrstvo predlaga spremembe volilnih enot, vipavski svetniki se ne strinjajo. V Štanjelu imajo nov vrtec. Slovenski košarkarji so se uvrstili na evropsko prvevenstvo.
Včeraj so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani slavnostno odprli 40. Slovenski knjižni sejem, ki letos poteka pod sloganom Knjigo moraš imeti rad. Otvoritveno slovesnost je zaznamovala podelitev nagrade za življenjsko delo na področju založništva in knjigotrštva. Prejel jo je Janez Miš, ustanovitelj založbe Miš. V oddaji tudi o tem: Prekinitev ognja med Hezbolahom in Izraelom vse bolj verjetna. Ministrstvo predlaga spremembe volilnih enot, vipavski svetniki se ne strinjajo. V Štanjelu imajo nov vrtec. Slovenski košarkarji so se uvrstili na evropsko prvevenstvo.
Z državnim praznikom dnevom reformacije Slovenci zaznamujemo spomin na versko, družbenopolitično in kulturno gibanje v 16. stoletju, ki nam je prineslo prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku. Državna proslava bo na predvečer praznika, 30. oktobra ob 20.00, v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Slavnostna govornica bo ministrica za kulturo Asta Vrečko. Letos bo v ospredju umetniškega programa slovenska knjižnica kot dom knjig, dom naših misli in dom naših duš. Knjižnica kot najbolj demokratična ustanova človeštva in obenem tudi otrok reformacije. Režiser in scenarist dogodka bo Jaša Koceli.
Z državnim praznikom dnevom reformacije Slovenci zaznamujemo spomin na versko, družbenopolitično in kulturno gibanje v 16. stoletju, ki nam je prineslo prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku. Državna proslava bo na predvečer praznika, 30. oktobra ob 20.00, v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Slavnostna govornica bo ministrica za kulturo Asta Vrečko. Letos bo v ospredju umetniškega programa slovenska knjižnica kot dom knjig, dom naših misli in dom naših duš. Knjižnica kot najbolj demokratična ustanova človeštva in obenem tudi otrok reformacije. Režiser in scenarist dogodka bo Jaša Koceli.
Filmska priredba kratkega romana francoskega pisatelja Mikaëla Ollivierja, za katerega je prejel številne literarne nagrade, med drugimi nagrado Prix des Incorruptibles, ki jo vsako leto podeljujejo francoski otroci. Težav, s katerimi se srečujejo odraščajoči najstniki, se loteva duhovito in iskrivo. 12-letni Ben je pravkar prišel v puberteto in njegova teža nenadoma postane težava – zanj in za druge. Drugi otroci se mu posmehujejo, njegovi ločeni starši pa ne vedo, kaj storiti. Zanj je zaskrbljena celo šolska medicinska sestra. Zato se Ben kljub ljubezni do hrane in kuhanja odloči za drastičen ukrep – začne se držati diete. Morda se bodo stvari obrnile na bolje in bo celo osvojil Klaro, svoje sanjsko dekle. Pri tem spoznava, da ni pomembno to, kako si videti, ampak kako se počutiš v lastni koži. Priporočena starost: 10 + Originalni naslov: ŽIVOT K SEŽRÁNÍ Leto produkcije: 2024 Država: koprodukcija Žanr: sinhronizirani animirani film Režija: Kristina Dufková Scenarij: Petr Jarchovský po knjigi Mikaëla Olliviera Glasovi: Gašper Jarni, Blaž Šef, Vesna Pernarčič, Uroš Smolej, Vanja Plut, Lara Wolf
Filmska priredba kratkega romana francoskega pisatelja Mikaëla Ollivierja, za katerega je prejel številne literarne nagrade, med drugimi nagrado Prix des Incorruptibles, ki jo vsako leto podeljujejo francoski otroci. Težav, s katerimi se srečujejo odraščajoči najstniki, se loteva duhovito in iskrivo. 12-letni Ben je pravkar prišel v puberteto in njegova teža nenadoma postane težava – zanj in za druge. Drugi otroci se mu posmehujejo, njegovi ločeni starši pa ne vedo, kaj storiti. Zanj je zaskrbljena celo šolska medicinska sestra. Zato se Ben kljub ljubezni do hrane in kuhanja odloči za drastičen ukrep – začne se držati diete. Morda se bodo stvari obrnile na bolje in bo celo osvojil Klaro, svoje sanjsko dekle. Pri tem spoznava, da ni pomembno to, kako si videti, ampak kako se počutiš v lastni koži. Priporočena starost: 10 + Originalni naslov: ŽIVOT K SEŽRÁNÍ Leto produkcije: 2024 Država: koprodukcija Žanr: sinhronizirani animirani film Režija: Kristina Dufková Scenarij: Petr Jarchovský po knjigi Mikaëla Olliviera Glasovi: Gašper Jarni, Blaž Šef, Vesna Pernarčič, Uroš Smolej, Vanja Plut, Lara Wolf
To je knjiga o človeku, ki je zase dejal, da nikoli ni sanjal, je zapisala Urška Perenič v predgovoru nove knjige o opusu Borisa Pahorja. Znanstvena monografija “Jaz pa nikoli nisem sanjal”: opus Borisa Pahorja med življenjem in pisanjem je svojevrsten poklon več avtorjev bližajoči se obletnici konca druge svetovne vojne. V oddaji tudi o knjigi z naslovom Knjigica – Drobci iz življenja dramskega igralca Petra Ternovška in osrednjem razstavnem prostoru Evropske prestolnice kulture centru EPIC, ki bo namenjen interpretaciji 20. stoletja.
To je knjiga o človeku, ki je zase dejal, da nikoli ni sanjal, je zapisala Urška Perenič v predgovoru nove knjige o opusu Borisa Pahorja. Znanstvena monografija “Jaz pa nikoli nisem sanjal”: opus Borisa Pahorja med življenjem in pisanjem je svojevrsten poklon več avtorjev bližajoči se obletnici konca druge svetovne vojne. V oddaji tudi o knjigi z naslovom Knjigica – Drobci iz življenja dramskega igralca Petra Ternovška in osrednjem razstavnem prostoru Evropske prestolnice kulture centru EPIC, ki bo namenjen interpretaciji 20. stoletja.
Za konec leta na Frekvenci X obračamo pogled nazaj, v čas, ko so znanstvene ideje dišale po terenu, drzni radovednosti in neustrašnosti. V oddaji bomo listali po novi knjigi Zgodbe o slovenskih znanstvenikih in znanstvenicah fizika Antona Gradiška, in to vse od srednjeveških motrilcev neba do sodobnih raziskovalcev 20. stoletja. Spoznali bomo ljudi, ki so znanost pri nas soustvarjali na presenetljive načine: na primer kdo je svetu predstavil človeško ribico, kdo je prisluškoval žuželkam, katera aristokratinja je bila neumorna v arheoloških izkopavanjih in kako je slovenski raketni inženir razmišljal o vožnji po vesolju. Svoja zgodba pa je tudi, kako sta se egipčanska mumija in krokodil znašla v Ljubljani. Gost: dr. Anton Gradišek, Institut 'Jožef Stefan' V Xpertizi, kjer predstavljamo mlade raziskovalce na začetku njihovih raziskovalnih poti, pa se tokrat selimo na Štajersko. Spoznali boste Žana Mongusa, študenta doktorskega študija na Fakulteti za kmetijsko in biosistemske vede Univerze v Mariboru, ki je eden redkih srečnežev, ki lahko vsakodnevno pilotira drone in preizkuša meje njihovih sposobnosti.
Za konec leta na Frekvenci X obračamo pogled nazaj, v čas, ko so znanstvene ideje dišale po terenu, drzni radovednosti in neustrašnosti. V oddaji bomo listali po novi knjigi Zgodbe o slovenskih znanstvenikih in znanstvenicah fizika Antona Gradiška, in to vse od srednjeveških motrilcev neba do sodobnih raziskovalcev 20. stoletja. Spoznali bomo ljudi, ki so znanost pri nas soustvarjali na presenetljive načine: na primer kdo je svetu predstavil človeško ribico, kdo je prisluškoval žuželkam, katera aristokratinja je bila neumorna v arheoloških izkopavanjih in kako je slovenski raketni inženir razmišljal o vožnji po vesolju. Svoja zgodba pa je tudi, kako sta se egipčanska mumija in krokodil znašla v Ljubljani. Gost: dr. Anton Gradišek, Institut 'Jožef Stefan' V Xpertizi, kjer predstavljamo mlade raziskovalce na začetku njihovih raziskovalnih poti, pa se tokrat selimo na Štajersko. Spoznali boste Žana Mongusa, študenta doktorskega študija na Fakulteti za kmetijsko in biosistemske vede Univerze v Mariboru, ki je eden redkih srečnežev, ki lahko vsakodnevno pilotira drone in preizkuša meje njihovih sposobnosti.
V prispevku bo tekla beseda o knjigah. Pa ne o katerihkoli, pač pa o uspešnicah. Na tujem jih poznamo kot bestsellerje. Veliko teh poznamo tudi Slovenci, saj smo jih kar pridno prevajali, to pa založbe počnejo še naprej. Bi znali našteti katero od svetovnih uspešnic? Prepričani smo, da ste jih vsaj nekaj od prvih pet že držali v roki. Se spomnite denimo Malega princa ali Harryja Potterja? Šele na petem in šestem mestu sta s 140 in 130 milijoni prodanih izvodov. Za deset milijonov ju je prehitel Gospodar prstanov. Na prvem mestu je milijardna številka, ki pripada bibliji (kar pet milijard je uradna številka), sledi ji milijarda in sto milijonov izvodov citatov predsednika Mao Cetunga, Koranu, ki je na tretjem mestu, pa do milijarde manjka še dvesto milijonov. V primerjavi s temi številkami so slovenske uspešnice, če govorimo o književnih delih, zrnca peska. Do nedavnega jih nihče niti štel ni. Pa smo pred kratkim dobili knjigo, ki jo je napisal doktor založniških študij Samo Rugelj in v njej razkril, kaj se je dogajalo na našem knjižnem trgu v tem tisočletju. Našel je 40 uspešnic, ki ustrezajo enakim kriterijem.
V prispevku bo tekla beseda o knjigah. Pa ne o katerihkoli, pač pa o uspešnicah. Na tujem jih poznamo kot bestsellerje. Veliko teh poznamo tudi Slovenci, saj smo jih kar pridno prevajali, to pa založbe počnejo še naprej. Bi znali našteti katero od svetovnih uspešnic? Prepričani smo, da ste jih vsaj nekaj od prvih pet že držali v roki. Se spomnite denimo Malega princa ali Harryja Potterja? Šele na petem in šestem mestu sta s 140 in 130 milijoni prodanih izvodov. Za deset milijonov ju je prehitel Gospodar prstanov. Na prvem mestu je milijardna številka, ki pripada bibliji (kar pet milijard je uradna številka), sledi ji milijarda in sto milijonov izvodov citatov predsednika Mao Cetunga, Koranu, ki je na tretjem mestu, pa do milijarde manjka še dvesto milijonov. V primerjavi s temi številkami so slovenske uspešnice, če govorimo o književnih delih, zrnca peska. Do nedavnega jih nihče niti štel ni. Pa smo pred kratkim dobili knjigo, ki jo je napisal doktor založniških študij Samo Rugelj in v njej razkril, kaj se je dogajalo na našem knjižnem trgu v tem tisočletju. Našel je 40 uspešnic, ki ustrezajo enakim kriterijem.
Petnajstletni Mahmud Maruf, čigar starši prihajajo iz Pakistana, si v nasprotju z drugimi Norvežani, ki poleti potujejo, ne more privoščiti niti izleta. Zato počitnice preživlja kar s prijateljem na klopci pred blokom. Prevod prvenca norveškega pisatelja Gulraiza Sharifa je novost zbirke Odisej, ki že pet desetletij nagovarja najstnike in njihove težave ter hkrati ponuja vpogled v druge kulture. Zbirko je Ivan Minatti zasnoval med obiski Pionirske knjižnice, ko je spremljal, kaj mladi berejo in katerih knjig primanjkuje. Zbirka se še danes ravna po tej programski politiki, prilagaja pa se interesom mladih bralcev in odziva na življenje sodobnih mladostnikov. Doslej je v zbirki izšlo 157 naslovov domačih in tujih avtorjev, med njimi je vrsta uspešnic, večina knjig pa je tudi prejemnic znaka kakovosti Zlata hruška.
Petnajstletni Mahmud Maruf, čigar starši prihajajo iz Pakistana, si v nasprotju z drugimi Norvežani, ki poleti potujejo, ne more privoščiti niti izleta. Zato počitnice preživlja kar s prijateljem na klopci pred blokom. Prevod prvenca norveškega pisatelja Gulraiza Sharifa je novost zbirke Odisej, ki že pet desetletij nagovarja najstnike in njihove težave ter hkrati ponuja vpogled v druge kulture. Zbirko je Ivan Minatti zasnoval med obiski Pionirske knjižnice, ko je spremljal, kaj mladi berejo in katerih knjig primanjkuje. Zbirka se še danes ravna po tej programski politiki, prilagaja pa se interesom mladih bralcev in odziva na življenje sodobnih mladostnikov. Doslej je v zbirki izšlo 157 naslovov domačih in tujih avtorjev, med njimi je vrsta uspešnic, večina knjig pa je tudi prejemnic znaka kakovosti Zlata hruška.
Letos mineva sto štirideset let od rojstva ameriškega pesnika Ezre Pounda (1885–1972), ki je ne le spremenil poezijo 20. stoletja, temveč tudi precej vplival na mnoge pesnike in pesnice po drugi svetovni vojni po vsem svetu. Njegovo glavno delo, mogočna pesnitev, izvirno naslovljena The Cantos, še danes buri akademske duhove. Pound se je tej pesnitvi posvečal več desetletji, integralna verzija, objavljena leta 1970 in naslovljena The Cantos of Ezra Pound, pa vsebuje 117 spevov. Avtor jo je skozi leta objavljal po delih, kot delo v nastajanju. Tako je leta 1948 v samostojni knjigi izdal enajst spevov s skupnim naslovom Pizanski Cantos. Knjigo zdaj lahko beremo tudi v prevodu Miklavža Komelja. Obsežna izdaja s številnimi opombami in obsežno spremno besedo je leta 2024 izšla pri Slovenski matici. Ob Poundovem jubileju in izidu te knjige s prevajalcem predstavljamo tega kontroverznega modernista in njegovo ustvarjanje. Foto: Wikipedija
Letos mineva sto štirideset let od rojstva ameriškega pesnika Ezre Pounda (1885–1972), ki je ne le spremenil poezijo 20. stoletja, temveč tudi precej vplival na mnoge pesnike in pesnice po drugi svetovni vojni po vsem svetu. Njegovo glavno delo, mogočna pesnitev, izvirno naslovljena The Cantos, še danes buri akademske duhove. Pound se je tej pesnitvi posvečal več desetletji, integralna verzija, objavljena leta 1970 in naslovljena The Cantos of Ezra Pound, pa vsebuje 117 spevov. Avtor jo je skozi leta objavljal po delih, kot delo v nastajanju. Tako je leta 1948 v samostojni knjigi izdal enajst spevov s skupnim naslovom Pizanski Cantos. Knjigo zdaj lahko beremo tudi v prevodu Miklavža Komelja. Obsežna izdaja s številnimi opombami in obsežno spremno besedo je leta 2024 izšla pri Slovenski matici. Ob Poundovem jubileju in izidu te knjige s prevajalcem predstavljamo tega kontroverznega modernista in njegovo ustvarjanje. Foto: Wikipedija
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Kaj pa, če Muca Copatarica ni le otroška pravljica, temveč metafora slovenske družbe? Podobe, ki nam jih riše Ela Peroci, so se vtisnile v otroško podzavest in so nas dobesedno napisale. Muco Copatarico gotovo prištevamo med najbolj vplivne in najbolj brane slovenske otroške knjige: Ela Peroci je z njo ob izidu leta 1957 uvedla nov tip mestne pravljice, saj je snov za svoja dela zajemala iz doživljajskega sveta sodobnega mestnega otroka, v tedanji literaturi pa je prevladovala snov, ki je zajemala iz kmečkega sveta, kar je v oddaji osvetlila prof. dr. Dragica Haramija. Antropologija uporabe copat je raznolika. O tem, ali so copati kliše, ali morda celo eden simbolov Slovenstva, smo se spraševali z dr. Noahom Charneyem, ameriškim umetnostnim zgodovinarjem, ki živi v Sloveniji, otrokom bere Muco Copatarico in tudi sam nosi copate.
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Kaj pa, če Muca Copatarica ni le otroška pravljica, temveč metafora slovenske družbe? Podobe, ki nam jih riše Ela Peroci, so se vtisnile v otroško podzavest in so nas dobesedno napisale. Muco Copatarico gotovo prištevamo med najbolj vplivne in najbolj brane slovenske otroške knjige: Ela Peroci je z njo ob izidu leta 1957 uvedla nov tip mestne pravljice, saj je snov za svoja dela zajemala iz doživljajskega sveta sodobnega mestnega otroka, v tedanji literaturi pa je prevladovala snov, ki je zajemala iz kmečkega sveta, kar je v oddaji osvetlila prof. dr. Dragica Haramija. Antropologija uporabe copat je raznolika. O tem, ali so copati kliše, ali morda celo eden simbolov Slovenstva, smo se spraševali z dr. Noahom Charneyem, ameriškim umetnostnim zgodovinarjem, ki živi v Sloveniji, otrokom bere Muco Copatarico in tudi sam nosi copate.
Na že 54. filmskem festivalu v Rotterdamu se tokrat predstavlja kar nekaj slovenskih ustvarjalcev, med njimi Gregor Božič s kratkim dokumentarno-igranim filmom Navadna Hruška, v katerem Božič prek filma svoje raziskovanje sadnih sort razširja na filmsko platno. Poročamo o dvojezični knjigi Naš vsakdanji kino novinarja in filmskega kritika Sandra Scandolare, ki jo je izdal Kinoatelje v okviru uradnega programa Evropske prestolnice kulture, ocenjujemo pa tudi filme Brutalist, Medvedek Paddington v džungli in Sopotnica.
Na že 54. filmskem festivalu v Rotterdamu se tokrat predstavlja kar nekaj slovenskih ustvarjalcev, med njimi Gregor Božič s kratkim dokumentarno-igranim filmom Navadna Hruška, v katerem Božič prek filma svoje raziskovanje sadnih sort razširja na filmsko platno. Poročamo o dvojezični knjigi Naš vsakdanji kino novinarja in filmskega kritika Sandra Scandolare, ki jo je izdal Kinoatelje v okviru uradnega programa Evropske prestolnice kulture, ocenjujemo pa tudi filme Brutalist, Medvedek Paddington v džungli in Sopotnica.
Italijanski slikar Giuseppe Arcimboldo (1526 ali 1527–1593) je najbolj znan po edinstvenem slogu, predvsem portretih, v katerih je s svojo neizčrpno domišljijo združil umetnost, znanost in naravo. Domiselni portreti ljudi so sestavljeni iz realistične upodobitve sadja, zelenjave, različnih rastlin, živali, knjig itd. Za umetnika 16. stoletja je bil pred svojim časom. Takrat je užival slavo, a bil nato pozabljen vse do 20. stoletja, ko so ga nadrealisti razglasili za svojega predhodnika. Pravzaprav ne preseneča dejstvo, da je bil med njegovimi občudovalci tudi Salvador Dali. Njegova najbolj znana dela so portreti štirih letnih časov, štirih naravnih elementov (zrak, zemlja, ogenj, voda) in portreti, ki upodabljajo poklice. ARCIMBOLDO, A PORTRAIT OF AN AUDACIOUS MAN / ARCIMBOLDO, PORTRAIT D'UN AUDACIEUX / Francija / 2022 scenarij in režija: Benoit Felici
Italijanski slikar Giuseppe Arcimboldo (1526 ali 1527–1593) je najbolj znan po edinstvenem slogu, predvsem portretih, v katerih je s svojo neizčrpno domišljijo združil umetnost, znanost in naravo. Domiselni portreti ljudi so sestavljeni iz realistične upodobitve sadja, zelenjave, različnih rastlin, živali, knjig itd. Za umetnika 16. stoletja je bil pred svojim časom. Takrat je užival slavo, a bil nato pozabljen vse do 20. stoletja, ko so ga nadrealisti razglasili za svojega predhodnika. Pravzaprav ne preseneča dejstvo, da je bil med njegovimi občudovalci tudi Salvador Dali. Njegova najbolj znana dela so portreti štirih letnih časov, štirih naravnih elementov (zrak, zemlja, ogenj, voda) in portreti, ki upodabljajo poklice. ARCIMBOLDO, A PORTRAIT OF AN AUDACIOUS MAN / ARCIMBOLDO, PORTRAIT D'UN AUDACIEUX / Francija / 2022 scenarij in režija: Benoit Felici
Zdenko Matoz je novinar in publicist. Poleg novinarskega dela je tudi avtor nekaj knjig, med njimi o skupini Orlek. Zgodba skupine Niet je gotovo povsem svojstvena v slovenskem glasbenem prostoru. Od garaže do preboja, pa potem do tragičnega dogodka. Nato premor, vrnitev v devetdesetih in nova zgodba v svežem tisočletju.
Zdenko Matoz je novinar in publicist. Poleg novinarskega dela je tudi avtor nekaj knjig, med njimi o skupini Orlek. Zgodba skupine Niet je gotovo povsem svojstvena v slovenskem glasbenem prostoru. Od garaže do preboja, pa potem do tragičnega dogodka. Nato premor, vrnitev v devetdesetih in nova zgodba v svežem tisočletju.
Alsólendvai Bánffy Miklós protestáns udvarával ismerteti meg az olvasót az a tanulmánykötet, amely tavaly év végén jelent meg a Lendvai Könyvtár és Kulturális Központ gondozásában. Zavod Knjižnica-Kulturni center Lendava je konec lanskega leta izdal zbornik znanstvenih študij, ki nas popelje na protestantski dvor dolnjelendavskega Nikolaja Bánffyja.
Alsólendvai Bánffy Miklós protestáns udvarával ismerteti meg az olvasót az a tanulmánykötet, amely tavaly év végén jelent meg a Lendvai Könyvtár és Kulturális Központ gondozásában. Zavod Knjižnica-Kulturni center Lendava je konec lanskega leta izdal zbornik znanstvenih študij, ki nas popelje na protestantski dvor dolnjelendavskega Nikolaja Bánffyja.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Samo in Renate Rugelj. Morda bi ju lahko označili za najvplivnejši založniški par v Sloveniji. On je avtor številnih knjig različnih žanrov, od strokovno založniških do potopisno izpovednih in leposlovnih. Ona zagotovo vsako prej prebere, če že ni tudi njena urednica. S soustvarjanjem revije Bukla pomembno prispevata k popularizaciji knjižne in bralne kulture pri nas. Ob knjigah in družini je njun prosti čas zapolnjen s tekom, zadnja leta pa predvsem z večdnevnimi pohodi. Sta tudi založnika leta Društva slovenskih založnikov in soustanovitelja založbe UMco. Med pogovorom sta si zaželela slišati Chrisa Stapletona v duetu z Duo lipo (Think I'm in love with you), Bruca Springsteena (I forgot to be your Lover) in skladbo Tisoč let, ki so jo na Izštekanih 10 leta 2023 izvedli Vlado Kreslin, Urban Lutman in Tokac. Na mizi v studiu je bila množica knjig Sama Ruglja in njune založbe UMco. Od Soncu naproti (Peš v dvoje po najbolj samotnem delu Krete) pa do njegovega zadnjega romana Samo močni preživijo.
Samo in Renate Rugelj. Morda bi ju lahko označili za najvplivnejši založniški par v Sloveniji. On je avtor številnih knjig različnih žanrov, od strokovno založniških do potopisno izpovednih in leposlovnih. Ona zagotovo vsako prej prebere, če že ni tudi njena urednica. S soustvarjanjem revije Bukla pomembno prispevata k popularizaciji knjižne in bralne kulture pri nas. Ob knjigah in družini je njun prosti čas zapolnjen s tekom, zadnja leta pa predvsem z večdnevnimi pohodi. Sta tudi založnika leta Društva slovenskih založnikov in soustanovitelja založbe UMco. Med pogovorom sta si zaželela slišati Chrisa Stapletona v duetu z Duo lipo (Think I'm in love with you), Bruca Springsteena (I forgot to be your Lover) in skladbo Tisoč let, ki so jo na Izštekanih 10 leta 2023 izvedli Vlado Kreslin, Urban Lutman in Tokac. Na mizi v studiu je bila množica knjig Sama Ruglja in njune založbe UMco. Od Soncu naproti (Peš v dvoje po najbolj samotnem delu Krete) pa do njegovega zadnjega romana Samo močni preživijo.