Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Že je kazalo, da bosta dva bradača, Boštjan Gorenc Pižama in Luka Novak lipo spridila, toda v ekološki duh je prevladal nad krpanovskim. Čeprav cesarja in cesarice že dolgo ni več, je Martin Krpan, naš nacionalni junak, še kako živ: v besedah in dejanjih. Pižama je Martina Krpana označil za literarno Sivo pot: vsi ga poznamo, ampak skoraj nihče več ne ve, kdo ga je napisal, čeprav so njegove besede danes žive: na Dunaju puščamo “trebuh zunaj”, lipe spridimo, molčanje “ministra Gregorja” pa vse prevečkrat - doživimo. Toda nikar ne skrbimo, z vidika carine si pa s Krpanovim kontrabantom več ne bi nakopali težav z oblastjo, tako nam je vsaj pojasnila gospa Barbara Škrinjar na Finančni upravi RS, diplomat Bojan Grobovšek pa ima za ta literarni mit drugo razlago: da ne gre nemara za prvo orožarsko afero na slovenskem? voditelj: Luka Novak, režija: Darko Sinko, scenarij: Valentina Smej Novak, Luka Novak
Že je kazalo, da bosta dva bradača, Boštjan Gorenc Pižama in Luka Novak lipo spridila, toda v ekološki duh je prevladal nad krpanovskim. Čeprav cesarja in cesarice že dolgo ni več, je Martin Krpan, naš nacionalni junak, še kako živ: v besedah in dejanjih. Pižama je Martina Krpana označil za literarno Sivo pot: vsi ga poznamo, ampak skoraj nihče več ne ve, kdo ga je napisal, čeprav so njegove besede danes žive: na Dunaju puščamo “trebuh zunaj”, lipe spridimo, molčanje “ministra Gregorja” pa vse prevečkrat - doživimo. Toda nikar ne skrbimo, z vidika carine si pa s Krpanovim kontrabantom več ne bi nakopali težav z oblastjo, tako nam je vsaj pojasnila gospa Barbara Škrinjar na Finančni upravi RS, diplomat Bojan Grobovšek pa ima za ta literarni mit drugo razlago: da ne gre nemara za prvo orožarsko afero na slovenskem? voditelj: Luka Novak, režija: Darko Sinko, scenarij: Valentina Smej Novak, Luka Novak
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, katerega dogajanje je trdno postavljeno v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajeni roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki s hčerkama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, vendar omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, katerega dogajanje je trdno postavljeno v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajeni roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki s hčerkama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, vendar omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Zofka Kvedrova je zapisala, da ženska potrebuje denar, lastno sobo in vino. To pa zato, ker ženska po splošnem prepričanju »ni krmilarica svoje usode« in je njena sreča odvisna od moškega. Ti časi so minili, a te besede so nas morda zaradi svoje krute resničnosti napisale še toliko bolj. Na današnji ulici Josipine Turnograjske, nekdanji Nunski ulici, je med šolanjem v Ljubljani, med leti 1888 - 1891, živela Zofka Kveder. Verjetno bi bilo Zofki Kveder danes vsaj malo povšeči, da se je nekdanja Nunska ulica preimenovala v ulico Josipine Turnograjske … Zofka Kveder je pretresljivi roman Njeno življenje izdala leta 1914. V njem je poudarila, da življenje žensk ni enakopravno življenju moških, da je »življenje ženske samo slučaj«, da mora biti »pridna« in »ubogati«, kajti ženska po splošnem prepričanju »ni krmilarica svoje usode«, njena sreča je odvisna od moškega. Dr. Manca G. Renko je o aktualnosti Zofke Kveder napisala knjigo, dr. Katja Mihurko Poniž pa je osvetlila literarnozgodovinski kontekst Njenega življenja. Oddaja se je zakjučila, simbolno, na ulici Zofke Kvedrove v Ljubljani, ki je ena redkih ljubljanskih ulic, ki nosijo ime po ženski.
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Zofka Kvedrova je zapisala, da ženska potrebuje denar, lastno sobo in vino. To pa zato, ker ženska po splošnem prepričanju »ni krmilarica svoje usode« in je njena sreča odvisna od moškega. Ti časi so minili, a te besede so nas morda zaradi svoje krute resničnosti napisale še toliko bolj. Na današnji ulici Josipine Turnograjske, nekdanji Nunski ulici, je med šolanjem v Ljubljani, med leti 1888 - 1891, živela Zofka Kveder. Verjetno bi bilo Zofki Kveder danes vsaj malo povšeči, da se je nekdanja Nunska ulica preimenovala v ulico Josipine Turnograjske … Zofka Kveder je pretresljivi roman Njeno življenje izdala leta 1914. V njem je poudarila, da življenje žensk ni enakopravno življenju moških, da je »življenje ženske samo slučaj«, da mora biti »pridna« in »ubogati«, kajti ženska po splošnem prepričanju »ni krmilarica svoje usode«, njena sreča je odvisna od moškega. Dr. Manca G. Renko je o aktualnosti Zofke Kveder napisala knjigo, dr. Katja Mihurko Poniž pa je osvetlila literarnozgodovinski kontekst Njenega življenja. Oddaja se je zakjučila, simbolno, na ulici Zofke Kvedrove v Ljubljani, ki je ena redkih ljubljanskih ulic, ki nosijo ime po ženski.
Skoraj natanko 111 let, kar je izšla v tiskani knjigi in bila nato dober teden pozneje, 21. decembra 1907, tudi krstno uprizorjena v ljubljanski Drami, se bomo v prvi oddaji iz cikla 50 knjig posvetili Cankarjevi “hudobni farsi”. Tako vsaj jo je označil sogovornik v oddaji, dramaturg in gledališki teoretik Tomaž Toporišič, pa tudi Cankar sam je v pismu založniku pravil: “Stvar je največja hudobija, kar sem jih kdaj napisal.“ Oddaje 50 knjig so poziv k bralni drznosti - v tokratni oddaji pa tudi poziv k odkrivanju novih okusov: sogovornik v oddaji Boštjan Napotnik Napo bo osvetlil nenavadno vzporednico, ki jo vidi - med Cankarjem in vampi. Obeta se torej pravo literarno pohujšanje. voditelj: Luka Novak, režija: Darko Sinko, scenarij: Valentina Smej Novak, Luka Novak
Skoraj natanko 111 let, kar je izšla v tiskani knjigi in bila nato dober teden pozneje, 21. decembra 1907, tudi krstno uprizorjena v ljubljanski Drami, se bomo v prvi oddaji iz cikla 50 knjig posvetili Cankarjevi “hudobni farsi”. Tako vsaj jo je označil sogovornik v oddaji, dramaturg in gledališki teoretik Tomaž Toporišič, pa tudi Cankar sam je v pismu založniku pravil: “Stvar je največja hudobija, kar sem jih kdaj napisal.“ Oddaje 50 knjig so poziv k bralni drznosti - v tokratni oddaji pa tudi poziv k odkrivanju novih okusov: sogovornik v oddaji Boštjan Napotnik Napo bo osvetlil nenavadno vzporednico, ki jo vidi - med Cankarjem in vampi. Obeta se torej pravo literarno pohujšanje. voditelj: Luka Novak, režija: Darko Sinko, scenarij: Valentina Smej Novak, Luka Novak
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice, izdane pri Cankarjevi založbi, je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice, izdane pri Cankarjevi založbi, je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
76. mednarodni festival Berlinale ta hip združuje 20.000 filmskih profesionalcev z vsega sveta. Danes izpostavljamo tri izmed dvaindvajsetih celovečernih filmov – to so Nightborn, Prah in Rose –, ki se v tekmovalnem programu potegujejo za prestižne nagrade – zlatega in srebrne medvede. Prelistali in ogledali pa smo si še nove izdaje leposlovja za otroke, ki so jih prejšnji teden razgrnili pri Mladinski knjigi.
76. mednarodni festival Berlinale ta hip združuje 20.000 filmskih profesionalcev z vsega sveta. Danes izpostavljamo tri izmed dvaindvajsetih celovečernih filmov – to so Nightborn, Prah in Rose –, ki se v tekmovalnem programu potegujejo za prestižne nagrade – zlatega in srebrne medvede. Prelistali in ogledali pa smo si še nove izdaje leposlovja za otroke, ki so jih prejšnji teden razgrnili pri Mladinski knjigi.
V Semiču te dni praznujejo stoto obletnico rojstva pesnika, prevajalca in urednika Lojzeta Krakarja. Od nocoj naprej pa si bo mogoče v kinematografih Cineplexxa in v kinih Art kino mreže ogledati novi slovenski film Exodus 1945: Naša kri režiserja in scenarista filma Vida Planinca. V Slovenski kinoteki v Ljubljani bodo s filmom Mama in kurba Jeana Eustacheja odprli jubilejni cikel Kinoteka 30!, s katerim Kinoteka praznuje 30 let. Vabljeni k poslušanju!
V Semiču te dni praznujejo stoto obletnico rojstva pesnika, prevajalca in urednika Lojzeta Krakarja. Od nocoj naprej pa si bo mogoče v kinematografih Cineplexxa in v kinih Art kino mreže ogledati novi slovenski film Exodus 1945: Naša kri režiserja in scenarista filma Vida Planinca. V Slovenski kinoteki v Ljubljani bodo s filmom Mama in kurba Jeana Eustacheja odprli jubilejni cikel Kinoteka 30!, s katerim Kinoteka praznuje 30 let. Vabljeni k poslušanju!
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Z zgodovinarjem Marjanom Sturmom smo se pogovarjali o političnem ozračju na avstrijskem Koroškem, ki je danes veliko bolj odprto kot pred dvema desetletjema. V svoji doslej najbolj osebni knjigi Identiteta brez sovražnika s podnaslovom Od konfrontacije do mirovnega posredovanja na Koroškem in v alpsko-jadranski regiji razmišlja o svojem učnem procesu iz zadnjih dveh desetletij in v prihodnost usmerjeni manjšinski politiki. Slovensko izdajo je uredil Boris Jesih. Knjiga je izšla v zbirki Ethnicity 20, ki jo izdaja Inštitut za narodnostna vprašanja.
Z zgodovinarjem Marjanom Sturmom smo se pogovarjali o političnem ozračju na avstrijskem Koroškem, ki je danes veliko bolj odprto kot pred dvema desetletjema. V svoji doslej najbolj osebni knjigi Identiteta brez sovražnika s podnaslovom Od konfrontacije do mirovnega posredovanja na Koroškem in v alpsko-jadranski regiji razmišlja o svojem učnem procesu iz zadnjih dveh desetletij in v prihodnost usmerjeni manjšinski politiki. Slovensko izdajo je uredil Boris Jesih. Knjiga je izšla v zbirki Ethnicity 20, ki jo izdaja Inštitut za narodnostna vprašanja.
V letu, ko Nova Gorica nosi naziv Evropska prestolnica kulture, bo 10. edicija knjižnega sejma in festivala Mesto knjige v znamenju Manifesta.
V letu, ko Nova Gorica nosi naziv Evropska prestolnica kulture, bo 10. edicija knjižnega sejma in festivala Mesto knjige v znamenju Manifesta.
Ob mednarodnem dnevu knjig za otroke smo pogledali v mariborske knjižnice. V Cankarjevem domu je nastopil tako orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Basa Wiegersa kot tudi Big Band RTV Slovenija, ki ga je še zadnjič vodil dirigent Lojze Krajnčan. V koprski galeriji Meduza pa smo si ogledali razstavo de Luke Široka, ki nosi naslov Nič osebnega. 30 let je minilo od izida kultne knjige Po sledeh soške fronte, s katero je Marko Simić pomagal sprožiti val zanimanja za zelo posebno bitko 1. svetovne vojne. Zdaj je izdal novo, ki nosi naslov Dvanajsta soška bitka.
Ob mednarodnem dnevu knjig za otroke smo pogledali v mariborske knjižnice. V Cankarjevem domu je nastopil tako orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Basa Wiegersa kot tudi Big Band RTV Slovenija, ki ga je še zadnjič vodil dirigent Lojze Krajnčan. V koprski galeriji Meduza pa smo si ogledali razstavo de Luke Široka, ki nosi naslov Nič osebnega. 30 let je minilo od izida kultne knjige Po sledeh soške fronte, s katero je Marko Simić pomagal sprožiti val zanimanja za zelo posebno bitko 1. svetovne vojne. Zdaj je izdal novo, ki nosi naslov Dvanajsta soška bitka.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
V tokratni oddaji Sami naši bomo predstavili knjigo Miroslava Stanojevića Beograd–Ljubljana, ki osebne spomine prepleta z zgodovinskimi prelomnicami 20. stoletja. Spremljali bomo predstavo Mame reškega kolektiva Igralke, ki odpira dileme o materinstvu v sodobni družbi. Na samem začetku oddaje pa se posvetimo filmu Izgubljeno moštvo režiserja Jureta Pavlovića, dokumentarcu o zadnji jugoslovanski košarkarski reprezentanci in športu kot prostoru skupnosti tik pred razpadom države.
V tokratni oddaji Sami naši bomo predstavili knjigo Miroslava Stanojevića Beograd–Ljubljana, ki osebne spomine prepleta z zgodovinskimi prelomnicami 20. stoletja. Spremljali bomo predstavo Mame reškega kolektiva Igralke, ki odpira dileme o materinstvu v sodobni družbi. Na samem začetku oddaje pa se posvetimo filmu Izgubljeno moštvo režiserja Jureta Pavlovića, dokumentarcu o zadnji jugoslovanski košarkarski reprezentanci in športu kot prostoru skupnosti tik pred razpadom države.
Umetniško bogat in pester konec tedna bo v Novi Gorici v znamenju knjige, saj se danes začenja 10. festival Mesto knjige. Tudi novogoriški gledališki umetniki bodo ta konec tedna zelo dejavni, saj se v sodelovanju z igralci iz Slovenskega mladinskega gledališča in pod režijskim vodstvom Tomija Janežiča obeta namreč premiera predstav 1979 in 1980, iz cikla Dodekalogija. V Umetniški galeriji Maribor odpirajo razstavo slikarke Simone Šuc, v Pokrajinskem muzeju v Kopru pa se bodo ob 112. obletnici rojstva poklonili pisatelju Borisu Pahorju in ob tem predstavili ponatis njegovega prvenca Moj tržaški naslov.
Umetniško bogat in pester konec tedna bo v Novi Gorici v znamenju knjige, saj se danes začenja 10. festival Mesto knjige. Tudi novogoriški gledališki umetniki bodo ta konec tedna zelo dejavni, saj se v sodelovanju z igralci iz Slovenskega mladinskega gledališča in pod režijskim vodstvom Tomija Janežiča obeta namreč premiera predstav 1979 in 1980, iz cikla Dodekalogija. V Umetniški galeriji Maribor odpirajo razstavo slikarke Simone Šuc, v Pokrajinskem muzeju v Kopru pa se bodo ob 112. obletnici rojstva poklonili pisatelju Borisu Pahorju in ob tem predstavili ponatis njegovega prvenca Moj tržaški naslov.
Po dolgih letih je, tudi v koprodukciji z RTV Slovenija, nastala nova otroška nadaljevanka v slovenskem jeziku. Kriminalka pravzaprav. Smrdljivc, po romanu Roka Bohinca in v režiji Filipa Jembriha.
Po dolgih letih je, tudi v koprodukciji z RTV Slovenija, nastala nova otroška nadaljevanka v slovenskem jeziku. Kriminalka pravzaprav. Smrdljivc, po romanu Roka Bohinca in v režiji Filipa Jembriha.
Ob nedavni okrogli mizi Zadruge Zadrugator z naslovom Stanovanja in skupnost smo se s strokovnjaki in stanovalci pogovarjali o pomenu skupnih prostorov v stanovanjskih četrtih. Ob napovedi gradnje več tisoč novih javnih stanovanj se namreč odpira tudi vprašanje, kako zasnovati sosesko, ki bo živahna in bo prebivalce spodbujala k aktivnemu sodelovanju. Ob zaključku Festivala Fabula smo govorili z mednarodnim pravnikom in avtorjem knjige Vrnitev v Lemberg Philippom Sandsom. V knjigi prepleta osebno družinsko zgodbo z zgodovino nastanka pojma genocid ter raziskuje izvor sodobnega mednarodnega prava, obenem pa spodbuja razmislek o tem, kako se travme, krivda in spomin na zgodovinske zločine prenašajo iz generacije v generacijo. Program Ars bo v okviru 40. Slovenskih glasbenih dni aprila 2026 zaznamoval sto let od prvega radijskega prenosa klasične glasbe na Slovenskem ter predstavil bogato radijsko in glasbeno dediščino s koncerti, razstavami, simpoziji in dokumentarnim programom. V studiu bomo gostili Gregorja Pirša, urednika Uredništva za resno glasbo Radia Slovenija, ki bo med drugim opozoril na pomen radia za ohranjanje kulturnega spomina, ustvarjanje umetniške dediščine ter njegovo vlogo pri povezovanju slovenske glasbe z mednarodnim prostorom. Francoska fotografinja in režiserka Agnès Varda je profesionalno pot začela kot fotografinja v gledališču. Zdaj si je mogoče ogledati prvo retrospektivo fotografskih del te izjemne umetnice, ki so jo poimenovali kar babica francoskega novega vala. Ogledali smo si razstavo z naslovom Tu in tam, med Parizom in Rimom v palači Francoske akademije v Rimu, ki domuje v znameniti Medičejski vili nad Španskimi stopnicami.
Ob nedavni okrogli mizi Zadruge Zadrugator z naslovom Stanovanja in skupnost smo se s strokovnjaki in stanovalci pogovarjali o pomenu skupnih prostorov v stanovanjskih četrtih. Ob napovedi gradnje več tisoč novih javnih stanovanj se namreč odpira tudi vprašanje, kako zasnovati sosesko, ki bo živahna in bo prebivalce spodbujala k aktivnemu sodelovanju. Ob zaključku Festivala Fabula smo govorili z mednarodnim pravnikom in avtorjem knjige Vrnitev v Lemberg Philippom Sandsom. V knjigi prepleta osebno družinsko zgodbo z zgodovino nastanka pojma genocid ter raziskuje izvor sodobnega mednarodnega prava, obenem pa spodbuja razmislek o tem, kako se travme, krivda in spomin na zgodovinske zločine prenašajo iz generacije v generacijo. Program Ars bo v okviru 40. Slovenskih glasbenih dni aprila 2026 zaznamoval sto let od prvega radijskega prenosa klasične glasbe na Slovenskem ter predstavil bogato radijsko in glasbeno dediščino s koncerti, razstavami, simpoziji in dokumentarnim programom. V studiu bomo gostili Gregorja Pirša, urednika Uredništva za resno glasbo Radia Slovenija, ki bo med drugim opozoril na pomen radia za ohranjanje kulturnega spomina, ustvarjanje umetniške dediščine ter njegovo vlogo pri povezovanju slovenske glasbe z mednarodnim prostorom. Francoska fotografinja in režiserka Agnès Varda je profesionalno pot začela kot fotografinja v gledališču. Zdaj si je mogoče ogledati prvo retrospektivo fotografskih del te izjemne umetnice, ki so jo poimenovali kar babica francoskega novega vala. Ogledali smo si razstavo z naslovom Tu in tam, med Parizom in Rimom v palači Francoske akademije v Rimu, ki domuje v znameniti Medičejski vili nad Španskimi stopnicami.
Srečko Kosovel (1904–1926) velja za slovenskega pesniškega klasika, povezujemo pa ga predvsem z njegovo knjigo Integrali, ki je leta 1967 postumno izšla s spremno besedo Antona Ocvirka. Letos mineva 100 let od Kosovelove smrti in še danes odkrivamo njegov obsežen opus, ki ob drugi zapuščini šteje prek 1000 pesmi. Kosovel namreč ni dočakal izida pesniške zbirke. V Integralih, ki so izšli v času, ko se je pri nas pojavila neoavantgarda, pa je Kosovel ustvaril samosvojo estetiko, sicer na sledi -izmom z začetka 20. stoletja, vendar s svojim pečatom, oblikovanim že v zgodnjih impresionističnih pesmih. Gre za eno najpomembnejših slovenskih pesniških knjig, ki ni le močno zarezala v pesniški prostor, temveč z mnogimi pesmimi postala vedno znova aktualna. Na svetovni dan poezije objavljamo sedem pesmi iz Integralov. Interpret Blaž Šef, režiserka Špela Kravogel, glasbeni opremljevalec Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar. Leto nastanka 2026.
Srečko Kosovel (1904–1926) velja za slovenskega pesniškega klasika, povezujemo pa ga predvsem z njegovo knjigo Integrali, ki je leta 1967 postumno izšla s spremno besedo Antona Ocvirka. Letos mineva 100 let od Kosovelove smrti in še danes odkrivamo njegov obsežen opus, ki ob drugi zapuščini šteje prek 1000 pesmi. Kosovel namreč ni dočakal izida pesniške zbirke. V Integralih, ki so izšli v času, ko se je pri nas pojavila neoavantgarda, pa je Kosovel ustvaril samosvojo estetiko, sicer na sledi -izmom z začetka 20. stoletja, vendar s svojim pečatom, oblikovanim že v zgodnjih impresionističnih pesmih. Gre za eno najpomembnejših slovenskih pesniških knjig, ki ni le močno zarezala v pesniški prostor, temveč z mnogimi pesmimi postala vedno znova aktualna. Na svetovni dan poezije objavljamo sedem pesmi iz Integralov. Interpret Blaž Šef, režiserka Špela Kravogel, glasbeni opremljevalec Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar. Leto nastanka 2026.
V Novi Gorici se je včeraj z obiskom slovitega francoskega sociologa Didierja Eribona sklenil festival Mesto knjige, ki je tokrat potekal pod geslom Manifest, v Postojni so včeraj slovesno odprli prenovljeni in programsko bogatejši Notranjski muzej - mi smo bili tam, v četrtek so v galeriji Kresija v Ljubljani odprli razstavo Joni: Bosonogi poklon slikarke Joni Zakonjšek, v nizu dogodkov, ki spremljajo letošnjo 95-letnico ustrelitve bazoviških junakov, je zdaj v tržaškem Narodnem domu na ogled razstava "Slovenci med prvimi antifašisti v Evropi", s katero je društvo TIGR Primorske že lani gostovalo na sedežu evropskega parlamenta v Bruslju, videli pa so jo tudi na prizoriščih pri nas in na Hrvaškem, v sredo je v Ljubljani potekala prva seja novoustanovljene Zamejske kulturne koordinacije, tudi tam smo bili, preteklo nedeljo se je zaključil eden najprepoznavnejših kulturnih festivalov – Salzburške slavnostne igre – pripravili smo povzetek in vtise, pred začetkom jubilejnega, že 40. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica smo pripravili napoved o osrednjih vsebinah in gostih. FOTO: Didier Eribon je pronicljivi analitik sodobnosti VIR: Cankarjev dom (https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/v-duhu-srecka-kosovela-deseto-mesto-knjige-razglasa-manifest-mehanikom/756037#&gid=1&pid=1
V Novi Gorici se je včeraj z obiskom slovitega francoskega sociologa Didierja Eribona sklenil festival Mesto knjige, ki je tokrat potekal pod geslom Manifest, v Postojni so včeraj slovesno odprli prenovljeni in programsko bogatejši Notranjski muzej - mi smo bili tam, v četrtek so v galeriji Kresija v Ljubljani odprli razstavo Joni: Bosonogi poklon slikarke Joni Zakonjšek, v nizu dogodkov, ki spremljajo letošnjo 95-letnico ustrelitve bazoviških junakov, je zdaj v tržaškem Narodnem domu na ogled razstava "Slovenci med prvimi antifašisti v Evropi", s katero je društvo TIGR Primorske že lani gostovalo na sedežu evropskega parlamenta v Bruslju, videli pa so jo tudi na prizoriščih pri nas in na Hrvaškem, v sredo je v Ljubljani potekala prva seja novoustanovljene Zamejske kulturne koordinacije, tudi tam smo bili, preteklo nedeljo se je zaključil eden najprepoznavnejših kulturnih festivalov – Salzburške slavnostne igre – pripravili smo povzetek in vtise, pred začetkom jubilejnega, že 40. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica smo pripravili napoved o osrednjih vsebinah in gostih. FOTO: Didier Eribon je pronicljivi analitik sodobnosti VIR: Cankarjev dom (https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/v-duhu-srecka-kosovela-deseto-mesto-knjige-razglasa-manifest-mehanikom/756037#&gid=1&pid=1
Razkrite lepote Postojnske jame Raziskovalec knjižnega jezika Slovenija stopila v obdobje televizije 11. oktobra pred 450 leti (1575) je v Ljubljani izšel Dalmatinov prevod starozavezne Sirahove knjige, poimenovane Jezus Sirah. To delo je prva ohranjena natisnjena knjiga v Ljubljani in na Slovenskem. Sirahova knjiga ni pomembna samo zaradi vsebine, ki se posveča predvsem modrosti življenja, ampak tudi zato, ker predstavlja prehodno dobo, v kateri je začelo judovstvo dobivati zavest izvoljenega ljudstva. Delo je natisnil ljubljanski tiskar Janž Mandelc, pri katerem je bilo v naslednjih šestih letih natisnjenih še približno trideset del v slovenskem, hrvaškem, latinskem in nemškem jeziku.
Razkrite lepote Postojnske jame Raziskovalec knjižnega jezika Slovenija stopila v obdobje televizije 11. oktobra pred 450 leti (1575) je v Ljubljani izšel Dalmatinov prevod starozavezne Sirahove knjige, poimenovane Jezus Sirah. To delo je prva ohranjena natisnjena knjiga v Ljubljani in na Slovenskem. Sirahova knjiga ni pomembna samo zaradi vsebine, ki se posveča predvsem modrosti življenja, ampak tudi zato, ker predstavlja prehodno dobo, v kateri je začelo judovstvo dobivati zavest izvoljenega ljudstva. Delo je natisnil ljubljanski tiskar Janž Mandelc, pri katerem je bilo v naslednjih šestih letih natisnjenih še približno trideset del v slovenskem, hrvaškem, latinskem in nemškem jeziku.
Praznujemo dan reformacije, gibanja, ki je Slovence urstilo med učene kulture z ustvarjanjem izvirnih besedil v slovenščini, ki tako postane tudi knjižni jezik. Reformacija nam da prvi tiskani knjigi - Katekizem in Abecednik Primoža Trubarja pa tudi prvi prevod Biblije Jurija Dalmatina. Prav ob tej je v koroški osrednji knjižnici shranjen manj znan Črnjanski rokopis - eno od desetih del vpisanih v Unescovo nacionalno listino Spomin sveta. V oddaji tudi: - Kitajski predsednik Ši na gospodarskem forumu APEC izpostavil nujnost sodelovanja - Svet Evrope zaskrbljen zaradi skorajšnjega izstopa Latvije iz carigrajske konvencije - Ljubljanska univerza namenja 10 milijonov evrov štirim interdisciplinarnim projektom
Praznujemo dan reformacije, gibanja, ki je Slovence urstilo med učene kulture z ustvarjanjem izvirnih besedil v slovenščini, ki tako postane tudi knjižni jezik. Reformacija nam da prvi tiskani knjigi - Katekizem in Abecednik Primoža Trubarja pa tudi prvi prevod Biblije Jurija Dalmatina. Prav ob tej je v koroški osrednji knjižnici shranjen manj znan Črnjanski rokopis - eno od desetih del vpisanih v Unescovo nacionalno listino Spomin sveta. V oddaji tudi: - Kitajski predsednik Ši na gospodarskem forumu APEC izpostavil nujnost sodelovanja - Svet Evrope zaskrbljen zaradi skorajšnjega izstopa Latvije iz carigrajske konvencije - Ljubljanska univerza namenja 10 milijonov evrov štirim interdisciplinarnim projektom
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Knjiga Dve Gorici - eno mesto? s podnaslovom Konstrukcija urbanega, izdana pri Založništvu tržaškega tiska, avtorice Katje Jerman, se osredotoča na gradnjo mesta Nova Gorica v drugi polovici 20. stoletja in odnose z mestom Gorica na obmejnem območju med Italijo in nekdaj Jugoslavijo, zdaj Slovenijo.
Knjiga Dve Gorici - eno mesto? s podnaslovom Konstrukcija urbanega, izdana pri Založništvu tržaškega tiska, avtorice Katje Jerman, se osredotoča na gradnjo mesta Nova Gorica v drugi polovici 20. stoletja in odnose z mestom Gorica na obmejnem območju med Italijo in nekdaj Jugoslavijo, zdaj Slovenijo.
Danes vam predstavljamo nekaj knjižnih novosti. Ob 30-letnici odkritja neandertalčeve piščali, ki so jo našli v jami Divje babe na Idrijsko-Cerkljanskem leta 1995 so v Narodnem muzeju Slovenije izdali knjigo z naslovom Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe. Knjiga zaokrožuje razstavo, ki so jo v muzeju odprli junija letos. Bili smo tudi na predstavitvi knjižnih novosti založbe Miš. Danes med drugim izpostavljamo dve prozaistični knjigi, pesniško zbirko slovenskih avtorjev ter prevod romana Thomasa Hardyja.
Danes vam predstavljamo nekaj knjižnih novosti. Ob 30-letnici odkritja neandertalčeve piščali, ki so jo našli v jami Divje babe na Idrijsko-Cerkljanskem leta 1995 so v Narodnem muzeju Slovenije izdali knjigo z naslovom Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe. Knjiga zaokrožuje razstavo, ki so jo v muzeju odprli junija letos. Bili smo tudi na predstavitvi knjižnih novosti založbe Miš. Danes med drugim izpostavljamo dve prozaistični knjigi, pesniško zbirko slovenskih avtorjev ter prevod romana Thomasa Hardyja.
Slab začetek dober konec, bi preprosto opisal Knjigo vseh stvari. Čudovito delo, ki pretrese, a da upanje, da se vedno lahko vse srečno konča, četudi na začetku ni videti tako. Brala sta jo Tosja in Maruša. Dobro poslušaj prispevek! Vprašanje iz področja razumevanje sporočila se glasi: Kaj v delu Knjiga vseh stvari predstavlja ključ do sreče? a) Razvijanje lastnih sposobnosti in krepitev poguma. b) Izogibanje konfliktom in ohranjanje miru. c) Prepoznavanje lastnih napak in priznanje porazov. d) Zaupanje v druge in medsebojna pomoč. Avtor: Guus Kuijer Ilustrator: Nina Meglič Založba: MIŠ
Slab začetek dober konec, bi preprosto opisal Knjigo vseh stvari. Čudovito delo, ki pretrese, a da upanje, da se vedno lahko vse srečno konča, četudi na začetku ni videti tako. Brala sta jo Tosja in Maruša. Dobro poslušaj prispevek! Vprašanje iz področja razumevanje sporočila se glasi: Kaj v delu Knjiga vseh stvari predstavlja ključ do sreče? a) Razvijanje lastnih sposobnosti in krepitev poguma. b) Izogibanje konfliktom in ohranjanje miru. c) Prepoznavanje lastnih napak in priznanje porazov. d) Zaupanje v druge in medsebojna pomoč. Avtor: Guus Kuijer Ilustrator: Nina Meglič Založba: MIŠ
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Danes dopoldan so se v Ljubljani začeli jubilejni Slovenski dnevi knjige. Na tokratnem osrednjem prizorišču na Vrtu Lili Novy Društva slovenskih pisateljev se je pod okriljem letošnjega gesla Drevo, beseda in človek začela 30. izvedba tega festivala s številnimi dogodki in knjižnim sejmom. Na predzadnji razstavi v letošnji sezoni se Mestna galerija Nova Gorica poklanja umetniku konceptualne fotografije, Evgenu Bavčarju, ki živi in deluje med domačim Lokavcem in Parizom. Bavčar s fotografijo odslikava pogled nevidečega na svet, ki je videčim samoumevna vsakdanjost, so poudarili ob odprtju razstave. Potem ko je januarja pred dvema letoma Frankfurtska opera praizvedla opero Blühen oziroma Razcvet Vita Žuraja, bomo lahko to 70-minutno delo spoznali tudi pri nas, z novo zasedbo in režijo, v koprodukciji Slovenskega komornega glasbenega gledališča, SNG Maribor in Cankarjevega doma. Predstavi bosta danes in jutri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.
Danes dopoldan so se v Ljubljani začeli jubilejni Slovenski dnevi knjige. Na tokratnem osrednjem prizorišču na Vrtu Lili Novy Društva slovenskih pisateljev se je pod okriljem letošnjega gesla Drevo, beseda in človek začela 30. izvedba tega festivala s številnimi dogodki in knjižnim sejmom. Na predzadnji razstavi v letošnji sezoni se Mestna galerija Nova Gorica poklanja umetniku konceptualne fotografije, Evgenu Bavčarju, ki živi in deluje med domačim Lokavcem in Parizom. Bavčar s fotografijo odslikava pogled nevidečega na svet, ki je videčim samoumevna vsakdanjost, so poudarili ob odprtju razstave. Potem ko je januarja pred dvema letoma Frankfurtska opera praizvedla opero Blühen oziroma Razcvet Vita Žuraja, bomo lahko to 70-minutno delo spoznali tudi pri nas, z novo zasedbo in režijo, v koprodukciji Slovenskega komornega glasbenega gledališča, SNG Maribor in Cankarjevega doma. Predstavi bosta danes in jutri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.
Grad Štanjel ima novo vsebino, to je muzej slovenskega jezika in knjige. Gre za edinstveno razstavo pri nas, ki so jo zasnovali v Zavodu Škrateljc, strokovno pa je nad postavijo bdel Inštitut Frana Ramovša ZRC SAZU. Pri projektu so sodelovale tudi druge vodilne ustanove s področja jezika in knjige. Z odprtjem razstave pa se je končala tudi več kot 50-letna prenova gradu Štanjel. V oddaji tudi o tem: - Izrael in Iran nadaljujeta medsebojno obstreljevanje; ameriški predsednik se še odloča o sodelovanju Združenih držav Amerike v napadih na iranske cilje. - Parlamentarni odbor za delo o zvišanju nadomestila za brezposelnost. - Evropska prestolnica kulture GO!2025 na prostem premierno uprizarja opero Potovanje v Reims.
Grad Štanjel ima novo vsebino, to je muzej slovenskega jezika in knjige. Gre za edinstveno razstavo pri nas, ki so jo zasnovali v Zavodu Škrateljc, strokovno pa je nad postavijo bdel Inštitut Frana Ramovša ZRC SAZU. Pri projektu so sodelovale tudi druge vodilne ustanove s področja jezika in knjige. Z odprtjem razstave pa se je končala tudi več kot 50-letna prenova gradu Štanjel. V oddaji tudi o tem: - Izrael in Iran nadaljujeta medsebojno obstreljevanje; ameriški predsednik se še odloča o sodelovanju Združenih držav Amerike v napadih na iranske cilje. - Parlamentarni odbor za delo o zvišanju nadomestila za brezposelnost. - Evropska prestolnica kulture GO!2025 na prostem premierno uprizarja opero Potovanje v Reims.
Devetletni Thomas se od sovrstnikov razlikuje po veliki notranji intuiciji in duhovnem uvidu. V dnevniku tako beremo o očetovem nasilju, ljubezni do Elize in branja knjig ter prijateljstva z gospo Van Amersfoort, ki je Thomasova velika podpora. Knjigo vseh stvari sta brala Tosja in Maruša. Dobro poslušaj prispevek! Vprašanje iz področja razumevanje sporočila se glasi: Kakšen opis bi najbolj ustrezal knjižnemu liku tete Bee? a) Teta Bea je prijetna članica družine, a se upira patriarhalnemu nadzoru. b) Teta Bea je sproščena oseba, ki se zavzema za svobodo pri oblačenju. c) Teta Bea se bori za feministična načela, kar jo vodi v resnost in odtujenost. d) Teta Bea nasprotuje nadvladi moškega spola, vendar je pri tem pasivna. Založba: MIŠ založba Avtor: Guus Kuijer
Devetletni Thomas se od sovrstnikov razlikuje po veliki notranji intuiciji in duhovnem uvidu. V dnevniku tako beremo o očetovem nasilju, ljubezni do Elize in branja knjig ter prijateljstva z gospo Van Amersfoort, ki je Thomasova velika podpora. Knjigo vseh stvari sta brala Tosja in Maruša. Dobro poslušaj prispevek! Vprašanje iz področja razumevanje sporočila se glasi: Kakšen opis bi najbolj ustrezal knjižnemu liku tete Bee? a) Teta Bea je prijetna članica družine, a se upira patriarhalnemu nadzoru. b) Teta Bea je sproščena oseba, ki se zavzema za svobodo pri oblačenju. c) Teta Bea se bori za feministična načela, kar jo vodi v resnost in odtujenost. d) Teta Bea nasprotuje nadvladi moškega spola, vendar je pri tem pasivna. Založba: MIŠ založba Avtor: Guus Kuijer
Na mednarodni dan prevajanja, 30. septembra, so v Hrastniku podelili Sovretovo nagrado, ki jo Društvo slovenskih književnih prevajalcev namenja posebno uspelim prevodom leposlovnih besedil v slovenščino – prvič so jo podelili leta 1963. Letos je nagrado prejela Julija Potrč Šavli za prevod zbirke kratkih zgodb sodobnega estonskega avtorja Urmasa Vadija Duša ob cesti, ki so ga izdali pri LUD Literatura.
Na mednarodni dan prevajanja, 30. septembra, so v Hrastniku podelili Sovretovo nagrado, ki jo Društvo slovenskih književnih prevajalcev namenja posebno uspelim prevodom leposlovnih besedil v slovenščino – prvič so jo podelili leta 1963. Letos je nagrado prejela Julija Potrč Šavli za prevod zbirke kratkih zgodb sodobnega estonskega avtorja Urmasa Vadija Duša ob cesti, ki so ga izdali pri LUD Literatura.
Med 6. in 10. majem bo v Ljubljani potekala 12. Gibanica – Bienale sodobne plesne umetnosti v Sloveniji, ki ponuja strnjen izbor vznemirljivih plesnih predstav, ustvarjenih v minulih dveh sezonah. V spremljevalnem programu bodo potekali tudi delavnica plesne kritike, koreografski laboratorij in mednarodna konferenca Razvojne perspektive za ples. Založba Mladinska knjiga je pred kratkim izdala tri nova prozna dela slovenskih avtorjev; zbirko novel Človek, ki ga ni Branka Šömna ter romana Trafikant Romana Rozine in Kamp Alenke Vesenjak.
Med 6. in 10. majem bo v Ljubljani potekala 12. Gibanica – Bienale sodobne plesne umetnosti v Sloveniji, ki ponuja strnjen izbor vznemirljivih plesnih predstav, ustvarjenih v minulih dveh sezonah. V spremljevalnem programu bodo potekali tudi delavnica plesne kritike, koreografski laboratorij in mednarodna konferenca Razvojne perspektive za ples. Založba Mladinska knjiga je pred kratkim izdala tri nova prozna dela slovenskih avtorjev; zbirko novel Človek, ki ga ni Branka Šömna ter romana Trafikant Romana Rozine in Kamp Alenke Vesenjak.
Nacionalni dan branja obeležujemo 5. marca, to je tudi rojstni dan prof. dr. Mance Košir, zdaj že pokojne izjemne intelektualke, publicistke, literarne ustvarjalke in ambasadorke branja.Voditeljica Bernarda Žarn zato na ta dan gosti dr. Sabino Fras Popovič in prof. dr. Miho Kovača, oba sta predavatelja na oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Folozofske fakultete. Je branje le veselje, ali tudi strategija preživetja, o tem in še marsičem v tokratni oddaji Dnevna soba.
Nacionalni dan branja obeležujemo 5. marca, to je tudi rojstni dan prof. dr. Mance Košir, zdaj že pokojne izjemne intelektualke, publicistke, literarne ustvarjalke in ambasadorke branja.Voditeljica Bernarda Žarn zato na ta dan gosti dr. Sabino Fras Popovič in prof. dr. Miho Kovača, oba sta predavatelja na oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Folozofske fakultete. Je branje le veselje, ali tudi strategija preživetja, o tem in še marsičem v tokratni oddaji Dnevna soba.
Nedavno so trije uredniki zbornika z naslovom »Discourses on mountains of Montenegro and Slovenia«, (Springer, 2026) po naše Razprave o gorah v Črni gori in Sloveniji, v prostorih Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU predstavili razloge, nekajletna usklajevanja in vsebino skupnega projekta 49 geografov, zgodovinarjev in arheologov iz Črne gore, Slovenije, Nemčije in Srbije. Monografija z razpravami o gorah v Črni gori in Sloveniji je na mreži prosto dostopna na povezavi https://doi.org/10.1007/978-3-031-99017-5 v elektronski verziji, tiskana pa vas bo stala okoli 50 eur. Predzgodba o nastanku zbornika gre desetletje nazaj in se začenja z sodelovanjem Zgodovinskega inštituta Univerze v Črni gori in Oddelka za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete. Od tam sta tudi dva od treh urednikov knjige, zgodovinarka dr. Olga Pelcer Vujačić, znanstvena sodelavka Zgodovinskega inštituta Univerze v Črni gori in zgodovinar izr.prof.dr. Peter Mikša z Oddelka za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete. Slednji je bil tudi sogovornik v oddaji, ki se mu je pridružil tretji urednik, geograf dr. Matija Zorn, predstojnik GIAM ZRC SAZU. Zorn je po skupni odločitvi o pripravi zbornika tudi prevzel koordinacijo z avtoricami in avtorji prispevkov. Ni naključje, da je med njimi precej geografskih profilov, saj prispevki v 29 poglavjih znotraj šestih vsebinskih sklopov v veliki meri obravnavajo osrednje teme zgodovinske geografije, tako da se je cilj, predstaviti časovni lok razumevanja in ukvarjanja z gorami v obeh deželah, povečini poklopil. Tudi sam zbornik je pri omenjeni založbi izšel v zbirki Historična geografija in geoznanosti. FOTO: Z leve Matija Zorn in Peter Mikša VIR: Program Ars, Goran Tenze
Nedavno so trije uredniki zbornika z naslovom »Discourses on mountains of Montenegro and Slovenia«, (Springer, 2026) po naše Razprave o gorah v Črni gori in Sloveniji, v prostorih Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU predstavili razloge, nekajletna usklajevanja in vsebino skupnega projekta 49 geografov, zgodovinarjev in arheologov iz Črne gore, Slovenije, Nemčije in Srbije. Monografija z razpravami o gorah v Črni gori in Sloveniji je na mreži prosto dostopna na povezavi https://doi.org/10.1007/978-3-031-99017-5 v elektronski verziji, tiskana pa vas bo stala okoli 50 eur. Predzgodba o nastanku zbornika gre desetletje nazaj in se začenja z sodelovanjem Zgodovinskega inštituta Univerze v Črni gori in Oddelka za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete. Od tam sta tudi dva od treh urednikov knjige, zgodovinarka dr. Olga Pelcer Vujačić, znanstvena sodelavka Zgodovinskega inštituta Univerze v Črni gori in zgodovinar izr.prof.dr. Peter Mikša z Oddelka za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete. Slednji je bil tudi sogovornik v oddaji, ki se mu je pridružil tretji urednik, geograf dr. Matija Zorn, predstojnik GIAM ZRC SAZU. Zorn je po skupni odločitvi o pripravi zbornika tudi prevzel koordinacijo z avtoricami in avtorji prispevkov. Ni naključje, da je med njimi precej geografskih profilov, saj prispevki v 29 poglavjih znotraj šestih vsebinskih sklopov v veliki meri obravnavajo osrednje teme zgodovinske geografije, tako da se je cilj, predstaviti časovni lok razumevanja in ukvarjanja z gorami v obeh deželah, povečini poklopil. Tudi sam zbornik je pri omenjeni založbi izšel v zbirki Historična geografija in geoznanosti. FOTO: Z leve Matija Zorn in Peter Mikša VIR: Program Ars, Goran Tenze
Ali nam srce bije v ritmu naših korakov? To se je spraševal Samo Rugelj, ko je izbral naslov za svojo novo knjigo En korak, en utrip srca. Knjiga prinaša tako osebne zgodbe o osvajanju maratonov kot tudi vpogled v zgodovino tega mitskega izziva. Rugelj je prvi maraton pretekel s svojim očetom, psihiatrom Janezom Rugljem, štiri desetletja pozneje ga je osvojil s sinom Janom. Za 50. rojstni dan pa je njegova žena tekla skupaj z njim na 50 kilometrov. Pravi, da je bilo to zanj najlepše darilo.
Ali nam srce bije v ritmu naših korakov? To se je spraševal Samo Rugelj, ko je izbral naslov za svojo novo knjigo En korak, en utrip srca. Knjiga prinaša tako osebne zgodbe o osvajanju maratonov kot tudi vpogled v zgodovino tega mitskega izziva. Rugelj je prvi maraton pretekel s svojim očetom, psihiatrom Janezom Rugljem, štiri desetletja pozneje ga je osvojil s sinom Janom. Za 50. rojstni dan pa je njegova žena tekla skupaj z njim na 50 kilometrov. Pravi, da je bilo to zanj najlepše darilo.
V popularni kulturi sicer ni pravilo, izjema pa tudi ne, da izvrstna plošča, album ali knjiga, postane deležna istoimenske skupine: Revolver, Nevermind, Eclipse, Deseti brat, Martin Krpan … Nenazadnje je to doletelo tudi legendarni album skupine Pantera. Cowboys from hell, s prekaljeno obalno skupino »kavbojzev« postreže AriZONA nocoj ob 20h . Vabljeni k poslušanju …
V popularni kulturi sicer ni pravilo, izjema pa tudi ne, da izvrstna plošča, album ali knjiga, postane deležna istoimenske skupine: Revolver, Nevermind, Eclipse, Deseti brat, Martin Krpan … Nenazadnje je to doletelo tudi legendarni album skupine Pantera. Cowboys from hell, s prekaljeno obalno skupino »kavbojzev« postreže AriZONA nocoj ob 20h . Vabljeni k poslušanju …
V Novem mestu so danes predstavili nov javni sistem za izposojo e-knjig, Cobiss Ela, ki bo nadomestil Biblos. Tega je lastnica, založba Beletrina za splošne knjižnice ugasnila 1. junija, torej si njihovi člani dobrih štirinajst dni e-knjig niso mogli izposoditi. V novo platformo je vključenih vseh 58 splošnih knjižnic, NUK, UKM in tri zamejske knjižnice. Od danes si člani slovenskih splošnih knjižnic ponovno lahko izposojajo e-knjige, in sicer ob pomoči nove javne platforme Cobiss Ela, ki je nastala na pobudo Združenja splošnih knjižnic, ob podpori ministrstva za kulturo in v sodelovanju z Institutom informacijskih znanosti Izum. V primerjavi z Biblosom gre zdaj za javni sistem, ki prinaša večjo demokratičnost, pravi Luka Blažič, direktor Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto, ki koordinira projekt. Platforma bo za knjižnice ugodnejša in naj bi jim tako ostalo več sredstev za nakup knjig. Predsednik Združenja splošnih knjižnic Matej Strgaršek ocenjuje, da bo izposoja e-knjig porasla. V prvih urah delovanja so zabeležili 500 izposoj, trenutno je na voljo okoli 2000 naslovov, izbiro bodo še širili ter sčasoma priključili tudi šolske in druge knjižnice. Knjige bomo lahko brali na računalnikih in mobilnih napravah ter bralnikih, ki podpirajo novejše različice operacijskega sistema Android. Platforma deluje na nekdanjih Biblosovih bralnikih Inkbook, ne pa na priljubljenem bralniku Kobo, ki ga je Biblos nekdaj omogočal. To je med uporabniki sprožilo nekaj nezadovoljstva, a naj bi po besedah Blažiča do novega leta predvidoma delovali tudi ti.
V Novem mestu so danes predstavili nov javni sistem za izposojo e-knjig, Cobiss Ela, ki bo nadomestil Biblos. Tega je lastnica, založba Beletrina za splošne knjižnice ugasnila 1. junija, torej si njihovi člani dobrih štirinajst dni e-knjig niso mogli izposoditi. V novo platformo je vključenih vseh 58 splošnih knjižnic, NUK, UKM in tri zamejske knjižnice. Od danes si člani slovenskih splošnih knjižnic ponovno lahko izposojajo e-knjige, in sicer ob pomoči nove javne platforme Cobiss Ela, ki je nastala na pobudo Združenja splošnih knjižnic, ob podpori ministrstva za kulturo in v sodelovanju z Institutom informacijskih znanosti Izum. V primerjavi z Biblosom gre zdaj za javni sistem, ki prinaša večjo demokratičnost, pravi Luka Blažič, direktor Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto, ki koordinira projekt. Platforma bo za knjižnice ugodnejša in naj bi jim tako ostalo več sredstev za nakup knjig. Predsednik Združenja splošnih knjižnic Matej Strgaršek ocenjuje, da bo izposoja e-knjig porasla. V prvih urah delovanja so zabeležili 500 izposoj, trenutno je na voljo okoli 2000 naslovov, izbiro bodo še širili ter sčasoma priključili tudi šolske in druge knjižnice. Knjige bomo lahko brali na računalnikih in mobilnih napravah ter bralnikih, ki podpirajo novejše različice operacijskega sistema Android. Platforma deluje na nekdanjih Biblosovih bralnikih Inkbook, ne pa na priljubljenem bralniku Kobo, ki ga je Biblos nekdaj omogočal. To je med uporabniki sprožilo nekaj nezadovoljstva, a naj bi po besedah Blažiča do novega leta predvidoma delovali tudi ti.
Franc je naslov ene izmed kratkih zgodb oziroma novel, ki tvorijo knjigo Nočem več biti nevidna pisateljice in prevajalke Mojce Petaros. Nočem več biti nevidna je avtoričin knjižni prvenec, ki je izšel pri tržaški založbi Mladika približno v tistem času, ko je lani na Slovenskem knjižnem sejmu prejela nagrado Radojke Vrančič za najboljšo mlado prevajalko. V knjigi je zbranih 20 izjemno vešče napisanih zgodb, ki jih zaznamuje različna tematika, odlikujejo pa jih dobro zasnovana psihologija likov, smisel za pripovedni suspenz in obvladovanje leposlovnega jezika. Zgodbo Franc podaja pet različnih perspektiv; v celoto jih povezuje dogodek, ki je za nekatere od njih tragičen, za druge samo neprijeten, za tretje pa celo radosten. Režiserka: Špela Kravogel; igralka: Tina Resman; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2026.
Franc je naslov ene izmed kratkih zgodb oziroma novel, ki tvorijo knjigo Nočem več biti nevidna pisateljice in prevajalke Mojce Petaros. Nočem več biti nevidna je avtoričin knjižni prvenec, ki je izšel pri tržaški založbi Mladika približno v tistem času, ko je lani na Slovenskem knjižnem sejmu prejela nagrado Radojke Vrančič za najboljšo mlado prevajalko. V knjigi je zbranih 20 izjemno vešče napisanih zgodb, ki jih zaznamuje različna tematika, odlikujejo pa jih dobro zasnovana psihologija likov, smisel za pripovedni suspenz in obvladovanje leposlovnega jezika. Zgodbo Franc podaja pet različnih perspektiv; v celoto jih povezuje dogodek, ki je za nekatere od njih tragičen, za druge samo neprijeten, za tretje pa celo radosten. Režiserka: Špela Kravogel; igralka: Tina Resman; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2026.
Včeraj so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani slavnostno odprli 40. Slovenski knjižni sejem, ki letos poteka pod sloganom Knjigo moraš imeti rad. Otvoritveno slovesnost je zaznamovala podelitev nagrade za življenjsko delo na področju založništva in knjigotrštva. Prejel jo je Janez Miš, ustanovitelj založbe Miš. V oddaji tudi o tem: Prekinitev ognja med Hezbolahom in Izraelom vse bolj verjetna. Ministrstvo predlaga spremembe volilnih enot, vipavski svetniki se ne strinjajo. V Štanjelu imajo nov vrtec. Slovenski košarkarji so se uvrstili na evropsko prvevenstvo.
Včeraj so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani slavnostno odprli 40. Slovenski knjižni sejem, ki letos poteka pod sloganom Knjigo moraš imeti rad. Otvoritveno slovesnost je zaznamovala podelitev nagrade za življenjsko delo na področju založništva in knjigotrštva. Prejel jo je Janez Miš, ustanovitelj založbe Miš. V oddaji tudi o tem: Prekinitev ognja med Hezbolahom in Izraelom vse bolj verjetna. Ministrstvo predlaga spremembe volilnih enot, vipavski svetniki se ne strinjajo. V Štanjelu imajo nov vrtec. Slovenski košarkarji so se uvrstili na evropsko prvevenstvo.
"Pesniški svet Janka Samca izhaja iz nasledstva 'moderne', predvsem iz Župančičevega zanosa in Gradnikove trpke refleksivnosti, ter obsega pokrajinske impresije in občutja, bolečino prve svetovne vojne, bridkost Istre in Primorske po tej vojni in socialno stisko človeka pred drugo svetovno vojno." Tako je poetiko Janka Samca zgoščeno v zapis ujel France Koblar. Samec se je rodil 5. aprila pred 140 leti v Trstu. Za življenja sta bili objavljeni samo dve njegovi pesniški zbirki, izbor njegovega pesniškega dela pa prinaša knjiga Sen morja, izdana v Trstu leta 1981. Nekaj pesmi iz izbora smo uvrstili v Literarni nokturno ... Režiserka: Irena Glonar, igralec: Brane Grubar, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojster zvoka: Mirko Marinšek. Redaktorici: Tadeja Krečič, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2006.
"Pesniški svet Janka Samca izhaja iz nasledstva 'moderne', predvsem iz Župančičevega zanosa in Gradnikove trpke refleksivnosti, ter obsega pokrajinske impresije in občutja, bolečino prve svetovne vojne, bridkost Istre in Primorske po tej vojni in socialno stisko človeka pred drugo svetovno vojno." Tako je poetiko Janka Samca zgoščeno v zapis ujel France Koblar. Samec se je rodil 5. aprila pred 140 leti v Trstu. Za življenja sta bili objavljeni samo dve njegovi pesniški zbirki, izbor njegovega pesniškega dela pa prinaša knjiga Sen morja, izdana v Trstu leta 1981. Nekaj pesmi iz izbora smo uvrstili v Literarni nokturno ... Režiserka: Irena Glonar, igralec: Brane Grubar, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojster zvoka: Mirko Marinšek. Redaktorici: Tadeja Krečič, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2006.
20. aprila so v Vitanju izvedli tretjo ponovitev petdesetletne gledališke predstava Noordung:: 1995–2045. Pri Mladinski knjigi je zaživela povsem nova zbirka Živi klasiki, ki prinaša izbor starejših in sodobnih klasikov v mehki vezavi. Za likovno opremo knjig so poskrbeli slovenski ilustratorji in oblikovalci. Pri založbi Sanje pa je izšla obsežna zbirka kratke proze Marjana Tomšiča.
20. aprila so v Vitanju izvedli tretjo ponovitev petdesetletne gledališke predstava Noordung:: 1995–2045. Pri Mladinski knjigi je zaživela povsem nova zbirka Živi klasiki, ki prinaša izbor starejših in sodobnih klasikov v mehki vezavi. Za likovno opremo knjig so poskrbeli slovenski ilustratorji in oblikovalci. Pri založbi Sanje pa je izšla obsežna zbirka kratke proze Marjana Tomšiča.
Vsaka pot se začne s prvim korakom, pravijo. Tudi srečanje z boleznijo - z rakom - ima svoj »prvič«, ki nato z malimi zmagami gradi kilometre. Ne navadnih, pač pa kilometre malih zmag. Takšen je tudi naslov prireditve, ki bo v več slovenskih mestih s simbolno štafeto – polno zapisanih vzpodbudnih misli povezovala ljudi, ki so zmogli kilometre malih zmag. V soboto, 11. aprila - ob 40. obletnici delovanja društva onkoloških bolnikov - bo dopoldne slovesno v Kopru. Najprej na Ukmarjevem trgu, kamor bodo po morju mladi jadralci pripeljali štafeto, ki povezuje zgodbe poguma, vztrajnosti in upanja. Po sprejemu štafete pa v dvorani Sv. Frančiška, kjer bo osrednja prireditev, namenjena vsem, ki so se soočili z boleznijo, a ne le njim - prav vsem, ki želimo podpreti simboliko kilometrov malih zmag. Naša gostja je zdravnica Jadranka Vrh Jermančič, ki že skoraj tri desetletja v Splošni bolnici Izola vodi skupino za samopomoč bolnikom z rakom. Toliko zgodb pozna in tako se je vedno znova osebno dotaknejo, da že ima naslov knjige, ki jo bo morda nekoč napisala - Dotiki srca. Radi jo bomo brali.
Vsaka pot se začne s prvim korakom, pravijo. Tudi srečanje z boleznijo - z rakom - ima svoj »prvič«, ki nato z malimi zmagami gradi kilometre. Ne navadnih, pač pa kilometre malih zmag. Takšen je tudi naslov prireditve, ki bo v več slovenskih mestih s simbolno štafeto – polno zapisanih vzpodbudnih misli povezovala ljudi, ki so zmogli kilometre malih zmag. V soboto, 11. aprila - ob 40. obletnici delovanja društva onkoloških bolnikov - bo dopoldne slovesno v Kopru. Najprej na Ukmarjevem trgu, kamor bodo po morju mladi jadralci pripeljali štafeto, ki povezuje zgodbe poguma, vztrajnosti in upanja. Po sprejemu štafete pa v dvorani Sv. Frančiška, kjer bo osrednja prireditev, namenjena vsem, ki so se soočili z boleznijo, a ne le njim - prav vsem, ki želimo podpreti simboliko kilometrov malih zmag. Naša gostja je zdravnica Jadranka Vrh Jermančič, ki že skoraj tri desetletja v Splošni bolnici Izola vodi skupino za samopomoč bolnikom z rakom. Toliko zgodb pozna in tako se je vedno znova osebno dotaknejo, da že ima naslov knjige, ki jo bo morda nekoč napisala - Dotiki srca. Radi jo bomo brali.
Marčevske Humoreske tega tedna so posvečene Skrivnemu dnevniku Hendrika Groena, starega 83 let in ¼. Nizozemski starostnik z veliko trpkega humorja opisuje svoje doživljanje staranja, pa tudi dogajanje v domu za starejše, v katerem živi. V zadnji oddaji iz cikla bomo izvedeli vse o klubu upornikov, ki ga ustanovijo naključno. Knjigo je prevedla Stana Anželj, interpretira dramski igralec Željo Hrs, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Saška Rakef, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026.
Marčevske Humoreske tega tedna so posvečene Skrivnemu dnevniku Hendrika Groena, starega 83 let in ¼. Nizozemski starostnik z veliko trpkega humorja opisuje svoje doživljanje staranja, pa tudi dogajanje v domu za starejše, v katerem živi. V zadnji oddaji iz cikla bomo izvedeli vse o klubu upornikov, ki ga ustanovijo naključno. Knjigo je prevedla Stana Anželj, interpretira dramski igralec Željo Hrs, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Saška Rakef, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026.
To je knjiga o človeku, ki je zase dejal, da nikoli ni sanjal, je zapisala Urška Perenič v predgovoru nove knjige o opusu Borisa Pahorja. Znanstvena monografija “Jaz pa nikoli nisem sanjal”: opus Borisa Pahorja med življenjem in pisanjem je svojevrsten poklon več avtorjev bližajoči se obletnici konca druge svetovne vojne. V oddaji tudi o knjigi z naslovom Knjigica – Drobci iz življenja dramskega igralca Petra Ternovška in osrednjem razstavnem prostoru Evropske prestolnice kulture centru EPIC, ki bo namenjen interpretaciji 20. stoletja.
To je knjiga o človeku, ki je zase dejal, da nikoli ni sanjal, je zapisala Urška Perenič v predgovoru nove knjige o opusu Borisa Pahorja. Znanstvena monografija “Jaz pa nikoli nisem sanjal”: opus Borisa Pahorja med življenjem in pisanjem je svojevrsten poklon več avtorjev bližajoči se obletnici konca druge svetovne vojne. V oddaji tudi o knjigi z naslovom Knjigica – Drobci iz življenja dramskega igralca Petra Ternovška in osrednjem razstavnem prostoru Evropske prestolnice kulture centru EPIC, ki bo namenjen interpretaciji 20. stoletja.
Leto 2025 je bilo slavnostno za eno naših najpomembnejših založb, Cankarjevo založbo, saj je v tem letu zaznamovala 80 let svojega delovanja. Založba, ki je bila nekoč ena od treh naših največjih založb, od leta 2004 deluje kot del Skupine Mladinska knjiga. V osmih desetletjih je bilo pod njenim okriljem natisnjenih več kot 28 milijonov izvodov knjig, samo v zadnjih 30 letih so izdali več kot 2000 naslovov, med katerimi so bili številni nagrajeni. Verjetno v Sloveniji ni bralca knjig, ki ne bi v rokah držal kakšne izmed knjig Cankarjeve založbe, pa naj bo iz zbirk Sto romanov, S poti, Nobelovci ali XX. stoletje, iz katere je izšla zbirka Moderni klasiki. Tu so še številni leksikoni, kuharice, Zakladi Slovenije in od nedavnega Bralna znamenja, prva zbirka pri nas, ki se sistematično posveča vprašanjem založništva in knjigotrštva. Gostimo urednika za leposlovje pri Cankarjevi založbi: izrednega prof. dr. Andreja Blatnika in Saša Puljarevića.
Leto 2025 je bilo slavnostno za eno naših najpomembnejših založb, Cankarjevo založbo, saj je v tem letu zaznamovala 80 let svojega delovanja. Založba, ki je bila nekoč ena od treh naših največjih založb, od leta 2004 deluje kot del Skupine Mladinska knjiga. V osmih desetletjih je bilo pod njenim okriljem natisnjenih več kot 28 milijonov izvodov knjig, samo v zadnjih 30 letih so izdali več kot 2000 naslovov, med katerimi so bili številni nagrajeni. Verjetno v Sloveniji ni bralca knjig, ki ne bi v rokah držal kakšne izmed knjig Cankarjeve založbe, pa naj bo iz zbirk Sto romanov, S poti, Nobelovci ali XX. stoletje, iz katere je izšla zbirka Moderni klasiki. Tu so še številni leksikoni, kuharice, Zakladi Slovenije in od nedavnega Bralna znamenja, prva zbirka pri nas, ki se sistematično posveča vprašanjem založništva in knjigotrštva. Gostimo urednika za leposlovje pri Cankarjevi založbi: izrednega prof. dr. Andreja Blatnika in Saša Puljarevića.
V oddaji Odkrivamo smo obiskali Knjižnico Josipa Vošnjaka v Slovenski Bistrici, kjer so lani praznovali 60-letnico matične in 50-letnico pionirske knjižnice. Govorili smo o tem, da knjižnica ni le izposoja knjig, temveč je tudi kulturno in informacijsko središče in dnevna soba lokalne skupnosti; nekaj besed pa tudi o novih prostorih oplotniške knjižnice in o tem, po kakšnih knjigah bralci radi sežejo in zakaj je branje tako pomembno za otroke in mladino.
V oddaji Odkrivamo smo obiskali Knjižnico Josipa Vošnjaka v Slovenski Bistrici, kjer so lani praznovali 60-letnico matične in 50-letnico pionirske knjižnice. Govorili smo o tem, da knjižnica ni le izposoja knjig, temveč je tudi kulturno in informacijsko središče in dnevna soba lokalne skupnosti; nekaj besed pa tudi o novih prostorih oplotniške knjižnice in o tem, po kakšnih knjigah bralci radi sežejo in zakaj je branje tako pomembno za otroke in mladino.
Petnajstletni Mahmud Maruf, čigar starši prihajajo iz Pakistana, si v nasprotju z drugimi Norvežani, ki poleti potujejo, ne more privoščiti niti izleta. Zato počitnice preživlja kar s prijateljem na klopci pred blokom. Prevod prvenca norveškega pisatelja Gulraiza Sharifa je novost zbirke Odisej, ki že pet desetletij nagovarja najstnike in njihove težave ter hkrati ponuja vpogled v druge kulture. Zbirko je Ivan Minatti zasnoval med obiski Pionirske knjižnice, ko je spremljal, kaj mladi berejo in katerih knjig primanjkuje. Zbirka se še danes ravna po tej programski politiki, prilagaja pa se interesom mladih bralcev in odziva na življenje sodobnih mladostnikov. Doslej je v zbirki izšlo 157 naslovov domačih in tujih avtorjev, med njimi je vrsta uspešnic, večina knjig pa je tudi prejemnic znaka kakovosti Zlata hruška.
Petnajstletni Mahmud Maruf, čigar starši prihajajo iz Pakistana, si v nasprotju z drugimi Norvežani, ki poleti potujejo, ne more privoščiti niti izleta. Zato počitnice preživlja kar s prijateljem na klopci pred blokom. Prevod prvenca norveškega pisatelja Gulraiza Sharifa je novost zbirke Odisej, ki že pet desetletij nagovarja najstnike in njihove težave ter hkrati ponuja vpogled v druge kulture. Zbirko je Ivan Minatti zasnoval med obiski Pionirske knjižnice, ko je spremljal, kaj mladi berejo in katerih knjig primanjkuje. Zbirka se še danes ravna po tej programski politiki, prilagaja pa se interesom mladih bralcev in odziva na življenje sodobnih mladostnikov. Doslej je v zbirki izšlo 157 naslovov domačih in tujih avtorjev, med njimi je vrsta uspešnic, večina knjig pa je tudi prejemnic znaka kakovosti Zlata hruška.
Nocoj v Kulturi tudi o razstavi z naslovom Spominske knjige, ki si jo lahko ogledate v Slovenskem etnografskem muzeju. Razstava je nastala kot izjemen skupnostni projekt. SEM je namreč letošnje poletje objavil javni poziv k delitvi spominskih knjig in osebnih zgodb, kar 57 posameznikov je za razstavo posodilo 132 spominskih knjig. V Vzhodnem stolpu Ptujskega gradu pa smo si ogledali razstavo 189 risb in grafik Franceta Miheliča, enega ključnih slovenskih umetnikov 20. stoletja. Predstavljamo vam tudi nove izdaje knjig Založbe Miš.
Nocoj v Kulturi tudi o razstavi z naslovom Spominske knjige, ki si jo lahko ogledate v Slovenskem etnografskem muzeju. Razstava je nastala kot izjemen skupnostni projekt. SEM je namreč letošnje poletje objavil javni poziv k delitvi spominskih knjig in osebnih zgodb, kar 57 posameznikov je za razstavo posodilo 132 spominskih knjig. V Vzhodnem stolpu Ptujskega gradu pa smo si ogledali razstavo 189 risb in grafik Franceta Miheliča, enega ključnih slovenskih umetnikov 20. stoletja. Predstavljamo vam tudi nove izdaje knjig Založbe Miš.
Nedavno je minilo 250 let od rojstva Jane Austen, angleške pisateljice, ki je spremenila sodobno književnost in še danes vpliva na popularno kulturo. O genialni pisateljici in njenem prelomnem opusu se v oddaji pred pričetkom nove serije Gospodična Austen pogovarjamo s filozofinjo, doktorico Jelo Krečič.
Nedavno je minilo 250 let od rojstva Jane Austen, angleške pisateljice, ki je spremenila sodobno književnost in še danes vpliva na popularno kulturo. O genialni pisateljici in njenem prelomnem opusu se v oddaji pred pričetkom nove serije Gospodična Austen pogovarjamo s filozofinjo, doktorico Jelo Krečič.
Izseljevanje Slovencev v Nemčijo je na našem prostoru že desetletja tako močno prisotno, da verjetno tako rekoč vsakdo od nas pozna nekoga, ki je vsaj v določenem obdobju svojega življenja delal in živel v tej gospodarsko bolj razviti evropski državi. »Gastarbajterji«, ki so od konca šestdesetih let iz celotne Jugoslavije hodili delat v Nemčijo, so v naši družbi postali celo tako prisoten fenomen, da to nemško besedo danes uporabljamo kar za vsakega delavca na začasnem delu v tujini, vsaj kadar ta opravlja bolj fizična ali slabše plačana dela. Čeprav so verjetno prav v socialistični Jugoslaviji doživele višek, pa delovne migracije Slovencev v Nemčijo segajo že precej dlje v zgodovino, vsaj v konec 19. stoletja, ko so naši sorojaki polnili rudnike Porurja. V tokratnih Glasovih svetov se bomo skozi zgodovino slovenskih migracij v Nemčijo sprehodili ob delu nemškega zgodovinarja Rolfa Wörsdörferja, Od "vestfalskega Slovenca" do "gastarbajterja": Migracije Slovencev v Nemčijo v 19. in 20. stoletju, ki je v slovenskem prevodu nedavno izšlo pri založbi Sophia v sodelovanju z založbo ZRC. O tem, kakšno je bilo življenje naših rojakov v porurskih rudnikih, kdo se je v Nemčijo preseljeval po drugi svetovni vojni in kakšna je bila jugoslovanska gasterbajtarska priseljenska izkušnja bomo govorili z dr. Marino Lukšič Hacin z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije na Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU. Oddajo je pripavila Alja Zore. foto: Izsek iz naslovnice knjige Od "vestfalskega Slovenca" do "gastarbajterja"
Izseljevanje Slovencev v Nemčijo je na našem prostoru že desetletja tako močno prisotno, da verjetno tako rekoč vsakdo od nas pozna nekoga, ki je vsaj v določenem obdobju svojega življenja delal in živel v tej gospodarsko bolj razviti evropski državi. »Gastarbajterji«, ki so od konca šestdesetih let iz celotne Jugoslavije hodili delat v Nemčijo, so v naši družbi postali celo tako prisoten fenomen, da to nemško besedo danes uporabljamo kar za vsakega delavca na začasnem delu v tujini, vsaj kadar ta opravlja bolj fizična ali slabše plačana dela. Čeprav so verjetno prav v socialistični Jugoslaviji doživele višek, pa delovne migracije Slovencev v Nemčijo segajo že precej dlje v zgodovino, vsaj v konec 19. stoletja, ko so naši sorojaki polnili rudnike Porurja. V tokratnih Glasovih svetov se bomo skozi zgodovino slovenskih migracij v Nemčijo sprehodili ob delu nemškega zgodovinarja Rolfa Wörsdörferja, Od "vestfalskega Slovenca" do "gastarbajterja": Migracije Slovencev v Nemčijo v 19. in 20. stoletju, ki je v slovenskem prevodu nedavno izšlo pri založbi Sophia v sodelovanju z založbo ZRC. O tem, kakšno je bilo življenje naših rojakov v porurskih rudnikih, kdo se je v Nemčijo preseljeval po drugi svetovni vojni in kakšna je bila jugoslovanska gasterbajtarska priseljenska izkušnja bomo govorili z dr. Marino Lukšič Hacin z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije na Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU. Oddajo je pripavila Alja Zore. foto: Izsek iz naslovnice knjige Od "vestfalskega Slovenca" do "gastarbajterja"