Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ali nam srce bije v ritmu naših korakov? To se je spraševal Samo Rugelj, ko je izbral naslov za svojo novo knjigo En korak, en utrip srca. Knjiga prinaša tako osebne zgodbe o osvajanju maratonov kot tudi vpogled v zgodovino tega mitskega izziva. Rugelj je prvi maraton pretekel s svojim očetom, psihiatrom Janezom Rugljem, štiri desetletja pozneje ga je osvojil s sinom Janom. Za 50. rojstni dan pa je njegova žena tekla skupaj z njim na 50 kilometrov. Pravi, da je bilo to zanj najlepše darilo.
Ali nam srce bije v ritmu naših korakov? To se je spraševal Samo Rugelj, ko je izbral naslov za svojo novo knjigo En korak, en utrip srca. Knjiga prinaša tako osebne zgodbe o osvajanju maratonov kot tudi vpogled v zgodovino tega mitskega izziva. Rugelj je prvi maraton pretekel s svojim očetom, psihiatrom Janezom Rugljem, štiri desetletja pozneje ga je osvojil s sinom Janom. Za 50. rojstni dan pa je njegova žena tekla skupaj z njim na 50 kilometrov. Pravi, da je bilo to zanj najlepše darilo.
Praznujemo dan reformacije, gibanja, ki je Slovence urstilo med učene kulture z ustvarjanjem izvirnih besedil v slovenščini, ki tako postane tudi knjižni jezik. Reformacija nam da prvi tiskani knjigi - Katekizem in Abecednik Primoža Trubarja pa tudi prvi prevod Biblije Jurija Dalmatina. Prav ob tej je v koroški osrednji knjižnici shranjen manj znan Črnjanski rokopis - eno od desetih del vpisanih v Unescovo nacionalno listino Spomin sveta. V oddaji tudi: - Kitajski predsednik Ši na gospodarskem forumu APEC izpostavil nujnost sodelovanja - Svet Evrope zaskrbljen zaradi skorajšnjega izstopa Latvije iz carigrajske konvencije - Ljubljanska univerza namenja 10 milijonov evrov štirim interdisciplinarnim projektom
Praznujemo dan reformacije, gibanja, ki je Slovence urstilo med učene kulture z ustvarjanjem izvirnih besedil v slovenščini, ki tako postane tudi knjižni jezik. Reformacija nam da prvi tiskani knjigi - Katekizem in Abecednik Primoža Trubarja pa tudi prvi prevod Biblije Jurija Dalmatina. Prav ob tej je v koroški osrednji knjižnici shranjen manj znan Črnjanski rokopis - eno od desetih del vpisanih v Unescovo nacionalno listino Spomin sveta. V oddaji tudi: - Kitajski predsednik Ši na gospodarskem forumu APEC izpostavil nujnost sodelovanja - Svet Evrope zaskrbljen zaradi skorajšnjega izstopa Latvije iz carigrajske konvencije - Ljubljanska univerza namenja 10 milijonov evrov štirim interdisciplinarnim projektom
Franček Rudolf je ta roman napisal na pobudo programa Ars in ga izdal leta 1994. Roman je podnaslovil kot kriminalko, čeprav gre za mešanico najrazličnejših žanrov - od političnega trilerja do satire in humorističnih variacij na nekakšno slovensko znanstveno fantastiko. No, kajpak je Franček Rudolf roman namenil Slovencem in Sloveniji v prvih letih osamosvojitve in samostojnosti predvsem s šaljivo mislijo, da se je včasih treba pogledati na dogodke tudi malce drugače. Režija: Jože Valentič Posneto v študijih Radia Slovenija junija 1994.
Franček Rudolf je ta roman napisal na pobudo programa Ars in ga izdal leta 1994. Roman je podnaslovil kot kriminalko, čeprav gre za mešanico najrazličnejših žanrov - od političnega trilerja do satire in humorističnih variacij na nekakšno slovensko znanstveno fantastiko. No, kajpak je Franček Rudolf roman namenil Slovencem in Sloveniji v prvih letih osamosvojitve in samostojnosti predvsem s šaljivo mislijo, da se je včasih treba pogledati na dogodke tudi malce drugače. Režija: Jože Valentič Posneto v študijih Radia Slovenija junija 1994.
V tokratni oddaji Sami naši bomo predstavili knjigo Miroslava Stanojevića Beograd–Ljubljana, ki osebne spomine prepleta z zgodovinskimi prelomnicami 20. stoletja. Spremljali bomo predstavo Mame reškega kolektiva Igralke, ki odpira dileme o materinstvu v sodobni družbi. Na samem začetku oddaje pa se posvetimo filmu Izgubljeno moštvo režiserja Jureta Pavlovića, dokumentarcu o zadnji jugoslovanski košarkarski reprezentanci in športu kot prostoru skupnosti tik pred razpadom države.
V tokratni oddaji Sami naši bomo predstavili knjigo Miroslava Stanojevića Beograd–Ljubljana, ki osebne spomine prepleta z zgodovinskimi prelomnicami 20. stoletja. Spremljali bomo predstavo Mame reškega kolektiva Igralke, ki odpira dileme o materinstvu v sodobni družbi. Na samem začetku oddaje pa se posvetimo filmu Izgubljeno moštvo režiserja Jureta Pavlovića, dokumentarcu o zadnji jugoslovanski košarkarski reprezentanci in športu kot prostoru skupnosti tik pred razpadom države.
V letu, ko Nova Gorica nosi naziv Evropska prestolnica kulture, bo 10. edicija knjižnega sejma in festivala Mesto knjige v znamenju Manifesta.
V letu, ko Nova Gorica nosi naziv Evropska prestolnica kulture, bo 10. edicija knjižnega sejma in festivala Mesto knjige v znamenju Manifesta.
Razkrite lepote Postojnske jame Raziskovalec knjižnega jezika Slovenija stopila v obdobje televizije 11. oktobra pred 450 leti (1575) je v Ljubljani izšel Dalmatinov prevod starozavezne Sirahove knjige, poimenovane Jezus Sirah. To delo je prva ohranjena natisnjena knjiga v Ljubljani in na Slovenskem. Sirahova knjiga ni pomembna samo zaradi vsebine, ki se posveča predvsem modrosti življenja, ampak tudi zato, ker predstavlja prehodno dobo, v kateri je začelo judovstvo dobivati zavest izvoljenega ljudstva. Delo je natisnil ljubljanski tiskar Janž Mandelc, pri katerem je bilo v naslednjih šestih letih natisnjenih še približno trideset del v slovenskem, hrvaškem, latinskem in nemškem jeziku.
Razkrite lepote Postojnske jame Raziskovalec knjižnega jezika Slovenija stopila v obdobje televizije 11. oktobra pred 450 leti (1575) je v Ljubljani izšel Dalmatinov prevod starozavezne Sirahove knjige, poimenovane Jezus Sirah. To delo je prva ohranjena natisnjena knjiga v Ljubljani in na Slovenskem. Sirahova knjiga ni pomembna samo zaradi vsebine, ki se posveča predvsem modrosti življenja, ampak tudi zato, ker predstavlja prehodno dobo, v kateri je začelo judovstvo dobivati zavest izvoljenega ljudstva. Delo je natisnil ljubljanski tiskar Janž Mandelc, pri katerem je bilo v naslednjih šestih letih natisnjenih še približno trideset del v slovenskem, hrvaškem, latinskem in nemškem jeziku.
Franček Rudolf je ta roman napisal na pobudo programa Ars in ga izdal leta 1994. Roman je podnaslovil kot kriminalko, čeprav gre za mešanico najrazličnejših žanrov od političnega trilerja do satire in humorističnih variacij na nekakšno slovensko znanstveno fantastiko. No, kajpak je Franček Rudolf roman namenil Slovencem in Sloveniji v prvih letih osamosvojitve in samostojnosti, predvsem s šaljivo mislijo, da je včasih treba pogledati na dogodke tudi malce drugače. Režija: Jože Valentič Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1994.
Franček Rudolf je ta roman napisal na pobudo programa Ars in ga izdal leta 1994. Roman je podnaslovil kot kriminalko, čeprav gre za mešanico najrazličnejših žanrov od političnega trilerja do satire in humorističnih variacij na nekakšno slovensko znanstveno fantastiko. No, kajpak je Franček Rudolf roman namenil Slovencem in Sloveniji v prvih letih osamosvojitve in samostojnosti, predvsem s šaljivo mislijo, da je včasih treba pogledati na dogodke tudi malce drugače. Režija: Jože Valentič Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1994.
Danes vam predstavljamo nekaj knjižnih novosti. Ob 30-letnici odkritja neandertalčeve piščali, ki so jo našli v jami Divje babe na Idrijsko-Cerkljanskem leta 1995 so v Narodnem muzeju Slovenije izdali knjigo z naslovom Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe. Knjiga zaokrožuje razstavo, ki so jo v muzeju odprli junija letos. Bili smo tudi na predstavitvi knjižnih novosti založbe Miš. Danes med drugim izpostavljamo dve prozaistični knjigi, pesniško zbirko slovenskih avtorjev ter prevod romana Thomasa Hardyja.
Danes vam predstavljamo nekaj knjižnih novosti. Ob 30-letnici odkritja neandertalčeve piščali, ki so jo našli v jami Divje babe na Idrijsko-Cerkljanskem leta 1995 so v Narodnem muzeju Slovenije izdali knjigo z naslovom Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe. Knjiga zaokrožuje razstavo, ki so jo v muzeju odprli junija letos. Bili smo tudi na predstavitvi knjižnih novosti založbe Miš. Danes med drugim izpostavljamo dve prozaistični knjigi, pesniško zbirko slovenskih avtorjev ter prevod romana Thomasa Hardyja.
»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Takšna je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, gori dolgo, tokrat pa v ljubezenskem ognju izgori mlado dekle ... Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami, je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju izpostavil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, a Cvetje v jeseni je le eno. Bralec: Željko Hrs Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: Radio Slovenija - Ars - Uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija, 2023.
»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Takšna je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, gori dolgo, tokrat pa v ljubezenskem ognju izgori mlado dekle ... Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami, je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju izpostavil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, a Cvetje v jeseni je le eno. Bralec: Željko Hrs Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: Radio Slovenija - Ars - Uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija, 2023.
Umetniško bogat in pester konec tedna bo v Novi Gorici v znamenju knjige, saj se danes začenja 10. festival Mesto knjige. Tudi novogoriški gledališki umetniki bodo ta konec tedna zelo dejavni, saj se v sodelovanju z igralci iz Slovenskega mladinskega gledališča in pod režijskim vodstvom Tomija Janežiča obeta namreč premiera predstav 1979 in 1980, iz cikla Dodekalogija. V Umetniški galeriji Maribor odpirajo razstavo slikarke Simone Šuc, v Pokrajinskem muzeju v Kopru pa se bodo ob 112. obletnici rojstva poklonili pisatelju Borisu Pahorju in ob tem predstavili ponatis njegovega prvenca Moj tržaški naslov.
Umetniško bogat in pester konec tedna bo v Novi Gorici v znamenju knjige, saj se danes začenja 10. festival Mesto knjige. Tudi novogoriški gledališki umetniki bodo ta konec tedna zelo dejavni, saj se v sodelovanju z igralci iz Slovenskega mladinskega gledališča in pod režijskim vodstvom Tomija Janežiča obeta namreč premiera predstav 1979 in 1980, iz cikla Dodekalogija. V Umetniški galeriji Maribor odpirajo razstavo slikarke Simone Šuc, v Pokrajinskem muzeju v Kopru pa se bodo ob 112. obletnici rojstva poklonili pisatelju Borisu Pahorju in ob tem predstavili ponatis njegovega prvenca Moj tržaški naslov.
»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Takšna je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, gori dolgo, tokrat pa v ljubezenskem ognju izgori mlado dekle. Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami, je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju izpostavil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, a Cvetje v jeseni je le eno. Bralec: Željko Hrs Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: Radio Slovenija - Ars - Uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija, 2023.
»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Takšna je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, gori dolgo, tokrat pa v ljubezenskem ognju izgori mlado dekle. Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami, je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju izpostavil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, a Cvetje v jeseni je le eno. Bralec: Željko Hrs Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: Radio Slovenija - Ars - Uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija, 2023.
V Novi Gorici se je včeraj z obiskom slovitega francoskega sociologa Didierja Eribona sklenil festival Mesto knjige, ki je tokrat potekal pod geslom Manifest, v Postojni so včeraj slovesno odprli prenovljeni in programsko bogatejši Notranjski muzej - mi smo bili tam, v četrtek so v galeriji Kresija v Ljubljani odprli razstavo Joni: Bosonogi poklon slikarke Joni Zakonjšek, v nizu dogodkov, ki spremljajo letošnjo 95-letnico ustrelitve bazoviških junakov, je zdaj v tržaškem Narodnem domu na ogled razstava "Slovenci med prvimi antifašisti v Evropi", s katero je društvo TIGR Primorske že lani gostovalo na sedežu evropskega parlamenta v Bruslju, videli pa so jo tudi na prizoriščih pri nas in na Hrvaškem, v sredo je v Ljubljani potekala prva seja novoustanovljene Zamejske kulturne koordinacije, tudi tam smo bili, preteklo nedeljo se je zaključil eden najprepoznavnejših kulturnih festivalov – Salzburške slavnostne igre – pripravili smo povzetek in vtise, pred začetkom jubilejnega, že 40. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica smo pripravili napoved o osrednjih vsebinah in gostih. FOTO: Didier Eribon je pronicljivi analitik sodobnosti VIR: Cankarjev dom (https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/v-duhu-srecka-kosovela-deseto-mesto-knjige-razglasa-manifest-mehanikom/756037#&gid=1&pid=1
V Novi Gorici se je včeraj z obiskom slovitega francoskega sociologa Didierja Eribona sklenil festival Mesto knjige, ki je tokrat potekal pod geslom Manifest, v Postojni so včeraj slovesno odprli prenovljeni in programsko bogatejši Notranjski muzej - mi smo bili tam, v četrtek so v galeriji Kresija v Ljubljani odprli razstavo Joni: Bosonogi poklon slikarke Joni Zakonjšek, v nizu dogodkov, ki spremljajo letošnjo 95-letnico ustrelitve bazoviških junakov, je zdaj v tržaškem Narodnem domu na ogled razstava "Slovenci med prvimi antifašisti v Evropi", s katero je društvo TIGR Primorske že lani gostovalo na sedežu evropskega parlamenta v Bruslju, videli pa so jo tudi na prizoriščih pri nas in na Hrvaškem, v sredo je v Ljubljani potekala prva seja novoustanovljene Zamejske kulturne koordinacije, tudi tam smo bili, preteklo nedeljo se je zaključil eden najprepoznavnejših kulturnih festivalov – Salzburške slavnostne igre – pripravili smo povzetek in vtise, pred začetkom jubilejnega, že 40. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica smo pripravili napoved o osrednjih vsebinah in gostih. FOTO: Didier Eribon je pronicljivi analitik sodobnosti VIR: Cankarjev dom (https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/v-duhu-srecka-kosovela-deseto-mesto-knjige-razglasa-manifest-mehanikom/756037#&gid=1&pid=1
Na mednarodni dan prevajanja, 30. septembra, so v Hrastniku podelili Sovretovo nagrado, ki jo Društvo slovenskih književnih prevajalcev namenja posebno uspelim prevodom leposlovnih besedil v slovenščino – prvič so jo podelili leta 1963. Letos je nagrado prejela Julija Potrč Šavli za prevod zbirke kratkih zgodb sodobnega estonskega avtorja Urmasa Vadija Duša ob cesti, ki so ga izdali pri LUD Literatura.
Na mednarodni dan prevajanja, 30. septembra, so v Hrastniku podelili Sovretovo nagrado, ki jo Društvo slovenskih književnih prevajalcev namenja posebno uspelim prevodom leposlovnih besedil v slovenščino – prvič so jo podelili leta 1963. Letos je nagrado prejela Julija Potrč Šavli za prevod zbirke kratkih zgodb sodobnega estonskega avtorja Urmasa Vadija Duša ob cesti, ki so ga izdali pri LUD Literatura.
Knjiga Dve Gorici - eno mesto? s podnaslovom Konstrukcija urbanega, izdana pri Založništvu tržaškega tiska, avtorice Katje Jerman, se osredotoča na gradnjo mesta Nova Gorica v drugi polovici 20. stoletja in odnose z mestom Gorica na obmejnem območju med Italijo in nekdaj Jugoslavijo, zdaj Slovenijo.
Knjiga Dve Gorici - eno mesto? s podnaslovom Konstrukcija urbanega, izdana pri Založništvu tržaškega tiska, avtorice Katje Jerman, se osredotoča na gradnjo mesta Nova Gorica v drugi polovici 20. stoletja in odnose z mestom Gorica na obmejnem območju med Italijo in nekdaj Jugoslavijo, zdaj Slovenijo.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Nadaljevanje nemške filmske uspešnice, ki je tokrat sinhronizirana v slovenščino. Vizualno barvit film, poln neškodljivega humorja, nežne romantike in čarovnije. Wintersteinova šola praznuje 250 let in učenci pripravijo muzikal, ki ga režira Ida. Otroci se sporečejo z ravnateljem Siegmannom. Ta namreč vztraja, da bo izvedel svojo predstavo, ki slavi legendo o Electorju Wunnibaldu kot branitelju šole. Učenci, z Ido na čelu, pa verjamejo, da je bila resnična junakinja Adelheid, sestra Electorja, in želijo to dokazati. Ali se bodo vaje končale v kaosu ali bo razred potegnil skupaj? In kaj je s čudnimi luknjami na šolskem dvorišču? S pomočjo svojih čarobnih živali se otroci naučijo, kaj je resnično pomembno: timsko delo. Priporočena starost: 8 + Originalni naslov: DIE SCHULE DER MAGISCHEN TIERE 2 Leto produkcije: 2022 Država: Nemčija Žanr: sinhronizirani igrani film Režija: Sven Unterwaldt Jr. Scenarij: Thorsten Näter, Alexander Dydyna, Viola Schmidt in Sven Unterwaldt Jr. po knjigi Margit Auer Glasovi: Tina Resman, Urh Mlakar, Goran Mikić, Ernest Fejzić, Urška Majdič
Nadaljevanje nemške filmske uspešnice, ki je tokrat sinhronizirana v slovenščino. Vizualno barvit film, poln neškodljivega humorja, nežne romantike in čarovnije. Wintersteinova šola praznuje 250 let in učenci pripravijo muzikal, ki ga režira Ida. Otroci se sporečejo z ravnateljem Siegmannom. Ta namreč vztraja, da bo izvedel svojo predstavo, ki slavi legendo o Electorju Wunnibaldu kot branitelju šole. Učenci, z Ido na čelu, pa verjamejo, da je bila resnična junakinja Adelheid, sestra Electorja, in želijo to dokazati. Ali se bodo vaje končale v kaosu ali bo razred potegnil skupaj? In kaj je s čudnimi luknjami na šolskem dvorišču? S pomočjo svojih čarobnih živali se otroci naučijo, kaj je resnično pomembno: timsko delo. Priporočena starost: 8 + Originalni naslov: DIE SCHULE DER MAGISCHEN TIERE 2 Leto produkcije: 2022 Država: Nemčija Žanr: sinhronizirani igrani film Režija: Sven Unterwaldt Jr. Scenarij: Thorsten Näter, Alexander Dydyna, Viola Schmidt in Sven Unterwaldt Jr. po knjigi Margit Auer Glasovi: Tina Resman, Urh Mlakar, Goran Mikić, Ernest Fejzić, Urška Majdič
Z državnim praznikom dnevom reformacije Slovenci zaznamujemo spomin na versko, družbenopolitično in kulturno gibanje v 16. stoletju, ki nam je prineslo prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku. Državna proslava bo na predvečer praznika, 30. oktobra ob 20.00, v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Slavnostna govornica bo ministrica za kulturo Asta Vrečko. Letos bo v ospredju umetniškega programa slovenska knjižnica kot dom knjig, dom naših misli in dom naših duš. Knjižnica kot najbolj demokratična ustanova človeštva in obenem tudi otrok reformacije. Režiser in scenarist dogodka bo Jaša Koceli.
Z državnim praznikom dnevom reformacije Slovenci zaznamujemo spomin na versko, družbenopolitično in kulturno gibanje v 16. stoletju, ki nam je prineslo prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku. Državna proslava bo na predvečer praznika, 30. oktobra ob 20.00, v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Slavnostna govornica bo ministrica za kulturo Asta Vrečko. Letos bo v ospredju umetniškega programa slovenska knjižnica kot dom knjig, dom naših misli in dom naših duš. Knjižnica kot najbolj demokratična ustanova človeštva in obenem tudi otrok reformacije. Režiser in scenarist dogodka bo Jaša Koceli.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Slab začetek dober konec, bi preprosto opisal Knjigo vseh stvari. Čudovito delo, ki pretrese, a da upanje, da se vedno lahko vse srečno konča, četudi na začetku ni videti tako. Brala sta jo Tosja in Maruša. Dobro poslušaj prispevek! Vprašanje iz področja razumevanje sporočila se glasi: Kaj v delu Knjiga vseh stvari predstavlja ključ do sreče? a) Razvijanje lastnih sposobnosti in krepitev poguma. b) Izogibanje konfliktom in ohranjanje miru. c) Prepoznavanje lastnih napak in priznanje porazov. d) Zaupanje v druge in medsebojna pomoč. Avtor: Guus Kuijer Ilustrator: Nina Meglič Založba: MIŠ
Slab začetek dober konec, bi preprosto opisal Knjigo vseh stvari. Čudovito delo, ki pretrese, a da upanje, da se vedno lahko vse srečno konča, četudi na začetku ni videti tako. Brala sta jo Tosja in Maruša. Dobro poslušaj prispevek! Vprašanje iz področja razumevanje sporočila se glasi: Kaj v delu Knjiga vseh stvari predstavlja ključ do sreče? a) Razvijanje lastnih sposobnosti in krepitev poguma. b) Izogibanje konfliktom in ohranjanje miru. c) Prepoznavanje lastnih napak in priznanje porazov. d) Zaupanje v druge in medsebojna pomoč. Avtor: Guus Kuijer Ilustrator: Nina Meglič Založba: MIŠ
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Grad Štanjel ima novo vsebino, to je muzej slovenskega jezika in knjige. Gre za edinstveno razstavo pri nas, ki so jo zasnovali v Zavodu Škrateljc, strokovno pa je nad postavijo bdel Inštitut Frana Ramovša ZRC SAZU. Pri projektu so sodelovale tudi druge vodilne ustanove s področja jezika in knjige. Z odprtjem razstave pa se je končala tudi več kot 50-letna prenova gradu Štanjel. V oddaji tudi o tem: - Izrael in Iran nadaljujeta medsebojno obstreljevanje; ameriški predsednik se še odloča o sodelovanju Združenih držav Amerike v napadih na iranske cilje. - Parlamentarni odbor za delo o zvišanju nadomestila za brezposelnost. - Evropska prestolnica kulture GO!2025 na prostem premierno uprizarja opero Potovanje v Reims.
Grad Štanjel ima novo vsebino, to je muzej slovenskega jezika in knjige. Gre za edinstveno razstavo pri nas, ki so jo zasnovali v Zavodu Škrateljc, strokovno pa je nad postavijo bdel Inštitut Frana Ramovša ZRC SAZU. Pri projektu so sodelovale tudi druge vodilne ustanove s področja jezika in knjige. Z odprtjem razstave pa se je končala tudi več kot 50-letna prenova gradu Štanjel. V oddaji tudi o tem: - Izrael in Iran nadaljujeta medsebojno obstreljevanje; ameriški predsednik se še odloča o sodelovanju Združenih držav Amerike v napadih na iranske cilje. - Parlamentarni odbor za delo o zvišanju nadomestila za brezposelnost. - Evropska prestolnica kulture GO!2025 na prostem premierno uprizarja opero Potovanje v Reims.
Danes dopoldan so se v Ljubljani začeli jubilejni Slovenski dnevi knjige. Na tokratnem osrednjem prizorišču na Vrtu Lili Novy Društva slovenskih pisateljev se je pod okriljem letošnjega gesla Drevo, beseda in človek začela 30. izvedba tega festivala s številnimi dogodki in knjižnim sejmom. Na predzadnji razstavi v letošnji sezoni se Mestna galerija Nova Gorica poklanja umetniku konceptualne fotografije, Evgenu Bavčarju, ki živi in deluje med domačim Lokavcem in Parizom. Bavčar s fotografijo odslikava pogled nevidečega na svet, ki je videčim samoumevna vsakdanjost, so poudarili ob odprtju razstave. Potem ko je januarja pred dvema letoma Frankfurtska opera praizvedla opero Blühen oziroma Razcvet Vita Žuraja, bomo lahko to 70-minutno delo spoznali tudi pri nas, z novo zasedbo in režijo, v koprodukciji Slovenskega komornega glasbenega gledališča, SNG Maribor in Cankarjevega doma. Predstavi bosta danes in jutri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.
Danes dopoldan so se v Ljubljani začeli jubilejni Slovenski dnevi knjige. Na tokratnem osrednjem prizorišču na Vrtu Lili Novy Društva slovenskih pisateljev se je pod okriljem letošnjega gesla Drevo, beseda in človek začela 30. izvedba tega festivala s številnimi dogodki in knjižnim sejmom. Na predzadnji razstavi v letošnji sezoni se Mestna galerija Nova Gorica poklanja umetniku konceptualne fotografije, Evgenu Bavčarju, ki živi in deluje med domačim Lokavcem in Parizom. Bavčar s fotografijo odslikava pogled nevidečega na svet, ki je videčim samoumevna vsakdanjost, so poudarili ob odprtju razstave. Potem ko je januarja pred dvema letoma Frankfurtska opera praizvedla opero Blühen oziroma Razcvet Vita Žuraja, bomo lahko to 70-minutno delo spoznali tudi pri nas, z novo zasedbo in režijo, v koprodukciji Slovenskega komornega glasbenega gledališča, SNG Maribor in Cankarjevega doma. Predstavi bosta danes in jutri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.
Po poteh Črnjanskega rokopisa smo se odpravili v tokratnem Lokalnem času. Gre za skoraj 400 let star dokument, ki je bil javnosti do zdaj manj znan, po novem pa je vpisan na Unesco nacionalno listino Spomin sveta in je torej pomemben za vso Slovenijo. Zakaj je tako in kako so lahko knjigo ohranili? Ob tem tudi pojav bukovništva, ki se je prav na Koroškem najbolj razcvetel zaradi izjemnega pomanjkanja knjig pred stoletji. Ob koncu zavijemo še na drugi del Koroške, v Dravsko dolino, kjer je beležijo še eno zgodbo, ki si jo je vredno vzeti za zgled. Z izjemno podporo občine invalidi zapisujejo nove življenjske zgodbe in delajo v Zavodu Radela, ki je praznoval 10. obletnico.
Po poteh Črnjanskega rokopisa smo se odpravili v tokratnem Lokalnem času. Gre za skoraj 400 let star dokument, ki je bil javnosti do zdaj manj znan, po novem pa je vpisan na Unesco nacionalno listino Spomin sveta in je torej pomemben za vso Slovenijo. Zakaj je tako in kako so lahko knjigo ohranili? Ob tem tudi pojav bukovništva, ki se je prav na Koroškem najbolj razcvetel zaradi izjemnega pomanjkanja knjig pred stoletji. Ob koncu zavijemo še na drugi del Koroške, v Dravsko dolino, kjer je beležijo še eno zgodbo, ki si jo je vredno vzeti za zgled. Z izjemno podporo občine invalidi zapisujejo nove življenjske zgodbe in delajo v Zavodu Radela, ki je praznoval 10. obletnico.
Med 6. in 10. majem bo v Ljubljani potekala 12. Gibanica – Bienale sodobne plesne umetnosti v Sloveniji, ki ponuja strnjen izbor vznemirljivih plesnih predstav, ustvarjenih v minulih dveh sezonah. V spremljevalnem programu bodo potekali tudi delavnica plesne kritike, koreografski laboratorij in mednarodna konferenca Razvojne perspektive za ples. Založba Mladinska knjiga je pred kratkim izdala tri nova prozna dela slovenskih avtorjev; zbirko novel Človek, ki ga ni Branka Šömna ter romana Trafikant Romana Rozine in Kamp Alenke Vesenjak.
Med 6. in 10. majem bo v Ljubljani potekala 12. Gibanica – Bienale sodobne plesne umetnosti v Sloveniji, ki ponuja strnjen izbor vznemirljivih plesnih predstav, ustvarjenih v minulih dveh sezonah. V spremljevalnem programu bodo potekali tudi delavnica plesne kritike, koreografski laboratorij in mednarodna konferenca Razvojne perspektive za ples. Založba Mladinska knjiga je pred kratkim izdala tri nova prozna dela slovenskih avtorjev; zbirko novel Človek, ki ga ni Branka Šömna ter romana Trafikant Romana Rozine in Kamp Alenke Vesenjak.
Devetletni Thomas se od sovrstnikov razlikuje po veliki notranji intuiciji in duhovnem uvidu. V dnevniku tako beremo o očetovem nasilju, ljubezni do Elize in branja knjig ter prijateljstva z gospo Van Amersfoort, ki je Thomasova velika podpora. Knjigo vseh stvari sta brala Tosja in Maruša. Dobro poslušaj prispevek! Vprašanje iz področja razumevanje sporočila se glasi: Kakšen opis bi najbolj ustrezal knjižnemu liku tete Bee? a) Teta Bea je prijetna članica družine, a se upira patriarhalnemu nadzoru. b) Teta Bea je sproščena oseba, ki se zavzema za svobodo pri oblačenju. c) Teta Bea se bori za feministična načela, kar jo vodi v resnost in odtujenost. d) Teta Bea nasprotuje nadvladi moškega spola, vendar je pri tem pasivna. Založba: MIŠ založba Avtor: Guus Kuijer
Devetletni Thomas se od sovrstnikov razlikuje po veliki notranji intuiciji in duhovnem uvidu. V dnevniku tako beremo o očetovem nasilju, ljubezni do Elize in branja knjig ter prijateljstva z gospo Van Amersfoort, ki je Thomasova velika podpora. Knjigo vseh stvari sta brala Tosja in Maruša. Dobro poslušaj prispevek! Vprašanje iz področja razumevanje sporočila se glasi: Kakšen opis bi najbolj ustrezal knjižnemu liku tete Bee? a) Teta Bea je prijetna članica družine, a se upira patriarhalnemu nadzoru. b) Teta Bea je sproščena oseba, ki se zavzema za svobodo pri oblačenju. c) Teta Bea se bori za feministična načela, kar jo vodi v resnost in odtujenost. d) Teta Bea nasprotuje nadvladi moškega spola, vendar je pri tem pasivna. Založba: MIŠ založba Avtor: Guus Kuijer
V tokratni Kulturni panorami predstavljamo novo knjigo slovenskega filozofa Slavoja Žižka z naslovom Nebesa v razsulu. V Kinu Šiška pa je odprl vrata 10. Bienale neodvisne ilustracije. Razstava predstavlja 21 avtoric in avtorjev, ki raziskujejo presečišča med ilustracijo, umetnostjo in oblikovanjem. V Mestni galeriji Ljubljana so odprli pregledno razstavo del na papirju multimedijskega, konceptualnega in performativnega umetnika Staneta Jagodiča. Izvedeli boste tudi, kdo je dobitnica Jermanove nagrade 2025, predstavljamo pa tudi zbirko Rudolfa Maistra o nekaterih prelomnih dogodkih na slovenskem Štajerskem in v Prekmurju. Ob koncu oddaje pa še nekaj besed o digitalni knjižnici Slovenije, ki praznuje 20 let delovanja.
V tokratni Kulturni panorami predstavljamo novo knjigo slovenskega filozofa Slavoja Žižka z naslovom Nebesa v razsulu. V Kinu Šiška pa je odprl vrata 10. Bienale neodvisne ilustracije. Razstava predstavlja 21 avtoric in avtorjev, ki raziskujejo presečišča med ilustracijo, umetnostjo in oblikovanjem. V Mestni galeriji Ljubljana so odprli pregledno razstavo del na papirju multimedijskega, konceptualnega in performativnega umetnika Staneta Jagodiča. Izvedeli boste tudi, kdo je dobitnica Jermanove nagrade 2025, predstavljamo pa tudi zbirko Rudolfa Maistra o nekaterih prelomnih dogodkih na slovenskem Štajerskem in v Prekmurju. Ob koncu oddaje pa še nekaj besed o digitalni knjižnici Slovenije, ki praznuje 20 let delovanja.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
20. aprila so v Vitanju izvedli tretjo ponovitev petdesetletne gledališke predstava Noordung:: 1995–2045. Pri Mladinski knjigi je zaživela povsem nova zbirka Živi klasiki, ki prinaša izbor starejših in sodobnih klasikov v mehki vezavi. Za likovno opremo knjig so poskrbeli slovenski ilustratorji in oblikovalci. Pri založbi Sanje pa je izšla obsežna zbirka kratke proze Marjana Tomšiča.
20. aprila so v Vitanju izvedli tretjo ponovitev petdesetletne gledališke predstava Noordung:: 1995–2045. Pri Mladinski knjigi je zaživela povsem nova zbirka Živi klasiki, ki prinaša izbor starejših in sodobnih klasikov v mehki vezavi. Za likovno opremo knjig so poskrbeli slovenski ilustratorji in oblikovalci. Pri založbi Sanje pa je izšla obsežna zbirka kratke proze Marjana Tomšiča.
V Novem mestu so danes predstavili nov javni sistem za izposojo e-knjig, Cobiss Ela, ki bo nadomestil Biblos. Tega je lastnica, založba Beletrina za splošne knjižnice ugasnila 1. junija, torej si njihovi člani dobrih štirinajst dni e-knjig niso mogli izposoditi. V novo platformo je vključenih vseh 58 splošnih knjižnic, NUK, UKM in tri zamejske knjižnice. Od danes si člani slovenskih splošnih knjižnic ponovno lahko izposojajo e-knjige, in sicer ob pomoči nove javne platforme Cobiss Ela, ki je nastala na pobudo Združenja splošnih knjižnic, ob podpori ministrstva za kulturo in v sodelovanju z Institutom informacijskih znanosti Izum. V primerjavi z Biblosom gre zdaj za javni sistem, ki prinaša večjo demokratičnost, pravi Luka Blažič, direktor Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto, ki koordinira projekt. Platforma bo za knjižnice ugodnejša in naj bi jim tako ostalo več sredstev za nakup knjig. Predsednik Združenja splošnih knjižnic Matej Strgaršek ocenjuje, da bo izposoja e-knjig porasla. V prvih urah delovanja so zabeležili 500 izposoj, trenutno je na voljo okoli 2000 naslovov, izbiro bodo še širili ter sčasoma priključili tudi šolske in druge knjižnice. Knjige bomo lahko brali na računalnikih in mobilnih napravah ter bralnikih, ki podpirajo novejše različice operacijskega sistema Android. Platforma deluje na nekdanjih Biblosovih bralnikih Inkbook, ne pa na priljubljenem bralniku Kobo, ki ga je Biblos nekdaj omogočal. To je med uporabniki sprožilo nekaj nezadovoljstva, a naj bi po besedah Blažiča do novega leta predvidoma delovali tudi ti.
V Novem mestu so danes predstavili nov javni sistem za izposojo e-knjig, Cobiss Ela, ki bo nadomestil Biblos. Tega je lastnica, založba Beletrina za splošne knjižnice ugasnila 1. junija, torej si njihovi člani dobrih štirinajst dni e-knjig niso mogli izposoditi. V novo platformo je vključenih vseh 58 splošnih knjižnic, NUK, UKM in tri zamejske knjižnice. Od danes si člani slovenskih splošnih knjižnic ponovno lahko izposojajo e-knjige, in sicer ob pomoči nove javne platforme Cobiss Ela, ki je nastala na pobudo Združenja splošnih knjižnic, ob podpori ministrstva za kulturo in v sodelovanju z Institutom informacijskih znanosti Izum. V primerjavi z Biblosom gre zdaj za javni sistem, ki prinaša večjo demokratičnost, pravi Luka Blažič, direktor Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto, ki koordinira projekt. Platforma bo za knjižnice ugodnejša in naj bi jim tako ostalo več sredstev za nakup knjig. Predsednik Združenja splošnih knjižnic Matej Strgaršek ocenjuje, da bo izposoja e-knjig porasla. V prvih urah delovanja so zabeležili 500 izposoj, trenutno je na voljo okoli 2000 naslovov, izbiro bodo še širili ter sčasoma priključili tudi šolske in druge knjižnice. Knjige bomo lahko brali na računalnikih in mobilnih napravah ter bralnikih, ki podpirajo novejše različice operacijskega sistema Android. Platforma deluje na nekdanjih Biblosovih bralnikih Inkbook, ne pa na priljubljenem bralniku Kobo, ki ga je Biblos nekdaj omogočal. To je med uporabniki sprožilo nekaj nezadovoljstva, a naj bi po besedah Blažiča do novega leta predvidoma delovali tudi ti.
Piše Miša Gams, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Hudolin je pisatelj, pesnik, prevajalec, urednik in avtor številnih knjig, med katerimi lahko omenimo romana Velika in moški spol ter Čas lepih žensk, ki sta izšla predlani. Ti pa kar greš v bitko za pomlad ni klasičen potopis, temveč filozofsko meditativna odisejada s primesmi kulinarične antropologije, pri kateri avtor še bolj izostri svoje čute in nas iz svojega mediteranskega vrta v zaselku Grupija pri Umagu popelje po notranjosti Istre prek Motovuna, Pazina in Labina do Kvarnerskega zaliva, kjer v vasici Krnica obiščemo njegovo osnovno šolo, se malce pomudimo pri sošolcih in nadaljujemo pot do Pulja, nato pa se prek Vodnjana in Bal vrnemo do izhodišča. Z dvanajstdnevnim pohodom po Istri je zaznamoval svoj 50. rojstni dan in se vrnil v domačo hišo utrujen, a prerojen od srečanj s prijatelji in spoznanj, ko je Istro doživljal skozi prizmo spominov na otroštvo. Čeprav so mu močni nalivi prve dni postavljali številne psihološke in logistične preizkušnje, so ga ovire na poti le še utrdile v prepričanju, da je šlo za pravo odločitev. Ko namreč posije sonce, se zdi, kot da vsi napori tega sveta izginejo, sploh ko iz obcestne gostilne zadiši po pravkar narejenem kosilu ali večerji, ki pisatelja prisili k postanku. Hudolin ima kljub spontani nameri skoraj do podrobnosti pripravljen načrt in večinoma vnaprej ve, kje bo prespal ali v kateri gostilni bo okušal dobrote, saj pozna Istro s prejšnjih pohodov in raziskovanj. Nekoliko nas preseneti, da za turo izbere pretežno asfaltirane ceste, na katerih se mora umikati vozilom, a nam to postane bolj jasno, ko izvemo, da ga tudi regionalne ceste spominjajo na otroštvo, npr. na potovanje s šolskim avtobusom, ki ga vozi nenehno opit šofer, ali pa na prve ekspedicije k srednješolskim ljubeznim. Sicer pa – roko na srce – koliko gozdnih poti je po povečani motorizaciji in industrializaciji v zadnjih desetletjih še dostopnih in prehodnih? 'Pešibus', kot je Hudolin že na začetku knjige priročno označil svoje pešačenje, je bolj meditacija o sedanjem življenju, o zavedanju pomembnosti trenutka tukaj in zdaj, ki ga zaznava prek žuljev na stopalih, bežnih vonjav in mediteranskih okusov. Delo književnika je namreč samotarsko delo, ki poteka v glavi in zahteva prizemljitev, in sčasoma lahko človek izgubi občutek za prostor, čas, realnost in samokritiko: “Najbrž me je začelo prevevati dejstvo, da sem v mestu postajal vse preveč preračunljiv in pragmatičen, in je začelo zmagovati tako minevanje dni, tednov, mesecev, let, dokler nisem zaznal, da to ni moja pot, čeprav gre pri tem za življenje v sedanjosti, ki pa je lahko preveč naporno in dolgočasno in ugonablja. Življenje je narejeno za samoopazovanje in introspekcijo ter posledično tudi samokritiko, ki je v današnjem času skoraj popolnoma izpuhtela, se izgubila v potentnem stroju narcizma.” Hudolin se zaveda, da na druge ljudi in njihove življenjske navade ne more vplivati, svoje drugačnosti se zave že ob pogovoru s sošolcem, ki mu je življenjski moto širitev apartmajev in finančna rast. Sam se ima za pripadnika vitalistične skupine, ki mu ustreza življenje táko kot je, v svoji banalni preprostosti, brez pretiranega hrepenenja po nedosegljivem: “V teku časa in introspekcije mi je prišlo na misel, koliko duševnih bolnikov prinaša sodobni svet; ljudje, ki so normalno delali in živeli neko zadovoljstvo, naenkrat počijo, ne glede na leta in izkustva; to me čudi, da racionalnost poka po šivih, vendar sem prepričan, da ne glede na dejanske psihične bolezni, kot sta bipolarna motnja ali shizofrenija, večina poka zaradi zazrtosti v nekaj, kar jim je nedosegljivo. Znorijo zaradi tega, kar si želijo in po čemer hrepenijo in niso bili uslišani, kar je na neki način znak slabiča. Taki ljudje so veliki egoisti in v svoji zaslepljenosti uživajo v trpljenju, kakor da ne bi vedeli, kakšno zlo je hrepenenje.” Potohodcu ne gre v račun, da ljudje zapravljajo svoj dragoceni čas za službe in opravke, ki jih ne marajo, in se v svoji dvoličnosti sklicujejo na krščanske vrednote – govorijo o dobroti in odpuščanju, sami pa so nasilni in neodgovorni do drugih, pri tem pa vpeti v rutino, za katero ne vedo, čemu služi: “V bistvu je po mojem vse precej preprosto, le zavedati se moraš, kaj imaš rad. Priti do tega ni težko, čeprav se zdi, da svet funkcionira po merilu, kaj in koga sovražiš in komu si zavisten.” V drugi polovici knjige postane Hudolin pesniško navdahnjen in začne zapisovati pesmi, ki mu vznikajo kot spominski prebliski in občutja med hojo. Več tovrstnih pesmi lahko prebiramo v pred kratkim izdani pesniški zbirki Mediteranski vrt. Najlepše med njimi, ki so izšle v ciklu z naslovom Rdeča zemlja – ta je lani prejel nagrado Fanny Haussmann za najboljši pesniški cikel – so nastale prav na pohodu po Istri, ob pesnikovem nenehnem vračanju k svoji “prabiti”, vrtu čuječnosti, obilja in sožitja. Hudolin v svojem pešibusu po Istri kombinira filozofske refleksije o dobrem življenju z opisom krajev in ljudi, ki jih srečuje, piko na i pa dodajo otroški spomini, pesniški vložki in opisi kulinarične ponudbe gostiln in trgovin, v katere zaide. Sicer je malo verjetno, da se bo kateri izmed bralcev ali bralk odločil za podoben pohodniški podvig, je pa možno, da bo kak radovednež zaradi pričujoče knjige hitreje zavil v manjše kraje ob poti in poiskal specifično lokacijo, ki se mu je vtisnila v spomin med branjem potopisa. Omeniti velja, da so priloženi tudi zemljevid poti in številne črno-bele fotografije krajev, ki jih je pisatelj posnel na poti. Težko bi našli bolj izviren način za praznovanje abrahama, kot je pohod po poteh otroških spominov in tovarištva, sploh če gre za manj znane kraje, ki se jim turisti, družine pa tudi ekscentrični popotniki še vedno uspešno izogibajo. Upamo, da se pesnik na podoben način odpravi v bitko še v kakšnem drugem letnem času in na neokroglo obletnico …
Piše Miša Gams, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Hudolin je pisatelj, pesnik, prevajalec, urednik in avtor številnih knjig, med katerimi lahko omenimo romana Velika in moški spol ter Čas lepih žensk, ki sta izšla predlani. Ti pa kar greš v bitko za pomlad ni klasičen potopis, temveč filozofsko meditativna odisejada s primesmi kulinarične antropologije, pri kateri avtor še bolj izostri svoje čute in nas iz svojega mediteranskega vrta v zaselku Grupija pri Umagu popelje po notranjosti Istre prek Motovuna, Pazina in Labina do Kvarnerskega zaliva, kjer v vasici Krnica obiščemo njegovo osnovno šolo, se malce pomudimo pri sošolcih in nadaljujemo pot do Pulja, nato pa se prek Vodnjana in Bal vrnemo do izhodišča. Z dvanajstdnevnim pohodom po Istri je zaznamoval svoj 50. rojstni dan in se vrnil v domačo hišo utrujen, a prerojen od srečanj s prijatelji in spoznanj, ko je Istro doživljal skozi prizmo spominov na otroštvo. Čeprav so mu močni nalivi prve dni postavljali številne psihološke in logistične preizkušnje, so ga ovire na poti le še utrdile v prepričanju, da je šlo za pravo odločitev. Ko namreč posije sonce, se zdi, kot da vsi napori tega sveta izginejo, sploh ko iz obcestne gostilne zadiši po pravkar narejenem kosilu ali večerji, ki pisatelja prisili k postanku. Hudolin ima kljub spontani nameri skoraj do podrobnosti pripravljen načrt in večinoma vnaprej ve, kje bo prespal ali v kateri gostilni bo okušal dobrote, saj pozna Istro s prejšnjih pohodov in raziskovanj. Nekoliko nas preseneti, da za turo izbere pretežno asfaltirane ceste, na katerih se mora umikati vozilom, a nam to postane bolj jasno, ko izvemo, da ga tudi regionalne ceste spominjajo na otroštvo, npr. na potovanje s šolskim avtobusom, ki ga vozi nenehno opit šofer, ali pa na prve ekspedicije k srednješolskim ljubeznim. Sicer pa – roko na srce – koliko gozdnih poti je po povečani motorizaciji in industrializaciji v zadnjih desetletjih še dostopnih in prehodnih? 'Pešibus', kot je Hudolin že na začetku knjige priročno označil svoje pešačenje, je bolj meditacija o sedanjem življenju, o zavedanju pomembnosti trenutka tukaj in zdaj, ki ga zaznava prek žuljev na stopalih, bežnih vonjav in mediteranskih okusov. Delo književnika je namreč samotarsko delo, ki poteka v glavi in zahteva prizemljitev, in sčasoma lahko človek izgubi občutek za prostor, čas, realnost in samokritiko: “Najbrž me je začelo prevevati dejstvo, da sem v mestu postajal vse preveč preračunljiv in pragmatičen, in je začelo zmagovati tako minevanje dni, tednov, mesecev, let, dokler nisem zaznal, da to ni moja pot, čeprav gre pri tem za življenje v sedanjosti, ki pa je lahko preveč naporno in dolgočasno in ugonablja. Življenje je narejeno za samoopazovanje in introspekcijo ter posledično tudi samokritiko, ki je v današnjem času skoraj popolnoma izpuhtela, se izgubila v potentnem stroju narcizma.” Hudolin se zaveda, da na druge ljudi in njihove življenjske navade ne more vplivati, svoje drugačnosti se zave že ob pogovoru s sošolcem, ki mu je življenjski moto širitev apartmajev in finančna rast. Sam se ima za pripadnika vitalistične skupine, ki mu ustreza življenje táko kot je, v svoji banalni preprostosti, brez pretiranega hrepenenja po nedosegljivem: “V teku časa in introspekcije mi je prišlo na misel, koliko duševnih bolnikov prinaša sodobni svet; ljudje, ki so normalno delali in živeli neko zadovoljstvo, naenkrat počijo, ne glede na leta in izkustva; to me čudi, da racionalnost poka po šivih, vendar sem prepričan, da ne glede na dejanske psihične bolezni, kot sta bipolarna motnja ali shizofrenija, večina poka zaradi zazrtosti v nekaj, kar jim je nedosegljivo. Znorijo zaradi tega, kar si želijo in po čemer hrepenijo in niso bili uslišani, kar je na neki način znak slabiča. Taki ljudje so veliki egoisti in v svoji zaslepljenosti uživajo v trpljenju, kakor da ne bi vedeli, kakšno zlo je hrepenenje.” Potohodcu ne gre v račun, da ljudje zapravljajo svoj dragoceni čas za službe in opravke, ki jih ne marajo, in se v svoji dvoličnosti sklicujejo na krščanske vrednote – govorijo o dobroti in odpuščanju, sami pa so nasilni in neodgovorni do drugih, pri tem pa vpeti v rutino, za katero ne vedo, čemu služi: “V bistvu je po mojem vse precej preprosto, le zavedati se moraš, kaj imaš rad. Priti do tega ni težko, čeprav se zdi, da svet funkcionira po merilu, kaj in koga sovražiš in komu si zavisten.” V drugi polovici knjige postane Hudolin pesniško navdahnjen in začne zapisovati pesmi, ki mu vznikajo kot spominski prebliski in občutja med hojo. Več tovrstnih pesmi lahko prebiramo v pred kratkim izdani pesniški zbirki Mediteranski vrt. Najlepše med njimi, ki so izšle v ciklu z naslovom Rdeča zemlja – ta je lani prejel nagrado Fanny Haussmann za najboljši pesniški cikel – so nastale prav na pohodu po Istri, ob pesnikovem nenehnem vračanju k svoji “prabiti”, vrtu čuječnosti, obilja in sožitja. Hudolin v svojem pešibusu po Istri kombinira filozofske refleksije o dobrem življenju z opisom krajev in ljudi, ki jih srečuje, piko na i pa dodajo otroški spomini, pesniški vložki in opisi kulinarične ponudbe gostiln in trgovin, v katere zaide. Sicer je malo verjetno, da se bo kateri izmed bralcev ali bralk odločil za podoben pohodniški podvig, je pa možno, da bo kak radovednež zaradi pričujoče knjige hitreje zavil v manjše kraje ob poti in poiskal specifično lokacijo, ki se mu je vtisnila v spomin med branjem potopisa. Omeniti velja, da so priloženi tudi zemljevid poti in številne črno-bele fotografije krajev, ki jih je pisatelj posnel na poti. Težko bi našli bolj izviren način za praznovanje abrahama, kot je pohod po poteh otroških spominov in tovarištva, sploh če gre za manj znane kraje, ki se jim turisti, družine pa tudi ekscentrični popotniki še vedno uspešno izogibajo. Upamo, da se pesnik na podoben način odpravi v bitko še v kakšnem drugem letnem času in na neokroglo obletnico …
Včeraj so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani slavnostno odprli 40. Slovenski knjižni sejem, ki letos poteka pod sloganom Knjigo moraš imeti rad. Otvoritveno slovesnost je zaznamovala podelitev nagrade za življenjsko delo na področju založništva in knjigotrštva. Prejel jo je Janez Miš, ustanovitelj založbe Miš. V oddaji tudi o tem: Prekinitev ognja med Hezbolahom in Izraelom vse bolj verjetna. Ministrstvo predlaga spremembe volilnih enot, vipavski svetniki se ne strinjajo. V Štanjelu imajo nov vrtec. Slovenski košarkarji so se uvrstili na evropsko prvevenstvo.
Včeraj so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani slavnostno odprli 40. Slovenski knjižni sejem, ki letos poteka pod sloganom Knjigo moraš imeti rad. Otvoritveno slovesnost je zaznamovala podelitev nagrade za življenjsko delo na področju založništva in knjigotrštva. Prejel jo je Janez Miš, ustanovitelj založbe Miš. V oddaji tudi o tem: Prekinitev ognja med Hezbolahom in Izraelom vse bolj verjetna. Ministrstvo predlaga spremembe volilnih enot, vipavski svetniki se ne strinjajo. V Štanjelu imajo nov vrtec. Slovenski košarkarji so se uvrstili na evropsko prvevenstvo.
To je knjiga o človeku, ki je zase dejal, da nikoli ni sanjal, je zapisala Urška Perenič v predgovoru nove knjige o opusu Borisa Pahorja. Znanstvena monografija “Jaz pa nikoli nisem sanjal”: opus Borisa Pahorja med življenjem in pisanjem je svojevrsten poklon več avtorjev bližajoči se obletnici konca druge svetovne vojne. V oddaji tudi o knjigi z naslovom Knjigica – Drobci iz življenja dramskega igralca Petra Ternovška in osrednjem razstavnem prostoru Evropske prestolnice kulture centru EPIC, ki bo namenjen interpretaciji 20. stoletja.
To je knjiga o človeku, ki je zase dejal, da nikoli ni sanjal, je zapisala Urška Perenič v predgovoru nove knjige o opusu Borisa Pahorja. Znanstvena monografija “Jaz pa nikoli nisem sanjal”: opus Borisa Pahorja med življenjem in pisanjem je svojevrsten poklon več avtorjev bližajoči se obletnici konca druge svetovne vojne. V oddaji tudi o knjigi z naslovom Knjigica – Drobci iz življenja dramskega igralca Petra Ternovška in osrednjem razstavnem prostoru Evropske prestolnice kulture centru EPIC, ki bo namenjen interpretaciji 20. stoletja.
Smo v tednu, ko praznujemo Dan reformacije, ki nam je dala prvo slovensko knjigo in slovenščino vzpostavila kot knjižni jezik. Kakšna pa je danes, dobrih 500 let od začetka reformacije na Slovenskem, podoba slovenske literarne krajine? Zanjo je značilno, da ni enotna, saj v njej soobstajajo različne literarne smeri oziroma stilne usmerjenosti. Gre za ogromen konglomerat zvrsti, žanrov, vrst, oblik, stilov in poetik, vse to pa poganja velika produkcija literarnih del. V kakšni kondiciji je torej sodobna slovenska literatura, več v tokratnem Studiu ob 17-tih. Oddaja je bila prvič objavljena v Ars humani na 3. programu Radia Slovenija – programu Ars. Gostje: dr. Varja Balžalorsky Antić, literarna teoretičarka in pesnica; Ana Schnabl, pisateljica in publicistka; Aljoša Harlamov, urednik, publicist in pisatelj. Avtor oddaje Gregor Podlogar.
Smo v tednu, ko praznujemo Dan reformacije, ki nam je dala prvo slovensko knjigo in slovenščino vzpostavila kot knjižni jezik. Kakšna pa je danes, dobrih 500 let od začetka reformacije na Slovenskem, podoba slovenske literarne krajine? Zanjo je značilno, da ni enotna, saj v njej soobstajajo različne literarne smeri oziroma stilne usmerjenosti. Gre za ogromen konglomerat zvrsti, žanrov, vrst, oblik, stilov in poetik, vse to pa poganja velika produkcija literarnih del. V kakšni kondiciji je torej sodobna slovenska literatura, več v tokratnem Studiu ob 17-tih. Oddaja je bila prvič objavljena v Ars humani na 3. programu Radia Slovenija – programu Ars. Gostje: dr. Varja Balžalorsky Antić, literarna teoretičarka in pesnica; Ana Schnabl, pisateljica in publicistka; Aljoša Harlamov, urednik, publicist in pisatelj. Avtor oddaje Gregor Podlogar.
V tokratni oddaji bomo najprej predstavili novo knjigo slovenskega filozofa Slavoja Žižka z naslovom Nebesa v razsulu. Gre za zbirko esejev, v kateri se avtor v svojem značilnem lucidnem slogu loteva številnih perečih družbenih tem kot so okoljevarstvena kriza, dogajanje na Bližnjem vzhodu in v Vzhodni Evropi ter mnogih drugih. V Kinu Šiška pa danes odpira vrata 10. Bienale neodvisne ilustracije. Razstava predstavlja 21 avtoric in avtorjev, ki raziskujejo presečišča med ilustracijo, umetnostjo in oblikovanjem.
V tokratni oddaji bomo najprej predstavili novo knjigo slovenskega filozofa Slavoja Žižka z naslovom Nebesa v razsulu. Gre za zbirko esejev, v kateri se avtor v svojem značilnem lucidnem slogu loteva številnih perečih družbenih tem kot so okoljevarstvena kriza, dogajanje na Bližnjem vzhodu in v Vzhodni Evropi ter mnogih drugih. V Kinu Šiška pa danes odpira vrata 10. Bienale neodvisne ilustracije. Razstava predstavlja 21 avtoric in avtorjev, ki raziskujejo presečišča med ilustracijo, umetnostjo in oblikovanjem.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
Tokrat vstopamo v Disneyjeva šestdeseta in prvo polovico sedemdesetih let 20. stoletja, ko so med drugim nastale risanke 101 dalmatinec, Knjiga o džungli, Mačke iz visoke družbe in Robin Hood. Izvirna klasika W alta Disneyja z naslovom 101 dalm atinec je s svojimi prikupnimi štirinožnimi junaki nepozabno zgodbo ter čudovito kom binacijo humorja in pustolovščine očarala več generacij gledalcev. Tako, mimogrede, ustvarjalci so v risanem filmu psu Pongu narisali 72 pik, psici Perditi 68, vsakemu od psičkov pa po 32 pik.
Tokrat vstopamo v Disneyjeva šestdeseta in prvo polovico sedemdesetih let 20. stoletja, ko so med drugim nastale risanke 101 dalmatinec, Knjiga o džungli, Mačke iz visoke družbe in Robin Hood. Izvirna klasika W alta Disneyja z naslovom 101 dalm atinec je s svojimi prikupnimi štirinožnimi junaki nepozabno zgodbo ter čudovito kom binacijo humorja in pustolovščine očarala več generacij gledalcev. Tako, mimogrede, ustvarjalci so v risanem filmu psu Pongu narisali 72 pik, psici Perditi 68, vsakemu od psičkov pa po 32 pik.
Ray Bradbury (1920–2012) je bil eden najbolj cenjenih ameriških pisateljev 20. stoletja. Pisal je knjige raznih žanrov, še najbolj pa ga poznamo po njegovi znanstveni fantastiki, po romanih kot sta Fahrenheit 451 in Marsovske kronike. Izbrali smo odlomek iz avtorjevega romana Regratovo vino, ki ga je navdihnilo njegovo otroštvo v Illinoisu. Regratovo vino se dogaja poleti leta 1928, v njem pa spremljamo dvanajstletnega dečka Douglasa. Naslovno regratovo vino se nanaša na vino, narejeno iz cvetov regrata in drugih sestavin, običajno citrusov. V pripovedi je vino iz regrata, ki ga vsak dan pripravlja dedek glavnega junaka, metafora za dečkove poletne radosti. Knjiga je izšla pri založbi Sanje. Prevajalka Polona Glavan, režiserka Ana Krauthaker, interpret Zvone Hribar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Urban Gruden, urednica oddaje Petra Meterc. Posneto leta 2025.
Ray Bradbury (1920–2012) je bil eden najbolj cenjenih ameriških pisateljev 20. stoletja. Pisal je knjige raznih žanrov, še najbolj pa ga poznamo po njegovi znanstveni fantastiki, po romanih kot sta Fahrenheit 451 in Marsovske kronike. Izbrali smo odlomek iz avtorjevega romana Regratovo vino, ki ga je navdihnilo njegovo otroštvo v Illinoisu. Regratovo vino se dogaja poleti leta 1928, v njem pa spremljamo dvanajstletnega dečka Douglasa. Naslovno regratovo vino se nanaša na vino, narejeno iz cvetov regrata in drugih sestavin, običajno citrusov. V pripovedi je vino iz regrata, ki ga vsak dan pripravlja dedek glavnega junaka, metafora za dečkove poletne radosti. Knjiga je izšla pri založbi Sanje. Prevajalka Polona Glavan, režiserka Ana Krauthaker, interpret Zvone Hribar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Urban Gruden, urednica oddaje Petra Meterc. Posneto leta 2025.
Je najbolj brana slovenska pisateljica, njena literarna dela, predvsem tista za otroke in mladino, so prevedena v 14 jezikov. Bralci si v knjižnicah vsako leto izposodijo njene knjige več kot 50.000-krat.
Je najbolj brana slovenska pisateljica, njena literarna dela, predvsem tista za otroke in mladino, so prevedena v 14 jezikov. Bralci si v knjižnicah vsako leto izposodijo njene knjige več kot 50.000-krat.
Tokratni sogovornik, predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka, je izjemen strokovnjak za pomoč ljudem v stiski – mladim in v zadnjem obdobju zlasti starejšim. Rojen je bil na Vihru nad Šentrupertom. Uvodoma pojasni travmatičen odmev vojne, ki je zaznamovala njegovo družino in tudi njega samega, saj je kot triletnik edini preživel eksplozijo bombe, s katero so se igrali on in drugi otroci. Diplomiral in doktoriral je pri slovitem slovenskem teologu in inovatorju na področju psihologije dr. Antonu Trstenjaku ter svoje znanje pozneje dodatno izpopolnil še na področju Franklove logoterapije v Nemčiji. Delal je z mladimi, z brezdomci, dlje časa z alkoholiki. V središču njegovega zanimanja je bil vedno človek. To, kako ga razumeti v vseh njegovih razsežnostih – fizični, duševni in duhovni – ter mu pomagati. Napisal je več kot 30 knjig z različnih področij in kakih tisoč strokovnih člankov. Zlasti v zadnjem obdobju se posveča preučevanju značilnosti tretjega življenjskega obdobja. Spoznanja iz njegove knjige Kakovostna starost pri svojem delovanju upoštevajo tudi njegovi sodelavci. Zavzema se za integracijo starejše generacije v družbo, za to, da bi ljudje čim dlje oziroma do svoje smrti ostali v krogu najbližjih. Meni in dokazuje, da je sistem velikih »industrijskih« domov za starejše preživet, saj tam poleg drugih težav, na primer z osebjem, ni mogoče vzpostaviti osebnega odnosa z oskrbovancem oziroma vzdušja domačnosti. Glede družbe obilja, v kateri živimo v zahodnem svetu, govori o pasteh, ki jih ta prinaša. V njej se pojavljata razosebljenje in brezizhodnost, podobno kot to velja za popolno nasprotje družbe blaginje – npr. za koncentracijska taborišča, v katerih sta prevladovala teror in pomanjkanje. Razlog za zdajšnjo slovensko in evropsko krizo vidi v pomanjkanju vrednot. Kot rešitev za to omeni vzgojo za solidarnost. Ta temelji na preizkušenih vrednotah naše civilizacije in na spoštovanju življenja od spočetja do smrti. Voditelj: Jože Možina
Tokratni sogovornik, predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka, je izjemen strokovnjak za pomoč ljudem v stiski – mladim in v zadnjem obdobju zlasti starejšim. Rojen je bil na Vihru nad Šentrupertom. Uvodoma pojasni travmatičen odmev vojne, ki je zaznamovala njegovo družino in tudi njega samega, saj je kot triletnik edini preživel eksplozijo bombe, s katero so se igrali on in drugi otroci. Diplomiral in doktoriral je pri slovitem slovenskem teologu in inovatorju na področju psihologije dr. Antonu Trstenjaku ter svoje znanje pozneje dodatno izpopolnil še na področju Franklove logoterapije v Nemčiji. Delal je z mladimi, z brezdomci, dlje časa z alkoholiki. V središču njegovega zanimanja je bil vedno človek. To, kako ga razumeti v vseh njegovih razsežnostih – fizični, duševni in duhovni – ter mu pomagati. Napisal je več kot 30 knjig z različnih področij in kakih tisoč strokovnih člankov. Zlasti v zadnjem obdobju se posveča preučevanju značilnosti tretjega življenjskega obdobja. Spoznanja iz njegove knjige Kakovostna starost pri svojem delovanju upoštevajo tudi njegovi sodelavci. Zavzema se za integracijo starejše generacije v družbo, za to, da bi ljudje čim dlje oziroma do svoje smrti ostali v krogu najbližjih. Meni in dokazuje, da je sistem velikih »industrijskih« domov za starejše preživet, saj tam poleg drugih težav, na primer z osebjem, ni mogoče vzpostaviti osebnega odnosa z oskrbovancem oziroma vzdušja domačnosti. Glede družbe obilja, v kateri živimo v zahodnem svetu, govori o pasteh, ki jih ta prinaša. V njej se pojavljata razosebljenje in brezizhodnost, podobno kot to velja za popolno nasprotje družbe blaginje – npr. za koncentracijska taborišča, v katerih sta prevladovala teror in pomanjkanje. Razlog za zdajšnjo slovensko in evropsko krizo vidi v pomanjkanju vrednot. Kot rešitev za to omeni vzgojo za solidarnost. Ta temelji na preizkušenih vrednotah naše civilizacije in na spoštovanju življenja od spočetja do smrti. Voditelj: Jože Možina
V prispevku bo tekla beseda o knjigah. Pa ne o katerihkoli, pač pa o uspešnicah. Na tujem jih poznamo kot bestsellerje. Veliko teh poznamo tudi Slovenci, saj smo jih kar pridno prevajali, to pa založbe počnejo še naprej. Bi znali našteti katero od svetovnih uspešnic? Prepričani smo, da ste jih vsaj nekaj od prvih pet že držali v roki. Se spomnite denimo Malega princa ali Harryja Potterja? Šele na petem in šestem mestu sta s 140 in 130 milijoni prodanih izvodov. Za deset milijonov ju je prehitel Gospodar prstanov. Na prvem mestu je milijardna številka, ki pripada bibliji (kar pet milijard je uradna številka), sledi ji milijarda in sto milijonov izvodov citatov predsednika Mao Cetunga, Koranu, ki je na tretjem mestu, pa do milijarde manjka še dvesto milijonov. V primerjavi s temi številkami so slovenske uspešnice, če govorimo o književnih delih, zrnca peska. Do nedavnega jih nihče niti štel ni. Pa smo pred kratkim dobili knjigo, ki jo je napisal doktor založniških študij Samo Rugelj in v njej razkril, kaj se je dogajalo na našem knjižnem trgu v tem tisočletju. Našel je 40 uspešnic, ki ustrezajo enakim kriterijem.
V prispevku bo tekla beseda o knjigah. Pa ne o katerihkoli, pač pa o uspešnicah. Na tujem jih poznamo kot bestsellerje. Veliko teh poznamo tudi Slovenci, saj smo jih kar pridno prevajali, to pa založbe počnejo še naprej. Bi znali našteti katero od svetovnih uspešnic? Prepričani smo, da ste jih vsaj nekaj od prvih pet že držali v roki. Se spomnite denimo Malega princa ali Harryja Potterja? Šele na petem in šestem mestu sta s 140 in 130 milijoni prodanih izvodov. Za deset milijonov ju je prehitel Gospodar prstanov. Na prvem mestu je milijardna številka, ki pripada bibliji (kar pet milijard je uradna številka), sledi ji milijarda in sto milijonov izvodov citatov predsednika Mao Cetunga, Koranu, ki je na tretjem mestu, pa do milijarde manjka še dvesto milijonov. V primerjavi s temi številkami so slovenske uspešnice, če govorimo o književnih delih, zrnca peska. Do nedavnega jih nihče niti štel ni. Pa smo pred kratkim dobili knjigo, ki jo je napisal doktor založniških študij Samo Rugelj in v njej razkril, kaj se je dogajalo na našem knjižnem trgu v tem tisočletju. Našel je 40 uspešnic, ki ustrezajo enakim kriterijem.
Pisatelja in prevajalca Jurija Hudolina je Istra tako očarala, da je bivanje v Ljubljani zamenjal za življenje v severnem delu hrvaške Istre, v zaselku Grupije. Ob abrahamu si je poklonil posebno darilo, in sicer 250 kilometrov poti do Pulja in nazaj do Grupij; poti ni izbiral naključno, ustavljal se je v krajih, kjer je preživel otroštvo in mladost. Na določanje trase pa je vplivalo tudi to, da se je Hudolin odločil del svoje poti nameniti raziskovanju pristne istrske kulinarike. Na podlagi tega doživetja je potem nastala knjiga Ti pa kar greš v bitko za pomlad s podnaslovom Pešibus po Istri. Knjigo je izdala založba Umco. Interpret Gregor Zorc, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2025.
Pisatelja in prevajalca Jurija Hudolina je Istra tako očarala, da je bivanje v Ljubljani zamenjal za življenje v severnem delu hrvaške Istre, v zaselku Grupije. Ob abrahamu si je poklonil posebno darilo, in sicer 250 kilometrov poti do Pulja in nazaj do Grupij; poti ni izbiral naključno, ustavljal se je v krajih, kjer je preživel otroštvo in mladost. Na določanje trase pa je vplivalo tudi to, da se je Hudolin odločil del svoje poti nameniti raziskovanju pristne istrske kulinarike. Na podlagi tega doživetja je potem nastala knjiga Ti pa kar greš v bitko za pomlad s podnaslovom Pešibus po Istri. Knjigo je izdala založba Umco. Interpret Gregor Zorc, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2025.
Knjiga Ne morete biti nevtralni na premikajočem se vlaku, avtobiografija Howarda Zinna (živel je v letih 1922‒2010), enega najpomembnejših zgodovinarjev in družbenih aktivistov 20. in 21. stoletja, prikazuje njegovo intelektualno oblikovanje, hkrati pa obravnava pomembne družbene in politične prelomnice zadnjega stoletja v ZDA in širše. Zinn je odraščal v revščini v obdobju velike depresije, kot bombardir se je udeležil 2. sv. vojne, po študiju zgodovine in politologije pa se je ob predavateljskem delu popolnoma posvetil civilnodružbenim gibanjem. Med drugim je bil aktiven pri gibanju za pravice Afroameričanov, staroselcev in drugih deprivilegiranih skupin, pri gibanju proti vietnamski vojni in drugih protivojnih gibanjih. Izbrali smo odlomek, ki pripoveduje prav o boju proti vojni v Vietnamu in je danes še kako aktualen. Prevajalka je Neža Vilhelm, režiserka Saška Rakef, interpret Željko Hrs, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednica oddaje pa Petra Meterc. Produkcija leta 2025.
Knjiga Ne morete biti nevtralni na premikajočem se vlaku, avtobiografija Howarda Zinna (živel je v letih 1922‒2010), enega najpomembnejših zgodovinarjev in družbenih aktivistov 20. in 21. stoletja, prikazuje njegovo intelektualno oblikovanje, hkrati pa obravnava pomembne družbene in politične prelomnice zadnjega stoletja v ZDA in širše. Zinn je odraščal v revščini v obdobju velike depresije, kot bombardir se je udeležil 2. sv. vojne, po študiju zgodovine in politologije pa se je ob predavateljskem delu popolnoma posvetil civilnodružbenim gibanjem. Med drugim je bil aktiven pri gibanju za pravice Afroameričanov, staroselcev in drugih deprivilegiranih skupin, pri gibanju proti vietnamski vojni in drugih protivojnih gibanjih. Izbrali smo odlomek, ki pripoveduje prav o boju proti vojni v Vietnamu in je danes še kako aktualen. Prevajalka je Neža Vilhelm, režiserka Saška Rakef, interpret Željko Hrs, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednica oddaje pa Petra Meterc. Produkcija leta 2025.
Kakšno mesto imajo starejši v današnji družbi in kakšno bi si želeli imeti? Kako na to vplivamo mediji in zakaj je pomembno, da imajo starejši svoje specializirane revije in oddaje? O tem, katere stereotipe o starejših mediji najpogosteje utrjujejo, zakaj je starejše v medijih pogosto manj slišati in videti, kakšne so smernice poročanja o njih, ali se mediji dovolj trudijo prikazati različnost starejših ljudi in ali poročajo o njih z občutkom in z vidika praktične skrbi, se bomo pogovarjali z Jožico Dorniž, odgovorno urednico mesečne revije Vzajemnost, ki je edina slovenska revija za ljudi v zrelih letih, neprekinjeno pa izhaja že 50 let, ter Sonjo Grizila, dolgoletno novinarko revije Jana, kolumnistko in avtorico več knjig, radijskih iger in humoresk. Vse več specializiranih vsebin za starejše ponuja tudi digitalni svet, zato vam bomo v rubriki Ah, ta splet! predstavili tudi portal Mojaleta.si, oddajo pa zaokrožili s kvizom (Spo)znanje generacij.
Kakšno mesto imajo starejši v današnji družbi in kakšno bi si želeli imeti? Kako na to vplivamo mediji in zakaj je pomembno, da imajo starejši svoje specializirane revije in oddaje? O tem, katere stereotipe o starejših mediji najpogosteje utrjujejo, zakaj je starejše v medijih pogosto manj slišati in videti, kakšne so smernice poročanja o njih, ali se mediji dovolj trudijo prikazati različnost starejših ljudi in ali poročajo o njih z občutkom in z vidika praktične skrbi, se bomo pogovarjali z Jožico Dorniž, odgovorno urednico mesečne revije Vzajemnost, ki je edina slovenska revija za ljudi v zrelih letih, neprekinjeno pa izhaja že 50 let, ter Sonjo Grizila, dolgoletno novinarko revije Jana, kolumnistko in avtorico več knjig, radijskih iger in humoresk. Vse več specializiranih vsebin za starejše ponuja tudi digitalni svet, zato vam bomo v rubriki Ah, ta splet! predstavili tudi portal Mojaleta.si, oddajo pa zaokrožili s kvizom (Spo)znanje generacij.
Leta 1544 je Morales v Rimu in Lyonu izdal šestnajst maš v razkošni ediciji in sam skrbno nadziral izdajo. Skladbe so izšle v veličastnem formatu kornih knjig in gregorijanskih misalov, ki meri približno 40 krat 50 centimetrov. Bile so bogato okrašene z lesorezi in grafičnimi okraski v slogu takratnih najimenitnejših glasbenih rokopisov. Že leta 1516 je rimski tiskar hrvaškega porekla Andrea Antico v podobni obliki izdal zbirko petnajstih maš raznih avtorjev in pozneje ga je posnemal pariški založnik Pierre Attaingnant. Morales je zelo verjetno poznal njuni izdaji in s svojo publikacijo postal eden prvih skladateljev, ki je izdal monografsko edicijo, posvečeno izključno lastnim delom.
Leta 1544 je Morales v Rimu in Lyonu izdal šestnajst maš v razkošni ediciji in sam skrbno nadziral izdajo. Skladbe so izšle v veličastnem formatu kornih knjig in gregorijanskih misalov, ki meri približno 40 krat 50 centimetrov. Bile so bogato okrašene z lesorezi in grafičnimi okraski v slogu takratnih najimenitnejših glasbenih rokopisov. Že leta 1516 je rimski tiskar hrvaškega porekla Andrea Antico v podobni obliki izdal zbirko petnajstih maš raznih avtorjev in pozneje ga je posnemal pariški založnik Pierre Attaingnant. Morales je zelo verjetno poznal njuni izdaji in s svojo publikacijo postal eden prvih skladateljev, ki je izdal monografsko edicijo, posvečeno izključno lastnim delom.
Letos mineva sto štirideset let od rojstva ameriškega pesnika Ezre Pounda (1885–1972), ki je ne le spremenil poezijo 20. stoletja, temveč tudi precej vplival na mnoge pesnike in pesnice po drugi svetovni vojni po vsem svetu. Njegovo glavno delo, mogočna pesnitev, izvirno naslovljena The Cantos, še danes buri akademske duhove. Pound se je tej pesnitvi posvečal več desetletji, integralna verzija, objavljena leta 1970 in naslovljena The Cantos of Ezra Pound, pa vsebuje 117 spevov. Avtor jo je skozi leta objavljal po delih, kot delo v nastajanju. Tako je leta 1948 v samostojni knjigi izdal enajst spevov s skupnim naslovom Pizanski Cantos. Knjigo zdaj lahko beremo tudi v prevodu Miklavža Komelja. Obsežna izdaja s številnimi opombami in obsežno spremno besedo je leta 2024 izšla pri Slovenski matici. Ob Poundovem jubileju in izidu te knjige s prevajalcem predstavljamo tega kontroverznega modernista in njegovo ustvarjanje. Foto: Wikipedija
Letos mineva sto štirideset let od rojstva ameriškega pesnika Ezre Pounda (1885–1972), ki je ne le spremenil poezijo 20. stoletja, temveč tudi precej vplival na mnoge pesnike in pesnice po drugi svetovni vojni po vsem svetu. Njegovo glavno delo, mogočna pesnitev, izvirno naslovljena The Cantos, še danes buri akademske duhove. Pound se je tej pesnitvi posvečal več desetletji, integralna verzija, objavljena leta 1970 in naslovljena The Cantos of Ezra Pound, pa vsebuje 117 spevov. Avtor jo je skozi leta objavljal po delih, kot delo v nastajanju. Tako je leta 1948 v samostojni knjigi izdal enajst spevov s skupnim naslovom Pizanski Cantos. Knjigo zdaj lahko beremo tudi v prevodu Miklavža Komelja. Obsežna izdaja s številnimi opombami in obsežno spremno besedo je leta 2024 izšla pri Slovenski matici. Ob Poundovem jubileju in izidu te knjige s prevajalcem predstavljamo tega kontroverznega modernista in njegovo ustvarjanje. Foto: Wikipedija
Petnajstletni Mahmud Maruf, čigar starši prihajajo iz Pakistana, si v nasprotju z drugimi Norvežani, ki poleti potujejo, ne more privoščiti niti izleta. Zato počitnice preživlja kar s prijateljem na klopci pred blokom. Prevod prvenca norveškega pisatelja Gulraiza Sharifa je novost zbirke Odisej, ki že pet desetletij nagovarja najstnike in njihove težave ter hkrati ponuja vpogled v druge kulture. Zbirko je Ivan Minatti zasnoval med obiski Pionirske knjižnice, ko je spremljal, kaj mladi berejo in katerih knjig primanjkuje. Zbirka se še danes ravna po tej programski politiki, prilagaja pa se interesom mladih bralcev in odziva na življenje sodobnih mladostnikov. Doslej je v zbirki izšlo 157 naslovov domačih in tujih avtorjev, med njimi je vrsta uspešnic, večina knjig pa je tudi prejemnic znaka kakovosti Zlata hruška.
Petnajstletni Mahmud Maruf, čigar starši prihajajo iz Pakistana, si v nasprotju z drugimi Norvežani, ki poleti potujejo, ne more privoščiti niti izleta. Zato počitnice preživlja kar s prijateljem na klopci pred blokom. Prevod prvenca norveškega pisatelja Gulraiza Sharifa je novost zbirke Odisej, ki že pet desetletij nagovarja najstnike in njihove težave ter hkrati ponuja vpogled v druge kulture. Zbirko je Ivan Minatti zasnoval med obiski Pionirske knjižnice, ko je spremljal, kaj mladi berejo in katerih knjig primanjkuje. Zbirka se še danes ravna po tej programski politiki, prilagaja pa se interesom mladih bralcev in odziva na življenje sodobnih mladostnikov. Doslej je v zbirki izšlo 157 naslovov domačih in tujih avtorjev, med njimi je vrsta uspešnic, večina knjig pa je tudi prejemnic znaka kakovosti Zlata hruška.
Ob svetovnem dnevu čiščenja (World Clean Day, 20.9.) predstavljamo soorganizatorja akcije »Očistimo Slovenijo v enem dnevu«. Nara Petrovič, okoljevarstvenik, avtor številnih knjig, bosonog ustanovitelj fekologije, nekoč menih, dokler ljubezen ni rekla svoje, živi razkošno preprosto na svojem griču v Slovenski Istri. 'Civilizirani divjak', kot pravi zase, svoja razmišljanja in izkušnje z nami deli v Radiu Si Exclusive.
Ob svetovnem dnevu čiščenja (World Clean Day, 20.9.) predstavljamo soorganizatorja akcije »Očistimo Slovenijo v enem dnevu«. Nara Petrovič, okoljevarstvenik, avtor številnih knjig, bosonog ustanovitelj fekologije, nekoč menih, dokler ljubezen ni rekla svoje, živi razkošno preprosto na svojem griču v Slovenski Istri. 'Civilizirani divjak', kot pravi zase, svoja razmišljanja in izkušnje z nami deli v Radiu Si Exclusive.
Založba Beletrina je izdala novo knjigo zgodovinarke Dr. Mateje Ratej. Monografija z naslovom Foltrefer: instinkt preživetja v Mariboru v štiridesetih letih 20. stoletja osvetljuje odporniško gibanje v Mariboru, skozi dokumente povojnih procesov in osebne zgodbe.
Založba Beletrina je izdala novo knjigo zgodovinarke Dr. Mateje Ratej. Monografija z naslovom Foltrefer: instinkt preživetja v Mariboru v štiridesetih letih 20. stoletja osvetljuje odporniško gibanje v Mariboru, skozi dokumente povojnih procesov in osebne zgodbe.
Izšla je najnovejša izdaja najbolj prodajane vsakoletne knjige na svetu, v katerem so rekorderji osvojili 2897 rekordov med 40.842 prijavami. Govorimo o Guinnessovi knjigi rekordov. V najnovejši izdaji je tudi 8 povsem novih slovenskih rekordov.
Izšla je najnovejša izdaja najbolj prodajane vsakoletne knjige na svetu, v katerem so rekorderji osvojili 2897 rekordov med 40.842 prijavami. Govorimo o Guinnessovi knjigi rekordov. V najnovejši izdaji je tudi 8 povsem novih slovenskih rekordov.
Na že 54. filmskem festivalu v Rotterdamu se tokrat predstavlja kar nekaj slovenskih ustvarjalcev, med njimi Gregor Božič s kratkim dokumentarno-igranim filmom Navadna Hruška, v katerem Božič prek filma svoje raziskovanje sadnih sort razširja na filmsko platno. Poročamo o dvojezični knjigi Naš vsakdanji kino novinarja in filmskega kritika Sandra Scandolare, ki jo je izdal Kinoatelje v okviru uradnega programa Evropske prestolnice kulture, ocenjujemo pa tudi filme Brutalist, Medvedek Paddington v džungli in Sopotnica.
Na že 54. filmskem festivalu v Rotterdamu se tokrat predstavlja kar nekaj slovenskih ustvarjalcev, med njimi Gregor Božič s kratkim dokumentarno-igranim filmom Navadna Hruška, v katerem Božič prek filma svoje raziskovanje sadnih sort razširja na filmsko platno. Poročamo o dvojezični knjigi Naš vsakdanji kino novinarja in filmskega kritika Sandra Scandolare, ki jo je izdal Kinoatelje v okviru uradnega programa Evropske prestolnice kulture, ocenjujemo pa tudi filme Brutalist, Medvedek Paddington v džungli in Sopotnica.
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Kaj pa, če Muca Copatarica ni le otroška pravljica, temveč metafora slovenske družbe? Podobe, ki nam jih riše Ela Peroci, so se vtisnile v otroško podzavest in so nas dobesedno napisale. Muco Copatarico gotovo prištevamo med najbolj vplivne in najbolj brane slovenske otroške knjige: Ela Peroci je z njo ob izidu leta 1957 uvedla nov tip mestne pravljice, saj je snov za svoja dela zajemala iz doživljajskega sveta sodobnega mestnega otroka, v tedanji literaturi pa je prevladovala snov, ki je zajemala iz kmečkega sveta, kar je v oddaji osvetlila prof. dr. Dragica Haramija. Antropologija uporabe copat je raznolika. O tem, ali so copati kliše, ali morda celo eden simbolov Slovenstva, smo se spraševali z dr. Noahom Charneyem, ameriškim umetnostnim zgodovinarjem, ki živi v Sloveniji, otrokom bere Muco Copatarico in tudi sam nosi copate.
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Kaj pa, če Muca Copatarica ni le otroška pravljica, temveč metafora slovenske družbe? Podobe, ki nam jih riše Ela Peroci, so se vtisnile v otroško podzavest in so nas dobesedno napisale. Muco Copatarico gotovo prištevamo med najbolj vplivne in najbolj brane slovenske otroške knjige: Ela Peroci je z njo ob izidu leta 1957 uvedla nov tip mestne pravljice, saj je snov za svoja dela zajemala iz doživljajskega sveta sodobnega mestnega otroka, v tedanji literaturi pa je prevladovala snov, ki je zajemala iz kmečkega sveta, kar je v oddaji osvetlila prof. dr. Dragica Haramija. Antropologija uporabe copat je raznolika. O tem, ali so copati kliše, ali morda celo eden simbolov Slovenstva, smo se spraševali z dr. Noahom Charneyem, ameriškim umetnostnim zgodovinarjem, ki živi v Sloveniji, otrokom bere Muco Copatarico in tudi sam nosi copate.