Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kaj imata skupnega zgodovina feminizma in oblikovanje? Bienale oblikovanja nas popelje v svet floriografije in steganografije, kriptiranih cvetličnih sporočil, ob katerih odkrivamo, da je jezik rož pravzaprav jezik žensk. Komodifikacija oziroma popredmetenje žensk v preteklosti pa postane primer za analizo komodificirane družbe, v kateri podoba vse bolj prevladuje nad vsebino.
Kaj imata skupnega zgodovina feminizma in oblikovanje? Bienale oblikovanja nas popelje v svet floriografije in steganografije, kriptiranih cvetličnih sporočil, ob katerih odkrivamo, da je jezik rož pravzaprav jezik žensk. Komodifikacija oziroma popredmetenje žensk v preteklosti pa postane primer za analizo komodificirane družbe, v kateri podoba vse bolj prevladuje nad vsebino.
Slovenski bienale oblikovanja - BIO, se uvršča med najpomembnejše mednarodne oblikovalske dogodke v Evropi. Prvič je bil organiziran že leta 1963, od leta 1972 pa ga gosti Muzej za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani. Več o 28. BIO pa v tokratnem Izluščeno.
Slovenski bienale oblikovanja - BIO, se uvršča med najpomembnejše mednarodne oblikovalske dogodke v Evropi. Prvič je bil organiziran že leta 1963, od leta 1972 pa ga gosti Muzej za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani. Več o 28. BIO pa v tokratnem Izluščeno.
Sodni stolp ob reki Dravi v Mariboru je prizorišče samostojne razstave umetnice, skladateljice in raziskovalke na področjih bio-, geo- in hidroakustike Petre Kapš. Na povabilo Umetnostne galerije Maribor in kustosinje Andreje Borin je ustvarjalka v srednjeveškem stolpu razstavila več svojih del, ki jih je povezala v tenkočutno vizualno in zvočno celoto z naslovom Rosa. Zemlja, Kozmos.
Sodni stolp ob reki Dravi v Mariboru je prizorišče samostojne razstave umetnice, skladateljice in raziskovalke na področjih bio-, geo- in hidroakustike Petre Kapš. Na povabilo Umetnostne galerije Maribor in kustosinje Andreje Borin je ustvarjalka v srednjeveškem stolpu razstavila več svojih del, ki jih je povezala v tenkočutno vizualno in zvočno celoto z naslovom Rosa. Zemlja, Kozmos.
72. puljski filmski festival, ki se med drugim odvija v najlepšem kinu pod zvezdami, kot pravijo, v puljski areni, je na vrhuncu. Gre za nacionalni festival, ki pa vse bolj postaja regionalen. S sekcijami, ki predstavljajo koprodukcijske filme, je vse zanimivejši tudi v mednarodnem smislu. Najprej gremo torej v Pulj, potem pa še v Maribor, kjer v Sodnem stolpu svoja dela pod naslovom Rosa. Zemlja, Kozmos predstavlja umetnica, skladateljica in raziskovalka na področjih bio-, geo- in hidroakustike Petra Kapš.
72. puljski filmski festival, ki se med drugim odvija v najlepšem kinu pod zvezdami, kot pravijo, v puljski areni, je na vrhuncu. Gre za nacionalni festival, ki pa vse bolj postaja regionalen. S sekcijami, ki predstavljajo koprodukcijske filme, je vse zanimivejši tudi v mednarodnem smislu. Najprej gremo torej v Pulj, potem pa še v Maribor, kjer v Sodnem stolpu svoja dela pod naslovom Rosa. Zemlja, Kozmos predstavlja umetnica, skladateljica in raziskovalka na področjih bio-, geo- in hidroakustike Petra Kapš.
Danes se začenja 28. bienale oblikovanja, ki ga prireja Muzej za arhitekturo in oblikovanje v sodelovanju s Centrom za kreativnost. Poglavitna rdeča nit tokratnega bienala je floriografija ali jezik rož, ki preizprašuje različne pomene, ki se skrivajo v rožah. Kustosinja je Alexandra Midal, profesorica na Univerzi umetnosti in oblikovanja v Ženevi.
Danes se začenja 28. bienale oblikovanja, ki ga prireja Muzej za arhitekturo in oblikovanje v sodelovanju s Centrom za kreativnost. Poglavitna rdeča nit tokratnega bienala je floriografija ali jezik rož, ki preizprašuje različne pomene, ki se skrivajo v rožah. Kustosinja je Alexandra Midal, profesorica na Univerzi umetnosti in oblikovanja v Ženevi.
Biogoriva se na prvi pogled zdijo kot dober nadomestek za klasična fosilna goriva, torej bencin in dizel. Pomagala naj bi pri zmanjševanju ogljičnega odtisa prometa v okviru zelenega prehoda. A ni čisto tako. Poznamo več vrst biogoriv, sploh tista, ki so izdelana iz rastlin, močno vplivajo tako na okolje kot na naše družbe. Za njihovo proizvodnjo porabimo ogromno zemljišč, zaslužna so za krčenje pragozdov in prisilno izseljevanje staroselskih ljudstev, ob tem pa zmanjšujejo prehransko varnost. V Evropi vsak dan sežgemo ekvivalent 15 milijonom štruc kruha ter 19 milijonom steklenic sončničnega in repičnega olja za gorivo za naše avtomobile in tovornjake. Kaj je torej "bio" pri biogorivih?
Biogoriva se na prvi pogled zdijo kot dober nadomestek za klasična fosilna goriva, torej bencin in dizel. Pomagala naj bi pri zmanjševanju ogljičnega odtisa prometa v okviru zelenega prehoda. A ni čisto tako. Poznamo več vrst biogoriv, sploh tista, ki so izdelana iz rastlin, močno vplivajo tako na okolje kot na naše družbe. Za njihovo proizvodnjo porabimo ogromno zemljišč, zaslužna so za krčenje pragozdov in prisilno izseljevanje staroselskih ljudstev, ob tem pa zmanjšujejo prehransko varnost. V Evropi vsak dan sežgemo ekvivalent 15 milijonom štruc kruha ter 19 milijonom steklenic sončničnega in repičnega olja za gorivo za naše avtomobile in tovornjake. Kaj je torej "bio" pri biogorivih?
Bit in Anže, "Nord brothers", kot ju kličejo domačini, si tokrat ogledujeta eno izmed sedmih čudes sveta, njuna mehiška dogodivščina pa se nadaljuje preko Meride in Tuluma. Mimogrede še obiščeta kraj, ki nosi enako ime kot priljubljena specialiteta, ki pa s krajem nima nič skupnega. V naravnem rezervatu se spoznata z dinozavri, na koncu poti pa si oddahneta na dolgih peščenih plažah Holbosha.
Bit in Anže, "Nord brothers", kot ju kličejo domačini, si tokrat ogledujeta eno izmed sedmih čudes sveta, njuna mehiška dogodivščina pa se nadaljuje preko Meride in Tuluma. Mimogrede še obiščeta kraj, ki nosi enako ime kot priljubljena specialiteta, ki pa s krajem nima nič skupnega. V naravnem rezervatu se spoznata z dinozavri, na koncu poti pa si oddahneta na dolgih peščenih plažah Holbosha.
Jeklenice postanejo vzor zdrave prehrane in osveščenega življenjskega sloga za vso državo. Vsi so pijani od nove kulture, le Slavc trezno ugotavlja, da se na dolgi rok tako ne bo dalo živeti. Inšpektor in policist skrbno pazita na spoštovanje pravil, še posebej zato, da ne bi kake nepravilnosti odkrila inšpekcija iz samega Bruslja. V javnih lokalih se niti slučajno ne smejo pojaviti meso, alkohol ali tobak, saj bi takoj odpihnili evropska sredstva. Celo Boro postane vegetarijanec, ki pa z roko na srce še vseeno tišči kak čevap. Jeklenice pridobijo evropska sredstva, Mile pa se iz Bruslja vseeno vrne ponižan. Sekretar namreč ni zagledan le v sadje in zelenjavo, temveč tudi v lepe fante... Ko Borota zaprosi za Miletovo roko, stari Balkanec v hipu pozabi na vegetarijanstvo in prohibicijo...
Jeklenice postanejo vzor zdrave prehrane in osveščenega življenjskega sloga za vso državo. Vsi so pijani od nove kulture, le Slavc trezno ugotavlja, da se na dolgi rok tako ne bo dalo živeti. Inšpektor in policist skrbno pazita na spoštovanje pravil, še posebej zato, da ne bi kake nepravilnosti odkrila inšpekcija iz samega Bruslja. V javnih lokalih se niti slučajno ne smejo pojaviti meso, alkohol ali tobak, saj bi takoj odpihnili evropska sredstva. Celo Boro postane vegetarijanec, ki pa z roko na srce še vseeno tišči kak čevap. Jeklenice pridobijo evropska sredstva, Mile pa se iz Bruslja vseeno vrne ponižan. Sekretar namreč ni zagledan le v sadje in zelenjavo, temveč tudi v lepe fante... Ko Borota zaprosi za Miletovo roko, stari Balkanec v hipu pozabi na vegetarijanstvo in prohibicijo...
Anja odkrije evropski razpis, ki obljublja veliko denarja za male občine. Le mesni prehrani, alkoholu in tobaku se morajo odpovedati. Za pridobivanje evropskih sredstev navduši še Mileta, ki mu obljubi, da jo bo na ta način morda pridobil kot punco. Najtežjo oviro mora Mile premagati že na samem začetku, saj naj bi domačo čevapčinico spremenil v bio - eko - vegi restavracijo. Projekt v odsotnosti Bora za nekaj dni celo zares zaživi in Mile že skoraj zleze med Anjine rjuhe. Ob vrnitvi gospodarja pa bi bilo srečne zgodbice kaj hitro konec, če se ne bi vanjo vmešal očarljiv državni uradnik. Ta županjo in z njo Borota prepriča, da lahko evropski projekt lokalu in občini resnično prinese ogromne vsote denarja. Ko začne iz Jeklenic nastajati prava bio – eko - vegi oaza, odide Mile z nadebudnim sekretarjem na zadnja usklajevanja v Bruselj…
Anja odkrije evropski razpis, ki obljublja veliko denarja za male občine. Le mesni prehrani, alkoholu in tobaku se morajo odpovedati. Za pridobivanje evropskih sredstev navduši še Mileta, ki mu obljubi, da jo bo na ta način morda pridobil kot punco. Najtežjo oviro mora Mile premagati že na samem začetku, saj naj bi domačo čevapčinico spremenil v bio - eko - vegi restavracijo. Projekt v odsotnosti Bora za nekaj dni celo zares zaživi in Mile že skoraj zleze med Anjine rjuhe. Ob vrnitvi gospodarja pa bi bilo srečne zgodbice kaj hitro konec, če se ne bi vanjo vmešal očarljiv državni uradnik. Ta županjo in z njo Borota prepriča, da lahko evropski projekt lokalu in občini resnično prinese ogromne vsote denarja. Ko začne iz Jeklenic nastajati prava bio – eko - vegi oaza, odide Mile z nadebudnim sekretarjem na zadnja usklajevanja v Bruselj…
Anja povabi Mileta v kino, kjer naj bi si skupaj ogledala poučen dokumentarec. Mileta seveda bolj kot dolgočasna poljudna znanost in reševanje sveta zanima hollywoodska akcija. Anja nerada pristane na njegov izbor. Vse to opazuje mama Irma. Ta Anjo pouči, da bo slabo končala, če bo popuščala moškim. Za najboljši zgled ji je lahko njen lasten odnos do Staneta. Anja uboga, popravi napako in Mileta prepriča v ogled dokumentarca. To pa opazi Miletov oče Boro, ki sinu na južnjaško topel način odsvetuje pretirano popuščanje ženskam...
Anja povabi Mileta v kino, kjer naj bi si skupaj ogledala poučen dokumentarec. Mileta seveda bolj kot dolgočasna poljudna znanost in reševanje sveta zanima hollywoodska akcija. Anja nerada pristane na njegov izbor. Vse to opazuje mama Irma. Ta Anjo pouči, da bo slabo končala, če bo popuščala moškim. Za najboljši zgled ji je lahko njen lasten odnos do Staneta. Anja uboga, popravi napako in Mileta prepriča v ogled dokumentarca. To pa opazi Miletov oče Boro, ki sinu na južnjaško topel način odsvetuje pretirano popuščanje ženskam...
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V počitniškem tednu obiskujemo primorska igrišča. Lokavec je po številu prebivalcev druga največja krajevna skupnost v občini Ajdovščina. Obsega 16 zaselkov, ki so vpeti v pobočja Čavna in Gore. Ima podružnično šolo, vrtec, pa tudi bogato športno infrastrukturo, ki se razprostira prav v središču kraja. Kot pravijo v krajevni skupnosti, so Lokavčani že dolgo nazaj verjeli, da je šport pomemben. Utrip z igrišč v Lokavcu je v reportažo zabeležila Karin Zorn Čebokli.
V počitniškem tednu obiskujemo primorska igrišča. Lokavec je po številu prebivalcev druga največja krajevna skupnost v občini Ajdovščina. Obsega 16 zaselkov, ki so vpeti v pobočja Čavna in Gore. Ima podružnično šolo, vrtec, pa tudi bogato športno infrastrukturo, ki se razprostira prav v središču kraja. Kot pravijo v krajevni skupnosti, so Lokavčani že dolgo nazaj verjeli, da je šport pomemben. Utrip z igrišč v Lokavcu je v reportažo zabeležila Karin Zorn Čebokli.
Današnja zgodba rubrike None in nonoti prihaja iz Doma upokojencev Gradišče. Mateja Grebenjak se je pogovarjala s 84-letnim Albinom Tavčarjem iz Dutovelj. Gospod je delal kot krojač. Slišali bomo tudi, kako gleda na današnje modne trende.
Današnja zgodba rubrike None in nonoti prihaja iz Doma upokojencev Gradišče. Mateja Grebenjak se je pogovarjala s 84-letnim Albinom Tavčarjem iz Dutovelj. Gospod je delal kot krojač. Slišali bomo tudi, kako gleda na današnje modne trende.
Angleški pesnik John Phillips se je rodil v St. Ivesu v Cornwallu, a zdaj že nekaj časa živi v Sloveniji. Je avtor več pesniških zbirk, zadnja z naslovom Jezik, bit, čas (Language Being Time) je izšla lansko leto. Steve Spence je o njegovi poeziji dejal, da "združuje zanimiv minimalizem s filozofskim raziskovanjem odnosa med jezikom, svetom in nami". Iz omenjene pesniške zbirke objavljamo izbrane pesmi iz daljšega cikla z naslovom Stvarjenje lepote. Prevajalec: Pino Pograjc, interpret Grega Zorc, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojstri Matjaž Miklič, Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Angleški pesnik John Phillips se je rodil v St. Ivesu v Cornwallu, a zdaj že nekaj časa živi v Sloveniji. Je avtor več pesniških zbirk, zadnja z naslovom Jezik, bit, čas (Language Being Time) je izšla lansko leto. Steve Spence je o njegovi poeziji dejal, da "združuje zanimiv minimalizem s filozofskim raziskovanjem odnosa med jezikom, svetom in nami". Iz omenjene pesniške zbirke objavljamo izbrane pesmi iz daljšega cikla z naslovom Stvarjenje lepote. Prevajalec: Pino Pograjc, interpret Grega Zorc, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojstri Matjaž Miklič, Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Tokrat izpostavljamo 28. bienale oblikovanja, ki ga prireja Muzej za arhitekturo in oblikovanje v sodelovanju s Centrom za kreativnost. Rdeča nit bienala je floriografija ali jezik rož, ki preizprašuje različne pomene, ki se skrivajo v rožah. V teku je tudi 35. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Med najbolj obiskanimi projekcijami so predpremiere. Med temi je na ogled novi film čilskega režiserja Pabla Larraína o eni najbolj slavnih opernih pevk vseh časov, Marii Callas.
Tokrat izpostavljamo 28. bienale oblikovanja, ki ga prireja Muzej za arhitekturo in oblikovanje v sodelovanju s Centrom za kreativnost. Rdeča nit bienala je floriografija ali jezik rož, ki preizprašuje različne pomene, ki se skrivajo v rožah. V teku je tudi 35. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Med najbolj obiskanimi projekcijami so predpremiere. Med temi je na ogled novi film čilskega režiserja Pabla Larraína o eni najbolj slavnih opernih pevk vseh časov, Marii Callas.
Svet zanju ni prevelik, adrenalin in poslanstvo pa kar kličeta, da se jima odzoveta: mladi vloger Bit in njegov brat se podajata na pot po vseh kontinentih in doživljata svojevrstne dogodivščine ter širita pozitivno energijo. Da se pišeta Sever, je morda naključje...ali pa tudi ne. Pot ju vodi tako na sever kot na jug, tako na vzhod kot na zahod. Odvisno, s kakšne perspektive gledamo na situacijo. Eno pa je zanesljivo: njuna pot je "odbita"! Peripetije na letališču so le svojevrsten uvod v nepozabno dogodivščino naših junakov Bita in Anžeta, ki spoznavata Cancun, njegovo zgodovino in kilometrske plaže, obenem pa se soočata s tanko ločnico med prestižem ter kruto realnostjo in bedo. Na JZ obiščeta eno najbolj znanih naravnih mehiških znamenitosti Cenote. Prečkata Las Coloados, ki slovi po solinah roza barve in flamingih. Prvi del se zaključi v mestu Valladolid, ki s svojo tipično arhitekturo pusti prav prijeten vtis.
Svet zanju ni prevelik, adrenalin in poslanstvo pa kar kličeta, da se jima odzoveta: mladi vloger Bit in njegov brat se podajata na pot po vseh kontinentih in doživljata svojevrstne dogodivščine ter širita pozitivno energijo. Da se pišeta Sever, je morda naključje...ali pa tudi ne. Pot ju vodi tako na sever kot na jug, tako na vzhod kot na zahod. Odvisno, s kakšne perspektive gledamo na situacijo. Eno pa je zanesljivo: njuna pot je "odbita"! Peripetije na letališču so le svojevrsten uvod v nepozabno dogodivščino naših junakov Bita in Anžeta, ki spoznavata Cancun, njegovo zgodovino in kilometrske plaže, obenem pa se soočata s tanko ločnico med prestižem ter kruto realnostjo in bedo. Na JZ obiščeta eno najbolj znanih naravnih mehiških znamenitosti Cenote. Prečkata Las Coloados, ki slovi po solinah roza barve in flamingih. Prvi del se zaključi v mestu Valladolid, ki s svojo tipično arhitekturo pusti prav prijeten vtis.
Luka, Maj in Žan so študenti ljubljanske Biotehniške fakultete. Kot bodoči biotehnologi razvijajo skupne eksperimentalne projekte. Družijo se v laboratoriju in izven njega, zanima jih zlasti ustvarjanje novih proizvodov, z novo blagovno znamko in fermentirano pijačo pa bi se radi preizkusili na trgu ter podali v poslovne vode. Ana in Rok sta jim sledila in preverila, kako uspešni so bili.
Luka, Maj in Žan so študenti ljubljanske Biotehniške fakultete. Kot bodoči biotehnologi razvijajo skupne eksperimentalne projekte. Družijo se v laboratoriju in izven njega, zanima jih zlasti ustvarjanje novih proizvodov, z novo blagovno znamko in fermentirano pijačo pa bi se radi preizkusili na trgu ter podali v poslovne vode. Ana in Rok sta jim sledila in preverila, kako uspešni so bili.
Minuli petek so v Umetnostni galeriji Maribor (UGM) slavnostno otvorili razstavo Spekter s podnaslovom 70 let zbirke UGM. Postavitev del, ki so se sicer zaradi stiske s prostorom stiskala po depojih, je zasnoval David Tavčar. Ker po izobrazbi ni umetnostni zgodovinar, marveč industrijski oblikovalec, so na otvoritvi v zvezi s postavitvijo del večkrat omenjali nenavadno umeščanje v prostor, svežino in nov, radikalen pristop k predstavljanju umetnin.
Minuli petek so v Umetnostni galeriji Maribor (UGM) slavnostno otvorili razstavo Spekter s podnaslovom 70 let zbirke UGM. Postavitev del, ki so se sicer zaradi stiske s prostorom stiskala po depojih, je zasnoval David Tavčar. Ker po izobrazbi ni umetnostni zgodovinar, marveč industrijski oblikovalec, so na otvoritvi v zvezi s postavitvijo del večkrat omenjali nenavadno umeščanje v prostor, svežino in nov, radikalen pristop k predstavljanju umetnin.
Priljubljeni Štajerski árgo, ki je postal zabavni spremljevalec štajerskega vsakdana domala vsakega prebivalca na »totem koncu«, je dobil v sodelovanju z Radiem Maribor tudi tonsko podobo. Štajerske besede in besedne zveze lahko slišite na frekvencah najstarejše radijske postaje v severovzhodni Sloveniji, posamezni argoji pa so razloženi tudi z lektorskega oziroma etimološkega vidika.
Priljubljeni Štajerski árgo, ki je postal zabavni spremljevalec štajerskega vsakdana domala vsakega prebivalca na »totem koncu«, je dobil v sodelovanju z Radiem Maribor tudi tonsko podobo. Štajerske besede in besedne zveze lahko slišite na frekvencah najstarejše radijske postaje v severovzhodni Sloveniji, posamezni argoji pa so razloženi tudi z lektorskega oziroma etimološkega vidika.
Priljubljeni Štajerski árgo, ki je postal zabavni spremljevalec štajerskega vsakdana domala vsakega prebivalca na »totem koncu«, je dobil v sodelovanju z Radiem Maribor tudi tonsko podobo. Štajerske besede in besedne zveze lahko slišite na frekvencah najstarejše radijske postaje v severovzhodni Sloveniji, posamezni argoji pa so razloženi tudi z lektorskega oziroma etimološkega vidika.
Priljubljeni Štajerski árgo, ki je postal zabavni spremljevalec štajerskega vsakdana domala vsakega prebivalca na »totem koncu«, je dobil v sodelovanju z Radiem Maribor tudi tonsko podobo. Štajerske besede in besedne zveze lahko slišite na frekvencah najstarejše radijske postaje v severovzhodni Sloveniji, posamezni argoji pa so razloženi tudi z lektorskega oziroma etimološkega vidika.
Gost oddaje Obrazi sosednje ulice je Danilo Rošker, direktor Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Z njim smo se pogovarjali o ustvarjanju v tukajšnjem gledališču, težavnem obdobju v času pandemije, predvsem pa o odličnih uprizoritvah in vedno novih uspehih mariborskega gledališča v domačem in v mednarodnem prostoru ter o zadovoljstvu, ki mu ga daje to delo. (foto: Damjan Švarc)
Gost oddaje Obrazi sosednje ulice je Danilo Rošker, direktor Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Z njim smo se pogovarjali o ustvarjanju v tukajšnjem gledališču, težavnem obdobju v času pandemije, predvsem pa o odličnih uprizoritvah in vedno novih uspehih mariborskega gledališča v domačem in v mednarodnem prostoru ter o zadovoljstvu, ki mu ga daje to delo. (foto: Damjan Švarc)
Nov teden, nova epizoda oddaje Kaj dogaja?, v kateri seveda spremljamo dogajanje v Ukrajini in kako se nanj odzivamo doma. V novicah preverjamo, kdo je resnični heroj, kateri protest je bil večji in kdo je pravi begunec. Magister Baltić nas bo naučil osnove bebecede, na terenu pa se bomo pogovarjali s spletnimi kriminalci na pogojni kazni. V rubriki PUP TV nas bo nagovoril najprijaznejši minister Aleš, gost v studiu pa bo popotnik in vloger Bit Sever. Mala terasa se tokrat nostalgično ozira v pretekli mesec, ko smo povsod po svetu imeli neke druge skrbi. O zlatih starih časih poje Bombastian v zimzelenem hitu “Hočem to nazaj!”
Nov teden, nova epizoda oddaje Kaj dogaja?, v kateri seveda spremljamo dogajanje v Ukrajini in kako se nanj odzivamo doma. V novicah preverjamo, kdo je resnični heroj, kateri protest je bil večji in kdo je pravi begunec. Magister Baltić nas bo naučil osnove bebecede, na terenu pa se bomo pogovarjali s spletnimi kriminalci na pogojni kazni. V rubriki PUP TV nas bo nagovoril najprijaznejši minister Aleš, gost v studiu pa bo popotnik in vloger Bit Sever. Mala terasa se tokrat nostalgično ozira v pretekli mesec, ko smo povsod po svetu imeli neke druge skrbi. O zlatih starih časih poje Bombastian v zimzelenem hitu “Hočem to nazaj!”
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V tokratnih Kulturnicah smo obiskali 27. bienale slovenskega oblikovanja BIO Ljubljana, ki pod taktirko kuratorke Jane Withers svoja vrata odpira 26. maja. Povezal bo napredne in okoljsko ozaveščene oblikovalce, arhitekte, mislece in raziskovalce z vsega sveta.
V tokratnih Kulturnicah smo obiskali 27. bienale slovenskega oblikovanja BIO Ljubljana, ki pod taktirko kuratorke Jane Withers svoja vrata odpira 26. maja. Povezal bo napredne in okoljsko ozaveščene oblikovalce, arhitekte, mislece in raziskovalce z vsega sveta.
Trajnostno, zeleno, ekološko, bio, eko, reciklirano - vse to so opisi, ki jih vse pogosteje najdemo na praktično vsakem produktu: od čokolad, lubenic, do pralnih praškov ali celo avtomobilov. V nedavni raziskavi je 60% Američanov zatrdilo, da bi bili za zelen izdelek pripravljeni plačati več. Ali z nakupom takega izdelka res pomagamo v boju proti klimatskim spremembam ali smo zgolj (prostovoljne) žrtve greenwashinga.
Trajnostno, zeleno, ekološko, bio, eko, reciklirano - vse to so opisi, ki jih vse pogosteje najdemo na praktično vsakem produktu: od čokolad, lubenic, do pralnih praškov ali celo avtomobilov. V nedavni raziskavi je 60% Američanov zatrdilo, da bi bili za zelen izdelek pripravljeni plačati več. Ali z nakupom takega izdelka res pomagamo v boju proti klimatskim spremembam ali smo zgolj (prostovoljne) žrtve greenwashinga.
Uporabnike Pošte Slovenija že nekaj tednov pozdravlja poštna interaktivna asistentka oziroma PIA, ki temelji na umetni inteligenci. Gre za primer praktične rabe jezikovnih oziroma govornih tehnologij, ki sestojijo iz treh bistvenih komponent. “Prva je razpoznava govora, pri čemer računalnik govor spremeni v besedilo, tekst, drugo komponento predstavljajo jezikovni modeli, ki poskušajo razumeti besedilo iz prve komponente, tretja pa odgovor sintetizira oziroma pretvori v govorjeno besedo,” nam tehnologijo za t.i. chatboti oziroma klepetalniki razloži gost tokratnega Kiksa, dr. Marko Bajec s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in vodja Laboratorija za podatkovne tehnologije in IoT Demo Centra.
Uporabnike Pošte Slovenija že nekaj tednov pozdravlja poštna interaktivna asistentka oziroma PIA, ki temelji na umetni inteligenci. Gre za primer praktične rabe jezikovnih oziroma govornih tehnologij, ki sestojijo iz treh bistvenih komponent. “Prva je razpoznava govora, pri čemer računalnik govor spremeni v besedilo, tekst, drugo komponento predstavljajo jezikovni modeli, ki poskušajo razumeti besedilo iz prve komponente, tretja pa odgovor sintetizira oziroma pretvori v govorjeno besedo,” nam tehnologijo za t.i. chatboti oziroma klepetalniki razloži gost tokratnega Kiksa, dr. Marko Bajec s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in vodja Laboratorija za podatkovne tehnologije in IoT Demo Centra.
Aktivistična punkovska skupina Pussy Riot trka na vest mednarodne skupnosti. Kolektiv poudarja, da lahko h končanju vojne v Ukrajini močno pripomore prepoved uvoza ruskih energentov. To je osrednje sporočilo turneje Riot days, s katero zbirajo denar za otroško bolnišnico v Kijevu in opozarjajo, da podpora vojni med Rusi ni tako velika, kot prikazuje ruska propaganda. Nastop v Ljubljani je bil težko pričakovan, nekaj napetosti pred dogodkom je bilo tudi zaradi aretacije članice aktiva, ki jo je slovenska policija za 10 ur pridržala na podlagi starejše mednarodne tiralice. Skupina je nastopila v Gali hali na Metelkovi v okviru festivala Lezbična četrt, ki ga pripravlja Društvo Škuc.
Aktivistična punkovska skupina Pussy Riot trka na vest mednarodne skupnosti. Kolektiv poudarja, da lahko h končanju vojne v Ukrajini močno pripomore prepoved uvoza ruskih energentov. To je osrednje sporočilo turneje Riot days, s katero zbirajo denar za otroško bolnišnico v Kijevu in opozarjajo, da podpora vojni med Rusi ni tako velika, kot prikazuje ruska propaganda. Nastop v Ljubljani je bil težko pričakovan, nekaj napetosti pred dogodkom je bilo tudi zaradi aretacije članice aktiva, ki jo je slovenska policija za 10 ur pridržala na podlagi starejše mednarodne tiralice. Skupina je nastopila v Gali hali na Metelkovi v okviru festivala Lezbična četrt, ki ga pripravlja Društvo Škuc.
Predstavljamo 27. bienala oblikovanja BIO Ljubljana in 16. mednarodni festival Svetlobna gverila, pa nagrajence Plečnikove nagrade in Plečnikovih priznanj, razkrivamo tudi, kdo je prejemnik letošnje nagrade desetnica in kaj prinaša razstava Fotografija kot življenjska izbira preminule italijanske fotografinje Letizie Battaglia v ljubljanski Galeriji Jakopič ter kaj so glavni poudarki 57. festivala Borštnikovo srečanje. 3D natisnjena hiša Tecla, WASP. Foto: WASP
Predstavljamo 27. bienala oblikovanja BIO Ljubljana in 16. mednarodni festival Svetlobna gverila, pa nagrajence Plečnikove nagrade in Plečnikovih priznanj, razkrivamo tudi, kdo je prejemnik letošnje nagrade desetnica in kaj prinaša razstava Fotografija kot življenjska izbira preminule italijanske fotografinje Letizie Battaglia v ljubljanski Galeriji Jakopič ter kaj so glavni poudarki 57. festivala Borštnikovo srečanje. 3D natisnjena hiša Tecla, WASP. Foto: WASP
Seks je senzacionaliziran, resnična človeška seksualnost pa je tabu.
Seks je senzacionaliziran, resnična človeška seksualnost pa je tabu.
Prihodnost danes, tako bi lahko začeli z napovedjo tokratnega prispevka Euranet Special. Rezultati dela na programu BioPharma, ki je sofinanciran tudi s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj, igrajo pomembno vlogo pri proizvodnji bioloških zdravil in cepiv v obliki proteinov, DNA in virusov. Gre za zelo zahtevno in v času aktualne pandemije tudi zelo pomembno znanstveno in proizvodnjo vejo v razvoju človeštva. Prispevek je pripravil Borut Kampuš.
Prihodnost danes, tako bi lahko začeli z napovedjo tokratnega prispevka Euranet Special. Rezultati dela na programu BioPharma, ki je sofinanciran tudi s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj, igrajo pomembno vlogo pri proizvodnji bioloških zdravil in cepiv v obliki proteinov, DNA in virusov. Gre za zelo zahtevno in v času aktualne pandemije tudi zelo pomembno znanstveno in proizvodnjo vejo v razvoju človeštva. Prispevek je pripravil Borut Kampuš.
19. Festival Odprte hiše Slovenije OHS, z osrednjo temo Dediščina za prihodnost, odpira vprašanje: kaj je tisto, kar je danes zares pomembno in potrebno, da zgradimo in na kak način! Dediščina ni samo ohranjanje preteklosti, ne gre samo za vrednote, ki jih ima zapisane stroka spomeniškega varstva, ampak za kulturno gesto, ki jo kot družba razumemo, ko dediščino ohranjamo in jo ponovno vključujemo v vsakdanje življenje, pravi arhitektka Lenka Kavčič vodja OHS, največjega arhitekturno nepremičninskega festivala Odprte hiše Slovenije. Festivala OHS ne predstavlja le primere odlične arhitekture in razne prostorske ureditve, ampak hkrati odpira nešteto vprašanj in nas poziva na debato. Lenka Kavčič je za svoje delo prejela več mednarodnih nagrad in priznaj: Plečnikovo medaljo za projekt Igriva arhitektura, ki se ukvarja z izobraževanjem otrok o arhitekturi, in zlato medaljo na mednarodnem bienalu industrijskega oblikovanja BIO 16. Leta 2023 je bila državna sekretarka na Ministrstvu za naravne vire in prostor.
19. Festival Odprte hiše Slovenije OHS, z osrednjo temo Dediščina za prihodnost, odpira vprašanje: kaj je tisto, kar je danes zares pomembno in potrebno, da zgradimo in na kak način! Dediščina ni samo ohranjanje preteklosti, ne gre samo za vrednote, ki jih ima zapisane stroka spomeniškega varstva, ampak za kulturno gesto, ki jo kot družba razumemo, ko dediščino ohranjamo in jo ponovno vključujemo v vsakdanje življenje, pravi arhitektka Lenka Kavčič vodja OHS, največjega arhitekturno nepremičninskega festivala Odprte hiše Slovenije. Festivala OHS ne predstavlja le primere odlične arhitekture in razne prostorske ureditve, ampak hkrati odpira nešteto vprašanj in nas poziva na debato. Lenka Kavčič je za svoje delo prejela več mednarodnih nagrad in priznaj: Plečnikovo medaljo za projekt Igriva arhitektura, ki se ukvarja z izobraževanjem otrok o arhitekturi, in zlato medaljo na mednarodnem bienalu industrijskega oblikovanja BIO 16. Leta 2023 je bila državna sekretarka na Ministrstvu za naravne vire in prostor.
Spoznaj samega sebe je filozofski imperativ, s katerim so misleci in modreci vedno znova opominjali človeka in ga tako spodbujali, da odkrije svoje bistvo in svoj položaj v kozmosu. Kajti spoznanju Resnice o svetu predhodi spoznanje spoznavajočega subjekta – čeprav je tako razmerje navsezadnje dialektično (kot »tubit« smo namreč vselej že tudi »bit-v-svetu«). Da je človek misleče bitje, je učil že Aristoteles; da k mišljenju spada predvsem razmišljanje o samem sebi, so učili skorajda vsi filozofi, ki so mu sledi. Vprašanje o spoznanju samega sebe je tako postalo tudi eno osnovnih vprašanj muslimanskih učenjakov. Znameniti filozof, teolog in mistik iz 11. stoletja, Abu Hamid al-Ghazali, je tej temi posvetil celotno delo z naslovom »Eliksir Srečnosti«. Kot nakazuje že naslov knjige, je za al-Ghazalija srečnost neločljivo povezana od spoznanja, katerega glavni cilj je spoznanje samega sebe. S srečnostjo ni mišljen samo nekakšen bežen občutek sreče, veselja ali čustvene vznesenosti. Mišljeno je duhovno-eksistencialno stanje osebne izpopolnjenosti in samouresničtve, ki ju je po al-Ghazaliju mogoče doseči le v sintezi (resnične) vednosti in (pravilnega) delovanja. Kot tako samospoznavanje po svojem pojmu pomeni nikoli povsem zaključen proces, ki zahteva ne samo nenehno širjenje obzorja, temveč in predvsem udejstvovanje in pravilno, tj. etično ravnanje. To pa vselej predpostavlja samopremagovanje; kajti le tisti, ki si prizadeva za nenehno preseganje samega sebe, raste v vednosti, ki ni le intelektualna oziroma teoretska, temveč izkustvena in zato prehaja v modrost. K spoznavanju samega sebe sodi prvenstveno spoznavanje svoje duše: svojih vidnih in skritih misli, svojih čustev, namenov, svoje zavesti in vesti ter svojih lastnih demonov. To spozanje je pogoj za samopremagovanje, ki je pogoj samoizpopolnitve – tako v spoznavnem kot moralnem smislu. K spoznanju samega sebe sodi v isti meri spoznanje svojega Praizvora. V religijskem kontekstu to pomeni: spoznanje svoje lastne ustvarjenosti v fundamentalni odvisnosti od neskončne in večne Presežnosti. K samospoznavanju spada nadalje nujno razmišljanje o lastni končnosti, o smrti in tistem, kar naj bi sledilo po njej. Kot pravi an-Niffari: »Kdor je pripravljen za kontemplacijo o lastnem koncu, ne bo podlegel pritisku skušnjave.« Za muslimanske mistike spoznavanje samega sebe pomeni predvsem spoznanje lastnih duševno-duhovnih stanj in notranjih sil, spoznanje nevidnega sveta in »dejanj srca«. K resničnemu spoznavanju sodi navsezadnje vedno tudi spoznavanje svoje nevednosti. Tako imenovana »učena nevednost« krepi ponižnost in strahospoštovanje, ki nista le vrlini, temveč podlaga spoznavno-duhovnega vzpona, katerega cilj se odmika v Neskončno. Spoznanje samega sebe je eksistencialno spoznanje, saj bistveno zadeva spoznanje lastne eksistence. Tako bo samospoznanje še naprej ostala eksistencialna naloga in neizogiben podvig človeka kot razmišljajočega, eksistirajočega in iskajočega bitja.
Spoznaj samega sebe je filozofski imperativ, s katerim so misleci in modreci vedno znova opominjali človeka in ga tako spodbujali, da odkrije svoje bistvo in svoj položaj v kozmosu. Kajti spoznanju Resnice o svetu predhodi spoznanje spoznavajočega subjekta – čeprav je tako razmerje navsezadnje dialektično (kot »tubit« smo namreč vselej že tudi »bit-v-svetu«). Da je človek misleče bitje, je učil že Aristoteles; da k mišljenju spada predvsem razmišljanje o samem sebi, so učili skorajda vsi filozofi, ki so mu sledi. Vprašanje o spoznanju samega sebe je tako postalo tudi eno osnovnih vprašanj muslimanskih učenjakov. Znameniti filozof, teolog in mistik iz 11. stoletja, Abu Hamid al-Ghazali, je tej temi posvetil celotno delo z naslovom »Eliksir Srečnosti«. Kot nakazuje že naslov knjige, je za al-Ghazalija srečnost neločljivo povezana od spoznanja, katerega glavni cilj je spoznanje samega sebe. S srečnostjo ni mišljen samo nekakšen bežen občutek sreče, veselja ali čustvene vznesenosti. Mišljeno je duhovno-eksistencialno stanje osebne izpopolnjenosti in samouresničtve, ki ju je po al-Ghazaliju mogoče doseči le v sintezi (resnične) vednosti in (pravilnega) delovanja. Kot tako samospoznavanje po svojem pojmu pomeni nikoli povsem zaključen proces, ki zahteva ne samo nenehno širjenje obzorja, temveč in predvsem udejstvovanje in pravilno, tj. etično ravnanje. To pa vselej predpostavlja samopremagovanje; kajti le tisti, ki si prizadeva za nenehno preseganje samega sebe, raste v vednosti, ki ni le intelektualna oziroma teoretska, temveč izkustvena in zato prehaja v modrost. K spoznavanju samega sebe sodi prvenstveno spoznavanje svoje duše: svojih vidnih in skritih misli, svojih čustev, namenov, svoje zavesti in vesti ter svojih lastnih demonov. To spozanje je pogoj za samopremagovanje, ki je pogoj samoizpopolnitve – tako v spoznavnem kot moralnem smislu. K spoznanju samega sebe sodi v isti meri spoznanje svojega Praizvora. V religijskem kontekstu to pomeni: spoznanje svoje lastne ustvarjenosti v fundamentalni odvisnosti od neskončne in večne Presežnosti. K samospoznavanju spada nadalje nujno razmišljanje o lastni končnosti, o smrti in tistem, kar naj bi sledilo po njej. Kot pravi an-Niffari: »Kdor je pripravljen za kontemplacijo o lastnem koncu, ne bo podlegel pritisku skušnjave.« Za muslimanske mistike spoznavanje samega sebe pomeni predvsem spoznanje lastnih duševno-duhovnih stanj in notranjih sil, spoznanje nevidnega sveta in »dejanj srca«. K resničnemu spoznavanju sodi navsezadnje vedno tudi spoznavanje svoje nevednosti. Tako imenovana »učena nevednost« krepi ponižnost in strahospoštovanje, ki nista le vrlini, temveč podlaga spoznavno-duhovnega vzpona, katerega cilj se odmika v Neskončno. Spoznanje samega sebe je eksistencialno spoznanje, saj bistveno zadeva spoznanje lastne eksistence. Tako bo samospoznanje še naprej ostala eksistencialna naloga in neizogiben podvig človeka kot razmišljajočega, eksistirajočega in iskajočega bitja.
Tokrat o pilotnem projektu mariborske Snage, s katerim želijo zmanjšati količino bioloških odpadkov v mestu. V pozitivni poslovni zgodbi pa bomo spoznali mariborsko podjetnico, ki je odprla specializirano pekarno izdelkov iz droži, ob tem pa v sodelovanju z mariborsko Obrtno-podjetniško zbornico prinašamo še novo podjetno pozitivo.
Tokrat o pilotnem projektu mariborske Snage, s katerim želijo zmanjšati količino bioloških odpadkov v mestu. V pozitivni poslovni zgodbi pa bomo spoznali mariborsko podjetnico, ki je odprla specializirano pekarno izdelkov iz droži, ob tem pa v sodelovanju z mariborsko Obrtno-podjetniško zbornico prinašamo še novo podjetno pozitivo.
V obilju zdrave prehrane nas včasih lahko zbega tudi obilje izrazov zanjo. Bio, eko, organsko se sliši zdravo. Ampak ali kot takšno, malo ali neškropljeno sadje in zelenjavo, prepoznavajo tudi otroci? Radi kupijo, jedo in okušajo takšne plodove narave ali jih tudi premamijo na prvi pogled večje, bolj barvite in sijoče oblike ne tako zdrave škropljene hrane? Liana Buršič se je tokrat družila s četrtošolci OŠ Maksa Pečarja, Črnuče.
V obilju zdrave prehrane nas včasih lahko zbega tudi obilje izrazov zanjo. Bio, eko, organsko se sliši zdravo. Ampak ali kot takšno, malo ali neškropljeno sadje in zelenjavo, prepoznavajo tudi otroci? Radi kupijo, jedo in okušajo takšne plodove narave ali jih tudi premamijo na prvi pogled večje, bolj barvite in sijoče oblike ne tako zdrave škropljene hrane? Liana Buršič se je tokrat družila s četrtošolci OŠ Maksa Pečarja, Črnuče.
Mateja Fištravec iz okolice Lenarta že osem let izdeluje naravna mila. Ob obisku ekipe Radia Maribor je ustvarila posebno sončno milo. Del pogovora, ki je nastal za nočni program nacionalnega radia (ta bo 11. februarja), smo predvajali tudi v jutranjem programu. Sicer pa pripravljamo tudi video o izdelavi prej omenjenega mila.
Mateja Fištravec iz okolice Lenarta že osem let izdeluje naravna mila. Ob obisku ekipe Radia Maribor je ustvarila posebno sončno milo. Del pogovora, ki je nastal za nočni program nacionalnega radia (ta bo 11. februarja), smo predvajali tudi v jutranjem programu. Sicer pa pripravljamo tudi video o izdelavi prej omenjenega mila.
21. februarja je minilo 10 let, odkar so članice skupine Pussy Riot izvedle performans punkovske molitve v moskovski katedrali Kristusa Odrešenika. Performans so izvedle v protest proti cerkvenim dostojanstvenikom, ki so takrat podpirali Putina. Nadeždo Tolokonikovo in Mašo Aljohino so aretirali zaradi huliganstva in ju obsodili na dve leti zapora. Kolektiv Pussy Riot je s tem postal tudi eden izmed sinonimov za upor proti režimu Vladimirja Putina. Mašo zdaj med drugim preganjajo tudi zaradi 7 let starega zapisa na enem izmed družbenih omrežij. Ne glede na to pa Maša Aljihina ostaja kritična.
21. februarja je minilo 10 let, odkar so članice skupine Pussy Riot izvedle performans punkovske molitve v moskovski katedrali Kristusa Odrešenika. Performans so izvedle v protest proti cerkvenim dostojanstvenikom, ki so takrat podpirali Putina. Nadeždo Tolokonikovo in Mašo Aljohino so aretirali zaradi huliganstva in ju obsodili na dve leti zapora. Kolektiv Pussy Riot je s tem postal tudi eden izmed sinonimov za upor proti režimu Vladimirja Putina. Mašo zdaj med drugim preganjajo tudi zaradi 7 let starega zapisa na enem izmed družbenih omrežij. Ne glede na to pa Maša Aljihina ostaja kritična.
"Fadiga", "pomalen", "stare cajte", "en bot", "šentiment", "palenta"... so nekatere besede okoli katere se je sukal pogovor s člani priljubljene istrske glasbene skupine Ne me jugat. Je ni buže, kjer Mitja Kodarin, Andrej Krmac, Teo in Luka Parovel niso igrali in še vedno je tako. Jasno, igrajo muziko, ki jo radi slišijo ljudje po šagrah, a v zadnjih letih še bolj vstopajo v svet avtorske glasbe. Nedavno so pri Krmacu predstavili najnovejšo skladbo z naslovom En bot, z videospotom vred.
"Fadiga", "pomalen", "stare cajte", "en bot", "šentiment", "palenta"... so nekatere besede okoli katere se je sukal pogovor s člani priljubljene istrske glasbene skupine Ne me jugat. Je ni buže, kjer Mitja Kodarin, Andrej Krmac, Teo in Luka Parovel niso igrali in še vedno je tako. Jasno, igrajo muziko, ki jo radi slišijo ljudje po šagrah, a v zadnjih letih še bolj vstopajo v svet avtorske glasbe. Nedavno so pri Krmacu predstavili najnovejšo skladbo z naslovom En bot, z videospotom vred.
Človek je bivajoče bitje, ki je razpeto med rojstvom in smrtjo; edino bitje, ki se zaveda svoje lastne umrljivosti. Toda ali človek za svojo umrljivost zgolj »ve«, ali pa se je dejansko »zaveda« v polni meri? Čeprav se smrti zavedamo, pogosto nanjo gledamo kot na nekaj, kar se bo »zgodilo« drugemu, in ne nam samim. Misel na svojo lastno smrt spremlja hkrati misel o nedokočnosti njenega prihoda. O tem je pisal že Freud, ki pravi, da v lastno smrt pravzaprav nihče ne verjame, oziroma, da je v svoji podzavesti vsakdo od nas prepričan o lastni nesmrtnosti. Naravna smrt nas lahko doleti kadarkoli. Četudi jo lahko včasih predvidimo – recimo takrat, ko gre za neozdravljivo bolezen –, naravna smrt v osnovi nima svoje »logike«, na katero bi se lahko zanesli, jo povsem natančno predvideli ali se ji celo izognili. Nikoli se ne izognemo smrti; izognemo se kvečjemu le smrtni nevarnosti. Levinas v svojem delu »Čas in drugi« navaja Epikurja, ki trdi: »če si, smrti ni; če ona je, tebe ni«. Je potemtakem lastno smrt sploh mogoče neposredno »izkusiti«? Ali pa jo je mogoče »izkusiti« zgolj »posredno« – skozi umrljivost drugega? Lastne smrti naj ne bi mogli izkusiti, ker ni »dogodek« naše zavesti, saj naj bi se smrt in zavest absolutno izključevale. Izkusiti je mogoče bližino smrti, smrtno nevarnost ali smrt drugega, medtem ko lastna smrt »uide« vsakršni dimenziji izkustva. »Kajti izkušnja vselej že pomeni spoznanje, svetlobo in iniciativo; izkušnja namreč pomeni tudi vrnitev objekta k subjektu« (Levinas). Vendar pa v trenutku smrti ta vrnitev ravno umanjka – saj ni več subjekta. Smrt je dejstvo, ki »zaznamuje konec možatosti in subjektovega junaštva«, pravi Levinas. Toda religijska izročila in duhovne tradicije razodevajo drugačno zgodbo. Koran recimo o odnosu med zavestjo in smrtjo pravi, da bo »vsaka duša okusila smrt« (3:185). »Okušanje« je na tem mestu treba razumeti v čisto metafizičnem smislu: kot zmožnost »izkustva« povsem transcendentne razsežnosti. Smrt tu ne pomeni dokončne ukinitve, temveč »radikalno transformacijo« biti. Prerok Mohamed je dejal, da ljudje spijo, šele ko umrejo, se dejansko prebudijo. Prebudijo se v resničnost, ki naj bi bila bolj resnična od resničnosti, ki so jo zapustili. Smrt v islamski tradiciji tako ne predstavlja »dogodka onstran zavesti«, temveč prav nasprotno, »skrajni dogodek« zavesti: metafizični prehod iz ontološko nižje k ontološko višji ravni resničnosti. Po naraciji Korana vsaka duša »izkusi«, torej navsezadnje: »preživi« svojo smrt. Toda sama narava te transcendentne izkušnje in tega, kar sledi po njej, vselej ostaja ena največjih skrivnosti.
Človek je bivajoče bitje, ki je razpeto med rojstvom in smrtjo; edino bitje, ki se zaveda svoje lastne umrljivosti. Toda ali človek za svojo umrljivost zgolj »ve«, ali pa se je dejansko »zaveda« v polni meri? Čeprav se smrti zavedamo, pogosto nanjo gledamo kot na nekaj, kar se bo »zgodilo« drugemu, in ne nam samim. Misel na svojo lastno smrt spremlja hkrati misel o nedokočnosti njenega prihoda. O tem je pisal že Freud, ki pravi, da v lastno smrt pravzaprav nihče ne verjame, oziroma, da je v svoji podzavesti vsakdo od nas prepričan o lastni nesmrtnosti. Naravna smrt nas lahko doleti kadarkoli. Četudi jo lahko včasih predvidimo – recimo takrat, ko gre za neozdravljivo bolezen –, naravna smrt v osnovi nima svoje »logike«, na katero bi se lahko zanesli, jo povsem natančno predvideli ali se ji celo izognili. Nikoli se ne izognemo smrti; izognemo se kvečjemu le smrtni nevarnosti. Levinas v svojem delu »Čas in drugi« navaja Epikurja, ki trdi: »če si, smrti ni; če ona je, tebe ni«. Je potemtakem lastno smrt sploh mogoče neposredno »izkusiti«? Ali pa jo je mogoče »izkusiti« zgolj »posredno« – skozi umrljivost drugega? Lastne smrti naj ne bi mogli izkusiti, ker ni »dogodek« naše zavesti, saj naj bi se smrt in zavest absolutno izključevale. Izkusiti je mogoče bližino smrti, smrtno nevarnost ali smrt drugega, medtem ko lastna smrt »uide« vsakršni dimenziji izkustva. »Kajti izkušnja vselej že pomeni spoznanje, svetlobo in iniciativo; izkušnja namreč pomeni tudi vrnitev objekta k subjektu« (Levinas). Vendar pa v trenutku smrti ta vrnitev ravno umanjka – saj ni več subjekta. Smrt je dejstvo, ki »zaznamuje konec možatosti in subjektovega junaštva«, pravi Levinas. Toda religijska izročila in duhovne tradicije razodevajo drugačno zgodbo. Koran recimo o odnosu med zavestjo in smrtjo pravi, da bo »vsaka duša okusila smrt« (3:185). »Okušanje« je na tem mestu treba razumeti v čisto metafizičnem smislu: kot zmožnost »izkustva« povsem transcendentne razsežnosti. Smrt tu ne pomeni dokončne ukinitve, temveč »radikalno transformacijo« biti. Prerok Mohamed je dejal, da ljudje spijo, šele ko umrejo, se dejansko prebudijo. Prebudijo se v resničnost, ki naj bi bila bolj resnična od resničnosti, ki so jo zapustili. Smrt v islamski tradiciji tako ne predstavlja »dogodka onstran zavesti«, temveč prav nasprotno, »skrajni dogodek« zavesti: metafizični prehod iz ontološko nižje k ontološko višji ravni resničnosti. Po naraciji Korana vsaka duša »izkusi«, torej navsezadnje: »preživi« svojo smrt. Toda sama narava te transcendentne izkušnje in tega, kar sledi po njej, vselej ostaja ena največjih skrivnosti.
V oddajo Obrazi sosednje ulice smo povabili aranžerko in scenografko Matejo Kapun. Njeno delo je ustvarjalno in zahteva veliko inovativnosti in izkušenj, Mateja pa poskrbi, da marsikatera izložba v Sloveniji izgleda estetsko dovršena.
V oddajo Obrazi sosednje ulice smo povabili aranžerko in scenografko Matejo Kapun. Njeno delo je ustvarjalno in zahteva veliko inovativnosti in izkušenj, Mateja pa poskrbi, da marsikatera izložba v Sloveniji izgleda estetsko dovršena.
Napoved: Slavnostno odprtje evropske prestolnice kulture bo na slovenski kulturni praznik 8. februarja, ko organizatorji napovedujejo, da bo Novo Gorico in Gorico obiskalo sto tisoč ljudi. Za informiranje, sprejem in usmerjanje obiskovalcev ter drugo pomoč pri logistiki in organizaciji dogodkov bodo do zaključka evropske prestolnice kulture potrebovali številne prostovoljce. Po mnenju koordinatorja Damiana Buraczévskega iz Fundacije BiT Planota biti prostovoljec pri največjem kulturnem projektu pomeni pridobiti nova znanja, širiti socialna omrežja in imeti vpogled v zakulisje EPK-ja.
Napoved: Slavnostno odprtje evropske prestolnice kulture bo na slovenski kulturni praznik 8. februarja, ko organizatorji napovedujejo, da bo Novo Gorico in Gorico obiskalo sto tisoč ljudi. Za informiranje, sprejem in usmerjanje obiskovalcev ter drugo pomoč pri logistiki in organizaciji dogodkov bodo do zaključka evropske prestolnice kulture potrebovali številne prostovoljce. Po mnenju koordinatorja Damiana Buraczévskega iz Fundacije BiT Planota biti prostovoljec pri največjem kulturnem projektu pomeni pridobiti nova znanja, širiti socialna omrežja in imeti vpogled v zakulisje EPK-ja.
Prof. dr. Damjana Rozman pozna najmanj tri razloge, zakaj ni mogoče, da so cepivom proti covidu dodani bio-čipi. Če nič drugega, je ovira že njihova velikost. Najmanjši elektronski 5G čipi so namreč veliki kot kovanci za en cent! Kako to, da prof. Rozman toliko ve o čipih? Zato, ker na Medicinski fakulteti v Ljubljani vodi Center za funkcionalno genomiko in bio-čipe. Zakaj cepljenje ni čipiranje? Kako pa bio-čipi res pomagajo pri zdravljenju nekaterih najtežjih obolenj? Vse to v medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Radio Slovenija, Prvi
Prof. dr. Damjana Rozman pozna najmanj tri razloge, zakaj ni mogoče, da so cepivom proti covidu dodani bio-čipi. Če nič drugega, je ovira že njihova velikost. Najmanjši elektronski 5G čipi so namreč veliki kot kovanci za en cent! Kako to, da prof. Rozman toliko ve o čipih? Zato, ker na Medicinski fakulteti v Ljubljani vodi Center za funkcionalno genomiko in bio-čipe. Zakaj cepljenje ni čipiranje? Kako pa bio-čipi res pomagajo pri zdravljenju nekaterih najtežjih obolenj? Vse to v medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Radio Slovenija, Prvi
Epidemične razmere pri nas so še naprej slabe. Včeraj so potrdili tisoč 845 novih primerov okužbe s koronavirusom, aktivnih primerov pa je že skoraj 15 tisoč. Razmere v bolnišnicah so za zdaj še nespremenjene, v njih zdravijo 421 bolnikov s covidom, 120 jih je na oddelkih intenzivne nege. Umrlo je sedem bolnikov. Zdajšnje povečevanje števila okuženih se bo v bolnišnicah poznalo čez teden ali dva, ključni ukrep za razbremenitev zdravstvenega sistema pa je še vedno cepljenje. Prihodnje leto bodo cepivo podjetij Pfizer in BionTech polnili tudi pri nas, in sicer v Novartisu. Ostale teme oddaje: - KPK: Nekdanji državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Cantarutti pri nakupih zaščitne opreme kršil integriteto. - Evropski poslanci bodo po napovedih Komisijo pozvali k ukrepanju proti Poljski. - Goriški pianist Aleksander Gadžijev drugi na prestižnem Chopinovem tekmovanju v Varšavi.
Epidemične razmere pri nas so še naprej slabe. Včeraj so potrdili tisoč 845 novih primerov okužbe s koronavirusom, aktivnih primerov pa je že skoraj 15 tisoč. Razmere v bolnišnicah so za zdaj še nespremenjene, v njih zdravijo 421 bolnikov s covidom, 120 jih je na oddelkih intenzivne nege. Umrlo je sedem bolnikov. Zdajšnje povečevanje števila okuženih se bo v bolnišnicah poznalo čez teden ali dva, ključni ukrep za razbremenitev zdravstvenega sistema pa je še vedno cepljenje. Prihodnje leto bodo cepivo podjetij Pfizer in BionTech polnili tudi pri nas, in sicer v Novartisu. Ostale teme oddaje: - KPK: Nekdanji državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Cantarutti pri nakupih zaščitne opreme kršil integriteto. - Evropski poslanci bodo po napovedih Komisijo pozvali k ukrepanju proti Poljski. - Goriški pianist Aleksander Gadžijev drugi na prestižnem Chopinovem tekmovanju v Varšavi.
Potem ko je Evropska agencija za zdravila danes po pričakovanjih odobrila cepivo proti covidu-19 ameriškega farmcevtskega podjetja Pfizer in nemškega tehnološkega podjetja BioNTech, je zeleno luč prižgala še Evropska komisija. Če bo šlo vse po načrtih, se bo cepljenje v državah članicah Unije začelo v nedeljo. Omenjena agencija bo o odobritvi cepiva podjetja Moderna odločala 6-ega januarja. Vse večjo zaskrbljenost medtem povzroča novi sev koronavirusa, ki so ga pred kratkim odkrili v Veliki Britaniji. Kot so sporočili iz BioNTecha, bodo za novi sev raziskave izvedli v prihodnjih dneh. Preostale teme oddaje: - Pri nas jutri začetek množičnega testiranja s hitrimi testi - Sindikati opozarjajo na nesprejemljivost lažjega upokojevanja starejših v PKP7 - Poslanci SDS, SMC in Desus v parlamentarni postopek vložili predlog za spremembo volilnih okrajev - Novič znova oproščen očitkov o umoru nekdanjega direktorja Kemijskega inštituta
Potem ko je Evropska agencija za zdravila danes po pričakovanjih odobrila cepivo proti covidu-19 ameriškega farmcevtskega podjetja Pfizer in nemškega tehnološkega podjetja BioNTech, je zeleno luč prižgala še Evropska komisija. Če bo šlo vse po načrtih, se bo cepljenje v državah članicah Unije začelo v nedeljo. Omenjena agencija bo o odobritvi cepiva podjetja Moderna odločala 6-ega januarja. Vse večjo zaskrbljenost medtem povzroča novi sev koronavirusa, ki so ga pred kratkim odkrili v Veliki Britaniji. Kot so sporočili iz BioNTecha, bodo za novi sev raziskave izvedli v prihodnjih dneh. Preostale teme oddaje: - Pri nas jutri začetek množičnega testiranja s hitrimi testi - Sindikati opozarjajo na nesprejemljivost lažjega upokojevanja starejših v PKP7 - Poslanci SDS, SMC in Desus v parlamentarni postopek vložili predlog za spremembo volilnih okrajev - Novič znova oproščen očitkov o umoru nekdanjega direktorja Kemijskega inštituta
Evropska komisija je včeraj izdala dovoljenje za pogojno uporabo cepiva proti covidu-19, ki sta ga razvila Pfizer in BioNTech, potem ko je zeleno luč cepivu najprej prižgala Evropska agencija za zdravila (Ema).
Evropska komisija je včeraj izdala dovoljenje za pogojno uporabo cepiva proti covidu-19, ki sta ga razvila Pfizer in BioNTech, potem ko je zeleno luč cepivu najprej prižgala Evropska agencija za zdravila (Ema).
Inštitut za nutricionistiko je razglasil najbolj inovativna živila leta 2025, ki so bila na tržišče uvedena v zadnjem letu. Projekt, ki ga sofinancira ministrstvo za zdravje in podpira ministrstvo za kmetijstvo, se je začel pred 11imi leti . Osnovna cilja projekta sta dva: ozaveščati potrošnike in jim pomagati pri prepoznavanju novih oz. izboljšanih živil in na drugi strani spodbujati gospodarstvo pri razvoju trajnostnih živil, predvsem takšnih z ugodnejšo hranilno sestavo in ugodnim vplivom na okolje. Izmed 68 prijav, ki so prispele na razpis, se je v končni izbor skozi vse kriterije prebilo 8 podjetij oz. inovativnih izdelkov. Letos so nagrade prejeli Pekarna Spar za čičerikino copatko, Mlinotest za beljakovinske testenine Mlinotest Active Protein Sedani, Bio dobrote za linijo ekoloških mlečnih izdelkov z okusom banane, Spar za solati Champ in Hot Champ ter Nikino bovlo, Pivka Perutninarstvo za piščančjo in veggie solato Mexicana, in BioWay za rastlinsko 'bolognese' omako s korenčkom. Posebno nagrado za inovativnost v skupini slovenskih tradicionalnih jedi je prejela Ekološka kmetija Kukenberger za slane štruklje, posebno nagrado za inovativnost pri lokalni pridelavi in predelavi živil pa Lifis za linijo liofilizirane zelenjave.
Inštitut za nutricionistiko je razglasil najbolj inovativna živila leta 2025, ki so bila na tržišče uvedena v zadnjem letu. Projekt, ki ga sofinancira ministrstvo za zdravje in podpira ministrstvo za kmetijstvo, se je začel pred 11imi leti . Osnovna cilja projekta sta dva: ozaveščati potrošnike in jim pomagati pri prepoznavanju novih oz. izboljšanih živil in na drugi strani spodbujati gospodarstvo pri razvoju trajnostnih živil, predvsem takšnih z ugodnejšo hranilno sestavo in ugodnim vplivom na okolje. Izmed 68 prijav, ki so prispele na razpis, se je v končni izbor skozi vse kriterije prebilo 8 podjetij oz. inovativnih izdelkov. Letos so nagrade prejeli Pekarna Spar za čičerikino copatko, Mlinotest za beljakovinske testenine Mlinotest Active Protein Sedani, Bio dobrote za linijo ekoloških mlečnih izdelkov z okusom banane, Spar za solati Champ in Hot Champ ter Nikino bovlo, Pivka Perutninarstvo za piščančjo in veggie solato Mexicana, in BioWay za rastlinsko 'bolognese' omako s korenčkom. Posebno nagrado za inovativnost v skupini slovenskih tradicionalnih jedi je prejela Ekološka kmetija Kukenberger za slane štruklje, posebno nagrado za inovativnost pri lokalni pridelavi in predelavi živil pa Lifis za linijo liofilizirane zelenjave.
V Evropski uniji smo naredili nov korak k izhodu iz pandemije. Evropska agencija za zdravila je namreč odobrila široko uporabo cepiva proti koronavirusu, ki sta ga razvila ameriška korporacija Pfizer in nemško tehnološko podjetje Biontech. Cepljenje se bo po načrtu začelo v dneh od nedelje do prihodnjega torka. V oddaji še: - Sindikati ogorčeni nad možnostjo prisilnega upokojevanja delavcev v PKP7 - Milko Novič v tretjem sojenju oproščen umora Janka Jamnika - V Slovenski kinoteki na najdaljšo noč kratki filmi
V Evropski uniji smo naredili nov korak k izhodu iz pandemije. Evropska agencija za zdravila je namreč odobrila široko uporabo cepiva proti koronavirusu, ki sta ga razvila ameriška korporacija Pfizer in nemško tehnološko podjetje Biontech. Cepljenje se bo po načrtu začelo v dneh od nedelje do prihodnjega torka. V oddaji še: - Sindikati ogorčeni nad možnostjo prisilnega upokojevanja delavcev v PKP7 - Milko Novič v tretjem sojenju oproščen umora Janka Jamnika - V Slovenski kinoteki na najdaljšo noč kratki filmi
Danes, ko praznujemo vsakoletni državni praznik, s katerim obeležujemo padec vlade, bomo tudi v naši skromni oddaji temu dogodku namenili nekaj slavnostnih besed. Ob tej priložnosti se je, kot je v navadi, iz močvirja dvignilo na desetine analitikov, ki so vam natančno povedali, zakaj in čemu je tudi letos padla vlada. A kot vedno so te medijske analize napačne. Ves ta korpus patologov slovenske politične scene namreč pade že na samem začetku. "Ne štima" jim terminologija, kot se reče.
Danes, ko praznujemo vsakoletni državni praznik, s katerim obeležujemo padec vlade, bomo tudi v naši skromni oddaji temu dogodku namenili nekaj slavnostnih besed. Ob tej priložnosti se je, kot je v navadi, iz močvirja dvignilo na desetine analitikov, ki so vam natančno povedali, zakaj in čemu je tudi letos padla vlada. A kot vedno so te medijske analize napačne. Ves ta korpus patologov slovenske politične scene namreč pade že na samem začetku. "Ne štima" jim terminologija, kot se reče.
Biologinja v visokih škornjih brodi po mlaki in išče pupke. Znanstvenik obrača kamne v potoku in lovi rake. Spet tretji ure in ure prebije na travniku, da popiše vse do zadnje travice. Tako potekajo popisi vrst. Na koncu lahko približno ocenimo, koliko živali, rastlin, gliv, lišajev in bakterij živi v Sloveniji. Kako ugotavljamo stanje narave, kako »štejemo« vrste živali in rastlin, nas je zanimalo v letošnji prvi oddaji iz serije Biotopi.
Biologinja v visokih škornjih brodi po mlaki in išče pupke. Znanstvenik obrača kamne v potoku in lovi rake. Spet tretji ure in ure prebije na travniku, da popiše vse do zadnje travice. Tako potekajo popisi vrst. Na koncu lahko približno ocenimo, koliko živali, rastlin, gliv, lišajev in bakterij živi v Sloveniji. Kako ugotavljamo stanje narave, kako »štejemo« vrste živali in rastlin, nas je zanimalo v letošnji prvi oddaji iz serije Biotopi.
Sindre Wimberger je spletni razvijalec. Skrbi za digitalizacijo Dunaja. Je "oče" digitalnega asistenta WienBot, ki za izboljšanje dostopnosti informacij uporablja umetno inteligenco. Zakaj je Dunaj tudi digitalna prestolnica, kateri so ključni digitalni projekti in kako se iz pametnega spreminjajo v inovativno mesto.
Sindre Wimberger je spletni razvijalec. Skrbi za digitalizacijo Dunaja. Je "oče" digitalnega asistenta WienBot, ki za izboljšanje dostopnosti informacij uporablja umetno inteligenco. Zakaj je Dunaj tudi digitalna prestolnica, kateri so ključni digitalni projekti in kako se iz pametnega spreminjajo v inovativno mesto.