Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Raziskujte V živo Podkasti Moj 365 Več
Domov
Raziskujte
V živo
Oddaje
Podkasti
Za otroke
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte V živo Oddaje Podkasti Za otroke Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Biotopi

Biotop je življenjski prostor za rastline in živali. Biotopi pa so tudi serija dokumentarnih in izobraževalnih oddaj, ki gledalcu razkriva nekatere življenjske prostore in predstavlja posamezne živalske vrste in rastline.
Vas zanima, kdo je podlesek? Katera žival nosi znanstveno ime parkelj? Zakaj je dobro, da reke prestopijo bregove? Kakšne barve je trebuh nižinskega urha? Kje gnezdijo breguljke? Kateri sesalec zdrži pod vodo več kot 15 minut? Kako spijo žuželke? Zakaj volkovi živijo v tropih? Kako vroča poletja imajo radi netopirji? To je le nekaj vprašanj, na katera odgovarjajo Biotopi.
Slovenija je sicer majhna, vendar izredno bogata. Biodiverziteta oziroma raznolikost življenja na našem ozemlju je izjemna. Še vedno se lahko pohvalimo tako z rastlinskimi in živalskimi vrstami, kot tudi z naravnimi življenjskimi okolji, ki drugod po Evropi izginjajo. Vendar pa so tako rastline in živali, kot njihova specifična okolja v nevarnosti. Serija dokumentarnih oddaj Biotopi zato vedno znova odgovarja tudi na vprašanja, zakaj je ohranjanje naravnih okolij in vseh vrst, ki si z nami delijo planet, tako zelo pomembno. Ta planet je namreč samo eden. Če bodo izginile druge vrste, – od majhnih žuželk do velikih zveri – bomo izginili tudi ljudje.

Zadnje dodano

Biotopi

Narava v nevarnosti

21. 9. 2023

Narava je v nevarnosti. Krivi za to smo mi, ljudje. Povzročamo nepovrnljive spremembe prsti in vode. Onesnažujemo zemljo in zrak. Uničujemo naravna okolja in živalske ter rastlinske vrste. Pozabljamo pa, da ima narava ključno vlogo za preživetje naše vrste. Gre za našo hrano, našo vodo, naša zdravila, naše minerale, naše podnebje …. Lahko bi rekli, da je vsaj osem milijard razlogov za to, da ohranimo naravo.

25 min

Narava je v nevarnosti. Krivi za to smo mi, ljudje. Povzročamo nepovrnljive spremembe prsti in vode. Onesnažujemo zemljo in zrak. Uničujemo naravna okolja in živalske ter rastlinske vrste. Pozabljamo pa, da ima narava ključno vlogo za preživetje naše vrste. Gre za našo hrano, našo vodo, naša zdravila, naše minerale, naše podnebje …. Lahko bi rekli, da je vsaj osem milijard razlogov za to, da ohranimo naravo.

Biotopi

Pragozd v Sloveniji

13. 8. 2023

Pragozdovi ne rastejo samo v tropskem pasu, ampak tudi v Sloveniji, kjer imamo 14 pragozdnih ostankov, ki preraščajo približno 500 hektarjev. To niso neprehodne džungle, ampak mogočni sestoji bukve, jelke in tudi smreke. Tu so drevesa starejša in debelejša kot kjer koli drugod. Stara so lahko nekaj stoletij, drugod pa drevesa navadno posekamo, ko imajo komaj pet desetletij. Na enem samem hektarju pragozda je kar tisoč kubičnih metrov lesa, to je trikrat več kot v »navadnem« gozdu. Pragozdovi v Sloveniji so neprecenljiva naravna dediščina.

25 min

Pragozdovi ne rastejo samo v tropskem pasu, ampak tudi v Sloveniji, kjer imamo 14 pragozdnih ostankov, ki preraščajo približno 500 hektarjev. To niso neprehodne džungle, ampak mogočni sestoji bukve, jelke in tudi smreke. Tu so drevesa starejša in debelejša kot kjer koli drugod. Stara so lahko nekaj stoletij, drugod pa drevesa navadno posekamo, ko imajo komaj pet desetletij. Na enem samem hektarju pragozda je kar tisoč kubičnih metrov lesa, to je trikrat več kot v »navadnem« gozdu. Pragozdovi v Sloveniji so neprecenljiva naravna dediščina.

Biotopi

Mestni gozd, izobraževalno-dokumentarni film

15. 3. 2023

Ljudje smo mestna bitja. Kar 70 % vseh Evropejcev živi v mestih. Trenutno je na svetu čez 500 mest z več kot milijon prebivalci. Za življenje v mestih pa poleg sive infrastrukture nujno potrebujemo tudi zeleno. Mestni gozdovi zagotavljajo boljšo kakovost življenja med mestnimi zidovi: čistijo zrak, filtrirajo pitno vodo, zmanjšujejo poletno vročino, blažijo zimski mraz, upočasnjujejo veter in so ne nazadnje prostor za rekreacijo in navdih.

25 min

Ljudje smo mestna bitja. Kar 70 % vseh Evropejcev živi v mestih. Trenutno je na svetu čez 500 mest z več kot milijon prebivalci. Za življenje v mestih pa poleg sive infrastrukture nujno potrebujemo tudi zeleno. Mestni gozdovi zagotavljajo boljšo kakovost življenja med mestnimi zidovi: čistijo zrak, filtrirajo pitno vodo, zmanjšujejo poletno vročino, blažijo zimski mraz, upočasnjujejo veter in so ne nazadnje prostor za rekreacijo in navdih.

Biotopi

Gozd in ekosistemske storitve, izobraževalno-dokumentarni film

9. 3. 2023

Gozd je največji kopenski ekosistem. Pokriva skoraj 30 odstotkov površine planeta. V takem okolju nastane kar 80 odstotkov vse rastlinske biomase na svetu. Polovica vseh drevesnih vrst je doma v gozdu. Tu živi tudi največ različnih vrst živali: kar 80 odstotkov vseh dvoživk, 75 odstotkov vseh ptic in skoraj 70 odstotkov vseh sesalcev. Gozd v primerjavi z drugimi ekosistemi ponuja največ tudi nam. Naravne dobrine in storitve so ljudem na voljo že od prazgodovine. Pravimo jim ekosistemske storitve.

25 min

Gozd je največji kopenski ekosistem. Pokriva skoraj 30 odstotkov površine planeta. V takem okolju nastane kar 80 odstotkov vse rastlinske biomase na svetu. Polovica vseh drevesnih vrst je doma v gozdu. Tu živi tudi največ različnih vrst živali: kar 80 odstotkov vseh dvoživk, 75 odstotkov vseh ptic in skoraj 70 odstotkov vseh sesalcev. Gozd v primerjavi z drugimi ekosistemi ponuja največ tudi nam. Naravne dobrine in storitve so ljudem na voljo že od prazgodovine. Pravimo jim ekosistemske storitve.

Biotopi

Vrnjeno naravi

21. 7. 2022

Naravni rezervat Ormoške lagune je danes skoraj 66 hektarjev veliko mokrišče, ki je raj za ptice. Vendar ni bilo vedno tako. Lagune so bile nekoč bazeni za industrijsko odpadno vodo. Da bi tovarna podarila in vrnila svoje zemljišče naravi, se ne zgodi prav pogosto. Pa vendar se je! In ta košček zemlje se je razvil v neverjetno naravno bogastvo.

24 min

Naravni rezervat Ormoške lagune je danes skoraj 66 hektarjev veliko mokrišče, ki je raj za ptice. Vendar ni bilo vedno tako. Lagune so bile nekoč bazeni za industrijsko odpadno vodo. Da bi tovarna podarila in vrnila svoje zemljišče naravi, se ne zgodi prav pogosto. Pa vendar se je! In ta košček zemlje se je razvil v neverjetno naravno bogastvo.

Biotopi

Izginjanje vodnih okolij, izobraževalno-dokumentarni film

4. 5. 2022

Voda je vir življenja, vendar so prav vodna okolja pod največjim pritiskom. V Evropi je manj kot polovica vodnih ekosistemov takšnih, ki bi jim lahko rekli »zdravi«. Le zdrava vodna okolja lahko zagotavljajo čisto pitno vodo, preprečujejo poplave, uravnavajo mikroklimo in shranjujejo ogljik. Taka okolja izginjajo. Stanje bi lahko primerjali z boleznijo, le da povzročitelj bolezni ni virus, ampak človek.

25 min

Voda je vir življenja, vendar so prav vodna okolja pod največjim pritiskom. V Evropi je manj kot polovica vodnih ekosistemov takšnih, ki bi jim lahko rekli »zdravi«. Le zdrava vodna okolja lahko zagotavljajo čisto pitno vodo, preprečujejo poplave, uravnavajo mikroklimo in shranjujejo ogljik. Taka okolja izginjajo. Stanje bi lahko primerjali z boleznijo, le da povzročitelj bolezni ni virus, ampak človek.

Biotopi

Biodiverziteta z Davorinom Tometom, dokumentarna oddaja

4. 2. 2022

Biodiverziteta na planetu upada. Številne rastlinske in živalske vrste so ogrožene ali celo na robu izumrtja. Narava postaja skromnejša. Ekolog dr. Davorin Tome razmišlja o velikih izumiranjih. Biodiverziteta na planetu je spet tik pred še enim, šestim velikim izumiranjem. Povzročamo ga ljudje. Ne vemo pa, ali bomo ljudje veliko izumiranje preživeli ali pač ne. Biotop je življenjski prostor za rastline in živali. Biotopi pa so tudi serija dokumentarnih in izobraževalnih oddaj, ki gledalcu razkriva življenjske prostore in predstavlja posamezne živalske vrste in rastline. Vendar pa so tako rastline in živali, kot njihova specifična okolja v nevarnosti. Serija dokumentarnih oddaj Biotopi zato vedno znova odgovarja tudi na vprašanja, zakaj je ohranjanje naravnih okolij in vseh vrst, ki si z nami delijo planet, tako zelo pomembno.

25 min

Biodiverziteta na planetu upada. Številne rastlinske in živalske vrste so ogrožene ali celo na robu izumrtja. Narava postaja skromnejša. Ekolog dr. Davorin Tome razmišlja o velikih izumiranjih. Biodiverziteta na planetu je spet tik pred še enim, šestim velikim izumiranjem. Povzročamo ga ljudje. Ne vemo pa, ali bomo ljudje veliko izumiranje preživeli ali pač ne. Biotop je življenjski prostor za rastline in živali. Biotopi pa so tudi serija dokumentarnih in izobraževalnih oddaj, ki gledalcu razkriva življenjske prostore in predstavlja posamezne živalske vrste in rastline. Vendar pa so tako rastline in živali, kot njihova specifična okolja v nevarnosti. Serija dokumentarnih oddaj Biotopi zato vedno znova odgovarja tudi na vprašanja, zakaj je ohranjanje naravnih okolij in vseh vrst, ki si z nami delijo planet, tako zelo pomembno.

Biotopi

Biodiverziteta z Marjano Honigsfeld Adamič

3. 2. 2022

Biodiverziteta na planetu upada. Številne rastlinske in živalske vrste so ogrožene ali celo na robu izumrtja. Narava postaja skromnejša. Biologinja Marjana Hönigsfeld Adamič nas vabi na Goričko, ob reko Savo in v pragozd. Biodiverziteta na kopnem in v vodnih ekosistemih upada zaradi posegov ljudi, čeprav smo od nje seveda odvisni. Biotska raznovrstnost je namreč razlog za čisto pitno vodo, zrak in hrano, ki jih za preživetje potrebujemo tudi ljudje. Biotop je življenjski prostor za rastline in živali. Biotopi pa so tudi serija dokumentarnih in izobraževalnih oddaj, ki gledalcu razkriva življenjske prostore in predstavlja posamezne živalske vrste in rastline. Vendar pa so tako rastline in živali, kot njihova specifična okolja v nevarnosti. Serija dokumentarnih oddaj Biotopi zato vedno znova odgovarja tudi na vprašanja, zakaj je ohranjanje naravnih okolij in vseh vrst, ki si z nami delijo planet, tako zelo pomembno.

25 min

Biodiverziteta na planetu upada. Številne rastlinske in živalske vrste so ogrožene ali celo na robu izumrtja. Narava postaja skromnejša. Biologinja Marjana Hönigsfeld Adamič nas vabi na Goričko, ob reko Savo in v pragozd. Biodiverziteta na kopnem in v vodnih ekosistemih upada zaradi posegov ljudi, čeprav smo od nje seveda odvisni. Biotska raznovrstnost je namreč razlog za čisto pitno vodo, zrak in hrano, ki jih za preživetje potrebujemo tudi ljudje. Biotop je življenjski prostor za rastline in živali. Biotopi pa so tudi serija dokumentarnih in izobraževalnih oddaj, ki gledalcu razkriva življenjske prostore in predstavlja posamezne živalske vrste in rastline. Vendar pa so tako rastline in živali, kot njihova specifična okolja v nevarnosti. Serija dokumentarnih oddaj Biotopi zato vedno znova odgovarja tudi na vprašanja, zakaj je ohranjanje naravnih okolij in vseh vrst, ki si z nami delijo planet, tako zelo pomembno.

Biotopi

Biodiverziteta s Tomom Turkom

2. 2. 2022

Biodiverziteta na planetu upada. Številne rastlinske in živalske vrste so ogrožene ali celo na robu izumrtja. Narava postaja skromnejša. Dr. Tom Turk nas pelje na morsko obalo in v podvodni svet Jadranskega morja. Biodiverziteta morja je v nevarnosti – ogroženih je 30 % morskih psov, 33 % koral in 27 % rakov. Kako smo ljudje povzročili takšno stanje in ali ga sploh še lahko popravimo? Biotop je življenjski prostor za rastline in živali. Biotopi pa so tudi serija dokumentarnih in izobraževalnih oddaj, ki gledalcu razkriva življenjske prostore in predstavlja posamezne živalske vrste in rastline. Vendar pa so tako rastline in živali, kot njihova specifična okolja v nevarnosti. Serija dokumentarnih oddaj Biotopi zato vedno znova odgovarja tudi na vprašanja, zakaj je ohranjanje naravnih okolij in vseh vrst, ki si z nami delijo planet, tako zelo pomembno.

25 min

Biodiverziteta na planetu upada. Številne rastlinske in živalske vrste so ogrožene ali celo na robu izumrtja. Narava postaja skromnejša. Dr. Tom Turk nas pelje na morsko obalo in v podvodni svet Jadranskega morja. Biodiverziteta morja je v nevarnosti – ogroženih je 30 % morskih psov, 33 % koral in 27 % rakov. Kako smo ljudje povzročili takšno stanje in ali ga sploh še lahko popravimo? Biotop je življenjski prostor za rastline in živali. Biotopi pa so tudi serija dokumentarnih in izobraževalnih oddaj, ki gledalcu razkriva življenjske prostore in predstavlja posamezne živalske vrste in rastline. Vendar pa so tako rastline in živali, kot njihova specifična okolja v nevarnosti. Serija dokumentarnih oddaj Biotopi zato vedno znova odgovarja tudi na vprašanja, zakaj je ohranjanje naravnih okolij in vseh vrst, ki si z nami delijo planet, tako zelo pomembno.

Biotopi

Tujerodne vrste v gozdovih, dokumentarna oddaja

13. 1. 2022

Tako v svetu kot pri nas se v naravnih okoljih čedalje pogosteje pojavljajo bitja, ki so se razvila na popolnoma drugem koncu sveta. Rečemo jim tujerodne vrste. Nekatere med njimi so takšne, ki nepovrnljivo spreminjajo naravna okolja in povzročajo propad domačih vrst. V zadnjih nekaj letih so »napadle« tudi gozdove.

25 min

Tako v svetu kot pri nas se v naravnih okoljih čedalje pogosteje pojavljajo bitja, ki so se razvila na popolnoma drugem koncu sveta. Rečemo jim tujerodne vrste. Nekatere med njimi so takšne, ki nepovrnljivo spreminjajo naravna okolja in povzročajo propad domačih vrst. V zadnjih nekaj letih so »napadle« tudi gozdove.

Biotopi

Življenje na travniku, dokumentarna oddaja

12. 1. 2022

Osem odstotkov kopnega ali devet milijonov kvadratnih kilometrov na Zemlji prekrivajo travišča. V Sloveniji je travniške površine izoblikoval človek z izsekavanjem gozda. Danes so to življenjska okolja z neverjetno pestrostjo. Na enem samem kvadratnem metru 80 različnih rastlinskih in živalskih vrst.

25 min

Osem odstotkov kopnega ali devet milijonov kvadratnih kilometrov na Zemlji prekrivajo travišča. V Sloveniji je travniške površine izoblikoval človek z izsekavanjem gozda. Danes so to življenjska okolja z neverjetno pestrostjo. Na enem samem kvadratnem metru 80 različnih rastlinskih in živalskih vrst.

Biotopi

Plastika v naravi, izobraževalno-dokumentarna serija

2. 9. 2021

Plastika je lahek, trpežen in poceni sintetični material, ki ima izjemno dolgo dobo trajanja. A vse te odlike pomenijo tudi, da plastika povzroča enega največjih okoljskih problemov današnjega časa. Samo v Evropi na leto izdelamo več kot 65 milijonov ton plastike, 30 milijonov ton pa je vsako leto zavržemo. Recikliramo manj kot tretjino vse plastike, preostalo kopičimo na odpadih, zažigamo ali pa ostane v okolju – v naravi.

24 min

Plastika je lahek, trpežen in poceni sintetični material, ki ima izjemno dolgo dobo trajanja. A vse te odlike pomenijo tudi, da plastika povzroča enega največjih okoljskih problemov današnjega časa. Samo v Evropi na leto izdelamo več kot 65 milijonov ton plastike, 30 milijonov ton pa je vsako leto zavržemo. Recikliramo manj kot tretjino vse plastike, preostalo kopičimo na odpadih, zažigamo ali pa ostane v okolju – v naravi.

Biotopi

Glive, dokumentarna oddaja

24. 8. 2021

Niso ne živali ne rastline – lahko pa živijo tako na rastlinah kot v živalskem telesu. Trenutno poznamo nekaj več kot 100.000 vrst teh organizmov, ki so pravzaprav ustvarili pogoje za življenje na kopnem in celo vzgojili prve kopenske rastline. Ta nenavadna bitja tvorijo kraljestvo gliv.

24 min

Niso ne živali ne rastline – lahko pa živijo tako na rastlinah kot v živalskem telesu. Trenutno poznamo nekaj več kot 100.000 vrst teh organizmov, ki so pravzaprav ustvarili pogoje za življenje na kopnem in celo vzgojili prve kopenske rastline. Ta nenavadna bitja tvorijo kraljestvo gliv.

Biotopi

Ekološki odtis, izobraževalno-dokumentarna serija

31. 3. 2021

Ljudje smo del narave – če hočemo ali ne. Od narave je odvisno naše preživetje. Vendar z naravo ravnamo zelo negospodarno. Leta 2020 je človeštvo vse naravne vire v letu porabilo do 22. avgusta. Evropa celo prej, že 10. maja, Slovenija pa še prej, 26. aprila. Če bi vsi živeli tako, kot živimo in kot porabljamo naravo v Sloveniji, bi pravzaprav potrebovali skoraj tri planete. Obnovljivi viri se kratko malo ne obnavljajo dovolj hitro.

25 min

Ljudje smo del narave – če hočemo ali ne. Od narave je odvisno naše preživetje. Vendar z naravo ravnamo zelo negospodarno. Leta 2020 je človeštvo vse naravne vire v letu porabilo do 22. avgusta. Evropa celo prej, že 10. maja, Slovenija pa še prej, 26. aprila. Če bi vsi živeli tako, kot živimo in kot porabljamo naravo v Sloveniji, bi pravzaprav potrebovali skoraj tri planete. Obnovljivi viri se kratko malo ne obnavljajo dovolj hitro.

Biotopi

Podnebna kriza in narava, izobraževalno-dokumentarna serija

24. 3. 2021

Podnebne spremembe povzročajo dvig povprečnih letnih temperatur. V Sloveniji ta dvig pomeni, da se počasi spreminjajo celotni habitati, najbolj v visokogorju. Danes že vemo, da bo zaradi podnebnih sprememb za vedno izginil drobni metulj, ki živi samo na Pohorju. Samo vprašanje čase je še. Metulj seveda ni edina možna »žrtev« podnebne krize, ki smo jo povzročili ljudje.

24 min

Podnebne spremembe povzročajo dvig povprečnih letnih temperatur. V Sloveniji ta dvig pomeni, da se počasi spreminjajo celotni habitati, najbolj v visokogorju. Danes že vemo, da bo zaradi podnebnih sprememb za vedno izginil drobni metulj, ki živi samo na Pohorju. Samo vprašanje čase je še. Metulj seveda ni edina možna »žrtev« podnebne krize, ki smo jo povzročili ljudje.

Biotopi

Nutrija, dokumentarna oddaja

25. 1. 2021

Zelo veliki oranžni zobje in dolge bele dlačice okrog gobčka. Nutrija je le na videz podobna bobru. To je južno ameriški glodavec, ki ga je človek pripeljal v Evropo v 19. stoletju. Nutrija je izredno prilagodljiva vrsta, ki je na starem kontinentu našla nov dom – kljub drugačnim klimatskim razmeram in kljub intenzivnemu lovu. Nutrija je doma tudi pri nas, celo v glavnem mestu, in to je njena zgodba. Režija: Aleksandra Vokač, scenarij: Ana Dular Radovan, kamera: Bernard Perme.

29 min

Zelo veliki oranžni zobje in dolge bele dlačice okrog gobčka. Nutrija je le na videz podobna bobru. To je južno ameriški glodavec, ki ga je človek pripeljal v Evropo v 19. stoletju. Nutrija je izredno prilagodljiva vrsta, ki je na starem kontinentu našla nov dom – kljub drugačnim klimatskim razmeram in kljub intenzivnemu lovu. Nutrija je doma tudi pri nas, celo v glavnem mestu, in to je njena zgodba. Režija: Aleksandra Vokač, scenarij: Ana Dular Radovan, kamera: Bernard Perme.

Biotopi

Polži

22. 1. 2021

Sluzasti, neprijetni in celo grdi. Polži, seveda. Vendar pa niso samo to! Polži so lahko zanimiva, nenavadna, zelo drugačna bitja. V oddaji serije Biotopi bomo pokazali, zakaj so zanimivi in na kakšen način so drugačni.

30 min

Sluzasti, neprijetni in celo grdi. Polži, seveda. Vendar pa niso samo to! Polži so lahko zanimiva, nenavadna, zelo drugačna bitja. V oddaji serije Biotopi bomo pokazali, zakaj so zanimivi in na kakšen način so drugačni.

Biotopi

Sove, dokumentarna oddaja

21. 1. 2021

V Sloveniji živi največja sova na svetu – velika uharica. Pri nas živi tudi zelo redka črna kozača. Pa najmanjša sovica v Evropi – mali skovik. Vse so nočna bitja, vrhunski plenilci in neslišni letalci. V sovji svet vas vabimo ustvarjalci serije Biotopi.

30 min

V Sloveniji živi največja sova na svetu – velika uharica. Pri nas živi tudi zelo redka črna kozača. Pa najmanjša sovica v Evropi – mali skovik. Vse so nočna bitja, vrhunski plenilci in neslišni letalci. V sovji svet vas vabimo ustvarjalci serije Biotopi.

Biotopi

Bober – dvajset let po ponovni naselitvi, dokumentarna oddaja

20. 1. 2021

Kamera je že pred desetimi leti sledila temu največjemu evropskemu glodavcu, ki je iz Hrvaške poselil Slovenijo. Mislili smo, da vemo, katere vodotoke bo ponovno naselil. Mislimo smo, da poznamo njegovo vedenje. Mislili smo tudi, da razumemo njegov vpliv na ekosisteme. Minilo je še deset let in ugotovili smo, da pravzaprav marsičesa nismo vedeli in razumeli. In še danes, dvajset let po ponovni naselitvi, odkrivamo nove in presenetljive podatke o bobrovem življenju. Izobraževalni program Režiserka: Aleksandra Vokač Direktor fotografije: Bernard Perme Scenaristka: Ana Dular Radovan

25 min

Kamera je že pred desetimi leti sledila temu največjemu evropskemu glodavcu, ki je iz Hrvaške poselil Slovenijo. Mislili smo, da vemo, katere vodotoke bo ponovno naselil. Mislimo smo, da poznamo njegovo vedenje. Mislili smo tudi, da razumemo njegov vpliv na ekosisteme. Minilo je še deset let in ugotovili smo, da pravzaprav marsičesa nismo vedeli in razumeli. In še danes, dvajset let po ponovni naselitvi, odkrivamo nove in presenetljive podatke o bobrovem življenju. Izobraževalni program Režiserka: Aleksandra Vokač Direktor fotografije: Bernard Perme Scenaristka: Ana Dular Radovan

Biotopi

Družabno življenje živali, dokumentarna oddaja

14. 1. 2021

Mravlje živijo v kolonijah, bobri v družinah, čopasti ponirki v parih, kače pa samotarsko. Nekatera bitja so družabna vse življenje, druga samo občasno. Kakšno je to družabno življenje in kaj prinaša posameznim živalim? Kdaj je bistven posameznik in kdaj je najpomembnejša skupnost? Kako se učijo žuželke in kako sesalci? Zakaj se kačji pastirji sporazumevajo z vidnimi signali, netopirji pa z zvočnimi? Kakšna je igra pri vidrah in kakšna pri medvedih?

25 min

Mravlje živijo v kolonijah, bobri v družinah, čopasti ponirki v parih, kače pa samotarsko. Nekatera bitja so družabna vse življenje, druga samo občasno. Kakšno je to družabno življenje in kaj prinaša posameznim živalim? Kdaj je bistven posameznik in kdaj je najpomembnejša skupnost? Kako se učijo žuželke in kako sesalci? Zakaj se kačji pastirji sporazumevajo z vidnimi signali, netopirji pa z zvočnimi? Kakšna je igra pri vidrah in kakšna pri medvedih?

Biotopi

Dvoživke, dokumentarna oddaja

12. 1. 2021

Žabe, pupki, močeradi in močeril – dvoživke, ki živijo v Sloveniji. Oddaja iz serije Biotopi vas bo tokrat popeljala v potoke, mlake, luže in celo podzemeljske vode, kjer živijo ta skrivnostna bitja. Pokazali bomo, kakšne so en dan stare krastače, kako modri so plavčki, kdaj imajo pupki hrbtni greben in kje se izlegajo močeradi. Pa tudi razložili, kako dvoživke dihajo, kako pijejo in zakaj so strupene.

30 min

Žabe, pupki, močeradi in močeril – dvoživke, ki živijo v Sloveniji. Oddaja iz serije Biotopi vas bo tokrat popeljala v potoke, mlake, luže in celo podzemeljske vode, kjer živijo ta skrivnostna bitja. Pokazali bomo, kakšne so en dan stare krastače, kako modri so plavčki, kdaj imajo pupki hrbtni greben in kje se izlegajo močeradi. Pa tudi razložili, kako dvoživke dihajo, kako pijejo in zakaj so strupene.

Biotopi

Želve v Sloveniji, dokumentarna oddaja

11. 1. 2021

Če pomislimo na dinozavre, si predstavljamo zelo velike pošasti. Teh seveda ni več, so pa želve – plazilci, ki se od časa velikih dinozavrov skorajda niso spremenili. V Sloveniji živita dve vrsti, sladkovodna močvirska sklednica in morska glavata kareta. Delček njunega še vedno skrivnostnega življenja razkriva oddaja o želvah pri nas. Izobraževalni program Režiserka: Aleksandra Vokač Direktor fotografije: Bernard Perme Scenaristka: Ana Dular Radovan

25 min

Če pomislimo na dinozavre, si predstavljamo zelo velike pošasti. Teh seveda ni več, so pa želve – plazilci, ki se od časa velikih dinozavrov skorajda niso spremenili. V Sloveniji živita dve vrsti, sladkovodna močvirska sklednica in morska glavata kareta. Delček njunega še vedno skrivnostnega življenja razkriva oddaja o želvah pri nas. Izobraževalni program Režiserka: Aleksandra Vokač Direktor fotografije: Bernard Perme Scenaristka: Ana Dular Radovan

Biotopi

Mura - obrazi iste reke, dokumentarna oddaja

13. 8. 2019

66 različnih živalskih vrst, 9 različnih habitatov, 1 reka. Mura. Zadnja velika reka v Sloveniji, na kateri še ni hidroelektrarn. Eden redkih vodotokov, ki je še ohranil del svoje naravne podobe. Vodna žila, ki je del največjega evropskega povodja – evropske Amazonke. Oddaja o Muri, za katero prav zdaj poteka boj! Boj, da bi ostala takšna, kot je, in da bi ohranila svojih nešteto skrivnostih in magičnih obrazov. Izobraževalni program Režiserka: Aleksandra Vokač Direktor fotografije: Bernard Perme Scenaristka: Ana Dular Radovan

25 min

66 različnih živalskih vrst, 9 različnih habitatov, 1 reka. Mura. Zadnja velika reka v Sloveniji, na kateri še ni hidroelektrarn. Eden redkih vodotokov, ki je še ohranil del svoje naravne podobe. Vodna žila, ki je del največjega evropskega povodja – evropske Amazonke. Oddaja o Muri, za katero prav zdaj poteka boj! Boj, da bi ostala takšna, kot je, in da bi ohranila svojih nešteto skrivnostih in magičnih obrazov. Izobraževalni program Režiserka: Aleksandra Vokač Direktor fotografije: Bernard Perme Scenaristka: Ana Dular Radovan

Biotopi

Invazivne živali, dokumentarna oddaja

2. 5. 2016

Španski lazar, ki napada vrtno floro; kitajska osica, ki leže ličinke v popke pravega kostanja; tigrasti komar, ki preživi tudi podalpske zime; tilapija, ki se prehranjuje z drugimi ribami; rdečevratka, ki je zasedla prostor sklednici. Nekatere vrste smo v Slovenijo prinesli namenoma, druge pomotoma. Nihče pa ni vedel, da bodo postale invazivne – torej take, da uničujejo avtohtone ekosisteme in domače vrste.

30 min

Španski lazar, ki napada vrtno floro; kitajska osica, ki leže ličinke v popke pravega kostanja; tigrasti komar, ki preživi tudi podalpske zime; tilapija, ki se prehranjuje z drugimi ribami; rdečevratka, ki je zasedla prostor sklednici. Nekatere vrste smo v Slovenijo prinesli namenoma, druge pomotoma. Nihče pa ni vedel, da bodo postale invazivne – torej take, da uničujejo avtohtone ekosisteme in domače vrste.

Biotopi

Avtohtone domače živali, dokumentarna oddaja

19. 4. 2016

Na svetu vsak mesec izumre šest pasem domačih živali. Ena tretjina velja za ogrožene. Še pred 100 leti je bilo na planetu 1000 pasem domačih živali več kot danes. Zakaj so še posebej ogrožene avtohtone in zakaj je raznovrstnost pasem domačih živali pomembna, bomo odgovorili v oddaji o avtohtonih domačih živalih pri nas. Od lipicanca do štajerske kokoši nas bodo peljali rejci, biologi, znanstveniki in seveda živali same.

25 min

Na svetu vsak mesec izumre šest pasem domačih živali. Ena tretjina velja za ogrožene. Še pred 100 leti je bilo na planetu 1000 pasem domačih živali več kot danes. Zakaj so še posebej ogrožene avtohtone in zakaj je raznovrstnost pasem domačih živali pomembna, bomo odgovorili v oddaji o avtohtonih domačih živalih pri nas. Od lipicanca do štajerske kokoši nas bodo peljali rejci, biologi, znanstveniki in seveda živali same.

Biotopi

Reka, ki teče po svoje, dokumentarna oddaja

10. 1. 2012

Del reke Drave, med Ormožem in Središčem ob Dravi, še ni reguliran. Tok reke ni ujet v betonski strugi. Prav ta del želi odvetnik in naravovarstvenik iz Središča, Boris Kočevar, ohraniti in zavarovati. Poplavni svet ob reki namreč predstavlja posebno naravno okolje za različne rastlinske in živalske vrste, ki je drugje v Sloveniji in Evropi že izginilo.

29 min

Del reke Drave, med Ormožem in Središčem ob Dravi, še ni reguliran. Tok reke ni ujet v betonski strugi. Prav ta del želi odvetnik in naravovarstvenik iz Središča, Boris Kočevar, ohraniti in zavarovati. Poplavni svet ob reki namreč predstavlja posebno naravno okolje za različne rastlinske in živalske vrste, ki je drugje v Sloveniji in Evropi že izginilo.

Biotopi

Remize - drugačna okolja, dokumentarna oddaja

10. 1. 2012

Naravna okolja počasi, a zaradi naših posegov nezadržno, izginjajo. Včasih pa človek le najde pametno rešitev in popravi svoje napake. Tako je tudi z remizami, ki so drugačna okolja – taka, ki jih ustvarja človek, taka, ki nadomeščajo naravna in taka, ki so še zadnje pribežališče za nekatere živalske vrste.

27 min

Naravna okolja počasi, a zaradi naših posegov nezadržno, izginjajo. Včasih pa človek le najde pametno rešitev in popravi svoje napake. Tako je tudi z remizami, ki so drugačna okolja – taka, ki jih ustvarja človek, taka, ki nadomeščajo naravna in taka, ki so še zadnje pribežališče za nekatere živalske vrste.

Biotopi

Sadovnjaki, dokumentarna oddaja

10. 1. 2012

Gojenje sadje si je človek izmislil že pred tisočletji, tako so nastali sadovnjaki. Nekateri so majhni, drugi ogromni. Samo visokodebelni sadovnjaki pa so tudi življenjski prostor za prostoživeče živalske in rastlinske vrste. Oddaja skuša odgovoriti na vprašanja, zakaj postajajo taki sekundarni habitati vedno bolj pomembni in zakaj jih je nujno ohraniti.

29 min

Gojenje sadje si je človek izmislil že pred tisočletji, tako so nastali sadovnjaki. Nekateri so majhni, drugi ogromni. Samo visokodebelni sadovnjaki pa so tudi življenjski prostor za prostoživeče živalske in rastlinske vrste. Oddaja skuša odgovoriti na vprašanja, zakaj postajajo taki sekundarni habitati vedno bolj pomembni in zakaj jih je nujno ohraniti.

Biotopi

Življenje na produ, dokumentarna oddaja

10. 1. 2012

Biotop je življenjski prostor za rastline in živali. Biotopi pa so tudi serija dokumentarnih in izobraževalnih oddaj, ki gledalcu razkriva nekatere življenjske prostore in predstavlja posamezne živalske vrste in rastline. Vas zanima, kdo je podlesek? Katera žival nosi znanstveno ime parkelj? Zakaj je dobro, da reke prestopijo bregove? Kakšne barve je trebuh nižinskega urha? Kje gnezdijo breguljke? Kateri sesalec zdrži pod vodo več kot 15 minut? Kako spijo žuželke? Zakaj volkovi živijo v tropih? Kako vroča poletja imajo radi netopirji? To je le nekaj vprašanj, na katera odgovarjajo Biotopi. Slovenija je sicer majhna, vendar izredno bogata. Biodiverziteta oziroma raznolikost življenja na našem ozemlju je izjemna. Še vedno se lahko pohvalimo tako z rastlinskimi in živalskimi vrstami, kot tudi z naravnimi življenjskimi okolji, ki drugod po Evropi izginjajo. Vendar pa so tako rastline in živali, kot njihova specifična okolja v nevarnosti. Serija dokumentarnih oddaj Biotopi zato vedno znova odgovarja tudi na vprašanja, zakaj je ohranjanje naravnih okolij in vseh vrst, ki si z nami delijo planet, tako zelo pomembno. Ta planet je namreč samo eden. Če bodo izginile druge vrste, – od majhnih žuželk do velikih zveri – bomo izginili tudi ljudje.

29 min

Biotop je življenjski prostor za rastline in živali. Biotopi pa so tudi serija dokumentarnih in izobraževalnih oddaj, ki gledalcu razkriva nekatere življenjske prostore in predstavlja posamezne živalske vrste in rastline. Vas zanima, kdo je podlesek? Katera žival nosi znanstveno ime parkelj? Zakaj je dobro, da reke prestopijo bregove? Kakšne barve je trebuh nižinskega urha? Kje gnezdijo breguljke? Kateri sesalec zdrži pod vodo več kot 15 minut? Kako spijo žuželke? Zakaj volkovi živijo v tropih? Kako vroča poletja imajo radi netopirji? To je le nekaj vprašanj, na katera odgovarjajo Biotopi. Slovenija je sicer majhna, vendar izredno bogata. Biodiverziteta oziroma raznolikost življenja na našem ozemlju je izjemna. Še vedno se lahko pohvalimo tako z rastlinskimi in živalskimi vrstami, kot tudi z naravnimi življenjskimi okolji, ki drugod po Evropi izginjajo. Vendar pa so tako rastline in živali, kot njihova specifična okolja v nevarnosti. Serija dokumentarnih oddaj Biotopi zato vedno znova odgovarja tudi na vprašanja, zakaj je ohranjanje naravnih okolij in vseh vrst, ki si z nami delijo planet, tako zelo pomembno. Ta planet je namreč samo eden. Če bodo izginile druge vrste, – od majhnih žuželk do velikih zveri – bomo izginili tudi ljudje.

Biotopi

Mejice, dokumentarna oddaja

1. 11. 2011

Izobraževalna oddaja z naslovom Mejice nam razkrije pestro življenje v tem majhnem, a zelo raznolikem biotopu. Mejice so namreč grmovne meje med posameznimi parcelami na kmetijskih površinah. Nastale so zaradi krčenja gozda, ki so ga ljudje počasi spreminjali v pašnike, travnike ali njive. Tu se zadržujejo različne živalske vrste; nekatere v mejici gnezdijo, druge samo počivajo, spet tretje tu najdejo hrano. V oddaji smo natančneje spoznali podleska, najmanjšega polha v Sloveniji, njegovo biologijo in navade.

29 min

Izobraževalna oddaja z naslovom Mejice nam razkrije pestro življenje v tem majhnem, a zelo raznolikem biotopu. Mejice so namreč grmovne meje med posameznimi parcelami na kmetijskih površinah. Nastale so zaradi krčenja gozda, ki so ga ljudje počasi spreminjali v pašnike, travnike ali njive. Tu se zadržujejo različne živalske vrste; nekatere v mejici gnezdijo, druge samo počivajo, spet tretje tu najdejo hrano. V oddaji smo natančneje spoznali podleska, najmanjšega polha v Sloveniji, njegovo biologijo in navade.

Biotopi

Črna človeška ribica, dokumentarna oddaja

31. 10. 2011

Močeril ali človeška ribica je simbol slovenske naravne dediščine, upodobljenega imamo celo na znamkah, izdelana je tudi posebna tipografija s stiliziranim močerilom. Poleg tega je prava zoološka redkost v svetovnem merilu in endemit dinarskega kraškega podzemlja. Je tudi edini jamski vretenčar v Evropi in največja jamska žival sploh.

29 min

Močeril ali človeška ribica je simbol slovenske naravne dediščine, upodobljenega imamo celo na znamkah, izdelana je tudi posebna tipografija s stiliziranim močerilom. Poleg tega je prava zoološka redkost v svetovnem merilu in endemit dinarskega kraškega podzemlja. Je tudi edini jamski vretenčar v Evropi in največja jamska žival sploh.

Biotopi

Žuželke, dokumentarna oddaja

28. 8. 2011

Žuželke so najštevilčnejša skupina živali na našem planetu. Živijo na kopnem in v vodi, na snegu in v surovi nafti. Nekatere so razvile zapleten socialni sistem, druge živijo samotarsko, spet tretje živijo kot odrasle živali samo en dan. Kolikor je posameznih skupin žuželk, toliko je tudi različnih zgodb. Oddaja bo podrobneje predstavila hrošče, kačje pastirje, kobilice, mravlje in muhe. Odgovorila pa bo tudi na vprašanja, kako se žuželke razmnožujejo, kako se sporazumevajo, kaj čutijo in kako spijo.

25 min

Žuželke so najštevilčnejša skupina živali na našem planetu. Živijo na kopnem in v vodi, na snegu in v surovi nafti. Nekatere so razvile zapleten socialni sistem, druge živijo samotarsko, spet tretje živijo kot odrasle živali samo en dan. Kolikor je posameznih skupin žuželk, toliko je tudi različnih zgodb. Oddaja bo podrobneje predstavila hrošče, kačje pastirje, kobilice, mravlje in muhe. Odgovorila pa bo tudi na vprašanja, kako se žuželke razmnožujejo, kako se sporazumevajo, kaj čutijo in kako spijo.

Biotopi

Človek in zver, dokumentarna oddaja

24. 7. 2011

Človekov odnos do volka je bil vedno dvojen. Tako so v Mongoliji na primer verjeli, da je prednik velikega bojevnika in vodje Džingiskana volk. Krščanska cerkev pa je volka povezovala s hudičem. Danes vemo, da volk ni ne eno, ne drugo. Gre za živa bitja, ki jih je v tisočletjih evolucije izoblikovala narava in opravljajo pomembno funkcijo v ekosistemih. Ljudje pa smo se počasi začeli zavedati, da njihove vloge ne moremo nadomestiti.

30 min

Človekov odnos do volka je bil vedno dvojen. Tako so v Mongoliji na primer verjeli, da je prednik velikega bojevnika in vodje Džingiskana volk. Krščanska cerkev pa je volka povezovala s hudičem. Danes vemo, da volk ni ne eno, ne drugo. Gre za živa bitja, ki jih je v tisočletjih evolucije izoblikovala narava in opravljajo pomembno funkcijo v ekosistemih. Ljudje pa smo se počasi začeli zavedati, da njihove vloge ne moremo nadomestiti.

Biotopi

Vidra, dokumentarna oddaja

2. 5. 2011

Skrivnostni plenilec, ki se izogiba stika s človekom, živi tudi pri nas. Našli smo ga na skrajnem koncu Slovenije, na Goričkem. Tam živi tudi biologinja in raziskovalka, ki se je odločila, da bo življenje posvetila tej zveri. Govorimo o vidri – izmuzljivi, samotarski, nevarni, ampak simpatični živali. Kaj o njej vemo in česa vsega še ne, v oddaji iz serije Biotopi.

30 min

Skrivnostni plenilec, ki se izogiba stika s človekom, živi tudi pri nas. Našli smo ga na skrajnem koncu Slovenije, na Goričkem. Tam živi tudi biologinja in raziskovalka, ki se je odločila, da bo življenje posvetila tej zveri. Govorimo o vidri – izmuzljivi, samotarski, nevarni, ampak simpatični živali. Kaj o njej vemo in česa vsega še ne, v oddaji iz serije Biotopi.

Biotopi

Volk, dokumentarna oddaja

30. 4. 2011

Pes, zver, sesalec – vse to je volk. Gre za skrivnostnega prebivalca gozdov, o katerem smo v Sloveniji šele začeli zbirati podatke. Znanstvene raziskave bodo odgovorile na vprašanja o številčnosti volkov, o velikosti tropov in sorodstvenih vezeh znotraj tropov, o teritorijih posameznih volkov in o zdravstvenem stanju volkov pri nas.

30 min

Pes, zver, sesalec – vse to je volk. Gre za skrivnostnega prebivalca gozdov, o katerem smo v Sloveniji šele začeli zbirati podatke. Znanstvene raziskave bodo odgovorile na vprašanja o številčnosti volkov, o velikosti tropov in sorodstvenih vezeh znotraj tropov, o teritorijih posameznih volkov in o zdravstvenem stanju volkov pri nas.

Biotopi

Živali v mestu, dokumentarna oddaja

26. 4. 2011

Psi, mačke, mrčes, veverice, netopirji, sove in še bi lahko naštevali – vse te živali si delijo urbani prostor s človekom. Nekatere med njimi smo namenoma udomačili že pred tisočletji, proti drugim se borimo z vsemi možnimi sredstvi. Človekov odnos do živali je vedno dvojen – jih imamo radi in jih sovražimo hkrati. Kaj ta odnos pomeni za posamezne živali, so avtorji poskušali prikazati v tokratni oddaji iz serije Biotopi.

25 min

Psi, mačke, mrčes, veverice, netopirji, sove in še bi lahko naštevali – vse te živali si delijo urbani prostor s človekom. Nekatere med njimi smo namenoma udomačili že pred tisočletji, proti drugim se borimo z vsemi možnimi sredstvi. Človekov odnos do živali je vedno dvojen – jih imamo radi in jih sovražimo hkrati. Kaj ta odnos pomeni za posamezne živali, so avtorji poskušali prikazati v tokratni oddaji iz serije Biotopi.

Biotopi

Polhi, dokumentarna oddaja

25. 4. 2011

Polhe v Sloveniji dobro poznamo, bodisi po kučmah ali s krožnikov. Tokrat jih bomo spoznali tudi drugače – v njihovem naravnem okolju. Biologi nam bodo pokazali, kako potekajo raziskave na Pogorelcu blizu Dolenjskih Toplic. Pri raziskavah sodelujejo tudi lovci na polhe. Ker polhov pri tem ne poškodujejo, je tako delo na terenu odlična priložnost, da polharji za vedno pospravijo svoje pasti.

29 min

Polhe v Sloveniji dobro poznamo, bodisi po kučmah ali s krožnikov. Tokrat jih bomo spoznali tudi drugače – v njihovem naravnem okolju. Biologi nam bodo pokazali, kako potekajo raziskave na Pogorelcu blizu Dolenjskih Toplic. Pri raziskavah sodelujejo tudi lovci na polhe. Ker polhov pri tem ne poškodujejo, je tako delo na terenu odlična priložnost, da polharji za vedno pospravijo svoje pasti.

Biotopi

Invazivne živali, dokumentarna oddaja

9. 4. 2011

Španski lazar, ki napada vrtno floro; kitajska osica, ki leže ličinke v popke pravega kostanja; tigrasti komar, ki preživi tudi podalpske zime; tilapija, ki se prehranjuje z drugimi ribami; rdečevratka, ki je zasedla prostor sklednici. Nekatere vrste smo v Slovenijo prinesli namenoma, druge pomotoma. Nihče pa ni vedel, da bodo postale invazivne – torej take, da uničujejo avtohtone ekosisteme in domače vrste.

30 min

Španski lazar, ki napada vrtno floro; kitajska osica, ki leže ličinke v popke pravega kostanja; tigrasti komar, ki preživi tudi podalpske zime; tilapija, ki se prehranjuje z drugimi ribami; rdečevratka, ki je zasedla prostor sklednici. Nekatere vrste smo v Slovenijo prinesli namenoma, druge pomotoma. Nihče pa ni vedel, da bodo postale invazivne – torej take, da uničujejo avtohtone ekosisteme in domače vrste.

Biotopi

Rjavi medved, dokumentarna oddaja

20. 4. 2010

Odtisom šap v mehkem blatu na gozdni poti smo sledili do jase, kjer je ležala uspavana medvedka. Pritrdili so ji ovratnico za telemetrično spremljanje njenega gibanja, ki jo je nosila več kot leto dni. Televizijska ekipa pa je medtem spremljala življenje rjavega medveda v Sloveniji in poskušala najti odgovor na večno vprašanje, ali je sobivanje med človekom in zverjo možno.

30 min

Odtisom šap v mehkem blatu na gozdni poti smo sledili do jase, kjer je ležala uspavana medvedka. Pritrdili so ji ovratnico za telemetrično spremljanje njenega gibanja, ki jo je nosila več kot leto dni. Televizijska ekipa pa je medtem spremljala življenje rjavega medveda v Sloveniji in poskušala najti odgovor na večno vprašanje, ali je sobivanje med človekom in zverjo možno.

Biotopi

Bober, dokumentarna oddaja

13. 4. 2010

Največji evropski glodavec, ki na dan poje najmanj 2 kilograma hrane. Rastlinojed, ki za podrtje drevesa s premerom 20 centimetrov potrebuje le eno uro. Izurjen plavalec, ki se »na dih« potaplja tudi po 15 minut. Sesalec, ki živi v razširjeni družini, kjer dvoletni mladiči skrbijo za čistočo. In gradbenik, ki lahko brlog zgradi v enem dnevu. Vse to in še več je bober.

30 min

Največji evropski glodavec, ki na dan poje najmanj 2 kilograma hrane. Rastlinojed, ki za podrtje drevesa s premerom 20 centimetrov potrebuje le eno uro. Izurjen plavalec, ki se »na dih« potaplja tudi po 15 minut. Sesalec, ki živi v razširjeni družini, kjer dvoletni mladiči skrbijo za čistočo. In gradbenik, ki lahko brlog zgradi v enem dnevu. Vse to in še več je bober.

Biotopi

Kuščarji, dokumentarna oddaja

6. 4. 2010

Plazilci so eni od najbolj prilagodljivih živalskih skupin. Zasedajo prav vsa življenjska okolja, razen v polarnem pasu. Tudi v Sloveniji živijo tako na obali kot v Alpah. Mednje sodijo tudi kuščarji, ki jih je pri nas natanko 10 vrst. Kako se razlikujeta navadni zelenec in vzhodnoevropski zelenec, zakaj živorodna kuščarica leže jajca, kje ima slepec noge, kako hitro teče pozidna kuščarica, kdaj so odkrili velebitsko kuščarico pa v oddaji Kuščarji.

29 min

Plazilci so eni od najbolj prilagodljivih živalskih skupin. Zasedajo prav vsa življenjska okolja, razen v polarnem pasu. Tudi v Sloveniji živijo tako na obali kot v Alpah. Mednje sodijo tudi kuščarji, ki jih je pri nas natanko 10 vrst. Kako se razlikujeta navadni zelenec in vzhodnoevropski zelenec, zakaj živorodna kuščarica leže jajca, kje ima slepec noge, kako hitro teče pozidna kuščarica, kdaj so odkrili velebitsko kuščarico pa v oddaji Kuščarji.

Biotopi

Invazivke, dokumentarna oddaja

31. 3. 2009

Pridejo iz vseh koncev sveta, največ iz daljne Azije. Razširijo se bliskovito. Zasedejo življenjska okolja staroselk in jih počasi začno izrivati. Agresivno nadaljujejo svojo invazijo, dokler popolnoma ne prekrijejo površine. Oddaja Invazivke predstavlja tujerodne invazivne rastlinske vrste v Sloveniji.

30 min

Pridejo iz vseh koncev sveta, največ iz daljne Azije. Razširijo se bliskovito. Zasedejo življenjska okolja staroselk in jih počasi začno izrivati. Agresivno nadaljujejo svojo invazijo, dokler popolnoma ne prekrijejo površine. Oddaja Invazivke predstavlja tujerodne invazivne rastlinske vrste v Sloveniji.

Biotopi

Ribniki, dokumentarna oddaja

17. 3. 2009

Ribnike je ustvaril človek za vzrejo rib, včasih še rakov in želv. Ribniki imajo seveda ekonomski pomen za lastnike, zelo pomembni pa so tudi kot sekundarna življenjska okolja za vodne rastline in živali. Vse leto smo spremljali, kako živijo na ribnikih ponirki, liske, čaplje in tudi plenilci, in spoznali, kako čopasti ponirki gradijo plavajoča gnezda, kako liska hrani mladiče, kdo najdlje vali, kako skrivnostne so pižmovke, kako dobri plavalci so mali ponirki, in še in še.

29 min

Ribnike je ustvaril človek za vzrejo rib, včasih še rakov in želv. Ribniki imajo seveda ekonomski pomen za lastnike, zelo pomembni pa so tudi kot sekundarna življenjska okolja za vodne rastline in živali. Vse leto smo spremljali, kako živijo na ribnikih ponirki, liske, čaplje in tudi plenilci, in spoznali, kako čopasti ponirki gradijo plavajoča gnezda, kako liska hrani mladiče, kdo najdlje vali, kako skrivnostne so pižmovke, kako dobri plavalci so mali ponirki, in še in še.

Biotopi

Spust po Muri, dokumentarna oddaja

22. 5. 2007

Za mnoge je Mura naša najlepša nižinska reka, za nekatere je le mejna reka, za skupino devetih, ki so se po njej odpravili s čolni, pa je pomenila izziv. V oddaji boste videli, kako uspešno so se spopadali z nepredvidljivim rečnim tokom, kakšno življenje se skriva v glavni in stranskih strugah ter kako pomembna so različna življenjska okolja, ki jih je ustvarila Mura.

30 min

Za mnoge je Mura naša najlepša nižinska reka, za nekatere je le mejna reka, za skupino devetih, ki so se po njej odpravili s čolni, pa je pomenila izziv. V oddaji boste videli, kako uspešno so se spopadali z nepredvidljivim rečnim tokom, kakšno življenje se skriva v glavni in stranskih strugah ter kako pomembna so različna življenjska okolja, ki jih je ustvarila Mura.

Biotopi

Žuželke, dokumentarna oddaja

1. 5. 2007

Žuželke so najštevilčnejša skupina živali na našem planetu. Živijo na kopnem in v vodi, na snegu in v surovi nafti. Nekatere so razvile zapleten socialni sistem, druge živijo samotarsko, spet tretje živijo kot odrasle živali samo en dan. Kolikor je posameznih skupin žuželk, toliko je tudi različnih zgodb. Oddaja bo podrobneje predstavila hrošče, kačje pastirje, kobilice, mravlje in muhe. Odgovorila pa bo tudi na vprašanja, kako se žuželke razmnožujejo, kako se sporazumevajo, kaj čutijo in kako spijo.

25 min

Žuželke so najštevilčnejša skupina živali na našem planetu. Živijo na kopnem in v vodi, na snegu in v surovi nafti. Nekatere so razvile zapleten socialni sistem, druge živijo samotarsko, spet tretje živijo kot odrasle živali samo en dan. Kolikor je posameznih skupin žuželk, toliko je tudi različnih zgodb. Oddaja bo podrobneje predstavila hrošče, kačje pastirje, kobilice, mravlje in muhe. Odgovorila pa bo tudi na vprašanja, kako se žuželke razmnožujejo, kako se sporazumevajo, kaj čutijo in kako spijo.


Čakalna vrsta

Prispevki Biotopi