Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Biotop je življenjski prostor za rastline in živali. Biotopi pa so tudi serija dokumentarnih in izobraževalnih oddaj, ki gledalcu razkriva nekatere življenjske prostore in predstavlja posamezne živalske vrste in rastline.
Vas zanima, kdo je podlesek? Katera žival nosi znanstveno ime parkelj? Zakaj je dobro, da reke prestopijo bregove? Kakšne barve je trebuh nižinskega urha? Kje gnezdijo breguljke? Kateri sesalec zdrži pod vodo več kot 15 minut? Kako spijo žuželke? Zakaj volkovi živijo v tropih? Kako vroča poletja imajo radi netopirji? To je le nekaj vprašanj, na katera odgovarjajo Biotopi.
Slovenija je sicer majhna, vendar izredno bogata. Biodiverziteta oziroma raznolikost življenja na našem ozemlju je izjemna. Še vedno se lahko pohvalimo tako z rastlinskimi in živalskimi vrstami, kot tudi z naravnimi življenjskimi okolji, ki drugod po Evropi izginjajo. Vendar pa so tako rastline in živali, kot njihova specifična okolja v nevarnosti. Serija dokumentarnih oddaj Biotopi zato vedno znova odgovarja tudi na vprašanja, zakaj je ohranjanje naravnih okolij in vseh vrst, ki si z nami delijo planet, tako zelo pomembno. Ta planet je namreč samo eden. Če bodo izginile druge vrste, – od majhnih žuželk do velikih zveri – bomo izginili tudi ljudje.
Biotopi
Pragozdovi ne rastejo samo v tropskem pasu, ampak tudi v Sloveniji, kjer imamo 14 pragozdnih ostankov, ki preraščajo približno 500 hektarjev. To niso neprehodne džungle, ampak mogočni sestoji bukve, jelke in tudi smreke. Tu so drevesa starejša in debelejša kot kjer koli drugod. Stara so lahko nekaj stoletij, drugod pa drevesa navadno posekamo, ko imajo komaj pet desetletij. Na enem samem hektarju pragozda je kar tisoč kubičnih metrov lesa, to je trikrat več kot v »navadnem« gozdu. Pragozdovi v Sloveniji so neprecenljiva naravna dediščina.
Pragozdovi ne rastejo samo v tropskem pasu, ampak tudi v Sloveniji, kjer imamo 14 pragozdnih ostankov, ki preraščajo približno 500 hektarjev. To niso neprehodne džungle, ampak mogočni sestoji bukve, jelke in tudi smreke. Tu so drevesa starejša in debelejša kot kjer koli drugod. Stara so lahko nekaj stoletij, drugod pa drevesa navadno posekamo, ko imajo komaj pet desetletij. Na enem samem hektarju pragozda je kar tisoč kubičnih metrov lesa, to je trikrat več kot v »navadnem« gozdu. Pragozdovi v Sloveniji so neprecenljiva naravna dediščina.
Biotopi
Ljudje smo mestna bitja. Kar 70 % vseh Evropejcev živi v mestih. Trenutno je na svetu čez 500 mest z več kot milijon prebivalci. Za življenje v mestih pa poleg sive infrastrukture nujno potrebujemo tudi zeleno. Mestni gozdovi zagotavljajo boljšo kakovost življenja med mestnimi zidovi: čistijo zrak, filtrirajo pitno vodo, zmanjšujejo poletno vročino, blažijo zimski mraz, upočasnjujejo veter in so ne nazadnje prostor za rekreacijo in navdih.
Ljudje smo mestna bitja. Kar 70 % vseh Evropejcev živi v mestih. Trenutno je na svetu čez 500 mest z več kot milijon prebivalci. Za življenje v mestih pa poleg sive infrastrukture nujno potrebujemo tudi zeleno. Mestni gozdovi zagotavljajo boljšo kakovost življenja med mestnimi zidovi: čistijo zrak, filtrirajo pitno vodo, zmanjšujejo poletno vročino, blažijo zimski mraz, upočasnjujejo veter in so ne nazadnje prostor za rekreacijo in navdih.
Biotopi
Gozd je največji kopenski ekosistem. Pokriva skoraj 30 odstotkov površine planeta. V takem okolju nastane kar 80 odstotkov vse rastlinske biomase na svetu. Polovica vseh drevesnih vrst je doma v gozdu. Tu živi tudi največ različnih vrst živali: kar 80 odstotkov vseh dvoživk, 75 odstotkov vseh ptic in skoraj 70 odstotkov vseh sesalcev. Gozd v primerjavi z drugimi ekosistemi ponuja največ tudi nam. Naravne dobrine in storitve so ljudem na voljo že od prazgodovine. Pravimo jim ekosistemske storitve.
Gozd je največji kopenski ekosistem. Pokriva skoraj 30 odstotkov površine planeta. V takem okolju nastane kar 80 odstotkov vse rastlinske biomase na svetu. Polovica vseh drevesnih vrst je doma v gozdu. Tu živi tudi največ različnih vrst živali: kar 80 odstotkov vseh dvoživk, 75 odstotkov vseh ptic in skoraj 70 odstotkov vseh sesalcev. Gozd v primerjavi z drugimi ekosistemi ponuja največ tudi nam. Naravne dobrine in storitve so ljudem na voljo že od prazgodovine. Pravimo jim ekosistemske storitve.
Biotopi
Naravni rezervat Ormoške lagune je danes skoraj 66 hektarjev veliko mokrišče, ki je raj za ptice. Vendar ni bilo vedno tako. Lagune so bile nekoč bazeni za industrijsko odpadno vodo. Da bi tovarna podarila in vrnila svoje zemljišče naravi, se ne zgodi prav pogosto. Pa vendar se je! In ta košček zemlje se je razvil v neverjetno naravno bogastvo.
Naravni rezervat Ormoške lagune je danes skoraj 66 hektarjev veliko mokrišče, ki je raj za ptice. Vendar ni bilo vedno tako. Lagune so bile nekoč bazeni za industrijsko odpadno vodo. Da bi tovarna podarila in vrnila svoje zemljišče naravi, se ne zgodi prav pogosto. Pa vendar se je! In ta košček zemlje se je razvil v neverjetno naravno bogastvo.
Biotopi
Narava je v nevarnosti. Krivi za to smo mi, ljudje. Povzročamo nepovrnljive spremembe prsti in vode. Onesnažujemo zemljo in zrak. Uničujemo naravna okolja in živalske ter rastlinske vrste. Pozabljamo pa, da ima narava ključno vlogo za preživetje naše vrste. Gre za našo hrano, našo vodo, naša zdravila, naše minerale, naše podnebje …. Lahko bi rekli, da je vsaj osem milijard razlogov za to, da ohranimo naravo.
Narava je v nevarnosti. Krivi za to smo mi, ljudje. Povzročamo nepovrnljive spremembe prsti in vode. Onesnažujemo zemljo in zrak. Uničujemo naravna okolja in živalske ter rastlinske vrste. Pozabljamo pa, da ima narava ključno vlogo za preživetje naše vrste. Gre za našo hrano, našo vodo, naša zdravila, naše minerale, naše podnebje …. Lahko bi rekli, da je vsaj osem milijard razlogov za to, da ohranimo naravo.
Biotopi
Voda je vir življenja, vendar so prav vodna okolja pod največjim pritiskom. V Evropi je manj kot polovica vodnih ekosistemov takšnih, ki bi jim lahko rekli »zdravi«. Le zdrava vodna okolja lahko zagotavljajo čisto pitno vodo, preprečujejo poplave, uravnavajo mikroklimo in shranjujejo ogljik. Taka okolja izginjajo. Stanje bi lahko primerjali z boleznijo, le da povzročitelj bolezni ni virus, ampak človek.
Voda je vir življenja, vendar so prav vodna okolja pod največjim pritiskom. V Evropi je manj kot polovica vodnih ekosistemov takšnih, ki bi jim lahko rekli »zdravi«. Le zdrava vodna okolja lahko zagotavljajo čisto pitno vodo, preprečujejo poplave, uravnavajo mikroklimo in shranjujejo ogljik. Taka okolja izginjajo. Stanje bi lahko primerjali z boleznijo, le da povzročitelj bolezni ni virus, ampak človek.
Biotopi
Biodiverziteta na planetu upada. Številne rastlinske in živalske vrste so ogrožene ali celo na robu izumrtja. Narava postaja skromnejša. Ekolog dr. Davorin Tome razmišlja o velikih izumiranjih. Biodiverziteta na planetu je spet tik pred še enim, šestim velikim izumiranjem. Povzročamo ga ljudje. Ne vemo pa, ali bomo ljudje veliko izumiranje preživeli ali pač ne. Biotop je življenjski prostor za rastline in živali. Biotopi pa so tudi serija dokumentarnih in izobraževalnih oddaj, ki gledalcu razkriva življenjske prostore in predstavlja posamezne živalske vrste in rastline. Vendar pa so tako rastline in živali, kot njihova specifična okolja v nevarnosti. Serija dokumentarnih oddaj Biotopi zato vedno znova odgovarja tudi na vprašanja, zakaj je ohranjanje naravnih okolij in vseh vrst, ki si z nami delijo planet, tako zelo pomembno.
Biodiverziteta na planetu upada. Številne rastlinske in živalske vrste so ogrožene ali celo na robu izumrtja. Narava postaja skromnejša. Ekolog dr. Davorin Tome razmišlja o velikih izumiranjih. Biodiverziteta na planetu je spet tik pred še enim, šestim velikim izumiranjem. Povzročamo ga ljudje. Ne vemo pa, ali bomo ljudje veliko izumiranje preživeli ali pač ne. Biotop je življenjski prostor za rastline in živali. Biotopi pa so tudi serija dokumentarnih in izobraževalnih oddaj, ki gledalcu razkriva življenjske prostore in predstavlja posamezne živalske vrste in rastline. Vendar pa so tako rastline in živali, kot njihova specifična okolja v nevarnosti. Serija dokumentarnih oddaj Biotopi zato vedno znova odgovarja tudi na vprašanja, zakaj je ohranjanje naravnih okolij in vseh vrst, ki si z nami delijo planet, tako zelo pomembno.
Biotopi
Biodiverziteta na planetu upada. Številne rastlinske in živalske vrste so ogrožene ali celo na robu izumrtja. Narava postaja skromnejša. Biologinja Marjana Hönigsfeld Adamič nas vabi na Goričko, ob reko Savo in v pragozd. Biodiverziteta na kopnem in v vodnih ekosistemih upada zaradi posegov ljudi, čeprav smo od nje seveda odvisni. Biotska raznovrstnost je namreč razlog za čisto pitno vodo, zrak in hrano, ki jih za preživetje potrebujemo tudi ljudje. Biotop je življenjski prostor za rastline in živali. Biotopi pa so tudi serija dokumentarnih in izobraževalnih oddaj, ki gledalcu razkriva življenjske prostore in predstavlja posamezne živalske vrste in rastline. Vendar pa so tako rastline in živali, kot njihova specifična okolja v nevarnosti. Serija dokumentarnih oddaj Biotopi zato vedno znova odgovarja tudi na vprašanja, zakaj je ohranjanje naravnih okolij in vseh vrst, ki si z nami delijo planet, tako zelo pomembno.
Biodiverziteta na planetu upada. Številne rastlinske in živalske vrste so ogrožene ali celo na robu izumrtja. Narava postaja skromnejša. Biologinja Marjana Hönigsfeld Adamič nas vabi na Goričko, ob reko Savo in v pragozd. Biodiverziteta na kopnem in v vodnih ekosistemih upada zaradi posegov ljudi, čeprav smo od nje seveda odvisni. Biotska raznovrstnost je namreč razlog za čisto pitno vodo, zrak in hrano, ki jih za preživetje potrebujemo tudi ljudje. Biotop je življenjski prostor za rastline in živali. Biotopi pa so tudi serija dokumentarnih in izobraževalnih oddaj, ki gledalcu razkriva življenjske prostore in predstavlja posamezne živalske vrste in rastline. Vendar pa so tako rastline in živali, kot njihova specifična okolja v nevarnosti. Serija dokumentarnih oddaj Biotopi zato vedno znova odgovarja tudi na vprašanja, zakaj je ohranjanje naravnih okolij in vseh vrst, ki si z nami delijo planet, tako zelo pomembno.
Biotopi
Biodiverziteta na planetu upada. Številne rastlinske in živalske vrste so ogrožene ali celo na robu izumrtja. Narava postaja skromnejša. Dr. Tom Turk nas pelje na morsko obalo in v podvodni svet Jadranskega morja. Biodiverziteta morja je v nevarnosti – ogroženih je 30 % morskih psov, 33 % koral in 27 % rakov. Kako smo ljudje povzročili takšno stanje in ali ga sploh še lahko popravimo? Biotop je življenjski prostor za rastline in živali. Biotopi pa so tudi serija dokumentarnih in izobraževalnih oddaj, ki gledalcu razkriva življenjske prostore in predstavlja posamezne živalske vrste in rastline. Vendar pa so tako rastline in živali, kot njihova specifična okolja v nevarnosti. Serija dokumentarnih oddaj Biotopi zato vedno znova odgovarja tudi na vprašanja, zakaj je ohranjanje naravnih okolij in vseh vrst, ki si z nami delijo planet, tako zelo pomembno.
Biodiverziteta na planetu upada. Številne rastlinske in živalske vrste so ogrožene ali celo na robu izumrtja. Narava postaja skromnejša. Dr. Tom Turk nas pelje na morsko obalo in v podvodni svet Jadranskega morja. Biodiverziteta morja je v nevarnosti – ogroženih je 30 % morskih psov, 33 % koral in 27 % rakov. Kako smo ljudje povzročili takšno stanje in ali ga sploh še lahko popravimo? Biotop je življenjski prostor za rastline in živali. Biotopi pa so tudi serija dokumentarnih in izobraževalnih oddaj, ki gledalcu razkriva življenjske prostore in predstavlja posamezne živalske vrste in rastline. Vendar pa so tako rastline in živali, kot njihova specifična okolja v nevarnosti. Serija dokumentarnih oddaj Biotopi zato vedno znova odgovarja tudi na vprašanja, zakaj je ohranjanje naravnih okolij in vseh vrst, ki si z nami delijo planet, tako zelo pomembno.
Biotopi
Tako v svetu kot pri nas se v naravnih okoljih čedalje pogosteje pojavljajo bitja, ki so se razvila na popolnoma drugem koncu sveta. Rečemo jim tujerodne vrste. Nekatere med njimi so takšne, ki nepovrnljivo spreminjajo naravna okolja in povzročajo propad domačih vrst. V zadnjih nekaj letih so »napadle« tudi gozdove.
Tako v svetu kot pri nas se v naravnih okoljih čedalje pogosteje pojavljajo bitja, ki so se razvila na popolnoma drugem koncu sveta. Rečemo jim tujerodne vrste. Nekatere med njimi so takšne, ki nepovrnljivo spreminjajo naravna okolja in povzročajo propad domačih vrst. V zadnjih nekaj letih so »napadle« tudi gozdove.
Biotopi
Osem odstotkov kopnega ali devet milijonov kvadratnih kilometrov na Zemlji prekrivajo travišča. V Sloveniji je travniške površine izoblikoval človek z izsekavanjem gozda. Danes so to življenjska okolja z neverjetno pestrostjo. Na enem samem kvadratnem metru 80 različnih rastlinskih in živalskih vrst.
Osem odstotkov kopnega ali devet milijonov kvadratnih kilometrov na Zemlji prekrivajo travišča. V Sloveniji je travniške površine izoblikoval človek z izsekavanjem gozda. Danes so to življenjska okolja z neverjetno pestrostjo. Na enem samem kvadratnem metru 80 različnih rastlinskih in živalskih vrst.
Biotopi
Plastika je lahek, trpežen in poceni sintetični material, ki ima izjemno dolgo dobo trajanja. A vse te odlike pomenijo tudi, da plastika povzroča enega največjih okoljskih problemov današnjega časa. Samo v Evropi na leto izdelamo več kot 65 milijonov ton plastike, 30 milijonov ton pa je vsako leto zavržemo. Recikliramo manj kot tretjino vse plastike, preostalo kopičimo na odpadih, zažigamo ali pa ostane v okolju – v naravi.
Plastika je lahek, trpežen in poceni sintetični material, ki ima izjemno dolgo dobo trajanja. A vse te odlike pomenijo tudi, da plastika povzroča enega največjih okoljskih problemov današnjega časa. Samo v Evropi na leto izdelamo več kot 65 milijonov ton plastike, 30 milijonov ton pa je vsako leto zavržemo. Recikliramo manj kot tretjino vse plastike, preostalo kopičimo na odpadih, zažigamo ali pa ostane v okolju – v naravi.
Biotopi
Niso ne živali ne rastline – lahko pa živijo tako na rastlinah kot v živalskem telesu. Trenutno poznamo nekaj več kot 100.000 vrst teh organizmov, ki so pravzaprav ustvarili pogoje za življenje na kopnem in celo vzgojili prve kopenske rastline. Ta nenavadna bitja tvorijo kraljestvo gliv.
Niso ne živali ne rastline – lahko pa živijo tako na rastlinah kot v živalskem telesu. Trenutno poznamo nekaj več kot 100.000 vrst teh organizmov, ki so pravzaprav ustvarili pogoje za življenje na kopnem in celo vzgojili prve kopenske rastline. Ta nenavadna bitja tvorijo kraljestvo gliv.
Biotopi
Ljudje smo del narave – če hočemo ali ne. Od narave je odvisno naše preživetje. Vendar z naravo ravnamo zelo negospodarno. Leta 2020 je človeštvo vse naravne vire v letu porabilo do 22. avgusta. Evropa celo prej, že 10. maja, Slovenija pa še prej, 26. aprila. Če bi vsi živeli tako, kot živimo in kot porabljamo naravo v Sloveniji, bi pravzaprav potrebovali skoraj tri planete. Obnovljivi viri se kratko malo ne obnavljajo dovolj hitro.
Ljudje smo del narave – če hočemo ali ne. Od narave je odvisno naše preživetje. Vendar z naravo ravnamo zelo negospodarno. Leta 2020 je človeštvo vse naravne vire v letu porabilo do 22. avgusta. Evropa celo prej, že 10. maja, Slovenija pa še prej, 26. aprila. Če bi vsi živeli tako, kot živimo in kot porabljamo naravo v Sloveniji, bi pravzaprav potrebovali skoraj tri planete. Obnovljivi viri se kratko malo ne obnavljajo dovolj hitro.
Biotopi
Podnebne spremembe povzročajo dvig povprečnih letnih temperatur. V Sloveniji ta dvig pomeni, da se počasi spreminjajo celotni habitati, najbolj v visokogorju. Danes že vemo, da bo zaradi podnebnih sprememb za vedno izginil drobni metulj, ki živi samo na Pohorju. Samo vprašanje čase je še. Metulj seveda ni edina možna »žrtev« podnebne krize, ki smo jo povzročili ljudje.
Podnebne spremembe povzročajo dvig povprečnih letnih temperatur. V Sloveniji ta dvig pomeni, da se počasi spreminjajo celotni habitati, najbolj v visokogorju. Danes že vemo, da bo zaradi podnebnih sprememb za vedno izginil drobni metulj, ki živi samo na Pohorju. Samo vprašanje čase je še. Metulj seveda ni edina možna »žrtev« podnebne krize, ki smo jo povzročili ljudje.
Biotopi
Zelo veliki oranžni zobje in dolge bele dlačice okrog gobčka. Nutrija je le na videz podobna bobru. To je južno ameriški glodavec, ki ga je človek pripeljal v Evropo v 19. stoletju. Nutrija je izredno prilagodljiva vrsta, ki je na starem kontinentu našla nov dom – kljub drugačnim klimatskim razmeram in kljub intenzivnemu lovu. Nutrija je doma tudi pri nas, celo v glavnem mestu, in to je njena zgodba. Režija: Aleksandra Vokač, scenarij: Ana Dular Radovan, kamera: Bernard Perme.
Zelo veliki oranžni zobje in dolge bele dlačice okrog gobčka. Nutrija je le na videz podobna bobru. To je južno ameriški glodavec, ki ga je človek pripeljal v Evropo v 19. stoletju. Nutrija je izredno prilagodljiva vrsta, ki je na starem kontinentu našla nov dom – kljub drugačnim klimatskim razmeram in kljub intenzivnemu lovu. Nutrija je doma tudi pri nas, celo v glavnem mestu, in to je njena zgodba. Režija: Aleksandra Vokač, scenarij: Ana Dular Radovan, kamera: Bernard Perme.
Biotopi
Sluzasti, neprijetni in celo grdi. Polži, seveda. Vendar pa niso samo to! Polži so lahko zanimiva, nenavadna, zelo drugačna bitja. V oddaji serije Biotopi bomo pokazali, zakaj so zanimivi in na kakšen način so drugačni.
Sluzasti, neprijetni in celo grdi. Polži, seveda. Vendar pa niso samo to! Polži so lahko zanimiva, nenavadna, zelo drugačna bitja. V oddaji serije Biotopi bomo pokazali, zakaj so zanimivi in na kakšen način so drugačni.
Biotopi
V Sloveniji živi največja sova na svetu – velika uharica. Pri nas živi tudi zelo redka črna kozača. Pa najmanjša sovica v Evropi – mali skovik. Vse so nočna bitja, vrhunski plenilci in neslišni letalci. V sovji svet vas vabimo ustvarjalci serije Biotopi.
V Sloveniji živi največja sova na svetu – velika uharica. Pri nas živi tudi zelo redka črna kozača. Pa najmanjša sovica v Evropi – mali skovik. Vse so nočna bitja, vrhunski plenilci in neslišni letalci. V sovji svet vas vabimo ustvarjalci serije Biotopi.
Biotopi
Kamera je že pred desetimi leti sledila temu največjemu evropskemu glodavcu, ki je iz Hrvaške poselil Slovenijo. Mislili smo, da vemo, katere vodotoke bo ponovno naselil. Mislimo smo, da poznamo njegovo vedenje. Mislili smo tudi, da razumemo njegov vpliv na ekosisteme. Minilo je še deset let in ugotovili smo, da pravzaprav marsičesa nismo vedeli in razumeli. In še danes, dvajset let po ponovni naselitvi, odkrivamo nove in presenetljive podatke o bobrovem življenju. Izobraževalni program Režiserka: Aleksandra Vokač Direktor fotografije: Bernard Perme Scenaristka: Ana Dular Radovan
Kamera je že pred desetimi leti sledila temu največjemu evropskemu glodavcu, ki je iz Hrvaške poselil Slovenijo. Mislili smo, da vemo, katere vodotoke bo ponovno naselil. Mislimo smo, da poznamo njegovo vedenje. Mislili smo tudi, da razumemo njegov vpliv na ekosisteme. Minilo je še deset let in ugotovili smo, da pravzaprav marsičesa nismo vedeli in razumeli. In še danes, dvajset let po ponovni naselitvi, odkrivamo nove in presenetljive podatke o bobrovem življenju. Izobraževalni program Režiserka: Aleksandra Vokač Direktor fotografije: Bernard Perme Scenaristka: Ana Dular Radovan
Biotopi
Mravlje živijo v kolonijah, bobri v družinah, čopasti ponirki v parih, kače pa samotarsko. Nekatera bitja so družabna vse življenje, druga samo občasno. Kakšno je to družabno življenje in kaj prinaša posameznim živalim? Kdaj je bistven posameznik in kdaj je najpomembnejša skupnost? Kako se učijo žuželke in kako sesalci? Zakaj se kačji pastirji sporazumevajo z vidnimi signali, netopirji pa z zvočnimi? Kakšna je igra pri vidrah in kakšna pri medvedih?
Mravlje živijo v kolonijah, bobri v družinah, čopasti ponirki v parih, kače pa samotarsko. Nekatera bitja so družabna vse življenje, druga samo občasno. Kakšno je to družabno življenje in kaj prinaša posameznim živalim? Kdaj je bistven posameznik in kdaj je najpomembnejša skupnost? Kako se učijo žuželke in kako sesalci? Zakaj se kačji pastirji sporazumevajo z vidnimi signali, netopirji pa z zvočnimi? Kakšna je igra pri vidrah in kakšna pri medvedih?
Biotopi
Žabe, pupki, močeradi in močeril – dvoživke, ki živijo v Sloveniji. Oddaja iz serije Biotopi vas bo tokrat popeljala v potoke, mlake, luže in celo podzemeljske vode, kjer živijo ta skrivnostna bitja. Pokazali bomo, kakšne so en dan stare krastače, kako modri so plavčki, kdaj imajo pupki hrbtni greben in kje se izlegajo močeradi. Pa tudi razložili, kako dvoživke dihajo, kako pijejo in zakaj so strupene.
Žabe, pupki, močeradi in močeril – dvoživke, ki živijo v Sloveniji. Oddaja iz serije Biotopi vas bo tokrat popeljala v potoke, mlake, luže in celo podzemeljske vode, kjer živijo ta skrivnostna bitja. Pokazali bomo, kakšne so en dan stare krastače, kako modri so plavčki, kdaj imajo pupki hrbtni greben in kje se izlegajo močeradi. Pa tudi razložili, kako dvoživke dihajo, kako pijejo in zakaj so strupene.
Biotopi
Če pomislimo na dinozavre, si predstavljamo zelo velike pošasti. Teh seveda ni več, so pa želve – plazilci, ki se od časa velikih dinozavrov skorajda niso spremenili. V Sloveniji živita dve vrsti, sladkovodna močvirska sklednica in morska glavata kareta. Delček njunega še vedno skrivnostnega življenja razkriva oddaja o želvah pri nas. Izobraževalni program Režiserka: Aleksandra Vokač Direktor fotografije: Bernard Perme Scenaristka: Ana Dular Radovan
Če pomislimo na dinozavre, si predstavljamo zelo velike pošasti. Teh seveda ni več, so pa želve – plazilci, ki se od časa velikih dinozavrov skorajda niso spremenili. V Sloveniji živita dve vrsti, sladkovodna močvirska sklednica in morska glavata kareta. Delček njunega še vedno skrivnostnega življenja razkriva oddaja o želvah pri nas. Izobraževalni program Režiserka: Aleksandra Vokač Direktor fotografije: Bernard Perme Scenaristka: Ana Dular Radovan
Biotopi
66 različnih živalskih vrst, 9 različnih habitatov, 1 reka. Mura. Zadnja velika reka v Sloveniji, na kateri še ni hidroelektrarn. Eden redkih vodotokov, ki je še ohranil del svoje naravne podobe. Vodna žila, ki je del največjega evropskega povodja – evropske Amazonke. Oddaja o Muri, za katero prav zdaj poteka boj! Boj, da bi ostala takšna, kot je, in da bi ohranila svojih nešteto skrivnostih in magičnih obrazov. Izobraževalni program Režiserka: Aleksandra Vokač Direktor fotografije: Bernard Perme Scenaristka: Ana Dular Radovan
66 različnih živalskih vrst, 9 različnih habitatov, 1 reka. Mura. Zadnja velika reka v Sloveniji, na kateri še ni hidroelektrarn. Eden redkih vodotokov, ki je še ohranil del svoje naravne podobe. Vodna žila, ki je del največjega evropskega povodja – evropske Amazonke. Oddaja o Muri, za katero prav zdaj poteka boj! Boj, da bi ostala takšna, kot je, in da bi ohranila svojih nešteto skrivnostih in magičnih obrazov. Izobraževalni program Režiserka: Aleksandra Vokač Direktor fotografije: Bernard Perme Scenaristka: Ana Dular Radovan
Biotopi
Španski lazar, ki napada vrtno floro; kitajska osica, ki leže ličinke v popke pravega kostanja; tigrasti komar, ki preživi tudi podalpske zime; tilapija, ki se prehranjuje z drugimi ribami; rdečevratka, ki je zasedla prostor sklednici. Nekatere vrste smo v Slovenijo prinesli namenoma, druge pomotoma. Nihče pa ni vedel, da bodo postale invazivne – torej take, da uničujejo avtohtone ekosisteme in domače vrste.
Španski lazar, ki napada vrtno floro; kitajska osica, ki leže ličinke v popke pravega kostanja; tigrasti komar, ki preživi tudi podalpske zime; tilapija, ki se prehranjuje z drugimi ribami; rdečevratka, ki je zasedla prostor sklednici. Nekatere vrste smo v Slovenijo prinesli namenoma, druge pomotoma. Nihče pa ni vedel, da bodo postale invazivne – torej take, da uničujejo avtohtone ekosisteme in domače vrste.
Biotopi
Na svetu vsak mesec izumre šest pasem domačih živali. Ena tretjina velja za ogrožene. Še pred 100 leti je bilo na planetu 1000 pasem domačih živali več kot danes. Zakaj so še posebej ogrožene avtohtone in zakaj je raznovrstnost pasem domačih živali pomembna, bomo odgovorili v oddaji o avtohtonih domačih živalih pri nas. Od lipicanca do štajerske kokoši nas bodo peljali rejci, biologi, znanstveniki in seveda živali same.
Na svetu vsak mesec izumre šest pasem domačih živali. Ena tretjina velja za ogrožene. Še pred 100 leti je bilo na planetu 1000 pasem domačih živali več kot danes. Zakaj so še posebej ogrožene avtohtone in zakaj je raznovrstnost pasem domačih živali pomembna, bomo odgovorili v oddaji o avtohtonih domačih živalih pri nas. Od lipicanca do štajerske kokoši nas bodo peljali rejci, biologi, znanstveniki in seveda živali same.
Biotopi
Biotop je življenjski prostor za rastline in živali. Biotopi pa so tudi serija dokumentarnih in izobraževalnih oddaj, ki gledalcu razkriva nekatere življenjske prostore in predstavlja posamezne živalske vrste in rastline. Vas zanima, kdo je podlesek? Katera žival nosi znanstveno ime parkelj? Zakaj je dobro, da reke prestopijo bregove? Kakšne barve je trebuh nižinskega urha? Kje gnezdijo breguljke? Kateri sesalec zdrži pod vodo več kot 15 minut? Kako spijo žuželke? Zakaj volkovi živijo v tropih? Kako vroča poletja imajo radi netopirji? To je le nekaj vprašanj, na katera odgovarjajo Biotopi. Slovenija je sicer majhna, vendar izredno bogata. Biodiverziteta oziroma raznolikost življenja na našem ozemlju je izjemna. Še vedno se lahko pohvalimo tako z rastlinskimi in živalskimi vrstami, kot tudi z naravnimi življenjskimi okolji, ki drugod po Evropi izginjajo. Vendar pa so tako rastline in živali, kot njihova specifična okolja v nevarnosti. Serija dokumentarnih oddaj Biotopi zato vedno znova odgovarja tudi na vprašanja, zakaj je ohranjanje naravnih okolij in vseh vrst, ki si z nami delijo planet, tako zelo pomembno. Ta planet je namreč samo eden. Če bodo izginile druge vrste, – od majhnih žuželk do velikih zveri – bomo izginili tudi ljudje.
Biotop je življenjski prostor za rastline in živali. Biotopi pa so tudi serija dokumentarnih in izobraževalnih oddaj, ki gledalcu razkriva nekatere življenjske prostore in predstavlja posamezne živalske vrste in rastline. Vas zanima, kdo je podlesek? Katera žival nosi znanstveno ime parkelj? Zakaj je dobro, da reke prestopijo bregove? Kakšne barve je trebuh nižinskega urha? Kje gnezdijo breguljke? Kateri sesalec zdrži pod vodo več kot 15 minut? Kako spijo žuželke? Zakaj volkovi živijo v tropih? Kako vroča poletja imajo radi netopirji? To je le nekaj vprašanj, na katera odgovarjajo Biotopi. Slovenija je sicer majhna, vendar izredno bogata. Biodiverziteta oziroma raznolikost življenja na našem ozemlju je izjemna. Še vedno se lahko pohvalimo tako z rastlinskimi in živalskimi vrstami, kot tudi z naravnimi življenjskimi okolji, ki drugod po Evropi izginjajo. Vendar pa so tako rastline in živali, kot njihova specifična okolja v nevarnosti. Serija dokumentarnih oddaj Biotopi zato vedno znova odgovarja tudi na vprašanja, zakaj je ohranjanje naravnih okolij in vseh vrst, ki si z nami delijo planet, tako zelo pomembno. Ta planet je namreč samo eden. Če bodo izginile druge vrste, – od majhnih žuželk do velikih zveri – bomo izginili tudi ljudje.
Biotopi
Gojenje sadje si je človek izmislil že pred tisočletji, tako so nastali sadovnjaki. Nekateri so majhni, drugi ogromni. Samo visokodebelni sadovnjaki pa so tudi življenjski prostor za prostoživeče živalske in rastlinske vrste. Oddaja skuša odgovoriti na vprašanja, zakaj postajajo taki sekundarni habitati vedno bolj pomembni in zakaj jih je nujno ohraniti.
Gojenje sadje si je človek izmislil že pred tisočletji, tako so nastali sadovnjaki. Nekateri so majhni, drugi ogromni. Samo visokodebelni sadovnjaki pa so tudi življenjski prostor za prostoživeče živalske in rastlinske vrste. Oddaja skuša odgovoriti na vprašanja, zakaj postajajo taki sekundarni habitati vedno bolj pomembni in zakaj jih je nujno ohraniti.
Biotopi
Naravna okolja počasi, a zaradi naših posegov nezadržno, izginjajo. Včasih pa človek le najde pametno rešitev in popravi svoje napake. Tako je tudi z remizami, ki so drugačna okolja – taka, ki jih ustvarja človek, taka, ki nadomeščajo naravna in taka, ki so še zadnje pribežališče za nekatere živalske vrste.
Naravna okolja počasi, a zaradi naših posegov nezadržno, izginjajo. Včasih pa človek le najde pametno rešitev in popravi svoje napake. Tako je tudi z remizami, ki so drugačna okolja – taka, ki jih ustvarja človek, taka, ki nadomeščajo naravna in taka, ki so še zadnje pribežališče za nekatere živalske vrste.
Biotopi
Del reke Drave, med Ormožem in Središčem ob Dravi, še ni reguliran. Tok reke ni ujet v betonski strugi. Prav ta del želi odvetnik in naravovarstvenik iz Središča, Boris Kočevar, ohraniti in zavarovati. Poplavni svet ob reki namreč predstavlja posebno naravno okolje za različne rastlinske in živalske vrste, ki je drugje v Sloveniji in Evropi že izginilo.
Del reke Drave, med Ormožem in Središčem ob Dravi, še ni reguliran. Tok reke ni ujet v betonski strugi. Prav ta del želi odvetnik in naravovarstvenik iz Središča, Boris Kočevar, ohraniti in zavarovati. Poplavni svet ob reki namreč predstavlja posebno naravno okolje za različne rastlinske in živalske vrste, ki je drugje v Sloveniji in Evropi že izginilo.
Biotopi
Izobraževalna oddaja z naslovom Mejice nam razkrije pestro življenje v tem majhnem, a zelo raznolikem biotopu. Mejice so namreč grmovne meje med posameznimi parcelami na kmetijskih površinah. Nastale so zaradi krčenja gozda, ki so ga ljudje počasi spreminjali v pašnike, travnike ali njive. Tu se zadržujejo različne živalske vrste; nekatere v mejici gnezdijo, druge samo počivajo, spet tretje tu najdejo hrano. V oddaji smo natančneje spoznali podleska, najmanjšega polha v Sloveniji, njegovo biologijo in navade.
Izobraževalna oddaja z naslovom Mejice nam razkrije pestro življenje v tem majhnem, a zelo raznolikem biotopu. Mejice so namreč grmovne meje med posameznimi parcelami na kmetijskih površinah. Nastale so zaradi krčenja gozda, ki so ga ljudje počasi spreminjali v pašnike, travnike ali njive. Tu se zadržujejo različne živalske vrste; nekatere v mejici gnezdijo, druge samo počivajo, spet tretje tu najdejo hrano. V oddaji smo natančneje spoznali podleska, najmanjšega polha v Sloveniji, njegovo biologijo in navade.
Biotopi
Močeril ali človeška ribica je simbol slovenske naravne dediščine, upodobljenega imamo celo na znamkah, izdelana je tudi posebna tipografija s stiliziranim močerilom. Poleg tega je prava zoološka redkost v svetovnem merilu in endemit dinarskega kraškega podzemlja. Je tudi edini jamski vretenčar v Evropi in največja jamska žival sploh.
Močeril ali človeška ribica je simbol slovenske naravne dediščine, upodobljenega imamo celo na znamkah, izdelana je tudi posebna tipografija s stiliziranim močerilom. Poleg tega je prava zoološka redkost v svetovnem merilu in endemit dinarskega kraškega podzemlja. Je tudi edini jamski vretenčar v Evropi in največja jamska žival sploh.
Biotopi
Žuželke so najštevilčnejša skupina živali na našem planetu. Živijo na kopnem in v vodi, na snegu in v surovi nafti. Nekatere so razvile zapleten socialni sistem, druge živijo samotarsko, spet tretje živijo kot odrasle živali samo en dan. Kolikor je posameznih skupin žuželk, toliko je tudi različnih zgodb. Oddaja bo podrobneje predstavila hrošče, kačje pastirje, kobilice, mravlje in muhe. Odgovorila pa bo tudi na vprašanja, kako se žuželke razmnožujejo, kako se sporazumevajo, kaj čutijo in kako spijo.
Žuželke so najštevilčnejša skupina živali na našem planetu. Živijo na kopnem in v vodi, na snegu in v surovi nafti. Nekatere so razvile zapleten socialni sistem, druge živijo samotarsko, spet tretje živijo kot odrasle živali samo en dan. Kolikor je posameznih skupin žuželk, toliko je tudi različnih zgodb. Oddaja bo podrobneje predstavila hrošče, kačje pastirje, kobilice, mravlje in muhe. Odgovorila pa bo tudi na vprašanja, kako se žuželke razmnožujejo, kako se sporazumevajo, kaj čutijo in kako spijo.
Biotopi
Človekov odnos do volka je bil vedno dvojen. Tako so v Mongoliji na primer verjeli, da je prednik velikega bojevnika in vodje Džingiskana volk. Krščanska cerkev pa je volka povezovala s hudičem. Danes vemo, da volk ni ne eno, ne drugo. Gre za živa bitja, ki jih je v tisočletjih evolucije izoblikovala narava in opravljajo pomembno funkcijo v ekosistemih. Ljudje pa smo se počasi začeli zavedati, da njihove vloge ne moremo nadomestiti.
Človekov odnos do volka je bil vedno dvojen. Tako so v Mongoliji na primer verjeli, da je prednik velikega bojevnika in vodje Džingiskana volk. Krščanska cerkev pa je volka povezovala s hudičem. Danes vemo, da volk ni ne eno, ne drugo. Gre za živa bitja, ki jih je v tisočletjih evolucije izoblikovala narava in opravljajo pomembno funkcijo v ekosistemih. Ljudje pa smo se počasi začeli zavedati, da njihove vloge ne moremo nadomestiti.
Biotopi
Skrivnostni plenilec, ki se izogiba stika s človekom, živi tudi pri nas. Našli smo ga na skrajnem koncu Slovenije, na Goričkem. Tam živi tudi biologinja in raziskovalka, ki se je odločila, da bo življenje posvetila tej zveri. Govorimo o vidri – izmuzljivi, samotarski, nevarni, ampak simpatični živali. Kaj o njej vemo in česa vsega še ne, v oddaji iz serije Biotopi.
Skrivnostni plenilec, ki se izogiba stika s človekom, živi tudi pri nas. Našli smo ga na skrajnem koncu Slovenije, na Goričkem. Tam živi tudi biologinja in raziskovalka, ki se je odločila, da bo življenje posvetila tej zveri. Govorimo o vidri – izmuzljivi, samotarski, nevarni, ampak simpatični živali. Kaj o njej vemo in česa vsega še ne, v oddaji iz serije Biotopi.
Biotopi
Pes, zver, sesalec – vse to je volk. Gre za skrivnostnega prebivalca gozdov, o katerem smo v Sloveniji šele začeli zbirati podatke. Znanstvene raziskave bodo odgovorile na vprašanja o številčnosti volkov, o velikosti tropov in sorodstvenih vezeh znotraj tropov, o teritorijih posameznih volkov in o zdravstvenem stanju volkov pri nas.
Pes, zver, sesalec – vse to je volk. Gre za skrivnostnega prebivalca gozdov, o katerem smo v Sloveniji šele začeli zbirati podatke. Znanstvene raziskave bodo odgovorile na vprašanja o številčnosti volkov, o velikosti tropov in sorodstvenih vezeh znotraj tropov, o teritorijih posameznih volkov in o zdravstvenem stanju volkov pri nas.
Biotopi
Psi, mačke, mrčes, veverice, netopirji, sove in še bi lahko naštevali – vse te živali si delijo urbani prostor s človekom. Nekatere med njimi smo namenoma udomačili že pred tisočletji, proti drugim se borimo z vsemi možnimi sredstvi. Človekov odnos do živali je vedno dvojen – jih imamo radi in jih sovražimo hkrati. Kaj ta odnos pomeni za posamezne živali, so avtorji poskušali prikazati v tokratni oddaji iz serije Biotopi.
Psi, mačke, mrčes, veverice, netopirji, sove in še bi lahko naštevali – vse te živali si delijo urbani prostor s človekom. Nekatere med njimi smo namenoma udomačili že pred tisočletji, proti drugim se borimo z vsemi možnimi sredstvi. Človekov odnos do živali je vedno dvojen – jih imamo radi in jih sovražimo hkrati. Kaj ta odnos pomeni za posamezne živali, so avtorji poskušali prikazati v tokratni oddaji iz serije Biotopi.
Biotopi
Polhe v Sloveniji dobro poznamo, bodisi po kučmah ali s krožnikov. Tokrat jih bomo spoznali tudi drugače – v njihovem naravnem okolju. Biologi nam bodo pokazali, kako potekajo raziskave na Pogorelcu blizu Dolenjskih Toplic. Pri raziskavah sodelujejo tudi lovci na polhe. Ker polhov pri tem ne poškodujejo, je tako delo na terenu odlična priložnost, da polharji za vedno pospravijo svoje pasti.
Polhe v Sloveniji dobro poznamo, bodisi po kučmah ali s krožnikov. Tokrat jih bomo spoznali tudi drugače – v njihovem naravnem okolju. Biologi nam bodo pokazali, kako potekajo raziskave na Pogorelcu blizu Dolenjskih Toplic. Pri raziskavah sodelujejo tudi lovci na polhe. Ker polhov pri tem ne poškodujejo, je tako delo na terenu odlična priložnost, da polharji za vedno pospravijo svoje pasti.
Biotopi
Španski lazar, ki napada vrtno floro; kitajska osica, ki leže ličinke v popke pravega kostanja; tigrasti komar, ki preživi tudi podalpske zime; tilapija, ki se prehranjuje z drugimi ribami; rdečevratka, ki je zasedla prostor sklednici. Nekatere vrste smo v Slovenijo prinesli namenoma, druge pomotoma. Nihče pa ni vedel, da bodo postale invazivne – torej take, da uničujejo avtohtone ekosisteme in domače vrste.
Španski lazar, ki napada vrtno floro; kitajska osica, ki leže ličinke v popke pravega kostanja; tigrasti komar, ki preživi tudi podalpske zime; tilapija, ki se prehranjuje z drugimi ribami; rdečevratka, ki je zasedla prostor sklednici. Nekatere vrste smo v Slovenijo prinesli namenoma, druge pomotoma. Nihče pa ni vedel, da bodo postale invazivne – torej take, da uničujejo avtohtone ekosisteme in domače vrste.
Biotopi
Odtisom šap v mehkem blatu na gozdni poti smo sledili do jase, kjer je ležala uspavana medvedka. Pritrdili so ji ovratnico za telemetrično spremljanje njenega gibanja, ki jo je nosila več kot leto dni. Televizijska ekipa pa je medtem spremljala življenje rjavega medveda v Sloveniji in poskušala najti odgovor na večno vprašanje, ali je sobivanje med človekom in zverjo možno.
Odtisom šap v mehkem blatu na gozdni poti smo sledili do jase, kjer je ležala uspavana medvedka. Pritrdili so ji ovratnico za telemetrično spremljanje njenega gibanja, ki jo je nosila več kot leto dni. Televizijska ekipa pa je medtem spremljala življenje rjavega medveda v Sloveniji in poskušala najti odgovor na večno vprašanje, ali je sobivanje med človekom in zverjo možno.
Biotopi
Največji evropski glodavec, ki na dan poje najmanj 2 kilograma hrane. Rastlinojed, ki za podrtje drevesa s premerom 20 centimetrov potrebuje le eno uro. Izurjen plavalec, ki se »na dih« potaplja tudi po 15 minut. Sesalec, ki živi v razširjeni družini, kjer dvoletni mladiči skrbijo za čistočo. In gradbenik, ki lahko brlog zgradi v enem dnevu. Vse to in še več je bober.
Največji evropski glodavec, ki na dan poje najmanj 2 kilograma hrane. Rastlinojed, ki za podrtje drevesa s premerom 20 centimetrov potrebuje le eno uro. Izurjen plavalec, ki se »na dih« potaplja tudi po 15 minut. Sesalec, ki živi v razširjeni družini, kjer dvoletni mladiči skrbijo za čistočo. In gradbenik, ki lahko brlog zgradi v enem dnevu. Vse to in še več je bober.
Biotopi
Plazilci so eni od najbolj prilagodljivih živalskih skupin. Zasedajo prav vsa življenjska okolja, razen v polarnem pasu. Tudi v Sloveniji živijo tako na obali kot v Alpah. Mednje sodijo tudi kuščarji, ki jih je pri nas natanko 10 vrst. Kako se razlikujeta navadni zelenec in vzhodnoevropski zelenec, zakaj živorodna kuščarica leže jajca, kje ima slepec noge, kako hitro teče pozidna kuščarica, kdaj so odkrili velebitsko kuščarico pa v oddaji Kuščarji.
Plazilci so eni od najbolj prilagodljivih živalskih skupin. Zasedajo prav vsa življenjska okolja, razen v polarnem pasu. Tudi v Sloveniji živijo tako na obali kot v Alpah. Mednje sodijo tudi kuščarji, ki jih je pri nas natanko 10 vrst. Kako se razlikujeta navadni zelenec in vzhodnoevropski zelenec, zakaj živorodna kuščarica leže jajca, kje ima slepec noge, kako hitro teče pozidna kuščarica, kdaj so odkrili velebitsko kuščarico pa v oddaji Kuščarji.
Biotopi
Pridejo iz vseh koncev sveta, največ iz daljne Azije. Razširijo se bliskovito. Zasedejo življenjska okolja staroselk in jih počasi začno izrivati. Agresivno nadaljujejo svojo invazijo, dokler popolnoma ne prekrijejo površine. Oddaja Invazivke predstavlja tujerodne invazivne rastlinske vrste v Sloveniji.
Pridejo iz vseh koncev sveta, največ iz daljne Azije. Razširijo se bliskovito. Zasedejo življenjska okolja staroselk in jih počasi začno izrivati. Agresivno nadaljujejo svojo invazijo, dokler popolnoma ne prekrijejo površine. Oddaja Invazivke predstavlja tujerodne invazivne rastlinske vrste v Sloveniji.
Biotopi
Ribnike je ustvaril človek za vzrejo rib, včasih še rakov in želv. Ribniki imajo seveda ekonomski pomen za lastnike, zelo pomembni pa so tudi kot sekundarna življenjska okolja za vodne rastline in živali. Vse leto smo spremljali, kako živijo na ribnikih ponirki, liske, čaplje in tudi plenilci, in spoznali, kako čopasti ponirki gradijo plavajoča gnezda, kako liska hrani mladiče, kdo najdlje vali, kako skrivnostne so pižmovke, kako dobri plavalci so mali ponirki, in še in še.
Ribnike je ustvaril človek za vzrejo rib, včasih še rakov in želv. Ribniki imajo seveda ekonomski pomen za lastnike, zelo pomembni pa so tudi kot sekundarna življenjska okolja za vodne rastline in živali. Vse leto smo spremljali, kako živijo na ribnikih ponirki, liske, čaplje in tudi plenilci, in spoznali, kako čopasti ponirki gradijo plavajoča gnezda, kako liska hrani mladiče, kdo najdlje vali, kako skrivnostne so pižmovke, kako dobri plavalci so mali ponirki, in še in še.
Biotopi
Za mnoge je Mura naša najlepša nižinska reka, za nekatere je le mejna reka, za skupino devetih, ki so se po njej odpravili s čolni, pa je pomenila izziv. V oddaji boste videli, kako uspešno so se spopadali z nepredvidljivim rečnim tokom, kakšno življenje se skriva v glavni in stranskih strugah ter kako pomembna so različna življenjska okolja, ki jih je ustvarila Mura.
Za mnoge je Mura naša najlepša nižinska reka, za nekatere je le mejna reka, za skupino devetih, ki so se po njej odpravili s čolni, pa je pomenila izziv. V oddaji boste videli, kako uspešno so se spopadali z nepredvidljivim rečnim tokom, kakšno življenje se skriva v glavni in stranskih strugah ter kako pomembna so različna življenjska okolja, ki jih je ustvarila Mura.
Biotopi
Žuželke so najštevilčnejša skupina živali na našem planetu. Živijo na kopnem in v vodi, na snegu in v surovi nafti. Nekatere so razvile zapleten socialni sistem, druge živijo samotarsko, spet tretje živijo kot odrasle živali samo en dan. Kolikor je posameznih skupin žuželk, toliko je tudi različnih zgodb. Oddaja bo podrobneje predstavila hrošče, kačje pastirje, kobilice, mravlje in muhe. Odgovorila pa bo tudi na vprašanja, kako se žuželke razmnožujejo, kako se sporazumevajo, kaj čutijo in kako spijo.
Žuželke so najštevilčnejša skupina živali na našem planetu. Živijo na kopnem in v vodi, na snegu in v surovi nafti. Nekatere so razvile zapleten socialni sistem, druge živijo samotarsko, spet tretje živijo kot odrasle živali samo en dan. Kolikor je posameznih skupin žuželk, toliko je tudi različnih zgodb. Oddaja bo podrobneje predstavila hrošče, kačje pastirje, kobilice, mravlje in muhe. Odgovorila pa bo tudi na vprašanja, kako se žuželke razmnožujejo, kako se sporazumevajo, kaj čutijo in kako spijo.
