Raziskujte
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Iz Loške doline prihaja današnja zgodba v rubriki None in nonoti. V Danah pri Starem trgu pri Ložu je odraščala danes 86-letna Vida Nusdorfer. Ljubezen in služba sta jo pripeljali v Vipavsko dolino. V Slapu pri Vipavi si je z možem ustvarila dom. Delala je kot bolničarka v šempetrski bolnišnici. O vsem tem je pripovedovala Mateji Grebenjak.
Iz Loške doline prihaja današnja zgodba v rubriki None in nonoti. V Danah pri Starem trgu pri Ložu je odraščala danes 86-letna Vida Nusdorfer. Ljubezen in služba sta jo pripeljali v Vipavsko dolino. V Slapu pri Vipavi si je z možem ustvarila dom. Delala je kot bolničarka v šempetrski bolnišnici. O vsem tem je pripovedovala Mateji Grebenjak.
Skozi leta ste jo spoznali kot odlično interpretko, zdaj je čas za Ano avtorico. In odlično interpretko. Z zasedbo SOUL cast.
Skozi leta ste jo spoznali kot odlično interpretko, zdaj je čas za Ano avtorico. In odlično interpretko. Z zasedbo SOUL cast.
V Aktualni temi smo se pogovarjali z Jakom Carlevaris in Emo Bernard, ki sta lani decembra prejela čin poročnika ozrioma poročnice v slovenski vojski. Vztrajnost in pogum, s katerim sta končala Šolo za častnike, jima bosta koristila tudi sicer v življenju.
V Aktualni temi smo se pogovarjali z Jakom Carlevaris in Emo Bernard, ki sta lani decembra prejela čin poročnika ozrioma poročnice v slovenski vojski. Vztrajnost in pogum, s katerim sta končala Šolo za častnike, jima bosta koristila tudi sicer v življenju.
V Slovenski kinoteki še do 6. maja poteka prva pregledna retrospektiva filmov Maje Weiss, prve slovenske režiserke, ki je posnela celovečerni film (to je bil leta 2002 Varuh meje). Maja Weiss je poleg fantastične romantike igranih del, kot so zapisali v Kinoteki, tudi najplodovitejša slovenska dokumentaristka; njeno delo zaznamujeta neomajna etična drža in pozorno obravnavanje žgočih in obrobnih družbenih tem. Na primer v dokumentarcih, kot so Judje na Slovenskem, Kam je izginil delavski razred?, Odkrivanje Skritega spomina Angele Vode, Banditenkinder: slovenskemu narodu ukradeni otroci in Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna, Cesta bratstva in enotnosti. Pa treh filmih, ki se osredotočajo na Sudan in jih je posnela skupaj s Tomom Križnarjem: Nuba, čisti ljudje Dar Fur, vojna za vodo ter Oči in ušesa Boga. Retrospektivo, ki so jo pripravili tudi v sodelovanju s Festivalom dokumentarnega filma in s katero v Kinoteki skušajo prikazati razvoj avtorskega izraza ustvarjalke, ki čez dva dni praznuje šestdesetletnico, so pospremili tudi z razstavo. Pred naš mikrofon pa je Majo Weiss, eno najuspešnejših in cenjenih slovenskih filmskih režiserk, povabila Tina Poglajen.
V Slovenski kinoteki še do 6. maja poteka prva pregledna retrospektiva filmov Maje Weiss, prve slovenske režiserke, ki je posnela celovečerni film (to je bil leta 2002 Varuh meje). Maja Weiss je poleg fantastične romantike igranih del, kot so zapisali v Kinoteki, tudi najplodovitejša slovenska dokumentaristka; njeno delo zaznamujeta neomajna etična drža in pozorno obravnavanje žgočih in obrobnih družbenih tem. Na primer v dokumentarcih, kot so Judje na Slovenskem, Kam je izginil delavski razred?, Odkrivanje Skritega spomina Angele Vode, Banditenkinder: slovenskemu narodu ukradeni otroci in Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna, Cesta bratstva in enotnosti. Pa treh filmih, ki se osredotočajo na Sudan in jih je posnela skupaj s Tomom Križnarjem: Nuba, čisti ljudje Dar Fur, vojna za vodo ter Oči in ušesa Boga. Retrospektivo, ki so jo pripravili tudi v sodelovanju s Festivalom dokumentarnega filma in s katero v Kinoteki skušajo prikazati razvoj avtorskega izraza ustvarjalke, ki čez dva dni praznuje šestdesetletnico, so pospremili tudi z razstavo. Pred naš mikrofon pa je Majo Weiss, eno najuspešnejših in cenjenih slovenskih filmskih režiserk, povabila Tina Poglajen.
V času, ko se mladi odločajo za poklicno pot, smo se vprašali, kateri so poklici prihodnosti. Projekcije kažejo, da bodo mladi lahko v svojem življenju zamenjali od pet do sedem poklicev, približno 60 odstotkov delovnih mest, ki jih bodo zasedli današnji osnovnošolci, pa sploh še ne obstaja. Zakaj se vse manj mladih odloča za obrtniške poklice, kako dvigniti ugled delu v gostinstvu in turizmu, in kako lahko umetna inteligenca pripomore k odločitvi za delo v kmetijstvu
V času, ko se mladi odločajo za poklicno pot, smo se vprašali, kateri so poklici prihodnosti. Projekcije kažejo, da bodo mladi lahko v svojem življenju zamenjali od pet do sedem poklicev, približno 60 odstotkov delovnih mest, ki jih bodo zasedli današnji osnovnošolci, pa sploh še ne obstaja. Zakaj se vse manj mladih odloča za obrtniške poklice, kako dvigniti ugled delu v gostinstvu in turizmu, in kako lahko umetna inteligenca pripomore k odločitvi za delo v kmetijstvu
Pred leti so otroci in mladi na vprašanje, kaj bodo, ko bodo veliki, odgovorili z imeni najljubših vplivnežev. Je vplivnež še vedno poklic prihodnosti? Kako so se spremenili delovniki vplivnežev in dojemanje poklica v javnosti? Imajo vplivneži pravico do odklopa?
Pred leti so otroci in mladi na vprašanje, kaj bodo, ko bodo veliki, odgovorili z imeni najljubših vplivnežev. Je vplivnež še vedno poklic prihodnosti? Kako so se spremenili delovniki vplivnežev in dojemanje poklica v javnosti? Imajo vplivneži pravico do odklopa?
"Pomembna je ljubezen do poklica, do predmeta, ki ga učiš, in do učencev ali odraslih, ki jim posreduješ svoje znanje," pravi gospa Magda Juvan, ki je vsa svoja službena leta preživela za katedrom na osnovni šoli Valentina Vodnika v Ljubljani. Učencem je skušala vzbuditi ljubezen do slovenskega jezika, do literature in slovnice, in pri tem nenehno iskala svoje poti, ki bi bile za učence kar najbolj zanimive. Ljubezen do jezika jo še vedno spremlja prav vsak dan. Nekaj utrinkov iz mozaika svojega življenja je podelila v pogovoru z Lucijo Fatur.
"Pomembna je ljubezen do poklica, do predmeta, ki ga učiš, in do učencev ali odraslih, ki jim posreduješ svoje znanje," pravi gospa Magda Juvan, ki je vsa svoja službena leta preživela za katedrom na osnovni šoli Valentina Vodnika v Ljubljani. Učencem je skušala vzbuditi ljubezen do slovenskega jezika, do literature in slovnice, in pri tem nenehno iskala svoje poti, ki bi bile za učence kar najbolj zanimive. Ljubezen do jezika jo še vedno spremlja prav vsak dan. Nekaj utrinkov iz mozaika svojega življenja je podelila v pogovoru z Lucijo Fatur.
Bodo v prihodnosti delo opravljali ljudje ali stroji? Kateri tradicionalni poklici bodo še vedno obstajali čez deset let in katere bo nadomestila tehnologija? Medtem ko umetna inteligenca in avtomatizacija prevzemata številne naloge, primanjkuje kadrov v deficitarnih poklicih. Osnovnošolci in dijaki, ki se jutri in v soboto odpravljajo na informativne dneve, bodo morali skrbno izbrati karierno pot, ki bo združevala tehnološke veščine in človeški pristop. Kakšni so trenutni trendi in katere spremembe se obetajo na slovenskem trgu dela, nam je pojasnil mag. Ivan Papič, predsednik Slovenske kadrovske zveze.
Bodo v prihodnosti delo opravljali ljudje ali stroji? Kateri tradicionalni poklici bodo še vedno obstajali čez deset let in katere bo nadomestila tehnologija? Medtem ko umetna inteligenca in avtomatizacija prevzemata številne naloge, primanjkuje kadrov v deficitarnih poklicih. Osnovnošolci in dijaki, ki se jutri in v soboto odpravljajo na informativne dneve, bodo morali skrbno izbrati karierno pot, ki bo združevala tehnološke veščine in človeški pristop. Kakšni so trenutni trendi in katere spremembe se obetajo na slovenskem trgu dela, nam je pojasnil mag. Ivan Papič, predsednik Slovenske kadrovske zveze.
Svetovni dan učiteljev se letos posveča vlogi učiteljev in vzgojiteljev pri sooblikovanju prihodnosti sveta. Da je njihovo poslanstvo izjemnega pomena za mlade generacije, meni tudi nekdanja učiteljica Vera Poljšak. Od začetka 50-ih let minulega stoletja je poučevala na slovenskih šolah na Tržaškem, nazadnje v Barkovljah, kjer je še vedno dejavna v kulturnem društvu. Za učiteljski poklic se je navdušila že, ko je sama obiskovala prvi razred. Kot večkrat pravi, je rojena učiteljica. Prizadevala si je, da bi učenci razumeli snov in jim na vse načine pomagala z veliko iznajdljivosti, veselja, potrpežljivosti, ki jih je vnesla v svoj poklic.
Svetovni dan učiteljev se letos posveča vlogi učiteljev in vzgojiteljev pri sooblikovanju prihodnosti sveta. Da je njihovo poslanstvo izjemnega pomena za mlade generacije, meni tudi nekdanja učiteljica Vera Poljšak. Od začetka 50-ih let minulega stoletja je poučevala na slovenskih šolah na Tržaškem, nazadnje v Barkovljah, kjer je še vedno dejavna v kulturnem društvu. Za učiteljski poklic se je navdušila že, ko je sama obiskovala prvi razred. Kot večkrat pravi, je rojena učiteljica. Prizadevala si je, da bi učenci razumeli snov in jim na vse načine pomagala z veliko iznajdljivosti, veselja, potrpežljivosti, ki jih je vnesla v svoj poklic.
V praznični izdaji Izluščenega smo se lotili korenin božiča. S priznanim etnologom Janezom Bogatajem smo se pogovarjali o božični kulinariki, šegah in navadah ter tudi o tem, kako božič obvarovati pred instantnostjo in potrošniško mrzlico. FOTO: MMC RTV SLO/BoBo
V praznični izdaji Izluščenega smo se lotili korenin božiča. S priznanim etnologom Janezom Bogatajem smo se pogovarjali o božični kulinariki, šegah in navadah ter tudi o tem, kako božič obvarovati pred instantnostjo in potrošniško mrzlico. FOTO: MMC RTV SLO/BoBo
Vse več podjetnikov, podjetij in spletnih vplivnežev družbena omrežja uporablja tudi za oglaševanje svojih izdelkov in storitev. Tako se je razvil poklic upravljavcev spletnih profilov na družbenih omrežij, ki skrbijo za redno komunikacijo s sledilci in za redno spletno oglaševanje. Spletni goljufi nastavljajo pasti tudi upravljalcem družbenih omrežij, ki si odgovornost za varnost spletnega profila delijo z njegovim lastnikom. O prevarah, ki jih doživljajo upravljalci družbenih omrežij, se je Cirila Štuber pogovarjala z Jasmino Mešić iz SI-CERT-a. foto: Gerd Altmann, Pixabay
Vse več podjetnikov, podjetij in spletnih vplivnežev družbena omrežja uporablja tudi za oglaševanje svojih izdelkov in storitev. Tako se je razvil poklic upravljavcev spletnih profilov na družbenih omrežij, ki skrbijo za redno komunikacijo s sledilci in za redno spletno oglaševanje. Spletni goljufi nastavljajo pasti tudi upravljalcem družbenih omrežij, ki si odgovornost za varnost spletnega profila delijo z njegovim lastnikom. O prevarah, ki jih doživljajo upravljalci družbenih omrežij, se je Cirila Štuber pogovarjala z Jasmino Mešić iz SI-CERT-a. foto: Gerd Altmann, Pixabay
Znano je, da imajo šole velike težave s pomanjkanjem kadrov. Premalo je učiteljev tako v osnovnih kot v srednjih šolah. Najbolj izrazito je pomanjkanje šolnikov s področja naravoslovja in matematike, tehničnih predmetov in informatike, primanjkuje pa tudi strokovnjakov za delo z otroki s posebnimi potrebami. In posledice? Na eni strani izgoreli zaposleni, na drugi pa slabša kakovost v izobraževalnem sistemu. Več v prispevku Urške Valjavec
Znano je, da imajo šole velike težave s pomanjkanjem kadrov. Premalo je učiteljev tako v osnovnih kot v srednjih šolah. Najbolj izrazito je pomanjkanje šolnikov s področja naravoslovja in matematike, tehničnih predmetov in informatike, primanjkuje pa tudi strokovnjakov za delo z otroki s posebnimi potrebami. In posledice? Na eni strani izgoreli zaposleni, na drugi pa slabša kakovost v izobraževalnem sistemu. Več v prispevku Urške Valjavec
Ste vedeli, da imajo sodarji svojega boga? V današnjih NaPOTkih, ki jih je pripravila Darja Pograjc, razkrijemo, kako se imenuje. Stare obrti raziskujemo ob nedeljah na Prvem in sodarstvo je naslednja, šesta po vrsti. Kot boste slišali delo sodarja združuje številna znanja: znanja s področja lesarstva, sommeliejsko znanje in seveda znanje izdelave sodov, ki vključuje poznavanje postopkov segrevanja, krivljenja in obžiganja sodov. Obiskali smo sodarstvo Učakar na Vranskem!
Ste vedeli, da imajo sodarji svojega boga? V današnjih NaPOTkih, ki jih je pripravila Darja Pograjc, razkrijemo, kako se imenuje. Stare obrti raziskujemo ob nedeljah na Prvem in sodarstvo je naslednja, šesta po vrsti. Kot boste slišali delo sodarja združuje številna znanja: znanja s področja lesarstva, sommeliejsko znanje in seveda znanje izdelave sodov, ki vključuje poznavanje postopkov segrevanja, krivljenja in obžiganja sodov. Obiskali smo sodarstvo Učakar na Vranskem!
Vsak človek se prej kot slej znajde v situaciji, ko mora nekdo poskrbeti zanj. Ali je to čisto na začetku, ko mu na svet pomaga babica, ga prvič umije patronažna sestra ter zanj čez dan skrbi vzgojiteljica v vrtcu. Ali pa je to skozi življenje, ki lahko na različne načine prizadene človeka, ko mu morajo ti poklici priskočiti na pomoč.
Vsak človek se prej kot slej znajde v situaciji, ko mora nekdo poskrbeti zanj. Ali je to čisto na začetku, ko mu na svet pomaga babica, ga prvič umije patronažna sestra ter zanj čez dan skrbi vzgojiteljica v vrtcu. Ali pa je to skozi življenje, ki lahko na različne načine prizadene človeka, ko mu morajo ti poklici priskočiti na pomoč.
V sredo, 27. marca, na mednarodni dan gledališča, se je v Prešernovem gledališču Kranj začel 54. Teden slovenske drame, festival, ki pozornost javnosti usmerja k dramskim besedilom in vrhunskim gledališkim dosežkom. Ob začetku Tedna slovenske drame gostimo v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom dramskega igralca Aljošo Trnovška, člana Prešernovega gledališča in dobitnika nagrade julija za izjemno igralsko stvaritev za vlogo Petra v predstavi Deževen dan v Gurlitschu Milana Ramšaka Markovića v režiji Sebastijana Horvata. O tej vlogi, pa tudi o njegovi siceršnji igralski poti je pripovedoval Tadeji Krečič
V sredo, 27. marca, na mednarodni dan gledališča, se je v Prešernovem gledališču Kranj začel 54. Teden slovenske drame, festival, ki pozornost javnosti usmerja k dramskim besedilom in vrhunskim gledališkim dosežkom. Ob začetku Tedna slovenske drame gostimo v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom dramskega igralca Aljošo Trnovška, člana Prešernovega gledališča in dobitnika nagrade julija za izjemno igralsko stvaritev za vlogo Petra v predstavi Deževen dan v Gurlitschu Milana Ramšaka Markovića v režiji Sebastijana Horvata. O tej vlogi, pa tudi o njegovi siceršnji igralski poti je pripovedoval Tadeji Krečič
Študentke in študenti so začeli novo študijsko leto. Katere novosti jih čakajo; kateri so najbolj priljubljeni študijski programi; kakšen je prehod iz prvega v drugi letnik dodiplomskega študija; kako bodo pristojni reševali občutno pomanjkanje študentskih namestitev; kaj prinaša nov zakon o visokem šolstvu? Odgovore na nanizana vprašanja iščemo v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije; dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani; dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru; dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem; Luka Mihalič, predsednik Študentske organizacije Slovenije.
Študentke in študenti so začeli novo študijsko leto. Katere novosti jih čakajo; kateri so najbolj priljubljeni študijski programi; kakšen je prehod iz prvega v drugi letnik dodiplomskega študija; kako bodo pristojni reševali občutno pomanjkanje študentskih namestitev; kaj prinaša nov zakon o visokem šolstvu? Odgovore na nanizana vprašanja iščemo v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije; dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani; dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru; dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem; Luka Mihalič, predsednik Študentske organizacije Slovenije.
Pomurje je tradicionalno veljalo za regijo z največjo brezposelnostjo v Sloveniji. V zadnjih letih brezposelnost upada, povečuje pa se tudi zanimanje za deficitarne poklice in poklicne programe srednjih šol.
Pomurje je tradicionalno veljalo za regijo z največjo brezposelnostjo v Sloveniji. V zadnjih letih brezposelnost upada, povečuje pa se tudi zanimanje za deficitarne poklice in poklicne programe srednjih šol.
V oddaji Aktualno regionalno prisluhnite naslednjim temam: · SDS bo predlagala razrešitev predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič · zaradi zaostritve stavke operaterjev na številki 112 spletna aplikacija SPIN ostaja prazna · mariborska Srednja šola za gostinstvo in turizem želi postati regijski center za poklice v tej panogi
V oddaji Aktualno regionalno prisluhnite naslednjim temam: · SDS bo predlagala razrešitev predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič · zaradi zaostritve stavke operaterjev na številki 112 spletna aplikacija SPIN ostaja prazna · mariborska Srednja šola za gostinstvo in turizem želi postati regijski center za poklice v tej panogi
Kot vroče žemljice svežo raziskavo Ogledalo Slovenije je v podkast Umetnost možnega prinesel Andraž Zorko, partner v družbi Valicon in redni komentator v LD;GD. Nekaj rezultatov preseneča – ob več kot leto dni trajajoči stavki zdravnikov občutna rast zaupanja v zdravstvo in zdravnike kot poklic. »Percepcija zdravstva, ki nastaja na podlagi objav v medijih, je eno, osebna izkušnja pa nekaj povsem drugega in bolj kot je izkušnja nedavna, višja je stopnja zadovoljstva,« povzema Zorko rezultate raziskave Ogledalo Slovenije, ki je na drugi strani pokazala opazen padec zaupanja v policijo. Prvaki med poklici ostajajo gasilci, civilna zaščita in reševalci, na drugi strani pa v času razpisa referenduma o dodatkih k pokojnini za izjemne umetnike beležijo izrazit padec zaupanja – umetniki. V pogovoru seveda tudi o tem, na kateri točki smo leto pred volitvami; Gibanje Svoboda je sicer prepolovilo podporo, a ostaja vodilna stranka na levem političnem polu. Kdo ali kaj jo lahko ogrozi? Na desni kaže, da SDS ne namerava posegati izven običajnega volilnega bazena, svojo volilno bazo držijo v visoki pripravljenosti za vsak primer, če bi bile volitve še pred rednim rokom.
Kot vroče žemljice svežo raziskavo Ogledalo Slovenije je v podkast Umetnost možnega prinesel Andraž Zorko, partner v družbi Valicon in redni komentator v LD;GD. Nekaj rezultatov preseneča – ob več kot leto dni trajajoči stavki zdravnikov občutna rast zaupanja v zdravstvo in zdravnike kot poklic. »Percepcija zdravstva, ki nastaja na podlagi objav v medijih, je eno, osebna izkušnja pa nekaj povsem drugega in bolj kot je izkušnja nedavna, višja je stopnja zadovoljstva,« povzema Zorko rezultate raziskave Ogledalo Slovenije, ki je na drugi strani pokazala opazen padec zaupanja v policijo. Prvaki med poklici ostajajo gasilci, civilna zaščita in reševalci, na drugi strani pa v času razpisa referenduma o dodatkih k pokojnini za izjemne umetnike beležijo izrazit padec zaupanja – umetniki. V pogovoru seveda tudi o tem, na kateri točki smo leto pred volitvami; Gibanje Svoboda je sicer prepolovilo podporo, a ostaja vodilna stranka na levem političnem polu. Kdo ali kaj jo lahko ogrozi? Na desni kaže, da SDS ne namerava posegati izven običajnega volilnega bazena, svojo volilno bazo držijo v visoki pripravljenosti za vsak primer, če bi bile volitve še pred rednim rokom.
Kako Co-star, Patern, ostale astrološke aplikacije in podobni novi trendi povezani z internetom vplivajo na posameznikovo astrološko emancipacijo in tudi na bolj ustaljene poklice kot so vedeževalci? Kakšne splošne trende opažamo pri mladih v tem svetu astrologije? Morda večji odmik in distanciranje od raznoraznih gurujev/šarlatanov?
Kako Co-star, Patern, ostale astrološke aplikacije in podobni novi trendi povezani z internetom vplivajo na posameznikovo astrološko emancipacijo in tudi na bolj ustaljene poklice kot so vedeževalci? Kakšne splošne trende opažamo pri mladih v tem svetu astrologije? Morda večji odmik in distanciranje od raznoraznih gurujev/šarlatanov?
Nagrade IRIS za najboljše stvaritve na področju filmske fotografije, ki jih od leta 2015 podeljuje Združenje filmskih snemalcev Slovenije, bodo nocoj sicer podelili v šestih kategorijah: za celovečerni, kratki, dokumentarni in študentski film ter za TV serijo in glasbeni spot. Nagrado Iris za življenjsko delo pa bo prejel direktor fotografije in dolgoletni sodelavec RTV Slovenija, Bojan Kastelic. Magistriral je na sloviti praški filmski akademiji FAMU in je kot direktor filmske fotografije in snemalec v zadnjih štirih desetletjih sodeloval pri številnih domačih kratkih, dokumentarnih in celovečernih filmih ter televizijskih filmih in serijah. V obrazložitvi nagrade so med drugim zapisali, da je "s svojo tankočutnostjo, poetično osvetlitvijo in obvladovanjem tehnologije filmskega in televizijskega snemanja, močno zaznamoval poklic snemalca v funkciji direktorja fotografije".
Nagrade IRIS za najboljše stvaritve na področju filmske fotografije, ki jih od leta 2015 podeljuje Združenje filmskih snemalcev Slovenije, bodo nocoj sicer podelili v šestih kategorijah: za celovečerni, kratki, dokumentarni in študentski film ter za TV serijo in glasbeni spot. Nagrado Iris za življenjsko delo pa bo prejel direktor fotografije in dolgoletni sodelavec RTV Slovenija, Bojan Kastelic. Magistriral je na sloviti praški filmski akademiji FAMU in je kot direktor filmske fotografije in snemalec v zadnjih štirih desetletjih sodeloval pri številnih domačih kratkih, dokumentarnih in celovečernih filmih ter televizijskih filmih in serijah. V obrazložitvi nagrade so med drugim zapisali, da je "s svojo tankočutnostjo, poetično osvetlitvijo in obvladovanjem tehnologije filmskega in televizijskega snemanja, močno zaznamoval poklic snemalca v funkciji direktorja fotografije".
V tokratni oddaji ste slišali izpoved Katje Stajnko, ki je na papir prelila soočanje z dejstvom, da je njen mlajši sin avtist. V knjigi Krožišča avtizma razgalja družinsko zgodbo, ki ob skrbeh in prilagajanjih prinaša tudi mnogo pozitivnih trenutkov. Mariborčanka, ki se je z družino preselila v Šentilj, je razkrila tudi, zakaj ji je poklic učiteljice razrednega pouka na mariborski Osnovni šoli Ludvika Pliberška pisan na kožo pa tudi kdaj in zakaj je postala strastna nogometna navijačica.
V tokratni oddaji ste slišali izpoved Katje Stajnko, ki je na papir prelila soočanje z dejstvom, da je njen mlajši sin avtist. V knjigi Krožišča avtizma razgalja družinsko zgodbo, ki ob skrbeh in prilagajanjih prinaša tudi mnogo pozitivnih trenutkov. Mariborčanka, ki se je z družino preselila v Šentilj, je razkrila tudi, zakaj ji je poklic učiteljice razrednega pouka na mariborski Osnovni šoli Ludvika Pliberška pisan na kožo pa tudi kdaj in zakaj je postala strastna nogometna navijačica.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - napovedano parafiranje kolektivnih pogodb, v državni upravi to še naprej zavračajo - Energetika Maribor s kotlom na lesno biomaso povečuje delež energije iz obnovljivih virov - danes in jutri bodo mladi lahko pomoč pri odločitvi za nadaljevanje študija in izbiri poklica iskali na Kariernem sejmu
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - napovedano parafiranje kolektivnih pogodb, v državni upravi to še naprej zavračajo - Energetika Maribor s kotlom na lesno biomaso povečuje delež energije iz obnovljivih virov - danes in jutri bodo mladi lahko pomoč pri odločitvi za nadaljevanje študija in izbiri poklica iskali na Kariernem sejmu
Le zakaj se morje tako čarobno lesketa? In kaj neki skriva v svojih globinah? To in še marsikaj zanimivega in zabavnega v svojih pesmih razkriva pesnik Andraž Polič. Kot izkušen pomorščak zapluje v svet otroške domišljije in kot se za pravega morskega volka spodobi, predstavi prijazna, smešna in grozeča morska bitja – od komaj vidnih živalic do velikih zverin. Kadar mu zmanjka navdiha, mu na pomoč priskoči njegova muza, ožigalkasta meduza. Ob pesmih skupaj s teto Wiki zapiše še kakšno spoznanje, morsko kraljestvo pa zaživi v pisanih podobah Mojce Fo. Otrokom za prva samostojna branja in za vse ljubitelje morja! Slikanica prihaja na slovenske knjižne police prav v dneh, ko se odpravljamo na morje. Z njo bodo letošnje dogodivščine gotovo še bolj zanimive. Knjiga je izšla pri založbi Pivec.
Le zakaj se morje tako čarobno lesketa? In kaj neki skriva v svojih globinah? To in še marsikaj zanimivega in zabavnega v svojih pesmih razkriva pesnik Andraž Polič. Kot izkušen pomorščak zapluje v svet otroške domišljije in kot se za pravega morskega volka spodobi, predstavi prijazna, smešna in grozeča morska bitja – od komaj vidnih živalic do velikih zverin. Kadar mu zmanjka navdiha, mu na pomoč priskoči njegova muza, ožigalkasta meduza. Ob pesmih skupaj s teto Wiki zapiše še kakšno spoznanje, morsko kraljestvo pa zaživi v pisanih podobah Mojce Fo. Otrokom za prva samostojna branja in za vse ljubitelje morja! Slikanica prihaja na slovenske knjižne police prav v dneh, ko se odpravljamo na morje. Z njo bodo letošnje dogodivščine gotovo še bolj zanimive. Knjiga je izšla pri založbi Pivec.
Naš gost je bil policist Aljaž Muster, ki je predstavil poklic policista.
Naš gost je bil policist Aljaž Muster, ki je predstavil poklic policista.
Christian Moe je Norvežan, ki že 30 let živi v Sloveniji. Religiolog in prevajalec, ki je otroštvo preživel v Oslu, pa tudi Nigeriji, kjer so se novice o čarovništvu znašle na prvih straneh časopisov, in na Filipinih med Marcosovo diktaturo, verjame v razum, nekoliko manj pa v prihodnost prevajalskega poklica v obdobju umetne inteligence, ki si izmišlja tudi svoje bogove. Kako je na njegovo religiološko pot vplival Leteči cirkus Montyja Pythona, in o tem, kaj za veliko noč počnejo in jedo Norvežani, se je s Christianom Moejem pogovarjal Gorazd Rečnik.
Christian Moe je Norvežan, ki že 30 let živi v Sloveniji. Religiolog in prevajalec, ki je otroštvo preživel v Oslu, pa tudi Nigeriji, kjer so se novice o čarovništvu znašle na prvih straneh časopisov, in na Filipinih med Marcosovo diktaturo, verjame v razum, nekoliko manj pa v prihodnost prevajalskega poklica v obdobju umetne inteligence, ki si izmišlja tudi svoje bogove. Kako je na njegovo religiološko pot vplival Leteči cirkus Montyja Pythona, in o tem, kaj za veliko noč počnejo in jedo Norvežani, se je s Christianom Moejem pogovarjal Gorazd Rečnik.
Med pravicami, ki pa niso vsem zagotovljene, je tudi pravica do uporabe maternega jezika, vendar po lanskih podatkih kar 40% svetovnega prebivalstva nima dostopa do izobraževanja v jeziku, ki mu je najbližji, ga najbolj razume in najbolje govori. V maternem jeziku tudi najbolj globoko čustvujemo in lažje mislimo.
Med pravicami, ki pa niso vsem zagotovljene, je tudi pravica do uporabe maternega jezika, vendar po lanskih podatkih kar 40% svetovnega prebivalstva nima dostopa do izobraževanja v jeziku, ki mu je najbližji, ga najbolj razume in najbolje govori. V maternem jeziku tudi najbolj globoko čustvujemo in lažje mislimo.
Ena od danskih posebnosti so tako imenovane ljudske visoke šole, ki niso šole, kjer bi bile v ospredju ocene, ampak so to – kot pravijo – šole za življenje. Obiskujejo jih po večini mladi od 18. do 23. leta in so kot neke vrste premostitveni korak v poznejše izobraževanje ali poklic. V njih se mladi brusijo v življenju v skupnosti, razvijajo dialog, poglabljajo izbrane predmete in nasploh širijo obzorja. Brez ocen, a z obvezno prisotnostjo. Z ljudskimi visokimi šolami, ki jih v velikem deležu krije država, so v preteklosti na Danskem načrtno spodbujali uravnotežen razvoj celotne države. Eno od tovrstnih šol na Danskem je obiskala Maja Ratej.
Ena od danskih posebnosti so tako imenovane ljudske visoke šole, ki niso šole, kjer bi bile v ospredju ocene, ampak so to – kot pravijo – šole za življenje. Obiskujejo jih po večini mladi od 18. do 23. leta in so kot neke vrste premostitveni korak v poznejše izobraževanje ali poklic. V njih se mladi brusijo v življenju v skupnosti, razvijajo dialog, poglabljajo izbrane predmete in nasploh širijo obzorja. Brez ocen, a z obvezno prisotnostjo. Z ljudskimi visokimi šolami, ki jih v velikem deležu krije država, so v preteklosti na Danskem načrtno spodbujali uravnotežen razvoj celotne države. Eno od tovrstnih šol na Danskem je obiskala Maja Ratej.
Basman Aldiravi je pesnik mlajše generacije iz Gaze. Piše v angleščini in arabščini. Njegova poezija izhaja v različnih revijah in na spletnih platformah, kot sta ArabLit in We Are Not Numbers. Sedmi oktober 2023 ga je "ujel" v Egiptu, kjer je bil na strokovnem izpopolnjevanju, po poklicu je namreč fizioterapevt. Vse predstavljene pesmi je Basman Aldiravi napisal v času genocida v Gazi. Tri pesmi, v izvirniku napisane v arabščini, je Katja Zakrajšek prevedla po angleških prevodih Elete N-F, Sarah Lasoye in Marcie Lynx Qualey, preostale tri pa so bile izvirno napisane v angleščini in iz nje tudi prevedene. Prevajalka Katja Zakrajšek, režiser Klemen Markovčič, interpret Matej Puc, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija leta 2025.
Basman Aldiravi je pesnik mlajše generacije iz Gaze. Piše v angleščini in arabščini. Njegova poezija izhaja v različnih revijah in na spletnih platformah, kot sta ArabLit in We Are Not Numbers. Sedmi oktober 2023 ga je "ujel" v Egiptu, kjer je bil na strokovnem izpopolnjevanju, po poklicu je namreč fizioterapevt. Vse predstavljene pesmi je Basman Aldiravi napisal v času genocida v Gazi. Tri pesmi, v izvirniku napisane v arabščini, je Katja Zakrajšek prevedla po angleških prevodih Elete N-F, Sarah Lasoye in Marcie Lynx Qualey, preostale tri pa so bile izvirno napisane v angleščini in iz nje tudi prevedene. Prevajalka Katja Zakrajšek, režiser Klemen Markovčič, interpret Matej Puc, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija leta 2025.
Zelo priljubljena splošna zdravnica Helena Domej ima zasebno prakso v Šmihelu pri Pliberku in po njenih poteh gredo tudi vse tri hčere, ki so končale študij medicine v Sloveniji. Gostimo zborovodjo in skladatelja Hilarija Lavrenčiča, dobitnika 2. nagrade Pavleta Merkuja, ki jo rojaki v Furlaniji – Julijski krajini podeljujejo za dosežke na zborovskem področju. Zanima nas, kako in koliko pojejo Slovenci v Zagrebu in Pulju. O študijskih načrtih pa pripoveduje Neomi Illes, mlada porabska Slovenka, ki se je s slovenskim knjižnim jezikom resneje srečala šele na celoletni šoli slovenščine v Ljubljani.
Zelo priljubljena splošna zdravnica Helena Domej ima zasebno prakso v Šmihelu pri Pliberku in po njenih poteh gredo tudi vse tri hčere, ki so končale študij medicine v Sloveniji. Gostimo zborovodjo in skladatelja Hilarija Lavrenčiča, dobitnika 2. nagrade Pavleta Merkuja, ki jo rojaki v Furlaniji – Julijski krajini podeljujejo za dosežke na zborovskem področju. Zanima nas, kako in koliko pojejo Slovenci v Zagrebu in Pulju. O študijskih načrtih pa pripoveduje Neomi Illes, mlada porabska Slovenka, ki se je s slovenskim knjižnim jezikom resneje srečala šele na celoletni šoli slovenščine v Ljubljani.
V času novomašniških posvečenj bomo govorili o pomenu posvečenja, vzgoji in darovanja za Boga in cerkveno občestvo. Kako so se v zgodovini razvijale prve duhovniške službe, kako so se po Kristusovi smrti oblikovale? Kako v semenišču poteka vzgoja za duhovniški poklic? O tem bo govoril študijski prefekt bogoslovnega semenišča prof. dr. Matjaž Celarc.
V času novomašniških posvečenj bomo govorili o pomenu posvečenja, vzgoji in darovanja za Boga in cerkveno občestvo. Kako so se v zgodovini razvijale prve duhovniške službe, kako so se po Kristusovi smrti oblikovale? Kako v semenišču poteka vzgoja za duhovniški poklic? O tem bo govoril študijski prefekt bogoslovnega semenišča prof. dr. Matjaž Celarc.
Jutri in v soboto bodo za mlade, ki končujemo osnovno in srednjo šolo potekali informativni dnevi. Tudi na podlagi vtisov in informacij, ki jih bodo dobili na šolah in fakultetah, se bodo odločali, kako in kam naprej. Izbire je veliko, odločitev pa kljub temu ni lahka. Ne le, da imajo tradicionalno nekatere šole in študijski programi omejitev vpisa, veliko je mladih, ki so neodločeni ali jih zanima več stvari. Prav tako mladi in starši razmišljajo tudi o perspektivnosti poklica in izobrazbe, o zaslužku, možnostih za dobre delovne pogoje. Po drugi strani smo priča velikemu pomanjkanju kadrov v določenih panogah, delovne sile na splošno, pa tudi zanimanja za določene poklice, kamor se mladi ne vpisujejo več. Kako se torej odločiti, kaj narediti, da bodo nekateri poklici ponovno zanimivi za mlade, kje bo v prihodnosti največ možnosti za zaposlitev, je to sploh mogoče napovedati? Koliko danes velja izobrazba, koliko bo čez nekaj let? In katere veščine, znanja in kompetence bodo čez nekaj let iskali zaposlovalci? O vsem tem bo tekla beseda v tokratnem Studiu ob 17h.
Jutri in v soboto bodo za mlade, ki končujemo osnovno in srednjo šolo potekali informativni dnevi. Tudi na podlagi vtisov in informacij, ki jih bodo dobili na šolah in fakultetah, se bodo odločali, kako in kam naprej. Izbire je veliko, odločitev pa kljub temu ni lahka. Ne le, da imajo tradicionalno nekatere šole in študijski programi omejitev vpisa, veliko je mladih, ki so neodločeni ali jih zanima več stvari. Prav tako mladi in starši razmišljajo tudi o perspektivnosti poklica in izobrazbe, o zaslužku, možnostih za dobre delovne pogoje. Po drugi strani smo priča velikemu pomanjkanju kadrov v določenih panogah, delovne sile na splošno, pa tudi zanimanja za določene poklice, kamor se mladi ne vpisujejo več. Kako se torej odločiti, kaj narediti, da bodo nekateri poklici ponovno zanimivi za mlade, kje bo v prihodnosti največ možnosti za zaposlitev, je to sploh mogoče napovedati? Koliko danes velja izobrazba, koliko bo čez nekaj let? In katere veščine, znanja in kompetence bodo čez nekaj let iskali zaposlovalci? O vsem tem bo tekla beseda v tokratnem Studiu ob 17h.
Če smo v minulih rubrikah razkrivali izvor poimenovanj za poklice, danes nadaljujemo z imeni letnih časov. Začeli bomo - s pomladjo, seveda.
Če smo v minulih rubrikah razkrivali izvor poimenovanj za poklice, danes nadaljujemo z imeni letnih časov. Začeli bomo - s pomladjo, seveda.
Dr. Vinko Kraljič je izjemen duhovnik, glasbenik in podpornik kulturne dediščine, ki je skozi šest desetletij svojega duhovniškega dela globoko zaznamoval številne skupnosti v Sloveniji in Nemčiji. Po končanem bogoslovju in študiju v Rimu je svojo duhovniško pot začel v domovini, kasneje pa se je preselil v Nemčijo, kjer je dolgoletno služboval v Ilbenstadtu. Tu je skrbel za duhovno življenje številnih skupin, obnovil cerkvene objekte in ustvaril številne pesmi, ki so obogatile cerkveno glasbo. Njegovo delo je bilo prepoznano in nagrajeno z nazivom »duhovni svetnik«, medtem ko je njegova strast do glasbe in duhovnosti segala tudi v podporo kulturnim, mladinskim in dobrodelnim iniciativam. Vendar pa je bil dr. Kraljičev življenjski pot prežet tudi z osebno borbo v težkih političnih razmerah bivše Jugoslavije po drugi svetovni vojni. Že kot mladostnik se je odločil za duhovniški poklic, a so mu komunistične oblasti zaradi njegove odločitve povzročale številne težave. Kljub političnemu nadzoru in diskriminaciji je ostal zvest svoji veri in poslanstvu, kar mu je omogočilo, da je kljub vsem preizkušnjam vztrajal in se posvetil svojemu duhovniškemu delu ter širjenju slovenske kulture in duhovnosti. Zlati vojniški grb, ki ga je prejel za prispevek k ohranjanju kulturne dediščine in duhovnemu vodenju, je le ena izmed številnih priznanj za njegovo nesebično predanost. Dr. Vinko Kraljič je bil nepogrešljiv steber tako za Slovence v domovini kot v zamejstvu, kjer je pustil globok pečat kot vzgojitelj, glasbenik in dobrotnik. Njegova življenjska pot je zgled vztrajnosti, vere in ljubezni do ljudi ter kulture, ki ga spremljajo še danes.
Dr. Vinko Kraljič je izjemen duhovnik, glasbenik in podpornik kulturne dediščine, ki je skozi šest desetletij svojega duhovniškega dela globoko zaznamoval številne skupnosti v Sloveniji in Nemčiji. Po končanem bogoslovju in študiju v Rimu je svojo duhovniško pot začel v domovini, kasneje pa se je preselil v Nemčijo, kjer je dolgoletno služboval v Ilbenstadtu. Tu je skrbel za duhovno življenje številnih skupin, obnovil cerkvene objekte in ustvaril številne pesmi, ki so obogatile cerkveno glasbo. Njegovo delo je bilo prepoznano in nagrajeno z nazivom »duhovni svetnik«, medtem ko je njegova strast do glasbe in duhovnosti segala tudi v podporo kulturnim, mladinskim in dobrodelnim iniciativam. Vendar pa je bil dr. Kraljičev življenjski pot prežet tudi z osebno borbo v težkih političnih razmerah bivše Jugoslavije po drugi svetovni vojni. Že kot mladostnik se je odločil za duhovniški poklic, a so mu komunistične oblasti zaradi njegove odločitve povzročale številne težave. Kljub političnemu nadzoru in diskriminaciji je ostal zvest svoji veri in poslanstvu, kar mu je omogočilo, da je kljub vsem preizkušnjam vztrajal in se posvetil svojemu duhovniškemu delu ter širjenju slovenske kulture in duhovnosti. Zlati vojniški grb, ki ga je prejel za prispevek k ohranjanju kulturne dediščine in duhovnemu vodenju, je le ena izmed številnih priznanj za njegovo nesebično predanost. Dr. Vinko Kraljič je bil nepogrešljiv steber tako za Slovence v domovini kot v zamejstvu, kjer je pustil globok pečat kot vzgojitelj, glasbenik in dobrotnik. Njegova življenjska pot je zgled vztrajnosti, vere in ljubezni do ljudi ter kulture, ki ga spremljajo še danes.
Rebeka Kropivšek Leskovar je letošnja prejemnica priznanja inženirka leta. V pogovoru je ovrgla kar nekaj stereotipov, povezanih s poklici, spolom in starostjo. Zaveda se nevarnosti novih tehnologij, obenem pa optimistično pričakuje tehnološki razvoj v smeri, ki si je danes niti ne moremo predstavljati. Njeno področje je mehatronika, trenutno kot programerka razvija algoritme umetne inteligence, zanima jo socialna robotika in želi izboljšati odnos med roboti in ljudmi. Ob tem kipari, se ukvarja z novinarstvom, igra kitaro in si želi, da bi se več mladih, predvsem deklet, odločilo za inženirski poklic. Pogovor je vodil Zvezdan Martić.
Rebeka Kropivšek Leskovar je letošnja prejemnica priznanja inženirka leta. V pogovoru je ovrgla kar nekaj stereotipov, povezanih s poklici, spolom in starostjo. Zaveda se nevarnosti novih tehnologij, obenem pa optimistično pričakuje tehnološki razvoj v smeri, ki si je danes niti ne moremo predstavljati. Njeno področje je mehatronika, trenutno kot programerka razvija algoritme umetne inteligence, zanima jo socialna robotika in želi izboljšati odnos med roboti in ljudmi. Ob tem kipari, se ukvarja z novinarstvom, igra kitaro in si želi, da bi se več mladih, predvsem deklet, odločilo za inženirski poklic. Pogovor je vodil Zvezdan Martić.
Tokrat sem v podkastu Jabolka, hruške in knjige gostil Matejo Gomboc, avtorico romana Gorica. Roman pripoveduje zgodbo Gorice in njenih prebivalcev od druge svetovne vojne pa vse do sedanjosti. Gorica se je v tem času zelo spremenila in pretrpela, prav tako pa tudi njeni prebivalci. Od vojne, nemške okupacije, zavezniškega nadzora nad Gorico, postavitve nove meje in razrezanja Gorice na dva dela, staro in Novo in vzpona ter propada Jugoslavije. Z avtorico sva se pogovarjala o njeni navezanosti na Goriško, o tem kako je pridobila zgodovinski material in izpovedi za svojo knjigo, o zgodovini Gorice in naposled Nove Gorice in o pomembnosti učiteljskega poklica, ki ga danes ne cenimo več tako kot pred leti. Najbolj pa sva izpostavila pomembnost razumevanja zgodovinskih dogodkov na humani ravni. Gorica je bila pred, med in po vojni mesto, kjer so bivali Slovenci, Furlani, Italijani in drugi, vsakdo od njih se je na svoj način prebijal skozi vihar zgodovine in večino sta vojna in neprehodna meja hudo prizadeli. Na koncu sva se dotaknila še sedanjih dogodkov in pozdravila odprtje meje med obema Goricama in vse večjo povezanost obeh skupnosti. Kot evropska prestolnica kulture Gorica poudarja pomen čezmejnega sožitja in je lahko vzor vsem nam. Podkast sva končala s poudarjanjem pomena sodelovanja, razumevanja in sožitja med ljudmi in narodi. Naj padejo vse meje, tako na naši Zemlji kot v naših glavah in srcih. Lepo priporočam poslušanje novega podkasta z izjemno sogovornico. Roman Gorica bo od 2. maja naprej kot zvočna knjiga predvajan v Arsovi Odprti knjigi.
Tokrat sem v podkastu Jabolka, hruške in knjige gostil Matejo Gomboc, avtorico romana Gorica. Roman pripoveduje zgodbo Gorice in njenih prebivalcev od druge svetovne vojne pa vse do sedanjosti. Gorica se je v tem času zelo spremenila in pretrpela, prav tako pa tudi njeni prebivalci. Od vojne, nemške okupacije, zavezniškega nadzora nad Gorico, postavitve nove meje in razrezanja Gorice na dva dela, staro in Novo in vzpona ter propada Jugoslavije. Z avtorico sva se pogovarjala o njeni navezanosti na Goriško, o tem kako je pridobila zgodovinski material in izpovedi za svojo knjigo, o zgodovini Gorice in naposled Nove Gorice in o pomembnosti učiteljskega poklica, ki ga danes ne cenimo več tako kot pred leti. Najbolj pa sva izpostavila pomembnost razumevanja zgodovinskih dogodkov na humani ravni. Gorica je bila pred, med in po vojni mesto, kjer so bivali Slovenci, Furlani, Italijani in drugi, vsakdo od njih se je na svoj način prebijal skozi vihar zgodovine in večino sta vojna in neprehodna meja hudo prizadeli. Na koncu sva se dotaknila še sedanjih dogodkov in pozdravila odprtje meje med obema Goricama in vse večjo povezanost obeh skupnosti. Kot evropska prestolnica kulture Gorica poudarja pomen čezmejnega sožitja in je lahko vzor vsem nam. Podkast sva končala s poudarjanjem pomena sodelovanja, razumevanja in sožitja med ljudmi in narodi. Naj padejo vse meje, tako na naši Zemlji kot v naših glavah in srcih. Lepo priporočam poslušanje novega podkasta z izjemno sogovornico. Roman Gorica bo od 2. maja naprej kot zvočna knjiga predvajan v Arsovi Odprti knjigi.
Piše: Peter Semolič, bereta: Aleksander Golja in Maja Moll. Pesnice in pesnike lahko z vidika pesniška razvoja uvrstimo v dve skupini: na tiste, ki se pojavijo v javnosti že bolj kot ne izdelani avtorice in avtorji ter potem povečini variirajo svoj že zgodaj najdeni stil, in na tiste, ki rastejo pred nami, ki počasi, od pesmi do pesmi, od zbirke do zbirke bogatijo svoj pesniški izraz. Andraž Polič zagotovo sodi med slednje, za njegovo pesem lahko rečemo, da je skozi čas pridobivala na prostornini, nivojih, da se je odpirala v vse več in več smeri, hkrati pa tudi vse bolj natančno in niansirano podajala vsebino in še bolj čustvo, ki je značilno zgolj zanj in to od vsega začetka njegove pesniške poti. V nasprotju z drugimi vidiki njegove poezije je čustvo, s katerim Polič vedno znova prepoji ali zgolj obžari svoje verze, od nekdaj tu – je prefinjena mešanica nostalgije in melanholije, je otožnost, ki nosi s seboj vonj po morju in potu ljubljene osebe, ujete v trenutku erotične ekstaze. Že iz povedanega je razvidno, da lahko z zbirko Prelomi pričakujemo pesnikovo do zdaj nemara najbolj zrelo pesniško delo. Toda prehojena pot, pesniška in življenjska, ne sme biti peza, zbirko odpira verz: »Začeti kot začetnik …«. V začetku torej ni samo pregovorni beli list papirja, ki vedno znova pričaka pesnika in ga postavi na začetek nove pesniške avanture, je tudi pesnikova želja in namen, da se postavi v tisto točko, iz katere bo lahko na novo vzpostavil razmerje do sveta in pisanja: »Začeti znova: kot zenovski mojster s prazno glavo …,« beremo nekaj verzov pozneje. V uvodni pesmi Polič tudi postavlja enačaj med pisanjem in življenjem: »Prepoznati tišino, zamolčano rano /…/ Čas je zrel: živeti, živeti!« Pisati zato hkrati pomeni tudi biti. Odgovor na vprašanje »biti kot kaj« nam prinese pesem Eros: »Biti je erotika! /…/ Erotika je biti!« Človek, kot ga uzremo skozi novo zbirko Andraža Poliča, je bitje erosa; eros je tisti, ki poganja življenje in pisanje, v pesmi Razdišana pesnik sopostavi »okus na jeziku in pisanje z roko«, »brazde na papirju« in ljubeče ugrize … Toda svet, ki nam ga prinašajo njegovi verzi, ni predmoderni celoviti svet, in to kljub prelivanju zvokov in pomenov (nostalgija je na primer čustvo in istoimenski film Andreja Tarkovskega), temveč svet »prelomov«, ki ga prečijo, odpirajo v neznano in znotraj njega vzpostavljajo včasih bolj drugič manj nepremostljiva nasprotja. Zanosnim, visoko ritmiziranim, orfičnim pesmim tako sledijo narativne pesmi, ki magijo dveh trgajo na koščke s sivino vsakdana in prozaičnim jezikom (»V pozni pomladi /…/ je dozorel moj čas za popoldanski tek: /…/ da pretečem nekaj krogov, kot se reče …«). Ali pa, kot v pesmi Druga Cona, po zgledu Apollinairjevih Con celo razpadejo na posamezne verze, ti pa se le še s težavo oklepajo utečenih razmerij do resničnosti, saj se tako kot resničnost lomijo na manjše delčke: »Kristal je češki … razbije se konceptualna instalacija.« Pesniški subjekt tako ni zgolj orfični pevec erotične dvojine, ampak je tudi, če ne predvsem, samotni prenašalec sveče iz filma Nostalgija ali celo Stalker: »Kot Stalker grem globoko in zona me obliva …« Poličeve nove pesmi so polne citatov, polcitatov, reminiscenc, s čimer vanje vstopajo številni svetovi in vnašajo svojo lepoto, a tudi svojo razlomljenost: češki kristal tako na primer vnese pesem Andreja Bretona, s tem pa tudi nadrealizem in tudi že spor v nadrealističnem gibanju, njegov konec … Ljubezen v Poličevih pesmih je tako vedno tudi spomin na ljubezen, tek je vedno že tudi od-tečen – svet, ali natančneje rečeno svetovi, so razdrobljeni ne le v prostoru, temveč tudi v času. Za Poličevo poezijo tako značilno kompleksno in prefinjeno niansirano čustvo je v zbirki Prelomi morda še najbližje nostalgiji. Toda, kaj pa je pravzaprav nostalgija? Zbirko zaključujejo verzi, ki so našli pot tudi na hrbtno knjige: »Hodim po spominu – proti kraju varnega otroštva, kjer okušam čas na koncu jezika in se čudim jutrišnjemu dnevu … Mogoče ostane kakšen verz, včasih cela pesem, in to ni nostalgija – je le poezija … kar ostane na koncu poti.« S Prelomi je Andraž Polič ustvaril polno, zrelo, bogato, a tudi zračno pesniško zbirko. Svetovi, ki jih priklicuje, so polni prelomov, a nad njimi se pnejo krhki mostovi pesniške govorice. Toda pozor, tudi ta je v sebi polna zlomov, ran, in prav zato globoko erotična.
Piše: Peter Semolič, bereta: Aleksander Golja in Maja Moll. Pesnice in pesnike lahko z vidika pesniška razvoja uvrstimo v dve skupini: na tiste, ki se pojavijo v javnosti že bolj kot ne izdelani avtorice in avtorji ter potem povečini variirajo svoj že zgodaj najdeni stil, in na tiste, ki rastejo pred nami, ki počasi, od pesmi do pesmi, od zbirke do zbirke bogatijo svoj pesniški izraz. Andraž Polič zagotovo sodi med slednje, za njegovo pesem lahko rečemo, da je skozi čas pridobivala na prostornini, nivojih, da se je odpirala v vse več in več smeri, hkrati pa tudi vse bolj natančno in niansirano podajala vsebino in še bolj čustvo, ki je značilno zgolj zanj in to od vsega začetka njegove pesniške poti. V nasprotju z drugimi vidiki njegove poezije je čustvo, s katerim Polič vedno znova prepoji ali zgolj obžari svoje verze, od nekdaj tu – je prefinjena mešanica nostalgije in melanholije, je otožnost, ki nosi s seboj vonj po morju in potu ljubljene osebe, ujete v trenutku erotične ekstaze. Že iz povedanega je razvidno, da lahko z zbirko Prelomi pričakujemo pesnikovo do zdaj nemara najbolj zrelo pesniško delo. Toda prehojena pot, pesniška in življenjska, ne sme biti peza, zbirko odpira verz: »Začeti kot začetnik …«. V začetku torej ni samo pregovorni beli list papirja, ki vedno znova pričaka pesnika in ga postavi na začetek nove pesniške avanture, je tudi pesnikova želja in namen, da se postavi v tisto točko, iz katere bo lahko na novo vzpostavil razmerje do sveta in pisanja: »Začeti znova: kot zenovski mojster s prazno glavo …,« beremo nekaj verzov pozneje. V uvodni pesmi Polič tudi postavlja enačaj med pisanjem in življenjem: »Prepoznati tišino, zamolčano rano /…/ Čas je zrel: živeti, živeti!« Pisati zato hkrati pomeni tudi biti. Odgovor na vprašanje »biti kot kaj« nam prinese pesem Eros: »Biti je erotika! /…/ Erotika je biti!« Človek, kot ga uzremo skozi novo zbirko Andraža Poliča, je bitje erosa; eros je tisti, ki poganja življenje in pisanje, v pesmi Razdišana pesnik sopostavi »okus na jeziku in pisanje z roko«, »brazde na papirju« in ljubeče ugrize … Toda svet, ki nam ga prinašajo njegovi verzi, ni predmoderni celoviti svet, in to kljub prelivanju zvokov in pomenov (nostalgija je na primer čustvo in istoimenski film Andreja Tarkovskega), temveč svet »prelomov«, ki ga prečijo, odpirajo v neznano in znotraj njega vzpostavljajo včasih bolj drugič manj nepremostljiva nasprotja. Zanosnim, visoko ritmiziranim, orfičnim pesmim tako sledijo narativne pesmi, ki magijo dveh trgajo na koščke s sivino vsakdana in prozaičnim jezikom (»V pozni pomladi /…/ je dozorel moj čas za popoldanski tek: /…/ da pretečem nekaj krogov, kot se reče …«). Ali pa, kot v pesmi Druga Cona, po zgledu Apollinairjevih Con celo razpadejo na posamezne verze, ti pa se le še s težavo oklepajo utečenih razmerij do resničnosti, saj se tako kot resničnost lomijo na manjše delčke: »Kristal je češki … razbije se konceptualna instalacija.« Pesniški subjekt tako ni zgolj orfični pevec erotične dvojine, ampak je tudi, če ne predvsem, samotni prenašalec sveče iz filma Nostalgija ali celo Stalker: »Kot Stalker grem globoko in zona me obliva …« Poličeve nove pesmi so polne citatov, polcitatov, reminiscenc, s čimer vanje vstopajo številni svetovi in vnašajo svojo lepoto, a tudi svojo razlomljenost: češki kristal tako na primer vnese pesem Andreja Bretona, s tem pa tudi nadrealizem in tudi že spor v nadrealističnem gibanju, njegov konec … Ljubezen v Poličevih pesmih je tako vedno tudi spomin na ljubezen, tek je vedno že tudi od-tečen – svet, ali natančneje rečeno svetovi, so razdrobljeni ne le v prostoru, temveč tudi v času. Za Poličevo poezijo tako značilno kompleksno in prefinjeno niansirano čustvo je v zbirki Prelomi morda še najbližje nostalgiji. Toda, kaj pa je pravzaprav nostalgija? Zbirko zaključujejo verzi, ki so našli pot tudi na hrbtno knjige: »Hodim po spominu – proti kraju varnega otroštva, kjer okušam čas na koncu jezika in se čudim jutrišnjemu dnevu … Mogoče ostane kakšen verz, včasih cela pesem, in to ni nostalgija – je le poezija … kar ostane na koncu poti.« S Prelomi je Andraž Polič ustvaril polno, zrelo, bogato, a tudi zračno pesniško zbirko. Svetovi, ki jih priklicuje, so polni prelomov, a nad njimi se pnejo krhki mostovi pesniške govorice. Toda pozor, tudi ta je v sebi polna zlomov, ran, in prav zato globoko erotična.
Mlade jezikoslovce zanima etimološki izvor poimenovanj za poklice. Danes nas čaka kozmetičarka.
Mlade jezikoslovce zanima etimološki izvor poimenovanj za poklice. Danes nas čaka kozmetičarka.
Poslovila se je ena osrednjih slovenskih ustvarjalk Neža Maurer. V njenih pesmih za odrasle prevladujeta intimistična in ljubezenska vsebina, v pesmih za mladino pa predvsem narava in živalski svet. Za mladino je napisala tudi več radijskih in televizijskih oddaj in pripovedi. Rodila se je leta 1930 v Podvinu pri Polzeli. Leta 1960 je diplomirala iz slavistike na ljubljanski Filozofski fakulteti in nato delala v pedagoškem poklicu, bila je urednica na Televiziji Ljubljana, novinarka in urednica pri različnih revijah. Za svoje delo je prejela več priznanj, med drugim nagrado Prešernovega sklada, Groharjevo nagrado za življenjsko delo in zlatnik poezije za življenjsko delo. Bila je tudi Slovenka leta 2008. Poklanjamo se ji z ciklom njenih pesmi z naslovom Samotnost. Interpretka Vesna Jevnikar, režiser Igor Likar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, urednika oddaje Andrej Arko in Matej Juh. Produkcija 2000.
Poslovila se je ena osrednjih slovenskih ustvarjalk Neža Maurer. V njenih pesmih za odrasle prevladujeta intimistična in ljubezenska vsebina, v pesmih za mladino pa predvsem narava in živalski svet. Za mladino je napisala tudi več radijskih in televizijskih oddaj in pripovedi. Rodila se je leta 1930 v Podvinu pri Polzeli. Leta 1960 je diplomirala iz slavistike na ljubljanski Filozofski fakulteti in nato delala v pedagoškem poklicu, bila je urednica na Televiziji Ljubljana, novinarka in urednica pri različnih revijah. Za svoje delo je prejela več priznanj, med drugim nagrado Prešernovega sklada, Groharjevo nagrado za življenjsko delo in zlatnik poezije za življenjsko delo. Bila je tudi Slovenka leta 2008. Poklanjamo se ji z ciklom njenih pesmi z naslovom Samotnost. Interpretka Vesna Jevnikar, režiser Igor Likar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, urednika oddaje Andrej Arko in Matej Juh. Produkcija 2000.
Vinko Kraljič je duhovnik. Njegovo življenje je bilo zaznamovano z globoko vero, močnimi duhovnimi preizkušnjami in borbo proti sistemu, saj so preganjali njegov poklic in identiteto. Med vojaškim služenjem je Vinko Kraljič doživljal psihološke pritiske in celo poskuse, da bi ga zlomili, a je vzdržal. Kot kaplan je naprej služboval v različnih slovenskih župnijah, kasneje pa je bil poslan v Rim, kjer je študiral cerkveno glasbo in teologijo ter doktoriral. V Nemčiji je nadaljeval svoje duhovniško poslanstvo, kjer je v Ilbenstadtu, v škofiji Mainz, pomagal oživiti liturgijo, ustanovil cerkveni zbor in verouk ter vzgojil številne mlade veroučence. Življenje v župniji je bilo polno ustvarjalnosti, medsebojnega sodelovanja in veselja, kljub temu da so ga še vedno spremljali nadzori s strani oblasti. V zadnjih letih deluje kot gorski župnik v Črešnjicah in na Svetini. V svojem življenju se je vedno zanašal na Božjo pomoč in ljubezen, ki mu je pomagala premagati vse ovire.
Vinko Kraljič je duhovnik. Njegovo življenje je bilo zaznamovano z globoko vero, močnimi duhovnimi preizkušnjami in borbo proti sistemu, saj so preganjali njegov poklic in identiteto. Med vojaškim služenjem je Vinko Kraljič doživljal psihološke pritiske in celo poskuse, da bi ga zlomili, a je vzdržal. Kot kaplan je naprej služboval v različnih slovenskih župnijah, kasneje pa je bil poslan v Rim, kjer je študiral cerkveno glasbo in teologijo ter doktoriral. V Nemčiji je nadaljeval svoje duhovniško poslanstvo, kjer je v Ilbenstadtu, v škofiji Mainz, pomagal oživiti liturgijo, ustanovil cerkveni zbor in verouk ter vzgojil številne mlade veroučence. Življenje v župniji je bilo polno ustvarjalnosti, medsebojnega sodelovanja in veselja, kljub temu da so ga še vedno spremljali nadzori s strani oblasti. V zadnjih letih deluje kot gorski župnik v Črešnjicah in na Svetini. V svojem življenju se je vedno zanašal na Božjo pomoč in ljubezen, ki mu je pomagala premagati vse ovire.
Diplomantka izrednega študija programa Gostinstvo in turizem na mariborski Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Ljudmila Lermolina je Ukrajinka, že nekaj let pa živi v Mariboru. Po poklicu pravnica in ekonomistka je želela svoje znanje izpopolniti še na področju turizma, in tako je lani sklenila še ta študij, z diplomsko nalogo, v kateri je postavila v ospredje vprašanje, kako pomagati rojakom tudi v času vojnih spopadov. V nalogi si je postavila za izziv, pripraviti itinerar 7-dnevnega turističnega vodenja po čarobni Sloveniji, z vključitvijo duhovnih in ezoteričnih praks, posebej za goste iz Ukrajine. Z Ljudmilo Lermolino se je pogovarjala Nataša Kuhar.
Diplomantka izrednega študija programa Gostinstvo in turizem na mariborski Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Ljudmila Lermolina je Ukrajinka, že nekaj let pa živi v Mariboru. Po poklicu pravnica in ekonomistka je želela svoje znanje izpopolniti še na področju turizma, in tako je lani sklenila še ta študij, z diplomsko nalogo, v kateri je postavila v ospredje vprašanje, kako pomagati rojakom tudi v času vojnih spopadov. V nalogi si je postavila za izziv, pripraviti itinerar 7-dnevnega turističnega vodenja po čarobni Sloveniji, z vključitvijo duhovnih in ezoteričnih praks, posebej za goste iz Ukrajine. Z Ljudmilo Lermolino se je pogovarjala Nataša Kuhar.
Andraž Polič: Prelomi, Primož Repar: Pot z Unij in naprej, Antonio Scurati: M. sin stoletja, Ambrož Kvartič: Od imena do spomina. Recenzije so napisali Peter Semolič, Miša Gams, Kristina Jurkovič in Iztok Ilich.
Andraž Polič: Prelomi, Primož Repar: Pot z Unij in naprej, Antonio Scurati: M. sin stoletja, Ambrož Kvartič: Od imena do spomina. Recenzije so napisali Peter Semolič, Miša Gams, Kristina Jurkovič in Iztok Ilich.
Šolski sindikat Sviz popoldne pred vlado pripravlja protestni shod zaradi zadnjega predloga sprememb plačnega sistema. Kot pravijo šolniki, predlog jemlje smisel strokovnim nazivom v šolstvu, kjer vse manjšemu kadrovskemu bazenu že tako primanjkuje motivacije. Je še en javni sistem na pragu zloma? Miranda Bratkič se bo o kadrih v šolstvu pogovarjala s predsednikom Združenja ravnateljev Gregorjem Pečanom.
Šolski sindikat Sviz popoldne pred vlado pripravlja protestni shod zaradi zadnjega predloga sprememb plačnega sistema. Kot pravijo šolniki, predlog jemlje smisel strokovnim nazivom v šolstvu, kjer vse manjšemu kadrovskemu bazenu že tako primanjkuje motivacije. Je še en javni sistem na pragu zloma? Miranda Bratkič se bo o kadrih v šolstvu pogovarjala s predsednikom Združenja ravnateljev Gregorjem Pečanom.
Se vam zdi, spoštovani poslušalci in poslušalke, da vas kaj posebnega vleče v današnji dan? Kako bi si iskreno zaželeli dobro jutro, če bi bil dan pred nami popolnoma prazen in nas ne bi nič vleklo vanj? Kolone, ki se vsako jutro vijejo proti službam in šolam, same po sebi ne govorijo o tem, da res čutimo, kako nas kakšno delo kliče. Pogosto že v ponedeljek vzdihujemo in si dopovedujemo, da bo kmalu petek in potem bomo spet lahko zadihali. Če se po jutru dan pozna, je prav, da pomislimo tudi na svoje delo. Končno v njem preživimo večino svojega življenja. Včasih so se ljudje veliko bolj poistovetili s svojim delom in bili ponosni na svoj poklic. Danes ob vprašanju, ko se s kom prvič spoznavamo, res da še vedno vprašamo po službi. A ob prvem odgovoru hitro dodamo vprašanje, koliko ob tem zasluži. Poklic je v prvi vrsti postal vir preživetja, zagotavljanja sredstev, manj pa dokazovanje in potrjevanje sebe. Če že to je, mora prihajati poklicanost iz nas samih. Delali bi tisto, v čemer se dobro počutimo. Vendar v sami besedi poklicanost je vključen pomen, da nas kdo kliče. Bog je bil nekoč pogost krivec za tak poklic. Človek se je čutil od Boga poklican, da opravlja tako ali drugačno delo. Sodobna družba veliko bolj poudarja poklicanost, ki izhaja iz zadovoljevanja svojih potreb. Vendar raziskave vse bolj kažejo, da je človek v svojem poklicu veliko bolj zadovoljen, če čuti, da ga kdo kliče, potrebuje. Predstavljajte si preprostega delavca na gradbišču. Dobi tako in tako minimalno plačo, če jo sploh v celoti dobi. Njegov prispevek ne bo nikjer zapisan, z upokojitvijo ga bodo tudi njegovi sodelavci zelo hitro pozabili. Kljub temu lahko ob svojem delu čuti, da je poklican. Če se zaveda, da bo njegovo natančno delo omogočilo prijetno in varno bivanje ljudi v hiši, kjer sodeluje pri graditvi, bo vsakdanje delo dobilo veliko večji pomen. Dejstvo, ki se ga ni treba izmisliti, saj sami vemo, kako slabo prenašamo površnosti in nepravilnosti v naših bivalnih ali delovnih prostorih, torej občutek poklicanosti, ki ga ta preprosti delavec zares živi, ne le olajša vsakdanji trud, ampak pozneje polepša dan vsem, ki bodo te prostore uporabljali. Končno vsi iščemo dobre mojstre, učitelje, zdravnike, ki ne le služijo, ampak živijo za svoj poklic. Želim vsem, da bi v današnjem dnevu zmogli vsaj kdaj odkriti, kako, če drugega ne, smo poklicani, da polepšamo dan drug drugemu. In verjamem, da če bomo to danes živeli, ne bo lepo le jutro, ampak tudi večer.
Se vam zdi, spoštovani poslušalci in poslušalke, da vas kaj posebnega vleče v današnji dan? Kako bi si iskreno zaželeli dobro jutro, če bi bil dan pred nami popolnoma prazen in nas ne bi nič vleklo vanj? Kolone, ki se vsako jutro vijejo proti službam in šolam, same po sebi ne govorijo o tem, da res čutimo, kako nas kakšno delo kliče. Pogosto že v ponedeljek vzdihujemo in si dopovedujemo, da bo kmalu petek in potem bomo spet lahko zadihali. Če se po jutru dan pozna, je prav, da pomislimo tudi na svoje delo. Končno v njem preživimo večino svojega življenja. Včasih so se ljudje veliko bolj poistovetili s svojim delom in bili ponosni na svoj poklic. Danes ob vprašanju, ko se s kom prvič spoznavamo, res da še vedno vprašamo po službi. A ob prvem odgovoru hitro dodamo vprašanje, koliko ob tem zasluži. Poklic je v prvi vrsti postal vir preživetja, zagotavljanja sredstev, manj pa dokazovanje in potrjevanje sebe. Če že to je, mora prihajati poklicanost iz nas samih. Delali bi tisto, v čemer se dobro počutimo. Vendar v sami besedi poklicanost je vključen pomen, da nas kdo kliče. Bog je bil nekoč pogost krivec za tak poklic. Človek se je čutil od Boga poklican, da opravlja tako ali drugačno delo. Sodobna družba veliko bolj poudarja poklicanost, ki izhaja iz zadovoljevanja svojih potreb. Vendar raziskave vse bolj kažejo, da je človek v svojem poklicu veliko bolj zadovoljen, če čuti, da ga kdo kliče, potrebuje. Predstavljajte si preprostega delavca na gradbišču. Dobi tako in tako minimalno plačo, če jo sploh v celoti dobi. Njegov prispevek ne bo nikjer zapisan, z upokojitvijo ga bodo tudi njegovi sodelavci zelo hitro pozabili. Kljub temu lahko ob svojem delu čuti, da je poklican. Če se zaveda, da bo njegovo natančno delo omogočilo prijetno in varno bivanje ljudi v hiši, kjer sodeluje pri graditvi, bo vsakdanje delo dobilo veliko večji pomen. Dejstvo, ki se ga ni treba izmisliti, saj sami vemo, kako slabo prenašamo površnosti in nepravilnosti v naših bivalnih ali delovnih prostorih, torej občutek poklicanosti, ki ga ta preprosti delavec zares živi, ne le olajša vsakdanji trud, ampak pozneje polepša dan vsem, ki bodo te prostore uporabljali. Končno vsi iščemo dobre mojstre, učitelje, zdravnike, ki ne le služijo, ampak živijo za svoj poklic. Želim vsem, da bi v današnjem dnevu zmogli vsaj kdaj odkriti, kako, če drugega ne, smo poklicani, da polepšamo dan drug drugemu. In verjamem, da če bomo to danes živeli, ne bo lepo le jutro, ampak tudi večer.
Ime tedna je postala Branka Bezjak, predsednica Sindikata novinarjev Večera, ki se je odzvala na odločitev vodstva in ukinitve samostojnega uredništva priloge ter na odpuščanje novinarskih kolegov v časopisni hiši. Opozorila je na kapitalske interese in degradacijo novinarskega poklica, pristojne v državi pa pozvala, da zaščiti novinarstvo, ne lastnikov.
Ime tedna je postala Branka Bezjak, predsednica Sindikata novinarjev Večera, ki se je odzvala na odločitev vodstva in ukinitve samostojnega uredništva priloge ter na odpuščanje novinarskih kolegov v časopisni hiši. Opozorila je na kapitalske interese in degradacijo novinarskega poklica, pristojne v državi pa pozvala, da zaščiti novinarstvo, ne lastnikov.
Na Osnovni šoli Dutovlje se bo v sklopu Dneva šole danes odvijal "Dan poklicev". Na šoli bodo potekale različne delavnice o poklicih, medse so povabili različne strokovnjake, ki bodo šolarjem predstavili različne poklice. V Dutovljah bo z reportažnim vozilom tudi Radio Koper od koder se nam oglaša Mateja Grebenjak.
Na Osnovni šoli Dutovlje se bo v sklopu Dneva šole danes odvijal "Dan poklicev". Na šoli bodo potekale različne delavnice o poklicih, medse so povabili različne strokovnjake, ki bodo šolarjem predstavili različne poklice. V Dutovljah bo z reportažnim vozilom tudi Radio Koper od koder se nam oglaša Mateja Grebenjak.
Urška in Jure sta mlada, ustvarjalna, razgledana in inovativna posameznika, ki sta si izbrala poklic, katerega produkti se zdijo v današnji družbi preveč samoumevni. V mesecu januarja bomo nekaj minut na teden namenili mladim slovenskim oblikovalcem, arhitektom in rokodelcem. Zakaj so se odločili za ravno te poklice? S kakšnimi ovirami se srečujejo? Kaj si želijo, da bi bilo na njihovem področju bolje urejeno, bosta tokrat povedala Urška in Jure Sadar. Ona je oblikovalka nakita, pohištva in modna oblikovalka, on pa lastnik arhitekturnega biroja v Ljubljani.
Urška in Jure sta mlada, ustvarjalna, razgledana in inovativna posameznika, ki sta si izbrala poklic, katerega produkti se zdijo v današnji družbi preveč samoumevni. V mesecu januarja bomo nekaj minut na teden namenili mladim slovenskim oblikovalcem, arhitektom in rokodelcem. Zakaj so se odločili za ravno te poklice? S kakšnimi ovirami se srečujejo? Kaj si želijo, da bi bilo na njihovem področju bolje urejeno, bosta tokrat povedala Urška in Jure Sadar. Ona je oblikovalka nakita, pohištva in modna oblikovalka, on pa lastnik arhitekturnega biroja v Ljubljani.
Letos mineva 100 let od rojstva skladatelja, glasbenega pedagoga in zborovodja Ivana Ščeka, ki je na Glasbeni šoli Koper poučeval od leta 1954 in vse do njegove prezgodnje smrti leta 1972. Profesorji in učenci so se mu poklonili 9. aprila s slavnostnim večerom v dvorani Pokrajinskega muzeja Koper. Bil je večer lepih misli, dobrih glasbenih izvedb in raznovrstne skladateljske ustvarjalnosti Ivana Ščeka. Pripravila sta ga klavirska pedagoga: Nuša Gregorič in Bojan Glavina. Kar dvajset učencev in profesorjev je s posameznimi klavirskimi skladbami, z dueti, s skladbo za klarinet in klavir ter s samospevom ustvarilo premišljen prerez skladateljskega dela Ivana Ščeka. Nekatere skladbe so bile izvedene prvič. Glasbena šola Koper je ob tej priložnosti izdala še neobjavljene partiture v zbirki Pomladni dan, ki jo je uredil Bojan Glavina, spremna besedila pa so ob njem prispevali še Helena Filipčič Grdina, Marija Gombač in Jernej Šček. Iz koncertnega sporeda: Skladatelj, glasbeni pedagog in zborovodja Ivan Šček (živel med letoma 1925 in 1972) je na Glasbeni šoli Koper poučeval od leta 1954 do prezgodnje smrti. Potem, ko se je zaradi šibkega zdravja odpovedal kovaškemu poklicu družinske tradicije v Vipavi, se je lahko povsem posvetil svoji najgloblji želji – glasbi. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je diplomiral leta 1962, prejel študentsko Prešernovo nagrado za kantato Balada na stihe Srečka Kosovela in kasneje zaključil še specializacijo iz kompozicije. V Kopru je poučeval glasbeno teorijo, kitaro, klavir in kontrabas. S posebnim občutkom do otroškega sveta je ustvaril obsežen opus otroške in mladinske glasbene literature. Na koprski gimnaziji je poučeval glasbeno-estetsko vzgojo in z izjemno sugestijo in znanjem navduševal mlade za glasbeno umetnost. Ščekov opus zajema orkestralna, komorna, klavirska, vokalno-instrumentalna dela, glasbo za gledališče in balet ter radijski igri, samospeve in zborovska dela ter številna saklralna dela za potrebe bogoslužja. Svoja liturgična dela je podpisoval s psevdonimom Štefan Kovač. V koprski stolnični cerkvi je med letoma 1966 in 1972 vodil zbor, ki danes nosi ime po njegovem psevdoimu. Ivan Šček je s pretanjenim posluhom za svoje okolje ustvaril glasbeno dediščino našega prostora. Spored: Baletna skica št. 1 Andrej Šavron, klavir Baletna skica št. 2 Nija Fabris, klavir Baletna skica št. 3 Valentina Podoš, klavir Vrabček (prir. Bojan Glavina) Klavirski duo Raša Šoba in Bojan Glavina Burja na Krasu (priredil Bojan Glavina) Klavirski duo Lucija Beroš in Vita Pišlar Baletna skica št. 1 (priredil Bojan Glavina) Klavirski duo Zarja Markač in Emily Tomše Dormi bambino Ivana Jelaš, klavir Slika št 2 in 3 Nuša Gregorič, klavir Slika št. 5 Nives Pavlič, klavir Slika št. 7 Vesna Kres, klavir Preludij – Meditacija Tatjana Jercog, klavir Ciganska rapsodija Robert Stanič, klarinet in Bojan Glavina, klavir Svidenje in Serenada Andreja Miknič, mezzosopran in Nuša Gregorič, klavir Pomladni dan Bojan Glavina, klavir Plesalke: Nikolina Gvozdič, Mia Ravnikar in Maruša Unetrlechner Nastopajoče učence so pripravili: Valentina Češnjevar, Nuša Gregorič, Bojan Glavina, Vesna Zuppin, Selma Chicco Hajdina in Manja Milostnik. Večer je vodila Tatjana Jercog.
Letos mineva 100 let od rojstva skladatelja, glasbenega pedagoga in zborovodja Ivana Ščeka, ki je na Glasbeni šoli Koper poučeval od leta 1954 in vse do njegove prezgodnje smrti leta 1972. Profesorji in učenci so se mu poklonili 9. aprila s slavnostnim večerom v dvorani Pokrajinskega muzeja Koper. Bil je večer lepih misli, dobrih glasbenih izvedb in raznovrstne skladateljske ustvarjalnosti Ivana Ščeka. Pripravila sta ga klavirska pedagoga: Nuša Gregorič in Bojan Glavina. Kar dvajset učencev in profesorjev je s posameznimi klavirskimi skladbami, z dueti, s skladbo za klarinet in klavir ter s samospevom ustvarilo premišljen prerez skladateljskega dela Ivana Ščeka. Nekatere skladbe so bile izvedene prvič. Glasbena šola Koper je ob tej priložnosti izdala še neobjavljene partiture v zbirki Pomladni dan, ki jo je uredil Bojan Glavina, spremna besedila pa so ob njem prispevali še Helena Filipčič Grdina, Marija Gombač in Jernej Šček. Iz koncertnega sporeda: Skladatelj, glasbeni pedagog in zborovodja Ivan Šček (živel med letoma 1925 in 1972) je na Glasbeni šoli Koper poučeval od leta 1954 do prezgodnje smrti. Potem, ko se je zaradi šibkega zdravja odpovedal kovaškemu poklicu družinske tradicije v Vipavi, se je lahko povsem posvetil svoji najgloblji želji – glasbi. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je diplomiral leta 1962, prejel študentsko Prešernovo nagrado za kantato Balada na stihe Srečka Kosovela in kasneje zaključil še specializacijo iz kompozicije. V Kopru je poučeval glasbeno teorijo, kitaro, klavir in kontrabas. S posebnim občutkom do otroškega sveta je ustvaril obsežen opus otroške in mladinske glasbene literature. Na koprski gimnaziji je poučeval glasbeno-estetsko vzgojo in z izjemno sugestijo in znanjem navduševal mlade za glasbeno umetnost. Ščekov opus zajema orkestralna, komorna, klavirska, vokalno-instrumentalna dela, glasbo za gledališče in balet ter radijski igri, samospeve in zborovska dela ter številna saklralna dela za potrebe bogoslužja. Svoja liturgična dela je podpisoval s psevdonimom Štefan Kovač. V koprski stolnični cerkvi je med letoma 1966 in 1972 vodil zbor, ki danes nosi ime po njegovem psevdoimu. Ivan Šček je s pretanjenim posluhom za svoje okolje ustvaril glasbeno dediščino našega prostora. Spored: Baletna skica št. 1 Andrej Šavron, klavir Baletna skica št. 2 Nija Fabris, klavir Baletna skica št. 3 Valentina Podoš, klavir Vrabček (prir. Bojan Glavina) Klavirski duo Raša Šoba in Bojan Glavina Burja na Krasu (priredil Bojan Glavina) Klavirski duo Lucija Beroš in Vita Pišlar Baletna skica št. 1 (priredil Bojan Glavina) Klavirski duo Zarja Markač in Emily Tomše Dormi bambino Ivana Jelaš, klavir Slika št 2 in 3 Nuša Gregorič, klavir Slika št. 5 Nives Pavlič, klavir Slika št. 7 Vesna Kres, klavir Preludij – Meditacija Tatjana Jercog, klavir Ciganska rapsodija Robert Stanič, klarinet in Bojan Glavina, klavir Svidenje in Serenada Andreja Miknič, mezzosopran in Nuša Gregorič, klavir Pomladni dan Bojan Glavina, klavir Plesalke: Nikolina Gvozdič, Mia Ravnikar in Maruša Unetrlechner Nastopajoče učence so pripravili: Valentina Češnjevar, Nuša Gregorič, Bojan Glavina, Vesna Zuppin, Selma Chicco Hajdina in Manja Milostnik. Večer je vodila Tatjana Jercog.
Ocene kažejo, da prometne nesreče države stanejo od enega ali celo do treh odstotkov njihovega bruto nacionalnega proizvoda na leto. Evropa se je odločila ukrepati. Tako države članice EU od 1. oktobra 2017 uvedejo centre za obveščanje o javni varnosti eCall, ki so opremljeni za obravnavo klicev eCall. Od 31. marca 2018 pa je moral biti vsak nov tip avtomobila, prodanega v Evropi, opremljen s sistemom 112 eCall. Tako avtomobil lahko samodejno pokliče vseevropsko številko 112 v primeru resne prometne nesreče in operaterjem v sili posreduje informacije o incidentu, vključno s koordinatami GPS, časom incidenta in identifikacijsko številko vozila. Andrej Brglez o tem, kako sistem deluje in kaj se obeta v prihodnosti.
Ocene kažejo, da prometne nesreče države stanejo od enega ali celo do treh odstotkov njihovega bruto nacionalnega proizvoda na leto. Evropa se je odločila ukrepati. Tako države članice EU od 1. oktobra 2017 uvedejo centre za obveščanje o javni varnosti eCall, ki so opremljeni za obravnavo klicev eCall. Od 31. marca 2018 pa je moral biti vsak nov tip avtomobila, prodanega v Evropi, opremljen s sistemom 112 eCall. Tako avtomobil lahko samodejno pokliče vseevropsko številko 112 v primeru resne prometne nesreče in operaterjem v sili posreduje informacije o incidentu, vključno s koordinatami GPS, časom incidenta in identifikacijsko številko vozila. Andrej Brglez o tem, kako sistem deluje in kaj se obeta v prihodnosti.
Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega si lahko ogledamo prvo slovensko uprizoritev komične drame Vila blok Evropa nemškega dramatika Lutza Hubnerja, ki ga imajo številni za sodobnega Molierja. V igri nastopa dvanajst ljudi z različnimi poklici, ki se odločijo, da bodo skupaj gradili nepremičnino, v kateri naj bi pozneje tudi sobivali. Kdor ima več kapitala, ima tudi več besede; a začetne fraze o sodelovanju, skupnosti ter solidarnosti se hitro razblinijo.
Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega si lahko ogledamo prvo slovensko uprizoritev komične drame Vila blok Evropa nemškega dramatika Lutza Hubnerja, ki ga imajo številni za sodobnega Molierja. V igri nastopa dvanajst ljudi z različnimi poklici, ki se odločijo, da bodo skupaj gradili nepremičnino, v kateri naj bi pozneje tudi sobivali. Kdor ima več kapitala, ima tudi več besede; a začetne fraze o sodelovanju, skupnosti ter solidarnosti se hitro razblinijo.