Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
1000 dijakov bo lahko na novo za šolsko leto, ki se je že začelo, prejelo štipendijo za deficitarne poklice. Ta je namenjena tistim, ki se izobražujejo za poklice, za katere na trgu dela ni dovolj kadra glede na potrebe delodajalcev. Prejemnikov Zoisovih štipendij je bistveno več; ta štipendija pa je namenjena spodbujanju izjemnih dosežkov ter ustvarjanju dodane vrednosti na področju znanja, raziskovanja in umetnosti. O obeh vrstah štipendij bomo govorili v torkovem Svetovalnem servisu, ko bosta z nami direktorica Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS Barbara Leder ter vodja oddelka za štipendije na skladu Maja Gašparovič.
1000 dijakov bo lahko na novo za šolsko leto, ki se je že začelo, prejelo štipendijo za deficitarne poklice. Ta je namenjena tistim, ki se izobražujejo za poklice, za katere na trgu dela ni dovolj kadra glede na potrebe delodajalcev. Prejemnikov Zoisovih štipendij je bistveno več; ta štipendija pa je namenjena spodbujanju izjemnih dosežkov ter ustvarjanju dodane vrednosti na področju znanja, raziskovanja in umetnosti. O obeh vrstah štipendij bomo govorili v torkovem Svetovalnem servisu, ko bosta z nami direktorica Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS Barbara Leder ter vodja oddelka za štipendije na skladu Maja Gašparovič.
V Aktualni temi smo se pogovarjali z Jakom Carlevaris in Emo Bernard, ki sta lani decembra prejela čin poročnika ozrioma poročnice v slovenski vojski. Vztrajnost in pogum, s katerim sta končala Šolo za častnike, jima bosta koristila tudi sicer v življenju.
V Aktualni temi smo se pogovarjali z Jakom Carlevaris in Emo Bernard, ki sta lani decembra prejela čin poročnika ozrioma poročnice v slovenski vojski. Vztrajnost in pogum, s katerim sta končala Šolo za častnike, jima bosta koristila tudi sicer v življenju.
Gostja oddaje Odprto za srečanja je Anita Prelec, predsednica Zbornice - Zveze, krovne strokovne organizacije zdravstvene in babiške nege v Sloveniji, ki je z več kot 17 tisoč člani, najštevilčnejša poklicna skupina v zdravstvu. Anita Prelec je diplomirana medicinska sestra, magistrica znanosti, višja predavateljica in avtorica številnih strokovnih člankov. Osem let je bila v vodstvu Evropske babiške zveze, za svoj doprinos stroki je prejela zlati znak, najvišje priznanje Zbornice - Zveze. Ob imenovanju na mesto predsednice konec marca letos, je poudarila pomen razvoja avtonomne stroke zdravstvene in babiške nege ter javnega, vsem dostopnega zdravstvenega sistema.
Gostja oddaje Odprto za srečanja je Anita Prelec, predsednica Zbornice - Zveze, krovne strokovne organizacije zdravstvene in babiške nege v Sloveniji, ki je z več kot 17 tisoč člani, najštevilčnejša poklicna skupina v zdravstvu. Anita Prelec je diplomirana medicinska sestra, magistrica znanosti, višja predavateljica in avtorica številnih strokovnih člankov. Osem let je bila v vodstvu Evropske babiške zveze, za svoj doprinos stroki je prejela zlati znak, najvišje priznanje Zbornice - Zveze. Ob imenovanju na mesto predsednice konec marca letos, je poudarila pomen razvoja avtonomne stroke zdravstvene in babiške nege ter javnega, vsem dostopnega zdravstvenega sistema.
V Cerkvi na Slovenskem je v maju potekal Teden molitve za nove duhovne poklice. Kakšno je pravzaprav stanje na področju duhovnih poklicev v Sloveniji? Prihodnji teden bomo v oddaji Sledi večnosti predstavili novomašnika, letos sta dva. Pred tem pa smo raziskali podrobneje, kakšno je sedanje stanje. Obiskali smo župnijo Dob in župnika Jureta Ferleža, ki je voditelj Komisije za poklicanost in nove duhovne poklice v ljubljanski nadškofiji.
V Cerkvi na Slovenskem je v maju potekal Teden molitve za nove duhovne poklice. Kakšno je pravzaprav stanje na področju duhovnih poklicev v Sloveniji? Prihodnji teden bomo v oddaji Sledi večnosti predstavili novomašnika, letos sta dva. Pred tem pa smo raziskali podrobneje, kakšno je sedanje stanje. Obiskali smo župnijo Dob in župnika Jureta Ferleža, ki je voditelj Komisije za poklicanost in nove duhovne poklice v ljubljanski nadškofiji.
Portoroško podjetje P&P je Petrolu poslalo nezavezujočo informativno ponudbo za nakup štirih bencinskih servisov, v Petrini, Črnem Vrhu nad Idrijo, Solčavi in Podkorenu. Konkretne cene v ponudbi še niso zapisali, saj želijo opraviti pregled poslovanja. V oddaji boste slišali še: - Na območju Žabijskega vrha na Tolminskem znova opazili dim. - Občina Bovec je pod drobnogledom glede prodaje Mangartske planine pred letom in pol. - Poletna šola astronomije v Ajdovščini je prvič mednarodna.
Portoroško podjetje P&P je Petrolu poslalo nezavezujočo informativno ponudbo za nakup štirih bencinskih servisov, v Petrini, Črnem Vrhu nad Idrijo, Solčavi in Podkorenu. Konkretne cene v ponudbi še niso zapisali, saj želijo opraviti pregled poslovanja. V oddaji boste slišali še: - Na območju Žabijskega vrha na Tolminskem znova opazili dim. - Občina Bovec je pod drobnogledom glede prodaje Mangartske planine pred letom in pol. - Poletna šola astronomije v Ajdovščini je prvič mednarodna.
Iz Loške doline prihaja današnja zgodba v rubriki None in nonoti. V Danah pri Starem trgu pri Ložu je odraščala danes 86-letna Vida Nusdorfer. Ljubezen in služba sta jo pripeljali v Vipavsko dolino. V Slapu pri Vipavi si je z možem ustvarila dom. Delala je kot bolničarka v šempetrski bolnišnici. O vsem tem je pripovedovala Mateji Grebenjak.
Iz Loške doline prihaja današnja zgodba v rubriki None in nonoti. V Danah pri Starem trgu pri Ložu je odraščala danes 86-letna Vida Nusdorfer. Ljubezen in služba sta jo pripeljali v Vipavsko dolino. V Slapu pri Vipavi si je z možem ustvarila dom. Delala je kot bolničarka v šempetrski bolnišnici. O vsem tem je pripovedovala Mateji Grebenjak.
Statistike, povezane z zdravjem in varnostjo kmetov in kmetic pri nas, so dramatične, uradne pa predvsem nepopolne. Kot pravi dr. Duška Knežević Hočevar z Družbenomedicinskega inštituta ZRC SAZU, so številke pomembno izhodišče. A ne kričijo. Zato je treba na teren. Že približno dve desetletji raziskuje počutje kmetov in kmetic na slovenskem podeželju. Kot antropologinja se v njihovo vsakdanjost ne vključuje le z opazovanjem – z njimi pakira moko, gre na žetev, k nedeljski maši, na veselico, ali pa ob slabi vremenski napovedi skupaj načrtujejo dan. Predvsem pa posluša in razpravlja, pri čemer se poskuša vživeti v pripovedi preučevane populacije. Opozarja, da so z vidika odločevalcev kmetje in kmetice danes predvsem izjemno sposobni podjetniki. Biti kmet ni zgolj poklic, je prepričana Knežević Hočevar, je način življenja, močna identiteta.
Statistike, povezane z zdravjem in varnostjo kmetov in kmetic pri nas, so dramatične, uradne pa predvsem nepopolne. Kot pravi dr. Duška Knežević Hočevar z Družbenomedicinskega inštituta ZRC SAZU, so številke pomembno izhodišče. A ne kričijo. Zato je treba na teren. Že približno dve desetletji raziskuje počutje kmetov in kmetic na slovenskem podeželju. Kot antropologinja se v njihovo vsakdanjost ne vključuje le z opazovanjem – z njimi pakira moko, gre na žetev, k nedeljski maši, na veselico, ali pa ob slabi vremenski napovedi skupaj načrtujejo dan. Predvsem pa posluša in razpravlja, pri čemer se poskuša vživeti v pripovedi preučevane populacije. Opozarja, da so z vidika odločevalcev kmetje in kmetice danes predvsem izjemno sposobni podjetniki. Biti kmet ni zgolj poklic, je prepričana Knežević Hočevar, je način življenja, močna identiteta.
"Pomembna je ljubezen do poklica, do predmeta, ki ga učiš, in do učencev ali odraslih, ki jim posreduješ svoje znanje," pravi gospa Magda Juvan, ki je vsa svoja službena leta preživela za katedrom na osnovni šoli Valentina Vodnika v Ljubljani. Učencem je skušala vzbuditi ljubezen do slovenskega jezika, do literature in slovnice, in pri tem nenehno iskala svoje poti, ki bi bile za učence kar najbolj zanimive. Ljubezen do jezika jo še vedno spremlja prav vsak dan. Nekaj utrinkov iz mozaika svojega življenja je podelila v pogovoru z Lucijo Fatur.
"Pomembna je ljubezen do poklica, do predmeta, ki ga učiš, in do učencev ali odraslih, ki jim posreduješ svoje znanje," pravi gospa Magda Juvan, ki je vsa svoja službena leta preživela za katedrom na osnovni šoli Valentina Vodnika v Ljubljani. Učencem je skušala vzbuditi ljubezen do slovenskega jezika, do literature in slovnice, in pri tem nenehno iskala svoje poti, ki bi bile za učence kar najbolj zanimive. Ljubezen do jezika jo še vedno spremlja prav vsak dan. Nekaj utrinkov iz mozaika svojega življenja je podelila v pogovoru z Lucijo Fatur.
V novogoriškem domu upokojencev nekatere stene krasijo verzi domačega pesnika. Danes 78-letni Slavko Mervič je v dobrem letu napisal že več kot 240 pesmi. S pisanjem je začel ob vselitvi v dom pred tremi leti. Mateja Grebenjak se je z njim pogovarjala tudi o poklicu trgovca. Zaposlen je bil na oddelku za tekstil v Trgovski hiši v središču Nove Gorice.
V novogoriškem domu upokojencev nekatere stene krasijo verzi domačega pesnika. Danes 78-letni Slavko Mervič je v dobrem letu napisal že več kot 240 pesmi. S pisanjem je začel ob vselitvi v dom pred tremi leti. Mateja Grebenjak se je z njim pogovarjala tudi o poklicu trgovca. Zaposlen je bil na oddelku za tekstil v Trgovski hiši v središču Nove Gorice.
Ime tedna je postal Klemen Kovačič gledališki in filmski igralec, ki je za avtorsko predstavo Agmisterij na letošnjem 12. bienalu sodobne plesne umetnosti Gibanica prejel tako osrednjo kot nagrado občinstva. Nagrado za najboljšega igralca pa je prejel tudi na Tednu slovenske drame. Član Slovenskega mladinskega gledališča deluje tudi na področju avtorskega gledališča in je eden izmed ustanovnih članov kolektiva Počemučka.
Ime tedna je postal Klemen Kovačič gledališki in filmski igralec, ki je za avtorsko predstavo Agmisterij na letošnjem 12. bienalu sodobne plesne umetnosti Gibanica prejel tako osrednjo kot nagrado občinstva. Nagrado za najboljšega igralca pa je prejel tudi na Tednu slovenske drame. Član Slovenskega mladinskega gledališča deluje tudi na področju avtorskega gledališča in je eden izmed ustanovnih članov kolektiva Počemučka.
Platon je svoje misli izražal v pesniškem slogu, dialog pa mu je veljal za najlepšo in najprimernejšo obliko književnega izraza. Platonovo razumevanje poezije in umetnosti sploh je še vedno aktualno v sodobni estetski misli. Oddajo je leta 1997 pripravil Marjan Kovačevič Beltram. Prevajalca Anton Sovre in Jože Košar, dramski igralci Boris Juh, Tomaž Gubenšek, Radko Polič, bralca Maja Šumej in Slavko Kastelic, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Miro Marinšek, režiser Igor Likar. Produkcija 1997.
Platon je svoje misli izražal v pesniškem slogu, dialog pa mu je veljal za najlepšo in najprimernejšo obliko književnega izraza. Platonovo razumevanje poezije in umetnosti sploh je še vedno aktualno v sodobni estetski misli. Oddajo je leta 1997 pripravil Marjan Kovačevič Beltram. Prevajalca Anton Sovre in Jože Košar, dramski igralci Boris Juh, Tomaž Gubenšek, Radko Polič, bralca Maja Šumej in Slavko Kastelic, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Miro Marinšek, režiser Igor Likar. Produkcija 1997.
Ciril Ambrož, sedaj že upokojeni učitelj praktičnega pouka in strokovno teoretičnih predmetov na Srednji gradbeni šoli in gimnaziji v Mariboru je v lanskem šolskem letu tam poučeval enega samega dimnikarja. Kako spodbuditi zanimanje mladih za poklice, ki jih nujno potrebujemo? V sedemdesetih letih je kot samouk začel fotografsko pot in do današnjih dni je nastala vrsta knjig, ki s fotografijami »opevajo« prleško pokrajino, njegove stvaritve pa dopolnjujejo poezijo in prozo številnih avtorjev.
Ciril Ambrož, sedaj že upokojeni učitelj praktičnega pouka in strokovno teoretičnih predmetov na Srednji gradbeni šoli in gimnaziji v Mariboru je v lanskem šolskem letu tam poučeval enega samega dimnikarja. Kako spodbuditi zanimanje mladih za poklice, ki jih nujno potrebujemo? V sedemdesetih letih je kot samouk začel fotografsko pot in do današnjih dni je nastala vrsta knjig, ki s fotografijami »opevajo« prleško pokrajino, njegove stvaritve pa dopolnjujejo poezijo in prozo številnih avtorjev.
V času, ko se mladi odločajo za poklicno pot, smo se vprašali, kateri so poklici prihodnosti. Projekcije kažejo, da bodo mladi lahko v svojem življenju zamenjali od pet do sedem poklicev, približno 60 odstotkov delovnih mest, ki jih bodo zasedli današnji osnovnošolci, pa sploh še ne obstaja. Zakaj se vse manj mladih odloča za obrtniške poklice, kako dvigniti ugled delu v gostinstvu in turizmu, in kako lahko umetna inteligenca pripomore k odločitvi za delo v kmetijstvu
V času, ko se mladi odločajo za poklicno pot, smo se vprašali, kateri so poklici prihodnosti. Projekcije kažejo, da bodo mladi lahko v svojem življenju zamenjali od pet do sedem poklicev, približno 60 odstotkov delovnih mest, ki jih bodo zasedli današnji osnovnošolci, pa sploh še ne obstaja. Zakaj se vse manj mladih odloča za obrtniške poklice, kako dvigniti ugled delu v gostinstvu in turizmu, in kako lahko umetna inteligenca pripomore k odločitvi za delo v kmetijstvu
Skozi leta ste jo spoznali kot odlično interpretko, zdaj je čas za Ano avtorico. In odlično interpretko. Z zasedbo SOUL cast.
Skozi leta ste jo spoznali kot odlično interpretko, zdaj je čas za Ano avtorico. In odlično interpretko. Z zasedbo SOUL cast.
Svetovni dan učiteljev se letos posveča vlogi učiteljev in vzgojiteljev pri sooblikovanju prihodnosti sveta. Da je njihovo poslanstvo izjemnega pomena za mlade generacije, meni tudi nekdanja učiteljica Vera Poljšak. Od začetka 50-ih let minulega stoletja je poučevala na slovenskih šolah na Tržaškem, nazadnje v Barkovljah, kjer je še vedno dejavna v kulturnem društvu. Za učiteljski poklic se je navdušila že, ko je sama obiskovala prvi razred. Kot večkrat pravi, je rojena učiteljica. Prizadevala si je, da bi učenci razumeli snov in jim na vse načine pomagala z veliko iznajdljivosti, veselja, potrpežljivosti, ki jih je vnesla v svoj poklic.
Svetovni dan učiteljev se letos posveča vlogi učiteljev in vzgojiteljev pri sooblikovanju prihodnosti sveta. Da je njihovo poslanstvo izjemnega pomena za mlade generacije, meni tudi nekdanja učiteljica Vera Poljšak. Od začetka 50-ih let minulega stoletja je poučevala na slovenskih šolah na Tržaškem, nazadnje v Barkovljah, kjer je še vedno dejavna v kulturnem društvu. Za učiteljski poklic se je navdušila že, ko je sama obiskovala prvi razred. Kot večkrat pravi, je rojena učiteljica. Prizadevala si je, da bi učenci razumeli snov in jim na vse načine pomagala z veliko iznajdljivosti, veselja, potrpežljivosti, ki jih je vnesla v svoj poklic.
Predstavljamo manj znane poklice. Takšne, za katere se mladi morda ne odločajo pogosto. Pa vendar so za nekatere prav ti poklici sanjski. V seriji oddaj bomo spoznavali mlade, ki šele začenjajo stopati po poklicnih poteh, ter njihove mentorje, ki jih pri tem usmerjajo in ki so videli, kako se je poklic v zadnjih desetletjih spreminjal.
Predstavljamo manj znane poklice. Takšne, za katere se mladi morda ne odločajo pogosto. Pa vendar so za nekatere prav ti poklici sanjski. V seriji oddaj bomo spoznavali mlade, ki šele začenjajo stopati po poklicnih poteh, ter njihove mentorje, ki jih pri tem usmerjajo in ki so videli, kako se je poklic v zadnjih desetletjih spreminjal.
Ste vedeli, da imajo sodarji svojega boga? V današnjih NaPOTkih, ki jih je pripravila Darja Pograjc, razkrijemo, kako se imenuje. Stare obrti raziskujemo ob nedeljah na Prvem in sodarstvo je naslednja, šesta po vrsti. Kot boste slišali delo sodarja združuje številna znanja: znanja s področja lesarstva, sommeliejsko znanje in seveda znanje izdelave sodov, ki vključuje poznavanje postopkov segrevanja, krivljenja in obžiganja sodov. Obiskali smo sodarstvo Učakar na Vranskem!
Ste vedeli, da imajo sodarji svojega boga? V današnjih NaPOTkih, ki jih je pripravila Darja Pograjc, razkrijemo, kako se imenuje. Stare obrti raziskujemo ob nedeljah na Prvem in sodarstvo je naslednja, šesta po vrsti. Kot boste slišali delo sodarja združuje številna znanja: znanja s področja lesarstva, sommeliejsko znanje in seveda znanje izdelave sodov, ki vključuje poznavanje postopkov segrevanja, krivljenja in obžiganja sodov. Obiskali smo sodarstvo Učakar na Vranskem!
V sredo, 27. marca, na mednarodni dan gledališča, se je v Prešernovem gledališču Kranj začel 54. Teden slovenske drame, festival, ki pozornost javnosti usmerja k dramskim besedilom in vrhunskim gledališkim dosežkom. Ob začetku Tedna slovenske drame gostimo v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom dramskega igralca Aljošo Trnovška, člana Prešernovega gledališča in dobitnika nagrade julija za izjemno igralsko stvaritev za vlogo Petra v predstavi Deževen dan v Gurlitschu Milana Ramšaka Markovića v režiji Sebastijana Horvata. O tej vlogi, pa tudi o njegovi siceršnji igralski poti je pripovedoval Tadeji Krečič
V sredo, 27. marca, na mednarodni dan gledališča, se je v Prešernovem gledališču Kranj začel 54. Teden slovenske drame, festival, ki pozornost javnosti usmerja k dramskim besedilom in vrhunskim gledališkim dosežkom. Ob začetku Tedna slovenske drame gostimo v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom dramskega igralca Aljošo Trnovška, člana Prešernovega gledališča in dobitnika nagrade julija za izjemno igralsko stvaritev za vlogo Petra v predstavi Deževen dan v Gurlitschu Milana Ramšaka Markovića v režiji Sebastijana Horvata. O tej vlogi, pa tudi o njegovi siceršnji igralski poti je pripovedoval Tadeji Krečič
Bodo v prihodnosti delo opravljali ljudje ali stroji? Kateri tradicionalni poklici bodo še vedno obstajali čez deset let in katere bo nadomestila tehnologija? Medtem ko umetna inteligenca in avtomatizacija prevzemata številne naloge, primanjkuje kadrov v deficitarnih poklicih. Osnovnošolci in dijaki, ki se jutri in v soboto odpravljajo na informativne dneve, bodo morali skrbno izbrati karierno pot, ki bo združevala tehnološke veščine in človeški pristop. Kakšni so trenutni trendi in katere spremembe se obetajo na slovenskem trgu dela, nam je pojasnil mag. Ivan Papič, predsednik Slovenske kadrovske zveze.
Bodo v prihodnosti delo opravljali ljudje ali stroji? Kateri tradicionalni poklici bodo še vedno obstajali čez deset let in katere bo nadomestila tehnologija? Medtem ko umetna inteligenca in avtomatizacija prevzemata številne naloge, primanjkuje kadrov v deficitarnih poklicih. Osnovnošolci in dijaki, ki se jutri in v soboto odpravljajo na informativne dneve, bodo morali skrbno izbrati karierno pot, ki bo združevala tehnološke veščine in človeški pristop. Kakšni so trenutni trendi in katere spremembe se obetajo na slovenskem trgu dela, nam je pojasnil mag. Ivan Papič, predsednik Slovenske kadrovske zveze.
Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Bo treba za namakanje iz Vogrščka plačevati več? - Krajani Zaplane opozorili na ozke in slabo vzdrževane ceste. - Na prvem sejmu obrambne industrije pri nas predstavljajo tudi z vojsko povezane poklice. Teh je več kot 60. - V Krškem pa se zvečer začenja prvi festival Reaktor, ki je poklon protestantski dediščini.
Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Bo treba za namakanje iz Vogrščka plačevati več? - Krajani Zaplane opozorili na ozke in slabo vzdrževane ceste. - Na prvem sejmu obrambne industrije pri nas predstavljajo tudi z vojsko povezane poklice. Teh je več kot 60. - V Krškem pa se zvečer začenja prvi festival Reaktor, ki je poklon protestantski dediščini.
Znano je, da imajo šole velike težave s pomanjkanjem kadrov. Premalo je učiteljev tako v osnovnih kot v srednjih šolah. Najbolj izrazito je pomanjkanje šolnikov s področja naravoslovja in matematike, tehničnih predmetov in informatike, primanjkuje pa tudi strokovnjakov za delo z otroki s posebnimi potrebami. In posledice? Na eni strani izgoreli zaposleni, na drugi pa slabša kakovost v izobraževalnem sistemu. Več v prispevku Urške Valjavec
Znano je, da imajo šole velike težave s pomanjkanjem kadrov. Premalo je učiteljev tako v osnovnih kot v srednjih šolah. Najbolj izrazito je pomanjkanje šolnikov s področja naravoslovja in matematike, tehničnih predmetov in informatike, primanjkuje pa tudi strokovnjakov za delo z otroki s posebnimi potrebami. In posledice? Na eni strani izgoreli zaposleni, na drugi pa slabša kakovost v izobraževalnem sistemu. Več v prispevku Urške Valjavec
V Slovenski kinoteki še do 6. maja poteka prva pregledna retrospektiva filmov Maje Weiss, prve slovenske režiserke, ki je posnela celovečerni film (to je bil leta 2002 Varuh meje). Maja Weiss je poleg fantastične romantike igranih del, kot so zapisali v Kinoteki, tudi najplodovitejša slovenska dokumentaristka; njeno delo zaznamujeta neomajna etična drža in pozorno obravnavanje žgočih in obrobnih družbenih tem. Na primer v dokumentarcih, kot so Judje na Slovenskem, Kam je izginil delavski razred?, Odkrivanje Skritega spomina Angele Vode, Banditenkinder: slovenskemu narodu ukradeni otroci in Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna, Cesta bratstva in enotnosti. Pa treh filmih, ki se osredotočajo na Sudan in jih je posnela skupaj s Tomom Križnarjem: Nuba, čisti ljudje Dar Fur, vojna za vodo ter Oči in ušesa Boga. Retrospektivo, ki so jo pripravili tudi v sodelovanju s Festivalom dokumentarnega filma in s katero v Kinoteki skušajo prikazati razvoj avtorskega izraza ustvarjalke, ki čez dva dni praznuje šestdesetletnico, so pospremili tudi z razstavo. Pred naš mikrofon pa je Majo Weiss, eno najuspešnejših in cenjenih slovenskih filmskih režiserk, povabila Tina Poglajen.
V Slovenski kinoteki še do 6. maja poteka prva pregledna retrospektiva filmov Maje Weiss, prve slovenske režiserke, ki je posnela celovečerni film (to je bil leta 2002 Varuh meje). Maja Weiss je poleg fantastične romantike igranih del, kot so zapisali v Kinoteki, tudi najplodovitejša slovenska dokumentaristka; njeno delo zaznamujeta neomajna etična drža in pozorno obravnavanje žgočih in obrobnih družbenih tem. Na primer v dokumentarcih, kot so Judje na Slovenskem, Kam je izginil delavski razred?, Odkrivanje Skritega spomina Angele Vode, Banditenkinder: slovenskemu narodu ukradeni otroci in Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna, Cesta bratstva in enotnosti. Pa treh filmih, ki se osredotočajo na Sudan in jih je posnela skupaj s Tomom Križnarjem: Nuba, čisti ljudje Dar Fur, vojna za vodo ter Oči in ušesa Boga. Retrospektivo, ki so jo pripravili tudi v sodelovanju s Festivalom dokumentarnega filma in s katero v Kinoteki skušajo prikazati razvoj avtorskega izraza ustvarjalke, ki čez dva dni praznuje šestdesetletnico, so pospremili tudi z razstavo. Pred naš mikrofon pa je Majo Weiss, eno najuspešnejših in cenjenih slovenskih filmskih režiserk, povabila Tina Poglajen.
S polic v antikvariatih so izginile razne enciklopedije, slovarji in leksikoni, ker jih je »povozil« računalnik. Po drugi strani pa se tam znajdejo številni stari, posebni, tudi prezrti knjižni zakladi. Seveda v različnih stanjih. Od knjig, ki niso bile nikoli prebrane, kaj šele prelistane, do popolnoma razpadajočih, uveli solati podobnih izvodov. To vsaj pomeni, da so služili svojemu namenu, pravi sogovornik Rok Glavan iz Antikvariata Glavan v Ljubljani. Kakšna so pravila odkupovanja knjig v antikvariate?
S polic v antikvariatih so izginile razne enciklopedije, slovarji in leksikoni, ker jih je »povozil« računalnik. Po drugi strani pa se tam znajdejo številni stari, posebni, tudi prezrti knjižni zakladi. Seveda v različnih stanjih. Od knjig, ki niso bile nikoli prebrane, kaj šele prelistane, do popolnoma razpadajočih, uveli solati podobnih izvodov. To vsaj pomeni, da so služili svojemu namenu, pravi sogovornik Rok Glavan iz Antikvariata Glavan v Ljubljani. Kakšna so pravila odkupovanja knjig v antikvariate?
Vojna v Gazi je tudi največji pokol novinarjev v zgodovini, opozarjajo novinarske organizacije. Od 7. oktobra 2023 je po podatkih palestinskega novinarskega sindikata izraelska vojska vsak mesec ubila v povprečju 11 novinarjev, ti pa kljub apokaliptičnim okoliščinam nadaljujejo svoje delo. Kako je opravljati poklic, ko stradaš in nenehno tvegaš svoje življenje ter življenja bližnjih, se v tokratni oddaji Ob osmih pogovarjamo s predsednikom palestinskega novinarskega sindikata Naserjem Abu Bakrom.
Vojna v Gazi je tudi največji pokol novinarjev v zgodovini, opozarjajo novinarske organizacije. Od 7. oktobra 2023 je po podatkih palestinskega novinarskega sindikata izraelska vojska vsak mesec ubila v povprečju 11 novinarjev, ti pa kljub apokaliptičnim okoliščinam nadaljujejo svoje delo. Kako je opravljati poklic, ko stradaš in nenehno tvegaš svoje življenje ter življenja bližnjih, se v tokratni oddaji Ob osmih pogovarjamo s predsednikom palestinskega novinarskega sindikata Naserjem Abu Bakrom.
Študentke in študenti so začeli novo študijsko leto. Katere novosti jih čakajo; kateri so najbolj priljubljeni študijski programi; kakšen je prehod iz prvega v drugi letnik dodiplomskega študija; kako bodo pristojni reševali občutno pomanjkanje študentskih namestitev; kaj prinaša nov zakon o visokem šolstvu? Odgovore na nanizana vprašanja iščemo v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije; dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani; dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru; dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem; Luka Mihalič, predsednik Študentske organizacije Slovenije.
Študentke in študenti so začeli novo študijsko leto. Katere novosti jih čakajo; kateri so najbolj priljubljeni študijski programi; kakšen je prehod iz prvega v drugi letnik dodiplomskega študija; kako bodo pristojni reševali občutno pomanjkanje študentskih namestitev; kaj prinaša nov zakon o visokem šolstvu? Odgovore na nanizana vprašanja iščemo v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije; dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani; dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru; dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem; Luka Mihalič, predsednik Študentske organizacije Slovenije.
Veronika Dintinjana, pesnica in prevajalka srednje generacije, po poklicu pa kirurginja, se je že s knjižnim prvencem, nagrajeno pesniško zbirko Rumeno gori grm forzicij (2008) uveljavila kot pomembna avtorica. Njen pesniški jezik je jasen in v svojem izrekanju natančen ter prav zato ustvarja slikovite podobe, prežete z nežnostjo. To velja tudi za njeno pesem Sul Campo del Mare iz omenjene pesniške zbirke. Interpretka Sabina Kogovšek, urednik oddaje Gregor Podlogar. Posneto leta 2009.
Veronika Dintinjana, pesnica in prevajalka srednje generacije, po poklicu pa kirurginja, se je že s knjižnim prvencem, nagrajeno pesniško zbirko Rumeno gori grm forzicij (2008) uveljavila kot pomembna avtorica. Njen pesniški jezik je jasen in v svojem izrekanju natančen ter prav zato ustvarja slikovite podobe, prežete z nežnostjo. To velja tudi za njeno pesem Sul Campo del Mare iz omenjene pesniške zbirke. Interpretka Sabina Kogovšek, urednik oddaje Gregor Podlogar. Posneto leta 2009.
V praznični izdaji Izluščenega smo se lotili korenin božiča. S priznanim etnologom Janezom Bogatajem smo se pogovarjali o božični kulinariki, šegah in navadah ter tudi o tem, kako božič obvarovati pred instantnostjo in potrošniško mrzlico. FOTO: MMC RTV SLO/BoBo
V praznični izdaji Izluščenega smo se lotili korenin božiča. S priznanim etnologom Janezom Bogatajem smo se pogovarjali o božični kulinariki, šegah in navadah ter tudi o tem, kako božič obvarovati pred instantnostjo in potrošniško mrzlico. FOTO: MMC RTV SLO/BoBo
Samo en poklic je tak, da v službi lahko jokajo, se smejijo, plešejo, pojejo, morda spreminjajo glas ali zunanjo podobo - to znajo in zmorejo samo igralci. Na odru gledališča, pred filmsko ali televizijsko kamero, na radiu ... in vedno znova si morajo zapomniti veliko besedila. Kako jim to uspe, kakšne tehnike pomnjenja uporabljajo, kako si olajšajo, da besedilo še dolgo ostane v spominu? Vse to ve dramski igralec Rok Matek iz Gledališča Koper, ki je svoje znanje strnil v delavnico za osnovnošolce »Zapomni si kot igralec«. Gledališče Koper so obiskali učenci OŠ Dragomirja Benčiča-Brkina iz Hrpelj. Dva razreda četrtošolcev sta bila navdušena nad doživetim, Nataša Benčič pa se je pomešala mednje in se spet naučila nečesa novega.
Samo en poklic je tak, da v službi lahko jokajo, se smejijo, plešejo, pojejo, morda spreminjajo glas ali zunanjo podobo - to znajo in zmorejo samo igralci. Na odru gledališča, pred filmsko ali televizijsko kamero, na radiu ... in vedno znova si morajo zapomniti veliko besedila. Kako jim to uspe, kakšne tehnike pomnjenja uporabljajo, kako si olajšajo, da besedilo še dolgo ostane v spominu? Vse to ve dramski igralec Rok Matek iz Gledališča Koper, ki je svoje znanje strnil v delavnico za osnovnošolce »Zapomni si kot igralec«. Gledališče Koper so obiskali učenci OŠ Dragomirja Benčiča-Brkina iz Hrpelj. Dva razreda četrtošolcev sta bila navdušena nad doživetim, Nataša Benčič pa se je pomešala mednje in se spet naučila nečesa novega.
Zelo priljubljena splošna zdravnica Helena Domej ima zasebno prakso v Šmihelu pri Pliberku in po njenih poteh gredo tudi vse tri hčere, ki so končale študij medicine v Sloveniji. Gostimo zborovodjo in skladatelja Hilarija Lavrenčiča, dobitnika 2. nagrade Pavleta Merkuja, ki jo rojaki v Furlaniji – Julijski krajini podeljujejo za dosežke na zborovskem področju. Zanima nas, kako in koliko pojejo Slovenci v Zagrebu in Pulju. O študijskih načrtih pa pripoveduje Neomi Illes, mlada porabska Slovenka, ki se je s slovenskim knjižnim jezikom resneje srečala šele na celoletni šoli slovenščine v Ljubljani.
Zelo priljubljena splošna zdravnica Helena Domej ima zasebno prakso v Šmihelu pri Pliberku in po njenih poteh gredo tudi vse tri hčere, ki so končale študij medicine v Sloveniji. Gostimo zborovodjo in skladatelja Hilarija Lavrenčiča, dobitnika 2. nagrade Pavleta Merkuja, ki jo rojaki v Furlaniji – Julijski krajini podeljujejo za dosežke na zborovskem področju. Zanima nas, kako in koliko pojejo Slovenci v Zagrebu in Pulju. O študijskih načrtih pa pripoveduje Neomi Illes, mlada porabska Slovenka, ki se je s slovenskim knjižnim jezikom resneje srečala šele na celoletni šoli slovenščine v Ljubljani.
V času novomašniških posvečenj bomo govorili o pomenu posvečenja, vzgoji in darovanja za Boga in cerkveno občestvo. Kako so se v zgodovini razvijale prve duhovniške službe, kako so se po Kristusovi smrti oblikovale? Kako v semenišču poteka vzgoja za duhovniški poklic? O tem bo govoril študijski prefekt bogoslovnega semenišča prof. dr. Matjaž Celarc.
V času novomašniških posvečenj bomo govorili o pomenu posvečenja, vzgoji in darovanja za Boga in cerkveno občestvo. Kako so se v zgodovini razvijale prve duhovniške službe, kako so se po Kristusovi smrti oblikovale? Kako v semenišču poteka vzgoja za duhovniški poklic? O tem bo govoril študijski prefekt bogoslovnega semenišča prof. dr. Matjaž Celarc.
Humorna in z modrostjo prežeta monološka pripoved Fehtarce (gledališka režija Ema Brelih, zvočna režija Saška Rakef) razkriva njeno življenjsko zgodbo ter odnos do poklica, ki ga opravlja s ponosom in veseljem. Po živi izvedbi radijske igre sledi pogovor z igralko Metko Pavšič in vodjo Službe za dostopnost programov RTV Matejo Vodeb. V ospredju je razprava o primerih dobre prakse pri zagotavljanju dostopnosti za slepe in slabovidne na področju kulture. Voditeljica: Kaja Novosel.
Humorna in z modrostjo prežeta monološka pripoved Fehtarce (gledališka režija Ema Brelih, zvočna režija Saška Rakef) razkriva njeno življenjsko zgodbo ter odnos do poklica, ki ga opravlja s ponosom in veseljem. Po živi izvedbi radijske igre sledi pogovor z igralko Metko Pavšič in vodjo Službe za dostopnost programov RTV Matejo Vodeb. V ospredju je razprava o primerih dobre prakse pri zagotavljanju dostopnosti za slepe in slabovidne na področju kulture. Voditeljica: Kaja Novosel.
Naš gost je bil policist Aljaž Muster, ki je predstavil poklic policista.
Naš gost je bil policist Aljaž Muster, ki je predstavil poklic policista.
Katoliški duhovnik Izidor Pečovnik Dori že 45 let opravlja svoj poklic, zadnja tri desetletja v Nemčiji, najprej v Berlinu, trenutno je v Münchnu. Je tudi predsednik Zveze slovenskih duhovnikov, ki delujejo po različnih delih Evrope, prav tako pa kot delegat zastopa Slovence v celotni Nemčiji pri Nemški škofovski konferenci.
Katoliški duhovnik Izidor Pečovnik Dori že 45 let opravlja svoj poklic, zadnja tri desetletja v Nemčiji, najprej v Berlinu, trenutno je v Münchnu. Je tudi predsednik Zveze slovenskih duhovnikov, ki delujejo po različnih delih Evrope, prav tako pa kot delegat zastopa Slovence v celotni Nemčiji pri Nemški škofovski konferenci.
Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega so premierno uprizorili komedijo Pokojnik Branislava Nušića. Gre za zadnjo, leta 1937 napisano igro srbskega dramatika, ki je živel med letoma 1864 in 1938. Na Slovenskem so jo prvič uprizorili že leto po nastanku, prevedena je bila kar trikrat, tokrat jo igrajo v prevodu Mileta Klopčiča. Pokojnika je na oder postavil hrvaški režiser Ivan Plázibat. Premiero si je ogledala Staša Grahek. Pokojnik, 1937 Komedija Premiera: 23. oktober 2025 Prevajalec Mile Klopčič Režiser Ivan Plazibat Dramaturginja Petra Pogorevc Scenografka Urša Vidic Kostumografka Tina Bonča Avtor glasbe Laren Polič Zdravič Prirejevalka prevoda in lektorica Maja Cerar Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš Nastopajo Branko Jordan, Primož Pirnat, Iva Krajnc Bagola, Bernarda Oman, Jožef Ropoša, Mila Peršin AGRFT, Tomo Tomšič, Gal Oblak k. g., Gašper Jarni, Gaber K. Trseglav, Filip Žunić AGRFT, Nika Manevski k.g., Robert Kladnik AGRFT Foto: Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/pokojnik/
Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega so premierno uprizorili komedijo Pokojnik Branislava Nušića. Gre za zadnjo, leta 1937 napisano igro srbskega dramatika, ki je živel med letoma 1864 in 1938. Na Slovenskem so jo prvič uprizorili že leto po nastanku, prevedena je bila kar trikrat, tokrat jo igrajo v prevodu Mileta Klopčiča. Pokojnika je na oder postavil hrvaški režiser Ivan Plázibat. Premiero si je ogledala Staša Grahek. Pokojnik, 1937 Komedija Premiera: 23. oktober 2025 Prevajalec Mile Klopčič Režiser Ivan Plazibat Dramaturginja Petra Pogorevc Scenografka Urša Vidic Kostumografka Tina Bonča Avtor glasbe Laren Polič Zdravič Prirejevalka prevoda in lektorica Maja Cerar Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš Nastopajo Branko Jordan, Primož Pirnat, Iva Krajnc Bagola, Bernarda Oman, Jožef Ropoša, Mila Peršin AGRFT, Tomo Tomšič, Gal Oblak k. g., Gašper Jarni, Gaber K. Trseglav, Filip Žunić AGRFT, Nika Manevski k.g., Robert Kladnik AGRFT Foto: Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/pokojnik/
Rdeča nit 12. sezone so želje, tokrat jih poslušamo poklicno. Klinična psihologinja Aleksandra Jeličić je predstavila delovanje psihoterapevta, potrebne lastnosti za ta poklic in razdrla nekaj stereotipov. Vabljeni k poslušanju.
Rdeča nit 12. sezone so želje, tokrat jih poslušamo poklicno. Klinična psihologinja Aleksandra Jeličić je predstavila delovanje psihoterapevta, potrebne lastnosti za ta poklic in razdrla nekaj stereotipov. Vabljeni k poslušanju.
Le zakaj se morje tako čarobno lesketa? In kaj neki skriva v svojih globinah? To in še marsikaj zanimivega in zabavnega v svojih pesmih razkriva pesnik Andraž Polič. Kot izkušen pomorščak zapluje v svet otroške domišljije in kot se za pravega morskega volka spodobi, predstavi prijazna, smešna in grozeča morska bitja – od komaj vidnih živalic do velikih zverin. Kadar mu zmanjka navdiha, mu na pomoč priskoči njegova muza, ožigalkasta meduza. Ob pesmih skupaj s teto Wiki zapiše še kakšno spoznanje, morsko kraljestvo pa zaživi v pisanih podobah Mojce Fo. Otrokom za prva samostojna branja in za vse ljubitelje morja! Slikanica prihaja na slovenske knjižne police prav v dneh, ko se odpravljamo na morje. Z njo bodo letošnje dogodivščine gotovo še bolj zanimive. Knjiga je izšla pri založbi Pivec.
Le zakaj se morje tako čarobno lesketa? In kaj neki skriva v svojih globinah? To in še marsikaj zanimivega in zabavnega v svojih pesmih razkriva pesnik Andraž Polič. Kot izkušen pomorščak zapluje v svet otroške domišljije in kot se za pravega morskega volka spodobi, predstavi prijazna, smešna in grozeča morska bitja – od komaj vidnih živalic do velikih zverin. Kadar mu zmanjka navdiha, mu na pomoč priskoči njegova muza, ožigalkasta meduza. Ob pesmih skupaj s teto Wiki zapiše še kakšno spoznanje, morsko kraljestvo pa zaživi v pisanih podobah Mojce Fo. Otrokom za prva samostojna branja in za vse ljubitelje morja! Slikanica prihaja na slovenske knjižne police prav v dneh, ko se odpravljamo na morje. Z njo bodo letošnje dogodivščine gotovo še bolj zanimive. Knjiga je izšla pri založbi Pivec.
Življenje na deželi se neprestano spreminja, pa vendar so se največje spremembe načina življenja na vasi najbrž zgodile prav v zadnjih desetletjih. Spomin na stari način življenja ohranjajo tudi pesmi in z delom povezani plesi, pa najsi bodo povezani s kmečkimi opravili ali pa s poklici, ki so bili nepogrešljivi tako v mestu kot tudi na vasi.
Življenje na deželi se neprestano spreminja, pa vendar so se največje spremembe načina življenja na vasi najbrž zgodile prav v zadnjih desetletjih. Spomin na stari način življenja ohranjajo tudi pesmi in z delom povezani plesi, pa najsi bodo povezani s kmečkimi opravili ali pa s poklici, ki so bili nepogrešljivi tako v mestu kot tudi na vasi.
Med pravicami, ki pa niso vsem zagotovljene, je tudi pravica do uporabe maternega jezika, vendar po lanskih podatkih kar 40% svetovnega prebivalstva nima dostopa do izobraževanja v jeziku, ki mu je najbližji, ga najbolj razume in najbolje govori. V maternem jeziku tudi najbolj globoko čustvujemo in lažje mislimo.
Med pravicami, ki pa niso vsem zagotovljene, je tudi pravica do uporabe maternega jezika, vendar po lanskih podatkih kar 40% svetovnega prebivalstva nima dostopa do izobraževanja v jeziku, ki mu je najbližji, ga najbolj razume in najbolje govori. V maternem jeziku tudi najbolj globoko čustvujemo in lažje mislimo.
Ob koncu jesenske serije Z rokami do poklica, ko smo ob torkih spoznavali mlade v različnih poklicih in njihove mentorje, bomo slišali še reportažo z vseevropskega tekmovanja mladih poklicnih strokovnjakov starih do 25 let, ki vsaki dve leti poteka v različnih mestih po Evropi.
Ob koncu jesenske serije Z rokami do poklica, ko smo ob torkih spoznavali mlade v različnih poklicih in njihove mentorje, bomo slišali še reportažo z vseevropskega tekmovanja mladih poklicnih strokovnjakov starih do 25 let, ki vsaki dve leti poteka v različnih mestih po Evropi.
Drugi poudarki oddaje: - V Mariboru in okolici so smernice na področju brezposelnosti ugodne. Najbolj iskani so poklici s področja šolstva, največ dolgotrajno brezposelnih pa prihaja iz trgovinske dejavnosti. - V Slovenski Bistrici prenavljajo najstarejšo razsvetljavo v mestu. - V občini Piran bo v prihodnjem letu na voljo 160.000 evrov za projekte, ki so jih predlagali krajani. - V sklopu praznika kozjanskega jabolka so odprli nov interpretacijski center V sadovnjaku in novo Jabolčno pot.
Drugi poudarki oddaje: - V Mariboru in okolici so smernice na področju brezposelnosti ugodne. Najbolj iskani so poklici s področja šolstva, največ dolgotrajno brezposelnih pa prihaja iz trgovinske dejavnosti. - V Slovenski Bistrici prenavljajo najstarejšo razsvetljavo v mestu. - V občini Piran bo v prihodnjem letu na voljo 160.000 evrov za projekte, ki so jih predlagali krajani. - V sklopu praznika kozjanskega jabolka so odprli nov interpretacijski center V sadovnjaku in novo Jabolčno pot.
Po petkovi Evropski noči raziskovalcev smo znanosti in raziskovalcem namenili del ponedeljkovega dopoldneva. V terenski oddaji Odkrivamo so sogovorniki razložili, kakšen je odnos javnosti do znanosti in znanstvenikov in ali sta del tega odnosa tudi spoštovanje in zaupanje. Poklic raziskovalca spremljajo posebnosti, nekateri izzive poiščejo v tujini. Ali so ženske pred večjimi izzivi in ali se več govori o dosežkih v tehničnih in naravoslovnih vedah kot v humanističnih? Odgovore smo zabelili z reportažnimi utrinki petkovega dogajanja z mladimi raziskovalci.
Po petkovi Evropski noči raziskovalcev smo znanosti in raziskovalcem namenili del ponedeljkovega dopoldneva. V terenski oddaji Odkrivamo so sogovorniki razložili, kakšen je odnos javnosti do znanosti in znanstvenikov in ali sta del tega odnosa tudi spoštovanje in zaupanje. Poklic raziskovalca spremljajo posebnosti, nekateri izzive poiščejo v tujini. Ali so ženske pred večjimi izzivi in ali se več govori o dosežkih v tehničnih in naravoslovnih vedah kot v humanističnih? Odgovore smo zabelili z reportažnimi utrinki petkovega dogajanja z mladimi raziskovalci.
V oddaji Aktualno regionalno prisluhnite naslednjim temam: · SDS bo predlagala razrešitev predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič · zaradi zaostritve stavke operaterjev na številki 112 spletna aplikacija SPIN ostaja prazna · mariborska Srednja šola za gostinstvo in turizem želi postati regijski center za poklice v tej panogi
V oddaji Aktualno regionalno prisluhnite naslednjim temam: · SDS bo predlagala razrešitev predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič · zaradi zaostritve stavke operaterjev na številki 112 spletna aplikacija SPIN ostaja prazna · mariborska Srednja šola za gostinstvo in turizem želi postati regijski center za poklice v tej panogi
10. oktobra pride na spored Televizije Slovenija nova dnevna družinska nadaljevanka, ki sodi v žanr dramedije. To pomeni, da združuje dramo in komedijo. Njen naslov je Takšno je življenje, tematike, ki jih obravnava, pa so sodobna družina, življenje na vasi, poklic družinske zdravnice, digitalna zasvojenost ter partnerski in družinski odnosi. V Petku brez pravila nas bo zanimalo, kako je nastajal scenarij, ki obsega kar 1500 strani, in kako so tekli snemalni dnevi. V petih mesecih oz. 76-ih snemalnih dneh, ki so trajali po 12 ur, so posneli 48 epizod. Sogovornika bosta Jani Virk, urednik igranega programa RTV Slovenija, in producentka Barbara Daljavec.
10. oktobra pride na spored Televizije Slovenija nova dnevna družinska nadaljevanka, ki sodi v žanr dramedije. To pomeni, da združuje dramo in komedijo. Njen naslov je Takšno je življenje, tematike, ki jih obravnava, pa so sodobna družina, življenje na vasi, poklic družinske zdravnice, digitalna zasvojenost ter partnerski in družinski odnosi. V Petku brez pravila nas bo zanimalo, kako je nastajal scenarij, ki obsega kar 1500 strani, in kako so tekli snemalni dnevi. V petih mesecih oz. 76-ih snemalnih dneh, ki so trajali po 12 ur, so posneli 48 epizod. Sogovornika bosta Jani Virk, urednik igranega programa RTV Slovenija, in producentka Barbara Daljavec.
Jutri in v soboto bodo za mlade, ki končujemo osnovno in srednjo šolo potekali informativni dnevi. Tudi na podlagi vtisov in informacij, ki jih bodo dobili na šolah in fakultetah, se bodo odločali, kako in kam naprej. Izbire je veliko, odločitev pa kljub temu ni lahka. Ne le, da imajo tradicionalno nekatere šole in študijski programi omejitev vpisa, veliko je mladih, ki so neodločeni ali jih zanima več stvari. Prav tako mladi in starši razmišljajo tudi o perspektivnosti poklica in izobrazbe, o zaslužku, možnostih za dobre delovne pogoje. Po drugi strani smo priča velikemu pomanjkanju kadrov v določenih panogah, delovne sile na splošno, pa tudi zanimanja za določene poklice, kamor se mladi ne vpisujejo več. Kako se torej odločiti, kaj narediti, da bodo nekateri poklici ponovno zanimivi za mlade, kje bo v prihodnosti največ možnosti za zaposlitev, je to sploh mogoče napovedati? Koliko danes velja izobrazba, koliko bo čez nekaj let? In katere veščine, znanja in kompetence bodo čez nekaj let iskali zaposlovalci? O vsem tem bo tekla beseda v tokratnem Studiu ob 17h.
Jutri in v soboto bodo za mlade, ki končujemo osnovno in srednjo šolo potekali informativni dnevi. Tudi na podlagi vtisov in informacij, ki jih bodo dobili na šolah in fakultetah, se bodo odločali, kako in kam naprej. Izbire je veliko, odločitev pa kljub temu ni lahka. Ne le, da imajo tradicionalno nekatere šole in študijski programi omejitev vpisa, veliko je mladih, ki so neodločeni ali jih zanima več stvari. Prav tako mladi in starši razmišljajo tudi o perspektivnosti poklica in izobrazbe, o zaslužku, možnostih za dobre delovne pogoje. Po drugi strani smo priča velikemu pomanjkanju kadrov v določenih panogah, delovne sile na splošno, pa tudi zanimanja za določene poklice, kamor se mladi ne vpisujejo več. Kako se torej odločiti, kaj narediti, da bodo nekateri poklici ponovno zanimivi za mlade, kje bo v prihodnosti največ možnosti za zaposlitev, je to sploh mogoče napovedati? Koliko danes velja izobrazba, koliko bo čez nekaj let? In katere veščine, znanja in kompetence bodo čez nekaj let iskali zaposlovalci? O vsem tem bo tekla beseda v tokratnem Studiu ob 17h.
Palestinsko gibanje Hamas je v skladu z dogovorom izpustilo vseh 20 živih izraelskih ujetnikov, ki jih je zadrževalo od oktobra leta 2023. V Gazo je nato prišlo tudi 38 avtobusov s palestinskimi zaporniki, ki so bili izpuščeni iz izraelskih zaporov. V enklavi se sicer nadaljujejo spopadi med Hamasom in oboroženimi milicami. V oddaji tudi o tem: - Po očitkih nekdanje partnerice o nasilju je vodja poslanske skupine SD Jani Prednik napovedal odstop. - Poleti višja brezposelnost tudi zaradi poslovnih razlogov. - V Sežani predstavili deficitarne in obetavne poklice. - Zdravstveni delavci s sloganom "Prehiti gripo, cepi se danes" pozivajo k cepljenju proti respiratornim virusom - Slovenska nogometna reprezentanca se bo danes v Stožicah pomerila s Švico.
Palestinsko gibanje Hamas je v skladu z dogovorom izpustilo vseh 20 živih izraelskih ujetnikov, ki jih je zadrževalo od oktobra leta 2023. V Gazo je nato prišlo tudi 38 avtobusov s palestinskimi zaporniki, ki so bili izpuščeni iz izraelskih zaporov. V enklavi se sicer nadaljujejo spopadi med Hamasom in oboroženimi milicami. V oddaji tudi o tem: - Po očitkih nekdanje partnerice o nasilju je vodja poslanske skupine SD Jani Prednik napovedal odstop. - Poleti višja brezposelnost tudi zaradi poslovnih razlogov. - V Sežani predstavili deficitarne in obetavne poklice. - Zdravstveni delavci s sloganom "Prehiti gripo, cepi se danes" pozivajo k cepljenju proti respiratornim virusom - Slovenska nogometna reprezentanca se bo danes v Stožicah pomerila s Švico.
Piše: Peter Semolič, bereta: Aleksander Golja in Maja Moll. Pesnice in pesnike lahko z vidika pesniška razvoja uvrstimo v dve skupini: na tiste, ki se pojavijo v javnosti že bolj kot ne izdelani avtorice in avtorji ter potem povečini variirajo svoj že zgodaj najdeni stil, in na tiste, ki rastejo pred nami, ki počasi, od pesmi do pesmi, od zbirke do zbirke bogatijo svoj pesniški izraz. Andraž Polič zagotovo sodi med slednje, za njegovo pesem lahko rečemo, da je skozi čas pridobivala na prostornini, nivojih, da se je odpirala v vse več in več smeri, hkrati pa tudi vse bolj natančno in niansirano podajala vsebino in še bolj čustvo, ki je značilno zgolj zanj in to od vsega začetka njegove pesniške poti. V nasprotju z drugimi vidiki njegove poezije je čustvo, s katerim Polič vedno znova prepoji ali zgolj obžari svoje verze, od nekdaj tu – je prefinjena mešanica nostalgije in melanholije, je otožnost, ki nosi s seboj vonj po morju in potu ljubljene osebe, ujete v trenutku erotične ekstaze. Že iz povedanega je razvidno, da lahko z zbirko Prelomi pričakujemo pesnikovo do zdaj nemara najbolj zrelo pesniško delo. Toda prehojena pot, pesniška in življenjska, ne sme biti peza, zbirko odpira verz: »Začeti kot začetnik …«. V začetku torej ni samo pregovorni beli list papirja, ki vedno znova pričaka pesnika in ga postavi na začetek nove pesniške avanture, je tudi pesnikova želja in namen, da se postavi v tisto točko, iz katere bo lahko na novo vzpostavil razmerje do sveta in pisanja: »Začeti znova: kot zenovski mojster s prazno glavo …,« beremo nekaj verzov pozneje. V uvodni pesmi Polič tudi postavlja enačaj med pisanjem in življenjem: »Prepoznati tišino, zamolčano rano /…/ Čas je zrel: živeti, živeti!« Pisati zato hkrati pomeni tudi biti. Odgovor na vprašanje »biti kot kaj« nam prinese pesem Eros: »Biti je erotika! /…/ Erotika je biti!« Človek, kot ga uzremo skozi novo zbirko Andraža Poliča, je bitje erosa; eros je tisti, ki poganja življenje in pisanje, v pesmi Razdišana pesnik sopostavi »okus na jeziku in pisanje z roko«, »brazde na papirju« in ljubeče ugrize … Toda svet, ki nam ga prinašajo njegovi verzi, ni predmoderni celoviti svet, in to kljub prelivanju zvokov in pomenov (nostalgija je na primer čustvo in istoimenski film Andreja Tarkovskega), temveč svet »prelomov«, ki ga prečijo, odpirajo v neznano in znotraj njega vzpostavljajo včasih bolj drugič manj nepremostljiva nasprotja. Zanosnim, visoko ritmiziranim, orfičnim pesmim tako sledijo narativne pesmi, ki magijo dveh trgajo na koščke s sivino vsakdana in prozaičnim jezikom (»V pozni pomladi /…/ je dozorel moj čas za popoldanski tek: /…/ da pretečem nekaj krogov, kot se reče …«). Ali pa, kot v pesmi Druga Cona, po zgledu Apollinairjevih Con celo razpadejo na posamezne verze, ti pa se le še s težavo oklepajo utečenih razmerij do resničnosti, saj se tako kot resničnost lomijo na manjše delčke: »Kristal je češki … razbije se konceptualna instalacija.« Pesniški subjekt tako ni zgolj orfični pevec erotične dvojine, ampak je tudi, če ne predvsem, samotni prenašalec sveče iz filma Nostalgija ali celo Stalker: »Kot Stalker grem globoko in zona me obliva …« Poličeve nove pesmi so polne citatov, polcitatov, reminiscenc, s čimer vanje vstopajo številni svetovi in vnašajo svojo lepoto, a tudi svojo razlomljenost: češki kristal tako na primer vnese pesem Andreja Bretona, s tem pa tudi nadrealizem in tudi že spor v nadrealističnem gibanju, njegov konec … Ljubezen v Poličevih pesmih je tako vedno tudi spomin na ljubezen, tek je vedno že tudi od-tečen – svet, ali natančneje rečeno svetovi, so razdrobljeni ne le v prostoru, temveč tudi v času. Za Poličevo poezijo tako značilno kompleksno in prefinjeno niansirano čustvo je v zbirki Prelomi morda še najbližje nostalgiji. Toda, kaj pa je pravzaprav nostalgija? Zbirko zaključujejo verzi, ki so našli pot tudi na hrbtno knjige: »Hodim po spominu – proti kraju varnega otroštva, kjer okušam čas na koncu jezika in se čudim jutrišnjemu dnevu … Mogoče ostane kakšen verz, včasih cela pesem, in to ni nostalgija – je le poezija … kar ostane na koncu poti.« S Prelomi je Andraž Polič ustvaril polno, zrelo, bogato, a tudi zračno pesniško zbirko. Svetovi, ki jih priklicuje, so polni prelomov, a nad njimi se pnejo krhki mostovi pesniške govorice. Toda pozor, tudi ta je v sebi polna zlomov, ran, in prav zato globoko erotična.
Piše: Peter Semolič, bereta: Aleksander Golja in Maja Moll. Pesnice in pesnike lahko z vidika pesniška razvoja uvrstimo v dve skupini: na tiste, ki se pojavijo v javnosti že bolj kot ne izdelani avtorice in avtorji ter potem povečini variirajo svoj že zgodaj najdeni stil, in na tiste, ki rastejo pred nami, ki počasi, od pesmi do pesmi, od zbirke do zbirke bogatijo svoj pesniški izraz. Andraž Polič zagotovo sodi med slednje, za njegovo pesem lahko rečemo, da je skozi čas pridobivala na prostornini, nivojih, da se je odpirala v vse več in več smeri, hkrati pa tudi vse bolj natančno in niansirano podajala vsebino in še bolj čustvo, ki je značilno zgolj zanj in to od vsega začetka njegove pesniške poti. V nasprotju z drugimi vidiki njegove poezije je čustvo, s katerim Polič vedno znova prepoji ali zgolj obžari svoje verze, od nekdaj tu – je prefinjena mešanica nostalgije in melanholije, je otožnost, ki nosi s seboj vonj po morju in potu ljubljene osebe, ujete v trenutku erotične ekstaze. Že iz povedanega je razvidno, da lahko z zbirko Prelomi pričakujemo pesnikovo do zdaj nemara najbolj zrelo pesniško delo. Toda prehojena pot, pesniška in življenjska, ne sme biti peza, zbirko odpira verz: »Začeti kot začetnik …«. V začetku torej ni samo pregovorni beli list papirja, ki vedno znova pričaka pesnika in ga postavi na začetek nove pesniške avanture, je tudi pesnikova želja in namen, da se postavi v tisto točko, iz katere bo lahko na novo vzpostavil razmerje do sveta in pisanja: »Začeti znova: kot zenovski mojster s prazno glavo …,« beremo nekaj verzov pozneje. V uvodni pesmi Polič tudi postavlja enačaj med pisanjem in življenjem: »Prepoznati tišino, zamolčano rano /…/ Čas je zrel: živeti, živeti!« Pisati zato hkrati pomeni tudi biti. Odgovor na vprašanje »biti kot kaj« nam prinese pesem Eros: »Biti je erotika! /…/ Erotika je biti!« Človek, kot ga uzremo skozi novo zbirko Andraža Poliča, je bitje erosa; eros je tisti, ki poganja življenje in pisanje, v pesmi Razdišana pesnik sopostavi »okus na jeziku in pisanje z roko«, »brazde na papirju« in ljubeče ugrize … Toda svet, ki nam ga prinašajo njegovi verzi, ni predmoderni celoviti svet, in to kljub prelivanju zvokov in pomenov (nostalgija je na primer čustvo in istoimenski film Andreja Tarkovskega), temveč svet »prelomov«, ki ga prečijo, odpirajo v neznano in znotraj njega vzpostavljajo včasih bolj drugič manj nepremostljiva nasprotja. Zanosnim, visoko ritmiziranim, orfičnim pesmim tako sledijo narativne pesmi, ki magijo dveh trgajo na koščke s sivino vsakdana in prozaičnim jezikom (»V pozni pomladi /…/ je dozorel moj čas za popoldanski tek: /…/ da pretečem nekaj krogov, kot se reče …«). Ali pa, kot v pesmi Druga Cona, po zgledu Apollinairjevih Con celo razpadejo na posamezne verze, ti pa se le še s težavo oklepajo utečenih razmerij do resničnosti, saj se tako kot resničnost lomijo na manjše delčke: »Kristal je češki … razbije se konceptualna instalacija.« Pesniški subjekt tako ni zgolj orfični pevec erotične dvojine, ampak je tudi, če ne predvsem, samotni prenašalec sveče iz filma Nostalgija ali celo Stalker: »Kot Stalker grem globoko in zona me obliva …« Poličeve nove pesmi so polne citatov, polcitatov, reminiscenc, s čimer vanje vstopajo številni svetovi in vnašajo svojo lepoto, a tudi svojo razlomljenost: češki kristal tako na primer vnese pesem Andreja Bretona, s tem pa tudi nadrealizem in tudi že spor v nadrealističnem gibanju, njegov konec … Ljubezen v Poličevih pesmih je tako vedno tudi spomin na ljubezen, tek je vedno že tudi od-tečen – svet, ali natančneje rečeno svetovi, so razdrobljeni ne le v prostoru, temveč tudi v času. Za Poličevo poezijo tako značilno kompleksno in prefinjeno niansirano čustvo je v zbirki Prelomi morda še najbližje nostalgiji. Toda, kaj pa je pravzaprav nostalgija? Zbirko zaključujejo verzi, ki so našli pot tudi na hrbtno knjige: »Hodim po spominu – proti kraju varnega otroštva, kjer okušam čas na koncu jezika in se čudim jutrišnjemu dnevu … Mogoče ostane kakšen verz, včasih cela pesem, in to ni nostalgija – je le poezija … kar ostane na koncu poti.« S Prelomi je Andraž Polič ustvaril polno, zrelo, bogato, a tudi zračno pesniško zbirko. Svetovi, ki jih priklicuje, so polni prelomov, a nad njimi se pnejo krhki mostovi pesniške govorice. Toda pozor, tudi ta je v sebi polna zlomov, ran, in prav zato globoko erotična.
Zeleni prehod savinjsko-šaleške regije in popoplavna obnova zaznamujeta vladni obisk v tem delu države. Slišati je opozorila, da sanacija poteka prepočasi. Premier Golob je obiskal družine, ki so se morale preseliti in kot ključno izpostavil zagotovitev zemljišč. Drugi poudarki oddaje: - Minevata dve leti od Hamasovega napada na Izrael. V njem je bilo ubitih tisoč 139 ljudi, od takrat v Gazi najmanj 67 tisoč. - Nemško politiko deli morebitno sodelovanje vojske pri sestrelitvi sovražnih dronov. - Večina učiteljev pri nas je s svojim delom zadovoljna, z ugledom svojega poklica precej manj.
Zeleni prehod savinjsko-šaleške regije in popoplavna obnova zaznamujeta vladni obisk v tem delu države. Slišati je opozorila, da sanacija poteka prepočasi. Premier Golob je obiskal družine, ki so se morale preseliti in kot ključno izpostavil zagotovitev zemljišč. Drugi poudarki oddaje: - Minevata dve leti od Hamasovega napada na Izrael. V njem je bilo ubitih tisoč 139 ljudi, od takrat v Gazi najmanj 67 tisoč. - Nemško politiko deli morebitno sodelovanje vojske pri sestrelitvi sovražnih dronov. - Večina učiteljev pri nas je s svojim delom zadovoljna, z ugledom svojega poklica precej manj.
Se vam zdi, spoštovani poslušalci in poslušalke, da vas kaj posebnega vleče v današnji dan? Kako bi si iskreno zaželeli dobro jutro, če bi bil dan pred nami popolnoma prazen in nas ne bi nič vleklo vanj? Kolone, ki se vsako jutro vijejo proti službam in šolam, same po sebi ne govorijo o tem, da res čutimo, kako nas kakšno delo kliče. Pogosto že v ponedeljek vzdihujemo in si dopovedujemo, da bo kmalu petek in potem bomo spet lahko zadihali. Če se po jutru dan pozna, je prav, da pomislimo tudi na svoje delo. Končno v njem preživimo večino svojega življenja. Včasih so se ljudje veliko bolj poistovetili s svojim delom in bili ponosni na svoj poklic. Danes ob vprašanju, ko se s kom prvič spoznavamo, res da še vedno vprašamo po službi. A ob prvem odgovoru hitro dodamo vprašanje, koliko ob tem zasluži. Poklic je v prvi vrsti postal vir preživetja, zagotavljanja sredstev, manj pa dokazovanje in potrjevanje sebe. Če že to je, mora prihajati poklicanost iz nas samih. Delali bi tisto, v čemer se dobro počutimo. Vendar v sami besedi poklicanost je vključen pomen, da nas kdo kliče. Bog je bil nekoč pogost krivec za tak poklic. Človek se je čutil od Boga poklican, da opravlja tako ali drugačno delo. Sodobna družba veliko bolj poudarja poklicanost, ki izhaja iz zadovoljevanja svojih potreb. Vendar raziskave vse bolj kažejo, da je človek v svojem poklicu veliko bolj zadovoljen, če čuti, da ga kdo kliče, potrebuje. Predstavljajte si preprostega delavca na gradbišču. Dobi tako in tako minimalno plačo, če jo sploh v celoti dobi. Njegov prispevek ne bo nikjer zapisan, z upokojitvijo ga bodo tudi njegovi sodelavci zelo hitro pozabili. Kljub temu lahko ob svojem delu čuti, da je poklican. Če se zaveda, da bo njegovo natančno delo omogočilo prijetno in varno bivanje ljudi v hiši, kjer sodeluje pri graditvi, bo vsakdanje delo dobilo veliko večji pomen. Dejstvo, ki se ga ni treba izmisliti, saj sami vemo, kako slabo prenašamo površnosti in nepravilnosti v naših bivalnih ali delovnih prostorih, torej občutek poklicanosti, ki ga ta preprosti delavec zares živi, ne le olajša vsakdanji trud, ampak pozneje polepša dan vsem, ki bodo te prostore uporabljali. Končno vsi iščemo dobre mojstre, učitelje, zdravnike, ki ne le služijo, ampak živijo za svoj poklic. Želim vsem, da bi v današnjem dnevu zmogli vsaj kdaj odkriti, kako, če drugega ne, smo poklicani, da polepšamo dan drug drugemu. In verjamem, da če bomo to danes živeli, ne bo lepo le jutro, ampak tudi večer.
Se vam zdi, spoštovani poslušalci in poslušalke, da vas kaj posebnega vleče v današnji dan? Kako bi si iskreno zaželeli dobro jutro, če bi bil dan pred nami popolnoma prazen in nas ne bi nič vleklo vanj? Kolone, ki se vsako jutro vijejo proti službam in šolam, same po sebi ne govorijo o tem, da res čutimo, kako nas kakšno delo kliče. Pogosto že v ponedeljek vzdihujemo in si dopovedujemo, da bo kmalu petek in potem bomo spet lahko zadihali. Če se po jutru dan pozna, je prav, da pomislimo tudi na svoje delo. Končno v njem preživimo večino svojega življenja. Včasih so se ljudje veliko bolj poistovetili s svojim delom in bili ponosni na svoj poklic. Danes ob vprašanju, ko se s kom prvič spoznavamo, res da še vedno vprašamo po službi. A ob prvem odgovoru hitro dodamo vprašanje, koliko ob tem zasluži. Poklic je v prvi vrsti postal vir preživetja, zagotavljanja sredstev, manj pa dokazovanje in potrjevanje sebe. Če že to je, mora prihajati poklicanost iz nas samih. Delali bi tisto, v čemer se dobro počutimo. Vendar v sami besedi poklicanost je vključen pomen, da nas kdo kliče. Bog je bil nekoč pogost krivec za tak poklic. Človek se je čutil od Boga poklican, da opravlja tako ali drugačno delo. Sodobna družba veliko bolj poudarja poklicanost, ki izhaja iz zadovoljevanja svojih potreb. Vendar raziskave vse bolj kažejo, da je človek v svojem poklicu veliko bolj zadovoljen, če čuti, da ga kdo kliče, potrebuje. Predstavljajte si preprostega delavca na gradbišču. Dobi tako in tako minimalno plačo, če jo sploh v celoti dobi. Njegov prispevek ne bo nikjer zapisan, z upokojitvijo ga bodo tudi njegovi sodelavci zelo hitro pozabili. Kljub temu lahko ob svojem delu čuti, da je poklican. Če se zaveda, da bo njegovo natančno delo omogočilo prijetno in varno bivanje ljudi v hiši, kjer sodeluje pri graditvi, bo vsakdanje delo dobilo veliko večji pomen. Dejstvo, ki se ga ni treba izmisliti, saj sami vemo, kako slabo prenašamo površnosti in nepravilnosti v naših bivalnih ali delovnih prostorih, torej občutek poklicanosti, ki ga ta preprosti delavec zares živi, ne le olajša vsakdanji trud, ampak pozneje polepša dan vsem, ki bodo te prostore uporabljali. Končno vsi iščemo dobre mojstre, učitelje, zdravnike, ki ne le služijo, ampak živijo za svoj poklic. Želim vsem, da bi v današnjem dnevu zmogli vsaj kdaj odkriti, kako, če drugega ne, smo poklicani, da polepšamo dan drug drugemu. In verjamem, da če bomo to danes živeli, ne bo lepo le jutro, ampak tudi večer.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - napovedano parafiranje kolektivnih pogodb, v državni upravi to še naprej zavračajo - Energetika Maribor s kotlom na lesno biomaso povečuje delež energije iz obnovljivih virov - danes in jutri bodo mladi lahko pomoč pri odločitvi za nadaljevanje študija in izbiri poklica iskali na Kariernem sejmu
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - napovedano parafiranje kolektivnih pogodb, v državni upravi to še naprej zavračajo - Energetika Maribor s kotlom na lesno biomaso povečuje delež energije iz obnovljivih virov - danes in jutri bodo mladi lahko pomoč pri odločitvi za nadaljevanje študija in izbiri poklica iskali na Kariernem sejmu
V veliki družini s sedmimi otroki je v Budanjah odraščala danes 93-letna Pavla Gregorič. Pravi, da ima še danes, ko sicer živi v domu, rada Budanjce in ostaja »lokal patriot«. Delala je kot učiteljica na različnih osnovnih šolah na Goriškem. Poklic je opravljala z velikim veseljem in še danes ima neskončno rada otroke. Z njo se je pogovarjala Mateja Grebenjak.
V veliki družini s sedmimi otroki je v Budanjah odraščala danes 93-letna Pavla Gregorič. Pravi, da ima še danes, ko sicer živi v domu, rada Budanjce in ostaja »lokal patriot«. Delala je kot učiteljica na različnih osnovnih šolah na Goriškem. Poklic je opravljala z velikim veseljem in še danes ima neskončno rada otroke. Z njo se je pogovarjala Mateja Grebenjak.