Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Gospodarska zbornica Slovenije za razširitev sheme skrajšanega delovnika na del lesne industrije - Projekt gradnje Centra Rotovž bi zaradi energetske krize lahko prizadele nove podražitve - Tudi v Mariboru bodo mladi spoznavali delo in poklice v kulturi in umetnosti v okviru t.i. Šole v kulturi
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Gospodarska zbornica Slovenije za razširitev sheme skrajšanega delovnika na del lesne industrije - Projekt gradnje Centra Rotovž bi zaradi energetske krize lahko prizadele nove podražitve - Tudi v Mariboru bodo mladi spoznavali delo in poklice v kulturi in umetnosti v okviru t.i. Šole v kulturi
Mesec februar se bliža koncu, informativni dnevi so za nami, prav tako zimske počitnice za polovico šolarjev, ostala polovica jih preživlja ta teden. V tem mesecu so šolarji, ki jih letos čaka pomembna odločitev - kam naprej, zagotovo veliko razmišljali v tej smeri. Izbrati gimnazijo ali poklicno šolo? Kaj mi prinaša poklic in kaj izobrazba v današnjem času? Nadaljevati šolanje po triletni poklicni šoli ali se zaposliti? Vse to so se spraševali tudi mojih gosti, danes dijaki 5. letnika na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana. Zakaj so se odločili za poklic kuharja, mesarja, peka in slaščičarke ter kaj jim je ta odločitev prinesla, so nam povedali v tokratni oddaji Gymnasium.
Mesec februar se bliža koncu, informativni dnevi so za nami, prav tako zimske počitnice za polovico šolarjev, ostala polovica jih preživlja ta teden. V tem mesecu so šolarji, ki jih letos čaka pomembna odločitev - kam naprej, zagotovo veliko razmišljali v tej smeri. Izbrati gimnazijo ali poklicno šolo? Kaj mi prinaša poklic in kaj izobrazba v današnjem času? Nadaljevati šolanje po triletni poklicni šoli ali se zaposliti? Vse to so se spraševali tudi mojih gosti, danes dijaki 5. letnika na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana. Zakaj so se odločili za poklic kuharja, mesarja, peka in slaščičarke ter kaj jim je ta odločitev prinesla, so nam povedali v tokratni oddaji Gymnasium.
V 108. letu starosti se je pred dnevi poslovila Emilija Soklič, filmska delavka, inženirka in inovatorka elektrotehnike, tudi Badjurova nagrajenka za življenjsko delo. Rodila se je leta 1918 in ko je imela sto let, jo je pred mikrofon povabil Ivan Merljak ter posnel pričujoči pogovor. Leta 2023 je bila Emilija Soklič v središču pozornosti našega 3. programa, Programa Ars Radia Slovenija, saj nam je podarila izjemno dragocenost: trak Rudija Omote s posnetkom zadnjega koncerta Akademskega pevskega zbora iz leta 1941 pred kulturnim molkom. Foto: Rado Likon.
V 108. letu starosti se je pred dnevi poslovila Emilija Soklič, filmska delavka, inženirka in inovatorka elektrotehnike, tudi Badjurova nagrajenka za življenjsko delo. Rodila se je leta 1918 in ko je imela sto let, jo je pred mikrofon povabil Ivan Merljak ter posnel pričujoči pogovor. Leta 2023 je bila Emilija Soklič v središču pozornosti našega 3. programa, Programa Ars Radia Slovenija, saj nam je podarila izjemno dragocenost: trak Rudija Omote s posnetkom zadnjega koncerta Akademskega pevskega zbora iz leta 1941 pred kulturnim molkom. Foto: Rado Likon.
30. 12. 2025 je umrla Emilija Soklič, dobitnica Badjurove nagrade za življenjsko delo in ena prvih poklicnih filmskih ustvarjalk na Slovenskem. Avtor fotografije: R. Likon
30. 12. 2025 je umrla Emilija Soklič, dobitnica Badjurove nagrade za življenjsko delo in ena prvih poklicnih filmskih ustvarjalk na Slovenskem. Avtor fotografije: R. Likon
Informativa je največji sejem izobraževanja in poklicev v Sloveniji, ki mladim že 17 let pomaga pri ključnih odločitvah o njihovem izobraževanju in izbiri poklica. Sejem je pretekli konec tedna potekal v Cankarjevem domu, predstavile so se številne srednje šole, gimnazije in fakultete ter tudi delodajalci. Kateri poklici bodo najbolj zaželeni v letu 2026, kaj o trendih zaposlovanja v Sloveniji pravi aktualna statistika in s katerimi ovirami se soočajo mladi, ki bodo v prihodnjih letih prvič vstopili na trg dela, lahko izveste v tokratni reportaži.
Informativa je največji sejem izobraževanja in poklicev v Sloveniji, ki mladim že 17 let pomaga pri ključnih odločitvah o njihovem izobraževanju in izbiri poklica. Sejem je pretekli konec tedna potekal v Cankarjevem domu, predstavile so se številne srednje šole, gimnazije in fakultete ter tudi delodajalci. Kateri poklici bodo najbolj zaželeni v letu 2026, kaj o trendih zaposlovanja v Sloveniji pravi aktualna statistika in s katerimi ovirami se soočajo mladi, ki bodo v prihodnjih letih prvič vstopili na trg dela, lahko izveste v tokratni reportaži.
Tadej Pogačar je zmagal tudi na današnji sklepni etapi kolesarske dirke po Romandiji, kar je njegova četrta etapna zmaga na dirki. Pogačar je zmagal tudi v skupnem seštevku, drugi danes in prav tako skupno je bil Nemec Florian Lipowitz, tretji v etapi pa je bil Primož Roglič, na koncu je bil skupno 18. Drugi poudarki: - Ob dnevu svobode medijev novinarji opozarjajo na slabšanje razmer, številnih zapuščajo poklic. - Najnovejši mirovni predlog Irana med drugim predvideva konec vojne z Združenimi državami v 30 dneh. - Mineva 15 let od dogovora, ki je prinesel dodatne dvojezične krajevne table na avstrijskem Koroškem.
Tadej Pogačar je zmagal tudi na današnji sklepni etapi kolesarske dirke po Romandiji, kar je njegova četrta etapna zmaga na dirki. Pogačar je zmagal tudi v skupnem seštevku, drugi danes in prav tako skupno je bil Nemec Florian Lipowitz, tretji v etapi pa je bil Primož Roglič, na koncu je bil skupno 18. Drugi poudarki: - Ob dnevu svobode medijev novinarji opozarjajo na slabšanje razmer, številnih zapuščajo poklic. - Najnovejši mirovni predlog Irana med drugim predvideva konec vojne z Združenimi državami v 30 dneh. - Mineva 15 let od dogovora, ki je prinesel dodatne dvojezične krajevne table na avstrijskem Koroškem.
Nataša Juriševič je že dolgo upokojena, a je v srcu še vedno – babica. Vse svoje delovno življenje je opravljala ta izjemni poklic. V časih, ko so babice utrip in gibanje otroka »poslušale« z rokami, z dotikom, ko ultrazvoka sploh še ni bilo, ko so babice v nekdanji koprski porodnišnici – Servitskem samostanu - delale v treh izmenah in se je v eni noči rodilo tudi 10 otrok. Rodnost je bila takrat precej večja – od 1600 do 1800 otrok na leto. Za primerjavo : v letu 2023 se je v porodnišnici v Izoli po njihovih podatkih rodilo 520 otrok. Medicina je seveda napredovala, a srčnost babice, njen pristni stik z mamo pred porodom, ob porodu in po njem, bo pomemben vedno. Zato Nataša Juriševič »svojo« porodnišnico v Kopru, kjer je tudi sama rodila dva otroka, vedno znova objame v srcu. Na Svetovni dan babic, ki ga obeležujemo vsako leto 5. maja, se je z Natašo Juriševič pogovarjala Nataša Benčič.
Nataša Juriševič je že dolgo upokojena, a je v srcu še vedno – babica. Vse svoje delovno življenje je opravljala ta izjemni poklic. V časih, ko so babice utrip in gibanje otroka »poslušale« z rokami, z dotikom, ko ultrazvoka sploh še ni bilo, ko so babice v nekdanji koprski porodnišnici – Servitskem samostanu - delale v treh izmenah in se je v eni noči rodilo tudi 10 otrok. Rodnost je bila takrat precej večja – od 1600 do 1800 otrok na leto. Za primerjavo : v letu 2023 se je v porodnišnici v Izoli po njihovih podatkih rodilo 520 otrok. Medicina je seveda napredovala, a srčnost babice, njen pristni stik z mamo pred porodom, ob porodu in po njem, bo pomemben vedno. Zato Nataša Juriševič »svojo« porodnišnico v Kopru, kjer je tudi sama rodila dva otroka, vedno znova objame v srcu. Na Svetovni dan babic, ki ga obeležujemo vsako leto 5. maja, se je z Natašo Juriševič pogovarjala Nataša Benčič.
Ne le da je umetna inteligenca vse bolj prisotna v naših življenjih, temveč spreminja tudi naš način delovanja, izobraževanja, razmišljanja, pomnjenja itd. V današnjem digitalnem svetu je umetna inteligenca namreč postala nepogrešljiv del našega vsakdana in se domala uporablja vsepovsod, tudi v številnih poklicih. In nekatere od njih tudi ogroža. V mesecu oktobru je potekala kampanja pod geslom UI_zi prevedeno. UI_zi zgrešeno., ki je opozarjala na pasti in prednosti uporabe umetne inteligence pri jezikovnih poklicih. Objavljamo posnetek osrednjega omizja te kampanje, ki je potekalo 24. oktobra v Cankarjevem domu v Ljubljani, v njem pa so sodelovale Tanja Petrič iz Društva slovenskih književnih prevajalcev, Jerca Kos iz Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev, Kristina M. Pučnik iz Lektorskega društva Slovenije, ob njih pa tudi Simon Zupan z Oddelek za prevodoslovje mariborske Filozofske fakultete. Foto: Črt Piksi
Ne le da je umetna inteligenca vse bolj prisotna v naših življenjih, temveč spreminja tudi naš način delovanja, izobraževanja, razmišljanja, pomnjenja itd. V današnjem digitalnem svetu je umetna inteligenca namreč postala nepogrešljiv del našega vsakdana in se domala uporablja vsepovsod, tudi v številnih poklicih. In nekatere od njih tudi ogroža. V mesecu oktobru je potekala kampanja pod geslom UI_zi prevedeno. UI_zi zgrešeno., ki je opozarjala na pasti in prednosti uporabe umetne inteligence pri jezikovnih poklicih. Objavljamo posnetek osrednjega omizja te kampanje, ki je potekalo 24. oktobra v Cankarjevem domu v Ljubljani, v njem pa so sodelovale Tanja Petrič iz Društva slovenskih književnih prevajalcev, Jerca Kos iz Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev, Kristina M. Pučnik iz Lektorskega društva Slovenije, ob njih pa tudi Simon Zupan z Oddelek za prevodoslovje mariborske Filozofske fakultete. Foto: Črt Piksi
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je tokrat mariborska frizerka Viktorija Jarc. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije ji je ob 55-letnici njenega salona podelila naziv – najstarejša obrtnica leta 2025. Zgodba o njeni vztrajnosti, strokovnosti in ljubezni do dela navdihuje generacije mladih frizerjev. Foto: Anton Šijanec
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je tokrat mariborska frizerka Viktorija Jarc. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije ji je ob 55-letnici njenega salona podelila naziv – najstarejša obrtnica leta 2025. Zgodba o njeni vztrajnosti, strokovnosti in ljubezni do dela navdihuje generacije mladih frizerjev. Foto: Anton Šijanec
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je naziv Najstarejša obrtnica leta 2025 podelila frizerki Viktoriji Jarc, ki v Mariboru že 55 let vodi frizerski salon. Mojstrski izpit je opravila leta 1974 in tako ostaja ena redkih v državi, ki omenjeno obrt opravlja tako dolgo. V začetku leta se ji je pri delu v salonu pridružil vnuk Viktor, s katerim tako ohranjata družinsko tradicijo frizerstva.
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je naziv Najstarejša obrtnica leta 2025 podelila frizerki Viktoriji Jarc, ki v Mariboru že 55 let vodi frizerski salon. Mojstrski izpit je opravila leta 1974 in tako ostaja ena redkih v državi, ki omenjeno obrt opravlja tako dolgo. V začetku leta se ji je pri delu v salonu pridružil vnuk Viktor, s katerim tako ohranjata družinsko tradicijo frizerstva.
Izvedeli bomo vrsto zanimivosti o delu mojstra zvoka. Ob poslušanju posnetkov del Jeana Feryja Rebela, Giuseppa Verdija in Richarda Straussa nas bo po poteh svojega poklica, zlasti nastajanju simfoničnih in opernih posnetkov, popeljala tokratna gostja muzikologinje Mojce Menart, tonska mojstrica Aleks Pirkmajer Penko.
Izvedeli bomo vrsto zanimivosti o delu mojstra zvoka. Ob poslušanju posnetkov del Jeana Feryja Rebela, Giuseppa Verdija in Richarda Straussa nas bo po poteh svojega poklica, zlasti nastajanju simfoničnih in opernih posnetkov, popeljala tokratna gostja muzikologinje Mojce Menart, tonska mojstrica Aleks Pirkmajer Penko.
V Aktualni temi smo se pogovarjali z Jakom Carlevaris in Emo Bernard, ki sta lani decembra prejela čin poročnika ozrioma poročnice v slovenski vojski. Vztrajnost in pogum, s katerim sta končala Šolo za častnike, jima bosta koristila tudi sicer v življenju.
V Aktualni temi smo se pogovarjali z Jakom Carlevaris in Emo Bernard, ki sta lani decembra prejela čin poročnika ozrioma poročnice v slovenski vojski. Vztrajnost in pogum, s katerim sta končala Šolo za častnike, jima bosta koristila tudi sicer v življenju.
Danes je mednarodni dan gasilcev. Gre za enega izmed javno najbolj cenjenih poklicev in poslanstev. Kljub temu pa tudi v njihovih vrstah ni vse brezhibno, saj se predvsem poklicni gasilci precej neuspešno borijo za bolj pošteno plačilo, prostovoljni pa so kljub številnim obljubam še vedno prikrajšani za nekatere ugodnosti, ki bi njihov trud vsaj nekoliko nagradile. Ob tem se slabša tudi stanje na področju zanimanja za poklic ter za operativno delo v prostovoljnih društvih.
Danes je mednarodni dan gasilcev. Gre za enega izmed javno najbolj cenjenih poklicev in poslanstev. Kljub temu pa tudi v njihovih vrstah ni vse brezhibno, saj se predvsem poklicni gasilci precej neuspešno borijo za bolj pošteno plačilo, prostovoljni pa so kljub številnim obljubam še vedno prikrajšani za nekatere ugodnosti, ki bi njihov trud vsaj nekoliko nagradile. Ob tem se slabša tudi stanje na področju zanimanja za poklic ter za operativno delo v prostovoljnih društvih.
V oddaji vas popeljemo v slovaško prestolnico Bratislavo, kjer je potekal celodnevni slovenski kulturni dogodek, ki je združil tako študente slovenščine in profesorje Filozofske fakultete bratislavske univerze kot tudi Slovence, ki bivajo v Bratislavi. O dogodku, ki je potekal prav na Ta veseli dan kulture, več izveste iz pogovora z organizatorko prireditve, dr. Sašo Wojtech Poklač, ki na bratislavski univerzi poučuje slovenščino že več kot dve desetletji. V oddaji vas seznanjamo tudi z Zimsko šolo slovenskega jezika, ki se bo prihodnji mesec začela na Filozofski fakulteti v Ljubljani, gostimo pa tudi mladega socialnega in okoljskega psihologa Žana Mlakarja, ki raziskovalno delo že skoraj desetletje opravlja na Nizozemskem.
V oddaji vas popeljemo v slovaško prestolnico Bratislavo, kjer je potekal celodnevni slovenski kulturni dogodek, ki je združil tako študente slovenščine in profesorje Filozofske fakultete bratislavske univerze kot tudi Slovence, ki bivajo v Bratislavi. O dogodku, ki je potekal prav na Ta veseli dan kulture, več izveste iz pogovora z organizatorko prireditve, dr. Sašo Wojtech Poklač, ki na bratislavski univerzi poučuje slovenščino že več kot dve desetletji. V oddaji vas seznanjamo tudi z Zimsko šolo slovenskega jezika, ki se bo prihodnji mesec začela na Filozofski fakulteti v Ljubljani, gostimo pa tudi mladega socialnega in okoljskega psihologa Žana Mlakarja, ki raziskovalno delo že skoraj desetletje opravlja na Nizozemskem.
1000 dijakov bo lahko na novo za šolsko leto, ki se je že začelo, prejelo štipendijo za deficitarne poklice. Ta je namenjena tistim, ki se izobražujejo za poklice, za katere na trgu dela ni dovolj kadra glede na potrebe delodajalcev. Prejemnikov Zoisovih štipendij je bistveno več; ta štipendija pa je namenjena spodbujanju izjemnih dosežkov ter ustvarjanju dodane vrednosti na področju znanja, raziskovanja in umetnosti. O obeh vrstah štipendij bomo govorili v torkovem Svetovalnem servisu, ko bosta z nami direktorica Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS Barbara Leder ter vodja oddelka za štipendije na skladu Maja Gašparovič.
1000 dijakov bo lahko na novo za šolsko leto, ki se je že začelo, prejelo štipendijo za deficitarne poklice. Ta je namenjena tistim, ki se izobražujejo za poklice, za katere na trgu dela ni dovolj kadra glede na potrebe delodajalcev. Prejemnikov Zoisovih štipendij je bistveno več; ta štipendija pa je namenjena spodbujanju izjemnih dosežkov ter ustvarjanju dodane vrednosti na področju znanja, raziskovanja in umetnosti. O obeh vrstah štipendij bomo govorili v torkovem Svetovalnem servisu, ko bosta z nami direktorica Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS Barbara Leder ter vodja oddelka za štipendije na skladu Maja Gašparovič.
Danes je svetovni dan svobode medijev, ob katerem stroka opozarja, da so razmere na tem področju daleč od idealnih. Nasprotno - novinarski poklic v spreminjajočem se svetu postaja vedno bolj negotov, ukrepi za njegovo ohranitev pa ne zadostujejo resnosti situacije. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je ob svetovnem dnevu spomnil na številne novinarje, ubite med poročanjem na vojnih območjih. Več pa po teh poudarkih oddaje: - Trump nakazal na možnost novih napadov na Iran - Iz Nemčije bi lahko odšlo več kot le 5 tisoč ameriških vojakov - Okoljevarstveniki z manifestom o lokalni in trajnostni prehrani poudarjajo okoljsko ranljivost kmetijstva
Danes je svetovni dan svobode medijev, ob katerem stroka opozarja, da so razmere na tem področju daleč od idealnih. Nasprotno - novinarski poklic v spreminjajočem se svetu postaja vedno bolj negotov, ukrepi za njegovo ohranitev pa ne zadostujejo resnosti situacije. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je ob svetovnem dnevu spomnil na številne novinarje, ubite med poročanjem na vojnih območjih. Več pa po teh poudarkih oddaje: - Trump nakazal na možnost novih napadov na Iran - Iz Nemčije bi lahko odšlo več kot le 5 tisoč ameriških vojakov - Okoljevarstveniki z manifestom o lokalni in trajnostni prehrani poudarjajo okoljsko ranljivost kmetijstva
"Pomembna je ljubezen do poklica, do predmeta, ki ga učiš, in do učencev ali odraslih, ki jim posreduješ svoje znanje," pravi gospa Magda Juvan, ki je vsa svoja službena leta preživela za katedrom na osnovni šoli Valentina Vodnika v Ljubljani. Učencem je skušala vzbuditi ljubezen do slovenskega jezika, do literature in slovnice, in pri tem nenehno iskala svoje poti, ki bi bile za učence kar najbolj zanimive. Ljubezen do jezika jo še vedno spremlja prav vsak dan. Nekaj utrinkov iz mozaika svojega življenja je podelila v pogovoru z Lucijo Fatur.
"Pomembna je ljubezen do poklica, do predmeta, ki ga učiš, in do učencev ali odraslih, ki jim posreduješ svoje znanje," pravi gospa Magda Juvan, ki je vsa svoja službena leta preživela za katedrom na osnovni šoli Valentina Vodnika v Ljubljani. Učencem je skušala vzbuditi ljubezen do slovenskega jezika, do literature in slovnice, in pri tem nenehno iskala svoje poti, ki bi bile za učence kar najbolj zanimive. Ljubezen do jezika jo še vedno spremlja prav vsak dan. Nekaj utrinkov iz mozaika svojega življenja je podelila v pogovoru z Lucijo Fatur.
Lektor ni jezikovna policija, ampak partner avtorju – prvi bralec, ki mu pomaga do jasnega in učinkovitega sporočila, pravi Kristina M. Pučnik, predsednica Lektorskega društva Slovenije. Kristina M. Pučnik že 20 let poklicno deluje kot lektorica. Pravi, da ne bi počela nič drugega, saj je v poklicu, v katerem dela kot samozaposlena, izjemno zadovoljna. K pogovoru smo jo povabili ob nedavno sprejetem Etičnem kodeksu in poklicnih standardih Lektorskega društva Slovenije. Pogovarjali smo se tudi o širšem odnosu javnosti do lektorjev. Povedala je, da se ljudje primejo za usta, ko izvedo, kaj je po poklicu.
Lektor ni jezikovna policija, ampak partner avtorju – prvi bralec, ki mu pomaga do jasnega in učinkovitega sporočila, pravi Kristina M. Pučnik, predsednica Lektorskega društva Slovenije. Kristina M. Pučnik že 20 let poklicno deluje kot lektorica. Pravi, da ne bi počela nič drugega, saj je v poklicu, v katerem dela kot samozaposlena, izjemno zadovoljna. K pogovoru smo jo povabili ob nedavno sprejetem Etičnem kodeksu in poklicnih standardih Lektorskega društva Slovenije. Pogovarjali smo se tudi o širšem odnosu javnosti do lektorjev. Povedala je, da se ljudje primejo za usta, ko izvedo, kaj je po poklicu.
Čez tri dni se bo začela letošnja 68. izvedba športno rekreativne prireditve Pot ob žici. Gost tokratne epizode Prvakov tedna že 50 let soustvarja organizacijo Pohoda ob žici. Za svoje dolgoletno delo je letos ob Poti ob žici dobil svoje drevo. Četrt stoletja je bil tudi na čelu Ljubljanskega maratona, vse od njegovih začetkov do uvrstitve v kategorijo najelitnejših maratonov na svetu, Športnik po duši in po poklicu se je v različnih obdobjih svojega življenja kot tekmovalec, sodnik in trener ukvarjal z alpskim smučanjem, biatlonom, gimnastiko in seveda atletiko. Zakaj je Pot ob žici eden najbolj posebnih športno-rekreativnih prostorov v evropskem prostoru? Kaj pomeni za identiteto Ljubljane in kako je usidrana v slovenski kolektivni spomin? Gost Prvakov tedna je Gojko Zalokar.
Čez tri dni se bo začela letošnja 68. izvedba športno rekreativne prireditve Pot ob žici. Gost tokratne epizode Prvakov tedna že 50 let soustvarja organizacijo Pohoda ob žici. Za svoje dolgoletno delo je letos ob Poti ob žici dobil svoje drevo. Četrt stoletja je bil tudi na čelu Ljubljanskega maratona, vse od njegovih začetkov do uvrstitve v kategorijo najelitnejših maratonov na svetu, Športnik po duši in po poklicu se je v različnih obdobjih svojega življenja kot tekmovalec, sodnik in trener ukvarjal z alpskim smučanjem, biatlonom, gimnastiko in seveda atletiko. Zakaj je Pot ob žici eden najbolj posebnih športno-rekreativnih prostorov v evropskem prostoru? Kaj pomeni za identiteto Ljubljane in kako je usidrana v slovenski kolektivni spomin? Gost Prvakov tedna je Gojko Zalokar.
Ko mu boste prisluhnili, ne boste verjeli, da govori Kolumbijec, ki je šele pred šestimi leti prišel v Slovenijo. Njegova slovenščina je namreč brezhibna. Andres Cepeda je anesteziolog, ljubitelj narave in žuželk ter strasten opazovalec vesolja, ki si tja gor želi tudi odpotovati kot del odprave. Obožuje krvavice in kislo zelje z ocvirki, pogreša pa tropsko sadje. V pogovoru pove, kako se je znašel v Sloveniji, kakšne so prednosti življenja v mali državi sredi Evrope in zakaj tako rad opravlja svoj poklic.
Ko mu boste prisluhnili, ne boste verjeli, da govori Kolumbijec, ki je šele pred šestimi leti prišel v Slovenijo. Njegova slovenščina je namreč brezhibna. Andres Cepeda je anesteziolog, ljubitelj narave in žuželk ter strasten opazovalec vesolja, ki si tja gor želi tudi odpotovati kot del odprave. Obožuje krvavice in kislo zelje z ocvirki, pogreša pa tropsko sadje. V pogovoru pove, kako se je znašel v Sloveniji, kakšne so prednosti življenja v mali državi sredi Evrope in zakaj tako rad opravlja svoj poklic.
Gostja oddaje Odprto za srečanja je Anita Prelec, predsednica Zbornice - Zveze, krovne strokovne organizacije zdravstvene in babiške nege v Sloveniji, ki je z več kot 17 tisoč člani, najštevilčnejša poklicna skupina v zdravstvu. Anita Prelec je diplomirana medicinska sestra, magistrica znanosti, višja predavateljica in avtorica številnih strokovnih člankov. Osem let je bila v vodstvu Evropske babiške zveze, za svoj doprinos stroki je prejela zlati znak, najvišje priznanje Zbornice - Zveze. Ob imenovanju na mesto predsednice konec marca letos, je poudarila pomen razvoja avtonomne stroke zdravstvene in babiške nege ter javnega, vsem dostopnega zdravstvenega sistema.
Gostja oddaje Odprto za srečanja je Anita Prelec, predsednica Zbornice - Zveze, krovne strokovne organizacije zdravstvene in babiške nege v Sloveniji, ki je z več kot 17 tisoč člani, najštevilčnejša poklicna skupina v zdravstvu. Anita Prelec je diplomirana medicinska sestra, magistrica znanosti, višja predavateljica in avtorica številnih strokovnih člankov. Osem let je bila v vodstvu Evropske babiške zveze, za svoj doprinos stroki je prejela zlati znak, najvišje priznanje Zbornice - Zveze. Ob imenovanju na mesto predsednice konec marca letos, je poudarila pomen razvoja avtonomne stroke zdravstvene in babiške nege ter javnega, vsem dostopnega zdravstvenega sistema.
Ko je 19. aprila leta 2019 zagorela cerkev Notre Dame v Parizu, se je najprej vnelo njeno čudovito leseno ostrešje. Bilo je zgrajeno na poseben obrtno umetniški način, saj ni šlo zgolj za uporabno konstrukcijo, ki naj nosi streho veličastne katedrale, ampak tudi za izjemno lepo in tehnično do potankosti izdelano ogrodje, ki je prav tako omogočalo statično ravnovesje obokov pariške stolnice. Toda tega izjemnega dela kar na lepem ni bilo več. Tudi se niso ohranili njegovi načrti. Pa vendar se je ne dolgo pred tem skupina pariških študentov arhitekture zaljubila v ta preplet tramov obdelanih iz stoletnih hrastov in o njem posnela dokumentaren film. Zato so lahko iz vse Francije prihiteli tesarji, ki so obvladali to starodavno obrt. Povabili so še mlade fante v uk ter z njimi na novo iztesali to umetniško ogrodje poimenovano »gozd«. Zgodba noterdamskega ostrešja pa nam razkriva pomen tesarskega poklica, ki bi ga naj po starem izročilu opravljal Jezusov krušni oče Jožef. Navado imamo, da poudarjamo njegovo skromno in skrito življenje ter podčrtujemo, kako je moral trdo delati, da je preživel sveto družino. Toda ne pozabimo, predno je papež l. 1955 sv. Jožefu dodelil častni vzdevek »Delavec«, je varuh svete družine veljal tudi za varuha vse Cerkve in vseh družin. Zato ima njegov poklic še poseben simbolni pomen. Jožef je skrbel, da je njegova družina imela streho nad glavo, hkrati pa je k temu pomagal tudi drugim družinam v Nazaretu in v njegovi okolici. Pokazal je, da je delo, pa naj je še tako težavno, hkrati teženje po skladju in ravnovesju. Ne samo pri gradnji doma, svetišč in poslopij, ampak delo prav tako pomaga pri vzpostavljanju notranjega ravnotežja. Spomnimo se, da je tudi oče zahodnega meništva sv. Benedikt svojim redovnikom naročil, naj molijo in delajo: ora et labora! Molitev in delo sta tudi za kristjana kot dve človeški roki, ki šele skupaj ustvarita čudovite reči in nas popeljeta k vzajemnosti v družbi ter k sožitju z naravo. Praznik sv. Jožefa Delavca kristjanom govori, da je delo ni kazen za greh. Prav obratno, delo je izraz človekovega dostojanstva, da preko njega razvije svoje sposobnosti in kot smo videli, prav tako svoj smisel za lepoto. Delo človeku omogoča, da pokaže ljubezen do svojih dragih in do vseh ljudi.
Ko je 19. aprila leta 2019 zagorela cerkev Notre Dame v Parizu, se je najprej vnelo njeno čudovito leseno ostrešje. Bilo je zgrajeno na poseben obrtno umetniški način, saj ni šlo zgolj za uporabno konstrukcijo, ki naj nosi streho veličastne katedrale, ampak tudi za izjemno lepo in tehnično do potankosti izdelano ogrodje, ki je prav tako omogočalo statično ravnovesje obokov pariške stolnice. Toda tega izjemnega dela kar na lepem ni bilo več. Tudi se niso ohranili njegovi načrti. Pa vendar se je ne dolgo pred tem skupina pariških študentov arhitekture zaljubila v ta preplet tramov obdelanih iz stoletnih hrastov in o njem posnela dokumentaren film. Zato so lahko iz vse Francije prihiteli tesarji, ki so obvladali to starodavno obrt. Povabili so še mlade fante v uk ter z njimi na novo iztesali to umetniško ogrodje poimenovano »gozd«. Zgodba noterdamskega ostrešja pa nam razkriva pomen tesarskega poklica, ki bi ga naj po starem izročilu opravljal Jezusov krušni oče Jožef. Navado imamo, da poudarjamo njegovo skromno in skrito življenje ter podčrtujemo, kako je moral trdo delati, da je preživel sveto družino. Toda ne pozabimo, predno je papež l. 1955 sv. Jožefu dodelil častni vzdevek »Delavec«, je varuh svete družine veljal tudi za varuha vse Cerkve in vseh družin. Zato ima njegov poklic še poseben simbolni pomen. Jožef je skrbel, da je njegova družina imela streho nad glavo, hkrati pa je k temu pomagal tudi drugim družinam v Nazaretu in v njegovi okolici. Pokazal je, da je delo, pa naj je še tako težavno, hkrati teženje po skladju in ravnovesju. Ne samo pri gradnji doma, svetišč in poslopij, ampak delo prav tako pomaga pri vzpostavljanju notranjega ravnotežja. Spomnimo se, da je tudi oče zahodnega meništva sv. Benedikt svojim redovnikom naročil, naj molijo in delajo: ora et labora! Molitev in delo sta tudi za kristjana kot dve človeški roki, ki šele skupaj ustvarita čudovite reči in nas popeljeta k vzajemnosti v družbi ter k sožitju z naravo. Praznik sv. Jožefa Delavca kristjanom govori, da je delo ni kazen za greh. Prav obratno, delo je izraz človekovega dostojanstva, da preko njega razvije svoje sposobnosti in kot smo videli, prav tako svoj smisel za lepoto. Delo človeku omogoča, da pokaže ljubezen do svojih dragih in do vseh ljudi.
Želimo si zdrave, pestre in kakovostne hrane, a hkrati pričakujemo, da bo vpliv kmetijstva na okolje skoraj neznaten. Spreminja se podnebje, dražijo se energenti ter gnojila, tu je še stalno prisotna konkurenca na kmetijskem trgu. Kako te nenehne pritiske doživljajo kmetje? So trenutni mehanizmi, ki naj bi kmetijam zagotovili socialno in ekonomsko varnost, učinkoviti? Kako te zahteve narekujejo tako družinsko življenje kot tudi organizacijo dela? Socialne, zdravstvene, ekonomske in osebne vidike kmečkega poklica raziskuje tokratna gostja Podob znanja, izr. prof. dr. Majda Černič Istenič, ki raziskovalno deluje na Družbenomedicinskem inštitutu ZRC SAZU, v preteklosti pa je poučevala sociologijo podeželja na Biotehniški fakulteti.
Želimo si zdrave, pestre in kakovostne hrane, a hkrati pričakujemo, da bo vpliv kmetijstva na okolje skoraj neznaten. Spreminja se podnebje, dražijo se energenti ter gnojila, tu je še stalno prisotna konkurenca na kmetijskem trgu. Kako te nenehne pritiske doživljajo kmetje? So trenutni mehanizmi, ki naj bi kmetijam zagotovili socialno in ekonomsko varnost, učinkoviti? Kako te zahteve narekujejo tako družinsko življenje kot tudi organizacijo dela? Socialne, zdravstvene, ekonomske in osebne vidike kmečkega poklica raziskuje tokratna gostja Podob znanja, izr. prof. dr. Majda Černič Istenič, ki raziskovalno deluje na Družbenomedicinskem inštitutu ZRC SAZU, v preteklosti pa je poučevala sociologijo podeželja na Biotehniški fakulteti.
Iz Loške doline prihaja današnja zgodba v rubriki None in nonoti. V Danah pri Starem trgu pri Ložu je odraščala danes 86-letna Vida Nusdorfer. Ljubezen in služba sta jo pripeljali v Vipavsko dolino. V Slapu pri Vipavi si je z možem ustvarila dom. Delala je kot bolničarka v šempetrski bolnišnici. O vsem tem je pripovedovala Mateji Grebenjak.
Iz Loške doline prihaja današnja zgodba v rubriki None in nonoti. V Danah pri Starem trgu pri Ložu je odraščala danes 86-letna Vida Nusdorfer. Ljubezen in služba sta jo pripeljali v Vipavsko dolino. V Slapu pri Vipavi si je z možem ustvarila dom. Delala je kot bolničarka v šempetrski bolnišnici. O vsem tem je pripovedovala Mateji Grebenjak.
Statistike, povezane z zdravjem in varnostjo kmetov in kmetic pri nas, so dramatične, uradne pa predvsem nepopolne. Kot pravi dr. Duška Knežević Hočevar z Družbenomedicinskega inštituta ZRC SAZU, so številke pomembno izhodišče. A ne kričijo. Zato je treba na teren. Že približno dve desetletji raziskuje počutje kmetov in kmetic na slovenskem podeželju. Kot antropologinja se v njihovo vsakdanjost ne vključuje le z opazovanjem – z njimi pakira moko, gre na žetev, k nedeljski maši, na veselico, ali pa ob slabi vremenski napovedi skupaj načrtujejo dan. Predvsem pa posluša in razpravlja, pri čemer se poskuša vživeti v pripovedi preučevane populacije. Opozarja, da so z vidika odločevalcev kmetje in kmetice danes predvsem izjemno sposobni podjetniki. Biti kmet ni zgolj poklic, je prepričana Knežević Hočevar, je način življenja, močna identiteta.
Statistike, povezane z zdravjem in varnostjo kmetov in kmetic pri nas, so dramatične, uradne pa predvsem nepopolne. Kot pravi dr. Duška Knežević Hočevar z Družbenomedicinskega inštituta ZRC SAZU, so številke pomembno izhodišče. A ne kričijo. Zato je treba na teren. Že približno dve desetletji raziskuje počutje kmetov in kmetic na slovenskem podeželju. Kot antropologinja se v njihovo vsakdanjost ne vključuje le z opazovanjem – z njimi pakira moko, gre na žetev, k nedeljski maši, na veselico, ali pa ob slabi vremenski napovedi skupaj načrtujejo dan. Predvsem pa posluša in razpravlja, pri čemer se poskuša vživeti v pripovedi preučevane populacije. Opozarja, da so z vidika odločevalcev kmetje in kmetice danes predvsem izjemno sposobni podjetniki. Biti kmet ni zgolj poklic, je prepričana Knežević Hočevar, je način življenja, močna identiteta.
V Cerkvi na Slovenskem je v maju potekal Teden molitve za nove duhovne poklice. Kakšno je pravzaprav stanje na področju duhovnih poklicev v Sloveniji? Prihodnji teden bomo v oddaji Sledi večnosti predstavili novomašnika, letos sta dva. Pred tem pa smo raziskali podrobneje, kakšno je sedanje stanje. Obiskali smo župnijo Dob in župnika Jureta Ferleža, ki je voditelj Komisije za poklicanost in nove duhovne poklice v ljubljanski nadškofiji.
V Cerkvi na Slovenskem je v maju potekal Teden molitve za nove duhovne poklice. Kakšno je pravzaprav stanje na področju duhovnih poklicev v Sloveniji? Prihodnji teden bomo v oddaji Sledi večnosti predstavili novomašnika, letos sta dva. Pred tem pa smo raziskali podrobneje, kakšno je sedanje stanje. Obiskali smo župnijo Dob in župnika Jureta Ferleža, ki je voditelj Komisije za poklicanost in nove duhovne poklice v ljubljanski nadškofiji.
Na zmanjšano zanimanje za študij jezikov sta močno vplivala razvoj umetne inteligence in digitalizacija. Ustvarja se vtis, da bodo jezikovni poklici kmalu odveč. Pa bo tudi zares tako? Zaradi digitalizacije je treba študij jezikov na novo premisliti. To pa še ne pomeni, da bodo jezikovni poklici tudi v resnici ugasnili. Kateri jeziki so najbolj na udaru? Gostja je dekanja Filozofske fakultete v Ljubljani Mojca Schlamberger Brezar.
Na zmanjšano zanimanje za študij jezikov sta močno vplivala razvoj umetne inteligence in digitalizacija. Ustvarja se vtis, da bodo jezikovni poklici kmalu odveč. Pa bo tudi zares tako? Zaradi digitalizacije je treba študij jezikov na novo premisliti. To pa še ne pomeni, da bodo jezikovni poklici tudi v resnici ugasnili. Kateri jeziki so najbolj na udaru? Gostja je dekanja Filozofske fakultete v Ljubljani Mojca Schlamberger Brezar.
Tretji torek v marcu je vsako leto svetovni dan socialnega dela, dan, namenjen prepoznavanju pomembne vloge socialnih delavk in delavcev pri izboljševanju življenja posameznikov, družin in skupnosti. Zato smo v današnjo oddajo povabili štiri mlade socialne delavke, Uršo, Tejo, Gajo in Jerco, ki šele stopajo na pot pomoči drugim. Čeprav so poklic izbrale prav zaradi tega, doživljajo tudi razočaranje in nemoč, srečujejo se s togim sistemom, pa tudi s preveliko željo po pomoči in čustveno vpletenostjo v usode ljudi. Prve profesionalne izkušnje tudi z delom pri programu Botrstvo Zveze Anita Ogulin jim spreminjajo pogled na revščino, še vedno pa verjamejo, da je zanje to sanjski poklic.
Tretji torek v marcu je vsako leto svetovni dan socialnega dela, dan, namenjen prepoznavanju pomembne vloge socialnih delavk in delavcev pri izboljševanju življenja posameznikov, družin in skupnosti. Zato smo v današnjo oddajo povabili štiri mlade socialne delavke, Uršo, Tejo, Gajo in Jerco, ki šele stopajo na pot pomoči drugim. Čeprav so poklic izbrale prav zaradi tega, doživljajo tudi razočaranje in nemoč, srečujejo se s togim sistemom, pa tudi s preveliko željo po pomoči in čustveno vpletenostjo v usode ljudi. Prve profesionalne izkušnje tudi z delom pri programu Botrstvo Zveze Anita Ogulin jim spreminjajo pogled na revščino, še vedno pa verjamejo, da je zanje to sanjski poklic.
V zadnjem času so vse glasnejše razprave o odločitvah nekaterih trgovcev, ki s svojih polic umikajo izdelke slovenskega izvora. Ob tem se odpira vprašanje pomena lokalne samooskrbe in odnosa do slovenskih izdelkov. Po mnenju nekaterih to vodi v razkroj domače dobavne verige in v tiho preoblikovanje prehranskega trga po meri multinacionalk. Za kmete pa je to samo še eden od izzivov, s katerimi se bodo letos soočali.
V zadnjem času so vse glasnejše razprave o odločitvah nekaterih trgovcev, ki s svojih polic umikajo izdelke slovenskega izvora. Ob tem se odpira vprašanje pomena lokalne samooskrbe in odnosa do slovenskih izdelkov. Po mnenju nekaterih to vodi v razkroj domače dobavne verige in v tiho preoblikovanje prehranskega trga po meri multinacionalk. Za kmete pa je to samo še eden od izzivov, s katerimi se bodo letos soočali.
Devetošolci, dijaki in bodoči študenti se v februarju odločajo, kam naprej in kateri poklic jih čaka. V Petku brez pravila se pogovarjamo z Andrejo Glavač iz Kariernega placa, ki razkriva nenapisana pravila izbire šole in poklica. Dotaknemo se dvomov, pritiskov staršev in kako lahko radovednost pomaga najti pravo pot. Spoznali bomo tudi digitalno “karierno sobo pobega”, kjer mladi skupaj z umetno inteligenco odkrivajo poklice prihodnosti.
Devetošolci, dijaki in bodoči študenti se v februarju odločajo, kam naprej in kateri poklic jih čaka. V Petku brez pravila se pogovarjamo z Andrejo Glavač iz Kariernega placa, ki razkriva nenapisana pravila izbire šole in poklica. Dotaknemo se dvomov, pritiskov staršev in kako lahko radovednost pomaga najti pravo pot. Spoznali bomo tudi digitalno “karierno sobo pobega”, kjer mladi skupaj z umetno inteligenco odkrivajo poklice prihodnosti.
Svetovni dan učiteljev se letos posveča vlogi učiteljev in vzgojiteljev pri sooblikovanju prihodnosti sveta. Da je njihovo poslanstvo izjemnega pomena za mlade generacije, meni tudi nekdanja učiteljica Vera Poljšak. Od začetka 50-ih let minulega stoletja je poučevala na slovenskih šolah na Tržaškem, nazadnje v Barkovljah, kjer je še vedno dejavna v kulturnem društvu. Za učiteljski poklic se je navdušila že, ko je sama obiskovala prvi razred. Kot večkrat pravi, je rojena učiteljica. Prizadevala si je, da bi učenci razumeli snov in jim na vse načine pomagala z veliko iznajdljivosti, veselja, potrpežljivosti, ki jih je vnesla v svoj poklic.
Svetovni dan učiteljev se letos posveča vlogi učiteljev in vzgojiteljev pri sooblikovanju prihodnosti sveta. Da je njihovo poslanstvo izjemnega pomena za mlade generacije, meni tudi nekdanja učiteljica Vera Poljšak. Od začetka 50-ih let minulega stoletja je poučevala na slovenskih šolah na Tržaškem, nazadnje v Barkovljah, kjer je še vedno dejavna v kulturnem društvu. Za učiteljski poklic se je navdušila že, ko je sama obiskovala prvi razred. Kot večkrat pravi, je rojena učiteljica. Prizadevala si je, da bi učenci razumeli snov in jim na vse načine pomagala z veliko iznajdljivosti, veselja, potrpežljivosti, ki jih je vnesla v svoj poklic.
Portoroško podjetje P&P je Petrolu poslalo nezavezujočo informativno ponudbo za nakup štirih bencinskih servisov, v Petrini, Črnem Vrhu nad Idrijo, Solčavi in Podkorenu. Konkretne cene v ponudbi še niso zapisali, saj želijo opraviti pregled poslovanja. V oddaji boste slišali še: - Na območju Žabijskega vrha na Tolminskem znova opazili dim. - Občina Bovec je pod drobnogledom glede prodaje Mangartske planine pred letom in pol. - Poletna šola astronomije v Ajdovščini je prvič mednarodna.
Portoroško podjetje P&P je Petrolu poslalo nezavezujočo informativno ponudbo za nakup štirih bencinskih servisov, v Petrini, Črnem Vrhu nad Idrijo, Solčavi in Podkorenu. Konkretne cene v ponudbi še niso zapisali, saj želijo opraviti pregled poslovanja. V oddaji boste slišali še: - Na območju Žabijskega vrha na Tolminskem znova opazili dim. - Občina Bovec je pod drobnogledom glede prodaje Mangartske planine pred letom in pol. - Poletna šola astronomije v Ajdovščini je prvič mednarodna.
Franci Toplišek je policist z dušo in telesom ter s 35-letnim stažem na Policijski postaji Celje. Prisega na spoštljivo komunikacijo. Pravi, da je s pravim pristopom mogoče preprečiti marsikatero nasilno dejanje. Številni udeleženci v prometnih nesrečah so mu še danes hvaležni, za njih je storil več, kot je od njega zahteval postopek. Najtežje trenutke je doživljal, ko je obravnaval nesreče, v katerih so bili žrtve otroci. Tudi sicer je rad med mlajšimi, poklic policista redno predstavlja v vrtcih, šolah in zavodih za otroke s posebnimi potrebami.
Franci Toplišek je policist z dušo in telesom ter s 35-letnim stažem na Policijski postaji Celje. Prisega na spoštljivo komunikacijo. Pravi, da je s pravim pristopom mogoče preprečiti marsikatero nasilno dejanje. Številni udeleženci v prometnih nesrečah so mu še danes hvaležni, za njih je storil več, kot je od njega zahteval postopek. Najtežje trenutke je doživljal, ko je obravnaval nesreče, v katerih so bili žrtve otroci. Tudi sicer je rad med mlajšimi, poklic policista redno predstavlja v vrtcih, šolah in zavodih za otroke s posebnimi potrebami.
V tokratni oddaji Petek brez pravila se bomo posvetili kulturi prodaje ter odnosu med prodajalci in strankami. Kako pomemben je prvi vtis? Zakaj se včasih zdi, da prodajalca v trgovini preprosto ni nikjer, drugič pa nas prijazen pristop prepriča že v prvih sekundah? O tem, kakšen je dober prodajalec, zakaj prodaja še zdaleč ni preprost poklic in kako ravnati tudi v zahtevnih trenutkih s strankami, se bomo pogovarjali z Borutom Zoranom, nekdanjim prodajalcem, danes pa podjetnikom in svetovalcem ter avtorjem knjige Neprijetna izkušnja ali kako uspešno reševati pritožbe in reklamacije.
V tokratni oddaji Petek brez pravila se bomo posvetili kulturi prodaje ter odnosu med prodajalci in strankami. Kako pomemben je prvi vtis? Zakaj se včasih zdi, da prodajalca v trgovini preprosto ni nikjer, drugič pa nas prijazen pristop prepriča že v prvih sekundah? O tem, kakšen je dober prodajalec, zakaj prodaja še zdaleč ni preprost poklic in kako ravnati tudi v zahtevnih trenutkih s strankami, se bomo pogovarjali z Borutom Zoranom, nekdanjim prodajalcem, danes pa podjetnikom in svetovalcem ter avtorjem knjige Neprijetna izkušnja ali kako uspešno reševati pritožbe in reklamacije.
Ste vedeli, da imajo sodarji svojega boga? V današnjih NaPOTkih, ki jih je pripravila Darja Pograjc, razkrijemo, kako se imenuje. Stare obrti raziskujemo ob nedeljah na Prvem in sodarstvo je naslednja, šesta po vrsti. Kot boste slišali delo sodarja združuje številna znanja: znanja s področja lesarstva, sommeliejsko znanje in seveda znanje izdelave sodov, ki vključuje poznavanje postopkov segrevanja, krivljenja in obžiganja sodov. Obiskali smo sodarstvo Učakar na Vranskem!
Ste vedeli, da imajo sodarji svojega boga? V današnjih NaPOTkih, ki jih je pripravila Darja Pograjc, razkrijemo, kako se imenuje. Stare obrti raziskujemo ob nedeljah na Prvem in sodarstvo je naslednja, šesta po vrsti. Kot boste slišali delo sodarja združuje številna znanja: znanja s področja lesarstva, sommeliejsko znanje in seveda znanje izdelave sodov, ki vključuje poznavanje postopkov segrevanja, krivljenja in obžiganja sodov. Obiskali smo sodarstvo Učakar na Vranskem!
V sredo, 27. marca, na mednarodni dan gledališča, se je v Prešernovem gledališču Kranj začel 54. Teden slovenske drame, festival, ki pozornost javnosti usmerja k dramskim besedilom in vrhunskim gledališkim dosežkom. Ob začetku Tedna slovenske drame gostimo v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom dramskega igralca Aljošo Trnovška, člana Prešernovega gledališča in dobitnika nagrade julija za izjemno igralsko stvaritev za vlogo Petra v predstavi Deževen dan v Gurlitschu Milana Ramšaka Markovića v režiji Sebastijana Horvata. O tej vlogi, pa tudi o njegovi siceršnji igralski poti je pripovedoval Tadeji Krečič
V sredo, 27. marca, na mednarodni dan gledališča, se je v Prešernovem gledališču Kranj začel 54. Teden slovenske drame, festival, ki pozornost javnosti usmerja k dramskim besedilom in vrhunskim gledališkim dosežkom. Ob začetku Tedna slovenske drame gostimo v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom dramskega igralca Aljošo Trnovška, člana Prešernovega gledališča in dobitnika nagrade julija za izjemno igralsko stvaritev za vlogo Petra v predstavi Deževen dan v Gurlitschu Milana Ramšaka Markovića v režiji Sebastijana Horvata. O tej vlogi, pa tudi o njegovi siceršnji igralski poti je pripovedoval Tadeji Krečič
V času, ko se mladi odločajo za poklicno pot, smo se vprašali, kateri so poklici prihodnosti. Projekcije kažejo, da bodo mladi lahko v svojem življenju zamenjali od pet do sedem poklicev, približno 60 odstotkov delovnih mest, ki jih bodo zasedli današnji osnovnošolci, pa sploh še ne obstaja. Zakaj se vse manj mladih odloča za obrtniške poklice, kako dvigniti ugled delu v gostinstvu in turizmu, in kako lahko umetna inteligenca pripomore k odločitvi za delo v kmetijstvu
V času, ko se mladi odločajo za poklicno pot, smo se vprašali, kateri so poklici prihodnosti. Projekcije kažejo, da bodo mladi lahko v svojem življenju zamenjali od pet do sedem poklicev, približno 60 odstotkov delovnih mest, ki jih bodo zasedli današnji osnovnošolci, pa sploh še ne obstaja. Zakaj se vse manj mladih odloča za obrtniške poklice, kako dvigniti ugled delu v gostinstvu in turizmu, in kako lahko umetna inteligenca pripomore k odločitvi za delo v kmetijstvu
Ime tedna je postal Klemen Kovačič gledališki in filmski igralec, ki je za avtorsko predstavo Agmisterij na letošnjem 12. bienalu sodobne plesne umetnosti Gibanica prejel tako osrednjo kot nagrado občinstva. Nagrado za najboljšega igralca pa je prejel tudi na Tednu slovenske drame. Član Slovenskega mladinskega gledališča deluje tudi na področju avtorskega gledališča in je eden izmed ustanovnih članov kolektiva Počemučka.
Ime tedna je postal Klemen Kovačič gledališki in filmski igralec, ki je za avtorsko predstavo Agmisterij na letošnjem 12. bienalu sodobne plesne umetnosti Gibanica prejel tako osrednjo kot nagrado občinstva. Nagrado za najboljšega igralca pa je prejel tudi na Tednu slovenske drame. Član Slovenskega mladinskega gledališča deluje tudi na področju avtorskega gledališča in je eden izmed ustanovnih članov kolektiva Počemučka.
Zakaj smo v Sloveniji v prometu prepogosto prehitri in predrzni? Téma je s prihodom toplejših mesecev, ko se na ceste vrnejo kolesarji in motociklisti, še aktualnejša. Lansko število smrtnih žrtev in nesreč v prometu v Sloveniji si, sploh ob napredku v letu pred tem, zasluži skrb in ukrepanje. Kako umiriti prometno histerijo, kako dvigniti prometno kulturo na višjo in varnejšo raven? Gostje bodo profesor psihologije Marko Polič, raziskovalec mobilnosti Andrej Brglez in vodja šole varne vožnje pri Avtomoto zvezi Slovenije Manuel Pungertnik.
Zakaj smo v Sloveniji v prometu prepogosto prehitri in predrzni? Téma je s prihodom toplejših mesecev, ko se na ceste vrnejo kolesarji in motociklisti, še aktualnejša. Lansko število smrtnih žrtev in nesreč v prometu v Sloveniji si, sploh ob napredku v letu pred tem, zasluži skrb in ukrepanje. Kako umiriti prometno histerijo, kako dvigniti prometno kulturo na višjo in varnejšo raven? Gostje bodo profesor psihologije Marko Polič, raziskovalec mobilnosti Andrej Brglez in vodja šole varne vožnje pri Avtomoto zvezi Slovenije Manuel Pungertnik.
Igralstvo je izjemno privlačen poklic. Biti igralka pomeni biti v ospredju. Na odru, v medijih ali filmu. Pomeni biti znana, zaželena, priljubljena – oboževana. Je to samo iluzija? Odvisnost od nenehne zunanje potrditve je izčrpavajoča. Kakšno še je življenje tistih, ki jih spoznavamo le skozi bučne aplavze in naslovnice? Prestopanje mej, izgorelost, prekarno delo, neiskreni odnosi. Pa tudi ljubezen do svojega dela, nenehna ustvarjalnost, odkrivanje kotičkov sebe in drugih, poklicna rast in zaslužen uspeh. V večplastne sive cone teatra nas popelje mlada igralka Diana Kolenc.
Igralstvo je izjemno privlačen poklic. Biti igralka pomeni biti v ospredju. Na odru, v medijih ali filmu. Pomeni biti znana, zaželena, priljubljena – oboževana. Je to samo iluzija? Odvisnost od nenehne zunanje potrditve je izčrpavajoča. Kakšno še je življenje tistih, ki jih spoznavamo le skozi bučne aplavze in naslovnice? Prestopanje mej, izgorelost, prekarno delo, neiskreni odnosi. Pa tudi ljubezen do svojega dela, nenehna ustvarjalnost, odkrivanje kotičkov sebe in drugih, poklicna rast in zaslužen uspeh. V večplastne sive cone teatra nas popelje mlada igralka Diana Kolenc.
Oddajo Mladi mladim smo tokrat namenili ozaveščanju o avtizmu. V prvem delu je bil z nami specialist otroške in mladostniške psihiatrije zdravnik Žan Smogavc. Povedal je, kako to razvojno motnjo prepoznamo, kako poteka diagnostika in zakaj je zgodnje odkritje tako pomembno. V drugem delu pa smo govorili z diplomirano ekonomistko Tanjo Krejić, po poklicu osebno asistentko in zagovornico pravic oseb s posebnimi potrebami in njihovih družin. Skozi svojo izkušnjo nam je približala vsakdan, izzive in razumevanje avtizma v družini.
Oddajo Mladi mladim smo tokrat namenili ozaveščanju o avtizmu. V prvem delu je bil z nami specialist otroške in mladostniške psihiatrije zdravnik Žan Smogavc. Povedal je, kako to razvojno motnjo prepoznamo, kako poteka diagnostika in zakaj je zgodnje odkritje tako pomembno. V drugem delu pa smo govorili z diplomirano ekonomistko Tanjo Krejić, po poklicu osebno asistentko in zagovornico pravic oseb s posebnimi potrebami in njihovih družin. Skozi svojo izkušnjo nam je približala vsakdan, izzive in razumevanje avtizma v družini.
Skozi leta ste jo spoznali kot odlično interpretko, zdaj je čas za Ano avtorico. In odlično interpretko. Z zasedbo SOUL cast.
Skozi leta ste jo spoznali kot odlično interpretko, zdaj je čas za Ano avtorico. In odlično interpretko. Z zasedbo SOUL cast.
Znano je, da imajo šole velike težave s pomanjkanjem kadrov. Premalo je učiteljev tako v osnovnih kot v srednjih šolah. Najbolj izrazito je pomanjkanje šolnikov s področja naravoslovja in matematike, tehničnih predmetov in informatike, primanjkuje pa tudi strokovnjakov za delo z otroki s posebnimi potrebami. In posledice? Na eni strani izgoreli zaposleni, na drugi pa slabša kakovost v izobraževalnem sistemu. Več v prispevku Urške Valjavec
Znano je, da imajo šole velike težave s pomanjkanjem kadrov. Premalo je učiteljev tako v osnovnih kot v srednjih šolah. Najbolj izrazito je pomanjkanje šolnikov s področja naravoslovja in matematike, tehničnih predmetov in informatike, primanjkuje pa tudi strokovnjakov za delo z otroki s posebnimi potrebami. In posledice? Na eni strani izgoreli zaposleni, na drugi pa slabša kakovost v izobraževalnem sistemu. Več v prispevku Urške Valjavec
Po današnjih pogovorih vodij parlamentarnih strank s predsednico republike je bilo iz besed vodje Svobode Roberta Goloba moč razbrati, da prihodnje vlade ne bo sestavil, vodja SDS Janez Janša je medtem za položaj okrivil volilni sistem. Predsednica Nataša Pirc Musar je sporočila, da bo nadaljevala pogovore. V oddaji tudi o tem: V Pakistanu vse nared za nove ameriško-iranske pogovore, ki pa se jih, kot kaže, Iran ne bo udeležil Opolnoči nova pocenitev reguliranih goriv, zlasti dizla in kurilnega olja Tudi v Sloveniji s polic trgovin umikajo otroško hrano podjetja Hipp, potem ko so v tujini v njej odkrili strup
Po današnjih pogovorih vodij parlamentarnih strank s predsednico republike je bilo iz besed vodje Svobode Roberta Goloba moč razbrati, da prihodnje vlade ne bo sestavil, vodja SDS Janez Janša je medtem za položaj okrivil volilni sistem. Predsednica Nataša Pirc Musar je sporočila, da bo nadaljevala pogovore. V oddaji tudi o tem: V Pakistanu vse nared za nove ameriško-iranske pogovore, ki pa se jih, kot kaže, Iran ne bo udeležil Opolnoči nova pocenitev reguliranih goriv, zlasti dizla in kurilnega olja Tudi v Sloveniji s polic trgovin umikajo otroško hrano podjetja Hipp, potem ko so v tujini v njej odkrili strup
Avtor in režiser dokumentarca Klemen Markovčič na novo obravnava pojem kulturnega molka in upora na časovni premici zgodovine in ozadju zvočnega filmskega traku Rudija Omote. Nanj je bil namreč pred 85 leti v popolni tajnosti ujet del koncerta Akademskega pevskega zbora v dvorani Grand hotela Union v Ljubljana kot prolog kulturne tišine. Trak, tudi z vso meta energijo tistega dogodka, pa je leta 2023 3. programu Radia Slovenija, programu Ars in s tem torej nacionalni RTV Slovenija z darilno pogodbo v trajno last in hrambo podarila Emilija Soklič, dolgoletna tehnična sopotnica in prijateljica Rudija Omote. Avtor in režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Mastering: Miro Prljača Sogovorniki – dr. Blaž Vurnik, dr. Vesna Vuk Godina, Rado Likon, Ingrid Kovač Brus, Bojan Kosi. Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2026. Uporabljen je bil digitiziran in delno masteriran presnetek koncert APZ z originalnega traku Rudija Omote.
Avtor in režiser dokumentarca Klemen Markovčič na novo obravnava pojem kulturnega molka in upora na časovni premici zgodovine in ozadju zvočnega filmskega traku Rudija Omote. Nanj je bil namreč pred 85 leti v popolni tajnosti ujet del koncerta Akademskega pevskega zbora v dvorani Grand hotela Union v Ljubljana kot prolog kulturne tišine. Trak, tudi z vso meta energijo tistega dogodka, pa je leta 2023 3. programu Radia Slovenija, programu Ars in s tem torej nacionalni RTV Slovenija z darilno pogodbo v trajno last in hrambo podarila Emilija Soklič, dolgoletna tehnična sopotnica in prijateljica Rudija Omote. Avtor in režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Mastering: Miro Prljača Sogovorniki – dr. Blaž Vurnik, dr. Vesna Vuk Godina, Rado Likon, Ingrid Kovač Brus, Bojan Kosi. Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2026. Uporabljen je bil digitiziran in delno masteriran presnetek koncert APZ z originalnega traku Rudija Omote.
Zelo priljubljena splošna zdravnica Helena Domej ima zasebno prakso v Šmihelu pri Pliberku in po njenih poteh gredo tudi vse tri hčere, ki so končale študij medicine v Sloveniji. Gostimo zborovodjo in skladatelja Hilarija Lavrenčiča, dobitnika 2. nagrade Pavleta Merkuja, ki jo rojaki v Furlaniji – Julijski krajini podeljujejo za dosežke na zborovskem področju. Zanima nas, kako in koliko pojejo Slovenci v Zagrebu in Pulju. O študijskih načrtih pa pripoveduje Neomi Illes, mlada porabska Slovenka, ki se je s slovenskim knjižnim jezikom resneje srečala šele na celoletni šoli slovenščine v Ljubljani.
Zelo priljubljena splošna zdravnica Helena Domej ima zasebno prakso v Šmihelu pri Pliberku in po njenih poteh gredo tudi vse tri hčere, ki so končale študij medicine v Sloveniji. Gostimo zborovodjo in skladatelja Hilarija Lavrenčiča, dobitnika 2. nagrade Pavleta Merkuja, ki jo rojaki v Furlaniji – Julijski krajini podeljujejo za dosežke na zborovskem področju. Zanima nas, kako in koliko pojejo Slovenci v Zagrebu in Pulju. O študijskih načrtih pa pripoveduje Neomi Illes, mlada porabska Slovenka, ki se je s slovenskim knjižnim jezikom resneje srečala šele na celoletni šoli slovenščine v Ljubljani.
Bodo v prihodnosti delo opravljali ljudje ali stroji? Kateri tradicionalni poklici bodo še vedno obstajali čez deset let in katere bo nadomestila tehnologija? Medtem ko umetna inteligenca in avtomatizacija prevzemata številne naloge, primanjkuje kadrov v deficitarnih poklicih. Osnovnošolci in dijaki, ki se jutri in v soboto odpravljajo na informativne dneve, bodo morali skrbno izbrati karierno pot, ki bo združevala tehnološke veščine in človeški pristop. Kakšni so trenutni trendi in katere spremembe se obetajo na slovenskem trgu dela, nam je pojasnil mag. Ivan Papič, predsednik Slovenske kadrovske zveze.
Bodo v prihodnosti delo opravljali ljudje ali stroji? Kateri tradicionalni poklici bodo še vedno obstajali čez deset let in katere bo nadomestila tehnologija? Medtem ko umetna inteligenca in avtomatizacija prevzemata številne naloge, primanjkuje kadrov v deficitarnih poklicih. Osnovnošolci in dijaki, ki se jutri in v soboto odpravljajo na informativne dneve, bodo morali skrbno izbrati karierno pot, ki bo združevala tehnološke veščine in človeški pristop. Kakšni so trenutni trendi in katere spremembe se obetajo na slovenskem trgu dela, nam je pojasnil mag. Ivan Papič, predsednik Slovenske kadrovske zveze.
V času novomašniških posvečenj bomo govorili o pomenu posvečenja, vzgoji in darovanja za Boga in cerkveno občestvo. Kako so se v zgodovini razvijale prve duhovniške službe, kako so se po Kristusovi smrti oblikovale? Kako v semenišču poteka vzgoja za duhovniški poklic? O tem bo govoril študijski prefekt bogoslovnega semenišča prof. dr. Matjaž Celarc.
V času novomašniških posvečenj bomo govorili o pomenu posvečenja, vzgoji in darovanja za Boga in cerkveno občestvo. Kako so se v zgodovini razvijale prve duhovniške službe, kako so se po Kristusovi smrti oblikovale? Kako v semenišču poteka vzgoja za duhovniški poklic? O tem bo govoril študijski prefekt bogoslovnega semenišča prof. dr. Matjaž Celarc.
Trinajstega aprila 1906 se je v Cooldrinaghu v Foxrocku pri Dublinu rodil Samuel Beckett, eden najpomembnejših in najbolj samosvojih pisateljev 20. stoletja in tudi Nobelov nagrajenec za književnost. Vabimo vas, da ob 120. obletnici njegovega rojstva poslušate Literarni večer, v katerem je Aleš Berger Becketta predstavil kot prozaista. Vanj je vključil odlomke iz Beckettovih romanov Murphy, Watt, Molloy, Malone umira in Neimenljivi ter kratki besedili iz pisateljevega poznega obdobja. Odlomka iz romanov Murphy in Watt je prevedel Jože Stabej, preostala besedila pa Aleš Berger. Interpretacija Radko Polič in Igor Samobor, bralka Jasna Rodošek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Miro Marinšek in Zmago Frece, režija Igor Likar. Posneto 2006. Redakcija Marko Golja in Staša Grahek.
Trinajstega aprila 1906 se je v Cooldrinaghu v Foxrocku pri Dublinu rodil Samuel Beckett, eden najpomembnejših in najbolj samosvojih pisateljev 20. stoletja in tudi Nobelov nagrajenec za književnost. Vabimo vas, da ob 120. obletnici njegovega rojstva poslušate Literarni večer, v katerem je Aleš Berger Becketta predstavil kot prozaista. Vanj je vključil odlomke iz Beckettovih romanov Murphy, Watt, Molloy, Malone umira in Neimenljivi ter kratki besedili iz pisateljevega poznega obdobja. Odlomka iz romanov Murphy in Watt je prevedel Jože Stabej, preostala besedila pa Aleš Berger. Interpretacija Radko Polič in Igor Samobor, bralka Jasna Rodošek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Miro Marinšek in Zmago Frece, režija Igor Likar. Posneto 2006. Redakcija Marko Golja in Staša Grahek.
Tina Simčič si v začetku svoje uspešne korporativne kariere prav gotovo ni predstavljala, da bo po drugem dopustu za nego otroka obrnila nov list in se lotila popolnoma novega poklica na delovnem mestu, ki si ga je po svojih željah in potrebah ustvarila sama, in da bo v glavnem delala od doma. A poklici se spreminjajo, sledijo potrebam ljudi in posebnim znanjem zaposlenih. Tukaj je njena zgodba.
Tina Simčič si v začetku svoje uspešne korporativne kariere prav gotovo ni predstavljala, da bo po drugem dopustu za nego otroka obrnila nov list in se lotila popolnoma novega poklica na delovnem mestu, ki si ga je po svojih željah in potrebah ustvarila sama, in da bo v glavnem delala od doma. A poklici se spreminjajo, sledijo potrebam ljudi in posebnim znanjem zaposlenih. Tukaj je njena zgodba.