Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ob koncu tradicionalnega tedna družine v Katoliški cerkvi v Sloveniji, ki letos poteka pod geslom Mir se začne v družini, gostimo Heleno Rozman, mamo petih otrok, in Aleša Čerina, očeta štirih otrok, letošnja soustvarjalca tedna družine. Skozi njuno pričevanje bomo spoznali, kako gradita pripadnost in občutek varnosti znotraj družinske celice, kar vodi v ljubezen in mir v družini.
Ob koncu tradicionalnega tedna družine v Katoliški cerkvi v Sloveniji, ki letos poteka pod geslom Mir se začne v družini, gostimo Heleno Rozman, mamo petih otrok, in Aleša Čerina, očeta štirih otrok, letošnja soustvarjalca tedna družine. Skozi njuno pričevanje bomo spoznali, kako gradita pripadnost in občutek varnosti znotraj družinske celice, kar vodi v ljubezen in mir v družini.
Župnik v župniji Limbuš pri Mariboru Andrej Firbas in član pastoralnega sveta župnije ter cerkveni ključar Franci Mulec sta osrednja protagonista izredno razgibanega duhovno -družabnega življenja omenjene velike primestne župnije.
Župnik v župniji Limbuš pri Mariboru Andrej Firbas in član pastoralnega sveta župnije ter cerkveni ključar Franci Mulec sta osrednja protagonista izredno razgibanega duhovno -družabnega življenja omenjene velike primestne župnije.
Z upokojenim župnikom Izidorjem Pečovnikom Dorijem, ki smo ga obiskali na pepelnično sredo v berlinskem Schönbergu, o postnem času, o migrantih in njihovih duhovnih potrebah, o slovenskih izseljencih in o svojih izkušnji zdomstva. Župnik Dori vodi slovensko katoliško misijo, ki domuje od leta 1989 v prostorih pri cerkvi sv. Elizabete. Kljub upokojitvi ne počiva. Poleg rednega dela v štirih nemških župnijah še naprej skrbi za duhovno oskrbo in pastoralo Slovencev. Ob sobotah mašuje v cerkvi sv. Elizabete v slovenskem jeziku. V večnamenskih prostorih katoliške misije gosti slovenski dopolnilni pouk in vrtec. Dejaven je tudi pri organizaciji kulturnega življenja Slovencev v Berlinu.
Z upokojenim župnikom Izidorjem Pečovnikom Dorijem, ki smo ga obiskali na pepelnično sredo v berlinskem Schönbergu, o postnem času, o migrantih in njihovih duhovnih potrebah, o slovenskih izseljencih in o svojih izkušnji zdomstva. Župnik Dori vodi slovensko katoliško misijo, ki domuje od leta 1989 v prostorih pri cerkvi sv. Elizabete. Kljub upokojitvi ne počiva. Poleg rednega dela v štirih nemških župnijah še naprej skrbi za duhovno oskrbo in pastoralo Slovencev. Ob sobotah mašuje v cerkvi sv. Elizabete v slovenskem jeziku. V večnamenskih prostorih katoliške misije gosti slovenski dopolnilni pouk in vrtec. Dejaven je tudi pri organizaciji kulturnega življenja Slovencev v Berlinu.
Kakšna je vloga duhovnika danes? Kakšnega duhovnika si želijo vernice in verniki? Kaj nagovori, spodbudi mladega moža, da stopi na pot duhovništva? O tem duhovnika Jože Pibernik, župnik v župniji Trebnje in Šentlovrenc, in Vlado Bizjak, župnik v Žalcu, posvečena sestra v skupnosti Emanuel Helena Reberc laika Gregor Čušin in Klara Curk.
Kakšna je vloga duhovnika danes? Kakšnega duhovnika si želijo vernice in verniki? Kaj nagovori, spodbudi mladega moža, da stopi na pot duhovništva? O tem duhovnika Jože Pibernik, župnik v župniji Trebnje in Šentlovrenc, in Vlado Bizjak, župnik v Žalcu, posvečena sestra v skupnosti Emanuel Helena Reberc laika Gregor Čušin in Klara Curk.
Kakšna je vrednost postnega časa danes, ali je to za večino ljudi morda le obdobje prehranske diete ali pomembno sredstvo za duhovno in telesno poglobitev vere pred veliko nočjo, za kristjane najpomembnejšim verskim praznikom. O teh vprašanjih premišljujejo škof Andrej Saje, evangeličanski duhovnik in nekdanji škof Geza Filo, posvečena sestra iz skupnosti Emanuel Helena Reberc in dramski igralec Gregor Čušin.
Kakšna je vrednost postnega časa danes, ali je to za večino ljudi morda le obdobje prehranske diete ali pomembno sredstvo za duhovno in telesno poglobitev vere pred veliko nočjo, za kristjane najpomembnejšim verskim praznikom. O teh vprašanjih premišljujejo škof Andrej Saje, evangeličanski duhovnik in nekdanji škof Geza Filo, posvečena sestra iz skupnosti Emanuel Helena Reberc in dramski igralec Gregor Čušin.
Življenje v Rimskokatoliški cerkvi po vsem svetu že več kot leto dni zaznamuje tudi sinoda – pogovor o prihodnosti Cerkve, ki ga je sprožil papež Frančišek. Ta razprava se je iz krajevnih cerkva letos preselila na celinsko raven. V začetku februarja se na celinskem zasedanju za Evropo je v Pragi zbralo 200 delegatov, med njimi so bili škofje in laiki, in še dvakrat več na daljavo, iz 39-ih evropskih krajevnih cerkva. O razlikah med krajevnimi cerkvami, o zavzemanju za drugačno vlogo žensk, laikov, pa tudi skupnosti LGBT v cerkvi premišljuje udeleženec celinske sinode v Pragi dr. Igor Bahovec, profesor na teološki fakulteti univerze v Ljubljani.
Življenje v Rimskokatoliški cerkvi po vsem svetu že več kot leto dni zaznamuje tudi sinoda – pogovor o prihodnosti Cerkve, ki ga je sprožil papež Frančišek. Ta razprava se je iz krajevnih cerkva letos preselila na celinsko raven. V začetku februarja se na celinskem zasedanju za Evropo je v Pragi zbralo 200 delegatov, med njimi so bili škofje in laiki, in še dvakrat več na daljavo, iz 39-ih evropskih krajevnih cerkva. O razlikah med krajevnimi cerkvami, o zavzemanju za drugačno vlogo žensk, laikov, pa tudi skupnosti LGBT v cerkvi premišljuje udeleženec celinske sinode v Pragi dr. Igor Bahovec, profesor na teološki fakulteti univerze v Ljubljani.
Pred bodočimi študentkami in študenti je odločitev, kam po srednji šoli. Ponudba visokošolskih zavodov je izjemno pestra. Visokošolski razpis za vpis v novo študijsko leto prinaša nekaj novosti, med njimi je tudi novi študijski program na dodiplomski stopnji na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani Človek in medosebni odnosi. Kakšna znanja bodo osvojili med študijem bodoči diplomanti na tej študijski smeri? O tem in vlogi Teološke fakultete danes s prodekanom za študijske zadeve na Teološki fakulteti dr. Tadejem Stegujem.
Pred bodočimi študentkami in študenti je odločitev, kam po srednji šoli. Ponudba visokošolskih zavodov je izjemno pestra. Visokošolski razpis za vpis v novo študijsko leto prinaša nekaj novosti, med njimi je tudi novi študijski program na dodiplomski stopnji na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani Človek in medosebni odnosi. Kakšna znanja bodo osvojili med študijem bodoči diplomanti na tej študijski smeri? O tem in vlogi Teološke fakultete danes s prodekanom za študijske zadeve na Teološki fakulteti dr. Tadejem Stegujem.
V Katoliški cerkvi na Slovenskem je vse manj duhovnikov in vse starejši so. Narašča pa število stalnih diakonov, posvečenih poročenih mož, ki prevzemajo nekatere naloge duhovnikov v župnijah. V letu 2021 je v Katoliški cerkvi v Sloveniji delovalo 40 stalnih diakonov, pred desetimi leti jih je bilo 21. Eden od stalnih diakonov v škofiji Novo mesto je Miran Candellari, ki je na to pot stopil jeseni lani. Že leta pa skupaj s soprogo vodita Skupnost Emanuel v Sloveniji. Kdo je lahko posvečen v službo stalnega diakona, katere so njegove naloge v Cerkvi in ali nadomesti duhovnika?
V Katoliški cerkvi na Slovenskem je vse manj duhovnikov in vse starejši so. Narašča pa število stalnih diakonov, posvečenih poročenih mož, ki prevzemajo nekatere naloge duhovnikov v župnijah. V letu 2021 je v Katoliški cerkvi v Sloveniji delovalo 40 stalnih diakonov, pred desetimi leti jih je bilo 21. Eden od stalnih diakonov v škofiji Novo mesto je Miran Candellari, ki je na to pot stopil jeseni lani. Že leta pa skupaj s soprogo vodita Skupnost Emanuel v Sloveniji. Kdo je lahko posvečen v službo stalnega diakona, katere so njegove naloge v Cerkvi in ali nadomesti duhovnika?
V Katoliški cerkvi 24. januarja praznujejo god svetega Frančiška Saleškega, cerkvenega učitelja in zavetnika katoliških novinarjev. Med slovenskimi duhovniki med najbolj medijsko prepoznavne osebnosti sodi Martin Golob, župnik v Župniji Grosuplje, ki je ustvaril skupaj z novinarjem spletnega portala Aleteia Lojzetom Grčmanom knjižno uspešnico Na spletni prižnici. Golob kot sv. Frančišek Saleški v srednjem veku išče poti, kako ljudem oznanjati Boga, se pa ob tem ne ukvarja s svojim vplivom na ljudi. Pisanje knjige pa je za oba avtorja izjemna izkušnja.
V Katoliški cerkvi 24. januarja praznujejo god svetega Frančiška Saleškega, cerkvenega učitelja in zavetnika katoliških novinarjev. Med slovenskimi duhovniki med najbolj medijsko prepoznavne osebnosti sodi Martin Golob, župnik v Župniji Grosuplje, ki je ustvaril skupaj z novinarjem spletnega portala Aleteia Lojzetom Grčmanom knjižno uspešnico Na spletni prižnici. Golob kot sv. Frančišek Saleški v srednjem veku išče poti, kako ljudem oznanjati Boga, se pa ob tem ne ukvarja s svojim vplivom na ljudi. Pisanje knjige pa je za oba avtorja izjemna izkušnja.
Letošnji teden molitve za edinost kristjanov – ki je eden izmed ekumenskih dogodkov – poteka pod svetopisemskim geslom Naučite se delati dobro, skrbite za pravico. Krščanske cerkve v Sloveniji v omenjenem tednu organizirajo več dogodkov po svojih cerkvah; največkrat se kristjani različnih veroizpovedi zberejo pri ekumenskem bogoslužju. O sporočilu tedna molitve, sodelovanju med Cerkvami pri nas in njihovi morebitnem še tesnejšem povezovanju premišljujejo celjski katoliški škof Maksimilijan Matjaž, evangeličanski škof Leon Novak, pravoslavni celjski paroh Goran Šljivić in superintendent evangelijskih binkoštnih kristjanov Daniel Grabar.
Letošnji teden molitve za edinost kristjanov – ki je eden izmed ekumenskih dogodkov – poteka pod svetopisemskim geslom Naučite se delati dobro, skrbite za pravico. Krščanske cerkve v Sloveniji v omenjenem tednu organizirajo več dogodkov po svojih cerkvah; največkrat se kristjani različnih veroizpovedi zberejo pri ekumenskem bogoslužju. O sporočilu tedna molitve, sodelovanju med Cerkvami pri nas in njihovi morebitnem še tesnejšem povezovanju premišljujejo celjski katoliški škof Maksimilijan Matjaž, evangeličanski škof Leon Novak, pravoslavni celjski paroh Goran Šljivić in superintendent evangelijskih binkoštnih kristjanov Daniel Grabar.
Ljubljana bo konec decembra letos gostila petdnevno taizéjsko Evropsko srečanje mladih kristjanov. Organizacija Romanja zaupanja na zemlji, kot se imenuje tudi omenjeno evropsko srečanje mladih, bo velik izziv. V naši prestolnici se bo po prvih ocenah zbralo 6 tisoč mladih iz drugih evropskih držav in približno 4 tisoč mladih Slovenk in Slovencev. Večina teh romarjev bo prebivala pri domačinih, zato organizatorji upajo na gostoljubje Ljubljančank in Ljubljančanov. Podporo pri organizaciji srečanja mladih romarjev bo zagotavljala Katoliška mladina, njeni številni prostovoljke in prostovoljci. Zato gostimo koordinatorja Evropskega srečanja mladih Tilna Čebulja iz Katoliške mladine in katoliškega duhovnika ter direktorja Katoliške mladine Matevža Mehleta.
Ljubljana bo konec decembra letos gostila petdnevno taizéjsko Evropsko srečanje mladih kristjanov. Organizacija Romanja zaupanja na zemlji, kot se imenuje tudi omenjeno evropsko srečanje mladih, bo velik izziv. V naši prestolnici se bo po prvih ocenah zbralo 6 tisoč mladih iz drugih evropskih držav in približno 4 tisoč mladih Slovenk in Slovencev. Večina teh romarjev bo prebivala pri domačinih, zato organizatorji upajo na gostoljubje Ljubljančank in Ljubljančanov. Podporo pri organizaciji srečanja mladih romarjev bo zagotavljala Katoliška mladina, njeni številni prostovoljke in prostovoljci. Zato gostimo koordinatorja Evropskega srečanja mladih Tilna Čebulja iz Katoliške mladine in katoliškega duhovnika ter direktorja Katoliške mladine Matevža Mehleta.
Večina pravoslavnih vernikov praznuje božič, praznik Jezusovega rojstva, 13 dni po katoličanih in protestantih. Predstavnik Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji, ljubljanski paroh Borislav Livopoljac, poudarja, da nam božič sporoča, da je na ta dan Bog postal človek, da bi mi skozi njega postali božji otroci. Predstavlja stališča Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji do nekaterih posvetnih tem, kot je želja, da bi tudi pravoslavni vikar ponujal duhovno oskrbo v slovenski policiji in vojski.
Večina pravoslavnih vernikov praznuje božič, praznik Jezusovega rojstva, 13 dni po katoličanih in protestantih. Predstavnik Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji, ljubljanski paroh Borislav Livopoljac, poudarja, da nam božič sporoča, da je na ta dan Bog postal človek, da bi mi skozi njega postali božji otroci. Predstavlja stališča Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji do nekaterih posvetnih tem, kot je želja, da bi tudi pravoslavni vikar ponujal duhovno oskrbo v slovenski policiji in vojski.
V pvih Sledeh večnosti v letu 2023 se oziramo v preteklo leto. Predstavljamo nekaj najpomembnejših poudarkov iz leta 2022.
V pvih Sledeh večnosti v letu 2023 se oziramo v preteklo leto. Predstavljamo nekaj najpomembnejših poudarkov iz leta 2022.
V številnih domovih, pa tudi nekaterih državnih in občinskih ustanovah sveti luč miru iz Betlehema. Njen plamen so tudi letos ponesli po Sloveniji katoliški skavtinje in skavti; spremlja ga geslo Vstani in sveti! Kakšno je sporočilo gesla in na kaj opozarjajo skavtinje in skavti v letošnji poslanici? Ta skavtska akcija ima dobrodelni pomen, zato skavtinja Ana Medvešček in skavta Jernej Gačnikar in Matija Kerin pojasnjujejo, komu vse bodo podarili zbrana sredstva, pa tudi to, kako ponavadi preživijo sveti večer in kaj jim pomeni.
V številnih domovih, pa tudi nekaterih državnih in občinskih ustanovah sveti luč miru iz Betlehema. Njen plamen so tudi letos ponesli po Sloveniji katoliški skavtinje in skavti; spremlja ga geslo Vstani in sveti! Kakšno je sporočilo gesla in na kaj opozarjajo skavtinje in skavti v letošnji poslanici? Ta skavtska akcija ima dobrodelni pomen, zato skavtinja Ana Medvešček in skavta Jernej Gačnikar in Matija Kerin pojasnjujejo, komu vse bodo podarili zbrana sredstva, pa tudi to, kako ponavadi preživijo sveti večer in kaj jim pomeni.
Policistke in policisti ter njihovi družinski člani imajo od leta 2007 na voljo tudi duhovno oskrbo kot eno od oblik pomoči. 14 let jim jo je zagotavljal le en katoliški duhovnik, lani sta se mu pridružila še en katoliški duhovnik ter stalni diakon pri Katoliški cerkvi v Sloveniji. Letos poleti je poslanstvo policijskega vikarja nastopil tudi evangeličanski duhovnik dr. Aleksander Erniša. Ta se je po štirih letih vodenja evangeličansko-luteranske župnije v Trstu v začetku junija vrnil v Ljubljano. Poslanstvo vojaškega vikarja, ki ga je prekinil zaradi odhoda v Trst, zdaj nekaj mesecev opravlja v Slovenski policiji, pri kateri je odgovoren za duhovno oskrbo na policijskih upravah Maribor in Murska Sobota.
Policistke in policisti ter njihovi družinski člani imajo od leta 2007 na voljo tudi duhovno oskrbo kot eno od oblik pomoči. 14 let jim jo je zagotavljal le en katoliški duhovnik, lani sta se mu pridružila še en katoliški duhovnik ter stalni diakon pri Katoliški cerkvi v Sloveniji. Letos poleti je poslanstvo policijskega vikarja nastopil tudi evangeličanski duhovnik dr. Aleksander Erniša. Ta se je po štirih letih vodenja evangeličansko-luteranske župnije v Trstu v začetku junija vrnil v Ljubljano. Poslanstvo vojaškega vikarja, ki ga je prekinil zaradi odhoda v Trst, zdaj nekaj mesecev opravlja v Slovenski policiji, pri kateri je odgovoren za duhovno oskrbo na policijskih upravah Maribor in Murska Sobota.
Kakšni so sadovi sinode v Katoliški cerkvi v Sloveniji, kakšni so odnosi v duhovščini v luči anonimne prijave škofa Andreja Sajeta, da je zagrešil davčno utajo? Po mnenju nekaterih škofov jo je podal nekdo iz duhovščine. Prvi škof odločno zagovarja ničelno toleranco do spolnih zlorab v Cerkvi in poudarja, da katekizem Katoliške cerkve istospolno usmerjene ljudi sprejema s spoštovanjem. Tudi o tem, kakšna je vloga Cerkve pri blaženju sovražnega govora v družbi, o odprtih vprašanjih med državo in Katoliško cerkvijo v Sloveniji in njenem plačevanju davkov.
Kakšni so sadovi sinode v Katoliški cerkvi v Sloveniji, kakšni so odnosi v duhovščini v luči anonimne prijave škofa Andreja Sajeta, da je zagrešil davčno utajo? Po mnenju nekaterih škofov jo je podal nekdo iz duhovščine. Prvi škof odločno zagovarja ničelno toleranco do spolnih zlorab v Cerkvi in poudarja, da katekizem Katoliške cerkve istospolno usmerjene ljudi sprejema s spoštovanjem. Tudi o tem, kakšna je vloga Cerkve pri blaženju sovražnega govora v družbi, o odprtih vprašanjih med državo in Katoliško cerkvijo v Sloveniji in njenem plačevanju davkov.
Za Vatikan je boj proti spolnim zlorabam v Katoliški cerkvi v obdobju papeža Frančiška najpomembnejše področje življenja in delovanja Cerkve. Lokalne Cerkve morajo v skladu z dokumenti papeža Frančiška vzpostaviti dvostopenjski sistem odkrivanja in pomoči žrtvam spolnih zlorab. Večina slovenskih škofov je po škofijah že ustanovila urade za sprejemanje in spremljanje žrtev spolnih zlorab, več kot leto dni pa škofje ne zmorejo ustanoviti neodvisne komisije za zaščito otrok na ravni Cerkve v Sloveniji. Obljubljajo, da jo bodo v nekaj mesecih, pri tem jih spodbuja tudi tajnik Papeške komisije za zaščito mladoletnih p. Andrew Small, ki se je pred dnevi udeležil plenarnega zasedanja Slovenske škofovske konference na temo zaščite otrok, mladostnikov in ranljivih odraslih ljudi v Cerkvi. Vatikan ugotavlja, da zdajšnja obravnava pedofilije v Cerkvi pri nas ni najboljša. Novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference dr. Andrej Saje zagotavlja, da je cilj vzpostaviti transparentne postopke na področju odkrivanja spolnih zlorab otrok v Katoliški cerkvi v Sloveniji; medtem ko duhovnik Janez Cerar iz zavoda Dovolj je poziva škofe, naj ustanovitev komisije prestavijo iz prve v šesto prestavo.
Za Vatikan je boj proti spolnim zlorabam v Katoliški cerkvi v obdobju papeža Frančiška najpomembnejše področje življenja in delovanja Cerkve. Lokalne Cerkve morajo v skladu z dokumenti papeža Frančiška vzpostaviti dvostopenjski sistem odkrivanja in pomoči žrtvam spolnih zlorab. Večina slovenskih škofov je po škofijah že ustanovila urade za sprejemanje in spremljanje žrtev spolnih zlorab, več kot leto dni pa škofje ne zmorejo ustanoviti neodvisne komisije za zaščito otrok na ravni Cerkve v Sloveniji. Obljubljajo, da jo bodo v nekaj mesecih, pri tem jih spodbuja tudi tajnik Papeške komisije za zaščito mladoletnih p. Andrew Small, ki se je pred dnevi udeležil plenarnega zasedanja Slovenske škofovske konference na temo zaščite otrok, mladostnikov in ranljivih odraslih ljudi v Cerkvi. Vatikan ugotavlja, da zdajšnja obravnava pedofilije v Cerkvi pri nas ni najboljša. Novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference dr. Andrej Saje zagotavlja, da je cilj vzpostaviti transparentne postopke na področju odkrivanja spolnih zlorab otrok v Katoliški cerkvi v Sloveniji; medtem ko duhovnik Janez Cerar iz zavoda Dovolj je poziva škofe, naj ustanovitev komisije prestavijo iz prve v šesto prestavo.
Na prvo adventno nedeljo kristjani vstopijo v adventni čas, ki ga zaokrožijo na sveti večer, 24. decembra. To je čas duhovne in bogoslužne priprave na božič, ko se kristjani spominjajo rojstva svojega Božjega sina Jezusa. Znamenje zunanje priprave na božič je adventni venec. Ljudje pri nas v cerkvah in po domovih tradicionalno pripravijo adventni venec s štirimi svečami. Prvo na njem prižgejo na prvo adventno nedeljo. Potem pa vsako nedeljo naslednjo svečo, naraščajoča svetloba simbolno sporoča rast dobrega v življenju. Dijaki katoliške Gimnazije Želimlje, ki med tednom prebivajo v Domu Janeza Boska: Zala Peternelj, Marija Kričelj, Izak Debeljak in Matic Žibrik, premišljujejo o dejavnostih v adventnem času v dijaškem domu, ki jim bogatijo proste ure. V središče postavljajo duhovno dimenzijo adventnega časa kot priložnost za krepitev osebne vere in izboljšanja odnosov z vrstniki ter drugimi ljudmi, ne pa zunanjega blišča.
Na prvo adventno nedeljo kristjani vstopijo v adventni čas, ki ga zaokrožijo na sveti večer, 24. decembra. To je čas duhovne in bogoslužne priprave na božič, ko se kristjani spominjajo rojstva svojega Božjega sina Jezusa. Znamenje zunanje priprave na božič je adventni venec. Ljudje pri nas v cerkvah in po domovih tradicionalno pripravijo adventni venec s štirimi svečami. Prvo na njem prižgejo na prvo adventno nedeljo. Potem pa vsako nedeljo naslednjo svečo, naraščajoča svetloba simbolno sporoča rast dobrega v življenju. Dijaki katoliške Gimnazije Želimlje, ki med tednom prebivajo v Domu Janeza Boska: Zala Peternelj, Marija Kričelj, Izak Debeljak in Matic Žibrik, premišljujejo o dejavnostih v adventnem času v dijaškem domu, ki jim bogatijo proste ure. V središče postavljajo duhovno dimenzijo adventnega časa kot priložnost za krepitev osebne vere in izboljšanja odnosov z vrstniki ter drugimi ljudmi, ne pa zunanjega blišča.
Na predvečer praznika Kristusa, Kralja vesolja, ko se končuje tudi cerkveno leto in ko svetovna Katoliška cerkev praznuje svetovni dan mladih, je v Novi Gorici potekalo prvo srečanje mladih vernic in vernikov Katoliške cerkve z obeh strani italijansko-slovenske državne meje. Namenjeno je bilo njihovemu spoznavanju, skupni molitvi in sveti maši, ki sta jo darovala goriški in koprski škof. Želja organizatorjev je, da bi tovrstno srečanje mladih postalo tradicionalno in da bi bilo tudi del praznovanja evropske prestolnice kulture, to bosta namreč obe Gorici v letu 2025. Vsebino novogoriškega srečanja mladih katoličanov in priprave na svetovno srečanje mladih v Lizboni na Portugalskem, udeležili se ga bodo tudi številni mladi iz Slovenije, predstavlja duhovnik koprske škofije, pristojen za pastoralo mladih v škofiji, in šolski kaplan na Škofijski gimnaziji Vipava Primož Erjavec.
Na predvečer praznika Kristusa, Kralja vesolja, ko se končuje tudi cerkveno leto in ko svetovna Katoliška cerkev praznuje svetovni dan mladih, je v Novi Gorici potekalo prvo srečanje mladih vernic in vernikov Katoliške cerkve z obeh strani italijansko-slovenske državne meje. Namenjeno je bilo njihovemu spoznavanju, skupni molitvi in sveti maši, ki sta jo darovala goriški in koprski škof. Želja organizatorjev je, da bi tovrstno srečanje mladih postalo tradicionalno in da bi bilo tudi del praznovanja evropske prestolnice kulture, to bosta namreč obe Gorici v letu 2025. Vsebino novogoriškega srečanja mladih katoličanov in priprave na svetovno srečanje mladih v Lizboni na Portugalskem, udeležili se ga bodo tudi številni mladi iz Slovenije, predstavlja duhovnik koprske škofije, pristojen za pastoralo mladih v škofiji, in šolski kaplan na Škofijski gimnaziji Vipava Primož Erjavec.
Tri študentke ljubljanske Univerze – stare od 21 do 23 let: Tonja Čižič iz Miklavža na Dravskem Polju, Tina Mladenović iz Ljubljane in Petrisa Čanji iz Celja so novorojene kristjanke iz različnih evangelijskih cerkva. Tema pogovora: odnos mladih do pojmovanja in občutenja Boga in presežnega nasploh.
Tri študentke ljubljanske Univerze – stare od 21 do 23 let: Tonja Čižič iz Miklavža na Dravskem Polju, Tina Mladenović iz Ljubljane in Petrisa Čanji iz Celja so novorojene kristjanke iz različnih evangelijskih cerkva. Tema pogovora: odnos mladih do pojmovanja in občutenja Boga in presežnega nasploh.
V letu, ko se spominjamo 150-letnice rojstva velikega arhitekta Jožeta Plečnika, je izšla knjiga »Plečnik živim in mrtvim – Plečnikova cerkev za Bežigradom in arhitektove vizije za območje pokopališča, ki jo je uredil frančiškan, do nedavnega župnik za Bežigradom, dr. Andraž Arko. V oddaji bo govoril o Plečnikovih vizijah za Baragovo semenišče, o cerkvah, ki so jo zaradi gradnje Gospodarskega razstavišča podrli in postavili novo po njegovih načrtih in o življenju bežigrajske župnije v zadnjih šestdesetih letih.
V letu, ko se spominjamo 150-letnice rojstva velikega arhitekta Jožeta Plečnika, je izšla knjiga »Plečnik živim in mrtvim – Plečnikova cerkev za Bežigradom in arhitektove vizije za območje pokopališča, ki jo je uredil frančiškan, do nedavnega župnik za Bežigradom, dr. Andraž Arko. V oddaji bo govoril o Plečnikovih vizijah za Baragovo semenišče, o cerkvah, ki so jo zaradi gradnje Gospodarskega razstavišča podrli in postavili novo po njegovih načrtih in o življenju bežigrajske župnije v zadnjih šestdesetih letih.
Pred dnevom reformacije in v letu, ko Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Sloveniji praznuje sto let samostojnosti, evangeličanska duhovnica Katja Ajdnik iz evangeličanske občine ali gmajne Puconci –najstarejše evangeličanske cerkvene občine pri nas, v kateri stoji tudi prva zidana evangeličanska cerkev v Sloveniji – premišljuje o zgodovinskem razvoju protestantizma v omenjeni cerkveni občini, o današnjem verskem življenju, o medverskem dialogu in aktualnih družbenih vprašanjih. Pravi, da se evangeličani ne obremenjujejo s temami, ki vnašajo razkol med Slovence, saj ima vsak človek svojo svobodo, dostojanstvo in odgovornost pred Bogom.
Pred dnevom reformacije in v letu, ko Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Sloveniji praznuje sto let samostojnosti, evangeličanska duhovnica Katja Ajdnik iz evangeličanske občine ali gmajne Puconci –najstarejše evangeličanske cerkvene občine pri nas, v kateri stoji tudi prva zidana evangeličanska cerkev v Sloveniji – premišljuje o zgodovinskem razvoju protestantizma v omenjeni cerkveni občini, o današnjem verskem življenju, o medverskem dialogu in aktualnih družbenih vprašanjih. Pravi, da se evangeličani ne obremenjujejo s temami, ki vnašajo razkol med Slovence, saj ima vsak človek svojo svobodo, dostojanstvo in odgovornost pred Bogom.
Dan spomina na mrtve in katoliški praznik vseh svetih velikokrat pri ljudeh spodbudita pogovor o žalovanju za našimi ljubljenimi. Jezuit pater dr. Ivan Platovnjak ugotavlja, da je žalovanje tabujska tema tudi za Katoliško cerkev. Zakaj? Kako pomembno je, da se poslovimo od umrlega človeka? Kako smemo žalovati, so vprašanja, o katerih premišljuje pater Platovnjak. Ta med drugim vodi trimesečni program za žalujoče v Ignacijevem domu duhovnosti v Ljubljani.
Dan spomina na mrtve in katoliški praznik vseh svetih velikokrat pri ljudeh spodbudita pogovor o žalovanju za našimi ljubljenimi. Jezuit pater dr. Ivan Platovnjak ugotavlja, da je žalovanje tabujska tema tudi za Katoliško cerkev. Zakaj? Kako pomembno je, da se poslovimo od umrlega človeka? Kako smemo žalovati, so vprašanja, o katerih premišljuje pater Platovnjak. Ta med drugim vodi trimesečni program za žalujoče v Ignacijevem domu duhovnosti v Ljubljani.
V Ljubljani je potekalo 6. vseslovensko srečanje razvezanih v Katoliški cerkvi v Sloveniji pod naslovom Povrnitev dostojanstva po ločitvi. Kakšen je položaj ločenih v omenjeni Cerkvi, kakšno je poslanstvo Cerkve pri obravnavi razvezanih, pa kako sprejete se ločeni počutijo v cerkvenem občestvu. O teh vprašanjih premišljujejo gostje iz Skupnosti razvezanih v Cerkvi SRCE gospa Karmen, Janko Rodman in duhovni vodja te skupnosti jezuit pater Tomaž Mikuš.
V Ljubljani je potekalo 6. vseslovensko srečanje razvezanih v Katoliški cerkvi v Sloveniji pod naslovom Povrnitev dostojanstva po ločitvi. Kakšen je položaj ločenih v omenjeni Cerkvi, kakšno je poslanstvo Cerkve pri obravnavi razvezanih, pa kako sprejete se ločeni počutijo v cerkvenem občestvu. O teh vprašanjih premišljujejo gostje iz Skupnosti razvezanih v Cerkvi SRCE gospa Karmen, Janko Rodman in duhovni vodja te skupnosti jezuit pater Tomaž Mikuš.
Škofija Murska Sobota je v Beltincih gostila že tradicionalno srečanje katoličanov iz Slovenije in Hrvaške; letos so se jim prvič pridružili pri sveti maši tudi katoličani iz Madžarske. Srečanje je potekalo pod geslom Skupaj na poti vere in miru. Kot pravi murskosoboški škof, gostitelj srečanja dr. Peter Štumpf, z geslom Evropi in svetu sporočajo, da želijo prebivalci treh sosedskih držav živeti za blagor Cerkve in njihovih narodov kot dobri sosedje in dobri prijatelji.
Škofija Murska Sobota je v Beltincih gostila že tradicionalno srečanje katoličanov iz Slovenije in Hrvaške; letos so se jim prvič pridružili pri sveti maši tudi katoličani iz Madžarske. Srečanje je potekalo pod geslom Skupaj na poti vere in miru. Kot pravi murskosoboški škof, gostitelj srečanja dr. Peter Štumpf, z geslom Evropi in svetu sporočajo, da želijo prebivalci treh sosedskih držav živeti za blagor Cerkve in njihovih narodov kot dobri sosedje in dobri prijatelji.
Slovenska salezijanska redovna skupnost je v letu dni v svoje središče na Rakovniku v Ljubljani sprejela pet mladih salezijancev: enega iz Ugande, dva iz Vietnama, enega iz Svobodne države Kongo in še enega iz Demokratične republike Kongo. Med njimi je tudi Cyprian Mbaziira iz Ugande, ki je pred letom dni prišel v Slovenijo; zdaj opravlja vzgojno prakso v Domu Janeza Boska v Želimljem. Kdaj in kje je stopil v stik s krščanstvom in kakšna je bila njegova pot v Slovenijo? Njegov predstojnik v Sloveniji, salezijanski inšpektor Marko Košnik, pa odgovarja na vprašanje: zakaj so se salezijanci v Sloveniji odločili med sebe sprejeti mlade misijonarje iz tujine, kdo so ti mladi možje, ki želijo nadaljevati salezijansko formacijo pri nas in kako je njihov prihod vplival na življenje v skupnosti, pa kakšen je odziv med verniki.
Slovenska salezijanska redovna skupnost je v letu dni v svoje središče na Rakovniku v Ljubljani sprejela pet mladih salezijancev: enega iz Ugande, dva iz Vietnama, enega iz Svobodne države Kongo in še enega iz Demokratične republike Kongo. Med njimi je tudi Cyprian Mbaziira iz Ugande, ki je pred letom dni prišel v Slovenijo; zdaj opravlja vzgojno prakso v Domu Janeza Boska v Želimljem. Kdaj in kje je stopil v stik s krščanstvom in kakšna je bila njegova pot v Slovenijo? Njegov predstojnik v Sloveniji, salezijanski inšpektor Marko Košnik, pa odgovarja na vprašanje: zakaj so se salezijanci v Sloveniji odločili med sebe sprejeti mlade misijonarje iz tujine, kdo so ti mladi možje, ki želijo nadaljevati salezijansko formacijo pri nas in kako je njihov prihod vplival na življenje v skupnosti, pa kakšen je odziv med verniki.
Judje po hebrejskem koledarju praznujejo praznik roš hašana, judovsko novo leto, z njim vstopajo v leto 5783. Kako ga bodo praznovali v Liberalni Judovski skupnosti Slovenije, v eni od treh registriranih judovskih verskih skupnosti pri nas; kakšno je versko in simbolno sporočilo obredov in hrane, ki jo uživajo Judje ob tem prazniku. Zakaj so ustanovili Liberalno judovsko skupnost, kdo je njihov rabin, kdo so člani te skupnosti, nam pojasnjuje predsednik omenjene skupnosti Robert Waltl.
Judje po hebrejskem koledarju praznujejo praznik roš hašana, judovsko novo leto, z njim vstopajo v leto 5783. Kako ga bodo praznovali v Liberalni Judovski skupnosti Slovenije, v eni od treh registriranih judovskih verskih skupnosti pri nas; kakšno je versko in simbolno sporočilo obredov in hrane, ki jo uživajo Judje ob tem prazniku. Zakaj so ustanovili Liberalno judovsko skupnost, kdo je njihov rabin, kdo so člani te skupnosti, nam pojasnjuje predsednik omenjene skupnosti Robert Waltl.
V Slovenski Karitas so to poletje že šestnajstič zbirali humanitarno in razvojno pomoč za najrevnejše otroke in družine v osrčju Afrike. V letošnji akciji Za srce Afrike tudi za izgraditev kuhinje pri eni od katoliških srednjih šol v Senegalu. Kakšne so bivanjske razmere v tej deželi, kako sobivajo kristjani z večinskim muslimanskim prebivalstvom, pojasnjuje redovnica Polona Švigelj, za katero je devet let misijonskega dela v Senegalu. Čeprav je minilo že nekaj let, od kar je sestra Polona zapustila to afriško državo, ostaja povezana z njo.
V Slovenski Karitas so to poletje že šestnajstič zbirali humanitarno in razvojno pomoč za najrevnejše otroke in družine v osrčju Afrike. V letošnji akciji Za srce Afrike tudi za izgraditev kuhinje pri eni od katoliških srednjih šol v Senegalu. Kakšne so bivanjske razmere v tej deželi, kako sobivajo kristjani z večinskim muslimanskim prebivalstvom, pojasnjuje redovnica Polona Švigelj, za katero je devet let misijonskega dela v Senegalu. Čeprav je minilo že nekaj let, od kar je sestra Polona zapustila to afriško državo, ostaja povezana z njo.
V Katoliški cerkvi se bo odvijal teden mladih, ki se bo zaključil v soboto 17. septembra s tradicionalnim vseslovenskim srečanjem katoliške mladine v Stični. O vsem tem mladostnem duhovnem vrenju in še posebej o jutrišnji nedelji mladih (11.9.) bosta v oddaji spregovorila: vodja urada za mlade pri SŠK mariborski nadškof, metropolit mag. Alojzij Cvikl in njegov tajnik Jure Sojč-voditelj škofijskega odbora za mlade.
V Katoliški cerkvi se bo odvijal teden mladih, ki se bo zaključil v soboto 17. septembra s tradicionalnim vseslovenskim srečanjem katoliške mladine v Stični. O vsem tem mladostnem duhovnem vrenju in še posebej o jutrišnji nedelji mladih (11.9.) bosta v oddaji spregovorila: vodja urada za mlade pri SŠK mariborski nadškof, metropolit mag. Alojzij Cvikl in njegov tajnik Jure Sojč-voditelj škofijskega odbora za mlade.
Ob začetku šolskega leta in Tedna vzgoje v Katoliški cerkvi v Sloveniji, teden bo letos potekal v duhu sinode, zato so ga naslovili z geslom: »V vzgoji hodimo skupaj«, gostimo učitelja Heleno Kregar in Leona Kernela iz Društva katoliških pedagogov Slovenije. Premišljujeta o posledicah pouka za mlade in učitelje v obdobju pandemije covida-19, o vzgojnem in duhovnem vidiku šole, pa tudi o načrtih društva.
Ob začetku šolskega leta in Tedna vzgoje v Katoliški cerkvi v Sloveniji, teden bo letos potekal v duhu sinode, zato so ga naslovili z geslom: »V vzgoji hodimo skupaj«, gostimo učitelja Heleno Kregar in Leona Kernela iz Društva katoliških pedagogov Slovenije. Premišljujeta o posledicah pouka za mlade in učitelje v obdobju pandemije covida-19, o vzgojnem in duhovnem vidiku šole, pa tudi o načrtih društva.
Vsako poletje škofje in predstojniki redovnih skupnosti v Katoliški cerkvi v Sloveniji premestijo duhovnike. To poletje je bilo večje število premestitev, saj je več kot 150 duhovnikov nastopilo svojo službo v novi župniji. Med njimi je tudi frančiškan, pater dr. Andraž Arko, ki je že zapustil Župnijo sv. Cirila in Metoda Ljubljana Bežigrad in se v teh dneh že privaja na opravljanje poslanstva župnika v Župniji Nazarje. Pravi, da je ljubljansko župnijo, kjer je spletel pristne odnose z župljankami in župljani, zapustil s težkim srcem, a ker se zaveda svojega poslanstva duhovnika, je njegova želja, da bi tudi v Nazarjah prav tako spletel pristne odnose z vernicami in verniki. Ima pa tudi že nekaj načrtov s sobrati redovniki za obogatitev verskega življenja v Župniji Nazarje.
Vsako poletje škofje in predstojniki redovnih skupnosti v Katoliški cerkvi v Sloveniji premestijo duhovnike. To poletje je bilo večje število premestitev, saj je več kot 150 duhovnikov nastopilo svojo službo v novi župniji. Med njimi je tudi frančiškan, pater dr. Andraž Arko, ki je že zapustil Župnijo sv. Cirila in Metoda Ljubljana Bežigrad in se v teh dneh že privaja na opravljanje poslanstva župnika v Župniji Nazarje. Pravi, da je ljubljansko župnijo, kjer je spletel pristne odnose z župljankami in župljani, zapustil s težkim srcem, a ker se zaveda svojega poslanstva duhovnika, je njegova želja, da bi tudi v Nazarjah prav tako spletel pristne odnose z vernicami in verniki. Ima pa tudi že nekaj načrtov s sobrati redovniki za obogatitev verskega življenja v Župniji Nazarje.
Na posebnem duhovnem vikendu v Crikvenici v hrvaškem Kvarnerju so se na intenzivnih duhovnih vajah zbrali predstavniki različnih evangelijskih cerkva s širšega slovenskega prostora. Gostje oddaje pričujejo o tem kako na osebno intimni ravni razumejo svoje praktično krščanstvo in kako vzajemen je ta odnos do sočloveka in Boga hkrati.
Na posebnem duhovnem vikendu v Crikvenici v hrvaškem Kvarnerju so se na intenzivnih duhovnih vajah zbrali predstavniki različnih evangelijskih cerkva s širšega slovenskega prostora. Gostje oddaje pričujejo o tem kako na osebno intimni ravni razumejo svoje praktično krščanstvo in kako vzajemen je ta odnos do sočloveka in Boga hkrati.
Pred obhajanjem največjega cerkvenega Marijinega praznika, Marijinega vnebovzetja gostimo patra minorita Andreja Mohorčiča iz župnije Turnišče v Prekmurju. Cerkev Marije pod logom v Turnišču je glavno romarsko središče murskosoboške škofije, kamor že večer pred omenjenim verskim praznikom romajo romarji; na sam praznik pa se je pred romarsko cerkvijo Marije pod logom v Turnišču pred pandemijo covida-19 zbralo tudi do pet tisoč ljudi iz različnih krajev Slovenije. Pater Andrej upa, da se bo po dveh pandemičnih letih vnovič zbralo več tisoč romarjev v Turnišču, kjer pa obhajanje velikega šmarna začnejo že nekaj dni pred 15. avgustom. V župniji Turnišče namreč deluje samostan sester klaris in te 11. avgusta praznujejo god svete Klare, ustanoviteljice omenjenega ženskega reda. S patrom Andrejem Mohorčičem se je pogovarjala Nataša Lang.
Pred obhajanjem največjega cerkvenega Marijinega praznika, Marijinega vnebovzetja gostimo patra minorita Andreja Mohorčiča iz župnije Turnišče v Prekmurju. Cerkev Marije pod logom v Turnišču je glavno romarsko središče murskosoboške škofije, kamor že večer pred omenjenim verskim praznikom romajo romarji; na sam praznik pa se je pred romarsko cerkvijo Marije pod logom v Turnišču pred pandemijo covida-19 zbralo tudi do pet tisoč ljudi iz različnih krajev Slovenije. Pater Andrej upa, da se bo po dveh pandemičnih letih vnovič zbralo več tisoč romarjev v Turnišču, kjer pa obhajanje velikega šmarna začnejo že nekaj dni pred 15. avgustom. V župniji Turnišče namreč deluje samostan sester klaris in te 11. avgusta praznujejo god svete Klare, ustanoviteljice omenjenega ženskega reda. S patrom Andrejem Mohorčičem se je pogovarjala Nataša Lang.
Na posebnem duhovnem vikendu v Crikvenici v hrvaškem Kvarnerju so se na intenzivnih duhovnih vajah zbrali predstavniki različnih evangelijskih cerkva s širšega slovenskega prostora. Gostje oddaje pričujejo o tem kako na osebno intimni ravni razumejo svoje praktično krščanstvo in kako vzajemen je ta odnos do sočloveka in Boga hkrati.
Na posebnem duhovnem vikendu v Crikvenici v hrvaškem Kvarnerju so se na intenzivnih duhovnih vajah zbrali predstavniki različnih evangelijskih cerkva s širšega slovenskega prostora. Gostje oddaje pričujejo o tem kako na osebno intimni ravni razumejo svoje praktično krščanstvo in kako vzajemen je ta odnos do sočloveka in Boga hkrati.
Družina Šijanec iz občine Sveta Ana v Slovenskih Goricah šteje kar devet članov. Oče Aleksander je profesor glasbe in je tudi ravnatelj tamkajšnje osnovne šole, mama Natalija je akademsko izobražena glasbenica, njena specializacija je cerkvena glasba. Imata sedem otrok, najstarejša Lara je stara 22 let, najmlajši Lovro pa 6 in prav vsi so že vpeti v cerkveno dogajanje v domači župniji.
Družina Šijanec iz občine Sveta Ana v Slovenskih Goricah šteje kar devet članov. Oče Aleksander je profesor glasbe in je tudi ravnatelj tamkajšnje osnovne šole, mama Natalija je akademsko izobražena glasbenica, njena specializacija je cerkvena glasba. Imata sedem otrok, najstarejša Lara je stara 22 let, najmlajši Lovro pa 6 in prav vsi so že vpeti v cerkveno dogajanje v domači župniji.
V drugem delu pogovora z dopisnikom iz Rima Jankom Petrovcem bo kardinal dr. Franc Rode opisal svojo življensko pot od nastopa službe ljubljanskega nadškofa do odgovornih služb v kuriji in častnega naziva kardinal.
V drugem delu pogovora z dopisnikom iz Rima Jankom Petrovcem bo kardinal dr. Franc Rode opisal svojo življensko pot od nastopa službe ljubljanskega nadškofa do odgovornih služb v kuriji in častnega naziva kardinal.
Salezijanska redovna skupnost v Sloveniji vodi projekt Oratorij v več kot 300 krajih. Vsako leto se ga udeleži več kot 22 tisoč otrok, največ v Ljubljani v Salezijanskem mladinskem centru Rakovnik, kjer je sedež salezijancev pri nas. V štirih tednih julija jih bo počitnice tam preživelo več kot 800. Kaj vse počnejo, kako združujejo duhovnost, kreativne delavnice in šport, odgovarjajo otroci, eden od voditeljev in duhovnik Janez Suhoveršnik.
Salezijanska redovna skupnost v Sloveniji vodi projekt Oratorij v več kot 300 krajih. Vsako leto se ga udeleži več kot 22 tisoč otrok, največ v Ljubljani v Salezijanskem mladinskem centru Rakovnik, kjer je sedež salezijancev pri nas. V štirih tednih julija jih bo počitnice tam preživelo več kot 800. Kaj vse počnejo, kako združujejo duhovnost, kreativne delavnice in šport, odgovarjajo otroci, eden od voditeljev in duhovnik Janez Suhoveršnik.
Več kot 50 mladih prostovoljcev bo čez poletje v okviru programa POTA – mladinskega misijonskega prostovoljstva – opravljalo socialno delo, evangelizacijo, delo z otroki in mladostniki ter fizična dela pri slovenskih misijonarjih v sedmih državah na različnih celinah. Koordinatorica programa POTA Tinkara Jerkič, voditeljica skupine prostovoljk v Indiji Klara Majer in voditelja skupine, ki se odpravlja na Madagaskar, Klemen Kraševec predstavljajo priprave in kaj bodo počeli na Madagaskarju, v Keniji, Indiji, Ukrajini, Kazahstanu, Peruju in Argentini.
Več kot 50 mladih prostovoljcev bo čez poletje v okviru programa POTA – mladinskega misijonskega prostovoljstva – opravljalo socialno delo, evangelizacijo, delo z otroki in mladostniki ter fizična dela pri slovenskih misijonarjih v sedmih državah na različnih celinah. Koordinatorica programa POTA Tinkara Jerkič, voditeljica skupine prostovoljk v Indiji Klara Majer in voditelja skupine, ki se odpravlja na Madagaskar, Klemen Kraševec predstavljajo priprave in kaj bodo počeli na Madagaskarju, v Keniji, Indiji, Ukrajini, Kazahstanu, Peruju in Argentini.
V začetku julija bo Savdska Arabija po dveh pandemičnih letih vnovič odprla vrata milijonu muslimanov z vsega sveta, da se bodo lahko udeležili hadža ali tradicionalnega romanja v sveto muslimansko mesto Meko. Romarjev bo trikrat manj kot pred pandemijo. V Islamski skupnosti v Sloveniji so načrtovali, da bo 60 njihovih članov šlo na hadž, a so udeležbo na njem zaradi novih zahtev gostitelja odpovedali. Imam v Islamski skupnosti v Sloveniji Nevres Mustafić, ki se je hadža udeležil že dvakrat, pravi, da je za vsakega muslimana romanje v Meko velik duhovni navdih in nam predstavi obrede na tej romarski poti.
V začetku julija bo Savdska Arabija po dveh pandemičnih letih vnovič odprla vrata milijonu muslimanov z vsega sveta, da se bodo lahko udeležili hadža ali tradicionalnega romanja v sveto muslimansko mesto Meko. Romarjev bo trikrat manj kot pred pandemijo. V Islamski skupnosti v Sloveniji so načrtovali, da bo 60 njihovih članov šlo na hadž, a so udeležbo na njem zaradi novih zahtev gostitelja odpovedali. Imam v Islamski skupnosti v Sloveniji Nevres Mustafić, ki se je hadža udeležil že dvakrat, pravi, da je za vsakega muslimana romanje v Meko velik duhovni navdih in nam predstavi obrede na tej romarski poti.
Kardinal dr. Franc Rode je pri Mohorjevi družbi izdal spomine na svoje razgibano, bogato življenje. Leta 2006 ga je papež Benedikt XVI. imenoval za kardinala, ko je opravljal pomembne naloge v kuriji. Že prej je bil ljubljanski nadškof. Za duhovnika se je izšolal v Argentini, vstopil je v red lazaristov. V 1. delu oddaje boste slišali spomine kardinala dr. Franca Rodeta do njegovega imenovanja za ljubljanskega nadškofa.
Kardinal dr. Franc Rode je pri Mohorjevi družbi izdal spomine na svoje razgibano, bogato življenje. Leta 2006 ga je papež Benedikt XVI. imenoval za kardinala, ko je opravljal pomembne naloge v kuriji. Že prej je bil ljubljanski nadškof. Za duhovnika se je izšolal v Argentini, vstopil je v red lazaristov. V 1. delu oddaje boste slišali spomine kardinala dr. Franca Rodeta do njegovega imenovanja za ljubljanskega nadškofa.
V Katoliški cerkvi v Sloveniji bodo na predvečer in na praznični dan sv. Petra in Pavla, ki ga po cerkvenem koledarju obhajajo 29. junija, štirje novi duhovniki, dva manj kot lani, prejeli zakrament novomašniškega posvečenja. To so Rok Gregorčič, Janez Meglen, Tadej Pagon in Janez Pavel Šuštar. Trije od njih prihajajo iz Nadškofije Ljubljana, eden iz Škofije Novo mesto. Kdo so, od kod prihajajo? Kaj jih je nagovorilo, da so stopili na pot duhovniškega poslanstva? Kakšno je njihovo novomašniško geslo? Kakšen duhovnik si želijo biti?
V Katoliški cerkvi v Sloveniji bodo na predvečer in na praznični dan sv. Petra in Pavla, ki ga po cerkvenem koledarju obhajajo 29. junija, štirje novi duhovniki, dva manj kot lani, prejeli zakrament novomašniškega posvečenja. To so Rok Gregorčič, Janez Meglen, Tadej Pagon in Janez Pavel Šuštar. Trije od njih prihajajo iz Nadškofije Ljubljana, eden iz Škofije Novo mesto. Kdo so, od kod prihajajo? Kaj jih je nagovorilo, da so stopili na pot duhovniškega poslanstva? Kakšno je njihovo novomašniško geslo? Kakšen duhovnik si želijo biti?
Papež Frančišek je jeseni lani sklical sinodo o sinodalnosti; z njo je spodbudil versko občestvo k premišljevanju o prihodnosti Cerkve. Ta se bo končala prihodnje leto. Sinoda poteka v treh delih; v prvem delu je potekala na krajevni ravni v škofijah in župnijah po vsem svetu. Ta del njene faze se končuje. Sledil bo drugi del sinode na celinski ravni, sledil bo zbor škofov v Vatikanu. Gre za prvo sinodo, ki ne bo od začetka do konca potekala v papeški državi, ampak na različnih koncih sveta. V slovenskih škofijah v teh dneh verniki skupaj z duhovniki končujejo razmišljanja in pripravljajo gradiva za sinodo o sinodalnosti. Kakšno Cerkev si verniki želijo v Sloveniji na podlagi prvih izsledkov razmišljata tajnica Škofijskega urada za laike pri Nadškofiji Ljubljana dr. Mojca Bertoncel in član tajništva sinode pri Slovenski škofovski konferenci dr. Tadej Jakopič.
Papež Frančišek je jeseni lani sklical sinodo o sinodalnosti; z njo je spodbudil versko občestvo k premišljevanju o prihodnosti Cerkve. Ta se bo končala prihodnje leto. Sinoda poteka v treh delih; v prvem delu je potekala na krajevni ravni v škofijah in župnijah po vsem svetu. Ta del njene faze se končuje. Sledil bo drugi del sinode na celinski ravni, sledil bo zbor škofov v Vatikanu. Gre za prvo sinodo, ki ne bo od začetka do konca potekala v papeški državi, ampak na različnih koncih sveta. V slovenskih škofijah v teh dneh verniki skupaj z duhovniki končujejo razmišljanja in pripravljajo gradiva za sinodo o sinodalnosti. Kakšno Cerkev si verniki želijo v Sloveniji na podlagi prvih izsledkov razmišljata tajnica Škofijskega urada za laike pri Nadškofiji Ljubljana dr. Mojca Bertoncel in član tajništva sinode pri Slovenski škofovski konferenci dr. Tadej Jakopič.
Kristjani na binkoštno nedeljo praznujejo prihod Sv. duha, ki je Jezusove učence navdahnil, da so začeli po vsem svetu oznanjati evangelij in širiti krščansko vero. Kako živ je ta duh danes? Koliko je Cerkev še dejavna pri širjenju evangelija ali zna sodobnemu človeku približati krščansko duhovnost? O teh aktualnih vprašanjih v oddaji Sledi večnosti, ki jo ponavljamo, premišljuje teolog, ki se med drugim ukvarja z iskanjem poti do nove evangelizacije v Avstriji in Nemčiji, mag. Otto Neubauer.
Kristjani na binkoštno nedeljo praznujejo prihod Sv. duha, ki je Jezusove učence navdahnil, da so začeli po vsem svetu oznanjati evangelij in širiti krščansko vero. Kako živ je ta duh danes? Koliko je Cerkev še dejavna pri širjenju evangelija ali zna sodobnemu človeku približati krščansko duhovnost? O teh aktualnih vprašanjih v oddaji Sledi večnosti, ki jo ponavljamo, premišljuje teolog, ki se med drugim ukvarja z iskanjem poti do nove evangelizacije v Avstriji in Nemčiji, mag. Otto Neubauer.
V Sloveniji je 40 romarskih poti; 11 je evropskih, dve od njih sta veliki kulturni evropski poti; to sta romarska pot priljubljenega svetnika Martina Tourskega in bolj znana Jakobova pot. Podpredsednik Evropskega kulturnega centra sv. Martina Tourskega Slovenija mag. Uroš Vidovič predstavlja slovenski del romarske poti sv. Martina Tourskega, ki romarja vodi od Domanjševcev na vzhodu Slovenije do Opatjega sela na zahodu države; avtorjem poti je po 15 letih uspelo dokončno označiti to romarsko pot. Predsednik Društva Slomškova romarska pot Vilijem Kaučič oriše romarsko pot blaženega Martina Slomška, Jure Levart pa govori o evropskem kurikulumu za prihodnje vodnike po različnih evropskih romarskih poteh.
V Sloveniji je 40 romarskih poti; 11 je evropskih, dve od njih sta veliki kulturni evropski poti; to sta romarska pot priljubljenega svetnika Martina Tourskega in bolj znana Jakobova pot. Podpredsednik Evropskega kulturnega centra sv. Martina Tourskega Slovenija mag. Uroš Vidovič predstavlja slovenski del romarske poti sv. Martina Tourskega, ki romarja vodi od Domanjševcev na vzhodu Slovenije do Opatjega sela na zahodu države; avtorjem poti je po 15 letih uspelo dokončno označiti to romarsko pot. Predsednik Društva Slomškova romarska pot Vilijem Kaučič oriše romarsko pot blaženega Martina Slomška, Jure Levart pa govori o evropskem kurikulumu za prihodnje vodnike po različnih evropskih romarskih poteh.
V občini Radlje ob Dravi dobro skrbijo za obnovo sakralne dediščine, pri čemer posebno pozornost namenjajo obnovi orgel v več podružnih cerkvah. Ob radeljskem županu mag. Alanu Bukovniku v oddaji sodeluje še direktor in lastnik znamenite Orglarske delavnice v Hočah pri Mariboru, sicer tudi zborovodja in organist - Andrej Dvoršak.
V občini Radlje ob Dravi dobro skrbijo za obnovo sakralne dediščine, pri čemer posebno pozornost namenjajo obnovi orgel v več podružnih cerkvah. Ob radeljskem županu mag. Alanu Bukovniku v oddaji sodeluje še direktor in lastnik znamenite Orglarske delavnice v Hočah pri Mariboru, sicer tudi zborovodja in organist - Andrej Dvoršak.
Škofje v Sloveniji so najnovejše najvišje priznanje katoliške cerkve v Sloveniji - odličje svetega Cirila in Metoda za zvesto služenje cerkvi med Slovenci - podelili ženski redovni skupnosti Družbi Marijinih sester čudodelne svetinje. Kot so zapisali v obrazložitvi, so Marijine sestre 50 let v papeškem slovenskem zavodu - Slovenik v Rimu - skrbele za gospodinjstvo, ponujale pomoč pri vodenju zavoda. Zavod je bil od leta 1971 do novembra lani, ko sta še zadnji dve redovnici iz skupnosti Marijinih sester zapustili Slovenik, središče Slovencev v Rimu, slovenskih duhovnikov študentov, romarjev in drugih Slovencev, ki so se vsaj za kratek čas ustavili v zavodu, in redovnice so v vsem tem času skrbele zanje. Provincialka slovenske province Marijinih sester s. Andreja Rihar pravi, da sestre za svoje delo v Rimu nikoli niso pričakovale javnega priznanja; zdaj, ko pa so ga dobile, ga sprejemajo kot zahvalo za njihovo tiho, vztrajno služenje, in so ga vesele. Marijine sestre v Ljubljani zelo dobro poznajo brezdomci, saj pri njih vsak dan lahko dobijo topel obrok; vodijo tudi vrtec, obiskujejo bolnike in starejše po domovih, nekatere delajo tudi v bolnišnici.
Škofje v Sloveniji so najnovejše najvišje priznanje katoliške cerkve v Sloveniji - odličje svetega Cirila in Metoda za zvesto služenje cerkvi med Slovenci - podelili ženski redovni skupnosti Družbi Marijinih sester čudodelne svetinje. Kot so zapisali v obrazložitvi, so Marijine sestre 50 let v papeškem slovenskem zavodu - Slovenik v Rimu - skrbele za gospodinjstvo, ponujale pomoč pri vodenju zavoda. Zavod je bil od leta 1971 do novembra lani, ko sta še zadnji dve redovnici iz skupnosti Marijinih sester zapustili Slovenik, središče Slovencev v Rimu, slovenskih duhovnikov študentov, romarjev in drugih Slovencev, ki so se vsaj za kratek čas ustavili v zavodu, in redovnice so v vsem tem času skrbele zanje. Provincialka slovenske province Marijinih sester s. Andreja Rihar pravi, da sestre za svoje delo v Rimu nikoli niso pričakovale javnega priznanja; zdaj, ko pa so ga dobile, ga sprejemajo kot zahvalo za njihovo tiho, vztrajno služenje, in so ga vesele. Marijine sestre v Ljubljani zelo dobro poznajo brezdomci, saj pri njih vsak dan lahko dobijo topel obrok; vodijo tudi vrtec, obiskujejo bolnike in starejše po domovih, nekatere delajo tudi v bolnišnici.
Katoličanke in katoličani, še posebej mladi, se v maju zbirajo pri šmarnicah. Gre za ljudsko pobožnost Mariji v čast, ki jo verniki pri mašah častijo s prepevanjem Marijinih pesmi in šmarničnim branjem. Šmarnice privabijo številne vernike v cerkev. Teolog in zgodovinar dr. Bogdan Kolar pojasnjuje, zakaj so šmarnice še vedno ena najbolj priljubljenih ljudskih pobožnosti na Slovenskem. Kdaj se je ta pobožnost sploh začela? Kakšno je duhovno sporočilo šmarnic?
Katoličanke in katoličani, še posebej mladi, se v maju zbirajo pri šmarnicah. Gre za ljudsko pobožnost Mariji v čast, ki jo verniki pri mašah častijo s prepevanjem Marijinih pesmi in šmarničnim branjem. Šmarnice privabijo številne vernike v cerkev. Teolog in zgodovinar dr. Bogdan Kolar pojasnjuje, zakaj so šmarnice še vedno ena najbolj priljubljenih ljudskih pobožnosti na Slovenskem. Kdaj se je ta pobožnost sploh začela? Kakšno je duhovno sporočilo šmarnic?
Vera kot algoritem srca: kako je iskrena vera milostno podarjena priložnost za iskren odnos s soljudmi in Bogom. Sodelujeta: evangelijski pastor Benjamin Hlastan iz Slovenj Gradca in mladi kristjan z Raven na Koroškem, 18-letni srednješolec Anže Verbovšek.
Vera kot algoritem srca: kako je iskrena vera milostno podarjena priložnost za iskren odnos s soljudmi in Bogom. Sodelujeta: evangelijski pastor Benjamin Hlastan iz Slovenj Gradca in mladi kristjan z Raven na Koroškem, 18-letni srednješolec Anže Verbovšek.
24. aprila večina pravoslavnih cerkva praznuje letošnjo Veliko noč. O pripravah nanjo in praznovanju tega največjega krščanskega praznika v okviru pravoslavne tradicije, bo pojasnjeval duhovnik Srbske pravoslavne cerkve, paroh in starešine cerkve Svetih Cirila in Metoda v Ljubljani Borislav Livopoljac.
24. aprila večina pravoslavnih cerkva praznuje letošnjo Veliko noč. O pripravah nanjo in praznovanju tega največjega krščanskega praznika v okviru pravoslavne tradicije, bo pojasnjeval duhovnik Srbske pravoslavne cerkve, paroh in starešine cerkve Svetih Cirila in Metoda v Ljubljani Borislav Livopoljac.
Ob velikem krščanskem prazniku Veliki noči smo pripravili razmišljanje dr. Karla Gržana o presežnosti tega praznika, dr. Bogdan Dolenc pa nas bo popeljal v običaje ljudske pobožnosti v velikonočnem času.
Ob velikem krščanskem prazniku Veliki noči smo pripravili razmišljanje dr. Karla Gržana o presežnosti tega praznika, dr. Bogdan Dolenc pa nas bo popeljal v običaje ljudske pobožnosti v velikonočnem času.
V postnem času redovnica iz skupnosti Manjših sester svetega Frančiška na Krasu Mateja Kraševec premišljuje o odpuščanju krivic ljudem, ki so nas prizadele, ponižale. Zakaj je pomembno storiti ta korak in ali pomeni odpustiti krivico to tudi pozabiti.
V postnem času redovnica iz skupnosti Manjših sester svetega Frančiška na Krasu Mateja Kraševec premišljuje o odpuščanju krivic ljudem, ki so nas prizadele, ponižale. Zakaj je pomembno storiti ta korak in ali pomeni odpustiti krivico to tudi pozabiti.
Muslimanke in muslimani so vstopili v sveti postni mesec ramazan, v obdobje duhovnega zorenja, sočutja in solidarnosti ter poglobljenega branja in preučevanja za muslimane svete knjige Korana. Imam iz Islamske skupnosti v Sloveniji Sead Karišik, ki opravlja duhovno poslanstvo med vernicami in verniki v Kranju in njegovi okolici, se z njimi veseli prihajajočega meseca. Po dveh letih pandemije in številnih protikoronskih ukrepov bodo pripadnice in pripadniki Islamske skupnosti v Sloveniji prvič celovito, z molitvami in drugimi dogodki, zaznamovali ramazan v ljubljanski džamiji. Tik pred slovesnim odprtjem Muslimanskega kulturnega centra v Ljubljani je namreč izbruhnila pandemija covida, ki je močno posegla v versko življenje. Imam Sead Karišik je tudi predsednik muslimanske Humanitarne organizacije Merhamet v Sloveniji, ki ponuja pomoč posameznikom in družinam ne glede na njihovo versko in narodnostno opredelitev. Ta dobrodelna akcija se je vključila v zbiranje pomoči za begunce iz Ukrajine.
Muslimanke in muslimani so vstopili v sveti postni mesec ramazan, v obdobje duhovnega zorenja, sočutja in solidarnosti ter poglobljenega branja in preučevanja za muslimane svete knjige Korana. Imam iz Islamske skupnosti v Sloveniji Sead Karišik, ki opravlja duhovno poslanstvo med vernicami in verniki v Kranju in njegovi okolici, se z njimi veseli prihajajočega meseca. Po dveh letih pandemije in številnih protikoronskih ukrepov bodo pripadnice in pripadniki Islamske skupnosti v Sloveniji prvič celovito, z molitvami in drugimi dogodki, zaznamovali ramazan v ljubljanski džamiji. Tik pred slovesnim odprtjem Muslimanskega kulturnega centra v Ljubljani je namreč izbruhnila pandemija covida, ki je močno posegla v versko življenje. Imam Sead Karišik je tudi predsednik muslimanske Humanitarne organizacije Merhamet v Sloveniji, ki ponuja pomoč posameznikom in družinam ne glede na njihovo versko in narodnostno opredelitev. Ta dobrodelna akcija se je vključila v zbiranje pomoči za begunce iz Ukrajine.
Kristjanke različnih veroizpovedi se že od leta 1927 vsako leto na prvi petek v marcu zberejo pri ekumenski molitvi. Tudi letos je bilo tako. Slovenske kristjanke, pripadnice različnih cerkva, skupaj molijo v okviru Svetovnega molitvenega dne od leta 1999; letos so pri nas molitev izvedle v šestih krajih, v nekaj od njih je zaradi epidemije potekalo na daljavo. Letošnje bogoslužje za svetovni molitveni dan so pripravile kristjanke iz Anglije, Walesa in Severne Irske. Sestavile so ga na podlagi odlomka iz Jeremijeve knjige s središčno mislijo Vem za načrte, ki jih imam z vami. O duhovnem sporočilu omenjene misli tudi v luči aktualnih kriz in samega ekumenskega molitvenega dne žensk premišljujeta predsednica Društva svetovni molitveni dan Slovenija Tanja Povšnar Vrečar in duhovnica v evangeličanski cerkveni občini Gornji Slaveči na Goričkem Simona Prosič Filip.
Kristjanke različnih veroizpovedi se že od leta 1927 vsako leto na prvi petek v marcu zberejo pri ekumenski molitvi. Tudi letos je bilo tako. Slovenske kristjanke, pripadnice različnih cerkva, skupaj molijo v okviru Svetovnega molitvenega dne od leta 1999; letos so pri nas molitev izvedle v šestih krajih, v nekaj od njih je zaradi epidemije potekalo na daljavo. Letošnje bogoslužje za svetovni molitveni dan so pripravile kristjanke iz Anglije, Walesa in Severne Irske. Sestavile so ga na podlagi odlomka iz Jeremijeve knjige s središčno mislijo Vem za načrte, ki jih imam z vami. O duhovnem sporočilu omenjene misli tudi v luči aktualnih kriz in samega ekumenskega molitvenega dne žensk premišljujeta predsednica Društva svetovni molitveni dan Slovenija Tanja Povšnar Vrečar in duhovnica v evangeličanski cerkveni občini Gornji Slaveči na Goričkem Simona Prosič Filip.
Razmislek o duhovnih okvirih mirovniške kulture: mir v naših dušah, med nami in v svetu je predvsem algoritem srca in razuma, zato je nenehna molitev zanj naša skupna naloga zatrjujejo gostje oddaje: katoliški duhovnik, pisatelj, publicist in vsestranski razumnik pater dr. Karel Gržan, podjetnik Franci Pliberšek iz Celja, Violeta Bulc, političarka, nekdanja evropska komisarka za promet in novorojena kristjanka Milena Janel iz okolice Slovenskih Konjic.
Razmislek o duhovnih okvirih mirovniške kulture: mir v naših dušah, med nami in v svetu je predvsem algoritem srca in razuma, zato je nenehna molitev zanj naša skupna naloga zatrjujejo gostje oddaje: katoliški duhovnik, pisatelj, publicist in vsestranski razumnik pater dr. Karel Gržan, podjetnik Franci Pliberšek iz Celja, Violeta Bulc, političarka, nekdanja evropska komisarka za promet in novorojena kristjanka Milena Janel iz okolice Slovenskih Konjic.
Mlad duhovnik grškokatoliške župnije v Metliki Ivan Skalivski, ki prihaja iz manjšega kraja na zahodu Ukrajine, blizu meje s Poljsko, vojno v svoji domovini spremlja zelo čustveno, skrbi ga za življenja članov njegove družine in za usodo ukrajinskega naroda. Poudarja, da se ta ne bo vdal, ter prosi vse Slovenke, Slovence in vse prebivalce sveta, naj molijo za mir v Ukrajini in pomagajo po svojih močeh. Duhovnik Skalivski je mašniško posvečenje prejel poleti lani v Zagrebu, od takrat v metliški grkokatoliški župniji zagotavlja duhovno oskrbo blizu 180 – tim družinam, svoje poslanstvo duhovnika opravlja še v eni manjši župniji na Hrvaškem.
Mlad duhovnik grškokatoliške župnije v Metliki Ivan Skalivski, ki prihaja iz manjšega kraja na zahodu Ukrajine, blizu meje s Poljsko, vojno v svoji domovini spremlja zelo čustveno, skrbi ga za življenja članov njegove družine in za usodo ukrajinskega naroda. Poudarja, da se ta ne bo vdal, ter prosi vse Slovenke, Slovence in vse prebivalce sveta, naj molijo za mir v Ukrajini in pomagajo po svojih močeh. Duhovnik Skalivski je mašniško posvečenje prejel poleti lani v Zagrebu, od takrat v metliški grkokatoliški župniji zagotavlja duhovno oskrbo blizu 180 – tim družinam, svoje poslanstvo duhovnika opravlja še v eni manjši župniji na Hrvaškem.
Kristjanke in kristjani so vstopili v postni čas, spokorni čas priprave na največji krščanski praznik, veliko noč. Ta bo letos 17. aprila, post pa bodo končali tri dni prej, na veliki četrtek. V postnem času za verujoče velja spodbuda k poglobljeni molitvi in ljubezni ter skrbi za bližnjega; odpovedi mesni hrani in razvadam. Postu se pridružijo tudi številni neverujoči, tako da ne uživajo določene hrane, ne pijejo alkohola in tako kot verujoči preizkušajo svojo voljo. O doživljanju postnega časa med drugim premišljujejo osebe, ki so se izvile iz primeža alkohola.
Kristjanke in kristjani so vstopili v postni čas, spokorni čas priprave na največji krščanski praznik, veliko noč. Ta bo letos 17. aprila, post pa bodo končali tri dni prej, na veliki četrtek. V postnem času za verujoče velja spodbuda k poglobljeni molitvi in ljubezni ter skrbi za bližnjega; odpovedi mesni hrani in razvadam. Postu se pridružijo tudi številni neverujoči, tako da ne uživajo določene hrane, ne pijejo alkohola in tako kot verujoči preizkušajo svojo voljo. O doživljanju postnega časa med drugim premišljujejo osebe, ki so se izvile iz primeža alkohola.
Digitalizacija spreminja vsa področja našega življenja že leta, epidemija covida pa jo je v zadnjih dveh letih le pospešila. Digitalni svet je prinesel velike spremembe tudi na področju izražanja religioznosti. Dekan Teološke fakultete Univerze v Ljubljani dr. Janez Vodičar premišljuje o pozitivnih in negativnih vidikih verskega življenja v virtualnem svetu; na primer verouk že skoraj dve leti ves čas poteka na daljavo. Odgovarja na vprašanja, ali lahko poteka kateheza, uvajanje v vero, v digitalnem svetu, ali se na spletu oblikuje občestvo … Predvsem pa upa, da je pandemija pristojne v Cerkvi naučila, da se morajo ves čas prilagajati, iskati nove poti na področju oznanjevanja božje besede, zlasti za mlade, ki so tako imenovani digitalni domorodci.
Digitalizacija spreminja vsa področja našega življenja že leta, epidemija covida pa jo je v zadnjih dveh letih le pospešila. Digitalni svet je prinesel velike spremembe tudi na področju izražanja religioznosti. Dekan Teološke fakultete Univerze v Ljubljani dr. Janez Vodičar premišljuje o pozitivnih in negativnih vidikih verskega življenja v virtualnem svetu; na primer verouk že skoraj dve leti ves čas poteka na daljavo. Odgovarja na vprašanja, ali lahko poteka kateheza, uvajanje v vero, v digitalnem svetu, ali se na spletu oblikuje občestvo … Predvsem pa upa, da je pandemija pristojne v Cerkvi naučila, da se morajo ves čas prilagajati, iskati nove poti na področju oznanjevanja božje besede, zlasti za mlade, ki so tako imenovani digitalni domorodci.
Ob letošnji 30-letnici delovanja bolniške župnije je Katoliška cerkev v Sloveniji svoje najvišje priznanje za zvesto služenje Cerkvi med Slovenci, odličje sv. Cirila in Metoda, izročila upokojenemu zdravniku Janezu Zajcu. Ta je bil na svoji poklicni poti ob skrbi za fizično zdravje bolnikov velik zagovornik možnosti verujočih bolnikov, da uresničujejo svojo pravico do duhovne oskrbe med zdravljenjem v bolnišnici. Pojasnjuje, zakaj je pomembno, da imajo verniki v tem času dostop do duhovnika. Spominja se iskanja primernih prostorov za kapelo v UKC Ljubljana, odpiranja posvečenih krajev v preostalih bolnišnicah ter prvega romanja bolnikov in invalidov z vlakom v Lurd, ki se ga je kot mladi zdravnik udeležil leta 1970. Čeprav je oblast ob koncu druge svetovne vojne in po njej njegovi družini povzročila veliko gorja, ne čuti zamere; pravi, da se veren človek ne maščuje in ne jezi, ampak težave ureja v dialogu.
Ob letošnji 30-letnici delovanja bolniške župnije je Katoliška cerkev v Sloveniji svoje najvišje priznanje za zvesto služenje Cerkvi med Slovenci, odličje sv. Cirila in Metoda, izročila upokojenemu zdravniku Janezu Zajcu. Ta je bil na svoji poklicni poti ob skrbi za fizično zdravje bolnikov velik zagovornik možnosti verujočih bolnikov, da uresničujejo svojo pravico do duhovne oskrbe med zdravljenjem v bolnišnici. Pojasnjuje, zakaj je pomembno, da imajo verniki v tem času dostop do duhovnika. Spominja se iskanja primernih prostorov za kapelo v UKC Ljubljana, odpiranja posvečenih krajev v preostalih bolnišnicah ter prvega romanja bolnikov in invalidov z vlakom v Lurd, ki se ga je kot mladi zdravnik udeležil leta 1970. Čeprav je oblast ob koncu druge svetovne vojne in po njej njegovi družini povzročila veliko gorja, ne čuti zamere; pravi, da se veren človek ne maščuje in ne jezi, ampak težave ureja v dialogu.
Slovenska škofovska konferenca je pred časom sprejela odločitev, da bodo spolne zlorabe, pedofilijo, ki so jih zagrešili kleriki, odkrivali in preganjali na dveh ravneh: vsak škof bo imenoval pooblaščeno osebo, laika, in njegova naloga bo sprejemanje prijav žrtev ter dajanje pravne in druge pomoči; na slovenski ravni pa bodo po vzoru dobrih praks iz tujine – Avstrije, Italije, Francije – ustanovili neodvisno komisijo strokovnjakov za zaščito otrok. Tako bodo uresničili Apostolsko pismo papeža Frančiška Vi ste luč sveta, ki škofijam nalaga ustanovitev stalnih sistemov za prijavo spolnih zlorab, ki so jih zagrešili kleriki. Celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž je kot prvi škof v Sloveniji ustanovil urad škofije Celje za sprejemanje prijav in spremljanje žrtev spolnih zlorab. V praksi to pomeni, da je pooblastil odvetnika Pavla Terška v Laškem, ki bo sprejemal prijave žrtev spolnih zlorab. Kako bo pooblaščenec celjske škofije vodil postopke in zaščito žrtev, kakšna bo vloga škofa pri tem, pa tudi o tem, kaj bo drugače na področju odkrivanja spolnih zlorab v Cerkvi, s škofom dr. Matjažem.
Slovenska škofovska konferenca je pred časom sprejela odločitev, da bodo spolne zlorabe, pedofilijo, ki so jih zagrešili kleriki, odkrivali in preganjali na dveh ravneh: vsak škof bo imenoval pooblaščeno osebo, laika, in njegova naloga bo sprejemanje prijav žrtev ter dajanje pravne in druge pomoči; na slovenski ravni pa bodo po vzoru dobrih praks iz tujine – Avstrije, Italije, Francije – ustanovili neodvisno komisijo strokovnjakov za zaščito otrok. Tako bodo uresničili Apostolsko pismo papeža Frančiška Vi ste luč sveta, ki škofijam nalaga ustanovitev stalnih sistemov za prijavo spolnih zlorab, ki so jih zagrešili kleriki. Celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž je kot prvi škof v Sloveniji ustanovil urad škofije Celje za sprejemanje prijav in spremljanje žrtev spolnih zlorab. V praksi to pomeni, da je pooblastil odvetnika Pavla Terška v Laškem, ki bo sprejemal prijave žrtev spolnih zlorab. Kako bo pooblaščenec celjske škofije vodil postopke in zaščito žrtev, kakšna bo vloga škofa pri tem, pa tudi o tem, kaj bo drugače na področju odkrivanja spolnih zlorab v Cerkvi, s škofom dr. Matjažem.
Kristjanke in kristjani so 2. januarja praznovali Jezusovo darovanje v templju ali svečnico. Od leta 1997 pa na ta dan v katoliški cerkvi po odločitvi papeža Janeza Pavla II. obhajajo tudi dan Bogu posvečenega življenja. V Katoliški cerkvi na Slovenskem po njenih podatkih deluje 31 redovnih skupnosti, redovnikov in redovnic je blizu 750, škofijskih duhovnikov pa je kakih 800. Število posvečenih oseb v slovenski katoliški cerkvi upada; zato samevajo številne stavbe, v katerih so nekoč bivale posvečene osebe, ali pa so dobile drugo vsebino. Tak primer je samostan Mekinje, ki so ga redovnice uršulinke pred šestimi leti predale v upravljanje občini Kamnik. Javni zavod za kulturo Kamnik je v samostanu Mekinje konec lanskega leta na ogled postavil stalno razstavo Življenje za samostanskimi vrati: Klarise in uršulinke v Mekinjah. Redovnice klarise so za zidovi omenjenega samostana delovale skoraj 500 let, medtem ko uršulinke nekaj več kot 100 let. Gre za dva zelo različna ženska redova, ki sta delovala v različnih političnih in družbenih okoliščinah, a sta kljub temu zaznamovala versko, gospodarsko in kulturno življenje v Mekinjah in okoliških krajih. Avtorji razstave – med njimi Katarina Mihelič, ki nas popelje po razstavi – so novo stalno razstavo zasnovali interaktivno, tako da obiskovalec dobi vpogled v skrivnostno življenje redovnic.
Kristjanke in kristjani so 2. januarja praznovali Jezusovo darovanje v templju ali svečnico. Od leta 1997 pa na ta dan v katoliški cerkvi po odločitvi papeža Janeza Pavla II. obhajajo tudi dan Bogu posvečenega življenja. V Katoliški cerkvi na Slovenskem po njenih podatkih deluje 31 redovnih skupnosti, redovnikov in redovnic je blizu 750, škofijskih duhovnikov pa je kakih 800. Število posvečenih oseb v slovenski katoliški cerkvi upada; zato samevajo številne stavbe, v katerih so nekoč bivale posvečene osebe, ali pa so dobile drugo vsebino. Tak primer je samostan Mekinje, ki so ga redovnice uršulinke pred šestimi leti predale v upravljanje občini Kamnik. Javni zavod za kulturo Kamnik je v samostanu Mekinje konec lanskega leta na ogled postavil stalno razstavo Življenje za samostanskimi vrati: Klarise in uršulinke v Mekinjah. Redovnice klarise so za zidovi omenjenega samostana delovale skoraj 500 let, medtem ko uršulinke nekaj več kot 100 let. Gre za dva zelo različna ženska redova, ki sta delovala v različnih političnih in družbenih okoliščinah, a sta kljub temu zaznamovala versko, gospodarsko in kulturno življenje v Mekinjah in okoliških krajih. Avtorji razstave – med njimi Katarina Mihelič, ki nas popelje po razstavi – so novo stalno razstavo zasnovali interaktivno, tako da obiskovalec dobi vpogled v skrivnostno življenje redovnic.
Osrednji slovenski katoliški tednik Družina bo letos na začetku maja praznoval 70. jubilej izhajanja. To je prvi slovenski katoliški časnik, ki ga je oblast po drugi svetovni vojni dovolila izdajati najprej Goriški administraturi kot štirinajstdnevnik leta 1952; leta 1965 je postal last vseh slovenskih škofij, leta 1973 pa ga je Cerkev začela izdajati kot tednik. V uredništvu Družine se po besedah njenega odgovornega urednika Boštjana Debevca na praznovanje visokega jubileja pripravljajo že dlje časa; tednik je na začetku leta 2019 doživel celovito prenovo; zdaj poteka digitalizacija vseh njegovih izdaj od leta 1952; tako bodo vse njegove številke dostopne njegovim zvestim bralcem, naročnikom, v digitalni obliki. Vse več bralcev pa ima novičarska spletna stran Družine, pravi urednik Debevec in dodaja, da ni teme, ki je časnik Družina ne bi obravnaval in je osvetlil s krščanskega, evangelijskega vidika. Za prihodnost pa si želi, da bi Družina znala odgovarjati na izzive časa.
Osrednji slovenski katoliški tednik Družina bo letos na začetku maja praznoval 70. jubilej izhajanja. To je prvi slovenski katoliški časnik, ki ga je oblast po drugi svetovni vojni dovolila izdajati najprej Goriški administraturi kot štirinajstdnevnik leta 1952; leta 1965 je postal last vseh slovenskih škofij, leta 1973 pa ga je Cerkev začela izdajati kot tednik. V uredništvu Družine se po besedah njenega odgovornega urednika Boštjana Debevca na praznovanje visokega jubileja pripravljajo že dlje časa; tednik je na začetku leta 2019 doživel celovito prenovo; zdaj poteka digitalizacija vseh njegovih izdaj od leta 1952; tako bodo vse njegove številke dostopne njegovim zvestim bralcem, naročnikom, v digitalni obliki. Vse več bralcev pa ima novičarska spletna stran Družine, pravi urednik Debevec in dodaja, da ni teme, ki je časnik Družina ne bi obravnaval in je osvetlil s krščanskega, evangelijskega vidika. Za prihodnost pa si želi, da bi Družina znala odgovarjati na izzive časa.
»Plečnik je videl krščanski sakralni prostor kot tisti prostor, ki mora biti v odnosu do običajnih bivalnih prostorov radikalno drugačen; domačnost v sakralne prostore je vnesel z bogato ikonografijo, materiali, obliko; kar je še posebej drugačno pri njegovem delu,« meni arhitekt dr. Leon Debevec. Ugotavlja, da v sakralnem opusu arhitekta Jožeta Plečnika kot globoko vernega kristjana prepoznavamo svetopisemske vsebine na treh ravneh: na ravni citatov, ikonografije in arhitekturnih arhetipov.
»Plečnik je videl krščanski sakralni prostor kot tisti prostor, ki mora biti v odnosu do običajnih bivalnih prostorov radikalno drugačen; domačnost v sakralne prostore je vnesel z bogato ikonografijo, materiali, obliko; kar je še posebej drugačno pri njegovem delu,« meni arhitekt dr. Leon Debevec. Ugotavlja, da v sakralnem opusu arhitekta Jožeta Plečnika kot globoko vernega kristjana prepoznavamo svetopisemske vsebine na treh ravneh: na ravni citatov, ikonografije in arhitekturnih arhetipov.
Družbeno-politična in ekonomska misel ter etična drža pred drugo svetovno vojno delujočega pravnika, politika, sociologa in pedagoga dr. Andreja Gosarja ostajata aktualni še danes, meni dr. Alen Širca s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Svoje mnenje utemeljuje z ugotovitvijo, da se dr. Gosar nikoli ni pustil ujeti v neproduktivno razdeljenost družbe, ampak je na vseh področjih delovanja zagovarjal srednjo pot, ki temelji na pogovoru in dogovoru med vpletenimi. V uredništvu igranega programa našega radia smo pred kratkim objavili premierno radijsko igro o tem izjemnem človeku z naslovom: Andrej Gosar, utrinki iz nekega življenja.
Družbeno-politična in ekonomska misel ter etična drža pred drugo svetovno vojno delujočega pravnika, politika, sociologa in pedagoga dr. Andreja Gosarja ostajata aktualni še danes, meni dr. Alen Širca s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Svoje mnenje utemeljuje z ugotovitvijo, da se dr. Gosar nikoli ni pustil ujeti v neproduktivno razdeljenost družbe, ampak je na vseh področjih delovanja zagovarjal srednjo pot, ki temelji na pogovoru in dogovoru med vpletenimi. V uredništvu igranega programa našega radia smo pred kratkim objavili premierno radijsko igro o tem izjemnem človeku z naslovom: Andrej Gosar, utrinki iz nekega življenja.
Predsednik republike Borut Pahor je trem verskim dostojanstvenikom različnih veroizpovedi ob koncu leta 2021, ko je Slovenija praznovala 30 let samostojnosti, vročil visoka državna odlikovanja za njihove zasluge na posvetnem področju. Nagrajenci so: kardinal dr. Franc Rode iz rimskokatoliške cerkve, duhovnik mag. Geza Filo iz evangeličanske cerkve v Sloveniji in nekdanji mufti islamske skupnosti v Sloveniji dr. Nedžad Grabus.
Predsednik republike Borut Pahor je trem verskim dostojanstvenikom različnih veroizpovedi ob koncu leta 2021, ko je Slovenija praznovala 30 let samostojnosti, vročil visoka državna odlikovanja za njihove zasluge na posvetnem področju. Nagrajenci so: kardinal dr. Franc Rode iz rimskokatoliške cerkve, duhovnik mag. Geza Filo iz evangeličanske cerkve v Sloveniji in nekdanji mufti islamske skupnosti v Sloveniji dr. Nedžad Grabus.
Predstavljamo izbor dogodkov in tem iz življenja verskih skupnosti v preteklem letu. To je v marsičem zaznamovala epidemije covida-19.
Predstavljamo izbor dogodkov in tem iz življenja verskih skupnosti v preteklem letu. To je v marsičem zaznamovala epidemije covida-19.
Na krščanski praznik božič sestra uršulinka Andreja Perc ter študentki, aktivni kristjanski pri Katoliški mladini in skavtih Jana Hočevar in Nika Černač premišljujejo, kaj jim pomeni božič, kako se pripravljajo nanj in kako ga praznujejo.
Na krščanski praznik božič sestra uršulinka Andreja Perc ter študentki, aktivni kristjanski pri Katoliški mladini in skavtih Jana Hočevar in Nika Černač premišljujejo, kaj jim pomeni božič, kako se pripravljajo nanj in kako ga praznujejo.
Decembra naredimo pregled iztekajočega se leta. Ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore ugotavlja, da je Katoliška cerkev na Slovenskem kljub zahtevnim pandemičnim okoliščinam uresničevala svoje pastoralno delo, dobila je dva nova škofa in stopila na sinodalno pot. V tem letu, ko praznujemo 30-letnico samostojnosti in neodvisnosti, nadškof Zore poudarja, da ne smemo spregledati napredka v družbi na različnih področjih. Dodaja, da je tudi Cerkev veliko dosegla v odnosu z državo, čisto vsega pa zagotovo nikoli ne bo. Zato je po njegovem pomembno, da se v tem odnosu vzpostavita sožitje in sodelovanje, ne pa izključevanje. Meni, da nekateri posamezniki in skupine potrebujejo razklanost oziroma razdeljenost slovenske družbe kot življenjsko okolje, v katerem lahko uspevajo. Želi si, da bi v Sloveniji vzpostavili resnično vladavino prava, da bi bili vsi enaki pred zakonom in da se sodni postopki ne bi vlekli kot jara kača; pa tudi, da bi oblast menjali na volitvah, ne pa na ulici, ker le to zagotavlja pravo demokracijo. Zdi se mu pomembno, da kristjani hodijo na volitve, kajti le tako krščanske vrednote živijo v parlamentu, v predsedniški palači in na občini.
Decembra naredimo pregled iztekajočega se leta. Ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore ugotavlja, da je Katoliška cerkev na Slovenskem kljub zahtevnim pandemičnim okoliščinam uresničevala svoje pastoralno delo, dobila je dva nova škofa in stopila na sinodalno pot. V tem letu, ko praznujemo 30-letnico samostojnosti in neodvisnosti, nadškof Zore poudarja, da ne smemo spregledati napredka v družbi na različnih področjih. Dodaja, da je tudi Cerkev veliko dosegla v odnosu z državo, čisto vsega pa zagotovo nikoli ne bo. Zato je po njegovem pomembno, da se v tem odnosu vzpostavita sožitje in sodelovanje, ne pa izključevanje. Meni, da nekateri posamezniki in skupine potrebujejo razklanost oziroma razdeljenost slovenske družbe kot življenjsko okolje, v katerem lahko uspevajo. Želi si, da bi v Sloveniji vzpostavili resnično vladavino prava, da bi bili vsi enaki pred zakonom in da se sodni postopki ne bi vlekli kot jara kača; pa tudi, da bi oblast menjali na volitvah, ne pa na ulici, ker le to zagotavlja pravo demokracijo. Zdi se mu pomembno, da kristjani hodijo na volitve, kajti le tako krščanske vrednote živijo v parlamentu, v predsedniški palači in na občini.
V Evropi ni enotnega modela poučevanja o religiji v javni šoli. V Sloveniji podobno kot v Franciji učenci religijskim vsebinam lahko prisluhnejo pri pouku različnih predmetov, v zadnjem triletju osnovne šole si lahko izberejo predmet verstva in etika, ki pa ni zaživel v praksi. Gre za tako imenovani dimenzionalni pouk, in kot ugotavlja dr. Aleš Črnič, redni profesor za religiologijo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, se učitelji pri svojem predmetu velikokrat izogibajo religijskim vsebinam ali pa jih podajajo v skladu s svojimi osebnimi prepričanji. Zato ne preseneča ugotovitev - ki jo preberemo v monografiji Religija in šola -, da slovenski osnovnošolci v javni šoli poleg francoskih v primerjavi z vrstniki iz drugih evropskih držav izvedo najmanj o religiji. Dr. Črnič ne pričakuje skorajšnje rešitve religijske nepismenosti naših otrok. »Slovenija je ena od tistih družb, kjer je najbolj nemogoč, na znanstvenih dejstvih utemeljen pogovor o religiji. Religija je popolnoma spolitizirana.«
V Evropi ni enotnega modela poučevanja o religiji v javni šoli. V Sloveniji podobno kot v Franciji učenci religijskim vsebinam lahko prisluhnejo pri pouku različnih predmetov, v zadnjem triletju osnovne šole si lahko izberejo predmet verstva in etika, ki pa ni zaživel v praksi. Gre za tako imenovani dimenzionalni pouk, in kot ugotavlja dr. Aleš Črnič, redni profesor za religiologijo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, se učitelji pri svojem predmetu velikokrat izogibajo religijskim vsebinam ali pa jih podajajo v skladu s svojimi osebnimi prepričanji. Zato ne preseneča ugotovitev - ki jo preberemo v monografiji Religija in šola -, da slovenski osnovnošolci v javni šoli poleg francoskih v primerjavi z vrstniki iz drugih evropskih držav izvedo najmanj o religiji. Dr. Črnič ne pričakuje skorajšnje rešitve religijske nepismenosti naših otrok. »Slovenija je ena od tistih družb, kjer je najbolj nemogoč, na znanstvenih dejstvih utemeljen pogovor o religiji. Religija je popolnoma spolitizirana.«
Judje praznujejo osemdnevni praznik hanuka, praznik luči, ko obujajo spomin na obnovo in ponovno delovanje jeruzalemskega templja v 2. stoletju pr. n. št., v obdobju makabejskih vojn. Judovska skupnost Slovenije bo zadnji dan praznika luči praznovala pred ljubljansko sinagogo. Pred kratkim jo je odprlo Združenje judovskih skupnosti Gradca in Ljubljane. Ta povezava ima korenine v avstro-ogrskem cesarstvu. O zgodovinskih povezavah med Judi v Ljubljani in Gradcu, o prostorih ljubljanske sinagoge, o prazniku hanuka in o običajih, ki ga spremljajo, s predstavnico sinagoge v Ljubljani Majo Kutin.
Judje praznujejo osemdnevni praznik hanuka, praznik luči, ko obujajo spomin na obnovo in ponovno delovanje jeruzalemskega templja v 2. stoletju pr. n. št., v obdobju makabejskih vojn. Judovska skupnost Slovenije bo zadnji dan praznika luči praznovala pred ljubljansko sinagogo. Pred kratkim jo je odprlo Združenje judovskih skupnosti Gradca in Ljubljane. Ta povezava ima korenine v avstro-ogrskem cesarstvu. O zgodovinskih povezavah med Judi v Ljubljani in Gradcu, o prostorih ljubljanske sinagoge, o prazniku hanuka in o običajih, ki ga spremljajo, s predstavnico sinagoge v Ljubljani Majo Kutin.
Na prvo adventno nedeljo se kristjani začnejo pripravljati na božič, ko se spominjajo rojstva Jezusa Kristusa. Na enega najpomembnejših krščanskih praznikov in družinskih praznovanj se pripravljajo z zunanjimi znamenji; s prižigom svečk na adventnem venčku, še prej ga bodo katoličani odnesli k blagoslovu v cerkev. Pravoslavni verniki – ki uporabljajo julijanski koledar – se bodo na božič pripravljali s šesttedenskim postom. V središču priprave na božič pa niso zunanja znamenja, ampak duhovna: z molitvijo, premišljevanjem o svojem duhovnem življenju, odnosu do Boga in bližnjega. Čemu bodo dali poudarek v letošnjem predbožičnem času in kako ga bodo sooblikovali z vernicami in verniki premišljujejo katoliški župnik pater Pepi Lebreht, evangeličanski duhovnik Geza Filo in pravoslavni paroh Dejan Mandić.
Na prvo adventno nedeljo se kristjani začnejo pripravljati na božič, ko se spominjajo rojstva Jezusa Kristusa. Na enega najpomembnejših krščanskih praznikov in družinskih praznovanj se pripravljajo z zunanjimi znamenji; s prižigom svečk na adventnem venčku, še prej ga bodo katoličani odnesli k blagoslovu v cerkev. Pravoslavni verniki – ki uporabljajo julijanski koledar – se bodo na božič pripravljali s šesttedenskim postom. V središču priprave na božič pa niso zunanja znamenja, ampak duhovna: z molitvijo, premišljevanjem o svojem duhovnem življenju, odnosu do Boga in bližnjega. Čemu bodo dali poudarek v letošnjem predbožičnem času in kako ga bodo sooblikovali z vernicami in verniki premišljujejo katoliški župnik pater Pepi Lebreht, evangeličanski duhovnik Geza Filo in pravoslavni paroh Dejan Mandić.
Marijan Arhar je bil duhovnik, ki na prvi pogled ni deloval kot izjemna oseba. Deloval je nekoliko posebno, odmaknjeno, za koga je bil tudi čudak, nekateri duhovniki so trdili, da ni posebej blestel. Pa vendar je spreminjal življenja in to s preprostimi besedami, kot so »Ne boj se«. Te je izrekal na tak način, da je ljudem podelil trajni mir, tudi notranje ozdravljenje. Okrog njega se je zbrala velika skupnost ljudi, ki jih je spremljal posamezno, na romanjih ali v vlogi eksorcista. Tudi na tisoče Hrvatov ga je obiskalo na Črnem Vrhu pri Polhovem Gradcu. Pri njem so iskali tolažbo, nasvete, mir in ozdravljenje. Gosta oddaje sta Helena Reberc, avtorica nedavno izdanje knjige o pokojnem Arharju z naslovom Pokliči me, in Robert Štaba, ki mu je srečanje z Arharjem spremenilo življenje.
Marijan Arhar je bil duhovnik, ki na prvi pogled ni deloval kot izjemna oseba. Deloval je nekoliko posebno, odmaknjeno, za koga je bil tudi čudak, nekateri duhovniki so trdili, da ni posebej blestel. Pa vendar je spreminjal življenja in to s preprostimi besedami, kot so »Ne boj se«. Te je izrekal na tak način, da je ljudem podelil trajni mir, tudi notranje ozdravljenje. Okrog njega se je zbrala velika skupnost ljudi, ki jih je spremljal posamezno, na romanjih ali v vlogi eksorcista. Tudi na tisoče Hrvatov ga je obiskalo na Črnem Vrhu pri Polhovem Gradcu. Pri njem so iskali tolažbo, nasvete, mir in ozdravljenje. Gosta oddaje sta Helena Reberc, avtorica nedavno izdanje knjige o pokojnem Arharju z naslovom Pokliči me, in Robert Štaba, ki mu je srečanje z Arharjem spremenilo življenje.
Katoliški duhovnik mag. Božo Rustja, duhovnik Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji Milan Jovanović, imam Islamske skupnosti v Sloveniji Nevres Mustafić in podpredsednik Judovske skupnosti v Sloveniji Igor Vojtic o izvajanju neverskih vsebin v sakralnih objektih, pa tudi o sodelovanju laikov pri oblikovanju verskega obreda.
Katoliški duhovnik mag. Božo Rustja, duhovnik Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji Milan Jovanović, imam Islamske skupnosti v Sloveniji Nevres Mustafić in podpredsednik Judovske skupnosti v Sloveniji Igor Vojtic o izvajanju neverskih vsebin v sakralnih objektih, pa tudi o sodelovanju laikov pri oblikovanju verskega obreda.
S tokratno oddajo Sledi večnosti se mudimo na obisku v občini Sveta Ana v Slovenskih Goricah… Sodelujejo: tamkajšnji župnik Tonček Fras, župan Silvo Slaček, zdajšnji in bivši ravnatelj osnovne šole Sandi Šijanec in Boris Mlakar ter gostilničar Marjan Kramberger. Že dobro desetletje se ti gospodje zbirajo enkrat tedensko in možujejo mnogih stvareh, tudi o tem kako v kraju sodelujeta cerkvena in civilna oblast.
S tokratno oddajo Sledi večnosti se mudimo na obisku v občini Sveta Ana v Slovenskih Goricah… Sodelujejo: tamkajšnji župnik Tonček Fras, župan Silvo Slaček, zdajšnji in bivši ravnatelj osnovne šole Sandi Šijanec in Boris Mlakar ter gostilničar Marjan Kramberger. Že dobro desetletje se ti gospodje zbirajo enkrat tedensko in možujejo mnogih stvareh, tudi o tem kako v kraju sodelujeta cerkvena in civilna oblast.
31. oktobra v Sloveniji praznujemo dan reformacije kot državni praznik in dela prosti dan. Reformacijsko gibanje v 16. stoletju je Slovenkam in Slovencem prineslo prvo knjigo v slovenščini, zato ta dan zaznamujemo tudi kot rojstvo slovenskega knjižnega jezika. Tudi letos smo s številnimi dogodki zaznamovali dan reformacije, z državno proslavo v Krškem, prazničnim bogoslužjem v evangeličanski cerkvi v Murski Soboti na dan praznika. V Prekmurju, kjer živi največ pripadnikov protestantskih cerkva, večina od njih pripada Evangeličanski cerkvi augsburške veroizpovedi v Sloveniji, so tradicionalno pripravili največ dogodkov ob tem prazniku. Med drugim dva simpozija, posvečena 500. obletnici rojstva Adama Bohoriča in 250-letnici izida Nouvoga zakona Štefana Kuzmiča. Ta prevod je – kot pravi direktorica zavoda Primoža Trubarja pri evangeličanski cerkvi v Sloveniji ter dobra poznavalka protestantizma in zgodovine Prekmurja dr. Klaudija Sedar – temeljno delo prekmurskega protestantskega slovstva.
31. oktobra v Sloveniji praznujemo dan reformacije kot državni praznik in dela prosti dan. Reformacijsko gibanje v 16. stoletju je Slovenkam in Slovencem prineslo prvo knjigo v slovenščini, zato ta dan zaznamujemo tudi kot rojstvo slovenskega knjižnega jezika. Tudi letos smo s številnimi dogodki zaznamovali dan reformacije, z državno proslavo v Krškem, prazničnim bogoslužjem v evangeličanski cerkvi v Murski Soboti na dan praznika. V Prekmurju, kjer živi največ pripadnikov protestantskih cerkva, večina od njih pripada Evangeličanski cerkvi augsburške veroizpovedi v Sloveniji, so tradicionalno pripravili največ dogodkov ob tem prazniku. Med drugim dva simpozija, posvečena 500. obletnici rojstva Adama Bohoriča in 250-letnici izida Nouvoga zakona Štefana Kuzmiča. Ta prevod je – kot pravi direktorica zavoda Primoža Trubarja pri evangeličanski cerkvi v Sloveniji ter dobra poznavalka protestantizma in zgodovine Prekmurja dr. Klaudija Sedar – temeljno delo prekmurskega protestantskega slovstva.
50 let mineva od prvega koraka sestre usmiljenke Bogdane Kavčič na afriških tleh. V vsem tem času je celino zapustila le za kratke počitnice. Poslanstvo misijonarke in medicinske sestre je opravljala v Ruandi, Srednjeafriški republiki, zdaj ga v Burundiju, kjer je pred petimi desetletji začela misijonarsko pot. Čeprav je na črni celini videla veliko gorja, od lačnih, zanemarjenih otrok do odraslih, zaznamovanih z vojnami v vseh njihovih razsežnostih, je - kot poudarja - hvaležna za vse izkušnje in preizkušnje pri svojem delu, ker ve, da je skupaj s sestrami pomagala številnim ljudem zaživeti bolje.
50 let mineva od prvega koraka sestre usmiljenke Bogdane Kavčič na afriških tleh. V vsem tem času je celino zapustila le za kratke počitnice. Poslanstvo misijonarke in medicinske sestre je opravljala v Ruandi, Srednjeafriški republiki, zdaj ga v Burundiju, kjer je pred petimi desetletji začela misijonarsko pot. Čeprav je na črni celini videla veliko gorja, od lačnih, zanemarjenih otrok do odraslih, zaznamovanih z vojnami v vseh njihovih razsežnostih, je - kot poudarja - hvaležna za vse izkušnje in preizkušnje pri svojem delu, ker ve, da je skupaj s sestrami pomagala številnim ljudem zaživeti bolje.
Župan prleške občine Razkrižje ob slovensko-hrvaški meji Stanko Ivanušič in tamkajšnji župnik Franc Režonja ugotavljata, da predstavniki občine in Cerkve dobro sodelujejo v dobro občank in občanov, pristni pa so tudi odnosi med ljudmi z obeh strani meje. Polegle so se tudi napetosti, do katerih je prihajalo po osamosvojitvi Slovenije. Župnija Razkrižje je namreč upravno spadala pod zagrebško škofijo vse do leta 1994.
Župan prleške občine Razkrižje ob slovensko-hrvaški meji Stanko Ivanušič in tamkajšnji župnik Franc Režonja ugotavljata, da predstavniki občine in Cerkve dobro sodelujejo v dobro občank in občanov, pristni pa so tudi odnosi med ljudmi z obeh strani meje. Polegle so se tudi napetosti, do katerih je prihajalo po osamosvojitvi Slovenije. Župnija Razkrižje je namreč upravno spadala pod zagrebško škofijo vse do leta 1994.
V Združenih državah Amerike živi največ Slovencev zunaj meja Slovenije. Ameriških Slovencev naj bi bilo približno 180.000, po nekaterih ocenah celo do 300.000. A nekoč strnjene in močne skupnosti, značilne zlasti za Ohio, Pensilvanijo, Minnesoto, Illinois in še nekatere druge ameriške zvezne države, razpadajo. Potomci izseljencev so vse bolj Američani in vse manj Slovenci, novodobne izseljence pa življenje v skupnostih, katerih središče so cerkve oziroma župnije, ne zanima več. Zato je od nekoč precejšnjega števila od 40 do 50 slovenskih župnij ostala le četverica takšnih, kjer imajo bogoslužja še zmeraj v slovenskem jeziku. Nekatere cerkve pa ostajajo tradicionalno slovenske, čeprav tam ni več slovensko govorečih duhovnikov.
V Združenih državah Amerike živi največ Slovencev zunaj meja Slovenije. Ameriških Slovencev naj bi bilo približno 180.000, po nekaterih ocenah celo do 300.000. A nekoč strnjene in močne skupnosti, značilne zlasti za Ohio, Pensilvanijo, Minnesoto, Illinois in še nekatere druge ameriške zvezne države, razpadajo. Potomci izseljencev so vse bolj Američani in vse manj Slovenci, novodobne izseljence pa življenje v skupnostih, katerih središče so cerkve oziroma župnije, ne zanima več. Zato je od nekoč precejšnjega števila od 40 do 50 slovenskih župnij ostala le četverica takšnih, kjer imajo bogoslužja še zmeraj v slovenskem jeziku. Nekatere cerkve pa ostajajo tradicionalno slovenske, čeprav tam ni več slovensko govorečih duhovnikov.
Duhovnik o malo znanem dogodku o rušitvi dveh cerkva za Bežigradom v Ljubljani zaradi gradnje Gospodarskega razstavišča in postavitve nove Plečnikove cerkve. O tej zgodbi govori tudi novi dokumentarni film režiserja Matjaža Feguša Plečnikov skriti biser.
Duhovnik o malo znanem dogodku o rušitvi dveh cerkva za Bežigradom v Ljubljani zaradi gradnje Gospodarskega razstavišča in postavitve nove Plečnikove cerkve. O tej zgodbi govori tudi novi dokumentarni film režiserja Matjaža Feguša Plečnikov skriti biser.
God blaženega škofa Antona Martina Slomška obhajamo 24. septembra, ta dan leta 1862 pa je tudi dan njegove smrti. Cerkev na Slovenskem je zato nedelji najbližji temu septembrskemu dnevu dala oznako »Slomškova nedelja«. Njeno letošnje praznovanje je v nedeljo, 26. septembra, pri sv. Jožefu v Celju. Da pa je bila Slomškova nedelja pred tridesetimi leti – v letu razglasitve samostojne slovenske države nekaj posebnega pa se spominjamo v tokratni oddaji Sledi večnosti.
God blaženega škofa Antona Martina Slomška obhajamo 24. septembra, ta dan leta 1862 pa je tudi dan njegove smrti. Cerkev na Slovenskem je zato nedelji najbližji temu septembrskemu dnevu dala oznako »Slomškova nedelja«. Njeno letošnje praznovanje je v nedeljo, 26. septembra, pri sv. Jožefu v Celju. Da pa je bila Slomškova nedelja pred tridesetimi leti – v letu razglasitve samostojne slovenske države nekaj posebnega pa se spominjamo v tokratni oddaji Sledi večnosti.
Kot narekuje tradicija že 40 let, na tretjo soboto v septembru se mlade katoličanke in mladi katoličani zberejo na vseslovenskem srečanju pred in v cistercijanskem samostanu v Stični. Geslo jubilejne 40. obletnice Stične mladih je Utrdi moje korake. Kot pojasnjuje duhovnik in direktor Katoliške mladine Matevž Mehle, so geslo vzeli iz Svetega pisma, psalma 40. Oblikovali so ga kot prošnjo Bogu in spodbudo mladim katoličanom, da premagajo strah pred posledicami epidemije in pred javnim izkazovanjem svoje vere. Po oceni organizatorjev se je letošnje Stične mladih udeležilo nekaj več kot 2 tisoč mladih iz vse države ali pol manj kot pred epidemijo. Predsednik republike Borut Pahor je kot častni pokrovitelj jubilejnega srečanja katoliške mladine vročil zahvalo predsednika republike Stični mladih za dolgoletno poslanstvo, ki med mladimi širi in spodbuja vrednote prostovoljstva, sodelovanja, človečnosti in solidarnosti v dobro skupnosti. V oddaji pa se začetkov Stične mladih spominja pater Janez Novak, takratni župnijski upravitelj, danes zaslužni opat.
Kot narekuje tradicija že 40 let, na tretjo soboto v septembru se mlade katoličanke in mladi katoličani zberejo na vseslovenskem srečanju pred in v cistercijanskem samostanu v Stični. Geslo jubilejne 40. obletnice Stične mladih je Utrdi moje korake. Kot pojasnjuje duhovnik in direktor Katoliške mladine Matevž Mehle, so geslo vzeli iz Svetega pisma, psalma 40. Oblikovali so ga kot prošnjo Bogu in spodbudo mladim katoličanom, da premagajo strah pred posledicami epidemije in pred javnim izkazovanjem svoje vere. Po oceni organizatorjev se je letošnje Stične mladih udeležilo nekaj več kot 2 tisoč mladih iz vse države ali pol manj kot pred epidemijo. Predsednik republike Borut Pahor je kot častni pokrovitelj jubilejnega srečanja katoliške mladine vročil zahvalo predsednika republike Stični mladih za dolgoletno poslanstvo, ki med mladimi širi in spodbuja vrednote prostovoljstva, sodelovanja, človečnosti in solidarnosti v dobro skupnosti. V oddaji pa se začetkov Stične mladih spominja pater Janez Novak, takratni župnijski upravitelj, danes zaslužni opat.
V Sledeh večnosti smo se ustavili v župniji svetega Andreja apostola v Štandrežu pri Gorici, kjer službuje župnik Karel Bolčina. Dejaven je na številnih področjih, zaradi pomanjkanja slovenskih duhovnikov v Furlaniji Julijski krajini je župnijski upravitelj v številnih vaseh Goriške nadškofije. Karel Bolčina je izvedenec za cerkveno pravo, na nadškofiji ima številne zadolžitve, je pa tudi član več komisij Cerkve v Sloveniji.
V Sledeh večnosti smo se ustavili v župniji svetega Andreja apostola v Štandrežu pri Gorici, kjer službuje župnik Karel Bolčina. Dejaven je na številnih področjih, zaradi pomanjkanja slovenskih duhovnikov v Furlaniji Julijski krajini je župnijski upravitelj v številnih vaseh Goriške nadškofije. Karel Bolčina je izvedenec za cerkveno pravo, na nadškofiji ima številne zadolžitve, je pa tudi član več komisij Cerkve v Sloveniji.
Društvo katoliških pedagogov v sodelovanju s Slovenskim katehetskim uradom in Komisijo za šolstvo pri Slovenski škofovski konferenci je pripravilo četrti Teden vzgoje od 5. do 12. septembra, letos pod naslovom Svetovno vzgojno zavezništvo. Pobudo za to vsebino je dal papež Frančišek. V tokratni oddaji Sledi večnosti pater dr. Silvo Šinkovec, duhovni asistent Društva katoliških pedagogov Slovenije, predstavi Teden vzgoje v Katoliški cerkvi v Sloveniji.
Društvo katoliških pedagogov v sodelovanju s Slovenskim katehetskim uradom in Komisijo za šolstvo pri Slovenski škofovski konferenci je pripravilo četrti Teden vzgoje od 5. do 12. septembra, letos pod naslovom Svetovno vzgojno zavezništvo. Pobudo za to vsebino je dal papež Frančišek. V tokratni oddaji Sledi večnosti pater dr. Silvo Šinkovec, duhovni asistent Društva katoliških pedagogov Slovenije, predstavi Teden vzgoje v Katoliški cerkvi v Sloveniji.
Pred začetkom novega šolskega leta v oddaji Sledi večnosti gostimo duhovnika in učitelja predmeta vera in kultura na Škofijski klasični gimnaziji, ki je ena od enot Zavoda Svetega Stanislava, v Šentvidu pri Ljubljani, Gregorja Bregarja. Ta nam bo v oddaji orisal, s kakšnimi izzivi se dijakinje in dijaki v katoliški gimnaziji soočajo na področju duhovnosti. Te gimnazije ne obiskujejo le mladostniki, ki se izrekajo za katoličanke in katoličane, ampak tudi drugače verujoči in tudi neverujoči. Kako je kot duhovnik vpet v šolski vsakdan in kako se pripravlja na novo šolsko leto.
Pred začetkom novega šolskega leta v oddaji Sledi večnosti gostimo duhovnika in učitelja predmeta vera in kultura na Škofijski klasični gimnaziji, ki je ena od enot Zavoda Svetega Stanislava, v Šentvidu pri Ljubljani, Gregorja Bregarja. Ta nam bo v oddaji orisal, s kakšnimi izzivi se dijakinje in dijaki v katoliški gimnaziji soočajo na področju duhovnosti. Te gimnazije ne obiskujejo le mladostniki, ki se izrekajo za katoličanke in katoličane, ampak tudi drugače verujoči in tudi neverujoči. Kako je kot duhovnik vpet v šolski vsakdan in kako se pripravlja na novo šolsko leto.
Katoliška mladina je organizirala poletna petdnevna tabora za mlade, prvič za srednješolce in drugič za birmance v Bohinju. Oba kampa sta potekala pod naslovom »Nov ogenj«. Udeleženci so na omenjenih kampih spoznavali – kot pravijo njuni avtorji – kako v njihovem življenju deluje Sveti duh. Vsebino kampov za mlade nam predstavljajo koordinatorica obeh programov Marta Mehle iz Katoliške mladine, animatorja na birmanskem kampu Mojca Lesnik in Urh Špital ter udeleženca Ela in Jakob.
Katoliška mladina je organizirala poletna petdnevna tabora za mlade, prvič za srednješolce in drugič za birmance v Bohinju. Oba kampa sta potekala pod naslovom »Nov ogenj«. Udeleženci so na omenjenih kampih spoznavali – kot pravijo njuni avtorji – kako v njihovem življenju deluje Sveti duh. Vsebino kampov za mlade nam predstavljajo koordinatorica obeh programov Marta Mehle iz Katoliške mladine, animatorja na birmanskem kampu Mojca Lesnik in Urh Špital ter udeleženca Ela in Jakob.
V Katoliški cerkvi zaznamujejo enega od največjih cerkvenih praznikov, Marijino vnebovzetje. Praznik je znan tudi pod imenoma veliki šmaren ali velika maša. Na ta dan se katoličanke in katoličani, pa tudi verniki v pravoslavnih cerkvah, spominjajo verske resnice o Marijinem vnebovzetju. V tistih pravoslavnih cerkvah, kjer še uporabljajo julijanski koledar, na primer v srbski in ruski, bodo Marijino vnebovzetje častili 28. avgusta. Medtem ko večina protestantskih cerkva ne sprejema Marijine brezmadežnosti kot ne njenega vnebovzetja. V Sloveniji je Mariji posvečenih veliko cerkva in kapelic, zato je izročilo tega praznika globoko zakoreninjeno med vernicami in verniki. Ti na ta dan tradicionalno romajo v Marijina svetišča. O obhajanju velikega šmarna premišljujeta rektor Slovenskega Marijinega narodnega svetišča na Brezjah dr. Robert Bahčič in rektor Bazilike Kraljice Svetogorske na Sveti Gori nad Novo Gorico Bogdan Knavs.
V Katoliški cerkvi zaznamujejo enega od največjih cerkvenih praznikov, Marijino vnebovzetje. Praznik je znan tudi pod imenoma veliki šmaren ali velika maša. Na ta dan se katoličanke in katoličani, pa tudi verniki v pravoslavnih cerkvah, spominjajo verske resnice o Marijinem vnebovzetju. V tistih pravoslavnih cerkvah, kjer še uporabljajo julijanski koledar, na primer v srbski in ruski, bodo Marijino vnebovzetje častili 28. avgusta. Medtem ko večina protestantskih cerkva ne sprejema Marijine brezmadežnosti kot ne njenega vnebovzetja. V Sloveniji je Mariji posvečenih veliko cerkva in kapelic, zato je izročilo tega praznika globoko zakoreninjeno med vernicami in verniki. Ti na ta dan tradicionalno romajo v Marijina svetišča. O obhajanju velikega šmarna premišljujeta rektor Slovenskega Marijinega narodnega svetišča na Brezjah dr. Robert Bahčič in rektor Bazilike Kraljice Svetogorske na Sveti Gori nad Novo Gorico Bogdan Knavs.
Katoliški duhovnik Stane Kerin se je po letih dela na Karitasu in v Misijonskem središču odločil postati misijonar na Madagaskarju. Tam deluje že tri leta in je kritičen do odnosa razvitega sveta do manj razvitih držav, med katere spada tudi Madagaskar.
Katoliški duhovnik Stane Kerin se je po letih dela na Karitasu in v Misijonskem središču odločil postati misijonar na Madagaskarju. Tam deluje že tri leta in je kritičen do odnosa razvitega sveta do manj razvitih držav, med katere spada tudi Madagaskar.
V tokratni oddaji Sledi večnosti bomo spregovorili o romarskem turizmu. V oddaji sodelujeta: Slavica Arih iz Maribora, ki je pred skoraj tridesetimi leti skupaj s svojim soprogom ustanovila prvo romarsko agencijo pri nas - Ariturs in mag.Melito Bevc – direktorico Zavoda za turizem, mladino in šport v Šmarju pri Jelšah.
V tokratni oddaji Sledi večnosti bomo spregovorili o romarskem turizmu. V oddaji sodelujeta: Slavica Arih iz Maribora, ki je pred skoraj tridesetimi leti skupaj s svojim soprogom ustanovila prvo romarsko agencijo pri nas - Ariturs in mag.Melito Bevc – direktorico Zavoda za turizem, mladino in šport v Šmarju pri Jelšah.
Papež Frančišek je na začetku leta ustanovil Svetovni dan starih staršev in ostarelih. V Katoliški cerkvi ga bodo obhajali četrto nedeljo v juliju. Papež Frančišek je za moto prvega svetovnega dne babic in dedkov ter ostarelih izbral svetopisemsko misel »Jaz sem s teboj vse dni«. Duhovnik Miro Šlibar premišljuje o sporočilu omenjene misli in pojasnjuje, kako bodo prvič zaznamovali v Katoliški cerkvi na Slovenskem omenjeni svetovni dan.
Papež Frančišek je na začetku leta ustanovil Svetovni dan starih staršev in ostarelih. V Katoliški cerkvi ga bodo obhajali četrto nedeljo v juliju. Papež Frančišek je za moto prvega svetovnega dne babic in dedkov ter ostarelih izbral svetopisemsko misel »Jaz sem s teboj vse dni«. Duhovnik Miro Šlibar premišljuje o sporočilu omenjene misli in pojasnjuje, kako bodo prvič zaznamovali v Katoliški cerkvi na Slovenskem omenjeni svetovni dan.
V koprski škofiji, v njeni stolni cerkvi, končujejo štiriletni projekt postavitve največjih cerkvenih orgel pri nas. To bodo druge največje orgle v Sloveniji. Največje jih ima Cankarjev dom v Ljubljani. Največje cerkvene orgle v Sloveniji bodo po načrtih projektne skupine zazvenele v drugi polovici jeseni v koprski stolni cerkvi Marijinega vnebovzetja. Škofija Koper je orgle pridobila prek donatorskega razpisa iz Švice, kljub temu bo skupaj z donatorji za stroške prevoza in postavitve orgel odštela nekaj več kot 600 tisoč evrov. Mogočne orgle ne bodo le dodatno obogatile liturgije pri obredih v koprski stolnici, ampak glasbeno dejavnost na obali. Župnik v Kopru dr. Primož Krečič pravi, da bodo povezovale ljudi različnih prepričanj, kultur, narodnosti in religij.
V koprski škofiji, v njeni stolni cerkvi, končujejo štiriletni projekt postavitve največjih cerkvenih orgel pri nas. To bodo druge največje orgle v Sloveniji. Največje jih ima Cankarjev dom v Ljubljani. Največje cerkvene orgle v Sloveniji bodo po načrtih projektne skupine zazvenele v drugi polovici jeseni v koprski stolni cerkvi Marijinega vnebovzetja. Škofija Koper je orgle pridobila prek donatorskega razpisa iz Švice, kljub temu bo skupaj z donatorji za stroške prevoza in postavitve orgel odštela nekaj več kot 600 tisoč evrov. Mogočne orgle ne bodo le dodatno obogatile liturgije pri obredih v koprski stolnici, ampak glasbeno dejavnost na obali. Župnik v Kopru dr. Primož Krečič pravi, da bodo povezovale ljudi različnih prepričanj, kultur, narodnosti in religij.
Od prvega julija letos največjo nekrščansko versko skupnost pri nas, Islamsko skupnost v Sloveniji, vodi novi mufti mag. Nevzet Porić. V tokratni oddaji Sledi večnosti razmišlja o načrtih Islamske skupnosti v prihodnjih petih letih, kot traja mandat muftija, o reševanju odprtih vprašanjih z državo, o stereotipnih in klišejskih predstavah o muslimanski veri, o posledicah pandemije za versko dejavnost.
Od prvega julija letos največjo nekrščansko versko skupnost pri nas, Islamsko skupnost v Sloveniji, vodi novi mufti mag. Nevzet Porić. V tokratni oddaji Sledi večnosti razmišlja o načrtih Islamske skupnosti v prihodnjih petih letih, kot traja mandat muftija, o reševanju odprtih vprašanjih z državo, o stereotipnih in klišejskih predstavah o muslimanski veri, o posledicah pandemije za versko dejavnost.
Od leta 1136 v Stični na Dolenjskem deluje cistercijanski samostan Stična. To je najstarejši delujoči in še edini cistercijanski samostan pri nas. Ob menihih prostore stiškega samostana že leta med drugim uporablja tudi Muzej krščanstva na Slovenskem. Ta v teh počitniških dneh vabi obiskovalke in obiskovalce na ogled stalnih razstav in do konca septembra še na občasno razstavo z naslovom Cistercijani v mojem kraju. Razstavo, ki pripoveduje o vplivu menihov na gospodarsko, religiozno in tudi izobraževalno življenje na Dolenjskem, so pripravili učenci osnovnih šol Veliki Gaber, Stična in podružnične šole Zagradec. Kako so torej menihi zaznamovali dolenjsko pokrajino, pojasnjujejo učenci, avtorji občasne razstave Cistercijani v mojem kraju.
Od leta 1136 v Stični na Dolenjskem deluje cistercijanski samostan Stična. To je najstarejši delujoči in še edini cistercijanski samostan pri nas. Ob menihih prostore stiškega samostana že leta med drugim uporablja tudi Muzej krščanstva na Slovenskem. Ta v teh počitniških dneh vabi obiskovalke in obiskovalce na ogled stalnih razstav in do konca septembra še na občasno razstavo z naslovom Cistercijani v mojem kraju. Razstavo, ki pripoveduje o vplivu menihov na gospodarsko, religiozno in tudi izobraževalno življenje na Dolenjskem, so pripravili učenci osnovnih šol Veliki Gaber, Stična in podružnične šole Zagradec. Kako so torej menihi zaznamovali dolenjsko pokrajino, pojasnjujejo učenci, avtorji občasne razstave Cistercijani v mojem kraju.
V Katoliški cerkvi v Sloveniji bo zakrament mašniškega posvečenja letos prejelo sedem novih duhovnikov. Slovenski škofje tradicionalno posvečujejo diakone v duhovnike 29. junija, na praznik apostolov Petra in Pavla. Pet novomašnikov se je odločilo za poslanstvo škofijskega duhovnika, dva za redovnega duhovnika. V Škofiji Koper se veselijo novomašnika Tilna Kocjančiča, ki prihaja iz župnije Bertoki. Novomeška škofija bo bogatejša za enega novega duhovnika; to je Jakob Piletič iz župnije Kostanjevica na Krki. V mariborski nadškofiji bo dan pred praznikom omenjenih apostolov na pot duhovništva stopil Simon Lampreht iz župnije Svečina. Nadškofija Ljubljana ima tri nove duhovnike: Petra Čemažarja iz župnije Ljubljana Ježica, Boštjana Dolinška iz župnije Stranje, oba bosta škofijska duhovnika in Jurija Slamnika iz župnije Breznica, ki stopa na pot redovnika kapucina. Sedmi novi duhovnik je Klemen Slapšak, redovnik minorit, iz nadžupnije Laško, ki sodi v celjsko škofijo.
V Katoliški cerkvi v Sloveniji bo zakrament mašniškega posvečenja letos prejelo sedem novih duhovnikov. Slovenski škofje tradicionalno posvečujejo diakone v duhovnike 29. junija, na praznik apostolov Petra in Pavla. Pet novomašnikov se je odločilo za poslanstvo škofijskega duhovnika, dva za redovnega duhovnika. V Škofiji Koper se veselijo novomašnika Tilna Kocjančiča, ki prihaja iz župnije Bertoki. Novomeška škofija bo bogatejša za enega novega duhovnika; to je Jakob Piletič iz župnije Kostanjevica na Krki. V mariborski nadškofiji bo dan pred praznikom omenjenih apostolov na pot duhovništva stopil Simon Lampreht iz župnije Svečina. Nadškofija Ljubljana ima tri nove duhovnike: Petra Čemažarja iz župnije Ljubljana Ježica, Boštjana Dolinška iz župnije Stranje, oba bosta škofijska duhovnika in Jurija Slamnika iz župnije Breznica, ki stopa na pot redovnika kapucina. Sedmi novi duhovnik je Klemen Slapšak, redovnik minorit, iz nadžupnije Laško, ki sodi v celjsko škofijo.
V mozaiku zgodovinskih dogodkov in osebnosti, ki so tlakovali pot države Slovenije v samostojnost, so svoj kamenček dodali številni posamezniki in organizacije; med njimi so pomembno vlogo v prelomnih letih odigrali tudi številni duhovniki in Katoliška cerkev v Sloveniji kot verska skupnost. Vodja tiskovnega urada pri Slovenski škofovski konferenci dr. Tadej Jakopič pojasnjuje, kako bodo v Katoliški cerkvi v Sloveniji zaznamovali 30 let samostojnosti Republike Slovenije. Članica pobude Molitev in post za domovino Mateja Maček predstavlja sporočilo letošnje že enajste omenjene pobude.
V mozaiku zgodovinskih dogodkov in osebnosti, ki so tlakovali pot države Slovenije v samostojnost, so svoj kamenček dodali številni posamezniki in organizacije; med njimi so pomembno vlogo v prelomnih letih odigrali tudi številni duhovniki in Katoliška cerkev v Sloveniji kot verska skupnost. Vodja tiskovnega urada pri Slovenski škofovski konferenci dr. Tadej Jakopič pojasnjuje, kako bodo v Katoliški cerkvi v Sloveniji zaznamovali 30 let samostojnosti Republike Slovenije. Članica pobude Molitev in post za domovino Mateja Maček predstavlja sporočilo letošnje že enajste omenjene pobude.
V tokratni oddaji Sledi večnosti se mudimo v koroških koncih. Pobliže predstavljamo pastoralno zvezo župnij Dravograd in dva duhovnika, ki v njenem okviru opravljata pastirsko službo – Igorja Glasenčnika in Frančka Kranerja.
V tokratni oddaji Sledi večnosti se mudimo v koroških koncih. Pobliže predstavljamo pastoralno zvezo župnij Dravograd in dva duhovnika, ki v njenem okviru opravljata pastirsko službo – Igorja Glasenčnika in Frančka Kranerja.
Raziskava o položaju mladih v Sloveniji Mladina 2020 na področju religioznosti mladih razgrinja, da se vse manj mladih izreka za verujoče, vse manj jih obiskuje tudi verske obrede v zadnjem desetletju. Od leta 2013 pa se je podvojil delež mladih, ki se redno udeležuje verskih obredov. Raziskovalci Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru v raziskavi Mladina 2020 tako ugotavljajo vse večjo polarizacijo na področju religioznosti mladih. Znani so tudi prvi izsledki Urada za mlade pri Slovenski škofovski konferenci o duhovnosti in veri mladih ter njihovem mnenju o Katoliški cerkvi. O vernosti mladih bosta v tokratni oddaji Sledi večnosti govorita dr. Miran Lavrič, vodja raziskave Mladina 2020, in duhovnik Matevž Mehle.
Raziskava o položaju mladih v Sloveniji Mladina 2020 na področju religioznosti mladih razgrinja, da se vse manj mladih izreka za verujoče, vse manj jih obiskuje tudi verske obrede v zadnjem desetletju. Od leta 2013 pa se je podvojil delež mladih, ki se redno udeležuje verskih obredov. Raziskovalci Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru v raziskavi Mladina 2020 tako ugotavljajo vse večjo polarizacijo na področju religioznosti mladih. Znani so tudi prvi izsledki Urada za mlade pri Slovenski škofovski konferenci o duhovnosti in veri mladih ter njihovem mnenju o Katoliški cerkvi. O vernosti mladih bosta v tokratni oddaji Sledi večnosti govorita dr. Miran Lavrič, vodja raziskave Mladina 2020, in duhovnik Matevž Mehle.
Verska svoboda je preizkusni kamen vseh pravic, poudarjajo številni strokovnjaki. Samostojna Slovenija je na tem področju naredila pomembne korake za njeno uveljavljanje v javnem življenju. Cerkve in verske skupnosti pa opozarjajo na še odprta vprašanja s področja zagotavljanja verske svobode. V Katoliški cerkvi na Slovenskem si želijo drugačnih rešitev na področjih financiranja verskih uslužbencev, verskega pouka v vzgoji in izobraževanju ter pri skrbi za kulturno dediščino. Za Islamsko skupnost v Sloveniji je nesprejemljivo, da v vojaškem vikariatu ni muslimanskega duhovnika, ki bi zagotavljal duhovno oskrbo vojakom. Muslimanski verniki težko uresničujejo pravico do duhovne oskrbe v bolnišnicah, policiji, domovih za starejše in zaporih, še opozarjajo v Islamski skupnosti. Vlada je pred dnevi ustanovila svet za odprta vprašanja s Katoliško cerkvijo, zdaj si takšnega dialoga z vlado želijo tudi v drugih cerkvah in verskih skupnostih. Vlada je namreč decembra lani ukinila urad za verske skupnosti.
Verska svoboda je preizkusni kamen vseh pravic, poudarjajo številni strokovnjaki. Samostojna Slovenija je na tem področju naredila pomembne korake za njeno uveljavljanje v javnem življenju. Cerkve in verske skupnosti pa opozarjajo na še odprta vprašanja s področja zagotavljanja verske svobode. V Katoliški cerkvi na Slovenskem si želijo drugačnih rešitev na področjih financiranja verskih uslužbencev, verskega pouka v vzgoji in izobraževanju ter pri skrbi za kulturno dediščino. Za Islamsko skupnost v Sloveniji je nesprejemljivo, da v vojaškem vikariatu ni muslimanskega duhovnika, ki bi zagotavljal duhovno oskrbo vojakom. Muslimanski verniki težko uresničujejo pravico do duhovne oskrbe v bolnišnicah, policiji, domovih za starejše in zaporih, še opozarjajo v Islamski skupnosti. Vlada je pred dnevi ustanovila svet za odprta vprašanja s Katoliško cerkvijo, zdaj si takšnega dialoga z vlado želijo tudi v drugih cerkvah in verskih skupnostih. Vlada je namreč decembra lani ukinila urad za verske skupnosti.
Pandemija covida-19 je prenesla tudi verouk v virtualno okolje. Kakšne bodo posledice verouka na daljavo na versko vzgojo in znanje o verskih vsebinah otrok in mladostnikov? Ali duhovniki beležijo osip veroučencev? O učinkih verouka na daljavo razmišljata redovnica, strokovna sodelavka pri Katehetskem uradu Slovenske škofovske konference, sestra Magda Burger in duhovnik v ljubljanski župniji Igor Dolinšek.
Pandemija covida-19 je prenesla tudi verouk v virtualno okolje. Kakšne bodo posledice verouka na daljavo na versko vzgojo in znanje o verskih vsebinah otrok in mladostnikov? Ali duhovniki beležijo osip veroučencev? O učinkih verouka na daljavo razmišljata redovnica, strokovna sodelavka pri Katehetskem uradu Slovenske škofovske konference, sestra Magda Burger in duhovnik v ljubljanski župniji Igor Dolinšek.
Katoliška cerkev v Sloveniji že več kot 15 let omogoča mladim v okviru programa POTA izkušnjo misijonskega življenja. Pandemija covida-19 je lani prostovoljkam in prostovoljcem preprečila, da bi kot misijonarji pomagali ljudem v stiski na različnih koncih sveta. Letos upajo, da bodo mladi prostovoljci lahko izvedli sedem različnih projektov v Ukrajini, Indiji, Kazahstanu, Južnoafriški republiki, Keniji in na Madagaskarju. Naši sogovorniki Živa Gabrovšek, Zala Žnidaršič in Peter Godeša se odpravljajo v omenjene afriške države. V pogovoru pojasnjujejo, komu bodo pomagali ter kako in zakaj.
Katoliška cerkev v Sloveniji že več kot 15 let omogoča mladim v okviru programa POTA izkušnjo misijonskega življenja. Pandemija covida-19 je lani prostovoljkam in prostovoljcem preprečila, da bi kot misijonarji pomagali ljudem v stiski na različnih koncih sveta. Letos upajo, da bodo mladi prostovoljci lahko izvedli sedem različnih projektov v Ukrajini, Indiji, Kazahstanu, Južnoafriški republiki, Keniji in na Madagaskarju. Naši sogovorniki Živa Gabrovšek, Zala Žnidaršič in Peter Godeša se odpravljajo v omenjene afriške države. V pogovoru pojasnjujejo, komu bodo pomagali ter kako in zakaj.
V katoliški cerkvi tako pri nas kot v celotnem zahodnem svetu primanjkuje duhovnih poklicev. Po drugi strani imata na primer evangeličanska cerkev, pa tudi srbska pravoslavna in islamska skupnost v Sloveniji, dovolj duhovnikov za duhovno oskrbo svojih vernic in vernikov. To primerjavo pa je treba pojasniti tudi v luči dejstva, da se po podatkih katoliške cerkve na Slovenskem nekaj čez 70 odstotkov prebivalcev Slovenije izreka za katoličane. O razmerah na področju duhovnih poklicev v oddaji Sledi večnosti govorijo rektor Bogoslovnega semenišča v Ljubljani Peter Kokotec, škofom evangeličanske cerkve mag. Leon Novak in paroh Srbske pravoslavne cerkve v Kopru Dejan Mandić.
V katoliški cerkvi tako pri nas kot v celotnem zahodnem svetu primanjkuje duhovnih poklicev. Po drugi strani imata na primer evangeličanska cerkev, pa tudi srbska pravoslavna in islamska skupnost v Sloveniji, dovolj duhovnikov za duhovno oskrbo svojih vernic in vernikov. To primerjavo pa je treba pojasniti tudi v luči dejstva, da se po podatkih katoliške cerkve na Slovenskem nekaj čez 70 odstotkov prebivalcev Slovenije izreka za katoličane. O razmerah na področju duhovnih poklicev v oddaji Sledi večnosti govorijo rektor Bogoslovnega semenišča v Ljubljani Peter Kokotec, škofom evangeličanske cerkve mag. Leon Novak in paroh Srbske pravoslavne cerkve v Kopru Dejan Mandić.
Na mednarodni praznik dela v Katoliški cerkvi obhajajo praznik sv. Jožefa Delavca. Dr. Bogdan Kolar, teolog in zgodovinar, pojasnjuje, da Cerkev na ta dan ne časti ali poveličuje dela, pa tudi ne neznanega delavca, temveč se spominja tesarja sv. Jožefa. Dr. Kolar v pogovoru preko cerkvenih dokumentov, papeževih enciklik, predstavi odnos Cerkve do delavskega vprašanja od 19. stoletja naprej. Ugotavlja, da se je Cerkev pozno začela zanimati za delavce.
Na mednarodni praznik dela v Katoliški cerkvi obhajajo praznik sv. Jožefa Delavca. Dr. Bogdan Kolar, teolog in zgodovinar, pojasnjuje, da Cerkev na ta dan ne časti ali poveličuje dela, pa tudi ne neznanega delavca, temveč se spominja tesarja sv. Jožefa. Dr. Kolar v pogovoru preko cerkvenih dokumentov, papeževih enciklik, predstavi odnos Cerkve do delavskega vprašanja od 19. stoletja naprej. Ugotavlja, da se je Cerkev pozno začela zanimati za delavce.
Podnaslov tokratne oddaje je – zemlja in sveto; spregovorili bomo o tem kako zemlja mnogim kmetom pomeni tudi nekaj presežnega - božjega. O tem bodo v oddaji spregovorile tri biodinamične kmetovalke Majda in Katja Temnik iz Žič pri Slovenskih Konjicah in prof. dr. Ana Vovk z Univerze v Mariboru, ki je tudi ustanoviteljica samooskrbnega poligona v Dolah pri Poljčanah.
Podnaslov tokratne oddaje je – zemlja in sveto; spregovorili bomo o tem kako zemlja mnogim kmetom pomeni tudi nekaj presežnega - božjega. O tem bodo v oddaji spregovorile tri biodinamične kmetovalke Majda in Katja Temnik iz Žič pri Slovenskih Konjicah in prof. dr. Ana Vovk z Univerze v Mariboru, ki je tudi ustanoviteljica samooskrbnega poligona v Dolah pri Poljčanah.
Tokratno oddajo Sledi večnosti bomo namenili pred kratkim preminulemu msgr. Francu Vončini, zadnjemu domačemu duhovniku na Tržaškem. Še do pred kratkim je skrbel za duhovno oskrbo Slovencev v Rojanu, v predmestju Trsta, kjer se je leta 1937 tudi rodil. Služboval je v Bazovici, pri Sv. Jakobu in na Opčinah. Vodil je župnijo v Mačkovljah in Boljuncu. Na prelomu tisočletja je bil vikar za slovenske vernike tržaške škofije. Prizadeval si je za poživitev verskega življenja med Slovenci, bil duhovni voditelj Slovenske zamejske skavtske organizacije in šolski katehet. Spomin nanj bomo obudili v družbi njegovih vernikov in dolgoletnih prijateljev. Oddajo je pripravila Špela Lenardič.
Tokratno oddajo Sledi večnosti bomo namenili pred kratkim preminulemu msgr. Francu Vončini, zadnjemu domačemu duhovniku na Tržaškem. Še do pred kratkim je skrbel za duhovno oskrbo Slovencev v Rojanu, v predmestju Trsta, kjer se je leta 1937 tudi rodil. Služboval je v Bazovici, pri Sv. Jakobu in na Opčinah. Vodil je župnijo v Mačkovljah in Boljuncu. Na prelomu tisočletja je bil vikar za slovenske vernike tržaške škofije. Prizadeval si je za poživitev verskega življenja med Slovenci, bil duhovni voditelj Slovenske zamejske skavtske organizacije in šolski katehet. Spomin nanj bomo obudili v družbi njegovih vernikov in dolgoletnih prijateljev. Oddajo je pripravila Špela Lenardič.
Pred začetkom svetega muslimanskega meseca ramazana smo se s predsednico Ženskega združenja Zemzem pri Islamski skupnosti v Sloveniji Izudino Karišik in Elmo Bošnjak, eno od članic omenjenega združenja, pogovarjali o vlogi vernic v Islamski skupnosti v Sloveniji in o delovanju združenja Zemzen. Pojasnita še, kaj pomeni v islamu Zemzem.
Pred začetkom svetega muslimanskega meseca ramazana smo se s predsednico Ženskega združenja Zemzem pri Islamski skupnosti v Sloveniji Izudino Karišik in Elmo Bošnjak, eno od članic omenjenega združenja, pogovarjali o vlogi vernic v Islamski skupnosti v Sloveniji in o delovanju združenja Zemzen. Pojasnita še, kaj pomeni v islamu Zemzem.
Pandemija že drugo leto preprečuje kristjanom praznovanje velike noči v cerkvah. To pri številnih od njih sproža jezo, žalost, tudi apatijo. Ljubljanski škof pomočnik dr. Anton Jamnik in škof evangeličanske cerkve mag. Leon Novak spodbujata vernike, naj praznujejo najpomembnejši krščanski praznik v krogu najbližjih v svečanem duhu. Premišljujeta še o posledicah pandemije na versko življenje v prihodnosti in tudi o tem, zakaj je pomembno, da se cepimo proti koronavirusu.
Pandemija že drugo leto preprečuje kristjanom praznovanje velike noči v cerkvah. To pri številnih od njih sproža jezo, žalost, tudi apatijo. Ljubljanski škof pomočnik dr. Anton Jamnik in škof evangeličanske cerkve mag. Leon Novak spodbujata vernike, naj praznujejo najpomembnejši krščanski praznik v krogu najbližjih v svečanem duhu. Premišljujeta še o posledicah pandemije na versko življenje v prihodnosti in tudi o tem, zakaj je pomembno, da se cepimo proti koronavirusu.
V Katoliški cerkvi so na pobudo papeža Frančiška na god svetega Jožefa, 19. marca, vstopili v Leto družine, ki ga bodo zaključili s svetovnim srečanjem družin v Rimu junija prihodnje leto. Kakšne cilje želi doseči Cerkev na področju družinske pastorale v letu dni, kako odprti so škofje za nove načine dela z družinami? Na ti vprašanji odgovarjata tajnik na Uradu za družino pri Slovenski škofovski konferenci mag. Luka Mavrič in voditeljica družinske kateheze v Domžalah Natalija Podjavoršek. Govorita tudi o preizkušnjah, ki jih pred družine postavlja pandemija, in o pripravah na najpomembnejši krščanski praznik veliko noč, ki ga bo tudi letos krojila pandemija.
V Katoliški cerkvi so na pobudo papeža Frančiška na god svetega Jožefa, 19. marca, vstopili v Leto družine, ki ga bodo zaključili s svetovnim srečanjem družin v Rimu junija prihodnje leto. Kakšne cilje želi doseči Cerkev na področju družinske pastorale v letu dni, kako odprti so škofje za nove načine dela z družinami? Na ti vprašanji odgovarjata tajnik na Uradu za družino pri Slovenski škofovski konferenci mag. Luka Mavrič in voditeljica družinske kateheze v Domžalah Natalija Podjavoršek. Govorita tudi o preizkušnjah, ki jih pred družine postavlja pandemija, in o pripravah na najpomembnejši krščanski praznik veliko noč, ki ga bo tudi letos krojila pandemija.
Na zadnjo nedeljo v maju bo novi škof Škofije Celje dr. Maksimilijan Matjaž zasedel izpraznjeni škofovski sedež. Ta je bil dve leti in pol nezaseden. Novega škofa tiho pričakujejo tudi v Škofiji Novo mesto, kjer je zdajšnji škof Andrej Glavan že pred časom v skladu s pravili Cerkve ponudil svoj odstop papežu Frančišku. Kako poteka izbor nova krajevnega škofa in zakaj lahko ta traja tudi nekaj let v Vatikanu pojasnjuje duhovnik in strokovnjak za cerkveno pravo dr. Stanislav Slatinek. Med drugim izpostavlja, da je Sveti sedež zelo previden pri izbiri novega krajevnega škofa v zadnjih letih.
Na zadnjo nedeljo v maju bo novi škof Škofije Celje dr. Maksimilijan Matjaž zasedel izpraznjeni škofovski sedež. Ta je bil dve leti in pol nezaseden. Novega škofa tiho pričakujejo tudi v Škofiji Novo mesto, kjer je zdajšnji škof Andrej Glavan že pred časom v skladu s pravili Cerkve ponudil svoj odstop papežu Frančišku. Kako poteka izbor nova krajevnega škofa in zakaj lahko ta traja tudi nekaj let v Vatikanu pojasnjuje duhovnik in strokovnjak za cerkveno pravo dr. Stanislav Slatinek. Med drugim izpostavlja, da je Sveti sedež zelo previden pri izbiri novega krajevnega škofa v zadnjih letih.
V tokratni oddaji skupaj z našimi gosti razmišljamo o tem kako danes živeti pristno, spontano in pričevalno krščanstvo. Z nami so: katoliški duhovnik Zoran Kodela iz Maribora, tudi urednik in direktor krščanske TV EXODUS Pred leti je bil močno dejaven v katoliški Prenovi v duhu. Z njim so v oddaji še: Milena Janel iz okolice Slovenskih Konjic, posvečeni diakon Janez Ajd iz Gladomesa pri Slovenski Bistrici in njegova žena Cvetka – sicer tudi predsednica Društva Prenova v duhu. Torej kako biti verodostojen kristjan v teh duhovno kdaj kar zapletenih časih?
V tokratni oddaji skupaj z našimi gosti razmišljamo o tem kako danes živeti pristno, spontano in pričevalno krščanstvo. Z nami so: katoliški duhovnik Zoran Kodela iz Maribora, tudi urednik in direktor krščanske TV EXODUS Pred leti je bil močno dejaven v katoliški Prenovi v duhu. Z njim so v oddaji še: Milena Janel iz okolice Slovenskih Konjic, posvečeni diakon Janez Ajd iz Gladomesa pri Slovenski Bistrici in njegova žena Cvetka – sicer tudi predsednica Društva Prenova v duhu. Torej kako biti verodostojen kristjan v teh duhovno kdaj kar zapletenih časih?
Marec, prvi pomladni mesec, nekateri imenujejo mesec žensk. 8. marca ženske praznujejo mednarodni praznik žensk, 25. marca materinski dan. Po cerkvenem koledarju je na ta dan tudi praznik Marijinega oznanjenja. Zato v tokratni oddaji Sledi večnosti postavljamo v središče vlogo žensk v Katoliški cerkvi. Dobra poznavalka te teme je zagotovo dr. Marija Sraka, ki je svojo poklicno pot kot laikinja posvetila delu v Katoliški cerkvi. Desetletja je poučevala verouk, predavala staršem otrok, pisala skupaj z drugimi avtorji veroučne učbenike in delovala skoraj desetletje na Katehetskem uradu v Ljubljani. Danes kot upokojenka vodi duhovne vaje.
Marec, prvi pomladni mesec, nekateri imenujejo mesec žensk. 8. marca ženske praznujejo mednarodni praznik žensk, 25. marca materinski dan. Po cerkvenem koledarju je na ta dan tudi praznik Marijinega oznanjenja. Zato v tokratni oddaji Sledi večnosti postavljamo v središče vlogo žensk v Katoliški cerkvi. Dobra poznavalka te teme je zagotovo dr. Marija Sraka, ki je svojo poklicno pot kot laikinja posvetila delu v Katoliški cerkvi. Desetletja je poučevala verouk, predavala staršem otrok, pisala skupaj z drugimi avtorji veroučne učbenike in delovala skoraj desetletje na Katehetskem uradu v Ljubljani. Danes kot upokojenka vodi duhovne vaje.
Mineva eno leto, odkar je Islamska skupnost v Sloveniji predala v uporabo Muslimanski kulturni center v Ljubljani, katerega središčna točka je džamija, svojim vernikom in širši javnosti. Epidemija je že spomladi prekinila skupinske molitve in druženja v centru. Sledil je drugi, jesenski val epidemije in novo zapiranje javnega življenja, tudi v sakralnih objektih. O verskem življenju v času epidemije in posledicah, ki jih bo pustila v duhovnem in vsakdanjem življenju, razmišlja mufti Islamske skupnosti v Sloveniji dr. Nedžad Grabus. Med drugim pove, da je džamija od začetka oktobra lani popolnoma zaprta, ker so vladni pogoji za delo zelo strogi in ne upamo odpreti nobene dejavnosti v Muslimanskem kulturnem centru v Ljubljani. »Mislim, da imamo preveč restriktiven pogled na epidemijo. Moramo najti določeno izjemo, da omogočimo verskim skupnostim, da opravljajo svoje poslanstvo. Mi smo bili zelo tiho vse leto, ampak nesprejemljivo je, da so vse tovarne odprte, pa da so verski objekti zaprti. Ne želim razmišljati le v kontekstu, da koronavirus ogroža zdravje ljudi, ampak tudi v kontekstu, da ogroža tudi mentalno, intelektualno in ekstencialno bistvo ter poslanstvo človeka na svetu.«
Mineva eno leto, odkar je Islamska skupnost v Sloveniji predala v uporabo Muslimanski kulturni center v Ljubljani, katerega središčna točka je džamija, svojim vernikom in širši javnosti. Epidemija je že spomladi prekinila skupinske molitve in druženja v centru. Sledil je drugi, jesenski val epidemije in novo zapiranje javnega življenja, tudi v sakralnih objektih. O verskem življenju v času epidemije in posledicah, ki jih bo pustila v duhovnem in vsakdanjem življenju, razmišlja mufti Islamske skupnosti v Sloveniji dr. Nedžad Grabus. Med drugim pove, da je džamija od začetka oktobra lani popolnoma zaprta, ker so vladni pogoji za delo zelo strogi in ne upamo odpreti nobene dejavnosti v Muslimanskem kulturnem centru v Ljubljani. »Mislim, da imamo preveč restriktiven pogled na epidemijo. Moramo najti določeno izjemo, da omogočimo verskim skupnostim, da opravljajo svoje poslanstvo. Mi smo bili zelo tiho vse leto, ampak nesprejemljivo je, da so vse tovarne odprte, pa da so verski objekti zaprti. Ne želim razmišljati le v kontekstu, da koronavirus ogroža zdravje ljudi, ampak tudi v kontekstu, da ogroža tudi mentalno, intelektualno in ekstencialno bistvo ter poslanstvo človeka na svetu.«
Za večino kristjanov se je začel na pepelnično sredo štiridesetdnevni predvelikonočni spokorni čas, postni čas. Pravoslavni verniki bodo zaradi uporabe julijanskega koledarja vstopili v omenjeno obdobje v cerkvenem letu v drugi polovici marca. Kako doživljata postni čas pojasnjujeta župnik v župniji Marijinega oznanjenja v Ljubljani, pater frančiškan Pavle Jakop in paroh Srbske pravoslavne cerkve v Kopru Dejan Mandić.
Za večino kristjanov se je začel na pepelnično sredo štiridesetdnevni predvelikonočni spokorni čas, postni čas. Pravoslavni verniki bodo zaradi uporabe julijanskega koledarja vstopili v omenjeno obdobje v cerkvenem letu v drugi polovici marca. Kako doživljata postni čas pojasnjujeta župnik v župniji Marijinega oznanjenja v Ljubljani, pater frančiškan Pavle Jakop in paroh Srbske pravoslavne cerkve v Kopru Dejan Mandić.
Novi izmirski nadškof metropolit dr. Martin Kmetec je misijonar v Turčiji že dvajset let. Pred nastopom škofovske službe je bil predstojnik minoritske skupnosti v Carigradu. Papež Frančišek ga je imenoval za nadškofa v začetku decembra lani, škofovsko posvečenje je prejel v začetku februarja letos. V več milijonskem mestu Izmir se po oceni dr. Kmetca približno dva tisoč ljudi opredeljuje za katoličane, v celotni škofiji pet tisoč ljudi, in so kot poudarja naš sogovornik absolutna manjšina. Duhovno oskrbo zagotavlja 15 duhovnikov in 6 redovnic tej majhni krščanski skupnosti med večinskim muslimanskim prebivalstvom. O verskem dialogu in o vlogi škofa v omenjenih okoliščinah nadškof dr. Kmetec razmišlja: »Pred desetimi, petnajstimi leti je bilo tega dialoga več. Zaradi političnih razmer ga je danes malo manj. Škofijska karitas pa pomaga vsem ljudem ne glede na veroizpoved. Vloga nadškofa v medverskem dialogu je biti pozitivno naravnan in odprt do vseh ljudi, tudi do predstavnikov islamske skupnosti in civilnih oblasti. Želim si razsodnosti in notranje moči pri opravljanju škofovske službe.«
Novi izmirski nadškof metropolit dr. Martin Kmetec je misijonar v Turčiji že dvajset let. Pred nastopom škofovske službe je bil predstojnik minoritske skupnosti v Carigradu. Papež Frančišek ga je imenoval za nadškofa v začetku decembra lani, škofovsko posvečenje je prejel v začetku februarja letos. V več milijonskem mestu Izmir se po oceni dr. Kmetca približno dva tisoč ljudi opredeljuje za katoličane, v celotni škofiji pet tisoč ljudi, in so kot poudarja naš sogovornik absolutna manjšina. Duhovno oskrbo zagotavlja 15 duhovnikov in 6 redovnic tej majhni krščanski skupnosti med večinskim muslimanskim prebivalstvom. O verskem dialogu in o vlogi škofa v omenjenih okoliščinah nadškof dr. Kmetec razmišlja: »Pred desetimi, petnajstimi leti je bilo tega dialoga več. Zaradi političnih razmer ga je danes malo manj. Škofijska karitas pa pomaga vsem ljudem ne glede na veroizpoved. Vloga nadškofa v medverskem dialogu je biti pozitivno naravnan in odprt do vseh ljudi, tudi do predstavnikov islamske skupnosti in civilnih oblasti. Želim si razsodnosti in notranje moči pri opravljanju škofovske službe.«
NAPOVED (živa): V tokratnih Sledeh večnosti se bomo vsebinsko dotaknili jutrišnjega slovenskega kulturnega praznika. Oddaja ima delovni podnaslov »umetnost in sveto«, v njej pa gostimo psihologinjo in glasbenico dr.Katarino Habe iz Ljubljane in duhovnika, pisatelja, eseista, vsestranskega razumnika patra dr.Karla Gržana iz Gornje Savinjske doline.Vsaka prava umetnost, ki prihaja iz globin človekovega srca, nosi v sebi prvine svetega, aromo Boga.
NAPOVED (živa): V tokratnih Sledeh večnosti se bomo vsebinsko dotaknili jutrišnjega slovenskega kulturnega praznika. Oddaja ima delovni podnaslov »umetnost in sveto«, v njej pa gostimo psihologinjo in glasbenico dr.Katarino Habe iz Ljubljane in duhovnika, pisatelja, eseista, vsestranskega razumnika patra dr.Karla Gržana iz Gornje Savinjske doline.Vsaka prava umetnost, ki prihaja iz globin človekovega srca, nosi v sebi prvine svetega, aromo Boga.
Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi na Slovenskem je že 69. leto zapored izdala letno publikacijo Evangeličanski koledar. K letošnji publikaciji je dodala faksimile prvega evangeličanskega koledarja Luther kalendari, ki je izšel pred sto leti. V snovanje in v vsebino evangeličanskega tiska je že leta vpet častni škof evangeličanske cerkve pri nas mag. Geza Erniša. Kot urednik Evangeličanskega koledarja in Evangeličanskega lista, ki ga Cerkev izdaja enkrat na mesec, ugotavlja, da ljudje tudi v današnjem času radi posežejo po verskem tisku. »Želim pa si, da bi bil verski tisk teološko, dogmatsko, obarvan, na drugi strani pa dovolj ekumensko odprt do drugače verujočih kot neverujočih, do slehernika.« Evangeličanski koledar, ki je precej obsežnejša tiskovina, kot Evangeličanski list objavljata strokovne in poljudne članke ter duhovna razmišljanja, beležita dogodke v Cerkvi. Madžarsko govoreči verniki lahko v njiju preberejo tudi članke v svojem jeziku. Evangeličanski koledar 2021 prinaša vernicam in vernikom med drugim članek dr. Klaudije Sedar o novi Evangeličanski pesmarici, v kateri je zbranih 557 pesmi, ki so nastajale več stoletij. Dr. Sedar piše še o življenju in delu prvega slovenskega slovničarja in protestantskega šolnika Adama Bohoriča. Njegovo 500. obletnico rojstva smo praznovali lani. Dr. Kozma Ahačič v svojem članku ugotavlja, da se vpliv Bohoričeve slovnice še danes ni končal, in da je to genialno delo v evropskem smislu. Evangeličanska duhovnica Simona Prosič Filip predstavi vlogo Katharine von Bora, žene dr. Martina Luthra. Letošnja publikacija Evangeličanski koledar je obogatena s prvim evangeličanskim koledarjem iz pred 100 let, Luther kalendari na prestopno leto 1920. »Evangeličanski koledar je najstarejša tovrstna publikacija. Vedno je služil, da so ljudje ostali zvesti svoji veri in nacionalni identiteti. Jim prinašal različne vsebine v njihova življenja. Jih spodbujal k moralno – etičnemu življenju.«
Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi na Slovenskem je že 69. leto zapored izdala letno publikacijo Evangeličanski koledar. K letošnji publikaciji je dodala faksimile prvega evangeličanskega koledarja Luther kalendari, ki je izšel pred sto leti. V snovanje in v vsebino evangeličanskega tiska je že leta vpet častni škof evangeličanske cerkve pri nas mag. Geza Erniša. Kot urednik Evangeličanskega koledarja in Evangeličanskega lista, ki ga Cerkev izdaja enkrat na mesec, ugotavlja, da ljudje tudi v današnjem času radi posežejo po verskem tisku. »Želim pa si, da bi bil verski tisk teološko, dogmatsko, obarvan, na drugi strani pa dovolj ekumensko odprt do drugače verujočih kot neverujočih, do slehernika.« Evangeličanski koledar, ki je precej obsežnejša tiskovina, kot Evangeličanski list objavljata strokovne in poljudne članke ter duhovna razmišljanja, beležita dogodke v Cerkvi. Madžarsko govoreči verniki lahko v njiju preberejo tudi članke v svojem jeziku. Evangeličanski koledar 2021 prinaša vernicam in vernikom med drugim članek dr. Klaudije Sedar o novi Evangeličanski pesmarici, v kateri je zbranih 557 pesmi, ki so nastajale več stoletij. Dr. Sedar piše še o življenju in delu prvega slovenskega slovničarja in protestantskega šolnika Adama Bohoriča. Njegovo 500. obletnico rojstva smo praznovali lani. Dr. Kozma Ahačič v svojem članku ugotavlja, da se vpliv Bohoričeve slovnice še danes ni končal, in da je to genialno delo v evropskem smislu. Evangeličanska duhovnica Simona Prosič Filip predstavi vlogo Katharine von Bora, žene dr. Martina Luthra. Letošnja publikacija Evangeličanski koledar je obogatena s prvim evangeličanskim koledarjem iz pred 100 let, Luther kalendari na prestopno leto 1920. »Evangeličanski koledar je najstarejša tovrstna publikacija. Vedno je služil, da so ljudje ostali zvesti svoji veri in nacionalni identiteti. Jim prinašal različne vsebine v njihova življenja. Jih spodbujal k moralno – etičnemu življenju.«
V javnosti se pojavlja precej vneta razprava o etičnosti pridobivanja cepiva proti koronavirusni bolezni 19, pa tudi o njegovih stranskih učinkih. Med kristjani je zaokrožila trditev, da so pri njegovem razvoju uporabili celice človeških zarodkov. Ta podatek so odločno zavrnili številni strokovnjaki, tudi Vatikan je uradno sporočil, da cepiva proti covidu- 19 za kristjane niso etično sporna. O delovanju cepiva in o etičnih zadržkih pri cepljenju proti novi koronavirusni bolezni smo se pogovarjali s strokovnjakom s področja biotehnoloških znanosti dr. Alešem Štrancarjem. »Prvo kot prvo sem kristjan, in se bom cepil proti covidu- 19, in nimam prav nobenih zadržkov do cepiva. Vse te razprave so postale iracionalne. Ne govorimo več o kakovosti cepiva, o dejanskih lastnosti cepiva, ampak se gremo različne ideologije. Tudi nekateri kristjani povsem iracionalno govorijo o cepivu, njihovo govorjenje nima nič z vedenjem o cepivu. V cepivu proti covidu- 19, niti v nobenem drugem, ki so proizvedena pod kontrolo regulatorjev, ni nič človeškega. V proizvodnji cepiva sodeluje sto tisoče ljudi, in nihče pred njimi ne bi mogel skriti uporabo celic zarodkov pri proizvodnji cepiva.« Dr. Štrancar ne zagovarja obveznega cepljenja, prav tako ne zanika, da imajo lahko nekatera cepiva stranske učinke, da lahko povzročijo zaplete pri posamezniku. Vendar je po njegovem mnenju treba tehtati med koristnostjo in posledicami cepljenja. »Ljudje, ki širijo neresnice o cepljenju, morajo za svoja dejanja odgovarjati z denarno kaznijo. Če bo naše nerazumno javno delovanje proti cepljenju prepričalo samo enega človeka, da se ne bo cepil, smo soodgovorni za njegovo smrt. Zato, ko se bomo odločali za ali proti cepljenju, imejmo v mislih sočloveka, ne le sebe.«
V javnosti se pojavlja precej vneta razprava o etičnosti pridobivanja cepiva proti koronavirusni bolezni 19, pa tudi o njegovih stranskih učinkih. Med kristjani je zaokrožila trditev, da so pri njegovem razvoju uporabili celice človeških zarodkov. Ta podatek so odločno zavrnili številni strokovnjaki, tudi Vatikan je uradno sporočil, da cepiva proti covidu- 19 za kristjane niso etično sporna. O delovanju cepiva in o etičnih zadržkih pri cepljenju proti novi koronavirusni bolezni smo se pogovarjali s strokovnjakom s področja biotehnoloških znanosti dr. Alešem Štrancarjem. »Prvo kot prvo sem kristjan, in se bom cepil proti covidu- 19, in nimam prav nobenih zadržkov do cepiva. Vse te razprave so postale iracionalne. Ne govorimo več o kakovosti cepiva, o dejanskih lastnosti cepiva, ampak se gremo različne ideologije. Tudi nekateri kristjani povsem iracionalno govorijo o cepivu, njihovo govorjenje nima nič z vedenjem o cepivu. V cepivu proti covidu- 19, niti v nobenem drugem, ki so proizvedena pod kontrolo regulatorjev, ni nič človeškega. V proizvodnji cepiva sodeluje sto tisoče ljudi, in nihče pred njimi ne bi mogel skriti uporabo celic zarodkov pri proizvodnji cepiva.« Dr. Štrancar ne zagovarja obveznega cepljenja, prav tako ne zanika, da imajo lahko nekatera cepiva stranske učinke, da lahko povzročijo zaplete pri posamezniku. Vendar je po njegovem mnenju treba tehtati med koristnostjo in posledicami cepljenja. »Ljudje, ki širijo neresnice o cepljenju, morajo za svoja dejanja odgovarjati z denarno kaznijo. Če bo naše nerazumno javno delovanje proti cepljenju prepričalo samo enega človeka, da se ne bo cepil, smo soodgovorni za njegovo smrt. Zato, ko se bomo odločali za ali proti cepljenju, imejmo v mislih sočloveka, ne le sebe.«
Založba Ognjišče je v zbirki Zgodbe za dušo pred kratkim izdalo knjigo z naslovom »V preizkušnji mi bodi blizu, Gospod – Zgodbe za čas trpljenja in preizkušnje«. Ves svet se zdaj sooča s težavami, številni pa tudi s trpljenjem v času pandemije covida-19. Zgodbe o premagovanju trpljenju, iskanju opore v Bogu, je zbral in uredil katoliški duhovnik mag. Božo Rustja.
Založba Ognjišče je v zbirki Zgodbe za dušo pred kratkim izdalo knjigo z naslovom »V preizkušnji mi bodi blizu, Gospod – Zgodbe za čas trpljenja in preizkušnje«. Ves svet se zdaj sooča s težavami, številni pa tudi s trpljenjem v času pandemije covida-19. Zgodbe o premagovanju trpljenju, iskanju opore v Bogu, je zbral in uredil katoliški duhovnik mag. Božo Rustja.
Redovnica uršulinka Andreja Godnič je kot misijonarka opravljala svoje poslanstvo 12 let v Peruju. Februarja letos bo dve leti, odkar je v misijonu v Venezueli. Živi in dela v Caracasu, kot pove, v bogatem predelu glavnega mesta, kjer ne ona ne njene sestre uršulinke ne živijo v pomanjkanju. Zato se čutijo kot del privilegirane manjšine. Večino svojega časa posveča delu v vrtcu, osnovni in srednji šoli za bogata venezuelska dekleta, ustanovi, ki jo vodijo uršulinke v Caracasu. Povezana je tudi s slovensko skupnostjo v Venezueli. Skupaj z nekaj slovenskimi potomci v Venezueli in Slovensko karitas išče načine za pomoč našim rojakom v tej deželi. Revščina, ki jo vidi na terenu, jo je globoka pretresla. Ugotavlja, da ta nima dna v Venezueli. To je katoliška dežela, kjer je Cerkev zelo živa, in politični režim ne preganja delovanja Cerkve, še med drugim pojasni misijonarka Andreja Godnič.
Redovnica uršulinka Andreja Godnič je kot misijonarka opravljala svoje poslanstvo 12 let v Peruju. Februarja letos bo dve leti, odkar je v misijonu v Venezueli. Živi in dela v Caracasu, kot pove, v bogatem predelu glavnega mesta, kjer ne ona ne njene sestre uršulinke ne živijo v pomanjkanju. Zato se čutijo kot del privilegirane manjšine. Večino svojega časa posveča delu v vrtcu, osnovni in srednji šoli za bogata venezuelska dekleta, ustanovi, ki jo vodijo uršulinke v Caracasu. Povezana je tudi s slovensko skupnostjo v Venezueli. Skupaj z nekaj slovenskimi potomci v Venezueli in Slovensko karitas išče načine za pomoč našim rojakom v tej deželi. Revščina, ki jo vidi na terenu, jo je globoka pretresla. Ugotavlja, da ta nima dna v Venezueli. To je katoliška dežela, kjer je Cerkev zelo živa, in politični režim ne preganja delovanja Cerkve, še med drugim pojasni misijonarka Andreja Godnič.
Pripadniki in pripadnice Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji se pripravljajo na božič s štiridesetdnevnim postom. Praznovali ga bodo 7. januarja. Paroh Srbske pravoslavne cerkve v Ljubljani Rade Despotović pravi, da tako on kot verniki med epidemijo covida-19 težko opazujejo prazne cerkve, saj ni lahko biti brez duhovne hrane. To pa ljudje potrebujejo, da bi zdržali krizo, v kateri smo se znašli.
Pripadniki in pripadnice Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji se pripravljajo na božič s štiridesetdnevnim postom. Praznovali ga bodo 7. januarja. Paroh Srbske pravoslavne cerkve v Ljubljani Rade Despotović pravi, da tako on kot verniki med epidemijo covida-19 težko opazujejo prazne cerkve, saj ni lahko biti brez duhovne hrane. To pa ljudje potrebujejo, da bi zdržali krizo, v kateri smo se znašli.
Za tokratno oddajo Sledi večnosti smo izbrali nekaj utrinkov iz oddaj Sledi večnosti v letu 2020. To leto je zaznamovala zdravstvena kriza zaradi nalezljive bolezni covid-19, ki je vplivala tudi na delovanje cerkva in verskih skupnosti.
Za tokratno oddajo Sledi večnosti smo izbrali nekaj utrinkov iz oddaj Sledi večnosti v letu 2020. To leto je zaznamovala zdravstvena kriza zaradi nalezljive bolezni covid-19, ki je vplivala tudi na delovanje cerkva in verskih skupnosti.
Ljubljanski nadškof in metropolit ter predsednik Slovenske škofovske konference Stanislav Zore premišljuje o doživljanju božiča v protikoronskih ukrepih. Nespoštovanje le-teh pri delu ljudi izvira iz nekdanje države Jugoslavije, ko ljudje niso ponotranjili navodil oblasti, in to »mi vlečemo še danes kot dediščino našega narodnega telesa. Gre za naš odnos do oblasti in države,« ugotavlja Zore. Trenutno politično dogajanje v državi ocenjuje kot brezobzirni boj za oblast, ko v ospredju ni skrb za življenja in dobrobit ljudi. Nadškof Zore upa, da nas je epidemija naučila odgovornosti, da se znamo začasno odpovedati nebistvenim stvarem v življenju.
Ljubljanski nadškof in metropolit ter predsednik Slovenske škofovske konference Stanislav Zore premišljuje o doživljanju božiča v protikoronskih ukrepih. Nespoštovanje le-teh pri delu ljudi izvira iz nekdanje države Jugoslavije, ko ljudje niso ponotranjili navodil oblasti, in to »mi vlečemo še danes kot dediščino našega narodnega telesa. Gre za naš odnos do oblasti in države,« ugotavlja Zore. Trenutno politično dogajanje v državi ocenjuje kot brezobzirni boj za oblast, ko v ospredju ni skrb za življenja in dobrobit ljudi. Nadškof Zore upa, da nas je epidemija naučila odgovornosti, da se znamo začasno odpovedati nebistvenim stvarem v življenju.
Novoizvoljeni dekan Teološke fakultete Univerze v Ljubljani dr. Janez Vodičar, član salezijanske katoliške redovne družbe, si kot dekan v dveletnem mandatu želi uresničiti tri cilje: okrepiti vlogo študenta na fakulteti, izboljšati odnose med zaposlenimi na fakulteti, da bodo ti odnosi učno mesto za študente, in verska vprašanja vključiti v javno razpravo. Prepričan je, da se mora slovenska družba ukvarjati z verskimi vprašanji, ne pa jih pavšalno odrivati na stran.
Novoizvoljeni dekan Teološke fakultete Univerze v Ljubljani dr. Janez Vodičar, član salezijanske katoliške redovne družbe, si kot dekan v dveletnem mandatu želi uresničiti tri cilje: okrepiti vlogo študenta na fakulteti, izboljšati odnose med zaposlenimi na fakulteti, da bodo ti odnosi učno mesto za študente, in verska vprašanja vključiti v javno razpravo. Prepričan je, da se mora slovenska družba ukvarjati z verskimi vprašanji, ne pa jih pavšalno odrivati na stran.
Podnaslov tokratne oddaje Sledi večnosti je »izzivi človečnosti«, v njej pa sodelujeta arhidiakon Jože Vogrin - župnik v Slovenskih Konjicah in direktorica tamkajšnjega doma upokojencev Irena Vozlič Stjepčević. Slišali bomo, kako vseskozi župnija in upokojenski dom zgledno sodelujeta, tudi v tej epidemijskih kriznih časih.
Podnaslov tokratne oddaje Sledi večnosti je »izzivi človečnosti«, v njej pa sodelujeta arhidiakon Jože Vogrin - župnik v Slovenskih Konjicah in direktorica tamkajšnjega doma upokojencev Irena Vozlič Stjepčević. Slišali bomo, kako vseskozi župnija in upokojenski dom zgledno sodelujeta, tudi v tej epidemijskih kriznih časih.
Danes je prva adventna nedelja. Za kristjane se z njo začne adventno obdobje, ko se duhovno in tudi z zunanjimi znamenji, kot je prižiganje svečk na adventnem venčku, lotijo priprav na božič. Letos bo vse to znamenju epidemije. Evangeličanski duhovnik v cerkveni občini Ljubljana in nekdanji škof mag. Geza Filo ter direktor zavoda iskreni.net, zavoda za kulturo življenja, Igor Vovk razmišljata o veselju in upanju, ki ga prinaša božič, tudi v epidemiji.
Danes je prva adventna nedelja. Za kristjane se z njo začne adventno obdobje, ko se duhovno in tudi z zunanjimi znamenji, kot je prižiganje svečk na adventnem venčku, lotijo priprav na božič. Letos bo vse to znamenju epidemije. Evangeličanski duhovnik v cerkveni občini Ljubljana in nekdanji škof mag. Geza Filo ter direktor zavoda iskreni.net, zavoda za kulturo življenja, Igor Vovk razmišljata o veselju in upanju, ki ga prinaša božič, tudi v epidemiji.
Vlada je v epidemiji covida-19 verskim uslužbencem prepovedala javno opravljanje obredov. Versko življenje se je umaknilo v zasebnost, kar pri številnih vernikih in tudi verskih uslužbencih – kot ugotavljajo duhovniki – sproža precej žalosti in drugih duševnih stisk. Zaradi prepovedi opravljanja obredov se cerkve in verske skupnosti srečujejo z občutnim zmanjšanjem prostovoljnih prispevkov ljudi. Zmanjkuje jim denarja za vzdrževanje sakralnih objektov, ki so del kulturne dediščine, in tudi za plačilo socialnih prispevkov za verske uslužbence. Zato je vlada tem na predlog cerkva in verskih skupnosti priskočila na pomoč s temeljnim mesečnim dohodkom in višjim prispevkom za socialno varnost. V tokratni oddaji Sledi večnosti o omenjeni pomoči razmišljata dr. Andrej Naglič iz Katoliške cerkve in mag. Nevzet Porić iz Islamske skupnosti v Sloveniji.
Vlada je v epidemiji covida-19 verskim uslužbencem prepovedala javno opravljanje obredov. Versko življenje se je umaknilo v zasebnost, kar pri številnih vernikih in tudi verskih uslužbencih – kot ugotavljajo duhovniki – sproža precej žalosti in drugih duševnih stisk. Zaradi prepovedi opravljanja obredov se cerkve in verske skupnosti srečujejo z občutnim zmanjšanjem prostovoljnih prispevkov ljudi. Zmanjkuje jim denarja za vzdrževanje sakralnih objektov, ki so del kulturne dediščine, in tudi za plačilo socialnih prispevkov za verske uslužbence. Zato je vlada tem na predlog cerkva in verskih skupnosti priskočila na pomoč s temeljnim mesečnim dohodkom in višjim prispevkom za socialno varnost. V tokratni oddaji Sledi večnosti o omenjeni pomoči razmišljata dr. Andrej Naglič iz Katoliške cerkve in mag. Nevzet Porić iz Islamske skupnosti v Sloveniji.
Mineva 100 let od rojstva ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Alojzija Šuštarja. Škofovsko službo je opravljal v prelomnem obdobju demokratičnih sprememb v Sloveniji ter na njeni poti v samostojnost in neodvisnost. S širino duha, strpnostjo in poznanstvi v evropskih visokih cerkvenih in političnih krogih je veliko prispeval k uresničitvi odločitve državljanov Slovenije na plebiscitu pred 30-imi leti. Dr. Šuštar pa je bil predvsem duhovnik, nadškof, ki si je močno prizadeval za uresničitev pravice do javnega izražanja veroizpovedi in za navzočnost cerkve v javnem življenju. Na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani so pripravili simpozij ob stoletnici rojstva nadškofa Šuštarja. Pri založbi Družina so izdali vsebinsko in slikovno zelo bogato znanstveno monografijo o nadškofu Šuštarju.
Mineva 100 let od rojstva ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Alojzija Šuštarja. Škofovsko službo je opravljal v prelomnem obdobju demokratičnih sprememb v Sloveniji ter na njeni poti v samostojnost in neodvisnost. S širino duha, strpnostjo in poznanstvi v evropskih visokih cerkvenih in političnih krogih je veliko prispeval k uresničitvi odločitve državljanov Slovenije na plebiscitu pred 30-imi leti. Dr. Šuštar pa je bil predvsem duhovnik, nadškof, ki si je močno prizadeval za uresničitev pravice do javnega izražanja veroizpovedi in za navzočnost cerkve v javnem življenju. Na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani so pripravili simpozij ob stoletnici rojstva nadškofa Šuštarja. Pri založbi Družina so izdali vsebinsko in slikovno zelo bogato znanstveno monografijo o nadškofu Šuštarju.
Naš gost je slovenski rojak- upokojeni duhovnik dr. Franc Prosenjak, ki je večino svojega življenja preživel v Nemčiji. V slovenskem prevodu je nedavno izšel njegov avtobiografski roman Duhovnik dveh cerkva. 6 let je bil katoliški duhovnik, potem se je poročil, si ustvaril družino in prestopil v evangeličansko cerkev, kjer je služboval 33 let. Zanimiva je njegova pripoved o izzivih duhovniškega poklica, o zahtevnosti celibata, zvestobi veri in cerkvi.
Naš gost je slovenski rojak- upokojeni duhovnik dr. Franc Prosenjak, ki je večino svojega življenja preživel v Nemčiji. V slovenskem prevodu je nedavno izšel njegov avtobiografski roman Duhovnik dveh cerkva. 6 let je bil katoliški duhovnik, potem se je poročil, si ustvaril družino in prestopil v evangeličansko cerkev, kjer je služboval 33 let. Zanimiva je njegova pripoved o izzivih duhovniškega poklica, o zahtevnosti celibata, zvestobi veri in cerkvi.
Na dan spomina na mrtve v katoliški cerkvi obhajajo praznik vseh svetih, 2. novembra se spominjajo vseh vernih rajnih. Letos je zaradi epidemije zaznamovanje spomina drugačno kot v prejšnjih letih. Kot v tokratni oddaji Sledi večnosti poudarjata duhovnica Simona Prosič Filip in upokojeni nadškof dr. Marjan Turnšek, duhovna povezanost z našimi pokojnimi ni vezana na prostor in čas. Zato po njunem mnenju ni nič narobe, če obisk grobov preložimo za nekaj časa. Dan spomina na mrtve nas opominja, da je naše življenje minljivo, in vsak človek drugače doživlja smrt in slovo od najdražjih. Za številne je izjemnega pomena tudi način slovesa od pokojnika. Podjetja za pogrebno dejavnost ugotavljajo, da je pokopov z raztrosom pepela v zrak, zemljo ali vodo vse več. To pomeni, da za pokojnikom ne ostane grob. O duhovnem pogledu na to razmišljata tudi naša sogovornika, duhovnika Simona Prosič Filip in Marjan Turnšek.
Na dan spomina na mrtve v katoliški cerkvi obhajajo praznik vseh svetih, 2. novembra se spominjajo vseh vernih rajnih. Letos je zaradi epidemije zaznamovanje spomina drugačno kot v prejšnjih letih. Kot v tokratni oddaji Sledi večnosti poudarjata duhovnica Simona Prosič Filip in upokojeni nadškof dr. Marjan Turnšek, duhovna povezanost z našimi pokojnimi ni vezana na prostor in čas. Zato po njunem mnenju ni nič narobe, če obisk grobov preložimo za nekaj časa. Dan spomina na mrtve nas opominja, da je naše življenje minljivo, in vsak človek drugače doživlja smrt in slovo od najdražjih. Za številne je izjemnega pomena tudi način slovesa od pokojnika. Podjetja za pogrebno dejavnost ugotavljajo, da je pokopov z raztrosom pepela v zrak, zemljo ali vodo vse več. To pomeni, da za pokojnikom ne ostane grob. O duhovnem pogledu na to razmišljata tudi naša sogovornika, duhovnika Simona Prosič Filip in Marjan Turnšek.
Pred državnim praznikom dan reformacije gostimo duhovnico v Evangeličanski cerkveni občini Gornji Slaveči na Goričkem Simono Prosič Filip. Zanimalo nas je, ali ji kot duhovnici predstavlja epidemija covida -19 največji zalogaj na duhovnem področju. Kako močna je vera v Boga v današnjem času? Pred kakšnimi izzivi so krščanske cerkve danes? S kakšnimi dejavnostmi kot duhovnica ohranja stik z verniki in vernicami?
Pred državnim praznikom dan reformacije gostimo duhovnico v Evangeličanski cerkveni občini Gornji Slaveči na Goričkem Simono Prosič Filip. Zanimalo nas je, ali ji kot duhovnici predstavlja epidemija covida -19 največji zalogaj na duhovnem področju. Kako močna je vera v Boga v današnjem času? Pred kakšnimi izzivi so krščanske cerkve danes? S kakšnimi dejavnostmi kot duhovnica ohranja stik z verniki in vernicami?
V oddaji Sledi večnosti se bomo vsebinsko dotaknili delovanja nadškofijske karitas v Mariboru ob 30-letnici njene ustanovitve. Pogovarjali se bomo z mariborskim nadškofom in metropolitom mag. Alojzijem Cviklom, ki je sicer tudi predsednik Slovenske karitas in Darkom Bračunom, generalnim tajnikom mariborske.
V oddaji Sledi večnosti se bomo vsebinsko dotaknili delovanja nadškofijske karitas v Mariboru ob 30-letnici njene ustanovitve. Pogovarjali se bomo z mariborskim nadškofom in metropolitom mag. Alojzijem Cviklom, ki je sicer tudi predsednik Slovenske karitas in Darkom Bračunom, generalnim tajnikom mariborske.
Ob 100. obletnici koroškega plebiscita predstavljamo slovenski cerkveni list Krške škofije in najstarejši tednik koroških Slovencev Nedelja. Časopis je 6 let po plebiscitu ustanovila skupina slovenskih duhovnikov. Le nacistična oblast je za nekaj let prekinila njegovo izdajanje. Glavna urednica lista Nedelja Mateja Rihter pojasnjuje zgodovinsko in zdajšnjo vlogo tednika za slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem.
Ob 100. obletnici koroškega plebiscita predstavljamo slovenski cerkveni list Krške škofije in najstarejši tednik koroških Slovencev Nedelja. Časopis je 6 let po plebiscitu ustanovila skupina slovenskih duhovnikov. Le nacistična oblast je za nekaj let prekinila njegovo izdajanje. Glavna urednica lista Nedelja Mateja Rihter pojasnjuje zgodovinsko in zdajšnjo vlogo tednika za slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem.
Župan Podčetrtka Peter Misja ter župnik v tem kraju in dekan dekanije Kozje Jožef Rogač predstavljata sodelovanje med cerkveno in civilno oblastjo v občini Podčetrtek.
Župan Podčetrtka Peter Misja ter župnik v tem kraju in dekan dekanije Kozje Jožef Rogač predstavljata sodelovanje med cerkveno in civilno oblastjo v občini Podčetrtek.
Slovenski skavtinje in skavti praznujejo tri desetletja delovanja v samostojni državi. Okroglo obletnico praznujejo pod geslom »30 let pogovorov med šotori«. V tej najštevilčnejši nevladni mladinski organizaciji poudarjajo, da je njihovo poslanstvo vzgoja otrok in mladih za pristne, samostojne, zdrave in odgovorne ljudi, kristjane in državljane, ki jim je mar za našo naravo, domovino in sočloveka. V oddaji gostimo nova načelnika Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov Tjašo Sušin in Nejca Kurbusa.
Slovenski skavtinje in skavti praznujejo tri desetletja delovanja v samostojni državi. Okroglo obletnico praznujejo pod geslom »30 let pogovorov med šotori«. V tej najštevilčnejši nevladni mladinski organizaciji poudarjajo, da je njihovo poslanstvo vzgoja otrok in mladih za pristne, samostojne, zdrave in odgovorne ljudi, kristjane in državljane, ki jim je mar za našo naravo, domovino in sočloveka. V oddaji gostimo nova načelnika Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov Tjašo Sušin in Nejca Kurbusa.
Tretja sobota v septembru je že 39 let rezervirana za srečanje mladih katoličank in katoličanov pri cistercijanskem samostanu v Stični na Dolenjskem. Letos, ko se spoprijemamo s pandemijo koronavirusne bolezni 19, organizatorji srečanja, to je Katoliška mladina, zavod za vzgojo, versko, kulturno in izobraževalno dejavnost mladih v dogovoru s Slovensko škofovsko konferenco, niso odpovedali Stične mladih, ampak so jo organizirali v drugačni obliki. Mlade katoličanke in katoličani so se, upoštevajoč zdravstvena priporočila, družili v 29 krajih po Sloveniji, med njimi je bila tudi Stična, in tako ohranili duh srečanja. Duhovnik in direktor Katoliške mladine Matevž Mehle predstavlja vsebino letošnje Stične in razmišlja, kako mlade verujoče ljudi nagovoriti, da bodo ostali v cerkvenem občestvu.
Tretja sobota v septembru je že 39 let rezervirana za srečanje mladih katoličank in katoličanov pri cistercijanskem samostanu v Stični na Dolenjskem. Letos, ko se spoprijemamo s pandemijo koronavirusne bolezni 19, organizatorji srečanja, to je Katoliška mladina, zavod za vzgojo, versko, kulturno in izobraževalno dejavnost mladih v dogovoru s Slovensko škofovsko konferenco, niso odpovedali Stične mladih, ampak so jo organizirali v drugačni obliki. Mlade katoličanke in katoličani so se, upoštevajoč zdravstvena priporočila, družili v 29 krajih po Sloveniji, med njimi je bila tudi Stična, in tako ohranili duh srečanja. Duhovnik in direktor Katoliške mladine Matevž Mehle predstavlja vsebino letošnje Stične in razmišlja, kako mlade verujoče ljudi nagovoriti, da bodo ostali v cerkvenem občestvu.
Slovenska karitas že 15 leto v sredini septembra končuje z zbiranjem finančnih darov prebivalk in prebivalcev za dobrodelno akcijo Za srce Afrike. Zbrani denar karitas namenja zdravstvu, šolstvu, oskrbi z vodo in hrano v osrednji Afriki, tudi na Madagaskarju. V okviru omenjene akcije pa kot dvojček izvaja še program Z delom do dostojnega življenja. Kaj ta pomoč pomeni ljudem v Afriki med drugim pojasnjuje sestra Anka Burger, usmiljenka, ki je že36 let misijonarka v Afriki.
Slovenska karitas že 15 leto v sredini septembra končuje z zbiranjem finančnih darov prebivalk in prebivalcev za dobrodelno akcijo Za srce Afrike. Zbrani denar karitas namenja zdravstvu, šolstvu, oskrbi z vodo in hrano v osrednji Afriki, tudi na Madagaskarju. V okviru omenjene akcije pa kot dvojček izvaja še program Z delom do dostojnega življenja. Kaj ta pomoč pomeni ljudem v Afriki med drugim pojasnjuje sestra Anka Burger, usmiljenka, ki je že36 let misijonarka v Afriki.
Mariborski nadškof in metropolit mag. Alojzij Cvikl je pri Slovenski škofovski konferenci zadolžen za delo z mladimi, ki sicer v teh dneh znova sedajo v šolske klopi. Tudi zato je gost naše tokratne oddaje o duhovnih, koronskih in siceršnjih izzivih, ki so pred učenci in učitelji, dijaki in profesorji v novem šolskem letu.
Mariborski nadškof in metropolit mag. Alojzij Cvikl je pri Slovenski škofovski konferenci zadolžen za delo z mladimi, ki sicer v teh dneh znova sedajo v šolske klopi. Tudi zato je gost naše tokratne oddaje o duhovnih, koronskih in siceršnjih izzivih, ki so pred učenci in učitelji, dijaki in profesorji v novem šolskem letu.
Pred tednom dni smo obeležili mednarodni dan spomina na žrtve nasilja zaradi izpovedovanja vere ali prepričanja. Tudi v Sloveniji smo zabeležili kar nekaj takšnih dogodkov. O pojavih verske nestrpnosti – ki je po oceni Vatikana med pandemijo Covid 19 porasla – se je Nataša Lang pogovarjala z magistrom kanonsko pravnih znanosti in teologom mag. Sebastijanom Valentanom.
Pred tednom dni smo obeležili mednarodni dan spomina na žrtve nasilja zaradi izpovedovanja vere ali prepričanja. Tudi v Sloveniji smo zabeležili kar nekaj takšnih dogodkov. O pojavih verske nestrpnosti – ki je po oceni Vatikana med pandemijo Covid 19 porasla – se je Nataša Lang pogovarjala z magistrom kanonsko pravnih znanosti in teologom mag. Sebastijanom Valentanom.
Tokratna oddaja se bo dogodila na domovanju naše zveste poslušalke Vasiljke Gamser v Ljubečni pri Celju. Pri njej se v teh dneh mudi na počitnicah njen mrzli nečak 18- letni Luka Horjak iz okolice Rimskih toplic. Ona je novorojena kristjanka, on pa najboljši slovenski matematik med najstniki. Skupaj bomo napletli zgodbo o lepoti življenju, matematika, bivanju božjem in še o čem.
Tokratna oddaja se bo dogodila na domovanju naše zveste poslušalke Vasiljke Gamser v Ljubečni pri Celju. Pri njej se v teh dneh mudi na počitnicah njen mrzli nečak 18- letni Luka Horjak iz okolice Rimskih toplic. Ona je novorojena kristjanka, on pa najboljši slovenski matematik med najstniki. Skupaj bomo napletli zgodbo o lepoti življenju, matematika, bivanju božjem in še o čem.
Ob največjem Marijinem prazniku, njenem vnebovzetju smo pripravili kolaž pogledov iz različnih oddaj na vlogo in čaščenje Device Marije v krščanstvu v različnih obdobjih. Govorili bomo tudi o pomenu Marijinega narodnega svetišča na Brezjah ter o posebnem pomenu Marijinih ikon v pravoslavju.
Ob največjem Marijinem prazniku, njenem vnebovzetju smo pripravili kolaž pogledov iz različnih oddaj na vlogo in čaščenje Device Marije v krščanstvu v različnih obdobjih. Govorili bomo tudi o pomenu Marijinega narodnega svetišča na Brezjah ter o posebnem pomenu Marijinih ikon v pravoslavju.
V tokratni verski oddaji Sledi večnosti je naša gostja diplomirana teologinja in magistrica zakonske in družinske terapije Polonca Majcenovič iz Maribora, sicer članica občestva šolskih sester sv.Frančiška. Kako se kot redovnica, živeča v celibatu, znajde v vlogi družinske terapevtke in svetovalke, kako doživlja presežnost na polju konkretne dialoškosti, je le nekaj poudarkov iz oddaje.
V tokratni verski oddaji Sledi večnosti je naša gostja diplomirana teologinja in magistrica zakonske in družinske terapije Polonca Majcenovič iz Maribora, sicer članica občestva šolskih sester sv.Frančiška. Kako se kot redovnica, živeča v celibatu, znajde v vlogi družinske terapevtke in svetovalke, kako doživlja presežnost na polju konkretne dialoškosti, je le nekaj poudarkov iz oddaje.
Približno pol milijona ljudi s slovenskimi koreninami živi zunaj Slovenije. Med njimi tudi tisoč v Venezueli. Gospodarski zlom v tej državi ob Karibskem morju je spodbudil peščico ljudi s slovenskimi koreninami, da so se v procesu repatriacije vrnili v domovino svojih prednikov, nekaj jim to pot ta hip preprečuje pandemija koronavirusne bolezni. Številni zaradi starosti in bolezni ne bodo zapustili obubožane Venezuele. Slovenski skupnosti v Venezueli pomagata Slovenska karitas in tudi naša država. V oddaji Sledi večnosti gostimo Marijo Voglar, ki je pred dobrega pol leta zapustila Venezuelo, in Jano Lampe iz Slovenske karitas. Ta dobrodelna ustanova že tri leta pomaga Slovencem v Venezueli s hrano, zdravili in denarjem, in to tudi v obdobju pandemije.
Približno pol milijona ljudi s slovenskimi koreninami živi zunaj Slovenije. Med njimi tudi tisoč v Venezueli. Gospodarski zlom v tej državi ob Karibskem morju je spodbudil peščico ljudi s slovenskimi koreninami, da so se v procesu repatriacije vrnili v domovino svojih prednikov, nekaj jim to pot ta hip preprečuje pandemija koronavirusne bolezni. Številni zaradi starosti in bolezni ne bodo zapustili obubožane Venezuele. Slovenski skupnosti v Venezueli pomagata Slovenska karitas in tudi naša država. V oddaji Sledi večnosti gostimo Marijo Voglar, ki je pred dobrega pol leta zapustila Venezuelo, in Jano Lampe iz Slovenske karitas. Ta dobrodelna ustanova že tri leta pomaga Slovencem v Venezueli s hrano, zdravili in denarjem, in to tudi v obdobju pandemije.
Društvo prijateljev poti svetega Jakoba v Sloveniji letos praznuje 20 let delovanja. Srce in duša društva sta zakonca Marjeta in Metodij Rigler. V oddaji Sledi večnosti skupaj s prekaljenim romarjem Petrom Štrbenkom predstavljajo slovenski camino. Pravijo, da Jakobovo pot po Sloveniji prehodi vse več pohodnikov in tudi številni so se odpravili po njenih poteh to pomlad, saj jim je pandemija novega korona virusa preprečila romanje po španski Jakobovi poti do Compostele.
Društvo prijateljev poti svetega Jakoba v Sloveniji letos praznuje 20 let delovanja. Srce in duša društva sta zakonca Marjeta in Metodij Rigler. V oddaji Sledi večnosti skupaj s prekaljenim romarjem Petrom Štrbenkom predstavljajo slovenski camino. Pravijo, da Jakobovo pot po Sloveniji prehodi vse več pohodnikov in tudi številni so se odpravili po njenih poteh to pomlad, saj jim je pandemija novega korona virusa preprečila romanje po španski Jakobovi poti do Compostele.
Podnaslov tokratne verske oddaje je Duhovnost in podjetništvo. V njej gostimo dva ugledna in renomirana podjetnika Francija Pliberška iz Celja in Gregorja Brajoviča iz Maribora. Tema: kako so lahko tudi v najsodobnejše poslovne procese in sisteme vtkani elementi zdrave in odgovorne duhovnosti, sočutja, empatičnosti, pravičnosti in ljubezni - z okusom svetega, božjega, presežnega.
Podnaslov tokratne verske oddaje je Duhovnost in podjetništvo. V njej gostimo dva ugledna in renomirana podjetnika Francija Pliberška iz Celja in Gregorja Brajoviča iz Maribora. Tema: kako so lahko tudi v najsodobnejše poslovne procese in sisteme vtkani elementi zdrave in odgovorne duhovnosti, sočutja, empatičnosti, pravičnosti in ljubezni - z okusom svetega, božjega, presežnega.
»Človek je duša in telo. Če skrbimo za oba pola, s tem ustvarjamo harmonijo, ki zagotavlja bogato duhovno življenje. Če zjutraj najprej pretečemo od 5 do 10 km in šele nato opravimo molitev, je ta molitev povsem drugačna, kot pa tista, ki jo opravimo takoj, ko se potegnemo iz postelje. Razgibano telo je predpogoj za dobro duhovnost,« razmišlja v oddaji Sledi večnosti pater iz reda minoritov, navdušeni športnik, dr. Andrej Šegula.
»Človek je duša in telo. Če skrbimo za oba pola, s tem ustvarjamo harmonijo, ki zagotavlja bogato duhovno življenje. Če zjutraj najprej pretečemo od 5 do 10 km in šele nato opravimo molitev, je ta molitev povsem drugačna, kot pa tista, ki jo opravimo takoj, ko se potegnemo iz postelje. Razgibano telo je predpogoj za dobro duhovnost,« razmišlja v oddaji Sledi večnosti pater iz reda minoritov, navdušeni športnik, dr. Andrej Šegula.
Epidemija novega korona virusa bo otroke in mladino prikrajšala tudi za kakovostne počitniške vsebine. Združenje animatorjev Oratorija napoveduje, da bodo v zdajšnjih zdravstvenih razmerah lahko organiziralo za tretjino manj krajevnih oratorijev po župnijah v primerjavi z lani. Katoliška mladina je po odločitvi škofov odpovedala letošnjo Stično mladih. Bodo pa skušali julija prvič izpeljati Birmanski kamp za mlade in kljub omejitvam nekaj mladih odpeljati na Poletni teden v Taize. V oddaji Sledi večnosti gostimo Matevža Mehleta iz Katoliške mladine in vodjo oratorijskih usposabljanj Tilna Mlakarja.
Epidemija novega korona virusa bo otroke in mladino prikrajšala tudi za kakovostne počitniške vsebine. Združenje animatorjev Oratorija napoveduje, da bodo v zdajšnjih zdravstvenih razmerah lahko organiziralo za tretjino manj krajevnih oratorijev po župnijah v primerjavi z lani. Katoliška mladina je po odločitvi škofov odpovedala letošnjo Stično mladih. Bodo pa skušali julija prvič izpeljati Birmanski kamp za mlade in kljub omejitvam nekaj mladih odpeljati na Poletni teden v Taize. V oddaji Sledi večnosti gostimo Matevža Mehleta iz Katoliške mladine in vodjo oratorijskih usposabljanj Tilna Mlakarja.
V tokratni oddaji Sledi večnosti s simbolnim podnaslovom ženska duhovnost razmišljamo o tem kako razlike med spoloma vplivajo na različno doživljanje presežnega na ravni naše vsakodnevne intime. Kako ženske, ki so izhodiščno varovalke življenja, v tej drugačnosti doživljajo fenomen svetega, Boga in njegovo prisotnost v nas in med nami. O tem se pogovarjamo v oddaji z dvema kristjankama: binkoštno vernico, ekonomistko Vasiljko Gamser iz Ljubečne pri Celju in katoličanko, ki je še posebej aktivna v gibanju Prenova v duhu Mileno Janel iz okolice Slovenske Bistrice.
V tokratni oddaji Sledi večnosti s simbolnim podnaslovom ženska duhovnost razmišljamo o tem kako razlike med spoloma vplivajo na različno doživljanje presežnega na ravni naše vsakodnevne intime. Kako ženske, ki so izhodiščno varovalke življenja, v tej drugačnosti doživljajo fenomen svetega, Boga in njegovo prisotnost v nas in med nami. O tem se pogovarjamo v oddaji z dvema kristjankama: binkoštno vernico, ekonomistko Vasiljko Gamser iz Ljubečne pri Celju in katoličanko, ki je še posebej aktivna v gibanju Prenova v duhu Mileno Janel iz okolice Slovenske Bistrice.
Papež Frančišek je dr. Mitja Leskovarja, enega od treh slovenskih duhovnikov na visokih položajih znotraj vatikanske diplomacije, imenoval za novega nadškofa in nuncija v Iraku. Preden bo dr. Leskovar nastopil novo službo na bližnjem vzhodu, bo prejel škofovsko posvečenje predvidoma v prvi polovici avgusta v ljubljanski stolnici. Nato se bo odpravil na pogovore na Sveti sedež in če bodo razmere dopuščale, bo prevzel vodenje nunciature v Iraku v prvi polovici septembra. V oddaji razmišlja o svojem novem poslanstvu v Iraku, kjer so kristjani žrtve verske nestrpnosti, pa tudi o vlogi vatikanske diplomacije v današnji mednarodni skupnosti, medverskem dialogu in sekularizaciji družbe.
Papež Frančišek je dr. Mitja Leskovarja, enega od treh slovenskih duhovnikov na visokih položajih znotraj vatikanske diplomacije, imenoval za novega nadškofa in nuncija v Iraku. Preden bo dr. Leskovar nastopil novo službo na bližnjem vzhodu, bo prejel škofovsko posvečenje predvidoma v prvi polovici avgusta v ljubljanski stolnici. Nato se bo odpravil na pogovore na Sveti sedež in če bodo razmere dopuščale, bo prevzel vodenje nunciature v Iraku v prvi polovici septembra. V oddaji razmišlja o svojem novem poslanstvu v Iraku, kjer so kristjani žrtve verske nestrpnosti, pa tudi o vlogi vatikanske diplomacije v današnji mednarodni skupnosti, medverskem dialogu in sekularizaciji družbe.
V tokratni oddaji Sledi večnosti z naslovom Izzivi duhovniškega poklica, gostimo 77-letnega gospoda Tonija Štekla, ki opravlja vlogo duhovnega pomočnika na Teznem v Mariboru in na Spodnji Polskavi, predtem pa je bil skoraj tri desetletja duhovnik v Berlinu in na Dunaju. V pogovoru z njim se bomo dotaknili tudi kdaj pereče teme, kako naj si duhovnik poskrbi za svojo konkretno eksistenco. Zato smo v to oddajo povabili tudi njegovo gospodinjo - diplomirano medicinsko sestro Ano Marolt, ki je sicer zaposlena v UKC Ljubljana… Kot boste slišali v oddaji, sobivanje duhovnika in gospodinje ni enostavno, a kjer je medsebojno spoštovanje in ljubezen v služenju, je tudi to lahko osrečujoče.
V tokratni oddaji Sledi večnosti z naslovom Izzivi duhovniškega poklica, gostimo 77-letnega gospoda Tonija Štekla, ki opravlja vlogo duhovnega pomočnika na Teznem v Mariboru in na Spodnji Polskavi, predtem pa je bil skoraj tri desetletja duhovnik v Berlinu in na Dunaju. V pogovoru z njim se bomo dotaknili tudi kdaj pereče teme, kako naj si duhovnik poskrbi za svojo konkretno eksistenco. Zato smo v to oddajo povabili tudi njegovo gospodinjo - diplomirano medicinsko sestro Ano Marolt, ki je sicer zaposlena v UKC Ljubljana… Kot boste slišali v oddaji, sobivanje duhovnika in gospodinje ni enostavno, a kjer je medsebojno spoštovanje in ljubezen v služenju, je tudi to lahko osrečujoče.
Človekoljubne organizacije opozarjajo na pogubne posledice pandemije covid 19. Milijoni ljudi se soočajo z izgubo dela, vse večjo revščino in lakoto. Mmisijonarka Bogdana Kavčič predstavlja razmere v času epidemije v najbolj revnem predelu afriške države Ruande, kjer že vrsto let nudi zdravstveno oskrbo tisočim domačinom. Misijonu – kjer deluje misijonarka – finančno pomagata Karitas Slovenija in država Slovenija. O tej in drugi pomoči v času covid 19 govori Jana Lampe iz omenjene človekoljubne organizacije.
Človekoljubne organizacije opozarjajo na pogubne posledice pandemije covid 19. Milijoni ljudi se soočajo z izgubo dela, vse večjo revščino in lakoto. Mmisijonarka Bogdana Kavčič predstavlja razmere v času epidemije v najbolj revnem predelu afriške države Ruande, kjer že vrsto let nudi zdravstveno oskrbo tisočim domačinom. Misijonu – kjer deluje misijonarka – finančno pomagata Karitas Slovenija in država Slovenija. O tej in drugi pomoči v času covid 19 govori Jana Lampe iz omenjene človekoljubne organizacije.
S tokratno oddajo Sledi večnosti se dotikamo današnjega praznika Svetega Duha – Binkošti. Odpravljamo se v župnijo Svetega Venčeslava v Zgornji Ložnici pri Slovenski Bistrici, kjer je že vrsto let zelo aktivna Prenova v duhu. V oddaji sodelujejo: Zoran Kodela - dolgoletni župnik v tej fari, zdaj je pa direktor in urednik krščanske TV Exodus v Mariboru in sicer eden od pionirjev tega duhovnega prenovitvenega gibanja v severovzhodni Sloveniji, Milena Janel ter zakonca Janez in Cvetka Ajd. Cvetka je katehistinja in vseslovenska kordinatorica Prenove v duhu, Janez ji pri tem pomaga, in je tudi stalni diakon.
S tokratno oddajo Sledi večnosti se dotikamo današnjega praznika Svetega Duha – Binkošti. Odpravljamo se v župnijo Svetega Venčeslava v Zgornji Ložnici pri Slovenski Bistrici, kjer je že vrsto let zelo aktivna Prenova v duhu. V oddaji sodelujejo: Zoran Kodela - dolgoletni župnik v tej fari, zdaj je pa direktor in urednik krščanske TV Exodus v Mariboru in sicer eden od pionirjev tega duhovnega prenovitvenega gibanja v severovzhodni Sloveniji, Milena Janel ter zakonca Janez in Cvetka Ajd. Cvetka je katehistinja in vseslovenska kordinatorica Prenove v duhu, Janez ji pri tem pomaga, in je tudi stalni diakon.
Jezuit p. Miran Žvanut je novi provincial slovenskih jezuitov. Skupnost, ki šteje 50 članov, bo začel voditi 27. junija letos.
Jezuit p. Miran Žvanut je novi provincial slovenskih jezuitov. Skupnost, ki šteje 50 članov, bo začel voditi 27. junija letos.
S tokratno oddajo Sledi večnosti se odpravljamo na obisk v župnijo Sv.Križa v Rogaški Slatini. Spregovorili nam bodo o svojem duhovnem življenju v teh kriznih koronskih časih, pobliže pa nam bomo predstavili tudi njihovo organiziranost veroučnih dejavnosti… Poleg domačega župnika Jožeta Vehovarja v oddaji sodelujeta tudi dve katehistinji Jožica Kores in Klavdija Nušinović.
S tokratno oddajo Sledi večnosti se odpravljamo na obisk v župnijo Sv.Križa v Rogaški Slatini. Spregovorili nam bodo o svojem duhovnem življenju v teh kriznih koronskih časih, pobliže pa nam bomo predstavili tudi njihovo organiziranost veroučnih dejavnosti… Poleg domačega župnika Jožeta Vehovarja v oddaji sodelujeta tudi dve katehistinji Jožica Kores in Klavdija Nušinović.
The Beatles veljajo za eno najbolj znanih glasbenih skupin vseh časov. Poleg ustvarjanja glasbe za vse generacije so se v zgodovino zapisali tudi po svojem odnosu do duhovnosti. V 60-ih letih prejšnjega stoletja so odpotovali v Indijo, kar je med drugim pripomoglo tudi k širjenju verstev z Vzhoda (hinduizem in budizem) v zahodnoevropski kulturi. O tem, kakšen odnos so imeli Beatli do duhovnega, in o njihovih pesmih z duhovno vsebino, se bomo pogovarjali z etnologom in poznavalcem skupine dr. Damjanom J. Ovscem.
The Beatles veljajo za eno najbolj znanih glasbenih skupin vseh časov. Poleg ustvarjanja glasbe za vse generacije so se v zgodovino zapisali tudi po svojem odnosu do duhovnosti. V 60-ih letih prejšnjega stoletja so odpotovali v Indijo, kar je med drugim pripomoglo tudi k širjenju verstev z Vzhoda (hinduizem in budizem) v zahodnoevropski kulturi. O tem, kakšen odnos so imeli Beatli do duhovnega, in o njihovih pesmih z duhovno vsebino, se bomo pogovarjali z etnologom in poznavalcem skupine dr. Damjanom J. Ovscem.
Življenje se vrača tudi v hrame svetosti. To bo – kot na vseh področjih javnega življenja – drugačno kot pred epidemijo novega koronavirusa. Javna bogoslužja bodo v epidemiji COVID-19 potekala pod strogimi higienskimi ukrepi za preprečevanje širjenja nove koronavirusne bolezni. Navodila katoliških škofov za vzpostavitev javnega bogoslužja v cerkvah v času epidemije COVID-19 pojasnjuje generalni tajnik SŠK dr. Tadej Strehovec.
Življenje se vrača tudi v hrame svetosti. To bo – kot na vseh področjih javnega življenja – drugačno kot pred epidemijo novega koronavirusa. Javna bogoslužja bodo v epidemiji COVID-19 potekala pod strogimi higienskimi ukrepi za preprečevanje širjenja nove koronavirusne bolezni. Navodila katoliških škofov za vzpostavitev javnega bogoslužja v cerkvah v času epidemije COVID-19 pojasnjuje generalni tajnik SŠK dr. Tadej Strehovec.
Slovenija zaznamuje 30. obletnico prelomnih dogodkov, ki so leta 1990 tlakovali pot osamosvojitvi. V nizu odločilnih dogodkov za slovenski narod je katoliška cerkev na Slovenskem 1. maja 1990 ustanovila dobrodelno organizacijo, Slovensko karitas. Od snovanja do zagona osrednje katoliške dobrodelne organizacije pri nas je kot njen prvi obraz in gonilna sila desetletja nastopal Imre Jerebic, zdaj upokojenec. V pogovoru opiše začetke Slovenske karitas pred tremi desetletji.
Slovenija zaznamuje 30. obletnico prelomnih dogodkov, ki so leta 1990 tlakovali pot osamosvojitvi. V nizu odločilnih dogodkov za slovenski narod je katoliška cerkev na Slovenskem 1. maja 1990 ustanovila dobrodelno organizacijo, Slovensko karitas. Od snovanja do zagona osrednje katoliške dobrodelne organizacije pri nas je kot njen prvi obraz in gonilna sila desetletja nastopal Imre Jerebic, zdaj upokojenec. V pogovoru opiše začetke Slovenske karitas pred tremi desetletji.
Na letošnjo veliko soboto, torej pred dobrim tednom dni je v 76-tem letu umrl upokojeni ljubljanski nadškof metropolit Alojzij Uran. Pokopali so ga v sredo 15. aprila v ožjem družinskem krogu v ljubljanski stolnici. Spominu na blagopokojnega nadškofa namenjamo tokratno oddajo Sledi večnosti.
Na letošnjo veliko soboto, torej pred dobrim tednom dni je v 76-tem letu umrl upokojeni ljubljanski nadškof metropolit Alojzij Uran. Pokopali so ga v sredo 15. aprila v ožjem družinskem krogu v ljubljanski stolnici. Spominu na blagopokojnega nadškofa namenjamo tokratno oddajo Sledi večnosti.
Nihče od nas ne pomni take velike noči, kot je letošnja… brez slovesnih tradicionalnih jutranjih vstajenjskih procesij… škofje in duhovniki mašujejo pred praznimi cerkvami, stik z verniki omogočajo le sodobni mediji… drugačni časi, a kljub temu napolnjeni z globoko vero in zaupanjem v božjo prisotnost med nami. O tem se tokratni verski oddaji Tone Petelinšek pogovarja z znanim slovenskim duhovnikom, župnikom iz Frankolovega pri Celju patrom magistrom Brankom Cestnikom.
Nihče od nas ne pomni take velike noči, kot je letošnja… brez slovesnih tradicionalnih jutranjih vstajenjskih procesij… škofje in duhovniki mašujejo pred praznimi cerkvami, stik z verniki omogočajo le sodobni mediji… drugačni časi, a kljub temu napolnjeni z globoko vero in zaupanjem v božjo prisotnost med nami. O tem se tokratni verski oddaji Tone Petelinšek pogovarja z znanim slovenskim duhovnikom, župnikom iz Frankolovega pri Celju patrom magistrom Brankom Cestnikom.
Da bi zajezili epidemijo novega koronavirusa, so voditelji cerkva in verskih skupnosti zaprli za vernike in vernice hrame svetosti. Duhovniki obrede opravljajo brez navzočnosti vernic in vernikov, ne podeljujejo jim tudi zakramentov. Ti rigorozni ukrepi sovpadajo s praznovanjem velike noči, najpomembnejšega krščanskega praznika. Gre za praznik, ki ga bogatijo številni obredi ter druženje med sorodniki in prijatelji. Kako naj kristjani v zdajšnjih razmerah praznujejo praznik veselja in upanja, kar je velika noč, se bomo pogovarjali z duhovnikom v župniji presvetega odrešenika v Kosezah v Ljubljani Igorjem Dolinškom. »Številni ljudje v teh dneh osamljenosti, odmaknjenosti d njim dragih ljudi razmišljajo, Bog me je kaznoval. To ni res. Bog si tega ne želi, tako kot noben človek dober po srcu, ne želi drugemu človeku slabo.«
Da bi zajezili epidemijo novega koronavirusa, so voditelji cerkva in verskih skupnosti zaprli za vernike in vernice hrame svetosti. Duhovniki obrede opravljajo brez navzočnosti vernic in vernikov, ne podeljujejo jim tudi zakramentov. Ti rigorozni ukrepi sovpadajo s praznovanjem velike noči, najpomembnejšega krščanskega praznika. Gre za praznik, ki ga bogatijo številni obredi ter druženje med sorodniki in prijatelji. Kako naj kristjani v zdajšnjih razmerah praznujejo praznik veselja in upanja, kar je velika noč, se bomo pogovarjali z duhovnikom v župniji presvetega odrešenika v Kosezah v Ljubljani Igorjem Dolinškom. »Številni ljudje v teh dneh osamljenosti, odmaknjenosti d njim dragih ljudi razmišljajo, Bog me je kaznoval. To ni res. Bog si tega ne želi, tako kot noben človek dober po srcu, ne želi drugemu človeku slabo.«
V tokratni verski oddaji Sledi večnosti je naš gost evangeličanski škof mag.Leon Novak iz Murske Sobote. Tema pogovora - kako nam v teh zahtevnih, napornih in vrednostno kdaj tudi kaotičnih časih pomagata živeti božja beseda in iskrena vera v Jezusa Kristusa.
V tokratni verski oddaji Sledi večnosti je naš gost evangeličanski škof mag.Leon Novak iz Murske Sobote. Tema pogovora - kako nam v teh zahtevnih, napornih in vrednostno kdaj tudi kaotičnih časih pomagata živeti božja beseda in iskrena vera v Jezusa Kristusa.
NAPOVED: V tokratni verski oddaji Sledi večnosti je naš gost 73.letni doktor Evgen Bavčar - slepi umetnik, pisatelj, konceptualni ustvarjalec in fotograf. Razpet je med svojima dvema domovinama – med Francijo in Slovenijo, med Parizom in Lokavcem pri Ajdovščini. Z njim se bomo pogovarjali o njegovem doživljanju presežnega, svetega in Božjega.
NAPOVED: V tokratni verski oddaji Sledi večnosti je naš gost 73.letni doktor Evgen Bavčar - slepi umetnik, pisatelj, konceptualni ustvarjalec in fotograf. Razpet je med svojima dvema domovinama – med Francijo in Slovenijo, med Parizom in Lokavcem pri Ajdovščini. Z njim se bomo pogovarjali o njegovem doživljanju presežnega, svetega in Božjega.
Predstavljamo dobrodelno organizacijo Evangeličanske cerkve pri nas EHO Podpornico. Ta deluje od leta 1997. Lani je pomagala z materialno pomočjo in drugimi storitvami 6 - tisoč posameznikom. Delo EHO Podpornice predstavjla njen predsednik, duhovnik v evangeličanski gmajni na Hodoš, Peter Andrejčak.
Predstavljamo dobrodelno organizacijo Evangeličanske cerkve pri nas EHO Podpornico. Ta deluje od leta 1997. Lani je pomagala z materialno pomočjo in drugimi storitvami 6 - tisoč posameznikom. Delo EHO Podpornice predstavjla njen predsednik, duhovnik v evangeličanski gmajni na Hodoš, Peter Andrejčak.
Raziskave med starostniki razgrinjajo, da jim v zadnjem življenjskem obdobju duhovnost vse pogosteje postaja prioriteta. Zato se večkrat odločajo za obiskovanje verskih obredov. Slovenska družba je tudi ena najhitrejše starajočih družb. To je izziv za cerkve in verske skupnosti. Kako se te odzivajo na potrebe starejših po duhovni oskrbi nam v oddaji pojasnjujejo novomeški škof Andrej Glavan, ki se je v imenu Slovenske škofovske konference januarja udeležil prvega mednarodnega kongresa o pastorali starostnikov v Vatikanu, evangeličanski duhovnik v Ljubljani mag. Geza Filo in raziskovalec dr. Bojan Macuh. Ta je skupaj še z drugimi raziskovalci preučeval duhovno oskrbo starejših v domovih za starejše.
Raziskave med starostniki razgrinjajo, da jim v zadnjem življenjskem obdobju duhovnost vse pogosteje postaja prioriteta. Zato se večkrat odločajo za obiskovanje verskih obredov. Slovenska družba je tudi ena najhitrejše starajočih družb. To je izziv za cerkve in verske skupnosti. Kako se te odzivajo na potrebe starejših po duhovni oskrbi nam v oddaji pojasnjujejo novomeški škof Andrej Glavan, ki se je v imenu Slovenske škofovske konference januarja udeležil prvega mednarodnega kongresa o pastorali starostnikov v Vatikanu, evangeličanski duhovnik v Ljubljani mag. Geza Filo in raziskovalec dr. Bojan Macuh. Ta je skupaj še z drugimi raziskovalci preučeval duhovno oskrbo starejših v domovih za starejše.
Tokratna verska oddaja Sledi večnosti je nastala na robu Kozjanskega – v Šmarju pri Jelšah. Z nami bo dolgoletni župan te občine, bibliotekar, vsestranski kulturnik in iskreno verujoči kristjan Jože Čakš; v oddaji pripoveduje kako živeti praktično krščanstvo odprto, iskreno, pogumno, radostno in pričevalno.
Tokratna verska oddaja Sledi večnosti je nastala na robu Kozjanskega – v Šmarju pri Jelšah. Z nami bo dolgoletni župan te občine, bibliotekar, vsestranski kulturnik in iskreno verujoči kristjan Jože Čakš; v oddaji pripoveduje kako živeti praktično krščanstvo odprto, iskreno, pogumno, radostno in pričevalno.
Querida Amazonia - ali Ljubljena Amazonija. Takšen je naslov papeževe Apostolske spodbude za Cerkev z amazonskim obrazom, ki jo je Sveti sedež objavil 12. februarja. Z njo je papež povzel sklepe oktobrske škofovske sinode o panamazonski regiji. Udeleženci so takrat podprli predlog, da bi lahko v specifičnih razmerah odmaknjenih amazonskih krajev v duhovništvo posvečali tudi poročene diakone; podprli so krepitev vloge ženske v tamkajšnjih katoliških skupnostih in se zavzeli za oblikovanje novega, specifično amazonskega liturgičnega obredja. Toda na razočaranje mnogih ti predlogi niso našli v papeževo Apostolsko spodbudo - vsaj ne neposredno. Vsebini le-te in odzivom nanjo - tudi slovenskim - namenjamo tokratno oddajo Sledi večnosti. Pripravila sta jo Nataša Lang in naš rimski dopisnik Janko Petrovec.
Querida Amazonia - ali Ljubljena Amazonija. Takšen je naslov papeževe Apostolske spodbude za Cerkev z amazonskim obrazom, ki jo je Sveti sedež objavil 12. februarja. Z njo je papež povzel sklepe oktobrske škofovske sinode o panamazonski regiji. Udeleženci so takrat podprli predlog, da bi lahko v specifičnih razmerah odmaknjenih amazonskih krajev v duhovništvo posvečali tudi poročene diakone; podprli so krepitev vloge ženske v tamkajšnjih katoliških skupnostih in se zavzeli za oblikovanje novega, specifično amazonskega liturgičnega obredja. Toda na razočaranje mnogih ti predlogi niso našli v papeževo Apostolsko spodbudo - vsaj ne neposredno. Vsebini le-te in odzivom nanjo - tudi slovenskim - namenjamo tokratno oddajo Sledi večnosti. Pripravila sta jo Nataša Lang in naš rimski dopisnik Janko Petrovec.
Novi Netflixov film The Two Popes (Dva papeža) temelji na resničnih dogodkih, dramatičnem odstopu papeža Benedikta XVI. leta 2013 in konklavu, na katerem so kardinali za njegovega naslednika izvolili papeža Frančiška. Skozi izpopolnjene filmske dialoge riše dva povsem različna pogleda na Cerkev: ultrakonservativnega nemškega in liberalno-progresivnega argentinskega. Kakšen dialog je sploh možen med dvema tako različnima osebnostma? Kako se karikirani pogledi na Cerkev, vernike, probleme in izzive sodobnega sveta odražajo v resničnem življenju? Sta Benedikt in Frančišek res tako različna? S frančiškanom dr. Andražem Arkom in jezuitom Primožem Jakopom se pogovarja Peter Frank.
Novi Netflixov film The Two Popes (Dva papeža) temelji na resničnih dogodkih, dramatičnem odstopu papeža Benedikta XVI. leta 2013 in konklavu, na katerem so kardinali za njegovega naslednika izvolili papeža Frančiška. Skozi izpopolnjene filmske dialoge riše dva povsem različna pogleda na Cerkev: ultrakonservativnega nemškega in liberalno-progresivnega argentinskega. Kakšen dialog je sploh možen med dvema tako različnima osebnostma? Kako se karikirani pogledi na Cerkev, vernike, probleme in izzive sodobnega sveta odražajo v resničnem življenju? Sta Benedikt in Frančišek res tako različna? S frančiškanom dr. Andražem Arkom in jezuitom Primožem Jakopom se pogovarja Peter Frank.
Polstoletne sanje muslimanov v Sloveniji o džamiji so se jim uresničile. Ti so se prvič v njenem prostoru pri molitvi zbrali ta petek. Islamska skupnost je gradila Muslimanski kulturni center sedem let. Zanj so odšteli več kot 35 milijonov evrov. Večino sredstev je prispevala država Katar. Gre za eno najsodobnejših džamij, najverjetneje tudi prvo tako imenovano pametno džamijo v Evropi. To pomeni, da z mobilnim telefonom lahko odklenejo vrata, prižgejo luči in v njej uravnavajo temperaturo. Te in druge informacije v zvezi z izgradnjo Muslimanskega kulturnega centra v Ljubljani v oddaji predstavljajo mufti Islamske skupnosti v Sloveniji dr. Nedžad Grabus, tajnik skupnosti mag. Nevzet Porić in arhitekt Matija Bevk.
Polstoletne sanje muslimanov v Sloveniji o džamiji so se jim uresničile. Ti so se prvič v njenem prostoru pri molitvi zbrali ta petek. Islamska skupnost je gradila Muslimanski kulturni center sedem let. Zanj so odšteli več kot 35 milijonov evrov. Večino sredstev je prispevala država Katar. Gre za eno najsodobnejših džamij, najverjetneje tudi prvo tako imenovano pametno džamijo v Evropi. To pomeni, da z mobilnim telefonom lahko odklenejo vrata, prižgejo luči in v njej uravnavajo temperaturo. Te in druge informacije v zvezi z izgradnjo Muslimanskega kulturnega centra v Ljubljani v oddaji predstavljajo mufti Islamske skupnosti v Sloveniji dr. Nedžad Grabus, tajnik skupnosti mag. Nevzet Porić in arhitekt Matija Bevk.
Leto 2020 je nedvomno leto, ko bodo oči sveta še posebej pozorno uprte v Združene države Amerike. Izzveneva proces ustavne obtožbe proti predsedniku Donaldu Trumpu, država se pripravlja na predsedniške volitve, napovedane za letošnji november. V Iowi se pravkar začenjajo prve strankarske volitve med demokratskimi kandidati, ki se potegujejo za predsedniško nominacijo. V Sledeh večnosti smo se odločili spregovoriti o Združenih državah Amerike, religiji in političnem kontekstu, ki ga ustvarja, saj je prav za ZDA značilna ne le izjemna pestrost religioznih praks, ampak tudi svojevrsten vpliv religije na politiko in javno sfero na splošno. S strokovnjakom za področje odnosov med religijami in politiko v ZDA ter profesorjem na Južni metodistični univerzi v Dallasu v Teksasu dr. J. Matthewom Wilsonom se je pogovarjal dopisnik RTV Slovenija v ZDA Andrej Stopar.
Leto 2020 je nedvomno leto, ko bodo oči sveta še posebej pozorno uprte v Združene države Amerike. Izzveneva proces ustavne obtožbe proti predsedniku Donaldu Trumpu, država se pripravlja na predsedniške volitve, napovedane za letošnji november. V Iowi se pravkar začenjajo prve strankarske volitve med demokratskimi kandidati, ki se potegujejo za predsedniško nominacijo. V Sledeh večnosti smo se odločili spregovoriti o Združenih državah Amerike, religiji in političnem kontekstu, ki ga ustvarja, saj je prav za ZDA značilna ne le izjemna pestrost religioznih praks, ampak tudi svojevrsten vpliv religije na politiko in javno sfero na splošno. S strokovnjakom za področje odnosov med religijami in politiko v ZDA ter profesorjem na Južni metodistični univerzi v Dallasu v Teksasu dr. J. Matthewom Wilsonom se je pogovarjal dopisnik RTV Slovenija v ZDA Andrej Stopar.
Tokratna verska oddaja Sledi večnosti bo v znamenju etnoloških duhovnih sporočil. Naša gostja bo raziskovalka Aleksandra Zrelec iz Maribora, ki je nedavno izdala obsežno monografijo o nabožnih vsebinah slovenskih panjskih končnic s koroških koncev.
Tokratna verska oddaja Sledi večnosti bo v znamenju etnoloških duhovnih sporočil. Naša gostja bo raziskovalka Aleksandra Zrelec iz Maribora, ki je nedavno izdala obsežno monografijo o nabožnih vsebinah slovenskih panjskih končnic s koroških koncev.
Po podatkih ministrstva za kulturo je pri nas registriranih 54 cerkva in verskih skupnosti, deluje še precej duhovnih organizacij na podlagi drugih pravno - organizacijskih oblik ali povsem neformalno. Slovenija ima z večjimi cerkvami in verskimi skupnostmi podpisane sporazume o njihovem pravnem položaju. Že dlje časa pa si nekatere od njih želijo doreči še dodatna področja, ki bi olajšale uresničevanje verske svobode vernikom. O odprtih vprašanjih med državo in verskimi skupnostmi v tokratnih Sledeh večnosti razmišljajo: - direktor urada za verske skupnosti pri ministrstvu za kulturo dr. Gregor Lesjak, - direktor Katoliškega inštituta dr. Andrej Naglič, - škof Evangeličanske cerkve mag. Leon Novak, - tajnik Islamske skupnosti v Sloveniji mag. Nevzet Porić. Sogovorniki med drugim ugotavljajo, da Slovenija nima strategije na področju odnosov z verskimi skupnostmi in da izpušča veliko priložnosti za boljše sodelovanje med državo in verskimi skupnostmi, ki bi olajšala življenje prebivalcem, pa tudi preprečila propadanje kulturne dediščine.
Po podatkih ministrstva za kulturo je pri nas registriranih 54 cerkva in verskih skupnosti, deluje še precej duhovnih organizacij na podlagi drugih pravno - organizacijskih oblik ali povsem neformalno. Slovenija ima z večjimi cerkvami in verskimi skupnostmi podpisane sporazume o njihovem pravnem položaju. Že dlje časa pa si nekatere od njih želijo doreči še dodatna področja, ki bi olajšale uresničevanje verske svobode vernikom. O odprtih vprašanjih med državo in verskimi skupnostmi v tokratnih Sledeh večnosti razmišljajo: - direktor urada za verske skupnosti pri ministrstvu za kulturo dr. Gregor Lesjak, - direktor Katoliškega inštituta dr. Andrej Naglič, - škof Evangeličanske cerkve mag. Leon Novak, - tajnik Islamske skupnosti v Sloveniji mag. Nevzet Porić. Sogovorniki med drugim ugotavljajo, da Slovenija nima strategije na področju odnosov z verskimi skupnostmi in da izpušča veliko priložnosti za boljše sodelovanje med državo in verskimi skupnostmi, ki bi olajšala življenje prebivalcem, pa tudi preprečila propadanje kulturne dediščine.
V tokratni verski oddaji Sledi večnosti gostimo mariborskega nadškofa in metropolita magistra Alojzija Cvikla. Ozrli se bomo na minulo leto in predstavili nekaj izzivov, ki bodo letos posebej v ospredju v življenju cerkve in verujočih kristjanov.
V tokratni verski oddaji Sledi večnosti gostimo mariborskega nadškofa in metropolita magistra Alojzija Cvikla. Ozrli se bomo na minulo leto in predstavili nekaj izzivov, ki bodo letos posebej v ospredju v življenju cerkve in verujočih kristjanov.
Tokratna verska oddaja Sledi večnosti je nastala v krščanskem duhovnem centru v Ženavljah na Goričkem, kjer so pripravili člani občestva Binkoštne cerkve iz Maribora takoimenovani duhovni vikend. Kako takšna druženja krepijo človeške vezi med verniki in jedrijo njihov občutek pripadnosti cerkvenemu občestvu – o tem v oddaji pripovedujejo verniki Mitja Duh, Irena Kocbek in Helena Osterc ter duhovnika Srečko Krajnc in dr.Daniel Grabar.
Tokratna verska oddaja Sledi večnosti je nastala v krščanskem duhovnem centru v Ženavljah na Goričkem, kjer so pripravili člani občestva Binkoštne cerkve iz Maribora takoimenovani duhovni vikend. Kako takšna druženja krepijo človeške vezi med verniki in jedrijo njihov občutek pripadnosti cerkvenemu občestvu – o tem v oddaji pripovedujejo verniki Mitja Duh, Irena Kocbek in Helena Osterc ter duhovnika Srečko Krajnc in dr.Daniel Grabar.
Nekaj najpomembnejših poudarkov iz oddaj Sledi večnosti v letu 2019.
Nekaj najpomembnejših poudarkov iz oddaj Sledi večnosti v letu 2019.
V naši tokratni verski oddaji Sledi večnosti bomo spregovorili o eni najpomembnejših etnoloških prireditev na Slovenskem, ki so vezane na božično novoletni čas. Predstavili vam bomo letošnji Božični Vojnik. Gre za splet pestrega tritedenskega dogajanja, pri čemer je v ospredju velika razstava jaslic; predstavlja se 250 jasličarjev iz domovine in tujine. O tem bo v oddaji spregovorilo nekaj predstavnikov pridnih organizatorjev iz obnebja Turističnega društva Vojnik – Marija Čakš, Beno Podrgajs, Barbara Kugler in Zdenko Vrenko.
V naši tokratni verski oddaji Sledi večnosti bomo spregovorili o eni najpomembnejših etnoloških prireditev na Slovenskem, ki so vezane na božično novoletni čas. Predstavili vam bomo letošnji Božični Vojnik. Gre za splet pestrega tritedenskega dogajanja, pri čemer je v ospredju velika razstava jaslic; predstavlja se 250 jasličarjev iz domovine in tujine. O tem bo v oddaji spregovorilo nekaj predstavnikov pridnih organizatorjev iz obnebja Turističnega društva Vojnik – Marija Čakš, Beno Podrgajs, Barbara Kugler in Zdenko Vrenko.
Papež Frančišek je za novega krškega škofa imenoval dr. Jožeta Marketza. Prvič po dolgem času bo vodenje te škofije na avstrijskem Koroškem prevzel koroški Slovenec. Njegovo imenovanje že odmeva v Avstriji, še posebej med koroškimi rojaki. Marketz je dobro znan tudi v sami škofiji, saj je bil dolga leta vikar, zadnja leta pa je vodil škofijsko Karitas.
Papež Frančišek je za novega krškega škofa imenoval dr. Jožeta Marketza. Prvič po dolgem času bo vodenje te škofije na avstrijskem Koroškem prevzel koroški Slovenec. Njegovo imenovanje že odmeva v Avstriji, še posebej med koroškimi rojaki. Marketz je dobro znan tudi v sami škofiji, saj je bil dolga leta vikar, zadnja leta pa je vodil škofijsko Karitas.
Živimo v svetu ekonomske in kulturne globalizacije, ki brišeta med drugim tudi etnične identitete. To je eden od razlogov, ki je spodbudil Društvo katoliških pedagogov, da je pripravilo mednarodno konferenco Vzgoja za ljubezen do domovine in države. Kako uspešna je šola na tem področju v tokratni oddaji Sledi večnosti med drugim premišljujeta predsednica Društva katoliških pedagogov Marija Žabjek in direktor inštituta Franca Pedička dr. Silvo Šinkovec.
Živimo v svetu ekonomske in kulturne globalizacije, ki brišeta med drugim tudi etnične identitete. To je eden od razlogov, ki je spodbudil Društvo katoliških pedagogov, da je pripravilo mednarodno konferenco Vzgoja za ljubezen do domovine in države. Kako uspešna je šola na tem področju v tokratni oddaji Sledi večnosti med drugim premišljujeta predsednica Društva katoliških pedagogov Marija Žabjek in direktor inštituta Franca Pedička dr. Silvo Šinkovec.
Na prvo adventno nedeljo dolžnosti škofa v Evangeličanski cerkvi augsburške veroizpovedi prevzema dolgoletni duhovnik v evangeličanski cerkveni občini Murska Sobota mag. Leon Novak. V tokratni oddaji Sledi večnosti se je Nataša Lang z njim pogovarjala o življenju v cerkvi, o odnosu z drugimi cerkvami in verskimi skupnostmi ter državnimi organi.
Na prvo adventno nedeljo dolžnosti škofa v Evangeličanski cerkvi augsburške veroizpovedi prevzema dolgoletni duhovnik v evangeličanski cerkveni občini Murska Sobota mag. Leon Novak. V tokratni oddaji Sledi večnosti se je Nataša Lang z njim pogovarjala o življenju v cerkvi, o odnosu z drugimi cerkvami in verskimi skupnostmi ter državnimi organi.
Tedenska tematsko-feljtonska oddaja Sledi večnosti spada med verske oddaje in nastaja v okviru Uredništva za religije in verstva na Radiu Slovenija. Odpiramo aktualna vprašanja duhovnosti, vere, religij, teologije … Vsebine osvetljujemo skozi prizmo humanističnih znanosti, kot so: filozofija, sociologija, etnologija, zgodovina … Obravnavamo pa tudi pomembne lokalne in svetovne dogodke.
Tedenska tematsko-feljtonska oddaja Sledi večnosti spada med verske oddaje in nastaja v okviru Uredništva za religije in verstva na Radiu Slovenija. Odpiramo aktualna vprašanja duhovnosti, vere, religij, teologije … Vsebine osvetljujemo skozi prizmo humanističnih znanosti, kot so: filozofija, sociologija, etnologija, zgodovina … Obravnavamo pa tudi pomembne lokalne in svetovne dogodke.
V tokratni verski oddaji Sledi večnosti gostimo popularnega katoliškega duhovnika, pisatelja in vsestranskega razumnika dr. Karla Gržana iz Gornje Savinjske doline. Neposreden povod za megaherčno srečanje z njim je nedavni izid njegove knjige z naslovom »95 tez za izhod iz slepe ulice vzgoje in izobraževanja« v kateri se zavzema, da bi na vseh ravneh poučevanja v dialog z mladimi tkali več odgovorne duhovnosti, srčnosti in človečnosti in ne toliko storilnostne naravnanosti.
V tokratni verski oddaji Sledi večnosti gostimo popularnega katoliškega duhovnika, pisatelja in vsestranskega razumnika dr. Karla Gržana iz Gornje Savinjske doline. Neposreden povod za megaherčno srečanje z njim je nedavni izid njegove knjige z naslovom »95 tez za izhod iz slepe ulice vzgoje in izobraževanja« v kateri se zavzema, da bi na vseh ravneh poučevanja v dialog z mladimi tkali več odgovorne duhovnosti, srčnosti in človečnosti in ne toliko storilnostne naravnanosti.
V zavetju globin vere in zaupanja v Boga se v pretežno monoteističnih religijah razkrivajo zavetniki in svetniki, ki veljajo za pomembne osebnosti v življenju vernika. Za mnoge veljajo kot osebni "angeli varuhi", ki so poslušni za naše priprošnje, za druge kolektivni skrbniki in zaščitniki družin. V tokratni oddaji Sledi večnosti, se bomo poglobili v tradicijo krščanstva in z zanimivi sogovorniki vstopali v razumevanje svetništva in zavetništva v katolicizmu in pravoslavju.
V zavetju globin vere in zaupanja v Boga se v pretežno monoteističnih religijah razkrivajo zavetniki in svetniki, ki veljajo za pomembne osebnosti v življenju vernika. Za mnoge veljajo kot osebni "angeli varuhi", ki so poslušni za naše priprošnje, za druge kolektivni skrbniki in zaščitniki družin. V tokratni oddaji Sledi večnosti, se bomo poglobili v tradicijo krščanstva in z zanimivi sogovorniki vstopali v razumevanje svetništva in zavetništva v katolicizmu in pravoslavju.
V tokratni verski oddaji Sledi večnosti gostimo vsestranskega literata in nesojenega katoliškega duhovnika Božidarja Brezinščaka Bagolo iz Huma na Sutli - tik ob naši južni meji. Je izvrsten hrvaško-slovenski pesnik, pisatelj in prevajalec… o odnosih med ljudmi ob meji, o veri in mostovih med slovensko-hrvaško kulturo bo spregovoril v oddaji, ki jo je pripravil Tone Petelinšek.
V tokratni verski oddaji Sledi večnosti gostimo vsestranskega literata in nesojenega katoliškega duhovnika Božidarja Brezinščaka Bagolo iz Huma na Sutli - tik ob naši južni meji. Je izvrsten hrvaško-slovenski pesnik, pisatelj in prevajalec… o odnosih med ljudmi ob meji, o veri in mostovih med slovensko-hrvaško kulturo bo spregovoril v oddaji, ki jo je pripravil Tone Petelinšek.
Minulo nedeljo se je v Vatikanu sklenila tritedenska škofovska sinoda z naslovom »Amazonija: nove poti Cerkve za integralno ekologijo«. Med sklepi, ki so jih potrdili škofje udeleženci, je največ pozornosti zbudila zelena luč duhovniški posvetitvi poročenih mož - diakonov iz staroselskih skupnosti amazonskega pragozda, kjer se rimsko katoliška cerkev sooča s še posebej perečim pomanjkanjem duhovnikov. Toda zaključni dokument sinode, ki mu bo čez par mesecev sledila še Frančiškova Apostolska spodbuda, ponuja veliko več kot samo to. Kaj - boste slišali v oddaji Sledi večnosti, v kateri je črto pod škofovsko sinodo o Amazoniji potegnil naš rimski dopisnik Janko Petrovec.
Minulo nedeljo se je v Vatikanu sklenila tritedenska škofovska sinoda z naslovom »Amazonija: nove poti Cerkve za integralno ekologijo«. Med sklepi, ki so jih potrdili škofje udeleženci, je največ pozornosti zbudila zelena luč duhovniški posvetitvi poročenih mož - diakonov iz staroselskih skupnosti amazonskega pragozda, kjer se rimsko katoliška cerkev sooča s še posebej perečim pomanjkanjem duhovnikov. Toda zaključni dokument sinode, ki mu bo čez par mesecev sledila še Frančiškova Apostolska spodbuda, ponuja veliko več kot samo to. Kaj - boste slišali v oddaji Sledi večnosti, v kateri je črto pod škofovsko sinodo o Amazoniji potegnil naš rimski dopisnik Janko Petrovec.
Mineva 800 let od srečanja sv. Frančiška Asiškega s sultanom Al Kamilom v Egiptu, ki simbolno pomeni začetek pogovorov med kristjani in muslimani. Kako uspešen je medverstveni dialog danes in kaj je njegov cilj, smo se pogovarjali z dr. Marijem Osredkarjem, ki kot teolog in kot posameznik odločno zagovarja medverstveni dialog. Osebno je osredotočen na pogovore med katoličani in muslimani. Ugotavlja, da tudi številni izobraženi ljudje napačno razumejo cilje medverstvenega dialoga.
Mineva 800 let od srečanja sv. Frančiška Asiškega s sultanom Al Kamilom v Egiptu, ki simbolno pomeni začetek pogovorov med kristjani in muslimani. Kako uspešen je medverstveni dialog danes in kaj je njegov cilj, smo se pogovarjali z dr. Marijem Osredkarjem, ki kot teolog in kot posameznik odločno zagovarja medverstveni dialog. Osebno je osredotočen na pogovore med katoličani in muslimani. Ugotavlja, da tudi številni izobraženi ljudje napačno razumejo cilje medverstvenega dialoga.
V tokratni verski oddaji Sledi večnosti bomo gostili Francija Pliberška – znanega podjetnika iz Celja. Z njim bomo spregovorili o duhovnih vrednotah, ki bi morale biti prisotne tudi v poslovnem svetu in o sodobnem romarstvu. Nedavno je namreč v dobrem mesecu dni prepešačil več kot tisoč kilometrov dolgo severno traso Jakobove romarske poti na Iberskem polotoku.
V tokratni verski oddaji Sledi večnosti bomo gostili Francija Pliberška – znanega podjetnika iz Celja. Z njim bomo spregovorili o duhovnih vrednotah, ki bi morale biti prisotne tudi v poslovnem svetu in o sodobnem romarstvu. Nedavno je namreč v dobrem mesecu dni prepešačil več kot tisoč kilometrov dolgo severno traso Jakobove romarske poti na Iberskem polotoku.
Religioznost med mladimi v Sloveniji močno upada. Leta 2000 se je 72 odstotkov mladih izreklo za katolike, danes se jih za pripadnike Katoliške cerkve izreka le 52 odstotkov. Vse več mladih ne obiskuje verskih obredov, čeprav na drugi strani raziskovalci beležijo porast mladih, ki vsaj enkrat na teden obiščejo verski obred. O vernosti mladih smo se pogovarjali z raziskovalcem dr. Miranom Lavričem in mladimi katoliki.
Religioznost med mladimi v Sloveniji močno upada. Leta 2000 se je 72 odstotkov mladih izreklo za katolike, danes se jih za pripadnike Katoliške cerkve izreka le 52 odstotkov. Vse več mladih ne obiskuje verskih obredov, čeprav na drugi strani raziskovalci beležijo porast mladih, ki vsaj enkrat na teden obiščejo verski obred. O vernosti mladih smo se pogovarjali z raziskovalcem dr. Miranom Lavričem in mladimi katoliki.
Na prvi dan tišrija, sedmega meseca v judovskem koledarju, Judje začenjajo s praznovanjem Roš Hašane ali novega leta. Roš hašana v hebrejščini pomeni glava leta. Praznično vzdušje, pa je še najmočneje občutiti v Sveti deželi, še posebej v Davidovem mestu Jeruzalemu. Veselijo se vsi, zahodni in vzhodni, ortodoksni in sekularni Judje. O zgodovinskem in kulturnem pomenu praznika se bo Nejc Krevs pogovarjal z dr. Samom Skralovnikom s katedre za sveto pismo in judovstvo, teološke fakultete.
Na prvi dan tišrija, sedmega meseca v judovskem koledarju, Judje začenjajo s praznovanjem Roš Hašane ali novega leta. Roš hašana v hebrejščini pomeni glava leta. Praznično vzdušje, pa je še najmočneje občutiti v Sveti deželi, še posebej v Davidovem mestu Jeruzalemu. Veselijo se vsi, zahodni in vzhodni, ortodoksni in sekularni Judje. O zgodovinskem in kulturnem pomenu praznika se bo Nejc Krevs pogovarjal z dr. Samom Skralovnikom s katedre za sveto pismo in judovstvo, teološke fakultete.
Računalniki, tablice, pametni telefoni in posledično dostopnost do družbenih medijev so vstopili na vsa polja našega življenja, zdavnaj tudi v šolo. V tokratnih Sledeh večnostih bomo v središče postavili vzgojno poslanstvo šole v digitalni dobi. Kakšna naj bo vloga digitalnih medijev pri pouku v šoli, kakšna je vloga učitelja v dobi digitalnih medijev in katere so temeljne vrednote šole v digitalni dobi. Na ta vprašanja odgovarja moralni teolog dr. Roman Globokar, ki je pred kratkim o tej žgoči temi napisal knjigo. Z njim se je pogovarjala Nataša Lang.
Računalniki, tablice, pametni telefoni in posledično dostopnost do družbenih medijev so vstopili na vsa polja našega življenja, zdavnaj tudi v šolo. V tokratnih Sledeh večnostih bomo v središče postavili vzgojno poslanstvo šole v digitalni dobi. Kakšna naj bo vloga digitalnih medijev pri pouku v šoli, kakšna je vloga učitelja v dobi digitalnih medijev in katere so temeljne vrednote šole v digitalni dobi. Na ta vprašanja odgovarja moralni teolog dr. Roman Globokar, ki je pred kratkim o tej žgoči temi napisal knjigo. Z njim se je pogovarjala Nataša Lang.
Slovenska Karitas je s pomočjo akcije Za srce Afrike pomagala že več kot 250 tisoč ljudem v podsaharski Afriki. To poslanstvo v sodelovanju s slovenskimi misijonarji in Afričani želi nadaljevati tudi v prihodnosti. Eden od takšnih projektov, ki potrebuje pomoč dobrih ljudi iz Slovenije, je Center Akamuri v Bujumburi v Burundiju. Center, ki dnevno skrbi za skoraj 160 otrok in mladih z duševnimi motnjami ter gibalno ovirane, vodi slovenska misijonarka Vesna Hiti.
Slovenska Karitas je s pomočjo akcije Za srce Afrike pomagala že več kot 250 tisoč ljudem v podsaharski Afriki. To poslanstvo v sodelovanju s slovenskimi misijonarji in Afričani želi nadaljevati tudi v prihodnosti. Eden od takšnih projektov, ki potrebuje pomoč dobrih ljudi iz Slovenije, je Center Akamuri v Bujumburi v Burundiju. Center, ki dnevno skrbi za skoraj 160 otrok in mladih z duševnimi motnjami ter gibalno ovirane, vodi slovenska misijonarka Vesna Hiti.
V tokratni verski oddaji Sledi večnosti bomo spregovorili o tem kako so lahko tudi sodobni mediji v funkciji nove evangelizacije. Predstavljamo vam katoliško televizijo Exodus, ki ima sedež v Mariboru, njen signal pa je viden po vsej Sloveniji. Kakšni izzivi so pred njimi zdaj, ko so vstopili v enajsto leto delovanja – o tem bosta spregovorila duhovnik Zoran Kodela - odgovorni urednik in lastnik TV Exodus in novinarka, urednica oddaj Marija Čerček
V tokratni verski oddaji Sledi večnosti bomo spregovorili o tem kako so lahko tudi sodobni mediji v funkciji nove evangelizacije. Predstavljamo vam katoliško televizijo Exodus, ki ima sedež v Mariboru, njen signal pa je viden po vsej Sloveniji. Kakšni izzivi so pred njimi zdaj, ko so vstopili v enajsto leto delovanja – o tem bosta spregovorila duhovnik Zoran Kodela - odgovorni urednik in lastnik TV Exodus in novinarka, urednica oddaj Marija Čerček
Ob začetku šolskega leta so svoja vrata odprle tudi katoliške izobraževalne ustanove. Te šole in tudi druge zasebne šole, ki izvajajo javno veljavne programe, so v zadnjem obdobju zaradi odločbe ustavnega sodišča v središču polemik predvsem na političnem področju. V Sledeh večnosti gostimo direktorja Zavoda sv. Stanislava mag. Antona Česna in učitelje, ki poučujejo na osnovni šoli Alojzija Šuštarja in na Škofijski klasični gimnaziji, ki sta enoti omenjenega zavoda
Ob začetku šolskega leta so svoja vrata odprle tudi katoliške izobraževalne ustanove. Te šole in tudi druge zasebne šole, ki izvajajo javno veljavne programe, so v zadnjem obdobju zaradi odločbe ustavnega sodišča v središču polemik predvsem na političnem področju. V Sledeh večnosti gostimo direktorja Zavoda sv. Stanislava mag. Antona Česna in učitelje, ki poučujejo na osnovni šoli Alojzija Šuštarja in na Škofijski klasični gimnaziji, ki sta enoti omenjenega zavoda
Praznik Janmaštami označuje rojstvo Krišne, enega pomembnejših in bolj priljubljenih božanstev vedskega panteona. Za vernika je Krišna osma od devetih inkarnacij boga Višnuja, njegovo rojstvo očetu Vasudevi in materi Devaki pa je izčrpno opisano v spevu Harivamša. Praznovanje zaznamuje post, petje, molitev, nočno bdenje, priprava posebne hrane in obisk templja, kjer se prebirajo sveta besedila. Gost oddaje je Blaž Mihelič, prevajalec dela Krišna: vir vsega zadovoljstva.
Praznik Janmaštami označuje rojstvo Krišne, enega pomembnejših in bolj priljubljenih božanstev vedskega panteona. Za vernika je Krišna osma od devetih inkarnacij boga Višnuja, njegovo rojstvo očetu Vasudevi in materi Devaki pa je izčrpno opisano v spevu Harivamša. Praznovanje zaznamuje post, petje, molitev, nočno bdenje, priprava posebne hrane in obisk templja, kjer se prebirajo sveta besedila. Gost oddaje je Blaž Mihelič, prevajalec dela Krišna: vir vsega zadovoljstva.
V teh dneh - ko praznujemo stoto obletnico priključitve Prekmurk in Prekmurcev k matičnemu narodu in jih opisujemo kot iskrive, mehke, preproste in dobrosrčne ljudi - se sprašujemo, kaj vse je vplivalo na oblikovanje prekmurske duše. Eden od odgovorov je verski pluralizem, edinstven v slovenskem prostoru. Na severovzhodu države sobivajo katoličani, evangeličani, pripadniki drugih protestantskih cerkva, pravoslavni verniki, muslimani in neverujoči. Nataša Lang je pripravila reportažo o sobivanju različno verujočih in neverujočih na levi strani Mure. Pred mikrofon je povabila poveljnika gasilske zveze mestne občine Murska Sobota Bojana Horvata, župana Gornjih Petrovcev Franca Šlihthuberja in evangeličansko duhovnico v cerkveni občini Gornji Slaveči Simono Prosič Filip.
V teh dneh - ko praznujemo stoto obletnico priključitve Prekmurk in Prekmurcev k matičnemu narodu in jih opisujemo kot iskrive, mehke, preproste in dobrosrčne ljudi - se sprašujemo, kaj vse je vplivalo na oblikovanje prekmurske duše. Eden od odgovorov je verski pluralizem, edinstven v slovenskem prostoru. Na severovzhodu države sobivajo katoličani, evangeličani, pripadniki drugih protestantskih cerkva, pravoslavni verniki, muslimani in neverujoči. Nataša Lang je pripravila reportažo o sobivanju različno verujočih in neverujočih na levi strani Mure. Pred mikrofon je povabila poveljnika gasilske zveze mestne občine Murska Sobota Bojana Horvata, župana Gornjih Petrovcev Franca Šlihthuberja in evangeličansko duhovnico v cerkveni občini Gornji Slaveči Simono Prosič Filip.
Te dni mineva 50 let od znamenitega večdnevnega glasbenega festivala pri ameriškem mestecu Woodstock. To je bil tudi vrhunec gibanja t. i. protikulture in hipijevstva. Mladi uporniki proti takratnim družbenim normam so oblikovali tudi posebno duhovnost, ki ima odmev v današnjem pojavu »new age-a« ali novodobnih duhovnosti. O tem bo spregovoril rock glasbenik in profesor na FDV Univerze v Ljubljani dr. Gregor Tomc. Oddajo pripravlja Tomaž Gerden.
Te dni mineva 50 let od znamenitega večdnevnega glasbenega festivala pri ameriškem mestecu Woodstock. To je bil tudi vrhunec gibanja t. i. protikulture in hipijevstva. Mladi uporniki proti takratnim družbenim normam so oblikovali tudi posebno duhovnost, ki ima odmev v današnjem pojavu »new age-a« ali novodobnih duhovnosti. O tem bo spregovoril rock glasbenik in profesor na FDV Univerze v Ljubljani dr. Gregor Tomc. Oddajo pripravlja Tomaž Gerden.
Sodobna psihiatrija povezuje svoja dognanja tudi z duhovnimi ali kontemplativnimi praksami. Zato bomo v oddaji poskušali osvetliti odnos med psihoterapijo in molitvijo. Zanimalo nas bo, ali se duhovnost in psihoterapija izključujeta ali dopolnjujeta? Ali lahko krščanska duhovnost ponudi psihoterapiji spoznanja in uvide, kjer je ta šibkejša, na primer ko gre za iskanje kreativnih vzvodov in sil v človeku? Gost oddaje: psihiater dr. Borut Škodlar.
Sodobna psihiatrija povezuje svoja dognanja tudi z duhovnimi ali kontemplativnimi praksami. Zato bomo v oddaji poskušali osvetliti odnos med psihoterapijo in molitvijo. Zanimalo nas bo, ali se duhovnost in psihoterapija izključujeta ali dopolnjujeta? Ali lahko krščanska duhovnost ponudi psihoterapiji spoznanja in uvide, kjer je ta šibkejša, na primer ko gre za iskanje kreativnih vzvodov in sil v človeku? Gost oddaje: psihiater dr. Borut Škodlar.
Številni se poleti odpravijo na morje, kamor gredo na počitnice ali dopust. Letovanje ob morju je sodoben pojav; plemstvo je v 19. stoletju odkrilo obmorske kraje kot nove počitniške destinacije. Toda voda, morje in reke imajo v mitologijah in duhovnoreligioznih izročilih globok simbolni in duhovni pomen. Morske globine v Svetem pismu razodevajo neobvladljivo in uničevalno moč narave. Z jezuitom Ivanom Brescianijem se bomo pogovarjali o simbolu morja in njegovi duhovni razsežnosti, ki ga ima za človeka.
Številni se poleti odpravijo na morje, kamor gredo na počitnice ali dopust. Letovanje ob morju je sodoben pojav; plemstvo je v 19. stoletju odkrilo obmorske kraje kot nove počitniške destinacije. Toda voda, morje in reke imajo v mitologijah in duhovnoreligioznih izročilih globok simbolni in duhovni pomen. Morske globine v Svetem pismu razodevajo neobvladljivo in uničevalno moč narave. Z jezuitom Ivanom Brescianijem se bomo pogovarjali o simbolu morja in njegovi duhovni razsežnosti, ki ga ima za človeka.
Mineva točno petdeset let, odkar je človek prvič stopil na Mesec. Ob obletnici tega pomembnega dogodka v zgodovini vesoljskih poletov v oddaji Sledi večnosti ponavljamo pogovor z ameriškim astronavtom slovenskega rodu Randyjem Bresnikom, ki je marca lani obiskal Slovenijo. Ob tej priložnosti je govoril tudi o duhovnih razsežnostih bivanja v vesolju.
Mineva točno petdeset let, odkar je človek prvič stopil na Mesec. Ob obletnici tega pomembnega dogodka v zgodovini vesoljskih poletov v oddaji Sledi večnosti ponavljamo pogovor z ameriškim astronavtom slovenskega rodu Randyjem Bresnikom, ki je marca lani obiskal Slovenijo. Ob tej priložnosti je govoril tudi o duhovnih razsežnostih bivanja v vesolju.
Tokratna oddaja je nastala na nedavni otvoritvi nove evangelijske cerkve v kraju Gladomes v občini Slovenska Bistrica. S predstavniki različnih krščanskih cerkva smo spregovorili o pomenu slavilne glasbe za celovitost našega odnosa z Bogom in kako je prav ta glasba tudi pomembna ekumenska duhovna vez med cerkvami. V oddaji, ki jo je pripravil Tone Petelinšek, sodelujejo: glasbeniki Tadej Vindiš, Katarina Bordner in Davorin Gričnik ter superintendent zveze binkoštnih cerkva Slovenije dr. Danijel Grabar.
Tokratna oddaja je nastala na nedavni otvoritvi nove evangelijske cerkve v kraju Gladomes v občini Slovenska Bistrica. S predstavniki različnih krščanskih cerkva smo spregovorili o pomenu slavilne glasbe za celovitost našega odnosa z Bogom in kako je prav ta glasba tudi pomembna ekumenska duhovna vez med cerkvami. V oddaji, ki jo je pripravil Tone Petelinšek, sodelujejo: glasbeniki Tadej Vindiš, Katarina Bordner in Davorin Gričnik ter superintendent zveze binkoštnih cerkva Slovenije dr. Danijel Grabar.
Pod okriljem Katoliške cerkve na Slovenskem potekajo v poletnem času številne dejavnosti za šoloobvezne otroke in mlade. Oratorij je najbolj obiskana in tudi najbolj priljubljena aktivnost v župnijah. Letošnji oratorij poteka pod geslom Imaš moč. Obiskali smo oratorij v Salezijanskem mladinskem centru Rakovnik v Ljubljani. Ta teden se je tam zbralo 150 otrok, z njimi se je ukvarjalo 60 animatorjev.
Pod okriljem Katoliške cerkve na Slovenskem potekajo v poletnem času številne dejavnosti za šoloobvezne otroke in mlade. Oratorij je najbolj obiskana in tudi najbolj priljubljena aktivnost v župnijah. Letošnji oratorij poteka pod geslom Imaš moč. Obiskali smo oratorij v Salezijanskem mladinskem centru Rakovnik v Ljubljani. Ta teden se je tam zbralo 150 otrok, z njimi se je ukvarjalo 60 animatorjev.
Ob posvetitvah novih katoliških duhovnikov, se bomo o njihovem študentskem življenju in delu v Bogoslovnem semenišču pogovarjali z vodstvom te ustanove: rektorjem Petrom Kokotcem, spiritualom mag. Vladom Bizjakom in študijskim prefektom dr. Matjažem Celarcem. Od šestih letošnjih novomašnikov jih je pet živelo in študiralo v Bogoslovnem semenišču, ki je v Ljubljani že več kot štiristo let.
Ob posvetitvah novih katoliških duhovnikov, se bomo o njihovem študentskem življenju in delu v Bogoslovnem semenišču pogovarjali z vodstvom te ustanove: rektorjem Petrom Kokotcem, spiritualom mag. Vladom Bizjakom in študijskim prefektom dr. Matjažem Celarcem. Od šestih letošnjih novomašnikov jih je pet živelo in študiralo v Bogoslovnem semenišču, ki je v Ljubljani že več kot štiristo let.
Na pragu poletja marsikdo pomisli na gore, ki so v tem letnem času bolj dostopne kot pozimi. Gore so v številnih religioznih izročilih kraj, kjer se Bog razodeva človeku, in kamor gre človek, da bi se srečal s sabo in z Bogom. Gora je dvojni simbol, simbol življenja, veličastva in srečanja s Presežnim, ter simbol tveganja, odsotnosti in smrti. Zato se bomo v oddaji pogovarjali o tem, kdaj in kako nam je Bog v gorah blizu tako preko svoje prisotnosti kot tudi preko svoje odsotnosti. Gosta oddaje: gorska vodnika in alpinista, zakonca Marija in Andrej Štremfelj.
Na pragu poletja marsikdo pomisli na gore, ki so v tem letnem času bolj dostopne kot pozimi. Gore so v številnih religioznih izročilih kraj, kjer se Bog razodeva človeku, in kamor gre človek, da bi se srečal s sabo in z Bogom. Gora je dvojni simbol, simbol življenja, veličastva in srečanja s Presežnim, ter simbol tveganja, odsotnosti in smrti. Zato se bomo v oddaji pogovarjali o tem, kdaj in kako nam je Bog v gorah blizu tako preko svoje prisotnosti kot tudi preko svoje odsotnosti. Gosta oddaje: gorska vodnika in alpinista, zakonca Marija in Andrej Štremfelj.
Pred nekaj dnevi je minil muslimanski sveti mesec ramazan in praznovanje ramazanskega bajrama. Ob tej priložnosti pred mikrofonom gostimo muftija Islamske skupnosti v Sloveniji dr. Nedžada Grabusa. Izrazil je zaskrbljenost nad nekaterimi sovražnimi izjavami proti muslimanom, in upa, da se med ljudmi ne bo razplamtelo sovraštvo, ki ga je po njegovi osebni izkušnji iz Bosne in Hercegovine težko odpraviti. Poudarja, da so muslimani v Sloveniji del evropskega prostora in da spoštujejo njene vrednote in pravni red. Džamija v Ljubljani – kot največji projekt in želja muslimanov v Sloveniji – bo zaživela v polnosti do pomladi prihodnje leto.
Pred nekaj dnevi je minil muslimanski sveti mesec ramazan in praznovanje ramazanskega bajrama. Ob tej priložnosti pred mikrofonom gostimo muftija Islamske skupnosti v Sloveniji dr. Nedžada Grabusa. Izrazil je zaskrbljenost nad nekaterimi sovražnimi izjavami proti muslimanom, in upa, da se med ljudmi ne bo razplamtelo sovraštvo, ki ga je po njegovi osebni izkušnji iz Bosne in Hercegovine težko odpraviti. Poudarja, da so muslimani v Sloveniji del evropskega prostora in da spoštujejo njene vrednote in pravni red. Džamija v Ljubljani – kot največji projekt in želja muslimanov v Sloveniji – bo zaživela v polnosti do pomladi prihodnje leto.
V tokratni oddaji Sledi večnosti na današnjo Binkoštno nedeljo gostimo tri duhovnike različnih krščanskih cerkva – Jožeta Hozjana – katoliškega duhovnika iz Pečarovcev v Prekmurju in dva protestantska pastorja - mag. Lea Novaka iz Evangeličanske cerkve v Murski Soboti in Srečka Krajnca – pastorja Binkoštne cerkve iz Maribora. Oddaja je nastala na sedežu murskosoboške evangeličanske cerkvene občine. Kako pomembni so v konkretnem življenju kristjana ti vrelci žive vode, ki simbolizirajo moč Svetega duha.
V tokratni oddaji Sledi večnosti na današnjo Binkoštno nedeljo gostimo tri duhovnike različnih krščanskih cerkva – Jožeta Hozjana – katoliškega duhovnika iz Pečarovcev v Prekmurju in dva protestantska pastorja - mag. Lea Novaka iz Evangeličanske cerkve v Murski Soboti in Srečka Krajnca – pastorja Binkoštne cerkve iz Maribora. Oddaja je nastala na sedežu murskosoboške evangeličanske cerkvene občine. Kako pomembni so v konkretnem življenju kristjana ti vrelci žive vode, ki simbolizirajo moč Svetega duha.
V Evropski uniji so pred kratkim bile volitve v evropski parlament. Pri tem se je tudi postavilo vprašanje, koliko Evropa še sledi svojo krščanski tradiciji, kako v njej še odmevajo krščanske vrednote. Kakšna bo njena duhovna prihodnost? O tem in tudi o svojih izkušnjah duhovnika za naše izseljence v zahodni Evropi bo spregovoril dr. Zvone Štrubelj.
V Evropski uniji so pred kratkim bile volitve v evropski parlament. Pri tem se je tudi postavilo vprašanje, koliko Evropa še sledi svojo krščanski tradiciji, kako v njej še odmevajo krščanske vrednote. Kakšna bo njena duhovna prihodnost? O tem in tudi o svojih izkušnjah duhovnika za naše izseljence v zahodni Evropi bo spregovoril dr. Zvone Štrubelj.
V tokratni oddaji Sledi večnosti bomo obiskali župnijo Videm-Dobrepolje na Dolenjskem in predstavili razvejano versko-občestveno življenje v teh krajih. Sodelujejo: domači župnik Franc Škulj, Igor Ahačevčič – župan občine Dobrepolje, mag.Brane Brodnik-predsednik vaškega odbora Kompolje in Sabina Lenarčič-direktorica doma starejših - Zavoda Svete Terezije v Vidmu.
V tokratni oddaji Sledi večnosti bomo obiskali župnijo Videm-Dobrepolje na Dolenjskem in predstavili razvejano versko-občestveno življenje v teh krajih. Sodelujejo: domači župnik Franc Škulj, Igor Ahačevčič – župan občine Dobrepolje, mag.Brane Brodnik-predsednik vaškega odbora Kompolje in Sabina Lenarčič-direktorica doma starejših - Zavoda Svete Terezije v Vidmu.
Katoličanke in katoličani, še posebej mladi, se v maju zbirajo pri šmarnicah. Gre za ljudsko pobožnost Mariji v čast, ki jo verniki pri mašah častijo s prepevanjem Marijinih pesmi in šmarničnim branjem. Šmarnice privabijo številne vernike v cerkev. V oddaji Sledi večnosti nas bo zanimalo, zakaj so šmarnice še vedno ena najbolj priljubljenih ljudskih pobožnosti na Slovenskem. Kdaj se je ta pobožnost sploh začela? Kakšno je duhovno sporočilo šmarnic? Gost oddaje je dr. Bogdan Kolar. Kratek razmislek o šmarničnem branju za odrasle pa predstavi njegov avtor Gregor Čušin.
Katoličanke in katoličani, še posebej mladi, se v maju zbirajo pri šmarnicah. Gre za ljudsko pobožnost Mariji v čast, ki jo verniki pri mašah častijo s prepevanjem Marijinih pesmi in šmarničnim branjem. Šmarnice privabijo številne vernike v cerkev. V oddaji Sledi večnosti nas bo zanimalo, zakaj so šmarnice še vedno ena najbolj priljubljenih ljudskih pobožnosti na Slovenskem. Kdaj se je ta pobožnost sploh začela? Kakšno je duhovno sporočilo šmarnic? Gost oddaje je dr. Bogdan Kolar. Kratek razmislek o šmarničnem branju za odrasle pa predstavi njegov avtor Gregor Čušin.
Pojem greha poznajo in se o njem izrekajo vse religije. Danes je v družbi zelo prisotno prepričanje, da greha pravzaprav ni. V zvezi s tem večkrat slišimo povzetek Ivanovih nazorov iz romana Bratje Karamazovi: »Če Boga ni, je vse dovoljeno«. Toda ali je to res? Kako lahko opredelimo greh? Ali je greh zgolj kršitev zapovedi ali gre za nekaj veliko bolj usodnega? Zanimalo nas bo tudi, v kakšnem odnosu sta greh in krivda ter kako je greh povezan s kaznijo. Gosta oddaje: jezuit David Bresciani in Blaž Mihelič, predstavnik slovenske skupnosti za zavest Krišne.
Pojem greha poznajo in se o njem izrekajo vse religije. Danes je v družbi zelo prisotno prepričanje, da greha pravzaprav ni. V zvezi s tem večkrat slišimo povzetek Ivanovih nazorov iz romana Bratje Karamazovi: »Če Boga ni, je vse dovoljeno«. Toda ali je to res? Kako lahko opredelimo greh? Ali je greh zgolj kršitev zapovedi ali gre za nekaj veliko bolj usodnega? Zanimalo nas bo tudi, v kakšnem odnosu sta greh in krivda ter kako je greh povezan s kaznijo. Gosta oddaje: jezuit David Bresciani in Blaž Mihelič, predstavnik slovenske skupnosti za zavest Krišne.
Maj in junij sta tradicionalna meseca porok. Več kot tretjina parov, ki sklene zakonsko zvezo, se poroči tudi po obredu Katoliške cerkve. Cerkvena poroka je za katoličane in za pravoslavce zakrament, medtem ko je pri protestantih cerkvena poroka obred in duhovnik le blagoslovi novoporočenca. O ekumenskih porokah, o predporočnih pogodbah ali o ženitvenih pogodbah, ki so novost v našem civilnem pravnem sistemu od sredine aprila, ter o ločitvi in o ničnosti zakonske zveze v luči kanonskega prava, smo se v oddaji Sledi večnosti pogovarjali s cerkvenim pravnikom Sebastijanom Valentanom.
Maj in junij sta tradicionalna meseca porok. Več kot tretjina parov, ki sklene zakonsko zvezo, se poroči tudi po obredu Katoliške cerkve. Cerkvena poroka je za katoličane in za pravoslavce zakrament, medtem ko je pri protestantih cerkvena poroka obred in duhovnik le blagoslovi novoporočenca. O ekumenskih porokah, o predporočnih pogodbah ali o ženitvenih pogodbah, ki so novost v našem civilnem pravnem sistemu od sredine aprila, ter o ločitvi in o ničnosti zakonske zveze v luči kanonskega prava, smo se v oddaji Sledi večnosti pogovarjali s cerkvenim pravnikom Sebastijanom Valentanom.
Kristjani na Bližnjem vzhodu so preganjani. Vojni v Iraku in Siriji sta zdesetkali njihovo število. Še posebej okrutno so se na njih spravili islamski skrajneži. Tudi v Palestini, čeprav je za njih to Sveta dežela, je kristjanov čedalje manj. Izseljujejo se tudi zaradi družbenih pritiskov. Velika noč, ki jo večina pravoslavnih cerkva praznuje to nedeljo, pa za kristjane na Bližnjem vzhodu pomeni novo upanje.
Kristjani na Bližnjem vzhodu so preganjani. Vojni v Iraku in Siriji sta zdesetkali njihovo število. Še posebej okrutno so se na njih spravili islamski skrajneži. Tudi v Palestini, čeprav je za njih to Sveta dežela, je kristjanov čedalje manj. Izseljujejo se tudi zaradi družbenih pritiskov. Velika noč, ki jo večina pravoslavnih cerkva praznuje to nedeljo, pa za kristjane na Bližnjem vzhodu pomeni novo upanje.
V Katoliški cerkvi na Slovenskem ugotavljajo, da se vse več odraslih ljudi odloča za sprejem krsta. Lani se je krstilo 642 odraslih, dvakrat več kot pred desetimi leti. Krsti se več ljudi, kot pa jih izstopi iz Katoliške cerkve. Na veliko noč se bomo v Sledeh večnosti pogovarjali o krstu odraslih. Dan pred veliko nočjo – namreč na veliko soboto zvečer, kot to veleva katoliški nauk – so v številnih cerkvah odrasli prejeli zakramente uvajanja, kot so krst, obhajilo in birma. Kaj je spodbudilo ljudi, da so se odločili za prehod iz posvetnega življenja v božji svet, in to v današnji vse bolj sekularizirani družbi. Kako poteka priprava katehumenat, verouk za odrasle?
V Katoliški cerkvi na Slovenskem ugotavljajo, da se vse več odraslih ljudi odloča za sprejem krsta. Lani se je krstilo 642 odraslih, dvakrat več kot pred desetimi leti. Krsti se več ljudi, kot pa jih izstopi iz Katoliške cerkve. Na veliko noč se bomo v Sledeh večnosti pogovarjali o krstu odraslih. Dan pred veliko nočjo – namreč na veliko soboto zvečer, kot to veleva katoliški nauk – so v številnih cerkvah odrasli prejeli zakramente uvajanja, kot so krst, obhajilo in birma. Kaj je spodbudilo ljudi, da so se odločili za prehod iz posvetnega življenja v božji svet, in to v današnji vse bolj sekularizirani družbi. Kako poteka priprava katehumenat, verouk za odrasle?
V tokratni oddaji gostimo upokojenega celjskega škofa dr.Stanislava Lipovška. Spregovorili bomo o nekaterih ključnih dilemah sodobnega slovenskega in evropskega krščanstva, o tem kako le osebno doživetje Evangelija, ki je ustava Ljubezni, ljudem prinaša notranji mir in gotovost in seveda o Veliki noči, ki je za kristjane praznik radikalnega upanja.
V tokratni oddaji gostimo upokojenega celjskega škofa dr.Stanislava Lipovška. Spregovorili bomo o nekaterih ključnih dilemah sodobnega slovenskega in evropskega krščanstva, o tem kako le osebno doživetje Evangelija, ki je ustava Ljubezni, ljudem prinaša notranji mir in gotovost in seveda o Veliki noči, ki je za kristjane praznik radikalnega upanja.
Kristjani se pripravljajo na praznovanje velike noči, ki je simbol upanja in vere v življenje. Kdaj človekovo življenje, ki ga naša humana civilizacija, znotraj nje tudi krščanska etika, opredeljuje kot nedotakljivo in sveto, izgubi vrednost? Je dopustno hudo bolnemu in zato trpečemu skrajšati življenje, da ohrani dostojanstvo? O tem bodo - tudi v luči javne polemike o evtanaziji - razmišljali zdravnici Mateja Lapuh in Zvonka Zupanič Slavec, teolog in filozof Robert Petkovšek ter filozof Borut Ošlaj.
Kristjani se pripravljajo na praznovanje velike noči, ki je simbol upanja in vere v življenje. Kdaj človekovo življenje, ki ga naša humana civilizacija, znotraj nje tudi krščanska etika, opredeljuje kot nedotakljivo in sveto, izgubi vrednost? Je dopustno hudo bolnemu in zato trpečemu skrajšati življenje, da ohrani dostojanstvo? O tem bodo - tudi v luči javne polemike o evtanaziji - razmišljali zdravnici Mateja Lapuh in Zvonka Zupanič Slavec, teolog in filozof Robert Petkovšek ter filozof Borut Ošlaj.
V evangelijih je veliko opisov Jezusovega izganjanja zlih duhov ali demonov iz obsedencev. Jezusa je hudič skušal v puščavi. O biblijskih opisih izganjanja hudiča pa tudi o svojih osebnih izkušnjah v boju proti zlu bo spregovoril uradni eksorcist novomeške škofije, frančiškan p. Peter Vrabec.
V evangelijih je veliko opisov Jezusovega izganjanja zlih duhov ali demonov iz obsedencev. Jezusa je hudič skušal v puščavi. O biblijskih opisih izganjanja hudiča pa tudi o svojih osebnih izkušnjah v boju proti zlu bo spregovoril uradni eksorcist novomeške škofije, frančiškan p. Peter Vrabec.
Izganjanje hudiča ali eksorcizem je občutljiva tema. Marsikdo, tudi med kristjani, ne more prepoznati ali definirati zlega duha. V številnih verovanjih je razvit koncept zla in tudi zavedanje, da se le-to lahko polasti človeka. O svojih izkušnjah izganjanja hudiča bo v oddaji spregovoril župnik iz Žič Marijan Veternik, ki je že skoraj dve desetletji uradni eksorcist mariborske nadškofije.
Izganjanje hudiča ali eksorcizem je občutljiva tema. Marsikdo, tudi med kristjani, ne more prepoznati ali definirati zlega duha. V številnih verovanjih je razvit koncept zla in tudi zavedanje, da se le-to lahko polasti človeka. O svojih izkušnjah izganjanja hudiča bo v oddaji spregovoril župnik iz Žič Marijan Veternik, ki je že skoraj dve desetletji uradni eksorcist mariborske nadškofije.
V tokratni verski oddaji bosta naša gosta zakonca Vilma in Dani Siter iz Leskovca pri Krškem, ki že skoraj dvajset let vodita civilno-družbeno iniciativo Družina in življenje katere moto je: gradimo odnose za katere je vredno živeti. Krščanska družina je naročje ljubezni, ki se trajno inspirira v Božji besedi.
V tokratni verski oddaji bosta naša gosta zakonca Vilma in Dani Siter iz Leskovca pri Krškem, ki že skoraj dvajset let vodita civilno-družbeno iniciativo Družina in življenje katere moto je: gradimo odnose za katere je vredno živeti. Krščanska družina je naročje ljubezni, ki se trajno inspirira v Božji besedi.
Čebele in njihov sladki proizvod-med so že tisočletja prisotne v različnih verovanjih. V antiki so veljale kot simbol pridnosti, čebelarjenje pa je bil dar bogov. Čebele omenja tudi Stara zaveza, močan simbolni, pozitivni pomen pa imajo tudi v krščanstvu. Omenja jih tudi znani pridigar Janez Svetokriški. O čebelah je gostja oddaje ddr. Marija Stanonik nedavno izdala knjigo "Čebele na cvetu in v svetu."
Čebele in njihov sladki proizvod-med so že tisočletja prisotne v različnih verovanjih. V antiki so veljale kot simbol pridnosti, čebelarjenje pa je bil dar bogov. Čebele omenja tudi Stara zaveza, močan simbolni, pozitivni pomen pa imajo tudi v krščanstvu. Omenja jih tudi znani pridigar Janez Svetokriški. O čebelah je gostja oddaje ddr. Marija Stanonik nedavno izdala knjigo "Čebele na cvetu in v svetu."
Film je še vedno močno izrazno sredstvo, ki prodre do številnih ljudi. Pred nekaj dnevi je Ameriška filmska akademija podelila najbolj znane nagrade oskarje, nedavno je minil znani filmski festival v Berlinu. V različnih filmih dosti krat obravnavajo tudi verske tematike ali pa so sami filmi posvečeni biblijskim temam. O tem kako v filmih obravnavajo to tematiko bosta v oddaji razpravljala filmska kritičarka Lucija Čakš in katoliški duhovnik, jezuit Primož Jakop.
Film je še vedno močno izrazno sredstvo, ki prodre do številnih ljudi. Pred nekaj dnevi je Ameriška filmska akademija podelila najbolj znane nagrade oskarje, nedavno je minil znani filmski festival v Berlinu. V različnih filmih dosti krat obravnavajo tudi verske tematike ali pa so sami filmi posvečeni biblijskim temam. O tem kako v filmih obravnavajo to tematiko bosta v oddaji razpravljala filmska kritičarka Lucija Čakš in katoliški duhovnik, jezuit Primož Jakop.
Z današnjo versko oddajo Sledi večnosti smo na zaključku vseslovenskega najstniškega zimskega tabora v binkoštnem duhovnem centru v Ženavljah v Prekmurju. Vzgojitelji, starši in mladi bodo spregovorili o tem kako pomembna je spontana prisotnost božjega za naš celovit duhovni, duševni in telesni razvoj. Oddajo je pripravil Tone Petelinšek.
Z današnjo versko oddajo Sledi večnosti smo na zaključku vseslovenskega najstniškega zimskega tabora v binkoštnem duhovnem centru v Ženavljah v Prekmurju. Vzgojitelji, starši in mladi bodo spregovorili o tem kako pomembna je spontana prisotnost božjega za naš celovit duhovni, duševni in telesni razvoj. Oddajo je pripravil Tone Petelinšek.
Slovenski katoliški tednik Družina, izhaja že skoraj sedem desetletij, je nedavno osvežil svojo grafično podobo in prenovil nekatere vsebine. Odgovorni urednik Boštjan Debevec bo spregovoril o delu tega tiskanega katoliškega medija. Urednica spletne strani Aleteia Urška Makovec pa o katoliških vsebinah na spletnih medijih. Slovenska Aleteia je del mednarodnega projekta, pred dobrim letom se je pridružila sedmim podobnim spletnim medijem.
Slovenski katoliški tednik Družina, izhaja že skoraj sedem desetletij, je nedavno osvežil svojo grafično podobo in prenovil nekatere vsebine. Odgovorni urednik Boštjan Debevec bo spregovoril o delu tega tiskanega katoliškega medija. Urednica spletne strani Aleteia Urška Makovec pa o katoliških vsebinah na spletnih medijih. Slovenska Aleteia je del mednarodnega projekta, pred dobrim letom se je pridružila sedmim podobnim spletnim medijem.
Od 17. do 27. januarja letos je v Panami potekal Svetovni dan mladih. Kakih tristo tisoč mladih katoličanov z vsega sveta se je tokrat srečalo v najjužnejši srednjeameriški državi. Iz Slovenije se je na to romarsko pot odpravilo 35 mladih. Med njimi sta bili tudi gostji oddaje Špela Pucelj in Urška Senekovič. Med drugim nam bosta orisali, kako se ju je dotaknilo druženje z romarji z vseh celin, kakšno je duhovno bogastvo tovrstnega srečanja. Vrhunec vsakokratnega svetovnega dneva mladih pa je srečanje s papežem. Papež Frančišek je mladim v Panam dejal, naj ne živijo v prihodnosti, ampak danes.
Od 17. do 27. januarja letos je v Panami potekal Svetovni dan mladih. Kakih tristo tisoč mladih katoličanov z vsega sveta se je tokrat srečalo v najjužnejši srednjeameriški državi. Iz Slovenije se je na to romarsko pot odpravilo 35 mladih. Med njimi sta bili tudi gostji oddaje Špela Pucelj in Urška Senekovič. Med drugim nam bosta orisali, kako se ju je dotaknilo druženje z romarji z vseh celin, kakšno je duhovno bogastvo tovrstnega srečanja. Vrhunec vsakokratnega svetovnega dneva mladih pa je srečanje s papežem. Papež Frančišek je mladim v Panam dejal, naj ne živijo v prihodnosti, ampak danes.
Slovenska Karitas pošilja pomoč afriškim državam. Sodeluje tudi v projektu MIND o migracijah. Sodelavka Karitas Jana Lampe je obiskala Centralno Afriško republiko, od koder je zaradi nasilja in revščine pobegnilo milijon in pol ljudi. Zaradi teh vzrokov zelo trpijo tudi prebivalci Madagaskarja, kjer na enem od najrevnejših predelov tega otoka deluje slovenski misijonar Janez Krmelj.
Slovenska Karitas pošilja pomoč afriškim državam. Sodeluje tudi v projektu MIND o migracijah. Sodelavka Karitas Jana Lampe je obiskala Centralno Afriško republiko, od koder je zaradi nasilja in revščine pobegnilo milijon in pol ljudi. Zaradi teh vzrokov zelo trpijo tudi prebivalci Madagaskarja, kjer na enem od najrevnejših predelov tega otoka deluje slovenski misijonar Janez Krmelj.
Teološka fakulteta je bila leta 1919 med ustanoviteljicami prve slovenske visokošolske ustanove Univerze v Ljubljani. Zametki visokošolskega študija pri nas so se sicer oblikovali že z Jezuitskim kolegijem v Ljubljani na začetku 17. stoletja. O zgodovini Teološke fakultete in njenem sedanjem delu bosta spregovorila njena predavatelja prof. dr. Bogdan Kolar in doc. dr. Tadej Stegu.
Teološka fakulteta je bila leta 1919 med ustanoviteljicami prve slovenske visokošolske ustanove Univerze v Ljubljani. Zametki visokošolskega študija pri nas so se sicer oblikovali že z Jezuitskim kolegijem v Ljubljani na začetku 17. stoletja. O zgodovini Teološke fakultete in njenem sedanjem delu bosta spregovorila njena predavatelja prof. dr. Bogdan Kolar in doc. dr. Tadej Stegu.
Srbska pravoslavna cerkev letos slavi 800-letnico samostojnosti. Letos je tudi 600-letnica rojstva zadnje celjske grofice Katarine Branković Kantakuzine, ki je najbolj zaslužna, da se je jelo pravoslavje širiti tudi na naših tleh. Gost oddaje, ki jo pripravlja Tone Petelinšek, bo dr. Bojan Cvelfar – avtor odmevne monografije z naslovom Pravoslavna cerkev v Sloveniji med obema vojnama.
Srbska pravoslavna cerkev letos slavi 800-letnico samostojnosti. Letos je tudi 600-letnica rojstva zadnje celjske grofice Katarine Branković Kantakuzine, ki je najbolj zaslužna, da se je jelo pravoslavje širiti tudi na naših tleh. Gost oddaje, ki jo pripravlja Tone Petelinšek, bo dr. Bojan Cvelfar – avtor odmevne monografije z naslovom Pravoslavna cerkev v Sloveniji med obema vojnama.
Letos mineva 90 let od rojstva enega najbolj prepoznavnih in vplivnih družbenih voditeljev ter velikega borca za državljanske pravice Martina Luthra Kinga ml. (1929-1968). Zanimalo nas bo, iz kakšnega okolja je izhajal in kako je njegova krščanska zavest oblikovala njegovo miselnost o socialni pravičnosti. Na čem je temeljil nenasilen odpor, za katerega si je prizadeval v reševanju sporov med rasnimi skupinami? Kakšna je povezava med segregacijo na eni strani in evangelijem na drugi, med družbenimi in duhovnimi vrednotami? In končno, od kod je Martin Luther King ml. črpal moč za osebno zavzetost in delovanje v nemirnih časih najbolj očitnega rasnega sovraštva belcev nad črnci? O teh in podobnih vprašanjih se bomo pogovarjali s sociologom kulture dr. Nenadom Vitorovićem.
Letos mineva 90 let od rojstva enega najbolj prepoznavnih in vplivnih družbenih voditeljev ter velikega borca za državljanske pravice Martina Luthra Kinga ml. (1929-1968). Zanimalo nas bo, iz kakšnega okolja je izhajal in kako je njegova krščanska zavest oblikovala njegovo miselnost o socialni pravičnosti. Na čem je temeljil nenasilen odpor, za katerega si je prizadeval v reševanju sporov med rasnimi skupinami? Kakšna je povezava med segregacijo na eni strani in evangelijem na drugi, med družbenimi in duhovnimi vrednotami? In končno, od kod je Martin Luther King ml. črpal moč za osebno zavzetost in delovanje v nemirnih časih najbolj očitnega rasnega sovraštva belcev nad črnci? O teh in podobnih vprašanjih se bomo pogovarjali s sociologom kulture dr. Nenadom Vitorovićem.
Medtem ko so v katoliških in protestantskih cerkvah praznovali božič 25. decembra, bodo v pravoslavnih cerkvah, ki se držijo julijanskega koledarja – praznovali praznik Kristusovega rojstva jutri, 7. januarja. Tudi zato namenjamo megaherčno pozornost v tokratnih Sledeh večnosti pravoslavnim vernikom. Naša gosta sta Milan Jovanović – duhovnik srbske pravoslavne cerkve v Mariboru in upokojena dramska igralka Milada Kalezić – članica slavilne skupine v tej cerkvi.
Medtem ko so v katoliških in protestantskih cerkvah praznovali božič 25. decembra, bodo v pravoslavnih cerkvah, ki se držijo julijanskega koledarja – praznovali praznik Kristusovega rojstva jutri, 7. januarja. Tudi zato namenjamo megaherčno pozornost v tokratnih Sledeh večnosti pravoslavnim vernikom. Naša gosta sta Milan Jovanović – duhovnik srbske pravoslavne cerkve v Mariboru in upokojena dramska igralka Milada Kalezić – članica slavilne skupine v tej cerkvi.
V tokratni oddaji Sledi večnosti boste lahko slišali povzetek pomembnejših oddaj iz leta 2018. Z zanimivimi gosti smo se pogovarjali o temeljnih vprašanjih človeštva v prizmi duhovnosti in religij ter drugih humanističnih ved.
V tokratni oddaji Sledi večnosti boste lahko slišali povzetek pomembnejših oddaj iz leta 2018. Z zanimivimi gosti smo se pogovarjali o temeljnih vprašanjih človeštva v prizmi duhovnosti in religij ter drugih humanističnih ved.
Sveta noč, blažena noč, v izvirniku Stille Nacht! Heil’ge Nacht! se je vpisala v srca ljudi. Letos mineva 200 let od njene uglasbitve in prve izvedbe. Besedilo pesmi je napisal duhovnik Joseph Mohr (1792-1848), na čigar prošnjo jo je 24. decembra 1818 uglasbil učitelj in organist Franz Xaver Gruber (1787-1863). Še isti večer sta pesem ob spremljavi kitare prvič javno zapela v Oberndorfu v Avstriji. V oddaji se bomo pogovarjali o zgodovinskih okoliščinah nastanka najbolj prepoznavne božične skladbe. Kdaj je bila prvič natisnjena in objavljena? Z muzikološkega vidika nas bo zanimala njena kompozicijska vrednost. Kaj je v njej tako privlačnega, da jo danes poznajo in prepevajo po vsem svetu? In še: Kako se je pesem širila na Slovenskem? Gosta oddaje: umetnostna zgodovinarka in etnologinja mag. Nataša Polajnar Frelih, direktorica Muzeja krščanstva na Slovenskem, ter muzikolog in pedagog dr. Matej Podstenšek s Konservatorija za glasbo in balet v Mariboru.
Sveta noč, blažena noč, v izvirniku Stille Nacht! Heil’ge Nacht! se je vpisala v srca ljudi. Letos mineva 200 let od njene uglasbitve in prve izvedbe. Besedilo pesmi je napisal duhovnik Joseph Mohr (1792-1848), na čigar prošnjo jo je 24. decembra 1818 uglasbil učitelj in organist Franz Xaver Gruber (1787-1863). Še isti večer sta pesem ob spremljavi kitare prvič javno zapela v Oberndorfu v Avstriji. V oddaji se bomo pogovarjali o zgodovinskih okoliščinah nastanka najbolj prepoznavne božične skladbe. Kdaj je bila prvič natisnjena in objavljena? Z muzikološkega vidika nas bo zanimala njena kompozicijska vrednost. Kaj je v njej tako privlačnega, da jo danes poznajo in prepevajo po vsem svetu? In še: Kako se je pesem širila na Slovenskem? Gosta oddaje: umetnostna zgodovinarka in etnologinja mag. Nataša Polajnar Frelih, direktorica Muzeja krščanstva na Slovenskem, ter muzikolog in pedagog dr. Matej Podstenšek s Konservatorija za glasbo in balet v Mariboru.
Arheološka izkopavanja ob prenovi Gosposvetske ulice v Ljubljani so prinesla nova dognanja o krščanstvu v poznoantični Emoni. Arheologi so poleg grobov odkrili tudi stavbo, ki bi lahko bila uporabljena za krščansko liturgijo, torej je bila neke vrste cerkev. Arheološke najdbe so pokazale, da je v Emoni konec 4. stoletja že obstajala razmeroma močna krščanska skupnost. O arheoloških dokazih za to, bo govoril dr. Andrej Gaspari, vodja arheološkega oddelka Filozofske fakultete univerze v Ljubljani.
Arheološka izkopavanja ob prenovi Gosposvetske ulice v Ljubljani so prinesla nova dognanja o krščanstvu v poznoantični Emoni. Arheologi so poleg grobov odkrili tudi stavbo, ki bi lahko bila uporabljena za krščansko liturgijo, torej je bila neke vrste cerkev. Arheološke najdbe so pokazale, da je v Emoni konec 4. stoletja že obstajala razmeroma močna krščanska skupnost. O arheoloških dokazih za to, bo govoril dr. Andrej Gaspari, vodja arheološkega oddelka Filozofske fakultete univerze v Ljubljani.
Ivan Cankar je v svojih delih veliko uporabljal krščansko simboliko. Verjetno se je tudi štel za katoličana, čeprav je bil v sporu s tedanjimi avtoritetami Katoliške cerkve na Slovenskem. Cankar je ostro kritiziral t. i. klerikalizem. Ob stoti obletnici smrti tega velikega pisatelja bo o njegovem odnosu do krščanstva, še posebej katolištva spregovorila poznavalka Cankarjevega dela ddr. Irena Avsenik Nabergoj.
Ivan Cankar je v svojih delih veliko uporabljal krščansko simboliko. Verjetno se je tudi štel za katoličana, čeprav je bil v sporu s tedanjimi avtoritetami Katoliške cerkve na Slovenskem. Cankar je ostro kritiziral t. i. klerikalizem. Ob stoti obletnici smrti tega velikega pisatelja bo o njegovem odnosu do krščanstva, še posebej katolištva spregovorila poznavalka Cankarjevega dela ddr. Irena Avsenik Nabergoj.
Podnebne spremembe so čedalje bolj pereč problem. Da bi ozaveščali javnost so se člani več katoliških in drugih krščanskih združenj skupaj z okoljevarstveno organizacijo Greenpeace odločili, da bodo peš romali iz Vatikana do Katowic na Poljskem, kjer bo letošnja podnebna konferenca OZN. Romarke in romarje je pot vodila tudi čez Slovenijo. Oddajo pripravlja Tomaž Gerden.
Podnebne spremembe so čedalje bolj pereč problem. Da bi ozaveščali javnost so se člani več katoliških in drugih krščanskih združenj skupaj z okoljevarstveno organizacijo Greenpeace odločili, da bodo peš romali iz Vatikana do Katowic na Poljskem, kjer bo letošnja podnebna konferenca OZN. Romarke in romarje je pot vodila tudi čez Slovenijo. Oddajo pripravlja Tomaž Gerden.
V tokratni oddaji gostimo dve mladi kristjanki: 25-letno diplomirano zdravnico Laro Časar iz Ženavelj v Prekmurju in 22-letno študentko magistrskega študija psihologije na FF Univerze v Ljubljani, sicer Mariborčanko Anja Krajnc. Govorili bosta o vrednostnih vzorcih mladih kristjanov v okolju in njihovi duhovnosti.
V tokratni oddaji gostimo dve mladi kristjanki: 25-letno diplomirano zdravnico Laro Časar iz Ženavelj v Prekmurju in 22-letno študentko magistrskega študija psihologije na FF Univerze v Ljubljani, sicer Mariborčanko Anja Krajnc. Govorili bosta o vrednostnih vzorcih mladih kristjanov v okolju in njihovi duhovnosti.
Ob svetovnem dnevu ubogih smo obiskali škofijsko Karitas v Murski Soboti, kjer se srčno odzivajo na stiske tistih, ki so pomoči potrebni. V oddaji sodelujejo: Jožef Hozjan-župnik v Pečarovcih in predsednik škofijske Karitas, Jožef Kociper – njen generalni tajnik, Jasmina Kolbl-koordinatorka prostovoljstva, socialna delavka Sabina Celec, zaposlena v materinskem domu in prostovoljec Jožef Horvat iz Pečarovec.
Ob svetovnem dnevu ubogih smo obiskali škofijsko Karitas v Murski Soboti, kjer se srčno odzivajo na stiske tistih, ki so pomoči potrebni. V oddaji sodelujejo: Jožef Hozjan-župnik v Pečarovcih in predsednik škofijske Karitas, Jožef Kociper – njen generalni tajnik, Jasmina Kolbl-koordinatorka prostovoljstva, socialna delavka Sabina Celec, zaposlena v materinskem domu in prostovoljec Jožef Horvat iz Pečarovec.
Na evropski konferenci z naslovom »Angažirani za cerkev in za svet« so predstavniki evangeličanskih cerkva razpravljali o temah in vprašanjih, s katerimi se sooča človek v sodobnem svetu. Svetovna luteranska zveza je globalna skupnost cerkva luteranskega izročila, ki vključuje 148 cerkva v 99-ih državah. Zveza predstavlja približno 75,5 milijonov evangeličanskih kristjanov. Ustanovaljena je bila leta 1947 v Lundu na Švedskem. Tedaj so se predstavniki evangeličanskih cerkva po koncu druge svetovne vojne zbrali z namenom, da bi v težkih povojnih okoliščinah poiskali rešitve za problem beguncev. Hoteli so znova vzpostaviti porušene odnose, biti skupaj in graditi mostove. V zraku je bil duh sodelovanja. Tudi danes so evangeličanske cerkve v različnih okoljih, v Skandinaviji, Nemčiji, Sloveniji in drugod postavljene pred nove izzive in vprašanja, na katere skušajo najti rešitve in odgovore.
Na evropski konferenci z naslovom »Angažirani za cerkev in za svet« so predstavniki evangeličanskih cerkva razpravljali o temah in vprašanjih, s katerimi se sooča človek v sodobnem svetu. Svetovna luteranska zveza je globalna skupnost cerkva luteranskega izročila, ki vključuje 148 cerkva v 99-ih državah. Zveza predstavlja približno 75,5 milijonov evangeličanskih kristjanov. Ustanovaljena je bila leta 1947 v Lundu na Švedskem. Tedaj so se predstavniki evangeličanskih cerkva po koncu druge svetovne vojne zbrali z namenom, da bi v težkih povojnih okoliščinah poiskali rešitve za problem beguncev. Hoteli so znova vzpostaviti porušene odnose, biti skupaj in graditi mostove. V zraku je bil duh sodelovanja. Tudi danes so evangeličanske cerkve v različnih okoljih, v Skandinaviji, Nemčiji, Sloveniji in drugod postavljene pred nove izzive in vprašanja, na katere skušajo najti rešitve in odgovore.
Nadškofa slovenskega rodu smo povprašali o življenju Katoliške cerkve v Argentini in Južni Ameriki na sploh, o nedavno končani sinodi mladih in delovanju papeža Frančiška, ki ga nadškof Stanovnik dobro pozna. Gost je spregovoril tudi o življenju slovenske skupnosti v Argentini.
Nadškofa slovenskega rodu smo povprašali o življenju Katoliške cerkve v Argentini in Južni Ameriki na sploh, o nedavno končani sinodi mladih in delovanju papeža Frančiška, ki ga nadškof Stanovnik dobro pozna. Gost je spregovoril tudi o življenju slovenske skupnosti v Argentini.
Papež Frančišek je sklical škofovsko sinodo o mladih in njihovi vključenosti v Katoliško cerkev. Sinoda poteka med 3. in 28. oktobrom v Vatikanu. Slovenski udeleženec je mariborski nadškof, metropolit, monsignor Alojzij Cvikl, ki bo v oddaji spregovoril o poteku sinode in njenih zaključnih dokumentih. Oddajo pripravlja dopisnik iz Rima Janko Petrovec.
Papež Frančišek je sklical škofovsko sinodo o mladih in njihovi vključenosti v Katoliško cerkev. Sinoda poteka med 3. in 28. oktobrom v Vatikanu. Slovenski udeleženec je mariborski nadškof, metropolit, monsignor Alojzij Cvikl, ki bo v oddaji spregovoril o poteku sinode in njenih zaključnih dokumentih. Oddajo pripravlja dopisnik iz Rima Janko Petrovec.
Red minoritov v Piranu neprekinjeno deluje že več kot sedem stoletij. Bratje minoriti Robert Horvat, Janez Kurbus in Robert Tkauc so predstavili bogato zgodovino svojega reda v Piranu in njegovo delovanje v tem, v glavnem turističnem, mestu danes.
Red minoritov v Piranu neprekinjeno deluje že več kot sedem stoletij. Bratje minoriti Robert Horvat, Janez Kurbus in Robert Tkauc so predstavili bogato zgodovino svojega reda v Piranu in njegovo delovanje v tem, v glavnem turističnem, mestu danes.
Francoski katoliški duhovnik iz redovne skupnosti sv. Janeza p. Jean-Philippe Chauveau že več let skupaj s prostovoljci pomaga prostitutkam v Bulonjskem gozdu v okolici Pariza in jih spremlja. To ni samo njegovo delo, ampak predvsem njegovo poslanstvo. Bil je poslan k ljudem z obrobja, ker jih lahko razume iz izkušnje. P. Jean-Philippe je bil namreč tudi sam v mladosti zlorabljen. V pogovoru nam bo povedal, kako je prek srečanj z verujočimi kristjani lahko postopoma zaživel novo življenje po izkušnjah nasilja in zlorabe; kdaj je odkril ljubeči obraz Cerkve in kaj mu Cerkev pomeni; med drugim bo spregovoril o lepoti človeške telesnosti kot tudi o tem, kako so žrtve spolnih zlorab utrpele izgubo identitete sebe kot telesnega bitja. Z njim se je ob obisku v Sloveniji srečal Robert Kralj.
Francoski katoliški duhovnik iz redovne skupnosti sv. Janeza p. Jean-Philippe Chauveau že več let skupaj s prostovoljci pomaga prostitutkam v Bulonjskem gozdu v okolici Pariza in jih spremlja. To ni samo njegovo delo, ampak predvsem njegovo poslanstvo. Bil je poslan k ljudem z obrobja, ker jih lahko razume iz izkušnje. P. Jean-Philippe je bil namreč tudi sam v mladosti zlorabljen. V pogovoru nam bo povedal, kako je prek srečanj z verujočimi kristjani lahko postopoma zaživel novo življenje po izkušnjah nasilja in zlorabe; kdaj je odkril ljubeči obraz Cerkve in kaj mu Cerkev pomeni; med drugim bo spregovoril o lepoti človeške telesnosti kot tudi o tem, kako so žrtve spolnih zlorab utrpele izgubo identitete sebe kot telesnega bitja. Z njim se je ob obisku v Sloveniji srečal Robert Kralj.
V Mariboru je bila nedavno prva vseslovenska konferenca Evangelijske binkoštne cerkve in prav tam je nastala tokratna oddaja z naslovom: kristjani pred izzivi časa. Naša sogovornika sta: zdravnik dr. Daniel Grabar – strokovni direktor splošne bolnišnice v Murski Soboti, sicer pa pastor in superintendent zveze binkoštnih cerkva Slovenije in teolog dr. Peter Kuzmič – profesor na Protestantski fakulteti v Osijeku in v Bostonu, sicer naš prekmurski rojak. O poteh in razpotjih sodobnega krščanstva razpredata v pogovoru, ki ga je pripravil Tone Petelinšek.
V Mariboru je bila nedavno prva vseslovenska konferenca Evangelijske binkoštne cerkve in prav tam je nastala tokratna oddaja z naslovom: kristjani pred izzivi časa. Naša sogovornika sta: zdravnik dr. Daniel Grabar – strokovni direktor splošne bolnišnice v Murski Soboti, sicer pa pastor in superintendent zveze binkoštnih cerkva Slovenije in teolog dr. Peter Kuzmič – profesor na Protestantski fakulteti v Osijeku in v Bostonu, sicer naš prekmurski rojak. O poteh in razpotjih sodobnega krščanstva razpredata v pogovoru, ki ga je pripravil Tone Petelinšek.
Ikona Device Marije iz Filerma je dolgo veljala za izgubljeno. Zgodbo o najdbi te dragocene ikone, veliko pravoslavnih vernikov jo ima za čudodelno, in njenem pomenu bosta v oddaji pojasnila predsednik SA Suverenega Malteškega viteškega reda Andrej Šter in članica reda Marija Čerček, saj je bila ikona povezana z zgodovino tega reda.
Ikona Device Marije iz Filerma je dolgo veljala za izgubljeno. Zgodbo o najdbi te dragocene ikone, veliko pravoslavnih vernikov jo ima za čudodelno, in njenem pomenu bosta v oddaji pojasnila predsednik SA Suverenega Malteškega viteškega reda Andrej Šter in članica reda Marija Čerček, saj je bila ikona povezana z zgodovino tega reda.
Tudi letos, že 37-tič zapored, se je v Stični v soboto zbralo več tisoč mladih iz vse Slovenije in zamejstva. Shod katoliške mladine je potekal pod geslom »Ne boj se!« in je bil namenjen utrjevanju vere in druženju mladih. O letošnji Stični mladih bosta v oddaji govorila koordinatorka prostovoljcev Helena Nagode in tajnik Medškofijskega odbora za mladino pri Slovenski škofovski konferenci Matevž Mehle.
Tudi letos, že 37-tič zapored, se je v Stični v soboto zbralo več tisoč mladih iz vse Slovenije in zamejstva. Shod katoliške mladine je potekal pod geslom »Ne boj se!« in je bil namenjen utrjevanju vere in druženju mladih. O letošnji Stični mladih bosta v oddaji govorila koordinatorka prostovoljcev Helena Nagode in tajnik Medškofijskega odbora za mladino pri Slovenski škofovski konferenci Matevž Mehle.
Kako v budizmu, ki mu v zadnjih desetletjih velikokrat prisluhnejo tudi posamezniki na zahodu, gledajo na človekovo telo, na zdravje in bolezen? Zakaj je za njih meditacija, tehnika umirjanja uma, ena izmed najboljših dejavnosti za dobro počutje in tudi zdravje? O teh vprašanjih smo se pogovarjali z Gjaltonom Rinpočejem, tibetanskim menihom in mojstrom meditacije, ki živi v samostanu Sherab Ling v Indiji, julija pa je obiskal Slovenijo in vodil večdnevni meditativni umik.
Kako v budizmu, ki mu v zadnjih desetletjih velikokrat prisluhnejo tudi posamezniki na zahodu, gledajo na človekovo telo, na zdravje in bolezen? Zakaj je za njih meditacija, tehnika umirjanja uma, ena izmed najboljših dejavnosti za dobro počutje in tudi zdravje? O teh vprašanjih smo se pogovarjali z Gjaltonom Rinpočejem, tibetanskim menihom in mojstrom meditacije, ki živi v samostanu Sherab Ling v Indiji, julija pa je obiskal Slovenijo in vodil večdnevni meditativni umik.
V oddaji vam predstavljamo eno od manjših uradno registriranih verskih skupnosti pri nas – Gibanje prakristjanov-univerzalno življenje. Začetnica tega gibanja, ki ima tudi pri nas vse večje število simpatizerjev, je nemška prerokinja Gabriele. V oddaji sodelujeta: teolog Moris Hoblaj in ekološki kmet ter predsednik Društva za miroljubno kmetijstvo Stanko Valpatič iz Ostrožnega pri Celju. V oddaji, ki jo pripravlja Tone Petelinšek, bomo predstavili nekatere sociološke in versko-kulturne posebnosti tega gibanja.
V oddaji vam predstavljamo eno od manjših uradno registriranih verskih skupnosti pri nas – Gibanje prakristjanov-univerzalno življenje. Začetnica tega gibanja, ki ima tudi pri nas vse večje število simpatizerjev, je nemška prerokinja Gabriele. V oddaji sodelujeta: teolog Moris Hoblaj in ekološki kmet ter predsednik Društva za miroljubno kmetijstvo Stanko Valpatič iz Ostrožnega pri Celju. V oddaji, ki jo pripravlja Tone Petelinšek, bomo predstavili nekatere sociološke in versko-kulturne posebnosti tega gibanja.
Pred začetkom novega šolskega leta v oddaji skupaj z nekaterimi gosti spregovorimo o vselej aktualni tem – kako naj sodobna šola ob posredovanju znanj mlademu človeku pomaga sooblikovati vrednostne vzorce, ki so seveda povezani z našo krščansko duhovnostjo in kulturo. Med gosti bosta tudi Marija Žabjek – predsednica Društva katoliških pedagogov Slovenije in Ana Nahtigal – socialna delavka na osnovni šoli Mirna na Dolenjskem.
Pred začetkom novega šolskega leta v oddaji skupaj z nekaterimi gosti spregovorimo o vselej aktualni tem – kako naj sodobna šola ob posredovanju znanj mlademu človeku pomaga sooblikovati vrednostne vzorce, ki so seveda povezani z našo krščansko duhovnostjo in kulturo. Med gosti bosta tudi Marija Žabjek – predsednica Društva katoliških pedagogov Slovenije in Ana Nahtigal – socialna delavka na osnovni šoli Mirna na Dolenjskem.
V tokratni oddaji bomo spregovorili o nekaterih vidikih sodobnega romarstva in duhovnega popotništva. Gosta sta zakonca Ivan in Darja Gričnik iz okolice Slovenskih Konjic. Oba sta, vsak zase, prepešačila 800 kilometrov dolgo romarsko pot Svetega Jakoba. Ivan je peš romal tudi po Italiji; te svoje popotne vtise je strnil v dveh simpatičnih publikacijah.
V tokratni oddaji bomo spregovorili o nekaterih vidikih sodobnega romarstva in duhovnega popotništva. Gosta sta zakonca Ivan in Darja Gričnik iz okolice Slovenskih Konjic. Oba sta, vsak zase, prepešačila 800 kilometrov dolgo romarsko pot Svetega Jakoba. Ivan je peš romal tudi po Italiji; te svoje popotne vtise je strnil v dveh simpatičnih publikacijah.
Tudi Katoliška cerkev si prizadeva za bolj odgovorno ravnanje z okoljem. Na to še posebej opozarja papež Frančišek. Leta 2015 je izdal encikliko Laudato si, v kateri je opozoril na številne okoljske težave, še posebej na podnebne spremembe. Na začetku poletja pa je papež gostil dvodnevno konferenco z vodilnimi predstavniki energetskih podjetij in pozval k bolj odločnemu zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov in iskanju čistejših virov energije. Gosta v oddaji: dr. Edvard Kovač in dr. Peter Skoberne.
Tudi Katoliška cerkev si prizadeva za bolj odgovorno ravnanje z okoljem. Na to še posebej opozarja papež Frančišek. Leta 2015 je izdal encikliko Laudato si, v kateri je opozoril na številne okoljske težave, še posebej na podnebne spremembe. Na začetku poletja pa je papež gostil dvodnevno konferenco z vodilnimi predstavniki energetskih podjetij in pozval k bolj odločnemu zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov in iskanju čistejših virov energije. Gosta v oddaji: dr. Edvard Kovač in dr. Peter Skoberne.
Na veliki šmaren, praznik Marijinega vnebovzetja, se številni verniki podajo k Marijinim svetiščem. V Zahodni Sloveniji je še posebej priljubljena Sveta Gora z baziliko Kraljice Svetogorske, kamor romajo Slovenci, Italijani in Furlani, ter si ob tem ogledajo še Marijanski muzej, zbirko sakralnih predmetov, ki prikazuje razvoj Marijinega svetišča in čaščenja vse do danes. Začetki tukajšnjega božjepotništva sicer segajo v čase turških vpadov in reformacije, ko se je leta 1539 med ljudmi razširila vest o tem, da se naj bi pastirici Urški Ferligoj prikazala Marija in ji naročila, naj tu sezidajo novo cerkev. Gost oddaje je rektor svetišča p. Simon Peter Berlec.
Na veliki šmaren, praznik Marijinega vnebovzetja, se številni verniki podajo k Marijinim svetiščem. V Zahodni Sloveniji je še posebej priljubljena Sveta Gora z baziliko Kraljice Svetogorske, kamor romajo Slovenci, Italijani in Furlani, ter si ob tem ogledajo še Marijanski muzej, zbirko sakralnih predmetov, ki prikazuje razvoj Marijinega svetišča in čaščenja vse do danes. Začetki tukajšnjega božjepotništva sicer segajo v čase turških vpadov in reformacije, ko se je leta 1539 med ljudmi razširila vest o tem, da se naj bi pastirici Urški Ferligoj prikazala Marija in ji naročila, naj tu sezidajo novo cerkev. Gost oddaje je rektor svetišča p. Simon Peter Berlec.
V tokratni oddaji oddaji vam predstavljamo krščanski rehabilitacijski center za zdravljenje odvisnosti Izhod-Teen Challenge Slovenija, ki deluje v Novi vasi nad Dragonjo v občini Piran. Poglobljeni intimni odnos do Boga je eden od temeljev doktrine po kateri se tod odvisniki vračajo v življenje. Avtor oddaje je Tone Petelinšek.
V tokratni oddaji oddaji vam predstavljamo krščanski rehabilitacijski center za zdravljenje odvisnosti Izhod-Teen Challenge Slovenija, ki deluje v Novi vasi nad Dragonjo v občini Piran. Poglobljeni intimni odnos do Boga je eden od temeljev doktrine po kateri se tod odvisniki vračajo v življenje. Avtor oddaje je Tone Petelinšek.
Barok, evropski zgodovinski in umetnostni slog, je nekakšen odsev zmage nad reformacijo, baročna umetnost tudi odziv na protestantizem. V določenih elementih se je opiral tudi na renesanso, predvsem pri upodabljanju človeškega telesa in pri uporabi elementov v arhitekturi. V baroku sta umetnost in krščanstvo ustvarila pomemben del kulture in duhovnosti, ki ju poznamo danes na zahodu. O tem, kako se to kaže na evropskih in slovenskih tleh v oddaji Sledi večnosti v kateri gostimo: profesorico za umetnostno zgodovino, doktorico Metodo Kemperl in z Vlasto Kramperšek iz Muzeja baroka v Šmarju pri Jelšah. Oddajo je pripravil Marko Rozman.
Barok, evropski zgodovinski in umetnostni slog, je nekakšen odsev zmage nad reformacijo, baročna umetnost tudi odziv na protestantizem. V določenih elementih se je opiral tudi na renesanso, predvsem pri upodabljanju človeškega telesa in pri uporabi elementov v arhitekturi. V baroku sta umetnost in krščanstvo ustvarila pomemben del kulture in duhovnosti, ki ju poznamo danes na zahodu. O tem, kako se to kaže na evropskih in slovenskih tleh v oddaji Sledi večnosti v kateri gostimo: profesorico za umetnostno zgodovino, doktorico Metodo Kemperl in z Vlasto Kramperšek iz Muzeja baroka v Šmarju pri Jelšah. Oddajo je pripravil Marko Rozman.
Tokratno oddajo smo pripravili ob zaključku najstniškega poletnega tabora v Ženavljah na Goričkem v tamkajšnjem binkoštnem duhovnem centru. Udeležilo se ga je 68 mladih s širšega slovenskega prostora, iz različnih krščanskih cerkva, pa tudi iz neverujočih družin. Vsi so bili veseli in radostni, v objemu človeških in božjih bližin. Oddajo je pripravil Anton Petelinšek.
Tokratno oddajo smo pripravili ob zaključku najstniškega poletnega tabora v Ženavljah na Goričkem v tamkajšnjem binkoštnem duhovnem centru. Udeležilo se ga je 68 mladih s širšega slovenskega prostora, iz različnih krščanskih cerkva, pa tudi iz neverujočih družin. Vsi so bili veseli in radostni, v objemu človeških in božjih bližin. Oddajo je pripravil Anton Petelinšek.
Dvaintridesetletni Hiriko, njegovo rojstno ime je Primož Korelc, že dve leti prebiva v samostanu Samanadipa, v vasi Goljek pri Trebnjem. Gre za edini budistični samostan v Sloveniji – redovniško zatočišče za manjše število menihov iz gozdne tradicije theravadskega budizma. Podrobneje v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Dvaintridesetletni Hiriko, njegovo rojstno ime je Primož Korelc, že dve leti prebiva v samostanu Samanadipa, v vasi Goljek pri Trebnjem. Gre za edini budistični samostan v Sloveniji – redovniško zatočišče za manjše število menihov iz gozdne tradicije theravadskega budizma. Podrobneje v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Poletje lahko imenujemo tudi visoka poročna sezona, saj ste številni zaročenci v tem času uradno potrjujejo v zakonski zvezi. Za nekatere pare ima poroka še poseben pomen: na poročno noč se mlad par prvič sreča v intimnem okolju in se po mesecih ali celo letih spolne vzdržnosti prepusti telesni združitvi. Zakaj se nekateri pari odločajo za spolno vzdržnost pred poroko in kakšno vlogo imajo pri tem verski nauki?
Poletje lahko imenujemo tudi visoka poročna sezona, saj ste številni zaročenci v tem času uradno potrjujejo v zakonski zvezi. Za nekatere pare ima poroka še poseben pomen: na poročno noč se mlad par prvič sreča v intimnem okolju in se po mesecih ali celo letih spolne vzdržnosti prepusti telesni združitvi. Zakaj se nekateri pari odločajo za spolno vzdržnost pred poroko in kakšno vlogo imajo pri tem verski nauki?
V tokratni oddaji gostimo 5 študentov ljubljanske univerze doma iz Novega mesta in okolice; kristjani so in aktivni v obnebju novomeške skavtske organizacije z imenom Gorjanski medvedje – steg 1. Gregor Deželan, Klemen Kovač, Lina Drenik, Urban Žagar in Manca Tori v oddaji spregovorijo o tem, kako aktivnosti, kot je skavtstvo, mladim pomagajo oblikovati celostne vrednostne vzorce v odnosu do narave, soljudi in do Boga. Oddajo je pripravil Tone Petelinšek.
V tokratni oddaji gostimo 5 študentov ljubljanske univerze doma iz Novega mesta in okolice; kristjani so in aktivni v obnebju novomeške skavtske organizacije z imenom Gorjanski medvedje – steg 1. Gregor Deželan, Klemen Kovač, Lina Drenik, Urban Žagar in Manca Tori v oddaji spregovorijo o tem, kako aktivnosti, kot je skavtstvo, mladim pomagajo oblikovati celostne vrednostne vzorce v odnosu do narave, soljudi in do Boga. Oddajo je pripravil Tone Petelinšek.
Nogomet je trenutno najbolj priljubljena postranska stvar na svetu. Ob svetovnem prvenstvu v Rusiji igra z žogo za marsikoga predstavlja beg od stvarnosti, zmaga pa znak odrešenja in iz številnih ljudi na dan potegne tisto najgloblje. Ali danes mnogim nogomet tako predstavlja religijo? Več v oddaji Sledi večnosti, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Nogomet je trenutno najbolj priljubljena postranska stvar na svetu. Ob svetovnem prvenstvu v Rusiji igra z žogo za marsikoga predstavlja beg od stvarnosti, zmaga pa znak odrešenja in iz številnih ljudi na dan potegne tisto najgloblje. Ali danes mnogim nogomet tako predstavlja religijo? Več v oddaji Sledi večnosti, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Upodobitve svetih oseb in bibličnih dogodkov, ki se ustvarjajo po točno določenih pravilih in so običajno naslikane na leseno ploščo, so značilne predvsem za vzhodno krščanstvo. Najstarejše ikone izvirajo iz 6. in 7. stoletja, slikanje pa se je pod bizantinskim vplivom razširilo po Rusiji, Grčiji, Makedoniji ter srbskih samostanih. Ikone imajo poleg svojevrstne slikarske tehnike in estetike tudi svojo teologijo, duhovnost, mistiko in liturgično vlogo. Gosta oddaje sta ikonopisca Albina Nastran in Tine Jenko.
Upodobitve svetih oseb in bibličnih dogodkov, ki se ustvarjajo po točno določenih pravilih in so običajno naslikane na leseno ploščo, so značilne predvsem za vzhodno krščanstvo. Najstarejše ikone izvirajo iz 6. in 7. stoletja, slikanje pa se je pod bizantinskim vplivom razširilo po Rusiji, Grčiji, Makedoniji ter srbskih samostanih. Ikone imajo poleg svojevrstne slikarske tehnike in estetike tudi svojo teologijo, duhovnost, mistiko in liturgično vlogo. Gosta oddaje sta ikonopisca Albina Nastran in Tine Jenko.
