Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Po koncu zasedanja škofovske sinode v Rimu smo obiskali celjskega škofa dr. Maksimilijana Matjaža. Strnil je nekaj vtisov in vsebinskih poudarkov zaključnega dokumenta. Formacija je zdaj ena glavnih nalog Cerkve, poudarja sogovornik. »Dokument okrepi vabilo na sinodalno pot, skupno pot, da bi res lahko zaživeli drug z drugim, drug ob drugem, da bi se zavedali, kdo nas kliče in predvsem, zakaj. Da bi bili Cerkev v poslanstvu,« pove celjski škof. Foto: Matjaž Feguš
Po koncu zasedanja škofovske sinode v Rimu smo obiskali celjskega škofa dr. Maksimilijana Matjaža. Strnil je nekaj vtisov in vsebinskih poudarkov zaključnega dokumenta. Formacija je zdaj ena glavnih nalog Cerkve, poudarja sogovornik. »Dokument okrepi vabilo na sinodalno pot, skupno pot, da bi res lahko zaživeli drug z drugim, drug ob drugem, da bi se zavedali, kdo nas kliče in predvsem, zakaj. Da bi bili Cerkev v poslanstvu,« pove celjski škof. Foto: Matjaž Feguš
Med letošnjimi prejemniki priznanj in nagrad Mestne občine Maribor je tudi Sebastijan Valentan, župnijski upravitelj župnije svetega Petra pri Mariboru, v Malečniku, doktor kanonskopravnih znanosti, ki je za zasluge na področju družbenih dejavnosti in ohranjanja kulturne dediščine v Mariboru prejel srebrni grb mesta Maribor. V Malečnik prihajajo številni romarji, kot boste slišali v nadaljevanju oddaje; precejšen del pa bomo namenili predvsem odpustkom, kajti papež Frančišek je dejal, da je odpustek kot jubilejna milost. To pa se navezuje na jubilejno leto 2025, izdane so tudi norme o podeljevanju odpustka v prihodnjem letu. Foto: Tatjana Splichal
Med letošnjimi prejemniki priznanj in nagrad Mestne občine Maribor je tudi Sebastijan Valentan, župnijski upravitelj župnije svetega Petra pri Mariboru, v Malečniku, doktor kanonskopravnih znanosti, ki je za zasluge na področju družbenih dejavnosti in ohranjanja kulturne dediščine v Mariboru prejel srebrni grb mesta Maribor. V Malečnik prihajajo številni romarji, kot boste slišali v nadaljevanju oddaje; precejšen del pa bomo namenili predvsem odpustkom, kajti papež Frančišek je dejal, da je odpustek kot jubilejna milost. To pa se navezuje na jubilejno leto 2025, izdane so tudi norme o podeljevanju odpustka v prihodnjem letu. Foto: Tatjana Splichal
Spoštovane poslušalke in spoštovani poslušalci, priznana gledališka in filmska igralka Milada Kalezić, ki se je poklicno upokojila leta 2017, ni zrasla v verni družini, vendar je pred leti tik pred abrahamom postala kristjanka. Krstila se je v Pravoslavni cerkvi in je danes zelo dejavna v pravoslavnem občestvu v Mariboru. Kot boste slišali v oddaji, ji to pomeni temelj. Nedavno je napisala knjigo, duhovno avtobiografijo z naslovom Vsa moja resnica je v Njem. Naša sogovornica je nekoč dejala: »Brez njegove milosti ne bi stala tukaj.« Kako doživlja drobna znamenja te Božje milosti in vero, ki se je globoko dotika na vsakodnevni ravni?
Spoštovane poslušalke in spoštovani poslušalci, priznana gledališka in filmska igralka Milada Kalezić, ki se je poklicno upokojila leta 2017, ni zrasla v verni družini, vendar je pred leti tik pred abrahamom postala kristjanka. Krstila se je v Pravoslavni cerkvi in je danes zelo dejavna v pravoslavnem občestvu v Mariboru. Kot boste slišali v oddaji, ji to pomeni temelj. Nedavno je napisala knjigo, duhovno avtobiografijo z naslovom Vsa moja resnica je v Njem. Naša sogovornica je nekoč dejala: »Brez njegove milosti ne bi stala tukaj.« Kako doživlja drobna znamenja te Božje milosti in vero, ki se je globoko dotika na vsakodnevni ravni?
15. septembra so v Cerkvi na Slovenskem na god Žalostne Matere božje obhajali dan žalujočih. Nekako ob tem času pa je izšla tudi knjiga Preobrazba bolečine, ki jo je napisal pater dr. Ivan Platovnjak, jezuit Slovenske province Družbe Jezusove. Je profesor duhovnosti na teološki fakulteti univerze v Ljubljani in član ekipe Ignacijevega doma duhovnosti, v kateri imajo trimesečni program za žalujoče. V teh dneh lahko bolečina ob izgubi bližnje osebe še bolj priplava na površje. Kako lahko omenjena knjiga teoretično, pa tudi praktično pomaga pri globljem dojemanju žalovanja? Vabljeni k poslušanju oddaje.
15. septembra so v Cerkvi na Slovenskem na god Žalostne Matere božje obhajali dan žalujočih. Nekako ob tem času pa je izšla tudi knjiga Preobrazba bolečine, ki jo je napisal pater dr. Ivan Platovnjak, jezuit Slovenske province Družbe Jezusove. Je profesor duhovnosti na teološki fakulteti univerze v Ljubljani in član ekipe Ignacijevega doma duhovnosti, v kateri imajo trimesečni program za žalujoče. V teh dneh lahko bolečina ob izgubi bližnje osebe še bolj priplava na površje. Kako lahko omenjena knjiga teoretično, pa tudi praktično pomaga pri globljem dojemanju žalovanja? Vabljeni k poslušanju oddaje.
V tokratni oddaji, le nekaj dni pred dnevom reformacije, se bomo spomnili treh pomembnih knjižnih obletnic slovenskih protestantov iz druge polovice 16. stoletja. Pred 460 leti je izšla Trubarjeva Cerkovna ordninga, pred 440 leti pa slovenska slovnica Zimske urice Adama Bohoriča in Dalmatinov prevod celotnega Svetega pisma.
V tokratni oddaji, le nekaj dni pred dnevom reformacije, se bomo spomnili treh pomembnih knjižnih obletnic slovenskih protestantov iz druge polovice 16. stoletja. Pred 460 leti je izšla Trubarjeva Cerkovna ordninga, pred 440 leti pa slovenska slovnica Zimske urice Adama Bohoriča in Dalmatinov prevod celotnega Svetega pisma.
Islamska skupnost v Republiki Sloveniji, najštevilnejša verska skupnost muslimank in muslimanov pri nas, v teh dneh praznuje 30 let samostojnosti, a je še vedno duhovno in kadrovsko tesno povezana z Islamsko skupnostjo v Bosni in Hercegovini. Kaj to pomeni? Kakšna je vloga Islamske skupnosti v Sloveniji? Kaj je največji uspeh v 30-ih letih samostojnosti? O tem z muftijem in predsednikom mešihata Islamske skupnosti v Sloveniji, mag. Nevzetom Porićem.
Islamska skupnost v Republiki Sloveniji, najštevilnejša verska skupnost muslimank in muslimanov pri nas, v teh dneh praznuje 30 let samostojnosti, a je še vedno duhovno in kadrovsko tesno povezana z Islamsko skupnostjo v Bosni in Hercegovini. Kaj to pomeni? Kakšna je vloga Islamske skupnosti v Sloveniji? Kaj je največji uspeh v 30-ih letih samostojnosti? O tem z muftijem in predsednikom mešihata Islamske skupnosti v Sloveniji, mag. Nevzetom Porićem.
Bi se Jezus, če bi živel danes, izogibal družbenim omrežjem in virtualnim platformam ali pa bi bil ravno zato, ker ne bi želel biti preveč vzvišen, dejaven tudi virtualno? Bi si »umazal roke« z virtualnim veselim oznanilom ali pa bi najrazličnejše vsebine o njem objavljale le množice, ki bi se zgrinjale okrog njega? Z gosti o krščanstvu in novih medijih v 21. stoletju: duhovnik in vloger Martin Golob, pater in pisatelj Branko Cestnik; novinar Lojze Grčman, Aleteia; radijski voditelj Jure Sešek, Radio Ognjišče (posnetek pogovora z Avdiofestivala).
Bi se Jezus, če bi živel danes, izogibal družbenim omrežjem in virtualnim platformam ali pa bi bil ravno zato, ker ne bi želel biti preveč vzvišen, dejaven tudi virtualno? Bi si »umazal roke« z virtualnim veselim oznanilom ali pa bi najrazličnejše vsebine o njem objavljale le množice, ki bi se zgrinjale okrog njega? Z gosti o krščanstvu in novih medijih v 21. stoletju: duhovnik in vloger Martin Golob, pater in pisatelj Branko Cestnik; novinar Lojze Grčman, Aleteia; radijski voditelj Jure Sešek, Radio Ognjišče (posnetek pogovora z Avdiofestivala).
V letošnjem letu se v Mariboru spominjajo 160-te obletnice prihoda bratov frančiškanov, ki so se odzvali povabilu bl. škofa Antona Martina Slomška in prevzeli nekdanji kapucinski in pozneje minoritski samostan ter župnijo sv. Marije, Matere usmiljenja. Že v 19. stoletju je bila vloga bratov frančiškanov pomembna zaradi pastoralne skrbi za slovenske prebivalce mesta, ki so se zaradi t. i. industrijskega prebujenja Maribora v velikem številu priseljevali v mesto oz. predmestja Maribora. Znano je, da je bila frančiškanska cerkev ravno zaradi te skrbi imenovana »slovenska cerkev«.
V letošnjem letu se v Mariboru spominjajo 160-te obletnice prihoda bratov frančiškanov, ki so se odzvali povabilu bl. škofa Antona Martina Slomška in prevzeli nekdanji kapucinski in pozneje minoritski samostan ter župnijo sv. Marije, Matere usmiljenja. Že v 19. stoletju je bila vloga bratov frančiškanov pomembna zaradi pastoralne skrbi za slovenske prebivalce mesta, ki so se zaradi t. i. industrijskega prebujenja Maribora v velikem številu priseljevali v mesto oz. predmestja Maribora. Znano je, da je bila frančiškanska cerkev ravno zaradi te skrbi imenovana »slovenska cerkev«.
Župnija Grosuplje bo 29. septembra, zaznamovala 60-letnico. »Moja srčna želja je, da bi nas takšen dogodek še bolj povezal in poglobil naš odnos z Bogom. Ja, to je cilj in to je namen vsega,« pove naš gost, znani župnik Martin Golob, ki ob župniji Grosuplje upravlja še Polico in Lipoglav. V Grosuplje, kjer so farani precej povezani, sicer prihaja veliko ljudi tudi od drugod, veliko je dejavnosti. Župnik Golob pa je znan tudi po tem, da zelo ceni starejše.
Župnija Grosuplje bo 29. septembra, zaznamovala 60-letnico. »Moja srčna želja je, da bi nas takšen dogodek še bolj povezal in poglobil naš odnos z Bogom. Ja, to je cilj in to je namen vsega,« pove naš gost, znani župnik Martin Golob, ki ob župniji Grosuplje upravlja še Polico in Lipoglav. V Grosuplje, kjer so farani precej povezani, sicer prihaja veliko ljudi tudi od drugod, veliko je dejavnosti. Župnik Golob pa je znan tudi po tem, da zelo ceni starejše.
V Cerkvi na Slovenskem obhajajo god bl. Antona Martina Slomška 24. septembra. Slomškovo nedeljo pa na nedeljo, ki je po datumu najbližje godovnemu dnevu. V cerkveno in slovensko nacionalno zgodovino se je Slomšek zapisal predvsem zaradi preoblikovanja škofijskih meja in prenosa sedeža lavantinske/mariborske škofije v Maribor, verske in duhovne prenove škofije, skrbi za slovenski jezik ter raznovrstne kulturne, literarne, izobraževalne in socialne dejavnosti. Slomškovo nedeljo bodo 22. septembra, obhajali na kraju njegovega mašniškega posvečenja – v stolnici v Celovcu. Oddajo je, z gostom, upokojenim nadškofom dr. Marjanom Turnškom, pripravila Jasmina Bauman.
V Cerkvi na Slovenskem obhajajo god bl. Antona Martina Slomška 24. septembra. Slomškovo nedeljo pa na nedeljo, ki je po datumu najbližje godovnemu dnevu. V cerkveno in slovensko nacionalno zgodovino se je Slomšek zapisal predvsem zaradi preoblikovanja škofijskih meja in prenosa sedeža lavantinske/mariborske škofije v Maribor, verske in duhovne prenove škofije, skrbi za slovenski jezik ter raznovrstne kulturne, literarne, izobraževalne in socialne dejavnosti. Slomškovo nedeljo bodo 22. septembra, obhajali na kraju njegovega mašniškega posvečenja – v stolnici v Celovcu. Oddajo je, z gostom, upokojenim nadškofom dr. Marjanom Turnškom, pripravila Jasmina Bauman.
Tradicionalni 43. festival Stična mladih bo prihodnjo soboto, 21. septembra, v cistercijanskem samostanu Stična na Dolenjskem. Festival sklene teden in nedeljo mladih, ki jih v Cerkvi na Slovenskem organizirajo četrto leto zapored. Nedelja in teden mladih sta lokalno praznovanje svetovnega dneva mladih v Sloveniji, ki poteka z naslovom “Veseli v upanju”. 43. festival Stična mladih pa mlade spodbuja k osebni in duhovni rasti.
Tradicionalni 43. festival Stična mladih bo prihodnjo soboto, 21. septembra, v cistercijanskem samostanu Stična na Dolenjskem. Festival sklene teden in nedeljo mladih, ki jih v Cerkvi na Slovenskem organizirajo četrto leto zapored. Nedelja in teden mladih sta lokalno praznovanje svetovnega dneva mladih v Sloveniji, ki poteka z naslovom “Veseli v upanju”. 43. festival Stična mladih pa mlade spodbuja k osebni in duhovni rasti.
Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani že štirinajsto leto ponuja študijski program Duhovno izpopolnjevanje, kjer leta niso ovira. Namenjen je vsem, ki želijo celostno osebnostno in duhovno zoreti, odkrivati, spoznavati in se poglabljati v duhovnost. Usposablja pa tudi za spremljanje drugih, posameznikov in skupin na njihovi poti življenja. Vpisati se je možno še do sredine septembra.
Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani že štirinajsto leto ponuja študijski program Duhovno izpopolnjevanje, kjer leta niso ovira. Namenjen je vsem, ki želijo celostno osebnostno in duhovno zoreti, odkrivati, spoznavati in se poglabljati v duhovnost. Usposablja pa tudi za spremljanje drugih, posameznikov in skupin na njihovi poti življenja. Vpisati se je možno še do sredine septembra.
Nika Kržišnik je prostovoljka pri Mladi Karitas. V svet prostovoljstva se je podala pri šestnajstih letih, k temu jo je spodbujalo tudi domače okolje. Je diplomantka Fakultete za socialno delo v Ljubljani, junija pa je prejela državno priznanje za izjemne dosežke na področju prostovoljstva za leto 2023. Kako v svoje življenje vpleta vero in kaj ji ta pomeni? Se vidi kot prostovoljka tudi na daljši rok?
Nika Kržišnik je prostovoljka pri Mladi Karitas. V svet prostovoljstva se je podala pri šestnajstih letih, k temu jo je spodbujalo tudi domače okolje. Je diplomantka Fakultete za socialno delo v Ljubljani, junija pa je prejela državno priznanje za izjemne dosežke na področju prostovoljstva za leto 2023. Kako v svoje življenje vpleta vero in kaj ji ta pomeni? Se vidi kot prostovoljka tudi na daljši rok?
V Evangeličanski cerkveni občini Puconci so se na pobudo tam delujoče duhovnice Katje Ajdnik že pred leti odločili, da skušajo zbrati čim več pisne verske kulturne dediščine, ki jo vernice in verniki hranijo v svojih domovih. Gre za izdaje Kuzmičevega Nouvoga zakona, dela drugih evangeličanskih avtorjev, pesmarice cerkvenih in mrtvečih pesmi v prekmurščini, slovesna potrdila za krst in konfirmacijo … Zbrano gradivo je zdaj na ogled na začasni razstavi v Spominskem domu Štefana Kuzmiča v Puconcih, razstavo pa bodo prej ali slej preoblikovali v stalno. O vrednosti razstave premišljujejo duhovnica Katja Ajdnik, dr. Klaudija Sedar iz zavoda Primož Trubar in direktorica razvojnega zavoda občine Puconci Ksenija Flegar.
V Evangeličanski cerkveni občini Puconci so se na pobudo tam delujoče duhovnice Katje Ajdnik že pred leti odločili, da skušajo zbrati čim več pisne verske kulturne dediščine, ki jo vernice in verniki hranijo v svojih domovih. Gre za izdaje Kuzmičevega Nouvoga zakona, dela drugih evangeličanskih avtorjev, pesmarice cerkvenih in mrtvečih pesmi v prekmurščini, slovesna potrdila za krst in konfirmacijo … Zbrano gradivo je zdaj na ogled na začasni razstavi v Spominskem domu Štefana Kuzmiča v Puconcih, razstavo pa bodo prej ali slej preoblikovali v stalno. O vrednosti razstave premišljujejo duhovnica Katja Ajdnik, dr. Klaudija Sedar iz zavoda Primož Trubar in direktorica razvojnega zavoda občine Puconci Ksenija Flegar.
Vera in luč je gibanje znotraj Cerkve, skupnost srečevanj, kjer se zbirajo otroci, mladostniki in odrasli z motnjami v duševnem razvoju, njihove družine in prijatelji. Gibanje se je začelo 1971 v Lourdu v Franciji, zbralo se je 15.000 ljudi, od tega 4000 »lučk«, kot imenujejo osebe s posebnimi potrebami v gibanju. Do danes se je gibanje razvilo v številnih državah, v Sloveniji deluje od leta 1983.
Vera in luč je gibanje znotraj Cerkve, skupnost srečevanj, kjer se zbirajo otroci, mladostniki in odrasli z motnjami v duševnem razvoju, njihove družine in prijatelji. Gibanje se je začelo 1971 v Lourdu v Franciji, zbralo se je 15.000 ljudi, od tega 4000 »lučk«, kot imenujejo osebe s posebnimi potrebami v gibanju. Do danes se je gibanje razvilo v številnih državah, v Sloveniji deluje od leta 1983.
Pred vrati je praznik Marijinega vnebovzetja ali veliki šmaren, ki je praznik upanja in poudarja dostojanstvo ter poklicanost vsake ženske. 15. avgusta številni množično romajo v Marijina svetišča in cerkve po vsej državi. Na veliki šmaren se kristjani spominjajo, da je bila Devica Marija z dušo in telesom vzeta v nebesa. V Sloveniji je Mariji posvečenih veliko župnijskih, podružničnih, zlasti pa božjepotnih cerkva in kapelic, zato je Marijino vnebovzetje v slovenskem prostoru globoko zakoreninjeno. Obiskali smo Brezje in Ptujsko Goro.
Pred vrati je praznik Marijinega vnebovzetja ali veliki šmaren, ki je praznik upanja in poudarja dostojanstvo ter poklicanost vsake ženske. 15. avgusta številni množično romajo v Marijina svetišča in cerkve po vsej državi. Na veliki šmaren se kristjani spominjajo, da je bila Devica Marija z dušo in telesom vzeta v nebesa. V Sloveniji je Mariji posvečenih veliko župnijskih, podružničnih, zlasti pa božjepotnih cerkva in kapelic, zato je Marijino vnebovzetje v slovenskem prostoru globoko zakoreninjeno. Obiskali smo Brezje in Ptujsko Goro.
Hvaležnost je globoko prepletena tudi z vero. Za kaj so mladi najbolj hvaležni v času in prostoru v katerem živimo? Kako na hvaležnost gledajo mladi iz mariborske nadškofije? O tej temi bomo govorili s katoliškim duhovnikom Juretom Sojčem, ki je vodja odbora za mlade pri mariborski nadškofiji ter Urbanom Hajncem, ki bo med drugim povedal, kako on in njegovi vrstniki gledajo na hvaležnost in jo povezujejo z Bogom.
Hvaležnost je globoko prepletena tudi z vero. Za kaj so mladi najbolj hvaležni v času in prostoru v katerem živimo? Kako na hvaležnost gledajo mladi iz mariborske nadškofije? O tej temi bomo govorili s katoliškim duhovnikom Juretom Sojčem, ki je vodja odbora za mlade pri mariborski nadškofiji ter Urbanom Hajncem, ki bo med drugim povedal, kako on in njegovi vrstniki gledajo na hvaležnost in jo povezujejo z Bogom.
Drugi vatikanski koncil je še dodatno poudaril pomen laikov, ki imajo pomembno vlogo v življenju Cerkve. Kako dobro razumemo njihovo poklicanost in vlogo? Jih poznamo denimo po branju Božje besede, krašenju cerkve, petju, po sodelovanju v župnijskem pastoralnem svetu,… ? Laiki dopolnjujejo delo duhovnikov, so aktivni, po župnijah njihovo delo poteka zelo različno. V oddaji lahko slišite, kako imajo organizirano to občestveno dejavnost v Slovenj Gradcu.
Drugi vatikanski koncil je še dodatno poudaril pomen laikov, ki imajo pomembno vlogo v življenju Cerkve. Kako dobro razumemo njihovo poklicanost in vlogo? Jih poznamo denimo po branju Božje besede, krašenju cerkve, petju, po sodelovanju v župnijskem pastoralnem svetu,… ? Laiki dopolnjujejo delo duhovnikov, so aktivni, po župnijah njihovo delo poteka zelo različno. V oddaji lahko slišite, kako imajo organizirano to občestveno dejavnost v Slovenj Gradcu.
Podatki Statističnega urada RS kažejo, da se največ parov poroči na soboto, lani je bil september mesec z največ sklenjenimi zakonskimi zvezami, sledila sta junij in maj. V letu 2023 je zakonsko zvezo sklenilo 6.388 parov. Kaj pa cerkvene poroke? V Sloveniji se je v dvajsetih letih število cerkvenih porok prepolovilo, na 1000 katoličanov beležimo 1,4 poroke. Podatki so razvidni iz letnega poročila Katoliške cerkve v Sloveniji za leto 2023, ki zajema podatke za desetletje od 2012 do 2022. Zakaj prihaja do upada porok, kje tičijo glavni razlogi? Naši gostje bodo župnik Jože Vehovar iz Rogaške Slatine ter zakonca Minka in Jože Erjavec.
Podatki Statističnega urada RS kažejo, da se največ parov poroči na soboto, lani je bil september mesec z največ sklenjenimi zakonskimi zvezami, sledila sta junij in maj. V letu 2023 je zakonsko zvezo sklenilo 6.388 parov. Kaj pa cerkvene poroke? V Sloveniji se je v dvajsetih letih število cerkvenih porok prepolovilo, na 1000 katoličanov beležimo 1,4 poroke. Podatki so razvidni iz letnega poročila Katoliške cerkve v Sloveniji za leto 2023, ki zajema podatke za desetletje od 2012 do 2022. Zakaj prihaja do upada porok, kje tičijo glavni razlogi? Naši gostje bodo župnik Jože Vehovar iz Rogaške Slatine ter zakonca Minka in Jože Erjavec.
Na god sv. Petra in Pavla, smo prav v času župnijskega praznovanja Petrovo, obiskali župnijo Sv. Peter pri Mariboru – Malečnik. Predstavili smo razgibano kulturno-turistično in duhovno dejavnost ter se med drugim ustavili pri tamkajšnji Marijini romarski cerkvi, kamor romarji od vsepovsod prinašajo sveče in rožne vence.
Na god sv. Petra in Pavla, smo prav v času župnijskega praznovanja Petrovo, obiskali župnijo Sv. Peter pri Mariboru – Malečnik. Predstavili smo razgibano kulturno-turistično in duhovno dejavnost ter se med drugim ustavili pri tamkajšnji Marijini romarski cerkvi, kamor romarji od vsepovsod prinašajo sveče in rožne vence.
Oratorij je počitniški program za otroke, ki ga pripravljajo mladi prostovoljci. Vsako leto poteka že v 300 krajih po Sloveniji, med seboj pa združi otroke, mlade in odrasle. Kakšen je utrip v Slovenskih goricah? Obiskali smo župnijo Sv. Urban – Destrnik. Skozi oddajo pa nas popeljejo: Mirjana Fladung, ki je že več kot 10 let voditeljica oratorija, otroci in mladi, župnik Jože Škofič, animatorka Eva Petek, pa tudi ena izmed staršev Nina Horvat, ki svoje otroke redno vključuje v oratorij.
Oratorij je počitniški program za otroke, ki ga pripravljajo mladi prostovoljci. Vsako leto poteka že v 300 krajih po Sloveniji, med seboj pa združi otroke, mlade in odrasle. Kakšen je utrip v Slovenskih goricah? Obiskali smo župnijo Sv. Urban – Destrnik. Skozi oddajo pa nas popeljejo: Mirjana Fladung, ki je že več kot 10 let voditeljica oratorija, otroci in mladi, župnik Jože Škofič, animatorka Eva Petek, pa tudi ena izmed staršev Nina Horvat, ki svoje otroke redno vključuje v oratorij.
Vatikanski Dikasterij za nauk vere je pred pol leta omogočil duhovnikom v Katoliški cerkvi, da podelijo blagoslov parom, ki po katoliškem nauku živijo v »neurejenih zvezah«, torej istospolnim parom, ločenim in ponovno poročenim. Lokalne cerkve so se na omenjeni dokument odzvale različno. Kako ga razlaga moralni teolog dr. Roman Globokar, ali gre za nov nauk v Cerkvi?
Vatikanski Dikasterij za nauk vere je pred pol leta omogočil duhovnikom v Katoliški cerkvi, da podelijo blagoslov parom, ki po katoliškem nauku živijo v »neurejenih zvezah«, torej istospolnim parom, ločenim in ponovno poročenim. Lokalne cerkve so se na omenjeni dokument odzvale različno. Kako ga razlaga moralni teolog dr. Roman Globokar, ali gre za nov nauk v Cerkvi?
Obravnavamo duhovnost v najširšem pomenu besede in se osredotočamo na delovanja različnih verskih skupnosti in človekoljubnih organizacij znotraj teh skupnosti.
Obravnavamo duhovnost v najširšem pomenu besede in se osredotočamo na delovanja različnih verskih skupnosti in človekoljubnih organizacij znotraj teh skupnosti.
»Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na Zemlji.« To je četrta krščanska božja zapoved. Aleš Čerin iz katoliškega društva Družina in življenje ugotavlja, da zloraba te zapovedi v družinah povzroča veliko gorja. Kdaj četrto božjo zapoved zlorabljajo starši, kdaj njihovi potomci? Kako lahko v teh primerih pomagajo duhovniki?
»Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na Zemlji.« To je četrta krščanska božja zapoved. Aleš Čerin iz katoliškega društva Družina in življenje ugotavlja, da zloraba te zapovedi v družinah povzroča veliko gorja. Kdaj četrto božjo zapoved zlorabljajo starši, kdaj njihovi potomci? Kako lahko v teh primerih pomagajo duhovniki?
Evangeličanska humanitarna organizacija Podpornica organizira drugo nedeljo v juniju 56. tradicionalni shod vernic in vernikov pri gradu Grad na Goričkem. O poslanstvu Podpornice, njenih programih pomoči z njenim predsednikom in evangeličanskim duhovnikom Petrom Andrejčakom.
Evangeličanska humanitarna organizacija Podpornica organizira drugo nedeljo v juniju 56. tradicionalni shod vernic in vernikov pri gradu Grad na Goričkem. O poslanstvu Podpornice, njenih programih pomoči z njenim predsednikom in evangeličanskim duhovnikom Petrom Andrejčakom.
V Škofiji Koper junija z več prireditvami častijo 1500. obletnico imenovanja in prihoda sv. Nazarija v Koper. Ta svetnik je zavetnik mesta Koper in naj bi bil po zgodovinskih virih njegov prvi škof, posvečen za koprskega škofa leta 524, zato Koper letos praznuje 1500. obletnico nastanka. Več o sv. Nazariju, njegovi vlogi pri razvoju krščanstva v slovenski Istri, pa tudi o dogodkih, s katerimi bo koprska škofija praznovala visoko obletnico prihoda omenjenega svetnika v mesto, koprski stolni župnik dr. Primož Krečič.
V Škofiji Koper junija z več prireditvami častijo 1500. obletnico imenovanja in prihoda sv. Nazarija v Koper. Ta svetnik je zavetnik mesta Koper in naj bi bil po zgodovinskih virih njegov prvi škof, posvečen za koprskega škofa leta 524, zato Koper letos praznuje 1500. obletnico nastanka. Več o sv. Nazariju, njegovi vlogi pri razvoju krščanstva v slovenski Istri, pa tudi o dogodkih, s katerimi bo koprska škofija praznovala visoko obletnico prihoda omenjenega svetnika v mesto, koprski stolni župnik dr. Primož Krečič.
50 prostovoljk in prostovoljcev se pod pokroviteljstvom Katoliške mladine v okviru programa POTA odpravlja na misijonsko delo v Kenijo, Indijo, Argentino, Kazahstan, Ukrajino in na Madagaskar. Kdo so ti prostovoljci, zakaj so se odločili za evangelizacijo in za služenje bližnjemu? Kako se že več mesecev pripravljajo na pot? Elizabeta Žust je bila lani kot prostovoljka v misijonu v Ukrajini, letos bo v Turčiji; Jana Tisovic bo drugo leto zapored mesec dni delala kot prostovoljka na Madagaskarju; Trina Posedel in Martin Peterka Skobe pa se to poletje kot laiška misijonarja, prostovoljca, odpravljata prva v Kazahstan, drugi v Kenijo.
50 prostovoljk in prostovoljcev se pod pokroviteljstvom Katoliške mladine v okviru programa POTA odpravlja na misijonsko delo v Kenijo, Indijo, Argentino, Kazahstan, Ukrajino in na Madagaskar. Kdo so ti prostovoljci, zakaj so se odločili za evangelizacijo in za služenje bližnjemu? Kako se že več mesecev pripravljajo na pot? Elizabeta Žust je bila lani kot prostovoljka v misijonu v Ukrajini, letos bo v Turčiji; Jana Tisovic bo drugo leto zapored mesec dni delala kot prostovoljka na Madagaskarju; Trina Posedel in Martin Peterka Skobe pa se to poletje kot laiška misijonarja, prostovoljca, odpravljata prva v Kazahstan, drugi v Kenijo.
Muzej krščanstva na Slovenskem gosti mednarodno razstavo iz Portugalske z naslovom Simbolika rastlin v Svetem pismu in drugih svetih knjigah. Kakšna simbolna sporočila imajo drevesa, sončnice, nekatere cvetlice, sadna drevesa, na primer granatno jabolko, za kristjane, muslimane in jude? Koordinatorica razstave dr. Dijana Pita da Costa: »Rastline ne poznajo meja, ne verskih in ne političnih meja; nas povezujejo na različne načine.«
Muzej krščanstva na Slovenskem gosti mednarodno razstavo iz Portugalske z naslovom Simbolika rastlin v Svetem pismu in drugih svetih knjigah. Kakšna simbolna sporočila imajo drevesa, sončnice, nekatere cvetlice, sadna drevesa, na primer granatno jabolko, za kristjane, muslimane in jude? Koordinatorica razstave dr. Dijana Pita da Costa: »Rastline ne poznajo meja, ne verskih in ne političnih meja; nas povezujejo na različne načine.«
Katoliški duhovnik Lawrence G. Lovasik je v svojem delu Skrita moč prijaznosti zapisal: »Človek je lahko ljubezniv, usmiljen in požrtvovalen, vendar ni prijazen.« Kaj vse je prijaznost, kako ohranjati prijazno držo v tem mnogokrat nič kaj prijaznem svetu, kako prijaznost udejanjati v vsakdanjih odnosih? O teh vprašanji s katoliškim duhovnikom mag. Markom Rijavcem in Davidom Ahačičem iz založbe Družina.
Katoliški duhovnik Lawrence G. Lovasik je v svojem delu Skrita moč prijaznosti zapisal: »Človek je lahko ljubezniv, usmiljen in požrtvovalen, vendar ni prijazen.« Kaj vse je prijaznost, kako ohranjati prijazno držo v tem mnogokrat nič kaj prijaznem svetu, kako prijaznost udejanjati v vsakdanjih odnosih? O teh vprašanji s katoliškim duhovnikom mag. Markom Rijavcem in Davidom Ahačičem iz založbe Družina.
V maju smo še bolj poglobljeno povezani z Marijo. Bila je del Jezusovega življenja in ga tudi sooblikovala. Kdaj pa se je začelo njeno čaščenje, kje o njej beremo v Svetem pismu? Kako pomembna je njena vloga in kako nas danes spremlja, ki ji posvetimo celoten mesec. O tem pa z asistentko in raziskovalko Inštituta za Sveto pismo, judovstvo in zgodnje krščanstvo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani Lizo Primc.
V maju smo še bolj poglobljeno povezani z Marijo. Bila je del Jezusovega življenja in ga tudi sooblikovala. Kdaj pa se je začelo njeno čaščenje, kje o njej beremo v Svetem pismu? Kako pomembna je njena vloga in kako nas danes spremlja, ki ji posvetimo celoten mesec. O tem pa z asistentko in raziskovalko Inštituta za Sveto pismo, judovstvo in zgodnje krščanstvo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani Lizo Primc.
Pred kratkim so muslimanke in muslimani praznovali ramazanski bajram – enega izmed svojih dveh najpomembnejših verskih praznikov; Radiotelevizija Slovenija je prvič v zgodovini iz ljubljanske džamije prenašala bajramsko molitev na drugem programu Televizije Slovenija. Strokovna komentatorka tega prenosa je bila Ela Porić, magistrica kulturologije in religijskih študij iz Muslimanskega kulturnega centra; s prevodi molitev in citatov iz za muslimane svete knjige koran iz arabščine je gledalkam in gledalcem nemuslimanom razložila molitve in obrede tako, da so jo lahko razumeli. O odzivih na prenos bajramske molitve, o stereotipih o islamu in delovanju muslimanskega kulturnega centra.
Pred kratkim so muslimanke in muslimani praznovali ramazanski bajram – enega izmed svojih dveh najpomembnejših verskih praznikov; Radiotelevizija Slovenija je prvič v zgodovini iz ljubljanske džamije prenašala bajramsko molitev na drugem programu Televizije Slovenija. Strokovna komentatorka tega prenosa je bila Ela Porić, magistrica kulturologije in religijskih študij iz Muslimanskega kulturnega centra; s prevodi molitev in citatov iz za muslimane svete knjige koran iz arabščine je gledalkam in gledalcem nemuslimanom razložila molitve in obrede tako, da so jo lahko razumeli. O odzivih na prenos bajramske molitve, o stereotipih o islamu in delovanju muslimanskega kulturnega centra.
Pomladni čas je tudi obdobje porok. Ustaljena praksa je, da škofijske in redovne službe organizirajo tečaje za pripravo para na zakrament svetega zakona. Tudi v okviru skupnosti Emanuel izvajajo pripravo na zakon; med drugim jo skupaj s svojim soprogom med drugim vodi mag. Mihaela Kastelec. Kdo so udeleženci priprave na zakon, o čem se pogovarjajo na pripravah in kaj pomeni dobra priprava na zakonsko zvezo, zakaj jo param priporoča, ali se zgodi, da par skozi pripravo ugotovi, da nista za skupaj?
Pomladni čas je tudi obdobje porok. Ustaljena praksa je, da škofijske in redovne službe organizirajo tečaje za pripravo para na zakrament svetega zakona. Tudi v okviru skupnosti Emanuel izvajajo pripravo na zakon; med drugim jo skupaj s svojim soprogom med drugim vodi mag. Mihaela Kastelec. Kdo so udeleženci priprave na zakon, o čem se pogovarjajo na pripravah in kaj pomeni dobra priprava na zakonsko zvezo, zakaj jo param priporoča, ali se zgodi, da par skozi pripravo ugotovi, da nista za skupaj?
V tednu molitve za duhovne poklice v Katoliški cerkvi v Sloveniji s. Ana Šuštar, frančiškanka Marijina misijonarka, in kaplan v župniji Ig Janez Pavel Šuštar, sestra in brat, o božjem klicu za duhovni poklic. V današnjem času ni ravno prav pogosta odločitev, kaj šele da bi iz iste družine dva otroka stopila na pot duhovnega poklica. Ali bi še enkrat sprejela odločitev za duhovni poklic, kaj mlade kristjanke in kristjane odvrača od redovništva in duhovništva, pa kakšnih predsodkov in opazk sta deležna od posameznikov, kaj bi morda spremenila v Cerkvi, pa tudi o tem, kako ostajata povezana.
V tednu molitve za duhovne poklice v Katoliški cerkvi v Sloveniji s. Ana Šuštar, frančiškanka Marijina misijonarka, in kaplan v župniji Ig Janez Pavel Šuštar, sestra in brat, o božjem klicu za duhovni poklic. V današnjem času ni ravno prav pogosta odločitev, kaj šele da bi iz iste družine dva otroka stopila na pot duhovnega poklica. Ali bi še enkrat sprejela odločitev za duhovni poklic, kaj mlade kristjanke in kristjane odvrača od redovništva in duhovništva, pa kakšnih predsodkov in opazk sta deležna od posameznikov, kaj bi morda spremenila v Cerkvi, pa tudi o tem, kako ostajata povezana.
Katoliški duhovnik dr. Janez Gril je novi prošt Stolnega kapitlja v Novem mestu. V novi službi se bo posvetil molitvi, duhovnosti; duhovnik Gril pa se je večino življenja ukvarjal predvsem z mediji in gospodarskimi temami; bil je aktiven v cerkvenih in posvetnih gremijih na prehodu iz enopartijskega sistema v demokratično družbo. Premišljuje o medijih, anonimnih objavah na spletu, procesu sprave, bil je pobudnik prve spravne svete maše v Kočevskem Rogu; lani je obhajal zlato mašo.
Katoliški duhovnik dr. Janez Gril je novi prošt Stolnega kapitlja v Novem mestu. V novi službi se bo posvetil molitvi, duhovnosti; duhovnik Gril pa se je večino življenja ukvarjal predvsem z mediji in gospodarskimi temami; bil je aktiven v cerkvenih in posvetnih gremijih na prehodu iz enopartijskega sistema v demokratično družbo. Premišljuje o medijih, anonimnih objavah na spletu, procesu sprave, bil je pobudnik prve spravne svete maše v Kočevskem Rogu; lani je obhajal zlato mašo.
Na veliko noč, na najpomembnejši krščanski praznik, novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference dr. Andrej Saje in škof Evangeličanske cerkve AV v Sloveniji mag. Leon Novak premišljujeta o sporočilu velike noči danes.
Na veliko noč, na najpomembnejši krščanski praznik, novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference dr. Andrej Saje in škof Evangeličanske cerkve AV v Sloveniji mag. Leon Novak premišljujeta o sporočilu velike noči danes.
O svetopisemskem sporočilu cvetne nedelje in bogati kulturni dediščini izdelave cvetnonedeljskih butaric oziroma zelenja povezanega v snope z župnikom iz župnije Ljubljana Ježica Sebastjanom Likarjem in raziskovalko iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani dr. Blanko Ravnjak.
O svetopisemskem sporočilu cvetne nedelje in bogati kulturni dediščini izdelave cvetnonedeljskih butaric oziroma zelenja povezanega v snope z župnikom iz župnije Ljubljana Ježica Sebastjanom Likarjem in raziskovalko iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani dr. Blanko Ravnjak.
Tudi muslimani so vstopili v postni čas, v sveti mesec ramazan, kot obdobje duhovnega premišljevanja o smislu svojega življenja, o bistvu duhovnosti, svoje vere, iskanja notranjega miru. To je tudi mesec poglobljenega branja Korana, svete knjige za muslimane. O vsem tem z imamom Islamske skupnosti v Sloveniji Zinaidom Mahmutagićem, ki duhovno oskrbo zagotavlja muslimanom v Mariboru.
Tudi muslimani so vstopili v postni čas, v sveti mesec ramazan, kot obdobje duhovnega premišljevanja o smislu svojega življenja, o bistvu duhovnosti, svoje vere, iskanja notranjega miru. To je tudi mesec poglobljenega branja Korana, svete knjige za muslimane. O vsem tem z imamom Islamske skupnosti v Sloveniji Zinaidom Mahmutagićem, ki duhovno oskrbo zagotavlja muslimanom v Mariboru.
Bili smo gosti v Lambrechtovem domu v Slovenskih Konjicah - najstarejšem slovenskem domu starostnikov. Kako skrbijo za duhovno vzvalovanost stanovalcev; o tem v oddaji razmišljajo: direktorica doma Irena Vozlič Stjepčević, duhovnik Tone Furar ter stanovalki 83-letna Majda Zabukovšek ter 92 - letna Angela Pem.
Bili smo gosti v Lambrechtovem domu v Slovenskih Konjicah - najstarejšem slovenskem domu starostnikov. Kako skrbijo za duhovno vzvalovanost stanovalcev; o tem v oddaji razmišljajo: direktorica doma Irena Vozlič Stjepčević, duhovnik Tone Furar ter stanovalki 83-letna Majda Zabukovšek ter 92 - letna Angela Pem.
Katoliška cerkev v Sloveniji je ustanovila tri delovna telesa za zaščito otrok, mladoletnih in ranljivih oseb. Prva skupina strokovnjakov bo pripravila analizo preteklih spolnih zlorab, druga se bo kot drugostopenjski organ ukvarjala z domnevnimi spolnimi zlorabami danes, tretja skupina bo začrtala preventivne dejavnosti na področju preprečevanja in odkrivanja spolnih zlorab v Cerkvi in v njenih organizacijah. Kdo so člani teh skupin, kako bodo delovale skupine strokovnjakov tudi v luči njihove neodvisnosti od Škofovske konference, komu bodo poročale o svojih ugotovitvah. Ali bodo lahko vključile dodatne strokovnjake v svoje skupine? O vsem tem s tiskovnim predstavnikom SŠK dr. Gabrielom Kavčičem.
Katoliška cerkev v Sloveniji je ustanovila tri delovna telesa za zaščito otrok, mladoletnih in ranljivih oseb. Prva skupina strokovnjakov bo pripravila analizo preteklih spolnih zlorab, druga se bo kot drugostopenjski organ ukvarjala z domnevnimi spolnimi zlorabami danes, tretja skupina bo začrtala preventivne dejavnosti na področju preprečevanja in odkrivanja spolnih zlorab v Cerkvi in v njenih organizacijah. Kdo so člani teh skupin, kako bodo delovale skupine strokovnjakov tudi v luči njihove neodvisnosti od Škofovske konference, komu bodo poročale o svojih ugotovitvah. Ali bodo lahko vključile dodatne strokovnjake v svoje skupine? O vsem tem s tiskovnim predstavnikom SŠK dr. Gabrielom Kavčičem.
Človek se umakne v tišino, da bi si prisluhnil, da bi na novo premislil in se mogoče tudi nekaj na novo odločil. Kristjani so v postnem času še posebej povabljeni k takim umikom, med katerim naj bi slišali božji glas. Kako prepoznati božji glas na duhovnih vajah? Kakšen je ta glas? Kako težko je verjeti v nagovor božjega glasu? Kako ga prenesti v življenje? Gosti pogovora bodo udeleženca duhovnih vaj Ksenija Valenčič in Primož Stražar ter p. Janez Poljanšek, ki vodi duhovne vaje v Ignacijevem domu duhovnosti (foto. Pexels / Pixabay).
Človek se umakne v tišino, da bi si prisluhnil, da bi na novo premislil in se mogoče tudi nekaj na novo odločil. Kristjani so v postnem času še posebej povabljeni k takim umikom, med katerim naj bi slišali božji glas. Kako prepoznati božji glas na duhovnih vajah? Kakšen je ta glas? Kako težko je verjeti v nagovor božjega glasu? Kako ga prenesti v življenje? Gosti pogovora bodo udeleženca duhovnih vaj Ksenija Valenčič in Primož Stražar ter p. Janez Poljanšek, ki vodi duhovne vaje v Ignacijevem domu duhovnosti (foto. Pexels / Pixabay).
Kristjani so na pepelnično sredo vstopili v 40 dnevni postni čas, ki bo trajal do 30. marca. Slovenska karitas v tem obdobju izvaja tradicionalno preventivno akcijo 40 dni brez alkohola kot poziv k solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi posledic alkoholizma v družini in družbi. Ambasadorka letošnje akcije je pevka Monika Avsenik. Zato smo jo povabili k pogovoru o prisotnosti alkohola v zabavni industriji, o vrednotah in o učiteljskem poklicu.
Kristjani so na pepelnično sredo vstopili v 40 dnevni postni čas, ki bo trajal do 30. marca. Slovenska karitas v tem obdobju izvaja tradicionalno preventivno akcijo 40 dni brez alkohola kot poziv k solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi posledic alkoholizma v družini in družbi. Ambasadorka letošnje akcije je pevka Monika Avsenik. Zato smo jo povabili k pogovoru o prisotnosti alkohola v zabavni industriji, o vrednotah in o učiteljskem poklicu.
Po slovenskem kulturnem prazniku gostimo prejemnika Trubarjevega priznanja za leto 2023 teologa, cerkvenega zgodovinarja in zaslužnega profesorja Teološke fakultete Univerze v Ljubljani patra dr. Metoda Benedika. V osrčju njegove poklicne poti so ob duhovniškem poslanstvu bile kapucinske knjižnice. A v oddaji ne premišljuje le o raziskovalnem delu, ampak tudi o njegovih pogledih na aktualne teme v Cerkvi in družbi.
Po slovenskem kulturnem prazniku gostimo prejemnika Trubarjevega priznanja za leto 2023 teologa, cerkvenega zgodovinarja in zaslužnega profesorja Teološke fakultete Univerze v Ljubljani patra dr. Metoda Benedika. V osrčju njegove poklicne poti so ob duhovniškem poslanstvu bile kapucinske knjižnice. A v oddaji ne premišljuje le o raziskovalnem delu, ampak tudi o njegovih pogledih na aktualne teme v Cerkvi in družbi.
Glede na odlomke iz evangelijev bi moral človek vse odpustiti in sovražniku nastaviti še drugo lice. Kako Jezusove besede o odpuščanju razume Sonja Pungertnik, Slovenka leta 2014 in voditeljica enoletnega programa Šola odnosov in odpuščanja, ki ga izvaja Ignacijev dom duhovnosti? Pogovarjali smo se o najpogostejših zmotah o odpuščanju (foto: Pixabay).
Glede na odlomke iz evangelijev bi moral človek vse odpustiti in sovražniku nastaviti še drugo lice. Kako Jezusove besede o odpuščanju razume Sonja Pungertnik, Slovenka leta 2014 in voditeljica enoletnega programa Šola odnosov in odpuščanja, ki ga izvaja Ignacijev dom duhovnosti? Pogovarjali smo se o najpogostejših zmotah o odpuščanju (foto: Pixabay).
Dialoga med vlado in verskimi skupnostmi trenutno ni, ugotavljajo verske skupnosti in ministrstvo za kulturo. Državni sekretar na ministrstvu za kulturo mag. Marko Rusjan napoveduje, da bo vlada dialog z verskimi skupnostmi premaknila z mrtve točke z ustanovitvijo sveta za dialog z verskimi skupnostmi v dveh do treh mesecih; obstoječa služba za kulturne raznolikosti in človekove pravice na ministrstvu za kulturo pa bo svoje delo razširila tudi na področje verske svobode.
Dialoga med vlado in verskimi skupnostmi trenutno ni, ugotavljajo verske skupnosti in ministrstvo za kulturo. Državni sekretar na ministrstvu za kulturo mag. Marko Rusjan napoveduje, da bo vlada dialog z verskimi skupnostmi premaknila z mrtve točke z ustanovitvijo sveta za dialog z verskimi skupnostmi v dveh do treh mesecih; obstoječa služba za kulturne raznolikosti in človekove pravice na ministrstvu za kulturo pa bo svoje delo razširila tudi na področje verske svobode.
Umetnostni zgodovinar dr. Damijan Prelovšek razmišlja o globalni duhovni sporočilnosti del arhitekta Jožeta Plečnika, ki je bil rojen 23.januarja 1872. Po mnenju dr. Prelovška sodi Plečnik med najuglednejše cerkvene arhitekte 20.stoletja.
Umetnostni zgodovinar dr. Damijan Prelovšek razmišlja o globalni duhovni sporočilnosti del arhitekta Jožeta Plečnika, ki je bil rojen 23.januarja 1872. Po mnenju dr. Prelovška sodi Plečnik med najuglednejše cerkvene arhitekte 20.stoletja.
S katoliškim duhovnikom iz Župnije Ljubljana Ježica in članom duhovniškega okteta Oremus Sebastijanom Likarjem o načrtih duhovniškega okteta.
S katoliškim duhovnikom iz Župnije Ljubljana Ježica in članom duhovniškega okteta Oremus Sebastijanom Likarjem o načrtih duhovniškega okteta.
V Ljubljani in okoliških krajih se je zbralo več tisoč mladih kristjanov iz različnih krščanskih cerkva iz 48-ih držav; udeležujejo se petdnevnega 46. Evropskega srečanja mladih, ki ga Taizejska ekumenska skupnost v sodelovanju z lokalnimi krščanskimi cerkvami vsako leto pripravi v katerem izmed evropskih mest.
V Ljubljani in okoliških krajih se je zbralo več tisoč mladih kristjanov iz različnih krščanskih cerkva iz 48-ih držav; udeležujejo se petdnevnega 46. Evropskega srečanja mladih, ki ga Taizejska ekumenska skupnost v sodelovanju z lokalnimi krščanskimi cerkvami vsako leto pripravi v katerem izmed evropskih mest.
Letos mineva 800 let, od kar je sveti Frančišek Asiški v votlini Greccio v osrednji Italiji postavil prve božične jaslice. O njihovem sporočilu in zgodovinskem razvoju z dr. patrom Robert Bahčič, rektorjem Slovenskega Marijinega narodnega svetišča na Brezjah. Ob baziliki Marije Pomagaj je pred 22. leti vrata odprl tudi Muzej jaslic, ki hrani preko 450 jaslic iz različnih krajev po svetu.
Letos mineva 800 let, od kar je sveti Frančišek Asiški v votlini Greccio v osrednji Italiji postavil prve božične jaslice. O njihovem sporočilu in zgodovinskem razvoju z dr. patrom Robert Bahčič, rektorjem Slovenskega Marijinega narodnega svetišča na Brezjah. Ob baziliki Marije Pomagaj je pred 22. leti vrata odprl tudi Muzej jaslic, ki hrani preko 450 jaslic iz različnih krajev po svetu.
Evangeličanska duhovnica iz cerkvene občine Gornji Petrovci na Goričkem Jana Kerčmar po 45. letih opravljanja duhovniškega poslanstva ugotavlja, da jih idej in navdiha kljub letom ne primanjkuje. Po vsakem bogoslužju seže v roko vsakemu verniku, odraslemu ali otroku, in ga objame, zato ker – kot pravi – obožuje svojo službo in ima rada ljudi. Tudi če bo kdaj v prihodnosti odložila talar za vedno, bo ostala duhovnica, ker je najpomembnejše tisto, kar človek nosi v srcu.
Evangeličanska duhovnica iz cerkvene občine Gornji Petrovci na Goričkem Jana Kerčmar po 45. letih opravljanja duhovniškega poslanstva ugotavlja, da jih idej in navdiha kljub letom ne primanjkuje. Po vsakem bogoslužju seže v roko vsakemu verniku, odraslemu ali otroku, in ga objame, zato ker – kot pravi – obožuje svojo službo in ima rada ljudi. Tudi če bo kdaj v prihodnosti odložila talar za vedno, bo ostala duhovnica, ker je najpomembnejše tisto, kar človek nosi v srcu.