Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Poslušamo posnetke ljudske glasbe iz arhiva Radia Slovenija in Glasbeno narodopisnega instituta.
Avtor: Tomaž Rauch
V ljudskem izročilu imajo balade posebno mesto. Nekatere lahko spremljamo skozi njihovo preobrazbo do izvora, zelo različne so po temi in vsebini, lahko pa veliko povedo o preteklosti: tako o političnih in družbenih razmerah, o razumevanju življenja, o načinih nastajanja in preoblikovanja izročila; skratka o življenju naših ljudi in o razmerah, v kakršnih so živeli. Med ljudskimi pesmimi so balade segajo najdlje v preteklost in največ povedo o naših prednikih, posredno pa tudi o nas samih.
V ljudskem izročilu imajo balade posebno mesto. Nekatere lahko spremljamo skozi njihovo preobrazbo do izvora, zelo različne so po temi in vsebini, lahko pa veliko povedo o preteklosti: tako o političnih in družbenih razmerah, o razumevanju življenja, o načinih nastajanja in preoblikovanja izročila; skratka o življenju naših ljudi in o razmerah, v kakršnih so živeli. Med ljudskimi pesmimi so balade segajo najdlje v preteklost in največ povedo o naših prednikih, posredno pa tudi o nas samih.
V oddaji Za en bokal muzike bomo tokrat slišali posnetke iz Bušinje vasi na belokranjski strani Gorjancev, ki so nastali leta 1992. Pri Kraščevih so takrat peli in pripovedovali domači pevci in godec, slišali pa bomo ljubezenske, obredne in plesne napeve in viže. Oddajo bo dopolnilo nekaj napevov iz sosednjega Suhorja in arhiva.
V oddaji Za en bokal muzike bomo tokrat slišali posnetke iz Bušinje vasi na belokranjski strani Gorjancev, ki so nastali leta 1992. Pri Kraščevih so takrat peli in pripovedovali domači pevci in godec, slišali pa bomo ljubezenske, obredne in plesne napeve in viže. Oddajo bo dopolnilo nekaj napevov iz sosednjega Suhorja in arhiva.
Z zvočnimi zapisi srečanja izvajalcev ljudskih pesmi in viž na Vidmu v Dobrepolju leta 1991 smo se že srečali. Tokrat se mu posvečamo že tretjič, zapeli pa so takrat pevki Marija Papež in Ana Obranovič iz Fare pri Kostelu, Pevke in pevci iz Dolene v Halozah, Marija in France Anzeljc – Petračeva s Hudega Vrha pri Novi vasi na Blokah, na violinske citre pa je zaigral domačin Jože Zajc.
Z zvočnimi zapisi srečanja izvajalcev ljudskih pesmi in viž na Vidmu v Dobrepolju leta 1991 smo se že srečali. Tokrat se mu posvečamo že tretjič, zapeli pa so takrat pevki Marija Papež in Ana Obranovič iz Fare pri Kostelu, Pevke in pevci iz Dolene v Halozah, Marija in France Anzeljc – Petračeva s Hudega Vrha pri Novi vasi na Blokah, na violinske citre pa je zaigral domačin Jože Zajc.
Zvočni sprehod po Beli Krajini, kot jo je leta 1974 v Slovenski zemlji v pesmi in besedi predstavila Zmaga Kumer. O marsičem je bilo govora, mi pa se posvečamo glasbi, ki jo dopolnjujejo še drugi zvočni zapisi iz te, za marsikoga skrivnostne in čarobne pokrajine. Bolj ali manj značilni primeri belokranjske glasbe, skupaj z naslovno pesmijo, ki je že dolga leta prepoznavni znak slovenskega ljudskega izročila na radijskih valovih.
Zvočni sprehod po Beli Krajini, kot jo je leta 1974 v Slovenski zemlji v pesmi in besedi predstavila Zmaga Kumer. O marsičem je bilo govora, mi pa se posvečamo glasbi, ki jo dopolnjujejo še drugi zvočni zapisi iz te, za marsikoga skrivnostne in čarobne pokrajine. Bolj ali manj značilni primeri belokranjske glasbe, skupaj z naslovno pesmijo, ki je že dolga leta prepoznavni znak slovenskega ljudskega izročila na radijskih valovih.