Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Danes se z vlakom odpravimo do ene naših najbolj znanih turističnih destinacij. Bled ima dve železniški postaji: postajo Lesce Bled, ki je od središča Bleda oddaljena 4 kilometre, in postajo Bled Jezero, kamor se je odpravila Darja Pograjc. Slednja je od Blejskega jezera oz. kopalnih vod v Veliki Zaki oddaljena zgolj kilometer oz. 15 minut hoje. Nič čudnega torej, da je tam srečala tako domače kot tuje turiste, ki so za obisk tega bisera raje kot avtomobil izbrali vlak.
Danes se z vlakom odpravimo do ene naših najbolj znanih turističnih destinacij. Bled ima dve železniški postaji: postajo Lesce Bled, ki je od središča Bleda oddaljena 4 kilometre, in postajo Bled Jezero, kamor se je odpravila Darja Pograjc. Slednja je od Blejskega jezera oz. kopalnih vod v Veliki Zaki oddaljena zgolj kilometer oz. 15 minut hoje. Nič čudnega torej, da je tam srečala tako domače kot tuje turiste, ki so za obisk tega bisera raje kot avtomobil izbrali vlak.
Drugi poudarki oddaje: Gorsko kolesarjenje je poleti priljubljen način preživljanja prostega časa, na Kopah pa ta teden gostijo največje adrenalinske navdušence Novomeški otroci že 22. leto zapored počitnice preživljajo ustvarjalno v družbi vrstnikov, stran od televizijskih ekranov in telefonov V mestni občini Nova Gorica letos poteka vrsta infrastrukturnih projektov - od prenove šol in vrtcev do graditve športnih površin in cestnih ureditev V Zimici v Dupleku so včeraj odprli prenovljeno in razširjeno cesto, končuje pa se tudi prenova kuhinje v osnovni šoli in gradnja tamkajšnjega novega vrtca V centru ponovne uporabe Ptuj v času hitrega potrošništva krepijo krožno gospodarstvo in olajšajo nakupe tistim s tanjšo denarnico
Drugi poudarki oddaje: Gorsko kolesarjenje je poleti priljubljen način preživljanja prostega časa, na Kopah pa ta teden gostijo največje adrenalinske navdušence Novomeški otroci že 22. leto zapored počitnice preživljajo ustvarjalno v družbi vrstnikov, stran od televizijskih ekranov in telefonov V mestni občini Nova Gorica letos poteka vrsta infrastrukturnih projektov - od prenove šol in vrtcev do graditve športnih površin in cestnih ureditev V Zimici v Dupleku so včeraj odprli prenovljeno in razširjeno cesto, končuje pa se tudi prenova kuhinje v osnovni šoli in gradnja tamkajšnjega novega vrtca V centru ponovne uporabe Ptuj v času hitrega potrošništva krepijo krožno gospodarstvo in olajšajo nakupe tistim s tanjšo denarnico
V zadnjih dneh so se na družbenih omrežjih pojavile informacije o več poginih psov in mačk na območju Bohinja – predvsem v povezavi s kopanjem v Bohinjskem jezeru. Pojavili so se sumi, da bi lahko bile vzrok zastrupitve cianobakterije v jezerski vodi, a uradno za zdaj to ni potrjeno. Inšpekcija Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin doslej ni prijela nobene prijave, je pa informacijo o povečanem poginu hišnih živali na območju Bohinjskega jezera zasledila na socialnih omrežjih. Na podlagi omenjenih objav je Uprava za varno hrano že začela zbirati informacije. V enem primeru je bila poginjena žival pripeljana v veterinarsko ambulanto. Veterinarska fakulteta, Inštitut za patologijo bo opravil forenzično raztelesbo z namenom ugotovitve vzroka pogina. Glede na informacije na socialnih omrežjih, kjer se kot možnost zastrupitve navaja tudi voda iz Bohinjskega jezera, ki naj bi vsebovala cianobakterije, je Uprava za varno hrano o tem seznanila tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje in Ministrstvo za zdravje z namenom razjasnitve okoliščin, predvsem pa zaradi zaščite zdravja tako ljudi kot živali. Kako pa je ukrepala Občina Bohinj in kako varna je voda v Bohinjskem jezeru za živali in ljudi? O tem smo se pogovarjali z bohinjskim županom Jožetom Sodjo, doktorica Tina Eleršek z Nacionalnega inštituta za biologijo pa nam je pojasnila, kaj so cianobakterije, kje se lahko pojavijo in kako nevarne so lahko za ljudi in živali.
V zadnjih dneh so se na družbenih omrežjih pojavile informacije o več poginih psov in mačk na območju Bohinja – predvsem v povezavi s kopanjem v Bohinjskem jezeru. Pojavili so se sumi, da bi lahko bile vzrok zastrupitve cianobakterije v jezerski vodi, a uradno za zdaj to ni potrjeno. Inšpekcija Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin doslej ni prijela nobene prijave, je pa informacijo o povečanem poginu hišnih živali na območju Bohinjskega jezera zasledila na socialnih omrežjih. Na podlagi omenjenih objav je Uprava za varno hrano že začela zbirati informacije. V enem primeru je bila poginjena žival pripeljana v veterinarsko ambulanto. Veterinarska fakulteta, Inštitut za patologijo bo opravil forenzično raztelesbo z namenom ugotovitve vzroka pogina. Glede na informacije na socialnih omrežjih, kjer se kot možnost zastrupitve navaja tudi voda iz Bohinjskega jezera, ki naj bi vsebovala cianobakterije, je Uprava za varno hrano o tem seznanila tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje in Ministrstvo za zdravje z namenom razjasnitve okoliščin, predvsem pa zaradi zaščite zdravja tako ljudi kot živali. Kako pa je ukrepala Občina Bohinj in kako varna je voda v Bohinjskem jezeru za živali in ljudi? O tem smo se pogovarjali z bohinjskim županom Jožetom Sodjo, doktorica Tina Eleršek z Nacionalnega inštituta za biologijo pa nam je pojasnila, kaj so cianobakterije, kje se lahko pojavijo in kako nevarne so lahko za ljudi in živali.
Vsi poznamo Bohinjsko in Blejsko jezero, a poleg teh jih je še veliko, ne samo alpskega ledeniškega ali tektonskega izvora, marveč tudi kraških presihajočih, kar je pomebna posebnost naše domovine, ter barij, ki so nekoč bila jezera. Veliko imamo tudi akumulacijskih in rudniških jezer, ki so nastala po opustitvi rudarjenja (ponovitev).
Vsi poznamo Bohinjsko in Blejsko jezero, a poleg teh jih je še veliko, ne samo alpskega ledeniškega ali tektonskega izvora, marveč tudi kraških presihajočih, kar je pomebna posebnost naše domovine, ter barij, ki so nekoč bila jezera. Veliko imamo tudi akumulacijskih in rudniških jezer, ki so nastala po opustitvi rudarjenja (ponovitev).
Občina Pivka je občina z največ jezeri v Sloveniji, čeprav teh jezer največkrat sploh ni. Sedemnajst jezer je namreč presihajočih in na tako majhnem območju jih ni nikjer na svetu toliko. Z njimi je povezana tudi velika biotska pestrost, vse skupaj pa je zajeto v Krajinski park Pivška presihajoča jezera. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«
Občina Pivka je občina z največ jezeri v Sloveniji, čeprav teh jezer največkrat sploh ni. Sedemnajst jezer je namreč presihajočih in na tako majhnem območju jih ni nikjer na svetu toliko. Z njimi je povezana tudi velika biotska pestrost, vse skupaj pa je zajeto v Krajinski park Pivška presihajoča jezera. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«
Tokrat se kot vsako nedeljo ob 6.45 v tej sezoni naPOTkov odpravljamo na razgledni stolp. Po okolici Cerkniškega jezera vodi učna pot Drvošec, na njej pa nas poleg opazovalnic Kuharca in Klejni vrh čaka razgledni stolp Otočec, ki ponuja pogled na izjemne razsežnosti tega kraškega pojava. S stolpa z daljnogledom lahko opazujemo vodne ptice na gladini jezera, ujede, ki krožijo nad njim, v sušnem času pa se lahko zgodi, da uzremo celo jelena, ki je prišel na travnik potešit svojo lakoto in žejo. Do stolpa Otočec se je s sogovornikom Miho Jernejčičem podala kolegica Tadeja Bizilj.
Tokrat se kot vsako nedeljo ob 6.45 v tej sezoni naPOTkov odpravljamo na razgledni stolp. Po okolici Cerkniškega jezera vodi učna pot Drvošec, na njej pa nas poleg opazovalnic Kuharca in Klejni vrh čaka razgledni stolp Otočec, ki ponuja pogled na izjemne razsežnosti tega kraškega pojava. S stolpa z daljnogledom lahko opazujemo vodne ptice na gladini jezera, ujede, ki krožijo nad njim, v sušnem času pa se lahko zgodi, da uzremo celo jelena, ki je prišel na travnik potešit svojo lakoto in žejo. Do stolpa Otočec se je s sogovornikom Miho Jernejčičem podala kolegica Tadeja Bizilj.
Čisti izvir je v ljudeh … Pripoveduje: Sabina Kogovšek. Napisala: Evelina Umek. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.
Čisti izvir je v ljudeh … Pripoveduje: Sabina Kogovšek. Napisala: Evelina Umek. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.
Oddaja Hudo! je obiskala tabor, ki so ga pri Zvezi za letovanje in rekreacijo otrok naslovili »Gremo mi po svoje«. Tam se v poletnih dneh in tednih zberejo otroci in mladostniki iz vse Slovenije. Z njimi smo se odpravili na potep po Domu Emavs in preverili, kdo ima najbolj pospravljeno sobo in kako se tam kratkočasijo, ko je zunaj slabo vreme. Izvedeli smo tudi, kaj imajo najraje na krožniku, kaj vse lahko počnejo v okolici doma in kako prijetno je Blejsko jezero, v katerem so se kopali.
Oddaja Hudo! je obiskala tabor, ki so ga pri Zvezi za letovanje in rekreacijo otrok naslovili »Gremo mi po svoje«. Tam se v poletnih dneh in tednih zberejo otroci in mladostniki iz vse Slovenije. Z njimi smo se odpravili na potep po Domu Emavs in preverili, kdo ima najbolj pospravljeno sobo in kako se tam kratkočasijo, ko je zunaj slabo vreme. Izvedeli smo tudi, kaj imajo najraje na krožniku, kaj vse lahko počnejo v okolici doma in kako prijetno je Blejsko jezero, v katerem so se kopali.
Kdaj ste se nazadnje bosi sprehodili po travniku in prisluhnili čričkom ter opazovali travniške cvetlice? Na Festivalu alpskega cvetja v Bohinju je v sobotnme jutru ob Bohinjskem jezeru potekal zvočni sprehod, ki se imenuje Poslušati s travniki. Zvočni sprehod, ki udeležence usmerja k zavestnemu in aktivnemu poslušanju, sta vodila multimedijska umetnika Irena Pivka in Brane Zorman iz zavoda Cona. Foto: Matej Tomažin, Zavod Cona
Kdaj ste se nazadnje bosi sprehodili po travniku in prisluhnili čričkom ter opazovali travniške cvetlice? Na Festivalu alpskega cvetja v Bohinju je v sobotnme jutru ob Bohinjskem jezeru potekal zvočni sprehod, ki se imenuje Poslušati s travniki. Zvočni sprehod, ki udeležence usmerja k zavestnemu in aktivnemu poslušanju, sta vodila multimedijska umetnika Irena Pivka in Brane Zorman iz zavoda Cona. Foto: Matej Tomažin, Zavod Cona
Do Triglava, preko celotnih Kamniško-Savinjskih Alp, do Pohorja, Gorjancev in hrvaških hribov – v ostrih in jasnih zimah pa celo do Blatnega jezera sega razgled z 20-metrov visokega razglednega stolpa, ki stoji na Boču na nadmorski višini 980 metrov. Po 104 ozkih lesenih stopnicah, ki vodijo do vrha razglednega stolpa, se povzpnejo najpogumnejši, od zgoraj pa lahko opazujejo celo leta 2022 prenovljeni planinski dom, ki je - tako kot stolp - v lasti Planinske društva Poljčane. Na potep do stolpa nas je popeljal predsednik društva, Janko Kovačič.
Do Triglava, preko celotnih Kamniško-Savinjskih Alp, do Pohorja, Gorjancev in hrvaških hribov – v ostrih in jasnih zimah pa celo do Blatnega jezera sega razgled z 20-metrov visokega razglednega stolpa, ki stoji na Boču na nadmorski višini 980 metrov. Po 104 ozkih lesenih stopnicah, ki vodijo do vrha razglednega stolpa, se povzpnejo najpogumnejši, od zgoraj pa lahko opazujejo celo leta 2022 prenovljeni planinski dom, ki je - tako kot stolp - v lasti Planinske društva Poljčane. Na potep do stolpa nas je popeljal predsednik društva, Janko Kovačič.
V Sloveniji imamo 14 visokogorskih jezer. Vsa ležijo v prvem varstvenem območju Triglavskega narodnega parka, zato kopanje v njih ni dovoljeno. Kljub vsemu pa se nekajkrat na leto najdejo posamezniki ali skupine, ki to pravilo ignorirajo. Denimo v Črnem jezeru, najtoplejšem izmed Sedmerih jezer. Kakšni so razlogi za to? Bolj kot nevednost verjetno ignoranca, pravi Sašo Hrovat, vodja Naravovarstveno nadzorne službe v Triglavskem narodnem parku. Na vprašanje, zakaj so tovrstna dejanja lahko težava z vidika biotske pestrosti, pa odgovarja Tanja Menegalija z Oddelka za varstvo narave v parku.
V Sloveniji imamo 14 visokogorskih jezer. Vsa ležijo v prvem varstvenem območju Triglavskega narodnega parka, zato kopanje v njih ni dovoljeno. Kljub vsemu pa se nekajkrat na leto najdejo posamezniki ali skupine, ki to pravilo ignorirajo. Denimo v Črnem jezeru, najtoplejšem izmed Sedmerih jezer. Kakšni so razlogi za to? Bolj kot nevednost verjetno ignoranca, pravi Sašo Hrovat, vodja Naravovarstveno nadzorne službe v Triglavskem narodnem parku. Na vprašanje, zakaj so tovrstna dejanja lahko težava z vidika biotske pestrosti, pa odgovarja Tanja Menegalija z Oddelka za varstvo narave v parku.
Šesterica članov zasedbe Divje jezero z veseljem predstavlja četrto studijsko ploščo z naslovom Prva stran. Želja kolektiva je z vsako izdano skladbo ali posnetim albumom poskušati narediti nekaj novega oziroma takega, česar še ni naredil. Glasba na plošči je rezultat ustvarjalnega procesa, ki kaže željo po skupnem raziskovanju novih zvočnih pokrajin in izražanju čustev ter sporočil skozi glasbo. Več o skupini in njenem delu pa avtor skladb in idejni vodja zasedbe Luka Čibej.
Šesterica članov zasedbe Divje jezero z veseljem predstavlja četrto studijsko ploščo z naslovom Prva stran. Želja kolektiva je z vsako izdano skladbo ali posnetim albumom poskušati narediti nekaj novega oziroma takega, česar še ni naredil. Glasba na plošči je rezultat ustvarjalnega procesa, ki kaže željo po skupnem raziskovanju novih zvočnih pokrajin in izražanju čustev ter sporočil skozi glasbo. Več o skupini in njenem delu pa avtor skladb in idejni vodja zasedbe Luka Čibej.
Drugi poudarki: - Na Bledu svarijo: Poti, ki ponujajo najlepše poglede na jezero, so lahko zelo nevarne - Kobariški župan v sporu s skupino svetnikov, tudi glede znižanja pred- in posezonskih cen plovbe po Soči - V Kostanjevici na Krki letos v znamenju dveh jubilejev - Kdo pravi, da ni gob? V Žamencih v občini Dornava bo ta konec tedna zadišalo po gobovem golažu
Drugi poudarki: - Na Bledu svarijo: Poti, ki ponujajo najlepše poglede na jezero, so lahko zelo nevarne - Kobariški župan v sporu s skupino svetnikov, tudi glede znižanja pred- in posezonskih cen plovbe po Soči - V Kostanjevici na Krki letos v znamenju dveh jubilejev - Kdo pravi, da ni gob? V Žamencih v občini Dornava bo ta konec tedna zadišalo po gobovem golažu
Gostja oddaje je violinistka Inga Ulokina, ki je umetniško zanovala dve glasbeno-baletni pravljici Hrestač in Labodje jezero ob soju sveč na motive istoimenskih baletov Petra Iljiča Čajkovskega.
Gostja oddaje je violinistka Inga Ulokina, ki je umetniško zanovala dve glasbeno-baletni pravljici Hrestač in Labodje jezero ob soju sveč na motive istoimenskih baletov Petra Iljiča Čajkovskega.
Igor Seme je pianist in dolgoletni učitelj klavirja, ki ga je pred 13 leti ljubezen popeljala v Švico. Živi in dela v Zürichu blizu jezera, ki mu – čeprav morda nikoli ne bo zaslužil dovolj, da bi kupil kakšno hišico neposredno ob njem – vsakodnevno daje občutek, da v času službe na neki način dopustuje. V pogovoru pripoveduje o tem, kako vidi Švico in tamkajšnjo kulturo v primerjavi s slovenskim okoljem; med drugim o tem, kako učitelji tam uživajo višji družbeni status, bonton pa že osnovnošolcem narekuje bistveno bolj spoštljivo, a kot zatrjuje, hkrati tudi pristnejšo komunikacijo z učiteljem, kot smo je vajeni pri nas.
Igor Seme je pianist in dolgoletni učitelj klavirja, ki ga je pred 13 leti ljubezen popeljala v Švico. Živi in dela v Zürichu blizu jezera, ki mu – čeprav morda nikoli ne bo zaslužil dovolj, da bi kupil kakšno hišico neposredno ob njem – vsakodnevno daje občutek, da v času službe na neki način dopustuje. V pogovoru pripoveduje o tem, kako vidi Švico in tamkajšnjo kulturo v primerjavi s slovenskim okoljem; med drugim o tem, kako učitelji tam uživajo višji družbeni status, bonton pa že osnovnošolcem narekuje bistveno bolj spoštljivo, a kot zatrjuje, hkrati tudi pristnejšo komunikacijo z učiteljem, kot smo je vajeni pri nas.
Začetek julija je, temperature morja pa so že kar visoke, zato smo na Valu 202 preverili, kako je z osvežitvijo v naravnih kopališčih rek in jezer. Z različnih koncev, od Ptujskega do Gorenjske, so se nam oglasili naši dopisniki in nam morda odkrili še kakšen manj znan kotiček. S sogovornicama z Agencije za okolje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa preverjamo kakovost kopalnih voda in tveganja, ki obstajajo tudi pri kopanju v naravi. Foto: BoBo
Začetek julija je, temperature morja pa so že kar visoke, zato smo na Valu 202 preverili, kako je z osvežitvijo v naravnih kopališčih rek in jezer. Z različnih koncev, od Ptujskega do Gorenjske, so se nam oglasili naši dopisniki in nam morda odkrili še kakšen manj znan kotiček. S sogovornicama z Agencije za okolje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa preverjamo kakovost kopalnih voda in tveganja, ki obstajajo tudi pri kopanju v naravi. Foto: BoBo
V Lokalnem času smo se sprehodili po Notranjski, natančneje do gradu Snežnik in tamkajšnjih pristav, ki, delno prenovljene, že skoraj dve desetletji zaprte samevajo. Kljub prizadevanjem lokalne skupnosti, civilne iniciative in kulturnih zanesenjakov Ministrstvo za kulturo doslej ni našlo načina, da bi objekte, katerih ogrevanje in drugo vzdrževanje povzroča tudi nepotrebne stroške, oddalo v najem gostincu. Ta čas se sicer pripravlja na javni razpis, a je vprašanje, kdo bi se nanj prijavil, če bo najemnina previsoka. Druga tema pa bo zgodba o Prostovoljnem gasilskem društvu Dolenje Jezero, ki je prava duša vasi, saj brez njegovih članov ne mine tako rekoč noben dogodek. Pripravil Marko Škrlj.
V Lokalnem času smo se sprehodili po Notranjski, natančneje do gradu Snežnik in tamkajšnjih pristav, ki, delno prenovljene, že skoraj dve desetletji zaprte samevajo. Kljub prizadevanjem lokalne skupnosti, civilne iniciative in kulturnih zanesenjakov Ministrstvo za kulturo doslej ni našlo načina, da bi objekte, katerih ogrevanje in drugo vzdrževanje povzroča tudi nepotrebne stroške, oddalo v najem gostincu. Ta čas se sicer pripravlja na javni razpis, a je vprašanje, kdo bi se nanj prijavil, če bo najemnina previsoka. Druga tema pa bo zgodba o Prostovoljnem gasilskem društvu Dolenje Jezero, ki je prava duša vasi, saj brez njegovih članov ne mine tako rekoč noben dogodek. Pripravil Marko Škrlj.
11. novembra 1918 se je ob 11. uri s premirjem Nemčije in državami Antante uradno končala 1. svetovna vojna. V spomin na vse padle vojake na soški fronti že od leta 1998 v organizacijskem odboru Krn – pohod spomina 1918–2024 in Kobariškem muzeju skupaj s številnimi drugimi organizacijami in društvi ter Slovensko vojsko pripravljajo spominski pohod h Krnskemu jezeru. 23. pohoda to soboto se je udeležila tudi Mariša Bizjak.
11. novembra 1918 se je ob 11. uri s premirjem Nemčije in državami Antante uradno končala 1. svetovna vojna. V spomin na vse padle vojake na soški fronti že od leta 1998 v organizacijskem odboru Krn – pohod spomina 1918–2024 in Kobariškem muzeju skupaj s številnimi drugimi organizacijami in društvi ter Slovensko vojsko pripravljajo spominski pohod h Krnskemu jezeru. 23. pohoda to soboto se je udeležila tudi Mariša Bizjak.
Osvežitve poleti ne iščemo samo v morju in na bazenih, ampak tudi v jezerih. In teh v Sloveniji ne manjka, tudi na našem koncu ne. Eno takšnih je gotovo Zeleno jezero oziroma Green Lake v Kidričevem, znano tudi gramoznica Pleterje. Tam je možno plavati in supati, pa tudi wejkati v wakeparku oziroma smučati in deskati na vodi.
Osvežitve poleti ne iščemo samo v morju in na bazenih, ampak tudi v jezerih. In teh v Sloveniji ne manjka, tudi na našem koncu ne. Eno takšnih je gotovo Zeleno jezero oziroma Green Lake v Kidričevem, znano tudi gramoznica Pleterje. Tam je možno plavati in supati, pa tudi wejkati v wakeparku oziroma smučati in deskati na vodi.
Regija Salzkammergut v Gornji Avstriji, ki je letos skupaj z mestom Bad Ischl tudi evropska prestolnica kulture, je turistično znana predvsem po gorah in seveda jezerih. Največje izmed več kot sedemdesetih je z dolžino 20 kilometrov Attersee. Nekoč zapuščeno območje, na katerem je bilo do hiš ob jezeru mogoče priti le s čolnom, je danes predvsem počitniški cilj za ljubitelje ribolova, kolesarjenja, hribov in seveda jezer, na nakup kakšne vile ob vodi pa lahko pomislijo le najpremožnejši. Konec 19. stoletja je jezero postalo priljubljena letoviška točka za umetnike in vanj se je zaljubil tudi Gustav Klimt. Danes se lahko sprehodite po tematski umetniški poti posvečeni slikarju, v Schörflingu pa je tudi Center Gustava Klimta.
Regija Salzkammergut v Gornji Avstriji, ki je letos skupaj z mestom Bad Ischl tudi evropska prestolnica kulture, je turistično znana predvsem po gorah in seveda jezerih. Največje izmed več kot sedemdesetih je z dolžino 20 kilometrov Attersee. Nekoč zapuščeno območje, na katerem je bilo do hiš ob jezeru mogoče priti le s čolnom, je danes predvsem počitniški cilj za ljubitelje ribolova, kolesarjenja, hribov in seveda jezer, na nakup kakšne vile ob vodi pa lahko pomislijo le najpremožnejši. Konec 19. stoletja je jezero postalo priljubljena letoviška točka za umetnike in vanj se je zaljubil tudi Gustav Klimt. Danes se lahko sprehodite po tematski umetniški poti posvečeni slikarju, v Schörflingu pa je tudi Center Gustava Klimta.
Wei Shen je profesor na eni izmed najboljših kitajskih univerz. Srečali smo se ob velikem jezeru v Hangdžovu, s hitrim vlakom le slabo uro oddaljenem od Šanghaja. Zahodno jezero, ki s svojo mondenostjo malo spominja na Bled, ima simbolično mesto v kitajsko-ameriških odnosih. Hangdžov je eno izmed tehnoloških središč Kitajske, tukaj se je rodila tudi aplikacija za umetno inteligenco DeepSeek.
Wei Shen je profesor na eni izmed najboljših kitajskih univerz. Srečali smo se ob velikem jezeru v Hangdžovu, s hitrim vlakom le slabo uro oddaljenem od Šanghaja. Zahodno jezero, ki s svojo mondenostjo malo spominja na Bled, ima simbolično mesto v kitajsko-ameriških odnosih. Hangdžov je eno izmed tehnoloških središč Kitajske, tukaj se je rodila tudi aplikacija za umetno inteligenco DeepSeek.
V okolici presihajočega Cerkniškega jezera se boste lahko v soboto podali v čarobni svet medvedjih zgodb ter na zabaven in poučen način spoznavali življenje medvedov. Čakajo vas doživljajske igre, pa tudi nujni napotki o tem, kako ravnati ob morebitnem srečanju z medvedom. FOTO: Notranjski park
V okolici presihajočega Cerkniškega jezera se boste lahko v soboto podali v čarobni svet medvedjih zgodb ter na zabaven in poučen način spoznavali življenje medvedov. Čakajo vas doživljajske igre, pa tudi nujni napotki o tem, kako ravnati ob morebitnem srečanju z medvedom. FOTO: Notranjski park
V današnjem Lokalnem času smo obiskali dolenjsko prestolnico. Novo mesto je regijsko središče z močnim izvozno usmerjenim gospodarstvom. Pogoje za razvoj gospodarstva pa občina ustvarja tudi s pomočjo evropskih kohezijskih sredstev. Eden takšnih projektov je bil ureditev infrastrukture v spodnjem delu poslovne cone Cikava, kjer je pred tem po vsakem večjem deževju nastalo presihajoče jezero, ki je poplavljalo bližnje lokale, v vodi so obstali tudi avtomobili. To težavo so odpravili z ureditvijo odvodnjavanja padavinskih vod, cevi s premerom dveh metrov pa bodo zagotavljali varnost tudi ob načrtovani širitvi poslovno industrijskega območja.
V današnjem Lokalnem času smo obiskali dolenjsko prestolnico. Novo mesto je regijsko središče z močnim izvozno usmerjenim gospodarstvom. Pogoje za razvoj gospodarstva pa občina ustvarja tudi s pomočjo evropskih kohezijskih sredstev. Eden takšnih projektov je bil ureditev infrastrukture v spodnjem delu poslovne cone Cikava, kjer je pred tem po vsakem večjem deževju nastalo presihajoče jezero, ki je poplavljalo bližnje lokale, v vodi so obstali tudi avtomobili. To težavo so odpravili z ureditvijo odvodnjavanja padavinskih vod, cevi s premerom dveh metrov pa bodo zagotavljali varnost tudi ob načrtovani širitvi poslovno industrijskega območja.
Canal du Midi je zgodovinski umetni kanal in eden največjih inženirskih dosežkov 17. stoletja v Evropi saj so z njim povezali Atlantski ocean s Sredozemskim morjem. Njegov glavni snovalec je bil Pierre-Paul Riquet, ki je prvi uspel rešiti velik tehnični izziv in zasnoval kompleksen vodni sistem z umetnim jezerom ter tako v sušni pokrajini zagotovil dovolj vode za plovbo in obratovanje kanala. Kanal, dolg približno 240 kilometrov, je bil v času svojega nastanka, izjemno pomembna prometna in trgovska pot. Po njem so prevažali vino, žito, sol, les in druge dobrine. Z razvojem železnice je izgubil svoj gospodarski pomen in je danes predvsem prvovrstna turistična znamenitost, ob njem pa potekajo priljubljene kolesarske in pohodniške poti, po kanalu pa vozijo počitniške barke. 'Vožnja rečne ladje je zelo podobna vožnji avtomobila, a gredo zelo počasi, največ 8 kilometrov na uro ' pravi Emily Deighton, predstavnica največjega podjetja za najem počitniških plovil na kanalu Le Boat in dodaja: 'Za najem naših ladij ne potrebujete nobenega posebnega izpita ali dovoljenja, saj so vse krajše od 15 metrov. Seveda vas ne bomo spustili na vodo brez navodil, kako upravljati in voditi plovilo.' Zaradi svoje tehnične in kulturne vrednosti so kanal leta 1996 vpisali na UNESCO-v seznam svetovne dediščine in danes velja simbol povezave med človeško iznajdljivostjo in naravno pokrajino južne Francije.
Canal du Midi je zgodovinski umetni kanal in eden največjih inženirskih dosežkov 17. stoletja v Evropi saj so z njim povezali Atlantski ocean s Sredozemskim morjem. Njegov glavni snovalec je bil Pierre-Paul Riquet, ki je prvi uspel rešiti velik tehnični izziv in zasnoval kompleksen vodni sistem z umetnim jezerom ter tako v sušni pokrajini zagotovil dovolj vode za plovbo in obratovanje kanala. Kanal, dolg približno 240 kilometrov, je bil v času svojega nastanka, izjemno pomembna prometna in trgovska pot. Po njem so prevažali vino, žito, sol, les in druge dobrine. Z razvojem železnice je izgubil svoj gospodarski pomen in je danes predvsem prvovrstna turistična znamenitost, ob njem pa potekajo priljubljene kolesarske in pohodniške poti, po kanalu pa vozijo počitniške barke. 'Vožnja rečne ladje je zelo podobna vožnji avtomobila, a gredo zelo počasi, največ 8 kilometrov na uro ' pravi Emily Deighton, predstavnica največjega podjetja za najem počitniških plovil na kanalu Le Boat in dodaja: 'Za najem naših ladij ne potrebujete nobenega posebnega izpita ali dovoljenja, saj so vse krajše od 15 metrov. Seveda vas ne bomo spustili na vodo brez navodil, kako upravljati in voditi plovilo.' Zaradi svoje tehnične in kulturne vrednosti so kanal leta 1996 vpisali na UNESCO-v seznam svetovne dediščine in danes velja simbol povezave med človeško iznajdljivostjo in naravno pokrajino južne Francije.
Tokrat smo se ustavili v Velenju ob Velenjskem jezeru, natančneje na velenjski plaži. Le ta je v izboru “Naj kopališče” v kategoriji naravnih kopališč zmagala v zadnjih petih letih. Zanimivi sogovorniki so nas popeljali po jezeru z različnimi plovili. Spustili smo se v globino potopljene vasi in preverili možnost rekreacije.
Tokrat smo se ustavili v Velenju ob Velenjskem jezeru, natančneje na velenjski plaži. Le ta je v izboru “Naj kopališče” v kategoriji naravnih kopališč zmagala v zadnjih petih letih. Zanimivi sogovorniki so nas popeljali po jezeru z različnimi plovili. Spustili smo se v globino potopljene vasi in preverili možnost rekreacije.
Čas je za novo izdajo NaPOTkov. Andrejo Gradišar je pot nedavno vodila v kraje, kjer se pozdravljajo s »srečno«. Gre torej za rudarsko območje. Prav rudarstvo in iskanje energentov v globinah Zemlje pa je razlog, da je nastalo jezero, ki ga bomo podrobneje spoznali tokrat. Družmirsko jezero je to; v širši Sloveniji ga verjetno bolje poznamo pod imenom Šoštanjsko. Nastalo je leta 1975 in je z izjemo sifona Divjega jezera najglobje jezero v Sloveniji. Pa ga obiščimo.
Čas je za novo izdajo NaPOTkov. Andrejo Gradišar je pot nedavno vodila v kraje, kjer se pozdravljajo s »srečno«. Gre torej za rudarsko območje. Prav rudarstvo in iskanje energentov v globinah Zemlje pa je razlog, da je nastalo jezero, ki ga bomo podrobneje spoznali tokrat. Družmirsko jezero je to; v širši Sloveniji ga verjetno bolje poznamo pod imenom Šoštanjsko. Nastalo je leta 1975 in je z izjemo sifona Divjega jezera najglobje jezero v Sloveniji. Pa ga obiščimo.
Nekateri lastniki zemljišč na Kozjaku očitajo Dravskim elektrarnam Maribor, da naj bi te brez njihovega soglasja zakoličevale območje bodočega akumulacijskega jezera in trajne deponije na Kolarjevem vrhu, ki ju nameravajo vzpostaviti v sklopu gradnje Črpalne hidroelektrarne Kozjak. V DEM-u, ki je ob ELES-u investitor projekta tega hranilnika električne energije, so pojasnili, da ni šlo za skrivanje aktivnosti, ampak za napako.
Nekateri lastniki zemljišč na Kozjaku očitajo Dravskim elektrarnam Maribor, da naj bi te brez njihovega soglasja zakoličevale območje bodočega akumulacijskega jezera in trajne deponije na Kolarjevem vrhu, ki ju nameravajo vzpostaviti v sklopu gradnje Črpalne hidroelektrarne Kozjak. V DEM-u, ki je ob ELES-u investitor projekta tega hranilnika električne energije, so pojasnili, da ni šlo za skrivanje aktivnosti, ampak za napako.
Ena od značilnosti podnebnih sprememb v zadnjih desetletjih je neenakomernost njihovih pojavnih oblik. Gre za višanje povprečnih temperatur, ekstreme v padavinah in vetrovih, vendar pa je ne tako redko povzročitelj zlorabe naravnih virov človek, natančneje pohlep. Na primeru izsušitve Aralskega jezera, v pol stoletja se je skrčilo na pet odstotkov nekdanje površine, bo redni profesor za ekologijo celinskih voda z ljubljanske Biotehniške fakultete dr. Mihael Jožef Toman povzel zgodbo o tem fenomenu ekološke katastrofe, za katero ne moremo kriviti podnebnih sprememb. Pred dobrim desetletjem se je na povabilo kolegov iz Ruske federacije kot limnolog udeležil raziskovalne ekspedicije na ostankih nekoč 68.000 kvadratnih kilometrov velikega jezera v osrednji Aziji. Sovjetske oblasti so od začetka šestdesetih let speljale namakalne kanale za nova bombažna polja v sicer na pol puščavskem habitatu. Po dobrega pol stoletja so kljub sanacijskim posegom pred desetletjem in poskusom vodne regulacije posledice tu. Zasoljevanje je povzročilo izginotje množice avtohtonega življa v in ob vodi, kolikor je je še ostalo, vendar lahko izsušitev nekoč četrtega največjega sladkovodnega jezera na svetu razumemo kot šolski primer napačne izrabe naravnih virov. FOTO: Posnetek ostankov Aralskega jezera sredi junija 2018 iz satelita Proba-V Evropske vesoljske agencije (ESA) VIR: https://www.esa.int/ESA_Multimedia/Images/2019/01/Proba-V_view_of_Aral_Sea
Ena od značilnosti podnebnih sprememb v zadnjih desetletjih je neenakomernost njihovih pojavnih oblik. Gre za višanje povprečnih temperatur, ekstreme v padavinah in vetrovih, vendar pa je ne tako redko povzročitelj zlorabe naravnih virov človek, natančneje pohlep. Na primeru izsušitve Aralskega jezera, v pol stoletja se je skrčilo na pet odstotkov nekdanje površine, bo redni profesor za ekologijo celinskih voda z ljubljanske Biotehniške fakultete dr. Mihael Jožef Toman povzel zgodbo o tem fenomenu ekološke katastrofe, za katero ne moremo kriviti podnebnih sprememb. Pred dobrim desetletjem se je na povabilo kolegov iz Ruske federacije kot limnolog udeležil raziskovalne ekspedicije na ostankih nekoč 68.000 kvadratnih kilometrov velikega jezera v osrednji Aziji. Sovjetske oblasti so od začetka šestdesetih let speljale namakalne kanale za nova bombažna polja v sicer na pol puščavskem habitatu. Po dobrega pol stoletja so kljub sanacijskim posegom pred desetletjem in poskusom vodne regulacije posledice tu. Zasoljevanje je povzročilo izginotje množice avtohtonega življa v in ob vodi, kolikor je je še ostalo, vendar lahko izsušitev nekoč četrtega največjega sladkovodnega jezera na svetu razumemo kot šolski primer napačne izrabe naravnih virov. FOTO: Posnetek ostankov Aralskega jezera sredi junija 2018 iz satelita Proba-V Evropske vesoljske agencije (ESA) VIR: https://www.esa.int/ESA_Multimedia/Images/2019/01/Proba-V_view_of_Aral_Sea
"Pred skoraj zdaj desetimi leti, ko so se začeli kazati prvi znaki, da je turiste potrebno usmerjati in jim pri odkrivanju in bivanju na Bledu pomagati se je rodila zgodba projekt ASK ME, I AM LOCAL, torej vprašaj me, tu sem doma, ko domačini svoje poznavanje kraja, ki ga imajo radi in o njem tudi največ vedo, delijo z obiskovalci in turisti." Nam je povedala Romana Erjavec. Na najbolj obiskanih točkah okrog Blejskega jezera so v torek, torej prvi dan julija že postavili svoje postojanke, opremljene z promocijskim materialom in predvsem "živo" informacijo . Vabljeni k poslušanju!
"Pred skoraj zdaj desetimi leti, ko so se začeli kazati prvi znaki, da je turiste potrebno usmerjati in jim pri odkrivanju in bivanju na Bledu pomagati se je rodila zgodba projekt ASK ME, I AM LOCAL, torej vprašaj me, tu sem doma, ko domačini svoje poznavanje kraja, ki ga imajo radi in o njem tudi največ vedo, delijo z obiskovalci in turisti." Nam je povedala Romana Erjavec. Na najbolj obiskanih točkah okrog Blejskega jezera so v torek, torej prvi dan julija že postavili svoje postojanke, opremljene z promocijskim materialom in predvsem "živo" informacijo . Vabljeni k poslušanju!
V oddaji Odkrivamo Maribor smo se odpravili v Krajinski park Mariborsko jezero in ugotavljali, kakšno srečo ima mesto, da se ga držijo naravni habitati in omogočajo rekreacijo, sprostitev in oddih. To nas obvezuje k spoštovanju teh okolij; kljub temu pa nekateri še vedno v Studenški gozd odlagajo odpadke, drugi pa so želeli na območje nekdanjega motela Jezero umestiti nadstandardne stanovanjske gradnje.
V oddaji Odkrivamo Maribor smo se odpravili v Krajinski park Mariborsko jezero in ugotavljali, kakšno srečo ima mesto, da se ga držijo naravni habitati in omogočajo rekreacijo, sprostitev in oddih. To nas obvezuje k spoštovanju teh okolij; kljub temu pa nekateri še vedno v Studenški gozd odlagajo odpadke, drugi pa so želeli na območje nekdanjega motela Jezero umestiti nadstandardne stanovanjske gradnje.
Številni osvežitev in sprostitev v poletnih dneh iščejo ob vodi, na Bistriškem tudi ob dveh akumulacijskih jezerih, Klivnik in Mola, čeprav na nobenem od njiju ni urejenega kopališča. Občina je pred časom sprejela plovbni režim za jezero Mola, z javnim pozivom pa je iskala najemnika za izposojo čolnov, s katerimi bi popestrili ponudbo. V oddaji tudi o tem: - Na Primorskem je razglašena velika požarna ogroženost. - Vlada in sindikati javnega sektorja bodo podpisali dokument o usklajenosti. - Po sveže sadje in zelenjavo na paketomat.
Številni osvežitev in sprostitev v poletnih dneh iščejo ob vodi, na Bistriškem tudi ob dveh akumulacijskih jezerih, Klivnik in Mola, čeprav na nobenem od njiju ni urejenega kopališča. Občina je pred časom sprejela plovbni režim za jezero Mola, z javnim pozivom pa je iskala najemnika za izposojo čolnov, s katerimi bi popestrili ponudbo. V oddaji tudi o tem: - Na Primorskem je razglašena velika požarna ogroženost. - Vlada in sindikati javnega sektorja bodo podpisali dokument o usklajenosti. - Po sveže sadje in zelenjavo na paketomat.
Next Exit: Šentjur & Kozjansko - 23.05.2025 Locations: Underpass under the Franjo Malgaj Primary school with graffiti in Šentjur, Zgornji trg square in Šentjur, Resevna hill, Rifnik hill, Ponikva, Slivniško jezero lake
Next Exit: Šentjur & Kozjansko - 23.05.2025 Locations: Underpass under the Franjo Malgaj Primary school with graffiti in Šentjur, Zgornji trg square in Šentjur, Resevna hill, Rifnik hill, Ponikva, Slivniško jezero lake
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danes se bomo v Kratki informativni koristni slovenščini lotili precej kratke besede, ki pa je v določenih okoliščinah bistvena. Zdraviti se, lotevati se, peljati se, srečati se … Glede na naštete primere ste verjetno ugotovili, da bo govor o t. i. povratnih glagolih. Kdaj je »se« obvezen, kdaj pa ga morda lahko izpustimo? Darja Pograjc je pred mikrofon povabila prof. dr. Andrejo Žele z ljubljanske Filozofske fakultete in Inštituta za slovenski jezik ZRC SAZU.
Danes se bomo v Kratki informativni koristni slovenščini lotili precej kratke besede, ki pa je v določenih okoliščinah bistvena. Zdraviti se, lotevati se, peljati se, srečati se … Glede na naštete primere ste verjetno ugotovili, da bo govor o t. i. povratnih glagolih. Kdaj je »se« obvezen, kdaj pa ga morda lahko izpustimo? Darja Pograjc je pred mikrofon povabila prof. dr. Andrejo Žele z ljubljanske Filozofske fakultete in Inštituta za slovenski jezik ZRC SAZU.
Koroška je regija prijaznih ljudi, hkrati je manj oblegana kot drugi priljubljeni slovenski turistični kraji, zato je dobra izbira tudi v teh vročih dneh. Naša dopisnica, Metka Pirc, se je odločila, da poiščemo možnost za osvežitev v vodi in izbrala dve lokaciji, ki sta Korošcem dobro znani, preostali Sloveniji pa malo manj. Pod mogočno Uršljo goro leži majhno naravno jezero, Ivarčko jezero, ki je najnižje ležeče alpsko jezero v Sloveniji. Na drugem koncu Koroške, to je v Dravski dolini, pa je tudi živahno v vodnem parku Radlje. Videti je kot jezero, ampak je v resnici prvi biološki bazen v Sloveniji.
Koroška je regija prijaznih ljudi, hkrati je manj oblegana kot drugi priljubljeni slovenski turistični kraji, zato je dobra izbira tudi v teh vročih dneh. Naša dopisnica, Metka Pirc, se je odločila, da poiščemo možnost za osvežitev v vodi in izbrala dve lokaciji, ki sta Korošcem dobro znani, preostali Sloveniji pa malo manj. Pod mogočno Uršljo goro leži majhno naravno jezero, Ivarčko jezero, ki je najnižje ležeče alpsko jezero v Sloveniji. Na drugem koncu Koroške, to je v Dravski dolini, pa je tudi živahno v vodnem parku Radlje. Videti je kot jezero, ampak je v resnici prvi biološki bazen v Sloveniji.
Medtem ko svet čaka na odločitev Združenih držav o njihovi morebitni vključitvi v napade na Iran, skušajo nekatere evropske države začeti pogovore s Teheranom. Današnjih v Ženevi se bo udeležil zunanji minister Abas Aragči. Druge teme: - Petrol zaradi razširitve regulacije cen pogonskih goriv ustavlja vse razvojne naložbe v Sloveniji in jih preusmerja na tuje trge. - Vlada potrdila večino svežnja kmetijskih zakonov. Predstavniki kmetov zadovoljni s predlogi, a pogrešajo večjo ambicioznost pri debirokratizaciji. - Voda v Bohinjskem jezeru varna za kopanje. Pristojni priporočajo izogibanje gošči, v kateri so našli ljudem nenevarne toksine.
Medtem ko svet čaka na odločitev Združenih držav o njihovi morebitni vključitvi v napade na Iran, skušajo nekatere evropske države začeti pogovore s Teheranom. Današnjih v Ženevi se bo udeležil zunanji minister Abas Aragči. Druge teme: - Petrol zaradi razširitve regulacije cen pogonskih goriv ustavlja vse razvojne naložbe v Sloveniji in jih preusmerja na tuje trge. - Vlada potrdila večino svežnja kmetijskih zakonov. Predstavniki kmetov zadovoljni s predlogi, a pogrešajo večjo ambicioznost pri debirokratizaciji. - Voda v Bohinjskem jezeru varna za kopanje. Pristojni priporočajo izogibanje gošči, v kateri so našli ljudem nenevarne toksine.
Na vroč poletni dan se je Klara Eva Kukovičič odpeljala proti Šaleški dolini v Camp Velenje. Zaradi svoje odlične lege tik ob Velenjskem jezeru kamp svojim obiskovalcem ponuja pestro ponudbo športnih aktivnosti na vodi - od supanja, jadranja na deski in veslanja. Priljubljen pa je tudi med glasbenimi navdušenci, ki lahko v času festivalov v bližnjem Vista parku prenočijo v mobilnih hiškah, glamping šotorih, avtodomih ali v šotorih na parcelah v velikosti do 100 m2.
Na vroč poletni dan se je Klara Eva Kukovičič odpeljala proti Šaleški dolini v Camp Velenje. Zaradi svoje odlične lege tik ob Velenjskem jezeru kamp svojim obiskovalcem ponuja pestro ponudbo športnih aktivnosti na vodi - od supanja, jadranja na deski in veslanja. Priljubljen pa je tudi med glasbenimi navdušenci, ki lahko v času festivalov v bližnjem Vista parku prenočijo v mobilnih hiškah, glamping šotorih, avtodomih ali v šotorih na parcelah v velikosti do 100 m2.
V tokratnih naPOTkih se odpravljamo na severovzhod države. Če približno na sredini avtoceste med Mariborom in Mursko Soboto zavijete proti vasi Cerkvenjak ali pa proti Svetemu Juriju ob Ščavnici, se lahko kaj hitro pripeljete do precej velikega in z gozdom obkroženega Blaguškega jezera. Kako je to sploh nastalo in kaj vse je tam mogoče početi, je raziskovala Alja Zore.
V tokratnih naPOTkih se odpravljamo na severovzhod države. Če približno na sredini avtoceste med Mariborom in Mursko Soboto zavijete proti vasi Cerkvenjak ali pa proti Svetemu Juriju ob Ščavnici, se lahko kaj hitro pripeljete do precej velikega in z gozdom obkroženega Blaguškega jezera. Kako je to sploh nastalo in kaj vse je tam mogoče početi, je raziskovala Alja Zore.
Starodavni gozdovi Pohorja, ki se razprostirajo nad geološko najstarejšo kamnino pri nas, skrivajo v svojih nedrih zaklad črne barve. Do njega na nadmorsko višino 1197 m pridemo po skrivnostnih stopnicah, stezicah in brveh. Če boste tam imeli občutek, da vas nekdo opazuje, imate prav. Starodavna bitja, ki so burila domišljijo naših prednikov, imajo tam svoj dom. In še danes spremljajo naključne mimoidoče in skrbijo, da po njihovem obisku jezero ostane prav takšno, kakršno je bilo. Ob Črno jezero na Pohorju se je odpravil Jure K. Čokl.
Starodavni gozdovi Pohorja, ki se razprostirajo nad geološko najstarejšo kamnino pri nas, skrivajo v svojih nedrih zaklad črne barve. Do njega na nadmorsko višino 1197 m pridemo po skrivnostnih stopnicah, stezicah in brveh. Če boste tam imeli občutek, da vas nekdo opazuje, imate prav. Starodavna bitja, ki so burila domišljijo naših prednikov, imajo tam svoj dom. In še danes spremljajo naključne mimoidoče in skrbijo, da po njihovem obisku jezero ostane prav takšno, kakršno je bilo. Ob Črno jezero na Pohorju se je odpravil Jure K. Čokl.
Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Tudi v Zdravstvenemu domu Ajdovščina opozarjajo, da cene zdravstvenih storitev ne pokrivajo vseh stroškov - Kdo bo v prihodnje vodil Zdravstveni dom Lenart? - V Halozah so veliko vlagali v razvoj turizma. Bi ga vetrne elektrarne okrnile? - Sredi Prevalj nastajata nov otok in jezero. Gre za večnamenski park, ki naj bi povezal prebivalce. - V Štorah so za osnovnošolce pripravili turnir v odbojki sedé.
Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Tudi v Zdravstvenemu domu Ajdovščina opozarjajo, da cene zdravstvenih storitev ne pokrivajo vseh stroškov - Kdo bo v prihodnje vodil Zdravstveni dom Lenart? - V Halozah so veliko vlagali v razvoj turizma. Bi ga vetrne elektrarne okrnile? - Sredi Prevalj nastajata nov otok in jezero. Gre za večnamenski park, ki naj bi povezal prebivalce. - V Štorah so za osnovnošolce pripravili turnir v odbojki sedé.
Tudi danes se nadaljujejo medsebojni napadi med Izraelom in Iranom, ki so v minulih dneh na obeh straneh zahtevali več deset življenj. Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Volker Tuerk je ob tem izrazil zaskrbljenost in pozval k zaščiti civilistov. Kot je dejal, se pridružuje vsem, ki pozivajo k umiritvi napetosti in nujnim diplomatskim pogajanjem, da bi končali te napade in našli pot naprej. Drugi poudarki: - Tudi Simon Savšek brez potrebne podpore koalicije za guvernersko funkcijo. - Vzrok zastrupitev psov in mačk ob Bohinjskem jezeru še ni znan. - Štrekljeva nagrada za ohranjanje ljudskega blaga v pesmi in besedi Moniki Kropej Telban.
Tudi danes se nadaljujejo medsebojni napadi med Izraelom in Iranom, ki so v minulih dneh na obeh straneh zahtevali več deset življenj. Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Volker Tuerk je ob tem izrazil zaskrbljenost in pozval k zaščiti civilistov. Kot je dejal, se pridružuje vsem, ki pozivajo k umiritvi napetosti in nujnim diplomatskim pogajanjem, da bi končali te napade in našli pot naprej. Drugi poudarki: - Tudi Simon Savšek brez potrebne podpore koalicije za guvernersko funkcijo. - Vzrok zastrupitev psov in mačk ob Bohinjskem jezeru še ni znan. - Štrekljeva nagrada za ohranjanje ljudskega blaga v pesmi in besedi Moniki Kropej Telban.
V naPOTkih se tokrat odpravljamo na jug države, v Kočevje, da od bliže spoznamo Kočevsko oziroma Rudniško jezero. Kot razkrije že ime, je tesno povezano z rudnikom rjavega premoga, ki je 175 let obratoval na tem mestu. Površina jezera meri približno 1,5 km2, naravna kulisa, ki ga obdaja, pa je pomemben habitat za rastline in živali ter v vseh letnih časih skrbi za impresivne prizore, ki so v navdih tudi fotografom. Vse bolj priljubljeno točko za turistični postanek, je obiskala Mojca Delač.
V naPOTkih se tokrat odpravljamo na jug države, v Kočevje, da od bliže spoznamo Kočevsko oziroma Rudniško jezero. Kot razkrije že ime, je tesno povezano z rudnikom rjavega premoga, ki je 175 let obratoval na tem mestu. Površina jezera meri približno 1,5 km2, naravna kulisa, ki ga obdaja, pa je pomemben habitat za rastline in živali ter v vseh letnih časih skrbi za impresivne prizore, ki so v navdih tudi fotografom. Vse bolj priljubljeno točko za turistični postanek, je obiskala Mojca Delač.
Na začetku leta, januarja, smo v oddaji Napotki obiskali kraj Podpeč, tokrat pa predstavljamo jezero v bližini tega kraja. Jezero pri Podpeči ali kar Jezero je pravi naravni biser ob robu Ljubljanskega barja. Je majhno, skoraj popolnoma okroglo, globoko in se napaja iz sedmih kraških izvirov pod bližnjim gozdom. Velja za priljubljeno izletniško točko in kraj osvežitve v vročih poletnih dneh. Z njim pa je povezanih tudi veliko različnih pravljic in pripovedk. O vsem tem v nadaljevanju. Na Jezero se je odpravil Marko Rozman.
Na začetku leta, januarja, smo v oddaji Napotki obiskali kraj Podpeč, tokrat pa predstavljamo jezero v bližini tega kraja. Jezero pri Podpeči ali kar Jezero je pravi naravni biser ob robu Ljubljanskega barja. Je majhno, skoraj popolnoma okroglo, globoko in se napaja iz sedmih kraških izvirov pod bližnjim gozdom. Velja za priljubljeno izletniško točko in kraj osvežitve v vročih poletnih dneh. Z njim pa je povezanih tudi veliko različnih pravljic in pripovedk. O vsem tem v nadaljevanju. Na Jezero se je odpravil Marko Rozman.
Začimbe so nekoč veljale za zdravilo, danes pa smo na njihove blagodejne učinke kar malce pozabili in jih pogosto uporabljamo samo kot izboljševalce okusov. A ni treba, da je tako, začimbe so lahko namreč odlična domača lekarna za na pot ter počitnice ob morju, jezeru, v gorah. Kakšno mešanico pripraviti za potovanje ter kako se s pomočjo začimb poleti ohladiti, boste izvedeli v petkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami poznavalka začimb Marija Kočevar.
Začimbe so nekoč veljale za zdravilo, danes pa smo na njihove blagodejne učinke kar malce pozabili in jih pogosto uporabljamo samo kot izboljševalce okusov. A ni treba, da je tako, začimbe so lahko namreč odlična domača lekarna za na pot ter počitnice ob morju, jezeru, v gorah. Kakšno mešanico pripraviti za potovanje ter kako se s pomočjo začimb poleti ohladiti, boste izvedeli v petkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami poznavalka začimb Marija Kočevar.
V soboto je bila pot v Zgornjo Savinjsko dolino še vedno zelo omejena, tudi štajerska avtocesta je bila zaradi poplav zaprta. Proti Mozirju sem se tako odpravil mimo Velenja, kjer je bilo še vedno opaziti tudi kar nekaj udeležencev odpovedanega festivala MetalDays. Razmere pred vstopom v Mozirje so bile že kar normalizirane, trgovine so bile odprte, le uničeni avtomobili so nakazovali, da ta cesta vodi v eno izmed osrčij katastrofalne avgustovske ujme. Kmalu je sledila kruta realnost: avtobusna postaja je bila popolnoma v blatu, pogled proti Mozirskemu Gaju pa je razkril vso grozoto, ki jo za seboj pustila Savinja. Poplavljene hiše, odneseni bregovi reke, neskončno število podrtih in odnešenih dreves ter smeti povsod naokoli vse do bližnjih Nazarij. In res je težko verjeti, kar smo videli. Popolnoma poplavljena tovarna malih gospodinjskih aparatov BSH, zalite hiše in uničeni avtomobili, pred razsutim Petrolovim bencinskih servisom je manjkal cel desni pas ceste proti Ljubnem. Glavni most proti središču Nazarij je na srečo zdržal, na njem pa je bilo ogromno debel in dreves. Poveljnik gasilskega društva Nazarje Sebastjan Solar je bil z več kot 30 kolegi že drugi dan praktično vseskozi v akciji, srečal sem ga, ko je pomagal pri črpanju vode iz ene izmed obcestnih stavb. Luka Hvalc te dni poroča s širšega celjskega območja, včerajšnji dan je tako preživel v Nazarjah.
V soboto je bila pot v Zgornjo Savinjsko dolino še vedno zelo omejena, tudi štajerska avtocesta je bila zaradi poplav zaprta. Proti Mozirju sem se tako odpravil mimo Velenja, kjer je bilo še vedno opaziti tudi kar nekaj udeležencev odpovedanega festivala MetalDays. Razmere pred vstopom v Mozirje so bile že kar normalizirane, trgovine so bile odprte, le uničeni avtomobili so nakazovali, da ta cesta vodi v eno izmed osrčij katastrofalne avgustovske ujme. Kmalu je sledila kruta realnost: avtobusna postaja je bila popolnoma v blatu, pogled proti Mozirskemu Gaju pa je razkril vso grozoto, ki jo za seboj pustila Savinja. Poplavljene hiše, odneseni bregovi reke, neskončno število podrtih in odnešenih dreves ter smeti povsod naokoli vse do bližnjih Nazarij. In res je težko verjeti, kar smo videli. Popolnoma poplavljena tovarna malih gospodinjskih aparatov BSH, zalite hiše in uničeni avtomobili, pred razsutim Petrolovim bencinskih servisom je manjkal cel desni pas ceste proti Ljubnem. Glavni most proti središču Nazarij je na srečo zdržal, na njem pa je bilo ogromno debel in dreves. Poveljnik gasilskega društva Nazarje Sebastjan Solar je bil z več kot 30 kolegi že drugi dan praktično vseskozi v akciji, srečal sem ga, ko je pomagal pri črpanju vode iz ene izmed obcestnih stavb. Luka Hvalc te dni poroča s širšega celjskega območja, včerajšnji dan je tako preživel v Nazarjah.
Čad je 5. največja država v Afriki po površini ter 20. na svetu. Ima okvirno 19 milijonov prebivalcev, ki jih po slovensko imenujemo Čadovke in Čadovci. Uradna jezika sta francoščina in arabščina, čeprav na tem obočju obstaja več kot 100 različnih jezikov; najbolj zastopano verstvo pa je islam. Nekdanja francoska kolonija je samostojna država od leta 1960. Že mnogo let jo pretresajo spopadi, nasilje in terorizem, zato potovanja tja niso priporočljiva. Čad, ki se ponaša z najvišjo goro v Sahari ter z največjim sladkovodnim jezerom v Zahodni Afriki, smo raziskali s pomočjo prof. dr. Katje Vintar Mally.
Čad je 5. največja država v Afriki po površini ter 20. na svetu. Ima okvirno 19 milijonov prebivalcev, ki jih po slovensko imenujemo Čadovke in Čadovci. Uradna jezika sta francoščina in arabščina, čeprav na tem obočju obstaja več kot 100 različnih jezikov; najbolj zastopano verstvo pa je islam. Nekdanja francoska kolonija je samostojna država od leta 1960. Že mnogo let jo pretresajo spopadi, nasilje in terorizem, zato potovanja tja niso priporočljiva. Čad, ki se ponaša z najvišjo goro v Sahari ter z največjim sladkovodnim jezerom v Zahodni Afriki, smo raziskali s pomočjo prof. dr. Katje Vintar Mally.
Tokrat se predstavljajo učenci in učenke osnovne šole Slave Klavore Maribor. Spregovorili bodo o programu Erasmus Plus Positive, Klavorinih iskricah in še mnogih drugih zanimivih dogajanjih na šoli. Sledi pravljica – tokrat iz Zakladnice slovenskih pripovedi z naslovom Ribniško jezero na Pohorju.
Tokrat se predstavljajo učenci in učenke osnovne šole Slave Klavore Maribor. Spregovorili bodo o programu Erasmus Plus Positive, Klavorinih iskricah in še mnogih drugih zanimivih dogajanjih na šoli. Sledi pravljica – tokrat iz Zakladnice slovenskih pripovedi z naslovom Ribniško jezero na Pohorju.
Z Napotki se tokrat odpravljamo v Triglavski narodni park, kjer nad Mojstrano leži jezero Kreda. Kot je izvedel avtor oddaje Aleš Ogrin, ki je omenjeno umetno jezero obiskal, je bilo nekdaj industrijsko pomembno – nastalo je zaradi kopanja Krede – danes pa je pravo nasprotje tega, saj je postalo vodni biser sredi narave. A jezero nad Mojstrano ni edino z imenom Kreda na tem območju.
Z Napotki se tokrat odpravljamo v Triglavski narodni park, kjer nad Mojstrano leži jezero Kreda. Kot je izvedel avtor oddaje Aleš Ogrin, ki je omenjeno umetno jezero obiskal, je bilo nekdaj industrijsko pomembno – nastalo je zaradi kopanja Krede – danes pa je pravo nasprotje tega, saj je postalo vodni biser sredi narave. A jezero nad Mojstrano ni edino z imenom Kreda na tem območju.
NaPOTki nas danes popeljejo v deželo Martina Krpana, na nadmorski višini približno 750 metrov leži jezero, ki je sredi gozdov, ki jim gospodari medved, dobilo ime Volčje, v širši javnosti pa je bolj znano pod imenom Bloško jezero. Spada med manjša jezera, saj je njegov obseg le dober kilometer. Njegovo zaledje pa je izjemno bogat habitat rastlinskih in živalskih vrst. Na pot se je odpravil Bojan Leskovec.
NaPOTki nas danes popeljejo v deželo Martina Krpana, na nadmorski višini približno 750 metrov leži jezero, ki je sredi gozdov, ki jim gospodari medved, dobilo ime Volčje, v širši javnosti pa je bolj znano pod imenom Bloško jezero. Spada med manjša jezera, saj je njegov obseg le dober kilometer. Njegovo zaledje pa je izjemno bogat habitat rastlinskih in živalskih vrst. Na pot se je odpravil Bojan Leskovec.
Notranjski regijski park je leta 2002 ustanovila Občina Cerknica z namenom ohranitve, varstva in raziskovanja naravnih ter kulturnih vrednot, izjemnih geomorfoloških, geoloških in hidroloških lastnosti, zaščite naravnih ekosistemov ter lastnosti neživega sveta, arheološke in etnološke dediščine. Osrednje območje parka je presihajoče Cerkniško jezero. Javni zavod Notranjski regijski park pa je v zadnjih devetih letih za svoje projekte pridobil 12 milijonov evropskih sredstev. Gre za projekta LIFE STRŽEN in KRAS REVITA. Projekta sta se osredinjala na varstvo narave, razvoj infrastrukture in spodbujanje lokalnega gospodarstva. V oddaji Intervju po deseti na Prvem smo gostili direktorja Notranjskega parka Matevža Podjeda, ki nam je predstavili pot, ki so jo prehodili, in vizijo parka v prihodnje.
Notranjski regijski park je leta 2002 ustanovila Občina Cerknica z namenom ohranitve, varstva in raziskovanja naravnih ter kulturnih vrednot, izjemnih geomorfoloških, geoloških in hidroloških lastnosti, zaščite naravnih ekosistemov ter lastnosti neživega sveta, arheološke in etnološke dediščine. Osrednje območje parka je presihajoče Cerkniško jezero. Javni zavod Notranjski regijski park pa je v zadnjih devetih letih za svoje projekte pridobil 12 milijonov evropskih sredstev. Gre za projekta LIFE STRŽEN in KRAS REVITA. Projekta sta se osredinjala na varstvo narave, razvoj infrastrukture in spodbujanje lokalnega gospodarstva. V oddaji Intervju po deseti na Prvem smo gostili direktorja Notranjskega parka Matevža Podjeda, ki nam je predstavili pot, ki so jo prehodili, in vizijo parka v prihodnje.