Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Poslušamo glasbo dveh ljudstev iz Paragvaja: Gvaranov Njandeva in Ajoreo. To sta staroselski ljudstvi na severu Chaca, osrednje pokrajine južnoameriške celine, ki si jo delijo Argentina, Paragvaj, Bolivija in Brazilija. Beseda chaco prihaja iz kečuanščine in pomeni lovišče, kar kaže na to, da so bili prvotni prebivalci predvsem lovci, vendar se je to s časom marsikje zelo spremenilo. Ljudstva so dolgo živela v osami, boj za preživetje je bil težak, ljudi sta reševali bojevitost in povezanost z naravo in naravnimi silami.
Poslušamo glasbo dveh ljudstev iz Paragvaja: Gvaranov Njandeva in Ajoreo. To sta staroselski ljudstvi na severu Chaca, osrednje pokrajine južnoameriške celine, ki si jo delijo Argentina, Paragvaj, Bolivija in Brazilija. Beseda chaco prihaja iz kečuanščine in pomeni lovišče, kar kaže na to, da so bili prvotni prebivalci predvsem lovci, vendar se je to s časom marsikje zelo spremenilo. Ljudstva so dolgo živela v osami, boj za preživetje je bil težak, ljudi sta reševali bojevitost in povezanost z naravo in naravnimi silami.
Umrl je dr. Henrik Neubauer, baletni plesalec, koreograf, režiser, publicist in pedagog. "Zaradi naštetih zaslug in prizadevanj na številnih področjih umetnosti in kulture, ki so trajno obogatili slovensko kulturno krajino ter okrepili ugled slovenske države v mednarodnem prostoru" je letos prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Kot baletni solist je odplesal več kot sedemdeset pomembnih vlog, pozneje je deloval kot koreograf in operni režiser. Bil je umetniški vodja ljubljanskega in mariborskega baleta, direktor ljubljanskega Festivala, profesor na Akademiji za glasbo, končal je tudi medicino in delal kot zdravnik. V njegovem opusu je več kot 40 knjig in okoli 600 strokovnih člankov. O svojem življenju in ljubezni do baletne in glasbene umetnosti je pred letošnjim kulturnim praznikom pripovedoval v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
Umrl je dr. Henrik Neubauer, baletni plesalec, koreograf, režiser, publicist in pedagog. "Zaradi naštetih zaslug in prizadevanj na številnih področjih umetnosti in kulture, ki so trajno obogatili slovensko kulturno krajino ter okrepili ugled slovenske države v mednarodnem prostoru" je letos prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Kot baletni solist je odplesal več kot sedemdeset pomembnih vlog, pozneje je deloval kot koreograf in operni režiser. Bil je umetniški vodja ljubljanskega in mariborskega baleta, direktor ljubljanskega Festivala, profesor na Akademiji za glasbo, končal je tudi medicino in delal kot zdravnik. V njegovem opusu je več kot 40 knjig in okoli 600 strokovnih člankov. O svojem življenju in ljubezni do baletne in glasbene umetnosti je pred letošnjim kulturnim praznikom pripovedoval v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
V Hudi muski tokrat raziskujemo priljubljeno glasbeno-scensko delo, ki se je konec 19. stoletja uveljavilo v Združenih državah Amerike; to je muzikal.
V Hudi muski tokrat raziskujemo priljubljeno glasbeno-scensko delo, ki se je konec 19. stoletja uveljavilo v Združenih državah Amerike; to je muzikal.
Pred mikrofon smo povabili Heleno Fojkar Zupančič in z njo govorili o Zboru sv. Nikolaja Litija. Izvedeli smo, s čim bodo njegovi pevci zaposleni v prihodnjih mesecih, predvsem pa smo oddajo namenili predstavitvi izobraževalno-koncertnega projekta Zakladi latvijske zborovske glasbe, ki ga je Zbor sv. Nikolaja Litija v sodelovanju z Marisom Sirmaisom, priznanim latvijskim zborovskim dirigentom, izvedel v začetku junija.
Pred mikrofon smo povabili Heleno Fojkar Zupančič in z njo govorili o Zboru sv. Nikolaja Litija. Izvedeli smo, s čim bodo njegovi pevci zaposleni v prihodnjih mesecih, predvsem pa smo oddajo namenili predstavitvi izobraževalno-koncertnega projekta Zakladi latvijske zborovske glasbe, ki ga je Zbor sv. Nikolaja Litija v sodelovanju z Marisom Sirmaisom, priznanim latvijskim zborovskim dirigentom, izvedel v začetku junija.
Za pravljične minute smo tokrat izbrali rusko ljudsko pravljico Veliki in mali zajec. Pripoveduje jo Robert Kereži iz Mariborske knjižnice.
Za pravljične minute smo tokrat izbrali rusko ljudsko pravljico Veliki in mali zajec. Pripoveduje jo Robert Kereži iz Mariborske knjižnice.
Poslušamo Trio v G-duru Clauda Debussyja, Sonato za violončelo in klavir op. 22 Rista Savina in Holstovo Suito Sv. Pavla za godala.
Poslušamo Trio v G-duru Clauda Debussyja, Sonato za violončelo in klavir op. 22 Rista Savina in Holstovo Suito Sv. Pavla za godala.
Poslušamo Fantastično simfonijo, op. 14 Hektorja Berlioza, Klavirski kvintet v a-molu, op. 14 Camilla Saint-Saënsa, Beethovnovo Sonato za klavir št. 9 v E-duru op. 14 ter Sonato za violino in klavir v A-duru, op. 14 Friedricha von Flotowa.
Poslušamo Fantastično simfonijo, op. 14 Hektorja Berlioza, Klavirski kvintet v a-molu, op. 14 Camilla Saint-Saënsa, Beethovnovo Sonato za klavir št. 9 v E-duru op. 14 ter Sonato za violino in klavir v A-duru, op. 14 Friedricha von Flotowa.
Pesmi Ferija Lainščka so oblikovno preproste in spevne, odlikuje pa jih tudi tenkočutna rima. Med njegovimi številnimi knjigami je tudi zbirka popevk in napevov z naslovom Šlagerji. Iz nje smo za lirični utrinek izbrali pesem Pridi po poljube. Interpretira jo dramski igralec Gorazd Logar.
Pesmi Ferija Lainščka so oblikovno preproste in spevne, odlikuje pa jih tudi tenkočutna rima. Med njegovimi številnimi knjigami je tudi zbirka popevk in napevov z naslovom Šlagerji. Iz nje smo za lirični utrinek izbrali pesem Pridi po poljube. Interpretira jo dramski igralec Gorazd Logar.
Poslušamo Pripovedke za klarinet in klavir Blaža Arniča ter Lirično suito za mešani zbor Uroša Kreka.
Poslušamo Pripovedke za klarinet in klavir Blaža Arniča ter Lirično suito za mešani zbor Uroša Kreka.
Poslušamo Trio v G-duru Clauda Debussyja, Sonato za violončelo in klavir op. 22 Rista Savina in Holstovo Suito Sv. Pavla za godala.
Poslušamo Trio v G-duru Clauda Debussyja, Sonato za violončelo in klavir op. 22 Rista Savina in Holstovo Suito Sv. Pavla za godala.
Nocojšnjo oddajo bomo namenili enemu najpomembnejših jazzovskih saksofonistov, Davidu Sanbornu. Bil je komercialno eden najbolj uspešnih jazzovskih instrumentalistov. Scott Yanow ga je razglasil za najbolj vplivnega saksofonista za popularno glasbo, crossover ter ritem in bluz. Večinoma ga uvrščamo med t. i. smooth jazz – radiu prijazen jazz.
Nocojšnjo oddajo bomo namenili enemu najpomembnejših jazzovskih saksofonistov, Davidu Sanbornu. Bil je komercialno eden najbolj uspešnih jazzovskih instrumentalistov. Scott Yanow ga je razglasil za najbolj vplivnega saksofonista za popularno glasbo, crossover ter ritem in bluz. Večinoma ga uvrščamo med t. i. smooth jazz – radiu prijazen jazz.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Aleksander Peršolja, slovenski pesnik s Primorske, se je rodil v Neblem v Brdih, zdaj pa živi v Križu pri Sežani. Kot učitelj je najprej poučeval v Dornberku in nato v Dutovljah. Nekaj let je bil tajnik Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica, nato je bil organizator kulture na Krasu in umetniški vodja Kosovelovega doma v Sežani. Aleksander Peršolja je objavil enajst pesniških zbirk, zadnja, Poklekni in moli bogovom je izšla leta 2019. Njegove pesmi so bile prevedene v albanščino, angleščino, češčino, hrvaščino, italijanščino, nemščino, srbščino in španščino. Je tudi avtor dramskih priredb poezije Srečka Kosovela. Izbrali smo pesmi iz zbirke Bilke v krogu, ki je leta 2014 izšla pri KUD Apokalipsa. Režiserka: Ana Krauthaker; interpret: Gregor Zorc; glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednici oddaje: Tadeja Krečič Scholten, Tina Kozin; posneto leta 2014.
Aleksander Peršolja, slovenski pesnik s Primorske, se je rodil v Neblem v Brdih, zdaj pa živi v Križu pri Sežani. Kot učitelj je najprej poučeval v Dornberku in nato v Dutovljah. Nekaj let je bil tajnik Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica, nato je bil organizator kulture na Krasu in umetniški vodja Kosovelovega doma v Sežani. Aleksander Peršolja je objavil enajst pesniških zbirk, zadnja, Poklekni in moli bogovom je izšla leta 2019. Njegove pesmi so bile prevedene v albanščino, angleščino, češčino, hrvaščino, italijanščino, nemščino, srbščino in španščino. Je tudi avtor dramskih priredb poezije Srečka Kosovela. Izbrali smo pesmi iz zbirke Bilke v krogu, ki je leta 2014 izšla pri KUD Apokalipsa. Režiserka: Ana Krauthaker; interpret: Gregor Zorc; glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednici oddaje: Tadeja Krečič Scholten, Tina Kozin; posneto leta 2014.
Dobrodošli v znamenju sibil, Apolonovih duhovnic. Prerokovalski dar naj bi jim omogočal razvozlati in razložiti božji orakelj. Prerokbe osmih izmed njih, uglasbene v partiturah Orlanda di Lassa, lahko slišimo na posnetku solističnega kvarteta iz Komornega zbora RIAS. Koncert je potekal leta 2022 v muzeju Scharf-Gerstenberg, iz čigar zbirke izvirajo tudi Lassove partiture.
Dobrodošli v znamenju sibil, Apolonovih duhovnic. Prerokovalski dar naj bi jim omogočal razvozlati in razložiti božji orakelj. Prerokbe osmih izmed njih, uglasbene v partiturah Orlanda di Lassa, lahko slišimo na posnetku solističnega kvarteta iz Komornega zbora RIAS. Koncert je potekal leta 2022 v muzeju Scharf-Gerstenberg, iz čigar zbirke izvirajo tudi Lassove partiture.
Zagreb Jazz Festival bo v tej sezoni gostil nekatere največje izvajalce iz sveta jazza: Billy Cobham Spectrum 50 Band, Cyrille Aimee, Avram Fefer, Anat Cohen, Chief Adjuah, Keyon Harold in Emmet Cohen. Pred kratkim se je za vedno poslovil legendarni Sergio Mendes, ki je z zasedbo Brazil '66 ponesel bossa novo in skladbe v portugalščini v svet. Eden njegovih največjih hitov je skladba Mas Que Nada. Vse to in še več v Jazz Siesti s Hugom Šekoranjo.
Zagreb Jazz Festival bo v tej sezoni gostil nekatere največje izvajalce iz sveta jazza: Billy Cobham Spectrum 50 Band, Cyrille Aimee, Avram Fefer, Anat Cohen, Chief Adjuah, Keyon Harold in Emmet Cohen. Pred kratkim se je za vedno poslovil legendarni Sergio Mendes, ki je z zasedbo Brazil '66 ponesel bossa novo in skladbe v portugalščini v svet. Eden njegovih največjih hitov je skladba Mas Que Nada. Vse to in še več v Jazz Siesti s Hugom Šekoranjo.
Ko pomislimo na renesanso, se nam pred očmi zarišejo predvsem znameniti slikarji, kiparji ter pisci iz Firenc in ostalih mest na severu današnje Italije. In vendar je to idejno in kulturno gibanje vplivalo na celotno evropsko intelektualno življenje v zgodnjem novem veku. V tokratnem Kulturnem fokusu bomo zato oči usmerili na drug konec naše celine in se posvetili znamenitemu mislecu tako imenovane severne renesanse, nizozemskemu pisatelju, teologu, filologu in filozofu Erazmu Rotterdamskemu, ki ga nedvomno lahko štejemo za enega največjih intelektualcev tistega časa in ki je danes najbolj znan po svojem satiričnem in družbenokritičnem delu Hvalnica norosti, prav pred kratkim pa so pri založbi Studia Humanitatis izdali prevod izbora iz njegovih Pogovorov. O Erazmovi misli in idejnem svetu prelomnega časa, v katerem je živel, se bomo ob novo izdanem delu pogovarjali s klasičnim filologom, podoktorskim raziskovalcem Univerze v Cambridgeu dr. Tomažem Potočnikom, ki je Pogovore prevedel in jim pripisal spremno besedo. Oddajo je pripravila Alja Zore.
Ko pomislimo na renesanso, se nam pred očmi zarišejo predvsem znameniti slikarji, kiparji ter pisci iz Firenc in ostalih mest na severu današnje Italije. In vendar je to idejno in kulturno gibanje vplivalo na celotno evropsko intelektualno življenje v zgodnjem novem veku. V tokratnem Kulturnem fokusu bomo zato oči usmerili na drug konec naše celine in se posvetili znamenitemu mislecu tako imenovane severne renesanse, nizozemskemu pisatelju, teologu, filologu in filozofu Erazmu Rotterdamskemu, ki ga nedvomno lahko štejemo za enega največjih intelektualcev tistega časa in ki je danes najbolj znan po svojem satiričnem in družbenokritičnem delu Hvalnica norosti, prav pred kratkim pa so pri založbi Studia Humanitatis izdali prevod izbora iz njegovih Pogovorov. O Erazmovi misli in idejnem svetu prelomnega časa, v katerem je živel, se bomo ob novo izdanem delu pogovarjali s klasičnim filologom, podoktorskim raziskovalcem Univerze v Cambridgeu dr. Tomažem Potočnikom, ki je Pogovore prevedel in jim pripisal spremno besedo. Oddajo je pripravila Alja Zore.
Simfonični orkester SNG Maribor je nastopil pod taktirko Simona Krečiča, solista sta bila obetavna pianista Nejc in Adam Kamplet, komorni koncert je izvedel trio: Žiga Faganel, Alja Mandič Faganel in Nejc Lavrenčič.
Simfonični orkester SNG Maribor je nastopil pod taktirko Simona Krečiča, solista sta bila obetavna pianista Nejc in Adam Kamplet, komorni koncert je izvedel trio: Žiga Faganel, Alja Mandič Faganel in Nejc Lavrenčič.
1. koncert simfoničnega orkestra SNG Maribor je bil hkrati otvoritev Festivala Maribor, solist je bil pianist Aleksander Gadžijev, ki je v dvorani Union izvedel tudi solistični recital.
1. koncert simfoničnega orkestra SNG Maribor je bil hkrati otvoritev Festivala Maribor, solist je bil pianist Aleksander Gadžijev, ki je v dvorani Union izvedel tudi solistični recital.
Ne sprašujte za pot: Blodnik po Istri je zbirka žanrsko zelo različnih besedil, od parodije na ocenjevanje restavracij, do nežnih proustovskih utrinkov o izgubljenem času, mehke pornografije, biografskih študij zanimivih osebnosti in pravljice o tem, kako je biti prikolica, ki v depoju čaka na svoje lastnike. Berejo: Lučka Počkaj (bere Tejo) Sabina Kogovšek (bere Tamaro, uvodni nagovor in navodila za blodenje) Vesna Jevnikar (bere Agato) Režiserka: Saška Rakef Fonetična oprema: Suzana Köstner Zvočna mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Korekturno poslušanje: Rina Stanič Urednik uredništva igranega programa in oddaje Odprta knjiga: Alen Jelen Posneto v juniju 2024, v studiu 01 Radia Slovenija – programa Ars in ZKP RTV Slovenija. .
Ne sprašujte za pot: Blodnik po Istri je zbirka žanrsko zelo različnih besedil, od parodije na ocenjevanje restavracij, do nežnih proustovskih utrinkov o izgubljenem času, mehke pornografije, biografskih študij zanimivih osebnosti in pravljice o tem, kako je biti prikolica, ki v depoju čaka na svoje lastnike. Berejo: Lučka Počkaj (bere Tejo) Sabina Kogovšek (bere Tamaro, uvodni nagovor in navodila za blodenje) Vesna Jevnikar (bere Agato) Režiserka: Saška Rakef Fonetična oprema: Suzana Köstner Zvočna mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Korekturno poslušanje: Rina Stanič Urednik uredništva igranega programa in oddaje Odprta knjiga: Alen Jelen Posneto v juniju 2024, v studiu 01 Radia Slovenija – programa Ars in ZKP RTV Slovenija. .
Dva izjemna godalna kvarteta našega časa, Belcea in Ebène, sta moči združila na koncertu, ki je potekal 23. maja v Nacionalnem glasbenem avditoriju v Madridu. Združena osemčlanska zasedba je izvedla Oktet v Es-duru, op. 20 Felixa Mendelssohna in Oktet v C-duru, op. 7 Georgeja Enescuja.
Dva izjemna godalna kvarteta našega časa, Belcea in Ebène, sta moči združila na koncertu, ki je potekal 23. maja v Nacionalnem glasbenem avditoriju v Madridu. Združena osemčlanska zasedba je izvedla Oktet v Es-duru, op. 20 Felixa Mendelssohna in Oktet v C-duru, op. 7 Georgeja Enescuja.
V Murski Soboti bodo v okviru festivala Oko besede podelili večernico, slovensko literarno nagrado za najboljše otroško ali mladinsko literarno delo minulega leta. Prejela jo bo Marjana Moškrič za mladinski roman Sneg. V Kranju pa jutri pričakujejo premiero predstave Kot vsa svobodna dekleta, ki jo je za oder Prešernovega gledališča Kranj režirala Mojca Madon. V GT 22 v Mariboru se danes začenja jubilejna sezona Intimnega odra, v gledališču Glej pa bo danes premiera avtorske predstave Mama kolektiva Reaktor. Vabljeni k poslušanju!
V Murski Soboti bodo v okviru festivala Oko besede podelili večernico, slovensko literarno nagrado za najboljše otroško ali mladinsko literarno delo minulega leta. Prejela jo bo Marjana Moškrič za mladinski roman Sneg. V Kranju pa jutri pričakujejo premiero predstave Kot vsa svobodna dekleta, ki jo je za oder Prešernovega gledališča Kranj režirala Mojca Madon. V GT 22 v Mariboru se danes začenja jubilejna sezona Intimnega odra, v gledališču Glej pa bo danes premiera avtorske predstave Mama kolektiva Reaktor. Vabljeni k poslušanju!
Adaptacija istoimenske gledališke igre iz leta 1966 še danes velja za zgleden primer antiromantičnega filma. Prikazuje zapletenost zakona para srednjih let, Marthe in Georgea. Nekega poznega večera po zabavi na fakulteti v goste naključno sprejmeta mlajši par, Nicka in Honey, in ga potegneta v svoj zagrenjeni in razočarani odnos. Film je prejel kar 13 nominacij za nagrado oskar, pa tudi za izvirno glasbo, ki jo je napisal Alex North.
Adaptacija istoimenske gledališke igre iz leta 1966 še danes velja za zgleden primer antiromantičnega filma. Prikazuje zapletenost zakona para srednjih let, Marthe in Georgea. Nekega poznega večera po zabavi na fakulteti v goste naključno sprejmeta mlajši par, Nicka in Honey, in ga potegneta v svoj zagrenjeni in razočarani odnos. Film je prejel kar 13 nominacij za nagrado oskar, pa tudi za izvirno glasbo, ki jo je napisal Alex North.
Med dolgo postprodukcijo celovečernega filma Nesrečna bitja je prvak grškega "čudaškega vala" Yorgos Lanthimos posnel vizualno manj zahteven triptih, Dejanja usmiljenja, ter ga predstavil na letošnjem festivalu v Cannesu. Delo, postavljeno v sodobno Ameriko, ni nič manj eksperimentalno in izzivalno; nadaljuje pripovedovanje v prispodobah in z mojstrskim potujevanjem vsakdanjosti odkriva nove poglede na stanje človeške družbe. Film je sestavljen iz treh zgodb: v prvi se podrejeni uslužbenec trudi ugoditi svojemu čudaškemu šefu, čeprav so pričakovana dejanja v nasprotju z njegovim moralnim prepričanjem in zakoni. Kaj bo prevladalo? V drugi zgodbi policist s prijatelji že žaluje za svojo ženo, v nesreči izginulo pomorsko raziskovalko, dokler je reševalci ne pripeljejo nazaj – a po vrsti nenavadnih znakov začne sumiti, da to sploh ni ona. Kje je meja med preganjavico in resničnostjo? V tretji epizodi par, ki pripada nenavadnemu kultu, išče žensko z nadnaravnimi močmi zdravljenja, ki bi postala njihov idol. Kaj se bo zgodilo, če jo zares najdejo? Zgodbe se zdijo na prvi pogled nepovezane, a jih spaja silovita potreba po ugajanju in pripadanju, po zapolnjevanju notranje praznine; če nekoliko abstrahiramo, gre za iskanje vere in ljubezni. Seveda Lanthimos ne bi bil to, kar je, če ne bi na to željo pogledal z mračne strani, če ne bi človeških slabosti gnal do absurda, ki bi se mu lahko tu in tam celo smejali, če ne bi imeli ves čas cmoka v grlu. Režiser pač jemlje resno tisto maksimo o umetnosti, da njena naloga ni ugajanje. Sem zapisal režiser? Skoraj gre bolj za entomologa, ki proučuje like kot žuželke pod povečevalnim steklom, hkrati pa nam z neprizanesljivo odljudnostjo ponuja razmislek o odnosu človeka do sočloveka. Dejanja usmiljenja imajo tudi "metafilmske" lastnosti – več prizorov se navezuje na znamenita dela iz zgodovine, malce pa avtor citira tudi samega sebe. V vseh treh epizodah nastopa ista skupina igralcev v povsem različnih vlogah; Willemu Dafoeju in Emmi Stone se je med protagonisti pridružil Jesse Plemons, ki je leta 2020 nase opozoril že v izjemnem celovečernem filmu Charlieja Kaufmana I'm Thinking of Ending Things; za svojo trojno vlogo je v Cannesu zasluženo prejel nagrado za najboljšega igralca. To prehajanje ansambelske igralske ekipe iz vloge v vlogo je nekaj posrečeno duhovitega, govori pa nam tudi o fluidni identiteti. Pa tudi o mojstrstvu režiserja, ki ne more zgrešiti in si lahko privošči čisto vse, tako kot v svojem času Lars von Trier, ki je recimo posnel film brez scenografije. David Foster Wallace je v svojem znamenitem eseju o Lynchevem filmu Izgubljena cesta zapisal, da je bolj kot katero koli drugo delo definiral identiteto časa in prostora Los Angelesa sredine 90. let. Morda je Lanthimos s filmom Dejanja usmiljenja naredil nekaj podobnega trideset let pozneje ...
Med dolgo postprodukcijo celovečernega filma Nesrečna bitja je prvak grškega "čudaškega vala" Yorgos Lanthimos posnel vizualno manj zahteven triptih, Dejanja usmiljenja, ter ga predstavil na letošnjem festivalu v Cannesu. Delo, postavljeno v sodobno Ameriko, ni nič manj eksperimentalno in izzivalno; nadaljuje pripovedovanje v prispodobah in z mojstrskim potujevanjem vsakdanjosti odkriva nove poglede na stanje človeške družbe. Film je sestavljen iz treh zgodb: v prvi se podrejeni uslužbenec trudi ugoditi svojemu čudaškemu šefu, čeprav so pričakovana dejanja v nasprotju z njegovim moralnim prepričanjem in zakoni. Kaj bo prevladalo? V drugi zgodbi policist s prijatelji že žaluje za svojo ženo, v nesreči izginulo pomorsko raziskovalko, dokler je reševalci ne pripeljejo nazaj – a po vrsti nenavadnih znakov začne sumiti, da to sploh ni ona. Kje je meja med preganjavico in resničnostjo? V tretji epizodi par, ki pripada nenavadnemu kultu, išče žensko z nadnaravnimi močmi zdravljenja, ki bi postala njihov idol. Kaj se bo zgodilo, če jo zares najdejo? Zgodbe se zdijo na prvi pogled nepovezane, a jih spaja silovita potreba po ugajanju in pripadanju, po zapolnjevanju notranje praznine; če nekoliko abstrahiramo, gre za iskanje vere in ljubezni. Seveda Lanthimos ne bi bil to, kar je, če ne bi na to željo pogledal z mračne strani, če ne bi človeških slabosti gnal do absurda, ki bi se mu lahko tu in tam celo smejali, če ne bi imeli ves čas cmoka v grlu. Režiser pač jemlje resno tisto maksimo o umetnosti, da njena naloga ni ugajanje. Sem zapisal režiser? Skoraj gre bolj za entomologa, ki proučuje like kot žuželke pod povečevalnim steklom, hkrati pa nam z neprizanesljivo odljudnostjo ponuja razmislek o odnosu človeka do sočloveka. Dejanja usmiljenja imajo tudi "metafilmske" lastnosti – več prizorov se navezuje na znamenita dela iz zgodovine, malce pa avtor citira tudi samega sebe. V vseh treh epizodah nastopa ista skupina igralcev v povsem različnih vlogah; Willemu Dafoeju in Emmi Stone se je med protagonisti pridružil Jesse Plemons, ki je leta 2020 nase opozoril že v izjemnem celovečernem filmu Charlieja Kaufmana I'm Thinking of Ending Things; za svojo trojno vlogo je v Cannesu zasluženo prejel nagrado za najboljšega igralca. To prehajanje ansambelske igralske ekipe iz vloge v vlogo je nekaj posrečeno duhovitega, govori pa nam tudi o fluidni identiteti. Pa tudi o mojstrstvu režiserja, ki ne more zgrešiti in si lahko privošči čisto vse, tako kot v svojem času Lars von Trier, ki je recimo posnel film brez scenografije. David Foster Wallace je v svojem znamenitem eseju o Lynchevem filmu Izgubljena cesta zapisal, da je bolj kot katero koli drugo delo definiral identiteto časa in prostora Los Angelesa sredine 90. let. Morda je Lanthimos s filmom Dejanja usmiljenja naredil nekaj podobnega trideset let pozneje ...
Se še spomnite nemarnega, nadležnega, maničnega, v črtasto črno-belo obleko odetega duha Betelgeusa, ki je konec 80. let v odlični interpretaciji Michaela Keatona s svojimi neokusnimi potegavščinami razgrajal po idilični soseski ameriškega mesteca in silil najstniško darkerico Lydio, da skoči z njim v zakonski jarem in ga tako spravi med žive? Fantazijska komedija iz leta 1988 je med zvezde izstrelila takrat 16-letno Winono Ryder in mojstra filmske magije Tima Burtona ter zacementirala njegov ekscentrični slog, utemeljen na dramatičnih grozljivih prizoriščih, grotesknih likih, barvitih kostumih, izkrivljenih proporcih ter očarljivi mešanici nedolžnosti in grozljivosti. Beetlejuice je z leti prerastel v kult, zdaj pa si lahko na velikih platnih ogledate njegovo nadaljevanje. Dobrih 35 let pozneje je Lydia zagrenjena, nevrotična voditeljica pogovorne oddaje, v kateri komunicira z dušami umrlih. Skupaj z mačeho, odtujeno hčerko in lakomnim partnerjem se po dolgih letih vrne v hišo duhov, da bi pokopala očeta in pomagala pospraviti nekdanji dom. Seveda ne mine dolgo, preden sreča Betelgeusa in se znova odpravi v Spodnji svet – tokrat zato, da bi rešila hčerko pred usodno napako. Izvirnik je imel odlično zastavljeno in presenetljivo sporočilno zgodbo, ki jo je Burton ob pomoči svoje divje vizualne domišljije prekvasil v duhovito morbiden bombonček za vse generacije, njegovo nadaljevanje pa je scenaristično precej bolj anarhično, preobloženo z veliko količino stranskih zgodb in gegov, ki odvračajo pozornost od osnovne pripovedne niti, spletene okrog dejstva, da se je odrasla Lydia hudo izneverila otroški različici sebe in zagrešila podobne napake kot njeni starši. Čeprav je nadaljevanje scenaristično šibkejše, pa je s svojo igrivo estetiko vendarle dostojen naslednik kultne uspešnice. Privlačnost Burtonovih filmov je predvsem to, da niso polikani do zadnje podrobnosti in da se izogibajo računalniško generiranim posebnim učinkom. Vizualije so namerno grobe in neizoblikovane, z oprijemljivo naredi sam patino, ki jim vdihne dušo in grozljivo naredi domače, skorajda prisrčno. Burton pa se filmski zgodovini, iz katere se napaja, pokloni tudi s sekvenco stop motion animacije in imitacijo črno-bele italijanske grozljivke. Za konec je treba še omeniti, da se nadaljevanje kar precej opira na svojega predhodnika, to pa utegne biti težavno, saj njegovo ciljno občinstvo danes najbrž ni enako tistemu, ki ga je pred več kot tremi desetletji vzelo za svojega.
Se še spomnite nemarnega, nadležnega, maničnega, v črtasto črno-belo obleko odetega duha Betelgeusa, ki je konec 80. let v odlični interpretaciji Michaela Keatona s svojimi neokusnimi potegavščinami razgrajal po idilični soseski ameriškega mesteca in silil najstniško darkerico Lydio, da skoči z njim v zakonski jarem in ga tako spravi med žive? Fantazijska komedija iz leta 1988 je med zvezde izstrelila takrat 16-letno Winono Ryder in mojstra filmske magije Tima Burtona ter zacementirala njegov ekscentrični slog, utemeljen na dramatičnih grozljivih prizoriščih, grotesknih likih, barvitih kostumih, izkrivljenih proporcih ter očarljivi mešanici nedolžnosti in grozljivosti. Beetlejuice je z leti prerastel v kult, zdaj pa si lahko na velikih platnih ogledate njegovo nadaljevanje. Dobrih 35 let pozneje je Lydia zagrenjena, nevrotična voditeljica pogovorne oddaje, v kateri komunicira z dušami umrlih. Skupaj z mačeho, odtujeno hčerko in lakomnim partnerjem se po dolgih letih vrne v hišo duhov, da bi pokopala očeta in pomagala pospraviti nekdanji dom. Seveda ne mine dolgo, preden sreča Betelgeusa in se znova odpravi v Spodnji svet – tokrat zato, da bi rešila hčerko pred usodno napako. Izvirnik je imel odlično zastavljeno in presenetljivo sporočilno zgodbo, ki jo je Burton ob pomoči svoje divje vizualne domišljije prekvasil v duhovito morbiden bombonček za vse generacije, njegovo nadaljevanje pa je scenaristično precej bolj anarhično, preobloženo z veliko količino stranskih zgodb in gegov, ki odvračajo pozornost od osnovne pripovedne niti, spletene okrog dejstva, da se je odrasla Lydia hudo izneverila otroški različici sebe in zagrešila podobne napake kot njeni starši. Čeprav je nadaljevanje scenaristično šibkejše, pa je s svojo igrivo estetiko vendarle dostojen naslednik kultne uspešnice. Privlačnost Burtonovih filmov je predvsem to, da niso polikani do zadnje podrobnosti in da se izogibajo računalniško generiranim posebnim učinkom. Vizualije so namerno grobe in neizoblikovane, z oprijemljivo naredi sam patino, ki jim vdihne dušo in grozljivo naredi domače, skorajda prisrčno. Burton pa se filmski zgodovini, iz katere se napaja, pokloni tudi s sekvenco stop motion animacije in imitacijo črno-bele italijanske grozljivke. Za konec je treba še omeniti, da se nadaljevanje kar precej opira na svojega predhodnika, to pa utegne biti težavno, saj njegovo ciljno občinstvo danes najbrž ni enako tistemu, ki ga je pred več kot tremi desetletji vzelo za svojega.
Kultura zdravi - umetnost lajša
V štajerski prestolnici poteka priznani glasbeni Festival Maribor; letos črpa iz korenin glasbene tradicije, ki jo je oblikovalo sosedstvo kultur, začenja se jubilejna deseta sezona Intimnega odra v GT22- s performansom Roka Kravanje Slovenska transverzala; umetnik pravi, da je premiera v Mariboru več kot primerna, saj se ta planinska pot začenja prav tu. V mestu je tudi Festival fotografije Maribor, na velika platna pa prihaja kratki animirani film bratov Predin o kultni pravljici Muca Copatarica.
V štajerski prestolnici poteka priznani glasbeni Festival Maribor; letos črpa iz korenin glasbene tradicije, ki jo je oblikovalo sosedstvo kultur, začenja se jubilejna deseta sezona Intimnega odra v GT22- s performansom Roka Kravanje Slovenska transverzala; umetnik pravi, da je premiera v Mariboru več kot primerna, saj se ta planinska pot začenja prav tu. V mestu je tudi Festival fotografije Maribor, na velika platna pa prihaja kratki animirani film bratov Predin o kultni pravljici Muca Copatarica.
V tokratnem Sobotnem branju vam predstavljamo zbirko poezije Nora od Ljubezni, indijske mistične pesnice Lalle, ki jo je prevedla dr. Tina Košir. Uredil in oblikoval jo je Žiga Valetič, izšla pa je pri založbi Grafični atelje Zenit. O pesnici, mojstrici joge, razsvetljeni modrinji, ženski, ki je z osupljivo notanjo močjo strla okove družbenih pričakovanj in zaživela polno prebujeno, kot je v spremni besedi knjige zapisala Koširjeva, se je avtorica oddaje Liana Buršič pogovarjala s prevajalko. V oddaji lahko slišite tudi odlomke poezije, ki jo je interpretiral Renato Horvat.
V tokratnem Sobotnem branju vam predstavljamo zbirko poezije Nora od Ljubezni, indijske mistične pesnice Lalle, ki jo je prevedla dr. Tina Košir. Uredil in oblikoval jo je Žiga Valetič, izšla pa je pri založbi Grafični atelje Zenit. O pesnici, mojstrici joge, razsvetljeni modrinji, ženski, ki je z osupljivo notanjo močjo strla okove družbenih pričakovanj in zaživela polno prebujeno, kot je v spremni besedi knjige zapisala Koširjeva, se je avtorica oddaje Liana Buršič pogovarjala s prevajalko. V oddaji lahko slišite tudi odlomke poezije, ki jo je interpretiral Renato Horvat.
O letošnjem beneškem bienalu smo v oddaji Likovni odmevi že razmišljali – nekaj svojih pomislekov je tedaj predstavil Marko Jenko iz Muzeja Lah. Med drugim je izpostavil, da kurator Adriano Pedrosa pod naslovom Tujci povsod, ponuja precej predvidljiv nabor tem in poudarkov – v ospredju je predvsem umetnost globalnega juga, staroselcev, samoukov, kvir umetnic in umetnikov ter tistih, ki so migrirali. Tokrat svoje misli o letošnji izdaji ene najpomembnejših prireditev sodobne umetnosti deli neodvisni kustos Tevž Logar, izpostavljamo pa tudi nekaj nacionalnih paviljonov, ki se kot vsako leto v večji ali manjši meri odzivajo na izhodiščno temo, kot jo zastavi in na osrednji razstavi razvije kurator. Foto: Dejan Habicht
O letošnjem beneškem bienalu smo v oddaji Likovni odmevi že razmišljali – nekaj svojih pomislekov je tedaj predstavil Marko Jenko iz Muzeja Lah. Med drugim je izpostavil, da kurator Adriano Pedrosa pod naslovom Tujci povsod, ponuja precej predvidljiv nabor tem in poudarkov – v ospredju je predvsem umetnost globalnega juga, staroselcev, samoukov, kvir umetnic in umetnikov ter tistih, ki so migrirali. Tokrat svoje misli o letošnji izdaji ene najpomembnejših prireditev sodobne umetnosti deli neodvisni kustos Tevž Logar, izpostavljamo pa tudi nekaj nacionalnih paviljonov, ki se kot vsako leto v večji ali manjši meri odzivajo na izhodiščno temo, kot jo zastavi in na osrednji razstavi razvije kurator. Foto: Dejan Habicht
Strauss je svoj ustvarjalni vrh v inštrumentalni glasbi doživel v zadnjem desetletju 19. stoletja in prvih dveh desetletjih naslednjega stoletja, ko so nastale njegove največje simfonične pesnitve in opere Saloma, Elektra, Kavalir z rožo, Ariadna na Naksosu in Žena brez sence. Po koncu prve svetovne vojne je Strauss odšel na Dunaj, kjer je prevzel mesto dirigenta Dunajske državne opere. Kljub nekaterim pomislekom dunajskega glasbenega občinstva, da bi skladatelj utegnil s svojimi operami pretiravati, je Strauss nekoliko zastarelo dunajsko operno ponudbo popolnoma prerodil.
Strauss je svoj ustvarjalni vrh v inštrumentalni glasbi doživel v zadnjem desetletju 19. stoletja in prvih dveh desetletjih naslednjega stoletja, ko so nastale njegove največje simfonične pesnitve in opere Saloma, Elektra, Kavalir z rožo, Ariadna na Naksosu in Žena brez sence. Po koncu prve svetovne vojne je Strauss odšel na Dunaj, kjer je prevzel mesto dirigenta Dunajske državne opere. Kljub nekaterim pomislekom dunajskega glasbenega občinstva, da bi skladatelj utegnil s svojimi operami pretiravati, je Strauss nekoliko zastarelo dunajsko operno ponudbo popolnoma prerodil.
Marktl prihaja iz avstrijskega Celovca in je eden najpomembnejši avstrijskih bobnarjev, izredno uspešen je tudi zunaj meja svoje domovine. Na plošči, ki je danes pred nami, so izključno njegove skladbe. K sodelovanju je povabil dva zanimiva avstrijska glasbenika, očeta in sina. Kontrabasista Stefana Bartusa in 21-letnega pianista Alana Bartusa.
Marktl prihaja iz avstrijskega Celovca in je eden najpomembnejši avstrijskih bobnarjev, izredno uspešen je tudi zunaj meja svoje domovine. Na plošči, ki je danes pred nami, so izključno njegove skladbe. K sodelovanju je povabil dva zanimiva avstrijska glasbenika, očeta in sina. Kontrabasista Stefana Bartusa in 21-letnega pianista Alana Bartusa.
Zadnji del današnjega jutra bo zaznamoval Arnold Schönberg, skladatelj, pedagog in glasbeni revolucionar, ki se je rodil na današnji dan pred 150-imi leti. Poslušali bomo izbor njegovih del iz različnih obdobij, orisali njegov pomen in omenili skladateljeve mnoge prispevke h glasbi 20. stoletja.
Zadnji del današnjega jutra bo zaznamoval Arnold Schönberg, skladatelj, pedagog in glasbeni revolucionar, ki se je rodil na današnji dan pred 150-imi leti. Poslušali bomo izbor njegovih del iz različnih obdobij, orisali njegov pomen in omenili skladateljeve mnoge prispevke h glasbi 20. stoletja.
Vsestranski umetnik Vinko Möderndorfer je leta 2010 izdal pesniško zbirko z naslovom Tavanja. V njej se je preizkusil v pesniški obliki, ki se približuje sonetu, tematsko pa se pesmi navezujejo na ljubezen, minevanje in smrt. Pesem z naslovom Pesnik in vodnjak interpretira pesnik sam.
Vsestranski umetnik Vinko Möderndorfer je leta 2010 izdal pesniško zbirko z naslovom Tavanja. V njej se je preizkusil v pesniški obliki, ki se približuje sonetu, tematsko pa se pesmi navezujejo na ljubezen, minevanje in smrt. Pesem z naslovom Pesnik in vodnjak interpretira pesnik sam.
Preden se po osmi uri posvetimo skladatelju Arnoldu Schönbergu, rojenemu pred 150 leti na današnji dan, poslušjamo glasbo, ki je zaznamovala njegov Dunaj na prehodu 19. v 20. stoletje: dela Fritza Kreislerja, Alexandra Zemlinskega in Gustava Mahlerja.
Preden se po osmi uri posvetimo skladatelju Arnoldu Schönbergu, rojenemu pred 150 leti na današnji dan, poslušjamo glasbo, ki je zaznamovala njegov Dunaj na prehodu 19. v 20. stoletje: dela Fritza Kreislerja, Alexandra Zemlinskega in Gustava Mahlerja.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Ksenija Čuić Bratina piše večinoma kratke zgodbe, za katere so značilni poetični opisi, pretanjeno dojemanje in psihološka pronicljivost. Avtorica je po poklicu psihologinja in psihoterapevtka, poslušalci radijskih Literarnih nokturnov pa jo že leta poznajo kot pisateljico. Njene kratke zgodbe so bile že večkrat nagrajene. Tokrat boste slišali njeno kratko zgodbo z naslovom Vse je v redu. Naslov seveda ni premočrten, saj se v spretno izpisanem besedilo izkaže, da vse nikakor ni v redu. Interpretacija Lučka Počkaj, glasbena oprema Luka Hočevar, ton in montaža Matjaž Miklič, režija Saška Rakef. Posneto leta 2024. Urednica oddaje Staša Grahek.
Ksenija Čuić Bratina piše večinoma kratke zgodbe, za katere so značilni poetični opisi, pretanjeno dojemanje in psihološka pronicljivost. Avtorica je po poklicu psihologinja in psihoterapevtka, poslušalci radijskih Literarnih nokturnov pa jo že leta poznajo kot pisateljico. Njene kratke zgodbe so bile že večkrat nagrajene. Tokrat boste slišali njeno kratko zgodbo z naslovom Vse je v redu. Naslov seveda ni premočrten, saj se v spretno izpisanem besedilo izkaže, da vse nikakor ni v redu. Interpretacija Lučka Počkaj, glasbena oprema Luka Hočevar, ton in montaža Matjaž Miklič, režija Saška Rakef. Posneto leta 2024. Urednica oddaje Staša Grahek.
Na eni strani mentol, na drugi podgane. Recept za Cocktail, kultni album, ki sta ga leta 1974 v mojstrovino zamešala samosvoji kantavtor Marko Brecelj in mojster Bojan Adamič. Plošča je alternativno mladostniško uporništvo združila z ubranimi simfoničnimi in jazzovskimi aranžmaji. Spomladi je doživela že svojo tretjo dopolnjeno izdajo, tokrat z naslovom Cocktail obilni poslovilni.
Na eni strani mentol, na drugi podgane. Recept za Cocktail, kultni album, ki sta ga leta 1974 v mojstrovino zamešala samosvoji kantavtor Marko Brecelj in mojster Bojan Adamič. Plošča je alternativno mladostniško uporništvo združila z ubranimi simfoničnimi in jazzovskimi aranžmaji. Spomladi je doživela že svojo tretjo dopolnjeno izdajo, tokrat z naslovom Cocktail obilni poslovilni.
Začenja se nova sezona ene najvidnejših kulturnih ustanov na Primorskem, to je Kulturni dom Nova Gorica. Vsako leto obiskovalcem ponudi vsebinsko bogat, pester in skrbno pripravljen program na področju filma, vizualne umetnosti in glasbene umetnosti. V nocojšnji oddaji vas bomo seznanili z letošnjo, 44. sezono Glasbenega abonmaja. Premišljeno je zasnovana, stremi k raznoliki lepoti glasbenega izraza in prinaša osem koncertov umetnostne glasbe aktualne, zdajšnje produkcije glasbenikov najvišjih izvajalskih ravni mednarodnega prostora. Vsak mesec se bo zgodil en koncert v Veliki dvorani novogoriškega kulturnega doma. Znano je, da so abonmajski koncerti ob ponedeljkih ob 20 uri in 15 minut. Vsebine koncertov predstavlja v. d. direktorice Kulturnega doma Nova Gorica, gospa Pavla Jarc. Predstavitve so obogatene z ustrezno glasbo iz radijskega arhiva.
Začenja se nova sezona ene najvidnejših kulturnih ustanov na Primorskem, to je Kulturni dom Nova Gorica. Vsako leto obiskovalcem ponudi vsebinsko bogat, pester in skrbno pripravljen program na področju filma, vizualne umetnosti in glasbene umetnosti. V nocojšnji oddaji vas bomo seznanili z letošnjo, 44. sezono Glasbenega abonmaja. Premišljeno je zasnovana, stremi k raznoliki lepoti glasbenega izraza in prinaša osem koncertov umetnostne glasbe aktualne, zdajšnje produkcije glasbenikov najvišjih izvajalskih ravni mednarodnega prostora. Vsak mesec se bo zgodil en koncert v Veliki dvorani novogoriškega kulturnega doma. Znano je, da so abonmajski koncerti ob ponedeljkih ob 20 uri in 15 minut. Vsebine koncertov predstavlja v. d. direktorice Kulturnega doma Nova Gorica, gospa Pavla Jarc. Predstavitve so obogatene z ustrezno glasbo iz radijskega arhiva.
Avtorica Helena Resjan je v spretno prepleteni zgodbi združila različne variante iste zgodbe; osebe iz ene zgodbe spremenijo v drugi identiteto. Sigmund Freud, simboli njegove psihoanalitične teorije in prakse, pa samo nakazujejo dramaturgijo igre. Režierka: Polona Sosič Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Miro Marinšek Avtor izvirne glasbe: Bor Turel Edmond - Bojan Emeršič Lenčka - Nataša Ralijan Profesor Sigmund Freud - Boris Juh Sprevodnik in električar - Marjan Hlastec Terapevt – Pavle Ravnohrib Posneto v Uredništvu igranega programa, v studiih Radia Slovenija novembra 1992.
Avtorica Helena Resjan je v spretno prepleteni zgodbi združila različne variante iste zgodbe; osebe iz ene zgodbe spremenijo v drugi identiteto. Sigmund Freud, simboli njegove psihoanalitične teorije in prakse, pa samo nakazujejo dramaturgijo igre. Režierka: Polona Sosič Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Miro Marinšek Avtor izvirne glasbe: Bor Turel Edmond - Bojan Emeršič Lenčka - Nataša Ralijan Profesor Sigmund Freud - Boris Juh Sprevodnik in električar - Marjan Hlastec Terapevt – Pavle Ravnohrib Posneto v Uredništvu igranega programa, v studiih Radia Slovenija novembra 1992.
Letos aprila je pri 77. letih umrl ameriški pisatelj Paul Auster, avtor izjemno priljubljenih del, kot so Newyorška trilogija, Orakeljska noč, Knjiga iluzij, Leviatan in Brooklynske norosti. V Literarnem večeru iz leta 2015 z naslovom Začenjati znova pa se Urban Tarman sprašuje o pisateljevi véliki temi. Literarni deli Newyorška trilogija in Brooklynske norosti je poslovenil Miha Avanzo. Interpretirata Primož Pirnat in Brane Grubar, vezno besedilo bereta Ana Bohte in Bernard Stramič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Nejc Zupančič in Sonja Strenar, režija Igor Likar, redakcija ponovitve Tesa Drev Juh, posneto leta 2015.
Letos aprila je pri 77. letih umrl ameriški pisatelj Paul Auster, avtor izjemno priljubljenih del, kot so Newyorška trilogija, Orakeljska noč, Knjiga iluzij, Leviatan in Brooklynske norosti. V Literarnem večeru iz leta 2015 z naslovom Začenjati znova pa se Urban Tarman sprašuje o pisateljevi véliki temi. Literarni deli Newyorška trilogija in Brooklynske norosti je poslovenil Miha Avanzo. Interpretirata Primož Pirnat in Brane Grubar, vezno besedilo bereta Ana Bohte in Bernard Stramič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Nejc Zupančič in Sonja Strenar, režija Igor Likar, redakcija ponovitve Tesa Drev Juh, posneto leta 2015.
Predstavili bomo najboljše posnetke s koncertov 11. komornega cikla Carpe artem v sezoni 2023/2024, ki ga izvaja društvo za komorno glasbo Amadeus v sodelovanju s Slovenskim narodnim gledališčem Maribor.
Predstavili bomo najboljše posnetke s koncertov 11. komornega cikla Carpe artem v sezoni 2023/2024, ki ga izvaja društvo za komorno glasbo Amadeus v sodelovanju s Slovenskim narodnim gledališčem Maribor.
Leta 1979 je Valens Vodušek dve oddaji posvetil oblikam verzov, ki so se v slovenskih ljudskih pesmih pojavili razmeroma pozno in so prišli do naših krajev, v ljudskih pesmih ostalih slovanskih narodov pa ne. Vagantski verz in t. i. nibelunški verz sta se v naši pesmi prijela in poslušamo primere ljudskih pesmi naše dežele, ki temeljijo na teh metričnih oblikah. Razširjenost nekaterih kaže na to, da je ta oblika bila našemu človeku in jeziku blizu.
Leta 1979 je Valens Vodušek dve oddaji posvetil oblikam verzov, ki so se v slovenskih ljudskih pesmih pojavili razmeroma pozno in so prišli do naših krajev, v ljudskih pesmih ostalih slovanskih narodov pa ne. Vagantski verz in t. i. nibelunški verz sta se v naši pesmi prijela in poslušamo primere ljudskih pesmi naše dežele, ki temeljijo na teh metričnih oblikah. Razširjenost nekaterih kaže na to, da je ta oblika bila našemu človeku in jeziku blizu.
Ne sprašujte za pot: Blodnik po Istri je zbirka žanrsko zelo različnih besedil, od parodije na ocenjevanje restavracij, do nežnih proustovskih utrinkov o izgubljenem času, mehke pornografije, biografskih študij zanimivih osebnosti in pravljice o tem, kako je biti prikolica, ki v depoju čaka na svoje lastnike. Berejo: Lučka Počkaj (bere Tejo) Sabina Kogovšek (bere Tamaro, uvodni nagovor in navodila za blodenje) Vesna Jevnikar (bere Agato) Režiserka: Saška Rakef Fonetična oprema: Suzana Köstner Zvočna mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Korekturno poslušanje: Rina Stanič Urednik uredništva igranega programa in oddaje Odprta knjiga: Alen Jelen Posneto v juniju 2024, studio 01 na Radiu Slovenija – program Ars in ZKP RTV Slovenija.
Ne sprašujte za pot: Blodnik po Istri je zbirka žanrsko zelo različnih besedil, od parodije na ocenjevanje restavracij, do nežnih proustovskih utrinkov o izgubljenem času, mehke pornografije, biografskih študij zanimivih osebnosti in pravljice o tem, kako je biti prikolica, ki v depoju čaka na svoje lastnike. Berejo: Lučka Počkaj (bere Tejo) Sabina Kogovšek (bere Tamaro, uvodni nagovor in navodila za blodenje) Vesna Jevnikar (bere Agato) Režiserka: Saška Rakef Fonetična oprema: Suzana Köstner Zvočna mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Korekturno poslušanje: Rina Stanič Urednik uredništva igranega programa in oddaje Odprta knjiga: Alen Jelen Posneto v juniju 2024, studio 01 na Radiu Slovenija – program Ars in ZKP RTV Slovenija.
V odmoru otvoritvenega koncerta Festivala Maribor 2024 predvajamo pogovor z novim umetniškim vodjem, klarinetistom in dirigentom Matetom Bekavcem. Posnela, pripravila in uredila ga je Tjaša Krajnc.
V odmoru otvoritvenega koncerta Festivala Maribor 2024 predvajamo pogovor z novim umetniškim vodjem, klarinetistom in dirigentom Matetom Bekavcem. Posnela, pripravila in uredila ga je Tjaša Krajnc.
Glasbeniki, ki se spremljajo sami, so za poslušalce pogosto prav posebej očarljivi. Tisti, ki pojejo ob lastni spremljavi, dajejo občutek posebne intimnosti in povezanosti s poslušalci. Kakor da so zvoki glasu in glasbila, ki izvirajo od enega samega človeka, vabilo poslušalcem, naj se pozorno približajo in doživijo, kako glasbenik položi vse karte na mizo. To je hkrati dejanje ranljivosti in izrazne moči. Podoben občutek neposrednosti je nemara poskušal opisati tudi Baldassare Castiglione v svoji knjigi Dvorjan iz leta 1528, ko eden njegovih likov trdi, da »cantar alla viola« — petje ob lastni spremljavi na godalu ali brenkalu — ugaja bolj kakor petje v ansamblu. Castiglione piše: »Še veliko lepše pa je peti ob violi, saj je takrat vsa sladkost zajeta v solističnem glasu, tako da z veliko večjo pozornostjo opazujemo in slišimo lepo maniro in melodijo, saj so ušesa zaposlena z enim samim glasom in lažje zaznamo tudi najmanjšo napako. Drugače je v ansamblu, ko eden pomaga drugemu.«
Glasbeniki, ki se spremljajo sami, so za poslušalce pogosto prav posebej očarljivi. Tisti, ki pojejo ob lastni spremljavi, dajejo občutek posebne intimnosti in povezanosti s poslušalci. Kakor da so zvoki glasu in glasbila, ki izvirajo od enega samega človeka, vabilo poslušalcem, naj se pozorno približajo in doživijo, kako glasbenik položi vse karte na mizo. To je hkrati dejanje ranljivosti in izrazne moči. Podoben občutek neposrednosti je nemara poskušal opisati tudi Baldassare Castiglione v svoji knjigi Dvorjan iz leta 1528, ko eden njegovih likov trdi, da »cantar alla viola« — petje ob lastni spremljavi na godalu ali brenkalu — ugaja bolj kakor petje v ansamblu. Castiglione piše: »Še veliko lepše pa je peti ob violi, saj je takrat vsa sladkost zajeta v solističnem glasu, tako da z veliko večjo pozornostjo opazujemo in slišimo lepo maniro in melodijo, saj so ušesa zaposlena z enim samim glasom in lažje zaznamo tudi najmanjšo napako. Drugače je v ansamblu, ko eden pomaga drugemu.«
Otvoritveni orkestrski koncert Simfoničnega cikla Slovenskega narodnega gledališča Maribor je odprl 17. Festival Maribor 2024, neposredno smo ga prenašali na Programu Ars.
Otvoritveni orkestrski koncert Simfoničnega cikla Slovenskega narodnega gledališča Maribor je odprl 17. Festival Maribor 2024, neposredno smo ga prenašali na Programu Ars.