Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Nuša Jug je pred slabimi dvajsetimi leti začela objavljati pesmi v dijaški reviji .Kamen, takrat se je predstavila tudi na naših radijskih valovih. Žal je kot pesnica potem utihnila. Značilnost njene ljubezenske lirike, ki jo preplete z eksistencialnimi vprašanji, je presenetljivo zrel, odkrit in svež pesniški izraz. Pesem Zadnja poletna noč v Liričnem utrinku interpretira avtorica sama. Produkcija 2008.
Nuša Jug je pred slabimi dvajsetimi leti začela objavljati pesmi v dijaški reviji .Kamen, takrat se je predstavila tudi na naših radijskih valovih. Žal je kot pesnica potem utihnila. Značilnost njene ljubezenske lirike, ki jo preplete z eksistencialnimi vprašanji, je presenetljivo zrel, odkrit in svež pesniški izraz. Pesem Zadnja poletna noč v Liričnem utrinku interpretira avtorica sama. Produkcija 2008.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Umrl je dramski igralec Sergej Ferrari. Rodil se je leta 1933 v Komnu. Bil je prvi poklicni igralec novogoriškega gledališča, kjer je sicer veliko nastopal kot zunanji sodelavec. V SNG Nova Gorica se ga spominjajo kot vedrega soustvarjalca. Igral je tudi na filmu in televiziji. V radijskem arhivu hranimo Literarni nokturno, v katerem je Sergej Ferrari leta 2012 interpretiral pesmi Srečka Kosovela. Glasbena oprema Sara Železnik, ton in montaža Sonja Strenar, režija Alen Jelen.
Umrl je dramski igralec Sergej Ferrari. Rodil se je leta 1933 v Komnu. Bil je prvi poklicni igralec novogoriškega gledališča, kjer je sicer veliko nastopal kot zunanji sodelavec. V SNG Nova Gorica se ga spominjajo kot vedrega soustvarjalca. Igral je tudi na filmu in televiziji. V radijskem arhivu hranimo Literarni nokturno, v katerem je Sergej Ferrari leta 2012 interpretiral pesmi Srečka Kosovela. Glasbena oprema Sara Železnik, ton in montaža Sonja Strenar, režija Alen Jelen.
Igro predvajamo ob petinosemdesetletnici njenega avtorja, slovenskega pesnika, dramatika in dolgoletnega dramaturga v Uredništvu igranega programa. Njegovo ustvarjalnost je posrečeno povzel Ivo Svetina, ko ga je poimenoval kot “pesnika smrti in rapsoda življenja”. V komediji se duhovito loteva razmerja med krščanskimi legendami in realnostjo teh legend. Zgodba se odvija na dveh nivojih: na katehetovi pridigi in na življenju svete Neže v Rimu konec 3. stoletja, ko krščanstvo še ni bilo priznano kot uradna vera. Zasnovana je kot persiflaža verske zadrtosti v mišljenju in morali, po obliki pa je parodija mirakla. Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica - Metka Rojc Avtor izvirne glasbe - Borut Lesjak Katehet - Jurij Souček Sveta Neža - Maja Končar Desni angel - Dare Valič Simfronij - Janez Albreht Prokop - Gojmir Lešnjak Grk - Janez Hočevar Lavinija - Jožica Avbelj Eli - Božo Vovk Oli - Borut Veselko Ali - Jožef Ropoša Rabelj - Marjan Hlastec Tri babnice, trije levi in rimska zijala - Judita Hahn Kreft, Nada Bavdaž, Maja Šugman, Božo Vovk, Borut Veselko, Jožef Ropoša Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1991
Igro predvajamo ob petinosemdesetletnici njenega avtorja, slovenskega pesnika, dramatika in dolgoletnega dramaturga v Uredništvu igranega programa. Njegovo ustvarjalnost je posrečeno povzel Ivo Svetina, ko ga je poimenoval kot “pesnika smrti in rapsoda življenja”. V komediji se duhovito loteva razmerja med krščanskimi legendami in realnostjo teh legend. Zgodba se odvija na dveh nivojih: na katehetovi pridigi in na življenju svete Neže v Rimu konec 3. stoletja, ko krščanstvo še ni bilo priznano kot uradna vera. Zasnovana je kot persiflaža verske zadrtosti v mišljenju in morali, po obliki pa je parodija mirakla. Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica - Metka Rojc Avtor izvirne glasbe - Borut Lesjak Katehet - Jurij Souček Sveta Neža - Maja Končar Desni angel - Dare Valič Simfronij - Janez Albreht Prokop - Gojmir Lešnjak Grk - Janez Hočevar Lavinija - Jožica Avbelj Eli - Božo Vovk Oli - Borut Veselko Ali - Jožef Ropoša Rabelj - Marjan Hlastec Tri babnice, trije levi in rimska zijala - Judita Hahn Kreft, Nada Bavdaž, Maja Šugman, Božo Vovk, Borut Veselko, Jožef Ropoša Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1991
Četrtega julija 1925 se je v vasi Ponikve na Krasu rodil Ciril Zlobec. Osnovno šolo je obiskoval v Avbru, gimnazijo pa v Gorici in Kopru. V drugi svetovni vojni je bil partizan, po vojni je doštudiral slavistiko in potem delal kot novinar in pozneje kot urednik na radiu in televiziji. Veliko je prevajal, zlasti iz italijanščine in srbohrvaščine. Deloval je tudi kot politik. Bil je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in njen podpredsednik. Zlobčev pesniški opus je izjemno obsežen – od skupne izdaje štirih avtorjev Pesmi štirih leta 1953 mimo zbirk Pobeglo otroštvo, Ljubezen, Najina oaza, Pesmi jeze in ljubezni, Čudovita pustolovščina, Dve žgoči sonci, Vračanja na Kras, Kras in Pesmi – vse do zbirke Glas leta 1980. Leta 1982 je zanjo prejel Prešernovo nagrado. V desetletjih do smrti leta 2018 je Zlobec izdal še veliko pesniških zbirk. Ob prejemu Prešernove nagrade leta 1982 pa je pesnik za radijski Literarni večer sam izbral pesmi, jih razporedil v pet tematskih skupin in jih povezal z razmišljanjem o svojem pesniškem ustvarjanju. Interpreti Miha Baloh, Polde Bibič, Boris Juh, Aleš Valič, tonska mojstrica Metka Rojc, režija Igor Likar. Posneto 1982. Redakcija France Vurnik, Staša Grahek (ponovitev).
Četrtega julija 1925 se je v vasi Ponikve na Krasu rodil Ciril Zlobec. Osnovno šolo je obiskoval v Avbru, gimnazijo pa v Gorici in Kopru. V drugi svetovni vojni je bil partizan, po vojni je doštudiral slavistiko in potem delal kot novinar in pozneje kot urednik na radiu in televiziji. Veliko je prevajal, zlasti iz italijanščine in srbohrvaščine. Deloval je tudi kot politik. Bil je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in njen podpredsednik. Zlobčev pesniški opus je izjemno obsežen – od skupne izdaje štirih avtorjev Pesmi štirih leta 1953 mimo zbirk Pobeglo otroštvo, Ljubezen, Najina oaza, Pesmi jeze in ljubezni, Čudovita pustolovščina, Dve žgoči sonci, Vračanja na Kras, Kras in Pesmi – vse do zbirke Glas leta 1980. Leta 1982 je zanjo prejel Prešernovo nagrado. V desetletjih do smrti leta 2018 je Zlobec izdal še veliko pesniških zbirk. Ob prejemu Prešernove nagrade leta 1982 pa je pesnik za radijski Literarni večer sam izbral pesmi, jih razporedil v pet tematskih skupin in jih povezal z razmišljanjem o svojem pesniškem ustvarjanju. Interpreti Miha Baloh, Polde Bibič, Boris Juh, Aleš Valič, tonska mojstrica Metka Rojc, režija Igor Likar. Posneto 1982. Redakcija France Vurnik, Staša Grahek (ponovitev).
Oddaja Glasbeni abonma prinaša enega od koncertov 45. festivala Piranski glasbeni večeri, koncert češkega klavirskega tria Lobkowitcz. Trio sestavljajo: Lukáš Klánský – klavir Jan Mráček – violina Ivan Vokáč – violončelo Koncertni spored: Bedrich Smetana: Trio št. 1 v g-molu, op. 15 Moderato assai Allegro, ma non agitato Presto Lucijan Marija Škerjanc: Maestoso lugubre Felix Mendelssohn – Bartholdy: Trio št. 1 v d-molu, op. 49 Molto allegro ed agitato Andante con moto tranquillo Scherzo Finale
Oddaja Glasbeni abonma prinaša enega od koncertov 45. festivala Piranski glasbeni večeri, koncert češkega klavirskega tria Lobkowitcz. Trio sestavljajo: Lukáš Klánský – klavir Jan Mráček – violina Ivan Vokáč – violončelo Koncertni spored: Bedrich Smetana: Trio št. 1 v g-molu, op. 15 Moderato assai Allegro, ma non agitato Presto Lucijan Marija Škerjanc: Maestoso lugubre Felix Mendelssohn – Bartholdy: Trio št. 1 v d-molu, op. 49 Molto allegro ed agitato Andante con moto tranquillo Scherzo Finale
Poslušajte skladbe za pihalni kvintet in saksofon Marca Eychenna, Simona Kravosa, Todorja Skalovskega, Giulia Briccialdija in Leoša Janačka.
Poslušajte skladbe za pihalni kvintet in saksofon Marca Eychenna, Simona Kravosa, Todorja Skalovskega, Giulia Briccialdija in Leoša Janačka.
Pisatelj Rado Murnik je duhovito opisal napore glavne junakinje Koprnele pri iskanju ženina. Čas dogajanja je prva svetovna vojna. To je čas, ko je bilo ženinov malo, draginja pa zelo velika. Neporočena Koprnela je bila veliko breme za družinski proračun. Pri iskanju ženina je tako sodelovala vsa družina. Še najbolj pa se je »izkazala« Koprnelina sestra Vida, učenka in pisateljica 5. razreda. Humoresko je pod vodstvom režiserke Suzi Bandi interpretirala igralka Urška Taufer. Produkcija: Radio Trsta A, 2021.
Pisatelj Rado Murnik je duhovito opisal napore glavne junakinje Koprnele pri iskanju ženina. Čas dogajanja je prva svetovna vojna. To je čas, ko je bilo ženinov malo, draginja pa zelo velika. Neporočena Koprnela je bila veliko breme za družinski proračun. Pri iskanju ženina je tako sodelovala vsa družina. Še najbolj pa se je »izkazala« Koprnelina sestra Vida, učenka in pisateljica 5. razreda. Humoresko je pod vodstvom režiserke Suzi Bandi interpretirala igralka Urška Taufer. Produkcija: Radio Trsta A, 2021.
Pri Pomniku miru na Cerju bo zvečer premiera plesno-glasbene predstave 'Brezmejno telo', ki je eden od vrhuncev Evropske prestolnice kulture. Predstava odpira razmislek o mejah človeškega telesa in uma v razmerju do tehnologije in umetne inteligence. Mednarodni plesni ansambel je pod umetniškim vodstvom Michala Rynie in Nastje Bremec Rynia ustvaril edinstven preplet sodobnega plesa, glasbe Dua Silence in poetike vizualnega. Ob zvokih saksofona - v različnih kontekstih klasičnih skladb, jazza in raznovrstnih drugih sodobnih stilov, v katerih se razkrivajo vse njegove izrazne posebnosti – lahko znova uživamo na že 28. mednarodnem srečanju saksofonistov – SAXGO. Rojevanje poezije, pesem Cirila Zlobca – jutri bomo obeležili 100. obletnico njegovega rojstva, smo danes izbrali za rubriko Pol minute poezije. Osvežitev od poletne vročine prinaša glasbena ogrlica. Armando Šturman jo je namreč uglasil z deževnimi skladbami Svetlane Makarovič, Jovanottija, Creedence Clearwater Revival in Francija Blaškoviča/Gori uši Winnetouja.
Pri Pomniku miru na Cerju bo zvečer premiera plesno-glasbene predstave 'Brezmejno telo', ki je eden od vrhuncev Evropske prestolnice kulture. Predstava odpira razmislek o mejah človeškega telesa in uma v razmerju do tehnologije in umetne inteligence. Mednarodni plesni ansambel je pod umetniškim vodstvom Michala Rynie in Nastje Bremec Rynia ustvaril edinstven preplet sodobnega plesa, glasbe Dua Silence in poetike vizualnega. Ob zvokih saksofona - v različnih kontekstih klasičnih skladb, jazza in raznovrstnih drugih sodobnih stilov, v katerih se razkrivajo vse njegove izrazne posebnosti – lahko znova uživamo na že 28. mednarodnem srečanju saksofonistov – SAXGO. Rojevanje poezije, pesem Cirila Zlobca – jutri bomo obeležili 100. obletnico njegovega rojstva, smo danes izbrali za rubriko Pol minute poezije. Osvežitev od poletne vročine prinaša glasbena ogrlica. Armando Šturman jo je namreč uglasil z deževnimi skladbami Svetlane Makarovič, Jovanottija, Creedence Clearwater Revival in Francija Blaškoviča/Gori uši Winnetouja.
V Dresdnu sta v drugi polovici 17. stoletja delovala dva izmed največjih nemških violinskih virtuozov Johann Jakob Walther in Johann Paul Westhoff. Oba sta objavila le po dve zbirki skladb in pozneje opustila glasbo zaradi poklicev, v katerih sta izkoristila nadarjenost za jezike.
V Dresdnu sta v drugi polovici 17. stoletja delovala dva izmed največjih nemških violinskih virtuozov Johann Jakob Walther in Johann Paul Westhoff. Oba sta objavila le po dve zbirki skladb in pozneje opustila glasbo zaradi poklicev, v katerih sta izkoristila nadarjenost za jezike.
Pozavnist Blaž Kozjek, študent dodiplomskega študija pozavne na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Dušana Kranjca, je 12. februarja 2025 nastopil v okviru cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske. Pouk pozavne je začel v Glasbeni šoli Domžale, kjer se je šest let učil v razredu Luke Einfalta, dve leti na višji stopnji pa pri Damjanu Tomažinu, potem pa se je vpisal na Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, kjer je bil njegov profesor Andreja Karba. FOLKE RABE: BASTA ZA POZAVNO SOLO NINO ROTA: KONCERT ZA POZAVNO IN ORKESTER V C-DURU (PRIREDBA ZA POZAVNO IN KLAVIR) PETER TOVORNIK: TROMBOZA ZA POZAVNO IN KLAVIR Pozavna: BLAŽ KOZJEK, klavir: NIKA TKALEC
Pozavnist Blaž Kozjek, študent dodiplomskega študija pozavne na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Dušana Kranjca, je 12. februarja 2025 nastopil v okviru cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske. Pouk pozavne je začel v Glasbeni šoli Domžale, kjer se je šest let učil v razredu Luke Einfalta, dve leti na višji stopnji pa pri Damjanu Tomažinu, potem pa se je vpisal na Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, kjer je bil njegov profesor Andreja Karba. FOLKE RABE: BASTA ZA POZAVNO SOLO NINO ROTA: KONCERT ZA POZAVNO IN ORKESTER V C-DURU (PRIREDBA ZA POZAVNO IN KLAVIR) PETER TOVORNIK: TROMBOZA ZA POZAVNO IN KLAVIR Pozavna: BLAŽ KOZJEK, klavir: NIKA TKALEC
Izpostavljamo premiero plesno-glasbene uprizoritve Brezmejno telo, ki je eden vrhuncev uradnega programa Evropske prestolnice kulture. Pod umetniškim vodstvom Nastje Bremec Rynia in Michala Rynie se je njuna mednarodna zasedba plesalcev na ta dogodek pripravljala štiri leta, ob tem so ustvarili tudi druge plesne predstave in film. Na Ljubljanskem gradu pa bodo drevi odprli razstavo nagrajenca Prešernovega sklada Tomata Koširja z naslovom Vizualni komentar. Domačim in tujim obiskovalcem bo med poletjem v Palaciju in Stanovski dvorani Ljubljanskega gradu na ogled več kot sto izbranih del – od kulturnih plakatov do kompleksnih projektov – in avtorjevih komentarjev nanje.
Izpostavljamo premiero plesno-glasbene uprizoritve Brezmejno telo, ki je eden vrhuncev uradnega programa Evropske prestolnice kulture. Pod umetniškim vodstvom Nastje Bremec Rynia in Michala Rynie se je njuna mednarodna zasedba plesalcev na ta dogodek pripravljala štiri leta, ob tem so ustvarili tudi druge plesne predstave in film. Na Ljubljanskem gradu pa bodo drevi odprli razstavo nagrajenca Prešernovega sklada Tomata Koširja z naslovom Vizualni komentar. Domačim in tujim obiskovalcem bo med poletjem v Palaciju in Stanovski dvorani Ljubljanskega gradu na ogled več kot sto izbranih del – od kulturnih plakatov do kompleksnih projektov – in avtorjevih komentarjev nanje.
O tem govori razstava "Na mladih svet stoji: mladi arhitekti v prostoru odrske scenografije", ki je na ogled v arhitekturni galeriji DESSA, kjer enajst mladih arhitektov razkriva različne možnosti oblikovanja prostora. Na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo obstaja magistrski študij scenografije, ki pa je študentom Fakultete za arhitekturo dostopen le v plačljivi obliki in šele po končanem študiju arhitekture.
O tem govori razstava "Na mladih svet stoji: mladi arhitekti v prostoru odrske scenografije", ki je na ogled v arhitekturni galeriji DESSA, kjer enajst mladih arhitektov razkriva različne možnosti oblikovanja prostora. Na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo obstaja magistrski študij scenografije, ki pa je študentom Fakultete za arhitekturo dostopen le v plačljivi obliki in šele po končanem študiju arhitekture.
Kopica misli, spominov in zaključkov se rojeva, ko življenjsko pot sklene umetnik, ki je živel bogato, dolgo in izpolnjeno življenje. 17. junija je odšel Alfred Brendel, pianist, ki je globoko zaznamoval obdobje, v katerem je živel, in čigar umetniška zapuščina bo brez dvoma navdihovala tudi v prihodnosti.
Kopica misli, spominov in zaključkov se rojeva, ko življenjsko pot sklene umetnik, ki je živel bogato, dolgo in izpolnjeno življenje. 17. junija je odšel Alfred Brendel, pianist, ki je globoko zaznamoval obdobje, v katerem je živel, in čigar umetniška zapuščina bo brez dvoma navdihovala tudi v prihodnosti.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Na sporedu: 1.Tomaso Albinoni: Koncert za dve oboi in orkester Oboa: Drago Golob Oboa: Božo Rogelja Orkester: Komorni orkester RTV Slovenija Dirigent: Marko Munih 2.Antonio Vivaldi: Koncert za štiri violine Violine: Vladimir Škerlak Mirko Kosi Božo Mihelčič Slavko Zimšek Godalni ansambel RTV Slovenija 3.Johann Sebastian Bach: Koncert za dva klavirja in orkester v C-duru Klavir: Igor Dekleva & Alenka Dekleva Slovenski komorni orkester Dirigent: Anton Nanut 4.Jean Philippe Rameau: Koncert za godalni sekstet št.6 v g-molu Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Jean Claude Casadesus
Na sporedu: 1.Tomaso Albinoni: Koncert za dve oboi in orkester Oboa: Drago Golob Oboa: Božo Rogelja Orkester: Komorni orkester RTV Slovenija Dirigent: Marko Munih 2.Antonio Vivaldi: Koncert za štiri violine Violine: Vladimir Škerlak Mirko Kosi Božo Mihelčič Slavko Zimšek Godalni ansambel RTV Slovenija 3.Johann Sebastian Bach: Koncert za dva klavirja in orkester v C-duru Klavir: Igor Dekleva & Alenka Dekleva Slovenski komorni orkester Dirigent: Anton Nanut 4.Jean Philippe Rameau: Koncert za godalni sekstet št.6 v g-molu Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Jean Claude Casadesus
Med skladatelji, ki so delovali v Franciji v 19. stoletju in so se kot dobri organisti posvečali predvsem komponiranju za orgle, je bil tudi Eugène Gigout, rojen istega leta kot Charles-Marie Widor, 1844. Svoje prvo glasbeno znanje je dobil kot pevec v zboru katedrale v rojstnem kraju Nancy. Pozneje je bil v Parizu učenec Šole za klasično in cerkveno glasbo, znane tudi kot Niedermayerjeva šola, ki jo je leta 1853 ustanovil skladatelj cerkvene glasbe Louis Niedermeyer. Na šoli so poučevali klavir, orgle, harmonijo, zgodovino glasbe, velik poudarek je bil tudi na gregorijanskem koralu. Med priznanimi profesorji, ki so poučevali na tej ustanovi, je bil tudi skladatelj Camille Saint-Saëns. Eugène Gigout je pozneje na tej šoli tudi sam poučeval, leta 1911, po smrti Félixa-Alexandra Guilmanta, pa je na pariškem Konservatoriju prevzel njegov orgelski razred.
Med skladatelji, ki so delovali v Franciji v 19. stoletju in so se kot dobri organisti posvečali predvsem komponiranju za orgle, je bil tudi Eugène Gigout, rojen istega leta kot Charles-Marie Widor, 1844. Svoje prvo glasbeno znanje je dobil kot pevec v zboru katedrale v rojstnem kraju Nancy. Pozneje je bil v Parizu učenec Šole za klasično in cerkveno glasbo, znane tudi kot Niedermayerjeva šola, ki jo je leta 1853 ustanovil skladatelj cerkvene glasbe Louis Niedermeyer. Na šoli so poučevali klavir, orgle, harmonijo, zgodovino glasbe, velik poudarek je bil tudi na gregorijanskem koralu. Med priznanimi profesorji, ki so poučevali na tej ustanovi, je bil tudi skladatelj Camille Saint-Saëns. Eugène Gigout je pozneje na tej šoli tudi sam poučeval, leta 1911, po smrti Félixa-Alexandra Guilmanta, pa je na pariškem Konservatoriju prevzel njegov orgelski razred.
Četrti del cikla, namenjenega orisu operne ustvarjalnosti Antonína Dvořáka, prinaša skladateljevi sedmo in osmo odrsko delo, torej Jakobinca ter Vraga in Katro.
Četrti del cikla, namenjenega orisu operne ustvarjalnosti Antonína Dvořáka, prinaša skladateljevi sedmo in osmo odrsko delo, torej Jakobinca ter Vraga in Katro.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Lojze Krakar (1926–1995) je bil pesnik, prevajalec, esejist in literarni zgodovinar. Ciril Zlobec je o njem zapisal, da ga je usodno zaznamovalo dvoje: otroštvo v idilični Beli krajini ter mladost v internaciji in taboriščih smrti. Kot pesnik je bil bolj ali manj samohodec, pisal je poglobljeno poezijo, zaznamovano z nekakšno življenjsko sprijaznjenostjo. Za Lirični utrinek smo izbrali Krakarjevo pesem z naslovom Nek dan v poletju. Interpretka Marinka Štern. Produkcija 2002.
Lojze Krakar (1926–1995) je bil pesnik, prevajalec, esejist in literarni zgodovinar. Ciril Zlobec je o njem zapisal, da ga je usodno zaznamovalo dvoje: otroštvo v idilični Beli krajini ter mladost v internaciji in taboriščih smrti. Kot pesnik je bil bolj ali manj samohodec, pisal je poglobljeno poezijo, zaznamovano z nekakšno življenjsko sprijaznjenostjo. Za Lirični utrinek smo izbrali Krakarjevo pesem z naslovom Nek dan v poletju. Interpretka Marinka Štern. Produkcija 2002.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sofi Oksanen je uveljavljena in mednarodno uspešna sodobna finska avtorica. V svojih delih pogosto opozarja na različne oblike izkoriščanja in zlorabe žensk, naj gre za medvojno nasilje, trgovino z belim blagom, odločanje za nadomestno materinstvo in darovanje jajčnih celic iz ekonomskih razlogov ali pritiske družbe, ki prispevajo k razvoju motenj hranjenja. Za svoje ustvarjanje je prejela vse najvišje nagrade na Finskem in številna priznanja v tujini. Leta 2024 je pri založbi Beletrina izšel njen roman Pasji park. Osrednji junakinji sta Olenka in Darja, ki prihajata iz Snižnega v vzhodni Ukrajini. Obe sta v iskanju zaslužka darovali jajčne celice. Srečata se leta 2016 v pasjem parku v Helsinkih, ne po naključju, saj gledata, kako njuna otroka odraščata pri tujcih. V romanu spremljamo Olenkino življenje v postsovjetski domovini, kjer sta pred vojno cveteli nadomestno materinstvo in prodaja jajčnih celic. Olenka je v tem poslu napredovala do koordinatorke darovalk, od katere so bila odvisna številna dekleta. In če je imela včasih ona moč nad Darjo, pa je zdaj položaj nasproten. Darja je v Helsinke pripotovala z načrtom, ki izvira tudi iz njene želje po maščevanju. Odlomek je z začetka romana. Prevajalka Julija Potrč Šavli, interpretka Sabina Kogovšek, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025.
Sofi Oksanen je uveljavljena in mednarodno uspešna sodobna finska avtorica. V svojih delih pogosto opozarja na različne oblike izkoriščanja in zlorabe žensk, naj gre za medvojno nasilje, trgovino z belim blagom, odločanje za nadomestno materinstvo in darovanje jajčnih celic iz ekonomskih razlogov ali pritiske družbe, ki prispevajo k razvoju motenj hranjenja. Za svoje ustvarjanje je prejela vse najvišje nagrade na Finskem in številna priznanja v tujini. Leta 2024 je pri založbi Beletrina izšel njen roman Pasji park. Osrednji junakinji sta Olenka in Darja, ki prihajata iz Snižnega v vzhodni Ukrajini. Obe sta v iskanju zaslužka darovali jajčne celice. Srečata se leta 2016 v pasjem parku v Helsinkih, ne po naključju, saj gledata, kako njuna otroka odraščata pri tujcih. V romanu spremljamo Olenkino življenje v postsovjetski domovini, kjer sta pred vojno cveteli nadomestno materinstvo in prodaja jajčnih celic. Olenka je v tem poslu napredovala do koordinatorke darovalk, od katere so bila odvisna številna dekleta. In če je imela včasih ona moč nad Darjo, pa je zdaj položaj nasproten. Darja je v Helsinke pripotovala z načrtom, ki izvira tudi iz njene želje po maščevanju. Odlomek je z začetka romana. Prevajalka Julija Potrč Šavli, interpretka Sabina Kogovšek, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025.
Festival Sajeta je sinonim za ekskluzivno koncertno ponudbo. V imenu zanesenjakov, ki se letos še bolj kot kadarkoli trudijo pripravljati zanimive in enkratne vsebine, ga predstavlja Janez Leban. Med zvočnimi vrsticami pa tudi o podiralnem podpiranju …
Festival Sajeta je sinonim za ekskluzivno koncertno ponudbo. V imenu zanesenjakov, ki se letos še bolj kot kadarkoli trudijo pripravljati zanimive in enkratne vsebine, ga predstavlja Janez Leban. Med zvočnimi vrsticami pa tudi o podiralnem podpiranju …
Besedilni svet Olfamoža zaznamujejo besedne igre, divji asociativni tok, provokativnost, pa hkrati posebna občutljivost, nena(va)dna, čudaška lepota, prav tako kot je igriva, nepredvidljiva, divja, pa hkrati očarljiva instrumentalna improvizacija, kot jo prakticira Andrej Fon, glasbenik, multiinstrumentalist, kantavtor, ki stoji za psevdonimom Olfamož. Pred trinajstimi leti je pod tem imenom v duhu naredi-si-sam izdal prvenec Omahuj, pred desetletjem je svojo alter kantavtorsko prakso razširil v večji ansambel Olfamoštvo in predstavil odlično ploščo Hupam, da ste dobro. Pred slabim mesecem pa je založba Ente Tapes izdala Popizdajo, ki združuje prvine prejšnjih dveh plošč.
Besedilni svet Olfamoža zaznamujejo besedne igre, divji asociativni tok, provokativnost, pa hkrati posebna občutljivost, nena(va)dna, čudaška lepota, prav tako kot je igriva, nepredvidljiva, divja, pa hkrati očarljiva instrumentalna improvizacija, kot jo prakticira Andrej Fon, glasbenik, multiinstrumentalist, kantavtor, ki stoji za psevdonimom Olfamož. Pred trinajstimi leti je pod tem imenom v duhu naredi-si-sam izdal prvenec Omahuj, pred desetletjem je svojo alter kantavtorsko prakso razširil v večji ansambel Olfamoštvo in predstavil odlično ploščo Hupam, da ste dobro. Pred slabim mesecem pa je založba Ente Tapes izdala Popizdajo, ki združuje prvine prejšnjih dveh plošč.
Pisatelj Rado Murnik je duhovito opisal napore glavne junakinje Koprnele pri iskanju ženina. Čas dogajanja je prva svetovna vojna. To je čas, ko je bilo ženinov malo, draginja pa zelo velika. Neporočena Koprnela je bila veliko breme za družinski proračun. Pri iskanju ženina je tako sodelovala vsa družina. Še najbolj pa se je »izkazala« Koprnelina sestra Vida, pisateljica in učenka 5. razreda. Humoresko je pod vodstvom režiserke Suzi Bandi interpretirala igralka Urška Taufer. Posnel: Radio Trsta A, 2021.
Pisatelj Rado Murnik je duhovito opisal napore glavne junakinje Koprnele pri iskanju ženina. Čas dogajanja je prva svetovna vojna. To je čas, ko je bilo ženinov malo, draginja pa zelo velika. Neporočena Koprnela je bila veliko breme za družinski proračun. Pri iskanju ženina je tako sodelovala vsa družina. Še najbolj pa se je »izkazala« Koprnelina sestra Vida, pisateljica in učenka 5. razreda. Humoresko je pod vodstvom režiserke Suzi Bandi interpretirala igralka Urška Taufer. Posnel: Radio Trsta A, 2021.
V poletnih mesecih istrske kraje znova obiskuje potujoči Kino Istra. V ospredju kakovostnega filmskega programa je večkulturnost tega prostora, letos pa prinaša še dva programa v sodelovanju z Evropsko prestolnico kulture. Potujoči Kino Istra bo jutri v Pokrajinskem muzeju Koper odprl film Trst pripoveduje o Basagli, celoten program pa sledi že uveljavljenemu konceptu. Pred 30 leti so arheologi v jami Divje babe na Cerkljanskem naleteli na izjemno najdbo: neandertalčevo piščal. Ob jubileju odkritja najstarejšega glasbila na svetu je Narodni muzej v Ljubljani odprl občasno razstavo z naslovom Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe. Poletno rubriko Pol minute poezije ta teden posvečamo stoti obletnici rojstva Cirila Zlobca. Danes smo izbrali njegovo pesem Prijatelju. V glasbeni ogrlici pa se Iztok Novak Easy spominja vrnitve Briana Wilsona, rojstva Walkmana, upornega duha skupine Grateful Dead in legendarnega Elvisovega posnetka, dogodkov, ki so vsi povezani z 2. julijem.
V poletnih mesecih istrske kraje znova obiskuje potujoči Kino Istra. V ospredju kakovostnega filmskega programa je večkulturnost tega prostora, letos pa prinaša še dva programa v sodelovanju z Evropsko prestolnico kulture. Potujoči Kino Istra bo jutri v Pokrajinskem muzeju Koper odprl film Trst pripoveduje o Basagli, celoten program pa sledi že uveljavljenemu konceptu. Pred 30 leti so arheologi v jami Divje babe na Cerkljanskem naleteli na izjemno najdbo: neandertalčevo piščal. Ob jubileju odkritja najstarejšega glasbila na svetu je Narodni muzej v Ljubljani odprl občasno razstavo z naslovom Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe. Poletno rubriko Pol minute poezije ta teden posvečamo stoti obletnici rojstva Cirila Zlobca. Danes smo izbrali njegovo pesem Prijatelju. V glasbeni ogrlici pa se Iztok Novak Easy spominja vrnitve Briana Wilsona, rojstva Walkmana, upornega duha skupine Grateful Dead in legendarnega Elvisovega posnetka, dogodkov, ki so vsi povezani z 2. julijem.
Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.
Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.
Zadnji Glasbeni utrip preden se odpravimo na počitnice, bomo posvetili koncertom, ki bodo z glasbo obarvali poletje. Predstavljamo namreč večje festivale, ki bodo potekali na različnih koncih Slovenije: Festival Radovljica, Festival Ljubljana, Imago Sloveniae, Jazz festival Ljubljana, Seviqc in vrsto festivalov, ki bodo potekali na Primorskem.
Zadnji Glasbeni utrip preden se odpravimo na počitnice, bomo posvetili koncertom, ki bodo z glasbo obarvali poletje. Predstavljamo namreč večje festivale, ki bodo potekali na različnih koncih Slovenije: Festival Radovljica, Festival Ljubljana, Imago Sloveniae, Jazz festival Ljubljana, Seviqc in vrsto festivalov, ki bodo potekali na Primorskem.
Glasba je najstarejša umetnostna zvrst, ki se je pojavila že v starejši kameni dobi. Paleolitska glasbila so znana predvsem iz Evrope, ki ima tudi najdaljšo zgodovino paleolitskih raziskav. Najstarejše glasbilo na svetu pa je 60.000-letna neandertalčeva piščal, ki jo je leta 1995 v Divjih babah na Cerkljanskem odkril arheolog Ivan Turk. Ve se, da je izdelana iz stegnenice mladega jamskega medveda, v katero so narejene štiri luknjice. Ali jo je izdelala moška ali ženska roka in ob kaki priložnosti so nanjo igrali, pa bo najbrž ostala neznanka. Čeprav je bilo kar nekaj vprašanj, ali gre res za glasbilo ali pa so luknje posledica ugriza živali, so tehnične raziskave piščali pokazale, da je luknje na kosti lahko izdelal le človek. Zato razstava Neandertalčeva piščal - 60.000 let glasbe v Narodnem muzeju Slovenije ob 30. obletnici odkritja najstarejšega glasbila na svetu daje prostor tudi tehničnim in glasbenim raziskavam nastanka koščene piščali, ob tem pa pokaže tudi druga ohranjena glasbila in odpira razmislek, kaj je glasba in koliko smo si podobni ali različni z neandertalcem. Foto: Tomaž Lauko
Glasba je najstarejša umetnostna zvrst, ki se je pojavila že v starejši kameni dobi. Paleolitska glasbila so znana predvsem iz Evrope, ki ima tudi najdaljšo zgodovino paleolitskih raziskav. Najstarejše glasbilo na svetu pa je 60.000-letna neandertalčeva piščal, ki jo je leta 1995 v Divjih babah na Cerkljanskem odkril arheolog Ivan Turk. Ve se, da je izdelana iz stegnenice mladega jamskega medveda, v katero so narejene štiri luknjice. Ali jo je izdelala moška ali ženska roka in ob kaki priložnosti so nanjo igrali, pa bo najbrž ostala neznanka. Čeprav je bilo kar nekaj vprašanj, ali gre res za glasbilo ali pa so luknje posledica ugriza živali, so tehnične raziskave piščali pokazale, da je luknje na kosti lahko izdelal le človek. Zato razstava Neandertalčeva piščal - 60.000 let glasbe v Narodnem muzeju Slovenije ob 30. obletnici odkritja najstarejšega glasbila na svetu daje prostor tudi tehničnim in glasbenim raziskavam nastanka koščene piščali, ob tem pa pokaže tudi druga ohranjena glasbila in odpira razmislek, kaj je glasba in koliko smo si podobni ali različni z neandertalcem. Foto: Tomaž Lauko
Letos mineva 190 let od skladateljevega rojstva. V svojem dolgem življenju (dočakal je šestinosemdeset let) je napisal presenetljivo veliko število samospevov, od katerih pa je le malo dobro znanih in izvajanih. Besedila je črpal iz najrazličnejših virov, starejših in novejših, vključno z največjimi francoskimi literati takratnega časa – zlasti z Victorjem Hugojem.
Letos mineva 190 let od skladateljevega rojstva. V svojem dolgem življenju (dočakal je šestinosemdeset let) je napisal presenetljivo veliko število samospevov, od katerih pa je le malo dobro znanih in izvajanih. Besedila je črpal iz najrazličnejših virov, starejših in novejših, vključno z največjimi francoskimi literati takratnega časa – zlasti z Victorjem Hugojem.
V Ljutomeru se začenja 21. Grossmanov festival fantastičnega filma in vina. Prestolnica Prlekije se je s filmom srečala že pred 120 leti, ko je v njej Karol Grossman posnel svoje prve filmske zapise. 10 let pozneje pa ga je obiskal sloviti režiser Fritz Lang. Obletnicama bo namenjen tudi del festivalskega programa. Nova Gorica pa bo v znamenju 28. mednarodnega srečanja saksofonistov SAXGO25, ki se ga udeležuje eden izmed najvidnejših predstavnikov klasičnega saksofona Claude Delangle, profesor pariškega glasbenega konservatorija.
V Ljutomeru se začenja 21. Grossmanov festival fantastičnega filma in vina. Prestolnica Prlekije se je s filmom srečala že pred 120 leti, ko je v njej Karol Grossman posnel svoje prve filmske zapise. 10 let pozneje pa ga je obiskal sloviti režiser Fritz Lang. Obletnicama bo namenjen tudi del festivalskega programa. Nova Gorica pa bo v znamenju 28. mednarodnega srečanja saksofonistov SAXGO25, ki se ga udeležuje eden izmed najvidnejših predstavnikov klasičnega saksofona Claude Delangle, profesor pariškega glasbenega konservatorija.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Pustinje, leposlovno besedilo, ki je v izvirniku izšlo leta 1982 in ga je podpisal avstralski pisatelj Gerald Murnane, so nenavadno delo – eno tistih, ki pričajo o neizčrpnosti literarne ustvarjalnosti, o pogojni naravi zvrstnih oznak, pa tudi o tem, da iz obsega knjige težko sklepamo, kako dolgo bo trajalo naše branje. Pustinje so namreč relativno kratko in dogajalno precej izpraznjeno delo, delo, ob katerem težko govorimo o pravi psihologiji ali karakterizaciji likov, še manj o odnosih med njimi. A kljub temu so izredno kompleksen, sporočilno bogat tekst, ki ga bralci in kritiki najpogosteje označujejo za roman. O njem razmišljamo s prevajalko in pisateljico Anjo Radaljac, ki je Pustinje oživila v slovenskem prevodu.
Pustinje, leposlovno besedilo, ki je v izvirniku izšlo leta 1982 in ga je podpisal avstralski pisatelj Gerald Murnane, so nenavadno delo – eno tistih, ki pričajo o neizčrpnosti literarne ustvarjalnosti, o pogojni naravi zvrstnih oznak, pa tudi o tem, da iz obsega knjige težko sklepamo, kako dolgo bo trajalo naše branje. Pustinje so namreč relativno kratko in dogajalno precej izpraznjeno delo, delo, ob katerem težko govorimo o pravi psihologiji ali karakterizaciji likov, še manj o odnosih med njimi. A kljub temu so izredno kompleksen, sporočilno bogat tekst, ki ga bralci in kritiki najpogosteje označujejo za roman. O njem razmišljamo s prevajalko in pisateljico Anjo Radaljac, ki je Pustinje oživila v slovenskem prevodu.
Kapka Kassabova je mladost preživela v Bolgariji, pozneje se je s starši preselila na Novo Zelandijo, danes pa živi v Škotskem višavju. Kassabova s svojimi deli zarisuje pozabljene pokrajine in kulturni mozaik regije, ki je pogosto razumljena popreproščeno ali pa je reducirana na klišeje o Balkanu. Z avtorico se je pogovarjala Petrra Meterc, tudi prevajalka njenih del. Bere Sanja Rejc, ton in montaža Robert Markoč.
Kapka Kassabova je mladost preživela v Bolgariji, pozneje se je s starši preselila na Novo Zelandijo, danes pa živi v Škotskem višavju. Kassabova s svojimi deli zarisuje pozabljene pokrajine in kulturni mozaik regije, ki je pogosto razumljena popreproščeno ali pa je reducirana na klišeje o Balkanu. Z avtorico se je pogovarjala Petrra Meterc, tudi prevajalka njenih del. Bere Sanja Rejc, ton in montaža Robert Markoč.
Charles-Marie Widor je bil zelo dober v orgelski improvizaciji. Temelj zanjo je videl v dobrem poznavanju pedalne tehnike in orgelskih del Johanna Sebastiana Bacha. Prav to znanje je zahteval tudi od svojih učencev. Na pariškem konservatoriju je namreč po smrti Césarja Francka leta 1890 prevzel njegovo mesto učitelja orgel, vendar je to po šestih letih poučevanje opustil in na isti ustanovi postal profesor kompozicije. Med njegovimi učenci so bili nekateri priznani orglavci in skladatelji: Marcel Dupré, Louis Vierne, Charles Tournemire in Edgard Varèse.
Charles-Marie Widor je bil zelo dober v orgelski improvizaciji. Temelj zanjo je videl v dobrem poznavanju pedalne tehnike in orgelskih del Johanna Sebastiana Bacha. Prav to znanje je zahteval tudi od svojih učencev. Na pariškem konservatoriju je namreč po smrti Césarja Francka leta 1890 prevzel njegovo mesto učitelja orgel, vendar je to po šestih letih poučevanje opustil in na isti ustanovi postal profesor kompozicije. Med njegovimi učenci so bili nekateri priznani orglavci in skladatelji: Marcel Dupré, Louis Vierne, Charles Tournemire in Edgard Varèse.
Umetnika Vladimir Hrovat, ustna harmonika in Lara Pelikan, harfa skupaj muzicirata v Harp 'n' Harp duu, pred dvema tednoma sta se vrnila s krajše turneje po Estoniji. Ob tej priložnosti smo v rubriko Sredin glasbeni gost povabili Vladimirja Hrovata. Na sporedu glasba Gaetana Donizettija, Frédérica Chopina, Maurica Ravela, Žige Staniča, Blaža Puciharja in Timoteja Kosovinca.
Umetnika Vladimir Hrovat, ustna harmonika in Lara Pelikan, harfa skupaj muzicirata v Harp 'n' Harp duu, pred dvema tednoma sta se vrnila s krajše turneje po Estoniji. Ob tej priložnosti smo v rubriko Sredin glasbeni gost povabili Vladimirja Hrovata. Na sporedu glasba Gaetana Donizettija, Frédérica Chopina, Maurica Ravela, Žige Staniča, Blaža Puciharja in Timoteja Kosovinca.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V teh dneh le redkokdo razmišlja o jeseni ali zimi, pa vendar je pesnik Vladimir Truhlar pomislil tudi na to. Njegovo pesem Poletje ob morju je leta 2004 interpretiral igralec Damjan Trbovc.
V teh dneh le redkokdo razmišlja o jeseni ali zimi, pa vendar je pesnik Vladimir Truhlar pomislil tudi na to. Njegovo pesem Poletje ob morju je leta 2004 interpretiral igralec Damjan Trbovc.
Na sporedu glasba Wolfganga Amadeusa Mozarta, Francesca Salierija, Antonia Salierija in Augustina Millaresa Torresa.
Na sporedu glasba Wolfganga Amadeusa Mozarta, Francesca Salierija, Antonia Salierija in Augustina Millaresa Torresa.
Na sporedu glasba Wolfganga Amadeusa Mozarta, Francesca Salierija, Antonia Salierija in Augustina Millaresa Torresa.
Na sporedu glasba Wolfganga Amadeusa Mozarta, Francesca Salierija, Antonia Salierija in Augustina Millaresa Torresa.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.