Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Premisleki o kulturno-umetnostni vzgoji in njihovo zrcaljenje v povečavah in širokih kotih. Pogovori, reportaže, dokumentarci o svojevrstni vzgoji za človekovo širino duha. Urednik radijske oddaje in podkasta je Klemen Markovčič.
Na Radiu Ljubljana, danes Radio Slovenija, je bila Ela Peroci od leta 1962 do upokojitve 1978 zaposlena v Uredništvu otroških in mladinskih oddaj. Bila je urednica oddaje Radijska šola, vendar pa danes preseneča pogled tudi na preostalo, izrazito razgibano avtorsko in redakcijsko delo za otroke in mlade odrasle v radijskem obdobju njene poklicne poti. V različnih oddajah je namreč spretno združila umetnost in pedagogiko za dobro otroka. Pri nas še vedno zapostavljamo čustveno inteligenco in prepogosto pozabljamo na pomen duševnega razvoja posameznika v njegovih najzgodnejših in seveda tudi poznejših razvojnih obdobjih. Manjka nam torej humanizem za otroke in mlade odrasle, ki ga je znala razvijati Ela Peroci skupaj s svojimi radijskimi kolegi in somišljeniki. Digitalni arhiv RTV Slovenija pod iskalnim nizom Ela Peroci v zvočnem delu ponudi 357 zadetkov. V tokratnem Grafoskopu esejski oris radijske dediščine Ele Peroci, s člankom Humanizem radijskega ustvarjanja Ele Peroci avtorja Klemna Markovčiča, objavljenim v reviji Otrok in knjiga, revija za vprašanja mladinske književnosti, književne vzgoje in s knjigo povezanih medijev, letnik XLIX, številka 113. Urednik oddaje in vodja pogovora: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina. Bereta – Lidija Hartman, Renato Horvat. Produkcija Uredništva za kulturo, julij 2023.
Na Radiu Ljubljana, danes Radio Slovenija, je bila Ela Peroci od leta 1962 do upokojitve 1978 zaposlena v Uredništvu otroških in mladinskih oddaj. Bila je urednica oddaje Radijska šola, vendar pa danes preseneča pogled tudi na preostalo, izrazito razgibano avtorsko in redakcijsko delo za otroke in mlade odrasle v radijskem obdobju njene poklicne poti. V različnih oddajah je namreč spretno združila umetnost in pedagogiko za dobro otroka. Pri nas še vedno zapostavljamo čustveno inteligenco in prepogosto pozabljamo na pomen duševnega razvoja posameznika v njegovih najzgodnejših in seveda tudi poznejših razvojnih obdobjih. Manjka nam torej humanizem za otroke in mlade odrasle, ki ga je znala razvijati Ela Peroci skupaj s svojimi radijskimi kolegi in somišljeniki. Digitalni arhiv RTV Slovenija pod iskalnim nizom Ela Peroci v zvočnem delu ponudi 357 zadetkov. V tokratnem Grafoskopu esejski oris radijske dediščine Ele Peroci, s člankom Humanizem radijskega ustvarjanja Ele Peroci avtorja Klemna Markovčiča, objavljenim v reviji Otrok in knjiga, revija za vprašanja mladinske književnosti, književne vzgoje in s knjigo povezanih medijev, letnik XLIX, številka 113. Urednik oddaje in vodja pogovora: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina. Bereta – Lidija Hartman, Renato Horvat. Produkcija Uredništva za kulturo, julij 2023.
Čeprav obstaja hierarhija človekovih potreb, pri čemer se višje, če sledimo Maslowu, zares razvijajo šele, ko so zadovoljene nižje, pa je pomembno, da so človeku ves čas na voljo vzgojni, učni in doživljajski procesi, ki ga bogatijo. Pri tem pa je ravno kulturno-umetnostna vzgoja ena od ključnih poti do takšnega duhovnega bogatenja in omikanosti. V svetu, kjer se zdi, da valuta humanizma devalvira vsak dan znova, je prav spodbujanje človečnosti, zlasti skozi umetnost in kulturo, ključna vseživljenjska disciplina. Vsakega posameznika, za dobro sebe in družbe, v kateri živi. V današnjem Grafoskopu o omikanosti duha in kulturno-umetnosti vzgoji razmišlja prof. dr. Robert Kroflič z Oddelka za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Urednik oddaje in vodja pogovora: Klemen Markovčič Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Posnelo je Uredništvo za kulturo, junija 2023.
Čeprav obstaja hierarhija človekovih potreb, pri čemer se višje, če sledimo Maslowu, zares razvijajo šele, ko so zadovoljene nižje, pa je pomembno, da so človeku ves čas na voljo vzgojni, učni in doživljajski procesi, ki ga bogatijo. Pri tem pa je ravno kulturno-umetnostna vzgoja ena od ključnih poti do takšnega duhovnega bogatenja in omikanosti. V svetu, kjer se zdi, da valuta humanizma devalvira vsak dan znova, je prav spodbujanje človečnosti, zlasti skozi umetnost in kulturo, ključna vseživljenjska disciplina. Vsakega posameznika, za dobro sebe in družbe, v kateri živi. V današnjem Grafoskopu o omikanosti duha in kulturno-umetnosti vzgoji razmišlja prof. dr. Robert Kroflič z Oddelka za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Urednik oddaje in vodja pogovora: Klemen Markovčič Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Posnelo je Uredništvo za kulturo, junija 2023.
Ne bomo se zmotili, če rečemo, da je 21. stoletje eno najbolj vizualnih in konkretnih, kar jih pomni človeštvo. Večinski del sodobne medijske krajine so namreč prav vizualni mediji, ki jim je v celoti prilagojena tudi tehnologija. Za današnje otroke in mladostnike se zdi, da so se tako rekoč že rodili z gestami za tapkanje in razširjanje slike ali listanje na tablicah in telefonih, ki jih bodo šele dobili. Vendar pa prav vizualna nasičenost časa in prostora, v katerem živimo, zahteva tudi oblikovanje kriterijev in kritičnega pogleda, pogosto pa tudi prepotrebne distance. Prav film, torej sedmo umetnost, kot eno najbolj kompleksnih oblik umetnosti, pa pri tem lahko razumemo tudi kot izvrsten poligon ali celo vademekum za opismenjevanje in poglabljanje splošne izobrazbe na poti do kritičnega gledalca. Takšnega, ki bo znal izbirati in argumentirati, po svetu pa ne bo hodil s plašnicami in uzdami, pač pa z odprtim in širokim pogledom. V tokratnem Grafoskopu o pomenu filmske vzgoje v širokem kotu in povečavi razmišljata Lorena Pavlič, Mednarodni festival Kino Otok, in Barbara Kelbl, Kinodvor. Urednik oddaje in vodja pogovora: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Posnetlo Uredništvo za kulturo, maja 2023.
Ne bomo se zmotili, če rečemo, da je 21. stoletje eno najbolj vizualnih in konkretnih, kar jih pomni človeštvo. Večinski del sodobne medijske krajine so namreč prav vizualni mediji, ki jim je v celoti prilagojena tudi tehnologija. Za današnje otroke in mladostnike se zdi, da so se tako rekoč že rodili z gestami za tapkanje in razširjanje slike ali listanje na tablicah in telefonih, ki jih bodo šele dobili. Vendar pa prav vizualna nasičenost časa in prostora, v katerem živimo, zahteva tudi oblikovanje kriterijev in kritičnega pogleda, pogosto pa tudi prepotrebne distance. Prav film, torej sedmo umetnost, kot eno najbolj kompleksnih oblik umetnosti, pa pri tem lahko razumemo tudi kot izvrsten poligon ali celo vademekum za opismenjevanje in poglabljanje splošne izobrazbe na poti do kritičnega gledalca. Takšnega, ki bo znal izbirati in argumentirati, po svetu pa ne bo hodil s plašnicami in uzdami, pač pa z odprtim in širokim pogledom. V tokratnem Grafoskopu o pomenu filmske vzgoje v širokem kotu in povečavi razmišljata Lorena Pavlič, Mednarodni festival Kino Otok, in Barbara Kelbl, Kinodvor. Urednik oddaje in vodja pogovora: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Posnetlo Uredništvo za kulturo, maja 2023.
Branje in pisanje sta veščini, ki ju moramo, tako kot vsako, razvijati in krepiti vse življenje. Prebrati ni enako brati, kot tudi zapisati ni enako pisati. Čeravno se zdi, da to vsem gre, pa splošna pismenost kaže drugačno podobo. Zlasti v najzgodnejših razvojnih obdobjih je pomembna bralna spodbujevalnost, ki krepi besedni zaklad in s tem temelj pismenosti. V ta namen imamo pri nas, po čeških zgledih, od leta 1961 bralno značko Zveze prijateljev mladine Slovenije kot primer izjemne prakse na osnovnošolski ravni, velik izziv pri spodbujanju branja, tudi kreativnega pisanja pa ostajajo dijaki, deloma tudi študenti. Zdi se, da obdobje adolescence ob vseh razvojnih metamorfozah mladega človeka, branje, pa tudi pisanje pušča nekoliko dlje od sebe. V tokratnem Grafoskopu Metka Kostanjevec, knjižničarka in profesorica slovenščine na Prvi gimnaziji Maribor in Alenka Veler, urednica mladinskega leposlovja pri Mladinski knjigi Založbi in pobudnica Festivala angažiranega pisanja ITN razmišljata o pomenu branja, kritičnega pisanja in knjigah, ki so zaznamovale generacije. Urednik oddaje in vodja pogovora: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, april 2023
Branje in pisanje sta veščini, ki ju moramo, tako kot vsako, razvijati in krepiti vse življenje. Prebrati ni enako brati, kot tudi zapisati ni enako pisati. Čeravno se zdi, da to vsem gre, pa splošna pismenost kaže drugačno podobo. Zlasti v najzgodnejših razvojnih obdobjih je pomembna bralna spodbujevalnost, ki krepi besedni zaklad in s tem temelj pismenosti. V ta namen imamo pri nas, po čeških zgledih, od leta 1961 bralno značko Zveze prijateljev mladine Slovenije kot primer izjemne prakse na osnovnošolski ravni, velik izziv pri spodbujanju branja, tudi kreativnega pisanja pa ostajajo dijaki, deloma tudi študenti. Zdi se, da obdobje adolescence ob vseh razvojnih metamorfozah mladega človeka, branje, pa tudi pisanje pušča nekoliko dlje od sebe. V tokratnem Grafoskopu Metka Kostanjevec, knjižničarka in profesorica slovenščine na Prvi gimnaziji Maribor in Alenka Veler, urednica mladinskega leposlovja pri Mladinski knjigi Založbi in pobudnica Festivala angažiranega pisanja ITN razmišljata o pomenu branja, kritičnega pisanja in knjigah, ki so zaznamovale generacije. Urednik oddaje in vodja pogovora: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, april 2023
Lahko rečemo, da je imperativ umetnosti progresivnost. Ta jo vedno žene k temu, da vidi dlje in drugače kot druge discipline. Razvite družbe zato ustvarjalcev ne razumejo kot samo okrasja družbe, pač pa jih sistemsko in proaktivno vključujejo v interdisciplinarne time na najrazličnejših področjih. Zlasti z namenom spreminjanja perspektiv in širjenja horizontov. Zato je kulturno-umetnostna vzgoja tako pomembna. Ne le za razvoj posameznika, pač pa predvsem skupnosti, v kateri takšen posameznik živi. Pojem vzgoje namreč prevečkrat enačimo samo z otroštvom in zgodnjimi izobraževalnimi obdobji, čeravno gre za vseživljenjsko disciplino v urjenju duha. Prav z razvijanjem teh veščin pa umetnost in kultura vse bolj postajata ključni tudi za socialne spremembe. V tokratnem Grafoskopu kulturologinja in producentka pri Zavodu Bunker Alma R. Selimović razmišlja o umetnosti kot generatorju socialnih sprememb in inovacij, še zlasti skozi prizmo kulturno-umetnostne vzgoje. Urednik oddaje in vodja pogovora: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, marec 2023.
Lahko rečemo, da je imperativ umetnosti progresivnost. Ta jo vedno žene k temu, da vidi dlje in drugače kot druge discipline. Razvite družbe zato ustvarjalcev ne razumejo kot samo okrasja družbe, pač pa jih sistemsko in proaktivno vključujejo v interdisciplinarne time na najrazličnejših področjih. Zlasti z namenom spreminjanja perspektiv in širjenja horizontov. Zato je kulturno-umetnostna vzgoja tako pomembna. Ne le za razvoj posameznika, pač pa predvsem skupnosti, v kateri takšen posameznik živi. Pojem vzgoje namreč prevečkrat enačimo samo z otroštvom in zgodnjimi izobraževalnimi obdobji, čeravno gre za vseživljenjsko disciplino v urjenju duha. Prav z razvijanjem teh veščin pa umetnost in kultura vse bolj postajata ključni tudi za socialne spremembe. V tokratnem Grafoskopu kulturologinja in producentka pri Zavodu Bunker Alma R. Selimović razmišlja o umetnosti kot generatorju socialnih sprememb in inovacij, še zlasti skozi prizmo kulturno-umetnostne vzgoje. Urednik oddaje in vodja pogovora: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, marec 2023.
Kulturni bazar je največji nacionalni medresorski projekt na področju kulturno-umetnostne vzgoje pri nas. Gre za letni enodnevni dogodek, ki je od leta 2009 naprej osrednje nacionalno strokovno usposabljanje. Leta 2014 postane tudi platforma za nacionalno mrežo koordinatorjev kulturno-umetnostne vzgoje, z letom 2017 pa je bienalno organiziran v izbrani regiji izven Ljubljane in domicilnega Cankarjevega doma, sicer izvršnega producenta projekta. S Kulturnim bazarjem je z letom 2023 partnersko pogodbo prvič sklenil tudi Radio Slovenija, s čimer je naša nacionalna radijska hiša formalno opredelila že leta zgledno medsebojno sodelovanje, s tem pa okrepila tudi svojo pedagoško dejavnost. V tokratnem Grafoskopu Nataša Bucik, Ministrstvo RS za kulturo, Nada Požar Matjašič, Ministrstvo RS za vzgojo in izobraževanje in dr. Gregor Torkar, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani v širokem kotu razmišljajo o kulturno-umetnostni vzgoji, v povečavi pa o ustvarjalnosti za trajnostni razvoj, osrednji temi Kulturnega bazarja 2023. Urednik oddaje in vodja pogovora: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Posneto v Uredništvu za kulturo, februarja 2023.
Kulturni bazar je največji nacionalni medresorski projekt na področju kulturno-umetnostne vzgoje pri nas. Gre za letni enodnevni dogodek, ki je od leta 2009 naprej osrednje nacionalno strokovno usposabljanje. Leta 2014 postane tudi platforma za nacionalno mrežo koordinatorjev kulturno-umetnostne vzgoje, z letom 2017 pa je bienalno organiziran v izbrani regiji izven Ljubljane in domicilnega Cankarjevega doma, sicer izvršnega producenta projekta. S Kulturnim bazarjem je z letom 2023 partnersko pogodbo prvič sklenil tudi Radio Slovenija, s čimer je naša nacionalna radijska hiša formalno opredelila že leta zgledno medsebojno sodelovanje, s tem pa okrepila tudi svojo pedagoško dejavnost. V tokratnem Grafoskopu Nataša Bucik, Ministrstvo RS za kulturo, Nada Požar Matjašič, Ministrstvo RS za vzgojo in izobraževanje in dr. Gregor Torkar, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani v širokem kotu razmišljajo o kulturno-umetnostni vzgoji, v povečavi pa o ustvarjalnosti za trajnostni razvoj, osrednji temi Kulturnega bazarja 2023. Urednik oddaje in vodja pogovora: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Posneto v Uredništvu za kulturo, februarja 2023.
Nova oddaja o kulturno-umetnostni vzgoji Grafoskop skozi pogovore, reportaže, pa tudi kratke dokumentarce v širokih kotih in povečavah zrcali premisleke o kulturno-umetnostni vzgoji. Ciljno poslušalstvo je strokovna pedagoška in širša zainteresirana javnost. Namen oddaje pa je osvetliti polje in poglobiti razmisleke o tovrstni vzgoji, ki je pri nas še premalo v zavesti. Program Ars je za to nedvomno pravo torišče. Gostja prve oddaje je sociologinja in filozofinjo dr. Renata Salecl. V pogovoru s Klemnom Markovčičem razpirata premisleke o sodobnem kontekstu vzgoje, kulture pa tudi umetnosti. Urednik oddaje: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, januar 2023
Nova oddaja o kulturno-umetnostni vzgoji Grafoskop skozi pogovore, reportaže, pa tudi kratke dokumentarce v širokih kotih in povečavah zrcali premisleke o kulturno-umetnostni vzgoji. Ciljno poslušalstvo je strokovna pedagoška in širša zainteresirana javnost. Namen oddaje pa je osvetliti polje in poglobiti razmisleke o tovrstni vzgoji, ki je pri nas še premalo v zavesti. Program Ars je za to nedvomno pravo torišče. Gostja prve oddaje je sociologinja in filozofinjo dr. Renata Salecl. V pogovoru s Klemnom Markovčičem razpirata premisleke o sodobnem kontekstu vzgoje, kulture pa tudi umetnosti. Urednik oddaje: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, januar 2023
