Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Premisleki o kulturno-umetnostni vzgoji in njihovo zrcaljenje v povečavah in širokih kotih. Pogovori, reportaže, dokumentarci o svojevrstni vzgoji za človekovo širino duha. Urednik radijske oddaje in podkasta je Klemen Markovčič.
V tem mesecu je v organizaciji Mestne knjižnice Ljubljana, Pionirske – centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo potekal simpozij z naslovom Moj Ciciban je lahko … ob 80. rojstnem dnevu Cicibana. Od prve številke leta 1945 jih je doslej izšlo že več kot 900 v skupni nakladi več kot 35 milijonov. Pri Cicibanu gre torej za izjemno duhovno in ustvarjalno dediščino urednikov, avtorjev, ilustratorjev in drugih strokovnih sodelavcev, predvsem pa veliko skrb za otrokov celostni razvoj. Reviji, ob kateri so odraščale generacije otrok in je z leti postala del kolektivnega spomina na otroštvo, pa se je v 90. letih prejšnjega stoletja pridružil še Cicido za predšolske otroke. Vse odtlej je Ciciban namenjen osnovnošolcem prve triade. V svojem jedru odslikava leposlovno, likovno in glasbeno umetnost, širi pa ga tudi s poljudnoznanstvenimi in socialnimi vsebinami. Tako je izjemen sopotnik malim zvedavostim in zdi se, da ima v svetu, ki vse bolj polzi iz fizične prisotnosti, njegova tiskana izdaja še posebno težo. Uvod v celoletno praznovanje tega pomembnega jubileja je vpeljala izdaja posebne antologije Štiri tačke, psi in mačke z izborom pravljic, stripov in ugank več kot sto slovenskih avtorjev in ilustratorjev, objavljenih v različnih številkah. Nadaljeval pa izjemno bogat in skrbno pripravljen simpozij, ki je z različnih zornih kotov od zgodovinskega konteksta prek uredniških in likovnih zasnov do pedagoške kontekstualizacije revije podčrtal njeno izjemno dediščino in skrb, da v takšni obliki nadaljuje svojo pot. Kot svetel primer izjemno dobre prakse, tudi ali še zlasti v mednarodnem prostoru. Naslov simpozija Moj Ciciban je lahko … je domiselna premena naslova antologijske pravljice Ele Peroci Moj dežnik je lahko balon in nakazuje, da je Ciciban zares lahko vse. Če si to le dovolimo ob njegovem prebiranju. Za tokratni Grafoskop smo iz osrednjih prispevkov simpozija izbrali razmisleke mag. Barbare Hanuš z naslovom Vloga Cicibana in Cicidoja v pedagoškem procesu, ki razpirajo in poglabljajo pogled na obe reviji z izjemnim vzgojnim in didaktičnim potencialom. Še posebej v današnjem času in šolskem kurikulu. Zagotovo pa je osem desetletij Cicibana tako velikih, da jim bomo namenili še kakšno oddajo, morda jeseni, ko bo prvega septembra za spodbudo k branju vsak prvošolec v dar prejel tematsko številko Ciciban gre v šolo. Panelistka – mag. Barbara Hanuš, prof. Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Urban Gruden Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, april 2025.
V tem mesecu je v organizaciji Mestne knjižnice Ljubljana, Pionirske – centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo potekal simpozij z naslovom Moj Ciciban je lahko … ob 80. rojstnem dnevu Cicibana. Od prve številke leta 1945 jih je doslej izšlo že več kot 900 v skupni nakladi več kot 35 milijonov. Pri Cicibanu gre torej za izjemno duhovno in ustvarjalno dediščino urednikov, avtorjev, ilustratorjev in drugih strokovnih sodelavcev, predvsem pa veliko skrb za otrokov celostni razvoj. Reviji, ob kateri so odraščale generacije otrok in je z leti postala del kolektivnega spomina na otroštvo, pa se je v 90. letih prejšnjega stoletja pridružil še Cicido za predšolske otroke. Vse odtlej je Ciciban namenjen osnovnošolcem prve triade. V svojem jedru odslikava leposlovno, likovno in glasbeno umetnost, širi pa ga tudi s poljudnoznanstvenimi in socialnimi vsebinami. Tako je izjemen sopotnik malim zvedavostim in zdi se, da ima v svetu, ki vse bolj polzi iz fizične prisotnosti, njegova tiskana izdaja še posebno težo. Uvod v celoletno praznovanje tega pomembnega jubileja je vpeljala izdaja posebne antologije Štiri tačke, psi in mačke z izborom pravljic, stripov in ugank več kot sto slovenskih avtorjev in ilustratorjev, objavljenih v različnih številkah. Nadaljeval pa izjemno bogat in skrbno pripravljen simpozij, ki je z različnih zornih kotov od zgodovinskega konteksta prek uredniških in likovnih zasnov do pedagoške kontekstualizacije revije podčrtal njeno izjemno dediščino in skrb, da v takšni obliki nadaljuje svojo pot. Kot svetel primer izjemno dobre prakse, tudi ali še zlasti v mednarodnem prostoru. Naslov simpozija Moj Ciciban je lahko … je domiselna premena naslova antologijske pravljice Ele Peroci Moj dežnik je lahko balon in nakazuje, da je Ciciban zares lahko vse. Če si to le dovolimo ob njegovem prebiranju. Za tokratni Grafoskop smo iz osrednjih prispevkov simpozija izbrali razmisleke mag. Barbare Hanuš z naslovom Vloga Cicibana in Cicidoja v pedagoškem procesu, ki razpirajo in poglabljajo pogled na obe reviji z izjemnim vzgojnim in didaktičnim potencialom. Še posebej v današnjem času in šolskem kurikulu. Zagotovo pa je osem desetletij Cicibana tako velikih, da jim bomo namenili še kakšno oddajo, morda jeseni, ko bo prvega septembra za spodbudo k branju vsak prvošolec v dar prejel tematsko številko Ciciban gre v šolo. Panelistka – mag. Barbara Hanuš, prof. Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Urban Gruden Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, april 2025.
Kulturni bazar, vsakoletni dogodek, namenjen strokovni pedagoški in širši zainteresirani javnosti, so sedemnajstič priredili s tematskim geslom Kulturno-umetnostna vzgoja v digitalni dobi. Tokratni Grafoskop je bil prvič posnet pred javnostjo, v dvorani Alme Karlin Cankarjevega doma. Jurij Krpan, dolgoletni umetniški vodja zavoda Kersnikova in pooblaščeni zastopnik skupine za umetno inteligenco pri nevladnih organizacijah za vključujočo informacijsko družbo, pa v njem razmišlja o pomenu intermedijske umetnosti in o tem, kako jo vključiti v pouk, posvetil pa se je tudi umetni inteligenci. Tokrat torej pogovor o mejnih področjih znanosti in umetnosti, za kateri se zdi, da sta pri nas ustrezni paraleli, v nasprotju z dobrimi praksami iz tujine pa veliko šibkejši sekanti. Sogovornik – Jurij Krpan, Zavod Kersnikova Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična izvedba: Urban Gruden Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija uredništva za kulturo, marec 2025
Kulturni bazar, vsakoletni dogodek, namenjen strokovni pedagoški in širši zainteresirani javnosti, so sedemnajstič priredili s tematskim geslom Kulturno-umetnostna vzgoja v digitalni dobi. Tokratni Grafoskop je bil prvič posnet pred javnostjo, v dvorani Alme Karlin Cankarjevega doma. Jurij Krpan, dolgoletni umetniški vodja zavoda Kersnikova in pooblaščeni zastopnik skupine za umetno inteligenco pri nevladnih organizacijah za vključujočo informacijsko družbo, pa v njem razmišlja o pomenu intermedijske umetnosti in o tem, kako jo vključiti v pouk, posvetil pa se je tudi umetni inteligenci. Tokrat torej pogovor o mejnih področjih znanosti in umetnosti, za kateri se zdi, da sta pri nas ustrezni paraleli, v nasprotju z dobrimi praksami iz tujine pa veliko šibkejši sekanti. Sogovornik – Jurij Krpan, Zavod Kersnikova Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična izvedba: Urban Gruden Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija uredništva za kulturo, marec 2025
Pod sloganom GO! 2025 je Nova Gorica skupaj z italijansko Gorico ob nemškem Chemnitzu za leto dni postala evropska prestolnica kulture. Prepišni zahodni rob Slovenije, v preteklosti močno zaznamovan zlasti s prvo svetovno vojno in vsemi nadaljnjimi geografsko-političnimi apetiti velikih sil, je postal naše kulturno središče. Sicer pa tako močno zaznamovani prostori sčasoma spremenijo svoj frekvenčni spekter, ki ga močno občutimo, teže pa razumsko pojasnimo. Tudi zato, ker so v paralelnih časovnih svetovih vsi dogodki vertikalno in horizontalno za vedno v istem prostoru, le da nas ni več tam ali vanj šele pridemo. Pojem evropskega povezovanja je torej v takšnih prostorih na meji še toliko bolj očiten in smiseln, kultura pa edini pravi odgovor in vezivo. V tokratnem Grafoskopu torej v širokem kotu o GO! 2025. Sogovornica – Neda Rusjan Bric, pobudnica in vodja kandidature GO! 2025 Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Sonja Strenar, Mateja Grebenjak in Damjan Rostan Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, februar 2025
Pod sloganom GO! 2025 je Nova Gorica skupaj z italijansko Gorico ob nemškem Chemnitzu za leto dni postala evropska prestolnica kulture. Prepišni zahodni rob Slovenije, v preteklosti močno zaznamovan zlasti s prvo svetovno vojno in vsemi nadaljnjimi geografsko-političnimi apetiti velikih sil, je postal naše kulturno središče. Sicer pa tako močno zaznamovani prostori sčasoma spremenijo svoj frekvenčni spekter, ki ga močno občutimo, teže pa razumsko pojasnimo. Tudi zato, ker so v paralelnih časovnih svetovih vsi dogodki vertikalno in horizontalno za vedno v istem prostoru, le da nas ni več tam ali vanj šele pridemo. Pojem evropskega povezovanja je torej v takšnih prostorih na meji še toliko bolj očiten in smiseln, kultura pa edini pravi odgovor in vezivo. V tokratnem Grafoskopu torej v širokem kotu o GO! 2025. Sogovornica – Neda Rusjan Bric, pobudnica in vodja kandidature GO! 2025 Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Sonja Strenar, Mateja Grebenjak in Damjan Rostan Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, februar 2025
Premisleki o kulturno-umetnostni vzgoji in njihovo zrcaljenje v povečavah in širokih kotih. Pogovori, reportaže, dokumentarci o svojevrstni vzgoji za človekovo širino duha. Urednik radijske oddaje in podkasta je Klemen Markovčič.
Premisleki o kulturno-umetnostni vzgoji in njihovo zrcaljenje v povečavah in širokih kotih. Pogovori, reportaže, dokumentarci o svojevrstni vzgoji za človekovo širino duha. Urednik radijske oddaje in podkasta je Klemen Markovčič.
Slavni Maček Muri bo prihodnje leto (2025) upihnil 50 svečk, a še vedno ostaja enak in prav vsaki izmed petdesetih generacij in tistih, ki še prihajajo, je in bo na svoj način zaznamoval njeno otroštvo. Zanimivo pa je, da je glasbena enačica slavnega mačka letos (2024) upihnila 40 svečk. Premena literarne predloge, kot je ta, v kateri so se srečali Kovičeva vrhunska poezija, navdihujoča izvirna glasba Jerka Novaka in izvrstna vokalna pripoved Nece Falk, pa tudi likovno-oblikovalska hudomušnost Kostje Gatnika, se zgodijo zelo redko; ko pa se, za vedno ostanejo presežni univerzum zase. In velike hvaležnosti je vredno, če človek doživi tako umetnino, ki jo lahko le občuti, racionalno pa teže pojasni. Poezija in proza Kajetana Koviča torej sami po sebi kažeta, kako pomembno je kakovostno leposlovje za otroke, razvoj njihovega estetskega čutenja in izostritev kritičnega dojemanja. V tokratnem Grafoskopu, ki ga je zasnoval Klemen Markovčič, na božič sklepamo drugi letni krog s 24. oddajo o kulturno-umetnostni vzgoji, ki jo prvič namenjamo knjižnemu junaku. O njem razmišljata ilustratorka Jelka Reichman, ki je Muriju za knjižno izdajo pred pol stoletja ustvarila podobo, in Irena Matko Lukan, urednica otroškega leposlovja pri Mladinski knjigi založbi. Skratka, v tem prazničnem času nekaj toplega, prijaznega in optimističnega kot spodbuda na pot novemu letnemu krogu in v zahvalo temu, ki se počasi končuje. Sogovornici sta Jelka Reichman, ilustratorka, in Irena Matko Lukan, urednica otroškega leposlovja pri založbi Mladinska knjiga. Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Sonja Strenar Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija uredništva za kulturo, decembra 2024.
Slavni Maček Muri bo prihodnje leto (2025) upihnil 50 svečk, a še vedno ostaja enak in prav vsaki izmed petdesetih generacij in tistih, ki še prihajajo, je in bo na svoj način zaznamoval njeno otroštvo. Zanimivo pa je, da je glasbena enačica slavnega mačka letos (2024) upihnila 40 svečk. Premena literarne predloge, kot je ta, v kateri so se srečali Kovičeva vrhunska poezija, navdihujoča izvirna glasba Jerka Novaka in izvrstna vokalna pripoved Nece Falk, pa tudi likovno-oblikovalska hudomušnost Kostje Gatnika, se zgodijo zelo redko; ko pa se, za vedno ostanejo presežni univerzum zase. In velike hvaležnosti je vredno, če človek doživi tako umetnino, ki jo lahko le občuti, racionalno pa teže pojasni. Poezija in proza Kajetana Koviča torej sami po sebi kažeta, kako pomembno je kakovostno leposlovje za otroke, razvoj njihovega estetskega čutenja in izostritev kritičnega dojemanja. V tokratnem Grafoskopu, ki ga je zasnoval Klemen Markovčič, na božič sklepamo drugi letni krog s 24. oddajo o kulturno-umetnostni vzgoji, ki jo prvič namenjamo knjižnemu junaku. O njem razmišljata ilustratorka Jelka Reichman, ki je Muriju za knjižno izdajo pred pol stoletja ustvarila podobo, in Irena Matko Lukan, urednica otroškega leposlovja pri Mladinski knjigi založbi. Skratka, v tem prazničnem času nekaj toplega, prijaznega in optimističnega kot spodbuda na pot novemu letnemu krogu in v zahvalo temu, ki se počasi končuje. Sogovornici sta Jelka Reichman, ilustratorka, in Irena Matko Lukan, urednica otroškega leposlovja pri založbi Mladinska knjiga. Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Sonja Strenar Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija uredništva za kulturo, decembra 2024.
Večina v galerijski svet likovne umetnosti prvič stopi v obdobju osnovnošolskega izobraževanja. Pozneje v življenju pa sama preredko zaide v tišino razstavljenih podob, v prostor, v katerem se slišijo le počasni koraki in šepet obiskovalcev, v nas pa se obrača kalejdoskop podob. Zdi se, kot da so galerije zunaj miselnih osi vsakdanjika, pa čeprav nas skrbno kurirana in časovno razporejena likovna umetnost napolni, obogati in osmisli prenekatero dilemo. Prav zato so galerije in muzeji pri nas med prvimi prepoznali pomen kulturno-umetnostne vzgoje. Tudi v medgeneracijskem kontekstu, v katerem si pedagogika in andragogika prosto podajata roki, da bi se dopolnjevali in oplajali. Vse z namenom polnega in smiselnega doživetja razstavljenih podob. Sogovornica – Brigita Strnad, Umetnostna galerija Maribor Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Sonja Strenar, Jernej Boc Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija uredništva za kulturo, novembra 2024.
Večina v galerijski svet likovne umetnosti prvič stopi v obdobju osnovnošolskega izobraževanja. Pozneje v življenju pa sama preredko zaide v tišino razstavljenih podob, v prostor, v katerem se slišijo le počasni koraki in šepet obiskovalcev, v nas pa se obrača kalejdoskop podob. Zdi se, kot da so galerije zunaj miselnih osi vsakdanjika, pa čeprav nas skrbno kurirana in časovno razporejena likovna umetnost napolni, obogati in osmisli prenekatero dilemo. Prav zato so galerije in muzeji pri nas med prvimi prepoznali pomen kulturno-umetnostne vzgoje. Tudi v medgeneracijskem kontekstu, v katerem si pedagogika in andragogika prosto podajata roki, da bi se dopolnjevali in oplajali. Vse z namenom polnega in smiselnega doživetja razstavljenih podob. Sogovornica – Brigita Strnad, Umetnostna galerija Maribor Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Sonja Strenar, Jernej Boc Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija uredništva za kulturo, novembra 2024.
V svet leposlovja po večini prvič stopimo s pravljicami, ki nam jih na glas prebirajo starši. To skupno branje je nenadomestljiva popotnica in dota, ki ju lahko popolnoma razumemo in občutimo šele v odrasli dobi. Zato je tako pomembno, da se človek s posredovano literaturo sreča zgodaj v življenju – ob branju ali poslušanju. Svet pravljic namreč spodbuja domišljijo in krepi abstraktno mišljenje, hkrati pa postopoma razvija tudi moralni spekter vrednot in ravnanj. Sicer pravljice praviloma povezujemo z otroštvom, čeprav je njihova sporočilna vrednost po večini medgeneracijska in starostno neomejena. Pravljice nas torej v vseh pogledih in življenjskih obdobjih bogatijo, zato je prav, da se od časa do časa prikradejo na naše nočne omarice, tudi ko smo že zdavnaj prerasli svoje otroške sobe. In nas spomnijo, da obstaja še neki drugi svet, ki morda ni tako čuden in težko razumljiv kot ta, v katerem živimo. Sogovornik – dr. Peter Svetina Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Urban Gruden Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, oktober 2024
V svet leposlovja po večini prvič stopimo s pravljicami, ki nam jih na glas prebirajo starši. To skupno branje je nenadomestljiva popotnica in dota, ki ju lahko popolnoma razumemo in občutimo šele v odrasli dobi. Zato je tako pomembno, da se človek s posredovano literaturo sreča zgodaj v življenju – ob branju ali poslušanju. Svet pravljic namreč spodbuja domišljijo in krepi abstraktno mišljenje, hkrati pa postopoma razvija tudi moralni spekter vrednot in ravnanj. Sicer pravljice praviloma povezujemo z otroštvom, čeprav je njihova sporočilna vrednost po večini medgeneracijska in starostno neomejena. Pravljice nas torej v vseh pogledih in življenjskih obdobjih bogatijo, zato je prav, da se od časa do časa prikradejo na naše nočne omarice, tudi ko smo že zdavnaj prerasli svoje otroške sobe. In nas spomnijo, da obstaja še neki drugi svet, ki morda ni tako čuden in težko razumljiv kot ta, v katerem živimo. Sogovornik – dr. Peter Svetina Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Urban Gruden Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, oktober 2024
V svetu podob srečnih in lepih posameznikov se o duševnem oziroma mentalnem zdravju tako rekoč ne spodobi govoriti, saj se ga razume kot imperativ teh podob, čeravno še zdaleč ni tako oziroma pogosto ravno nasprotno. Svetovna zdravstvena organizacija duševno zdravje opredeljuje kot "stanje dobrega počutja, v katerem posameznik razvija svoje sposobnosti, se spoprijema s stresom v vsakdanjem življenju, učinkovito in plodno dela ter prispeva v svojo skupnost." Kljub temu védenju, pa je ravno ta del človekovega zdravja tako rekoč anonimen in prepuščen posamezniku. Ko nastanejo težave, se prepogosto odpravlja le simptome, vzroke zanje se nagovarja redkeje. Zagotovo pa se o duševnem zdravju govori preredko, še posebej pri otrocih in mladih odraslih. Zdravje te skupine v najširšem pomenu, nam namreč kaže smer v katero se bo razvijala družba in s tem svet, v katerem živimo in bomo živeli. Sicer pa nam dejstvo, da nekatere države že ustanavljajo ministrstva za osamljenost in srečo sámo kaže nato, da imamo kot skupnost na področju duševnega zdravja velike težave, ki si jih zares ne želimo priznati, s tem pa jih tudi naslavljamo manj ustrezno. Sogovornik – dr. Matjaž Lunaček Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Sonja Strenar Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, september 2024
V svetu podob srečnih in lepih posameznikov se o duševnem oziroma mentalnem zdravju tako rekoč ne spodobi govoriti, saj se ga razume kot imperativ teh podob, čeravno še zdaleč ni tako oziroma pogosto ravno nasprotno. Svetovna zdravstvena organizacija duševno zdravje opredeljuje kot "stanje dobrega počutja, v katerem posameznik razvija svoje sposobnosti, se spoprijema s stresom v vsakdanjem življenju, učinkovito in plodno dela ter prispeva v svojo skupnost." Kljub temu védenju, pa je ravno ta del človekovega zdravja tako rekoč anonimen in prepuščen posamezniku. Ko nastanejo težave, se prepogosto odpravlja le simptome, vzroke zanje se nagovarja redkeje. Zagotovo pa se o duševnem zdravju govori preredko, še posebej pri otrocih in mladih odraslih. Zdravje te skupine v najširšem pomenu, nam namreč kaže smer v katero se bo razvijala družba in s tem svet, v katerem živimo in bomo živeli. Sicer pa nam dejstvo, da nekatere države že ustanavljajo ministrstva za osamljenost in srečo sámo kaže nato, da imamo kot skupnost na področju duševnega zdravja velike težave, ki si jih zares ne želimo priznati, s tem pa jih tudi naslavljamo manj ustrezno. Sogovornik – dr. Matjaž Lunaček Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Sonja Strenar Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, september 2024
Slovenski pesnik, dramatik in univerzitetni predavatelj Boris A. Novak se je leta 1953 rodil v Beogradu. Velja za enega pomembnejših sodobnih slovenskih mladinskih pisateljev z izrazito samosvojo poetiko. Pri ustvarjanju za otroke in mlade namreč izhaja iz misli, da zven besed poméni in pomên zveni. Novakova želja je, da bi se kljub svoji odraslosti čim bolj približal otroški sposobnosti v izmišljanju novih in prebesedenju starih besed, s tem pa tudi sebe vračal v otroštvo. Prav ta igra ga dela izrazito posebnega in v izrazu brez dvoma nadčasovnega. V tokratnem Grafoskopu v povečavi zrcalimo Novakove razmisleke o njegovem lastnem ustvarjanju v slušnem mediju, v širokem kotu pa med drugim tudi to, kaj bi kot popotnico na pot predlagal mladim ljudem. Pogovarjala sva se ob ciklu radijskih iger za otroke po njegovih zgodbah letošnjega marca, a že z mislijo, da bo tale širša verzija pogovora prvič objavljena prav v enem izmed Grafoskopov. Z namenom širjenja razmislekov in humanističnega pogleda na svet in nas v njem v tem precej nehumanem obdobju. Sogovornik – Boris A. Novak Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Mirta Berlan, Urban Gruden Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, junij 2024
Slovenski pesnik, dramatik in univerzitetni predavatelj Boris A. Novak se je leta 1953 rodil v Beogradu. Velja za enega pomembnejših sodobnih slovenskih mladinskih pisateljev z izrazito samosvojo poetiko. Pri ustvarjanju za otroke in mlade namreč izhaja iz misli, da zven besed poméni in pomên zveni. Novakova želja je, da bi se kljub svoji odraslosti čim bolj približal otroški sposobnosti v izmišljanju novih in prebesedenju starih besed, s tem pa tudi sebe vračal v otroštvo. Prav ta igra ga dela izrazito posebnega in v izrazu brez dvoma nadčasovnega. V tokratnem Grafoskopu v povečavi zrcalimo Novakove razmisleke o njegovem lastnem ustvarjanju v slušnem mediju, v širokem kotu pa med drugim tudi to, kaj bi kot popotnico na pot predlagal mladim ljudem. Pogovarjala sva se ob ciklu radijskih iger za otroke po njegovih zgodbah letošnjega marca, a že z mislijo, da bo tale širša verzija pogovora prvič objavljena prav v enem izmed Grafoskopov. Z namenom širjenja razmislekov in humanističnega pogleda na svet in nas v njem v tem precej nehumanem obdobju. Sogovornik – Boris A. Novak Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Mirta Berlan, Urban Gruden Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, junij 2024
Za letošnjo edicijo Kulturnega bazarja, ki je marca potekal v Cankarjevem domu, je arhitekt Miloš Kosec zasnoval predavanje z naslovom Praznina kot generator skupnosti, v katerem je Trg republike arhitekta Edvarda Ravnikarja znova »prebral« skozi načine njegove uporabe po graditvi in zastavil vprašanje sodobnega solidarnega in vključujočega mesta, ki bi se upiralo komercializaciji in vzpostavljalo možnosti za varno sobivanje različnih družbenih skupin. Pa tudi o tem, kako lahko posameznike in kolektive, ki so desetletja uporabljali prostor tega trga, razumemo kot njegove soustvarjalce. V tokratnem Grafoskopu, ki sem ga zasnoval Klemen Markovčič, torej skozi posnetek predavanja zrcalimo delo Edvarda Ravnikarja (1907–1993), ki je, kot pravi Kosec, zakoličil prostore moderne slovenske družbe in države, s tem pa preoblikoval razumevanje vloge arhitekta 20. stoletja. Sicer pa je predavanje Miloša Kosca pravzaprav podčrtana Ravnikarjeva misel, da se je treba truditi za mesto kot proces, ne kot podobo. Predavatelj – Miloš Kosec Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Sonja Strenar, Urban Gruden Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, julij 2024
Za letošnjo edicijo Kulturnega bazarja, ki je marca potekal v Cankarjevem domu, je arhitekt Miloš Kosec zasnoval predavanje z naslovom Praznina kot generator skupnosti, v katerem je Trg republike arhitekta Edvarda Ravnikarja znova »prebral« skozi načine njegove uporabe po graditvi in zastavil vprašanje sodobnega solidarnega in vključujočega mesta, ki bi se upiralo komercializaciji in vzpostavljalo možnosti za varno sobivanje različnih družbenih skupin. Pa tudi o tem, kako lahko posameznike in kolektive, ki so desetletja uporabljali prostor tega trga, razumemo kot njegove soustvarjalce. V tokratnem Grafoskopu, ki sem ga zasnoval Klemen Markovčič, torej skozi posnetek predavanja zrcalimo delo Edvarda Ravnikarja (1907–1993), ki je, kot pravi Kosec, zakoličil prostore moderne slovenske družbe in države, s tem pa preoblikoval razumevanje vloge arhitekta 20. stoletja. Sicer pa je predavanje Miloša Kosca pravzaprav podčrtana Ravnikarjeva misel, da se je treba truditi za mesto kot proces, ne kot podobo. Predavatelj – Miloš Kosec Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Sonja Strenar, Urban Gruden Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, julij 2024
Žal danes vse več staršev ne bere pravljic svojim otrokom, kar je neznanska in nepopravljiva škoda. Prebiranje zgodb skozi skupno branje je namreč neprecenljiva dota, brez katere ne bi smelo miniti nobeno otroštvo. Šele v zreli dobi se namreč pokaže, kako pomembno je branje, zlasti v najzgodnejšem obdobju, za naš celostni razvoj in seveda skozi celotno življenje. Po mednarodnih primerjavah bralna pismenost mladih pri nas pada. To ni dober obet, zlasti še za jezik in maloštevilni narod, ki ga govori. Zato je pomembno vseživljenjsko spodbujanje branja, ki posamezniku krepi samozavest, predvsem pa kritični diskurz. V distopičnem romanu Fahrenheit 451 je ameriški pisatelj Ray Bradbury že leta 1953 naslikal grozljivi svet brez knjig, kjer "gasilci" ne gasijo, pač pa je njihova vloga sežiganje knjig. Takrat so si posamezniki, ki so se uprli tej tiraniji izrojenega sistema števil in slik, knjige shranili v svoj spomin in jih tako z ustnim izročilom prenašali iz roda v rod. Žal pa se vse bolj zdi, da danes pogumno pariramo tej distopiji in zato je nujno, da knjiga ostane pomembna sopotnica otrok in mladostnikov, da bi lahko, ko bodo ti odrasli, zanje navdušili tudi svoje otroke. Svet brez knjig in branja mora biti in ostati za družbo in ljudi preprosto nedopusten. V tokratnem Grafoskopu tik pred poletnimi počitnicami in dopusti, ko nam knjige že pregovorno raje zajadrajo v roke, torej o knjigah in še zlasti pomenu skupnega branja. Sogovornica – Natalija Žalec, Andragoški center Republike Slovenije Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Miha Klemenčič Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, junij 2024
Žal danes vse več staršev ne bere pravljic svojim otrokom, kar je neznanska in nepopravljiva škoda. Prebiranje zgodb skozi skupno branje je namreč neprecenljiva dota, brez katere ne bi smelo miniti nobeno otroštvo. Šele v zreli dobi se namreč pokaže, kako pomembno je branje, zlasti v najzgodnejšem obdobju, za naš celostni razvoj in seveda skozi celotno življenje. Po mednarodnih primerjavah bralna pismenost mladih pri nas pada. To ni dober obet, zlasti še za jezik in maloštevilni narod, ki ga govori. Zato je pomembno vseživljenjsko spodbujanje branja, ki posamezniku krepi samozavest, predvsem pa kritični diskurz. V distopičnem romanu Fahrenheit 451 je ameriški pisatelj Ray Bradbury že leta 1953 naslikal grozljivi svet brez knjig, kjer "gasilci" ne gasijo, pač pa je njihova vloga sežiganje knjig. Takrat so si posamezniki, ki so se uprli tej tiraniji izrojenega sistema števil in slik, knjige shranili v svoj spomin in jih tako z ustnim izročilom prenašali iz roda v rod. Žal pa se vse bolj zdi, da danes pogumno pariramo tej distopiji in zato je nujno, da knjiga ostane pomembna sopotnica otrok in mladostnikov, da bi lahko, ko bodo ti odrasli, zanje navdušili tudi svoje otroke. Svet brez knjig in branja mora biti in ostati za družbo in ljudi preprosto nedopusten. V tokratnem Grafoskopu tik pred poletnimi počitnicami in dopusti, ko nam knjige že pregovorno raje zajadrajo v roke, torej o knjigah in še zlasti pomenu skupnega branja. Sogovornica – Natalija Žalec, Andragoški center Republike Slovenije Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Miha Klemenčič Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, junij 2024
V začetku 20. stoletja je z razmahom dnevnega tiska za množičnega bralca kot narativno-vizualna zvrst vzniknil tudi strip. Z zaporedjem sličic, nanizanih v pasice z besedili v oblačkih, temelji na zgodbeni in likovni poenostavitvi, a tudi vsebinski izostritvi. Kot takšen je bil privlačen sprva za otroke in mlade odrasle, hitro pa tudi kot jezik satire ali karikature, še posebej politične. Pozneje je doživel tudi svoje bolj kompleksne premene, denimo risoroman, a v svojem bistvu ostal nespremenjen vse do danes. Ravno zaradi svoje neposrednosti in enostavnosti, a ne banalnosti, ima kot prvi korak k branju velik potencial tudi v vzgojno-izobraževalnih procesih. Skratka, strip se z različnimi oblikami in pristopi zrcali tudi v tokratnem Grafoskopu. Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Sonja Strenar Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Sogovornik – Izar Lunaček, akademski slikar, komparativist in filozof Produkcija uredništva za kulturo, april 2024
V začetku 20. stoletja je z razmahom dnevnega tiska za množičnega bralca kot narativno-vizualna zvrst vzniknil tudi strip. Z zaporedjem sličic, nanizanih v pasice z besedili v oblačkih, temelji na zgodbeni in likovni poenostavitvi, a tudi vsebinski izostritvi. Kot takšen je bil privlačen sprva za otroke in mlade odrasle, hitro pa tudi kot jezik satire ali karikature, še posebej politične. Pozneje je doživel tudi svoje bolj kompleksne premene, denimo risoroman, a v svojem bistvu ostal nespremenjen vse do danes. Ravno zaradi svoje neposrednosti in enostavnosti, a ne banalnosti, ima kot prvi korak k branju velik potencial tudi v vzgojno-izobraževalnih procesih. Skratka, strip se z različnimi oblikami in pristopi zrcali tudi v tokratnem Grafoskopu. Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Sonja Strenar Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Sogovornik – Izar Lunaček, akademski slikar, komparativist in filozof Produkcija uredništva za kulturo, april 2024
Vsako pomlad v Bologni že več kot šestdeset let prirejajo sejem knjig za otroke. Letošnja častna gostja sejma je bila Slovenija. V sejemsko središče je bila tako postavljena bogata dediščina Slovencev na področju književnosti za otroke in mlade odrasle, v posebno žarišče pa tudi ilustracija kot sestavni in nepogrešljivi del omenjene literature. Ko se človek ozre po neskončni pokrajini stojnic Bolonjskega sejmišča, se zave, da je ta sejem predvsem posel, namenjen založnikom. In prav zato je toliko lepše, ko v vsej svetovni založniški »menažeriji« zagleda prav poseben prostor ob vstopu na sejmišče, skrbno namenjen samo slovenski ilustraciji. Varno razstavljene ilustracije pod pravljičnim baldahinom in z mehko preprogo pod stopali te namreč takoj prestavijo v neki drug, magičen svet podob in pokažejo, da je Slovenija res v samem vrhu svetovne ilustracije. Pri ilustracijah bi prav gotovo morali ponosno dvigniti brado in se zavedati tega izjemnega bisera. Prvo branje je namreč tudi in predvsem vizualno. Zato je tako pomembna kakovostna ilustracija, ki poleg bralne in v začetkih glasnega branja slušne pismenosti krepi vizualno občutljivost, pa tudi kritičnost. V tokratnem Grafoskopu je v žarišče postavljena slovenska ilustracija v luči Bologne, pa tudi širše, v kontekstu kulturno-umetnostne vzgoje. Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Mirta Berlan Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Sogovornici – Tanja Komadina, ilustratorka in likovna urednica pri Mladinski knjigi založbi, in Maša P. Žmitek, ilustratorka in vodja Centra ilustracije Produkcija uredništva za kulturo, april 2024.
Vsako pomlad v Bologni že več kot šestdeset let prirejajo sejem knjig za otroke. Letošnja častna gostja sejma je bila Slovenija. V sejemsko središče je bila tako postavljena bogata dediščina Slovencev na področju književnosti za otroke in mlade odrasle, v posebno žarišče pa tudi ilustracija kot sestavni in nepogrešljivi del omenjene literature. Ko se človek ozre po neskončni pokrajini stojnic Bolonjskega sejmišča, se zave, da je ta sejem predvsem posel, namenjen založnikom. In prav zato je toliko lepše, ko v vsej svetovni založniški »menažeriji« zagleda prav poseben prostor ob vstopu na sejmišče, skrbno namenjen samo slovenski ilustraciji. Varno razstavljene ilustracije pod pravljičnim baldahinom in z mehko preprogo pod stopali te namreč takoj prestavijo v neki drug, magičen svet podob in pokažejo, da je Slovenija res v samem vrhu svetovne ilustracije. Pri ilustracijah bi prav gotovo morali ponosno dvigniti brado in se zavedati tega izjemnega bisera. Prvo branje je namreč tudi in predvsem vizualno. Zato je tako pomembna kakovostna ilustracija, ki poleg bralne in v začetkih glasnega branja slušne pismenosti krepi vizualno občutljivost, pa tudi kritičnost. V tokratnem Grafoskopu je v žarišče postavljena slovenska ilustracija v luči Bologne, pa tudi širše, v kontekstu kulturno-umetnostne vzgoje. Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Mirta Berlan Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Sogovornici – Tanja Komadina, ilustratorka in likovna urednica pri Mladinski knjigi založbi, in Maša P. Žmitek, ilustratorka in vodja Centra ilustracije Produkcija uredništva za kulturo, april 2024.
Ustvarjalno udejstvovanje otrok, učencev in dijakov, če se omejimo le na obdobje do polnoletnosti, praviloma nastaja znotraj ustanov ali ustaljenih vzgojno-izobraževalnih programov. Redko pa seže onkraj teh okvirov, da bi tako lahko nagovorilo tudi širšo zainteresirano javnost. Je pa nekurirana, torej inkluzivna oblika predstavitev te dejavnosti v našem prostoru zares šele na začetku. Tekmovalnost in empirična merljivost znanja sta namreč močno vpeti v vzgojno-izobraževalni sistem, zato je spreminjanje miselnih vzorcev in pristopov dolgotrajno. Sta pa ravno kultura in umetnost tako široki in spodbujevalni, da sta težko merljivi s tekmo in točkovanji, če že, pri njiju tekmovanje poteka na ravni posameznikove tekme s samim seboj. Leta 2020 je Zavod Republike Slovenije za šolstvo zasnoval projekt Teden umetnosti v šoli in vrtcu kot odziv na raznovrstne dejavnosti, ki na področju umetnosti nastajajo v slovenskih šolah in vrtcih, a ostajajo zaprte znotraj tega prostora ali meja lokalne skupnosti. Zdaj pa že peto leto zapored v okviru Unescovega Mednarodnega tedna umetnostne vzgoje (International Arts Education Week), vsako leto zadnji teden maja, vendarle nekoliko širše predstavijo svoje delo na področju umetnosti. V tokratnem Grafoskopu je torej v žarišče postavljena ta svojevrstna povezovalna in združevalna akcija. Ta znotraj pedagoške stroke deli tudi dobre poučevalne prakse, s tem pa krepi polje ustvarjalnosti otrok, mladih odraslih in njihovih mentorjev. Sogovornik – Primož Krašna, Zavod RS za šolstvo Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Sonja Strenar, Robert Markoč Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, marec 2024
Ustvarjalno udejstvovanje otrok, učencev in dijakov, če se omejimo le na obdobje do polnoletnosti, praviloma nastaja znotraj ustanov ali ustaljenih vzgojno-izobraževalnih programov. Redko pa seže onkraj teh okvirov, da bi tako lahko nagovorilo tudi širšo zainteresirano javnost. Je pa nekurirana, torej inkluzivna oblika predstavitev te dejavnosti v našem prostoru zares šele na začetku. Tekmovalnost in empirična merljivost znanja sta namreč močno vpeti v vzgojno-izobraževalni sistem, zato je spreminjanje miselnih vzorcev in pristopov dolgotrajno. Sta pa ravno kultura in umetnost tako široki in spodbujevalni, da sta težko merljivi s tekmo in točkovanji, če že, pri njiju tekmovanje poteka na ravni posameznikove tekme s samim seboj. Leta 2020 je Zavod Republike Slovenije za šolstvo zasnoval projekt Teden umetnosti v šoli in vrtcu kot odziv na raznovrstne dejavnosti, ki na področju umetnosti nastajajo v slovenskih šolah in vrtcih, a ostajajo zaprte znotraj tega prostora ali meja lokalne skupnosti. Zdaj pa že peto leto zapored v okviru Unescovega Mednarodnega tedna umetnostne vzgoje (International Arts Education Week), vsako leto zadnji teden maja, vendarle nekoliko širše predstavijo svoje delo na področju umetnosti. V tokratnem Grafoskopu je torej v žarišče postavljena ta svojevrstna povezovalna in združevalna akcija. Ta znotraj pedagoške stroke deli tudi dobre poučevalne prakse, s tem pa krepi polje ustvarjalnosti otrok, mladih odraslih in njihovih mentorjev. Sogovornik – Primož Krašna, Zavod RS za šolstvo Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Sonja Strenar, Robert Markoč Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, marec 2024
Pomlad je od leta 2009 tudi v znamenju medresorskega projekta Kulturni bazar, ki v domicilnem Cankarjevem domu enkrat letno zbere najboljše, kar nastane na področju kulturno-umetnostne vzgoje. Že nekaj let je namenjen samo usposabljanju strokovnih delavcev s področja vzgoje in izobraževanja, kulture, sociale, zdravstva. Od leta 2017 naprej je bienalno izveden tudi v eni od izbranih regij zunaj Ljubljane. Osrednja tema letošnjega Kulturnega bazarja, ki bo 20. marca, je Bivanje v sožitju – kultura in umetnost za varen in spodbuden svet. Program poudarja pomen vloge kulture in umetnosti pri ustvarjanju varne, spodbudne in vključujoče skupnosti, s poudarkom na vzgojno-izobraževalnem okolju. Sicer pa je bila to tudi ena od osrednjih tem tretje svetovne Unescove konference o kulturno-umetnostni vzgoji, ki je sredi letošnjega februarja potekala v Abu Dabiju in na kateri je bil sprejet tudi okvirni dokument. Ta določa smernice za razvoj kulturno-umetnostne vzgoje in predvideva konkretnejše dejavnosti glede spremljanja in evalvacije razvoja tovrstnih politik, kar naj bi zagotavljalo uspešnejši razvoj in primerljivost med državami. Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Urban Gruden Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Sogovornika – Nada Požar Matjašič, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, in Tadej Meserko, Ministrstvo za kulturo Posnelo Uredništvo za kulturo, februar 2024.
Pomlad je od leta 2009 tudi v znamenju medresorskega projekta Kulturni bazar, ki v domicilnem Cankarjevem domu enkrat letno zbere najboljše, kar nastane na področju kulturno-umetnostne vzgoje. Že nekaj let je namenjen samo usposabljanju strokovnih delavcev s področja vzgoje in izobraževanja, kulture, sociale, zdravstva. Od leta 2017 naprej je bienalno izveden tudi v eni od izbranih regij zunaj Ljubljane. Osrednja tema letošnjega Kulturnega bazarja, ki bo 20. marca, je Bivanje v sožitju – kultura in umetnost za varen in spodbuden svet. Program poudarja pomen vloge kulture in umetnosti pri ustvarjanju varne, spodbudne in vključujoče skupnosti, s poudarkom na vzgojno-izobraževalnem okolju. Sicer pa je bila to tudi ena od osrednjih tem tretje svetovne Unescove konference o kulturno-umetnostni vzgoji, ki je sredi letošnjega februarja potekala v Abu Dabiju in na kateri je bil sprejet tudi okvirni dokument. Ta določa smernice za razvoj kulturno-umetnostne vzgoje in predvideva konkretnejše dejavnosti glede spremljanja in evalvacije razvoja tovrstnih politik, kar naj bi zagotavljalo uspešnejši razvoj in primerljivost med državami. Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Urban Gruden Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Sogovornika – Nada Požar Matjašič, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, in Tadej Meserko, Ministrstvo za kulturo Posnelo Uredništvo za kulturo, februar 2024.
Zdi se, da so v obdobju tihega razraščanja nacionalizmov, različnih nestrpnosti, razplamtenih vojnih žarišč, podnebnih izzivov in postkoronskega vzpostavljanja »nove stvarnosti« ali že skoraj »nove normalnosti« sveta zavestni sestopi in sprotne ocene položaja tako rekoč nujni, če želimo negovati strpno sobivanje ter si prizadevati za duhovni razvoj in napredovanje družbe in posameznika v njem na trajnosten način. Ekonomska logika stalne rasti kot imperativ napredka se namreč vse bolj kaže kot regresija, zavora, slepa ulica. So pa prehodi, še posebno letnih krogov, tisti, ki nas neoprijemljivo spodbujajo k nekoliko bolj poglobljenim razmislekom, so svojevrstni kompasi, nekakšna samoovrednotenja. Zato je prvi Grafoskop v letu 2024 namenjen širokokotnim premislekom antropologinje dr. Vesne Vuk Godina. Sicer pa bosta ta mesečna oddaja in podkast skozi prizmo kulturno-umetnostne vzgoje še naprej zrcalila razmisleke o družbi, posamezniku in prostoru - času, tudi z namenom ovedenja in zavestnega postopnega spreminjanja preveč uhojenih slabih vzorcev. Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Sonja Strenar Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Sogovornica – dr. Vesna V. Godina Produkcija Uredništva za kulturo, januar 2024
Zdi se, da so v obdobju tihega razraščanja nacionalizmov, različnih nestrpnosti, razplamtenih vojnih žarišč, podnebnih izzivov in postkoronskega vzpostavljanja »nove stvarnosti« ali že skoraj »nove normalnosti« sveta zavestni sestopi in sprotne ocene položaja tako rekoč nujni, če želimo negovati strpno sobivanje ter si prizadevati za duhovni razvoj in napredovanje družbe in posameznika v njem na trajnosten način. Ekonomska logika stalne rasti kot imperativ napredka se namreč vse bolj kaže kot regresija, zavora, slepa ulica. So pa prehodi, še posebno letnih krogov, tisti, ki nas neoprijemljivo spodbujajo k nekoliko bolj poglobljenim razmislekom, so svojevrstni kompasi, nekakšna samoovrednotenja. Zato je prvi Grafoskop v letu 2024 namenjen širokokotnim premislekom antropologinje dr. Vesne Vuk Godina. Sicer pa bosta ta mesečna oddaja in podkast skozi prizmo kulturno-umetnostne vzgoje še naprej zrcalila razmisleke o družbi, posamezniku in prostoru - času, tudi z namenom ovedenja in zavestnega postopnega spreminjanja preveč uhojenih slabih vzorcev. Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Sonja Strenar Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Sogovornica – dr. Vesna V. Godina Produkcija Uredništva za kulturo, januar 2024
Grafoskop, oddajo o kulturno-umetnostni vzgoji, smo v sodelovanju z medresorskim projektom Kulturni bazar na Arsu letos (2023) prvič namenili prav in samo tej temi; sicer nadvse pomembni za človekov razvoj in njegovo vseživljenjsko učenje. Poleg predstavitve dobrih praks se oddaja in podkast vse bolj razvijata tako, da z izbranimi temami in sogovorniki širita miselne horizonte, kjer sta vzgoja in kultura sicer imperativ, ne pa nujno vedno neposredno izhodiščno gonilo. To, prvo leto smo začeli z razmisleki sociologinje in filozofinje dr. Renate Salecl o sodobnem kontekstu vzgoje, kulture in tudi umetnosti, v tokratnem Grafoskopu pa jih sklepamo z razmisleki psihologinje dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič med drugim o tem, da so za oblikovanje človekove osebnosti ključna prav vsa leta. Pogovor je nastal leta 2016 kot samo spletni za rubriko Zvočni pogovori na tedanjem otroškem, danes portalu Živ žav RTV Slovenija v razdelku Radijska igra za otroke. Zaradi njegove vsebinske univerzalnosti ga tokrat prvič predvajamo tudi v radijskem etru. Razumemo ga namreč kot spodbudo in popotnico k novim in stalnim dialogom o pomenu vzgoje na kulturnem in umetnostnem področju in tudi sicer. Moramo namreč verjeti, da je to ena izmed pravih poti k strpnejši, široko sprejemajoči in bolj kultivirani družbi. Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Mirta Berlan Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Sogovornca – dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič Produkcija Uredništva za kulturo, december 2023
Grafoskop, oddajo o kulturno-umetnostni vzgoji, smo v sodelovanju z medresorskim projektom Kulturni bazar na Arsu letos (2023) prvič namenili prav in samo tej temi; sicer nadvse pomembni za človekov razvoj in njegovo vseživljenjsko učenje. Poleg predstavitve dobrih praks se oddaja in podkast vse bolj razvijata tako, da z izbranimi temami in sogovorniki širita miselne horizonte, kjer sta vzgoja in kultura sicer imperativ, ne pa nujno vedno neposredno izhodiščno gonilo. To, prvo leto smo začeli z razmisleki sociologinje in filozofinje dr. Renate Salecl o sodobnem kontekstu vzgoje, kulture in tudi umetnosti, v tokratnem Grafoskopu pa jih sklepamo z razmisleki psihologinje dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič med drugim o tem, da so za oblikovanje človekove osebnosti ključna prav vsa leta. Pogovor je nastal leta 2016 kot samo spletni za rubriko Zvočni pogovori na tedanjem otroškem, danes portalu Živ žav RTV Slovenija v razdelku Radijska igra za otroke. Zaradi njegove vsebinske univerzalnosti ga tokrat prvič predvajamo tudi v radijskem etru. Razumemo ga namreč kot spodbudo in popotnico k novim in stalnim dialogom o pomenu vzgoje na kulturnem in umetnostnem področju in tudi sicer. Moramo namreč verjeti, da je to ena izmed pravih poti k strpnejši, široko sprejemajoči in bolj kultivirani družbi. Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Mirta Berlan Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Sogovornca – dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič Produkcija Uredništva za kulturo, december 2023
Devetega oktobra je v ljubljanski Cukrarni potekala letošnja edicija Avdiofestivala Radia Slovenija. V sklopu festivalskega dogajanja je bila izvedena tudi izvirna radijska igra Proge po predlogi Helene Šukljan. Ta je na pretanjen način, skozi pet osebnih izpovedi spregovorila o spolnem nasilju in zlorabah. Ker pa so zlorabe in z njimi povezano nasilje zagotovo preobčutljiva tema, da bi bila le izhodišče za umetniško (re)prezentacijo, je bila ta postavljena v širši problemski kontekst z okroglo mizo Spregovorimo o nasilju!, ki jo je zasnovala Darja Groznik. Radijska igra Proge, sicer trajno dostopna v spletnem arhivu RTV 365, je bila prvenstveno namenjena mladim odraslim, zato je bil eden od namenov krogle mize z izbranimi sogovorniki tudi opolnomočiti to populacijo pri razpoznavanju in spopadanju s to problematiko. Spolno nasilje je namreč splošno še vedno preveč družbeno utišano, celo tabuizirano. Ob tem pa se zdi, da če nečemu ne damo glasu in pozornosti, da tega preprosto ni. Čeprav vemo, da ni tako. Zato v tokratnem Grafoskopu z namenom o tej temi. Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Mirta Berlan Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Sogovorniki – Vlasta Nussdorfer, Ranka Ivelja, Robert Tekavec Voditeljica okrogle mize – Darja Groznik Produkcija Uredništva za kulturo, november 2023
Devetega oktobra je v ljubljanski Cukrarni potekala letošnja edicija Avdiofestivala Radia Slovenija. V sklopu festivalskega dogajanja je bila izvedena tudi izvirna radijska igra Proge po predlogi Helene Šukljan. Ta je na pretanjen način, skozi pet osebnih izpovedi spregovorila o spolnem nasilju in zlorabah. Ker pa so zlorabe in z njimi povezano nasilje zagotovo preobčutljiva tema, da bi bila le izhodišče za umetniško (re)prezentacijo, je bila ta postavljena v širši problemski kontekst z okroglo mizo Spregovorimo o nasilju!, ki jo je zasnovala Darja Groznik. Radijska igra Proge, sicer trajno dostopna v spletnem arhivu RTV 365, je bila prvenstveno namenjena mladim odraslim, zato je bil eden od namenov krogle mize z izbranimi sogovorniki tudi opolnomočiti to populacijo pri razpoznavanju in spopadanju s to problematiko. Spolno nasilje je namreč splošno še vedno preveč družbeno utišano, celo tabuizirano. Ob tem pa se zdi, da če nečemu ne damo glasu in pozornosti, da tega preprosto ni. Čeprav vemo, da ni tako. Zato v tokratnem Grafoskopu z namenom o tej temi. Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Mirta Berlan Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Sogovorniki – Vlasta Nussdorfer, Ranka Ivelja, Robert Tekavec Voditeljica okrogle mize – Darja Groznik Produkcija Uredništva za kulturo, november 2023
"Veliki, številčno silni narodi izdelujejo atomske bombe za pobijanje ljudi in grozljivo dognane podmornice in rakete za polete v vesolje. Kaj pa naj mali narodi? In narodi, ki šele nastajajo? Prav! Pa izdelujmo slikanice za otroke." - Kristina Brenk Tisto kar beremo v najzgodnejšem otroštvu, nas gotovo zaznamuje za vse življenje. Prva branja pravljic, ki nam jih praviloma berejo starši, še toliko bolj. To je neprecenljiva, pa tudi nenadomestljiva dota za čas, ko odrastemo. Šele takrat namreč lahko v polni meri občutimo in razumemo, kakšno popotnico smo dobili s pravljicami in ilustracijami. Zato zares nobeno otroštvo ne bi smelo biti prikrajšano za pravljične svetove med platnicami. Čisto prve korake v svet literature pa pri nas že 70 let usmerja drobna, a nadvse pomembna zbirka Knjižnica Čebelica Mladinske knjige. Leta 1953 jo je zasnovala Kristina Brenk z namenom, da bi v enostavnem kvadratnem formatu knjižic velikosti 16 x 16 cm iz založbenega panja našle pot prav do vsakega otroka, ne glede na njegov socialni status. In ga tako obogatile s skrbno izbrano literaturo in likovno podobo. Zbirka, ki je letošnjega 22. oktobra upihnila 70 svečk, je izjemna dediščina vseh, ki so skozi desetletja skrbeli za njen obstoj in razvoj vse do danes, ko jo sestavlja že 472 naslovov, skupno pa je bilo natisnjenih več kot šest milijonov izvodov. V tokratnem Grafoskopu torej o zbirki Knjižnica Čebelica, pa tudi o pomenu otroškega leposlovja in izvirne ilustracije za človekov razvoj in njegovo duhovno dobrobit. O tem razmišljajo – Irena Matko Lukan, urednica otroškega leposlovja in Tanja Komadina, likovna urednica pri Mladinski knjigi založbi in Darja Lavrenčič Vrabec iz Mestne knjižnice Ljubljana. Urednik oddaje: Klemen Markovčič Tonski mojster: Vladimir Jovanović Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, oktober 2023
"Veliki, številčno silni narodi izdelujejo atomske bombe za pobijanje ljudi in grozljivo dognane podmornice in rakete za polete v vesolje. Kaj pa naj mali narodi? In narodi, ki šele nastajajo? Prav! Pa izdelujmo slikanice za otroke." - Kristina Brenk Tisto kar beremo v najzgodnejšem otroštvu, nas gotovo zaznamuje za vse življenje. Prva branja pravljic, ki nam jih praviloma berejo starši, še toliko bolj. To je neprecenljiva, pa tudi nenadomestljiva dota za čas, ko odrastemo. Šele takrat namreč lahko v polni meri občutimo in razumemo, kakšno popotnico smo dobili s pravljicami in ilustracijami. Zato zares nobeno otroštvo ne bi smelo biti prikrajšano za pravljične svetove med platnicami. Čisto prve korake v svet literature pa pri nas že 70 let usmerja drobna, a nadvse pomembna zbirka Knjižnica Čebelica Mladinske knjige. Leta 1953 jo je zasnovala Kristina Brenk z namenom, da bi v enostavnem kvadratnem formatu knjižic velikosti 16 x 16 cm iz založbenega panja našle pot prav do vsakega otroka, ne glede na njegov socialni status. In ga tako obogatile s skrbno izbrano literaturo in likovno podobo. Zbirka, ki je letošnjega 22. oktobra upihnila 70 svečk, je izjemna dediščina vseh, ki so skozi desetletja skrbeli za njen obstoj in razvoj vse do danes, ko jo sestavlja že 472 naslovov, skupno pa je bilo natisnjenih več kot šest milijonov izvodov. V tokratnem Grafoskopu torej o zbirki Knjižnica Čebelica, pa tudi o pomenu otroškega leposlovja in izvirne ilustracije za človekov razvoj in njegovo duhovno dobrobit. O tem razmišljajo – Irena Matko Lukan, urednica otroškega leposlovja in Tanja Komadina, likovna urednica pri Mladinski knjigi založbi in Darja Lavrenčič Vrabec iz Mestne knjižnice Ljubljana. Urednik oddaje: Klemen Markovčič Tonski mojster: Vladimir Jovanović Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, oktober 2023
Zdi se, da dogajanje na družabnih omrežjih, v virtualnem svetu zabrisanih identitet, kjer legitimnost dobiva čisto nove odtenke, vse bolj nekontrolirano prehaja v stvarni svet. Med mladimi odraslimi, tudi otroki, še toliko bolj. Nasilna in brezbrižna komunikacija pa je prvi korak v nasilje odnosov. Pomankanje empatije in čustveni manko iz primarnih okolij pa se vse bolj odraža v šoli, na ulici, v med vrstniških odnosih. Do nedavna se s takšnimi odkloni v naših lokalnih skupnosti še nismo srečevali, vsaj ne v takšni meri, kot jih poznamo iz tujine. Pa vendar nedavni dogodki v Beogradu in pri nas v Celju kažejo na to, da nismo več oddaljeni otok, ki ga ta problematika ne zadeva. Čeravno zares takšen otok nismo bili nikoli. Le pomanjkanje javnega diskurza šibi problem za katerega se tako zdi, da ga zares nimamo. V tokratnem Grafoskopu o vprašanjih nasilja s prof. dr. Robertom Krofličem. Na prvi pogled je tema nekoliko odmaknjena od osi kulturno-umetnostne vzgoje, a zares ni. Prav omikanost duha, o kateri je prof. Kroflič razmišljal v enem od predhodnih Grafoskopov, je zagotovo ena od poti do boljših odnosov, razumevanja drugih, družbe in sebe v njej. Urednik oddaje: Klemen Markovčič Tonski mojster: Sonja Strenar Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Sogovornik – prof. dr. Robert Kroflič Produkcija Uredništva za kulturo, september 2023
Zdi se, da dogajanje na družabnih omrežjih, v virtualnem svetu zabrisanih identitet, kjer legitimnost dobiva čisto nove odtenke, vse bolj nekontrolirano prehaja v stvarni svet. Med mladimi odraslimi, tudi otroki, še toliko bolj. Nasilna in brezbrižna komunikacija pa je prvi korak v nasilje odnosov. Pomankanje empatije in čustveni manko iz primarnih okolij pa se vse bolj odraža v šoli, na ulici, v med vrstniških odnosih. Do nedavna se s takšnimi odkloni v naših lokalnih skupnosti še nismo srečevali, vsaj ne v takšni meri, kot jih poznamo iz tujine. Pa vendar nedavni dogodki v Beogradu in pri nas v Celju kažejo na to, da nismo več oddaljeni otok, ki ga ta problematika ne zadeva. Čeravno zares takšen otok nismo bili nikoli. Le pomanjkanje javnega diskurza šibi problem za katerega se tako zdi, da ga zares nimamo. V tokratnem Grafoskopu o vprašanjih nasilja s prof. dr. Robertom Krofličem. Na prvi pogled je tema nekoliko odmaknjena od osi kulturno-umetnostne vzgoje, a zares ni. Prav omikanost duha, o kateri je prof. Kroflič razmišljal v enem od predhodnih Grafoskopov, je zagotovo ena od poti do boljših odnosov, razumevanja drugih, družbe in sebe v njej. Urednik oddaje: Klemen Markovčič Tonski mojster: Sonja Strenar Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Sogovornik – prof. dr. Robert Kroflič Produkcija Uredništva za kulturo, september 2023
Premisleki o kulturno-umetnostni vzgoji in njihovo zrcaljenje v povečavah in širokih kotih. Pogovori, reportaže, dokumentarci o svojevrstni vzgoji za človekovo širino duha. Urednik radijske oddaje in podkasta je Klemen Markovčič.
Premisleki o kulturno-umetnostni vzgoji in njihovo zrcaljenje v povečavah in širokih kotih. Pogovori, reportaže, dokumentarci o svojevrstni vzgoji za človekovo širino duha. Urednik radijske oddaje in podkasta je Klemen Markovčič.
Premisleki o kulturno-umetnostni vzgoji in njihovo zrcaljenje v povečavah in širokih kotih. Pogovori, reportaže, dokumentarci o svojevrstni vzgoji za človekovo širino duha. Urednik radijske oddaje in podkasta je Klemen Markovčič.
Premisleki o kulturno-umetnostni vzgoji in njihovo zrcaljenje v povečavah in širokih kotih. Pogovori, reportaže, dokumentarci o svojevrstni vzgoji za človekovo širino duha. Urednik radijske oddaje in podkasta je Klemen Markovčič.
Čeprav obstaja hierarhija človekovih potreb, pri čemer se višje, če sledimo Maslowu, zares razvijajo šele, ko so zadovoljene nižje, pa je pomembno, da so človeku ves čas na voljo vzgojni, učni in doživljajski procesi, ki ga bogatijo. Pri tem pa je ravno kulturno-umetnostna vzgoja ena od ključnih poti do takšnega duhovnega bogatenja in omikanosti. V svetu, kjer se zdi, da valuta humanizma devalvira vsak dan znova, je prav spodbujanje človečnosti, zlasti skozi umetnost in kulturo, ključna vseživljenjska disciplina. Vsakega posameznika, za dobro sebe in družbe, v kateri živi. V današnjem Grafoskopu o omikanosti duha in kulturno-umetnosti vzgoji razmišlja prof. dr. Robert Kroflič z Oddelka za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Urednik oddaje in vodja pogovora: Klemen Markovčič Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Posnelo je Uredništvo za kulturo, junija 2023.
Čeprav obstaja hierarhija človekovih potreb, pri čemer se višje, če sledimo Maslowu, zares razvijajo šele, ko so zadovoljene nižje, pa je pomembno, da so človeku ves čas na voljo vzgojni, učni in doživljajski procesi, ki ga bogatijo. Pri tem pa je ravno kulturno-umetnostna vzgoja ena od ključnih poti do takšnega duhovnega bogatenja in omikanosti. V svetu, kjer se zdi, da valuta humanizma devalvira vsak dan znova, je prav spodbujanje človečnosti, zlasti skozi umetnost in kulturo, ključna vseživljenjska disciplina. Vsakega posameznika, za dobro sebe in družbe, v kateri živi. V današnjem Grafoskopu o omikanosti duha in kulturno-umetnosti vzgoji razmišlja prof. dr. Robert Kroflič z Oddelka za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Urednik oddaje in vodja pogovora: Klemen Markovčič Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Posnelo je Uredništvo za kulturo, junija 2023.
Ne bomo se zmotili, če rečemo, da je 21. stoletje eno najbolj vizualnih in konkretnih, kar jih pomni človeštvo. Večinski del sodobne medijske krajine so namreč prav vizualni mediji, ki jim je v celoti prilagojena tudi tehnologija. Za današnje otroke in mladostnike se zdi, da so se tako rekoč že rodili z gestami za tapkanje in razširjanje slike ali listanje na tablicah in telefonih, ki jih bodo šele dobili. Vendar pa prav vizualna nasičenost časa in prostora, v katerem živimo, zahteva tudi oblikovanje kriterijev in kritičnega pogleda, pogosto pa tudi prepotrebne distance. Prav film, torej sedmo umetnost, kot eno najbolj kompleksnih oblik umetnosti, pa pri tem lahko razumemo tudi kot izvrsten poligon ali celo vademekum za opismenjevanje in poglabljanje splošne izobrazbe na poti do kritičnega gledalca. Takšnega, ki bo znal izbirati in argumentirati, po svetu pa ne bo hodil s plašnicami in uzdami, pač pa z odprtim in širokim pogledom. V tokratnem Grafoskopu o pomenu filmske vzgoje v širokem kotu in povečavi razmišljata Lorena Pavlič, Mednarodni festival Kino Otok, in Barbara Kelbl, Kinodvor. Urednik oddaje in vodja pogovora: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Posnetlo Uredništvo za kulturo, maja 2023.
Ne bomo se zmotili, če rečemo, da je 21. stoletje eno najbolj vizualnih in konkretnih, kar jih pomni človeštvo. Večinski del sodobne medijske krajine so namreč prav vizualni mediji, ki jim je v celoti prilagojena tudi tehnologija. Za današnje otroke in mladostnike se zdi, da so se tako rekoč že rodili z gestami za tapkanje in razširjanje slike ali listanje na tablicah in telefonih, ki jih bodo šele dobili. Vendar pa prav vizualna nasičenost časa in prostora, v katerem živimo, zahteva tudi oblikovanje kriterijev in kritičnega pogleda, pogosto pa tudi prepotrebne distance. Prav film, torej sedmo umetnost, kot eno najbolj kompleksnih oblik umetnosti, pa pri tem lahko razumemo tudi kot izvrsten poligon ali celo vademekum za opismenjevanje in poglabljanje splošne izobrazbe na poti do kritičnega gledalca. Takšnega, ki bo znal izbirati in argumentirati, po svetu pa ne bo hodil s plašnicami in uzdami, pač pa z odprtim in širokim pogledom. V tokratnem Grafoskopu o pomenu filmske vzgoje v širokem kotu in povečavi razmišljata Lorena Pavlič, Mednarodni festival Kino Otok, in Barbara Kelbl, Kinodvor. Urednik oddaje in vodja pogovora: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Posnetlo Uredništvo za kulturo, maja 2023.
Branje in pisanje sta veščini, ki ju moramo, tako kot vsako, razvijati in krepiti vse življenje. Prebrati ni enako brati, kot tudi zapisati ni enako pisati. Čeravno se zdi, da to vsem gre, pa splošna pismenost kaže drugačno podobo. Zlasti v najzgodnejših razvojnih obdobjih je pomembna bralna spodbujevalnost, ki krepi besedni zaklad in s tem temelj pismenosti. V ta namen imamo pri nas, po čeških zgledih, od leta 1961 bralno značko Zveze prijateljev mladine Slovenije kot primer izjemne prakse na osnovnošolski ravni, velik izziv pri spodbujanju branja, tudi kreativnega pisanja pa ostajajo dijaki, deloma tudi študenti. Zdi se, da obdobje adolescence ob vseh razvojnih metamorfozah mladega človeka, branje, pa tudi pisanje pušča nekoliko dlje od sebe. V tokratnem Grafoskopu Metka Kostanjevec, knjižničarka in profesorica slovenščine na Prvi gimnaziji Maribor in Alenka Veler, urednica mladinskega leposlovja pri Mladinski knjigi Založbi in pobudnica Festivala angažiranega pisanja ITN razmišljata o pomenu branja, kritičnega pisanja in knjigah, ki so zaznamovale generacije. Urednik oddaje in vodja pogovora: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, april 2023
Branje in pisanje sta veščini, ki ju moramo, tako kot vsako, razvijati in krepiti vse življenje. Prebrati ni enako brati, kot tudi zapisati ni enako pisati. Čeravno se zdi, da to vsem gre, pa splošna pismenost kaže drugačno podobo. Zlasti v najzgodnejših razvojnih obdobjih je pomembna bralna spodbujevalnost, ki krepi besedni zaklad in s tem temelj pismenosti. V ta namen imamo pri nas, po čeških zgledih, od leta 1961 bralno značko Zveze prijateljev mladine Slovenije kot primer izjemne prakse na osnovnošolski ravni, velik izziv pri spodbujanju branja, tudi kreativnega pisanja pa ostajajo dijaki, deloma tudi študenti. Zdi se, da obdobje adolescence ob vseh razvojnih metamorfozah mladega človeka, branje, pa tudi pisanje pušča nekoliko dlje od sebe. V tokratnem Grafoskopu Metka Kostanjevec, knjižničarka in profesorica slovenščine na Prvi gimnaziji Maribor in Alenka Veler, urednica mladinskega leposlovja pri Mladinski knjigi Založbi in pobudnica Festivala angažiranega pisanja ITN razmišljata o pomenu branja, kritičnega pisanja in knjigah, ki so zaznamovale generacije. Urednik oddaje in vodja pogovora: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, april 2023
Lahko rečemo, da je imperativ umetnosti progresivnost. Ta jo vedno žene k temu, da vidi dlje in drugače kot druge discipline. Razvite družbe zato ustvarjalcev ne razumejo kot samo okrasja družbe, pač pa jih sistemsko in proaktivno vključujejo v interdisciplinarne time na najrazličnejših področjih. Zlasti z namenom spreminjanja perspektiv in širjenja horizontov. Zato je kulturno-umetnostna vzgoja tako pomembna. Ne le za razvoj posameznika, pač pa predvsem skupnosti, v kateri takšen posameznik živi. Pojem vzgoje namreč prevečkrat enačimo samo z otroštvom in zgodnjimi izobraževalnimi obdobji, čeravno gre za vseživljenjsko disciplino v urjenju duha. Prav z razvijanjem teh veščin pa umetnost in kultura vse bolj postajata ključni tudi za socialne spremembe. V tokratnem Grafoskopu kulturologinja in producentka pri Zavodu Bunker Alma R. Selimović razmišlja o umetnosti kot generatorju socialnih sprememb in inovacij, še zlasti skozi prizmo kulturno-umetnostne vzgoje. Urednik oddaje in vodja pogovora: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, marec 2023.
Lahko rečemo, da je imperativ umetnosti progresivnost. Ta jo vedno žene k temu, da vidi dlje in drugače kot druge discipline. Razvite družbe zato ustvarjalcev ne razumejo kot samo okrasja družbe, pač pa jih sistemsko in proaktivno vključujejo v interdisciplinarne time na najrazličnejših področjih. Zlasti z namenom spreminjanja perspektiv in širjenja horizontov. Zato je kulturno-umetnostna vzgoja tako pomembna. Ne le za razvoj posameznika, pač pa predvsem skupnosti, v kateri takšen posameznik živi. Pojem vzgoje namreč prevečkrat enačimo samo z otroštvom in zgodnjimi izobraževalnimi obdobji, čeravno gre za vseživljenjsko disciplino v urjenju duha. Prav z razvijanjem teh veščin pa umetnost in kultura vse bolj postajata ključni tudi za socialne spremembe. V tokratnem Grafoskopu kulturologinja in producentka pri Zavodu Bunker Alma R. Selimović razmišlja o umetnosti kot generatorju socialnih sprememb in inovacij, še zlasti skozi prizmo kulturno-umetnostne vzgoje. Urednik oddaje in vodja pogovora: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, marec 2023.
Kulturni bazar je največji nacionalni medresorski projekt na področju kulturno-umetnostne vzgoje pri nas. Gre za letni enodnevni dogodek, ki je od leta 2009 naprej osrednje nacionalno strokovno usposabljanje. Leta 2014 postane tudi platforma za nacionalno mrežo koordinatorjev kulturno-umetnostne vzgoje, z letom 2017 pa je bienalno organiziran v izbrani regiji izven Ljubljane in domicilnega Cankarjevega doma, sicer izvršnega producenta projekta. S Kulturnim bazarjem je z letom 2023 partnersko pogodbo prvič sklenil tudi Radio Slovenija, s čimer je naša nacionalna radijska hiša formalno opredelila že leta zgledno medsebojno sodelovanje, s tem pa okrepila tudi svojo pedagoško dejavnost. V tokratnem Grafoskopu Nataša Bucik, Ministrstvo RS za kulturo, Nada Požar Matjašič, Ministrstvo RS za vzgojo in izobraževanje in dr. Gregor Torkar, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani v širokem kotu razmišljajo o kulturno-umetnostni vzgoji, v povečavi pa o ustvarjalnosti za trajnostni razvoj, osrednji temi Kulturnega bazarja 2023. Urednik oddaje in vodja pogovora: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Posneto v Uredništvu za kulturo, februarja 2023.
Kulturni bazar je največji nacionalni medresorski projekt na področju kulturno-umetnostne vzgoje pri nas. Gre za letni enodnevni dogodek, ki je od leta 2009 naprej osrednje nacionalno strokovno usposabljanje. Leta 2014 postane tudi platforma za nacionalno mrežo koordinatorjev kulturno-umetnostne vzgoje, z letom 2017 pa je bienalno organiziran v izbrani regiji izven Ljubljane in domicilnega Cankarjevega doma, sicer izvršnega producenta projekta. S Kulturnim bazarjem je z letom 2023 partnersko pogodbo prvič sklenil tudi Radio Slovenija, s čimer je naša nacionalna radijska hiša formalno opredelila že leta zgledno medsebojno sodelovanje, s tem pa okrepila tudi svojo pedagoško dejavnost. V tokratnem Grafoskopu Nataša Bucik, Ministrstvo RS za kulturo, Nada Požar Matjašič, Ministrstvo RS za vzgojo in izobraževanje in dr. Gregor Torkar, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani v širokem kotu razmišljajo o kulturno-umetnostni vzgoji, v povečavi pa o ustvarjalnosti za trajnostni razvoj, osrednji temi Kulturnega bazarja 2023. Urednik oddaje in vodja pogovora: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Posneto v Uredništvu za kulturo, februarja 2023.
Nova oddaja o kulturno-umetnostni vzgoji Grafoskop skozi pogovore, reportaže, pa tudi kratke dokumentarce v širokih kotih in povečavah zrcali premisleke o kulturno-umetnostni vzgoji. Ciljno poslušalstvo je strokovna pedagoška in širša zainteresirana javnost. Namen oddaje pa je osvetliti polje in poglobiti razmisleke o tovrstni vzgoji, ki je pri nas še premalo v zavesti. Program Ars je za to nedvomno pravo torišče. Gostja prve oddaje je sociologinja in filozofinjo dr. Renata Salecl. V pogovoru s Klemnom Markovčičem razpirata premisleke o sodobnem kontekstu vzgoje, kulture pa tudi umetnosti. Urednik oddaje: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, januar 2023
Nova oddaja o kulturno-umetnostni vzgoji Grafoskop skozi pogovore, reportaže, pa tudi kratke dokumentarce v širokih kotih in povečavah zrcali premisleke o kulturno-umetnostni vzgoji. Ciljno poslušalstvo je strokovna pedagoška in širša zainteresirana javnost. Namen oddaje pa je osvetliti polje in poglobiti razmisleke o tovrstni vzgoji, ki je pri nas še premalo v zavesti. Program Ars je za to nedvomno pravo torišče. Gostja prve oddaje je sociologinja in filozofinjo dr. Renata Salecl. V pogovoru s Klemnom Markovčičem razpirata premisleke o sodobnem kontekstu vzgoje, kulture pa tudi umetnosti. Urednik oddaje: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, januar 2023