Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ansambel Vedun je leta 2023 praznoval 45 let delovanja in več kot 50 let etnomuzikološkega raziskovanja in predstavljanja slovenske, evropske in svetovne glasbene dediščine pod vodstvom etnologinje in doktorice muzikoloških znanosti Mire Omerzel - Mirit. Ob tej priložnosti so v Slovenski filharmoniji pripravili koncert, ki pomeni edinstveno izkušnjo in redkost tudi v svetovnem merilu. Poslušalce povabi na zvočno in duhovno pot svetovnih kultur, njihovih starodavnih zvočnih praks in pozabljenih glasbil. Glasbeniki po vzoru starosvetnih vedunov, slovanskih svečenikov, zdravilcev in glasbenikov, povezujejo melose kultur, predstavljajo njihove podobnosti in razlike ter prebujajo strpnost in mir v ljudeh in v svetu.
Ansambel Vedun je leta 2023 praznoval 45 let delovanja in več kot 50 let etnomuzikološkega raziskovanja in predstavljanja slovenske, evropske in svetovne glasbene dediščine pod vodstvom etnologinje in doktorice muzikoloških znanosti Mire Omerzel - Mirit. Ob tej priložnosti so v Slovenski filharmoniji pripravili koncert, ki pomeni edinstveno izkušnjo in redkost tudi v svetovnem merilu. Poslušalce povabi na zvočno in duhovno pot svetovnih kultur, njihovih starodavnih zvočnih praks in pozabljenih glasbil. Glasbeniki po vzoru starosvetnih vedunov, slovanskih svečenikov, zdravilcev in glasbenikov, povezujejo melose kultur, predstavljajo njihove podobnosti in razlike ter prebujajo strpnost in mir v ljudeh in v svetu.
Ansambel Vedun je leta 2023 praznoval 45 let delovanja in več kot 50 let etnomuzikološkega raziskovanja in predstavljanja slovenske, evropske in svetovne glasbene dediščine pod vodstvom etnologinje in doktorice muzikoloških znanosti Mire Omerzel - Mirit. Ob tej priložnosti so v Slovenski filharmoniji pripravili koncert, ki pomeni edinstveno izkušnjo in redkost tudi v svetovnem merilu. Poslušalce povabi na zvočno in duhovno pot svetovnih kultur, njihovih starodavnih zvočnih praks in pozabljenih glasbil. Glasbeniki po vzoru starosvetnih vedunov, slovanskih svečenikov, zdravilcev in glasbenikov, povezujejo melose kultur, predstavljajo njihove podobnosti in razlike ter prebujajo strpnost in mir v ljudeh in v svetu.
Ansambel Vedun je leta 2023 praznoval 45 let delovanja in več kot 50 let etnomuzikološkega raziskovanja in predstavljanja slovenske, evropske in svetovne glasbene dediščine pod vodstvom etnologinje in doktorice muzikoloških znanosti Mire Omerzel - Mirit. Ob tej priložnosti so v Slovenski filharmoniji pripravili koncert, ki pomeni edinstveno izkušnjo in redkost tudi v svetovnem merilu. Poslušalce povabi na zvočno in duhovno pot svetovnih kultur, njihovih starodavnih zvočnih praks in pozabljenih glasbil. Glasbeniki po vzoru starosvetnih vedunov, slovanskih svečenikov, zdravilcev in glasbenikov, povezujejo melose kultur, predstavljajo njihove podobnosti in razlike ter prebujajo strpnost in mir v ljudeh in v svetu.
Glasbeniki ansambla Vedun ponujajo v poslušanje blagozvočne melodije prekmursko-ciganskih cimbal in eno od najlepših slovenskih ljudskih pesmi o Katici, ki svojemu dragemu želi všiti v srajco sonce, luno in zvezde. Pesmi ne spreminjajo, temveč jo izvajajo v njeni prvobitni obliki. Ansambel Vedun pri svojem muziciranju uporablja pester instrumentarij sveta – tako slovanskih, slovenskih kot tudi tujerodnih planetarnih prednikov. Med najzanimivejša glasbila starega sveta zagotovo spada pojoča žaga – glasbilo iznajdljivih godcev.
Glasbeniki ansambla Vedun ponujajo v poslušanje blagozvočne melodije prekmursko-ciganskih cimbal in eno od najlepših slovenskih ljudskih pesmi o Katici, ki svojemu dragemu želi všiti v srajco sonce, luno in zvezde. Pesmi ne spreminjajo, temveč jo izvajajo v njeni prvobitni obliki. Ansambel Vedun pri svojem muziciranju uporablja pester instrumentarij sveta – tako slovanskih, slovenskih kot tudi tujerodnih planetarnih prednikov. Med najzanimivejša glasbila starega sveta zagotovo spada pojoča žaga – glasbilo iznajdljivih godcev.
Vedun je ansambel, ki izvaja staro in meditativno glasbo ter kanalizira zdravilni zvok z glasbili in pesmimi ljudstev sveta. Ime je ansambel prevzel iz slovanske dediščine, pomeni pa tistega, ki lahko zdravi dušo in telo tudi z besedami, torej z glasovi, vokali, konzonanti, zvoki, toni, šumi, ropotom, z vsem, kar sestavlja zvočni jezik ali zvočno orodje za širitev zavesti. Skupina, ki deluje pod vodstvom Mire Omerzel - Mirit, uporablja različne glasovne tehnike ter glasbila in zvočila iz svetovne dediščine.
Vedun je ansambel, ki izvaja staro in meditativno glasbo ter kanalizira zdravilni zvok z glasbili in pesmimi ljudstev sveta. Ime je ansambel prevzel iz slovanske dediščine, pomeni pa tistega, ki lahko zdravi dušo in telo tudi z besedami, torej z glasovi, vokali, konzonanti, zvoki, toni, šumi, ropotom, z vsem, kar sestavlja zvočni jezik ali zvočno orodje za širitev zavesti. Skupina, ki deluje pod vodstvom Mire Omerzel - Mirit, uporablja različne glasovne tehnike ter glasbila in zvočila iz svetovne dediščine.
Vedun je ansambel, ki izvaja staro in meditativno glasbo ter kanalizira zdravilni zvok z glasbili in pesmimi ljudstev sveta. Ime je ansambel prevzel iz slovanske dediščine, pomeni pa tistega, ki lahko zdravi dušo in telo tudi z besedami, torej z glasovi, vokali, konzonanti, zvoki, toni, šumi, ropotom, z vsem, kar sestavlja zvočni jezik ali zvočno orodje za širitev zavesti. Skupina, ki deluje pod vodstvom Mire Omerzel - Mirit, uporablja različne glasovne tehnike ter glasbila in zvočila iz svetovne dediščine. Tokrat predstavljajo glasbila: poganske harfe, alpski rog, balkanske gusle in kemence, drgalce in žvrgolec.
Vedun je ansambel, ki izvaja staro in meditativno glasbo ter kanalizira zdravilni zvok z glasbili in pesmimi ljudstev sveta. Ime je ansambel prevzel iz slovanske dediščine, pomeni pa tistega, ki lahko zdravi dušo in telo tudi z besedami, torej z glasovi, vokali, konzonanti, zvoki, toni, šumi, ropotom, z vsem, kar sestavlja zvočni jezik ali zvočno orodje za širitev zavesti. Skupina, ki deluje pod vodstvom Mire Omerzel - Mirit, uporablja različne glasovne tehnike ter glasbila in zvočila iz svetovne dediščine. Tokrat predstavljajo glasbila: poganske harfe, alpski rog, balkanske gusle in kemence, drgalce in žvrgolec.
Vzorniki ansambla Vedun in hkrati slovanska dragocenost so svečeniki - glasbeniki z imenom veduni. Ansambel se tokrat predstavlja s sproščujočimi in urejajočimi zvoki v melosih, ki temeljijo na slovenski melodiki in na slovenski ljudski pesmi Rezije, Prekmurja, Primorske, Gorenjske in osrednje Slovenije. Za spremljavo služijo tudi bordunske citre drsovce, ustne brnivke drumlice in zgodovinska različica harmonike imenovana plonarca.
Vzorniki ansambla Vedun in hkrati slovanska dragocenost so svečeniki - glasbeniki z imenom veduni. Ansambel se tokrat predstavlja s sproščujočimi in urejajočimi zvoki v melosih, ki temeljijo na slovenski melodiki in na slovenski ljudski pesmi Rezije, Prekmurja, Primorske, Gorenjske in osrednje Slovenije. Za spremljavo služijo tudi bordunske citre drsovce, ustne brnivke drumlice in zgodovinska različica harmonike imenovana plonarca.
Slavnostni koncert ansambla Vedun predstavlja njihovo dolgoletno dragoceno oživljanje glasbene dediščine in zvočnih korenin slovanske ter slovenske duše ter ob tem razmišljanja in spomine dr. Mire Omerzel- Mirit. Tretji del predstavlja različne kulture, ki so v preteklosti bogatile našo slovansko in staroslovensko glasbeno dediščino.
Slavnostni koncert ansambla Vedun predstavlja njihovo dolgoletno dragoceno oživljanje glasbene dediščine in zvočnih korenin slovanske ter slovenske duše ter ob tem razmišljanja in spomine dr. Mire Omerzel- Mirit. Tretji del predstavlja različne kulture, ki so v preteklosti bogatile našo slovansko in staroslovensko glasbeno dediščino.
Slavnostni koncert ansambla Vedun predstavlja njihovo dolgoletno dragoceno oživljanje glasbene dediščine in zvočnih korenin slovanske ter slovenske duše ter ob tem razmišljanja in spomine dr. Mire Omerzel- Mirit. Drugi del predstavlja Slovensko izročilo.
Slavnostni koncert ansambla Vedun predstavlja njihovo dolgoletno dragoceno oživljanje glasbene dediščine in zvočnih korenin slovanske ter slovenske duše ter ob tem razmišljanja in spomine dr. Mire Omerzel- Mirit. Drugi del predstavlja Slovensko izročilo.
Slavnostni koncert ansambla Vedun predstavlja njihovo dolgoletno dragoceno oživljanje glasbene dediščine in zvočnih korenin slovanske ter slovenske duše ter ob tem razmišljanja in spomine dr. Mire Omerzel- Mirit. Prvi del predstavlja dediščino Slovanov in Keltov, drugi del Slovensko izročilo, tretji pa različne kulture, ki so v preteklosti bogatile našo slovansko in staroslovensko glasbeno dediščino.
Slavnostni koncert ansambla Vedun predstavlja njihovo dolgoletno dragoceno oživljanje glasbene dediščine in zvočnih korenin slovanske ter slovenske duše ter ob tem razmišljanja in spomine dr. Mire Omerzel- Mirit. Prvi del predstavlja dediščino Slovanov in Keltov, drugi del Slovensko izročilo, tretji pa različne kulture, ki so v preteklosti bogatile našo slovansko in staroslovensko glasbeno dediščino.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Ansambel si je nadel ime po svojih vzornikih, svečenikih glasbenikih z imenom Veduni. Tokrat predstavljajo glasbo in glasbila z Balkana.
Ansambel si je nadel ime po svojih vzornikih, svečenikih glasbenikih z imenom Veduni. Tokrat predstavljajo glasbo in glasbila z Balkana.
Vedun je ansambel za staro in meditativno glasbo ter kanalizirani zdravilni zvok z glasbili in pesmimi ljudstev sveta. Ime je ansambel prevzel iz slovanske dediščine, pomeni pa tistega, ki lahko zdravi dušo in telo tudi z besedami, torej z glasovi, vokali, konzonanti, zvoki, toni, šumi, ropotom ..., ki sestavljajo zvočni jezik ali zvočno orodje za širitev zavesti. Skupina, ki deluje pod vodstvom Mire Omerzel - Mirit, uporablja različne glasovne tehnike ter glasbila in zvočila iz svetovne dediščine. Tako se duhovna modrost skorajda pozabljenega izročila spet srečuje s potrebami, duhovnim prebujanjem in iskanjem sodobnega človeka.
Vedun je ansambel za staro in meditativno glasbo ter kanalizirani zdravilni zvok z glasbili in pesmimi ljudstev sveta. Ime je ansambel prevzel iz slovanske dediščine, pomeni pa tistega, ki lahko zdravi dušo in telo tudi z besedami, torej z glasovi, vokali, konzonanti, zvoki, toni, šumi, ropotom ..., ki sestavljajo zvočni jezik ali zvočno orodje za širitev zavesti. Skupina, ki deluje pod vodstvom Mire Omerzel - Mirit, uporablja različne glasovne tehnike ter glasbila in zvočila iz svetovne dediščine. Tako se duhovna modrost skorajda pozabljenega izročila spet srečuje s potrebami, duhovnim prebujanjem in iskanjem sodobnega človeka.
Dokumentarni portret Ljubezen je zvok in zvok je ljubezen posvečamo nedavno preminuli dr. Miri Omerzel – Mirit, ki je bila avtorica številnih etnomuzikoloških študij ter pionirka v raziskovanju razsežnosti in moči zvoka tako doma kot tudi v svetu. Med drugim je ustanovila ansambel za oživljanje slovenskega glasbenega izročila Trutamora Slovenica, ansambel Vedun za staro in meditativno glasbo in transcendentalni zvok ljudstev sveta ter Katedro za razvoj zavesti in (samo)zdravljenje z zvokom Veduna. Ob tem je bila tesno povezana tudi z Uredništvom za resno glasbo in balet Televizije Slovenija, ki je omogočilo snemanje dragocene serije o slovenskih ljudskih godcih in glasbilih. Dokumentarni film predstavlja vse plati Mirine barvite osebnosti in pomembno poslanstvo, ki ga je opravljala skupaj z najožjimi sodelavci – poleg raziskovanja in restavratorskega dela je tudi ozaveščala ljudi z zvokom. Urednica Danica Dolinar, direktor fotografije Bernard Perme, scenarij in režija Barbara Zemljič.
Dokumentarni portret Ljubezen je zvok in zvok je ljubezen posvečamo nedavno preminuli dr. Miri Omerzel – Mirit, ki je bila avtorica številnih etnomuzikoloških študij ter pionirka v raziskovanju razsežnosti in moči zvoka tako doma kot tudi v svetu. Med drugim je ustanovila ansambel za oživljanje slovenskega glasbenega izročila Trutamora Slovenica, ansambel Vedun za staro in meditativno glasbo in transcendentalni zvok ljudstev sveta ter Katedro za razvoj zavesti in (samo)zdravljenje z zvokom Veduna. Ob tem je bila tesno povezana tudi z Uredništvom za resno glasbo in balet Televizije Slovenija, ki je omogočilo snemanje dragocene serije o slovenskih ljudskih godcih in glasbilih. Dokumentarni film predstavlja vse plati Mirine barvite osebnosti in pomembno poslanstvo, ki ga je opravljala skupaj z najožjimi sodelavci – poleg raziskovanja in restavratorskega dela je tudi ozaveščala ljudi z zvokom. Urednica Danica Dolinar, direktor fotografije Bernard Perme, scenarij in režija Barbara Zemljič.
Ansambel Vedun (dr. Mira Omerzel - Mirit, Mojka Žagar, Tine Omerzel Terlep) je otrok ansambla za staro glasbo in arhivsko oživljanje slovenske ljudske glasbene dediščine Trutamora Slovenica. V času sončnih obratov (solsticijev) in enakonočij (ekvinokcijev) se kozmične energije, ki so pravzaprav neslišen zvok, dobesedno zlijejo s tistimi, ki v tem času uporabljajo zvok kot orodje za uravnovešanje, zdravljenje in duhovno rast. Zato je ansambel Vedun ljudem v času sončnih obratov namenil cikel koncertov. Zvočna preja z glasbili ljudstev sveta OB ZIMSKEM SONČNEM OBRATU je koncert obrednih in svetih pesmi različnih duhovnih tradicij s kanaliziranim medijskim zdravilnim zvokom ob zimskem sončnem obratu.
Ansambel Vedun (dr. Mira Omerzel - Mirit, Mojka Žagar, Tine Omerzel Terlep) je otrok ansambla za staro glasbo in arhivsko oživljanje slovenske ljudske glasbene dediščine Trutamora Slovenica. V času sončnih obratov (solsticijev) in enakonočij (ekvinokcijev) se kozmične energije, ki so pravzaprav neslišen zvok, dobesedno zlijejo s tistimi, ki v tem času uporabljajo zvok kot orodje za uravnovešanje, zdravljenje in duhovno rast. Zato je ansambel Vedun ljudem v času sončnih obratov namenil cikel koncertov. Zvočna preja z glasbili ljudstev sveta OB ZIMSKEM SONČNEM OBRATU je koncert obrednih in svetih pesmi različnih duhovnih tradicij s kanaliziranim medijskim zdravilnim zvokom ob zimskem sončnem obratu.
Vzorniki ansambla Vedun in hkrati slovanska dragocenost so svečeniki - glasbeniki z imenom veduni. Ansambel se tokrat predstavlja z indijskimi glasbili. Kot so zapisali, postane na teh glasbilih slišen neslišni vibracijski tok ali kozmični zvok (šabd). Zvoki stvarjenja, ki oblikujejo in urejajo svet, se prelijejo v slišno brnenje in sozvenenje s številnimi frekvenčnimi valovanji ter neštetimi tonskimi (tudi alikvotnimi) višinami.
Vzorniki ansambla Vedun in hkrati slovanska dragocenost so svečeniki - glasbeniki z imenom veduni. Ansambel se tokrat predstavlja z indijskimi glasbili. Kot so zapisali, postane na teh glasbilih slišen neslišni vibracijski tok ali kozmični zvok (šabd). Zvoki stvarjenja, ki oblikujejo in urejajo svet, se prelijejo v slišno brnenje in sozvenenje s številnimi frekvenčnimi valovanji ter neštetimi tonskimi (tudi alikvotnimi) višinami.
Vzorniki ansambla Vedun in hkrati slovanska dragocenost so svečeniki - glasbeniki z imenom veduni. Tokrat se ansambel predstavlja z meditativnimi zvoki Mongolije.
Vzorniki ansambla Vedun in hkrati slovanska dragocenost so svečeniki - glasbeniki z imenom veduni. Tokrat se ansambel predstavlja z meditativnimi zvoki Mongolije.
Vzorniki ansambla Vedun in hkrati slovanska dragocenost so svečeniki - glasbeniki z imenom veduni. Ansambel se tokrat predstavlja z glasbo in glasbili iz Afrike.
Vzorniki ansambla Vedun in hkrati slovanska dragocenost so svečeniki - glasbeniki z imenom veduni. Ansambel se tokrat predstavlja z glasbo in glasbili iz Afrike.
Vzorniki ansambla Vedun in hkrati slovanska dragocenost so svečeniki - glasbeniki z imenom veduni. Ansambel se tokrat predstavlja z novodobnimi kristalnimi harfami in kristalnimi skledami, ki ob zvokih indijskih klasičnih glasbil zazvenijo zelo nenavadno, kozmično, mnogodimenzionalno, nas preplavijo in odzvanjajo v vsaki naši celici.
Vzorniki ansambla Vedun in hkrati slovanska dragocenost so svečeniki - glasbeniki z imenom veduni. Ansambel se tokrat predstavlja z novodobnimi kristalnimi harfami in kristalnimi skledami, ki ob zvokih indijskih klasičnih glasbil zazvenijo zelo nenavadno, kozmično, mnogodimenzionalno, nas preplavijo in odzvanjajo v vsaki naši celici.
Ansambel Vedun je slovenska glasbena zasedba, ki oživlja zvočno glasbeno prakso preteklosti, od alikvotnega grlenega petja do nenavadnih zvokov in načinov igranja na pozabljena glasbila preteklosti. Ansambel igra na izvirna glasbila in na replike zgodovinskih različic glasbil. Spremljali boste lahko njihov koncert iz Ljubljane, kjer so predstavili glasbene sklope: Staroslovanska zvočna preja in poklon štirim smerem, Razpiranje zavesti v mnogodimenzionalno resničnost, Arabsko-bizantinsko-grško zvočno tkanje, Pridih Kitajske in Razkošje povezanosti neba in zemlje. Ansambel Vedun so: dr. Mira Omerzel – Mirit, Tine Omerzel Terlep, Mojka Žagar, Igor Meglič, Polona Kuret. Režiserka: Barbara Zemljič.
Ansambel Vedun je slovenska glasbena zasedba, ki oživlja zvočno glasbeno prakso preteklosti, od alikvotnega grlenega petja do nenavadnih zvokov in načinov igranja na pozabljena glasbila preteklosti. Ansambel igra na izvirna glasbila in na replike zgodovinskih različic glasbil. Spremljali boste lahko njihov koncert iz Ljubljane, kjer so predstavili glasbene sklope: Staroslovanska zvočna preja in poklon štirim smerem, Razpiranje zavesti v mnogodimenzionalno resničnost, Arabsko-bizantinsko-grško zvočno tkanje, Pridih Kitajske in Razkošje povezanosti neba in zemlje. Ansambel Vedun so: dr. Mira Omerzel – Mirit, Tine Omerzel Terlep, Mojka Žagar, Igor Meglič, Polona Kuret. Režiserka: Barbara Zemljič.
Ansambel Vedun je slovenska glasbena zasedba, ki oživlja zvočno glasbeno prakso preteklosti, od alikvotnega grlenega petja do nenavadnih zvokov in načinov igranja na pozabljena glasbila preteklosti. Ansambel igra na izvirna glasbila in na replike zgodovinskih različic glasbil. Spremljali boste lahko njihov koncert iz Ljubljane, kjer so predstavili glasbene sklope: Staroslovanska zvočna preja in poklon štirim smerem, Razpiranje zavesti v mnogodimenzionalno resničnost, Arabsko-bizantinsko-grško zvočno tkanje, Pridih Kitajske in Razkošje povezanosti neba in zemlje. Ansambel Vedun so: dr. Mira Omerzel – Mirit, Tine Omerzel Terlep, Mojka Žagar, Igor Meglič, Polona Kuret. Režiserka: Barbara Zemljič.
Ansambel Vedun je slovenska glasbena zasedba, ki oživlja zvočno glasbeno prakso preteklosti, od alikvotnega grlenega petja do nenavadnih zvokov in načinov igranja na pozabljena glasbila preteklosti. Ansambel igra na izvirna glasbila in na replike zgodovinskih različic glasbil. Spremljali boste lahko njihov koncert iz Ljubljane, kjer so predstavili glasbene sklope: Staroslovanska zvočna preja in poklon štirim smerem, Razpiranje zavesti v mnogodimenzionalno resničnost, Arabsko-bizantinsko-grško zvočno tkanje, Pridih Kitajske in Razkošje povezanosti neba in zemlje. Ansambel Vedun so: dr. Mira Omerzel – Mirit, Tine Omerzel Terlep, Mojka Žagar, Igor Meglič, Polona Kuret. Režiserka: Barbara Zemljič.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Minljivost odpre praznino. Zazevala je v minulih dneh z vestjo, da se je poslovila Mira Omerzel Mirit. Mira Omerzel, nekoč Terlep, pozneje Mirit je bila doktorica muzikoloških znanosti, univ. dipl. etnologinja, etnomuzikologinja, samostojna raziskovalka, pisateljica, duhovna učiteljica, glasbenica, zvočno-energijska terapevtka, kozmična telepatka – medij za prenos Univerzalne življenjske energije – slišnega in neslišnega Univerzalnega frekvenčnega valovanja ter ustanoviteljica ansamblov Trutamora Slovenica in Vedun ter Katedre za razvoj zavesti in (samo)zdravljenje z zvokom Veduna. Bila je avtorica številnih etnomuzikoloških študij, še zlasti o ljudskih glasbilih, ter pionirka v raziskovanju razsežnosti in moči zvoka na Slovenskem in v svetu. Bila je samohodka, ki je ubirala neznana pota. Pota skrivnega. In v skrivno je odšla 18. septembra v svojem 68. letu. Mira Omerzel Mirit je bila globoko predana svojemu delu, to je iskanju zvoka in zvočnosti pozabljenega zgodovinskega spomina ter odkrivanju, predstavljanju in uporabi njegovih razsežnosti. Karel Štrekelj je pred 124 – leti v obsežnem drugem zvezku zbirke Slovenske narodne pesmi zbral tiste, ki jih je poimenoval »zaljubljene« in ob tem zapisal: »Imenoval sem jih po domače, ker rabi ta izraz zanje naš narod; jaz vsaj še nisem nikoli slišal, da bi jih kje pri nas imenovali 'ljubezenske'.«Zdi se, da ta lepa slovenska beseda »zaljubljen« zaobjema tudi delo Mire Omerzel Mirit. To je odločna radovedna iskanja iskrivih ljudsko-glasbenih drobcev in njihovih mozaičnih sestavljanj v kompleksno celoto. Zdi se, da le zaljubljenost omogoča tolikšno predanost, ki jo izpričuje dediščina Mire Omerzel Mirit. Spomini so živi, silno spoštljivi, svetlih barv, zaznamovani tudi z grenkobami okoliščin, ki zarežejo v držo samohodstva. Z nami so jih delili: bivši mož in dolgoletni sodelavec Mire Omerzel – Matija Terlep, njun sin Tine Omerzel Terlep, dolgoletna članica ansambla Trutamora Slovenica Mojka Žagar, profesor in vodja katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, dr. Svanibor Pettan ter Jasna Vidakovič, dolgoletna urednica oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi.
Minljivost odpre praznino. Zazevala je v minulih dneh z vestjo, da se je poslovila Mira Omerzel Mirit. Mira Omerzel, nekoč Terlep, pozneje Mirit je bila doktorica muzikoloških znanosti, univ. dipl. etnologinja, etnomuzikologinja, samostojna raziskovalka, pisateljica, duhovna učiteljica, glasbenica, zvočno-energijska terapevtka, kozmična telepatka – medij za prenos Univerzalne življenjske energije – slišnega in neslišnega Univerzalnega frekvenčnega valovanja ter ustanoviteljica ansamblov Trutamora Slovenica in Vedun ter Katedre za razvoj zavesti in (samo)zdravljenje z zvokom Veduna. Bila je avtorica številnih etnomuzikoloških študij, še zlasti o ljudskih glasbilih, ter pionirka v raziskovanju razsežnosti in moči zvoka na Slovenskem in v svetu. Bila je samohodka, ki je ubirala neznana pota. Pota skrivnega. In v skrivno je odšla 18. septembra v svojem 68. letu. Mira Omerzel Mirit je bila globoko predana svojemu delu, to je iskanju zvoka in zvočnosti pozabljenega zgodovinskega spomina ter odkrivanju, predstavljanju in uporabi njegovih razsežnosti. Karel Štrekelj je pred 124 – leti v obsežnem drugem zvezku zbirke Slovenske narodne pesmi zbral tiste, ki jih je poimenoval »zaljubljene« in ob tem zapisal: »Imenoval sem jih po domače, ker rabi ta izraz zanje naš narod; jaz vsaj še nisem nikoli slišal, da bi jih kje pri nas imenovali 'ljubezenske'.«Zdi se, da ta lepa slovenska beseda »zaljubljen« zaobjema tudi delo Mire Omerzel Mirit. To je odločna radovedna iskanja iskrivih ljudsko-glasbenih drobcev in njihovih mozaičnih sestavljanj v kompleksno celoto. Zdi se, da le zaljubljenost omogoča tolikšno predanost, ki jo izpričuje dediščina Mire Omerzel Mirit. Spomini so živi, silno spoštljivi, svetlih barv, zaznamovani tudi z grenkobami okoliščin, ki zarežejo v držo samohodstva. Z nami so jih delili: bivši mož in dolgoletni sodelavec Mire Omerzel – Matija Terlep, njun sin Tine Omerzel Terlep, dolgoletna članica ansambla Trutamora Slovenica Mojka Žagar, profesor in vodja katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, dr. Svanibor Pettan ter Jasna Vidakovič, dolgoletna urednica oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi.
Minljivost odpre praznino. Zazevala je v minulih dneh z vestjo, da se je poslovila Mira Omerzel Mirit. Mira Omerzel, nekoč Terlep, pozneje Mirit je bila doktorica muzikoloških znanosti, univ. dipl. etnologinja, etnomuzikologinja, samostojna raziskovalka, pisateljica, duhovna učiteljica, glasbenica, zvočno-energijska terapevtka, kozmična telepatka – medij za prenos Univerzalne življenjske energije – slišnega in neslišnega Univerzalnega frekvenčnega valovanja ter ustanoviteljica ansamblov Trutamora Slovenica in Vedun ter Katedre za razvoj zavesti in (samo)zdravljenje z zvokom Veduna. Bila je avtorica številnih etnomuzikoloških študij, še zlasti o ljudskih glasbilih, ter pionirka v raziskovanju razsežnosti in moči zvoka na Slovenskem in v svetu. Bila je samohodka, ki je ubirala neznana pota. Pota skrivnega. In v skrivno je odšla 18. septembra v svojem 68. letu. Mira Omerzel Mirit je bila globoko predana svojemu delu, to je iskanju zvoka in zvočnosti pozabljenega zgodovinskega spomina ter odkrivanju, predstavljanju in uporabi njegovih razsežnosti. Delovala je tudi na celotnem območju Primorske, odkrivala in poustvarjala ljudsko glasbo Istre, Rezije, Tržaškega okolj in drugih primorskih krajev ter bila svetal zgled skupini Istranova. Karel Štrekelj je pred 124 – leti v obsežnem drugem zvezku zbirke Slovenske narodne pesmi zbral tiste, ki jih je poimenoval »zaljubljene« in ob tem zapisal: »Imenoval sem jih po domače, ker rabi ta izraz zanje naš narod; jaz vsaj še nisem nikoli slišal, da bi jih kje pri nas imenovali 'ljubezenske'.«Zdi se, da ta lepa slovenska beseda »zaljubljen« zaobjema tudi delo Mire Omerzel Mirit. To je odločna radovedna iskanja iskrivih ljudsko-glasbenih drobcev in njihovih mozaičnih sestavljanj v kompleksno celoto. Zdi se, da le zaljubljenost omogoča tolikšno predanost, ki jo izpričuje dediščina Mire Omerzel Mirit. Spomini so živi, silno spoštljivi, svetlih barv, zaznamovani tudi z grenkobami okoliščin, ki zarežejo v držo samohodstva. Z nami so jih delili: bivši mož in dolgoletni sodelavec Mire Omerzel – Matija Terlep, njun sin Tine Omerzel Terlep, dolgoletna članica ansambla Trutamora Slovenica Mojka Žagar, profesor in vodja katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, dr. Svanibor Pettan ter Jasna Vidakovič, dolgoletna urednica oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi.
Minljivost odpre praznino. Zazevala je v minulih dneh z vestjo, da se je poslovila Mira Omerzel Mirit. Mira Omerzel, nekoč Terlep, pozneje Mirit je bila doktorica muzikoloških znanosti, univ. dipl. etnologinja, etnomuzikologinja, samostojna raziskovalka, pisateljica, duhovna učiteljica, glasbenica, zvočno-energijska terapevtka, kozmična telepatka – medij za prenos Univerzalne življenjske energije – slišnega in neslišnega Univerzalnega frekvenčnega valovanja ter ustanoviteljica ansamblov Trutamora Slovenica in Vedun ter Katedre za razvoj zavesti in (samo)zdravljenje z zvokom Veduna. Bila je avtorica številnih etnomuzikoloških študij, še zlasti o ljudskih glasbilih, ter pionirka v raziskovanju razsežnosti in moči zvoka na Slovenskem in v svetu. Bila je samohodka, ki je ubirala neznana pota. Pota skrivnega. In v skrivno je odšla 18. septembra v svojem 68. letu. Mira Omerzel Mirit je bila globoko predana svojemu delu, to je iskanju zvoka in zvočnosti pozabljenega zgodovinskega spomina ter odkrivanju, predstavljanju in uporabi njegovih razsežnosti. Delovala je tudi na celotnem območju Primorske, odkrivala in poustvarjala ljudsko glasbo Istre, Rezije, Tržaškega okolj in drugih primorskih krajev ter bila svetal zgled skupini Istranova. Karel Štrekelj je pred 124 – leti v obsežnem drugem zvezku zbirke Slovenske narodne pesmi zbral tiste, ki jih je poimenoval »zaljubljene« in ob tem zapisal: »Imenoval sem jih po domače, ker rabi ta izraz zanje naš narod; jaz vsaj še nisem nikoli slišal, da bi jih kje pri nas imenovali 'ljubezenske'.«Zdi se, da ta lepa slovenska beseda »zaljubljen« zaobjema tudi delo Mire Omerzel Mirit. To je odločna radovedna iskanja iskrivih ljudsko-glasbenih drobcev in njihovih mozaičnih sestavljanj v kompleksno celoto. Zdi se, da le zaljubljenost omogoča tolikšno predanost, ki jo izpričuje dediščina Mire Omerzel Mirit. Spomini so živi, silno spoštljivi, svetlih barv, zaznamovani tudi z grenkobami okoliščin, ki zarežejo v držo samohodstva. Z nami so jih delili: bivši mož in dolgoletni sodelavec Mire Omerzel – Matija Terlep, njun sin Tine Omerzel Terlep, dolgoletna članica ansambla Trutamora Slovenica Mojka Žagar, profesor in vodja katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, dr. Svanibor Pettan ter Jasna Vidakovič, dolgoletna urednica oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
»Saj treba vedet’ ni ljudem, kar znano je tihim nočem…,« pravi ena od ljudskih pesmi. Z izborom starih pesmi in viž bomo v oddaji vodili misel k mitološkim znanilcem pomladi, k brstenju ljubezni in vonju preteklosti. Spomnili bomo na bajeslovno bitje Zelenega Jurija in dalje na svetega Jurija, opozorili na številne upodobitve, ki jih je ta zgodba doživela tako v glasbeni, kot v literarni umetnosti ter ohranili stik s preprosto ljudsko dediščino nastalo ob jurjevanju. Zatem bomo pozornost usmerili v neskončni izraz ljubezni, ki pomenljivo, pa silno neposredno in hkrati vsakič drugače žari iz ljudskih pesmi. Vsebinsko nit bodo oblikovali: Tamburaši KUD Gradac, Grad gori!, Trutamora Slovenica & Vedun, Družina Gostiša, Vokalna skupina Lan iz Metlike, godec Jazo, Kresnice, Viniški tamburaši, Ljudski pevci Tuhinjske doline, Pritrkovalci iz Šentvida pri Stični, Hrušiški fanti ter Mira Huber in Tomaž Rauch.
»Saj treba vedet’ ni ljudem, kar znano je tihim nočem…,« pravi ena od ljudskih pesmi. Z izborom starih pesmi in viž bomo v oddaji vodili misel k mitološkim znanilcem pomladi, k brstenju ljubezni in vonju preteklosti. Spomnili bomo na bajeslovno bitje Zelenega Jurija in dalje na svetega Jurija, opozorili na številne upodobitve, ki jih je ta zgodba doživela tako v glasbeni, kot v literarni umetnosti ter ohranili stik s preprosto ljudsko dediščino nastalo ob jurjevanju. Zatem bomo pozornost usmerili v neskončni izraz ljubezni, ki pomenljivo, pa silno neposredno in hkrati vsakič drugače žari iz ljudskih pesmi. Vsebinsko nit bodo oblikovali: Tamburaši KUD Gradac, Grad gori!, Trutamora Slovenica & Vedun, Družina Gostiša, Vokalna skupina Lan iz Metlike, godec Jazo, Kresnice, Viniški tamburaši, Ljudski pevci Tuhinjske doline, Pritrkovalci iz Šentvida pri Stični, Hrušiški fanti ter Mira Huber in Tomaž Rauch.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Ob 80-letnici življenja akademske slikarke Marte Jakopič Kunaver je v Galeriji Družina na ogled razstava njenih del z naslovom Popotni likovni spomini. Slikarka, ki je znana predvsem po svojih upodobitvah angelov, je postavila na ogled manj znana dela vedut in krajin.
Ob 80-letnici življenja akademske slikarke Marte Jakopič Kunaver je v Galeriji Družina na ogled razstava njenih del z naslovom Popotni likovni spomini. Slikarka, ki je znana predvsem po svojih upodobitvah angelov, je postavila na ogled manj znana dela vedut in krajin.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
»Saj treba vedet’ ni ljudem, kar znano je tihim nočem…,« pravi ena od ljudskih pesmi. Noči ostajajo tihe, že predolgo tudi osiromašene skrivnosti. Z izborom ljudskih pesmi in viž v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi vodimo misel k mitološkim znanilcem pomladi, k brstenju ljubezni in vonju preteklosti. Spomnili bomo na bajeslovno bitje Zelenega Jurija in dalje na svetega Jurija, opozorili na številne upodobitve, ki jih je ta zgodba doživela tako v glasbeni, kot v literarni umetnosti in ohranili stik s preprosto ljudsko dediščino ,nastalo ob jurjevanju. Zatem bomo pozornost usmerili v neskončni izraz ljubezni, ki pomenljivo, pa silno neposredno in hkrati vsakič drugače žari iz ljudskih pesmi. Vsebinsko nit bodo oblikovali: Tamburaši KUD Gradac, Grad gori!, Trutamora Slovenica & Vedun, družina Gostiša, vokalna skupina Lan iz Metlike, godec Jazo, Kresnice, Viniški tamburaši, Ljudski pevci Tuhinjske doline, Pritrkovalci iz Šentvida pri Stični, Hrušiški fanti ter Mira Huber in Tomaž Rauch.
»Saj treba vedet’ ni ljudem, kar znano je tihim nočem…,« pravi ena od ljudskih pesmi. Noči ostajajo tihe, že predolgo tudi osiromašene skrivnosti. Z izborom ljudskih pesmi in viž v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi vodimo misel k mitološkim znanilcem pomladi, k brstenju ljubezni in vonju preteklosti. Spomnili bomo na bajeslovno bitje Zelenega Jurija in dalje na svetega Jurija, opozorili na številne upodobitve, ki jih je ta zgodba doživela tako v glasbeni, kot v literarni umetnosti in ohranili stik s preprosto ljudsko dediščino ,nastalo ob jurjevanju. Zatem bomo pozornost usmerili v neskončni izraz ljubezni, ki pomenljivo, pa silno neposredno in hkrati vsakič drugače žari iz ljudskih pesmi. Vsebinsko nit bodo oblikovali: Tamburaši KUD Gradac, Grad gori!, Trutamora Slovenica & Vedun, družina Gostiša, vokalna skupina Lan iz Metlike, godec Jazo, Kresnice, Viniški tamburaši, Ljudski pevci Tuhinjske doline, Pritrkovalci iz Šentvida pri Stični, Hrušiški fanti ter Mira Huber in Tomaž Rauch.
Gostja Profila bo etnomuzikologinja dr. Mira Omerzel Mirit, ki že vrsto let raziskuje slovensko in svetovno glasbeno dediščino. Posebej dragocena so njena spoznanja o tem, kako tesno je zvok povezan z ustrojem človeškega telesa in kako je mogoče z muzikoterapijo vplivati na človekovo počutje. V več kot štirih desetletjih je raziskala pesmi in glasbila najbolj skritih kotičkov naše dežele, vsa leta pa jih prek nastopov s svojim ansamblom Trutamora Slovenica in kasneje z ansamblom za staro in meditativno glasbo Vedun prenaša vsem tistim, ki njenim glasbenim popotovanjem vedno radi prisluhnejo. Ustanovila je tudi katedro za razvoj zavesti in duhovno samozdravljenje Veduna, v okviru katere vodi odmevne delavnice, s svojim ansamblom kot ambasadorjem slovenske kulture pa gostuje po vsem svetu. Voditeljica: Darja Korez Korenčan
Gostja Profila bo etnomuzikologinja dr. Mira Omerzel Mirit, ki že vrsto let raziskuje slovensko in svetovno glasbeno dediščino. Posebej dragocena so njena spoznanja o tem, kako tesno je zvok povezan z ustrojem človeškega telesa in kako je mogoče z muzikoterapijo vplivati na človekovo počutje. V več kot štirih desetletjih je raziskala pesmi in glasbila najbolj skritih kotičkov naše dežele, vsa leta pa jih prek nastopov s svojim ansamblom Trutamora Slovenica in kasneje z ansamblom za staro in meditativno glasbo Vedun prenaša vsem tistim, ki njenim glasbenim popotovanjem vedno radi prisluhnejo. Ustanovila je tudi katedro za razvoj zavesti in duhovno samozdravljenje Veduna, v okviru katere vodi odmevne delavnice, s svojim ansamblom kot ambasadorjem slovenske kulture pa gostuje po vsem svetu. Voditeljica: Darja Korez Korenčan
Tržaški popart umetnik Jan Sedmak, ki se je na lanskem svetovnem tekmovanju World Illustration Awards uvrstil med 200 najboljših ilustratorjev na svetu, verjame, da je domišljija bistvena življenjska komponenta. Ena najbolj znanih vedut Narodnega parka Krka v dalmatinskem zaledju je podoba otočka s cerkvenim zvonikom na jezeru Visovac. Pravzaprav gre za reko, toda z odlaganjem lehnjaka je nastal velik bazen, sredi katerega se je dvignila plošča dovolj velika, da so si sredi 15. stoletja redovniki na njej ustvarili dom. Za Šebreljsko planoto v Cerkljanskem hribovju je značilna svojevrstna mikroklima, saj se tu prepletajo dinarsko, predalpsko in submediteransko podnebje. To je območje z bogato kulturno dediščino, zanimivimi zgodbami in Arheološkim parkom Divje babe, enim najpomembnejših najdišč stare kamene dobe na svetu. Györgyja Töröka so konji očarali že v otroštvu. Z njimi je vzpostavil poseben odnos in komunikacijo, ki temelji predvsem na zaupanju in harmoniji. Konji, ki jih trenira so sproščeni, mirni in okretni in se, kot pravi, lepo odzivajo na vsak njegov gib in povelje. Ko spomladi vse okoli nas cveti in brsti si zaželimo, da bi vso to pisanost zajeli in konzervirali. Prav to počne šivilja Anne Salwiczek iz Würzburga, ki se ukvarja z naravnim barvanjem tkanin.
Tržaški popart umetnik Jan Sedmak, ki se je na lanskem svetovnem tekmovanju World Illustration Awards uvrstil med 200 najboljših ilustratorjev na svetu, verjame, da je domišljija bistvena življenjska komponenta. Ena najbolj znanih vedut Narodnega parka Krka v dalmatinskem zaledju je podoba otočka s cerkvenim zvonikom na jezeru Visovac. Pravzaprav gre za reko, toda z odlaganjem lehnjaka je nastal velik bazen, sredi katerega se je dvignila plošča dovolj velika, da so si sredi 15. stoletja redovniki na njej ustvarili dom. Za Šebreljsko planoto v Cerkljanskem hribovju je značilna svojevrstna mikroklima, saj se tu prepletajo dinarsko, predalpsko in submediteransko podnebje. To je območje z bogato kulturno dediščino, zanimivimi zgodbami in Arheološkim parkom Divje babe, enim najpomembnejših najdišč stare kamene dobe na svetu. Györgyja Töröka so konji očarali že v otroštvu. Z njimi je vzpostavil poseben odnos in komunikacijo, ki temelji predvsem na zaupanju in harmoniji. Konji, ki jih trenira so sproščeni, mirni in okretni in se, kot pravi, lepo odzivajo na vsak njegov gib in povelje. Ko spomladi vse okoli nas cveti in brsti si zaželimo, da bi vso to pisanost zajeli in konzervirali. Prav to počne šivilja Anne Salwiczek iz Würzburga, ki se ukvarja z naravnim barvanjem tkanin.
Mariborsko dvorišče se v štirih letnih časih zvrsti na slikarskih podobah Roka Predina. Njegov pogled z višine razkrije prebivalce v sodobni urbani krajini, ki pa se naslanja na starejšo tradicijo Breuglovih motivov družabnega življenja ali Canalettovih beneških vedut. Napovedujemo tudi 2. koncert cikla Sozvočje svetov Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije. Foto: Rok Predin, Prestopno leto, vir: artKIT Kibla
Mariborsko dvorišče se v štirih letnih časih zvrsti na slikarskih podobah Roka Predina. Njegov pogled z višine razkrije prebivalce v sodobni urbani krajini, ki pa se naslanja na starejšo tradicijo Breuglovih motivov družabnega življenja ali Canalettovih beneških vedut. Napovedujemo tudi 2. koncert cikla Sozvočje svetov Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije. Foto: Rok Predin, Prestopno leto, vir: artKIT Kibla
Mariborsko dvorišče se v štirih letnih časih zvrsti na slikarskih podobah Roka Predina. Njegov pogled z višine razkrije prebivalce v sodobni urbani krajini, pri čemer se naslanja na starejšo tradicijo Breuglovih motivov družabnega življenja ali Canalettovih beneških vedut. Mariborčan se z razstavo v Kiblinem razstavišču artKIT prvič predstavlja v svojem mestu, z rastavljenimi deli pa se naslanja na svoje spomine iz otroštva.
Mariborsko dvorišče se v štirih letnih časih zvrsti na slikarskih podobah Roka Predina. Njegov pogled z višine razkrije prebivalce v sodobni urbani krajini, pri čemer se naslanja na starejšo tradicijo Breuglovih motivov družabnega življenja ali Canalettovih beneških vedut. Mariborčan se z razstavo v Kiblinem razstavišču artKIT prvič predstavlja v svojem mestu, z rastavljenimi deli pa se naslanja na svoje spomine iz otroštva.
Predstavili smo drugo, dopoldnjeno in razširjeno izdajo MARIBORSKIH VEDUT, PRIPOVEDK O MARIBORU IN POHORJU, avtorice doktorice Dragice Haramija. Knjiga je izšla pri založbi Pivec.
Predstavili smo drugo, dopoldnjeno in razširjeno izdajo MARIBORSKIH VEDUT, PRIPOVEDK O MARIBORU IN POHORJU, avtorice doktorice Dragice Haramija. Knjiga je izšla pri založbi Pivec.
Kultura zdravi - umetnost lajša
Kaj smo tokrat uvrstili v oddajo o kulturi in umetnosti? Predstavili bomo pravkar izdani knjižni strip, ki verodostojno sledi ključnim dogodkom v življenju generala Rudolfa Maistra. Ustavili se bomo tudi v razstaviščih mariborske Kible, kjer na ogled postavljajo 123 slik Marka Jakšeta iz Ljubljane, in v galeriji Media nox – tam so z razstavo mestnih vedut priznanih mariborskih umetnikov zaznamovali 10-letnico Oddelka za umetnostno zgodovino v Mariboru.
Kaj smo tokrat uvrstili v oddajo o kulturi in umetnosti? Predstavili bomo pravkar izdani knjižni strip, ki verodostojno sledi ključnim dogodkom v življenju generala Rudolfa Maistra. Ustavili se bomo tudi v razstaviščih mariborske Kible, kjer na ogled postavljajo 123 slik Marka Jakšeta iz Ljubljane, in v galeriji Media nox – tam so z razstavo mestnih vedut priznanih mariborskih umetnikov zaznamovali 10-letnico Oddelka za umetnostno zgodovino v Mariboru.
Podobe Slovenije je najnovejša monografija vedut slovenskih krajev iz 19.stoletja, podobe treh zim v zgodbah štirih generacij žensk si bo mogoče ogledati v Cankarjevem domu, medtem, ko pesnik Boris A. Novak znova vrtnari z besedami, tokrat v Oblikah duha.
Podobe Slovenije je najnovejša monografija vedut slovenskih krajev iz 19.stoletja, podobe treh zim v zgodbah štirih generacij žensk si bo mogoče ogledati v Cankarjevem domu, medtem, ko pesnik Boris A. Novak znova vrtnari z besedami, tokrat v Oblikah duha.
Leto 2018 je bilo leto kulturne dediščine, zato je več - včasih prezrtih - področij lani pritegnilo pozornost. Simona Kermavnar, magistrica umetnostne zgodovine, se posveča litoželeznim izdelkom v Sloveniji. Litoželezni izdelki 19. in prvih desetletij 20. stoletja so rezultat industrijske revolucije. Zaradi serijske izdelave so bili v preteklosti (in so še vedno) marsikdaj neprimerno obravnavani, veliko litoželeznih izdelkov je bilo uničenih, kar nam nazorno pokaže primerjava današnjih vedut vasi, krajev, mest in parkov s tistimi na starih razglednicah in fotografijah. V oddaji Razgledi in razmisleki bomo slišali zanimiva dejstva iz zgodovine litoželeznih izdelkov, tudi nekaterih, ki so še dandanes del našega okolja. Foto: Simona Kermavnar
Leto 2018 je bilo leto kulturne dediščine, zato je več - včasih prezrtih - področij lani pritegnilo pozornost. Simona Kermavnar, magistrica umetnostne zgodovine, se posveča litoželeznim izdelkom v Sloveniji. Litoželezni izdelki 19. in prvih desetletij 20. stoletja so rezultat industrijske revolucije. Zaradi serijske izdelave so bili v preteklosti (in so še vedno) marsikdaj neprimerno obravnavani, veliko litoželeznih izdelkov je bilo uničenih, kar nam nazorno pokaže primerjava današnjih vedut vasi, krajev, mest in parkov s tistimi na starih razglednicah in fotografijah. V oddaji Razgledi in razmisleki bomo slišali zanimiva dejstva iz zgodovine litoželeznih izdelkov, tudi nekaterih, ki so še dandanes del našega okolja. Foto: Simona Kermavnar
Piše: Ana Hancock Bereta: Jasna Rodošek in Igor Velše Smisel rože je avtobiografija, ki pa se zaveda svoje literarne narave. To je še posebej očitno v poglavjih, imenovanih »komentar«, v katerih Ivo Svetina secira svoje preteklo literarno ustvarjanje, natančneje mladostno ljubezensko poezijo, s hvalevredno samokritičnostjo. Če povzamemo za avtorjem, ne gre za knjigo spominov, temveč za interpretacijo, ki je vedno tudi mistifikacija. Vendar pa se zdi, da med pripovedovalcem in avtorjem ni razkoraka. Naslovna roža predstavlja življenje, sicer polno lepote, a krhko in efemerno kot cvetlica, o kateri Svetina pravi, da je »kar najbolj ustrezna prispodoba negotovega, radostnega, čudovitega življenja, ki ga lahko upihne že nekoliko močnejši veter«. Smisel rože je tako, precej očitno, smisel življenja. Edino, za kar se sprva zdi, da kljubuje minljivosti, je literarno ustvarjanje, natančneje poezija. Poezija, ki bi ubesedila bistvo življenja, bi postala ne le neminljiv ekvivalent življenja, temveč zaradi svoje dolgoživosti temu tudi nadrejena. Glavni lik se tu znajde pred vsaj dvojno nezmožnostjo. Ne le pred nezmožnostjo ubesediti v meri, kot si je zamislil, pred razmikom med predstavljanim in uresničenim, temveč tudi, da s tem početjem zamuja tisto, kar je želel ovekovečiti. To pa so predvsem romantični odnosi, ali kakor Svetina povzema za Šalamunom: »da je pisanje pesmi, takrat, ko žena spi in bi moral biti ob njej, znamenje vrhunske sebičnosti«. A tudi odnosi z ljudmi so že vnaprej zapisani minljivosti. Ženske so, čeprav jim poleg poezije velja osrednje zanimanje, zreducirane na seksualni objekt in zunanjo lepoto. Jezik je slikovit in nazoren, poudarek je na občutenju trenutka, kakor se kaže subjektu. Besedišče je razkošno, s številnimi redkimi in arhaičnimi besedami. Avtor se večkrat sklicuje na eminence slovenske literarne misli in klasike svetovne literature. Odlomki iz njihovih del so posejani skozi ves roman. Povedi so razvejane, z mnogimi podredji. Slog je večinoma privzdignjen, vendar dosledna nazornost vodi tudi v skorajda naturalistične opise manj nežnih dogodkov, kar v delo vnaša nekoliko surovosti. Še zlasti poetični in doživeti pa so opisi narave, vedut, delov dneva in daljnih obmorskih mest, kraja, kjer se hrepenenje še najbolj približa potešitvi. Posebna pozornost je namenjena barvam in svetlobi ter občutkom, ki ga te zbujajo v subjektu. Potovanja so, poleg spolnosti, uživanje v snovnosti, tisto pravo življenje, ki ima smisel v samem sebi. Tesnoba, ki se poraja iz zavedanja, da minljivosti naposled ni mogoče ubežati, obseda glavni lik, verjetno Svetino samega, in predstavlja edino stalnico življenja. Neizčrpen vir nemira je tudi skorajda shizofrena zahteva po ustvarjanju, ko bistva ni mogoče izraziti z besedami, hkrati pa je pisanje edini dokaz, predvsem samemu sebi, da smo živeli. Ali kakor bi dejal pripovedovalec: »Kje je tu smisel življenja? ... Moje bistvo se ne izraža ne z besedami ne z mislijo … Mar ni bilo dovolj, da sem življenje živel, da sem srečal več ljudi, kot se je nabralo bralcev mojih knjig?! ... Pisati o sebi pomeni, da ne verjamem, da sem sploh živel, če ne pustim sledov …« Smisel rože je neke vrste razvojni roman, kjer je odnos do literature osrednjega pomena. Prek poskusa ubeseditve neubesedljivega, literature kot terapije, spomenika življenju, do sprijaznjenja, da je literatura sama sebi namen ali kakor proti koncu romana ugotavlja pripovedovalec: »To nikakor ni zdravilo, to so nabrekle, patetične besede«. A odpoved poeziji, tako kot odpoved alkoholu, nikakor ni lahka in nepovratna.
Piše: Ana Hancock Bereta: Jasna Rodošek in Igor Velše Smisel rože je avtobiografija, ki pa se zaveda svoje literarne narave. To je še posebej očitno v poglavjih, imenovanih »komentar«, v katerih Ivo Svetina secira svoje preteklo literarno ustvarjanje, natančneje mladostno ljubezensko poezijo, s hvalevredno samokritičnostjo. Če povzamemo za avtorjem, ne gre za knjigo spominov, temveč za interpretacijo, ki je vedno tudi mistifikacija. Vendar pa se zdi, da med pripovedovalcem in avtorjem ni razkoraka. Naslovna roža predstavlja življenje, sicer polno lepote, a krhko in efemerno kot cvetlica, o kateri Svetina pravi, da je »kar najbolj ustrezna prispodoba negotovega, radostnega, čudovitega življenja, ki ga lahko upihne že nekoliko močnejši veter«. Smisel rože je tako, precej očitno, smisel življenja. Edino, za kar se sprva zdi, da kljubuje minljivosti, je literarno ustvarjanje, natančneje poezija. Poezija, ki bi ubesedila bistvo življenja, bi postala ne le neminljiv ekvivalent življenja, temveč zaradi svoje dolgoživosti temu tudi nadrejena. Glavni lik se tu znajde pred vsaj dvojno nezmožnostjo. Ne le pred nezmožnostjo ubesediti v meri, kot si je zamislil, pred razmikom med predstavljanim in uresničenim, temveč tudi, da s tem početjem zamuja tisto, kar je želel ovekovečiti. To pa so predvsem romantični odnosi, ali kakor Svetina povzema za Šalamunom: »da je pisanje pesmi, takrat, ko žena spi in bi moral biti ob njej, znamenje vrhunske sebičnosti«. A tudi odnosi z ljudmi so že vnaprej zapisani minljivosti. Ženske so, čeprav jim poleg poezije velja osrednje zanimanje, zreducirane na seksualni objekt in zunanjo lepoto. Jezik je slikovit in nazoren, poudarek je na občutenju trenutka, kakor se kaže subjektu. Besedišče je razkošno, s številnimi redkimi in arhaičnimi besedami. Avtor se večkrat sklicuje na eminence slovenske literarne misli in klasike svetovne literature. Odlomki iz njihovih del so posejani skozi ves roman. Povedi so razvejane, z mnogimi podredji. Slog je večinoma privzdignjen, vendar dosledna nazornost vodi tudi v skorajda naturalistične opise manj nežnih dogodkov, kar v delo vnaša nekoliko surovosti. Še zlasti poetični in doživeti pa so opisi narave, vedut, delov dneva in daljnih obmorskih mest, kraja, kjer se hrepenenje še najbolj približa potešitvi. Posebna pozornost je namenjena barvam in svetlobi ter občutkom, ki ga te zbujajo v subjektu. Potovanja so, poleg spolnosti, uživanje v snovnosti, tisto pravo življenje, ki ima smisel v samem sebi. Tesnoba, ki se poraja iz zavedanja, da minljivosti naposled ni mogoče ubežati, obseda glavni lik, verjetno Svetino samega, in predstavlja edino stalnico življenja. Neizčrpen vir nemira je tudi skorajda shizofrena zahteva po ustvarjanju, ko bistva ni mogoče izraziti z besedami, hkrati pa je pisanje edini dokaz, predvsem samemu sebi, da smo živeli. Ali kakor bi dejal pripovedovalec: »Kje je tu smisel življenja? ... Moje bistvo se ne izraža ne z besedami ne z mislijo … Mar ni bilo dovolj, da sem življenje živel, da sem srečal več ljudi, kot se je nabralo bralcev mojih knjig?! ... Pisati o sebi pomeni, da ne verjamem, da sem sploh živel, če ne pustim sledov …« Smisel rože je neke vrste razvojni roman, kjer je odnos do literature osrednjega pomena. Prek poskusa ubeseditve neubesedljivega, literature kot terapije, spomenika življenju, do sprijaznjenja, da je literatura sama sebi namen ali kakor proti koncu romana ugotavlja pripovedovalec: »To nikakor ni zdravilo, to so nabrekle, patetične besede«. A odpoved poeziji, tako kot odpoved alkoholu, nikakor ni lahka in nepovratna.
Tokrat bo naš gost dr. Ivan Stopar, konservator, kastelolog in preučevalec vedut. Dr Stopar ima za seboj dolgo kariero v spomeniškovarstveni službi, javnost pa ga pozna predvsem po priljubljenih monografijah, kot sta Gradovi na slovenskem in Najlepši slovenski dvorci. Z njim se bomo pogovarjali o slovenskih izkušnjah z ohranjanjem kulturne dediščine.
Tokrat bo naš gost dr. Ivan Stopar, konservator, kastelolog in preučevalec vedut. Dr Stopar ima za seboj dolgo kariero v spomeniškovarstveni službi, javnost pa ga pozna predvsem po priljubljenih monografijah, kot sta Gradovi na slovenskem in Najlepši slovenski dvorci. Z njim se bomo pogovarjali o slovenskih izkušnjah z ohranjanjem kulturne dediščine.
Borut Krajnc je eden izmed najpomembnejših in najzanimivejših slovenskih reportažnih in dokumentarnih fotografov. V preteklosti je delal za različne časopise, od leta 1991 pa svoje reportaže in fotografije objavlja v reviji Mladina. Je avtor številnih samostojnih razstav, sodeloval je na uglednih skupinskih razstavah doma in po svetu. Borut Krajnc je aktiven državljan, ki z na videz mehkimi pristopi in na simbolni ravni s fotografijami komentira družbeno stvarnost in politiko. Vizijo razumevanja, odprtosti in povezovanja je v 19. stoletju nakazovala gradnja 577 km dolge dvotirne železniške proge med Dunajem in Trstom kot del celotne železniške infrastrukture v Avstrijskem cesarstvu. Gre za izjemen in zahteven podvig inženirja Carla von Ghege, v katerega so verjeli le redki. Ena najbolj znanih vedut Narodnega parka Krka v dalmatinskem zaledju je podoba otočka s cerkvenim zvonikom na jezeru Visovac. Pravzaprav gre za reko, toda z odlaganjem lehnjaka je nastal velik bazen, sredi katerega se je dvignila plošča dovolj velika, da so si sredi 15. stoletja redovniki na njej ustvarili dom. Družina Cseppentő se na območju zgodovinskega spominskega parka Ópusztaszer ukvarja z živinorejo. Vsako pomlad odžene svojo 80- do 90-glavo živino na poletne pašnike. Tradicionalen običaj in tudi zahtevno delo, pri katerem se lahko preizkusijo tudi obiskovalci parka.
Borut Krajnc je eden izmed najpomembnejših in najzanimivejših slovenskih reportažnih in dokumentarnih fotografov. V preteklosti je delal za različne časopise, od leta 1991 pa svoje reportaže in fotografije objavlja v reviji Mladina. Je avtor številnih samostojnih razstav, sodeloval je na uglednih skupinskih razstavah doma in po svetu. Borut Krajnc je aktiven državljan, ki z na videz mehkimi pristopi in na simbolni ravni s fotografijami komentira družbeno stvarnost in politiko. Vizijo razumevanja, odprtosti in povezovanja je v 19. stoletju nakazovala gradnja 577 km dolge dvotirne železniške proge med Dunajem in Trstom kot del celotne železniške infrastrukture v Avstrijskem cesarstvu. Gre za izjemen in zahteven podvig inženirja Carla von Ghege, v katerega so verjeli le redki. Ena najbolj znanih vedut Narodnega parka Krka v dalmatinskem zaledju je podoba otočka s cerkvenim zvonikom na jezeru Visovac. Pravzaprav gre za reko, toda z odlaganjem lehnjaka je nastal velik bazen, sredi katerega se je dvignila plošča dovolj velika, da so si sredi 15. stoletja redovniki na njej ustvarili dom. Družina Cseppentő se na območju zgodovinskega spominskega parka Ópusztaszer ukvarja z živinorejo. Vsako pomlad odžene svojo 80- do 90-glavo živino na poletne pašnike. Tradicionalen običaj in tudi zahtevno delo, pri katerem se lahko preizkusijo tudi obiskovalci parka.
Ne le da je 18. maj dan, ko smo zaznamovali mednarodni dan muzejev, in da se je maja pred 377-imi leti rodil znanilec razsvetljenske miselnosti na Slovenskem, Janez Vajkard Valvasor, maj je tudi mesec, ko Slovensko muzejsko društvo podeli nagrade za posebne dosežke v muzejstvu, poimenovane prav po slovenskem polihistorju. Letošnjo nagrado za življenjsko delo je dobil magister Andrej Dular, ki pravi, da se ob omembi Valvasorja med drugim spomni tudi njegovih vedut kranjskih mest, med njimi je upodobljena tudi Metlika. Iz tega mesta sam izvira in tam stoji Belokranjski muzej, v katerem je bila njegova prva služba. Kot so zapisali v utemeljitvi nagrade, je Andrej Dular izvrsten poznavalec belokranjskega vinogradništva in vinarstva, zidanic, preučeval pa je tudi žbularijo.
Ne le da je 18. maj dan, ko smo zaznamovali mednarodni dan muzejev, in da se je maja pred 377-imi leti rodil znanilec razsvetljenske miselnosti na Slovenskem, Janez Vajkard Valvasor, maj je tudi mesec, ko Slovensko muzejsko društvo podeli nagrade za posebne dosežke v muzejstvu, poimenovane prav po slovenskem polihistorju. Letošnjo nagrado za življenjsko delo je dobil magister Andrej Dular, ki pravi, da se ob omembi Valvasorja med drugim spomni tudi njegovih vedut kranjskih mest, med njimi je upodobljena tudi Metlika. Iz tega mesta sam izvira in tam stoji Belokranjski muzej, v katerem je bila njegova prva služba. Kot so zapisali v utemeljitvi nagrade, je Andrej Dular izvrsten poznavalec belokranjskega vinogradništva in vinarstva, zidanic, preučeval pa je tudi žbularijo.
Mostovi so eden najlepših izdelkov človekovega uma. V njih je neverjetno veliko simbolike. Kažejo na mesto, kjer je človek naletel na oviro, in jo premagal. So prostor srečevanja in izmenjevanja, simbol smisla in cilja, ki je vedno na drugi strani. Ni čudno, da vsa velika mesta, ki stojijo ponavadi ob rekah, tekmujejo, katero bo imelo najlepši most. Mostovi so del njihovih najlepših vedut, o njih pišejo pisatelji in pesniki.
Mostovi so eden najlepših izdelkov človekovega uma. V njih je neverjetno veliko simbolike. Kažejo na mesto, kjer je človek naletel na oviro, in jo premagal. So prostor srečevanja in izmenjevanja, simbol smisla in cilja, ki je vedno na drugi strani. Ni čudno, da vsa velika mesta, ki stojijo ponavadi ob rekah, tekmujejo, katero bo imelo najlepši most. Mostovi so del njihovih najlepših vedut, o njih pišejo pisatelji in pesniki.
V razstavišču Univerzitetne knjižnice Maribor je na ogled poletna domoznanska razstava Podobe slovenske Štajerske. Nastala je v sodelovanju s kabinetom založnika Primoža Premzla, ki je izdal že tretjo in zadnjo monografijo na temo starih štajerskih vedut. V knjižnici so tako na o gled tri monografije in razstava redko videnega in dragocenega gradiva iz topografskih albumov iz 17. In 19. Stoletja ter zemljevidi Štajerske iz tistega časa. Pripravila KARMEN PODLESNIK MARČIČ Snemalec PETER HAJD Montaža SONJA KUKOVEC
V razstavišču Univerzitetne knjižnice Maribor je na ogled poletna domoznanska razstava Podobe slovenske Štajerske. Nastala je v sodelovanju s kabinetom založnika Primoža Premzla, ki je izdal že tretjo in zadnjo monografijo na temo starih štajerskih vedut. V knjižnici so tako na o gled tri monografije in razstava redko videnega in dragocenega gradiva iz topografskih albumov iz 17. In 19. Stoletja ter zemljevidi Štajerske iz tistega časa. Pripravila KARMEN PODLESNIK MARČIČ Snemalec PETER HAJD Montaža SONJA KUKOVEC
V današnji oddaji Naši umetniki pred mikrofonom lahko prisluhnete pogovoru z akademskim slikarjem Aleksijem Kobalom, ki je prejel nagrado Prešernovega sklada za leto 2015 za razstavi Nocturno v Razstavišču Monfort Portorož in Območje zajetja v Bežigrajski galeriji 2 v Ljubljani. Aleksij Kobal se je rodil v Kopru leta 1962, diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani leta 1986 pri prof. Janezu Berniku in pri prof. Metki Krašovec je zaključil podiplomski študij iz slikarstva leta 1993. Ob številnih samostojnih in skupinskih razstavah je za svoje ustvarjanje prejel več nagrad in priznanj. Živi in dela kot svobodni umetnik v Ljubljani. Slike velikih formatov v obeh nagrajenih ciklusih, ki odražajo avtorjevo doživljanje družbene situacije in vsakdana, je zasnoval računalniško in jih zatem prenesel v oljno tehniko. Rezultat so podobe krajin in nostalgičnih mestnih vedut, iz katerih je odstranil ljudi in vse narativne detajle in s tem dosegel vtis metafizičnih duhovnih pokrajin, ki so z redukcijo na bistvene elemente sporočilnosti močno izpovedne. Ob razstavi v Bežigrajski galeriji 2 se je z Aleksijem Kobalom pogovarjala Maja Žel – Nolda.
V današnji oddaji Naši umetniki pred mikrofonom lahko prisluhnete pogovoru z akademskim slikarjem Aleksijem Kobalom, ki je prejel nagrado Prešernovega sklada za leto 2015 za razstavi Nocturno v Razstavišču Monfort Portorož in Območje zajetja v Bežigrajski galeriji 2 v Ljubljani. Aleksij Kobal se je rodil v Kopru leta 1962, diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani leta 1986 pri prof. Janezu Berniku in pri prof. Metki Krašovec je zaključil podiplomski študij iz slikarstva leta 1993. Ob številnih samostojnih in skupinskih razstavah je za svoje ustvarjanje prejel več nagrad in priznanj. Živi in dela kot svobodni umetnik v Ljubljani. Slike velikih formatov v obeh nagrajenih ciklusih, ki odražajo avtorjevo doživljanje družbene situacije in vsakdana, je zasnoval računalniško in jih zatem prenesel v oljno tehniko. Rezultat so podobe krajin in nostalgičnih mestnih vedut, iz katerih je odstranil ljudi in vse narativne detajle in s tem dosegel vtis metafizičnih duhovnih pokrajin, ki so z redukcijo na bistvene elemente sporočilnosti močno izpovedne. Ob razstavi v Bežigrajski galeriji 2 se je z Aleksijem Kobalom pogovarjala Maja Žel – Nolda.
Angleški pesnik John Keats je študiral medicino, vendar ga je parnas povsem prevzel. Njegova senzualna lirika je zasnovana na čutni dojemljivosti za oblike in zvoke, izvira pa iz želje po čisti harmonični lepoti. Komaj 26-leten je umrl na današnji dan leta 1821. Tretji dan bitke za Verdun so Nemci napredovali za pet kilometrov in zajeli 3000 vojnih ujetnikov. Prodrli so vse do vasi Samogneux. Vas so zasedli zaradi napake v komunikacijah med Francozi, ki so začeli obstreljevati lastne enote. Tako je na današnji dan leta 1916 pri Samogneuxu obležalo mrtvo moštvo celotne 72. francoske divizije tretje francoske armade. Na doberdobskem polju se je tedaj boril tudi Lovro Kuhar - Prežihov Voranc, o čemer hranimo prispevek zgodovinarja Marka Štepca v filmu Martina Turka "Doberdob - roman upornika": "Rapalska krivica mora biti popravljena," tako je na prvi strani na današnji dan leta 1946 pisal sobotni Primorski dnevnik, ko je povzemal pisanje francoskega poljskega tiska o tržaški krizi: »Svobodni narodi nove Jugoslavije trdno zaupajo, da bo Francija podpirala njihove upravičene zahteve, saj je tudi ona zainteresirana na pravični rešitvi odnosov v Sredozemlju.« Ako je preveč toplo svečana, v malem travnu še počiva brana./Topel februar, hladna pomlad. Na današnji dan leta 1971 je televizijski studio Koper začel predvajati redni program. Čez 5 let se je razvil v dvojezično televizijo, 30-to obletnico oddaje Odprta meja so praznovali pred 13-mi dnevi. 15-i jubilej je leta 1986 z magnetofonom zabeležil Mišo Zaletel/ ga-548/4. Skladbico Video killed the radio star nam bodo zapeli The Buggles
Angleški pesnik John Keats je študiral medicino, vendar ga je parnas povsem prevzel. Njegova senzualna lirika je zasnovana na čutni dojemljivosti za oblike in zvoke, izvira pa iz želje po čisti harmonični lepoti. Komaj 26-leten je umrl na današnji dan leta 1821. Tretji dan bitke za Verdun so Nemci napredovali za pet kilometrov in zajeli 3000 vojnih ujetnikov. Prodrli so vse do vasi Samogneux. Vas so zasedli zaradi napake v komunikacijah med Francozi, ki so začeli obstreljevati lastne enote. Tako je na današnji dan leta 1916 pri Samogneuxu obležalo mrtvo moštvo celotne 72. francoske divizije tretje francoske armade. Na doberdobskem polju se je tedaj boril tudi Lovro Kuhar - Prežihov Voranc, o čemer hranimo prispevek zgodovinarja Marka Štepca v filmu Martina Turka "Doberdob - roman upornika": "Rapalska krivica mora biti popravljena," tako je na prvi strani na današnji dan leta 1946 pisal sobotni Primorski dnevnik, ko je povzemal pisanje francoskega poljskega tiska o tržaški krizi: »Svobodni narodi nove Jugoslavije trdno zaupajo, da bo Francija podpirala njihove upravičene zahteve, saj je tudi ona zainteresirana na pravični rešitvi odnosov v Sredozemlju.« Ako je preveč toplo svečana, v malem travnu še počiva brana./Topel februar, hladna pomlad. Na današnji dan leta 1971 je televizijski studio Koper začel predvajati redni program. Čez 5 let se je razvil v dvojezično televizijo, 30-to obletnico oddaje Odprta meja so praznovali pred 13-mi dnevi. 15-i jubilej je leta 1986 z magnetofonom zabeležil Mišo Zaletel/ ga-548/4. Skladbico Video killed the radio star nam bodo zapeli The Buggles
Na današnji dan leta 1336 se je v Shahrisabzi, v današnjem Uzbekistanu, rodil mongolski osvajalec Timur-i-Leng (Timurlenk), ki si je podjarmil srednjo Azijo, severno Indijo, Perzijo in velik del Male Azije ter zgradil prestolnico Samarkand. Osvojiti je skušal tudi Evropo, kar so mu preprečili Turki. Bil je okruten osvajalec, iz lobanj žrtev je dal zidati stolpe. V Škednju se je na današnji dan leta 1901 rodil pisatelj in fotograf Karlo Kocjančič. Po maturi v Trstu se je v Ljubljani zaposlil kot urednik socialdemokratskega dnevnika Naprej. Kasneje je delal za Edinost in Jutro ter Slovenski poročevalec. Zatem je vodil fotolaboratorij Severnojadranskega inštituta Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti. Izdal je zbirko Večna plamenica. V nadaljevanju ofenzive v bitki za Verdun so po hudem bombardiranju nemške enote na današnji dan leta 1916 zasedle vasico Béthincourt. Po koncu druge svetovne je bilo po splošnem prepričanju klanja dovolj. Za svetovni mir so ustanovili tudi Organizacijo združenih narodov, vendar zgodovina ni naša učiteljica, sodi avtor knjige omenjene rubrike, Keith Lowe. V Beogradu se je na današnji dan leta 1951 rodil pisatelj Emil Filipčič. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani je študiral režijo, vendar se je že kot študent posvetil pisanju. Leta 1979 je izdal roman Grein Vaun, zatem se je posvetil dramam, zaslovel pa je z radijsko satiro Butnskala na Radiu študent, in scenarijem za istoimenski film Francija Slaka, zato prisluhnimo odlomku prve oddaje, avtorju Emilu Filipčiču in igralcu Marku Dergancu. V milanski Scali so na današnji dan leta 1876 z velikim uspehom krstno uprizorili opero "La Gioconda" Amilcara Ponchiellija, zato prisluhnimo odlomku tretjega dejanja Ples ur, ki sta ga posnela orkester in zbor Maggio Musicale Fiorentino pod taktirko Gianandree Gavazzenija
Na današnji dan leta 1336 se je v Shahrisabzi, v današnjem Uzbekistanu, rodil mongolski osvajalec Timur-i-Leng (Timurlenk), ki si je podjarmil srednjo Azijo, severno Indijo, Perzijo in velik del Male Azije ter zgradil prestolnico Samarkand. Osvojiti je skušal tudi Evropo, kar so mu preprečili Turki. Bil je okruten osvajalec, iz lobanj žrtev je dal zidati stolpe. V Škednju se je na današnji dan leta 1901 rodil pisatelj in fotograf Karlo Kocjančič. Po maturi v Trstu se je v Ljubljani zaposlil kot urednik socialdemokratskega dnevnika Naprej. Kasneje je delal za Edinost in Jutro ter Slovenski poročevalec. Zatem je vodil fotolaboratorij Severnojadranskega inštituta Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti. Izdal je zbirko Večna plamenica. V nadaljevanju ofenzive v bitki za Verdun so po hudem bombardiranju nemške enote na današnji dan leta 1916 zasedle vasico Béthincourt. Po koncu druge svetovne je bilo po splošnem prepričanju klanja dovolj. Za svetovni mir so ustanovili tudi Organizacijo združenih narodov, vendar zgodovina ni naša učiteljica, sodi avtor knjige omenjene rubrike, Keith Lowe. V Beogradu se je na današnji dan leta 1951 rodil pisatelj Emil Filipčič. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani je študiral režijo, vendar se je že kot študent posvetil pisanju. Leta 1979 je izdal roman Grein Vaun, zatem se je posvetil dramam, zaslovel pa je z radijsko satiro Butnskala na Radiu študent, in scenarijem za istoimenski film Francija Slaka, zato prisluhnimo odlomku prve oddaje, avtorju Emilu Filipčiču in igralcu Marku Dergancu. V milanski Scali so na današnji dan leta 1876 z velikim uspehom krstno uprizorili opero "La Gioconda" Amilcara Ponchiellija, zato prisluhnimo odlomku tretjega dejanja Ples ur, ki sta ga posnela orkester in zbor Maggio Musicale Fiorentino pod taktirko Gianandree Gavazzenija
Na današnji dan leta 1561 se je v Čedadu rodil koprski zdravnik Santorio Santori. Izumil je termometer, higrometer in vrsto naprav, ki jih je uporabljal pri svojih diagnozah in terapijah. S praktičnimi meritvami je postavil temelje fiziologiji metabolizma. Oddajo o znanem Koprčanu je pripravila tudi Ida Kogej. Prisluhnimo odlomku: Na dananšnji dan leta 1871 je britanska kraljica Victoria slovesno odprla največjo koncertno dvorano v Londonu Royal Albert Hall, ki je lahko sprejela kar 7 tisoč ljudi, zgradili pa so jo s kar 6 milijonov rdečih opek s stekleno in železno kupolo, ki je povzročala akustične težave glasbenikom, ponašala se je s tedaj največjimi orglami na svetu Branilci so uspeli po »Sveti cesti« preskrbovati frontne čete v najhujši biki prve svetovne vojne na zahodni fronti pri Verdunu. Dnevno so poslali v Verdun 6000 tovornjakov ali vozov in tako tedensko oskrbeli enote s 50.000 tonami materiala in 90.000 vojaki. Prevoznost ceste je zagotavljalo okoli 20.000 vojakov, ki so cesto dnevno utrjevali. V blato, ki je nastalo po vsakem deževju so položili 750.000 ton kovinskih palic. Medzavezniška komisija v Brdih: Poglejte in presodite! - ali ni tukaj Jugoslavija Peti dan ljudskih manifestacij za Jugoslavijo v Gorici Zopet napad na jugoslovanske častnike v Trstu Tržič ponovno manifestira svojo voljo. Tako je na današnji dan leta 1946 naslovil prispevke prve strani petkov Primorski dnevnik, ki je objavil tudi uvodnik Franceta Bevka: »Zadnji dogodki me spominjajo na prve čase fašizma, ko sta grožnja in nasilje hotela zastrašiti ljudstvo.« Kolikokrat je v sušcu slana, toliko dni stoji megla srpana V mestu Westcliff-on-Sea se je na današnji dan leta 1906 rodil organist in skladatelj Edward George Power Biggs. Po študiju na kraljevi glasbeni akadmeiji s eje preselil v Združene države Amerike,kjer je s koncerti oživel zanimanje za Bachovo glasbo. Njegov skladbo Preludij in fugo v A molu je posnel v Tomaževi luterntski cerkviv Leipzigu, imenovani tudi Bachova cerkev
Na današnji dan leta 1561 se je v Čedadu rodil koprski zdravnik Santorio Santori. Izumil je termometer, higrometer in vrsto naprav, ki jih je uporabljal pri svojih diagnozah in terapijah. S praktičnimi meritvami je postavil temelje fiziologiji metabolizma. Oddajo o znanem Koprčanu je pripravila tudi Ida Kogej. Prisluhnimo odlomku: Na dananšnji dan leta 1871 je britanska kraljica Victoria slovesno odprla največjo koncertno dvorano v Londonu Royal Albert Hall, ki je lahko sprejela kar 7 tisoč ljudi, zgradili pa so jo s kar 6 milijonov rdečih opek s stekleno in železno kupolo, ki je povzročala akustične težave glasbenikom, ponašala se je s tedaj največjimi orglami na svetu Branilci so uspeli po »Sveti cesti« preskrbovati frontne čete v najhujši biki prve svetovne vojne na zahodni fronti pri Verdunu. Dnevno so poslali v Verdun 6000 tovornjakov ali vozov in tako tedensko oskrbeli enote s 50.000 tonami materiala in 90.000 vojaki. Prevoznost ceste je zagotavljalo okoli 20.000 vojakov, ki so cesto dnevno utrjevali. V blato, ki je nastalo po vsakem deževju so položili 750.000 ton kovinskih palic. Medzavezniška komisija v Brdih: Poglejte in presodite! - ali ni tukaj Jugoslavija Peti dan ljudskih manifestacij za Jugoslavijo v Gorici Zopet napad na jugoslovanske častnike v Trstu Tržič ponovno manifestira svojo voljo. Tako je na današnji dan leta 1946 naslovil prispevke prve strani petkov Primorski dnevnik, ki je objavil tudi uvodnik Franceta Bevka: »Zadnji dogodki me spominjajo na prve čase fašizma, ko sta grožnja in nasilje hotela zastrašiti ljudstvo.« Kolikokrat je v sušcu slana, toliko dni stoji megla srpana V mestu Westcliff-on-Sea se je na današnji dan leta 1906 rodil organist in skladatelj Edward George Power Biggs. Po študiju na kraljevi glasbeni akadmeiji s eje preselil v Združene države Amerike,kjer je s koncerti oživel zanimanje za Bachovo glasbo. Njegov skladbo Preludij in fugo v A molu je posnel v Tomaževi luterntski cerkviv Leipzigu, imenovani tudi Bachova cerkev
Na današnji dan leta 1836 je Samuel Colt patentiral pištolo s 6-imi naboji v vrtečem se valju, ki je postala sinonim ameriškega Divjega zahoda. Na današnji dan leta 1841 se je rodil slikar in kipar Auguste Renoir. Velja za glavnega predstavnika impresionizma in enega največjih umetnikov 19. stoletja. Slikar Ivan Čargo se je rodil na današnji dan leta 1898 v Tolminu. Po študiju v Rimu in Firencah se je pridružil goriškemu krogu umetnikov, ki je v slovenski prostor vnesel prvine futurizma, kubizma in konstruktivizma. Po vojni je v Ljubljani živel bohemsko življenje in leta 1958 umrl v hudi revščini. Matija Bravničar se ga je na slovesnosti ob odkritju Kogojevega spomenika v Kanalu leta 1967 tako spominjal: Nemci so, četrti dan ofenzive v bitki za Verdun, na današnji dan leta 1916 zasedli vas Douaumontu, s tamkajšnjo trdnjavo vred. Francozi so namreč podcenjevali hitrost nemškega prodora. Čeprav je Douaumont padel, pa so Francozi uspeli ostati v Verdunu. Po »Sveti cesti« so v mesto pripeljali dodatnih 190.000 vojakov, 23.000 ton streliva in drugega materiala. Zanesljivih statističnih podatkov o številu samomorov takoj po vojni ni; češka poročila iz leta 1946 potrjujejo, da se je na Češkem in Moravskem ubilo 5 tisoč 58 Nemcev. S prisilno delovno silo so, podobno kot na Češkem, ravnali tudi drugod po Evropi, tudi v Veliki Britaniji, kjer je še na začetku leta 1948 delalo 110 tisoč nemških vojnih ujetnikov. Če od strehe prej kane kot od sveče, bo še dolga zima./Februarske sapice nosijo pomlad in dobro letino. V Prilepu se je na današnji dan leta 1981 rodil pevec Todor "Toše" Proeski. Solo petje je študiral na akademiji v Skopju, izpopolnjeval pa se je tudi v New Yorku. Leta 1999 je izdal prvo ploščo, sledili so veliki koncerti in uspešna kariera. Jeseni 2007 je izšla njegova edina pesem v slovenščini Moja, ki ji bomo tudi prisluhnili
Na današnji dan leta 1836 je Samuel Colt patentiral pištolo s 6-imi naboji v vrtečem se valju, ki je postala sinonim ameriškega Divjega zahoda. Na današnji dan leta 1841 se je rodil slikar in kipar Auguste Renoir. Velja za glavnega predstavnika impresionizma in enega največjih umetnikov 19. stoletja. Slikar Ivan Čargo se je rodil na današnji dan leta 1898 v Tolminu. Po študiju v Rimu in Firencah se je pridružil goriškemu krogu umetnikov, ki je v slovenski prostor vnesel prvine futurizma, kubizma in konstruktivizma. Po vojni je v Ljubljani živel bohemsko življenje in leta 1958 umrl v hudi revščini. Matija Bravničar se ga je na slovesnosti ob odkritju Kogojevega spomenika v Kanalu leta 1967 tako spominjal: Nemci so, četrti dan ofenzive v bitki za Verdun, na današnji dan leta 1916 zasedli vas Douaumontu, s tamkajšnjo trdnjavo vred. Francozi so namreč podcenjevali hitrost nemškega prodora. Čeprav je Douaumont padel, pa so Francozi uspeli ostati v Verdunu. Po »Sveti cesti« so v mesto pripeljali dodatnih 190.000 vojakov, 23.000 ton streliva in drugega materiala. Zanesljivih statističnih podatkov o številu samomorov takoj po vojni ni; češka poročila iz leta 1946 potrjujejo, da se je na Češkem in Moravskem ubilo 5 tisoč 58 Nemcev. S prisilno delovno silo so, podobno kot na Češkem, ravnali tudi drugod po Evropi, tudi v Veliki Britaniji, kjer je še na začetku leta 1948 delalo 110 tisoč nemških vojnih ujetnikov. Če od strehe prej kane kot od sveče, bo še dolga zima./Februarske sapice nosijo pomlad in dobro letino. V Prilepu se je na današnji dan leta 1981 rodil pevec Todor "Toše" Proeski. Solo petje je študiral na akademiji v Skopju, izpopolnjeval pa se je tudi v New Yorku. Leta 1999 je izdal prvo ploščo, sledili so veliki koncerti in uspešna kariera. Jeseni 2007 je izšla njegova edina pesem v slovenščini Moja, ki ji bomo tudi prisluhnili
V Benetkah je na današnji dan leta 1636 umrl znani koprski zdravnik Santorio Santori. Izumil je termometer, higrometer in vrsto naprav, ki jih je uporabljal pri svojih diagnozah in terapijah. S praktičnimi meritvami je postavil temelje fiziologije metabolizma. Oddajo o znanem Koprčanu je pripravila Ida Kogej. Prisluhnimo odlomku: Na današnji dan leta 1880 se je v Ljubljani rodil sodar, uradnik in politik Albin Prepeluh. Že leta 1898 je stopil v sodno službo in leta 1911 izdal priročnik O zemljiški knjigi in pristojbinah. Leta 1918 je bil Albin Prepeluh postavljen za komisarja pri poverjeništvu za socialno skrbstvo v Ljubljani. Že kot šolar se je pridružil socijaldemokratskemu gibanju, o političnem delu Albina Prepeluha podrobneje zgodovinar Franc Rozman: Nemci so na današnji dan leta 1916 v bitko za Verdun pripeljali tudi več kot 150 letal, ki so postala ključnega pomena pri popravkih artilerijskega ognja. Prvič so uporabili metalce ognja. Kljub velikim izgubam so Francozi takoj vzpostavili oskrbovalno pot z zaledjem, ki se je je oprijelo ime »Sveta cesta«. "Tržaški delavci hočejo VII. republiko," tako je na prvi strani na današnji dan leta 1946 pisal petkov Primorski dnevnik: »Nedavno so bile tuje novinarke v tržiških in tržaških ladjedelnicah, kjer so bile začudene nad izjavami delavcev, da to ni borba dveh narodnosti. Ljudska demokracije je borba za gospodarske temelje. Zato sedma republika ni fraza.« Papež Benedikt XVI. je na današnji dan leta 2006 imenoval nekdanjega ljubljanskega nadškofa in metropolita Franca Rodeta za kardinala, ko je povedal: Kar svečana ozeleni, se rado posuši. V Breslau, današnjem Wroclavu, se je na današnji dan leta 1906 rodil skladatelj Edmund von Borck. Po končanem berlinskem konservatoriju je programsko vodil frankfurtsko opero, kasneje je dirigiral berlinskim filharmonikom. Iz bogatega skladateljskega opusa prisluhnimo odlomku Koncerta za alt saksofon in orkester, ki ga je posnel newyorški komorni orkester s saksofonistom Wildyjem Zumwaltom pod taktirko Stevena Jarvija:
V Benetkah je na današnji dan leta 1636 umrl znani koprski zdravnik Santorio Santori. Izumil je termometer, higrometer in vrsto naprav, ki jih je uporabljal pri svojih diagnozah in terapijah. S praktičnimi meritvami je postavil temelje fiziologije metabolizma. Oddajo o znanem Koprčanu je pripravila Ida Kogej. Prisluhnimo odlomku: Na današnji dan leta 1880 se je v Ljubljani rodil sodar, uradnik in politik Albin Prepeluh. Že leta 1898 je stopil v sodno službo in leta 1911 izdal priročnik O zemljiški knjigi in pristojbinah. Leta 1918 je bil Albin Prepeluh postavljen za komisarja pri poverjeništvu za socialno skrbstvo v Ljubljani. Že kot šolar se je pridružil socijaldemokratskemu gibanju, o političnem delu Albina Prepeluha podrobneje zgodovinar Franc Rozman: Nemci so na današnji dan leta 1916 v bitko za Verdun pripeljali tudi več kot 150 letal, ki so postala ključnega pomena pri popravkih artilerijskega ognja. Prvič so uporabili metalce ognja. Kljub velikim izgubam so Francozi takoj vzpostavili oskrbovalno pot z zaledjem, ki se je je oprijelo ime »Sveta cesta«. "Tržaški delavci hočejo VII. republiko," tako je na prvi strani na današnji dan leta 1946 pisal petkov Primorski dnevnik: »Nedavno so bile tuje novinarke v tržiških in tržaških ladjedelnicah, kjer so bile začudene nad izjavami delavcev, da to ni borba dveh narodnosti. Ljudska demokracije je borba za gospodarske temelje. Zato sedma republika ni fraza.« Papež Benedikt XVI. je na današnji dan leta 2006 imenoval nekdanjega ljubljanskega nadškofa in metropolita Franca Rodeta za kardinala, ko je povedal: Kar svečana ozeleni, se rado posuši. V Breslau, današnjem Wroclavu, se je na današnji dan leta 1906 rodil skladatelj Edmund von Borck. Po končanem berlinskem konservatoriju je programsko vodil frankfurtsko opero, kasneje je dirigiral berlinskim filharmonikom. Iz bogatega skladateljskega opusa prisluhnimo odlomku Koncerta za alt saksofon in orkester, ki ga je posnel newyorški komorni orkester s saksofonistom Wildyjem Zumwaltom pod taktirko Stevena Jarvija:
Matematični navdušenci danes praznujejo dan kvadratnega korena, torej dan, ko je letnica kvadrat dneva in meseca, kar se zgodi le devetkrat v stotih letih. Dan kvadratnega korena je bil nazadnje 3. marca 2009. Na današnji dan leta 56 pred našim štetjem so si vojskovodje Gaj Julij Cezar, Mark Licinij Kras in Gnej Pompej razdelili oblast in države rimskega cesrstva, leta 186 se je rodil rimski cesar Marcus Aurelius Antonius Caracalla, ki je prišel na oblast tako, da je dal ubiti sovladarja in brata Geta ter njegovih 20 tisoč privržencev. Nezadovoljstvo provinc je pomiril z zakonom o državljanskih pravicah, v Rimu pa je dal zgraditi slovite terme. Zaradi velikih žrtev v bitki za Verdun, v kateri so do konca marca Nemci izgubili kar 81 tisoč 607 vojakov se je poveljnik nemškega vrhovnega štaba, general Erich von Falkenhayn, odločil za nadaljevanje ofenzive, čeprav je na današnji dan leta 1916 ugotovil, da imajo Francozi še dovolj rezerv, nemške pa so bile že omejene, vendar se je napad nadaljeval. Borec za državljanske pravice črncev, Martin Luther King, se je se že kmalu po doktoratu iz bogoslovja posvetil organiziranju nenasilnega civilnega upora ameriških črncev. Ob stoletnici odprave suženjstva so črnci organizirali pohod v Washington. Tedaj je Martin Luther King imel znameniti govor o viziji pravičnejše prihodnosti: Leta 1964 je prejel Nobelovo nagrado za mir. Ubili so ga v Memphisu na današnji dan leta 1968, ko je prišel podpret nenasilno akcijo delavcev. Na današnji dan leta 1991 smo prezrli vest stoletja. V beograjski zvezni skupščini so namreč ugotovili, da Jugoslavije ni več, je v napovedi svojega komentarja zapisal Tomaž Dimic: Če je april deževen, kmet ne bo reven/ Slana v aprilu je bolj nevarna kot poletna toča. V Woburnu, v ameriški zvezni državi Massachussetts, se je na današnji dan leta 1936 rodila pevka Margo Sylvia Lopez. Vokalnemu kvartetu The Tune Weavers se je z bratom Gilbertom pridružila leta 1956, zatem ko sta v duetu že nastopala v Bostonu. Prisluhnimo prvi veliki uspešnici Happy, Happy Birthday Baby
Matematični navdušenci danes praznujejo dan kvadratnega korena, torej dan, ko je letnica kvadrat dneva in meseca, kar se zgodi le devetkrat v stotih letih. Dan kvadratnega korena je bil nazadnje 3. marca 2009. Na današnji dan leta 56 pred našim štetjem so si vojskovodje Gaj Julij Cezar, Mark Licinij Kras in Gnej Pompej razdelili oblast in države rimskega cesrstva, leta 186 se je rodil rimski cesar Marcus Aurelius Antonius Caracalla, ki je prišel na oblast tako, da je dal ubiti sovladarja in brata Geta ter njegovih 20 tisoč privržencev. Nezadovoljstvo provinc je pomiril z zakonom o državljanskih pravicah, v Rimu pa je dal zgraditi slovite terme. Zaradi velikih žrtev v bitki za Verdun, v kateri so do konca marca Nemci izgubili kar 81 tisoč 607 vojakov se je poveljnik nemškega vrhovnega štaba, general Erich von Falkenhayn, odločil za nadaljevanje ofenzive, čeprav je na današnji dan leta 1916 ugotovil, da imajo Francozi še dovolj rezerv, nemške pa so bile že omejene, vendar se je napad nadaljeval. Borec za državljanske pravice črncev, Martin Luther King, se je se že kmalu po doktoratu iz bogoslovja posvetil organiziranju nenasilnega civilnega upora ameriških črncev. Ob stoletnici odprave suženjstva so črnci organizirali pohod v Washington. Tedaj je Martin Luther King imel znameniti govor o viziji pravičnejše prihodnosti: Leta 1964 je prejel Nobelovo nagrado za mir. Ubili so ga v Memphisu na današnji dan leta 1968, ko je prišel podpret nenasilno akcijo delavcev. Na današnji dan leta 1991 smo prezrli vest stoletja. V beograjski zvezni skupščini so namreč ugotovili, da Jugoslavije ni več, je v napovedi svojega komentarja zapisal Tomaž Dimic: Če je april deževen, kmet ne bo reven/ Slana v aprilu je bolj nevarna kot poletna toča. V Woburnu, v ameriški zvezni državi Massachussetts, se je na današnji dan leta 1936 rodila pevka Margo Sylvia Lopez. Vokalnemu kvartetu The Tune Weavers se je z bratom Gilbertom pridružila leta 1956, zatem ko sta v duetu že nastopala v Bostonu. Prisluhnimo prvi veliki uspešnici Happy, Happy Birthday Baby
V Barbanu se je na današnji dan leta 1771 rodil duhovnik in polihistor Petar Matija Stankovič. Šolal se je v Rovinju in Vidmu, teologijo je študiral v Padovi, kjer se je izpopolnjeval še v pravu, matematiki in prirodoslovju. Kmalu po posvetitvi v Pulju je postal kanonik v Barbanu. Izdal je 20 knjig, zaslovel pa je z Življenjepisi zaslužnih Istranov in si prislužil vzdevek Istrski Plutarh. Leta 1841 je patentiral stroj za prebiranje oljk in svojo torkljo. Svojo bogato knjižnico je zapustil Rovinju. V najbolj krvavi bitki prve svetovne vojne za Verdun na zahodni fronti so nemške enote napredovale še za dva kilometra in zajele novih 10 tisoč francoskih vojakov, kar je močno zbilo moralo francoske vojske in povzročilo dezertacijo severnoafriške divizije, sestavljeno iz vojakov iz Maroka in Alžirije. Med tem incidentom so Francozi celo streljali na bežeče vojake in jih precej pobili, vendar bega niso ustavili. Pri Svetem Ivanu v Trstu se je na današnji dan leta 1941 rodil športni in kulturni delavec Aldo Rupel. Prisluhnimo odlomku oddaje Portret Nataše Uršič: Po koncu druge svetovne smo bili priča tudi etničnemu čiščenju, zlasti v vzhodni Evropi, ki je zahtevalo velik krvni davek, o čemer podrobneje avtor knjige Keith Lowe: Na današnji dan leta 1961 je Jože Šlibar v Obersdorfu postavil svetovni rekord v smučarskih skokih. Poletel je 141 metrov in za dva metra izboljšal več kot deset let stari rekord Finca Tauna Luira. Ob vrnitvi v Ljubljano je bil deležen veličastnega sprejema na železniški postaji, v Šestici je poslej lahko zastonj kosil, podarili so mu tudi tedaj znamenitega Citroenovega spačka. Čez eno leto je tako ocenil nastope po rekordnem skoku: Kadar Matija zmrzuje, še štirideset dni mraza preropkuje/Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi/Po Matiji ne gre lisjak čez led domov. Na današnji dan leta 1711 so v Londonu premierno uprizorili opero "Rinaldo" Georga Friedricha Haendla. Arijo Lascia ch´io pianga bo zapela Ileana Contrubas. Komorni ansambel vodi Claude Malgoire
V Barbanu se je na današnji dan leta 1771 rodil duhovnik in polihistor Petar Matija Stankovič. Šolal se je v Rovinju in Vidmu, teologijo je študiral v Padovi, kjer se je izpopolnjeval še v pravu, matematiki in prirodoslovju. Kmalu po posvetitvi v Pulju je postal kanonik v Barbanu. Izdal je 20 knjig, zaslovel pa je z Življenjepisi zaslužnih Istranov in si prislužil vzdevek Istrski Plutarh. Leta 1841 je patentiral stroj za prebiranje oljk in svojo torkljo. Svojo bogato knjižnico je zapustil Rovinju. V najbolj krvavi bitki prve svetovne vojne za Verdun na zahodni fronti so nemške enote napredovale še za dva kilometra in zajele novih 10 tisoč francoskih vojakov, kar je močno zbilo moralo francoske vojske in povzročilo dezertacijo severnoafriške divizije, sestavljeno iz vojakov iz Maroka in Alžirije. Med tem incidentom so Francozi celo streljali na bežeče vojake in jih precej pobili, vendar bega niso ustavili. Pri Svetem Ivanu v Trstu se je na današnji dan leta 1941 rodil športni in kulturni delavec Aldo Rupel. Prisluhnimo odlomku oddaje Portret Nataše Uršič: Po koncu druge svetovne smo bili priča tudi etničnemu čiščenju, zlasti v vzhodni Evropi, ki je zahtevalo velik krvni davek, o čemer podrobneje avtor knjige Keith Lowe: Na današnji dan leta 1961 je Jože Šlibar v Obersdorfu postavil svetovni rekord v smučarskih skokih. Poletel je 141 metrov in za dva metra izboljšal več kot deset let stari rekord Finca Tauna Luira. Ob vrnitvi v Ljubljano je bil deležen veličastnega sprejema na železniški postaji, v Šestici je poslej lahko zastonj kosil, podarili so mu tudi tedaj znamenitega Citroenovega spačka. Čez eno leto je tako ocenil nastope po rekordnem skoku: Kadar Matija zmrzuje, še štirideset dni mraza preropkuje/Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi/Po Matiji ne gre lisjak čez led domov. Na današnji dan leta 1711 so v Londonu premierno uprizorili opero "Rinaldo" Georga Friedricha Haendla. Arijo Lascia ch´io pianga bo zapela Ileana Contrubas. Komorni ansambel vodi Claude Malgoire
V Londonu je na današnji dan leta 1626 umrl filozof, pesnik in državnik Francis Bacon. Najbolj znani sta njegovi knjigi Novi OrganoN in O vrednosti in napredku znanosti. V Kopru se je na današnji dan leta 1656 rodil slikar Francesco Trevisani z vzdevkom Romano. Risanja ga je v rodnem mestu učil oče, arhitekt. Šolal se je v Benetkah. Klasicizem je omehčal z beneškim koloritom in se hitro uveljavil, tudi s pomočjo papeža Klementa XI. Upodabljal je tudi zgodovinske in mitološke prizore, pri čemer velja omeniti Banket Cezarja in Kleopatre. Na današnji dan leta 1916 so enote nemške 6. armade začele obsežno ofenzivo na celotni fronti bitke za Verdun, in sicer na obeh bregovih reke Mose. Kljub taki odločitvi generala Maxa Karla Wilhelma von Gallwitza so se francoski branilci, občasemu popuščanju navkljub, trdno držali na svojih okopih. Nemci so na delu v dolžini 2 kilometrov namestili kar 500 topov, imenovali so jih "težka Breda", vendar so znamenito" koto 304" zasedli komaj 3. maja. Šah so igrali že pred mnogimi stoletji na Kitajskem, v Indiji in Perziji. V 8. stoletju so Arabci zasedli Perzijo, od koder so šah prenesli v Španijo. Najboljši slovenski šahisti so Milan Vidmar, Vasja Pirc, Bruno Parma, Albin Planinc in Stojan Puc, ki se je rodil na današnji dan leta 1921 v Novem mestu. Med letoma 1954 in 1967 je štirikrat osvojil naslov slovenskega prvaka. Z jugoslovansko reprezentanco je osvojil olimpijsko zlato v Dubrovniku leta 1950, velemojster je postal leta 1984, o čemer podrobneje Ivo Bajec: "Iz argumentov primorskega ljudstva za priključitev k Jugoslaviji," tako je torkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil uvodnik, ki ga je zaključil z ugotovitvijo: »Slovenska zemlja s slovenskim ljudstvom je bila leta 1918 krivično dodeljena Italiji. To zgodovinsko krivico je treba popraviti. Z zemljo in ljudstvom se ne da barantati. Tu gre za življenjska vprašanja, tu gre za preizkus demokratičnosti novega sveta." Če se aprila vreme smeje, se bo kisalo kasneje. V Budimpešti se je na današnji dan leta 1906 rodil skladatelj in dirigent Antal Dorati. Oče violinist ga je usmeril v študij glasbe na akademiji Franza Lizsta, že leta 1924 je vodil orkester kraljeve opere rodnega mesta, z londonskimi filharmoniki posnel prvo plošče, od leta 1941 pa je delal v Združenih državah Amerike. Prisluhnimo odlomku uverture k operi Orlando Paladino Josepha Haydna. Lausannskemu komornemu orkestru je na snemanju dirigiral Antal Dorati
V Londonu je na današnji dan leta 1626 umrl filozof, pesnik in državnik Francis Bacon. Najbolj znani sta njegovi knjigi Novi OrganoN in O vrednosti in napredku znanosti. V Kopru se je na današnji dan leta 1656 rodil slikar Francesco Trevisani z vzdevkom Romano. Risanja ga je v rodnem mestu učil oče, arhitekt. Šolal se je v Benetkah. Klasicizem je omehčal z beneškim koloritom in se hitro uveljavil, tudi s pomočjo papeža Klementa XI. Upodabljal je tudi zgodovinske in mitološke prizore, pri čemer velja omeniti Banket Cezarja in Kleopatre. Na današnji dan leta 1916 so enote nemške 6. armade začele obsežno ofenzivo na celotni fronti bitke za Verdun, in sicer na obeh bregovih reke Mose. Kljub taki odločitvi generala Maxa Karla Wilhelma von Gallwitza so se francoski branilci, občasemu popuščanju navkljub, trdno držali na svojih okopih. Nemci so na delu v dolžini 2 kilometrov namestili kar 500 topov, imenovali so jih "težka Breda", vendar so znamenito" koto 304" zasedli komaj 3. maja. Šah so igrali že pred mnogimi stoletji na Kitajskem, v Indiji in Perziji. V 8. stoletju so Arabci zasedli Perzijo, od koder so šah prenesli v Španijo. Najboljši slovenski šahisti so Milan Vidmar, Vasja Pirc, Bruno Parma, Albin Planinc in Stojan Puc, ki se je rodil na današnji dan leta 1921 v Novem mestu. Med letoma 1954 in 1967 je štirikrat osvojil naslov slovenskega prvaka. Z jugoslovansko reprezentanco je osvojil olimpijsko zlato v Dubrovniku leta 1950, velemojster je postal leta 1984, o čemer podrobneje Ivo Bajec: "Iz argumentov primorskega ljudstva za priključitev k Jugoslaviji," tako je torkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil uvodnik, ki ga je zaključil z ugotovitvijo: »Slovenska zemlja s slovenskim ljudstvom je bila leta 1918 krivično dodeljena Italiji. To zgodovinsko krivico je treba popraviti. Z zemljo in ljudstvom se ne da barantati. Tu gre za življenjska vprašanja, tu gre za preizkus demokratičnosti novega sveta." Če se aprila vreme smeje, se bo kisalo kasneje. V Budimpešti se je na današnji dan leta 1906 rodil skladatelj in dirigent Antal Dorati. Oče violinist ga je usmeril v študij glasbe na akademiji Franza Lizsta, že leta 1924 je vodil orkester kraljeve opere rodnega mesta, z londonskimi filharmoniki posnel prvo plošče, od leta 1941 pa je delal v Združenih državah Amerike. Prisluhnimo odlomku uverture k operi Orlando Paladino Josepha Haydna. Lausannskemu komornemu orkestru je na snemanju dirigiral Antal Dorati