Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Avtor: Franko Hmeljak
V zadnji spominski radijski kroniki Naših 75 let o razvoju portoroškega turizma in o tem, kaj je Nevi Zajc dal radio.
V zadnji spominski radijski kroniki Naših 75 let o razvoju portoroškega turizma in o tem, kaj je Nevi Zajc dal radio.
V arhivu smo našli poročanje o načrtih za plinski terminal v Kopru. V radijski kroniki boste slišali tudi Branko Kljun.
V arhivu smo našli poročanje o načrtih za plinski terminal v Kopru. V radijski kroniki boste slišali tudi Branko Kljun.
Nekdanji odgovorni urednik Radia Koper Leon Horvatič pojasnjuje delitev programov na slovenskega in italijanskega.
Nekdanji odgovorni urednik Radia Koper Leon Horvatič pojasnjuje delitev programov na slovenskega in italijanskega.
Spominjamo se ustanavljanja ankaranske občine. Fulvio Lacovich pa nas bo spomnil, kako so nastale javne radijske oddaje glasba po željah.
Spominjamo se ustanavljanja ankaranske občine. Fulvio Lacovich pa nas bo spomnil, kako so nastale javne radijske oddaje glasba po željah.
V bogatem radijskem arhivu smo našli posnetek Berta Pribca, ki je prevedel pesmi Srečka Kosovela. Livko Hrvatin pa se spominja razvoja radijske tehnike.
V bogatem radijskem arhivu smo našli posnetek Berta Pribca, ki je prevedel pesmi Srečka Kosovela. Livko Hrvatin pa se spominja razvoja radijske tehnike.
Mišo Zaletel je bil prvi glas Glasbe po željah. Z mikrofonom smo pospremili pohodnike z Goričkega v Piran.
Mišo Zaletel je bil prvi glas Glasbe po željah. Z mikrofonom smo pospremili pohodnike z Goričkega v Piran.
Spomin na radijsko delo je z nami delila Zdenka Tomulić. Bili smo tudi v jami Vilenica.
Spomin na radijsko delo je z nami delila Zdenka Tomulić. Bili smo tudi v jami Vilenica.
Kako smo preznovali radijski rojstni dan nekoč? In kakšo se dela na radiu spominja Lean Klemenc?
Kako smo preznovali radijski rojstni dan nekoč? In kakšo se dela na radiu spominja Lean Klemenc?
Pred 22timi leti je bil na prodaj Hotel Jama. Spomin z nami deli tudi Ingrid Kašca Bucik.
Pred 22timi leti je bil na prodaj Hotel Jama. Spomin z nami deli tudi Ingrid Kašca Bucik.
Leta 2005 se je Neva Zajc pogovarjala z Andražem Šalamunom. Dela na radiu Koper se bo spomnil Karlo Kudrnovski.
Leta 2005 se je Neva Zajc pogovarjala z Andražem Šalamunom. Dela na radiu Koper se bo spomnil Karlo Kudrnovski.
Kako smo poročali o obisku prvega avstrijskega cesarja v Kopru? Spomine z nami deli tudi Ivan Tavčar.
Kako smo poročali o obisku prvega avstrijskega cesarja v Kopru? Spomine z nami deli tudi Ivan Tavčar.
Kako so včasih preverjali slišnost Radia Koper na Primorskem?
Kako so včasih preverjali slišnost Radia Koper na Primorskem?
Spomin na kolesarsko dirko po Italiji, ki je prišla tudi v Slovenijo. Utrinek iz delovnih dni na radiu se spominja Danica Sulič.
Spomin na kolesarsko dirko po Italiji, ki je prišla tudi v Slovenijo. Utrinek iz delovnih dni na radiu se spominja Danica Sulič.
Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.
Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.
Spominske radijske kronike v maju posvečamo arhivskim posnetkom- o osmicah smo poročali pred leti. Pozdravil nas bo tudi naš nekdanji sodelavec Zdenko Šebalj.
Spominske radijske kronike v maju posvečamo arhivskim posnetkom- o osmicah smo poročali pred leti. Pozdravil nas bo tudi naš nekdanji sodelavec Zdenko Šebalj.
Danes je praznik Mestne občine Koper, česar se bomo z arhivskim posnetkom poročanja Nataše Ugrin Tomšič spomnili tudi v radijski kroniki.
Danes je praznik Mestne občine Koper, česar se bomo z arhivskim posnetkom poročanja Nataše Ugrin Tomšič spomnili tudi v radijski kroniki.
S športom sta povezana tako naš nekdanji sodelavec kot dogodek, ki se ju 14.maja spominjamo v naši radijski kroniki.
S športom sta povezana tako naš nekdanji sodelavec kot dogodek, ki se ju 14.maja spominjamo v naši radijski kroniki.
V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.
V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.
Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.
Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.
Spomine na Naših 75 let z nami delita Tulio Furlanič in Igor Kuralt.
Spomine na Naših 75 let z nami delita Tulio Furlanič in Igor Kuralt.
Dela na radiu se spominja Silivija Mozetič, ki je urejala oddajo Mladim poslušacem. Slišali bomo posnetek oddaje, ki je nastala v Hrvatinih.
Dela na radiu se spominja Silivija Mozetič, ki je urejala oddajo Mladim poslušacem. Slišali bomo posnetek oddaje, ki je nastala v Hrvatinih.
Kako se je spremenil poslovni utrip Primorske? In kako se dela na radiu spominja Tomo Šajn?
Kako se je spremenil poslovni utrip Primorske? In kako se dela na radiu spominja Tomo Šajn?
Kako smo o dolinski majenci poročali pred leti? In kako se dela na Radiu Koper spominja Zdenko Ferletič?
Kako smo o dolinski majenci poročali pred leti? In kako se dela na Radiu Koper spominja Zdenko Ferletič?
Nazaj v zgodovino mojega kraja je bila oddaja, ki so jo na našem radiu ustvarjali v 70th letih. Sredi maja leta 1973 je nastala Bovcu. Spomine je z nami delila tudi Ljudmila Strgar.
Nazaj v zgodovino mojega kraja je bila oddaja, ki so jo na našem radiu ustvarjali v 70th letih. Sredi maja leta 1973 je nastala Bovcu. Spomine je z nami delila tudi Ljudmila Strgar.
6. maja se v radijski kroniki spominjamo potresa v Benečiji. Dela v zamejstvu se bo spominjala Vesna Čehovin.
6. maja se v radijski kroniki spominjamo potresa v Benečiji. Dela v zamejstvu se bo spominjala Vesna Čehovin.
Ob 20ti obletnici proglasitve prve slovenske vlade smo leta 1965 na radiu slišali spomine Ajdovcev. V radijski kroniki Naših 75 let se bo dela na radiu Koper spomnil Drago Mislej Mef.
Ob 20ti obletnici proglasitve prve slovenske vlade smo leta 1965 na radiu slišali spomine Ajdovcev. V radijski kroniki Naših 75 let se bo dela na radiu Koper spomnil Drago Mislej Mef.
Kako je nastajal pomorski zakonik? In kako se dela na Radiu Koper spominja Borica Arko? Radijske kronike v mesecu maju posvečamo arhivskim posnetkom, ki nosijo majsko oznako. Spominjamo se tudi naših nekdanjih sodelavcev
Kako je nastajal pomorski zakonik? In kako se dela na Radiu Koper spominja Borica Arko? Radijske kronike v mesecu maju posvečamo arhivskim posnetkom, ki nosijo majsko oznako. Spominjamo se tudi naših nekdanjih sodelavcev
Radijske kronike v mesecu maju posvečamo arhivskim posnetkom, ki nosijo majsko oznako. Spominjamo se tudi naših nekdanjih sodelavcev. V tokratni oddaji se bomo spomnili vstopanja Slovenije v EU, slišali boste tudi glas in spomin Boža Marinca.
Radijske kronike v mesecu maju posvečamo arhivskim posnetkom, ki nosijo majsko oznako. Spominjamo se tudi naših nekdanjih sodelavcev. V tokratni oddaji se bomo spomnili vstopanja Slovenije v EU, slišali boste tudi glas in spomin Boža Marinca.
Radijske kronike v mesecu maju posvečamo arhivskim posnetkom, ki nosijo majsko oznako. Spominjamo se tudi naših nekdanjih sodelavcev. Tokrat se spominjamo oddaje Torklja z Ido Kogej.
Radijske kronike v mesecu maju posvečamo arhivskim posnetkom, ki nosijo majsko oznako. Spominjamo se tudi naših nekdanjih sodelavcev. Tokrat se spominjamo oddaje Torklja z Ido Kogej.
Maj je za našo hišo poseben, prazničen mesec. V tem mesecu bomo radijske kronike posvetili spominom na poročanje minulih let, desetletij. Pokukali bomo v arhiv preteklih majskih dni Radia Koper in se srečali z nekdanjimi sodelavci radia Koper. Boste še prepoznali njihov glas? V prvi oddaji je z nami Silva Ferletič.
Maj je za našo hišo poseben, prazničen mesec. V tem mesecu bomo radijske kronike posvetili spominom na poročanje minulih let, desetletij. Pokukali bomo v arhiv preteklih majskih dni Radia Koper in se srečali z nekdanjimi sodelavci radia Koper. Boste še prepoznali njihov glas? V prvi oddaji je z nami Silva Ferletič.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Danes praznujemo dan protestantizma; Luthrove ideje reformacije so se prek potujočih študentov in liberalnih duhovnikov razširile tudi na Slovensko. Primož Trubar je vplival tudi na izid Dalmatinove Biblije leta 1584. Leta 1996 smo dobili nov prevod Svetega pisma. O petnajstletnem prevajalskem delu je tedaj Otmar Črnilogar povedal: V Hrpeljah se je na današnji dan leta 1916 rodil Boris Race - Žarko, gradbenik in politik. V Ljubljani je končal arhitektonsko-gradbeni odsek Tehniške srednje šole. Po razpadu Italije je vodil ciklostilno tehniko Slavnik in tiskarno Slovenija Leta 1962 je bil izvoljen za predsednika Slovenske kulturno- gospodarske zveze, ki jo je vodil do upokojitve. Prilsunimo odlomku izjave Borisa Raceta o tržaški konferenci narodnih manjšin iz leta 1976: V deveti soški bitki, ki se je začela na današnji dan leta 1916 in je trajala do 4. novembra, je italijansko letalstvo bombardiralo Sežano, Dutovlje in Miramar. Navkljub srditim napadom so branilci obranili Fajtji hrib, Italijani so zasedli Kostanjevico na Krasu toda prodor v Trst se jim še vedno ni posrečil. Simič v skupščini Združenih narodov: Jugoslavija odklonila pariške predloge, je na današnji dan leta 946 iz Flusing Meadowsa pisal četrtkov Primorski dnevnik. V Ljubljani je na današnji dan leta 1996 umrl novinar in politik Jože Smole. Že leta 1941 se je pridružil partizanom in bil član pokrajinskega komiteja Skoj-a za Slovensko Primorje, v katerem je urejal Mladino. Po vojni je bil newyorški dopisnik Tanjuga in Borbe, urednik Borbe in glavni urednik Dela. Leta 1968 je postal osebni tajnik in vodja kabineta Josipa Broza Tita. Politično kariero je sklenil na republiški konferenci Socialistične zveze. Prisluhnimo arhivskemu posnetku njegovega razmišljanja o kosovski krizi leta 1981: Oktobra burja, mraz, v januarju sončen čas. Primož Trubar je za verske potrebe zložil vrsto protestantskih pesmi, o čemer je Edo Škulj povedal: Komorni zbor Ipavska z dirigentom Matjažem Ščekom je posnel tudi Trubarjevo pesem Ne daj oča naš lubi Bog
Danes praznujemo dan protestantizma; Luthrove ideje reformacije so se prek potujočih študentov in liberalnih duhovnikov razširile tudi na Slovensko. Primož Trubar je vplival tudi na izid Dalmatinove Biblije leta 1584. Leta 1996 smo dobili nov prevod Svetega pisma. O petnajstletnem prevajalskem delu je tedaj Otmar Črnilogar povedal: V Hrpeljah se je na današnji dan leta 1916 rodil Boris Race - Žarko, gradbenik in politik. V Ljubljani je končal arhitektonsko-gradbeni odsek Tehniške srednje šole. Po razpadu Italije je vodil ciklostilno tehniko Slavnik in tiskarno Slovenija Leta 1962 je bil izvoljen za predsednika Slovenske kulturno- gospodarske zveze, ki jo je vodil do upokojitve. Prilsunimo odlomku izjave Borisa Raceta o tržaški konferenci narodnih manjšin iz leta 1976: V deveti soški bitki, ki se je začela na današnji dan leta 1916 in je trajala do 4. novembra, je italijansko letalstvo bombardiralo Sežano, Dutovlje in Miramar. Navkljub srditim napadom so branilci obranili Fajtji hrib, Italijani so zasedli Kostanjevico na Krasu toda prodor v Trst se jim še vedno ni posrečil. Simič v skupščini Združenih narodov: Jugoslavija odklonila pariške predloge, je na današnji dan leta 946 iz Flusing Meadowsa pisal četrtkov Primorski dnevnik. V Ljubljani je na današnji dan leta 1996 umrl novinar in politik Jože Smole. Že leta 1941 se je pridružil partizanom in bil član pokrajinskega komiteja Skoj-a za Slovensko Primorje, v katerem je urejal Mladino. Po vojni je bil newyorški dopisnik Tanjuga in Borbe, urednik Borbe in glavni urednik Dela. Leta 1968 je postal osebni tajnik in vodja kabineta Josipa Broza Tita. Politično kariero je sklenil na republiški konferenci Socialistične zveze. Prisluhnimo arhivskemu posnetku njegovega razmišljanja o kosovski krizi leta 1981: Oktobra burja, mraz, v januarju sončen čas. Primož Trubar je za verske potrebe zložil vrsto protestantskih pesmi, o čemer je Edo Škulj povedal: Komorni zbor Ipavska z dirigentom Matjažem Ščekom je posnel tudi Trubarjevo pesem Ne daj oča naš lubi Bog
Daljnega leta 1666 je Mulay ar rašid v Maroku ustanovil dinastijo Alavitov ali Hasanidov. Njegovi potomci še danes vladajo tej sredozemski državi. V Trstu se je na današnji dan leta 1876 rodil zdravnik in politik Just Pertot. V Pulju je vodil akcijo za zatiranje malarije. Spoznanja je strnil v knjigi. Po vojni je delal kot predsednik Prosvete, pred grozečo konfinacijo se je leta 1930 umaknil v Zagreb, po vojni pa se je v pokoju posvetil raziskovanju zgodovine vasi tržaškega zaledja. V Pulju se je na današnji dan leta 1911 rodil, odraščal pa je v Trstu, inženir in generalpolkovnik Dragomir Benčič - Brkin. Bil je politkomisar Dolomitskega odreda, istrske brigade, 14. divizije in 9. korpusa. Po končani vojaški akademiji je bil načelnik vojaške gradbene uprave. Po Dragomiru Benčiču - Brkinu se imenuje hrpeljska osnova šola, podrobneje o njem ravnateljica Janja Babič: Italijanom se po osmih ofenzivah ni uspelo približati Trstu, čeprav so se pri zadnji premaknili poldrugi kilometer bliže. Borojevičeve sile so bile znova na koncu svojih moči, na njihovo srečo je bil sovražnik v podobnem položaju, vendar se je pripravljal na nov napad, saj so imeli dvakratno premoč v vojaštvu in trikratno v topovskih ceveh. Maršal Tito predstavnikom Julijske krajine: "Še nadalje se bomo borili za spremembo krivičnih sklepov pariške konference," je na današnji dan leta 1946 na prvi strani pisal sredin Primorski dnevnik. Na današnji dan leta 2006 je bila posebna slovesnost ob 107 življenjski obletnici Katarine Marinič iz Deskel. Iz novogoriškega doma upokojencev se je tedaj v naš program oglasila Zdenka Tomulič: Čez tri leta je 110 obletnico tedaj najstarejše Slovenke počastil tudi predsednik republike Danilo Türk s temi besedami: Oktobra v sodih vre mošt, kmet pa se pod brki smeje V Skopinah se je na današnji dan leta 1896 rodil skladatelj Anatoli Grigorijevič Novikov. Glasbeno pot je začel kot zborovski dirigent. Po moskovskem konservatoriju je vodil zbor sovjetskega radia. Napisal je kar 600 domoljubnih zborovskih skladb. Prilsuhnimo odlomku Novikove kantate Potrebujemo mir, ki ga je posnela sopranistka Ninjela Tkačenko z zborom in orkestrom teatra Boljšoj pod taktirko Borisa Hajkina:
Daljnega leta 1666 je Mulay ar rašid v Maroku ustanovil dinastijo Alavitov ali Hasanidov. Njegovi potomci še danes vladajo tej sredozemski državi. V Trstu se je na današnji dan leta 1876 rodil zdravnik in politik Just Pertot. V Pulju je vodil akcijo za zatiranje malarije. Spoznanja je strnil v knjigi. Po vojni je delal kot predsednik Prosvete, pred grozečo konfinacijo se je leta 1930 umaknil v Zagreb, po vojni pa se je v pokoju posvetil raziskovanju zgodovine vasi tržaškega zaledja. V Pulju se je na današnji dan leta 1911 rodil, odraščal pa je v Trstu, inženir in generalpolkovnik Dragomir Benčič - Brkin. Bil je politkomisar Dolomitskega odreda, istrske brigade, 14. divizije in 9. korpusa. Po končani vojaški akademiji je bil načelnik vojaške gradbene uprave. Po Dragomiru Benčiču - Brkinu se imenuje hrpeljska osnova šola, podrobneje o njem ravnateljica Janja Babič: Italijanom se po osmih ofenzivah ni uspelo približati Trstu, čeprav so se pri zadnji premaknili poldrugi kilometer bliže. Borojevičeve sile so bile znova na koncu svojih moči, na njihovo srečo je bil sovražnik v podobnem položaju, vendar se je pripravljal na nov napad, saj so imeli dvakratno premoč v vojaštvu in trikratno v topovskih ceveh. Maršal Tito predstavnikom Julijske krajine: "Še nadalje se bomo borili za spremembo krivičnih sklepov pariške konference," je na današnji dan leta 1946 na prvi strani pisal sredin Primorski dnevnik. Na današnji dan leta 2006 je bila posebna slovesnost ob 107 življenjski obletnici Katarine Marinič iz Deskel. Iz novogoriškega doma upokojencev se je tedaj v naš program oglasila Zdenka Tomulič: Čez tri leta je 110 obletnico tedaj najstarejše Slovenke počastil tudi predsednik republike Danilo Türk s temi besedami: Oktobra v sodih vre mošt, kmet pa se pod brki smeje V Skopinah se je na današnji dan leta 1896 rodil skladatelj Anatoli Grigorijevič Novikov. Glasbeno pot je začel kot zborovski dirigent. Po moskovskem konservatoriju je vodil zbor sovjetskega radia. Napisal je kar 600 domoljubnih zborovskih skladb. Prilsuhnimo odlomku Novikove kantate Potrebujemo mir, ki ga je posnela sopranistka Ninjela Tkačenko z zborom in orkestrom teatra Boljšoj pod taktirko Borisa Hajkina:
Na današnji dan leta 1666 je v Londonu umrl dramatik James Shirley. Za igralsko skupno Queen Henrietta's Men je napisal kar 5 tragedij, 8 tragikomedij, 17 komedij, začenši z Ljubezenskimi zvijačami in 7 dram. "Woltfov urad poroča: V noči od 26. na 27. oktobra so deli naših torpedovških bojnih sil udarili iz Nanškega zatona skozi Doversko-Calaiski preliv do črte Folkestone-Boulogne v angleški preliv. Po sporočilu poveljnika torpedovk, komodorja Michelsena, je bilo potopljenih, deloma neposredno, pred sovražnimi pristanišči: najmanj 11 predstražnih parnikov in dva do trije rusilci ali torpedovke," je na današnji dan leta 1916 pisal tržaška Edinost. V Idriji je na današnji dan leta 1921 umrl Josip Velikanje, duhovnik in istrski narodni buditelj. Na povabilo tedanjega poreško-puljskega škofa Juraja Dobrile se je 24-leten vpisal na goriško bogoslovje in služboval v istrskih vaseh, najdlje v Jurščih, ki jih je v 45 letih službovanja prerodil iz razbojniškega gnezda v napredno vas s šolo. Ta svojevrstni podvig so literarno opisali Ivan Pregelj, Fran Miličinski in Narte Velikonja. V kraju Šujica pri Ljubljani je na današnji dan leta 1941 v italijanskem napadu na četo, ki jo je vodil, padel narodni heroj Janez Bizjak. Iz rodne Otlice se je družina preselila v Črnuče, kjer se je izučil ključavničarske obrti. Junija 1941 se je pridružil partizanom Rašiške čete, avgusta pa je postal komandir mengško-moravške čete Kamniškega bataljona. Podrobneje o njem Franc Černigoj: Napad na slovensko obalo Pod pretvezo pogozdovanja si zavezniška uprava prilašča našo zemljo pod Kontovelom, je na današnji dan leta 1946 pisal torkov Primorski dnevnik. Oktobra vino v dogah V Prince Albertu se je na današnji dan leta 1926 rodil tenorist Jonathan Stewart Vickers, bolj znan kot Jon Vickers. Še kot študnet konservatoriju v torontu s eje leta 1957 pridružil ansamblu londosnkega Covent Gardena in čez leto dni uspešno nastopil na festivalu Bayreuth, kar mu je odprlo vrata dunajske državne opere in čez nekaj še newyorške opere Metropolitan. Zaslovel je kot dramatični tenor, krasil ga je tudi prepričljiv odrski nastop. Jon Vickers je posnel tudi arijo Vesti la giubba:
Na današnji dan leta 1666 je v Londonu umrl dramatik James Shirley. Za igralsko skupno Queen Henrietta's Men je napisal kar 5 tragedij, 8 tragikomedij, 17 komedij, začenši z Ljubezenskimi zvijačami in 7 dram. "Woltfov urad poroča: V noči od 26. na 27. oktobra so deli naših torpedovških bojnih sil udarili iz Nanškega zatona skozi Doversko-Calaiski preliv do črte Folkestone-Boulogne v angleški preliv. Po sporočilu poveljnika torpedovk, komodorja Michelsena, je bilo potopljenih, deloma neposredno, pred sovražnimi pristanišči: najmanj 11 predstražnih parnikov in dva do trije rusilci ali torpedovke," je na današnji dan leta 1916 pisal tržaška Edinost. V Idriji je na današnji dan leta 1921 umrl Josip Velikanje, duhovnik in istrski narodni buditelj. Na povabilo tedanjega poreško-puljskega škofa Juraja Dobrile se je 24-leten vpisal na goriško bogoslovje in služboval v istrskih vaseh, najdlje v Jurščih, ki jih je v 45 letih službovanja prerodil iz razbojniškega gnezda v napredno vas s šolo. Ta svojevrstni podvig so literarno opisali Ivan Pregelj, Fran Miličinski in Narte Velikonja. V kraju Šujica pri Ljubljani je na današnji dan leta 1941 v italijanskem napadu na četo, ki jo je vodil, padel narodni heroj Janez Bizjak. Iz rodne Otlice se je družina preselila v Črnuče, kjer se je izučil ključavničarske obrti. Junija 1941 se je pridružil partizanom Rašiške čete, avgusta pa je postal komandir mengško-moravške čete Kamniškega bataljona. Podrobneje o njem Franc Černigoj: Napad na slovensko obalo Pod pretvezo pogozdovanja si zavezniška uprava prilašča našo zemljo pod Kontovelom, je na današnji dan leta 1946 pisal torkov Primorski dnevnik. Oktobra vino v dogah V Prince Albertu se je na današnji dan leta 1926 rodil tenorist Jonathan Stewart Vickers, bolj znan kot Jon Vickers. Še kot študnet konservatoriju v torontu s eje leta 1957 pridružil ansamblu londosnkega Covent Gardena in čez leto dni uspešno nastopil na festivalu Bayreuth, kar mu je odprlo vrata dunajske državne opere in čez nekaj še newyorške opere Metropolitan. Zaslovel je kot dramatični tenor, krasil ga je tudi prepričljiv odrski nastop. Jon Vickers je posnel tudi arijo Vesti la giubba:
Na današnji dan leta 1466 naj bi se rodil Erazem Rotterdamski, Erasmus Desiderius s pravim imenom Geert Geerts, nizozemski humanist, ki je bil zaradi velikega vpliva na sodobnike imenovan tudi kralj humanistov. Kritiziral je nezdrave cerkvene razmere, zagovorjal je reforme znotraj Cerkve v delu Hvalnica Norosti, odklanjal pa je tudi Lutrovo reformacijo. V Ljubljani so na današnji dan leta 1861 ustanovili Zdravniško bralno društvo. Pobudnik, doktor Karel Vesel, je v ta namen daroval veliko svojih zdravniških knjig in časopisov. "Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Pred nekaj dnevi se je cesarsko-kraljeva Visokost, vrhovni armadni poveljnik nadvojvoda Friderik mudil pri naših junaških četah Borojevičeve armade, kjer se je mogel osebno prepričati o skalnato trdnem zaupanju ter brez izjeme izbornem in strumnem nastopu čet. Po kratkem bivanju v Trstu, si je natančno ogledal vso fronto na Krasu. Po tridnevnem bivanju na tej fronti se je odpeljal v Beljak da poseti hrabre branitelje Koroške," je na današnji dan leta 1916 pisala sobotna Edinost. Na današnji dan leta 1931 se je po prisilni odpovedi upokojil 10. goriški nadškof Frančišek Borgia Sedej. Pod pritiskom italijanske oblasti istega dne je postal naslovni škof Aegine. Neomajni rodoljub je bil vzornik vsem, ki so se borili za pravice slovenskega naroda na zahodu etničnega ozemlja. Goriško cerkev je vodil četrt stoletja, dokler se ni telesno strt moral ukloniti italijanski fašistični oblasti. Podrobneje o tem magister Renato Podberšič: Simon in Juda se s snegom probuda./Ko se za svetega Simona strgajo jadra, bo veter pihal veter pihal vso jesen V Wahooju, v ameriški zvezni državi Nebraska se je na današnji dan leta 1896 rodil skladatelj in dirigent Howard Hanson. Ozobraževal se je na akademiji v New Yorku, kjer je kasneje tudi učil. Prisluhnimo odlomku 3. simfonije, ki je nastala leta 1941, posnel pa jo je tudi seattelski simfonični orkester z dirigentom Gerardom Schwarom:
Na današnji dan leta 1466 naj bi se rodil Erazem Rotterdamski, Erasmus Desiderius s pravim imenom Geert Geerts, nizozemski humanist, ki je bil zaradi velikega vpliva na sodobnike imenovan tudi kralj humanistov. Kritiziral je nezdrave cerkvene razmere, zagovorjal je reforme znotraj Cerkve v delu Hvalnica Norosti, odklanjal pa je tudi Lutrovo reformacijo. V Ljubljani so na današnji dan leta 1861 ustanovili Zdravniško bralno društvo. Pobudnik, doktor Karel Vesel, je v ta namen daroval veliko svojih zdravniških knjig in časopisov. "Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Pred nekaj dnevi se je cesarsko-kraljeva Visokost, vrhovni armadni poveljnik nadvojvoda Friderik mudil pri naših junaških četah Borojevičeve armade, kjer se je mogel osebno prepričati o skalnato trdnem zaupanju ter brez izjeme izbornem in strumnem nastopu čet. Po kratkem bivanju v Trstu, si je natančno ogledal vso fronto na Krasu. Po tridnevnem bivanju na tej fronti se je odpeljal v Beljak da poseti hrabre branitelje Koroške," je na današnji dan leta 1916 pisala sobotna Edinost. Na današnji dan leta 1931 se je po prisilni odpovedi upokojil 10. goriški nadškof Frančišek Borgia Sedej. Pod pritiskom italijanske oblasti istega dne je postal naslovni škof Aegine. Neomajni rodoljub je bil vzornik vsem, ki so se borili za pravice slovenskega naroda na zahodu etničnega ozemlja. Goriško cerkev je vodil četrt stoletja, dokler se ni telesno strt moral ukloniti italijanski fašistični oblasti. Podrobneje o tem magister Renato Podberšič: Simon in Juda se s snegom probuda./Ko se za svetega Simona strgajo jadra, bo veter pihal veter pihal vso jesen V Wahooju, v ameriški zvezni državi Nebraska se je na današnji dan leta 1896 rodil skladatelj in dirigent Howard Hanson. Ozobraževal se je na akademiji v New Yorku, kjer je kasneje tudi učil. Prisluhnimo odlomku 3. simfonije, ki je nastala leta 1941, posnel pa jo je tudi seattelski simfonični orkester z dirigentom Gerardom Schwarom:
Kip svobode, s polnim imenom Svoboda kroži po svetu, je ameriški spomenik na ustju reke Hudson in predstavlja pozdrav vsem obiskovalcem, tudi priseljencem, ki so prihajali v Ameriko. Združenim državam ga je v 19. stoletju podarila Francija. Kip je izdelal Frederic Auguste Bartholdi, ogrodje pa je zasnoval Gustave Eifel. Ameriški založnik Gustav Pulitzer je zbral denar za prevoz kipa v New York, kjer so ga na otočku pred tamkajšnjim pristaniščem odkrili na današnji dan leta 1886. "Časopisje objavlja poročila o poteku včerajšnjih razprav članov državnega zbora, iz katerih izhaja, da so se vsi člani poslanske zbornice izrekli za sklicanje parlamenta, seveda večina njih s predpogojem, da se z reformo poslovnika zagotovi miren, plodonosen potek razprav državnega zbora, Tako je na današnji dan leta 1916 o dunajskih polemikah po umoru ministrskega predsednika Stürgkha pisala tržaška Edinost. »Korak za korakom, toda odločno je napredoval naš narod v borbi za svojo svobodo. Danes odločno ponavljamo, da ne bo odnehal, dokler ne bo naš narod združen v eni državi,« tako je nedeljski Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 v okvirčku objavil misel Edvarda Kardelja. V Ljubljani je na današnji dan leta 1976 umrl Albert Rejec, tigrovec, narodnoobrambni delavec in publicist. Pravo je študiral v Padovi in Rimu, bil je med ustanovitelji Tigra. V Parizu je s predstavniki Komunistične partije Italije podpisal dogovor o pravici do samoodločbe slovenske in hrvaške manjšine v Julijski krajini. Med drugo svetovno vojno se je pridružil partizanom. Po vojni je delal na Inštitutu za narodnostna vprašanja, kjer je pisal predvsem o Benečiji. Podrobneje o njem zgodovinar Gorazd Bajc: Oktobra smo v kleti od večera do jutra, pravi istrski pregovor V Parizu je predvidoma na današnji dan leta 1796 umrl skladatelj Antonín Tadeáš Jan Nepomuk Stamic. Oče violinist ga je vključil v orkester Cappelle Mannheim. Od leta 1782 sta igrala vdvornem orkestru v Versaillesu. Prisluhnimo odlomku prvega stavka Stamitzevega Koncerta za godala v C- duru. Nemški godalni orkester je na snemanju vodil Karl Ristenpart
Kip svobode, s polnim imenom Svoboda kroži po svetu, je ameriški spomenik na ustju reke Hudson in predstavlja pozdrav vsem obiskovalcem, tudi priseljencem, ki so prihajali v Ameriko. Združenim državam ga je v 19. stoletju podarila Francija. Kip je izdelal Frederic Auguste Bartholdi, ogrodje pa je zasnoval Gustave Eifel. Ameriški založnik Gustav Pulitzer je zbral denar za prevoz kipa v New York, kjer so ga na otočku pred tamkajšnjim pristaniščem odkrili na današnji dan leta 1886. "Časopisje objavlja poročila o poteku včerajšnjih razprav članov državnega zbora, iz katerih izhaja, da so se vsi člani poslanske zbornice izrekli za sklicanje parlamenta, seveda večina njih s predpogojem, da se z reformo poslovnika zagotovi miren, plodonosen potek razprav državnega zbora, Tako je na današnji dan leta 1916 o dunajskih polemikah po umoru ministrskega predsednika Stürgkha pisala tržaška Edinost. »Korak za korakom, toda odločno je napredoval naš narod v borbi za svojo svobodo. Danes odločno ponavljamo, da ne bo odnehal, dokler ne bo naš narod združen v eni državi,« tako je nedeljski Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 v okvirčku objavil misel Edvarda Kardelja. V Ljubljani je na današnji dan leta 1976 umrl Albert Rejec, tigrovec, narodnoobrambni delavec in publicist. Pravo je študiral v Padovi in Rimu, bil je med ustanovitelji Tigra. V Parizu je s predstavniki Komunistične partije Italije podpisal dogovor o pravici do samoodločbe slovenske in hrvaške manjšine v Julijski krajini. Med drugo svetovno vojno se je pridružil partizanom. Po vojni je delal na Inštitutu za narodnostna vprašanja, kjer je pisal predvsem o Benečiji. Podrobneje o njem zgodovinar Gorazd Bajc: Oktobra smo v kleti od večera do jutra, pravi istrski pregovor V Parizu je predvidoma na današnji dan leta 1796 umrl skladatelj Antonín Tadeáš Jan Nepomuk Stamic. Oče violinist ga je vključil v orkester Cappelle Mannheim. Od leta 1782 sta igrala vdvornem orkestru v Versaillesu. Prisluhnimo odlomku prvega stavka Stamitzevega Koncerta za godala v C- duru. Nemški godalni orkester je na snemanju vodil Karl Ristenpart
Na Dunaju je na današnji dan leta 1536 umrl Krištof Ravbar. Cesar Friderik III ga je po smrti ljubljanskega škofa Lamberga imenoval za škofa, čeprav ni bil niti še duhovnik. Zaradi vse pogostejših turških vpadov, kmečkih uporov in že nastajajočih protestantskih verskih nemirov je bil prisiljen utrditi svojo rezidenco v Gornjem Gradu. Na dunajskem kongresu je leta 1515 posredoval v sporih med krščanskimi vladarji v spopadih s Turki, bil je tudi kranjski deželni glavar, v prvi avstrijsko-beneški vojni pa je bil varuh Trsta. "Severni del kraške planote je sovražnik obstreljeval s topovi in minovkami," tako je na današnji dan leta 1916 tržaška Edinost povzela uradno poročilo z Dunaja, poročala pa je še, da "so zaradi deževja boji ob Sommi uplahnili. Večerni francoski napadi razpadli. Pred Verdunom Francozi prodrli pod gorečo utrdbo Douaumont. Boj se nadaljuje" V Bodislavcih pri Mali Nedelji se je na današnji dan leta 1926 rodil slikar, grafik in ilustrator France Slana. Leta 1949 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in zatem delal kot ilustrator pri Pionirskem listu. Že 58 let je svobodni umetnik. Upodablja prvinsko naravo, vsakdanje čutne prizore, znani so njegovi portreti, zlasti otroški, in čutni ženski akti, privlačijo ga tudi podobe starožitnosti, o kateri je leta 2006 povedal: Višinski v skupščini Združenih narodov: Razprava o vetu bo strašen udarec za organizacijo Združenih narodov, je na današnji dan leta 1946 pisal sobotni Primorski dnevnik, ki je še poročal, da je načelo soglasnosti temeljni kamen svetovne organizacije. S slovesnostjo na koprskem Pristaniškem trgu je bila na današnji dan leta 1991 tudi formalno končana slovenska osamosvojitvena vojna. Prisluhnimo odlomku govora predsednika republike Milana Kučana: Oktober in marec sta si podobna kot oče in sin. V Sanct Peterburgu so na današnji dan leta 1886 so krstno izvedli simfonično poemo Modetsa Petroviča Muroskega Noč na Golem brdu, po ruski legendi o srečanju čarovnic, vendar avtor izvedbe ni doživel, saj ga je temeljto predelal Nikolaj Rimski Korsakov, izvirnik pa so našli šele leta 1968. Fantazijo za orkester Noč na Golem brdu je posnel tudi simfonični orkester Slovenske filharmonije pod taktirko Uroša Lajovca:
Na Dunaju je na današnji dan leta 1536 umrl Krištof Ravbar. Cesar Friderik III ga je po smrti ljubljanskega škofa Lamberga imenoval za škofa, čeprav ni bil niti še duhovnik. Zaradi vse pogostejših turških vpadov, kmečkih uporov in že nastajajočih protestantskih verskih nemirov je bil prisiljen utrditi svojo rezidenco v Gornjem Gradu. Na dunajskem kongresu je leta 1515 posredoval v sporih med krščanskimi vladarji v spopadih s Turki, bil je tudi kranjski deželni glavar, v prvi avstrijsko-beneški vojni pa je bil varuh Trsta. "Severni del kraške planote je sovražnik obstreljeval s topovi in minovkami," tako je na današnji dan leta 1916 tržaška Edinost povzela uradno poročilo z Dunaja, poročala pa je še, da "so zaradi deževja boji ob Sommi uplahnili. Večerni francoski napadi razpadli. Pred Verdunom Francozi prodrli pod gorečo utrdbo Douaumont. Boj se nadaljuje" V Bodislavcih pri Mali Nedelji se je na današnji dan leta 1926 rodil slikar, grafik in ilustrator France Slana. Leta 1949 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in zatem delal kot ilustrator pri Pionirskem listu. Že 58 let je svobodni umetnik. Upodablja prvinsko naravo, vsakdanje čutne prizore, znani so njegovi portreti, zlasti otroški, in čutni ženski akti, privlačijo ga tudi podobe starožitnosti, o kateri je leta 2006 povedal: Višinski v skupščini Združenih narodov: Razprava o vetu bo strašen udarec za organizacijo Združenih narodov, je na današnji dan leta 1946 pisal sobotni Primorski dnevnik, ki je še poročal, da je načelo soglasnosti temeljni kamen svetovne organizacije. S slovesnostjo na koprskem Pristaniškem trgu je bila na današnji dan leta 1991 tudi formalno končana slovenska osamosvojitvena vojna. Prisluhnimo odlomku govora predsednika republike Milana Kučana: Oktober in marec sta si podobna kot oče in sin. V Sanct Peterburgu so na današnji dan leta 1886 so krstno izvedli simfonično poemo Modetsa Petroviča Muroskega Noč na Golem brdu, po ruski legendi o srečanju čarovnic, vendar avtor izvedbe ni doživel, saj ga je temeljto predelal Nikolaj Rimski Korsakov, izvirnik pa so našli šele leta 1968. Fantazijo za orkester Noč na Golem brdu je posnel tudi simfonični orkester Slovenske filharmonije pod taktirko Uroša Lajovca:
Na današnji dan leta 1896 so v zadružni cesarsko- kraljevi register vpisali Posojilniško konsumno društvo v Pobegih. Ob stoti obletnici je Miloš Ivančič pred mikrofon povabil tudi dediča društva Fabia Valentiča, ki se je takole spominjal delovanja in pomena društva za življenje v istrskem podeželju: "Z bojišč se tudi danes poročajo samo razveseljivi dogodki. Razbremenjevalna ofenziva generala Brusilovega se je izjalovila popolnoma. V Dobrudži je generalni vojni maršal Mackensen dobil predorno bitko v gorniškem slogu. Na kraški fronti se Italijan zopet pričenja gibati." Tako je na dnašnji dan leta 1916 sredina Edinost z Dunaja povzela poročila z bojišč prve svetovne vojne. Vprašanje veta in Francove Španije na glavni skupščini Združenih Narodov. Generalni sekretar Trigve Lie: »Obstoj Francovega režima je povod za nezaupanje in spore med ustanovitelji Združenih narodov, je na današnji dan leta 1946 pisal petkov Primorski dnevnik. V Benetkah je na današnji dan leta 2006 umrl slikar in profesor Emilio Vedova. Kot slikarski samouk se je pridružil tedanji italijanski avantgardi, o čemer je leta 1984 na veliki pregledni razstavi v treh muzejih in razstaviščih rodnega mesta v pogovrou z Erosom Bičičem povedal: Emilio Vedova se je uveljavil kot predavatelj na ameriških univerzah, poletni akademiji v Salzburgu in Beneški akademiji lepih umetnosti, kjer je vzgojil tudi vrsto slovenskih slikarjev, med je bil tudi Borisa Benčiča, ki se ga je tako spominjal: Na Svetega Krišpina praznujejo čevljarji, pravi star rovinjski pregovor V Lningradu se je na današnji dan leta 1926 rodila sopranistka Galina Višnjevskaja. Po konservatoriju se je začela bogata kariera, po zmagi na natečaju gledališča Boljšoj se je preselila v Moskvo, kjer se je leta 1955 poročila s čelistom Mstislavom Rostropovičem. Že leta 1946 debitirala vnewyorški operi Metropolitan, s čimer si je zagotovila nastope na vseh pomembnih svetovnih odrih. Galina Višnjevskaja je ob klavirski spremljavi posnela tudi Romanco na plesu Petra Iliča Čajkovskega:
Na današnji dan leta 1896 so v zadružni cesarsko- kraljevi register vpisali Posojilniško konsumno društvo v Pobegih. Ob stoti obletnici je Miloš Ivančič pred mikrofon povabil tudi dediča društva Fabia Valentiča, ki se je takole spominjal delovanja in pomena društva za življenje v istrskem podeželju: "Z bojišč se tudi danes poročajo samo razveseljivi dogodki. Razbremenjevalna ofenziva generala Brusilovega se je izjalovila popolnoma. V Dobrudži je generalni vojni maršal Mackensen dobil predorno bitko v gorniškem slogu. Na kraški fronti se Italijan zopet pričenja gibati." Tako je na dnašnji dan leta 1916 sredina Edinost z Dunaja povzela poročila z bojišč prve svetovne vojne. Vprašanje veta in Francove Španije na glavni skupščini Združenih Narodov. Generalni sekretar Trigve Lie: »Obstoj Francovega režima je povod za nezaupanje in spore med ustanovitelji Združenih narodov, je na današnji dan leta 1946 pisal petkov Primorski dnevnik. V Benetkah je na današnji dan leta 2006 umrl slikar in profesor Emilio Vedova. Kot slikarski samouk se je pridružil tedanji italijanski avantgardi, o čemer je leta 1984 na veliki pregledni razstavi v treh muzejih in razstaviščih rodnega mesta v pogovrou z Erosom Bičičem povedal: Emilio Vedova se je uveljavil kot predavatelj na ameriških univerzah, poletni akademiji v Salzburgu in Beneški akademiji lepih umetnosti, kjer je vzgojil tudi vrsto slovenskih slikarjev, med je bil tudi Borisa Benčiča, ki se ga je tako spominjal: Na Svetega Krišpina praznujejo čevljarji, pravi star rovinjski pregovor V Lningradu se je na današnji dan leta 1926 rodila sopranistka Galina Višnjevskaja. Po konservatoriju se je začela bogata kariera, po zmagi na natečaju gledališča Boljšoj se je preselila v Moskvo, kjer se je leta 1955 poročila s čelistom Mstislavom Rostropovičem. Že leta 1946 debitirala vnewyorški operi Metropolitan, s čimer si je zagotovila nastope na vseh pomembnih svetovnih odrih. Galina Višnjevskaja je ob klavirski spremljavi posnela tudi Romanco na plesu Petra Iliča Čajkovskega:
Na današnji dan leta1896 je bila v mariborski pivnici Gotz prva filmska predstava pri nas. Občinstvo si je lahko ogledalo "živeče fotografije". Potujoči kinematograf Edisons Ideal se je 3. novembra predstavil še v Celju, 16 novembra pa v Ljubljani. Na zahodni fronti se je na današnji dan leta 1916 začela velika francoska ofenziva, ki se je končala z osvojitvijo trdnjave Vaux in drugega novembra pa še Fort Douaumont. V Idriji se je na današnji dan leta 1926 rodila scenografka in arhitekta Rafaela - Eli Likar. Po končanem goriškem znanstvenem liceju je študirala na oddelku za arhitekturo tehniške fakultete v Ljubljani in zatem delala kot svobodna umetnica pri Triglav in Viba filmu. Kot scenografka je sodelovala pri številnih fimih domače in tuje produkcije. V rodni Idriji je več njenih del. Maršal Tito na Reki Čuvajte vaše bratstvo in edinstvo! V govoru na Rečini, kjer se je zbralo 80 tisoč ljudi, je podrobno govoril o slovansko-italijanskem bratstvu na osnovi ljudske demokracije, je na današnji dan leta 1946 pisal četrtkov Primorski dnevnik. V Kopru se je na današnji dan leta 1956 rodil glasbenik, karikaturist in diplomat ter muzejski ravnatelj Franco Juri. Po gimnaziji v Kopru je iz geografije diplomiral na ljubljanski filozofski fakulteti. V času slovenske pomladi je zaslovel s karikaturami v Delu, o čemer je v oddaji Radio Koper na obisku Mirjam Muženič leta 1990 povedal: Franco Juri je bil veleposlanik v Madridu, državni sekretar na zunanjem ministrstvu, sedaj vodi Pomorski muzej Sergeja Mašere v Piranu Oblak iz gora ne namoči polja/Vinotoka veliko vode, grudna hudi vetrovi buče. V Ljubljani je na današnji dan leta 1991 umrl skladatelj, muzikolog in pravnik Vilko Ukmar. Po študiju na dunajskem konservatoriju in akademiji za glasbo je v Ljubljani poučeval in vodil opero. Njegov ustvarjalni opus je zelo širok, zaslovel je s simfonijami in kantato Integrali na Kosovelove verze. Leta 1985 je prjel Prešrnovo nagrado in o svojem delu povedal: Prilsuhnimo Ukvarjevi uglasbitvi Kosovelove pesmi Melanholija gradu, ki so jo posneli Ljubljanski madrigalisti:
Na današnji dan leta1896 je bila v mariborski pivnici Gotz prva filmska predstava pri nas. Občinstvo si je lahko ogledalo "živeče fotografije". Potujoči kinematograf Edisons Ideal se je 3. novembra predstavil še v Celju, 16 novembra pa v Ljubljani. Na zahodni fronti se je na današnji dan leta 1916 začela velika francoska ofenziva, ki se je končala z osvojitvijo trdnjave Vaux in drugega novembra pa še Fort Douaumont. V Idriji se je na današnji dan leta 1926 rodila scenografka in arhitekta Rafaela - Eli Likar. Po končanem goriškem znanstvenem liceju je študirala na oddelku za arhitekturo tehniške fakultete v Ljubljani in zatem delala kot svobodna umetnica pri Triglav in Viba filmu. Kot scenografka je sodelovala pri številnih fimih domače in tuje produkcije. V rodni Idriji je več njenih del. Maršal Tito na Reki Čuvajte vaše bratstvo in edinstvo! V govoru na Rečini, kjer se je zbralo 80 tisoč ljudi, je podrobno govoril o slovansko-italijanskem bratstvu na osnovi ljudske demokracije, je na današnji dan leta 1946 pisal četrtkov Primorski dnevnik. V Kopru se je na današnji dan leta 1956 rodil glasbenik, karikaturist in diplomat ter muzejski ravnatelj Franco Juri. Po gimnaziji v Kopru je iz geografije diplomiral na ljubljanski filozofski fakulteti. V času slovenske pomladi je zaslovel s karikaturami v Delu, o čemer je v oddaji Radio Koper na obisku Mirjam Muženič leta 1990 povedal: Franco Juri je bil veleposlanik v Madridu, državni sekretar na zunanjem ministrstvu, sedaj vodi Pomorski muzej Sergeja Mašere v Piranu Oblak iz gora ne namoči polja/Vinotoka veliko vode, grudna hudi vetrovi buče. V Ljubljani je na današnji dan leta 1991 umrl skladatelj, muzikolog in pravnik Vilko Ukmar. Po študiju na dunajskem konservatoriju in akademiji za glasbo je v Ljubljani poučeval in vodil opero. Njegov ustvarjalni opus je zelo širok, zaslovel je s simfonijami in kantato Integrali na Kosovelove verze. Leta 1985 je prjel Prešrnovo nagrado in o svojem delu povedal: Prilsuhnimo Ukvarjevi uglasbitvi Kosovelove pesmi Melanholija gradu, ki so jo posneli Ljubljanski madrigalisti:
V Jasovu pri Košicah se je na današnji dan leta 1801 rodil botanik in minorit Pius Titus Vendel. Kot vojaški duhovnik in profesor botanike je v piranskem frančiškanskem samostanu raziskoval morsko floro in fauno, zlasti alge. Zbirke je poslal šolam, inštitutom in znanstvenikom na Dunaju, v Budimpešti, Trstu, Padovi, na Cresu in v Kopru. "Umor ministrskega predsednika Stürgkha. Morilec storil umor v nerazsodnosti ?" Tako se je na današnji dan leta 1916 na prvi strani spraševala ponedeljkova Edinost in dodala:" Atentator dr. Fric Adler pripada najskrajnejšemu levemu krilu socijalne demokracije, takozvani Liebknechtovi smeri.". Vatikan je na današnji dan leta 1931 sprejel odstop goriškega nadškofa Frančiška Borgie Sedeja, ki se je za ta korak odločil po večletnem pritisku fašističnega režima. Ko so fašisti prepovedali slovenske šole, je Sedej podprl svojo duhovščino, ki je sklenila, da bo verouk v materinem jeziku prenesla v cerkev. Župnijske šole so bile tako do leta 1943 na primorskem edini branik slovenskega jezika. V arhivu hranimo pričevanje predloškega župnika Jožeta Kocjana o ilegalni šoli v Črnem kalu: Primorsko ljudstvo pozdravlja maršala Tita na svojih tleh, tako je na današnji dan leta 1946 sredin Primorski dnevnik pisal o veličastnem sprejemu v Postojni, kjer se je maršal ustavil skupaj z visokimi poljskimi gosti. Sprejel je tudi tržaško delegacijo, ki jo je pozval naj prenesejo someščanom jugoslovansko podporo njihovi pravični borbi za suverenost Trsta. Če bliska ob tramontani, se pripravlja burja./Vinotoka deževanje, grudna vetrov divjanje. V Dresdenu je na današnji dan leta 1806 umrl skladatelj in kapelnik
V Jasovu pri Košicah se je na današnji dan leta 1801 rodil botanik in minorit Pius Titus Vendel. Kot vojaški duhovnik in profesor botanike je v piranskem frančiškanskem samostanu raziskoval morsko floro in fauno, zlasti alge. Zbirke je poslal šolam, inštitutom in znanstvenikom na Dunaju, v Budimpešti, Trstu, Padovi, na Cresu in v Kopru. "Umor ministrskega predsednika Stürgkha. Morilec storil umor v nerazsodnosti ?" Tako se je na današnji dan leta 1916 na prvi strani spraševala ponedeljkova Edinost in dodala:" Atentator dr. Fric Adler pripada najskrajnejšemu levemu krilu socijalne demokracije, takozvani Liebknechtovi smeri.". Vatikan je na današnji dan leta 1931 sprejel odstop goriškega nadškofa Frančiška Borgie Sedeja, ki se je za ta korak odločil po večletnem pritisku fašističnega režima. Ko so fašisti prepovedali slovenske šole, je Sedej podprl svojo duhovščino, ki je sklenila, da bo verouk v materinem jeziku prenesla v cerkev. Župnijske šole so bile tako do leta 1943 na primorskem edini branik slovenskega jezika. V arhivu hranimo pričevanje predloškega župnika Jožeta Kocjana o ilegalni šoli v Črnem kalu: Primorsko ljudstvo pozdravlja maršala Tita na svojih tleh, tako je na današnji dan leta 1946 sredin Primorski dnevnik pisal o veličastnem sprejemu v Postojni, kjer se je maršal ustavil skupaj z visokimi poljskimi gosti. Sprejel je tudi tržaško delegacijo, ki jo je pozval naj prenesejo someščanom jugoslovansko podporo njihovi pravični borbi za suverenost Trsta. Če bliska ob tramontani, se pripravlja burja./Vinotoka deževanje, grudna vetrov divjanje. V Dresdenu je na današnji dan leta 1806 umrl skladatelj in kapelnik
Na današnji dan leta 1866 so po plebiscitu Beneški Slovenci prešli iz avstrijske v italijansko monarhijo. Prisluhnimo odlomku oddaje Tonija Gomiščka ob 120-letnici izgube pomembnega dela slovenskega etničnega ozemlja: Na današnji dan leta 1906 je umrl eden od utemeljiteljev modernega slikarstva Paul Cezanne. Sprva se je usmeril v impresionizem. Od leta 1879 je živel osamljen v Aixu in tam razvil svoj slog, s katerim je utrl pot modernemu slikarstvu. "Boji v trentinskem ozemlju se razširjajo in postajajo silovitejši. Po večkratnem naskoku se je posrečilo sovražniku, da je mestoma vdrl v naše prednje jarke. Hrabri branitelji tirolskih lovskih polkov so s protisunkom povsod zopet vrgli sovražnika," je na današnji dan leta 1916 pisala tržaška Edinost. Zasedanje tržaške konzulte: Združitev vseh iskrenih demokratov za suvereno ljudsko oblast svobodnega ozemlja. V Trstu se moramo boriti za ljudsko oblast s programom, ki bo v korist meščanom in ki bo uresničil prijateljske zveze z zaledjem, z Jugoslavijo in Italijo, je na današnji dan leta 1946 o zasedanju konzulte pisal torkov Primorski dnevnik. Na današnji dan leta 1971 je v sežanski bolnišnici umrl slikar in muzealec Leo Vilhar. Prve svetovne vojne se je udeležil na soški fronti, kasneje je bil borec za severno mejo. Pred fašisti se je kasneje umaknil v Ljubljano, likovno se je izobraževal v Milanu in Parizu, živel je v Maroku in Alžiriji, kjer je pomagal partizanom. Leta 1947 je postal ravnatelj Notranjskega muzeja v Postojni. Sin Mario se ga je tako spominjal: Tri rose naredijo dež, tri meglice naredijo burjo Spominjamo se na današnji dan leta 1811 v Raidingu na današnjem avstrijskem Gradiščanskem rojenega madžarskega skladatelja in pianista Franza Liszta. Zaslovel je s koncertnimi turnejami, nastopal je tudi v Mariboru in Rogaški Slatini. Tudi skladateljsko se je posvetil klavirju, najbolj znana sta klavirska koncerta in Madžarska rapsodija. Slednjo je posnel Robert Szidon:
Na današnji dan leta 1866 so po plebiscitu Beneški Slovenci prešli iz avstrijske v italijansko monarhijo. Prisluhnimo odlomku oddaje Tonija Gomiščka ob 120-letnici izgube pomembnega dela slovenskega etničnega ozemlja: Na današnji dan leta 1906 je umrl eden od utemeljiteljev modernega slikarstva Paul Cezanne. Sprva se je usmeril v impresionizem. Od leta 1879 je živel osamljen v Aixu in tam razvil svoj slog, s katerim je utrl pot modernemu slikarstvu. "Boji v trentinskem ozemlju se razširjajo in postajajo silovitejši. Po večkratnem naskoku se je posrečilo sovražniku, da je mestoma vdrl v naše prednje jarke. Hrabri branitelji tirolskih lovskih polkov so s protisunkom povsod zopet vrgli sovražnika," je na današnji dan leta 1916 pisala tržaška Edinost. Zasedanje tržaške konzulte: Združitev vseh iskrenih demokratov za suvereno ljudsko oblast svobodnega ozemlja. V Trstu se moramo boriti za ljudsko oblast s programom, ki bo v korist meščanom in ki bo uresničil prijateljske zveze z zaledjem, z Jugoslavijo in Italijo, je na današnji dan leta 1946 o zasedanju konzulte pisal torkov Primorski dnevnik. Na današnji dan leta 1971 je v sežanski bolnišnici umrl slikar in muzealec Leo Vilhar. Prve svetovne vojne se je udeležil na soški fronti, kasneje je bil borec za severno mejo. Pred fašisti se je kasneje umaknil v Ljubljano, likovno se je izobraževal v Milanu in Parizu, živel je v Maroku in Alžiriji, kjer je pomagal partizanom. Leta 1947 je postal ravnatelj Notranjskega muzeja v Postojni. Sin Mario se ga je tako spominjal: Tri rose naredijo dež, tri meglice naredijo burjo Spominjamo se na današnji dan leta 1811 v Raidingu na današnjem avstrijskem Gradiščanskem rojenega madžarskega skladatelja in pianista Franza Liszta. Zaslovel je s koncertnimi turnejami, nastopal je tudi v Mariboru in Rogaški Slatini. Tudi skladateljsko se je posvetil klavirju, najbolj znana sta klavirska koncerta in Madžarska rapsodija. Slednjo je posnel Robert Szidon:
Kilič Arslan I., tretji sultan seldžuškega sultanata Rum, je vladal je v času prve križarske vojne in sodeloval v vseh večjih spodadih s križarji. Premagal jih je na današnji dan leta 1096 na otoku Nicea. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1836 rodil izdelovalec orgel Franc Goršič. Postavil jih je kar 66 po Kranjskem, Štajerskem, v Primorju in v Avstriji. Na primorskem so njegove orgle v Dolini, Dutovljah in v Kobaridu. "V Macedoniji je levo krilo Sarrailove armade zopet pričelo napadati. 70. tisoč močni srbski armadi se je, kakor znano, posrečilo vzeti Florino, pridobiti tal prek grške meje proti Bitolju, je pa imela zelo težke izgube. Zato so bile odposlane v podporo znatne francoske sile na levo krilo, katerim so bite dodane tudi angleške specijalne formacije," je na današnji dan leta 1916 pisala sobotna Edinost. Na današnji dan leta 1991 se je končal prvi del umika Jugoslovanske vojske iz Slovenije, ko je proti Tivtu iz koprskega pristanišča odplula šolska ladja Galeb. Tedaj je za našo radijsko postajo poročal Leon Horvatič: V 84. letu starosti je na današnji dan leta 2011 v Ljubljani umrl pesnik, esejist in urednik Tone Pavček. Po diplomi na Pegoški fakulteti je delal kot novinar pri Ljubljanskem dnevniku in Ljudski pravici, na Radioteleviziji, bil je ravnatelj Mladinskega gledališča in urednik Cankarjeve založbe. Zvočnost verza in ritmična izraznost sta posebej pritegnila otroke, omenimo samo Juri Muri v Afriki, Slon v žepu in Besede za sladkosnede. Ob 45 obletnici izida in tretjem ponatisu zbirke Pesmi štirih je tako razpredal o svoji zavezanosti besedi: Če je na sv. Uršule dan lepo, bo za tri dni dež./Dan sv. Uršule si zelje z zeljnika spravi, da ti ga vreme Simona in Jude v nič ne pripravi V Mariboru se je na današnji dan leta 1931 rodil pesnik, prozaist, prevajalec in urednik Kajetan Kovič. Po končanem študiju primerjalne književnosti je delal kot novinar Ljubljanskega dnevnika in Ljudske pravice, zatem pa kot urednik Državne založbe Slovenije. Ob 45 obletnici izida zbirke Pesmi je leta 1998 o jeziku kot temeljnem pesnikovem orodju takole razmišljal ga-11524 Prisluhnimo pesmi iz znamenite Kovičeve pravljice Maček Muri, v izvedbi Nece Falk
Kilič Arslan I., tretji sultan seldžuškega sultanata Rum, je vladal je v času prve križarske vojne in sodeloval v vseh večjih spodadih s križarji. Premagal jih je na današnji dan leta 1096 na otoku Nicea. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1836 rodil izdelovalec orgel Franc Goršič. Postavil jih je kar 66 po Kranjskem, Štajerskem, v Primorju in v Avstriji. Na primorskem so njegove orgle v Dolini, Dutovljah in v Kobaridu. "V Macedoniji je levo krilo Sarrailove armade zopet pričelo napadati. 70. tisoč močni srbski armadi se je, kakor znano, posrečilo vzeti Florino, pridobiti tal prek grške meje proti Bitolju, je pa imela zelo težke izgube. Zato so bile odposlane v podporo znatne francoske sile na levo krilo, katerim so bite dodane tudi angleške specijalne formacije," je na današnji dan leta 1916 pisala sobotna Edinost. Na današnji dan leta 1991 se je končal prvi del umika Jugoslovanske vojske iz Slovenije, ko je proti Tivtu iz koprskega pristanišča odplula šolska ladja Galeb. Tedaj je za našo radijsko postajo poročal Leon Horvatič: V 84. letu starosti je na današnji dan leta 2011 v Ljubljani umrl pesnik, esejist in urednik Tone Pavček. Po diplomi na Pegoški fakulteti je delal kot novinar pri Ljubljanskem dnevniku in Ljudski pravici, na Radioteleviziji, bil je ravnatelj Mladinskega gledališča in urednik Cankarjeve založbe. Zvočnost verza in ritmična izraznost sta posebej pritegnila otroke, omenimo samo Juri Muri v Afriki, Slon v žepu in Besede za sladkosnede. Ob 45 obletnici izida in tretjem ponatisu zbirke Pesmi štirih je tako razpredal o svoji zavezanosti besedi: Če je na sv. Uršule dan lepo, bo za tri dni dež./Dan sv. Uršule si zelje z zeljnika spravi, da ti ga vreme Simona in Jude v nič ne pripravi V Mariboru se je na današnji dan leta 1931 rodil pesnik, prozaist, prevajalec in urednik Kajetan Kovič. Po končanem študiju primerjalne književnosti je delal kot novinar Ljubljanskega dnevnika in Ljudske pravice, zatem pa kot urednik Državne založbe Slovenije. Ob 45 obletnici izida zbirke Pesmi je leta 1998 o jeziku kot temeljnem pesnikovem orodju takole razmišljal ga-11524 Prisluhnimo pesmi iz znamenite Kovičeve pravljice Maček Muri, v izvedbi Nece Falk
Avstrija je leta 1774 vpeljala osnovnošolsko obveznost za vse otroke, "katerih starši ali varuhi ne marajo ali ne morejo vzdrževati domačih učiteljev". Ker pa je bil ta zakon bolj želja, so na današnji dan leta 1781 sprejeli spremembe, po katerih so morali premožni starši odšteti dvojno šolnino, če otroci niso redno hodili v šolo. Revni starši pa so morali opravljati razna javna dela pri zidavi in popravilu šolskih stavb. Trst so z odprtjem soške fronte preplavili številni vojaki, čeprav je zanje veljala prepoved nastanitve v mestu. Istočasno je mesto privabljalo trgovce, begunce s fronte, črnoborzijance, pustolovce, zvodnike in prostitutke. S podaljševanjem trajanja spopadov so se razmere samo še poslabšale. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1941 rodil gospodarstvenik in politik Janez Kocjančič. Že kot študent je leta 1966 postal predsednik tedanje jugoslovanske mladinske organizacije, čez dve leti je postal prvi direktor letalske družbe Adria Airways. Kasneje se je posvetil športu in bil večkrat izvoljen za predsednika Olimpijskega komiteja. Februarja leta 2014 je o zimskih olimpijskih igrah v Sočiju povedal: Po aferi z vstopnicami Janez Kocjančič je avusta leta 2016 v Riu postal vršilec dolžnosti predsednik evropskega olimpijskega komiteja Edvard Kardelj ob povratku iz Pariza: Jugoslavija ne bo podpisala pogodbe, ko ji jo hočejo vsiliti nekateri zavezniki, ki so pozabili dano besedo, je na današnji dan leta 1946 na prvi strani pisal nedeljski Primorski dnevnik. V Ljubljani je na današnji dan leta 2006 umrl slavist in prevajalec Janko Moder. V njegovem opusu, prevajal je iz 20 jezikov, je prek 400 književnih prevodov in prek 200 govorno izvedenih del. Leta 1985 je sestavil Slovenski leksikon novejšega prevajanja ter ga leta 1998 dopolnil z Modrovim zbornikom. Leto prej je Janko Moder tako razmišljal o jeziku v gledališču Burja se tri dni rojeva, tri dni raste in tri dni umira pravi stari istrski pregovor V Londonu je na današnji dan leta 1676 umrl skladatelj in organist Christopher Gibbons. Že oče skladatelj je poskrbel, da je pel v zboru kraljeve kapele westminstrske katedrale, kjer je kasneje postal organist. Pretežni del opusa je seveda liturgične značaja. Prisluhnimo odlomku fantazijske suite, ki jo je posnel ansambel Akademije za staro glasbo pod taktirko Richrada Agarrja:
Avstrija je leta 1774 vpeljala osnovnošolsko obveznost za vse otroke, "katerih starši ali varuhi ne marajo ali ne morejo vzdrževati domačih učiteljev". Ker pa je bil ta zakon bolj želja, so na današnji dan leta 1781 sprejeli spremembe, po katerih so morali premožni starši odšteti dvojno šolnino, če otroci niso redno hodili v šolo. Revni starši pa so morali opravljati razna javna dela pri zidavi in popravilu šolskih stavb. Trst so z odprtjem soške fronte preplavili številni vojaki, čeprav je zanje veljala prepoved nastanitve v mestu. Istočasno je mesto privabljalo trgovce, begunce s fronte, črnoborzijance, pustolovce, zvodnike in prostitutke. S podaljševanjem trajanja spopadov so se razmere samo še poslabšale. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1941 rodil gospodarstvenik in politik Janez Kocjančič. Že kot študent je leta 1966 postal predsednik tedanje jugoslovanske mladinske organizacije, čez dve leti je postal prvi direktor letalske družbe Adria Airways. Kasneje se je posvetil športu in bil večkrat izvoljen za predsednika Olimpijskega komiteja. Februarja leta 2014 je o zimskih olimpijskih igrah v Sočiju povedal: Po aferi z vstopnicami Janez Kocjančič je avusta leta 2016 v Riu postal vršilec dolžnosti predsednik evropskega olimpijskega komiteja Edvard Kardelj ob povratku iz Pariza: Jugoslavija ne bo podpisala pogodbe, ko ji jo hočejo vsiliti nekateri zavezniki, ki so pozabili dano besedo, je na današnji dan leta 1946 na prvi strani pisal nedeljski Primorski dnevnik. V Ljubljani je na današnji dan leta 2006 umrl slavist in prevajalec Janko Moder. V njegovem opusu, prevajal je iz 20 jezikov, je prek 400 književnih prevodov in prek 200 govorno izvedenih del. Leta 1985 je sestavil Slovenski leksikon novejšega prevajanja ter ga leta 1998 dopolnil z Modrovim zbornikom. Leto prej je Janko Moder tako razmišljal o jeziku v gledališču Burja se tri dni rojeva, tri dni raste in tri dni umira pravi stari istrski pregovor V Londonu je na današnji dan leta 1676 umrl skladatelj in organist Christopher Gibbons. Že oče skladatelj je poskrbel, da je pel v zboru kraljeve kapele westminstrske katedrale, kjer je kasneje postal organist. Pretežni del opusa je seveda liturgične značaja. Prisluhnimo odlomku fantazijske suite, ki jo je posnel ansambel Akademije za staro glasbo pod taktirko Richrada Agarrja:
Trinajstletna vojna se je leta 1466 začela z uporom pruske federacija pod vodstvo Gdanska, Elbinga, Kulma in Toruń proti dominaciji meniško-vojaškega Tevtonskega reda. Končal se je na današnji dan leta 1479 s podpisom Toruńnskega mirovnega sporazuma, po katerem je vzhodna Prusija postala del poljskega kraljestva, vendar se napetosti niso končale, delni samostojni škofije Tevtonskega reda navkljub. V Truškah se je na današnji dan leta 1891 rodil gospodarstvenik Štefan Lovrečič . Po gimanziji v Pazinu se je zaposlil na občini v Dolini. Na dunajski univerzi je vpisal pravo, vendar študija ni končal zaradi mobilizacije med prvo svetovno vojno. Po njej je delal na občini v Marezigah. Fašisti so ga internirali na Sardinijo. Zatem je v Trstu organiziral Zadružno zvezo. Po osvoboditvi je delal pri Bančni zvezi v Trstu, v Kopru je kasneje vodil Gospodarsko in Istrsko banko. Na romunski fonti prve svetovne vojne se je na današnji dan leta 1916 začela druga, šestdnevna bitka za Cobadin, ki si je končala z zmago centralni sil, enote bolgarske tretje armade, ki so zasedle strateško pomembno pristanišče Constanţa. Spomenica tržaških delavcev Kardelju Italijani in Slovani ne bodo nikdar dovolili kolonizacije tržaškega področja, je na današnji dan leta 1946 pisal sobotni Primorski dnevnik o vsebini spomenice, ki so jo tržaški delavci na jeseniški železniški postaji izročili Edvardu Kardelju ob njegovi vrnitvi iz Pariza. V Ljubljani je na današnji dan leta 1986 umrl dramatik, pisatelj in esejist Ivan Mrak. Že v mladosti je zavračal meščanski način življenja in se po gimnaziji odločil za poklic svobodnega umetnika. Prvo črtico Vivat katarina prva je že kot 15-letni fant objavil v časniku Naprej. Izpopolnjeval se je v Zagrebu, Muenchnu, Parizu in Pragi. Po vojni se je posvečal predvsem bilbijskim temam. Leta 1975 je Ivan Mrak posnel recitacijo Prešernovega monologa iz svoje tragedije: V oktobru burja, mraz - januarja sončen čas V Odesi se je na današnji dan leta 1916 rodil pianist Emil Gilels. Po študiju na koservatoriju rodnega mesta začel bogato solistično kariero saj je že kot najstnik zmagal na sovetskem ekmovanju in se presleil v Moskvo, kjer je že leta 1947 začel turneje po zahodni Evropi in kasnej še Združenih držav Amerike. Emil Gilels je posnel tudi Schumanovo Arabesko v C-duru d
Trinajstletna vojna se je leta 1466 začela z uporom pruske federacija pod vodstvo Gdanska, Elbinga, Kulma in Toruń proti dominaciji meniško-vojaškega Tevtonskega reda. Končal se je na današnji dan leta 1479 s podpisom Toruńnskega mirovnega sporazuma, po katerem je vzhodna Prusija postala del poljskega kraljestva, vendar se napetosti niso končale, delni samostojni škofije Tevtonskega reda navkljub. V Truškah se je na današnji dan leta 1891 rodil gospodarstvenik Štefan Lovrečič . Po gimanziji v Pazinu se je zaposlil na občini v Dolini. Na dunajski univerzi je vpisal pravo, vendar študija ni končal zaradi mobilizacije med prvo svetovno vojno. Po njej je delal na občini v Marezigah. Fašisti so ga internirali na Sardinijo. Zatem je v Trstu organiziral Zadružno zvezo. Po osvoboditvi je delal pri Bančni zvezi v Trstu, v Kopru je kasneje vodil Gospodarsko in Istrsko banko. Na romunski fonti prve svetovne vojne se je na današnji dan leta 1916 začela druga, šestdnevna bitka za Cobadin, ki si je končala z zmago centralni sil, enote bolgarske tretje armade, ki so zasedle strateško pomembno pristanišče Constanţa. Spomenica tržaških delavcev Kardelju Italijani in Slovani ne bodo nikdar dovolili kolonizacije tržaškega področja, je na današnji dan leta 1946 pisal sobotni Primorski dnevnik o vsebini spomenice, ki so jo tržaški delavci na jeseniški železniški postaji izročili Edvardu Kardelju ob njegovi vrnitvi iz Pariza. V Ljubljani je na današnji dan leta 1986 umrl dramatik, pisatelj in esejist Ivan Mrak. Že v mladosti je zavračal meščanski način življenja in se po gimnaziji odločil za poklic svobodnega umetnika. Prvo črtico Vivat katarina prva je že kot 15-letni fant objavil v časniku Naprej. Izpopolnjeval se je v Zagrebu, Muenchnu, Parizu in Pragi. Po vojni se je posvečal predvsem bilbijskim temam. Leta 1975 je Ivan Mrak posnel recitacijo Prešernovega monologa iz svoje tragedije: V oktobru burja, mraz - januarja sončen čas V Odesi se je na današnji dan leta 1916 rodil pianist Emil Gilels. Po študiju na koservatoriju rodnega mesta začel bogato solistično kariero saj je že kot najstnik zmagal na sovetskem ekmovanju in se presleil v Moskvo, kjer je že leta 1947 začel turneje po zahodni Evropi in kasnej še Združenih držav Amerike. Emil Gilels je posnel tudi Schumanovo Arabesko v C-duru d
Danes se spominjamo začetnika cerkvenega govorništva oziroma homiletike. Baročni pridigar Janez Svetokriški je ime dobil po rojstnem Vipavskem Križu, rojen pa je bil v plemeniti družini kot Tobija Lionelli. Izdal je kar pet debelih zvezkov svojih pridig, imenovanih Sveti priročnik, v jeziku in pravopisu se je naslonil na knjižno tradicijo iz protestantske dobe. Prisluhnimo odlomku znamenitih pridig. Recitira Janez Starina: Na današnji dan leta 1711 je umrl Simon Golja, za katerega zgodovinar Simon Rutar poroča, da je nagovarjal ljudi proti grofu in se s somišljeniki podal na Dunaj k cesarju Leopoldu, da bi se pritožil zoper stiske in krivice podložnikov. Nekatere so zaprli in jih poslali na prisilno delo, Golja pa je srečno ušel. Velja za vodjo tolminskega punta leta 1713, vendar je, po izjavah sina Štefana, umrl že prej. Oba sta literarno upodobljena v Pregljevem Štefanu Golji, Gradnikovih sonetih in Bevkovi Iskri pod pepelom. Na današnji dan leta 1916 se je končala bitka za Le Transloy pri Verdunu na zohodni fronti. Z dodatnimi okrepitvami so enote četrte armde britanskega ekspedicijskega korpusa, francoske šeste in desete armade uspele zasesti pomembne nemške obrambne položaje. V interesu miru in blagostanja Enotna demokratična fronta vseh iskrenih antifašistov za popolno suverenost tržaškega prebivalstva, umik vseh okupacijskih čet, zvezo Tržiča s Trstom proti imperialističnemu vmešavanju, je na današnji dan leta 1946 na prvi strani pisal petkov Primorski dnevnik. Na današnji dan leta 1981 sta tedanji jugoslovanski zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec in italijanski zunanji minister Emilio Colombo odprla mednarodni mejni prehod Vrtojba Štandrež. Prisluhnimo odlomku arhiviranega poročila Tomaža Dimica: Če na dan sv. Luka veter hladi, ni močno vino./Sv. Luka - repo puka./Sv. Luka - sneg osmuka./Na svetega Luko zobamo nešplje Na beneškem otoku Burano se je na današnji dan leta 1706 Baldassare Galuppi. Zaslovel je s komični operami po libretih Carla Goldonija, vendar je še naprej vodil zbor bazilike svetga Marka, pisal liturgično glasbo, oratorije, pa tudi simfonično glasbo. Prisluhnimo odlomku allegra Galuppijeve sonate št. 5 v C-duru in čembalistu Farbriziu Garlli
Danes se spominjamo začetnika cerkvenega govorništva oziroma homiletike. Baročni pridigar Janez Svetokriški je ime dobil po rojstnem Vipavskem Križu, rojen pa je bil v plemeniti družini kot Tobija Lionelli. Izdal je kar pet debelih zvezkov svojih pridig, imenovanih Sveti priročnik, v jeziku in pravopisu se je naslonil na knjižno tradicijo iz protestantske dobe. Prisluhnimo odlomku znamenitih pridig. Recitira Janez Starina: Na današnji dan leta 1711 je umrl Simon Golja, za katerega zgodovinar Simon Rutar poroča, da je nagovarjal ljudi proti grofu in se s somišljeniki podal na Dunaj k cesarju Leopoldu, da bi se pritožil zoper stiske in krivice podložnikov. Nekatere so zaprli in jih poslali na prisilno delo, Golja pa je srečno ušel. Velja za vodjo tolminskega punta leta 1713, vendar je, po izjavah sina Štefana, umrl že prej. Oba sta literarno upodobljena v Pregljevem Štefanu Golji, Gradnikovih sonetih in Bevkovi Iskri pod pepelom. Na današnji dan leta 1916 se je končala bitka za Le Transloy pri Verdunu na zohodni fronti. Z dodatnimi okrepitvami so enote četrte armde britanskega ekspedicijskega korpusa, francoske šeste in desete armade uspele zasesti pomembne nemške obrambne položaje. V interesu miru in blagostanja Enotna demokratična fronta vseh iskrenih antifašistov za popolno suverenost tržaškega prebivalstva, umik vseh okupacijskih čet, zvezo Tržiča s Trstom proti imperialističnemu vmešavanju, je na današnji dan leta 1946 na prvi strani pisal petkov Primorski dnevnik. Na današnji dan leta 1981 sta tedanji jugoslovanski zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec in italijanski zunanji minister Emilio Colombo odprla mednarodni mejni prehod Vrtojba Štandrež. Prisluhnimo odlomku arhiviranega poročila Tomaža Dimica: Če na dan sv. Luka veter hladi, ni močno vino./Sv. Luka - repo puka./Sv. Luka - sneg osmuka./Na svetega Luko zobamo nešplje Na beneškem otoku Burano se je na današnji dan leta 1706 Baldassare Galuppi. Zaslovel je s komični operami po libretih Carla Goldonija, vendar je še naprej vodil zbor bazilike svetga Marka, pisal liturgično glasbo, oratorije, pa tudi simfonično glasbo. Prisluhnimo odlomku allegra Galuppijeve sonate št. 5 v C-duru in čembalistu Farbriziu Garlli
V bitki pri križišču Nevill zahodno od Durhama so na današnji dan vojaki angleškega kralja Edwarda III. hudo porazili vojsko škotskega kralja Davida II, ki si je odvazal klicu na pomoč francoskega kralja Filipa VI po angleški zasedbi dela severne Francije. Škotskega kralja so ka za 11 let zaprli v londonski Tower, bitka je bila nekakšen uvod v stoletno angleško-francosko vojno. "Na severnem delu fronte so Angleži, kot prejšnje dni, nadaljevali svoje živahno poizvedovalno delovanje. Sommska bitka se nadaljuje. Ponovitev sovražnih napadov severno Somme v veliki širini, kot 12. oktobra, se ni posrečila v našem zapornem ognju. Med Ancro in Morvalom se je popolnoma razvil samo en močan delni napad pri Gueudecourtu," je na današnji dan leta 1916 pisala ponedeljkova Edinost. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1946 v tržaški družini rodil pesnik, dramatik, novinar in publicist Milan Dekleva. Kot pesnik je leta 1971 debutiral z zbirko Mushi mushi, za svojo 13. pesniško zbirko V živi zob leta 2003 prejel Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko. Ob izidu romana Zmagoslavje podgan o Slavku Gromu je povedal: Leta 2005 je Milan Dekleva prejel Prešernova nagrada za življensko delo Maršal Tito ameriškim novinarjem: »Ne moremo podpisati take pogodbe, kakršna je bila sklenjena v Parizu«, je na današnji dan leta 1946 na prvi strani pisal četrtkov Primorski dnevnik, ki je objavil tudi članek z naslovom Svet zunanjih ministrov bo moral skrbno proučiti jugoslovansko odklonilno stališče. Oktober je dober! V Sierpcu se je na današnji dan leta 1916 rodil skladatelj, pedagog in oganist Tadeusz Paciorkiewicz. Po varšavskem konservatoriju je ustanovil glasbeno šol v Plocku, zatem je učil na akademijah v Lodzu in Varšavi, ki so jo kasneje poimenovali po Chopinu. Iz obsežnega opusa kar 380 skladb različnih žanrov prisluhnimo odlomku Adagia in Allegra, ki jo je let 1970 posnel varšavski komorni orkester pod taktirko Karola Teutscha:
V bitki pri križišču Nevill zahodno od Durhama so na današnji dan vojaki angleškega kralja Edwarda III. hudo porazili vojsko škotskega kralja Davida II, ki si je odvazal klicu na pomoč francoskega kralja Filipa VI po angleški zasedbi dela severne Francije. Škotskega kralja so ka za 11 let zaprli v londonski Tower, bitka je bila nekakšen uvod v stoletno angleško-francosko vojno. "Na severnem delu fronte so Angleži, kot prejšnje dni, nadaljevali svoje živahno poizvedovalno delovanje. Sommska bitka se nadaljuje. Ponovitev sovražnih napadov severno Somme v veliki širini, kot 12. oktobra, se ni posrečila v našem zapornem ognju. Med Ancro in Morvalom se je popolnoma razvil samo en močan delni napad pri Gueudecourtu," je na današnji dan leta 1916 pisala ponedeljkova Edinost. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1946 v tržaški družini rodil pesnik, dramatik, novinar in publicist Milan Dekleva. Kot pesnik je leta 1971 debutiral z zbirko Mushi mushi, za svojo 13. pesniško zbirko V živi zob leta 2003 prejel Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko. Ob izidu romana Zmagoslavje podgan o Slavku Gromu je povedal: Leta 2005 je Milan Dekleva prejel Prešernova nagrada za življensko delo Maršal Tito ameriškim novinarjem: »Ne moremo podpisati take pogodbe, kakršna je bila sklenjena v Parizu«, je na današnji dan leta 1946 na prvi strani pisal četrtkov Primorski dnevnik, ki je objavil tudi članek z naslovom Svet zunanjih ministrov bo moral skrbno proučiti jugoslovansko odklonilno stališče. Oktober je dober! V Sierpcu se je na današnji dan leta 1916 rodil skladatelj, pedagog in oganist Tadeusz Paciorkiewicz. Po varšavskem konservatoriju je ustanovil glasbeno šol v Plocku, zatem je učil na akademijah v Lodzu in Varšavi, ki so jo kasneje poimenovali po Chopinu. Iz obsežnega opusa kar 380 skladb različnih žanrov prisluhnimo odlomku Adagia in Allegra, ki jo je let 1970 posnel varšavski komorni orkester pod taktirko Karola Teutscha:
Ricimer je bil barbarski vojščak vizogotskega porekla, ki je odrašal na dvoru zahodnorimskega cesarja Valentinjana III. Kot prijatelj rimskega plemiča Giulia Valeria Maggioriana je postal vojaški poveljnik okrnjenega cesarstva. Pri Korziki mu je uspelo premagati floto vizgotskega kralja Generika, na današnii dan leta 456 pa mu je v bitki pri Piacenzi uspelo premagati še vojsko cesarja Avita, tako je postal Maggioriano cesar, po njegovi smrti pa je zavladal v Rimu in dal zgraditi arijansko cerkev Svete Agate. V Solkanu se je na današnji dan leta 1636 rodil latinski pesnik Andrej Batič. Humanioro in filozofijo je končal v Gorici, teologijo pa je študiral na Dunaju, kjer je leta 1660 vstopil v jezuitski red. Po noviciatu je poučeval na gimnaziji v Gradcu. Kot vojaškega spovednika so ga poslali v Carigrad, kjer je posredoval med kristjani in turškim dvorom. Leta 1760 je izdal učno knjigo latinščine za klasične gimnazije. "Bitka na Krasu kaže sorodne poteze z bitko ob Sommi. Vsekakor pa mislimo, da je izključeno, da bi se enako kot na nemški fronti mogla tudi na našem jugozapadu razviti trajna bitka, kajti italijanske moči bi pač ne zadostovale za kaj takega," je na današnji dan leta 1916 pisala nedeljska Edinost. V Trstu se je na današnji dan leta 1921 rodil igralec Albin Penko. Leta 1950 je postal igralec Gledališča Slovenskega Primorja v Kopru, kasneje je igral še v celjskem gledališču. Umrl je prav na svoj 44-i rojstni dan v Kopru. Prisluhnimo Penkovi recitaciji Župančičeve pesmi Vseh živih dan: Gorica mora k Jugoslaviji, tako je na današnji dan leta 1946 torkov Primorski dnevnik naslovil poročilo s plenuma goriškega mestnega odbora Slovensko-italijanske antifašistične unije. Sv. Gal deževen ali suh, prihodnjega leta ovaduh./Sv. Gal je panj čebel ukral./Sv. Gal suhoten oznanjuje, da ob letu suša pripotuje V Buenos Airesu se je na današnji dan leta 1936 rodil pianist skladatelj in umetniški direktor Gerardo Gandini. Kot pianist je nastopal tudi v zadnjem sextetu Astorja Piazzolle. Iz obširnega skladteljskega opusa prisluhnimo odlomku skladbe Nostalgias:
Ricimer je bil barbarski vojščak vizogotskega porekla, ki je odrašal na dvoru zahodnorimskega cesarja Valentinjana III. Kot prijatelj rimskega plemiča Giulia Valeria Maggioriana je postal vojaški poveljnik okrnjenega cesarstva. Pri Korziki mu je uspelo premagati floto vizgotskega kralja Generika, na današnii dan leta 456 pa mu je v bitki pri Piacenzi uspelo premagati še vojsko cesarja Avita, tako je postal Maggioriano cesar, po njegovi smrti pa je zavladal v Rimu in dal zgraditi arijansko cerkev Svete Agate. V Solkanu se je na današnji dan leta 1636 rodil latinski pesnik Andrej Batič. Humanioro in filozofijo je končal v Gorici, teologijo pa je študiral na Dunaju, kjer je leta 1660 vstopil v jezuitski red. Po noviciatu je poučeval na gimnaziji v Gradcu. Kot vojaškega spovednika so ga poslali v Carigrad, kjer je posredoval med kristjani in turškim dvorom. Leta 1760 je izdal učno knjigo latinščine za klasične gimnazije. "Bitka na Krasu kaže sorodne poteze z bitko ob Sommi. Vsekakor pa mislimo, da je izključeno, da bi se enako kot na nemški fronti mogla tudi na našem jugozapadu razviti trajna bitka, kajti italijanske moči bi pač ne zadostovale za kaj takega," je na današnji dan leta 1916 pisala nedeljska Edinost. V Trstu se je na današnji dan leta 1921 rodil igralec Albin Penko. Leta 1950 je postal igralec Gledališča Slovenskega Primorja v Kopru, kasneje je igral še v celjskem gledališču. Umrl je prav na svoj 44-i rojstni dan v Kopru. Prisluhnimo Penkovi recitaciji Župančičeve pesmi Vseh živih dan: Gorica mora k Jugoslaviji, tako je na današnji dan leta 1946 torkov Primorski dnevnik naslovil poročilo s plenuma goriškega mestnega odbora Slovensko-italijanske antifašistične unije. Sv. Gal deževen ali suh, prihodnjega leta ovaduh./Sv. Gal je panj čebel ukral./Sv. Gal suhoten oznanjuje, da ob letu suša pripotuje V Buenos Airesu se je na današnji dan leta 1936 rodil pianist skladatelj in umetniški direktor Gerardo Gandini. Kot pianist je nastopal tudi v zadnjem sextetu Astorja Piazzolle. Iz obširnega skladteljskega opusa prisluhnimo odlomku skladbe Nostalgias:
V Cordobi je na današnji dan leta 961 umrl kalif Abd Al Rahman. Bil je zadnji kalif iz sirske dinastije Omajadov. Zavladal je z 22 leti in si pokoril Španijo. Leta 929 je ustanovil Kordovski emirat in se oklical za kalifa, vrhovnega poglavarja muslimanov. V letu 1916 so se razmere in pravila življenja ob fronti zaostrila. Vsakdanjik je bil podvržen strogim vojnim odredbam, kajenje je bilo ob mraku ali ponoči možno le v kakšnem kotu, tudi zvonjenje je bilo prepovedano, v zgodnji jeseni 1916 pa so zvonove pobrali in jih prelili v topove. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1941 rodil režiser in publicist Janez Povše. Od leta 1975 je bil umetniški vodja Primorskega dramskega gledališča v Novi Gorici in srečanja gledališč Alpe Jadran. Leta 1981 se je znova odločil za svobodni poklic. Že kot študent je bil Janez Povše nagrajen za režijske prvence. Kasneje pa se je posvetil pisanju radijskih, televizijskih in lutkovnih iger, scenarijev ter kritik. Gorica mora k Jugoslaviji, tako je na današnji dan leta 1946 torkov Primorski dnevnik naslovil poročilo s plenuma goriškega mestnega odbora Slovensko-italijanske antifašistične unije. Iz Pariza pa je pisal o referendumu, na katerem so Francozi odobrili novo ustavo. Na sveto Terezo pripravi šibo in čakaj, pravi istrski pregovor, saj je bil to nekoč čas lovljenja ptic za prehrano. Danes se spominjamo goriškega slavčka, kot so po izidu njegove prve pesniške zbirke imenovali na današnji dan leta 1844 v Vrsnem pri Kobaridu rojenega Simona Gregorčiča. Po maturi je namesto klasične filologije zaradi družinskih razmer vpisal bogoslovje v Gorici. Poeziji se je posvetil že v gimnaziji, ustvarjalni vrh pa je dosegel med kaplanovanjem. Zbirka Poezije, ki je izšla leta 1882, je bila deležna velike pozornosti in navdušenega sprejema zlasti liberalnih kritikov, obsodil pa jo je Anton Mahnič. Gregorčič je poetično povezal osebno bolečino s čustvovanjem o narodovi usodi. V arhivu hranimo posnetek s proslave ob 120-i obletnici Gregorčičevega rojstva, ki je bila v Kobaridu na današnji dan leta 1964. Za našo radijsko postajo je poročal Miljutin Vesel: Za glasbeno slovo prisluhnimo znameniti Gregorčičevi pesmi Soči, ki nam jo bo zapel Gianni Rijavec:
V Cordobi je na današnji dan leta 961 umrl kalif Abd Al Rahman. Bil je zadnji kalif iz sirske dinastije Omajadov. Zavladal je z 22 leti in si pokoril Španijo. Leta 929 je ustanovil Kordovski emirat in se oklical za kalifa, vrhovnega poglavarja muslimanov. V letu 1916 so se razmere in pravila življenja ob fronti zaostrila. Vsakdanjik je bil podvržen strogim vojnim odredbam, kajenje je bilo ob mraku ali ponoči možno le v kakšnem kotu, tudi zvonjenje je bilo prepovedano, v zgodnji jeseni 1916 pa so zvonove pobrali in jih prelili v topove. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1941 rodil režiser in publicist Janez Povše. Od leta 1975 je bil umetniški vodja Primorskega dramskega gledališča v Novi Gorici in srečanja gledališč Alpe Jadran. Leta 1981 se je znova odločil za svobodni poklic. Že kot študent je bil Janez Povše nagrajen za režijske prvence. Kasneje pa se je posvetil pisanju radijskih, televizijskih in lutkovnih iger, scenarijev ter kritik. Gorica mora k Jugoslaviji, tako je na današnji dan leta 1946 torkov Primorski dnevnik naslovil poročilo s plenuma goriškega mestnega odbora Slovensko-italijanske antifašistične unije. Iz Pariza pa je pisal o referendumu, na katerem so Francozi odobrili novo ustavo. Na sveto Terezo pripravi šibo in čakaj, pravi istrski pregovor, saj je bil to nekoč čas lovljenja ptic za prehrano. Danes se spominjamo goriškega slavčka, kot so po izidu njegove prve pesniške zbirke imenovali na današnji dan leta 1844 v Vrsnem pri Kobaridu rojenega Simona Gregorčiča. Po maturi je namesto klasične filologije zaradi družinskih razmer vpisal bogoslovje v Gorici. Poeziji se je posvetil že v gimnaziji, ustvarjalni vrh pa je dosegel med kaplanovanjem. Zbirka Poezije, ki je izšla leta 1882, je bila deležna velike pozornosti in navdušenega sprejema zlasti liberalnih kritikov, obsodil pa jo je Anton Mahnič. Gregorčič je poetično povezal osebno bolečino s čustvovanjem o narodovi usodi. V arhivu hranimo posnetek s proslave ob 120-i obletnici Gregorčičevega rojstva, ki je bila v Kobaridu na današnji dan leta 1964. Za našo radijsko postajo je poročal Miljutin Vesel: Za glasbeno slovo prisluhnimo znameniti Gregorčičevi pesmi Soči, ki nam jo bo zapel Gianni Rijavec:
V Ledinah pri Idriji se je na današnji dan leta 1816 rodil pesnik in zapisovalec ljudskih pesmi Anton Žakelj, rodoljub Ledinski. Narodna in univerzitetna knjižnica hrani rokopis Narodnih kranjskih pesmi, ki jih je priredil leta 1838. V Lindnu pri Hannovru se je na današnji dan leta 1906 rodila filozofinja Hannah Arendt. Pred nacističnim preganjanjem je leta 1933 zbežala v Pariz, kasneje v Združene države Amerike. Leta 1961 je napisala odmevno razpravo o sojenju Adolfu Eichmannu, o tem podrobneje Vlasta Jalušič: "Proti barvni sestavi naše trobojnice se v dokaz nje nedopustnosti rado naglaša to, da je istovetna z rusko zastavo, a Rusija da je danes naša sovražnica. Zastave kraljevine Romunske, ki je danes tudi naša sovražnica, so zlato-modro-rdeče, torej prav tistih barv, s katerimi so hoteli nekaterniki na Kranjskem nadomestiti naše barve, češ, da so te ruske!" je na današnji dan leta 1916 pisala sobotna Edinost. V Temnici se je na današnji dan leta 1946 rodil sociolog Vojko Antončič. Po diplomi na Fakulteti za sociologijo, politologijo in novinarstvo je doktoriral na zagrebški Filozofski fakulteti. Delal je Inštitutu za sociologijo. Leta 2003 je postal predsednik Računskega sodišča, čez leto član Evropskega računskega sodišča. Leta 2013 je kot predsednik nadzornega sveta Cimosa v pogovoru z Jasno Preskar tako opisal korake reševanja podjetja: Gorica mora k Jugoslaviji, tako je na današnji dan leta 1946 torkov Primorski dnevnik naslovil poročilo s plenuma goriškega mestnega odbora Slovensko-italijanske antifašistične unije. V Ljubljani je na današnji dan leta 1986 umrl kritik, esejist, gledališčnik in urednik Bojan Štih. Po vojni je doštudiral in urejal Naše razglede. Bil je direktor Triglav filma in ravnatelj Drame. V arhivu hranimo Štihovo izjavo iz leta 1983, ko je sodeloval na okrogli mizi o monodrami na Slovenskem Če se drevje zgodaj obleti, polje ob letu dobro rodi. V Birminghamu se je na današnji dan leta 1926 odil skladatelj, aranžer in eden od pionirejv rock and roll glasbe Bill Justis. Od leta 1951 je v Memphis za založbo Sun record posnel veliko uspešnic tudi znamenito Raunchy, za katero je prejel nagrado Grammy:
V Ledinah pri Idriji se je na današnji dan leta 1816 rodil pesnik in zapisovalec ljudskih pesmi Anton Žakelj, rodoljub Ledinski. Narodna in univerzitetna knjižnica hrani rokopis Narodnih kranjskih pesmi, ki jih je priredil leta 1838. V Lindnu pri Hannovru se je na današnji dan leta 1906 rodila filozofinja Hannah Arendt. Pred nacističnim preganjanjem je leta 1933 zbežala v Pariz, kasneje v Združene države Amerike. Leta 1961 je napisala odmevno razpravo o sojenju Adolfu Eichmannu, o tem podrobneje Vlasta Jalušič: "Proti barvni sestavi naše trobojnice se v dokaz nje nedopustnosti rado naglaša to, da je istovetna z rusko zastavo, a Rusija da je danes naša sovražnica. Zastave kraljevine Romunske, ki je danes tudi naša sovražnica, so zlato-modro-rdeče, torej prav tistih barv, s katerimi so hoteli nekaterniki na Kranjskem nadomestiti naše barve, češ, da so te ruske!" je na današnji dan leta 1916 pisala sobotna Edinost. V Temnici se je na današnji dan leta 1946 rodil sociolog Vojko Antončič. Po diplomi na Fakulteti za sociologijo, politologijo in novinarstvo je doktoriral na zagrebški Filozofski fakulteti. Delal je Inštitutu za sociologijo. Leta 2003 je postal predsednik Računskega sodišča, čez leto član Evropskega računskega sodišča. Leta 2013 je kot predsednik nadzornega sveta Cimosa v pogovoru z Jasno Preskar tako opisal korake reševanja podjetja: Gorica mora k Jugoslaviji, tako je na današnji dan leta 1946 torkov Primorski dnevnik naslovil poročilo s plenuma goriškega mestnega odbora Slovensko-italijanske antifašistične unije. V Ljubljani je na današnji dan leta 1986 umrl kritik, esejist, gledališčnik in urednik Bojan Štih. Po vojni je doštudiral in urejal Naše razglede. Bil je direktor Triglav filma in ravnatelj Drame. V arhivu hranimo Štihovo izjavo iz leta 1983, ko je sodeloval na okrogli mizi o monodrami na Slovenskem Če se drevje zgodaj obleti, polje ob letu dobro rodi. V Birminghamu se je na današnji dan leta 1926 odil skladatelj, aranžer in eden od pionirejv rock and roll glasbe Bill Justis. Od leta 1951 je v Memphis za založbo Sun record posnel veliko uspešnic tudi znamenito Raunchy, za katero je prejel nagrado Grammy: