Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija je gostil izjemnega domačega violinista Nikolo Pajanovića, ki si je tudi za ta koncert postavil visok cilj: predstavil se je z interpretacijo Violinskega koncerta P. I. Čajkovskega, ki spada med najzahtevnejše tovrstne skladbe in predstavlja preizkusni kamen vsakega interpreta.
Koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija je gostil izjemnega domačega violinista Nikolo Pajanovića, ki si je tudi za ta koncert postavil visok cilj: predstavil se je z interpretacijo Violinskega koncerta P. I. Čajkovskega, ki spada med najzahtevnejše tovrstne skladbe in predstavlja preizkusni kamen vsakega interpreta.
Posnetek koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta En Shaa iz Gallusove dvorane Cankarjevega doma, na katerem so predstavili delo slovenskega skladatelja Antona Lajovica (1878–1960) in delo klasičnega nemškega skladatelja Felix Mendelssohn-Bartholdyja (1809–1847). Anton Lajovic je bil eden vodilnih skladateljev 20. stoletja in začetnikov, ki so pisali orkestralno glasbo na Slovenskem. Sledil je pozni romantiki, hkrati pa se je navzel tudi impresionističnih kompozicijskih prijemov. Prav njegov Caprice za simfonični orkester predstavlja eno temeljnih del slovenske simfonične ustvarjalnosti z začetka prejšnjega stoletja. Simfonija št. 4 Felixa Mendelssohna je poimenovana tudi Italijanska, saj jo je skladatelj napisal na svojem potovanju po Italiji. Kljub uspešni prvi predstavitvi londonskemu občinstvu jo je večkrat predelal, zato obstajajo vsaj tri različice te simfonije in danes največkrat slišimo njeno zadnjo.
Posnetek koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta En Shaa iz Gallusove dvorane Cankarjevega doma, na katerem so predstavili delo slovenskega skladatelja Antona Lajovica (1878–1960) in delo klasičnega nemškega skladatelja Felix Mendelssohn-Bartholdyja (1809–1847). Anton Lajovic je bil eden vodilnih skladateljev 20. stoletja in začetnikov, ki so pisali orkestralno glasbo na Slovenskem. Sledil je pozni romantiki, hkrati pa se je navzel tudi impresionističnih kompozicijskih prijemov. Prav njegov Caprice za simfonični orkester predstavlja eno temeljnih del slovenske simfonične ustvarjalnosti z začetka prejšnjega stoletja. Simfonija št. 4 Felixa Mendelssohna je poimenovana tudi Italijanska, saj jo je skladatelj napisal na svojem potovanju po Italiji. Kljub uspešni prvi predstavitvi londonskemu občinstvu jo je večkrat predelal, zato obstajajo vsaj tri različice te simfonije in danes največkrat slišimo njeno zadnjo.
Posnetek izvedbe izjemne 5. simfonije finskega skladatelja Jeana Sibeliusa. Nastala je po naročilu finske vlade v počastitev skladateljeve petdesetletnice. Simfonično delo je pisal v pretresljivem obdobju svojega življenja, ko se je spopadal z boleznijo in nemirnimi političnimi razmerami v domovini. Verjetno so prav te okoliščine vplivale na kompleksen in kontrasten glasbeni material simfonije, ki odseva številne notranje boje in občutke, vse od tesnobe do veselja. Izvedbo v Gallusovi dvorani je pripravil Simfonični orkester RTV Slovenija pod taktirko kitajskega dirigenta En Shaa, ki je kot stalni dirigent orkester zelo uspešno vodil med letoma 2006 in 2018.
Posnetek izvedbe izjemne 5. simfonije finskega skladatelja Jeana Sibeliusa. Nastala je po naročilu finske vlade v počastitev skladateljeve petdesetletnice. Simfonično delo je pisal v pretresljivem obdobju svojega življenja, ko se je spopadal z boleznijo in nemirnimi političnimi razmerami v domovini. Verjetno so prav te okoliščine vplivale na kompleksen in kontrasten glasbeni material simfonije, ki odseva številne notranje boje in občutke, vse od tesnobe do veselja. Izvedbo v Gallusovi dvorani je pripravil Simfonični orkester RTV Slovenija pod taktirko kitajskega dirigenta En Shaa, ki je kot stalni dirigent orkester zelo uspešno vodil med letoma 2006 in 2018.
Eno najbolj priljubljenih in poznanih glasbenih del, Mesečino, je Claude Debussy (1862–1918) napisal leta 1888 kot del Suite bergamasque za klavir. Pretanjena impresija luninega sija je doživela več priredb za različne zasedbe, tudi za harfo, ki jo bo moč slišati v tokratni glasbeni vizualizaciji v interpretaciji slovenske harfistke Anje Gaberc. Zgodba vizualizacije se razpleta v iskanju izvora zvoka, ne samo po sobanah dvorca, temveč tudi po strunah harfe.
Eno najbolj priljubljenih in poznanih glasbenih del, Mesečino, je Claude Debussy (1862–1918) napisal leta 1888 kot del Suite bergamasque za klavir. Pretanjena impresija luninega sija je doživela več priredb za različne zasedbe, tudi za harfo, ki jo bo moč slišati v tokratni glasbeni vizualizaciji v interpretaciji slovenske harfistke Anje Gaberc. Zgodba vizualizacije se razpleta v iskanju izvora zvoka, ne samo po sobanah dvorca, temveč tudi po strunah harfe.
Nemški dirigent Bruno Weil velja za enega od največjih interpretov glasbe dunajskega klasicizma. Na svoji uspešni glasbeni poti je nastopil z najboljšimi svetovnimi orkestri, med drugimi z Berlinsko filharmonijo, Dunajskimi filharmoniki in Orkestrom NHK iz Tokiaa. Tokrat se Bruno Weil predstavlja z interpretacijo Simfonije št. 39 Wolfganga Amadeusa Mozarta in Uverturo Egmont Ludwiga van Beethovna.
Nemški dirigent Bruno Weil velja za enega od največjih interpretov glasbe dunajskega klasicizma. Na svoji uspešni glasbeni poti je nastopil z najboljšimi svetovnimi orkestri, med drugimi z Berlinsko filharmonijo, Dunajskimi filharmoniki in Orkestrom NHK iz Tokiaa. Tokrat se Bruno Weil predstavlja z interpretacijo Simfonije št. 39 Wolfganga Amadeusa Mozarta in Uverturo Egmont Ludwiga van Beethovna.
V studijski vizualizaciji Beethovnovega četrtega klavirskega koncerta pod taktirko Simona Krečiča in s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija bo odlike svoje interpretacije predstavil pianist, solist Petar Milić. Petar Milić velja za enega najboljših slovenskih pianistov v mednarodnem merilu. Leta 1997 je na mednarodnem klavirskem tekmovanju Nikolaja Rubinsteina v Parizu osvojil prvo nagrado, za izvedbo prav tega Beethovnovega klavirskega koncerta pa je leta 1996 prejel Prešernovo nagrado Akademije za glasbo. Režiser Jan Zakonjšek, urednik oddaje Daniel Celarec.
V studijski vizualizaciji Beethovnovega četrtega klavirskega koncerta pod taktirko Simona Krečiča in s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija bo odlike svoje interpretacije predstavil pianist, solist Petar Milić. Petar Milić velja za enega najboljših slovenskih pianistov v mednarodnem merilu. Leta 1997 je na mednarodnem klavirskem tekmovanju Nikolaja Rubinsteina v Parizu osvojil prvo nagrado, za izvedbo prav tega Beethovnovega klavirskega koncerta pa je leta 1996 prejel Prešernovo nagrado Akademije za glasbo. Režiser Jan Zakonjšek, urednik oddaje Daniel Celarec.
Mojstrovino, zbirko Pesmi in plesi o smrti, je ruski skladatelj Modest Musorgski napisal za bariton in klavir, orkestrirali pa so jo kar trije ruski skladatelji. Eden izmed njih je bil Dmitrij Šostakovič. Njegovo priredbo bo kot solist predstavil slovenski baritonist Jože Vidic. V treh priredbah, ki jih je ustvaril avtor sam, je zaživela tudi klavirska suita z naslovom In a Nutshell avstralsko-ameriškega skladatelja Percyja Graingerja. Orkestrska različica je bila na tem koncertu v Sloveniji izvedena prvič.
Mojstrovino, zbirko Pesmi in plesi o smrti, je ruski skladatelj Modest Musorgski napisal za bariton in klavir, orkestrirali pa so jo kar trije ruski skladatelji. Eden izmed njih je bil Dmitrij Šostakovič. Njegovo priredbo bo kot solist predstavil slovenski baritonist Jože Vidic. V treh priredbah, ki jih je ustvaril avtor sam, je zaživela tudi klavirska suita z naslovom In a Nutshell avstralsko-ameriškega skladatelja Percyja Graingerja. Orkestrska različica je bila na tem koncertu v Sloveniji izvedena prvič.
Cellofest Ljubljana je edinstven slovenski festival, posvečen violončelu. Na festivalu je nastopil tudi ansambel Cellofest, ki ga sestavlja 12 priznanih slovenskih violončelistov: Karmen Pečar, Maruša Bogataj, Alja Mandič, Jaka Stadler, Tamara Gombač, Jošt Kosmač, Milan Hudnik, Gorazd Strlič, Primož Zalaznik, Nikolaj Sajko, Martin Sikur in Igor Mitrovič. Z ansamblom je nastopil tudi Gal Gjurin trio (Gal Gjurin, Žiga Golob, Jure Maček) . Uživali boste lahko v energični in vrhunski izvedbi glasbe Antonia Vivaldija, Franza Schuberta in Gala Gjurina, ki je prav za to priložnost napisal skladbo z naslovom Za čelom srce. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Cellofest Ljubljana je edinstven slovenski festival, posvečen violončelu. Na festivalu je nastopil tudi ansambel Cellofest, ki ga sestavlja 12 priznanih slovenskih violončelistov: Karmen Pečar, Maruša Bogataj, Alja Mandič, Jaka Stadler, Tamara Gombač, Jošt Kosmač, Milan Hudnik, Gorazd Strlič, Primož Zalaznik, Nikolaj Sajko, Martin Sikur in Igor Mitrovič. Z ansamblom je nastopil tudi Gal Gjurin trio (Gal Gjurin, Žiga Golob, Jure Maček) . Uživali boste lahko v energični in vrhunski izvedbi glasbe Antonia Vivaldija, Franza Schuberta in Gala Gjurina, ki je prav za to priložnost napisal skladbo z naslovom Za čelom srce. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
V okviru nedeljskih koncertnih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija je predstavljen glasbeni program, ki ga sestavljajo dela skladateljev klasicističnega obdobja. Solistka je bila tokrat flavtistka Brina Kafol, ki se je že v času študija uspešno predstavljala na koncertnih odrih in glasbenih tekmovanjih. Svojo umetniško pot je nadaljevala kot solo flavtistka Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in članica številnih komornih zasedb. Nastopila je z izvedbo Koncerta za flavto in orkester v G-duru W. A. Mozarta. V uvodnem delu sta bili na sporedu deli L. van Beethovna, Uvertura Coriolan in Simfonija št. 4.
V okviru nedeljskih koncertnih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija je predstavljen glasbeni program, ki ga sestavljajo dela skladateljev klasicističnega obdobja. Solistka je bila tokrat flavtistka Brina Kafol, ki se je že v času študija uspešno predstavljala na koncertnih odrih in glasbenih tekmovanjih. Svojo umetniško pot je nadaljevala kot solo flavtistka Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in članica številnih komornih zasedb. Nastopila je z izvedbo Koncerta za flavto in orkester v G-duru W. A. Mozarta. V uvodnem delu sta bili na sporedu deli L. van Beethovna, Uvertura Coriolan in Simfonija št. 4.
Vzorniki ansambla Vedun in hkrati slovanska dragocenost so svečeniki - glasbeniki z imenom veduni. Ansambel se tokrat predstavlja z indijskimi glasbili. Kot so zapisali, postane na teh glasbilih slišen neslišni vibracijski tok ali kozmični zvok (šabd). Zvoki stvarjenja, ki oblikujejo in urejajo svet, se prelijejo v slišno brnenje in sozvenenje s številnimi frekvenčnimi valovanji ter neštetimi tonskimi (tudi alikvotnimi) višinami.
Vzorniki ansambla Vedun in hkrati slovanska dragocenost so svečeniki - glasbeniki z imenom veduni. Ansambel se tokrat predstavlja z indijskimi glasbili. Kot so zapisali, postane na teh glasbilih slišen neslišni vibracijski tok ali kozmični zvok (šabd). Zvoki stvarjenja, ki oblikujejo in urejajo svet, se prelijejo v slišno brnenje in sozvenenje s številnimi frekvenčnimi valovanji ter neštetimi tonskimi (tudi alikvotnimi) višinami.
Vzorniki ansambla Vedun in hkrati slovanska dragocenost so svečeniki - glasbeniki z imenom veduni. Ansambel se tokrat predstavlja z novodobnimi kristalnimi harfami in kristalnimi skledami, ki ob zvokih indijskih klasičnih glasbil zazvenijo zelo nenavadno, kozmično, mnogodimenzionalno, nas preplavijo in odzvanjajo v vsaki naši celici.
Vzorniki ansambla Vedun in hkrati slovanska dragocenost so svečeniki - glasbeniki z imenom veduni. Ansambel se tokrat predstavlja z novodobnimi kristalnimi harfami in kristalnimi skledami, ki ob zvokih indijskih klasičnih glasbil zazvenijo zelo nenavadno, kozmično, mnogodimenzionalno, nas preplavijo in odzvanjajo v vsaki naši celici.
Vzorniki ansambla Vedun in hkrati slovanska dragocenost so svečeniki - glasbeniki z imenom veduni. Ansambel se tokrat predstavlja s sproščujočimi in urejajočimi zvoki v melosih, ki temeljijo na slovenski melodiki in na slovenski ljudski pesmi Rezije, Prekmurja, Primorske, Gorenjske in osrednje Slovenije. Za spremljavo služijo tudi bordunske citre drsovce, ustne brnivke drumlice in zgodovinska različica harmonike imenovana plonarca.
Vzorniki ansambla Vedun in hkrati slovanska dragocenost so svečeniki - glasbeniki z imenom veduni. Ansambel se tokrat predstavlja s sproščujočimi in urejajočimi zvoki v melosih, ki temeljijo na slovenski melodiki in na slovenski ljudski pesmi Rezije, Prekmurja, Primorske, Gorenjske in osrednje Slovenije. Za spremljavo služijo tudi bordunske citre drsovce, ustne brnivke drumlice in zgodovinska različica harmonike imenovana plonarca.
Popularni kvartet iz operne literature – Bella figlia... iz 3. dejanja Verdijeve opere Rigoletto. Po našem naročilu smo ga v radijskem S - 26 posneli tonsko s simfoniki RTVS in ga vizualizirali v TV studiu 1. Urednica Danica Dolinar, režiser Igor Zupe.
Popularni kvartet iz operne literature – Bella figlia... iz 3. dejanja Verdijeve opere Rigoletto. Po našem naročilu smo ga v radijskem S - 26 posneli tonsko s simfoniki RTVS in ga vizualizirali v TV studiu 1. Urednica Danica Dolinar, režiser Igor Zupe.
Ambrož Čopi (r. 1973), letošnji dobitnik nagrade Prešernovega sklada, je vokalno-instrumentalno skladbo Missa pro pace napisal ob stoletnici začetka prve svetovne vojne. V skladbo je vključil tudi pisma vojaka Alojza Praprotnika s soške fronte, ki pričajo o pretresljivi usodi človeka v času vojne. Koncert, na katerem je zvenela skladba, je potekal v slikovitem ambientu amfiteatra gradu Kromberk. Na koncertu so združeno nastopili tudi slovenski in italijanski glasbeniki: zbor Vokalna akademija Ljubljana, zbor Coro filarmonico Trentino, člani orkestra Slovenske filharmonije in solista Martina Burger (sopran) in Martin Sušnik (tenor).
Ambrož Čopi (r. 1973), letošnji dobitnik nagrade Prešernovega sklada, je vokalno-instrumentalno skladbo Missa pro pace napisal ob stoletnici začetka prve svetovne vojne. V skladbo je vključil tudi pisma vojaka Alojza Praprotnika s soške fronte, ki pričajo o pretresljivi usodi človeka v času vojne. Koncert, na katerem je zvenela skladba, je potekal v slikovitem ambientu amfiteatra gradu Kromberk. Na koncertu so združeno nastopili tudi slovenski in italijanski glasbeniki: zbor Vokalna akademija Ljubljana, zbor Coro filarmonico Trentino, člani orkestra Slovenske filharmonije in solista Martina Burger (sopran) in Martin Sušnik (tenor).
Kratke komorne opere so nastale leta 2009 ob 70. jubileju ustanovitve Akademije za glasbo v Ljubljani. Ob tej priložnosti so moči združili vsi umetniški oddelki Akademije za glasbo in v Viteški dvorani ljubljanskih Križank predstavili dosežke študentov Oddelka za kompozicijo in glasbeno teorijo. Med njimi je bilo tudi novo delo mlade skladateljice Neže Žgur z naslovom Poredni fant.
Kratke komorne opere so nastale leta 2009 ob 70. jubileju ustanovitve Akademije za glasbo v Ljubljani. Ob tej priložnosti so moči združili vsi umetniški oddelki Akademije za glasbo in v Viteški dvorani ljubljanskih Križank predstavili dosežke študentov Oddelka za kompozicijo in glasbeno teorijo. Med njimi je bilo tudi novo delo mlade skladateljice Neže Žgur z naslovom Poredni fant.
Komorni godalni orkester Slovenske fiharmonije je v okviru Ljubljana Festivala 2014 izvedel zanimiv projekt, imenovan Fire&Ice oz. Ogenj in led. K sodelovanju je povabil slovenskega skladatelja in saksofonista Vaska Atanasovskega ter makedonskega kitarista Vlatka Stefanovskega. Na sporedu so bile avtorske skladbe Vaska Atanasovskega ter makedonske ljudske skladbe v priredbah Atanasovskega. Umetniški vodja Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije – Klemen hvala, režiser posnetka - Marjan Kučej, urednik oddaje Daniel Celarec.
Komorni godalni orkester Slovenske fiharmonije je v okviru Ljubljana Festivala 2014 izvedel zanimiv projekt, imenovan Fire&Ice oz. Ogenj in led. K sodelovanju je povabil slovenskega skladatelja in saksofonista Vaska Atanasovskega ter makedonskega kitarista Vlatka Stefanovskega. Na sporedu so bile avtorske skladbe Vaska Atanasovskega ter makedonske ljudske skladbe v priredbah Atanasovskega. Umetniški vodja Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije – Klemen hvala, režiser posnetka - Marjan Kučej, urednik oddaje Daniel Celarec.
Napovednik: Akademski pevski zbor Tone Tomšič je 90 let delovanja proslavil s koncertom v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, ki je bil obenem tudi zaključek letošnjega Tedna ljubiteljske kulture. Koncert, ki je razdeljen na dva sklopa – Zvenenja Slovenije in Mladi že 90 let – poslušalce sprva popelje na popotovanje po slovenskih pokrajinah s preludiji Bojane Šaljić Podešva, ki vlečejo rdečo nit med novitetami slovenskih skladateljev. Ob tem posebnem jubileju so se ozrli v preteklost, ki so jo kot gostujoči dirigenti poosebili nekdanji zborovodje Urša Lah, Marko Munih, Sebastjan Vrhovnik in Jože Fürst, pogled v sedanjost in prihodnost s sedanjo dirigentko Jerico Gregorc Bukovec pa je razkril, da zbor ohranja svojo vitalnost ter ostaja mladosten, kot namiguje podnaslov koncerta – »Mladi že 90 let«. Redaktorica Teja Turk, režija Aljaž Bastič.
Napovednik: Akademski pevski zbor Tone Tomšič je 90 let delovanja proslavil s koncertom v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, ki je bil obenem tudi zaključek letošnjega Tedna ljubiteljske kulture. Koncert, ki je razdeljen na dva sklopa – Zvenenja Slovenije in Mladi že 90 let – poslušalce sprva popelje na popotovanje po slovenskih pokrajinah s preludiji Bojane Šaljić Podešva, ki vlečejo rdečo nit med novitetami slovenskih skladateljev. Ob tem posebnem jubileju so se ozrli v preteklost, ki so jo kot gostujoči dirigenti poosebili nekdanji zborovodje Urša Lah, Marko Munih, Sebastjan Vrhovnik in Jože Fürst, pogled v sedanjost in prihodnost s sedanjo dirigentko Jerico Gregorc Bukovec pa je razkril, da zbor ohranja svojo vitalnost ter ostaja mladosten, kot namiguje podnaslov koncerta – »Mladi že 90 let«. Redaktorica Teja Turk, režija Aljaž Bastič.
