Pojdite na vsebino Pojdite v osnovni meni Iščite po vsebini

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Radijska kronika
Radijska kronika

Petindvajsetofebruarske obletnice leta dva tisoč šestnajst

Radio Koper

25.02.2016 8 min

Petindvajsetofebruarske obletnice leta dva tisoč šestnajst

Radio Koper

25.02.2016 8 min

Na današnji dan leta 1836 je Samuel Colt patentiral pištolo s 6-imi naboji v vrtečem se valju, ki je postala sinonim ameriškega Divjega zahoda.

Na današnji dan leta 1841 se je rodil slikar in kipar Auguste Renoir. Velja za glavnega predstavnika impresionizma in enega največjih umetnikov 19. stoletja.

Slikar Ivan Čargo se je rodil na današnji dan leta 1898 v Tolminu. Po študiju v Rimu in Firencah se je pridružil goriškemu krogu umetnikov, ki je v slovenski prostor vnesel prvine futurizma, kubizma in konstruktivizma. Po vojni je v Ljubljani živel bohemsko življenje in leta 1958 umrl v hudi revščini. Matija Bravničar se ga je na slovesnosti ob odkritju Kogojevega spomenika v Kanalu leta 1967 tako spominjal:

Nemci so, četrti dan ofenzive v bitki za Verdun, na današnji dan leta 1916 zasedli vas Douaumontu, s tamkajšnjo trdnjavo vred. Francozi so namreč podcenjevali hitrost nemškega prodora. Čeprav je Douaumont padel, pa so Francozi uspeli ostati v Verdunu. Po »Sveti cesti« so v mesto pripeljali dodatnih 190.000 vojakov, 23.000 ton streliva in drugega materiala.

Zanesljivih statističnih podatkov o številu samomorov takoj po vojni ni; češka poročila iz leta 1946 potrjujejo, da se je na Češkem in Moravskem ubilo 5 tisoč 58 Nemcev. S prisilno delovno silo so, podobno kot na Češkem, ravnali tudi drugod po Evropi, tudi v Veliki Britaniji, kjer je še na začetku leta 1948 delalo 110 tisoč nemških vojnih ujetnikov.

Če od strehe prej kane kot od sveče, bo še dolga zima./Februarske sapice nosijo pomlad in dobro letino.

V Prilepu se je na današnji dan leta 1981 rodil pevec Todor "Toše" Proeski. Solo petje je študiral na akademiji v Skopju, izpopolnjeval pa se je tudi v New Yorku. Leta 1999 je izdal prvo ploščo, sledili so veliki koncerti in uspešna kariera. Jeseni 2007 je izšla njegova edina pesem v slovenščini Moja, ki ji bomo tudi prisluhnili

Franko Hmeljak

Prikaži več
Prikaži manj

Radijska kronika

Opis epizode

Na današnji dan leta 1836 je Samuel Colt patentiral pištolo s 6-imi naboji v vrtečem se valju, ki je postala sinonim ameriškega Divjega zahoda.

Na današnji dan leta 1841 se je rodil slikar in kipar Auguste Renoir. Velja za glavnega predstavnika impresionizma in enega največjih umetnikov 19. stoletja.

Slikar Ivan Čargo se je rodil na današnji dan leta 1898 v Tolminu. Po študiju v Rimu in Firencah se je pridružil goriškemu krogu umetnikov, ki je v slovenski prostor vnesel prvine futurizma, kubizma in konstruktivizma. Po vojni je v Ljubljani živel bohemsko življenje in leta 1958 umrl v hudi revščini. Matija Bravničar se ga je na slovesnosti ob odkritju Kogojevega spomenika v Kanalu leta 1967 tako spominjal:

Nemci so, četrti dan ofenzive v bitki za Verdun, na današnji dan leta 1916 zasedli vas Douaumontu, s tamkajšnjo trdnjavo vred. Francozi so namreč podcenjevali hitrost nemškega prodora. Čeprav je Douaumont padel, pa so Francozi uspeli ostati v Verdunu. Po »Sveti cesti« so v mesto pripeljali dodatnih 190.000 vojakov, 23.000 ton streliva in drugega materiala.

Zanesljivih statističnih podatkov o številu samomorov takoj po vojni ni; češka poročila iz leta 1946 potrjujejo, da se je na Češkem in Moravskem ubilo 5 tisoč 58 Nemcev. S prisilno delovno silo so, podobno kot na Češkem, ravnali tudi drugod po Evropi, tudi v Veliki Britaniji, kjer je še na začetku leta 1948 delalo 110 tisoč nemških vojnih ujetnikov.

Če od strehe prej kane kot od sveče, bo še dolga zima./Februarske sapice nosijo pomlad in dobro letino.

V Prilepu se je na današnji dan leta 1981 rodil pevec Todor "Toše" Proeski. Solo petje je študiral na akademiji v Skopju, izpopolnjeval pa se je tudi v New Yorku. Leta 1999 je izdal prvo ploščo, sledili so veliki koncerti in uspešna kariera. Jeseni 2007 je izšla njegova edina pesem v slovenščini Moja, ki ji bomo tudi prisluhnili

Franko Hmeljak

Vse epizode

579. epizod

Naših 75 let

29. 5. 2024

Naših 75 let

29. 5. 2024

Naših 75 let

27. 5. 2024

Naših 75 let

27. 5. 2024

Naših 75 let

27. 5. 2024

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine