Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ansambel Vedun je leta 2023 praznoval 45 let delovanja in več kot 50 let etnomuzikološkega raziskovanja in predstavljanja slovenske, evropske in svetovne glasbene dediščine pod vodstvom etnologinje in doktorice muzikoloških znanosti Mire Omerzel - Mirit. Ob tej priložnosti so v Slovenski filharmoniji pripravili koncert, ki pomeni edinstveno izkušnjo in redkost tudi v svetovnem merilu. Poslušalce povabi na zvočno in duhovno pot svetovnih kultur, njihovih starodavnih zvočnih praks in pozabljenih glasbil. Glasbeniki po vzoru starosvetnih vedunov, slovanskih svečenikov, zdravilcev in glasbenikov, povezujejo melose kultur, predstavljajo njihove podobnosti in razlike ter prebujajo strpnost in mir v ljudeh in v svetu.
Ansambel Vedun je leta 2023 praznoval 45 let delovanja in več kot 50 let etnomuzikološkega raziskovanja in predstavljanja slovenske, evropske in svetovne glasbene dediščine pod vodstvom etnologinje in doktorice muzikoloških znanosti Mire Omerzel - Mirit. Ob tej priložnosti so v Slovenski filharmoniji pripravili koncert, ki pomeni edinstveno izkušnjo in redkost tudi v svetovnem merilu. Poslušalce povabi na zvočno in duhovno pot svetovnih kultur, njihovih starodavnih zvočnih praks in pozabljenih glasbil. Glasbeniki po vzoru starosvetnih vedunov, slovanskih svečenikov, zdravilcev in glasbenikov, povezujejo melose kultur, predstavljajo njihove podobnosti in razlike ter prebujajo strpnost in mir v ljudeh in v svetu.
Ansambel Vedun je leta 2023 praznoval 45 let delovanja in več kot 50 let etnomuzikološkega raziskovanja in predstavljanja slovenske, evropske in svetovne glasbene dediščine pod vodstvom etnologinje in doktorice muzikoloških znanosti Mire Omerzel - Mirit. Ob tej priložnosti so v Slovenski filharmoniji pripravili koncert, ki pomeni edinstveno izkušnjo in redkost tudi v svetovnem merilu. Poslušalce povabi na zvočno in duhovno pot svetovnih kultur, njihovih starodavnih zvočnih praks in pozabljenih glasbil. Glasbeniki po vzoru starosvetnih vedunov, slovanskih svečenikov, zdravilcev in glasbenikov, povezujejo melose kultur, predstavljajo njihove podobnosti in razlike ter prebujajo strpnost in mir v ljudeh in v svetu.
Ansambel Vedun je leta 2023 praznoval 45 let delovanja in več kot 50 let etnomuzikološkega raziskovanja in predstavljanja slovenske, evropske in svetovne glasbene dediščine pod vodstvom etnologinje in doktorice muzikoloških znanosti Mire Omerzel - Mirit. Ob tej priložnosti so v Slovenski filharmoniji pripravili koncert, ki pomeni edinstveno izkušnjo in redkost tudi v svetovnem merilu. Poslušalce povabi na zvočno in duhovno pot svetovnih kultur, njihovih starodavnih zvočnih praks in pozabljenih glasbil. Glasbeniki po vzoru starosvetnih vedunov, slovanskih svečenikov, zdravilcev in glasbenikov, povezujejo melose kultur, predstavljajo njihove podobnosti in razlike ter prebujajo strpnost in mir v ljudeh in v svetu.
Glasbeniki ansambla Vedun ponujajo v poslušanje blagozvočne melodije prekmursko-ciganskih cimbal in eno od najlepših slovenskih ljudskih pesmi o Katici, ki svojemu dragemu želi všiti v srajco sonce, luno in zvezde. Pesmi ne spreminjajo, temveč jo izvajajo v njeni prvobitni obliki. Ansambel Vedun pri svojem muziciranju uporablja pester instrumentarij sveta – tako slovanskih, slovenskih kot tudi tujerodnih planetarnih prednikov. Med najzanimivejša glasbila starega sveta zagotovo spada pojoča žaga – glasbilo iznajdljivih godcev.
Glasbeniki ansambla Vedun ponujajo v poslušanje blagozvočne melodije prekmursko-ciganskih cimbal in eno od najlepših slovenskih ljudskih pesmi o Katici, ki svojemu dragemu želi všiti v srajco sonce, luno in zvezde. Pesmi ne spreminjajo, temveč jo izvajajo v njeni prvobitni obliki. Ansambel Vedun pri svojem muziciranju uporablja pester instrumentarij sveta – tako slovanskih, slovenskih kot tudi tujerodnih planetarnih prednikov. Med najzanimivejša glasbila starega sveta zagotovo spada pojoča žaga – glasbilo iznajdljivih godcev.
Vedun je ansambel, ki izvaja staro in meditativno glasbo ter kanalizira zdravilni zvok z glasbili in pesmimi ljudstev sveta. Ime je ansambel prevzel iz slovanske dediščine, pomeni pa tistega, ki lahko zdravi dušo in telo tudi z besedami, torej z glasovi, vokali, konzonanti, zvoki, toni, šumi, ropotom, z vsem, kar sestavlja zvočni jezik ali zvočno orodje za širitev zavesti. Skupina, ki deluje pod vodstvom Mire Omerzel - Mirit, uporablja različne glasovne tehnike ter glasbila in zvočila iz svetovne dediščine.
Vedun je ansambel, ki izvaja staro in meditativno glasbo ter kanalizira zdravilni zvok z glasbili in pesmimi ljudstev sveta. Ime je ansambel prevzel iz slovanske dediščine, pomeni pa tistega, ki lahko zdravi dušo in telo tudi z besedami, torej z glasovi, vokali, konzonanti, zvoki, toni, šumi, ropotom, z vsem, kar sestavlja zvočni jezik ali zvočno orodje za širitev zavesti. Skupina, ki deluje pod vodstvom Mire Omerzel - Mirit, uporablja različne glasovne tehnike ter glasbila in zvočila iz svetovne dediščine.
Vedun je ansambel, ki izvaja staro in meditativno glasbo ter kanalizira zdravilni zvok z glasbili in pesmimi ljudstev sveta. Ime je ansambel prevzel iz slovanske dediščine, pomeni pa tistega, ki lahko zdravi dušo in telo tudi z besedami, torej z glasovi, vokali, konzonanti, zvoki, toni, šumi, ropotom, z vsem, kar sestavlja zvočni jezik ali zvočno orodje za širitev zavesti. Skupina, ki deluje pod vodstvom Mire Omerzel - Mirit, uporablja različne glasovne tehnike ter glasbila in zvočila iz svetovne dediščine. Tokrat predstavljajo glasbila: poganske harfe, alpski rog, balkanske gusle in kemence, drgalce in žvrgolec.
Vedun je ansambel, ki izvaja staro in meditativno glasbo ter kanalizira zdravilni zvok z glasbili in pesmimi ljudstev sveta. Ime je ansambel prevzel iz slovanske dediščine, pomeni pa tistega, ki lahko zdravi dušo in telo tudi z besedami, torej z glasovi, vokali, konzonanti, zvoki, toni, šumi, ropotom, z vsem, kar sestavlja zvočni jezik ali zvočno orodje za širitev zavesti. Skupina, ki deluje pod vodstvom Mire Omerzel - Mirit, uporablja različne glasovne tehnike ter glasbila in zvočila iz svetovne dediščine. Tokrat predstavljajo glasbila: poganske harfe, alpski rog, balkanske gusle in kemence, drgalce in žvrgolec.
Vzorniki ansambla Vedun in hkrati slovanska dragocenost so svečeniki - glasbeniki z imenom veduni. Ansambel se tokrat predstavlja s sproščujočimi in urejajočimi zvoki v melosih, ki temeljijo na slovenski melodiki in na slovenski ljudski pesmi Rezije, Prekmurja, Primorske, Gorenjske in osrednje Slovenije. Za spremljavo služijo tudi bordunske citre drsovce, ustne brnivke drumlice in zgodovinska različica harmonike imenovana plonarca.
Vzorniki ansambla Vedun in hkrati slovanska dragocenost so svečeniki - glasbeniki z imenom veduni. Ansambel se tokrat predstavlja s sproščujočimi in urejajočimi zvoki v melosih, ki temeljijo na slovenski melodiki in na slovenski ljudski pesmi Rezije, Prekmurja, Primorske, Gorenjske in osrednje Slovenije. Za spremljavo služijo tudi bordunske citre drsovce, ustne brnivke drumlice in zgodovinska različica harmonike imenovana plonarca.
Slavnostni koncert ansambla Vedun predstavlja njihovo dolgoletno dragoceno oživljanje glasbene dediščine in zvočnih korenin slovanske ter slovenske duše ter ob tem razmišljanja in spomine dr. Mire Omerzel- Mirit. Tretji del predstavlja različne kulture, ki so v preteklosti bogatile našo slovansko in staroslovensko glasbeno dediščino.
Slavnostni koncert ansambla Vedun predstavlja njihovo dolgoletno dragoceno oživljanje glasbene dediščine in zvočnih korenin slovanske ter slovenske duše ter ob tem razmišljanja in spomine dr. Mire Omerzel- Mirit. Tretji del predstavlja različne kulture, ki so v preteklosti bogatile našo slovansko in staroslovensko glasbeno dediščino.
Slavnostni koncert ansambla Vedun predstavlja njihovo dolgoletno dragoceno oživljanje glasbene dediščine in zvočnih korenin slovanske ter slovenske duše ter ob tem razmišljanja in spomine dr. Mire Omerzel- Mirit. Drugi del predstavlja Slovensko izročilo.
Slavnostni koncert ansambla Vedun predstavlja njihovo dolgoletno dragoceno oživljanje glasbene dediščine in zvočnih korenin slovanske ter slovenske duše ter ob tem razmišljanja in spomine dr. Mire Omerzel- Mirit. Drugi del predstavlja Slovensko izročilo.
Slavnostni koncert ansambla Vedun predstavlja njihovo dolgoletno dragoceno oživljanje glasbene dediščine in zvočnih korenin slovanske ter slovenske duše ter ob tem razmišljanja in spomine dr. Mire Omerzel- Mirit. Prvi del predstavlja dediščino Slovanov in Keltov, drugi del Slovensko izročilo, tretji pa različne kulture, ki so v preteklosti bogatile našo slovansko in staroslovensko glasbeno dediščino.
Slavnostni koncert ansambla Vedun predstavlja njihovo dolgoletno dragoceno oživljanje glasbene dediščine in zvočnih korenin slovanske ter slovenske duše ter ob tem razmišljanja in spomine dr. Mire Omerzel- Mirit. Prvi del predstavlja dediščino Slovanov in Keltov, drugi del Slovensko izročilo, tretji pa različne kulture, ki so v preteklosti bogatile našo slovansko in staroslovensko glasbeno dediščino.
Ansambel si je nadel ime po svojih vzornikih, svečenikih glasbenikih z imenom Veduni. Tokrat predstavljajo glasbo in glasbila z Balkana.
Ansambel si je nadel ime po svojih vzornikih, svečenikih glasbenikih z imenom Veduni. Tokrat predstavljajo glasbo in glasbila z Balkana.
Vedun je ansambel za staro in meditativno glasbo ter kanalizirani zdravilni zvok z glasbili in pesmimi ljudstev sveta. Ime je ansambel prevzel iz slovanske dediščine, pomeni pa tistega, ki lahko zdravi dušo in telo tudi z besedami, torej z glasovi, vokali, konzonanti, zvoki, toni, šumi, ropotom ..., ki sestavljajo zvočni jezik ali zvočno orodje za širitev zavesti. Skupina, ki deluje pod vodstvom Mire Omerzel - Mirit, uporablja različne glasovne tehnike ter glasbila in zvočila iz svetovne dediščine. Tako se duhovna modrost skorajda pozabljenega izročila spet srečuje s potrebami, duhovnim prebujanjem in iskanjem sodobnega človeka.
Vedun je ansambel za staro in meditativno glasbo ter kanalizirani zdravilni zvok z glasbili in pesmimi ljudstev sveta. Ime je ansambel prevzel iz slovanske dediščine, pomeni pa tistega, ki lahko zdravi dušo in telo tudi z besedami, torej z glasovi, vokali, konzonanti, zvoki, toni, šumi, ropotom ..., ki sestavljajo zvočni jezik ali zvočno orodje za širitev zavesti. Skupina, ki deluje pod vodstvom Mire Omerzel - Mirit, uporablja različne glasovne tehnike ter glasbila in zvočila iz svetovne dediščine. Tako se duhovna modrost skorajda pozabljenega izročila spet srečuje s potrebami, duhovnim prebujanjem in iskanjem sodobnega človeka.
Ansambel Vedun (dr. Mira Omerzel - Mirit, Mojka Žagar, Tine Omerzel Terlep) je otrok ansambla za staro glasbo in arhivsko oživljanje slovenske ljudske glasbene dediščine Trutamora Slovenica. V času sončnih obratov (solsticijev) in enakonočij (ekvinokcijev) se kozmične energije, ki so pravzaprav neslišen zvok, dobesedno zlijejo s tistimi, ki v tem času uporabljajo zvok kot orodje za uravnovešanje, zdravljenje in duhovno rast. Zato je ansambel Vedun ljudem v času sončnih obratov namenil cikel koncertov. Zvočna preja z glasbili ljudstev sveta OB ZIMSKEM SONČNEM OBRATU je koncert obrednih in svetih pesmi različnih duhovnih tradicij s kanaliziranim medijskim zdravilnim zvokom ob zimskem sončnem obratu.
Ansambel Vedun (dr. Mira Omerzel - Mirit, Mojka Žagar, Tine Omerzel Terlep) je otrok ansambla za staro glasbo in arhivsko oživljanje slovenske ljudske glasbene dediščine Trutamora Slovenica. V času sončnih obratov (solsticijev) in enakonočij (ekvinokcijev) se kozmične energije, ki so pravzaprav neslišen zvok, dobesedno zlijejo s tistimi, ki v tem času uporabljajo zvok kot orodje za uravnovešanje, zdravljenje in duhovno rast. Zato je ansambel Vedun ljudem v času sončnih obratov namenil cikel koncertov. Zvočna preja z glasbili ljudstev sveta OB ZIMSKEM SONČNEM OBRATU je koncert obrednih in svetih pesmi različnih duhovnih tradicij s kanaliziranim medijskim zdravilnim zvokom ob zimskem sončnem obratu.
Vzorniki ansambla Vedun in hkrati slovanska dragocenost so svečeniki - glasbeniki z imenom veduni. Ansambel se tokrat predstavlja z indijskimi glasbili. Kot so zapisali, postane na teh glasbilih slišen neslišni vibracijski tok ali kozmični zvok (šabd). Zvoki stvarjenja, ki oblikujejo in urejajo svet, se prelijejo v slišno brnenje in sozvenenje s številnimi frekvenčnimi valovanji ter neštetimi tonskimi (tudi alikvotnimi) višinami.
Vzorniki ansambla Vedun in hkrati slovanska dragocenost so svečeniki - glasbeniki z imenom veduni. Ansambel se tokrat predstavlja z indijskimi glasbili. Kot so zapisali, postane na teh glasbilih slišen neslišni vibracijski tok ali kozmični zvok (šabd). Zvoki stvarjenja, ki oblikujejo in urejajo svet, se prelijejo v slišno brnenje in sozvenenje s številnimi frekvenčnimi valovanji ter neštetimi tonskimi (tudi alikvotnimi) višinami.
Dokumentarni portret Ljubezen je zvok in zvok je ljubezen posvečamo nedavno preminuli dr. Miri Omerzel – Mirit, ki je bila avtorica številnih etnomuzikoloških študij ter pionirka v raziskovanju razsežnosti in moči zvoka tako doma kot tudi v svetu. Med drugim je ustanovila ansambel za oživljanje slovenskega glasbenega izročila Trutamora Slovenica, ansambel Vedun za staro in meditativno glasbo in transcendentalni zvok ljudstev sveta ter Katedro za razvoj zavesti in (samo)zdravljenje z zvokom Veduna. Ob tem je bila tesno povezana tudi z Uredništvom za resno glasbo in balet Televizije Slovenija, ki je omogočilo snemanje dragocene serije o slovenskih ljudskih godcih in glasbilih. Dokumentarni film predstavlja vse plati Mirine barvite osebnosti in pomembno poslanstvo, ki ga je opravljala skupaj z najožjimi sodelavci – poleg raziskovanja in restavratorskega dela je tudi ozaveščala ljudi z zvokom. Urednica Danica Dolinar, direktor fotografije Bernard Perme, scenarij in režija Barbara Zemljič.
Dokumentarni portret Ljubezen je zvok in zvok je ljubezen posvečamo nedavno preminuli dr. Miri Omerzel – Mirit, ki je bila avtorica številnih etnomuzikoloških študij ter pionirka v raziskovanju razsežnosti in moči zvoka tako doma kot tudi v svetu. Med drugim je ustanovila ansambel za oživljanje slovenskega glasbenega izročila Trutamora Slovenica, ansambel Vedun za staro in meditativno glasbo in transcendentalni zvok ljudstev sveta ter Katedro za razvoj zavesti in (samo)zdravljenje z zvokom Veduna. Ob tem je bila tesno povezana tudi z Uredništvom za resno glasbo in balet Televizije Slovenija, ki je omogočilo snemanje dragocene serije o slovenskih ljudskih godcih in glasbilih. Dokumentarni film predstavlja vse plati Mirine barvite osebnosti in pomembno poslanstvo, ki ga je opravljala skupaj z najožjimi sodelavci – poleg raziskovanja in restavratorskega dela je tudi ozaveščala ljudi z zvokom. Urednica Danica Dolinar, direktor fotografije Bernard Perme, scenarij in režija Barbara Zemljič.
Vzorniki ansambla Vedun in hkrati slovanska dragocenost so svečeniki - glasbeniki z imenom veduni. Tokrat se ansambel predstavlja z meditativnimi zvoki Mongolije.
Vzorniki ansambla Vedun in hkrati slovanska dragocenost so svečeniki - glasbeniki z imenom veduni. Tokrat se ansambel predstavlja z meditativnimi zvoki Mongolije.
Vzorniki ansambla Vedun in hkrati slovanska dragocenost so svečeniki - glasbeniki z imenom veduni. Ansambel se tokrat predstavlja z glasbo in glasbili iz Afrike.
Vzorniki ansambla Vedun in hkrati slovanska dragocenost so svečeniki - glasbeniki z imenom veduni. Ansambel se tokrat predstavlja z glasbo in glasbili iz Afrike.
Vzorniki ansambla Vedun in hkrati slovanska dragocenost so svečeniki - glasbeniki z imenom veduni. Ansambel se tokrat predstavlja z novodobnimi kristalnimi harfami in kristalnimi skledami, ki ob zvokih indijskih klasičnih glasbil zazvenijo zelo nenavadno, kozmično, mnogodimenzionalno, nas preplavijo in odzvanjajo v vsaki naši celici.
Vzorniki ansambla Vedun in hkrati slovanska dragocenost so svečeniki - glasbeniki z imenom veduni. Ansambel se tokrat predstavlja z novodobnimi kristalnimi harfami in kristalnimi skledami, ki ob zvokih indijskih klasičnih glasbil zazvenijo zelo nenavadno, kozmično, mnogodimenzionalno, nas preplavijo in odzvanjajo v vsaki naši celici.
Ansambel Vedun je slovenska glasbena zasedba, ki oživlja zvočno glasbeno prakso preteklosti, od alikvotnega grlenega petja do nenavadnih zvokov in načinov igranja na pozabljena glasbila preteklosti. Ansambel igra na izvirna glasbila in na replike zgodovinskih različic glasbil. Spremljali boste lahko njihov koncert iz Ljubljane, kjer so predstavili glasbene sklope: Staroslovanska zvočna preja in poklon štirim smerem, Razpiranje zavesti v mnogodimenzionalno resničnost, Arabsko-bizantinsko-grško zvočno tkanje, Pridih Kitajske in Razkošje povezanosti neba in zemlje. Ansambel Vedun so: dr. Mira Omerzel – Mirit, Tine Omerzel Terlep, Mojka Žagar, Igor Meglič, Polona Kuret. Režiserka: Barbara Zemljič.
Ansambel Vedun je slovenska glasbena zasedba, ki oživlja zvočno glasbeno prakso preteklosti, od alikvotnega grlenega petja do nenavadnih zvokov in načinov igranja na pozabljena glasbila preteklosti. Ansambel igra na izvirna glasbila in na replike zgodovinskih različic glasbil. Spremljali boste lahko njihov koncert iz Ljubljane, kjer so predstavili glasbene sklope: Staroslovanska zvočna preja in poklon štirim smerem, Razpiranje zavesti v mnogodimenzionalno resničnost, Arabsko-bizantinsko-grško zvočno tkanje, Pridih Kitajske in Razkošje povezanosti neba in zemlje. Ansambel Vedun so: dr. Mira Omerzel – Mirit, Tine Omerzel Terlep, Mojka Žagar, Igor Meglič, Polona Kuret. Režiserka: Barbara Zemljič.
Ansambel Vedun je slovenska glasbena zasedba, ki oživlja zvočno glasbeno prakso preteklosti, od alikvotnega grlenega petja do nenavadnih zvokov in načinov igranja na pozabljena glasbila preteklosti. Ansambel igra na izvirna glasbila in na replike zgodovinskih različic glasbil. Spremljali boste lahko njihov koncert iz Ljubljane, kjer so predstavili glasbene sklope: Staroslovanska zvočna preja in poklon štirim smerem, Razpiranje zavesti v mnogodimenzionalno resničnost, Arabsko-bizantinsko-grško zvočno tkanje, Pridih Kitajske in Razkošje povezanosti neba in zemlje. Ansambel Vedun so: dr. Mira Omerzel – Mirit, Tine Omerzel Terlep, Mojka Žagar, Igor Meglič, Polona Kuret. Režiserka: Barbara Zemljič.
Ansambel Vedun je slovenska glasbena zasedba, ki oživlja zvočno glasbeno prakso preteklosti, od alikvotnega grlenega petja do nenavadnih zvokov in načinov igranja na pozabljena glasbila preteklosti. Ansambel igra na izvirna glasbila in na replike zgodovinskih različic glasbil. Spremljali boste lahko njihov koncert iz Ljubljane, kjer so predstavili glasbene sklope: Staroslovanska zvočna preja in poklon štirim smerem, Razpiranje zavesti v mnogodimenzionalno resničnost, Arabsko-bizantinsko-grško zvočno tkanje, Pridih Kitajske in Razkošje povezanosti neba in zemlje. Ansambel Vedun so: dr. Mira Omerzel – Mirit, Tine Omerzel Terlep, Mojka Žagar, Igor Meglič, Polona Kuret. Režiserka: Barbara Zemljič.
Gostja Profila bo etnomuzikologinja dr. Mira Omerzel Mirit, ki že vrsto let raziskuje slovensko in svetovno glasbeno dediščino. Posebej dragocena so njena spoznanja o tem, kako tesno je zvok povezan z ustrojem človeškega telesa in kako je mogoče z muzikoterapijo vplivati na človekovo počutje. V več kot štirih desetletjih je raziskala pesmi in glasbila najbolj skritih kotičkov naše dežele, vsa leta pa jih prek nastopov s svojim ansamblom Trutamora Slovenica in kasneje z ansamblom za staro in meditativno glasbo Vedun prenaša vsem tistim, ki njenim glasbenim popotovanjem vedno radi prisluhnejo. Ustanovila je tudi katedro za razvoj zavesti in duhovno samozdravljenje Veduna, v okviru katere vodi odmevne delavnice, s svojim ansamblom kot ambasadorjem slovenske kulture pa gostuje po vsem svetu. Voditeljica: Darja Korez Korenčan
Gostja Profila bo etnomuzikologinja dr. Mira Omerzel Mirit, ki že vrsto let raziskuje slovensko in svetovno glasbeno dediščino. Posebej dragocena so njena spoznanja o tem, kako tesno je zvok povezan z ustrojem človeškega telesa in kako je mogoče z muzikoterapijo vplivati na človekovo počutje. V več kot štirih desetletjih je raziskala pesmi in glasbila najbolj skritih kotičkov naše dežele, vsa leta pa jih prek nastopov s svojim ansamblom Trutamora Slovenica in kasneje z ansamblom za staro in meditativno glasbo Vedun prenaša vsem tistim, ki njenim glasbenim popotovanjem vedno radi prisluhnejo. Ustanovila je tudi katedro za razvoj zavesti in duhovno samozdravljenje Veduna, v okviru katere vodi odmevne delavnice, s svojim ansamblom kot ambasadorjem slovenske kulture pa gostuje po vsem svetu. Voditeljica: Darja Korez Korenčan
Tržaški popart umetnik Jan Sedmak, ki se je na lanskem svetovnem tekmovanju World Illustration Awards uvrstil med 200 najboljših ilustratorjev na svetu, verjame, da je domišljija bistvena življenjska komponenta. Ena najbolj znanih vedut Narodnega parka Krka v dalmatinskem zaledju je podoba otočka s cerkvenim zvonikom na jezeru Visovac. Pravzaprav gre za reko, toda z odlaganjem lehnjaka je nastal velik bazen, sredi katerega se je dvignila plošča dovolj velika, da so si sredi 15. stoletja redovniki na njej ustvarili dom. Za Šebreljsko planoto v Cerkljanskem hribovju je značilna svojevrstna mikroklima, saj se tu prepletajo dinarsko, predalpsko in submediteransko podnebje. To je območje z bogato kulturno dediščino, zanimivimi zgodbami in Arheološkim parkom Divje babe, enim najpomembnejših najdišč stare kamene dobe na svetu. Györgyja Töröka so konji očarali že v otroštvu. Z njimi je vzpostavil poseben odnos in komunikacijo, ki temelji predvsem na zaupanju in harmoniji. Konji, ki jih trenira so sproščeni, mirni in okretni in se, kot pravi, lepo odzivajo na vsak njegov gib in povelje. Ko spomladi vse okoli nas cveti in brsti si zaželimo, da bi vso to pisanost zajeli in konzervirali. Prav to počne šivilja Anne Salwiczek iz Würzburga, ki se ukvarja z naravnim barvanjem tkanin.
Tržaški popart umetnik Jan Sedmak, ki se je na lanskem svetovnem tekmovanju World Illustration Awards uvrstil med 200 najboljših ilustratorjev na svetu, verjame, da je domišljija bistvena življenjska komponenta. Ena najbolj znanih vedut Narodnega parka Krka v dalmatinskem zaledju je podoba otočka s cerkvenim zvonikom na jezeru Visovac. Pravzaprav gre za reko, toda z odlaganjem lehnjaka je nastal velik bazen, sredi katerega se je dvignila plošča dovolj velika, da so si sredi 15. stoletja redovniki na njej ustvarili dom. Za Šebreljsko planoto v Cerkljanskem hribovju je značilna svojevrstna mikroklima, saj se tu prepletajo dinarsko, predalpsko in submediteransko podnebje. To je območje z bogato kulturno dediščino, zanimivimi zgodbami in Arheološkim parkom Divje babe, enim najpomembnejših najdišč stare kamene dobe na svetu. Györgyja Töröka so konji očarali že v otroštvu. Z njimi je vzpostavil poseben odnos in komunikacijo, ki temelji predvsem na zaupanju in harmoniji. Konji, ki jih trenira so sproščeni, mirni in okretni in se, kot pravi, lepo odzivajo na vsak njegov gib in povelje. Ko spomladi vse okoli nas cveti in brsti si zaželimo, da bi vso to pisanost zajeli in konzervirali. Prav to počne šivilja Anne Salwiczek iz Würzburga, ki se ukvarja z naravnim barvanjem tkanin.
Tokrat bo naš gost dr. Ivan Stopar, konservator, kastelolog in preučevalec vedut. Dr Stopar ima za seboj dolgo kariero v spomeniškovarstveni službi, javnost pa ga pozna predvsem po priljubljenih monografijah, kot sta Gradovi na slovenskem in Najlepši slovenski dvorci. Z njim se bomo pogovarjali o slovenskih izkušnjah z ohranjanjem kulturne dediščine.
Tokrat bo naš gost dr. Ivan Stopar, konservator, kastelolog in preučevalec vedut. Dr Stopar ima za seboj dolgo kariero v spomeniškovarstveni službi, javnost pa ga pozna predvsem po priljubljenih monografijah, kot sta Gradovi na slovenskem in Najlepši slovenski dvorci. Z njim se bomo pogovarjali o slovenskih izkušnjah z ohranjanjem kulturne dediščine.
Borut Krajnc je eden izmed najpomembnejših in najzanimivejših slovenskih reportažnih in dokumentarnih fotografov. V preteklosti je delal za različne časopise, od leta 1991 pa svoje reportaže in fotografije objavlja v reviji Mladina. Je avtor številnih samostojnih razstav, sodeloval je na uglednih skupinskih razstavah doma in po svetu. Borut Krajnc je aktiven državljan, ki z na videz mehkimi pristopi in na simbolni ravni s fotografijami komentira družbeno stvarnost in politiko. Vizijo razumevanja, odprtosti in povezovanja je v 19. stoletju nakazovala gradnja 577 km dolge dvotirne železniške proge med Dunajem in Trstom kot del celotne železniške infrastrukture v Avstrijskem cesarstvu. Gre za izjemen in zahteven podvig inženirja Carla von Ghege, v katerega so verjeli le redki. Ena najbolj znanih vedut Narodnega parka Krka v dalmatinskem zaledju je podoba otočka s cerkvenim zvonikom na jezeru Visovac. Pravzaprav gre za reko, toda z odlaganjem lehnjaka je nastal velik bazen, sredi katerega se je dvignila plošča dovolj velika, da so si sredi 15. stoletja redovniki na njej ustvarili dom. Družina Cseppentő se na območju zgodovinskega spominskega parka Ópusztaszer ukvarja z živinorejo. Vsako pomlad odžene svojo 80- do 90-glavo živino na poletne pašnike. Tradicionalen običaj in tudi zahtevno delo, pri katerem se lahko preizkusijo tudi obiskovalci parka.
Borut Krajnc je eden izmed najpomembnejših in najzanimivejših slovenskih reportažnih in dokumentarnih fotografov. V preteklosti je delal za različne časopise, od leta 1991 pa svoje reportaže in fotografije objavlja v reviji Mladina. Je avtor številnih samostojnih razstav, sodeloval je na uglednih skupinskih razstavah doma in po svetu. Borut Krajnc je aktiven državljan, ki z na videz mehkimi pristopi in na simbolni ravni s fotografijami komentira družbeno stvarnost in politiko. Vizijo razumevanja, odprtosti in povezovanja je v 19. stoletju nakazovala gradnja 577 km dolge dvotirne železniške proge med Dunajem in Trstom kot del celotne železniške infrastrukture v Avstrijskem cesarstvu. Gre za izjemen in zahteven podvig inženirja Carla von Ghege, v katerega so verjeli le redki. Ena najbolj znanih vedut Narodnega parka Krka v dalmatinskem zaledju je podoba otočka s cerkvenim zvonikom na jezeru Visovac. Pravzaprav gre za reko, toda z odlaganjem lehnjaka je nastal velik bazen, sredi katerega se je dvignila plošča dovolj velika, da so si sredi 15. stoletja redovniki na njej ustvarili dom. Družina Cseppentő se na območju zgodovinskega spominskega parka Ópusztaszer ukvarja z živinorejo. Vsako pomlad odžene svojo 80- do 90-glavo živino na poletne pašnike. Tradicionalen običaj in tudi zahtevno delo, pri katerem se lahko preizkusijo tudi obiskovalci parka.
Mostovi so eden najlepših izdelkov človekovega uma. V njih je neverjetno veliko simbolike. Kažejo na mesto, kjer je človek naletel na oviro, in jo premagal. So prostor srečevanja in izmenjevanja, simbol smisla in cilja, ki je vedno na drugi strani. Ni čudno, da vsa velika mesta, ki stojijo ponavadi ob rekah, tekmujejo, katero bo imelo najlepši most. Mostovi so del njihovih najlepših vedut, o njih pišejo pisatelji in pesniki.
Mostovi so eden najlepših izdelkov človekovega uma. V njih je neverjetno veliko simbolike. Kažejo na mesto, kjer je človek naletel na oviro, in jo premagal. So prostor srečevanja in izmenjevanja, simbol smisla in cilja, ki je vedno na drugi strani. Ni čudno, da vsa velika mesta, ki stojijo ponavadi ob rekah, tekmujejo, katero bo imelo najlepši most. Mostovi so del njihovih najlepših vedut, o njih pišejo pisatelji in pesniki.