Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
"Na utrip srca, poje pleše in igra, vsi in vse, kar je najboljšega."
Izbor odličnih domačih in tujih glasbenih in plesno-baletnih dokumentarnih oddaj in serij.
Priljubljene arije iz opere Carmen francoskega skladatelja Georgesa Bizeta bodo izvedli Elena Dobravec (Habanera), Domen Križaj (arija Toreadorja) in Nuška Drašček Rojko (arija Seguidilla). Simfonični orkester RTV Slovenija, Mešani pevski zbor in Simfonični orkester Akademije za glasbo, dirigenta Simon Dvoršak in Marko Hribernik. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Marjan Kučej.
Priljubljene arije iz opere Carmen francoskega skladatelja Georgesa Bizeta bodo izvedli Elena Dobravec (Habanera), Domen Križaj (arija Toreadorja) in Nuška Drašček Rojko (arija Seguidilla). Simfonični orkester RTV Slovenija, Mešani pevski zbor in Simfonični orkester Akademije za glasbo, dirigenta Simon Dvoršak in Marko Hribernik. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Marjan Kučej.
Skupina Katalena se ukvarja z ljudsko glasbeno zapuščino slovenskega prostora in jo prireja in izvaja na sebi lasten način. Temeljna predpostavka delovanja zasedbe je vera v brezčasnost ljudske glasbe, ki je po mnenju članov še vedno del mladega človeka, in to ne kot mrtev ostanek, ampak kot vitalno izročilo. Cilj Katalene je oživiti to izročilo, mu vdihniti nove energije, ga potegniti iz zaprašene narodove podzavesti in ga obelodaniti na čim bolj sproščen in neobremenjen način. Pri projektu Špic-Cvak! so se Kataleni pridružili mariborski baletni plesalci ter priznana slovenska koreografa Edward Clug in Valentina Turcu. Skupaj so pripravili edinstven glasbeno-plesni projekt, ki je navdušil občinstvo.
Skupina Katalena se ukvarja z ljudsko glasbeno zapuščino slovenskega prostora in jo prireja in izvaja na sebi lasten način. Temeljna predpostavka delovanja zasedbe je vera v brezčasnost ljudske glasbe, ki je po mnenju članov še vedno del mladega človeka, in to ne kot mrtev ostanek, ampak kot vitalno izročilo. Cilj Katalene je oživiti to izročilo, mu vdihniti nove energije, ga potegniti iz zaprašene narodove podzavesti in ga obelodaniti na čim bolj sproščen in neobremenjen način. Pri projektu Špic-Cvak! so se Kataleni pridružili mariborski baletni plesalci ter priznana slovenska koreografa Edward Clug in Valentina Turcu. Skupaj so pripravili edinstven glasbeno-plesni projekt, ki je navdušil občinstvo.
Poletje je za plesalce obdobje, ko nimajo rednih vaj in predstav. Danc's – Piran, ki ga že več let zapored organizira Društvo baletnih umetnikov Slovenije, jim ponuja možnost, da med poletjem izpopolnjujejo svojo tehniko in spoznajo nov repertoar. Obenem pa je to priložnost za nabiranje odrskih izkušenj in sklepanje novih prijateljstev. Strokovna sodelavka in scenaristka Teja Turk, režiser Aleksander Šmuc
Poletje je za plesalce obdobje, ko nimajo rednih vaj in predstav. Danc's – Piran, ki ga že več let zapored organizira Društvo baletnih umetnikov Slovenije, jim ponuja možnost, da med poletjem izpopolnjujejo svojo tehniko in spoznajo nov repertoar. Obenem pa je to priložnost za nabiranje odrskih izkušenj in sklepanje novih prijateljstev. Strokovna sodelavka in scenaristka Teja Turk, režiser Aleksander Šmuc
V ljubljanski Operi se je domačemu občinstvu predstavila mezzosopranistka Monika Bohinec, ki je petje študirala na Mozarteumu v Salzburgu in Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju. Že od študija naprej se uspešno predstavlja v velikih opernih hišah in na koncertnih odrih po vsem svetu. Od leta 2011 je stalna članica Dunajske državne opere. Na tokratnem večeru je ob spremljavi poljskega pianista Lecha Napierałe predstavila izbrane samospeve enega od ključnih slovenskih glasbenih osebnosti 20. stoletja, skladatelja Lucijana Marije Škerjanca. Njegov opus samospevov zajema 60 pesmi, večino jih je napisal v začetnem svojega ustvarjalnega obdobja. Prvo zbirko njegovih samospevov je leta 1920 izdala Glasbena matica v Ljubljani. Ta je tudi pripravila tokratni večer.
V ljubljanski Operi se je domačemu občinstvu predstavila mezzosopranistka Monika Bohinec, ki je petje študirala na Mozarteumu v Salzburgu in Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju. Že od študija naprej se uspešno predstavlja v velikih opernih hišah in na koncertnih odrih po vsem svetu. Od leta 2011 je stalna članica Dunajske državne opere. Na tokratnem večeru je ob spremljavi poljskega pianista Lecha Napierałe predstavila izbrane samospeve enega od ključnih slovenskih glasbenih osebnosti 20. stoletja, skladatelja Lucijana Marije Škerjanca. Njegov opus samospevov zajema 60 pesmi, večino jih je napisal v začetnem svojega ustvarjalnega obdobja. Prvo zbirko njegovih samospevov je leta 1920 izdala Glasbena matica v Ljubljani. Ta je tudi pripravila tokratni večer.
13. festival sodobne glasbe Slowind je potekal v Slovenski filharmoniji in je bil tesno povezan z legendarnim ameriškim sodobnim skladateljem Elliottom Carterjem. Elliott Carter je leta 2008 dopolnil 100 let, in ob tej priložnosti so po svetu pripravili praznovanja, posvečena njegovemu obsežnemu opusu. Praznovanju se je pridružil tudi Festival Slowind in v koncertni program vključil kar 27 njegovih komornih kompozicij iz različnih obdobij, med katerimi je bila tudi krstna izvedba nove kompozicije, ki jo je skladatelj napisal in podaril festivalu. Izvedbam so se pridružili domači in tuji glasbeni gostje, poslušalci pa so poleg glasbe lahko spremljali tudi pogovore in predavanja o skladateljevem življenju in delu. Scenarij Matej Šarc, redaktorica Zarja Zavodnik, režija Mina Bergant.
13. festival sodobne glasbe Slowind je potekal v Slovenski filharmoniji in je bil tesno povezan z legendarnim ameriškim sodobnim skladateljem Elliottom Carterjem. Elliott Carter je leta 2008 dopolnil 100 let, in ob tej priložnosti so po svetu pripravili praznovanja, posvečena njegovemu obsežnemu opusu. Praznovanju se je pridružil tudi Festival Slowind in v koncertni program vključil kar 27 njegovih komornih kompozicij iz različnih obdobij, med katerimi je bila tudi krstna izvedba nove kompozicije, ki jo je skladatelj napisal in podaril festivalu. Izvedbam so se pridružili domači in tuji glasbeni gostje, poslušalci pa so poleg glasbe lahko spremljali tudi pogovore in predavanja o skladateljevem življenju in delu. Scenarij Matej Šarc, redaktorica Zarja Zavodnik, režija Mina Bergant.
Leta 1919 je bil v Ljubljani ustanovljen Konservatorij Glasbene matice, prvi na naših tleh, ki je v slovenski prostor vnesel glasbeno izobraževanje na višji stopnji. Današnji Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana je nadaljevalec izročila prvega konservatorija. Konservatorij je leta 2009 dobil novo, sedanje ime, do tedaj se je imenoval Srednja glasbena in baletna šola Ljubljana. Ustvarjalci oddaje so staro lokacijo konservatorija (Vegova ulica) in novo (Ižanska ulica) povezali z reko Ljubljanico, snemanje oddaje je tako potekalo predvsem na slikovitih lokacijah ob Ljubljanici in na njej. V oddaji se z zanimivo glasbo predstavijo ansambli konservatorija, o spominih na šolo v oddaji spregovorijo nekdanja ravnatelja Matija Tercelj in Tomaž Buh ter nekdanji direktor konservatorija Dejan Prešiček. Slikovite spomine na čase šolanja pa z gledalci delijo tudi nekdanji dijaki šole: Marjana Lipovšek, Neisha, Nina Strnad, Tomaž Lorenz, Vojko Vidmar, Matej Selan, Jan Gričar, Petra Zupančič in Matjaž Robavs. Oddaja je nastala pod okriljem Uredništva glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija, urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Jernej Kastelec, scenarista Jernej Kastelec in Daniel Celarec, direktor fotografije Uroš Hočevar.
Leta 1919 je bil v Ljubljani ustanovljen Konservatorij Glasbene matice, prvi na naših tleh, ki je v slovenski prostor vnesel glasbeno izobraževanje na višji stopnji. Današnji Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana je nadaljevalec izročila prvega konservatorija. Konservatorij je leta 2009 dobil novo, sedanje ime, do tedaj se je imenoval Srednja glasbena in baletna šola Ljubljana. Ustvarjalci oddaje so staro lokacijo konservatorija (Vegova ulica) in novo (Ižanska ulica) povezali z reko Ljubljanico, snemanje oddaje je tako potekalo predvsem na slikovitih lokacijah ob Ljubljanici in na njej. V oddaji se z zanimivo glasbo predstavijo ansambli konservatorija, o spominih na šolo v oddaji spregovorijo nekdanja ravnatelja Matija Tercelj in Tomaž Buh ter nekdanji direktor konservatorija Dejan Prešiček. Slikovite spomine na čase šolanja pa z gledalci delijo tudi nekdanji dijaki šole: Marjana Lipovšek, Neisha, Nina Strnad, Tomaž Lorenz, Vojko Vidmar, Matej Selan, Jan Gričar, Petra Zupančič in Matjaž Robavs. Oddaja je nastala pod okriljem Uredništva glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija, urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Jernej Kastelec, scenarista Jernej Kastelec in Daniel Celarec, direktor fotografije Uroš Hočevar.
Uživali boste v glasbi Astorja Piazzolle, posvečeni pomladi, v izvedbi klarinetista Mateta Bekavca in Abonmajskega orkestra KD Franca Bernika Domžale. Mate Bekavac velja za enega najboljših klarinetistov v svetovnem merilu, ki se uspešno posveča tudi dirigiranju.
Uživali boste v glasbi Astorja Piazzolle, posvečeni pomladi, v izvedbi klarinetista Mateta Bekavca in Abonmajskega orkestra KD Franca Bernika Domžale. Mate Bekavac velja za enega najboljših klarinetistov v svetovnem merilu, ki se uspešno posveča tudi dirigiranju.
Uživali boste lahko v skladbi Na lepi modri Donavi, ki jo bo izvedel Dunajski operetni orkester pod vodstvom dirigenta Siegfrieda Andraschka. Skladba velja za neuradno avstrijsko himno in za eno najbolj izvajanih klasičnih del vseh časov.
Uživali boste lahko v skladbi Na lepi modri Donavi, ki jo bo izvedel Dunajski operetni orkester pod vodstvom dirigenta Siegfrieda Andraschka. Skladba velja za neuradno avstrijsko himno in za eno najbolj izvajanih klasičnih del vseh časov.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
V dokumentarni oddaji bomo Simfonični orkester RTV Slovenija spremljali ob njegovi 60-letnici na uspešni turneji po Nemčiji, Belgiji in Nizozemski. Kako se dogovorijo za tako turnejo? Kakšno je življenje simfoničnega orkestra na turneji? Kakšne odgovornosti, napore pa tudi umetniške užitke prinaša? Kakšna je organizacija take turneje? V oddaji razkrivamo tudi tiste strani potovanja in nastopanja, ki ostajajo skrite očem poslušalcev v koncertni dvorani. V tednu dni so Simfoniki pod taktirko odličnega Daniela Raiskina in z gostujočim vrhunskim solistom, violinistom Vadimom Gluzmanom, navdušili občinstvo v koncertnih dvoranah v Wittnu, Antwerpnu, Eindhovnu, Mulheimu an der Ruhr in Villingen-Schweningenu. Direktor fotografije filma je Jure Nemec, tonski mojster Aleš Koman, montažer Miloš Miloševič, scenaristka, režiserka in urednica pa Danica Dolinar.
V dokumentarni oddaji bomo Simfonični orkester RTV Slovenija spremljali ob njegovi 60-letnici na uspešni turneji po Nemčiji, Belgiji in Nizozemski. Kako se dogovorijo za tako turnejo? Kakšno je življenje simfoničnega orkestra na turneji? Kakšne odgovornosti, napore pa tudi umetniške užitke prinaša? Kakšna je organizacija take turneje? V oddaji razkrivamo tudi tiste strani potovanja in nastopanja, ki ostajajo skrite očem poslušalcev v koncertni dvorani. V tednu dni so Simfoniki pod taktirko odličnega Daniela Raiskina in z gostujočim vrhunskim solistom, violinistom Vadimom Gluzmanom, navdušili občinstvo v koncertnih dvoranah v Wittnu, Antwerpnu, Eindhovnu, Mulheimu an der Ruhr in Villingen-Schweningenu. Direktor fotografije filma je Jure Nemec, tonski mojster Aleš Koman, montažer Miloš Miloševič, scenaristka, režiserka in urednica pa Danica Dolinar.
V glasbeni upodobitvi vam predstavljamo enega izmed najobetavnejših mladih slovenskih glasbenikov, violinista Domna Lorenza. Vizualizacija je posneta v slikovitih prostorih Železniškega muzeja v Ljubljani. Domen Lorenz se je violino začel učiti s petimi leti, doslej pa je osvojil osem prvih nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih v Ljubljani, Gorici, Trstu in Zagrebu. Izredno uspešno je gostoval v Sloveniji, Avstriji, na Hrvaškem, v Srbiji, Italiji in Nemčiji. Udeležil se je tudi Foruma Dunajskih filharmonikov v Trenti in bil obakrat izbran za sklepni koncert v Brahmsovi dvorani znamenitega dunajskega Musikvereina. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiserka Barbara Zemljič.
V glasbeni upodobitvi vam predstavljamo enega izmed najobetavnejših mladih slovenskih glasbenikov, violinista Domna Lorenza. Vizualizacija je posneta v slikovitih prostorih Železniškega muzeja v Ljubljani. Domen Lorenz se je violino začel učiti s petimi leti, doslej pa je osvojil osem prvih nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih v Ljubljani, Gorici, Trstu in Zagrebu. Izredno uspešno je gostoval v Sloveniji, Avstriji, na Hrvaškem, v Srbiji, Italiji in Nemčiji. Udeležil se je tudi Foruma Dunajskih filharmonikov v Trenti in bil obakrat izbran za sklepni koncert v Brahmsovi dvorani znamenitega dunajskega Musikvereina. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiserka Barbara Zemljič.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Vizualne upodobitve izbranih zimskih prazničnih pesmi skupine Katice. Katice so ženska vokalna skupina, ki povezuje stare ljudske pesmi vseh slovenskih pokrajin z novimi časi in modernimi okusi. V letu 2009 so izdale novo zgoščenko z naslovom Oj, fijole, novo leto je!, na kateri so predstavile zimske koledniške pesmi za čas božiča in novega leta, ki izvirajo iz slovenskih ljudskih pesmi različnih pokrajin. Katice v svoj pevski repertoar pogosto vključijo tudi ljudske inštrumente (piščal, lončeni bas, glavnik idr.). Repertoar izbranih koledniških pesmi je bil posnet v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki. Urednica Danica Dolinar, redaktorica Zarja Zavodnik, režiserka Milena Olip.
Vizualne upodobitve izbranih zimskih prazničnih pesmi skupine Katice. Katice so ženska vokalna skupina, ki povezuje stare ljudske pesmi vseh slovenskih pokrajin z novimi časi in modernimi okusi. V letu 2009 so izdale novo zgoščenko z naslovom Oj, fijole, novo leto je!, na kateri so predstavile zimske koledniške pesmi za čas božiča in novega leta, ki izvirajo iz slovenskih ljudskih pesmi različnih pokrajin. Katice v svoj pevski repertoar pogosto vključijo tudi ljudske inštrumente (piščal, lončeni bas, glavnik idr.). Repertoar izbranih koledniških pesmi je bil posnet v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki. Urednica Danica Dolinar, redaktorica Zarja Zavodnik, režiserka Milena Olip.
Kratke komorne opere so nastale leta 2009 ob 70. jubileju ustanovitve Akademije za glasbo v Ljubljani. Ob tej priložnosti so moči združili vsi umetniški oddelki Akademije za glasbo in predstavili nova glasbena dela študentov Oddelka za kompozicijo in glasbeno teorijo, prvič pa so jih izvedli v Viteški dvorani ljubljanskih Križank. Med njimi je bilo tudi novo delo mladega skladatelja Mateja Wolfa z naslovom Stoned story.
Kratke komorne opere so nastale leta 2009 ob 70. jubileju ustanovitve Akademije za glasbo v Ljubljani. Ob tej priložnosti so moči združili vsi umetniški oddelki Akademije za glasbo in predstavili nova glasbena dela študentov Oddelka za kompozicijo in glasbeno teorijo, prvič pa so jih izvedli v Viteški dvorani ljubljanskih Križank. Med njimi je bilo tudi novo delo mladega skladatelja Mateja Wolfa z naslovom Stoned story.
Kratke komorne opere so nastale leta 2009 ob 70. jubileju ustanovitve Akademije za glasbo v Ljubljani. Ob tej priložnosti so moči združili vsi umetniški oddelki Akademije za glasbo in v Viteški dvorani ljubljanskih Križank predstavili nova glasbena dela študentov Oddelka za kompozicijo in glasbeno teorijo. Med njimi je bilo tudi novo delo mlade skladateljice Tine Mauko z naslovom Železna gora«.
Kratke komorne opere so nastale leta 2009 ob 70. jubileju ustanovitve Akademije za glasbo v Ljubljani. Ob tej priložnosti so moči združili vsi umetniški oddelki Akademije za glasbo in v Viteški dvorani ljubljanskih Križank predstavili nova glasbena dela študentov Oddelka za kompozicijo in glasbeno teorijo. Med njimi je bilo tudi novo delo mlade skladateljice Tine Mauko z naslovom Železna gora«.
Kratke komorne opere so nastale leta 2009 ob 70. jubileju ustanovitve Akademije za glasbo v Ljubljani. Ob tej priložnosti so moči združili vsi umetniški oddelki Akademije za glasbo in v Viteški dvorani ljubljanskih Križank predstavili dosežke študentov Oddelka za kompozicijo in glasbeno teorijo. Med njimi je bilo tudi novo delo mlade skladateljice Tjaše Žalik z naslovom Namišljena resničnost.
Kratke komorne opere so nastale leta 2009 ob 70. jubileju ustanovitve Akademije za glasbo v Ljubljani. Ob tej priložnosti so moči združili vsi umetniški oddelki Akademije za glasbo in v Viteški dvorani ljubljanskih Križank predstavili dosežke študentov Oddelka za kompozicijo in glasbeno teorijo. Med njimi je bilo tudi novo delo mlade skladateljice Tjaše Žalik z naslovom Namišljena resničnost.
Kratke komorne opere so nastale leta 2009 ob 70. jubileju ustanovitve Akademije za glasbo v Ljubljani. Ob tej priložnosti so moči združili vsi umetniški oddelki Akademije za glasbo in v Viteški dvorani ljubljanskih Križank predstavili dosežke študentov Oddelka za kompozicijo in glasbeno teorijo. Med njimi je bilo tudi novo delo mlade skladateljice Helene Vidic z naslovom Izgubljeni nasmeh.
Kratke komorne opere so nastale leta 2009 ob 70. jubileju ustanovitve Akademije za glasbo v Ljubljani. Ob tej priložnosti so moči združili vsi umetniški oddelki Akademije za glasbo in v Viteški dvorani ljubljanskih Križank predstavili dosežke študentov Oddelka za kompozicijo in glasbeno teorijo. Med njimi je bilo tudi novo delo mlade skladateljice Helene Vidic z naslovom Izgubljeni nasmeh.
Dr. Dragotin Cvetko je na Akademiji za glasbo je najprej ustanovil znanstveni oddelek, ki se je posvečal preučevanju zgodovine glasbe in folklore, nato pa je leta 1962 na Filozofski fakulteti ustanovil Oddelek za muzikologijo, ki ga je vodil vse do svoje upokojitve. Vzpodbudil je tudi nastanek in izhajanje slovenske znanstvene revije Muzikološki zbornik in osnoval Muzikološki inštitut pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, ki je pričel z izdajanjem serije notnih transkribcij Monumenta artis musicae Sloveniae. Cvetko se je zato v obdobju po drugi svetovni vojni vpisal med najvidnejše slovenske intelektualce, kar med drugim dokazuje tudi njegovo načelovanje Filozofski fakulteti, visok ugled pa si je zaslužil tudi v širših mednarodnih muzikoloških krogih. Dokumentarni film kronološko prikazuje življenje in delo jubilanta. Osvetljujejo ga njegova pripoved, ki jo hranimo v arhivu naše TV, pripovedi njegovih sodobnikov, učencev, sorodnikov in pomembnih profesorskih kolegov, med njimi tudi Andreja Rijavca, Katarine Bedina, Ivana Klemenčiča, Rudolfa Flotzingerja, Varje Cvetko Orešnik, Eve Kardelj Cvetko, Iva Petriča, Lojzeta Lebiča, Matjaža Barbe, Vinka Globokarja, Franceta Bernika in naracija voditelja Primoža Ekarta. Film se odvija kot nekakšen potopis po najpomembnejših Cvetkovih življenjskih in kariernih postajah. Preko teh skušajo ustvarjalci zarisati pomen Cvetkovega dela za širšo slovensko humanistiko. Urednica portretnega filma je Danica Dolinar, scenarista sta Gregor Pompe in Katarina B. Hočevar, direktor fotografije Artur Rutar, redaktorica Zarja Zavodnik, režiserka Kaja Tokuhisa.
Dr. Dragotin Cvetko je na Akademiji za glasbo je najprej ustanovil znanstveni oddelek, ki se je posvečal preučevanju zgodovine glasbe in folklore, nato pa je leta 1962 na Filozofski fakulteti ustanovil Oddelek za muzikologijo, ki ga je vodil vse do svoje upokojitve. Vzpodbudil je tudi nastanek in izhajanje slovenske znanstvene revije Muzikološki zbornik in osnoval Muzikološki inštitut pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, ki je pričel z izdajanjem serije notnih transkribcij Monumenta artis musicae Sloveniae. Cvetko se je zato v obdobju po drugi svetovni vojni vpisal med najvidnejše slovenske intelektualce, kar med drugim dokazuje tudi njegovo načelovanje Filozofski fakulteti, visok ugled pa si je zaslužil tudi v širših mednarodnih muzikoloških krogih. Dokumentarni film kronološko prikazuje življenje in delo jubilanta. Osvetljujejo ga njegova pripoved, ki jo hranimo v arhivu naše TV, pripovedi njegovih sodobnikov, učencev, sorodnikov in pomembnih profesorskih kolegov, med njimi tudi Andreja Rijavca, Katarine Bedina, Ivana Klemenčiča, Rudolfa Flotzingerja, Varje Cvetko Orešnik, Eve Kardelj Cvetko, Iva Petriča, Lojzeta Lebiča, Matjaža Barbe, Vinka Globokarja, Franceta Bernika in naracija voditelja Primoža Ekarta. Film se odvija kot nekakšen potopis po najpomembnejših Cvetkovih življenjskih in kariernih postajah. Preko teh skušajo ustvarjalci zarisati pomen Cvetkovega dela za širšo slovensko humanistiko. Urednica portretnega filma je Danica Dolinar, scenarista sta Gregor Pompe in Katarina B. Hočevar, direktor fotografije Artur Rutar, redaktorica Zarja Zavodnik, režiserka Kaja Tokuhisa.
V romantičnem baletu Les Sylphides sta resnični le noč in glasba Federica Chopina. Vse ostalo so sanje…Lahkotne balerine, silfide, oblečene v muslinaste prozorne obleke plešejo ob “pesniku”. Balet je koreografsko postavil že na začetku 20. stoletja Mihail Fokin, Rus iz Sankt Petersburga, ki se je kot plesalec in koreograf pridružil znanemu Ruskemu baletu (Ballets Russes) Sergeja Djagileva. Balet Les Sylphides je koreografsko oblikoval zelo hitro - v treh dneh. Vsak gib izhaja iz Chopinove glasbe in se vanjo utaplja. Balet, ki ga še danes plešejo po vsem svetu pod naslovoma Chopiniana ali Les Sylphides, bodo s polno mladostne svežine zaplesali dijaki ljubljanske Srednje glasbene in baletne šole.
V romantičnem baletu Les Sylphides sta resnični le noč in glasba Federica Chopina. Vse ostalo so sanje…Lahkotne balerine, silfide, oblečene v muslinaste prozorne obleke plešejo ob “pesniku”. Balet je koreografsko postavil že na začetku 20. stoletja Mihail Fokin, Rus iz Sankt Petersburga, ki se je kot plesalec in koreograf pridružil znanemu Ruskemu baletu (Ballets Russes) Sergeja Djagileva. Balet Les Sylphides je koreografsko oblikoval zelo hitro - v treh dneh. Vsak gib izhaja iz Chopinove glasbe in se vanjo utaplja. Balet, ki ga še danes plešejo po vsem svetu pod naslovoma Chopiniana ali Les Sylphides, bodo s polno mladostne svežine zaplesali dijaki ljubljanske Srednje glasbene in baletne šole.
Glasbeno pot Igorja Švare zaznamuje delovanje v SNG Opera in balet Ljubljana (tam je deloval kot korepetitor, asistent-dirigent, stalni dirigent in v. d. direktorja), ljubezen do zabavne glasbe in velika skrb za pedagoški razvoj mladih opernih pevcev. Glasbeno-dokumentarna oddaja v letu njegovega jubileja razkriva njegovo umetniško in življenjsko pot. Rodil se je leta 1947 v Ljubljani kot sin priznanega slovenskega dirigenta Danila Švare. Dirigiranje je študiral najprej na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri svojem očetu, nato pa še v Leipzigu pri slovitem Kurtu Masurju, iz klavirja je diplomiral v razredu profesorja Marijana Lipovška v Ljubljani. Z velikim znanjem in odprtostjo do sodobne literature je kot umetniški vodja zaznamoval delovanje Ljubljanskega okteta, srčnost do petja pa še danes kot umetniški vodja Tabora slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Stični deli s številnimi člani ljubiteljskih pevskih zborov. Urednik oddaje Daniel Celarec, scenarij Veronika Brvar in Daniel Celarec, režiser Primož Meško, direktor fotografije Jure Nemec.
Glasbeno pot Igorja Švare zaznamuje delovanje v SNG Opera in balet Ljubljana (tam je deloval kot korepetitor, asistent-dirigent, stalni dirigent in v. d. direktorja), ljubezen do zabavne glasbe in velika skrb za pedagoški razvoj mladih opernih pevcev. Glasbeno-dokumentarna oddaja v letu njegovega jubileja razkriva njegovo umetniško in življenjsko pot. Rodil se je leta 1947 v Ljubljani kot sin priznanega slovenskega dirigenta Danila Švare. Dirigiranje je študiral najprej na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri svojem očetu, nato pa še v Leipzigu pri slovitem Kurtu Masurju, iz klavirja je diplomiral v razredu profesorja Marijana Lipovška v Ljubljani. Z velikim znanjem in odprtostjo do sodobne literature je kot umetniški vodja zaznamoval delovanje Ljubljanskega okteta, srčnost do petja pa še danes kot umetniški vodja Tabora slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Stični deli s številnimi člani ljubiteljskih pevskih zborov. Urednik oddaje Daniel Celarec, scenarij Veronika Brvar in Daniel Celarec, režiser Primož Meško, direktor fotografije Jure Nemec.
Glasbeno-dokumentarna oddaja razkriva razgibano pot glasbenega šolstva na Slovenskem in požrtvovalno delo slovenskih glasbenih pedagogov. Po prvi javni glasbeni šoli, ustanovljeni leta 1816 pri Ljubljanski normalki (kjer je več glasbil učil en sam učitelj), se je glasbeno šolstvo skozi leta razvijalo in razraščalo z glasbenimi šolami pri Filharmonični družbi (1875) in Glasbeni matici (1882), pozneje pa s prvim glasbenim konservatorijem (1919) in Glasbeno akademijo (1939). Osrednja rdeča nit oddaje so glasbeni pedagogi, ki so svojo ljubezen do glasbe prenašali na učence, v oddaji o svojem pedagoškem delo spregovorijo Tomaž Habe, Robert Kamplet, Ana Kavčič Pucihar, Peter Napret in Selma Chicco Hajdin, strokovni govorki sta dr. Darja Koter in dr. Branka Rotar Pance, o svojih spominih na začetek glasbenega šolanja spregovori tudi skladatelj Janez Matičič. Oddajo bogatijo arhivski posnetki in vizualizacije glasbe, posnete z učenci glasbenih šol nižje stopnje (Trobilni trio GŠ Franca Šturma), srednje stopnje (Godalni orkester Konservatorija za glasbo in balet Maribor) in višje stopnje (Dekliški zbor Akademije za glasbo). Urednik oddaje Daniel Celarec, scenarist in režiser Jernej Kastelec, direktor fotografije Marko Kočevar.
Glasbeno-dokumentarna oddaja razkriva razgibano pot glasbenega šolstva na Slovenskem in požrtvovalno delo slovenskih glasbenih pedagogov. Po prvi javni glasbeni šoli, ustanovljeni leta 1816 pri Ljubljanski normalki (kjer je več glasbil učil en sam učitelj), se je glasbeno šolstvo skozi leta razvijalo in razraščalo z glasbenimi šolami pri Filharmonični družbi (1875) in Glasbeni matici (1882), pozneje pa s prvim glasbenim konservatorijem (1919) in Glasbeno akademijo (1939). Osrednja rdeča nit oddaje so glasbeni pedagogi, ki so svojo ljubezen do glasbe prenašali na učence, v oddaji o svojem pedagoškem delo spregovorijo Tomaž Habe, Robert Kamplet, Ana Kavčič Pucihar, Peter Napret in Selma Chicco Hajdin, strokovni govorki sta dr. Darja Koter in dr. Branka Rotar Pance, o svojih spominih na začetek glasbenega šolanja spregovori tudi skladatelj Janez Matičič. Oddajo bogatijo arhivski posnetki in vizualizacije glasbe, posnete z učenci glasbenih šol nižje stopnje (Trobilni trio GŠ Franca Šturma), srednje stopnje (Godalni orkester Konservatorija za glasbo in balet Maribor) in višje stopnje (Dekliški zbor Akademije za glasbo). Urednik oddaje Daniel Celarec, scenarist in režiser Jernej Kastelec, direktor fotografije Marko Kočevar.
Spremljali boste zanimivo glasbeno-dokumentarno oddajo o življenju in delu etnomuzikologa, violinista in skladatelja Julijana Strajnarja. Razgibana življenjska in glasbena pot Julijana Strajnarja (r. 1936) se vije od njegova otroštva in glasbenih začetkov v Franciji, igranja v Simfoničnem orkestru RTV Ljubljana, dolgoletnega sodelovanja z Akademsko folklorno skupino France Marolt, raziskovanja pritrkavanja, do sodelavca Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. Kot sodelavec inštituta je vrsto desetletij raziskoval slovensko ljudsko glasbo Slovenije in zamejstva (Rezija, Koroška, Porabje), posebno pozornost pa je posvetil raziskovanju rezijanske glasbe. Strajnar je tudi eden od začetnih ustvarjalcev znamenite radijske oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi, ustvaril je prek 70 oddaj. Glasbeno-dokumentarno oddajo bogatijo številni dragoceni arhivski posnetki slovenske ljudske glasbe, posneti v naravnem okolju. Oddaja je nastala v Uredništvu glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija, urednik oddaje Daniel Celarec, scenarista Daniel Celarec, Magda Lapajne, direktor fotografije Andrej Hefferle, režiserka Magda Lapajne.
Spremljali boste zanimivo glasbeno-dokumentarno oddajo o življenju in delu etnomuzikologa, violinista in skladatelja Julijana Strajnarja. Razgibana življenjska in glasbena pot Julijana Strajnarja (r. 1936) se vije od njegova otroštva in glasbenih začetkov v Franciji, igranja v Simfoničnem orkestru RTV Ljubljana, dolgoletnega sodelovanja z Akademsko folklorno skupino France Marolt, raziskovanja pritrkavanja, do sodelavca Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. Kot sodelavec inštituta je vrsto desetletij raziskoval slovensko ljudsko glasbo Slovenije in zamejstva (Rezija, Koroška, Porabje), posebno pozornost pa je posvetil raziskovanju rezijanske glasbe. Strajnar je tudi eden od začetnih ustvarjalcev znamenite radijske oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi, ustvaril je prek 70 oddaj. Glasbeno-dokumentarno oddajo bogatijo številni dragoceni arhivski posnetki slovenske ljudske glasbe, posneti v naravnem okolju. Oddaja je nastala v Uredništvu glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija, urednik oddaje Daniel Celarec, scenarista Daniel Celarec, Magda Lapajne, direktor fotografije Andrej Hefferle, režiserka Magda Lapajne.
V oddaji poskušamo začrtati koordinate skupine skladateljev Pro Musica Viva, v kateri so v šestdesetih letih 20.stol. delovali skladatelji Ivo Petrić, Darijan Božič, Kruno Cipci, Jakob Jež, Milan Stibilj, Lojze Lebič, Alojz Srebotnjak in Igor Štuhec. S predstavitvijo skupine Pro Musica Viva predstavljamo tudi danes najvidnejši rod skladateljev na Slovenskem. Strokovni sodelavec Matjaž Barbo, urednica Danica Dolinar, režiser Amir Muratovič.
V oddaji poskušamo začrtati koordinate skupine skladateljev Pro Musica Viva, v kateri so v šestdesetih letih 20.stol. delovali skladatelji Ivo Petrić, Darijan Božič, Kruno Cipci, Jakob Jež, Milan Stibilj, Lojze Lebič, Alojz Srebotnjak in Igor Štuhec. S predstavitvijo skupine Pro Musica Viva predstavljamo tudi danes najvidnejši rod skladateljev na Slovenskem. Strokovni sodelavec Matjaž Barbo, urednica Danica Dolinar, režiser Amir Muratovič.
Letos mineva 45 let etnomuzikološkega raziskovanja dr. Mire Omerzel – Mirit, 20 let njenega duhovnega poučevanja in katedre Veduna, 37 let ansambla za oživljanje slovenskega glasbenega izročila Trutamora Slovenica, 15 let trans-igre glasbenikov ansambla Vedun in 15 let Mirinega življenja brez hrane. Mira Omerzel je še kot študentka etnologije in muzikologije pričela s terenskimi raziskavami po Sloveniji in z zbiranjem ljudskih glasbil. Takrat se je začelo tudi sodelovanje z uredništvom za resno glasbo in balet TVS, ki je začelo snemati serijo o slovenskih ljudskih godcih in glasbilih. Nastali so dragoceni zapisi, mnogi pet minut pred dvanajsto. Pri 22 ih letih je Mira Omerzel sestavila ansambel Trutamora Slovenica, ki je kot ambasador slovenskega glasbenega izročila ponesel glas slovenstva po svetu. V letu 1999 je ustanovila še ansambel Vedun za staro in meditativno glasbo ter transcedentalni zvok ljudstev sveta. Od leta 2008 so glasbena prizadevanja obeh ansamblov združena pod imenom Vedun… Dokumentarec predstavlja pomembno poslanstvo, ki ga opravljajo Mira Omerzel Mirit in njeni najožji sodelavci - poleg raziskovanja, restavratorskega dela tudi osveščanje ljudi z zvokom… Urednica Danica Dolinar, direktor fotografije Bernard Perme, scenarij in režija Barbara Zemljič.
Letos mineva 45 let etnomuzikološkega raziskovanja dr. Mire Omerzel – Mirit, 20 let njenega duhovnega poučevanja in katedre Veduna, 37 let ansambla za oživljanje slovenskega glasbenega izročila Trutamora Slovenica, 15 let trans-igre glasbenikov ansambla Vedun in 15 let Mirinega življenja brez hrane. Mira Omerzel je še kot študentka etnologije in muzikologije pričela s terenskimi raziskavami po Sloveniji in z zbiranjem ljudskih glasbil. Takrat se je začelo tudi sodelovanje z uredništvom za resno glasbo in balet TVS, ki je začelo snemati serijo o slovenskih ljudskih godcih in glasbilih. Nastali so dragoceni zapisi, mnogi pet minut pred dvanajsto. Pri 22 ih letih je Mira Omerzel sestavila ansambel Trutamora Slovenica, ki je kot ambasador slovenskega glasbenega izročila ponesel glas slovenstva po svetu. V letu 1999 je ustanovila še ansambel Vedun za staro in meditativno glasbo ter transcedentalni zvok ljudstev sveta. Od leta 2008 so glasbena prizadevanja obeh ansamblov združena pod imenom Vedun… Dokumentarec predstavlja pomembno poslanstvo, ki ga opravljajo Mira Omerzel Mirit in njeni najožji sodelavci - poleg raziskovanja, restavratorskega dela tudi osveščanje ljudi z zvokom… Urednica Danica Dolinar, direktor fotografije Bernard Perme, scenarij in režija Barbara Zemljič.
Glasbena mladina ljubljanska je začela delovati leta 1964 na pobudo Cirila Cvetka kot prvo društvo te vrste v Sloveniji. Njen predsednik je postal dr. Heli Modic, podpredsednik pa prof. Matija Tercelj. Po petih desetletjih Glasbena mladina ljubljanska ostaja ena vodilnih sil pri razvoju in razširjanju obzorij na področju glasbe in glasbene vzgoje. Številni uveljavljeni glasbeniki so svoj prvi javni nastop pripravili v okviru koncertov Glasbene mladine ljubljanske. V glasbeno-dokumentarni oddaji o njeni zgodovini in poslanstvu spregovorijo nekdanji predsedniki društva Tomaž Lorenz, Kristijan Ukmar in Jože Humer, sedanji predsednik Janez Rozman, sodelavki društva Marinka Gombač in Nataša Kovačič, zborovodkinja Tereza Podlogar ter nekdanji 'varovanci' društva Mojca Zlobko Vajgl, Eva Tomšič in Boštjan Lipovšek. Oddaja odkriva sedanje varovance društva: Vokalno skupino Gallina, Project Voice, harmonikarski Duo Furioso in kitaristko Karmen Štendler. Posebna pozornost je namenjena pevcem Mešanega mladinskega pevska zbora Veter – Ljubljana, edinstvenega pevskega sestava srednješolcev iz vse Slovenije, nad katerim bedi prav Glasbena mladina ljubljanska. Oddaja je nastala pod okriljem Uredništva glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija, urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Nikolaj Vodošek, scenaristka Veronika Brvar, direktor fotografije Bernard Perme.
Glasbena mladina ljubljanska je začela delovati leta 1964 na pobudo Cirila Cvetka kot prvo društvo te vrste v Sloveniji. Njen predsednik je postal dr. Heli Modic, podpredsednik pa prof. Matija Tercelj. Po petih desetletjih Glasbena mladina ljubljanska ostaja ena vodilnih sil pri razvoju in razširjanju obzorij na področju glasbe in glasbene vzgoje. Številni uveljavljeni glasbeniki so svoj prvi javni nastop pripravili v okviru koncertov Glasbene mladine ljubljanske. V glasbeno-dokumentarni oddaji o njeni zgodovini in poslanstvu spregovorijo nekdanji predsedniki društva Tomaž Lorenz, Kristijan Ukmar in Jože Humer, sedanji predsednik Janez Rozman, sodelavki društva Marinka Gombač in Nataša Kovačič, zborovodkinja Tereza Podlogar ter nekdanji 'varovanci' društva Mojca Zlobko Vajgl, Eva Tomšič in Boštjan Lipovšek. Oddaja odkriva sedanje varovance društva: Vokalno skupino Gallina, Project Voice, harmonikarski Duo Furioso in kitaristko Karmen Štendler. Posebna pozornost je namenjena pevcem Mešanega mladinskega pevska zbora Veter – Ljubljana, edinstvenega pevskega sestava srednješolcev iz vse Slovenije, nad katerim bedi prav Glasbena mladina ljubljanska. Oddaja je nastala pod okriljem Uredništva glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija, urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Nikolaj Vodošek, scenaristka Veronika Brvar, direktor fotografije Bernard Perme.
Frane Milčinski Ježek, eden najbolj vsestranskih umetnikov 20. stoletja se je rodil 14. decembra pred 100 leti. Umetniških profilov, skozi katere je realiziral svojo neverjetno ustvarjalno in raznovrstno umetniško pot, ni mogoče našteti v eni vrstici, kaj šele predstaviti v enem samem – Ježkovem letu! Izvirni tv projekt Uredništva glasbenih in baletnih oddaj TVS, posnet v studiu-1, predstavlja dela, ki so javnosti še neznana oziroma njegovo še neuglasbljeno poezijo. Ježkove pesmi namreč niso zgolj pesmi za intimno branje, so pesmi za poslušanje in izvajanje. Njegove pesmi lahko beremo z ušesi in jih poslušamo z očmi. In na ta način jih v La vita e bella (Življenje je lepo) predstavljajo razmišljujoči in angažirani mojstri govorjene in pete poezije, šansonjerji, igralci, kantavtorji: Vita Mavrič, Jure Ivanušič, Jani Kovačič, Brina Vogelnik in Janez Dovč, Jelena Ždrale in skupina Hamlet express, Nika Vistoropski in Miro Božič, Uršula Ramoveš in skupina Čompe. O očetu pripoveduje skrbnik Ježkove dediščine Matija Milčinski, ob pianistu Stevu Klinku pa dogodek vodi šansonjerka Vita Mavrič, Ježkova nagrajenka. Zamisel oddaje in urednica je Danica Dolinar, redaktorica Zarja Zavodnik, scenarista sta Vita Mavrič in Marko Vezovišek, scenograf Andrej Stražišar in režiser Marjan Kučej.
Frane Milčinski Ježek, eden najbolj vsestranskih umetnikov 20. stoletja se je rodil 14. decembra pred 100 leti. Umetniških profilov, skozi katere je realiziral svojo neverjetno ustvarjalno in raznovrstno umetniško pot, ni mogoče našteti v eni vrstici, kaj šele predstaviti v enem samem – Ježkovem letu! Izvirni tv projekt Uredništva glasbenih in baletnih oddaj TVS, posnet v studiu-1, predstavlja dela, ki so javnosti še neznana oziroma njegovo še neuglasbljeno poezijo. Ježkove pesmi namreč niso zgolj pesmi za intimno branje, so pesmi za poslušanje in izvajanje. Njegove pesmi lahko beremo z ušesi in jih poslušamo z očmi. In na ta način jih v La vita e bella (Življenje je lepo) predstavljajo razmišljujoči in angažirani mojstri govorjene in pete poezije, šansonjerji, igralci, kantavtorji: Vita Mavrič, Jure Ivanušič, Jani Kovačič, Brina Vogelnik in Janez Dovč, Jelena Ždrale in skupina Hamlet express, Nika Vistoropski in Miro Božič, Uršula Ramoveš in skupina Čompe. O očetu pripoveduje skrbnik Ježkove dediščine Matija Milčinski, ob pianistu Stevu Klinku pa dogodek vodi šansonjerka Vita Mavrič, Ježkova nagrajenka. Zamisel oddaje in urednica je Danica Dolinar, redaktorica Zarja Zavodnik, scenarista sta Vita Mavrič in Marko Vezovišek, scenograf Andrej Stražišar in režiser Marjan Kučej.
