Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V osišču dogajanja je sprva uspešen uslužbenec Statističnega urada, ki postane dobrodelnež in začne zaradi človekoljubnih akcij zanemarjati svojo uradniško službo. A kot nam v igri pove pripovedovalec, bi bilo vse v redu, če življenje ne bi imelo tudi druge plati ... Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturg: Emil Smasek Tonska mojstrica: Ivica Dolinar Dane Gorjanc – Frane Milčinski - Ježek Gorjančeva žena – Majda Potokar Pripovedovalec – Jurij Souček Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana novembra 1962.
V osišču dogajanja je sprva uspešen uslužbenec Statističnega urada, ki postane dobrodelnež in začne zaradi človekoljubnih akcij zanemarjati svojo uradniško službo. A kot nam v igri pove pripovedovalec, bi bilo vse v redu, če življenje ne bi imelo tudi druge plati ... Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturg: Emil Smasek Tonska mojstrica: Ivica Dolinar Dane Gorjanc – Frane Milčinski - Ježek Gorjančeva žena – Majda Potokar Pripovedovalec – Jurij Souček Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana novembra 1962.
V 108. letu starosti se je pred dnevi poslovila Emilija Soklič, filmska delavka, inženirka in inovatorka elektrotehnike, tudi Badjurova nagrajenka za življenjsko delo. Rodila se je leta 1918 in ko je imela sto let, jo je pred mikrofon povabil Ivan Merljak ter posnel pričujoči pogovor. Leta 2023 je bila Emilija Soklič v središču pozornosti našega 3. programa, Programa Ars Radia Slovenija, saj nam je podarila izjemno dragocenost: trak Rudija Omote s posnetkom zadnjega koncerta Akademskega pevskega zbora iz leta 1941 pred kulturnim molkom. Foto: Rado Likon.
V 108. letu starosti se je pred dnevi poslovila Emilija Soklič, filmska delavka, inženirka in inovatorka elektrotehnike, tudi Badjurova nagrajenka za življenjsko delo. Rodila se je leta 1918 in ko je imela sto let, jo je pred mikrofon povabil Ivan Merljak ter posnel pričujoči pogovor. Leta 2023 je bila Emilija Soklič v središču pozornosti našega 3. programa, Programa Ars Radia Slovenija, saj nam je podarila izjemno dragocenost: trak Rudija Omote s posnetkom zadnjega koncerta Akademskega pevskega zbora iz leta 1941 pred kulturnim molkom. Foto: Rado Likon.
30. 12. 2025 je umrla Emilija Soklič, dobitnica Badjurove nagrade za življenjsko delo in ena prvih poklicnih filmskih ustvarjalk na Slovenskem. Avtor fotografije: R. Likon
30. 12. 2025 je umrla Emilija Soklič, dobitnica Badjurove nagrade za življenjsko delo in ena prvih poklicnih filmskih ustvarjalk na Slovenskem. Avtor fotografije: R. Likon
Informativa je največji sejem izobraževanja in poklicev v Sloveniji, ki mladim že 17 let pomaga pri ključnih odločitvah o njihovem izobraževanju in izbiri poklica. Sejem je pretekli konec tedna potekal v Cankarjevem domu, predstavile so se številne srednje šole, gimnazije in fakultete ter tudi delodajalci. Kateri poklici bodo najbolj zaželeni v letu 2026, kaj o trendih zaposlovanja v Sloveniji pravi aktualna statistika in s katerimi ovirami se soočajo mladi, ki bodo v prihodnjih letih prvič vstopili na trg dela, lahko izveste v tokratni reportaži.
Informativa je največji sejem izobraževanja in poklicev v Sloveniji, ki mladim že 17 let pomaga pri ključnih odločitvah o njihovem izobraževanju in izbiri poklica. Sejem je pretekli konec tedna potekal v Cankarjevem domu, predstavile so se številne srednje šole, gimnazije in fakultete ter tudi delodajalci. Kateri poklici bodo najbolj zaželeni v letu 2026, kaj o trendih zaposlovanja v Sloveniji pravi aktualna statistika in s katerimi ovirami se soočajo mladi, ki bodo v prihodnjih letih prvič vstopili na trg dela, lahko izveste v tokratni reportaži.
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je tokrat mariborska frizerka Viktorija Jarc. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije ji je ob 55-letnici njenega salona podelila naziv – najstarejša obrtnica leta 2025. Zgodba o njeni vztrajnosti, strokovnosti in ljubezni do dela navdihuje generacije mladih frizerjev. Foto: Anton Šijanec
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je tokrat mariborska frizerka Viktorija Jarc. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije ji je ob 55-letnici njenega salona podelila naziv – najstarejša obrtnica leta 2025. Zgodba o njeni vztrajnosti, strokovnosti in ljubezni do dela navdihuje generacije mladih frizerjev. Foto: Anton Šijanec
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je naziv Najstarejša obrtnica leta 2025 podelila frizerki Viktoriji Jarc, ki v Mariboru že 55 let vodi frizerski salon. Mojstrski izpit je opravila leta 1974 in tako ostaja ena redkih v državi, ki omenjeno obrt opravlja tako dolgo. V začetku leta se ji je pri delu v salonu pridružil vnuk Viktor, s katerim tako ohranjata družinsko tradicijo frizerstva.
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je naziv Najstarejša obrtnica leta 2025 podelila frizerki Viktoriji Jarc, ki v Mariboru že 55 let vodi frizerski salon. Mojstrski izpit je opravila leta 1974 in tako ostaja ena redkih v državi, ki omenjeno obrt opravlja tako dolgo. V začetku leta se ji je pri delu v salonu pridružil vnuk Viktor, s katerim tako ohranjata družinsko tradicijo frizerstva.
Ne le da je umetna inteligenca vse bolj prisotna v naših življenjih, temveč spreminja tudi naš način delovanja, izobraževanja, razmišljanja, pomnjenja itd. V današnjem digitalnem svetu je umetna inteligenca namreč postala nepogrešljiv del našega vsakdana in se domala uporablja vsepovsod, tudi v številnih poklicih. In nekatere od njih tudi ogroža. V mesecu oktobru je potekala kampanja pod geslom UI_zi prevedeno. UI_zi zgrešeno., ki je opozarjala na pasti in prednosti uporabe umetne inteligence pri jezikovnih poklicih. Objavljamo posnetek osrednjega omizja te kampanje, ki je potekalo 24. oktobra v Cankarjevem domu v Ljubljani, v njem pa so sodelovale Tanja Petrič iz Društva slovenskih književnih prevajalcev, Jerca Kos iz Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev, Kristina M. Pučnik iz Lektorskega društva Slovenije, ob njih pa tudi Simon Zupan z Oddelek za prevodoslovje mariborske Filozofske fakultete. Foto: Črt Piksi
Ne le da je umetna inteligenca vse bolj prisotna v naših življenjih, temveč spreminja tudi naš način delovanja, izobraževanja, razmišljanja, pomnjenja itd. V današnjem digitalnem svetu je umetna inteligenca namreč postala nepogrešljiv del našega vsakdana in se domala uporablja vsepovsod, tudi v številnih poklicih. In nekatere od njih tudi ogroža. V mesecu oktobru je potekala kampanja pod geslom UI_zi prevedeno. UI_zi zgrešeno., ki je opozarjala na pasti in prednosti uporabe umetne inteligence pri jezikovnih poklicih. Objavljamo posnetek osrednjega omizja te kampanje, ki je potekalo 24. oktobra v Cankarjevem domu v Ljubljani, v njem pa so sodelovale Tanja Petrič iz Društva slovenskih književnih prevajalcev, Jerca Kos iz Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev, Kristina M. Pučnik iz Lektorskega društva Slovenije, ob njih pa tudi Simon Zupan z Oddelek za prevodoslovje mariborske Filozofske fakultete. Foto: Črt Piksi
V oddaji vas popeljemo v slovaško prestolnico Bratislavo, kjer je potekal celodnevni slovenski kulturni dogodek, ki je združil tako študente slovenščine in profesorje Filozofske fakultete bratislavske univerze kot tudi Slovence, ki bivajo v Bratislavi. O dogodku, ki je potekal prav na Ta veseli dan kulture, več izveste iz pogovora z organizatorko prireditve, dr. Sašo Wojtech Poklač, ki na bratislavski univerzi poučuje slovenščino že več kot dve desetletji. V oddaji vas seznanjamo tudi z Zimsko šolo slovenskega jezika, ki se bo prihodnji mesec začela na Filozofski fakulteti v Ljubljani, gostimo pa tudi mladega socialnega in okoljskega psihologa Žana Mlakarja, ki raziskovalno delo že skoraj desetletje opravlja na Nizozemskem.
V oddaji vas popeljemo v slovaško prestolnico Bratislavo, kjer je potekal celodnevni slovenski kulturni dogodek, ki je združil tako študente slovenščine in profesorje Filozofske fakultete bratislavske univerze kot tudi Slovence, ki bivajo v Bratislavi. O dogodku, ki je potekal prav na Ta veseli dan kulture, več izveste iz pogovora z organizatorko prireditve, dr. Sašo Wojtech Poklač, ki na bratislavski univerzi poučuje slovenščino že več kot dve desetletji. V oddaji vas seznanjamo tudi z Zimsko šolo slovenskega jezika, ki se bo prihodnji mesec začela na Filozofski fakulteti v Ljubljani, gostimo pa tudi mladega socialnega in okoljskega psihologa Žana Mlakarja, ki raziskovalno delo že skoraj desetletje opravlja na Nizozemskem.
Kaj je danes z vsemi odraslimi, obupuje Tara. Prav vsi jo že od jutra sprašujejo, kaj bo, ko bo velika. Žal, nima pojma! In kaj je s tem narobe? Tudi Firbcologom se ne zdi to prav nič takega, lahko pa ji pomagajo pri tem, da razišče, kaj jo zanima in morda tako odkrije svoj sanjski poklic. Medtem so preostali že na prav posebnih terenih – iščejo nekdanje Firbcologe. Lovro in Mark sta našla Leona, ki je danes vodovodni inštalater, Zoja in Erik sta našla Hano, ki študira na Fakulteti za gradbeništvo, na Biotehniškem centru pa se Aljaž in Mara Lina pogovarjata z nekdanjim Firbcologom Blažem. No, Tara, že veš, kaj boš, ko boš velika?
Kaj je danes z vsemi odraslimi, obupuje Tara. Prav vsi jo že od jutra sprašujejo, kaj bo, ko bo velika. Žal, nima pojma! In kaj je s tem narobe? Tudi Firbcologom se ne zdi to prav nič takega, lahko pa ji pomagajo pri tem, da razišče, kaj jo zanima in morda tako odkrije svoj sanjski poklic. Medtem so preostali že na prav posebnih terenih – iščejo nekdanje Firbcologe. Lovro in Mark sta našla Leona, ki je danes vodovodni inštalater, Zoja in Erik sta našla Hano, ki študira na Fakulteti za gradbeništvo, na Biotehniškem centru pa se Aljaž in Mara Lina pogovarjata z nekdanjim Firbcologom Blažem. No, Tara, že veš, kaj boš, ko boš velika?
1000 dijakov bo lahko na novo za šolsko leto, ki se je že začelo, prejelo štipendijo za deficitarne poklice. Ta je namenjena tistim, ki se izobražujejo za poklice, za katere na trgu dela ni dovolj kadra glede na potrebe delodajalcev. Prejemnikov Zoisovih štipendij je bistveno več; ta štipendija pa je namenjena spodbujanju izjemnih dosežkov ter ustvarjanju dodane vrednosti na področju znanja, raziskovanja in umetnosti. O obeh vrstah štipendij bomo govorili v torkovem Svetovalnem servisu, ko bosta z nami direktorica Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS Barbara Leder ter vodja oddelka za štipendije na skladu Maja Gašparovič.
1000 dijakov bo lahko na novo za šolsko leto, ki se je že začelo, prejelo štipendijo za deficitarne poklice. Ta je namenjena tistim, ki se izobražujejo za poklice, za katere na trgu dela ni dovolj kadra glede na potrebe delodajalcev. Prejemnikov Zoisovih štipendij je bistveno več; ta štipendija pa je namenjena spodbujanju izjemnih dosežkov ter ustvarjanju dodane vrednosti na področju znanja, raziskovanja in umetnosti. O obeh vrstah štipendij bomo govorili v torkovem Svetovalnem servisu, ko bosta z nami direktorica Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS Barbara Leder ter vodja oddelka za štipendije na skladu Maja Gašparovič.
Lektor ni jezikovna policija, ampak partner avtorju – prvi bralec, ki mu pomaga do jasnega in učinkovitega sporočila, pravi Kristina M. Pučnik, predsednica Lektorskega društva Slovenije. Kristina M. Pučnik že 20 let poklicno deluje kot lektorica. Pravi, da ne bi počela nič drugega, saj je v poklicu, v katerem dela kot samozaposlena, izjemno zadovoljna. K pogovoru smo jo povabili ob nedavno sprejetem Etičnem kodeksu in poklicnih standardih Lektorskega društva Slovenije. Pogovarjali smo se tudi o širšem odnosu javnosti do lektorjev. Povedala je, da se ljudje primejo za usta, ko izvedo, kaj je po poklicu.
Lektor ni jezikovna policija, ampak partner avtorju – prvi bralec, ki mu pomaga do jasnega in učinkovitega sporočila, pravi Kristina M. Pučnik, predsednica Lektorskega društva Slovenije. Kristina M. Pučnik že 20 let poklicno deluje kot lektorica. Pravi, da ne bi počela nič drugega, saj je v poklicu, v katerem dela kot samozaposlena, izjemno zadovoljna. K pogovoru smo jo povabili ob nedavno sprejetem Etičnem kodeksu in poklicnih standardih Lektorskega društva Slovenije. Pogovarjali smo se tudi o širšem odnosu javnosti do lektorjev. Povedala je, da se ljudje primejo za usta, ko izvedo, kaj je po poklicu.
V Aktualni temi smo se pogovarjali z Jakom Carlevaris in Emo Bernard, ki sta lani decembra prejela čin poročnika ozrioma poročnice v slovenski vojski. Vztrajnost in pogum, s katerim sta končala Šolo za častnike, jima bosta koristila tudi sicer v življenju.
V Aktualni temi smo se pogovarjali z Jakom Carlevaris in Emo Bernard, ki sta lani decembra prejela čin poročnika ozrioma poročnice v slovenski vojski. Vztrajnost in pogum, s katerim sta končala Šolo za častnike, jima bosta koristila tudi sicer v življenju.
Poklici vedno so in vedno bodo izumirali. Razlogi so lahko ekonomski, družbeni, tehnološki ali preprosto spremembe v načinu življenja, poudarja sociolog dr. Primož Krašovec s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, s katerim bomo pogledali tudi v prihodnost poklicnega življenja in dela. Pokazali bomo nekatere dejavnosti, s katerimi se ukvarja le še peščica posameznikov. Pipe ali fajfe za kajenje tobaka v celotni Sloveniji izdelujeta samo še dva mojstra v Gorjušah na Gorenjskem. Na obisku smo bili pri Sreču Lotriču. Tudi slamnikarstvo kot obrt izumira, da pa ne bi popolnoma, skrbi tudi Ana Cajhen, ki ohranja in oživlja ta pomembni del slovenske kulturne dediščine. Nekatera znanja, veščine in obrti v sodobnem življenju res nimajo več pravega mesta, a kot zagotavlja etnologinja mag. Anja Jerin iz Slovenskega etnografskega muzeja, so dragocen del nesnovne kulturne dediščine. V register slovenske nesnovne kulturne dediščine je vpisana tudi suhozidna gradnja. Kako gradijo brez uporabe malte, so nam pokazali člani Partnerstva kraške suhozidne gradnje. V rubriki Ah, ta splet! bomo predstavili spletni portal Seniordela.si, ki je namenjen iskanju in ponudbi dela za seniorje, oddajo pa kot vedno v dobrem vzdušju končali z zabavnim in poučnim kvizom (Spo)znanje generacij.
Poklici vedno so in vedno bodo izumirali. Razlogi so lahko ekonomski, družbeni, tehnološki ali preprosto spremembe v načinu življenja, poudarja sociolog dr. Primož Krašovec s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, s katerim bomo pogledali tudi v prihodnost poklicnega življenja in dela. Pokazali bomo nekatere dejavnosti, s katerimi se ukvarja le še peščica posameznikov. Pipe ali fajfe za kajenje tobaka v celotni Sloveniji izdelujeta samo še dva mojstra v Gorjušah na Gorenjskem. Na obisku smo bili pri Sreču Lotriču. Tudi slamnikarstvo kot obrt izumira, da pa ne bi popolnoma, skrbi tudi Ana Cajhen, ki ohranja in oživlja ta pomembni del slovenske kulturne dediščine. Nekatera znanja, veščine in obrti v sodobnem življenju res nimajo več pravega mesta, a kot zagotavlja etnologinja mag. Anja Jerin iz Slovenskega etnografskega muzeja, so dragocen del nesnovne kulturne dediščine. V register slovenske nesnovne kulturne dediščine je vpisana tudi suhozidna gradnja. Kako gradijo brez uporabe malte, so nam pokazali člani Partnerstva kraške suhozidne gradnje. V rubriki Ah, ta splet! bomo predstavili spletni portal Seniordela.si, ki je namenjen iskanju in ponudbi dela za seniorje, oddajo pa kot vedno v dobrem vzdušju končali z zabavnim in poučnim kvizom (Spo)znanje generacij.
Mala kraljična se ne more odločiti, kaj bo, ko bo velika. S pomočjo prijateljev – admirala, ministra, kuharja in generala – se nameni preizkusiti vse njihove poklice. Kaj hitro spozna, da je uspešna prav pri vsaki nalogi, ki se je loti! Le kako se bo odločila?
Mala kraljična se ne more odločiti, kaj bo, ko bo velika. S pomočjo prijateljev – admirala, ministra, kuharja in generala – se nameni preizkusiti vse njihove poklice. Kaj hitro spozna, da je uspešna prav pri vsaki nalogi, ki se je loti! Le kako se bo odločila?
"Pomembna je ljubezen do poklica, do predmeta, ki ga učiš, in do učencev ali odraslih, ki jim posreduješ svoje znanje," pravi gospa Magda Juvan, ki je vsa svoja službena leta preživela za katedrom na osnovni šoli Valentina Vodnika v Ljubljani. Učencem je skušala vzbuditi ljubezen do slovenskega jezika, do literature in slovnice, in pri tem nenehno iskala svoje poti, ki bi bile za učence kar najbolj zanimive. Ljubezen do jezika jo še vedno spremlja prav vsak dan. Nekaj utrinkov iz mozaika svojega življenja je podelila v pogovoru z Lucijo Fatur.
"Pomembna je ljubezen do poklica, do predmeta, ki ga učiš, in do učencev ali odraslih, ki jim posreduješ svoje znanje," pravi gospa Magda Juvan, ki je vsa svoja službena leta preživela za katedrom na osnovni šoli Valentina Vodnika v Ljubljani. Učencem je skušala vzbuditi ljubezen do slovenskega jezika, do literature in slovnice, in pri tem nenehno iskala svoje poti, ki bi bile za učence kar najbolj zanimive. Ljubezen do jezika jo še vedno spremlja prav vsak dan. Nekaj utrinkov iz mozaika svojega življenja je podelila v pogovoru z Lucijo Fatur.
Gostja oddaje Odprto za srečanja je Anita Prelec, predsednica Zbornice - Zveze, krovne strokovne organizacije zdravstvene in babiške nege v Sloveniji, ki je z več kot 17 tisoč člani, najštevilčnejša poklicna skupina v zdravstvu. Anita Prelec je diplomirana medicinska sestra, magistrica znanosti, višja predavateljica in avtorica številnih strokovnih člankov. Osem let je bila v vodstvu Evropske babiške zveze, za svoj doprinos stroki je prejela zlati znak, najvišje priznanje Zbornice - Zveze. Ob imenovanju na mesto predsednice konec marca letos, je poudarila pomen razvoja avtonomne stroke zdravstvene in babiške nege ter javnega, vsem dostopnega zdravstvenega sistema.
Gostja oddaje Odprto za srečanja je Anita Prelec, predsednica Zbornice - Zveze, krovne strokovne organizacije zdravstvene in babiške nege v Sloveniji, ki je z več kot 17 tisoč člani, najštevilčnejša poklicna skupina v zdravstvu. Anita Prelec je diplomirana medicinska sestra, magistrica znanosti, višja predavateljica in avtorica številnih strokovnih člankov. Osem let je bila v vodstvu Evropske babiške zveze, za svoj doprinos stroki je prejela zlati znak, najvišje priznanje Zbornice - Zveze. Ob imenovanju na mesto predsednice konec marca letos, je poudarila pomen razvoja avtonomne stroke zdravstvene in babiške nege ter javnega, vsem dostopnega zdravstvenega sistema.
V Cerkvi na Slovenskem je v maju potekal Teden molitve za nove duhovne poklice. Kakšno je pravzaprav stanje na področju duhovnih poklicev v Sloveniji? Prihodnji teden bomo v oddaji Sledi večnosti predstavili novomašnika, letos sta dva. Pred tem pa smo raziskali podrobneje, kakšno je sedanje stanje. Obiskali smo župnijo Dob in župnika Jureta Ferleža, ki je voditelj Komisije za poklicanost in nove duhovne poklice v ljubljanski nadškofiji.
V Cerkvi na Slovenskem je v maju potekal Teden molitve za nove duhovne poklice. Kakšno je pravzaprav stanje na področju duhovnih poklicev v Sloveniji? Prihodnji teden bomo v oddaji Sledi večnosti predstavili novomašnika, letos sta dva. Pred tem pa smo raziskali podrobneje, kakšno je sedanje stanje. Obiskali smo župnijo Dob in župnika Jureta Ferleža, ki je voditelj Komisije za poklicanost in nove duhovne poklice v ljubljanski nadškofiji.
Iz Loške doline prihaja današnja zgodba v rubriki None in nonoti. V Danah pri Starem trgu pri Ložu je odraščala danes 86-letna Vida Nusdorfer. Ljubezen in služba sta jo pripeljali v Vipavsko dolino. V Slapu pri Vipavi si je z možem ustvarila dom. Delala je kot bolničarka v šempetrski bolnišnici. O vsem tem je pripovedovala Mateji Grebenjak.
Iz Loške doline prihaja današnja zgodba v rubriki None in nonoti. V Danah pri Starem trgu pri Ložu je odraščala danes 86-letna Vida Nusdorfer. Ljubezen in služba sta jo pripeljali v Vipavsko dolino. V Slapu pri Vipavi si je z možem ustvarila dom. Delala je kot bolničarka v šempetrski bolnišnici. O vsem tem je pripovedovala Mateji Grebenjak.
Statistike, povezane z zdravjem in varnostjo kmetov in kmetic pri nas, so dramatične, uradne pa predvsem nepopolne. Kot pravi dr. Duška Knežević Hočevar z Družbenomedicinskega inštituta ZRC SAZU, so številke pomembno izhodišče. A ne kričijo. Zato je treba na teren. Že približno dve desetletji raziskuje počutje kmetov in kmetic na slovenskem podeželju. Kot antropologinja se v njihovo vsakdanjost ne vključuje le z opazovanjem – z njimi pakira moko, gre na žetev, k nedeljski maši, na veselico, ali pa ob slabi vremenski napovedi skupaj načrtujejo dan. Predvsem pa posluša in razpravlja, pri čemer se poskuša vživeti v pripovedi preučevane populacije. Opozarja, da so z vidika odločevalcev kmetje in kmetice danes predvsem izjemno sposobni podjetniki. Biti kmet ni zgolj poklic, je prepričana Knežević Hočevar, je način življenja, močna identiteta.
Statistike, povezane z zdravjem in varnostjo kmetov in kmetic pri nas, so dramatične, uradne pa predvsem nepopolne. Kot pravi dr. Duška Knežević Hočevar z Družbenomedicinskega inštituta ZRC SAZU, so številke pomembno izhodišče. A ne kričijo. Zato je treba na teren. Že približno dve desetletji raziskuje počutje kmetov in kmetic na slovenskem podeželju. Kot antropologinja se v njihovo vsakdanjost ne vključuje le z opazovanjem – z njimi pakira moko, gre na žetev, k nedeljski maši, na veselico, ali pa ob slabi vremenski napovedi skupaj načrtujejo dan. Predvsem pa posluša in razpravlja, pri čemer se poskuša vživeti v pripovedi preučevane populacije. Opozarja, da so z vidika odločevalcev kmetje in kmetice danes predvsem izjemno sposobni podjetniki. Biti kmet ni zgolj poklic, je prepričana Knežević Hočevar, je način življenja, močna identiteta.
Vklop, oddaja Slovencev v Italiji
Tema oddaje je poklic igralca. Gostji v studiu sta tržaški igralki Lara Komar in Patrizia Jurinčič Finžgar. Voditelja Romea Grebenška in sodelujoče dijake zanimajo različni vidiki igralskega poklica povezani z odrskim, televizijskim in filmskih nastopanjem, in sicer kako Patrizia in Lara premagujeta tremo, kako se spopadata z novimi izzivi, kako doživljata materinstvo tudi v povezavi z zahtevami nastopanja. Uredništvo oddaje sestavljajo Poljanka Doljak, Nataša Ferletič, Antje Gruden in Jan Leopoli, ki podpisuje tudi režijo.
Tema oddaje je poklic igralca. Gostji v studiu sta tržaški igralki Lara Komar in Patrizia Jurinčič Finžgar. Voditelja Romea Grebenška in sodelujoče dijake zanimajo različni vidiki igralskega poklica povezani z odrskim, televizijskim in filmskih nastopanjem, in sicer kako Patrizia in Lara premagujeta tremo, kako se spopadata z novimi izzivi, kako doživljata materinstvo tudi v povezavi z zahtevami nastopanja. Uredništvo oddaje sestavljajo Poljanka Doljak, Nataša Ferletič, Antje Gruden in Jan Leopoli, ki podpisuje tudi režijo.
Portoroško podjetje P&P je Petrolu poslalo nezavezujočo informativno ponudbo za nakup štirih bencinskih servisov, v Petrini, Črnem Vrhu nad Idrijo, Solčavi in Podkorenu. Konkretne cene v ponudbi še niso zapisali, saj želijo opraviti pregled poslovanja. V oddaji boste slišali še: - Na območju Žabijskega vrha na Tolminskem znova opazili dim. - Občina Bovec je pod drobnogledom glede prodaje Mangartske planine pred letom in pol. - Poletna šola astronomije v Ajdovščini je prvič mednarodna.
Portoroško podjetje P&P je Petrolu poslalo nezavezujočo informativno ponudbo za nakup štirih bencinskih servisov, v Petrini, Črnem Vrhu nad Idrijo, Solčavi in Podkorenu. Konkretne cene v ponudbi še niso zapisali, saj želijo opraviti pregled poslovanja. V oddaji boste slišali še: - Na območju Žabijskega vrha na Tolminskem znova opazili dim. - Občina Bovec je pod drobnogledom glede prodaje Mangartske planine pred letom in pol. - Poletna šola astronomije v Ajdovščini je prvič mednarodna.
Želim vsem mirno in prijetno prebujanje. Dan, ki ga začenjamo, nas kliče, da gremo spet na delo, po svojih vsakdanjih opravilih. Samo tako bo dan izpolnjen. Misel, ki nam pri na pol odprtih očeh že navsezgodaj dvigne pritisk. Delo je postalo meč, ki visi nad številnimi in greni življenje. Pri tem ne mislim na lenobo, izogibanje naporov, na nesposobnost. Res so nekateri, ki jih nič ne premakne in ne mignejo z mezincem. Večina vendarle želi delati in je ponosna na svoj poklic. Ob tem ostajajo neizpolnjeni, ker vidijo bolj to, česar niso storili in ne morejo opraviti, kot to, kar jim je uspelo postoriti. Sam pogosto hitim na delo. Urnik me preganja in si ne dovolim, da bi zamujal. Kako hudo je srečati človeka, ki ga že dolgo nisi videl, in ga pustiti le z nekaj vljudnimi besedami, da ja ne bi trpelo delo. Občudujem mlade starše, ki hitijo s svojimi otroki v vrtce, šole in jih tam na tak ali drugačen način hitro oddajo, da so pravi čas v službi. Še meni jih je težko gledati, ko se poslavljajo s tako ali drugačno zvijačo, da bi potolažili otroka, kako težko mora biti šele njim. Kaj hočemo, pogosto zavzdihnemo, taki so časi in ob pritiskih nadrejenih in končno trga ne gre drugače. Ihta, brezglavo hitenje za doseganje takih in drugačnih poslovnih načrtov, je eden glavnih vzrokov za naš nemir. »Skrbnost in marljivost, ki naj ju imamo pri svojih opravilih, se docela razlikujeta od nemirne vneme, nemira in ihte,« so besede sv. Frančiška Saleškega, ki danes goduje. Če pogledamo njegovo življenje tam v začetku sedemnajstega stoletja, bi mu težko verjeli. Sam je kot ženevski škof, kjer je imel veliko sovražnikov, veliko delal. Pisal, poučeval, vodil in spodbujal je številne, da so ga s časom vzljubili tudi njegovi nasprotniki. Ob vsem delu je ohranil spokojnost. Nič ga ni vrglo iz tira. Prav tega potrebujemo danes. Ob omenjeni naglici staršev s svojimi otroki se pogosto sprašujem, kaj bi jim ob njihovi skrbnosti in marljivosti dalo notranjega miru in zadovoljstva. Če pogledamo Frančiška Saleškega, lahko vidimo, da je to našel v zaupanju, da je življenje dobro, dano od Boga, in da smo vsi ljudje poklicani k notranjemu zadovoljstvu. Verjel je, da se v vsakem poklicu ali stanu lahko potrdimo in uresničimo. Le temeljno zaupanje moramo imeti. Lahko mu rečemo Bog, lahko previdnost, lahko red, smisel ali kakor koli že, le verjeti moramo v to temeljno resnico globoke urejenosti. Če želimo dan začeti brez ihte in notranjega nemira, utrdimo zaupanje v lastno marljivost in skrbnost drugih, da bo naše delo blagoslov imelo.
Želim vsem mirno in prijetno prebujanje. Dan, ki ga začenjamo, nas kliče, da gremo spet na delo, po svojih vsakdanjih opravilih. Samo tako bo dan izpolnjen. Misel, ki nam pri na pol odprtih očeh že navsezgodaj dvigne pritisk. Delo je postalo meč, ki visi nad številnimi in greni življenje. Pri tem ne mislim na lenobo, izogibanje naporov, na nesposobnost. Res so nekateri, ki jih nič ne premakne in ne mignejo z mezincem. Večina vendarle želi delati in je ponosna na svoj poklic. Ob tem ostajajo neizpolnjeni, ker vidijo bolj to, česar niso storili in ne morejo opraviti, kot to, kar jim je uspelo postoriti. Sam pogosto hitim na delo. Urnik me preganja in si ne dovolim, da bi zamujal. Kako hudo je srečati človeka, ki ga že dolgo nisi videl, in ga pustiti le z nekaj vljudnimi besedami, da ja ne bi trpelo delo. Občudujem mlade starše, ki hitijo s svojimi otroki v vrtce, šole in jih tam na tak ali drugačen način hitro oddajo, da so pravi čas v službi. Še meni jih je težko gledati, ko se poslavljajo s tako ali drugačno zvijačo, da bi potolažili otroka, kako težko mora biti šele njim. Kaj hočemo, pogosto zavzdihnemo, taki so časi in ob pritiskih nadrejenih in končno trga ne gre drugače. Ihta, brezglavo hitenje za doseganje takih in drugačnih poslovnih načrtov, je eden glavnih vzrokov za naš nemir. »Skrbnost in marljivost, ki naj ju imamo pri svojih opravilih, se docela razlikujeta od nemirne vneme, nemira in ihte,« so besede sv. Frančiška Saleškega, ki danes goduje. Če pogledamo njegovo življenje tam v začetku sedemnajstega stoletja, bi mu težko verjeli. Sam je kot ženevski škof, kjer je imel veliko sovražnikov, veliko delal. Pisal, poučeval, vodil in spodbujal je številne, da so ga s časom vzljubili tudi njegovi nasprotniki. Ob vsem delu je ohranil spokojnost. Nič ga ni vrglo iz tira. Prav tega potrebujemo danes. Ob omenjeni naglici staršev s svojimi otroki se pogosto sprašujem, kaj bi jim ob njihovi skrbnosti in marljivosti dalo notranjega miru in zadovoljstva. Če pogledamo Frančiška Saleškega, lahko vidimo, da je to našel v zaupanju, da je življenje dobro, dano od Boga, in da smo vsi ljudje poklicani k notranjemu zadovoljstvu. Verjel je, da se v vsakem poklicu ali stanu lahko potrdimo in uresničimo. Le temeljno zaupanje moramo imeti. Lahko mu rečemo Bog, lahko previdnost, lahko red, smisel ali kakor koli že, le verjeti moramo v to temeljno resnico globoke urejenosti. Če želimo dan začeti brez ihte in notranjega nemira, utrdimo zaupanje v lastno marljivost in skrbnost drugih, da bo naše delo blagoslov imelo.
Tokrat smo pod drobnogled vzeli čaje, namenjene dojenčkom in otrokom; ti so pogosta izbira staršev v zimskih mesecih, pa tudi v primerih, ko želijo omiliti krče, pomiriti nemirnega otroka oziroma mu ponuditi naraven napitek. Na Zvezi potrošnikov so preverili kar 30 različnih čajev s trgovskih polic in ugotovili, da se v njih poleg zelišč in sadja pogosto skrivajo tudi dodane arome in sladkor. Poleg tega pa blagodejni učinki čajev pogosto niso utemeljeni.
Tokrat smo pod drobnogled vzeli čaje, namenjene dojenčkom in otrokom; ti so pogosta izbira staršev v zimskih mesecih, pa tudi v primerih, ko želijo omiliti krče, pomiriti nemirnega otroka oziroma mu ponuditi naraven napitek. Na Zvezi potrošnikov so preverili kar 30 različnih čajev s trgovskih polic in ugotovili, da se v njih poleg zelišč in sadja pogosto skrivajo tudi dodane arome in sladkor. Poleg tega pa blagodejni učinki čajev pogosto niso utemeljeni.
Rožnata dolina je prostor tistih, na katere radi lepimo nalepke z lastnimi idejami o tem, kdo so. Vojakinjo sem povabila, ker je v teh časih, žal, zelo aktualna sogovornica. Emilija Štempelj je pripadnica 16. centra za nadzor in kontrolo zračnega prostora Republike Slovenije. Kako se v pretežno moškem poklicu znajde ženska, ali je patriotinja, bi bila pripravljena za državo umreti? Kaj je odgovorila hčerki, ko jo je vprašala, ali bo šla v vojno ona ali njen oče? In kje je meja, ko ukaza ne bi izvršila? Odgovori v novi epizodi doline rož, ne orožja.
Rožnata dolina je prostor tistih, na katere radi lepimo nalepke z lastnimi idejami o tem, kdo so. Vojakinjo sem povabila, ker je v teh časih, žal, zelo aktualna sogovornica. Emilija Štempelj je pripadnica 16. centra za nadzor in kontrolo zračnega prostora Republike Slovenije. Kako se v pretežno moškem poklicu znajde ženska, ali je patriotinja, bi bila pripravljena za državo umreti? Kaj je odgovorila hčerki, ko jo je vprašala, ali bo šla v vojno ona ali njen oče? In kje je meja, ko ukaza ne bi izvršila? Odgovori v novi epizodi doline rož, ne orožja.
Svetovni dan učiteljev se letos posveča vlogi učiteljev in vzgojiteljev pri sooblikovanju prihodnosti sveta. Da je njihovo poslanstvo izjemnega pomena za mlade generacije, meni tudi nekdanja učiteljica Vera Poljšak. Od začetka 50-ih let minulega stoletja je poučevala na slovenskih šolah na Tržaškem, nazadnje v Barkovljah, kjer je še vedno dejavna v kulturnem društvu. Za učiteljski poklic se je navdušila že, ko je sama obiskovala prvi razred. Kot večkrat pravi, je rojena učiteljica. Prizadevala si je, da bi učenci razumeli snov in jim na vse načine pomagala z veliko iznajdljivosti, veselja, potrpežljivosti, ki jih je vnesla v svoj poklic.
Svetovni dan učiteljev se letos posveča vlogi učiteljev in vzgojiteljev pri sooblikovanju prihodnosti sveta. Da je njihovo poslanstvo izjemnega pomena za mlade generacije, meni tudi nekdanja učiteljica Vera Poljšak. Od začetka 50-ih let minulega stoletja je poučevala na slovenskih šolah na Tržaškem, nazadnje v Barkovljah, kjer je še vedno dejavna v kulturnem društvu. Za učiteljski poklic se je navdušila že, ko je sama obiskovala prvi razred. Kot večkrat pravi, je rojena učiteljica. Prizadevala si je, da bi učenci razumeli snov in jim na vse načine pomagala z veliko iznajdljivosti, veselja, potrpežljivosti, ki jih je vnesla v svoj poklic.
Ime tedna je postal Klemen Kovačič gledališki in filmski igralec, ki je za avtorsko predstavo Agmisterij na letošnjem 12. bienalu sodobne plesne umetnosti Gibanica prejel tako osrednjo kot nagrado občinstva. Nagrado za najboljšega igralca pa je prejel tudi na Tednu slovenske drame. Član Slovenskega mladinskega gledališča deluje tudi na področju avtorskega gledališča in je eden izmed ustanovnih članov kolektiva Počemučka.
Ime tedna je postal Klemen Kovačič gledališki in filmski igralec, ki je za avtorsko predstavo Agmisterij na letošnjem 12. bienalu sodobne plesne umetnosti Gibanica prejel tako osrednjo kot nagrado občinstva. Nagrado za najboljšega igralca pa je prejel tudi na Tednu slovenske drame. Član Slovenskega mladinskega gledališča deluje tudi na področju avtorskega gledališča in je eden izmed ustanovnih članov kolektiva Počemučka.
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
V času, ko se mladi odločajo za poklicno pot, smo se vprašali, kateri so poklici prihodnosti. Projekcije kažejo, da bodo mladi lahko v svojem življenju zamenjali od pet do sedem poklicev, približno 60 odstotkov delovnih mest, ki jih bodo zasedli današnji osnovnošolci, pa sploh še ne obstaja. Zakaj se vse manj mladih odloča za obrtniške poklice, kako dvigniti ugled delu v gostinstvu in turizmu, in kako lahko umetna inteligenca pripomore k odločitvi za delo v kmetijstvu
V času, ko se mladi odločajo za poklicno pot, smo se vprašali, kateri so poklici prihodnosti. Projekcije kažejo, da bodo mladi lahko v svojem življenju zamenjali od pet do sedem poklicev, približno 60 odstotkov delovnih mest, ki jih bodo zasedli današnji osnovnošolci, pa sploh še ne obstaja. Zakaj se vse manj mladih odloča za obrtniške poklice, kako dvigniti ugled delu v gostinstvu in turizmu, in kako lahko umetna inteligenca pripomore k odločitvi za delo v kmetijstvu
V tokratni rubriki Drugi pogled bomo spoznali nasmejano Filipinko, ki v Sloveniji živi že od leta 2008. Armencia Calpatura zase pravi, da je zelo ustvarjalna, strastna in glasna pri vseh stvareh, ki jih počne. Po poklicu je učiteljica in z družino živi v Kranju. V Evropski šoli v Ljubljani dela že šest let, tam se zelo dobro počuti, za sodelavce in nadrejene ima same lepe besede … Toda ni bilo vedno vse tako rožnato. S kakšnimi ovirami se je morala spoprijeti, ko se je preselila v Slovenijo, kaj jo je najbolj presenetilo in kako pripravljena je bila na naše zanjo zelo mrzle zime, je med drugim povedala Tadeji Bizilj
V tokratni rubriki Drugi pogled bomo spoznali nasmejano Filipinko, ki v Sloveniji živi že od leta 2008. Armencia Calpatura zase pravi, da je zelo ustvarjalna, strastna in glasna pri vseh stvareh, ki jih počne. Po poklicu je učiteljica in z družino živi v Kranju. V Evropski šoli v Ljubljani dela že šest let, tam se zelo dobro počuti, za sodelavce in nadrejene ima same lepe besede … Toda ni bilo vedno vse tako rožnato. S kakšnimi ovirami se je morala spoprijeti, ko se je preselila v Slovenijo, kaj jo je najbolj presenetilo in kako pripravljena je bila na naše zanjo zelo mrzle zime, je med drugim povedala Tadeji Bizilj
Ste vedeli, da imajo sodarji svojega boga? V današnjih NaPOTkih, ki jih je pripravila Darja Pograjc, razkrijemo, kako se imenuje. Stare obrti raziskujemo ob nedeljah na Prvem in sodarstvo je naslednja, šesta po vrsti. Kot boste slišali delo sodarja združuje številna znanja: znanja s področja lesarstva, sommeliejsko znanje in seveda znanje izdelave sodov, ki vključuje poznavanje postopkov segrevanja, krivljenja in obžiganja sodov. Obiskali smo sodarstvo Učakar na Vranskem!
Ste vedeli, da imajo sodarji svojega boga? V današnjih NaPOTkih, ki jih je pripravila Darja Pograjc, razkrijemo, kako se imenuje. Stare obrti raziskujemo ob nedeljah na Prvem in sodarstvo je naslednja, šesta po vrsti. Kot boste slišali delo sodarja združuje številna znanja: znanja s področja lesarstva, sommeliejsko znanje in seveda znanje izdelave sodov, ki vključuje poznavanje postopkov segrevanja, krivljenja in obžiganja sodov. Obiskali smo sodarstvo Učakar na Vranskem!
V sredo, 27. marca, na mednarodni dan gledališča, se je v Prešernovem gledališču Kranj začel 54. Teden slovenske drame, festival, ki pozornost javnosti usmerja k dramskim besedilom in vrhunskim gledališkim dosežkom. Ob začetku Tedna slovenske drame gostimo v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom dramskega igralca Aljošo Trnovška, člana Prešernovega gledališča in dobitnika nagrade julija za izjemno igralsko stvaritev za vlogo Petra v predstavi Deževen dan v Gurlitschu Milana Ramšaka Markovića v režiji Sebastijana Horvata. O tej vlogi, pa tudi o njegovi siceršnji igralski poti je pripovedoval Tadeji Krečič
V sredo, 27. marca, na mednarodni dan gledališča, se je v Prešernovem gledališču Kranj začel 54. Teden slovenske drame, festival, ki pozornost javnosti usmerja k dramskim besedilom in vrhunskim gledališkim dosežkom. Ob začetku Tedna slovenske drame gostimo v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom dramskega igralca Aljošo Trnovška, člana Prešernovega gledališča in dobitnika nagrade julija za izjemno igralsko stvaritev za vlogo Petra v predstavi Deževen dan v Gurlitschu Milana Ramšaka Markovića v režiji Sebastijana Horvata. O tej vlogi, pa tudi o njegovi siceršnji igralski poti je pripovedoval Tadeji Krečič
Sveža glasba slovenskih izvajalcev, ki so zjutraj slišati še posebej čudovito.
Sveža glasba slovenskih izvajalcev, ki so zjutraj slišati še posebej čudovito.
Skozi leta ste jo spoznali kot odlično interpretko, zdaj je čas za Ano avtorico. In odlično interpretko. Z zasedbo SOUL cast.
Skozi leta ste jo spoznali kot odlično interpretko, zdaj je čas za Ano avtorico. In odlično interpretko. Z zasedbo SOUL cast.
Komična drama in romanca. Fanny in Jean sta popoln zakonski par: oba sta uspešna v svojem poklicu, živita v čudovitem stanovanju v elitni pariški četrti in zdi se, da sta zaljubljena kot takrat, ko sta se prvič srečala. Nekega jesenskega dne pa Fanny na ulici naleti na Alaina, prijatelja iz srednje šole … COUP DE CHANCE / ZDA, FRANCIJA / 2023 Režija: Woody Allen / Scenarij: Woody Allen / Igrajo: Lou de Laâge, Valérie Lemercier, Melvil Poupaud, Niels Schneider …
Komična drama in romanca. Fanny in Jean sta popoln zakonski par: oba sta uspešna v svojem poklicu, živita v čudovitem stanovanju v elitni pariški četrti in zdi se, da sta zaljubljena kot takrat, ko sta se prvič srečala. Nekega jesenskega dne pa Fanny na ulici naleti na Alaina, prijatelja iz srednje šole … COUP DE CHANCE / ZDA, FRANCIJA / 2023 Režija: Woody Allen / Scenarij: Woody Allen / Igrajo: Lou de Laâge, Valérie Lemercier, Melvil Poupaud, Niels Schneider …
"Konec leta je za prodajalke in prodajalce v trgovinah naporen čas," razlaga Tina Skubic, predsednica Sindikata delavcev trgovine Slovenije, ki ugotavlja, da je poklic prodajalca razvrednoten in da delodajalci na zaposlene v trgovinski dejavnosti gledajo kot na številke.
"Konec leta je za prodajalke in prodajalce v trgovinah naporen čas," razlaga Tina Skubic, predsednica Sindikata delavcev trgovine Slovenije, ki ugotavlja, da je poklic prodajalca razvrednoten in da delodajalci na zaposlene v trgovinski dejavnosti gledajo kot na številke.
Koliko je vredno delo umetnikov? Kakšno je razmerje med družbeno in ekonomsko vrednostjo dela? Kakšne službe ameriški antropolog David Graeber imenuje "bulšihti"? V oddaji se bomo pogovarjali z eno najpomembnejših danskih pesnic, Pio Tafdrup, ki je bila letos častna gostja Dnevov poezije in vina in se preživlja izključno s pisateljevanjem. Predstavili bomo italijanski kolektiv Cinetico, ki je nastopil na festivalu Mladi levi – njegovi člani opravljajo vrsto neumetniških služb, ki jim omogočajo umetniško delo. V oddaji še o predstavi Mini teatra Bartleby, pisar. Predstava, ki je bila pred leti nagrajena na festivalu Borštnikovo srečanje, je nastala po znameniti kratki zgodbi Hermana Melvilla. Gostje v studiu: Nataša Živković, Eva Matjaž, dr. Blaž Kosovel in Barbara Kanc.
Koliko je vredno delo umetnikov? Kakšno je razmerje med družbeno in ekonomsko vrednostjo dela? Kakšne službe ameriški antropolog David Graeber imenuje "bulšihti"? V oddaji se bomo pogovarjali z eno najpomembnejših danskih pesnic, Pio Tafdrup, ki je bila letos častna gostja Dnevov poezije in vina in se preživlja izključno s pisateljevanjem. Predstavili bomo italijanski kolektiv Cinetico, ki je nastopil na festivalu Mladi levi – njegovi člani opravljajo vrsto neumetniških služb, ki jim omogočajo umetniško delo. V oddaji še o predstavi Mini teatra Bartleby, pisar. Predstava, ki je bila pred leti nagrajena na festivalu Borštnikovo srečanje, je nastala po znameniti kratki zgodbi Hermana Melvilla. Gostje v studiu: Nataša Živković, Eva Matjaž, dr. Blaž Kosovel in Barbara Kanc.
Znano je, da imajo šole velike težave s pomanjkanjem kadrov. Premalo je učiteljev tako v osnovnih kot v srednjih šolah. Najbolj izrazito je pomanjkanje šolnikov s področja naravoslovja in matematike, tehničnih predmetov in informatike, primanjkuje pa tudi strokovnjakov za delo z otroki s posebnimi potrebami. In posledice? Na eni strani izgoreli zaposleni, na drugi pa slabša kakovost v izobraževalnem sistemu. Več v prispevku Urške Valjavec
Znano je, da imajo šole velike težave s pomanjkanjem kadrov. Premalo je učiteljev tako v osnovnih kot v srednjih šolah. Najbolj izrazito je pomanjkanje šolnikov s področja naravoslovja in matematike, tehničnih predmetov in informatike, primanjkuje pa tudi strokovnjakov za delo z otroki s posebnimi potrebami. In posledice? Na eni strani izgoreli zaposleni, na drugi pa slabša kakovost v izobraževalnem sistemu. Več v prispevku Urške Valjavec
V 91. letu starosti je umrl dolgoletni predsednik Krščanske kulturne zveze in nekdanji ravnatelj Višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru Janko Zerzer. Kultura ga je spremljala vse življenje in bila njegovo poslanstvo. Njegova velika ljubezen je bila slovenska beseda. Vztrajno se je boril proti izumrtju materinščine in asimilaciji narodne skupnosti. V Kulturni dvorani na Bistrici v Rožu so zaznamovali 120-letnico delovanja Slovenskega prosvetnega društva Šentjanž. Ob jubilejnem koncertu so pripravili pester kulturni program in predstavili zgodovino društva. New Times Big Band je novo leto odprl s koncertnim večerom v kulturnem domu v Pliberku. Občinstvo je navdušil pester večjezični program z različnimi glasbenimi zvrstmi. V Mariboru rojeni Urban Muraus je generalni direktor tehnološkega podjetja Bruker Alicona za merilne naprave v Raabi pri Gradcu. Teater Rampa se z novo dvojezično predstavo Simultano poklanja pred stotimi leti rojeni Ingeborg Bachmann, eni najpomembnejših nemško pišočih pisateljic. http://slovenci.orf.at
V 91. letu starosti je umrl dolgoletni predsednik Krščanske kulturne zveze in nekdanji ravnatelj Višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru Janko Zerzer. Kultura ga je spremljala vse življenje in bila njegovo poslanstvo. Njegova velika ljubezen je bila slovenska beseda. Vztrajno se je boril proti izumrtju materinščine in asimilaciji narodne skupnosti. V Kulturni dvorani na Bistrici v Rožu so zaznamovali 120-letnico delovanja Slovenskega prosvetnega društva Šentjanž. Ob jubilejnem koncertu so pripravili pester kulturni program in predstavili zgodovino društva. New Times Big Band je novo leto odprl s koncertnim večerom v kulturnem domu v Pliberku. Občinstvo je navdušil pester večjezični program z različnimi glasbenimi zvrstmi. V Mariboru rojeni Urban Muraus je generalni direktor tehnološkega podjetja Bruker Alicona za merilne naprave v Raabi pri Gradcu. Teater Rampa se z novo dvojezično predstavo Simultano poklanja pred stotimi leti rojeni Ingeborg Bachmann, eni najpomembnejših nemško pišočih pisateljic. http://slovenci.orf.at
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Bodo v prihodnosti delo opravljali ljudje ali stroji? Kateri tradicionalni poklici bodo še vedno obstajali čez deset let in katere bo nadomestila tehnologija? Medtem ko umetna inteligenca in avtomatizacija prevzemata številne naloge, primanjkuje kadrov v deficitarnih poklicih. Osnovnošolci in dijaki, ki se jutri in v soboto odpravljajo na informativne dneve, bodo morali skrbno izbrati karierno pot, ki bo združevala tehnološke veščine in človeški pristop. Kakšni so trenutni trendi in katere spremembe se obetajo na slovenskem trgu dela, nam je pojasnil mag. Ivan Papič, predsednik Slovenske kadrovske zveze.
Bodo v prihodnosti delo opravljali ljudje ali stroji? Kateri tradicionalni poklici bodo še vedno obstajali čez deset let in katere bo nadomestila tehnologija? Medtem ko umetna inteligenca in avtomatizacija prevzemata številne naloge, primanjkuje kadrov v deficitarnih poklicih. Osnovnošolci in dijaki, ki se jutri in v soboto odpravljajo na informativne dneve, bodo morali skrbno izbrati karierno pot, ki bo združevala tehnološke veščine in človeški pristop. Kakšni so trenutni trendi in katere spremembe se obetajo na slovenskem trgu dela, nam je pojasnil mag. Ivan Papič, predsednik Slovenske kadrovske zveze.
Bruselj je evropska metropola in prestolnica Kraljevine Belgije. Je slikovito in zabavno mesto, v katerem imata osrednjo vlogo dobra hrana in pijača. Tukajšnji prebivalci govorijo flamsko in francosko, vsem pa je skupna ljubezen do hrane in kuhanja. Nekateri poklici so tu še posebno cenjeni, na primer izdelovalec čokolade. Laurent Gerbaud in Eugenie Gillot sta dva od nekaj ducatov čokoladarjev. Laurent bi moral postati odvetnik, a je v babičini kleti že med študijem na skrivaj delal čokoladne pralineje.
Bruselj je evropska metropola in prestolnica Kraljevine Belgije. Je slikovito in zabavno mesto, v katerem imata osrednjo vlogo dobra hrana in pijača. Tukajšnji prebivalci govorijo flamsko in francosko, vsem pa je skupna ljubezen do hrane in kuhanja. Nekateri poklici so tu še posebno cenjeni, na primer izdelovalec čokolade. Laurent Gerbaud in Eugenie Gillot sta dva od nekaj ducatov čokoladarjev. Laurent bi moral postati odvetnik, a je v babičini kleti že med študijem na skrivaj delal čokoladne pralineje.
Plesne oddaje – domača produkcija
O zgodovinski poti glasbenega konservatorija v Ljubljani, iz katerega izhaja tudi Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, bosta spregovorila muzikolog dr. Leon Stefanija in Polona Češarek, direktorica Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. Vizualno razgibano televizijsko vinjeto bogatijo izjave dijakov in učencev konservatorija ter utrinki z vaj.
O zgodovinski poti glasbenega konservatorija v Ljubljani, iz katerega izhaja tudi Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, bosta spregovorila muzikolog dr. Leon Stefanija in Polona Češarek, direktorica Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. Vizualno razgibano televizijsko vinjeto bogatijo izjave dijakov in učencev konservatorija ter utrinki z vaj.
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Ob svetovnem dnevu brajice, ta je 4. januarja, je naš gost Rok Janežič, ki je slep od otroštva. Po izobrazbi je diplomirani zgodovinar in slovenist, po poklicu pa samozaposleni lektor. Kako mu je uspelo, da je združil dva svetova – brajico in latinico? (Foto: Pixabay)
Ob svetovnem dnevu brajice, ta je 4. januarja, je naš gost Rok Janežič, ki je slep od otroštva. Po izobrazbi je diplomirani zgodovinar in slovenist, po poklicu pa samozaposleni lektor. Kako mu je uspelo, da je združil dva svetova – brajico in latinico? (Foto: Pixabay)
Za duhovni poklic, v katerem človek služi Bogu in bližnjemu, se danes mladi le redko odločajo. Papež Frančišek spodbuja k molitvi za nove duhovne poklice. Zakaj potrebujemo duhovnika, redovno sestro ali brata? Le redki se danes odločijo za duhovni poklic, v katerem človek služi Bogu in bližnjemu. Božji klic k duhovnemu poklicu pa se v osebi pojavi na različne načine, prek različnih ljudi in ob različnih dogodkih. Danes ljudje v teh poklicih nadaljujejo delo Jezusa Kristusa in njegovih učencev, oznanjajo nauk evangelija in pomagajo ljudem v stiski. Pred dnevom Evrope so v Opatjem selu odprli slovenski del poti svetega Martina, ki iz Sombotela na Madžarskem vodi v Tours v Francijo.
Za duhovni poklic, v katerem človek služi Bogu in bližnjemu, se danes mladi le redko odločajo. Papež Frančišek spodbuja k molitvi za nove duhovne poklice. Zakaj potrebujemo duhovnika, redovno sestro ali brata? Le redki se danes odločijo za duhovni poklic, v katerem človek služi Bogu in bližnjemu. Božji klic k duhovnemu poklicu pa se v osebi pojavi na različne načine, prek različnih ljudi in ob različnih dogodkih. Danes ljudje v teh poklicih nadaljujejo delo Jezusa Kristusa in njegovih učencev, oznanjajo nauk evangelija in pomagajo ljudem v stiski. Pred dnevom Evrope so v Opatjem selu odprli slovenski del poti svetega Martina, ki iz Sombotela na Madžarskem vodi v Tours v Francijo.
Ellisin bratranec se poda v staro tovarno iskat duhove. Ves čas sta v stiku po videopovezavi, potem pa se ta nenadoma prekine in Ellis ga nikakor ne more več priklicati. Na pomoč pokliče Robbeja in Kozma, ki se nato odpravita na reševalno akcijo v srhljivo in temačno stavbo.
Ellisin bratranec se poda v staro tovarno iskat duhove. Ves čas sta v stiku po videopovezavi, potem pa se ta nenadoma prekine in Ellis ga nikakor ne more več priklicati. Na pomoč pokliče Robbeja in Kozma, ki se nato odpravita na reševalno akcijo v srhljivo in temačno stavbo.
V tokratni oddaji se posvečamo enemu ključnih avtorjev ameriškega neodvisnega filma – Johnu Cassavetesu, čigar retrospektiva se začenja v Slovenski kinoteki. Ustavili se bomo pri dveh filmih z aktualnega sporeda, Sentimentalni vrednosti Joachima Trierja in Veličastnem Martyju Josha Safdieja s Timothéejem Chalametom v glavni vlogi. Poslovili se bomo od dveh izjemnih filmskih osebnosti, Emilije Soklič in Béla Tarrja.
V tokratni oddaji se posvečamo enemu ključnih avtorjev ameriškega neodvisnega filma – Johnu Cassavetesu, čigar retrospektiva se začenja v Slovenski kinoteki. Ustavili se bomo pri dveh filmih z aktualnega sporeda, Sentimentalni vrednosti Joachima Trierja in Veličastnem Martyju Josha Safdieja s Timothéejem Chalametom v glavni vlogi. Poslovili se bomo od dveh izjemnih filmskih osebnosti, Emilije Soklič in Béla Tarrja.
Študentke in študenti so začeli novo študijsko leto. Katere novosti jih čakajo; kateri so najbolj priljubljeni študijski programi; kakšen je prehod iz prvega v drugi letnik dodiplomskega študija; kako bodo pristojni reševali občutno pomanjkanje študentskih namestitev; kaj prinaša nov zakon o visokem šolstvu? Odgovore na nanizana vprašanja iščemo v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije; dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani; dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru; dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem; Luka Mihalič, predsednik Študentske organizacije Slovenije.
Študentke in študenti so začeli novo študijsko leto. Katere novosti jih čakajo; kateri so najbolj priljubljeni študijski programi; kakšen je prehod iz prvega v drugi letnik dodiplomskega študija; kako bodo pristojni reševali občutno pomanjkanje študentskih namestitev; kaj prinaša nov zakon o visokem šolstvu? Odgovore na nanizana vprašanja iščemo v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije; dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani; dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru; dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem; Luka Mihalič, predsednik Študentske organizacije Slovenije.