Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je tokrat mariborska frizerka Viktorija Jarc. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije ji je ob 55-letnici njenega salona podelila naziv – najstarejša obrtnica leta 2025. Zgodba o njeni vztrajnosti, strokovnosti in ljubezni do dela navdihuje generacije mladih frizerjev. Foto: Anton Šijanec
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je tokrat mariborska frizerka Viktorija Jarc. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije ji je ob 55-letnici njenega salona podelila naziv – najstarejša obrtnica leta 2025. Zgodba o njeni vztrajnosti, strokovnosti in ljubezni do dela navdihuje generacije mladih frizerjev. Foto: Anton Šijanec
V oddaji vas popeljemo v slovaško prestolnico Bratislavo, kjer je potekal celodnevni slovenski kulturni dogodek, ki je združil tako študente slovenščine in profesorje Filozofske fakultete bratislavske univerze kot tudi Slovence, ki bivajo v Bratislavi. O dogodku, ki je potekal prav na Ta veseli dan kulture, več izveste iz pogovora z organizatorko prireditve, dr. Sašo Wojtech Poklač, ki na bratislavski univerzi poučuje slovenščino že več kot dve desetletji. V oddaji vas seznanjamo tudi z Zimsko šolo slovenskega jezika, ki se bo prihodnji mesec začela na Filozofski fakulteti v Ljubljani, gostimo pa tudi mladega socialnega in okoljskega psihologa Žana Mlakarja, ki raziskovalno delo že skoraj desetletje opravlja na Nizozemskem.
V oddaji vas popeljemo v slovaško prestolnico Bratislavo, kjer je potekal celodnevni slovenski kulturni dogodek, ki je združil tako študente slovenščine in profesorje Filozofske fakultete bratislavske univerze kot tudi Slovence, ki bivajo v Bratislavi. O dogodku, ki je potekal prav na Ta veseli dan kulture, več izveste iz pogovora z organizatorko prireditve, dr. Sašo Wojtech Poklač, ki na bratislavski univerzi poučuje slovenščino že več kot dve desetletji. V oddaji vas seznanjamo tudi z Zimsko šolo slovenskega jezika, ki se bo prihodnji mesec začela na Filozofski fakulteti v Ljubljani, gostimo pa tudi mladega socialnega in okoljskega psihologa Žana Mlakarja, ki raziskovalno delo že skoraj desetletje opravlja na Nizozemskem.
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je naziv Najstarejša obrtnica leta 2025 podelila frizerki Viktoriji Jarc, ki v Mariboru že 55 let vodi frizerski salon. Mojstrski izpit je opravila leta 1974 in tako ostaja ena redkih v državi, ki omenjeno obrt opravlja tako dolgo. V začetku leta se ji je pri delu v salonu pridružil vnuk Viktor, s katerim tako ohranjata družinsko tradicijo frizerstva.
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je naziv Najstarejša obrtnica leta 2025 podelila frizerki Viktoriji Jarc, ki v Mariboru že 55 let vodi frizerski salon. Mojstrski izpit je opravila leta 1974 in tako ostaja ena redkih v državi, ki omenjeno obrt opravlja tako dolgo. V začetku leta se ji je pri delu v salonu pridružil vnuk Viktor, s katerim tako ohranjata družinsko tradicijo frizerstva.
Ne le da je umetna inteligenca vse bolj prisotna v naših življenjih, temveč spreminja tudi naš način delovanja, izobraževanja, razmišljanja, pomnjenja itd. V današnjem digitalnem svetu je umetna inteligenca namreč postala nepogrešljiv del našega vsakdana in se domala uporablja vsepovsod, tudi v številnih poklicih. In nekatere od njih tudi ogroža. V mesecu oktobru je potekala kampanja pod geslom UI_zi prevedeno. UI_zi zgrešeno., ki je opozarjala na pasti in prednosti uporabe umetne inteligence pri jezikovnih poklicih. Objavljamo posnetek osrednjega omizja te kampanje, ki je potekalo 24. oktobra v Cankarjevem domu v Ljubljani, v njem pa so sodelovale Tanja Petrič iz Društva slovenskih književnih prevajalcev, Jerca Kos iz Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev, Kristina M. Pučnik iz Lektorskega društva Slovenije, ob njih pa tudi Simon Zupan z Oddelek za prevodoslovje mariborske Filozofske fakultete. Foto: Črt Piksi
Ne le da je umetna inteligenca vse bolj prisotna v naših življenjih, temveč spreminja tudi naš način delovanja, izobraževanja, razmišljanja, pomnjenja itd. V današnjem digitalnem svetu je umetna inteligenca namreč postala nepogrešljiv del našega vsakdana in se domala uporablja vsepovsod, tudi v številnih poklicih. In nekatere od njih tudi ogroža. V mesecu oktobru je potekala kampanja pod geslom UI_zi prevedeno. UI_zi zgrešeno., ki je opozarjala na pasti in prednosti uporabe umetne inteligence pri jezikovnih poklicih. Objavljamo posnetek osrednjega omizja te kampanje, ki je potekalo 24. oktobra v Cankarjevem domu v Ljubljani, v njem pa so sodelovale Tanja Petrič iz Društva slovenskih književnih prevajalcev, Jerca Kos iz Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev, Kristina M. Pučnik iz Lektorskega društva Slovenije, ob njih pa tudi Simon Zupan z Oddelek za prevodoslovje mariborske Filozofske fakultete. Foto: Črt Piksi
Kaj je danes z vsemi odraslimi, obupuje Tara. Prav vsi jo že od jutra sprašujejo, kaj bo, ko bo velika. Žal, nima pojma! In kaj je s tem narobe? Tudi Firbcologom se ne zdi to prav nič takega, lahko pa ji pomagajo pri tem, da razišče, kaj jo zanima in morda tako odkrije svoj sanjski poklic. Medtem so preostali že na prav posebnih terenih – iščejo nekdanje Firbcologe. Lovro in Mark sta našla Leona, ki je danes vodovodni inštalater, Zoja in Erik sta našla Hano, ki študira na Fakulteti za gradbeništvo, na Biotehniškem centru pa se Aljaž in Mara Lina pogovarjata z nekdanjim Firbcologom Blažem. No, Tara, že veš, kaj boš, ko boš velika?
Kaj je danes z vsemi odraslimi, obupuje Tara. Prav vsi jo že od jutra sprašujejo, kaj bo, ko bo velika. Žal, nima pojma! In kaj je s tem narobe? Tudi Firbcologom se ne zdi to prav nič takega, lahko pa ji pomagajo pri tem, da razišče, kaj jo zanima in morda tako odkrije svoj sanjski poklic. Medtem so preostali že na prav posebnih terenih – iščejo nekdanje Firbcologe. Lovro in Mark sta našla Leona, ki je danes vodovodni inštalater, Zoja in Erik sta našla Hano, ki študira na Fakulteti za gradbeništvo, na Biotehniškem centru pa se Aljaž in Mara Lina pogovarjata z nekdanjim Firbcologom Blažem. No, Tara, že veš, kaj boš, ko boš velika?
Lektor ni jezikovna policija, ampak partner avtorju – prvi bralec, ki mu pomaga do jasnega in učinkovitega sporočila, pravi Kristina M. Pučnik, predsednica Lektorskega društva Slovenije. Kristina M. Pučnik že 20 let poklicno deluje kot lektorica. Pravi, da ne bi počela nič drugega, saj je v poklicu, v katerem dela kot samozaposlena, izjemno zadovoljna. K pogovoru smo jo povabili ob nedavno sprejetem Etičnem kodeksu in poklicnih standardih Lektorskega društva Slovenije. Pogovarjali smo se tudi o širšem odnosu javnosti do lektorjev. Povedala je, da se ljudje primejo za usta, ko izvedo, kaj je po poklicu.
Lektor ni jezikovna policija, ampak partner avtorju – prvi bralec, ki mu pomaga do jasnega in učinkovitega sporočila, pravi Kristina M. Pučnik, predsednica Lektorskega društva Slovenije. Kristina M. Pučnik že 20 let poklicno deluje kot lektorica. Pravi, da ne bi počela nič drugega, saj je v poklicu, v katerem dela kot samozaposlena, izjemno zadovoljna. K pogovoru smo jo povabili ob nedavno sprejetem Etičnem kodeksu in poklicnih standardih Lektorskega društva Slovenije. Pogovarjali smo se tudi o širšem odnosu javnosti do lektorjev. Povedala je, da se ljudje primejo za usta, ko izvedo, kaj je po poklicu.
1000 dijakov bo lahko na novo za šolsko leto, ki se je že začelo, prejelo štipendijo za deficitarne poklice. Ta je namenjena tistim, ki se izobražujejo za poklice, za katere na trgu dela ni dovolj kadra glede na potrebe delodajalcev. Prejemnikov Zoisovih štipendij je bistveno več; ta štipendija pa je namenjena spodbujanju izjemnih dosežkov ter ustvarjanju dodane vrednosti na področju znanja, raziskovanja in umetnosti. O obeh vrstah štipendij bomo govorili v torkovem Svetovalnem servisu, ko bosta z nami direktorica Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS Barbara Leder ter vodja oddelka za štipendije na skladu Maja Gašparovič.
1000 dijakov bo lahko na novo za šolsko leto, ki se je že začelo, prejelo štipendijo za deficitarne poklice. Ta je namenjena tistim, ki se izobražujejo za poklice, za katere na trgu dela ni dovolj kadra glede na potrebe delodajalcev. Prejemnikov Zoisovih štipendij je bistveno več; ta štipendija pa je namenjena spodbujanju izjemnih dosežkov ter ustvarjanju dodane vrednosti na področju znanja, raziskovanja in umetnosti. O obeh vrstah štipendij bomo govorili v torkovem Svetovalnem servisu, ko bosta z nami direktorica Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS Barbara Leder ter vodja oddelka za štipendije na skladu Maja Gašparovič.
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
V Aktualni temi smo se pogovarjali z Jakom Carlevaris in Emo Bernard, ki sta lani decembra prejela čin poročnika ozrioma poročnice v slovenski vojski. Vztrajnost in pogum, s katerim sta končala Šolo za častnike, jima bosta koristila tudi sicer v življenju.
V Aktualni temi smo se pogovarjali z Jakom Carlevaris in Emo Bernard, ki sta lani decembra prejela čin poročnika ozrioma poročnice v slovenski vojski. Vztrajnost in pogum, s katerim sta končala Šolo za častnike, jima bosta koristila tudi sicer v življenju.
Poklici vedno so in vedno bodo izumirali. Razlogi so lahko ekonomski, družbeni, tehnološki ali preprosto spremembe v načinu življenja, poudarja sociolog dr. Primož Krašovec s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, s katerim bomo pogledali tudi v prihodnost poklicnega življenja in dela. Pokazali bomo nekatere dejavnosti, s katerimi se ukvarja le še peščica posameznikov. Pipe ali fajfe za kajenje tobaka v celotni Sloveniji izdelujeta samo še dva mojstra v Gorjušah na Gorenjskem. Na obisku smo bili pri Sreču Lotriču. Tudi slamnikarstvo kot obrt izumira, da pa ne bi popolnoma, skrbi tudi Ana Cajhen, ki ohranja in oživlja ta pomembni del slovenske kulturne dediščine. Nekatera znanja, veščine in obrti v sodobnem življenju res nimajo več pravega mesta, a kot zagotavlja etnologinja mag. Anja Jerin iz Slovenskega etnografskega muzeja, so dragocen del nesnovne kulturne dediščine. V register slovenske nesnovne kulturne dediščine je vpisana tudi suhozidna gradnja. Kako gradijo brez uporabe malte, so nam pokazali člani Partnerstva kraške suhozidne gradnje. V rubriki Ah, ta splet! bomo predstavili spletni portal Seniordela.si, ki je namenjen iskanju in ponudbi dela za seniorje, oddajo pa kot vedno v dobrem vzdušju končali z zabavnim in poučnim kvizom (Spo)znanje generacij.
Poklici vedno so in vedno bodo izumirali. Razlogi so lahko ekonomski, družbeni, tehnološki ali preprosto spremembe v načinu življenja, poudarja sociolog dr. Primož Krašovec s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, s katerim bomo pogledali tudi v prihodnost poklicnega življenja in dela. Pokazali bomo nekatere dejavnosti, s katerimi se ukvarja le še peščica posameznikov. Pipe ali fajfe za kajenje tobaka v celotni Sloveniji izdelujeta samo še dva mojstra v Gorjušah na Gorenjskem. Na obisku smo bili pri Sreču Lotriču. Tudi slamnikarstvo kot obrt izumira, da pa ne bi popolnoma, skrbi tudi Ana Cajhen, ki ohranja in oživlja ta pomembni del slovenske kulturne dediščine. Nekatera znanja, veščine in obrti v sodobnem življenju res nimajo več pravega mesta, a kot zagotavlja etnologinja mag. Anja Jerin iz Slovenskega etnografskega muzeja, so dragocen del nesnovne kulturne dediščine. V register slovenske nesnovne kulturne dediščine je vpisana tudi suhozidna gradnja. Kako gradijo brez uporabe malte, so nam pokazali člani Partnerstva kraške suhozidne gradnje. V rubriki Ah, ta splet! bomo predstavili spletni portal Seniordela.si, ki je namenjen iskanju in ponudbi dela za seniorje, oddajo pa kot vedno v dobrem vzdušju končali z zabavnim in poučnim kvizom (Spo)znanje generacij.
Bolničarka v bolnišnici, ki poskrbi za Tonyjeve rane, je njegova nekdanja učenka, ki mu pove, da jo je ravno on navdušil za ta poklic. V bolnišnico pride det. Marshall, da bi zaslišala Tonyja o napadalcih in ko začne preveč vrtati, Tony zaigra panični napad, da bi se je znebil. Lawrence in poslušalci so zgroženi nad napadom in sklenejo zbrati denar, da bi mu pomagali, če bo moral na bolniško. Tony denar zavrne in Lawrence je osupel. Tonyju nekdo vdre v hišo, vendar se zopet izogne policiji. Sklene, da bo šel v službo in ponoči v njegov taksi sede ravno Lawrence, ki pa v živo ni tako prijeten, kot na radiu, kar Tonyja zelo ujezi. THE NIGHT CALLER / Velika Britanija / 2023 Scenarij: Nick Saltrese Režija: Diarmuid Goggins V glavnih vlogah: Robert Glenister, Sean Pertwee, Suzanne Packer
Bolničarka v bolnišnici, ki poskrbi za Tonyjeve rane, je njegova nekdanja učenka, ki mu pove, da jo je ravno on navdušil za ta poklic. V bolnišnico pride det. Marshall, da bi zaslišala Tonyja o napadalcih in ko začne preveč vrtati, Tony zaigra panični napad, da bi se je znebil. Lawrence in poslušalci so zgroženi nad napadom in sklenejo zbrati denar, da bi mu pomagali, če bo moral na bolniško. Tony denar zavrne in Lawrence je osupel. Tonyju nekdo vdre v hišo, vendar se zopet izogne policiji. Sklene, da bo šel v službo in ponoči v njegov taksi sede ravno Lawrence, ki pa v živo ni tako prijeten, kot na radiu, kar Tonyja zelo ujezi. THE NIGHT CALLER / Velika Britanija / 2023 Scenarij: Nick Saltrese Režija: Diarmuid Goggins V glavnih vlogah: Robert Glenister, Sean Pertwee, Suzanne Packer
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Gostja oddaje Odprto za srečanja je Anita Prelec, predsednica Zbornice - Zveze, krovne strokovne organizacije zdravstvene in babiške nege v Sloveniji, ki je z več kot 17 tisoč člani, najštevilčnejša poklicna skupina v zdravstvu. Anita Prelec je diplomirana medicinska sestra, magistrica znanosti, višja predavateljica in avtorica številnih strokovnih člankov. Osem let je bila v vodstvu Evropske babiške zveze, za svoj doprinos stroki je prejela zlati znak, najvišje priznanje Zbornice - Zveze. Ob imenovanju na mesto predsednice konec marca letos, je poudarila pomen razvoja avtonomne stroke zdravstvene in babiške nege ter javnega, vsem dostopnega zdravstvenega sistema.
Gostja oddaje Odprto za srečanja je Anita Prelec, predsednica Zbornice - Zveze, krovne strokovne organizacije zdravstvene in babiške nege v Sloveniji, ki je z več kot 17 tisoč člani, najštevilčnejša poklicna skupina v zdravstvu. Anita Prelec je diplomirana medicinska sestra, magistrica znanosti, višja predavateljica in avtorica številnih strokovnih člankov. Osem let je bila v vodstvu Evropske babiške zveze, za svoj doprinos stroki je prejela zlati znak, najvišje priznanje Zbornice - Zveze. Ob imenovanju na mesto predsednice konec marca letos, je poudarila pomen razvoja avtonomne stroke zdravstvene in babiške nege ter javnega, vsem dostopnega zdravstvenega sistema.
V Cerkvi na Slovenskem je v maju potekal Teden molitve za nove duhovne poklice. Kakšno je pravzaprav stanje na področju duhovnih poklicev v Sloveniji? Prihodnji teden bomo v oddaji Sledi večnosti predstavili novomašnika, letos sta dva. Pred tem pa smo raziskali podrobneje, kakšno je sedanje stanje. Obiskali smo župnijo Dob in župnika Jureta Ferleža, ki je voditelj Komisije za poklicanost in nove duhovne poklice v ljubljanski nadškofiji.
V Cerkvi na Slovenskem je v maju potekal Teden molitve za nove duhovne poklice. Kakšno je pravzaprav stanje na področju duhovnih poklicev v Sloveniji? Prihodnji teden bomo v oddaji Sledi večnosti predstavili novomašnika, letos sta dva. Pred tem pa smo raziskali podrobneje, kakšno je sedanje stanje. Obiskali smo župnijo Dob in župnika Jureta Ferleža, ki je voditelj Komisije za poklicanost in nove duhovne poklice v ljubljanski nadškofiji.
"Pomembna je ljubezen do poklica, do predmeta, ki ga učiš, in do učencev ali odraslih, ki jim posreduješ svoje znanje," pravi gospa Magda Juvan, ki je vsa svoja službena leta preživela za katedrom na osnovni šoli Valentina Vodnika v Ljubljani. Učencem je skušala vzbuditi ljubezen do slovenskega jezika, do literature in slovnice, in pri tem nenehno iskala svoje poti, ki bi bile za učence kar najbolj zanimive. Ljubezen do jezika jo še vedno spremlja prav vsak dan. Nekaj utrinkov iz mozaika svojega življenja je podelila v pogovoru z Lucijo Fatur.
"Pomembna je ljubezen do poklica, do predmeta, ki ga učiš, in do učencev ali odraslih, ki jim posreduješ svoje znanje," pravi gospa Magda Juvan, ki je vsa svoja službena leta preživela za katedrom na osnovni šoli Valentina Vodnika v Ljubljani. Učencem je skušala vzbuditi ljubezen do slovenskega jezika, do literature in slovnice, in pri tem nenehno iskala svoje poti, ki bi bile za učence kar najbolj zanimive. Ljubezen do jezika jo še vedno spremlja prav vsak dan. Nekaj utrinkov iz mozaika svojega življenja je podelila v pogovoru z Lucijo Fatur.
V oddaji Izbrana proza predstavljamo odlomek iz knjige Velika pustolovščina Janje Vidmar. Ena izmed najbolj plodovitih slovenskih književnic – njen opus obsega več kot 70 knjig - pisateljuje že tri desetletja. Varnost redne zaposlitve je zamenjala za pisateljski poklic, ki je, kot pove v knjigi, poln vzponov in padcev. Kakšno je življenje nekoga, ki se je že v mladosti zapisal ustvarjalnosti? Kako se spopasti s pisateljsko blokado in strahom pred neuspehom? Vse to pisateljica pogumno popiše v knjigi, ki je namenjena najširšemu krogu bralcev. Interpretka: Sabina Kogovšek, režiserka: Saška Rakef, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Urban Gruden, urednica oddaje Ana Rozman, posneto leta 2025.
V oddaji Izbrana proza predstavljamo odlomek iz knjige Velika pustolovščina Janje Vidmar. Ena izmed najbolj plodovitih slovenskih književnic – njen opus obsega več kot 70 knjig - pisateljuje že tri desetletja. Varnost redne zaposlitve je zamenjala za pisateljski poklic, ki je, kot pove v knjigi, poln vzponov in padcev. Kakšno je življenje nekoga, ki se je že v mladosti zapisal ustvarjalnosti? Kako se spopasti s pisateljsko blokado in strahom pred neuspehom? Vse to pisateljica pogumno popiše v knjigi, ki je namenjena najširšemu krogu bralcev. Interpretka: Sabina Kogovšek, režiserka: Saška Rakef, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Urban Gruden, urednica oddaje Ana Rozman, posneto leta 2025.
Iz Loške doline prihaja današnja zgodba v rubriki None in nonoti. V Danah pri Starem trgu pri Ložu je odraščala danes 86-letna Vida Nusdorfer. Ljubezen in služba sta jo pripeljali v Vipavsko dolino. V Slapu pri Vipavi si je z možem ustvarila dom. Delala je kot bolničarka v šempetrski bolnišnici. O vsem tem je pripovedovala Mateji Grebenjak.
Iz Loške doline prihaja današnja zgodba v rubriki None in nonoti. V Danah pri Starem trgu pri Ložu je odraščala danes 86-letna Vida Nusdorfer. Ljubezen in služba sta jo pripeljali v Vipavsko dolino. V Slapu pri Vipavi si je z možem ustvarila dom. Delala je kot bolničarka v šempetrski bolnišnici. O vsem tem je pripovedovala Mateji Grebenjak.
Portoroško podjetje P&P je Petrolu poslalo nezavezujočo informativno ponudbo za nakup štirih bencinskih servisov, v Petrini, Črnem Vrhu nad Idrijo, Solčavi in Podkorenu. Konkretne cene v ponudbi še niso zapisali, saj želijo opraviti pregled poslovanja. V oddaji boste slišali še: - Na območju Žabijskega vrha na Tolminskem znova opazili dim. - Občina Bovec je pod drobnogledom glede prodaje Mangartske planine pred letom in pol. - Poletna šola astronomije v Ajdovščini je prvič mednarodna.
Portoroško podjetje P&P je Petrolu poslalo nezavezujočo informativno ponudbo za nakup štirih bencinskih servisov, v Petrini, Črnem Vrhu nad Idrijo, Solčavi in Podkorenu. Konkretne cene v ponudbi še niso zapisali, saj želijo opraviti pregled poslovanja. V oddaji boste slišali še: - Na območju Žabijskega vrha na Tolminskem znova opazili dim. - Občina Bovec je pod drobnogledom glede prodaje Mangartske planine pred letom in pol. - Poletna šola astronomije v Ajdovščini je prvič mednarodna.
Statistike, povezane z zdravjem in varnostjo kmetov in kmetic pri nas, so dramatične, uradne pa predvsem nepopolne. Kot pravi dr. Duška Knežević Hočevar z Družbenomedicinskega inštituta ZRC SAZU, so številke pomembno izhodišče. A ne kričijo. Zato je treba na teren. Že približno dve desetletji raziskuje počutje kmetov in kmetic na slovenskem podeželju. Kot antropologinja se v njihovo vsakdanjost ne vključuje le z opazovanjem – z njimi pakira moko, gre na žetev, k nedeljski maši, na veselico, ali pa ob slabi vremenski napovedi skupaj načrtujejo dan. Predvsem pa posluša in razpravlja, pri čemer se poskuša vživeti v pripovedi preučevane populacije. Opozarja, da so z vidika odločevalcev kmetje in kmetice danes predvsem izjemno sposobni podjetniki. Biti kmet ni zgolj poklic, je prepričana Knežević Hočevar, je način življenja, močna identiteta.
Statistike, povezane z zdravjem in varnostjo kmetov in kmetic pri nas, so dramatične, uradne pa predvsem nepopolne. Kot pravi dr. Duška Knežević Hočevar z Družbenomedicinskega inštituta ZRC SAZU, so številke pomembno izhodišče. A ne kričijo. Zato je treba na teren. Že približno dve desetletji raziskuje počutje kmetov in kmetic na slovenskem podeželju. Kot antropologinja se v njihovo vsakdanjost ne vključuje le z opazovanjem – z njimi pakira moko, gre na žetev, k nedeljski maši, na veselico, ali pa ob slabi vremenski napovedi skupaj načrtujejo dan. Predvsem pa posluša in razpravlja, pri čemer se poskuša vživeti v pripovedi preučevane populacije. Opozarja, da so z vidika odločevalcev kmetje in kmetice danes predvsem izjemno sposobni podjetniki. Biti kmet ni zgolj poklic, je prepričana Knežević Hočevar, je način življenja, močna identiteta.
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Široko zaprta vrata Slavka Pregla, Cirkus Astralis Zorana Predina, Ali smo bili to mi Luize Bouharaoue v prevodu Selme Skenderović in Fine de Claire Daniela Gustafssona v prevodu Lucije Stupice so novosti s polic Cankarjeve založbe.
Široko zaprta vrata Slavka Pregla, Cirkus Astralis Zorana Predina, Ali smo bili to mi Luize Bouharaoue v prevodu Selme Skenderović in Fine de Claire Daniela Gustafssona v prevodu Lucije Stupice so novosti s polic Cankarjeve založbe.
Vklop, oddaja Slovencev v Italiji
Tema oddaje je poklic igralca. Gostji v studiu sta tržaški igralki Lara Komar in Patrizia Jurinčič Finžgar. Voditelja Romea Grebenška in sodelujoče dijake zanimajo različni vidiki igralskega poklica povezani z odrskim, televizijskim in filmskih nastopanjem, in sicer kako Patrizia in Lara premagujeta tremo, kako se spopadata z novimi izzivi, kako doživljata materinstvo tudi v povezavi z zahtevami nastopanja. Uredništvo oddaje sestavljajo Poljanka Doljak, Nataša Ferletič, Antje Gruden in Jan Leopoli, ki podpisuje tudi režijo.
Tema oddaje je poklic igralca. Gostji v studiu sta tržaški igralki Lara Komar in Patrizia Jurinčič Finžgar. Voditelja Romea Grebenška in sodelujoče dijake zanimajo različni vidiki igralskega poklica povezani z odrskim, televizijskim in filmskih nastopanjem, in sicer kako Patrizia in Lara premagujeta tremo, kako se spopadata z novimi izzivi, kako doživljata materinstvo tudi v povezavi z zahtevami nastopanja. Uredništvo oddaje sestavljajo Poljanka Doljak, Nataša Ferletič, Antje Gruden in Jan Leopoli, ki podpisuje tudi režijo.
Tomaž Grušovnik je po poklicu filozof, ki pa svoje filozofske in znanstvene ugotovitve pogosto povzame in približa sleherniku z esejističnimi besedili. Tako je v esejistični zbirki Argumenti na krožniku (zbirka Klasična Šerpa, LUD Šerpa) argumentirano in berljivo predstavil prevladujoč odnos do živali in zakaj je tak odnos še kako problematičen. V pogovoru z Markom Goljo med drugim opozori, da »kjer koli se dogajajo krivice živim bitjem, je to slabo za vsako živo bitje, tako za človeka kot za živali.« Nikar ne zamudite.
Tomaž Grušovnik je po poklicu filozof, ki pa svoje filozofske in znanstvene ugotovitve pogosto povzame in približa sleherniku z esejističnimi besedili. Tako je v esejistični zbirki Argumenti na krožniku (zbirka Klasična Šerpa, LUD Šerpa) argumentirano in berljivo predstavil prevladujoč odnos do živali in zakaj je tak odnos še kako problematičen. V pogovoru z Markom Goljo med drugim opozori, da »kjer koli se dogajajo krivice živim bitjem, je to slabo za vsako živo bitje, tako za človeka kot za živali.« Nikar ne zamudite.
Ime tedna je postal Klemen Kovačič gledališki in filmski igralec, ki je za avtorsko predstavo Agmisterij na letošnjem 12. bienalu sodobne plesne umetnosti Gibanica prejel tako osrednjo kot nagrado občinstva. Nagrado za najboljšega igralca pa je prejel tudi na Tednu slovenske drame. Član Slovenskega mladinskega gledališča deluje tudi na področju avtorskega gledališča in je eden izmed ustanovnih članov kolektiva Počemučka.
Ime tedna je postal Klemen Kovačič gledališki in filmski igralec, ki je za avtorsko predstavo Agmisterij na letošnjem 12. bienalu sodobne plesne umetnosti Gibanica prejel tako osrednjo kot nagrado občinstva. Nagrado za najboljšega igralca pa je prejel tudi na Tednu slovenske drame. Član Slovenskega mladinskega gledališča deluje tudi na področju avtorskega gledališča in je eden izmed ustanovnih članov kolektiva Počemučka.
Te zanima, kako grdo si je Jože privoščil Firbcologe? Potem nujno poglej to epizodo! In veš, kaj je bil njegov izgovor? Vsak dan je lahko spomin na prvi april – njegov najljubši praznik. Tole kliče po maščevanju! Kako se domisliti ustvarjalnih rešitev, raziskujeta tudi Maša in Lovro, ki sta se pridružila treningu kreativnega razmišljanja na CIRIUS Vipava, Lars in Mara Lina se učita, kako speči okusne mafine, Khaleesi Luna in Jaka pa raziskujeta poklic primatologa. V studiu pa je že napeto …
Te zanima, kako grdo si je Jože privoščil Firbcologe? Potem nujno poglej to epizodo! In veš, kaj je bil njegov izgovor? Vsak dan je lahko spomin na prvi april – njegov najljubši praznik. Tole kliče po maščevanju! Kako se domisliti ustvarjalnih rešitev, raziskujeta tudi Maša in Lovro, ki sta se pridružila treningu kreativnega razmišljanja na CIRIUS Vipava, Lars in Mara Lina se učita, kako speči okusne mafine, Khaleesi Luna in Jaka pa raziskujeta poklic primatologa. V studiu pa je že napeto …
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Bruselj je evropska metropola in prestolnica Kraljevine Belgije. Je slikovito in zabavno mesto, v katerem imata osrednjo vlogo dobra hrana in pijača. Tukajšnji prebivalci govorijo flamsko in francosko, vsem pa je skupna ljubezen do hrane in kuhanja. Nekateri poklici so tu še posebno cenjeni, na primer izdelovalec čokolade. Laurent Gerbaud in Eugenie Gillot sta dva od nekaj ducatov čokoladarjev. Laurent bi moral postati odvetnik, a je v babičini kleti že med študijem na skrivaj delal čokoladne pralineje.
Bruselj je evropska metropola in prestolnica Kraljevine Belgije. Je slikovito in zabavno mesto, v katerem imata osrednjo vlogo dobra hrana in pijača. Tukajšnji prebivalci govorijo flamsko in francosko, vsem pa je skupna ljubezen do hrane in kuhanja. Nekateri poklici so tu še posebno cenjeni, na primer izdelovalec čokolade. Laurent Gerbaud in Eugenie Gillot sta dva od nekaj ducatov čokoladarjev. Laurent bi moral postati odvetnik, a je v babičini kleti že med študijem na skrivaj delal čokoladne pralineje.
V torkovi oddaji bomo preverili, kaj za domačo kinematografijo pomenijo kar tri nominacije za evropske filmske nagrade, in z mestnim viničarjem razjasnili, ali je Stara trta res izgubila svoj rekord proti tekmici iz Tibeta, nato pa se bomo posvetili prepoznavanju znakov zasvojenosti z zasloni pri mladostnikih, posadili božični terarij v družbi krokodiljih pupkov ter druženje sklenili s svežo glasbo Parvani Violet. Goran Obradovič se bo celotno jutri preizkušal v poklicu picopeka, v studiu pa bosta tudi tokrat Katja Treer in Andrej Geržina.
V torkovi oddaji bomo preverili, kaj za domačo kinematografijo pomenijo kar tri nominacije za evropske filmske nagrade, in z mestnim viničarjem razjasnili, ali je Stara trta res izgubila svoj rekord proti tekmici iz Tibeta, nato pa se bomo posvetili prepoznavanju znakov zasvojenosti z zasloni pri mladostnikih, posadili božični terarij v družbi krokodiljih pupkov ter druženje sklenili s svežo glasbo Parvani Violet. Goran Obradovič se bo celotno jutri preizkušal v poklicu picopeka, v studiu pa bosta tudi tokrat Katja Treer in Andrej Geržina.
Svetovni dan učiteljev se letos posveča vlogi učiteljev in vzgojiteljev pri sooblikovanju prihodnosti sveta. Da je njihovo poslanstvo izjemnega pomena za mlade generacije, meni tudi nekdanja učiteljica Vera Poljšak. Od začetka 50-ih let minulega stoletja je poučevala na slovenskih šolah na Tržaškem, nazadnje v Barkovljah, kjer je še vedno dejavna v kulturnem društvu. Za učiteljski poklic se je navdušila že, ko je sama obiskovala prvi razred. Kot večkrat pravi, je rojena učiteljica. Prizadevala si je, da bi učenci razumeli snov in jim na vse načine pomagala z veliko iznajdljivosti, veselja, potrpežljivosti, ki jih je vnesla v svoj poklic.
Svetovni dan učiteljev se letos posveča vlogi učiteljev in vzgojiteljev pri sooblikovanju prihodnosti sveta. Da je njihovo poslanstvo izjemnega pomena za mlade generacije, meni tudi nekdanja učiteljica Vera Poljšak. Od začetka 50-ih let minulega stoletja je poučevala na slovenskih šolah na Tržaškem, nazadnje v Barkovljah, kjer je še vedno dejavna v kulturnem društvu. Za učiteljski poklic se je navdušila že, ko je sama obiskovala prvi razred. Kot večkrat pravi, je rojena učiteljica. Prizadevala si je, da bi učenci razumeli snov in jim na vse načine pomagala z veliko iznajdljivosti, veselja, potrpežljivosti, ki jih je vnesla v svoj poklic.
V času, ko se mladi odločajo za poklicno pot, smo se vprašali, kateri so poklici prihodnosti. Projekcije kažejo, da bodo mladi lahko v svojem življenju zamenjali od pet do sedem poklicev, približno 60 odstotkov delovnih mest, ki jih bodo zasedli današnji osnovnošolci, pa sploh še ne obstaja. Zakaj se vse manj mladih odloča za obrtniške poklice, kako dvigniti ugled delu v gostinstvu in turizmu, in kako lahko umetna inteligenca pripomore k odločitvi za delo v kmetijstvu
V času, ko se mladi odločajo za poklicno pot, smo se vprašali, kateri so poklici prihodnosti. Projekcije kažejo, da bodo mladi lahko v svojem življenju zamenjali od pet do sedem poklicev, približno 60 odstotkov delovnih mest, ki jih bodo zasedli današnji osnovnošolci, pa sploh še ne obstaja. Zakaj se vse manj mladih odloča za obrtniške poklice, kako dvigniti ugled delu v gostinstvu in turizmu, in kako lahko umetna inteligenca pripomore k odločitvi za delo v kmetijstvu
Sveža glasba slovenskih izvajalcev, ki so zjutraj slišati še posebej čudovito.
Sveža glasba slovenskih izvajalcev, ki so zjutraj slišati še posebej čudovito.
Skozi leta ste jo spoznali kot odlično interpretko, zdaj je čas za Ano avtorico. In odlično interpretko. Z zasedbo SOUL cast.
Skozi leta ste jo spoznali kot odlično interpretko, zdaj je čas za Ano avtorico. In odlično interpretko. Z zasedbo SOUL cast.
Navdušiti mlade za zgodovino in jim predati spoznanje, da to ni zaprašena veda, temveč znanje, ki osvetljuje in osmišlja čas, v katerem živimo, gotovo ni lahka naloga. To že več kot 20 let počne profesorica zgodovine in sociologije Špela Frantar, saj verjame, da je učiteljstvo ne le poklic, temveč poslanstvo. Do tega je sicer prišla po naključju – pričakovala je, da bo po študiju delala v slovenski obveščevalni službi, ne pa v razredu. Špelo Frantar smo spoznali v oddaji Razkošje v glavi!
Navdušiti mlade za zgodovino in jim predati spoznanje, da to ni zaprašena veda, temveč znanje, ki osvetljuje in osmišlja čas, v katerem živimo, gotovo ni lahka naloga. To že več kot 20 let počne profesorica zgodovine in sociologije Špela Frantar, saj verjame, da je učiteljstvo ne le poklic, temveč poslanstvo. Do tega je sicer prišla po naključju – pričakovala je, da bo po študiju delala v slovenski obveščevalni službi, ne pa v razredu. Špelo Frantar smo spoznali v oddaji Razkošje v glavi!
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Ste vedeli, da imajo sodarji svojega boga? V današnjih NaPOTkih, ki jih je pripravila Darja Pograjc, razkrijemo, kako se imenuje. Stare obrti raziskujemo ob nedeljah na Prvem in sodarstvo je naslednja, šesta po vrsti. Kot boste slišali delo sodarja združuje številna znanja: znanja s področja lesarstva, sommeliejsko znanje in seveda znanje izdelave sodov, ki vključuje poznavanje postopkov segrevanja, krivljenja in obžiganja sodov. Obiskali smo sodarstvo Učakar na Vranskem!
Ste vedeli, da imajo sodarji svojega boga? V današnjih NaPOTkih, ki jih je pripravila Darja Pograjc, razkrijemo, kako se imenuje. Stare obrti raziskujemo ob nedeljah na Prvem in sodarstvo je naslednja, šesta po vrsti. Kot boste slišali delo sodarja združuje številna znanja: znanja s področja lesarstva, sommeliejsko znanje in seveda znanje izdelave sodov, ki vključuje poznavanje postopkov segrevanja, krivljenja in obžiganja sodov. Obiskali smo sodarstvo Učakar na Vranskem!
V sredo, 27. marca, na mednarodni dan gledališča, se je v Prešernovem gledališču Kranj začel 54. Teden slovenske drame, festival, ki pozornost javnosti usmerja k dramskim besedilom in vrhunskim gledališkim dosežkom. Ob začetku Tedna slovenske drame gostimo v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom dramskega igralca Aljošo Trnovška, člana Prešernovega gledališča in dobitnika nagrade julija za izjemno igralsko stvaritev za vlogo Petra v predstavi Deževen dan v Gurlitschu Milana Ramšaka Markovića v režiji Sebastijana Horvata. O tej vlogi, pa tudi o njegovi siceršnji igralski poti je pripovedoval Tadeji Krečič
V sredo, 27. marca, na mednarodni dan gledališča, se je v Prešernovem gledališču Kranj začel 54. Teden slovenske drame, festival, ki pozornost javnosti usmerja k dramskim besedilom in vrhunskim gledališkim dosežkom. Ob začetku Tedna slovenske drame gostimo v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom dramskega igralca Aljošo Trnovška, člana Prešernovega gledališča in dobitnika nagrade julija za izjemno igralsko stvaritev za vlogo Petra v predstavi Deževen dan v Gurlitschu Milana Ramšaka Markovića v režiji Sebastijana Horvata. O tej vlogi, pa tudi o njegovi siceršnji igralski poti je pripovedoval Tadeji Krečič
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Koliko je vredno delo umetnikov? Kakšno je razmerje med družbeno in ekonomsko vrednostjo dela? Kakšne službe ameriški antropolog David Graeber imenuje "bulšihti"? V oddaji se bomo pogovarjali z eno najpomembnejših danskih pesnic, Pio Tafdrup, ki je bila letos častna gostja Dnevov poezije in vina in se preživlja izključno s pisateljevanjem. Predstavili bomo italijanski kolektiv Cinetico, ki je nastopil na festivalu Mladi levi – njegovi člani opravljajo vrsto neumetniških služb, ki jim omogočajo umetniško delo. V oddaji še o predstavi Mini teatra Bartleby, pisar. Predstava, ki je bila pred leti nagrajena na festivalu Borštnikovo srečanje, je nastala po znameniti kratki zgodbi Hermana Melvilla. Gostje v studiu: Nataša Živković, Eva Matjaž, dr. Blaž Kosovel in Barbara Kanc.
Koliko je vredno delo umetnikov? Kakšno je razmerje med družbeno in ekonomsko vrednostjo dela? Kakšne službe ameriški antropolog David Graeber imenuje "bulšihti"? V oddaji se bomo pogovarjali z eno najpomembnejših danskih pesnic, Pio Tafdrup, ki je bila letos častna gostja Dnevov poezije in vina in se preživlja izključno s pisateljevanjem. Predstavili bomo italijanski kolektiv Cinetico, ki je nastopil na festivalu Mladi levi – njegovi člani opravljajo vrsto neumetniških služb, ki jim omogočajo umetniško delo. V oddaji še o predstavi Mini teatra Bartleby, pisar. Predstava, ki je bila pred leti nagrajena na festivalu Borštnikovo srečanje, je nastala po znameniti kratki zgodbi Hermana Melvilla. Gostje v studiu: Nataša Živković, Eva Matjaž, dr. Blaž Kosovel in Barbara Kanc.
Znano je, da imajo šole velike težave s pomanjkanjem kadrov. Premalo je učiteljev tako v osnovnih kot v srednjih šolah. Najbolj izrazito je pomanjkanje šolnikov s področja naravoslovja in matematike, tehničnih predmetov in informatike, primanjkuje pa tudi strokovnjakov za delo z otroki s posebnimi potrebami. In posledice? Na eni strani izgoreli zaposleni, na drugi pa slabša kakovost v izobraževalnem sistemu. Več v prispevku Urške Valjavec
Znano je, da imajo šole velike težave s pomanjkanjem kadrov. Premalo je učiteljev tako v osnovnih kot v srednjih šolah. Najbolj izrazito je pomanjkanje šolnikov s področja naravoslovja in matematike, tehničnih predmetov in informatike, primanjkuje pa tudi strokovnjakov za delo z otroki s posebnimi potrebami. In posledice? Na eni strani izgoreli zaposleni, na drugi pa slabša kakovost v izobraževalnem sistemu. Več v prispevku Urške Valjavec
Bodo v prihodnosti delo opravljali ljudje ali stroji? Kateri tradicionalni poklici bodo še vedno obstajali čez deset let in katere bo nadomestila tehnologija? Medtem ko umetna inteligenca in avtomatizacija prevzemata številne naloge, primanjkuje kadrov v deficitarnih poklicih. Osnovnošolci in dijaki, ki se jutri in v soboto odpravljajo na informativne dneve, bodo morali skrbno izbrati karierno pot, ki bo združevala tehnološke veščine in človeški pristop. Kakšni so trenutni trendi in katere spremembe se obetajo na slovenskem trgu dela, nam je pojasnil mag. Ivan Papič, predsednik Slovenske kadrovske zveze.
Bodo v prihodnosti delo opravljali ljudje ali stroji? Kateri tradicionalni poklici bodo še vedno obstajali čez deset let in katere bo nadomestila tehnologija? Medtem ko umetna inteligenca in avtomatizacija prevzemata številne naloge, primanjkuje kadrov v deficitarnih poklicih. Osnovnošolci in dijaki, ki se jutri in v soboto odpravljajo na informativne dneve, bodo morali skrbno izbrati karierno pot, ki bo združevala tehnološke veščine in človeški pristop. Kakšni so trenutni trendi in katere spremembe se obetajo na slovenskem trgu dela, nam je pojasnil mag. Ivan Papič, predsednik Slovenske kadrovske zveze.
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Danes si življenje brez telefona težko predstavljamo. S telefonijo pa je bil vse življenje povezan danes 85-letni Franc Modrijančič, rojen v Breginju. V prestolnici je zaključil šolanje na Šoli za telekomunikacijo in se zaposlil kot vzdrževalec stacionarnih telefonov. Tudi o poklicu, ki danes izginja, se je z njim pogovarjala Mateja Grebenjak.
Danes si življenje brez telefona težko predstavljamo. S telefonijo pa je bil vse življenje povezan danes 85-letni Franc Modrijančič, rojen v Breginju. V prestolnici je zaključil šolanje na Šoli za telekomunikacijo in se zaposlil kot vzdrževalec stacionarnih telefonov. Tudi o poklicu, ki danes izginja, se je z njim pogovarjala Mateja Grebenjak.
V Slovenski kinoteki še do 6. maja poteka prva pregledna retrospektiva filmov Maje Weiss, prve slovenske režiserke, ki je posnela celovečerni film (to je bil leta 2002 Varuh meje). Maja Weiss je poleg fantastične romantike igranih del, kot so zapisali v Kinoteki, tudi najplodovitejša slovenska dokumentaristka; njeno delo zaznamujeta neomajna etična drža in pozorno obravnavanje žgočih in obrobnih družbenih tem. Na primer v dokumentarcih, kot so Judje na Slovenskem, Kam je izginil delavski razred?, Odkrivanje Skritega spomina Angele Vode, Banditenkinder: slovenskemu narodu ukradeni otroci in Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna, Cesta bratstva in enotnosti. Pa treh filmih, ki se osredotočajo na Sudan in jih je posnela skupaj s Tomom Križnarjem: Nuba, čisti ljudje Dar Fur, vojna za vodo ter Oči in ušesa Boga. Retrospektivo, ki so jo pripravili tudi v sodelovanju s Festivalom dokumentarnega filma in s katero v Kinoteki skušajo prikazati razvoj avtorskega izraza ustvarjalke, ki čez dva dni praznuje šestdesetletnico, so pospremili tudi z razstavo. Pred naš mikrofon pa je Majo Weiss, eno najuspešnejših in cenjenih slovenskih filmskih režiserk, povabila Tina Poglajen.
V Slovenski kinoteki še do 6. maja poteka prva pregledna retrospektiva filmov Maje Weiss, prve slovenske režiserke, ki je posnela celovečerni film (to je bil leta 2002 Varuh meje). Maja Weiss je poleg fantastične romantike igranih del, kot so zapisali v Kinoteki, tudi najplodovitejša slovenska dokumentaristka; njeno delo zaznamujeta neomajna etična drža in pozorno obravnavanje žgočih in obrobnih družbenih tem. Na primer v dokumentarcih, kot so Judje na Slovenskem, Kam je izginil delavski razred?, Odkrivanje Skritega spomina Angele Vode, Banditenkinder: slovenskemu narodu ukradeni otroci in Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna, Cesta bratstva in enotnosti. Pa treh filmih, ki se osredotočajo na Sudan in jih je posnela skupaj s Tomom Križnarjem: Nuba, čisti ljudje Dar Fur, vojna za vodo ter Oči in ušesa Boga. Retrospektivo, ki so jo pripravili tudi v sodelovanju s Festivalom dokumentarnega filma in s katero v Kinoteki skušajo prikazati razvoj avtorskega izraza ustvarjalke, ki čez dva dni praznuje šestdesetletnico, so pospremili tudi z razstavo. Pred naš mikrofon pa je Majo Weiss, eno najuspešnejših in cenjenih slovenskih filmskih režiserk, povabila Tina Poglajen.
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Študentke in študenti so začeli novo študijsko leto. Katere novosti jih čakajo; kateri so najbolj priljubljeni študijski programi; kakšen je prehod iz prvega v drugi letnik dodiplomskega študija; kako bodo pristojni reševali občutno pomanjkanje študentskih namestitev; kaj prinaša nov zakon o visokem šolstvu? Odgovore na nanizana vprašanja iščemo v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije; dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani; dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru; dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem; Luka Mihalič, predsednik Študentske organizacije Slovenije.
Študentke in študenti so začeli novo študijsko leto. Katere novosti jih čakajo; kateri so najbolj priljubljeni študijski programi; kakšen je prehod iz prvega v drugi letnik dodiplomskega študija; kako bodo pristojni reševali občutno pomanjkanje študentskih namestitev; kaj prinaša nov zakon o visokem šolstvu? Odgovore na nanizana vprašanja iščemo v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije; dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani; dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru; dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem; Luka Mihalič, predsednik Študentske organizacije Slovenije.
Plesne oddaje – domača produkcija
O zgodovinski poti glasbenega konservatorija v Ljubljani, iz katerega izhaja tudi Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, bosta spregovorila muzikolog dr. Leon Stefanija in Polona Češarek, direktorica Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. Vizualno razgibano televizijsko vinjeto bogatijo izjave dijakov in učencev konservatorija ter utrinki z vaj.
O zgodovinski poti glasbenega konservatorija v Ljubljani, iz katerega izhaja tudi Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, bosta spregovorila muzikolog dr. Leon Stefanija in Polona Češarek, direktorica Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. Vizualno razgibano televizijsko vinjeto bogatijo izjave dijakov in učencev konservatorija ter utrinki z vaj.
Predstavljamo manj znane poklice. Takšne, za katere se mladi morda ne odločajo pogosto. Pa vendar so za nekatere prav ti poklici sanjski. V seriji oddaj bomo spoznavali mlade, ki šele začenjajo stopati po poklicnih poteh, ter njihove mentorje, ki jih pri tem usmerjajo in ki so videli, kako se je poklic v zadnjih desetletjih spreminjal.
Predstavljamo manj znane poklice. Takšne, za katere se mladi morda ne odločajo pogosto. Pa vendar so za nekatere prav ti poklici sanjski. V seriji oddaj bomo spoznavali mlade, ki šele začenjajo stopati po poklicnih poteh, ter njihove mentorje, ki jih pri tem usmerjajo in ki so videli, kako se je poklic v zadnjih desetletjih spreminjal.
Pomemben slovaropisni dosežek 19. stoletja Prvo predavanje na novi ljubljanski univerzi V diplomatski službi Kraljevine Jugoslavije in Republike Slovenije Leta 1800 se je v Vrbi na Gorenjskem rodil naš največji pesnik France Prešeren. Po poklicu je bil pravnik, vendar dolgo ni mogel opravljati odvetniškega dela, saj je bil preveč nekonformističen in je zavračal takratne norme zasebnega, političnega in verskega življenja, bil pa je tudi neprikrito svobodomiseln. Pisal je klasično romantično poezijo, hkrati pa tudi preproste romance in balade, vezane na domačo ljudsko pesniško tradicijo. Njegova poezija je bila v slovenskem konservativnem okolju nov, nenavaden pojav ter je vzbudila močno moralistično in literarno nasprotovanje. Najbolj vsestransko je svoj pesniški opus predstavil v zbirki Poezije, izdani decembra leta 1846. Takratna literarna kritika te Prešernove zbirke ni sprejela z navdušenjem, saj ni zmogla razumeti in ovrednotiti njene duhovne, jezikoslovne in umetniške vrednosti.
Pomemben slovaropisni dosežek 19. stoletja Prvo predavanje na novi ljubljanski univerzi V diplomatski službi Kraljevine Jugoslavije in Republike Slovenije Leta 1800 se je v Vrbi na Gorenjskem rodil naš največji pesnik France Prešeren. Po poklicu je bil pravnik, vendar dolgo ni mogel opravljati odvetniškega dela, saj je bil preveč nekonformističen in je zavračal takratne norme zasebnega, političnega in verskega življenja, bil pa je tudi neprikrito svobodomiseln. Pisal je klasično romantično poezijo, hkrati pa tudi preproste romance in balade, vezane na domačo ljudsko pesniško tradicijo. Njegova poezija je bila v slovenskem konservativnem okolju nov, nenavaden pojav ter je vzbudila močno moralistično in literarno nasprotovanje. Najbolj vsestransko je svoj pesniški opus predstavil v zbirki Poezije, izdani decembra leta 1846. Takratna literarna kritika te Prešernove zbirke ni sprejela z navdušenjem, saj ni zmogla razumeti in ovrednotiti njene duhovne, jezikoslovne in umetniške vrednosti.