Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Namen posveta je predstaviti celovit pogled na mobilnost invalidov in starejših v Sloveniji ter spodbuditi povezovanje različnih podatkov in storitev v enotno državno platformo za večjo mobilnost invalidov in starejših oseb s ciljem razvijanja vključujoče družbe in omogočanja boljše kvalitete življenja osebam z različno invalidnostjo. Ključno bi bilo povezati slovensko znanje in institucije, predvsem pri razvoju različnih storitev mobilnosti in spletne dostopnosti, ter pospešiti procese implementacije rešitev, ki praviloma z ekonomskega vidika niso zanimive, zato ti procesi še vedno trajajo predolgo. Nujno je zavedanje, da mobilnost ni samoumevna, ampak je predpogoj za opravljanje aktivnosti oseb z različno invalidnostjo v vsakdanjem življenju. V Sloveniji namreč živi okoli 170.000 invalidov, 21 % prebivalcev je starejših od 65 let, kar 45 % slovenskega prebivalstva pa se uvršča med ranljive skupine udeležencev v prometu. Posvet bo več kot dobra priložnost, da ključni deležniki na področju mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi odločevalcem predstavijo dosedanje izkušnje in opažanja, predvsem pa da vsi skupaj čim prej poiščemo dolgoročne rešitve. Želja soorganizatorjev posveta (Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, Geodetskega inštituta Slovenije in Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije) je pripraviti predlog skupnih operativnih korakov za rešitev problematike mobilnosti in dostopnosti invalidov in starejših v slovenskem prostoru.
Namen posveta je predstaviti celovit pogled na mobilnost invalidov in starejših v Sloveniji ter spodbuditi povezovanje različnih podatkov in storitev v enotno državno platformo za večjo mobilnost invalidov in starejših oseb s ciljem razvijanja vključujoče družbe in omogočanja boljše kvalitete življenja osebam z različno invalidnostjo. Ključno bi bilo povezati slovensko znanje in institucije, predvsem pri razvoju različnih storitev mobilnosti in spletne dostopnosti, ter pospešiti procese implementacije rešitev, ki praviloma z ekonomskega vidika niso zanimive, zato ti procesi še vedno trajajo predolgo. Nujno je zavedanje, da mobilnost ni samoumevna, ampak je predpogoj za opravljanje aktivnosti oseb z različno invalidnostjo v vsakdanjem življenju. V Sloveniji namreč živi okoli 170.000 invalidov, 21 % prebivalcev je starejših od 65 let, kar 45 % slovenskega prebivalstva pa se uvršča med ranljive skupine udeležencev v prometu. Posvet bo več kot dobra priložnost, da ključni deležniki na področju mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi odločevalcem predstavijo dosedanje izkušnje in opažanja, predvsem pa da vsi skupaj čim prej poiščemo dolgoročne rešitve. Želja soorganizatorjev posveta (Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, Geodetskega inštituta Slovenije in Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije) je pripraviti predlog skupnih operativnih korakov za rešitev problematike mobilnosti in dostopnosti invalidov in starejših v slovenskem prostoru.
Mestna občina Nova Gorica in Občina Gorica skupaj nosita laskavi naslov Evropska prestolnica kulture 2025, ki sta ga pridobili po uspešni prijavi na razpis in dvofaznem izbirnem postopku decembra 2020. Prepričala sta posebnost obmejnih občin, ki so ju razdelile vojne, združila pa sodelovanje in tesno prijateljstvo. Nova Gorica in Gorica sta siato postavili ambiciozen cilj – postati čezmejna evropska prestolnica kulture. Za dosego končnega cilja morata slediti prijavni knjigi, saj je projekt pod imenom GO! BORDERLESS pod stalnim nadzorom Strokovnega sveta EPK, ki ga je imenovala Evropska komisija. Projekt se je do sedaj srečal z različnimi izzivi tako v programskem kot infrastrukturnem delu. Ker je projekt čezmejni, so se zaradi različne zakonodaje in načina financiranja pojavile težave, saj Slovenija nima pokrajin, tako kot jih ima Italija. Projekt je tudi pod časovnim pritiskom, saj se naglo približuje datum uradne otvoritve, ki bo na slovenski kulturni praznik 8. februarja 2025. Posvet v Državnem svetu je namenjen seznanitvi vseh zainteresiranih s potekom projekta. Ob zaključku posveta bodo udeleženci pristojne opozorili na morebitna nerešena vprašanja in dali pobude.
Mestna občina Nova Gorica in Občina Gorica skupaj nosita laskavi naslov Evropska prestolnica kulture 2025, ki sta ga pridobili po uspešni prijavi na razpis in dvofaznem izbirnem postopku decembra 2020. Prepričala sta posebnost obmejnih občin, ki so ju razdelile vojne, združila pa sodelovanje in tesno prijateljstvo. Nova Gorica in Gorica sta siato postavili ambiciozen cilj – postati čezmejna evropska prestolnica kulture. Za dosego končnega cilja morata slediti prijavni knjigi, saj je projekt pod imenom GO! BORDERLESS pod stalnim nadzorom Strokovnega sveta EPK, ki ga je imenovala Evropska komisija. Projekt se je do sedaj srečal z različnimi izzivi tako v programskem kot infrastrukturnem delu. Ker je projekt čezmejni, so se zaradi različne zakonodaje in načina financiranja pojavile težave, saj Slovenija nima pokrajin, tako kot jih ima Italija. Projekt je tudi pod časovnim pritiskom, saj se naglo približuje datum uradne otvoritve, ki bo na slovenski kulturni praznik 8. februarja 2025. Posvet v Državnem svetu je namenjen seznanitvi vseh zainteresiranih s potekom projekta. Ob zaključku posveta bodo udeleženci pristojne opozorili na morebitna nerešena vprašanja in dali pobude.
Namen posveta je prekiniti napetosti med deležniki v celotni prehranski verigi ter jih spodbuditi k povečanju samooskrbe s hrano v Sloveniji na segmentu proizvodov, za katere v naši državi obstajajo pogoji za pridelavo in predelavo. Cilj posveta je poiskati sistemske rešitve za zagotavljanje prehranske varnosti s stabilno pridelavo in predelavo ter dobavo varne, kakovostne in potrošniku dostopne hrane, upoštevajoč standarde na nacionalni ravni in ravni Evropske unije. Z namenom zasledovanja teh ciljev želijo pobudniki posveta identificirati zaznane slabosti in težave v verigi preskrbe s hrano z vidika posameznega deležnika, tudi v smislu odprave administrativnih ovir, ter oblikovati predloge za izboljšanje stanja. Na posvetu bodo predstavljene tudi številne dobre prakse, ki jih že izvajajo nekateri deležniki v verigi preskrbe s hrano v Sloveniji in v širši regiji.
Namen posveta je prekiniti napetosti med deležniki v celotni prehranski verigi ter jih spodbuditi k povečanju samooskrbe s hrano v Sloveniji na segmentu proizvodov, za katere v naši državi obstajajo pogoji za pridelavo in predelavo. Cilj posveta je poiskati sistemske rešitve za zagotavljanje prehranske varnosti s stabilno pridelavo in predelavo ter dobavo varne, kakovostne in potrošniku dostopne hrane, upoštevajoč standarde na nacionalni ravni in ravni Evropske unije. Z namenom zasledovanja teh ciljev želijo pobudniki posveta identificirati zaznane slabosti in težave v verigi preskrbe s hrano z vidika posameznega deležnika, tudi v smislu odprave administrativnih ovir, ter oblikovati predloge za izboljšanje stanja. Na posvetu bodo predstavljene tudi številne dobre prakse, ki jih že izvajajo nekateri deležniki v verigi preskrbe s hrano v Sloveniji in v širši regiji.
V zadnjih letih smo priča velikim spremembam v staležu posameznih vrst divjih živali, ki povzročajo več škode, kar ima velik vpliv na ekonomičnost kmetovanja in gozdarjenja. Lovska organizacija je skladno z zakonom dolžna in upravičena uravnavati populacije lovne divjadi ter poravnavati škodo po lovni divjadi na površinah, ki so opredeljene kot lovne površine, medtem ko je poravnavanje škode na nelovnih kmetijskih površinah v breme države. Vse prepogosto se dogaja, da škoda nastala po divjadi ni, ali pa je napačno evidentirana, kar povzroča konflikte med oškodovanci in zavezanci za poravnavo škod. Posvet vsebinsko ponuja informacije o pristojnostih organov in organizacij, načinih preprečevanja in rokih ter postopkih nadomestila škod.
V zadnjih letih smo priča velikim spremembam v staležu posameznih vrst divjih živali, ki povzročajo več škode, kar ima velik vpliv na ekonomičnost kmetovanja in gozdarjenja. Lovska organizacija je skladno z zakonom dolžna in upravičena uravnavati populacije lovne divjadi ter poravnavati škodo po lovni divjadi na površinah, ki so opredeljene kot lovne površine, medtem ko je poravnavanje škode na nelovnih kmetijskih površinah v breme države. Vse prepogosto se dogaja, da škoda nastala po divjadi ni, ali pa je napačno evidentirana, kar povzroča konflikte med oškodovanci in zavezanci za poravnavo škod. Posvet vsebinsko ponuja informacije o pristojnostih organov in organizacij, načinih preprečevanja in rokih ter postopkih nadomestila škod.
Državni svet Republike Slovenije, Združenje občin Slovenije, Skupnost občin Slovenije in Združenje mestnih občin Slovenije organizirajo posvet z naslovom Finančna avtonomija slovenske lokalne samouprave, ki bo v ponedeljek, 15. aprila 2024, ob 11.30.
Državni svet Republike Slovenije, Združenje občin Slovenije, Skupnost občin Slovenije in Združenje mestnih občin Slovenije organizirajo posvet z naslovom Finančna avtonomija slovenske lokalne samouprave, ki bo v ponedeljek, 15. aprila 2024, ob 11.30.
Mladi parlamentarci in parlamentarke bodo v okviru teme "Duševno zdravje otrok in mladih" najprej razpravljali v štirih delovnih skupinah (Kaj je duševno zdravje?; Vpliv okolja na moje duševno zdravje; Moji viri pomoči; Spremembe za krepitev mojega razvoja), ob 12. uri pa bodo svoje ugotovitve in razmišljanja predstavili na plenarnem zasedanju.
Mladi parlamentarci in parlamentarke bodo v okviru teme "Duševno zdravje otrok in mladih" najprej razpravljali v štirih delovnih skupinah (Kaj je duševno zdravje?; Vpliv okolja na moje duševno zdravje; Moji viri pomoči; Spremembe za krepitev mojega razvoja), ob 12. uri pa bodo svoje ugotovitve in razmišljanja predstavili na plenarnem zasedanju.
Mladi parlamentarci in parlamentarke bodo v okviru teme "Duševno zdravje otrok in mladih" najprej razpravljali v štirih delovnih skupinah (Kaj je duševno zdravje?; Vpliv okolja na moje duševno zdravje; Moji viri pomoči; Spremembe za krepitev mojega razvoja), ob 12. uri pa bodo svoje ugotovitve in razmišljanja predstavili na plenarnem zasedanju.
Mladi parlamentarci in parlamentarke bodo v okviru teme "Duševno zdravje otrok in mladih" najprej razpravljali v štirih delovnih skupinah (Kaj je duševno zdravje?; Vpliv okolja na moje duševno zdravje; Moji viri pomoči; Spremembe za krepitev mojega razvoja), ob 12. uri pa bodo svoje ugotovitve in razmišljanja predstavili na plenarnem zasedanju.
Komisija Državnega sveta za državno ureditev, Institut za korporativne varnostne študije (ICS) in Slovensko združenje za korporativno varnost vabijo na posvet "Nujnost oblikovanja prožnega nacionalnega okolja za izobraževanje na področju informacijske varnosti". Na posvetu bo tekla beseda o izzivih, ki jih prinaša zahtevno varnostno okolje z vključenimi varnostnimi grožnjami in problem zagotavljanja in izobraževanja kadra na področju informacijske varnosti. Ob dejstvu, da v različnih ključnih okoljih nujno potrebujejo ustrezno izobražen kader s področja kibernetske varnosti se postavlja vprašanje, zakaj skozi izobraževalni sistem ne uspemo izobraziti zadostnega števila strokovnjakov teh profilov. Soočamo se tudi s pomanjkanjem interesa za izobraževanje na tem področju, kar predstavlja dodatno težavo saj se pri omejenem številu kandidatov težko izvaja selekcija in specializacija kadra. Glede na drastično pomanjkanje kadra je nujen sistemski pristop za reševanje težav, nacionalno soglasje in usmerjanje porabe virov. Problematiko je treba postaviti tudi v perspektivo novih normativnih zahtev, ki prihajajo, in izjemnega razvoja informacijskih tehnologij, med katerimi izstopa umetna inteligenca in vsa vprašanja povezana z njo. Posvet je namenjen razpravi in iskanju zaključkov, ki bi strateškim institucijam v državi pomagale pri iskanju učinkovitih poti za oblikovanje dinamičnega okolja na področju izobraževanja strokovnjakov s področja informacijske varnosti, strateškemu managementu in strokovni javnosti pa pokazal dobre prakse pri vpeljevanju in izgrajevanju bolj odzivnega in realnim potrebam trga prilagojenega izobraževalnega sistema.
Komisija Državnega sveta za državno ureditev, Institut za korporativne varnostne študije (ICS) in Slovensko združenje za korporativno varnost vabijo na posvet "Nujnost oblikovanja prožnega nacionalnega okolja za izobraževanje na področju informacijske varnosti". Na posvetu bo tekla beseda o izzivih, ki jih prinaša zahtevno varnostno okolje z vključenimi varnostnimi grožnjami in problem zagotavljanja in izobraževanja kadra na področju informacijske varnosti. Ob dejstvu, da v različnih ključnih okoljih nujno potrebujejo ustrezno izobražen kader s področja kibernetske varnosti se postavlja vprašanje, zakaj skozi izobraževalni sistem ne uspemo izobraziti zadostnega števila strokovnjakov teh profilov. Soočamo se tudi s pomanjkanjem interesa za izobraževanje na tem področju, kar predstavlja dodatno težavo saj se pri omejenem številu kandidatov težko izvaja selekcija in specializacija kadra. Glede na drastično pomanjkanje kadra je nujen sistemski pristop za reševanje težav, nacionalno soglasje in usmerjanje porabe virov. Problematiko je treba postaviti tudi v perspektivo novih normativnih zahtev, ki prihajajo, in izjemnega razvoja informacijskih tehnologij, med katerimi izstopa umetna inteligenca in vsa vprašanja povezana z njo. Posvet je namenjen razpravi in iskanju zaključkov, ki bi strateškim institucijam v državi pomagale pri iskanju učinkovitih poti za oblikovanje dinamičnega okolja na področju izobraževanja strokovnjakov s področja informacijske varnosti, strateškemu managementu in strokovni javnosti pa pokazal dobre prakse pri vpeljevanju in izgrajevanju bolj odzivnega in realnim potrebam trga prilagojenega izobraževalnega sistema.
Dnevni red seje: A1. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (ZOsn-L), druga obravnava 1. Potrditev zapisnika 12. redne seje komisije 2. Predlog zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnostih narodov nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije v Republiki Sloveniji (ZUKPPNS), druga obravnava 3. Poročilo z javne razprave o Pobudi za spremembe Zakona o višjem strokovnem izobraževanju 4. Razno
Dnevni red seje: A1. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (ZOsn-L), druga obravnava 1. Potrditev zapisnika 12. redne seje komisije 2. Predlog zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnostih narodov nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije v Republiki Sloveniji (ZUKPPNS), druga obravnava 3. Poročilo z javne razprave o Pobudi za spremembe Zakona o višjem strokovnem izobraževanju 4. Razno
V sredo, 7. februarja 2024, ob 13. uri, bo v Državnem zboru potekal delovni posvet Priprave na volitve poslancev Republike Slovenije v Evropski parlament – izvrševanje volilne pravice za vse volivke in volivce, ne glede na njihove osebne okoliščine. Posvet bo potekal na pobudo predsednice Državnega zbora mag. Urške Klakočar Zupančič in predsednika Državnega sveta Marka Lotriča, v sodelovanju s prvopodpisano predlagateljico Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ-E), poslanko Terezo Novak in pooblaščenim predstavnikom Državnega sveta za Predlog zakona o spremembah Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ-F), državnim svetnikom Danijelom Kastelicem. Na posvet so vabljeni predstavniki nevladnih organizacij: Sonček – Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije, Društvo za kulturo inkluzije, Zavod RISA center za splošno, funkcionalno in kulturno opismenjevanje. Delovni posvet bo odprt za medije in bo trajalal do predvidoma 14.15, ko bo v preddverju velike dvorane Državnega zbora izjava za medije.
V sredo, 7. februarja 2024, ob 13. uri, bo v Državnem zboru potekal delovni posvet Priprave na volitve poslancev Republike Slovenije v Evropski parlament – izvrševanje volilne pravice za vse volivke in volivce, ne glede na njihove osebne okoliščine. Posvet bo potekal na pobudo predsednice Državnega zbora mag. Urške Klakočar Zupančič in predsednika Državnega sveta Marka Lotriča, v sodelovanju s prvopodpisano predlagateljico Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ-E), poslanko Terezo Novak in pooblaščenim predstavnikom Državnega sveta za Predlog zakona o spremembah Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ-F), državnim svetnikom Danijelom Kastelicem. Na posvet so vabljeni predstavniki nevladnih organizacij: Sonček – Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije, Društvo za kulturo inkluzije, Zavod RISA center za splošno, funkcionalno in kulturno opismenjevanje. Delovni posvet bo odprt za medije in bo trajalal do predvidoma 14.15, ko bo v preddverju velike dvorane Državnega zbora izjava za medije.
Državni svet Republike Slovenije in Koordinacija domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije vabita na Posvet ob obeležitvi 15-letnice delovanja Koordinacije domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije, ki bo v ponedeljek, 23. septembra 2023, ob 10. uri, v dvorani Državnega sveta, Šubičeva 4, Ljubljana.
Državni svet Republike Slovenije in Koordinacija domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije vabita na Posvet ob obeležitvi 15-letnice delovanja Koordinacije domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije, ki bo v ponedeljek, 23. septembra 2023, ob 10. uri, v dvorani Državnega sveta, Šubičeva 4, Ljubljana.
XIX. Vseslovensko srečanje z naslovom Slovenec Slovencu - naša mreža je naše bogastvo: izzivi in priložnosti gospodarskega povezovanja za ohranitev in krepitev slovenske identitete med Slovenci po svetu. Kot je razvidno iz naslova srečanja, bo osrednja pozornost namenjena poglabljanju gospodarskega sodelovanja med Republiko Slovenijo in slovensko skupnostjo po svetu. Spregovorili bomo o pomenu gospodarskega in znanstvenega povezovanja kot ključnega dejavnika za ohranitev in krepitev slovenske identitete med Slovenci po svetu. Uvodoma bodo o tematiki srečanja razpravljali trije vabljeni govorci, in sicer znanstvenica in profesorica gospa Marija Strojnik, predstavnik koordinacijskega odbora Zamejske gospodarske koordinacije Felix Wieser in vodja projekta Slovenska globalna poslovna povezava gospod Štefan Bogdan Barenboim Šalej. V drugem delu dogodka bodo imeli udeleženci priložnost, da sooblikujejo srečanje ter o tematiki razpravljajo tudi sami.
XIX. Vseslovensko srečanje z naslovom Slovenec Slovencu - naša mreža je naše bogastvo: izzivi in priložnosti gospodarskega povezovanja za ohranitev in krepitev slovenske identitete med Slovenci po svetu. Kot je razvidno iz naslova srečanja, bo osrednja pozornost namenjena poglabljanju gospodarskega sodelovanja med Republiko Slovenijo in slovensko skupnostjo po svetu. Spregovorili bomo o pomenu gospodarskega in znanstvenega povezovanja kot ključnega dejavnika za ohranitev in krepitev slovenske identitete med Slovenci po svetu. Uvodoma bodo o tematiki srečanja razpravljali trije vabljeni govorci, in sicer znanstvenica in profesorica gospa Marija Strojnik, predstavnik koordinacijskega odbora Zamejske gospodarske koordinacije Felix Wieser in vodja projekta Slovenska globalna poslovna povezava gospod Štefan Bogdan Barenboim Šalej. V drugem delu dogodka bodo imeli udeleženci priložnost, da sooblikujejo srečanje ter o tematiki razpravljajo tudi sami.
XIX. Vseslovensko srečanje z naslovom Slovenec Slovencu - naša mreža je naše bogastvo: izzivi in priložnosti gospodarskega povezovanja za ohranitev in krepitev slovenske identitete med Slovenci po svetu. Kot je razvidno iz naslova srečanja, bo osrednja pozornost namenjena poglabljanju gospodarskega sodelovanja med Republiko Slovenijo in slovensko skupnostjo po svetu. Spregovorili bomo o pomenu gospodarskega in znanstvenega povezovanja kot ključnega dejavnika za ohranitev in krepitev slovenske identitete med Slovenci po svetu. Uvodoma bodo o tematiki srečanja razpravljali trije vabljeni govorci, in sicer znanstvenica in profesorica gospa Marija Strojnik, predstavnik koordinacijskega odbora Zamejske gospodarske koordinacije Felix Wieser in vodja projekta Slovenska globalna poslovna povezava gospod Štefan Bogdan Barenboim Šalej. V drugem delu dogodka bodo imeli udeleženci priložnost, da sooblikujejo srečanje ter o tematiki razpravljajo tudi sami.
XIX. Vseslovensko srečanje z naslovom Slovenec Slovencu - naša mreža je naše bogastvo: izzivi in priložnosti gospodarskega povezovanja za ohranitev in krepitev slovenske identitete med Slovenci po svetu. Kot je razvidno iz naslova srečanja, bo osrednja pozornost namenjena poglabljanju gospodarskega sodelovanja med Republiko Slovenijo in slovensko skupnostjo po svetu. Spregovorili bomo o pomenu gospodarskega in znanstvenega povezovanja kot ključnega dejavnika za ohranitev in krepitev slovenske identitete med Slovenci po svetu. Uvodoma bodo o tematiki srečanja razpravljali trije vabljeni govorci, in sicer znanstvenica in profesorica gospa Marija Strojnik, predstavnik koordinacijskega odbora Zamejske gospodarske koordinacije Felix Wieser in vodja projekta Slovenska globalna poslovna povezava gospod Štefan Bogdan Barenboim Šalej. V drugem delu dogodka bodo imeli udeleženci priložnost, da sooblikujejo srečanje ter o tematiki razpravljajo tudi sami.
Zbornica komunalnega gospodarstva in Državni svet Republike Slovenije pripravljata posvet z naslovom Predvidena uvedba kavcijskega sistema za embalažo pijač v Sloveniji, ki bo v ponedeljek, 5. junija 2023, ob 10. uri, v dvorani Državnega sveta Republike Slovenije, Ljubljana, Šubičeva 4. V Sloveniji potekajo aktivnosti za uvedbo kavcijskega sistema za embalažo pijač z namenom doseganja okoljskih ciljev, ki jih predpisuje EU. Cilj EU za leto 2025 je 77 % ločeno zbranih plastenk glede na količino danih plastenk na trg, do 2030 pa se bo ta delež dvignil na 90 %. Ugotavlja se, da smo v Sloveniji že 2022 presegli okoljske cilje zbiranja plastenk pijač, ki so določeni za 2025 in bodo veljali do 2030. Na podlagi podatkov družb za ravnanje z odpadno embalažo smo lani dosegli 78,96 % ločeno zbranih plastenk glede na količino danih plastenk na trg. Uvedba kavcijskega sistema zgolj za plastenke PET bi pomenila dodatno obremenitev slovenskega potrošnika za 39,5 mio evrov letno, ob tem pa je vrednost tako zbranega materiala le približno 4 mio evrov. Namen posveta v Državnem svetu je izzvati strokovno razpravo o morebitni uvedbi kavcijskega sistema v Sloveniji, saj tovrstne razprave doslej še ni bilo, čeprav se že pripravljajo predpisi o uvedbi kavcijskega sistema za embalažo pijač.
Zbornica komunalnega gospodarstva in Državni svet Republike Slovenije pripravljata posvet z naslovom Predvidena uvedba kavcijskega sistema za embalažo pijač v Sloveniji, ki bo v ponedeljek, 5. junija 2023, ob 10. uri, v dvorani Državnega sveta Republike Slovenije, Ljubljana, Šubičeva 4. V Sloveniji potekajo aktivnosti za uvedbo kavcijskega sistema za embalažo pijač z namenom doseganja okoljskih ciljev, ki jih predpisuje EU. Cilj EU za leto 2025 je 77 % ločeno zbranih plastenk glede na količino danih plastenk na trg, do 2030 pa se bo ta delež dvignil na 90 %. Ugotavlja se, da smo v Sloveniji že 2022 presegli okoljske cilje zbiranja plastenk pijač, ki so določeni za 2025 in bodo veljali do 2030. Na podlagi podatkov družb za ravnanje z odpadno embalažo smo lani dosegli 78,96 % ločeno zbranih plastenk glede na količino danih plastenk na trg. Uvedba kavcijskega sistema zgolj za plastenke PET bi pomenila dodatno obremenitev slovenskega potrošnika za 39,5 mio evrov letno, ob tem pa je vrednost tako zbranega materiala le približno 4 mio evrov. Namen posveta v Državnem svetu je izzvati strokovno razpravo o morebitni uvedbi kavcijskega sistema v Sloveniji, saj tovrstne razprave doslej še ni bilo, čeprav se že pripravljajo predpisi o uvedbi kavcijskega sistema za embalažo pijač.
Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravlja posvet z naslovom Pomen kmetijstva in podeželja za slovenski narod v petek, 2. junija 2023, ob 10.00, v dvorani Državnega sveta Republike Slovenije, Ljubljana, Šubičeva 4. Letos obeležujemo tridesetletnico vseslovenskega kmečkega protesta, ko so kmetje z zaporami mejnih prehodov in protestom pred vladnim poslopjem opozorili na nevzdržnost razmer v kmetijstvu. Temu so sledila pogajanja s takratnim predsednikom Vlade dr. Janezom Drnovškom, ki so se uspešno zaključila. A po treh desetletjih se stanje na področju kmetijstva ni izboljšalo. Položaj kmeta postaja vse težji, povečujejo se različni pritiski nanj, kar je spodbudilo nedavne proteste kmetov po Sloveniji. Razmere v kmetijstvu po treh desetletjih zahtevajo ponoven pregled s ciljem ugotoviti, kje smo in kam želimo. Kmet namreč ni le pridelovalec hrane, ki skrbi za lokalno pridelano hrano in krepi samozadostnost na področju preskrbe, temveč soustvarja kulturno krajino Slovenije, ki bi brez kmetijske pridelave izginila. Žal mnogi želijo kmetijstvo prikazati kot ključnega onesnaževalca in uničevalca okolja, pri tem pa prezrejo številne vrednote ter socialni, kulturni, sociološki, zgodovinski ter gospodarski pomen kmetijstva in podeželja za obstoj slovenskega naroda. Slovenski kmetje so skozi zgodovino pomembno prispevali k ohranitvi kulture, jezika, identitete, moralnih vrednot, tradicij in običajev ter s tem atributov, ki definirajo narod. Zato je na mestu vprašanje, ali se sploh še zavedamo zgodovinskih korenin, na katere se je oprl nastanek samostojne države? Podeželje se namreč še vedno prevečkrat podcenjuje, pa so kljub temu od tam izšli številni pesniki, pisatelji, znanstveniki in nacionalni buditelji, ki so ohranjali našo bit in nas pripeljali do samostojnosti in suverenosti. S posvetom želimo z raznolikih vidikov osvetliti pomen kmetijstva in podeželja za nastanek in napredek države, ohranjanje tradicij in vrednot, ki so povezane s podeželjem, ter nasloviti pomembne izzive, s katerimi se slovensko kmetijstvo in podeželje soočata v današnjem hitro se spreminjajočem svetu.
Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravlja posvet z naslovom Pomen kmetijstva in podeželja za slovenski narod v petek, 2. junija 2023, ob 10.00, v dvorani Državnega sveta Republike Slovenije, Ljubljana, Šubičeva 4. Letos obeležujemo tridesetletnico vseslovenskega kmečkega protesta, ko so kmetje z zaporami mejnih prehodov in protestom pred vladnim poslopjem opozorili na nevzdržnost razmer v kmetijstvu. Temu so sledila pogajanja s takratnim predsednikom Vlade dr. Janezom Drnovškom, ki so se uspešno zaključila. A po treh desetletjih se stanje na področju kmetijstva ni izboljšalo. Položaj kmeta postaja vse težji, povečujejo se različni pritiski nanj, kar je spodbudilo nedavne proteste kmetov po Sloveniji. Razmere v kmetijstvu po treh desetletjih zahtevajo ponoven pregled s ciljem ugotoviti, kje smo in kam želimo. Kmet namreč ni le pridelovalec hrane, ki skrbi za lokalno pridelano hrano in krepi samozadostnost na področju preskrbe, temveč soustvarja kulturno krajino Slovenije, ki bi brez kmetijske pridelave izginila. Žal mnogi želijo kmetijstvo prikazati kot ključnega onesnaževalca in uničevalca okolja, pri tem pa prezrejo številne vrednote ter socialni, kulturni, sociološki, zgodovinski ter gospodarski pomen kmetijstva in podeželja za obstoj slovenskega naroda. Slovenski kmetje so skozi zgodovino pomembno prispevali k ohranitvi kulture, jezika, identitete, moralnih vrednot, tradicij in običajev ter s tem atributov, ki definirajo narod. Zato je na mestu vprašanje, ali se sploh še zavedamo zgodovinskih korenin, na katere se je oprl nastanek samostojne države? Podeželje se namreč še vedno prevečkrat podcenjuje, pa so kljub temu od tam izšli številni pesniki, pisatelji, znanstveniki in nacionalni buditelji, ki so ohranjali našo bit in nas pripeljali do samostojnosti in suverenosti. S posvetom želimo z raznolikih vidikov osvetliti pomen kmetijstva in podeželja za nastanek in napredek države, ohranjanje tradicij in vrednot, ki so povezane s podeželjem, ter nasloviti pomembne izzive, s katerimi se slovensko kmetijstvo in podeželje soočata v današnjem hitro se spreminjajočem svetu.
Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravlja posvet z naslovom Pomen kmetijstva in podeželja za slovenski narod v petek, 2. junija 2023, ob 10.00, v dvorani Državnega sveta Republike Slovenije, Ljubljana, Šubičeva 4. Letos obeležujemo tridesetletnico vseslovenskega kmečkega protesta, ko so kmetje z zaporami mejnih prehodov in protestom pred vladnim poslopjem opozorili na nevzdržnost razmer v kmetijstvu. Temu so sledila pogajanja s takratnim predsednikom Vlade dr. Janezom Drnovškom, ki so se uspešno zaključila. A po treh desetletjih se stanje na področju kmetijstva ni izboljšalo. Položaj kmeta postaja vse težji, povečujejo se različni pritiski nanj, kar je spodbudilo nedavne proteste kmetov po Sloveniji. Razmere v kmetijstvu po treh desetletjih zahtevajo ponoven pregled s ciljem ugotoviti, kje smo in kam želimo. Kmet namreč ni le pridelovalec hrane, ki skrbi za lokalno pridelano hrano in krepi samozadostnost na področju preskrbe, temveč soustvarja kulturno krajino Slovenije, ki bi brez kmetijske pridelave izginila. Žal mnogi želijo kmetijstvo prikazati kot ključnega onesnaževalca in uničevalca okolja, pri tem pa prezrejo številne vrednote ter socialni, kulturni, sociološki, zgodovinski ter gospodarski pomen kmetijstva in podeželja za obstoj slovenskega naroda. Slovenski kmetje so skozi zgodovino pomembno prispevali k ohranitvi kulture, jezika, identitete, moralnih vrednot, tradicij in običajev ter s tem atributov, ki definirajo narod. Zato je na mestu vprašanje, ali se sploh še zavedamo zgodovinskih korenin, na katere se je oprl nastanek samostojne države? Podeželje se namreč še vedno prevečkrat podcenjuje, pa so kljub temu od tam izšli številni pesniki, pisatelji, znanstveniki in nacionalni buditelji, ki so ohranjali našo bit in nas pripeljali do samostojnosti in suverenosti. S posvetom želimo z raznolikih vidikov osvetliti pomen kmetijstva in podeželja za nastanek in napredek države, ohranjanje tradicij in vrednot, ki so povezane s podeželjem, ter nasloviti pomembne izzive, s katerimi se slovensko kmetijstvo in podeželje soočata v današnjem hitro se spreminjajočem svetu.
Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravlja posvet z naslovom Pomen kmetijstva in podeželja za slovenski narod v petek, 2. junija 2023, ob 10.00, v dvorani Državnega sveta Republike Slovenije, Ljubljana, Šubičeva 4. Letos obeležujemo tridesetletnico vseslovenskega kmečkega protesta, ko so kmetje z zaporami mejnih prehodov in protestom pred vladnim poslopjem opozorili na nevzdržnost razmer v kmetijstvu. Temu so sledila pogajanja s takratnim predsednikom Vlade dr. Janezom Drnovškom, ki so se uspešno zaključila. A po treh desetletjih se stanje na področju kmetijstva ni izboljšalo. Položaj kmeta postaja vse težji, povečujejo se različni pritiski nanj, kar je spodbudilo nedavne proteste kmetov po Sloveniji. Razmere v kmetijstvu po treh desetletjih zahtevajo ponoven pregled s ciljem ugotoviti, kje smo in kam želimo. Kmet namreč ni le pridelovalec hrane, ki skrbi za lokalno pridelano hrano in krepi samozadostnost na področju preskrbe, temveč soustvarja kulturno krajino Slovenije, ki bi brez kmetijske pridelave izginila. Žal mnogi želijo kmetijstvo prikazati kot ključnega onesnaževalca in uničevalca okolja, pri tem pa prezrejo številne vrednote ter socialni, kulturni, sociološki, zgodovinski ter gospodarski pomen kmetijstva in podeželja za obstoj slovenskega naroda. Slovenski kmetje so skozi zgodovino pomembno prispevali k ohranitvi kulture, jezika, identitete, moralnih vrednot, tradicij in običajev ter s tem atributov, ki definirajo narod. Zato je na mestu vprašanje, ali se sploh še zavedamo zgodovinskih korenin, na katere se je oprl nastanek samostojne države? Podeželje se namreč še vedno prevečkrat podcenjuje, pa so kljub temu od tam izšli številni pesniki, pisatelji, znanstveniki in nacionalni buditelji, ki so ohranjali našo bit in nas pripeljali do samostojnosti in suverenosti. S posvetom želimo z raznolikih vidikov osvetliti pomen kmetijstva in podeželja za nastanek in napredek države, ohranjanje tradicij in vrednot, ki so povezane s podeželjem, ter nasloviti pomembne izzive, s katerimi se slovensko kmetijstvo in podeželje soočata v današnjem hitro se spreminjajočem svetu.
Ena od prioritet mandata predsednice Državnega zbora mag. Urške Klakočar Zupančič je tudi izboljšanje področja varstva in zaščite živali. Področje je v naši državi v določeni meri že urejeno s področno zakonodajo, bistveni dejavnik za izboljšanje področja pa je sodelovanje s civilno družbo, predvsem z nevladnimi organizacijami. Vsaka od slednjih ima svoj pogled na to, kako je mogoče izboljšati stanja v družbi, seznanjene pa so tudi z aktualnimi razmerami na terenu in odprtimi vprašanji, ki jih je potrebno urediti na sistemski ravni. Obenem pa je pomembno, da se vsa ta vprašanja naslovijo tudi prek ustreznih institucij. Z namenom učinkovitega naslavljanja in reševanja težav in izzivov bo v ponedeljek, 16. januarja 2022, v veliki dvorani Državnega zbora posvet Za boljšo prihodnost živali, na katerega so vabljeni predstavniki nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s področjem varstva in zaščite živali, ter najvišjimi predstavniki državnih organov, združenj občin v Sloveniji in drugih organov ter izobraževalnih institucij, ki so zadolženi (tudi) za to področje. Gre za drugega v seriji posvetov, ki jih Državni zbor organizira na pobudo predsednice Državnega zbora.
Ena od prioritet mandata predsednice Državnega zbora mag. Urške Klakočar Zupančič je tudi izboljšanje področja varstva in zaščite živali. Področje je v naši državi v določeni meri že urejeno s področno zakonodajo, bistveni dejavnik za izboljšanje področja pa je sodelovanje s civilno družbo, predvsem z nevladnimi organizacijami. Vsaka od slednjih ima svoj pogled na to, kako je mogoče izboljšati stanja v družbi, seznanjene pa so tudi z aktualnimi razmerami na terenu in odprtimi vprašanji, ki jih je potrebno urediti na sistemski ravni. Obenem pa je pomembno, da se vsa ta vprašanja naslovijo tudi prek ustreznih institucij. Z namenom učinkovitega naslavljanja in reševanja težav in izzivov bo v ponedeljek, 16. januarja 2022, v veliki dvorani Državnega zbora posvet Za boljšo prihodnost živali, na katerega so vabljeni predstavniki nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s področjem varstva in zaščite živali, ter najvišjimi predstavniki državnih organov, združenj občin v Sloveniji in drugih organov ter izobraževalnih institucij, ki so zadolženi (tudi) za to področje. Gre za drugega v seriji posvetov, ki jih Državni zbor organizira na pobudo predsednice Državnega zbora.
Ena od prioritet mandata predsednice Državnega zbora mag. Urške Klakočar Zupančič je tudi izboljšanje področja varstva in zaščite živali. Področje je v naši državi v določeni meri že urejeno s področno zakonodajo, bistveni dejavnik za izboljšanje področja pa je sodelovanje s civilno družbo, predvsem z nevladnimi organizacijami. Vsaka od slednjih ima svoj pogled na to, kako je mogoče izboljšati stanja v družbi, seznanjene pa so tudi z aktualnimi razmerami na terenu in odprtimi vprašanji, ki jih je potrebno urediti na sistemski ravni. Obenem pa je pomembno, da se vsa ta vprašanja naslovijo tudi prek ustreznih institucij. Z namenom učinkovitega naslavljanja in reševanja težav in izzivov bo v ponedeljek, 16. januarja 2022, v veliki dvorani Državnega zbora posvet Za boljšo prihodnost živali, na katerega so vabljeni predstavniki nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s področjem varstva in zaščite živali, ter najvišjimi predstavniki državnih organov, združenj občin v Sloveniji in drugih organov ter izobraževalnih institucij, ki so zadolženi (tudi) za to področje. Gre za drugega v seriji posvetov, ki jih Državni zbor organizira na pobudo predsednice Državnega zbora.
Ena od prioritet mandata predsednice Državnega zbora mag. Urške Klakočar Zupančič je tudi izboljšanje področja varstva in zaščite živali. Področje je v naši državi v določeni meri že urejeno s področno zakonodajo, bistveni dejavnik za izboljšanje področja pa je sodelovanje s civilno družbo, predvsem z nevladnimi organizacijami. Vsaka od slednjih ima svoj pogled na to, kako je mogoče izboljšati stanja v družbi, seznanjene pa so tudi z aktualnimi razmerami na terenu in odprtimi vprašanji, ki jih je potrebno urediti na sistemski ravni. Obenem pa je pomembno, da se vsa ta vprašanja naslovijo tudi prek ustreznih institucij. Z namenom učinkovitega naslavljanja in reševanja težav in izzivov bo v ponedeljek, 16. januarja 2022, v veliki dvorani Državnega zbora posvet Za boljšo prihodnost živali, na katerega so vabljeni predstavniki nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s področjem varstva in zaščite živali, ter najvišjimi predstavniki državnih organov, združenj občin v Sloveniji in drugih organov ter izobraževalnih institucij, ki so zadolženi (tudi) za to področje. Gre za drugega v seriji posvetov, ki jih Državni zbor organizira na pobudo predsednice Državnega zbora.
Ena od prioritet mandata predsednice Državnega zbora mag. Urške Klakočar Zupančič je tudi izboljšanje področja varstva in zaščite živali. Področje je v naši državi v določeni meri že urejeno s področno zakonodajo, bistveni dejavnik za izboljšanje področja pa je sodelovanje s civilno družbo, predvsem z nevladnimi organizacijami. Vsaka od slednjih ima svoj pogled na to, kako je mogoče izboljšati stanja v družbi, seznanjene pa so tudi z aktualnimi razmerami na terenu in odprtimi vprašanji, ki jih je potrebno urediti na sistemski ravni. Obenem pa je pomembno, da se vsa ta vprašanja naslovijo tudi prek ustreznih institucij. Z namenom učinkovitega naslavljanja in reševanja težav in izzivov bo v ponedeljek, 16. januarja 2022, v veliki dvorani Državnega zbora posvet Za boljšo prihodnost živali, na katerega so vabljeni predstavniki nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s področjem varstva in zaščite živali, ter najvišjimi predstavniki državnih organov, združenj občin v Sloveniji in drugih organov ter izobraževalnih institucij, ki so zadolženi (tudi) za to področje. Gre za drugega v seriji posvetov, ki jih Državni zbor organizira na pobudo predsednice Državnega zbora.
Ena od prioritet mandata predsednice Državnega zbora mag. Urške Klakočar Zupančič je tudi izboljšanje področja varstva in zaščite živali. Področje je v naši državi v določeni meri že urejeno s področno zakonodajo, bistveni dejavnik za izboljšanje področja pa je sodelovanje s civilno družbo, predvsem z nevladnimi organizacijami. Vsaka od slednjih ima svoj pogled na to, kako je mogoče izboljšati stanja v družbi, seznanjene pa so tudi z aktualnimi razmerami na terenu in odprtimi vprašanji, ki jih je potrebno urediti na sistemski ravni. Obenem pa je pomembno, da se vsa ta vprašanja naslovijo tudi prek ustreznih institucij. Z namenom učinkovitega naslavljanja in reševanja težav in izzivov bo v ponedeljek, 16. januarja 2022, v veliki dvorani Državnega zbora posvet Za boljšo prihodnost živali, na katerega so vabljeni predstavniki nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s področjem varstva in zaščite živali, ter najvišjimi predstavniki državnih organov, združenj občin v Sloveniji in drugih organov ter izobraževalnih institucij, ki so zadolženi (tudi) za to področje. Gre za drugega v seriji posvetov, ki jih Državni zbor organizira na pobudo predsednice Državnega zbora.
22. decembra 2022 bo ob 17. uri v veliki dvorani Državnega zbora slavnostna seja ob dnevu samostojnosti in enotnosti in prisega predsednice Republike Slovenije gospe Nataše Pirc Musar pred Državnim zborom. Slavnostna govornica bo predsednica Državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič. Na slavnostno sejo so vabljeni predsednik Republike Slovenije, novoizvoljena predsednica Republike Slovenije, poslanke in poslanci Državnega zbora, nekdanji predsedniki Državnega zbora, predsednik Društva poslancev 90, predsednik in člani Vlade, predsednik Državnega sveta, predsednik in sodniki Ustavnega sodišča, predsednik Vrhovnega sodišča, diplomatski zbor ter drugi visoki predstavniki političnega, družbenega in verskega življenja v Republiki Sloveniji. Pred slavnostno sejo se bodo v Zlato knjigo vpisali predsednica Državnega zbora in generalna sekretarka, predsednik Republike Slovenije, novoizvoljena predsednica Republike Slovenije in predsednik Vlade Republike Slovenije. Pred Državnim zborom bo prisegla novoizvoljena predsednica Republike Slovenije gospa Nataša Pirc Musar. V okviru kulturnega programa bosta nastopila Severa Gjurin in Dejan Lapanja, ob 30. obletnici Državnega zbora bo predvajan film 30 let v treh minutah.
22. decembra 2022 bo ob 17. uri v veliki dvorani Državnega zbora slavnostna seja ob dnevu samostojnosti in enotnosti in prisega predsednice Republike Slovenije gospe Nataše Pirc Musar pred Državnim zborom. Slavnostna govornica bo predsednica Državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič. Na slavnostno sejo so vabljeni predsednik Republike Slovenije, novoizvoljena predsednica Republike Slovenije, poslanke in poslanci Državnega zbora, nekdanji predsedniki Državnega zbora, predsednik Društva poslancev 90, predsednik in člani Vlade, predsednik Državnega sveta, predsednik in sodniki Ustavnega sodišča, predsednik Vrhovnega sodišča, diplomatski zbor ter drugi visoki predstavniki političnega, družbenega in verskega življenja v Republiki Sloveniji. Pred slavnostno sejo se bodo v Zlato knjigo vpisali predsednica Državnega zbora in generalna sekretarka, predsednik Republike Slovenije, novoizvoljena predsednica Republike Slovenije in predsednik Vlade Republike Slovenije. Pred Državnim zborom bo prisegla novoizvoljena predsednica Republike Slovenije gospa Nataša Pirc Musar. V okviru kulturnega programa bosta nastopila Severa Gjurin in Dejan Lapanja, ob 30. obletnici Državnega zbora bo predvajan film 30 let v treh minutah.
V decembru 2022 se približuje 30. obletnica prve konstitutivne seje Državnega zbora in Državnega sveta, ki je potekala 23. decembra 1992. Omenjeni datum je zadnji od treh, ki so usodno zaznamovali slovensko pot v samostojnost. Začetek s 23. decembrom 1990 in z izvedbo plebiscita, utrjevanje državnosti s sprejetjem slovenske ustave 23. decembra 1991 ter novo obdobje slovenskega parlamentarizma s preimenovanjem Skupščine Republike Slovenije v Državni zbor Republike Slovenije. Trideseti jubilej slovenske državnosti je tako tesno povezan s tridesetim jubilejem Državnega zbora, saj je prav slovenska samostojnost omogočila razvoj parlamentarizma na Slovenskem, kot ga poznamo danes.
V decembru 2022 se približuje 30. obletnica prve konstitutivne seje Državnega zbora in Državnega sveta, ki je potekala 23. decembra 1992. Omenjeni datum je zadnji od treh, ki so usodno zaznamovali slovensko pot v samostojnost. Začetek s 23. decembrom 1990 in z izvedbo plebiscita, utrjevanje državnosti s sprejetjem slovenske ustave 23. decembra 1991 ter novo obdobje slovenskega parlamentarizma s preimenovanjem Skupščine Republike Slovenije v Državni zbor Republike Slovenije. Trideseti jubilej slovenske državnosti je tako tesno povezan s tridesetim jubilejem Državnega zbora, saj je prav slovenska samostojnost omogočila razvoj parlamentarizma na Slovenskem, kot ga poznamo danes.
V decembru 2022 se približuje 30. obletnica prve konstitutivne seje Državnega zbora in Državnega sveta, ki je potekala 23. decembra 1992. Omenjeni datum je zadnji od treh, ki so usodno zaznamovali slovensko pot v samostojnost. Začetek s 23. decembrom 1990 in z izvedbo plebiscita, utrjevanje državnosti s sprejetjem slovenske ustave 23. decembra 1991 ter novo obdobje slovenskega parlamentarizma s preimenovanjem Skupščine Republike Slovenije v Državni zbor Republike Slovenije. Trideseti jubilej slovenske državnosti je tako tesno povezan s tridesetim jubilejem Državnega zbora, saj je prav slovenska samostojnost omogočila razvoj parlamentarizma na Slovenskem, kot ga poznamo danes.
V decembru 2022 se približuje 30. obletnica prve konstitutivne seje Državnega zbora in Državnega sveta, ki je potekala 23. decembra 1992. Omenjeni datum je zadnji od treh, ki so usodno zaznamovali slovensko pot v samostojnost. Začetek s 23. decembrom 1990 in z izvedbo plebiscita, utrjevanje državnosti s sprejetjem slovenske ustave 23. decembra 1991 ter novo obdobje slovenskega parlamentarizma s preimenovanjem Skupščine Republike Slovenije v Državni zbor Republike Slovenije. Trideseti jubilej slovenske državnosti je tako tesno povezan s tridesetim jubilejem Državnega zbora, saj je prav slovenska samostojnost omogočila razvoj parlamentarizma na Slovenskem, kot ga poznamo danes.
V decembru 2022 se približuje 30. obletnica prve konstitutivne seje Državnega zbora in Državnega sveta, ki je potekala 23. decembra 1992. Omenjeni datum je zadnji od treh, ki so usodno zaznamovali slovensko pot v samostojnost. Začetek s 23. decembrom 1990 in z izvedbo plebiscita, utrjevanje državnosti s sprejetjem slovenske ustave 23. decembra 1991 ter novo obdobje slovenskega parlamentarizma s preimenovanjem Skupščine Republike Slovenije v Državni zbor Republike Slovenije. Trideseti jubilej slovenske državnosti je tako tesno povezan s tridesetim jubilejem Državnega zbora, saj je prav slovenska samostojnost omogočila razvoj parlamentarizma na Slovenskem, kot ga poznamo danes.
V decembru 2022 se približuje 30. obletnica prve konstitutivne seje Državnega zbora in Državnega sveta, ki je potekala 23. decembra 1992. Omenjeni datum je zadnji od treh, ki so usodno zaznamovali slovensko pot v samostojnost. Začetek s 23. decembrom 1990 in z izvedbo plebiscita, utrjevanje državnosti s sprejetjem slovenske ustave 23. decembra 1991 ter novo obdobje slovenskega parlamentarizma s preimenovanjem Skupščine Republike Slovenije v Državni zbor Republike Slovenije. Trideseti jubilej slovenske državnosti je tako tesno povezan s tridesetim jubilejem Državnega zbora, saj je prav slovenska samostojnost omogočila razvoj parlamentarizma na Slovenskem, kot ga poznamo danes.
S Posvetom želimo izpostaviti problem implementacije Ustavnega zakona o zagotovitvi svobodne uporabe in razvoja slovenskega znakovnega jezika, kot je zapisano v 62.a členu Ustave Republike Slovenije, ki ga je slavnostno razglasil Državni zbor 4. junija 2021. Le pet držav EU-ja ima pravico do znakovnega jezika vpisano tudi v ustavo. Novi 62.a člen je začetek novega poglavja v zgodovini skupnosti gluhih na področju znakovnega jezika. Posvet je namenjen razpravi o sistemskih rešitvah ter spremembah predpisov za implementacijo Ustavnega zakona.
S Posvetom želimo izpostaviti problem implementacije Ustavnega zakona o zagotovitvi svobodne uporabe in razvoja slovenskega znakovnega jezika, kot je zapisano v 62.a členu Ustave Republike Slovenije, ki ga je slavnostno razglasil Državni zbor 4. junija 2021. Le pet držav EU-ja ima pravico do znakovnega jezika vpisano tudi v ustavo. Novi 62.a člen je začetek novega poglavja v zgodovini skupnosti gluhih na področju znakovnega jezika. Posvet je namenjen razpravi o sistemskih rešitvah ter spremembah predpisov za implementacijo Ustavnega zakona.
Državni svet Republike Slovenije in Združenje za zakonito lobiranje Slovenije pripravljata v petek, 25. 2. 2022, ob 10. uri, v dvorani Državnega sveta posvet z naslovom Profesionalizacija zakonitega lobiranja.
Državni svet Republike Slovenije in Združenje za zakonito lobiranje Slovenije pripravljata v petek, 25. 2. 2022, ob 10. uri, v dvorani Državnega sveta posvet z naslovom Profesionalizacija zakonitega lobiranja.
Delegacija Državnega zbora za sodelovanje z OECD-jem pripravlja Okroglo mizo z naslovom Priložnosti in tveganja umetne inteligence v sodobni družbi, ki bo potekala v petek, 11. februarja 2022, ob 10. uri v Veliki dvorani na Tomšičevi ulici.
Delegacija Državnega zbora za sodelovanje z OECD-jem pripravlja Okroglo mizo z naslovom Priložnosti in tveganja umetne inteligence v sodobni družbi, ki bo potekala v petek, 11. februarja 2022, ob 10. uri v Veliki dvorani na Tomšičevi ulici.
Ob dnevu žena bo potekalo pogovorno omizje "Biti uspešna in biti srečna", na katerem bodo sodelovale državne svetnice Lidija Jerkič, mag. Marija Lah, Bojana Potočan in dr. Branka Kalenić Ramšak. Posebni gostji bosta modna oblikovalka Maja Štamol Droljc ter učiteljica in literatka Nina Jelen. Uvodni govor bo podal predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca.
Ob dnevu žena bo potekalo pogovorno omizje "Biti uspešna in biti srečna", na katerem bodo sodelovale državne svetnice Lidija Jerkič, mag. Marija Lah, Bojana Potočan in dr. Branka Kalenić Ramšak. Posebni gostji bosta modna oblikovalka Maja Štamol Droljc ter učiteljica in literatka Nina Jelen. Uvodni govor bo podal predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca.
Dnevni red seje: 1. Rakavi bolniki in sodobne oblike zdravljenja 2. Razno
Dnevni red seje: 1. Rakavi bolniki in sodobne oblike zdravljenja 2. Razno
Žalna seja Državnega zbora ob smrti nekdanjega predsednika Državnega zbora Franca (Ferija) Horvata. Žalni govor bo imel vodja poslanske skupine Socialnih demokratov Matjaž Han. Na seji bo sodeloval Policijski orkester.
Žalna seja Državnega zbora ob smrti nekdanjega predsednika Državnega zbora Franca (Ferija) Horvata. Žalni govor bo imel vodja poslanske skupine Socialnih demokratov Matjaž Han. Na seji bo sodeloval Policijski orkester.
Dnevni red seje: 2. Predlog sklepa o seznanitvi s Poročilom o stanju, razlogih, zalogah in naročilih osebne zaščitne ter kritične medicinske opreme ob razglasitvi epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) ter nabavah, ki so omogočile Sloveniji uspešen spopad z njo
Dnevni red seje: 2. Predlog sklepa o seznanitvi s Poročilom o stanju, razlogih, zalogah in naročilih osebne zaščitne ter kritične medicinske opreme ob razglasitvi epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) ter nabavah, ki so omogočile Sloveniji uspešen spopad z njo
Dnevni red seje: 2. Predlog sklepa o seznanitvi s Poročilom o stanju, razlogih, zalogah in naročilih osebne zaščitne ter kritične medicinske opreme ob razglasitvi epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) ter nabavah, ki so omogočile Sloveniji uspešen spopad z njo
Dnevni red seje: 2. Predlog sklepa o seznanitvi s Poročilom o stanju, razlogih, zalogah in naročilih osebne zaščitne ter kritične medicinske opreme ob razglasitvi epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) ter nabavah, ki so omogočile Sloveniji uspešen spopad z njo
Dnevni red seje: 2. Predlog sklepa o seznanitvi s Poročilom o stanju, razlogih, zalogah in naročilih osebne zaščitne ter kritične medicinske opreme ob razglasitvi epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) ter nabavah, ki so omogočile Sloveniji uspešen spopad z njo
Dnevni red seje: 2. Predlog sklepa o seznanitvi s Poročilom o stanju, razlogih, zalogah in naročilih osebne zaščitne ter kritične medicinske opreme ob razglasitvi epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) ter nabavah, ki so omogočile Sloveniji uspešen spopad z njo
Prireditev ob Mednarodnem letu zdravja rastlin 2020 in delovanju prvih EU referenčnih laboratorijev na Nacionalnem inštitutu za biologijo.
Prireditev ob Mednarodnem letu zdravja rastlin 2020 in delovanju prvih EU referenčnih laboratorijev na Nacionalnem inštitutu za biologijo.
Državni svet RS, Slovenski nacionalni komite za velike pregrade, Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije in Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani pripravljajo posvet "Slovenija prihodnosti v luči podnebnih sprememb - je zadrževanje vode nuja ali možnost v procesu prilagajanja podnebnim spremembam?". Posvet je namenjen predstavitvi pomena zadrževanja vode za okolje in družbo, še zlasti v luči podnebnih sprememb in potreb po zagotavljanju tako količin vode za potrebe človeka kot za vzdrževanje ustreznih razmer za ohranjanje habitatov tudi v 21.stoletju. Zadrževanje voda se vse bolj izkazuje za nujen in ključen ukrep za blaženje hidroloških neravnovesij in učinkovito zmanjševanje škod, ki vsako leto nastanejo zaradi omenjenih hidroloških ekstremov ter ključno orodje za zagotavljanje pitne vode, pa tudi pogojev, ki bodo ohranjali biotsko raznovrstnost v prihodnje. Zadrževalniki so v veliko primerih tisti, ki ugodno vplivajo na vzpostavitev ugodnih življenjskih pogojev, ti pa omogočajo ohranitev ogroženih vrst ali habitatnih tipov ali je njihovo obratovanje pogoj za ohranitev le-teh. Izgradnja zadrževalnikov je tako navzlic prepričanju, da posegi škodujejo živalskim in rastlinskim vrstam, lahko pogoj za ohranitev prav slednjih.
Državni svet RS, Slovenski nacionalni komite za velike pregrade, Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije in Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani pripravljajo posvet "Slovenija prihodnosti v luči podnebnih sprememb - je zadrževanje vode nuja ali možnost v procesu prilagajanja podnebnim spremembam?". Posvet je namenjen predstavitvi pomena zadrževanja vode za okolje in družbo, še zlasti v luči podnebnih sprememb in potreb po zagotavljanju tako količin vode za potrebe človeka kot za vzdrževanje ustreznih razmer za ohranjanje habitatov tudi v 21.stoletju. Zadrževanje voda se vse bolj izkazuje za nujen in ključen ukrep za blaženje hidroloških neravnovesij in učinkovito zmanjševanje škod, ki vsako leto nastanejo zaradi omenjenih hidroloških ekstremov ter ključno orodje za zagotavljanje pitne vode, pa tudi pogojev, ki bodo ohranjali biotsko raznovrstnost v prihodnje. Zadrževalniki so v veliko primerih tisti, ki ugodno vplivajo na vzpostavitev ugodnih življenjskih pogojev, ti pa omogočajo ohranitev ogroženih vrst ali habitatnih tipov ali je njihovo obratovanje pogoj za ohranitev le-teh. Izgradnja zadrževalnikov je tako navzlic prepričanju, da posegi škodujejo živalskim in rastlinskim vrstam, lahko pogoj za ohranitev prav slednjih.
Dnevni red seje: 1. Seznanitev in razprava o Državnem programu za obvladovanje raka 2. Razno
Dnevni red seje: 1. Seznanitev in razprava o Državnem programu za obvladovanje raka 2. Razno
Javna predstavitev mnenj naj bi podala odgovore na naslednja vprašanja: 1. Kako storjena kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost dejansko vplivajo na dolgoročno duševno stanje žrtev? 2. Kakšen je dolgoročen vpliv kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost na zmožnost žrtev, da storilca prijavijo pristojnim organom? 3. Kako starost žrtve vpliva na njeno soočanje s kaznivim dejanjem in na njeno zmožnost prijave dejanja v dolgoročnem smislu? 4. Katere posamezne kvalifikacije kaznivih dejanj z značilnostmi spolnega delikta povzročijo največjo škodo za dolgoročno duševno stanje žrtve ter zato najbolj otežijo njeno iskanje pomoči ter prijavo dejanja pristojnim organom? 5. Ali obstoječa ureditev zastarljivosti kaznivih dejanj z značilnostmi spolnega delikta v praksi povzroča težave pri soočanju z njihovim pregonom? 6. Katere posamezne kvalifikacije kaznivih dejanj z značilnostmi spolnega delikta predstavljajo kazniva dejanja s težo, ki bi utemeljila njihovo umestitev med nezastarljiva kazniva dejanja? Ali je njihova teža primerljiva s težo kaznivih dejanj, ki jih kot nezastarljiva opredeljujejo obstoječe določbe Kazenskega zakonika? 7. Ali obstajajo kakšni pomisleki o negativnih učinkih, ki bi ji umestitev najtežjih kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost med nezastarljiva kazniva dejanja imela za slovensko kazenskopravno ureditev? 8. Ustreznost in primerljivost zastaralnih rokov v Kazenskem zakoniku (v nadaljevanju KZ-1) na splošno ter v luči občutnega podaljšanja z uveljavitvijo KZ-1 v letu 2008 in novelo KZ-1B v letu 2011? 9. Ali predlagana nezastarljivost – predvsem pregona – za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost lahko povzroča težave v predkazenskih in kazenskih postopkih za pristojne organe oziroma za »uspeh postopka« zaradi pričakovane velike časovne odmaknjenosti dejanja? Ali se s pretekom časa otežujejo možnosti dokazovanja (tako, da je nekatera dejstva vse težje dokazovati, nekaterih pa morda sploh ni več mogoče dokazati)? 10. Ali se strinjate, da bi bilo ob razmisleku glede zastaranja kazenskega pregona in izvršitve kazni za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost treba opraviti tudi razmislek in razpravo o (ne)ustreznosti modela prisile pri določanju znakov obravnavanih kaznivih dejanj? 11. Ali je po vašem mnenju inkriminacija posilstva in drugih kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost v KZ-1 ustrezna? Se strinjate, da bi bilo skladno z novejšimi dognanji pravne teorije treba spremeniti model prisile pri opredelitvi kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost? Ali bi bilo ustrezno preoblikovati kaznivo dejanje posilstva po 170. členu KZ-1, ali pa novi model (npr. »da je da«, »ne je ne«) določiti kot novo posebno kaznivo dejanje? 12. Druge vsebine, izpostavljene s strani vabljenih.
Javna predstavitev mnenj naj bi podala odgovore na naslednja vprašanja: 1. Kako storjena kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost dejansko vplivajo na dolgoročno duševno stanje žrtev? 2. Kakšen je dolgoročen vpliv kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost na zmožnost žrtev, da storilca prijavijo pristojnim organom? 3. Kako starost žrtve vpliva na njeno soočanje s kaznivim dejanjem in na njeno zmožnost prijave dejanja v dolgoročnem smislu? 4. Katere posamezne kvalifikacije kaznivih dejanj z značilnostmi spolnega delikta povzročijo največjo škodo za dolgoročno duševno stanje žrtve ter zato najbolj otežijo njeno iskanje pomoči ter prijavo dejanja pristojnim organom? 5. Ali obstoječa ureditev zastarljivosti kaznivih dejanj z značilnostmi spolnega delikta v praksi povzroča težave pri soočanju z njihovim pregonom? 6. Katere posamezne kvalifikacije kaznivih dejanj z značilnostmi spolnega delikta predstavljajo kazniva dejanja s težo, ki bi utemeljila njihovo umestitev med nezastarljiva kazniva dejanja? Ali je njihova teža primerljiva s težo kaznivih dejanj, ki jih kot nezastarljiva opredeljujejo obstoječe določbe Kazenskega zakonika? 7. Ali obstajajo kakšni pomisleki o negativnih učinkih, ki bi ji umestitev najtežjih kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost med nezastarljiva kazniva dejanja imela za slovensko kazenskopravno ureditev? 8. Ustreznost in primerljivost zastaralnih rokov v Kazenskem zakoniku (v nadaljevanju KZ-1) na splošno ter v luči občutnega podaljšanja z uveljavitvijo KZ-1 v letu 2008 in novelo KZ-1B v letu 2011? 9. Ali predlagana nezastarljivost – predvsem pregona – za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost lahko povzroča težave v predkazenskih in kazenskih postopkih za pristojne organe oziroma za »uspeh postopka« zaradi pričakovane velike časovne odmaknjenosti dejanja? Ali se s pretekom časa otežujejo možnosti dokazovanja (tako, da je nekatera dejstva vse težje dokazovati, nekaterih pa morda sploh ni več mogoče dokazati)? 10. Ali se strinjate, da bi bilo ob razmisleku glede zastaranja kazenskega pregona in izvršitve kazni za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost treba opraviti tudi razmislek in razpravo o (ne)ustreznosti modela prisile pri določanju znakov obravnavanih kaznivih dejanj? 11. Ali je po vašem mnenju inkriminacija posilstva in drugih kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost v KZ-1 ustrezna? Se strinjate, da bi bilo skladno z novejšimi dognanji pravne teorije treba spremeniti model prisile pri opredelitvi kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost? Ali bi bilo ustrezno preoblikovati kaznivo dejanje posilstva po 170. členu KZ-1, ali pa novi model (npr. »da je da«, »ne je ne«) določiti kot novo posebno kaznivo dejanje? 12. Druge vsebine, izpostavljene s strani vabljenih.
Državni zbor in Društvo poslancev 90 organizirata slavnostno akademijo ob 30. obletnici sprejema ustavnih amandmajev, ki so predstavljali temelj za uveljavitev pravice slovenskega naroda do samoodločbe, večstrankarstva in demokracije. Zbrane bosta ob pričetku akademije nagovorila predsednik Društva poslancev 90 dr. Mitja Slavinec in predsednik Državnega zbora mag. Dejan Židan. Govorci na slavnostni akademiji bodo člani Društva 90, predsednik slovenske skupščine v času sprejemanja ustavnih amandmajev Miran Potrč in prof. dr. Ludvik Toplak, takratni predsednik Družbeno političnega zbora, ter predsednik Odbora Državnega zbora za pravosodje Blaž Pavlin. Za kulturni program bo tradicionalno skrbel Parlament Dixie band.
Državni zbor in Društvo poslancev 90 organizirata slavnostno akademijo ob 30. obletnici sprejema ustavnih amandmajev, ki so predstavljali temelj za uveljavitev pravice slovenskega naroda do samoodločbe, večstrankarstva in demokracije. Zbrane bosta ob pričetku akademije nagovorila predsednik Društva poslancev 90 dr. Mitja Slavinec in predsednik Državnega zbora mag. Dejan Židan. Govorci na slavnostni akademiji bodo člani Društva 90, predsednik slovenske skupščine v času sprejemanja ustavnih amandmajev Miran Potrč in prof. dr. Ludvik Toplak, takratni predsednik Družbeno političnega zbora, ter predsednik Odbora Državnega zbora za pravosodje Blaž Pavlin. Za kulturni program bo tradicionalno skrbel Parlament Dixie band.