Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Moj 365 V živo RTV 365 Raziskuj Podkasti Več
Domov
Raziskujte
V živo
Oddaje
Podkasti
Za otroke
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte V živo Oddaje Podkasti Za otroke Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Druge vsebine DZ

Zadnje oddaje in prispevki

Posvet Za boljšo prihodnost živali, 3. del

16. 1. 2023

Ena od prioritet mandata predsednice Državnega zbora mag. Urške Klakočar Zupančič je tudi izboljšanje področja varstva in zaščite živali. Področje je v naši državi v določeni meri že urejeno s področno zakonodajo, bistveni dejavnik za izboljšanje področja pa je sodelovanje s civilno družbo, predvsem z nevladnimi organizacijami. Vsaka od slednjih ima svoj pogled na to, kako je mogoče izboljšati stanja v družbi, seznanjene pa so tudi z aktualnimi razmerami na terenu in odprtimi vprašanji, ki jih je potrebno urediti na sistemski ravni. Obenem pa je pomembno, da se vsa ta vprašanja naslovijo tudi prek ustreznih institucij. Z namenom učinkovitega naslavljanja in reševanja težav in izzivov bo v ponedeljek, 16. januarja 2022, v veliki dvorani Državnega zbora posvet Za boljšo prihodnost živali, na katerega so vabljeni predstavniki nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s področjem varstva in zaščite živali, ter najvišjimi predstavniki državnih organov, združenj občin v Sloveniji in drugih organov ter izobraževalnih institucij, ki so zadolženi (tudi) za to področje. Gre za drugega v seriji posvetov, ki jih Državni zbor organizira na pobudo predsednice Državnega zbora.

19 min

Ena od prioritet mandata predsednice Državnega zbora mag. Urške Klakočar Zupančič je tudi izboljšanje področja varstva in zaščite živali. Področje je v naši državi v določeni meri že urejeno s področno zakonodajo, bistveni dejavnik za izboljšanje področja pa je sodelovanje s civilno družbo, predvsem z nevladnimi organizacijami. Vsaka od slednjih ima svoj pogled na to, kako je mogoče izboljšati stanja v družbi, seznanjene pa so tudi z aktualnimi razmerami na terenu in odprtimi vprašanji, ki jih je potrebno urediti na sistemski ravni. Obenem pa je pomembno, da se vsa ta vprašanja naslovijo tudi prek ustreznih institucij. Z namenom učinkovitega naslavljanja in reševanja težav in izzivov bo v ponedeljek, 16. januarja 2022, v veliki dvorani Državnega zbora posvet Za boljšo prihodnost živali, na katerega so vabljeni predstavniki nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s področjem varstva in zaščite živali, ter najvišjimi predstavniki državnih organov, združenj občin v Sloveniji in drugih organov ter izobraževalnih institucij, ki so zadolženi (tudi) za to področje. Gre za drugega v seriji posvetov, ki jih Državni zbor organizira na pobudo predsednice Državnega zbora.

Posvet Za boljšo prihodnost živali, 2. del

16. 1. 2023

Ena od prioritet mandata predsednice Državnega zbora mag. Urške Klakočar Zupančič je tudi izboljšanje področja varstva in zaščite živali. Področje je v naši državi v določeni meri že urejeno s področno zakonodajo, bistveni dejavnik za izboljšanje področja pa je sodelovanje s civilno družbo, predvsem z nevladnimi organizacijami. Vsaka od slednjih ima svoj pogled na to, kako je mogoče izboljšati stanja v družbi, seznanjene pa so tudi z aktualnimi razmerami na terenu in odprtimi vprašanji, ki jih je potrebno urediti na sistemski ravni. Obenem pa je pomembno, da se vsa ta vprašanja naslovijo tudi prek ustreznih institucij. Z namenom učinkovitega naslavljanja in reševanja težav in izzivov bo v ponedeljek, 16. januarja 2022, v veliki dvorani Državnega zbora posvet Za boljšo prihodnost živali, na katerega so vabljeni predstavniki nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s področjem varstva in zaščite živali, ter najvišjimi predstavniki državnih organov, združenj občin v Sloveniji in drugih organov ter izobraževalnih institucij, ki so zadolženi (tudi) za to področje. Gre za drugega v seriji posvetov, ki jih Državni zbor organizira na pobudo predsednice Državnega zbora.

155 min

Ena od prioritet mandata predsednice Državnega zbora mag. Urške Klakočar Zupančič je tudi izboljšanje področja varstva in zaščite živali. Področje je v naši državi v določeni meri že urejeno s področno zakonodajo, bistveni dejavnik za izboljšanje področja pa je sodelovanje s civilno družbo, predvsem z nevladnimi organizacijami. Vsaka od slednjih ima svoj pogled na to, kako je mogoče izboljšati stanja v družbi, seznanjene pa so tudi z aktualnimi razmerami na terenu in odprtimi vprašanji, ki jih je potrebno urediti na sistemski ravni. Obenem pa je pomembno, da se vsa ta vprašanja naslovijo tudi prek ustreznih institucij. Z namenom učinkovitega naslavljanja in reševanja težav in izzivov bo v ponedeljek, 16. januarja 2022, v veliki dvorani Državnega zbora posvet Za boljšo prihodnost živali, na katerega so vabljeni predstavniki nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s področjem varstva in zaščite živali, ter najvišjimi predstavniki državnih organov, združenj občin v Sloveniji in drugih organov ter izobraževalnih institucij, ki so zadolženi (tudi) za to področje. Gre za drugega v seriji posvetov, ki jih Državni zbor organizira na pobudo predsednice Državnega zbora.

Posvet Za boljšo prihodnost živali, 1. del

16. 1. 2023

Ena od prioritet mandata predsednice Državnega zbora mag. Urške Klakočar Zupančič je tudi izboljšanje področja varstva in zaščite živali. Področje je v naši državi v določeni meri že urejeno s področno zakonodajo, bistveni dejavnik za izboljšanje področja pa je sodelovanje s civilno družbo, predvsem z nevladnimi organizacijami. Vsaka od slednjih ima svoj pogled na to, kako je mogoče izboljšati stanja v družbi, seznanjene pa so tudi z aktualnimi razmerami na terenu in odprtimi vprašanji, ki jih je potrebno urediti na sistemski ravni. Obenem pa je pomembno, da se vsa ta vprašanja naslovijo tudi prek ustreznih institucij. Z namenom učinkovitega naslavljanja in reševanja težav in izzivov bo v ponedeljek, 16. januarja 2022, v veliki dvorani Državnega zbora posvet Za boljšo prihodnost živali, na katerega so vabljeni predstavniki nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s področjem varstva in zaščite živali, ter najvišjimi predstavniki državnih organov, združenj občin v Sloveniji in drugih organov ter izobraževalnih institucij, ki so zadolženi (tudi) za to področje. Gre za drugega v seriji posvetov, ki jih Državni zbor organizira na pobudo predsednice Državnega zbora.

121 min

Ena od prioritet mandata predsednice Državnega zbora mag. Urške Klakočar Zupančič je tudi izboljšanje področja varstva in zaščite živali. Področje je v naši državi v določeni meri že urejeno s področno zakonodajo, bistveni dejavnik za izboljšanje področja pa je sodelovanje s civilno družbo, predvsem z nevladnimi organizacijami. Vsaka od slednjih ima svoj pogled na to, kako je mogoče izboljšati stanja v družbi, seznanjene pa so tudi z aktualnimi razmerami na terenu in odprtimi vprašanji, ki jih je potrebno urediti na sistemski ravni. Obenem pa je pomembno, da se vsa ta vprašanja naslovijo tudi prek ustreznih institucij. Z namenom učinkovitega naslavljanja in reševanja težav in izzivov bo v ponedeljek, 16. januarja 2022, v veliki dvorani Državnega zbora posvet Za boljšo prihodnost živali, na katerega so vabljeni predstavniki nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s področjem varstva in zaščite živali, ter najvišjimi predstavniki državnih organov, združenj občin v Sloveniji in drugih organov ter izobraževalnih institucij, ki so zadolženi (tudi) za to področje. Gre za drugega v seriji posvetov, ki jih Državni zbor organizira na pobudo predsednice Državnega zbora.

Slavnostna seja Državnega zbora ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter prisega predsednice Republike Slovenije

22. 12. 2022

22. decembra 2022 bo ob 17. uri v veliki dvorani Državnega zbora slavnostna seja ob dnevu samostojnosti in enotnosti in prisega predsednice Republike Slovenije gospe Nataše Pirc Musar pred Državnim zborom. Slavnostna govornica bo predsednica Državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič. Na slavnostno sejo so vabljeni predsednik Republike Slovenije, novoizvoljena predsednica Republike Slovenije, poslanke in poslanci Državnega zbora, nekdanji predsedniki Državnega zbora, predsednik Društva poslancev 90, predsednik in člani Vlade, predsednik Državnega sveta, predsednik in sodniki Ustavnega sodišča, predsednik Vrhovnega sodišča, diplomatski zbor ter drugi visoki predstavniki političnega, družbenega in verskega življenja v Republiki Sloveniji. Pred slavnostno sejo se bodo v Zlato knjigo vpisali predsednica Državnega zbora in generalna sekretarka, predsednik Republike Slovenije, novoizvoljena predsednica Republike Slovenije in predsednik Vlade Republike Slovenije. Pred Državnim zborom bo prisegla novoizvoljena predsednica Republike Slovenije gospa Nataša Pirc Musar. V okviru kulturnega programa bosta nastopila Severa Gjurin in Dejan Lapanja, ob 30. obletnici Državnega zbora bo predvajan film 30 let v treh minutah.

62 min

22. decembra 2022 bo ob 17. uri v veliki dvorani Državnega zbora slavnostna seja ob dnevu samostojnosti in enotnosti in prisega predsednice Republike Slovenije gospe Nataše Pirc Musar pred Državnim zborom. Slavnostna govornica bo predsednica Državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič. Na slavnostno sejo so vabljeni predsednik Republike Slovenije, novoizvoljena predsednica Republike Slovenije, poslanke in poslanci Državnega zbora, nekdanji predsedniki Državnega zbora, predsednik Društva poslancev 90, predsednik in člani Vlade, predsednik Državnega sveta, predsednik in sodniki Ustavnega sodišča, predsednik Vrhovnega sodišča, diplomatski zbor ter drugi visoki predstavniki političnega, družbenega in verskega življenja v Republiki Sloveniji. Pred slavnostno sejo se bodo v Zlato knjigo vpisali predsednica Državnega zbora in generalna sekretarka, predsednik Republike Slovenije, novoizvoljena predsednica Republike Slovenije in predsednik Vlade Republike Slovenije. Pred Državnim zborom bo prisegla novoizvoljena predsednica Republike Slovenije gospa Nataša Pirc Musar. V okviru kulturnega programa bosta nastopila Severa Gjurin in Dejan Lapanja, ob 30. obletnici Državnega zbora bo predvajan film 30 let v treh minutah.

Znanstvena konferenca: Parlamentarizem na slovenskem v zgodovinski perspektivi, 3 del

29. 11. 2022

V decembru 2022 se približuje 30. obletnica prve konstitutivne seje Državnega zbora in Državnega sveta, ki je potekala 23. decembra 1992. Omenjeni datum je zadnji od treh, ki so usodno zaznamovali slovensko pot v samostojnost. Začetek s 23. decembrom 1990 in z izvedbo plebiscita, utrjevanje državnosti s sprejetjem slovenske ustave 23. decembra 1991 ter novo obdobje slovenskega parlamentarizma s preimenovanjem Skupščine Republike Slovenije v Državni zbor Republike Slovenije. Trideseti jubilej slovenske državnosti je tako tesno povezan s tridesetim jubilejem Državnega zbora, saj je prav slovenska samostojnost omogočila razvoj parlamentarizma na Slovenskem, kot ga poznamo danes.

60 min

V decembru 2022 se približuje 30. obletnica prve konstitutivne seje Državnega zbora in Državnega sveta, ki je potekala 23. decembra 1992. Omenjeni datum je zadnji od treh, ki so usodno zaznamovali slovensko pot v samostojnost. Začetek s 23. decembrom 1990 in z izvedbo plebiscita, utrjevanje državnosti s sprejetjem slovenske ustave 23. decembra 1991 ter novo obdobje slovenskega parlamentarizma s preimenovanjem Skupščine Republike Slovenije v Državni zbor Republike Slovenije. Trideseti jubilej slovenske državnosti je tako tesno povezan s tridesetim jubilejem Državnega zbora, saj je prav slovenska samostojnost omogočila razvoj parlamentarizma na Slovenskem, kot ga poznamo danes.

Znanstvena konferenca: Parlamentarizem na slovenskem v zgodovinski perspektivi, 2 del

29. 11. 2022

V decembru 2022 se približuje 30. obletnica prve konstitutivne seje Državnega zbora in Državnega sveta, ki je potekala 23. decembra 1992. Omenjeni datum je zadnji od treh, ki so usodno zaznamovali slovensko pot v samostojnost. Začetek s 23. decembrom 1990 in z izvedbo plebiscita, utrjevanje državnosti s sprejetjem slovenske ustave 23. decembra 1991 ter novo obdobje slovenskega parlamentarizma s preimenovanjem Skupščine Republike Slovenije v Državni zbor Republike Slovenije. Trideseti jubilej slovenske državnosti je tako tesno povezan s tridesetim jubilejem Državnega zbora, saj je prav slovenska samostojnost omogočila razvoj parlamentarizma na Slovenskem, kot ga poznamo danes.

118 min

V decembru 2022 se približuje 30. obletnica prve konstitutivne seje Državnega zbora in Državnega sveta, ki je potekala 23. decembra 1992. Omenjeni datum je zadnji od treh, ki so usodno zaznamovali slovensko pot v samostojnost. Začetek s 23. decembrom 1990 in z izvedbo plebiscita, utrjevanje državnosti s sprejetjem slovenske ustave 23. decembra 1991 ter novo obdobje slovenskega parlamentarizma s preimenovanjem Skupščine Republike Slovenije v Državni zbor Republike Slovenije. Trideseti jubilej slovenske državnosti je tako tesno povezan s tridesetim jubilejem Državnega zbora, saj je prav slovenska samostojnost omogočila razvoj parlamentarizma na Slovenskem, kot ga poznamo danes.

Znanstvena konferenca: Parlamentarizem na slovenskem v zgodovinski perspektivi, 1. del

29. 11. 2022

V decembru 2022 se približuje 30. obletnica prve konstitutivne seje Državnega zbora in Državnega sveta, ki je potekala 23. decembra 1992. Omenjeni datum je zadnji od treh, ki so usodno zaznamovali slovensko pot v samostojnost. Začetek s 23. decembrom 1990 in z izvedbo plebiscita, utrjevanje državnosti s sprejetjem slovenske ustave 23. decembra 1991 ter novo obdobje slovenskega parlamentarizma s preimenovanjem Skupščine Republike Slovenije v Državni zbor Republike Slovenije. Trideseti jubilej slovenske državnosti je tako tesno povezan s tridesetim jubilejem Državnega zbora, saj je prav slovenska samostojnost omogočila razvoj parlamentarizma na Slovenskem, kot ga poznamo danes.

109 min

V decembru 2022 se približuje 30. obletnica prve konstitutivne seje Državnega zbora in Državnega sveta, ki je potekala 23. decembra 1992. Omenjeni datum je zadnji od treh, ki so usodno zaznamovali slovensko pot v samostojnost. Začetek s 23. decembrom 1990 in z izvedbo plebiscita, utrjevanje državnosti s sprejetjem slovenske ustave 23. decembra 1991 ter novo obdobje slovenskega parlamentarizma s preimenovanjem Skupščine Republike Slovenije v Državni zbor Republike Slovenije. Trideseti jubilej slovenske državnosti je tako tesno povezan s tridesetim jubilejem Državnega zbora, saj je prav slovenska samostojnost omogočila razvoj parlamentarizma na Slovenskem, kot ga poznamo danes.

Posvet o implementaciji ustavnega zakona o razvoju slovenskega znakovnega jezika

25. 3. 2022

S Posvetom želimo izpostaviti problem implementacije Ustavnega zakona o zagotovitvi svobodne uporabe in razvoja slovenskega znakovnega jezika, kot je zapisano v 62.a členu Ustave Republike Slovenije, ki ga je slavnostno razglasil Državni zbor 4. junija 2021. Le pet držav EU-ja ima pravico do znakovnega jezika vpisano tudi v ustavo. Novi 62.a člen je začetek novega poglavja v zgodovini skupnosti gluhih na področju znakovnega jezika. Posvet je namenjen razpravi o sistemskih rešitvah ter spremembah predpisov za implementacijo Ustavnega zakona.

158 min

S Posvetom želimo izpostaviti problem implementacije Ustavnega zakona o zagotovitvi svobodne uporabe in razvoja slovenskega znakovnega jezika, kot je zapisano v 62.a členu Ustave Republike Slovenije, ki ga je slavnostno razglasil Državni zbor 4. junija 2021. Le pet držav EU-ja ima pravico do znakovnega jezika vpisano tudi v ustavo. Novi 62.a člen je začetek novega poglavja v zgodovini skupnosti gluhih na področju znakovnega jezika. Posvet je namenjen razpravi o sistemskih rešitvah ter spremembah predpisov za implementacijo Ustavnega zakona.

Posvet: Profesionalizacija zakonitega lobiranja

25. 2. 2022

Državni svet Republike Slovenije in Združenje za zakonito lobiranje Slovenije pripravljata v petek, 25. 2. 2022, ob 10. uri, v dvorani Državnega sveta posvet z naslovom Profesionalizacija zakonitega lobiranja.

205 min

Državni svet Republike Slovenije in Združenje za zakonito lobiranje Slovenije pripravljata v petek, 25. 2. 2022, ob 10. uri, v dvorani Državnega sveta posvet z naslovom Profesionalizacija zakonitega lobiranja.

Okrogla miza: Priložnosti in tveganja umetne inteligence v sodobni družbi

11. 2. 2022

Delegacija Državnega zbora za sodelovanje z OECD-jem pripravlja Okroglo mizo z naslovom Priložnosti in tveganja umetne inteligence v sodobni družbi, ki bo potekala v petek, 11. februarja 2022, ob 10. uri v Veliki dvorani na Tomšičevi ulici.

152 min

Delegacija Državnega zbora za sodelovanje z OECD-jem pripravlja Okroglo mizo z naslovom Priložnosti in tveganja umetne inteligence v sodobni družbi, ki bo potekala v petek, 11. februarja 2022, ob 10. uri v Veliki dvorani na Tomšičevi ulici.

Pogovorno omizje ob dnevu žena Biti uspešna in biti srečna

8. 3. 2021

Ob dnevu žena bo potekalo pogovorno omizje "Biti uspešna in biti srečna", na katerem bodo sodelovale državne svetnice Lidija Jerkič, mag. Marija Lah, Bojana Potočan in dr. Branka Kalenić Ramšak. Posebni gostji bosta modna oblikovalka Maja Štamol Droljc ter učiteljica in literatka Nina Jelen. Uvodni govor bo podal predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca.

78 min

Ob dnevu žena bo potekalo pogovorno omizje "Biti uspešna in biti srečna", na katerem bodo sodelovale državne svetnice Lidija Jerkič, mag. Marija Lah, Bojana Potočan in dr. Branka Kalenić Ramšak. Posebni gostji bosta modna oblikovalka Maja Štamol Droljc ter učiteljica in literatka Nina Jelen. Uvodni govor bo podal predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca.

3. seja Pododbora za spremljanje rakavih obolenj v Republiki Sloveniji

16. 10. 2020

Dnevni red seje: 1. Rakavi bolniki in sodobne oblike zdravljenja 2. Razno

68 min

Dnevni red seje: 1. Rakavi bolniki in sodobne oblike zdravljenja 2. Razno

Žalna seja Državnega zbora z znakovnim jezikom

3. 9. 2020

Žalna seja Državnega zbora ob smrti nekdanjega predsednika Državnega zbora Franca (Ferija) Horvata. Žalni govor bo imel vodja poslanske skupine Socialnih demokratov Matjaž Han. Na seji bo sodeloval Policijski orkester.

24 min

Žalna seja Državnega zbora ob smrti nekdanjega predsednika Državnega zbora Franca (Ferija) Horvata. Žalni govor bo imel vodja poslanske skupine Socialnih demokratov Matjaž Han. Na seji bo sodeloval Policijski orkester.

Govor ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška

14. 5. 2020

Dnevni red seje: 2. Predlog sklepa o seznanitvi s Poročilom o stanju, razlogih, zalogah in naročilih osebne zaščitne ter kritične medicinske opreme ob razglasitvi epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) ter nabavah, ki so omogočile Sloveniji uspešen spopad z njo

13 min

Dnevni red seje: 2. Predlog sklepa o seznanitvi s Poročilom o stanju, razlogih, zalogah in naročilih osebne zaščitne ter kritične medicinske opreme ob razglasitvi epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) ter nabavah, ki so omogočile Sloveniji uspešen spopad z njo

Govor ministra za obrambo Mateja Tonina na 37. izredni seji Državnega zbora

14. 5. 2020

Dnevni red seje: 2. Predlog sklepa o seznanitvi s Poročilom o stanju, razlogih, zalogah in naročilih osebne zaščitne ter kritične medicinske opreme ob razglasitvi epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) ter nabavah, ki so omogočile Sloveniji uspešen spopad z njo

10 min

Dnevni red seje: 2. Predlog sklepa o seznanitvi s Poročilom o stanju, razlogih, zalogah in naročilih osebne zaščitne ter kritične medicinske opreme ob razglasitvi epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) ter nabavah, ki so omogočile Sloveniji uspešen spopad z njo

Govor predsednika vlade Janeza Janše

14. 5. 2020

Dnevni red seje: 2. Predlog sklepa o seznanitvi s Poročilom o stanju, razlogih, zalogah in naročilih osebne zaščitne ter kritične medicinske opreme ob razglasitvi epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) ter nabavah, ki so omogočile Sloveniji uspešen spopad z njo

27 min

Dnevni red seje: 2. Predlog sklepa o seznanitvi s Poročilom o stanju, razlogih, zalogah in naročilih osebne zaščitne ter kritične medicinske opreme ob razglasitvi epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) ter nabavah, ki so omogočile Sloveniji uspešen spopad z njo

Slavnostna akademija ob 60. letnici Nacionalnega inštituta za biologijo

18. 2. 2020

Prireditev ob Mednarodnem letu zdravja rastlin 2020 in delovanju prvih EU referenčnih laboratorijev na Nacionalnem inštitutu za biologijo.

107 min

Prireditev ob Mednarodnem letu zdravja rastlin 2020 in delovanju prvih EU referenčnih laboratorijev na Nacionalnem inštitutu za biologijo.

Posvet: Slovenija prihodnosti v luči podnebnih sprememb - je zadrževanje vode nuja ali možnost v procesu prilagajanja podnebnim spremembam?

30. 1. 2020

Državni svet RS, Slovenski nacionalni komite za velike pregrade, Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije in Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani pripravljajo posvet "Slovenija prihodnosti v luči podnebnih sprememb - je zadrževanje vode nuja ali možnost v procesu prilagajanja podnebnim spremembam?". Posvet je namenjen predstavitvi pomena zadrževanja vode za okolje in družbo, še zlasti v luči podnebnih sprememb in potreb po zagotavljanju tako količin vode za potrebe človeka kot za vzdrževanje ustreznih razmer za ohranjanje habitatov tudi v 21.stoletju. Zadrževanje voda se vse bolj izkazuje za nujen in ključen ukrep za blaženje hidroloških neravnovesij in učinkovito zmanjševanje škod, ki vsako leto nastanejo zaradi omenjenih hidroloških ekstremov ter ključno orodje za zagotavljanje pitne vode, pa tudi pogojev, ki bodo ohranjali biotsko raznovrstnost v prihodnje. Zadrževalniki so v veliko primerih tisti, ki ugodno vplivajo na vzpostavitev ugodnih življenjskih pogojev, ti pa omogočajo ohranitev ogroženih vrst ali habitatnih tipov ali je njihovo obratovanje pogoj za ohranitev le-teh. Izgradnja zadrževalnikov je tako navzlic prepričanju, da posegi škodujejo živalskim in rastlinskim vrstam, lahko pogoj za ohranitev prav slednjih.

234 min

Državni svet RS, Slovenski nacionalni komite za velike pregrade, Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije in Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani pripravljajo posvet "Slovenija prihodnosti v luči podnebnih sprememb - je zadrževanje vode nuja ali možnost v procesu prilagajanja podnebnim spremembam?". Posvet je namenjen predstavitvi pomena zadrževanja vode za okolje in družbo, še zlasti v luči podnebnih sprememb in potreb po zagotavljanju tako količin vode za potrebe človeka kot za vzdrževanje ustreznih razmer za ohranjanje habitatov tudi v 21.stoletju. Zadrževanje voda se vse bolj izkazuje za nujen in ključen ukrep za blaženje hidroloških neravnovesij in učinkovito zmanjševanje škod, ki vsako leto nastanejo zaradi omenjenih hidroloških ekstremov ter ključno orodje za zagotavljanje pitne vode, pa tudi pogojev, ki bodo ohranjali biotsko raznovrstnost v prihodnje. Zadrževalniki so v veliko primerih tisti, ki ugodno vplivajo na vzpostavitev ugodnih življenjskih pogojev, ti pa omogočajo ohranitev ogroženih vrst ali habitatnih tipov ali je njihovo obratovanje pogoj za ohranitev le-teh. Izgradnja zadrževalnikov je tako navzlic prepričanju, da posegi škodujejo živalskim in rastlinskim vrstam, lahko pogoj za ohranitev prav slednjih.

2. redna seja Pododbora za spremljanje rakavih obolenj v Republiki Sloveniji

23. 1. 2020

Dnevni red seje: 1. Seznanitev in razprava o Državnem programu za obvladovanje raka 2. Razno

119 min

Dnevni red seje: 1. Seznanitev in razprava o Državnem programu za obvladovanje raka 2. Razno

Javna predstavitev mnenj o Predlogu zakona o dopolnitvi Kazenskega zakonika, posnetek

11. 12. 2019

Javna predstavitev mnenj naj bi podala odgovore na naslednja vprašanja: 1. Kako storjena kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost dejansko vplivajo na dolgoročno duševno stanje žrtev? 2. Kakšen je dolgoročen vpliv kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost na zmožnost žrtev, da storilca prijavijo pristojnim organom? 3. Kako starost žrtve vpliva na njeno soočanje s kaznivim dejanjem in na njeno zmožnost prijave dejanja v dolgoročnem smislu? 4. Katere posamezne kvalifikacije kaznivih dejanj z značilnostmi spolnega delikta povzročijo največjo škodo za dolgoročno duševno stanje žrtve ter zato najbolj otežijo njeno iskanje pomoči ter prijavo dejanja pristojnim organom? 5. Ali obstoječa ureditev zastarljivosti kaznivih dejanj z značilnostmi spolnega delikta v praksi povzroča težave pri soočanju z njihovim pregonom? 6. Katere posamezne kvalifikacije kaznivih dejanj z značilnostmi spolnega delikta predstavljajo kazniva dejanja s težo, ki bi utemeljila njihovo umestitev med nezastarljiva kazniva dejanja? Ali je njihova teža primerljiva s težo kaznivih dejanj, ki jih kot nezastarljiva opredeljujejo obstoječe določbe Kazenskega zakonika? 7. Ali obstajajo kakšni pomisleki o negativnih učinkih, ki bi ji umestitev najtežjih kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost med nezastarljiva kazniva dejanja imela za slovensko kazenskopravno ureditev? 8. Ustreznost in primerljivost zastaralnih rokov v Kazenskem zakoniku (v nadaljevanju KZ-1) na splošno ter v luči občutnega podaljšanja z uveljavitvijo KZ-1 v letu 2008 in novelo KZ-1B v letu 2011? 9. Ali predlagana nezastarljivost – predvsem pregona – za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost lahko povzroča težave v predkazenskih in kazenskih postopkih za pristojne organe oziroma za »uspeh postopka« zaradi pričakovane velike časovne odmaknjenosti dejanja? Ali se s pretekom časa otežujejo možnosti dokazovanja (tako, da je nekatera dejstva vse težje dokazovati, nekaterih pa morda sploh ni več mogoče dokazati)? 10. Ali se strinjate, da bi bilo ob razmisleku glede zastaranja kazenskega pregona in izvršitve kazni za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost treba opraviti tudi razmislek in razpravo o (ne)ustreznosti modela prisile pri določanju znakov obravnavanih kaznivih dejanj? 11. Ali je po vašem mnenju inkriminacija posilstva in drugih kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost v KZ-1 ustrezna? Se strinjate, da bi bilo skladno z novejšimi dognanji pravne teorije treba spremeniti model prisile pri opredelitvi kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost? Ali bi bilo ustrezno preoblikovati kaznivo dejanje posilstva po 170. členu KZ-1, ali pa novi model (npr. »da je da«, »ne je ne«) določiti kot novo posebno kaznivo dejanje? 12. Druge vsebine, izpostavljene s strani vabljenih.

145 min

Javna predstavitev mnenj naj bi podala odgovore na naslednja vprašanja: 1. Kako storjena kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost dejansko vplivajo na dolgoročno duševno stanje žrtev? 2. Kakšen je dolgoročen vpliv kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost na zmožnost žrtev, da storilca prijavijo pristojnim organom? 3. Kako starost žrtve vpliva na njeno soočanje s kaznivim dejanjem in na njeno zmožnost prijave dejanja v dolgoročnem smislu? 4. Katere posamezne kvalifikacije kaznivih dejanj z značilnostmi spolnega delikta povzročijo največjo škodo za dolgoročno duševno stanje žrtve ter zato najbolj otežijo njeno iskanje pomoči ter prijavo dejanja pristojnim organom? 5. Ali obstoječa ureditev zastarljivosti kaznivih dejanj z značilnostmi spolnega delikta v praksi povzroča težave pri soočanju z njihovim pregonom? 6. Katere posamezne kvalifikacije kaznivih dejanj z značilnostmi spolnega delikta predstavljajo kazniva dejanja s težo, ki bi utemeljila njihovo umestitev med nezastarljiva kazniva dejanja? Ali je njihova teža primerljiva s težo kaznivih dejanj, ki jih kot nezastarljiva opredeljujejo obstoječe določbe Kazenskega zakonika? 7. Ali obstajajo kakšni pomisleki o negativnih učinkih, ki bi ji umestitev najtežjih kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost med nezastarljiva kazniva dejanja imela za slovensko kazenskopravno ureditev? 8. Ustreznost in primerljivost zastaralnih rokov v Kazenskem zakoniku (v nadaljevanju KZ-1) na splošno ter v luči občutnega podaljšanja z uveljavitvijo KZ-1 v letu 2008 in novelo KZ-1B v letu 2011? 9. Ali predlagana nezastarljivost – predvsem pregona – za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost lahko povzroča težave v predkazenskih in kazenskih postopkih za pristojne organe oziroma za »uspeh postopka« zaradi pričakovane velike časovne odmaknjenosti dejanja? Ali se s pretekom časa otežujejo možnosti dokazovanja (tako, da je nekatera dejstva vse težje dokazovati, nekaterih pa morda sploh ni več mogoče dokazati)? 10. Ali se strinjate, da bi bilo ob razmisleku glede zastaranja kazenskega pregona in izvršitve kazni za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost treba opraviti tudi razmislek in razpravo o (ne)ustreznosti modela prisile pri določanju znakov obravnavanih kaznivih dejanj? 11. Ali je po vašem mnenju inkriminacija posilstva in drugih kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost v KZ-1 ustrezna? Se strinjate, da bi bilo skladno z novejšimi dognanji pravne teorije treba spremeniti model prisile pri opredelitvi kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost? Ali bi bilo ustrezno preoblikovati kaznivo dejanje posilstva po 170. členu KZ-1, ali pa novi model (npr. »da je da«, »ne je ne«) določiti kot novo posebno kaznivo dejanje? 12. Druge vsebine, izpostavljene s strani vabljenih.

Slavnostna akademija Državnega zbora in Društva poslancev 90 ob 30. obletnici sprejema ustavnih amandmajev

4. 12. 2019

Državni zbor in Društvo poslancev 90 organizirata slavnostno akademijo ob 30. obletnici sprejema ustavnih amandmajev, ki so predstavljali temelj za uveljavitev pravice slovenskega naroda do samoodločbe, večstrankarstva in demokracije. Zbrane bosta ob pričetku akademije nagovorila predsednik Društva poslancev 90 dr. Mitja Slavinec in predsednik Državnega zbora mag. Dejan Židan. Govorci na slavnostni akademiji bodo člani Društva 90, predsednik slovenske skupščine v času sprejemanja ustavnih amandmajev Miran Potrč in prof. dr. Ludvik Toplak, takratni predsednik Družbeno političnega zbora, ter predsednik Odbora Državnega zbora za pravosodje Blaž Pavlin. Za kulturni program bo tradicionalno skrbel Parlament Dixie band.

85 min

Državni zbor in Društvo poslancev 90 organizirata slavnostno akademijo ob 30. obletnici sprejema ustavnih amandmajev, ki so predstavljali temelj za uveljavitev pravice slovenskega naroda do samoodločbe, večstrankarstva in demokracije. Zbrane bosta ob pričetku akademije nagovorila predsednik Društva poslancev 90 dr. Mitja Slavinec in predsednik Državnega zbora mag. Dejan Židan. Govorci na slavnostni akademiji bodo člani Društva 90, predsednik slovenske skupščine v času sprejemanja ustavnih amandmajev Miran Potrč in prof. dr. Ludvik Toplak, takratni predsednik Družbeno političnega zbora, ter predsednik Odbora Državnega zbora za pravosodje Blaž Pavlin. Za kulturni program bo tradicionalno skrbel Parlament Dixie band.

Zakaj na EU volitve?

22. 3. 2019

77 min

Zasedanje Društva poslancev 90

13. 4. 2016

Oddaja Obrazi 2014 bo gledalcem osvežila spomin na televizijske prizore, podobe in predvsem obraze, ki so odločilno zaznamovali iztekajoče se leto. V Sloveniji je bilo to leto trojnih volitev in tisočerih afer, pa tudi eksplozije solidarnosti, inovativnosti, kulturnih, znanstvenih in športnih presežkov. Gostitelja večera Manica J. Ambrožič in Dejan Ladika bosta v studiu gostila obraze leta - izbrane posameznike, ki so letu 2014 vtisnili neizbrisen pečat. V prispevkih bomo videli tudi to, kako so ključne dogodke leta videli novinarji Informativnega programa TV Slovenija. Kako smo preživeli še eno leto krize in zategovanja pasov, političnih akrobacij in zasukov, neprizanesljivih naravnih ujm? Kje smo bili, ko je svet metalo iz tečajev - z novimi vojnami, epidemijami in divjaštvom skrajnežev, a tudi neslutenim napredkom in povezanostjo človeštva? Kaj nas je pretreslo, kaj izčrpavalo, kaj se je dogajalo v zakulisju, kaj smo premaknili in kje nam je zmanjkalo moči. A tudi: kaj je bilo dobrega in blagodejnega, iz česa lahko črpamo in se navdihujemo za prihodnje leto? Oddaja bo na sporedu v ponedeljek, 29. decembra ob 20. uri na prvem sporedu TV Slovenija. Režiser oddaje je Peter Juratovec, urednica Ilinka Todorovski.

142 min

Oddaja Obrazi 2014 bo gledalcem osvežila spomin na televizijske prizore, podobe in predvsem obraze, ki so odločilno zaznamovali iztekajoče se leto. V Sloveniji je bilo to leto trojnih volitev in tisočerih afer, pa tudi eksplozije solidarnosti, inovativnosti, kulturnih, znanstvenih in športnih presežkov. Gostitelja večera Manica J. Ambrožič in Dejan Ladika bosta v studiu gostila obraze leta - izbrane posameznike, ki so letu 2014 vtisnili neizbrisen pečat. V prispevkih bomo videli tudi to, kako so ključne dogodke leta videli novinarji Informativnega programa TV Slovenija. Kako smo preživeli še eno leto krize in zategovanja pasov, političnih akrobacij in zasukov, neprizanesljivih naravnih ujm? Kje smo bili, ko je svet metalo iz tečajev - z novimi vojnami, epidemijami in divjaštvom skrajnežev, a tudi neslutenim napredkom in povezanostjo človeštva? Kaj nas je pretreslo, kaj izčrpavalo, kaj se je dogajalo v zakulisju, kaj smo premaknili in kje nam je zmanjkalo moči. A tudi: kaj je bilo dobrega in blagodejnega, iz česa lahko črpamo in se navdihujemo za prihodnje leto? Oddaja bo na sporedu v ponedeljek, 29. decembra ob 20. uri na prvem sporedu TV Slovenija. Režiser oddaje je Peter Juratovec, urednica Ilinka Todorovski.

Žalna seja Državnega zbora

23. 10. 2015

27 min

Zbor članov Društva poslancev 90, 2. del

25. 3. 2015

Oddaja Obrazi 2014 bo gledalcem osvežila spomin na televizijske prizore, podobe in predvsem obraze, ki so odločilno zaznamovali iztekajoče se leto. V Sloveniji je bilo to leto trojnih volitev in tisočerih afer, pa tudi eksplozije solidarnosti, inovativnosti, kulturnih, znanstvenih in športnih presežkov. Gostitelja večera Manica J. Ambrožič in Dejan Ladika bosta v studiu gostila obraze leta - izbrane posameznike, ki so letu 2014 vtisnili neizbrisen pečat. V prispevkih bomo videli tudi to, kako so ključne dogodke leta videli novinarji Informativnega programa TV Slovenija. Kako smo preživeli še eno leto krize in zategovanja pasov, političnih akrobacij in zasukov, neprizanesljivih naravnih ujm? Kje smo bili, ko je svet metalo iz tečajev - z novimi vojnami, epidemijami in divjaštvom skrajnežev, a tudi neslutenim napredkom in povezanostjo človeštva? Kaj nas je pretreslo, kaj izčrpavalo, kaj se je dogajalo v zakulisju, kaj smo premaknili in kje nam je zmanjkalo moči. A tudi: kaj je bilo dobrega in blagodejnega, iz česa lahko črpamo in se navdihujemo za prihodnje leto? Oddaja bo na sporedu v ponedeljek, 29. decembra ob 20. uri na prvem sporedu TV Slovenija. Režiser oddaje je Peter Juratovec, urednica Ilinka Todorovski.

60 min

Oddaja Obrazi 2014 bo gledalcem osvežila spomin na televizijske prizore, podobe in predvsem obraze, ki so odločilno zaznamovali iztekajoče se leto. V Sloveniji je bilo to leto trojnih volitev in tisočerih afer, pa tudi eksplozije solidarnosti, inovativnosti, kulturnih, znanstvenih in športnih presežkov. Gostitelja večera Manica J. Ambrožič in Dejan Ladika bosta v studiu gostila obraze leta - izbrane posameznike, ki so letu 2014 vtisnili neizbrisen pečat. V prispevkih bomo videli tudi to, kako so ključne dogodke leta videli novinarji Informativnega programa TV Slovenija. Kako smo preživeli še eno leto krize in zategovanja pasov, političnih akrobacij in zasukov, neprizanesljivih naravnih ujm? Kje smo bili, ko je svet metalo iz tečajev - z novimi vojnami, epidemijami in divjaštvom skrajnežev, a tudi neslutenim napredkom in povezanostjo človeštva? Kaj nas je pretreslo, kaj izčrpavalo, kaj se je dogajalo v zakulisju, kaj smo premaknili in kje nam je zmanjkalo moči. A tudi: kaj je bilo dobrega in blagodejnega, iz česa lahko črpamo in se navdihujemo za prihodnje leto? Oddaja bo na sporedu v ponedeljek, 29. decembra ob 20. uri na prvem sporedu TV Slovenija. Režiser oddaje je Peter Juratovec, urednica Ilinka Todorovski.

Zbor članov Društva poslancev 90, 1. del

24. 3. 2015

Oddaja Obrazi 2014 bo gledalcem osvežila spomin na televizijske prizore, podobe in predvsem obraze, ki so odločilno zaznamovali iztekajoče se leto. V Sloveniji je bilo to leto trojnih volitev in tisočerih afer, pa tudi eksplozije solidarnosti, inovativnosti, kulturnih, znanstvenih in športnih presežkov. Gostitelja večera Manica J. Ambrožič in Dejan Ladika bosta v studiu gostila obraze leta - izbrane posameznike, ki so letu 2014 vtisnili neizbrisen pečat. V prispevkih bomo videli tudi to, kako so ključne dogodke leta videli novinarji Informativnega programa TV Slovenija. Kako smo preživeli še eno leto krize in zategovanja pasov, političnih akrobacij in zasukov, neprizanesljivih naravnih ujm? Kje smo bili, ko je svet metalo iz tečajev - z novimi vojnami, epidemijami in divjaštvom skrajnežev, a tudi neslutenim napredkom in povezanostjo človeštva? Kaj nas je pretreslo, kaj izčrpavalo, kaj se je dogajalo v zakulisju, kaj smo premaknili in kje nam je zmanjkalo moči. A tudi: kaj je bilo dobrega in blagodejnega, iz česa lahko črpamo in se navdihujemo za prihodnje leto? Oddaja bo na sporedu v ponedeljek, 29. decembra ob 20. uri na prvem sporedu TV Slovenija. Režiser oddaje je Peter Juratovec, urednica Ilinka Todorovski.

68 min

Oddaja Obrazi 2014 bo gledalcem osvežila spomin na televizijske prizore, podobe in predvsem obraze, ki so odločilno zaznamovali iztekajoče se leto. V Sloveniji je bilo to leto trojnih volitev in tisočerih afer, pa tudi eksplozije solidarnosti, inovativnosti, kulturnih, znanstvenih in športnih presežkov. Gostitelja večera Manica J. Ambrožič in Dejan Ladika bosta v studiu gostila obraze leta - izbrane posameznike, ki so letu 2014 vtisnili neizbrisen pečat. V prispevkih bomo videli tudi to, kako so ključne dogodke leta videli novinarji Informativnega programa TV Slovenija. Kako smo preživeli še eno leto krize in zategovanja pasov, političnih akrobacij in zasukov, neprizanesljivih naravnih ujm? Kje smo bili, ko je svet metalo iz tečajev - z novimi vojnami, epidemijami in divjaštvom skrajnežev, a tudi neslutenim napredkom in povezanostjo človeštva? Kaj nas je pretreslo, kaj izčrpavalo, kaj se je dogajalo v zakulisju, kaj smo premaknili in kje nam je zmanjkalo moči. A tudi: kaj je bilo dobrega in blagodejnega, iz česa lahko črpamo in se navdihujemo za prihodnje leto? Oddaja bo na sporedu v ponedeljek, 29. decembra ob 20. uri na prvem sporedu TV Slovenija. Režiser oddaje je Peter Juratovec, urednica Ilinka Todorovski.

Novinarska konferenca predsednika DZ

6. 6. 2014

*****

29 min

*****

Znanje žanje

17. 5. 2011

40 min

Znanje Žanje

15. 12. 2010

48 min