Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Črna komedija o družini, ki se spopade z zunanjim sovragom, pristane pa v vojni sama s sabo. Nemška trgovska veriga namerava postaviti nakupovalno središče na kraju, kjer stoji spomenik partizanskemu junaku. Tu pa se stvari zapletejo. Herojev sin France se temu upre in pripravi spektakularen sprejem za predstavnico Nemcev, čeprav je Grkinja. Med reprizo že davno preživete igre partizani proti Nemcem si Francetova hči Vida z možem Tonijem prizadeva spočeti otroka. V obračunu z nekdanjim okupatorjem pride na dan šokantna družinska skrivnost.
Črna komedija o družini, ki se spopade z zunanjim sovragom, pristane pa v vojni sama s sabo. Nemška trgovska veriga namerava postaviti nakupovalno središče na kraju, kjer stoji spomenik partizanskemu junaku. Tu pa se stvari zapletejo. Herojev sin France se temu upre in pripravi spektakularen sprejem za predstavnico Nemcev, čeprav je Grkinja. Med reprizo že davno preživete igre partizani proti Nemcem si Francetova hči Vida z možem Tonijem prizadeva spočeti otroka. V obračunu z nekdanjim okupatorjem pride na dan šokantna družinska skrivnost.
Obnovljena slovenska filmska klasika Ljubljana, spomladi leta 1941. Srednješolca Niko in Marija sta tik pred maturo, ko vojna vihra zajame tudi Slovenijo in neusmiljeno zareže v brezkrbne gimnazijske dneve. Mesto zasedejo Italijani in ga razglasijo za središče nove italijanske province. V tem času Niko doživi prvo ljubezensko izkušnjo s privlačno vdovo Ano, njegova starejša sestra Filomena pa se zaljubi v italijanskega častnika Carla. Dobri stari svet, v katerem je živel Niko, začne razpadati. Tudi zato se pridruži uporu proti okupatorju. Naslov: SEDMINA / Slovenski film, 1969 / Scenarij in režija: Matjaž Klopčič / Po literarni predlogi Sedmina Bena Zupančiča / Igrajo: Rade Šerbedžija, Snežana Nikšić, Mirko Bogataj, Milena Dravić, Duša Počkaj, Ružica Sokić, Relja Bašić, Stane Sever, Tone Slodnjak, Slavko Jan, Branko Miklavc, Radko Polič
Obnovljena slovenska filmska klasika Ljubljana, spomladi leta 1941. Srednješolca Niko in Marija sta tik pred maturo, ko vojna vihra zajame tudi Slovenijo in neusmiljeno zareže v brezkrbne gimnazijske dneve. Mesto zasedejo Italijani in ga razglasijo za središče nove italijanske province. V tem času Niko doživi prvo ljubezensko izkušnjo s privlačno vdovo Ano, njegova starejša sestra Filomena pa se zaljubi v italijanskega častnika Carla. Dobri stari svet, v katerem je živel Niko, začne razpadati. Tudi zato se pridruži uporu proti okupatorju. Naslov: SEDMINA / Slovenski film, 1969 / Scenarij in režija: Matjaž Klopčič / Po literarni predlogi Sedmina Bena Zupančiča / Igrajo: Rade Šerbedžija, Snežana Nikšić, Mirko Bogataj, Milena Dravić, Duša Počkaj, Ružica Sokić, Relja Bašić, Stane Sever, Tone Slodnjak, Slavko Jan, Branko Miklavc, Radko Polič
Sveže obnovljena slovenska filmska klasika v režiji Karpa Godine Jugoslavija leta 1948. Jazz sicer ni uradno prepovedan, vendar je kot ameriški imperialistični domislek nezaležen. Radijska hiša na turnejo po Jugoslaviji pošlje skupino mladih glasbenikov. Njihova turneja bi na deloviščih delovnih brigad, v kmetijskih zadrugah in na gradbiščih dobrodejno prispevala k uspehu socialistične petletke, hkrati pa prevzgojila glasbenike v zavedne mladince. Od uspešnosti turneje je odvisna njihova prihodnost. Mladi glasbeniki pa ne morejo nadzorovati svojih prstov in najraje igrajo jazz ter boogie. Sledijo sankcije. Na poti se zvrstijo številni spori, nesporazumi in celo prebeg v Italijo. Naslov: RDEČI BOOGIE ALI KAJ TI JE DEKLICA / Slovenski film, 1982 / Režija: Karpo Godina / Scenarij: Branko Šömen, Igor Koršič (adaptacija) / Igrajo: Ivo Ban, Boris Cavazza, Jožef Ropoša, Peter Mlakar, Marko Derganc, Zvonko Čoh, Zoran Predin, Edi Stefančič, Uršula Rebek, Rolf Becker
Sveže obnovljena slovenska filmska klasika v režiji Karpa Godine Jugoslavija leta 1948. Jazz sicer ni uradno prepovedan, vendar je kot ameriški imperialistični domislek nezaležen. Radijska hiša na turnejo po Jugoslaviji pošlje skupino mladih glasbenikov. Njihova turneja bi na deloviščih delovnih brigad, v kmetijskih zadrugah in na gradbiščih dobrodejno prispevala k uspehu socialistične petletke, hkrati pa prevzgojila glasbenike v zavedne mladince. Od uspešnosti turneje je odvisna njihova prihodnost. Mladi glasbeniki pa ne morejo nadzorovati svojih prstov in najraje igrajo jazz ter boogie. Sledijo sankcije. Na poti se zvrstijo številni spori, nesporazumi in celo prebeg v Italijo. Naslov: RDEČI BOOGIE ALI KAJ TI JE DEKLICA / Slovenski film, 1982 / Režija: Karpo Godina / Scenarij: Branko Šömen, Igor Koršič (adaptacija) / Igrajo: Ivo Ban, Boris Cavazza, Jožef Ropoša, Peter Mlakar, Marko Derganc, Zvonko Čoh, Zoran Predin, Edi Stefančič, Uršula Rebek, Rolf Becker
Ruševine starega gradu so otrokom najljubši kraj za igro – poleg računalnika, seveda. Jon, Tina in njen mlajši brat Peter obiskujejo kraj vsak dan in se spoprijateljijo tudi s tamkajšnjim priložnostnim prebivalcem, lokalnim posebnežem Matjažem Mirodolom. A v prostorih razpadajočega gradu se godijo nenavadne reči. Otrokom radovednost ne da miru. Raziskujejo in raziskujejo, in ko nekega dne skoraj odprejo težka železna vrata v grajske kletne prostore, Peter nesrečno pade in si zlomi roko. To je povod, da starši otrokom prepovejo zadrževanje v okolici gradu in hkrati iščejo primeren način za odstranitev ruševin. Pa ne bo šlo tako zlahka. Izkaže se, da je grad poln skrivnosti, dogajati se pričnejo nenavadne reči in marsikdo ne ve več zagotovo, kaj je res in kaj ne… Otroci počasi začenjajo razkrivati, za kaj v resnici gre, pri tem pa jim priskoči na pomoč skrivnostni deček.
Ruševine starega gradu so otrokom najljubši kraj za igro – poleg računalnika, seveda. Jon, Tina in njen mlajši brat Peter obiskujejo kraj vsak dan in se spoprijateljijo tudi s tamkajšnjim priložnostnim prebivalcem, lokalnim posebnežem Matjažem Mirodolom. A v prostorih razpadajočega gradu se godijo nenavadne reči. Otrokom radovednost ne da miru. Raziskujejo in raziskujejo, in ko nekega dne skoraj odprejo težka železna vrata v grajske kletne prostore, Peter nesrečno pade in si zlomi roko. To je povod, da starši otrokom prepovejo zadrževanje v okolici gradu in hkrati iščejo primeren način za odstranitev ruševin. Pa ne bo šlo tako zlahka. Izkaže se, da je grad poln skrivnosti, dogajati se pričnejo nenavadne reči in marsikdo ne ve več zagotovo, kaj je res in kaj ne… Otroci počasi začenjajo razkrivati, za kaj v resnici gre, pri tem pa jim priskoči na pomoč skrivnostni deček.
Film primerja ustvarjanje dveh najpomembnejših opernih skladateljev 19. stoletja, Giuseppa Verdija in Richarda Wagnerja, ki sta se rodila istega leta 1813, in ga postavlja v sodobni kontekst televizijske komunikacije. Odločni producent, ki želi posneti gledljiv in s tem tržno zanimiv film z Verdijevimi arijami, trči ob zanesenjaškega scenarista, po srcu wagnerjanca, ki bi »projekt Verdi« najraje zamenjal s »projektom Wagner«. Dvoboj o tem, kdo piše »boljšo« glasbo in koga poslušalci raje poslušajo, se spremeni v dramo med pragmatično tržno logiko našega vsakdana in idealistično zaverovanostjo v visoko umetnost ... Film o operi se zato spremeni v TV-opero z naslovom Moč usode. V filmu pojejo svetovno priznani slovenski operni solisti (Janez Lotrič, Ana Pusar Jerič, Marjana Lipovšek in Franc Javornik), za »dramski« zaplet skrbijo Vlado Novak, Marko Mandić in Vida Breže, za »informativnost« številni napisi, podnapisi in namigi (podobno kot v nemem filmu). Scenarij Gregor Pompe in Miha Vipotnik, direktor fotografije Bojan Kastelic, režija Miha Vipotnik, urednica Danica Dolinar.
Film primerja ustvarjanje dveh najpomembnejših opernih skladateljev 19. stoletja, Giuseppa Verdija in Richarda Wagnerja, ki sta se rodila istega leta 1813, in ga postavlja v sodobni kontekst televizijske komunikacije. Odločni producent, ki želi posneti gledljiv in s tem tržno zanimiv film z Verdijevimi arijami, trči ob zanesenjaškega scenarista, po srcu wagnerjanca, ki bi »projekt Verdi« najraje zamenjal s »projektom Wagner«. Dvoboj o tem, kdo piše »boljšo« glasbo in koga poslušalci raje poslušajo, se spremeni v dramo med pragmatično tržno logiko našega vsakdana in idealistično zaverovanostjo v visoko umetnost ... Film o operi se zato spremeni v TV-opero z naslovom Moč usode. V filmu pojejo svetovno priznani slovenski operni solisti (Janez Lotrič, Ana Pusar Jerič, Marjana Lipovšek in Franc Javornik), za »dramski« zaplet skrbijo Vlado Novak, Marko Mandić in Vida Breže, za »informativnost« številni napisi, podnapisi in namigi (podobno kot v nemem filmu). Scenarij Gregor Pompe in Miha Vipotnik, direktor fotografije Bojan Kastelic, režija Miha Vipotnik, urednica Danica Dolinar.