Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Petnajstletni Klemen odrašča s starejšim bratom Petrom in mamo samohranilko v malem mestecu na odmaknjenem podeželju. Utečen vsakdan, ki ga Klemen najraje preživlja z oboževanim bratom na teniškem igrišču in ob bližnji reki, prekine Petrovo nenadno, strastno ljubezensko razmerje s prelepo vrstnico Sonjo, kar pri Klemenu sproži naval nasprotujočih si čustev in nepremišljenih dejanj.
Petnajstletni Klemen odrašča s starejšim bratom Petrom in mamo samohranilko v malem mestecu na odmaknjenem podeželju. Utečen vsakdan, ki ga Klemen najraje preživlja z oboževanim bratom na teniškem igrišču in ob bližnji reki, prekine Petrovo nenadno, strastno ljubezensko razmerje s prelepo vrstnico Sonjo, kar pri Klemenu sproži naval nasprotujočih si čustev in nepremišljenih dejanj.
Ne bom več luzerka je filmska pripoved o generaciji, ki se le stežka prebija v svet odraslih in išče izhode iz svoje neprostovoljne podaljšane mladosti, zaznamovane z odvisnostjo od staršev in brezperspektivnostjo domačega okolja. Glavni lik filma, devetindvajsetletna Špela, je diplomirala iz umetnostne zgodovine, kar pomeni, da še nikoli ni imela redne službe. Za razliko od njenih najboljših prijateljic, ki sta se pred leti odselili iz Slovenije in se ne nameravata vrniti, Špela trmasto vztraja, da bo ostala v Ljubljani. Ko delo v tujini dobi tudi njen dolgoletni fant, Špela ostane brez stanovanja, službe in družbe. Preseli se k staršem in babici, ki zdaj živi v Špelini otroški sobi. Toda želi se osamosvojiti in odrasti, namesto da bi še naprej podaljševala svojo že tako ali tako deset let predolgo adolescenco. Scenarij in režija: Urša Menart V glavnih vlogah: Eva Jesenovec, Živa Selan, Branko Završan, Jurij Drevenšek, Aljaž Jovanović in drugi
Ne bom več luzerka je filmska pripoved o generaciji, ki se le stežka prebija v svet odraslih in išče izhode iz svoje neprostovoljne podaljšane mladosti, zaznamovane z odvisnostjo od staršev in brezperspektivnostjo domačega okolja. Glavni lik filma, devetindvajsetletna Špela, je diplomirala iz umetnostne zgodovine, kar pomeni, da še nikoli ni imela redne službe. Za razliko od njenih najboljših prijateljic, ki sta se pred leti odselili iz Slovenije in se ne nameravata vrniti, Špela trmasto vztraja, da bo ostala v Ljubljani. Ko delo v tujini dobi tudi njen dolgoletni fant, Špela ostane brez stanovanja, službe in družbe. Preseli se k staršem in babici, ki zdaj živi v Špelini otroški sobi. Toda želi se osamosvojiti in odrasti, namesto da bi še naprej podaljševala svojo že tako ali tako deset let predolgo adolescenco. Scenarij in režija: Urša Menart V glavnih vlogah: Eva Jesenovec, Živa Selan, Branko Završan, Jurij Drevenšek, Aljaž Jovanović in drugi
Bruno in Duša, oba z demenco, živita v domu starejših občanov. Občasno se srečujeta, skupaj preživljata čas, a vedno sproti pozabljata, da se poznata. In čeprav je tako, se želita vedno znova srečati. Scenarij in režija: Miroslav Mandić Igrajo: Silva čušin (Duša), Sandi Pavlin (Bruno), Barbara Vidovič, Barbara Cerar, Mojca Funkl, Lara Komar, Boris Cavazza, ….
Bruno in Duša, oba z demenco, živita v domu starejših občanov. Občasno se srečujeta, skupaj preživljata čas, a vedno sproti pozabljata, da se poznata. In čeprav je tako, se želita vedno znova srečati. Scenarij in režija: Miroslav Mandić Igrajo: Silva čušin (Duša), Sandi Pavlin (Bruno), Barbara Vidovič, Barbara Cerar, Mojca Funkl, Lara Komar, Boris Cavazza, ….
Po ogledu filma Goli v sedlu najboljša prijatelja Tomaž in Anton, oba sredi dvajsetih let, oba iz iste vasice, svoja mopeda predelata v stilu chopperjev. Odpravita se na pot – Anton v želji, da bi na svoje dekle, ki študira v glavnem mestu in mu že več mesecev ni pisala, napravil vtis, Tomaž pa v iskanju duhovnih odgovorov na svoja videnja, upajoč, da ga bo pri tem vodila vera. Antonu se načrt izjalovi, a končno spozna svoje resnično poslanstvo – postane svetovni popotnik. Tomaž pa končno doživi razodetje – prvič v življenju spozna, da je bog ljubezen. Režiser: Dominik Mencej Igrajo: Petja Labovič, Timon Šturbej, Peter Musevski, Boris Ostan...
Po ogledu filma Goli v sedlu najboljša prijatelja Tomaž in Anton, oba sredi dvajsetih let, oba iz iste vasice, svoja mopeda predelata v stilu chopperjev. Odpravita se na pot – Anton v želji, da bi na svoje dekle, ki študira v glavnem mestu in mu že več mesecev ni pisala, napravil vtis, Tomaž pa v iskanju duhovnih odgovorov na svoja videnja, upajoč, da ga bo pri tem vodila vera. Antonu se načrt izjalovi, a končno spozna svoje resnično poslanstvo – postane svetovni popotnik. Tomaž pa končno doživi razodetje – prvič v življenju spozna, da je bog ljubezen. Režiser: Dominik Mencej Igrajo: Petja Labovič, Timon Šturbej, Peter Musevski, Boris Ostan...
Ruševine starega gradu so otrokom najljubši kraj za igro – poleg računalnika, seveda. Jon, Tina in njen mlajši brat Peter obiskujejo kraj vsak dan in se spoprijateljijo tudi s tamkajšnjim priložnostnim prebivalcem, lokalnim posebnežem Matjažem Mirodolom. A v prostorih razpadajočega gradu se godijo nenavadne reči. Otrokom radovednost ne da miru. Raziskujejo in raziskujejo, in ko nekega dne skoraj odprejo težka železna vrata v grajske kletne prostore, Peter nesrečno pade in si zlomi roko. To je povod, da starši otrokom prepovejo zadrževanje v okolici gradu in hkrati iščejo primeren način za odstranitev ruševin. Pa ne bo šlo tako zlahka. Izkaže se, da je grad poln skrivnosti, dogajati se pričnejo nenavadne reči in marsikdo ne ve več zagotovo, kaj je res in kaj ne… Otroci počasi začenjajo razkrivati, za kaj v resnici gre, pri tem pa jim priskoči na pomoč skrivnostni deček.
Ruševine starega gradu so otrokom najljubši kraj za igro – poleg računalnika, seveda. Jon, Tina in njen mlajši brat Peter obiskujejo kraj vsak dan in se spoprijateljijo tudi s tamkajšnjim priložnostnim prebivalcem, lokalnim posebnežem Matjažem Mirodolom. A v prostorih razpadajočega gradu se godijo nenavadne reči. Otrokom radovednost ne da miru. Raziskujejo in raziskujejo, in ko nekega dne skoraj odprejo težka železna vrata v grajske kletne prostore, Peter nesrečno pade in si zlomi roko. To je povod, da starši otrokom prepovejo zadrževanje v okolici gradu in hkrati iščejo primeren način za odstranitev ruševin. Pa ne bo šlo tako zlahka. Izkaže se, da je grad poln skrivnosti, dogajati se pričnejo nenavadne reči in marsikdo ne ve več zagotovo, kaj je res in kaj ne… Otroci počasi začenjajo razkrivati, za kaj v resnici gre, pri tem pa jim priskoči na pomoč skrivnostni deček.
Leon Gall je policijski inšpektor v poznih tridesetih. Včasih deluje na robu legalnosti, vendar ni koruptiven. V četrti, kjer je odraščal s svojo pokojno materjo, narkomanko, Korporacija Rihter želi pričeti gradnjo največjega stavbnega kompleksa v zgodovini mesta. Leon Gall prek svoje punce, luksuzne prostitutke Veronike Gril, ki zadovoljuje pomembnega politika in enega izmed glavnih akterjev pri projektu, izve, da je bil nakup tamkajšnjega zemljišča sumljiv.
Leon Gall je policijski inšpektor v poznih tridesetih. Včasih deluje na robu legalnosti, vendar ni koruptiven. V četrti, kjer je odraščal s svojo pokojno materjo, narkomanko, Korporacija Rihter želi pričeti gradnjo največjega stavbnega kompleksa v zgodovini mesta. Leon Gall prek svoje punce, luksuzne prostitutke Veronike Gril, ki zadovoljuje pomembnega politika in enega izmed glavnih akterjev pri projektu, izve, da je bil nakup tamkajšnjega zemljišča sumljiv.
Film primerja ustvarjanje dveh najpomembnejših opernih skladateljev 19. stoletja, Giuseppa Verdija in Richarda Wagnerja, ki sta se rodila istega leta 1813, in ga postavlja v sodobni kontekst televizijske komunikacije. Odločni producent, ki želi posneti gledljiv in s tem tržno zanimiv film z Verdijevimi arijami, trči ob zanesenjaškega scenarista, po srcu wagnerjanca, ki bi »projekt Verdi« najraje zamenjal s »projektom Wagner«. Dvoboj o tem, kdo piše »boljšo« glasbo in koga poslušalci raje poslušajo, se spremeni v dramo med pragmatično tržno logiko našega vsakdana in idealistično zaverovanostjo v visoko umetnost ... Film o operi se zato spremeni v TV-opero z naslovom Moč usode. V filmu pojejo svetovno priznani slovenski operni solisti (Janez Lotrič, Ana Pusar Jerič, Marjana Lipovšek in Franc Javornik), za »dramski« zaplet skrbijo Vlado Novak, Marko Mandić in Vida Breže, za »informativnost« številni napisi, podnapisi in namigi (podobno kot v nemem filmu). Scenarij Gregor Pompe in Miha Vipotnik, direktor fotografije Bojan Kastelic, režija Miha Vipotnik, urednica Danica Dolinar.
Film primerja ustvarjanje dveh najpomembnejših opernih skladateljev 19. stoletja, Giuseppa Verdija in Richarda Wagnerja, ki sta se rodila istega leta 1813, in ga postavlja v sodobni kontekst televizijske komunikacije. Odločni producent, ki želi posneti gledljiv in s tem tržno zanimiv film z Verdijevimi arijami, trči ob zanesenjaškega scenarista, po srcu wagnerjanca, ki bi »projekt Verdi« najraje zamenjal s »projektom Wagner«. Dvoboj o tem, kdo piše »boljšo« glasbo in koga poslušalci raje poslušajo, se spremeni v dramo med pragmatično tržno logiko našega vsakdana in idealistično zaverovanostjo v visoko umetnost ... Film o operi se zato spremeni v TV-opero z naslovom Moč usode. V filmu pojejo svetovno priznani slovenski operni solisti (Janez Lotrič, Ana Pusar Jerič, Marjana Lipovšek in Franc Javornik), za »dramski« zaplet skrbijo Vlado Novak, Marko Mandić in Vida Breže, za »informativnost« številni napisi, podnapisi in namigi (podobno kot v nemem filmu). Scenarij Gregor Pompe in Miha Vipotnik, direktor fotografije Bojan Kastelic, režija Miha Vipotnik, urednica Danica Dolinar.