Raziskujte
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Uveljavljeni finski režiser Klaus Härö je podpisan pod film NIKOLI SAMI (EI KOSKAAN YKSIN/Never Alone), ki prikaže resnično zgodbo judovskih beguncev, ki so med 2. svetovno vojno iskali zatočišče na Finskem. Domačin Abraham Stiller, tudi sam Jud, jim skuša pomagati, istočasno pa se trudi zaščititi finske Jude pred deportacijo. Osem judovskih beguncev so deportirali v Nemčijo, preživel je le Georg Kollmann. Leta 1972 ostarelega Stillerja obišče mlada novinarka, ki bi rada izvedela več o dogodkih med vojno. V Tel Avivu najde Georga Kollmanna, ki ima za Stillerja posebno darilo. Na Televiziji Slovenija smo nedavno predvajali Häröjev prejšnji film Moj mornar, moja ljubezen (My Sailor, My Love, 2022) in film Sabljač (Miekkailija/The Fencer, 2015). EI KOSKAAN YKSIN / Never Alone / 2024 / koprodukcija (Finska, Avstrija, Estonija, Švedska) Scenarij: Klaus Härö, Jimmy Karlsson, Rony Smolar Režija: Klaus Härö V glavnih vlogah: Ville Virtanen, Nina Hukkinen, Rony Herman, Satu Tuuli Karhu, Tomi Salmela, Rain Tolk, Ruben Tok, Galina Tikerpuu, Naemi Latzer
Uveljavljeni finski režiser Klaus Härö je podpisan pod film NIKOLI SAMI (EI KOSKAAN YKSIN/Never Alone), ki prikaže resnično zgodbo judovskih beguncev, ki so med 2. svetovno vojno iskali zatočišče na Finskem. Domačin Abraham Stiller, tudi sam Jud, jim skuša pomagati, istočasno pa se trudi zaščititi finske Jude pred deportacijo. Osem judovskih beguncev so deportirali v Nemčijo, preživel je le Georg Kollmann. Leta 1972 ostarelega Stillerja obišče mlada novinarka, ki bi rada izvedela več o dogodkih med vojno. V Tel Avivu najde Georga Kollmanna, ki ima za Stillerja posebno darilo. Na Televiziji Slovenija smo nedavno predvajali Häröjev prejšnji film Moj mornar, moja ljubezen (My Sailor, My Love, 2022) in film Sabljač (Miekkailija/The Fencer, 2015). EI KOSKAAN YKSIN / Never Alone / 2024 / koprodukcija (Finska, Avstrija, Estonija, Švedska) Scenarij: Klaus Härö, Jimmy Karlsson, Rony Smolar Režija: Klaus Härö V glavnih vlogah: Ville Virtanen, Nina Hukkinen, Rony Herman, Satu Tuuli Karhu, Tomi Salmela, Rain Tolk, Ruben Tok, Galina Tikerpuu, Naemi Latzer
Lani – 15. decembra nas je zapustil sloviti hrvaški trobentač Ladislav Fidri, star 85 let. Z njegovim odhodom je hrvaška glasba izgubila enega svojih najvidnejših jazzovskih glasbenikov in skladateljev, umetnika prefinjene estetike in močnega osebnega izraza. Fidri je bil trobentač, solist na krilovki, skladatelj in aranžer pa tudi pevec.
Lani – 15. decembra nas je zapustil sloviti hrvaški trobentač Ladislav Fidri, star 85 let. Z njegovim odhodom je hrvaška glasba izgubila enega svojih najvidnejših jazzovskih glasbenikov in skladateljev, umetnika prefinjene estetike in močnega osebnega izraza. Fidri je bil trobentač, solist na krilovki, skladatelj in aranžer pa tudi pevec.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Razvojni roman Chiquinho, ki velja za enega najpomembnejših romanov zelenortske literature, prinaša vpogled v vsakdan, kulturo in družbena vprašanja Zelenortskih otokov na začetku 20. stoletja. Napisal ga je Baltazar Lopes da Silva, izdal leta 1947, v njem pa spremljamo glavnega protagonista Chiquinha od otroštva na otoku São Nicolau do njegove migracije v Združene države Amerike. Literarni nokturno prinaša odlomek iz zadnjega dela romana, v katerem se Chiquinho po končanem šolanju na otoku São Vicente spet vrne na rodni otok São Nicolau, kjer postane učitelj. Obkrožen je z ljudmi, živečimi v slabih razmerah. Muči ga okolje, ki mu ne ponuja možnosti za razvoj poklicne poti, in zato se nazadnje odloči za odhod z otočja. Interpret: Urban Kuntarič. Prevajalec: Janko Moder. Režiser: Klemen Markovčič. Glasbena opremljevalka: Nina Kodrič. Mojstra zvoka: Urban Gruden, Sonja Strenar. Redaktorica: Maja Žvokelj. Leto produkcije: 2026.
Razvojni roman Chiquinho, ki velja za enega najpomembnejših romanov zelenortske literature, prinaša vpogled v vsakdan, kulturo in družbena vprašanja Zelenortskih otokov na začetku 20. stoletja. Napisal ga je Baltazar Lopes da Silva, izdal leta 1947, v njem pa spremljamo glavnega protagonista Chiquinha od otroštva na otoku São Nicolau do njegove migracije v Združene države Amerike. Literarni nokturno prinaša odlomek iz zadnjega dela romana, v katerem se Chiquinho po končanem šolanju na otoku São Vicente spet vrne na rodni otok São Nicolau, kjer postane učitelj. Obkrožen je z ljudmi, živečimi v slabih razmerah. Muči ga okolje, ki mu ne ponuja možnosti za razvoj poklicne poti, in zato se nazadnje odloči za odhod z otočja. Interpret: Urban Kuntarič. Prevajalec: Janko Moder. Režiser: Klemen Markovčič. Glasbena opremljevalka: Nina Kodrič. Mojstra zvoka: Urban Gruden, Sonja Strenar. Redaktorica: Maja Žvokelj. Leto produkcije: 2026.
Na 37. tržaškem filmskem festivalu, ki se je končal v soboto, je glavno nagrado, ki jo podeljujejo najboljšemu celovečernemu filmu, prejel slovenski film Fantasy režiserke Kukle. Nagradila ga je tudi žirija filmskega portala Cineuropa. V Lendavi se je začelo prvo državno tekmovanje mladih plesalcev sodobnega plesa Kontempo, katerega namen je spodbujanje ustvarjalnosti, plesne izraznosti in razvoja sodobnega plesa. Vzhodna Azija je regija s hitro urbanizacijo, ki vključuje tudi nastajanje novih sosesk. Kako lahko s preučevanjem sosesk bolje razumemo družbene, politične, ekonomske in kulturne procese v Vzhodni Aziji, so razmišljali udeleženci mednarodnega seminarja v organizaciji ljubljanske filozofske fakultete.
Na 37. tržaškem filmskem festivalu, ki se je končal v soboto, je glavno nagrado, ki jo podeljujejo najboljšemu celovečernemu filmu, prejel slovenski film Fantasy režiserke Kukle. Nagradila ga je tudi žirija filmskega portala Cineuropa. V Lendavi se je začelo prvo državno tekmovanje mladih plesalcev sodobnega plesa Kontempo, katerega namen je spodbujanje ustvarjalnosti, plesne izraznosti in razvoja sodobnega plesa. Vzhodna Azija je regija s hitro urbanizacijo, ki vključuje tudi nastajanje novih sosesk. Kako lahko s preučevanjem sosesk bolje razumemo družbene, politične, ekonomske in kulturne procese v Vzhodni Aziji, so razmišljali udeleženci mednarodnega seminarja v organizaciji ljubljanske filozofske fakultete.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Slovensko mladinsko gledališče, ki je bilo ustanovljeno kot prvo poklicno gledališče za otroke in mladino, letos praznuje 70 let. V prispevku si bomo ogledali nekatere najodmevnejše predstave iz njegovega bogatega repertoarja. Gostja v studiu bo igralka Damjana Černe, ki je v štirih desetletjih svojega ustvarjanja sodelovala v številnih prelomnih predstavah, med drugim v Missi in a minor, Strahu in pogumu in Šeherezadi. Obiskali smo tudi Galerijo Murska Sobota, kjer predstavljajo pregled del iz ene najobsežnejših zasebnih umetniških zbirk v Sloveniji. Mariborski zasebni galerist Peter Žula je namreč v 30 letih svojega delovanja zbral več kot 700 del sodobne likovne umetnosti in tako ustvaril zbirko, ki ima velik kulturni pomen v Sloveniji. Na koncu predstavljamo še Narodni muzej podvodne arheologije v italijanskem obmorskem mestu Gradež. Na ogled so številne antične najdbe, ki prikazujejo staro obmorsko življenje, osrednji eksponat novega muzeja pa je 2000 let stara rimska ladja.
Slovensko mladinsko gledališče, ki je bilo ustanovljeno kot prvo poklicno gledališče za otroke in mladino, letos praznuje 70 let. V prispevku si bomo ogledali nekatere najodmevnejše predstave iz njegovega bogatega repertoarja. Gostja v studiu bo igralka Damjana Černe, ki je v štirih desetletjih svojega ustvarjanja sodelovala v številnih prelomnih predstavah, med drugim v Missi in a minor, Strahu in pogumu in Šeherezadi. Obiskali smo tudi Galerijo Murska Sobota, kjer predstavljajo pregled del iz ene najobsežnejših zasebnih umetniških zbirk v Sloveniji. Mariborski zasebni galerist Peter Žula je namreč v 30 letih svojega delovanja zbral več kot 700 del sodobne likovne umetnosti in tako ustvaril zbirko, ki ima velik kulturni pomen v Sloveniji. Na koncu predstavljamo še Narodni muzej podvodne arheologije v italijanskem obmorskem mestu Gradež. Na ogled so številne antične najdbe, ki prikazujejo staro obmorsko življenje, osrednji eksponat novega muzeja pa je 2000 let stara rimska ladja.
Poslanke in poslanci so z vprašanji ministrom danes začeli zadnjo redno sejo v tem mandatu. Ta bo očitno prinesla razrešitev kadrovskega pomankanja, ki je trajalo več kot eno leto. Tako bomo dobili guvernerja Banke Slovenije, tri ustavne sodnike in očitno celo varuhinjo človekovih pravic, ki za potrditev potrebuje tudi glasove opozicije.
Poslanke in poslanci so z vprašanji ministrom danes začeli zadnjo redno sejo v tem mandatu. Ta bo očitno prinesla razrešitev kadrovskega pomankanja, ki je trajalo več kot eno leto. Tako bomo dobili guvernerja Banke Slovenije, tri ustavne sodnike in očitno celo varuhinjo človekovih pravic, ki za potrditev potrebuje tudi glasove opozicije.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Finančna uprava Republike Slovenije bo nadaljevala izvršbe na denarno socialno pomoč dolžnikom, ki imajo v zadnjih dveh letih vsaj tri neplačane prekrškovne terjatve, kar jim dovoljuje Šutarjev zakon. Furs je v letošnjem letu do zdaj izdal izvršbe 1085 dolžnikom. Ljudska univerza Lendava je prva dobitnica evropske nagrade za inovativnost na področju izobraževanja odraslih. Nagrado je prejela za program, ki je bil namenjen romski skupnosti. Kot veleva tradicija, bo čas še za novo rubriko romskega jezika.
Finančna uprava Republike Slovenije bo nadaljevala izvršbe na denarno socialno pomoč dolžnikom, ki imajo v zadnjih dveh letih vsaj tri neplačane prekrškovne terjatve, kar jim dovoljuje Šutarjev zakon. Furs je v letošnjem letu do zdaj izdal izvršbe 1085 dolžnikom. Ljudska univerza Lendava je prva dobitnica evropske nagrade za inovativnost na področju izobraževanja odraslih. Nagrado je prejela za program, ki je bil namenjen romski skupnosti. Kot veleva tradicija, bo čas še za novo rubriko romskega jezika.
Leta 1960 je posnel svoje prve skladbe Ansambel Borisa Kovačiča in z njim Borisova soproga Stanka Kovačič. Imenitnaglasba Borisa Kovačiča in čisti nežen zvok Stankinega vokala, sodita še danes v vrh slovenske ustvarjalnosti. Stanka Kovačič te dni praznuje rojstni dan, enako tudi njen sin Simon, ki je dolga leta glasbenik v Ansamblu Petra Finka. Kovačičevi pa se lahko pohvalijo tudi z glasbeno ustvarjalnostjo sina Mateja. Prisluhnite nepozabnim zimzelenim melodijam, pesem Prinesi mi rože pa letos šteje 60 let.
Leta 1960 je posnel svoje prve skladbe Ansambel Borisa Kovačiča in z njim Borisova soproga Stanka Kovačič. Imenitnaglasba Borisa Kovačiča in čisti nežen zvok Stankinega vokala, sodita še danes v vrh slovenske ustvarjalnosti. Stanka Kovačič te dni praznuje rojstni dan, enako tudi njen sin Simon, ki je dolga leta glasbenik v Ansamblu Petra Finka. Kovačičevi pa se lahko pohvalijo tudi z glasbeno ustvarjalnostjo sina Mateja. Prisluhnite nepozabnim zimzelenim melodijam, pesem Prinesi mi rože pa letos šteje 60 let.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
V oddaji Za en bokal muzike bomo tokrat slišali posnetke iz Bušinje vasi na belokranjski strani Gorjancev, ki so nastali leta 1992. Pri Kraščevih so takrat peli in pripovedovali domači pevci in godec, slišali pa bomo ljubezenske, obredne in plesne napeve in viže. Oddajo bo dopolnilo nekaj napevov iz sosednjega Suhorja in arhiva.
V oddaji Za en bokal muzike bomo tokrat slišali posnetke iz Bušinje vasi na belokranjski strani Gorjancev, ki so nastali leta 1992. Pri Kraščevih so takrat peli in pripovedovali domači pevci in godec, slišali pa bomo ljubezenske, obredne in plesne napeve in viže. Oddajo bo dopolnilo nekaj napevov iz sosednjega Suhorja in arhiva.
Knjižnemu molju še nikoli ni bilo tako hudo pod rumenim soncem! Pripoveduje: Rok Vihar. Napisala: Uroš Marolt. Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.
Knjižnemu molju še nikoli ni bilo tako hudo pod rumenim soncem! Pripoveduje: Rok Vihar. Napisala: Uroš Marolt. Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Regionalni TV program Koper – Capodistria že vrsto let namenja posebno oddajo športnemu dogajanju med zamejci v Italiji. Predhodnica današnje oddaje Športel je bil »Šesti krog« v sezoni 1990/91. Oddaja se je jeseni 1991 preimenovala v Športel, od tedaj je njen redaktor in voditelj Igor Malalan. Športel prihaja v domove zamejcev in tudi številnih gledalcev Slovenije vsak ponedeljek zvečer ob 18.00. V 30 minutah se zvrstijo prispevki s športnih tekmovanj ter pogovori v studiu. V vseh teh letih se je v oddaji zvrstilo veliko število sodelavcev, stalnica pa ostaja Igor Malalan, ki je oddaji dal svoj pečat z uvedbo nekaterih novih rubrik in vodenjem, ki odstopa od običajnih tovrstnih oddaj. Športel pomeni okence v pogovornem jeziku zamejcev in je v skladu z namenom oddaje – odpiranje okna v svet zamejskega športa. Oddajo ureja in vodi Igor Malalan.
Regionalni TV program Koper – Capodistria že vrsto let namenja posebno oddajo športnemu dogajanju med zamejci v Italiji. Predhodnica današnje oddaje Športel je bil »Šesti krog« v sezoni 1990/91. Oddaja se je jeseni 1991 preimenovala v Športel, od tedaj je njen redaktor in voditelj Igor Malalan. Športel prihaja v domove zamejcev in tudi številnih gledalcev Slovenije vsak ponedeljek zvečer ob 18.00. V 30 minutah se zvrstijo prispevki s športnih tekmovanj ter pogovori v studiu. V vseh teh letih se je v oddaji zvrstilo veliko število sodelavcev, stalnica pa ostaja Igor Malalan, ki je oddaji dal svoj pečat z uvedbo nekaterih novih rubrik in vodenjem, ki odstopa od običajnih tovrstnih oddaj. Športel pomeni okence v pogovornem jeziku zamejcev in je v skladu z namenom oddaje – odpiranje okna v svet zamejskega športa. Oddajo ureja in vodi Igor Malalan.
Na zadnji redni seji državnega zbora v tem mandatu je Primož Dolenc, kot kaže, po enem letu vendarle dobil zadostno podporo za imenovanje na mesto guvernerja Banke Slovenije. Parlamentarna mandatno-volilna komisija je prižgala zeleno luč tudi trem kandidatom za ustavne sodnike in kandidatki za varuhinjo človekovih pravic. O imenovanjih bodo prihodnji teden odločali poslanci in poslanke. Druge teme: - Generalni sekretar NATA Rutte: Evropa se ne more braniti brez podpore Združenih držav. - Izrael prepoznal posmrtne ostanke zadnjega talca v Gazi, s čimer je izpolnjen pogoj za začetek druge faze mirovnega načrta. - Deli zakona o zaščiti živali na ustavnem sodišču.
Na zadnji redni seji državnega zbora v tem mandatu je Primož Dolenc, kot kaže, po enem letu vendarle dobil zadostno podporo za imenovanje na mesto guvernerja Banke Slovenije. Parlamentarna mandatno-volilna komisija je prižgala zeleno luč tudi trem kandidatom za ustavne sodnike in kandidatki za varuhinjo človekovih pravic. O imenovanjih bodo prihodnji teden odločali poslanci in poslanke. Druge teme: - Generalni sekretar NATA Rutte: Evropa se ne more braniti brez podpore Združenih držav. - Izrael prepoznal posmrtne ostanke zadnjega talca v Gazi, s čimer je izpolnjen pogoj za začetek druge faze mirovnega načrta. - Deli zakona o zaščiti živali na ustavnem sodišču.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Dokumentarna serija Mestne promenade se po devetih sezonah in šestintridesetih delih zaključuje, v njej pa je urednik, scenarist in voditelj Andrej Doblehar podolgem in počez prehodil Slovenijo in se odpravil tudi v zamejstvo. S pomočjo domačinov je predstavil zgodovinska mesta, njihovo kulturno dediščino in tradicionalen utrip. V zaključnem delu bo z odlomki posameznih oddaj strnil temeljne značilnosti razvoja in podobe naših krajev ter se vprašal, kako naj jih varujemo. Gostja v oddaji bo arhitekta in publicistka Živa Deu, ki se intenzivno ukvarja s kulturno dediščino in življenjem v njej.
Dokumentarna serija Mestne promenade se po devetih sezonah in šestintridesetih delih zaključuje, v njej pa je urednik, scenarist in voditelj Andrej Doblehar podolgem in počez prehodil Slovenijo in se odpravil tudi v zamejstvo. S pomočjo domačinov je predstavil zgodovinska mesta, njihovo kulturno dediščino in tradicionalen utrip. V zaključnem delu bo z odlomki posameznih oddaj strnil temeljne značilnosti razvoja in podobe naših krajev ter se vprašal, kako naj jih varujemo. Gostja v oddaji bo arhitekta in publicistka Živa Deu, ki se intenzivno ukvarja s kulturno dediščino in življenjem v njej.
Plesne oddaje – domača produkcija
Handman je plesna koreografija, ki jo je Edward Clug ustvaril leta 2016 za Nizozemsko plesno gledališče - Nederlands Dans Theater. Spremljate izvedbo baletnih plesalcev SNG Maribor, ki so jo pod njegovim vodstvom pripravili in predstavili za domače občinstvo na večeru svetovnih uspešnic koreografa v poletnem gledališču Križanke. Delo gledalca popelje na brezskrbno potovanje, v okviru katerega se zgodijo kratka srečanja med moškim in žensko, žensko in žensko, moškim in moškim ter med moškim in Handmanom (roko-možem). Plesne situacije so podkrepljene z glasbo skladatelja Milka Lazarja.
Handman je plesna koreografija, ki jo je Edward Clug ustvaril leta 2016 za Nizozemsko plesno gledališče - Nederlands Dans Theater. Spremljate izvedbo baletnih plesalcev SNG Maribor, ki so jo pod njegovim vodstvom pripravili in predstavili za domače občinstvo na večeru svetovnih uspešnic koreografa v poletnem gledališču Križanke. Delo gledalca popelje na brezskrbno potovanje, v okviru katerega se zgodijo kratka srečanja med moškim in žensko, žensko in žensko, moškim in moškim ter med moškim in Handmanom (roko-možem). Plesne situacije so podkrepljene z glasbo skladatelja Milka Lazarja.
Piše Marica Škorjanec Kosterca, bereta Aleksander Golja in Eva Longyka Marušič. Pisateljica in pesnica Miša Gams je za svoj prvi roman izbrala naslov Kdo se boji črnega moža. Enako je svojo avtobiografsko pripoved naslovila Ksenija Trs, eno izmed mladinskih del Brede Pugelj ima naslov Črni mož; vsem pa je skupen spomin na priljubljeno otroško igro, ki izvira iz mračnih srednjeveških podob mrtvaškega plesa, saj smrt lovi in ujame slehernega človeka. Domnevajo, da se je iz te grozljivke razvila razgibana skupinska igra, v kateri hudobni črni mož lovi in ujame vse otroke. Roman Miše Gams je napisan v obliki dnevniških zapisov neimenovane protagonistke z navedbami datumov od 20. avgusta 2018 do 31. marca 2019. Uvaja ga opozorilo, da so osebe, dogajanje in kraji plod bogate avtoričine in bralčeve domišljije. Kraji dogajanja se menjujejo. zapisovalka živi z družino v Ljubljani in občasno obiskuje kraje nekdanje skupne države Jugoslavije. Največkrat potuje v Bosno in Hercegovino, njene začasne postaje so: Sarajevo, Mostar, Čapljina, Zenica, Banjaluka, Tuzla in Brčko. Protagonistka je v romanu edina oseba, ki odslikava okolje in odnose med ljudmi, presoja, predvsem pa izpoveduje svoja čustva in razmišljanje. Svoja erotična doživetja in telesna občutenja opisuje nazorno in realistično. Poročena je deset let, ima petletnega otroka in zaposlenega moža, ki se ji ne posveča dovolj. Vsakdanje življenje jo dolgočasi. Ima doktorat, a ga mora skrivati, če hoče dobiti kakšno delo, za majhen zaslužek opravlja začasna dela v gostilnah, tovarnah, skladiščih, včasih tudi za borno plačilo s pogodbo samo za en dan. Znašla se je na samem dnu piramidne sheme, ki jo je ustvaril kapitalistični sistem: »Po dvanajst ur na dan ribam, strežem pijanim strankam v gostilnah, sortiram smeti in se na vse pretege klanjam svojim šefom, da mi morda tu in tam kdo celo kaj plača?« Življenjsko prelomnico doživi v Sarajevu, kamor je odpotovala za tri dni, da bi si ogledala filmski festival. Srečanje z mladim Alžircem Samirjem jo povsem prevzame, čeprav je imela prej predsodke do migrantov. Zgodi se ljubezen na prvi pogled, občutek, da sta se poznala že iz prejšnjega življenja, predvsem pa ju je povezala telesna privlačnost. Samir je bil doma iz sorazmerno premožne muslimanske družine in čeprav je imel v Alžiriji urejeno življenje, primerno izobrazbo, službo, prijatelje, zabavo in šport, ga je vleklo v Evropo, v Pariz, kjer naj bi ga čakala tri desetletja starejša »punca«, ki ima tri otroke in veliko denarja. Več Samirjevih sorodnikov dela v Franciji, zato se tudi on razglaša za Francoza, a si zaman prizadeva prestopiti državne meje, saj so ga pri vseh poskusih ujeli, ponekod tudi pretepli in izgnali nazaj v Bosno. Tja se je na svojih težavnih poskusih, da bi prišli v obljubljeno deželo, zateklo veliko migrantov iz severne Afrike in Azije, a mnogi niso imeli sreče, da bi dosegli svoj cilj. Spregledali so, da je velika Evropa le mit, fantazma in da gre za iluzijo, od katere v realnosti nima nihče nič. Prebujeno poželenje združi človeka iz različnih držav in kultur le za kratek čas, saj se morata vedno znova ločiti, za žensko pa so ta potovanja vedno težja. Po večkratnih vse bolj mučnih odisejadah po Balkanu ugotavlja: »Preveč sem postala obsedena s Samirjem … in zdaj ga nikakor ne morem več odmisliti.« Odnosi med ljubimcema se slabšajo. Samir v ljubezni kot zahteven otrok išče mater, potrebuje vedno več pomoči, hrane, nege, tudi denar. Njuni spolni odnosi postajajo brezobzirni, sadistični. Protagonistka si za vsak odhod izmišlja nove laži za naveličanega moža, do Samirja je materinsko sočutna, on pa se vse bolj opija, čeprav je veren musliman. Postaja nasilen. Ranjen in pretepen ostane brez prijateljev, ki so mu pomagali, iz lepega mladeniča se spreminja v duševno in telesno razvalino. Kdo se boji črnega moža je roman o migrantih in njihovem prebijanju na težavnih, tudi smrtno nevarnih brezpotjih. O nezaželenosti in zavračanju. Pisateljica Miša Gams spretno prepleta problematiko migracij z ljubezensko zgodbo med alžirskim migrantom in poročeno slovensko intelektualko. Zelo podrobno in realistično opisuje spolne odnose in položaje. Pri tem se ne izogiba besedam iz »nižje pogovorne ravni«, kot bi jih označil Slovenski pravopis. Gotovo bo ta povezava tragike in ljubezni, zanimivih predstavitev krajev, oseb in dogodkov pritegnila pozornost bralcev in bralk. Svobodna ljubezen, prikazana v literarnih delih, ne dopušča moralističnega vrednotenja. Slog pisanja občasno spominja na prozo legendarnega Charlesa Bukowskega. Protagonistka je nad ljubimcem globoko razočarana in prizadeta, saj je zanj žrtvovala skoraj vse. Ob koncu romana kar težko verjamemo v velike spremembe, ki čakajo nekdanja ljubimca.
Piše Marica Škorjanec Kosterca, bereta Aleksander Golja in Eva Longyka Marušič. Pisateljica in pesnica Miša Gams je za svoj prvi roman izbrala naslov Kdo se boji črnega moža. Enako je svojo avtobiografsko pripoved naslovila Ksenija Trs, eno izmed mladinskih del Brede Pugelj ima naslov Črni mož; vsem pa je skupen spomin na priljubljeno otroško igro, ki izvira iz mračnih srednjeveških podob mrtvaškega plesa, saj smrt lovi in ujame slehernega človeka. Domnevajo, da se je iz te grozljivke razvila razgibana skupinska igra, v kateri hudobni črni mož lovi in ujame vse otroke. Roman Miše Gams je napisan v obliki dnevniških zapisov neimenovane protagonistke z navedbami datumov od 20. avgusta 2018 do 31. marca 2019. Uvaja ga opozorilo, da so osebe, dogajanje in kraji plod bogate avtoričine in bralčeve domišljije. Kraji dogajanja se menjujejo. zapisovalka živi z družino v Ljubljani in občasno obiskuje kraje nekdanje skupne države Jugoslavije. Največkrat potuje v Bosno in Hercegovino, njene začasne postaje so: Sarajevo, Mostar, Čapljina, Zenica, Banjaluka, Tuzla in Brčko. Protagonistka je v romanu edina oseba, ki odslikava okolje in odnose med ljudmi, presoja, predvsem pa izpoveduje svoja čustva in razmišljanje. Svoja erotična doživetja in telesna občutenja opisuje nazorno in realistično. Poročena je deset let, ima petletnega otroka in zaposlenega moža, ki se ji ne posveča dovolj. Vsakdanje življenje jo dolgočasi. Ima doktorat, a ga mora skrivati, če hoče dobiti kakšno delo, za majhen zaslužek opravlja začasna dela v gostilnah, tovarnah, skladiščih, včasih tudi za borno plačilo s pogodbo samo za en dan. Znašla se je na samem dnu piramidne sheme, ki jo je ustvaril kapitalistični sistem: »Po dvanajst ur na dan ribam, strežem pijanim strankam v gostilnah, sortiram smeti in se na vse pretege klanjam svojim šefom, da mi morda tu in tam kdo celo kaj plača?« Življenjsko prelomnico doživi v Sarajevu, kamor je odpotovala za tri dni, da bi si ogledala filmski festival. Srečanje z mladim Alžircem Samirjem jo povsem prevzame, čeprav je imela prej predsodke do migrantov. Zgodi se ljubezen na prvi pogled, občutek, da sta se poznala že iz prejšnjega življenja, predvsem pa ju je povezala telesna privlačnost. Samir je bil doma iz sorazmerno premožne muslimanske družine in čeprav je imel v Alžiriji urejeno življenje, primerno izobrazbo, službo, prijatelje, zabavo in šport, ga je vleklo v Evropo, v Pariz, kjer naj bi ga čakala tri desetletja starejša »punca«, ki ima tri otroke in veliko denarja. Več Samirjevih sorodnikov dela v Franciji, zato se tudi on razglaša za Francoza, a si zaman prizadeva prestopiti državne meje, saj so ga pri vseh poskusih ujeli, ponekod tudi pretepli in izgnali nazaj v Bosno. Tja se je na svojih težavnih poskusih, da bi prišli v obljubljeno deželo, zateklo veliko migrantov iz severne Afrike in Azije, a mnogi niso imeli sreče, da bi dosegli svoj cilj. Spregledali so, da je velika Evropa le mit, fantazma in da gre za iluzijo, od katere v realnosti nima nihče nič. Prebujeno poželenje združi človeka iz različnih držav in kultur le za kratek čas, saj se morata vedno znova ločiti, za žensko pa so ta potovanja vedno težja. Po večkratnih vse bolj mučnih odisejadah po Balkanu ugotavlja: »Preveč sem postala obsedena s Samirjem … in zdaj ga nikakor ne morem več odmisliti.« Odnosi med ljubimcema se slabšajo. Samir v ljubezni kot zahteven otrok išče mater, potrebuje vedno več pomoči, hrane, nege, tudi denar. Njuni spolni odnosi postajajo brezobzirni, sadistični. Protagonistka si za vsak odhod izmišlja nove laži za naveličanega moža, do Samirja je materinsko sočutna, on pa se vse bolj opija, čeprav je veren musliman. Postaja nasilen. Ranjen in pretepen ostane brez prijateljev, ki so mu pomagali, iz lepega mladeniča se spreminja v duševno in telesno razvalino. Kdo se boji črnega moža je roman o migrantih in njihovem prebijanju na težavnih, tudi smrtno nevarnih brezpotjih. O nezaželenosti in zavračanju. Pisateljica Miša Gams spretno prepleta problematiko migracij z ljubezensko zgodbo med alžirskim migrantom in poročeno slovensko intelektualko. Zelo podrobno in realistično opisuje spolne odnose in položaje. Pri tem se ne izogiba besedam iz »nižje pogovorne ravni«, kot bi jih označil Slovenski pravopis. Gotovo bo ta povezava tragike in ljubezni, zanimivih predstavitev krajev, oseb in dogodkov pritegnila pozornost bralcev in bralk. Svobodna ljubezen, prikazana v literarnih delih, ne dopušča moralističnega vrednotenja. Slog pisanja občasno spominja na prozo legendarnega Charlesa Bukowskega. Protagonistka je nad ljubimcem globoko razočarana in prizadeta, saj je zanj žrtvovala skoraj vse. Ob koncu romana kar težko verjamemo v velike spremembe, ki čakajo nekdanja ljubimca.
Piše Jože Štucin, bereta Eva Longyka Marušič in Aleksander Golja. V knjigi Druga življenja je štirinajst zgodb, ki vsaka po svoje pričajo o mejni situaciji, ko se človek sooča z razpotjem, z iluzijo, da bi življenje začel znova na drugačen način, z drugim izhodiščem. Slednje je seveda zgolj psihološka zanka, saj nekako vemo, da ima človek zgolj eno možnost, niti ponovitvena varianta mu ne pripada. Mazzini se poigrava s točko preloma, točko nič, krizno situacijo slehernika, ko se zdi, da nastopi pravšnji trenutek za resetiranje obstoječega stanja. Ob tem se, seveda ne brez sarkazma, nasloni na sodobno neoliberalno družbo, ki ponuja vedno nove in nove začetke, nove poti in izbire. Potrošniška miselnost, da lahko samega sebe nastavimo na novo, resetiramo in preklopimo v drugačno bivanjsko shemo, je vedno uglašena tudi s kakšno ponudbo, ki to omogoča; človek je objekt na tržišču, nenehno se mu ponujajo nove možnosti in poti, vse pa je samo puhlo in votlo preigravanje novih navideznih izbir. Pojavnost tu-biti je neusmiljena danost. V prvi zgodbi Apokalipsa, smo priče koncu sveta, čeprav še tik pred tem v junaku vznikne ideja o novem začetku z Renato, s katero je očitno prekinil zvezo. V trenutku, ko nebo ožarčijo balistične rakete, in svetu ostane še nekaj minut do atomskega konca, si zaželi novega začetka, nemara obnovitev ljubezenske zveze na drugačnih temeljih. No, ker se v zadnjem prizoru galeb ustavi na mestu, "pribit ob nebo kot Jezus na križ", mu ostane le še veličina trenutka, v katerem ni ničesar več, niti preteklosti niti prihodnosti, in je prag med tu in zdaj, od nič do nič, edina realnost. Uvodna prilika nekako začrta vse nadaljne. V zgodbi Dojka, na primer, se junakinja sreča s sošolcem, ki ga je na ponesrečenem gimnazijskem žuru izrabila kot protiutež za neuspešen lov na ciljnega fanta, ki ji je takrat pobegnil z drugo. Sedaj, ko ga sreča v bifeju in sta oba odrasla, že skoraj neprepoznavno drugačna, se v njej obe situaciji zlijeta v en sam hip: poniglavo zapeljevanje fanta, ki ni bil takrat nikomur zanimiv in je bil deležen pozornosti zgolj iz razočaranja obupane najstnice, in sedanje stanje, ko je njena dojka tik pred amputacijo. Sklepamo, seveda, da gre za rakotvorne bule v tkivu, ki bo kmalu postalo njen "nejaz", odrezana gmota mesa, ki ne bo več njena last. Tisti fant, v mladosti, kot že rečeno, nezaželen dolgočasnež brez erosa, je zdaj zgleden možakar, nenadoma celo po svoje privlačen, vsekakor pa izhaja iz zgodbe, ko so njene dojke še polno služile svojemu namenu. Čudna situacija. Ko se prepoznata, spregovorita nekaj fraz, in skoraj zanihata v preteklost. S tem bi nemara presenetila, zaobšla trenutno bolezensko stanje, ker bi se čas odvrtel nazaj, na začetek, a nič od tega se ne zgodi. Spet smo priče trenutku, ki bi bil nemara drugačen, če bi se zadeva nekoč odvijala po drugih kanalih, na drugih ravneh. Ena najbolj pretresljivih zgodb ima naslov Vsa ta izgubljena leta. Tu je človek, ki sodi v kategorijo manj nadarjenih, preprostih ljudi. Že ob koncu osnovne šole mu je bila ponujena kariera smetarja. Kmetija, s katere je izhajal, je propadla, mati in oče sta jo "popila do zadnjega zidaka", tako da je po šoli najprej kolovratil po ulicah, jedel v zavetiščih in ljudskih kuhinjah, ko pa je dosegel primerno starost, se je res zaposlil kot smetar. Tu se zgodba šele začne. Pred nami je ranjena duša, med vrsticami izvemo, da je bil na hitro poročen in še hitreje ločen, vmes pa je ostalo hrepenenje po hčerki, ki jo je žena seveda vzela s sabo. Pervertiranost njegovih umsko-čutnih prerekanj s svetom, v katerega je padel, se rodi v njegovi percepciji in v nenavadnem odnosu do smeti, ki jih ima za nekakšne odvržene spomine, organe človeštva in njegovih (tudi svojih) izgubljenih let. Takole beremo: "Ob smetnjaku sem videl ležati kačji lev. Njegova površina je spominjala na organe, ki sem jih zadnje leto in pol iskal po smeteh. To je življenje, ki je bilo, pomislim, a postalo je preozko in iz njega je izstopilo novo življenje in odšlo. Mar sem prisluškoval sledem starih življenj? Nečemu, kar je bilo in je odšlo? Mar potem obstajajo tudi ljudje, ki se nikoli ne levijo, ostajajo ujeti v minulem, zastrupljeni sami s sabo, dokler ne končajo v krematoriju, v oblaku, ki uide skozi dimnik, in kjer spominov ni mogoče ločiti od pepela." Konča se z najhujšo možno grozoto, ki jo lahko doživi smetar – s soočenjem z mrtvim dojenčkom v smetnjaku in "z obupom matere, ki diha sovraštvo in samoto v prazno vesolje odvženega kamna." V tem ritmu teče vsa knjiga Druga življenja. Včasih so zgodbe zapletene do te mere, da je treba preveriti dejstva za nazaj, če oko prehitro drsi skozi bravurozne in duhovite povedi. Mazzini je mojster zapletanja, tako jezikovnega, kot vsebinskega, zgodbe pa so pogosto odprte za več razlag. Edina skupna točka je, da se v vseh sprašuje o mejnih identitetah, o mejah, ki niso vedno uglašene s pričakovanji in niso del predvidljivega, načrtno uravnavanega sveta. Nasprotno, raje se naslanja na psihologijo, na krizo identitete našega časa, kjer kraljujejo izpraznjenost in kjer izjemnost biti nadomešča poenostavljena struktura moderne površnosti, zamenljivosti, ponudbe, ki nenehna razglaša nove začetke in nove identitete. Kot bi padli iz duhovnega sveta v dišeče okolje megamarketa, iz polnosti narave v popolnost trgovine z dušami. Realizem, ki ga Mazzini podaja skozi svojo literaturo, je eksistencialne narave, je nemara še zadnji opomnik, da odrešitve in drugega življenja ni mogoče kupiti na tržnici niti ne naročiti po spletu, saj pravo življenje teče le tu in zdaj.
Piše Jože Štucin, bereta Eva Longyka Marušič in Aleksander Golja. V knjigi Druga življenja je štirinajst zgodb, ki vsaka po svoje pričajo o mejni situaciji, ko se človek sooča z razpotjem, z iluzijo, da bi življenje začel znova na drugačen način, z drugim izhodiščem. Slednje je seveda zgolj psihološka zanka, saj nekako vemo, da ima človek zgolj eno možnost, niti ponovitvena varianta mu ne pripada. Mazzini se poigrava s točko preloma, točko nič, krizno situacijo slehernika, ko se zdi, da nastopi pravšnji trenutek za resetiranje obstoječega stanja. Ob tem se, seveda ne brez sarkazma, nasloni na sodobno neoliberalno družbo, ki ponuja vedno nove in nove začetke, nove poti in izbire. Potrošniška miselnost, da lahko samega sebe nastavimo na novo, resetiramo in preklopimo v drugačno bivanjsko shemo, je vedno uglašena tudi s kakšno ponudbo, ki to omogoča; človek je objekt na tržišču, nenehno se mu ponujajo nove možnosti in poti, vse pa je samo puhlo in votlo preigravanje novih navideznih izbir. Pojavnost tu-biti je neusmiljena danost. V prvi zgodbi Apokalipsa, smo priče koncu sveta, čeprav še tik pred tem v junaku vznikne ideja o novem začetku z Renato, s katero je očitno prekinil zvezo. V trenutku, ko nebo ožarčijo balistične rakete, in svetu ostane še nekaj minut do atomskega konca, si zaželi novega začetka, nemara obnovitev ljubezenske zveze na drugačnih temeljih. No, ker se v zadnjem prizoru galeb ustavi na mestu, "pribit ob nebo kot Jezus na križ", mu ostane le še veličina trenutka, v katerem ni ničesar več, niti preteklosti niti prihodnosti, in je prag med tu in zdaj, od nič do nič, edina realnost. Uvodna prilika nekako začrta vse nadaljne. V zgodbi Dojka, na primer, se junakinja sreča s sošolcem, ki ga je na ponesrečenem gimnazijskem žuru izrabila kot protiutež za neuspešen lov na ciljnega fanta, ki ji je takrat pobegnil z drugo. Sedaj, ko ga sreča v bifeju in sta oba odrasla, že skoraj neprepoznavno drugačna, se v njej obe situaciji zlijeta v en sam hip: poniglavo zapeljevanje fanta, ki ni bil takrat nikomur zanimiv in je bil deležen pozornosti zgolj iz razočaranja obupane najstnice, in sedanje stanje, ko je njena dojka tik pred amputacijo. Sklepamo, seveda, da gre za rakotvorne bule v tkivu, ki bo kmalu postalo njen "nejaz", odrezana gmota mesa, ki ne bo več njena last. Tisti fant, v mladosti, kot že rečeno, nezaželen dolgočasnež brez erosa, je zdaj zgleden možakar, nenadoma celo po svoje privlačen, vsekakor pa izhaja iz zgodbe, ko so njene dojke še polno služile svojemu namenu. Čudna situacija. Ko se prepoznata, spregovorita nekaj fraz, in skoraj zanihata v preteklost. S tem bi nemara presenetila, zaobšla trenutno bolezensko stanje, ker bi se čas odvrtel nazaj, na začetek, a nič od tega se ne zgodi. Spet smo priče trenutku, ki bi bil nemara drugačen, če bi se zadeva nekoč odvijala po drugih kanalih, na drugih ravneh. Ena najbolj pretresljivih zgodb ima naslov Vsa ta izgubljena leta. Tu je človek, ki sodi v kategorijo manj nadarjenih, preprostih ljudi. Že ob koncu osnovne šole mu je bila ponujena kariera smetarja. Kmetija, s katere je izhajal, je propadla, mati in oče sta jo "popila do zadnjega zidaka", tako da je po šoli najprej kolovratil po ulicah, jedel v zavetiščih in ljudskih kuhinjah, ko pa je dosegel primerno starost, se je res zaposlil kot smetar. Tu se zgodba šele začne. Pred nami je ranjena duša, med vrsticami izvemo, da je bil na hitro poročen in še hitreje ločen, vmes pa je ostalo hrepenenje po hčerki, ki jo je žena seveda vzela s sabo. Pervertiranost njegovih umsko-čutnih prerekanj s svetom, v katerega je padel, se rodi v njegovi percepciji in v nenavadnem odnosu do smeti, ki jih ima za nekakšne odvržene spomine, organe človeštva in njegovih (tudi svojih) izgubljenih let. Takole beremo: "Ob smetnjaku sem videl ležati kačji lev. Njegova površina je spominjala na organe, ki sem jih zadnje leto in pol iskal po smeteh. To je življenje, ki je bilo, pomislim, a postalo je preozko in iz njega je izstopilo novo življenje in odšlo. Mar sem prisluškoval sledem starih življenj? Nečemu, kar je bilo in je odšlo? Mar potem obstajajo tudi ljudje, ki se nikoli ne levijo, ostajajo ujeti v minulem, zastrupljeni sami s sabo, dokler ne končajo v krematoriju, v oblaku, ki uide skozi dimnik, in kjer spominov ni mogoče ločiti od pepela." Konča se z najhujšo možno grozoto, ki jo lahko doživi smetar – s soočenjem z mrtvim dojenčkom v smetnjaku in "z obupom matere, ki diha sovraštvo in samoto v prazno vesolje odvženega kamna." V tem ritmu teče vsa knjiga Druga življenja. Včasih so zgodbe zapletene do te mere, da je treba preveriti dejstva za nazaj, če oko prehitro drsi skozi bravurozne in duhovite povedi. Mazzini je mojster zapletanja, tako jezikovnega, kot vsebinskega, zgodbe pa so pogosto odprte za več razlag. Edina skupna točka je, da se v vseh sprašuje o mejnih identitetah, o mejah, ki niso vedno uglašene s pričakovanji in niso del predvidljivega, načrtno uravnavanega sveta. Nasprotno, raje se naslanja na psihologijo, na krizo identitete našega časa, kjer kraljujejo izpraznjenost in kjer izjemnost biti nadomešča poenostavljena struktura moderne površnosti, zamenljivosti, ponudbe, ki nenehna razglaša nove začetke in nove identitete. Kot bi padli iz duhovnega sveta v dišeče okolje megamarketa, iz polnosti narave v popolnost trgovine z dušami. Realizem, ki ga Mazzini podaja skozi svojo literaturo, je eksistencialne narave, je nemara še zadnji opomnik, da odrešitve in drugega življenja ni mogoče kupiti na tržnici niti ne naročiti po spletu, saj pravo življenje teče le tu in zdaj.
Živa Čebulj: Praznih rok, Miha Mazzini: Druga življenja, Miša Gams: Kdo se boji črnega moža. Recenzije so napisali Tonja Jelen, Jože Štucin in Marica Škorjanec Kosterca.
Živa Čebulj: Praznih rok, Miha Mazzini: Druga življenja, Miša Gams: Kdo se boji črnega moža. Recenzije so napisali Tonja Jelen, Jože Štucin in Marica Škorjanec Kosterca.
Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti
Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
V tokratni Dnevni sobi nas čaka navdihujoč pogovor s pisateljico Azro Širovnik, avtorico, ki bralce vedno znova očara s toplino, občutljivostjo in natančno izpisanimi človeškimi usodami. Njena dela se pogosto dotaknejo notranjih svetov, odnosov in tistih posebnih trenutkov, ki nas oblikujejo. Z njo se bo pogovarjala Špela Močnik Paradiž.
V tokratni Dnevni sobi nas čaka navdihujoč pogovor s pisateljico Azro Širovnik, avtorico, ki bralce vedno znova očara s toplino, občutljivostjo in natančno izpisanimi človeškimi usodami. Njena dela se pogosto dotaknejo notranjih svetov, odnosov in tistih posebnih trenutkov, ki nas oblikujejo. Z njo se bo pogovarjala Špela Močnik Paradiž.
Za slovensko rokometno reprezentanco je na evropskem prvenstvu nekaj časa za počitek. Po včerajšnji tekmi z Madžarsko imajo rokometaši danes prost dan pred preizkušnjama s Hrvaško in Islandijo. Smučarski skakalci so končali nastope na svetovnem prvenstvu v poletih, zdaj jih od vrhuncev sezone čakajo le še olimpijske igre v Italiji.
Za slovensko rokometno reprezentanco je na evropskem prvenstvu nekaj časa za počitek. Po včerajšnji tekmi z Madžarsko imajo rokometaši danes prost dan pred preizkušnjama s Hrvaško in Islandijo. Smučarski skakalci so končali nastope na svetovnem prvenstvu v poletih, zdaj jih od vrhuncev sezone čakajo le še olimpijske igre v Italiji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Piše Tonja Jelen, bereta Aleksander Golja in Eva Longyka Marušič. Druga pesniška zbirka pesnice in prevajalke Žive Čebulj Praznih rok upesnjuje slo po življenju in vsem, kar ga polni. Že v prvi pesmi se zgosti misel celotne zbirke: »da se ne ubiješ / vsako jutro znova / je vseeno neverjeten čudež // la vie est un miracle«. Zbirko sestavljajo cikli oscilacije, razgrnitve, zagrnitve, umiritve in prepustitve, ki jim sledi zadnji del odzvanjanja. Ta pojasnjuje zadnje verze v pesmih, ki so pisani v poševnem tisku. Gre za citate, asociacije, omembe oseb in misli iz intervjujev in tudi spletno povezavo. Avtorica s tem spretno komunicira z bralstvom, kaže pa tudi na dosledno navajanje navdihov. Vsak cikel upravičuje svoje poimenovanje, zbirko pa se lahko bere tudi kot poemo čustev in porajajočih se stanj. Gre za naval, ki ga avtorica strastno in umirjeno vodi. To so pesmi, v katerih sije svetloba in se kažejo odtenki teme. A vedno se najde odločnost, da nikoli ni konca. Tega je mogoče povezati s subjektinjinim obiskom pokopališča, kar je kot odgovor na avtoričin pesniški prvenec Sama ljubezen je to iz leta 2023. V njem sta bila jasno prikazana umiranje in minevanje, ki sta se povezovala z neznosnim trpljenjem in porajajočim se vprašanjem o odrešenju. A če se je avtoričin prvenec spraševal o evtanaziji, nas zdaj poezija usmerja k smislu življenja. Tudi če se »sestavljaš vsak dan znova«, je to vredno. Obsežna pesniška zbirka se s prostim verzom in opustitvijo velikih začetnic posveča premišljevanju o vsakodnevnih smislih, radostih in teminah. Vse to je jezikovno pregneteno in izčiščeno v kratke verze. Pesmi so različnih dolžin, a njihova intenziteta je vedno enaka, vse imajo naboj, ki je eden najmočnejših kvalitet obravnavanega dela. Pomembno je tudi zavedanje odgovornosti do drugih. Živa Čebulj namreč poudarja, da ti drugi lahko da tudi svoje skrbi in bolečino. Odziv subjektinje je zrel, saj kljub svoji lastni temini vedno želi pomagati. Obenem je to tudi zbirka, ki govori o želji po bližini in dvojini z moškim, vendar se pri tem pojavi ključen pomislek o nasilju in poniževanju ženske. Brutalnosti pa tudi v naravi ni mogoče uiti. Občutenje do nje se kaže skozi vso zbirko. Eden izmed močnejših atributov je poistovetenje z različnimi literarnimi junakinjami, pri čemer gre za prikaz upora. Ne, subjektinja ne bo nikoli spadala v zbirko pop ikon. Sodi med »samosvoje«, kot jih označujejo drugi in druge: »zato ker sem morana / jenta / jagababa / pehta // živa«. Čeprav se pesnica sprašuje o ravnovesju, je ženstvena divjost izražena na svojstven način. V času ponovnega vzpona tradicionalnih ženskih podob je to več kot nujno, tudi v leposlovju. Pesmi v zbirki Praznih rok vstopajo v svet bolečine, v stanje odmika. Velika rešiteljica je poezija: »ko sem najbolj razdejana / pride pesem / vzame me v naročje / kakor kralj iz podzemlja // jablana spoznanja raste v meni // in zacveti / ko sem najbolj darovana«. Tudi sicer ima poezija močno, odrešilno vlogo. Pri tem ne gre za pretirano idealizacijo, temveč pomeni pobeg, pomiritev in ne nazadnje varnost. V zbirki deluje kot kontrapunkt vsemu spraševanju. Živa Čebulj je z drugo pesniško zbirko Praznih rok še bolj prepričala in daje vedeti, kako pomembno je ohranjati čudenje, iskanje svetlobe in morebiti tudi hrepenenje. Prav to daje živost, ki jo lahko povežemo tudi z avtoričinim imenom in s slovansko boginjo. Pesmi so v svoji izraznosti iskrene, ne glede na to, kaj vse odpirajo. Tako je tudi življenje, in tega se avtorica dobro zaveda in ne olepšava.
Piše Tonja Jelen, bereta Aleksander Golja in Eva Longyka Marušič. Druga pesniška zbirka pesnice in prevajalke Žive Čebulj Praznih rok upesnjuje slo po življenju in vsem, kar ga polni. Že v prvi pesmi se zgosti misel celotne zbirke: »da se ne ubiješ / vsako jutro znova / je vseeno neverjeten čudež // la vie est un miracle«. Zbirko sestavljajo cikli oscilacije, razgrnitve, zagrnitve, umiritve in prepustitve, ki jim sledi zadnji del odzvanjanja. Ta pojasnjuje zadnje verze v pesmih, ki so pisani v poševnem tisku. Gre za citate, asociacije, omembe oseb in misli iz intervjujev in tudi spletno povezavo. Avtorica s tem spretno komunicira z bralstvom, kaže pa tudi na dosledno navajanje navdihov. Vsak cikel upravičuje svoje poimenovanje, zbirko pa se lahko bere tudi kot poemo čustev in porajajočih se stanj. Gre za naval, ki ga avtorica strastno in umirjeno vodi. To so pesmi, v katerih sije svetloba in se kažejo odtenki teme. A vedno se najde odločnost, da nikoli ni konca. Tega je mogoče povezati s subjektinjinim obiskom pokopališča, kar je kot odgovor na avtoričin pesniški prvenec Sama ljubezen je to iz leta 2023. V njem sta bila jasno prikazana umiranje in minevanje, ki sta se povezovala z neznosnim trpljenjem in porajajočim se vprašanjem o odrešenju. A če se je avtoričin prvenec spraševal o evtanaziji, nas zdaj poezija usmerja k smislu življenja. Tudi če se »sestavljaš vsak dan znova«, je to vredno. Obsežna pesniška zbirka se s prostim verzom in opustitvijo velikih začetnic posveča premišljevanju o vsakodnevnih smislih, radostih in teminah. Vse to je jezikovno pregneteno in izčiščeno v kratke verze. Pesmi so različnih dolžin, a njihova intenziteta je vedno enaka, vse imajo naboj, ki je eden najmočnejših kvalitet obravnavanega dela. Pomembno je tudi zavedanje odgovornosti do drugih. Živa Čebulj namreč poudarja, da ti drugi lahko da tudi svoje skrbi in bolečino. Odziv subjektinje je zrel, saj kljub svoji lastni temini vedno želi pomagati. Obenem je to tudi zbirka, ki govori o želji po bližini in dvojini z moškim, vendar se pri tem pojavi ključen pomislek o nasilju in poniževanju ženske. Brutalnosti pa tudi v naravi ni mogoče uiti. Občutenje do nje se kaže skozi vso zbirko. Eden izmed močnejših atributov je poistovetenje z različnimi literarnimi junakinjami, pri čemer gre za prikaz upora. Ne, subjektinja ne bo nikoli spadala v zbirko pop ikon. Sodi med »samosvoje«, kot jih označujejo drugi in druge: »zato ker sem morana / jenta / jagababa / pehta // živa«. Čeprav se pesnica sprašuje o ravnovesju, je ženstvena divjost izražena na svojstven način. V času ponovnega vzpona tradicionalnih ženskih podob je to več kot nujno, tudi v leposlovju. Pesmi v zbirki Praznih rok vstopajo v svet bolečine, v stanje odmika. Velika rešiteljica je poezija: »ko sem najbolj razdejana / pride pesem / vzame me v naročje / kakor kralj iz podzemlja // jablana spoznanja raste v meni // in zacveti / ko sem najbolj darovana«. Tudi sicer ima poezija močno, odrešilno vlogo. Pri tem ne gre za pretirano idealizacijo, temveč pomeni pobeg, pomiritev in ne nazadnje varnost. V zbirki deluje kot kontrapunkt vsemu spraševanju. Živa Čebulj je z drugo pesniško zbirko Praznih rok še bolj prepričala in daje vedeti, kako pomembno je ohranjati čudenje, iskanje svetlobe in morebiti tudi hrepenenje. Prav to daje živost, ki jo lahko povežemo tudi z avtoričinim imenom in s slovansko boginjo. Pesmi so v svoji izraznosti iskrene, ne glede na to, kaj vse odpirajo. Tako je tudi življenje, in tega se avtorica dobro zaveda in ne olepšava.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Komedija zmešnjav odpira pogled v zakulisje operne hiše, kjer se vrhunec jubilejne sezone z uprizoritvijo opere Carmen z vsakim novim pripetljajem spreminja v katastrofo. Svetovno znana gostujoča sopranistka Elena Firenzi nekaj ur pred razprodano in dolgo pričakovano predstavo omaga pod pezo živcev, uspaval in alkohola. Intendantka operne hiše gospa Wylie in njena asistentka Jo se domislita rešitve, ki pa prinese le še več novih zapletov. Režiserka: Katja Pegan Prevajalka: Tina Mahkota Scenograf: Marco Juratovec Kostumograf: Alan Hranitelj Avtor glasbe: Mirko Vuksanović Oblikovalec svetlobe: Jaka Varmuž Lektor: Martin Vrtačnik Korepetitorica: Ana Erčulj Asistentka režije: Renata Vidič Igrajo: Lara Jankovič, Pia Skvarča, Rok Ličen, Sara Gorše, Blaž Popovski, Igor Štamulak, Mak Tepšič, Mojca Partljič Koprodukcija Gledališča Koper in Mestnega gledališča Ptuj
Komedija zmešnjav odpira pogled v zakulisje operne hiše, kjer se vrhunec jubilejne sezone z uprizoritvijo opere Carmen z vsakim novim pripetljajem spreminja v katastrofo. Svetovno znana gostujoča sopranistka Elena Firenzi nekaj ur pred razprodano in dolgo pričakovano predstavo omaga pod pezo živcev, uspaval in alkohola. Intendantka operne hiše gospa Wylie in njena asistentka Jo se domislita rešitve, ki pa prinese le še več novih zapletov. Režiserka: Katja Pegan Prevajalka: Tina Mahkota Scenograf: Marco Juratovec Kostumograf: Alan Hranitelj Avtor glasbe: Mirko Vuksanović Oblikovalec svetlobe: Jaka Varmuž Lektor: Martin Vrtačnik Korepetitorica: Ana Erčulj Asistentka režije: Renata Vidič Igrajo: Lara Jankovič, Pia Skvarča, Rok Ličen, Sara Gorše, Blaž Popovski, Igor Štamulak, Mak Tepšič, Mojca Partljič Koprodukcija Gledališča Koper in Mestnega gledališča Ptuj
Slovenija danes, regionalne novice
V novi oddaji Televizije Slovenija bomo z dopisniki po Sloveniji temeljito in vsebinsko predstavljali lokalno problematiko. Pojasnili bomo dileme lokalnih skupnosti in iskali rešitve za razvoj slovenskih občin.
V novi oddaji Televizije Slovenija bomo z dopisniki po Sloveniji temeljito in vsebinsko predstavljali lokalno problematiko. Pojasnili bomo dileme lokalnih skupnosti in iskali rešitve za razvoj slovenskih občin.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Banke v naši državi nadaljujejo krčenje mreže poslovalnic in ukinjanje bankomatov. Svojo poslovno odločitev pojasnjujejo z naraščajočo digitalizacijo in optimizacijo, kar najbolj prizadene starejše in ranljive občane na podeželju ter v demografsko ogroženih krajih. Na centralizacijo storitev opozarjajo v združenju in v skupnosti občin Slovenije. Ta zato od države in regulatorjev zahteva dejavno vlogo. Pošta Slovenije pa bo februarja skrajšala delovni čas v 111-ih poštnih poslovalnicah, kar bo po mnenju občin še poslabšalo kakovost javno dostopnih storitev. Kaj pomeni omejevanje dostopa do storitev na podeželju za njihove prebivalce, v tokratnem Studiu ob 17-tih s primeri s terena. Gostje: dr. Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj; Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije; mag. Karmen Lebe Grajf, direktorica Divizije Pisma v Pošti Slovenije; Nejc Smole, predsednik Skupnosti občin Slovenije. Avtorica oddaje Aljana Jocif.
Banke v naši državi nadaljujejo krčenje mreže poslovalnic in ukinjanje bankomatov. Svojo poslovno odločitev pojasnjujejo z naraščajočo digitalizacijo in optimizacijo, kar najbolj prizadene starejše in ranljive občane na podeželju ter v demografsko ogroženih krajih. Na centralizacijo storitev opozarjajo v združenju in v skupnosti občin Slovenije. Ta zato od države in regulatorjev zahteva dejavno vlogo. Pošta Slovenije pa bo februarja skrajšala delovni čas v 111-ih poštnih poslovalnicah, kar bo po mnenju občin še poslabšalo kakovost javno dostopnih storitev. Kaj pomeni omejevanje dostopa do storitev na podeželju za njihove prebivalce, v tokratnem Studiu ob 17-tih s primeri s terena. Gostje: dr. Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj; Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije; mag. Karmen Lebe Grajf, direktorica Divizije Pisma v Pošti Slovenije; Nejc Smole, predsednik Skupnosti občin Slovenije. Avtorica oddaje Aljana Jocif.
Ime tedna je postala Eva Pirc, razvojna inženirka, ki v podjetju Dewesoft načrtuje in testira elektronska vezja ter razvija nove tehnološke rešitve. Prejemnica naziva Inženirka leta 2025 v svojem delu prepleta inženirstvo z ustvarjalnim duhom; njeno delo je fuzija dveh navidezno ločenih svetov – tehnike in domišljije, so zapisali člani komisije. Ob tem je navdih mladim ter pomemben zgled ženskam v tehniki in znanosti.
Ime tedna je postala Eva Pirc, razvojna inženirka, ki v podjetju Dewesoft načrtuje in testira elektronska vezja ter razvija nove tehnološke rešitve. Prejemnica naziva Inženirka leta 2025 v svojem delu prepleta inženirstvo z ustvarjalnim duhom; njeno delo je fuzija dveh navidezno ločenih svetov – tehnike in domišljije, so zapisali člani komisije. Ob tem je navdih mladim ter pomemben zgled ženskam v tehniki in znanosti.
Bor Ravbar je mlad gledališki režiser, ki je v času svojega študija nase opozóril že z uprizoritvijo Strah in beda, ki je nastala po motivih Brechtovih besedil in bila uvrščena v študentski program 57. Festivala Borštnikovo srečanje. Prav tako je še kot študent v Gledališču Glej režiral svojo prvo profesionalno predstavo po besedilu Nine Kuclar Stiković: deklici, s katero so se uvrstili v spremljevalni program 54. Tedna slovenske drame. Bor Ravbar je bil tudi član uredništva Akademijskega lista, strokovne študentske publikacije za področje gledališča in filma, deloval je tudi kot oblikovalec luči, najbolj izpostavljeni sta bili uprizoritvi Žene v testu Žive Bizovičar in Agmisterij Klemna Kováčiča. V Mini teatru je režiral avtorski projekt Sanjači ali ljubezenska zgodba v revoluciji, lansko leto se je v avtorskem projektu Kje mi živimo ukvarjal s stanovanjsko problematiko v Sloveniji, pred kratkim pa je na odru Prešernovega gledališča Kranj režiral in skupaj z Varjo Hrvatin ustvaril avtorski projekt In mnogi drugi …Vabljeni k poslušanju!
Bor Ravbar je mlad gledališki režiser, ki je v času svojega študija nase opozóril že z uprizoritvijo Strah in beda, ki je nastala po motivih Brechtovih besedil in bila uvrščena v študentski program 57. Festivala Borštnikovo srečanje. Prav tako je še kot študent v Gledališču Glej režiral svojo prvo profesionalno predstavo po besedilu Nine Kuclar Stiković: deklici, s katero so se uvrstili v spremljevalni program 54. Tedna slovenske drame. Bor Ravbar je bil tudi član uredništva Akademijskega lista, strokovne študentske publikacije za področje gledališča in filma, deloval je tudi kot oblikovalec luči, najbolj izpostavljeni sta bili uprizoritvi Žene v testu Žive Bizovičar in Agmisterij Klemna Kováčiča. V Mini teatru je režiral avtorski projekt Sanjači ali ljubezenska zgodba v revoluciji, lansko leto se je v avtorskem projektu Kje mi živimo ukvarjal s stanovanjsko problematiko v Sloveniji, pred kratkim pa je na odru Prešernovega gledališča Kranj režiral in skupaj z Varjo Hrvatin ustvaril avtorski projekt In mnogi drugi …Vabljeni k poslušanju!
Harmonikarski orkester Akademije za glasbo je marca lani nastopil v dvorani Julija Betetta na Akademiji za glasbo v okviru cikla Tutti. V oddaji poslušamo nastope večjih zasedb, ki so izvedle pisan repertoar skladb, nastalih vse od baroka do sodobnosti. TORBJÖRN LUNDQUIST: BEWEGUNGEN ZA HARMONIKO IN GODALNI KVARTET ANTONIO VIVALDI / MATIJA ULBRIH: KONCERT ZA ORGLE, VIOLINO IN GODALA V D-MOLU, RV 541 SLAVKO ŠUKLAR: PARTITA ZA HARMONIKARSKI ORKESTER MORTIZ LAßMANN: ROMANCA ZA VIOLONČELO IN HARMONIKARSKI ORKESTER ASTOR PIAZZOLLA / BORUT ZAGORANSKI: JESEN ZA HARMONIKARSKI ORKESTER
Harmonikarski orkester Akademije za glasbo je marca lani nastopil v dvorani Julija Betetta na Akademiji za glasbo v okviru cikla Tutti. V oddaji poslušamo nastope večjih zasedb, ki so izvedle pisan repertoar skladb, nastalih vse od baroka do sodobnosti. TORBJÖRN LUNDQUIST: BEWEGUNGEN ZA HARMONIKO IN GODALNI KVARTET ANTONIO VIVALDI / MATIJA ULBRIH: KONCERT ZA ORGLE, VIOLINO IN GODALA V D-MOLU, RV 541 SLAVKO ŠUKLAR: PARTITA ZA HARMONIKARSKI ORKESTER MORTIZ LAßMANN: ROMANCA ZA VIOLONČELO IN HARMONIKARSKI ORKESTER ASTOR PIAZZOLLA / BORUT ZAGORANSKI: JESEN ZA HARMONIKARSKI ORKESTER
Na tržaškem filmskem festivalu je slavil slovenski film Fantasy režiserke Kukle. Prejel je nagrado za najboljši celovečerni film, ob tem pa tudi nagrado žirije, ki jo imenuje filmski portal Cineuropa. Kot je v utemeljitvi zapisala tričlanska strokovna žirija, gre za film, ki resničnost in fantazijo prepleta z lahkotnostjo in živahnostjo ter pripoveduje zgodbo, ki prevzame občinstvo. Bili smo tudi v Gledališču Koper, kjer so pripravili uprizoritev komedije Kje je primadóna? v režiji Katje Pegan.
Na tržaškem filmskem festivalu je slavil slovenski film Fantasy režiserke Kukle. Prejel je nagrado za najboljši celovečerni film, ob tem pa tudi nagrado žirije, ki jo imenuje filmski portal Cineuropa. Kot je v utemeljitvi zapisala tričlanska strokovna žirija, gre za film, ki resničnost in fantazijo prepleta z lahkotnostjo in živahnostjo ter pripoveduje zgodbo, ki prevzame občinstvo. Bili smo tudi v Gledališču Koper, kjer so pripravili uprizoritev komedije Kje je primadóna? v režiji Katje Pegan.
Vsi so navdušeni nad kengurujem, ki ima v svoji vreči neverjetne reči. To pa se spremeni, ko drugi kenguruji dobijo mladiče.
Vsi so navdušeni nad kengurujem, ki ima v svoji vreči neverjetne reči. To pa se spremeni, ko drugi kenguruji dobijo mladiče.