Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Sovica Uka pride na svet sredi hudega neurja v obmorskem močvirju, prav takrat, ko vihar prekucne drevo, v katerem je doma njen zarod. Pogumno odkoraca zdoma, s seboj pa kotali tudi bratca, ki še ni pokukal iz lupine. Trdno je odločena, da bosta našla mamo, pa tudi če se izkaže, da je ta krokodil ali rakun.
Sovica Uka pride na svet sredi hudega neurja v obmorskem močvirju, prav takrat, ko vihar prekucne drevo, v katerem je doma njen zarod. Pogumno odkoraca zdoma, s seboj pa kotali tudi bratca, ki še ni pokukal iz lupine. Trdno je odločena, da bosta našla mamo, pa tudi če se izkaže, da je ta krokodil ali rakun.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Ime tedna sta postala Arne Hodalič in Katja Bidovec, fotografski tandem in prva slovenska fotografa, ki sta uspela priti na naslovnico ikonične ameriške revije National Geographic. Fotografijo zlate pasne zaponke sta posnela med petletnim dokumentiranjem potopljene ladje iz 7. stoletja ob otoku Mljet. Ob tem njune fotografije ne le dokumentirajo odkritja, temveč tudi soustvarjajo njegovo zgodbo, predstavljeno na več kot dvajsetih straneh aprilske številke revije.
Ime tedna sta postala Arne Hodalič in Katja Bidovec, fotografski tandem in prva slovenska fotografa, ki sta uspela priti na naslovnico ikonične ameriške revije National Geographic. Fotografijo zlate pasne zaponke sta posnela med petletnim dokumentiranjem potopljene ladje iz 7. stoletja ob otoku Mljet. Ob tem njune fotografije ne le dokumentirajo odkritja, temveč tudi soustvarjajo njegovo zgodbo, predstavljeno na več kot dvajsetih straneh aprilske številke revije.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Je ptica? Je medved? Je Živalski čira čara! Ugibanje je zabavno. Vam je velik rilec znan? Kaj pa črno bela dlaka? In kaj menite o malčku, ki se plazi naokrog zelo počasi? Škatlica vam pomaga z namigi. Korak za korakom ugotovite katera žival se skriva v njej.
Je ptica? Je medved? Je Živalski čira čara! Ugibanje je zabavno. Vam je velik rilec znan? Kaj pa črno bela dlaka? In kaj menite o malčku, ki se plazi naokrog zelo počasi? Škatlica vam pomaga z namigi. Korak za korakom ugotovite katera žival se skriva v njej.
Binka je potrta. Prepričana je, da je tako kot lani velikonočni zajček tudi letos pozabil nanjo in na Brino. Brina ni tako črnogleda. Verjame v lov za zakladom. Verjame, da so namigi, ki jih najde, namigi velikonočnega zajčka, ki ju vodijo do skrivališča z zakladom. Do kopice pirhov, tudi čokoladnih!
Binka je potrta. Prepričana je, da je tako kot lani velikonočni zajček tudi letos pozabil nanjo in na Brino. Brina ni tako črnogleda. Verjame v lov za zakladom. Verjame, da so namigi, ki jih najde, namigi velikonočnega zajčka, ki ju vodijo do skrivališča z zakladom. Do kopice pirhov, tudi čokoladnih!
Velikonočni ponedeljek, ki je po tradiciji namenjen obiskom sorodnikov in prijateljev, pri nas mineva mirno, z nekaj gneče na cestah. Povsem drugače je na Bližnjem vzhodu, kjer se spopadi nadaljujejo z nezmanjšano močjo. ZDA in Iran naj bi sicer preučevala najnovejši predlog Pakistana o začasnem premirju. Iran je že posredoval svoja stališča. Predstavnik iranskega zunanjega ministrstva ob tem poudarja, da so pogajanja popolnoma nezdružljiva z ultimati, zločini in grožnjami z vojnimi zločini. V Teheranu tudi menijo, da ZDA niso pripravljene na mir. Drugi poudarki: - Petrodolarski sistem, na katerem temelji ameriška ekonomska prevlada, v zatonu. - Svoboda bo ta teden predstavila osnutek koalicijske pogodbe, pogovore bo nadaljeval tudi sredinski trojček. - V več krajih po državi blagoslovi motoristov, v Mirni peči se jih je zbralo 18 tisoč.
Velikonočni ponedeljek, ki je po tradiciji namenjen obiskom sorodnikov in prijateljev, pri nas mineva mirno, z nekaj gneče na cestah. Povsem drugače je na Bližnjem vzhodu, kjer se spopadi nadaljujejo z nezmanjšano močjo. ZDA in Iran naj bi sicer preučevala najnovejši predlog Pakistana o začasnem premirju. Iran je že posredoval svoja stališča. Predstavnik iranskega zunanjega ministrstva ob tem poudarja, da so pogajanja popolnoma nezdružljiva z ultimati, zločini in grožnjami z vojnimi zločini. V Teheranu tudi menijo, da ZDA niso pripravljene na mir. Drugi poudarki: - Petrodolarski sistem, na katerem temelji ameriška ekonomska prevlada, v zatonu. - Svoboda bo ta teden predstavila osnutek koalicijske pogodbe, pogovore bo nadaljeval tudi sredinski trojček. - V več krajih po državi blagoslovi motoristov, v Mirni peči se jih je zbralo 18 tisoč.
V velikonočni poslanici je krški škof Jože Marketz ob skupini skulptur Hansa-Petra Profunserja v celovški stolnici spregovoril o težkih časih in o tem, da nam vera na vsaki poti trpljenja daje žarek upanja. Po najstarejšem dramaturškem besedilu v slovenskem jeziku so letos spet uprizorili Škofjeloški pasijon, ki ga v kraju pripravijo vsakih šest let. Zadnje letošnje uprizoritve bodo na ogled še 6., 11. in 12. aprila V prispevku s postankom pri sosedih se bomo tokrat podali v Metliko v Beli krajini na jugovzhodu Slovenije. Spoznali bomo Martino Vidic, eno redkih, ki še obvlada umetnost izdelovanja tradicionalnih velikonočnih pirhov. Serija oddaj Kaj potrebujejo koroški Slovenci nas tokrat popelje v Dobrlo vas. Kljub vzorni ponudbi dvojezičnega izobraževanja v občini razburja, da ravnatelj osnovne šole ni dvojezično usposobljen.
V velikonočni poslanici je krški škof Jože Marketz ob skupini skulptur Hansa-Petra Profunserja v celovški stolnici spregovoril o težkih časih in o tem, da nam vera na vsaki poti trpljenja daje žarek upanja. Po najstarejšem dramaturškem besedilu v slovenskem jeziku so letos spet uprizorili Škofjeloški pasijon, ki ga v kraju pripravijo vsakih šest let. Zadnje letošnje uprizoritve bodo na ogled še 6., 11. in 12. aprila V prispevku s postankom pri sosedih se bomo tokrat podali v Metliko v Beli krajini na jugovzhodu Slovenije. Spoznali bomo Martino Vidic, eno redkih, ki še obvlada umetnost izdelovanja tradicionalnih velikonočnih pirhov. Serija oddaj Kaj potrebujejo koroški Slovenci nas tokrat popelje v Dobrlo vas. Kljub vzorni ponudbi dvojezičnega izobraževanja v občini razburja, da ravnatelj osnovne šole ni dvojezično usposobljen.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju.
Predstavljamo pred kratkim nastali skladbi za pihalni orkester flamskega mojstra Jana Van der Roosta – Rapsodijo Namasé in Grimmov pravljični gozd, veliko suito iz spevoigre Bilo je nekoč, nastalo leta 2013 ob 200. obletnici prve izdaje Otroških in hišnih pravljic bratov Grimm. Obe deli izvaja Filharmonična godba Osakan iz Osake.
Predstavljamo pred kratkim nastali skladbi za pihalni orkester flamskega mojstra Jana Van der Roosta – Rapsodijo Namasé in Grimmov pravljični gozd, veliko suito iz spevoigre Bilo je nekoč, nastalo leta 2013 ob 200. obletnici prve izdaje Otroških in hišnih pravljic bratov Grimm. Obe deli izvaja Filharmonična godba Osakan iz Osake.
V oddaji Doživetje praznika: Okusi velike noči s katoličani se z voditeljico Mojco Mavec podamo v raziskovanje pomena praznika skozi okus, zgodbo in srečanja. Tokrat se oddaja posveča veliki noči, največjemu krščanskemu prazniku, ki že stoletja združuje družine ob skupni mizi in prinaša skupnosti sporočilo upanja in veselja. V studiu bo kuhar Kristjan Kitner poustvaril jedi, ki nosijo spomin na velikonočno dediščino slovenskih krajev. Od preproste postne juhe aleluje, ki simbolizira konec posta, do prazničnih jedi iz šunke, jajc in kruha, ki jih v podobni obliki pod različnimi imeni poznajo v številnih slovenskih krajih od Bele krajine do Gorenjske, in pomladnih jedi z beluši, pirhi in hrenom. Oddajo zaokroži sladica iz orehove potice, pripravljena na sodoben način. Ob praznični mizi se razvije živahen pogovor z gosti: etnologom dr. Ambrožem Kvartičem, ki razkriva pomen praznovanja in z njim povezanih simbolov, kulinarično ustvarjalko Matejo Delakorda, ki govori o tradiciji in sodobnih pristopih v praznični kuhinji, ter kapucinom bratom Jožetom Smukavcem, ki osvetli duhovno sporočilo velikonočnega tridnevja. Oddajo popestri tudi prispevek s terena, kjer voditeljica Uršula Vratuša Globočnik obišče soustvarjalce Škofjeloškega pasijona, ene najdragocenejših oblik slovenske nesnovne kulturne dediščine in v gostilni Starman obudi spomin na še eno staro jed, loško medlo.
V oddaji Doživetje praznika: Okusi velike noči s katoličani se z voditeljico Mojco Mavec podamo v raziskovanje pomena praznika skozi okus, zgodbo in srečanja. Tokrat se oddaja posveča veliki noči, največjemu krščanskemu prazniku, ki že stoletja združuje družine ob skupni mizi in prinaša skupnosti sporočilo upanja in veselja. V studiu bo kuhar Kristjan Kitner poustvaril jedi, ki nosijo spomin na velikonočno dediščino slovenskih krajev. Od preproste postne juhe aleluje, ki simbolizira konec posta, do prazničnih jedi iz šunke, jajc in kruha, ki jih v podobni obliki pod različnimi imeni poznajo v številnih slovenskih krajih od Bele krajine do Gorenjske, in pomladnih jedi z beluši, pirhi in hrenom. Oddajo zaokroži sladica iz orehove potice, pripravljena na sodoben način. Ob praznični mizi se razvije živahen pogovor z gosti: etnologom dr. Ambrožem Kvartičem, ki razkriva pomen praznovanja in z njim povezanih simbolov, kulinarično ustvarjalko Matejo Delakorda, ki govori o tradiciji in sodobnih pristopih v praznični kuhinji, ter kapucinom bratom Jožetom Smukavcem, ki osvetli duhovno sporočilo velikonočnega tridnevja. Oddajo popestri tudi prispevek s terena, kjer voditeljica Uršula Vratuša Globočnik obišče soustvarjalce Škofjeloškega pasijona, ene najdragocenejših oblik slovenske nesnovne kulturne dediščine in v gostilni Starman obudi spomin na še eno staro jed, loško medlo.
Alma se z očetom preseli v novo sosesko, ki pa je skejtarsko gnezdo sošolke Lune. Ne le, da se Alma in Luna ne razumeta najbolje – sploh se ne razumeta! Ko Alma izve, da bo očetova firma porušila igrišče pred blokom, ji v borbi za kisik in drevesa ne preostane nič drugega, kot da združi moči s svojo najhujšo nasprotnico in njeno družbo. Ekipa ima en teden časa, da reši igrišče. Kdor zafrkne - naj crkne! Priporočena starost: 7+ režija: Klemen Dvornik scenarij: Dora Šustić igrajo: Kaja Zabret, Kaja Šuštar, Youri Friderich, Niko Lemark, David Trontelj
Alma se z očetom preseli v novo sosesko, ki pa je skejtarsko gnezdo sošolke Lune. Ne le, da se Alma in Luna ne razumeta najbolje – sploh se ne razumeta! Ko Alma izve, da bo očetova firma porušila igrišče pred blokom, ji v borbi za kisik in drevesa ne preostane nič drugega, kot da združi moči s svojo najhujšo nasprotnico in njeno družbo. Ekipa ima en teden časa, da reši igrišče. Kdor zafrkne - naj crkne! Priporočena starost: 7+ režija: Klemen Dvornik scenarij: Dora Šustić igrajo: Kaja Zabret, Kaja Šuštar, Youri Friderich, Niko Lemark, David Trontelj
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Človek v svoji najgloblji notranjosti ni sam, ampak je naseljen z božjo navzočnostjo, je bil prepričan francoski pesnik in filozof Jean-Louis Chrétien. Nekdanji predavatelj na pariški Sorboni v knjigi Notranji prostor, ki je izšla pri založbi KUD Logos, prikaže različne opise notranjega življenja od antike do novega veka in prelome, ki so povzročili, da se je človek v svoji notranjosti začel srečevati le s samim seboj. O njegovem delu smo se pogovarjali z doc. dr. Alenom Širco z Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter teologom Jernejem Levo (foto: ponovitev).
Človek v svoji najgloblji notranjosti ni sam, ampak je naseljen z božjo navzočnostjo, je bil prepričan francoski pesnik in filozof Jean-Louis Chrétien. Nekdanji predavatelj na pariški Sorboni v knjigi Notranji prostor, ki je izšla pri založbi KUD Logos, prikaže različne opise notranjega življenja od antike do novega veka in prelome, ki so povzročili, da se je človek v svoji notranjosti začel srečevati le s samim seboj. O njegovem delu smo se pogovarjali z doc. dr. Alenom Širco z Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter teologom Jernejem Levo (foto: ponovitev).
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Poslušajte arije Wolfganga Amadeusa Mozarta, Gioacchina Rossinija in Giacoma Puccinija ter samospeve Vítězslava Nováka, Marijana Lipovška in Josipa Pavčiča. Tokrat predstavljamo sopranistko Sonjo Hočevar kot operno in koncertno pevko, ki je bila ena najopaznejših slovenskih umetnostnih vokalnih solistk druge polovice 20. stoletja. Sopranistka Sonja Hočevar je študirala solopetje pri profesorici Kseniji Kušej Novak v Ljubljani. Leta 1948 je postala članica opernega zbora, kot solistka pa je debitirala leta 1953. V drugi oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, bomo predstavili njene izvedbe opernih arij in samospevov: arijo Suzane iz Figarove svatbe Wolfganga Amadeusa Mozarta, kavatino Rozine iz opere Seviljski brivec Gioacchina Rossinija in arijo Musette iz opere La Bohème Giacoma Puccinija ter samospeve: Kje si bila Vítězslava Nováka, Dvojni cvet Marijana Lipovška ter Vrabci in strašilo Josipa Pavčiča.
Poslušajte arije Wolfganga Amadeusa Mozarta, Gioacchina Rossinija in Giacoma Puccinija ter samospeve Vítězslava Nováka, Marijana Lipovška in Josipa Pavčiča. Tokrat predstavljamo sopranistko Sonjo Hočevar kot operno in koncertno pevko, ki je bila ena najopaznejših slovenskih umetnostnih vokalnih solistk druge polovice 20. stoletja. Sopranistka Sonja Hočevar je študirala solopetje pri profesorici Kseniji Kušej Novak v Ljubljani. Leta 1948 je postala članica opernega zbora, kot solistka pa je debitirala leta 1953. V drugi oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, bomo predstavili njene izvedbe opernih arij in samospevov: arijo Suzane iz Figarove svatbe Wolfganga Amadeusa Mozarta, kavatino Rozine iz opere Seviljski brivec Gioacchina Rossinija in arijo Musette iz opere La Bohème Giacoma Puccinija ter samospeve: Kje si bila Vítězslava Nováka, Dvojni cvet Marijana Lipovška ter Vrabci in strašilo Josipa Pavčiča.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Ruanda je s 14 milijoni prebivalcev najgosteje poseljena afriška država. Misijon v kraju Musangu, v hribih na zahodu Ruande, je zadnjih devet let dom Novomeščanke, usmiljenke sestre Anke Burger. Po njeni zaslugi in po zaslugi sester usmiljenk je pred 20 leti z deželo tisočerih gričev začela graditi most solidarnosti Slovenska karitas. Dobrodelne akcije Za srce Afrike, Z delom do dostojnega življenja in Kupim kozo ter sodelovanje z lokalno Karitas, so za najrevnejše prebivalce znamenja upanja na boljšo prihodnost.
Ruanda je s 14 milijoni prebivalcev najgosteje poseljena afriška država. Misijon v kraju Musangu, v hribih na zahodu Ruande, je zadnjih devet let dom Novomeščanke, usmiljenke sestre Anke Burger. Po njeni zaslugi in po zaslugi sester usmiljenk je pred 20 leti z deželo tisočerih gričev začela graditi most solidarnosti Slovenska karitas. Dobrodelne akcije Za srce Afrike, Z delom do dostojnega življenja in Kupim kozo ter sodelovanje z lokalno Karitas, so za najrevnejše prebivalce znamenja upanja na boljšo prihodnost.
Na državni praznik, katoliški dan vstajenja Jezusa Kristusa, ki ga krščanska religija razume kot enega v konceptu troedinosti Boga, vas vabimo, da prisluhnete eseju z naslovom »Ali je Bog pisatelj ali urar?«. Gre za besedilo, ki ga je pred leti napisal eden najbolj izpostavljenih popularizatorjev znanosti pri nas, fizik in filozof dr. Sašo Dolenc, sicer tudi eden ustanovnih članov spletne platforme »Kvarkadabra« oziroma društva za tolmačenje znanosti. Iz izhodišča kompleksne prepletenosti zgodovine razmerij med religijo in znanostjo avtor povzema in hkrati razkriva razlike med grško filozofsko tradicijo in začetki krščanske vere. Ta je med drugim z doktrino »božjega stvarjenja iz nič« oziroma »creatio ex nihilo« v svet prvih stoletij našega štetja vnesla za grško pojmovanje popolnoma drugačen način razumevanja sveta in človeka v njem. In ta eksplozivna mešanica je skozi stoletja ustvarila pogoje za nastanek znanosti, kakršno bolj ali manj poznamo v evropski civilizacijski izkušnji od 17. stoletja naprej. Vabljeni k poslušanju! FOTO: Izsek iz mozaika na steni Monrealske stolnice, Palermo, Sicilija, ki prikazuje na Zemlji sedečega Kristusa Pantokratorja, kako iz nič ustvarja nebo, sonce, luno in planete (12. stoletje) VIR: https://it.wikipedia.org/wiki/Duomo_di_Monreale#/media/File:Monreale_creation_earth.jpg
Na državni praznik, katoliški dan vstajenja Jezusa Kristusa, ki ga krščanska religija razume kot enega v konceptu troedinosti Boga, vas vabimo, da prisluhnete eseju z naslovom »Ali je Bog pisatelj ali urar?«. Gre za besedilo, ki ga je pred leti napisal eden najbolj izpostavljenih popularizatorjev znanosti pri nas, fizik in filozof dr. Sašo Dolenc, sicer tudi eden ustanovnih članov spletne platforme »Kvarkadabra« oziroma društva za tolmačenje znanosti. Iz izhodišča kompleksne prepletenosti zgodovine razmerij med religijo in znanostjo avtor povzema in hkrati razkriva razlike med grško filozofsko tradicijo in začetki krščanske vere. Ta je med drugim z doktrino »božjega stvarjenja iz nič« oziroma »creatio ex nihilo« v svet prvih stoletij našega štetja vnesla za grško pojmovanje popolnoma drugačen način razumevanja sveta in človeka v njem. In ta eksplozivna mešanica je skozi stoletja ustvarila pogoje za nastanek znanosti, kakršno bolj ali manj poznamo v evropski civilizacijski izkušnji od 17. stoletja naprej. Vabljeni k poslušanju! FOTO: Izsek iz mozaika na steni Monrealske stolnice, Palermo, Sicilija, ki prikazuje na Zemlji sedečega Kristusa Pantokratorja, kako iz nič ustvarja nebo, sonce, luno in planete (12. stoletje) VIR: https://it.wikipedia.org/wiki/Duomo_di_Monreale#/media/File:Monreale_creation_earth.jpg
Univerza na Primorskem obnavlja nekdanje poslovne prostore objekta v Kopru, ki ga je kupila od zdravstvene zavarovalnice Triglav. Po končanih delih bo univerza pridobila tudi nov prireditveni prostor, ki ga bo namenila različnim internim in javnim dogodkom. V oddaji tudi o tem: - S povečevanjem obiskovalcev v Krajinskem parku Strunjan tudi bolj pozorni na kršitve. - Mednarodni mladinski komorni orkester ESYO bo nocoj nastopil v miramarskem gradu pri Trstu, jutri v Vili Vipolže. - Končnica nogometnega prvenstva prinaša številne izzive.
Univerza na Primorskem obnavlja nekdanje poslovne prostore objekta v Kopru, ki ga je kupila od zdravstvene zavarovalnice Triglav. Po končanih delih bo univerza pridobila tudi nov prireditveni prostor, ki ga bo namenila različnim internim in javnim dogodkom. V oddaji tudi o tem: - S povečevanjem obiskovalcev v Krajinskem parku Strunjan tudi bolj pozorni na kršitve. - Mednarodni mladinski komorni orkester ESYO bo nocoj nastopil v miramarskem gradu pri Trstu, jutri v Vili Vipolže. - Končnica nogometnega prvenstva prinaša številne izzive.
Dokumentarna serija Kulturni vrhovi predstavlja dediščino, povezano s slovenskimi višinskimi točkami, ki niso samo geografski vrhovi, temveč predstavljajo tudi vrhove zgodovine, kulture in umetnosti. Cerkve, zgrajene na hribih, so bile nekoč znamenite božje poti, danes pa so predvsem priljubljene izletniške točke. Avtor in voditelj serije Andrej Doblehar bo predstavil Veselo in Žalostno goro v Mirnski dolini, Sv. Trojico nad Vrhniko, Grad nad Slovenj Gradcem in Žeželj nad Vinico. Vesela in Žalostna gora v Mirnski dolini Slikovita Mirnska dolina je bila znana po gradovih in cerkvah. Na začetku in na koncu doline so postavili božjepotni cerkvi, ki sta zaznamovali dolenjsko zgodovino. Njuni imeni pričata o močni čustveni angažiranosti romarjev in različnih pobožnostih, ki so se razvile pred stoletji, nekatere so še danes žive. Žalostno goro je v času bivanja na Dolenjskem v času pred drugo svetovno vojno obiskal in opisal tudi Prežihov Voranc.
Dokumentarna serija Kulturni vrhovi predstavlja dediščino, povezano s slovenskimi višinskimi točkami, ki niso samo geografski vrhovi, temveč predstavljajo tudi vrhove zgodovine, kulture in umetnosti. Cerkve, zgrajene na hribih, so bile nekoč znamenite božje poti, danes pa so predvsem priljubljene izletniške točke. Avtor in voditelj serije Andrej Doblehar bo predstavil Veselo in Žalostno goro v Mirnski dolini, Sv. Trojico nad Vrhniko, Grad nad Slovenj Gradcem in Žeželj nad Vinico. Vesela in Žalostna gora v Mirnski dolini Slikovita Mirnska dolina je bila znana po gradovih in cerkvah. Na začetku in na koncu doline so postavili božjepotni cerkvi, ki sta zaznamovali dolenjsko zgodovino. Njuni imeni pričata o močni čustveni angažiranosti romarjev in različnih pobožnostih, ki so se razvile pred stoletji, nekatere so še danes žive. Žalostno goro je v času bivanja na Dolenjskem v času pred drugo svetovno vojno obiskal in opisal tudi Prežihov Voranc.
Kot je že tradicija, na praznični velikonočni ponedeljek prisluhnemo reviji Koroška poje, ki jo pripravlja Krščanska kulturna zveza vse od leta 1972. "Ko glas žensk postane zgodba" je bil naslov tokratnega koncerta, ki je potekal 8. marca. Z njim so se poklonili skladateljicam, pevkam, zborovodkinjam, instrumentalistkam in glasbenim pedagoginjam. Prek videoportretov smo spoznali njihova razmišljanja o vlogi glasbe in ženske, izvedeli več o njihovem poslanstvu ter prisluhnili njihovi ustvarjalnosti. V celovškem Domu glasbe so nastopili moški pevski zbor Foltej Hartman iz Pliberka, mladinski pevski zbor Oisternig iz Zilje, kvartet Ave, vokalna skupina Tambula, skupina Akzent, zasedba Oktakord, Shifting Roots in Lara Rutar ter projektni zbor Mladina poje. Iz Italije, iz Devina, so prvič na koncert Koroška poje prišli Fantje izpod Grmade, komorni zbor Limbar pa iz Moravč. Prisluhnite jim!!
Kot je že tradicija, na praznični velikonočni ponedeljek prisluhnemo reviji Koroška poje, ki jo pripravlja Krščanska kulturna zveza vse od leta 1972. "Ko glas žensk postane zgodba" je bil naslov tokratnega koncerta, ki je potekal 8. marca. Z njim so se poklonili skladateljicam, pevkam, zborovodkinjam, instrumentalistkam in glasbenim pedagoginjam. Prek videoportretov smo spoznali njihova razmišljanja o vlogi glasbe in ženske, izvedeli več o njihovem poslanstvu ter prisluhnili njihovi ustvarjalnosti. V celovškem Domu glasbe so nastopili moški pevski zbor Foltej Hartman iz Pliberka, mladinski pevski zbor Oisternig iz Zilje, kvartet Ave, vokalna skupina Tambula, skupina Akzent, zasedba Oktakord, Shifting Roots in Lara Rutar ter projektni zbor Mladina poje. Iz Italije, iz Devina, so prvič na koncert Koroška poje prišli Fantje izpod Grmade, komorni zbor Limbar pa iz Moravč. Prisluhnite jim!!
Pred šolsko čolnarno v Portorožu je znova privezana lesena jadrnica, ki so jo pred dvajsetimi leti pripeljali iz Italije. V prihodnje jo bodo lahko študentje Fakultete za pomorstvo in promet uporabljali za različne aktivnosti na morju, je povedal dekan fakultete Peter Vidmar. Zadnje pol leta je doživela obsežnejšo prenovo s pomočjo evropskih sredstev in izolskega ladjedelskega mojstra Tomija Sinožiča. Kako je potekala obnova, katere so posebnosti jadrnice in zakaj so ji nadeli ime Čudo, pa v oddaji Morje in mi.
Pred šolsko čolnarno v Portorožu je znova privezana lesena jadrnica, ki so jo pred dvajsetimi leti pripeljali iz Italije. V prihodnje jo bodo lahko študentje Fakultete za pomorstvo in promet uporabljali za različne aktivnosti na morju, je povedal dekan fakultete Peter Vidmar. Zadnje pol leta je doživela obsežnejšo prenovo s pomočjo evropskih sredstev in izolskega ladjedelskega mojstra Tomija Sinožiča. Kako je potekala obnova, katere so posebnosti jadrnice in zakaj so ji nadeli ime Čudo, pa v oddaji Morje in mi.
V ponovitvi devete oddaje v nizu, posvečenem 80-letnici nacionalnega velikega orkestra – Big Banda RTV Slovenija bomo poslušali skladbe, ki jih je za orkester napisal dirigent, pihalec, pianist, skladatelj in aranžer Milko Lazar.
V ponovitvi devete oddaje v nizu, posvečenem 80-letnici nacionalnega velikega orkestra – Big Banda RTV Slovenija bomo poslušali skladbe, ki jih je za orkester napisal dirigent, pihalec, pianist, skladatelj in aranžer Milko Lazar.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Kaj so Brinova glava, Krstenica, Vošca in Kozice? Pravzaprav bo bolj na mestu vprašanje, kje so. Gre namreč za kraje, opisane v novem vodniku Planinske zveze z naslovom Čarobni zakladi Slovenije.
Kaj so Brinova glava, Krstenica, Vošca in Kozice? Pravzaprav bo bolj na mestu vprašanje, kje so. Gre namreč za kraje, opisane v novem vodniku Planinske zveze z naslovom Čarobni zakladi Slovenije.
Dokumentarni film Odprava Murskega zmaja govori o stanju rek v Sloveniji, ribjih populacijah ter o posebnosti reke Mure in kečige kot njene izumirajoče vrste. Na splošno so v Sloveniji pregrajenost in regulacije rek resna grožnja številnim habitatom. V Muri, ki je naša najbolj ohranjena reka, je kljub temu kečiga, selivska riba, skoraj povsem izginila. Film predstavi starodavnost in posebnost tega 'murskega zmaja' ter poudari njegov pomemben in simbolen pomen za habitat reke Mure in za Slovenijo. S pomočjo različnih strokovnjakov in prebivalcev ob Muri se pripoved razvija skozi razmisleke o stanju rek in rib v Sloveniji, zgodovino in posebnost kečige, pomen vračanja ribjih populacij v rečno okolje ter vzpostavljanje zdravega vodnega habitata. Predstavljena je tudi posebna metoda vzreje rib, ki bo vzpostavljena v Sloveniji za namen poribljavanja kečige.
Dokumentarni film Odprava Murskega zmaja govori o stanju rek v Sloveniji, ribjih populacijah ter o posebnosti reke Mure in kečige kot njene izumirajoče vrste. Na splošno so v Sloveniji pregrajenost in regulacije rek resna grožnja številnim habitatom. V Muri, ki je naša najbolj ohranjena reka, je kljub temu kečiga, selivska riba, skoraj povsem izginila. Film predstavi starodavnost in posebnost tega 'murskega zmaja' ter poudari njegov pomemben in simbolen pomen za habitat reke Mure in za Slovenijo. S pomočjo različnih strokovnjakov in prebivalcev ob Muri se pripoved razvija skozi razmisleke o stanju rek in rib v Sloveniji, zgodovino in posebnost kečige, pomen vračanja ribjih populacij v rečno okolje ter vzpostavljanje zdravega vodnega habitata. Predstavljena je tudi posebna metoda vzreje rib, ki bo vzpostavljena v Sloveniji za namen poribljavanja kečige.
Kako nenavadne so zgodbe nekaterih ljudi! Največkrat naletimo nanje povsem nepričakovano. Ta, ki vam jo povemo danes, je komajda verjetna, a je resnična in pripoveduje o časih pred 80 leti in več, o vojni, kjer pa se vrti in konča le eno od življenjskih poglavij moža, ki so ga v Kopru klicali Jackie.
Kako nenavadne so zgodbe nekaterih ljudi! Največkrat naletimo nanje povsem nepričakovano. Ta, ki vam jo povemo danes, je komajda verjetna, a je resnična in pripoveduje o časih pred 80 leti in več, o vojni, kjer pa se vrti in konča le eno od življenjskih poglavij moža, ki so ga v Kopru klicali Jackie.
Penderecki je navdih za skladbo Jutranjice dobil ob preučevanju starodavnega obrednega pravoslavnega petja Razkoinikova v stari cerkveni slovanščini na estonski obali Čudskega jezera. Komponirati jih je začel leta 1970 in je v tem letu tudi končal prvi del skladbe, ki ga je posvetil velikemu ameriško-madžarsko-judovskemu dirigentu Eugenu Ormandyju, vendar ta s prvo izvedbo ni imel nič, saj sta delo prva izvedla zbor in orkester Zahodnonemškega radia pod vodstvom Andrzeja Markowskega, ki sta delo tudi naročila. Skladba je bila dobro sprejeta, namenjena pa je bila za drugi del velikonočne trilogije.
Penderecki je navdih za skladbo Jutranjice dobil ob preučevanju starodavnega obrednega pravoslavnega petja Razkoinikova v stari cerkveni slovanščini na estonski obali Čudskega jezera. Komponirati jih je začel leta 1970 in je v tem letu tudi končal prvi del skladbe, ki ga je posvetil velikemu ameriško-madžarsko-judovskemu dirigentu Eugenu Ormandyju, vendar ta s prvo izvedbo ni imel nič, saj sta delo prva izvedla zbor in orkester Zahodnonemškega radia pod vodstvom Andrzeja Markowskega, ki sta delo tudi naročila. Skladba je bila dobro sprejeta, namenjena pa je bila za drugi del velikonočne trilogije.
5. aprila leta 1992 se je začelo eno najdaljših obleganj v sodobni vojaški zgodovini, začeli so se boji v Sarajevu, ki so trajali do leta 1996. Italijanski javnosti je o vojni na Balkanu takrat pripovedoval oz. poročal Toni Capuozzo, ki je pri zahodnih sosedih sinonim za novinarja, dopisnika z vojnih področjih. A brez pomoči Slovencev, Koprčanov, mu to ne bi uspelo. Snemalec Igor Vučič je bil namreč del ekipe, ki je v Sarajevu delala za italijansko komercialno mrežo Mediaset. In tja so se vrnili pred leti zato, da bi posneli dokumentarni film Vrnitev v pekel. Pred dnevi so ga prvič predvajali v Sloveniji, v Kopru. Na povabilo Skupnosti Italijanov Santorio Santorio (foto) se je z avtorji pogovarjal urednik Radia Capodistria Stefano Lusa.
5. aprila leta 1992 se je začelo eno najdaljših obleganj v sodobni vojaški zgodovini, začeli so se boji v Sarajevu, ki so trajali do leta 1996. Italijanski javnosti je o vojni na Balkanu takrat pripovedoval oz. poročal Toni Capuozzo, ki je pri zahodnih sosedih sinonim za novinarja, dopisnika z vojnih področjih. A brez pomoči Slovencev, Koprčanov, mu to ne bi uspelo. Snemalec Igor Vučič je bil namreč del ekipe, ki je v Sarajevu delala za italijansko komercialno mrežo Mediaset. In tja so se vrnili pred leti zato, da bi posneli dokumentarni film Vrnitev v pekel. Pred dnevi so ga prvič predvajali v Sloveniji, v Kopru. Na povabilo Skupnosti Italijanov Santorio Santorio (foto) se je z avtorji pogovarjal urednik Radia Capodistria Stefano Lusa.
Velika noč je srčika krščanstva – vstajenje Jezusa Kristusa. To je sporočilo upanja, prenove in življenja, ki presega čas in prostor. V oddaji smo se med drugim spraševali, kako to sporočilo nagovarja ljudi. Kako se lahko zgodba vstalega Kristusa danes dotakne srca in življenja posameznika? Naš gost je bil mag. Simon Sever, evangeličanski duhovnik iz Evangeličanske cerkvene občine Bodonci, s katerim smo raziskovali prav to – kako velikonočno sporočilo živi danes in kako se prepleta s sodobno evangelizacijo.
Velika noč je srčika krščanstva – vstajenje Jezusa Kristusa. To je sporočilo upanja, prenove in življenja, ki presega čas in prostor. V oddaji smo se med drugim spraševali, kako to sporočilo nagovarja ljudi. Kako se lahko zgodba vstalega Kristusa danes dotakne srca in življenja posameznika? Naš gost je bil mag. Simon Sever, evangeličanski duhovnik iz Evangeličanske cerkvene občine Bodonci, s katerim smo raziskovali prav to – kako velikonočno sporočilo živi danes in kako se prepleta s sodobno evangelizacijo.
O zaščiti pred klopi smo govorili ob začetku akcije cepljenja proti klopnemu meningo-encefalitisu, a prav lepo vreme, prazniki in priložnosti za sprehode po naravi narekujejo dodatna opozorila o zaščiti pred klopi. Kaj je dobro vedeti in kako se zaščiti pa podrobneje s predstojnikom območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje Maribor, Zoranom Simonovićem v Izluščeno v ponedeljek 6.4. med 9. in 10. uro! Foto: Pixabay
O zaščiti pred klopi smo govorili ob začetku akcije cepljenja proti klopnemu meningo-encefalitisu, a prav lepo vreme, prazniki in priložnosti za sprehode po naravi narekujejo dodatna opozorila o zaščiti pred klopi. Kaj je dobro vedeti in kako se zaščiti pa podrobneje s predstojnikom območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje Maribor, Zoranom Simonovićem v Izluščeno v ponedeljek 6.4. med 9. in 10. uro! Foto: Pixabay
Dirka po Flandriji je znova postregla z zanimivim dogajanjem. Razširjena avstrijska hokejska liga pa se bliža odločitvi o prvaku.
Dirka po Flandriji je znova postregla z zanimivim dogajanjem. Razširjena avstrijska hokejska liga pa se bliža odločitvi o prvaku.
V oddaji Dobro jutro bodo gostili evangeličansko duhovnico mag. Judit Andrejek ter predstavili 16. razstavo pirhov slovenskih pokrajin, ki je na ogled v Veržeju. Veliki ponedeljek oznanja veselje in upanje, simbolizira moč in vero v boljši svet in prihodnost. Osebno zgodbo, prepleteno z nasiljem v družini, nam bo zaupal 31-letni Damijan Janžekovič in pojasnil, kako je z osebnostnega dna priplezal nazaj v življenje. Izpostavili bodo Škofjeloški pasijon in glasbo, ki je z njim povezana, Folklora iz Cerkelj na Gorenjskem pa bo prikazala, kako je žegnanje jedi potekalo nekoč, na star način. Govorili bodo tudi o tekmovanju v ribanju hrena, ki zadnjih osem let poteka v Tuhinjski dolini ter o 28. blagoslovu motorjev in motoristov v Mirni Peči na Dolenjskem. Jutranje druženje bodo zaključili z glasbenim nastopom New Swing Quarteta. Voditelja: Monika Tavčar in Andrej Hofer.
V oddaji Dobro jutro bodo gostili evangeličansko duhovnico mag. Judit Andrejek ter predstavili 16. razstavo pirhov slovenskih pokrajin, ki je na ogled v Veržeju. Veliki ponedeljek oznanja veselje in upanje, simbolizira moč in vero v boljši svet in prihodnost. Osebno zgodbo, prepleteno z nasiljem v družini, nam bo zaupal 31-letni Damijan Janžekovič in pojasnil, kako je z osebnostnega dna priplezal nazaj v življenje. Izpostavili bodo Škofjeloški pasijon in glasbo, ki je z njim povezana, Folklora iz Cerkelj na Gorenjskem pa bo prikazala, kako je žegnanje jedi potekalo nekoč, na star način. Govorili bodo tudi o tekmovanju v ribanju hrena, ki zadnjih osem let poteka v Tuhinjski dolini ter o 28. blagoslovu motorjev in motoristov v Mirni Peči na Dolenjskem. Jutranje druženje bodo zaključili z glasbenim nastopom New Swing Quarteta. Voditelja: Monika Tavčar in Andrej Hofer.
Dolina Soče je bila med prvo svetovno vojno prizorišče največjih spopadov na slovenskih tleh. Znamenita soška fronta (1915–1917), bojišče med italijansko in avstro-ogrsko vojsko, je potekalo na razdalji 93 km, od mogočnega Rombona (2208 metrov) do izliva reke Soče v Tržaški zaliv. Največje spopade na gorskem območju v zgodovini človeštva je zaznamovalo enajst krvavih ofenziv italijanske vojske in zadnja, 12. soška bitka, imenovana čudež pri Kobaridu, v kateri so avstro-ogrski vojaki ob pomoči nemške vojske potisnili frontno linijo na reko Piavo, piše na spletni strani Doline Soče. Vsi, ki radi raziskujete vojaško zgodovino, lahko v dolini Soče še danes obiščete kotičke in območja, kjer so nekoč besneli spopadi, saj so boji za seboj pustili številne utrdbe, kaverne, strelske jarke, ostaline in pokopališča, ki jih danes povezuje Pot miru. V TV Obzorniku 30. marca leta 1961 pa so posneli domačina iz Bovca, ki je z detektorjem iskal ostanke vojaških bojev. Posnel ga je Benjamin Hvala.
Dolina Soče je bila med prvo svetovno vojno prizorišče največjih spopadov na slovenskih tleh. Znamenita soška fronta (1915–1917), bojišče med italijansko in avstro-ogrsko vojsko, je potekalo na razdalji 93 km, od mogočnega Rombona (2208 metrov) do izliva reke Soče v Tržaški zaliv. Največje spopade na gorskem območju v zgodovini človeštva je zaznamovalo enajst krvavih ofenziv italijanske vojske in zadnja, 12. soška bitka, imenovana čudež pri Kobaridu, v kateri so avstro-ogrski vojaki ob pomoči nemške vojske potisnili frontno linijo na reko Piavo, piše na spletni strani Doline Soče. Vsi, ki radi raziskujete vojaško zgodovino, lahko v dolini Soče še danes obiščete kotičke in območja, kjer so nekoč besneli spopadi, saj so boji za seboj pustili številne utrdbe, kaverne, strelske jarke, ostaline in pokopališča, ki jih danes povezuje Pot miru. V TV Obzorniku 30. marca leta 1961 pa so posneli domačina iz Bovca, ki je z detektorjem iskal ostanke vojaških bojev. Posnel ga je Benjamin Hvala.
Na sporedu Simfonija št. 19 v D-duru Josepha Haydna, Osem variacij za klavir v F-duru na Süssmayerjevo temo 'Tändeln und Scherzen', WoO 76 Ludwiga van Beethovna in uvertura k Rossinijevi operi Italijanka v Alžiru.
Na sporedu Simfonija št. 19 v D-duru Josepha Haydna, Osem variacij za klavir v F-duru na Süssmayerjevo temo 'Tändeln und Scherzen', WoO 76 Ludwiga van Beethovna in uvertura k Rossinijevi operi Italijanka v Alžiru.
» V potrpljenju marsikam pridemo. Problem današnjega časa pa je, da ljudje te potrpežljivosti nimamo«, pravi Klemen Balažič, ki se je po šolanju na Gimnaziji Želimlje odločil, da postane Don Boskov salezijanec. Na teološki fakulteti je diplomiral 2004, leto pozneje je bil posvečen v duhovnika. 14 let je preživel v salezijanski skupnosti v Želimljah, kjer je bil vzgojitelj v Domu Janeza Boska, poučeval je vero in kulture ter vodil duhovne vaje za otroke in mlade. Zdaj domuje na Rakovniku v Ljubljani, kjer je delegat za poklicno pastoralo in duhovni asistent salezijanskih sotrudnikov. Širša javnost ga je spoznala kot iskrivega sogovornika, ko je v oddaji »Na žaru« na komercialni televiziji POP TV »popekel« pevca Magnifica. Kot razmišljujoč sogovornik presega klasične predstave o vlogi Cerkve in institucij v sodobni družbi. Klemen Balažič poudarja, da kdor se vzpenja, vedno znova začenja.
» V potrpljenju marsikam pridemo. Problem današnjega časa pa je, da ljudje te potrpežljivosti nimamo«, pravi Klemen Balažič, ki se je po šolanju na Gimnaziji Želimlje odločil, da postane Don Boskov salezijanec. Na teološki fakulteti je diplomiral 2004, leto pozneje je bil posvečen v duhovnika. 14 let je preživel v salezijanski skupnosti v Želimljah, kjer je bil vzgojitelj v Domu Janeza Boska, poučeval je vero in kulture ter vodil duhovne vaje za otroke in mlade. Zdaj domuje na Rakovniku v Ljubljani, kjer je delegat za poklicno pastoralo in duhovni asistent salezijanskih sotrudnikov. Širša javnost ga je spoznala kot iskrivega sogovornika, ko je v oddaji »Na žaru« na komercialni televiziji POP TV »popekel« pevca Magnifica. Kot razmišljujoč sogovornik presega klasične predstave o vlogi Cerkve in institucij v sodobni družbi. Klemen Balažič poudarja, da kdor se vzpenja, vedno znova začenja.
Na sporedu samospev Melanholija, prijazna nimfa Vincenza Bellinija, Štiri simfonične medigre iz opere Intermezzo Richarda Straussa, Koncertna parafraza na motive iz Bellinijeve opere Norma Franza Liszta, Divertimento za orkester Leonarda Bernsteina, Koncertna fantazija za violino in klavir na teme iz Gershwinove opere Porgy in Bess Igorja Aleksandroviča Frolova, Adagio za flavto, klarinet, trobento in godala Mikisa Theodorakisa, Trije preludiji za klavir Georgea Gershwina, Concertino za klarinet in komorni orkester, op. 48 Ferrucia Busonija in klavirska skladba V pokrajini Johna Cagea.
Na sporedu samospev Melanholija, prijazna nimfa Vincenza Bellinija, Štiri simfonične medigre iz opere Intermezzo Richarda Straussa, Koncertna parafraza na motive iz Bellinijeve opere Norma Franza Liszta, Divertimento za orkester Leonarda Bernsteina, Koncertna fantazija za violino in klavir na teme iz Gershwinove opere Porgy in Bess Igorja Aleksandroviča Frolova, Adagio za flavto, klarinet, trobento in godala Mikisa Theodorakisa, Trije preludiji za klavir Georgea Gershwina, Concertino za klarinet in komorni orkester, op. 48 Ferrucia Busonija in klavirska skladba V pokrajini Johna Cagea.
Pesem Kje naj te najdem? smo za praznični ponedeljek izbrali iz Berglesove knjige poezije Tvoja roka na mojem čelu, ki je izšla leta leta 2006 pri založbi Družina. V njej je Bergles zbral svojo religiozno poezijo, natančneje: pesmi o religioznem iskanju in najdevanju Boga. Pesem Kje naj te najdem? tematizira osnovni vzgib vere, namreč iskanje, ki ni prazno, saj izhaja iz spomina na razodetje. Interpretira dramski igralec Žan Brelih Hatunić.
Pesem Kje naj te najdem? smo za praznični ponedeljek izbrali iz Berglesove knjige poezije Tvoja roka na mojem čelu, ki je izšla leta leta 2006 pri založbi Družina. V njej je Bergles zbral svojo religiozno poezijo, natančneje: pesmi o religioznem iskanju in najdevanju Boga. Pesem Kje naj te najdem? tematizira osnovni vzgib vere, namreč iskanje, ki ni prazno, saj izhaja iz spomina na razodetje. Interpretira dramski igralec Žan Brelih Hatunić.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V Baški grapi se je rodila in odraščala danes 88-letna Ivana Pajntar. Kot otrok je veliko pomagala doma, na kmetiji, in že pri sedmih letih začela delati v proizvodnji, v podjetju v Podbrdu. Poročila se je v Novo Gorico in si tam ustvarila družino. Je mama dveh otrok, mlajši se je rodil z Downovim sindromom. Mateja Grebenjak.
V Baški grapi se je rodila in odraščala danes 88-letna Ivana Pajntar. Kot otrok je veliko pomagala doma, na kmetiji, in že pri sedmih letih začela delati v proizvodnji, v podjetju v Podbrdu. Poročila se je v Novo Gorico in si tam ustvarila družino. Je mama dveh otrok, mlajši se je rodil z Downovim sindromom. Mateja Grebenjak.
Na sporedu Simfonija št. 19 v D-duru Josepha Haydna, Osem variacij za klavir v F-duru na Süssmayerjevo temo 'Tändeln und Scherzen', WoO 76 Ludwiga van Beethovna in uvertura k Rossinijevi operi Italijanka v Alžiru.
Na sporedu Simfonija št. 19 v D-duru Josepha Haydna, Osem variacij za klavir v F-duru na Süssmayerjevo temo 'Tändeln und Scherzen', WoO 76 Ludwiga van Beethovna in uvertura k Rossinijevi operi Italijanka v Alžiru.
Bližnji vzhod še naprej pretresajo spopadi. Po uspešnem ameriškem reševanju enega od sestreljenih pilotov je ameriški predsednik Trump Iranu spet zagrozil z uničenjem, a rok za odprtje Hormuške ožine vseeno nekoliko podaljšal. Pojavljajo se namigi, da strani v zadnjem trenutku le poskušata zbližati stališči. Druge teme: - Hamas do umika Izraela iz Gaze zavrača razorožitev - Po Sloveniji različne rešitve za težave parkirnih politik - Velikonočni ponedeljek pri nas tradicionalno namenjen obiskom in izletom
Bližnji vzhod še naprej pretresajo spopadi. Po uspešnem ameriškem reševanju enega od sestreljenih pilotov je ameriški predsednik Trump Iranu spet zagrozil z uničenjem, a rok za odprtje Hormuške ožine vseeno nekoliko podaljšal. Pojavljajo se namigi, da strani v zadnjem trenutku le poskušata zbližati stališči. Druge teme: - Hamas do umika Izraela iz Gaze zavrača razorožitev - Po Sloveniji različne rešitve za težave parkirnih politik - Velikonočni ponedeljek pri nas tradicionalno namenjen obiskom in izletom