Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Poznate pesem Šumijo gozdovi domači? Predstavljamo vam avtorski tandem številnih zimzelenih pesmi Dobrih znancev, Cirila Vertačnika in Marjana Robleka. Za oddajo so spregovorii tudi drugi nekdanji člani ansamblai: Vito Muženič iz Vanganela pri Kopru in Franc Korbar - Cac. Skoraj vsi člani ansambla so bili akademsko izobraženi glasbeniki.
Poznate pesem Šumijo gozdovi domači? Predstavljamo vam avtorski tandem številnih zimzelenih pesmi Dobrih znancev, Cirila Vertačnika in Marjana Robleka. Za oddajo so spregovorii tudi drugi nekdanji člani ansamblai: Vito Muženič iz Vanganela pri Kopru in Franc Korbar - Cac. Skoraj vsi člani ansambla so bili akademsko izobraženi glasbeniki.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Najmlajšemu bratu uspe zavezati jezik zafrkljivi kraljični. Pripoveduje: Mojca Ribič. Norveška ljudska pravljica. Prevod: Janko Moder. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.
Najmlajšemu bratu uspe zavezati jezik zafrkljivi kraljični. Pripoveduje: Mojca Ribič. Norveška ljudska pravljica. Prevod: Janko Moder. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Regionalni TV program Koper – Capodistria že vrsto let namenja posebno oddajo športnemu dogajanju med zamejci v Italiji. Predhodnica današnje oddaje Športel je bil »Šesti krog« v sezoni 1990/91. Oddaja se je jeseni 1991 preimenovala v Športel, od tedaj je njen redaktor in voditelj Igor Malalan. Športel prihaja v domove zamejcev in tudi številnih gledalcev Slovenije vsak ponedeljek zvečer ob 18.00. V 30 minutah se zvrstijo prispevki s športnih tekmovanj ter pogovori v studiu. V vseh teh letih se je v oddaji zvrstilo veliko število sodelavcev, stalnica pa ostaja Igor Malalan, ki je oddaji dal svoj pečat z uvedbo nekaterih novih rubrik in vodenjem, ki odstopa od običajnih tovrstnih oddaj. Športel pomeni okence v pogovornem jeziku zamejcev in je v skladu z namenom oddaje – odpiranje okna v svet zamejskega športa. Oddajo ureja in vodi Igor Malalan.
Regionalni TV program Koper – Capodistria že vrsto let namenja posebno oddajo športnemu dogajanju med zamejci v Italiji. Predhodnica današnje oddaje Športel je bil »Šesti krog« v sezoni 1990/91. Oddaja se je jeseni 1991 preimenovala v Športel, od tedaj je njen redaktor in voditelj Igor Malalan. Športel prihaja v domove zamejcev in tudi številnih gledalcev Slovenije vsak ponedeljek zvečer ob 18.00. V 30 minutah se zvrstijo prispevki s športnih tekmovanj ter pogovori v studiu. V vseh teh letih se je v oddaji zvrstilo veliko število sodelavcev, stalnica pa ostaja Igor Malalan, ki je oddaji dal svoj pečat z uvedbo nekaterih novih rubrik in vodenjem, ki odstopa od običajnih tovrstnih oddaj. Športel pomeni okence v pogovornem jeziku zamejcev in je v skladu z namenom oddaje – odpiranje okna v svet zamejskega športa. Oddajo ureja in vodi Igor Malalan.
Državni zbor bo, kot kaže, že jutri odločal o novi-stari kandidatki za ustavno sodnico Barbari Kresal, potem ko je predsednica republike Nataša Pirc Musar umaknila predlog kandidata Cirila Keršmanca. Predsednica je danes povedala, da je to njen zadnji poskus za imenovanje uslužbencev v tem mandatu parlamenta. Drugi poudarki oddaje: - Iransko-ameriška pogajanja o iranskem jedrskem programu bodo v petek v Carigradu. - Izrael v omejenem obsegu odprl mejni prehod Rafa med Gazo in Egiptom. - Pošta Slovenije od danes s krajšim delovnim časom v večini poslovalnic.
Državni zbor bo, kot kaže, že jutri odločal o novi-stari kandidatki za ustavno sodnico Barbari Kresal, potem ko je predsednica republike Nataša Pirc Musar umaknila predlog kandidata Cirila Keršmanca. Predsednica je danes povedala, da je to njen zadnji poskus za imenovanje uslužbencev v tem mandatu parlamenta. Drugi poudarki oddaje: - Iransko-ameriška pogajanja o iranskem jedrskem programu bodo v petek v Carigradu. - Izrael v omejenem obsegu odprl mejni prehod Rafa med Gazo in Egiptom. - Pošta Slovenije od danes s krajšim delovnim časom v večini poslovalnic.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Dvanajst jedi v dvanajstih urah
V oddaji Dvanajst jedi v dvanajstih urah bo angleški raper Big Zuu svoje sopotnike s pokušanjem dvanajstih jedi naučil vsega, kar morajo vedeti o nekem mestu. Ne glede na to, ali gre za lokalno ulično hrano ali za odkrivanje sodobne gastronomije, bo Zuu s svojim zanimivim kulinaričnim pristopom vodil gledalce in slavne goste po številnih mestih, kjer bodo odkrivali skrite bisere, tržnice s hrano, domače gostilne in vrhunske restavracije, in tako predstavil še nikoli videno stran nekaterih najbolj živahnih evropskih mest. 1. del: Marseille Raper se z Oti Mabuse, sodnico oddaje Ples na ledu, odpravi na okusno raziskovanje Marseilla. S pomočjo dvanajstih jedi ji predstavi mesto in njegovo kulinarično dušo – od drznih in novih elegantnih restavracij do živahne arabske četrti, polne okusov Bližnjega vzhoda in Afrike. Marseille namreč predstavlja mešanico kultur in kuhinj, edinstveno za jug Francije. BIG ZUU'S 12 DISHES IN 12 HOURS / Velika Britanija / 2023 / Režija: Chris Faith
V oddaji Dvanajst jedi v dvanajstih urah bo angleški raper Big Zuu svoje sopotnike s pokušanjem dvanajstih jedi naučil vsega, kar morajo vedeti o nekem mestu. Ne glede na to, ali gre za lokalno ulično hrano ali za odkrivanje sodobne gastronomije, bo Zuu s svojim zanimivim kulinaričnim pristopom vodil gledalce in slavne goste po številnih mestih, kjer bodo odkrivali skrite bisere, tržnice s hrano, domače gostilne in vrhunske restavracije, in tako predstavil še nikoli videno stran nekaterih najbolj živahnih evropskih mest. 1. del: Marseille Raper se z Oti Mabuse, sodnico oddaje Ples na ledu, odpravi na okusno raziskovanje Marseilla. S pomočjo dvanajstih jedi ji predstavi mesto in njegovo kulinarično dušo – od drznih in novih elegantnih restavracij do živahne arabske četrti, polne okusov Bližnjega vzhoda in Afrike. Marseille namreč predstavlja mešanico kultur in kuhinj, edinstveno za jug Francije. BIG ZUU'S 12 DISHES IN 12 HOURS / Velika Britanija / 2023 / Režija: Chris Faith
Na svojem domu na Kontovelu pri Trstu se je danes poslovil pesnik in dramatik Miroslav Košuta. Njegov odhod je velika izguba za slovensko književnost in kulturni prostor na obeh straneh meje, poudarjajo na ministrstvu za kulturo. Zaobljubljen slovenski besedi je ustvaril obsežen opus pesniških zbirk za otroke, mladostnike in odrasle. Ustvarjal je dramska besedila, pisal članke, aktualno družbeno politično dogajanje pa je pospremil z zbadljivimi epigrafi. Skozi njegova dela odsevajo različne teme. Kot ključno je sam označil ljubezen, se pesnika in prijatelja, ki bi 11. marca dopolnil 90 let, spominja predsednik Društva slovenskih pisateljev Marij Čuk. Predstavljamo tudi letošnje nagrajence Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Zlato plaketo za življenjsko delo v zborovski glasbi je prejel Mitja Gobec. Srebrne plakete pa so tokrat močno zaznamovale primorsko ustvarjalnost. Prejele so jih: igralka Maja Gal Štromar, zborovodkinja Barbara Kovačič in beneški kolektiv Piuramaura. V galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana smo si ogledali razstavo z naslovom Pressure ali Pritisk umetnika Zmaga Lenárdiča. Skozi devet avtorskih del avtor nastavlja ogledalo družbi in spodbuja h kritičnemu razmisleku o svetu, v katerem živimo. Ritmi Detroita označujejo današnjo glasbeno ogrlico. Goran Gregorič predstavlja ameriškega pevca, glasbenika, tekstopisca Boba Segerja.
Na svojem domu na Kontovelu pri Trstu se je danes poslovil pesnik in dramatik Miroslav Košuta. Njegov odhod je velika izguba za slovensko književnost in kulturni prostor na obeh straneh meje, poudarjajo na ministrstvu za kulturo. Zaobljubljen slovenski besedi je ustvaril obsežen opus pesniških zbirk za otroke, mladostnike in odrasle. Ustvarjal je dramska besedila, pisal članke, aktualno družbeno politično dogajanje pa je pospremil z zbadljivimi epigrafi. Skozi njegova dela odsevajo različne teme. Kot ključno je sam označil ljubezen, se pesnika in prijatelja, ki bi 11. marca dopolnil 90 let, spominja predsednik Društva slovenskih pisateljev Marij Čuk. Predstavljamo tudi letošnje nagrajence Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Zlato plaketo za življenjsko delo v zborovski glasbi je prejel Mitja Gobec. Srebrne plakete pa so tokrat močno zaznamovale primorsko ustvarjalnost. Prejele so jih: igralka Maja Gal Štromar, zborovodkinja Barbara Kovačič in beneški kolektiv Piuramaura. V galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana smo si ogledali razstavo z naslovom Pressure ali Pritisk umetnika Zmaga Lenárdiča. Skozi devet avtorskih del avtor nastavlja ogledalo družbi in spodbuja h kritičnemu razmisleku o svetu, v katerem živimo. Ritmi Detroita označujejo današnjo glasbeno ogrlico. Goran Gregorič predstavlja ameriškega pevca, glasbenika, tekstopisca Boba Segerja.
Aleš Jelenko: Socialna omrežja, Tone Partljič: Voranc, Semira Osmanagić: Za nagrado. Recenzije so napisali Tatjana Pregl Kobe, Milan Vogel in Marija Švajncer.
Aleš Jelenko: Socialna omrežja, Tone Partljič: Voranc, Semira Osmanagić: Za nagrado. Recenzije so napisali Tatjana Pregl Kobe, Milan Vogel in Marija Švajncer.
Piše Tatjana Pregl Kobe, bereta Eva Longyka Marušič in Bernard Stramič. Pesniško zbirko Aleša Jelenka Socialna omrežja zaznamuje spajanje različnega in na prvi pogled nezdružljivega. Prevladujoč neoseben digitalni svet in iskanje intime, tišine, resnice. V pesmi najpomembnejši dan dneva se pesnik pretaka v svojo kopijo, v svojo elektronsko verzijo brez spomina ali občutkov, ker jih ne potrebuje in oni ne njega. Resničnost zanj sploh ne bo pomembna, ker je ne bo več. Digitalna poezija, kot je naslov prve pesmi, je edina možna napoved pesniške zbirke Socialna omrežja: kaže se kot govorica robota, ki monotono uporablja in prelamlja besede. Prvoosebnega pripovedovalca razgradi do niča. »fejsbuk / fejst rukne vate da te izloči / izlušči te to-talno / izkoščiči // dokler od tebe osta-ne le votla glava / da se manifestiraš skozi ekran / / apdejtaš status / digitaliziraš živ-ljenje do konca / povsem do konca / da od tebe ne ostane nič čisto nič // nič.« V pesmi glas(ovi) tudi glas lirskega subjekta z vstopom v brezobličnost izgubi osebnost, da se lahko razblini in povsem raztelesi. Njegov glas nenadoma ni več en glas izmed mnogih, temveč glas mnogih v enem. »Smo novi kiborgi, ki beležimo svet, ki ga sploh ne živimo,« je v eno misel strnila koncept celotne pesniške zbirke Tonja Jelen v spremnem besedilu. Zbirko Socialna omrežja sestavljajo trije sklopi pesmi: Čipi in mikrokozmos, Bližina in njena odsotnost in Digitalizacija in robotizacija. Vsi naslovi pesmi so napisani z malo začetnico in so večinoma ključ do razumevanja vsebine. Kako vstopiti v prostor poezije Aleša Jelenka, kako ubesediti podobo našega časa v verzih pesnika, ki med hitrim tokom sodobne tehnologije v današnjem digitalnem svetu išče svetlobna leta oddaljeno tišino? Tehnologije vrtoglavo napredujejo in so postale neločljiv del našega vsakdana. S tem se je marsikaj spremenilo. To je bilo Jelenku jasno že v njegovi zbirki Kontejner (2016), ki je s strupeno indigo modro barvo naslovnice, za kar gre zasluga sopesnici Heleni Zemljič, ki je prispevala tudi tako imenovano vezje za to podobo, že asociirala na računalnik kot nekakšno simbolično predhodnico zbirke Socialna omrežja. Ne sestavljajo je ničvredne ali zavržene pesmi, temveč na novo ustvarjene: recikliranje v umetnosti jemlje za osnovo že uporabljeno in celo izrabljeno staro snov in jo predela. Prosto po Kosovelu postane gnoj zlato. Na nek način je tako snov vsebinsko in oblikovno uporabljal tudi Tomaž Šalamun. Pesmi v zbirki Kontejner so s poustvarjanjem njegovih pesmi postale nove, sveže, sodobne in se s samosvojo izreko znova ponujajo v branje prav v letošnjem, velikemu kraškemu poetu posvečenem letu. A če je šlo pri Kontejnerju za protest proti ekološki bombi, gre v zbirki Socialna omrežja za iskanje prostora tišine v digitaliziranem svetu, za zavedanje lastne notranjosti. Za iskanje v klikih na računalniku izgubljene resnice in intimno človeškega v času, ko nas oblikujejo algoritmi, zasloni in povezave, ki ne poznajo odklopa. Ta poezija z ubesedovanjem izkušnje v objavljenih pesmih oblikuje odprt socialni prostor. Že s tem stopi v ospredje aktualen pogled v razliko med informiranjem, vedenjem in spoznanjem, poleg tega je v njej ubesedeno razmerje med digitalnim in resničnim svetom kot ga doživlja pesnik na četrtini 21. stoletja. Realno življenje, pravi v drobnem preblisku v pesmi paralelnost, je blazno krhko kot porcelan, toda tišina, ta tišina je tukaj. Ve, da se kljub staranju nikoli ne bo odvezal tišini (definicije). Živimo v času, ko se tok zgodovine in tehnološkega napredka spreminja z vrtoglavo hitrostjo. Sprejemamo ga, saj se dogaja zunaj naših odločitev. Računalnik nas sili, da povsod puščamo svoje sledi. Z digitalnim pretokom informacij se je spremenil tudi način življenja, družabno življenje in medsebojno druženje se vedno bolj umikata v odvisnost od ekranov in socialnih omrežij. Množična uporaba digitalnega sveta se je začela s FaceBook-om po letu 2004, v naslednjih dveh desetletjih so se pridružili Instragram, Twitter, X, TikTok. V zbirki Socialna omrežja pesnikov glas opozarja na proces drugačnega branja, drugačnega spoznavanja sveta s pomočjo tehnologije, ki »hiti in se giblje ter vsake toliko časa poskoči« in ga prehiteva z obeh strani (v kontekstu). Ve, da se je spremenil pretok informacij, način komuniciranja med ljudmi, splošen odnos do umetnosti in tudi nivo rabe jezika. Tudi poezije, saj pesniška antologija Instapoeti vključuje najboljše pesnike sveta na Instagramu, kamor se jih prijavlja na tisoče. Indijsko kanadska pesnica Rupi Kaur, ena izmed začetnic globalnega fenomena prenove literature oziroma poezije kot mainstreama, v svojih treh knjigah, prevedenih tudi v slovenščino, s pesmimi, ki izražajo bolečino, a tudi katarzo in osvobajanje, razbija univerzalne tabuje na socialnih omrežjih. Tudi Jelenkova revolucionarna pesem nič manj ne razbija tabujev na slovenski literarni sceni. Ta pesem »ne bo krvavela namesto tebe / niti ne bo krvavela za kogarkoli drugega / ne bo oznanjala moderne božje besede / ne bo mahala z vpijočimi zastavami / ne bo iskala pravice / niti maščevala neresnice / ne bo / ona zgolj bo / in to ji bo dovolj.« Doživljanje razlike med minulim in današnjim svetom se bo spremenilo v vrtoglavo bližajočem se času nadvlade umetne inteligence. Se bomo še spraševali, kako doseči in spoznati resnico, ki je vedno izmuzljivo daleč zunaj posameznikovega dosega. Kako slediti pesniku, ki v meditaciji obstaja točno tam, kjer se stikata splet in poezija; kako prisluhniti njegovi definiciji, po kateri otipljivost nosi v sebi tisto literarno držo, ki je word ne vzdrži, ker je prepoln samega sebe? Posameznik je v svetu Aleša Jelenka – in ne le njegovem – omejen samo nase in na svojo odtujenost v digitalnem vesolju računalnikov, pametnih telefonov, tablic, umetne inteligence in robotov. Zunaj sklenjene verige medsebojnih odnosov ni več neposredno odvisen od preteklosti niti ne odloča o prihodnosti. Odpre računalnik, se izlije vanj (računalnik) in shrani spomine, čeprav ve, da bodo čez dvajset let peščeno pot prekrivali tlakovci, spomini pa bodo, skonektani z internetom, kadarkoli dosegljivi, le njihova pristnost bo vprašljiva (o spominih).
Piše Tatjana Pregl Kobe, bereta Eva Longyka Marušič in Bernard Stramič. Pesniško zbirko Aleša Jelenka Socialna omrežja zaznamuje spajanje različnega in na prvi pogled nezdružljivega. Prevladujoč neoseben digitalni svet in iskanje intime, tišine, resnice. V pesmi najpomembnejši dan dneva se pesnik pretaka v svojo kopijo, v svojo elektronsko verzijo brez spomina ali občutkov, ker jih ne potrebuje in oni ne njega. Resničnost zanj sploh ne bo pomembna, ker je ne bo več. Digitalna poezija, kot je naslov prve pesmi, je edina možna napoved pesniške zbirke Socialna omrežja: kaže se kot govorica robota, ki monotono uporablja in prelamlja besede. Prvoosebnega pripovedovalca razgradi do niča. »fejsbuk / fejst rukne vate da te izloči / izlušči te to-talno / izkoščiči // dokler od tebe osta-ne le votla glava / da se manifestiraš skozi ekran / / apdejtaš status / digitaliziraš živ-ljenje do konca / povsem do konca / da od tebe ne ostane nič čisto nič // nič.« V pesmi glas(ovi) tudi glas lirskega subjekta z vstopom v brezobličnost izgubi osebnost, da se lahko razblini in povsem raztelesi. Njegov glas nenadoma ni več en glas izmed mnogih, temveč glas mnogih v enem. »Smo novi kiborgi, ki beležimo svet, ki ga sploh ne živimo,« je v eno misel strnila koncept celotne pesniške zbirke Tonja Jelen v spremnem besedilu. Zbirko Socialna omrežja sestavljajo trije sklopi pesmi: Čipi in mikrokozmos, Bližina in njena odsotnost in Digitalizacija in robotizacija. Vsi naslovi pesmi so napisani z malo začetnico in so večinoma ključ do razumevanja vsebine. Kako vstopiti v prostor poezije Aleša Jelenka, kako ubesediti podobo našega časa v verzih pesnika, ki med hitrim tokom sodobne tehnologije v današnjem digitalnem svetu išče svetlobna leta oddaljeno tišino? Tehnologije vrtoglavo napredujejo in so postale neločljiv del našega vsakdana. S tem se je marsikaj spremenilo. To je bilo Jelenku jasno že v njegovi zbirki Kontejner (2016), ki je s strupeno indigo modro barvo naslovnice, za kar gre zasluga sopesnici Heleni Zemljič, ki je prispevala tudi tako imenovano vezje za to podobo, že asociirala na računalnik kot nekakšno simbolično predhodnico zbirke Socialna omrežja. Ne sestavljajo je ničvredne ali zavržene pesmi, temveč na novo ustvarjene: recikliranje v umetnosti jemlje za osnovo že uporabljeno in celo izrabljeno staro snov in jo predela. Prosto po Kosovelu postane gnoj zlato. Na nek način je tako snov vsebinsko in oblikovno uporabljal tudi Tomaž Šalamun. Pesmi v zbirki Kontejner so s poustvarjanjem njegovih pesmi postale nove, sveže, sodobne in se s samosvojo izreko znova ponujajo v branje prav v letošnjem, velikemu kraškemu poetu posvečenem letu. A če je šlo pri Kontejnerju za protest proti ekološki bombi, gre v zbirki Socialna omrežja za iskanje prostora tišine v digitaliziranem svetu, za zavedanje lastne notranjosti. Za iskanje v klikih na računalniku izgubljene resnice in intimno človeškega v času, ko nas oblikujejo algoritmi, zasloni in povezave, ki ne poznajo odklopa. Ta poezija z ubesedovanjem izkušnje v objavljenih pesmih oblikuje odprt socialni prostor. Že s tem stopi v ospredje aktualen pogled v razliko med informiranjem, vedenjem in spoznanjem, poleg tega je v njej ubesedeno razmerje med digitalnim in resničnim svetom kot ga doživlja pesnik na četrtini 21. stoletja. Realno življenje, pravi v drobnem preblisku v pesmi paralelnost, je blazno krhko kot porcelan, toda tišina, ta tišina je tukaj. Ve, da se kljub staranju nikoli ne bo odvezal tišini (definicije). Živimo v času, ko se tok zgodovine in tehnološkega napredka spreminja z vrtoglavo hitrostjo. Sprejemamo ga, saj se dogaja zunaj naših odločitev. Računalnik nas sili, da povsod puščamo svoje sledi. Z digitalnim pretokom informacij se je spremenil tudi način življenja, družabno življenje in medsebojno druženje se vedno bolj umikata v odvisnost od ekranov in socialnih omrežij. Množična uporaba digitalnega sveta se je začela s FaceBook-om po letu 2004, v naslednjih dveh desetletjih so se pridružili Instragram, Twitter, X, TikTok. V zbirki Socialna omrežja pesnikov glas opozarja na proces drugačnega branja, drugačnega spoznavanja sveta s pomočjo tehnologije, ki »hiti in se giblje ter vsake toliko časa poskoči« in ga prehiteva z obeh strani (v kontekstu). Ve, da se je spremenil pretok informacij, način komuniciranja med ljudmi, splošen odnos do umetnosti in tudi nivo rabe jezika. Tudi poezije, saj pesniška antologija Instapoeti vključuje najboljše pesnike sveta na Instagramu, kamor se jih prijavlja na tisoče. Indijsko kanadska pesnica Rupi Kaur, ena izmed začetnic globalnega fenomena prenove literature oziroma poezije kot mainstreama, v svojih treh knjigah, prevedenih tudi v slovenščino, s pesmimi, ki izražajo bolečino, a tudi katarzo in osvobajanje, razbija univerzalne tabuje na socialnih omrežjih. Tudi Jelenkova revolucionarna pesem nič manj ne razbija tabujev na slovenski literarni sceni. Ta pesem »ne bo krvavela namesto tebe / niti ne bo krvavela za kogarkoli drugega / ne bo oznanjala moderne božje besede / ne bo mahala z vpijočimi zastavami / ne bo iskala pravice / niti maščevala neresnice / ne bo / ona zgolj bo / in to ji bo dovolj.« Doživljanje razlike med minulim in današnjim svetom se bo spremenilo v vrtoglavo bližajočem se času nadvlade umetne inteligence. Se bomo še spraševali, kako doseči in spoznati resnico, ki je vedno izmuzljivo daleč zunaj posameznikovega dosega. Kako slediti pesniku, ki v meditaciji obstaja točno tam, kjer se stikata splet in poezija; kako prisluhniti njegovi definiciji, po kateri otipljivost nosi v sebi tisto literarno držo, ki je word ne vzdrži, ker je prepoln samega sebe? Posameznik je v svetu Aleša Jelenka – in ne le njegovem – omejen samo nase in na svojo odtujenost v digitalnem vesolju računalnikov, pametnih telefonov, tablic, umetne inteligence in robotov. Zunaj sklenjene verige medsebojnih odnosov ni več neposredno odvisen od preteklosti niti ne odloča o prihodnosti. Odpre računalnik, se izlije vanj (računalnik) in shrani spomine, čeprav ve, da bodo čez dvajset let peščeno pot prekrivali tlakovci, spomini pa bodo, skonektani z internetom, kadarkoli dosegljivi, le njihova pristnost bo vprašljiva (o spominih).
Piše Milan Vogel, bere Bernard Stramič. Malo nenavadno je, da se roman o nekom začne z njegovim pogrebom, a Tone Partljič se je tako odločil v prvem delu skoraj sedemsto strani obsegajoče knjige Voranc. V uvodnih stavkih je zapisal: ”Pravijo, da takega dne, kot je bil tisti četrtek 23. februarja 1950, Koroška še ni doživela, čeprav je bilo v zgodovini dežele veliko usodnih in pomembnih dni, ki so jim ljudje pravili – zgodovinski. Nekateri so celo zapisani v kakih šolskih knjigah. ” Roman je napisan na podlagi biografskih podatkov in zgodovinskih arhivskih virov. Avtor je pri tem opravil spoštovanja vredno delo in ga s svojim humorjem tudi nekoliko partljičevsko obarval. Nit Vorančevega življenja in dela teče od mladosti še ne na svojem na Preškem vrhu do umika pred aretacijo čez Strojno v Avstrijo leta 1930. Vmes pa je dogajanje zelo živahno, Partljič na primer piše o vihtenju cimprovke, ko je Lovro očetu pomagal tesati tramove – oče je bil namreč prepričan, da bo postal ”holcar”, saj so imeli denar za šolanje samo za sina Alojza, ki je pozneje postal duhovnik in celo član pobegle jugoslovanske vlade v Londonu). Beremo tudi o dveh zadružnih tečajih v Ljubljani in na Dunaju, poroki z Micko Šisernik in dveh hčerah, organiziranju in vodenju različnih skladov, ko je bil v službi v železarni v Guštanju, itd. Javnosti pa je bilo bolj neznano njegovo ilegalno delovanje kot člana prepovedane Komunistične partije Jugoslavije, čeprav tudi to ni ostalo skrito, saj, kot je rekla neka Hotuljka, ”v Kotljah se vse zve”. Sčasoma je postal tako pomemben komunist, da je bil izvoljen za enega od treh slovenskih delegatov na tretjem kongresu KPJ na Dunaju. Seveda ga je za vse življenje zaznamovala prva svetovna voja, ki jo je najprej doživel kot črnovojnik, nato pa kot mobiliziranec na soški fronti in potem na Tirolskem, kjer je prebegnil na italijansko stran in dolgo preživel v taboriščih tudi na jugu Italije. Ves čas mu je šlo po glavi, da bi moral o tem kaj napisati, a zaradi drugih obveznosti ni utegnil, tako da je roman Doberdob nastal šele pozneje. Voranca je njegovo ilegalno delovanje tako zaposlovalo, da ni imel časa ne za družino ne za pisanje. Nenehno je imel sestanke ali doma na Koroškem ali v centrali v Ljubljani, njegova glavna naloga pa je bilo organiziranje ilegalnih prehodov ljudi in literature čez jugoslovansko-avstrijsko mejo na Remšniku, Pernicah in največ na Strojni. Čeprav so ljudje vedeli, da je komunist, ki jih večinoma niso marali, je bil tako ugleden in priljubljen, da ga je pričakal domači žandar in ga opozoril, naj ne gre domov, ker ga tam čaka zaseda žandarjev, ki so prišli iz Ljubljane in Maribora, eden celo iz Beograda, da bi ga aretirali. Tako mu je uspel pobeg čez mejo v Avstrijo. Poleg zgodovinskih in biografskih dejstev Partljič v roman vpleta tudi motive iz Vorančevih literarnih del. Tako npr. naletimo na babico, ki pobira bobovce in ji Voranc pravi, da bodo že drugi pobrali, ona pa odgovori tako kot v Ajdovem strnišču: ”Pusti me Voranc, saj to delam zadnebar.” In res je je potem umrla. Ali občinska sirota, ki jo v kadunjah prevažajo po hišah, da jo preživijo. Pa Koplji pod brezo in tako naprej. Prvi del romana torej zajema Prežihovo delovanje od mladosti do pobega čez mejo leta 1930. V njem je le malo o njegovem literarnem ustvarjanju, saj mu je uspelo napisati le krajša besedila za različne revije, zelo pa se je razveselil svoje prve knjige Povesti, ki je izšla leta 1925. Partljiču pa snovi za drugi del gotovo ne bo zmanjkalo.
Piše Milan Vogel, bere Bernard Stramič. Malo nenavadno je, da se roman o nekom začne z njegovim pogrebom, a Tone Partljič se je tako odločil v prvem delu skoraj sedemsto strani obsegajoče knjige Voranc. V uvodnih stavkih je zapisal: ”Pravijo, da takega dne, kot je bil tisti četrtek 23. februarja 1950, Koroška še ni doživela, čeprav je bilo v zgodovini dežele veliko usodnih in pomembnih dni, ki so jim ljudje pravili – zgodovinski. Nekateri so celo zapisani v kakih šolskih knjigah. ” Roman je napisan na podlagi biografskih podatkov in zgodovinskih arhivskih virov. Avtor je pri tem opravil spoštovanja vredno delo in ga s svojim humorjem tudi nekoliko partljičevsko obarval. Nit Vorančevega življenja in dela teče od mladosti še ne na svojem na Preškem vrhu do umika pred aretacijo čez Strojno v Avstrijo leta 1930. Vmes pa je dogajanje zelo živahno, Partljič na primer piše o vihtenju cimprovke, ko je Lovro očetu pomagal tesati tramove – oče je bil namreč prepričan, da bo postal ”holcar”, saj so imeli denar za šolanje samo za sina Alojza, ki je pozneje postal duhovnik in celo član pobegle jugoslovanske vlade v Londonu). Beremo tudi o dveh zadružnih tečajih v Ljubljani in na Dunaju, poroki z Micko Šisernik in dveh hčerah, organiziranju in vodenju različnih skladov, ko je bil v službi v železarni v Guštanju, itd. Javnosti pa je bilo bolj neznano njegovo ilegalno delovanje kot člana prepovedane Komunistične partije Jugoslavije, čeprav tudi to ni ostalo skrito, saj, kot je rekla neka Hotuljka, ”v Kotljah se vse zve”. Sčasoma je postal tako pomemben komunist, da je bil izvoljen za enega od treh slovenskih delegatov na tretjem kongresu KPJ na Dunaju. Seveda ga je za vse življenje zaznamovala prva svetovna voja, ki jo je najprej doživel kot črnovojnik, nato pa kot mobiliziranec na soški fronti in potem na Tirolskem, kjer je prebegnil na italijansko stran in dolgo preživel v taboriščih tudi na jugu Italije. Ves čas mu je šlo po glavi, da bi moral o tem kaj napisati, a zaradi drugih obveznosti ni utegnil, tako da je roman Doberdob nastal šele pozneje. Voranca je njegovo ilegalno delovanje tako zaposlovalo, da ni imel časa ne za družino ne za pisanje. Nenehno je imel sestanke ali doma na Koroškem ali v centrali v Ljubljani, njegova glavna naloga pa je bilo organiziranje ilegalnih prehodov ljudi in literature čez jugoslovansko-avstrijsko mejo na Remšniku, Pernicah in največ na Strojni. Čeprav so ljudje vedeli, da je komunist, ki jih večinoma niso marali, je bil tako ugleden in priljubljen, da ga je pričakal domači žandar in ga opozoril, naj ne gre domov, ker ga tam čaka zaseda žandarjev, ki so prišli iz Ljubljane in Maribora, eden celo iz Beograda, da bi ga aretirali. Tako mu je uspel pobeg čez mejo v Avstrijo. Poleg zgodovinskih in biografskih dejstev Partljič v roman vpleta tudi motive iz Vorančevih literarnih del. Tako npr. naletimo na babico, ki pobira bobovce in ji Voranc pravi, da bodo že drugi pobrali, ona pa odgovori tako kot v Ajdovem strnišču: ”Pusti me Voranc, saj to delam zadnebar.” In res je je potem umrla. Ali občinska sirota, ki jo v kadunjah prevažajo po hišah, da jo preživijo. Pa Koplji pod brezo in tako naprej. Prvi del romana torej zajema Prežihovo delovanje od mladosti do pobega čez mejo leta 1930. V njem je le malo o njegovem literarnem ustvarjanju, saj mu je uspelo napisati le krajša besedila za različne revije, zelo pa se je razveselil svoje prve knjige Povesti, ki je izšla leta 1925. Partljiču pa snovi za drugi del gotovo ne bo zmanjkalo.
Piše Marija Švajncer, bereta Eva Longyka Marušič in Bernard Stramič. Na začetku romana Za nagrado bi morda predvidevali, da bo pisateljica Semira Osmanagić razgrnila svoj kritični pogled na delovanje komisije, ki ima zadnjo besedo in z literarno nagrado ovenča izbranko ali izbranca. Roman pa je vsekakor še marsikaj drugega. Že res, da spregovori o merilih za podeljevanje časti, ki jo na koncu doživi en sam književnik, toda roman je hkrati neke vrste literarizirana študija človeških nravi, predvsem nadvse duhovito in s humorjem in ironijo obloženo pisanje v dobrem pomenu besede. Oris značajev članov komisije nakazuje predvsem to, da je človek nekakšno dvojno bitje: eno sta njegova zunanja podoba in ravnanje, kadar je okoli sebe obkrožen z ljudmi, nekaj čisto drugega pa je njegov notranji svet. Pisateljica iskrivo in v izbranem slogu piše o tem, kako visoko lahko poletijo človekove misli in kakšno neverjetno moč ima domišljija. Kar je v realnosti neuresničljivo, se v domišljijskem svetu primeri z lahkoto in seže zelo daleč, tako rekoč kamor koli. V poletu fantazije nekdo, ki se mu v stvarnosti bolj malo posreči, postane zmagovalec, osvajalec in uspešnež. Ni se treba obvladovati in si postavljati mej, saj je mogoče skoraj vse. Morda pa je potem pristanek na trdnih tleh toliko bolj neprijeten. V spletu okoliščin se člani komisije drug pred drugim razgalijo in razkrijejo slabosti, ki so jih vse življenje skrivali, toda to se zgodi samo za hip, saj kaj kmalu spet postanejo ugledni in vsevedni razsojevalci, ki odločajo o kakovosti sodobne slovenske književnosti. Sprašujejo se, ali je to, kar prebirajo in vrednotijo, nekakšno stopicanje na mestu. Treba bi bilo stopiti korak naprej, če že ne naprej, pa vsaj na stran. Eden od njih se zamisli: »Takrat ga v želodcu nekaj zbode, v misli mu trešči predstava, ki si jo je zadnjič ogledal, Gaza in enormno trpljenje, ki se tam dogaja, medtem ko se ukvarjamo z našimi prozaičnimi ali manj prozaičnimi zadevami. Bi o tem načel debato, preden izberejo tekst? Čudno, v nobenem tekstu tega danes aktualnega dogajanja ni. Nima smisla, saj nič ne morejo spremeniti, zakaj bi to omenjali, pa še težje bodo izbrali, če padejo v še bolj duhamorno razpoloženje.« Domiselna posebnost literarnega dela Za nagrado je roman v romanu. Vsak član komisije mora izbrati po tri romane, o katerih je prepričan, da so se avtorju ali avtorici najbolj posrečili. Ne prikrivajo tega, da imajo prednost že znani pisci, toda večina se navduši nad pisateljem z neznanim imenom, nekom, ki piše dobro, vendar o njem še ni bilo ničesar slišati. Nekaj strani tega dela je mogoče tudi spoznati. Bodo znani in z javnimi priznanji povzdignjeni pisatelji zaradi takšne izbire nejevoljni? Ali je bolje vse skupaj storiti s čim manjšim trudom in nagraditi imenitneže, ki so nagrad že vajeni? Priznajo si, da takšne obilice knjig, ki se vsako leto razbohoti na knjižnem tržišču, ni mogoče prebrati od prve do zadnje strani. Pet članov komisije, dve ženski in trije moški, mora izreči oceno o kar šestinpetdesetih rokopisih. Ljudje pišejo kot obsedeni, veliko imajo povedati, bralcev, pravzaprav bralk, pa je čedalje manj. K sreči s komisijo sodeluje referent, ki opravlja pomožna opravila, med vsemi pa je prav on najbolj vzoren in natančen bralec ter veliko ve o literaturi in njenem pomenu. Zadnjo besedo bodo, če se bodo seveda poenotili, izrekli različni ljudje, tako rekoč primerki, v katerih sta združena duh in telo, se pravi pojavne oblike bogate notranjosti in težave, ki jih kdaj pa kdaj povzročijo človekovi organi in telesni deli. Telo ima svojo pamet in mu je čisto vseeno, če se upre prav tedaj, kadar se skupina ukvarja z globokoumnimi zadevami. Tako duh kot telo sta zahtevna gospodarja. Članstvo v komisiji je začasno, saj imajo posamezniki tudi svoje skrbi, na primer kujavo družico, pomanjkanje samozavesti, uporništvo brez razloga ali utemeljeno postavljanje po robu vsakomur in vsemu in ne nazadnje nezmožnost in nemoč, da bi sami napisali kaj tehtnega. Prebrali so skladovnice knjig in so o marsičem dobro poučeni. Nekdo od njih ve naslednje: »Saj ve, da je vse že napisano, vse že povedano, ve pa tudi, da obstajajo novi prijemi, novi načini, kako predstaviti kaj novega, če ne novega, pa vsaj rahlo nepričakovanega.« Marsikateremu neizbranemu piscu se bo zgodila krivica, tudi moški spol bo prevladal nad ženskim, toda nagrada, ki jo podeljuje časopisna hiša, je ena sama. Zmagovalca bodo mediji slavili, seveda ne pretirano dolgo, našel se bo kdo, ki bo njegovo delo hlastno prebral, zlasti kak zavistnež. Knjigi Za nagrado so dodane barvne fotografije, ki jih je posnel neodvisni umetnik, fotograf in založnik Tadej Vaukman. V fotografsko oko ujete podobe so dopolnilo vsebine romana, sočasno pa imajo svojo lastno zgodbo, saj pisateljica na primer nikjer ne navede, da bi člani komisije na mizo moleli gole noge. Med precej slabo razpoloženimi in zaskrbljenimi osebami je mogoče prepoznati igralca Marka Mandića, tudi tokrat razgaljenega, vendar je na eni od fotografij njegovo golo telo videti samo do pasu. Jezikoslovec, prevajalec in glasbenik Primož Vitez je v spremni besedi v zgoščeni obliki podal poglavitno sporočilo romana Za nagrado in poudaril, da je tekst kritičen do literature na splošno, prav tako sodobne slovenske, v kateri manjka humorja in prave družbene vrednosti, očitna pa je hiperprodukcija. Besedilo je napisano v zajetnih proznih blokih in v očitni fascinaciji nad jezikom in pripovednim potencialom, ki ga jezik omogoča. K temu lahko dodamo, da Semira Osmanagić v svojem pisanju podaja resnice našega časa, odete v šegavost in prepredene z zabavnimi domislicami. Tudi resnih tem se je mogoče lotevati s prijazno zbadljivostjo in prizanesljivo kritičnostjo.
Piše Marija Švajncer, bereta Eva Longyka Marušič in Bernard Stramič. Na začetku romana Za nagrado bi morda predvidevali, da bo pisateljica Semira Osmanagić razgrnila svoj kritični pogled na delovanje komisije, ki ima zadnjo besedo in z literarno nagrado ovenča izbranko ali izbranca. Roman pa je vsekakor še marsikaj drugega. Že res, da spregovori o merilih za podeljevanje časti, ki jo na koncu doživi en sam književnik, toda roman je hkrati neke vrste literarizirana študija človeških nravi, predvsem nadvse duhovito in s humorjem in ironijo obloženo pisanje v dobrem pomenu besede. Oris značajev članov komisije nakazuje predvsem to, da je človek nekakšno dvojno bitje: eno sta njegova zunanja podoba in ravnanje, kadar je okoli sebe obkrožen z ljudmi, nekaj čisto drugega pa je njegov notranji svet. Pisateljica iskrivo in v izbranem slogu piše o tem, kako visoko lahko poletijo človekove misli in kakšno neverjetno moč ima domišljija. Kar je v realnosti neuresničljivo, se v domišljijskem svetu primeri z lahkoto in seže zelo daleč, tako rekoč kamor koli. V poletu fantazije nekdo, ki se mu v stvarnosti bolj malo posreči, postane zmagovalec, osvajalec in uspešnež. Ni se treba obvladovati in si postavljati mej, saj je mogoče skoraj vse. Morda pa je potem pristanek na trdnih tleh toliko bolj neprijeten. V spletu okoliščin se člani komisije drug pred drugim razgalijo in razkrijejo slabosti, ki so jih vse življenje skrivali, toda to se zgodi samo za hip, saj kaj kmalu spet postanejo ugledni in vsevedni razsojevalci, ki odločajo o kakovosti sodobne slovenske književnosti. Sprašujejo se, ali je to, kar prebirajo in vrednotijo, nekakšno stopicanje na mestu. Treba bi bilo stopiti korak naprej, če že ne naprej, pa vsaj na stran. Eden od njih se zamisli: »Takrat ga v želodcu nekaj zbode, v misli mu trešči predstava, ki si jo je zadnjič ogledal, Gaza in enormno trpljenje, ki se tam dogaja, medtem ko se ukvarjamo z našimi prozaičnimi ali manj prozaičnimi zadevami. Bi o tem načel debato, preden izberejo tekst? Čudno, v nobenem tekstu tega danes aktualnega dogajanja ni. Nima smisla, saj nič ne morejo spremeniti, zakaj bi to omenjali, pa še težje bodo izbrali, če padejo v še bolj duhamorno razpoloženje.« Domiselna posebnost literarnega dela Za nagrado je roman v romanu. Vsak član komisije mora izbrati po tri romane, o katerih je prepričan, da so se avtorju ali avtorici najbolj posrečili. Ne prikrivajo tega, da imajo prednost že znani pisci, toda večina se navduši nad pisateljem z neznanim imenom, nekom, ki piše dobro, vendar o njem še ni bilo ničesar slišati. Nekaj strani tega dela je mogoče tudi spoznati. Bodo znani in z javnimi priznanji povzdignjeni pisatelji zaradi takšne izbire nejevoljni? Ali je bolje vse skupaj storiti s čim manjšim trudom in nagraditi imenitneže, ki so nagrad že vajeni? Priznajo si, da takšne obilice knjig, ki se vsako leto razbohoti na knjižnem tržišču, ni mogoče prebrati od prve do zadnje strani. Pet članov komisije, dve ženski in trije moški, mora izreči oceno o kar šestinpetdesetih rokopisih. Ljudje pišejo kot obsedeni, veliko imajo povedati, bralcev, pravzaprav bralk, pa je čedalje manj. K sreči s komisijo sodeluje referent, ki opravlja pomožna opravila, med vsemi pa je prav on najbolj vzoren in natančen bralec ter veliko ve o literaturi in njenem pomenu. Zadnjo besedo bodo, če se bodo seveda poenotili, izrekli različni ljudje, tako rekoč primerki, v katerih sta združena duh in telo, se pravi pojavne oblike bogate notranjosti in težave, ki jih kdaj pa kdaj povzročijo človekovi organi in telesni deli. Telo ima svojo pamet in mu je čisto vseeno, če se upre prav tedaj, kadar se skupina ukvarja z globokoumnimi zadevami. Tako duh kot telo sta zahtevna gospodarja. Članstvo v komisiji je začasno, saj imajo posamezniki tudi svoje skrbi, na primer kujavo družico, pomanjkanje samozavesti, uporništvo brez razloga ali utemeljeno postavljanje po robu vsakomur in vsemu in ne nazadnje nezmožnost in nemoč, da bi sami napisali kaj tehtnega. Prebrali so skladovnice knjig in so o marsičem dobro poučeni. Nekdo od njih ve naslednje: »Saj ve, da je vse že napisano, vse že povedano, ve pa tudi, da obstajajo novi prijemi, novi načini, kako predstaviti kaj novega, če ne novega, pa vsaj rahlo nepričakovanega.« Marsikateremu neizbranemu piscu se bo zgodila krivica, tudi moški spol bo prevladal nad ženskim, toda nagrada, ki jo podeljuje časopisna hiša, je ena sama. Zmagovalca bodo mediji slavili, seveda ne pretirano dolgo, našel se bo kdo, ki bo njegovo delo hlastno prebral, zlasti kak zavistnež. Knjigi Za nagrado so dodane barvne fotografije, ki jih je posnel neodvisni umetnik, fotograf in založnik Tadej Vaukman. V fotografsko oko ujete podobe so dopolnilo vsebine romana, sočasno pa imajo svojo lastno zgodbo, saj pisateljica na primer nikjer ne navede, da bi člani komisije na mizo moleli gole noge. Med precej slabo razpoloženimi in zaskrbljenimi osebami je mogoče prepoznati igralca Marka Mandića, tudi tokrat razgaljenega, vendar je na eni od fotografij njegovo golo telo videti samo do pasu. Jezikoslovec, prevajalec in glasbenik Primož Vitez je v spremni besedi v zgoščeni obliki podal poglavitno sporočilo romana Za nagrado in poudaril, da je tekst kritičen do literature na splošno, prav tako sodobne slovenske, v kateri manjka humorja in prave družbene vrednosti, očitna pa je hiperprodukcija. Besedilo je napisano v zajetnih proznih blokih in v očitni fascinaciji nad jezikom in pripovednim potencialom, ki ga jezik omogoča. K temu lahko dodamo, da Semira Osmanagić v svojem pisanju podaja resnice našega časa, odete v šegavost in prepredene z zabavnimi domislicami. Tudi resnih tem se je mogoče lotevati s prijazno zbadljivostjo in prizanesljivo kritičnostjo.
Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti
Lucijan Marija Škerjanc, Emil Adamič, Anton Lajovic in Demetrij Žebre sodijo med temeljne slovenske skladatelje dvajsetega stoletja. Njihov glasbena govorica je zazrta v tradicionalno glasbeno estetiko, vsak od njih pa je slovensko glasbeno zakladnico obogatil z izpovedno bogato umetnostjo. V oddaji predvajamo Koncert za fagot in orkester Lucijana Marije Škerjanca, Tri skladbe za veliki godalni orkester Emila Adamiča, Adagio Antona Lajovca in Prebujenje Demetrija Žebreta.
Lucijan Marija Škerjanc, Emil Adamič, Anton Lajovic in Demetrij Žebre sodijo med temeljne slovenske skladatelje dvajsetega stoletja. Njihov glasbena govorica je zazrta v tradicionalno glasbeno estetiko, vsak od njih pa je slovensko glasbeno zakladnico obogatil z izpovedno bogato umetnostjo. V oddaji predvajamo Koncert za fagot in orkester Lucijana Marije Škerjanca, Tri skladbe za veliki godalni orkester Emila Adamiča, Adagio Antona Lajovca in Prebujenje Demetrija Žebreta.
V dopoldanskem Navalu na šport zberemo odzive po koncu evropskega prvenstva za rokometaše, do začetka ZOI pa bodo olimpijsko odštevali deskarji in deskarke na snegu.
V dopoldanskem Navalu na šport zberemo odzive po koncu evropskega prvenstva za rokometaše, do začetka ZOI pa bodo olimpijsko odštevali deskarji in deskarke na snegu.
Seje odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo
Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo obravnava predloge zakonov, druge akte in problematiko, ki se nanaša: - na javno varnost in policijo, - na upravne notranje zadeve in migracije, - na javno upravo in sistem javnih uslužbencev, - na sistemsko urejanje organiziranosti in delovanja javnega sektorja, - na plačni sistem v javnem sektorju, - na javna naročila, - na volilno in referendumsko zakonodajo, - na sistemsko urejanje splošnega upravnega postopka in upravnih taks, - na upravno poslovanje, - na elektronsko poslovanje javne uprave, - na upravljanje z informacijsko komunikacijskimi sistemi, - na integriteto in preprečevanje korupcije v javnem sektorju, - na dostop do informacij javnega značaja, - na nevladne organizacije, - na kakovost javne uprave, - na boljšo zakonodajo ter odpravo administrativnih ovir, - na sistemsko urejanje ravnanja s stvarnim premoženjem države in lokalnih skupnosti, - na spremljanje in skrb za zaščito posebnih pravic v Sloveniji živeče romske skupnosti in - na druga vprašanja, ki jih obravnava za ta področja pristojno ministrstvo. Odbor obravnava tudi: - predloge zakonov, druge akte in problematiko s področja organizacije, pristojnosti, delovanja ter financiranja samoupravnih lokalnih skupnosti, - predloge za spremembo območja občine oziroma za ustanovitev nove občine ter za spremembo imena in sedeža občine, - spremlja izvajanje Evropske listine o lokalni samoupravi in zakonodaje s področja organiziranja, pristojnosti, delovanja in financiranja samoupravnih lokalnih skupnosti in - druge zadeve, povezane s področjem lokalne samouprave. Odbor obravnava zadeve EU s svojega delovnega področja.
Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo obravnava predloge zakonov, druge akte in problematiko, ki se nanaša: - na javno varnost in policijo, - na upravne notranje zadeve in migracije, - na javno upravo in sistem javnih uslužbencev, - na sistemsko urejanje organiziranosti in delovanja javnega sektorja, - na plačni sistem v javnem sektorju, - na javna naročila, - na volilno in referendumsko zakonodajo, - na sistemsko urejanje splošnega upravnega postopka in upravnih taks, - na upravno poslovanje, - na elektronsko poslovanje javne uprave, - na upravljanje z informacijsko komunikacijskimi sistemi, - na integriteto in preprečevanje korupcije v javnem sektorju, - na dostop do informacij javnega značaja, - na nevladne organizacije, - na kakovost javne uprave, - na boljšo zakonodajo ter odpravo administrativnih ovir, - na sistemsko urejanje ravnanja s stvarnim premoženjem države in lokalnih skupnosti, - na spremljanje in skrb za zaščito posebnih pravic v Sloveniji živeče romske skupnosti in - na druga vprašanja, ki jih obravnava za ta področja pristojno ministrstvo. Odbor obravnava tudi: - predloge zakonov, druge akte in problematiko s področja organizacije, pristojnosti, delovanja ter financiranja samoupravnih lokalnih skupnosti, - predloge za spremembo območja občine oziroma za ustanovitev nove občine ter za spremembo imena in sedeža občine, - spremlja izvajanje Evropske listine o lokalni samoupravi in zakonodaje s področja organiziranja, pristojnosti, delovanja in financiranja samoupravnih lokalnih skupnosti in - druge zadeve, povezane s področjem lokalne samouprave. Odbor obravnava zadeve EU s svojega delovnega področja.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Približno 23 tisoč društev je v Sloveniji, med njimi pa so med najštevilnejšimi društva upokojencev. Združuje jih krovna organizacija Zveza društev upokojencev Slovenije, imajo pa že od daljnega leta 1947 tudi svoj časopis. Danes ima seveda podobo, ki je svetlobna leta daleč od prvega časopisa, namenjenega upokojenski skupnosti. O pomenu današnje revije ZDUS Plus in društev upokojencev se z odgovornim urednikom revije, Črtom Kanonijem, pogovarja voditeljica Helena Pirc. Oddaja obišče tudi lani večkrat nagrajeno Društvo upokojencev Loška dolina in njegove na mnogih področjih v skupnosti zelo aktivne člane. Kaj osebno prinaša upokojitev in članstvo v tem in še drugih društvih, v pogovoru s čisto svežo upokojenko Anko Špeh, o pomenu gibanja in aktivnega staranja pa v prispevku o vitalni stoletni gospe Vidi Matić v Šoli za zdravje.
Približno 23 tisoč društev je v Sloveniji, med njimi pa so med najštevilnejšimi društva upokojencev. Združuje jih krovna organizacija Zveza društev upokojencev Slovenije, imajo pa že od daljnega leta 1947 tudi svoj časopis. Danes ima seveda podobo, ki je svetlobna leta daleč od prvega časopisa, namenjenega upokojenski skupnosti. O pomenu današnje revije ZDUS Plus in društev upokojencev se z odgovornim urednikom revije, Črtom Kanonijem, pogovarja voditeljica Helena Pirc. Oddaja obišče tudi lani večkrat nagrajeno Društvo upokojencev Loška dolina in njegove na mnogih področjih v skupnosti zelo aktivne člane. Kaj osebno prinaša upokojitev in članstvo v tem in še drugih društvih, v pogovoru s čisto svežo upokojenko Anko Špeh, o pomenu gibanja in aktivnega staranja pa v prispevku o vitalni stoletni gospe Vidi Matić v Šoli za zdravje.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Kako o sebi in svojem ustvarjanju razmišljajo letošnji Prešernovi lavreati? Kako vidijo slovensko družbo in svet? V oddaji Ars humana nastopata prejemnika Prešernovih nagrad za življenjsko delo – plesalka in koreografinja Mateja Bučar ter arhitekt in industrijski oblikovalec Saša J. Mächtig, pa tudi nagrajenci Prešernovega sklada Gregor Božič, Jasmina Cibic, Ana Pepelnik, Petra Seliškar, Petra Strahovnik in Tina Vrbnjak. Glasbena oprema Tina Ogrin, ton in montaža Klara Otorepec, redakcija Staša Grahek. Urednik oddaje Gregor Podlogar.
Kako o sebi in svojem ustvarjanju razmišljajo letošnji Prešernovi lavreati? Kako vidijo slovensko družbo in svet? V oddaji Ars humana nastopata prejemnika Prešernovih nagrad za življenjsko delo – plesalka in koreografinja Mateja Bučar ter arhitekt in industrijski oblikovalec Saša J. Mächtig, pa tudi nagrajenci Prešernovega sklada Gregor Božič, Jasmina Cibic, Ana Pepelnik, Petra Seliškar, Petra Strahovnik in Tina Vrbnjak. Glasbena oprema Tina Ogrin, ton in montaža Klara Otorepec, redakcija Staša Grahek. Urednik oddaje Gregor Podlogar.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Slovenija danes, regionalne novice
V novi oddaji Televizije Slovenija bomo z dopisniki po Sloveniji temeljito in vsebinsko predstavljali lokalno problematiko. Pojasnili bomo dileme lokalnih skupnosti in iskali rešitve za razvoj slovenskih občin.
V novi oddaji Televizije Slovenija bomo z dopisniki po Sloveniji temeljito in vsebinsko predstavljali lokalno problematiko. Pojasnili bomo dileme lokalnih skupnosti in iskali rešitve za razvoj slovenskih občin.
Drugi februar je svetovni dan mokrišč, na katerih se spajata voda in kopno in kjer se začenja življenje. Mokrišča nam dajejo pitno vodo, hrano, varnost pred poplavami in blažijo podnebne spremembe. A podatki so skrb vzbujajoči - skoraj 90 odstotkov mokrišč smo uničili od 18. stoletja do zdaj. Letos so v ospredju tradicionalna znanja in povezave narave s kulturno dediščino. V tokratnem Studiu ob 17-ih o stanju mokrišč v Sloveniji, ramsarskih lokalitetah in kako te dragocene habitate ohraniti za prihodnje rodove. Gostje: mag. Katja Vrtovec, Direktorat za naravo, Sektor za biotsko raznovrstnost Ministrstvo za naravne vire in prostor; dr. Nika Debeljak, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave; Janez Kastelic, direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje; Borut Peric, vodja strokovne službe Parka Škocjanske jame. Avtorica oddaje Sabrina Mulec.
Drugi februar je svetovni dan mokrišč, na katerih se spajata voda in kopno in kjer se začenja življenje. Mokrišča nam dajejo pitno vodo, hrano, varnost pred poplavami in blažijo podnebne spremembe. A podatki so skrb vzbujajoči - skoraj 90 odstotkov mokrišč smo uničili od 18. stoletja do zdaj. Letos so v ospredju tradicionalna znanja in povezave narave s kulturno dediščino. V tokratnem Studiu ob 17-ih o stanju mokrišč v Sloveniji, ramsarskih lokalitetah in kako te dragocene habitate ohraniti za prihodnje rodove. Gostje: mag. Katja Vrtovec, Direktorat za naravo, Sektor za biotsko raznovrstnost Ministrstvo za naravne vire in prostor; dr. Nika Debeljak, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave; Janez Kastelic, direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje; Borut Peric, vodja strokovne službe Parka Škocjanske jame. Avtorica oddaje Sabrina Mulec.
Rdeča nit je tokrat propad Domžal. Prisluhnite zgodbi o nekoč zglednem prvoligašu, ki je vlagal v mlade in deloval znotraj svojih okvirje, dvakrat je tudi osvojil naslov prvaka, potem pa začel nabirati dolgove, izkoristil vse zasilne izhode in na koncu šel v stečaj. Gost je zadnji trener kluba Tonči Žlogar. Primorec razlaga, kako je bilo v zadnjih tednih, ko so igralci iskali nove klube in postopoma odhajali, tisti, ki so ostali, pa so bili zgledni in voljni na treningih, navkljub vsem finančnim težavam. Zadnji dnevi, preden je klub dokončno ugasnil, so bili mučni, pravi Žlogar. Slišite lahko, da je klub preveč optimistično zastavil svoje finančne načrte, da je v svoje proračune vključeval predvidene prihodke v prihodnosti, predvsem od prodaje igralcev, a ko teh ni bilo, so dolgovi zrasli v nebo. Na koncu je zmanjkalo tudi rešilnih bilk v obliki tujih investitorjev, zato je moral klub zapreti svoja vrata. Več tudi o uvodnem krogu spomladanskega prvenstva. Maribor in Celje sta se razšla s 3:3, to pa je bila zadnja tekma Alberta Riere na klopi Celjanov. Kako odmeva njegov odhod v bundesligo, pa tudi o novem trenerju Celja in o spodbudni predstavi prenovljenih Mariborčani v novi epizodi valovskega nogometnega podkasta z Boštjanom Janežičem, Markom Cirmanom, Jožetom Pepevnikom in Luko Petričem.
Rdeča nit je tokrat propad Domžal. Prisluhnite zgodbi o nekoč zglednem prvoligašu, ki je vlagal v mlade in deloval znotraj svojih okvirje, dvakrat je tudi osvojil naslov prvaka, potem pa začel nabirati dolgove, izkoristil vse zasilne izhode in na koncu šel v stečaj. Gost je zadnji trener kluba Tonči Žlogar. Primorec razlaga, kako je bilo v zadnjih tednih, ko so igralci iskali nove klube in postopoma odhajali, tisti, ki so ostali, pa so bili zgledni in voljni na treningih, navkljub vsem finančnim težavam. Zadnji dnevi, preden je klub dokončno ugasnil, so bili mučni, pravi Žlogar. Slišite lahko, da je klub preveč optimistično zastavil svoje finančne načrte, da je v svoje proračune vključeval predvidene prihodke v prihodnosti, predvsem od prodaje igralcev, a ko teh ni bilo, so dolgovi zrasli v nebo. Na koncu je zmanjkalo tudi rešilnih bilk v obliki tujih investitorjev, zato je moral klub zapreti svoja vrata. Več tudi o uvodnem krogu spomladanskega prvenstva. Maribor in Celje sta se razšla s 3:3, to pa je bila zadnja tekma Alberta Riere na klopi Celjanov. Kako odmeva njegov odhod v bundesligo, pa tudi o novem trenerju Celja in o spodbudni predstavi prenovljenih Mariborčani v novi epizodi valovskega nogometnega podkasta z Boštjanom Janežičem, Markom Cirmanom, Jožetom Pepevnikom in Luko Petričem.
Ime tedna je postala Ajda Zavrtanik Drglin, vodja projekta Od rokopisa do besede, s katerim so v Narodni in univerzitetni knjižnici s pomočjo prostovoljcev in orodij umetne inteligence sistematično pregledali rokopise pesnika Srečka Kosovela. Pregledana zapuščina je zdaj v obliki tekstovnih prepisov v celoti objavljena na spletni strani Digitalne knjižnice Slovenije in na voljo javnosti.
Ime tedna je postala Ajda Zavrtanik Drglin, vodja projekta Od rokopisa do besede, s katerim so v Narodni in univerzitetni knjižnici s pomočjo prostovoljcev in orodij umetne inteligence sistematično pregledali rokopise pesnika Srečka Kosovela. Pregledana zapuščina je zdaj v obliki tekstovnih prepisov v celoti objavljena na spletni strani Digitalne knjižnice Slovenije in na voljo javnosti.
Februarja 2025 je v Dvorani Julija Betetta na Akademiji za glasbo potekal koncert Ansambla saksofonov 96 in Studia za tolkala Akademije za glasbo z gosti. Glasbeniki so nastopili kot del cikla Tutti, združeni v orkester, ki je nastopil pod vodstvom dveh dirigentov – Mihe Rogine in Aljaža Sečnika, izvedel pa je dve orkestrski deli v priredbah za ta sestav: uverturo Sen kresne noči, op. 21 Felixa Mendelssohna Bartholdyja in suito Planeti, op. 32 Gustava Holsta.
Februarja 2025 je v Dvorani Julija Betetta na Akademiji za glasbo potekal koncert Ansambla saksofonov 96 in Studia za tolkala Akademije za glasbo z gosti. Glasbeniki so nastopili kot del cikla Tutti, združeni v orkester, ki je nastopil pod vodstvom dveh dirigentov – Mihe Rogine in Aljaža Sečnika, izvedel pa je dve orkestrski deli v priredbah za ta sestav: uverturo Sen kresne noči, op. 21 Felixa Mendelssohna Bartholdyja in suito Planeti, op. 32 Gustava Holsta.
V galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana je na ogled razstava del Zmaga Lenardiča z naslovom Pressure /Pritisk. Lenardič je prejemnik nagrade Ivane Kobilca za življenjsko delo v letu 2025. V oddaji tudi o razstavi Divja 70. leta na Koroškem, ki je na ogled v k & k centru v Šentjanžu v Rožu. Med drugim skušajo z njo odgovoriti na vprašanje, kako je slovensko študentsko in mladinsko gibanje na pobudo revije Kladivo v 70. letih prejšnjega stoletja ugovarjalo koroški nemško-nacionalistični manjšinski politiki.
V galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana je na ogled razstava del Zmaga Lenardiča z naslovom Pressure /Pritisk. Lenardič je prejemnik nagrade Ivane Kobilca za življenjsko delo v letu 2025. V oddaji tudi o razstavi Divja 70. leta na Koroškem, ki je na ogled v k & k centru v Šentjanžu v Rožu. Med drugim skušajo z njo odgovoriti na vprašanje, kako je slovensko študentsko in mladinsko gibanje na pobudo revije Kladivo v 70. letih prejšnjega stoletja ugovarjalo koroški nemško-nacionalistični manjšinski politiki.
Na Miševem dvorišču se pojavi nenavaden gost in govori v jeziku, ki ga nihče ne razume. Mišo in Robi se odločita, da mu bosta pomagala poiskati nekoga, ki ga bo razumel.
Na Miševem dvorišču se pojavi nenavaden gost in govori v jeziku, ki ga nihče ne razume. Mišo in Robi se odločita, da mu bosta pomagala poiskati nekoga, ki ga bo razumel.
V Pliberku prvič od uvedbe neposrednih županskih volitev leta 1991 ni bil potreben drugi krog: na nadomestnih volitvah je prepričljivo zmagal Daniel Wrießnig iz Ljudske stranke. Dominik Stuck iz SPÖ-ja se je moral zadovoljiti s tretjim mestom za Markom Trampuschem iz Enotne liste. Novinarski tandemi želijo obveščati tudi mlade gledalce o zakonu o narodnih skupnostih. 47. Tischlerjevo nagrado je prejela Herta Maurer-Lausegger za življenjsko delo na področju etnologije, jezikoslovja in avdiovizualnega dokumentiranja slovenskih narečij na Koroškem. Gledališka skupina SPD Bilka Bilčovs je premierno uprizorila predstavo Naše skladišče, ki se giblje med socialno dramo in komedijo. http://slovenci.orf.at
V Pliberku prvič od uvedbe neposrednih županskih volitev leta 1991 ni bil potreben drugi krog: na nadomestnih volitvah je prepričljivo zmagal Daniel Wrießnig iz Ljudske stranke. Dominik Stuck iz SPÖ-ja se je moral zadovoljiti s tretjim mestom za Markom Trampuschem iz Enotne liste. Novinarski tandemi želijo obveščati tudi mlade gledalce o zakonu o narodnih skupnostih. 47. Tischlerjevo nagrado je prejela Herta Maurer-Lausegger za življenjsko delo na področju etnologije, jezikoslovja in avdiovizualnega dokumentiranja slovenskih narečij na Koroškem. Gledališka skupina SPD Bilka Bilčovs je premierno uprizorila predstavo Naše skladišče, ki se giblje med socialno dramo in komedijo. http://slovenci.orf.at
Na svojem domu na Kontovelu pri Trstu je preminil pesnik, dramatik in prevajalec, Prešernov nagrajenec iz leta 2011 Miroslav Košuta, ki bi 11. marca slavil 90 let.
Na svojem domu na Kontovelu pri Trstu je preminil pesnik, dramatik in prevajalec, Prešernov nagrajenec iz leta 2011 Miroslav Košuta, ki bi 11. marca slavil 90 let.
Državni zbor bo - kot kaže - že jutri odločal o kandidatki za ustavno sodnico Barbari Kresal. Predsednica republike je - kot je znano - v petek umaknila predlog kandidata Cirila Keršmanca za ustavnega sodnika, namesto njega pa znova predlagala Barbaro Kresal. Oglasil se je Keršmanc, ki meni, da bi morali o njegovi kandidaturi z glasovanjem odločati vsi poslanci državnega zbora, saj sam ni odstopil od kandidature. O kandidaturi Kresalove bo še pred sejo državnega zbora odločala Mandatno-volilna komisija. V oddaji tudi o tem: - Iranski predsednik Masud Pezeškian je odredil začetek pogajanj z Združenimi državami o jedrskem programu. - Mednarodna skupnost izrazila zadovoljstvo nad odprtjem mejnega prehoda Rafa med Gazo in Egiptom. - Poslovil se je Prešernov nagrajenec, pesnik, pisatelj in prevajalec Miroslav Košuta.
Državni zbor bo - kot kaže - že jutri odločal o kandidatki za ustavno sodnico Barbari Kresal. Predsednica republike je - kot je znano - v petek umaknila predlog kandidata Cirila Keršmanca za ustavnega sodnika, namesto njega pa znova predlagala Barbaro Kresal. Oglasil se je Keršmanc, ki meni, da bi morali o njegovi kandidaturi z glasovanjem odločati vsi poslanci državnega zbora, saj sam ni odstopil od kandidature. O kandidaturi Kresalove bo še pred sejo državnega zbora odločala Mandatno-volilna komisija. V oddaji tudi o tem: - Iranski predsednik Masud Pezeškian je odredil začetek pogajanj z Združenimi državami o jedrskem programu. - Mednarodna skupnost izrazila zadovoljstvo nad odprtjem mejnega prehoda Rafa med Gazo in Egiptom. - Poslovil se je Prešernov nagrajenec, pesnik, pisatelj in prevajalec Miroslav Košuta.
Predvajamo izbrani deli z Novoletnega koncerta Deželnega mladinskega pihalnega orkestra avstrijske Štajerske, ki je 6. januarja 2017 v koncertni dvorani Stefaniensaal graškega Kongresnega centra nastopil pod vodstvom Wolfganga Juda in Mira Sajeta. Najprej Fantazijske variacije na Paganinijevo temo plodovitega in priznanega ameriškega glasbenega ustvarjalca Jamesa Barnesa, potem pa še skladbo z naslovom Sakura – variacije na japonsko ljudsko pesem, ki jo je zložil avstrijski pozavnist in skladatelj Siegmund Andraschek.
Predvajamo izbrani deli z Novoletnega koncerta Deželnega mladinskega pihalnega orkestra avstrijske Štajerske, ki je 6. januarja 2017 v koncertni dvorani Stefaniensaal graškega Kongresnega centra nastopil pod vodstvom Wolfganga Juda in Mira Sajeta. Najprej Fantazijske variacije na Paganinijevo temo plodovitega in priznanega ameriškega glasbenega ustvarjalca Jamesa Barnesa, potem pa še skladbo z naslovom Sakura – variacije na japonsko ljudsko pesem, ki jo je zložil avstrijski pozavnist in skladatelj Siegmund Andraschek.
Novembra se je odvijal 28. seminar delovne skupine slovanskih manjšin v Evropi, ki ga prireja Federalistična unija evropskih narodnih skupnosti v sodelovanju s Svetom slovenskih organizacij in Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo. O ciljih in rezultatih seminarja v tokratni oddaji.
Novembra se je odvijal 28. seminar delovne skupine slovanskih manjšin v Evropi, ki ga prireja Federalistična unija evropskih narodnih skupnosti v sodelovanju s Svetom slovenskih organizacij in Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo. O ciljih in rezultatih seminarja v tokratni oddaji.
Seje odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide
Dnevni red: 1. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide (ZDPSI-A)
Dnevni red: 1. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide (ZDPSI-A)
Zimske olimpijske igre Milano Cortina so odlična priložnost za promocijo Slovenije, je prepričan tržaški rojak Aljoša Ota, vodja predstavništva Slovenske turistične organizacije v Milanu. Kaj pa pričakuje alpska smučarka Caterina Sinigoj, prva članica slovenske reprezentance iz zamejstva? Gostimo Tischerjevo nagrajenko, koroško Slovenko, etnologinjo Herto Maurer Lausegger in koroškega deželnega glavarja Petra Kaiserja, dobitnika tokratne Rizzijeve nagrade. Da je dvojezično šolstvo pred pomembnimi izzivi tudi v Porabju, opozarja Karel Holec, predsednik Državne slovenske samouprave. Kaj pa se dogaja s Slovenci na Hrvaškem? Odgovore iščemo v pogovoru s predsednico njihove krovne zveze Barbaro Antolić Vupora, ki se sooča s številnimi izzivi.
Zimske olimpijske igre Milano Cortina so odlična priložnost za promocijo Slovenije, je prepričan tržaški rojak Aljoša Ota, vodja predstavništva Slovenske turistične organizacije v Milanu. Kaj pa pričakuje alpska smučarka Caterina Sinigoj, prva članica slovenske reprezentance iz zamejstva? Gostimo Tischerjevo nagrajenko, koroško Slovenko, etnologinjo Herto Maurer Lausegger in koroškega deželnega glavarja Petra Kaiserja, dobitnika tokratne Rizzijeve nagrade. Da je dvojezično šolstvo pred pomembnimi izzivi tudi v Porabju, opozarja Karel Holec, predsednik Državne slovenske samouprave. Kaj pa se dogaja s Slovenci na Hrvaškem? Odgovore iščemo v pogovoru s predsednico njihove krovne zveze Barbaro Antolić Vupora, ki se sooča s številnimi izzivi.
Gimnastična zveza Slovenije je na Ljubljanskem gradu priredila slavnostno prireditev Naj Športnik leta 2025. Številna priznanja so znova dobili predstavniki koprskega športnega društva Salto. Med nagrajenci je bila tudi Urša Jakin, ki je postala trenerka leta v akrobatiki. Z njo se je pogovarjal Andraž Velkavrh.
Gimnastična zveza Slovenije je na Ljubljanskem gradu priredila slavnostno prireditev Naj Športnik leta 2025. Številna priznanja so znova dobili predstavniki koprskega športnega društva Salto. Med nagrajenci je bila tudi Urša Jakin, ki je postala trenerka leta v akrobatiki. Z njo se je pogovarjal Andraž Velkavrh.
Tokrat vas vabimo v Postojno. Tam bo z nami Klemen Ogrizek. S skupino prijateljev je v osrčje krasa prinesel pestrost in bogastvo življenja tropskega gozda in koralnih grebenov. Neotropica je ime dobila po območju Srednje in Južne Amerike, vključno s Karibi, ki velja za biotsko eno najbogatejših regij našega planeta. To je svet, ki je tudi nam veliko dal, poudarja Ogrizek. Med drugim, krompir in koruzo, obenem pa je nepogrešljiv za obstoj življenja na Zemlji. Raziskovanje postojnske Neotropice se začne pri želvi matamati, mojstrici maskiranja, nadaljuje pri prazgodovinski ribi arapajmi in kuščarjih baziliskih, ki jim pravijo tudi Jesus Christ lizard, se sprehodi mimo krojaških mravelj, ki gojijo gobe, in zaključi pri mavričnem udavu. Pred tem pa nujen pogled v svet ogroženih tropskih koralnih grebenov. V Neotropici je izkušnjo nevihte v deževnem gozdu in še veliko drugih presenečenj doživela Lea Širok.
Tokrat vas vabimo v Postojno. Tam bo z nami Klemen Ogrizek. S skupino prijateljev je v osrčje krasa prinesel pestrost in bogastvo življenja tropskega gozda in koralnih grebenov. Neotropica je ime dobila po območju Srednje in Južne Amerike, vključno s Karibi, ki velja za biotsko eno najbogatejših regij našega planeta. To je svet, ki je tudi nam veliko dal, poudarja Ogrizek. Med drugim, krompir in koruzo, obenem pa je nepogrešljiv za obstoj življenja na Zemlji. Raziskovanje postojnske Neotropice se začne pri želvi matamati, mojstrici maskiranja, nadaljuje pri prazgodovinski ribi arapajmi in kuščarjih baziliskih, ki jim pravijo tudi Jesus Christ lizard, se sprehodi mimo krojaških mravelj, ki gojijo gobe, in zaključi pri mavričnem udavu. Pred tem pa nujen pogled v svet ogroženih tropskih koralnih grebenov. V Neotropici je izkušnjo nevihte v deževnem gozdu in še veliko drugih presenečenj doživela Lea Širok.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Sopranistko Olgo Gracelj predstavljamo kot koncertno pevko v samospevih s klavirskim triem in pesmih z orkestrom. Ena najopaznejših slovenskih opernih in koncertnih pevk Olga Gracelj je bila dolgoletna solistka ljubljanske operne hiše. Odlikoval jo je zelo lepo oblikovan, svetlejši lirski sopran, z velikim glasovnim obsegom in s temeljito izpiljeno vokalno tehniko. Poleg obsežnega opernega poustvarjanja je izstopala tudi kot koncertna pevka, saj je nastopala v oratorijih, kantatah in drugih vokalno-instrumentalnih delih ter izvajala samospeve s klavirjem, komornimi zasedbami in z orkestrom. Sopranistko Olgo Gracelj bomo poslušali v izvajanju skladbe Oreh za glas in orkester Marjana Kozine, na besedilo Srečka Kosovela, izbora romanc Sergeja Rahmaninova iz njegovih pesemskih zbirk in samospeva Maja in morje Demetrija Žebreta na verze Alojza Gradnika.
Sopranistko Olgo Gracelj predstavljamo kot koncertno pevko v samospevih s klavirskim triem in pesmih z orkestrom. Ena najopaznejših slovenskih opernih in koncertnih pevk Olga Gracelj je bila dolgoletna solistka ljubljanske operne hiše. Odlikoval jo je zelo lepo oblikovan, svetlejši lirski sopran, z velikim glasovnim obsegom in s temeljito izpiljeno vokalno tehniko. Poleg obsežnega opernega poustvarjanja je izstopala tudi kot koncertna pevka, saj je nastopala v oratorijih, kantatah in drugih vokalno-instrumentalnih delih ter izvajala samospeve s klavirjem, komornimi zasedbami in z orkestrom. Sopranistko Olgo Gracelj bomo poslušali v izvajanju skladbe Oreh za glas in orkester Marjana Kozine, na besedilo Srečka Kosovela, izbora romanc Sergeja Rahmaninova iz njegovih pesemskih zbirk in samospeva Maja in morje Demetrija Žebreta na verze Alojza Gradnika.
Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Na največji osnovni šoli v Radovljici prenavljajo kuhinjo. Pri pripravi obrokov jim pomaga Slovenska vojska. - Radarji v Mariboru so se izkazali za učinkovite pri umirjanju prometa. Jih bo kmalu še več? - Podeželje se spopada z raznovrstnimi izzivi, od varovanja narave do komunalne infrastrukture, ki ne sledi priseljevanju. - Trg osvoboditve v Sežani bo ponoči pod videonadzorom.
Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Na največji osnovni šoli v Radovljici prenavljajo kuhinjo. Pri pripravi obrokov jim pomaga Slovenska vojska. - Radarji v Mariboru so se izkazali za učinkovite pri umirjanju prometa. Jih bo kmalu še več? - Podeželje se spopada z raznovrstnimi izzivi, od varovanja narave do komunalne infrastrukture, ki ne sledi priseljevanju. - Trg osvoboditve v Sežani bo ponoči pod videonadzorom.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Anika Horvat predstavlja skladbo »Sanje brez mej«, ki ni le nov singel, temveč tudi napoved prihajajočega albuma, načrtovanega, da izide spomladi 2026. Pesem poslušalca popelje v svet optimizma, domišljije in poguma "tja, kjer sanje nimajo mej".
Anika Horvat predstavlja skladbo »Sanje brez mej«, ki ni le nov singel, temveč tudi napoved prihajajočega albuma, načrtovanega, da izide spomladi 2026. Pesem poslušalca popelje v svet optimizma, domišljije in poguma "tja, kjer sanje nimajo mej".
Izraelske oblasti so danes vendarle odprle mejni prehod Rafa, ki povezuje Gazo z Egiptom. Sprva bo odprt le za pešce, kljub veliki množici čakajočih ga bo lahko dnevno prečkalo le nekaj deset ljudi, bolniki bodo lahko imeli spremstvo. Izrael ob tem zahteva varnostne preglede za Palestince in še vedno zavrača vstop tujim novinarjem. Zadovoljstvo nad odprtjem so med drugim izrazili v Evropski uniji; na prehodu so tudi pripadniki civilne misije, ki spremljajo njegovo delovanje in podpirajo palestinske mejne stražarje, so še sporočili iz Bruslja. Druge teme: - Številne poštne poslovalnice po državi danes skrajšujejo delovni čas. - Poslovil se je Prešernov nagrajenec, tržaški pesnik Miroslav Košuta. - Zastavonoši na odprtju olimpijskih iger bosta Domen in Nika Prevc.
Izraelske oblasti so danes vendarle odprle mejni prehod Rafa, ki povezuje Gazo z Egiptom. Sprva bo odprt le za pešce, kljub veliki množici čakajočih ga bo lahko dnevno prečkalo le nekaj deset ljudi, bolniki bodo lahko imeli spremstvo. Izrael ob tem zahteva varnostne preglede za Palestince in še vedno zavrača vstop tujim novinarjem. Zadovoljstvo nad odprtjem so med drugim izrazili v Evropski uniji; na prehodu so tudi pripadniki civilne misije, ki spremljajo njegovo delovanje in podpirajo palestinske mejne stražarje, so še sporočili iz Bruslja. Druge teme: - Številne poštne poslovalnice po državi danes skrajšujejo delovni čas. - Poslovil se je Prešernov nagrajenec, tržaški pesnik Miroslav Košuta. - Zastavonoši na odprtju olimpijskih iger bosta Domen in Nika Prevc.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Na svojem domu na Kontovelu pri Trstu je danes umrl slovenski pesnik, Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta, so sporočili Društva slovenskih pisateljev. Po študiju slavistike v Ljubljani je do leta 1969 delal na ljubljanskem radiu, do upokojitve je bil ravnatelj in umetniški vodja Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Skozi njegova dela odsevajo različne teme. Kot ključno je sam označil ljubezen. V oddaji boste slišali še: - V zadnjem tednu Na Žlebeh snežni plazovi zajeli več smučarjev. - Ob svetovnem dnevu mokrišč je letos v ospredju njihova ključna vloga za ohranjanje življenja na Zemlji. - Evropska unija je pozdravila odprtje mejnega prehoda Rafa med Egiptom in Gazo.
Na svojem domu na Kontovelu pri Trstu je danes umrl slovenski pesnik, Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta, so sporočili Društva slovenskih pisateljev. Po študiju slavistike v Ljubljani je do leta 1969 delal na ljubljanskem radiu, do upokojitve je bil ravnatelj in umetniški vodja Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Skozi njegova dela odsevajo različne teme. Kot ključno je sam označil ljubezen. V oddaji boste slišali še: - V zadnjem tednu Na Žlebeh snežni plazovi zajeli več smučarjev. - Ob svetovnem dnevu mokrišč je letos v ospredju njihova ključna vloga za ohranjanje življenja na Zemlji. - Evropska unija je pozdravila odprtje mejnega prehoda Rafa med Egiptom in Gazo.