Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kultura zdravi - umetnost lajša
V oddaji o kulturi in umetnosti je bil naš gost prejemnik Zlate plakete za življenjsko delo v slovenski ljubiteljski kulturi Mitja Gobec s Ptuja, ki je več kot 70 let deloval na področju zborovske dejavnosti. Spomnili smo še na nocojšnjo premiero Marija Stuart v režiji Diega de Bree v mariborski Drami.
V oddaji o kulturi in umetnosti je bil naš gost prejemnik Zlate plakete za življenjsko delo v slovenski ljubiteljski kulturi Mitja Gobec s Ptuja, ki je več kot 70 let deloval na področju zborovske dejavnosti. Spomnili smo še na nocojšnjo premiero Marija Stuart v režiji Diega de Bree v mariborski Drami.
Druženje, krepitev socialnih vezi in kakovostno preživljanje časa, to so bili vzgibi za domačinko iz Kazelj Nevenko Žiberna Remic, ko se je domislila, da bi v vasi dvakrat na mesec organizirali srečanja za starejše sovaščane. Poimenovali so jih Popoldne v dobri družbi. Povezali so se z Zavodom Aktivna starost, ki jim je zagotovil strokovno pomoč, pobudo prijavili na razpis participativnega proračuna občine Sežana, dobili denar in začeli. Sedem starostnikov, ki se petkovih popoldnevov redno udeležuje, je zelo zadovoljnih.
Druženje, krepitev socialnih vezi in kakovostno preživljanje časa, to so bili vzgibi za domačinko iz Kazelj Nevenko Žiberna Remic, ko se je domislila, da bi v vasi dvakrat na mesec organizirali srečanja za starejše sovaščane. Poimenovali so jih Popoldne v dobri družbi. Povezali so se z Zavodom Aktivna starost, ki jim je zagotovil strokovno pomoč, pobudo prijavili na razpis participativnega proračuna občine Sežana, dobili denar in začeli. Sedem starostnikov, ki se petkovih popoldnevov redno udeležuje, je zelo zadovoljnih.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Od sončnega Rodosa do zasnežene Štajerske. Odisseas Shtylla, rojen v Grčiji albanskim staršem, danes v Sloveniji gradi nov vsakdan. V pogovoru se spominja otroštva na otoku, kjer so dnevi minevali med plažo in kolesi, ter govori o življenju, ki so ga vedno zaznamovali različni jeziki. Slovenščina je že njegov četrti. Kako je grško musako in tzatziki zamenjal za govejo juho in krompir ter kako sta grško sproščenost in ples nadomestila slovenski red in čistoča?
Od sončnega Rodosa do zasnežene Štajerske. Odisseas Shtylla, rojen v Grčiji albanskim staršem, danes v Sloveniji gradi nov vsakdan. V pogovoru se spominja otroštva na otoku, kjer so dnevi minevali med plažo in kolesi, ter govori o življenju, ki so ga vedno zaznamovali različni jeziki. Slovenščina je že njegov četrti. Kako je grško musako in tzatziki zamenjal za govejo juho in krompir ter kako sta grško sproščenost in ples nadomestila slovenski red in čistoča?
Tokrat bomo slišali zgodbo izjemnega športnika in motivatorja. Darko Đurić je paralimpijski plavalec, ki je s svojo odločnostjo, disciplino in nepopustljivim duhom postal navdih mnogim – tako v Sloveniji kot po svetu. Njegova zgodba ni le športna, temveč globoko osebna. Je zgodba o tem, kako se tudi iz najtežjih trenutkov lahko rodi nepredstavljiva moč. Darko je dokaz, da omejitve obstajajo le toliko, kolikor jim to dovolimo sami – in da je s pogumom, vztrajnostjo in humorjem mogoče presegati meje. Voditeljica Špela Močnik Paradiž.
Tokrat bomo slišali zgodbo izjemnega športnika in motivatorja. Darko Đurić je paralimpijski plavalec, ki je s svojo odločnostjo, disciplino in nepopustljivim duhom postal navdih mnogim – tako v Sloveniji kot po svetu. Njegova zgodba ni le športna, temveč globoko osebna. Je zgodba o tem, kako se tudi iz najtežjih trenutkov lahko rodi nepredstavljiva moč. Darko je dokaz, da omejitve obstajajo le toliko, kolikor jim to dovolimo sami – in da je s pogumom, vztrajnostjo in humorjem mogoče presegati meje. Voditeljica Špela Močnik Paradiž.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Balet Dafnis in Hloa je nastal po naročilu Sergeja Djagileva, ki je s svojo skupino Ballets Russes na začetku 20. stoletja osvojil pariško občinstvo in je zato vse od leta 1909 vsako leto pripravil tako imenovano Rusko sezono. Vsako leto je torej potreboval nov scenarij in novo glasbo, zato je Djagilev Ravelu leta 1909 naročil balet Dafnis in Hloa. Skladatelj je hitro napisal klavirski osnutek, nato pa tri leta izdeloval orkestracijo. Tako počasi je skladba nastajala zaradi Ravelove pikolovskosti in zaradi tega, ker se ni mogel uskladiti s koreografom Mihailom Fokinom, ki je za balet napisal tudi scenarij.
Balet Dafnis in Hloa je nastal po naročilu Sergeja Djagileva, ki je s svojo skupino Ballets Russes na začetku 20. stoletja osvojil pariško občinstvo in je zato vse od leta 1909 vsako leto pripravil tako imenovano Rusko sezono. Vsako leto je torej potreboval nov scenarij in novo glasbo, zato je Djagilev Ravelu leta 1909 naročil balet Dafnis in Hloa. Skladatelj je hitro napisal klavirski osnutek, nato pa tri leta izdeloval orkestracijo. Tako počasi je skladba nastajala zaradi Ravelove pikolovskosti in zaradi tega, ker se ni mogel uskladiti s koreografom Mihailom Fokinom, ki je za balet napisal tudi scenarij.
Črna na Koroškem bo ta konec tedna znova v znamenju prireditve Gradovi kralja Matjaža – ene največjih koroških tradicionalnih prireditev. Tudi letošnja, že v 34-ta izvedba gradnje najrazličnejših snežnih skulptur obljublja veliko zabave in užitkov tako tekmovalcem kot tudi obiskovalcem. Črno na Koroškem, ki se bo za nekaj dni spremenila v snežno pravljično vas, smo predstavili v oddaji Malo naokrog.
Črna na Koroškem bo ta konec tedna znova v znamenju prireditve Gradovi kralja Matjaža – ene največjih koroških tradicionalnih prireditev. Tudi letošnja, že v 34-ta izvedba gradnje najrazličnejših snežnih skulptur obljublja veliko zabave in užitkov tako tekmovalcem kot tudi obiskovalcem. Črno na Koroškem, ki se bo za nekaj dni spremenila v snežno pravljično vas, smo predstavili v oddaji Malo naokrog.
V dopoldanskih športnih minutah podrobneje o koncu skupinskega dela evropskega prvenstva v dvoranskem nogometu. Slovenija je sinoči proti Belorusiji skušala izenačiti svojo najboljšo uvrstitev doslej in se uvrstiti v četrtfinale tekmovanja. Na prvem teniškem grand slamu sezone pa bosta danes znana oba finalista.
V dopoldanskih športnih minutah podrobneje o koncu skupinskega dela evropskega prvenstva v dvoranskem nogometu. Slovenija je sinoči proti Belorusiji skušala izenačiti svojo najboljšo uvrstitev doslej in se uvrstiti v četrtfinale tekmovanja. Na prvem teniškem grand slamu sezone pa bosta danes znana oba finalista.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Debelost je bolezen, ki je povezana z več kot 200 drugimi kroničnimi boleznimi. V zadnjem času so se zgodili veliki premiki na področju zdravljenja debelosti, h kateremu je prispevalo odkritje učinkovine semaglutid. Ta uravnava apetit in posledično pomaga pri hujšanju. Pa je to prava pot? Za koga so zdravila s semaglutidom primerna in za koga ne? Je dovolj jemanje zdravil ali je treba narediti še kaj? Kaj se zgodi, ko zdravila ne jemljemo več? O vsem tem v petkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami prof. dr. Mojca Jensterle Sever, dr. med., s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Debelost je bolezen, ki je povezana z več kot 200 drugimi kroničnimi boleznimi. V zadnjem času so se zgodili veliki premiki na področju zdravljenja debelosti, h kateremu je prispevalo odkritje učinkovine semaglutid. Ta uravnava apetit in posledično pomaga pri hujšanju. Pa je to prava pot? Za koga so zdravila s semaglutidom primerna in za koga ne? Je dovolj jemanje zdravil ali je treba narediti še kaj? Kaj se zgodi, ko zdravila ne jemljemo več? O vsem tem v petkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami prof. dr. Mojca Jensterle Sever, dr. med., s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Kava je več kot očitno zelo pomemben del odraslega sveta. Raje ne pomislimo, kaj bi se zgodilo, če ne bi prejeli svojega dnevnega odmerka. Mi odgovora nismo iskali, so ga pa zato ponudili osnovnošolci z OŠ Lenart.
Kava je več kot očitno zelo pomemben del odraslega sveta. Raje ne pomislimo, kaj bi se zgodilo, če ne bi prejeli svojega dnevnega odmerka. Mi odgovora nismo iskali, so ga pa zato ponudili osnovnošolci z OŠ Lenart.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Poslanke in poslanci tudi o lažjem prehajanju urgentnih zdravnikov v družinsko medicino - Mariborski zdravstveni dom lansko poslvno leto sklenil s pozitivnim rezultatom - Drevi premiera zgodovinske politične drame Marija Stuart - Slovenska reprezentanca v dvoranskem nogometu ostala brez želene uvrstitve v izločilne boje
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Poslanke in poslanci tudi o lažjem prehajanju urgentnih zdravnikov v družinsko medicino - Mariborski zdravstveni dom lansko poslvno leto sklenil s pozitivnim rezultatom - Drevi premiera zgodovinske politične drame Marija Stuart - Slovenska reprezentanca v dvoranskem nogometu ostala brez želene uvrstitve v izločilne boje
Predvsem v tujini se pojavljajo po večini mladi moški, ki v javnosti berejo knjige. Želijo biti kot intelektualci, videti pametno in so odgovor na družbo, ki v javnosti ne odloži telefona. Tudi če jih vsebina knjige zares ne zanima, je pomembneje, da ustvarijo vtis drugačnosti.
Predvsem v tujini se pojavljajo po večini mladi moški, ki v javnosti berejo knjige. Želijo biti kot intelektualci, videti pametno in so odgovor na družbo, ki v javnosti ne odloži telefona. Tudi če jih vsebina knjige zares ne zanima, je pomembneje, da ustvarijo vtis drugačnosti.
Slovenski raziskovalci z Inštituta "Jožef Stefan" so nedavno podrli povsem nov mejnik. Razvili so način, kako lahko neposredno v živih celicah ustvarijo tridimenzionalne mikroskopske strukture, ki odpirajo povsem nove možnosti za raziskave znotrajceličnih procesov. Te strukture so namreč uporabne za sledenje celicam pa kot senzorji ali kot mikrolaserji. Kot demonstracijo te nove, osupljive zmožnosti pa so - v velikosti 10 mikrometrov - natisnili tudi podobo slončka in logotip inštituta.
Slovenski raziskovalci z Inštituta "Jožef Stefan" so nedavno podrli povsem nov mejnik. Razvili so način, kako lahko neposredno v živih celicah ustvarijo tridimenzionalne mikroskopske strukture, ki odpirajo povsem nove možnosti za raziskave znotrajceličnih procesov. Te strukture so namreč uporabne za sledenje celicam pa kot senzorji ali kot mikrolaserji. Kot demonstracijo te nove, osupljive zmožnosti pa so - v velikosti 10 mikrometrov - natisnili tudi podobo slončka in logotip inštituta.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Štefan Strážay (1940) je eden najbolj svojevrstnih in cenjenih slovaških pesnikov, prepoznaven je po izraznem minimalizmu in prodornih spoznavnih obratih, ki ponujajo vse prej kot črno-belo videnje intimnega sveta, je zapisal Andrej Peric, ki je prevedel Strážayeve pesmi. Izšle so pri KUD Apokalipsa leta 2015 z naslovom Interier in druge pesmi. Interpret Vito Weiss, prevajalec Andrej Peric, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2020.
Štefan Strážay (1940) je eden najbolj svojevrstnih in cenjenih slovaških pesnikov, prepoznaven je po izraznem minimalizmu in prodornih spoznavnih obratih, ki ponujajo vse prej kot črno-belo videnje intimnega sveta, je zapisal Andrej Peric, ki je prevedel Strážayeve pesmi. Izšle so pri KUD Apokalipsa leta 2015 z naslovom Interier in druge pesmi. Interpret Vito Weiss, prevajalec Andrej Peric, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2020.
29. srečanje gospodarstvenikov Primorske je potekalo v luči razprave o prednostih in pomanjkljivostih Primorske z vidika gospodarstva. Med področji, ki jih Gospodarska zbornica v programu Made in Slovenija 2035 izpostavlja kot osrednje jedro slovenskega gospodarstva, sta tudi logistika in avtomobilska industrija oz. trajnostna mobilnost, ki v veliki meri poganjata tudi primorsko gospodarstvo. Ostali poudarki: - Slovenija v okviru evropskega solidarnostnega mehanizma za migracije ne bo sprejela nobenega prosilca za azil, namesto tega bo v sklad letos plačala 1,8 milijona evrov. Nevladniki pa so kritični. - O tem, kdo bo upravljal z zapuščino EPK novogoriški svetniki včeraj niso odločali, potrebna bo širša razprava. - Slovenska reprezentanca v dvoranskem nogometu se ni uvrstila v izločilne boje evropskega prvenstva.
29. srečanje gospodarstvenikov Primorske je potekalo v luči razprave o prednostih in pomanjkljivostih Primorske z vidika gospodarstva. Med področji, ki jih Gospodarska zbornica v programu Made in Slovenija 2035 izpostavlja kot osrednje jedro slovenskega gospodarstva, sta tudi logistika in avtomobilska industrija oz. trajnostna mobilnost, ki v veliki meri poganjata tudi primorsko gospodarstvo. Ostali poudarki: - Slovenija v okviru evropskega solidarnostnega mehanizma za migracije ne bo sprejela nobenega prosilca za azil, namesto tega bo v sklad letos plačala 1,8 milijona evrov. Nevladniki pa so kritični. - O tem, kdo bo upravljal z zapuščino EPK novogoriški svetniki včeraj niso odločali, potrebna bo širša razprava. - Slovenska reprezentanca v dvoranskem nogometu se ni uvrstila v izločilne boje evropskega prvenstva.
Dogajanje v Združenih državah Amerike spremljamo skoraj tako redno kot vremensko napoved. Samo da je pri vremenu vsaj jasno: po dežju pride sonce. Pri Ameriki pa nikoli ne veš. Zdi se, kot da ZDA niso več samo država, ampak globalni oder. Predstava, ki jo svet spremlja hkrati z zanimanjem, zaskrbljenostjo in utrujenostjo. Kar se zgodi tam, se prej ali slej znajde v naših medijih, naših pogovorih in pogosto tudi v našem vsakdanjem življenju. ZDA so še vedno velesila, ki oblikuje svetovno politiko, gospodarstvo in kulturo. A hkrati se zdi, da je vse bolj razklana sama v sebi. In ta dvojnost Amerike je danes morda najbolj zanimiva: po eni strani država inovacij in velikih priložnosti, po drugi pa prostor politične polarizacije, kulturnih vojn in občutka, da se družba vse težje pogovarja sama s sabo. V takšnem kontekstu se postavlja vprašanje, kako običajni ljudje danes doživljajo Ameriko. Je ta svetovna velesila še vedno destinacija sanj – ali prostor, kjer se politične odločitve zelo hitro prelijejo v vsakdanjo negotovost?
Dogajanje v Združenih državah Amerike spremljamo skoraj tako redno kot vremensko napoved. Samo da je pri vremenu vsaj jasno: po dežju pride sonce. Pri Ameriki pa nikoli ne veš. Zdi se, kot da ZDA niso več samo država, ampak globalni oder. Predstava, ki jo svet spremlja hkrati z zanimanjem, zaskrbljenostjo in utrujenostjo. Kar se zgodi tam, se prej ali slej znajde v naših medijih, naših pogovorih in pogosto tudi v našem vsakdanjem življenju. ZDA so še vedno velesila, ki oblikuje svetovno politiko, gospodarstvo in kulturo. A hkrati se zdi, da je vse bolj razklana sama v sebi. In ta dvojnost Amerike je danes morda najbolj zanimiva: po eni strani država inovacij in velikih priložnosti, po drugi pa prostor politične polarizacije, kulturnih vojn in občutka, da se družba vse težje pogovarja sama s sabo. V takšnem kontekstu se postavlja vprašanje, kako običajni ljudje danes doživljajo Ameriko. Je ta svetovna velesila še vedno destinacija sanj – ali prostor, kjer se politične odločitve zelo hitro prelijejo v vsakdanjo negotovost?
V zadnjih letih imamo manj kot polovico ledu v Alpah, kot ga je bilo pred približno dvesto leti. To se najbolj pozna na ledenikih, na ledeniku pod Skuto in Triglavskem ledeniku. Za slednjega je lahko usodno že eno samo nadpovprečno vroče poletje, opozarja Gregor Vertačnik, ki se na Agenciji Republike Slovenije za okolje ukvarja s klimatologijo in podnebnimi projekcijami.
V zadnjih letih imamo manj kot polovico ledu v Alpah, kot ga je bilo pred približno dvesto leti. To se najbolj pozna na ledenikih, na ledeniku pod Skuto in Triglavskem ledeniku. Za slednjega je lahko usodno že eno samo nadpovprečno vroče poletje, opozarja Gregor Vertačnik, ki se na Agenciji Republike Slovenije za okolje ukvarja s klimatologijo in podnebnimi projekcijami.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V Stožicah že teden dni potekajo tekme evropskega prvenstva v dvoranskem nogometu, med navijače (ne nujno le nogometne) nas pelje tudi lastnik največje navijaške slovenske zastave Dominik Zupančič. Njegova zastava velikanka ima skoraj 40 kg, navijači pa so ji nedeli ime Marjanova zastava, po pokojnem očetu in idejnem vodji izdelave take zastave Marjanu Zupančiču. Poznajo jo tudi slovenski športniki, nekoč je Dominika poklical Goran Dragić osebno in prosil, ali lahko zastavo pošlje na tekmo v Španijo.
V Stožicah že teden dni potekajo tekme evropskega prvenstva v dvoranskem nogometu, med navijače (ne nujno le nogometne) nas pelje tudi lastnik največje navijaške slovenske zastave Dominik Zupančič. Njegova zastava velikanka ima skoraj 40 kg, navijači pa so ji nedeli ime Marjanova zastava, po pokojnem očetu in idejnem vodji izdelave take zastave Marjanu Zupančiču. Poznajo jo tudi slovenski športniki, nekoč je Dominika poklical Goran Dragić osebno in prosil, ali lahko zastavo pošlje na tekmo v Španijo.
Evropska komisija je včeraj predstavila petletno strategijo za upravljanje migracij. Ob tem odmeva odločitev Slovenije, da ne bo sprejela nobenega migranta, ampak bo raje plačala finančni prispevek. Letos bo znašal milijon 800 tisoč evrov. Odzivi nevladnikov na to so ostri. V oddaji tudi: - Evropska unija iransko revolucionarno gardo uvrstila na seznam terorističnih organizacij, Trump Iranu znova zagrozil z napadom. - Zavod za zdravstveno zavarovanje želi zmanjšati napotovanje na nepotrebne storitve. Teh naj bi bilo kar za tretjino. - Slovenska reprezentanca v dvoranskem nogometu po porazu proti Belorusiji ostala brez četrtfinala evropskega prvenstva.
Evropska komisija je včeraj predstavila petletno strategijo za upravljanje migracij. Ob tem odmeva odločitev Slovenije, da ne bo sprejela nobenega migranta, ampak bo raje plačala finančni prispevek. Letos bo znašal milijon 800 tisoč evrov. Odzivi nevladnikov na to so ostri. V oddaji tudi: - Evropska unija iransko revolucionarno gardo uvrstila na seznam terorističnih organizacij, Trump Iranu znova zagrozil z napadom. - Zavod za zdravstveno zavarovanje želi zmanjšati napotovanje na nepotrebne storitve. Teh naj bi bilo kar za tretjino. - Slovenska reprezentanca v dvoranskem nogometu po porazu proti Belorusiji ostala brez četrtfinala evropskega prvenstva.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
S tekmami zadnjega kroga se je sinoči končal skupinski del evropskega prvenstva v dvoranskem nogometu. Slovenija je uvrstitev v četrtfinale lovila proti Belorusiji.
S tekmami zadnjega kroga se je sinoči končal skupinski del evropskega prvenstva v dvoranskem nogometu. Slovenija je uvrstitev v četrtfinale lovila proti Belorusiji.
Pred letom in pol so v Ankari opravili največjo izmenjavo zapornikov med Rusijo in zahodnimi državami po koncu hladne vojne. V menjavi sta bila vključena tudi zakonca Dulcev, ki so ju ujele slovenske tajne službe. Ruska stran pa je na zahod izpustila nekaj ruskih opozicijskih politikov, ki so bili obsojeni na večletne zaporne kazni zaradi širjenja informacij, kritičnih do politilčnega vodstva in ruske vojske. Med njimi je bil tudi eden najvidnejših ruskih opozicijskih politikov mlajše generacije, Ilja Jašin, ki je bil v Rusiji obsojen na osem let in pol strogega zapora. Zdaj deluje v Berlinu, te dni pa je obiskal Slovenijo.
Pred letom in pol so v Ankari opravili največjo izmenjavo zapornikov med Rusijo in zahodnimi državami po koncu hladne vojne. V menjavi sta bila vključena tudi zakonca Dulcev, ki so ju ujele slovenske tajne službe. Ruska stran pa je na zahod izpustila nekaj ruskih opozicijskih politikov, ki so bili obsojeni na večletne zaporne kazni zaradi širjenja informacij, kritičnih do politilčnega vodstva in ruske vojske. Med njimi je bil tudi eden najvidnejših ruskih opozicijskih politikov mlajše generacije, Ilja Jašin, ki je bil v Rusiji obsojen na osem let in pol strogega zapora. Zdaj deluje v Berlinu, te dni pa je obiskal Slovenijo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Evropska komisija predstavila petletno strategijo za upravljanje z migracijami. Ta prinaša nova pravila pri upravljanju migracij in mednarodne zaščite v Evropski uniji. Ob tem odmeva odločitev Slovenije, da ne bo sprejela nobenega migranta, ampak bo raje plačala finančni prispevek. Ta bo letos znašal 1 800 000 evrov. Pravila bodo v celoti začela veljati junija letos. Odzivi nevladnikov na odločitev Slovenije so ostri. Ostali poudarki oddaje: - Zunanji ministri članic Evropske unije podprli uvrstitev iranske revolucionarne garde na evropski seznam terorističnih organizacij. - Vladimir Putin naj bi pristal na enotedensko prekinitev napadov na Ukrajino. - Ljubljanski župan Zoran Janković se je sestal s prebivalci Štepanjskega naselja.
Evropska komisija predstavila petletno strategijo za upravljanje z migracijami. Ta prinaša nova pravila pri upravljanju migracij in mednarodne zaščite v Evropski uniji. Ob tem odmeva odločitev Slovenije, da ne bo sprejela nobenega migranta, ampak bo raje plačala finančni prispevek. Ta bo letos znašal 1 800 000 evrov. Pravila bodo v celoti začela veljati junija letos. Odzivi nevladnikov na odločitev Slovenije so ostri. Ostali poudarki oddaje: - Zunanji ministri članic Evropske unije podprli uvrstitev iranske revolucionarne garde na evropski seznam terorističnih organizacij. - Vladimir Putin naj bi pristal na enotedensko prekinitev napadov na Ukrajino. - Ljubljanski župan Zoran Janković se je sestal s prebivalci Štepanjskega naselja.
Plavček ali barjanska žaba je najmanjša prava žaba v Sloveniji. Ime je dobila po tem, ker samci ob drstitvi običajno rjavo kožo spremenijo v svetlo modro. Pavček običajno zraste do šest centimetrov – samci pa so še manjši. Poleg velikosti ga lahko prepoznamo tudi po tem, da ima mlečno bel ali rumenkast trebuh. Plavčki živijo v nižinskem območju do nadmorske višine 260 metrov, zato jih pri nas najdemo predvsem v severovzhodni in jugovzhodni Sloveniji, kjer so dom našli na močvirskih travnikih in v mlakah, kjer se v plitvi vodi razmnožujejo in odlagajo mreste. Žabe se drstijo na začetku pomladi. Ta čas je v kamero ujel Jože Herman, z besedo pa ga je opisal novinar Stane Sušnik, ki sta obiskala mrtvico pri Petanjcih. Prispevek iz TV Dnevnika 19. marca 2001.
Plavček ali barjanska žaba je najmanjša prava žaba v Sloveniji. Ime je dobila po tem, ker samci ob drstitvi običajno rjavo kožo spremenijo v svetlo modro. Pavček običajno zraste do šest centimetrov – samci pa so še manjši. Poleg velikosti ga lahko prepoznamo tudi po tem, da ima mlečno bel ali rumenkast trebuh. Plavčki živijo v nižinskem območju do nadmorske višine 260 metrov, zato jih pri nas najdemo predvsem v severovzhodni in jugovzhodni Sloveniji, kjer so dom našli na močvirskih travnikih in v mlakah, kjer se v plitvi vodi razmnožujejo in odlagajo mreste. Žabe se drstijo na začetku pomladi. Ta čas je v kamero ujel Jože Herman, z besedo pa ga je opisal novinar Stane Sušnik, ki sta obiskala mrtvico pri Petanjcih. Prispevek iz TV Dnevnika 19. marca 2001.
Martin Bajželj že več kot 15 let deluje na Statističnem uradu Republike Slovenije, med drugim je zadolžen predvsem za komuniciranje z javnostjo, kar mu odlično uspeva, saj je SURS v zadnjem obdobju znan po zanimivem in duhovitem sporočanju podatkov. Vabljeni k poslušanju.
Martin Bajželj že več kot 15 let deluje na Statističnem uradu Republike Slovenije, med drugim je zadolžen predvsem za komuniciranje z javnostjo, kar mu odlično uspeva, saj je SURS v zadnjem obdobju znan po zanimivem in duhovitem sporočanju podatkov. Vabljeni k poslušanju.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Starodavni grški mit o Orfeju in Evridiki je v sodobni interpretaciji ustvarjalcev mlajše generacije, režiserja Jana Krmelja, avtorice libreta in pesnice Urše Majcen ter skladatelja Saša Vollmaierja zaživel v popolnoma drugačni podobi, kot so ga upodabljale številne klasične postavitve. Vsi trije so skupaj z igralci Mestnega gledališča ljubljanskega, ki jih spremljajo plesalci En Knap Group, spregovorili o temeljni dilemi mita, Orfejevem pogledu nazaj, ki pogubi Evridiko. Perspektiva poetične in multimedijske uprizoritve je popolnoma drugačna: današnja Evridika je osvobojena, ima lastno voljo in se odloča sama. Več o tem v pogovorih z ustvarjalci v oddaji Umetnost igre avtorice Marjane Ravnjak.
Starodavni grški mit o Orfeju in Evridiki je v sodobni interpretaciji ustvarjalcev mlajše generacije, režiserja Jana Krmelja, avtorice libreta in pesnice Urše Majcen ter skladatelja Saša Vollmaierja zaživel v popolnoma drugačni podobi, kot so ga upodabljale številne klasične postavitve. Vsi trije so skupaj z igralci Mestnega gledališča ljubljanskega, ki jih spremljajo plesalci En Knap Group, spregovorili o temeljni dilemi mita, Orfejevem pogledu nazaj, ki pogubi Evridiko. Perspektiva poetične in multimedijske uprizoritve je popolnoma drugačna: današnja Evridika je osvobojena, ima lastno voljo in se odloča sama. Več o tem v pogovorih z ustvarjalci v oddaji Umetnost igre avtorice Marjane Ravnjak.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Letos mineva 70. let od smrti slovenskega pesnika Frana Ellerja. Rodil se je avgusta 1873 v Mariji na Zilji. Študiral je zgodovino, zemljepis, slavistiko in pravo na Dunaju, iz prava je tudi doktoriral in po raznih finančnih službah predaval na pravni fakulteti v Ljubljani. Ellerjeva poezija je po obliki in vsebini tradicionalna, realistična in impresionistična, medtem ko so bili njegovi estetski nazori moderni; uprl se je dogmatski estetiki in enostransko filozofskemu oziroma ideološkemu pojmovanju književnosti in drugih umetnosti. Interpret Boris Juh, režiserka Elza Rituper, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, urednika oddaje Tadeja Krečič Scholten in Matej Juh. Produkcija 2003.
Letos mineva 70. let od smrti slovenskega pesnika Frana Ellerja. Rodil se je avgusta 1873 v Mariji na Zilji. Študiral je zgodovino, zemljepis, slavistiko in pravo na Dunaju, iz prava je tudi doktoriral in po raznih finančnih službah predaval na pravni fakulteti v Ljubljani. Ellerjeva poezija je po obliki in vsebini tradicionalna, realistična in impresionistična, medtem ko so bili njegovi estetski nazori moderni; uprl se je dogmatski estetiki in enostransko filozofskemu oziroma ideološkemu pojmovanju književnosti in drugih umetnosti. Interpret Boris Juh, režiserka Elza Rituper, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, urednika oddaje Tadeja Krečič Scholten in Matej Juh. Produkcija 2003.
Ob 10. obletnici smrti pesnika in esejista Aleša Debeljaka je pri LUD Šerpi izšel ponatis dela Minute strahu. Bili smo tudi na razstavi v mariborski Kibli z naslovom Umetnost iz kovčka. V Kočevju pa so odprli razstavo Klavdija Slubana, enega v svetu najbolj uveljavljenih fotografov slovenskega rodu, z naslovom Peglezen in bič.
Ob 10. obletnici smrti pesnika in esejista Aleša Debeljaka je pri LUD Šerpi izšel ponatis dela Minute strahu. Bili smo tudi na razstavi v mariborski Kibli z naslovom Umetnost iz kovčka. V Kočevju pa so odprli razstavo Klavdija Slubana, enega v svetu najbolj uveljavljenih fotografov slovenskega rodu, z naslovom Peglezen in bič.
Televizijski biografski film posnet po knjižni biografiji z naslovom Senza manette (»Brez lisic« v prostem prevodu), avtorja Franca Califana in Pierluigija Diacia. Film pripoveduje življenjsko zgodbo o pevcu Califanu, ki se ga je prijel vzdevek Kalif in njegovem intenzivnem odnosu do glasbe in mojstrovinah, ki jih je napisal, recimo za Ornello Valoni in Mio Martini. Potem so tu še temačna leta, ko je bil v zaporu in prijateljeval z milanskim podzemljem … Vse pa se je zanj začelo v začetku šestdesetih let v Neaplju, ko je v znamenitem lokalu Kit Kat spoznal Eduarda Vianella … CALIFANO/ ITA / 2024 / TV Režija: Alessandro Angelini / Scenarij: Isabella Aguilar, Guido Iuculano / Igrajo: Leo Gassman, Valeria Bono, Andrea Ceravolo, Angelica Cinquantini, Angelo Donato Colombo, Carolina D'Alatri, Giampiero De Concilio, Jacopo Dragonetti, Sofia Vittoria Renzi in drugi …
Televizijski biografski film posnet po knjižni biografiji z naslovom Senza manette (»Brez lisic« v prostem prevodu), avtorja Franca Califana in Pierluigija Diacia. Film pripoveduje življenjsko zgodbo o pevcu Califanu, ki se ga je prijel vzdevek Kalif in njegovem intenzivnem odnosu do glasbe in mojstrovinah, ki jih je napisal, recimo za Ornello Valoni in Mio Martini. Potem so tu še temačna leta, ko je bil v zaporu in prijateljeval z milanskim podzemljem … Vse pa se je zanj začelo v začetku šestdesetih let v Neaplju, ko je v znamenitem lokalu Kit Kat spoznal Eduarda Vianella … CALIFANO/ ITA / 2024 / TV Režija: Alessandro Angelini / Scenarij: Isabella Aguilar, Guido Iuculano / Igrajo: Leo Gassman, Valeria Bono, Andrea Ceravolo, Angelica Cinquantini, Angelo Donato Colombo, Carolina D'Alatri, Giampiero De Concilio, Jacopo Dragonetti, Sofia Vittoria Renzi in drugi …
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Vizionarji iz Silicijeve doline niso spremenili le tehnologije, preoblikovali so tudi politiko. Dokumentarna oddaja raziskuje vpliv tako imenovane PayPal mafije – Elona Muska, Petra Thiela in Davida Sacksa – ter razkriva, kako so njihova prepričanja, algoritmi in neizmerno bogastvo Donaldu Trumpu tlakovali pot v Belo hišo. Povsod – od Starbasa, Muskovega futurističnega mesta sredi teksaške puščave, do političnih mrež Washingtona – lahko opazimo, kako na presečišču ideologije in inovacij nastaja nova struktura in se oblikujejo nova pravila moči. Zdaj ko nam razvoj umetne inteligence uhaja iz rok, se poraja tudi vprašanje, ali niso tehnološki mogotci tudi krojači prihodnosti človeštva, ne le ameriške politike. TRUMP AND THE TECH TITANS / Velika Britanija / 2025 / Režija: Matthew Hill
Vizionarji iz Silicijeve doline niso spremenili le tehnologije, preoblikovali so tudi politiko. Dokumentarna oddaja raziskuje vpliv tako imenovane PayPal mafije – Elona Muska, Petra Thiela in Davida Sacksa – ter razkriva, kako so njihova prepričanja, algoritmi in neizmerno bogastvo Donaldu Trumpu tlakovali pot v Belo hišo. Povsod – od Starbasa, Muskovega futurističnega mesta sredi teksaške puščave, do političnih mrež Washingtona – lahko opazimo, kako na presečišču ideologije in inovacij nastaja nova struktura in se oblikujejo nova pravila moči. Zdaj ko nam razvoj umetne inteligence uhaja iz rok, se poraja tudi vprašanje, ali niso tehnološki mogotci tudi krojači prihodnosti človeštva, ne le ameriške politike. TRUMP AND THE TECH TITANS / Velika Britanija / 2025 / Režija: Matthew Hill
Evropska komisija je danes predstavila petletno strategijo za upravljanje migracij in prvo strategijo o vizumski politiki. Ta v naslednjih petih letih med drugim predvideva več deportacij in več sodelovanja z državami zunaj meja povezave. Slovenija bo v solidarnostni sklad za upravljanje migracij prispevala milijon 800 tisoč evrov, s tem pa se bo izognila sprejemu migrantov iz bolj obremenjenih držav člani.
Evropska komisija je danes predstavila petletno strategijo za upravljanje migracij in prvo strategijo o vizumski politiki. Ta v naslednjih petih letih med drugim predvideva več deportacij in več sodelovanja z državami zunaj meja povezave. Slovenija bo v solidarnostni sklad za upravljanje migracij prispevala milijon 800 tisoč evrov, s tem pa se bo izognila sprejemu migrantov iz bolj obremenjenih držav člani.
Večplastna radijska igra skozi intimne, politične in etične zgodbe posameznikov raziskuje vprašanje konca zgodovine v času devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko Evropa doživlja padec političnih zidov in je v iluziji večnega miru in blaginje. Osrednje vprašanje ni, ali se je zgodovina končala, temveč kdo ima pravico pripovedovati zgodbo, kdo z njo trguje in kdo nosi njene posledice. S premiero tretjega dela trilogije Nezmožni umreti, ki jo sestavljata še radijski igri Kapucinska grobnica (premiera radijske igre 15. in 22. april, režija Klemen Markovčič) in V iskanju izgubljenega jezika (18. in 25. november, režija Ana Krauthaker) tako Uredništvo igranega programa končuje celoletno sodelovanje z Evropsko prestolnico kulture 2025 Nova Gorica – Gorizia. Režiser: Alen Jelen Prevajalec: Gašper Malej Prirejevalka in dramaturginja: Ana Kržišnik Blažica Tonska mojstra: Andrej Babič, Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Avtor izvirne glasbe: Goran Krmac Monika – Patrizia Jurinčič Finžgar Gloria – Arna Hadžialjević Franco – Blaž Valič Poročnik – Žiga Udir Emiliano – Jure Kopušar Viktor – Miha Nemec Koprodukcija: Mittelfest, SNG Nova Gorica, RAI Radio 3, Deželni sedež RAI za Furlanijo - Julijsko krajino – slovenski in italijanski program ter 3. program Radia Slovenija – program Ars. Posneto v novogoriškem studiu Radia Koper in Studiu Trak v Trstu januarja 2026.
Večplastna radijska igra skozi intimne, politične in etične zgodbe posameznikov raziskuje vprašanje konca zgodovine v času devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko Evropa doživlja padec političnih zidov in je v iluziji večnega miru in blaginje. Osrednje vprašanje ni, ali se je zgodovina končala, temveč kdo ima pravico pripovedovati zgodbo, kdo z njo trguje in kdo nosi njene posledice. S premiero tretjega dela trilogije Nezmožni umreti, ki jo sestavljata še radijski igri Kapucinska grobnica (premiera radijske igre 15. in 22. april, režija Klemen Markovčič) in V iskanju izgubljenega jezika (18. in 25. november, režija Ana Krauthaker) tako Uredništvo igranega programa končuje celoletno sodelovanje z Evropsko prestolnico kulture 2025 Nova Gorica – Gorizia. Režiser: Alen Jelen Prevajalec: Gašper Malej Prirejevalka in dramaturginja: Ana Kržišnik Blažica Tonska mojstra: Andrej Babič, Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Avtor izvirne glasbe: Goran Krmac Monika – Patrizia Jurinčič Finžgar Gloria – Arna Hadžialjević Franco – Blaž Valič Poročnik – Žiga Udir Emiliano – Jure Kopušar Viktor – Miha Nemec Koprodukcija: Mittelfest, SNG Nova Gorica, RAI Radio 3, Deželni sedež RAI za Furlanijo - Julijsko krajino – slovenski in italijanski program ter 3. program Radia Slovenija – program Ars. Posneto v novogoriškem studiu Radia Koper in Studiu Trak v Trstu januarja 2026.
ARTElier è arte, cultura, costume e società. Ogni settimana mostre, eventi e ospiti in studio, che vi faranno conoscere da vicino questo mondo. ARTElier je umetnost, kultura, običaji in družba. Vsak teden razstave, dogodki in gostje v studiu.
ARTElier è arte, cultura, costume e società. Ogni settimana mostre, eventi e ospiti in studio, che vi faranno conoscere da vicino questo mondo. ARTElier je umetnost, kultura, običaji in družba. Vsak teden razstave, dogodki in gostje v studiu.
Predvajali smo celovečerni igrani film V leru (1999, 88 min.) v produkciji RTV Slovenija in soprodukciji z E-motion film. Film je sproti komentiral njegov režiser Janez Burger, pogovor z njim je vodil moderator večera, režiser Miha Hočevar. Študent Dizi, stara bajta, živi svoje uživaško in brezdelno življenje v študentskem domu: na dnevnem redu so popivanje, spanje in gledanje televizije. Nekega dne se v njegovo sobo vseli bruc, ki Dizija vrže iz njegovega vsakdanjega ritma. Še več! Z brucem pride tudi Ana, ki je za nameček še noseča. Dizi se mora spopasti z novo situacijo...
Predvajali smo celovečerni igrani film V leru (1999, 88 min.) v produkciji RTV Slovenija in soprodukciji z E-motion film. Film je sproti komentiral njegov režiser Janez Burger, pogovor z njim je vodil moderator večera, režiser Miha Hočevar. Študent Dizi, stara bajta, živi svoje uživaško in brezdelno življenje v študentskem domu: na dnevnem redu so popivanje, spanje in gledanje televizije. Nekega dne se v njegovo sobo vseli bruc, ki Dizija vrže iz njegovega vsakdanjega ritma. Še več! Z brucem pride tudi Ana, ki je za nameček še noseča. Dizi se mora spopasti z novo situacijo...