Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Minevajo štiri leta, odkar je ruski predsednik Vladimir Putin začel "posebno vojaško operacijo", kot Rusija imenuje vojaški napad na Ukrajino. Kako daleč je še do miru? Bodo ukrajinski volivci res kmalu odločali o predsedniku in mirovnem dogovoru? Kako na načine za morebitno končanje vojne gledajo velike svetovne sile in vojskujoči se državi?
Minevajo štiri leta, odkar je ruski predsednik Vladimir Putin začel "posebno vojaško operacijo", kot Rusija imenuje vojaški napad na Ukrajino. Kako daleč je še do miru? Bodo ukrajinski volivci res kmalu odločali o predsedniku in mirovnem dogovoru? Kako na načine za morebitno končanje vojne gledajo velike svetovne sile in vojskujoči se državi?
Vlada je na današnjem obisku v Posavju sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za drugi blok jedrske elektrarne Krško. Prav tako so podpisali pismo o nameri za pilotni projekt ureditve romskega naselja Kerinov Grm, del gradu Pišece prenesli v upravljanje Posavskemu muzeju iz Brežic, prizidek k bolnišnici Brežice pa umestili v načrt razvojnih programov.
Vlada je na današnjem obisku v Posavju sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za drugi blok jedrske elektrarne Krško. Prav tako so podpisali pismo o nameri za pilotni projekt ureditve romskega naselja Kerinov Grm, del gradu Pišece prenesli v upravljanje Posavskemu muzeju iz Brežic, prizidek k bolnišnici Brežice pa umestili v načrt razvojnih programov.
Allegro in Grace zaslišijo, a ju, čeprav sta osumljeni umora, proti varščini izpustijo. Jacob se pojavi pri Gigi, ki ga ni vesela, njun prepir sliši Juliet. Allegra in Grace se domislita, kdo bi lahko bil storilec. Skupaj z Juliet in Lorno se odpravijo na Francesin rojstni dan, da bi tam poiskale odgovore. Medtem Steven ugotovi, kaj pomeni skrivnostni stavek iz Irisinega sporočila. WILD CHERRY / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Nicôle Lecky Režija: Toby MacDonald V glavnih vlogah: Eve Best, Carmen Ejogo, Nicôle Lecky, Hayat Kamille, Sophie Winkleman, Katarina Čas, Amelia May, Imogen Faires, Catriona Chandler, Tara Webb, Isabelle Allen, James Murray, Sonita Henry, Jason York
Allegro in Grace zaslišijo, a ju, čeprav sta osumljeni umora, proti varščini izpustijo. Jacob se pojavi pri Gigi, ki ga ni vesela, njun prepir sliši Juliet. Allegra in Grace se domislita, kdo bi lahko bil storilec. Skupaj z Juliet in Lorno se odpravijo na Francesin rojstni dan, da bi tam poiskale odgovore. Medtem Steven ugotovi, kaj pomeni skrivnostni stavek iz Irisinega sporočila. WILD CHERRY / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Nicôle Lecky Režija: Toby MacDonald V glavnih vlogah: Eve Best, Carmen Ejogo, Nicôle Lecky, Hayat Kamille, Sophie Winkleman, Katarina Čas, Amelia May, Imogen Faires, Catriona Chandler, Tara Webb, Isabelle Allen, James Murray, Sonita Henry, Jason York
Nordijska kombinacija je del olimpijskih iger že več kot 100 let, vse od Chamonixa naprej, a olimpijski status športa je pod vprašajem. Končna odločitev o usodi nordijske kombinacije bi morala biti sprejeta maja lani, a so jo potem prestavili na to pomlad, pravi radijski reporter Dare Rupar. Ta šport ima težave z nizko gledanostjo, kombinaciji pa tudi ni v prid dejstvo, da ni žensk na olimpijskih igrah. Ženski skoki so prišli hitreje v olimpijski program. Trikrat so se skakalke merile na svetovnih prvenstvih, preden so prvič tekmovale na olimpijskih igrah. Kombinatorke so že imele tri svetovna prvenstva, na olimpijski krst pa še vedno čakajo. Rupar tudi izpostavi, da si je nordijski del mednarodne smučarske zveze dovolil blamažo v smučarskih tekih. Le 10 reprezentanc je bilo na startu moške štafete, kar postavlja vprašaj nad širino in številčnostjo v tem športu. Norveška vodi med vsemi državami po številu osvojenih medalj in tudi po številu olimpijskih prvakov v Milanu in Cortini, lahko pa bi imela še boljšo zasedbo na teh igrah. Manj kot leto pred igrami so svojo kariero končali nekateri izstopajoči norveški športniki. Johannes Thingnes Boe je dolgo kraljeval med biatlonci, Jarl Magnus Riiber je najuspešnejši kombinatorec v zgodovini svetovnega pokala, Jorgen Graabak pa je štirikratni olimpijski prvak. Vsi so lani spomladi končali svoje športne poti. Riiber je imel zdravstvene težave, Graabak se je prepustil novim izzivom, Boe pa je za Val 202 povedal, da ena ali dve medalji na olimpijskih igrah ne bi naredili velike razlike v njegovi bogati karieri in da ne obžaluje svoje odločitve. Več tudi o biatlonski štafeti in kislim nasmeškom v slovenskem taboru. Slovenci so bili po treh predajah peti, Lovro Planko pa je moral v kazenski krog po zadnjem streljanju, Slovenija pa je padla na končno deveto mesto. Radijski reporter Uroš Volk je bil med biatlonci in tudi razlaga, da so bili nekateri izjemno ponosni, ko so z zamudo prejeli medalje, ki so si jih zaslužili po diskvalifikaciji ruskega biatlonca Jevgenija Ustjugova, nekateri pa so obžalovali, da se tedaj niso mogli veseliti svojega uspeha. Svečano podelitev moškim štafetam z olimpijskih iger v Sočiju, kjer je zlato namesto Rusije osvojila Nemčija, ter podelitev s tekme s skupinskim štartom iger v Vancouvru, kjer je namesto Ustjugova zmagala Martin Fourcade, so izpeljali med obema zasledovalnima preizkušnjama v Anterselvi. Uroš Volk in Dare Rupar se o dogajanju na olimpijskih igrah pogovarjata z voditeljem podkasta Dolimita Luko Petričem.
Nordijska kombinacija je del olimpijskih iger že več kot 100 let, vse od Chamonixa naprej, a olimpijski status športa je pod vprašajem. Končna odločitev o usodi nordijske kombinacije bi morala biti sprejeta maja lani, a so jo potem prestavili na to pomlad, pravi radijski reporter Dare Rupar. Ta šport ima težave z nizko gledanostjo, kombinaciji pa tudi ni v prid dejstvo, da ni žensk na olimpijskih igrah. Ženski skoki so prišli hitreje v olimpijski program. Trikrat so se skakalke merile na svetovnih prvenstvih, preden so prvič tekmovale na olimpijskih igrah. Kombinatorke so že imele tri svetovna prvenstva, na olimpijski krst pa še vedno čakajo. Rupar tudi izpostavi, da si je nordijski del mednarodne smučarske zveze dovolil blamažo v smučarskih tekih. Le 10 reprezentanc je bilo na startu moške štafete, kar postavlja vprašaj nad širino in številčnostjo v tem športu. Norveška vodi med vsemi državami po številu osvojenih medalj in tudi po številu olimpijskih prvakov v Milanu in Cortini, lahko pa bi imela še boljšo zasedbo na teh igrah. Manj kot leto pred igrami so svojo kariero končali nekateri izstopajoči norveški športniki. Johannes Thingnes Boe je dolgo kraljeval med biatlonci, Jarl Magnus Riiber je najuspešnejši kombinatorec v zgodovini svetovnega pokala, Jorgen Graabak pa je štirikratni olimpijski prvak. Vsi so lani spomladi končali svoje športne poti. Riiber je imel zdravstvene težave, Graabak se je prepustil novim izzivom, Boe pa je za Val 202 povedal, da ena ali dve medalji na olimpijskih igrah ne bi naredili velike razlike v njegovi bogati karieri in da ne obžaluje svoje odločitve. Več tudi o biatlonski štafeti in kislim nasmeškom v slovenskem taboru. Slovenci so bili po treh predajah peti, Lovro Planko pa je moral v kazenski krog po zadnjem streljanju, Slovenija pa je padla na končno deveto mesto. Radijski reporter Uroš Volk je bil med biatlonci in tudi razlaga, da so bili nekateri izjemno ponosni, ko so z zamudo prejeli medalje, ki so si jih zaslužili po diskvalifikaciji ruskega biatlonca Jevgenija Ustjugova, nekateri pa so obžalovali, da se tedaj niso mogli veseliti svojega uspeha. Svečano podelitev moškim štafetam z olimpijskih iger v Sočiju, kjer je zlato namesto Rusije osvojila Nemčija, ter podelitev s tekme s skupinskim štartom iger v Vancouvru, kjer je namesto Ustjugova zmagala Martin Fourcade, so izpeljali med obema zasledovalnima preizkušnjama v Anterselvi. Uroš Volk in Dare Rupar se o dogajanju na olimpijskih igrah pogovarjata z voditeljem podkasta Dolimita Luko Petričem.
Lojze Krakar je globoko spoštovan med poznavalci slovenske poezije in proze kot avtor, pesnik in prejemnik številnih nagrad. Rodil se je 21. februarja pred 100 leti, umrl pa 24. decembra leta 1995. Deloval je ob boku generacije velikih štirih. Bil je urednik pri Državni založbi, urednik Cicibana, delal je pri RTV Ljubljana in v Mladinski knjigi, kjer je oblikoval eno temeljnih slovenskih zbirk Lirika in odlično prevajal. Tudi njegove pesmi so bile prevedene v vsaj dvajset jezikov. Med letoma 1965 in 1975 je bil zaposlen kot lektor na Goethejevi univerzi v Frankfurtu, kjer je tudi doktoriral z disertacijo Goethe pri Slovencih (1970). Po vrnitvi iz Nemčije se je še zaposlil kot profesor slovenske književnosti na Filozofski fakulteti v Zadru. Njegovo ustvarjanje je močno zaznamovala internacija v koncentracijskih taboriščih Dachau in Buchenwald med 17. in 19. letom starosti. Postal in ostal je neizprosno samorasel iskalec resnice. Glavnina njegovega obsežnega opusa ostaja marsikomu neznana in si zagotovo zasluži večjo pozornost, saj se je posvečal vprašanju človečnega in razčlovečenega, tematik, ki morajo danes, stoletje po Krakarjevem rojstvu, zagotovo spet stopiti v ospredje. Avtor scenarija dr. Jaka Jarc, interpret Željko Hrs, bralca vezne besede Mateja Perpar in Renato Horvat, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2026.
Lojze Krakar je globoko spoštovan med poznavalci slovenske poezije in proze kot avtor, pesnik in prejemnik številnih nagrad. Rodil se je 21. februarja pred 100 leti, umrl pa 24. decembra leta 1995. Deloval je ob boku generacije velikih štirih. Bil je urednik pri Državni založbi, urednik Cicibana, delal je pri RTV Ljubljana in v Mladinski knjigi, kjer je oblikoval eno temeljnih slovenskih zbirk Lirika in odlično prevajal. Tudi njegove pesmi so bile prevedene v vsaj dvajset jezikov. Med letoma 1965 in 1975 je bil zaposlen kot lektor na Goethejevi univerzi v Frankfurtu, kjer je tudi doktoriral z disertacijo Goethe pri Slovencih (1970). Po vrnitvi iz Nemčije se je še zaposlil kot profesor slovenske književnosti na Filozofski fakulteti v Zadru. Njegovo ustvarjanje je močno zaznamovala internacija v koncentracijskih taboriščih Dachau in Buchenwald med 17. in 19. letom starosti. Postal in ostal je neizprosno samorasel iskalec resnice. Glavnina njegovega obsežnega opusa ostaja marsikomu neznana in si zagotovo zasluži večjo pozornost, saj se je posvečal vprašanju človečnega in razčlovečenega, tematik, ki morajo danes, stoletje po Krakarjevem rojstvu, zagotovo spet stopiti v ospredje. Avtor scenarija dr. Jaka Jarc, interpret Željko Hrs, bralca vezne besede Mateja Perpar in Renato Horvat, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2026.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Slepci so na eni strani prispodoba nepopolnosti in izgubljenosti človeka, hkrati pa zaradi izgube vida niso obremenjeni s površinskim videzom vsakdana – zato lahko prisluhnejo svetu korespondenc in simbolov, ki se skriva za zunanjo podobo in dogodki običajnega sveta videčih. Radijska igra ustvarja sugestivno in napeto razpoloženje, v katerem nenehno slutimo prisotnost nečesa nevidnega, neizrekljivega, ki pa se neizogibno bliža. Režiser in prirejevalec: Andrej Jaka Vojevec Prevajalec: Pavle Jarc Dramaturg: Alen Jelen Tonski mojstri: Miro Marinšek, Matjaž Miklič, Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Prvi od rojstva slepi – Romeo Grebenšek Drugi od rojstva slepi – Rok Kunaver Tretji od rojstva slepi – Matija Stipanić Najstarejši slepec – Nejc Ropret Mlada slepka – Arna Hadžialjević Najstarejša slepka – Tjaša Ferme Molčeča stara slepka – Vesna Vončina Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2007 v produkciji AGRFT.
Slepci so na eni strani prispodoba nepopolnosti in izgubljenosti človeka, hkrati pa zaradi izgube vida niso obremenjeni s površinskim videzom vsakdana – zato lahko prisluhnejo svetu korespondenc in simbolov, ki se skriva za zunanjo podobo in dogodki običajnega sveta videčih. Radijska igra ustvarja sugestivno in napeto razpoloženje, v katerem nenehno slutimo prisotnost nečesa nevidnega, neizrekljivega, ki pa se neizogibno bliža. Režiser in prirejevalec: Andrej Jaka Vojevec Prevajalec: Pavle Jarc Dramaturg: Alen Jelen Tonski mojstri: Miro Marinšek, Matjaž Miklič, Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Prvi od rojstva slepi – Romeo Grebenšek Drugi od rojstva slepi – Rok Kunaver Tretji od rojstva slepi – Matija Stipanić Najstarejši slepec – Nejc Ropret Mlada slepka – Arna Hadžialjević Najstarejša slepka – Tjaša Ferme Molčeča stara slepka – Vesna Vončina Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2007 v produkciji AGRFT.
Bit in Anže raziskujeta utrip Seula, kjer se podata na kulinarično pustolovščino in preizkušata raznolike lokalne specialitete. Preseneti ju nenavadna tišina in red na javnih površinah, ki sta v popolnem kontrastu z živahnim velemestom. Navdušujeta se nad napredno tehnologijo, ki je v Koreji prisotna na vsakem koraku. Obiščeta četrt s tradicionalno arhitekturo in znamenito palačo Gyeongbokgung, kjer se obiskovalci radi pokažejo v tradicionalnih oblačilih. Za piko na i se preizkusita še v karaokah, eni najbolj priljubljenih oblik zabave v Južni Koreji.
Bit in Anže raziskujeta utrip Seula, kjer se podata na kulinarično pustolovščino in preizkušata raznolike lokalne specialitete. Preseneti ju nenavadna tišina in red na javnih površinah, ki sta v popolnem kontrastu z živahnim velemestom. Navdušujeta se nad napredno tehnologijo, ki je v Koreji prisotna na vsakem koraku. Obiščeta četrt s tradicionalno arhitekturo in znamenito palačo Gyeongbokgung, kjer se obiskovalci radi pokažejo v tradicionalnih oblačilih. Za piko na i se preizkusita še v karaokah, eni najbolj priljubljenih oblik zabave v Južni Koreji.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Minuli teden nas je zapustil pionir evropskega sodobnega jazza, francoski saksofonist in klarinetist Michel Portal. S svojo glasbo je postavil trdne temelje novi izraznosti.
Minuli teden nas je zapustil pionir evropskega sodobnega jazza, francoski saksofonist in klarinetist Michel Portal. S svojo glasbo je postavil trdne temelje novi izraznosti.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Tokratna oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi odpira prostor raznolikim glasbenim izrazom, navdihnjenim s tradicijo slovenskih pokrajin.Skozi raznoliko glasbeno krajino nas bodo vodile izbrane ljudske pesmi in viže – od severne Istre, prek Haloz in Dolenjske, pa vse do Prekmurja. Prisluhnili bomo zasedbi Zingelci, Trstenkam, Bogdani Herman in Juretu Toriju, Marko bandi, Cintaram, Raglam in triu Volk folk.
Tokratna oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi odpira prostor raznolikim glasbenim izrazom, navdihnjenim s tradicijo slovenskih pokrajin.Skozi raznoliko glasbeno krajino nas bodo vodile izbrane ljudske pesmi in viže – od severne Istre, prek Haloz in Dolenjske, pa vse do Prekmurja. Prisluhnili bomo zasedbi Zingelci, Trstenkam, Bogdani Herman in Juretu Toriju, Marko bandi, Cintaram, Raglam in triu Volk folk.
V 10. epizodi podkasta 254,5 gostimo Lojzeta Petka, 29-letnega fizioterapevta moške skakalne reprezentance in nečaka svetovnega prvaka Franci Petek. Svojo pot je začel v ženski reprezentanci ob prvem velikem kristalnem globusu Nike Prevc, nato pa ga je glavni trener Robert Hrgota povabil v moško ekipo. Petek razkrije vsakodnevne navade Domna Prevca, s katerim preživi največ časa. Pojasni, da pri olimpijskemu prvaku ni govora o minutah raztezanja na dan ampak o urah ter kje je Domnu Prevcu moral postaviti omejitev. Spregovori o zakulisju olimpijskih iger, kjer je bil edini član strokovne ekipe nastanjen v olimpijski vasi, ter o tem, kako pomembna je preventiva v športu, kjer milimetri in občutki odločajo o metrih. Izvedeli boste, kako je videti vrhunski šport iz perspektive človeka, ki je prvi v stiku s tekmovalcem po doskoku in skrbi, da šampioni sploh lahko letijo.
V 10. epizodi podkasta 254,5 gostimo Lojzeta Petka, 29-letnega fizioterapevta moške skakalne reprezentance in nečaka svetovnega prvaka Franci Petek. Svojo pot je začel v ženski reprezentanci ob prvem velikem kristalnem globusu Nike Prevc, nato pa ga je glavni trener Robert Hrgota povabil v moško ekipo. Petek razkrije vsakodnevne navade Domna Prevca, s katerim preživi največ časa. Pojasni, da pri olimpijskemu prvaku ni govora o minutah raztezanja na dan ampak o urah ter kje je Domnu Prevcu moral postaviti omejitev. Spregovori o zakulisju olimpijskih iger, kjer je bil edini član strokovne ekipe nastanjen v olimpijski vasi, ter o tem, kako pomembna je preventiva v športu, kjer milimetri in občutki odločajo o metrih. Izvedeli boste, kako je videti vrhunski šport iz perspektive človeka, ki je prvi v stiku s tekmovalcem po doskoku in skrbi, da šampioni sploh lahko letijo.
Mali Tadej bo za pusta največja žoga v vsej ulici … Pripoveduje: Branko Jordan. Napisala: Milena Miklavčič. Posneto v studiih Radia Slovenija 2007.
Mali Tadej bo za pusta največja žoga v vsej ulici … Pripoveduje: Branko Jordan. Napisala: Milena Miklavčič. Posneto v studiih Radia Slovenija 2007.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Orkester Slovenske filharmonije Solista: Nina Prešiček Laznik, klavir; Lovorka Nemeš Dular, klavir Program: Charles Ives, Central Park in the Dark (1906) | Centralni park v mraku (1906) Uroš Rojko, Odtekanje časa VII – Koncert za dva klavirja in orkester (2023) John Adams, Harmonielehre (1985) | Nauk o harmoniji (1985) Izvajanju nove glasbe zavezani pianistki Lovorka Nemeš Dular in Nina Prešiček Laznik sta Koncert za dva klavirja in orkester Uroša Rojka z naslovom Odtekanje časa VII skupaj z Orkestrom Slovenske filharmonije in dirigentom Davorinom Morijem krstili leta 2024 na 38. Slovenskih glasbenih dnevih v Dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji. Izvedba je bila odlična, a zaradi majhnosti dvorane bo lahko kompozicija, v kateri skladatelj opozarja na »odtekanje« časa, ki ga ima človek še na voljo, preden s svojim ravnanjem dokončno uniči lasten življenjski prostor, v svoji bogati zvočnosti zazvenela šele v ustrezno veliki Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Za marsikoga, verjetno tudi za skladatelja, bo komaj to njena resnična premiera.
Orkester Slovenske filharmonije Solista: Nina Prešiček Laznik, klavir; Lovorka Nemeš Dular, klavir Program: Charles Ives, Central Park in the Dark (1906) | Centralni park v mraku (1906) Uroš Rojko, Odtekanje časa VII – Koncert za dva klavirja in orkester (2023) John Adams, Harmonielehre (1985) | Nauk o harmoniji (1985) Izvajanju nove glasbe zavezani pianistki Lovorka Nemeš Dular in Nina Prešiček Laznik sta Koncert za dva klavirja in orkester Uroša Rojka z naslovom Odtekanje časa VII skupaj z Orkestrom Slovenske filharmonije in dirigentom Davorinom Morijem krstili leta 2024 na 38. Slovenskih glasbenih dnevih v Dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji. Izvedba je bila odlična, a zaradi majhnosti dvorane bo lahko kompozicija, v kateri skladatelj opozarja na »odtekanje« časa, ki ga ima človek še na voljo, preden s svojim ravnanjem dokončno uniči lasten življenjski prostor, v svoji bogati zvočnosti zazvenela šele v ustrezno veliki Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Za marsikoga, verjetno tudi za skladatelja, bo komaj to njena resnična premiera.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Vlada je na seji ob obisku Posavja danes sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za umestitev drugega bloka krške nuklearke v prostor. Premier Robert Golob je poudaril strokovnost postopka, zatrdil pa je tudi, da bodo do referendumskega odločanja o graditvi drugega bloka znani vsi podatki o projektu. V oddaji tudi o tem: - Javnosti se bo jutri predstavila kandidatka za predsednico KPK Katarina Bervar Sternad. - Pokojnine bodo konec meseca višje, a je bila redna uskladitev nižja od pričakovanj. - Pustni torek veselo pričakala tudi slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem.
Vlada je na seji ob obisku Posavja danes sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za umestitev drugega bloka krške nuklearke v prostor. Premier Robert Golob je poudaril strokovnost postopka, zatrdil pa je tudi, da bodo do referendumskega odločanja o graditvi drugega bloka znani vsi podatki o projektu. V oddaji tudi o tem: - Javnosti se bo jutri predstavila kandidatka za predsednico KPK Katarina Bervar Sternad. - Pokojnine bodo konec meseca višje, a je bila redna uskladitev nižja od pričakovanj. - Pustni torek veselo pričakala tudi slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Jecljanje je bilo za znanstvenika in jezikoslovca dr. Kozmo Ahačiča najprej težava, pri kateri mu je pomagala logopedinja, potem pa je postalo tudi izziv ali, kot sam pravi, dar. Zaradi jecljanja se veliko bolj poglobi v svoj način govora in vsebino, naučil se je tehnik, retorike, jecljanje pa ga je tudi opomnilo na človekovo ranljivost, da te imajo kljub uspehom lahko za nesposobneža, ki se ne zna niti predstaviti. Jecljanje ni samo težava v govorno-jezikovni komunikaciji, temveč lahko vpliva na celotno človekovo osebnost. In kako se z jecljanjem sooča najstnica Kiara? Kdaj je začela jecljati, kakšen je odziv bližnjih, okolice, šole? Kako to vpliva na njeno življenje? Strokovni pogled na jecljanje pa odstirajo logopedinji in psihologinja. scenarij: Milica Prešeren režija: Primož Meško
Jecljanje je bilo za znanstvenika in jezikoslovca dr. Kozmo Ahačiča najprej težava, pri kateri mu je pomagala logopedinja, potem pa je postalo tudi izziv ali, kot sam pravi, dar. Zaradi jecljanja se veliko bolj poglobi v svoj način govora in vsebino, naučil se je tehnik, retorike, jecljanje pa ga je tudi opomnilo na človekovo ranljivost, da te imajo kljub uspehom lahko za nesposobneža, ki se ne zna niti predstaviti. Jecljanje ni samo težava v govorno-jezikovni komunikaciji, temveč lahko vpliva na celotno človekovo osebnost. In kako se z jecljanjem sooča najstnica Kiara? Kdaj je začela jecljati, kakšen je odziv bližnjih, okolice, šole? Kako to vpliva na njeno življenje? Strokovni pogled na jecljanje pa odstirajo logopedinji in psihologinja. scenarij: Milica Prešeren režija: Primož Meško
Zborovski mozaik posvečamo glasbi uveljavljene in izjemno uspešne slovenske skladateljice Larise Vrhunc, njenim skladbam z naslovi Verba non transibunt za otroški zbor in orkester, Regen Liebe za glas solo in Ubi est? za mešani zbor a cappella.
Zborovski mozaik posvečamo glasbi uveljavljene in izjemno uspešne slovenske skladateljice Larise Vrhunc, njenim skladbam z naslovi Verba non transibunt za otroški zbor in orkester, Regen Liebe za glas solo in Ubi est? za mešani zbor a cappella.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Dnevni red: 1. Poziv politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP) in njenega vodje Manfreda Webra evropskemu komisarju za vladavino prava Michaelu McGrathu, naj Evropska komisija spremlja pregon članov NSi v Sloveniji v zadevi Knovs, in naj preuči, ali bi bilo treba sprejeti ustrezne ukrepe
Dnevni red: 1. Poziv politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP) in njenega vodje Manfreda Webra evropskemu komisarju za vladavino prava Michaelu McGrathu, naj Evropska komisija spremlja pregon članov NSi v Sloveniji v zadevi Knovs, in naj preuči, ali bi bilo treba sprejeti ustrezne ukrepe
V slovenskem taboru so bili po tekmi moških dvojic malce grenki, saj sta jih od medalje ločili manj kot dve točki. Več tudi o razburljivem moškem slalomu, na katerem je švicarsko prevlado na teh igrah potrdil Loic Meillard, slišali pa boste, kaj se je dogajalo z Atlejem Liejem McGrathom, potem ko je po odstopu odhrumel s smučišča proti gozdu in se pred prvimi drevesi razočaran ulegel v sneg. Radijska reporterja Miha Trošt in Marko Cirman se o dogajanju na olimpijskih igrah pogovarjata z voditeljem Luko Petričem
V slovenskem taboru so bili po tekmi moških dvojic malce grenki, saj sta jih od medalje ločili manj kot dve točki. Več tudi o razburljivem moškem slalomu, na katerem je švicarsko prevlado na teh igrah potrdil Loic Meillard, slišali pa boste, kaj se je dogajalo z Atlejem Liejem McGrathom, potem ko je po odstopu odhrumel s smučišča proti gozdu in se pred prvimi drevesi razočaran ulegel v sneg. Radijska reporterja Miha Trošt in Marko Cirman se o dogajanju na olimpijskih igrah pogovarjata z voditeljem Luko Petričem
Z veterinarko Evo Tasić smo se pogovarjali o starejših psih in o tem, kako prepoznamo in lajšamo njihove starostne tegobe. Družili smo se z kantavtorico in skladateljico Ditko in njenim psov, ki ima prav tako glasbeno ime – Bowie. S predsednikom Društva ljubiteljev eksotičnih živali STALGO exotic smo se pogovarjali o seznamu dovoljenih oz. prepovedanih živalskih vrst, ki je v pripravi v okviru Zakona o zaščiti živali in o tem, kako bo to vplivalo na lastnike in vzreditelje različnih eksotičnih živali. V veterinarski bolnici Slovenska Bistrica smo tokrat spremljali manj običajno operacijo pri konjih in preverili, katere operacije konj so najpogostejše. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Z veterinarko Evo Tasić smo se pogovarjali o starejših psih in o tem, kako prepoznamo in lajšamo njihove starostne tegobe. Družili smo se z kantavtorico in skladateljico Ditko in njenim psov, ki ima prav tako glasbeno ime – Bowie. S predsednikom Društva ljubiteljev eksotičnih živali STALGO exotic smo se pogovarjali o seznamu dovoljenih oz. prepovedanih živalskih vrst, ki je v pripravi v okviru Zakona o zaščiti živali in o tem, kako bo to vplivalo na lastnike in vzreditelje različnih eksotičnih živali. V veterinarski bolnici Slovenska Bistrica smo tokrat spremljali manj običajno operacijo pri konjih in preverili, katere operacije konj so najpogostejše. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Slovenija danes, regionalne novice
V novi oddaji Televizije Slovenija bomo z dopisniki po Sloveniji temeljito in vsebinsko predstavljali lokalno problematiko. Pojasnili bomo dileme lokalnih skupnosti in iskali rešitve za razvoj slovenskih občin.
V novi oddaji Televizije Slovenija bomo z dopisniki po Sloveniji temeljito in vsebinsko predstavljali lokalno problematiko. Pojasnili bomo dileme lokalnih skupnosti in iskali rešitve za razvoj slovenskih občin.
Osrednjo zgodbo namenjamo komornemu zboru Vikra iz Trsta, ki je povabljen na prestižno gostovanje v Raveno. V drugem delu oddaje se posvetimo novim izdajam leposlovja za otroke – v ospredju bo Svetlana Makarovič, ter vas opomnimo na javni poziv ministrstva za kulturo, ki je namenjen kroženju umetniških projektov izven večjih središč, doma in v zamejstvu. Z glasbo se poklanjamo kulturni dediščini današnjega praznika – Simona Moličnik je na glasbeno ogrlico namreč nanizala pustne pesmi in viže. Osredotočila se je na starejše ljudske prakse, ki jih je pred tremi desetletji obudila in restavrirala glasbena skupina Tolovaj Mataj.
Osrednjo zgodbo namenjamo komornemu zboru Vikra iz Trsta, ki je povabljen na prestižno gostovanje v Raveno. V drugem delu oddaje se posvetimo novim izdajam leposlovja za otroke – v ospredju bo Svetlana Makarovič, ter vas opomnimo na javni poziv ministrstva za kulturo, ki je namenjen kroženju umetniških projektov izven večjih središč, doma in v zamejstvu. Z glasbo se poklanjamo kulturni dediščini današnjega praznika – Simona Moličnik je na glasbeno ogrlico namreč nanizala pustne pesmi in viže. Osredotočila se je na starejše ljudske prakse, ki jih je pred tremi desetletji obudila in restavrirala glasbena skupina Tolovaj Mataj.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.
Kaj je zdaj s temi Hrvati? S pomladjo se vrnejo ptice selivke, z volitvami se vrnejo Hrvati. Točni kot švicarska ura. Včasih so prihajali s piranskim zalivom, Jožkom Jorasom, ratifikacijo in ostalimi obmejnimi praksami. Letos je drugače. Letos so predvolilna tema, ker so boljši od nas. V gospodarstvu in – če lahko dodamo – v nogometu. Toliko boljši so od nas, da se gospodarstveniki selijo na Hrvaško. Kot se prej omenjene ptice selivke jeseni selijo na jug.
Kaj je zdaj s temi Hrvati? S pomladjo se vrnejo ptice selivke, z volitvami se vrnejo Hrvati. Točni kot švicarska ura. Včasih so prihajali s piranskim zalivom, Jožkom Jorasom, ratifikacijo in ostalimi obmejnimi praksami. Letos je drugače. Letos so predvolilna tema, ker so boljši od nas. V gospodarstvu in – če lahko dodamo – v nogometu. Toliko boljši so od nas, da se gospodarstveniki selijo na Hrvaško. Kot se prej omenjene ptice selivke jeseni selijo na jug.
V svoji znani in priljubljeni Pastoralni simfoniji Beethoven opeva moč narave v vsej njeni lepoti in moči, Stravinski pa v svoji Simfoniji psalmov upira pogled v nebesa. Dirigent Tugan Sohijev vodi Simfonični orkester danskega radia in Danski nacionalni koncertni zbor v obeh ganljivih delih, pa tudi v Brittnovi očarljivi Preprosti simfoniji.
V svoji znani in priljubljeni Pastoralni simfoniji Beethoven opeva moč narave v vsej njeni lepoti in moči, Stravinski pa v svoji Simfoniji psalmov upira pogled v nebesa. Dirigent Tugan Sohijev vodi Simfonični orkester danskega radia in Danski nacionalni koncertni zbor v obeh ganljivih delih, pa tudi v Brittnovi očarljivi Preprosti simfoniji.
Reka Dravinja se začne kot več majhnih izvirov v gozdu nad najvišjimi kmetijami. Dravinja ima po različnih virih dva izvirna kraka, enega na Pohorju, pod Roglo, bolj natančno jugozahodno od Rogle na nadmorski višini 1200 m z imenom Srednja Dravinja, njen drugi izvir pa je pod Ovčarjevim vrhom. V zgornjem delu je dolina razmeroma plitva, a se navzdol hitro poglablja in preide v globoko sotesko s strmimi pobočji. Dravinja je v zgornjem toku izrazito hudourniški vodotok, v spodnjem toku pa značilna nižinska reka s počasnim in vijugastim tokom. Ob Dravinji je drugo najobsežnejše poplavno območje v Sloveniji (okoli 6500 ha), ki sega bolj ali manj sklenjeno od Slovenskih Konjic do izliva v Dravo. Dravinja je reka, ki navdihuje ljudi, željne razgibane vodne krajine, polne naravnih in kulturnih znamenitosti. In prav sonaravno urejanje vodotoka Dravinje, upoštevanje razvoja naselij in ohranjanja biotske raznovrstnosti ter naravnih habitatov za rastlinske ter živalske vrste je eden izmed osrednjih izzivov za razvoj te vodne krajine na Štajerskem. Scenarij in režija: Matjaž Mihelčič
Reka Dravinja se začne kot več majhnih izvirov v gozdu nad najvišjimi kmetijami. Dravinja ima po različnih virih dva izvirna kraka, enega na Pohorju, pod Roglo, bolj natančno jugozahodno od Rogle na nadmorski višini 1200 m z imenom Srednja Dravinja, njen drugi izvir pa je pod Ovčarjevim vrhom. V zgornjem delu je dolina razmeroma plitva, a se navzdol hitro poglablja in preide v globoko sotesko s strmimi pobočji. Dravinja je v zgornjem toku izrazito hudourniški vodotok, v spodnjem toku pa značilna nižinska reka s počasnim in vijugastim tokom. Ob Dravinji je drugo najobsežnejše poplavno območje v Sloveniji (okoli 6500 ha), ki sega bolj ali manj sklenjeno od Slovenskih Konjic do izliva v Dravo. Dravinja je reka, ki navdihuje ljudi, željne razgibane vodne krajine, polne naravnih in kulturnih znamenitosti. In prav sonaravno urejanje vodotoka Dravinje, upoštevanje razvoja naselij in ohranjanja biotske raznovrstnosti ter naravnih habitatov za rastlinske ter živalske vrste je eden izmed osrednjih izzivov za razvoj te vodne krajine na Štajerskem. Scenarij in režija: Matjaž Mihelčič
76. mednarodni festival Berlinale ta hip združuje 20.000 filmskih profesionalcev z vsega sveta. Danes izpostavljamo tri izmed dvaindvajsetih celovečernih filmov – to so Nightborn, Prah in Rose –, ki se v tekmovalnem programu potegujejo za prestižne nagrade – zlatega in srebrne medvede. Prelistali in ogledali pa smo si še nove izdaje leposlovja za otroke, ki so jih prejšnji teden razgrnili pri Mladinski knjigi.
76. mednarodni festival Berlinale ta hip združuje 20.000 filmskih profesionalcev z vsega sveta. Danes izpostavljamo tri izmed dvaindvajsetih celovečernih filmov – to so Nightborn, Prah in Rose –, ki se v tekmovalnem programu potegujejo za prestižne nagrade – zlatega in srebrne medvede. Prelistali in ogledali pa smo si še nove izdaje leposlovja za otroke, ki so jih prejšnji teden razgrnili pri Mladinski knjigi.
Skupina pesozavrov Rdečki in grahozavrom ukrade slastne jagodke, ki so jih hranili za zajtrk. Da bi jih dobili nazaj, se spustijo v divjo bitko igre pepček.
Skupina pesozavrov Rdečki in grahozavrom ukrade slastne jagodke, ki so jih hranili za zajtrk. Da bi jih dobili nazaj, se spustijo v divjo bitko igre pepček.
Az adás témája a farsang. A lendvai ovisok jelmezeket készítettek és karnevált rendeztek az oviban, a lendvai tanulók pedig a háztartási szakkörnél fánkot sütöttek. Tema oddaje je pust. Lendavski vrtčevski otroci so izdelovali maske in organizirali karneval v vrtcu, lendavski osnovnošolci pa so pri gospodinjskem krožku pekli krofe.
Az adás témája a farsang. A lendvai ovisok jelmezeket készítettek és karnevált rendeztek az oviban, a lendvai tanulók pedig a háztartási szakkörnél fánkot sütöttek. Tema oddaje je pust. Lendavski vrtčevski otroci so izdelovali maske in organizirali karneval v vrtcu, lendavski osnovnošolci pa so pri gospodinjskem krožku pekli krofe.