Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Prvomajska Kinoteka: eden najboljših filmov Charlesa Chaplina Brezposelnemu in zlakotnjenemu Potepuhu sledimo v Ameriko, kjer se v obdobju zlate mrzlice kot številni drugi reveži peha za zlatom, a mora za večerjo vseeno kuhati čevlje in žvečiti vezalke. Komedija prekipeva od nepozabnih komičnih peripetij, ki so se vpisale v zgodovino filma in sodobno kulturno zavest. Charles Chaplin je pri snovanju scenarija raziskoval usode zlatokopov. Še posebej ga je pretresla živa kača delavcev, ki so po zlatem stopnišču na prelazu Chillkoot korakali grozljivi usodi naproti. V času snemanja je prebral tudi novico o tragični Donnerjevi odpravi, skupini pionirjev, ki so leta 1846 obtičali v snegu in se zatekli h kanibalizmu. Chaplinova briljantna poteza je bila, da je z nekaj posegi obe tragediji prelevil v komedijo. Pa še osupljiva povezava z današnjimi časi: v Klondike, idealno pribežališče za sleparje, izobčence, kriminalce in grabežljive podjetnike, ki so izkoriščali obupane množice ljudi, se je takrat zatekel tudi dedek trenutnega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Frederick Trump. Med zlato mrzlico je obogatel prav v mestecu Yukon. Sam si ni mazal rok z iskanjem zlata, temveč je za zlatokope odprl "eno najboljših restavracij v mestu" in javno hišo, obogatel pa je tako, da ju je postavil na najboljši možni lokaciji. Chaplinov film današnji svet nagovarja na načine, ki jih še sam ni mogel predvideti. Izvirni naslov: GOLD RUSH / Ameriški film, 1925 / Režija in scenarij: Charles Chaplin / Igrajo: Charles Chaplin, Mack Swain, Tom Murray
Prvomajska Kinoteka: eden najboljših filmov Charlesa Chaplina Brezposelnemu in zlakotnjenemu Potepuhu sledimo v Ameriko, kjer se v obdobju zlate mrzlice kot številni drugi reveži peha za zlatom, a mora za večerjo vseeno kuhati čevlje in žvečiti vezalke. Komedija prekipeva od nepozabnih komičnih peripetij, ki so se vpisale v zgodovino filma in sodobno kulturno zavest. Charles Chaplin je pri snovanju scenarija raziskoval usode zlatokopov. Še posebej ga je pretresla živa kača delavcev, ki so po zlatem stopnišču na prelazu Chillkoot korakali grozljivi usodi naproti. V času snemanja je prebral tudi novico o tragični Donnerjevi odpravi, skupini pionirjev, ki so leta 1846 obtičali v snegu in se zatekli h kanibalizmu. Chaplinova briljantna poteza je bila, da je z nekaj posegi obe tragediji prelevil v komedijo. Pa še osupljiva povezava z današnjimi časi: v Klondike, idealno pribežališče za sleparje, izobčence, kriminalce in grabežljive podjetnike, ki so izkoriščali obupane množice ljudi, se je takrat zatekel tudi dedek trenutnega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Frederick Trump. Med zlato mrzlico je obogatel prav v mestecu Yukon. Sam si ni mazal rok z iskanjem zlata, temveč je za zlatokope odprl "eno najboljših restavracij v mestu" in javno hišo, obogatel pa je tako, da ju je postavil na najboljši možni lokaciji. Chaplinov film današnji svet nagovarja na načine, ki jih še sam ni mogel predvideti. Izvirni naslov: GOLD RUSH / Ameriški film, 1925 / Režija in scenarij: Charles Chaplin / Igrajo: Charles Chaplin, Mack Swain, Tom Murray
Slišali bomo nekatere pesmi, ki upesnjujejo delo, v drugem delu pa se bomo posvetili še delavskim pesmim kot enim izmed pravirov jazzovske glasbe.
Slišali bomo nekatere pesmi, ki upesnjujejo delo, v drugem delu pa se bomo posvetili še delavskim pesmim kot enim izmed pravirov jazzovske glasbe.
Noč 8. novembra 1923 je bila verjetno najpomembnejša prelomnica v zgodovini dvajsetega stoletja. Vstaja v bavarski prestolnici München, ki jo je vodil majhen možakar z brčicami in je s prepričljivim govorjenjem znal razvneti množico v pivnici, je na koncu privedla do političnega zasužnjenja celotnega naroda, najgnusnejših zločinov v stoletju in svetovne vojne. Dokumentarna oddaja pripoveduje napeto zgodbo o tem, kako je ena sama burna noč prinesla posledice, ki jih svet občuti še danes. HITLER'S PUTSCH 1923 – THE BIRTH OF THE NAZI PARTY / Velika Britanija / 2023 / Režija: Dominic Saville, Lyndy Saville
Noč 8. novembra 1923 je bila verjetno najpomembnejša prelomnica v zgodovini dvajsetega stoletja. Vstaja v bavarski prestolnici München, ki jo je vodil majhen možakar z brčicami in je s prepričljivim govorjenjem znal razvneti množico v pivnici, je na koncu privedla do političnega zasužnjenja celotnega naroda, najgnusnejših zločinov v stoletju in svetovne vojne. Dokumentarna oddaja pripoveduje napeto zgodbo o tem, kako je ena sama burna noč prinesla posledice, ki jih svet občuti še danes. HITLER'S PUTSCH 1923 – THE BIRTH OF THE NAZI PARTY / Velika Britanija / 2023 / Režija: Dominic Saville, Lyndy Saville
V drugi seriji risank Minuta v muzeju Rafael, Mona in Nabi vabijo k ogledu del velikanov moderne in sodobne umetnosti, kot so Francis Bacon, Salvador Dalí, Marc Chagall in številni drugi. Ob tem pa otroke spodbujajo, da tudi sami spregovorijo o umetnosti na svoj način, brez pravih in napačnih zamisli, brez pravih in napačnih odgovorov, samo s pravico izraziti svoje mnenje – in morda tega naučiti tudi odrasle.
V drugi seriji risank Minuta v muzeju Rafael, Mona in Nabi vabijo k ogledu del velikanov moderne in sodobne umetnosti, kot so Francis Bacon, Salvador Dalí, Marc Chagall in številni drugi. Ob tem pa otroke spodbujajo, da tudi sami spregovorijo o umetnosti na svoj način, brez pravih in napačnih zamisli, brez pravih in napačnih odgovorov, samo s pravico izraziti svoje mnenje – in morda tega naučiti tudi odrasle.
V drugi seriji risank Minuta v muzeju Rafael, Mona in Nabi vabijo k ogledu del velikanov moderne in sodobne umetnosti, kot so Francis Bacon, Salvador Dalí, Marc Chagall in številni drugi. Ob tem pa otroke spodbujajo, da tudi sami spregovorijo o umetnosti na svoj način, brez pravih in napačnih zamisli, brez pravih in napačnih odgovorov, samo s pravico izraziti svoje mnenje – in morda tega naučiti tudi odrasle.
V drugi seriji risank Minuta v muzeju Rafael, Mona in Nabi vabijo k ogledu del velikanov moderne in sodobne umetnosti, kot so Francis Bacon, Salvador Dalí, Marc Chagall in številni drugi. Ob tem pa otroke spodbujajo, da tudi sami spregovorijo o umetnosti na svoj način, brez pravih in napačnih zamisli, brez pravih in napačnih odgovorov, samo s pravico izraziti svoje mnenje – in morda tega naučiti tudi odrasle.
V drugi seriji risank Minuta v muzeju Rafael, Mona in Nabi vabijo k ogledu del velikanov moderne in sodobne umetnosti, kot so Francis Bacon, Salvador Dalí, Marc Chagall in številni drugi. Ob tem pa otroke spodbujajo, da tudi sami spregovorijo o umetnosti na svoj način, brez pravih in napačnih zamisli, brez pravih in napačnih odgovorov, samo s pravico izraziti svoje mnenje – in morda tega naučiti tudi odrasle.
V drugi seriji risank Minuta v muzeju Rafael, Mona in Nabi vabijo k ogledu del velikanov moderne in sodobne umetnosti, kot so Francis Bacon, Salvador Dalí, Marc Chagall in številni drugi. Ob tem pa otroke spodbujajo, da tudi sami spregovorijo o umetnosti na svoj način, brez pravih in napačnih zamisli, brez pravih in napačnih odgovorov, samo s pravico izraziti svoje mnenje – in morda tega naučiti tudi odrasle.
V prvomajski oddaji praznujemo delo in delavce, pa ne le delavcev tega sveta, temveč tudi delavce resnične in filmske zgodovine. Prav slednjo je Charles Chaplin zaznamoval z nekaterimi najbolj ikoničnimi podobami Delavca – tistega, ki se v Modernih časih ujame v brezčutno kolesje stroja in se po naključju znajde na čelu revolucije; ter onega, ki se v Zlati mrzlici pridruži kači zlatokopov in koraka naproti grozljivi usodi. O prvomajskih motivih v Chaplinovem opusu se pogovarjamo s filozofom mag. Cirilom Oberstarjem.
V prvomajski oddaji praznujemo delo in delavce, pa ne le delavcev tega sveta, temveč tudi delavce resnične in filmske zgodovine. Prav slednjo je Charles Chaplin zaznamoval z nekaterimi najbolj ikoničnimi podobami Delavca – tistega, ki se v Modernih časih ujame v brezčutno kolesje stroja in se po naključju znajde na čelu revolucije; ter onega, ki se v Zlati mrzlici pridruži kači zlatokopov in koraka naproti grozljivi usodi. O prvomajskih motivih v Chaplinovem opusu se pogovarjamo s filozofom mag. Cirilom Oberstarjem.
V drugi seriji risank Minuta v muzeju Rafael, Mona in Nabi vabijo k ogledu del velikanov moderne in sodobne umetnosti, kot so Francis Bacon, Salvador Dalí, Marc Chagall in številni drugi. Ob tem pa otroke spodbujajo, da tudi sami spregovorijo o umetnosti na svoj način, brez pravih in napačnih zamisli, brez pravih in napačnih odgovorov, samo s pravico izraziti svoje mnenje – in morda tega naučiti tudi odrasle.
V drugi seriji risank Minuta v muzeju Rafael, Mona in Nabi vabijo k ogledu del velikanov moderne in sodobne umetnosti, kot so Francis Bacon, Salvador Dalí, Marc Chagall in številni drugi. Ob tem pa otroke spodbujajo, da tudi sami spregovorijo o umetnosti na svoj način, brez pravih in napačnih zamisli, brez pravih in napačnih odgovorov, samo s pravico izraziti svoje mnenje – in morda tega naučiti tudi odrasle.
Kakšna sta zapuščina in vpliv najbolj znanih pesmi upora? To je glasba, prežeta z močnimi sporočili, ki osvetljuje pomembna družbena vprašanja in kliče k spremembam. Boj proti rasnemu ločevanju in nasilju je zaznamovala pesem ameriške legende Nine Simone – Mississippi Goddam. Skladba irskega ustvarjalca Hozierja – Take me to Church – govori o svobodni spolni usmerjenosti. Proti vojni in jedrskemu spopadu se je zavzela britanska skupina Frankie goes to Hollywood s pesmijo Two Tribes. Upor zoper okoljsko in podnebno brezbrižnost je spodbudil slovitega ameriškega glasbenika Marvina Gaya, da je na začetku 70. let prejšnjega stoletja napisal Mercy Mercy Me (The Ecology). V 80. letih pa se je svet povezal v boju proti apartheidu v Južni Afriki s pesmijo britanskega avtorja Jerryja Dammersa – Free Nelson Mandela. Avtorji dokumentarne oddaje Odmev upora raziščejo, kaj tem skladbam še danes, po več desetletjih od nastanka, daje moč. THE SOUND OF PROTEST / ZDA / 2024 / Režija: Siobhan Logue
Kakšna sta zapuščina in vpliv najbolj znanih pesmi upora? To je glasba, prežeta z močnimi sporočili, ki osvetljuje pomembna družbena vprašanja in kliče k spremembam. Boj proti rasnemu ločevanju in nasilju je zaznamovala pesem ameriške legende Nine Simone – Mississippi Goddam. Skladba irskega ustvarjalca Hozierja – Take me to Church – govori o svobodni spolni usmerjenosti. Proti vojni in jedrskemu spopadu se je zavzela britanska skupina Frankie goes to Hollywood s pesmijo Two Tribes. Upor zoper okoljsko in podnebno brezbrižnost je spodbudil slovitega ameriškega glasbenika Marvina Gaya, da je na začetku 70. let prejšnjega stoletja napisal Mercy Mercy Me (The Ecology). V 80. letih pa se je svet povezal v boju proti apartheidu v Južni Afriki s pesmijo britanskega avtorja Jerryja Dammersa – Free Nelson Mandela. Avtorji dokumentarne oddaje Odmev upora raziščejo, kaj tem skladbam še danes, po več desetletjih od nastanka, daje moč. THE SOUND OF PROTEST / ZDA / 2024 / Režija: Siobhan Logue
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Na valovih humorja se tokrat zibljemo s kratko zgodbo, ki ni samo humorna, ampak se navezuje tudi na praznik dela – govori o nečem, česar marsikdo še dandanes ne šteje za pravo delo. Kdor si torej drzne reči, da pisanje ni delo, temu avtorica današnje zgodbe Mateja Perpar odgovarja humorno, pa tudi resno, že z naslovom: Pisanje je resna stvar. Interpret Uroš Potočnik, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2016.
Na valovih humorja se tokrat zibljemo s kratko zgodbo, ki ni samo humorna, ampak se navezuje tudi na praznik dela – govori o nečem, česar marsikdo še dandanes ne šteje za pravo delo. Kdor si torej drzne reči, da pisanje ni delo, temu avtorica današnje zgodbe Mateja Perpar odgovarja humorno, pa tudi resno, že z naslovom: Pisanje je resna stvar. Interpret Uroš Potočnik, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2016.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Kraška vas Vrtača med obema vojna pripada italijanski oblasti, a njeni domačini se složno upirajo poitalijančevanju. Vaško življenje dodobra razburka prihod razigrane Hedvike iz Milana, ki sproži vrsto ljubezenskih zapletov, sporov in nesporazumov. Vdovec Štefuc, ki je bil poročen dvakrat, s sestrama, s katerima ima po dva otroka, bi rad poročil še tretjo sestro – a je ta že obljubljena drugemu. Vaščani zdravorazumsko razrešijo zmešnjavo: s Štefucem naj se poroči Hedvika. Lahkotna romantična komedija v režiji enega naših največjih filmskih režiserjev je bila posneta v vasi Podnanos. Bila je digitalno obnovljena in kot takšna prvič prikazana leta 2021. Z digitalno obnovo so očistili in izboljšali sliko ter zvok, klasiko pa ohranili za prihodnje generacije. Izvirni naslov: TISTEGA LEPEGA DNE / Slovenski film, 1962 / Režija: France Štiglic / Scenarij: Andrej Hieng in France Štiglic po noveli Cirila Kosmača / Igrajo: Duša Počkaj, Bert Sotlar, Arnold Tovornik, Jože Zupan, Angelca Hlebce, Lojze Potokar, Lojze Rozman, Silva Danilova, Metka Bučar, Zlatko Šugman
Kraška vas Vrtača med obema vojna pripada italijanski oblasti, a njeni domačini se složno upirajo poitalijančevanju. Vaško življenje dodobra razburka prihod razigrane Hedvike iz Milana, ki sproži vrsto ljubezenskih zapletov, sporov in nesporazumov. Vdovec Štefuc, ki je bil poročen dvakrat, s sestrama, s katerima ima po dva otroka, bi rad poročil še tretjo sestro – a je ta že obljubljena drugemu. Vaščani zdravorazumsko razrešijo zmešnjavo: s Štefucem naj se poroči Hedvika. Lahkotna romantična komedija v režiji enega naših največjih filmskih režiserjev je bila posneta v vasi Podnanos. Bila je digitalno obnovljena in kot takšna prvič prikazana leta 2021. Z digitalno obnovo so očistili in izboljšali sliko ter zvok, klasiko pa ohranili za prihodnje generacije. Izvirni naslov: TISTEGA LEPEGA DNE / Slovenski film, 1962 / Režija: France Štiglic / Scenarij: Andrej Hieng in France Štiglic po noveli Cirila Kosmača / Igrajo: Duša Počkaj, Bert Sotlar, Arnold Tovornik, Jože Zupan, Angelca Hlebce, Lojze Potokar, Lojze Rozman, Silva Danilova, Metka Bučar, Zlatko Šugman
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Domače in tuje elektronske novosti ter enourna mešanica pretežno avtorske elektronike mehiškega dvojca dualité, ki ga sestavljata Daniel Etienne in Alure. 01. Bobby Nourmand, Motip White, ACUA - We Coexist (CamelPhat Remix) (When Stars Align) 02. Morixo ft. Tasty Lopez - The Emotion (Second Phase) 03. Alan Dixon & Mojave Grey - Gravity (Armada) 04. BTS with SUGA - SWIM (Melodic Techno Remix) (BIGHIT Music) 05. Charly Jordan - Locked Down (Charly Jordan) 06. ZHU & THEY - 5STARRR (Broke Records) 07. Moojo ft. Amadi Blue - Bring That Heat (CALAMAR) 08. MOGUAI x Jan Blomqvist - Sympathy For The Devil 09. Yousef & Kuuda - Love And Hope (CIRCUS) 10. Jan Kincl - Lights Out (Cycle Records) 11. Gianni Romano, THEMBA, MHE - The Thrill Is Gone (d:vision) 12. Human Family - Switch (Our House Online) 13. Dancing Balloon - Happiest Day Of My Life 14. N2N & MNTRA ft. Modern Lover - Indie (Funkshway) 15. Beltran x The Flirts - Passion (ALTRA MODA)
Domače in tuje elektronske novosti ter enourna mešanica pretežno avtorske elektronike mehiškega dvojca dualité, ki ga sestavljata Daniel Etienne in Alure. 01. Bobby Nourmand, Motip White, ACUA - We Coexist (CamelPhat Remix) (When Stars Align) 02. Morixo ft. Tasty Lopez - The Emotion (Second Phase) 03. Alan Dixon & Mojave Grey - Gravity (Armada) 04. BTS with SUGA - SWIM (Melodic Techno Remix) (BIGHIT Music) 05. Charly Jordan - Locked Down (Charly Jordan) 06. ZHU & THEY - 5STARRR (Broke Records) 07. Moojo ft. Amadi Blue - Bring That Heat (CALAMAR) 08. MOGUAI x Jan Blomqvist - Sympathy For The Devil 09. Yousef & Kuuda - Love And Hope (CIRCUS) 10. Jan Kincl - Lights Out (Cycle Records) 11. Gianni Romano, THEMBA, MHE - The Thrill Is Gone (d:vision) 12. Human Family - Switch (Our House Online) 13. Dancing Balloon - Happiest Day Of My Life 14. N2N & MNTRA ft. Modern Lover - Indie (Funkshway) 15. Beltran x The Flirts - Passion (ALTRA MODA)
Ob prazniku dela so prebivalce marsikje po državi prebudile prvomajske budnice, čez dan pa so sledili organizirani pohodi in raznovrstna druženja na prostem, na katerih so sindikalisti napovedali obrambo delavskih pravic in socialne države ter pozivali k enotnosti. S poslanicami so se oglasili najvišji predstavniki države.
Ob prazniku dela so prebivalce marsikje po državi prebudile prvomajske budnice, čez dan pa so sledili organizirani pohodi in raznovrstna druženja na prostem, na katerih so sindikalisti napovedali obrambo delavskih pravic in socialne države ter pozivali k enotnosti. S poslanicami so se oglasili najvišji predstavniki države.
Pod umetniškim vodstvom harmonikarja in skladatelja Janeza Dovča od leta 2008 deluje raznovrstna zasedba izvrstnih glasbenikov pod imenom Sounds of Slovenia, ki predstavlja slovensko ljudsko in pesniško izročilo v sodobnih in živih priredbah. Ob koncu leta 2025 je v polni dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani zazvenel njihov novi celovečerni koncert z naslovom Zemlja, iz tebe se dotikam vsega. Poklanja se naravi, Zemlji in njenim zvočnim koreninam s prepletanjem starodavnih ljudskih napevov in slovenske poezije v sodobno ustvarjalnost. Zasedba Sounds of Slovenia je na odru gostila izjemne umetnike: ženski vokalni duet Beročka, sopranistko Ireno Preda, violinistko in kantavtorico Lauro Krajnc, performerja, plesalca in pevca Žigana Krajnčana ter kantavtorja, priznanega poustvarjalca istrske glasbene dediščine Rudija Bučarja. Spremljajte bogat preplet zvokov, vse od izvornega večglasnega ljudskega petja, vsestranske harmonike, številnih zvočil in dud do klasično obarvane zvočne kulise ob spremljavi violine in orgel, ter jazzovsko in sodobno obarvane kantavtorske poezije in plesa.
Pod umetniškim vodstvom harmonikarja in skladatelja Janeza Dovča od leta 2008 deluje raznovrstna zasedba izvrstnih glasbenikov pod imenom Sounds of Slovenia, ki predstavlja slovensko ljudsko in pesniško izročilo v sodobnih in živih priredbah. Ob koncu leta 2025 je v polni dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani zazvenel njihov novi celovečerni koncert z naslovom Zemlja, iz tebe se dotikam vsega. Poklanja se naravi, Zemlji in njenim zvočnim koreninam s prepletanjem starodavnih ljudskih napevov in slovenske poezije v sodobno ustvarjalnost. Zasedba Sounds of Slovenia je na odru gostila izjemne umetnike: ženski vokalni duet Beročka, sopranistko Ireno Preda, violinistko in kantavtorico Lauro Krajnc, performerja, plesalca in pevca Žigana Krajnčana ter kantavtorja, priznanega poustvarjalca istrske glasbene dediščine Rudija Bučarja. Spremljajte bogat preplet zvokov, vse od izvornega večglasnega ljudskega petja, vsestranske harmonike, številnih zvočil in dud do klasično obarvane zvočne kulise ob spremljavi violine in orgel, ter jazzovsko in sodobno obarvane kantavtorske poezije in plesa.
Curata e condotta da Luisa Antoni, Quarta di copertina è una trasmissione, di TV Koper Capodistria che si occupa di editoria a largo spettro. Le puntate presentano ospiti in studio e servizi su libri, festival letterari, filosofici, psicologici e giornalistici e musica. Ne sono ospiti scrittori, organizzatori, editori, intellettuali, bibliotecari e librai e storici. Quarta di copertina je oddaja TV Koper Capodistria, ki se ukvarja z založništvom, z novostmi knjižnega trga, z literarnimi in novinarskimi festivali in z glasbo. Njena urednica in voditeljica je Luisa Antoni, ki v koprskem televizijskem studiu 3 gosti pisatelje, organizatorje, založnike, intelektualce, knjižničarje in knjigotržce ter zgodovinarje.
Curata e condotta da Luisa Antoni, Quarta di copertina è una trasmissione, di TV Koper Capodistria che si occupa di editoria a largo spettro. Le puntate presentano ospiti in studio e servizi su libri, festival letterari, filosofici, psicologici e giornalistici e musica. Ne sono ospiti scrittori, organizzatori, editori, intellettuali, bibliotecari e librai e storici. Quarta di copertina je oddaja TV Koper Capodistria, ki se ukvarja z založništvom, z novostmi knjižnega trga, z literarnimi in novinarskimi festivali in z glasbo. Njena urednica in voditeljica je Luisa Antoni, ki v koprskem televizijskem studiu 3 gosti pisatelje, organizatorje, založnike, intelektualce, knjižničarje in knjigotržce ter zgodovinarje.
V drugi seriji risank Minuta v muzeju Rafael, Mona in Nabi vabijo k ogledu del velikanov moderne in sodobne umetnosti, kot so Francis Bacon, Salvador Dalí, Marc Chagall in številni drugi. Ob tem pa otroke spodbujajo, da tudi sami spregovorijo o umetnosti na svoj način, brez pravih in napačnih zamisli, brez pravih in napačnih odgovorov, samo s pravico izraziti svoje mnenje – in morda tega naučiti tudi odrasle.
V drugi seriji risank Minuta v muzeju Rafael, Mona in Nabi vabijo k ogledu del velikanov moderne in sodobne umetnosti, kot so Francis Bacon, Salvador Dalí, Marc Chagall in številni drugi. Ob tem pa otroke spodbujajo, da tudi sami spregovorijo o umetnosti na svoj način, brez pravih in napačnih zamisli, brez pravih in napačnih odgovorov, samo s pravico izraziti svoje mnenje – in morda tega naučiti tudi odrasle.
Kviz Joker predstavlja enega tekmovalca v bitki z 12 vprašanji in zagotavlja napeto igro vzponov in padcev. Voditelj kviza je Mario Galunič. V kvizu Joker se bo predstavil Drago Jan z Bleda. Programerski tehnik je tik pred upokojitvijo, a ostaja aktiven in pomaga pri domačem turizmu. Rad ima šport – košarko rekreativno igra že 40 let. Organizira celo vaške piknike in z njimi krepi medsosedske odnose, sodeluje tudi v turističnem društvu. Navdušujeta ga lokalna zgodovina in gorenjska narodna noša, ki bi si jo z morebitnim dobitkom rad kupil. Kot sotekmovalec bo ob njem stal njegov sin Domen Jan, vprašanje za dodatnega jokerja pa mu bo zastavila Alenka Marinič, voditeljica oddaje Kaj dogaja? Režija: Marjan Kučej, posneto po licenci: Global Agency.
Kviz Joker predstavlja enega tekmovalca v bitki z 12 vprašanji in zagotavlja napeto igro vzponov in padcev. Voditelj kviza je Mario Galunič. V kvizu Joker se bo predstavil Drago Jan z Bleda. Programerski tehnik je tik pred upokojitvijo, a ostaja aktiven in pomaga pri domačem turizmu. Rad ima šport – košarko rekreativno igra že 40 let. Organizira celo vaške piknike in z njimi krepi medsosedske odnose, sodeluje tudi v turističnem društvu. Navdušujeta ga lokalna zgodovina in gorenjska narodna noša, ki bi si jo z morebitnim dobitkom rad kupil. Kot sotekmovalec bo ob njem stal njegov sin Domen Jan, vprašanje za dodatnega jokerja pa mu bo zastavila Alenka Marinič, voditeljica oddaje Kaj dogaja? Režija: Marjan Kučej, posneto po licenci: Global Agency.
V Portretih Slovencev po svetu predstavljamo robotika dr. Dejana Pangerčiča. Želja po ustvarjanju, podjetništvu in mreženju ga je s posavskega podeželja v študentskih letih vodila v svet - najprej v Nemčijo, približno desetletje je delal tudi v Silicijevi dolini. Z ženo in tremi otroki (vsi govorijo slovensko) zdaj živi na Portugalskem. Rojak je solastnik podjetja Apex.ai, ki razvija programsko opremo za samovozeča vozila ter navdušenec nad košarko. Tudi prek tega športa, ki ga želi razvijati kot družinski posel, krepi vezi z domovino.
V Portretih Slovencev po svetu predstavljamo robotika dr. Dejana Pangerčiča. Želja po ustvarjanju, podjetništvu in mreženju ga je s posavskega podeželja v študentskih letih vodila v svet - najprej v Nemčijo, približno desetletje je delal tudi v Silicijevi dolini. Z ženo in tremi otroki (vsi govorijo slovensko) zdaj živi na Portugalskem. Rojak je solastnik podjetja Apex.ai, ki razvija programsko opremo za samovozeča vozila ter navdušenec nad košarko. Tudi prek tega športa, ki ga želi razvijati kot družinski posel, krepi vezi z domovino.
10 Til’ Midnight dopolnjuje zdaj že štiristavčno albumsko sekcijo, ki jo legendarni raper jemlje kar iz rokava. To pomeni, da Snoop Dogg krepi odkupljeno in tako na novo obujeno svojo lastno založniško znamko Death Row. Nekaj stvari je g-funkovsko patinastih, nekaj zabavno progresivnih. Zamisel Snoop Dogga z eno potezo pritegniti več generacij hiphop navijačev je na mestu, izvedba je pohvalna, odposlana sporočila pa so snoopovsko značilno mehko-zafrkantska. Pred svojim velikim koncertom Galerijo razsvetli tudi Masayah. Z novimi songi pa praznično petkovo hiphop revijo zaznamujejo še Rod Wave, Kidwild, Leotrix ter plejada znancev izpred tedna, dveh ali treh, začenši s Thundercatom, Central Ceejem, Swae Leejem in Wesleyjem Josephom. In še predvajalna lista: 1. ROD WAVE – Feed The Streets 2. SNOOP DOGG – Lied 2 U 3. SWAE LEE FT. FRENCH MONTANA – Suitcase 4. CENTRAL CEE FT. A2ANTI – Maka 5. WESLEY JOSEPH – Pluto Baby 6. SNOOP DOGG – Stop Counting My Poccets 7. ROCHELLE JORDAN – Sweet Sensation 8. LEOTRIX FT. DASSIM – Lost 9. SAMMY VIRJI FT. UNKNOWN T – Roads Roulette 10. MASAYAH – Oprosti 11. SNOOP DOGG – Slide Off 12. VENNA – Prophet 13. KIDWILD FT. NEMZZ – TNT 14. WAGON CHRIST – This 15. THUNDERCAT FT. MAC MILLER – She Knows Too Much 16. SNOOP DOGG – 17 Rules 17. SOELA – Lost In The Fog
10 Til’ Midnight dopolnjuje zdaj že štiristavčno albumsko sekcijo, ki jo legendarni raper jemlje kar iz rokava. To pomeni, da Snoop Dogg krepi odkupljeno in tako na novo obujeno svojo lastno založniško znamko Death Row. Nekaj stvari je g-funkovsko patinastih, nekaj zabavno progresivnih. Zamisel Snoop Dogga z eno potezo pritegniti več generacij hiphop navijačev je na mestu, izvedba je pohvalna, odposlana sporočila pa so snoopovsko značilno mehko-zafrkantska. Pred svojim velikim koncertom Galerijo razsvetli tudi Masayah. Z novimi songi pa praznično petkovo hiphop revijo zaznamujejo še Rod Wave, Kidwild, Leotrix ter plejada znancev izpred tedna, dveh ali treh, začenši s Thundercatom, Central Ceejem, Swae Leejem in Wesleyjem Josephom. In še predvajalna lista: 1. ROD WAVE – Feed The Streets 2. SNOOP DOGG – Lied 2 U 3. SWAE LEE FT. FRENCH MONTANA – Suitcase 4. CENTRAL CEE FT. A2ANTI – Maka 5. WESLEY JOSEPH – Pluto Baby 6. SNOOP DOGG – Stop Counting My Poccets 7. ROCHELLE JORDAN – Sweet Sensation 8. LEOTRIX FT. DASSIM – Lost 9. SAMMY VIRJI FT. UNKNOWN T – Roads Roulette 10. MASAYAH – Oprosti 11. SNOOP DOGG – Slide Off 12. VENNA – Prophet 13. KIDWILD FT. NEMZZ – TNT 14. WAGON CHRIST – This 15. THUNDERCAT FT. MAC MILLER – She Knows Too Much 16. SNOOP DOGG – 17 Rules 17. SOELA – Lost In The Fog
Po drugi svetovni vojni je Slovenija v okviru Jugoslavije doživela obsežno družbeno, politično in gospodarsko preobrazbo. V tem procesu je delo žensk postalo ključen element obnove države, modernizacije in gradnje socialistične družbe. Medtem ko je bilo po prvi svetovni vojni žensko delo zunaj doma pogosto razumljeno kot začasno, je po letu 1945 postalo simbol napredka in družbenega razvoja.Socialistična oblast je spodbujala zaposlovanje žensk, njihovo politično udejstvovanje ter vključevanje v sindikate, delavske svete in organizacije, kot je AFŽ. Ženske so leta 1945 dobile volilno pravico, ustava pa jim je zagotovila formalno enakopravnost, vključno z načelom enakega plačila za enako delo ter socialno zaščito. Sistem varstva mater je bil razmeroma napreden tudi v mednarodnem merilu, zato so se ženske množično zaposlovale. Kljub modernizaciji pa so se ohranjale tudi tradicionalne oblike ženskega dela. Značilen primer so perice iz okolice Ljubljane, ki so še dolgo opravljale težko fizično delo pranja perila za mestne družine. Njihovo delo ni bilo le pomemben vir dohodka, temveč jim je prinašalo tudi določen družbeni ugled. Hkrati pa je ostajalo vpeto v tradicionalne vzorce, saj so delo opravljale doma in bile še naprej podvržene družinskemu nadzoru. Ob tem so bile perice tudi pomembne prenašalke kulturnih vsebin, saj so z rednimi stiki z mestom v vaško okolje prinašale novice, navade in novosti. Ena ključnih napetosti tega obdobja je bila razlika med formalno enakopravnostjo in dejanskim položajem žensk, ki so še naprej nosile glavno breme gospodinjskega dela in skrbi za družino. Pomemben vidik emancipacije žensk je predstavljal tudi prosti čas ter kulturno-umetniško udejstvovanje. Vendar je bila ta udeležba pogosto omejena zaradi pomanjkanja časa, dvojne obremenitve in vztrajanja patriarhalnih norm, zlasti na podeželju, kjer javno nastopanje žensk ni bilo vedno družbeno sprejeto. Nekaj podbnosti je sicer bilo s kapitalističnimi državami, kjer so poskušali uvajati načelo enakopravnosti, vendar so se v praksi ohranjale plačne razlike, precej večja je bila negotovost zaposlitve žensk, predvsem mater .... Celotno obdobje zgodnjega socializma tako zaznamuje dvojnost: na eni strani napredek na področju pravic, zaposlovanja in javne vloge žensk, na drugi strani pa vztrajanje tradicionalnih družbenih vlog in neenakosti. Žensko delo – tako plačano kot neplačano – je bilo ključno za modernizacijo družbe, hkrati pa razkriva razkorak med ideološkimi cilji enakosti in vsakdanjo realnostjo žensk.
Po drugi svetovni vojni je Slovenija v okviru Jugoslavije doživela obsežno družbeno, politično in gospodarsko preobrazbo. V tem procesu je delo žensk postalo ključen element obnove države, modernizacije in gradnje socialistične družbe. Medtem ko je bilo po prvi svetovni vojni žensko delo zunaj doma pogosto razumljeno kot začasno, je po letu 1945 postalo simbol napredka in družbenega razvoja.Socialistična oblast je spodbujala zaposlovanje žensk, njihovo politično udejstvovanje ter vključevanje v sindikate, delavske svete in organizacije, kot je AFŽ. Ženske so leta 1945 dobile volilno pravico, ustava pa jim je zagotovila formalno enakopravnost, vključno z načelom enakega plačila za enako delo ter socialno zaščito. Sistem varstva mater je bil razmeroma napreden tudi v mednarodnem merilu, zato so se ženske množično zaposlovale. Kljub modernizaciji pa so se ohranjale tudi tradicionalne oblike ženskega dela. Značilen primer so perice iz okolice Ljubljane, ki so še dolgo opravljale težko fizično delo pranja perila za mestne družine. Njihovo delo ni bilo le pomemben vir dohodka, temveč jim je prinašalo tudi določen družbeni ugled. Hkrati pa je ostajalo vpeto v tradicionalne vzorce, saj so delo opravljale doma in bile še naprej podvržene družinskemu nadzoru. Ob tem so bile perice tudi pomembne prenašalke kulturnih vsebin, saj so z rednimi stiki z mestom v vaško okolje prinašale novice, navade in novosti. Ena ključnih napetosti tega obdobja je bila razlika med formalno enakopravnostjo in dejanskim položajem žensk, ki so še naprej nosile glavno breme gospodinjskega dela in skrbi za družino. Pomemben vidik emancipacije žensk je predstavljal tudi prosti čas ter kulturno-umetniško udejstvovanje. Vendar je bila ta udeležba pogosto omejena zaradi pomanjkanja časa, dvojne obremenitve in vztrajanja patriarhalnih norm, zlasti na podeželju, kjer javno nastopanje žensk ni bilo vedno družbeno sprejeto. Nekaj podbnosti je sicer bilo s kapitalističnimi državami, kjer so poskušali uvajati načelo enakopravnosti, vendar so se v praksi ohranjale plačne razlike, precej večja je bila negotovost zaposlitve žensk, predvsem mater .... Celotno obdobje zgodnjega socializma tako zaznamuje dvojnost: na eni strani napredek na področju pravic, zaposlovanja in javne vloge žensk, na drugi strani pa vztrajanje tradicionalnih družbenih vlog in neenakosti. Žensko delo – tako plačano kot neplačano – je bilo ključno za modernizacijo družbe, hkrati pa razkriva razkorak med ideološkimi cilji enakosti in vsakdanjo realnostjo žensk.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Top 17 je ena najstarejših glasbenih lestvic saj je na Radiu Maribor že od leta 1985. Sestavljena je iz desetih domačih in sedmih tujih uspešnic tedna, tedensko pa predstavimo še dve novosti in se pogovarjamo z glasbeniki. Premierno je na sporedu v petek ob 19.uri - ponovitev je v sredo ob 20.uri.
Top 17 je ena najstarejših glasbenih lestvic saj je na Radiu Maribor že od leta 1985. Sestavljena je iz desetih domačih in sedmih tujih uspešnic tedna, tedensko pa predstavimo še dve novosti in se pogovarjamo z glasbeniki. Premierno je na sporedu v petek ob 19.uri - ponovitev je v sredo ob 20.uri.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Petkovo srečanje z Rončelom prinaša imena, kot so Joey De Francesco, Joe Sample, Michael Landau, Jean-Paul Borel, Omar Hakim, Al Foster, Don Alias in drugi slavni bobnarji. In za konec praznične oddaje: Mister Pastorius Marcusa Millerja z Milesom Davisom.
Petkovo srečanje z Rončelom prinaša imena, kot so Joey De Francesco, Joe Sample, Michael Landau, Jean-Paul Borel, Omar Hakim, Al Foster, Don Alias in drugi slavni bobnarji. In za konec praznične oddaje: Mister Pastorius Marcusa Millerja z Milesom Davisom.
Enkratna priložnost, otroci! Nocoj se v oddaji Lahko noč, otroci! lahko naučite osnov žabjega jezika … Pripovedujeta: Janez Hočevar Rifle in Majda Potokar. Avtor literarnega dela: Gvido Tartalja. Avtor prevoda: Ivan Minatti. Režiserka: Rosanda Sajko. Mojstrica zvoka: Metka Rojc. Posneto v studiu 02 Radiotelevizije Ljubljana 1981.
Enkratna priložnost, otroci! Nocoj se v oddaji Lahko noč, otroci! lahko naučite osnov žabjega jezika … Pripovedujeta: Janez Hočevar Rifle in Majda Potokar. Avtor literarnega dela: Gvido Tartalja. Avtor prevoda: Ivan Minatti. Režiserka: Rosanda Sajko. Mojstrica zvoka: Metka Rojc. Posneto v studiu 02 Radiotelevizije Ljubljana 1981.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno kompozicijo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture ter se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015 Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno kompozicijo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture ter se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015 Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026
Potem ko so sinoči po Sloveniji zagoreli kresovi, so marsikje po Sloveniji prebivalce zjutraj prebudile prvomajske budnice, ki jim na praznik dela sledijo organizirani pohodi v več krajih in raznovrstna druženja na prostem. Sindikalisti pa so napovedali obrambo delavskih pravic in socialne države ter pozivali k enotnosti. S poslanicami so se oglasili najvišji predstavniki države. Drugi poudarki: - Iran z novim predlogom za končanje vojne. - V ZDA po blokadi odobrili financiranje ministrstva za domovinsko varnost. - Lekarne zaradi pomanjkanja farmacevtov vse težje najdejo kader.
Potem ko so sinoči po Sloveniji zagoreli kresovi, so marsikje po Sloveniji prebivalce zjutraj prebudile prvomajske budnice, ki jim na praznik dela sledijo organizirani pohodi v več krajih in raznovrstna druženja na prostem. Sindikalisti pa so napovedali obrambo delavskih pravic in socialne države ter pozivali k enotnosti. S poslanicami so se oglasili najvišji predstavniki države. Drugi poudarki: - Iran z novim predlogom za končanje vojne. - V ZDA po blokadi odobrili financiranje ministrstva za domovinsko varnost. - Lekarne zaradi pomanjkanja farmacevtov vse težje najdejo kader.
Na travniku v Logu pod Mangartom danes ni več skoraj nobene sledi, a tam je kratek čas stala džamija, ki jo je leta 1917 postavila avstro-ogrska vojska za potrebe bošnjaških vojakov na soški fronti. Ta praznina pa je še danes polna pomenov, ki bodo v ospredju letošnje slovenske predstavitve na 61. Beneškem bienalu sodobne umetnosti. Skupina Nonument se namreč s projektom Zvočna sled nevidne hiše posveča zgodbi te stavbe, ki je stala le nekaj mesecev, vendar njena sled odpira vprašanja spomina ter politične, verske in teritorialne zgodovine. Pri projektu so med drugimi sodelovali znanstvena svetovalka Anja Zalta, kustosinja Nataša Petrešin-Bachelez, skladatelj Gašper Torkar, vokalna skupina Vokum in Irena Z. Tomažin; komisarka pa je Martina Vovk, direktorica Moderne galerije. Kot poudarjajo avtorji, bo instalacija vzpostavila kontemplativen prostor poslušanja, ki povezuje preteklost in sedanjost ter razpira prepletenost religije, politike in vojne, obenem pa odprla vprašanja o nevidnih strukturah kolektivnega spomina in spreminjajočih se identitetah evropskih muslimanskih skupnosti. Projekt so v pogovoru predstavili Nika Grabar, Miloš Kosec in Neja Tomšič, ki so skupaj z Martinom Bricljem Barago člani skupine Nonument.
Na travniku v Logu pod Mangartom danes ni več skoraj nobene sledi, a tam je kratek čas stala džamija, ki jo je leta 1917 postavila avstro-ogrska vojska za potrebe bošnjaških vojakov na soški fronti. Ta praznina pa je še danes polna pomenov, ki bodo v ospredju letošnje slovenske predstavitve na 61. Beneškem bienalu sodobne umetnosti. Skupina Nonument se namreč s projektom Zvočna sled nevidne hiše posveča zgodbi te stavbe, ki je stala le nekaj mesecev, vendar njena sled odpira vprašanja spomina ter politične, verske in teritorialne zgodovine. Pri projektu so med drugimi sodelovali znanstvena svetovalka Anja Zalta, kustosinja Nataša Petrešin-Bachelez, skladatelj Gašper Torkar, vokalna skupina Vokum in Irena Z. Tomažin; komisarka pa je Martina Vovk, direktorica Moderne galerije. Kot poudarjajo avtorji, bo instalacija vzpostavila kontemplativen prostor poslušanja, ki povezuje preteklost in sedanjost ter razpira prepletenost religije, politike in vojne, obenem pa odprla vprašanja o nevidnih strukturah kolektivnega spomina in spreminjajočih se identitetah evropskih muslimanskih skupnosti. Projekt so v pogovoru predstavili Nika Grabar, Miloš Kosec in Neja Tomšič, ki so skupaj z Martinom Bricljem Barago člani skupine Nonument.
Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
Čas je za novo igro Besedolova. Udeležence tekmovanja POPRI tudi tokrat čaka izziv pravih besed, hitrega razmišljanja in lov na pravo finalno geslo in denarno nagrado. Skozi besedne izzive jih vodi Ana Maria Mitić.
Čas je za novo igro Besedolova. Udeležence tekmovanja POPRI tudi tokrat čaka izziv pravih besed, hitrega razmišljanja in lov na pravo finalno geslo in denarno nagrado. Skozi besedne izzive jih vodi Ana Maria Mitić.
Film Jaz sem Frenk je zgodba o dveh bratih, ki s svojim načinom življenja in dojemanjem družbene stvarnosti predstavljata razcepljenost poosamosvojitvene Slovenije. Nepričakovana dediščina po umrlem očetu sproži spor med Frenkom, upornikom, ki še vedno prisega na socialistične vrednote in njegovim bratom Branetom, tipičnim post-tranzicijskim tajkunom. Medtem, ko Frenk raziskuje izvor denarja, ki si ga je pokojni oče kot eden vidnih osamosvojiteljev prisvojil z raznimi sumljivimi posli, želi Brane priti do denarja s pomočjo odvetnikov in mreže očetovih »prijateljev«, ki jim niso tuje niti mafijske metode. Branetova žena Ines, ki je v resnici ves čas ljubila Frenka, se znova znajde med bratoma. Režija: Metod Pevec / V glavnih vlogah: Janez Škof, Valter Dragan, Katarina Čas, Mojca Partljič, Mojca Ribič, Silva Čušin, Radko Polič in drugi.
Film Jaz sem Frenk je zgodba o dveh bratih, ki s svojim načinom življenja in dojemanjem družbene stvarnosti predstavljata razcepljenost poosamosvojitvene Slovenije. Nepričakovana dediščina po umrlem očetu sproži spor med Frenkom, upornikom, ki še vedno prisega na socialistične vrednote in njegovim bratom Branetom, tipičnim post-tranzicijskim tajkunom. Medtem, ko Frenk raziskuje izvor denarja, ki si ga je pokojni oče kot eden vidnih osamosvojiteljev prisvojil z raznimi sumljivimi posli, želi Brane priti do denarja s pomočjo odvetnikov in mreže očetovih »prijateljev«, ki jim niso tuje niti mafijske metode. Branetova žena Ines, ki je v resnici ves čas ljubila Frenka, se znova znajde med bratoma. Režija: Metod Pevec / V glavnih vlogah: Janez Škof, Valter Dragan, Katarina Čas, Mojca Partljič, Mojca Ribič, Silva Čušin, Radko Polič in drugi.
Na kolesarski dirki po Romandiji, v francosko govorečem delu Švice, je bila včeraj razgibana etapa s krajšimi klanci. Od danes do nedelje pa bodo sledile gorske etape, ki bodo odločale o zmagovalcu. V oddaji podrobneje še o pripravah slovenskih hokejistov na prihajajoče svetovno prvenstvo. Risi so prvi del prijateljskih tekem odigrali na Poljskem, od tega tedna pa treninge nadaljujejo na Bledu.
Na kolesarski dirki po Romandiji, v francosko govorečem delu Švice, je bila včeraj razgibana etapa s krajšimi klanci. Od danes do nedelje pa bodo sledile gorske etape, ki bodo odločale o zmagovalcu. V oddaji podrobneje še o pripravah slovenskih hokejistov na prihajajoče svetovno prvenstvo. Risi so prvi del prijateljskih tekem odigrali na Poljskem, od tega tedna pa treninge nadaljujejo na Bledu.
RASTLINE ZA SLABOVIDNE Sebastjan Lipar, nekdanji dijak Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, je po mnogih letih obiskal tamkajšnji velik park. Ta ne služi le didaktičnim namenom, pač pa je v njem tudi nekaj kotičkov za slepe in slabovidne. Mednje nas popelje učitelj Emil Špes. SPOMIN NA DIŠEČE CVETOVE Po kilometer dolgi terapevtski sprehajalni poti v Arboretumu Volčji Potok se sprehajamo z Matejo Račevski. Prilagojena je osebam z demenco, zato je poudarek na vonju in tipu, ki izzivata naše najgloblje zakopane spomine. Z GAIO NA OBISKU PRI GOSPE ANICI S klubom Gaia smo obiskali vitalno Anico Bračko v Kidričevem. Njen zelenjavni vrt je urejen, sadni je v cvetju, v rastlinjaku pa so že pripravljene gredice za plodovke. NEKAJ TULIPANOV ŠE CVETI Za kralja cvetlic v Mozirskem gaju so ob 90. rojstnem dnevu okronali slavljenca, Jožeta Skornška. Je eden od idejnih vodij parka, ki so ga za javnost odprli pred 48. leti, ko so pripravili prvo jugoslovansko razstavo tulipanov. Te se gospod Jože še dobro spominja...
RASTLINE ZA SLABOVIDNE Sebastjan Lipar, nekdanji dijak Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, je po mnogih letih obiskal tamkajšnji velik park. Ta ne služi le didaktičnim namenom, pač pa je v njem tudi nekaj kotičkov za slepe in slabovidne. Mednje nas popelje učitelj Emil Špes. SPOMIN NA DIŠEČE CVETOVE Po kilometer dolgi terapevtski sprehajalni poti v Arboretumu Volčji Potok se sprehajamo z Matejo Račevski. Prilagojena je osebam z demenco, zato je poudarek na vonju in tipu, ki izzivata naše najgloblje zakopane spomine. Z GAIO NA OBISKU PRI GOSPE ANICI S klubom Gaia smo obiskali vitalno Anico Bračko v Kidričevem. Njen zelenjavni vrt je urejen, sadni je v cvetju, v rastlinjaku pa so že pripravljene gredice za plodovke. NEKAJ TULIPANOV ŠE CVETI Za kralja cvetlic v Mozirskem gaju so ob 90. rojstnem dnevu okronali slavljenca, Jožeta Skornška. Je eden od idejnih vodij parka, ki so ga za javnost odprli pred 48. leti, ko so pripravili prvo jugoslovansko razstavo tulipanov. Te se gospod Jože še dobro spominja...
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
V kuharski seriji "Okusi Slovenije" bomo v družbi kuharja Manuela Časarja spoznali slovensko kulinariko na povsem nov način. V 11 epizodah bo Manuel predstavil tradicionalne jedi iz različnih slovenskih pokrajin, pripravil pa jih bo na svoj, sodoben način. Tako bomo Prekmurje spoznali skozi repo, dodole in prekmursko gibanico, Štajersko skozi kislo juho in pohorsko omleto, Dolenjsko skozi matevž in belokranjsko pogačo. Notranjska bo predstavljena z orehovo potico in štruklji, Gorenjska pa z ajdovo kašo, kranjsko klobaso in blejsko kremno rezino. Primorska si bo zaslužila posebno zgodbo skozi pripravo idrijskih žlikrofov z drobljencem in jote. Priprava tradicionalnih jedi na moderen način je najboljši način, da pristna slovenska kuhinja prevzame nove generacije.
V kuharski seriji "Okusi Slovenije" bomo v družbi kuharja Manuela Časarja spoznali slovensko kulinariko na povsem nov način. V 11 epizodah bo Manuel predstavil tradicionalne jedi iz različnih slovenskih pokrajin, pripravil pa jih bo na svoj, sodoben način. Tako bomo Prekmurje spoznali skozi repo, dodole in prekmursko gibanico, Štajersko skozi kislo juho in pohorsko omleto, Dolenjsko skozi matevž in belokranjsko pogačo. Notranjska bo predstavljena z orehovo potico in štruklji, Gorenjska pa z ajdovo kašo, kranjsko klobaso in blejsko kremno rezino. Primorska si bo zaslužila posebno zgodbo skozi pripravo idrijskih žlikrofov z drobljencem in jote. Priprava tradicionalnih jedi na moderen način je najboljši način, da pristna slovenska kuhinja prevzame nove generacije.
V naslednji dobri uri bomo predvajali posnetke, ki so nastali 15. februarja letos v Veliki dvorani Romunskega ateneja v Bukarešti. Tam sta se predstavila violinist Valerij Sokolov in pianistka Maria Diana Petrache. Z uvodno »Skladbo v obliki Habanere« Maurica Ravela sta glasbenika nadaljevala z Ravelom in njegovo »Sonato za violino in klavir št. 2 v G-duru«. Kot tretja je zazvenela »Sonata za violino in klavir št. 3 v a-molu, op. 25« Georga Enescuja, sledila je »Sonata za violino in klavir št. 3 v a-molu, op. 108« Johannsa Brahmsa. Recital bomo sklenili s »Tzigane« Maurica Ravela.
V naslednji dobri uri bomo predvajali posnetke, ki so nastali 15. februarja letos v Veliki dvorani Romunskega ateneja v Bukarešti. Tam sta se predstavila violinist Valerij Sokolov in pianistka Maria Diana Petrache. Z uvodno »Skladbo v obliki Habanere« Maurica Ravela sta glasbenika nadaljevala z Ravelom in njegovo »Sonato za violino in klavir št. 2 v G-duru«. Kot tretja je zazvenela »Sonata za violino in klavir št. 3 v a-molu, op. 25« Georga Enescuja, sledila je »Sonata za violino in klavir št. 3 v a-molu, op. 108« Johannsa Brahmsa. Recital bomo sklenili s »Tzigane« Maurica Ravela.
Prvomajski Infodrom začenjamo s kresom. Vsako leto ga prižgejo tudi na Sladki Gori, zato smo se z mladimi v Infogromu pogovarjali o pripravah. Podrobno pod lupo smo razložili, kaj je delo, z učenci iz OŠ Frana Albrehta v Kamniku pa smo govorili o sadikah in vrtičkanju, začela se je namreč sezona del na vrtu. Obiskali smo mlade kamnoske na OŠ Dutovlje in preverili, kaj klešejo v apnenec. Ob svetovnem dnevu plesa pa smo se družili s plesalkami Plesnega kluba Zebra.
Prvomajski Infodrom začenjamo s kresom. Vsako leto ga prižgejo tudi na Sladki Gori, zato smo se z mladimi v Infogromu pogovarjali o pripravah. Podrobno pod lupo smo razložili, kaj je delo, z učenci iz OŠ Frana Albrehta v Kamniku pa smo govorili o sadikah in vrtičkanju, začela se je namreč sezona del na vrtu. Obiskali smo mlade kamnoske na OŠ Dutovlje in preverili, kaj klešejo v apnenec. Ob svetovnem dnevu plesa pa smo se družili s plesalkami Plesnega kluba Zebra.
Prvomajski Infodrom začenjamo s kresom. Vsako leto ga prižgejo tudi na Sladki Gori, zato smo se z mladimi v Infogromu pogovarjali o pripravah. Podrobno pod lupo smo razložili, kaj je delo, z učenci iz OŠ Frana Albrehta v Kamniku pa smo govorili o sadikah in vrtičkanju, začela se je namreč sezona del na vrtu. Obiskali smo mlade kamnoseke na OŠ Dutovlje in preverili, kaj klešejo v apnenec. Ob svetovnem dnevu plesa pa smo se družili s plesalkami Plesnega kluba Zebra.
Prvomajski Infodrom začenjamo s kresom. Vsako leto ga prižgejo tudi na Sladki Gori, zato smo se z mladimi v Infogromu pogovarjali o pripravah. Podrobno pod lupo smo razložili, kaj je delo, z učenci iz OŠ Frana Albrehta v Kamniku pa smo govorili o sadikah in vrtičkanju, začela se je namreč sezona del na vrtu. Obiskali smo mlade kamnoseke na OŠ Dutovlje in preverili, kaj klešejo v apnenec. Ob svetovnem dnevu plesa pa smo se družili s plesalkami Plesnega kluba Zebra.
Ko opazovalec ptic na polju izgubi svojo piščalko, so ovce navdušene. Jon z novo igračko zabava čredo. Ko pa piščalko pogoltne, ga navdušenje mine.
Ko opazovalec ptic na polju izgubi svojo piščalko, so ovce navdušene. Jon z novo igračko zabava čredo. Ko pa piščalko pogoltne, ga navdušenje mine.