Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Plavček ali barjanska žaba je najmanjša prava žaba v Sloveniji. Ime je dobila po tem, ker samci ob drstitvi običajno rjavo kožo spremenijo v svetlo modro. Pavček običajno zraste do šest centimetrov – samci pa so še manjši. Poleg velikosti ga lahko prepoznamo tudi po tem, da ima mlečno bel ali rumenkast trebuh. Plavčki živijo v nižinskem območju do nadmorske višine 260 metrov, zato jih pri nas najdemo predvsem v severovzhodni in jugovzhodni Sloveniji, kjer so dom našli na močvirskih travnikih in v mlakah, kjer se v plitvi vodi razmnožujejo in odlagajo mreste. Žabe se drstijo na začetku pomladi. Ta čas je v kamero ujel Jože Herman, z besedo pa ga je opisal novinar Stane Sušnik, ki sta obiskala mrtvico pri Petanjcih. Prispevek iz TV Dnevnika 19. marca 2001.
Plavček ali barjanska žaba je najmanjša prava žaba v Sloveniji. Ime je dobila po tem, ker samci ob drstitvi običajno rjavo kožo spremenijo v svetlo modro. Pavček običajno zraste do šest centimetrov – samci pa so še manjši. Poleg velikosti ga lahko prepoznamo tudi po tem, da ima mlečno bel ali rumenkast trebuh. Plavčki živijo v nižinskem območju do nadmorske višine 260 metrov, zato jih pri nas najdemo predvsem v severovzhodni in jugovzhodni Sloveniji, kjer so dom našli na močvirskih travnikih in v mlakah, kjer se v plitvi vodi razmnožujejo in odlagajo mreste. Žabe se drstijo na začetku pomladi. Ta čas je v kamero ujel Jože Herman, z besedo pa ga je opisal novinar Stane Sušnik, ki sta obiskala mrtvico pri Petanjcih. Prispevek iz TV Dnevnika 19. marca 2001.
Martin Bajželj že več kot 15 let deluje na Statističnem uradu Republike Slovenije, med drugim je zadolžen predvsem za komuniciranje z javnostjo, kar mu odlično uspeva, saj je SURS v zadnjem obdobju znan po zanimivem in duhovitem sporočanju podatkov. Vabljeni k poslušanju.
Martin Bajželj že več kot 15 let deluje na Statističnem uradu Republike Slovenije, med drugim je zadolžen predvsem za komuniciranje z javnostjo, kar mu odlično uspeva, saj je SURS v zadnjem obdobju znan po zanimivem in duhovitem sporočanju podatkov. Vabljeni k poslušanju.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Starodavni grški mit o Orfeju in Evridiki je v sodobni interpretaciji ustvarjalcev mlajše generacije, režiserja Jana Krmelja, avtorice libreta in pesnice Urše Majcen ter skladatelja Saša Vollmaierja zaživel v popolnoma drugačni podobi, kot so ga upodabljale številne klasične postavitve. Vsi trije so skupaj z igralci Mestnega gledališča ljubljanskega, ki jih spremljajo plesalci En Knap Group, spregovorili o temeljni dilemi mita, Orfejevem pogledu nazaj, ki pogubi Evridiko. Perspektiva poetične in multimedijske uprizoritve je popolnoma drugačna: današnja Evridika je osvobojena, ima lastno voljo in se odloča sama. Več o tem v pogovorih z ustvarjalci v oddaji Umetnost igre avtorice Marjane Ravnjak.
Starodavni grški mit o Orfeju in Evridiki je v sodobni interpretaciji ustvarjalcev mlajše generacije, režiserja Jana Krmelja, avtorice libreta in pesnice Urše Majcen ter skladatelja Saša Vollmaierja zaživel v popolnoma drugačni podobi, kot so ga upodabljale številne klasične postavitve. Vsi trije so skupaj z igralci Mestnega gledališča ljubljanskega, ki jih spremljajo plesalci En Knap Group, spregovorili o temeljni dilemi mita, Orfejevem pogledu nazaj, ki pogubi Evridiko. Perspektiva poetične in multimedijske uprizoritve je popolnoma drugačna: današnja Evridika je osvobojena, ima lastno voljo in se odloča sama. Več o tem v pogovorih z ustvarjalci v oddaji Umetnost igre avtorice Marjane Ravnjak.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Letos mineva 70. let od smrti slovenskega pesnika Frana Ellerja. Rodil se je avgusta 1873 v Mariji na Zilji. Študiral je zgodovino, zemljepis, slavistiko in pravo na Dunaju, iz prava je tudi doktoriral in po raznih finančnih službah predaval na pravni fakulteti v Ljubljani. Ellerjeva poezija je po obliki in vsebini tradicionalna, realistična in impresionistična, medtem ko so bili njegovi estetski nazori moderni; uprl se je dogmatski estetiki in enostransko filozofskemu oziroma ideološkemu pojmovanju književnosti in drugih umetnosti. Interpret Boris Juh, režiserka Elza Rituper, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, urednika oddaje Tadeja Krečič Scholten in Matej Juh. Produkcija 2003.
Letos mineva 70. let od smrti slovenskega pesnika Frana Ellerja. Rodil se je avgusta 1873 v Mariji na Zilji. Študiral je zgodovino, zemljepis, slavistiko in pravo na Dunaju, iz prava je tudi doktoriral in po raznih finančnih službah predaval na pravni fakulteti v Ljubljani. Ellerjeva poezija je po obliki in vsebini tradicionalna, realistična in impresionistična, medtem ko so bili njegovi estetski nazori moderni; uprl se je dogmatski estetiki in enostransko filozofskemu oziroma ideološkemu pojmovanju književnosti in drugih umetnosti. Interpret Boris Juh, režiserka Elza Rituper, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, urednika oddaje Tadeja Krečič Scholten in Matej Juh. Produkcija 2003.
Ob 10. obletnici smrti pesnika in esejista Aleša Debeljaka je pri LUD Šerpi izšel ponatis dela Minute strahu. Bili smo tudi na razstavi v mariborski Kibli z naslovom Umetnost iz kovčka. V Kočevju pa so odprli razstavo Klavdija Slubana, enega v svetu najbolj uveljavljenih fotografov slovenskega rodu, z naslovom Peglezen in bič.
Ob 10. obletnici smrti pesnika in esejista Aleša Debeljaka je pri LUD Šerpi izšel ponatis dela Minute strahu. Bili smo tudi na razstavi v mariborski Kibli z naslovom Umetnost iz kovčka. V Kočevju pa so odprli razstavo Klavdija Slubana, enega v svetu najbolj uveljavljenih fotografov slovenskega rodu, z naslovom Peglezen in bič.
Televizijski biografski film posnet po knjižni biografiji z naslovom Senza manette (»Brez lisic« v prostem prevodu), avtorja Franca Califana in Pierluigija Diacia. Film pripoveduje življenjsko zgodbo o pevcu Califanu, ki se ga je prijel vzdevek Kalif in njegovem intenzivnem odnosu do glasbe in mojstrovinah, ki jih je napisal, recimo za Ornello Valoni in Mio Martini. Potem so tu še temačna leta, ko je bil v zaporu in prijateljeval z milanskim podzemljem … Vse pa se je zanj začelo v začetku šestdesetih let v Neaplju, ko je v znamenitem lokalu Kit Kat spoznal Eduarda Vianella … CALIFANO/ ITA / 2024 / TV Režija: Alessandro Angelini / Scenarij: Isabella Aguilar, Guido Iuculano / Igrajo: Leo Gassman, Valeria Bono, Andrea Ceravolo, Angelica Cinquantini, Angelo Donato Colombo, Carolina D'Alatri, Giampiero De Concilio, Jacopo Dragonetti, Sofia Vittoria Renzi in drugi …
Televizijski biografski film posnet po knjižni biografiji z naslovom Senza manette (»Brez lisic« v prostem prevodu), avtorja Franca Califana in Pierluigija Diacia. Film pripoveduje življenjsko zgodbo o pevcu Califanu, ki se ga je prijel vzdevek Kalif in njegovem intenzivnem odnosu do glasbe in mojstrovinah, ki jih je napisal, recimo za Ornello Valoni in Mio Martini. Potem so tu še temačna leta, ko je bil v zaporu in prijateljeval z milanskim podzemljem … Vse pa se je zanj začelo v začetku šestdesetih let v Neaplju, ko je v znamenitem lokalu Kit Kat spoznal Eduarda Vianella … CALIFANO/ ITA / 2024 / TV Režija: Alessandro Angelini / Scenarij: Isabella Aguilar, Guido Iuculano / Igrajo: Leo Gassman, Valeria Bono, Andrea Ceravolo, Angelica Cinquantini, Angelo Donato Colombo, Carolina D'Alatri, Giampiero De Concilio, Jacopo Dragonetti, Sofia Vittoria Renzi in drugi …
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Vizionarji iz Silicijeve doline niso spremenili le tehnologije, preoblikovali so tudi politiko. Dokumentarna oddaja raziskuje vpliv tako imenovane PayPal mafije – Elona Muska, Petra Thiela in Davida Sacksa – ter razkriva, kako so njihova prepričanja, algoritmi in neizmerno bogastvo Donaldu Trumpu tlakovali pot v Belo hišo. Povsod – od Starbasa, Muskovega futurističnega mesta sredi teksaške puščave, do političnih mrež Washingtona – lahko opazimo, kako na presečišču ideologije in inovacij nastaja nova struktura in se oblikujejo nova pravila moči. Zdaj ko nam razvoj umetne inteligence uhaja iz rok, se poraja tudi vprašanje, ali niso tehnološki mogotci tudi krojači prihodnosti človeštva, ne le ameriške politike. TRUMP AND THE TECH TITANS / Velika Britanija / 2025 / Režija: Matthew Hill
Vizionarji iz Silicijeve doline niso spremenili le tehnologije, preoblikovali so tudi politiko. Dokumentarna oddaja raziskuje vpliv tako imenovane PayPal mafije – Elona Muska, Petra Thiela in Davida Sacksa – ter razkriva, kako so njihova prepričanja, algoritmi in neizmerno bogastvo Donaldu Trumpu tlakovali pot v Belo hišo. Povsod – od Starbasa, Muskovega futurističnega mesta sredi teksaške puščave, do političnih mrež Washingtona – lahko opazimo, kako na presečišču ideologije in inovacij nastaja nova struktura in se oblikujejo nova pravila moči. Zdaj ko nam razvoj umetne inteligence uhaja iz rok, se poraja tudi vprašanje, ali niso tehnološki mogotci tudi krojači prihodnosti človeštva, ne le ameriške politike. TRUMP AND THE TECH TITANS / Velika Britanija / 2025 / Režija: Matthew Hill
Evropska komisija je danes predstavila petletno strategijo za upravljanje migracij in prvo strategijo o vizumski politiki. Ta v naslednjih petih letih med drugim predvideva več deportacij in več sodelovanja z državami zunaj meja povezave. Slovenija bo v solidarnostni sklad za upravljanje migracij prispevala milijon 800 tisoč evrov, s tem pa se bo izognila sprejemu migrantov iz bolj obremenjenih držav člani.
Evropska komisija je danes predstavila petletno strategijo za upravljanje migracij in prvo strategijo o vizumski politiki. Ta v naslednjih petih letih med drugim predvideva več deportacij in več sodelovanja z državami zunaj meja povezave. Slovenija bo v solidarnostni sklad za upravljanje migracij prispevala milijon 800 tisoč evrov, s tem pa se bo izognila sprejemu migrantov iz bolj obremenjenih držav člani.
ARTElier è arte, cultura, costume e società. Ogni settimana mostre, eventi e ospiti in studio, che vi faranno conoscere da vicino questo mondo. ARTElier je umetnost, kultura, običaji in družba. Vsak teden razstave, dogodki in gostje v studiu.
ARTElier è arte, cultura, costume e società. Ogni settimana mostre, eventi e ospiti in studio, che vi faranno conoscere da vicino questo mondo. ARTElier je umetnost, kultura, običaji in družba. Vsak teden razstave, dogodki in gostje v studiu.
Predvajali smo celovečerni igrani film V leru (1999, 88 min.) v produkciji RTV Slovenija in soprodukciji z E-motion film. Film je sproti komentiral njegov režiser Janez Burger, pogovor z njim je vodil moderator večera, režiser Miha Hočevar. Študent Dizi, stara bajta, živi svoje uživaško in brezdelno življenje v študentskem domu: na dnevnem redu so popivanje, spanje in gledanje televizije. Nekega dne se v njegovo sobo vseli bruc, ki Dizija vrže iz njegovega vsakdanjega ritma. Še več! Z brucem pride tudi Ana, ki je za nameček še noseča. Dizi se mora spopasti z novo situacijo...
Predvajali smo celovečerni igrani film V leru (1999, 88 min.) v produkciji RTV Slovenija in soprodukciji z E-motion film. Film je sproti komentiral njegov režiser Janez Burger, pogovor z njim je vodil moderator večera, režiser Miha Hočevar. Študent Dizi, stara bajta, živi svoje uživaško in brezdelno življenje v študentskem domu: na dnevnem redu so popivanje, spanje in gledanje televizije. Nekega dne se v njegovo sobo vseli bruc, ki Dizija vrže iz njegovega vsakdanjega ritma. Še več! Z brucem pride tudi Ana, ki je za nameček še noseča. Dizi se mora spopasti z novo situacijo...
"Ni več nedotakljivih," pravi premier Robert Golob. Finančna uprava rubi socialno pomoč prekrškarjem. Kaj pa se je tri mesece po smrti Aleša Šutarja zgodilo s preiskavo osumljenca?
"Ni več nedotakljivih," pravi premier Robert Golob. Finančna uprava rubi socialno pomoč prekrškarjem. Kaj pa se je tri mesece po smrti Aleša Šutarja zgodilo s preiskavo osumljenca?
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Uroš Krek (1922–2008) je eden najpomembnejših sodobnih slovenskih skladateljev. Glasbeni dokumentarni film predstavi Kreka kot skladatelja, pedagoga, glasbenega urednika in glasbenonarodopisnega raziskovalca, ki je močno zaznamoval slovensko glasbeno življenje. Med drugim je bil avtor uvodne glasbe za oddajo Slovenska zemlja v pesmi in besedi in uvodne špice RTV Ljubljana. Televizijski portret nam predstavlja Uroša Kreka tudi kot ljubitelja vlakov, donatorja ter velikega ljubitelja narave in okolja. Bil je hudomušen, radoveden in pronicljiv človek s široko razgledanostjo in znanjem in je na sogovornika vedno napravil vtis. O Krekovem življenju in delu v oddaji spregovorijo Jani Golob, Samo Hubad, dr. Matjaž Barbo, Mojca Menart, Andraž Hauptman, Julijan Strajnar, Mirko Ramovš, Uroš Rojko, Alojz Ajdič, Nina Prešiček, Eva Novšak - Houška, Uroš Lajovic in skladateljevi sosedje iz Lesc. Nastopajo tudi Dejan Prešiček, Komorni godalni orkester Akademije za glasbo UL in Mladinski pevski zbor RTV Slovenija. Urednik oddaje Daniel Celarec, scenarista Peter Bizjak in Daniel Celarec, režiser Valentin Pečenko, direktor fotografije in snemalec Uroš Hočevar, strokovni sodelavec dr. Matjaž Barbo, redaktorica oddaje Zarja Zavodnik, mojster montaže Andrej Modic.
Uroš Krek (1922–2008) je eden najpomembnejših sodobnih slovenskih skladateljev. Glasbeni dokumentarni film predstavi Kreka kot skladatelja, pedagoga, glasbenega urednika in glasbenonarodopisnega raziskovalca, ki je močno zaznamoval slovensko glasbeno življenje. Med drugim je bil avtor uvodne glasbe za oddajo Slovenska zemlja v pesmi in besedi in uvodne špice RTV Ljubljana. Televizijski portret nam predstavlja Uroša Kreka tudi kot ljubitelja vlakov, donatorja ter velikega ljubitelja narave in okolja. Bil je hudomušen, radoveden in pronicljiv človek s široko razgledanostjo in znanjem in je na sogovornika vedno napravil vtis. O Krekovem življenju in delu v oddaji spregovorijo Jani Golob, Samo Hubad, dr. Matjaž Barbo, Mojca Menart, Andraž Hauptman, Julijan Strajnar, Mirko Ramovš, Uroš Rojko, Alojz Ajdič, Nina Prešiček, Eva Novšak - Houška, Uroš Lajovic in skladateljevi sosedje iz Lesc. Nastopajo tudi Dejan Prešiček, Komorni godalni orkester Akademije za glasbo UL in Mladinski pevski zbor RTV Slovenija. Urednik oddaje Daniel Celarec, scenarista Peter Bizjak in Daniel Celarec, režiser Valentin Pečenko, direktor fotografije in snemalec Uroš Hočevar, strokovni sodelavec dr. Matjaž Barbo, redaktorica oddaje Zarja Zavodnik, mojster montaže Andrej Modic.
Francoski književnik Romain Rolland, velik humanist v času prve svetovne vojne, je leta 1915 prejel Nobelovo nagrado za obsežen razvojni roman Jean Christophe, bralcem pa se je še bolj priljubil z vitalističnim romanom o dobrodušnem Burgundcu Miklavž Breugnon. A pisateljeva pot do splošnega priznanja je bila kar dolga. Avtorica scenarija Bojana Beltram Kovačevič, prevajalci Silvester Škerl, Karel Dobida, Janko Moder in Vladimir Koch, igralca Lotos Vincenc Šparovec in Kristijan Muck, bralca Lidija Hartman in Aleksander Golja, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič. Režiser Igor Likar. Posneto julija 2012.
Francoski književnik Romain Rolland, velik humanist v času prve svetovne vojne, je leta 1915 prejel Nobelovo nagrado za obsežen razvojni roman Jean Christophe, bralcem pa se je še bolj priljubil z vitalističnim romanom o dobrodušnem Burgundcu Miklavž Breugnon. A pisateljeva pot do splošnega priznanja je bila kar dolga. Avtorica scenarija Bojana Beltram Kovačevič, prevajalci Silvester Škerl, Karel Dobida, Janko Moder in Vladimir Koch, igralca Lotos Vincenc Šparovec in Kristijan Muck, bralca Lidija Hartman in Aleksander Golja, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič. Režiser Igor Likar. Posneto julija 2012.
Vodilni slovenski glasbeniki, ki igrajo v skupini Ensemble.si, se glede na raznolik repertoar predstavljajo v zasedbah godalcev, pihalcev in trobilcev, tokrat predstavljamo godalni sekstet Ensemble.si.
Vodilni slovenski glasbeniki, ki igrajo v skupini Ensemble.si, se glede na raznolik repertoar predstavljajo v zasedbah godalcev, pihalcev in trobilcev, tokrat predstavljamo godalni sekstet Ensemble.si.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
V ciklu repriz ob koncu meseca tokrat poslušate oddajo, posneto 27. aprila leta 2017, ko smo v studiu 13 gostili Vokalno skupino Snežet s Tolminskega.
V ciklu repriz ob koncu meseca tokrat poslušate oddajo, posneto 27. aprila leta 2017, ko smo v studiu 13 gostili Vokalno skupino Snežet s Tolminskega.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Honeggerjeva glasba k filmu Napoleon Abela Gancea iz leta 1927 velja za prvo izvirno filmsko glasbo nasploh. Ustvarjena je kot simfonična spremljava, ki podpira pripoved in razpoloženje filma ter se osredotoča na značaj in notranje stanje glavnega lika, brez izrazitega poveličevanja zgodovinske osebnosti. Glasba se ni v celoti ohranila in danes poznamo predvsem dele oziroma poznejše rekonstrukcije.
Honeggerjeva glasba k filmu Napoleon Abela Gancea iz leta 1927 velja za prvo izvirno filmsko glasbo nasploh. Ustvarjena je kot simfonična spremljava, ki podpira pripoved in razpoloženje filma ter se osredotoča na značaj in notranje stanje glavnega lika, brez izrazitega poveličevanja zgodovinske osebnosti. Glasba se ni v celoti ohranila in danes poznamo predvsem dele oziroma poznejše rekonstrukcije.
Dedku, babici in vnučku pomagajo živali izpuliti repo … Pripoveduje: Boris Kralj. Ruska ljudska. Avtor literarnega dela: Julian Tuwim. Avtor prevoda: Lojze Krakar. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.
Dedku, babici in vnučku pomagajo živali izpuliti repo … Pripoveduje: Boris Kralj. Ruska ljudska. Avtor literarnega dela: Julian Tuwim. Avtor prevoda: Lojze Krakar. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Desetletje od izbruha migrantske krize je Evropska komisija predstavila petletni načrt za upravljanje migracij in prvo strategijo o vizumski politiki. Dokumenta sta namenjena boljši preglednosti in nadzoru nad tem, kdo prihaja v Unijo, kdo se v njej zadržuje in kdo jo mora zapustiti. Države se na to odzivajo različno. Slovenija se je odločila, da raje plača 20 tisoč evrov za vsakega migranta iz kvote, kot da jih sprejme. Druge teme: - V koaliciji zamajana podpora kandidatu za ustavnega sodnika Cirilu Keršmancu. - Po zapletih Triglavski narodni park vendarle dobil novega direktorja. - Janković prebivalcem Štepanjskega naselja obljubil po eno parkirno dovolilnico na stanovanje.
Desetletje od izbruha migrantske krize je Evropska komisija predstavila petletni načrt za upravljanje migracij in prvo strategijo o vizumski politiki. Dokumenta sta namenjena boljši preglednosti in nadzoru nad tem, kdo prihaja v Unijo, kdo se v njej zadržuje in kdo jo mora zapustiti. Države se na to odzivajo različno. Slovenija se je odločila, da raje plača 20 tisoč evrov za vsakega migranta iz kvote, kot da jih sprejme. Druge teme: - V koaliciji zamajana podpora kandidatu za ustavnega sodnika Cirilu Keršmancu. - Po zapletih Triglavski narodni park vendarle dobil novega direktorja. - Janković prebivalcem Štepanjskega naselja obljubil po eno parkirno dovolilnico na stanovanje.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Tokratni gost je najslabši strojnik, nekdanji študent agronomije, kuhar, motorist, asistent režije in glasbenik, ki poje o boljšem svetu in ljubezni. Hamo pravi, da je slab oče, ker nima potrpljenja, da rokenrola danes ni več, saj svetu vlada preveč politične korektnosti, trdi pa tudi, da Rudi Bučar nima nobenega hita.
Tokratni gost je najslabši strojnik, nekdanji študent agronomije, kuhar, motorist, asistent režije in glasbenik, ki poje o boljšem svetu in ljubezni. Hamo pravi, da je slab oče, ker nima potrpljenja, da rokenrola danes ni več, saj svetu vlada preveč politične korektnosti, trdi pa tudi, da Rudi Bučar nima nobenega hita.
Slovenski rokometaši so odigrali zadnjo tekmo skupinskega dela evropskega rokometnega prvenstva. Odbojkarji ACH Volleyja so gostovali v Ankari pri Ziraatu, ki meri na najvišja mesta. V gosteh so igrali tudi košarkarji Olimpije v evropskem pokalu. V Benetke so jiih prišli podpret tudi ljubljanski navijači.
Slovenski rokometaši so odigrali zadnjo tekmo skupinskega dela evropskega rokometnega prvenstva. Odbojkarji ACH Volleyja so gostovali v Ankari pri Ziraatu, ki meri na najvišja mesta. V gosteh so igrali tudi košarkarji Olimpije v evropskem pokalu. V Benetke so jiih prišli podpret tudi ljubljanski navijači.
Ljudje so kovine za zdravljenje uporabljali že dolgo, preden smo poznali bakterije, viruse ali kemijo. Stari Egipčani so z bakrom razkuževali rane in čistili pitno vodo, Grki in Rimljani so uporabljali srebro za razkuževanje in zdravljenje ran, v Indiji so bile kovine del zdravilnih eliksirjev in pripravkov za daljšanje življenja, v Evropi pa je živo srebro stoletja veljalo za čudežno zdravilo za številne bolezni. Šele z razvojem kemije in medicine smo razumeli, da so kovine lahko hkrati zdravilo in strup. Danes jih uporabljamo veliko bolj natančno in varno. Na primer srebrov sulfadiazin v mazilih za zdravljenje opeklin, bizmutove spojine za zdravljenje okužb z bakterijo Helikobakter Pylori in spojine zlata za revmatoidni artritis. Kakšne kovinske spojine pa raziskujejo in bomo uporabljali v prihodnosti?
Ljudje so kovine za zdravljenje uporabljali že dolgo, preden smo poznali bakterije, viruse ali kemijo. Stari Egipčani so z bakrom razkuževali rane in čistili pitno vodo, Grki in Rimljani so uporabljali srebro za razkuževanje in zdravljenje ran, v Indiji so bile kovine del zdravilnih eliksirjev in pripravkov za daljšanje življenja, v Evropi pa je živo srebro stoletja veljalo za čudežno zdravilo za številne bolezni. Šele z razvojem kemije in medicine smo razumeli, da so kovine lahko hkrati zdravilo in strup. Danes jih uporabljamo veliko bolj natančno in varno. Na primer srebrov sulfadiazin v mazilih za zdravljenje opeklin, bizmutove spojine za zdravljenje okužb z bakterijo Helikobakter Pylori in spojine zlata za revmatoidni artritis. Kakšne kovinske spojine pa raziskujejo in bomo uporabljali v prihodnosti?
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Henry Purcell se je rodil v londonskem Westminstru in je prvo glasbeno izobrazbo dobil v zboru kraljeve kapele. Večino svojega, le 36 let trajajočega življenja je preživel v Londonu. Komponiral je za operni oder, za cerkev, gledališče ter tako za kraljevske mecene kot ljubiteljske glasbenike.
Henry Purcell se je rodil v londonskem Westminstru in je prvo glasbeno izobrazbo dobil v zboru kraljeve kapele. Večino svojega, le 36 let trajajočega življenja je preživel v Londonu. Komponiral je za operni oder, za cerkev, gledališče ter tako za kraljevske mecene kot ljubiteljske glasbenike.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Pri založbi Nika je nedavno izšla spominska izdaja vseh plošč legendarne skupine buldožer, paket z naslovom 'Lik i dijelo', ki je glasbenim sladokuscem na voljo od tega tedna. Če ste morda bolj ljubitelji filma, posebno evropskega – v Ljubljani potekajo dnevi poljskega filma. Letošnja edicija je posvečena 100. obletnici rojstva režiserja Andrzeja Wajde. Na programu Ars nacionalnega radia bodo nocoj premierno predvajali radijsko igro Zora po koncu zgodovine, tretji del slovensko-italijanske trilogije Nezmožni umreti, s čimer zaključujejo celoletno sodelovanje z Evropsko prestolnico kulture 2025 Nova Gorica - Gorica. Glasbeno kuliso oddaji dajejo štiri komadi iz štirih albumov skupine Buldožer, izbor je Armando Šturman pospremil z zgornjim naslovom.
Pri založbi Nika je nedavno izšla spominska izdaja vseh plošč legendarne skupine buldožer, paket z naslovom 'Lik i dijelo', ki je glasbenim sladokuscem na voljo od tega tedna. Če ste morda bolj ljubitelji filma, posebno evropskega – v Ljubljani potekajo dnevi poljskega filma. Letošnja edicija je posvečena 100. obletnici rojstva režiserja Andrzeja Wajde. Na programu Ars nacionalnega radia bodo nocoj premierno predvajali radijsko igro Zora po koncu zgodovine, tretji del slovensko-italijanske trilogije Nezmožni umreti, s čimer zaključujejo celoletno sodelovanje z Evropsko prestolnico kulture 2025 Nova Gorica - Gorica. Glasbeno kuliso oddaji dajejo štiri komadi iz štirih albumov skupine Buldožer, izbor je Armando Šturman pospremil z zgornjim naslovom.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Slovenija danes, regionalne novice
V novi oddaji Televizije Slovenija bomo z dopisniki po Sloveniji temeljito in vsebinsko predstavljali lokalno problematiko. Pojasnili bomo dileme lokalnih skupnosti in iskali rešitve za razvoj slovenskih občin.
V novi oddaji Televizije Slovenija bomo z dopisniki po Sloveniji temeljito in vsebinsko predstavljali lokalno problematiko. Pojasnili bomo dileme lokalnih skupnosti in iskali rešitve za razvoj slovenskih občin.
Zadnji dve leti se število nedovoljenih prehodov meje pri nas zmanjšuje. Kljub temu vprašanje migracij še vedno ostaja zelo aktualno. Pri upravljanju migracij se tako v Sloveniji kot tudi na ravni Evropske unije obetajo obsežne spremembe. Junija letos bo namreč v celoti začel veljati evropski pakt o migracijah in azilu, ki med drugim prinaša obvezno solidarnost med članicami Unije ter hitrejše in učinkovitejše azilne postopke. Kako se Slovenija pripravlja na izvajanje pakta o migracija in azilu? Kakšne spremembe prinaša pakt? Kako je s tujci, ki pri nas ostajajo? Kako uspešno se vključujejo v našo družbo? Odgovori v tokratni oddaji Studio ob 17.00. Gostje: Matej Torkar, generalni direktor direktorata za migracije na ministrstvu za notranje zadeve; Katarina Štrukelj, direktorica Urada za oskrbo in integracijo migrantov; Franci Zlatar, izvršni direktor Slovenske filantropije; Miha Blažič, predstavnik Ambasade Rog.
Zadnji dve leti se število nedovoljenih prehodov meje pri nas zmanjšuje. Kljub temu vprašanje migracij še vedno ostaja zelo aktualno. Pri upravljanju migracij se tako v Sloveniji kot tudi na ravni Evropske unije obetajo obsežne spremembe. Junija letos bo namreč v celoti začel veljati evropski pakt o migracijah in azilu, ki med drugim prinaša obvezno solidarnost med članicami Unije ter hitrejše in učinkovitejše azilne postopke. Kako se Slovenija pripravlja na izvajanje pakta o migracija in azilu? Kakšne spremembe prinaša pakt? Kako je s tujci, ki pri nas ostajajo? Kako uspešno se vključujejo v našo družbo? Odgovori v tokratni oddaji Studio ob 17.00. Gostje: Matej Torkar, generalni direktor direktorata za migracije na ministrstvu za notranje zadeve; Katarina Štrukelj, direktorica Urada za oskrbo in integracijo migrantov; Franci Zlatar, izvršni direktor Slovenske filantropije; Miha Blažič, predstavnik Ambasade Rog.
V zadnjem delu serije Sue prispe na Kitajsko, ki jo je mrzlično hitenje v sodobnost najbolj zaznamovalo. Pot jo vodi iz tropskega Junana, kjer živijo Dajci, za katere je voda sveta, do hribovitih pobočij, na katerih Ainijci pridelujejo čaj pu erh. Turizem v te kraje sicer prinaša denar in napredek, vendar tudi spodjeda tradicionalno kulturo, gradnja cest in jezov pa pušča neizbrisne sledi na pokrajini. Sue pot konča na Tibetanski planoti, kjer obišče rejce jakov in samostan ob izviru Mekonga. The Mekong River with Sue Perkins / Režija: Vicky Hinners / BBC 2014 / Združeno kraljestvo
V zadnjem delu serije Sue prispe na Kitajsko, ki jo je mrzlično hitenje v sodobnost najbolj zaznamovalo. Pot jo vodi iz tropskega Junana, kjer živijo Dajci, za katere je voda sveta, do hribovitih pobočij, na katerih Ainijci pridelujejo čaj pu erh. Turizem v te kraje sicer prinaša denar in napredek, vendar tudi spodjeda tradicionalno kulturo, gradnja cest in jezov pa pušča neizbrisne sledi na pokrajini. Sue pot konča na Tibetanski planoti, kjer obišče rejce jakov in samostan ob izviru Mekonga. The Mekong River with Sue Perkins / Režija: Vicky Hinners / BBC 2014 / Združeno kraljestvo
Pianistka Neža Tovšak je svojo glasbeno pot začela na Glasbeni šoli Fran Korun Koželjski Velenje pri Manji Gošnik Vovk, nato pa se je vpisala na Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana v razred Sijavuša Gadžijeva. Na Akademiji za glasbo je njen profesor Ruben Dalibaltayan. Na svoji umetniški poti se je udeležila številnih državnih in mednarodnih tekmovanj, solistično in v duu, sodeluje v številnih komornih zasedbah ter redno nastopa tako solistično kot tudi v vlogi komorne glasbenice. Katero glasbo pri tem najraje izvaja, bo povedala sama, ob pogovoru pa bomo poslušali tudi prvi stavek Rahmaninovega prvega klavirskega koncerta, za izvedbo katerega je prejela študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo. ALEKSANDER SKRJABIN: FANTAZIJA V H-MOLU, OP. 28 Klavir: NEŽA TOVŠAK SERGEJ RAHMANINOV: KONCERT ZA KLAVIR IN ORKESTER ŠT. 1 V FIS-MOLU, OP. 1 - 1. VIVACE – MODERATO Klavir: NEŽA TOVŠAK, SIMFONIČNI ORKESTER SNG MARIBOR, dirigent: MIHA ROGINA
Pianistka Neža Tovšak je svojo glasbeno pot začela na Glasbeni šoli Fran Korun Koželjski Velenje pri Manji Gošnik Vovk, nato pa se je vpisala na Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana v razred Sijavuša Gadžijeva. Na Akademiji za glasbo je njen profesor Ruben Dalibaltayan. Na svoji umetniški poti se je udeležila številnih državnih in mednarodnih tekmovanj, solistično in v duu, sodeluje v številnih komornih zasedbah ter redno nastopa tako solistično kot tudi v vlogi komorne glasbenice. Katero glasbo pri tem najraje izvaja, bo povedala sama, ob pogovoru pa bomo poslušali tudi prvi stavek Rahmaninovega prvega klavirskega koncerta, za izvedbo katerega je prejela študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo. ALEKSANDER SKRJABIN: FANTAZIJA V H-MOLU, OP. 28 Klavir: NEŽA TOVŠAK SERGEJ RAHMANINOV: KONCERT ZA KLAVIR IN ORKESTER ŠT. 1 V FIS-MOLU, OP. 1 - 1. VIVACE – MODERATO Klavir: NEŽA TOVŠAK, SIMFONIČNI ORKESTER SNG MARIBOR, dirigent: MIHA ROGINA
Med bitko s snežnimi kepami Rdečka in grahozavri iz zimskega spanja po nesreči prebudijo malega kivimamuta. Najprej ga morajo pošteno utruditi, da bo lahko spet zaspal.
Med bitko s snežnimi kepami Rdečka in grahozavri iz zimskega spanja po nesreči prebudijo malega kivimamuta. Najprej ga morajo pošteno utruditi, da bo lahko spet zaspal.
Kako daleč so starši pripravljeni iti, da bi rešili svojo hčer pred motnjo hranjenja, je eno izmed vprašanj filma Olma Omerzuja Nehvaležna bitja. Premierno so ga predvajali v Kinodvoru, gre pa za zgodbo o družini, razpeti med krivdo in zanikanjem. V oddaji tudi o premieri radijske igre Zora po koncu zgodovine. S tretjim delom trilogije Nezmožni umreti program Ars končuje celoletno sodelovanje z Evropsko prestolnico kulture Nova Gorica – Gorica 2025.
Kako daleč so starši pripravljeni iti, da bi rešili svojo hčer pred motnjo hranjenja, je eno izmed vprašanj filma Olma Omerzuja Nehvaležna bitja. Premierno so ga predvajali v Kinodvoru, gre pa za zgodbo o družini, razpeti med krivdo in zanikanjem. V oddaji tudi o premieri radijske igre Zora po koncu zgodovine. S tretjim delom trilogije Nezmožni umreti program Ars končuje celoletno sodelovanje z Evropsko prestolnico kulture Nova Gorica – Gorica 2025.
Uprizoritev socialnega romana v komornem, intimnem branju in premišljenih uprizoritvenih rešitvah poglobljeno razmišlja o razrednem sramu, neizbežnosti revščine in izgubi dostojanstva, ki se fizično in psihično zažre v posameznico in posameznika. Režija: Jernej Lorenci Vokal: Pipa Lorenci in Marlo Črnac Avtor glasbe in asistent režiserja: Žiga Hren Scenografija: Branko Hojnik Kostumografija: Belinda Radulović Igrata: Tamara Avguštin in Gregor Zorc
Uprizoritev socialnega romana v komornem, intimnem branju in premišljenih uprizoritvenih rešitvah poglobljeno razmišlja o razrednem sramu, neizbežnosti revščine in izgubi dostojanstva, ki se fizično in psihično zažre v posameznico in posameznika. Režija: Jernej Lorenci Vokal: Pipa Lorenci in Marlo Črnac Avtor glasbe in asistent režiserja: Žiga Hren Scenografija: Branko Hojnik Kostumografija: Belinda Radulović Igrata: Tamara Avguštin in Gregor Zorc
Slovenija letos ne bo sprejela migrantov iz bolj obremenjenih članic Evropske unije. Namesto tega je izbrala vplačilo v solidarnostni sklad, njen prispevek bo znašal 1,8 milijona evrov. Druge teme: - Zunanji ministri Unije na zasedanju v Bruslju obravnavajo razmere na več kriznih žariščih, med drugim v Iranu. Zaradi nasilnega zatiranja protestov so proti Teheranu že sprejeli nove sankcije, na mizi je tudi uvrstitev Iranske revolucionarne garde med teroristične organizacije. Pošiljamo jasno sporočilo, zatiranje ljudi ima svojo ceno in zanj boste kaznovani, je dejala prva diplomatka povezave Kaja Kallas. - Preiskovalna komisija državnega zbora, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja strank, v vmesnem poročilu govori o morebitnem nezakonitem financiranju stranke SDS. Omenjeni v poročilu so prepričani, da gre za politični obračun. Predsednica komisije Tamara Vonta poudarja, da gre za posameznike, ki so v času, ki ga preiskuje komisija, dobili neprimerno več denarja kot kadarkoli prej ali pozneje. - Del slovenskih občin nasprotuje izračunom o koeficientu njihove razvitosti, ki bi več kot 30 občin v celoti izključili iz državnega sofinanciranja naložb. Zakonski predlog, ki bi jim zagotovil sredstva, ocenjujejo kot nezadosten. Kot je dejal predsednik Skupnosti občin Nejc Smole, zahtevajo popravo teh kazalcev, ker sicer ni moč govoriti o nekem realnem faktorju.
Slovenija letos ne bo sprejela migrantov iz bolj obremenjenih članic Evropske unije. Namesto tega je izbrala vplačilo v solidarnostni sklad, njen prispevek bo znašal 1,8 milijona evrov. Druge teme: - Zunanji ministri Unije na zasedanju v Bruslju obravnavajo razmere na več kriznih žariščih, med drugim v Iranu. Zaradi nasilnega zatiranja protestov so proti Teheranu že sprejeli nove sankcije, na mizi je tudi uvrstitev Iranske revolucionarne garde med teroristične organizacije. Pošiljamo jasno sporočilo, zatiranje ljudi ima svojo ceno in zanj boste kaznovani, je dejala prva diplomatka povezave Kaja Kallas. - Preiskovalna komisija državnega zbora, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja strank, v vmesnem poročilu govori o morebitnem nezakonitem financiranju stranke SDS. Omenjeni v poročilu so prepričani, da gre za politični obračun. Predsednica komisije Tamara Vonta poudarja, da gre za posameznike, ki so v času, ki ga preiskuje komisija, dobili neprimerno več denarja kot kadarkoli prej ali pozneje. - Del slovenskih občin nasprotuje izračunom o koeficientu njihove razvitosti, ki bi več kot 30 občin v celoti izključili iz državnega sofinanciranja naložb. Zakonski predlog, ki bi jim zagotovil sredstva, ocenjujejo kot nezadosten. Kot je dejal predsednik Skupnosti občin Nejc Smole, zahtevajo popravo teh kazalcev, ker sicer ni moč govoriti o nekem realnem faktorju.