Raziskujte
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V oddaji se posvečamo dogajanju v okviru slovenskega lektorata v Lizboni, ki je te dni zaznamoval 20 letnico delovanja, ustavljamo se v Švici in se pogovarjamo s strokovnjakinjo za ravnanje z odpadki in nevarnimi snovmi iz Berna Saro Kotnik, seznanjamo pa vas tudi s fotografskim natečajem za slovenske izseljence in nekaterimi dejavnostmi Rafaelove družbe ter Likovno kolonijo za slovenske izseljenske umetnike, ki bo v organizaciji Slovenske izseljenske matice potekala v Mostu na Soči.
V oddaji se posvečamo dogajanju v okviru slovenskega lektorata v Lizboni, ki je te dni zaznamoval 20 letnico delovanja, ustavljamo se v Švici in se pogovarjamo s strokovnjakinjo za ravnanje z odpadki in nevarnimi snovmi iz Berna Saro Kotnik, seznanjamo pa vas tudi s fotografskim natečajem za slovenske izseljence in nekaterimi dejavnostmi Rafaelove družbe ter Likovno kolonijo za slovenske izseljenske umetnike, ki bo v organizaciji Slovenske izseljenske matice potekala v Mostu na Soči.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Rok bi si želel popraviti škodo, ki jo je naredil Izabeli, vendar mu to ne gre najbolje od rok. Tudi pred zdravnico Majo Križaj niso lahki dnevi – izvidi župnika Naceta niso dobri, vendar ne najde poguma, da mu pove resnico. Da zamolčana resnica lahko zelo boli, pa se prepriča tudi na svojem primeru.
Rok bi si želel popraviti škodo, ki jo je naredil Izabeli, vendar mu to ne gre najbolje od rok. Tudi pred zdravnico Majo Križaj niso lahki dnevi – izvidi župnika Naceta niso dobri, vendar ne najde poguma, da mu pove resnico. Da zamolčana resnica lahko zelo boli, pa se prepriča tudi na svojem primeru.
Modernizacijski pritiski sodobnega sveta so v zadnjih desetletjih korenito spremenili življenja ljudi v Nadiških dolinah, te spremembe pa so se potem odrazile tudi v močno spremenjeni podobi tamkajšnje kulturne krajine
Modernizacijski pritiski sodobnega sveta so v zadnjih desetletjih korenito spremenili življenja ljudi v Nadiških dolinah, te spremembe pa so se potem odrazile tudi v močno spremenjeni podobi tamkajšnje kulturne krajine
Top 17 je ena najstarejših glasbenih lestvic saj je na Radiu Maribor že od leta 1985. Sestavljena je iz desetih domačih in sedmih tujih uspešnic tedna, tedensko pa predstavimo še dve novosti in se pogovarjamo z glasbeniki. Premierno je na sporedu v petek ob 19.uri - ponovitev je v sredo ob 20.uri.
Top 17 je ena najstarejših glasbenih lestvic saj je na Radiu Maribor že od leta 1985. Sestavljena je iz desetih domačih in sedmih tujih uspešnic tedna, tedensko pa predstavimo še dve novosti in se pogovarjamo z glasbeniki. Premierno je na sporedu v petek ob 19.uri - ponovitev je v sredo ob 20.uri.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Žabec Marko z ekipo se v hokeju na travi pomeri s pandami. Pripoveduje: Branko Jordan. Napisala: Igor Habjan. Posneto v studiih Radia Slovenija 2008.
Žabec Marko z ekipo se v hokeju na travi pomeri s pandami. Pripoveduje: Branko Jordan. Napisala: Igor Habjan. Posneto v studiih Radia Slovenija 2008.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Sprava monodramsko besedilo so ustvarjalke_ci prebesedile_i in na prizore iz Jezusovega življenja kolektivno pogledale_i skozi prizmo današnjosti. Uprizoritev prek prizorov s svetopisemskimi motivi razmišlja, v kaj vse se je sprevrgel Kris(tus)ov konstruktivni, a naivni optimizem. Režiserka: Tijana Zinajić Dramaturg in prirejevalec: Marko Bratuš Scenograf: Darjan Mihajlović Cerar Kostumograf: Matic Hrovat Avtor glasbe: Sebastijan Duh Koreografinja: Lada Petrovski Ternovšek Oblikovalec svetlobe: Igor Remeta Oblikovalec zvoka: Marijan Sajovic Svetovalka za jezik: Mateja Dermelj Asistent scenografije: Gaber Repovž Vodja predstave: Liam Hlede Svetovalka za loško narečje: Jana Jocif Igrajo: Primož Bezjak, Ivan Godnič, Janja Majzelj, Maruša Oblak, Matej Recer, Katarina Stegnar, Romana Šalehar, Dario Varga, Matija Vastl Pianist: Miha Rajterič
Sprava monodramsko besedilo so ustvarjalke_ci prebesedile_i in na prizore iz Jezusovega življenja kolektivno pogledale_i skozi prizmo današnjosti. Uprizoritev prek prizorov s svetopisemskimi motivi razmišlja, v kaj vse se je sprevrgel Kris(tus)ov konstruktivni, a naivni optimizem. Režiserka: Tijana Zinajić Dramaturg in prirejevalec: Marko Bratuš Scenograf: Darjan Mihajlović Cerar Kostumograf: Matic Hrovat Avtor glasbe: Sebastijan Duh Koreografinja: Lada Petrovski Ternovšek Oblikovalec svetlobe: Igor Remeta Oblikovalec zvoka: Marijan Sajovic Svetovalka za jezik: Mateja Dermelj Asistent scenografije: Gaber Repovž Vodja predstave: Liam Hlede Svetovalka za loško narečje: Jana Jocif Igrajo: Primož Bezjak, Ivan Godnič, Janja Majzelj, Maruša Oblak, Matej Recer, Katarina Stegnar, Romana Šalehar, Dario Varga, Matija Vastl Pianist: Miha Rajterič
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Ta mesec je inflacija znova začela kazati zobe, potem ko se je januarja nekoliko umirila. Glavni krivci za to so podražitve stanovanjskih storitev, to je dobava vode, elektrike in plina, ter dražja hrana, še posebej meso. Druge teme: - V ospredju pogovorov premierja Goloba s francoskim predsednikom Macronom gospodarsko sodelovanje med državama - Poteze več držav nakazujejo, da je ameriški napad na Iran morda tik pred vrati. - ZZZS svari pred prevelikimi pričakovanji od sklada za redke bolezni.
Ta mesec je inflacija znova začela kazati zobe, potem ko se je januarja nekoliko umirila. Glavni krivci za to so podražitve stanovanjskih storitev, to je dobava vode, elektrike in plina, ter dražja hrana, še posebej meso. Druge teme: - V ospredju pogovorov premierja Goloba s francoskim predsednikom Macronom gospodarsko sodelovanje med državama - Poteze več držav nakazujejo, da je ameriški napad na Iran morda tik pred vrati. - ZZZS svari pred prevelikimi pričakovanji od sklada za redke bolezni.
Pravila so preprosta: čim več pravih črk in čim manj napak. Tudi tokratna igra Besedolov, ki jo vodi Ana Maria Mitić, omogoča hitre odzive, prebliske in veliko zabave. Kdo bo današnji besedni prvak?
Pravila so preprosta: čim več pravih črk in čim manj napak. Tudi tokratna igra Besedolov, ki jo vodi Ana Maria Mitić, omogoča hitre odzive, prebliske in veliko zabave. Kdo bo današnji besedni prvak?
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
V prostorih koprske izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti so odprli razstavo del fotografinje Urške Špende. Nagrado Štigličev pogled za izjemno režijo je prejela tudi Anja Medved za film Ne pozabi me. O besedah, ki izginjajo, so tekle misli in besede sinoči v Studiu Hendrix.
V prostorih koprske izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti so odprli razstavo del fotografinje Urške Špende. Nagrado Štigličev pogled za izjemno režijo je prejela tudi Anja Medved za film Ne pozabi me. O besedah, ki izginjajo, so tekle misli in besede sinoči v Studiu Hendrix.
Slovenska košarkarska reprezentanca kvalifikacije za svetovno prvenstvo nadaljuje z domačo tekmo proti Češki, smučarski skakalci so se ustavili na Kulmu, karavana alpskega smučanja pa v Andori.
Slovenska košarkarska reprezentanca kvalifikacije za svetovno prvenstvo nadaljuje z domačo tekmo proti Češki, smučarski skakalci so se ustavili na Kulmu, karavana alpskega smučanja pa v Andori.
TRENDI V FLORISTIKI Že 16. so v Biotehniškem centru Naklo povabili na pomemben cvetličarski dogodek Trendi v floristiki. Najnovejše smernice in izvirne ideje je prepletal lanski svetovni podprvak v floristiki Gabor Nagy. Navdušil je s preprostimi ogrodji za aranžmaje in šopke. SEBASTJAN NA TRENDIH V FLORISTIKI Na Trendih v floristiki 2026 v Naklem je bilo opazno načelo: manj je več, nanašalo pa se je na zmanjševanje količine cvetja oziroma racionalnejšo rabo. Dogodek si je ogledal tudi Sebastjan Lipar. Kako je komentiral nekatere najbolj fotografirane in nenavadne šopke? Z GAIO NA OBISKU NA REMŠNIKU Tokrat smo se s klubom Gaia ustavili na Remšniku, pri Paškovih. Vso zelenjavo in večino sadja za prehrano si zakonca pridelata sama. Obrežemo mlado marelico in slivo ter visokodebelne stare sorte jablan. ŽALNA FLORISTIKA Cvetje v različnih spletih pomembno zaznamuje posebne dogodke v našem življenju. Spremlja nas tudi ob slovesu. Kakšne so smernice v žalni floristiki, je Sebastjanu razložila Ksenija Škofič, ena od predavateljic na seminarju Trendi v floristiki.
TRENDI V FLORISTIKI Že 16. so v Biotehniškem centru Naklo povabili na pomemben cvetličarski dogodek Trendi v floristiki. Najnovejše smernice in izvirne ideje je prepletal lanski svetovni podprvak v floristiki Gabor Nagy. Navdušil je s preprostimi ogrodji za aranžmaje in šopke. SEBASTJAN NA TRENDIH V FLORISTIKI Na Trendih v floristiki 2026 v Naklem je bilo opazno načelo: manj je več, nanašalo pa se je na zmanjševanje količine cvetja oziroma racionalnejšo rabo. Dogodek si je ogledal tudi Sebastjan Lipar. Kako je komentiral nekatere najbolj fotografirane in nenavadne šopke? Z GAIO NA OBISKU NA REMŠNIKU Tokrat smo se s klubom Gaia ustavili na Remšniku, pri Paškovih. Vso zelenjavo in večino sadja za prehrano si zakonca pridelata sama. Obrežemo mlado marelico in slivo ter visokodebelne stare sorte jablan. ŽALNA FLORISTIKA Cvetje v različnih spletih pomembno zaznamuje posebne dogodke v našem življenju. Spremlja nas tudi ob slovesu. Kakšne so smernice v žalni floristiki, je Sebastjanu razložila Ksenija Škofič, ena od predavateljic na seminarju Trendi v floristiki.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Oddaja Migaj z nami. Oddaja o razgibanem življenju, v katerem migajo vsi, mladi in stari, navdušeni rekreativci in vrhunski športniki. Oddaja nastaja pod pokroviteljstvom Olimpijskega komiteja Slovenije.
Oddaja Migaj z nami. Oddaja o razgibanem življenju, v katerem migajo vsi, mladi in stari, navdušeni rekreativci in vrhunski športniki. Oddaja nastaja pod pokroviteljstvom Olimpijskega komiteja Slovenije.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Izjavo dneva danes posvečamo programu evropske kohezijske politike. V Zgornje Savinjski in Šaleški dolini je zaživel projekt: Povezujemo Savinjsko: e-prevozi, ki ga uporabniki uporabijo predvsem za prevoze v bolnišnico in do zdravnikov. So vozniki profesionalni šoferji ali prostovoljci? Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija. #dostopnostzaprihodnost #SUMO4ALL
Izjavo dneva danes posvečamo programu evropske kohezijske politike. V Zgornje Savinjski in Šaleški dolini je zaživel projekt: Povezujemo Savinjsko: e-prevozi, ki ga uporabniki uporabijo predvsem za prevoze v bolnišnico in do zdravnikov. So vozniki profesionalni šoferji ali prostovoljci? Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija. #dostopnostzaprihodnost #SUMO4ALL
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Slovenija danes, regionalne novice
V novi oddaji Televizije Slovenija bomo z dopisniki po Sloveniji temeljito in vsebinsko predstavljali lokalno problematiko. Pojasnili bomo dileme lokalnih skupnosti in iskali rešitve za razvoj slovenskih občin.
V novi oddaji Televizije Slovenija bomo z dopisniki po Sloveniji temeljito in vsebinsko predstavljali lokalno problematiko. Pojasnili bomo dileme lokalnih skupnosti in iskali rešitve za razvoj slovenskih občin.
Predvajali bomo posnetke koncerta iz Velike dvorane Romunskega ateneja v Bukarešti. Na njem sta se predstavila violinist Valerij Sokolov in pianistka Maria Diana Petrache. Z uvodno »Skladbo v obliki habanere« Mauricea Ravela sta glasbenika nadaljevala z Ravelom in njegovo »Sonato za violino in klavir št. 2 v G-duru«. Kot tretja je zazvenela »Sonata za violino in klavir št. 3 v a-molu, op. 25« Georgea Enescuja, sledila je »Sonata za violino in klavir št. 3 v a-molu, op. 108« Johannsa Brahmsa. Recital bomo sklenili s skladbo »Tzigane« Mauricea Ravela.
Predvajali bomo posnetke koncerta iz Velike dvorane Romunskega ateneja v Bukarešti. Na njem sta se predstavila violinist Valerij Sokolov in pianistka Maria Diana Petrache. Z uvodno »Skladbo v obliki habanere« Mauricea Ravela sta glasbenika nadaljevala z Ravelom in njegovo »Sonato za violino in klavir št. 2 v G-duru«. Kot tretja je zazvenela »Sonata za violino in klavir št. 3 v a-molu, op. 25« Georgea Enescuja, sledila je »Sonata za violino in klavir št. 3 v a-molu, op. 108« Johannsa Brahmsa. Recital bomo sklenili s skladbo »Tzigane« Mauricea Ravela.
Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.
Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.
Uradna volilna kampanja se je začela že pred koncem olimpijskih iger v Italiji. Politične igre – tako kot športne – potekajo vsake štiri leta, terjajo veliko priprav, dobro kondicijo in sprožajo močna čustva. A pravila so bistveno manj jasna, prekrški ne pomenijo nujno, da bo tekmovalec izključen, udarci pod pas so dovoljeni, sponzorji in trenerji pa največkrat ostajajo skrbno skriti.
Uradna volilna kampanja se je začela že pred koncem olimpijskih iger v Italiji. Politične igre – tako kot športne – potekajo vsake štiri leta, terjajo veliko priprav, dobro kondicijo in sprožajo močna čustva. A pravila so bistveno manj jasna, prekrški ne pomenijo nujno, da bo tekmovalec izključen, udarci pod pas so dovoljeni, sponzorji in trenerji pa največkrat ostajajo skrbno skriti.
Akademski slikar, kipar in fotograf Dušan Kirbiš se z razstavo Mundi Paralleli predstavlja v Jakčevem domu Dolenjskega muzeja v Novem mestu. Iz koprskega Studia Hendrix še odmeva glasbeno-literarni večer z nastopom članic Piuramaura kolektiva ter tria Violoncelli itineranti. Veliki oder Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana v znamenju uprizoritve Sovražnik ljudstva, v režiji Ivice Buljana. Vabimo vas k poslušanju!
Akademski slikar, kipar in fotograf Dušan Kirbiš se z razstavo Mundi Paralleli predstavlja v Jakčevem domu Dolenjskega muzeja v Novem mestu. Iz koprskega Studia Hendrix še odmeva glasbeno-literarni večer z nastopom članic Piuramaura kolektiva ter tria Violoncelli itineranti. Veliki oder Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana v znamenju uprizoritve Sovražnik ljudstva, v režiji Ivice Buljana. Vabimo vas k poslušanju!
V Infodromu danes o tem, kaj počnete med odmori sedaj, ko mobiteli v šoli niso več dovoljeni. V času volilne kampanje politične stranke nagovarjajo ljudi, da jim oddajo svoj glas na parlamentarnih volitvah. V Infogromu smo zato vas vprašali, kaj bi si želeli, da bi vključile v svoje politične programe. Podrobno pod lupo smo razložili, kakšna država je Kuba in zakaj ji v zadnjih tednih primanjkuje nafte. Spoznali smo Lino iz Nemčije, ki pri dvanajstih letih že obiskuje fakulteto. Arne iz Postojne pa je animator, slikar, lončar in vsestranski umetnik.
V Infodromu danes o tem, kaj počnete med odmori sedaj, ko mobiteli v šoli niso več dovoljeni. V času volilne kampanje politične stranke nagovarjajo ljudi, da jim oddajo svoj glas na parlamentarnih volitvah. V Infogromu smo zato vas vprašali, kaj bi si želeli, da bi vključile v svoje politične programe. Podrobno pod lupo smo razložili, kakšna država je Kuba in zakaj ji v zadnjih tednih primanjkuje nafte. Spoznali smo Lino iz Nemčije, ki pri dvanajstih letih že obiskuje fakulteto. Arne iz Postojne pa je animator, slikar, lončar in vsestranski umetnik.
Kmet sledi nenavadnim zvokom in se znajde v labirintu iz sena.
Kmet sledi nenavadnim zvokom in se znajde v labirintu iz sena.
Kaj sporočajo ljudje, ko se našemijo v stereotipno podobo Romov? V pogovoru s kustosinjo Slovenskega etnografskega muzeja dr. Tino Palaić o pomenu pustnih mask, njihovi zgodovini in odgovornosti, ki jo imamo danes do skupnosti, ki je še vedno pogosto tarča diskriminacije. Obiskali smo Pomurski muzej Murska Sobota in si ogledali prenovljen del stalne razstave Ljudje ob Muri. V tem delu so med drugim predstavljeni trije življenjski ciklusi človeka – rojstvo, poroka in smrt. V Murski Soboti so sredi februarja začeli odstranjevati dotrajane stojnice na mestni tržnici. Prodajalci, med katerimi jih je tudi nekaj iz romske skupnosti, se bojijo, da bi pristojni tržnico sčasoma premestili ali celo zaprli.
Kaj sporočajo ljudje, ko se našemijo v stereotipno podobo Romov? V pogovoru s kustosinjo Slovenskega etnografskega muzeja dr. Tino Palaić o pomenu pustnih mask, njihovi zgodovini in odgovornosti, ki jo imamo danes do skupnosti, ki je še vedno pogosto tarča diskriminacije. Obiskali smo Pomurski muzej Murska Sobota in si ogledali prenovljen del stalne razstave Ljudje ob Muri. V tem delu so med drugim predstavljeni trije življenjski ciklusi človeka – rojstvo, poroka in smrt. V Murski Soboti so sredi februarja začeli odstranjevati dotrajane stojnice na mestni tržnici. Prodajalci, med katerimi jih je tudi nekaj iz romske skupnosti, se bojijo, da bi pristojni tržnico sčasoma premestili ali celo zaprli.
Podražitve vode, električne energije in plina so februarja najbolj prispevale k vnovičnemu pospešku inflacije. Precej se je podražila tudi hrana, še posebej meso. Druge teme: - Slovenska industrija jekla z bankami podpisala dolgoročno rešitev refinanciranja - Francija kritična do evropskega začetka uporabe trgovinskega sporazuma z Mercosurjem - Mednarodna javnost poziva k umiritvi razmer po zaostritvi med Afganistanom in Pakistanom.
Podražitve vode, električne energije in plina so februarja najbolj prispevale k vnovičnemu pospešku inflacije. Precej se je podražila tudi hrana, še posebej meso. Druge teme: - Slovenska industrija jekla z bankami podpisala dolgoročno rešitev refinanciranja - Francija kritična do evropskega začetka uporabe trgovinskega sporazuma z Mercosurjem - Mednarodna javnost poziva k umiritvi razmer po zaostritvi med Afganistanom in Pakistanom.
Az adás tartalma: - a dobronaki DiáXínpad sikere a ljubljanai Innovatív Ifjúsági Színházi Fesztiválon; - ülésezett a Programbizottság; - 2025. évi rendőrségi beszámoló; - 2025 legjobb sportolói a Lendvai községben; - kézműves alkotótábor a téli szünidőben Dobronakon; - A kőszívű ember fiai című történelmi musical Lendván. Vsebina oddaje: - uspeh dobrovniške gledališke skupine DiáXínpad na Festivalu MIT Ljubljana; - seja Programskega odbora; - dogajanje na področju varnosti v letu 2025; - Športnik leta 2025 v Občini Lendava; - počitniški ustvarjalni rokodelski tabor v Dobrovniku; - zgodovinski muzikal z naslovom Sinovi človeka s kamnitim srcem v Lendavi.
Az adás tartalma: - a dobronaki DiáXínpad sikere a ljubljanai Innovatív Ifjúsági Színházi Fesztiválon; - ülésezett a Programbizottság; - 2025. évi rendőrségi beszámoló; - 2025 legjobb sportolói a Lendvai községben; - kézműves alkotótábor a téli szünidőben Dobronakon; - A kőszívű ember fiai című történelmi musical Lendván. Vsebina oddaje: - uspeh dobrovniške gledališke skupine DiáXínpad na Festivalu MIT Ljubljana; - seja Programskega odbora; - dogajanje na področju varnosti v letu 2025; - Športnik leta 2025 v Občini Lendava; - počitniški ustvarjalni rokodelski tabor v Dobrovniku; - zgodovinski muzikal z naslovom Sinovi človeka s kamnitim srcem v Lendavi.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Tudi štiri leta po napadu Rusije na Ukrajino konca vojne ni na vidiku, ne glede na to, kako se ameriški predsednik Trump hvali s tem, da je v kratkem času »končal osem vojn«. Ukrajinski predsednik Zelenski svari, da je Putin že začel tretjo svetovno vojno in da mu ne smemo pustiti, da bi v njej zmagal. Kljub premirju in obetom, da se bo Gaza pretvorila v luksuzno riviero, se izraelski napadi nadaljujejo, svetu pa kot da ni več mar za usodo in vsakdanje trpljenje dveh milijonov ljudi. Je kdo omenil Sudan? V Labirintih sveta tudi o tem, kaj so tako organizatorji zimskih olimpijskih iger kot športni komentatorji priročno »pozabili« povedati.
Tudi štiri leta po napadu Rusije na Ukrajino konca vojne ni na vidiku, ne glede na to, kako se ameriški predsednik Trump hvali s tem, da je v kratkem času »končal osem vojn«. Ukrajinski predsednik Zelenski svari, da je Putin že začel tretjo svetovno vojno in da mu ne smemo pustiti, da bi v njej zmagal. Kljub premirju in obetom, da se bo Gaza pretvorila v luksuzno riviero, se izraelski napadi nadaljujejo, svetu pa kot da ni več mar za usodo in vsakdanje trpljenje dveh milijonov ljudi. Je kdo omenil Sudan? V Labirintih sveta tudi o tem, kaj so tako organizatorji zimskih olimpijskih iger kot športni komentatorji priročno »pozabili« povedati.
V Big Screenu vam tokrat predstavljamo pet filmov, nominiranih za evropsko filmsko nagrado občinstva LUX. Ogled filmov je brezplačen, do 12. aprila jih lahko ocenite z eno do pet zvezdic in se potegujete za številne nagrade. Prisluhnite!
V Big Screenu vam tokrat predstavljamo pet filmov, nominiranih za evropsko filmsko nagrado občinstva LUX. Ogled filmov je brezplačen, do 12. aprila jih lahko ocenite z eno do pet zvezdic in se potegujete za številne nagrade. Prisluhnite!
Nedavno je publicist, pisatelj in kolumnist našega radia Marko Radmilovič prejel nagrado bob leta za izjavo: »Na začetku in koncu človekovega življenja, pa kar nekajkrat tudi vmes, stoji medicinska sestra. Ne Golob, ne Janša, ne Jezus, ne Mohamed, ne frak in ne talar. Nehajte se zajebavati in jih plačajte!« S to mislijo bi lahko oglaševali tudi film Junakinja, saj natančno ponazori, kako naporno in pomembno delo opravljajo medicinske sestre in tehniki – tisti, ki so v prvi liniji zagotavljanja bolnišnične nege, tako zdravstvene kot človeške. Toda verizem ni edini adut tega sijajnega filma švicarske režiserke Petre Volpe. Iz prikazanega je razvidno, kako temeljito je avtorica raziskala delovno okolje bolnišnice in kako prepričljivo je glavna igralka Leonie Benesch osvojila vsakdanje prakse medicinskega osebja – od ravnanja z opremo do komunikacije s pacienti. Na podlagi tega sta oblikovali zgodbo o postopnem razkrajanju psihičnega ravnovesja protagonistke, ki ji izmena nalaga vedno nove pritiske. Floria vztraja, se ne ustavi in se prebija skozi večer s strokovnostjo in sočutjem, ki pa se pod težo odgovornosti počasi krušita. Film ustvarja tempo, ki se približuje trilerju, vendar ne v maniri medicinskih dram, kot je denimo aktualna Pitsburška bolnišnica, v kateri so zdravniki prikazani kot detektivi, simptomi pa kot namigi v iskanju antagonistične bolezni. Primarni žanr Junakinje je socialna drama, saj so v ospredju človeški odnosi. Res je, da mora Floria krmariti med kompleksnimi protokoli in terapevtskimi odločitvami, vendar sta še pomembnejša stik, ki ga vzpostavlja s pacienti, ter množica drobnih kretenj, besed in pozornosti, s katerimi ljudem v stiski ponuja podporo in dostojanstvo. Dokler ne zmore več. Film ne odmakne pogleda od kronične kadrovske podhranjenosti sicer uspešne bolnišnice – mikrodružbe, ki jo sestavljajo pacienti in zaposleni. Med njimi vladata iskreno sodelovanje in medsebojna opora, a sistemske razpoke so očitne. Navdih za film je Petra Volpe dobila v času pandemije covida-19, vendar Junakinja ni le poklon požrtvovalnosti zdravstvenega osebja. Struktura enega bolnišničnega krila in različnost pacientov delujeta kot metafora za svet: kulturne razlike, razredna razslojenost, bližina smrti – vse to se v nočni izmeni zrcali v temeljni človeški izkušnji odvisnosti drug od drugega. Film tako osvetli težave enega najbogatejših zdravstvenih sistemov na svetu – težave, ki so v številnih drugih državah, tudi pri nas, še izrazitejše. Hkrati pa ponudi tudi možnost drugačne družbene vizije: kohezije, solidarnosti in enakopravnosti. Težko je presoditi, ali je večji dosežek filma njegovo družbeno sporočilo ali formalna dovršenost. Kamera, montaža, glasba, natančno odmerjen tempo in izjemna igra Leonie Benesch ustvarijo izjemno filmsko izkušnjo. Sklepni prizor pa ponudi eno bolj katarzičnih filmskih razrešitev zadnjega časa.
Nedavno je publicist, pisatelj in kolumnist našega radia Marko Radmilovič prejel nagrado bob leta za izjavo: »Na začetku in koncu človekovega življenja, pa kar nekajkrat tudi vmes, stoji medicinska sestra. Ne Golob, ne Janša, ne Jezus, ne Mohamed, ne frak in ne talar. Nehajte se zajebavati in jih plačajte!« S to mislijo bi lahko oglaševali tudi film Junakinja, saj natančno ponazori, kako naporno in pomembno delo opravljajo medicinske sestre in tehniki – tisti, ki so v prvi liniji zagotavljanja bolnišnične nege, tako zdravstvene kot človeške. Toda verizem ni edini adut tega sijajnega filma švicarske režiserke Petre Volpe. Iz prikazanega je razvidno, kako temeljito je avtorica raziskala delovno okolje bolnišnice in kako prepričljivo je glavna igralka Leonie Benesch osvojila vsakdanje prakse medicinskega osebja – od ravnanja z opremo do komunikacije s pacienti. Na podlagi tega sta oblikovali zgodbo o postopnem razkrajanju psihičnega ravnovesja protagonistke, ki ji izmena nalaga vedno nove pritiske. Floria vztraja, se ne ustavi in se prebija skozi večer s strokovnostjo in sočutjem, ki pa se pod težo odgovornosti počasi krušita. Film ustvarja tempo, ki se približuje trilerju, vendar ne v maniri medicinskih dram, kot je denimo aktualna Pitsburška bolnišnica, v kateri so zdravniki prikazani kot detektivi, simptomi pa kot namigi v iskanju antagonistične bolezni. Primarni žanr Junakinje je socialna drama, saj so v ospredju človeški odnosi. Res je, da mora Floria krmariti med kompleksnimi protokoli in terapevtskimi odločitvami, vendar sta še pomembnejša stik, ki ga vzpostavlja s pacienti, ter množica drobnih kretenj, besed in pozornosti, s katerimi ljudem v stiski ponuja podporo in dostojanstvo. Dokler ne zmore več. Film ne odmakne pogleda od kronične kadrovske podhranjenosti sicer uspešne bolnišnice – mikrodružbe, ki jo sestavljajo pacienti in zaposleni. Med njimi vladata iskreno sodelovanje in medsebojna opora, a sistemske razpoke so očitne. Navdih za film je Petra Volpe dobila v času pandemije covida-19, vendar Junakinja ni le poklon požrtvovalnosti zdravstvenega osebja. Struktura enega bolnišničnega krila in različnost pacientov delujeta kot metafora za svet: kulturne razlike, razredna razslojenost, bližina smrti – vse to se v nočni izmeni zrcali v temeljni človeški izkušnji odvisnosti drug od drugega. Film tako osvetli težave enega najbogatejših zdravstvenih sistemov na svetu – težave, ki so v številnih drugih državah, tudi pri nas, še izrazitejše. Hkrati pa ponudi tudi možnost drugačne družbene vizije: kohezije, solidarnosti in enakopravnosti. Težko je presoditi, ali je večji dosežek filma njegovo družbeno sporočilo ali formalna dovršenost. Kamera, montaža, glasba, natančno odmerjen tempo in izjemna igra Leonie Benesch ustvarijo izjemno filmsko izkušnjo. Sklepni prizor pa ponudi eno bolj katarzičnih filmskih razrešitev zadnjega časa.
Kratki animirani film Kozmonavti režiserja Lea Černica se je s 76. Berlinala vrnil z eno izmed štirih nagrad, ki jih uradna žirija podeljuje kratkim filmom v tekmovalnem programu – kandidaturo za nominacijo za evropsko filmsko nagrado. Po enem najbolj politično napetih Berlinalov v zadnjih letih, ki razkriva širšo razdeljenost evropskega političnega in kulturnega prostora glede Izraela in vojne v Gazi, so se v medijih sicer v zadnjih dneh pojavila tudi ugibanja o razrešitvi direktorice festivala Tricie Tuttle. Napovedujemo filmski program festivala Rdeče zore in retrospektivo filmov Wernerja Herzoga, enega najpomembnejših in najbolj samosvojih avtorjev novega nemškega filma v Slovenski kinoteki. Ocenjujemo bolnišnični triler Junakinja, ki spremlja adrenalinski dan mlade medicinske sestre.
Kratki animirani film Kozmonavti režiserja Lea Černica se je s 76. Berlinala vrnil z eno izmed štirih nagrad, ki jih uradna žirija podeljuje kratkim filmom v tekmovalnem programu – kandidaturo za nominacijo za evropsko filmsko nagrado. Po enem najbolj politično napetih Berlinalov v zadnjih letih, ki razkriva širšo razdeljenost evropskega političnega in kulturnega prostora glede Izraela in vojne v Gazi, so se v medijih sicer v zadnjih dneh pojavila tudi ugibanja o razrešitvi direktorice festivala Tricie Tuttle. Napovedujemo filmski program festivala Rdeče zore in retrospektivo filmov Wernerja Herzoga, enega najpomembnejših in najbolj samosvojih avtorjev novega nemškega filma v Slovenski kinoteki. Ocenjujemo bolnišnični triler Junakinja, ki spremlja adrenalinski dan mlade medicinske sestre.
Bali slovi po rajskih plažah, čudovitih riževih poljih in spokojnem vzdušju. Toda v zadnjih letih je ta košček raja postal zelo zanimiv za številne tuje vlagatelje, ki so pokupili veliko zemljišč. Na teh zdaj množično rastejo vile, ki jih oddajajo turistom. Nekateri to odobravajo, saj naj bi koristilo otoškemu gospodarstvu, ki je močno odvisno od turizma, drugi pa svarijo pred uničevanjem narave, črnimi gradnjami in pomanjkljivo javno infrastrukturo, ki ne dohaja skokovitega porasta števila nepremičnin in s tem obiskovalcev. Bo otoku uspelo najti ravnovesje med tradicijo in napredkom ter ohraniti svojo privlačnost? EAT, PRAY, BUILD / Avstralija / 2024
Bali slovi po rajskih plažah, čudovitih riževih poljih in spokojnem vzdušju. Toda v zadnjih letih je ta košček raja postal zelo zanimiv za številne tuje vlagatelje, ki so pokupili veliko zemljišč. Na teh zdaj množično rastejo vile, ki jih oddajajo turistom. Nekateri to odobravajo, saj naj bi koristilo otoškemu gospodarstvu, ki je močno odvisno od turizma, drugi pa svarijo pred uničevanjem narave, črnimi gradnjami in pomanjkljivo javno infrastrukturo, ki ne dohaja skokovitega porasta števila nepremičnin in s tem obiskovalcev. Bo otoku uspelo najti ravnovesje med tradicijo in napredkom ter ohraniti svojo privlačnost? EAT, PRAY, BUILD / Avstralija / 2024
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
V osrčju Francije, zahodno od Centralnega masiva, leži pokrajina Limousin. Zanjo je poleg številnih jezer in kostanjevih gozdov značilno govedo pasme limuzin. Elisa in Doriane, dve od petih sester v družini Mathieu, sta pred desetimi leti od staršev prevzeli kmetijo, na kateri vzrejata sesna teleta limuzinske pasme. Teleta hranijo le z mlekom, zato je njihovo meso zelo nežno in ima visoko ceno. Sestri se ukvarjata s prodajo telet, za njihovo vzrejo pa skrbi Dorianin mož Joseph, ki je doma z Guadeloupa. Joseph rad kuha s svojo taščo.
V osrčju Francije, zahodno od Centralnega masiva, leži pokrajina Limousin. Zanjo je poleg številnih jezer in kostanjevih gozdov značilno govedo pasme limuzin. Elisa in Doriane, dve od petih sester v družini Mathieu, sta pred desetimi leti od staršev prevzeli kmetijo, na kateri vzrejata sesna teleta limuzinske pasme. Teleta hranijo le z mlekom, zato je njihovo meso zelo nežno in ima visoko ceno. Sestri se ukvarjata s prodajo telet, za njihovo vzrejo pa skrbi Dorianin mož Joseph, ki je doma z Guadeloupa. Joseph rad kuha s svojo taščo.
Razmerje med politiko in umetnostjo je ena osrednjih rdečih niti dela interdisciplinarne umetnice Jasmine Cibic, ki jo zanimajo predvsem mehanizmi mehke moči ter obdobja političnih in ideoloških prelomov in nas je s prepletom tovrstnih vprašanj zastopala tudi na 55. beneškem bienalu. Pogosto izhaja iz dokumentarnega gradiva, vendar ga presnovi v novo celoto, ki ne pripoveduje toliko o določenem času, kot razkriva širše mehanizme ideologij.
Razmerje med politiko in umetnostjo je ena osrednjih rdečih niti dela interdisciplinarne umetnice Jasmine Cibic, ki jo zanimajo predvsem mehanizmi mehke moči ter obdobja političnih in ideoloških prelomov in nas je s prepletom tovrstnih vprašanj zastopala tudi na 55. beneškem bienalu. Pogosto izhaja iz dokumentarnega gradiva, vendar ga presnovi v novo celoto, ki ne pripoveduje toliko o določenem času, kot razkriva širše mehanizme ideologij.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Drugi poudarki: - Koliko plazov še čaka na sanacijo na Kamniškem? - Pluženje prejšnji teden dodatno poškodovalo številne že dotrajane mariborske ceste - Koprski svetniki prižgali zeleno luč za nakup zemljišča na klifu nad Žusterno
Drugi poudarki: - Koliko plazov še čaka na sanacijo na Kamniškem? - Pluženje prejšnji teden dodatno poškodovalo številne že dotrajane mariborske ceste - Koprski svetniki prižgali zeleno luč za nakup zemljišča na klifu nad Žusterno
Magična ekspresivnost odrevenelih figur in zamolkle, a kontrastne barve so značilnosti slikarstva Klavdija Zornika, leta 2009 preminulega umetnika, ki je leta 2005 prejel zlati red za zasluge za življenjsko delo na področju kulture in prispevek k modernizmu v slovenskem slikarstvu. V Bežigrajski galeriji 2 so trenutno na razstavi V svetlobi življenja predstavljene večinoma doslej neznane risbe, skice za slike, slike močnih barv v dinamičnih kompozicijah in prvič leseni kipi iz umetnikovega zadnjega ustvarjalnega obdobja. Razstavo je na krajše predstavil kustos Miloš Bašin, v drugem delu oddaje pa lahko slišite pogovor s Klavdijem Zornikom, ki je nastal leta 2005, štiri leta pred umetnikovo smrtjo. Tedaj se je z njim pogovarjala Vida Curk.
Magična ekspresivnost odrevenelih figur in zamolkle, a kontrastne barve so značilnosti slikarstva Klavdija Zornika, leta 2009 preminulega umetnika, ki je leta 2005 prejel zlati red za zasluge za življenjsko delo na področju kulture in prispevek k modernizmu v slovenskem slikarstvu. V Bežigrajski galeriji 2 so trenutno na razstavi V svetlobi življenja predstavljene večinoma doslej neznane risbe, skice za slike, slike močnih barv v dinamičnih kompozicijah in prvič leseni kipi iz umetnikovega zadnjega ustvarjalnega obdobja. Razstavo je na krajše predstavil kustos Miloš Bašin, v drugem delu oddaje pa lahko slišite pogovor s Klavdijem Zornikom, ki je nastal leta 2005, štiri leta pred umetnikovo smrtjo. Tedaj se je z njim pogovarjala Vida Curk.
K letni stopnji inflacije, ki se je ta mesec zvišala na skoraj tri odstotke, so največ prispevale podražitve v skupini stanovanja, pa tudi hrane in alkoholnih pijač. Meso se je na letni ravni v povprečju podražilo za kar 11,6 odstotka. V oddaji tudi: - Po izbruhu spopadov med Afganistanom in Pakistanom pozivi k umiritvi - Clintonova na zaslišanju o povezavah z Epsteinom zavrnila poznanstvo z njim - Idrijski zdravstveni dom pozdravlja podaljšanje prehodnega obdobja na področju nenujnih prevozov
K letni stopnji inflacije, ki se je ta mesec zvišala na skoraj tri odstotke, so največ prispevale podražitve v skupini stanovanja, pa tudi hrane in alkoholnih pijač. Meso se je na letni ravni v povprečju podražilo za kar 11,6 odstotka. V oddaji tudi: - Po izbruhu spopadov med Afganistanom in Pakistanom pozivi k umiritvi - Clintonova na zaslišanju o povezavah z Epsteinom zavrnila poznanstvo z njim - Idrijski zdravstveni dom pozdravlja podaljšanje prehodnega obdobja na področju nenujnih prevozov