Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Bit in Anže ostajata v Indiji, kjer v Mumbaju obiščeta znameniti kino Maratha Mandir. V njem si ogledata bollywoodski film, ki je na sporedu neprekinjeno že 28 let, kar priča o edinstveni filmski kulturi in predanosti občinstva. Po filmskem doživetju se podata na 17-urno potovanje z vlakom proti mestu Jaipur, ki se izkaže za pravo avanturo. Tam se pridružita praznovanju indijskega pomladnega praznika Holi, praznika barv, veselja in novega začetka. Med domačini doživita nepozabno izkušnjo, ko se ljudje med seboj posipajo z barvnim prahom, ob zvokih glasbe plešejo in praznujejo v sproščenem, radostnem vzdušju. Epizoda ponuja barvit vpogled v indijsko kulturo, tradicijo in toplino lokalnega prebivalstva.
Bit in Anže ostajata v Indiji, kjer v Mumbaju obiščeta znameniti kino Maratha Mandir. V njem si ogledata bollywoodski film, ki je na sporedu neprekinjeno že 28 let, kar priča o edinstveni filmski kulturi in predanosti občinstva. Po filmskem doživetju se podata na 17-urno potovanje z vlakom proti mestu Jaipur, ki se izkaže za pravo avanturo. Tam se pridružita praznovanju indijskega pomladnega praznika Holi, praznika barv, veselja in novega začetka. Med domačini doživita nepozabno izkušnjo, ko se ljudje med seboj posipajo z barvnim prahom, ob zvokih glasbe plešejo in praznujejo v sproščenem, radostnem vzdušju. Epizoda ponuja barvit vpogled v indijsko kulturo, tradicijo in toplino lokalnega prebivalstva.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Zapustila nas še ena jazzovska legenda. Ralph Towner, vrhunski ameriški kitarist, je zaslovel z zasedbo Oregon, s katero je ustvarjal polnih 40 let, med glasbene guruje pa ga je izstrelila tudi njegova solistična kariera. Zadnja desetletja je Towner živel v Rimu in pogosto koncertiral v Italiji, večkrat pa je obiskal tudi slovenska prizorišča. Na Primorskem smo ga leta 2008 slišali v Kosovelovem domu v Sežani, leta 2021 pa v Vili Vipolže v Goriških Brdih. Sežanski solistični koncert je ekipa našega radia posnela in nocoj mu bomo znova prisluhnili - v oddaji Jazz in jaz.
Zapustila nas še ena jazzovska legenda. Ralph Towner, vrhunski ameriški kitarist, je zaslovel z zasedbo Oregon, s katero je ustvarjal polnih 40 let, med glasbene guruje pa ga je izstrelila tudi njegova solistična kariera. Zadnja desetletja je Towner živel v Rimu in pogosto koncertiral v Italiji, večkrat pa je obiskal tudi slovenska prizorišča. Na Primorskem smo ga leta 2008 slišali v Kosovelovem domu v Sežani, leta 2021 pa v Vili Vipolže v Goriških Brdih. Sežanski solistični koncert je ekipa našega radia posnela in nocoj mu bomo znova prisluhnili - v oddaji Jazz in jaz.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
V oddaji pod drobnogled postavimo zvonjenje kot večplastno zvočno prakso, ki se na Slovenskem pojavlja tako v ljudski kulturi, kot tudi širšem sodobnem vsakdanjiku. Zvon in zvonjenje v neposredni ali preneseni obliki znotraj ljudskega gradiva govorita o čustvih, skupnosti in njeni pripadnosti, širše gledano pa ju pestijo akustemološka vprašanja ločnice med hrupom in glasbo. O vsem tem se v oddaji pogovarjamo z etnomuzikologinjo dr. Mojco Kovačič iz Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU.
V oddaji pod drobnogled postavimo zvonjenje kot večplastno zvočno prakso, ki se na Slovenskem pojavlja tako v ljudski kulturi, kot tudi širšem sodobnem vsakdanjiku. Zvon in zvonjenje v neposredni ali preneseni obliki znotraj ljudskega gradiva govorita o čustvih, skupnosti in njeni pripadnosti, širše gledano pa ju pestijo akustemološka vprašanja ločnice med hrupom in glasbo. O vsem tem se v oddaji pogovarjamo z etnomuzikologinjo dr. Mojco Kovačič iz Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Tik pred svetovnim prvenstvom v poletih v nemškem Oberstdorfu se je v podkastu 254,5 ustavil eden najbolj konstantnih skakalcev zadnjega desetletja, Anže Lanišek. Po zmagi v Zakopanah si je vzel tekmovalni premor in ni odpotoval v Sapporo, za kar se je odločil že poleti, razgovoril se je o tem, zakaj ne uporablja socialnih omrežij, z voditeljema, Luko Dolarjem in Cenetom Prevcem, pa se je med drugim vrnil tudi na olimpijske igre na Kitajskem, kjer je pred štirimi leti izgubil mesto v slovenski reprezentanci. Beseda je tekla tudi o letenju preko 300 metrov, o olimpijskih igrah, ki prihajajo, izveste pa tudi, zakaj je skakati začel Žiga Jančar, ki je postal šesti Slovenec s točkami svetovnega pokala, rojen v 21. stoletju.
Tik pred svetovnim prvenstvom v poletih v nemškem Oberstdorfu se je v podkastu 254,5 ustavil eden najbolj konstantnih skakalcev zadnjega desetletja, Anže Lanišek. Po zmagi v Zakopanah si je vzel tekmovalni premor in ni odpotoval v Sapporo, za kar se je odločil že poleti, razgovoril se je o tem, zakaj ne uporablja socialnih omrežij, z voditeljema, Luko Dolarjem in Cenetom Prevcem, pa se je med drugim vrnil tudi na olimpijske igre na Kitajskem, kjer je pred štirimi leti izgubil mesto v slovenski reprezentanci. Beseda je tekla tudi o letenju preko 300 metrov, o olimpijskih igrah, ki prihajajo, izveste pa tudi, zakaj je skakati začel Žiga Jančar, ki je postal šesti Slovenec s točkami svetovnega pokala, rojen v 21. stoletju.
Kdo je najmočnejši na svetu? Pripoveduje: Mina Jeraj. Bolgarska pravljica. Prevod: Katja Špur. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.
Kdo je najmočnejši na svetu? Pripoveduje: Mina Jeraj. Bolgarska pravljica. Prevod: Katja Špur. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V Mestni galeriji Nova Gorica bo do konca februarja na ogled razstava Izpostavitev bodočnosti. Pripravili sta jo umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Milena Koren Božiček ter vizualna umetnica, arhitektka in kuratorka Tanja Prušnik. K sodelovanju sta povabili šest umetnikov iz Slovenije in Avstrije. V Trstu poteka 37. izdaja Tržaškega filmskega festivala, osredotočenega na srednje- in vzhodnoevropsko filmsko produkcijo. Posebna rubrika festivala, imenovana Wild roses – Divje vrtnice, ki jo posvečajo ženskim režiserkam iz regije, je bila v zadnjih letih namenjena avtoricam iz Poljske, Gruzije, Ukrajine, Nemčije in Srbije. Letos pa je bila posvečena slovenskim režiserkam. V koprskem gledališču bo nocoj literarni večer Arsovega domačega branja, posvečen Cankarjevemu romanu Na klancu. Literarne odlomke bo interpretiral igralec Rok Matek, sledil bo pogovor z dijaki iz Sežane in Kopra.
V Mestni galeriji Nova Gorica bo do konca februarja na ogled razstava Izpostavitev bodočnosti. Pripravili sta jo umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Milena Koren Božiček ter vizualna umetnica, arhitektka in kuratorka Tanja Prušnik. K sodelovanju sta povabili šest umetnikov iz Slovenije in Avstrije. V Trstu poteka 37. izdaja Tržaškega filmskega festivala, osredotočenega na srednje- in vzhodnoevropsko filmsko produkcijo. Posebna rubrika festivala, imenovana Wild roses – Divje vrtnice, ki jo posvečajo ženskim režiserkam iz regije, je bila v zadnjih letih namenjena avtoricam iz Poljske, Gruzije, Ukrajine, Nemčije in Srbije. Letos pa je bila posvečena slovenskim režiserkam. V koprskem gledališču bo nocoj literarni večer Arsovega domačega branja, posvečen Cankarjevemu romanu Na klancu. Literarne odlomke bo interpretiral igralec Rok Matek, sledil bo pogovor z dijaki iz Sežane in Kopra.
Udeleženci Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu danes največ pozornosti namenjajo ameriškim težnjam po Grenlandiji in grožnjam ameriškega predsednika Donalda Trumpa s carinami. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je med drugim poudarila, da je varnost Arktike mogoče doseči le skupaj, zato so po njenih besedah grožnje z dodatnimi carinami napaka, zlasti med dolgoletnimi zavezniki. Drugi poudarki oddaje: - Evropska unija predlaga dodatne zaostritve sankcij proti Iranu. - V Kočevski Reki bo do konca prihodnjega leta zrasel največji obrat za predelavo bukovine v Sloveniji. - Koalicija za trajnostno prometno politiko opozarja, da promet ostaja od eden največjih okoljskih in zdravstvenih problemov.
Udeleženci Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu danes največ pozornosti namenjajo ameriškim težnjam po Grenlandiji in grožnjam ameriškega predsednika Donalda Trumpa s carinami. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je med drugim poudarila, da je varnost Arktike mogoče doseči le skupaj, zato so po njenih besedah grožnje z dodatnimi carinami napaka, zlasti med dolgoletnimi zavezniki. Drugi poudarki oddaje: - Evropska unija predlaga dodatne zaostritve sankcij proti Iranu. - V Kočevski Reki bo do konca prihodnjega leta zrasel največji obrat za predelavo bukovine v Sloveniji. - Koalicija za trajnostno prometno politiko opozarja, da promet ostaja od eden največjih okoljskih in zdravstvenih problemov.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Donal Skehan: Recepti za vsak dan
V tej oddaji Donal predstavi nekaj idej za pogostitev prijateljev in domačih, ki omogočajo, da v druženju uživa tudi gostitelj. To so: krožniki s prigrizki, ki jih lahko pripravimo vnaprej, konfitirana piščančja bedra s česnom in rebrastim krompirjem (krompirjem »hasselback«), in zažgana baskovska sirova pita s češnjami. DONAL SKEHAN: HOME COOK / Irska / 2023 / Režija: Anne Heffernan
V tej oddaji Donal predstavi nekaj idej za pogostitev prijateljev in domačih, ki omogočajo, da v druženju uživa tudi gostitelj. To so: krožniki s prigrizki, ki jih lahko pripravimo vnaprej, konfitirana piščančja bedra s česnom in rebrastim krompirjem (krompirjem »hasselback«), in zažgana baskovska sirova pita s češnjami. DONAL SKEHAN: HOME COOK / Irska / 2023 / Režija: Anne Heffernan
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Leta 1930 Cankarjeva založba napove izid vojnega romana Doberdob pisatelja Prežihovega Voranca. Roman naj bi popisal tragične zgodbe vojakov, ki so se v prvi svetovni vojni borili na Doberdobski planoti, kjer se je bojeval tudi takrat dvaindvajsetletni pisatelj. Roman v resnici izide šele leta 1940, pisatelj pa ga v desetih letih od napovedi izida napiše kar trikrat, saj rokopis vedno znova izgine v nenavadnih okoliščinah – tudi zato, ker je nastajal v obdobju, ki ga je Prežihov Voranc kot politični aktivist večinoma preživel v ilegali. Voranc namreč ni bil le pisatelj, pač pa tudi eden prvih komunistov na Slovenskem, agent Kominterne, popotnik in poliglot, osebno pa zelo skromen mož z vrednotami, ki sčasoma niso bile več v duhu vse trše partijske ideologije. Doberdob – roman upornika je igrano-dokumentarni film o trnovi poti edinega slovenskega avtobiografskega romana na temo prve svetovne vojne in portret njegovega klenega avtorja, pisatelja in političnega aktivista Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca.
Leta 1930 Cankarjeva založba napove izid vojnega romana Doberdob pisatelja Prežihovega Voranca. Roman naj bi popisal tragične zgodbe vojakov, ki so se v prvi svetovni vojni borili na Doberdobski planoti, kjer se je bojeval tudi takrat dvaindvajsetletni pisatelj. Roman v resnici izide šele leta 1940, pisatelj pa ga v desetih letih od napovedi izida napiše kar trikrat, saj rokopis vedno znova izgine v nenavadnih okoliščinah – tudi zato, ker je nastajal v obdobju, ki ga je Prežihov Voranc kot politični aktivist večinoma preživel v ilegali. Voranc namreč ni bil le pisatelj, pač pa tudi eden prvih komunistov na Slovenskem, agent Kominterne, popotnik in poliglot, osebno pa zelo skromen mož z vrednotami, ki sčasoma niso bile več v duhu vse trše partijske ideologije. Doberdob – roman upornika je igrano-dokumentarni film o trnovi poti edinega slovenskega avtobiografskega romana na temo prve svetovne vojne in portret njegovega klenega avtorja, pisatelja in političnega aktivista Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca.
Neposredni prenos iz Gledališča Koper. Kaj morajo dijaki vedeti o Cankarjevem romanu Na klancu? Kako ga osebno doživljajo? To bosta iztočnici Literarnega večera in pogovora z dijaki o romanu, predvidenem za letošnji esej na maturi na temo Klanec nekoč, danes, vedno?. Avtor oddaje David Kunstek Kneževič, igralec Rok Matek bralca Maja Moll in Renato Horvat. Dijaki: Ula Dahalić, Ivan Pravorenko, Erika Muženič in Maj Pucer. Urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonska realizacija: Sonja Strenar, Urban Gruden .............. Režiser: Klemen Markovčič.
Neposredni prenos iz Gledališča Koper. Kaj morajo dijaki vedeti o Cankarjevem romanu Na klancu? Kako ga osebno doživljajo? To bosta iztočnici Literarnega večera in pogovora z dijaki o romanu, predvidenem za letošnji esej na maturi na temo Klanec nekoč, danes, vedno?. Avtor oddaje David Kunstek Kneževič, igralec Rok Matek bralca Maja Moll in Renato Horvat. Dijaki: Ula Dahalić, Ivan Pravorenko, Erika Muženič in Maj Pucer. Urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonska realizacija: Sonja Strenar, Urban Gruden .............. Režiser: Klemen Markovčič.
Smučarske skakalke se merijo v Zau, slovenske rokometaše pa drevi čaka zadnja preizkušnja uvodnega dela rokometnega evropskega prvenstva.
Smučarske skakalke se merijo v Zau, slovenske rokometaše pa drevi čaka zadnja preizkušnja uvodnega dela rokometnega evropskega prvenstva.
Obiskali smo Tropsko hišo v Celju, kjer se je konec minulega leta izlegel prvi mladič nikobarskega goloba, ene najbolj barvitih in ogroženih vrst golobov na svetu. Obiskali smo mačaka Ria in njegovo skrbnico, ki nam je pobliže predstavila pasmo Maine Coon. Opozarjamo na diabetes pri mačkah in svetujemo, kako ga pravočasno opaziti in zajeziti. Na jedilniku za slone in nekatere druge prebivalce berlinskega živalskega vrta je bilo v začetku novega leta nekaj posebnega: božična drevesa. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Obiskali smo Tropsko hišo v Celju, kjer se je konec minulega leta izlegel prvi mladič nikobarskega goloba, ene najbolj barvitih in ogroženih vrst golobov na svetu. Obiskali smo mačaka Ria in njegovo skrbnico, ki nam je pobliže predstavila pasmo Maine Coon. Opozarjamo na diabetes pri mačkah in svetujemo, kako ga pravočasno opaziti in zajeziti. Na jedilniku za slone in nekatere druge prebivalce berlinskega živalskega vrta je bilo v začetku novega leta nekaj posebnega: božična drevesa. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.
Med napeto patruljo, na kateri se pridružijo svojim junakom reševalcem, kadeti ugotovijo, da ni pomemben posameznik, temveč dobro sodelovanje ekipe.
Med napeto patruljo, na kateri se pridružijo svojim junakom reševalcem, kadeti ugotovijo, da ni pomemben posameznik, temveč dobro sodelovanje ekipe.
Današnji program sledi osrednji temi tekoče sezone Dunajskih filharmonikov: literarni in dramaturški motivi ter viri iz obdobja pretresov od konca 19. stoletja do medvojnega obdobja se razkrivajo kot odsevi družbenopolitičnih napetosti svojega časa, napetosti, ki odmevajo še danes ali za katere se v dvajsetih letih 21. stoletja odpirajo nove interpretativne in poslušalske perspektive. Referenčni okviri tega koncerta vključujejo narod in »ljudsko kulturo«, vojno in meje, domovino in eksotiko, spolne vloge in kulturne vojne. Poleg tega se bosta v obeh delih koncerta srečala dva biografsko in regionalno tesno povezana para, Zoltán Kodály in Béla Bartók ter Antonín Dvořák in Leoš Janáček, para, ki sta premikala meje programskega in glasbenega izražanja svojega časa in jih včasih tudi zavestno presegla. Koncertni program izvajalcem pomeni zelo različne izzive, ki jih Jakub Hrůša z dirigentskega vidika opisuje takole: »Vsa štiri dela sem dirigiral neštetokrat in z vsakim izmed njih sem globoko povezan. Še posebno pri Janáčku so izkušnje z njegovimi operami, ki prinašajo enake probleme, le v še kompleksnejši obliki, v pomoč. Je izjemno izviren skladatelj, to pa vključuje tudi izvirno notacijo, ki jo je včasih težko razvozlati. Lahko rečem, da sem do zdaj preizkusil skoraj vse njegove interpretacije in – vedno s spoštovanjem do izvirnika, ki je vedno moje izhodišče – našel veliko ključev do tega svojevrstnega, toda hkrati očarljivega dela. Verjamem, da bomo te ključe skupaj z Dunajskimi filharmoniki uporabili tudi za 'odklepanje' Tarasa Bulbe. Pri drugih delih je notacija veliko lažje berljiva, zato gre predvsem za obvladovanje izvedbe (Bartók), za pravilno slogovno zajemanje ljudskih lastnosti (Kodály) in za zajemanje značilnega poznoromantičnega duha (Dvořák).«
Današnji program sledi osrednji temi tekoče sezone Dunajskih filharmonikov: literarni in dramaturški motivi ter viri iz obdobja pretresov od konca 19. stoletja do medvojnega obdobja se razkrivajo kot odsevi družbenopolitičnih napetosti svojega časa, napetosti, ki odmevajo še danes ali za katere se v dvajsetih letih 21. stoletja odpirajo nove interpretativne in poslušalske perspektive. Referenčni okviri tega koncerta vključujejo narod in »ljudsko kulturo«, vojno in meje, domovino in eksotiko, spolne vloge in kulturne vojne. Poleg tega se bosta v obeh delih koncerta srečala dva biografsko in regionalno tesno povezana para, Zoltán Kodály in Béla Bartók ter Antonín Dvořák in Leoš Janáček, para, ki sta premikala meje programskega in glasbenega izražanja svojega časa in jih včasih tudi zavestno presegla. Koncertni program izvajalcem pomeni zelo različne izzive, ki jih Jakub Hrůša z dirigentskega vidika opisuje takole: »Vsa štiri dela sem dirigiral neštetokrat in z vsakim izmed njih sem globoko povezan. Še posebno pri Janáčku so izkušnje z njegovimi operami, ki prinašajo enake probleme, le v še kompleksnejši obliki, v pomoč. Je izjemno izviren skladatelj, to pa vključuje tudi izvirno notacijo, ki jo je včasih težko razvozlati. Lahko rečem, da sem do zdaj preizkusil skoraj vse njegove interpretacije in – vedno s spoštovanjem do izvirnika, ki je vedno moje izhodišče – našel veliko ključev do tega svojevrstnega, toda hkrati očarljivega dela. Verjamem, da bomo te ključe skupaj z Dunajskimi filharmoniki uporabili tudi za 'odklepanje' Tarasa Bulbe. Pri drugih delih je notacija veliko lažje berljiva, zato gre predvsem za obvladovanje izvedbe (Bartók), za pravilno slogovno zajemanje ljudskih lastnosti (Kodály) in za zajemanje značilnega poznoromantičnega duha (Dvořák).«
V šoli je dan pošastnih knjig in vsi so našemljeni v svoje najljubše knjižne junake. Pikica pa je žalostna. Ni ji všeč njen punčkasti kostum Pepelke. Ji Bučko lahko pomaga in jo spremeni v najbolj pošastno Pepelko v deželi?
V šoli je dan pošastnih knjig in vsi so našemljeni v svoje najljubše knjižne junake. Pikica pa je žalostna. Ni ji všeč njen punčkasti kostum Pepelke. Ji Bučko lahko pomaga in jo spremeni v najbolj pošastno Pepelko v deželi?
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
V Trstu še do sobote poteka 37. izdaja Tržaškega filmskega festivala, osredotočenega na srednje- in vzhodnoevropsko filmsko produkcijo. V sklopu literarnih večerov, ki jih program Ars že 28 let pripravlja ob eseju na maturi, pa bo danes ob 18. uri v sodelovanju z Gledališčem Koper izvedena oddaja o Cankarjevem romanu Na klancu.
V Trstu še do sobote poteka 37. izdaja Tržaškega filmskega festivala, osredotočenega na srednje- in vzhodnoevropsko filmsko produkcijo. V sklopu literarnih večerov, ki jih program Ars že 28 let pripravlja ob eseju na maturi, pa bo danes ob 18. uri v sodelovanju z Gledališčem Koper izvedena oddaja o Cankarjevem romanu Na klancu.
Seje komisije za nadzor javnih financ
Komisija za nadzor javnih financ: - nadzoruje izvrševanje državnega proračuna ter finančnih načrtov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in javnega zavoda Radiotelevizija Slovenija z vidika zakonitosti, namenskosti in racionalnosti porabe ter pravilnosti njihovih finančnih izkazov na podlagi poročil računskega sodišča; - spremlja izvrševanje proračunov lokalnih skupnosti, ki prejemajo finančna sredstva za izravnavo, in nadzoruje namensko porabo sredstev, prejetih iz državnega proračuna; - nadzoruje izvrševanje finančnih načrtov in pravilnost finančnih izkazov javnih skladov, javnih podjetij in zavodov, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija; - poroča Državnemu zboru o nadzorstvu, ki ga opravlja, in mu predlaga potrebne ukrepe.
Komisija za nadzor javnih financ: - nadzoruje izvrševanje državnega proračuna ter finančnih načrtov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in javnega zavoda Radiotelevizija Slovenija z vidika zakonitosti, namenskosti in racionalnosti porabe ter pravilnosti njihovih finančnih izkazov na podlagi poročil računskega sodišča; - spremlja izvrševanje proračunov lokalnih skupnosti, ki prejemajo finančna sredstva za izravnavo, in nadzoruje namensko porabo sredstev, prejetih iz državnega proračuna; - nadzoruje izvrševanje finančnih načrtov in pravilnost finančnih izkazov javnih skladov, javnih podjetij in zavodov, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija; - poroča Državnemu zboru o nadzorstvu, ki ga opravlja, in mu predlaga potrebne ukrepe.
Glede razsodbe KPK-ja … premier Golob se je na težji način naučil, kar se zdi, je temeljni del sodobne digitalne kulture: »Če si pijan, zadet, zaljubljen, besen in po novem tudi šele dva dni predsednik vlade – nikarte pošiljati sms-jev.« Če hočemo do potankosti razumeti šlamastiko, v katero se je zapletel naš predsednik vlade, se moramo poglobiti v grenko-sladko zgodovino kršenja integritete. Na samem začetku teh kršitev sta Adam in Eva. Če ne bi bilo njunega kršenja integritete, posledično ne bi bilo greha in celotno bivanje na tem planetu bi se drugače odvilo. Potem so se kršitve integritete dogajale vso zgodovino, za katero se zdi, da je brez teh kršitev sploh ne bi bilo. Kajti vsi konflikti, ki so, resnici na ljubo, gonilo napredka, poezije in znanosti, so posledica kršenja integritete. Kar nas pripelje do premiera Goloba, ki je kršil integriteto s tem, ko je Tatjani Bobnar, takrat notranji ministrici, dajal navodila, kako naj kadruje v policiji. S sms-jem. Mediji smo to pozneje poimenovali »poizkus kadrovskega lomastenja v policiji«. Ampak, česar se pisuni premalo zavedamo, znanost pa je o tem kristalno jasna, je dejstvo, da je integriteta vzročno-posledični posel. Skoraj vedno se kršenje zgodi zaradi kršenja pred njim. Tako moramo do kršenja integritete pred kršenjem integritete Roberta Goloba. Tam stoji kot skala trdno Janez Janša. Namreč; on je pred Golobom kadrovsko lomastil po policiji, ko je v svojevrstni kristalni noči zamenjal vse komandirje policijskih postaj. Zamenjali so jih načelniki policijskih postaj, ob nazivu pa se je Janševo lomastenje po policiji nadaljevalo tudi s konkretnimi menjavami na visokih položajih policije. Golob je torej v svojem mandatu, ob tem, ko je načelnike preimenoval nazaj v komandirje, poskušal samo odlomastiti to, kar je pred njim nalomastil Janša. Tako, da je poslal sporočilo z integritetno sporno vsebino notranji ministrici. Ki je bila, kar pa je najbolj zabavno, kot generalna direktorica policije po prisegi Janševe vlade nemudoma odlomastena s položaja, in Golob je naivno sklepal, da se bo hotela za tisto lomastenje oddolžiti. Ni pa vedel, da je gospa šampionka integritete ter je Goloba razkrinkala. Pozneje jo je vzela v bran in v službo sama predsednica države, ki ima v sefu zaklenjeno skrinjico z najčistejšo esenco slovenske integritete ter jo varuje po službeni dolžnosti, kot tudi po prepričanju. Okoli predsednice republike in Tatjane Bobnar pod njenim okriljem se tako ustvarja krog močnih, poštenih in načelnih žensk, proti katerim sta Vida Tomšič in Pepca Kardelj pionirki z modro kapo in rdečimi dokolenkami. Ampak namesto praznega nakladanja in vegavih insinuacij si poglejmo konkreten primer vpliva integritetne afere na prihajajoče volitve. Kot je znano v mnogih primerih tako s politično leve kot s politično desne, KPK postane nenavadno dejavna v času okoli volitev. In nobenega dvoma ni, da je premier, ki ga zdaj bremeni vprašljiva integriteta, na prihajajočih volitvah v slabšem položaju od brezmadežne politične konkurence! A na nekaj tako komisija kot posebne enote odvetnikov z obeh strani, da o načrtovalcih predvolilnih kompanij sploh ne govorimo, niso računali. To je čas. Čas, ki teče tudi politikom. Starejši volivci namreč radi pozabljamo in dogodkih izpred štirih let, ko je nekdo nekomu pisal sms, so že zdavnaj prekriti z vedno novimi in novimi nanosi političnih pritlehnosti. Saj so nas v toku trajanja mandata na dvoboj Golob-Bobnar vsake toliko opomnili, ampak da bi na izust vedeli, za kaj je šlo, pa niti ne. Tako smo starejši pozabili, mlajši volivci pa … … Mlajši volivci, recimo, da so danes stari osemnajst, devetnajst ali dvajset let, so bili ob času spornega dejanja stari štirinajst, petnajst in šestnajst. Tako se jim dva meseca pred volitvami zdijo kandidati, ki so sporni, ker ne znajo komunicirati s sms-ji, bolj kot ne smešni. Zna biti, da jo bo premier odnesel iz afere s kršenjem integritete bolj kot ne nepoškodovan. Še sploh, ker ga tako dežurni satiriki kot njegovi politični nasprotniki še vedno najbolj besno napadajo zaradi njegovega priimka, ki je sinonim nadležne ptice, in dejstva, da se je poročil z vplivnico. Dokler pa se najhujša predvolilna bitka bije na krvavem polju priimkov in partnerjev, je bojazen, da bi politična in obča integriteta med demokratičnim odločanjem karkoli pomenila – povsem odveč.
Glede razsodbe KPK-ja … premier Golob se je na težji način naučil, kar se zdi, je temeljni del sodobne digitalne kulture: »Če si pijan, zadet, zaljubljen, besen in po novem tudi šele dva dni predsednik vlade – nikarte pošiljati sms-jev.« Če hočemo do potankosti razumeti šlamastiko, v katero se je zapletel naš predsednik vlade, se moramo poglobiti v grenko-sladko zgodovino kršenja integritete. Na samem začetku teh kršitev sta Adam in Eva. Če ne bi bilo njunega kršenja integritete, posledično ne bi bilo greha in celotno bivanje na tem planetu bi se drugače odvilo. Potem so se kršitve integritete dogajale vso zgodovino, za katero se zdi, da je brez teh kršitev sploh ne bi bilo. Kajti vsi konflikti, ki so, resnici na ljubo, gonilo napredka, poezije in znanosti, so posledica kršenja integritete. Kar nas pripelje do premiera Goloba, ki je kršil integriteto s tem, ko je Tatjani Bobnar, takrat notranji ministrici, dajal navodila, kako naj kadruje v policiji. S sms-jem. Mediji smo to pozneje poimenovali »poizkus kadrovskega lomastenja v policiji«. Ampak, česar se pisuni premalo zavedamo, znanost pa je o tem kristalno jasna, je dejstvo, da je integriteta vzročno-posledični posel. Skoraj vedno se kršenje zgodi zaradi kršenja pred njim. Tako moramo do kršenja integritete pred kršenjem integritete Roberta Goloba. Tam stoji kot skala trdno Janez Janša. Namreč; on je pred Golobom kadrovsko lomastil po policiji, ko je v svojevrstni kristalni noči zamenjal vse komandirje policijskih postaj. Zamenjali so jih načelniki policijskih postaj, ob nazivu pa se je Janševo lomastenje po policiji nadaljevalo tudi s konkretnimi menjavami na visokih položajih policije. Golob je torej v svojem mandatu, ob tem, ko je načelnike preimenoval nazaj v komandirje, poskušal samo odlomastiti to, kar je pred njim nalomastil Janša. Tako, da je poslal sporočilo z integritetno sporno vsebino notranji ministrici. Ki je bila, kar pa je najbolj zabavno, kot generalna direktorica policije po prisegi Janševe vlade nemudoma odlomastena s položaja, in Golob je naivno sklepal, da se bo hotela za tisto lomastenje oddolžiti. Ni pa vedel, da je gospa šampionka integritete ter je Goloba razkrinkala. Pozneje jo je vzela v bran in v službo sama predsednica države, ki ima v sefu zaklenjeno skrinjico z najčistejšo esenco slovenske integritete ter jo varuje po službeni dolžnosti, kot tudi po prepričanju. Okoli predsednice republike in Tatjane Bobnar pod njenim okriljem se tako ustvarja krog močnih, poštenih in načelnih žensk, proti katerim sta Vida Tomšič in Pepca Kardelj pionirki z modro kapo in rdečimi dokolenkami. Ampak namesto praznega nakladanja in vegavih insinuacij si poglejmo konkreten primer vpliva integritetne afere na prihajajoče volitve. Kot je znano v mnogih primerih tako s politično leve kot s politično desne, KPK postane nenavadno dejavna v času okoli volitev. In nobenega dvoma ni, da je premier, ki ga zdaj bremeni vprašljiva integriteta, na prihajajočih volitvah v slabšem položaju od brezmadežne politične konkurence! A na nekaj tako komisija kot posebne enote odvetnikov z obeh strani, da o načrtovalcih predvolilnih kompanij sploh ne govorimo, niso računali. To je čas. Čas, ki teče tudi politikom. Starejši volivci namreč radi pozabljamo in dogodkih izpred štirih let, ko je nekdo nekomu pisal sms, so že zdavnaj prekriti z vedno novimi in novimi nanosi političnih pritlehnosti. Saj so nas v toku trajanja mandata na dvoboj Golob-Bobnar vsake toliko opomnili, ampak da bi na izust vedeli, za kaj je šlo, pa niti ne. Tako smo starejši pozabili, mlajši volivci pa … … Mlajši volivci, recimo, da so danes stari osemnajst, devetnajst ali dvajset let, so bili ob času spornega dejanja stari štirinajst, petnajst in šestnajst. Tako se jim dva meseca pred volitvami zdijo kandidati, ki so sporni, ker ne znajo komunicirati s sms-ji, bolj kot ne smešni. Zna biti, da jo bo premier odnesel iz afere s kršenjem integritete bolj kot ne nepoškodovan. Še sploh, ker ga tako dežurni satiriki kot njegovi politični nasprotniki še vedno najbolj besno napadajo zaradi njegovega priimka, ki je sinonim nadležne ptice, in dejstva, da se je poročil z vplivnico. Dokler pa se najhujša predvolilna bitka bije na krvavem polju priimkov in partnerjev, je bojazen, da bi politična in obča integriteta med demokratičnim odločanjem karkoli pomenila – povsem odveč.
V švicarskem kraju Davos se je začelo vsakoletno srečanje Svetovnega gospodarskega foruma. Udeležuje se ga približno 3 tisoč ljudi iz 130 držav, od tega 65 političnih voditeljev in 850 predstavnikov korporacij. V ospredju je Grenlandija. Ob vse jasneje izraženih ameriških ozemeljskih težnjah po tem otoku je z evropske strani slišati vse več opozoril na spremembe v svetovnem redu. V oddaji tudi o tem: - Finančni ministri Unije: Odziv Bruslja na ameriške ozemeljske težnje mora biti močan in pragmatičen - Komunikacija med pacienti in zdravstvenimi delavci na primarni ravni se bo v prihodnjih mesecih postopno preselila na portal zVem - Nov parkirni režim v Ljubljani še vedno razburja - redarji v Štepanjskem naselju v dveh dneh našteli več kot 100 kršitev
V švicarskem kraju Davos se je začelo vsakoletno srečanje Svetovnega gospodarskega foruma. Udeležuje se ga približno 3 tisoč ljudi iz 130 držav, od tega 65 političnih voditeljev in 850 predstavnikov korporacij. V ospredju je Grenlandija. Ob vse jasneje izraženih ameriških ozemeljskih težnjah po tem otoku je z evropske strani slišati vse več opozoril na spremembe v svetovnem redu. V oddaji tudi o tem: - Finančni ministri Unije: Odziv Bruslja na ameriške ozemeljske težnje mora biti močan in pragmatičen - Komunikacija med pacienti in zdravstvenimi delavci na primarni ravni se bo v prihodnjih mesecih postopno preselila na portal zVem - Nov parkirni režim v Ljubljani še vedno razburja - redarji v Štepanjskem naselju v dveh dneh našteli več kot 100 kršitev
Az adás tartalma: - Divatsarok: Brigitte Bardot francia színésznő és énekes; - Tarr Béla magyar filmrendező; - az Esti Kornél rockegyüttes; - videóklipek: Slow Village, Beck Zoltán & Grecsó Krisztián, Valentina. Vsebina oddaje: - Modni kotiček: francoska igralka in pevka Brigitte Bardot; - madžarski filmski režiser Béla Tarr; - rock skupina Esti Kornél; - videospoti: Slow Village, Zoltán Beck & Krisztián Grecsó, Valentina.
Az adás tartalma: - Divatsarok: Brigitte Bardot francia színésznő és énekes; - Tarr Béla magyar filmrendező; - az Esti Kornél rockegyüttes; - videóklipek: Slow Village, Beck Zoltán & Grecsó Krisztián, Valentina. Vsebina oddaje: - Modni kotiček: francoska igralka in pevka Brigitte Bardot; - madžarski filmski režiser Béla Tarr; - rock skupina Esti Kornél; - videospoti: Slow Village, Zoltán Beck & Krisztián Grecsó, Valentina.
Seje komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu
Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je pristojna za opravljanje nalog, ki se nanašajo na: – spremljanje stanja pri Slovencih v zamejstvu in po svetu; – spremljanje sodelovanja organizacij civilne družbe s Slovenci v zamejstvu in po svetu; – sooblikovanje politike Republike Slovenije na področjih, ki zadevajo Slovence v zamejstvu in po svetu; – ustrezno vključevanje problematike Slovencev v zamejstvu in po svetu v zakone, kjer je to potrebno; – zavzemanje za interese Slovencev v zamejstvu in po svetu pri sooblikovanju in sprejemanju državnih proračunov Republike Slovenije; – sooblikovanje in predlaganje programov nacionalnega interesa na področju skrbi za Slovence v zamejstvu in po svetu; – oblikovanje stališč do posameznih vprašanj s tega področja; – informiranje Državnega zbora o splošnih in konkretnih problemih, s katerimi se srečujejo Slovenci v zamejstvu in po svetu; – skrb za odpravljanje težav pri Slovencih v zamejstvu in po svetu ter upoštevanje njihovih mnenj in predlogov; – spremljanje izvajanja politike Republike Slovenije do Slovencev v zamejstvu in po svetu s strani organov izvršne oblasti.
Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je pristojna za opravljanje nalog, ki se nanašajo na: – spremljanje stanja pri Slovencih v zamejstvu in po svetu; – spremljanje sodelovanja organizacij civilne družbe s Slovenci v zamejstvu in po svetu; – sooblikovanje politike Republike Slovenije na področjih, ki zadevajo Slovence v zamejstvu in po svetu; – ustrezno vključevanje problematike Slovencev v zamejstvu in po svetu v zakone, kjer je to potrebno; – zavzemanje za interese Slovencev v zamejstvu in po svetu pri sooblikovanju in sprejemanju državnih proračunov Republike Slovenije; – sooblikovanje in predlaganje programov nacionalnega interesa na področju skrbi za Slovence v zamejstvu in po svetu; – oblikovanje stališč do posameznih vprašanj s tega področja; – informiranje Državnega zbora o splošnih in konkretnih problemih, s katerimi se srečujejo Slovenci v zamejstvu in po svetu; – skrb za odpravljanje težav pri Slovencih v zamejstvu in po svetu ter upoštevanje njihovih mnenj in predlogov; – spremljanje izvajanja politike Republike Slovenije do Slovencev v zamejstvu in po svetu s strani organov izvršne oblasti.
Dnevni red: a) zaslišanja priče: dr. Robert Golob, v torek, 20. 1. 2026, ob 12. uri, b) zaslišanja priče: Jože Novak, v torek, 20. 1. 2026, ob 13. uri, c) zaslišanja priče: Tina Sršen, v torek, 20. 1. 2026, ob 14. uri.
Dnevni red: a) zaslišanja priče: dr. Robert Golob, v torek, 20. 1. 2026, ob 12. uri, b) zaslišanja priče: Jože Novak, v torek, 20. 1. 2026, ob 13. uri, c) zaslišanja priče: Tina Sršen, v torek, 20. 1. 2026, ob 14. uri.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Dokumentarna serija razkriva življenje v odročnih in dozdevno neprijaznih kotičkih našega planeta – ne le na polarnih območjih, temveč v vseh presenetljivo pestrih ledenih divjinah na Zemlji. Posneta je v izjemno visoki ločljivosti in z najsodobnejšo tehniko, tako da smo lahko od blizu priča boju za preživetje živali v tem negostoljubnem okolju. To je ena zadnjih priložnosti za ogled življenja v čudoviti zamrznjeni pokrajini, ki pred našimi očmi počasi izginja. 5. del: Mrzle dežele Peti del dokumentarne serije nas popelje na skrajni sever planeta, kjer je najprostranejši kopenski habitat na Zemlji – borealni gozdovi in puste tundre. V tej prostrani divjini velik del leta vladajo skrajne razmere. Pozimi se zdi, da so razmere za življenje skorajda nemogoče, vendar s prihodom pomladi narava znova oživi. Toda na vrhuncu poletja že vidimo vpliv podnebnih sprememb na tundro – v pokrajini nastajajo ogromne brazgotine, saj se permafrost začenja tajati. FROZEN PLANET II. / Velika Britanija / 2022 / Režija: Jane Atkins
Dokumentarna serija razkriva življenje v odročnih in dozdevno neprijaznih kotičkih našega planeta – ne le na polarnih območjih, temveč v vseh presenetljivo pestrih ledenih divjinah na Zemlji. Posneta je v izjemno visoki ločljivosti in z najsodobnejšo tehniko, tako da smo lahko od blizu priča boju za preživetje živali v tem negostoljubnem okolju. To je ena zadnjih priložnosti za ogled življenja v čudoviti zamrznjeni pokrajini, ki pred našimi očmi počasi izginja. 5. del: Mrzle dežele Peti del dokumentarne serije nas popelje na skrajni sever planeta, kjer je najprostranejši kopenski habitat na Zemlji – borealni gozdovi in puste tundre. V tej prostrani divjini velik del leta vladajo skrajne razmere. Pozimi se zdi, da so razmere za življenje skorajda nemogoče, vendar s prihodom pomladi narava znova oživi. Toda na vrhuncu poletja že vidimo vpliv podnebnih sprememb na tundro – v pokrajini nastajajo ogromne brazgotine, saj se permafrost začenja tajati. FROZEN PLANET II. / Velika Britanija / 2022 / Režija: Jane Atkins
Maskiranje je del vsakdanjega življenja in praznikov, ki mu sledimo tako s šegami letnega kot tudi življenjskega kroga. S svojo dolgo zgodovino povezuje našo preteklost in prihodnost.
Maskiranje je del vsakdanjega življenja in praznikov, ki mu sledimo tako s šegami letnega kot tudi življenjskega kroga. S svojo dolgo zgodovino povezuje našo preteklost in prihodnost.
V občini Kidričevo kmetijski sklad v večinskem soglasju s tamkajšnjimi kmeti načrtuje gradnji namakalnega sistema. Odprto ostaja še vprašanje, iz katerega od treh možnih virov vzeti vodo in kako bo država zagotovila precejšnja finančna sredstva.
V občini Kidričevo kmetijski sklad v večinskem soglasju s tamkajšnjimi kmeti načrtuje gradnji namakalnega sistema. Odprto ostaja še vprašanje, iz katerega od treh možnih virov vzeti vodo in kako bo država zagotovila precejšnja finančna sredstva.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Še drugi poudarki iz oddaje: - Podražitev parkiranja pred bolnišnico v Izoli razburja uporabnike - Lovci v Braslovčah morajo zaradi odločitve inšpektorja porušiti kozolec. - Izzivi Regijskega parka Pohorje. - V Logatcu zbirajo sredstva za nakup snežnega topa.
Še drugi poudarki iz oddaje: - Podražitev parkiranja pred bolnišnico v Izoli razburja uporabnike - Lovci v Braslovčah morajo zaradi odločitve inšpektorja porušiti kozolec. - Izzivi Regijskega parka Pohorje. - V Logatcu zbirajo sredstva za nakup snežnega topa.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V sklopu literarnih večerov, ki jih program Ars že 28 let pripravlja ob eseju na maturi, bo ob 18. uri v sodelovanju z Gledališčem Koper izvedena oddaja o Cankarjevem romanu Na klancu. Po njej je predviden še pogovor z dijaki, oboje pa bo neposredno prenašano na valove programa Ars.
V sklopu literarnih večerov, ki jih program Ars že 28 let pripravlja ob eseju na maturi, bo ob 18. uri v sodelovanju z Gledališčem Koper izvedena oddaja o Cankarjevem romanu Na klancu. Po njej je predviden še pogovor z dijaki, oboje pa bo neposredno prenašano na valove programa Ars.
Geopolitični pretresi morajo biti priložnost za Evropo, je na gospodarskem forumu v Davosu dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem sporočil, da bo v Davosu z več delegacijami razpravljal o Grenlandiji, ZDA pa so po njegovem mnenju edina sila, ki lahko zagotovi mir po vsem svetu. Druge teme: - Finančni ministri Unije usklajujejo odgovor na Trumpove carinske grožnje. - Koalicijski poslanci vložili predlog zakona o splošni prepovedi eksplozivnih in pirotehničnih sredstev - Nika Prevc v vetrovnem Zau z 12-ega mesta napredovala tik pod stopničke
Geopolitični pretresi morajo biti priložnost za Evropo, je na gospodarskem forumu v Davosu dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem sporočil, da bo v Davosu z več delegacijami razpravljal o Grenlandiji, ZDA pa so po njegovem mnenju edina sila, ki lahko zagotovi mir po vsem svetu. Druge teme: - Finančni ministri Unije usklajujejo odgovor na Trumpove carinske grožnje. - Koalicijski poslanci vložili predlog zakona o splošni prepovedi eksplozivnih in pirotehničnih sredstev - Nika Prevc v vetrovnem Zau z 12-ega mesta napredovala tik pod stopničke
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Narava se že sramežljivo prebuja in začel se bo nov krog življenja, zato ponavljamo oddajo o velikem sistemu, bogatem z vodo, ki mu pravimo Ljubljansko barje. Tu je bilo živahno rastlinsko in živalsko življenje že v pradavnini, v bakreni dobi pa so obrobje tedaj še jezera naselili koliščarji (ponovitev).
Narava se že sramežljivo prebuja in začel se bo nov krog življenja, zato ponavljamo oddajo o velikem sistemu, bogatem z vodo, ki mu pravimo Ljubljansko barje. Tu je bilo živahno rastlinsko in živalsko življenje že v pradavnini, v bakreni dobi pa so obrobje tedaj še jezera naselili koliščarji (ponovitev).
Društvo obolelih zaradi azbesta je sinoči v Desklah zaznamovalo 30 let svojega delovanja in zakonske prepovedi azbestne proizvodnje v tedanjem Salonitu Anhovo in v vsej Sloveniji. V skrbi za azbestne bolnike so v društvu že kmalu po ustanovitvi začeli z zdravstveno-preventivnimi programi ter pozneje s pomočjo pri diagnozi in pridobitvi odškodine za azbestno bolezen. V oddaji tudi o tem: - Na današnji dan pred enim letom je Donald Trump prisegel kot 47-ti ameriški predsednik. - V Sindikatu voznikov avtobusov so se odzvali na incident, ko je voznik potnike prevažal pod vplivom drog - Maturanti se lahko na esej iz slovenščine pripravijo v koprskem gledališču ali z nacionalnim radijem
Društvo obolelih zaradi azbesta je sinoči v Desklah zaznamovalo 30 let svojega delovanja in zakonske prepovedi azbestne proizvodnje v tedanjem Salonitu Anhovo in v vsej Sloveniji. V skrbi za azbestne bolnike so v društvu že kmalu po ustanovitvi začeli z zdravstveno-preventivnimi programi ter pozneje s pomočjo pri diagnozi in pridobitvi odškodine za azbestno bolezen. V oddaji tudi o tem: - Na današnji dan pred enim letom je Donald Trump prisegel kot 47-ti ameriški predsednik. - V Sindikatu voznikov avtobusov so se odzvali na incident, ko je voznik potnike prevažal pod vplivom drog - Maturanti se lahko na esej iz slovenščine pripravijo v koprskem gledališču ali z nacionalnim radijem