Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Uroš Rupreht je smučarski učitelj in vodja smučarske šole na Kopah. O starostnih omejitvah, vztrajnosti, motivaciji in najlepših trenutkih na smučišču.
Uroš Rupreht je smučarski učitelj in vodja smučarske šole na Kopah. O starostnih omejitvah, vztrajnosti, motivaciji in najlepših trenutkih na smučišču.
»Otroci so naše največje bogastvo«, »na mladih svet stoji«, to sta največkrat slišana stavka, kot nekakšni prislovični modrosti, ki pa ju odrasli največkrat izrekamo s figo v žepu. Res vidimo, kdo so mladi? Jih želimo zares spoznati? Nas iskreno zanima kdo je ta mlad človek v svojih hrepenenjih in stremljenjih? Jih slišimo, jim damo glas? Bodimo iskreni in resnični – največkrat ne. Zato je projekt Zveze prijateljev mladine Slovenije – "Naše mnenje šteje 2.0: Korak naprej za participacijo otrok" - tako zelo pomemben. Njegov osnovni namen je krepitev aktivnega sodelovanja otrok v družbenem življenju in na tistih področjih, ki jih še posebej zadevajo. V tokratnem Hudoju se nam je pridružilo nekaj mladih iz tega projekta, vsak s svojim edinstvenim glasom. Z nami so bile gostje: • Lucija Grabnar, 15 let (OŠ Mokronog) • Eva Zupančič, 14 let (OŠ Mokronog) • Mija Zupančič, 14 let (OŠ Mokronog) • Inja Buh, 14 let (OŠ Horjul) Spremljala jih je Petra Zega, strokovna sodelavka ZPMS in vodja projekta Naše mnenje šteje.
»Otroci so naše največje bogastvo«, »na mladih svet stoji«, to sta največkrat slišana stavka, kot nekakšni prislovični modrosti, ki pa ju odrasli največkrat izrekamo s figo v žepu. Res vidimo, kdo so mladi? Jih želimo zares spoznati? Nas iskreno zanima kdo je ta mlad človek v svojih hrepenenjih in stremljenjih? Jih slišimo, jim damo glas? Bodimo iskreni in resnični – največkrat ne. Zato je projekt Zveze prijateljev mladine Slovenije – "Naše mnenje šteje 2.0: Korak naprej za participacijo otrok" - tako zelo pomemben. Njegov osnovni namen je krepitev aktivnega sodelovanja otrok v družbenem življenju in na tistih področjih, ki jih še posebej zadevajo. V tokratnem Hudoju se nam je pridružilo nekaj mladih iz tega projekta, vsak s svojim edinstvenim glasom. Z nami so bile gostje: • Lucija Grabnar, 15 let (OŠ Mokronog) • Eva Zupančič, 14 let (OŠ Mokronog) • Mija Zupančič, 14 let (OŠ Mokronog) • Inja Buh, 14 let (OŠ Horjul) Spremljala jih je Petra Zega, strokovna sodelavka ZPMS in vodja projekta Naše mnenje šteje.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Imena mesecev iz Škofjeloškega rokopisa, krasoslovec razširil sloves Postojnske jame, prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu
Imena mesecev iz Škofjeloškega rokopisa, krasoslovec razširil sloves Postojnske jame, prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu
Tudi naši zahodni sosedje skrbno negujejo pustno tradicijo. Dolino Fiemme, kjer v času olimpijskih iger potekajo boji v nordijskih disciplinah, so v teh dneh zavzele številne povorke, mi smo spoznali poseben običaj, ki združuje tukajšnje lokalne skupnosti v omenjem delu Italije.
Tudi naši zahodni sosedje skrbno negujejo pustno tradicijo. Dolino Fiemme, kjer v času olimpijskih iger potekajo boji v nordijskih disciplinah, so v teh dneh zavzele številne povorke, mi smo spoznali poseben običaj, ki združuje tukajšnje lokalne skupnosti v omenjem delu Italije.
Violetta nekega večera v trgovini sreča Chesterja, ki nakupi polno vrečo prigrizkov in se skrajno sumljivo vede. Skrivaj mu sledi, nato pa mu v prepričanju, da se Chester na ta način sooča s smrtjo prijatelja, pomaga postaviti oltarček Mapplethorpovemu duhu in ga obložiti s prigrizki, ki jih je nakupil.
Violetta nekega večera v trgovini sreča Chesterja, ki nakupi polno vrečo prigrizkov in se skrajno sumljivo vede. Skrivaj mu sledi, nato pa mu v prepričanju, da se Chester na ta način sooča s smrtjo prijatelja, pomaga postaviti oltarček Mapplethorpovemu duhu in ga obložiti s prigrizki, ki jih je nakupil.
Janez Per in Alen Steržaj. Vodja Alpskega kvinteta in mojster baritona ter bas kitarist iz glasbene zasedbe Big Foot Mama. Dovoljšnja podatka, da prisluhnete oddaji? V oddaji boste slišali tudi Fante spod Šilentabra. Premierno se izvedli ....
Janez Per in Alen Steržaj. Vodja Alpskega kvinteta in mojster baritona ter bas kitarist iz glasbene zasedbe Big Foot Mama. Dovoljšnja podatka, da prisluhnete oddaji? V oddaji boste slišali tudi Fante spod Šilentabra. Premierno se izvedli ....
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Ena od pogostih zelenjav v italijanski kuhinji je radič. Na žaru z oljčnim oljem, s polento, v rižoti ali solati. Že rimski naravoslovec Plinij Starejši je o njem pisal kot o čistilcu krvi; ker gre za cikorijo, so njegove korenine po praženju in mletju uporabljali tudi kot nadomestek za kavo.
Ena od pogostih zelenjav v italijanski kuhinji je radič. Na žaru z oljčnim oljem, s polento, v rižoti ali solati. Že rimski naravoslovec Plinij Starejši je o njem pisal kot o čistilcu krvi; ker gre za cikorijo, so njegove korenine po praženju in mletju uporabljali tudi kot nadomestek za kavo.
Pred začetkom zimskih olimpijskih iger je v Sarajevu zapadel sneg in pooskrbel za pravo zimsko pravljico. V spominu je ostala maskota Vučko. Akademski slikar iz Kranja Jože Trobec je razpis za vsejugoslovanski natečaj opazil v enem od časopisov se prijavil in bil izbran. V imenu športnikov je prisegel Bojan Križaj. Jure Franko je v veleslalomu osvojil zgodovinsko prvo slovensko medaljo na zimskih olimpijskih igrah, seveda v reprezentanci takratne Jugoslavije.
Pred začetkom zimskih olimpijskih iger je v Sarajevu zapadel sneg in pooskrbel za pravo zimsko pravljico. V spominu je ostala maskota Vučko. Akademski slikar iz Kranja Jože Trobec je razpis za vsejugoslovanski natečaj opazil v enem od časopisov se prijavil in bil izbran. V imenu športnikov je prisegel Bojan Križaj. Jure Franko je v veleslalomu osvojil zgodovinsko prvo slovensko medaljo na zimskih olimpijskih igrah, seveda v reprezentanci takratne Jugoslavije.
Osvežilna fronta se po desetih letih poslavlja. In to v stoti oddaji! Ustvarjalci so se ob koncu ozrli nazaj in zbrali nekaj najbolj odmevnih skečev. Spomnili so se zanimivih prizorov Epskega filma, družine Novak, zadreg v kvizu Nimaš pojma, globokih življenjskih pogovorov dojenčkov, dijakov in profesorja, Mile in božička, zaljubljenih v Žličkanju … in pripravili šov vseh šovov. Vse najboljše, Osvežilna fronta!
Osvežilna fronta se po desetih letih poslavlja. In to v stoti oddaji! Ustvarjalci so se ob koncu ozrli nazaj in zbrali nekaj najbolj odmevnih skečev. Spomnili so se zanimivih prizorov Epskega filma, družine Novak, zadreg v kvizu Nimaš pojma, globokih življenjskih pogovorov dojenčkov, dijakov in profesorja, Mile in božička, zaljubljenih v Žličkanju … in pripravili šov vseh šovov. Vse najboljše, Osvežilna fronta!
Petra Stare se je na odrskih deskah znašla že v osnovni šoli, kjer se je pridružila gledališki skupini Orion, njena gledališka pot pa jo je vodila dalje do ustvarjanja na Loškem odru, ki je eno izmed najstarejših delujočih ljubiteljskih gledališč na Slovenskem. V katerih predstavah vse je že nastopila, kako se pripravlja na svoje vloge in kaj jo pri gledališkem ustvarjanju najbolj navdušuje, nam je povedala v tokratnem Kulturomatu.
Petra Stare se je na odrskih deskah znašla že v osnovni šoli, kjer se je pridružila gledališki skupini Orion, njena gledališka pot pa jo je vodila dalje do ustvarjanja na Loškem odru, ki je eno izmed najstarejših delujočih ljubiteljskih gledališč na Slovenskem. V katerih predstavah vse je že nastopila, kako se pripravlja na svoje vloge in kaj jo pri gledališkem ustvarjanju najbolj navdušuje, nam je povedala v tokratnem Kulturomatu.
Ovalna žoga, goli v obliki črke H, nobene zaščitne opreme in met žoge nazaj – že veste, o katerem športu bomo govorili tokrat? O ragbiju, v studiu so se nam pridružili trener in dva člana Ragbi atletskega kluba Olimpija, povezali pa so se tudi z Nemčijo, kjer živi še en slovenski ljubitelj tega športa. Kako surov šport je to? Koliko pravil ima? Zakaj na tekmah uporabljajo video tehnologijo? In zakaj v njem ućivajo sogovorniki? Več izveste v Hudo športni!
Ovalna žoga, goli v obliki črke H, nobene zaščitne opreme in met žoge nazaj – že veste, o katerem športu bomo govorili tokrat? O ragbiju, v studiu so se nam pridružili trener in dva člana Ragbi atletskega kluba Olimpija, povezali pa so se tudi z Nemčijo, kjer živi še en slovenski ljubitelj tega športa. Kako surov šport je to? Koliko pravil ima? Zakaj na tekmah uporabljajo video tehnologijo? In zakaj v njem ućivajo sogovorniki? Več izveste v Hudo športni!
V Glasbenem radiogramu smo gostili člane skupine Enjoy Your Privacy – Gašperja Cankarja, Jureta Kavčiča in Florjana Megliča. Spregovorili smo o nastanku benda, vajah, iskanju zvoka in o tem, kaj po njihovem mnenju naredi dober tekst.
V Glasbenem radiogramu smo gostili člane skupine Enjoy Your Privacy – Gašperja Cankarja, Jureta Kavčiča in Florjana Megliča. Spregovorili smo o nastanku benda, vajah, iskanju zvoka in o tem, kaj po njihovem mnenju naredi dober tekst.
Izzivalec Matevž je najstnik s Ptuja, ki s svojo družino ohranja običaj kurentovanja. V tokratnem pustnem času si je za izziv zastavil, da bo zbral rekordno število robcev od deklet, saj to pomeni, da je najlepši kurent. Spremljamo ga od dogodka, poimenovanega Kurentov skok, ki je na svečnico, do mednarodne karnevalske povorke na Ptuju, hkrati pa film prikazuje njegov pogum in tekmovalnost – za masko je lažje biti drzen in se pogovarjati z dekleti. Mu bo uspelo zbrati več robčkov kot leto prej?
Izzivalec Matevž je najstnik s Ptuja, ki s svojo družino ohranja običaj kurentovanja. V tokratnem pustnem času si je za izziv zastavil, da bo zbral rekordno število robcev od deklet, saj to pomeni, da je najlepši kurent. Spremljamo ga od dogodka, poimenovanega Kurentov skok, ki je na svečnico, do mednarodne karnevalske povorke na Ptuju, hkrati pa film prikazuje njegov pogum in tekmovalnost – za masko je lažje biti drzen in se pogovarjati z dekleti. Mu bo uspelo zbrati več robčkov kot leto prej?
Barbara Kovačič je uveljavljena zborovodkinja otroških in mladinskih zborov. Prihaja s Tolminskega. Zaposlena kot pedagoginja na Osnovni šoli Franceta Bevka Tolmin, je vzgojila vrsto otrok v ljubezni do petja in tako pomembno prispevala k razvoju, utrjevanju in nadaljevanju zborovskega petja ne samo na Tolminskem, ampak širše na Primorskem. Uspelo ji je med drugim, da so tolminski osnovnošolski zbori vabljeni na nastope po Sloveniji in v tujini, nastopajo kot demonstracijski zbori na zborovodskih izobraževanjih ter snemajo za arhiv Radia Slovenija. Kot izvrstna zborovodkinja je znana po vsej slovenski zborovski krajini, ki njeno ime izgovarja s spoštovanjem. Je tudi idejna vodja poletnega Tabora mladih pevcev Primorske. Je prejemnica Gallusove plakete, priznanja Občine Tolmin in v tem letu še srebrne plakete Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti za nadvse predano pedagoško in umetniško delo. Poučevanje zanjo ni le poklic, temveč poslanstvo, ki jo vodi v iskanju lepote, resnice in smisla.
Barbara Kovačič je uveljavljena zborovodkinja otroških in mladinskih zborov. Prihaja s Tolminskega. Zaposlena kot pedagoginja na Osnovni šoli Franceta Bevka Tolmin, je vzgojila vrsto otrok v ljubezni do petja in tako pomembno prispevala k razvoju, utrjevanju in nadaljevanju zborovskega petja ne samo na Tolminskem, ampak širše na Primorskem. Uspelo ji je med drugim, da so tolminski osnovnošolski zbori vabljeni na nastope po Sloveniji in v tujini, nastopajo kot demonstracijski zbori na zborovodskih izobraževanjih ter snemajo za arhiv Radia Slovenija. Kot izvrstna zborovodkinja je znana po vsej slovenski zborovski krajini, ki njeno ime izgovarja s spoštovanjem. Je tudi idejna vodja poletnega Tabora mladih pevcev Primorske. Je prejemnica Gallusove plakete, priznanja Občine Tolmin in v tem letu še srebrne plakete Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti za nadvse predano pedagoško in umetniško delo. Poučevanje zanjo ni le poklic, temveč poslanstvo, ki jo vodi v iskanju lepote, resnice in smisla.
V 14. oddaji so studio zavzeli klovni, možgani, Nikola Tesla, Albert Einstein in Marie Curie. Za vstopnico v četrtfinale pa se v kvizu potegujejo Johana, Gabriel in Samo iz OŠ Franceta Prešerna Črenšovci (rumeni) ter Jerca, Timotej in Anže iz OŠ Naklo (vijolični), v Hitrih lončkih pa Iris, Ela in Vita iz OŠ Žiri ter Jaš, Vid in Jurij iz OŠ Brezovica pri Ljubljani. V labirintu najamejo taksi in najdejo nit, med vprašanji pa deluje nadledvična žleza in priletijo kranjske sivke. Naelektreno je vse do konca, saj o zmagovalcu kviza odloči le ena točka, pri podiranju piramid pa pade nov rekord. V drugem krogu se sicer pomerijo zmagovalci prvega kroga in najboljši iz posameznih regij po predtekmovanju, ki se po novem sistemu uvrstijo neposredno v osmino finala. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
V 14. oddaji so studio zavzeli klovni, možgani, Nikola Tesla, Albert Einstein in Marie Curie. Za vstopnico v četrtfinale pa se v kvizu potegujejo Johana, Gabriel in Samo iz OŠ Franceta Prešerna Črenšovci (rumeni) ter Jerca, Timotej in Anže iz OŠ Naklo (vijolični), v Hitrih lončkih pa Iris, Ela in Vita iz OŠ Žiri ter Jaš, Vid in Jurij iz OŠ Brezovica pri Ljubljani. V labirintu najamejo taksi in najdejo nit, med vprašanji pa deluje nadledvična žleza in priletijo kranjske sivke. Naelektreno je vse do konca, saj o zmagovalcu kviza odloči le ena točka, pri podiranju piramid pa pade nov rekord. V drugem krogu se sicer pomerijo zmagovalci prvega kroga in najboljši iz posameznih regij po predtekmovanju, ki se po novem sistemu uvrstijo neposredno v osmino finala. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Slovensko ljudsko pravljico z naslovom Pravljica o mlinarju, pripoveduje Ana Dolinšek iz Mariborske knjižnice. V zgodbi se prepletajo modrost, iznajdljivost in življenjske preizkušnje preprostega človeka. Pravljica nas popelje v čas, ko so mlinarji poznali skrivnosti življenja in z zdravo pametjo našli pot tudi iz najbolj zapletenih zagat.
Slovensko ljudsko pravljico z naslovom Pravljica o mlinarju, pripoveduje Ana Dolinšek iz Mariborske knjižnice. V zgodbi se prepletajo modrost, iznajdljivost in življenjske preizkušnje preprostega človeka. Pravljica nas popelje v čas, ko so mlinarji poznali skrivnosti življenja in z zdravo pametjo našli pot tudi iz najbolj zapletenih zagat.
V javnosti se že dolgo vrstijo debate o uporabi mobilnih telefonov in aplikacij med otroki in mladostniki. Kako o tej temi razmišljajo mladi z osnovne šole Prežihov Voranc Maribor?
V javnosti se že dolgo vrstijo debate o uporabi mobilnih telefonov in aplikacij med otroki in mladostniki. Kako o tej temi razmišljajo mladi z osnovne šole Prežihov Voranc Maribor?
Otroka se odpravita na raziskovanje presihajočega Doberdobskega jezera. Na poti od razgledne točke do jezera rešujeta uganko, ustvarita slikarsko upodobitev pokrajine, se preizkusita v kvizu o rastlinstvu, živalstvu in posebnostih jezera ter premagata zahtevni poligon, dokler ne prideta do skritega zaklada.
Otroka se odpravita na raziskovanje presihajočega Doberdobskega jezera. Na poti od razgledne točke do jezera rešujeta uganko, ustvarita slikarsko upodobitev pokrajine, se preizkusita v kvizu o rastlinstvu, živalstvu in posebnostih jezera ter premagata zahtevni poligon, dokler ne prideta do skritega zaklada.
Mozaični izbor najboljših svetovalnih, zabavnih in informativnih vsebin iz oddaje Dobro jutro. Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro! Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!
Mozaični izbor najboljših svetovalnih, zabavnih in informativnih vsebin iz oddaje Dobro jutro. Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro! Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!
Dobrodošli v delovnem kabinetu vladarice Marije Terezije! No, Anke Terezije, saj jo nadomešča. Njenega dela ni vzela preveč zares, saj bi se raje smejala, lovila, kartala … Sofia jo prepriča, da je delo vladarice zelo odgovorno, saj prav ona sprejema najpomembnejše odločitve za svojo deželo. Za katere spremembe se bo odločila Anka Terezija? P kot pokukajte v kabinet tudi vi …
Dobrodošli v delovnem kabinetu vladarice Marije Terezije! No, Anke Terezije, saj jo nadomešča. Njenega dela ni vzela preveč zares, saj bi se raje smejala, lovila, kartala … Sofia jo prepriča, da je delo vladarice zelo odgovorno, saj prav ona sprejema najpomembnejše odločitve za svojo deželo. Za katere spremembe se bo odločila Anka Terezija? P kot pokukajte v kabinet tudi vi …
Ste vedeli, da je ocvirkova potica ali špehovka veliko starejša pustna jed kot so krofi? Nekdaj so gospodinje na pustni torek celo tekmovale med seboj, katera bo imela boljšo špehovko. Ta res ne sme manjkati na praznični mizi, saj pravijo, da je pust, ki v teh dneh goduje, mastnih ust. Kuharica Urška nam je tokrat zaupala recept za pripravo dobre domače špehovke.
Ste vedeli, da je ocvirkova potica ali špehovka veliko starejša pustna jed kot so krofi? Nekdaj so gospodinje na pustni torek celo tekmovale med seboj, katera bo imela boljšo špehovko. Ta res ne sme manjkati na praznični mizi, saj pravijo, da je pust, ki v teh dneh goduje, mastnih ust. Kuharica Urška nam je tokrat zaupala recept za pripravo dobre domače špehovke.
Kmet za svoj rojstni dan pripravlja zabavo v maskah. Pes Bitzer odnese vabila v nabiralnik, a na poti jih izgubi! Jon spet najde rešitev: ovce se oblečejo v domiselne kostume.
Kmet za svoj rojstni dan pripravlja zabavo v maskah. Pes Bitzer odnese vabila v nabiralnik, a na poti jih izgubi! Jon spet najde rešitev: ovce se oblečejo v domiselne kostume.
Živa praznuje rojstni dan in v razred prinese kolačke. Sošolci so zelo veseli in med odmorom planejo po njih. Vsi dobijo po enega, razen Luštija, ki si prilasti tri, zaradi česar Mali ostane brez svojega. Mali že ves dan ni nič jedel in se počuti izdanega. Žalosten in lačen zapusti šolo. Živa, ki se počuti krivo, kupi druge kolačke. Opraviči se Malemu, s katerim se pobotata in občudujeta sončni zahod.
Živa praznuje rojstni dan in v razred prinese kolačke. Sošolci so zelo veseli in med odmorom planejo po njih. Vsi dobijo po enega, razen Luštija, ki si prilasti tri, zaradi česar Mali ostane brez svojega. Mali že ves dan ni nič jedel in se počuti izdanega. Žalosten in lačen zapusti šolo. Živa, ki se počuti krivo, kupi druge kolačke. Opraviči se Malemu, s katerim se pobotata in občudujeta sončni zahod.
Za nekatere šolarje se začenja čas zimskih počitnic, vrstniki z drugih območij bodo nanje počakali še teden dni, vsi skupaj pa se med 8. in 9. uro pripravljamo na pustno rajanje! Pustni čas vsako leto s seboj prinese veselje in razigranost, pustne šege in običaji z norčijami pa za nekaj dni obrnejo svet na glavo. Vabimo pa vas tudi k poslušanju radijskih Zverinic - tokrat bomo spoznali žival, ki je najhitrejša kopenska žival in najmanj napadalen mesojedec na svetu. Kljub prikupnemu videzu velike muce je osupljiv lovec, ki spoštuje druge predstavnike svoje vrste …
Za nekatere šolarje se začenja čas zimskih počitnic, vrstniki z drugih območij bodo nanje počakali še teden dni, vsi skupaj pa se med 8. in 9. uro pripravljamo na pustno rajanje! Pustni čas vsako leto s seboj prinese veselje in razigranost, pustne šege in običaji z norčijami pa za nekaj dni obrnejo svet na glavo. Vabimo pa vas tudi k poslušanju radijskih Zverinic - tokrat bomo spoznali žival, ki je najhitrejša kopenska žival in najmanj napadalen mesojedec na svetu. Kljub prikupnemu videzu velike muce je osupljiv lovec, ki spoštuje druge predstavnike svoje vrste …
Kadeti preživijo popoldan ob raziskovanju otoka Bumerang, potem pa na njem obtičijo, ker Murko ni dovolj privezal svojega čolna. Nino se odloči, da jih bo rešil, v njegovem nahrbtniku se namreč skriva marsikaj, tudi rešilne spodnjice.
Kadeti preživijo popoldan ob raziskovanju otoka Bumerang, potem pa na njem obtičijo, ker Murko ni dovolj privezal svojega čolna. Nino se odloči, da jih bo rešil, v njegovem nahrbtniku se namreč skriva marsikaj, tudi rešilne spodnjice.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Pesem Fotografija smo izbrali iz knjige z naslovom Razbijanje srca. Sodobna brazilska pesnica Adélia Luzia Prado Freitas (1935) se je šele pri štiridesetih letih odločila, da nekomu pokaže prve pesmi; prišle so v roke pesniku Carlosu Drummondu de Andradeju, ki je napisal v časopisni kolumni, da je gospodinji Prado pesmi narekoval sam sveti Frančišek. Danes velja Adélia Prado za eno najizvirnejših in najboljših brazilskih pesnic. Interpretka Lena Hribar, prevajalka Barbara Juršič, režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Posneto leta 2023.
Pesem Fotografija smo izbrali iz knjige z naslovom Razbijanje srca. Sodobna brazilska pesnica Adélia Luzia Prado Freitas (1935) se je šele pri štiridesetih letih odločila, da nekomu pokaže prve pesmi; prišle so v roke pesniku Carlosu Drummondu de Andradeju, ki je napisal v časopisni kolumni, da je gospodinji Prado pesmi narekoval sam sveti Frančišek. Danes velja Adélia Prado za eno najizvirnejših in najboljših brazilskih pesnic. Interpretka Lena Hribar, prevajalka Barbara Juršič, režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Posneto leta 2023.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Zafrk je imel strica, starega morskega volka Sivobradca. Ta je zakopal zaklad, potem pa pozabil, kam je dal zemljevid. Ko ga Zafrk najde, si ne more kaj, da ne bi šel iskat zaklada. Toda zaklad je na otočku sredi krhkega koralnega grebena.
Zafrk je imel strica, starega morskega volka Sivobradca. Ta je zakopal zaklad, potem pa pozabil, kam je dal zemljevid. Ko ga Zafrk najde, si ne more kaj, da ne bi šel iskat zaklada. Toda zaklad je na otočku sredi krhkega koralnega grebena.
Oči se nesramno zlekne na eno stran gugalnice. Modri orjak je pretežak, da bi se Brina in Binka lahko zagugali, zato z igrišča prikličeta vse prijatelje, da jima priskočijo na pomoč. Brini in Binki se pridružijo Klara, Kati, Smejko in Jana, a so vsi skupaj še zmeraj prelahki, da bi orjaškega modrina odgugali z gugalnice. Dokler se jim ne pridruži še mala Cofka …
Oči se nesramno zlekne na eno stran gugalnice. Modri orjak je pretežak, da bi se Brina in Binka lahko zagugali, zato z igrišča prikličeta vse prijatelje, da jima priskočijo na pomoč. Brini in Binki se pridružijo Klara, Kati, Smejko in Jana, a so vsi skupaj še zmeraj prelahki, da bi orjaškega modrina odgugali z gugalnice. Dokler se jim ne pridruži še mala Cofka …
Zakaj se besedna zveza Marijino vnebovzetje piše z veliko začetnico, valentinovo in gregorjevo pa z malo, čeprav je za poimenovanje vseh treh praznikov osnova osebno lastno ime? To je vprašanje, ki se ga lotimo v sobotni Kratki informativni koristni slovenščini. Potem pa preverimo še, v kakšnem jezikovnem razmerju so kurent, kurant in korant, pa tudi kdaj se besedna zveza Cerkljanska laufarija začenja z veliko in kdaj z malo začetnico. Darja Pograjc se je lotila omenjenih slovničnih in pravopisnih dilem.
Zakaj se besedna zveza Marijino vnebovzetje piše z veliko začetnico, valentinovo in gregorjevo pa z malo, čeprav je za poimenovanje vseh treh praznikov osnova osebno lastno ime? To je vprašanje, ki se ga lotimo v sobotni Kratki informativni koristni slovenščini. Potem pa preverimo še, v kakšnem jezikovnem razmerju so kurent, kurant in korant, pa tudi kdaj se besedna zveza Cerkljanska laufarija začenja z veliko in kdaj z malo začetnico. Darja Pograjc se je lotila omenjenih slovničnih in pravopisnih dilem.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V novi dan z glasbo Monteverdija, Vivaldija, Heinichena, Emanuela Bacha, Buxtehudeja in Cimarose v prvem, Capponija, Mozarta in Haydna v drugem ter Webra, Křeneka, Chopina, Hačaturjana, Rossinija, Mozarta, Webra in Delibesa v tretjem delu.
V novi dan z glasbo Monteverdija, Vivaldija, Heinichena, Emanuela Bacha, Buxtehudeja in Cimarose v prvem, Capponija, Mozarta in Haydna v drugem ter Webra, Křeneka, Chopina, Hačaturjana, Rossinija, Mozarta, Webra in Delibesa v tretjem delu.
Se vam kdaj zgodi, da vam – kadar je mraz – teče iz nosu, čeprav niste bolni? Brez skrbi, vaš nos odlično opravlja svojo nalogo, smo se naučili ob raziskovanju za tokratne Radiovedne. Dobili smo namreč vprašanje, zakaj nam pozimi na mrazu rado teče iz nosu in kaj naše telo stori z ostalimi plini, ki jih sicer vdihnemo v mešanici zraka okoli nas.
Se vam kdaj zgodi, da vam – kadar je mraz – teče iz nosu, čeprav niste bolni? Brez skrbi, vaš nos odlično opravlja svojo nalogo, smo se naučili ob raziskovanju za tokratne Radiovedne. Dobili smo namreč vprašanje, zakaj nam pozimi na mrazu rado teče iz nosu in kaj naše telo stori z ostalimi plini, ki jih sicer vdihnemo v mešanici zraka okoli nas.
Tri, štiri, zdaj! Čas je za nov kriškrašen kviz! Spoznajmo Ano in stvari, ki jih najraje počne na bližnjem otočku sredi potoka. Uganete, kdo jo bo tam obiskal? Pozorno poglejte Anine dogodivščine in poiščite odgovor na to in na druga vprašanja kviza. Vesela družba Kriškraškov s krtico Črtico, veverico Švigo in Lovrom vas že nestrpno pričakuje.
Tri, štiri, zdaj! Čas je za nov kriškrašen kviz! Spoznajmo Ano in stvari, ki jih najraje počne na bližnjem otočku sredi potoka. Uganete, kdo jo bo tam obiskal? Pozorno poglejte Anine dogodivščine in poiščite odgovor na to in na druga vprašanja kviza. Vesela družba Kriškraškov s krtico Črtico, veverico Švigo in Lovrom vas že nestrpno pričakuje.
Je ptica? Je medved? Je Živalski čira čara! Ugibanje je zabavno. Vam je velik rilec znan? Kaj pa črno bela dlaka? In kaj menite o malčku, ki se plazi naokrog zelo počasi? Škatlica vam pomaga z namigi. Korak za korakom ugotovite katera žival se skriva v njej.
Je ptica? Je medved? Je Živalski čira čara! Ugibanje je zabavno. Vam je velik rilec znan? Kaj pa črno bela dlaka? In kaj menite o malčku, ki se plazi naokrog zelo počasi? Škatlica vam pomaga z namigi. Korak za korakom ugotovite katera žival se skriva v njej.
Nadaljevala se bo minhenska varnostna konferenca, na kateri se je včeraj znova pokazala razlika med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo glede odnosa do Združenih narodov. Mnogi evropski govorniki so poudarili, da se mora stara celina spet postaviti na lastne noge. Francoski predsednik Emmanuel Macron je dejal, da moramo svetu pokazati našo neomajno zavezanost k branjenju lastnih interesov. To se seveda začne z nadaljnjo podporo Ukrajini ter nadaljuje z odpravo neupravičenih carin in zavračanjem neupravičenih zahtev po evropskem ozemlju, je poudaril. V oddaji tudi: - Koalicija umaknila sporni del predloga sprememb za normirance - Fakultete in srednje šole tudi danes vabijo na informativne dneve - Akvarij Piran po obsežni prenovi znova odprt za obiskovalce
Nadaljevala se bo minhenska varnostna konferenca, na kateri se je včeraj znova pokazala razlika med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo glede odnosa do Združenih narodov. Mnogi evropski govorniki so poudarili, da se mora stara celina spet postaviti na lastne noge. Francoski predsednik Emmanuel Macron je dejal, da moramo svetu pokazati našo neomajno zavezanost k branjenju lastnih interesov. To se seveda začne z nadaljnjo podporo Ukrajini ter nadaljuje z odpravo neupravičenih carin in zavračanjem neupravičenih zahtev po evropskem ozemlju, je poudaril. V oddaji tudi: - Koalicija umaknila sporni del predloga sprememb za normirance - Fakultete in srednje šole tudi danes vabijo na informativne dneve - Akvarij Piran po obsežni prenovi znova odprt za obiskovalce
Dars je pohitel in v preteklih dneh - še v času zime-, začel nadaljevanje del na štajerski avtocesti, in sicer na odseku med Slovensko Bistrico jug in Framom. V sklopu del bodo med drugim zamenjali viadukt Devina nad državno cesto proti Pragerskemu – in sicer bodo menjali del viadukta v smeri proti Ljubljani. Iz tega razloga bodo z današnjim dnem /sobota/ vzpostavili tudi popolno zaporo na državni cesti pod štajersko avtocesto med odsekoma Slovenska Bistrica in Pragersko, ki bo trajala do konca februarja. V času zapore bo obvoz urejen po avtocesti med priključkoma Slovenska Bistrica jug in Fram, v času zapore pa na tem delu avtoceste pa uporaba vinjete ne bo obvezna. Pomladi, predvidoma aprila, pa bodo hkrati nadaljevali tudi dela na odseku štajerske avtoceste med Slovenskimi Konjicami in Dramljami.
Dars je pohitel in v preteklih dneh - še v času zime-, začel nadaljevanje del na štajerski avtocesti, in sicer na odseku med Slovensko Bistrico jug in Framom. V sklopu del bodo med drugim zamenjali viadukt Devina nad državno cesto proti Pragerskemu – in sicer bodo menjali del viadukta v smeri proti Ljubljani. Iz tega razloga bodo z današnjim dnem /sobota/ vzpostavili tudi popolno zaporo na državni cesti pod štajersko avtocesto med odsekoma Slovenska Bistrica in Pragersko, ki bo trajala do konca februarja. V času zapore bo obvoz urejen po avtocesti med priključkoma Slovenska Bistrica jug in Fram, v času zapore pa na tem delu avtoceste pa uporaba vinjete ne bo obvezna. Pomladi, predvidoma aprila, pa bodo hkrati nadaljevali tudi dela na odseku štajerske avtoceste med Slovenskimi Konjicami in Dramljami.
Goran Bregović je ime, ki ga poznajo številni ljubitelji glasbe iz nekdanje Jugoslavije in zunaj nje. "Skupaj z Laibachi smo najuspešnejši jugoslovanski izvozni izdelek" - pravi glasbenik, skladatelj in producent, ki smo ga obiskali v Beogradu. 75-letni Sarajevčan s francoskim potnim listom se pripravlja na nastope v Združenih državah. Pred tem bo obiskal tudi Ljubljano, kjer bodo odigrali enega izmed 50. koncertov ob 50-letnici skupine Bijelo Dugme, ki je z množičnimi nastopi premikala meje - ne samo glasbene.
Goran Bregović je ime, ki ga poznajo številni ljubitelji glasbe iz nekdanje Jugoslavije in zunaj nje. "Skupaj z Laibachi smo najuspešnejši jugoslovanski izvozni izdelek" - pravi glasbenik, skladatelj in producent, ki smo ga obiskali v Beogradu. 75-letni Sarajevčan s francoskim potnim listom se pripravlja na nastope v Združenih državah. Pred tem bo obiskal tudi Ljubljano, kjer bodo odigrali enega izmed 50. koncertov ob 50-letnici skupine Bijelo Dugme, ki je z množičnimi nastopi premikala meje - ne samo glasbene.
Osrednji zvezdnik tekmovanj v smučarskem teku na letošnjih igrah v Italiji je Norvežan Johannes Hoesflot Klaebo, čigar cilj je osvojiti zlato odličje v vseh disciplinah smučarskega teka. To je najboljšemu tekaču zadnjih let uspelo na lanskem svetovnem prvenstvu, dosežek pa namerava v še ostrejši konkurenci ponoviti tudi na letošnjih olimpijskih igrah.
Osrednji zvezdnik tekmovanj v smučarskem teku na letošnjih igrah v Italiji je Norvežan Johannes Hoesflot Klaebo, čigar cilj je osvojiti zlato odličje v vseh disciplinah smučarskega teka. To je najboljšemu tekaču zadnjih let uspelo na lanskem svetovnem prvenstvu, dosežek pa namerava v še ostrejši konkurenci ponoviti tudi na letošnjih olimpijskih igrah.
V novi dan z glasbo Monteverdija, Vivaldija, Heinichena, Emanuela Bacha, Buxtehudeja in Cimarose v prvem, Capponija, Mozarta in Haydna v drugem ter Webra, Křeneka, Chopina, Hačaturjana, Rossinija, Mozarta, Webra in Delibesa v tretjem delu.
V novi dan z glasbo Monteverdija, Vivaldija, Heinichena, Emanuela Bacha, Buxtehudeja in Cimarose v prvem, Capponija, Mozarta in Haydna v drugem ter Webra, Křeneka, Chopina, Hačaturjana, Rossinija, Mozarta, Webra in Delibesa v tretjem delu.
Aristotel, grški filozof iz 4. stol. pr. Kr., v svoji teoriji etike nekaj besed nameni tudi ljubezni, v kateri vidi pomemben temelj skupnosti, saj je po njegovem mnenju vez med možem in ženo naravna, človek pa je bil tako »že po naravi ustvarjen za življenje v dvoje.« Pravi, da je začetek oziroma povod za ljubezen užitek, ki ga občutimo ob pogledu na neko osebo. »Ljudje, ki se ljubijo, najdejo svojo največjo radost v medsebojnih pogledih in to zaznavo si izberejo rajši kot vse druge,« ugotavlja Aristotel. V nasprotnem primeru, ko nam pogled na neko osebo ne vzbudi nobenega prijetnega občutja, se po njegovem mnenju vanjo tudi ne moremo zaljubiti. Pogled se mu torej zdi sicer potreben, a ne zadosten pogoj za rojstvo ljubezni, saj trdi, da tisti, ki »uživa le ob pogledu, s tem še ne ljubi,« pač pa »ljubezen raste iz medsebojne zaupnosti,« ki v nasprotju z naklonjenostjo za svojo rast potrebuje veliko časa. V prid trditvi, da je pogled res bistven pri ljubezni, govori tudi Aristotlova misel, da o ljubezni govorimo takrat, ko »kdo hrepeni po osebi, kadar je odsotna, in si želi, da bi bila navzoča.« Zaljubljenec si torej želi, da bi imel objekt svoje ljubezni stalno pred svojimi očmi. Vendar pa Aristotel na drugem mestu ugotavlja, da v ljubezni pogosto prihaja do nesorazmernosti: tako se »ljubimec večkrat pritožuje, češ da kljub neizmerni ljubezni sami ni ljubljen,« ali pa ljubljena oseba obupuje, »ker ljubimec, ki je prej obljubljal vse mogoče, zdaj noče izpolniti svojih obljub.« Aristotel pravi, da pride do takšnih situacij zato, ker tovrstna razmerja v resnici niso bila osnovana na ljubezni, pač pa na uživanju ali lastni koristi – ko vpletena eden drugemu ne moreta več nuditi tega, kar si drugi želi, se takšna zveza razdre. V takem primeru »drug drugega nista ljubila kot takega, ampak le nekaj dodatnega, nekaj, kar ni bilo trajna vrednost; /…/ nasprotno pa je prijateljstvo, ki temelji na vrlini, namenjeno ljubljeni osebi kot taki in zato tudi trajno.« Prava ljubezenska vez je torej vzajemna in je podobna trajnemu prijateljstvu, oboje pa je možno »le na temelju hotene odločitve.« Tako v prijateljstvu kot v ljubezni namreč človek ljubi v drugemu to, »kar je njemu samemu neka vrednota.« Če se torej najdeta dva človeka, ki drug v drugem ljubita te vrednote, sta potemtakem v enaki meri deležna dobrih želja in veselja, ki si ga vzbujata.
Aristotel, grški filozof iz 4. stol. pr. Kr., v svoji teoriji etike nekaj besed nameni tudi ljubezni, v kateri vidi pomemben temelj skupnosti, saj je po njegovem mnenju vez med možem in ženo naravna, človek pa je bil tako »že po naravi ustvarjen za življenje v dvoje.« Pravi, da je začetek oziroma povod za ljubezen užitek, ki ga občutimo ob pogledu na neko osebo. »Ljudje, ki se ljubijo, najdejo svojo največjo radost v medsebojnih pogledih in to zaznavo si izberejo rajši kot vse druge,« ugotavlja Aristotel. V nasprotnem primeru, ko nam pogled na neko osebo ne vzbudi nobenega prijetnega občutja, se po njegovem mnenju vanjo tudi ne moremo zaljubiti. Pogled se mu torej zdi sicer potreben, a ne zadosten pogoj za rojstvo ljubezni, saj trdi, da tisti, ki »uživa le ob pogledu, s tem še ne ljubi,« pač pa »ljubezen raste iz medsebojne zaupnosti,« ki v nasprotju z naklonjenostjo za svojo rast potrebuje veliko časa. V prid trditvi, da je pogled res bistven pri ljubezni, govori tudi Aristotlova misel, da o ljubezni govorimo takrat, ko »kdo hrepeni po osebi, kadar je odsotna, in si želi, da bi bila navzoča.« Zaljubljenec si torej želi, da bi imel objekt svoje ljubezni stalno pred svojimi očmi. Vendar pa Aristotel na drugem mestu ugotavlja, da v ljubezni pogosto prihaja do nesorazmernosti: tako se »ljubimec večkrat pritožuje, češ da kljub neizmerni ljubezni sami ni ljubljen,« ali pa ljubljena oseba obupuje, »ker ljubimec, ki je prej obljubljal vse mogoče, zdaj noče izpolniti svojih obljub.« Aristotel pravi, da pride do takšnih situacij zato, ker tovrstna razmerja v resnici niso bila osnovana na ljubezni, pač pa na uživanju ali lastni koristi – ko vpletena eden drugemu ne moreta več nuditi tega, kar si drugi želi, se takšna zveza razdre. V takem primeru »drug drugega nista ljubila kot takega, ampak le nekaj dodatnega, nekaj, kar ni bilo trajna vrednost; /…/ nasprotno pa je prijateljstvo, ki temelji na vrlini, namenjeno ljubljeni osebi kot taki in zato tudi trajno.« Prava ljubezenska vez je torej vzajemna in je podobna trajnemu prijateljstvu, oboje pa je možno »le na temelju hotene odločitve.« Tako v prijateljstvu kot v ljubezni namreč človek ljubi v drugemu to, »kar je njemu samemu neka vrednota.« Če se torej najdeta dva človeka, ki drug v drugem ljubita te vrednote, sta potemtakem v enaki meri deležna dobrih želja in veselja, ki si ga vzbujata.
Leopold Pungerčar je uspešen podjetnik, dolgoletni predsednik Zveze moto klubov Slovenije in gonilna sila blagoslovov motorjev v Mirni Peči. Je tudi ljubiteljski gledališki igralec. Nečak Lojzeta Slaka zadnja leta skrbi tudi za ohranjanje dediščine Slakove glasbe po vsej Sloveniji.
Leopold Pungerčar je uspešen podjetnik, dolgoletni predsednik Zveze moto klubov Slovenije in gonilna sila blagoslovov motorjev v Mirni Peči. Je tudi ljubiteljski gledališki igralec. Nečak Lojzeta Slaka zadnja leta skrbi tudi za ohranjanje dediščine Slakove glasbe po vsej Sloveniji.
Skoraj ne mine dan, ko ne bi nekomu zaželeli besedi 'lahko noč'. V 12. sezoni se ukvarjamo z željami, tokrat odpiramo svet (kakovostnega) spanja, o katerem se je razgovorila somnologinja dr. Barbara Gnidovec Stražišar. Vabljeni k poslušanju
Skoraj ne mine dan, ko ne bi nekomu zaželeli besedi 'lahko noč'. V 12. sezoni se ukvarjamo z željami, tokrat odpiramo svet (kakovostnega) spanja, o katerem se je razgovorila somnologinja dr. Barbara Gnidovec Stražišar. Vabljeni k poslušanju
Pisalo se je leto 1961 in v televizijski oddaji TV Pošta je Televizija Slovenija posnela prizore iz vasi Vrh in Rovte nad Logatcem, kjer so visoko v hribih gledalci v tamkajšnjem zadružnem domu lahko prvič spremljali televizijo. Odrasli so posedli po stolih, otroci pa so strmeli v zaslon s peči. Rovte je obiskal novinar Aleksander Čolnik, za posnetke pa je poskrbel Božo Vranešič. V Sloveniji je televizijski program poskusno sicer stekel leta 1958, prvo televizijsko oddajanje v barvah pa smo v Sloveniji dočakali leta 1966.
Pisalo se je leto 1961 in v televizijski oddaji TV Pošta je Televizija Slovenija posnela prizore iz vasi Vrh in Rovte nad Logatcem, kjer so visoko v hribih gledalci v tamkajšnjem zadružnem domu lahko prvič spremljali televizijo. Odrasli so posedli po stolih, otroci pa so strmeli v zaslon s peči. Rovte je obiskal novinar Aleksander Čolnik, za posnetke pa je poskrbel Božo Vranešič. V Sloveniji je televizijski program poskusno sicer stekel leta 1958, prvo televizijsko oddajanje v barvah pa smo v Sloveniji dočakali leta 1966.