Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Petkovo srečanje z Rončelom prinaša imena, kot so Joey De Francesco, Joe Sample, Michael Landau, Jean-Paul Borel, Omar Hakim, Al Foster, Don Alias in drugi slavni bobnarji. In za konec praznične oddaje: Mister Pastorius Marcusa Millerja z Milesom Davisom.
Petkovo srečanje z Rončelom prinaša imena, kot so Joey De Francesco, Joe Sample, Michael Landau, Jean-Paul Borel, Omar Hakim, Al Foster, Don Alias in drugi slavni bobnarji. In za konec praznične oddaje: Mister Pastorius Marcusa Millerja z Milesom Davisom.
Enkratna priložnost, otroci! Nocoj se v oddaji Lahko noč, otroci! lahko naučite osnov žabjega jezika … Pripovedujeta: Janez Hočevar Rifle in Majda Potokar. Avtor literarnega dela: Gvido Tartalja. Avtor prevoda: Ivan Minatti. Režiserka: Rosanda Sajko. Mojstrica zvoka: Metka Rojc. Posneto v studiu 02 Radiotelevizije Ljubljana 1981.
Enkratna priložnost, otroci! Nocoj se v oddaji Lahko noč, otroci! lahko naučite osnov žabjega jezika … Pripovedujeta: Janez Hočevar Rifle in Majda Potokar. Avtor literarnega dela: Gvido Tartalja. Avtor prevoda: Ivan Minatti. Režiserka: Rosanda Sajko. Mojstrica zvoka: Metka Rojc. Posneto v studiu 02 Radiotelevizije Ljubljana 1981.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Na travniku v Logu pod Mangartom danes ni več skoraj nobene sledi, a tam je kratek čas stala džamija, ki jo je leta 1917 postavila avstro-ogrska vojska za potrebe bošnjaških vojakov na soški fronti. Ta praznina pa je še danes polna pomenov, ki bodo v ospredju letošnje slovenske predstavitve na 61. Beneškem bienalu sodobne umetnosti. Skupina Nonument se namreč s projektom Zvočna sled nevidne hiše posveča zgodbi te stavbe, ki je stala le nekaj mesecev, vendar njena sled odpira vprašanja spomina ter politične, verske in teritorialne zgodovine. Pri projektu so med drugimi sodelovali znanstvena svetovalka Anja Zalta, kustosinja Nataša Petrešin-Bachelez, skladatelj Gašper Torkar, vokalna skupina Vokum in Irena Z. Tomažin; komisarka pa je Martina Vovk, direktorica Moderne galerije. Kot poudarjajo avtorji, bo instalacija vzpostavila kontemplativen prostor poslušanja, ki povezuje preteklost in sedanjost ter razpira prepletenost religije, politike in vojne, obenem pa odprla vprašanja o nevidnih strukturah kolektivnega spomina in spreminjajočih se identitetah evropskih muslimanskih skupnosti. Projekt so v pogovoru predstavili Nika Grabar, Miloš Kosec in Neja Tomšič, ki so skupaj z Martinom Bricljem Barago člani skupine Nonument.
Na travniku v Logu pod Mangartom danes ni več skoraj nobene sledi, a tam je kratek čas stala džamija, ki jo je leta 1917 postavila avstro-ogrska vojska za potrebe bošnjaških vojakov na soški fronti. Ta praznina pa je še danes polna pomenov, ki bodo v ospredju letošnje slovenske predstavitve na 61. Beneškem bienalu sodobne umetnosti. Skupina Nonument se namreč s projektom Zvočna sled nevidne hiše posveča zgodbi te stavbe, ki je stala le nekaj mesecev, vendar njena sled odpira vprašanja spomina ter politične, verske in teritorialne zgodovine. Pri projektu so med drugimi sodelovali znanstvena svetovalka Anja Zalta, kustosinja Nataša Petrešin-Bachelez, skladatelj Gašper Torkar, vokalna skupina Vokum in Irena Z. Tomažin; komisarka pa je Martina Vovk, direktorica Moderne galerije. Kot poudarjajo avtorji, bo instalacija vzpostavila kontemplativen prostor poslušanja, ki povezuje preteklost in sedanjost ter razpira prepletenost religije, politike in vojne, obenem pa odprla vprašanja o nevidnih strukturah kolektivnega spomina in spreminjajočih se identitetah evropskih muslimanskih skupnosti. Projekt so v pogovoru predstavili Nika Grabar, Miloš Kosec in Neja Tomšič, ki so skupaj z Martinom Bricljem Barago člani skupine Nonument.
Potem ko so sinoči po Sloveniji zagoreli kresovi, so marsikje po Sloveniji prebivalce zjutraj prebudile prvomajske budnice, ki jim na praznik dela sledijo organizirani pohodi v več krajih in raznovrstna druženja na prostem. Sindikalisti pa so napovedali obrambo delavskih pravic in socialne države ter pozivali k enotnosti. S poslanicami so se oglasili najvišji predstavniki države. Drugi poudarki: - Iran z novim predlogom za končanje vojne. - V ZDA po blokadi odobrili financiranje ministrstva za domovinsko varnost. - Lekarne zaradi pomanjkanja farmacevtov vse težje najdejo kader.
Potem ko so sinoči po Sloveniji zagoreli kresovi, so marsikje po Sloveniji prebivalce zjutraj prebudile prvomajske budnice, ki jim na praznik dela sledijo organizirani pohodi v več krajih in raznovrstna druženja na prostem. Sindikalisti pa so napovedali obrambo delavskih pravic in socialne države ter pozivali k enotnosti. S poslanicami so se oglasili najvišji predstavniki države. Drugi poudarki: - Iran z novim predlogom za končanje vojne. - V ZDA po blokadi odobrili financiranje ministrstva za domovinsko varnost. - Lekarne zaradi pomanjkanja farmacevtov vse težje najdejo kader.
Čas je za novo igro Besedolova. Udeležence tekmovanja POPRI tudi tokrat čaka izziv pravih besed, hitrega razmišljanja in lov na pravo finalno geslo in denarno nagrado. Skozi besedne izzive jih vodi Ana Maria Mitić.
Čas je za novo igro Besedolova. Udeležence tekmovanja POPRI tudi tokrat čaka izziv pravih besed, hitrega razmišljanja in lov na pravo finalno geslo in denarno nagrado. Skozi besedne izzive jih vodi Ana Maria Mitić.
Film Jaz sem Frenk je zgodba o dveh bratih, ki s svojim načinom življenja in dojemanjem družbene stvarnosti predstavljata razcepljenost poosamosvojitvene Slovenije. Nepričakovana dediščina po umrlem očetu sproži spor med Frenkom, upornikom, ki še vedno prisega na socialistične vrednote in njegovim bratom Branetom, tipičnim post-tranzicijskim tajkunom. Medtem, ko Frenk raziskuje izvor denarja, ki si ga je pokojni oče kot eden vidnih osamosvojiteljev prisvojil z raznimi sumljivimi posli, želi Brane priti do denarja s pomočjo odvetnikov in mreže očetovih »prijateljev«, ki jim niso tuje niti mafijske metode. Branetova žena Ines, ki je v resnici ves čas ljubila Frenka, se znova znajde med bratoma. Režija: Metod Pevec / V glavnih vlogah: Janez Škof, Valter Dragan, Katarina Čas, Mojca Partljič, Mojca Ribič, Silva Čušin, Radko Polič in drugi.
Film Jaz sem Frenk je zgodba o dveh bratih, ki s svojim načinom življenja in dojemanjem družbene stvarnosti predstavljata razcepljenost poosamosvojitvene Slovenije. Nepričakovana dediščina po umrlem očetu sproži spor med Frenkom, upornikom, ki še vedno prisega na socialistične vrednote in njegovim bratom Branetom, tipičnim post-tranzicijskim tajkunom. Medtem, ko Frenk raziskuje izvor denarja, ki si ga je pokojni oče kot eden vidnih osamosvojiteljev prisvojil z raznimi sumljivimi posli, želi Brane priti do denarja s pomočjo odvetnikov in mreže očetovih »prijateljev«, ki jim niso tuje niti mafijske metode. Branetova žena Ines, ki je v resnici ves čas ljubila Frenka, se znova znajde med bratoma. Režija: Metod Pevec / V glavnih vlogah: Janez Škof, Valter Dragan, Katarina Čas, Mojca Partljič, Mojca Ribič, Silva Čušin, Radko Polič in drugi.
Na kolesarski dirki po Romandiji, v francosko govorečem delu Švice, je bila včeraj razgibana etapa s krajšimi klanci. Od danes do nedelje pa bodo sledile gorske etape, ki bodo odločale o zmagovalcu. V oddaji podrobneje še o pripravah slovenskih hokejistov na prihajajoče svetovno prvenstvo. Risi so prvi del prijateljskih tekem odigrali na Poljskem, od tega tedna pa treninge nadaljujejo na Bledu.
Na kolesarski dirki po Romandiji, v francosko govorečem delu Švice, je bila včeraj razgibana etapa s krajšimi klanci. Od danes do nedelje pa bodo sledile gorske etape, ki bodo odločale o zmagovalcu. V oddaji podrobneje še o pripravah slovenskih hokejistov na prihajajoče svetovno prvenstvo. Risi so prvi del prijateljskih tekem odigrali na Poljskem, od tega tedna pa treninge nadaljujejo na Bledu.
RASTLINE ZA SLABOVIDNE Sebastjan Lipar, nekdanji dijak Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, je po mnogih letih obiskal tamkajšnji velik park. Ta ne služi le didaktičnim namenom, pač pa je v njem tudi nekaj kotičkov za slepe in slabovidne. Mednje nas popelje učitelj Emil Špes. SPOMIN NA DIŠEČE CVETOVE Po kilometer dolgi terapevtski sprehajalni poti v Arboretumu Volčji Potok se sprehajamo z Matejo Račevski. Prilagojena je osebam z demenco, zato je poudarek na vonju in tipu, ki izzivata naše najgloblje zakopane spomine. Z GAIO NA OBISKU PRI GOSPE ANICI S klubom Gaia smo obiskali vitalno Anico Bračko v Kidričevem. Njen zelenjavni vrt je urejen, sadni je v cvetju, v rastlinjaku pa so že pripravljene gredice za plodovke. NEKAJ TULIPANOV ŠE CVETI Za kralja cvetlic v Mozirskem gaju so ob 90. rojstnem dnevu okronali slavljenca, Jožeta Skornška. Je eden od idejnih vodij parka, ki so ga za javnost odprli pred 48. leti, ko so pripravili prvo jugoslovansko razstavo tulipanov. Te se gospod Jože še dobro spominja...
RASTLINE ZA SLABOVIDNE Sebastjan Lipar, nekdanji dijak Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, je po mnogih letih obiskal tamkajšnji velik park. Ta ne služi le didaktičnim namenom, pač pa je v njem tudi nekaj kotičkov za slepe in slabovidne. Mednje nas popelje učitelj Emil Špes. SPOMIN NA DIŠEČE CVETOVE Po kilometer dolgi terapevtski sprehajalni poti v Arboretumu Volčji Potok se sprehajamo z Matejo Račevski. Prilagojena je osebam z demenco, zato je poudarek na vonju in tipu, ki izzivata naše najgloblje zakopane spomine. Z GAIO NA OBISKU PRI GOSPE ANICI S klubom Gaia smo obiskali vitalno Anico Bračko v Kidričevem. Njen zelenjavni vrt je urejen, sadni je v cvetju, v rastlinjaku pa so že pripravljene gredice za plodovke. NEKAJ TULIPANOV ŠE CVETI Za kralja cvetlic v Mozirskem gaju so ob 90. rojstnem dnevu okronali slavljenca, Jožeta Skornška. Je eden od idejnih vodij parka, ki so ga za javnost odprli pred 48. leti, ko so pripravili prvo jugoslovansko razstavo tulipanov. Te se gospod Jože še dobro spominja...
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
V kuharski seriji "Okusi Slovenije" bomo v družbi kuharja Manuela Časarja spoznali slovensko kulinariko na povsem nov način. V 11 epizodah bo Manuel predstavil tradicionalne jedi iz različnih slovenskih pokrajin, pripravil pa jih bo na svoj, sodoben način. Tako bomo Prekmurje spoznali skozi repo, dodole in prekmursko gibanico, Štajersko skozi kislo juho in pohorsko omleto, Dolenjsko skozi matevž in belokranjsko pogačo. Notranjska bo predstavljena z orehovo potico in štruklji, Gorenjska pa z ajdovo kašo, kranjsko klobaso in blejsko kremno rezino. Primorska si bo zaslužila posebno zgodbo skozi pripravo idrijskih žlikrofov z drobljencem in jote. Priprava tradicionalnih jedi na moderen način je najboljši način, da pristna slovenska kuhinja prevzame nove generacije.
V kuharski seriji "Okusi Slovenije" bomo v družbi kuharja Manuela Časarja spoznali slovensko kulinariko na povsem nov način. V 11 epizodah bo Manuel predstavil tradicionalne jedi iz različnih slovenskih pokrajin, pripravil pa jih bo na svoj, sodoben način. Tako bomo Prekmurje spoznali skozi repo, dodole in prekmursko gibanico, Štajersko skozi kislo juho in pohorsko omleto, Dolenjsko skozi matevž in belokranjsko pogačo. Notranjska bo predstavljena z orehovo potico in štruklji, Gorenjska pa z ajdovo kašo, kranjsko klobaso in blejsko kremno rezino. Primorska si bo zaslužila posebno zgodbo skozi pripravo idrijskih žlikrofov z drobljencem in jote. Priprava tradicionalnih jedi na moderen način je najboljši način, da pristna slovenska kuhinja prevzame nove generacije.
V naslednji dobri uri bomo predvajali posnetke, ki so nastali 15. februarja letos v Veliki dvorani Romunskega ateneja v Bukarešti. Tam sta se predstavila violinist Valerij Sokolov in pianistka Maria Diana Petrache. Z uvodno »Skladbo v obliki Habanere« Maurica Ravela sta glasbenika nadaljevala z Ravelom in njegovo »Sonato za violino in klavir št. 2 v G-duru«. Kot tretja je zazvenela »Sonata za violino in klavir št. 3 v a-molu, op. 25« Georga Enescuja, sledila je »Sonata za violino in klavir št. 3 v a-molu, op. 108« Johannsa Brahmsa. Recital bomo sklenili s »Tzigane« Maurica Ravela.
V naslednji dobri uri bomo predvajali posnetke, ki so nastali 15. februarja letos v Veliki dvorani Romunskega ateneja v Bukarešti. Tam sta se predstavila violinist Valerij Sokolov in pianistka Maria Diana Petrache. Z uvodno »Skladbo v obliki Habanere« Maurica Ravela sta glasbenika nadaljevala z Ravelom in njegovo »Sonato za violino in klavir št. 2 v G-duru«. Kot tretja je zazvenela »Sonata za violino in klavir št. 3 v a-molu, op. 25« Georga Enescuja, sledila je »Sonata za violino in klavir št. 3 v a-molu, op. 108« Johannsa Brahmsa. Recital bomo sklenili s »Tzigane« Maurica Ravela.
Prvomajski Infodrom začenjamo s kresom. Vsako leto ga prižgejo tudi na Sladki Gori, zato smo se z mladimi v Infogromu pogovarjali o pripravah. Podrobno pod lupo smo razložili, kaj je delo, z učenci iz OŠ Frana Albrehta v Kamniku pa smo govorili o sadikah in vrtičkanju, začela se je namreč sezona del na vrtu. Obiskali smo mlade kamnoske na OŠ Dutovlje in preverili, kaj klešejo v apnenec. Ob svetovnem dnevu plesa pa smo se družili s plesalkami Plesnega kluba Zebra.
Prvomajski Infodrom začenjamo s kresom. Vsako leto ga prižgejo tudi na Sladki Gori, zato smo se z mladimi v Infogromu pogovarjali o pripravah. Podrobno pod lupo smo razložili, kaj je delo, z učenci iz OŠ Frana Albrehta v Kamniku pa smo govorili o sadikah in vrtičkanju, začela se je namreč sezona del na vrtu. Obiskali smo mlade kamnoske na OŠ Dutovlje in preverili, kaj klešejo v apnenec. Ob svetovnem dnevu plesa pa smo se družili s plesalkami Plesnega kluba Zebra.
Prvomajski Infodrom začenjamo s kresom. Vsako leto ga prižgejo tudi na Sladki Gori, zato smo se z mladimi v Infogromu pogovarjali o pripravah. Podrobno pod lupo smo razložili, kaj je delo, z učenci iz OŠ Frana Albrehta v Kamniku pa smo govorili o sadikah in vrtičkanju, začela se je namreč sezona del na vrtu. Obiskali smo mlade kamnoseke na OŠ Dutovlje in preverili, kaj klešejo v apnenec. Ob svetovnem dnevu plesa pa smo se družili s plesalkami Plesnega kluba Zebra.
Prvomajski Infodrom začenjamo s kresom. Vsako leto ga prižgejo tudi na Sladki Gori, zato smo se z mladimi v Infogromu pogovarjali o pripravah. Podrobno pod lupo smo razložili, kaj je delo, z učenci iz OŠ Frana Albrehta v Kamniku pa smo govorili o sadikah in vrtičkanju, začela se je namreč sezona del na vrtu. Obiskali smo mlade kamnoseke na OŠ Dutovlje in preverili, kaj klešejo v apnenec. Ob svetovnem dnevu plesa pa smo se družili s plesalkami Plesnega kluba Zebra.
Ko opazovalec ptic na polju izgubi svojo piščalko, so ovce navdušene. Jon z novo igračko zabava čredo. Ko pa piščalko pogoltne, ga navdušenje mine.
Ko opazovalec ptic na polju izgubi svojo piščalko, so ovce navdušene. Jon z novo igračko zabava čredo. Ko pa piščalko pogoltne, ga navdušenje mine.
Se zavedanje o pomenu 1. maja, praznika dela, še čuti ali tone v zgodovinsko pozabo? Kako je z delavci z območja nekdanje Jugoslavije, zlasti v panogah, za katere je domače delavce težko dobiti? Pogovarjali smo se z dolgoletno vodjo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Lidijo Jerkič. Pred Tino Žarki, po očetu Albanko, je kolesarski podvig – 7500-kilometrska dirka. Tokrat smo lahko občudovali makedonsko narodno nošo iz okolice Bitole.
Se zavedanje o pomenu 1. maja, praznika dela, še čuti ali tone v zgodovinsko pozabo? Kako je z delavci z območja nekdanje Jugoslavije, zlasti v panogah, za katere je domače delavce težko dobiti? Pogovarjali smo se z dolgoletno vodjo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Lidijo Jerkič. Pred Tino Žarki, po očetu Albanko, je kolesarski podvig – 7500-kilometrska dirka. Tokrat smo lahko občudovali makedonsko narodno nošo iz okolice Bitole.
Az adás tartalma: - a munka ünnepének története; - a Millenniumi Szoborkert Királyszálláson; - a Pivka Hadtörténeti Park; - egy amerikai nehézbombázó története. Vsebina oddaje: - zgodovina praznika dela.; - Park milenijskih skulptur v naselju Királyszállás; - Park vojaške zgodovine Pivka; - zgodba ameriškega težkega bombnika.
Az adás tartalma: - a munka ünnepének története; - a Millenniumi Szoborkert Királyszálláson; - a Pivka Hadtörténeti Park; - egy amerikai nehézbombázó története. Vsebina oddaje: - zgodovina praznika dela.; - Park milenijskih skulptur v naselju Királyszállás; - Park vojaške zgodovine Pivka; - zgodba ameriškega težkega bombnika.
Prvomajski praznik dela se je začel s tradicionalnimi budnicami, nadaljuje pa se s shodi in pohodi po vsej državi. O pomenu dostojnega dela tako za posameznike kot za družbo so v poslanicah spregovorili najvišji predstavniki države, sindikati pa pozivajo k enotnosti in oblastem sporočajo, naj bodo dejavni soustvarjalci krepitve delavskih pravic. Druge teme: - Slovenski trg dela v času geopolitičnih negotovosti ostaja stabilen. - Islandija znova razmišlja o članstvu v Evropski uniji. - V Toskani zaradi obsežnega požara evakuirali več tisoč ljudi.
Prvomajski praznik dela se je začel s tradicionalnimi budnicami, nadaljuje pa se s shodi in pohodi po vsej državi. O pomenu dostojnega dela tako za posameznike kot za družbo so v poslanicah spregovorili najvišji predstavniki države, sindikati pa pozivajo k enotnosti in oblastem sporočajo, naj bodo dejavni soustvarjalci krepitve delavskih pravic. Druge teme: - Slovenski trg dela v času geopolitičnih negotovosti ostaja stabilen. - Islandija znova razmišlja o članstvu v Evropski uniji. - V Toskani zaradi obsežnega požara evakuirali več tisoč ljudi.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Dokumentarna serija v dveh delih prikaže zgodbo Jean-Paula Belmonda, ki je v svoji filmski karieri posnel 90 filmov in postal ikona. Intimna zgodba igralca, o njegovih zmagah, pa tudi preizkušnjah, dvomih, razočaranjih in osebnih tragedijah. Gnala ga je le ena strast, od Godarda do de Broca, od Lautnerja do Leloucha: igrati in gledalce zabavati z nasmeškom, spontanostjo, energijo, akrobacijami. Belmondo je spremenil pravila filmske igre. Pri 27 letih je v filmu Do zadnjega diha postal mit, francoski Steve McQueen. Karizmatičen in iznajdljiv, zapeljiv in drzen je svoje vloge igral tako, kot je živel – tisoč kilometrov na uro. 1. del: Prvi del prikaže Belmondovo srečno otroštvo. Rodil se je v umetniški družini in že kot otrok je vedel, da bo nekoč igralec. Šele v tretje mu je uspelo opraviti sprejemne izpite na gledališki akademiji, a se mu zaradi zlomljenega nosu in štrlečih ušes gledališka kariera ni obetala. Po manjših vlogah v filmih je bila prelomnica v njegovi karieri film Do zadnjega diha, ki je pomenil rojstvo novega vala, za Belmonda pa nove vloge, v katerih je blestel. Druga prelomnica pa je bil film Mož iz Hongkonga, v katerem je nastopil z zvezdnico Ursulo Andress. Do tedaj srečno poročen je Jean-Paul Belmondo podlegel šarmu Bondovega dekleta. BELMONDO, THE INCORRIGIBLE / Francija / 2022 / Režija: François Lévy-Kuentz
Dokumentarna serija v dveh delih prikaže zgodbo Jean-Paula Belmonda, ki je v svoji filmski karieri posnel 90 filmov in postal ikona. Intimna zgodba igralca, o njegovih zmagah, pa tudi preizkušnjah, dvomih, razočaranjih in osebnih tragedijah. Gnala ga je le ena strast, od Godarda do de Broca, od Lautnerja do Leloucha: igrati in gledalce zabavati z nasmeškom, spontanostjo, energijo, akrobacijami. Belmondo je spremenil pravila filmske igre. Pri 27 letih je v filmu Do zadnjega diha postal mit, francoski Steve McQueen. Karizmatičen in iznajdljiv, zapeljiv in drzen je svoje vloge igral tako, kot je živel – tisoč kilometrov na uro. 1. del: Prvi del prikaže Belmondovo srečno otroštvo. Rodil se je v umetniški družini in že kot otrok je vedel, da bo nekoč igralec. Šele v tretje mu je uspelo opraviti sprejemne izpite na gledališki akademiji, a se mu zaradi zlomljenega nosu in štrlečih ušes gledališka kariera ni obetala. Po manjših vlogah v filmih je bila prelomnica v njegovi karieri film Do zadnjega diha, ki je pomenil rojstvo novega vala, za Belmonda pa nove vloge, v katerih je blestel. Druga prelomnica pa je bil film Mož iz Hongkonga, v katerem je nastopil z zvezdnico Ursulo Andress. Do tedaj srečno poročen je Jean-Paul Belmondo podlegel šarmu Bondovega dekleta. BELMONDO, THE INCORRIGIBLE / Francija / 2022 / Režija: François Lévy-Kuentz
Bivša profesorica prava Orsolya dela kot sodna izvršiteljica, pri čemer skuša upoštevati tudi človeški vidik. Za nalogo dobi izselitev brezdomca, nekdaj uspešnega športnika. Ta si je uredil zasilno bivališče v kleti zapuščene hiše, ki jo bodo porušili zaradi graditve butičnega hotela. Toda med samim postopkom brezdomec stori samomor, kar postavi vsa življenjska prepričanja in izkušnje Orsolye na preizkušnjo. Eden od prvakov »novega romunskega filma« Radu Jude v svojem celovečercu Kontinental ’25 pretresa zasebne moralne dileme, pravni sistem in potranzicijske družbene anomalije. Film je dolgo potovanje na konec noči o vprašanju osebne krivde in javne odgovornosti ter odrešitve, ki jo Orsolya med srečanji s prijateljicami, družinskimi člani in znanci v transilvanskem mestu Cluj išče zaman. Radu Jude na stanje stvari, če lahko temu tako rečemo, pogleda z različnih vidikov in poti Orsolye se kot naključno prekrivajo z lokacijami, na katerih je svoj zadnji dan preživel brezdomec. Radu Jude ostaja zvest svojemu značilnemu črnohumornemu ljudomrzništvu in seciranju licemerstva in laži, ki ju ima pravzaprav za osnovno družbeno vezivo, poleg sovraštva do vseh »drugih«: narodnih manjšin, Romov, priseljenskih delavcev … Gaza in Ukrajina pa sta tako ali tako prerasli v prispodobo, v globalni odsev vseh naših lokalnih, vsakdanjih hinavščin. Celovečerec je na prvi pogled vizualno neambiciozen, veliko je statičnih prizorov dialogov, v katere so vpletena številna imena ustvarjalcev. Filmski sliki kot da bi manjkalo globine, kar ni nepomembno (mimogrede, celovečerec je bil posnet na iPhone 15) in vezno tkivo med pripovednimi sklopi so posnetki sodobnih romunskih nepremičnin kot nekakšnih tihožitij v posmeh ozujevski poetiki. Hkrati pa imajo tudi na videz nepomembne podrobnosti svojo vlogo. Radu Jude razkazuje svoje enciklopedično znanje in v celovečerec je vpletenih toliko hipnih citatov, da bi lahko govorili kar o metafilmu. Orsolya bere »Povojno zgodovino Evrope« Tonyja Judta, brezdomec hodi po ulici Émila Zolaja, kamera se zadrži na kipih osebnosti, zaslužnih da je etnična madžarska Transilvanija pripadla Romuniji, v ozadju se pojavita plakata za Buñuelovega Grobijana iz leta 1952 in Rosselinijevo Evropo ’51 iz istega leta, na katera se navezuje tudi pripovedna struktura Kontinentala ’25. Junakinja zaspi ob Ulmerjevem Obvozu iz leta 1945, kultnem noirju o nesrečnih naključjih in izgubljenih iluzijah, in tako naprej ... Film Kontinental ’25, ki je bil lani nagrajen za najboljši scenarij na Berlinalu, je intelektualna satira, ki nudi več užitka ob razmišljanju o njem in navzkrižnem preverjanju referenc kot ob samem ogledu; ki ti pusti suh cmok v grlu. Sicer pa to, da bi nas zazibal v lagodnost, tudi nikoli ni bil avtorjev namen …
Bivša profesorica prava Orsolya dela kot sodna izvršiteljica, pri čemer skuša upoštevati tudi človeški vidik. Za nalogo dobi izselitev brezdomca, nekdaj uspešnega športnika. Ta si je uredil zasilno bivališče v kleti zapuščene hiše, ki jo bodo porušili zaradi graditve butičnega hotela. Toda med samim postopkom brezdomec stori samomor, kar postavi vsa življenjska prepričanja in izkušnje Orsolye na preizkušnjo. Eden od prvakov »novega romunskega filma« Radu Jude v svojem celovečercu Kontinental ’25 pretresa zasebne moralne dileme, pravni sistem in potranzicijske družbene anomalije. Film je dolgo potovanje na konec noči o vprašanju osebne krivde in javne odgovornosti ter odrešitve, ki jo Orsolya med srečanji s prijateljicami, družinskimi člani in znanci v transilvanskem mestu Cluj išče zaman. Radu Jude na stanje stvari, če lahko temu tako rečemo, pogleda z različnih vidikov in poti Orsolye se kot naključno prekrivajo z lokacijami, na katerih je svoj zadnji dan preživel brezdomec. Radu Jude ostaja zvest svojemu značilnemu črnohumornemu ljudomrzništvu in seciranju licemerstva in laži, ki ju ima pravzaprav za osnovno družbeno vezivo, poleg sovraštva do vseh »drugih«: narodnih manjšin, Romov, priseljenskih delavcev … Gaza in Ukrajina pa sta tako ali tako prerasli v prispodobo, v globalni odsev vseh naših lokalnih, vsakdanjih hinavščin. Celovečerec je na prvi pogled vizualno neambiciozen, veliko je statičnih prizorov dialogov, v katere so vpletena številna imena ustvarjalcev. Filmski sliki kot da bi manjkalo globine, kar ni nepomembno (mimogrede, celovečerec je bil posnet na iPhone 15) in vezno tkivo med pripovednimi sklopi so posnetki sodobnih romunskih nepremičnin kot nekakšnih tihožitij v posmeh ozujevski poetiki. Hkrati pa imajo tudi na videz nepomembne podrobnosti svojo vlogo. Radu Jude razkazuje svoje enciklopedično znanje in v celovečerec je vpletenih toliko hipnih citatov, da bi lahko govorili kar o metafilmu. Orsolya bere »Povojno zgodovino Evrope« Tonyja Judta, brezdomec hodi po ulici Émila Zolaja, kamera se zadrži na kipih osebnosti, zaslužnih da je etnična madžarska Transilvanija pripadla Romuniji, v ozadju se pojavita plakata za Buñuelovega Grobijana iz leta 1952 in Rosselinijevo Evropo ’51 iz istega leta, na katera se navezuje tudi pripovedna struktura Kontinentala ’25. Junakinja zaspi ob Ulmerjevem Obvozu iz leta 1945, kultnem noirju o nesrečnih naključjih in izgubljenih iluzijah, in tako naprej ... Film Kontinental ’25, ki je bil lani nagrajen za najboljši scenarij na Berlinalu, je intelektualna satira, ki nudi več užitka ob razmišljanju o njem in navzkrižnem preverjanju referenc kot ob samem ogledu; ki ti pusti suh cmok v grlu. Sicer pa to, da bi nas zazibal v lagodnost, tudi nikoli ni bil avtorjev namen …
V Linzu se je pričel filmski festival Crossing Europe, na katerem bodo predstavili tudi nekaj slovenskih filmov. Svojo avstrijsko premiero bo doživel film Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo v režiji Ester Ivakič, na festivalu pa bodo prikazani tudi film Fantasy režiserke Kukle ter manjšinski koprodukciji Bog ne bo pomagal režiserke Hane Jušić in Kar je treba storiti režiserja Srđana Kovačevića. V Linzu se med drugim predstavlja tudi italijanska režiserka Alba Zari s filmom Bele laži, ki je premiero sicer doživel na filmskem festivalu v Rotterdamu. Prispevek Petre Meterc.
V Linzu se je pričel filmski festival Crossing Europe, na katerem bodo predstavili tudi nekaj slovenskih filmov. Svojo avstrijsko premiero bo doživel film Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo v režiji Ester Ivakič, na festivalu pa bodo prikazani tudi film Fantasy režiserke Kukle ter manjšinski koprodukciji Bog ne bo pomagal režiserke Hane Jušić in Kar je treba storiti režiserja Srđana Kovačevića. V Linzu se med drugim predstavlja tudi italijanska režiserka Alba Zari s filmom Bele laži, ki je premiero sicer doživel na filmskem festivalu v Rotterdamu. Prispevek Petre Meterc.
Kaj naredi film, vreden ponovnega ogleda? Marcel Štefančič, jr., je prepričan, da slovenski film skozi svojo zgodovino ni nastajal v vakuumu, temveč v dialogu z drugimi filmi, kinematografijami in filmskimi zgodovinami. V Kinodvoru bo na sporedu njegov letošnji izbor ''slovenskih filmov, ki jih vse preredko vidimo'', tokrat iz šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih let. V Slovenski kinoteki si bomo ob živi glasbeni spremljavi lahko ogledali Moža s kamero Dzige Vertova, film, ki je leta 1929 sistematično razgradil vse, kar je takratni film jemal za samoumevno, in ki ga je filmska teorija rehabilitirala šele desetletja pozneje. Iz Linza poročamo o festivalu Crossing Europe, ki se vsako leto ukvarja z vprašanjem, kaj evropski avtorski film sploh je in kje so njegove meje. In končno, o tem, kaj pomeni kino, bo spregovoril tudi romunski režiser Radu Jude ob svojem novem filmu Kontinental ’25.
Kaj naredi film, vreden ponovnega ogleda? Marcel Štefančič, jr., je prepričan, da slovenski film skozi svojo zgodovino ni nastajal v vakuumu, temveč v dialogu z drugimi filmi, kinematografijami in filmskimi zgodovinami. V Kinodvoru bo na sporedu njegov letošnji izbor ''slovenskih filmov, ki jih vse preredko vidimo'', tokrat iz šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih let. V Slovenski kinoteki si bomo ob živi glasbeni spremljavi lahko ogledali Moža s kamero Dzige Vertova, film, ki je leta 1929 sistematično razgradil vse, kar je takratni film jemal za samoumevno, in ki ga je filmska teorija rehabilitirala šele desetletja pozneje. Iz Linza poročamo o festivalu Crossing Europe, ki se vsako leto ukvarja z vprašanjem, kaj evropski avtorski film sploh je in kje so njegove meje. In končno, o tem, kaj pomeni kino, bo spregovoril tudi romunski režiser Radu Jude ob svojem novem filmu Kontinental ’25.
Dziga Vertov je leta 1929 posnel film Mož s kamero, ki je natančno strukturirano raziskovanje tega, kaj kamera vidi, kako montaža konstruira pomen in kaj film sploh je kot medij. Film velja za enega temeljnih del filmske avantgarde in hkrati za enega prvih sistematičnih premislekov o naravi filmskega jezika. V četrtek ga bodo v Slovenski kinoteki prikazali v okviru cikla Kino-uho – z živo glasbeno spremljavo italijanskih kitaristov Stefana Pilie in Paola Spaccamontija. O in zgodovinskem in avtorskem kontekstu filma, o avtorjevem razumevanju dokumentarnega in igranega filma ter o njegovem vplivu na kasnejšo filmsko zgodovino pa sem se pogovarjala z Matevžem Jermanom iz Slovenske kinoteke, kustosom, režiserjem in filmskim kritikom, ki se ukvarja z avantgardnim filmom.
Dziga Vertov je leta 1929 posnel film Mož s kamero, ki je natančno strukturirano raziskovanje tega, kaj kamera vidi, kako montaža konstruira pomen in kaj film sploh je kot medij. Film velja za enega temeljnih del filmske avantgarde in hkrati za enega prvih sistematičnih premislekov o naravi filmskega jezika. V četrtek ga bodo v Slovenski kinoteki prikazali v okviru cikla Kino-uho – z živo glasbeno spremljavo italijanskih kitaristov Stefana Pilie in Paola Spaccamontija. O in zgodovinskem in avtorskem kontekstu filma, o avtorjevem razumevanju dokumentarnega in igranega filma ter o njegovem vplivu na kasnejšo filmsko zgodovino pa sem se pogovarjala z Matevžem Jermanom iz Slovenske kinoteke, kustosom, režiserjem in filmskim kritikom, ki se ukvarja z avantgardnim filmom.
Pomlad je prav kičasta, vse cveti, kar pa pri številnih sproža alergije. Tudi na zblaznelem političnem parketu kaže, da skoraj vsi parlamentarci trpijo za alergijo – na nasprotno politično opcijo. Ko na levi vidijo desne, se v njih začnejo nabirati velike gmote sluzi, prav tako kot velja tudi obratno. Četrta izredna seja državnega zbora je zelo nazorno izrisala novo politično realnost popolne ideološke razklanosti. Prava poslastica za ljubitelje srhljivk, boksa, pa tudi manj reguliranih borilnih športov.
Pomlad je prav kičasta, vse cveti, kar pa pri številnih sproža alergije. Tudi na zblaznelem političnem parketu kaže, da skoraj vsi parlamentarci trpijo za alergijo – na nasprotno politično opcijo. Ko na levi vidijo desne, se v njih začnejo nabirati velike gmote sluzi, prav tako kot velja tudi obratno. Četrta izredna seja državnega zbora je zelo nazorno izrisala novo politično realnost popolne ideološke razklanosti. Prava poslastica za ljubitelje srhljivk, boksa, pa tudi manj reguliranih borilnih športov.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Pavle Merku in Primož Ramovš sta bila dobra prijatelja, ki sta si redno delila mnenja o delih drug drugega, vendar sta kljub zanimanju za nova glasbena iskanja ostala pri svojih zelo različnih avtorskih potezah.
Pavle Merku in Primož Ramovš sta bila dobra prijatelja, ki sta si redno delila mnenja o delih drug drugega, vendar sta kljub zanimanju za nova glasbena iskanja ostala pri svojih zelo različnih avtorskih potezah.
Dokumentarni feljton o pomenu in podobi praznika delavcev danes. Slovenija postaja vse bogatejša družba, toda še vedno so številni delavci med nami prepričani, da bi se bogastvo in dobiček, ki izhajata iz tehnološkega napredka in gospodarske rasti, morala v družbi pravičneje deliti in s tem izboljšati položaj delavca, njegovo delo pa olajšati. Razvoj naj bi zagotavljal boljše življenje. Pa to res drži za vse med nami? Da so zgodbe, ki se skrivajo za kazalniki našega gospodarskega razvoja, mnogo bolj kompleksne in za delavce velikokrat manj bleščeče, opozarja sociologinja dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela, da pa tudi veliki konkurenčni pritiski ne morejo in ne smejo biti glavni izgovor delodajalcev za kršenje pravic delavcev in nepoštene odnose do njih, je prepričan predsednik uprave Domela iz Železnikov. Mešane občutke ob tem, kaj naj 1. maja sploh še praznujeta, pa imata Karin in Marko. Karin, med drugim tudi nekdanja voznica, je po 25-ih letih dela po stečaju podjetja pristala med brezposelnimi. Marko je redno zaposlen v enem od trgovskih podjetij. Oba menita, da delo in predvsem delavec v naši družbi nista dovolj cenjena, delavčeve že v preteklosti priborjene pravice vse prevečkrat kršene in da delo, ki kljub temu, da človeku jemlje vse večji del dneva, marsikomu v naši družbi še vedno ne zagotavlja dostojnega življenja. Obljuba prihodnosti je zanju vse prevečkrat obljuba še večje negotovosti. Scenaristka: Neva Novljan Režiser: Franc Arko Snemalec. Boris Poropat Montažer: Marko Hočevar
Dokumentarni feljton o pomenu in podobi praznika delavcev danes. Slovenija postaja vse bogatejša družba, toda še vedno so številni delavci med nami prepričani, da bi se bogastvo in dobiček, ki izhajata iz tehnološkega napredka in gospodarske rasti, morala v družbi pravičneje deliti in s tem izboljšati položaj delavca, njegovo delo pa olajšati. Razvoj naj bi zagotavljal boljše življenje. Pa to res drži za vse med nami? Da so zgodbe, ki se skrivajo za kazalniki našega gospodarskega razvoja, mnogo bolj kompleksne in za delavce velikokrat manj bleščeče, opozarja sociologinja dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela, da pa tudi veliki konkurenčni pritiski ne morejo in ne smejo biti glavni izgovor delodajalcev za kršenje pravic delavcev in nepoštene odnose do njih, je prepričan predsednik uprave Domela iz Železnikov. Mešane občutke ob tem, kaj naj 1. maja sploh še praznujeta, pa imata Karin in Marko. Karin, med drugim tudi nekdanja voznica, je po 25-ih letih dela po stečaju podjetja pristala med brezposelnimi. Marko je redno zaposlen v enem od trgovskih podjetij. Oba menita, da delo in predvsem delavec v naši družbi nista dovolj cenjena, delavčeve že v preteklosti priborjene pravice vse prevečkrat kršene in da delo, ki kljub temu, da človeku jemlje vse večji del dneva, marsikomu v naši družbi še vedno ne zagotavlja dostojnega življenja. Obljuba prihodnosti je zanju vse prevečkrat obljuba še večje negotovosti. Scenaristka: Neva Novljan Režiser: Franc Arko Snemalec. Boris Poropat Montažer: Marko Hočevar
Obeležujemo praznik dela, ki postavlja v ospredje delavke in delavce ter njihove pravice. Že sinoči so po državi zagoreli številni kresovi, danes pa so v izvedbi godb in pihalnih orkestrov zadonele budnice. V oddaji tudi o tem: - Sindikati zahtevajo umik interventnega zakona, pripravljeni so tudi na stavko. - Kako je MIP končal v stečaju, delavci pa brez dela in brez pravice. - Janja Garnbret lovi 50. zmago v svetovnem pokalu.
Obeležujemo praznik dela, ki postavlja v ospredje delavke in delavce ter njihove pravice. Že sinoči so po državi zagoreli številni kresovi, danes pa so v izvedbi godb in pihalnih orkestrov zadonele budnice. V oddaji tudi o tem: - Sindikati zahtevajo umik interventnega zakona, pripravljeni so tudi na stavko. - Kako je MIP končal v stečaju, delavci pa brez dela in brez pravice. - Janja Garnbret lovi 50. zmago v svetovnem pokalu.
Pred letošnjo turistično sezono so nas kot po pravilu znova zasule novice o visokih cenah turističnih storitev na Hrvaškem, kjer se nezadovoljstvo ob visoki inflaciji širi tudi med prebivalci. Nedavno so proti draginji in za višje plače tisoči protestirali v Zagrebu, dodaten nemir pa med prebivalce vnaša tudi val groženj o domnevno podtaknjenih bombah na šolah. Medtem je država ob robu pobude Tri morja podpisala pismo o nameri za gradnjo 50-milijardnega podatkovnega centra umetne inteligence, največjega projekta v zgodovini Hrvaške.
Pred letošnjo turistično sezono so nas kot po pravilu znova zasule novice o visokih cenah turističnih storitev na Hrvaškem, kjer se nezadovoljstvo ob visoki inflaciji širi tudi med prebivalci. Nedavno so proti draginji in za višje plače tisoči protestirali v Zagrebu, dodaten nemir pa med prebivalce vnaša tudi val groženj o domnevno podtaknjenih bombah na šolah. Medtem je država ob robu pobude Tri morja podpisala pismo o nameri za gradnjo 50-milijardnega podatkovnega centra umetne inteligence, največjega projekta v zgodovini Hrvaške.
Glasbeni spot preplete pihalce godbe in steklopihalce v steklarni. Kaj imajo skupnega? Močan izdih zraka iz pljuč. Pihalna godba Steklarne Hrastnik igra valček za praznik dela.
Glasbeni spot preplete pihalce godbe in steklopihalce v steklarni. Kaj imajo skupnega? Močan izdih zraka iz pljuč. Pihalna godba Steklarne Hrastnik igra valček za praznik dela.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
1. maj, delavski in cerkveni praznik; učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske; Slovenija je postala članica Evropske unije
1. maj, delavski in cerkveni praznik; učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske; Slovenija je postala članica Evropske unije
Originalni Zasavci, ki slavijo po edinstvenem knap’n’rollu, križancem med klenim rokenrolom, tradicionalno ljudsko pesmijo in pristno slovensko hudomušnostjo, so osrednji koncert ob svojem jubileju odigrali v Kinu Šiška. Orlek že 35 let veljajo za eno najbolj izvirnih domačih zasedb. Nastali so konec osemdesetih let v Zagorju ob Savi, v srcu rudarskih revirjev, katere s ponosom nosijo s seboj. Svojo glasbo in zgodbe pripovedujejo z izjemno avtorsko hudomušnostjo in so nas s to osvojili že dolgo nazaj. Orlek so ustvarili in posneli štirinajst albumov, odigrali nešteto koncertov na največjih in najmanjših slovenskih odrih, nastopili na tujih festivalih in imeli obširno turnejo po Južni Ameriki. Na nepozabnem rajanju iz koncerta v Kino Šiška bomo slišali tudi nove zgodbe iz albuma 3,5 Polnomastno. Gosta na koncertu sta tudi Maja Predatoria in Vlado Kreslin. Režiserka koncerta je Urška Žnidaršič.
Originalni Zasavci, ki slavijo po edinstvenem knap’n’rollu, križancem med klenim rokenrolom, tradicionalno ljudsko pesmijo in pristno slovensko hudomušnostjo, so osrednji koncert ob svojem jubileju odigrali v Kinu Šiška. Orlek že 35 let veljajo za eno najbolj izvirnih domačih zasedb. Nastali so konec osemdesetih let v Zagorju ob Savi, v srcu rudarskih revirjev, katere s ponosom nosijo s seboj. Svojo glasbo in zgodbe pripovedujejo z izjemno avtorsko hudomušnostjo in so nas s to osvojili že dolgo nazaj. Orlek so ustvarili in posneli štirinajst albumov, odigrali nešteto koncertov na največjih in najmanjših slovenskih odrih, nastopili na tujih festivalih in imeli obširno turnejo po Južni Ameriki. Na nepozabnem rajanju iz koncerta v Kino Šiška bomo slišali tudi nove zgodbe iz albuma 3,5 Polnomastno. Gosta na koncertu sta tudi Maja Predatoria in Vlado Kreslin. Režiserka koncerta je Urška Žnidaršič.
Kultura zdravi - umetnost lajša
Oddaja je namenjena kulturnemu in umetniškemu dogajanju v Mariboru in širše. V njej napovedujemo premiere ter druge kulturne dogodke prireditve v severovzhodni Sloveniji in poročamo o njih.
Oddaja je namenjena kulturnemu in umetniškemu dogajanju v Mariboru in širše. V njej napovedujemo premiere ter druge kulturne dogodke prireditve v severovzhodni Sloveniji in poročamo o njih.
Novogoriški MIP je bil nekoč ponos Primorske in eden največjih mesnopredelovalnih sistemov v Sloveniji. Podjetje, ki se ga mnogi še danes spominjajo po znameniti mortadeli, je po menedžerskem prevzemu in naraščajočih dolgovih končalo v stečaju. Brez dela je ostalo več kot 250 ljudi, posledice pa so med nekdanjimi zaposlenimi še vedno prisotne. Kako danes gledajo na propad in kaj je od MIP-a ostalo, v oddaji, ki jo je pripravila Nataša Uršič.
Novogoriški MIP je bil nekoč ponos Primorske in eden največjih mesnopredelovalnih sistemov v Sloveniji. Podjetje, ki se ga mnogi še danes spominjajo po znameniti mortadeli, je po menedžerskem prevzemu in naraščajočih dolgovih končalo v stečaju. Brez dela je ostalo več kot 250 ljudi, posledice pa so med nekdanjimi zaposlenimi še vedno prisotne. Kako danes gledajo na propad in kaj je od MIP-a ostalo, v oddaji, ki jo je pripravila Nataša Uršič.
Valentina Gazvoda je soustanoviteljica pražarne Iconic. Pred desetimi leti sta z možem začela sanjati o vrhunski kavi in danes prodata več kot tri tone edinstvene pražene kave. Kako se je začela njena podjetniška pot in zakaj ima pri tem pomembno vlogo tudi vrhunsko kolesarstvo?
Valentina Gazvoda je soustanoviteljica pražarne Iconic. Pred desetimi leti sta z možem začela sanjati o vrhunski kavi in danes prodata več kot tri tone edinstvene pražene kave. Kako se je začela njena podjetniška pot in zakaj ima pri tem pomembno vlogo tudi vrhunsko kolesarstvo?
Marjeta Hribar je mednarodno priznana umetnica in ustvarjalka blagovne znamke KUOLMi, ročno izdelanega nakita iz premoga. Z njenimi kreacijami so nagradili nominirance za oskarje in nagrado grammy. V pogovoru zelo neposredno pove, kako se je znašla v Hollywoodu, kaj ji pomeni uspeh in zakaj si pogosto privošči dopust oziroma umik od ustaljenih opravil.
Marjeta Hribar je mednarodno priznana umetnica in ustvarjalka blagovne znamke KUOLMi, ročno izdelanega nakita iz premoga. Z njenimi kreacijami so nagradili nominirance za oskarje in nagrado grammy. V pogovoru zelo neposredno pove, kako se je znašla v Hollywoodu, kaj ji pomeni uspeh in zakaj si pogosto privošči dopust oziroma umik od ustaljenih opravil.
Nika Mlinarič Hribar je štiri dni na teden fizičarka. Kadarkoli, predvsem ko dežuje, pa je podjetnica. Ima izkušnje iz letalske industrije in obožuje namizne igre. Je soustanoviteljica SnowBoardGames, to je neodvisni studio za izdajanje družabnih iger, ki se osredotoča na vrhunsko ilustracijo, kakovostne komponente in koncept »več igre v manjši škatli«. Med drugim bo razkrila, kako ji fizikalni pogled na reševanje problemov pomaga v podjetništvu in kaj jo vrže s tira.
Nika Mlinarič Hribar je štiri dni na teden fizičarka. Kadarkoli, predvsem ko dežuje, pa je podjetnica. Ima izkušnje iz letalske industrije in obožuje namizne igre. Je soustanoviteljica SnowBoardGames, to je neodvisni studio za izdajanje družabnih iger, ki se osredotoča na vrhunsko ilustracijo, kakovostne komponente in koncept »več igre v manjši škatli«. Med drugim bo razkrila, kako ji fizikalni pogled na reševanje problemov pomaga v podjetništvu in kaj jo vrže s tira.
Anja Deželak je grafična oblikovalka in navdušena tekačica. Iz Idrije se je preselila v Trbovlje, oba kraja sta jo zelo zaznamovala. Govorila bo o tem, kako se vizualno ustvarjanje povezuje z aktivnim življenjem, kako jo okolje navdihuje pri delu in kaj jo žene na več kot 100-kilometrskih tekih.
Anja Deželak je grafična oblikovalka in navdušena tekačica. Iz Idrije se je preselila v Trbovlje, oba kraja sta jo zelo zaznamovala. Govorila bo o tem, kako se vizualno ustvarjanje povezuje z aktivnim življenjem, kako jo okolje navdihuje pri delu in kaj jo žene na več kot 100-kilometrskih tekih.
Barvita in napeta animirana detektivka, v kateri iznajdljiva otroka skrivaj rešujeta težave, ki jih je povzročil svet odraslih. Svoje mesto v svetu najdeta, ko pomagata drugim. Desetletna Nina obožuje zgodbe, ki ji jih vsak večer pripoveduje oče. V njih je glavni junak jež, ki neustrašno odkriva svet. Nekega dne pa oče, skupaj z drugimi delavci, izgubi delo v bližnji tovarni. Nino začne skrbeti za prihodnost družine. Na srečo je tu Mehdi, Ninin najboljši prijatelj. Kaj če bi zaklad, skrit v stari tovarni, rešil vse njihove težave? Nina s polno paro kuje načrte, Mehdi pa bi raje vsak korak dvakrat premislil. Toda drug na drugega se lahko vedno zaneseta. Začne se napeta pustolovščina, v kateri morata pobegniti pred starejšo sosedo in njeno mačko, preslepiti pajdaša pohlepnega tovarnarja in njegovega ogromnega psa, hkrati pa vse skupaj skriti pred starši. Na srečo jima je v pomoč še pogumni ježek, pa tudi domišljija, ki ju nikdar ne pusti na cedilu. Priporočena starost: 7 + Originalni naslov: NINA ET LE SECRET DU HÉRISSON Leto produkcije: 2024 Država: Francija, Luksemburg Žanr: sinhronizirani animirani film Režija: Jean-Loup Felicioli in Alain Gagnol Scenarij: Alain Gagnol Glasovi: Maja Kunšič, Blaž Šef, Teja Bitenc, Gašper Malnar, Gašper Jarni
Barvita in napeta animirana detektivka, v kateri iznajdljiva otroka skrivaj rešujeta težave, ki jih je povzročil svet odraslih. Svoje mesto v svetu najdeta, ko pomagata drugim. Desetletna Nina obožuje zgodbe, ki ji jih vsak večer pripoveduje oče. V njih je glavni junak jež, ki neustrašno odkriva svet. Nekega dne pa oče, skupaj z drugimi delavci, izgubi delo v bližnji tovarni. Nino začne skrbeti za prihodnost družine. Na srečo je tu Mehdi, Ninin najboljši prijatelj. Kaj če bi zaklad, skrit v stari tovarni, rešil vse njihove težave? Nina s polno paro kuje načrte, Mehdi pa bi raje vsak korak dvakrat premislil. Toda drug na drugega se lahko vedno zaneseta. Začne se napeta pustolovščina, v kateri morata pobegniti pred starejšo sosedo in njeno mačko, preslepiti pajdaša pohlepnega tovarnarja in njegovega ogromnega psa, hkrati pa vse skupaj skriti pred starši. Na srečo jima je v pomoč še pogumni ježek, pa tudi domišljija, ki ju nikdar ne pusti na cedilu. Priporočena starost: 7 + Originalni naslov: NINA ET LE SECRET DU HÉRISSON Leto produkcije: 2024 Država: Francija, Luksemburg Žanr: sinhronizirani animirani film Režija: Jean-Loup Felicioli in Alain Gagnol Scenarij: Alain Gagnol Glasovi: Maja Kunšič, Blaž Šef, Teja Bitenc, Gašper Malnar, Gašper Jarni
Živel 1. maj! Tako je to jutro odmevalo po številnih primorskih vaseh in mestih, ki so jih prebudile budnice naših pihalnih godb. Med njimi je tudi Brkinska godba 2000, ki je prebujala vasi okoli Kozine in Materije. Irena Cunja jo je prestregla v Tubljah in se z godbeniki in domačini pomenila o pomenu prvomajskih tradicij.
Živel 1. maj! Tako je to jutro odmevalo po številnih primorskih vaseh in mestih, ki so jih prebudile budnice naših pihalnih godb. Med njimi je tudi Brkinska godba 2000, ki je prebujala vasi okoli Kozine in Materije. Irena Cunja jo je prestregla v Tubljah in se z godbeniki in domačini pomenila o pomenu prvomajskih tradicij.