Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ste vedeli, da tudi v svetu kašlja obstaja nekaj, kar je zelo podobno fantomski bolečini? Kaj se zgodi, če kašelj na vse pretege hoče očistiti žrelo in grlo…tam pa…ničesar ni? Asist. Miha Zabret, otorinolaringolog, foniater nas bo odpeljal na to potovanje. Pripravlja: Mojca Delač
Ste vedeli, da tudi v svetu kašlja obstaja nekaj, kar je zelo podobno fantomski bolečini? Kaj se zgodi, če kašelj na vse pretege hoče očistiti žrelo in grlo…tam pa…ničesar ni? Asist. Miha Zabret, otorinolaringolog, foniater nas bo odpeljal na to potovanje. Pripravlja: Mojca Delač
Primorski rožánc ni rožni venec niti stojalo za rože. V slovenskih narečjih mu pravijo tudi štok, talarón, telár ... v knjižnem jeziku pa je podboj - leseni ali kamniti okvir pri vratih. Zakaj poznamo toliko različnih narečnih izrazov zanj in od kod ti raznoliki leksemi izvirajo, vam v naslednjih minutah razložijo naši mladi jezikoslovci.
Primorski rožánc ni rožni venec niti stojalo za rože. V slovenskih narečjih mu pravijo tudi štok, talarón, telár ... v knjižnem jeziku pa je podboj - leseni ali kamniti okvir pri vratih. Zakaj poznamo toliko različnih narečnih izrazov zanj in od kod ti raznoliki leksemi izvirajo, vam v naslednjih minutah razložijo naši mladi jezikoslovci.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Jutri se bodo z otvoritveno slovesnostjo v Milanu začele 25. zimske olimpijske igre. V 130 letih od njihove oživitve še nobene olimpijske igre, ne poletne ne zimske, niso bile tako blizu našim krajem. Tudi tiste v Sarajevu ne, čeprav jih je gostila naša nekdanja država. Za Italijo bodo igre velik zalogaj, pri gradnji prizorišč je bilo tudi nekaj zapletov, za navijače pa bodo pričakovano najbolj pomembni tekmovalni uspehi. Svoje adute imamo tudi Slovenci. Kakšne igre nas čakajo, bomo v naslednjih minutah razmišljali s športnim reporterjem Igorjem Tomincem.
Jutri se bodo z otvoritveno slovesnostjo v Milanu začele 25. zimske olimpijske igre. V 130 letih od njihove oživitve še nobene olimpijske igre, ne poletne ne zimske, niso bile tako blizu našim krajem. Tudi tiste v Sarajevu ne, čeprav jih je gostila naša nekdanja država. Za Italijo bodo igre velik zalogaj, pri gradnji prizorišč je bilo tudi nekaj zapletov, za navijače pa bodo pričakovano najbolj pomembni tekmovalni uspehi. Svoje adute imamo tudi Slovenci. Kakšne igre nas čakajo, bomo v naslednjih minutah razmišljali s športnim reporterjem Igorjem Tomincem.
Občina Izola je po zavrnitvi občinskega prostorskega načrta na referendumu pred štirimi leti pripravila nov predlog tega prostorskega akta, ga 20. januarja javno razgrnila, sinoči pa organizirala prvo od dveh javnih obravnav. Največ pripomb in vprašanj se je nanašalo na morebitno pozidavo območij ob morju, parkiranje in prisotnost vojske na območju ladjedelnice. V jutranjiku poročamo še: - Pičlo zanimanja za javno obravnavo OPPN-ja za novo urbano cono ob Dolinski cesti v Kopru; pripomba le glede prometne ureditve - V Abu Dabiju se bodo nadaljevali pogovori o končanju vojne v Ukrajini - Od prvega aprila bo Dars zaračunaval nekoliko višje cestnine za tovornjake - Obrestne mere za evrsko območje naj se ne bi spremenile - S tekmami v curlingu se je začel tekmovalni del zimskih olimpijskih iger v Milanu in Cortini.
Občina Izola je po zavrnitvi občinskega prostorskega načrta na referendumu pred štirimi leti pripravila nov predlog tega prostorskega akta, ga 20. januarja javno razgrnila, sinoči pa organizirala prvo od dveh javnih obravnav. Največ pripomb in vprašanj se je nanašalo na morebitno pozidavo območij ob morju, parkiranje in prisotnost vojske na območju ladjedelnice. V jutranjiku poročamo še: - Pičlo zanimanja za javno obravnavo OPPN-ja za novo urbano cono ob Dolinski cesti v Kopru; pripomba le glede prometne ureditve - V Abu Dabiju se bodo nadaljevali pogovori o končanju vojne v Ukrajini - Od prvega aprila bo Dars zaračunaval nekoliko višje cestnine za tovornjake - Obrestne mere za evrsko območje naj se ne bi spremenile - S tekmami v curlingu se je začel tekmovalni del zimskih olimpijskih iger v Milanu in Cortini.
Medtem ko so Ukrajinci v primežu nizkih temperatur in izpadov elektrike ter ogrevanja, bodo ukrajinska, ruska in ameriška delegacija danes v toplem Abu Dabiju nadaljevale pogovore o koncu vojne. Kako napredujejo, ni znano, a zunanje ministrstvo Združenih arabskih emiratov trdi, da so pogovori konstruktivni. Druge teme: - Jutri v Omanu začetek pogajanj med Iranom in Združenimi državami. - Zaradi dolgih čakalnih vrst je urgenca za številne bližnjica do zdravnika. - V Italiji vse nared za jutrišnji začetek 25-ih zimskih olimpijskih iger.
Medtem ko so Ukrajinci v primežu nizkih temperatur in izpadov elektrike ter ogrevanja, bodo ukrajinska, ruska in ameriška delegacija danes v toplem Abu Dabiju nadaljevale pogovore o koncu vojne. Kako napredujejo, ni znano, a zunanje ministrstvo Združenih arabskih emiratov trdi, da so pogovori konstruktivni. Druge teme: - Jutri v Omanu začetek pogajanj med Iranom in Združenimi državami. - Zaradi dolgih čakalnih vrst je urgenca za številne bližnjica do zdravnika. - V Italiji vse nared za jutrišnji začetek 25-ih zimskih olimpijskih iger.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V košarkarski ligi NBA so izbrali najboljša košarkarja preteklega meseca. V zahodni konferenci je to postal Luka Dončić, ki je v dresu Lakersov v povprečju dosegal 34 točk na tekmo.
V košarkarski ligi NBA so izbrali najboljša košarkarja preteklega meseca. V zahodni konferenci je to postal Luka Dončić, ki je v dresu Lakersov v povprečju dosegal 34 točk na tekmo.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na duhovnih vajah za najstnike sem izvedel zanimiv poskus. Tik preden so prvo jutro navalili na priljubljen lešnikovo-čokoladni namaz, sem jim pod obraz pomolil izjavo o škodljivosti taistega namaza za zdravje. Drobni tisk so seveda z naglico preskočili, takoj podpisali in se lotili sladkega greha. Seveda zato niso videli zanke, ki se je poleg slame o potencialnih reakcijah skrivala v drobnem dopisu: da se namreč s podpisom odpovedujejo kosilu. Morali bi videti osuple obraze, ko so opoldne na mizi pred seboj dobili samo kruh in vodo. Čeprav nevede so svoje kosilo prodali za sladki namaz. Seveda so mi potem tisto podpisano pogodbo takoj izvlekli iz rok in jo pred mojimi očmi raztrgali. Vse, da bi prišli do kosila, do ljubega kruhka, v imenu katerega so malo prej nekaj, česar niso poznali, z vso vehemenco podpisovali. Poskus je uspel, čeprav bi veliko raje videl, da ne bi. Rezultat me je dokončno šokiral. Če sem prej še mislil, da smo tudi v kriznih časih vendarle sposobni kritičnega razmišljanja, sem uvidel, da se nazadnje vse ustavi pri fiziki, pri konkretnosti človekovega trebuha. Menda so na tak način Egipčani prepričali Izraelce, da so ostali v domovini suženjstva. Ko so jim dajali opravila, ki jih nihče ni maral, ko so jih obravnavali kot živali, ko so jim nazadnje klali otroke, niso zbežali iz te grozljivosti, niti se jim niso uprli, niso povzdignili svojega glasu. Ne, za kumarice in čebulo so prodali svojo prihodnost, varnosti in gotovosti so prostovoljno prepustili svoje dragocenosti, svoje vrednote so prodali za pest orehov. Tako so ostali tam, kjer so bili, sužnji pod svobodnim soncem, pili so kri svojih otrok in si basali čevapčiče v goltanec. Suženj si namreč takrat, ko se namesto za tisto, kar je prav, odločiš za tisto, kar ti bolj koristi. Pa četudi so razlogi za to še tako tehtni. In tega je danes tule pod Alpami morda še več kot tiste dni v Egiptu. Saj nekako razumem. Svet nas je navadil živeti v vati, v udobni varnosti. In vate se človek hitro razvadi. Poleg vsega vata veliko stane. Vedno več. Ne pravim, da med nami ni več nič svetega, ne, nismo zlobneži, nismo svetoskrunci, nasprotno, prepričan sem, da je v nas nekaj velikega, lepega, zlatega in svetlega. Dejal pa bi, da so naše vrednote kot ptice zaklenjene v zlate kletke utilitarizma. Ničesar, kar ni v našo korist, ne bomo počeli, za nič, kar bi nam lahko škodilo, se ne bomo borili. Vendar prav ta strašljiva pasivnost naše načrte, dejanja in življenje spravlja v tiho nezadovoljstvo, skrito nekje zadaj, globoko v nas, v tišini pred večernim počitkom, ko ugasnejo zasloni in luči, tako prikladni, da zamotijo vtis o človekovi bedi. Človek, ki nima ničesar, za kar bi se boril, tudi nima pravega smisla. Zato je razmislek o tem, za kaj se bomo v svojem življenju borili, za kaj bomo zastavili svoje ime in svoje življenje, če bo treba, nujen za obstoj človeka. In ta razmislek ne bo nič kaj kompliciran, toliko bolj težak pač. Vendar bo dovolj že to, da bi bili ob težavah in vprašanjih, ki nam jih na pladnju vsakdanjika nosijo tako mediji kot naši otroci, sposobni druge besede. Prve, pri kateri se zmotimo, in druge, v kateri priznamo svojo napako.
Na duhovnih vajah za najstnike sem izvedel zanimiv poskus. Tik preden so prvo jutro navalili na priljubljen lešnikovo-čokoladni namaz, sem jim pod obraz pomolil izjavo o škodljivosti taistega namaza za zdravje. Drobni tisk so seveda z naglico preskočili, takoj podpisali in se lotili sladkega greha. Seveda zato niso videli zanke, ki se je poleg slame o potencialnih reakcijah skrivala v drobnem dopisu: da se namreč s podpisom odpovedujejo kosilu. Morali bi videti osuple obraze, ko so opoldne na mizi pred seboj dobili samo kruh in vodo. Čeprav nevede so svoje kosilo prodali za sladki namaz. Seveda so mi potem tisto podpisano pogodbo takoj izvlekli iz rok in jo pred mojimi očmi raztrgali. Vse, da bi prišli do kosila, do ljubega kruhka, v imenu katerega so malo prej nekaj, česar niso poznali, z vso vehemenco podpisovali. Poskus je uspel, čeprav bi veliko raje videl, da ne bi. Rezultat me je dokončno šokiral. Če sem prej še mislil, da smo tudi v kriznih časih vendarle sposobni kritičnega razmišljanja, sem uvidel, da se nazadnje vse ustavi pri fiziki, pri konkretnosti človekovega trebuha. Menda so na tak način Egipčani prepričali Izraelce, da so ostali v domovini suženjstva. Ko so jim dajali opravila, ki jih nihče ni maral, ko so jih obravnavali kot živali, ko so jim nazadnje klali otroke, niso zbežali iz te grozljivosti, niti se jim niso uprli, niso povzdignili svojega glasu. Ne, za kumarice in čebulo so prodali svojo prihodnost, varnosti in gotovosti so prostovoljno prepustili svoje dragocenosti, svoje vrednote so prodali za pest orehov. Tako so ostali tam, kjer so bili, sužnji pod svobodnim soncem, pili so kri svojih otrok in si basali čevapčiče v goltanec. Suženj si namreč takrat, ko se namesto za tisto, kar je prav, odločiš za tisto, kar ti bolj koristi. Pa četudi so razlogi za to še tako tehtni. In tega je danes tule pod Alpami morda še več kot tiste dni v Egiptu. Saj nekako razumem. Svet nas je navadil živeti v vati, v udobni varnosti. In vate se človek hitro razvadi. Poleg vsega vata veliko stane. Vedno več. Ne pravim, da med nami ni več nič svetega, ne, nismo zlobneži, nismo svetoskrunci, nasprotno, prepričan sem, da je v nas nekaj velikega, lepega, zlatega in svetlega. Dejal pa bi, da so naše vrednote kot ptice zaklenjene v zlate kletke utilitarizma. Ničesar, kar ni v našo korist, ne bomo počeli, za nič, kar bi nam lahko škodilo, se ne bomo borili. Vendar prav ta strašljiva pasivnost naše načrte, dejanja in življenje spravlja v tiho nezadovoljstvo, skrito nekje zadaj, globoko v nas, v tišini pred večernim počitkom, ko ugasnejo zasloni in luči, tako prikladni, da zamotijo vtis o človekovi bedi. Človek, ki nima ničesar, za kar bi se boril, tudi nima pravega smisla. Zato je razmislek o tem, za kaj se bomo v svojem življenju borili, za kaj bomo zastavili svoje ime in svoje življenje, če bo treba, nujen za obstoj človeka. In ta razmislek ne bo nič kaj kompliciran, toliko bolj težak pač. Vendar bo dovolj že to, da bi bili ob težavah in vprašanjih, ki nam jih na pladnju vsakdanjika nosijo tako mediji kot naši otroci, sposobni druge besede. Prve, pri kateri se zmotimo, in druge, v kateri priznamo svojo napako.
Za delegacijo Ukrajine, Rusije in Združenih držav je prvi dan novega kroga pogovorov v Abu Dabiju o končanju vojne v Ukrajini. Odzivi vpletenih so za zdaj skopi. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ponovil stališče Kijeva, da morajo pogovori voditi k resničnemu miru, dodal pa je, da pričakujejo pomemben korak - v kratkem naj bi sledila nova izmenjava vojnih ujetnikov. Drugi poudarki oddaje: - Ob izteku sporazuma Novi start pozivi ZDA in Rusiji k novim pogajanjem za nadzor nad jedrskim orožjem. - Umetna inteligenca spreminja tudi trg dela - kateri so najbolj ogroženi poklici? - Neprofitnih stanovanj premalo tudi na Gorenjskem; razpisi ne nagovarjajo mladih, opozarjajo.
Za delegacijo Ukrajine, Rusije in Združenih držav je prvi dan novega kroga pogovorov v Abu Dabiju o končanju vojne v Ukrajini. Odzivi vpletenih so za zdaj skopi. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ponovil stališče Kijeva, da morajo pogovori voditi k resničnemu miru, dodal pa je, da pričakujejo pomemben korak - v kratkem naj bi sledila nova izmenjava vojnih ujetnikov. Drugi poudarki oddaje: - Ob izteku sporazuma Novi start pozivi ZDA in Rusiji k novim pogajanjem za nadzor nad jedrskim orožjem. - Umetna inteligenca spreminja tudi trg dela - kateri so najbolj ogroženi poklici? - Neprofitnih stanovanj premalo tudi na Gorenjskem; razpisi ne nagovarjajo mladih, opozarjajo.
Dokumentarni film Round Trip je portret slovenskega glasbenika Zlatka Kaučiča, ki je leta 2018 slavil 40-letnico delovanja. Film nas popelje skozi pričevanja mojstrov sodobne improvizirane glasbe, Kaučičevih prijateljev in družinskih članov. Po koščkih izvemo, kdo Zlatko Kaučič pravzaprav je ter kakšen je bil njegov doprinos h glasbi v Sloveniji in po svetu.
Dokumentarni film Round Trip je portret slovenskega glasbenika Zlatka Kaučiča, ki je leta 2018 slavil 40-letnico delovanja. Film nas popelje skozi pričevanja mojstrov sodobne improvizirane glasbe, Kaučičevih prijateljev in družinskih članov. Po koščkih izvemo, kdo Zlatko Kaučič pravzaprav je ter kakšen je bil njegov doprinos h glasbi v Sloveniji in po svetu.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Gostja oddaje Profil je pisateljica Tina Vrščaj, ki je slovensko in mednarodno literarno javnost navdušila že z romanom Na klancu, nedavno pa presenetila z njegovim romanesknim nadaljevanjem Učne ure Eve K. Voditeljica: Nina Jerman
Gostja oddaje Profil je pisateljica Tina Vrščaj, ki je slovensko in mednarodno literarno javnost navdušila že z romanom Na klancu, nedavno pa presenetila z njegovim romanesknim nadaljevanjem Učne ure Eve K. Voditeljica: Nina Jerman
V provansalskem mestecu v istem dnevu umorijo dve ženski: mlado bančno uslužbenko najdejo zadavljeno doma, starejšo gospo pa ustreljeno v vinogradu. Zdi se, da zločina nista povezana: dekle je imelo skrivnostnega zaročenca, ki ga nikakor ne morejo najti, druga žrtev pa se je iz neznanega razloga z avtobusom odpeljala na obisk k davno izgubljeni sestri. Nato pa preiskovalni sodnik Verlaque in psihologinja Marine Bonnet odkrijeta, da ima dekletov zdravnik Marcel Vannier mračno preteklost. In kako je v njeno smrt vpleten njen sodelavec Sebastien, ki se skuša znebiti dekletovega telefona, da nihče ne bi odkril njegovih sporočil? MURDER IN PROVENCE / Velika Britanija / 2022 Scenarij: Shelagh Stephenson Režija: Chloe Thomas, Steve Barron V gl. vlogah: Roger Allam, Nancy Carroll, Keala Settle
V provansalskem mestecu v istem dnevu umorijo dve ženski: mlado bančno uslužbenko najdejo zadavljeno doma, starejšo gospo pa ustreljeno v vinogradu. Zdi se, da zločina nista povezana: dekle je imelo skrivnostnega zaročenca, ki ga nikakor ne morejo najti, druga žrtev pa se je iz neznanega razloga z avtobusom odpeljala na obisk k davno izgubljeni sestri. Nato pa preiskovalni sodnik Verlaque in psihologinja Marine Bonnet odkrijeta, da ima dekletov zdravnik Marcel Vannier mračno preteklost. In kako je v njeno smrt vpleten njen sodelavec Sebastien, ki se skuša znebiti dekletovega telefona, da nihče ne bi odkril njegovih sporočil? MURDER IN PROVENCE / Velika Britanija / 2022 Scenarij: Shelagh Stephenson Režija: Chloe Thomas, Steve Barron V gl. vlogah: Roger Allam, Nancy Carroll, Keala Settle
Januarja je minilo 39. let od smrti pesnika in pisatelja Gregorja Strniše, ki je napisal nekaj najlepših besedil za slovenske popevke in narodno zabavne skladbe,. Mnoge od njih so z leti postale zimzelene. Čeprav je Gregor Strniša začel pisati besedila za popevke izključno zaradi finančne stiske in o njih ni imel dobrega mnenja, jih je napisal preko 400. Njegov prijatelj ,skladatelj Jure Robežnik je o njemu nekoč dejal: " Strniša je pisanje popevk utemeljil, da je bilo točno na vižo, pa še fajn, lepo in logično. Slovensko popevko je dvignil na višjo raven."
Januarja je minilo 39. let od smrti pesnika in pisatelja Gregorja Strniše, ki je napisal nekaj najlepših besedil za slovenske popevke in narodno zabavne skladbe,. Mnoge od njih so z leti postale zimzelene. Čeprav je Gregor Strniša začel pisati besedila za popevke izključno zaradi finančne stiske in o njih ni imel dobrega mnenja, jih je napisal preko 400. Njegov prijatelj ,skladatelj Jure Robežnik je o njemu nekoč dejal: " Strniša je pisanje popevk utemeljil, da je bilo točno na vižo, pa še fajn, lepo in logično. Slovensko popevko je dvignil na višjo raven."
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Tomaž Grom vsako leto na 26. januar, datum s posebnim pomenom za ustvarjalca, kontrabasista, skladatelja in filmarja, pripravi dogodek in lani je bila to predstavitev akuzmatičnega zvočnega dela KO BO na večkanalnem ozvočenju v Španskih borcih. Delo je Grom nato preoblikoval v stereo različico, ki je 26. januarja letos izšla na vinilni plošči. Ob poslušanju te se s Tomažem Gromom tudi pogovarjamo o odločitvi za izključno zvočno delo, njegovih prostorskih in pomenskih niansah.
Tomaž Grom vsako leto na 26. januar, datum s posebnim pomenom za ustvarjalca, kontrabasista, skladatelja in filmarja, pripravi dogodek in lani je bila to predstavitev akuzmatičnega zvočnega dela KO BO na večkanalnem ozvočenju v Španskih borcih. Delo je Grom nato preoblikoval v stereo različico, ki je 26. januarja letos izšla na vinilni plošči. Ob poslušanju te se s Tomažem Gromom tudi pogovarjamo o odločitvi za izključno zvočno delo, njegovih prostorskih in pomenskih niansah.
Ksenija Čuić Bratina je diplomirana psihologinja, poklicno se ukvarja s psihoterapijo, je pa tudi pisateljica, mojstrica kratke prozne forme, v kateri z minimalnimi sredstvi veliko pove. Interpretka dramska igralka Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič, režija Saška Rakef. Posneto 2026. Urednica oddaje Staša Grahek.
Ksenija Čuić Bratina je diplomirana psihologinja, poklicno se ukvarja s psihoterapijo, je pa tudi pisateljica, mojstrica kratke prozne forme, v kateri z minimalnimi sredstvi veliko pove. Interpretka dramska igralka Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič, režija Saška Rakef. Posneto 2026. Urednica oddaje Staša Grahek.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Dnevni red: 1. Enajsto in dvanajsto poročilo o položaju romske skupnosti v Sloveniji 2. Potrditev predloga zapisnika 56. redne seje komisije 3. Pobude in vprašanja
Dnevni red: 1. Enajsto in dvanajsto poročilo o položaju romske skupnosti v Sloveniji 2. Potrditev predloga zapisnika 56. redne seje komisije 3. Pobude in vprašanja
Iranski zunanji minister Abas Aragči je nocoj sporočil, da bodo pogajanja med Iranom in ZDA potekala v petek v Omanu. Udeležbo je potrdila tudi ameriška stran.
Iranski zunanji minister Abas Aragči je nocoj sporočil, da bodo pogajanja med Iranom in ZDA potekala v petek v Omanu. Udeležbo je potrdila tudi ameriška stran.
Sodobno, eksperimentalno, radiofonsko - s temi pojmi predstavljamo najnovejša zvočna iskanja, se pogovarjamo s slovenskimi skladateljicami in skladatelji ter izvajalkami in izvajalci.
Sodobno, eksperimentalno, radiofonsko - s temi pojmi predstavljamo najnovejša zvočna iskanja, se pogovarjamo s slovenskimi skladateljicami in skladatelji ter izvajalkami in izvajalci.
Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 860 tisoč polnoletnih Slovencev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.
Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 860 tisoč polnoletnih Slovencev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.
Resnična zgodba o siru Nicholasu Wintonu, ki je iz Čehoslovaške tik pred drugo svetovno vojno rešil 669 otrok, ki bi jih sicer nacisti zadržali in razposlali v taborišča. Nicky je obiskal Prago decembra 1938 in odkril, da družine, ki so pobegnile pred nacisti iz Nemčije in Avstrije, živijo v obupnih pogojih praktično brez hrane in strehe nad glavo ter jim grozi nacistična invazija. Takoj se je zavedel, da gre za dirko s časom. Koliko otrok bo lahko rešil s svojimi sodelavci, preden se bodo zaprle meje? 50 let kasneje - leta 1988 Nickyja preganjajo spomini na usode otrok, ki jih ni uspel pripeljati na varno v Anglijo. Obtožuje se, da ni naredil več. Šele ko ga v BBC-jevi oddaji v živo »To je življenje!« presenetijo in mu predstavijo nekatere od preživelih otrok, ki so zdaj odrasli ljudje, začne končno sprejemati usodo in se pomiri s preteklostjo… ONE LIFE / KOPROD / 2023 Režija: James Hawes / Scenarij: Lucinda Coxon, Nick Drake, Barbara Winton / Igrajo: Anthony Hopkins, Lena Olin, Johnny Flynn, Helena Bonham Carter, Tim Steed, Matilda Thorpe, Daniel Brown, Alex Sharp, Jirí Simek, Romola Garai, Barbora Vachova, Juliana Moska, Jolana Jirotková, Michal Skach, Samuel Himal in drugi …
Resnična zgodba o siru Nicholasu Wintonu, ki je iz Čehoslovaške tik pred drugo svetovno vojno rešil 669 otrok, ki bi jih sicer nacisti zadržali in razposlali v taborišča. Nicky je obiskal Prago decembra 1938 in odkril, da družine, ki so pobegnile pred nacisti iz Nemčije in Avstrije, živijo v obupnih pogojih praktično brez hrane in strehe nad glavo ter jim grozi nacistična invazija. Takoj se je zavedel, da gre za dirko s časom. Koliko otrok bo lahko rešil s svojimi sodelavci, preden se bodo zaprle meje? 50 let kasneje - leta 1988 Nickyja preganjajo spomini na usode otrok, ki jih ni uspel pripeljati na varno v Anglijo. Obtožuje se, da ni naredil več. Šele ko ga v BBC-jevi oddaji v živo »To je življenje!« presenetijo in mu predstavijo nekatere od preživelih otrok, ki so zdaj odrasli ljudje, začne končno sprejemati usodo in se pomiri s preteklostjo… ONE LIFE / KOPROD / 2023 Režija: James Hawes / Scenarij: Lucinda Coxon, Nick Drake, Barbara Winton / Igrajo: Anthony Hopkins, Lena Olin, Johnny Flynn, Helena Bonham Carter, Tim Steed, Matilda Thorpe, Daniel Brown, Alex Sharp, Jirí Simek, Romola Garai, Barbora Vachova, Juliana Moska, Jolana Jirotková, Michal Skach, Samuel Himal in drugi …
Dijakinje, ki sledijo svojim umetniškim sanjam, so skupaj z nami pripravile oddajo Gymnasium o tem, kako one in družba gledajo na različne poklice. Na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo Ljubljana smo namreč v okviru njihovega projektnega tedna izpeljali delavnico radijskega novinarstva, tako da so same na ljubljanskih ulicah posnele ankete, pred mikrofon pa so povabile tudi njihovega bivšega dijaka, danes profesorja na šoli, sicer pa striparja in kantavtorja Martina Ramoveša.
Dijakinje, ki sledijo svojim umetniškim sanjam, so skupaj z nami pripravile oddajo Gymnasium o tem, kako one in družba gledajo na različne poklice. Na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo Ljubljana smo namreč v okviru njihovega projektnega tedna izpeljali delavnico radijskega novinarstva, tako da so same na ljubljanskih ulicah posnele ankete, pred mikrofon pa so povabile tudi njihovega bivšega dijaka, danes profesorja na šoli, sicer pa striparja in kantavtorja Martina Ramoveša.
Dokumentarna oddaja, posneta proti koncu leta 2022, spremlja razvoj najnaprednejšega humanoidnega robota na svetu, imenovanega AMECA. Robot, priklopljen na umetno inteligenco ChatGPT-ja, deluje, kot bi bil živ. Ali torej ljudje postajamo vse bolj usklajeni s stroji in tehnologijo ali odvisni od njih? Ali smo nemara namenjeni proti izhodu iz živalskega kraljestva in nas čaka prihodnost, kakršno slika Terminator? CYBORG SOCIETY / Velika Britanija / 2022 / Režija: Alex Verner
Dokumentarna oddaja, posneta proti koncu leta 2022, spremlja razvoj najnaprednejšega humanoidnega robota na svetu, imenovanega AMECA. Robot, priklopljen na umetno inteligenco ChatGPT-ja, deluje, kot bi bil živ. Ali torej ljudje postajamo vse bolj usklajeni s stroji in tehnologijo ali odvisni od njih? Ali smo nemara namenjeni proti izhodu iz živalskega kraljestva in nas čaka prihodnost, kakršno slika Terminator? CYBORG SOCIETY / Velika Britanija / 2022 / Režija: Alex Verner
Tokratna AriZONA v smeri posvetila Marku Breclju, kajti na današnji dan minevajo štiri leta od njegove smrti. Marko Brecelj je bližnjo okolico zaznamoval s svojim delovanjem na mladinskem kulturnem polju, za katerega je prejel republiško nagrado. Njega slava pa je široka in globoka, saj velja za enega najbolj formativnih umetnikov svoje dobe. Bil je »31. dobitnik Ježkove nagrade, ki jo podeljuje RTV Slovenija. V argumentaciji je žirija med ostalim zapisala, da je Brecelj v našem, pa tudi širšem kulturnem prostoru edinstven, njegova umetniška in aktivistična moč pa še toliko pomembnejša, ker prihaja z obrobja stvarnosti, kjer je zlahka spregledana. Torej starosta domače alternative scene, Marko Brecelj je vseskozi prežal in opozarjal na dnevne tegobe posameznika znotraj kapitalistične družbe, s svojimi družbeno-aktivnimi projekti pa premagoval občo apatičnost. Na svoji življenjski poti je prečkal marsikatero brv: od glasbe prek organiziranja in vodenja kulturnih organizacij, delovanja v nevladnem sektorju, čezmejnega povezovanja, publicistike, vse do politične aktivnosti in onkraj ... Mnogi ga poznajo po njegovih „performansih“, ko je utišal cerkvene zvonove, zajel ameriške marince, mizerne občinske dotacije na banki prevzel s samokolnico ali pripravil atentat na zunanjega ministra Dimitrija Rupla. Vse to se še kako odraža tudi v njegovi glasbi, ki je v nocojšnji AriZONI tudi ne bo manjkalo.
Tokratna AriZONA v smeri posvetila Marku Breclju, kajti na današnji dan minevajo štiri leta od njegove smrti. Marko Brecelj je bližnjo okolico zaznamoval s svojim delovanjem na mladinskem kulturnem polju, za katerega je prejel republiško nagrado. Njega slava pa je široka in globoka, saj velja za enega najbolj formativnih umetnikov svoje dobe. Bil je »31. dobitnik Ježkove nagrade, ki jo podeljuje RTV Slovenija. V argumentaciji je žirija med ostalim zapisala, da je Brecelj v našem, pa tudi širšem kulturnem prostoru edinstven, njegova umetniška in aktivistična moč pa še toliko pomembnejša, ker prihaja z obrobja stvarnosti, kjer je zlahka spregledana. Torej starosta domače alternative scene, Marko Brecelj je vseskozi prežal in opozarjal na dnevne tegobe posameznika znotraj kapitalistične družbe, s svojimi družbeno-aktivnimi projekti pa premagoval občo apatičnost. Na svoji življenjski poti je prečkal marsikatero brv: od glasbe prek organiziranja in vodenja kulturnih organizacij, delovanja v nevladnem sektorju, čezmejnega povezovanja, publicistike, vse do politične aktivnosti in onkraj ... Mnogi ga poznajo po njegovih „performansih“, ko je utišal cerkvene zvonove, zajel ameriške marince, mizerne občinske dotacije na banki prevzel s samokolnico ali pripravil atentat na zunanjega ministra Dimitrija Rupla. Vse to se še kako odraža tudi v njegovi glasbi, ki je v nocojšnji AriZONI tudi ne bo manjkalo.
Gost prve februarske oddaje je motociklist Toni Mulec, ki je na letošnji najzahtevnejši vzdržljivostni dirki, na reliju Dakar, poskrbel za zgodovinski mejnik slovenskega motošporta. 40-letni Korošec je zmagal v najštevilnejšem motociklističnem razredu rally2, v katerem je nastopalo več kot sto tekmovalcev. V skupni razvrstitvi motociklistov pa je svoj četrti Dakar končal na visokem 9. mestu ter tako presegel dosežke puščavskega lisjaka Mirana Stanovnika. V pogovoru z Markom Polakom je Mulec razkril, kako zahtevna je bila letošnja trasa relija, kako se je na eni izmed etap izgubil, predvsem pa kako srdit boj je bil med njim in tovarniškima dirkačema za zmago v razredu rally2, ki se je končal šele nekaj ur po končani dirki. Oddiha si Mulec v teh dneh ne more privoščiti, saj je že začel zbirati sredstva za svoj naslednji dakarski podvig.
Gost prve februarske oddaje je motociklist Toni Mulec, ki je na letošnji najzahtevnejši vzdržljivostni dirki, na reliju Dakar, poskrbel za zgodovinski mejnik slovenskega motošporta. 40-letni Korošec je zmagal v najštevilnejšem motociklističnem razredu rally2, v katerem je nastopalo več kot sto tekmovalcev. V skupni razvrstitvi motociklistov pa je svoj četrti Dakar končal na visokem 9. mestu ter tako presegel dosežke puščavskega lisjaka Mirana Stanovnika. V pogovoru z Markom Polakom je Mulec razkril, kako zahtevna je bila letošnja trasa relija, kako se je na eni izmed etap izgubil, predvsem pa kako srdit boj je bil med njim in tovarniškima dirkačema za zmago v razredu rally2, ki se je končal šele nekaj ur po končani dirki. Oddiha si Mulec v teh dneh ne more privoščiti, saj je že začel zbirati sredstva za svoj naslednji dakarski podvig.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo, ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.
Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo, ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.
Tokratni obisk na Obali začenja Rončel z izborom skladb 75-letnega britanskega pevca in kitarista Petra Framptna. Oddajo bo nadaljeval Peter Gabriel, za njim pa še Otis Taylor. Za konec tokratnega povsem moškega izbora pa še pianist in skladatelj Harold Mabern, ki se je rodil pred 90 leti. Ponudili vam bomo izbor z njegovega albuma iz leta 1993, na katerem muzicira s samimi izvrstnimi ameriškimi jazzisti.
Tokratni obisk na Obali začenja Rončel z izborom skladb 75-letnega britanskega pevca in kitarista Petra Framptna. Oddajo bo nadaljeval Peter Gabriel, za njim pa še Otis Taylor. Za konec tokratnega povsem moškega izbora pa še pianist in skladatelj Harold Mabern, ki se je rodil pred 90 leti. Ponudili vam bomo izbor z njegovega albuma iz leta 1993, na katerem muzicira s samimi izvrstnimi ameriškimi jazzisti.
Od zaljubljenosti pa se mu je že kar vrtelo … Pripoveduje: Draga Potočnjak. Napisala: Liljana Praprotnik Zupančič. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.
Od zaljubljenosti pa se mu je že kar vrtelo … Pripoveduje: Draga Potočnjak. Napisala: Liljana Praprotnik Zupančič. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.
Leverkusener Jazztage sodi med najpomembnejše nemške jazz festivale. V bogati zgodovini je gostil največje zvezdnike, vse od Raya Charlesa do Jamieja Culluma. Novembra 2024 je tam nastopil trio slovitega kontrabasista Avishaia Cohena (ne smemo ga zamenjevati z njegovim soimenjakom na trobenti!), v katerem sta zaigrala še bobnar Roni Kaspi in pianist Guy Moskovich. Posnetek smo pridobili skozi mrežo Evropskih radijskih postaj od naših Zahodnonemških kolegov iz Kölna (WDR).
Leverkusener Jazztage sodi med najpomembnejše nemške jazz festivale. V bogati zgodovini je gostil največje zvezdnike, vse od Raya Charlesa do Jamieja Culluma. Novembra 2024 je tam nastopil trio slovitega kontrabasista Avishaia Cohena (ne smemo ga zamenjevati z njegovim soimenjakom na trobenti!), v katerem sta zaigrala še bobnar Roni Kaspi in pianist Guy Moskovich. Posnetek smo pridobili skozi mrežo Evropskih radijskih postaj od naših Zahodnonemških kolegov iz Kölna (WDR).
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
V Abu Dabiju se je končal prvi dan novih pogovorov med Ukrajino, Rusijo in Združenimi državami o končanju vojne v Ukrajini. Vpletene strani so o podrobnostih redkobesedne, ukrajinska stran je pogovore označila za vsebinske in plodne. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je nakazal, da bo tako še nekaj časa. Dokler ne bo pravega preboja, verjetno tudi ne bomo slišali kaj dosti o napredku, je dejal Rubio. V oddaji tudi o teh temah: - Ameriška migracijska agencija ICE iz Minnesote umika dobro četrtino pripadnikov. - Država energetsko intenzivnim podjetjem ponuja 30 milijonov evrov pomoči. - Idrijski zdravstveni dom bo moral poiskati koncesionarja za sanitetne prevoze.
V Abu Dabiju se je končal prvi dan novih pogovorov med Ukrajino, Rusijo in Združenimi državami o končanju vojne v Ukrajini. Vpletene strani so o podrobnostih redkobesedne, ukrajinska stran je pogovore označila za vsebinske in plodne. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je nakazal, da bo tako še nekaj časa. Dokler ne bo pravega preboja, verjetno tudi ne bomo slišali kaj dosti o napredku, je dejal Rubio. V oddaji tudi o teh temah: - Ameriška migracijska agencija ICE iz Minnesote umika dobro četrtino pripadnikov. - Država energetsko intenzivnim podjetjem ponuja 30 milijonov evrov pomoči. - Idrijski zdravstveni dom bo moral poiskati koncesionarja za sanitetne prevoze.
Odpravljamo se po poteh glažutarjev – s projektom, ki ob ureditvi štirih tematskih poti med drugim prinaša razstave, vzpostavitev forme vive kiparskih izdelkov iz stekla ter snemanje dokumentarnega filma. V oddaji nadaljujemo niz predstavitev letošnjih nagrajencev Prešernovega sklada. Slišali boste zvočna zapisa o pesnici Ani Pepelnik ter režiserki Petri Seliškar. Z glasbenim izborom Iztoka Novaka Easyja obeležujemo svetovni dan boja proti raku.
Odpravljamo se po poteh glažutarjev – s projektom, ki ob ureditvi štirih tematskih poti med drugim prinaša razstave, vzpostavitev forme vive kiparskih izdelkov iz stekla ter snemanje dokumentarnega filma. V oddaji nadaljujemo niz predstavitev letošnjih nagrajencev Prešernovega sklada. Slišali boste zvočna zapisa o pesnici Ani Pepelnik ter režiserki Petri Seliškar. Z glasbenim izborom Iztoka Novaka Easyja obeležujemo svetovni dan boja proti raku.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Dve romanci za violino in orkester ter violinski koncert Beethovnu niso prinesli opaznega uspeha; čas pa je nerazumevanje skladateljevih sodobnikov popravil. In res: Beethovnova glasba je ovrednotila vse, kar je bilo ustvarjeno pred njo, in daje vzlet tudi glasbi, ki je nastala po njej.
Dve romanci za violino in orkester ter violinski koncert Beethovnu niso prinesli opaznega uspeha; čas pa je nerazumevanje skladateljevih sodobnikov popravil. In res: Beethovnova glasba je ovrednotila vse, kar je bilo ustvarjeno pred njo, in daje vzlet tudi glasbi, ki je nastala po njej.
Portugalka Maro z izvrstnim novim delom že sedmič nastopa kot solistka. Ob tem je 31-letna posnela tudi dve kolaborativni deli. Prav tako je nastopala s številnimi znanimi pop in rock solisti (Eric Clapton) ter tudi s komponistom in aranžerjem Jacobom Collierjem, svojim kolegom z bostonske akademije Berklee. Maro na Collierjevem tretjem albumu Djesse, vol. 2 (2019) zastopa song Lua. Indie-folk, indie-pop in celo neosoul, nemalokrat navdihnjen s funkom, ter še ščepec skritega fado patosa – vse to sodi v izrazni okvir lizbonske kantavorice in klavirske virtuozinje ter čutne vokalistke Maro. Veliko tehtnih razlogov za upravičeno posebno pozornost, ki jo namenjamo Marinemu veličastnemu novemu delu So Much Has Changed. .
Portugalka Maro z izvrstnim novim delom že sedmič nastopa kot solistka. Ob tem je 31-letna posnela tudi dve kolaborativni deli. Prav tako je nastopala s številnimi znanimi pop in rock solisti (Eric Clapton) ter tudi s komponistom in aranžerjem Jacobom Collierjem, svojim kolegom z bostonske akademije Berklee. Maro na Collierjevem tretjem albumu Djesse, vol. 2 (2019) zastopa song Lua. Indie-folk, indie-pop in celo neosoul, nemalokrat navdihnjen s funkom, ter še ščepec skritega fado patosa – vse to sodi v izrazni okvir lizbonske kantavorice in klavirske virtuozinje ter čutne vokalistke Maro. Veliko tehtnih razlogov za upravičeno posebno pozornost, ki jo namenjamo Marinemu veličastnemu novemu delu So Much Has Changed. .