Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Olimpijske igre so predvsem doživetja in tokrat bomo obujali spomine na tekmovanja, pritiske, ponos, zmage in morda tudi razočaranja. Z nami bosta Jure Franko in Robi Kranjec, moža, ki olimpijski oder poznata od blizu, kakšni so njuni spomini na igre, občutki in zgodbe, ki jih ne najdemo v rezultatih, a jih vsak športnik nosi s seboj za vedno. Oddajo vodi Špela Močnik Paradiž.
Olimpijske igre so predvsem doživetja in tokrat bomo obujali spomine na tekmovanja, pritiske, ponos, zmage in morda tudi razočaranja. Z nami bosta Jure Franko in Robi Kranjec, moža, ki olimpijski oder poznata od blizu, kakšni so njuni spomini na igre, občutki in zgodbe, ki jih ne najdemo v rezultatih, a jih vsak športnik nosi s seboj za vedno. Oddajo vodi Špela Močnik Paradiž.
Danes predstavljamo kriminalni roman Karmen Petric SMRT V REZIDENCI. Knjiga je izšla pri Cankarjevi založbi tako v tiskani obliki kot tudi kot zvočna knjiga. Smrt v rezidenci je napeta in zelo berljiva kriminalka, ki pritegne že od prvih strani. Z logičnim razmišljanjem in natančnim razkrivanjem dejstev zgodba stopnjuje napetost vse do osupljivega razkritja na koncu. Kot zvočna knjiga je prva v aplikaciji Mladinska knjiga PLUS, ki jo bereta dva igralca: dialoge namreč interpretirata Marjan Bunič in Lija Trunkelj. Karmen Pétric je eden najopaznejših pripovednih glasov nove generacije slovenskih žanrskih pisateljic. Njen prvenec Prste stran je v zelo kratkem času doživel ponatis in jo uvrstil med najbolj izposojane slovenske avtorice leta 2024 v kategoriji romanov za odrasle, izdanih tisto leto. Z romanom Smrt v rezidenci se je med bralke in bralce vrnila na predvečer obletnice svojega prvenca. Roman je bil v štirih mesecih razprodan in je hitro doživel dotis, kar ga uvršča med vidnejše slovenske kriminalne romane lanskega leta.
Danes predstavljamo kriminalni roman Karmen Petric SMRT V REZIDENCI. Knjiga je izšla pri Cankarjevi založbi tako v tiskani obliki kot tudi kot zvočna knjiga. Smrt v rezidenci je napeta in zelo berljiva kriminalka, ki pritegne že od prvih strani. Z logičnim razmišljanjem in natančnim razkrivanjem dejstev zgodba stopnjuje napetost vse do osupljivega razkritja na koncu. Kot zvočna knjiga je prva v aplikaciji Mladinska knjiga PLUS, ki jo bereta dva igralca: dialoge namreč interpretirata Marjan Bunič in Lija Trunkelj. Karmen Pétric je eden najopaznejših pripovednih glasov nove generacije slovenskih žanrskih pisateljic. Njen prvenec Prste stran je v zelo kratkem času doživel ponatis in jo uvrstil med najbolj izposojane slovenske avtorice leta 2024 v kategoriji romanov za odrasle, izdanih tisto leto. Z romanom Smrt v rezidenci se je med bralke in bralce vrnila na predvečer obletnice svojega prvenca. Roman je bil v štirih mesecih razprodan in je hitro doživel dotis, kar ga uvršča med vidnejše slovenske kriminalne romane lanskega leta.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Seje kolegija predsednika Državnega zbora
Dnevni red: 1. Dogovor o sklicu izredne seje Državnega zbora a. predlog dnevnega reda b. datum seje c. najava časa za razpravo Zahteva za sklic izredne seje Državnega zbora s točko dnevnega reda: Predlog priporočil v zvezi z nepregledno in neracionalno porabo denarja slovenskih davkoplačevalcev za financiranje projektov v tujini Zahteva za sklic izredne seje Državnega zbora z naslednjimi točkami dnevnega reda: 1. Predlog zakona o vinu, 2. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu, 3. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti v železniškem prometu, 4. Predlog zakona o spremembi Zakona o voznikih, 5. Predlog zakona o Skladu Republike Slovenije za redke bolezni
Dnevni red: 1. Dogovor o sklicu izredne seje Državnega zbora a. predlog dnevnega reda b. datum seje c. najava časa za razpravo Zahteva za sklic izredne seje Državnega zbora s točko dnevnega reda: Predlog priporočil v zvezi z nepregledno in neracionalno porabo denarja slovenskih davkoplačevalcev za financiranje projektov v tujini Zahteva za sklic izredne seje Državnega zbora z naslednjimi točkami dnevnega reda: 1. Predlog zakona o vinu, 2. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu, 3. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti v železniškem prometu, 4. Predlog zakona o spremembi Zakona o voznikih, 5. Predlog zakona o Skladu Republike Slovenije za redke bolezni
Zimska rez kakija je ključna za dosego bogatega pridelka in zdravih rastlin. Pravilen rez omogoča, da drevo usmeri svojo energijo v najbolj produktivne veje, hkrati pa preprečuje bolezni in omogoča dobro zračenje krošnje. Kako se lotiti, da bo pridelek čim večji, je povedala specialistka za oljkarstvo in vinogradništvo s Kmetijsko - gozdarskega zavoda Nova Gorica, Urška Klančar.
Zimska rez kakija je ključna za dosego bogatega pridelka in zdravih rastlin. Pravilen rez omogoča, da drevo usmeri svojo energijo v najbolj produktivne veje, hkrati pa preprečuje bolezni in omogoča dobro zračenje krošnje. Kako se lotiti, da bo pridelek čim večji, je povedala specialistka za oljkarstvo in vinogradništvo s Kmetijsko - gozdarskega zavoda Nova Gorica, Urška Klančar.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Srednje šole in fakultete bodo v petek in soboto odprle vrata in na informativnih dnevih predstavile svoje programe. V Radijski tribuni smo podrobneje predstavili informativne dneve na mariborski univerzi in v srednjih šolah, vpisni postopek in roke in seveda bodočim dijakom in študentom ponudili tudi nekaj nasvetov pred pomembno življenjsko prelomnico.
Srednje šole in fakultete bodo v petek in soboto odprle vrata in na informativnih dnevih predstavile svoje programe. V Radijski tribuni smo podrobneje predstavili informativne dneve na mariborski univerzi in v srednjih šolah, vpisni postopek in roke in seveda bodočim dijakom in študentom ponudili tudi nekaj nasvetov pred pomembno življenjsko prelomnico.
Četrtek prinaša ženski superveleslalom z Ilko Štuhec, v moški konkurenci pa je zmagal Franjo von Allmen. S tretjo zlato medaljo le še potrdil svojo vlogo enega od junakov 25-ih zimskih olimpijskih iger. Radijska reporterka Anja Hlača Ferjančič razlaga, da ima 24-letnik rad adrenalinske športe, ko vozi motokros ima višji utrip, kot pa takrat ko drvi navzdol po belih strminah, da je lahko Švicar v poznih najstniških letih nadaljeval svojo smučarsko kariero, pa so zanj tudi zbirali sredstva.
Četrtek prinaša ženski superveleslalom z Ilko Štuhec, v moški konkurenci pa je zmagal Franjo von Allmen. S tretjo zlato medaljo le še potrdil svojo vlogo enega od junakov 25-ih zimskih olimpijskih iger. Radijska reporterka Anja Hlača Ferjančič razlaga, da ima 24-letnik rad adrenalinske športe, ko vozi motokros ima višji utrip, kot pa takrat ko drvi navzdol po belih strminah, da je lahko Švicar v poznih najstniških letih nadaljeval svojo smučarsko kariero, pa so zanj tudi zbirali sredstva.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Nekatere vrhunske primere znanstvenofantastične proze bi lahko označili kar za vesoljske opere. Seveda obstajajo tudi tovrstna dela, v katerih bolj ali manj pomembno vlogo igra tudi opera, v enem primeru pa je celotna zgodba zgrajena okoli ideje, da je operna zgodba resnična. Leta 1985 je izšel roman Hči noči ameriške pisateljice Marion Zimmer Bradley, roman, ki ga je navdihnila čudovita stvaritev Wolfganga Amadeusa Mozarta in Emanuela Schikanederja iz leta 1791, torej Čarobna piščal. Kaj če bi bila Pamina v resnici hčerka Kraljice noči? Kaj če bi bil Papageno v resnici pol človek pol ptič in bi njegov problem pri iskanju Papagene izhajal ravno iz njegovega edinstvenega izvora? Marion Bradley gre po sledi, ki jo je v filmu začrtal Ingmar Bergman, v katerem je Sarastro Paminin oče, ne pa vladarski sosed z močjo, po kateri hrepeni Kraljica; zato avtorica v romanu ta obzorja zastavi zelo široko, da bi čim bolje osvetlila osebe in položaje, v katere se te zapletajo.
Nekatere vrhunske primere znanstvenofantastične proze bi lahko označili kar za vesoljske opere. Seveda obstajajo tudi tovrstna dela, v katerih bolj ali manj pomembno vlogo igra tudi opera, v enem primeru pa je celotna zgodba zgrajena okoli ideje, da je operna zgodba resnična. Leta 1985 je izšel roman Hči noči ameriške pisateljice Marion Zimmer Bradley, roman, ki ga je navdihnila čudovita stvaritev Wolfganga Amadeusa Mozarta in Emanuela Schikanederja iz leta 1791, torej Čarobna piščal. Kaj če bi bila Pamina v resnici hčerka Kraljice noči? Kaj če bi bil Papageno v resnici pol človek pol ptič in bi njegov problem pri iskanju Papagene izhajal ravno iz njegovega edinstvenega izvora? Marion Bradley gre po sledi, ki jo je v filmu začrtal Ingmar Bergman, v katerem je Sarastro Paminin oče, ne pa vladarski sosed z močjo, po kateri hrepeni Kraljica; zato avtorica v romanu ta obzorja zastavi zelo široko, da bi čim bolje osvetlila osebe in položaje, v katere se te zapletajo.
Družinsko življenje je danes zelo raznovrstno. Veliko otrok živi s starši v istem domu, nekateri otroci živijo v sestavljenih družinah, z biološkimi in socialnimi starši, številni otroci pa živijo le z enim od staršev. In ko govorimo o enostarševskih družinah, moramo vedeti, da so po najnovejših podatkih Statističnega urada Republike Slovenije enostarševske družine tretji najpogostejši tip družine v Sloveniji. Glavnina teh družin, sto devet tisoč jih je v Sloveniji, so matere z otroki. Raziskave kažejo, da so enostarševska gospodinjstva izpostavljena večjemu tveganju glede socialne izključenosti, doživljajo višje stopnje revščine in diskriminacije. O položaju in stiskah enostarševskih družin smo govorili v tokratni oddaji Radiosfera. Voditeljica oddaje Tita Mayer je pred mikrofon povabila vodjo raziskovalnega projekta o enostarševskih družinah doc. dr. Ano Marijo Sobočan s Fakultete za socialno delo.
Družinsko življenje je danes zelo raznovrstno. Veliko otrok živi s starši v istem domu, nekateri otroci živijo v sestavljenih družinah, z biološkimi in socialnimi starši, številni otroci pa živijo le z enim od staršev. In ko govorimo o enostarševskih družinah, moramo vedeti, da so po najnovejših podatkih Statističnega urada Republike Slovenije enostarševske družine tretji najpogostejši tip družine v Sloveniji. Glavnina teh družin, sto devet tisoč jih je v Sloveniji, so matere z otroki. Raziskave kažejo, da so enostarševska gospodinjstva izpostavljena večjemu tveganju glede socialne izključenosti, doživljajo višje stopnje revščine in diskriminacije. O položaju in stiskah enostarševskih družin smo govorili v tokratni oddaji Radiosfera. Voditeljica oddaje Tita Mayer je pred mikrofon povabila vodjo raziskovalnega projekta o enostarševskih družinah doc. dr. Ano Marijo Sobočan s Fakultete za socialno delo.
Sodstvo je pred pomembno prelomnico. Čez eno leto ne bo več okrajnih sodišč in sodnikov, ampak samo še okrožna. Bo šlo združevanje gladko ali bo delo na sodiščih zastalo in se bodo spet začeli nabirati zaostanki? Zakaj sodniki še vedno niso zadovoljni s plačami? Pred današnjim odprtjem novega sodnega leta na Vrhovnem sodišču je gostja Ob osmih predsednica Sodnega sveta Urška Kežmah.
Sodstvo je pred pomembno prelomnico. Čez eno leto ne bo več okrajnih sodišč in sodnikov, ampak samo še okrožna. Bo šlo združevanje gladko ali bo delo na sodiščih zastalo in se bodo spet začeli nabirati zaostanki? Zakaj sodniki še vedno niso zadovoljni s plačami? Pred današnjim odprtjem novega sodnega leta na Vrhovnem sodišču je gostja Ob osmih predsednica Sodnega sveta Urška Kežmah.
Nerazumljiv govor, težave z izgovorjavo glasov kot so R, S, Š, jecljanje – to so nekatere od težav, ki jih pomagajo odpravljati logopedi. Otroci k njim pogosto pridejo v okviru sistematskega pregleda malo pred 5. letom starosti; če so težave izrazite, pa še prej. Govornemu razvoju otrok bomo posvetili tudi četrtkov Svetovalni servis, ko bo z nami Nika Boncelj, magistrica profesorica logopedije in surdopedagogike.
Nerazumljiv govor, težave z izgovorjavo glasov kot so R, S, Š, jecljanje – to so nekatere od težav, ki jih pomagajo odpravljati logopedi. Otroci k njim pogosto pridejo v okviru sistematskega pregleda malo pred 5. letom starosti; če so težave izrazite, pa še prej. Govornemu razvoju otrok bomo posvetili tudi četrtkov Svetovalni servis, ko bo z nami Nika Boncelj, magistrica profesorica logopedije in surdopedagogike.
V Sloveniji se z debelostjo sooča že več kot 400.000 prebivalk in prebivalcev. Če k njim prištejemo še tiste s prekomerno telesno težo, se številka povzpne na skoraj 1,2 milijona.
V Sloveniji se z debelostjo sooča že več kot 400.000 prebivalk in prebivalcev. Če k njim prištejemo še tiste s prekomerno telesno težo, se številka povzpne na skoraj 1,2 milijona.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila Radia Maribor
v jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: · Mariborska občina bo uredila dvigala v treh javnih stavbah · Znova odprta ambulanta na Gosposvetski cesti · Načrti gradnje sežigalnice v Mariboru razdvajajo mestno politiko
v jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: · Mariborska občina bo uredila dvigala v treh javnih stavbah · Znova odprta ambulanta na Gosposvetski cesti · Načrti gradnje sežigalnice v Mariboru razdvajajo mestno politiko
V predpustnem času je » ta debel' četrtek« ponekod tudi uvod v kulinariko pustnega časa. Ta je tesno povezana s tradicionalnimi jedmi, zato ne smejo manjkati svinjske jedi, pa tudi slastni krofi, flancati in seveda miške. V Šenčurju pa v tem času kuhajo že tradicionalno godlo, lokalno kulinarično posebnost. Ta se je tudi s pomočjo mojstrice kuhanja Zalke Jovanovič, ki je pred več kot dvajsetimi leti zapisala recept za pripravo, ohranila vse do danes.
V predpustnem času je » ta debel' četrtek« ponekod tudi uvod v kulinariko pustnega časa. Ta je tesno povezana s tradicionalnimi jedmi, zato ne smejo manjkati svinjske jedi, pa tudi slastni krofi, flancati in seveda miške. V Šenčurju pa v tem času kuhajo že tradicionalno godlo, lokalno kulinarično posebnost. Ta se je tudi s pomočjo mojstrice kuhanja Zalke Jovanovič, ki je pred več kot dvajsetimi leti zapisala recept za pripravo, ohranila vse do danes.
Simona Vrečko je po potovanju po Nikaragvi z možem tam želela kupiti hiško, za čas, ko se bo življenje umirilo ali po upokojitvi. Na koncu sta kupila hostel, ki ga vodita že tretje leto, počitnice so postale posel. Hostel Mano a Mano v vasici Las Penitas je Simonin dom oziroma služba v času visoke sezone. Pravi, da so Nikaragovci zelo topli, čustveni in občutljivi ljudje, nič ne gre z ukazovanjem ali na silo. Vsakič, ko se vrne v Slovenijo pa jo prosijo, naj jim prinese sladko prestižno dobrino: čokolado.
Simona Vrečko je po potovanju po Nikaragvi z možem tam želela kupiti hiško, za čas, ko se bo življenje umirilo ali po upokojitvi. Na koncu sta kupila hostel, ki ga vodita že tretje leto, počitnice so postale posel. Hostel Mano a Mano v vasici Las Penitas je Simonin dom oziroma služba v času visoke sezone. Pravi, da so Nikaragovci zelo topli, čustveni in občutljivi ljudje, nič ne gre z ukazovanjem ali na silo. Vsakič, ko se vrne v Slovenijo pa jo prosijo, naj jim prinese sladko prestižno dobrino: čokolado.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Objavljamo pesem Barbare Korun brez naslova, ki se začne z verzom Pajek na steni me gleda z vsemi iz pesniške zbirke Idioritmija. Poslušali jo bomo v avtoričini interpretaciji. Interpretira Barbara Korun, urednica oddaje Petra Meterc, tonski mojster Jernej Boc. Produkcija 2021.
Objavljamo pesem Barbare Korun brez naslova, ki se začne z verzom Pajek na steni me gleda z vsemi iz pesniške zbirke Idioritmija. Poslušali jo bomo v avtoričini interpretaciji. Interpretira Barbara Korun, urednica oddaje Petra Meterc, tonski mojster Jernej Boc. Produkcija 2021.
Kako bi odgovorili na vprašanje, kaj je ljubezen? O ljubezni bodo danes razmišljali najmlajši. Slišali bomo, kako si oni predstavljajo ljubezen in kako bi jo opisali. Z njimi se je pogovarjala Mateja Grebenjak.
Kako bi odgovorili na vprašanje, kaj je ljubezen? O ljubezni bodo danes razmišljali najmlajši. Slišali bomo, kako si oni predstavljajo ljubezen in kako bi jo opisali. Z njimi se je pogovarjala Mateja Grebenjak.
Slovenska narečja so zelo raznolika, to potrjujejo tudi dialektološki prispevki naših mladih jezikoslovcev. Tokrat se sprašujejo, ali barela, karjola, kareta, šajtrga in ciza res pomenijo isto stvar? Morda veste, za kaj gre? Prisluhnite študentom slovenistike FHŠ UP!
Slovenska narečja so zelo raznolika, to potrjujejo tudi dialektološki prispevki naših mladih jezikoslovcev. Tokrat se sprašujejo, ali barela, karjola, kareta, šajtrga in ciza res pomenijo isto stvar? Morda veste, za kaj gre? Prisluhnite študentom slovenistike FHŠ UP!
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Zadnje desetletje beležimo v Sloveniji upadanje onesnaženosti s prašnimi delci, prav tako se izboljšuje zrak na Primorskem, je pa tam, po ugotovitvah državne Agencije za okolje, zaznati pomemben vpliv z italijanske strani. Z najnovejšimi meritvami so na Goriškem ugotovili tudi prispevek k onesnaženosti zraka dveh lokalnih industrijskih virov. V oddaji tudi o tem: - Povečanje obrambnih izdatkov članic Nata bo v ospredju zasedanja pristojnih ministrov zveze. - Občinski svetniki po koncu EPK še naprej pozivajo tudi k boljšemu znanju jezika soseda. - V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu so se z žalno sejo spomnili Miroslava Košute.
Zadnje desetletje beležimo v Sloveniji upadanje onesnaženosti s prašnimi delci, prav tako se izboljšuje zrak na Primorskem, je pa tam, po ugotovitvah državne Agencije za okolje, zaznati pomemben vpliv z italijanske strani. Z najnovejšimi meritvami so na Goriškem ugotovili tudi prispevek k onesnaženosti zraka dveh lokalnih industrijskih virov. V oddaji tudi o tem: - Povečanje obrambnih izdatkov članic Nata bo v ospredju zasedanja pristojnih ministrov zveze. - Občinski svetniki po koncu EPK še naprej pozivajo tudi k boljšemu znanju jezika soseda. - V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu so se z žalno sejo spomnili Miroslava Košute.
V tokratni epizodi podkasta se pogovarjamo o doživljanju uspeha in neuspeha pri mladostnikih v šolskem okolju, pri čemer posebno pozornost namenjamo učencem in vlogi razredne klime pri njihovem socialnem in čustvenem učenju. V pogovoru se osredotočamo tudi na odnose med vrstniki, ki sooblikujejo razredno dinamiko tako v fizičnem kot tudi v digitalnem okolju. Poseben poudarek namenjamo komunikaciji v digitalnih okoljih ter sodobnim tehnologijam, vključno z umetno inteligenco, ki lahko za učence predstavljajo tako vir podpore kot tudi dejavnik tveganja za njihovo dobrobit in počutje. V pogovoru se nam pridružijo red. prof. psihologije dr. Katja Košir s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Patrik Senica z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in študentka Eva Pečnik. Skupaj osvetljujejo, kako se danes oblikujejo odnosi med učenci, kako se razredna dinamika prenaša na družbena omrežja ter tehnologija in družabna omrežja vplivajo na odnose in percepcijo samega sebe. Vsebino omogoča Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje s pomočjo sredstev mehanizma Načrta za okrevanje in odpornost in Next Generation EU.
V tokratni epizodi podkasta se pogovarjamo o doživljanju uspeha in neuspeha pri mladostnikih v šolskem okolju, pri čemer posebno pozornost namenjamo učencem in vlogi razredne klime pri njihovem socialnem in čustvenem učenju. V pogovoru se osredotočamo tudi na odnose med vrstniki, ki sooblikujejo razredno dinamiko tako v fizičnem kot tudi v digitalnem okolju. Poseben poudarek namenjamo komunikaciji v digitalnih okoljih ter sodobnim tehnologijam, vključno z umetno inteligenco, ki lahko za učence predstavljajo tako vir podpore kot tudi dejavnik tveganja za njihovo dobrobit in počutje. V pogovoru se nam pridružijo red. prof. psihologije dr. Katja Košir s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Patrik Senica z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in študentka Eva Pečnik. Skupaj osvetljujejo, kako se danes oblikujejo odnosi med učenci, kako se razredna dinamika prenaša na družbena omrežja ter tehnologija in družabna omrežja vplivajo na odnose in percepcijo samega sebe. Vsebino omogoča Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje s pomočjo sredstev mehanizma Načrta za okrevanje in odpornost in Next Generation EU.
Voditelji članic Evropske unije bodo na današnjem neformalnem srečanju na vzhodu Belgije govorili o poglabljanju notranjega trga in zmanjšanju odvisnosti od tretjih držav. Pozive k odločnim ukrepom za ta namen je bilo slišati tudi na včerajšnjem vrhu evropske industrije v Antwerpnu, ki so se ga udeležili tako nekateri evropski voditelji kot gospodarstveniki. Drugi poudarki oddaje: - Obrambni izdatki Nata, pomoč Ukrajini in operacija Arktični stražar bodo v ospredju razpav obrambnih ministrov zavezništva. - Ob začetku novega sodnega leta bo prednostne naloge predstavil novi predsednik vrhovnega sodišča Damjan Orož. - Začenja se Berlinale; na prvem od treh velikih evropskih filmskih festivalov bo na ogled 200 del, tudi slovenska.
Voditelji članic Evropske unije bodo na današnjem neformalnem srečanju na vzhodu Belgije govorili o poglabljanju notranjega trga in zmanjšanju odvisnosti od tretjih držav. Pozive k odločnim ukrepom za ta namen je bilo slišati tudi na včerajšnjem vrhu evropske industrije v Antwerpnu, ki so se ga udeležili tako nekateri evropski voditelji kot gospodarstveniki. Drugi poudarki oddaje: - Obrambni izdatki Nata, pomoč Ukrajini in operacija Arktični stražar bodo v ospredju razpav obrambnih ministrov zavezništva. - Ob začetku novega sodnega leta bo prednostne naloge predstavil novi predsednik vrhovnega sodišča Damjan Orož. - Začenja se Berlinale; na prvem od treh velikih evropskih filmskih festivalov bo na ogled 200 del, tudi slovenska.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Na olimpijskem prizorišču v smučarskih skokih se je z mešano ekipno preizkušnjo na srednji napravi, na kateri je zlato odličje osvojila slovenska četverica, končala polovica tekmovalnega programa. Prihajajoči konec tedna prinaša še tekme na veliki skakalnici, ki naj bi bolj ustrezala slovenskim skakalcem in skakalkam.
Na olimpijskem prizorišču v smučarskih skokih se je z mešano ekipno preizkušnjo na srednji napravi, na kateri je zlato odličje osvojila slovenska četverica, končala polovica tekmovalnega programa. Prihajajoči konec tedna prinaša še tekme na veliki skakalnici, ki naj bi bolj ustrezala slovenskim skakalcem in skakalkam.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
To je zgodba o razumevanju prave narave stvari. Z budističnega stališča sta relativna celo čas in prostor, zato nimata nespremenljivega, trdnega obstoja. Različni dogodki se lahko v istem prostoru dogajajo istočasno. To lepo prikazuje zgodba o tibetanskem mojstru Milarepi in jakovem rogu. Tibet je zelo mrzla dežela, vendar je Milarepa obvladal jogijsko tehniko notranje toplote (»tumo«), zato je celo v visokih pogorjih Himalaje nosil le bombažno ogrinjalo. Tudi eden izmed njegovih učencev je obvladal tumo, vendar je bil manjše rasti kot Milarepa, zato so ga imenovali Rečungpa. »Re« v tibetanščini pomeni bombaž, »čung« pa majhen, zato so ga klicali »mali, v bombaž oviti jogi«. Milarepa ga je nekoč poslal v Indijo, da od tam prinese nauke, ki jih še ni prejel. Rečungpa se je vrnil z naročenimi nauki, vendar je zraven prinesel še nekaj knjig o črni magiji. Ker je v Indiji prejel veliko redkih in dragocenih naukov, je bil na to malce preveč ponosen in si je mislil, da je že dosegel enako raven spoznanja kot njegov učitelj. Milarepa, ki mu je prišel naproti, da bi ga pozdravil, je to vedel in je nameraval uničiti te knjige, ki bi Rečungpi samo škodovale. Medtem ko je Rečungpa odšel po vodo, jih je Milarepa hitro sežgal. Ko se je Rečungpa vrnil in to videl, se je silno razjezil in je Milarepi dejanje zameril. Hodil je za njim in kuhal mulo. Morala sta prečkati prostrano planoto, kjer ni bilo rastja ne zavetja. Na tleh sta našla jakov rog in Milarepa je dejal Rečungpi, naj ga vzame, saj jima bo morda kmalu prišel prav. Rečungpa ga je nejevoljno ubogal in si mislil, da se je njegovemu učitelju zmešalo, saj uničuje dragocene stvari in zbira ničvredne. Ko sta dosegla osrednji del planote, se je nad njima razbesnela silovita nevihta s točo. Milarepa je Rečungpi naročil, naj rog položi na tla, in Milarepa je hitro smuknil v zavetje notranjosti roga. Rog se ob tem ni povečal in tudi Milarepa se ni skrčil. Udobno se je namestil v rogu in začel prepevati pesem, s katero je vabil Rečungpo, naj se mu pridruži. Seveda Rečungpa tega ni zmogel, ker še ni dosegel končnega spoznanja prave narave resničnosti, zato je ostal zunaj sredi nevihte in njegov ponos se je razblinil v nič. Kako je to mogoče? Kako se lahko človek usede v jakov rog, ne da bi se rog povečal ali človek zmanjšal? Take na videz nemogoče stvari se lahko zgodijo, ko popolno razumemo pravo naravo stvari.
To je zgodba o razumevanju prave narave stvari. Z budističnega stališča sta relativna celo čas in prostor, zato nimata nespremenljivega, trdnega obstoja. Različni dogodki se lahko v istem prostoru dogajajo istočasno. To lepo prikazuje zgodba o tibetanskem mojstru Milarepi in jakovem rogu. Tibet je zelo mrzla dežela, vendar je Milarepa obvladal jogijsko tehniko notranje toplote (»tumo«), zato je celo v visokih pogorjih Himalaje nosil le bombažno ogrinjalo. Tudi eden izmed njegovih učencev je obvladal tumo, vendar je bil manjše rasti kot Milarepa, zato so ga imenovali Rečungpa. »Re« v tibetanščini pomeni bombaž, »čung« pa majhen, zato so ga klicali »mali, v bombaž oviti jogi«. Milarepa ga je nekoč poslal v Indijo, da od tam prinese nauke, ki jih še ni prejel. Rečungpa se je vrnil z naročenimi nauki, vendar je zraven prinesel še nekaj knjig o črni magiji. Ker je v Indiji prejel veliko redkih in dragocenih naukov, je bil na to malce preveč ponosen in si je mislil, da je že dosegel enako raven spoznanja kot njegov učitelj. Milarepa, ki mu je prišel naproti, da bi ga pozdravil, je to vedel in je nameraval uničiti te knjige, ki bi Rečungpi samo škodovale. Medtem ko je Rečungpa odšel po vodo, jih je Milarepa hitro sežgal. Ko se je Rečungpa vrnil in to videl, se je silno razjezil in je Milarepi dejanje zameril. Hodil je za njim in kuhal mulo. Morala sta prečkati prostrano planoto, kjer ni bilo rastja ne zavetja. Na tleh sta našla jakov rog in Milarepa je dejal Rečungpi, naj ga vzame, saj jima bo morda kmalu prišel prav. Rečungpa ga je nejevoljno ubogal in si mislil, da se je njegovemu učitelju zmešalo, saj uničuje dragocene stvari in zbira ničvredne. Ko sta dosegla osrednji del planote, se je nad njima razbesnela silovita nevihta s točo. Milarepa je Rečungpi naročil, naj rog položi na tla, in Milarepa je hitro smuknil v zavetje notranjosti roga. Rog se ob tem ni povečal in tudi Milarepa se ni skrčil. Udobno se je namestil v rogu in začel prepevati pesem, s katero je vabil Rečungpo, naj se mu pridruži. Seveda Rečungpa tega ni zmogel, ker še ni dosegel končnega spoznanja prave narave resničnosti, zato je ostal zunaj sredi nevihte in njegov ponos se je razblinil v nič. Kako je to mogoče? Kako se lahko človek usede v jakov rog, ne da bi se rog povečal ali človek zmanjšal? Take na videz nemogoče stvari se lahko zgodijo, ko popolno razumemo pravo naravo stvari.
Prvič po nedavni ohladitvi odnosov med Evropo in Združenimi državami Amerike zaradi ameriških teženj po zavzetju Grenlandije, se bodo v Bruslju srečali obrambni ministri držav članic zveze NATO. Ena od osrednjih tem bo tudi nadaljnje višanje izdatkov za obrambo, ki naj bi do leta 2035 dosegli pet odstotkov BDP. Drugi poudarki oddaje: Srečanje Trumpa in Netanjahuja brez opaznejših zaključkov. Delo sodišč bo letos pomembno krojila priprava na izvajanje sodne reforme. Pred Ilko Štuhec zadnji olimpijski superveleslalomski nastop.
Prvič po nedavni ohladitvi odnosov med Evropo in Združenimi državami Amerike zaradi ameriških teženj po zavzetju Grenlandije, se bodo v Bruslju srečali obrambni ministri držav članic zveze NATO. Ena od osrednjih tem bo tudi nadaljnje višanje izdatkov za obrambo, ki naj bi do leta 2035 dosegli pet odstotkov BDP. Drugi poudarki oddaje: Srečanje Trumpa in Netanjahuja brez opaznejših zaključkov. Delo sodišč bo letos pomembno krojila priprava na izvajanje sodne reforme. Pred Ilko Štuhec zadnji olimpijski superveleslalomski nastop.
Jazzovski producenti Evropske radiodifuzne zveze EBU vsako leto sestavijo evropski jazzovski big band pod imenom Euroradio Jazz Orchestra – Evroradijski jazzovski orkester. Vsaka članica EBU prispeva po enega glasbenika, mlajšega od 30 let, ki sodeluje v tej zasedbi. Srečanje ob 60. obletnici je v Ljubljani gostila RTV Slovenija v organizaciji tretjega radijskega programa Ars pod vodstvom urednika Huga Šekoranje. Glasbeni program je za to priložnost zasnoval in napisal Matjaž Mikuletič, ki je zasedbo tudi vodil, slovenske barve v orkestru pa sta zastopala še vokalistka Joliette Anžlovar in kontrabasist Jošt Lampret.
Jazzovski producenti Evropske radiodifuzne zveze EBU vsako leto sestavijo evropski jazzovski big band pod imenom Euroradio Jazz Orchestra – Evroradijski jazzovski orkester. Vsaka članica EBU prispeva po enega glasbenika, mlajšega od 30 let, ki sodeluje v tej zasedbi. Srečanje ob 60. obletnici je v Ljubljani gostila RTV Slovenija v organizaciji tretjega radijskega programa Ars pod vodstvom urednika Huga Šekoranje. Glasbeni program je za to priložnost zasnoval in napisal Matjaž Mikuletič, ki je zasedbo tudi vodil, slovenske barve v orkestru pa sta zastopala še vokalistka Joliette Anžlovar in kontrabasist Jošt Lampret.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Performerka, vokalistka in pedagoginja Irena Tomažin Zagoričnik, po izobrazbi filozofinja, se že dobri dve desetletji posveča raziskovanju odnosa med telesom, glasom in prostorom. Pred kratkim je predstavila nov projekt – glasbeni album in predstavo Še ena igra solz. V preteklem letu je bila kot angažirana ustvarjalka uvrščena na mednarodno skupinsko razstavo Osvobajanje glasov v graškem muzeju Kunsthaus. Nastopila je tudi v mednarodni filmski uspešnici Kaj ti je deklica režiserke Urške Djukić in na berlinskem festivalu Tanznacht, v ospredju katerega je bila umetniška in politična umestitev feminističnega glasu v patriarhalni družbi. V glasu Irene Z. Tomažin se zrcalijo sodobni čas, modrost in sila starodavnega ljudskega petja. Njen glas, ki je krhek in močan obenem, nikogar ne pusti ravnodušnega in izvabi smeh ali solze celo ob posnetkih. Najmočneje pa se poslušalca seveda dotakne v živo.
Performerka, vokalistka in pedagoginja Irena Tomažin Zagoričnik, po izobrazbi filozofinja, se že dobri dve desetletji posveča raziskovanju odnosa med telesom, glasom in prostorom. Pred kratkim je predstavila nov projekt – glasbeni album in predstavo Še ena igra solz. V preteklem letu je bila kot angažirana ustvarjalka uvrščena na mednarodno skupinsko razstavo Osvobajanje glasov v graškem muzeju Kunsthaus. Nastopila je tudi v mednarodni filmski uspešnici Kaj ti je deklica režiserke Urške Djukić in na berlinskem festivalu Tanznacht, v ospredju katerega je bila umetniška in politična umestitev feminističnega glasu v patriarhalni družbi. V glasu Irene Z. Tomažin se zrcalijo sodobni čas, modrost in sila starodavnega ljudskega petja. Njen glas, ki je krhek in močan obenem, nikogar ne pusti ravnodušnega in izvabi smeh ali solze celo ob posnetkih. Najmočneje pa se poslušalca seveda dotakne v živo.
Februar je tudi mesec, ko slavimo ljubezen. Prav zato v Godbah z zgodbo same lepe balade, polne visoko letečih misli o ljubezni. Prepevajo jih Stevie Wonder, Seal, The Righteous Brothers, Bee Gees, Joe Cocker, Michael Bolton in drugi.
Februar je tudi mesec, ko slavimo ljubezen. Prav zato v Godbah z zgodbo same lepe balade, polne visoko letečih misli o ljubezni. Prepevajo jih Stevie Wonder, Seal, The Righteous Brothers, Bee Gees, Joe Cocker, Michael Bolton in drugi.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Sonja Votolen je pesnica, pisateljica in dramatičarka. Poezijo je začela objavljati v dijaškem glasilu in literarni prilogi ptujskega Tednika, nato pa tudi v revijah Mentor, Dialogi, Sodobnost, Primorska srečanja in drugih. Na več mednarodnih natečajih za poezijo je bila uvrščena med finaliste. Objavila je deset knjig poezije, nazadnje lani zbirko z naslovom Pankrt pri Kulturnem centru Maribor. V Literarnem nokturnu se predstavlja s še neobjavljenim ciklom pesmi Krhke razdrobljene misli. Interpretka Saša Mihelčič, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2026.
Sonja Votolen je pesnica, pisateljica in dramatičarka. Poezijo je začela objavljati v dijaškem glasilu in literarni prilogi ptujskega Tednika, nato pa tudi v revijah Mentor, Dialogi, Sodobnost, Primorska srečanja in drugih. Na več mednarodnih natečajih za poezijo je bila uvrščena med finaliste. Objavila je deset knjig poezije, nazadnje lani zbirko z naslovom Pankrt pri Kulturnem centru Maribor. V Literarnem nokturnu se predstavlja s še neobjavljenim ciklom pesmi Krhke razdrobljene misli. Interpretka Saša Mihelčič, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2026.
Prisluhnili bomo vrnitvi švicarskega dua diatribes, ki ga tvorita multiinsturmentalista, improvizatorja in skladatelja d’incise in Cyril Bondi s ciklom sodelovanj. Prisluhnili jima bomo v sodelovanju s čelistom in skladateljem Stefanom Thutom in violinistko in skladateljico Claro Levy.
Prisluhnili bomo vrnitvi švicarskega dua diatribes, ki ga tvorita multiinsturmentalista, improvizatorja in skladatelja d’incise in Cyril Bondi s ciklom sodelovanj. Prisluhnili jima bomo v sodelovanju s čelistom in skladateljem Stefanom Thutom in violinistko in skladateljico Claro Levy.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Poslanci in poslanke so danes med drugim potrdili novelo zakona o pirotehniki, ki fizičnim osebam prepoveduje prodajo, uporabo, nakup in posedovanje pirotehničnih izdelkov razen izjem. Prepoved ne bo veljala za izdelke iz skupine F1 in za pravne osebe, tako da bodo občine še vedno lahko prirejale ognjemete. Državni zbor je podprl tudi zakon o udeležbi delavcev pri dobičku, s katerim skušajo z ugodnejšo davčno obravnavo motivirati zaposlene in povečati dodano vrednost gospodarstva.
Poslanci in poslanke so danes med drugim potrdili novelo zakona o pirotehniki, ki fizičnim osebam prepoveduje prodajo, uporabo, nakup in posedovanje pirotehničnih izdelkov razen izjem. Prepoved ne bo veljala za izdelke iz skupine F1 in za pravne osebe, tako da bodo občine še vedno lahko prirejale ognjemete. Državni zbor je podprl tudi zakon o udeležbi delavcev pri dobičku, s katerim skušajo z ugodnejšo davčno obravnavo motivirati zaposlene in povečati dodano vrednost gospodarstva.
Joe Bonamassa z dvojnim posvetilom B.B.ju Kingu, z posnetki v živo Lynyrd Skynyrd, Asia in Powerwolf, z novimi studijskimi posnetki pa vas presenetijo Van Zant, Venus 5, Xtasy, Megadeth, Joel Hoekstra, Def Leppard, John Corabi, Within Temptation & Smash Into Pieces, Seventh Wonder in Degreed. Za konec pa še manjša doza nemškega kraut rocka s skupino Can.
Joe Bonamassa z dvojnim posvetilom B.B.ju Kingu, z posnetki v živo Lynyrd Skynyrd, Asia in Powerwolf, z novimi studijskimi posnetki pa vas presenetijo Van Zant, Venus 5, Xtasy, Megadeth, Joel Hoekstra, Def Leppard, John Corabi, Within Temptation & Smash Into Pieces, Seventh Wonder in Degreed. Za konec pa še manjša doza nemškega kraut rocka s skupino Can.
»Morda se naša zmota začne pri tem, da naravo razumemo kot ozadje. Kot bi bila zgrajena za nas ljudi kot nepremičen oder, kot da sploh ne bi bili narejeni iz iste snovi.« Eva von Redecker Pred izvedbo dvojnega klavirskega koncerta Odtekanje časa 7 v abonmaju SOS Slovenske filharmonije se z Urošem Rojkom ob izboru skladb cikla Odtekanje časa pogovarjamo o glasbenih posebnostih tega in o okoljskih, političnih in duhovnozgodovinskih tematikah, ki pronicajo v njegova dela.
»Morda se naša zmota začne pri tem, da naravo razumemo kot ozadje. Kot bi bila zgrajena za nas ljudi kot nepremičen oder, kot da sploh ne bi bili narejeni iz iste snovi.« Eva von Redecker Pred izvedbo dvojnega klavirskega koncerta Odtekanje časa 7 v abonmaju SOS Slovenske filharmonije se z Urošem Rojkom ob izboru skladb cikla Odtekanje časa pogovarjamo o glasbenih posebnostih tega in o okoljskih, političnih in duhovnozgodovinskih tematikah, ki pronicajo v njegova dela.
»Gre za glasbeno pričevanje o življenju pod represijo.« »V tem koncertu se čuti ogromna človeška tragedija.« To sta misli gostov pogovora o Šostakovičevem Violinskem koncertu št. 1 v a-molu op. 77, violinista Romana Simovića in dirigenta Ivana Repušića, ki bosta delo izvedla s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija na petem večeru cikla Kromatika.
»Gre za glasbeno pričevanje o življenju pod represijo.« »V tem koncertu se čuti ogromna človeška tragedija.« To sta misli gostov pogovora o Šostakovičevem Violinskem koncertu št. 1 v a-molu op. 77, violinista Romana Simovića in dirigenta Ivana Repušića, ki bosta delo izvedla s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija na petem večeru cikla Kromatika.
Po osvojeni zlati medalji na mešani ekipni tekmi na 25. zimskih olimpijskih igrah v Italiji je bila gostja podkasta 254,5 članica zlate slovenske zasedbe Nika Vodan. Voditelja, Luka Dolar in Cene Prevc, sta podoživela trenutke ob tretji zlati medalji za slovenske skoke, z Niko Vodan sta se pogovarjala tudi o zahtevni poti, ki jo je prehodila po rehabilitaciji. Najizkušenejša slovenska skakalka je razmišljala tudi o primerjavi medalj, ki jih je osvojila v Pekingu pred štirimi leti, razkrila pa je tudi načrte o svoji prihodnosti, o tem do kdaj še želi tekmovati.
Po osvojeni zlati medalji na mešani ekipni tekmi na 25. zimskih olimpijskih igrah v Italiji je bila gostja podkasta 254,5 članica zlate slovenske zasedbe Nika Vodan. Voditelja, Luka Dolar in Cene Prevc, sta podoživela trenutke ob tretji zlati medalji za slovenske skoke, z Niko Vodan sta se pogovarjala tudi o zahtevni poti, ki jo je prehodila po rehabilitaciji. Najizkušenejša slovenska skakalka je razmišljala tudi o primerjavi medalj, ki jih je osvojila v Pekingu pred štirimi leti, razkrila pa je tudi načrte o svoji prihodnosti, o tem do kdaj še želi tekmovati.