Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Živimo v času vsepovsod navzočih nadzornih kamer in drugih posegov, ki krepijo nadzor v javnem prostoru. Zato smo za tokratno oddajo Podoba podobe raziskali različne, tudi sporne vidike izvajanja nadzora v javnem prostoru in se vprašali o smiselnosti nenehnega povečevanja nadzora. Prav tako nas je zanimalo, kakšno vlogo ima pri tem arhitektura in kakšna je bila njena vloga v času velikega zapiranja v disciplinske ustanove, ter kakšna je danes, ko je nadzor razpršen in vpet v naš vsakdan. Ogledali pa smo si tudi novi zapor v Dobrunjah. Avtorica: Polona Balantič Režiserka: Alma Lapajne
Živimo v času vsepovsod navzočih nadzornih kamer in drugih posegov, ki krepijo nadzor v javnem prostoru. Zato smo za tokratno oddajo Podoba podobe raziskali različne, tudi sporne vidike izvajanja nadzora v javnem prostoru in se vprašali o smiselnosti nenehnega povečevanja nadzora. Prav tako nas je zanimalo, kakšno vlogo ima pri tem arhitektura in kakšna je bila njena vloga v času velikega zapiranja v disciplinske ustanove, ter kakšna je danes, ko je nadzor razpršen in vpet v naš vsakdan. Ogledali pa smo si tudi novi zapor v Dobrunjah. Avtorica: Polona Balantič Režiserka: Alma Lapajne
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Poezija pesnika Milana Novaka išče sozvočje. Neredko ga najde v naravi, še pogosteje pa v klasični glasbi, kot lahko razberemo iz pesniške zbirke z naslovom Skladatelji znotraj iz leta 2019 in iz predlani izdane zbirke Napišite mi glasbo. Igralec Saša Tabaković, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, režiserka Ana Krauthaker. Posneto februarja 2026.
Poezija pesnika Milana Novaka išče sozvočje. Neredko ga najde v naravi, še pogosteje pa v klasični glasbi, kot lahko razberemo iz pesniške zbirke z naslovom Skladatelji znotraj iz leta 2019 in iz predlani izdane zbirke Napišite mi glasbo. Igralec Saša Tabaković, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, režiserka Ana Krauthaker. Posneto februarja 2026.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V Koroški galeriji likovnih umetnosti so odprli razstavo slik, grafik in skulptur Bogdana Borčića, enega najpomembnejših slovenskih umetnikov druge polovice 20. stoletja. Razstava, ki združuje ključna dela iz vseh obdobij njegovega ustvarjanja, bo ponudila enega najbolj celovitih in interpretativno zaokroženih vpogledov v njegov opus doslej. V SNG Nova Gorica smo si ogledali predstavo V potu mojega obraza, krstno uprizoritev projekta Sebastijana Horvata in Milana Ramšaka Markovića. Kaj prinaša letošnji mednarodni literarni festival Fabula, ki bo potekal med 25. 2. in 31. 3. 2026. V Galeriji kreativnega centra Breg v Majšperku pa smo si ogledali razstavo Med svetlobami gozda avtorja Gregorja Pratnekerja.
V Koroški galeriji likovnih umetnosti so odprli razstavo slik, grafik in skulptur Bogdana Borčića, enega najpomembnejših slovenskih umetnikov druge polovice 20. stoletja. Razstava, ki združuje ključna dela iz vseh obdobij njegovega ustvarjanja, bo ponudila enega najbolj celovitih in interpretativno zaokroženih vpogledov v njegov opus doslej. V SNG Nova Gorica smo si ogledali predstavo V potu mojega obraza, krstno uprizoritev projekta Sebastijana Horvata in Milana Ramšaka Markovića. Kaj prinaša letošnji mednarodni literarni festival Fabula, ki bo potekal med 25. 2. in 31. 3. 2026. V Galeriji kreativnega centra Breg v Majšperku pa smo si ogledali razstavo Med svetlobami gozda avtorja Gregorja Pratnekerja.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Mariborski svetniki so se zbrali na februarski redni seji. Na dnevnem redu je bilo kar nekaj odmevnih tem. Med drugim so v prvem branju potrdili novo Celostno prometno strategijo, v drugem pa Strategijo razvoja mestnih četrti in krajevnih skupnosti. Odmevno prenovo Slomškovega trga, ki predvideva ukinitev parkirnih mest, so umaknili in napovedali obširno javno seznanitev. Odredili so tudi preverbo domnevno spornega županovega nakupa občinskih nepremičnin. Najbolj pestra razprava pa se je razvnela glede prijave na državni razpis za energijsko izrabo odpadkov.
Mariborski svetniki so se zbrali na februarski redni seji. Na dnevnem redu je bilo kar nekaj odmevnih tem. Med drugim so v prvem branju potrdili novo Celostno prometno strategijo, v drugem pa Strategijo razvoja mestnih četrti in krajevnih skupnosti. Odmevno prenovo Slomškovega trga, ki predvideva ukinitev parkirnih mest, so umaknili in napovedali obširno javno seznanitev. Odredili so tudi preverbo domnevno spornega županovega nakupa občinskih nepremičnin. Najbolj pestra razprava pa se je razvnela glede prijave na državni razpis za energijsko izrabo odpadkov.
V prvem soočenju parlamentarnih strank bodo predsedniki parlamentarnih strank odgovarjali na ključna vprašanja predvolilne tekme. Spremljaj. Razmisli. Vplivaj. Trenutek odločitve – volitve na Televiziji Slovenija.
V prvem soočenju parlamentarnih strank bodo predsedniki parlamentarnih strank odgovarjali na ključna vprašanja predvolilne tekme. Spremljaj. Razmisli. Vplivaj. Trenutek odločitve – volitve na Televiziji Slovenija.
Danes se je uradno začela volilna kampanja pred državnozborskimi volitvami 22-tega marca. Opolnoči poteče tudi rok za vložitev kandidatnih list. Te se vlagajo na volilnih komisijah volilnih enot in ne na državni volilni komisiji, zato še ni znano, koliko je oddanih. Natančna številka bo znana jutri, a kot pove direktor službe državne volilne komisije Igor Zorčič, še ne bo dokončna, saj bodo verjetno potrebni popravki. Danes je tudi zadnji dan, ko lahko volivci, ki bodo na dan volitev začasno v tujini, na portalu e-uprava oddajo vlogo za glasovanje po pošti iz tujine.
Danes se je uradno začela volilna kampanja pred državnozborskimi volitvami 22-tega marca. Opolnoči poteče tudi rok za vložitev kandidatnih list. Te se vlagajo na volilnih komisijah volilnih enot in ne na državni volilni komisiji, zato še ni znano, koliko je oddanih. Natančna številka bo znana jutri, a kot pove direktor službe državne volilne komisije Igor Zorčič, še ne bo dokončna, saj bodo verjetno potrebni popravki. Danes je tudi zadnji dan, ko lahko volivci, ki bodo na dan volitev začasno v tujini, na portalu e-uprava oddajo vlogo za glasovanje po pošti iz tujine.
Slovenski gledališki umetnik in zgodovinar Mirko Mahnič je v duhovito celoto povezal izbor predpustnih in pustnih pesmi iz znamenite zbirke slovenskih ljudskih pesmi Karla Štreklja. Radijski veseljaški koncert tako oživlja duha starega ljudskega izročila. Režiser: Jože Babič Dramaturg: Borut Trekman Tonski mojster: Sergio Pagani Igralke in igralci – Tone Gogala, Maja Blagovič, Bogdana Bratuž, Savina Remec, Mira Sardoč, Stojan Colja, Vladimir Jurc, Adrijan Rustja Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih RAI, Radio Trst A, februarja 1985.
Slovenski gledališki umetnik in zgodovinar Mirko Mahnič je v duhovito celoto povezal izbor predpustnih in pustnih pesmi iz znamenite zbirke slovenskih ljudskih pesmi Karla Štreklja. Radijski veseljaški koncert tako oživlja duha starega ljudskega izročila. Režiser: Jože Babič Dramaturg: Borut Trekman Tonski mojster: Sergio Pagani Igralke in igralci – Tone Gogala, Maja Blagovič, Bogdana Bratuž, Savina Remec, Mira Sardoč, Stojan Colja, Vladimir Jurc, Adrijan Rustja Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih RAI, Radio Trst A, februarja 1985.
Kanada-Finska in ZDA-Slovaška sta polfinalna para moškega hokejskega turnirja. V četrtfinalu le Slovaki niso potrebovali podaljška, da so se znova prebili med najboljše štiri na olimpijskem turnirju, favorizirani Kanadčani in Američani pa so do zadnjega trepetali na tekmah s Čehi oziroma Švedi. Radijski reporter Marko Pangerc iz Milana poroča, da so bili Kanadčani precej nejevoljni zaradi sodniškega kriterija na tekmi s Češko. Poškodbo je staknil kapetan Sidney Crosby, Čehi pa so vdrugo povedli, ko so imeli šest igralcev ob vratarju na ledu. Sodniki so to zgrešili, gol je obveljal, Kanadčani pa so tri minute pred koncem rednega dela izsilili podaljšek in potem zmagi z golom Mitcha Marnerja. Precej drugače se je tekma obeh ekip razpletla v skupinskem delu, ko so Kanadčani zmagali s 5:0. Drew Doughty je za Val 202 povedal, da je vedno tako, ko drugič igraš proti isti ekipi na turnirju, dolgoletni soigralec Anžeta Kopitarja v Los Angelesu pa je še dodal, da je bilo dobrodošlo, da so imeli težko tekmo, saj lahko takšne izkušnje ekipo povežejo, kar bi lahko bilo pred tekmami za medalje ključno. Pangerc pravi, da so bili Švedi izjemno poklapani po porazu z Američani. Mika Zibanejad je izenačil v izdihljajih rednega dela tekme, preden je Quinn Hughes poskrbel za ameriško zmago v podaljšku. "Švedi so po tekmi komaj izustili kakšno besedo ali stavek. Takšnega razočaranja ne vidiš vsak dan," pove Pangerc. Olimpijske igre so vendarle le na vsake štiri leta, mnogi hokejisti pa so na svoj olimpijski krst čakali dvanajst let. Toliko časa je namreč minilo, odkar so igralci lige NHL nazadnje igrali na olimpijskih igrah. Član ekipe Vala 202 na zimskih olimpijskih igrah je tudi Dare Rupar, ki pravi, da bo Johannes Hesflot Klaebo tudi v zadnji tekaških preizkušnji izrazit favorit za zlato medaljo, ne glede na vse kilometre, ki jih je v dolini Fiemme na smučeh že odtekel na teh igrah. Rupar pravi, da so imeli Klaebojevi konkurenti najlepše priložnosti, da ga premagajo, na štafetni preizkušnji in v ekipnem sprintu, torej takrat, ko Klaebo ni bil odvisen sam od sebe, ampak je imel zraven ekipne kolege. Presenečenje se je denimo zgodilo v ženski štafeti, ko so Švedinje zaradi padca Ebbe Anderssen ostale brez pričakovanega zlata. Moški tek na 50 kilometrov v klasičnem koraku bo predzadnji dan iger, tekaški spored pa končujejo tekačice, ki bodo letos na olimpijskih igrah prvič tekle na isti razdalji. Najdaljša ženska preizkušnja je bila doslej 30 kilometrov, v Milanu in Cortini pa bodo ženske torej tekle na 50 kilometrov. Marko Pangerc in Dare Rupar se pogovarjata z voditeljem oddaje Dolimita Luko Petričem.
Kanada-Finska in ZDA-Slovaška sta polfinalna para moškega hokejskega turnirja. V četrtfinalu le Slovaki niso potrebovali podaljška, da so se znova prebili med najboljše štiri na olimpijskem turnirju, favorizirani Kanadčani in Američani pa so do zadnjega trepetali na tekmah s Čehi oziroma Švedi. Radijski reporter Marko Pangerc iz Milana poroča, da so bili Kanadčani precej nejevoljni zaradi sodniškega kriterija na tekmi s Češko. Poškodbo je staknil kapetan Sidney Crosby, Čehi pa so vdrugo povedli, ko so imeli šest igralcev ob vratarju na ledu. Sodniki so to zgrešili, gol je obveljal, Kanadčani pa so tri minute pred koncem rednega dela izsilili podaljšek in potem zmagi z golom Mitcha Marnerja. Precej drugače se je tekma obeh ekip razpletla v skupinskem delu, ko so Kanadčani zmagali s 5:0. Drew Doughty je za Val 202 povedal, da je vedno tako, ko drugič igraš proti isti ekipi na turnirju, dolgoletni soigralec Anžeta Kopitarja v Los Angelesu pa je še dodal, da je bilo dobrodošlo, da so imeli težko tekmo, saj lahko takšne izkušnje ekipo povežejo, kar bi lahko bilo pred tekmami za medalje ključno. Pangerc pravi, da so bili Švedi izjemno poklapani po porazu z Američani. Mika Zibanejad je izenačil v izdihljajih rednega dela tekme, preden je Quinn Hughes poskrbel za ameriško zmago v podaljšku. "Švedi so po tekmi komaj izustili kakšno besedo ali stavek. Takšnega razočaranja ne vidiš vsak dan," pove Pangerc. Olimpijske igre so vendarle le na vsake štiri leta, mnogi hokejisti pa so na svoj olimpijski krst čakali dvanajst let. Toliko časa je namreč minilo, odkar so igralci lige NHL nazadnje igrali na olimpijskih igrah. Član ekipe Vala 202 na zimskih olimpijskih igrah je tudi Dare Rupar, ki pravi, da bo Johannes Hesflot Klaebo tudi v zadnji tekaških preizkušnji izrazit favorit za zlato medaljo, ne glede na vse kilometre, ki jih je v dolini Fiemme na smučeh že odtekel na teh igrah. Rupar pravi, da so imeli Klaebojevi konkurenti najlepše priložnosti, da ga premagajo, na štafetni preizkušnji in v ekipnem sprintu, torej takrat, ko Klaebo ni bil odvisen sam od sebe, ampak je imel zraven ekipne kolege. Presenečenje se je denimo zgodilo v ženski štafeti, ko so Švedinje zaradi padca Ebbe Anderssen ostale brez pričakovanega zlata. Moški tek na 50 kilometrov v klasičnem koraku bo predzadnji dan iger, tekaški spored pa končujejo tekačice, ki bodo letos na olimpijskih igrah prvič tekle na isti razdalji. Najdaljša ženska preizkušnja je bila doslej 30 kilometrov, v Milanu in Cortini pa bodo ženske torej tekle na 50 kilometrov. Marko Pangerc in Dare Rupar se pogovarjata z voditeljem oddaje Dolimita Luko Petričem.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Raymond Carver (1938–1988) je bil pesnik, pisatelj in esejist, v Literarnem večeru ga spoznamo predvsem kot pesnika, ob tem pa še njegov pesniški svet in razvoj. Avtor literarnega dela Raymond Carver, avtor oddaje in prevajalec Marko Golja, režiser Gregor Tozon, asistentka režije Daša Dovžan, bralka Simona Juvan, interpret Željko Hrs, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednik oddaje Marjan Strojan. Posneto 1996.
Raymond Carver (1938–1988) je bil pesnik, pisatelj in esejist, v Literarnem večeru ga spoznamo predvsem kot pesnika, ob tem pa še njegov pesniški svet in razvoj. Avtor literarnega dela Raymond Carver, avtor oddaje in prevajalec Marko Golja, režiser Gregor Tozon, asistentka režije Daša Dovžan, bralka Simona Juvan, interpret Željko Hrs, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednik oddaje Marjan Strojan. Posneto 1996.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Na 4. Koncertu 13. cikla Carpe artem je v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor prvič nastopil mednarodni klavirski kvartet z violinistko Tanjo Sonc in pianistko Marie-Sophie Hauzel.
Na 4. Koncertu 13. cikla Carpe artem je v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor prvič nastopil mednarodni klavirski kvartet z violinistko Tanjo Sonc in pianistko Marie-Sophie Hauzel.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
Pred tremi leti je ob sedemdeseti obletnici glasbe njegovega starega očeta – ata nazadnje gostoval na Prvem. Pred šestimi leti je s svojim ansamblom sodeloval na enem od štirih Poletnih koncertov iz naših krajev, ki smo jih pripravili na Prvem (v času pandemije, seveda in ob strogih ukrepih). Pravkar se je vrnil iz Španije in gotovo ste veseli, da je tokrat gost oddaje Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. Z nami je Sašo Avsenik! Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Pred tremi leti je ob sedemdeseti obletnici glasbe njegovega starega očeta – ata nazadnje gostoval na Prvem. Pred šestimi leti je s svojim ansamblom sodeloval na enem od štirih Poletnih koncertov iz naših krajev, ki smo jih pripravili na Prvem (v času pandemije, seveda in ob strogih ukrepih). Pravkar se je vrnil iz Španije in gotovo ste veseli, da je tokrat gost oddaje Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. Z nami je Sašo Avsenik! Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Hamnet je tragična zgodba družine Williama Shakespearja ter njenega spopadanja z nepredstavljivo izgubo. To je film o ljubezni in materinstvu, o bolečini, žalovanju in umetniškem navdihu. Če velja Hamlet za eno največjih tragedij vseh časov, nam Hamnet razkrije, iz kakšnih osebnih ran naj bi se porodila ta večna drama. Richterjeva glasba k filmu Hamnet je požela odobravanje tako kritikov kot občinstva. Opisujejo jo kot eterično, nežno in čustveno močno, pri čemer zgodbo podpira, ne da bi prevladovala nad dialogom ali vizualnimi podobami, temveč jih subtilno in občuteno dopolnjuje.
Hamnet je tragična zgodba družine Williama Shakespearja ter njenega spopadanja z nepredstavljivo izgubo. To je film o ljubezni in materinstvu, o bolečini, žalovanju in umetniškem navdihu. Če velja Hamlet za eno največjih tragedij vseh časov, nam Hamnet razkrije, iz kakšnih osebnih ran naj bi se porodila ta večna drama. Richterjeva glasba k filmu Hamnet je požela odobravanje tako kritikov kot občinstva. Opisujejo jo kot eterično, nežno in čustveno močno, pri čemer zgodbo podpira, ne da bi prevladovala nad dialogom ali vizualnimi podobami, temveč jih subtilno in občuteno dopolnjuje.
Živali so se odločile, da nastopijo na olimpijskih igrah ... Pripoveduje: Kristijan Muck. Napisala: Svetlana Makarovič. Posneto v studiih Radia Ljubljana 1984.
Živali so se odločile, da nastopijo na olimpijskih igrah ... Pripoveduje: Kristijan Muck. Napisala: Svetlana Makarovič. Posneto v studiih Radia Ljubljana 1984.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po svojem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po svojem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Nordijski kombinatorci so nastope na olimpijskih igrah končali s tekmo v ekipnem sprintu, v Milanu se bodo danes končali še nastopi hokejistk in umetnostnih drsalk. Ob olimpijskem dogajanju v Italiji bo večer tudi v znamenju izločilnih bojev evropskih klubskih tekmovanj v nogometu. Celjani jih v konferenčni ligi začenjajo na gostovanju na Kosovu pri moštvu Drita.
Nordijski kombinatorci so nastope na olimpijskih igrah končali s tekmo v ekipnem sprintu, v Milanu se bodo danes končali še nastopi hokejistk in umetnostnih drsalk. Ob olimpijskem dogajanju v Italiji bo večer tudi v znamenju izločilnih bojev evropskih klubskih tekmovanj v nogometu. Celjani jih v konferenčni ligi začenjajo na gostovanju na Kosovu pri moštvu Drita.
Timon Štrubej je odličen filmski in gledališki igralec ter mladi prvak ljubljanske Drame. Bil je ljubiteljski ornitolog, ki je hitro opustil igranje električne kitare. Včasih si je želel, da bi imel drugačen priimek, zaupa pa nam tudi, kaj je bila najbolj nenavadna stvar, ki se jo je moral naučiti za vlogo.
Timon Štrubej je odličen filmski in gledališki igralec ter mladi prvak ljubljanske Drame. Bil je ljubiteljski ornitolog, ki je hitro opustil igranje električne kitare. Včasih si je želel, da bi imel drugačen priimek, zaupa pa nam tudi, kaj je bila najbolj nenavadna stvar, ki se jo je moral naučiti za vlogo.
Kvantni računalniki so že na pogled popolnoma drugačni kot običajni, ker njihovi osnovni deli temeljijo na drugačnih načelih. Pri kvantnem računalniku je osnovna enota informacije kvantni bit, t. i. kubit. Kubiti morajo biti zelo hladni, blizu absolutne ničle pri –273 °C, ter izolirani od vibracij in elektromagnetnih polj v okolici. Eden od največjih kvantnih računalnikov z največ kubiti je trenutno IBM-ov Condor s 1121 kubiti. Kaj so njegove značilnosti? Kvantni računalniki obetajo izjemno računsko moč, vendar jih ni mogoče preprosto povečevati. Zakaj je tako in na katere fizikalne omejitve pri tem naletijo raziskovalci?
Kvantni računalniki so že na pogled popolnoma drugačni kot običajni, ker njihovi osnovni deli temeljijo na drugačnih načelih. Pri kvantnem računalniku je osnovna enota informacije kvantni bit, t. i. kubit. Kubiti morajo biti zelo hladni, blizu absolutne ničle pri –273 °C, ter izolirani od vibracij in elektromagnetnih polj v okolici. Eden od največjih kvantnih računalnikov z največ kubiti je trenutno IBM-ov Condor s 1121 kubiti. Kaj so njegove značilnosti? Kvantni računalniki obetajo izjemno računsko moč, vendar jih ni mogoče preprosto povečevati. Zakaj je tako in na katere fizikalne omejitve pri tem naletijo raziskovalci?
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Palestrina: Canticum Canticorum je bil naslov drugega koncerta lanskega festivala stare glasbe Seviqc, ki je v stolni cerkvi sv. Danijela v Celju potekal 9. avgusta lani. Nastopil je ansambel Schola Romana Ensemble, spored pa je zajemal izbor 19 izmed 29 motetov, napisanih na besedilo Visoke pesmi. Visoka pesem velja za največjo ljubezensko pesnitev vseh časov in prav to besedilo si je Palestrina izbral za svojo Četrto knjigo motetov. Z njimi se je podal v novo kompozicijsko obliko, ki združuje elemente sakralnega moteta in posvetnega madrigala. Paola Alonzi – sopran, Franco Todde – tenor in renesančna kitara, Lorenzo Sabene – lutnja, Stefano Sabene – renesančna prečna flavta.
Palestrina: Canticum Canticorum je bil naslov drugega koncerta lanskega festivala stare glasbe Seviqc, ki je v stolni cerkvi sv. Danijela v Celju potekal 9. avgusta lani. Nastopil je ansambel Schola Romana Ensemble, spored pa je zajemal izbor 19 izmed 29 motetov, napisanih na besedilo Visoke pesmi. Visoka pesem velja za največjo ljubezensko pesnitev vseh časov in prav to besedilo si je Palestrina izbral za svojo Četrto knjigo motetov. Z njimi se je podal v novo kompozicijsko obliko, ki združuje elemente sakralnega moteta in posvetnega madrigala. Paola Alonzi – sopran, Franco Todde – tenor in renesančna kitara, Lorenzo Sabene – lutnja, Stefano Sabene – renesančna prečna flavta.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Slovenija danes, regionalne novice
V novi oddaji Televizije Slovenija bomo z dopisniki po Sloveniji temeljito in vsebinsko predstavljali lokalno problematiko. Pojasnili bomo dileme lokalnih skupnosti in iskali rešitve za razvoj slovenskih občin.
V novi oddaji Televizije Slovenija bomo z dopisniki po Sloveniji temeljito in vsebinsko predstavljali lokalno problematiko. Pojasnili bomo dileme lokalnih skupnosti in iskali rešitve za razvoj slovenskih občin.
V Slovenskem planinskem muzeji se je včeraj začel letošnji filmski festival GoroVenture. Festival, ki tradicionalno poteka predzadnji teden februarja, je v prvi vrsti seveda namenjen ljubiteljem gora in močnih zgodb. Več v BigScreenu v četrtek 19.2. med 17.in 18.uro.
V Slovenskem planinskem muzeji se je včeraj začel letošnji filmski festival GoroVenture. Festival, ki tradicionalno poteka predzadnji teden februarja, je v prvi vrsti seveda namenjen ljubiteljem gora in močnih zgodb. Več v BigScreenu v četrtek 19.2. med 17.in 18.uro.
V Italiji se končujejo zimske olimpijske igre. Nekaj tekmovanj je še pred nami, tudi slovenskih nastopov, naši športniki pa so medalje osvajali samo na skakalnici. Igre Milano Cortina so bile napovedovane kot trajnostne, takšno politiko naj bi mednarodni olimpijski komite zagovarjal tudi v prihodnosti – njihova izvedba torej le na že obstoječih športnih prizoriščih. Tako o športnem kot o organizacijskem vidiku zimskih olimpijskih iger bomo govorili v Studiu ob 17-ih. Avtorja oddaje Uroš Volk in Dare Rupar.
V Italiji se končujejo zimske olimpijske igre. Nekaj tekmovanj je še pred nami, tudi slovenskih nastopov, naši športniki pa so medalje osvajali samo na skakalnici. Igre Milano Cortina so bile napovedovane kot trajnostne, takšno politiko naj bi mednarodni olimpijski komite zagovarjal tudi v prihodnosti – njihova izvedba torej le na že obstoječih športnih prizoriščih. Tako o športnem kot o organizacijskem vidiku zimskih olimpijskih iger bomo govorili v Studiu ob 17-ih. Avtorja oddaje Uroš Volk in Dare Rupar.
Slovenska študijska knjižnica, edina splošna knjižnica na avstrijskem Koroškem, bo prihodnje leto praznovala 100 letnico delovanja. Zdaj so odprli prenovljen, razširjen otroški oddelek, kar je velika pridobitev za knjižnico, ki ima pri utrjevanju slovenskega jezika eno ključnih vlog. Od 140.000 knjižnih enot je namreč več kot polovica namenjenih otrokom. Za njih imajo tudi različne projekte, prilagojene starostnim skupinam, s katerimi jih spodbujajo k branju in krepitvi znanja slovenskega jezika. Žal se knjižnica sooča veliko kadrovsko stisko. "Zelo mučno je vedno znova argumentirati, kako pomembna je slovenska pisana beseda, kako pomembna je bralna kultura za ohranitev in razvoj jezika, sploh pri nas na avstrijskem Koroškem, kjer smo v manjšini," pravi vodja Slovenske prosvetne zveze Mitja Rovšek. Vodja knjižnice Dragana Laketič pa med drugim opozarja na pomen dvojezičnosti, ki ne bogati le posameznika, temveč celotno družbo.
Slovenska študijska knjižnica, edina splošna knjižnica na avstrijskem Koroškem, bo prihodnje leto praznovala 100 letnico delovanja. Zdaj so odprli prenovljen, razširjen otroški oddelek, kar je velika pridobitev za knjižnico, ki ima pri utrjevanju slovenskega jezika eno ključnih vlog. Od 140.000 knjižnih enot je namreč več kot polovica namenjenih otrokom. Za njih imajo tudi različne projekte, prilagojene starostnim skupinam, s katerimi jih spodbujajo k branju in krepitvi znanja slovenskega jezika. Žal se knjižnica sooča veliko kadrovsko stisko. "Zelo mučno je vedno znova argumentirati, kako pomembna je slovenska pisana beseda, kako pomembna je bralna kultura za ohranitev in razvoj jezika, sploh pri nas na avstrijskem Koroškem, kjer smo v manjšini," pravi vodja Slovenske prosvetne zveze Mitja Rovšek. Vodja knjižnice Dragana Laketič pa med drugim opozarja na pomen dvojezičnosti, ki ne bogati le posameznika, temveč celotno družbo.
Blaž Stajnko se je odločil za študij petja na Akademiji za glasbo v Ljubljani ter na Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti Gradec v razredu Matjaža Robavsa, Inga Kerkhofa in Gerrita Prießnitza. Svojo glasbeno pot je sicer začel kot pianist na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor, pred kratkim pa je za svoje umetniške dosežke v študijskem letu 2024/25 kot pevec prejel študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo. Ob tem uspehu se predstavlja v pogovoru ter z glasbo Mozarta, Monteverdija in Lortzinga.
Blaž Stajnko se je odločil za študij petja na Akademiji za glasbo v Ljubljani ter na Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti Gradec v razredu Matjaža Robavsa, Inga Kerkhofa in Gerrita Prießnitza. Svojo glasbeno pot je sicer začel kot pianist na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor, pred kratkim pa je za svoje umetniške dosežke v študijskem letu 2024/25 kot pevec prejel študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo. Ob tem uspehu se predstavlja v pogovoru ter z glasbo Mozarta, Monteverdija in Lortzinga.
Ídrijca je reka v zahodni Sloveniji, levi pritok Soče. Izvira v Idrijskem hribovju južno od Vojskega. Sprva teče po ozki in globoki dolini proti jugovzhodu in severovzhodu, nato proti severu skozi Idrijo in Spodnjo Idrijo. V spodnjem toku teče po globoki dolini proti severozahodu in se pri Mostu na Soči izliva v Sočo. Idrijca nastane iz štirih majhnih izvirov na gozdnatem pobočju v neposredni bližini razvodja s Trebušo, a se po toku navzdol hitro okrepi s številnimi majhnimi pritoki. Tako si je kmalu vrezala globoko, gozdnato in popolnoma neposeljeno dolino Kramaršca, usmerjeno proti jugovzhodu. Čeprav lahko Idrijco po ohranjenosti struge, kakovosti vode in lepoti pokrajine primerjamo s Sočo, je bil turistični razvoj ob njej razmeroma skromen. Najpomembnejša je vsekakor kulturna in tehnična dediščina v Idriji, klavže v zgornjem toku, Divje jezero in Krajinski park Zgornja Idrijca. A je prav zaradi svoje odmaknjenosti in vrezanih grap čedalje bolj zanimiva za ljudi, ki iščejo mir in povezanost z naravo ter seveda za ribiče z vsega sveta. Prav preživljanje časa na prodiščih reke Idrijce pričara vodno krajino v vsej njeni idiličnosti. Scenarij in režija: Matjaž Mihelčič
Ídrijca je reka v zahodni Sloveniji, levi pritok Soče. Izvira v Idrijskem hribovju južno od Vojskega. Sprva teče po ozki in globoki dolini proti jugovzhodu in severovzhodu, nato proti severu skozi Idrijo in Spodnjo Idrijo. V spodnjem toku teče po globoki dolini proti severozahodu in se pri Mostu na Soči izliva v Sočo. Idrijca nastane iz štirih majhnih izvirov na gozdnatem pobočju v neposredni bližini razvodja s Trebušo, a se po toku navzdol hitro okrepi s številnimi majhnimi pritoki. Tako si je kmalu vrezala globoko, gozdnato in popolnoma neposeljeno dolino Kramaršca, usmerjeno proti jugovzhodu. Čeprav lahko Idrijco po ohranjenosti struge, kakovosti vode in lepoti pokrajine primerjamo s Sočo, je bil turistični razvoj ob njej razmeroma skromen. Najpomembnejša je vsekakor kulturna in tehnična dediščina v Idriji, klavže v zgornjem toku, Divje jezero in Krajinski park Zgornja Idrijca. A je prav zaradi svoje odmaknjenosti in vrezanih grap čedalje bolj zanimiva za ljudi, ki iščejo mir in povezanost z naravo ter seveda za ribiče z vsega sveta. Prav preživljanje časa na prodiščih reke Idrijce pričara vodno krajino v vsej njeni idiličnosti. Scenarij in režija: Matjaž Mihelčič
Napovedujemo premierno uprizoritev predstave V potu mojega obraza v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici. Avtorski projekt je nastal v režiji Sebastijana Horvata kot scenski koreografski esej o strahovih, upih in fantazijah, povezanih z razmerjem med tehnološkim napredkom in svetom dela. V Slovenj Gradcu pa danes odpirajo spominsko razstavo ob 100. obletnici rojstva slikarja in grafika Bogdana Borčića.
Napovedujemo premierno uprizoritev predstave V potu mojega obraza v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici. Avtorski projekt je nastal v režiji Sebastijana Horvata kot scenski koreografski esej o strahovih, upih in fantazijah, povezanih z razmerjem med tehnološkim napredkom in svetom dela. V Slovenj Gradcu pa danes odpirajo spominsko razstavo ob 100. obletnici rojstva slikarja in grafika Bogdana Borčića.
Življenje na Kmetiji se začasno spremeni v Jonovo videoigro.
Življenje na Kmetiji se začasno spremeni v Jonovo videoigro.
Gozdne učne in tematske poti imajo pomembno vlogo pri spoznavanju narave, ter utrjevanju spoštljivega odnosa do gozda. Slovenski gozdovi so polni takšnih poti in spoznali smo letošnjih najboljših 14. Več o njih nam je zaupal Jože Prah, ki jih je zasnoval že veliko po vsej Sloveniji.
Gozdne učne in tematske poti imajo pomembno vlogo pri spoznavanju narave, ter utrjevanju spoštljivega odnosa do gozda. Slovenski gozdovi so polni takšnih poti in spoznali smo letošnjih najboljših 14. Več o njih nam je zaupal Jože Prah, ki jih je zasnoval že veliko po vsej Sloveniji.