Raziskujte
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Z več kot 26.000 hektarji vinogradov je Renski Hessen največje vinorodno območje v Nemčiji. Slovi predvsem po belih vi-nih. Axel Schmitt je vinar 13. generacije v vinski kleti, ustanovljeni leta 1672. Njegova mati, Liesel Schmitt, obožuje sveže solate. Rada tudi spreminja stare recepte in jih izboljšuje. Zelenjavo, ki je ne pridela sama, kupuje od ekoloških kmetovalcev. Poleg drugih domačih jedi najrajši pripravlja "spundekäs" in "backesgrumbeere".
Z več kot 26.000 hektarji vinogradov je Renski Hessen največje vinorodno območje v Nemčiji. Slovi predvsem po belih vi-nih. Axel Schmitt je vinar 13. generacije v vinski kleti, ustanovljeni leta 1672. Njegova mati, Liesel Schmitt, obožuje sveže solate. Rada tudi spreminja stare recepte in jih izboljšuje. Zelenjavo, ki je ne pridela sama, kupuje od ekoloških kmetovalcev. Poleg drugih domačih jedi najrajši pripravlja "spundekäs" in "backesgrumbeere".
V prvi oddaji Binglanje Lea, Matej, Rok in Živa, mladi iz projekta Za in proti, zavod za kulturo dialoga, komentirajo dogajanje in prizore iz 1. epizode serije Kaj + Ester za vedno. Dotaknejo se tem socialne izključenosti, tesnobe ob vstopanju v srednjo šolo in zlomljenih src ob razhodu. Voditeljica: Katja Stojnić, avtorica podkasta Rožnata dolina na Valu 202.
V prvi oddaji Binglanje Lea, Matej, Rok in Živa, mladi iz projekta Za in proti, zavod za kulturo dialoga, komentirajo dogajanje in prizore iz 1. epizode serije Kaj + Ester za vedno. Dotaknejo se tem socialne izključenosti, tesnobe ob vstopanju v srednjo šolo in zlomljenih src ob razhodu. Voditeljica: Katja Stojnić, avtorica podkasta Rožnata dolina na Valu 202.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Kaj in Ester sta najstnika, ki se na zadnji dan osnovne šole znajdeta pred nepričakovano prelomnico: Ester se namreč odloči končati njuno večmesečno zvezo, da bi srednjo šolo začela kot povsem nova oseba, kar Kaja močno prizadene. Ko Ester jeseni vstopi na gimnazijo, skuša najti svoje mesto v novem okolju, a ji načrte prekriža nepričakovano presenečenje: Kaj se je čez poletje prepisal na njeno šolo, da bi jo lažje vnovič pridobil zase. S to romantično gesto pritegne pozornost novih sošolk, Ester pa postane izobčenka. A kmalu spozna skrivnostno Vando, dijakinjo drugega letnika, s katero si izmislita prebrisan plan.
Kaj in Ester sta najstnika, ki se na zadnji dan osnovne šole znajdeta pred nepričakovano prelomnico: Ester se namreč odloči končati njuno večmesečno zvezo, da bi srednjo šolo začela kot povsem nova oseba, kar Kaja močno prizadene. Ko Ester jeseni vstopi na gimnazijo, skuša najti svoje mesto v novem okolju, a ji načrte prekriža nepričakovano presenečenje: Kaj se je čez poletje prepisal na njeno šolo, da bi jo lažje vnovič pridobil zase. S to romantično gesto pritegne pozornost novih sošolk, Ester pa postane izobčenka. A kmalu spozna skrivnostno Vando, dijakinjo drugega letnika, s katero si izmislita prebrisan plan.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Še vedno ni jasno, kje je Gaber in kaj se je z njim zgodilo. Končno ga najdejo na popolnoma nepričakovanem kraju. Ko Nika izve, kako zahrbtni so lahko ljudje, je obupana, Penzl jo tolaži. Jaka in Ana poglabljata svoj odnos in prijateljstvo. Lucija pove Katji grozljivo resnično zgodbo. Svet res ni prav prijeten!
Še vedno ni jasno, kje je Gaber in kaj se je z njim zgodilo. Končno ga najdejo na popolnoma nepričakovanem kraju. Ko Nika izve, kako zahrbtni so lahko ljudje, je obupana, Penzl jo tolaži. Jaka in Ana poglabljata svoj odnos in prijateljstvo. Lucija pove Katji grozljivo resnično zgodbo. Svet res ni prav prijeten!
Ime tedna je Matija Solce, režiser, ki so ga nagradili za dve različni predstavi. Na 33. Dnevih komedije je prejel naziv žlahtnega režiserja, njegova predstava 3JA! pa je po oceni občinstva postala žlahtna komedija. Z režijo lutkovne predstave Seansa Bulgakov Lutkovnega gledališča Ljubljana, v kateri spretno združuje animacije predmetov, senc in luči je osvojil tudi nagrado za najboljšo predstavo na mednarodnem festivalu v Veszpremu.
Ime tedna je Matija Solce, režiser, ki so ga nagradili za dve različni predstavi. Na 33. Dnevih komedije je prejel naziv žlahtnega režiserja, njegova predstava 3JA! pa je po oceni občinstva postala žlahtna komedija. Z režijo lutkovne predstave Seansa Bulgakov Lutkovnega gledališča Ljubljana, v kateri spretno združuje animacije predmetov, senc in luči je osvojil tudi nagrado za najboljšo predstavo na mednarodnem festivalu v Veszpremu.
Zbiralec zapiha v račjo piščalko. Lepo je slišati race, še lepše pa bi jih bilo tudi videti. Gotovo jih bo s piščalko zlahka privabil. Pa jih bo res?
Zbiralec zapiha v račjo piščalko. Lepo je slišati race, še lepše pa bi jih bilo tudi videti. Gotovo jih bo s piščalko zlahka privabil. Pa jih bo res?
Ob evropski prestolnici kulture GO!25 je nastal projekt EPISKOP MEJNOSTI, premislek o goriških preteklostih in prihodnostih, znotraj katerega je nastala študija Gorica, Guriza, Görz, Gorizia, Gvrytsyh - različni odtenki goriške jezikovne stvarnosti. V oddaji sta z nami soavtorja projekta Matej Šekli in Janoš Ježovnik, raziskovalca na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Ob evropski prestolnici kulture GO!25 je nastal projekt EPISKOP MEJNOSTI, premislek o goriških preteklostih in prihodnostih, znotraj katerega je nastala študija Gorica, Guriza, Görz, Gorizia, Gvrytsyh - različni odtenki goriške jezikovne stvarnosti. V oddaji sta z nami soavtorja projekta Matej Šekli in Janoš Ježovnik, raziskovalca na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Javljamo se vam iz Berlina, kjer od četrtka poteka že 75. filmski festival, na katerem se predstavljajo tudi slovenski filmski ustvarjalci, izvedeli pa bomo tudi več o filmih, ki si jih lahko ogledamo na že 19. festivalu gorniškega filma, ki se v več mestih po Sloveniji začenja prav danes.
Javljamo se vam iz Berlina, kjer od četrtka poteka že 75. filmski festival, na katerem se predstavljajo tudi slovenski filmski ustvarjalci, izvedeli pa bomo tudi več o filmih, ki si jih lahko ogledamo na že 19. festivalu gorniškega filma, ki se v več mestih po Sloveniji začenja prav danes.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Slovenski izumitelj Anton Codelli je 1915 v afriškem Togu za nemški Telefunken vzpostavil prvo brezžično povezavo ne svetu. Leta 1912 je v Togo prispela filmska ekipa pod vodstvom avanturista Hansa Schomburgka, ki je takrat snemal dokumentarec o afriški divjini. V upanju na visoko donosnost novo nastajajoče filmske industrije je baron Codelli s Schomburgkom sklenil pogodbo in tako postal producent prvega igranega filma, ki je bil kdaj koli posnet na afriški celini. Schomburgk je v Londonu najel snemalca Jamesa Hodgsona, scenarij za film z naslovom: Bela boginja in Wangore (Eine Weisse unter Kannibalen) pa je napisala baronica Rozalija Codelli, baronova mati. Zgodba govori o majhni deklici, ki jo po brodolomu na obalo naplavi morje. Otroka najde ljudožersko pleme, ga sprejme in po božje časti. Pleme nato odkrije evropski avanturist, ki se v dekle zaljubi in jo reši. Glavno vlogo je odigrala nemška igralka Meg Gehrts, zgodba je nato najverjetneje navdihnila tudi Hodgsonovega prijatelja Edgarja R. Burroughsa, ki je leta 1914 izdal roman z znamenitim Tarzanom v glavni vlogi. S pomočjo Codellijevih potomk in igralca Primoža Bezjaka se je filmska ekipa scenarista in režiserja Mihe Čelarja odpravila po sledeh izginulega filma. Obiskali so berlinske arhive, odleteli v Togo in poiskali ostanke veličastne Codellijeve radiotelegrafske postaje ter filmskih prizorišč. Pot jih je vodila nazaj v Ljubljano, kamor sta Codellijevi potomki prinesli ostanke izgubljenega filma. V igranem delu so z igralci in posebno tehnologijo animirali več kot 600 fotografij iz Codellijeve fotografske zbirke in tako poustvarili prizore nemega filma o njegovem pustolovskem življenju.
Slovenski izumitelj Anton Codelli je 1915 v afriškem Togu za nemški Telefunken vzpostavil prvo brezžično povezavo ne svetu. Leta 1912 je v Togo prispela filmska ekipa pod vodstvom avanturista Hansa Schomburgka, ki je takrat snemal dokumentarec o afriški divjini. V upanju na visoko donosnost novo nastajajoče filmske industrije je baron Codelli s Schomburgkom sklenil pogodbo in tako postal producent prvega igranega filma, ki je bil kdaj koli posnet na afriški celini. Schomburgk je v Londonu najel snemalca Jamesa Hodgsona, scenarij za film z naslovom: Bela boginja in Wangore (Eine Weisse unter Kannibalen) pa je napisala baronica Rozalija Codelli, baronova mati. Zgodba govori o majhni deklici, ki jo po brodolomu na obalo naplavi morje. Otroka najde ljudožersko pleme, ga sprejme in po božje časti. Pleme nato odkrije evropski avanturist, ki se v dekle zaljubi in jo reši. Glavno vlogo je odigrala nemška igralka Meg Gehrts, zgodba je nato najverjetneje navdihnila tudi Hodgsonovega prijatelja Edgarja R. Burroughsa, ki je leta 1914 izdal roman z znamenitim Tarzanom v glavni vlogi. S pomočjo Codellijevih potomk in igralca Primoža Bezjaka se je filmska ekipa scenarista in režiserja Mihe Čelarja odpravila po sledeh izginulega filma. Obiskali so berlinske arhive, odleteli v Togo in poiskali ostanke veličastne Codellijeve radiotelegrafske postaje ter filmskih prizorišč. Pot jih je vodila nazaj v Ljubljano, kamor sta Codellijevi potomki prinesli ostanke izgubljenega filma. V igranem delu so z igralci in posebno tehnologijo animirali več kot 600 fotografij iz Codellijeve fotografske zbirke in tako poustvarili prizore nemega filma o njegovem pustolovskem življenju.
Premier Robert Golob današnje srečanje nekaterih evropskih kolegov v Parizu o Ukrajini razume kot pripravljalno srečanje na izredni vrh o tem. Kot je še dejal državni sekretar za mednarodne zadeve Vojko Volk, je razprava o napotitvi vojakov v omenjeno državo zdaj lahko le načelna, češ da je prezgodnja. Da mirovna pogajanja ne smejo miniti brez Ukrajine in da je enotnost Evropske unije nujna, se strinja tudi zunanja ministrica Tanja Fajon. Druge teme: - Premirje na jugu Libanona krhkejše od tistega v Gazi - NPU obiskal POP TV glede posnetkov o podkupninah za posle avtovlek z DARS-om - Konflikt interesov sodnice, ki je odločala o pritožbah posojilojemalcev v švicarskih frankih
Premier Robert Golob današnje srečanje nekaterih evropskih kolegov v Parizu o Ukrajini razume kot pripravljalno srečanje na izredni vrh o tem. Kot je še dejal državni sekretar za mednarodne zadeve Vojko Volk, je razprava o napotitvi vojakov v omenjeno državo zdaj lahko le načelna, češ da je prezgodnja. Da mirovna pogajanja ne smejo miniti brez Ukrajine in da je enotnost Evropske unije nujna, se strinja tudi zunanja ministrica Tanja Fajon. Druge teme: - Premirje na jugu Libanona krhkejše od tistega v Gazi - NPU obiskal POP TV glede posnetkov o podkupninah za posle avtovlek z DARS-om - Konflikt interesov sodnice, ki je odločala o pritožbah posojilojemalcev v švicarskih frankih
Pod naslovom Pesem vžgimo je potekal literarno-glasbeni sprehod čez ustvarjalne travnike Valentina Polanška na prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku v Železni Kapli. Ob slovenskem kulturnem prazniku so v okviru pouka slovenščine v Gradcu vabili na delavnico z ilustratorjem Ivanom Mitrevskim. Nova gledališka skupina Kreativci Kulturnega društva Šmihel na gledaliških odrih razveseljuje s Piko Nogavičko. Pliberška kulturna iniciativa KIB spet blesti s svojim pustnim kabaretom. Tudi v 30. jubilejnem letu zabavajo obiskovalce in obiskovalke z duhovitim in domiselnim humorjem, predvsem pa s kakovostnim petjem in glasbo. Na dan slovenskega kulturnega praznika se je začela na obnovljenem Trgu Evrope, kjer je nekdaj meja ločevala Italijo in Slovenijo, prva čezmejna Evropska prestolnica kulture (EPK) Nova Gorica – Gorica GO!2025. http://slovenci.orf.at
Pod naslovom Pesem vžgimo je potekal literarno-glasbeni sprehod čez ustvarjalne travnike Valentina Polanška na prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku v Železni Kapli. Ob slovenskem kulturnem prazniku so v okviru pouka slovenščine v Gradcu vabili na delavnico z ilustratorjem Ivanom Mitrevskim. Nova gledališka skupina Kreativci Kulturnega društva Šmihel na gledaliških odrih razveseljuje s Piko Nogavičko. Pliberška kulturna iniciativa KIB spet blesti s svojim pustnim kabaretom. Tudi v 30. jubilejnem letu zabavajo obiskovalce in obiskovalke z duhovitim in domiselnim humorjem, predvsem pa s kakovostnim petjem in glasbo. Na dan slovenskega kulturnega praznika se je začela na obnovljenem Trgu Evrope, kjer je nekdaj meja ločevala Italijo in Slovenijo, prva čezmejna Evropska prestolnica kulture (EPK) Nova Gorica – Gorica GO!2025. http://slovenci.orf.at
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Pihalni orkester nizozemskih letalskih sil in dirigent Lex van Diepen izvajata suito štirih ciganskih plesov Puszta in Štiri stare plese Jana Van der Roosta ter Arijo in ples Keesa Schoonenbecka.
Pihalni orkester nizozemskih letalskih sil in dirigent Lex van Diepen izvajata suito štirih ciganskih plesov Puszta in Štiri stare plese Jana Van der Roosta ter Arijo in ples Keesa Schoonenbecka.
Dokumentarna serija v šestih delih Naših šest celin je geološka in kulturnozgodovinska biografija sveta. Pred približno 200 milijoni let je supercelina Pangea razpadla in celine so začele svojo pot tja, kjer jih na zemljevidu vidimo danes. Vreme, podnebje, morski tokovi in selitve živali odločilno vplivajo na razmere, v katerih živijo ljudje. Kako je narava oblikovala človeške kulture? 1. del: Afrika je zibelka človeštva in celina, ki je za človeka že od nekdaj velikanski izziv. Prihajali so tuji osvajalci, zasužnjevali ljudi ter uničili zgodovinski spomin na prvobitne prebivalce. Afriška ljudstva, ki so jih izoblikovale razmere na celini, zdaj čaka zahtevna prihodnost. THE SIX CONTINENTS REVEALED / UNSERE KONTINENTE / Nemčija / 2022 / Režija: Sigrun Laste, Raphael Wüstner
Dokumentarna serija v šestih delih Naših šest celin je geološka in kulturnozgodovinska biografija sveta. Pred približno 200 milijoni let je supercelina Pangea razpadla in celine so začele svojo pot tja, kjer jih na zemljevidu vidimo danes. Vreme, podnebje, morski tokovi in selitve živali odločilno vplivajo na razmere, v katerih živijo ljudje. Kako je narava oblikovala človeške kulture? 1. del: Afrika je zibelka človeštva in celina, ki je za človeka že od nekdaj velikanski izziv. Prihajali so tuji osvajalci, zasužnjevali ljudi ter uničili zgodovinski spomin na prvobitne prebivalce. Afriška ljudstva, ki so jih izoblikovale razmere na celini, zdaj čaka zahtevna prihodnost. THE SIX CONTINENTS REVEALED / UNSERE KONTINENTE / Nemčija / 2022 / Režija: Sigrun Laste, Raphael Wüstner
Razstava Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke, ki je na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju in ki vsebuje okoli 130 predmetov predvsem iz Kitajske, odpira vprašanja nastanka te zanimive zbirke in vprašanja umetnostnega trga v Pekingu na začetku 20. stoletja, prikazuje pa tudi zgodbo družine Skušek in rekonstruira njihovo življenje, vpeto med natlačene predmete v več stanovanjih v Ljubljani. Ivan Skušek (1877–1947), avstro-ogrski mornariški oficir, je namreč med bivanjem na Kitajskem med letoma 1914 in 1920 kupoval starine na živahnem trgu z umetninami. V Pekingu je spoznal tudi Japonko Tsuneko Kondō Kawase (1893–1963) in se z njo poročil, ta pa se je pozneje v Ljubljani, ko se ji je večkrat prikazala Marija, preimenovala v Marijo Skušek. Zgodba številnih predmetov iz te zbirke je tako zgodba Ivana in Marije Skušek in hkrati tudi zgodba kultur ter umetnosti Vzhodne Azije. V pogovoru predstavljamo tako razstavo kot tudi zgodbo omenjenih zakoncev. Sodelujeta soavtorici razstave dr. Helena Motoh z Znanstveno raziskovalnega središča Koper in prof. dr. Nataša Vampelj Suhadolnik z Oddelka za azijske študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Fotografija je posneta na razstavi Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke v Slovenskem etnografskem muzeju, njen avtor je Gregor Podlogar.
Razstava Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke, ki je na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju in ki vsebuje okoli 130 predmetov predvsem iz Kitajske, odpira vprašanja nastanka te zanimive zbirke in vprašanja umetnostnega trga v Pekingu na začetku 20. stoletja, prikazuje pa tudi zgodbo družine Skušek in rekonstruira njihovo življenje, vpeto med natlačene predmete v več stanovanjih v Ljubljani. Ivan Skušek (1877–1947), avstro-ogrski mornariški oficir, je namreč med bivanjem na Kitajskem med letoma 1914 in 1920 kupoval starine na živahnem trgu z umetninami. V Pekingu je spoznal tudi Japonko Tsuneko Kondō Kawase (1893–1963) in se z njo poročil, ta pa se je pozneje v Ljubljani, ko se ji je večkrat prikazala Marija, preimenovala v Marijo Skušek. Zgodba številnih predmetov iz te zbirke je tako zgodba Ivana in Marije Skušek in hkrati tudi zgodba kultur ter umetnosti Vzhodne Azije. V pogovoru predstavljamo tako razstavo kot tudi zgodbo omenjenih zakoncev. Sodelujeta soavtorici razstave dr. Helena Motoh z Znanstveno raziskovalnega središča Koper in prof. dr. Nataša Vampelj Suhadolnik z Oddelka za azijske študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Fotografija je posneta na razstavi Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke v Slovenskem etnografskem muzeju, njen avtor je Gregor Podlogar.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Tokrat predstavljamo sopranistko Olgo Gracelj, eno najopaznejših sodobnih slovenskih opernih in koncertnih pevk, ki izvaja arije Mozarta, Bizeta, Verdija in Puccinija.
Tokrat predstavljamo sopranistko Olgo Gracelj, eno najopaznejših sodobnih slovenskih opernih in koncertnih pevk, ki izvaja arije Mozarta, Bizeta, Verdija in Puccinija.
Še drugi poudarki iz oddaje: - V Brežicah nadaljujejo obnovo vpadnice. - V Zdravstvenem domu v Slovenski Bistrici začel delovati center za duševno zdravje otrok in mladostnikov. - V Idriji prizadevajnja za vključitev priseljencev. - Na Ptuju so odprli prenovljen srednjeveški mestni stolp.
Še drugi poudarki iz oddaje: - V Brežicah nadaljujejo obnovo vpadnice. - V Zdravstvenem domu v Slovenski Bistrici začel delovati center za duševno zdravje otrok in mladostnikov. - V Idriji prizadevajnja za vključitev priseljencev. - Na Ptuju so odprli prenovljen srednjeveški mestni stolp.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Lean Kozlar Luigi je pevec, avtor in multiinštrumentalist iz Kopra. Njegova glasbena pot se je začela v osnovni šoli, kjer je obiskoval glasbeno šolo kot trobentač, kasneje pa se je učil tudi kitaro pri profesorju Robertu Vatovcu. V srednji šoli je bil pevec in kitarist v dijaškem bendu, ki je nastopal na različnih prireditvah. Sodeloval je v več glasbenih skupinah, med drugim v duetu Q2, skupini Gedore ter spremljevalni zasedbi Rudija Bučarja na Emi 2015. Leta 2017 je izdal svoj prvenec "Kralj noči", dve leti kasneje pa album "Barve". Lean po slabem letu predstavlja novo pesem 'Rad Bi', ki se osredotoča na čustva ljubezni in želje po povezanosti. Preverili smo, kaj nam s to skladbo sporoča.
Lean Kozlar Luigi je pevec, avtor in multiinštrumentalist iz Kopra. Njegova glasbena pot se je začela v osnovni šoli, kjer je obiskoval glasbeno šolo kot trobentač, kasneje pa se je učil tudi kitaro pri profesorju Robertu Vatovcu. V srednji šoli je bil pevec in kitarist v dijaškem bendu, ki je nastopal na različnih prireditvah. Sodeloval je v več glasbenih skupinah, med drugim v duetu Q2, skupini Gedore ter spremljevalni zasedbi Rudija Bučarja na Emi 2015. Leta 2017 je izdal svoj prvenec "Kralj noči", dve leti kasneje pa album "Barve". Lean po slabem letu predstavlja novo pesem 'Rad Bi', ki se osredotoča na čustva ljubezni in želje po povezanosti. Preverili smo, kaj nam s to skladbo sporoča.
Nekateri evropski voditelji bodo v Parizu iskali skupni načrt za mir v Ukrajini. Ameriške oblasti so Evropsko unijo za zdaj izključile iz pogovorov z Rusijo - to je na stari celini sprožilo paniko. Na vprašanje, ali bo Evropa sama skrbela svojo varnost, prihajajo novi odgovori; nekatere države so namreč prvič nakazale, da so pripravljene mir v Ukrajini zagotavljati tudi z lastno vojsko. Ostali poudarki oddaje: - Izrael tik pred rokom za umik spet udaril po Libanonu. - Povprečna plača lani ob upoštevanju inflacije zrasla za 4 odstotke. - Zamejci v italijanski Gorici proslavili kulturni praznik in izjemne dosežke.
Nekateri evropski voditelji bodo v Parizu iskali skupni načrt za mir v Ukrajini. Ameriške oblasti so Evropsko unijo za zdaj izključile iz pogovorov z Rusijo - to je na stari celini sprožilo paniko. Na vprašanje, ali bo Evropa sama skrbela svojo varnost, prihajajo novi odgovori; nekatere države so namreč prvič nakazale, da so pripravljene mir v Ukrajini zagotavljati tudi z lastno vojsko. Ostali poudarki oddaje: - Izrael tik pred rokom za umik spet udaril po Libanonu. - Povprečna plača lani ob upoštevanju inflacije zrasla za 4 odstotke. - Zamejci v italijanski Gorici proslavili kulturni praznik in izjemne dosežke.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Staroegipčanska mumificirana telesa imajo vonj po lesu, sladkem in začimbah, ugotavlja prva sistematična kemijska in senzorična znanstvena študija njihovih vonjav, objavljena v reviji »Journal of the American Chemical Society«. Eden osrednjih raziskovalcev pri njej je bil profesor analitične kemije in vodja Laboratorija za dediščinsko znanost dr. Matija Strlič s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, in od lani častni profesor na University College London oziroma na tamkajšnem Inštitutu za trajnostno dediščino. Raziskovalci so s plinskim kromatografom v povezavi z masnim spektrometrom izmerili in količinsko opredelili snovi, ki jih je oddajalo devet mumificiranih teles starodavnih Egipčanov, razstavljenih in shranjenih v Egiptovskem muzeju v Kairu (glej fotografijo dveh sodelavcev ljubljanskega Laboratorija za dediščinsko znanost pri delu v Kairskem muzeju). Poleg tega je skupina usposobljenih človeških »vohalcev« opisala vonjave glede na njihove vohalne note, intenzivnost in prijetnost. Spoznanja in rezultati študije bodo s približki na novo izdelanih vonjav mumij obiskovalcem muzeja v Kairu omogočili popolnoma novo dimenzijo dediščinske izkušnje. Kar primeren izziv tudi za muzeje v Sloveniji! FOTO: z leve Emma Paolin, doktorska študentka UL FKKT, in dr. Abdelrazek Elnaggar z Univerze v Ljubljani jemljeta vzorce zraka iz sarkofaga v razstavnih prostorih Egipčanskega muzeja v Kairu. VIR: Cecilia Bembibre
Staroegipčanska mumificirana telesa imajo vonj po lesu, sladkem in začimbah, ugotavlja prva sistematična kemijska in senzorična znanstvena študija njihovih vonjav, objavljena v reviji »Journal of the American Chemical Society«. Eden osrednjih raziskovalcev pri njej je bil profesor analitične kemije in vodja Laboratorija za dediščinsko znanost dr. Matija Strlič s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, in od lani častni profesor na University College London oziroma na tamkajšnem Inštitutu za trajnostno dediščino. Raziskovalci so s plinskim kromatografom v povezavi z masnim spektrometrom izmerili in količinsko opredelili snovi, ki jih je oddajalo devet mumificiranih teles starodavnih Egipčanov, razstavljenih in shranjenih v Egiptovskem muzeju v Kairu (glej fotografijo dveh sodelavcev ljubljanskega Laboratorija za dediščinsko znanost pri delu v Kairskem muzeju). Poleg tega je skupina usposobljenih človeških »vohalcev« opisala vonjave glede na njihove vohalne note, intenzivnost in prijetnost. Spoznanja in rezultati študije bodo s približki na novo izdelanih vonjav mumij obiskovalcem muzeja v Kairu omogočili popolnoma novo dimenzijo dediščinske izkušnje. Kar primeren izziv tudi za muzeje v Sloveniji! FOTO: z leve Emma Paolin, doktorska študentka UL FKKT, in dr. Abdelrazek Elnaggar z Univerze v Ljubljani jemljeta vzorce zraka iz sarkofaga v razstavnih prostorih Egipčanskega muzeja v Kairu. VIR: Cecilia Bembibre
Mnogi učenci in učenke iz Maribora so se na začetku zimskih počitnic odpravili na smučanje na Pohorje, saj ga je pobelil sneg, proge pa še dodatno zasnežujejo. Nekateri smučajo sami, drugi so se določili za smučarsko šolo; med počitnicami pa se bodo tudi družili s prijatelji ter z babicami in dedki.
Mnogi učenci in učenke iz Maribora so se na začetku zimskih počitnic odpravili na smučanje na Pohorje, saj ga je pobelil sneg, proge pa še dodatno zasnežujejo. Nekateri smučajo sami, drugi so se določili za smučarsko šolo; med počitnicami pa se bodo tudi družili s prijatelji ter z babicami in dedki.
Zmanjšanje števila operacij pomeni le odstotek in pol, nekaj deset milijonov evrov, vendar so to bolniki, ki čakajo nedopustno dolgo na poseg mesece, nekateri leta. Ljubljanski Univerzitetni Klinični center, na primer ni izpolnil programa akutne bolnišnične obravnave. V oddaji tudi o tem: -Kako lahko Evropa prispeva k trajnemu miru v Ukrajini? -V nekdanjem hotelu Šanpier v Šempetru bodo preuredili prostore za prepotrebne ambulante novogoriškega zdravstvenega doma. -Rdeča nit osrednje Prešernove proslave v Gorici je bila Evropska prestolnica kulture -Alpski smučarji in smučarke so na svetovnem prvenstvu zaostali za pričakovanji
Zmanjšanje števila operacij pomeni le odstotek in pol, nekaj deset milijonov evrov, vendar so to bolniki, ki čakajo nedopustno dolgo na poseg mesece, nekateri leta. Ljubljanski Univerzitetni Klinični center, na primer ni izpolnil programa akutne bolnišnične obravnave. V oddaji tudi o tem: -Kako lahko Evropa prispeva k trajnemu miru v Ukrajini? -V nekdanjem hotelu Šanpier v Šempetru bodo preuredili prostore za prepotrebne ambulante novogoriškega zdravstvenega doma. -Rdeča nit osrednje Prešernove proslave v Gorici je bila Evropska prestolnica kulture -Alpski smučarji in smučarke so na svetovnem prvenstvu zaostali za pričakovanji
»Danes mole same gole stene kvišku« Pomemben jezikoslovec 19. stoletja Partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu
»Danes mole same gole stene kvišku« Pomemben jezikoslovec 19. stoletja Partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Thomas Tallis velja za enega najpomembnejših angleških skladateljev sakralne glasbe pred Williamom Byrdom. V njegovi skladateljski zapuščini najdemo tako preprosto reformacijsko liturgično glasbo kot kompleksne polifone skladbe. Bil je eden prvih, ki je uglasbil posamezne dele anglikanske liturgije, poznan pa je tudi po Jeremijevih žalostinkah, sedemglasni kompoziciji Miserere mei in 40-glasnemu motetu Spem in alium.
Thomas Tallis velja za enega najpomembnejših angleških skladateljev sakralne glasbe pred Williamom Byrdom. V njegovi skladateljski zapuščini najdemo tako preprosto reformacijsko liturgično glasbo kot kompleksne polifone skladbe. Bil je eden prvih, ki je uglasbil posamezne dele anglikanske liturgije, poznan pa je tudi po Jeremijevih žalostinkah, sedemglasni kompoziciji Miserere mei in 40-glasnemu motetu Spem in alium.
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: · evropski voditelji v Parizu o vojni v Ukrajini · v Sloveniji trenutno dela okoli 150 tisoč ljudi iz tujine · oddih od šolskih klopi za vzhod države
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: · evropski voditelji v Parizu o vojni v Ukrajini · v Sloveniji trenutno dela okoli 150 tisoč ljudi iz tujine · oddih od šolskih klopi za vzhod države
Kakšen je vpliv, moč umetnosti, kaj vse zmoremo ob njej in zaradi nje? Umetnost nam ni le v veselje in užitek, temveč nas plemeniti in bogati, lahko nas tudi umiri ali poživi, motivira, pomaga k boljši samopodobi, pomaga izboljšati naše psihično in fizično počutje, krepiti telo, dušo, um. Kaj se dogaja v naših možganih, ko gledamo sliko? Na kaj vplivata gib in ples? Kakšno moč imata glasba in petje? Posebne zgodbe zaposlene ženske, ki se je spoprijela z izgorelostjo in v hitrem življenjskem tempu našla zatočišče med slikami, najstnika, ki mu je pri premagovanju telesne zakrčenosti pomagal ples, ter učiteljice petja z diplomo iz medicine v žepu, ki je svoj notranji mir, osebno in poklicno zadovoljstvo našla v svetu glasbe in petja. (Po)moč umetnosti strokovno pojasnjujejo nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek, psihologinja dr. Katarina Habe in soc. in spec. pedagoginja dr. Bojana Caf, specialistka pomoči z umetnostjo. Scenarij: Milica Prešeren, režija: Primož Meško, direktor fotografije in snemalec: Aleš Živec, montaža: Martina Bastarda.
Kakšen je vpliv, moč umetnosti, kaj vse zmoremo ob njej in zaradi nje? Umetnost nam ni le v veselje in užitek, temveč nas plemeniti in bogati, lahko nas tudi umiri ali poživi, motivira, pomaga k boljši samopodobi, pomaga izboljšati naše psihično in fizično počutje, krepiti telo, dušo, um. Kaj se dogaja v naših možganih, ko gledamo sliko? Na kaj vplivata gib in ples? Kakšno moč imata glasba in petje? Posebne zgodbe zaposlene ženske, ki se je spoprijela z izgorelostjo in v hitrem življenjskem tempu našla zatočišče med slikami, najstnika, ki mu je pri premagovanju telesne zakrčenosti pomagal ples, ter učiteljice petja z diplomo iz medicine v žepu, ki je svoj notranji mir, osebno in poklicno zadovoljstvo našla v svetu glasbe in petja. (Po)moč umetnosti strokovno pojasnjujejo nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek, psihologinja dr. Katarina Habe in soc. in spec. pedagoginja dr. Bojana Caf, specialistka pomoči z umetnostjo. Scenarij: Milica Prešeren, režija: Primož Meško, direktor fotografije in snemalec: Aleš Živec, montaža: Martina Bastarda.
Obseg tovornega prometa na slovenskih cestah se je več desetletij povečeval, kar je prineslo tako pozitivne kot negativne posledice. Po eni strani je vse večje število tovornjakov pripeljalo gospodarsko rast, po drugi strani pa so zaradi tega nastajale vse večje okoljske posledice, zastoji so se podaljševali, hrup je vplival na zdravje in na ceno nepremičnin. A tudi tovorni promet je pred obdobjem velikih sprememb. V Zeleni luči razmišljamo, s kakšnimi ukrepi več tovora preseliti na železnice, kako zmanjšati ogljični odtis tovornjakov na cestah in katere tehnološke novosti bodo spremenile logiko in logistiko tovornega prometa.
Obseg tovornega prometa na slovenskih cestah se je več desetletij povečeval, kar je prineslo tako pozitivne kot negativne posledice. Po eni strani je vse večje število tovornjakov pripeljalo gospodarsko rast, po drugi strani pa so zaradi tega nastajale vse večje okoljske posledice, zastoji so se podaljševali, hrup je vplival na zdravje in na ceno nepremičnin. A tudi tovorni promet je pred obdobjem velikih sprememb. V Zeleni luči razmišljamo, s kakšnimi ukrepi več tovora preseliti na železnice, kako zmanjšati ogljični odtis tovornjakov na cestah in katere tehnološke novosti bodo spremenile logiko in logistiko tovornega prometa.
Oddajo smo namenili tradicionalni ustvarjalni jazzovski kliniki, ki bo ta teden potekala v Velenju. Njen kreativni direktor je saksofonist Jure Pukl, verjetno najbolj prodoren glasbenik sodobne slovenske jazzovske scene. Pukla bomo poslušali v skladbah, v katerih je zaigral z jazzovskimi mojstri, ki bodo med mentorji velenjske delavnice.
Oddajo smo namenili tradicionalni ustvarjalni jazzovski kliniki, ki bo ta teden potekala v Velenju. Njen kreativni direktor je saksofonist Jure Pukl, verjetno najbolj prodoren glasbenik sodobne slovenske jazzovske scene. Pukla bomo poslušali v skladbah, v katerih je zaigral z jazzovskimi mojstri, ki bodo med mentorji velenjske delavnice.
Kakšen je vpliv, moč umetnosti, kaj vse zmoremo ob njej in zaradi nje? Umetnost nam ni le v veselje in užitek, temveč nas plemeniti in bogati, lahko nas tudi umiri ali poživi, motivira, pomaga k boljši samopodobi, pomaga izboljšati naše psihično in fizično počutje, krepiti telo, dušo, um. Kaj se dogaja v naših možganih, ko gledamo sliko? Na kaj vplivata gib in ples? Kakšno moč imata glasba in petje? Posebne zgodbe zaposlene ženske, ki se je spoprijela z izgorelostjo in v hitrem življenjskem tempu našla zatočišče med slikami, najstnika, ki mu je pri premagovanju telesne zakrčenosti pomagal ples, ter učiteljice petja z diplomo iz medicine v žepu, ki je svoj notranji mir, osebno in poklicno zadovoljstvo našla v svetu glasbe in petja. (Po)moč umetnosti strokovno pojasnjujejo nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek, psihologinja dr. Katarina Habe in soc. in spec. pedagoginja dr. Bojana Caf, specialistka pomoči z umetnostjo. Scenarij: Milica Prešeren, režija: Primož Meško, direktor fotografije in snemalec: Aleš Živec, montaža: Martina Bastarda.
Kakšen je vpliv, moč umetnosti, kaj vse zmoremo ob njej in zaradi nje? Umetnost nam ni le v veselje in užitek, temveč nas plemeniti in bogati, lahko nas tudi umiri ali poživi, motivira, pomaga k boljši samopodobi, pomaga izboljšati naše psihično in fizično počutje, krepiti telo, dušo, um. Kaj se dogaja v naših možganih, ko gledamo sliko? Na kaj vplivata gib in ples? Kakšno moč imata glasba in petje? Posebne zgodbe zaposlene ženske, ki se je spoprijela z izgorelostjo in v hitrem življenjskem tempu našla zatočišče med slikami, najstnika, ki mu je pri premagovanju telesne zakrčenosti pomagal ples, ter učiteljice petja z diplomo iz medicine v žepu, ki je svoj notranji mir, osebno in poklicno zadovoljstvo našla v svetu glasbe in petja. (Po)moč umetnosti strokovno pojasnjujejo nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek, psihologinja dr. Katarina Habe in soc. in spec. pedagoginja dr. Bojana Caf, specialistka pomoči z umetnostjo. Scenarij: Milica Prešeren, režija: Primož Meško, direktor fotografije in snemalec: Aleš Živec, montaža: Martina Bastarda.
Dvanajstletni Theo je zvezda lokalnega nogometnega kluba in sanja o profesionalni karieri v katerem od velikih nogometnih klubov. Njegov najbolj goreč navijač je oče Laurent, ki je včasih tako goreč, da ga morajo odstraniti s stadiona. Svoja čustva težko nadzira tudi zato, ker od ločitve preprosto prepogosto in pregloboko pogleda v kozarec. Theo je žalosten in lahko samo nemočno opazuje samouničevalno spiralo, v katero se je ujel njegov oče. Nekega dne pa na trening pride lovec na talente iz nogometnega velikana – londonskega Arsenala. Theo preizkusa za sodelovanje v mladinskem pogonu kluba sicer ne opravi, vendar se mu vseeno porodi zamisel, ki bi lahko streznila njegovega ljubega očka. Zasnuje zapleten načrt, temelječ na laži in prevari. In ko njegov oče res odloži steklenico in si poišče službo, ni več poti nazaj … Primerna starost: 10+ Originalni naslov: FOURMI Leto produkcije: 2019 Država: Francija, Belgija Žanr: mladinski film Režija: Julien Rappeneau Scenarij: Artur Laperla, Julien Rappeneau in Mario Torrecillas Igrajo: François Damiens, André Dussollier, Maleaume Paquin, Ludivine Sagnier
Dvanajstletni Theo je zvezda lokalnega nogometnega kluba in sanja o profesionalni karieri v katerem od velikih nogometnih klubov. Njegov najbolj goreč navijač je oče Laurent, ki je včasih tako goreč, da ga morajo odstraniti s stadiona. Svoja čustva težko nadzira tudi zato, ker od ločitve preprosto prepogosto in pregloboko pogleda v kozarec. Theo je žalosten in lahko samo nemočno opazuje samouničevalno spiralo, v katero se je ujel njegov oče. Nekega dne pa na trening pride lovec na talente iz nogometnega velikana – londonskega Arsenala. Theo preizkusa za sodelovanje v mladinskem pogonu kluba sicer ne opravi, vendar se mu vseeno porodi zamisel, ki bi lahko streznila njegovega ljubega očka. Zasnuje zapleten načrt, temelječ na laži in prevari. In ko njegov oče res odloži steklenico in si poišče službo, ni več poti nazaj … Primerna starost: 10+ Originalni naslov: FOURMI Leto produkcije: 2019 Država: Francija, Belgija Žanr: mladinski film Režija: Julien Rappeneau Scenarij: Artur Laperla, Julien Rappeneau in Mario Torrecillas Igrajo: François Damiens, André Dussollier, Maleaume Paquin, Ludivine Sagnier
Tretji polčas je znova nogometno obarvan. Pogovor z gosti je tokrat tekel o porazu Olimpije in remiju Celja v prvih dvobojih dodatnih kvalifikacij za osmino finala Konferenčne lige in o 21. prvenstvenem krogu v državnem nogometnem prvenstvu.
Tretji polčas je znova nogometno obarvan. Pogovor z gosti je tokrat tekel o porazu Olimpije in remiju Celja v prvih dvobojih dodatnih kvalifikacij za osmino finala Konferenčne lige in o 21. prvenstvenem krogu v državnem nogometnem prvenstvu.
Znanstveno-raziskovalno središče Koper je vodilni partner novega projekta Neurodance, ki združuje sedem organizacij iz štirih držav. Projekt je usmerjen v izboljšanje kakovosti življenja oseb z nevrodegenerativnimi obolenji, kot je Parkinsonova bolezen. Osnovna dejavnost pa bo ples. Ta ugodno vpliva na psiho-fizično kondicijo in tudi kognitivne sposobnosti. Več pa v nadaljevanju Mateja Brežan z vodjo projekta mag. Manco Peskar.
Znanstveno-raziskovalno središče Koper je vodilni partner novega projekta Neurodance, ki združuje sedem organizacij iz štirih držav. Projekt je usmerjen v izboljšanje kakovosti življenja oseb z nevrodegenerativnimi obolenji, kot je Parkinsonova bolezen. Osnovna dejavnost pa bo ples. Ta ugodno vpliva na psiho-fizično kondicijo in tudi kognitivne sposobnosti. Več pa v nadaljevanju Mateja Brežan z vodjo projekta mag. Manco Peskar.
Niz sodobnih glasbenih del zadnjih dveh desetletij po izboru dr. Gregorja Pompeta. Dirigent: George Pehlivanian Simfonični orkester RTV Slovenija Tonska mojstrica: Aleks Pirkmajer Penko Glasbeni producent: Žiga Stanič Posneto: 17. 2. 2015 (Cankarjev dom, Ljubljana)
Niz sodobnih glasbenih del zadnjih dveh desetletij po izboru dr. Gregorja Pompeta. Dirigent: George Pehlivanian Simfonični orkester RTV Slovenija Tonska mojstrica: Aleks Pirkmajer Penko Glasbeni producent: Žiga Stanič Posneto: 17. 2. 2015 (Cankarjev dom, Ljubljana)
Niz sodobnih glasbenih del zadnjih dveh desetletij po izboru dr. Gregorja Pompeta. Dirigent: Bengt Tommy Andersson Ensemble Norrbotten NEO (Sara Hammarström – flavta, Robert Ek – klarinet, Daniel Saur – tolkala, Mårten Landström – klavir, Brusk Zanganeh – violina, Kim Hellgren – viola, EIemér Lavotha – violončelo) Tonski mojster: Bo Andersin Glasbena producenta: Pierre Marin, Pär Freij Posneto: Švedski radio, 23. 2. 2017 (Studio Acusticum, Piteå) Shimmer je skupno naročilo Mednarodnega Glasbenega sveta (IMC) in Švedskega radia v okviru projekta Rostrum+, ki ga sofinancira Ustvarjalna Evropa.
Niz sodobnih glasbenih del zadnjih dveh desetletij po izboru dr. Gregorja Pompeta. Dirigent: Bengt Tommy Andersson Ensemble Norrbotten NEO (Sara Hammarström – flavta, Robert Ek – klarinet, Daniel Saur – tolkala, Mårten Landström – klavir, Brusk Zanganeh – violina, Kim Hellgren – viola, EIemér Lavotha – violončelo) Tonski mojster: Bo Andersin Glasbena producenta: Pierre Marin, Pär Freij Posneto: Švedski radio, 23. 2. 2017 (Studio Acusticum, Piteå) Shimmer je skupno naročilo Mednarodnega Glasbenega sveta (IMC) in Švedskega radia v okviru projekta Rostrum+, ki ga sofinancira Ustvarjalna Evropa.
Niz sodobnih glasbenih del zadnjih dveh desetletij po izboru dr. Gregorja Pompeta. Dirigent: Rossen Milanov Simfonični orkester RTV Slovenija Tonska mojstrica: Aleks Pirkmajer Penko Glasbeni producent: Žiga Stanič Posneto: 11. 12. 2018 (Cankarjev dom, Ljubljana)
Niz sodobnih glasbenih del zadnjih dveh desetletij po izboru dr. Gregorja Pompeta. Dirigent: Rossen Milanov Simfonični orkester RTV Slovenija Tonska mojstrica: Aleks Pirkmajer Penko Glasbeni producent: Žiga Stanič Posneto: 11. 12. 2018 (Cankarjev dom, Ljubljana)
Niz sodobnih glasbenih del zadnjih dveh desetletij po izboru dr. Gregorja Pompeta. Slagwerk Den Haag, Ives Ensemble Tonska mojstrica: Petra Strahovnik Glasbena producentka: Petra Strahovnik Posneto: 19. 9. 2015 (Orgelpark, Amsterdam)
Niz sodobnih glasbenih del zadnjih dveh desetletij po izboru dr. Gregorja Pompeta. Slagwerk Den Haag, Ives Ensemble Tonska mojstrica: Petra Strahovnik Glasbena producentka: Petra Strahovnik Posneto: 19. 9. 2015 (Orgelpark, Amsterdam)
Niz sodobnih glasbenih del zadnjih dveh desetletij po izboru dr. Gregorja Pompeta. Dirigentka: Lucie Leguay Ensemble Modern Tonski mojster: Jean Markič Glasbena producentka: Brina Nataša Zupančič Posneto: 2. 10. 2023 (Cankarjev dom, Ljubljana)
Niz sodobnih glasbenih del zadnjih dveh desetletij po izboru dr. Gregorja Pompeta. Dirigentka: Lucie Leguay Ensemble Modern Tonski mojster: Jean Markič Glasbena producentka: Brina Nataša Zupančič Posneto: 2. 10. 2023 (Cankarjev dom, Ljubljana)
Niz sodobnih glasbenih del zadnjih dveh desetletij po izboru dr. Gregorja Pompeta. Dirigent: Marco Angius Orkester Slovenske filharmonije Tonska mojstrica: Aleks Pirkmajer Penko Glasbeni producent: Matjaž Prah Posneto: 24. 11. 2021 (Cankarjev dom, Ljubljana)
Niz sodobnih glasbenih del zadnjih dveh desetletij po izboru dr. Gregorja Pompeta. Dirigent: Marco Angius Orkester Slovenske filharmonije Tonska mojstrica: Aleks Pirkmajer Penko Glasbeni producent: Matjaž Prah Posneto: 24. 11. 2021 (Cankarjev dom, Ljubljana)
Niz sodobnih glasbenih del zadnjih dveh desetletij po izboru dr. Gregorja Pompeta. Dirigent: Edo Mičić Ansambel Foruma nove glasbe Tonski mojster: Matevž Bajde Glasbeni producent: Matevž Bajde Posneto: 25. 11. 2021 (Slovenska filharmonija, Ljubljana)
Niz sodobnih glasbenih del zadnjih dveh desetletij po izboru dr. Gregorja Pompeta. Dirigent: Edo Mičić Ansambel Foruma nove glasbe Tonski mojster: Matevž Bajde Glasbeni producent: Matevž Bajde Posneto: 25. 11. 2021 (Slovenska filharmonija, Ljubljana)
Niz sodobnih glasbenih del zadnjih dveh desetletij po izboru dr. Gregorja Pompeta. Dirigent: Johannes Kalitzke Simfonični orkester RTV Slovenija, Ensemble Modern Tonski mojster: Miran Kazafura Glasbeni producent: Žiga Stanič Posneto: 13. 3. 2015 (Cankarjev dom, Ljubljana)
Niz sodobnih glasbenih del zadnjih dveh desetletij po izboru dr. Gregorja Pompeta. Dirigent: Johannes Kalitzke Simfonični orkester RTV Slovenija, Ensemble Modern Tonski mojster: Miran Kazafura Glasbeni producent: Žiga Stanič Posneto: 13. 3. 2015 (Cankarjev dom, Ljubljana)