Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Evropska komisija je včeraj zaradi prodaje nezakonitih izdelkov sprožila preiskavo kitajskega spletnega trgovca Shein. Ta je med drugim prodajal spolne lutke, ki z velikostjo in nekaterimi podrobnostmi poustvarjajo otroške podobe. Bruselj bo preiskal tudi tveganje, ali zasnova delovanja platforme povzroča zasvojenost pri uporabnikih.
Evropska komisija je včeraj zaradi prodaje nezakonitih izdelkov sprožila preiskavo kitajskega spletnega trgovca Shein. Ta je med drugim prodajal spolne lutke, ki z velikostjo in nekaterimi podrobnostmi poustvarjajo otroške podobe. Bruselj bo preiskal tudi tveganje, ali zasnova delovanja platforme povzroča zasvojenost pri uporabnikih.
Mohamad Abdul Monaem, sirski založnik, pesnik in pisatelj palestinskega rodu, že slabo desetletje živi v Sloveniji, kamor je iz Alepa prebežal prek Turčije in Grčije. Številnim Slovencem je tudi vse prej kot nepoznan: njegovo življenjsko zgodbo je v izvrstnem romanu Trije spomini – med Hajfo, Alepom in Ljubljano opisal Andraž Rožman, poleg tega pa v slovenščini – ob številnih pogovorih z njim – lahko beremo Monaemovo knjigo poezije Enaindvajset žensk iz Ljubljane, esej Dolga senca, od nedavnega pa še roman Kukavičji mladič. Tako kot Rožmanov roman, je tudi Kukavičji mladič izšel pri založbi Goga; iz arabščine ga je prevedla dr. Zarja Vršič in je prva knjiga, prevedena v slovenščino iz arabskega izvirnika, čeprav nima arabske knjižne izdaje. Z dr. Zarjo Vršič pa tokrat ne razmišljamo samo o knjigi Kukavičji mladič, pač pa še o arabskem jeziku, njegovih dialektalnih različicah in zagatah, v katere lahko spravi prevajalce in prevajalke.
Mohamad Abdul Monaem, sirski založnik, pesnik in pisatelj palestinskega rodu, že slabo desetletje živi v Sloveniji, kamor je iz Alepa prebežal prek Turčije in Grčije. Številnim Slovencem je tudi vse prej kot nepoznan: njegovo življenjsko zgodbo je v izvrstnem romanu Trije spomini – med Hajfo, Alepom in Ljubljano opisal Andraž Rožman, poleg tega pa v slovenščini – ob številnih pogovorih z njim – lahko beremo Monaemovo knjigo poezije Enaindvajset žensk iz Ljubljane, esej Dolga senca, od nedavnega pa še roman Kukavičji mladič. Tako kot Rožmanov roman, je tudi Kukavičji mladič izšel pri založbi Goga; iz arabščine ga je prevedla dr. Zarja Vršič in je prva knjiga, prevedena v slovenščino iz arabskega izvirnika, čeprav nima arabske knjižne izdaje. Z dr. Zarjo Vršič pa tokrat ne razmišljamo samo o knjigi Kukavičji mladič, pač pa še o arabskem jeziku, njegovih dialektalnih različicah in zagatah, v katere lahko spravi prevajalce in prevajalke.
Edina vseženska heavy metal formacija na Slovenskem je skupina Hellcats. Kar dvanajst let je trajalo od njenega prvenca, pred kratkim pa so punce izdale EP Unstoppable. Vzdržljivosti jim ne manjka, še vedno igrajo glasen težki rok, pomešan z modernim, sodobnim pridihom. Več o tem sestri Zagorc, bobnarka Sonja in basistka Saša.
Edina vseženska heavy metal formacija na Slovenskem je skupina Hellcats. Kar dvanajst let je trajalo od njenega prvenca, pred kratkim pa so punce izdale EP Unstoppable. Vzdržljivosti jim ne manjka, še vedno igrajo glasen težki rok, pomešan z modernim, sodobnim pridihom. Več o tem sestri Zagorc, bobnarka Sonja in basistka Saša.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V povprečju so dogodki na olimpijskih igrah v Italiji zasedeni 85-odstotno. Prodali so okoli 1,3 milijona vstopnic. Po vzdušju pa še posebej izstopa eno prizorišče. Anterselva, kjer zabave trajajo še dolgo po koncu tekem. Volare znova in znova pa je recept za dober žur!
V povprečju so dogodki na olimpijskih igrah v Italiji zasedeni 85-odstotno. Prodali so okoli 1,3 milijona vstopnic. Po vzdušju pa še posebej izstopa eno prizorišče. Anterselva, kjer zabave trajajo še dolgo po koncu tekem. Volare znova in znova pa je recept za dober žur!
Na prvih igrah v novem tisočletju je Slovenijo zastopalo 41 športnikov. Za razliko od iger v Naganu je tokrat slovenska odprava osvojila medaljo . Zanjo so poskrbeli skakalci, ki so bili na ekipni tekmi tretji.
Na prvih igrah v novem tisočletju je Slovenijo zastopalo 41 športnikov. Za razliko od iger v Naganu je tokrat slovenska odprava osvojila medaljo . Zanjo so poskrbeli skakalci, ki so bili na ekipni tekmi tretji.
Če gradite ali prenavljate hišo oziroma stanovanje in želite, da bi vaša nepremičnina postala bolj energetsko učinkovita, lahko dodatna sredstva ali ugodnejše posojilo za to pridobite s pomočjo Eko sklada.
Če gradite ali prenavljate hišo oziroma stanovanje in želite, da bi vaša nepremičnina postala bolj energetsko učinkovita, lahko dodatna sredstva ali ugodnejše posojilo za to pridobite s pomočjo Eko sklada.
14 nadarjenih mladih športnikov, starih od 13 do 17 let, si je na povabilo Tine Maze in Olimpijskega komiteja Slovenije pred dnevi lahko v živo ogledalo dogajanje na zimskih olimpijskih igrah. Čeprav nihče med njimi ne trenira zimskih športov, so bili med glasnejšimi navijači ob smučarski stezi in pod skakalnico, predvsem pa so sploh prvič lahko izkusili, za kako veliko tekmovanje gre. In tudi zato morda nastop na olimpijskih igrah še trdneje postavili med svoje športne cilje.
14 nadarjenih mladih športnikov, starih od 13 do 17 let, si je na povabilo Tine Maze in Olimpijskega komiteja Slovenije pred dnevi lahko v živo ogledalo dogajanje na zimskih olimpijskih igrah. Čeprav nihče med njimi ne trenira zimskih športov, so bili med glasnejšimi navijači ob smučarski stezi in pod skakalnico, predvsem pa so sploh prvič lahko izkusili, za kako veliko tekmovanje gre. In tudi zato morda nastop na olimpijskih igrah še trdneje postavili med svoje športne cilje.
Dr. Rok Gašparič je decembra lani prejel nagrado – medaljo Mary Anning, ki jo podeljuje britansko paleontološko društvo –, za svoj izjemen prispevek k razvoju paleontologije, vede, ki preučuje fosile in razvoj življenja na Zemlji. A v nasprotju s tem, kar bi morda pomislili, Rok Gašparič ni poklicni paleontolog, svoje raziskave opravlja v prostem času; v službenem delu dneva je namreč manager – in sicer generalni direktor za vzhodno Evropo pri japonskem podjetju Nikon. A za paleontologijo se je navdušil že v mladosti in iz geologije oz. konkretneje paleontologije tudi doktoriral. Doma, v Kamniku, ima čisto pravi paleontološki laboratorij in obsežno zbirko fosilov, načrtuje pa tudi odprtje paleontološkega muzeja. Slovenija je s fosili zelo bogata; v pogovoru smo med drugim podrobneje zavili k najstarejšim morskim konjičkom v okolici Kamnika, najstarejšemu jastogu, ki so ga našli v Triglavskem pogorju in h koralnim grebenom Trnovskega gozda.
Dr. Rok Gašparič je decembra lani prejel nagrado – medaljo Mary Anning, ki jo podeljuje britansko paleontološko društvo –, za svoj izjemen prispevek k razvoju paleontologije, vede, ki preučuje fosile in razvoj življenja na Zemlji. A v nasprotju s tem, kar bi morda pomislili, Rok Gašparič ni poklicni paleontolog, svoje raziskave opravlja v prostem času; v službenem delu dneva je namreč manager – in sicer generalni direktor za vzhodno Evropo pri japonskem podjetju Nikon. A za paleontologijo se je navdušil že v mladosti in iz geologije oz. konkretneje paleontologije tudi doktoriral. Doma, v Kamniku, ima čisto pravi paleontološki laboratorij in obsežno zbirko fosilov, načrtuje pa tudi odprtje paleontološkega muzeja. Slovenija je s fosili zelo bogata; v pogovoru smo med drugim podrobneje zavili k najstarejšim morskim konjičkom v okolici Kamnika, najstarejšemu jastogu, ki so ga našli v Triglavskem pogorju in h koralnim grebenom Trnovskega gozda.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Tudi sredina jutra so najboljša v družbi oddaje Dobro jutro! Postrežemo vam z dobro voljo in koristnimi informacijami - v prvi uri najprej preverjamo, kaj je aktualnega doma in po svetu, pred osmo pa ponudimo najrazličnejše praktične nasvete. V nadaljevanju se posvetimo manjšim zdravstvenim težavam in rešitvam. Posebno mesto ima kulinarična rubrika Kuharske minute, kjer izpostavljamo tradicionalne slovenske jedi in razkrijemo uporabne trike, kako jih pripraviti na enostaven, a okusen način. V zadnji uri oddaje sprejemamo pozdrave in čestitke gledalcev za svoje bližnje in vas razveseljujemo s številnimi nagradnimi igrami. Naj bo oddaja Dobro jutro prava in najboljša družba ob jutranji kavi.
Tudi sredina jutra so najboljša v družbi oddaje Dobro jutro! Postrežemo vam z dobro voljo in koristnimi informacijami - v prvi uri najprej preverjamo, kaj je aktualnega doma in po svetu, pred osmo pa ponudimo najrazličnejše praktične nasvete. V nadaljevanju se posvetimo manjšim zdravstvenim težavam in rešitvam. Posebno mesto ima kulinarična rubrika Kuharske minute, kjer izpostavljamo tradicionalne slovenske jedi in razkrijemo uporabne trike, kako jih pripraviti na enostaven, a okusen način. V zadnji uri oddaje sprejemamo pozdrave in čestitke gledalcev za svoje bližnje in vas razveseljujemo s številnimi nagradnimi igrami. Naj bo oddaja Dobro jutro prava in najboljša družba ob jutranji kavi.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Izvrstna animacija v tehniki stop motion se ponaša z rahlo obešenjaškim humorjem in veganskim angažmajem, ki sta tako navdušila članice in člane Evropske filmske akademije, da si je prislužila nominacijo v kategoriji najboljši animirani film leta 2022. Devetletna Babs, ki živi v zavedni vegetarijanski družini, dobi za rojstni dan prav posebno darilo. Dedek, ki se po mnogih letih vrne iz Amerike, ji pokloni prisrčnega prašička z imenom Pujsi. Starši niso prav nič navdušeni, a ljubko žival nazadnje le sprejmejo v družino, pod pogojem, da se Babs z njim udeleži treninga za psičke. Pujsi se lepo uči manir, in kot vse kaže, bo položil končni izpit. Vse poteka v idiličnem ozračju, dokler se ne razkrije, da ima dedek s Pujsijem precej temačen načrt. Na skrivaj se prijavi na tekmovanje za najboljše klobase. In iz katerega mesa že delajo klobase? Priporočena starost: 10+ Originalni naslov: KNOR Leto produkcije: 2022 Država: Nizozemska, Belgija Žanr: animirani film Režija: Mascha Halberstad Scenarij: Fiona van Heemstra po knjižni predlogi Tosce Menten Glasovi: Hiba Ghafry, Kees Prins, Jelka van Houten, Henry van Loon
Izvrstna animacija v tehniki stop motion se ponaša z rahlo obešenjaškim humorjem in veganskim angažmajem, ki sta tako navdušila članice in člane Evropske filmske akademije, da si je prislužila nominacijo v kategoriji najboljši animirani film leta 2022. Devetletna Babs, ki živi v zavedni vegetarijanski družini, dobi za rojstni dan prav posebno darilo. Dedek, ki se po mnogih letih vrne iz Amerike, ji pokloni prisrčnega prašička z imenom Pujsi. Starši niso prav nič navdušeni, a ljubko žival nazadnje le sprejmejo v družino, pod pogojem, da se Babs z njim udeleži treninga za psičke. Pujsi se lepo uči manir, in kot vse kaže, bo položil končni izpit. Vse poteka v idiličnem ozračju, dokler se ne razkrije, da ima dedek s Pujsijem precej temačen načrt. Na skrivaj se prijavi na tekmovanje za najboljše klobase. In iz katerega mesa že delajo klobase? Priporočena starost: 10+ Originalni naslov: KNOR Leto produkcije: 2022 Država: Nizozemska, Belgija Žanr: animirani film Režija: Mascha Halberstad Scenarij: Fiona van Heemstra po knjižni predlogi Tosce Menten Glasovi: Hiba Ghafry, Kees Prins, Jelka van Houten, Henry van Loon
Številne mariborčane jezi zastarelo semaforsko omrežje, ki po mnenju številnih ne omogoča zelenega vala in prispeva k večji gneči in nervozi na mariborski cestah. V oddaji smo za pojasnila prosili pristojne sogovornike iz Mariborske občine, ki so razkrili tudi, kaj predvidevajo v novi Celostni prometni strategiji.
Številne mariborčane jezi zastarelo semaforsko omrežje, ki po mnenju številnih ne omogoča zelenega vala in prispeva k večji gneči in nervozi na mariborski cestah. V oddaji smo za pojasnila prosili pristojne sogovornike iz Mariborske občine, ki so razkrili tudi, kaj predvidevajo v novi Celostni prometni strategiji.
Oddaja Dolimita tokrat o biatlonu in nordijski kombinaciji. Slišali boste, kakšne so možnosti, da nordijska kombinacija odpade iz olimpijske družine športov, več pa tudi po včerajšnji moški štafeti biatloncev, kjer so Slovenci najboljšo uvrstitev na olimpijskih igrah zapravili na zadnjem streljanju, spet so zmagali Francozi, tudi v štafeti biatlonk pa so favoritinje Francozinje. Radijska reporterja Uroš Volk in Dare Rupar se o dogajanju na olimpijskih igrah pogovarjata z voditeljem Luko Petričem
Oddaja Dolimita tokrat o biatlonu in nordijski kombinaciji. Slišali boste, kakšne so možnosti, da nordijska kombinacija odpade iz olimpijske družine športov, več pa tudi po včerajšnji moški štafeti biatloncev, kjer so Slovenci najboljšo uvrstitev na olimpijskih igrah zapravili na zadnjem streljanju, spet so zmagali Francozi, tudi v štafeti biatlonk pa so favoritinje Francozinje. Radijska reporterja Uroš Volk in Dare Rupar se o dogajanju na olimpijskih igrah pogovarjata z voditeljem Luko Petričem
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Vabljeni k poslušanju sredine Jazzovske jutranjice. V njej bomo v živo gostili saksofonista Jureta Pukla. O prihajajočem nedeljskem koncertu v Jazz Klubu Kazina, o njegovi glasbeni poti, o novem projektu Analog AI, in še o marsičem se bom z njim pogovarjal Hugo Šekoranja. Pogovoru se boste lahko pridružili tudi vi in si prislužili brezplačno vstopnico za koncert. Jure Pukl v sredo ob 9. uri zjutraj v Jazzovski jutranjici. Na Arsu!
Vabljeni k poslušanju sredine Jazzovske jutranjice. V njej bomo v živo gostili saksofonista Jureta Pukla. O prihajajočem nedeljskem koncertu v Jazz Klubu Kazina, o njegovi glasbeni poti, o novem projektu Analog AI, in še o marsičem se bom z njim pogovarjal Hugo Šekoranja. Pogovoru se boste lahko pridružili tudi vi in si prislužili brezplačno vstopnico za koncert. Jure Pukl v sredo ob 9. uri zjutraj v Jazzovski jutranjici. Na Arsu!
Svetovno znana pevka Nina Simone (1933–2003) je bila tudi nadarjena pianistka in glas temnopoltih v boju za državljanske pravice v Ameriki. Odraščala je na jugu ZDA, že pri treh letih začela igrati klavir in sanjala o tem, da bo postala prva temnopolta koncertna pianistka. Do glasbene izobrazbe so ji pomagali darovi someščanov, z rasnimi predsodki pa se je morala spopasti sama.
Svetovno znana pevka Nina Simone (1933–2003) je bila tudi nadarjena pianistka in glas temnopoltih v boju za državljanske pravice v Ameriki. Odraščala je na jugu ZDA, že pri treh letih začela igrati klavir in sanjala o tem, da bo postala prva temnopolta koncertna pianistka. Do glasbene izobrazbe so ji pomagali darovi someščanov, z rasnimi predsodki pa se je morala spopasti sama.
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je sklenil, da se bodo pokojnine z redno februarsko uskladitvijo zvišale za 4,2 odstotka. Kakšne spremembe v letošnjem letu še čakajo upokojenke in upokojence? Kakšni so letošnji pogoji za upokojitev? V studio Prvega smo povabili generalnega direktorja ZPIZ-a Marijana Papeža.
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je sklenil, da se bodo pokojnine z redno februarsko uskladitvijo zvišale za 4,2 odstotka. Kakšne spremembe v letošnjem letu še čakajo upokojenke in upokojence? Kakšni so letošnji pogoji za upokojitev? V studio Prvega smo povabili generalnega direktorja ZPIZ-a Marijana Papeža.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: · Znova glasnejši pozivi k sanaciji gudronske jame na Studencih · Na digitalnih informacijskih točkah veliko zanimanja ljudi za vzpostavitev sistema zVEM · Prvi prijavni rok za vpis v študijske programe
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: · Znova glasnejši pozivi k sanaciji gudronske jame na Studencih · Na digitalnih informacijskih točkah veliko zanimanja ljudi za vzpostavitev sistema zVEM · Prvi prijavni rok za vpis v študijske programe
SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. V drugi sezoni Najemnikov spoznavamo ljudi, ki skrbijo, da se koncert zgodi, pa jih na odru ni mogoče videti. Skriti so po vseh možnih kotičkih prizorišča, a brez njih dogodka sploh ne bi bilo.
SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. V drugi sezoni Najemnikov spoznavamo ljudi, ki skrbijo, da se koncert zgodi, pa jih na odru ni mogoče videti. Skriti so po vseh možnih kotičkih prizorišča, a brez njih dogodka sploh ne bi bilo.
Izzivalka Georgie je stara deset let in živi na družinski mlečni kmetiji na Irskem. Z družino sodelujejo tudi na razstavah, na katere pripeljejo svoje lepe in urejene krave. Georgie je vse o tem izvedela od starejše sestre Becky. Svoje razstavno tele Khaleesi si tudi Georgie želi odpeljati na državno tekmovanje na Irskem, največjo razstavo krav v državi. S prijateljico Aisling se bosta potrudili, da zmagata in si tako pridobita spoštovanje Georgiejine sestre, obenem pa se naučita tudi, kako pomembno je iskreno prijateljstvo.
Izzivalka Georgie je stara deset let in živi na družinski mlečni kmetiji na Irskem. Z družino sodelujejo tudi na razstavah, na katere pripeljejo svoje lepe in urejene krave. Georgie je vse o tem izvedela od starejše sestre Becky. Svoje razstavno tele Khaleesi si tudi Georgie želi odpeljati na državno tekmovanje na Irskem, največjo razstavo krav v državi. S prijateljico Aisling se bosta potrudili, da zmagata in si tako pridobita spoštovanje Georgiejine sestre, obenem pa se naučita tudi, kako pomembno je iskreno prijateljstvo.
Francoska šesterica je bila skupina skladateljev, ki jih je tako leta 1920 poimenoval francoski glasbeni kritik Henri Collet. Skupino so sestavljali Georges Auric, Louis Durey, Arthur Honegger, Darius Milhaud, Francis Poulenc in Germaine Tailleferre. Začetki te skupine segajo v leto 1917, ko je bilo v Franciji ob začetku prve svetovne vojne veliko gledališč in koncertnih dvoran zaprtih. Pesnik in pisatelj Blaise Cendrars ter slikar Moïse Kisling sta prišla na idejo, da bi v ateljeju slikarja Émila Lejeuna začela vrsto koncertov. Na prvem je bila na sporedu glasba Satieja, Honeggerja, Aurica in Dureyja in ob koncu koncerta se je Satie domislil, da bi podobno misleče skladatelje povezal v nekakšno skupino, ki bi se skupaj predstavljala na koncertnih odrih.
Francoska šesterica je bila skupina skladateljev, ki jih je tako leta 1920 poimenoval francoski glasbeni kritik Henri Collet. Skupino so sestavljali Georges Auric, Louis Durey, Arthur Honegger, Darius Milhaud, Francis Poulenc in Germaine Tailleferre. Začetki te skupine segajo v leto 1917, ko je bilo v Franciji ob začetku prve svetovne vojne veliko gledališč in koncertnih dvoran zaprtih. Pesnik in pisatelj Blaise Cendrars ter slikar Moïse Kisling sta prišla na idejo, da bi v ateljeju slikarja Émila Lejeuna začela vrsto koncertov. Na prvem je bila na sporedu glasba Satieja, Honeggerja, Aurica in Dureyja in ob koncu koncerta se je Satie domislil, da bi podobno misleče skladatelje povezal v nekakšno skupino, ki bi se skupaj predstavljala na koncertnih odrih.
Anja Zag Golob počne, kar počne, z energijo: naj bo to pogovor o književnosti, samozavestno razvitje mavrične zastave pred knjigarno Mariborka v včasih premalo strpnem mestu ob Dravi, oblikovanje programa založbe VigeVageKnjige ali pa pisanje poezije. V zbirki DIDASKALIJE K DIHANJU (2016) je tako objavila pesem z naslovom HOBI z velikimi tiskanimi črkami. To pove nekaj o pesmi: za začetek, za vabilo k poslušanju dovolj. Interpretka Saša Mihelčič, , režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Anja Zag Golob počne, kar počne, z energijo: naj bo to pogovor o književnosti, samozavestno razvitje mavrične zastave pred knjigarno Mariborka v včasih premalo strpnem mestu ob Dravi, oblikovanje programa založbe VigeVageKnjige ali pa pisanje poezije. V zbirki DIDASKALIJE K DIHANJU (2016) je tako objavila pesem z naslovom HOBI z velikimi tiskanimi črkami. To pove nekaj o pesmi: za začetek, za vabilo k poslušanju dovolj. Interpretka Saša Mihelčič, , režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Za Julijo se dan v Litiji začne z gibanjem, saj rada teče in trenira atletiko. Z njo obiščemo domačo knjižnico, kjer v knjigah odkriva nove svetove. S prijateljico nas odpeljeta na skrivno gugalnico, njun kotiček, kjer si privoščita palačinke. Tam nam pokažeta album spominov na preteklo poletje, poln dogodivščin. Litija je za Julijo kraj bivanja, a tudi izhodišče za sanje, ki jih nosi s seboj, kamorkoli gre.
Za Julijo se dan v Litiji začne z gibanjem, saj rada teče in trenira atletiko. Z njo obiščemo domačo knjižnico, kjer v knjigah odkriva nove svetove. S prijateljico nas odpeljeta na skrivno gugalnico, njun kotiček, kjer si privoščita palačinke. Tam nam pokažeta album spominov na preteklo poletje, poln dogodivščin. Litija je za Julijo kraj bivanja, a tudi izhodišče za sanje, ki jih nosi s seboj, kamorkoli gre.
Ana in Zoja sta že na svojih mestih, Robin pa je pripravil poseben računalniški vodič za preganjanje dolgčasa – pokazal nam bo, kako ustvaril svojo računalniško igrico. Programiranje je lahko zabavno! Sledi popolna zmeda v igri Napačna koda – voditeljici iz vsakdanjih odgovorov ustvarita čisto poseben obisk pri zobozdravniku. Motorna žaga namesto svedra? Mango namesto anestezije? V rubriki Resnica ali laž spoznamo Izaka – je zmagal na tekmovanju v legorobotiki? Bil pri sedmih na Triglavu? Ali se je z monociklom podal na Rožnik?
Ana in Zoja sta že na svojih mestih, Robin pa je pripravil poseben računalniški vodič za preganjanje dolgčasa – pokazal nam bo, kako ustvaril svojo računalniško igrico. Programiranje je lahko zabavno! Sledi popolna zmeda v igri Napačna koda – voditeljici iz vsakdanjih odgovorov ustvarita čisto poseben obisk pri zobozdravniku. Motorna žaga namesto svedra? Mango namesto anestezije? V rubriki Resnica ali laž spoznamo Izaka – je zmagal na tekmovanju v legorobotiki? Bil pri sedmih na Triglavu? Ali se je z monociklom podal na Rožnik?
V Napotkih smo že začeli obiskovanje term in zdravilišč, prva postojanka je bila Thermana Laško, zdaj pa bomo prisluhnili o zdraviliščih v Sloveniji na splošno, ki so gotovo pomemben dejavnik pri načrtovanju politik in proizvodov za več zdravja in dobrega počutja in tudi pomemben del javne zdravstvene mreže s svojimi medicinskimi programi, saj zagotavljajo rehabilitacijo pacientom po bolnišničnih posegih ter izvajajo zdraviliško zdravljenje in ambulantno fizioterapijo. Maja lani je direktorsko štafeto Združenja slovenskih naravnih zdravilišč prevzela Saša Požar. Skupnost združuje 12 zdravilišč, ki prispevajo skoraj 16 odstotkov nočitev v slovenski turistični kolač. Z direktorico Skupnosti se je pogovarjala Tina Lamovšek.
V Napotkih smo že začeli obiskovanje term in zdravilišč, prva postojanka je bila Thermana Laško, zdaj pa bomo prisluhnili o zdraviliščih v Sloveniji na splošno, ki so gotovo pomemben dejavnik pri načrtovanju politik in proizvodov za več zdravja in dobrega počutja in tudi pomemben del javne zdravstvene mreže s svojimi medicinskimi programi, saj zagotavljajo rehabilitacijo pacientom po bolnišničnih posegih ter izvajajo zdraviliško zdravljenje in ambulantno fizioterapijo. Maja lani je direktorsko štafeto Združenja slovenskih naravnih zdravilišč prevzela Saša Požar. Skupnost združuje 12 zdravilišč, ki prispevajo skoraj 16 odstotkov nočitev v slovenski turistični kolač. Z direktorico Skupnosti se je pogovarjala Tina Lamovšek.
Debussy je že kmalu na začetku svoje umetniške poti začutil potrebo po osvoboditvi iz spon tradicije in po raziskovanju novih tehnik glasbene ustvarjalnosti. Poskušal se je oddaljiti od običajnega harmonskega zaporedja konsonanc in disonanc, od običajnih harmonskih zaporedij in ustaljenega koncepta tonalitete. Tako je že po svojem drugem obisku v Bayreuthu prestopil okvire takratnega wagnerjanstva in se navdušil nad nenavadno uglašenim gamelanom, uporabo celotonskih in pentatonskih lestvic, mehko zvenečim rušenjem tonalnosti. Čeprav je razčlenjevanje glasbene teme v več motivičnih fragmentov v Debussyjevi skladbi še vedno navzoče, ne gre več za tradicionalno motivično zgradbo. Motivični fragmenti v njegovi glasbi so postali zelo ohlapno povezani, zato je bila orkestrska barva najpomembnejši glasbeni element.
Debussy je že kmalu na začetku svoje umetniške poti začutil potrebo po osvoboditvi iz spon tradicije in po raziskovanju novih tehnik glasbene ustvarjalnosti. Poskušal se je oddaljiti od običajnega harmonskega zaporedja konsonanc in disonanc, od običajnih harmonskih zaporedij in ustaljenega koncepta tonalitete. Tako je že po svojem drugem obisku v Bayreuthu prestopil okvire takratnega wagnerjanstva in se navdušil nad nenavadno uglašenim gamelanom, uporabo celotonskih in pentatonskih lestvic, mehko zvenečim rušenjem tonalnosti. Čeprav je razčlenjevanje glasbene teme v več motivičnih fragmentov v Debussyjevi skladbi še vedno navzoče, ne gre več za tradicionalno motivično zgradbo. Motivični fragmenti v njegovi glasbi so postali zelo ohlapno povezani, zato je bila orkestrska barva najpomembnejši glasbeni element.
Skrinjica zakladov Quentina Blaka
Gospa Trlica in njen zvesti štirinožni prijatelj Herkules obožujeta drzne dogodivščine, vse od vzpona na najvišjo goro sveta do jadranja s padalom in še marsikaj. Toda na enem od takih podvigov se gospe Trlici pripeti nesreča. Najprej mora počivati, saj je vsa v mavčnih povojih, potem pa ugotovi, da je ugasnila tudi njena pustolovska žilica. Se bo sploh kdaj vrnila?
Gospa Trlica in njen zvesti štirinožni prijatelj Herkules obožujeta drzne dogodivščine, vse od vzpona na najvišjo goro sveta do jadranja s padalom in še marsikaj. Toda na enem od takih podvigov se gospe Trlici pripeti nesreča. Najprej mora počivati, saj je vsa v mavčnih povojih, potem pa ugotovi, da je ugasnila tudi njena pustolovska žilica. Se bo sploh kdaj vrnila?
V Predsedniški palači se bo javnosti predstavila kandidatka za predsednico Komisije za preprečevanje korupcije. Po javni predstavitvi bo predsednica republike Nataša Pirc Musar podpisala ukaz o njenem imenovanju. Mandat aktualnemu predsedniku KPK Robertu Šumiju poteče 31. marca. V oddaji tudi o tem: - Še do jutri imajo stranke čas za vložitev kandidatnih list za državnozborske volitve; jutri se začenja tudi uradna volilna kampanja - Obrtniki in malo gospodarstvo v Postojni tarnajo zaradi slabih pogojev za delo - Poslanci bodo danes spreminjali starostno mejo za vožnjo s skuterji in e-skiroji - S svečano inavguracijo rektor Boštjan Golob začel drugi mandat na čelu Univerze v Novi Gorici
V Predsedniški palači se bo javnosti predstavila kandidatka za predsednico Komisije za preprečevanje korupcije. Po javni predstavitvi bo predsednica republike Nataša Pirc Musar podpisala ukaz o njenem imenovanju. Mandat aktualnemu predsedniku KPK Robertu Šumiju poteče 31. marca. V oddaji tudi o tem: - Še do jutri imajo stranke čas za vložitev kandidatnih list za državnozborske volitve; jutri se začenja tudi uradna volilna kampanja - Obrtniki in malo gospodarstvo v Postojni tarnajo zaradi slabih pogojev za delo - Poslanci bodo danes spreminjali starostno mejo za vožnjo s skuterji in e-skiroji - S svečano inavguracijo rektor Boštjan Golob začel drugi mandat na čelu Univerze v Novi Gorici
Javnosti se bo dopoldne predstavila kandidatka za predsednico Komisije za preprečevanje korupcije Katarina Bervar Sternad. Po predstavitvi bo predsednica republike Nataša Pirc Musar podpisala ukaz o njenem imenovanju. Jutri pa se uradno začenja volilna kampanja pred volitvami 22-ega marca; hkrati poteče tudi rok za vlaganje kandidatur. Predsednica Pirc Musar si želi, da bi bila udeležba na volitvah čim višja, ob tem pa ljudi poziva, naj se pred odločitvijo čim bolj seznanijo s tem, kaj imajo na voljo. Kritična je do razklanosti slovenske družbe in dodaja, da razpoloženje, v katerem se odpravljamo na volitve, ni dobro. Druge teme: - Poslanci danes o skladu za zdravljenje otrok z redkimi boleznimi. - Nadaljevanje pogajanj o Ukrajini: hitrega preboja ni pričakovati, na mizi najzahtevnejša vprašanja. - Iran in ZDA naj bi se dogovorila o ključnih načelih, ki bi lahko vodila do jedrskega sporazuma.
Javnosti se bo dopoldne predstavila kandidatka za predsednico Komisije za preprečevanje korupcije Katarina Bervar Sternad. Po predstavitvi bo predsednica republike Nataša Pirc Musar podpisala ukaz o njenem imenovanju. Jutri pa se uradno začenja volilna kampanja pred volitvami 22-ega marca; hkrati poteče tudi rok za vlaganje kandidatur. Predsednica Pirc Musar si želi, da bi bila udeležba na volitvah čim višja, ob tem pa ljudi poziva, naj se pred odločitvijo čim bolj seznanijo s tem, kaj imajo na voljo. Kritična je do razklanosti slovenske družbe in dodaja, da razpoloženje, v katerem se odpravljamo na volitve, ni dobro. Druge teme: - Poslanci danes o skladu za zdravljenje otrok z redkimi boleznimi. - Nadaljevanje pogajanj o Ukrajini: hitrega preboja ni pričakovati, na mizi najzahtevnejša vprašanja. - Iran in ZDA naj bi se dogovorila o ključnih načelih, ki bi lahko vodila do jedrskega sporazuma.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Biatlonci in biatlonke se za olimpijska odličja merijo v Anterselvi, kjer je bila včeraj moška štafeta. Pred nadaljevanjem tekmovanj na Južnem Tirolskem bo danes sledila še ženska štafetna preizkušnja. Najuspešnejši so predstavniki Francije, ki sicer prevladujejo tudi v svetovnem pokalu.
Biatlonci in biatlonke se za olimpijska odličja merijo v Anterselvi, kjer je bila včeraj moška štafeta. Pred nadaljevanjem tekmovanj na Južnem Tirolskem bo danes sledila še ženska štafetna preizkušnja. Najuspešnejši so predstavniki Francije, ki sicer prevladujejo tudi v svetovnem pokalu.
Čeprav lahko začetke francoske glasbe najdemo že dvanajstem stoletju, ko sta delovala Leonin in Perotin, pa nam dolžina termina Glasbene jutranjice dovoljuje le predstavitev nekaterih izbranih poglavij iz zgodovine francoske glasbe. Naše glasbeno popotovanje bomo tako omejili na devetnajsto in dvajseto stoletje. Glasbeni izbor bomo začeli pri Danielu Auberju na začetku devetnajstega stoletja, končali pa pri skladateljski skupini Francoska šesterica, kot je pet skladateljev in eno skladateljico leta 1920 poimenoval francoski glasbeni kritik Henri Collet.
Čeprav lahko začetke francoske glasbe najdemo že dvanajstem stoletju, ko sta delovala Leonin in Perotin, pa nam dolžina termina Glasbene jutranjice dovoljuje le predstavitev nekaterih izbranih poglavij iz zgodovine francoske glasbe. Naše glasbeno popotovanje bomo tako omejili na devetnajsto in dvajseto stoletje. Glasbeni izbor bomo začeli pri Danielu Auberju na začetku devetnajstega stoletja, končali pa pri skladateljski skupini Francoska šesterica, kot je pet skladateljev in eno skladateljico leta 1920 poimenoval francoski glasbeni kritik Henri Collet.
Spoštovane poslušalke, spoštovani poslušalci! Z današnjo pepelnično sredo začenjamo postni čas. Kot zunanje znamenje kristjani zaznamujemo svoje čelo z znamenjem križa iz pepela oljčnih vejic cvetne nedelje. Judje so Kristusa najprej sprejeli kot kralja. Prav ista množica, ki je na cvetno nedeljo kričala 'Hozana', je čez pet dni kričala 'Križaj ga'. Tudi sami smo pogosto nad dobrim navdušeni, a ta vzhičenost hitro zbledi. Zato tudi mi potrebujemo vajo, ki bi podaljšala slavje veselja nad Kristusom kot kraljem dobrega, ljubezni in usmiljenja. Post je vaja v očiščenju in iskanju notranjih moči, da ohranimo sveto hrepenenje po veselem oznanilu. Spokorne prakse, kot so molitev, post in miloščina, Cerkev priporoča za utrditev hrepenenja po dobrem. Kljub temu da bomo čela hitro očistili pepela, nam prav postni čas služi v prvi vrsti za očiščenje notranjih hrepenenj – biti v polnosti Kristusov. Kot je Jezus v puščavi očistil svoja hrepenenja strasti poželenja, oblasti in moči, smo k temu povabljeni tudi mi. »Celotno krščansko življenje,« je rekel sv. Avguštin, »je vaja svetega hrepenenja.« Ne pravi, da moramo izničiti svoje vsakdanje, človeške želje, ampak da jih moramo povzdigniti in očistiti. Naše želje so preveč omejene, če iščemo izpolnitev le v tem, kar nam ponuja ta svet v obliki minljivih zadovoljstev, toda Bog želi, da imamo veliko več – samega sebe. Med postom ne zatiramo hrepenenja, ampak ga usmerimo k višjim željam, kar nas vodi do Boga in sočloveka. V današnjem evangeliju Jezus razkriva pot do tega: molitev, post in miloščina - klasične postne prakse. Post je danes vedno bolj zapleten, saj imamo vsega dovolj. Čeprav bi vsekakor morali uživati v hrani in prijetnem druženju, ki pogosto spremlja dober obrok, bi morali najti tudi prostor za post. Cilj krščanskega posta ni imeti vitko telo, na katerega bi bili ponosni. Nekateri svetniki so bili precej obilni, drugi pa so bili pravi okostnjaki, vendar so imeli nekaj skupnega: prostovoljno so se postili, da bi okrepili svojo željo po Bogu in povezanosti z bližnjimi. Postni čas je tudi primeren čas, da se znebimo zagledanosti vase in vidimo potrebe drugih. Z malo poguma bi lahko naredili več za pomoč tem potrebnim. Z miloščino posnemamo Božjo radodarnost do nas in z molitvijo utrjujemo to povezanost z Jezusom. Sv. Avguštin je zapisal: »Bog želi vsakega od vas napolniti z dobrim; zato izločite slabo! Če vas želi napolniti z medom, vi pa ste polni kislega vina, kam naj damo med? Posodo je treba izprazniti in očistiti.« Hrepenenje spodbujamo s postom, ga hranimo z miloščino in krepimo z molitvijo. To so tri poti postnega časa, po kateri vam želim uspešno polnjenje življenja s človeka vrednim hrepenenjem.
Spoštovane poslušalke, spoštovani poslušalci! Z današnjo pepelnično sredo začenjamo postni čas. Kot zunanje znamenje kristjani zaznamujemo svoje čelo z znamenjem križa iz pepela oljčnih vejic cvetne nedelje. Judje so Kristusa najprej sprejeli kot kralja. Prav ista množica, ki je na cvetno nedeljo kričala 'Hozana', je čez pet dni kričala 'Križaj ga'. Tudi sami smo pogosto nad dobrim navdušeni, a ta vzhičenost hitro zbledi. Zato tudi mi potrebujemo vajo, ki bi podaljšala slavje veselja nad Kristusom kot kraljem dobrega, ljubezni in usmiljenja. Post je vaja v očiščenju in iskanju notranjih moči, da ohranimo sveto hrepenenje po veselem oznanilu. Spokorne prakse, kot so molitev, post in miloščina, Cerkev priporoča za utrditev hrepenenja po dobrem. Kljub temu da bomo čela hitro očistili pepela, nam prav postni čas služi v prvi vrsti za očiščenje notranjih hrepenenj – biti v polnosti Kristusov. Kot je Jezus v puščavi očistil svoja hrepenenja strasti poželenja, oblasti in moči, smo k temu povabljeni tudi mi. »Celotno krščansko življenje,« je rekel sv. Avguštin, »je vaja svetega hrepenenja.« Ne pravi, da moramo izničiti svoje vsakdanje, človeške želje, ampak da jih moramo povzdigniti in očistiti. Naše želje so preveč omejene, če iščemo izpolnitev le v tem, kar nam ponuja ta svet v obliki minljivih zadovoljstev, toda Bog želi, da imamo veliko več – samega sebe. Med postom ne zatiramo hrepenenja, ampak ga usmerimo k višjim željam, kar nas vodi do Boga in sočloveka. V današnjem evangeliju Jezus razkriva pot do tega: molitev, post in miloščina - klasične postne prakse. Post je danes vedno bolj zapleten, saj imamo vsega dovolj. Čeprav bi vsekakor morali uživati v hrani in prijetnem druženju, ki pogosto spremlja dober obrok, bi morali najti tudi prostor za post. Cilj krščanskega posta ni imeti vitko telo, na katerega bi bili ponosni. Nekateri svetniki so bili precej obilni, drugi pa so bili pravi okostnjaki, vendar so imeli nekaj skupnega: prostovoljno so se postili, da bi okrepili svojo željo po Bogu in povezanosti z bližnjimi. Postni čas je tudi primeren čas, da se znebimo zagledanosti vase in vidimo potrebe drugih. Z malo poguma bi lahko naredili več za pomoč tem potrebnim. Z miloščino posnemamo Božjo radodarnost do nas in z molitvijo utrjujemo to povezanost z Jezusom. Sv. Avguštin je zapisal: »Bog želi vsakega od vas napolniti z dobrim; zato izločite slabo! Če vas želi napolniti z medom, vi pa ste polni kislega vina, kam naj damo med? Posodo je treba izprazniti in očistiti.« Hrepenenje spodbujamo s postom, ga hranimo z miloščino in krepimo z molitvijo. To so tri poti postnega časa, po kateri vam želim uspešno polnjenje življenja s človeka vrednim hrepenenjem.
Vlada je včeraj na obisku Posavja sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za drugi blok krške nuklearke. Obenem so se seznanili s stanjem v regiji, ki se v zadnjem letu sooča s slabšimi gospodarskimi kazalniki. Direktor Posavske gospodarske zbornice Krško Darko Gorišek meni, da je posavska regija uspešna, vendar ostajajo nekateri izzivi. V oddaji tudi o tem: - Predsednica republike bo podpisala ukaz o imenovanju novega vodje KPK - V Ženevi ukrajinsko-ruska in ameriško-iranska pogajanja brez vidnih premikov - V Mojstrani se začenja tradicionalni filmski festival Goroventure
Vlada je včeraj na obisku Posavja sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za drugi blok krške nuklearke. Obenem so se seznanili s stanjem v regiji, ki se v zadnjem letu sooča s slabšimi gospodarskimi kazalniki. Direktor Posavske gospodarske zbornice Krško Darko Gorišek meni, da je posavska regija uspešna, vendar ostajajo nekateri izzivi. V oddaji tudi o tem: - Predsednica republike bo podpisala ukaz o imenovanju novega vodje KPK - V Ženevi ukrajinsko-ruska in ameriško-iranska pogajanja brez vidnih premikov - V Mojstrani se začenja tradicionalni filmski festival Goroventure
Jutri se začne uradna predvolilna kampanja, politični prostor pa je že nekaj časa močno razgret in polariziran. Kako ga vidi predsednica republike Nataša Pirc Musar, kako gleda na mandat vlade Roberta Goloba, na svoj odnos s premierom in na pola Janša-Golob? Kaj po njenem vladi zamerijo gospodarstveniki, kakšen je odnos politike do neodvisnih državnih institucij in kako se Slovenija vključuje v mednarodno okolje? In kakšna je njena popotnica državljanom in politiki pred volitvami? Nataša Pirc Musar je gostja Ob osmih.
Jutri se začne uradna predvolilna kampanja, politični prostor pa je že nekaj časa močno razgret in polariziran. Kako ga vidi predsednica republike Nataša Pirc Musar, kako gleda na mandat vlade Roberta Goloba, na svoj odnos s premierom in na pola Janša-Golob? Kaj po njenem vladi zamerijo gospodarstveniki, kakšen je odnos politike do neodvisnih državnih institucij in kako se Slovenija vključuje v mednarodno okolje? In kakšna je njena popotnica državljanom in politiki pred volitvami? Nataša Pirc Musar je gostja Ob osmih.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Pričevalca Stanislav in Lojzka Korošec sta odraščala v času, ko je vojna razklala družine, vasi in življenja. Stanislav se spominja razpada Italije ter preoblikovanja vaških straž v domobranske enote, v katerih sta služila njegova brata. Zaznamovali so ju partizanski napadi, med njimi napad brigade, ki ji je poveljeval komandant Daki, na Grahovo. Tam je padel pesnik France Balantič. Posebej pretresljiva je bila usoda župnika Antona Hrena, ki je bil zaradi izdaje izročen partizanom, mučen in ubit; njegov grob so ljudje v tišini obnavljali, dokončno pa so ga uredili šele po osamosvojitvi. Po vojni, med povojnimi poboji, so vsi trije Stanislavovi bratje izginili brez sledu: šestnajstletni Tone je bil zazidan v Hudi jami, dvaindvajsetletnega Korleta so najverjetneje odpeljali v Kočevje, Jože pa je po sledeh, ki vodijo do Škofovih zavodov, preprosto izginil. Stanislav je pozneje služil vojaški rok na mejah nove države, prestal zapor zaradi poskusa bega in se nazadnje rešil na Zahod. Gospa Lojzka Korošec prihaja iz velike družine, tudi to je vojna popolnoma razklala: en brat je bil partizan, drugi interniranec, tretji domobranski ujetnik. Kot deklica je doživljala strah pred nočnimi obiski partizanov, mamino mučenje na Mokrcu ter življenje v lakoti in nenehni negotovosti. Po vojni je sledila strogo politizirana vsakdanjost, polna mitingov, ideologije in prikritih resnic. Njuni pričevanji razkrivata, kako so vojna, nasilje, likvidacije ter izgubljeni in prikriti grobovi zaznamovali otroštvo in kako se posledice teh tragedij še vedno čutijo v domovih, kjer so manjkali očetje, bratje in … odgovori.
Pričevalca Stanislav in Lojzka Korošec sta odraščala v času, ko je vojna razklala družine, vasi in življenja. Stanislav se spominja razpada Italije ter preoblikovanja vaških straž v domobranske enote, v katerih sta služila njegova brata. Zaznamovali so ju partizanski napadi, med njimi napad brigade, ki ji je poveljeval komandant Daki, na Grahovo. Tam je padel pesnik France Balantič. Posebej pretresljiva je bila usoda župnika Antona Hrena, ki je bil zaradi izdaje izročen partizanom, mučen in ubit; njegov grob so ljudje v tišini obnavljali, dokončno pa so ga uredili šele po osamosvojitvi. Po vojni, med povojnimi poboji, so vsi trije Stanislavovi bratje izginili brez sledu: šestnajstletni Tone je bil zazidan v Hudi jami, dvaindvajsetletnega Korleta so najverjetneje odpeljali v Kočevje, Jože pa je po sledeh, ki vodijo do Škofovih zavodov, preprosto izginil. Stanislav je pozneje služil vojaški rok na mejah nove države, prestal zapor zaradi poskusa bega in se nazadnje rešil na Zahod. Gospa Lojzka Korošec prihaja iz velike družine, tudi to je vojna popolnoma razklala: en brat je bil partizan, drugi interniranec, tretji domobranski ujetnik. Kot deklica je doživljala strah pred nočnimi obiski partizanov, mamino mučenje na Mokrcu ter življenje v lakoti in nenehni negotovosti. Po vojni je sledila strogo politizirana vsakdanjost, polna mitingov, ideologije in prikritih resnic. Njuni pričevanji razkrivata, kako so vojna, nasilje, likvidacije ter izgubljeni in prikriti grobovi zaznamovali otroštvo in kako se posledice teh tragedij še vedno čutijo v domovih, kjer so manjkali očetje, bratje in … odgovori.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Heinrich Heine (1797–1856) je bil pisatelj, dramatik, potopisec, esejist, predvsem pa pesnik. Leta 1843 se je po trinajstih letih vračal iz Pariza v Hamburg, leto pozneje pa je objavil satirično pesnitev Nemčija. Zimska pravljica. Podnaslov je seveda avtorjev poklon Shakespearju, uvodni odlomek iz pesnitve, ki jo je cenzura hitro prepovedala, pa je poklon avtorju ob okrogli obletnici njegove smrti. Pesnitev je poslovenila Mateja Gaber. Režiserka Ana Krauthaker, interpret Saša Tabaković, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Heinrich Heine (1797–1856) je bil pisatelj, dramatik, potopisec, esejist, predvsem pa pesnik. Leta 1843 se je po trinajstih letih vračal iz Pariza v Hamburg, leto pozneje pa je objavil satirično pesnitev Nemčija. Zimska pravljica. Podnaslov je seveda avtorjev poklon Shakespearju, uvodni odlomek iz pesnitve, ki jo je cenzura hitro prepovedala, pa je poklon avtorju ob okrogli obletnici njegove smrti. Pesnitev je poslovenila Mateja Gaber. Režiserka Ana Krauthaker, interpret Saša Tabaković, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Jazzovski pianist in skladatelj Rok Zalokar od leta 2019 vodi kolektiv Zhlehtet, v katerega vabi glasbenike različnih zvočnih izrazov. Danes so v klubu Cankarjevega doma predstavili nov album Pieces for Collective Change. Na ljubljanskem gradu so razstavljene fotografije mednarodno priznanega teoretika medijev Hanna Hardta, ki je bil tudi predani fotograf. Moževe negative je žena Vida Zei pred dvema letoma predala Muzeju novejše zgodovine. Tokratno razstavo so naslovili Slovenci: odtisi preteklega. Več pa tudi o novih zbirkah Društva za teoretsko psihoanalizo Analecta, ki bo zdaj izdajalo tudi leposlovje: zbirka Mimezis bo predstavila spregledana dela svetovne literature s poudarkom na Aziji, Šund pa sodobne glasove, ki pogumno odpirajo nova vprašanja o človeku in svetu.
Jazzovski pianist in skladatelj Rok Zalokar od leta 2019 vodi kolektiv Zhlehtet, v katerega vabi glasbenike različnih zvočnih izrazov. Danes so v klubu Cankarjevega doma predstavili nov album Pieces for Collective Change. Na ljubljanskem gradu so razstavljene fotografije mednarodno priznanega teoretika medijev Hanna Hardta, ki je bil tudi predani fotograf. Moževe negative je žena Vida Zei pred dvema letoma predala Muzeju novejše zgodovine. Tokratno razstavo so naslovili Slovenci: odtisi preteklega. Več pa tudi o novih zbirkah Društva za teoretsko psihoanalizo Analecta, ki bo zdaj izdajalo tudi leposlovje: zbirka Mimezis bo predstavila spregledana dela svetovne literature s poudarkom na Aziji, Šund pa sodobne glasove, ki pogumno odpirajo nova vprašanja o človeku in svetu.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
V oddaji poslušamo skladbe: Bojan Adamič: Berda Blues - solist kontrabasist Boris Kofol Renata Chicco/Aleš Avbelj: Tobago - solista pianist Renato Chicco (hammond) in bobnar Andy Watson Jackie McLean/Peter Herborn: Melody for Melonae - solista pianist Silvo Stingl in saksofonist Miro Kadoić Marko Lackner: Green Dreams - solist pozavnist Lojze Krajnčan
V oddaji poslušamo skladbe: Bojan Adamič: Berda Blues - solist kontrabasist Boris Kofol Renata Chicco/Aleš Avbelj: Tobago - solista pianist Renato Chicco (hammond) in bobnar Andy Watson Jackie McLean/Peter Herborn: Melody for Melonae - solista pianist Silvo Stingl in saksofonist Miro Kadoić Marko Lackner: Green Dreams - solist pozavnist Lojze Krajnčan
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.