Raziskujte
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Performerka, vokalistka in pedagoginja Irena Tomažin Zagoričnik, po izobrazbi filozofinja, se že dobri dve desetletji posveča raziskovanju odnosa med telesom, glasom in prostorom. Pred kratkim je predstavila nov projekt – glasbeni album in predstavo Še ena igra solz. V preteklem letu je bila kot angažirana ustvarjalka uvrščena na mednarodno skupinsko razstavo Osvobajanje glasov v graškem muzeju Kunsthaus. Nastopila je tudi v mednarodni filmski uspešnici Kaj ti je deklica režiserke Urške Djukić in na berlinskem festivalu Tanznacht, v ospredju katerega je bila umetniška in politična umestitev feminističnega glasu v patriarhalni družbi. V glasu Irene Z. Tomažin se zrcalijo sodobni čas, modrost in sila starodavnega ljudskega petja. Njen glas, ki je krhek in močan obenem, nikogar ne pusti ravnodušnega in izvabi smeh ali solze celo ob posnetkih. Najmočneje pa se poslušalca seveda dotakne v živo.
Performerka, vokalistka in pedagoginja Irena Tomažin Zagoričnik, po izobrazbi filozofinja, se že dobri dve desetletji posveča raziskovanju odnosa med telesom, glasom in prostorom. Pred kratkim je predstavila nov projekt – glasbeni album in predstavo Še ena igra solz. V preteklem letu je bila kot angažirana ustvarjalka uvrščena na mednarodno skupinsko razstavo Osvobajanje glasov v graškem muzeju Kunsthaus. Nastopila je tudi v mednarodni filmski uspešnici Kaj ti je deklica režiserke Urške Djukić in na berlinskem festivalu Tanznacht, v ospredju katerega je bila umetniška in politična umestitev feminističnega glasu v patriarhalni družbi. V glasu Irene Z. Tomažin se zrcalijo sodobni čas, modrost in sila starodavnega ljudskega petja. Njen glas, ki je krhek in močan obenem, nikogar ne pusti ravnodušnega in izvabi smeh ali solze celo ob posnetkih. Najmočneje pa se poslušalca seveda dotakne v živo.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Sonja Votolen je pesnica, pisateljica in dramatičarka. Poezijo je začela objavljati v dijaškem glasilu in literarni prilogi ptujskega Tednika, nato pa tudi v revijah Mentor, Dialogi, Sodobnost, Primorska srečanja in drugih. Na več mednarodnih natečajih za poezijo je bila uvrščena med finaliste. Objavila je deset knjig poezije, nazadnje lani zbirko z naslovom Pankrt pri Kulturnem centru Maribor. V Literarnem nokturnu se predstavlja s še neobjavljenim ciklom pesmi Krhke razdrobljene misli. Interpretka Saša Mihelčič, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2026.
Sonja Votolen je pesnica, pisateljica in dramatičarka. Poezijo je začela objavljati v dijaškem glasilu in literarni prilogi ptujskega Tednika, nato pa tudi v revijah Mentor, Dialogi, Sodobnost, Primorska srečanja in drugih. Na več mednarodnih natečajih za poezijo je bila uvrščena med finaliste. Objavila je deset knjig poezije, nazadnje lani zbirko z naslovom Pankrt pri Kulturnem centru Maribor. V Literarnem nokturnu se predstavlja s še neobjavljenim ciklom pesmi Krhke razdrobljene misli. Interpretka Saša Mihelčič, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2026.
Prisluhnili bomo vrnitvi švicarskega dua diatribes, ki ga tvorita multiinsturmentalista, improvizatorja in skladatelja d’incise in Cyril Bondi s ciklom sodelovanj. Prisluhnili jima bomo v sodelovanju s čelistom in skladateljem Stefanom Thutom in violinistko in skladateljico Claro Levy.
Prisluhnili bomo vrnitvi švicarskega dua diatribes, ki ga tvorita multiinsturmentalista, improvizatorja in skladatelja d’incise in Cyril Bondi s ciklom sodelovanj. Prisluhnili jima bomo v sodelovanju s čelistom in skladateljem Stefanom Thutom in violinistko in skladateljico Claro Levy.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
»Gre za glasbeno pričevanje o življenju pod represijo.« »V tem koncertu se čuti ogromna človeška tragedija.« To sta misli gostov pogovora o Šostakovičevem Violinskem koncertu št. 1 v a-molu op. 77, violinista Romana Simovića in dirigenta Ivana Repušića, ki bosta delo izvedla s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija na petem večeru cikla Kromatika.
»Gre za glasbeno pričevanje o življenju pod represijo.« »V tem koncertu se čuti ogromna človeška tragedija.« To sta misli gostov pogovora o Šostakovičevem Violinskem koncertu št. 1 v a-molu op. 77, violinista Romana Simovića in dirigenta Ivana Repušića, ki bosta delo izvedla s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija na petem večeru cikla Kromatika.
Poslanci in poslanke so danes med drugim potrdili novelo zakona o pirotehniki, ki fizičnim osebam prepoveduje prodajo, uporabo, nakup in posedovanje pirotehničnih izdelkov razen izjem. Prepoved ne bo veljala za izdelke iz skupine F1 in za pravne osebe, tako da bodo občine še vedno lahko prirejale ognjemete. Državni zbor je podprl tudi zakon o udeležbi delavcev pri dobičku, s katerim skušajo z ugodnejšo davčno obravnavo motivirati zaposlene in povečati dodano vrednost gospodarstva.
Poslanci in poslanke so danes med drugim potrdili novelo zakona o pirotehniki, ki fizičnim osebam prepoveduje prodajo, uporabo, nakup in posedovanje pirotehničnih izdelkov razen izjem. Prepoved ne bo veljala za izdelke iz skupine F1 in za pravne osebe, tako da bodo občine še vedno lahko prirejale ognjemete. Državni zbor je podprl tudi zakon o udeležbi delavcev pri dobičku, s katerim skušajo z ugodnejšo davčno obravnavo motivirati zaposlene in povečati dodano vrednost gospodarstva.
»Morda se naša zmota začne pri tem, da naravo razumemo kot ozadje. Kot bi bila zgrajena za nas ljudi kot nepremičen oder, kot da sploh ne bi bili narejeni iz iste snovi.« Eva von Redecker Pred izvedbo dvojnega klavirskega koncerta Odtekanje časa 7 v abonmaju SOS Slovenske filharmonije se z Urošem Rojkom ob izboru skladb cikla Odtekanje časa pogovarjamo o glasbenih posebnostih tega in o okoljskih, političnih in duhovnozgodovinskih tematikah, ki pronicajo v njegova dela.
»Morda se naša zmota začne pri tem, da naravo razumemo kot ozadje. Kot bi bila zgrajena za nas ljudi kot nepremičen oder, kot da sploh ne bi bili narejeni iz iste snovi.« Eva von Redecker Pred izvedbo dvojnega klavirskega koncerta Odtekanje časa 7 v abonmaju SOS Slovenske filharmonije se z Urošem Rojkom ob izboru skladb cikla Odtekanje časa pogovarjamo o glasbenih posebnostih tega in o okoljskih, političnih in duhovnozgodovinskih tematikah, ki pronicajo v njegova dela.
Po osvojeni zlati medalji na mešani ekipni tekmi na 25. zimskih olimpijskih igrah v Italiji je bila gostja podkasta 254,5 članica zlate slovenske zasedbe Nika Vodan. Voditelja, Luka Dolar in Cene Prevc, sta podoživela trenutke ob tretji zlati medalji za slovenske skoke, z Niko Vodan sta se pogovarjala tudi o zahtevni poti, ki jo je prehodila po rehabilitaciji. Najizkušenejša slovenska skakalka je razmišljala tudi o primerjavi medalj, ki jih je osvojila v Pekingu pred štirimi leti, razkrila pa je tudi načrte o svoji prihodnosti, o tem do kdaj še želi tekmovati.
Po osvojeni zlati medalji na mešani ekipni tekmi na 25. zimskih olimpijskih igrah v Italiji je bila gostja podkasta 254,5 članica zlate slovenske zasedbe Nika Vodan. Voditelja, Luka Dolar in Cene Prevc, sta podoživela trenutke ob tretji zlati medalji za slovenske skoke, z Niko Vodan sta se pogovarjala tudi o zahtevni poti, ki jo je prehodila po rehabilitaciji. Najizkušenejša slovenska skakalka je razmišljala tudi o primerjavi medalj, ki jih je osvojila v Pekingu pred štirimi leti, razkrila pa je tudi načrte o svoji prihodnosti, o tem do kdaj še želi tekmovati.
V tokratnem Gymnasiumu smo z mladimi debaterji spoznavali srednješolsko debato, ki v Sloveniji velja za eno bolj priljubljenih obšolskih dejavnosti. Soočita se stran, ki dano trditev zagovarja, in stran, ki jo zavrača. O debati kot tekmovalni disciplini, mednarodnih turnirjih, pa tudi o tem, kako mladi ocenjujejo raven javnega dialoga v družbi, kje vidijo prostor za izboljšave, pa v oddaji.
V tokratnem Gymnasiumu smo z mladimi debaterji spoznavali srednješolsko debato, ki v Sloveniji velja za eno bolj priljubljenih obšolskih dejavnosti. Soočita se stran, ki dano trditev zagovarja, in stran, ki jo zavrača. O debati kot tekmovalni disciplini, mednarodnih turnirjih, pa tudi o tem, kako mladi ocenjujejo raven javnega dialoga v družbi, kje vidijo prostor za izboljšave, pa v oddaji.
Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 860 tisoč polnoletnih Slovencev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.
Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 860 tisoč polnoletnih Slovencev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.
V AriZONI nocoj MENT festival, katerega osrednje poslanstvo je predstavljanje novih talentov, spodbujanje ustvarjalnosti in omogočanje priložnosti za spoznavanje v neodvisni glasbeni industriji. Dvanajsta edicija tega »festivala glasbenih odkritij«, se bo pričela danes teden in prinaša najbolj drzen in vznemirljiv program doslej, s pomembnim deležem primorskih akterjev. Vabljeni k poslušanju …
V AriZONI nocoj MENT festival, katerega osrednje poslanstvo je predstavljanje novih talentov, spodbujanje ustvarjalnosti in omogočanje priložnosti za spoznavanje v neodvisni glasbeni industriji. Dvanajsta edicija tega »festivala glasbenih odkritij«, se bo pričela danes teden in prinaša najbolj drzen in vznemirljiv program doslej, s pomembnim deležem primorskih akterjev. Vabljeni k poslušanju …
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Franjo von Allmen je s tretjo zlato medaljo le še potrdil svojo vlogo enega od junakov 25-ih zimskih olimpijskih iger. Švicar je postal prvak v smuku in v kombinaciji, trojček pa dopolnil v superveleslalomu. Radijska reporterka Anja Hlača Ferjančič razlaga, da ima 24-letnik rad adrenalinske športe, ko vozi motokros ima višji utrip, kot pa takrat ko drvi navzdol po belih strminah, da je lahko Švicar v poznih najstniških letih nadaljeval svojo smučarsko kariero, pa so zanj tudi zbirali sredstva. Hlača Ferjančič tudi razlaga, da so te igre precej manj sterilne kot prejšnje. V Sočiju in Pekingu so na novo zgradili mnoga prizorišča, četudi so bila prelepa, pa niso imela toliko duše in patine kot letošnja v Dolomitih. Skoraj vsako prizorišče v Italiji je uveljavljeno in tradicionalno, na mnogih najboljši tekmujejo že vrsto let, toda na nekaterih področjih zaostaja preostala infrastruktura. Predazzo je majhen kraj, morda premajhen za prirejanje olimpijskih tekem, pravijo nekateri obiskovalci, med biatlonci v Anterselvi je vsak tekmovalni dan prometni kaos, podobno pa je tudi v Cortini, za katero pa še en radijski reporter Klemen Verlič pravi, da ima najbolj olimpijsko vzdušje med vsemi prizorišči v Dolomitih. Slišite lahko tudi, da je vzdušje na tekmah curlinga podobno tistemu s teniških dvobojev, kjer se tišina med točkami prepleta z glasnimi aplavzi in vzkliki. Led je povsem drugačen kot tisti na drsališčih, ravno zaradi tega pa je šport precej drag. Verlič pravi, da morajo zato najboljši Slovenci trenirati v sosednjih državah, saj v Sloveniji ni primerne ledene ploskve za igranje curlinga. Klemen Verlič in Anja Hlača Ferjančič se o aktualnem dogajanju na olimpijskih igrah pogovarjata z voditeljem Luko Petričem.
Franjo von Allmen je s tretjo zlato medaljo le še potrdil svojo vlogo enega od junakov 25-ih zimskih olimpijskih iger. Švicar je postal prvak v smuku in v kombinaciji, trojček pa dopolnil v superveleslalomu. Radijska reporterka Anja Hlača Ferjančič razlaga, da ima 24-letnik rad adrenalinske športe, ko vozi motokros ima višji utrip, kot pa takrat ko drvi navzdol po belih strminah, da je lahko Švicar v poznih najstniških letih nadaljeval svojo smučarsko kariero, pa so zanj tudi zbirali sredstva. Hlača Ferjančič tudi razlaga, da so te igre precej manj sterilne kot prejšnje. V Sočiju in Pekingu so na novo zgradili mnoga prizorišča, četudi so bila prelepa, pa niso imela toliko duše in patine kot letošnja v Dolomitih. Skoraj vsako prizorišče v Italiji je uveljavljeno in tradicionalno, na mnogih najboljši tekmujejo že vrsto let, toda na nekaterih področjih zaostaja preostala infrastruktura. Predazzo je majhen kraj, morda premajhen za prirejanje olimpijskih tekem, pravijo nekateri obiskovalci, med biatlonci v Anterselvi je vsak tekmovalni dan prometni kaos, podobno pa je tudi v Cortini, za katero pa še en radijski reporter Klemen Verlič pravi, da ima najbolj olimpijsko vzdušje med vsemi prizorišči v Dolomitih. Slišite lahko tudi, da je vzdušje na tekmah curlinga podobno tistemu s teniških dvobojev, kjer se tišina med točkami prepleta z glasnimi aplavzi in vzkliki. Led je povsem drugačen kot tisti na drsališčih, ravno zaradi tega pa je šport precej drag. Verlič pravi, da morajo zato najboljši Slovenci trenirati v sosednjih državah, saj v Sloveniji ni primerne ledene ploskve za igranje curlinga. Klemen Verlič in Anja Hlača Ferjančič se o aktualnem dogajanju na olimpijskih igrah pogovarjata z voditeljem Luko Petričem.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo, ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.
Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo, ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.
Kaj vse se lahko zgodi, če se črka odpravi na potep … Pripoveduje: Polde Bibič. Napisala: Draga Puc. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1981.
Kaj vse se lahko zgodi, če se črka odpravi na potep … Pripoveduje: Polde Bibič. Napisala: Draga Puc. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1981.
V oddaji Mladi mladim smo – pred valentinovim – govorili o spolnosti med mladimi. Pogovarjali smo se z Majo Grintal, Somatsko coachinjo za intimo, spolnost in odnose, bolj poznano pod imenom Pleasure Mermaid.
V oddaji Mladi mladim smo – pred valentinovim – govorili o spolnosti med mladimi. Pogovarjali smo se z Majo Grintal, Somatsko coachinjo za intimo, spolnost in odnose, bolj poznano pod imenom Pleasure Mermaid.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Državni zbor je potrdil novelo zakona o pirotehniki, ki fizičnim osebam prepoveduje prodajo, uporabo, nakup in posedovanje pirotehničnih izdelkov razen izjem. Prepoved ne bo veljala za izdelke iz skupine F1 in za pravne osebe, tako da bodo na primer občine še vedno lahko prirejale ognjemete. Poslanci so potrdili tudi sveženj zakonov, namenjenih skladnejšemu razvoju in enakomernejši dostopnosti osnovnih storitev po vsej državi. Brez glasu poti so podprli tudi zakon o udeležbi delavcev pri dobičku, s katerim skušajo t ugodnejšo davčno obravnavo motivirati zaposlene in povečati dodano vrednost gospodarstva. Druge teme: - Nizozemski pivovarski gigant Heineken napoveduje odpuščanja - bodo veljala tudi za slovenske proizvajalce? - V Beli hiši danes novo srečanje Trumpa in Netanjahuja - Izrael od ameriških oblasti pričakuje, da bodo Iranu postavile ostrejše pogoje. - V Štepanjskem naselju s tožbo od ljubljanske občine zahtevajo preklic novega parkirnega režima.
Državni zbor je potrdil novelo zakona o pirotehniki, ki fizičnim osebam prepoveduje prodajo, uporabo, nakup in posedovanje pirotehničnih izdelkov razen izjem. Prepoved ne bo veljala za izdelke iz skupine F1 in za pravne osebe, tako da bodo na primer občine še vedno lahko prirejale ognjemete. Poslanci so potrdili tudi sveženj zakonov, namenjenih skladnejšemu razvoju in enakomernejši dostopnosti osnovnih storitev po vsej državi. Brez glasu poti so podprli tudi zakon o udeležbi delavcev pri dobičku, s katerim skušajo t ugodnejšo davčno obravnavo motivirati zaposlene in povečati dodano vrednost gospodarstva. Druge teme: - Nizozemski pivovarski gigant Heineken napoveduje odpuščanja - bodo veljala tudi za slovenske proizvajalce? - V Beli hiši danes novo srečanje Trumpa in Netanjahuja - Izrael od ameriških oblasti pričakuje, da bodo Iranu postavile ostrejše pogoje. - V Štepanjskem naselju s tožbo od ljubljanske občine zahtevajo preklic novega parkirnega režima.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Joji v četrto nima kaj dosti razpletati. Zato v svojem prepoznavnem štihu kvačka naprej: eno desno, eno levo. Pri čemer naj desna predstavlja sorazmerno konvencionalni soul-pop, leva pa eksperimentalne vinjete, pogosto pospremljene z lomljenim ali distoričnim ritmom. Kljub temu novi album Piss In The Wind japonsko-avstralskega pevca in avtorja za posluh ostaja privlačen in mehak pop paravan.
Joji v četrto nima kaj dosti razpletati. Zato v svojem prepoznavnem štihu kvačka naprej: eno desno, eno levo. Pri čemer naj desna predstavlja sorazmerno konvencionalni soul-pop, leva pa eksperimentalne vinjete, pogosto pospremljene z lomljenim ali distoričnim ritmom. Kljub temu novi album Piss In The Wind japonsko-avstralskega pevca in avtorja za posluh ostaja privlačen in mehak pop paravan.
Radio je dragocena glasbena skrinjica, ki poslušalcem posreduje tudi tista drobna glasbena dela, ki jih s koncertnega odra skoraj nikoli ne slišimo. Pogosto jih uvrstimo prav v oddajo Čas, prostor in glasba.
Radio je dragocena glasbena skrinjica, ki poslušalcem posreduje tudi tista drobna glasbena dela, ki jih s koncertnega odra skoraj nikoli ne slišimo. Pogosto jih uvrstimo prav v oddajo Čas, prostor in glasba.
Nika Vodan, Anže Lanišek ter Nika in Domen Prevc so skočili na Olimp, Slovenija pa je ubranila zlato medaljo na mešani ekipni tekmi in ostala 100-odstotna v tej disciplini na olimpijskih igrah. Debata radijskih reporterjev na prizorišču o tem, zakaj so bili Slovenci boljši na ekipni tekmi kot na posamičnih, je bilo v izteku čutiti več veselja ali več olajšanja in kaj to pomeni za prihajajoče tekme na veliki skakalnici. Miha Trošt in Nina Smole o dogajanju na olimpijskih igrah govorita z voditeljem Luko Petričem.
Nika Vodan, Anže Lanišek ter Nika in Domen Prevc so skočili na Olimp, Slovenija pa je ubranila zlato medaljo na mešani ekipni tekmi in ostala 100-odstotna v tej disciplini na olimpijskih igrah. Debata radijskih reporterjev na prizorišču o tem, zakaj so bili Slovenci boljši na ekipni tekmi kot na posamičnih, je bilo v izteku čutiti več veselja ali več olajšanja in kaj to pomeni za prihajajoče tekme na veliki skakalnici. Miha Trošt in Nina Smole o dogajanju na olimpijskih igrah govorita z voditeljem Luko Petričem.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
V Sloveniji možganska kap vsako leto prizadene več kot 4000 ljudi, kar pomeni približno 12 novih primerov na dan. Približno 30 odstotkov bolnikov kap prizadene v starosti od 18 do 65 let, to je v aktivnem delovnem obdobju. Možganska kap je ena najpomembnejših javnozdravstvenih težav sodobnega časa, saj je vzrok za visoko umrljivost in trajno invalidnost. Gostji v studiu bosta: nevrologinja prof. dr. Janja Pretnar Oblak in novinarka Marjeta Klemenc, ki jo je pred desetimi leti prizadela možganska kap.
V Sloveniji možganska kap vsako leto prizadene več kot 4000 ljudi, kar pomeni približno 12 novih primerov na dan. Približno 30 odstotkov bolnikov kap prizadene v starosti od 18 do 65 let, to je v aktivnem delovnem obdobju. Možganska kap je ena najpomembnejših javnozdravstvenih težav sodobnega časa, saj je vzrok za visoko umrljivost in trajno invalidnost. Gostji v studiu bosta: nevrologinja prof. dr. Janja Pretnar Oblak in novinarka Marjeta Klemenc, ki jo je pred desetimi leti prizadela možganska kap.
TV klinika z Davidom Zupančičem
V Sloveniji možganska kap vsako leto prizadene več kot 4000 ljudi, kar pomeni približno 12 novih primerov na dan. Približno 30 odstotkov bolnikov kap prizadene v starosti od 18 do 65 let, to je v aktivnem delovnem obdobju. Možganska kap je ena najpomembnejših javnozdravstvenih težav sodobnega časa, saj je vzrok za visoko umrljivost in trajno invalidnost. Gostji v studiu bosta: nevrologinja prof. dr. Janja Pretnar Oblak in novinarka Marjeta Klemenc, ki jo je pred desetimi leti prizadela možganska kap.
V Sloveniji možganska kap vsako leto prizadene več kot 4000 ljudi, kar pomeni približno 12 novih primerov na dan. Približno 30 odstotkov bolnikov kap prizadene v starosti od 18 do 65 let, to je v aktivnem delovnem obdobju. Možganska kap je ena najpomembnejših javnozdravstvenih težav sodobnega časa, saj je vzrok za visoko umrljivost in trajno invalidnost. Gostji v studiu bosta: nevrologinja prof. dr. Janja Pretnar Oblak in novinarka Marjeta Klemenc, ki jo je pred desetimi leti prizadela možganska kap.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Koncertna izvedba opere Zlatorog slovenskega skladatelja Viktorja Parme je v ponedeljek napolnila Gledališče Verdi v Trstu. To je bilo prvič, da je Zlatorog, ki ga je Parma napisal leta 1919, zaživel v skladateljevem rojstnem mestu. Prvič je v gledališču Verdi zazvenela tudi slovenska beseda. Novinar Lucio Santin iz tržaškega Novinarskega krožka, ki je bil pobudnik oživitve spomina na skoraj pozabljenega Viktorja Parmo v okviru projekta Izgubljena muza, je ob njegovi predstavitvi poudaril: »Mestu smo vrnili opero, a tudi kamenček v naš zgodovinski večkulturni mozaik.« V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu se bodo z žalno slovesnostjo poklonili nedavno preminulemu književniku Miroslavu Košuti. V naši oddaji se mu poklanjamo z literarnim utrinkom. Njegovo pesem Albatros interpretira igralka Nikla Panizon. Piranski slikar Gani Llaloshi z razstavo Nostalgija gostuje na Ptuju. Z glasbeno ogrlico po izboru Iztoka Novaka Easya obeležujemo 11. februar 1990, dan, ko je bil po 27 letih zapora izpuščen Nelson Mandela. Njegovo ime je v času apartheida postalo simbol odpora.
Koncertna izvedba opere Zlatorog slovenskega skladatelja Viktorja Parme je v ponedeljek napolnila Gledališče Verdi v Trstu. To je bilo prvič, da je Zlatorog, ki ga je Parma napisal leta 1919, zaživel v skladateljevem rojstnem mestu. Prvič je v gledališču Verdi zazvenela tudi slovenska beseda. Novinar Lucio Santin iz tržaškega Novinarskega krožka, ki je bil pobudnik oživitve spomina na skoraj pozabljenega Viktorja Parmo v okviru projekta Izgubljena muza, je ob njegovi predstavitvi poudaril: »Mestu smo vrnili opero, a tudi kamenček v naš zgodovinski večkulturni mozaik.« V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu se bodo z žalno slovesnostjo poklonili nedavno preminulemu književniku Miroslavu Košuti. V naši oddaji se mu poklanjamo z literarnim utrinkom. Njegovo pesem Albatros interpretira igralka Nikla Panizon. Piranski slikar Gani Llaloshi z razstavo Nostalgija gostuje na Ptuju. Z glasbeno ogrlico po izboru Iztoka Novaka Easya obeležujemo 11. februar 1990, dan, ko je bil po 27 letih zapora izpuščen Nelson Mandela. Njegovo ime je v času apartheida postalo simbol odpora.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Slovenija danes, regionalne novice
V novi oddaji Televizije Slovenija bomo z dopisniki po Sloveniji temeljito in vsebinsko predstavljali lokalno problematiko. Pojasnili bomo dileme lokalnih skupnosti in iskali rešitve za razvoj slovenskih občin.
V novi oddaji Televizije Slovenija bomo z dopisniki po Sloveniji temeljito in vsebinsko predstavljali lokalno problematiko. Pojasnili bomo dileme lokalnih skupnosti in iskali rešitve za razvoj slovenskih občin.
Od najobsežnejših poplav v zgodovini Slovenije je minilo dve leti in pol, največ škode so takrat utrpeli ljudje ob reki Savinji ter njenih pritokih. Da se katastrofa ne bi ponovila, je država med drugim konec prejšnjega leta javno razgrnila težko pričakovani Državni prostorski načrt za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini. Finančna ocena ukrepov iz načrta je 490 milijonov evrov. A nekateri lokalni kmetje, pa tudi drugi prebivalci, z dokumentom niso zadovoljni. Kamen spotike so predvsem načrtovani suhi zadrževalniki; opozarjajo, da bodo zaradi njih izgubili več hektarjev najrodovitnejše zemlje, poplavna varnost se po njihovem ne bo povečala, ampak celo poslabšala, nekateri pogrešajo tudi več sonaravnih rešitev. Kako zaščititi kraje v porečju Savinje, kako na nasprotovanja in pomisleke odgovarjajo pristojni in kako se država loteva protipoplavnih ukrepov tudi v Zgornji Savinjski dolini ter v spodnjem toku pri Celju in Laškem, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje so: Sergej Hiti, vodja projekta priprave DPN-ja za Spodnjo Savinjsko dolino z Ljubljanskega urbanističnega zavoda; dr. Lidija Globevnik, generalna direktorica direktorata za vode na ministrstvu za naravne vire in prostor; Alenka Zupančič, direktorica urada za planiranje in načrtovanje na direkciji za vode; Rok Sedminek, predstavnik kmetov Spodnje Savinjske doline; ddr. Ana Vovk, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru.
Od najobsežnejših poplav v zgodovini Slovenije je minilo dve leti in pol, največ škode so takrat utrpeli ljudje ob reki Savinji ter njenih pritokih. Da se katastrofa ne bi ponovila, je država med drugim konec prejšnjega leta javno razgrnila težko pričakovani Državni prostorski načrt za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini. Finančna ocena ukrepov iz načrta je 490 milijonov evrov. A nekateri lokalni kmetje, pa tudi drugi prebivalci, z dokumentom niso zadovoljni. Kamen spotike so predvsem načrtovani suhi zadrževalniki; opozarjajo, da bodo zaradi njih izgubili več hektarjev najrodovitnejše zemlje, poplavna varnost se po njihovem ne bo povečala, ampak celo poslabšala, nekateri pogrešajo tudi več sonaravnih rešitev. Kako zaščititi kraje v porečju Savinje, kako na nasprotovanja in pomisleke odgovarjajo pristojni in kako se država loteva protipoplavnih ukrepov tudi v Zgornji Savinjski dolini ter v spodnjem toku pri Celju in Laškem, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje so: Sergej Hiti, vodja projekta priprave DPN-ja za Spodnjo Savinjsko dolino z Ljubljanskega urbanističnega zavoda; dr. Lidija Globevnik, generalna direktorica direktorata za vode na ministrstvu za naravne vire in prostor; Alenka Zupančič, direktorica urada za planiranje in načrtovanje na direkciji za vode; Rok Sedminek, predstavnik kmetov Spodnje Savinjske doline; ddr. Ana Vovk, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru.
Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.
Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.