Pojdite na vsebino Pojdite v osnovni meni Iščite po vsebini

Raziskujte

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Kratki Programi Oddaje Podkasti Moj 365

Knjižni molj

Pravljice

5. 3. 2026

Pok in Pak bereta veliko knjigo pravljic in kar naenkrat se znajdeta v gozdu, v katerem srečata junake iz kar treh izmed njih: Rdečo kapico, volka in tri prašičke.

7 min

Pok in Pak bereta veliko knjigo pravljic in kar naenkrat se znajdeta v gozdu, v katerem srečata junake iz kar treh izmed njih: Rdečo kapico, volka in tri prašičke.

Živalski čira čara

Živalski čira čara

5. 3. 2026

Je ptica? Je medved? Je Živalski čira čara! Ugibanje je zabavno. Vam je velik rilec znan? Kaj pa črno bela dlaka? In kaj menite o malčku, ki se plazi naokrog zelo počasi? Škatlica vam pomaga z namigi. Korak za korakom ugotovite katera žival se skriva v njej.

2 min

Je ptica? Je medved? Je Živalski čira čara! Ugibanje je zabavno. Vam je velik rilec znan? Kaj pa črno bela dlaka? In kaj menite o malčku, ki se plazi naokrog zelo počasi? Škatlica vam pomaga z namigi. Korak za korakom ugotovite katera žival se skriva v njej.

Slovenski utrinki

Slovenski utrinki

5. 3. 2026

Tokratno oddajo posvečamo »borovemu gostüvanju« porabskih Slovencev, ki so ga 14. februarja priredili v Slovenski vesi. Ker v predpustnem času v naselju ni bilo porok, je moralo 31 parov neporočenih fantov in deklet za kazen vleči šesttonski, 38 metrov dolg bor do središča Monoštra. Za največjo porabsko prireditev se je našemilo dobrih dvesto maškar iz vse pokrajine, šaljiva pustna povorka je v središče Porabja privabila več kot tisoč obiskovalcev z obeh strani meje. Glavna organizatorka dogodka je bila Državna slovenska samouprava.

26 min

Tokratno oddajo posvečamo »borovemu gostüvanju« porabskih Slovencev, ki so ga 14. februarja priredili v Slovenski vesi. Ker v predpustnem času v naselju ni bilo porok, je moralo 31 parov neporočenih fantov in deklet za kazen vleči šesttonski, 38 metrov dolg bor do središča Monoštra. Za največjo porabsko prireditev se je našemilo dobrih dvesto maškar iz vse pokrajine, šaljiva pustna povorka je v središče Porabja privabila več kot tisoč obiskovalcev z obeh strani meje. Glavna organizatorka dogodka je bila Državna slovenska samouprava.

Do popoldneva

Do popoldneva Radia Maribor

5. 3. 2026

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.

11 min

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.

Vojna in jaz

Anton, 1/8

27. 4. 2025

Desetletni Anton živi v Nemčiji. Noče biti izjema in se želi priključiti Hitlerjevi mladini. Oče noče, da bi se sin družil z nacisti, vendar Anton najde pot. Misli, da lahko tovarišem zaupa, po napadu na Jude septembra leta 1939 pa spozna, kaj je resnični cilj Hitlerjevih nacistov in kako bridko se je motil.

25 min

Desetletni Anton živi v Nemčiji. Noče biti izjema in se želi priključiti Hitlerjevi mladini. Oče noče, da bi se sin družil z nacisti, vendar Anton najde pot. Misli, da lahko tovarišem zaupa, po napadu na Jude septembra leta 1939 pa spozna, kaj je resnični cilj Hitlerjevih nacistov in kako bridko se je motil.

V ospredju

Prvič obeležili nacionalni dan branja

5. 3. 2026

5. marca, na rojstni dan pred dvema letoma umrle intelektualke, publicistke in ambasadorske branja Mance Košir, smo letos prvič zaznamovali nacionalni dan branja. Osrednji dogodek, namenjen ozaveščanju pomena branja pod sloganom Branje je veselje, je bil v Mariboru, kjer so v tukajšnjem Sodnem stolpu med drugim predstavili tudi Manifest za branje v 21. stoletju.

1 min

5. marca, na rojstni dan pred dvema letoma umrle intelektualke, publicistke in ambasadorske branja Mance Košir, smo letos prvič zaznamovali nacionalni dan branja. Osrednji dogodek, namenjen ozaveščanju pomena branja pod sloganom Branje je veselje, je bil v Mariboru, kjer so v tukajšnjem Sodnem stolpu med drugim predstavili tudi Manifest za branje v 21. stoletju.

Dokumentarci – kulturno-umetniški

Miki Muster

5. 3. 2026

Dokumentarni film s preprostim naslovom Miki Muster s pričevanji strokovnjakov, prijateljev in družine predstavi izjemen opus Mikija Mustra – avtorja, ki je s trmo in vztrajnostjo zapisal strip in animacijo v kolektivni spomin več generacij. Zvitorepec, sprva skoraj naključen projekt, je več kot dvajset let prinašal izvirne zgodbe, polne humorja, pustolovščin in subtilnega družbenega komentarja. Mustrova največja strast je bila animacija: od legendarnih televizijskih oglasov in nepozabnih Zajčkov Cik cak do mednarodno uspešnih kratkih filmov, ustvarjenih v Nemčiji. Po vrnitvi domov se je preizkusil tudi v politični karikaturi in presenetil z uspehi v tekmovalnem plavanju. Film je poklon izjemnemu ustvarjalcu, obenem pa njegovo delo postavlja v dialog s sodobnim časom in prinaša tudi kritičen pogled na nekatere vidike njegove zapuščine.

50 min

Dokumentarni film s preprostim naslovom Miki Muster s pričevanji strokovnjakov, prijateljev in družine predstavi izjemen opus Mikija Mustra – avtorja, ki je s trmo in vztrajnostjo zapisal strip in animacijo v kolektivni spomin več generacij. Zvitorepec, sprva skoraj naključen projekt, je več kot dvajset let prinašal izvirne zgodbe, polne humorja, pustolovščin in subtilnega družbenega komentarja. Mustrova največja strast je bila animacija: od legendarnih televizijskih oglasov in nepozabnih Zajčkov Cik cak do mednarodno uspešnih kratkih filmov, ustvarjenih v Nemčiji. Po vrnitvi domov se je preizkusil tudi v politični karikaturi in presenetil z uspehi v tekmovalnem plavanju. Film je poklon izjemnemu ustvarjalcu, obenem pa njegovo delo postavlja v dialog s sodobnim časom in prinaša tudi kritičen pogled na nekatere vidike njegove zapuščine.

50 knjig, ki so nas napisale

Ivan Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski

5. 3. 2026

Skoraj natanko 111 let, kar je izšla v tiskani knjigi in bila nato dober teden pozneje, 21. decembra 1907, tudi krstno uprizorjena v ljubljanski Drami, se bomo v prvi oddaji iz cikla 50 knjig posvetili Cankarjevi “hudobni farsi”. Tako vsaj jo je označil sogovornik v oddaji, dramaturg in gledališki teoretik Tomaž Toporišič, pa tudi Cankar sam je v pismu založniku pravil: “Stvar je največja hudobija, kar sem jih kdaj napisal.“ Oddaje 50 knjig so poziv k bralni drznosti - v tokratni oddaji pa tudi poziv k odkrivanju novih okusov: sogovornik v oddaji Boštjan Napotnik Napo bo osvetlil nenavadno vzporednico, ki jo vidi - med Cankarjem in vampi. Obeta se torej pravo literarno pohujšanje. voditelj: Luka Novak, režija: Darko Sinko, scenarij: Valentina Smej Novak, Luka Novak

7 min

Skoraj natanko 111 let, kar je izšla v tiskani knjigi in bila nato dober teden pozneje, 21. decembra 1907, tudi krstno uprizorjena v ljubljanski Drami, se bomo v prvi oddaji iz cikla 50 knjig posvetili Cankarjevi “hudobni farsi”. Tako vsaj jo je označil sogovornik v oddaji, dramaturg in gledališki teoretik Tomaž Toporišič, pa tudi Cankar sam je v pismu založniku pravil: “Stvar je največja hudobija, kar sem jih kdaj napisal.“ Oddaje 50 knjig so poziv k bralni drznosti - v tokratni oddaji pa tudi poziv k odkrivanju novih okusov: sogovornik v oddaji Boštjan Napotnik Napo bo osvetlil nenavadno vzporednico, ki jo vidi - med Cankarjem in vampi. Obeta se torej pravo literarno pohujšanje. voditelj: Luka Novak, režija: Darko Sinko, scenarij: Valentina Smej Novak, Luka Novak

V ospredju

Na zaprto odlagališče Pobrežje bodo namestili sončne elektrarne

5. 3. 2026

Na Dravskih elektrarnah Maribor so danes podpisali pogodbo o sofinanciranju projekta sončne elektrarne na zaprtem odlagališču odpadkov na Pobrežju v Mariboru. Ta združuje več ključnih usmeritev razvoja: povečuje proizvodnjo iz obnovljivih virov, trajnostno rabo prostora in odgovorno ravnanje z okoljem.

1 min

Na Dravskih elektrarnah Maribor so danes podpisali pogodbo o sofinanciranju projekta sončne elektrarne na zaprtem odlagališču odpadkov na Pobrežju v Mariboru. Ta združuje več ključnih usmeritev razvoja: povečuje proizvodnjo iz obnovljivih virov, trajnostno rabo prostora in odgovorno ravnanje z okoljem.

Dnevna soba

Branje je veselje

5. 3. 2026

Nacionalni dan branja obeležujemo 5. marca, to je tudi rojstni dan prof. dr. Mance Košir, zdaj že pokojne izjemne intelektualke, publicistke, literarne ustvarjalke in ambasadorke branja.Voditeljica Bernarda Žarn zato na ta dan gosti dr. Sabino Fras Popovič in prof. dr. Miho Kovača, oba sta predavatelja na oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Folozofske fakultete. Je branje le veselje, ali tudi strategija preživetja, o tem in še marsičem v tokratni oddaji Dnevna soba.

25 min

Nacionalni dan branja obeležujemo 5. marca, to je tudi rojstni dan prof. dr. Mance Košir, zdaj že pokojne izjemne intelektualke, publicistke, literarne ustvarjalke in ambasadorke branja.Voditeljica Bernarda Žarn zato na ta dan gosti dr. Sabino Fras Popovič in prof. dr. Miho Kovača, oba sta predavatelja na oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Folozofske fakultete. Je branje le veselje, ali tudi strategija preživetja, o tem in še marsičem v tokratni oddaji Dnevna soba.

Novice Radia Slovenija

Novice ob 14h

5. 3. 2026

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

3 min

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Šport

Šport ob 13h

5. 3. 2026

Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.

7 min

Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.

Šport

Šport

5. 3. 2026

Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.

1 min

Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.

Ars aktualno

Silvester Plotajs – Sicoe: Kako sanjati nazaj?

5. 3. 2026

Kako sanjati nazaj je enigmatičen, morda rahlo absurden in humoren naslov razstave Silvestra Plotajsa – Sicoa v Mestni galeriji Ljubljana. Pregledna razstava prinaša izbor del iz štiridesetih let njegovega opusa, prepoznavnega po barvitosti in humorju. Na ogled bo do 3. maja, ob spremljevalnem programu napovedujejo tudi izid kataloga. Ko govorimo o slikarstvu Silvestra Plotajsa - Sicoa, moramo nujno govoriti tudi o barvah. Intenzivnih, žarečih, nasičenih in pogosto kontrastnih barvah. Močne rdeče, rumene, modre in zelene pogosto sopostavlja brez mehkih prehodov in nas posrka v svoj igriv, humoren in poseben svet. Slikar se pogosto nanaša na pop-kulturne fenomene in zgodovino umetnosti – blizu mu je predvsem kubizem, ki je po njegovem mnenju odprl novo videnje sveta. A tudi to sklicevanje na preteklost obarva po svoje, tako je na primer skoval izraz punk kubizem. Ustvarja torej svoj svet, v katerega nas na razstavi ne vpelje le z barvami, temveč tudi s kavčem, vidnim že z ulice. Pregledna razstava s seboj prinaša tudi določeno odgovornost in kanonizacijo avtorja. Podobno, kot se naslov sprašuje – kako sanjati nazaj, se tudi obiskovalec najprej sreča z avtorjevimi novejšimi deli in nato koplje globlje do starejših z bolj zamolklo barvno paleto. A umetnikova poetika in likovni jezik sta prepoznavna skozi ves opus, ki traja že 40 let. Silvester Plotajs - Sicoe pa je o svojem pristopu zapisal: "Sam sebi pravim slikar, ne umetnik, potapljač, kajti velikokrat zadržim dih, ko me posrka barvni vrtinec v sliko. In nikoli natančno ne vem, kaj bom prinesel na površje – kaj bo nastalo. V mojem slikarskem procesu ni napak in popravkov, slika preprosto nastane in kriči! Rad imam kričeče slike. Mogoče sem slikar kričač?!"

5 min

Kako sanjati nazaj je enigmatičen, morda rahlo absurden in humoren naslov razstave Silvestra Plotajsa – Sicoa v Mestni galeriji Ljubljana. Pregledna razstava prinaša izbor del iz štiridesetih let njegovega opusa, prepoznavnega po barvitosti in humorju. Na ogled bo do 3. maja, ob spremljevalnem programu napovedujejo tudi izid kataloga. Ko govorimo o slikarstvu Silvestra Plotajsa - Sicoa, moramo nujno govoriti tudi o barvah. Intenzivnih, žarečih, nasičenih in pogosto kontrastnih barvah. Močne rdeče, rumene, modre in zelene pogosto sopostavlja brez mehkih prehodov in nas posrka v svoj igriv, humoren in poseben svet. Slikar se pogosto nanaša na pop-kulturne fenomene in zgodovino umetnosti – blizu mu je predvsem kubizem, ki je po njegovem mnenju odprl novo videnje sveta. A tudi to sklicevanje na preteklost obarva po svoje, tako je na primer skoval izraz punk kubizem. Ustvarja torej svoj svet, v katerega nas na razstavi ne vpelje le z barvami, temveč tudi s kavčem, vidnim že z ulice. Pregledna razstava s seboj prinaša tudi določeno odgovornost in kanonizacijo avtorja. Podobno, kot se naslov sprašuje – kako sanjati nazaj, se tudi obiskovalec najprej sreča z avtorjevimi novejšimi deli in nato koplje globlje do starejših z bolj zamolklo barvno paleto. A umetnikova poetika in likovni jezik sta prepoznavna skozi ves opus, ki traja že 40 let. Silvester Plotajs - Sicoe pa je o svojem pristopu zapisal: "Sam sebi pravim slikar, ne umetnik, potapljač, kajti velikokrat zadržim dih, ko me posrka barvni vrtinec v sliko. In nikoli natančno ne vem, kaj bom prinesel na površje – kaj bo nastalo. V mojem slikarskem procesu ni napak in popravkov, slika preprosto nastane in kriči! Rad imam kričeče slike. Mogoče sem slikar kričač?!"

Prvi dnevnik

Prvi dnevnik

5. 3. 2026

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

20 min

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

Tretje uho

Guillermo McGill - La danza de un angel

5. 3. 2026

V duhu nedeljskega koncerta v okviru cikla Ars in Drama, ki je sicer razprodan, vendar ga bomo tudi neposredno prenašali, tako avdio kot video, bomo v današnjem Tretjem ušesu predvajali ploščo La danza de un angel (Ples angela).

54 min

V duhu nedeljskega koncerta v okviru cikla Ars in Drama, ki je sicer razprodan, vendar ga bomo tudi neposredno prenašali, tako avdio kot video, bomo v današnjem Tretjem ušesu predvajali ploščo La danza de un angel (Ples angela).

Naši operni umetniki

Naši operni umetniki

5. 3. 2026

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

28 min

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Po Sloveniji

Kdo najbolj onesnažuje zrak v Krškem?

5. 3. 2026

Še drugi poudarki iz oddaje: - V občini Miren-Kostanjevica so morali kolesarsko prireditev v naravi odpovedati zaradi okoljevarstvenih omejitev. - V Črnomlju bodo uredili vstopno-izstopna mesta za čolne. - V Mariboru se začenja vpis v javne vrtce. - V Cerknem že 11. feministični festival Deuje babe.

13 min

Še drugi poudarki iz oddaje: - V občini Miren-Kostanjevica so morali kolesarsko prireditev v naravi odpovedati zaradi okoljevarstvenih omejitev. - V Črnomlju bodo uredili vstopno-izstopna mesta za čolne. - V Mariboru se začenja vpis v javne vrtce. - V Cerknem že 11. feministični festival Deuje babe.

Danes do 13:00

Vojna na Bližnjem vzhodu se stopnjuje že skoraj teden dni

5. 3. 2026

Ob nadaljevanju ameriško-izraelskih napadov na Iran tudi Islamska republika še naprej napada cilje v regiji. Iz Katarja poročajo, da so tik pred zdajci razsterlili iranska bombnika, ki sta ciljala ameriško bazo. Zalivske države svarijo tudi pred državljansko vojno v Iranu, o čemer so obvestile Evropsko unijo, zunanji ministri povezave pa razpravljajo o podpori omenjenim državam. Druge teme: - Na Brniku pričakujejo še četrto letalo s Slovenci, ki so obtičačali na Bližnjem vzhodu. - Gasilci napovedali stavko od 18. do 22. marca. - V Bohinju se začenja prvi turnosmučarski festival pri nas.

12 min

Ob nadaljevanju ameriško-izraelskih napadov na Iran tudi Islamska republika še naprej napada cilje v regiji. Iz Katarja poročajo, da so tik pred zdajci razsterlili iranska bombnika, ki sta ciljala ameriško bazo. Zalivske države svarijo tudi pred državljansko vojno v Iranu, o čemer so obvestile Evropsko unijo, zunanji ministri povezave pa razpravljajo o podpori omenjenim državam. Druge teme: - Na Brniku pričakujejo še četrto letalo s Slovenci, ki so obtičačali na Bližnjem vzhodu. - Gasilci napovedali stavko od 18. do 22. marca. - V Bohinju se začenja prvi turnosmučarski festival pri nas.

Vreme

Vreme ob 13h

5. 3. 2026

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

1 min

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Razgledi in razmisleki

Alex Bakri, režiser filma Habibi Hussein

4. 3. 2026

Dokumentarni film Habibi Hussein se posveča Husseinu Darbiju, zadnjemu kinooperaterju v palestinskem mestu Dženin, ki je bil od malih nog predan filmski umetnosti in delu v projekcijski kabini kot tudi projektu obnove starega dženinskega kina, za katerega so se zavzeli nemški nevladniki. Film tako deluje kot portret starejšega kinooperaterja, hkrati pa pokaže tudi na pasti, v katere se pogosto ujamejo tuje nevladne organizacije, ki v državah kot je Palestina, pogosto - v svojih v osnovi dobronamernih projektih - zapostavijo želje lokalnega prebivalstva. V oddaji se Petra Meterc pogovarja z Alexom Bakrijem, režiserjem filma Habibi Hussein. Bralec Jure Franko, Tehnična izvedba Gašper Loborec. Urednica oddaje Tadeja Krečič.

17 min

Dokumentarni film Habibi Hussein se posveča Husseinu Darbiju, zadnjemu kinooperaterju v palestinskem mestu Dženin, ki je bil od malih nog predan filmski umetnosti in delu v projekcijski kabini kot tudi projektu obnove starega dženinskega kina, za katerega so se zavzeli nemški nevladniki. Film tako deluje kot portret starejšega kinooperaterja, hkrati pa pokaže tudi na pasti, v katere se pogosto ujamejo tuje nevladne organizacije, ki v državah kot je Palestina, pogosto - v svojih v osnovi dobronamernih projektih - zapostavijo želje lokalnega prebivalstva. V oddaji se Petra Meterc pogovarja z Alexom Bakrijem, režiserjem filma Habibi Hussein. Bralec Jure Franko, Tehnična izvedba Gašper Loborec. Urednica oddaje Tadeja Krečič.

V ospredju

Na Univerzi v Mariboru v teku številni infrastrukturni projekti

5. 3. 2026

Na mariborski Univerzi so na srečanju z novinarji med drugim predstavili aktualne investicijske projekte in tiste, ki so načrtovani na področju infrastrukture. Predvidenih je nekaj novogradenj, obnov in dograditev – med drugim bodo razširili Medicinsko fakulteto v trikotniku ob železnici.

1 min

Na mariborski Univerzi so na srečanju z novinarji med drugim predstavili aktualne investicijske projekte in tiste, ki so načrtovani na področju infrastrukture. Predvidenih je nekaj novogradenj, obnov in dograditev – med drugim bodo razširili Medicinsko fakulteto v trikotniku ob železnici.

Vroči mikrofon

Anže Županič: Biologija je veda 21. stoletja

5. 3. 2026

Biologija danes ni več le veda o opazovanju življenja, temveč znanost, ki vse bolj posega v temeljna družbena vprašanja – od zdravja in okolja do etike in moči odločanja. V času vzpona biotehnologije, hitrega izginjanja biodiverzitete in vse večjih okoljskih pritiskov se odpirajo vprašanja moči, odgovornosti in meja znanosti. V četrtkovem Vročem mikrofonu gostimo novega direktorja Nacionalnega inštituta za biologijo Anžeta Županiča. Z njim se bomo pogovarjali o vlogi biologije v 21. stoletju, o tem, zakaj politika usihanja biodiverzitete skoraj ne omenja in zakaj bi morali znanstvenikom pustiti, da so predvsem znanstveniki.

34 min

Biologija danes ni več le veda o opazovanju življenja, temveč znanost, ki vse bolj posega v temeljna družbena vprašanja – od zdravja in okolja do etike in moči odločanja. V času vzpona biotehnologije, hitrega izginjanja biodiverzitete in vse večjih okoljskih pritiskov se odpirajo vprašanja moči, odgovornosti in meja znanosti. V četrtkovem Vročem mikrofonu gostimo novega direktorja Nacionalnega inštituta za biologijo Anžeta Županiča. Z njim se bomo pogovarjali o vlogi biologije v 21. stoletju, o tem, zakaj politika usihanja biodiverzitete skoraj ne omenja in zakaj bi morali znanstvenikom pustiti, da so predvsem znanstveniki.

Novice Radia Slovenija

Novice ob 12h

5. 3. 2026

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

2 min

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Točno opoldne

Elektro Maribor s posebnim naslovom za prijavo poškodb na omrežju

5. 3. 2026

V informativni oddaji Točno opodlne prisluhnite naslednjim temam: - Na letališče Jožeta Pučnika naj bi z Bližnjega vzhoda kmalu prispela še ena skupina slovenskih potnikov - Elektro Maribor s posebnim naslovom za prijavo poškodb na omrežju - Na Pragerskem ponovno vzpostavili lekarno

10 min

V informativni oddaji Točno opodlne prisluhnite naslednjim temam: - Na letališče Jožeta Pučnika naj bi z Bližnjega vzhoda kmalu prispela še ena skupina slovenskih potnikov - Elektro Maribor s posebnim naslovom za prijavo poškodb na omrežju - Na Pragerskem ponovno vzpostavili lekarno

Na današnji dan

Na današnji dan

5. 3. 2026

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

5 min

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

RADIO Si Main Stage

Cona40

5. 3. 2026

Koncertno serijo Radio Si Main Stage, ki smo jo začeli leta 2021, smo danes nadaljevali z gostovanjem zasedbe Cona40. Mlada koprska petčlanska zasedba, ustanovljena leta 2023, je koncertni nastop dobro izkoristila in suvereno predstavila svojstven preplet indie popa in rocka s primesmi funka. Po uvodni SmPlanet so sledile Ona, Začaraj me ter premierno novi, še neizdani singel Kejti. Seveda pa nista manjkali niti Chilly in, kot se spodobi za konec, Bombončki. Cona40 so si z današnjim nastopom zagotovo še dodatno utrli pot do poslušalstva in še enkrat upravičili povabilo na Radio Si Main Stage.

27 min

Koncertno serijo Radio Si Main Stage, ki smo jo začeli leta 2021, smo danes nadaljevali z gostovanjem zasedbe Cona40. Mlada koprska petčlanska zasedba, ustanovljena leta 2023, je koncertni nastop dobro izkoristila in suvereno predstavila svojstven preplet indie popa in rocka s primesmi funka. Po uvodni SmPlanet so sledile Ona, Začaraj me ter premierno novi, še neizdani singel Kejti. Seveda pa nista manjkali niti Chilly in, kot se spodobi za konec, Bombončki. Cona40 so si z današnjim nastopom zagotovo še dodatno utrli pot do poslušalstva in še enkrat upravičili povabilo na Radio Si Main Stage.

Za sosedovo mizo

Mazurija

5. 3. 2026

Mazurija leži v severovzhodni Poljski, nekdanji južni Vzhodni Prusiji. Njeno glavno mesto je Olsztyn. To je dežela z burno zgodovino, ki je vplivala tudi na mazursko kuhinjo. Številni narodi, ki so živeli v stari poljski republiki, so namreč s sabo prinesli svoje recepte. Tako tu najdemo rusko in ukrajinsko kuhinjo, pa tudi nemške, litovske, judovske, madžarske, armenske in italijanske vplive. Tu živita Ewa in Tadeusz Piórkowski s svojimi štirimi otroki in tremi psi. So veliki mazurski kmeti, saj imajo 500 hektarov veliko kmetijo ter 50 konjev in 300 krav, ki brez težav prosto živijo skupaj na ogromnih pašnikih. Tako kot skoraj vsi mazurski lastniki kobilarn tudi družina Piórkowski ponuja učne ure jahanja in prenočišča, saj je za številne kobilarne in kmetije kmečki turizem pomemben dodaten vir zaslužka.

26 min

Mazurija leži v severovzhodni Poljski, nekdanji južni Vzhodni Prusiji. Njeno glavno mesto je Olsztyn. To je dežela z burno zgodovino, ki je vplivala tudi na mazursko kuhinjo. Številni narodi, ki so živeli v stari poljski republiki, so namreč s sabo prinesli svoje recepte. Tako tu najdemo rusko in ukrajinsko kuhinjo, pa tudi nemške, litovske, judovske, madžarske, armenske in italijanske vplive. Tu živita Ewa in Tadeusz Piórkowski s svojimi štirimi otroki in tremi psi. So veliki mazurski kmeti, saj imajo 500 hektarov veliko kmetijo ter 50 konjev in 300 krav, ki brez težav prosto živijo skupaj na ogromnih pašnikih. Tako kot skoraj vsi mazurski lastniki kobilarn tudi družina Piórkowski ponuja učne ure jahanja in prenočišča, saj je za številne kobilarne in kmetije kmečki turizem pomemben dodaten vir zaslužka.

Aktualno na Radiu Maribor

Nasilje nad ženskami: Vedno sem bila dva koraka naprej, da ugajam, da ustrežem, da preprečim

4. 3. 2026

Vsaka druga ženska v Sloveniji je žrtev psihične zlorabe, vsaka peta pa fizične, opozarjajo pri Društvu SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja. Žrtve družinskega femicida pa so opomin, ali da ženske ne poiščejo pomoči ali da se sistem na njihovo stisko ne odzove pravočasno in ustrezno. Če bi stene govorile je naslov nacionalne kampanje omenjenega društva ob izidu zvočne knjige V njeni koži. Dostopna je na spletni strani društva; svojo zgodbo pa je opisala tudi Senada Škrijelj. Zaznamovali so jo: življenje v skrajno patriarhalni primarni družini in potem še z dvema nasilnima partnerjema, končno pa tudi osvoboditev in osamosvojitev. Anonimni in zaupni SOS telefon za ženske in otroke je dostopen brez prekinitve - na telefonski številki 080 11 55. Na spletni strani društva so koristne povezave in napotki, v primeru nasilja pa se lahko obrnete na krizne centre in na druge organizacije, v primeru neposredne ogroženosti pa na policijo na številko 113 ali anonimno na številko 080 12 00.

20 min

Vsaka druga ženska v Sloveniji je žrtev psihične zlorabe, vsaka peta pa fizične, opozarjajo pri Društvu SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja. Žrtve družinskega femicida pa so opomin, ali da ženske ne poiščejo pomoči ali da se sistem na njihovo stisko ne odzove pravočasno in ustrezno. Če bi stene govorile je naslov nacionalne kampanje omenjenega društva ob izidu zvočne knjige V njeni koži. Dostopna je na spletni strani društva; svojo zgodbo pa je opisala tudi Senada Škrijelj. Zaznamovali so jo: življenje v skrajno patriarhalni primarni družini in potem še z dvema nasilnima partnerjema, končno pa tudi osvoboditev in osamosvojitev. Anonimni in zaupni SOS telefon za ženske in otroke je dostopen brez prekinitve - na telefonski številki 080 11 55. Na spletni strani društva so koristne povezave in napotki, v primeru nasilja pa se lahko obrnete na krizne centre in na druge organizacije, v primeru neposredne ogroženosti pa na policijo na številko 113 ali anonimno na številko 080 12 00.

Potujte z Radiem Maribor

Ptuj – najboljše mesto kulturne dediščine Evrope beleži vse večji obisk

5. 3. 2026

V turistični oddaji smo obiskali naše najstarejše mesto ob Dravi – Ptuj. Znašlo se je na prvem mestu kot najboljše mesto kulturne dediščine Evrope. Zanimalo nas je tudi, kakšne učinke ima ta naziv na mestni turizem, kaj mestu prinese vsakoletno Kurentovanje in kako privlačne so za tuje obiskovalce bogate zbirke Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož.

19 min

V turistični oddaji smo obiskali naše najstarejše mesto ob Dravi – Ptuj. Znašlo se je na prvem mestu kot najboljše mesto kulturne dediščine Evrope. Zanimalo nas je tudi, kakšne učinke ima ta naziv na mestni turizem, kaj mestu prinese vsakoletno Kurentovanje in kako privlačne so za tuje obiskovalce bogate zbirke Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož.

Aktualna tema

Spopadi na Bližnjem vzhodu: prihodnost ruskega geopolitičnega loka od Karibov do Perzijskega zaliva

5. 3. 2026

Rusija je pred nekaj tedni izgubila partnerja v Venezueli, zdaj z likvidacijo vrhovnega vodje še v Iranu, podoben scenarij menjave režima ameriški predsednik napoveduje še za eno rusko zaveznico, Kubo. Kako se bo odzvala Moskva, ki je lani z Iranom podpisala dvajsetletni sporazum o vseobsegajočem strateškem, tudi vojaško-tehničnem sodelovanju, hkrati pa poskuša izboljšati skrhane odnose z Izraelom, kjer živi velik del ruske diaspore? Čeprav Rusija Iranu neposredno dobavlja orožje, sporazum ni vojaški pakt o kolektivni obrambi, a številni strokovnjaki njeno in kitajsko vojaško pomoč Iranu označujejo za možen nevaren korak stopnjevanja bližnjevzhodnega konflikta v širšo globalno konfrontacijo.

9 min

Rusija je pred nekaj tedni izgubila partnerja v Venezueli, zdaj z likvidacijo vrhovnega vodje še v Iranu, podoben scenarij menjave režima ameriški predsednik napoveduje še za eno rusko zaveznico, Kubo. Kako se bo odzvala Moskva, ki je lani z Iranom podpisala dvajsetletni sporazum o vseobsegajočem strateškem, tudi vojaško-tehničnem sodelovanju, hkrati pa poskuša izboljšati skrhane odnose z Izraelom, kjer živi velik del ruske diaspore? Čeprav Rusija Iranu neposredno dobavlja orožje, sporazum ni vojaški pakt o kolektivni obrambi, a številni strokovnjaki njeno in kitajsko vojaško pomoč Iranu označujejo za možen nevaren korak stopnjevanja bližnjevzhodnega konflikta v širšo globalno konfrontacijo.

Izšlo je

Helena Šuklje: Bližina na recept

5. 3. 2026

Helena Šuklje je magistra farmacije, zaposlena v enem izmed farmacevtskih podjetij, po srcu pa je pisateljica. O tem priča njena pripovedna prvenka Bližina na recept (objavljena pri Beletrini). Njene zgodbe so lepo napisane, vendar umirjena estetizacija pripovednega toka ne preglasi bivanjske razsežnosti njenih zgodb o medčloveških razmerjih. In čeprav avtorica ve, da je več včasih več, zna upočasniti pripoved ali zamolčati kako podrobnost, tako da njene zgodbe zahtevajo zbranost. Njihova elegična lepota ostane z bralko in bralcem tudi po branju, po branju pa ju morda vznemirjajo tudi avtoričine intervencije v sodobnost in njeni kritični komentarji nekaterih sodobnih anomalij. Več pove Helena Šuklje v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, prebere pa tudi odlomek iz svoje zgodbe Casanova. Nikar ne zamudite.

29 min

Helena Šuklje je magistra farmacije, zaposlena v enem izmed farmacevtskih podjetij, po srcu pa je pisateljica. O tem priča njena pripovedna prvenka Bližina na recept (objavljena pri Beletrini). Njene zgodbe so lepo napisane, vendar umirjena estetizacija pripovednega toka ne preglasi bivanjske razsežnosti njenih zgodb o medčloveških razmerjih. In čeprav avtorica ve, da je več včasih več, zna upočasniti pripoved ali zamolčati kako podrobnost, tako da njene zgodbe zahtevajo zbranost. Njihova elegična lepota ostane z bralko in bralcem tudi po branju, po branju pa ju morda vznemirjajo tudi avtoričine intervencije v sodobnost in njeni kritični komentarji nekaterih sodobnih anomalij. Več pove Helena Šuklje v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, prebere pa tudi odlomek iz svoje zgodbe Casanova. Nikar ne zamudite.

Prevroča juha

Miti in tviti o podnebnih spremembah

5. 3. 2026

V drugi epizodi podkasta Prevroča juha dr. Gregor Skok z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko in dr. Žiga Malek z ljubljanske Biotehniške fakultete odgovarjata na popularne trditve, ki zmanjšujejo pomen globalnega segrevanja. Je ogljikov dioksid, glavni toplogredni plin, v resnici življenju prijazen in je njegov vpliv precenjen? Ali drži, da izbruhi vulkanov v ozračje sprostijo bistveno več toplogrednih plinov kot naš avto na bencin? Tudi o veselem življenju dinozavrov smo kakšno rekli. Podkast, ki naslavlja težavne »orehe« in odprta vprašanja v boju proti podnebnim spremembam izmenično pripravljava Larisa Daugul (MMC) in avtorica tokratne epizode Erna Strniša (Radio Slovenija).

27 min

V drugi epizodi podkasta Prevroča juha dr. Gregor Skok z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko in dr. Žiga Malek z ljubljanske Biotehniške fakultete odgovarjata na popularne trditve, ki zmanjšujejo pomen globalnega segrevanja. Je ogljikov dioksid, glavni toplogredni plin, v resnici življenju prijazen in je njegov vpliv precenjen? Ali drži, da izbruhi vulkanov v ozračje sprostijo bistveno več toplogrednih plinov kot naš avto na bencin? Tudi o veselem življenju dinozavrov smo kakšno rekli. Podkast, ki naslavlja težavne »orehe« in odprta vprašanja v boju proti podnebnim spremembam izmenično pripravljava Larisa Daugul (MMC) in avtorica tokratne epizode Erna Strniša (Radio Slovenija).

Aktualno 202

Šola v kulturi pouk iz učilnic seli v muzeje in galerije

5. 3. 2026

Začel se je uvodni teden projekta Šola v kulturi, katerega cilj je izobraževanje iz učilnic preseliti v mestno okolje, gledališča in muzeje. Gre za "šolo v naravi", kjer naravo zamenjata kultura in umetnost, namenjena pa je poglobljenemu spoznavanju dediščine in ustvarjanju. Šola v kulturi je preplet delavnic, pogovorov, ogledov predstav, koncertov in filmov ter obiskov kulturnih ustanov. Učenci bodo spoznali kulturne krajine mest, se seznanili s pomembnimi ustanovami, arhitekturnimi presežki ter grafitarsko krajino posameznih četrti.

10 min

Začel se je uvodni teden projekta Šola v kulturi, katerega cilj je izobraževanje iz učilnic preseliti v mestno okolje, gledališča in muzeje. Gre za "šolo v naravi", kjer naravo zamenjata kultura in umetnost, namenjena pa je poglobljenemu spoznavanju dediščine in ustvarjanju. Šola v kulturi je preplet delavnic, pogovorov, ogledov predstav, koncertov in filmov ter obiskov kulturnih ustanov. Učenci bodo spoznali kulturne krajine mest, se seznanili s pomembnimi ustanovami, arhitekturnimi presežki ter grafitarsko krajino posameznih četrti.

Poglej in povej

Živi spomini na igralca Arnolda Tovornika

5. 3. 2026

Njegova pot na odrske deske, radio, film in televizijo se je začela na povsem drugem koncu – v častniških vrstah vojske Kraljevine Jugoslavije. Popularnega Štefa, ljubljenca naših staršev in starih staršev, smo se radijsko spomnili ob skorajšnji 110. obletnici rojstva, 13. marca pa v po njem poimenovanem domu kulture v Selnici ob Dravi – tudi s filmom.

7 min

Njegova pot na odrske deske, radio, film in televizijo se je začela na povsem drugem koncu – v častniških vrstah vojske Kraljevine Jugoslavije. Popularnega Štefa, ljubljenca naših staršev in starih staršev, smo se radijsko spomnili ob skorajšnji 110. obletnici rojstva, 13. marca pa v po njem poimenovanem domu kulture v Selnici ob Dravi – tudi s filmom.

Zbrano, zapisano, prebrano

Slikanici Praznina, Azam Mahdavi in Svet je moj, Tahmineh Haddadi

5. 3. 2026

Predstavljamo dve prelepi slikanici iranskih avtoric v prevodu Nade Altbauer in Milene Pivec. Avtorica prve je Azam Mahdavi in ima naslov PRAZNINA; Tahmineh Haddadi pa je avtorica slikanice SVET JE MOJ, ilustrirala jo je Haleh Ghorbani. Obe slikanici sta izšli pri založbi Pivec. Izjemno nežna in čustveno iskrena slikanica z naslovom PRAZNINA avtorice Azam Mahdavi prikazuje skozi preprosto, a globoko prispodobo soočanje z izgubo ljubljene osebe. Deklici umre mama, na njenem mestu pa se kot veliki, tihi spremljevalec pojavi Praznina. Kot neločljiva, prijazna senca jo spremlja na vseh poteh in ji pomaga doživljati in prebolevati žalost. Na neki način ji daje občutek varnosti. Ko roža, ki sta jo z mamo posadili, preden je umrla, zacveti, deklica prvi cvet podari Praznini. In s tem dovoli, da se v njeno življenje vrnejo barve. Slikanico je zelo tankočutno ilustrirala Maryam Tahmasebi. V slikanici SVET JE MOJ avtorice Tahmineh Haddadi, se deklica z očetom odpravi na najbolj nenavadno popotovanje – na konec sveta. To ni navadno potovanje. Včasih sta razočarana in potrta, spremenita smer, ampak se naučita, da popotniki nikoli ne obupajo. »Midva z očetom upava. Kajti uresničila bova svoje sanje in nekoč našla tisti kraj na koncu sveta …« konča pripoved deklica in se pokrije z odejo. Ko ob postelji zagledamo invalidski voziček, se zavemo, kako pomembna je domišljija. In koliko poguma premore naša popotnica.

5 min

Predstavljamo dve prelepi slikanici iranskih avtoric v prevodu Nade Altbauer in Milene Pivec. Avtorica prve je Azam Mahdavi in ima naslov PRAZNINA; Tahmineh Haddadi pa je avtorica slikanice SVET JE MOJ, ilustrirala jo je Haleh Ghorbani. Obe slikanici sta izšli pri založbi Pivec. Izjemno nežna in čustveno iskrena slikanica z naslovom PRAZNINA avtorice Azam Mahdavi prikazuje skozi preprosto, a globoko prispodobo soočanje z izgubo ljubljene osebe. Deklici umre mama, na njenem mestu pa se kot veliki, tihi spremljevalec pojavi Praznina. Kot neločljiva, prijazna senca jo spremlja na vseh poteh in ji pomaga doživljati in prebolevati žalost. Na neki način ji daje občutek varnosti. Ko roža, ki sta jo z mamo posadili, preden je umrla, zacveti, deklica prvi cvet podari Praznini. In s tem dovoli, da se v njeno življenje vrnejo barve. Slikanico je zelo tankočutno ilustrirala Maryam Tahmasebi. V slikanici SVET JE MOJ avtorice Tahmineh Haddadi, se deklica z očetom odpravi na najbolj nenavadno popotovanje – na konec sveta. To ni navadno potovanje. Včasih sta razočarana in potrta, spremenita smer, ampak se naučita, da popotniki nikoli ne obupajo. »Midva z očetom upava. Kajti uresničila bova svoje sanje in nekoč našla tisti kraj na koncu sveta …« konča pripoved deklica in se pokrije z odejo. Ko ob postelji zagledamo invalidski voziček, se zavemo, kako pomembna je domišljija. In koliko poguma premore naša popotnica.

Poročila

Poročila ob 10h

5. 3. 2026

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

5 min

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Radio Koper svetuje

Limfedem - kaj je in kako ga zdravimo

5. 3. 2026

Limfedem je kronična bolezen limfnega sistema, pri kateri se zaradi motenega odtoka limfe nabira tekočina v tkivih, najpogosteje v rokah ali nogah. Bolezen se pogosto razvije po zdravljenju raka, zlasti po operaciji ali obsevanju bezgavk pri raku dojke, zato je ozaveščanje še posebej pomembno za onkološke bolnike. Kako bolezen prepoznamo in na kakšen način jo ustrezno obravnavamo, je povedala dr. Marina Dobnik iz Fakultete za vede o zdravju.

11 min

Limfedem je kronična bolezen limfnega sistema, pri kateri se zaradi motenega odtoka limfe nabira tekočina v tkivih, najpogosteje v rokah ali nogah. Bolezen se pogosto razvije po zdravljenju raka, zlasti po operaciji ali obsevanju bezgavk pri raku dojke, zato je ozaveščanje še posebej pomembno za onkološke bolnike. Kako bolezen prepoznamo in na kakšen način jo ustrezno obravnavamo, je povedala dr. Marina Dobnik iz Fakultete za vede o zdravju.

Storž

"Prej sem znala kljekljati kot brati."

5. 3. 2026

Gospa Tončka Stanonik si trenutno polni dneve z dvema obveznostma, ki pa sta pravzaprav njeni največji veselji - s klekljanjem in pripravo na to, da bi izšla še ena njena knjiga. S klekljaricami iz Klekljarskega društva Ljubljana sodeluje pri mnogih skupinskih klekljarskih projektih, ki jih prinaša leto 2026, kamor sodi tudi praznovanje 150-letnice delovanja Čipkarske šole Idrija. Že pred časom pa je gospa Tončka Stanonik tudi končala roman, ki se dogaja v času covida, zdaj pa je morda res prišel čas, da bi knjiga izšla, za kar pa so potrebne še druge spretnosti, med drugim iskanje promocijskih in tržnih poti. Sodelovala pe tudi na lanskem natečaju Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije Zgodbe mojega kraja - Najprej štalca, potem pa kravca in se z zgodbo uvrstila na tretje mesto. Gospo Tončko Stanonik je obiskala Lucija Fatur.

25 min

Gospa Tončka Stanonik si trenutno polni dneve z dvema obveznostma, ki pa sta pravzaprav njeni največji veselji - s klekljanjem in pripravo na to, da bi izšla še ena njena knjiga. S klekljaricami iz Klekljarskega društva Ljubljana sodeluje pri mnogih skupinskih klekljarskih projektih, ki jih prinaša leto 2026, kamor sodi tudi praznovanje 150-letnice delovanja Čipkarske šole Idrija. Že pred časom pa je gospa Tončka Stanonik tudi končala roman, ki se dogaja v času covida, zdaj pa je morda res prišel čas, da bi knjiga izšla, za kar pa so potrebne še druge spretnosti, med drugim iskanje promocijskih in tržnih poti. Sodelovala pe tudi na lanskem natečaju Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije Zgodbe mojega kraja - Najprej štalca, potem pa kravca in se z zgodbo uvrstila na tretje mesto. Gospo Tončko Stanonik je obiskala Lucija Fatur.

Dobro jutro

Dobro jutro

5. 3. 2026

V četrtkovi oddaji Dobro jutro: Pes v hišo prinese veliko veselja, a tudi precej vprašanj. Kateri pes je primeren za družino in kako se z njim pravilno naučijo ravnati otroci, bo pojasnila kinološka inštruktorica Urška Razingar. Ob Nacionalnem dnevu branja bomo govorili o bralni kulturi in o tem, katere knjige bi moral vsaj enkrat prebrati vsak Slovenec. Ob tem se bomo spomnili tudi Ivana Cankarja, saj letos mineva 150 let od njegovega rojstva, na oder pa prihaja tudi lutkovni portret velikega pisatelja. Ker se približuje 8. marec, bomo z ustvarjalcema oddaje Na vrtu pokazali, kako lahko na preprost način pripravimo lep šopek. Za konec pa še glasba – v studio prihaja Severa Gjurin. Goran Obradovič se bo tokrat preizkusil kot član Civilne zaščite, oddajo pa bosta vodila Katja Treer in Andrej Geržina.

123 min

V četrtkovi oddaji Dobro jutro: Pes v hišo prinese veliko veselja, a tudi precej vprašanj. Kateri pes je primeren za družino in kako se z njim pravilno naučijo ravnati otroci, bo pojasnila kinološka inštruktorica Urška Razingar. Ob Nacionalnem dnevu branja bomo govorili o bralni kulturi in o tem, katere knjige bi moral vsaj enkrat prebrati vsak Slovenec. Ob tem se bomo spomnili tudi Ivana Cankarja, saj letos mineva 150 let od njegovega rojstva, na oder pa prihaja tudi lutkovni portret velikega pisatelja. Ker se približuje 8. marec, bomo z ustvarjalcema oddaje Na vrtu pokazali, kako lahko na preprost način pripravimo lep šopek. Za konec pa še glasba – v studio prihaja Severa Gjurin. Goran Obradovič se bo tokrat preizkusil kot član Civilne zaščite, oddajo pa bosta vodila Katja Treer in Andrej Geržina.

Skladatelj tedna

Marc-Antoine Charpentier, 4. del

5. 3. 2026

Drugače kakor nekateri sodobniki, ki so sloveli kot virtuozi na instrumentih s tipkami, lutnji ali violi da gamba, Charpentier ni imel svojega najljubšega instrumenta, temveč je nastopal le kot pevec. V primerjavi s svojim sijajnim opusom vokalne glasbe je zapustil zelo malo instrumentalnih skladb. Kot pevec je nastopal predvsem v službi guiške vojvodinje Marije Lotarinške, saj je bil pri njej zaposlen kar osemnajst let. Ta plemkinja je bila strastna ljubiteljica glasbe in je v svoji palači vzdrževala manjši glasbeni ansambel. Charpentier je v svojih rokopisih zraven vsakega glasu po navadi navedel ime glasbenika, ki ga je izvajal. Svoj glas je večinoma označil z okrajšavo Charp.

50 min

Drugače kakor nekateri sodobniki, ki so sloveli kot virtuozi na instrumentih s tipkami, lutnji ali violi da gamba, Charpentier ni imel svojega najljubšega instrumenta, temveč je nastopal le kot pevec. V primerjavi s svojim sijajnim opusom vokalne glasbe je zapustil zelo malo instrumentalnih skladb. Kot pevec je nastopal predvsem v službi guiške vojvodinje Marije Lotarinške, saj je bil pri njej zaposlen kar osemnajst let. Ta plemkinja je bila strastna ljubiteljica glasbe in je v svoji palači vzdrževala manjši glasbeni ansambel. Charpentier je v svojih rokopisih zraven vsakega glasu po navadi navedel ime glasbenika, ki ga je izvajal. Svoj glas je večinoma označil z okrajšavo Charp.

Tehnična podpora

Je robotski sesalnik varen, če se da vanj vdreti po nesreči?

5. 3. 2026

Človek je po nesreči 'prevzel' vse DJI-jeve robotske sesalnike; videl je kamere, stanje baterije in tlorise domovanj. Kar slabo. Pa še malo o Applovih novih napravah in par vprašanj iz obrazca.

23 min

Človek je po nesreči 'prevzel' vse DJI-jeve robotske sesalnike; videl je kamere, stanje baterije in tlorise domovanj. Kar slabo. Pa še malo o Applovih novih napravah in par vprašanj iz obrazca.

Kotiček za jeziček

Naš kamarin je prazen!

5. 3. 2026

Kotiček za jeziček nas tokrat vabi v kamarín, šalvarobo, kanavo in špajz. Že veste, kaj vas tam čaka? Prisluhnite našim mladim jezikoslovcem!

3 min

Kotiček za jeziček nas tokrat vabi v kamarín, šalvarobo, kanavo in špajz. Že veste, kaj vas tam čaka? Prisluhnite našim mladim jezikoslovcem!

Radijska tribuna

Volkovi na Pohorju – je sobivanje z njimi mogoče?

5. 3. 2026

Znano je, da se je v minulih dveh letih na ovršju Pohorja oblikoval trop volkov. Živi večinoma znotraj meja lovišča s posebnim namenom, posamezna opažanja pa beležijo tudi v nižje ležečih predelih, zlasti na območju ruškega Pohorja, Puščave, Podvelke in Janževega vrha. Strokovnjaki Zavoda za gozdove Slovenije so v minulem obdobju pripravili tri strokovna srečanja, v Radijski tribuni pa smo povzeli najpomembnejše poudarke tistega, ki je potekalo na Šmartnem na Pohorju.

30 min

Znano je, da se je v minulih dveh letih na ovršju Pohorja oblikoval trop volkov. Živi večinoma znotraj meja lovišča s posebnim namenom, posamezna opažanja pa beležijo tudi v nižje ležečih predelih, zlasti na območju ruškega Pohorja, Puščave, Podvelke in Janževega vrha. Strokovnjaki Zavoda za gozdove Slovenije so v minulem obdobju pripravili tri strokovna srečanja, v Radijski tribuni pa smo povzeli najpomembnejše poudarke tistega, ki je potekalo na Šmartnem na Pohorju.

Naval na šport

Slovenska ženska rokometna reprezentanca

5. 3. 2026

Slovenska ženska rokometna reprezentanca se je v Celju pomerila z Nemčijo, ki je sedanja svetovna podprvakinja. Slišali boste lahko odzive po tekmi v dvorani Golovec in pred gostovanjem v Nemčiji, ki slovenske rokometašice še čaka v tem tednu.

7 min

Slovenska ženska rokometna reprezentanca se je v Celju pomerila z Nemčijo, ki je sedanja svetovna podprvakinja. Slišali boste lahko odzive po tekmi v dvorani Golovec in pred gostovanjem v Nemčiji, ki slovenske rokometašice še čaka v tem tednu.

Poročila

Poročila ob 9h

5. 3. 2026

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

9 min

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Operna jutranjica

Dvoje brivskih rezil

5. 3. 2026

Glasbena dramatika je tista, ki najbolj loči Paisiellovega in Rossinijevega Figara. Pri prvem je bolj zadržana in postopna, tok je mirnejši, napetost se stopnjuje subtilno, ansambli so krajši in manj kompleksni, dogajanje se razvija bolj linearno. Rossini pa dramatiko gradi z izrazitimi kontrasti, hitrim tempom in krepkim stopnjevanjem; ansambli so daljši, večplastni, značilni "rossinijevski crescendo" pa privede do eksplozije komičnega učinka.

63 min

Glasbena dramatika je tista, ki najbolj loči Paisiellovega in Rossinijevega Figara. Pri prvem je bolj zadržana in postopna, tok je mirnejši, napetost se stopnjuje subtilno, ansambli so krajši in manj kompleksni, dogajanje se razvija bolj linearno. Rossini pa dramatiko gradi z izrazitimi kontrasti, hitrim tempom in krepkim stopnjevanjem; ansambli so daljši, večplastni, značilni "rossinijevski crescendo" pa privede do eksplozije komičnega učinka.

Ocene

Budimpeški koncertni simfonični orkester, András Keller in Rafał Blechacz v Zlatem abonmaju

4. 3. 2026

Za koncert kot je bil prejšnjo sredo (25. 2. 2026 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma) v sklopu Zlatega abonmaja, ni prav lahko najti besed, ki bi zares slikovito opisale glasbeno dogajanje. Tokrat je bil gost Budimpeški koncertni simfonični orkester, ansambel z več kot stoletno tradicijo, katerega vodstvo je pred dvajsetimi leti prevzel violinist András Keller, ustanovitelj priznanega godalnega Kvarteta Keller. Orkester, ki se sicer pogosto posveča tudi izvedbam sodobnega repertoarja, je za tokratni koncert izbral dve deli iz obdobja romantike. Tako je v prvem delu večera z madžarskimi gosti nastopil poljski pianist Rafał Blechacz, čigar pianistična pot je bila že pred dvajsetimi leti okronana z zmago na znamenitem Chopinovem klavirskem tekmovanju. Tokrat se je predstavil z izvedbo Chopinovega Prvega klavirskega koncerta, mladostnega dela, ki ga je skladatelj napisal pri komaj dvajsetih letih. Pianist je s svojo igro izrisal izrazito svojstveno umetniško držo, ki se je skozi vrhunsko tehnično preciznost kazala v izredni občutljivosti tonskega podajanja, nad katero bdi jasno strukturirana interpretacija. Chopinova partitura v pianistovih rokah ni zvenela sentimentalno, temveč izrazito prečiščeno, v tem pogledu skoraj asketsko. Sicer občudovanja vredna igra, ki pa spominja na strogo zaščiteno umetnino, zaradi česar se ji ni mogoče povsem približati. Blechaczova igra se namreč ne bohoti navzven, zato verjetno zahteva izrazito tenkočutnega poslušalca, kar se je izkazalo tudi v izvedbi izbranega dodatka – Chopinovega Valčka v cis-molu, op. 64, št. 2. Ta posebnost pianistovega izraza, ki je blizu apolinični lepoti, pa hkrati potrebuje temu primernega orkestrskega sopotnika. Zdi se, da je dirigent András Keller izoblikoval jasno idejo o sicer spremljevalni vlogi orkestra, ki jo narekuje partitura. Tako se je učinkovito izognil nevarnosti, da bi se igra orkestra spremenila v megleno ozadje. Skupaj s solistom je namreč gradil napetosti v virtuoznejših odsekih in na drugi strani nudil subtilno podlago pianistovi igri. Pri tem so zvočno še posebej blestela godala, fagot in sekcija rogov pa so bili naravnost odlični v polnitvi zvočne barve in dialogih s klavirjem. Druga posebna zgodba tega večera, za opis katere bi zares potrebovali poeta, je izvedba Četrte simfonije Čajkovskega, ob kateri zastane dih. To štiristavčno simfonično delo je odsev skladateljevih globokih čustvenih pretresov – leta 1877 se je nepremišljeno poročil in doživljal še globlje duševne stiske, ki jih je v pismih zaupal svoji mecenki, Nadeždi von Meck, s katero sta imela precej nenavadno razmerje. Prav njej je simfonijo posvetil, v pismih pa razkril vsebino dela – razmišljal je o usodi kot neizogibni življenjski sili. Te ponazarjajoče začetne fanfare so kot usodni klic presekale prostor. Večkrat vračajoča se glavna misel v prvem stavku, je vedno znova zazvenela z žlahtno barvo trobil, ki so se izkazala kot mogočen zvočni steber orkestra. Naravnost blestela je sekcija rogov, imenitni so bili posamezni pihalci v solističnih vlogah ali prinašanju motivov, godala pa so z zvočno večplastnostjo poskrbela, da je orkester utripal v gradnjah napetosti na eni strani in prosojno milino na drugi. Po liričnem, melanholičnem, dih jemajočem drugem stavku, smo odprtih ust opazovali v piko natančne pizzicate v karakterno igranem Scherzu. V izvajalsko zahtevnem Finalu pa so glasbeniki dokončno potrdili, da gre za ansambel, ki čustveno intenzivne in tehnično zahtevne izzive presega s čisto lahkoto. Pod črto – gre za izvajalsko telo, ki ga odlikuje večplastno, živo in angažirano muziciranje, ki temelji na poslušanju in medsebojnem odzivanju. Orkester, ki je z izvajalskim elanom, homogeno in neoporečno igro sledil skupnemu umetniškemu cilju. Dirigentska persona Andrása Kellerja – z občutkom za detajl, dialog med glasovi in notranjo napetost posameznih linij – verjetno izvira iz njegovega udejstvovanja v komorni glasbi. In vendar je eden redkih, ki mu uspe isto ustvariti tudi z večjim korpusom – s simfoničnim orkestrom. To je bila interpretacija simfonične zgodbe Čajkovskega, ki bo še dolgo odzvanjala ali pa celo za vedno ostala v naboru poslušalskih spominov.

5 min

Za koncert kot je bil prejšnjo sredo (25. 2. 2026 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma) v sklopu Zlatega abonmaja, ni prav lahko najti besed, ki bi zares slikovito opisale glasbeno dogajanje. Tokrat je bil gost Budimpeški koncertni simfonični orkester, ansambel z več kot stoletno tradicijo, katerega vodstvo je pred dvajsetimi leti prevzel violinist András Keller, ustanovitelj priznanega godalnega Kvarteta Keller. Orkester, ki se sicer pogosto posveča tudi izvedbam sodobnega repertoarja, je za tokratni koncert izbral dve deli iz obdobja romantike. Tako je v prvem delu večera z madžarskimi gosti nastopil poljski pianist Rafał Blechacz, čigar pianistična pot je bila že pred dvajsetimi leti okronana z zmago na znamenitem Chopinovem klavirskem tekmovanju. Tokrat se je predstavil z izvedbo Chopinovega Prvega klavirskega koncerta, mladostnega dela, ki ga je skladatelj napisal pri komaj dvajsetih letih. Pianist je s svojo igro izrisal izrazito svojstveno umetniško držo, ki se je skozi vrhunsko tehnično preciznost kazala v izredni občutljivosti tonskega podajanja, nad katero bdi jasno strukturirana interpretacija. Chopinova partitura v pianistovih rokah ni zvenela sentimentalno, temveč izrazito prečiščeno, v tem pogledu skoraj asketsko. Sicer občudovanja vredna igra, ki pa spominja na strogo zaščiteno umetnino, zaradi česar se ji ni mogoče povsem približati. Blechaczova igra se namreč ne bohoti navzven, zato verjetno zahteva izrazito tenkočutnega poslušalca, kar se je izkazalo tudi v izvedbi izbranega dodatka – Chopinovega Valčka v cis-molu, op. 64, št. 2. Ta posebnost pianistovega izraza, ki je blizu apolinični lepoti, pa hkrati potrebuje temu primernega orkestrskega sopotnika. Zdi se, da je dirigent András Keller izoblikoval jasno idejo o sicer spremljevalni vlogi orkestra, ki jo narekuje partitura. Tako se je učinkovito izognil nevarnosti, da bi se igra orkestra spremenila v megleno ozadje. Skupaj s solistom je namreč gradil napetosti v virtuoznejših odsekih in na drugi strani nudil subtilno podlago pianistovi igri. Pri tem so zvočno še posebej blestela godala, fagot in sekcija rogov pa so bili naravnost odlični v polnitvi zvočne barve in dialogih s klavirjem. Druga posebna zgodba tega večera, za opis katere bi zares potrebovali poeta, je izvedba Četrte simfonije Čajkovskega, ob kateri zastane dih. To štiristavčno simfonično delo je odsev skladateljevih globokih čustvenih pretresov – leta 1877 se je nepremišljeno poročil in doživljal še globlje duševne stiske, ki jih je v pismih zaupal svoji mecenki, Nadeždi von Meck, s katero sta imela precej nenavadno razmerje. Prav njej je simfonijo posvetil, v pismih pa razkril vsebino dela – razmišljal je o usodi kot neizogibni življenjski sili. Te ponazarjajoče začetne fanfare so kot usodni klic presekale prostor. Večkrat vračajoča se glavna misel v prvem stavku, je vedno znova zazvenela z žlahtno barvo trobil, ki so se izkazala kot mogočen zvočni steber orkestra. Naravnost blestela je sekcija rogov, imenitni so bili posamezni pihalci v solističnih vlogah ali prinašanju motivov, godala pa so z zvočno večplastnostjo poskrbela, da je orkester utripal v gradnjah napetosti na eni strani in prosojno milino na drugi. Po liričnem, melanholičnem, dih jemajočem drugem stavku, smo odprtih ust opazovali v piko natančne pizzicate v karakterno igranem Scherzu. V izvajalsko zahtevnem Finalu pa so glasbeniki dokončno potrdili, da gre za ansambel, ki čustveno intenzivne in tehnično zahtevne izzive presega s čisto lahkoto. Pod črto – gre za izvajalsko telo, ki ga odlikuje večplastno, živo in angažirano muziciranje, ki temelji na poslušanju in medsebojnem odzivanju. Orkester, ki je z izvajalskim elanom, homogeno in neoporečno igro sledil skupnemu umetniškemu cilju. Dirigentska persona Andrása Kellerja – z občutkom za detajl, dialog med glasovi in notranjo napetost posameznih linij – verjetno izvira iz njegovega udejstvovanja v komorni glasbi. In vendar je eden redkih, ki mu uspe isto ustvariti tudi z večjim korpusom – s simfoničnim orkestrom. To je bila interpretacija simfonične zgodbe Čajkovskega, ki bo še dolgo odzvanjala ali pa celo za vedno ostala v naboru poslušalskih spominov.

Sami naši

Feministična dediščina in umetnost kot osebna izpoved

5. 3. 2026

V oddaji Sami naši bomo odprli knjigo I Am Jugoslovenka, v kateri avtorica Jasmina Tumbas raziskuje feministične umetniške prakse od jugoslovanskega socializma do danes. Spoznali bomo Mešo Hadžimusića, glasbenika in pedagoga iz Zenice, ki danes ustvarja v Ljubljani ter s svojo predstavo združuje glasbo, gib in besedo.

24 min

V oddaji Sami naši bomo odprli knjigo I Am Jugoslovenka, v kateri avtorica Jasmina Tumbas raziskuje feministične umetniške prakse od jugoslovanskega socializma do danes. Spoznali bomo Mešo Hadžimusića, glasbenika in pedagoga iz Zenice, ki danes ustvarja v Ljubljani ter s svojo predstavo združuje glasbo, gib in besedo.

Jutranji program

Okusi jutra: Mitja Novak

5. 3. 2026

V Okusih jutra smo gostili mariborskega glasbenika Mitjo Novaka, vodjo skupine Pohorje Express. Pogovarjali smo se o glasbi, ustvarjanju in o tem, kaj vse se skriva za odrom domače glasbene scene.

9 min

V Okusih jutra smo gostili mariborskega glasbenika Mitjo Novaka, vodjo skupine Pohorje Express. Pogovarjali smo se o glasbi, ustvarjanju in o tem, kaj vse se skriva za odrom domače glasbene scene.


Čakalna vrsta

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine