Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Po Šrilanki z Alexandrom Armstrongom
Alexander Armstrong potuje po Šrilanki, odkriva živahne in starodavne kulture v južnem ter osrednjem, singalskem delu in na tamilskem severu. Šrilanka okreva po dolgi državljanski vojni in naravnih nesrečah. Danes med drugimi iz nekdanjih kolonizacijskih držav sprejema britanske, nizozemske in portugalske turiste. Alexander na poti spoznava nepozabne ljudi. 2. del: Alexander Armstrong se v drugem delu šrilanške pustolovščine z vlakom odpravi med čajne nasade. V Kandyju spozna starodavno ajurvedsko medicino, si ogleda poseben umetniški hotel ter obišče tempelj Budovega zoba in plesalce, ki sodelujejo pri vsakoletnem budističnem obredju. V narodnem parku Udawalawe imajo prehodni dom za osirotele slonje mladiče. Območje slonov si ogleda še iz zraka, natančneje, iz balona. ALEXANDER ARMSTRONG IN SRI LANKA / Velika Britanija / 2023 / Režija: Ewen Thomson
Alexander Armstrong potuje po Šrilanki, odkriva živahne in starodavne kulture v južnem ter osrednjem, singalskem delu in na tamilskem severu. Šrilanka okreva po dolgi državljanski vojni in naravnih nesrečah. Danes med drugimi iz nekdanjih kolonizacijskih držav sprejema britanske, nizozemske in portugalske turiste. Alexander na poti spoznava nepozabne ljudi. 2. del: Alexander Armstrong se v drugem delu šrilanške pustolovščine z vlakom odpravi med čajne nasade. V Kandyju spozna starodavno ajurvedsko medicino, si ogleda poseben umetniški hotel ter obišče tempelj Budovega zoba in plesalce, ki sodelujejo pri vsakoletnem budističnem obredju. V narodnem parku Udawalawe imajo prehodni dom za osirotele slonje mladiče. Območje slonov si ogleda še iz zraka, natančneje, iz balona. ALEXANDER ARMSTRONG IN SRI LANKA / Velika Britanija / 2023 / Režija: Ewen Thomson
Na vzhodu države je po včerajšnji snežni ujmi brez elektrike še vedno več tisoč ljudi. Mnogi so obupani, saj so sredi zime ostali brez ogrevanja in vode. Jezni pristojnim sporočajo, da bi morali prihodke od omrežnine porabiti za vzdrževanje omrežja. Civilna zaščita bo na območje dobavila dodatne agregate, prednostno ranljivim skupinam. Odpravljanje posledic ujme bo ponekod trajalo več dni. Drugi poudarki oddaje: - Evropsko gospodarstvo vnovič pahnjeno v negotovost po sodni razveljavitvi Trumpovih carin. - Rožljanje z orožjem v napetostih med Združenimi državami in Iranom vse glasnejše. - Norveški smučarski tekač Klaebo na enih olimpijskih igrah osvojil največ zlatih medalj v zgodovini.
Na vzhodu države je po včerajšnji snežni ujmi brez elektrike še vedno več tisoč ljudi. Mnogi so obupani, saj so sredi zime ostali brez ogrevanja in vode. Jezni pristojnim sporočajo, da bi morali prihodke od omrežnine porabiti za vzdrževanje omrežja. Civilna zaščita bo na območje dobavila dodatne agregate, prednostno ranljivim skupinam. Odpravljanje posledic ujme bo ponekod trajalo več dni. Drugi poudarki oddaje: - Evropsko gospodarstvo vnovič pahnjeno v negotovost po sodni razveljavitvi Trumpovih carin. - Rožljanje z orožjem v napetostih med Združenimi državami in Iranom vse glasnejše. - Norveški smučarski tekač Klaebo na enih olimpijskih igrah osvojil največ zlatih medalj v zgodovini.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Naša gosta sta Nina Štrekelj iz Parka Škocjanske jame in Leon Kebe iz Notranjskega regionalnega parka. V teh zgodnje pomladnih dneh ju družijo - žabe. Ja, prav ste slišali. Tako na Notranjskem kot na Krasu in v Brkinih se namreč številni prostovoljci trudijo, da bi čim več žab med selitvami ohranili pri življenju. Izvedeli bomo tudi, kako se jim lahko pridružimo.
Naša gosta sta Nina Štrekelj iz Parka Škocjanske jame in Leon Kebe iz Notranjskega regionalnega parka. V teh zgodnje pomladnih dneh ju družijo - žabe. Ja, prav ste slišali. Tako na Notranjskem kot na Krasu in v Brkinih se namreč številni prostovoljci trudijo, da bi čim več žab med selitvami ohranili pri življenju. Izvedeli bomo tudi, kako se jim lahko pridružimo.
Bit in Anže raziskujeta utrip Seula, kjer se podata na kulinarično pustolovščino in preizkušata raznolike lokalne specialitete. Preseneti ju nenavadna tišina in red na javnih površinah, ki sta v popolnem kontrastu z živahnim velemestom. Navdušujeta se nad napredno tehnologijo, ki je v Koreji prisotna na vsakem koraku. Obiščeta četrt s tradicionalno arhitekturo in znamenito palačo Gyeongbokgung, kjer se obiskovalci radi pokažejo v tradicionalnih oblačilih. Za piko na i se preizkusita še v karaokah, eni najbolj priljubljenih oblik zabave v Južni Koreji.
Bit in Anže raziskujeta utrip Seula, kjer se podata na kulinarično pustolovščino in preizkušata raznolike lokalne specialitete. Preseneti ju nenavadna tišina in red na javnih površinah, ki sta v popolnem kontrastu z živahnim velemestom. Navdušujeta se nad napredno tehnologijo, ki je v Koreji prisotna na vsakem koraku. Obiščeta četrt s tradicionalno arhitekturo in znamenito palačo Gyeongbokgung, kjer se obiskovalci radi pokažejo v tradicionalnih oblačilih. Za piko na i se preizkusita še v karaokah, eni najbolj priljubljenih oblik zabave v Južni Koreji.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Ta roman je kraj, kamor me je odpeljalo srce. Ta roman je moja ljubezenska pesem rekam – tistim, ki še tečejo, in onim, ki jih že davno ni več. V romanu Po nebu tečejo reke potuje kapljica vode in prepletajo se spomini rek, ljudi in civilizacij vse do presunljive dežele, kjer so pred tisočletji asirski kralji gradili palače, kanale in vrtove ter postavili ogromno knjižnico z zaščitnimi duhovi pred vsakim vhodom, da se temu blaženemu raju ne bi pripetilo nič hudega … Vendar se je zgodilo in se še vedno dogaja. Sogovornica: Andreja Udovč, Založba Sanje prevedla: Maja Ropret
Ta roman je kraj, kamor me je odpeljalo srce. Ta roman je moja ljubezenska pesem rekam – tistim, ki še tečejo, in onim, ki jih že davno ni več. V romanu Po nebu tečejo reke potuje kapljica vode in prepletajo se spomini rek, ljudi in civilizacij vse do presunljive dežele, kjer so pred tisočletji asirski kralji gradili palače, kanale in vrtove ter postavili ogromno knjižnico z zaščitnimi duhovi pred vsakim vhodom, da se temu blaženemu raju ne bi pripetilo nič hudega … Vendar se je zgodilo in se še vedno dogaja. Sogovornica: Andreja Udovč, Založba Sanje prevedla: Maja Ropret
Maja Plaz je dolgoletna predsednica Društvo SOS telefon za pomoč ženskam in otrokom žrtvam nasilja, ene ključnih nevladnih organizacij v Sloveniji na področju preprečevanja nasilja v družini in pomoči žrtvam nasilja. V svoji več kot tridesetletni karieri je skupaj s sodelavkami pomagala številnim ženskam in otrokom, ki so se zaradi družinskega nasilja znašli v hudih stiskah, ter jim pomagala najti izhod iz nasilja. Kot dolgoletna aktivistka in strokovnjakinja na področju socialnega varstva, človekovih pravic in enakosti spolov se zavzema za zaščito žensk in otrok pred nasiljem, dostopnost brezplačne pomoči, sistemske spremembe na področju zakonodaje ter večjo družbeno občutljivost za problematiko nasilja. Maja Plaz je v slovenskem prostoru prepoznana tudi kot pomemben glas civilne družbe na področju delovanja proti nasilju in zagovorništva pravic žensk. Pred radijski mikrofon jo je povabila voditeljica tokratne oddaje Razkošje v glavi Tita Mayer.
Maja Plaz je dolgoletna predsednica Društvo SOS telefon za pomoč ženskam in otrokom žrtvam nasilja, ene ključnih nevladnih organizacij v Sloveniji na področju preprečevanja nasilja v družini in pomoči žrtvam nasilja. V svoji več kot tridesetletni karieri je skupaj s sodelavkami pomagala številnim ženskam in otrokom, ki so se zaradi družinskega nasilja znašli v hudih stiskah, ter jim pomagala najti izhod iz nasilja. Kot dolgoletna aktivistka in strokovnjakinja na področju socialnega varstva, človekovih pravic in enakosti spolov se zavzema za zaščito žensk in otrok pred nasiljem, dostopnost brezplačne pomoči, sistemske spremembe na področju zakonodaje ter večjo družbeno občutljivost za problematiko nasilja. Maja Plaz je v slovenskem prostoru prepoznana tudi kot pomemben glas civilne družbe na področju delovanja proti nasilju in zagovorništva pravic žensk. Pred radijski mikrofon jo je povabila voditeljica tokratne oddaje Razkošje v glavi Tita Mayer.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V oddaji Obrazi sosednje ulice gostimo Iva Mojzerja – legendo slovenske popevke in glasbenega ustvarjalca. V pogovoru se z njim vrnemo čisto na začetek, k prvi harmoniki in prvim glasbenim korakom, ter se sprehodimo po poti pesmi, spominov in ustvarjalnosti. Dotaknemo se tudi slikarstva in ljubezni – do glasbe, do umetnosti in do življenja..
V oddaji Obrazi sosednje ulice gostimo Iva Mojzerja – legendo slovenske popevke in glasbenega ustvarjalca. V pogovoru se z njim vrnemo čisto na začetek, k prvi harmoniki in prvim glasbenim korakom, ter se sprehodimo po poti pesmi, spominov in ustvarjalnosti. Dotaknemo se tudi slikarstva in ljubezni – do glasbe, do umetnosti in do življenja..
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
V pregledu kulturnih dogodkov tega tedna se dva prispevka nanašata prav na današnji dan, ko obhajamo 100. obletnico rojstva Lojzeta Krakarja, v svetu pa opozarjamo na pomen maternih jezikov, dva vabita na razstavi, in sicer Mita Gegiča in Lucije Rosc, eden se odziva na vznemirjenje v gledališču v Bochumu, zadnji pa napoveduje literarni festival Fabula.
V pregledu kulturnih dogodkov tega tedna se dva prispevka nanašata prav na današnji dan, ko obhajamo 100. obletnico rojstva Lojzeta Krakarja, v svetu pa opozarjamo na pomen maternih jezikov, dva vabita na razstavi, in sicer Mita Gegiča in Lucije Rosc, eden se odziva na vznemirjenje v gledališču v Bochumu, zadnji pa napoveduje literarni festival Fabula.
Ecclesia in Pohod za mir Sodelavci Svetopisemske družbe Slovenije so zasnovali poglobljen način spoznavanja božje besede, ki so ga poimenovali Ecclesia. Gre za prav posebno branje Svetega pisma v majhnem občestvu, kjer udeleženci poglobijo svojo vero, dobijo moč za služenje in oznanjevanje ter najdejo oporo v bratih in sestrah. Konec oktobra so se menihi iz budističnega templja v Teksasu podali na pot miru. V začetku februarja so prispeli v Washington, kjer so prosili ameriški kongres, naj rojstni dan Bude prizna kot praznik miru in sočutja.
Ecclesia in Pohod za mir Sodelavci Svetopisemske družbe Slovenije so zasnovali poglobljen način spoznavanja božje besede, ki so ga poimenovali Ecclesia. Gre za prav posebno branje Svetega pisma v majhnem občestvu, kjer udeleženci poglobijo svojo vero, dobijo moč za služenje in oznanjevanje ter najdejo oporo v bratih in sestrah. Konec oktobra so se menihi iz budističnega templja v Teksasu podali na pot miru. V začetku februarja so prispeli v Washington, kjer so prosili ameriški kongres, naj rojstni dan Bude prizna kot praznik miru in sočutja.
V tokratni Mimo grede potujemo v Padovo, kjer je v začetku 20. stoletja nastal eden najbolj priljubljenih, če ne kar najbolj priljubljen italijanski aperitiv – aperol.
V tokratni Mimo grede potujemo v Padovo, kjer je v začetku 20. stoletja nastal eden najbolj priljubljenih, če ne kar najbolj priljubljen italijanski aperitiv – aperol.
Na severovzhodu Slovenije nadaljujejo odpravljanje težav, ki jih je sneg povzročil predvsem na električnem omrežju. A ponekod elektrike ne bo še nekaj dni. Brez elektrike je še približno 29.000 odjemalcev. Na pomoč kolegom bodo popoldne odšle tudi ekipe Elektra Primorska. V oddaji tudi o tem: - Snežni plazovi v Avstriji terjali pet smrtnih žrtev. - Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje želi spodbujati tudi znanje jezika soseda. - Obeležujemo mednarodni dan turističnih vodnikov. - V Lavričevi knjižnici začeli s serijo podkastov za vse generacije. - Na olimpijskih igrah nastopata dva slovenska smučarska tekača.
Na severovzhodu Slovenije nadaljujejo odpravljanje težav, ki jih je sneg povzročil predvsem na električnem omrežju. A ponekod elektrike ne bo še nekaj dni. Brez elektrike je še približno 29.000 odjemalcev. Na pomoč kolegom bodo popoldne odšle tudi ekipe Elektra Primorska. V oddaji tudi o tem: - Snežni plazovi v Avstriji terjali pet smrtnih žrtev. - Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje želi spodbujati tudi znanje jezika soseda. - Obeležujemo mednarodni dan turističnih vodnikov. - V Lavričevi knjižnici začeli s serijo podkastov za vse generacije. - Na olimpijskih igrah nastopata dva slovenska smučarska tekača.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Skupina Frke iz Plesnega Foruma Celje se je s predstavo "STISKe" uvrstila v tekmovalni program Festivala mladinskega inovativnega teatra MIT 2026, ki ga organizira KUD Pozitiv, in prejela nagrado MUZA za ustvarjalno in iskreno obravnavo tematike. Kaj se zgodi, ko se plesna umetnost sreča z gledališko? V oddaji Hudo so bile z nami mlade plesalke enega najpomembnejših plesno-gledaliških centrov pri nas. Več o plesnih korakih, gledaliških odrih in še čem pa v oddaji.
Skupina Frke iz Plesnega Foruma Celje se je s predstavo "STISKe" uvrstila v tekmovalni program Festivala mladinskega inovativnega teatra MIT 2026, ki ga organizira KUD Pozitiv, in prejela nagrado MUZA za ustvarjalno in iskreno obravnavo tematike. Kaj se zgodi, ko se plesna umetnost sreča z gledališko? V oddaji Hudo so bile z nami mlade plesalke enega najpomembnejših plesno-gledaliških centrov pri nas. Več o plesnih korakih, gledaliških odrih in še čem pa v oddaji.
Zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov, naš najpomembnejši umetnostni zgodovinar 20. stoletja, dvanajst samostojnih pesniških zbirk
Zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov, naš najpomembnejši umetnostni zgodovinar 20. stoletja, dvanajst samostojnih pesniških zbirk
Bamuni so savansko ljudstvo v Kamerunu. Njihovo kraljestvo je v preteklosti bilo močno in pomembno, so pa imeli posebno ureditev, v kateri je bil kralj podvržen nadzoru in ni imel neomejene moči. Bamuni imajo svojo pisavo, tradicionalno ima pri njih pomembno vlogo spoštovanje prednikov. Danes so večinoma muslimani, ukvarjajo se večinoma s kmetijstvom, znani pa so tudi po svoji umetnosti. Poslušamo glasbo Bamunov na zapisih z začetka petdesetih let.
Bamuni so savansko ljudstvo v Kamerunu. Njihovo kraljestvo je v preteklosti bilo močno in pomembno, so pa imeli posebno ureditev, v kateri je bil kralj podvržen nadzoru in ni imel neomejene moči. Bamuni imajo svojo pisavo, tradicionalno ima pri njih pomembno vlogo spoštovanje prednikov. Danes so večinoma muslimani, ukvarjajo se večinoma s kmetijstvom, znani pa so tudi po svoji umetnosti. Poslušamo glasbo Bamunov na zapisih z začetka petdesetih let.
Eden od fantov v lunaparku, Gonzo, se začne razkrajati. Vsi predvidevajo, da se to dogaja, ker je umrl njegov zadnji sorodnik. Violetta se ne more sprijazniti s tem, da so Gonza vsi pozabili, in odkrije, da ima ta še sestro.
Eden od fantov v lunaparku, Gonzo, se začne razkrajati. Vsi predvidevajo, da se to dogaja, ker je umrl njegov zadnji sorodnik. Violetta se ne more sprijazniti s tem, da so Gonza vsi pozabili, in odkrije, da ima ta še sestro.
V Hudi muski, smo govorili o nečem, kar vsi čutimo – še preden to razumemo. O nečem, kar nas spremlja od prvega trenutka življenja; o ritmu. Rubriko je pripravil Andrej Prezelj.
V Hudi muski, smo govorili o nečem, kar vsi čutimo – še preden to razumemo. O nečem, kar nas spremlja od prvega trenutka življenja; o ritmu. Rubriko je pripravil Andrej Prezelj.
Med letošnjimi prejemniki nagrad Prešernovega sklada je režiser in direktor fotografije Gregor Božič. Nagrado je dobil za kratki film Navadna hruška, samosvoj preplet dokumentarnega filma in žanra znanstvene fantastike, ki ga podpisuje kot režiser, ter za filma Človek, ki ni mogel molčati Nebojše Slijepčevića in Fiume o morte! Igorja Bezinovića, pri katerih je kot direktor fotografije pomembno sooblikoval vizualno podobo in avtorske poetike obeh del. V njegovem delu izstopata natančen občutek za prostor in dosledno grajena atmosfera, pogosto vezana na značilne lokalne kontekste. Vzporedno s filmskim ustvarjanjem že vrsto let raziskuje stare sadne sorte, to pa je dolgoročen projekt na presečišču kulturne krajine, še posebno v njegovih domačih Goriških brdih, in filmskega razmisleka o odnosu med človekom in naravo. Pred mikrofon ga je povabila Tina Poglajen. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2026.
Med letošnjimi prejemniki nagrad Prešernovega sklada je režiser in direktor fotografije Gregor Božič. Nagrado je dobil za kratki film Navadna hruška, samosvoj preplet dokumentarnega filma in žanra znanstvene fantastike, ki ga podpisuje kot režiser, ter za filma Človek, ki ni mogel molčati Nebojše Slijepčevića in Fiume o morte! Igorja Bezinovića, pri katerih je kot direktor fotografije pomembno sooblikoval vizualno podobo in avtorske poetike obeh del. V njegovem delu izstopata natančen občutek za prostor in dosledno grajena atmosfera, pogosto vezana na značilne lokalne kontekste. Vzporedno s filmskim ustvarjanjem že vrsto let raziskuje stare sadne sorte, to pa je dolgoročen projekt na presečišču kulturne krajine, še posebno v njegovih domačih Goriških brdih, in filmskega razmisleka o odnosu med človekom in naravo. Pred mikrofon ga je povabila Tina Poglajen. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2026.
Slovenci so se v Sočiju na oder za zmagovalce prebili v alpskem smučanju, smučarskih skokih, deskanju, biatlonu in smučarskem teku. Z dvema zlatima medaljama je prednjačila Tina Maze.
Slovenci so se v Sočiju na oder za zmagovalce prebili v alpskem smučanju, smučarskih skokih, deskanju, biatlonu in smučarskem teku. Z dvema zlatima medaljama je prednjačila Tina Maze.
Še pred dobrim desetletjem smo varnost avtomobila razumeli predvsem kot vprašanje trka. Danes celotno sliko dojemamo drugače. Govorimo o pozornosti in o tem, kako avto sodeluje z voznikom, kako nas včasih opozarja preveč, drugič spet premalo. Evropski varnostni konzorcij Euro NCAP napoveduje največjo spremembo pravil po letu 2009. Razmišljamo s strokovnim sodelavcem Andrejem Brglezom.
Še pred dobrim desetletjem smo varnost avtomobila razumeli predvsem kot vprašanje trka. Danes celotno sliko dojemamo drugače. Govorimo o pozornosti in o tem, kako avto sodeluje z voznikom, kako nas včasih opozarja preveč, drugič spet premalo. Evropski varnostni konzorcij Euro NCAP napoveduje največjo spremembo pravil po letu 2009. Razmišljamo s strokovnim sodelavcem Andrejem Brglezom.
Desetletni Soen Ohara obožuje kendamo, tradicionalno japonsko spretnostno igro. Letos bo prvič nastopil na svetovnem prvenstvu v Hirošimi, kjer se bo pomeril z najboljšimi igralci z vsega sveta. Njegov največji izziv je naučiti se zelo zahtevno tehniko, ki jo obvlada le malo odraslih in nekaj otrok na Japonskem. Soen je odločen, da bo z vztrajnostjo in ob pomoči številnih učiteljev zmogel. Mu bo uspelo?
Desetletni Soen Ohara obožuje kendamo, tradicionalno japonsko spretnostno igro. Letos bo prvič nastopil na svetovnem prvenstvu v Hirošimi, kjer se bo pomeril z najboljšimi igralci z vsega sveta. Njegov največji izziv je naučiti se zelo zahtevno tehniko, ki jo obvlada le malo odraslih in nekaj otrok na Japonskem. Soen je odločen, da bo z vztrajnostjo in ob pomoči številnih učiteljev zmogel. Mu bo uspelo?
V 15. oddaji se posvetimo maternemu jeziku, na vlak za četrtfinale pa se vkrcajo Maša, Zarja in Lenart iz OŠ Šalek (rumeni) ter Živa, Nika in Jakob iz OŠ Apače (vijolični). Pot jih vodi po človeškem telesu, skozi zgodovino in do mestnih občin. Pri rumenih je večja sila vztrajnosti, vijolični bolje delujejo v literarnem krožku. Kdo se bolje znajde v labirintu in komu Hitri lončki prinesejo uvrstitev naprej, Ani, Taji in Filipu iz OŠ Muta, ali Taji, Aneju in Patriku iz OŠ Videm - podružnica Leskovec, poglejte v Malih sivih celicah. V drugem krogu se sicer pomerijo zmagovalci prvega kroga in najboljši iz posameznih regij po predtekmovanju, ki se po novem sistemu uvrstijo neposredno v osmino finala. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
V 15. oddaji se posvetimo maternemu jeziku, na vlak za četrtfinale pa se vkrcajo Maša, Zarja in Lenart iz OŠ Šalek (rumeni) ter Živa, Nika in Jakob iz OŠ Apače (vijolični). Pot jih vodi po človeškem telesu, skozi zgodovino in do mestnih občin. Pri rumenih je večja sila vztrajnosti, vijolični bolje delujejo v literarnem krožku. Kdo se bolje znajde v labirintu in komu Hitri lončki prinesejo uvrstitev naprej, Ani, Taji in Filipu iz OŠ Muta, ali Taji, Aneju in Patriku iz OŠ Videm - podružnica Leskovec, poglejte v Malih sivih celicah. V drugem krogu se sicer pomerijo zmagovalci prvega kroga in najboljši iz posameznih regij po predtekmovanju, ki se po novem sistemu uvrstijo neposredno v osmino finala. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Rubrika Hudo športni nam je tokrat približala tekmovalno turno smučanje, ki je ena najzahtevnejših zimskih vzdržljivostnih disciplin. Združuje vzpone na smučeh, hitre spuste in tehnično zahtevne prehode. Gre za šport, ki izhaja iz klasičnega turnega smučanja, vendar je v tekmovalni obliki bistveno hitrejši in bolj intenziven. Aleš Ogrin se je o tekmovalnem turnem smučanju pogovarjal z Majem Pritržnikom.
Rubrika Hudo športni nam je tokrat približala tekmovalno turno smučanje, ki je ena najzahtevnejših zimskih vzdržljivostnih disciplin. Združuje vzpone na smučeh, hitre spuste in tehnično zahtevne prehode. Gre za šport, ki izhaja iz klasičnega turnega smučanja, vendar je v tekmovalni obliki bistveno hitrejši in bolj intenziven. Aleš Ogrin se je o tekmovalnem turnem smučanju pogovarjal z Majem Pritržnikom.
V glasbeni oddaji Glasbeni radiogram smo gostili zasedbo Flat Hats, ki v svoj zvok vnaša gypsy swing z dušo ulice. Vrhunski glasbeniki, ki jih poznamo z različnih odrov – tudi iz tangovske zgodbe Piazzoleky – so tokrat predstavili bolj igriv, improvizacijski obraz svojega ustvarjanja, kjer je dialog med instrumenti v ospredju. Pogovarjali smo se o nastanku zasedbe, o prehodu iz tanga v swing ter o tem, kam jih vodi nova glasbena pot.
V glasbeni oddaji Glasbeni radiogram smo gostili zasedbo Flat Hats, ki v svoj zvok vnaša gypsy swing z dušo ulice. Vrhunski glasbeniki, ki jih poznamo z različnih odrov – tudi iz tangovske zgodbe Piazzoleky – so tokrat predstavili bolj igriv, improvizacijski obraz svojega ustvarjanja, kjer je dialog med instrumenti v ospredju. Pogovarjali smo se o nastanku zasedbe, o prehodu iz tanga v swing ter o tem, kam jih vodi nova glasbena pot.
Snočkaj mi je lunca prav lepo svetila je bil naslov koncerta, ki je nastal na podlagi natečaja, ki ga je Komorni zbor Glasis razpisal julija 2025. Na izbranih šestnajst ljudskih napevov se je odzvalo enajst skladateljev, ki so s svojimi uglasbitvami izbranih pesmi soustvarili koncertni program in prispevali k nastanku nove notne izdaje. Oddaja obuja prvega od dveh koncertnih večerov, ki je potekal v petek, 6. februarja, na Ptuju, ter prinaša izbor novitet mladih skladateljev, ki so ljudske napeve ustvarili v sodobni preobleki.
Snočkaj mi je lunca prav lepo svetila je bil naslov koncerta, ki je nastal na podlagi natečaja, ki ga je Komorni zbor Glasis razpisal julija 2025. Na izbranih šestnajst ljudskih napevov se je odzvalo enajst skladateljev, ki so s svojimi uglasbitvami izbranih pesmi soustvarili koncertni program in prispevali k nastanku nove notne izdaje. Oddaja obuja prvega od dveh koncertnih večerov, ki je potekal v petek, 6. februarja, na Ptuju, ter prinaša izbor novitet mladih skladateljev, ki so ljudske napeve ustvarili v sodobni preobleki.
Otroci se odpravijo na Kolovrat, slikovito hribovje nad dolino Soče, prepleteno z jarki in opazovalnicami iz časa prve svetovne vojne. Med potjo do zaklada rešujejo uganko, izdelajo signalno zastavo, se preizkusijo v kvizu o zgodovini kraja in premagajo razgiban poligon, dokler ne pridejo do skritega zaklada.
Otroci se odpravijo na Kolovrat, slikovito hribovje nad dolino Soče, prepleteno z jarki in opazovalnicami iz časa prve svetovne vojne. Med potjo do zaklada rešujejo uganko, izdelajo signalno zastavo, se preizkusijo v kvizu o zgodovini kraja in premagajo razgiban poligon, dokler ne pridejo do skritega zaklada.
V pravljičnih minutah tokrat prisluhnite slovenski ljudski pravljici Palček v čedri, čarobni zgodbi o majhnem junaku z velikim pogumom. Pravljica nas popelje v svet domišljije, kjer tudi najmanjši lahko premagajo velike ovire, če le zaupajo vase in svoji iznajdljivosti. Pripoveduje jo Maja Logar iz Mariborske knjižnice.
V pravljičnih minutah tokrat prisluhnite slovenski ljudski pravljici Palček v čedri, čarobni zgodbi o majhnem junaku z velikim pogumom. Pravljica nas popelje v svet domišljije, kjer tudi najmanjši lahko premagajo velike ovire, če le zaupajo vase in svoji iznajdljivosti. Pripoveduje jo Maja Logar iz Mariborske knjižnice.
S predstavnicami šolske skupnosti Osnovne šole Prežihov Voranc Maribor o vlogi zaščitnikov, projektu Odpikajmo nasilje in humanitarni akciji za otroke v Afriki.
S predstavnicami šolske skupnosti Osnovne šole Prežihov Voranc Maribor o vlogi zaščitnikov, projektu Odpikajmo nasilje in humanitarni akciji za otroke v Afriki.
Različni profili skrbijo za to, da na olimpijskih prizoriščih vse poteka gladko, da gledalci po svetu dobijo najboljšo sliko in zvok, da so gostje siti in zadovoljni ter da je vzdušje na tekmah nepozabno. Za odlično izvedbo olimpijskih iger skrbijo tudi Slovenci. Ozadje dela na igrah bodo razkrili: Bojan Makovec, napovedovalec na skakalnih tekmah v Predazzu, Tomi Naglič, ustvarjalec zvočne podobe v Bormiu ter Martin Jezeršek, vodja gostinstva na prestižnih lokacijah v Cortini in Anterselvi.
Različni profili skrbijo za to, da na olimpijskih prizoriščih vse poteka gladko, da gledalci po svetu dobijo najboljšo sliko in zvok, da so gostje siti in zadovoljni ter da je vzdušje na tekmah nepozabno. Za odlično izvedbo olimpijskih iger skrbijo tudi Slovenci. Ozadje dela na igrah bodo razkrili: Bojan Makovec, napovedovalec na skakalnih tekmah v Predazzu, Tomi Naglič, ustvarjalec zvočne podobe v Bormiu ter Martin Jezeršek, vodja gostinstva na prestižnih lokacijah v Cortini in Anterselvi.
Finale hokejskega turnirja bo jutri severno-ameriški, potem ko so Američani suvereno premagali Slovake s 6:2, Kanadčani pa so znova trepetali do zadnje minute. Tako kot proti Čehom v četrtfinalu so tudi proti Fincem zaostajali, spet pa jim je uspel preobrat. Slišali boste kanadska hokejista Matta Stonea in Toma Wilsona, ki pravita, da so vseskozi verjeli, da jim bo uspelo, vedeli so, da bodo imeli priložnosti, le izkoristiti jih je bilo treba. Med biatlonci v Anterselvi pa je Jakov Fak namignil, da morda še ni rekel zadnje na olimpijskih igrah. Uroš Volk in Marko Pangerc o dogajanju v Milanu in Cortini debatirata z voditeljem Dolimita Luko Petričem.
Finale hokejskega turnirja bo jutri severno-ameriški, potem ko so Američani suvereno premagali Slovake s 6:2, Kanadčani pa so znova trepetali do zadnje minute. Tako kot proti Čehom v četrtfinalu so tudi proti Fincem zaostajali, spet pa jim je uspel preobrat. Slišali boste kanadska hokejista Matta Stonea in Toma Wilsona, ki pravita, da so vseskozi verjeli, da jim bo uspelo, vedeli so, da bodo imeli priložnosti, le izkoristiti jih je bilo treba. Med biatlonci v Anterselvi pa je Jakov Fak namignil, da morda še ni rekel zadnje na olimpijskih igrah. Uroš Volk in Marko Pangerc o dogajanju v Milanu in Cortini debatirata z voditeljem Dolimita Luko Petričem.
Nejko in Jaša sta se znašla v tovarni. Delo je naporno, zato komaj čakata na malico. Najraje bi se kar izmuznila iz tega temačnega okolja …. Kako? Rešitev se bo skrivala v Zofkini uganki. Čuha puha. Kdo jo bo razkril? Z kot zavihajte rokave tudi vi in se zavrtite v čas razvoja prevoznih sredstev! Ne bo vam žal …
Nejko in Jaša sta se znašla v tovarni. Delo je naporno, zato komaj čakata na malico. Najraje bi se kar izmuznila iz tega temačnega okolja …. Kako? Rešitev se bo skrivala v Zofkini uganki. Čuha puha. Kdo jo bo razkril? Z kot zavihajte rokave tudi vi in se zavrtite v čas razvoja prevoznih sredstev! Ne bo vam žal …
Radiovedne poslušalce očitno zelo zanima naše telo, še posebej so pozorni na oči. V preteklih epizodah smo tako že odgovarjali na vprašanje, zakaj imamo različne barve oči, kako nastanejo solze in ali je svet res barven? Današnje vprašanje pa je pred nekaj tedni zastavil 8-letni Ton, odgovarja pediatrična oftalmologinja Manca Tekavčič Pompe.
Radiovedne poslušalce očitno zelo zanima naše telo, še posebej so pozorni na oči. V preteklih epizodah smo tako že odgovarjali na vprašanje, zakaj imamo različne barve oči, kako nastanejo solze in ali je svet res barven? Današnje vprašanje pa je pred nekaj tedni zastavil 8-letni Ton, odgovarja pediatrična oftalmologinja Manca Tekavčič Pompe.
Igra nogometa se konča precej nenavadno, ko vsi igralci obvisijo v zraku.
Igra nogometa se konča precej nenavadno, ko vsi igralci obvisijo v zraku.
Mozaični izbor najboljših svetovalnih, zabavnih in informativnih vsebin iz oddaje Dobro jutro. Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro! Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!
Mozaični izbor najboljših svetovalnih, zabavnih in informativnih vsebin iz oddaje Dobro jutro. Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro! Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!
Akela zboli in ozdravi ga lahko le voda iz Volčjega svetišča. Čeprav skoraj brez moči, se Akela v spremstvu Mavglija, Faa, Daruke in Bale odpravi na pot. Lali ne sme z njimi, ker je samička.
Akela zboli in ozdravi ga lahko le voda iz Volčjega svetišča. Čeprav skoraj brez moči, se Akela v spremstvu Mavglija, Faa, Daruke in Bale odpravi na pot. Lali ne sme z njimi, ker je samička.
Kadeti lahko v treh krogih izzivov osvojijo tri medalje. Kuštro premotijo bleščeče zlate nagrade. Ko pa ji trikrat spodleti, se nesrečna povzpne na drevo. Tam nenadoma odkrije svoj skriti talent za opazovanje in prepoznavanje nevarnosti z višine!
Kadeti lahko v treh krogih izzivov osvojijo tri medalje. Kuštro premotijo bleščeče zlate nagrade. Ko pa ji trikrat spodleti, se nesrečna povzpne na drevo. Tam nenadoma odkrije svoj skriti talent za opazovanje in prepoznavanje nevarnosti z višine!