Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
O vtisih iz 76. berlinskega filmskega festivala in ugibanjih o filmih, ki utegnejo prejeti katerega od berlinskih medvedov, se pogovarjamo z Ingrid Kovač Brus.
O vtisih iz 76. berlinskega filmskega festivala in ugibanjih o filmih, ki utegnejo prejeti katerega od berlinskih medvedov, se pogovarjamo z Ingrid Kovač Brus.
Pravi čaj spada med najbolj priljubljene pijače na svetu in vsak dan ga uživa na milijone ljudi. Veliko plantaž je na Šrilanki, od koder izvažajo na tone lističev, ki najdejo pot tudi na police naših trgovin. Na embalaži pogosto najdemo oznake raznih trajnostnih standardov, ki naj bi zagotavljali, da so izdelki izdelani trajnostno in družbeno odgovorno ter da so delavci za opravljeno delo pravično plačani. Pa je res tako? Avstralska novinarska ekipa se je pogovorila z obiralci čaja, predstavniki plantaž in drugimi deležniki v industriji čaja ter pri tem odkrila marsikaj pretresljivega. BITTER BREW / Avstralija / 2025
Pravi čaj spada med najbolj priljubljene pijače na svetu in vsak dan ga uživa na milijone ljudi. Veliko plantaž je na Šrilanki, od koder izvažajo na tone lističev, ki najdejo pot tudi na police naših trgovin. Na embalaži pogosto najdemo oznake raznih trajnostnih standardov, ki naj bi zagotavljali, da so izdelki izdelani trajnostno in družbeno odgovorno ter da so delavci za opravljeno delo pravično plačani. Pa je res tako? Avstralska novinarska ekipa se je pogovorila z obiralci čaja, predstavniki plantaž in drugimi deležniki v industriji čaja ter pri tem odkrila marsikaj pretresljivega. BITTER BREW / Avstralija / 2025
V Berlinu se bo ta konec tedna sklenil že 76. mednarodni filmski festival. V oddaji se o vtisih iz festivala in ugibanjih o filmih, ki utegnejo prejeti katerega od berlinskih medvedov, pogovarjamo z Ingrid Kovač Brus. Poleg tega tokrat ocenjujemo filma Tajni agent Kleberja Mendonçe Filha in Viharni Vrh Emerald Fennell, poklonili pa se bomo tudi v torek preminulemu slavnemu ustvarjalcu ameriških dokumentarnih filmov, Fredericku Wisemanu.
V Berlinu se bo ta konec tedna sklenil že 76. mednarodni filmski festival. V oddaji se o vtisih iz festivala in ugibanjih o filmih, ki utegnejo prejeti katerega od berlinskih medvedov, pogovarjamo z Ingrid Kovač Brus. Poleg tega tokrat ocenjujemo filma Tajni agent Kleberja Mendonçe Filha in Viharni Vrh Emerald Fennell, poklonili pa se bomo tudi v torek preminulemu slavnemu ustvarjalcu ameriških dokumentarnih filmov, Fredericku Wisemanu.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Ostali poudarki oddaje: - Z dopisniki obeležujemo dva mednarodna dneva: turističnih vodnikov z aktivnostmi v Loški dolini in dan maternega jezika, z najmlajšimi na Postojnskem - V Semiču bodo z literarnim večerom začeli jubilejne 30. Krakarjeve dneve - V Žalcu opozarjajo, da je država na rimsko nekropolo v Šempetru pozabila - V Murski Soboti so uspeli popraviti poškodovan krstni kamen, ki je zdaj spet na svojem mestu v evengeličanski cerkvi .
Ostali poudarki oddaje: - Z dopisniki obeležujemo dva mednarodna dneva: turističnih vodnikov z aktivnostmi v Loški dolini in dan maternega jezika, z najmlajšimi na Postojnskem - V Semiču bodo z literarnim večerom začeli jubilejne 30. Krakarjeve dneve - V Žalcu opozarjajo, da je država na rimsko nekropolo v Šempetru pozabila - V Murski Soboti so uspeli popraviti poškodovan krstni kamen, ki je zdaj spet na svojem mestu v evengeličanski cerkvi .
Kot je dandanes že v navadi, smo prvi vpogled v najnovejšo priredbo klasičnega romana Viharni vrh dobili skoraj leto pred premiero s pomočjo neuradnih fotografij s snemanja. Te so ponujale precej transgresivno vizijo viktorijanske ljubezenske zgodbe, ki prek tragičnega odnosa med Catherine Earnshaw in Heathcliffom, temnopoltim varovancem njenega očeta, tematizira vprašanja medgeneracijske travme ter rasnih in razrednih trenj v angleški družbi 18. stoletja. Tudi pred prvimi podobami Margot Robbie kot Catherine in Jacoba Elordija kot Heathcliffa pa nas večina verjetno ni pričakovala tradicionalne priredbe. Fennell se je v svojem dosedanjem delu namreč precej zavestno in z veseljem predala vlogi provokatorke. Vseeno so prej omenjene fotografije prizorov s kostumi v slogu osemdesetih let prejšnjega stoletja, svetlolaso Robbie v vlogi temnolase Catherine in izrazito erotičnimi trenutki razburili marsikaterega oboževalca izvirnika. Še večja tarča pomislekov pa sta bila glavna igralca. Kljub pogostim diskrepancam v starosti igralcev in njihovih likov, je petintridesetletna Robbie precej vprašljiva kandidatka za vlogo Cathy, ki v romanu umre pri svojih osemnajstih. Še bolj problematičen pa je seveda izbris Heathcliffove rase. Prav sedaj, ko je javni diskurz tako osredotočen na probleme reprezentacije, razmerij moči in prevpraševanje zgodovine, bi lahko Fennell v svoji priredbi povedala kaj zares pomembnega. A se je odločila, da ne bo. Kot režiserka tudi sama prizna, je omenjeni konteksti pri pisanju scenarija niso zanimali. Fennell je želela prej kot samo knjižno predlogo na veliki zaslon prenesti svoj najstniški vtis romana. Za ta namen si je pred ponovnim prebiranjem knjige tudi izpisala vse, česar se je spominjala od preteklih branj. Med temi zapiski so se tako znašle reči, ki so se režiserki skozi leta vtisnile v spomin, pa tudi tisto, kar je v procesu pozabljanja in fantaziranja sama dodala. Sodeč po filmu in njenih besedah, je pri adaptiranju bolj zvesto sledila tem vtisom kot Brontëjinemu romanu. Njeno priredbo bi lahko zato ustrezneje karakterizirali kot fanovsko literaturo v filmski različici. Kot številne priredbe romana prej Fennell v svoji v ospredje postavi del zgodbe, ki se osredotoča na odnos med Catherine in Heathcliffom – izpusti torej knjižno sedanjost, v kateri Brontë izriše usodo naslednje generacije na Viharnem vrhu. Fennell vsebinsko niti v najširšem smislu ni zvesta sporočilu ali resnici romana, temveč raje sledi svoji čustveni resnici. Heathcliffov lik je tako odrešen praktično vseh svojih okrutnih lastnosti ter s tem zravnan v idealiziranega romantičnega junaka. Mnogo drugih likov je iz zgodbe izbrisanih ali združenih v en lik, pa tudi njihove motivacije in dejanja so drugačni. Vse te spremembe služijo izbrisu kompleksnejših družbenih vidikov romana ter osredotočenju na trenutke zgodbe, ki lahko samo v takšnem vakuumu zares delujejo kot epska romantična tragedija. Tako se najnovejši Viharni vrh popolnoma preda erotičnim podtonom romana in estetiki kiča iz osemdesetih. Fluorescenčno oranžno-rožnato nebo in razkošna kostumografija bi lahko bili vzeti naravnost s platnic cenenih zgodovinskih ljubezenskih romanov – ti so nenazadnje navdihnili tudi plakat filma. Mogočna scenografija prehaja med meglenimi travnatimi griči in izumetničenimi notranjščinami, ki obenem spominjajo na Drakulo Francisa Forda Coppole in Rocky Horror Picture Show režiserja Jima Sharmana. Namesto zgodovinsko ali literarno ustrezne priredbe nam Fennell s tem ponudi čutno, impresionistično, stilizirano izkušnjo. Če uspemo ob ogledu tudi sami popolnoma zanemariti izvirni roman, lahko s potopitvijo v to izkušnjo film doživimo kot učinkovit, koherenten in estetsko presunljiv izdelek. Bere: Maja Moll Piše: Vanja Gajić
Kot je dandanes že v navadi, smo prvi vpogled v najnovejšo priredbo klasičnega romana Viharni vrh dobili skoraj leto pred premiero s pomočjo neuradnih fotografij s snemanja. Te so ponujale precej transgresivno vizijo viktorijanske ljubezenske zgodbe, ki prek tragičnega odnosa med Catherine Earnshaw in Heathcliffom, temnopoltim varovancem njenega očeta, tematizira vprašanja medgeneracijske travme ter rasnih in razrednih trenj v angleški družbi 18. stoletja. Tudi pred prvimi podobami Margot Robbie kot Catherine in Jacoba Elordija kot Heathcliffa pa nas večina verjetno ni pričakovala tradicionalne priredbe. Fennell se je v svojem dosedanjem delu namreč precej zavestno in z veseljem predala vlogi provokatorke. Vseeno so prej omenjene fotografije prizorov s kostumi v slogu osemdesetih let prejšnjega stoletja, svetlolaso Robbie v vlogi temnolase Catherine in izrazito erotičnimi trenutki razburili marsikaterega oboževalca izvirnika. Še večja tarča pomislekov pa sta bila glavna igralca. Kljub pogostim diskrepancam v starosti igralcev in njihovih likov, je petintridesetletna Robbie precej vprašljiva kandidatka za vlogo Cathy, ki v romanu umre pri svojih osemnajstih. Še bolj problematičen pa je seveda izbris Heathcliffove rase. Prav sedaj, ko je javni diskurz tako osredotočen na probleme reprezentacije, razmerij moči in prevpraševanje zgodovine, bi lahko Fennell v svoji priredbi povedala kaj zares pomembnega. A se je odločila, da ne bo. Kot režiserka tudi sama prizna, je omenjeni konteksti pri pisanju scenarija niso zanimali. Fennell je želela prej kot samo knjižno predlogo na veliki zaslon prenesti svoj najstniški vtis romana. Za ta namen si je pred ponovnim prebiranjem knjige tudi izpisala vse, česar se je spominjala od preteklih branj. Med temi zapiski so se tako znašle reči, ki so se režiserki skozi leta vtisnile v spomin, pa tudi tisto, kar je v procesu pozabljanja in fantaziranja sama dodala. Sodeč po filmu in njenih besedah, je pri adaptiranju bolj zvesto sledila tem vtisom kot Brontëjinemu romanu. Njeno priredbo bi lahko zato ustrezneje karakterizirali kot fanovsko literaturo v filmski različici. Kot številne priredbe romana prej Fennell v svoji v ospredje postavi del zgodbe, ki se osredotoča na odnos med Catherine in Heathcliffom – izpusti torej knjižno sedanjost, v kateri Brontë izriše usodo naslednje generacije na Viharnem vrhu. Fennell vsebinsko niti v najširšem smislu ni zvesta sporočilu ali resnici romana, temveč raje sledi svoji čustveni resnici. Heathcliffov lik je tako odrešen praktično vseh svojih okrutnih lastnosti ter s tem zravnan v idealiziranega romantičnega junaka. Mnogo drugih likov je iz zgodbe izbrisanih ali združenih v en lik, pa tudi njihove motivacije in dejanja so drugačni. Vse te spremembe služijo izbrisu kompleksnejših družbenih vidikov romana ter osredotočenju na trenutke zgodbe, ki lahko samo v takšnem vakuumu zares delujejo kot epska romantična tragedija. Tako se najnovejši Viharni vrh popolnoma preda erotičnim podtonom romana in estetiki kiča iz osemdesetih. Fluorescenčno oranžno-rožnato nebo in razkošna kostumografija bi lahko bili vzeti naravnost s platnic cenenih zgodovinskih ljubezenskih romanov – ti so nenazadnje navdihnili tudi plakat filma. Mogočna scenografija prehaja med meglenimi travnatimi griči in izumetničenimi notranjščinami, ki obenem spominjajo na Drakulo Francisa Forda Coppole in Rocky Horror Picture Show režiserja Jima Sharmana. Namesto zgodovinsko ali literarno ustrezne priredbe nam Fennell s tem ponudi čutno, impresionistično, stilizirano izkušnjo. Če uspemo ob ogledu tudi sami popolnoma zanemariti izvirni roman, lahko s potopitvijo v to izkušnjo film doživimo kot učinkovit, koherenten in estetsko presunljiv izdelek. Bere: Maja Moll Piše: Vanja Gajić
V poznih 70. letih, v obdobju brazilske vojaške diktature, nekdanji profesor Armando Solimões pod krinko potuje v nekakšno komuno, zavetišče za politične begunce, kjer nadaljuje svoje življenje kot Marcelo. Medtem ko raziskuje tudi preteklost svoje družine in se druži z drugimi disidenti, njegovi nekdanji nasprotniki nadenj pošljejo atentatorje ... V današnjem času študentke zgodovine raziskujejo dokumente o brazilski preteklosti in skušajo z avdioposnetki rekonstruirati mrežo političnega odpora; pri tem pa v živo srečajo tudi zdravnika, nenavadno podobnega Armandu. Povzetek zgodbe brazilskega celovečerca Tajni agent (O Agente Secreto, 2025) pove pravzaprav zelo malo o tem vznemirljivem filmskem organizmu, ki ga podpisuje scenarist in režiser Kleber Mendonça Filho. Film postavi enačaj med osebnim in političnim; medtem ko gledalec skoraj kot forenzik po koščkih sestavlja usodo profesorja Armanda, se pred nami izrisuje tudi freska brazilske družbe in časa, oziroma značaja nekega represivnega obdobja. A hkrati je film na nek način zelo igriv, tudi duhovit; Mendonça Filho se spretno poigrava z nekaterimi žanrskimi zakonitostmi, etnološkimi posebnostmi in suvereno plava v »grindhouse« barvni paleti, ki še dodatno priklicuje sedemdeseta leta. Uspe mu biti celo smešen na preganjavičen na način Kafke, z vdori absurda, ki pa hkrati sledi sanjski logiki pripovedi. Ali bolje rečeno, pošlje nas na potovanje po meandrih spomina, ki preskakujejo med časovnimi obdobji, dogodki in identitetami. Film bi s svojo konstrukcijo zlahka zdrsnil v neprebavljiv solipsizem, vendar brez skrbi: ves čas smo v varnih rokah zrelega avtorja, ki ga je užitek opazovati pri delu. Na lanskem festivalu v Cannesu sta bila nagrajena Mendonça Filho kot režiser in Wagner Moura kot glavni igralec; njegov portret zadržanega intelektualca pooseblja tudi samega gledalca kot »divjega detektiva«, če lahko uporabim sintagmo Roberta Bolaña. Ta se mora znajti v kaotičnih situacijah, kjer nihče ni nujno to, za kar se sprva predstavlja, in kjer posamezna podoba ni nujno tudi resnična. Morda je neko širšo zgodovinsko resnico zares mogoče izkusiti samo z bogatim mozaikom fiktivnih anekdot. Tajni agent je slikovita, karnevalska filmska izkušnja mojstrskega cineasta, ki v domiselnem valovanju pripovedi utopi bolečino zgodovinske izkušnje. Film zares velikega platna in velikega avtorskega zamaha. In – nenazadnje – tudi slovo Uda Kierja, ki tu nastopi v svoji zadnji filmski vlogi. Bere: Igor Velše Piše: Gorazd Trušnovec
V poznih 70. letih, v obdobju brazilske vojaške diktature, nekdanji profesor Armando Solimões pod krinko potuje v nekakšno komuno, zavetišče za politične begunce, kjer nadaljuje svoje življenje kot Marcelo. Medtem ko raziskuje tudi preteklost svoje družine in se druži z drugimi disidenti, njegovi nekdanji nasprotniki nadenj pošljejo atentatorje ... V današnjem času študentke zgodovine raziskujejo dokumente o brazilski preteklosti in skušajo z avdioposnetki rekonstruirati mrežo političnega odpora; pri tem pa v živo srečajo tudi zdravnika, nenavadno podobnega Armandu. Povzetek zgodbe brazilskega celovečerca Tajni agent (O Agente Secreto, 2025) pove pravzaprav zelo malo o tem vznemirljivem filmskem organizmu, ki ga podpisuje scenarist in režiser Kleber Mendonça Filho. Film postavi enačaj med osebnim in političnim; medtem ko gledalec skoraj kot forenzik po koščkih sestavlja usodo profesorja Armanda, se pred nami izrisuje tudi freska brazilske družbe in časa, oziroma značaja nekega represivnega obdobja. A hkrati je film na nek način zelo igriv, tudi duhovit; Mendonça Filho se spretno poigrava z nekaterimi žanrskimi zakonitostmi, etnološkimi posebnostmi in suvereno plava v »grindhouse« barvni paleti, ki še dodatno priklicuje sedemdeseta leta. Uspe mu biti celo smešen na preganjavičen na način Kafke, z vdori absurda, ki pa hkrati sledi sanjski logiki pripovedi. Ali bolje rečeno, pošlje nas na potovanje po meandrih spomina, ki preskakujejo med časovnimi obdobji, dogodki in identitetami. Film bi s svojo konstrukcijo zlahka zdrsnil v neprebavljiv solipsizem, vendar brez skrbi: ves čas smo v varnih rokah zrelega avtorja, ki ga je užitek opazovati pri delu. Na lanskem festivalu v Cannesu sta bila nagrajena Mendonça Filho kot režiser in Wagner Moura kot glavni igralec; njegov portret zadržanega intelektualca pooseblja tudi samega gledalca kot »divjega detektiva«, če lahko uporabim sintagmo Roberta Bolaña. Ta se mora znajti v kaotičnih situacijah, kjer nihče ni nujno to, za kar se sprva predstavlja, in kjer posamezna podoba ni nujno tudi resnična. Morda je neko širšo zgodovinsko resnico zares mogoče izkusiti samo z bogatim mozaikom fiktivnih anekdot. Tajni agent je slikovita, karnevalska filmska izkušnja mojstrskega cineasta, ki v domiselnem valovanju pripovedi utopi bolečino zgodovinske izkušnje. Film zares velikega platna in velikega avtorskega zamaha. In – nenazadnje – tudi slovo Uda Kierja, ki tu nastopi v svoji zadnji filmski vlogi. Bere: Igor Velše Piše: Gorazd Trušnovec
Severovzhod države je prizadelo močno sneženje, ki je ohromilo cestni in železniški promet, več deset tisoč ljudi na Štajerskem in Koroškem je ostalo brez elektrike. Zaradi obsežnega snegoloma so ljudem ponekod odsvetovali zadrževanje zunaj. Intervencijske službe delajo s polno paro. Po besedah Darje Kocjan iz Slovenskih železnic vlaki zamujajo, a razmere se izboljšujejo. Na območju Ptuja utegne pitna voda postati kalna zaradi ustavljenih črpališč. Druge teme: - Opozicija z ustavno presojo nad prispevek za dolgotrajno oskrb. - Teheran in Washington znova izmenujeta grožnje in vabila k pogajanjem. - Mariborski svetniki z več pomisleki glede graditve sežigalnice.
Severovzhod države je prizadelo močno sneženje, ki je ohromilo cestni in železniški promet, več deset tisoč ljudi na Štajerskem in Koroškem je ostalo brez elektrike. Zaradi obsežnega snegoloma so ljudem ponekod odsvetovali zadrževanje zunaj. Intervencijske službe delajo s polno paro. Po besedah Darje Kocjan iz Slovenskih železnic vlaki zamujajo, a razmere se izboljšujejo. Na območju Ptuja utegne pitna voda postati kalna zaradi ustavljenih črpališč. Druge teme: - Opozicija z ustavno presojo nad prispevek za dolgotrajno oskrb. - Teheran in Washington znova izmenujeta grožnje in vabila k pogajanjem. - Mariborski svetniki z več pomisleki glede graditve sežigalnice.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Štuhec je iz kompoziicje diplomiral leta 1960 na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu profesorja Matije Bravničarja, glasbeno šolanje pa je nadaljeval na Dunaju. Njegov opus obsega orkestralne, komorne, solistične in mladinske skladbe ter samospeve. Za svoje delo je prejel mnoge nagrade, med drugim leta 1961 Prešernovo študentsko nagrado, leta 1976 drugo nagrado jugoslovanskih radijskih postaj in leta 2004 nagrado Prešernovega sklada za skladbo Simfonieta.
Štuhec je iz kompoziicje diplomiral leta 1960 na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu profesorja Matije Bravničarja, glasbeno šolanje pa je nadaljeval na Dunaju. Njegov opus obsega orkestralne, komorne, solistične in mladinske skladbe ter samospeve. Za svoje delo je prejel mnoge nagrade, med drugim leta 1961 Prešernovo študentsko nagrado, leta 1976 drugo nagrado jugoslovanskih radijskih postaj in leta 2004 nagrado Prešernovega sklada za skladbo Simfonieta.
V prvem soočenju parlamentarnih strank bodo predsedniki parlamentarnih strank odgovarjali na ključna vprašanja predvolilne tekme. Spremljaj. Razmisli. Vplivaj. Trenutek odločitve – volitve na Televiziji Slovenija.
V prvem soočenju parlamentarnih strank bodo predsedniki parlamentarnih strank odgovarjali na ključna vprašanja predvolilne tekme. Spremljaj. Razmisli. Vplivaj. Trenutek odločitve – volitve na Televiziji Slovenija.
Luka Koper je lani ob večjem pretovoru kontejnerjev in avtomobilov ter višjih prihodkih iz skladiščnin pridelala 380 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 15 odstotkov več kot v letu prej. Čisti dobiček se je zvišal za 35 odstotkov na 81,5 milijona evrov. Za osem odstotkov je povečala tudi število zaposlenih. V oddaji tudi o tem: - Zaradi birokratskega zapleta v dveh občinah na Goriškem umaknili razpis za protitočno zaščito. - Začelo se je zbiranje vlog v kmetijstvu za letos. - Na olimpijskih igrah danes slovenske barve zastopa Jakov Fak.
Luka Koper je lani ob večjem pretovoru kontejnerjev in avtomobilov ter višjih prihodkih iz skladiščnin pridelala 380 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 15 odstotkov več kot v letu prej. Čisti dobiček se je zvišal za 35 odstotkov na 81,5 milijona evrov. Za osem odstotkov je povečala tudi število zaposlenih. V oddaji tudi o tem: - Zaradi birokratskega zapleta v dveh občinah na Goriškem umaknili razpis za protitočno zaščito. - Začelo se je zbiranje vlog v kmetijstvu za letos. - Na olimpijskih igrah danes slovenske barve zastopa Jakov Fak.
Iz olimpijske Italije se nam je oglasil Nejc Jemec. Predstavil nam je spremenjeno podobo Cortine d'Ampezzo ter nekaterih drugih bližnjih (in malo manj bližnjih) krajev, v katerih so uredili prizorišča tekmovanj. Govorili smo o mobilnosti osebja in obiskovalcev, nekoliko manj megalomansko zastavljeni organizaciji tekmovanja od običajnih izvedb olimpijskih iger, pa tudi o nekoliko bolj ležerni atmosferi, kar zadeva varnostne protokole.
Iz olimpijske Italije se nam je oglasil Nejc Jemec. Predstavil nam je spremenjeno podobo Cortine d'Ampezzo ter nekaterih drugih bližnjih (in malo manj bližnjih) krajev, v katerih so uredili prizorišča tekmovanj. Govorili smo o mobilnosti osebja in obiskovalcev, nekoliko manj megalomansko zastavljeni organizaciji tekmovanja od običajnih izvedb olimpijskih iger, pa tudi o nekoliko bolj ležerni atmosferi, kar zadeva varnostne protokole.
Novità al cinema ma anche film che raccontano il legame tra la settima arte e lo sport, dai classici come Momenti di gloria o Rocky ai più recenti Marty Supreme e F1. Con Francesco Ruzzier, critico cinematografico.
Novità al cinema ma anche film che raccontano il legame tra la settima arte e lo sport, dai classici come Momenti di gloria o Rocky ai più recenti Marty Supreme e F1. Con Francesco Ruzzier, critico cinematografico.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - ob obilnem sneženju kaos na cestah, prekinjene dobave elektrike in vode ter zaprta vrata nekaterih šol - v Framu odprli obnovljen osrednji vrtec - v Križevcih popoldne odprtje nove šolske telovadnice
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - ob obilnem sneženju kaos na cestah, prekinjene dobave elektrike in vode ter zaprta vrata nekaterih šol - v Framu odprli obnovljen osrednji vrtec - v Križevcih popoldne odprtje nove šolske telovadnice
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju, Janez Gregorc eden od začetnikov slovenskega jazza, v Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije
Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju, Janez Gregorc eden od začetnikov slovenskega jazza, v Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije
Skupne seje delovnih teles Državnega zbora
Dnevni red: 1. Zasedanje Sveta Evropske unije za zunanje zadeve, Bruselj, 23. 2. 2026 2. Zasedanje Sveta Evropske unije za splošne zadeve, Bruselj, 24. 2. 2026 3. Zasedanje Sveta Evropske unije za kmetijstvo in ribištvo, Bruselj, 23. 2. 2026 4. Zasedanje Sveta Evropske unije za konkurenčnost, Bruselj, 26. in 27. 2. 2026 5. Zasedanje Sveta Evropske unije za splošne zadeve (kohezija), Bruselj, 26. 2. 2026
Dnevni red: 1. Zasedanje Sveta Evropske unije za zunanje zadeve, Bruselj, 23. 2. 2026 2. Zasedanje Sveta Evropske unije za splošne zadeve, Bruselj, 24. 2. 2026 3. Zasedanje Sveta Evropske unije za kmetijstvo in ribištvo, Bruselj, 23. 2. 2026 4. Zasedanje Sveta Evropske unije za konkurenčnost, Bruselj, 26. in 27. 2. 2026 5. Zasedanje Sveta Evropske unije za splošne zadeve (kohezija), Bruselj, 26. 2. 2026
Marij Kogoj je ustvaril več del za mlade glasove. Poleg glasbe k pravljični igri Josipa Ribičiča V kraljestvu palčkov je, večinoma med letoma 1922 in 1923, uglasbil več besedil slovenskih pesnikov. Njegove skladbe za otroke in mladino so prvič izšle leta 1924 v Trstu in pozneje doživele še več natisov. Kogojevo glasbo na koncertnih odrih rad oživlja tržaški dirigent Stojan Kuret, ki opus skladatelja še posebej ceni. Njegove skladbe za mladino je kot mlad dirigent prvič posnel z Mladinskim pevskim zborom Glasbene matice Trst, več let pozneje, leta 2005, pa z Vokalno skupino Čarnice.
Marij Kogoj je ustvaril več del za mlade glasove. Poleg glasbe k pravljični igri Josipa Ribičiča V kraljestvu palčkov je, večinoma med letoma 1922 in 1923, uglasbil več besedil slovenskih pesnikov. Njegove skladbe za otroke in mladino so prvič izšle leta 1924 v Trstu in pozneje doživele še več natisov. Kogojevo glasbo na koncertnih odrih rad oživlja tržaški dirigent Stojan Kuret, ki opus skladatelja še posebej ceni. Njegove skladbe za mladino je kot mlad dirigent prvič posnel z Mladinskim pevskim zborom Glasbene matice Trst, več let pozneje, leta 2005, pa z Vokalno skupino Čarnice.
Kultura zdravi - umetnost lajša
V Mariboru bo konec tedna potekala tridnevna 41. mednarodna zimska plesna šola, na kateri bodo plesalci, koreografi, mentorji in drugi ljubitelji plesa dobili novo znanje z različnih področjih in o različnih plesnih zvrsteh ter izmenjali izkušnje. Obiskali smo tudi Galerijo Murska Sobota, kjer je na ogled ena najpomembnejših zasebnih umetniških zbirk pri nas, zbirka Galerije Žula, in kjer bodo letos med drugim posebej izpostavili mlade pomurske ustvarjalce.
V Mariboru bo konec tedna potekala tridnevna 41. mednarodna zimska plesna šola, na kateri bodo plesalci, koreografi, mentorji in drugi ljubitelji plesa dobili novo znanje z različnih področjih in o različnih plesnih zvrsteh ter izmenjali izkušnje. Obiskali smo tudi Galerijo Murska Sobota, kjer je na ogled ena najpomembnejših zasebnih umetniških zbirk pri nas, zbirka Galerije Žula, in kjer bodo letos med drugim posebej izpostavili mlade pomurske ustvarjalce.
Vse klasične italijanske jedi so nastale iz pomanjkanja, pravi italijanski kuhar Maurizio Meccoli. Bolonjsko omako so recimo začeli kuhati bolonjski mesarji, ki so po koncu tedna zmleli vse ostanke mesa, ki jih čez teden niso uspeli prodati. Zalili so jih z vinom, jim dodali zelenjavo in jih dolgo kuhali, da so se znebili vseh neprijetnih priokusov starega mesa. Na začetku so bolonjsko omako pripravljali brez paradižnika, tega so začeli dodajati pozneje. V tokratni Mimo grede bomo v nekaj minut stisnili okuse, ki nastajajo več ur. Vsaj šest ur bomo namreč potrebovali za pravo italijansko bolonjsko omako!
Vse klasične italijanske jedi so nastale iz pomanjkanja, pravi italijanski kuhar Maurizio Meccoli. Bolonjsko omako so recimo začeli kuhati bolonjski mesarji, ki so po koncu tedna zmleli vse ostanke mesa, ki jih čez teden niso uspeli prodati. Zalili so jih z vinom, jim dodali zelenjavo in jih dolgo kuhali, da so se znebili vseh neprijetnih priokusov starega mesa. Na začetku so bolonjsko omako pripravljali brez paradižnika, tega so začeli dodajati pozneje. V tokratni Mimo grede bomo v nekaj minut stisnili okuse, ki nastajajo več ur. Vsaj šest ur bomo namreč potrebovali za pravo italijansko bolonjsko omako!
Konec preteklega leta je izšla nova knjiga Inter montes: Kobariška tisočletja. Izdala jo je Fundacija Poti miru v Posočju ob 30. obletnici ustanovitve Občine Kobarid. Avtorji v svojih prispevkih orišejo zgodovino tega območja vse od kamene dobe do današnjih dni. S tem želijo bralcem približati bogato izročilo teh krajev, pravi odgovorni urednik publikacije Mihael Uršič. Hkrati opozarja, kako pomembno je sistematično zbiranje osebnih pričevanj ter fotografskega in dokumentarnega gradiva.
Konec preteklega leta je izšla nova knjiga Inter montes: Kobariška tisočletja. Izdala jo je Fundacija Poti miru v Posočju ob 30. obletnici ustanovitve Občine Kobarid. Avtorji v svojih prispevkih orišejo zgodovino tega območja vse od kamene dobe do današnjih dni. S tem želijo bralcem približati bogato izročilo teh krajev, pravi odgovorni urednik publikacije Mihael Uršič. Hkrati opozarja, kako pomembno je sistematično zbiranje osebnih pričevanj ter fotografskega in dokumentarnega gradiva.
Na zimskih olimpijskih igrah v Vancouvru je Slovenija osvojila tri medalje. Za dve je poskrbela alpska smučarka Tina Maze, smučarska tekačica Petra Majdič pa se je na oder za zmagovalke prebila z zlomljenimi rebri.
Na zimskih olimpijskih igrah v Vancouvru je Slovenija osvojila tri medalje. Za dve je poskrbela alpska smučarka Tina Maze, smučarska tekačica Petra Majdič pa se je na oder za zmagovalke prebila z zlomljenimi rebri.
Igor Gombač že skoraj 30 let živi v Cortini d'Ampezzo. V Dolomite se je preselil iz Trsta, navdušuje ga narava, vsak prosti trenutek skuša preživeti v hribih. Pravi, da so igre prinesle veliko dobre volje in tudi nekaj kaosa. Njegov najljubši dogodek z iger pa ni povezan z zimskim športnikom.
Igor Gombač že skoraj 30 let živi v Cortini d'Ampezzo. V Dolomite se je preselil iz Trsta, navdušuje ga narava, vsak prosti trenutek skuša preživeti v hribih. Pravi, da so igre prinesle veliko dobre volje in tudi nekaj kaosa. Njegov najljubši dogodek z iger pa ni povezan z zimskim športnikom.
Tokrat vas vabimo v družbo Ceneta Prevca in Gašperja Berganta. Cene Prevc je nekdanji slovenski skakalni šampion, lastnik medalje z Olimpijskih iger, zdaj pa je komentator, stand up komik in gostinec. Gašper Bergant pa je eden izmed najbolj prepoznavnih imen slovenske stand-up scene. Skupaj z drugimi stand-up komiki navdušujeta v komediji Janezi. Z njima se bo pogovarjala Bernarda Žarn.
Tokrat vas vabimo v družbo Ceneta Prevca in Gašperja Berganta. Cene Prevc je nekdanji slovenski skakalni šampion, lastnik medalje z Olimpijskih iger, zdaj pa je komentator, stand up komik in gostinec. Gašper Bergant pa je eden izmed najbolj prepoznavnih imen slovenske stand-up scene. Skupaj z drugimi stand-up komiki navdušujeta v komediji Janezi. Z njima se bo pogovarjala Bernarda Žarn.
Gričevnata pokrajina Langhe v Piemontu je pravi raj za sladokusce. Tu so doma gomoljike, gobe, pralineji in seveda vina. V zadnjih letih pa si pot na trg utirajo tudi lešniki. Tudi Emanuele Canaparo se je pred štirimi leti lotil njihove pridelave. Ramallovi pripravljajo večerjo za Emanuelejevo družino. Mama Giusi bo naredila raviole, polnjene s špinačo in mletim mesom. Giusi bo za kosilo pripravila bagno caudo, omako, v katero pomakajo različne vrste zelenjave. Zanjo potrebuje veliko česna, ki ga skuha v mleku. Zmečkanemu česnu primeša še sardelne filete in olivno olje. Emanuele zaradi boljšega zaslužka sam predeluje lešnike. Praži jih, drobi ter izdeluje lešnikovo pasto za proizvodnjo sladoleda in lešnikovo-nugatovo kremo. Po kosilu ne sme manjkati sladica, zato se je Giusi lotila boneta, piemontske različice crème bruleeja. Zdrobljene amarete vmeša v zmes iz jajc, mleka in kakava. Sladico peče v vodni kopeli.
Gričevnata pokrajina Langhe v Piemontu je pravi raj za sladokusce. Tu so doma gomoljike, gobe, pralineji in seveda vina. V zadnjih letih pa si pot na trg utirajo tudi lešniki. Tudi Emanuele Canaparo se je pred štirimi leti lotil njihove pridelave. Ramallovi pripravljajo večerjo za Emanuelejevo družino. Mama Giusi bo naredila raviole, polnjene s špinačo in mletim mesom. Giusi bo za kosilo pripravila bagno caudo, omako, v katero pomakajo različne vrste zelenjave. Zanjo potrebuje veliko česna, ki ga skuha v mleku. Zmečkanemu česnu primeša še sardelne filete in olivno olje. Emanuele zaradi boljšega zaslužka sam predeluje lešnike. Praži jih, drobi ter izdeluje lešnikovo pasto za proizvodnjo sladoleda in lešnikovo-nugatovo kremo. Po kosilu ne sme manjkati sladica, zato se je Giusi lotila boneta, piemontske različice crème bruleeja. Zdrobljene amarete vmeša v zmes iz jajc, mleka in kakava. Sladico peče v vodni kopeli.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Avanturistični otroški film, poln humorja in pristne otroške naivnosti z močnim ekološkim nabojem. Zgodba spremlja skupino štirih navihanih prijateljev v zgodnjih najstniških letih. Otroci so zaskrbljeni zaradi lokalne tovarne, ki že leta neovirano onesnažuje bližnjo reko, v kateri so se nekoč kopali. Ker menijo, da odrasli ne bodo storili ničesar, se odločijo, da bodo zadevo vzeli v svoje roke. Njihov načrt je radikalen: ponoči želijo vdreti v tovarno in jo razstreliti, da bi ustavili onesnaževanje. Stvari se zapletejo, ko se njihovi skupini pridruži peti član, osamljen in malce čuden fant po imenu Aimé. Ko končno izvedejo svojo akcijo, načrt ne gre kot po maslu, saj se v tovarni nepričakovano pojavi direktor. Ekipa tovarne ne razstreli, temveč direktorja vzame za talca in se umakne v gozd. Tam se morajo spopasti s posledicami svojih dejanj, medsebojnimi konflikti in vprašanjem, kako daleč so pripravljeni iti za svoja prepričanja. Primerna starost: 10+ Originalni naslov: LA PETITE BANDE Leto produkcije: 2022 Država: koprodukcija Žanr: otroški avanturistični film Režija: Pierre Salvadori Scenarij: Pierre Salvadori in Benoît Graffin Igrajo: Pio Marmaï, Laurent Capelluto, Paul Belhoste, Aymé Medeville
Avanturistični otroški film, poln humorja in pristne otroške naivnosti z močnim ekološkim nabojem. Zgodba spremlja skupino štirih navihanih prijateljev v zgodnjih najstniških letih. Otroci so zaskrbljeni zaradi lokalne tovarne, ki že leta neovirano onesnažuje bližnjo reko, v kateri so se nekoč kopali. Ker menijo, da odrasli ne bodo storili ničesar, se odločijo, da bodo zadevo vzeli v svoje roke. Njihov načrt je radikalen: ponoči želijo vdreti v tovarno in jo razstreliti, da bi ustavili onesnaževanje. Stvari se zapletejo, ko se njihovi skupini pridruži peti član, osamljen in malce čuden fant po imenu Aimé. Ko končno izvedejo svojo akcijo, načrt ne gre kot po maslu, saj se v tovarni nepričakovano pojavi direktor. Ekipa tovarne ne razstreli, temveč direktorja vzame za talca in se umakne v gozd. Tam se morajo spopasti s posledicami svojih dejanj, medsebojnimi konflikti in vprašanjem, kako daleč so pripravljeni iti za svoja prepričanja. Primerna starost: 10+ Originalni naslov: LA PETITE BANDE Leto produkcije: 2022 Država: koprodukcija Žanr: otroški avanturistični film Režija: Pierre Salvadori Scenarij: Pierre Salvadori in Benoît Graffin Igrajo: Pio Marmaï, Laurent Capelluto, Paul Belhoste, Aymé Medeville
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Radio Ga Ga – Nova generacija je satirična radijska oddaja, v kateri ob pomoči imitacije, improvizacije in še ene besede na črko -i, vsak teden izvemo vse o resničnih razlogih, skritih ozadjih in norih dejstvih aktualnega političnega in medijskega dogajanja. Zgrajena na temeljih kultnega Radia Ga Ga pod vodstvom Saša Hribarja na nov, a nič manj pronicljiv način nastavlja ogledalo in mikrofon znanim akterjem domačega in mednarodnega političnega parketa ter glasbenikom, športnikom, igralcem, voditeljem in drugim, ki tako ali drugače kazijo našo medijsko krajino. Stalna ekipa prekaljenih mojstrov in zanimivi gostje vam vsak teden pričarajo razburljivo mešanico eksplozivnih intervjujev, žolčnih debat, izvirne glasbe, reklam, dokumentarcev, oddaj in reportaž, ki vam v slabi uri pove več o svetu, v katerem živimo, kot večina resnih programov v celotnem tednu.
Radio Ga Ga – Nova generacija je satirična radijska oddaja, v kateri ob pomoči imitacije, improvizacije in še ene besede na črko -i, vsak teden izvemo vse o resničnih razlogih, skritih ozadjih in norih dejstvih aktualnega političnega in medijskega dogajanja. Zgrajena na temeljih kultnega Radia Ga Ga pod vodstvom Saša Hribarja na nov, a nič manj pronicljiv način nastavlja ogledalo in mikrofon znanim akterjem domačega in mednarodnega političnega parketa ter glasbenikom, športnikom, igralcem, voditeljem in drugim, ki tako ali drugače kazijo našo medijsko krajino. Stalna ekipa prekaljenih mojstrov in zanimivi gostje vam vsak teden pričarajo razburljivo mešanico eksplozivnih intervjujev, žolčnih debat, izvirne glasbe, reklam, dokumentarcev, oddaj in reportaž, ki vam v slabi uri pove več o svetu, v katerem živimo, kot večina resnih programov v celotnem tednu.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Zadnje in najobsežnejše Osterčevo delo je baletna pantomima Iluzije v treh dejanjih in osmih slikah, ki jo je ustvarjal med letoma 1937 in 1941. Skladatelj je dokončal in v samozaložbi izdal klavirski izvleček. Orkestrsko partituro je dokončal le do začetka pete slike, saj se je po hudi napredujoči bolezni 23. maja 1941 za vedno poslovil.
Zadnje in najobsežnejše Osterčevo delo je baletna pantomima Iluzije v treh dejanjih in osmih slikah, ki jo je ustvarjal med letoma 1937 in 1941. Skladatelj je dokončal in v samozaložbi izdal klavirski izvleček. Orkestrsko partituro je dokončal le do začetka pete slike, saj se je po hudi napredujoči bolezni 23. maja 1941 za vedno poslovil.
Kanada-Finska in ZDA-Slovaška sta polfinalna para moškega hokejskega turnirja. Le Slovaki za preboj med štiri niso potrebovali podaljška. Čehi so proti Kanadčanom vdrugo povedli, potem ko so zadeli z igralcem preveč na ledu, preden so se favoriti rešili. Marko Pangerc iz Milana poroča, da v zvezdniški zasedbi Kanadčanov izstopa bliskoviti Connor McDavid, Dare Rupar pa pravi, da bo tudi v moški tekaški preizkušnji na 50 kilometrov Johannes Hesflot Klaebo izrazit favorit. Pangerc in Rupar se o dogajanju na olimpijskih igrah pogovarjata z voditeljem Luko Petričem
Kanada-Finska in ZDA-Slovaška sta polfinalna para moškega hokejskega turnirja. Le Slovaki za preboj med štiri niso potrebovali podaljška. Čehi so proti Kanadčanom vdrugo povedli, potem ko so zadeli z igralcem preveč na ledu, preden so se favoriti rešili. Marko Pangerc iz Milana poroča, da v zvezdniški zasedbi Kanadčanov izstopa bliskoviti Connor McDavid, Dare Rupar pa pravi, da bo tudi v moški tekaški preizkušnji na 50 kilometrov Johannes Hesflot Klaebo izrazit favorit. Pangerc in Rupar se o dogajanju na olimpijskih igrah pogovarjata z voditeljem Luko Petričem
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Kurilne naprave za lokalno ogrevanje so običajno namenjene ogrevanju prostora, v katerem so postavljene. Pri njihovi uporabi moramo paziti, da v napravo pride dovolj zraka za zgorevanje in poskrbeti za kakovosten odvod dimnih plinov. Kaj pomeni toplozračni in kaj toplovodni kamin? Katere so slabosti odprtih kaminov? Kako zagotoviti zrakotesnost peči? Katere so prednosti lončenih peči? Zakaj so spet priljubljeni večfunkcijski štedilniki na lesna goriva? Gost petkovega svetovalnega servisa na Prvem bo neodvisni energetski svetovalec Bojan Žnidaršič. Vprašanja lahko zastavite tudi na spletni strani www.prvi.rtvslo.si.
Kurilne naprave za lokalno ogrevanje so običajno namenjene ogrevanju prostora, v katerem so postavljene. Pri njihovi uporabi moramo paziti, da v napravo pride dovolj zraka za zgorevanje in poskrbeti za kakovosten odvod dimnih plinov. Kaj pomeni toplozračni in kaj toplovodni kamin? Katere so slabosti odprtih kaminov? Kako zagotoviti zrakotesnost peči? Katere so prednosti lončenih peči? Zakaj so spet priljubljeni večfunkcijski štedilniki na lesna goriva? Gost petkovega svetovalnega servisa na Prvem bo neodvisni energetski svetovalec Bojan Žnidaršič. Vprašanja lahko zastavite tudi na spletni strani www.prvi.rtvslo.si.
Temna noč, vse že spi le utrujeni oče nemirnemu sinu pripoveduje pravljico za lahko noč, legendo o izvoru njihovega rodu, rodu pokončnih ljudi. Pripoved se začne pred davnimi, davnimi časi, ko je krdelo ljudi živelo karseda udobno. Večino časa niso počeli nič in so cele dneve počivali. Potem se je mlademu paru rodil otrok z nenavadno veliko glavo. Miru je bilo konec in nastopil je čas za napredek ... Režija: Grega Mastnak Scenarij: Peter Povh, Grega Mastnak Glasovi: Gojmir Lešnjak, Mojca Fatur, Lena Hribar Škrlec Priporočena starost: 8+
Temna noč, vse že spi le utrujeni oče nemirnemu sinu pripoveduje pravljico za lahko noč, legendo o izvoru njihovega rodu, rodu pokončnih ljudi. Pripoved se začne pred davnimi, davnimi časi, ko je krdelo ljudi živelo karseda udobno. Večino časa niso počeli nič in so cele dneve počivali. Potem se je mlademu paru rodil otrok z nenavadno veliko glavo. Miru je bilo konec in nastopil je čas za napredek ... Režija: Grega Mastnak Scenarij: Peter Povh, Grega Mastnak Glasovi: Gojmir Lešnjak, Mojca Fatur, Lena Hribar Škrlec Priporočena starost: 8+
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Zaradi sneženja težave v prometu, železniški promet med Mariborom in Ljubljano obstal - Prenova Slomškovega trga za zdaj na čakanju - Štajerska prejemnica prestižnega turističnega naziva
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Zaradi sneženja težave v prometu, železniški promet med Mariborom in Ljubljano obstal - Prenova Slomškovega trga za zdaj na čakanju - Štajerska prejemnica prestižnega turističnega naziva
V svetu mikroorganizmov je lahko vsak encim, ki ga zna mikrob izdelati, svojevrstna prednost. Ta prednost je posebej izrazita pri nekaterih bakterijah in kvasovkah, ki zmorejo s svojimi encimi razgraditi celulozo, ki gradi rastline in je celo najpogostejša biološka snov na Zemlji. In če je razgrajevanje celuloze za mikrobe vir hrane ter način preživetja, človek te njihove načine razgradnje posnema v tehnoloških procesih. Odpadni slama in žagovina na eni strani ter les, travna vlakna na drugi so namreč pomembne surovine za izdelavo papirja, oblačil, pa tudi biogoriva. Eden izmed načinov, kako bi lahko rastlinski material predelali ne s kemikalijami, temveč kar mikrobi samimi, so celulosomi - poseben preplet encimov in proteinov na površini teh enoceličnih organizmov. Na Biotehniški fakulteti tako iščejo okolju prijaznejše načine razgradnje celuloze, kar med drugim raziskuje tokratna gostja Podob znanja doc. dr. Maša Vodovnik z Oddelka za mikrobiologijo Biotehniške fakultete.
V svetu mikroorganizmov je lahko vsak encim, ki ga zna mikrob izdelati, svojevrstna prednost. Ta prednost je posebej izrazita pri nekaterih bakterijah in kvasovkah, ki zmorejo s svojimi encimi razgraditi celulozo, ki gradi rastline in je celo najpogostejša biološka snov na Zemlji. In če je razgrajevanje celuloze za mikrobe vir hrane ter način preživetja, človek te njihove načine razgradnje posnema v tehnoloških procesih. Odpadni slama in žagovina na eni strani ter les, travna vlakna na drugi so namreč pomembne surovine za izdelavo papirja, oblačil, pa tudi biogoriva. Eden izmed načinov, kako bi lahko rastlinski material predelali ne s kemikalijami, temveč kar mikrobi samimi, so celulosomi - poseben preplet encimov in proteinov na površini teh enoceličnih organizmov. Na Biotehniški fakulteti tako iščejo okolju prijaznejše načine razgradnje celuloze, kar med drugim raziskuje tokratna gostja Podob znanja doc. dr. Maša Vodovnik z Oddelka za mikrobiologijo Biotehniške fakultete.
Izzivalka Stavrula s Cipra ima enajst let in si želi spremeniti svet – s plesom, glasbo in pogumom. Na sedmi rojstni dan ji je usoden trenutek namreč za vedno spremenil življenje: njen oče je doživel hudo prometno nesrečo in se močno poškodoval. Zdaj, štiri leta po nesreči, Stavrula piše pesem in pripravlja koncert, s katerim želi ljudi ozaveščati o tem, kako pomembna je varnost na cestah. Njena zgodba ni le zgodba o izgubi, temveč tudi o upanju, vztrajnosti in ljubezni. Bo s svojo pesmijo segla v srca ljudi?
Izzivalka Stavrula s Cipra ima enajst let in si želi spremeniti svet – s plesom, glasbo in pogumom. Na sedmi rojstni dan ji je usoden trenutek namreč za vedno spremenil življenje: njen oče je doživel hudo prometno nesrečo in se močno poškodoval. Zdaj, štiri leta po nesreči, Stavrula piše pesem in pripravlja koncert, s katerim želi ljudi ozaveščati o tem, kako pomembna je varnost na cestah. Njena zgodba ni le zgodba o izgubi, temveč tudi o upanju, vztrajnosti in ljubezni. Bo s svojo pesmijo segla v srca ljudi?
CLAUDE DEBUSSY: MORJE, L. 109 L'ORCHESTRE DE LA SUISSE ROMANDE, Dirigent: ERNEST ANSERMET Švicarski dirigent Ernest Ansermet je umrl 20. februarja leta 1969. MAURICE RAVEL: SONATA ZA VIOLINO IN VIOLONČELO Violina: IGOR OZIM, Violončelo: SUSANNE BASLER SIR MALCOLM HENRY ARNOLD: SIMFONIJA ŠT. 2, OP. 40 Koncertni orkester BBC, Dirigent: BARRY WORDSWORTH Barry Wordsworth danes slavi 78 let. BENJAMIN BRITTEN: NOCTURNAL PO JOHN DOWLANDU ZA SOLO KITARO, OP. 70 Kitara: NORBERT KRAFT DMITRIJ ŠOSTAKOVIČ: SUITA ZA PROMENADNI ORKESTER KRALJEVI ORKESTER CONCERTGEBOUW, Dirigent: RICCARDO CHAILLY Riccardo Chailly danes slavi 73 let.
CLAUDE DEBUSSY: MORJE, L. 109 L'ORCHESTRE DE LA SUISSE ROMANDE, Dirigent: ERNEST ANSERMET Švicarski dirigent Ernest Ansermet je umrl 20. februarja leta 1969. MAURICE RAVEL: SONATA ZA VIOLINO IN VIOLONČELO Violina: IGOR OZIM, Violončelo: SUSANNE BASLER SIR MALCOLM HENRY ARNOLD: SIMFONIJA ŠT. 2, OP. 40 Koncertni orkester BBC, Dirigent: BARRY WORDSWORTH Barry Wordsworth danes slavi 78 let. BENJAMIN BRITTEN: NOCTURNAL PO JOHN DOWLANDU ZA SOLO KITARO, OP. 70 Kitara: NORBERT KRAFT DMITRIJ ŠOSTAKOVIČ: SUITA ZA PROMENADNI ORKESTER KRALJEVI ORKESTER CONCERTGEBOUW, Dirigent: RICCARDO CHAILLY Riccardo Chailly danes slavi 73 let.
Kar koli napiše Barbara Pešut, pa naj bo to pesem, popevka, kratka zgodba ali roman, je nabito z energijo, strastjo, pogosto tudi s humorjem. To velja tudi za pesmi v njeni zbirki Eksplicitne (samozaložba, 2016), seveda tudi za pesem z zgovornim naslovom Kako mi pride. Interpretka Saša Mihelčič, , režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Kar koli napiše Barbara Pešut, pa naj bo to pesem, popevka, kratka zgodba ali roman, je nabito z energijo, strastjo, pogosto tudi s humorjem. To velja tudi za pesmi v njeni zbirki Eksplicitne (samozaložba, 2016), seveda tudi za pesem z zgovornim naslovom Kako mi pride. Interpretka Saša Mihelčič, , režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Tine nas povabi v Kamnik, kjer s prijatelji trenira gorsko kolesarstvo. Skoki, hitrost in adrenalin so del prav vsake vožnje. Ima dva mlajša brata in skupaj veliko časa preživijo v naravi. Ljubezen do planinstva izvira iz družine, življenje v Kamniku pa jim to omogoča na vsakem koraku. Tine je tudi tabornik in s prijateljem nam pokažeta, kako spečejo okusne hrenovke.
Tine nas povabi v Kamnik, kjer s prijatelji trenira gorsko kolesarstvo. Skoki, hitrost in adrenalin so del prav vsake vožnje. Ima dva mlajša brata in skupaj veliko časa preživijo v naravi. Ljubezen do planinstva izvira iz družine, življenje v Kamniku pa jim to omogoča na vsakem koraku. Tine je tudi tabornik in s prijateljem nam pokažeta, kako spečejo okusne hrenovke.
Za konec počitnic sta se Ana in Martin odločila za filmski zaključek! Tinkara, Maruša, Bine in Lucija so pripravili poseben vodič za preganjanje dolgčasa s kokicami, voditelja pa s pomočjo emotikonov že ugibata naslove znanih otroških filmov in zbirata točke kot na pravi tekmi. V rubriki Resnica ali laž spoznamo Tiso. Je res edina deklica med petimi brati? Je DJ-jala na poroki svojih staršev? Ali je šahovska mojstrica?
Za konec počitnic sta se Ana in Martin odločila za filmski zaključek! Tinkara, Maruša, Bine in Lucija so pripravili poseben vodič za preganjanje dolgčasa s kokicami, voditelja pa s pomočjo emotikonov že ugibata naslove znanih otroških filmov in zbirata točke kot na pravi tekmi. V rubriki Resnica ali laž spoznamo Tiso. Je res edina deklica med petimi brati? Je DJ-jala na poroki svojih staršev? Ali je šahovska mojstrica?
Pred časom smo poročali, da je zasebnik ob cesti, ki pelje od Postojne do Predjamskega gradu, prav do asfaltirane površine odkopal toliko zemljine, da je tam zazijal trimetrski prepad. Cesta je tako poškodovana, da je postala prenevarna za promet, zato sta občina in koncesionar, CPK, tam vzpostavila semaforizirano polovično zaporo prometa. Vendar pa to ni edini nevarni odsek na omenjeni cesti, po kateri avtobusi prevažajo množice turistov do Predjamskega gradu. V oddaji pa tudi o tem: - V Washingtonu je potekalo ustanovno zasedanje Odbora za mir. - Luka Koper je zabeležila rekorden pretovor kontejnerjev. - Nove smernice za potrjevanje učnih gradiv ne bodo posegle v avtonomijo učiteljev, mirijo na ministrstvu. - Izšla je publikacija, ki odstira zgodovino stavbe, v kateri domuje galerija Hermana Pečariča v Piranu.
Pred časom smo poročali, da je zasebnik ob cesti, ki pelje od Postojne do Predjamskega gradu, prav do asfaltirane površine odkopal toliko zemljine, da je tam zazijal trimetrski prepad. Cesta je tako poškodovana, da je postala prenevarna za promet, zato sta občina in koncesionar, CPK, tam vzpostavila semaforizirano polovično zaporo prometa. Vendar pa to ni edini nevarni odsek na omenjeni cesti, po kateri avtobusi prevažajo množice turistov do Predjamskega gradu. V oddaji pa tudi o tem: - V Washingtonu je potekalo ustanovno zasedanje Odbora za mir. - Luka Koper je zabeležila rekorden pretovor kontejnerjev. - Nove smernice za potrjevanje učnih gradiv ne bodo posegle v avtonomijo učiteljev, mirijo na ministrstvu. - Izšla je publikacija, ki odstira zgodovino stavbe, v kateri domuje galerija Hermana Pečariča v Piranu.
CLAUDE DEBUSSY: MORJE, L. 109 L'ORCHESTRE DE LA SUISSE ROMANDE, Dirigent: ERNEST ANSERMET Švicarski dirigent Ernest Ansermet je umrl 20. februarja leta 1969. MAURICE RAVEL: SONATA ZA VIOLINO IN VIOLONČELO Violina: IGOR OZIM, Violončelo: SUSANNE BASLER SIR MALCOLM HENRY ARNOLD: SIMFONIJA ŠT. 2, OP. 40 Koncertni orkester BBC, Dirigent: BARRY WORDSWORTH Barry Wordsworth danes slavi 78 let. BENJAMIN BRITTEN: NOCTURNAL PO JOHN DOWLANDU ZA SOLO KITARO, OP. 70 Kitara: NORBERT KRAFT DMITRIJ ŠOSTAKOVIČ: SUITA ZA PROMENADNI ORKESTER KRALJEVI ORKESTER CONCERTGEBOUW, Dirigent: RICCARDO CHAILLY Riccardo Chailly danes slavi 73 let.
CLAUDE DEBUSSY: MORJE, L. 109 L'ORCHESTRE DE LA SUISSE ROMANDE, Dirigent: ERNEST ANSERMET Švicarski dirigent Ernest Ansermet je umrl 20. februarja leta 1969. MAURICE RAVEL: SONATA ZA VIOLINO IN VIOLONČELO Violina: IGOR OZIM, Violončelo: SUSANNE BASLER SIR MALCOLM HENRY ARNOLD: SIMFONIJA ŠT. 2, OP. 40 Koncertni orkester BBC, Dirigent: BARRY WORDSWORTH Barry Wordsworth danes slavi 78 let. BENJAMIN BRITTEN: NOCTURNAL PO JOHN DOWLANDU ZA SOLO KITARO, OP. 70 Kitara: NORBERT KRAFT DMITRIJ ŠOSTAKOVIČ: SUITA ZA PROMENADNI ORKESTER KRALJEVI ORKESTER CONCERTGEBOUW, Dirigent: RICCARDO CHAILLY Riccardo Chailly danes slavi 73 let.