Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dokumentarni film se ukvarja z mitom materinstva in se sprašuje o vplivih družbe, medijev in oglasov na naše pojmovanje le-tega. Igrivo in duhovito pred nas postavlja tezo, da vsaka ženska ni nujno tudi mati, in se sprašuje, ali je res tako nepredstavljivo, da marsikdo noče imeti otrok. MY SO-CALLED SELFISH LIFE / ZDA / 2021 / Režija: Therese Shechter
Dokumentarni film se ukvarja z mitom materinstva in se sprašuje o vplivih družbe, medijev in oglasov na naše pojmovanje le-tega. Igrivo in duhovito pred nas postavlja tezo, da vsaka ženska ni nujno tudi mati, in se sprašuje, ali je res tako nepredstavljivo, da marsikdo noče imeti otrok. MY SO-CALLED SELFISH LIFE / ZDA / 2021 / Režija: Therese Shechter
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
V pogovoru z Janezom Podobnikom, nekdanjim predsednikom državnega zbora, zdravnikom, nekdanjim ministrom in danes aktivnim državljanom v Zboru za republiko, je voditelj Jože Možina postavil vrsto ključnih vprašanj o stanju slovenske politike in družbe. Janez Podobnik bo govoril o svoji življenjski poti od odraščanja na kmetiji v Cerknem do zdravniškega poklica in politične poti, ki se je začela na lokalni ravni ‒ najprej je bil župan Idrije, pozneje pa Cerkna. Posebej bo poudaril vpliv duhovnika Vinka Kobala, ki je katoliško mladino spodbujal k družbenemu angažiranju, tudi v politiki. Ob tem bo opozoril, da so imeli slovenski katoličani izredno pomembno vlogo pri osamosvojitvi Slovenije in da je bila Slovenska kmečka zveza prva lastovka slovenske pomladi. Spomnil bo tudi, da je bil prav ta politični tok pomemben del temeljev slovenske države ter da so v tem okviru znali uresničiti tudi spravo med ljudmi iz partizanskega in protipartizanskega kroga. Dotaknil se bo leta 1996, ko je Slovenska ljudska stranka vstopila v Drnovškovo vlado, pri čemer bo ocenil, da so takrat v stranki naredili veliko dobrega, a so za to plačali previsoko politično ceno. Po njegovem so dobri časi slovenskega parlamentarizma za nami, saj predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič ni razumela, da je parlament prostor pozicije in opozicije, ne pa poniževanja političnih nasprotnikov. Kritičen bo tudi do delovanja javnega servisa in bo poudaril, da »RTV na informativnem področju deluje izrazito pristransko in navijaško«. Glede novih političnih razmerij bo poudaril, da mlajših volivcev ne zanima, s kom kdo ne bo šel, temveč s kom bo šel in kako bo reševal stanovanjska, razvojna in socialna vprašanja. Pogovor z Janezom Podobnikom bo tako razmislek o osamosvojitvi, politični kulturi, menjavi oblasti kot normalnem delu demokracije ter o tem, kako v Sloveniji znova okrepiti povezovanje in zaupanje.
V pogovoru z Janezom Podobnikom, nekdanjim predsednikom državnega zbora, zdravnikom, nekdanjim ministrom in danes aktivnim državljanom v Zboru za republiko, je voditelj Jože Možina postavil vrsto ključnih vprašanj o stanju slovenske politike in družbe. Janez Podobnik bo govoril o svoji življenjski poti od odraščanja na kmetiji v Cerknem do zdravniškega poklica in politične poti, ki se je začela na lokalni ravni ‒ najprej je bil župan Idrije, pozneje pa Cerkna. Posebej bo poudaril vpliv duhovnika Vinka Kobala, ki je katoliško mladino spodbujal k družbenemu angažiranju, tudi v politiki. Ob tem bo opozoril, da so imeli slovenski katoličani izredno pomembno vlogo pri osamosvojitvi Slovenije in da je bila Slovenska kmečka zveza prva lastovka slovenske pomladi. Spomnil bo tudi, da je bil prav ta politični tok pomemben del temeljev slovenske države ter da so v tem okviru znali uresničiti tudi spravo med ljudmi iz partizanskega in protipartizanskega kroga. Dotaknil se bo leta 1996, ko je Slovenska ljudska stranka vstopila v Drnovškovo vlado, pri čemer bo ocenil, da so takrat v stranki naredili veliko dobrega, a so za to plačali previsoko politično ceno. Po njegovem so dobri časi slovenskega parlamentarizma za nami, saj predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič ni razumela, da je parlament prostor pozicije in opozicije, ne pa poniževanja političnih nasprotnikov. Kritičen bo tudi do delovanja javnega servisa in bo poudaril, da »RTV na informativnem področju deluje izrazito pristransko in navijaško«. Glede novih političnih razmerij bo poudaril, da mlajših volivcev ne zanima, s kom kdo ne bo šel, temveč s kom bo šel in kako bo reševal stanovanjska, razvojna in socialna vprašanja. Pogovor z Janezom Podobnikom bo tako razmislek o osamosvojitvi, politični kulturi, menjavi oblasti kot normalnem delu demokracije ter o tem, kako v Sloveniji znova okrepiti povezovanje in zaupanje.
Aleš Šteger je v romanu Ogenj črpal iz arhivskih dokumentov in pričevanj o življenjski zgodbi partizanke, poznejše predstavnice jugoslovanske vlade po svetu, kustosinje in muzejske direktorice Štefke Cobelj. Konkretno zgodbo ene najbolj kontroverznih ptujskih osebnosti roman umetniško preoblikuje v metaforo 20. stoletja in tedanjih družbenih procesov. To je roman o vzponu in padcu komunistične Jugoslavije, o notranjih paradoksih, nasprotjih in tragičnem propadu enega največjih družbenopolitičnih eksperimentov v Evropi 20. stoletja. Z romanom se je Aleš Šteger uvrstil med deseterico nominirank in nominirancev za letošnjo nagrado kresnik. Interpretka Anja Novak, režiser Marko Rengeo, glasbna opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.
Aleš Šteger je v romanu Ogenj črpal iz arhivskih dokumentov in pričevanj o življenjski zgodbi partizanke, poznejše predstavnice jugoslovanske vlade po svetu, kustosinje in muzejske direktorice Štefke Cobelj. Konkretno zgodbo ene najbolj kontroverznih ptujskih osebnosti roman umetniško preoblikuje v metaforo 20. stoletja in tedanjih družbenih procesov. To je roman o vzponu in padcu komunistične Jugoslavije, o notranjih paradoksih, nasprotjih in tragičnem propadu enega največjih družbenopolitičnih eksperimentov v Evropi 20. stoletja. Z romanom se je Aleš Šteger uvrstil med deseterico nominirank in nominirancev za letošnjo nagrado kresnik. Interpretka Anja Novak, režiser Marko Rengeo, glasbna opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 1,1 milijona polnoletnih prebivalcev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker ter rezultat petkovega posebnega žreba.
Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 1,1 milijona polnoletnih prebivalcev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker ter rezultat petkovega posebnega žreba.
Obnovljena slovenska filmska klasika Ljubljana, spomladi leta 1941. Srednješolca Niko in Marija sta tik pred maturo, ko vojna vihra zajame tudi Slovenijo in neusmiljeno zareže v brezkrbne gimnazijske dneve. Mesto zasedejo Italijani in ga razglasijo za središče nove italijanske province. V tem času Niko doživi prvo ljubezensko izkušnjo s privlačno vdovo Ano, njegova starejša sestra Filomena pa se zaljubi v italijanskega častnika Carla. Dobri stari svet, v katerem je živel Niko, začne razpadati. Tudi zato se pridruži uporu proti okupatorju. Naslov: SEDMINA / Slovenski film, 1969 / Scenarij in režija: Matjaž Klopčič / Po literarni predlogi Sedmina Bena Zupančiča / Igrajo: Rade Šerbedžija, Snežana Nikšić, Mirko Bogataj, Milena Dravić, Duša Počkaj, Ružica Sokić, Relja Bašić, Stane Sever, Tone Slodnjak, Slavko Jan, Branko Miklavc, Radko Polič
Obnovljena slovenska filmska klasika Ljubljana, spomladi leta 1941. Srednješolca Niko in Marija sta tik pred maturo, ko vojna vihra zajame tudi Slovenijo in neusmiljeno zareže v brezkrbne gimnazijske dneve. Mesto zasedejo Italijani in ga razglasijo za središče nove italijanske province. V tem času Niko doživi prvo ljubezensko izkušnjo s privlačno vdovo Ano, njegova starejša sestra Filomena pa se zaljubi v italijanskega častnika Carla. Dobri stari svet, v katerem je živel Niko, začne razpadati. Tudi zato se pridruži uporu proti okupatorju. Naslov: SEDMINA / Slovenski film, 1969 / Scenarij in režija: Matjaž Klopčič / Po literarni predlogi Sedmina Bena Zupančiča / Igrajo: Rade Šerbedžija, Snežana Nikšić, Mirko Bogataj, Milena Dravić, Duša Počkaj, Ružica Sokić, Relja Bašić, Stane Sever, Tone Slodnjak, Slavko Jan, Branko Miklavc, Radko Polič
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
V Sloveniji marljivo ločujemo odpadke, a hkrati naredimo premalo, da bi jih proizvajali manj. Zakaj? V čem smo dobri in v čem precej manj? Kako oddaljeni smo od dejanskega krožnega gospodarjenja? V oddaji bodo o tem razpravljali Ladeja Godina Košir, ustanoviteljica in izvršna direktorica inštituta Circular Change ter predsednica evropske platforme za krožno gospodarstvo, Jaka Kranjc, dolgoletni strokovni vodja društva Ekologi brez meja, in Jože Gregorič iz Regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana. Vsi trije so, vsak na svojem področju, dolgoletni in mednarodno dejavni strokovnjaki za reševanje izzivov, ki jih prinaša ravnanje z odpadki.
V Sloveniji marljivo ločujemo odpadke, a hkrati naredimo premalo, da bi jih proizvajali manj. Zakaj? V čem smo dobri in v čem precej manj? Kako oddaljeni smo od dejanskega krožnega gospodarjenja? V oddaji bodo o tem razpravljali Ladeja Godina Košir, ustanoviteljica in izvršna direktorica inštituta Circular Change ter predsednica evropske platforme za krožno gospodarstvo, Jaka Kranjc, dolgoletni strokovni vodja društva Ekologi brez meja, in Jože Gregorič iz Regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana. Vsi trije so, vsak na svojem področju, dolgoletni in mednarodno dejavni strokovnjaki za reševanje izzivov, ki jih prinaša ravnanje z odpadki.
V Sloveniji marljivo ločujemo odpadke, a hkrati naredimo premalo, da bi jih proizvajali manj. Zakaj? V čem smo dobri in v čem precej manj? Kako oddaljeni smo od dejanskega krožnega gospodarjenja? V oddaji bodo o tem razpravljali Ladeja Godina Košir, ustanoviteljica in izvršna direktorica inštituta Circular Change ter predsednica evropske platforme za krožno gospodarstvo, Jaka Kranjc, dolgoletni strokovni vodja društva Ekologi brez meja, in Jože Gregorič iz Regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana. Vsi trije so, vsak na svojem področju, dolgoletni in mednarodno dejavni strokovnjaki za reševanje izzivov, ki jih prinaša ravnanje z odpadki.
V Sloveniji marljivo ločujemo odpadke, a hkrati naredimo premalo, da bi jih proizvajali manj. Zakaj? V čem smo dobri in v čem precej manj? Kako oddaljeni smo od dejanskega krožnega gospodarjenja? V oddaji bodo o tem razpravljali Ladeja Godina Košir, ustanoviteljica in izvršna direktorica inštituta Circular Change ter predsednica evropske platforme za krožno gospodarstvo, Jaka Kranjc, dolgoletni strokovni vodja društva Ekologi brez meja, in Jože Gregorič iz Regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana. Vsi trije so, vsak na svojem področju, dolgoletni in mednarodno dejavni strokovnjaki za reševanje izzivov, ki jih prinaša ravnanje z odpadki.
Tadej Pogačar nadaljuje z zbiranjem zmag na največjih enodnevnih kolesarskih dirkah. Še tretjič zapored, skupno pa četrtič je bil najboljši na dirki Liege-Bastogne-Liege in zbirko zmag na spomenikih povišal že na trinajst. Vse do zadnjega vzpona mu je odpor tokrat nudil mladi Francoz Paul Seixas, ki je znova dokazal svoj neizmeren potencial. Tretji Remco Evenepoel je zaostal že na vzponu na La Redout. Pomembno vlogo ob novi veliki zmagi Pogačarja pa je znova odigral njegov moštveni kolega Domen Novak. Dirko je že na začetku začinil padec, ki je v glavnini naredil razliko, kolesarji pa tako niso imeli časa za počitek ob novi rekordni hitrosti na zelo zahtevni, kar 260-kilometrski preizkušnji. Gost je tokrat direktor dirke po Sloveniji Bogdan Fink, ki pohvali vožnjo Seixasa in govori tudi o 32. izvedbi največje dirke pri nas. S prizorišča se oglaša radijski reporter Luka Dolar, tudi o tem, kaj lahko pričakujemo na prihajajoči dirki po Romandiji, kjer se bosta merila Tadej Pogačar in Primož Roglič, pa govori Igor Tominec. Voditelj je Klemen Verlič.
Tadej Pogačar nadaljuje z zbiranjem zmag na največjih enodnevnih kolesarskih dirkah. Še tretjič zapored, skupno pa četrtič je bil najboljši na dirki Liege-Bastogne-Liege in zbirko zmag na spomenikih povišal že na trinajst. Vse do zadnjega vzpona mu je odpor tokrat nudil mladi Francoz Paul Seixas, ki je znova dokazal svoj neizmeren potencial. Tretji Remco Evenepoel je zaostal že na vzponu na La Redout. Pomembno vlogo ob novi veliki zmagi Pogačarja pa je znova odigral njegov moštveni kolega Domen Novak. Dirko je že na začetku začinil padec, ki je v glavnini naredil razliko, kolesarji pa tako niso imeli časa za počitek ob novi rekordni hitrosti na zelo zahtevni, kar 260-kilometrski preizkušnji. Gost je tokrat direktor dirke po Sloveniji Bogdan Fink, ki pohvali vožnjo Seixasa in govori tudi o 32. izvedbi največje dirke pri nas. S prizorišča se oglaša radijski reporter Luka Dolar, tudi o tem, kaj lahko pričakujemo na prihajajoči dirki po Romandiji, kjer se bosta merila Tadej Pogačar in Primož Roglič, pa govori Igor Tominec. Voditelj je Klemen Verlič.
V Združenih državah Amerike še naprej odmeva sinočnji poskus vdora na večerjo Združenja dopisnikov Bele hiše, ko naj bi 31-letni napadalec skušal izvesti napad na predsednika Donalda Trumpa in njegove najožje sodelavce, a so ga pri tem ustavili in pridržali predsednikovi varnostniki. Napadalec je iz Kalifornije in naj bi bil podpornik Demokratske stranke, sodelovanje v preiskavi pa zavrača. Motivi za dejanje še niso znani.
V Združenih državah Amerike še naprej odmeva sinočnji poskus vdora na večerjo Združenja dopisnikov Bele hiše, ko naj bi 31-letni napadalec skušal izvesti napad na predsednika Donalda Trumpa in njegove najožje sodelavce, a so ga pri tem ustavili in pridržali predsednikovi varnostniki. Napadalec je iz Kalifornije in naj bi bil podpornik Demokratske stranke, sodelovanje v preiskavi pa zavrača. Motivi za dejanje še niso znani.
Anton Ingolič (1907–1992) sodi med najpomembnejše predstavnike slovenskega realizma – njegovo pisanje je bilo sprva omejeno na tematiko, povezano s štajerskim in koroškim območjem (Lukarji, Na splavih, Ugasla dolina); pozneje je v svoja dela vključil tudi mestno okolje (npr. v mladinskem romanu Gimnazijka) in izseljenstvo. Lotil se je tudi zgodovinskega romana – v središču oddaje je njegov roman Pradedje, v katerem je Ingolič leta 1975 pisal o kmečkem uporu leta 1635; pisatelj je dogajanje postavil v svoje domače kraje. Pisatelj v oddaji tudi razmišlja o svojem ustvarjanju. Literarni portret je nastal leta 1978, ko je Anton Ingolič prejel Prešernovo nagrado. Avtorica Vida Curk, interpret Kristijan Muck, bralka Barbara Berce, ton in montaža Staš Janež, režija Aleš Jan.
Anton Ingolič (1907–1992) sodi med najpomembnejše predstavnike slovenskega realizma – njegovo pisanje je bilo sprva omejeno na tematiko, povezano s štajerskim in koroškim območjem (Lukarji, Na splavih, Ugasla dolina); pozneje je v svoja dela vključil tudi mestno okolje (npr. v mladinskem romanu Gimnazijka) in izseljenstvo. Lotil se je tudi zgodovinskega romana – v središču oddaje je njegov roman Pradedje, v katerem je Ingolič leta 1975 pisal o kmečkem uporu leta 1635; pisatelj je dogajanje postavil v svoje domače kraje. Pisatelj v oddaji tudi razmišlja o svojem ustvarjanju. Literarni portret je nastal leta 1978, ko je Anton Ingolič prejel Prešernovo nagrado. Avtorica Vida Curk, interpret Kristijan Muck, bralka Barbara Berce, ton in montaža Staš Janež, režija Aleš Jan.
Sonja in Harald poskušata zatreti ljubezen, nato pa znova postaneta par. Ko televizijski novinar prestolonaslednika zvito povpraša o načrtih za poroko, začnejo časopisi kljub njegovemu zanikanju, da bi se nanjo pripravljal, kar tekmovati z izjavami o tem, kaj bi pomenil njegov zakon z neplemkinjo. Kralj začne vendarle opažati, kako nesrečen je njegov sin, in sklene spoznati njegovo izbranko. Korak naprej naredi tudi Harald. HARALD OG SONJA / The Commoner - A Royal Dilemma / 2025 / Norveška Scenarij in režija: Vibeke Idsøe V glavnih vlogah: Anders Baasmo, Sindre Strand Offerdal, Gina Gørvell, Anneke von der Lippe
Sonja in Harald poskušata zatreti ljubezen, nato pa znova postaneta par. Ko televizijski novinar prestolonaslednika zvito povpraša o načrtih za poroko, začnejo časopisi kljub njegovemu zanikanju, da bi se nanjo pripravljal, kar tekmovati z izjavami o tem, kaj bi pomenil njegov zakon z neplemkinjo. Kralj začne vendarle opažati, kako nesrečen je njegov sin, in sklene spoznati njegovo izbranko. Korak naprej naredi tudi Harald. HARALD OG SONJA / The Commoner - A Royal Dilemma / 2025 / Norveška Scenarij in režija: Vibeke Idsøe V glavnih vlogah: Anders Baasmo, Sindre Strand Offerdal, Gina Gørvell, Anneke von der Lippe
Serija opisuje tri večje svetovne reke, afriški Zambezi, eno najbolj divjih rek na svetu, na kateri so tudi slavni Viktorijini slapovi, Donavo, najbolj mednarodno reko na svetu, saj njeno porečje prepreda kar 19 držav in katere pritok je tudi Sava, ter Jukon s pestrim rastlinskim in živalskim svetom, ki že stoletja omogoča življenje staroselcem. Jukon Legendarni Jukon teče po eni najhladnejših in prometno najbolj nepovezanih pokrajin na svetu. Redka naselja so pozimi skoraj odrezana od sveta, saj je reka šest mesecev zaledenela in jim morajo težji tovor pripeljati z ladjami še pred zimo. Tudi živali je v tej odročni tundri in tajgi manj: med njimi so risi, moškatno govedo in več vrst lososov, ki so še vedno glavna hrana nekaterih staroselskih ljudstev. EARTH'S GREAT RIVERS (II.) / Velika Britanija / 2022 / Režija: Louisa Gilbert
Serija opisuje tri večje svetovne reke, afriški Zambezi, eno najbolj divjih rek na svetu, na kateri so tudi slavni Viktorijini slapovi, Donavo, najbolj mednarodno reko na svetu, saj njeno porečje prepreda kar 19 držav in katere pritok je tudi Sava, ter Jukon s pestrim rastlinskim in živalskim svetom, ki že stoletja omogoča življenje staroselcem. Jukon Legendarni Jukon teče po eni najhladnejših in prometno najbolj nepovezanih pokrajin na svetu. Redka naselja so pozimi skoraj odrezana od sveta, saj je reka šest mesecev zaledenela in jim morajo težji tovor pripeljati z ladjami še pred zimo. Tudi živali je v tej odročni tundri in tajgi manj: med njimi so risi, moškatno govedo in več vrst lososov, ki so še vedno glavna hrana nekaterih staroselskih ljudstev. EARTH'S GREAT RIVERS (II.) / Velika Britanija / 2022 / Režija: Louisa Gilbert
Lynx Magazine (TV transfrontaliera)
Lynx Magazine, uno sguardo senza confini Il primo servizio racconta il Carso tra Trieste e la Slovenia come un laboratorio europeo di biodiversità, dove il progetto Kras4Us promuove una gestione sostenibile coinvolgendo comunità locali e agricoltori. Il recupero dei pascoli abbandonati e il ritorno a pratiche agricole estensive sono centrali per aumentare la biodiversità e prevenire incendi, contrastando la chiusura del paesaggio. Il GAL Carso guida questo processo integrando sviluppo economico, promozione e cooperazione transfrontaliera per ricostruire un territorio storicamente diviso. Nel cuore di Trieste, la storica Drogheria Toso è un negozio-museo che conserva atmosfere, oggetti e tradizioni dei primi del Novecento, gestito dalla famiglia Kosmina dal 1935. Attraverso racconti e aneddoti, emerge la trasformazione del commercio e della vita quotidiana, dai tempi del petrolio e dei colori artigianali fino alla vendita odierna di tè, saponi e prodotti rari. Oggi il negozio resta un punto di riferimento umano e culturale, dove diverse lingue e generazioni si incontrano, mantenendo viva una memoria collettiva che resiste al tempo. Il servizio racconta come, tra Otto e Novecento, nobildonne e figure influenti come Elisabetta di Baviera, Stephanie Glax e Maude Holbach abbiano contribuito a trasformare l’immagine turistica dell’Istria e della Dalmazia, rendendo attrattive le località balneari attraverso racconti, immagini e stili di vita. Nel tempo il ruolo femminile nel turismo si è ampliato, passando da musa e promotrice a protagonista attiva e professionista in un settore oggi a maggioranza femminile. Tuttavia persistono disuguaglianze nelle posizioni dirigenziali e nelle retribuzioni, evidenziando le sfide ancora aperte tra lavoro, carriera e vita privata. Al festival Escale à Sète di Sète, la Slovenia partecipa per la prima volta presentando il proprio patrimonio marittimo e culturale, rafforzando legami storici anche attraverso la figura di Paul Valéry. I comuni di Capodistria e Pirano hanno puntato su una presenza “boutique”, valorizzando tradizioni come la salinicoltura, la pesca e la musica popolare. L’evento diventa così un’occasione per riaffermare l’identità marittima slovena e costruire nuove relazioni culturali e simboliche nel Mediterraneo.
Lynx Magazine, uno sguardo senza confini Il primo servizio racconta il Carso tra Trieste e la Slovenia come un laboratorio europeo di biodiversità, dove il progetto Kras4Us promuove una gestione sostenibile coinvolgendo comunità locali e agricoltori. Il recupero dei pascoli abbandonati e il ritorno a pratiche agricole estensive sono centrali per aumentare la biodiversità e prevenire incendi, contrastando la chiusura del paesaggio. Il GAL Carso guida questo processo integrando sviluppo economico, promozione e cooperazione transfrontaliera per ricostruire un territorio storicamente diviso. Nel cuore di Trieste, la storica Drogheria Toso è un negozio-museo che conserva atmosfere, oggetti e tradizioni dei primi del Novecento, gestito dalla famiglia Kosmina dal 1935. Attraverso racconti e aneddoti, emerge la trasformazione del commercio e della vita quotidiana, dai tempi del petrolio e dei colori artigianali fino alla vendita odierna di tè, saponi e prodotti rari. Oggi il negozio resta un punto di riferimento umano e culturale, dove diverse lingue e generazioni si incontrano, mantenendo viva una memoria collettiva che resiste al tempo. Il servizio racconta come, tra Otto e Novecento, nobildonne e figure influenti come Elisabetta di Baviera, Stephanie Glax e Maude Holbach abbiano contribuito a trasformare l’immagine turistica dell’Istria e della Dalmazia, rendendo attrattive le località balneari attraverso racconti, immagini e stili di vita. Nel tempo il ruolo femminile nel turismo si è ampliato, passando da musa e promotrice a protagonista attiva e professionista in un settore oggi a maggioranza femminile. Tuttavia persistono disuguaglianze nelle posizioni dirigenziali e nelle retribuzioni, evidenziando le sfide ancora aperte tra lavoro, carriera e vita privata. Al festival Escale à Sète di Sète, la Slovenia partecipa per la prima volta presentando il proprio patrimonio marittimo e culturale, rafforzando legami storici anche attraverso la figura di Paul Valéry. I comuni di Capodistria e Pirano hanno puntato su una presenza “boutique”, valorizzando tradizioni come la salinicoltura, la pesca e la musica popolare. L’evento diventa così un’occasione per riaffermare l’identità marittima slovena e costruire nuove relazioni culturali e simboliche nel Mediterraneo.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spodbudna in prisrčna zgodba prikazuje vez med človekom in psom. Skozi pasje oči spoznavamo dragocene življenjske lekcije in se spominjamo preprostih radosti in globoke ljubezni, ki bogatijo naša življenja. Psi so nam brezpogojno zvesti, ob njih se lahko naučimo številnih življenjskih modrosti. Nujen ogled za vse večje in manjše ljubitelje psov. Film bogatijo osupljivi posnetki in očarljiva zgodba, polna smeha in tudi solz. Film Gump dvojka je nadaljevanje prvega dela z naslovom Gump – pes, ki je ljudi naučil živeti in ki smo ga predvajali tudi na naši televiziji. Občinstvo bo znova videlo Bédo Kozíja Bobka, ki ga igra legendarni češki igralec Bolek Polívka. Pasja zgodba nam bo znova pokazala, kakšne težave lahko premaga pasja ljubezen. Poleg pasjih in človeških junakov bodo v drugem delu nastopile tudi druge živali, kot na primer prašič Princ, ki je terapevtski prašiček v otroški bolnišnici. Tudi sicer je tokratna pasja zgodba bolj vesela in nima tistih žalostnih stranpoti, kot jih je imela prva … Film je prijetna zgodba za vse starosti! GUMP – JSME DVOJKA/ČEŠKA REPUBLIKA/2024 Režija: F. A. Brabec/Scenarij: Filip Rozek/Igrajo: Bolek Polívka, Richard Krajco, Vica Kerekes, Eva Holubová, Stepán Kozub, Martina Pártlová, Karel Roden, Anna Sulcová …
Spodbudna in prisrčna zgodba prikazuje vez med človekom in psom. Skozi pasje oči spoznavamo dragocene življenjske lekcije in se spominjamo preprostih radosti in globoke ljubezni, ki bogatijo naša življenja. Psi so nam brezpogojno zvesti, ob njih se lahko naučimo številnih življenjskih modrosti. Nujen ogled za vse večje in manjše ljubitelje psov. Film bogatijo osupljivi posnetki in očarljiva zgodba, polna smeha in tudi solz. Film Gump dvojka je nadaljevanje prvega dela z naslovom Gump – pes, ki je ljudi naučil živeti in ki smo ga predvajali tudi na naši televiziji. Občinstvo bo znova videlo Bédo Kozíja Bobka, ki ga igra legendarni češki igralec Bolek Polívka. Pasja zgodba nam bo znova pokazala, kakšne težave lahko premaga pasja ljubezen. Poleg pasjih in človeških junakov bodo v drugem delu nastopile tudi druge živali, kot na primer prašič Princ, ki je terapevtski prašiček v otroški bolnišnici. Tudi sicer je tokratna pasja zgodba bolj vesela in nima tistih žalostnih stranpoti, kot jih je imela prva … Film je prijetna zgodba za vse starosti! GUMP – JSME DVOJKA/ČEŠKA REPUBLIKA/2024 Režija: F. A. Brabec/Scenarij: Filip Rozek/Igrajo: Bolek Polívka, Richard Krajco, Vica Kerekes, Eva Holubová, Stepán Kozub, Martina Pártlová, Karel Roden, Anna Sulcová …
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Pavel Mihelčič, skladatelj, profesor, urednik na programu Ars Radia Slovenija, improvizator, neutrudni organizator, dekan Akademije za glasbo, glasbeni kritik, esejist, publicist, dirigent, nagrajenec Prešernovega sklada in dobitnik drugih, prestižnih glasbenih nagrad in še bi lahko našteli. Vse to je bilo del njegovega življenja. Zdi se, kot da je v njegovem življenjepisu kar premalo prostora; za vse, kar se je dogodilo, za vse, kar je delal s srcem, z neizmerno voljo in navdušenjem ...
Pavel Mihelčič, skladatelj, profesor, urednik na programu Ars Radia Slovenija, improvizator, neutrudni organizator, dekan Akademije za glasbo, glasbeni kritik, esejist, publicist, dirigent, nagrajenec Prešernovega sklada in dobitnik drugih, prestižnih glasbenih nagrad in še bi lahko našteli. Vse to je bilo del njegovega življenja. Zdi se, kot da je v njegovem življenjepisu kar premalo prostora; za vse, kar se je dogodilo, za vse, kar je delal s srcem, z neizmerno voljo in navdušenjem ...
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje. Na sporedu vsako nedeljo zvečer, po osrednjem TV Dnevniku.
Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje. Na sporedu vsako nedeljo zvečer, po osrednjem TV Dnevniku.
Sedemindvajsetega aprila, ki ga zaznamujemo kot dan odpora proti okupatorju, je bila leta 1941 v Ljubljani ustanovljena Protiimperialistična fronta, ki se je po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo junija 1941 preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. Za oddajo Spomini, pisma in potopisi smo izbrali dnevniške zapiske pesnika Edvarda Kocbeka, ki so nastali prav maja in junija 1941 in kažejo, kako je Kocbek doživljal tiste usode polne dni, ki jih je spremljal od blizu. Interpretacija Brane Grubar, glasbena oprema Nina Kodrič, ton in montaža Miha Jaramaz, režija Špela Kravogel. Posneto 2014. Redakcija Staša Grahek.
Sedemindvajsetega aprila, ki ga zaznamujemo kot dan odpora proti okupatorju, je bila leta 1941 v Ljubljani ustanovljena Protiimperialistična fronta, ki se je po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo junija 1941 preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. Za oddajo Spomini, pisma in potopisi smo izbrali dnevniške zapiske pesnika Edvarda Kocbeka, ki so nastali prav maja in junija 1941 in kažejo, kako je Kocbek doživljal tiste usode polne dni, ki jih je spremljal od blizu. Interpretacija Brane Grubar, glasbena oprema Nina Kodrič, ton in montaža Miha Jaramaz, režija Špela Kravogel. Posneto 2014. Redakcija Staša Grahek.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
To je poseben gospod. No, pravzaprav je bila bolj posebna njegova služba … Pripoveduje: Branko Jordan. Napisal: Tadej Rodman. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.
To je poseben gospod. No, pravzaprav je bila bolj posebna njegova služba … Pripoveduje: Branko Jordan. Napisal: Tadej Rodman. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.
Z Bernardo in Jožetom bosta koncept družinskega vandranja razložila oče in sin Samo in Jan Rugelj, ki sta skupaj prehodila pot od Drave do Jadrana. Z velikim spoštovanjem smo klepetali z legendo Slovenske popevke Elde Viler in njeno hčerko Ano Dežman. Naš glasbeni oder je s svojo energijo prevzela Anja Rupel, novo skladbo predstavljajo Koala Voice, legendarni glasbeni hit pa sta na novo priredila harmonikarja Miha Debevec in Klemen Bojanovič – Spopad harmonik. Tjaša Platovšek je obiskala premiero biografskega filma o kralju popa, Katja Stojnić pa nadvse odkrito, mestoma navihano, govorila z mladim bratom kapucinom Ambrožem Brezovškom iz samostana v Vipavskem križu.
Z Bernardo in Jožetom bosta koncept družinskega vandranja razložila oče in sin Samo in Jan Rugelj, ki sta skupaj prehodila pot od Drave do Jadrana. Z velikim spoštovanjem smo klepetali z legendo Slovenske popevke Elde Viler in njeno hčerko Ano Dežman. Naš glasbeni oder je s svojo energijo prevzela Anja Rupel, novo skladbo predstavljajo Koala Voice, legendarni glasbeni hit pa sta na novo priredila harmonikarja Miha Debevec in Klemen Bojanovič – Spopad harmonik. Tjaša Platovšek je obiskala premiero biografskega filma o kralju popa, Katja Stojnić pa nadvse odkrito, mestoma navihano, govorila z mladim bratom kapucinom Ambrožem Brezovškom iz samostana v Vipavskem križu.
Ameriški predsednik Donald Trump je bil tarča novega poskusa atentata. Sinoči je bil v hotelu Hilton v Washingtonu gost slavnostne večerje Združenja dopisnikov Bele hiše, ko so v avli hotela odjeknili streli. Policija je napadalca pridržala in ga že identificirala - gre za 31-letnega učitelja, sicer podpornika demokratske stranke. Pred nekaj urami so potrdili, da je bil napad usmerjen proti Trumpu in njegovim najožjim sodelavcem. V oddaji tudi o tem: - Na Bližnjem vzhodu novi izraelski napadi na Libanon; vojska prebivalcem ob tako imenovanem varnostnem pasu ukazala, naj zapustijo območje - Na Devinskem gradu postavili rekonstrukcijo njegove zgodovine iz Lego kock - Tadej Pogačar znova pokoril konkurenco na kolesarskem spomeniku Liege-Bastogne-Liege
Ameriški predsednik Donald Trump je bil tarča novega poskusa atentata. Sinoči je bil v hotelu Hilton v Washingtonu gost slavnostne večerje Združenja dopisnikov Bele hiše, ko so v avli hotela odjeknili streli. Policija je napadalca pridržala in ga že identificirala - gre za 31-letnega učitelja, sicer podpornika demokratske stranke. Pred nekaj urami so potrdili, da je bil napad usmerjen proti Trumpu in njegovim najožjim sodelavcem. V oddaji tudi o tem: - Na Bližnjem vzhodu novi izraelski napadi na Libanon; vojska prebivalcem ob tako imenovanem varnostnem pasu ukazala, naj zapustijo območje - Na Devinskem gradu postavili rekonstrukcijo njegove zgodovine iz Lego kock - Tadej Pogačar znova pokoril konkurenco na kolesarskem spomeniku Liege-Bastogne-Liege
Letos mineva 90 let od smrti Siegfrieda Karga Elerta, nemškega skladatelja, ki velja za enega najbolj samosvojih ustvarjalcev orgelske glasbe pozne romantike, s svojim osebnim slogom pa je izrazito zaznamoval prehod v 20. stoletje. Njegova dela razodevajo bogate harmonije, barvito zvočnost in sveže kompozicijske ideje, ki poslušalca hitro pritegnejo, hkrati iz njegove glasbe vejejo tako vplivi nemške tradicije kot francoske orgelske šole. Vse omenjeno pa ustvarja edinstveno zvočno govorico njegovih glasbenih umetnin.
Letos mineva 90 let od smrti Siegfrieda Karga Elerta, nemškega skladatelja, ki velja za enega najbolj samosvojih ustvarjalcev orgelske glasbe pozne romantike, s svojim osebnim slogom pa je izrazito zaznamoval prehod v 20. stoletje. Njegova dela razodevajo bogate harmonije, barvito zvočnost in sveže kompozicijske ideje, ki poslušalca hitro pritegnejo, hkrati iz njegove glasbe vejejo tako vplivi nemške tradicije kot francoske orgelske šole. Vse omenjeno pa ustvarja edinstveno zvočno govorico njegovih glasbenih umetnin.
Kuharjema se bo pridružil mojster žara Dejan in pojasnil, kaj vse, z izjemo mesa in prilog, še lahko pripravimo na žaru. Na njem bodo spekli marinirano govejo kračo, na sosednjem pa pripravili omako. Ob koncu bo žar »zadišal« celo po sirovi torti.
Kuharjema se bo pridružil mojster žara Dejan in pojasnil, kaj vse, z izjemo mesa in prilog, še lahko pripravimo na žaru. Na njem bodo spekli marinirano govejo kračo, na sosednjem pa pripravili omako. Ob koncu bo žar »zadišal« celo po sirovi torti.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Sveže obnovljena slovenska filmska klasika v režiji Karpa Godine Jugoslavija leta 1948. Jazz sicer ni uradno prepovedan, vendar je kot ameriški imperialistični domislek nezaležen. Radijska hiša na turnejo po Jugoslaviji pošlje skupino mladih glasbenikov. Njihova turneja bi na deloviščih delovnih brigad, v kmetijskih zadrugah in na gradbiščih dobrodejno prispevala k uspehu socialistične petletke, hkrati pa prevzgojila glasbenike v zavedne mladince. Od uspešnosti turneje je odvisna njihova prihodnost. Mladi glasbeniki pa ne morejo nadzorovati svojih prstov in najraje igrajo jazz ter boogie. Sledijo sankcije. Na poti se zvrstijo številni spori, nesporazumi in celo prebeg v Italijo. Naslov: RDEČI BOOGIE ALI KAJ TI JE DEKLICA / Slovenski film, 1982 / Režija: Karpo Godina / Scenarij: Branko Šömen, Igor Koršič (adaptacija) / Igrajo: Ivo Ban, Boris Cavazza, Jožef Ropoša, Peter Mlakar, Marko Derganc, Zvonko Čoh, Zoran Predin, Edi Stefančič, Uršula Rebek, Rolf Becker
Sveže obnovljena slovenska filmska klasika v režiji Karpa Godine Jugoslavija leta 1948. Jazz sicer ni uradno prepovedan, vendar je kot ameriški imperialistični domislek nezaležen. Radijska hiša na turnejo po Jugoslaviji pošlje skupino mladih glasbenikov. Njihova turneja bi na deloviščih delovnih brigad, v kmetijskih zadrugah in na gradbiščih dobrodejno prispevala k uspehu socialistične petletke, hkrati pa prevzgojila glasbenike v zavedne mladince. Od uspešnosti turneje je odvisna njihova prihodnost. Mladi glasbeniki pa ne morejo nadzorovati svojih prstov in najraje igrajo jazz ter boogie. Sledijo sankcije. Na poti se zvrstijo številni spori, nesporazumi in celo prebeg v Italijo. Naslov: RDEČI BOOGIE ALI KAJ TI JE DEKLICA / Slovenski film, 1982 / Režija: Karpo Godina / Scenarij: Branko Šömen, Igor Koršič (adaptacija) / Igrajo: Ivo Ban, Boris Cavazza, Jožef Ropoša, Peter Mlakar, Marko Derganc, Zvonko Čoh, Zoran Predin, Edi Stefančič, Uršula Rebek, Rolf Becker
Predvajamo posnetke s koncerta Orkestra Romanske Švice, ki je 11. februarja letos nastopil v Victorijini dvorani v Ženevi. Tam je pod vodstvom južnokorejske dirigentke Eun-sun Kim v uvodu zazvenela orkestrska uvertura Hebridi, op. 26 Felixa Mendelssohna. Sledil je Violinski koncert Franka Martina, v katerem je kot solist nastopil violinist Frank Peter Zimmermann, spored pa je dopolnila še Simfonija št. 5 v c-molu Ludwiga van Beethovna.
Predvajamo posnetke s koncerta Orkestra Romanske Švice, ki je 11. februarja letos nastopil v Victorijini dvorani v Ženevi. Tam je pod vodstvom južnokorejske dirigentke Eun-sun Kim v uvodu zazvenela orkestrska uvertura Hebridi, op. 26 Felixa Mendelssohna. Sledil je Violinski koncert Franka Martina, v katerem je kot solist nastopil violinist Frank Peter Zimmermann, spored pa je dopolnila še Simfonija št. 5 v c-molu Ludwiga van Beethovna.
Karpo Godina je posnel tri celovečerne filme: Splav meduze, Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica in Umetni raj. Z njimi je sodeloval na skoraj vseh pomembnih mednarodnih festivalih. Pred predvajanjem obnovljenega filma Rdeči boogie se v oddaji pogovarjamo z režiserjem, ki je pomembno zaznamoval slovenski in jugoslovanski filmski prostor.
Karpo Godina je posnel tri celovečerne filme: Splav meduze, Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica in Umetni raj. Z njimi je sodeloval na skoraj vseh pomembnih mednarodnih festivalih. Pred predvajanjem obnovljenega filma Rdeči boogie se v oddaji pogovarjamo z režiserjem, ki je pomembno zaznamoval slovenski in jugoslovanski filmski prostor.
Na sinočnji slavnostni večerji dopisnikov Bele hiše, na kateri je bil tudi ameriški predsednik Donald Trump, se je zgodil strelski incident. Varnostne službe so oboroženega osumljenca, ki je želel vstopiti v slavnostno dvorano, prijele, predsednika in njegovo soprogo pa odpeljale na varno. Motiv še ni znan. Drugi poudarki oddaje: - Medtem se v svetu vrstijo obsodbe. Voditelji povečini poudarjajo nesprejemljivost nasilja v demokraciji. - Zelenski ob 40-ti obletnici jedrske nesreče v Černobilu Rusijo obtožil jedrskega terorizma. - Stroka ob svetovnem tednu imunizacije, poudarja, da je zaščita s cepljenjem pomembna v vseh življenjskih obdobjih.
Na sinočnji slavnostni večerji dopisnikov Bele hiše, na kateri je bil tudi ameriški predsednik Donald Trump, se je zgodil strelski incident. Varnostne službe so oboroženega osumljenca, ki je želel vstopiti v slavnostno dvorano, prijele, predsednika in njegovo soprogo pa odpeljale na varno. Motiv še ni znan. Drugi poudarki oddaje: - Medtem se v svetu vrstijo obsodbe. Voditelji povečini poudarjajo nesprejemljivost nasilja v demokraciji. - Zelenski ob 40-ti obletnici jedrske nesreče v Černobilu Rusijo obtožil jedrskega terorizma. - Stroka ob svetovnem tednu imunizacije, poudarja, da je zaščita s cepljenjem pomembna v vseh življenjskih obdobjih.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Japajade šov v posebni izdaji prinaša pester izbor glasbenih točk, ki so zaznamovale pretekle oddaje
Japajade šov v posebni izdaji prinaša pester izbor glasbenih točk, ki so zaznamovale pretekle oddaje
V oddaji Nedelja po domače boste podrobneje spoznali občini Ljutomer in Sveti Jurij ob Ščavnici ter številne nastopajoče: Prleški kvintet, Ljutomerski oktet, Pihalni orkester Ljutomer, Ansambel Fekonja, Etno folk skupina Bosi, Vokalna skupina Evridike in Beročka.
V oddaji Nedelja po domače boste podrobneje spoznali občini Ljutomer in Sveti Jurij ob Ščavnici ter številne nastopajoče: Prleški kvintet, Ljutomerski oktet, Pihalni orkester Ljutomer, Ansambel Fekonja, Etno folk skupina Bosi, Vokalna skupina Evridike in Beročka.
V predpočitniškem Infodromu smo predstavili nov projekt Šola v kulturi. V oddaji boste izvedeli, kaj to je in kako so jo doživeli mladi Primorci, ki so spoznavali kulturo v Novem mestu. Pred državnim praznikom, dnevom upora proti okupatorju, smo v Infogromu učence OŠ Grm vprašali, kaj v današnjih časih najbolj okupira njihove misli. V nedeljo bo minilo 40 let od eksplozije jedrskega reaktorja v Černobilu. V rubriki Podrobno pod lupo smo si ogledali, kaj se je zgodilo in kakšne so bile posledice te katastrofe. Učenci OŠ Rogatec so ustvarili muzikal s pesmimi skupine Mi2, obiskali pa smo tudi mlade kolesarje iz Kolesarskega kluba Novo mesto, ki so trenirali na velodromu.
V predpočitniškem Infodromu smo predstavili nov projekt Šola v kulturi. V oddaji boste izvedeli, kaj to je in kako so jo doživeli mladi Primorci, ki so spoznavali kulturo v Novem mestu. Pred državnim praznikom, dnevom upora proti okupatorju, smo v Infogromu učence OŠ Grm vprašali, kaj v današnjih časih najbolj okupira njihove misli. V nedeljo bo minilo 40 let od eksplozije jedrskega reaktorja v Černobilu. V rubriki Podrobno pod lupo smo si ogledali, kaj se je zgodilo in kakšne so bile posledice te katastrofe. Učenci OŠ Rogatec so ustvarili muzikal s pesmimi skupine Mi2, obiskali pa smo tudi mlade kolesarje iz Kolesarskega kluba Novo mesto, ki so trenirali na velodromu.
... pojejo odlomke iz del Pacinija, Mozarta, Rossinija, Offenbacha, Bellinija, Korngolda, Verdija, Ponchiellija, Puccinija, Davida, Masseneta, Loesserja, Erwina in Bernsteina.
... pojejo odlomke iz del Pacinija, Mozarta, Rossinija, Offenbacha, Bellinija, Korngolda, Verdija, Ponchiellija, Puccinija, Davida, Masseneta, Loesserja, Erwina in Bernsteina.
Aprilske oddaje Humoreska tega tedna so posvečene velikanu španske književnosti, Miguelu de Cervantesu Saavedri. Od njegove smrti letos aprila mineva ravno 410 let. Tokrat smo izbrali odlomek 10. poglavja drugega dela romana Veleumni plemič don Kihot iz Manče, ki, kot na začetku zapiše avtor, "pripoveduje o tem, kaj je iztuhtal Sančo, da je urekel gospo Dulsinejo, in o drugih, prav tako smešnih kakor resničnih pripetljajih". Intrerpret Gregor Zorc, prevajalec Niko Košir, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.
Aprilske oddaje Humoreska tega tedna so posvečene velikanu španske književnosti, Miguelu de Cervantesu Saavedri. Od njegove smrti letos aprila mineva ravno 410 let. Tokrat smo izbrali odlomek 10. poglavja drugega dela romana Veleumni plemič don Kihot iz Manče, ki, kot na začetku zapiše avtor, "pripoveduje o tem, kaj je iztuhtal Sančo, da je urekel gospo Dulsinejo, in o drugih, prav tako smešnih kakor resničnih pripetljajih". Intrerpret Gregor Zorc, prevajalec Niko Košir, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.
V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije je na ogled razstava Ženske in delo med tradicijo in modernizacijo: obdobje zgodnjega socializma, posvečena vlogi dela žensk v povojni Sloveniji in v njeni modernizaciji vse do konca 60. let. Razstava, ki je nastala v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani ter Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti, razkriva pomen ter razumevanje dela žensk v hkratnosti kontinuitet in prelomov, v soobstoju tradicije in modernizacije, v razpetosti med ideološkimi obljubami in vsakdanjo resničnostjo. Zgodovinski pogled na delo žensk ponuja pomembna izhodišča za razmislek o pomenu dela, ekonomske neodvisnosti in položaju sodobnih žensk. V tokratni oddaji Sledi časa bo o zgodovini pravice žensk do dela ter o izzivih, s katerimi se spopadajo današnje ženske, spregovorila zgodovinarka dr. Jovana Mihajlović Trbovc z Znanstvenoraziskovalnega inštituta Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Gostjo je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.
V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije je na ogled razstava Ženske in delo med tradicijo in modernizacijo: obdobje zgodnjega socializma, posvečena vlogi dela žensk v povojni Sloveniji in v njeni modernizaciji vse do konca 60. let. Razstava, ki je nastala v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani ter Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti, razkriva pomen ter razumevanje dela žensk v hkratnosti kontinuitet in prelomov, v soobstoju tradicije in modernizacije, v razpetosti med ideološkimi obljubami in vsakdanjo resničnostjo. Zgodovinski pogled na delo žensk ponuja pomembna izhodišča za razmislek o pomenu dela, ekonomske neodvisnosti in položaju sodobnih žensk. V tokratni oddaji Sledi časa bo o zgodovini pravice žensk do dela ter o izzivih, s katerimi se spopadajo današnje ženske, spregovorila zgodovinarka dr. Jovana Mihajlović Trbovc z Znanstvenoraziskovalnega inštituta Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Gostjo je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.
Emonci so bili, kot drugi Rimljani, vraževerni. Prepričani so bili, da lahko zloben pogled, hudobno oko, povzroči nesrečo. Pred zlom so se varovali z amuleti in ga odganjali s hrupom. Verjeli so, da lahko imajo tudi predmeti vsakdanje rabe, na primer sponke za obleke, posebno moč. Danes, v naši – od rimske drugačni kulturi se nam zdi to nenavadno, kljub temu da nam ni prav, če nam črna mačka prečka cesto, in v letalu lahko kupimo le še sedež št. 13.
Emonci so bili, kot drugi Rimljani, vraževerni. Prepričani so bili, da lahko zloben pogled, hudobno oko, povzroči nesrečo. Pred zlom so se varovali z amuleti in ga odganjali s hrupom. Verjeli so, da lahko imajo tudi predmeti vsakdanje rabe, na primer sponke za obleke, posebno moč. Danes, v naši – od rimske drugačni kulturi se nam zdi to nenavadno, kljub temu da nam ni prav, če nam črna mačka prečka cesto, in v letalu lahko kupimo le še sedež št. 13.