Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V hribovju Catskill se je v zgodnjih 60. letih preteklega stoletja zbiralo veliko transvestitov, moških z dobrimi službami, pogosto tudi visoko izobraženih, ki so v reviji *Transvestia* izvedeli za letovišče frizerke Marie in njenega moža Tita, ki je nastopal kot Susanna. V skednju so prirejali predstave z glasbenimi točkami, pozneje pa so postavili še bungalove. Ob koncih tedna so se tako tam zbirali moški, preoblečeni v ženske, pogosto skupaj s svojimi ženami, ki so jih podpirale in imele svoj krožek. To so bili šele zametki združenja transvestitov. Take osebe so bile v tedanjem okolju pogosto nerazumljene, sprememba spola je bila v ZDA prepovedana. Na operacije spola so hodili v Mehiko. Pred kamero tako stopijo: vnuk frizerke, ki je vodila letovišče, hčerka enega od gostov in dejanski gost, ki pa je medtem tudi spremenil spol. Obujanje spominov na preteklost letovišča sklenejo z raztrosom pepela treh sorodnikov oziroma prijateljev. CASA SUSANNA / ZDA, Francija / 2023 / Režija: Sébastien Lifshitz
V hribovju Catskill se je v zgodnjih 60. letih preteklega stoletja zbiralo veliko transvestitov, moških z dobrimi službami, pogosto tudi visoko izobraženih, ki so v reviji *Transvestia* izvedeli za letovišče frizerke Marie in njenega moža Tita, ki je nastopal kot Susanna. V skednju so prirejali predstave z glasbenimi točkami, pozneje pa so postavili še bungalove. Ob koncih tedna so se tako tam zbirali moški, preoblečeni v ženske, pogosto skupaj s svojimi ženami, ki so jih podpirale in imele svoj krožek. To so bili šele zametki združenja transvestitov. Take osebe so bile v tedanjem okolju pogosto nerazumljene, sprememba spola je bila v ZDA prepovedana. Na operacije spola so hodili v Mehiko. Pred kamero tako stopijo: vnuk frizerke, ki je vodila letovišče, hčerka enega od gostov in dejanski gost, ki pa je medtem tudi spremenil spol. Obujanje spominov na preteklost letovišča sklenejo z raztrosom pepela treh sorodnikov oziroma prijateljev. CASA SUSANNA / ZDA, Francija / 2023 / Režija: Sébastien Lifshitz
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Na Evropskih filmskih nagradah v Berlinu smo govorili z glavnimi nagrajenci, tudi z Igorjem Bezinovićem, čigar film "Fiume o morte!", slovenska manjšinska koprodukcija, je postal najboljši evropski dokumentarni film. S Tomom Brookom, voditeljem oddaje Talking movies na BBC-ju, smo se pogovarjali o pomenu evropskega filma. Za slovenske filmske ustvarjalce je bilo minulo leto eno od najuspešnejših doslej, saj je bil prvenec Urške Djukić nominiran za evropsko filmsko odkritje, animirana koprodukcija Zgodbe iz čarobnega vrta pa za najboljši animirani film. Na Tržaškem festivalu je potekala prva retrospektiva del slovenskih režiserk, ki so se pojavile šele v novem tisočletju.
Na Evropskih filmskih nagradah v Berlinu smo govorili z glavnimi nagrajenci, tudi z Igorjem Bezinovićem, čigar film "Fiume o morte!", slovenska manjšinska koprodukcija, je postal najboljši evropski dokumentarni film. S Tomom Brookom, voditeljem oddaje Talking movies na BBC-ju, smo se pogovarjali o pomenu evropskega filma. Za slovenske filmske ustvarjalce je bilo minulo leto eno od najuspešnejših doslej, saj je bil prvenec Urške Djukić nominiran za evropsko filmsko odkritje, animirana koprodukcija Zgodbe iz čarobnega vrta pa za najboljši animirani film. Na Tržaškem festivalu je potekala prva retrospektiva del slovenskih režiserk, ki so se pojavile šele v novem tisočletju.
V londonski dvorani Royal Albert Hall je novembra 2025 potekal tradicionalni Kraljevi variete (Royal Variety Performance), največji dobrodelni šov v Združenem kraljestvu, na katerem sta bila letos v ospredju tudi princ William in princesa Kate, ki sta dogodek počastila s svojo prisotnostjo. Prireditev je vodil komik Jason Manford, v programu pa so blesteli največji glasbeni in gledališki nastopi leta – med drugim jubilejna predstava muzikla Nesrečniki (Les Misérables), ki je z mogočno zasedbo 400 nastopajočih pripravila najbolj spektakularen zaključek v zgodovini dogodka. Na odru so se predstavili tudi nastopajoči iz muzikla Medvedek Paddington z nepričakovanim obiskom medvedka Paddingtona, med zvezdami večera pa blestijo Stephen Fry, Westlife, Katherine Jenkins, Madness, Jessie J ter vrsta komikov, plesalcev in izjemnih artistov. ROYAL VARIETY PERFORMANCE, Režiser: RICHARD VALENTINE © ITV STUDIOS LIMITED 2025
V londonski dvorani Royal Albert Hall je novembra 2025 potekal tradicionalni Kraljevi variete (Royal Variety Performance), največji dobrodelni šov v Združenem kraljestvu, na katerem sta bila letos v ospredju tudi princ William in princesa Kate, ki sta dogodek počastila s svojo prisotnostjo. Prireditev je vodil komik Jason Manford, v programu pa so blesteli največji glasbeni in gledališki nastopi leta – med drugim jubilejna predstava muzikla Nesrečniki (Les Misérables), ki je z mogočno zasedbo 400 nastopajočih pripravila najbolj spektakularen zaključek v zgodovini dogodka. Na odru so se predstavili tudi nastopajoči iz muzikla Medvedek Paddington z nepričakovanim obiskom medvedka Paddingtona, med zvezdami večera pa blestijo Stephen Fry, Westlife, Katherine Jenkins, Madness, Jessie J ter vrsta komikov, plesalcev in izjemnih artistov. ROYAL VARIETY PERFORMANCE, Režiser: RICHARD VALENTINE © ITV STUDIOS LIMITED 2025
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Nikaragovski pesnik Rubén Darío, rojen leta 1867, je bil oče špansko-ameriške literarne smeri modernismo, ki je bila značilna za špansko govoreče države ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja. Za začetek obdobja velja prav njegova zbirka Azul … (slovensko: modra). Značaj njegove pisave in smeri so bili zasledovanje lepote in ideala v poeziji, liričen izraz ter vpeljava nove metrike in ritma. Ob 110. obletnici smrti, umrl je namreč 6. februarja leta 1916, se tega vplivnega pesnika spominjamo z izborom njegovih pesmi. Prevajalec: Ciril Bergles, igralec: Matej Recer, režiser: Jože Valentič, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojster zvoka: Nejc Zupančič. Redaktorja: Marjan Kovačevič Beltram, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2012.
Nikaragovski pesnik Rubén Darío, rojen leta 1867, je bil oče špansko-ameriške literarne smeri modernismo, ki je bila značilna za špansko govoreče države ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja. Za začetek obdobja velja prav njegova zbirka Azul … (slovensko: modra). Značaj njegove pisave in smeri so bili zasledovanje lepote in ideala v poeziji, liričen izraz ter vpeljava nove metrike in ritma. Ob 110. obletnici smrti, umrl je namreč 6. februarja leta 1916, se tega vplivnega pesnika spominjamo z izborom njegovih pesmi. Prevajalec: Ciril Bergles, igralec: Matej Recer, režiser: Jože Valentič, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojster zvoka: Nejc Zupančič. Redaktorja: Marjan Kovačevič Beltram, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2012.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Dokumentarna oddaja razkrije dih jemajočo sago modne hiše, stare več kot stoletje, ki je še vedno na vrhuncu ustvarjalne moči. Družino Gucci, ki je podjetje ustanovila leta 1921, so od nekdaj spremljali konflikti, škandali, spletke in celo senca umora. A modna hiša se je vedno znala prilagoditi času, zato je hitro postala svetovno priznana znamka s slavnimi oblikovalci na čelu. Mednje sodi predvsem oblikovalec Tom Ford s provokativno estetiko seksi glamurja, pa tudi Alessandro Michele, ki je vnesel eklektičen, retro slog. Gucci je danes simbol luksuza, ustvarjalnosti in kulturna ikona. GUCCI: THE EMPIRE OF SCANDAL / Francija / 2025 / Režija: Olivier Nicklaus
Dokumentarna oddaja razkrije dih jemajočo sago modne hiše, stare več kot stoletje, ki je še vedno na vrhuncu ustvarjalne moči. Družino Gucci, ki je podjetje ustanovila leta 1921, so od nekdaj spremljali konflikti, škandali, spletke in celo senca umora. A modna hiša se je vedno znala prilagoditi času, zato je hitro postala svetovno priznana znamka s slavnimi oblikovalci na čelu. Mednje sodi predvsem oblikovalec Tom Ford s provokativno estetiko seksi glamurja, pa tudi Alessandro Michele, ki je vnesel eklektičen, retro slog. Gucci je danes simbol luksuza, ustvarjalnosti in kulturna ikona. GUCCI: THE EMPIRE OF SCANDAL / Francija / 2025 / Režija: Olivier Nicklaus
Vlada se je na obisku Koroške med drugim pozanimala o poteku protipoplavnih ukrepov v tem delu države, o obnovi cest po veliki povodnji ter o napredku pri gradnji hitre ceste, ki bo Koroško povezala s štajersko avtocesto. Na terenski seji je med drugim v okviru zakona o obnovi po poplavah potrdila program razvojnih spodbud.
Vlada se je na obisku Koroške med drugim pozanimala o poteku protipoplavnih ukrepov v tem delu države, o obnovi cest po veliki povodnji ter o napredku pri gradnji hitre ceste, ki bo Koroško povezala s štajersko avtocesto. Na terenski seji je med drugim v okviru zakona o obnovi po poplavah potrdila program razvojnih spodbud.
Tedenska oddaja Tarča se ob četrtkih posveča najbolj aktualnim temam. Izhodišča za pogovor so poglobljeni raziskovalni prispevki naših novinarjev, za pojasnila in komentarje aktualnega dogajanja pa v oddajo vabimo poznavalce in pristojne.
Tedenska oddaja Tarča se ob četrtkih posveča najbolj aktualnim temam. Izhodišča za pogovor so poglobljeni raziskovalni prispevki naših novinarjev, za pojasnila in komentarje aktualnega dogajanja pa v oddajo vabimo poznavalce in pristojne.
V Tarči o tokovih denarja državnih podjetij v medije in zasebna podjetja, povezana s politiko. Ali to omogočajo politično nastavljeni direktorji in lojalni nadzorniki? Kdo je prejemal denar v prejšnjem mandatu in kdo ga danes?
V Tarči o tokovih denarja državnih podjetij v medije in zasebna podjetja, povezana s politiko. Ali to omogočajo politično nastavljeni direktorji in lojalni nadzorniki? Kdo je prejemal denar v prejšnjem mandatu in kdo ga danes?
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Po vsem svetu je več kot 300 Bachovih zborov in Bachovih ansamblov. Dokumentarni film razkriva, kaj navdušenci nad Bachovo glasbo iščejo in najdejo v skladateljevi glasbi in kaj jih povezuje. Ustvarjalci filma so se podali na šest celin - na Japonsko, v Paragvaj, ZDA, Malezijo, Južno Afriko, Avstralijo in Švico ter razkrili fascinacijo nad glasbo slavnega nemškega skladatelja, ki presega meje, kulture in vere. Dokumentarni film o ljudeh, vrednotah in kulturah ter glasbi in magiji Johanna Sebastiana Bacha, ki deluje po vsem svetu. LIVING BACH/Nemčija 2023/ scenarij in režija Anna Schmidt
Po vsem svetu je več kot 300 Bachovih zborov in Bachovih ansamblov. Dokumentarni film razkriva, kaj navdušenci nad Bachovo glasbo iščejo in najdejo v skladateljevi glasbi in kaj jih povezuje. Ustvarjalci filma so se podali na šest celin - na Japonsko, v Paragvaj, ZDA, Malezijo, Južno Afriko, Avstralijo in Švico ter razkrili fascinacijo nad glasbo slavnega nemškega skladatelja, ki presega meje, kulture in vere. Dokumentarni film o ljudeh, vrednotah in kulturah ter glasbi in magiji Johanna Sebastiana Bacha, ki deluje po vsem svetu. LIVING BACH/Nemčija 2023/ scenarij in režija Anna Schmidt
Literarni večer je oddaja, ki predstavlja pesnike in prozaiste vseh časov. V njej slovenski avtorji pogosto sami interpretirajo svoja dela.
Literarni večer je oddaja, ki predstavlja pesnike in prozaiste vseh časov. V njej slovenski avtorji pogosto sami interpretirajo svoja dela.
Kitarski kvartet Aïghetta iz Francije je po petih letih drugič gostoval na Festivalu Ljubljana. Ustanovili so ga leta 1979 v Monte Carlu, prvič je nastopil leta 1980 in se mednarodno uveljavil dve leti pozneje.
Kitarski kvartet Aïghetta iz Francije je po petih letih drugič gostoval na Festivalu Ljubljana. Ustanovili so ga leta 1979 v Monte Carlu, prvič je nastopil leta 1980 in se mednarodno uveljavil dve leti pozneje.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
Prvi četrtek v mesecu je čas, ko vam predstavljamo glasbo iz bogatega arhiva Radia Slovenija. In ker je mesec februar mesec kulture, vam tokrat predstavljamo moško vokalno zasedbo, ki od ustanovitve leta 1951 velja za najbolj reprezentativen slovenski moški vokalni komorni ansambel - Slovenski oktet. Njegovo osnovno poslanstvo je ohranjanje in plemenitenje slovenske vokalne glasbe, tokrat pa vam v posluh ponujamo arhivske posnetke iz različnih obdobij delovanja zasedbe. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Prvi četrtek v mesecu je čas, ko vam predstavljamo glasbo iz bogatega arhiva Radia Slovenija. In ker je mesec februar mesec kulture, vam tokrat predstavljamo moško vokalno zasedbo, ki od ustanovitve leta 1951 velja za najbolj reprezentativen slovenski moški vokalni komorni ansambel - Slovenski oktet. Njegovo osnovno poslanstvo je ohranjanje in plemenitenje slovenske vokalne glasbe, tokrat pa vam v posluh ponujamo arhivske posnetke iz različnih obdobij delovanja zasedbe. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Avatar, tokrat Ogenj in pepel, z izvirnim naslovom Avatar: Fire and Ash, je tretji del izjemnega znanstvenofantastičnega cikla Avatar, ki ga režira in soustvarja James Cameron. Scenarij sta s Cameronom ustvarila Rick Jaffa in Amanda Silver, ki sta sodelovala že pri drugem delu. Glasbo za tretji dela Avatarja, Ogenj in pepel, je ustvaril skladatelj Simon Franglen, ki že več desetletij ustvarja filmsko glasbo. Z Jamesom Cameronom je sodeloval že pri prvem Avatarju, kjer je najprej delal kot aranžer elektronske glasbe, pozneje pa prevzel polno avtorsko vlogo, in sicer po smrti prvotnega skladatelja Jamesa Hornerja. Cameron in Franglen sta tesno sodelovala skozi celoten ustvarjalni proces, saj Cameron glasbi pripisuje ključno vlogo pri čustveni globini filma. Franglen je tako za Ogenj in pepel napisal skoraj 2000 strani glasbe, kar kaže na obseg in kompleksnost partiturne zasnove.
Avatar, tokrat Ogenj in pepel, z izvirnim naslovom Avatar: Fire and Ash, je tretji del izjemnega znanstvenofantastičnega cikla Avatar, ki ga režira in soustvarja James Cameron. Scenarij sta s Cameronom ustvarila Rick Jaffa in Amanda Silver, ki sta sodelovala že pri drugem delu. Glasbo za tretji dela Avatarja, Ogenj in pepel, je ustvaril skladatelj Simon Franglen, ki že več desetletij ustvarja filmsko glasbo. Z Jamesom Cameronom je sodeloval že pri prvem Avatarju, kjer je najprej delal kot aranžer elektronske glasbe, pozneje pa prevzel polno avtorsko vlogo, in sicer po smrti prvotnega skladatelja Jamesa Hornerja. Cameron in Franglen sta tesno sodelovala skozi celoten ustvarjalni proces, saj Cameron glasbi pripisuje ključno vlogo pri čustveni globini filma. Franglen je tako za Ogenj in pepel napisal skoraj 2000 strani glasbe, kar kaže na obseg in kompleksnost partiturne zasnove.
Ker Laž nima več veljave, si omisli moža Prilažiča … Pripoveduje: Frane Milčinski - Ježek Napisal: Fran Milčinski. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1988.
Ker Laž nima več veljave, si omisli moža Prilažiča … Pripoveduje: Frane Milčinski - Ježek Napisal: Fran Milčinski. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1988.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Vlada je bila danes na obisku na Koroškem, kjer se je med drugim seznanila s potekom obnove po poplavah. V obnovo in vzdrževanje vodotokov v tem delu države so do zdaj vložili 69 milijonov evrov, za protipoplavne ukrepe pa so zagotovili 58 milijonov evropskih sredstev. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Ukrajina vztraja, da njeno ozemlje ne sme biti predmet kompromisov. - Zaposleni v centrih za obveščanje po skoraj dveh letih prekinili stavko. - V kmetijski zbornici kritični do umika publikacije o trajnostni oskrbi s hrano.
Vlada je bila danes na obisku na Koroškem, kjer se je med drugim seznanila s potekom obnove po poplavah. V obnovo in vzdrževanje vodotokov v tem delu države so do zdaj vložili 69 milijonov evrov, za protipoplavne ukrepe pa so zagotovili 58 milijonov evropskih sredstev. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Ukrajina vztraja, da njeno ozemlje ne sme biti predmet kompromisov. - Zaposleni v centrih za obveščanje po skoraj dveh letih prekinili stavko. - V kmetijski zbornici kritični do umika publikacije o trajnostni oskrbi s hrano.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
V središču tokratne oddaje je Koprčan Martin Mikolič s pesniškim prvencem »G. In«. V ciklu drobnih pesniških zgodb spremljamo dan, oziroma, življenje junaka Ina. Dadaistično razigrano pesniško ustvarjanje z elementi nadrealizma pa pomene skriva tudi v simbole, ki se navdihujejo pri prostozidarski abecedi. Celoti dajejo satiričen prizvok in sooblikujejo likovno podobno drobne knjižice v formatu japonskih razglednic. K pogovoru smo povabili skladateljico Petro Strahovnik, letošnjo dobitnico nagrade Prešernovega sklada, ki je s svojim raziskovanjem presečišč med zvokom, performansom, vizualno umetnostjo in znanostjo dosegla mednarodno prepoznavnost. Razstava Divja 70. leta na Koroškem v Šentjanžu v Rožu pa 50 let po znamenitem "preštevanju" manjšine odpira vprašanja o dediščini drznega študentskega in mladinskega gibanja za pravice Slovencev v Avstriji. Na glasbeno ogrlico je Armando Šturman nanizal glasbenike raznolikih slogov, vendar pa imajo izbrane skladbe Marka Breclja, Riblje čorbe, bendov Elio e le Storie Tese ter Soundsystem kljub vsemu rdečo nit.
V središču tokratne oddaje je Koprčan Martin Mikolič s pesniškim prvencem »G. In«. V ciklu drobnih pesniških zgodb spremljamo dan, oziroma, življenje junaka Ina. Dadaistično razigrano pesniško ustvarjanje z elementi nadrealizma pa pomene skriva tudi v simbole, ki se navdihujejo pri prostozidarski abecedi. Celoti dajejo satiričen prizvok in sooblikujejo likovno podobno drobne knjižice v formatu japonskih razglednic. K pogovoru smo povabili skladateljico Petro Strahovnik, letošnjo dobitnico nagrade Prešernovega sklada, ki je s svojim raziskovanjem presečišč med zvokom, performansom, vizualno umetnostjo in znanostjo dosegla mednarodno prepoznavnost. Razstava Divja 70. leta na Koroškem v Šentjanžu v Rožu pa 50 let po znamenitem "preštevanju" manjšine odpira vprašanja o dediščini drznega študentskega in mladinskega gibanja za pravice Slovencev v Avstriji. Na glasbeno ogrlico je Armando Šturman nanizal glasbenike raznolikih slogov, vendar pa imajo izbrane skladbe Marka Breclja, Riblje čorbe, bendov Elio e le Storie Tese ter Soundsystem kljub vsemu rdečo nit.
Urška Centa je mednarodno uveljavljena plesalka, koreografinja, pedagoginja, glasbena ustvarjalka, predvsem pa avtorica, ki deluje na presečišču flamenka, sodobnega plesa in glasbe. Živela in izobraževala se je v Madridu, diplomirala v Ljubljani iz sodobnega plesa in koreografije. Nastopila je na številnih prizoriščih in festivalih doma in v tujini, tudi v Mehiki, Italiji in Turčiji. Nenehno se razvija in raziskuje, se povezuje in ustvarja z vrhunskimi glasbeniki, predvsem jazzovskimi.
Urška Centa je mednarodno uveljavljena plesalka, koreografinja, pedagoginja, glasbena ustvarjalka, predvsem pa avtorica, ki deluje na presečišču flamenka, sodobnega plesa in glasbe. Živela in izobraževala se je v Madridu, diplomirala v Ljubljani iz sodobnega plesa in koreografije. Nastopila je na številnih prizoriščih in festivalih doma in v tujini, tudi v Mehiki, Italiji in Turčiji. Nenehno se razvija in raziskuje, se povezuje in ustvarja z vrhunskimi glasbeniki, predvsem jazzovskimi.
Montreux v Švici gosti namiznoteniško elito. Na turnirju najboljše šestnajsterice s svetovne lestvice nastopa tudi prvi slovenski loparček Darko Jorgić. Hrastničan je sicer po koncu lanske sezone zamenjal delodajalca in se iz Nemčije preselil na Poljsko. V popoldanskih športnih minutah se bo prvič z olimpijskega prizorišča oglasila radijska ekipa, saj so prve treninge v Italiji opravili slovenski alpski smučarji in smučarke. Konec tedna prinaša prvi tekmi v hitrih disciplinah, boj za odličja čaka predstavnike in predstavnice v smuku.
Montreux v Švici gosti namiznoteniško elito. Na turnirju najboljše šestnajsterice s svetovne lestvice nastopa tudi prvi slovenski loparček Darko Jorgić. Hrastničan je sicer po koncu lanske sezone zamenjal delodajalca in se iz Nemčije preselil na Poljsko. V popoldanskih športnih minutah se bo prvič z olimpijskega prizorišča oglasila radijska ekipa, saj so prve treninge v Italiji opravili slovenski alpski smučarji in smučarke. Konec tedna prinaša prvi tekmi v hitrih disciplinah, boj za odličja čaka predstavnike in predstavnice v smuku.
Dnevni red: 1. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2C), druga obravnava 2. 2. Predlog zakona o razvojnem prestrukturiranju Savinjsko-Šaleške premogovne regije (ZRPSŠPR), druga obravnava 3. 3. Predlog zakona o izvajanju nekaterih državnih nalog na Pošti Slovenije, d. o. o. (ZINDNPS), druga obravnava
Dnevni red: 1. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2C), druga obravnava 2. 2. Predlog zakona o razvojnem prestrukturiranju Savinjsko-Šaleške premogovne regije (ZRPSŠPR), druga obravnava 3. 3. Predlog zakona o izvajanju nekaterih državnih nalog na Pošti Slovenije, d. o. o. (ZINDNPS), druga obravnava
S staranjem prebivalstva se pojavljajo različne bolezni in poškodbe, ki jih rešujemo tudi z ortopedskimi vsadki. Prvi vsadki so bili iz preprostih materialov, tudi slonove kosti. Prvi pravi vsadki pa so bili kovinski ortopedski pripomočki kot so žice, vijaki in ploščice za stabilizacijo kosti, ki so jih začeli uporabljati konec 19. stoletja. Sredi 20. stoletja so prvič zamenjali poškodovane in obrabljene kolenčne in kolčne sklepe za umetne. Prva uspešna menjava kolka z umetno protezo je bila narejena leta 1961 v Veliki Britaniji. Bila je iz nerjavnega jekla. Kakšne materiale pa za proteze uporabljamo danes in kakšne bomo v prihodnosti?
S staranjem prebivalstva se pojavljajo različne bolezni in poškodbe, ki jih rešujemo tudi z ortopedskimi vsadki. Prvi vsadki so bili iz preprostih materialov, tudi slonove kosti. Prvi pravi vsadki pa so bili kovinski ortopedski pripomočki kot so žice, vijaki in ploščice za stabilizacijo kosti, ki so jih začeli uporabljati konec 19. stoletja. Sredi 20. stoletja so prvič zamenjali poškodovane in obrabljene kolenčne in kolčne sklepe za umetne. Prva uspešna menjava kolka z umetno protezo je bila narejena leta 1961 v Veliki Britaniji. Bila je iz nerjavnega jekla. Kakšne materiale pa za proteze uporabljamo danes in kakšne bomo v prihodnosti?
Vizionarji iz Silicijeve doline niso spremenili le tehnologije, preoblikovali so tudi politiko. Dokumentarna oddaja raziskuje vpliv tako imenovane PayPal mafije – Elona Muska, Petra Thiela in Davida Sacksa – ter razkriva, kako so njihova prepričanja, algoritmi in neizmerno bogastvo Donaldu Trumpu tlakovali pot v Belo hišo. Povsod – od Starbasa, Muskovega futurističnega mesta sredi teksaške puščave, do političnih mrež Washingtona – lahko opazimo, kako na presečišču ideologije in inovacij nastaja nova struktura in se oblikujejo nova pravila moči. Zdaj ko nam razvoj umetne inteligence uhaja iz rok, se poraja tudi vprašanje, ali niso tehnološki mogotci tudi krojači prihodnosti človeštva, ne le ameriške politike. TRUMP AND THE TECH TITANS / Velika Britanija / 2025 / Režija: Matthew Hill
Vizionarji iz Silicijeve doline niso spremenili le tehnologije, preoblikovali so tudi politiko. Dokumentarna oddaja raziskuje vpliv tako imenovane PayPal mafije – Elona Muska, Petra Thiela in Davida Sacksa – ter razkriva, kako so njihova prepričanja, algoritmi in neizmerno bogastvo Donaldu Trumpu tlakovali pot v Belo hišo. Povsod – od Starbasa, Muskovega futurističnega mesta sredi teksaške puščave, do političnih mrež Washingtona – lahko opazimo, kako na presečišču ideologije in inovacij nastaja nova struktura in se oblikujejo nova pravila moči. Zdaj ko nam razvoj umetne inteligence uhaja iz rok, se poraja tudi vprašanje, ali niso tehnološki mogotci tudi krojači prihodnosti človeštva, ne le ameriške politike. TRUMP AND THE TECH TITANS / Velika Britanija / 2025 / Režija: Matthew Hill
20. Festival gorniškega filma bo 9. februarja ob 20. uri v Cankarjevem domu v Ljubljani odprl težko pričakovani film Triglav: Pot odrešitve, žal že razprodan, a ga bo možno na festivalu seveda še videt. Sicer pa jubilejni festival prinaša rekordno število slovenskih filmov – kar devet. Več pa v pogovoru z direktorjem in alpinistično legendo Silvom Karo v BigScreenu v četrtek 5.2. ob 17:30
20. Festival gorniškega filma bo 9. februarja ob 20. uri v Cankarjevem domu v Ljubljani odprl težko pričakovani film Triglav: Pot odrešitve, žal že razprodan, a ga bo možno na festivalu seveda še videt. Sicer pa jubilejni festival prinaša rekordno število slovenskih filmov – kar devet. Več pa v pogovoru z direktorjem in alpinistično legendo Silvom Karo v BigScreenu v četrtek 5.2. ob 17:30
François Couperin je komponiral predvsem čembalske skladbe, glasbo za manjše komorne zasedbe, kratke posvetne pesmi in motete za največ tri glasove in basso continuo. Ni se ukvarjal z opero in dolgo je veljalo prepričanje, da nikoli ni pisal za orkester — vse dokler ni angleški muzikolog Peter Holman odkril, da je glasba enega izmed Couperinovih komornih koncertov povezana z nekim danes izgubljenim baletom. Pri baletnih predstavah v Franciji Ludvika XIV. se je plesna glasba izmenjevala s petjem.
François Couperin je komponiral predvsem čembalske skladbe, glasbo za manjše komorne zasedbe, kratke posvetne pesmi in motete za največ tri glasove in basso continuo. Ni se ukvarjal z opero in dolgo je veljalo prepričanje, da nikoli ni pisal za orkester — vse dokler ni angleški muzikolog Peter Holman odkril, da je glasba enega izmed Couperinovih komornih koncertov povezana z nekim danes izgubljenim baletom. Pri baletnih predstavah v Franciji Ludvika XIV. se je plesna glasba izmenjevala s petjem.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Slovenija danes, regionalne novice
V novi oddaji Televizije Slovenija bomo z dopisniki po Sloveniji temeljito in vsebinsko predstavljali lokalno problematiko. Pojasnili bomo dileme lokalnih skupnosti in iskali rešitve za razvoj slovenskih občin.
V novi oddaji Televizije Slovenija bomo z dopisniki po Sloveniji temeljito in vsebinsko predstavljali lokalno problematiko. Pojasnili bomo dileme lokalnih skupnosti in iskali rešitve za razvoj slovenskih občin.
Kdo so posamezniki, ki so s svojim ustvarjanjem skozi desetletja ali pa s stvaritvami zadnjih treh let zaznamovali slovensko kulturo in družbo? Kako gledajo na svojo pot, svoje delo, in kakšen odnos imajo do sveta? Dobitnikoma Prešernovih nagrad za življenjsko delo - plesalki in koreografinji Mateji Bučar ter arhitektu in industrijskemu oblikovalcu Saši Mächtigu -, pa tudi šestim prejemnikom nagrad Prešernovega sklada, namenjamo četrtkov Studio ob 17h.
Kdo so posamezniki, ki so s svojim ustvarjanjem skozi desetletja ali pa s stvaritvami zadnjih treh let zaznamovali slovensko kulturo in družbo? Kako gledajo na svojo pot, svoje delo, in kakšen odnos imajo do sveta? Dobitnikoma Prešernovih nagrad za življenjsko delo - plesalki in koreografinji Mateji Bučar ter arhitektu in industrijskemu oblikovalcu Saši Mächtigu -, pa tudi šestim prejemnikom nagrad Prešernovega sklada, namenjamo četrtkov Studio ob 17h.
Karlo Posnjak je februarja 2025 v okviru cikla Tutti nastopil s Simfoničnim orkestrom Akademije za glasbo ter dirigentom Simonom Dvoršakom in izvedel Koncert za klavir in orkester v F-duru Georga Gershwina. S to izvedbo si je priigral Študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo in ob tem dosežku, smo ga povabili v studio, da nam predstavi svojo glasbeno pot, hobije in pove kaj o skrbi za fizično pripravljenost glasbenika.
Karlo Posnjak je februarja 2025 v okviru cikla Tutti nastopil s Simfoničnim orkestrom Akademije za glasbo ter dirigentom Simonom Dvoršakom in izvedel Koncert za klavir in orkester v F-duru Georga Gershwina. S to izvedbo si je priigral Študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo in ob tem dosežku, smo ga povabili v studio, da nam predstavi svojo glasbeno pot, hobije in pove kaj o skrbi za fizično pripravljenost glasbenika.
Izpostavljamo premiero opere Tristan in Izolda Richarda Wagnerja, ki velja za eno najpomembnejših del zahodne glasbene tradicije in za enega od vrhuncev evropske umetnosti nasploh. Pri projektu, ki bo premiero doživel nocoj v ljubljanski Operi, so združila moči štiri evropska operna gledališča iz Belgije, Poljske, Španije in Slovenije. Predstavljamo še novosti prevodnega leposlovja Mladinske knjige, Iskanje življenja Iide Turpeinen, Palisandrovec Gaëla Faya, Moje tretje življenje Daniele Krien, S seboj bom odnesla ogenj Leïle Slimani in Narejeni iz krivde Joanne Elmy.
Izpostavljamo premiero opere Tristan in Izolda Richarda Wagnerja, ki velja za eno najpomembnejših del zahodne glasbene tradicije in za enega od vrhuncev evropske umetnosti nasploh. Pri projektu, ki bo premiero doživel nocoj v ljubljanski Operi, so združila moči štiri evropska operna gledališča iz Belgije, Poljske, Španije in Slovenije. Predstavljamo še novosti prevodnega leposlovja Mladinske knjige, Iskanje življenja Iide Turpeinen, Palisandrovec Gaëla Faya, Moje tretje življenje Daniele Krien, S seboj bom odnesla ogenj Leïle Slimani in Narejeni iz krivde Joanne Elmy.
To je zadnji koncert 15. festivala Flores musicae, festivala srednjeveške in renesančne glasbe, ki poteka v organizaciji Kulturnega doma Nova Gorica, umetniško ga vodi Bor Zuljan. Peltomaa Fraanje Perkola je finsko-nizozemski trio v sestavi: Aino Peltomaa, glas in srednjeveška harfa Harmen Fraanje, klavir in sintetizator Mikko Perkola, viola da gamba in efekti. Trio združuje zvoke človeškega glasu, klavirja in viole da gamba ter elektronske efekte in srednjeveško harfo. Glasbeniki prepletajo izkušnje z raznolikimi glasbenimi zvrstmi: staro glasbo, jazzom, finsko ljudsko in sodobno glasbo, čeprav je bila ravno srednjeveška glasba navdih za njihov zelo oseben in prepoznaven zvok. Naslov koncerta: Ær & Komorebi Iz spremne besede: "Skupina se potaplja v napeve Hildegarde iz Bingna (1098-1179), srednjeveške brigitinske napeve in romarske pesmi 14. stoletja. Odmevi samostanov, katedral in romarskih krajev združeni z nežnimi improvizacijami in izvirnimi skladbami povezujejo obdobja in stoletja ter vabijo poslušalca na potovanje proti miru in spokojnosti." Spored koncerta: Mikka Perkola Komorebi Brigitinski koral (antifona), 15. stoletje Magnificetur Brigitinski koral (antifona), 15. stoletje Jukundum Codex Las Huelgas, 14. stoletje Quis dabit Aino Peltomaa Ær Miko Perkola – Harmen Franje Lohtu / Or his Myth Llibre Vermell de Montserrat, 14. stoletje Polorum regina Dodatek: Aino Peltomaa – Harmen Franje – Mikko Perkola Improvizacija Koncert je potekal 21. septembra 2025 v Vili Vipolže v Goriških brdih
To je zadnji koncert 15. festivala Flores musicae, festivala srednjeveške in renesančne glasbe, ki poteka v organizaciji Kulturnega doma Nova Gorica, umetniško ga vodi Bor Zuljan. Peltomaa Fraanje Perkola je finsko-nizozemski trio v sestavi: Aino Peltomaa, glas in srednjeveška harfa Harmen Fraanje, klavir in sintetizator Mikko Perkola, viola da gamba in efekti. Trio združuje zvoke človeškega glasu, klavirja in viole da gamba ter elektronske efekte in srednjeveško harfo. Glasbeniki prepletajo izkušnje z raznolikimi glasbenimi zvrstmi: staro glasbo, jazzom, finsko ljudsko in sodobno glasbo, čeprav je bila ravno srednjeveška glasba navdih za njihov zelo oseben in prepoznaven zvok. Naslov koncerta: Ær & Komorebi Iz spremne besede: "Skupina se potaplja v napeve Hildegarde iz Bingna (1098-1179), srednjeveške brigitinske napeve in romarske pesmi 14. stoletja. Odmevi samostanov, katedral in romarskih krajev združeni z nežnimi improvizacijami in izvirnimi skladbami povezujejo obdobja in stoletja ter vabijo poslušalca na potovanje proti miru in spokojnosti." Spored koncerta: Mikka Perkola Komorebi Brigitinski koral (antifona), 15. stoletje Magnificetur Brigitinski koral (antifona), 15. stoletje Jukundum Codex Las Huelgas, 14. stoletje Quis dabit Aino Peltomaa Ær Miko Perkola – Harmen Franje Lohtu / Or his Myth Llibre Vermell de Montserrat, 14. stoletje Polorum regina Dodatek: Aino Peltomaa – Harmen Franje – Mikko Perkola Improvizacija Koncert je potekal 21. septembra 2025 v Vili Vipolže v Goriških brdih
Cmokci najdejo pladnje z ledom. Prav kmalu ugotovijo, da je led zelo mrzel. Da se ogrejejo, si vsak Cmokec natakne nekaj toplega.
Cmokci najdejo pladnje z ledom. Prav kmalu ugotovijo, da je led zelo mrzel. Da se ogrejejo, si vsak Cmokec natakne nekaj toplega.
Vlada je na seji na Koroškem potrdila 135 milijonov evrov za obnovo po poplavah, od česar bo večina namenjena prav omenjeni pokrajini. Po državi medtem še bolj odmeva napovedana omejitev uporabe družbenih omrežij za mlade do 15 let. Svetovalka z ene od mariborskih osnovnih šol Nadja Štumberger je do predloga zadržana, saj pri mladostnikih prepoved le še dodatno vzbudi zanimanje in vodi do iskanja alternativnih načinov dostopa. V oddaji tudi o tem: - Na obisku v Sloveniji tri največje evropske politične skupine - Združene države pred pogajanji z Iranom grozijo z vojaškim posredovanjem - Znan je tekmovalni program 61-tega Borštnikovega srečanja
Vlada je na seji na Koroškem potrdila 135 milijonov evrov za obnovo po poplavah, od česar bo večina namenjena prav omenjeni pokrajini. Po državi medtem še bolj odmeva napovedana omejitev uporabe družbenih omrežij za mlade do 15 let. Svetovalka z ene od mariborskih osnovnih šol Nadja Štumberger je do predloga zadržana, saj pri mladostnikih prepoved le še dodatno vzbudi zanimanje in vodi do iskanja alternativnih načinov dostopa. V oddaji tudi o tem: - Na obisku v Sloveniji tri največje evropske politične skupine - Združene države pred pogajanji z Iranom grozijo z vojaškim posredovanjem - Znan je tekmovalni program 61-tega Borštnikovega srečanja