Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
VELIKONOČNICA, PRAVA IN KULTIVAR Na Ponikvi so velikonočnice že odcvetele. Našteli so jih okrog 800. Gre za ogroženo in zaščiteno rastlino, ki je ne smemo izkopavati in trgati. Zato si za svoje gredice omislimo sorodnico iz vrtnarij, ki ima enako z dlačicami prekrita stebla in barvo cveta. Irena in Sebastjan sta jo posadila v skalnjak. UČINKOVINE HRENA O uporabnosti hrena v kulinarične namene in za blažitev zdravstvenih tegob smo izvedeli od Klemna Križaja iz Lekarne patra Ašiča v Stični. Najprej nas poduči, kdaj hren nabiramo, če ga želimo uporabljati kot zdravilno rastlino. Nastrganega namakamo v kisu ali ga pomešamo z medom. VELIKONOČNO GNEZDO Iz mulenbekije, ki prerašča vhod na teraso, Irena in Sebastjan spleteta osnovo za gnezdo. Dodata upogljive vrbove veje, filc, da zamaši večje luknje, in ostanke trave. V gnezdo položimo le še pirhe... REZ MLADE SLIVE Gledalca Marka je zanimalo, ali sploh in kako naj poreže mlado sadiko slive. Z nasvetom in prikazom rezi tokrat pomaga Metrobov strokovnjak Vanes Husić. POTICA V KOZARCU Irena je Sebastjana 'posodila' tudi sodelavki Ana-Mariji, da sta pripravila sladico, ki sledi tradiciji peke potice za veliko noč. Z dobro organizacijo, da so vse sestavine pri roki, na hitro sestavita potico v kozarčku. Ta ni nič manj bogata in okusna kot pečena različica, se ob koncu prepričamo v oddaji.
VELIKONOČNICA, PRAVA IN KULTIVAR Na Ponikvi so velikonočnice že odcvetele. Našteli so jih okrog 800. Gre za ogroženo in zaščiteno rastlino, ki je ne smemo izkopavati in trgati. Zato si za svoje gredice omislimo sorodnico iz vrtnarij, ki ima enako z dlačicami prekrita stebla in barvo cveta. Irena in Sebastjan sta jo posadila v skalnjak. UČINKOVINE HRENA O uporabnosti hrena v kulinarične namene in za blažitev zdravstvenih tegob smo izvedeli od Klemna Križaja iz Lekarne patra Ašiča v Stični. Najprej nas poduči, kdaj hren nabiramo, če ga želimo uporabljati kot zdravilno rastlino. Nastrganega namakamo v kisu ali ga pomešamo z medom. VELIKONOČNO GNEZDO Iz mulenbekije, ki prerašča vhod na teraso, Irena in Sebastjan spleteta osnovo za gnezdo. Dodata upogljive vrbove veje, filc, da zamaši večje luknje, in ostanke trave. V gnezdo položimo le še pirhe... REZ MLADE SLIVE Gledalca Marka je zanimalo, ali sploh in kako naj poreže mlado sadiko slive. Z nasvetom in prikazom rezi tokrat pomaga Metrobov strokovnjak Vanes Husić. POTICA V KOZARCU Irena je Sebastjana 'posodila' tudi sodelavki Ana-Mariji, da sta pripravila sladico, ki sledi tradiciji peke potice za veliko noč. Z dobro organizacijo, da so vse sestavine pri roki, na hitro sestavita potico v kozarčku. Ta ni nič manj bogata in okusna kot pečena različica, se ob koncu prepričamo v oddaji.
V oddaji Ritem mesta smo predstavili predstavili projekt Larao in album Soft spots.
V oddaji Ritem mesta smo predstavili predstavili projekt Larao in album Soft spots.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Slovenija danes, regionalne novice
V novi oddaji Televizije Slovenija bomo z dopisniki po Sloveniji temeljito in vsebinsko predstavljali lokalno problematiko. Pojasnili bomo dileme lokalnih skupnosti in iskali rešitve za razvoj slovenskih občin.
V novi oddaji Televizije Slovenija bomo z dopisniki po Sloveniji temeljito in vsebinsko predstavljali lokalno problematiko. Pojasnili bomo dileme lokalnih skupnosti in iskali rešitve za razvoj slovenskih občin.
V naslednjih dveh do treh tednih bodo Združene države Amerike Iran napadale še posebej močno. Donald Trump napoveduje, da jih bo vrnil »v kameno dobo, kamor sodijo.« Žal vse več avtokratov po svetu dela vse, da bomo na koncu v kameni dobi pristali vsi. Izraelsko-iranska skupine Sistanagila, ki deluje v Berlinu, medtem s svojim ustvarjanjem sporoča, da medsebojno poslušanje in radovednost povezujeta. Pravijo, da težava niso ljudje, ampak vlade in politiki.
V naslednjih dveh do treh tednih bodo Združene države Amerike Iran napadale še posebej močno. Donald Trump napoveduje, da jih bo vrnil »v kameno dobo, kamor sodijo.« Žal vse več avtokratov po svetu dela vse, da bomo na koncu v kameni dobi pristali vsi. Izraelsko-iranska skupine Sistanagila, ki deluje v Berlinu, medtem s svojim ustvarjanjem sporoča, da medsebojno poslušanje in radovednost povezujeta. Pravijo, da težava niso ljudje, ampak vlade in politiki.
V kuharski seriji "Okusi Slovenije" bomo v družbi kuharja Manuela Časarja spoznali slovensko kulinariko na povsem nov način. V 11 epizodah bo Manuel predstavil tradicionalne jedi iz različnih slovenskih pokrajin, pripravil pa jih bo na svoj, sodoben način. Tako bomo Prekmurje spoznali skozi repo, dodole in prekmursko gibanico, Štajersko skozi kislo juho in pohorsko omleto, Dolenjsko skozi matevž in belokranjsko pogačo. Notranjska bo predstavljena z orehovo potico in štruklji, Gorenjska pa z ajdovo kašo, kranjsko klobaso in blejsko kremno rezino. Primorska si bo zaslužila posebno zgodbo skozi pripravo idrijskih žlikrofov z drobljencem in jote. Priprava tradicionalnih jedi na moderen način je najboljši način, da pristna slovenska kuhinja prevzame nove generacije.
V kuharski seriji "Okusi Slovenije" bomo v družbi kuharja Manuela Časarja spoznali slovensko kulinariko na povsem nov način. V 11 epizodah bo Manuel predstavil tradicionalne jedi iz različnih slovenskih pokrajin, pripravil pa jih bo na svoj, sodoben način. Tako bomo Prekmurje spoznali skozi repo, dodole in prekmursko gibanico, Štajersko skozi kislo juho in pohorsko omleto, Dolenjsko skozi matevž in belokranjsko pogačo. Notranjska bo predstavljena z orehovo potico in štruklji, Gorenjska pa z ajdovo kašo, kranjsko klobaso in blejsko kremno rezino. Primorska si bo zaslužila posebno zgodbo skozi pripravo idrijskih žlikrofov z drobljencem in jote. Priprava tradicionalnih jedi na moderen način je najboljši način, da pristna slovenska kuhinja prevzame nove generacije.
Tretje-, šesto- in devetošolci ste pisali nacionalno preverjanje znanja. V Infodromu nas je zanimalo predvsem, kako je šlo devetošolcem, saj se rezultata iz matematike in materinščine štejeta pri vpisu, če bo za srednjo šolo omejitev. Štirje astronavti NASE so drugega aprila v sklopu misije Artemis 2 odpotovali globlje v vesolje kot doslej. Razložili smo, kam so namenjeni in kaj je cilj misije. S spletkarko Saro smo preverili, kaj je grooming na spletu in kako ga prepoznati. Za konec pa nas čakajo še velikonočni pirhi: z osnovnošolci smo jih barvali tradicionalno, s čebulnimi olupki.
Tretje-, šesto- in devetošolci ste pisali nacionalno preverjanje znanja. V Infodromu nas je zanimalo predvsem, kako je šlo devetošolcem, saj se rezultata iz matematike in materinščine štejeta pri vpisu, če bo za srednjo šolo omejitev. Štirje astronavti NASE so drugega aprila v sklopu misije Artemis 2 odpotovali globlje v vesolje kot doslej. Razložili smo, kam so namenjeni in kaj je cilj misije. S spletkarko Saro smo preverili, kaj je grooming na spletu in kako ga prepoznati. Za konec pa nas čakajo še velikonočni pirhi: z osnovnošolci smo jih barvali tradicionalno, s čebulnimi olupki.
Tretje-, šesto- in devetošolci ste pisali nacionalno preverjanje znanja. V Infodromu nas je zanimalo predvsem, kako je šlo devetošolcem, saj se rezultata iz matematike in materinščine štejeta pri vpisu, če bo za srednjo šolo omejitev. Štirje astronavti NASE so drugega aprila v sklopu misije Artemis 2 odpotovali globlje v vesolje kot doslej. Razložili smo, kam so namenjeni in kaj je cilj misije. S spletkarko Saro smo preverili, kaj je grooming na spletu in kako ga prepoznati. Za konec pa nas čakajo še velikonočni pirhi: z osnovnošolci smo jih barvali tradicionalno, s čebulnimi olupki.
Tretje-, šesto- in devetošolci ste pisali nacionalno preverjanje znanja. V Infodromu nas je zanimalo predvsem, kako je šlo devetošolcem, saj se rezultata iz matematike in materinščine štejeta pri vpisu, če bo za srednjo šolo omejitev. Štirje astronavti NASE so drugega aprila v sklopu misije Artemis 2 odpotovali globlje v vesolje kot doslej. Razložili smo, kam so namenjeni in kaj je cilj misije. S spletkarko Saro smo preverili, kaj je grooming na spletu in kako ga prepoznati. Za konec pa nas čakajo še velikonočni pirhi: z osnovnošolci smo jih barvali tradicionalno, s čebulnimi olupki.
Tjaša in Robi na vrtu opazujeta oblake različnih oblik. Tjaša pojasni, da so vsi oblaki del oblačne velikanke, ki je videti natanko tako kot Maša. Ta ju popelje v svet oblakov. A nenadoma začne Maša deževati in postopoma izgine ...
Tjaša in Robi na vrtu opazujeta oblake različnih oblik. Tjaša pojasni, da so vsi oblaki del oblačne velikanke, ki je videti natanko tako kot Maša. Ta ju popelje v svet oblakov. A nenadoma začne Maša deževati in postopoma izgine ...
Četrta križarska vojna, ki je trajala pet let na prelomu iz 12. v 13. stoletje, je močno zaznamovala zgodovino naših krajev. Nanjo nas zdaj opominja nova monografija specialista za beneški srednji vek doktorja Massima Sbárbara, sodelavca koprskega Znanstveno-raziskovalnega središča. Predstavljamo tudi knjigo doktorja Janka Kosa, literarnega zgodovinarja in teoretika, ki se je ukvarjal z vsemi področji literarne vede, z novim delom pa praznuje svoj 95. rojstni dan.
Četrta križarska vojna, ki je trajala pet let na prelomu iz 12. v 13. stoletje, je močno zaznamovala zgodovino naših krajev. Nanjo nas zdaj opominja nova monografija specialista za beneški srednji vek doktorja Massima Sbárbara, sodelavca koprskega Znanstveno-raziskovalnega središča. Predstavljamo tudi knjigo doktorja Janka Kosa, literarnega zgodovinarja in teoretika, ki se je ukvarjal z vsemi področji literarne vede, z novim delom pa praznuje svoj 95. rojstni dan.
Odšli smo na Delavsko svetovalnico, o kateri je hrvaški režiser Srđan Kovačević posnel dokumentarni film in bil zanj nagrajen. V pogovoru s prvim možem svetovalnice Goranom Lukićem pa smo izvedeli, katere so najhujše kršitve delavskih pravic, ki jih doživijo delavci z območja nekdanje Jugoslavije in ali smo priča tudi trgovini z ljudmi. Ogledali smo si zgodovinsko dramo Obraz, črnogorskega režiserja Nikole Vukčevića, posneto po resničnih dogodkih. Med drugo svetovno vojno se pravoslavni deček med begom pred fašisti zateče v hišo Albanca in ga tako postavi pred težko moralno dilemo: ali naj otroka izroči preganjalcem in s tem prekrši stoletni kodeks svoje hiše ali naj tvega življenje svojih družinskih članov. Film, ki človeka pusti brez besed.
Odšli smo na Delavsko svetovalnico, o kateri je hrvaški režiser Srđan Kovačević posnel dokumentarni film in bil zanj nagrajen. V pogovoru s prvim možem svetovalnice Goranom Lukićem pa smo izvedeli, katere so najhujše kršitve delavskih pravic, ki jih doživijo delavci z območja nekdanje Jugoslavije in ali smo priča tudi trgovini z ljudmi. Ogledali smo si zgodovinsko dramo Obraz, črnogorskega režiserja Nikole Vukčevića, posneto po resničnih dogodkih. Med drugo svetovno vojno se pravoslavni deček med begom pred fašisti zateče v hišo Albanca in ga tako postavi pred težko moralno dilemo: ali naj otroka izroči preganjalcem in s tem prekrši stoletni kodeks svoje hiše ali naj tvega življenje svojih družinskih članov. Film, ki človeka pusti brez besed.
Ana Grilc je ena od zavednih in zelo dejavnih koroških Slovenk mlajše generacije. Je pisateljica in novinarka, vsestranska gledališka ustvarjalka; režiserka, scenaristka in dramaturginja, od najzgodnejših let tesno povezana z lutkarstvom. Za svoja besedila in predstave je dobila več nagrad, med drugim vizionarja za lutkovno predstavo Mrličožerec, s katero so Lutke Mladje obeležile 50 let organiziranega lutkovnega delovanja koroških Slovencev. Njeno kulturno ustvarjanje je povezano tudi s pregonom leta 1942, ki je vsajeno v njene gene. Je namreč potomka ene od več kot 200 družin, ki so jih zaradi negovanja slovenskega jezika in kulture odpeljali v delovna in koncentracijska taborišča. Je tudi slikarka, čeprav za likovno ustvarjanje ne ostane veliko časa, in ilustratorka. Vse od najzgodnejših let pa je tesno povezana tudi z Ziljo. Kot pravi, se zaveda odgovornosti, ki jo ima kot govorka ziljskega narečja in kot pripadnica manjšine. Prisluhnite!
Ana Grilc je ena od zavednih in zelo dejavnih koroških Slovenk mlajše generacije. Je pisateljica in novinarka, vsestranska gledališka ustvarjalka; režiserka, scenaristka in dramaturginja, od najzgodnejših let tesno povezana z lutkarstvom. Za svoja besedila in predstave je dobila več nagrad, med drugim vizionarja za lutkovno predstavo Mrličožerec, s katero so Lutke Mladje obeležile 50 let organiziranega lutkovnega delovanja koroških Slovencev. Njeno kulturno ustvarjanje je povezano tudi s pregonom leta 1942, ki je vsajeno v njene gene. Je namreč potomka ene od več kot 200 družin, ki so jih zaradi negovanja slovenskega jezika in kulture odpeljali v delovna in koncentracijska taborišča. Je tudi slikarka, čeprav za likovno ustvarjanje ne ostane veliko časa, in ilustratorka. Vse od najzgodnejših let pa je tesno povezana tudi z Ziljo. Kot pravi, se zaveda odgovornosti, ki jo ima kot govorka ziljskega narečja in kot pripadnica manjšine. Prisluhnite!
Az adás tartalma: - Karba Matilda kiállítása a Lendvai Magyar Műsorok Stúdiójában; - hímestojás-kiállítás Dobronakon; - hímes tojások, borok és húsvéti dísztárgyak kiállítása Lendván; - Vuk Ema különleges hímes tojásai; - a nagyszombat, a húsvétvasárnap és a húsvéthétfő népszokásai. Vsebina oddaje: - razstava Matilde Karba v Studiu madžarskih programov Lendava; - razstava pirhov v Dobrovniku; - razstava Pirhi, vino in velikonočni izdelki; - posebni pirhi Eme Vuk; - ljudski običaji na veliko soboto, velikonočno nedeljo in velikonočni ponedeljek.
Az adás tartalma: - Karba Matilda kiállítása a Lendvai Magyar Műsorok Stúdiójában; - hímestojás-kiállítás Dobronakon; - hímes tojások, borok és húsvéti dísztárgyak kiállítása Lendván; - Vuk Ema különleges hímes tojásai; - a nagyszombat, a húsvétvasárnap és a húsvéthétfő népszokásai. Vsebina oddaje: - razstava Matilde Karba v Studiu madžarskih programov Lendava; - razstava pirhov v Dobrovniku; - razstava Pirhi, vino in velikonočni izdelki; - posebni pirhi Eme Vuk; - ljudski običaji na veliko soboto, velikonočno nedeljo in velikonočni ponedeljek.
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Barva zahteva od slikarja psihološki napor; ko je ni več v njem, je ni več na platnu, pravi umetnik Oto Rimele, ki se trenutno s pregledno razstavo Od rdeče do rdeče predstavlja v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Pod vodstvom kustosa Marka Košnika se v njej na novo sprašuje o pomenu rdeče barve v okviru razvoja svojega likovnega izraza od dvodimenzionalne površine k sliki kot objektu. Kako razmišlja o gledalcu, za katerega si želi, da bi z umetnostjo stopal sam k sebi, ter zakaj je v razstavo vključil avtorsko glasbo, pa izveste v pogovoru, ki ga je pripravila Aleksandra Saška Gruden.
Barva zahteva od slikarja psihološki napor; ko je ni več v njem, je ni več na platnu, pravi umetnik Oto Rimele, ki se trenutno s pregledno razstavo Od rdeče do rdeče predstavlja v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Pod vodstvom kustosa Marka Košnika se v njej na novo sprašuje o pomenu rdeče barve v okviru razvoja svojega likovnega izraza od dvodimenzionalne površine k sliki kot objektu. Kako razmišlja o gledalcu, za katerega si želi, da bi z umetnostjo stopal sam k sebi, ter zakaj je v razstavo vključil avtorsko glasbo, pa izveste v pogovoru, ki ga je pripravila Aleksandra Saška Gruden.
Arktika – onkraj severnega tečajnika
Arktika je obsežno območje na skrajnem severu našega planeta. Domala nedotaknjena pokrajina je raznolika, skorajda filmska - od fjordov na Grenlandiji in ognjenikov na Islandiji do severnih medvedov na Svalbardu, od inuitskih pasjih vpreg in opuščenih ruskih znanstvenih postaj do mineralnih bogastev, skritih pod ledom. Na Arktiki ne živi veliko ljudi, je pa zato dom številnim živalim, ki na najrazličnejše načine preživijo v mrazu, snegu in ledu. Poleg tega je tudi pravi laboratorij na prostem, kjer znanstveniki spremljajo večplastne posledice podnebnega segrevanja, ki so tam izrazitejše kot kjer koli drugje na svetu. 2. del: Naval na naravna bogastva Poletje na Arktiki je kratko, toda toplejše vreme tja privabi številne iskalce rudnih bogastev, saj se pod površjem skrivajo velike zaloge redkih zemelj. Ti elementi so namreč že zdaj zelo iskani, v prihodnosti pa bodo neobhodni za zeleni prehod. Spremljali bomo avstralsko ekipo, ki se bo s terenskimi vozili skušala prebiti čez zaledenelo morje in fjorde do baznega tabora v Fjordu kralja Oskarja, daleč proč od civilizacije. Arktika ima tudi velika najdišča nafte in zemeljskega plina, vendar je pri izkoriščanju teh surovin pogosto v ospredju dobiček, medtem ko sta skrb za okolje in spoštovanje tradicionalnega življenja tam živečih ljudstev potisnjena v ozadje. THE ARCTIC: 66.5 DEGREES NORTH / DIE ARKTIS - 66,5 GRAD NORD / Nemčija / 2023 / Režija: Freddie Röckenhaus
Arktika je obsežno območje na skrajnem severu našega planeta. Domala nedotaknjena pokrajina je raznolika, skorajda filmska - od fjordov na Grenlandiji in ognjenikov na Islandiji do severnih medvedov na Svalbardu, od inuitskih pasjih vpreg in opuščenih ruskih znanstvenih postaj do mineralnih bogastev, skritih pod ledom. Na Arktiki ne živi veliko ljudi, je pa zato dom številnim živalim, ki na najrazličnejše načine preživijo v mrazu, snegu in ledu. Poleg tega je tudi pravi laboratorij na prostem, kjer znanstveniki spremljajo večplastne posledice podnebnega segrevanja, ki so tam izrazitejše kot kjer koli drugje na svetu. 2. del: Naval na naravna bogastva Poletje na Arktiki je kratko, toda toplejše vreme tja privabi številne iskalce rudnih bogastev, saj se pod površjem skrivajo velike zaloge redkih zemelj. Ti elementi so namreč že zdaj zelo iskani, v prihodnosti pa bodo neobhodni za zeleni prehod. Spremljali bomo avstralsko ekipo, ki se bo s terenskimi vozili skušala prebiti čez zaledenelo morje in fjorde do baznega tabora v Fjordu kralja Oskarja, daleč proč od civilizacije. Arktika ima tudi velika najdišča nafte in zemeljskega plina, vendar je pri izkoriščanju teh surovin pogosto v ospredju dobiček, medtem ko sta skrb za okolje in spoštovanje tradicionalnega življenja tam živečih ljudstev potisnjena v ozadje. THE ARCTIC: 66.5 DEGREES NORTH / DIE ARKTIS - 66,5 GRAD NORD / Nemčija / 2023 / Režija: Freddie Röckenhaus
Po dokumentarcu Sarajevo safari, v katerem je tematiziral nepredstavljiv safari na ljudi, ki se je dogajal med obleganjem Sarajeva v letih 1992 do 1996, je Miran Zupanič zdaj posnel film z izjemno pozitivno vsebino. Gora Rocka prikaže festival, ki ga bodo na Šentviški planoti pri Tolminu letos poleti priredili že 22ič. Vse temelji na prostovoljnem delu organizatorjev in drugih, ki pomagajo pri realizaciji festivala, tako da gre vsako leto izkupiček od vstopnic v dobrodelne namene. V filmu je veliko utrinkov nastopov glasbenih skupin – Magnifica, Big Foot Mama, Vlado Kreslin in drugih –, v ospredju pa je vse okrog glasbe same: organizatorji, prostovoljci, občinstvo. Film je bil preteklo soboto premierno prikazan v Cankarjevem domu v Ljubljani v okviru projekta Naši filmi doma.
Po dokumentarcu Sarajevo safari, v katerem je tematiziral nepredstavljiv safari na ljudi, ki se je dogajal med obleganjem Sarajeva v letih 1992 do 1996, je Miran Zupanič zdaj posnel film z izjemno pozitivno vsebino. Gora Rocka prikaže festival, ki ga bodo na Šentviški planoti pri Tolminu letos poleti priredili že 22ič. Vse temelji na prostovoljnem delu organizatorjev in drugih, ki pomagajo pri realizaciji festivala, tako da gre vsako leto izkupiček od vstopnic v dobrodelne namene. V filmu je veliko utrinkov nastopov glasbenih skupin – Magnifica, Big Foot Mama, Vlado Kreslin in drugih –, v ospredju pa je vse okrog glasbe same: organizatorji, prostovoljci, občinstvo. Film je bil preteklo soboto premierno prikazan v Cankarjevem domu v Ljubljani v okviru projekta Naši filmi doma.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V kine sta prišla kar dva nova slovenska dokumentarna filma - film Gora Rocka Mirana Zupaniča o istoimenskem festivalu, ki ga bodo na Šentviški planoti pri Tolminu letos poleti priredili že 22ič in film Ko pridem ven Metoda Pevca, v katerem se je režiser skupaj s psihiatrom, ki je strokovnjak za psihodramo, odpravil v zapor na Dobu. V oddaji se pogovarjamo z obema režiserjema, ocenjujemo pa tudi film Zadnji viking Andersa Thomasa Jensena in film Drama Kristofferja Borglija.
V kine sta prišla kar dva nova slovenska dokumentarna filma - film Gora Rocka Mirana Zupaniča o istoimenskem festivalu, ki ga bodo na Šentviški planoti pri Tolminu letos poleti priredili že 22ič in film Ko pridem ven Metoda Pevca, v katerem se je režiser skupaj s psihiatrom, ki je strokovnjak za psihodramo, odpravil v zapor na Dobu. V oddaji se pogovarjamo z obema režiserjema, ocenjujemo pa tudi film Zadnji viking Andersa Thomasa Jensena in film Drama Kristofferja Borglija.
Vojaški cilji izraelsko-ameriškega napada na Iran so po besedah predsednika Donalda Trumpa skorajda že doseženi. To je sredi tega tedna ponovil tudi v težko pričakovanem nagovoru iz Bele hiše. Poznavalci se sprašujejo, ali se je o skorajšnjem koncu pozanimal tudi pri izraelskem kolegu, premieru Benjaminu Netanjahuju. Kako je je videti Trumpova zmaga, morda vedo zgolj in samo njegovi najbolj zavzeti sledilci, ki jim je, tako kot njemu, popolnoma vseeno, kaj je res in kaj ne. Ali namerava državo umakniti iz zveze Nato? To ostaja vprašanje za nekaj sodčkov nafte. Ta je vse dražja, ceno svojeglavosti plačujemo vsi. Po tokratnih Labirintih sveta vas bo vodil Matjaž Trošt.
Vojaški cilji izraelsko-ameriškega napada na Iran so po besedah predsednika Donalda Trumpa skorajda že doseženi. To je sredi tega tedna ponovil tudi v težko pričakovanem nagovoru iz Bele hiše. Poznavalci se sprašujejo, ali se je o skorajšnjem koncu pozanimal tudi pri izraelskem kolegu, premieru Benjaminu Netanjahuju. Kako je je videti Trumpova zmaga, morda vedo zgolj in samo njegovi najbolj zavzeti sledilci, ki jim je, tako kot njemu, popolnoma vseeno, kaj je res in kaj ne. Ali namerava državo umakniti iz zveze Nato? To ostaja vprašanje za nekaj sodčkov nafte. Ta je vse dražja, ceno svojeglavosti plačujemo vsi. Po tokratnih Labirintih sveta vas bo vodil Matjaž Trošt.
V Slovenski Bistrici je bilo danes 34. regijsko srečanje mladih raziskovalcev Spodnjega Podravja in Prlekije. Osnovnošolci so prišli s Ptuja, iz Makol, Kidričevega in drugih krajev, kjer mladi vztrajajo pri raziskovanju in so radovedni.
V Slovenski Bistrici je bilo danes 34. regijsko srečanje mladih raziskovalcev Spodnjega Podravja in Prlekije. Osnovnošolci so prišli s Ptuja, iz Makol, Kidričevega in drugih krajev, kjer mladi vztrajajo pri raziskovanju in so radovedni.
Eppur si muove - In vendar se vrti
V naši vzhodni sosedi Madžarski poteka srdit finiš dolge in predvsem neenakopravne kampanje pred splošnimi volitvami 12.aprila, v kateri gledamo dvoboj med vladajočo stranko Fidesz Viktorja Orbana in opozicijo, zbrano okrog Petra Madyara in desne stranke Tisza. Volilna kampanja je vse bolj naelektrena in je dodatno razdelila že tako polarizirano madžarsko družbo. Viktor Orban je v 16-letih svoje vladavine Madžarsko preoblikoval v iliberalno demokracijo s podreditvijo vseh državnih institucij, pravosodja in medijev ter utišanjem vsakršnih kritičnih ali drugačnih glasov. Za vstop v parlament ima možnost le še skrajno desna stranka Naša Domovina, med tem ko levosredinska Demokratična koalicija in satirična protestna Stranka dvorepega psa ne bosta prestopili parlamentarnega praga. Sandra Krišelj se je s sogovorniki v Budimpešti in drugem največjem kraju na Madžarskem Debrecenu pogovarjala o razmerah na Madžarskem.
V naši vzhodni sosedi Madžarski poteka srdit finiš dolge in predvsem neenakopravne kampanje pred splošnimi volitvami 12.aprila, v kateri gledamo dvoboj med vladajočo stranko Fidesz Viktorja Orbana in opozicijo, zbrano okrog Petra Madyara in desne stranke Tisza. Volilna kampanja je vse bolj naelektrena in je dodatno razdelila že tako polarizirano madžarsko družbo. Viktor Orban je v 16-letih svoje vladavine Madžarsko preoblikoval v iliberalno demokracijo s podreditvijo vseh državnih institucij, pravosodja in medijev ter utišanjem vsakršnih kritičnih ali drugačnih glasov. Za vstop v parlament ima možnost le še skrajno desna stranka Naša Domovina, med tem ko levosredinska Demokratična koalicija in satirična protestna Stranka dvorepega psa ne bosta prestopili parlamentarnega praga. Sandra Krišelj se je s sogovorniki v Budimpešti in drugem največjem kraju na Madžarskem Debrecenu pogovarjala o razmerah na Madžarskem.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Za zidovi osrednjega slovenskega zapora na Dobu se je leto in pol odvijal terapevtski proces psihodrame, v okviru katerega je skupina obsojencev s psihiatrom Vladimirjem Miloševićem razmišljala o izvorih svojih kriminalnih dejanj, predvsem pa o tem, kako bodo živeli, ko se bo zaporna kazen za njih končala. Delavnice psihodrame je s filmom beležil Metod Pevec in tako posnel filmsko pripoved, ki gledalcem in gledalkam na izrazito intimen način približa tovrstne procese rehabilitacije.
Za zidovi osrednjega slovenskega zapora na Dobu se je leto in pol odvijal terapevtski proces psihodrame, v okviru katerega je skupina obsojencev s psihiatrom Vladimirjem Miloševićem razmišljala o izvorih svojih kriminalnih dejanj, predvsem pa o tem, kako bodo živeli, ko se bo zaporna kazen za njih končala. Delavnice psihodrame je s filmom beležil Metod Pevec in tako posnel filmsko pripoved, ki gledalcem in gledalkam na izrazito intimen način približa tovrstne procese rehabilitacije.
ETF-ji ali borznotrgovalni skladi so v zadnjih letih postali ena najbolj priljubljenih oblik vlaganja – predvsem zaradi enostavnosti, nizkih stroškov in široke razpršenosti. A kljub dostopnosti prinašajo tudi odločitve, ki jih ni smiselno sprejemati na hitro. V četrti epizodi Tečajnice preverjamo, kako ETF-ji delujejo, v čem se razlikujejo od vzajemnih skladov in zakaj so postali prva izbira številnih vlagateljev.
ETF-ji ali borznotrgovalni skladi so v zadnjih letih postali ena najbolj priljubljenih oblik vlaganja – predvsem zaradi enostavnosti, nizkih stroškov in široke razpršenosti. A kljub dostopnosti prinašajo tudi odločitve, ki jih ni smiselno sprejemati na hitro. V četrti epizodi Tečajnice preverjamo, kako ETF-ji delujejo, v čem se razlikujejo od vzajemnih skladov in zakaj so postali prva izbira številnih vlagateljev.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Vodenje Zdravstvenega doma Ptuj je prevzel ginekolog Veselin Šučur. - Novi enoti Doma starejših v Sodražici in Višnji Gori bosta prve stanovalce sprejeli junija oziroma septembra. - Krški občinski svetniki kazensko ovadili župana Janeza Kerina zaradi spornega imenovanja direktorja Lokalne energetske agencije. - Spletna peticija proti načrtovani združitvi Kulturnega doma Nova Gorica in zavoda GO! 2025.
Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Vodenje Zdravstvenega doma Ptuj je prevzel ginekolog Veselin Šučur. - Novi enoti Doma starejših v Sodražici in Višnji Gori bosta prve stanovalce sprejeli junija oziroma septembra. - Krški občinski svetniki kazensko ovadili župana Janeza Kerina zaradi spornega imenovanja direktorja Lokalne energetske agencije. - Spletna peticija proti načrtovani združitvi Kulturnega doma Nova Gorica in zavoda GO! 2025.
Da je danski humor nekaj posebnega, je najbrž jasno že vsem ljubiteljem skandinavskega filma, a ko svoje ustvarjalne moči združijo režiser in scenarist Anders Thomas Jensen ter igralca Nikolaj Lie Kaas in Mads Mikkelsen, ta pojem dobi povsem nov pomen. Razsežnosti njihove, milo rečeno, neobičajne domišljije presežejo vsakršna pričakovanja in vedno znova – Zadnji viking je že njihov šesti skupni celovečerec – premaknejo mejo še sprejemljivega malček naprej. Osrednja zgodba, o kateri je težko povedati veliko, ne da bi razkrili preveč, se tokrat vrti okoli dveh bratov. Prvi, Anker, je kriminalec, ki se po petnajstih letih vrne iz zapora, drugi, Manfred, že tako nekje na avtističnem spektru, pa je medtem razvil še disociativno motnjo identitete in se ima za Johna Lennona, pri čemer vztraja z izjemno destruktivnimi potezami, saj se ob rojstnem imenu recimo impulzivno zabriše skozi okno v drugem nadstropju. Njuno sodelovanje je tako že od začetka obsojeno na kopico črnohumornega kaosa, a popolnoma neizogibno, saj Manfred/John edini ve, kje je zakopan Ankerjev ukradeni denar. Kmalu se jima pridružijo še štirje stanovalci psihiatrične klinike, ki trdijo, da so člani skupine Beatles ali Abba – odvisno od trenutka –, za petami jima je pohlepni in nasilni Ankerjev pajdaš, pot pa jih vse skupaj vodi v njuno rojstno hišo, v kateri seveda ne gre brez zloveščih asociacij in spominov. Če bi gledalec želel poloviti prav vse dogajalne niti, bi si film najbrž moral ogledati večkrat zapored, vendar to za čuda filmu prav nič ne škoduje. Kakor tudi ne pestra mešanica žanrov, ki se v divjem ritmu prepletajo od dobesedno pravljičnega okvira zgodbe pa vse do brutalno črne komedije z elementi kriminalke in krvave psihološke drame, v čemer je Jensen enostavno vrhunski. Posebej navdušujoča je dramaturgija samega dogajanja, saj gledalca kar nekajkrat prebrisano zavede in šele čisto ob koncu spretno razkrije vse manjkajoče koščke sestavljanke ter osvetli zgodbo s čisto novega zornega kota. Mojstrsko sta svojo nalogo opravila tudi Nikolaj Lie Kaas kot Anker in predvsem izjemni Mads Mikkelsen kot Manfred/John – absurdnost njunih likov preprosto nima pomanjkljivosti. Film Zadnji viking je bilo na lanskem Liffu mogoče videti v sekciji Predpremiere, čeprav bi se prav lahko znašel tudi med Ekstravagancami, saj kljub zelo univerzalnemu sporočilu o bratski ljubezni in številnim presežkom sodi med tovrstne filmske posebneže, ki zahtevajo nekoliko bolj specifične gledalce. Piše: Gaja Pöschl Bere: Maja Moll
Da je danski humor nekaj posebnega, je najbrž jasno že vsem ljubiteljem skandinavskega filma, a ko svoje ustvarjalne moči združijo režiser in scenarist Anders Thomas Jensen ter igralca Nikolaj Lie Kaas in Mads Mikkelsen, ta pojem dobi povsem nov pomen. Razsežnosti njihove, milo rečeno, neobičajne domišljije presežejo vsakršna pričakovanja in vedno znova – Zadnji viking je že njihov šesti skupni celovečerec – premaknejo mejo še sprejemljivega malček naprej. Osrednja zgodba, o kateri je težko povedati veliko, ne da bi razkrili preveč, se tokrat vrti okoli dveh bratov. Prvi, Anker, je kriminalec, ki se po petnajstih letih vrne iz zapora, drugi, Manfred, že tako nekje na avtističnem spektru, pa je medtem razvil še disociativno motnjo identitete in se ima za Johna Lennona, pri čemer vztraja z izjemno destruktivnimi potezami, saj se ob rojstnem imenu recimo impulzivno zabriše skozi okno v drugem nadstropju. Njuno sodelovanje je tako že od začetka obsojeno na kopico črnohumornega kaosa, a popolnoma neizogibno, saj Manfred/John edini ve, kje je zakopan Ankerjev ukradeni denar. Kmalu se jima pridružijo še štirje stanovalci psihiatrične klinike, ki trdijo, da so člani skupine Beatles ali Abba – odvisno od trenutka –, za petami jima je pohlepni in nasilni Ankerjev pajdaš, pot pa jih vse skupaj vodi v njuno rojstno hišo, v kateri seveda ne gre brez zloveščih asociacij in spominov. Če bi gledalec želel poloviti prav vse dogajalne niti, bi si film najbrž moral ogledati večkrat zapored, vendar to za čuda filmu prav nič ne škoduje. Kakor tudi ne pestra mešanica žanrov, ki se v divjem ritmu prepletajo od dobesedno pravljičnega okvira zgodbe pa vse do brutalno črne komedije z elementi kriminalke in krvave psihološke drame, v čemer je Jensen enostavno vrhunski. Posebej navdušujoča je dramaturgija samega dogajanja, saj gledalca kar nekajkrat prebrisano zavede in šele čisto ob koncu spretno razkrije vse manjkajoče koščke sestavljanke ter osvetli zgodbo s čisto novega zornega kota. Mojstrsko sta svojo nalogo opravila tudi Nikolaj Lie Kaas kot Anker in predvsem izjemni Mads Mikkelsen kot Manfred/John – absurdnost njunih likov preprosto nima pomanjkljivosti. Film Zadnji viking je bilo na lanskem Liffu mogoče videti v sekciji Predpremiere, čeprav bi se prav lahko znašel tudi med Ekstravagancami, saj kljub zelo univerzalnemu sporočilu o bratski ljubezni in številnim presežkom sodi med tovrstne filmske posebneže, ki zahtevajo nekoliko bolj specifične gledalce. Piše: Gaja Pöschl Bere: Maja Moll
Najnovejši film norveškega režiserja Kristofferja Borglija, Drama, na prvi pogled deluje kot romantična komedija. V filmu spremljamo mlad par, Emmo in Charlieja, ki ju upodobita hollywoodska zvezdnika Zendaya in Robert Pattinson. Emma in Charlie sta tik pred poroko, nakar njuno predzakonsko srečo pretrese temačna skrivnost iz Emmine preteklosti. Tako v njun odnos vdira vse večja negotovost, priprave na veliki dan, kot so izbira rož in testno fotografiranje, pa se zaradi vse večje napetosti spremenijo v bolečo farso. Zendaya in Pattinson se izkažeta kot dobri izbiri za preobračanje arhetipov romantičnih junakov. Oba sta prvi večji uspeh doživela s popularnimi franšizami, Zendaya s Spider-Manom, Pattinson pa s sago Somrak. S svojo slavo, glamurjem in izkušnjami sta kot nalašč za glavni vlogi v romantični uspešnici. Vendar pa življenjepis obeh igralcev polnijo tudi sodelovanja s sicer komercialnimi, a bolj umetniško usmerjenimi režiserji, kot so Luca Guadanino, Christopher Nolan, brata Safdie, Lynne Ramsay in Claire Denis. Prav ti eklektični projekti lahko gledalcem služijo kot zanesljiv namig, da Drama ne bo še en povprečen film o mladi ljubezni in prikupnih poročnih zapletih. Emma je na videz rahločutno, lepo dekle s posrečenimi nerodnostmi, Charlie pa deluje kot tipičen angleški nevrotičen romantičen junak z razmršenimi lasmi in rahlim strniščem. V uvodnih minutah režiser spretno prikaže zgodovino para ob pomoči utrinkov njunega odnosa, po katerih nas popelje Charlie, ko vadi svoj poročni govor. Tako se lahko hitro prepričamo o globini in povezanosti njunega odnosa in kemiji med igralcema. Zendaya se izkaže z morda svojim do zdaj najboljšim igralskim nastopom, saj ji večplastnost Emmine osebnosti, njeno čustveno stisko, osamljenost in konfliktne občutke uspe prikazati z rahločutno in zadržano igro. Tudi Pattinson se dobro vživi v ljubečega, a obsesivnega Charlieja, ki s svojo paranojo poskrbi za večino komičnih trenutkov v filmu. Borgli film zgradi s kratkimi prizori in hitrimi rezi, ki nas prestavljajo iz filmske sedanjosti v pretekle dogodke ali pa namišljene scenarije. Večina dejanske drame v filmu se tako zgodi v glavah osrednjih likov. V odsotnosti pripovedovalca postane nezanesljiva sama pripoved, obenem pa nas vpogled v vsiljene misli likov kot občinstvo neprestano opozarja na pristranskost njunega doživljanja. Poudarjanje subjektivnega je tudi ena največjih kakovosti filma in glavni razlog, zakaj uspe Drama v svoji melodramatičnosti in satiričnem tonu podati tudi relativno pomenljiv razmislek o odnosih. Glavna šibkost filma je, da v celoti sloni na prepričljivosti izhodiščnega zapleta oziroma na tem, da se nam bo Emmina izpoved zdela dovolj pretresljiva, da upraviči vse nadaljnje peripetije. Brez tega bi dogajanje lahko izpadlo preveč banalno, liki pa povečini hinavski in vzvišeni. Predvsem karikiranost stranskih likov film zadrži v nekoliko površinski obravnavi predsodkov in strahov, ki lahko posežejo v neki odnos. Kljub temu pa je Drama zabaven in estetsko zadovoljiv film, ki ob suvereni režiji, lepi fotografiji in odlični igri ponuja tudi zanimiv komentar na sodobne odnose ter širšo družbeno moralo in vrednote. Piše: Vanja Gajić Bere: Maja Moll
Najnovejši film norveškega režiserja Kristofferja Borglija, Drama, na prvi pogled deluje kot romantična komedija. V filmu spremljamo mlad par, Emmo in Charlieja, ki ju upodobita hollywoodska zvezdnika Zendaya in Robert Pattinson. Emma in Charlie sta tik pred poroko, nakar njuno predzakonsko srečo pretrese temačna skrivnost iz Emmine preteklosti. Tako v njun odnos vdira vse večja negotovost, priprave na veliki dan, kot so izbira rož in testno fotografiranje, pa se zaradi vse večje napetosti spremenijo v bolečo farso. Zendaya in Pattinson se izkažeta kot dobri izbiri za preobračanje arhetipov romantičnih junakov. Oba sta prvi večji uspeh doživela s popularnimi franšizami, Zendaya s Spider-Manom, Pattinson pa s sago Somrak. S svojo slavo, glamurjem in izkušnjami sta kot nalašč za glavni vlogi v romantični uspešnici. Vendar pa življenjepis obeh igralcev polnijo tudi sodelovanja s sicer komercialnimi, a bolj umetniško usmerjenimi režiserji, kot so Luca Guadanino, Christopher Nolan, brata Safdie, Lynne Ramsay in Claire Denis. Prav ti eklektični projekti lahko gledalcem služijo kot zanesljiv namig, da Drama ne bo še en povprečen film o mladi ljubezni in prikupnih poročnih zapletih. Emma je na videz rahločutno, lepo dekle s posrečenimi nerodnostmi, Charlie pa deluje kot tipičen angleški nevrotičen romantičen junak z razmršenimi lasmi in rahlim strniščem. V uvodnih minutah režiser spretno prikaže zgodovino para ob pomoči utrinkov njunega odnosa, po katerih nas popelje Charlie, ko vadi svoj poročni govor. Tako se lahko hitro prepričamo o globini in povezanosti njunega odnosa in kemiji med igralcema. Zendaya se izkaže z morda svojim do zdaj najboljšim igralskim nastopom, saj ji večplastnost Emmine osebnosti, njeno čustveno stisko, osamljenost in konfliktne občutke uspe prikazati z rahločutno in zadržano igro. Tudi Pattinson se dobro vživi v ljubečega, a obsesivnega Charlieja, ki s svojo paranojo poskrbi za večino komičnih trenutkov v filmu. Borgli film zgradi s kratkimi prizori in hitrimi rezi, ki nas prestavljajo iz filmske sedanjosti v pretekle dogodke ali pa namišljene scenarije. Večina dejanske drame v filmu se tako zgodi v glavah osrednjih likov. V odsotnosti pripovedovalca postane nezanesljiva sama pripoved, obenem pa nas vpogled v vsiljene misli likov kot občinstvo neprestano opozarja na pristranskost njunega doživljanja. Poudarjanje subjektivnega je tudi ena največjih kakovosti filma in glavni razlog, zakaj uspe Drama v svoji melodramatičnosti in satiričnem tonu podati tudi relativno pomenljiv razmislek o odnosih. Glavna šibkost filma je, da v celoti sloni na prepričljivosti izhodiščnega zapleta oziroma na tem, da se nam bo Emmina izpoved zdela dovolj pretresljiva, da upraviči vse nadaljnje peripetije. Brez tega bi dogajanje lahko izpadlo preveč banalno, liki pa povečini hinavski in vzvišeni. Predvsem karikiranost stranskih likov film zadrži v nekoliko površinski obravnavi predsodkov in strahov, ki lahko posežejo v neki odnos. Kljub temu pa je Drama zabaven in estetsko zadovoljiv film, ki ob suvereni režiji, lepi fotografiji in odlični igri ponuja tudi zanimiv komentar na sodobne odnose ter širšo družbeno moralo in vrednote. Piše: Vanja Gajić Bere: Maja Moll
Ustavno sodišče je začasno zadržalo izvajanje osmega člena tako imenovanega Šutarjevega zakona. Gre za člen, ki je omogočil rubež zaradi neplačanih glob za prekrške tudi na denarno socialno pomoč. Na ustavnem sodišču ga izpodbijata Pravna mreža za varstvo demokracije in varuh človekovih pravic. Varuhinja Simona Drenik Bavdek pozdravlja odločitev ustavnega sodišča. V oddaji tudi o tem:: - Energetska kriza zaradi vojne na Bližnjem vzhodu bo vplivala tudi na varnost preskrbe s hrano - Iran naj bi sestrelil ameriško letalo F-35. - Banka Slovenije opozarja na prevarante, ki se predstavljajo kot njeni predstavniki
Ustavno sodišče je začasno zadržalo izvajanje osmega člena tako imenovanega Šutarjevega zakona. Gre za člen, ki je omogočil rubež zaradi neplačanih glob za prekrške tudi na denarno socialno pomoč. Na ustavnem sodišču ga izpodbijata Pravna mreža za varstvo demokracije in varuh človekovih pravic. Varuhinja Simona Drenik Bavdek pozdravlja odločitev ustavnega sodišča. V oddaji tudi o tem:: - Energetska kriza zaradi vojne na Bližnjem vzhodu bo vplivala tudi na varnost preskrbe s hrano - Iran naj bi sestrelil ameriško letalo F-35. - Banka Slovenije opozarja na prevarante, ki se predstavljajo kot njeni predstavniki
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Na današnji veliki petek se kristjani spominjajo Jezusovega trpljenja in smrti na križu. V katoliški cerkvi je to edini dan v letu, ko ni maš. Velikonočni prazniki prinašajo tudi prvo izrazitejše povečanje prometa na cestah. Danes in jutri je pričakovati najbolj gost promet od Avstrije proti Hrvaški in od Italije proti Madžarski, v nedeljo in ponedeljek pa v obratni smeri. - Nedavni vetrolom v gozdovih severne Primorske ni povzročil tolikšne škode kot jo je na infrastrukturi - Občini Piran ne bo potrebno odstraniti informativnih tabel z zgodovinskimi imeni - Ilirska Bistrica - pilotna občina v projektu vodikove regije - Slovenska Istra v znamenju velikonočnih tekmovanj mladih športnikov
Na današnji veliki petek se kristjani spominjajo Jezusovega trpljenja in smrti na križu. V katoliški cerkvi je to edini dan v letu, ko ni maš. Velikonočni prazniki prinašajo tudi prvo izrazitejše povečanje prometa na cestah. Danes in jutri je pričakovati najbolj gost promet od Avstrije proti Hrvaški in od Italije proti Madžarski, v nedeljo in ponedeljek pa v obratni smeri. - Nedavni vetrolom v gozdovih severne Primorske ni povzročil tolikšne škode kot jo je na infrastrukturi - Občini Piran ne bo potrebno odstraniti informativnih tabel z zgodovinskimi imeni - Ilirska Bistrica - pilotna občina v projektu vodikove regije - Slovenska Istra v znamenju velikonočnih tekmovanj mladih športnikov
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Poslušamo pet raznovrstnih skladb akordeonista, skladatelja in pedagoga Klemna Lebna. Najstarejša med njimi je nastala leta 2013. Kot prva bo zazvenela Pot za sopran in harmoniko, sledile bodo še skladbe Formula magica za flavto, oboo, saksofon, violončelo, kontrabas, harmoniko in klavir, Acheloos za orkester, Pihalni sekstet, Rannoch in Leggerezza - novoletna pralina za harmoniko in simfonični orkester.
Poslušamo pet raznovrstnih skladb akordeonista, skladatelja in pedagoga Klemna Lebna. Najstarejša med njimi je nastala leta 2013. Kot prva bo zazvenela Pot za sopran in harmoniko, sledile bodo še skladbe Formula magica za flavto, oboo, saksofon, violončelo, kontrabas, harmoniko in klavir, Acheloos za orkester, Pihalni sekstet, Rannoch in Leggerezza - novoletna pralina za harmoniko in simfonični orkester.
Rozana Prešern je prepoznavni obraz turistično kulturnega društva Šparžin iz Kort nad Izolo. Srečujemo jo na različnih dogodkih in radi pojemo njene miške, fritole in še kaj dobrega, njeno kuhanje in nasveti za kulinariko in spoštovanje tradicije ter običajev pa so nam znani tudi s televizijskih ekranov. Nanizala nam je zgodbe in tudi recepte ob Veliki noči, z njo se pogovarja Nataša Benčič.
Rozana Prešern je prepoznavni obraz turistično kulturnega društva Šparžin iz Kort nad Izolo. Srečujemo jo na različnih dogodkih in radi pojemo njene miške, fritole in še kaj dobrega, njeno kuhanje in nasveti za kulinariko in spoštovanje tradicije ter običajev pa so nam znani tudi s televizijskih ekranov. Nanizala nam je zgodbe in tudi recepte ob Veliki noči, z njo se pogovarja Nataša Benčič.
O čem drugem bi lahko v Rimu govorili te dni, kot o velikonočnem obredju. Od velikega petka prek nedeljske Pasque pa vse do dela prostega ponedeljka oziroma Pasquette, ko po vsej Italiji doživljajo prometni infarkt. Tudi o podrobnostih iz novega spolnega škandala v vrhu italijanske vlade in o nacionalni tragediji, ko se njihova nogometna reprezentanca že tretjič zapored ni uvrstila na svetovno prvenstvo.
O čem drugem bi lahko v Rimu govorili te dni, kot o velikonočnem obredju. Od velikega petka prek nedeljske Pasque pa vse do dela prostega ponedeljka oziroma Pasquette, ko po vsej Italiji doživljajo prometni infarkt. Tudi o podrobnostih iz novega spolnega škandala v vrhu italijanske vlade in o nacionalni tragediji, ko se njihova nogometna reprezentanca že tretjič zapored ni uvrstila na svetovno prvenstvo.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Praznični konec tedna prinaša tudi zgoščen promet na slovenskih cestah. - Razširjena Zdravstvena postaja Rače velika pridobitev za občanke in občane. - Na smučiščih zadnji dnevi smuke, upravljavci s sezono zadovoljni.
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Praznični konec tedna prinaša tudi zgoščen promet na slovenskih cestah. - Razširjena Zdravstvena postaja Rače velika pridobitev za občanke in občane. - Na smučiščih zadnji dnevi smuke, upravljavci s sezono zadovoljni.
Režiser z izkušnjo moskovske šole, pionirka slovenske intimistične lirike, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč, tri četrtletja osrednje ustanove s področja tehniške dediščine
Režiser z izkušnjo moskovske šole, pionirka slovenske intimistične lirike, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč, tri četrtletja osrednje ustanove s področja tehniške dediščine
Štiriindvajset skladbic Tomaža Habeta na besedila več slovenskih pesnikov je pod vodstvom zborovodkinje Anke Jazbec in ob klavirski spremljavi pianista Klemna Golnerja posnel Otroški pevski zbor RTV Slovenija. Izšle so na zgoščenki Kamenček na kamenček, ki jo je izdala Založba kakovostnih programov RTV Slovenija.
Štiriindvajset skladbic Tomaža Habeta na besedila več slovenskih pesnikov je pod vodstvom zborovodkinje Anke Jazbec in ob klavirski spremljavi pianista Klemna Golnerja posnel Otroški pevski zbor RTV Slovenija. Izšle so na zgoščenki Kamenček na kamenček, ki jo je izdala Založba kakovostnih programov RTV Slovenija.
Po mesecu dni se je prejšnji ponedeljek v Cankarjevem domu v Ljubljani končal Festival literature sveta – Fabula, ki je letos potekal pod naslovom (so)odgovorni. Gost zadnjega večera je bil Philippe Sands: odvetnik, profesor mednarodnega prava, zagovornik človekovih pravic in pisatelj. Pri Založbi Beletrina je prav zdaj izšla Sandsova knjiga Vrnitev v Lemberg v prevodu Marka Košana – v izvirniku je z naslovom East-West Street izšla leta 2016.
Po mesecu dni se je prejšnji ponedeljek v Cankarjevem domu v Ljubljani končal Festival literature sveta – Fabula, ki je letos potekal pod naslovom (so)odgovorni. Gost zadnjega večera je bil Philippe Sands: odvetnik, profesor mednarodnega prava, zagovornik človekovih pravic in pisatelj. Pri Založbi Beletrina je prav zdaj izšla Sandsova knjiga Vrnitev v Lemberg v prevodu Marka Košana – v izvirniku je z naslovom East-West Street izšla leta 2016.
Javni zavod za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina je za prihajajočo turistično sezono pripravil novo doživetje z naslovom Skrivnosti rimske utrdbe Castra. Obiskovalce bodo popeljali po ostalinah iz antičnih časov, ki se nahajajo v starem jedru Ajdovščine in jim na različne načine približali čase, ko so tam živeli stari Rimljani. V družbi turistične vodnice Irene Marc smo se po sledeh starih Rimljanov odpravili tudi z radijskim mikrofonom
Javni zavod za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina je za prihajajočo turistično sezono pripravil novo doživetje z naslovom Skrivnosti rimske utrdbe Castra. Obiskovalce bodo popeljali po ostalinah iz antičnih časov, ki se nahajajo v starem jedru Ajdovščine in jim na različne načine približali čase, ko so tam živeli stari Rimljani. V družbi turistične vodnice Irene Marc smo se po sledeh starih Rimljanov odpravili tudi z radijskim mikrofonom
Kultura zdravi - umetnost lajša
V galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor razstavljajo svoja dela tri nagrajenke društva slikarki Natalija R. Črnčec in Slađana Matić Trstenjak ter kiparka Katja Majer. Pogovor o njihovem ustvarjanju smo predstavili v oddaji o kulturi, ko se bomo ustavili še v razstavišču Univerzitetne knjižnice Maribor, kjer je na ogled razstava 61-letni zgodovini revije za kulturo in družbo Dialogi, ki je do ukinitve decembra lani izhajala v Mariboru.
V galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor razstavljajo svoja dela tri nagrajenke društva slikarki Natalija R. Črnčec in Slađana Matić Trstenjak ter kiparka Katja Majer. Pogovor o njihovem ustvarjanju smo predstavili v oddaji o kulturi, ko se bomo ustavili še v razstavišču Univerzitetne knjižnice Maribor, kjer je na ogled razstava 61-letni zgodovini revije za kulturo in družbo Dialogi, ki je do ukinitve decembra lani izhajala v Mariboru.
V krščanski tradiciji je veliki petek dan, ko se spominjamo Jezusovega trpljenja in smrti na križu. To je edini dan, ko ni svete maše - dan za tišino, razmislek in tudi pogled vase: v svoje rane, svoje padce in tudi v upanje, da se poberemo po najhujših življenjskih preizkušnjah. V Dnevni sobi gostimo posebna prijatelja, ki vsak na svoj način nagovarjata ljudi, Martin Golob in Denis Avdić. Povezujejo ju humor, iskrenost in pogum, da o življenju govorita brez olepševanja. Z voditeljico Bernardo Žarn bodo razmišljali o velikih petkih naših življenj, o križih, dvomih, padcih, a tudi vstajenjih in veseljih.
V krščanski tradiciji je veliki petek dan, ko se spominjamo Jezusovega trpljenja in smrti na križu. To je edini dan, ko ni svete maše - dan za tišino, razmislek in tudi pogled vase: v svoje rane, svoje padce in tudi v upanje, da se poberemo po najhujših življenjskih preizkušnjah. V Dnevni sobi gostimo posebna prijatelja, ki vsak na svoj način nagovarjata ljudi, Martin Golob in Denis Avdić. Povezujejo ju humor, iskrenost in pogum, da o življenju govorita brez olepševanja. Z voditeljico Bernardo Žarn bodo razmišljali o velikih petkih naših življenj, o križih, dvomih, padcih, a tudi vstajenjih in veseljih.
Skvoš je dvoranski šport z loparji, ki ga običajno igrata dva igralca v zaprtem prostoru s štirimi stenami. Žogica ja majhna, črna in hitra, zato je tudi igra zelo dimanična. Po besedah trenerja Tomaža Prelesnika iz Squash kluba Konex potrebujemo za igranje skvoša vzdržljivost maratonca, eksplozivnost sabljača in miselnost šahista. Več izvemo od mladih igralcev skvoša v rubriki Hudo športni!
Skvoš je dvoranski šport z loparji, ki ga običajno igrata dva igralca v zaprtem prostoru s štirimi stenami. Žogica ja majhna, črna in hitra, zato je tudi igra zelo dimanična. Po besedah trenerja Tomaža Prelesnika iz Squash kluba Konex potrebujemo za igranje skvoša vzdržljivost maratonca, eksplozivnost sabljača in miselnost šahista. Več izvemo od mladih igralcev skvoša v rubriki Hudo športni!
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.