Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje. Na sporedu vsako nedeljo zvečer, po osrednjem TV Dnevniku.
Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje. Na sporedu vsako nedeljo zvečer, po osrednjem TV Dnevniku.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
…vsak večer ugaša luči in raznaša sanje … Pripoveduje: Vesna Jevnikar. Napisala: Ela Peroci. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.
…vsak večer ugaša luči in raznaša sanje … Pripoveduje: Vesna Jevnikar. Napisala: Ela Peroci. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.
Navdušila nas je razstava Čivki iz preteklosti in v studiu gostimo arheologinjo in kuratorko razstave dr. Dašo Pavlovič. Prav tako radovedni in strašno brihtni so otroci Niko, Vito, Janja in Julija, ki v družbi Alekseja Ivačiča Kolarja ter kužka Poja odkrivajo svet v novi seriji Otroškega in mladinskega programa TV Slovenija Šnofki. Z Alenko Tetičkovič in Rokom Kunaverjem bomo poizkusili najti formulo, kako najti moža. Na glasbenem odru gostimo poslastice Severe Gjurin, Guštija in Batista Cadillac. Katja Stojnić je z Rožnato dolino raziskala zakulisje gledališča v družbi igralke Diane Kolenc, Tjaša Platovšek obiskala koncertno atrakcijo Nine Pušlar Aria.
Navdušila nas je razstava Čivki iz preteklosti in v studiu gostimo arheologinjo in kuratorko razstave dr. Dašo Pavlovič. Prav tako radovedni in strašno brihtni so otroci Niko, Vito, Janja in Julija, ki v družbi Alekseja Ivačiča Kolarja ter kužka Poja odkrivajo svet v novi seriji Otroškega in mladinskega programa TV Slovenija Šnofki. Z Alenko Tetičkovič in Rokom Kunaverjem bomo poizkusili najti formulo, kako najti moža. Na glasbenem odru gostimo poslastice Severe Gjurin, Guštija in Batista Cadillac. Katja Stojnić je z Rožnato dolino raziskala zakulisje gledališča v družbi igralke Diane Kolenc, Tjaša Platovšek obiskala koncertno atrakcijo Nine Pušlar Aria.
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
V tokratni oddaji Sedmi dan bomo osvetlili eno najdragocenejših kulturnih in duhovnih dediščin slovenskega prostora – Več kot 300 let star Škofjeloški pasijon je eno od najdragocenejših kulturnih in duhovnih dediščin slovenskega prostora. To izjemno delo, ki ga je leta 1721 zapisal pater Romuald Marušič, velja za najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku. Oddaja bo raziskovala, kako pomembna je uprizoritev pasijona za ohranjanje kulturne identitete ter kako globoko je vpeta v duhovno življenje skupnosti. Škofjeloški pasijon ni zgolj gledališki dogodek, temveč edinstvena procesijska predstava, ki združuje vero, umetnost in skupnostno izkušnjo ter vsakič znova nagovarja sodobnega človeka. Dotaknili se bomo tudi razlogov, zakaj je pasijon skozi stoletja ostal živ in izjemno priljubljen – tako med ustvarjalci kot občinstvom. Njegova moč se skriva v univerzalnih temah trpljenja, odrešenja, solidarnosti in upanja, ki presegajo čas in prostor. Gost v oddaji je eden od organizatorjev in tudi igralcev v pasijonu Jernej Tavčar.
V tokratni oddaji Sedmi dan bomo osvetlili eno najdragocenejših kulturnih in duhovnih dediščin slovenskega prostora – Več kot 300 let star Škofjeloški pasijon je eno od najdragocenejših kulturnih in duhovnih dediščin slovenskega prostora. To izjemno delo, ki ga je leta 1721 zapisal pater Romuald Marušič, velja za najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku. Oddaja bo raziskovala, kako pomembna je uprizoritev pasijona za ohranjanje kulturne identitete ter kako globoko je vpeta v duhovno življenje skupnosti. Škofjeloški pasijon ni zgolj gledališki dogodek, temveč edinstvena procesijska predstava, ki združuje vero, umetnost in skupnostno izkušnjo ter vsakič znova nagovarja sodobnega človeka. Dotaknili se bomo tudi razlogov, zakaj je pasijon skozi stoletja ostal živ in izjemno priljubljen – tako med ustvarjalci kot občinstvom. Njegova moč se skriva v univerzalnih temah trpljenja, odrešenja, solidarnosti in upanja, ki presegajo čas in prostor. Gost v oddaji je eden od organizatorjev in tudi igralcev v pasijonu Jernej Tavčar.
Glasbena in baletna šola Slovenska Bistrica je na že 55. državnem tekmovanju mladih glasbenikov – TEMSIG, ki je bilo med 3. in 24. marcem na osmih prizoriščih v Ljubljani, dosegla zavidljiv uspeh. Osvojili so sedem zlatih plaket in eno srebrno.
Glasbena in baletna šola Slovenska Bistrica je na že 55. državnem tekmovanju mladih glasbenikov – TEMSIG, ki je bilo med 3. in 24. marcem na osmih prizoriščih v Ljubljani, dosegla zavidljiv uspeh. Osvojili so sedem zlatih plaket in eno srebrno.
Pult se šibi pod težo sestavin, iz katerih bosta Gaber in Primož pripravila velikonočno pojedino. Najprej zamesita testo za kvašen štrukelj, potem se lotita barvanja pirhov, sledi priprava solate…
Pult se šibi pod težo sestavin, iz katerih bosta Gaber in Primož pripravila velikonočno pojedino. Najprej zamesita testo za kvašen štrukelj, potem se lotita barvanja pirhov, sledi priprava solate…
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Glasbeni program, ki so ga izvedli 20. marca v nemško govoreči Luteranski evangeličanski cerkvi v Barceloni, poustvarja izjemen dogodek, veliki petek leta 1747, ko je Johann Sebastian Bach izvedel izbrane Händlove arije v Leizpzigu med izvedbo Pasijona po Marku neznanega avtorja, ki so ga sicer začeli izvajati leta 1705 v Hamburgu. To je bil resnično enkraten dogodek in je še danes edini znani primer umetniške interakcije teh dveh velikih baročnih skladateljev in njunih sodobnikov. Spored vključuje sedem Händlovih arij, ki jih je Bach ta dan izvedel v Leipzigu, poleg tega pa tudi nekaj recitativov, s katerimi se je natančno navezal na kontekst pasijona in njegovih odlomkov, na katere se glasbene točke navezujejo. Bach pa je dodal tudi nekaj svojih arij, povezanih z velikonočno liturgijo ... Vokalni solisti so sopranistka Mariana Rodrigues, mezzosopranistka Jana Corominas, tenorist Itamar Hildesheim in baritonist Luís Arratia, glasbenike ansambla Barcelona Consort vodi čembalist Daniel Tarrida.
Glasbeni program, ki so ga izvedli 20. marca v nemško govoreči Luteranski evangeličanski cerkvi v Barceloni, poustvarja izjemen dogodek, veliki petek leta 1747, ko je Johann Sebastian Bach izvedel izbrane Händlove arije v Leizpzigu med izvedbo Pasijona po Marku neznanega avtorja, ki so ga sicer začeli izvajati leta 1705 v Hamburgu. To je bil resnično enkraten dogodek in je še danes edini znani primer umetniške interakcije teh dveh velikih baročnih skladateljev in njunih sodobnikov. Spored vključuje sedem Händlovih arij, ki jih je Bach ta dan izvedel v Leipzigu, poleg tega pa tudi nekaj recitativov, s katerimi se je natančno navezal na kontekst pasijona in njegovih odlomkov, na katere se glasbene točke navezujejo. Bach pa je dodal tudi nekaj svojih arij, povezanih z velikonočno liturgijo ... Vokalni solisti so sopranistka Mariana Rodrigues, mezzosopranistka Jana Corominas, tenorist Itamar Hildesheim in baritonist Luís Arratia, glasbenike ansambla Barcelona Consort vodi čembalist Daniel Tarrida.
Družinski film o vezi med deklico in konjem Enajstletna Anni se po selitvi iz mesta na podeželje težko prilagaja novemu okolju. Njeni starši so prezaposleni, skrbeti mora za mlajšega bratca, v šoli pa se spopada s svojimi vrstniki. Oporo najde v prijateljstvu z Lorenzem in v svetu konj, ki ji ga ta predstavi. Anni še posebej močno vez splete z lepim, neukročenim konjem Ponisrčkom. Ko njuno prijateljstvo ogrozijo konjski tatovi, se dekle poda v napeto dogodivščino, v kateri najde nove prijatelje, pa tudi občutek pripadnosti. Izvirni naslov: PONYHERZ / Nemško-belgijski film, 2023 / Režija: Markus Dietrich / Igrajo: Nilam Farooq, Dieter Hallervorden, Sophie Lutz, Christoph Letkowski, Anna Schudt
Družinski film o vezi med deklico in konjem Enajstletna Anni se po selitvi iz mesta na podeželje težko prilagaja novemu okolju. Njeni starši so prezaposleni, skrbeti mora za mlajšega bratca, v šoli pa se spopada s svojimi vrstniki. Oporo najde v prijateljstvu z Lorenzem in v svetu konj, ki ji ga ta predstavi. Anni še posebej močno vez splete z lepim, neukročenim konjem Ponisrčkom. Ko njuno prijateljstvo ogrozijo konjski tatovi, se dekle poda v napeto dogodivščino, v kateri najde nove prijatelje, pa tudi občutek pripadnosti. Izvirni naslov: PONYHERZ / Nemško-belgijski film, 2023 / Režija: Markus Dietrich / Igrajo: Nilam Farooq, Dieter Hallervorden, Sophie Lutz, Christoph Letkowski, Anna Schudt
Cvetna nedelja zaznamuje začetek velikega tedna in pomeni prehod v osrednje obdobje cerkvenega leta. Spremlja jo preprost obred z zelenjem, ki poudarja skupnostni značaj dneva. Pomen tega dne presega liturgični okvir: vzpostavi umirjen ritem, zbranost in jasen občutek skupnosti. V ospredje stopajo ponavljanje, ritem in urejena skupna gesta – elementi, ki dajejo dnevu notranjo strukturo. Podoben princip oblikuje tudi današnji koncert, v katerem se različni glasovi in zasedbe združujejo v premišljeno celoto. Na sporedu sta Kanon v D-duru Johanna Pachelbela in Maša otrok Johna Rutterja. Nastopili so Simfonični orkester RTV Slovenija, Mladinski pevski zbor RTV Slovenija, Mešani komorni zbor Ljubljanski madrigalisti, sopranistka Beti Bratina, baritonist Lovro Korošec in organist Tomaž Sevšek. Vodila jih je Alenka Podpečan.
Cvetna nedelja zaznamuje začetek velikega tedna in pomeni prehod v osrednje obdobje cerkvenega leta. Spremlja jo preprost obred z zelenjem, ki poudarja skupnostni značaj dneva. Pomen tega dne presega liturgični okvir: vzpostavi umirjen ritem, zbranost in jasen občutek skupnosti. V ospredje stopajo ponavljanje, ritem in urejena skupna gesta – elementi, ki dajejo dnevu notranjo strukturo. Podoben princip oblikuje tudi današnji koncert, v katerem se različni glasovi in zasedbe združujejo v premišljeno celoto. Na sporedu sta Kanon v D-duru Johanna Pachelbela in Maša otrok Johna Rutterja. Nastopili so Simfonični orkester RTV Slovenija, Mladinski pevski zbor RTV Slovenija, Mešani komorni zbor Ljubljanski madrigalisti, sopranistka Beti Bratina, baritonist Lovro Korošec in organist Tomaž Sevšek. Vodila jih je Alenka Podpečan.
V Planici se je končala sezona svetovnega pokala za smučarske skakalce. Junak dneva je Domen Prevc. Dobitnik olimpijskih medalj in velikega kristalnega globusa je z današnjim drugim mestom potrdil še mali globus za polete. Dogajanje v dolini pod Poncami si je v štirih dneh ogledalo več kot 83 tisoč obiskovalcev. Druge teme: - Iran prepričan, da ZDA v javnosti govorijo o pogajanjih, skrivoma pa načrtujejo kopenski napad - Papež Leon 14-ti na cvetno nedeljo obsodil uporabljanje vere za opravičevanje vojn - V desetih občinah v Srbiji potekajo lokalne volitve, ki veljajo za pomemben pokazatelj podpore Srbski napredni stranki predsednika Aleksandra Vučića.
V Planici se je končala sezona svetovnega pokala za smučarske skakalce. Junak dneva je Domen Prevc. Dobitnik olimpijskih medalj in velikega kristalnega globusa je z današnjim drugim mestom potrdil še mali globus za polete. Dogajanje v dolini pod Poncami si je v štirih dneh ogledalo več kot 83 tisoč obiskovalcev. Druge teme: - Iran prepričan, da ZDA v javnosti govorijo o pogajanjih, skrivoma pa načrtujejo kopenski napad - Papež Leon 14-ti na cvetno nedeljo obsodil uporabljanje vere za opravičevanje vojn - V desetih občinah v Srbiji potekajo lokalne volitve, ki veljajo za pomemben pokazatelj podpore Srbski napredni stranki predsednika Aleksandra Vučića.
»Nedelja po domače« bo vsem, ki imajo radi narodno in narodno – zabavno glasbo, ponudila uro in pol glasbenih užitkov, podkrepljenih z zanimivimi gosti s področja kulturno – etnografskega udejstvovanja v lokalnih okoljih po državi. Pester nabor vsebin bo v svoji maniri v zaokroženo celoto povezal prekaljeni in hkrati sproščeni voditelj Andrej Geržina, kjer bo odkrival kulturno bogastvo lokalnih okolij in njihovih prebivalcev, vse to pa predstavil, kot se za nedeljsko popoldne tudi spodobi, v pristnem domačem ambientu lokalnih gostišč, katerih notranjost bo vsaki oddaji dala svojstven in za okolje, v katerem se nahaja, pristen ter domačen ambient. Oddaja, pod katero se bodo podpisali scenarist in urednik Smiljan Greif, režiser Marjan Kučej ter odgovorni urednik Tomaž Karat, pa bo z izbranimi vsebinami, ki bodo odkrivale zaklade slovenske glasbene in kulturno – turistične ter etnografske ponudbe v lokalnih okoljih, bo v letu 2026 vaš zvesti sopotnik nedeljskih popoldnevov med 13:30 in 15:00 uro na TV SLO 1 in 20:00 na TV MB.
»Nedelja po domače« bo vsem, ki imajo radi narodno in narodno – zabavno glasbo, ponudila uro in pol glasbenih užitkov, podkrepljenih z zanimivimi gosti s področja kulturno – etnografskega udejstvovanja v lokalnih okoljih po državi. Pester nabor vsebin bo v svoji maniri v zaokroženo celoto povezal prekaljeni in hkrati sproščeni voditelj Andrej Geržina, kjer bo odkrival kulturno bogastvo lokalnih okolij in njihovih prebivalcev, vse to pa predstavil, kot se za nedeljsko popoldne tudi spodobi, v pristnem domačem ambientu lokalnih gostišč, katerih notranjost bo vsaki oddaji dala svojstven in za okolje, v katerem se nahaja, pristen ter domačen ambient. Oddaja, pod katero se bodo podpisali scenarist in urednik Smiljan Greif, režiser Marjan Kučej ter odgovorni urednik Tomaž Karat, pa bo z izbranimi vsebinami, ki bodo odkrivale zaklade slovenske glasbene in kulturno – turistične ter etnografske ponudbe v lokalnih okoljih, bo v letu 2026 vaš zvesti sopotnik nedeljskih popoldnevov med 13:30 in 15:00 uro na TV SLO 1 in 20:00 na TV MB.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Offenbacha, Wagnerja, Bellinija, Verdija, Gounoda, Čajkovskega in Saint-Saënsa.
Offenbacha, Wagnerja, Bellinija, Verdija, Gounoda, Čajkovskega in Saint-Saënsa.
Danski nacionalni vokalni ansambel je 26. marca v cerkvi svete Trojice v Københavnu nastopil pod vodstvom ene najbolj vročih zborovskih dirigentk ta hip Kriste Audere. Na programu Velikonočnega koncerta so se tokrat znaška raznorodna in slogovno raznovrstna dela iz različnih zgodovinskih obdobij, vse od baroka (Johann Sebastian Bach), prek romantike (Franz Liszt in Samuel Sebastian Wesley), pa do poznega 20. stoletja in našega časa (Martin Ødegaard, Judith Bingham, Sven-David Sandström, Joseph Twist). Zazveneli bosta kar dve uglasbitvi besedila Hvalite gospoda, vsi narodi, ki temelji na psalmu 117, ustvarila pa sta ju Bach in Sandström.
Danski nacionalni vokalni ansambel je 26. marca v cerkvi svete Trojice v Københavnu nastopil pod vodstvom ene najbolj vročih zborovskih dirigentk ta hip Kriste Audere. Na programu Velikonočnega koncerta so se tokrat znaška raznorodna in slogovno raznovrstna dela iz različnih zgodovinskih obdobij, vse od baroka (Johann Sebastian Bach), prek romantike (Franz Liszt in Samuel Sebastian Wesley), pa do poznega 20. stoletja in našega časa (Martin Ødegaard, Judith Bingham, Sven-David Sandström, Joseph Twist). Zazveneli bosta kar dve uglasbitvi besedila Hvalite gospoda, vsi narodi, ki temelji na psalmu 117, ustvarila pa sta ju Bach in Sandström.
Marčevske Humoreske tega tedna so posvečene Skrivnemu dnevniku Hendrika Groena, starega 83 let in ¼. Nizozemski starostnik z veliko trpkega humorja opisuje svoje doživljanje staranja, pa tudi dogajanje v domu za starejše, v katerem živi. V zadnji oddaji iz cikla bomo izvedeli vse o klubu upornikov, ki ga ustanovijo naključno. Knjigo je prevedla Stana Anželj, interpretira dramski igralec Željo Hrs, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Saška Rakef, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026.
Marčevske Humoreske tega tedna so posvečene Skrivnemu dnevniku Hendrika Groena, starega 83 let in ¼. Nizozemski starostnik z veliko trpkega humorja opisuje svoje doživljanje staranja, pa tudi dogajanje v domu za starejše, v katerem živi. V zadnji oddaji iz cikla bomo izvedeli vse o klubu upornikov, ki ga ustanovijo naključno. Knjigo je prevedla Stana Anželj, interpretira dramski igralec Željo Hrs, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Saška Rakef, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026.
Urbane zelene površine postajajo vse bolj pomembne, še zlasti ko gre za takoimenovane mestne gozdove. Eden takih zelo uspešnih projektov je celjski mestni gozd. To je največji javni zeleni prostor v Celju. Ponuja več kot 14 kilometrov gozdnih poti, razgledne točke, učne in rekreativne poti, otroška igrišča, fitnes v naravi in največjo hišo na drevesu v Sloveniji.
Urbane zelene površine postajajo vse bolj pomembne, še zlasti ko gre za takoimenovane mestne gozdove. Eden takih zelo uspešnih projektov je celjski mestni gozd. To je največji javni zeleni prostor v Celju. Ponuja več kot 14 kilometrov gozdnih poti, razgledne točke, učne in rekreativne poti, otroška igrišča, fitnes v naravi in največjo hišo na drevesu v Sloveniji.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
V oddaji Od setve do žetve bomo slišali, zakaj se je več mladih prevzemnikov kmetij, ki so lani kandidirali na razpis, namenjen gorsko hribovskim kmetijam za dvig produktivnosti, pritožilo na negativne odločbe. Dokazujejo, da je bil eden od pogojev postavljen tako, da ga noben prevzemnik, ki je kmetijo prevzel v letu 2024, ni mogel izpolnjevati. Pozornost bomo namenili tudi gozdarstvu, točneje ekonomskim vidikom gozdov. O varni sečnji in o poklicu arborista pa se bomo pogovarjali z Robertom Čukom, podprvakom svetovnega gozdarskega prvenstva, ki ga je letos prvič gostila Slovenija.
V oddaji Od setve do žetve bomo slišali, zakaj se je več mladih prevzemnikov kmetij, ki so lani kandidirali na razpis, namenjen gorsko hribovskim kmetijam za dvig produktivnosti, pritožilo na negativne odločbe. Dokazujejo, da je bil eden od pogojev postavljen tako, da ga noben prevzemnik, ki je kmetijo prevzel v letu 2024, ni mogel izpolnjevati. Pozornost bomo namenili tudi gozdarstvu, točneje ekonomskim vidikom gozdov. O varni sečnji in o poklicu arborista pa se bomo pogovarjali z Robertom Čukom, podprvakom svetovnega gozdarskega prvenstva, ki ga je letos prvič gostila Slovenija.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Danski nacionalni vokalni ansambel je 26. marca v cerkvi svete Trojice v Københavnu nastopil pod vodstvom ene najbolj vročih zborovskih dirigentk ta hip Kriste Audere. Na programu Velikonočnega koncerta so se tokrat znaška raznorodna in slogovno raznovrstna dela iz različnih zgodovinskih obdobij, vse od baroka (Johann Sebastian Bach), prek romantike (Franz Liszt in Samuel Sebastian Wesley), pa do poznega 20. stoletja in našega časa (Martin Ødegaard, Judith Bingham, Sven-David Sandström, Joseph Twist). Zazveneli bosta kar dve uglasbitvi besedila Hvalite gospoda, vsi narodi, ki temelji na psalmu 117, ustvarila pa sta ju Bach in Sandström.
Danski nacionalni vokalni ansambel je 26. marca v cerkvi svete Trojice v Københavnu nastopil pod vodstvom ene najbolj vročih zborovskih dirigentk ta hip Kriste Audere. Na programu Velikonočnega koncerta so se tokrat znaška raznorodna in slogovno raznovrstna dela iz različnih zgodovinskih obdobij, vse od baroka (Johann Sebastian Bach), prek romantike (Franz Liszt in Samuel Sebastian Wesley), pa do poznega 20. stoletja in našega časa (Martin Ødegaard, Judith Bingham, Sven-David Sandström, Joseph Twist). Zazveneli bosta kar dve uglasbitvi besedila Hvalite gospoda, vsi narodi, ki temelji na psalmu 117, ustvarila pa sta ju Bach in Sandström.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Obiskali smo Mlekarsko zadrugo Ptuj in dva lokalna rejca ter z njimi spregovorili o izzivih, s katerimi se trenutno spopadajo pri pridelavi mleka. V Kungoti, obmejnem kraju na zahodnem robu Slovenskih Goric, že vrsto let ustvarjajo ljubitelji oblikovanja lesa. Povezani so drušvo Kungoški detli. Prihajajo iz različnih koncev Slovenije, kar dokazuje, da je les še zmeraj priljubljen material za ustvarjanje. Še teden dni nas loči od največjega krščanskega praznika – Velike noči. Poglejmo, kako ga praznujejo na turistični kmetiji Pri Martinovih v Posavju.
Obiskali smo Mlekarsko zadrugo Ptuj in dva lokalna rejca ter z njimi spregovorili o izzivih, s katerimi se trenutno spopadajo pri pridelavi mleka. V Kungoti, obmejnem kraju na zahodnem robu Slovenskih Goric, že vrsto let ustvarjajo ljubitelji oblikovanja lesa. Povezani so drušvo Kungoški detli. Prihajajo iz različnih koncev Slovenije, kar dokazuje, da je les še zmeraj priljubljen material za ustvarjanje. Še teden dni nas loči od največjega krščanskega praznika – Velike noči. Poglejmo, kako ga praznujejo na turistični kmetiji Pri Martinovih v Posavju.
Sprememba dve desetletji starega Zakona o javnem redu in miru, ki je začela veljati konec januarja, je pristojnost ukrepanja na področju nedovoljenega kampiranja prepustila lokalnim skupnostim. Enajst posoških in gorenjskih županov je sprejelo odločitev, da bodo občinskim svetom predlagali spremembe občinskih odlokov z enotno globo za kampiranje na črno v znesku 500 evrov. Tolminski svetniki so spremembo odloka že potrdili. . V oddaji tudi o tem: - Tehnološke novosti v oljkarstvu dobrodošle, a zaradi majhnih oljčnikov še predrage. - V Podnanosu bodo sredi aprila odprli prenovljeno Hišo Zdravljica. - Domen Prevc na finalni tekmi sezone v Planici z drugim mestom potrdil še mali globus za polete.
Sprememba dve desetletji starega Zakona o javnem redu in miru, ki je začela veljati konec januarja, je pristojnost ukrepanja na področju nedovoljenega kampiranja prepustila lokalnim skupnostim. Enajst posoških in gorenjskih županov je sprejelo odločitev, da bodo občinskim svetom predlagali spremembe občinskih odlokov z enotno globo za kampiranje na črno v znesku 500 evrov. Tolminski svetniki so spremembo odloka že potrdili. . V oddaji tudi o tem: - Tehnološke novosti v oljkarstvu dobrodošle, a zaradi majhnih oljčnikov še predrage. - V Podnanosu bodo sredi aprila odprli prenovljeno Hišo Zdravljica. - Domen Prevc na finalni tekmi sezone v Planici z drugim mestom potrdil še mali globus za polete.
Radio Vatikan je v posebno ponudbo Evroradijskega glasbenega niza za veliki teden 2026 poslal posnetek koncerta Nacionalnega baročnega orkestra italijanskih konservatorijev, ki je 25. novembra lani nastopil v dvorani Assunta, torej dvorani Vnebovzetja, v Vatikanu. Tam je zazvenela uglasbitev sekvence Stabat mater / Mati žalostna je stala Alessandra Scarlattija, ki so jo glasbeniki izvedli ob spominu na 300. obletnico smrti tega velikega baročnega skladatelja. Scarlatti jo je zložil med letoma 1723 in 1724 v Neaplju, in sicer po naročilu Bratovščine vitezov Device žalosti, reda, ki je vodil obrede velikega tedna v cerkvi svetega Ludvika, ki meji na kraljevo palačo. Scarlattijevo Stabat mater so nato redno, vsakoletno izvajali vse do leta 1736, ko jo je nadomestila nova uglasbitev Giovannija Battiste Draghija, ki ga bolje poznamo pod imenom Pergolesi. Nacionalni baročni orkester italijanskih konservatorijev je vodil Ignazio Maria Schifani, solistki sta sopranistka Paola Valentina Molinari in kontraaltistka Chiara Brunello.
Radio Vatikan je v posebno ponudbo Evroradijskega glasbenega niza za veliki teden 2026 poslal posnetek koncerta Nacionalnega baročnega orkestra italijanskih konservatorijev, ki je 25. novembra lani nastopil v dvorani Assunta, torej dvorani Vnebovzetja, v Vatikanu. Tam je zazvenela uglasbitev sekvence Stabat mater / Mati žalostna je stala Alessandra Scarlattija, ki so jo glasbeniki izvedli ob spominu na 300. obletnico smrti tega velikega baročnega skladatelja. Scarlatti jo je zložil med letoma 1723 in 1724 v Neaplju, in sicer po naročilu Bratovščine vitezov Device žalosti, reda, ki je vodil obrede velikega tedna v cerkvi svetega Ludvika, ki meji na kraljevo palačo. Scarlattijevo Stabat mater so nato redno, vsakoletno izvajali vse do leta 1736, ko jo je nadomestila nova uglasbitev Giovannija Battiste Draghija, ki ga bolje poznamo pod imenom Pergolesi. Nacionalni baročni orkester italijanskih konservatorijev je vodil Ignazio Maria Schifani, solistki sta sopranistka Paola Valentina Molinari in kontraaltistka Chiara Brunello.
Izbor šestih koncertnih posnetkov iz posebne ponudbe Evroradijski glasbeni niz za veliki teden začenja posnetek koncerta iz dvorane Vnebovzetja v Vatikanu, kjer je 25. novembra lani Nacionalni baročni orkester italijanskih konservatorijev izvedel Stabat mater Alessandra Scarlattija ob 300. obletnici smrti tega velikega baročnega mojstra. Scarlattijeva glasba bo zvenela tudi za konec posebnega programa – ob 22.30 bo namreč zvenel njegov mladostni, izjemno redko izvajan oratorij Mučeništvo svete Teodozije, ki ga je pri skladatelju naročila kraljica Kristina Švedska. Prvič so ga izvedli leta 1684 v Rimu, tokrat pa so ga v andaluzijskem kraju Úbeda, v sklopu tamkajšnjega festivala za zgodnjo glasbo, predstavili člani ansambla Al Ayre Español. Evroradijski program na cvetno nedeljo dopolnjujejo še Velikonočni koncert Danskega nacionalnega ansambla z eno najbolj vročih zborovskih dirigentk ta hip Kristo Audere v Københavnu (13.05), koncert z naslovom Veliki petek, 1747: poustvaritev Bachove izvedbe Händlovih arij z ansamblom Bachcelona Consort v Barceloni (16.00), Devet motetov za veliki petek Kristine Vasiliauskaité, ki jih bo ob 18.30 v cerkvi Najdenja sv. Križa v litovskem kraju Šeduva uzvočil Državni komorni zbor Polifonija iz Šiauliaija, ter posnetek koncerta iz Londona (20.00), kjer sta zbor BBC Singers in Koncertni orkester BBC-ja konec februarja pod vodstvom Sofi Jeannin izvedla “globoko čustven glasbeni program, ki se dotika nebes”, kar velja še zlasti za osrednje delo sporeda – vokalno-instrumentalno skladbo Hymnus Paradisi Herberta Howellsa.
Izbor šestih koncertnih posnetkov iz posebne ponudbe Evroradijski glasbeni niz za veliki teden začenja posnetek koncerta iz dvorane Vnebovzetja v Vatikanu, kjer je 25. novembra lani Nacionalni baročni orkester italijanskih konservatorijev izvedel Stabat mater Alessandra Scarlattija ob 300. obletnici smrti tega velikega baročnega mojstra. Scarlattijeva glasba bo zvenela tudi za konec posebnega programa – ob 22.30 bo namreč zvenel njegov mladostni, izjemno redko izvajan oratorij Mučeništvo svete Teodozije, ki ga je pri skladatelju naročila kraljica Kristina Švedska. Prvič so ga izvedli leta 1684 v Rimu, tokrat pa so ga v andaluzijskem kraju Úbeda, v sklopu tamkajšnjega festivala za zgodnjo glasbo, predstavili člani ansambla Al Ayre Español. Evroradijski program na cvetno nedeljo dopolnjujejo še Velikonočni koncert Danskega nacionalnega ansambla z eno najbolj vročih zborovskih dirigentk ta hip Kristo Audere v Københavnu (13.05), koncert z naslovom Veliki petek, 1747: poustvaritev Bachove izvedbe Händlovih arij z ansamblom Bachcelona Consort v Barceloni (16.00), Devet motetov za veliki petek Kristine Vasiliauskaité, ki jih bo ob 18.30 v cerkvi Najdenja sv. Križa v litovskem kraju Šeduva uzvočil Državni komorni zbor Polifonija iz Šiauliaija, ter posnetek koncerta iz Londona (20.00), kjer sta zbor BBC Singers in Koncertni orkester BBC-ja konec februarja pod vodstvom Sofi Jeannin izvedla “globoko čustven glasbeni program, ki se dotika nebes”, kar velja še zlasti za osrednje delo sporeda – vokalno-instrumentalno skladbo Hymnus Paradisi Herberta Howellsa.
Španska drama prinaša zgodbo gluhe Angele, ki pričakuje otroka s svojim partnerjem Hectorjem, ki sliši. V bodočo mamo se naselijo strahovi glede materinstva, ko se spopada z realnostjo vzgoje otroka v svetu, ki ni ustvarjen zanjo. Film lahko ocenite na https://luxaward-rating.europarl.europa.eu/sl/ do 12. aprila 2026 in s tem sodelujete pri izboru zmagovalca nagrade občinstva lux. Med vsemi, ki boste oddali oceno, bo izžreban nagrajenec, ki bo prejel povabilo na slavnostno podelitev v Bruslju, kjer se bo lahko srečal z režiserji in ustvarjalci nominiranih filmov. Originalni naslov: SORDA Leto produkcije: 2025 Država: Španija Žanr: drama Režija: Eva Libertad Scenarij: Eva Libertad Igrajo: Miriam Garlo, Álvaro Cervantes, Elena Irureta
Španska drama prinaša zgodbo gluhe Angele, ki pričakuje otroka s svojim partnerjem Hectorjem, ki sliši. V bodočo mamo se naselijo strahovi glede materinstva, ko se spopada z realnostjo vzgoje otroka v svetu, ki ni ustvarjen zanjo. Film lahko ocenite na https://luxaward-rating.europarl.europa.eu/sl/ do 12. aprila 2026 in s tem sodelujete pri izboru zmagovalca nagrade občinstva lux. Med vsemi, ki boste oddali oceno, bo izžreban nagrajenec, ki bo prejel povabilo na slavnostno podelitev v Bruslju, kjer se bo lahko srečal z režiserji in ustvarjalci nominiranih filmov. Originalni naslov: SORDA Leto produkcije: 2025 Država: Španija Žanr: drama Režija: Eva Libertad Scenarij: Eva Libertad Igrajo: Miriam Garlo, Álvaro Cervantes, Elena Irureta
Video in avdio posnetki koncertov Simfoničnega orkestra RTV Slovenija
Video in avdio posnetki koncertov Simfoničnega orkestra RTV Slovenija
Inovator v zdravstvu 17. stoletja, ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta, vojak in pesnik – ena osrednjih osebnosti naše zgodovine
Inovator v zdravstvu 17. stoletja, ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta, vojak in pesnik – ena osrednjih osebnosti naše zgodovine
Z besedami »Dopolnjeno je«, ki jih je Jezus izrekel pred smrtjo na križu, bomo vstopili v skrivnost velikega tedna. Iskali bomo odgovore na vprašanje, kako se lahko sodobni človek v vsakdanjih preizkušnjah poistoveti s Kristusom. Mnoge življenjske preizkušnje nas znova in znova pribijajo na križ, a prav prek Kalvarije vodi pot v novo življenje. O tem, kje najti smisel trpljenja in moč upanja, pa v oddaji na cvetno nedeljo.
Z besedami »Dopolnjeno je«, ki jih je Jezus izrekel pred smrtjo na križu, bomo vstopili v skrivnost velikega tedna. Iskali bomo odgovore na vprašanje, kako se lahko sodobni človek v vsakdanjih preizkušnjah poistoveti s Kristusom. Mnoge življenjske preizkušnje nas znova in znova pribijajo na križ, a prav prek Kalvarije vodi pot v novo življenje. O tem, kje najti smisel trpljenja in moč upanja, pa v oddaji na cvetno nedeljo.
Spremljali smo poseben koncert v živo – z nami je bil ansambel Petovia, ki je poskrbel za odlično glasbeno vzdušje. Spregovorili smo tudi o novi skladbi ansambla Pojoči dohtarji, Kerlci pa so razkrili, kaj novega pripravljajo in kam jih vodi njihova glasbena pot. Seveda ni manjkalo niti napetosti – razglasili smo zmagovalca meseca marca na Lojtrci novih.
Spremljali smo poseben koncert v živo – z nami je bil ansambel Petovia, ki je poskrbel za odlično glasbeno vzdušje. Spregovorili smo tudi o novi skladbi ansambla Pojoči dohtarji, Kerlci pa so razkrili, kaj novega pripravljajo in kam jih vodi njihova glasbena pot. Seveda ni manjkalo niti napetosti – razglasili smo zmagovalca meseca marca na Lojtrci novih.
Na valovih programa Ars bo zazvenelo šest evroradijskih koncertov z glasbo od baročnih mojstrov pa vse do sodobnejših zborovskih uglasbitev za postni in velikonočni čas. Od poldneva do poznih večernih ur se bodo zvrstili raznovrstni temtaski koncerti iz Vatikana, Danske, Španije, Litve in Velike Britanije. Obdobje postnega časa in velikega tedna je v evropskih glasbenih tradicijah skozi stoletja navdihnilo nastanek več glasbenih del, v katerih so skladatelji ponazorili dramatične dogodke Kristusovega trpljenja in preizkušenj. Skupina za klasično glasbo znotraj Evroradia je tudi letos zasnovala nabor tematskih koncertov, ki pod imenom Evroradijski glasbeni niz za veliki teden zajema trinajst koncertov. Na Arsu se bo danes zvrstilo šest koncertov, začenši s Scarlattijevo uglasbitvijo postne sekvence Stabat mater v Vatikanu, ki ji bo sledil programsko razgiban Velikonočni koncert odličnega Danskega nacionalnega vokalnega ansambla pod vodstvom Latvijke Kriste Audere. Prav gotovo nekaj posebnega bo koncertna poustvaritev Velikega petka leta 1747 v Leipzigu, kot ga je nekoč izvedel Johann Sebastian Bach. Bach je Pasijon po Marku neznanega avtorja prepletel s Händlovimi in svojimi lastnimi arijami, tokrat pa glasbeno rekonstrukcijo dogodka predstavlja ansambel Bachcelona Consort. Zvečer odpotujemo še v litovski kraj Šeduva, kjer bo Državni komorni zbor Polifonija uzvočil Devet motetov za veliki petek Kristine Vasiliauskaite, v London, kjer bo ob 20. uri zazvenel kontemplativni, s svetlobo ožarjeni Hymnus Paradisi Herberta Howellsa, ter v Andaluzijo, kjer so člani ansambla Al Ayre Espanol po več kot treh stoletjih obudili Scarlattijev oratorij Mučeništvo svete Teodozije.
Na valovih programa Ars bo zazvenelo šest evroradijskih koncertov z glasbo od baročnih mojstrov pa vse do sodobnejših zborovskih uglasbitev za postni in velikonočni čas. Od poldneva do poznih večernih ur se bodo zvrstili raznovrstni temtaski koncerti iz Vatikana, Danske, Španije, Litve in Velike Britanije. Obdobje postnega časa in velikega tedna je v evropskih glasbenih tradicijah skozi stoletja navdihnilo nastanek več glasbenih del, v katerih so skladatelji ponazorili dramatične dogodke Kristusovega trpljenja in preizkušenj. Skupina za klasično glasbo znotraj Evroradia je tudi letos zasnovala nabor tematskih koncertov, ki pod imenom Evroradijski glasbeni niz za veliki teden zajema trinajst koncertov. Na Arsu se bo danes zvrstilo šest koncertov, začenši s Scarlattijevo uglasbitvijo postne sekvence Stabat mater v Vatikanu, ki ji bo sledil programsko razgiban Velikonočni koncert odličnega Danskega nacionalnega vokalnega ansambla pod vodstvom Latvijke Kriste Audere. Prav gotovo nekaj posebnega bo koncertna poustvaritev Velikega petka leta 1747 v Leipzigu, kot ga je nekoč izvedel Johann Sebastian Bach. Bach je Pasijon po Marku neznanega avtorja prepletel s Händlovimi in svojimi lastnimi arijami, tokrat pa glasbeno rekonstrukcijo dogodka predstavlja ansambel Bachcelona Consort. Zvečer odpotujemo še v litovski kraj Šeduva, kjer bo Državni komorni zbor Polifonija uzvočil Devet motetov za veliki petek Kristine Vasiliauskaite, v London, kjer bo ob 20. uri zazvenel kontemplativni, s svetlobo ožarjeni Hymnus Paradisi Herberta Howellsa, ter v Andaluzijo, kjer so člani ansambla Al Ayre Espanol po več kot treh stoletjih obudili Scarlattijev oratorij Mučeništvo svete Teodozije.
Migracije običajno pustijo pečat v obeh svetovih: v tistem, od koder se ljudje izselijo, in tam, kamor pridejo. Migrantke in migranti s seboj ne prinašajo le kovčkov s stvarmi, ampak tudi spomine na domače kraje. Po čem torej najbolj dišijo spomini na dom? Po domačem kruhu? Odgovor na to vprašanje je presenetil študentke in študente Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici, ki skupaj z Društvom ljubiteljev pašte iz Ajdovščine v Rustjevi hiši pripravlja niz pogovornih večerov na temo dediščine pekarstva in mlinarstva. V tej luči so spregovorili tudi o dediščini migracij in njihovem pomenu pri vzpostavljanju današnje večkulturne družbe, kot primer pa so izpostavili aleksandrinke.
Migracije običajno pustijo pečat v obeh svetovih: v tistem, od koder se ljudje izselijo, in tam, kamor pridejo. Migrantke in migranti s seboj ne prinašajo le kovčkov s stvarmi, ampak tudi spomine na domače kraje. Po čem torej najbolj dišijo spomini na dom? Po domačem kruhu? Odgovor na to vprašanje je presenetil študentke in študente Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici, ki skupaj z Društvom ljubiteljev pašte iz Ajdovščine v Rustjevi hiši pripravlja niz pogovornih večerov na temo dediščine pekarstva in mlinarstva. V tej luči so spregovorili tudi o dediščini migracij in njihovem pomenu pri vzpostavljanju današnje večkulturne družbe, kot primer pa so izpostavili aleksandrinke.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Pirniče.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Pirniče.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Kmet na sejmu zadene kokos. Kmalu ugotovi, da ga ni tako preprosto odpreti, kot se zdi. Naloge se lotita Jon in Bitzer. Uporabita vse ukane, ki jih poznata, a ta oreh je težko streti.
Kmet na sejmu zadene kokos. Kmalu ugotovi, da ga ni tako preprosto odpreti, kot se zdi. Naloge se lotita Jon in Bitzer. Uporabita vse ukane, ki jih poznata, a ta oreh je težko streti.
Na cvetno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz župnije Sveti Peter pri Mariboru - Malečnik. Daruje jo župnik dr. Sebastijan Valentan. Pri maši sodeluje župnijski pevski zbor pod vodstvom Marije Duh. Pasijon berejo: kronist: Bernarda Kelbič, Jezus: župnik dr. Sebastijan Valentan, Peter: Ivan Dajčman, Juda Iškarijot: Andrej Perko, veliki duhovnik: Milan Čivre, Pilat: Robert Stopajnik, Pilatova žena: Anita Košir, Prva dekla: Darinka Budja, Druga dekla: Simona Kocbek.
Na cvetno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz župnije Sveti Peter pri Mariboru - Malečnik. Daruje jo župnik dr. Sebastijan Valentan. Pri maši sodeluje župnijski pevski zbor pod vodstvom Marije Duh. Pasijon berejo: kronist: Bernarda Kelbič, Jezus: župnik dr. Sebastijan Valentan, Peter: Ivan Dajčman, Juda Iškarijot: Andrej Perko, veliki duhovnik: Milan Čivre, Pilat: Robert Stopajnik, Pilatova žena: Anita Košir, Prva dekla: Darinka Budja, Druga dekla: Simona Kocbek.
Vsa prizadevanja družine Muminov, da bi nevidna deklica Ninika spet postala vidna, se izjalovijo. Sadove obrodijo šele takrat, ko Mumintrol spozna, da k rešitvi pelje edina pot, ki jim do zdaj ni bila mar. Naj ji vendar prisluhnejo!
Vsa prizadevanja družine Muminov, da bi nevidna deklica Ninika spet postala vidna, se izjalovijo. Sadove obrodijo šele takrat, ko Mumintrol spozna, da k rešitvi pelje edina pot, ki jim do zdaj ni bila mar. Naj ji vendar prisluhnejo!
S cvetno nedeljo se za kristjane začenjajo najpomembnejši dnevi cerkvenega leta. Današnja nedelja pa z imenom nikakor ne namiguje na dneve Jezusovega trpljenja, ampak s cvetjem, oljkami in butarami pomeni predvsem spomin na dogodek, ko je Jezus na oslici prijahal v Jeruzalem, Judje pa so ga navdušeno sprejeli z oljčnimi in palmovimi vejami ter cvetjem. Malo pred tem je namreč obudil Lazarja od mrtvih. Ker pa s pasijonom pomeni tudi uvod v veliki teden, se v njej srečujeta veselje in žalost; taka je liturgija in z njo vred liturgična glasba.
S cvetno nedeljo se za kristjane začenjajo najpomembnejši dnevi cerkvenega leta. Današnja nedelja pa z imenom nikakor ne namiguje na dneve Jezusovega trpljenja, ampak s cvetjem, oljkami in butarami pomeni predvsem spomin na dogodek, ko je Jezus na oslici prijahal v Jeruzalem, Judje pa so ga navdušeno sprejeli z oljčnimi in palmovimi vejami ter cvetjem. Malo pred tem je namreč obudil Lazarja od mrtvih. Ker pa s pasijonom pomeni tudi uvod v veliki teden, se v njej srečujeta veselje in žalost; taka je liturgija in z njo vred liturgična glasba.
Hugo se prijavi na bitko talentov, ker se želi z igranjem na kitaro izkazati pred Arijano. Nastopila naj bi tudi Lili, in to s posebnim plesom, a se žal pri tem nekoliko zaplete. Ples namreč bolj veseli mamico kot njo.
Hugo se prijavi na bitko talentov, ker se želi z igranjem na kitaro izkazati pred Arijano. Nastopila naj bi tudi Lili, in to s posebnim plesom, a se žal pri tem nekoliko zaplete. Ples namreč bolj veseli mamico kot njo.