Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
V ljubljanski Operi se je domačemu občinstvu predstavila mezzosopranistka Monika Bohinec, ki je petje študirala na Mozarteumu v Salzburgu in Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju. Že od študija naprej se uspešno predstavlja v velikih opernih hišah in na koncertnih odrih po vsem svetu. Od leta 2011 je stalna članica Dunajske državne opere. Na tokratnem večeru je ob spremljavi poljskega pianista Lecha Napierałe predstavila izbrane samospeve enega od ključnih slovenskih glasbenih osebnosti 20. stoletja, skladatelja Lucijana Marije Škerjanca. Njegov opus samospevov zajema 60 pesmi, večino jih je napisal v začetnem svojega ustvarjalnega obdobja. Prvo zbirko njegovih samospevov je leta 1920 izdala Glasbena matica v Ljubljani. Ta je tudi pripravila tokratni večer.
V ljubljanski Operi se je domačemu občinstvu predstavila mezzosopranistka Monika Bohinec, ki je petje študirala na Mozarteumu v Salzburgu in Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju. Že od študija naprej se uspešno predstavlja v velikih opernih hišah in na koncertnih odrih po vsem svetu. Od leta 2011 je stalna članica Dunajske državne opere. Na tokratnem večeru je ob spremljavi poljskega pianista Lecha Napierałe predstavila izbrane samospeve enega od ključnih slovenskih glasbenih osebnosti 20. stoletja, skladatelja Lucijana Marije Škerjanca. Njegov opus samospevov zajema 60 pesmi, večino jih je napisal v začetnem svojega ustvarjalnega obdobja. Prvo zbirko njegovih samospevov je leta 1920 izdala Glasbena matica v Ljubljani. Ta je tudi pripravila tokratni večer.
Psalm je pesem, ki razkriva razmerje posameznika ali skupnosti do Boga. Izraža tožbo, prošnjo, pokoro, čaščenje, hvalo in zahvalo. Že v času starega Izraela so bili psalmi uglasbljene pesmi, ki so jih peli ob raznih obredih in slovesnostih. Svetopisemske starozavezne psalme iz Knjige psalmov sestavljajo zaporedni stihi, skupna prvina te poezije pa je paralelizem členov, ki bralcu ali poslušalcu daje priložnost, da se nekoliko pomudi ob mislih in čustvih ter ponotranji sporočilo pesmi. Velikonočne psalme je prevedel Jakob Aleksič. Igralca Slavko Cerjak in Boris Ostan, glasbena opremljevalka Larisa Vrhunc, režiser Igor Likar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 1993.
Psalm je pesem, ki razkriva razmerje posameznika ali skupnosti do Boga. Izraža tožbo, prošnjo, pokoro, čaščenje, hvalo in zahvalo. Že v času starega Izraela so bili psalmi uglasbljene pesmi, ki so jih peli ob raznih obredih in slovesnostih. Svetopisemske starozavezne psalme iz Knjige psalmov sestavljajo zaporedni stihi, skupna prvina te poezije pa je paralelizem členov, ki bralcu ali poslušalcu daje priložnost, da se nekoliko pomudi ob mislih in čustvih ter ponotranji sporočilo pesmi. Velikonočne psalme je prevedel Jakob Aleksič. Igralca Slavko Cerjak in Boris Ostan, glasbena opremljevalka Larisa Vrhunc, režiser Igor Likar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 1993.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V tokratni oddaji Intervju, ki jo vodi Jože Možina, je gost režiser Škofjeloškega pasijona Marcelo Brula. Sin slovenskih političnih emigrantov, rojen v Argentini, govori o svoji življenjski poti, ustvarjanju med Slovenci v Argentini in o prihodu v Slovenijo. Posebej poudarja, da mu je bilo v veliko čast, da je bil izbran za režiserja najstarejše in daleč najobsežnejše dramske uprizoritve v Sloveniji, ki je vpisana na seznam nesnovne kulturne dediščine Unesca. Ob tem opozarja, da je treba pri takem delu »točno premisliti, da se pove pravo sporočilo pasijona«, saj po njegovih besedah pasijon ne sme postati spektakel, ampak »prava duhovna priprava na veliko noč«, in ob tem pojasnjuje, kako pod njegovim vodstvom poteka doslej najbolj množična uprizoritev pasijona, saj je sodelujočih več kot 1200. V oddaji razkriva zanimive podrobnosti s priprav in z nasmehom pove, da je med mladimi sodelujočimi največja želja prav vloga angela. Dotakne se še boleče družinske izkušnje, ko so bili njegovi otroci kljub znanju slovenščine in navezanosti na slovensko kulturo po prihodu v našo deželo v šoli deležni tudi nerazumevanja in šikaniranja. Marcelo Brula prav tako spregovori o travmatični zgodovinski izkušnji svojih staršev, posebej o očetu, ki je po vojni kot ujetnik dvakrat ušel s komunističnih morišč. Ob koncu pa opozarja na nesmiselne delitve med Slovenci in poudarja, da moramo pri ključnih vprašanjih za narod in državo držati skupaj kot bratje.
V tokratni oddaji Intervju, ki jo vodi Jože Možina, je gost režiser Škofjeloškega pasijona Marcelo Brula. Sin slovenskih političnih emigrantov, rojen v Argentini, govori o svoji življenjski poti, ustvarjanju med Slovenci v Argentini in o prihodu v Slovenijo. Posebej poudarja, da mu je bilo v veliko čast, da je bil izbran za režiserja najstarejše in daleč najobsežnejše dramske uprizoritve v Sloveniji, ki je vpisana na seznam nesnovne kulturne dediščine Unesca. Ob tem opozarja, da je treba pri takem delu »točno premisliti, da se pove pravo sporočilo pasijona«, saj po njegovih besedah pasijon ne sme postati spektakel, ampak »prava duhovna priprava na veliko noč«, in ob tem pojasnjuje, kako pod njegovim vodstvom poteka doslej najbolj množična uprizoritev pasijona, saj je sodelujočih več kot 1200. V oddaji razkriva zanimive podrobnosti s priprav in z nasmehom pove, da je med mladimi sodelujočimi največja želja prav vloga angela. Dotakne se še boleče družinske izkušnje, ko so bili njegovi otroci kljub znanju slovenščine in navezanosti na slovensko kulturo po prihodu v našo deželo v šoli deležni tudi nerazumevanja in šikaniranja. Marcelo Brula prav tako spregovori o travmatični zgodovinski izkušnji svojih staršev, posebej o očetu, ki je po vojni kot ujetnik dvakrat ušel s komunističnih morišč. Ob koncu pa opozarja na nesmiselne delitve med Slovenci in poudarja, da moramo pri ključnih vprašanjih za narod in državo držati skupaj kot bratje.
Na drugem spomeniku v letošnji sezoni je Tadej Pogačar še drugič zmagal, najboljši je bil na dirki po Flandriji. Za zmago je ugnal svojega rivala van der Poela. Uspešen slovenski dan je z osmim mestom dopolnil Matej Mohorič, ki je bil zadovoljen s svojo predstavo. Gost v tokratni epizodi je nekdanji profesionalni kolesar, Jure Zrimšek, ki meni, da če Tadej naredi vse kot so dogovorjeni v ekipi, mu je nemogoče slediti. Zrimšku in voditeljici Mojci Breskvar se pridružita tudi radijska reporterja, Luka Dolar in Igor Tominec. Vsi se strinjajo, da je bila dirka kljub pričakovanemu razpletu in brez veliko drame vseeno zelo zanimiva ter da ima v naslednjih letih tudi Remco Evenepoel možnosti za zmago. Ob tem pa smo na tokratni izvedbi dirke po Flandriji videli, da se tudi v Belgiji vlak ne ustavi, ko gre mimo peloton ene največjih dirk. Po dirki smo pred mikrofon ujeli tako Tadeja Pogačarja kot Mateja Mohoriča pa tudi kolesarja, ki sta stala na zmagovalnem odru - van der Poela in Evenepoela. Jure Zrimšek, Luka Dolar in Igor Tominec se strinjajo, da smo lahko optimistični pred naslednjim spomenikom Paris-Roubaix ter tudi pred dirko po Baskiji, kjer bo tekmoval Primož Roglič.
Na drugem spomeniku v letošnji sezoni je Tadej Pogačar še drugič zmagal, najboljši je bil na dirki po Flandriji. Za zmago je ugnal svojega rivala van der Poela. Uspešen slovenski dan je z osmim mestom dopolnil Matej Mohorič, ki je bil zadovoljen s svojo predstavo. Gost v tokratni epizodi je nekdanji profesionalni kolesar, Jure Zrimšek, ki meni, da če Tadej naredi vse kot so dogovorjeni v ekipi, mu je nemogoče slediti. Zrimšku in voditeljici Mojci Breskvar se pridružita tudi radijska reporterja, Luka Dolar in Igor Tominec. Vsi se strinjajo, da je bila dirka kljub pričakovanemu razpletu in brez veliko drame vseeno zelo zanimiva ter da ima v naslednjih letih tudi Remco Evenepoel možnosti za zmago. Ob tem pa smo na tokratni izvedbi dirke po Flandriji videli, da se tudi v Belgiji vlak ne ustavi, ko gre mimo peloton ene največjih dirk. Po dirki smo pred mikrofon ujeli tako Tadeja Pogačarja kot Mateja Mohoriča pa tudi kolesarja, ki sta stala na zmagovalnem odru - van der Poela in Evenepoela. Jure Zrimšek, Luka Dolar in Igor Tominec se strinjajo, da smo lahko optimistični pred naslednjim spomenikom Paris-Roubaix ter tudi pred dirko po Baskiji, kjer bo tekmoval Primož Roglič.
Glasba in druge zvrsti umetnosti se pogosto prepletajo in navdihujejo. Včasih glasba sledi podobi, drugič ideji, včasih pa ujame tisto, kar slika doseže s svetlobo in senco. V današnji oddaji bomo vstopili v svet enega najbolj dramatičnih slikarjev evropske umetnosti – Michelangela Merisija da Caravaggia – in prisluhnili glasbi, ki z enako intenzivnostjo oblikuje prostor napetosti, tišine in razodetja.
Glasba in druge zvrsti umetnosti se pogosto prepletajo in navdihujejo. Včasih glasba sledi podobi, drugič ideji, včasih pa ujame tisto, kar slika doseže s svetlobo in senco. V današnji oddaji bomo vstopili v svet enega najbolj dramatičnih slikarjev evropske umetnosti – Michelangela Merisija da Caravaggia – in prisluhnili glasbi, ki z enako intenzivnostjo oblikuje prostor napetosti, tišine in razodetja.
Na današnji praznik, veliko noč, so po cerkvah potekala slovesna bogoslužja, škofje pa so v pridigah izpostavili pomen upanja, vere in družbene odgovornosti v času negotovosti. Predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Saje dodaja, da je kriza priložnost za refleksijo o tem, kam gre naše življenje in kakšni so cilji, z namenom, da postavimo življenje na trdne temelje.
Na današnji praznik, veliko noč, so po cerkvah potekala slovesna bogoslužja, škofje pa so v pridigah izpostavili pomen upanja, vere in družbene odgovornosti v času negotovosti. Predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Saje dodaja, da je kriza priložnost za refleksijo o tem, kam gre naše življenje in kakšni so cilji, z namenom, da postavimo življenje na trdne temelje.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Clarice Lispector se je rodila leta 1920 v Ukrajini v judovski družini. Ko je dopolnila dva meseca, je družina zamenjala Ukrajino za Brazilijo; Clarice je pisala že od majhnega in je bila vneta bralka. Leta 1941 je začela delati kot novinarka in pisateljica kratkih zgodb ter prvega romana Blizu neukročenega srca. Napisala je še sedem romanov in kakih deset knjig kratke proze in nekaj knjig za otroke. Umrla je leta 1977. Igralka Majda Grbac, bralec Matjaž Romih, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, režiserka Elza Rituper, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2001.
Clarice Lispector se je rodila leta 1920 v Ukrajini v judovski družini. Ko je dopolnila dva meseca, je družina zamenjala Ukrajino za Brazilijo; Clarice je pisala že od majhnega in je bila vneta bralka. Leta 1941 je začela delati kot novinarka in pisateljica kratkih zgodb ter prvega romana Blizu neukročenega srca. Napisala je še sedem romanov in kakih deset knjig kratke proze in nekaj knjig za otroke. Umrla je leta 1977. Igralka Majda Grbac, bralec Matjaž Romih, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, režiserka Elza Rituper, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2001.
V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Ruanda je s 14 milijoni prebivalcev najgosteje poseljena afriška država. Misijon v kraju Musangu, v hribih na zahodu Ruande, je zadnjih devet let dom Novomeščanke, usmiljenke sestre Anke Burger. Po njeni zaslugi in po zaslugi sester usmiljenk je pred 20 leti z deželo tisočerih gričev začela graditi most solidarnosti Slovenska karitas. Dobrodelne akcije Za srce Afrike, Z delom do dostojnega življenja in Kupim kozo ter sodelovanje z lokalno Karitas, so za najrevnejše prebivalce znamenja upanja na boljšo prihodnost.
Ruanda je s 14 milijoni prebivalcev najgosteje poseljena afriška država. Misijon v kraju Musangu, v hribih na zahodu Ruande, je zadnjih devet let dom Novomeščanke, usmiljenke sestre Anke Burger. Po njeni zaslugi in po zaslugi sester usmiljenk je pred 20 leti z deželo tisočerih gričev začela graditi most solidarnosti Slovenska karitas. Dobrodelne akcije Za srce Afrike, Z delom do dostojnega življenja in Kupim kozo ter sodelovanje z lokalno Karitas, so za najrevnejše prebivalce znamenja upanja na boljšo prihodnost.
Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 1,1 milijona polnoletnih prebivalcev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.
Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 1,1 milijona polnoletnih prebivalcev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.
Tadej Pogačar je še tretjič dobil Dirko po Flandriji in s tem števec zmag na spomenikih povišal že na 12, s čimer je zdaj sam drugi najuspešnejši v kolesarski zgodovini. Voditelja podkasta Toni Gruden in Slavko Jerič analizirata dogajanje, vabljeni k poslušanju!
Tadej Pogačar je še tretjič dobil Dirko po Flandriji in s tem števec zmag na spomenikih povišal že na 12, s čimer je zdaj sam drugi najuspešnejši v kolesarski zgodovini. Voditelja podkasta Toni Gruden in Slavko Jerič analizirata dogajanje, vabljeni k poslušanju!
Vlada Signe Kragh praznuje prvih sto dni na oblasti. Zaradi spornih odločitev Birgitte Nyborg člani zapuščajo stranko. V parlamentarni skupini stranke narašča odpor do voditeljice. Patruljo na saneh s pasjo vprego Sirius pošljejo na mesto strmoglavljenega brezpilotnega letalnika. Tam odkrijejo vojake tujih sil. Asger in Emmy spremljata vojaško akcijo s sedeža arktičnega poveljstva. Spet se zbližata. BORGEN – RIGET, MAGTEN OG ÆREN / Borgen – Power and Glory / Danska / 2022 Scenarij: Adam Price Režija: Per Fly, Mogens Hagedorn Dagur Kari V glavnih vlogah: Sidse Babett Knudsen, Birgitte Hjort SØrensen, Mikkel Boe FØlsgaard, Lars Mikkelsen
Vlada Signe Kragh praznuje prvih sto dni na oblasti. Zaradi spornih odločitev Birgitte Nyborg člani zapuščajo stranko. V parlamentarni skupini stranke narašča odpor do voditeljice. Patruljo na saneh s pasjo vprego Sirius pošljejo na mesto strmoglavljenega brezpilotnega letalnika. Tam odkrijejo vojake tujih sil. Asger in Emmy spremljata vojaško akcijo s sedeža arktičnega poveljstva. Spet se zbližata. BORGEN – RIGET, MAGTEN OG ÆREN / Borgen – Power and Glory / Danska / 2022 Scenarij: Adam Price Režija: Per Fly, Mogens Hagedorn Dagur Kari V glavnih vlogah: Sidse Babett Knudsen, Birgitte Hjort SØrensen, Mikkel Boe FØlsgaard, Lars Mikkelsen
V oddaji Doživetje praznika: Okusi velike noči s katoličani se z voditeljico Mojco Mavec podamo v raziskovanje pomena praznika skozi okus, zgodbo in srečanja. Tokrat se oddaja posveča veliki noči, največjemu krščanskemu prazniku, ki že stoletja združuje družine ob skupni mizi in prinaša skupnosti sporočilo upanja in veselja. V studiu bo kuhar Kristjan Kitner poustvaril jedi, ki nosijo spomin na velikonočno dediščino slovenskih krajev. Od preproste postne juhe aleluje, ki simbolizira konec posta, do prazničnih jedi iz šunke, jajc in kruha, ki jih v podobni obliki pod različnimi imeni poznajo v številnih slovenskih krajih od Bele krajine do Gorenjske, in pomladnih jedi z beluši, pirhi in hrenom. Oddajo zaokroži sladica iz orehove potice, pripravljena na sodoben način. Ob praznični mizi se razvije živahen pogovor z gosti: etnologom dr. Ambrožem Kvartičem, ki razkriva pomen praznovanja in z njim povezanih simbolov, kulinarično ustvarjalko Matejo Delakorda, ki govori o tradiciji in sodobnih pristopih v praznični kuhinji, ter kapucinom bratom Jožetom Smukavcem, ki osvetli duhovno sporočilo velikonočnega tridnevja. Oddajo popestri tudi prispevek s terena, kjer voditeljica Uršula Vratuša Globočnik obišče soustvarjalce Škofjeloškega pasijona, ene najdragocenejših oblik slovenske nesnovne kulturne dediščine in v gostilni Starman obudi spomin na še eno staro jed, loško medlo.
V oddaji Doživetje praznika: Okusi velike noči s katoličani se z voditeljico Mojco Mavec podamo v raziskovanje pomena praznika skozi okus, zgodbo in srečanja. Tokrat se oddaja posveča veliki noči, največjemu krščanskemu prazniku, ki že stoletja združuje družine ob skupni mizi in prinaša skupnosti sporočilo upanja in veselja. V studiu bo kuhar Kristjan Kitner poustvaril jedi, ki nosijo spomin na velikonočno dediščino slovenskih krajev. Od preproste postne juhe aleluje, ki simbolizira konec posta, do prazničnih jedi iz šunke, jajc in kruha, ki jih v podobni obliki pod različnimi imeni poznajo v številnih slovenskih krajih od Bele krajine do Gorenjske, in pomladnih jedi z beluši, pirhi in hrenom. Oddajo zaokroži sladica iz orehove potice, pripravljena na sodoben način. Ob praznični mizi se razvije živahen pogovor z gosti: etnologom dr. Ambrožem Kvartičem, ki razkriva pomen praznovanja in z njim povezanih simbolov, kulinarično ustvarjalko Matejo Delakorda, ki govori o tradiciji in sodobnih pristopih v praznični kuhinji, ter kapucinom bratom Jožetom Smukavcem, ki osvetli duhovno sporočilo velikonočnega tridnevja. Oddajo popestri tudi prispevek s terena, kjer voditeljica Uršula Vratuša Globočnik obišče soustvarjalce Škofjeloškega pasijona, ene najdragocenejših oblik slovenske nesnovne kulturne dediščine in v gostilni Starman obudi spomin na še eno staro jed, loško medlo.
"Glasba je tisto, kar nam omogoča, da se približamo nebesom, ne da bi zapustili zemljo….«, je zapisal Max Reger, skladatelj, ki je velik del svojega opusa namenil duhovni glasbi. Bil je človek, ki se je vse življenje soočal z dvojnostjo – v iskanju sožitja med protestantizmom in katolištvom, ravnovesja med duševnimi padci in stiskami ter trenutki zmagoslavja… V svoje svetle in temne dni pa je tkal glasbo, polno kontrastov, kot je kontrastno življenje samo in kot je v sebi kontrastna velika noč. Tematiko tega praznika je v svoji glasbi obravnaval skozi prizmo globoke religioznosti in tradicijo protestantskih koralov.
"Glasba je tisto, kar nam omogoča, da se približamo nebesom, ne da bi zapustili zemljo….«, je zapisal Max Reger, skladatelj, ki je velik del svojega opusa namenil duhovni glasbi. Bil je človek, ki se je vse življenje soočal z dvojnostjo – v iskanju sožitja med protestantizmom in katolištvom, ravnovesja med duševnimi padci in stiskami ter trenutki zmagoslavja… V svoje svetle in temne dni pa je tkal glasbo, polno kontrastov, kot je kontrastno življenje samo in kot je v sebi kontrastna velika noč. Tematiko tega praznika je v svoji glasbi obravnaval skozi prizmo globoke religioznosti in tradicijo protestantskih koralov.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
"Glasba je tisto, kar nam omogoča, da se približamo nebesom, ne da bi zapustili zemljo ….« je zapisal Max Reger, skladatelj, ki je velik del svojega opusa namenil duhovni glasbi. Bil je človek, ki se je vse življenje soočal z dvojnostjo – v iskanju sožitja med protestantizmom in katolištvom, ravnovesja med duševnimi padci in stiskami ter trenutki zmagoslavja … V svoje svetle in temne dni pa je tkal glasbo, polno kontrastov, kot je kontrastno življenje samo in kot je v sebi kontrastna velika noč. Tematiko tega praznika je v svoji glasbi obravnaval skozi prizmo globoke religioznosti in tradicijo protestantskih koralov.
"Glasba je tisto, kar nam omogoča, da se približamo nebesom, ne da bi zapustili zemljo ….« je zapisal Max Reger, skladatelj, ki je velik del svojega opusa namenil duhovni glasbi. Bil je človek, ki se je vse življenje soočal z dvojnostjo – v iskanju sožitja med protestantizmom in katolištvom, ravnovesja med duševnimi padci in stiskami ter trenutki zmagoslavja … V svoje svetle in temne dni pa je tkal glasbo, polno kontrastov, kot je kontrastno življenje samo in kot je v sebi kontrastna velika noč. Tematiko tega praznika je v svoji glasbi obravnaval skozi prizmo globoke religioznosti in tradicijo protestantskih koralov.
V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje. Na sporedu vsako nedeljo zvečer, po osrednjem TV Dnevniku.
Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje. Na sporedu vsako nedeljo zvečer, po osrednjem TV Dnevniku.
V oddaji Spomini, pisma in potopisi nas danes čaka vse troje: spomini na preteklost in na bližnje, potopis po zunanjih, notranjih in literarnih pokrajinah in – če že ne pisemska, pa vsaj književna sporočila. Igralec Matej Recer, urednik oddaje: Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstra zvoka Urban Gruden in Sonja Strenar. Režiserka Ana Krauthaker. Posneto marca 2026
V oddaji Spomini, pisma in potopisi nas danes čaka vse troje: spomini na preteklost in na bližnje, potopis po zunanjih, notranjih in literarnih pokrajinah in – če že ne pisemska, pa vsaj književna sporočila. Igralec Matej Recer, urednik oddaje: Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstra zvoka Urban Gruden in Sonja Strenar. Režiserka Ana Krauthaker. Posneto marca 2026
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Če pretiravaš pri večerji, te lahko ponoči tlači mora, je zajčku povedala modra sova ... Pripovedujejo: Tamara Doneva, Boštjan Napotnik Napo, Lili Bačer Kermavner in Srečko Kermavner. Napisal: Tomo Kočar. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Če pretiravaš pri večerji, te lahko ponoči tlači mora, je zajčku povedala modra sova ... Pripovedujejo: Tamara Doneva, Boštjan Napotnik Napo, Lili Bačer Kermavner in Srečko Kermavner. Napisal: Tomo Kočar. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Bernarda in Jože se o doživetju praznika Velike noči pogovarjata z Mojco Mavec in Valentino Smej Novak, o srčnosti in prijateljstvu s patrom Karlom Gržanom in Deso Muck. Na glasbeni oder stopajo Jet Black Diamonds, Nina Strnad s svojimi odličnimi glasbenimi prijatelji ter Samuel Lucas, ki z razširjeno ekipo glasbenikov obeležuje svojih 35 glasbenih let. Tjaša Platovšek znane Slovenke in Slovence sprašuje kako praznujejo, Bernarda je obiskala Primoža Dolničarja, s katerim sta pekla znane Primoževe pehtrančke z brezglutensko moko.
Bernarda in Jože se o doživetju praznika Velike noči pogovarjata z Mojco Mavec in Valentino Smej Novak, o srčnosti in prijateljstvu s patrom Karlom Gržanom in Deso Muck. Na glasbeni oder stopajo Jet Black Diamonds, Nina Strnad s svojimi odličnimi glasbenimi prijatelji ter Samuel Lucas, ki z razširjeno ekipo glasbenikov obeležuje svojih 35 glasbenih let. Tjaša Platovšek znane Slovenke in Slovence sprašuje kako praznujejo, Bernarda je obiskala Primoža Dolničarja, s katerim sta pekla znane Primoževe pehtrančke z brezglutensko moko.
Intimna zgodba pozitivne protagonistke, prostovoljke v hospicu, ki sprejema umrljivost in nas ob praznovanju življenja popelje na pot raziskovanja odhajanja. Kako porabiti čas, ki nam je na voljo? Manca Košir, upokojena novinarka in profesorica, prostovoljka pri Slovenskem društvu Hospic, ki so ji leta 2019 postavili diagnozo raka, v dokumentarnem filmu Nine Blažin odkrito spregovori o življenju, smrti in umiranju. Že leta poprej je imela pripravljen govor za svoj pogreb in parcelo na pokopališču. V filmu pravi, da je smrt njena največja učiteljica, njeno prijateljstvo z njo pa naj bi se začelo pri devetnajstih letih, ko je v filmu Breza večino časa ležala v krsti. Režiserka Mančino zgodbo preplete z lastnim doživljanjem očetove smrti. V tišini življenja je zgodba o odhajanju, spominjanju in ljubezni. Film, ki slavi življenje.
Intimna zgodba pozitivne protagonistke, prostovoljke v hospicu, ki sprejema umrljivost in nas ob praznovanju življenja popelje na pot raziskovanja odhajanja. Kako porabiti čas, ki nam je na voljo? Manca Košir, upokojena novinarka in profesorica, prostovoljka pri Slovenskem društvu Hospic, ki so ji leta 2019 postavili diagnozo raka, v dokumentarnem filmu Nine Blažin odkrito spregovori o življenju, smrti in umiranju. Že leta poprej je imela pripravljen govor za svoj pogreb in parcelo na pokopališču. V filmu pravi, da je smrt njena največja učiteljica, njeno prijateljstvo z njo pa naj bi se začelo pri devetnajstih letih, ko je v filmu Breza večino časa ležala v krsti. Režiserka Mančino zgodbo preplete z lastnim doživljanjem očetove smrti. V tišini življenja je zgodba o odhajanju, spominjanju in ljubezni. Film, ki slavi življenje.
Velikonočna nedelja mineva v znamenju sporočil miru in pozivov h končanju konfliktov po svetu. Popoldneva so se lahko veselili športni navdušenci, ki so spremljali tretjo zmago prvega kolesarja sveta Tadeja Pogačarja na dirki po Flandriji. S pobegom pred Nizozemcem Mathieujem van der Poelom je osvojil že svoj 12. spomenik. Med enodnevnimi klasikami Pogačarju manjka le še zmaga na dirki Pariz Roubaix, kjer bo tekmoval prihodnjo nedeljo. Drugi poudarki: - Trump zaostril grožnje Iranu, če ne odpre Hormuške ožine. - Več italijanskim letališčem grozi pomanjkanje goriva. - V 90-tem letu starosti umrl diplomat Anton Bebler.
Velikonočna nedelja mineva v znamenju sporočil miru in pozivov h končanju konfliktov po svetu. Popoldneva so se lahko veselili športni navdušenci, ki so spremljali tretjo zmago prvega kolesarja sveta Tadeja Pogačarja na dirki po Flandriji. S pobegom pred Nizozemcem Mathieujem van der Poelom je osvojil že svoj 12. spomenik. Med enodnevnimi klasikami Pogačarju manjka le še zmaga na dirki Pariz Roubaix, kjer bo tekmoval prihodnjo nedeljo. Drugi poudarki: - Trump zaostril grožnje Iranu, če ne odpre Hormuške ožine. - Več italijanskim letališčem grozi pomanjkanje goriva. - V 90-tem letu starosti umrl diplomat Anton Bebler.
Različni glasbeni ustvarjalci so skozi stoletja v orgelski zvok ujeli tudi nepredstavljivo – skrivnost vstajenja. Orgle, od najtišjih piščali do grmečih pedalov, namreč ponujajo bogato paleto zvočnih barv za glasbeno slikanje prehoda iz teme smrti v zmagoslavje življenja. Velikonočno oznanilo bo zato zvenelo tako v baročni simboliki Johanna Sebastiana Bacha kot v mističnih zvočnih svetovih Olivierja Messiaena in se iskrilo v veličastnih harmonijah, ki že stoletja odmevajo pod oboki cerkva in koncertnih dvoran.
Različni glasbeni ustvarjalci so skozi stoletja v orgelski zvok ujeli tudi nepredstavljivo – skrivnost vstajenja. Orgle, od najtišjih piščali do grmečih pedalov, namreč ponujajo bogato paleto zvočnih barv za glasbeno slikanje prehoda iz teme smrti v zmagoslavje življenja. Velikonočno oznanilo bo zato zvenelo tako v baročni simboliki Johanna Sebastiana Bacha kot v mističnih zvočnih svetovih Olivierja Messiaena in se iskrilo v veličastnih harmonijah, ki že stoletja odmevajo pod oboki cerkva in koncertnih dvoran.
Velika noč je srčika krščanstva – vstajenje Jezusa Kristusa. To je sporočilo upanja, prenove in življenja, ki presega čas in prostor. V oddaji se bomo med drugim spraševali, kako to sporočilo nagovarja ljudi. Kako se lahko zgodba vstalega Kristusa danes dotakne srca in življenja posameznika? Z nami bo mag. Simon Sever, evangeličanski duhovnik iz Evangeličanske cerkvene občine Bodonci, s katerim bomo raziskovali prav to – kako velikonočno sporočilo živi danes in kako se prepleta s sodobno evangelizacijo.
Velika noč je srčika krščanstva – vstajenje Jezusa Kristusa. To je sporočilo upanja, prenove in življenja, ki presega čas in prostor. V oddaji se bomo med drugim spraševali, kako to sporočilo nagovarja ljudi. Kako se lahko zgodba vstalega Kristusa danes dotakne srca in življenja posameznika? Z nami bo mag. Simon Sever, evangeličanski duhovnik iz Evangeličanske cerkvene občine Bodonci, s katerim bomo raziskovali prav to – kako velikonočno sporočilo živi danes in kako se prepleta s sodobno evangelizacijo.
Mesni burek, skutni burek, pizza burek, špinačni burek - tako smo jih poimenovali Slovenci. Gaber in Primož bosta pripravila burek po njuno in sicer s porom. Za začetek naredita vlečeno testo, potem pa se lotita priprave nadeva. Ker pa se Gaber po kosilu odpravlja na zabavo, si je zamislil, da bo darilo izdelal sam. Naredil bo čokoladno klobaso.
Mesni burek, skutni burek, pizza burek, špinačni burek - tako smo jih poimenovali Slovenci. Gaber in Primož bosta pripravila burek po njuno in sicer s porom. Za začetek naredita vlečeno testo, potem pa se lotita priprave nadeva. Ker pa se Gaber po kosilu odpravlja na zabavo, si je zamislil, da bo darilo izdelal sam. Naredil bo čokoladno klobaso.
Sue Perkins nadaljuje pot po Japonski in raziskuje državo, razpeto med tradicionalne vrednote in izzive prihodnosti. V Kjotu obišče hišo skrivnostnih gejš in se kot gejša tudi sama udeleži srečanja z moško družbo. Na polotoku Ise-Shima spozna družbo potapljačic za školjkami, v Hirošimi pa preživelega po napadu z atomsko bombo ob koncu druge svetovne vojne. V Tokiu se spet posveti predvsem temu, kako se Japonci spopadajo s težavami sodobne družbe. JAPAN WITH SUE PERKINS / BBC STUDIOS / 2019 / Režija: Helen Simpson
Sue Perkins nadaljuje pot po Japonski in raziskuje državo, razpeto med tradicionalne vrednote in izzive prihodnosti. V Kjotu obišče hišo skrivnostnih gejš in se kot gejša tudi sama udeleži srečanja z moško družbo. Na polotoku Ise-Shima spozna družbo potapljačic za školjkami, v Hirošimi pa preživelega po napadu z atomsko bombo ob koncu druge svetovne vojne. V Tokiu se spet posveti predvsem temu, kako se Japonci spopadajo s težavami sodobne družbe. JAPAN WITH SUE PERKINS / BBC STUDIOS / 2019 / Režija: Helen Simpson
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Dokumentarna oddaja ''Samostan Stična – zakladnica stoletij'', ki je nastala v Uredništvu izobraževalnih oddaj, predstavlja Stično kot stoletno duhovno, gospodarsko, kulturno in umetnostno središče. Ustvarjalci so želeli predstaviti zgodovino opatije in cistercijanskega reda, poseben poudarek pa je na arhitekturnih in likovnih zakladih samostana, cerkve in Muzeja krščanstva na Slovenskem. Zgodbo so sooblikovali gostje v oddaji: opat Maksimilijan File, direktorica Muzeja krščanstva na Slovenskem Nataša Polajnar Frelih ter umetnostni zgodovinarji Mija Oter Gorenčič, Katra Meke in Luka Vidmar. V oddaji je nastopil tudi Ingenium ensemble, ki je z moteti Jacobusa Gallusa glasbeno dopolnil zgodbo o slovitem dolenjskem cistercijanskem samostanu. Oddaja bo obogatila prazničen velikonočni program na TV Slovenija, njeni ustvarjalci pa so scenarist Andrej Doblehar, režiser Božo Grlj, snemalec Artur Rutar.
Dokumentarna oddaja ''Samostan Stična – zakladnica stoletij'', ki je nastala v Uredništvu izobraževalnih oddaj, predstavlja Stično kot stoletno duhovno, gospodarsko, kulturno in umetnostno središče. Ustvarjalci so želeli predstaviti zgodovino opatije in cistercijanskega reda, poseben poudarek pa je na arhitekturnih in likovnih zakladih samostana, cerkve in Muzeja krščanstva na Slovenskem. Zgodbo so sooblikovali gostje v oddaji: opat Maksimilijan File, direktorica Muzeja krščanstva na Slovenskem Nataša Polajnar Frelih ter umetnostni zgodovinarji Mija Oter Gorenčič, Katra Meke in Luka Vidmar. V oddaji je nastopil tudi Ingenium ensemble, ki je z moteti Jacobusa Gallusa glasbeno dopolnil zgodbo o slovitem dolenjskem cistercijanskem samostanu. Oddaja bo obogatila prazničen velikonočni program na TV Slovenija, njeni ustvarjalci pa so scenarist Andrej Doblehar, režiser Božo Grlj, snemalec Artur Rutar.
Najprej bomo govorili o vse večji škodi, ki jo v zadnjem času dela predvsem jelenjad. Pa tudi divji prašiči. Posledice so uničeni sadovnjaki in vse več ograj v naši naravi. Bili smo na letnem kongresu zadrug v Portorožu, kjer so govorili o številnih izzivih, ki čakajo zadruge in njihove lastnike - kmete. Na Hlajevih dnevih, posvečenih oljkarjem in oljarjem so govorili o prihodnosti oljkarstva, o uporabi lažjih strojev v oljčnikih in brezpilotnih letalnikov nad njimi. Oljke smo tudi posadili, izvedeli pa boste tudi, kaj se na vrtu počne po Veliki noči. Šli smo v gozdove okoli Pedrovega, ki so bili nekoč polni kostanjev. Zdaj si stroka z novim čezmejnim projektom prizadeva za njihovo ponovno zasaditev. Prav tako si v Brdih želijo promovirati sajenje češenj, predvsem med mladimi. Za konec pa boste izvedeli, kako nastaja oljčna palma in zakaj je pinca več kot le praznični kruh.
Najprej bomo govorili o vse večji škodi, ki jo v zadnjem času dela predvsem jelenjad. Pa tudi divji prašiči. Posledice so uničeni sadovnjaki in vse več ograj v naši naravi. Bili smo na letnem kongresu zadrug v Portorožu, kjer so govorili o številnih izzivih, ki čakajo zadruge in njihove lastnike - kmete. Na Hlajevih dnevih, posvečenih oljkarjem in oljarjem so govorili o prihodnosti oljkarstva, o uporabi lažjih strojev v oljčnikih in brezpilotnih letalnikov nad njimi. Oljke smo tudi posadili, izvedeli pa boste tudi, kaj se na vrtu počne po Veliki noči. Šli smo v gozdove okoli Pedrovega, ki so bili nekoč polni kostanjev. Zdaj si stroka z novim čezmejnim projektom prizadeva za njihovo ponovno zasaditev. Prav tako si v Brdih želijo promovirati sajenje češenj, predvsem med mladimi. Za konec pa boste izvedeli, kako nastaja oljčna palma in zakaj je pinca več kot le praznični kruh.
V duhu velikonočnih praznikov tokrat oddajo v celoti namenjamo Simfoniji št. 2, imenovani 'Vstajenje', Gustava Mahlerja. To skladateljevo obsežno glasbeno delo so 4. aprila lani v Berwaldovi dvorani v Stockholmu izvedli sopranistka Johanna Wallroth, mezzosopranistka Avery Amereau, zbor Orfeó Català, ki je sicer iz Barcelone, in Simfonični orkester Švedskega radia. Nastopajoče je vodil priznani britanski dirigent Daniel Harding, sicer umetniški in glasbeni direktor Simfonikov Švedskega radia ter šef dirigent orkestra Nacionalne akademije sv. Cecilije iz Rima. V sklepnem, najdaljšem stavku simfonije, v katerega je Mahler vključil dve kitici Pesmi o vstajenju Friedricha Klopstocka, preostanek besedila pa zapisal sam, nas skladatelj sooči z vprašanji posmrtnega življenja. "In kaj zdaj? Kaj je to življenje – in ta smrt? So to le nejasne sanje, ali imata življenje in smrt pomen?" Njegov zapis opisuje apokalipso in tudi vstajenje, ki se razkrije v vrhuncu Finala s sporočilom: "Umrl bom, da lahko živim!"
V duhu velikonočnih praznikov tokrat oddajo v celoti namenjamo Simfoniji št. 2, imenovani 'Vstajenje', Gustava Mahlerja. To skladateljevo obsežno glasbeno delo so 4. aprila lani v Berwaldovi dvorani v Stockholmu izvedli sopranistka Johanna Wallroth, mezzosopranistka Avery Amereau, zbor Orfeó Català, ki je sicer iz Barcelone, in Simfonični orkester Švedskega radia. Nastopajoče je vodil priznani britanski dirigent Daniel Harding, sicer umetniški in glasbeni direktor Simfonikov Švedskega radia ter šef dirigent orkestra Nacionalne akademije sv. Cecilije iz Rima. V sklepnem, najdaljšem stavku simfonije, v katerega je Mahler vključil dve kitici Pesmi o vstajenju Friedricha Klopstocka, preostanek besedila pa zapisal sam, nas skladatelj sooči z vprašanji posmrtnega življenja. "In kaj zdaj? Kaj je to življenje – in ta smrt? So to le nejasne sanje, ali imata življenje in smrt pomen?" Njegov zapis opisuje apokalipso in tudi vstajenje, ki se razkrije v vrhuncu Finala s sporočilom: "Umrl bom, da lahko živim!"
Letošnjo veliko noč kristjani praznujejo v svetu, polnem konfliktov in trpljenja. Papež Leon XIV., ki je v Vatikanu opoldne nagovoril vernike v tradicionalnem blagoslovu mestu in svetu, je opozoril, da se privajamo na nasilje in postajamo brezbrižni do posledic sovraštva in razdora. Drugi poudarki: - V bližini srbskega plinovoda, ki vodi proti Madžarski, našli eksplozivna sredstva. - Ameriški predsednik Trump: če Iran ne odpre Hormuške ožine, ga v torek čaka pekel. - Kolesar Tadej Pogačar v Flandriji napada zmago na drugem letošnjem spomeniku.
Letošnjo veliko noč kristjani praznujejo v svetu, polnem konfliktov in trpljenja. Papež Leon XIV., ki je v Vatikanu opoldne nagovoril vernike v tradicionalnem blagoslovu mestu in svetu, je opozoril, da se privajamo na nasilje in postajamo brezbrižni do posledic sovraštva in razdora. Drugi poudarki: - V bližini srbskega plinovoda, ki vodi proti Madžarski, našli eksplozivna sredstva. - Ameriški predsednik Trump: če Iran ne odpre Hormuške ožine, ga v torek čaka pekel. - Kolesar Tadej Pogačar v Flandriji napada zmago na drugem letošnjem spomeniku.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Dokumentarni film »Zven stoletij« predstavlja bogato dediščino zvonov na Slovenskem. Zvonjenje namreč pomeni zvočno identiteto naše kulturne krajine, zvonovi pa so pomembno povezani z etnološkim izročilom, umetnostno ustvarjalnostjo in mojstrsko livarsko obrtjo. Zvonovi niso samo cerkvena glasbila, ampak so družbeni povezovalci in usmerjevalci človeških življenj. Zvonjenje se je oglasilo tudi ob osvoboditvi Ljubljane leta 1945 in ob osamosvojitvi Slovenije leta 1991. Poudariti je treba, da je bila simbolna in praktična vloga zvonov v starih časih nepogrešljiva, danes pa je pomen zvonov manjši in zvonjenje za nekatere moteče. V filmu so predstavljene raznovrstne teme v povezavi z zvonovi, med drugim ulivanje v edini slovenski livarni zvonov v Žalcu in dvig novega zvona v Šturjah, zvonjenje na Šmarni gori in pritrkavanje v Šentvidu pri Stični, snemanje zvonjenja v Crngrobu za objavo na družbenih omrežjih in raziskovanje pritrkavanja na ZRC SAZU, praznovanje velike noči v Polhovem Gradcu, zvončarska obrt v Gorjah, zborovska glasba v povezavi z zvonjenjem in koncert za zvonove, ki je leta 1997 odprl Evropski mesec kulture v Ljubljani. Pri nastajanju filma so sodelovale številne ustanove in posamezniki, ki niso zgolj strokovnjaki, ampak tudi veliki navdušenci nad zvonovi.
Dokumentarni film »Zven stoletij« predstavlja bogato dediščino zvonov na Slovenskem. Zvonjenje namreč pomeni zvočno identiteto naše kulturne krajine, zvonovi pa so pomembno povezani z etnološkim izročilom, umetnostno ustvarjalnostjo in mojstrsko livarsko obrtjo. Zvonovi niso samo cerkvena glasbila, ampak so družbeni povezovalci in usmerjevalci človeških življenj. Zvonjenje se je oglasilo tudi ob osvoboditvi Ljubljane leta 1945 in ob osamosvojitvi Slovenije leta 1991. Poudariti je treba, da je bila simbolna in praktična vloga zvonov v starih časih nepogrešljiva, danes pa je pomen zvonov manjši in zvonjenje za nekatere moteče. V filmu so predstavljene raznovrstne teme v povezavi z zvonovi, med drugim ulivanje v edini slovenski livarni zvonov v Žalcu in dvig novega zvona v Šturjah, zvonjenje na Šmarni gori in pritrkavanje v Šentvidu pri Stični, snemanje zvonjenja v Crngrobu za objavo na družbenih omrežjih in raziskovanje pritrkavanja na ZRC SAZU, praznovanje velike noči v Polhovem Gradcu, zvončarska obrt v Gorjah, zborovska glasba v povezavi z zvonjenjem in koncert za zvonove, ki je leta 1997 odprl Evropski mesec kulture v Ljubljani. Pri nastajanju filma so sodelovale številne ustanove in posamezniki, ki niso zgolj strokovnjaki, ampak tudi veliki navdušenci nad zvonovi.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Glasbeni miks, izbor slovenskih uspešnic
V glasbenem miksu se bodo predstavili Anika Horvat, Katarina Samobor in Raiven.
V glasbenem miksu se bodo predstavili Anika Horvat, Katarina Samobor in Raiven.
Tokrat oddaja Nedelja po domače gostuje v občini Brežice, kjer so moči združili glasbeni ustvarjalci iz občin Brežice ter Bistrica ob Sotli. Z vami bodo Toni Sotošek z družino in harmonikarji, Pleteršnikovi pevci, Lojze Ogorevc s prijatelji, Ansambel Jarica, Neža Pratengrazer Geršak, Milena Kunej in Mihaela Komočar Gorše, MePZ Bistrica ob Sotli, Pihalni orkester Kapele in Gasilski pihalni orkester Loče pri Dobovi, Kapelski pubje ter Nuša in Frenk Derenda. Bodite z nami tudi vi.
Tokrat oddaja Nedelja po domače gostuje v občini Brežice, kjer so moči združili glasbeni ustvarjalci iz občin Brežice ter Bistrica ob Sotli. Z vami bodo Toni Sotošek z družino in harmonikarji, Pleteršnikovi pevci, Lojze Ogorevc s prijatelji, Ansambel Jarica, Neža Pratengrazer Geršak, Milena Kunej in Mihaela Komočar Gorše, MePZ Bistrica ob Sotli, Pihalni orkester Kapele in Gasilski pihalni orkester Loče pri Dobovi, Kapelski pubje ter Nuša in Frenk Derenda. Bodite z nami tudi vi.
V današnji oddaji Sledi časa bomo izvedeli, kam segajo začetki nabožnih pesmi v slovenščini pri verskih obredih za večje krščanske praznike, in se posvetili premalo poznani Klosterneuburški evangeljski pripovedi, ki je pri nas znana kot Kranjska Marijina tožba. Gosta oddaje bosta zaslužna profesorica, raziskovalka srednjega veka dvojna doktorica Nataša Golob in doktor Aleksander Bjelčevič z oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Pred mikrofon ju je povabila Petra Medved.
V današnji oddaji Sledi časa bomo izvedeli, kam segajo začetki nabožnih pesmi v slovenščini pri verskih obredih za večje krščanske praznike, in se posvetili premalo poznani Klosterneuburški evangeljski pripovedi, ki je pri nas znana kot Kranjska Marijina tožba. Gosta oddaje bosta zaslužna profesorica, raziskovalka srednjega veka dvojna doktorica Nataša Golob in doktor Aleksander Bjelčevič z oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Pred mikrofon ju je povabila Petra Medved.
v odlomkih Pacinija, Puccinija, Donizettija, Mozarta, Straussa mlajšega, Graupnerja, Glinke, Rossinija, Rahmaninova in Leoncavalla.
v odlomkih Pacinija, Puccinija, Donizettija, Mozarta, Straussa mlajšega, Graupnerja, Glinke, Rossinija, Rahmaninova in Leoncavalla.
Vesolje med nami je mladinska drama o odraščanju, postavljena v mestece Kostanjevica na Krki. Zgodba govori o 14-letnemu Kanadčanu Tobiju, ki z mamo Kristino za poletne počitnice pripotuje na obisk v Slovenijo, k babici Gizeli. Kristine že več let ni bilo v domače kraje, sedaj pa je prišla nenadoma in z veliko novico o razstavi, ki naj bi jo pripravila v lokalni galeriji. Tobi ni navdušen nad idejo, da bo počitnice preživel v tuji deželi, brez prijateljev in očeta. Slaba volja se stopnjuje, ko se prvič sreča z rasnimi predsodki lokalnih otrok. Edino svetlo točko mu predstavlja Tjaša, ki ga s svojo pustolovsko naravo zelo privlači. Njuno druženje ga pripelje do nenavadnega srečanja z oslepelim astronomom Hermanom, ki je prav tako kot Tobi “vaški izobčenec”. Herman odpre Tobiju vrata pozabljenega observatorija, kjer mu s pomočjo svojega bogatega znanja o astronomiji podeli življenjske nauke, ki izvirajo v vesolju in se nanašajo na življenje na Zemlji. Zvezdni observatorij pa postane Tobiju tudi zatočišče, kamor beži ob novem spoznanju, da imata starša v zakonu težave in da je bila predhodno planirana Kristinina razstava pravzaprav izgovor za pobeg iz Kanade. V spletu intenzivnih čustev in dinamičnih dogodkov se morata tako Tobi, kot Kristina soočiti s perečimi odnosi, potlačenimi strahovi ter lokalno družbo, ki nanju gleda, kot da sta z drugega planeta.
Vesolje med nami je mladinska drama o odraščanju, postavljena v mestece Kostanjevica na Krki. Zgodba govori o 14-letnemu Kanadčanu Tobiju, ki z mamo Kristino za poletne počitnice pripotuje na obisk v Slovenijo, k babici Gizeli. Kristine že več let ni bilo v domače kraje, sedaj pa je prišla nenadoma in z veliko novico o razstavi, ki naj bi jo pripravila v lokalni galeriji. Tobi ni navdušen nad idejo, da bo počitnice preživel v tuji deželi, brez prijateljev in očeta. Slaba volja se stopnjuje, ko se prvič sreča z rasnimi predsodki lokalnih otrok. Edino svetlo točko mu predstavlja Tjaša, ki ga s svojo pustolovsko naravo zelo privlači. Njuno druženje ga pripelje do nenavadnega srečanja z oslepelim astronomom Hermanom, ki je prav tako kot Tobi “vaški izobčenec”. Herman odpre Tobiju vrata pozabljenega observatorija, kjer mu s pomočjo svojega bogatega znanja o astronomiji podeli življenjske nauke, ki izvirajo v vesolju in se nanašajo na življenje na Zemlji. Zvezdni observatorij pa postane Tobiju tudi zatočišče, kamor beži ob novem spoznanju, da imata starša v zakonu težave in da je bila predhodno planirana Kristinina razstava pravzaprav izgovor za pobeg iz Kanade. V spletu intenzivnih čustev in dinamičnih dogodkov se morata tako Tobi, kot Kristina soočiti s perečimi odnosi, potlačenimi strahovi ter lokalno družbo, ki nanju gleda, kot da sta z drugega planeta.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.