Raziskujte
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Na prvem koncertu drugega cikla samospevov V etru pesem z naslovom Jok srca na dnu srca sta se predstavili sopranistka Elvira Hasanagić in pianistka Aleksandra Pavlovič. Na spored sta uvrstili samospeve Clauda Debussyja, Lucijana Marije Škerjanca in Richarda Straussa.
Na prvem koncertu drugega cikla samospevov V etru pesem z naslovom Jok srca na dnu srca sta se predstavili sopranistka Elvira Hasanagić in pianistka Aleksandra Pavlovič. Na spored sta uvrstili samospeve Clauda Debussyja, Lucijana Marije Škerjanca in Richarda Straussa.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
NAPOVED: Na odru ljubljanske Drame se je sinoči z bučnim aplavzom končala premiera drame Henrika Ibsena Sovražnik ljudstva, ki jo je priredil in aktualiziral Viktor Ivančič, režijsko pa podpisal Ivica Buljan. Nekaj vtisov je strnil Dušan Rogelj. Iz hrvaščine prevedla Đurđa Strsoglavec, priredba Viktor jIvančić,režija Ivica Buljan, umetniški svetovalec Robert Waltl, dramaturginja Diana Koloini, lektor Arko, scenograf Aleksandar Denić, kostumografinja Ana Savić Gecan, skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar, oblikovalec svetlobe Sonda 13, oblikovalka videa Toni Soprano Meneglejte, oblikovalka maske Julija Gongina, asistentki kostumografinje Ana Janc in Hana Tavčar, študijska asistentka režiserja Roza Jurić, študijska asistentka dramaturginje Nika Šoštarič in študijski asistent oblikovalca svetlobe Marko Rengeo. Igrajo Marko Mandić, Pia Zemljič, Jure Henigman, Klemen Janežič, Benjamin Krnetić, Timon Šturbej in Matija Rozman ter gostujoča igralka Kaja Petrovič in gostujoči igralec Maks Dakskobler.
NAPOVED: Na odru ljubljanske Drame se je sinoči z bučnim aplavzom končala premiera drame Henrika Ibsena Sovražnik ljudstva, ki jo je priredil in aktualiziral Viktor Ivančič, režijsko pa podpisal Ivica Buljan. Nekaj vtisov je strnil Dušan Rogelj. Iz hrvaščine prevedla Đurđa Strsoglavec, priredba Viktor jIvančić,režija Ivica Buljan, umetniški svetovalec Robert Waltl, dramaturginja Diana Koloini, lektor Arko, scenograf Aleksandar Denić, kostumografinja Ana Savić Gecan, skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar, oblikovalec svetlobe Sonda 13, oblikovalka videa Toni Soprano Meneglejte, oblikovalka maske Julija Gongina, asistentki kostumografinje Ana Janc in Hana Tavčar, študijska asistentka režiserja Roza Jurić, študijska asistentka dramaturginje Nika Šoštarič in študijski asistent oblikovalca svetlobe Marko Rengeo. Igrajo Marko Mandić, Pia Zemljič, Jure Henigman, Klemen Janežič, Benjamin Krnetić, Timon Šturbej in Matija Rozman ter gostujoča igralka Kaja Petrovič in gostujoči igralec Maks Dakskobler.
Danes praznuje sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki je eden izmed stebrov nacionalne varnosti. Ob dnevu civilne zaščite so bile podeljene tudi nagrade in priznanja. Letošnji prejemnik zlatega kipca, ki velja za najvišje priznanje, je ELME – Ekološki laboratorij z mobilno enoto. Vodja laboratorija Miha Mihovilovič poudarja, da je laboratorij z mobilno enoto pri Institutu »Jožef Stefan« organizirana struktura strokovnjakov, ki ob kemijski, radiološki ali jedrski nesreči opravijo meritve in analize kontaminacije okolja, ocenijo njene razsežnosti in posledice ter pripravijo predloge za sanacijo. Ustanovljen je bil leta 1980 kot projekt Združenih narodov za razvoj, od leta 1987 pa je tudi uradno del sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Danes svoje naloge opravlja kot pogodbena državna enota Civilne zaščite. Več nam bo zaupal vodja laboratorija Miha Mihovilovič.
Danes praznuje sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki je eden izmed stebrov nacionalne varnosti. Ob dnevu civilne zaščite so bile podeljene tudi nagrade in priznanja. Letošnji prejemnik zlatega kipca, ki velja za najvišje priznanje, je ELME – Ekološki laboratorij z mobilno enoto. Vodja laboratorija Miha Mihovilovič poudarja, da je laboratorij z mobilno enoto pri Institutu »Jožef Stefan« organizirana struktura strokovnjakov, ki ob kemijski, radiološki ali jedrski nesreči opravijo meritve in analize kontaminacije okolja, ocenijo njene razsežnosti in posledice ter pripravijo predloge za sanacijo. Ustanovljen je bil leta 1980 kot projekt Združenih narodov za razvoj, od leta 1987 pa je tudi uradno del sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Danes svoje naloge opravlja kot pogodbena državna enota Civilne zaščite. Več nam bo zaupal vodja laboratorija Miha Mihovilovič.
Slovenska košarkarska reprezentanca je včeraj še drugič v dveh dneh ugnala Češko. V Jihlavi ji je to uspelo po izjemnem preobratu in zaostanku za 18 točk v prvem polčasu. Poseben mejnik je na tekmi dosegel Klemen Prepelič, z dvajsetimi točkami prvi strelec Slovenije. Postal je tretji košarkar, ki je v dresu članske reprezentance presegel mejo 1000 točk. To je pred njim uspelo le Goranu Dragiću in Luki Dončiću. Ob košarki se posvetimo še kraljici športov. V Novem mestu so se konec tedna atleti in atletinje merili za naslove državnih dvoranskih prvakov.
Slovenska košarkarska reprezentanca je včeraj še drugič v dveh dneh ugnala Češko. V Jihlavi ji je to uspelo po izjemnem preobratu in zaostanku za 18 točk v prvem polčasu. Poseben mejnik je na tekmi dosegel Klemen Prepelič, z dvajsetimi točkami prvi strelec Slovenije. Postal je tretji košarkar, ki je v dresu članske reprezentance presegel mejo 1000 točk. To je pred njim uspelo le Goranu Dragiću in Luki Dončiću. Ob košarki se posvetimo še kraljici športov. V Novem mestu so se konec tedna atleti in atletinje merili za naslove državnih dvoranskih prvakov.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Pevka Anja Belini nam je s svojo energijo in glasom polepšala začetek tedna.
Pevka Anja Belini nam je s svojo energijo in glasom polepšala začetek tedna.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Konflikt na Bližnjem vzhodu se širi, v tujini ostali številni Slovenci - Ob mednarodnem dnevu ozaveščanja proti HPV tudi v Mariboru vabijo k cepljenju - Mariborska knjižnica s projektom za nevro-atipične otroke
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Konflikt na Bližnjem vzhodu se širi, v tujini ostali številni Slovenci - Ob mednarodnem dnevu ozaveščanja proti HPV tudi v Mariboru vabijo k cepljenju - Mariborska knjižnica s projektom za nevro-atipične otroke
Gostja tokratnega Jezikanja je grafologinja Sabina Kalan, ki pojasnjuje, kaj vse lahko njenemu izurjenemu očesu pove naš rokopis. Marsikaj pa lahko izve tudi na podlagi čačk, ki jih ljudje ustvarjamo med kakšnim telefonskim klicem ali dolgočasnim sestankom. Predvsem pa poudarja, kako pomembno je za nas pisanje z roko.
Gostja tokratnega Jezikanja je grafologinja Sabina Kalan, ki pojasnjuje, kaj vse lahko njenemu izurjenemu očesu pove naš rokopis. Marsikaj pa lahko izve tudi na podlagi čačk, ki jih ljudje ustvarjamo med kakšnim telefonskim klicem ali dolgočasnim sestankom. Predvsem pa poudarja, kako pomembno je za nas pisanje z roko.
Združene države Amerike in Izrael nadaljujejo zračne napade na Iran, Izrael pa je operacijo razširil še na Libanon, kjer obstreljuje položaje gibanja Hezbolah. Nadaljujejo se tudi povračilni napadi iranske strani. Napovedi niso spodbudne, tveganje širšega regionalnega spopada je veliko, je po sinočnjem srečanju z evropskimi kolegi sporočila zunanja ministrica Tanja Fajon. O evakuaciji državljanov, ki so zaradi zaprtega zračnega prostora obtičali na Bližnjem vzhodu, se članice Unije usklajujejo. V oddaji boste slišali še: - V slovenski Istri se na račun odhodov ginekologinj iz Splošne bolnišnice Izola krepi mreža te dejavnosti na primarni ravni. - Univerza v Novi Gorici je kupila palačo Paternolli v Gorici, kjer bo prostora za 60 študentov. - Košarkarji v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo drugič premagali Češko, Domen Prevc je z rekordom skakalnice osvojil Kulm.
Združene države Amerike in Izrael nadaljujejo zračne napade na Iran, Izrael pa je operacijo razširil še na Libanon, kjer obstreljuje položaje gibanja Hezbolah. Nadaljujejo se tudi povračilni napadi iranske strani. Napovedi niso spodbudne, tveganje širšega regionalnega spopada je veliko, je po sinočnjem srečanju z evropskimi kolegi sporočila zunanja ministrica Tanja Fajon. O evakuaciji državljanov, ki so zaradi zaprtega zračnega prostora obtičali na Bližnjem vzhodu, se članice Unije usklajujejo. V oddaji boste slišali še: - V slovenski Istri se na račun odhodov ginekologinj iz Splošne bolnišnice Izola krepi mreža te dejavnosti na primarni ravni. - Univerza v Novi Gorici je kupila palačo Paternolli v Gorici, kjer bo prostora za 60 študentov. - Košarkarji v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo drugič premagali Češko, Domen Prevc je z rekordom skakalnice osvojil Kulm.
V Vrhpolju v Vipavski dolini je gostilna Pri Kobalu in prav tam je bil rojen gost današnje rubrike None in nonoti. 88-letni Benedikt Rudolf Kobal je danes varovanec Doma starejših občanov Kresnice v Ajdovščini. Odraščal je na kmetiji, v družini je bilo pet otrok. Ko je bil star 10 let, so jim odpeljali mamo. Oče je dobil novo partnerko. Z gospodom Benediktom se je pogovarjala Mateja Grebenjak.
V Vrhpolju v Vipavski dolini je gostilna Pri Kobalu in prav tam je bil rojen gost današnje rubrike None in nonoti. 88-letni Benedikt Rudolf Kobal je danes varovanec Doma starejših občanov Kresnice v Ajdovščini. Odraščal je na kmetiji, v družini je bilo pet otrok. Ko je bil star 10 let, so jim odpeljali mamo. Oče je dobil novo partnerko. Z gospodom Benediktom se je pogovarjala Mateja Grebenjak.
Na sporedu Fantazija za flavto in klavir na temo arije Lascia ch'io pianga iz Händlove opere Rinaldo Wilhelma Poppa, uvertura k operi Semirámida Gioacchina Rossinija in Slavček – arabeska za klavir po melodiji Aleksandra Aljabjeva, S. 250/1 Franza Liszta.
Na sporedu Fantazija za flavto in klavir na temo arije Lascia ch'io pianga iz Händlove opere Rinaldo Wilhelma Poppa, uvertura k operi Semirámida Gioacchina Rossinija in Slavček – arabeska za klavir po melodiji Aleksandra Aljabjeva, S. 250/1 Franza Liszta.
Navidezna, obogatena in razširjena resničnost niso le tehnološke novost, temveč orodja za globlje in lažje razumevanje sveta, razvijanje empatije in ustvarjanje bolj vključujočega ter učinkovitega, predvsem pa zanimivega in izkustvenega učnega okolja. Ko je premišljeno uporabljena, lahko podpira razvoj celostnega posameznika – kognitivno, čustveno in socialno. Ključ do uspeha niso naprave, ampak ljudje: učitelji, starši in strokovnjaki, ki tehnologijo osmislijo. V tokratni epizodi se nam pridružita dr. Katarina Lia Kompan Erzar, profesorica pri Katedri za zakonsko in družinsko terapijo ter psihologijo in socialne religije na Teološki fakulteti ter dr. Klemen Pečnik, raziskovalec in asistent na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani ter vodja multimedijskega centra v Laboratoriju za multimedijo. Vsebino omogoča Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje s pomočjo sredstev mehanizma Načrta za okrevanje in odpornost in Next Generation EU.
Navidezna, obogatena in razširjena resničnost niso le tehnološke novost, temveč orodja za globlje in lažje razumevanje sveta, razvijanje empatije in ustvarjanje bolj vključujočega ter učinkovitega, predvsem pa zanimivega in izkustvenega učnega okolja. Ko je premišljeno uporabljena, lahko podpira razvoj celostnega posameznika – kognitivno, čustveno in socialno. Ključ do uspeha niso naprave, ampak ljudje: učitelji, starši in strokovnjaki, ki tehnologijo osmislijo. V tokratni epizodi se nam pridružita dr. Katarina Lia Kompan Erzar, profesorica pri Katedri za zakonsko in družinsko terapijo ter psihologijo in socialne religije na Teološki fakulteti ter dr. Klemen Pečnik, raziskovalec in asistent na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani ter vodja multimedijskega centra v Laboratoriju za multimedijo. Vsebino omogoča Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje s pomočjo sredstev mehanizma Načrta za okrevanje in odpornost in Next Generation EU.
Izrael, ki z Združenimi državami nadaljuje zračne napade na Iran, je razširil operacijo na Libanon, kjer obstreljuje položaje gibanja Hezbolah. Islamska republika ne stoji križem rok; eksplozije so davi med drugim odjeknile v Združenih arabskih emiratih, Katarju in Kuvajtu. Iz tamkajšnjega ameriškega oporišča poročajo o prvih ameriških smrtnih žrtvah. Uunanja ministrica Tanja Fajon je sporočila, da po sinočnjem srečanju z evropskimi kolegi. Ob tem je povedala, da se članice Unije usklajujejo o evakuaciji državljanov, ki so zaradi zaprtega zračnega prostora obtičali na Bližnjem vzhodu. Ostali poudarki oddaje: - začenja se vpis otrok v ljubljanske vrtce. Na voljo je več kot 450 mest. - košarkarska reprezentanca je v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo drugič premagala Češko. V Jihlavi je bila po preobratu boljša s 86: 84.
Izrael, ki z Združenimi državami nadaljuje zračne napade na Iran, je razširil operacijo na Libanon, kjer obstreljuje položaje gibanja Hezbolah. Islamska republika ne stoji križem rok; eksplozije so davi med drugim odjeknile v Združenih arabskih emiratih, Katarju in Kuvajtu. Iz tamkajšnjega ameriškega oporišča poročajo o prvih ameriških smrtnih žrtvah. Uunanja ministrica Tanja Fajon je sporočila, da po sinočnjem srečanju z evropskimi kolegi. Ob tem je povedala, da se članice Unije usklajujejo o evakuaciji državljanov, ki so zaradi zaprtega zračnega prostora obtičali na Bližnjem vzhodu. Ostali poudarki oddaje: - začenja se vpis otrok v ljubljanske vrtce. Na voljo je več kot 450 mest. - košarkarska reprezentanca je v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo drugič premagala Češko. V Jihlavi je bila po preobratu boljša s 86: 84.
Kako se odzivajo ljudje v bližnjevzhodni regiji, na strani koga je tamkajšnje javno mnenje? Kako je z informacijami iz Irana, svetovni splet, družbena omrežja so spet blokirana? Koliko vemo, kaj se res dogaja? Kaj bo s turisti ujetimi na letališčih in dolgoročno s turizmom v zalivskih državah in širše v regiji?
Kako se odzivajo ljudje v bližnjevzhodni regiji, na strani koga je tamkajšnje javno mnenje? Kako je z informacijami iz Irana, svetovni splet, družbena omrežja so spet blokirana? Koliko vemo, kaj se res dogaja? Kaj bo s turisti ujetimi na letališčih in dolgoročno s turizmom v zalivskih državah in širše v regiji?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Slovenska košarkarska reprezentanca je ta konec tedna odigrala dve kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo. Najprej je doma gostila Češko, nato pa se je z njihovo izbrano vrsto pomerila še na gostovanju.
Slovenska košarkarska reprezentanca je ta konec tedna odigrala dve kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo. Najprej je doma gostila Češko, nato pa se je z njihovo izbrano vrsto pomerila še na gostovanju.
Na sporedu Busonijeva klavirska transkripcija koralnega preludija Zbudite se, kliče nas glas, BWV 645 Johanna Sebastiana Bacha, Koncert v E-duru za violino, oboo d'amore, flavto, godala in continuo Georga Philippa Telemanna, Šest plesov iz zbirke 'Danserye' Tylmanna Susata v priredbi za trobilni ansambel Johna Ivesona, Suita svetega Pavla za godala Gustava Holsta, Nokturno za rog in klavir v Des-duru, op. 7 Franza Straussa in 'Tempo di minuetto', 3. stavek Sinfonie a quattro v F-duru Johanna Stamitza.
Na sporedu Busonijeva klavirska transkripcija koralnega preludija Zbudite se, kliče nas glas, BWV 645 Johanna Sebastiana Bacha, Koncert v E-duru za violino, oboo d'amore, flavto, godala in continuo Georga Philippa Telemanna, Šest plesov iz zbirke 'Danserye' Tylmanna Susata v priredbi za trobilni ansambel Johna Ivesona, Suita svetega Pavla za godala Gustava Holsta, Nokturno za rog in klavir v Des-duru, op. 7 Franza Straussa in 'Tempo di minuetto', 3. stavek Sinfonie a quattro v F-duru Johanna Stamitza.
Dragi poslušalci in poslušalke, če bi vas vprašala, kaj bi se zgodilo z lončenim piskrom ob trčenju z železnim kotlom, bi mi verjetno vsi odgovorili, da bi se razbil in razletel na drobne koščke. Piskrovez bi razbito lončevino le pometel na kup in jo odvrgel v smeti, saj bi moral v sestavljanje celote vložiti preveč časa in truda. »Ne vzdiguj bremena, ki presega tvoje moči, / ne druži se z močnejšim in bogatejšim od sebe. Kako naj gresta skupaj lončen pisker in železen kotel?« (Sir 13,2) sta le dve vrstici, ki ju je zapisal modri Sirah v trinajstem poglavju svoje knjige. V njem siromake med drugim svari pred prevzetnostjo bogatih in močnejših ljudi. Sirahova modrost se me je dotaknila v času, ko sem se odločila, da ne bom več vzdigovala bremen, ki so presegala moje moči. In potem, ko se mi je zazdelo, da življenje že dovolj dobro poznam od spredaj in zadaj. Če bi za opis potez svojega značaja izbirala med lončenim piskrom in železnim kotlom, bi se odločila za pisker, okrašen z ornamenti dobrodušnosti in popustljivosti ter odkritostjo. Mogoče me kdo izmed vas, ki me tudi osebno pozna, doživlja kot železen kotel. Tudi prav. A naj vam zaupam, da sem svoj železni kotel obesila na kavelj. V njem je namreč postalo prevroče. Prav lahko bi se zgodilo, da bi mu zaradi odpadne pare, ki se je dolga leta nabirala v njem, odneslo pokrov. Potem bi v kotlovi notranjosti lahko videli drugačne ornamente, ornamente rje, ki je počasi začela razjedati moj blagi značaj. Odločila sem se, da ponovno postanem lončen pisker, ki se bo prepustil nežnemu in previdnemu gnetenju življenja. Z mislijo na dobrega piskroveza, ki me bo, če bom trčila ob železni kotel, ponovno zvezal z žico. Ko so nekdaj lončarji svoje piskre vozili na sejme, so jih ovili v slamo. Tako so piskri, četudi so trčili drug ob drugega, ostali nepoškodovani. Torej, ni nujno, da lončeni pisker trči samo v železni kotel, razleti se lahko tudi pisker ob piskru ali pa kotel ob kotlu. Ne samo jaz, tudi vi, cenjeni poslušalci in poslušalke, tako tisti, ki mislite, da ste lončeni pisker, brez razpok ali pa z njimi , ali pa tisti, ki mislite, da ste železni kotel, z rjo ali brez nje, v naših medsebojnih odnosih potrebujemo slamo, da bo ublažila naše trke. Zdi se, žal, da naši življenjski vozovi navkljub vsemu razvoju še vedno vozijo z lesenimi kolesi po blatni in poledeneli cesti, po kateri nas premetava sem ter tja, zato medsebojnih trkov ne moremo preprečiti ali se jim izogniti. Če bomo z našim vozom preveč drveli, lahko zaidemo tudi v slepo ulico. Tam pa nas ne bosta našla ne piskrovez ne kovač in nam ne bosta mogla pomagati. Na sejmu medčloveških odnosov se verjetno res ne bomo mogli izogniti ne lončenemu piskru ne železnemu kotlu. Tako nam preostane edinole slama, posušena stebla in listi omlatenega žita.
Dragi poslušalci in poslušalke, če bi vas vprašala, kaj bi se zgodilo z lončenim piskrom ob trčenju z železnim kotlom, bi mi verjetno vsi odgovorili, da bi se razbil in razletel na drobne koščke. Piskrovez bi razbito lončevino le pometel na kup in jo odvrgel v smeti, saj bi moral v sestavljanje celote vložiti preveč časa in truda. »Ne vzdiguj bremena, ki presega tvoje moči, / ne druži se z močnejšim in bogatejšim od sebe. Kako naj gresta skupaj lončen pisker in železen kotel?« (Sir 13,2) sta le dve vrstici, ki ju je zapisal modri Sirah v trinajstem poglavju svoje knjige. V njem siromake med drugim svari pred prevzetnostjo bogatih in močnejših ljudi. Sirahova modrost se me je dotaknila v času, ko sem se odločila, da ne bom več vzdigovala bremen, ki so presegala moje moči. In potem, ko se mi je zazdelo, da življenje že dovolj dobro poznam od spredaj in zadaj. Če bi za opis potez svojega značaja izbirala med lončenim piskrom in železnim kotlom, bi se odločila za pisker, okrašen z ornamenti dobrodušnosti in popustljivosti ter odkritostjo. Mogoče me kdo izmed vas, ki me tudi osebno pozna, doživlja kot železen kotel. Tudi prav. A naj vam zaupam, da sem svoj železni kotel obesila na kavelj. V njem je namreč postalo prevroče. Prav lahko bi se zgodilo, da bi mu zaradi odpadne pare, ki se je dolga leta nabirala v njem, odneslo pokrov. Potem bi v kotlovi notranjosti lahko videli drugačne ornamente, ornamente rje, ki je počasi začela razjedati moj blagi značaj. Odločila sem se, da ponovno postanem lončen pisker, ki se bo prepustil nežnemu in previdnemu gnetenju življenja. Z mislijo na dobrega piskroveza, ki me bo, če bom trčila ob železni kotel, ponovno zvezal z žico. Ko so nekdaj lončarji svoje piskre vozili na sejme, so jih ovili v slamo. Tako so piskri, četudi so trčili drug ob drugega, ostali nepoškodovani. Torej, ni nujno, da lončeni pisker trči samo v železni kotel, razleti se lahko tudi pisker ob piskru ali pa kotel ob kotlu. Ne samo jaz, tudi vi, cenjeni poslušalci in poslušalke, tako tisti, ki mislite, da ste lončeni pisker, brez razpok ali pa z njimi , ali pa tisti, ki mislite, da ste železni kotel, z rjo ali brez nje, v naših medsebojnih odnosih potrebujemo slamo, da bo ublažila naše trke. Zdi se, žal, da naši življenjski vozovi navkljub vsemu razvoju še vedno vozijo z lesenimi kolesi po blatni in poledeneli cesti, po kateri nas premetava sem ter tja, zato medsebojnih trkov ne moremo preprečiti ali se jim izogniti. Če bomo z našim vozom preveč drveli, lahko zaidemo tudi v slepo ulico. Tam pa nas ne bosta našla ne piskrovez ne kovač in nam ne bosta mogla pomagati. Na sejmu medčloveških odnosov se verjetno res ne bomo mogli izogniti ne lončenemu piskru ne železnemu kotlu. Tako nam preostane edinole slama, posušena stebla in listi omlatenega žita.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Platno (Canvas) je druga opera slovenske skladateljice in še ena od njenih večjih skladb, ki po krstnih izvedbah v tujini zazvenijo tudi v Sloveniji. Opera temelji na dramskem besedilu Ti si čudež Simone Semenič, prvič so jo izvedli v Gradcu na festivalu Musikprotokoll leta 2023, za delo pa je Nina Šenk prejela nagrado Johanna Josepha Fuxa. Delo bodo 2. in 3. marca v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma izvedle Laure-Catherine Beyers, sopranistka iz graške izvedbe, ob njej pa Gaja Sorč, Katja Konvalinka, Irena Yebuah Tiran in Aja Markovič z Ansamblom Slovenskega komornega glasbenega gledališča in dirigentom Simonom Dvoršakom. Sledita pa še izvedbi 31. marca v Mariboru in junija na Festivalu Piccolo.
Platno (Canvas) je druga opera slovenske skladateljice in še ena od njenih večjih skladb, ki po krstnih izvedbah v tujini zazvenijo tudi v Sloveniji. Opera temelji na dramskem besedilu Ti si čudež Simone Semenič, prvič so jo izvedli v Gradcu na festivalu Musikprotokoll leta 2023, za delo pa je Nina Šenk prejela nagrado Johanna Josepha Fuxa. Delo bodo 2. in 3. marca v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma izvedle Laure-Catherine Beyers, sopranistka iz graške izvedbe, ob njej pa Gaja Sorč, Katja Konvalinka, Irena Yebuah Tiran in Aja Markovič z Ansamblom Slovenskega komornega glasbenega gledališča in dirigentom Simonom Dvoršakom. Sledita pa še izvedbi 31. marca v Mariboru in junija na Festivalu Piccolo.
Komična drama in črna komedija. Na silvestrovo leta 1999 v prestižnem švicarskem hotelu pripravljajo novoletno zabavo. Pri pripravah sodelujejo tako zaposleni v hotelu kot tudi premožni gostje z različnih koncev sveta. Ker gre za nor večer, so tudi priprave kaotične. Zato med gosti in zaposlenimi večkrat pride do interakcij – beri nesporazumov. Nekateri so smešni, nekateri absurdni, splošni vtis pa je, da je vse skupaj še bolj noro, kot je sploh lahko … THE PALACE/KOPRODUKCIJA/2023 Režija: Roman Polanski/Scenarij: Ewa Piaskowska, Roman Polanski, Jerzy Skolimowski/Igrajo: Oliver Masucci, Fanny Ardant, John Cleese, Bronwyn James, Joaquim de Almeida, Luca Barbareschi, Milan Peschel, Fortunato Cerlino, Mickey Rourke in številni drugi …
Komična drama in črna komedija. Na silvestrovo leta 1999 v prestižnem švicarskem hotelu pripravljajo novoletno zabavo. Pri pripravah sodelujejo tako zaposleni v hotelu kot tudi premožni gostje z različnih koncev sveta. Ker gre za nor večer, so tudi priprave kaotične. Zato med gosti in zaposlenimi večkrat pride do interakcij – beri nesporazumov. Nekateri so smešni, nekateri absurdni, splošni vtis pa je, da je vse skupaj še bolj noro, kot je sploh lahko … THE PALACE/KOPRODUKCIJA/2023 Režija: Roman Polanski/Scenarij: Ewa Piaskowska, Roman Polanski, Jerzy Skolimowski/Igrajo: Oliver Masucci, Fanny Ardant, John Cleese, Bronwyn James, Joaquim de Almeida, Luca Barbareschi, Milan Peschel, Fortunato Cerlino, Mickey Rourke in številni drugi …
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
Pogovori z zanimivimi osebnostmi iz najrazličnejših področij.
Pogovori z zanimivimi osebnostmi iz najrazličnejših področij.
Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 1,1 milijona polnoletnih prebivalcev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.
Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 1,1 milijona polnoletnih prebivalcev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.
Serija, kjer je v ospredju večno aktualna tema o boju za oblast in njeno ohranitev, se ukvarja tudi z nekaterimi pomembnimi političnimi vprašanji našega časa: boj velesil za nadzor nad Arktiko, vloga Amerike na svetovnem prizorišču, vstop Kitajske na mednarodno politično prizorišče, pomen danskega kraljestva v sodobnem svetu in vedno bolj grozeča podnebna kriza. Oblast: moč in slava (orig. naslov: Borgen – Riget, Magten Og Æren) je težko pričakovano nadaljevanje uspešne danske serije, ki je kritike in gledalce navduševala med letoma 2010 in 2013, ko smo spremljali zasebne in politične vzpone ter padce takratne predsednice vlade, zdaj 53-letne zunanje ministrice Birgitte Nyborg. Na mestu predsednice vlade je 41-letna Signe Kragh. Med njo in Nyborgovo je precej napetosti, ki se stopnjujejo, ko na Grenlandiji odkrijejo nafto. Nyborgova, ki se je vedno zavzemala za okolje in noče razočarati volivcev, takoj podvomi o smiselnosti investiranja v pridobivanje nafte, saj se je država zavezala, da bo do leta 2050 brez fosilnih goriv. Kdo bo imel glavno besedo pri odločanju, bodo upoštevane želje domačinov in kakšna je lastniška struktura podjetja, ki bo izvajalo vrtanje in črpanje nafte? Pomembno vlogo imajo tudi mediji, predvsem TV1, kjer mesto vodje informativnih oddaj zasede novinarka Katrine Fønsmark, ki je bila v preteklosti nekaj časa vodja kampanje politične stranke. Interesi so različni, zakulisne igrice v polnem teku, pohlep pa tudi tokrat glavno gonilo. ep. 1: Birgitte Nyborg je ministrica za zunanje zadeve v novi danski vladi, ko kanadsko podjetje ob zahodni obali Grenlandije odkrije bogato nahajališče nafte. Nyborgova je kandidirala z zelenim političnim programom, zato je trdno prepričana, da je treba naftni projekt čim prej ustaviti. Grenlandci na čelu z ministrom za naravne vire in zunanje zadeve Hansom Eliassenom menijo povsem drugače, prav tako kot danska predsednica vlade Signe Kragh. BORGEN – RIGET, MAGTEN OG ÆREN / Borgen – Power and Glory / Danska / 2022 Scenarij: Adam Price Režija: Per Fly, Mogens Hagedorn Dagur Kari V glavnih vlogah: Sidse Babett Knudsen, Birgitte Hjort SØrensen, Mikkel Boe FØlsgaard, Lars Mikkelsen
Serija, kjer je v ospredju večno aktualna tema o boju za oblast in njeno ohranitev, se ukvarja tudi z nekaterimi pomembnimi političnimi vprašanji našega časa: boj velesil za nadzor nad Arktiko, vloga Amerike na svetovnem prizorišču, vstop Kitajske na mednarodno politično prizorišče, pomen danskega kraljestva v sodobnem svetu in vedno bolj grozeča podnebna kriza. Oblast: moč in slava (orig. naslov: Borgen – Riget, Magten Og Æren) je težko pričakovano nadaljevanje uspešne danske serije, ki je kritike in gledalce navduševala med letoma 2010 in 2013, ko smo spremljali zasebne in politične vzpone ter padce takratne predsednice vlade, zdaj 53-letne zunanje ministrice Birgitte Nyborg. Na mestu predsednice vlade je 41-letna Signe Kragh. Med njo in Nyborgovo je precej napetosti, ki se stopnjujejo, ko na Grenlandiji odkrijejo nafto. Nyborgova, ki se je vedno zavzemala za okolje in noče razočarati volivcev, takoj podvomi o smiselnosti investiranja v pridobivanje nafte, saj se je država zavezala, da bo do leta 2050 brez fosilnih goriv. Kdo bo imel glavno besedo pri odločanju, bodo upoštevane želje domačinov in kakšna je lastniška struktura podjetja, ki bo izvajalo vrtanje in črpanje nafte? Pomembno vlogo imajo tudi mediji, predvsem TV1, kjer mesto vodje informativnih oddaj zasede novinarka Katrine Fønsmark, ki je bila v preteklosti nekaj časa vodja kampanje politične stranke. Interesi so različni, zakulisne igrice v polnem teku, pohlep pa tudi tokrat glavno gonilo. ep. 1: Birgitte Nyborg je ministrica za zunanje zadeve v novi danski vladi, ko kanadsko podjetje ob zahodni obali Grenlandije odkrije bogato nahajališče nafte. Nyborgova je kandidirala z zelenim političnim programom, zato je trdno prepričana, da je treba naftni projekt čim prej ustaviti. Grenlandci na čelu z ministrom za naravne vire in zunanje zadeve Hansom Eliassenom menijo povsem drugače, prav tako kot danska predsednica vlade Signe Kragh. BORGEN – RIGET, MAGTEN OG ÆREN / Borgen – Power and Glory / Danska / 2022 Scenarij: Adam Price Režija: Per Fly, Mogens Hagedorn Dagur Kari V glavnih vlogah: Sidse Babett Knudsen, Birgitte Hjort SØrensen, Mikkel Boe FØlsgaard, Lars Mikkelsen
Oddaja povezuje slikarstvo Clauda Moneta in njegovo znamenito vrtno krajino v Givernyju z glasbo, ki razmišlja v podobnih estetskih kategorijah. V središču je skladba Vrt v Givernyju britanskega skladatelja Edwarda Gregsona, ki se je ob ponovnem pogledu na mladostno romanco navdihnil pri Monetovem slikarstvu svetlobe, barve in narave. V nadaljevanju se sprehod po vrtu razširi v zgodovinski kontekst glasbenega impresionizma. Glasba Clauda Debussyja in Mauricea Ravela razkriva, kako so Monetove ideje o trenutnem vtisu, raztapljanju oblike in igri svetlobe zazvenele tudi v zvoku. Izbrane skladbe ne posnemajo slikarskih motivov, temveč poslušalca povabijo v zvočni prostor, kjer narava postane dogodek, barva pa gibanje. Oddaja tako prepleta osebno refleksijo sodobnega skladatelja z zgodovinskim jedrom impresionizma ter pokaže, kako se lahko vrt – kot prostor opazovanja, spomina in tihe kontemplacije – razcveti tudi v glasbi.
Oddaja povezuje slikarstvo Clauda Moneta in njegovo znamenito vrtno krajino v Givernyju z glasbo, ki razmišlja v podobnih estetskih kategorijah. V središču je skladba Vrt v Givernyju britanskega skladatelja Edwarda Gregsona, ki se je ob ponovnem pogledu na mladostno romanco navdihnil pri Monetovem slikarstvu svetlobe, barve in narave. V nadaljevanju se sprehod po vrtu razširi v zgodovinski kontekst glasbenega impresionizma. Glasba Clauda Debussyja in Mauricea Ravela razkriva, kako so Monetove ideje o trenutnem vtisu, raztapljanju oblike in igri svetlobe zazvenele tudi v zvoku. Izbrane skladbe ne posnemajo slikarskih motivov, temveč poslušalca povabijo v zvočni prostor, kjer narava postane dogodek, barva pa gibanje. Oddaja tako prepleta osebno refleksijo sodobnega skladatelja z zgodovinskim jedrom impresionizma ter pokaže, kako se lahko vrt – kot prostor opazovanja, spomina in tihe kontemplacije – razcveti tudi v glasbi.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Ameriške in izraelske sile nadaljujejo napade na Iran, ta pa v odgovor obstreljuje zalivske države, kjer so oporišča vojske Združenih držav. Iran trdi, da bi naslednika ubitega ajatole Alija Hameneja lahko izbrali v nekaj dneh, danes pa je začel delovati prehodni svet za vodenje države.
Ameriške in izraelske sile nadaljujejo napade na Iran, ta pa v odgovor obstreljuje zalivske države, kjer so oporišča vojske Združenih držav. Iran trdi, da bi naslednika ubitega ajatole Alija Hameneja lahko izbrali v nekaj dneh, danes pa je začel delovati prehodni svet za vodenje države.
5. februarja je minilo sto let, odkar se je v Sežani rodila slovenska prevajalka, pesnica in pisateljica Jolka Milič. Umrla je pred petimi leti v Izoli. Zelo pogosto se je oglašala v slovenski književni publicistiki s kritikami, polemikami in glosami, predvsem pa se je uveljavila kot prevajalka španske, francoske in italijanske poezije. Jolka Milič je od leta 1954 objavljala črtice, novele in pesmi. Njena prva zbirka Pesniški list iz leta 1972 je vnesla v slovensko poezijo predvsem intimno žensko tematiko, včasih v obliki eksperimentalnih lepljenk citatov. Govori Jolka Milič. Igralca Mina Jeraj in Rudi Kosmač, mojstrica zvoka Metka Rojc, režiserka Sonja Stopar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 1981.
5. februarja je minilo sto let, odkar se je v Sežani rodila slovenska prevajalka, pesnica in pisateljica Jolka Milič. Umrla je pred petimi leti v Izoli. Zelo pogosto se je oglašala v slovenski književni publicistiki s kritikami, polemikami in glosami, predvsem pa se je uveljavila kot prevajalka španske, francoske in italijanske poezije. Jolka Milič je od leta 1954 objavljala črtice, novele in pesmi. Njena prva zbirka Pesniški list iz leta 1972 je vnesla v slovensko poezijo predvsem intimno žensko tematiko, včasih v obliki eksperimentalnih lepljenk citatov. Govori Jolka Milič. Igralca Mina Jeraj in Rudi Kosmač, mojstrica zvoka Metka Rojc, režiserka Sonja Stopar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 1981.
V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
V Debatah z Bergantom bo beseda tekla o kakovosti zraka v Sloveniji. Ta se je sicer v zadnjih desetletjih izboljšala, a na nekaterih območjih, še zlasti pozimi, nanjo slabo vplivajo prašni delci, ki nastajajo na individualnih kuriščih in v prometu. Kakšno je dejansko stanje in kako bi nanj vplivali načrtovani novi sežigalnici v Ljubljani in Mariboru? Kakšne bi morale biti rešitve za boljši zrak? V oddaji bodo sodelovali prof. Griša Močnik z Univerze v Novi Gorici, mednarodno priznan strokovnjak za kakovost zraka, dr. Nataša Sovič, direktorica Urada za stanje okolja na Agenciji Republike Slovenije za okolje, in dr. Andreja Kukec s Katedre za javno zdravje na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.
V Debatah z Bergantom bo beseda tekla o kakovosti zraka v Sloveniji. Ta se je sicer v zadnjih desetletjih izboljšala, a na nekaterih območjih, še zlasti pozimi, nanjo slabo vplivajo prašni delci, ki nastajajo na individualnih kuriščih in v prometu. Kakšno je dejansko stanje in kako bi nanj vplivali načrtovani novi sežigalnici v Ljubljani in Mariboru? Kakšne bi morale biti rešitve za boljši zrak? V oddaji bodo sodelovali prof. Griša Močnik z Univerze v Novi Gorici, mednarodno priznan strokovnjak za kakovost zraka, dr. Nataša Sovič, direktorica Urada za stanje okolja na Agenciji Republike Slovenije za okolje, in dr. Andreja Kukec s Katedre za javno zdravje na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.
V Debatah z Bergantom bo beseda tekla o kakovosti zraka v Sloveniji. Ta se je sicer v zadnjih desetletjih izboljšala, a na nekaterih območjih, še zlasti pozimi, nanjo slabo vplivajo prašni delci, ki nastajajo na individualnih kuriščih in v prometu. Kakšno je dejansko stanje in kako bi nanj vplivali načrtovani novi sežigalnici v Ljubljani in Mariboru? Kakšne bi morale biti rešitve za boljši zrak? V oddaji bodo sodelovali prof. Griša Močnik z Univerze v Novi Gorici, mednarodno priznan strokovnjak za kakovost zraka, dr. Nataša Sovič, direktorica Urada za stanje okolja na Agenciji Republike Slovenije za okolje, in dr. Andreja Kukec s Katedre za javno zdravje na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.
V Debatah z Bergantom bo beseda tekla o kakovosti zraka v Sloveniji. Ta se je sicer v zadnjih desetletjih izboljšala, a na nekaterih območjih, še zlasti pozimi, nanjo slabo vplivajo prašni delci, ki nastajajo na individualnih kuriščih in v prometu. Kakšno je dejansko stanje in kako bi nanj vplivali načrtovani novi sežigalnici v Ljubljani in Mariboru? Kakšne bi morale biti rešitve za boljši zrak? V oddaji bodo sodelovali prof. Griša Močnik z Univerze v Novi Gorici, mednarodno priznan strokovnjak za kakovost zraka, dr. Nataša Sovič, direktorica Urada za stanje okolja na Agenciji Republike Slovenije za okolje, in dr. Andreja Kukec s Katedre za javno zdravje na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Globoko v neprehodni vietnamski džungli leži Son Doong, ena največjih doslej odkritih jam na svetu. To osupljivo podzemno kraljestvo z lastnim podnebjem in ekosistemi se je nedotaknjeno razvijalo milijone let, zdaj pa njegovo prihodnost ogrožajo načrti za postavitev žičnice, ki bi tja pripeljala več tisoč obiskovalcev na uro. Naravovarstveniki temu odločno nasprotujejo, domačini pa v turizmu vidijo pot iz revščine. Jim bo uspelo najti kompromis, ki bo dober za vse? A CRACK IN THE MOUNTAIN / Hongkong / 2022 / Režija: Alastair Evans
Globoko v neprehodni vietnamski džungli leži Son Doong, ena največjih doslej odkritih jam na svetu. To osupljivo podzemno kraljestvo z lastnim podnebjem in ekosistemi se je nedotaknjeno razvijalo milijone let, zdaj pa njegovo prihodnost ogrožajo načrti za postavitev žičnice, ki bi tja pripeljala več tisoč obiskovalcev na uro. Naravovarstveniki temu odločno nasprotujejo, domačini pa v turizmu vidijo pot iz revščine. Jim bo uspelo najti kompromis, ki bo dober za vse? A CRACK IN THE MOUNTAIN / Hongkong / 2022 / Režija: Alastair Evans
Un viaggio nella cucina tradizionale istriana con pietanze succulente. Potovanje v istrsko tradicionalno kuhinjo z okusnimi oblizki.
Un viaggio nella cucina tradizionale istriana con pietanze succulente. Potovanje v istrsko tradicionalno kuhinjo z okusnimi oblizki.
Luka ima novo pomoč na kmetiji – mlado in zagnano punco Brino. Cvetka zaupa Miletu, da se odpravlja na daljšo pot, po svojih poteh pa se odpravita tudi Rok in Gregor, Maja pa ostane sama z Zalo in Jako.
Luka ima novo pomoč na kmetiji – mlado in zagnano punco Brino. Cvetka zaupa Miletu, da se odpravlja na daljšo pot, po svojih poteh pa se odpravita tudi Rok in Gregor, Maja pa ostane sama z Zalo in Jako.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
O vse več kibernetskih napadih, nazadnje na vladni profil, zaradi česar je zasedal Svet za nacionalno varnost, ter o dezinformacijskih kampanjah tik pred volitvami sta v oddaji Politično govorila profesor novinarstva Marko Milosavljević in direktor urada za informacijsko varnost Uroš Svete. Ob tem sta komentirala ameriško-izraelski napad na Iran, pri katerem so kibernetski napadi tudi del vojne.
O vse več kibernetskih napadih, nazadnje na vladni profil, zaradi česar je zasedal Svet za nacionalno varnost, ter o dezinformacijskih kampanjah tik pred volitvami sta v oddaji Politično govorila profesor novinarstva Marko Milosavljević in direktor urada za informacijsko varnost Uroš Svete. Ob tem sta komentirala ameriško-izraelski napad na Iran, pri katerem so kibernetski napadi tudi del vojne.
Paul Auster (1947-2024) je bil ameriški pisatelj, pesnik, esejist, prevajalec in urednik. Kar nekaj njegovih knjig imamo v slovenskem prevodu, v oddaji Spomini, pisma in potopisi pa lahko slišite odlomek iz njegovega avtobiografskega dela Odkritje samote, odlomek, v katerem se avtor spominja umrlega očeta. Prevajalec Marko Golja, režiser Boštjan Vrhovec, interpret Brane Grubar, urednik oddaje Marjan Strojan. Posneto 1998.
Paul Auster (1947-2024) je bil ameriški pisatelj, pesnik, esejist, prevajalec in urednik. Kar nekaj njegovih knjig imamo v slovenskem prevodu, v oddaji Spomini, pisma in potopisi pa lahko slišite odlomek iz njegovega avtobiografskega dela Odkritje samote, odlomek, v katerem se avtor spominja umrlega očeta. Prevajalec Marko Golja, režiser Boštjan Vrhovec, interpret Brane Grubar, urednik oddaje Marjan Strojan. Posneto 1998.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Pravljica o mami, njenem sinčku, modrem plaščku in tem, da tudi iz nič, lahko nastane veliko. Pripoveduje: Robert Waltl. Judovska pravljica. Prevedla: Ajda Ross. Urednica oddaje: Alja Verbole. Režiser: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Cikel pravljic iz knjižne zbirke Čebelica. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2023.
Pravljica o mami, njenem sinčku, modrem plaščku in tem, da tudi iz nič, lahko nastane veliko. Pripoveduje: Robert Waltl. Judovska pravljica. Prevedla: Ajda Ross. Urednica oddaje: Alja Verbole. Režiser: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Cikel pravljic iz knjižne zbirke Čebelica. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2023.