Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Slovenska filmska klasika Zakaj mora biti matura ravno spomladi, se že v 50. letih v Ljubljani, polni cvetja in razposajenih srednješolcev, sprašujejo gimnazijci Samo, Krištof in Sandi. Namesto da bi se pripravljali na zahtevni konec šolskega leta, razmišljajo o dekletih in igrajo odbojko. Dogovorijo se, da mora Samo zapeljati hčerko profesorja matematike in jo izkoristiti za to, da zanje pridobi maturitetna vprašanja. Dekleta ne poznajo, zato jo po slovanski boginji pomladi poimenujejo Vesna. Ko Samo Vesno prvič vidi, fantje dokončno izgubijo razum, saj je Vesna v nasprotju z njihovimi pričakovanji čudovito, nadvse lepo in tudi precej trmasto dekle, ki se v resnici imenuje Janja. Samo se silno zagleda vanjo in o nalogah noče več niti slišati. Par se zaljubi po zasilnem pristanku s Samovim jadralnim letalom na Gorenjskem. Ko Samov ljubosumni prijatelj Sandi Vesni zaupa njihov načrt, se Vesna počuti izdano, to pa ogrozi tako svežo ljubezen kot tudi šolski uspeh. Vesno si je ob premiernem prikazovanju ogledalo več kot 95 tisoč gledalcev, kot prva in še danes nadvse iskriva komedija ostaja mejnik slovenskega filma. Je tudi vir legendarnih dialogov in znamenitega romantičnega para, ki sta ga upodobila Franek Trefalt in Metka Gabrijelčič. Izvirni naslov: VESNA / Slovenski film, 1953 / Režija: František Čap / Scenarij: Matej Bor, František Čap (avtor priredbe scenarija) / Igrajo: Metka Gabrijelčič, Franek Trefalt, Janez Čuk, Stane Sever, Jure Furlan, Frane Milčinski - Ježek, Metka Bučar
Slovenska filmska klasika Zakaj mora biti matura ravno spomladi, se že v 50. letih v Ljubljani, polni cvetja in razposajenih srednješolcev, sprašujejo gimnazijci Samo, Krištof in Sandi. Namesto da bi se pripravljali na zahtevni konec šolskega leta, razmišljajo o dekletih in igrajo odbojko. Dogovorijo se, da mora Samo zapeljati hčerko profesorja matematike in jo izkoristiti za to, da zanje pridobi maturitetna vprašanja. Dekleta ne poznajo, zato jo po slovanski boginji pomladi poimenujejo Vesna. Ko Samo Vesno prvič vidi, fantje dokončno izgubijo razum, saj je Vesna v nasprotju z njihovimi pričakovanji čudovito, nadvse lepo in tudi precej trmasto dekle, ki se v resnici imenuje Janja. Samo se silno zagleda vanjo in o nalogah noče več niti slišati. Par se zaljubi po zasilnem pristanku s Samovim jadralnim letalom na Gorenjskem. Ko Samov ljubosumni prijatelj Sandi Vesni zaupa njihov načrt, se Vesna počuti izdano, to pa ogrozi tako svežo ljubezen kot tudi šolski uspeh. Vesno si je ob premiernem prikazovanju ogledalo več kot 95 tisoč gledalcev, kot prva in še danes nadvse iskriva komedija ostaja mejnik slovenskega filma. Je tudi vir legendarnih dialogov in znamenitega romantičnega para, ki sta ga upodobila Franek Trefalt in Metka Gabrijelčič. Izvirni naslov: VESNA / Slovenski film, 1953 / Režija: František Čap / Scenarij: Matej Bor, František Čap (avtor priredbe scenarija) / Igrajo: Metka Gabrijelčič, Franek Trefalt, Janez Čuk, Stane Sever, Jure Furlan, Frane Milčinski - Ježek, Metka Bučar
Ob današnjem prazniku po državi vrvi od kulturnega dogajanja. Kranj se je vrnil v čase Franceta Prešerna, v Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici je potekal tradicionalni recital njegove poezije, osrednja slovesnost pa je bila v Prešernovi rojstni Vrbi, kjer so v petek odprli njegovo prenovljeno hišo. Kot je bilo slišati med množico obiskovalcev, je doživeti praznik kulture tam, kjer poezija ni le oddaljen spomin, temveč živo izhodišče, res nekaj posebnega. Drugi poudarki oddaje: - Gospodarstveniki opozarjajo, da se bo dvig minimalne plače prelil v višje cene - Na Portugalskem v drugem krogu volijo predsednika, ponekod zaradi neurij preložili glasovanje - Na paralelnem veleslalomu Mastnak po fotofinišu ob bronasto medaljo
Ob današnjem prazniku po državi vrvi od kulturnega dogajanja. Kranj se je vrnil v čase Franceta Prešerna, v Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici je potekal tradicionalni recital njegove poezije, osrednja slovesnost pa je bila v Prešernovi rojstni Vrbi, kjer so v petek odprli njegovo prenovljeno hišo. Kot je bilo slišati med množico obiskovalcev, je doživeti praznik kulture tam, kjer poezija ni le oddaljen spomin, temveč živo izhodišče, res nekaj posebnega. Drugi poudarki oddaje: - Gospodarstveniki opozarjajo, da se bo dvig minimalne plače prelil v višje cene - Na Portugalskem v drugem krogu volijo predsednika, ponekod zaradi neurij preložili glasovanje - Na paralelnem veleslalomu Mastnak po fotofinišu ob bronasto medaljo
Pod umetniškim vodstvom harmonikarja in skladatelja Janeza Dovča, ki je nastopil z zasedbo Sounds of Slovenia je ob koncu leta 2025 v polni Gallusovi dvorani Cankarjevega doma zazvenel nov celovečerni koncert z naslovom Zemlja, iz tebe se dotikam vsega. Združuje globino starodavnih ljudskih napevov in poezijo slovenskih pesnic in pesnikov s sodobno ustvarjalnostjo. Ob prazniku kulture objavljamo pesem Ogenj pesnice Lili Novy v čustveno nabiti interpretaciji violinistke in kantavtorice Laure Krajnc. Lili Novy je pisala v času, ko so književnemu svetu še vedno vladali moški in so se ženske borile za svoje mesto v njem. V času svojega življenja je objavila zgolj eno pesniško zbirko v slovenskem jeziku z naslovom Temna vrata, v kateri lahko najdemo tudi to presunljivo pesem o ljubezni.
Pod umetniškim vodstvom harmonikarja in skladatelja Janeza Dovča, ki je nastopil z zasedbo Sounds of Slovenia je ob koncu leta 2025 v polni Gallusovi dvorani Cankarjevega doma zazvenel nov celovečerni koncert z naslovom Zemlja, iz tebe se dotikam vsega. Združuje globino starodavnih ljudskih napevov in poezijo slovenskih pesnic in pesnikov s sodobno ustvarjalnostjo. Ob prazniku kulture objavljamo pesem Ogenj pesnice Lili Novy v čustveno nabiti interpretaciji violinistke in kantavtorice Laure Krajnc. Lili Novy je pisala v času, ko so književnemu svetu še vedno vladali moški in so se ženske borile za svoje mesto v njem. V času svojega življenja je objavila zgolj eno pesniško zbirko v slovenskem jeziku z naslovom Temna vrata, v kateri lahko najdemo tudi to presunljivo pesem o ljubezni.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Dokumentarni film Kako se vstane se poskuša približati izkušnji poslušanja govorca v živo tako kot nekoč, ko so bili pripovedovalci nepogrešljivi in so njihove zgodbe burile domišljijo ljudi. V filmu gledalec gleda predvsem obraz in se osredotoča na samo zgodbo. Zvrstijo se štirje različni govorci. Renata Lapanja in Nataša Kramberger sta z zgodbami že stali na odru, Tomislav Jovanović - Tokac in Goran Završnik pa navadno nastopata v glasbenih in gledaliških okvirih. Pripovedovalci se spopadejo z različnimi nalogami: kako zgraditi svet po vesoljnem potopu? Kam je odpotoval odrezan prst iz kamniške smodnišnice? Kako se nadaljuje življenje po izkušnji vojne? Kako vstati iz postelje, če te telo ne uboga?
Dokumentarni film Kako se vstane se poskuša približati izkušnji poslušanja govorca v živo tako kot nekoč, ko so bili pripovedovalci nepogrešljivi in so njihove zgodbe burile domišljijo ljudi. V filmu gledalec gleda predvsem obraz in se osredotoča na samo zgodbo. Zvrstijo se štirje različni govorci. Renata Lapanja in Nataša Kramberger sta z zgodbami že stali na odru, Tomislav Jovanović - Tokac in Goran Završnik pa navadno nastopata v glasbenih in gledaliških okvirih. Pripovedovalci se spopadejo z različnimi nalogami: kako zgraditi svet po vesoljnem potopu? Kam je odpotoval odrezan prst iz kamniške smodnišnice? Kako se nadaljuje življenje po izkušnji vojne? Kako vstati iz postelje, če te telo ne uboga?
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Canteloubeja, Rossinija, Mozarta in Bellinija.
Canteloubeja, Rossinija, Mozarta in Bellinija.
Na kulturni praznik so tudi v Mariboru kulturne ustanove povabile med drugim na oglede in otvoritve razstav, na delavnice in sprehode, povezane s kulturo, in na pesniška recitala. Osrednji in jubilejni deseti v izvedbi igralcev mariborske Drame je bil opoldne na Grajskem trgu, svoj recital z naslovom Povezija – poezija povezuje pa so pripravili zaposleni in študenti članic univerze. Preverili smo kulturni utrip v mestu, tudi na sprehodu z Vidom Kmetičem, ki je udeležence popeljal po lokacijah, zaznamovanih z neposrečenimi odločitvami. Sprehod je začel na promenadi v Mestnem parku, kjer so leta 2009 včasu župana Franca Kanglerja kar z motono žago (še živo) drevo spremenili v skulpturo. Poznaje so ga odstranili in danes na tistem mestu raste novo drevo vrste školjkastolistni graden. Izdelek so si lahko sprehajalci ogledali na fotografiji.
Na kulturni praznik so tudi v Mariboru kulturne ustanove povabile med drugim na oglede in otvoritve razstav, na delavnice in sprehode, povezane s kulturo, in na pesniška recitala. Osrednji in jubilejni deseti v izvedbi igralcev mariborske Drame je bil opoldne na Grajskem trgu, svoj recital z naslovom Povezija – poezija povezuje pa so pripravili zaposleni in študenti članic univerze. Preverili smo kulturni utrip v mestu, tudi na sprehodu z Vidom Kmetičem, ki je udeležence popeljal po lokacijah, zaznamovanih z neposrečenimi odločitvami. Sprehod je začel na promenadi v Mestnem parku, kjer so leta 2009 včasu župana Franca Kanglerja kar z motono žago (še živo) drevo spremenili v skulpturo. Poznaje so ga odstranili in danes na tistem mestu raste novo drevo vrste školjkastolistni graden. Izdelek so si lahko sprehajalci ogledali na fotografiji.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Na Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, bomo z dopisniki predstavili kulturni utrip po vsej Sloveniji. Obiskali bomo tradicionalni Prešernov s'menj v Kranju, si ogledali prenovljeno Prešernovo rojstno hišo v Vrbi in raziskali, zakaj bodo Prešernovi poeziji namenili posebno pozornost tudi na mariborskih tehniških fakultetah. Zbrali bomo odzive na Prešernovo proslavo, ki vselej preseneča z različnimi umetniškimi pristopi in obravnavo aktualnih družbenih tem. Ob koncu pa se bomo ozrli še v zgodovino podeljevanja najvišjih državnih priznanj na področju umetnosti – v različnih političnih, družbenih in drugih razmerah jih podeljujejo že od leta 1947.
Na Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, bomo z dopisniki predstavili kulturni utrip po vsej Sloveniji. Obiskali bomo tradicionalni Prešernov s'menj v Kranju, si ogledali prenovljeno Prešernovo rojstno hišo v Vrbi in raziskali, zakaj bodo Prešernovi poeziji namenili posebno pozornost tudi na mariborskih tehniških fakultetah. Zbrali bomo odzive na Prešernovo proslavo, ki vselej preseneča z različnimi umetniškimi pristopi in obravnavo aktualnih družbenih tem. Ob koncu pa se bomo ozrli še v zgodovino podeljevanja najvišjih državnih priznanj na področju umetnosti – v različnih političnih, družbenih in drugih razmerah jih podeljujejo že od leta 1947.
Vaje so skrivnosten pojem. V poklicnih umetniških kolektivih gre za alkimistično mešanico, med katero se zgodi magija, imenovana predstava, ali koncert, ali opera. Tudi balet. Potem pa obstajajo še vaje v ljubiteljskih društvih, kjer vaje pomenijo mešanico kakovostnega preživljanja prostega časa ter kulturizacijo lokalnih skupnosti, ki so drugače podvržene množičnemu poneumljanju. V obeh primerih so vaje spregledan del naše družbene, še posebej kulturne realnosti. V času praznovanja kulturnega praznika je tako prav, da se na vaje odpravimo tudi v Nedeljski reportaži. Oddajo je pripravil Marko Radmilovič.
Vaje so skrivnosten pojem. V poklicnih umetniških kolektivih gre za alkimistično mešanico, med katero se zgodi magija, imenovana predstava, ali koncert, ali opera. Tudi balet. Potem pa obstajajo še vaje v ljubiteljskih društvih, kjer vaje pomenijo mešanico kakovostnega preživljanja prostega časa ter kulturizacijo lokalnih skupnosti, ki so drugače podvržene množičnemu poneumljanju. V obeh primerih so vaje spregledan del naše družbene, še posebej kulturne realnosti. V času praznovanja kulturnega praznika je tako prav, da se na vaje odpravimo tudi v Nedeljski reportaži. Oddajo je pripravil Marko Radmilovič.
Kmetijsko gozdarska zbornica je tudi letos pred začetkom subvencijske kampanje začela informativno usposabljanje za kmete, katerega cilj je čim bolj seznaniti upravičence, da na vnos vlog pridejo pripravljeni, da bodo postopki hitrejši. Rejci prašičev so opozorili, da lahko z novim letom opravljajo kastracije le po uspešno opravljenem usposabljanju, vendar tega še do danes ni bilo. V oddaji tudi o tem, da je Slovenija na področju semenarstva skoraj popolnoma odvisna od uvoza semen. Zgornjegorenjske občine pa so že pred leti vzpostavile Semenjalnico, ki skrbi za pridelavo ekoloških semen. Vzpostavili so mrežo kooperantov, ki pridelujejo ekološko seme, v leškem čebelarskem centru pa deluje tudi hranilnica ekoloških semen. Razvojna agencija Zgornje Gorenjske in Inštitut Ekosemena sodelujeta tudi pri različnih projektih. Trenutno pri projektu Seme/Saat, pri katerem sodelujejo tudi strokovnjaki iz Avstrije.
Kmetijsko gozdarska zbornica je tudi letos pred začetkom subvencijske kampanje začela informativno usposabljanje za kmete, katerega cilj je čim bolj seznaniti upravičence, da na vnos vlog pridejo pripravljeni, da bodo postopki hitrejši. Rejci prašičev so opozorili, da lahko z novim letom opravljajo kastracije le po uspešno opravljenem usposabljanju, vendar tega še do danes ni bilo. V oddaji tudi o tem, da je Slovenija na področju semenarstva skoraj popolnoma odvisna od uvoza semen. Zgornjegorenjske občine pa so že pred leti vzpostavile Semenjalnico, ki skrbi za pridelavo ekoloških semen. Vzpostavili so mrežo kooperantov, ki pridelujejo ekološko seme, v leškem čebelarskem centru pa deluje tudi hranilnica ekoloških semen. Razvojna agencija Zgornje Gorenjske in Inštitut Ekosemena sodelujeta tudi pri različnih projektih. Trenutno pri projektu Seme/Saat, pri katerem sodelujejo tudi strokovnjaki iz Avstrije.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Izobraževalno-svetovalna oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše na TV Slovenija, namenjena je vsem, ki jih zanimajo kmetijske vsebine. Ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Oddaja, v kateri predstavljamo številne kmetije, je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in na TV Maribor s slovenskim znakovnim jezikom.
Izobraževalno-svetovalna oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše na TV Slovenija, namenjena je vsem, ki jih zanimajo kmetijske vsebine. Ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Oddaja, v kateri predstavljamo številne kmetije, je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in na TV Maribor s slovenskim znakovnim jezikom.
Na današnji kulturni praznik, Prešernov dan, številne kulturne ustanove, kot so muzeji in galerije, brezplačno odpirajo svoja vrata. Predsednik Društva slovenskih pisateljev Marij Čuk pa je v svoji poslanici ob kulturnem prazniku dejal, da nas lahko prav kultura vodi v optimizem. "V svetu zmede in kaosa, sta kultura in umetnost tista, ki lahko predstavljata kažipot v solidarnost in v na novo odkrito človečnost." V oddaji tudi o tem: - Rusija ponoči napadla objekte ukrajinske naftne in plinske družbe Naftogaz - Mineva leto dni od odprtja goriške prestolnice kulture - Univerza v Novi Gorici izdala knjigo o dopisovanju med vojakom Francem in aleksandrinko Zofijo - Na olimpijskih tekmovališčih je danes devet slovenskih športnic in športnikov
Na današnji kulturni praznik, Prešernov dan, številne kulturne ustanove, kot so muzeji in galerije, brezplačno odpirajo svoja vrata. Predsednik Društva slovenskih pisateljev Marij Čuk pa je v svoji poslanici ob kulturnem prazniku dejal, da nas lahko prav kultura vodi v optimizem. "V svetu zmede in kaosa, sta kultura in umetnost tista, ki lahko predstavljata kažipot v solidarnost in v na novo odkrito človečnost." V oddaji tudi o tem: - Rusija ponoči napadla objekte ukrajinske naftne in plinske družbe Naftogaz - Mineva leto dni od odprtja goriške prestolnice kulture - Univerza v Novi Gorici izdala knjigo o dopisovanju med vojakom Francem in aleksandrinko Zofijo - Na olimpijskih tekmovališčih je danes devet slovenskih športnic in športnikov
V prazničnem Mariborskem feljtonu smo predstavili letošnje Prešernove lavreate – dobitnike najvišjih državnih priznanj za dosežke na področju umetnosti. Velika Prešernova nagrajenca za življenjski opus – plesalko in koreografinjo Matejo Bučar in arhitekta in industrijskega oblikovalca Sašo Mächtiga Predstavili bomo tudi šest nagrajencev Prešernovega sklada za umetniške dosežke v zadnjih treh letih.
V prazničnem Mariborskem feljtonu smo predstavili letošnje Prešernove lavreate – dobitnike najvišjih državnih priznanj za dosežke na področju umetnosti. Velika Prešernova nagrajenca za življenjski opus – plesalko in koreografinjo Matejo Bučar in arhitekta in industrijskega oblikovalca Sašo Mächtiga Predstavili bomo tudi šest nagrajencev Prešernovega sklada za umetniške dosežke v zadnjih treh letih.
Naš kulturni praznik, prstan s cesarsko krono, 8. februar – tudi olimpijskozgodovinski dan
Naš kulturni praznik, prstan s cesarsko krono, 8. februar – tudi olimpijskozgodovinski dan
Redovniki in redovnice so skozi zgodovino pomembno zaznamovali naše območje. Poleg bogate duhovne dediščine so narodu zapustili izjemno kulturno bogastvo. V oddaji bomo predstavili, kakšne sledi puščajo danes. V goste prihaja redovnik in pisatelj Branko Cestnik. Bili smo na srečanju redovnikov ob dnevu posvečenega življenja v Novem mestu, ob 800. obletnici smrti svetega Frančiška Asiškega pa bomo predstavili, kako njegovemu zgledu sledijo Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja.
Redovniki in redovnice so skozi zgodovino pomembno zaznamovali naše območje. Poleg bogate duhovne dediščine so narodu zapustili izjemno kulturno bogastvo. V oddaji bomo predstavili, kakšne sledi puščajo danes. V goste prihaja redovnik in pisatelj Branko Cestnik. Bili smo na srečanju redovnikov ob dnevu posvečenega življenja v Novem mestu, ob 800. obletnici smrti svetega Frančiška Asiškega pa bomo predstavili, kako njegovemu zgledu sledijo Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja.
Jubilejni 40. recital Prešernove poezije organizira Združenje dramskih umetnikov Slovenije. Recital hkrati poteka še na dveh prizoriščih, na Bevkovem trgu v Novi Gorici in na Grajskem trgu v Mariboru. Letošnji slavnostni govornik je zaslužni profesor Univerze v Ljubljani in režiser Aleš Jan, pobudnik in organizator prvega recitala pred štirimi desetletji. Recital je po Janovih besedah takrat pomenil "manifestacijo, ki naj bi na področju umetniške besede pokazala, da je kultura in z njo slovensko gledališče in slovenski igralci trdno odločena spodbujati, ustvarjati in braniti slovensko besedo". Recital se na vseh treh prizoriščih začenja z Zdravljico. V Ljubljani v interpretaciji dramske igralke in jubilantke Marijane Brecelj in v pevski različici Ane Vipotnik. V Mariboru v interpretaciji Vlada Novaka. V Novi Gorici pa v izvedbi Vokalne skupine DiVox. Recital v Ljubljani povezuje napovedovalka Maja Moll. Režira ga študent AGRFT Marko Rengeo. Urednik prenosa je Matej Juh. Pri izvedbi ljubljanskega dela recitala Združenju dramskih umetnikov Slovenije organizacijsko in finančno pomaga oddelek za kulturo Mestne občine Ljubljana. Novogoriški recital poteka v sodelovanju s SNG Nova Gorica in JSKD, mariborski pa ob podpori Radia Maribor, SNG Maribor in lokalnih partnerjev.
Jubilejni 40. recital Prešernove poezije organizira Združenje dramskih umetnikov Slovenije. Recital hkrati poteka še na dveh prizoriščih, na Bevkovem trgu v Novi Gorici in na Grajskem trgu v Mariboru. Letošnji slavnostni govornik je zaslužni profesor Univerze v Ljubljani in režiser Aleš Jan, pobudnik in organizator prvega recitala pred štirimi desetletji. Recital je po Janovih besedah takrat pomenil "manifestacijo, ki naj bi na področju umetniške besede pokazala, da je kultura in z njo slovensko gledališče in slovenski igralci trdno odločena spodbujati, ustvarjati in braniti slovensko besedo". Recital se na vseh treh prizoriščih začenja z Zdravljico. V Ljubljani v interpretaciji dramske igralke in jubilantke Marijane Brecelj in v pevski različici Ane Vipotnik. V Mariboru v interpretaciji Vlada Novaka. V Novi Gorici pa v izvedbi Vokalne skupine DiVox. Recital v Ljubljani povezuje napovedovalka Maja Moll. Režira ga študent AGRFT Marko Rengeo. Urednik prenosa je Matej Juh. Pri izvedbi ljubljanskega dela recitala Združenju dramskih umetnikov Slovenije organizacijsko in finančno pomaga oddelek za kulturo Mestne občine Ljubljana. Novogoriški recital poteka v sodelovanju s SNG Nova Gorica in JSKD, mariborski pa ob podpori Radia Maribor, SNG Maribor in lokalnih partnerjev.
V oddaji z dobro glasbo in še boljšimi zgodbami je čas za prvi del koncerta ob 60-letnici Slakove glasbe, za obisk zanimive, hudomušne in glasbeno razigrane zasedbe Hmelbojsi in seveda tudi za Lojtrco novih – za novo, svežo glasbo, ki dokazuje, da je slovenska glasbena scena še kako živa.
V oddaji z dobro glasbo in še boljšimi zgodbami je čas za prvi del koncerta ob 60-letnici Slakove glasbe, za obisk zanimive, hudomušne in glasbeno razigrane zasedbe Hmelbojsi in seveda tudi za Lojtrco novih – za novo, svežo glasbo, ki dokazuje, da je slovenska glasbena scena še kako živa.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Na kulturni praznik smo nedeljsko gostjo poiskali v kranjskem Prešernovem gledališču. Že dobrega četrt stoletja je del tega majhnega, a izjemno povezanega in prodornega kolektiva. Kolegice in kolegi cenijo njeno profesionalnost in dostopnost. Za zahtevne gledališke vloge je prejela Severjevo nagrado, društvo avdiovizualnih igralcev je prepoznalo kakovost njenih sinhronizacij, gledalci pa jo spremljajo tudi v seriji Takšno je življenje na Televiziji Slovenija. V pogovoru govori domačem Kranju, delu v Prešernovem gledališču in tem, kako jo je zaznamovala vloga v priljubljeni televizijski seriji.
Na kulturni praznik smo nedeljsko gostjo poiskali v kranjskem Prešernovem gledališču. Že dobrega četrt stoletja je del tega majhnega, a izjemno povezanega in prodornega kolektiva. Kolegice in kolegi cenijo njeno profesionalnost in dostopnost. Za zahtevne gledališke vloge je prejela Severjevo nagrado, društvo avdiovizualnih igralcev je prepoznalo kakovost njenih sinhronizacij, gledalci pa jo spremljajo tudi v seriji Takšno je življenje na Televiziji Slovenija. V pogovoru govori domačem Kranju, delu v Prešernovem gledališču in tem, kako jo je zaznamovala vloga v priljubljeni televizijski seriji.
Prenos nedeljskega evangeličanskega bogoslužja iz Puconcev.
Prenos nedeljskega evangeličanskega bogoslužja iz Puconcev.
Evroradijski koncert bo tokrat, izjemoma zaradi spremembe programa, krajši. Slišali bomo posnetek koncerta, ki je bil 20. novembra lani v Kölnski filharmoniji. Tam sta nastopila dirigentka Eva Ollikainen in Simfonični orkester WDR iz Kölna. Na sporedu je bila Straussova tonska pesnitev »Ein Heldenleben« (Življenje junaka), ki z bogato orkestralno pisavo pripoveduje epsko zgodbo o junaku, polno dramatičnih kontrastov, virtuoznih partov in čustvenih vrhuncev.
Evroradijski koncert bo tokrat, izjemoma zaradi spremembe programa, krajši. Slišali bomo posnetek koncerta, ki je bil 20. novembra lani v Kölnski filharmoniji. Tam sta nastopila dirigentka Eva Ollikainen in Simfonični orkester WDR iz Kölna. Na sporedu je bila Straussova tonska pesnitev »Ein Heldenleben« (Življenje junaka), ki z bogato orkestralno pisavo pripoveduje epsko zgodbo o junaku, polno dramatičnih kontrastov, virtuoznih partov in čustvenih vrhuncev.
Cortina d'Ampezzo je bila pred natanko 70. leti že gostiteljica zimskih olimpijskih iger. 15 slovenskih športnikov je nastopilo v smučarskih skokih, alpskem smučanju in smučarskih tekih. Z 22. mestom sta najboljši uvrstitvi dosegla alpski smučar Franc Cvenkelj in skakalec Jože Zidar.
Cortina d'Ampezzo je bila pred natanko 70. leti že gostiteljica zimskih olimpijskih iger. 15 slovenskih športnikov je nastopilo v smučarskih skokih, alpskem smučanju in smučarskih tekih. Z 22. mestom sta najboljši uvrstitvi dosegla alpski smučar Franc Cvenkelj in skakalec Jože Zidar.
Kranj 8. februarja ne živi le v znamenju dogajanja v središču mesta. Že celoten teden utrip mestu daje tudi bogat spremljevalni program. Ustavili smo se na Literarni čajanki, kjer so lahko bralci spoznali novi roman pisatelja, urednika in literarnega zgodovinarja Aljoše Harlamova z naslovom Dohtar in Povodni mož. V njem, prazniku primerno, glavno vlogo odigra France Prešeren, ki pa je postavljen v zelo nenavadno okolje. V središče napete kriminalne zgodbe.
Kranj 8. februarja ne živi le v znamenju dogajanja v središču mesta. Že celoten teden utrip mestu daje tudi bogat spremljevalni program. Ustavili smo se na Literarni čajanki, kjer so lahko bralci spoznali novi roman pisatelja, urednika in literarnega zgodovinarja Aljoše Harlamova z naslovom Dohtar in Povodni mož. V njem, prazniku primerno, glavno vlogo odigra France Prešeren, ki pa je postavljen v zelo nenavadno okolje. V središče napete kriminalne zgodbe.
Ustvarjalna, zabavna in predvsem poučna, Prava Pepelka je prenovljena različica pravljice o Pepelki. To je pravljica, ki ponuja nov pogled v otrokom znano zgodbo, in sicer na način, ki jih uči empatije, ljubezni in razumevanja. Prava Pepelka se namreč spoprijema s telesno hibo. Ima le eno nogo in veliko željo, da bi plesala, ko iz gradu prispe velika novica o kraljevem plesu ... Prava Pepelka tako otroke in starše spodbuja k razmišljanju o tem, kaj pomeni živeti s stigmo in kaj so tisti izzivi, s katerimi se vsakodnevno soočajo osebe s telesno oviranostjo.
Ustvarjalna, zabavna in predvsem poučna, Prava Pepelka je prenovljena različica pravljice o Pepelki. To je pravljica, ki ponuja nov pogled v otrokom znano zgodbo, in sicer na način, ki jih uči empatije, ljubezni in razumevanja. Prava Pepelka se namreč spoprijema s telesno hibo. Ima le eno nogo in veliko željo, da bi plesala, ko iz gradu prispe velika novica o kraljevem plesu ... Prava Pepelka tako otroke in starše spodbuja k razmišljanju o tem, kaj pomeni živeti s stigmo in kaj so tisti izzivi, s katerimi se vsakodnevno soočajo osebe s telesno oviranostjo.
Na peto nedeljo med letom neposredno prenašamo sveto mašo iz župnjjske cerkve svetega Antona puščavnika na Brezovici pri Ljubljani. Mašuje župnik Jožef Pôje. Pri maši poje Mešani pevski zbor Brezovica pod vodstvom Toneta Rozmana. Na orgle igrata Ana in Lucija Žitko.
Na peto nedeljo med letom neposredno prenašamo sveto mašo iz župnjjske cerkve svetega Antona puščavnika na Brezovici pri Ljubljani. Mašuje župnik Jožef Pôje. Pri maši poje Mešani pevski zbor Brezovica pod vodstvom Toneta Rozmana. Na orgle igrata Ana in Lucija Žitko.
Čreda se zbudi in ugotovi, da je ponoči snežilo. Medtem, ko se ovce pred hišo zabavajo s kepanjem, pa se kmet poskuša prebiti iz zametene hiše.
Čreda se zbudi in ugotovi, da je ponoči snežilo. Medtem, ko se ovce pred hišo zabavajo s kepanjem, pa se kmet poskuša prebiti iz zametene hiše.
Filip Terčelj je poet, ki mu v slovenskem kulturnem prostoru še vedno namenjamo premalo prostora. Nedavno je minilo 80 let od njegove smrti. Kot vsestranski kulturni delavec in duhovnik je že kmalu postal trn v peti italijanskim fašistom, pozneje tudi povojnim oblastnikom. Žrtvoval se je za narod, njegove pesmi, polne slutenj in bolesti, a tudi neuklonljive volje do življenja, pa so navdihnile mnoge slovenske skladatelje sakralne glasbe.
Filip Terčelj je poet, ki mu v slovenskem kulturnem prostoru še vedno namenjamo premalo prostora. Nedavno je minilo 80 let od njegove smrti. Kot vsestranski kulturni delavec in duhovnik je že kmalu postal trn v peti italijanskim fašistom, pozneje tudi povojnim oblastnikom. Žrtvoval se je za narod, njegove pesmi, polne slutenj in bolesti, a tudi neuklonljive volje do življenja, pa so navdihnile mnoge slovenske skladatelje sakralne glasbe.
Muminočka je vzhičen, saj bodo v novem gledališču uprizorili predstavo o njegovih mladostnih pustolovščinah. Mumintrol se skuša spopasti z vlogo Muminočka, a je naloga zanj pretežko breme, vlogi ni dorasel in iz repa mu začnejo izpadati dlačice. Muminmamino zdravilo izzove presenetljive stranske učinke.
Muminočka je vzhičen, saj bodo v novem gledališču uprizorili predstavo o njegovih mladostnih pustolovščinah. Mumintrol se skuša spopasti z vlogo Muminočka, a je naloga zanj pretežko breme, vlogi ni dorasel in iz repa mu začnejo izpadati dlačice. Muminmamino zdravilo izzove presenetljive stranske učinke.
Prvi tekmovalni dan, prva medalja za Slovenijo na zimskih olimpijskih igrah. Nika Prevc je osvojila srebro in postala še tretja članica družine Prevc z olimpijsko kolajno, a po tekmi ni bila zadovoljna z razpletom. Redko se zgodi, da slovenski športnik osvoji olimpijsko medaljo, pa ima na koncu cmok v grlu. Voditelj Luka Petrič z radijskima reporterjema Daretom Ruparjem in Igorjem Tomincem debatira o tem, ali takšna mentaliteta naredi velike največje. Rupar je vzporednice našel pri Janji Garnbret, ki je prav tako težko prenaša druga mesta, Tominec pa pri Tadeju Pogačarju, za katerega pravi, da so druga mesta imela še večji vpliv na njegovo kariero kot pa veličastne zmage. Prevčeva pri prvem skoku ni stabilno doskočila, dobila je skromne ocene, morda je na koncu odločala ta razlika, a Rupar opozarja, da se je tedaj tudi mojstrsko rešila, saj bi lahko tam padla, če bi se to zgodilo, pa bi bilo konec sanj o katerikoli medalji. Pravi pa, da so bile tekmice verjetno bolj sproščene, pod manjšim pritiskom. Zlata Anna Odine Stroem je po tekmi zatrdila, da je tekmovala le za srebro in bron, saj je menila, da je zlato že vnaprej oddano Prevčevi. Podrobneje tudi o razlogih za švicarsko prevlado v hitrih disciplinah alpskega smučanja. Tominec razlaga, kako so Švicarji v zadnjem desetletju prehiteli sosede Avstrijce po zaslugi kakovostnih centrov za razvoj alpskega smučanja po vsej državi, velik poudarek pa dajejo na združevanju treningov in šolanja zaradi česar manj mladih opusti ta šport, ko se v poznih najstniških letih odloča o naslednjih življenjskih korakih. Ravno takrat se v Sloveniji namreč zgodi največji osip tekmovalcev.
Prvi tekmovalni dan, prva medalja za Slovenijo na zimskih olimpijskih igrah. Nika Prevc je osvojila srebro in postala še tretja članica družine Prevc z olimpijsko kolajno, a po tekmi ni bila zadovoljna z razpletom. Redko se zgodi, da slovenski športnik osvoji olimpijsko medaljo, pa ima na koncu cmok v grlu. Voditelj Luka Petrič z radijskima reporterjema Daretom Ruparjem in Igorjem Tomincem debatira o tem, ali takšna mentaliteta naredi velike največje. Rupar je vzporednice našel pri Janji Garnbret, ki je prav tako težko prenaša druga mesta, Tominec pa pri Tadeju Pogačarju, za katerega pravi, da so druga mesta imela še večji vpliv na njegovo kariero kot pa veličastne zmage. Prevčeva pri prvem skoku ni stabilno doskočila, dobila je skromne ocene, morda je na koncu odločala ta razlika, a Rupar opozarja, da se je tedaj tudi mojstrsko rešila, saj bi lahko tam padla, če bi se to zgodilo, pa bi bilo konec sanj o katerikoli medalji. Pravi pa, da so bile tekmice verjetno bolj sproščene, pod manjšim pritiskom. Zlata Anna Odine Stroem je po tekmi zatrdila, da je tekmovala le za srebro in bron, saj je menila, da je zlato že vnaprej oddano Prevčevi. Podrobneje tudi o razlogih za švicarsko prevlado v hitrih disciplinah alpskega smučanja. Tominec razlaga, kako so Švicarji v zadnjem desetletju prehiteli sosede Avstrijce po zaslugi kakovostnih centrov za razvoj alpskega smučanja po vsej državi, velik poudarek pa dajejo na združevanju treningov in šolanja zaradi česar manj mladih opusti ta šport, ko se v poznih najstniških letih odloča o naslednjih življenjskih korakih. Ravno takrat se v Sloveniji namreč zgodi največji osip tekmovalcev.
Na isti dan sta dve tekmovanji v pajčjih športih: svetovno prvenstvo v spuščanju z nitjo in hišno prvenstvo v vlečenju niti. Na domačega dedi zvabi le svoja dekleta, saj sta očka in Hugo preveč zaposlena s spremljanjem svetovnega prvenstva po televiziji. Dedi, babi, mami in Lili bi lahko celo zmagali, če se ne bi dediju pripetila nenavadna nezgoda.
Na isti dan sta dve tekmovanji v pajčjih športih: svetovno prvenstvo v spuščanju z nitjo in hišno prvenstvo v vlečenju niti. Na domačega dedi zvabi le svoja dekleta, saj sta očka in Hugo preveč zaposlena s spremljanjem svetovnega prvenstva po televiziji. Dedi, babi, mami in Lili bi lahko celo zmagali, če se ne bi dediju pripetila nenavadna nezgoda.
Črv in Živa taborita na vrtu. Ponoči, ko Živo tišči lulat, se prijatelja bojita zapustiti šotor, ker so se baterije v svetilki izpraznile. Nočni zvoki ju strašijo in Živa ne more lulati, dokler ne pridejo kresničke. Noč ni več strašna in prijatelja občudujeta ozvezdja. Zjutraj se teme ne bojita več.
Črv in Živa taborita na vrtu. Ponoči, ko Živo tišči lulat, se prijatelja bojita zapustiti šotor, ker so se baterije v svetilki izpraznile. Nočni zvoki ju strašijo in Živa ne more lulati, dokler ne pridejo kresničke. Noč ni več strašna in prijatelja občudujeta ozvezdja. Zjutraj se teme ne bojita več.
Če je kraj izvora panetona jasen, pa tega ne moremo trditi za njegov nastanek. Okoli te tipične božične sladice, ki izvira iz Milana, kroži več legend – od tiste, da so ga prve pripravljale nune, do najbolj znane zgodbe o pomivalcu posode Toniju. Ta naj bi na gradu milanskega vojvode v 15. stoletju na božični večer priskočil na pomoč kuharju, ki se mu je ponesrečila sladica. Uporabil naj bi sestavine, ki jih je našel v kuhinji – moko, jajca, maslo, sladkor in suho sadje – ter pripravil mehak in dišeč kolač, ki je goste navdušil. Po legendi so ga poimenovali pane di Toni, Tonijev kruh.
Če je kraj izvora panetona jasen, pa tega ne moremo trditi za njegov nastanek. Okoli te tipične božične sladice, ki izvira iz Milana, kroži več legend – od tiste, da so ga prve pripravljale nune, do najbolj znane zgodbe o pomivalcu posode Toniju. Ta naj bi na gradu milanskega vojvode v 15. stoletju na božični večer priskočil na pomoč kuharju, ki se mu je ponesrečila sladica. Uporabil naj bi sestavine, ki jih je našel v kuhinji – moko, jajca, maslo, sladkor in suho sadje – ter pripravil mehak in dišeč kolač, ki je goste navdušil. Po legendi so ga poimenovali pane di Toni, Tonijev kruh.
V laguni Murko postavi ogromen napihljivi vodni tobogan, a preden se kadeti lahko spustijo po njem, morajo mlajšim otrokom zaradi varnosti pokazati, kako se lebdi na vodi.
V laguni Murko postavi ogromen napihljivi vodni tobogan, a preden se kadeti lahko spustijo po njem, morajo mlajšim otrokom zaradi varnosti pokazati, kako se lebdi na vodi.
V Katoliški cerkvi so 31. januarja praznovali god ustanovitelja salezijancev sv. Janeza Boska. Lani novembra je Don Boskov center Maribor obhajal 10-letnico blagoslova cerkve sv. Janeza Boska, edine v Sloveniji, ki je posvečena temu velikemu vzgojitelju in učitelju mladih. Slovesno sveto mašo je vodil mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl, ob somaševanju salezijanskega predstojnika Petra Končana, bivših župnikov in drugih duhovnikov. V desetih letih je cerkev postala srce skupnosti, prostor vere, mladih, družin in kulture. Naša gosta sta ravnatelj salezijanske skupnosti v Mariboru, župnik Marko Košnik in direktor zavoda Andreja Majcna ter Andrej Knez, župljan in član župnijsko-pastoralnega sveta.
V Katoliški cerkvi so 31. januarja praznovali god ustanovitelja salezijancev sv. Janeza Boska. Lani novembra je Don Boskov center Maribor obhajal 10-letnico blagoslova cerkve sv. Janeza Boska, edine v Sloveniji, ki je posvečena temu velikemu vzgojitelju in učitelju mladih. Slovesno sveto mašo je vodil mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl, ob somaševanju salezijanskega predstojnika Petra Končana, bivših župnikov in drugih duhovnikov. V desetih letih je cerkev postala srce skupnosti, prostor vere, mladih, družin in kulture. Naša gosta sta ravnatelj salezijanske skupnosti v Mariboru, župnik Marko Košnik in direktor zavoda Andreja Majcna ter Andrej Knez, župljan in član župnijsko-pastoralnega sveta.