Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Mineva šele leto dni od inavguracije ameriškega predsednika Trumpa, pa se zdi, da se je samo v tem januarju zgodilo vsaj desetletje. Mnogi še vedno verjamejo, da bodo Trumpa ustavile demokratične institucionalne varovalke in predvsem ameriško ljudstvo. A kako ohromljeni se zdaj počutijo Američani, ko na ulicah represivni organi vzbujajo strah in nasilje? Pod streli agenta ICE je v Minneapolisu nedavno umrla 37-letnica. Podkaster Joe Rogan jih je označil za ameriški gestapo, številni pa opozarjajo, da vse bolj delujejo kot notranja vojska. O vzdušju v ZDA z našim dopisnikom Andrejem Stoparjem.
Mineva šele leto dni od inavguracije ameriškega predsednika Trumpa, pa se zdi, da se je samo v tem januarju zgodilo vsaj desetletje. Mnogi še vedno verjamejo, da bodo Trumpa ustavile demokratične institucionalne varovalke in predvsem ameriško ljudstvo. A kako ohromljeni se zdaj počutijo Američani, ko na ulicah represivni organi vzbujajo strah in nasilje? Pod streli agenta ICE je v Minneapolisu nedavno umrla 37-letnica. Podkaster Joe Rogan jih je označil za ameriški gestapo, številni pa opozarjajo, da vse bolj delujejo kot notranja vojska. O vzdušju v ZDA z našim dopisnikom Andrejem Stoparjem.
V času, ko naš pogled na svet prek zaslonskih tehnologij usmerjajo lastniki spletnih gigantov, ki jim gre za dobičke in rast, ne glede na posledice, težko z zaupanjem in optimizmom opazujemo udomačitev rabe generativne umetne inteligence v vsakdanja življenja ljudi. Tokrat se bomo v oddaji Intelekta spraševali, kako se ob tem spreminjata branje in pisanje – praksi, ki se ju naučimo v najzgodnejših letih izobraževanja, saj sta temelj za spoznavanje, razumevanje in kritično mišljenje? Oddajo je pripravila Urška Henigman.
V času, ko naš pogled na svet prek zaslonskih tehnologij usmerjajo lastniki spletnih gigantov, ki jim gre za dobičke in rast, ne glede na posledice, težko z zaupanjem in optimizmom opazujemo udomačitev rabe generativne umetne inteligence v vsakdanja življenja ljudi. Tokrat se bomo v oddaji Intelekta spraševali, kako se ob tem spreminjata branje in pisanje – praksi, ki se ju naučimo v najzgodnejših letih izobraževanja, saj sta temelj za spoznavanje, razumevanje in kritično mišljenje? Oddajo je pripravila Urška Henigman.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Ideji prihajata z dveh nasprotnih političnih polov. Prvi trdi, da se zrelejši ljudje bolje odločajo, drugi pa, da naj o svoji prihodnosti odločajo tudi mladi (mlajši) ljudje. Gremo torej navzgor ali navzdol? Ali pa bi bilo najbolje ostati kar tu, kjer smo zdaj?
Ideji prihajata z dveh nasprotnih političnih polov. Prvi trdi, da se zrelejši ljudje bolje odločajo, drugi pa, da naj o svoji prihodnosti odločajo tudi mladi (mlajši) ljudje. Gremo torej navzgor ali navzdol? Ali pa bi bilo najbolje ostati kar tu, kjer smo zdaj?
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - povabilo v odbor za mir prejel tudi slovenski premier - pred Regijskim parkom Pohorje so številni izzivi in nove priložnosti - na Ptuju vse nared za že 66. Kurentovanje - skakalkam na Japonskem nagaja veter
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - povabilo v odbor za mir prejel tudi slovenski premier - pred Regijskim parkom Pohorje so številni izzivi in nove priložnosti - na Ptuju vse nared za že 66. Kurentovanje - skakalkam na Japonskem nagaja veter
26-letni Mohammad Yonesi je v Slovenijo prišel pred slabimi desetimi leti, ko je našo državo prečkalo mnogo beguncev. Tudi on je bil med njimi. Njegovi starši so še pred njegovim rojstvom zaradi vojne zapustili rodni Afganistan. On se je rodila v Iranu, a tam nikoli ni prejel nobenih uradnih dokumentov, zato je bil oseba brez državljanstva. Ko so ga pri 16-ih letih zaradi tega izgnali v Afganistan, se je odločil, da dom poišče drugje. V Sloveniji je najprej dokončal zadnja tri leta osnovne šole, se vpisal na gimnazijo in jo uspešno dokončal, zadnjih pet let je študiral in lani magistriral iz agronomije.
26-letni Mohammad Yonesi je v Slovenijo prišel pred slabimi desetimi leti, ko je našo državo prečkalo mnogo beguncev. Tudi on je bil med njimi. Njegovi starši so še pred njegovim rojstvom zaradi vojne zapustili rodni Afganistan. On se je rodila v Iranu, a tam nikoli ni prejel nobenih uradnih dokumentov, zato je bil oseba brez državljanstva. Ko so ga pri 16-ih letih zaradi tega izgnali v Afganistan, se je odločil, da dom poišče drugje. V Sloveniji je najprej dokončal zadnja tri leta osnovne šole, se vpisal na gimnazijo in jo uspešno dokončal, zadnjih pet let je študiral in lani magistriral iz agronomije.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V Združenju občin Slovenije so zaskrbljeni, sploh zato, ker ugotavljajo, da bo delovni čas krajši tudi v manjših in edinih poslovalnicah v odročnejših lokalnih skupnostih, kar bo ob že tako omejenem dostopu do poštnih in bančnih storitev dodatno otežilo opravljanje finančnih potreb. V oddaji tudi o tem: - Ameriške ozemeljske težnje in z njimi povezane carinske grožnje bodo zaznamovale tudi današnji dan: - Ministrica Vrečko je bila na obisku v Trstu. V zamejstvu ne smejo dopustiti, da bi gledališče ostalo brez svojih prostorov, je pozvala. - Uporabniki parkirišča pred izolsko bolnišnico nezadovoljni s povišanjem cen parkirnine. - Pred slovenskimi rokometaši je zadnja tekma skupinskega dela evropskega prvenstva
V Združenju občin Slovenije so zaskrbljeni, sploh zato, ker ugotavljajo, da bo delovni čas krajši tudi v manjših in edinih poslovalnicah v odročnejših lokalnih skupnostih, kar bo ob že tako omejenem dostopu do poštnih in bančnih storitev dodatno otežilo opravljanje finančnih potreb. V oddaji tudi o tem: - Ameriške ozemeljske težnje in z njimi povezane carinske grožnje bodo zaznamovale tudi današnji dan: - Ministrica Vrečko je bila na obisku v Trstu. V zamejstvu ne smejo dopustiti, da bi gledališče ostalo brez svojih prostorov, je pozvala. - Uporabniki parkirišča pred izolsko bolnišnico nezadovoljni s povišanjem cen parkirnine. - Pred slovenskimi rokometaši je zadnja tekma skupinskega dela evropskega prvenstva
Konec januarja bo minilo 148 let od prvega komercialne uporabe telefona, temu je kmalu sledil tudi prvi seznam naročnikov – nekakšen predhodnik telefonskega imenika. Pri nas smo prvi takšen seznam naročnikov dobili leta 1921, prvi telefonski imenik po krajih in naslovih je izšel 1951, prvi v samostojni državi pa leta 1993. Zadnje dve leti ni več tiskane izdaje Telefonskega imenika Slovenije, koncesijska pa ostaja na spletu. Sogovornica: Petra Podlipnik, TS Media
Konec januarja bo minilo 148 let od prvega komercialne uporabe telefona, temu je kmalu sledil tudi prvi seznam naročnikov – nekakšen predhodnik telefonskega imenika. Pri nas smo prvi takšen seznam naročnikov dobili leta 1921, prvi telefonski imenik po krajih in naslovih je izšel 1951, prvi v samostojni državi pa leta 1993. Zadnje dve leti ni več tiskane izdaje Telefonskega imenika Slovenije, koncesijska pa ostaja na spletu. Sogovornica: Petra Podlipnik, TS Media
Gost prve epizode je Mariborčan Iztok Kočevar, ki je lani septembra kolesaril – od Maribora pa do Carigrada. Namen 10-dnevnega nekaj več kot 2000 kilometrov dolgega podviga je bil dobrodelnost, na poti in tudi po njej je namreč zbiral denar za otroke iz socialno ogroženih družin, ki se bodo februarja brezplačno udeležili tabora za nadarjene učence Zveze prijateljev mladine Maribor. Pripoveduje o poti, izzivih in dogodivščinah, tudi o srečanju z medvedi.
Gost prve epizode je Mariborčan Iztok Kočevar, ki je lani septembra kolesaril – od Maribora pa do Carigrada. Namen 10-dnevnega nekaj več kot 2000 kilometrov dolgega podviga je bil dobrodelnost, na poti in tudi po njej je namreč zbiral denar za otroke iz socialno ogroženih družin, ki se bodo februarja brezplačno udeležili tabora za nadarjene učence Zveze prijateljev mladine Maribor. Pripoveduje o poti, izzivih in dogodivščinah, tudi o srečanju z medvedi.
Ameriške težnje po prevzemu Grenlandije in grožnje s carinami zaostrujejo odnose med Brusljem in Washingtonom. Evropa je jasna: nujen je dialog, a grožnjam se ne bomo uklonili. Slovenija po navedbah ministra Klemna Boštjančiča zagovarja enoten odziv. Druge teme: - Premier Golob neuradno ni naklonjen ponujenemu članstvu v Trumpovem odboru za mir - povabilo dobil tudi Putin. - Kmetje protestirali proti načrtovani graditvi suhih zadrževalnikov v Spodnji Savinjski dolini. - Kaja Juvan na OP Avstralije klonila proti kazahstanski favoritinji Eleni Ribakina
Ameriške težnje po prevzemu Grenlandije in grožnje s carinami zaostrujejo odnose med Brusljem in Washingtonom. Evropa je jasna: nujen je dialog, a grožnjam se ne bomo uklonili. Slovenija po navedbah ministra Klemna Boštjančiča zagovarja enoten odziv. Druge teme: - Premier Golob neuradno ni naklonjen ponujenemu članstvu v Trumpovem odboru za mir - povabilo dobil tudi Putin. - Kmetje protestirali proti načrtovani graditvi suhih zadrževalnikov v Spodnji Savinjski dolini. - Kaja Juvan na OP Avstralije klonila proti kazahstanski favoritinji Eleni Ribakina
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Alpske smučarke se bodo na Kronplatzu na Južnem Tirolskem pomerile na sedmem veleslalomu sezone.
Alpske smučarke se bodo na Kronplatzu na Južnem Tirolskem pomerile na sedmem veleslalomu sezone.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Zgornje Posočje ima že dolgo sirarsko tradicijo, sirarsko skuto in sirotko so nekdaj povezovali z zdravjem. Pastirji so namreč na pašo namesto vode jemali sirotko, ki jim je dala potrebno energijo in jih osvežila. Sirarsko oziroma albuminsko skuto so uporabljali v vsakodnevni prehrani. Še danes je v mnogih lokalnih jedeh s tega območja skuta, tako v slanih kot sladkih. Dolina Soče se še danes reklamira tudi kot dolina sira in ponuja celo posebno tematsko turo, imenovano Tasty Cheese Tour, ki obiskovalce vabi po sirarskih poteh in na odkrivanje mlečnih planin v dolini Soče, ki vodijo v kraje, kot so Matajur, dolina Tolminke, planina Zaslap, Krnica ... O sirarskem tečaju v Posočju je že leta 2005 v oddaji Slovenska kronika poročal tudi novinar Miloš Batistuta.
Zgornje Posočje ima že dolgo sirarsko tradicijo, sirarsko skuto in sirotko so nekdaj povezovali z zdravjem. Pastirji so namreč na pašo namesto vode jemali sirotko, ki jim je dala potrebno energijo in jih osvežila. Sirarsko oziroma albuminsko skuto so uporabljali v vsakodnevni prehrani. Še danes je v mnogih lokalnih jedeh s tega območja skuta, tako v slanih kot sladkih. Dolina Soče se še danes reklamira tudi kot dolina sira in ponuja celo posebno tematsko turo, imenovano Tasty Cheese Tour, ki obiskovalce vabi po sirarskih poteh in na odkrivanje mlečnih planin v dolini Soče, ki vodijo v kraje, kot so Matajur, dolina Tolminke, planina Zaslap, Krnica ... O sirarskem tečaju v Posočju je že leta 2005 v oddaji Slovenska kronika poročal tudi novinar Miloš Batistuta.
Torej? Je? Ga ni? Boga mislim. To je pomembno vprašanje. Kajti vedno, ko se človek odloča o Bogu, se odloča tudi o sebi. Veliko ljudi si je že želelo svet brez Boga. Brez meja, bomo rekli, svet, v katerem lahko počneš to, kar želiš; če rečem drugače, svet, v katerem človek stopi na mesto Boga. In smo ga tudi imeli, takšen svet, le da se človek kot bog ni najbolje izkazal. Poglejte opustošenje, ki ga človek pušča v imenu svoje svobode, poglejte kakšnega zla je sposoben, kakšne krvoločnosti. Svet brez morale, svet, ki mu vladata dobiček in imperativ rasti brez brzdanja, to je svet, v katerem se človek igra boga: svet neizmernega bogastva – in svet neizmerne revščine, uničenja in smrti. V začetku, ko je Bog ustvarjal svet – tako pravi judovsko-krščanski pogled –, ga je ustvaril tako, da je postavljal meje: »Bog je ločil svetlobo od teme.« (1 Mz 1,4) Ne samo stvarstvu, tudi človeku jih je postavil: »Z vseh dreves v vrtu smeš jesti, le z drevesa spoznanja dobrega in hudega nikar ne jej! Kajti na dan, ko bi jedel z njega, boš gotovo umrl.« (1 Mz 2,16-17) Drugače povedano: ne moreš prav živeti, če se ne zavedaš svojih meja. Če ne veš, da so stvari, ki se jih ne dotika, da so zakoni, ki se jih ne sme prekršiti, da so prostori, kamor se ne sme stopiti. Da so nekatere stvari svete. Da si človek in ne bog. Ko človek to spoznanje prekrši, ko stopi čez meje, se ves red poruši. Vedno je tako. Kadar človek hoče biti bog in ne človek. Prva izpoved vere je pravzaprav zavzeti mesto človeka, to pomeni: priznati, da je še nekdo Drug, da obstaja. Spoštovati red stvarstva, klanjati se moralnim zakonom, klanjati se svetemu v tem svetu, tistemu, kar ni od tega sveta, klanjati se nečemu, kar je večje od mene in moje svobode, to pomeni imeti Boga. Torej? Je? Ga ni? Če ne odgovorimo, bodo namesto nas nanj odgovorili drugi.
Torej? Je? Ga ni? Boga mislim. To je pomembno vprašanje. Kajti vedno, ko se človek odloča o Bogu, se odloča tudi o sebi. Veliko ljudi si je že želelo svet brez Boga. Brez meja, bomo rekli, svet, v katerem lahko počneš to, kar želiš; če rečem drugače, svet, v katerem človek stopi na mesto Boga. In smo ga tudi imeli, takšen svet, le da se človek kot bog ni najbolje izkazal. Poglejte opustošenje, ki ga človek pušča v imenu svoje svobode, poglejte kakšnega zla je sposoben, kakšne krvoločnosti. Svet brez morale, svet, ki mu vladata dobiček in imperativ rasti brez brzdanja, to je svet, v katerem se človek igra boga: svet neizmernega bogastva – in svet neizmerne revščine, uničenja in smrti. V začetku, ko je Bog ustvarjal svet – tako pravi judovsko-krščanski pogled –, ga je ustvaril tako, da je postavljal meje: »Bog je ločil svetlobo od teme.« (1 Mz 1,4) Ne samo stvarstvu, tudi človeku jih je postavil: »Z vseh dreves v vrtu smeš jesti, le z drevesa spoznanja dobrega in hudega nikar ne jej! Kajti na dan, ko bi jedel z njega, boš gotovo umrl.« (1 Mz 2,16-17) Drugače povedano: ne moreš prav živeti, če se ne zavedaš svojih meja. Če ne veš, da so stvari, ki se jih ne dotika, da so zakoni, ki se jih ne sme prekršiti, da so prostori, kamor se ne sme stopiti. Da so nekatere stvari svete. Da si človek in ne bog. Ko človek to spoznanje prekrši, ko stopi čez meje, se ves red poruši. Vedno je tako. Kadar človek hoče biti bog in ne človek. Prva izpoved vere je pravzaprav zavzeti mesto človeka, to pomeni: priznati, da je še nekdo Drug, da obstaja. Spoštovati red stvarstva, klanjati se moralnim zakonom, klanjati se svetemu v tem svetu, tistemu, kar ni od tega sveta, klanjati se nečemu, kar je večje od mene in moje svobode, to pomeni imeti Boga. Torej? Je? Ga ni? Če ne odgovorimo, bodo namesto nas nanj odgovorili drugi.
Ameriške ozemeljske težnje in z njimi povezane carinske grožnje bodo zaznamovale tudi današnji dan. O želji Združenih držav po prevzemu Grenladnije bodo govorili evropski poslanci, finančni ministri Unije pa o morebitnih protiukrepih na dodatne uvozne dajatve. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Francija zavrnila članstvo v Trumpovem Odboru z mir - Kmetje proti suhim zadrževalnikom v Savinjski dolini - Luka Dončić v začetni peterki tekme vseh zvezd lige NBA
Ameriške ozemeljske težnje in z njimi povezane carinske grožnje bodo zaznamovale tudi današnji dan. O želji Združenih držav po prevzemu Grenladnije bodo govorili evropski poslanci, finančni ministri Unije pa o morebitnih protiukrepih na dodatne uvozne dajatve. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Francija zavrnila članstvo v Trumpovem Odboru z mir - Kmetje proti suhim zadrževalnikom v Savinjski dolini - Luka Dončić v začetni peterki tekme vseh zvezd lige NBA
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Zgodba o Fernandi Wittgens (3. 4. 1903–12. 7. 1957) ni le zgodba o nekonvencionalni ženski, ki jo je oviralo družbeno in politično ozračje njenega časa, ampak tudi o ženski, ki je sprejela pogumne in tvegane odločitve. Ljubiteljica umetnosti je bila ena od prvih žensk v Evropi, ki je zasedla mesto direktorice umetnostne galerije, Pinakoteke Brera v Milanu. Odraščala je v okolju, kjer so cenili umetnost. Z očetom je pogosto obiskovala slikarske razstave ter tako vzljubila umetnost. Leta 1926 je doktorirala iz umetnostne zgodovine in dobila službo v Pinakoteki Brera, ki jo je takrat vodil Ettore Modigliani, leta 1941 pa je postala njena direktorica. Med vojno je varovala umetnine, vključno z Da Vincijevo Zadnjo večerjo, pred bombardiranjem in plenjenjem ter pomagala Judom pri begu iz Italije, po vojni pa je izdatno pripomogla k obnovi galerij in muzejev. FERNANDA WITTGENS / 2022 / Italija Scenarij in režija: Maurizio Zaccaro V glavnih vlogah: Matilde Gioli, Eduardo Valdarnini, Maurizio Marchetti, Valeria Cavalli, Francesca Beggios, Lavinia Guglielman
Zgodba o Fernandi Wittgens (3. 4. 1903–12. 7. 1957) ni le zgodba o nekonvencionalni ženski, ki jo je oviralo družbeno in politično ozračje njenega časa, ampak tudi o ženski, ki je sprejela pogumne in tvegane odločitve. Ljubiteljica umetnosti je bila ena od prvih žensk v Evropi, ki je zasedla mesto direktorice umetnostne galerije, Pinakoteke Brera v Milanu. Odraščala je v okolju, kjer so cenili umetnost. Z očetom je pogosto obiskovala slikarske razstave ter tako vzljubila umetnost. Leta 1926 je doktorirala iz umetnostne zgodovine in dobila službo v Pinakoteki Brera, ki jo je takrat vodil Ettore Modigliani, leta 1941 pa je postala njena direktorica. Med vojno je varovala umetnine, vključno z Da Vincijevo Zadnjo večerjo, pred bombardiranjem in plenjenjem ter pomagala Judom pri begu iz Italije, po vojni pa je izdatno pripomogla k obnovi galerij in muzejev. FERNANDA WITTGENS / 2022 / Italija Scenarij in režija: Maurizio Zaccaro V glavnih vlogah: Matilde Gioli, Eduardo Valdarnini, Maurizio Marchetti, Valeria Cavalli, Francesca Beggios, Lavinia Guglielman
Faramarz Ghobadian je bil nepremičninski agent v Teheranu. Po neuspešnih protestih za demokratizacijo je leta 2009 moral zapustiti Iran. Preko Turčije in Nemčije je prišel v Ljubljano, kjer zadnja leta uspešno vodi orientalsko restavracijo. Fari ima dva majhna otroka. Nekoč jima želi pokazati tudi njuno domovino. Ob zadnjih krvavih protestih v Iranu se je zato močno angažiral. Pojasnjuje, kaj je v ozadju obračuna oblastnikov s protestniki. Pripoveduje, kaj se dogaja njegovim sorodnikom in prijateljem. Razmišlja kakšne so iranske alternative in zakaj je Donald Trump lahko najboljša rešitev med številnimi slabimi možnostmi.
Faramarz Ghobadian je bil nepremičninski agent v Teheranu. Po neuspešnih protestih za demokratizacijo je leta 2009 moral zapustiti Iran. Preko Turčije in Nemčije je prišel v Ljubljano, kjer zadnja leta uspešno vodi orientalsko restavracijo. Fari ima dva majhna otroka. Nekoč jima želi pokazati tudi njuno domovino. Ob zadnjih krvavih protestih v Iranu se je zato močno angažiral. Pojasnjuje, kaj je v ozadju obračuna oblastnikov s protestniki. Pripoveduje, kaj se dogaja njegovim sorodnikom in prijateljem. Razmišlja kakšne so iranske alternative in zakaj je Donald Trump lahko najboljša rešitev med številnimi slabimi možnostmi.
Posvetili se bomo glasbi jazzovske pianistke, skladateljice in občasno tudi pevke Barbare Carroll. Bila je pianistka z bogato domišljijo, največkrat so jo primerjali s pianistično kolegico Marian McPartland. Njen glavni vzornik je bil pianist Bud Powell, čeprav se je sama najrajši odločala za baladni repertoar.
Posvetili se bomo glasbi jazzovske pianistke, skladateljice in občasno tudi pevke Barbare Carroll. Bila je pianistka z bogato domišljijo, največkrat so jo primerjali s pianistično kolegico Marian McPartland. Njen glavni vzornik je bil pianist Bud Powell, čeprav se je sama najrajši odločala za baladni repertoar.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Cassandrin prehlad se razraste v hudo mrzlico in blodnje, toda Isabella se ne pusti prepričati Dini, da bi poslala po gospoda Lidderdala, in vztraja, da bo Cassandro negovala sama. Cassandra podoživlja burno poletje iz svoje mladosti, ki ga je z družino preživela v obmorskem letovišču Sidmouth. Austenovi so navdušeni nad gospodom Hobdayjem, ki ji dvori, in celo Jane je prepričana, da je popoln zanjo. Toda ko jo Hobday zasnubi, ga Cassy zavrne. MISS AUSTEN / 2024 / Velika Britanija Scenarij: Andrea Gibb Režija: Aisling Walsh V glavnih vlogah: Keeley Hawes, Rose Leslie, Patsy Ferran, Jessica Hynes, Mirren Mack, Phyllis Logan, Kevin McNally, Max Irons, Alfred Enoch, Calam Lynch, Liv Hill
Cassandrin prehlad se razraste v hudo mrzlico in blodnje, toda Isabella se ne pusti prepričati Dini, da bi poslala po gospoda Lidderdala, in vztraja, da bo Cassandro negovala sama. Cassandra podoživlja burno poletje iz svoje mladosti, ki ga je z družino preživela v obmorskem letovišču Sidmouth. Austenovi so navdušeni nad gospodom Hobdayjem, ki ji dvori, in celo Jane je prepričana, da je popoln zanjo. Toda ko jo Hobday zasnubi, ga Cassy zavrne. MISS AUSTEN / 2024 / Velika Britanija Scenarij: Andrea Gibb Režija: Aisling Walsh V glavnih vlogah: Keeley Hawes, Rose Leslie, Patsy Ferran, Jessica Hynes, Mirren Mack, Phyllis Logan, Kevin McNally, Max Irons, Alfred Enoch, Calam Lynch, Liv Hill
Prav nenavadne verze je v davnem 16. stoletju zapisal Hans Sachs, pesnik, pisec iger in čevljar. Rodil se je v Nürnbergu in se na cerkvenem koru navdušil za poezijo. Napisal je izjemno veliko pesmi, karnevalskih iger, tragedije, komedije, prozne dialoge. Umrl je prav tako v Nürnbergu na današnji dan pred 450 leti in ob tej obletnici objavljamo njegovo pesem, polno nagnusnosti, saj govori o tem, kako naj se človek grdo vede za mizo. Za protiutež smo dodali še pesem Laški gost Thomasina von Zerklaereja iz 12. stoletja v malo bolj umirjenih in olikanih tonih. Obe pesmi je za radio prevedla Urška P. Černe. Igralec Tomaž Gubenšek, glasbena opremljevalka Nina Kodrič. mojster zvoka: Sonja Strenar režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2016.
Prav nenavadne verze je v davnem 16. stoletju zapisal Hans Sachs, pesnik, pisec iger in čevljar. Rodil se je v Nürnbergu in se na cerkvenem koru navdušil za poezijo. Napisal je izjemno veliko pesmi, karnevalskih iger, tragedije, komedije, prozne dialoge. Umrl je prav tako v Nürnbergu na današnji dan pred 450 leti in ob tej obletnici objavljamo njegovo pesem, polno nagnusnosti, saj govori o tem, kako naj se človek grdo vede za mizo. Za protiutež smo dodali še pesem Laški gost Thomasina von Zerklaereja iz 12. stoletja v malo bolj umirjenih in olikanih tonih. Obe pesmi je za radio prevedla Urška P. Černe. Igralec Tomaž Gubenšek, glasbena opremljevalka Nina Kodrič. mojster zvoka: Sonja Strenar režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2016.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
V nocojšnji Etnofoniji predstavljamo album La Noche španske zasedbe Radio Tarifa, ki je s tem albumom lani prekinila dolgoletno mirovanje po poslovilnem koncertu leta 2006. Zasedba, ki je delovala štirinajst let, je osvojila mednarodno poslušalstvo tradicionalnih godb s prepoznavno mešanico flamenka ter prvin iz arabske glasbe in tudi drugih mediteranskih slogov, ki jo sedaj raziskuje tudi na novem albumu.
V nocojšnji Etnofoniji predstavljamo album La Noche španske zasedbe Radio Tarifa, ki je s tem albumom lani prekinila dolgoletno mirovanje po poslovilnem koncertu leta 2006. Zasedba, ki je delovala štirinajst let, je osvojila mednarodno poslušalstvo tradicionalnih godb s prepoznavno mešanico flamenka ter prvin iz arabske glasbe in tudi drugih mediteranskih slogov, ki jo sedaj raziskuje tudi na novem albumu.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Dnevni red: 1. Predlog zakona o spremembi Zakona o odgovornosti za jedrsko škodo 2. Predlog zakona o spodbujanju konkurenčnosti in razogljičenja elektrointenzivnih podjetij 3. Potrditev zapisnikov 60., 61. in 62. seje komisije 4. Razno
Dnevni red: 1. Predlog zakona o spremembi Zakona o odgovornosti za jedrsko škodo 2. Predlog zakona o spodbujanju konkurenčnosti in razogljičenja elektrointenzivnih podjetij 3. Potrditev zapisnikov 60., 61. in 62. seje komisije 4. Razno
Analizirali bomo, kdo so zmagovalci in kdo poraženci evropskih filmskih nagrad v Berlinu. Prvič v zgodovini so namreč nominirani kar trije slovenski filmi: igrano-dokumentarni film Igorja Bezinovića Fiume o morte!, animirani celovečerec Zgodbe iz čarobnega vrta ter prvenec Urške Djukić Kaj ti je, deklica. V studiu bomo gostili igralko Katarino Čas, ki bo med drugim spregovorila o svoji vlogi v britanski uspešnici Divja češnja. Šestdelna serija, ki jo primerjajo z uspešnicama Velike male laži in Beli lotos, razkriva razpoke v svetu privilegiranih družbenih slojev in generacijske konflikte v digitalni dobi. V prispevku se spominjamo legendarne skupine Buldožer, ki je nekoč veljala za pionirsko zasedbo neodvisnega jugoslovanskega rocka. Ob 50-letnici izida njenega prvenca Pljuni istini u oči je namreč izšla spominska izdaja vseh plošč. Na koncu predstavljamo še bogato zbirko umetnin iz viktorijanske dobe, ki sta jo poznavalca in zbiralca, zakonca Paul Crowther in Mojca Oblak Crowther, podarila Narodni galeriji. Tam so po več kot desetih letih odprli drugi del razstave z naslovom Prebujanje lepote.
Analizirali bomo, kdo so zmagovalci in kdo poraženci evropskih filmskih nagrad v Berlinu. Prvič v zgodovini so namreč nominirani kar trije slovenski filmi: igrano-dokumentarni film Igorja Bezinovića Fiume o morte!, animirani celovečerec Zgodbe iz čarobnega vrta ter prvenec Urške Djukić Kaj ti je, deklica. V studiu bomo gostili igralko Katarino Čas, ki bo med drugim spregovorila o svoji vlogi v britanski uspešnici Divja češnja. Šestdelna serija, ki jo primerjajo z uspešnicama Velike male laži in Beli lotos, razkriva razpoke v svetu privilegiranih družbenih slojev in generacijske konflikte v digitalni dobi. V prispevku se spominjamo legendarne skupine Buldožer, ki je nekoč veljala za pionirsko zasedbo neodvisnega jugoslovanskega rocka. Ob 50-letnici izida njenega prvenca Pljuni istini u oči je namreč izšla spominska izdaja vseh plošč. Na koncu predstavljamo še bogato zbirko umetnin iz viktorijanske dobe, ki sta jo poznavalca in zbiralca, zakonca Paul Crowther in Mojca Oblak Crowther, podarila Narodni galeriji. Tam so po več kot desetih letih odprli drugi del razstave z naslovom Prebujanje lepote.
V Evropi se povečuje zaskrbljenost, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump v minulih dneh dodatno zaostril retoriko glede Grenlandije in jo povezal tudi z gospodarskimi pritiski na zaveznike.
V Evropi se povečuje zaskrbljenost, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump v minulih dneh dodatno zaostril retoriko glede Grenlandije in jo povezal tudi z gospodarskimi pritiski na zaveznike.
Dvajsetdelni cikel je radiofonska predstavitev dvajsetih temeljnih prizorov iz znamenitega Trojanskega cikla, v katerega so ustvarjalci zajeli Homerjevi Iliado in Odisejo ter Vergilovo Eneido. Tretji del cikla nosi naslov osmega in devetega speva Iliade v prevodu Antona Sovreta: ''Kajti od boja ne bo odpočil si Hektor nasilni ...'' Režiser: Jože Valentič Prevajalec: Anton Sovre Prirejevalec in dramaturg: Jože Rode Tonski mojster: Miro Marinšek Fonetičarka in avtorica govorne podobe: Cvetka Šeruga Prek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Homer – Aleš Valič Zevs – Boris Kralj Atena – Jožica Avbelj Nestor – Saša Miklavc Diomedes – Robert Prebil Hektor – Milan Štefe Hera – Štefka Drolc Poseidon – Boris Juh Agamemnon – Slavko Cerjak Iris – Darja Reichmann Odisej – Ivan Rupnik Ahil – Borut Veselko Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1995.
Dvajsetdelni cikel je radiofonska predstavitev dvajsetih temeljnih prizorov iz znamenitega Trojanskega cikla, v katerega so ustvarjalci zajeli Homerjevi Iliado in Odisejo ter Vergilovo Eneido. Tretji del cikla nosi naslov osmega in devetega speva Iliade v prevodu Antona Sovreta: ''Kajti od boja ne bo odpočil si Hektor nasilni ...'' Režiser: Jože Valentič Prevajalec: Anton Sovre Prirejevalec in dramaturg: Jože Rode Tonski mojster: Miro Marinšek Fonetičarka in avtorica govorne podobe: Cvetka Šeruga Prek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Homer – Aleš Valič Zevs – Boris Kralj Atena – Jožica Avbelj Nestor – Saša Miklavc Diomedes – Robert Prebil Hektor – Milan Štefe Hera – Štefka Drolc Poseidon – Boris Juh Agamemnon – Slavko Cerjak Iris – Darja Reichmann Odisej – Ivan Rupnik Ahil – Borut Veselko Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1995.
Trump sporoča: ker mi niste dali Nobelove nagrade za mir, bom napadel in zavzel Grenlandijo. Je bila Evropa kdaj bližje vojni z Ameriko, bo pojasnil Samuel Žbogar, stalni predstavnik Slovenije pri svetovni organizaciji ZN. Kako bi izgledala Slovenija, če bi vlada nevladnim organizacijam zaprla pipe, pa bodo pojasnili Cvetka Tomin, generalna sekretarka Rdečega križa, Urša Regvar, vodja področja azila in migracij na Pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja, in Goran Forbici, direktor Centra nevladnih organizacij.
Trump sporoča: ker mi niste dali Nobelove nagrade za mir, bom napadel in zavzel Grenlandijo. Je bila Evropa kdaj bližje vojni z Ameriko, bo pojasnil Samuel Žbogar, stalni predstavnik Slovenije pri svetovni organizaciji ZN. Kako bi izgledala Slovenija, če bi vlada nevladnim organizacijam zaprla pipe, pa bodo pojasnili Cvetka Tomin, generalna sekretarka Rdečega križa, Urša Regvar, vodja področja azila in migracij na Pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja, in Goran Forbici, direktor Centra nevladnih organizacij.
Dr. Julija Sardelić Winikoff na univerzi v Wellingtonu na Novi Zelandiji deluje kot raziskovalka in višja predavateljica. Na Novi Zelandiji živi že šest let, občasno se vrača tudi nazaj v Slovenijo, predvsem v domače Prekmurje. Tokrat se je v času študijskega dopusta vrnila za dlje časa, in sicer je v Slovenijo pripotovala že ob koncu prejšnjega poletja, na Novo Zelandijo se vrača čez nekaj dni. V pogovoru razmišlja o tem, kako izkušnja življenja zunaj Evrope spremeni pogled na migracije, neenakosti in položaj Romov v Sloveniji. O tem, zakaj ljudje niso problem in zakaj moramo o skupnostih govoriti z njimi, ne brez njih. Mi smo jo le nekaj dni pred odhodom povabili pred mikrofon ter jo vprašali, kako je biti znova doma za več mesecev in kako je čas, preživet v Sloveniji, izkoristila tudi za novo raziskavo.
Dr. Julija Sardelić Winikoff na univerzi v Wellingtonu na Novi Zelandiji deluje kot raziskovalka in višja predavateljica. Na Novi Zelandiji živi že šest let, občasno se vrača tudi nazaj v Slovenijo, predvsem v domače Prekmurje. Tokrat se je v času študijskega dopusta vrnila za dlje časa, in sicer je v Slovenijo pripotovala že ob koncu prejšnjega poletja, na Novo Zelandijo se vrača čez nekaj dni. V pogovoru razmišlja o tem, kako izkušnja življenja zunaj Evrope spremeni pogled na migracije, neenakosti in položaj Romov v Sloveniji. O tem, zakaj ljudje niso problem in zakaj moramo o skupnostih govoriti z njimi, ne brez njih. Mi smo jo le nekaj dni pred odhodom povabili pred mikrofon ter jo vprašali, kako je biti znova doma za več mesecev in kako je čas, preživet v Sloveniji, izkoristila tudi za novo raziskavo.
Sue v tretjem delu obišče Laos, najrevnejšo in najmanj razvito državo ob Mekongu, ki sta jo izoblikovala tako budizem kot komunizem. Osupljiva narava in spokojni menihi v oranžnih kutah privabljajo veliko turistov, ki iščejo nedotaknjeno in poduhovljeno Azijo, vlada pa v želji po napredku z odprtimi rokami sprejema tuje vlagatelje, ki gradijo hidroelektrarne, igralnice in podobno. Laos neizogibno čakajo velike spremembe, ki pa jih vsega hudega vajeni domačini sprejemajo z vdanostjo in spokojnostjo. The Mekong River with Sue Perkins / Režija: Lucy Swingler/ BBC 2014 / Združeno kraljestvo
Sue v tretjem delu obišče Laos, najrevnejšo in najmanj razvito državo ob Mekongu, ki sta jo izoblikovala tako budizem kot komunizem. Osupljiva narava in spokojni menihi v oranžnih kutah privabljajo veliko turistov, ki iščejo nedotaknjeno in poduhovljeno Azijo, vlada pa v želji po napredku z odprtimi rokami sprejema tuje vlagatelje, ki gradijo hidroelektrarne, igralnice in podobno. Laos neizogibno čakajo velike spremembe, ki pa jih vsega hudega vajeni domačini sprejemajo z vdanostjo in spokojnostjo. The Mekong River with Sue Perkins / Režija: Lucy Swingler/ BBC 2014 / Združeno kraljestvo
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
»Živahen, zabaven, junaški, zgovoren, odkrit, premišljen in popolnoma neustavljiv« – To je bila kritiška sodba o 2. klavirskem koncertu švedskega skladatelja Andersa Hillborga po svetovni premieri oktobra 2023 v San Franciscu s solistom Emanuelom Axom in dirigentom Eso-Pekko Salonenom: »Rezultati so preprosto navdušujoči.« Umetnika sta to 22-minutno »navdušujočo kroglo zabave«, napisano posebej za Emanuela Axa, 19. decembra lani znova izvedla skupaj s Simfoničnim orkestrom Bavarskega radia. Na programu sta bila še Ravelov harmonsko izpopolnjen, ritmično čuten in melodično očarljiv Couperinov nagrobnik, posvečen velikemu francoskemu baročnemu čembalistu Françoisu Couperinu, in estetsko brezkompromisna Fantastična simfonija Hectorja Berlioza, zaradi katere so skladatelja po premieri leta 1830 nekateri sumili norosti, drugi pa so ga razglasili za ikono moderne glasbe.
»Živahen, zabaven, junaški, zgovoren, odkrit, premišljen in popolnoma neustavljiv« – To je bila kritiška sodba o 2. klavirskem koncertu švedskega skladatelja Andersa Hillborga po svetovni premieri oktobra 2023 v San Franciscu s solistom Emanuelom Axom in dirigentom Eso-Pekko Salonenom: »Rezultati so preprosto navdušujoči.« Umetnika sta to 22-minutno »navdušujočo kroglo zabave«, napisano posebej za Emanuela Axa, 19. decembra lani znova izvedla skupaj s Simfoničnim orkestrom Bavarskega radia. Na programu sta bila še Ravelov harmonsko izpopolnjen, ritmično čuten in melodično očarljiv Couperinov nagrobnik, posvečen velikemu francoskemu baročnemu čembalistu Françoisu Couperinu, in estetsko brezkompromisna Fantastična simfonija Hectorja Berlioza, zaradi katere so skladatelja po premieri leta 1830 nekateri sumili norosti, drugi pa so ga razglasili za ikono moderne glasbe.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z zvočnimi zapisi srečanja izvajalcev ljudskih pesmi in viž na Vidmu v Dobrepolju leta 1991 smo se že srečali. Tokrat se mu posvečamo že tretjič, zapeli pa so takrat pevki Marija Papež in Ana Obranovič iz Fare pri Kostelu, Pevke in pevci iz Dolene v Halozah, Marija in France Anzeljc – Petračeva s Hudega Vrha pri Novi vasi na Blokah, na violinske citre pa je zaigral domačin Jože Zajc.
Z zvočnimi zapisi srečanja izvajalcev ljudskih pesmi in viž na Vidmu v Dobrepolju leta 1991 smo se že srečali. Tokrat se mu posvečamo že tretjič, zapeli pa so takrat pevki Marija Papež in Ana Obranovič iz Fare pri Kostelu, Pevke in pevci iz Dolene v Halozah, Marija in France Anzeljc – Petračeva s Hudega Vrha pri Novi vasi na Blokah, na violinske citre pa je zaigral domačin Jože Zajc.
... za katerem so vzdihovale vse muce. Pripoveduje: Judita Zidar. Napisala: Tatjana Kokalj. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
... za katerem so vzdihovale vse muce. Pripoveduje: Judita Zidar. Napisala: Tatjana Kokalj. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.