Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V državnem zboru se obeta podpora predlogu prepovedi prodaje, preprodaje, nakupa, posedovanja in uporabe pirotehničnih izdelkov. Poslanci Svobode si prizadevajo, da bi iz prepovedi izvzeli ognjementne izdelke kategorije F1. V oddaji tudi o tem: - Vlada in centri za obveščanje dosegli kompromis, stavka dispečerjev prekinjena - Iniciativa za Štepanjsko naselje pripravila več predlogov za omilitev parkirne stiske - Po kulturnem prazniku znova zaprli prenovljen interpretacijski center v Vrbi
V državnem zboru se obeta podpora predlogu prepovedi prodaje, preprodaje, nakupa, posedovanja in uporabe pirotehničnih izdelkov. Poslanci Svobode si prizadevajo, da bi iz prepovedi izvzeli ognjementne izdelke kategorije F1. V oddaji tudi o tem: - Vlada in centri za obveščanje dosegli kompromis, stavka dispečerjev prekinjena - Iniciativa za Štepanjsko naselje pripravila več predlogov za omilitev parkirne stiske - Po kulturnem prazniku znova zaprli prenovljen interpretacijski center v Vrbi
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Karmen Režek si je svoje delovno mesto ustvarila sama. Dela lahko od doma, stranke pa ima po vsem svetu. Da se delo in s tem delovna mesta spreminjajo in da najbrž ne bomo delali natanko tistega, za kar smo se šolali, bi morali razmišljati že ob vpisu v izobraževalni program in pri tem bolj slediti svojemu srcu.
Karmen Režek si je svoje delovno mesto ustvarila sama. Dela lahko od doma, stranke pa ima po vsem svetu. Da se delo in s tem delovna mesta spreminjajo in da najbrž ne bomo delali natanko tistega, za kar smo se šolali, bi morali razmišljati že ob vpisu v izobraževalni program in pri tem bolj slediti svojemu srcu.
Osrednjo opazovalnico v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok bodo v prihodnje znova odprli za širšo javnost. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic, ki upravlja rezervat, ob tem sicer načrtuje spremembe. V opoldnevniku tudi o tem: Začenja se veslovenska kampanja Kilometri malih zmag. V državnem zboru so obravnavali prepoved uporabe pirotehnike - odločali bodo v sredo. V Trstu z opero Zlatorog obujajo delo Viktorja Parme. V Kulturnem domu Nova Gorica bo nocojšnji abonmajski koncert izvedel mnogokrat mednarodno nagrajeni Komorni zbor Ipavska.
Osrednjo opazovalnico v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok bodo v prihodnje znova odprli za širšo javnost. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic, ki upravlja rezervat, ob tem sicer načrtuje spremembe. V opoldnevniku tudi o tem: Začenja se veslovenska kampanja Kilometri malih zmag. V državnem zboru so obravnavali prepoved uporabe pirotehnike - odločali bodo v sredo. V Trstu z opero Zlatorog obujajo delo Viktorja Parme. V Kulturnem domu Nova Gorica bo nocojšnji abonmajski koncert izvedel mnogokrat mednarodno nagrajeni Komorni zbor Ipavska.
Ajdovski kantavtor Vid Pregelj v novi skladbi z naslovom "Zaupi" predstavlja čustveno izpoved o odnosih, oddaljenosti in majhnih pozornostih, ki lahko med dvema ponovno vzpostavijo bližino. Pesem temelji na resnični zgodbi dveh njemu bližnjih ljudi, ki sta se skozi čas odtujila. V ospredju so akustična kitara, intimen vokal in simbolno bogata besedila. Aranžma sta oblikovala Vid Pregelj in producent Samo Vovk.
Ajdovski kantavtor Vid Pregelj v novi skladbi z naslovom "Zaupi" predstavlja čustveno izpoved o odnosih, oddaljenosti in majhnih pozornostih, ki lahko med dvema ponovno vzpostavijo bližino. Pesem temelji na resnični zgodbi dveh njemu bližnjih ljudi, ki sta se skozi čas odtujila. V ospredju so akustična kitara, intimen vokal in simbolno bogata besedila. Aranžma sta oblikovala Vid Pregelj in producent Samo Vovk.
Naš nekdanji strokovni komentator Zlate lisice Stojan Puhalj je tokrat ocenil nastope slovenskih predstavnikov in vrhunce uvodnega vikenda Zimskih olimpijskih iger Milano-Cortina. Spregovorili pa smo tudi o krčenju možnosti za treninge smučarskega podmladka in vzgoje bodočih vrhunskih smučark in smučarjev pri nas.
Naš nekdanji strokovni komentator Zlate lisice Stojan Puhalj je tokrat ocenil nastope slovenskih predstavnikov in vrhunce uvodnega vikenda Zimskih olimpijskih iger Milano-Cortina. Spregovorili pa smo tudi o krčenju možnosti za treninge smučarskega podmladka in vzgoje bodočih vrhunskih smučark in smučarjev pri nas.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V tokratni oddaji slovenskega jazza Samo muzika bomo poslušali skladbe v interpretaciji odlične slovenske pevke jazza Nine Strnad. Spremljali jo bodo različni slovenski veliki jazzovski orkestri.
V tokratni oddaji slovenskega jazza Samo muzika bomo poslušali skladbe v interpretaciji odlične slovenske pevke jazza Nine Strnad. Spremljali jo bodo različni slovenski veliki jazzovski orkestri.
Zeleni prehod v prometu pogosto povezujemo predvsem z elektrifikacijo vozil - pa je res tako enostavno? Bo to rešitev za vse okoljske težave, ki jih povzroča motorni promet? Tudi elektrifikacija avtomobilov s seboj prinaša nevarnosti. Večina kritičnih surovin za izdelavo avtomobilskih baterij prihaja iz držav globalnega juga. Pridobivamo jih v rudnikih, ki so pogosto nevarni za zdravje ljudi, kjer so kršitve človekovih pravic vsakodnevne in kjer rudarjenje zastruplja vodo in naravo. Glede na to, da se bodo potrebe po teh surovinah še vsaj desetletje povečevale, se moramo vprašati - kaj lahko naredimo, da zmanjšamo okoljske posledice pridobivanja teh surovin? Je elektrifikacija še prava smer razvoja prometa?
Zeleni prehod v prometu pogosto povezujemo predvsem z elektrifikacijo vozil - pa je res tako enostavno? Bo to rešitev za vse okoljske težave, ki jih povzroča motorni promet? Tudi elektrifikacija avtomobilov s seboj prinaša nevarnosti. Večina kritičnih surovin za izdelavo avtomobilskih baterij prihaja iz držav globalnega juga. Pridobivamo jih v rudnikih, ki so pogosto nevarni za zdravje ljudi, kjer so kršitve človekovih pravic vsakodnevne in kjer rudarjenje zastruplja vodo in naravo. Glede na to, da se bodo potrebe po teh surovinah še vsaj desetletje povečevale, se moramo vprašati - kaj lahko naredimo, da zmanjšamo okoljske posledice pridobivanja teh surovin? Je elektrifikacija še prava smer razvoja prometa?
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
Predstavljamo tri dobitnike nagrad Prešernovega sklada za leto 2026: režiserja in direktorja fotografije Gregorja Božiča, ki se enako predano kot s filmom ukvarja z raziskovanjem in ohranjanjem starih sadnih sort in z njimi povezano kulturno dediščino, vizualno umetnico Jasmino Cibic, ki v svojih delih obravnava kolonializem, kulturni imperializem, nacionalizem in patriarhalni družbeni ustroj in pesnico Ano Pepelnik, ki poglobljeno in igrivo razmišlja o tem, kaj je poezija, kdo jo piše in koga piše ona, pač pa predvsem, kaj pomeni biti človek.
Predstavljamo tri dobitnike nagrad Prešernovega sklada za leto 2026: režiserja in direktorja fotografije Gregorja Božiča, ki se enako predano kot s filmom ukvarja z raziskovanjem in ohranjanjem starih sadnih sort in z njimi povezano kulturno dediščino, vizualno umetnico Jasmino Cibic, ki v svojih delih obravnava kolonializem, kulturni imperializem, nacionalizem in patriarhalni družbeni ustroj in pesnico Ano Pepelnik, ki poglobljeno in igrivo razmišlja o tem, kaj je poezija, kdo jo piše in koga piše ona, pač pa predvsem, kaj pomeni biti človek.
V Ameriškem Squaw Valleyu leta 1960 je bila torejudeležba nekoliko slabša, drugič v zgodovini ni bolo jugoslovanske reprezentance in Slovencev v njej. Slovenci so se na igre vrnili v sosednji Avstriji, februarja 1964 je zbor najboljših zimskih športnikov gostil Innsbruck.
V Ameriškem Squaw Valleyu leta 1960 je bila torejudeležba nekoliko slabša, drugič v zgodovini ni bolo jugoslovanske reprezentance in Slovencev v njej. Slovenci so se na igre vrnili v sosednji Avstriji, februarja 1964 je zbor najboljših zimskih športnikov gostil Innsbruck.
Da ne gre več samo za festival, temveč za pravi gorniški praznik, o Festivalu gorniškega filma pravi Silvo Karo, ustanovitelj in direktor festivala, ki ga je v preteklih 19 letih obiskalo približno 100 tisoč gledalcev. Z rastjo festivala je raslo tudi zanimanje za domačo filmsko produkcijo, zato bo prav letos na sporedu rekordno število slovenskih filmov.
Da ne gre več samo za festival, temveč za pravi gorniški praznik, o Festivalu gorniškega filma pravi Silvo Karo, ustanovitelj in direktor festivala, ki ga je v preteklih 19 letih obiskalo približno 100 tisoč gledalcev. Z rastjo festivala je raslo tudi zanimanje za domačo filmsko produkcijo, zato bo prav letos na sporedu rekordno število slovenskih filmov.
Jutranja poročila Radia Maribor
Aktualne jutranje informacije za Štajersko in širše
Aktualne jutranje informacije za Štajersko in širše
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
V središču, ob 7.15, bo beseda o uredbi EU, ki uvaja dajatev za spletne pakete, cenejše od 150 evrov. Gosta bosta vodja pravne pisarne pri Zvezi potrošnikov Slovenije Petra Lovišček in direktor Uprave za carine na Finančni upravi RS mag. Boris Kastelic. V zadnjem mesecu se je pojavilo več spletnih trgovin, ki prodajajo ponarejena zdravila in zavajajo uporabnike tudi z imeni svojih domen. Z Andreo Šetina, strokovno vodjo Dolenjskih lekarn, bomo ob 7.40 preko praktičnih primerov predstavili zdravstvena tveganja uporabe ponarejenih zdravil, na katera opozarjajo v Lekarniški zbornici Slovenije. Urar je poklic, ki je skrit očem javnosti, a je zelo zanimiv in zahteva veliko znanja in vztrajnosti. Urarski mojster David Lečnik bo ob 7.50 predstavil lepote urarskega poklica in poudaril, kako nujno je skrbeti za mehanizme stenskih in ročnih ur, da te tečejo, kot je treba. Karpalni kanal je majhen, a izjemno pomemben prostor v zapestju, skozi katerega poteka mediani živec. Ko pride do njegove utesnitve, se pojavijo simptomi, ki lahko resno vplivajo na kakovost življenja – od blagih mravljincev do močnih bolečin in izgube moči v roki. Gost rubrike Zdravje, po poročilih ob 8.00, bo dr. Ernest Novak, specialist kirurg rekonstruktivne in estetske kirurgije. V Italiji so se začele Zimske olimpijske igre, športno obarvan bo prispevek o curlingu, ki ga je oblikovala Špela Močnik Paradiž, kolegi iz športnega uredništva pa se bodo oglasili v živo iz Predazza, pozdravila nas bo Polona Bertoncelj. Nekaj minut pred deveto bo Jožica Bajc Pivec govorila o zeliščih, ki spodbujajo radoživost, v zadnji uri jutranjega druženja pa gostimo Aktivna seniorja Dareta Vidica in Bibo Jamnik Vidic. Odkrivali boste tudi skritega gosta oziroma gostjo, ki ga razkrijemo malo pred deseto. Voditelja: Monika Tavčar in Andrej Hofer.
V središču, ob 7.15, bo beseda o uredbi EU, ki uvaja dajatev za spletne pakete, cenejše od 150 evrov. Gosta bosta vodja pravne pisarne pri Zvezi potrošnikov Slovenije Petra Lovišček in direktor Uprave za carine na Finančni upravi RS mag. Boris Kastelic. V zadnjem mesecu se je pojavilo več spletnih trgovin, ki prodajajo ponarejena zdravila in zavajajo uporabnike tudi z imeni svojih domen. Z Andreo Šetina, strokovno vodjo Dolenjskih lekarn, bomo ob 7.40 preko praktičnih primerov predstavili zdravstvena tveganja uporabe ponarejenih zdravil, na katera opozarjajo v Lekarniški zbornici Slovenije. Urar je poklic, ki je skrit očem javnosti, a je zelo zanimiv in zahteva veliko znanja in vztrajnosti. Urarski mojster David Lečnik bo ob 7.50 predstavil lepote urarskega poklica in poudaril, kako nujno je skrbeti za mehanizme stenskih in ročnih ur, da te tečejo, kot je treba. Karpalni kanal je majhen, a izjemno pomemben prostor v zapestju, skozi katerega poteka mediani živec. Ko pride do njegove utesnitve, se pojavijo simptomi, ki lahko resno vplivajo na kakovost življenja – od blagih mravljincev do močnih bolečin in izgube moči v roki. Gost rubrike Zdravje, po poročilih ob 8.00, bo dr. Ernest Novak, specialist kirurg rekonstruktivne in estetske kirurgije. V Italiji so se začele Zimske olimpijske igre, športno obarvan bo prispevek o curlingu, ki ga je oblikovala Špela Močnik Paradiž, kolegi iz športnega uredništva pa se bodo oglasili v živo iz Predazza, pozdravila nas bo Polona Bertoncelj. Nekaj minut pred deveto bo Jožica Bajc Pivec govorila o zeliščih, ki spodbujajo radoživost, v zadnji uri jutranjega druženja pa gostimo Aktivna seniorja Dareta Vidica in Bibo Jamnik Vidic. Odkrivali boste tudi skritega gosta oziroma gostjo, ki ga razkrijemo malo pred deseto. Voditelja: Monika Tavčar in Andrej Hofer.
Število prijavljenih kaznivih dejanj kaže na to, da medvrstniško nasilje narašča. Ali je več tudi ostalega nasilja, pri katerem je povzročitelj mladoletna oseba? Za kakšne oblike nasilja gre in kakšno vlogo pri tem igrajo neprimerne spletne vsebine? Kaj na tem področju prinaša novi zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov, ki na novo ureja področje mladostniške kriminalitete? Odgovore iščemo v oddaji Med štirimi stenami. Gost oddaje bo vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto na Generalni policijski Upravi Robert Tekavec.
Število prijavljenih kaznivih dejanj kaže na to, da medvrstniško nasilje narašča. Ali je več tudi ostalega nasilja, pri katerem je povzročitelj mladoletna oseba? Za kakšne oblike nasilja gre in kakšno vlogo pri tem igrajo neprimerne spletne vsebine? Kaj na tem področju prinaša novi zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov, ki na novo ureja področje mladostniške kriminalitete? Odgovore iščemo v oddaji Med štirimi stenami. Gost oddaje bo vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto na Generalni policijski Upravi Robert Tekavec.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Klasično obdobje ameriškega simfonizma se je porodilo sredi najhujše gospodarske krize, nekako na začetku Rooseveltovega New Deala, izzvenelo pa s prihodom Kennedyja in prevlado dodekafonije v ameriški klasični glasbi. Če je bil Virgil Thomson znan predvsem po ljudskem, preprostem izrazu, potem je Roy Harris, ki ga predstavljamo v prvi oddaji, že prvi resnični klasik te glasbe.
Klasično obdobje ameriškega simfonizma se je porodilo sredi najhujše gospodarske krize, nekako na začetku Rooseveltovega New Deala, izzvenelo pa s prihodom Kennedyja in prevlado dodekafonije v ameriški klasični glasbi. Če je bil Virgil Thomson znan predvsem po ljudskem, preprostem izrazu, potem je Roy Harris, ki ga predstavljamo v prvi oddaji, že prvi resnični klasik te glasbe.
Eppur si muove - In vendar se vrti
Podnebne spremembe vplivajo tudi na temeljne pogoje za pridelavo hrane. V Kataloniji, eni od evropskih regij, ki jih suše in vročinski valovi še posebej prizadenejo, se tega tudi kmetje in znanstveniki močno zavedajo. Na povabilo inštituta Catalonia International smo v raziskovalnih centrih, na kmetijah in tudi v superračunalniškem centru v Barceloni iskali odgovore na vprašanje, kako pridelovati hrano v svetu, ki se vse bolj segreva, in tudi na terenu videli, zakaj tradicionalne prakse danes ne zadoščajo več.
Podnebne spremembe vplivajo tudi na temeljne pogoje za pridelavo hrane. V Kataloniji, eni od evropskih regij, ki jih suše in vročinski valovi še posebej prizadenejo, se tega tudi kmetje in znanstveniki močno zavedajo. Na povabilo inštituta Catalonia International smo v raziskovalnih centrih, na kmetijah in tudi v superračunalniškem centru v Barceloni iskali odgovore na vprašanje, kako pridelovati hrano v svetu, ki se vse bolj segreva, in tudi na terenu videli, zakaj tradicionalne prakse danes ne zadoščajo več.
Spletne trgovine so odprte ves čas, zato je spletno nakupovanje priljubljeno. Dan varne rabe interneta se letos posveča mladim potrošnikom in pastem, ki nanje prežijo na spletu. Se znajo zaščititi? Svoje navade so nam zaupali mladi, ki obiskujejo predmet Kibernetska varnost na Ekonomski šoli Murska Sobota. (Foto Safe.si)
Spletne trgovine so odprte ves čas, zato je spletno nakupovanje priljubljeno. Dan varne rabe interneta se letos posveča mladim potrošnikom in pastem, ki nanje prežijo na spletu. Se znajo zaščititi? Svoje navade so nam zaupali mladi, ki obiskujejo predmet Kibernetska varnost na Ekonomski šoli Murska Sobota. (Foto Safe.si)
Drugi tekmovalni dan, še ena vrhunska slovenska uvrstitev, a spet razočaranje. Centimetri so Tima Mastnaka ločili od druge olimpijske medalje. Štajerec je bil po tekmi žalosten, a hkrati ponosen na opravljeno, v valovski pogovorni olimpijski oddaji pa lahko slišite, da je Mastnak izjemno čislan med svojimi tekmeci. Dvakratni olimpijski prvak Benjamin Karl pravi, da je njegove vožnje tisočkrat gledal in svojo tehniko zgledoval po Mastnakovi. Slišite lahko tudi, da je večina najboljših deskarjev stopila skupaj, da bi nasprotovala idejam o odstranitvi paralelnega veleslaloma iz olimpijskega programa. Vodilni pri Mednarodnem olimpijskem komiteju o tem razmišljajo, ker za športom ne stoji industrija, ki bi služila od te discipline. Vse deske tekmovalcev alpskega sloga so namreč narejene po meri in niso na voljo v prosti prodaji. Več tudi o zmagovalki smuka Breezy Johnson, ki ima v svoji ekipi slovenskega serviserja Aleša Sopotnika, slišite lahko tudi Tino Maze, ki pravi, da nastop Lindsey Vonn na vse ali nič ne daje lepega sporočila prihajajočim generacijam, Domen Prevc pa se odmika od vloge favorita na tekmi na srednji skakalnici, s katero se na treningih ni ujel. Radijska reporterja Uroš Volk in Anja Hlača Ferjančič o olimpijskih igrah debatirata z voditeljem Luko Petričem.
Drugi tekmovalni dan, še ena vrhunska slovenska uvrstitev, a spet razočaranje. Centimetri so Tima Mastnaka ločili od druge olimpijske medalje. Štajerec je bil po tekmi žalosten, a hkrati ponosen na opravljeno, v valovski pogovorni olimpijski oddaji pa lahko slišite, da je Mastnak izjemno čislan med svojimi tekmeci. Dvakratni olimpijski prvak Benjamin Karl pravi, da je njegove vožnje tisočkrat gledal in svojo tehniko zgledoval po Mastnakovi. Slišite lahko tudi, da je večina najboljših deskarjev stopila skupaj, da bi nasprotovala idejam o odstranitvi paralelnega veleslaloma iz olimpijskega programa. Vodilni pri Mednarodnem olimpijskem komiteju o tem razmišljajo, ker za športom ne stoji industrija, ki bi služila od te discipline. Vse deske tekmovalcev alpskega sloga so namreč narejene po meri in niso na voljo v prosti prodaji. Več tudi o zmagovalki smuka Breezy Johnson, ki ima v svoji ekipi slovenskega serviserja Aleša Sopotnika, slišite lahko tudi Tino Maze, ki pravi, da nastop Lindsey Vonn na vse ali nič ne daje lepega sporočila prihajajočim generacijam, Domen Prevc pa se odmika od vloge favorita na tekmi na srednji skakalnici, s katero se na treningih ni ujel. Radijska reporterja Uroš Volk in Anja Hlača Ferjančič o olimpijskih igrah debatirata z voditeljem Luko Petričem.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Pet podatkov o olimpijskih kolajnah, iščemo napačnega!
Pet podatkov o olimpijskih kolajnah, iščemo napačnega!
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Dve skladbi Ludwiga van Beethovna - Rondo za violino in klavir, WoO 41 in Turška koračnica iz scenske glasbe k igri Atenske razvaline - oklepata Mozartovo Glasbeno šalo - sekstet za dva rogova in godala v F-duru, K. 522.
Dve skladbi Ludwiga van Beethovna - Rondo za violino in klavir, WoO 41 in Turška koračnica iz scenske glasbe k igri Atenske razvaline - oklepata Mozartovo Glasbeno šalo - sekstet za dva rogova in godala v F-duru, K. 522.
Lahko bi se kot pilot dotaknil neba, a se je namesto tega zapisal med nesmrtne zvezde slovenskega gledališča. Prvak ljubljanske SNG Drame Janez Škof je imetnik Borštnikovega prstana in dobitnik Prešernove nagrade. Zato težko verjamemo, ko zase pravi, da je len in površen. Cenimo njegovo zmožnost samokritičnega razmisleka, navdušuje nas njegova sposobnost za improvizacijo. Z največjim slovenskim pesnikom ga povezuje datum rojstva, saj je rojen na »ta veseli dan kulture«. Intimno je morda še bolj kot s Poezijami doktorja Franceta Prešerna povezan s pesnikovanjem Daneta Zajca. Z igro se je začel spoznavati v amaterski gledališki skupini v Medvodah. Po študiju na AGRFT, ki ja že mislil opustiti, je prehodil pot med skoraj vsem slovenskimi gledališkimi odri, od Nove Gorice do Mestnega gledališča ljubljanskega, od Slovenskega mladinskega gledališča do ljubljanske Drame, ki je zvest že več kot 20 let. Že kot mlad igralec je navdušil v Klementovem padcu, Faustu in Svetinovi Šeherezadi. Poznajo ga tudi televizijski in filmski gledalci, dovolj je če omenimo naslove Teater paradižnik, Naša mala klinika, zadnje čase ga lahko gledate na nacionalki v seriji Takšno je življenje. Že od lanskega novembra na nadomestnem odru ljubljanske Drame blesti v življenjski vlogi kralja Leara, ujetega med močjo in nemočjo, v kateri lovi ravnovesje med spoznanjem, obžalovanjem in norostjo. V soboto, 14. februarja, ga čaka premiera poetične drame Daneta Zajca Voranc, v kateri nastopa v naslovni vlogi. Je samouk na diatonični harmoniki, obožuje čompe, rad se usede za klavir. V zasebnem življenju spaja slovensko in japonsko tradicijo, način in smisel življenja. Čeprav obožuje samoto, je prijazno sprejel vabilo v oddajo Prvaki tedna.
Lahko bi se kot pilot dotaknil neba, a se je namesto tega zapisal med nesmrtne zvezde slovenskega gledališča. Prvak ljubljanske SNG Drame Janez Škof je imetnik Borštnikovega prstana in dobitnik Prešernove nagrade. Zato težko verjamemo, ko zase pravi, da je len in površen. Cenimo njegovo zmožnost samokritičnega razmisleka, navdušuje nas njegova sposobnost za improvizacijo. Z največjim slovenskim pesnikom ga povezuje datum rojstva, saj je rojen na »ta veseli dan kulture«. Intimno je morda še bolj kot s Poezijami doktorja Franceta Prešerna povezan s pesnikovanjem Daneta Zajca. Z igro se je začel spoznavati v amaterski gledališki skupini v Medvodah. Po študiju na AGRFT, ki ja že mislil opustiti, je prehodil pot med skoraj vsem slovenskimi gledališkimi odri, od Nove Gorice do Mestnega gledališča ljubljanskega, od Slovenskega mladinskega gledališča do ljubljanske Drame, ki je zvest že več kot 20 let. Že kot mlad igralec je navdušil v Klementovem padcu, Faustu in Svetinovi Šeherezadi. Poznajo ga tudi televizijski in filmski gledalci, dovolj je če omenimo naslove Teater paradižnik, Naša mala klinika, zadnje čase ga lahko gledate na nacionalki v seriji Takšno je življenje. Že od lanskega novembra na nadomestnem odru ljubljanske Drame blesti v življenjski vlogi kralja Leara, ujetega med močjo in nemočjo, v kateri lovi ravnovesje med spoznanjem, obžalovanjem in norostjo. V soboto, 14. februarja, ga čaka premiera poetične drame Daneta Zajca Voranc, v kateri nastopa v naslovni vlogi. Je samouk na diatonični harmoniki, obožuje čompe, rad se usede za klavir. V zasebnem življenju spaja slovensko in japonsko tradicijo, način in smisel življenja. Čeprav obožuje samoto, je prijazno sprejel vabilo v oddajo Prvaki tedna.
Zdi se preprosto, zdi se, da vedo vse "iz glave". A v uri ali dveh prenosa je treba povedati toliko imen krajev in ljudi, brez vmesnih pavz in stokanja, da je seveda za vsak prenost nujna vnaprejšnja priprava. Tudi jezikovna. Gost: novinarski in reporterski kolega iz športne redkacije Marko Polak.
Zdi se preprosto, zdi se, da vedo vse "iz glave". A v uri ali dveh prenosa je treba povedati toliko imen krajev in ljudi, brez vmesnih pavz in stokanja, da je seveda za vsak prenost nujna vnaprejšnja priprava. Tudi jezikovna. Gost: novinarski in reporterski kolega iz športne redkacije Marko Polak.
Na sporedu Impromptu tarantellisé Gioacchina Rossinija, koncertna uvertura Hebridi, op. 26 Felixa Mendelssohna Bartholdyja, Veliki nonet v F-duru, op. 31 Louisa Spohra, Sonata za violino in klavir Clauda Debussyja, Koncert št. 4 za fagot in orkester Françoisa Devienna, Scaramouche – suita za dva klavirja, op. 165b Dariusa Milhauda in Brigg Fair – Angleška rapsodija za orkester Fredericka Deliusa.
Na sporedu Impromptu tarantellisé Gioacchina Rossinija, koncertna uvertura Hebridi, op. 26 Felixa Mendelssohna Bartholdyja, Veliki nonet v F-duru, op. 31 Louisa Spohra, Sonata za violino in klavir Clauda Debussyja, Koncert št. 4 za fagot in orkester Françoisa Devienna, Scaramouche – suita za dva klavirja, op. 165b Dariusa Milhauda in Brigg Fair – Angleška rapsodija za orkester Fredericka Deliusa.
Momtaza Mehri, rojena leta 1995, je somalijsko-britanska pesnica in esejistka, ki je za svoje ustvarjanje prejela že več nagrad. Pesem Kalne zaveze je nastala na podlagi podobe, ki jo je pesnica videla kot otrok in je ni nikoli pozabila: fotografije Jean-Marca Boujuja iz leta 2003, na kateri iraški zapornik v kapuci drži v naročju svojega štiriletnega sina v ameriškem taborišču v Nadžafu v Iraku. Prevajalka Katja Zakrajšek, režiserka Špela Kravogel, tonski mojster Matjaž Miklič, interpretka Saša Mihelčič, produkcija 2026.
Momtaza Mehri, rojena leta 1995, je somalijsko-britanska pesnica in esejistka, ki je za svoje ustvarjanje prejela že več nagrad. Pesem Kalne zaveze je nastala na podlagi podobe, ki jo je pesnica videla kot otrok in je ni nikoli pozabila: fotografije Jean-Marca Boujuja iz leta 2003, na kateri iraški zapornik v kapuci drži v naročju svojega štiriletnega sina v ameriškem taborišču v Nadžafu v Iraku. Prevajalka Katja Zakrajšek, režiserka Špela Kravogel, tonski mojster Matjaž Miklič, interpretka Saša Mihelčič, produkcija 2026.
Kako bo pri nas od letos dalje na področju pirotehnike, bodo na današnji izredni seji odločali poslanci. Med temami seje bo še državno sofinanciranje občinskih naložb in nadurno delo policistov. V oddaji še o tem: - Po skoraj dveh letih stavke operaterjev in dispečerjev številke 112 bodo danes podpisali dogovor. - Novi izolski gasilski dom je zgrajen, potrebuje le še uporabno dovoljenje in opremo. - Občina Bovec upa na državna sredstva za obnovo koče na Mangartskem sedlu.
Kako bo pri nas od letos dalje na področju pirotehnike, bodo na današnji izredni seji odločali poslanci. Med temami seje bo še državno sofinanciranje občinskih naložb in nadurno delo policistov. V oddaji še o tem: - Po skoraj dveh letih stavke operaterjev in dispečerjev številke 112 bodo danes podpisali dogovor. - Novi izolski gasilski dom je zgrajen, potrebuje le še uporabno dovoljenje in opremo. - Občina Bovec upa na državna sredstva za obnovo koče na Mangartskem sedlu.
90 let ima današnja gostja rubrike None in nonoti. 90-letna Marija Čekada, za prijatelje Mimica, se je rodila in odraščala tik ob meji s Hrvaško, v Novokračinah. Vseh 35 let je bila zaposlena kot natakarica in Mateji Grebenjak je povedala, da nikoli ne bi zamenjala tega poklica. Poslušajmo, zakaj.
90 let ima današnja gostja rubrike None in nonoti. 90-letna Marija Čekada, za prijatelje Mimica, se je rodila in odraščala tik ob meji s Hrvaško, v Novokračinah. Vseh 35 let je bila zaposlena kot natakarica in Mateji Grebenjak je povedala, da nikoli ne bi zamenjala tega poklica. Poslušajmo, zakaj.
Dve skladbi Ludwiga van Beethovna - Rondo za violino in klavir, WoO 41 in Turška koračnica iz scenske glasbe k igri Atenske razvaline - oklepata Mozartovo Glasbeno šalo - sekstet za dva rogova in godala v F-duru, K. 522.
Dve skladbi Ludwiga van Beethovna - Rondo za violino in klavir, WoO 41 in Turška koračnica iz scenske glasbe k igri Atenske razvaline - oklepata Mozartovo Glasbeno šalo - sekstet za dva rogova in godala v F-duru, K. 522.
Po srebrni kolajni, ki jo je osvojila smučarska skakalka Nika Prevc, slovenski športni navdušenci pričakujejo, da se bo drevi - prav tako na svojih prvih olimpijskih igrah - z odličjem okitil še njen brat Domen. Njun nekdanji kolega Primož Roglič, ki je olimpijski prvak sicer postal v drugi športni disciplini, je na sinočnjem odprtju Slovenske hiše poudaril, da je med ključnimi sestavinami uspeha pristop. Druge teme: - Poslanci danes med drugim o spremembi financiranja občin, organiziranosti in delu v policiji ter popolni prepovedi pirotehnike - Na ponovljenih volitvah za predsednika Republike Srbske znova zmagal zaveznik Milorada Dodika Siniša Karan - Začenja se Festival gorniškega filma, ki bo v Ljubljani, Domžalah in Radovljici na ogled ponudil 34 del, od tega 9 domačih
Po srebrni kolajni, ki jo je osvojila smučarska skakalka Nika Prevc, slovenski športni navdušenci pričakujejo, da se bo drevi - prav tako na svojih prvih olimpijskih igrah - z odličjem okitil še njen brat Domen. Njun nekdanji kolega Primož Roglič, ki je olimpijski prvak sicer postal v drugi športni disciplini, je na sinočnjem odprtju Slovenske hiše poudaril, da je med ključnimi sestavinami uspeha pristop. Druge teme: - Poslanci danes med drugim o spremembi financiranja občin, organiziranosti in delu v policiji ter popolni prepovedi pirotehnike - Na ponovljenih volitvah za predsednika Republike Srbske znova zmagal zaveznik Milorada Dodika Siniša Karan - Začenja se Festival gorniškega filma, ki bo v Ljubljani, Domžalah in Radovljici na ogled ponudil 34 del, od tega 9 domačih
Na letošnjem Festivalu gorniškega filma bo na ogled 34 filmov, med njimi 9 slovenskih. Festival prinaša pester spremljevalni program in predstavlja tudi priložnost za druženje vseh, ki so jim gore in narava še posebej pri srcu.
Na letošnjem Festivalu gorniškega filma bo na ogled 34 filmov, med njimi 9 slovenskih. Festival prinaša pester spremljevalni program in predstavlja tudi priložnost za druženje vseh, ki so jim gore in narava še posebej pri srcu.
Kakšen pomen ima Prešernov dan na skrajnem zahodu slovenskega kulturnega prostora, kako so ga proslavili? Tudi Slovenci v Italiji ob Prešernovem dnevu podeljujejo nagrade za posebne dosežke na področju kulture. Kdo so letošnji nagrajenci? Sicer pa je Italija v središču svetovnega športnega dogajanja. Olimpijske igre bodo vsaj za kratek čas zasenčile domače politično dogajanje in v ospredje postavile junake zimskih športov, nosilce pozitivnega duha, vrednot prijateljstva in sožitja. Kako ta svetovni dogodek odmeva v sosednji Furlaniji Julijski krajini? Prihodnji dnevi pa ne bodo razgibani le zaradi športnih izzivov, pred nami je pustni konec tedna. Vihravo odganjanje zime je med Slovenci v Italiji še posebej priljubljeno in ima dolgo tradicijo.
Kakšen pomen ima Prešernov dan na skrajnem zahodu slovenskega kulturnega prostora, kako so ga proslavili? Tudi Slovenci v Italiji ob Prešernovem dnevu podeljujejo nagrade za posebne dosežke na področju kulture. Kdo so letošnji nagrajenci? Sicer pa je Italija v središču svetovnega športnega dogajanja. Olimpijske igre bodo vsaj za kratek čas zasenčile domače politično dogajanje in v ospredje postavile junake zimskih športov, nosilce pozitivnega duha, vrednot prijateljstva in sožitja. Kako ta svetovni dogodek odmeva v sosednji Furlaniji Julijski krajini? Prihodnji dnevi pa ne bodo razgibani le zaradi športnih izzivov, pred nami je pustni konec tedna. Vihravo odganjanje zime je med Slovenci v Italiji še posebej priljubljeno in ima dolgo tradicijo.
V jutranjem programu bo slišati zanimivosti in analize športnega dogajanja v Predazzu, kjer med zimskimi olimpijskimi igrami biva slovenska reprezentanca v smučarskih skokih.
V jutranjem programu bo slišati zanimivosti in analize športnega dogajanja v Predazzu, kjer med zimskimi olimpijskimi igrami biva slovenska reprezentanca v smučarskih skokih.
Na sporedu Nokturno št. 9 v Es-duru Johna Fielda, Koncert v c-molu za kljunasto flavto, godala in basso continuo, RV 441 Antonia Vivaldija, Osem variacij na temo francoske pesmi za klavir štiriročno, op. 10, D. 624 Franza Schuberta, Suita Iz Holbergovih časov Edvarda Griega v priredbi za trobilni ansambel Leonharda Paula in Simfonija št. 1 v D-duru Johanna Christiana Bacha.
Na sporedu Nokturno št. 9 v Es-duru Johna Fielda, Koncert v c-molu za kljunasto flavto, godala in basso continuo, RV 441 Antonia Vivaldija, Osem variacij na temo francoske pesmi za klavir štiriročno, op. 10, D. 624 Franza Schuberta, Suita Iz Holbergovih časov Edvarda Griega v priredbi za trobilni ansambel Leonharda Paula in Simfonija št. 1 v D-duru Johanna Christiana Bacha.
»Nimam časa!«. To sta dve besedi, ki se vedno znova ponavljata med ljudmi. Skoraj vse je do trenutka načrtovano. Vsaj bilo je tako. Tudi mednarodna pomoč ljudem v deželah, ki živijo v težjih življenjskih razmerah, je bila načrtovana. Določeni so bili datumi do kdaj mora biti projekt izpeljan. In seveda, kar je najbolj pomembno, videti je treba rezultate. Ob vsem se ne sme pozabiti na trajnost sprememb, ki jih bo prinesel določen projekt. Vse smo načrtovali. Najbolj in seveda najprej načrtujejo gospodarstveniki. Hočejo rezultat dela, ki ga načrtujejo. In rezultat več imeti jim je uspelo prenesti na ljudi po vsem svetu. Ljudje hitijo, da ne bi kaj zamudili. Marsikomu se je v teh mesecih utrnilo vprašanje: JE TO RES POTREBNO? In v ta točno načrtovan urnik pride nekaj, kar nihče ni predvideval. Čas se je ustavil! Naenkrat je dovolj časa. Kako pa ta čas uporabimo? Čas lahko uporabimo tudi za to, da pregledamo kaj se dogaja v našem življenju. Ne ustavljajmo se pri zunanjih dogodkih! Kaj se dogaja v nas? Kako sprejemam občutek nemoči? To so trenutki, ko preverim sam v sebi, kaj je v življenju pomembno, kaj pa je morda nepomembno. In ugotovili bomo, da v življenju ni pomembno samo tisto, kar imam. Veliko bolj pomembno je: kakšen sem v svoji notranjosti. Čas je, da ne poslušam tistega, kar mi drugi dopovedujejo. zdaj je čas, da odkrivam kje so temelji mojega življenja, kam je usmerjena pot mojega življenja. V roke lahko vzamem knjige, v katerih so drugačna razmišljanja, ki jih po navadi vidimo in poslušamo na televiziji, beremo v takšnih in drugačnih časopisih. So vrednote, ki se ne spreminjajo že tisočletja. Temelj naj bi bile kreposti, ki so neuničljive: RAZUMNOST, PRAVIČNOST, SRČNOST, ZMERNOST. To je tisto, kar spreminja družbo, če to verjamemo ali ne. To so temeljni kamni vsake civilizacije, ki spoštuje človekovo dostojanstvo. Odkrili bomo, da vse dobro nastaja počasi, ne čez noč. Nič velikega, dramatičnega se ne zgodi, če ne delam prav. Ob opazovanju ljudi, ki delajo slabo, človeka razjeda misel, zakaj nekateri ljudje uspevajo, čeprav so krenili na pot, ki uničuje življenje ljudi. V nas se pojavi nevoščljivost, morda tudi brezbrižnost. Že pred tisočletji je bilo zapisano: »Le kaj je človek v blaginji, če je brez modrosti, podoben je živali, ki pogine. (prim.: Ps 48,10-21) Življenje se ne ustavi, življenje gre vedno naprej. Bom del tega neustavljivega življenja? Bom znal dodajati nekaj dobrega in lepega življenju, ki ga živim z drugimi. NE ČAKAJ NA JUTRI – ZDAJ JE ČAS ZA TO!
»Nimam časa!«. To sta dve besedi, ki se vedno znova ponavljata med ljudmi. Skoraj vse je do trenutka načrtovano. Vsaj bilo je tako. Tudi mednarodna pomoč ljudem v deželah, ki živijo v težjih življenjskih razmerah, je bila načrtovana. Določeni so bili datumi do kdaj mora biti projekt izpeljan. In seveda, kar je najbolj pomembno, videti je treba rezultate. Ob vsem se ne sme pozabiti na trajnost sprememb, ki jih bo prinesel določen projekt. Vse smo načrtovali. Najbolj in seveda najprej načrtujejo gospodarstveniki. Hočejo rezultat dela, ki ga načrtujejo. In rezultat več imeti jim je uspelo prenesti na ljudi po vsem svetu. Ljudje hitijo, da ne bi kaj zamudili. Marsikomu se je v teh mesecih utrnilo vprašanje: JE TO RES POTREBNO? In v ta točno načrtovan urnik pride nekaj, kar nihče ni predvideval. Čas se je ustavil! Naenkrat je dovolj časa. Kako pa ta čas uporabimo? Čas lahko uporabimo tudi za to, da pregledamo kaj se dogaja v našem življenju. Ne ustavljajmo se pri zunanjih dogodkih! Kaj se dogaja v nas? Kako sprejemam občutek nemoči? To so trenutki, ko preverim sam v sebi, kaj je v življenju pomembno, kaj pa je morda nepomembno. In ugotovili bomo, da v življenju ni pomembno samo tisto, kar imam. Veliko bolj pomembno je: kakšen sem v svoji notranjosti. Čas je, da ne poslušam tistega, kar mi drugi dopovedujejo. zdaj je čas, da odkrivam kje so temelji mojega življenja, kam je usmerjena pot mojega življenja. V roke lahko vzamem knjige, v katerih so drugačna razmišljanja, ki jih po navadi vidimo in poslušamo na televiziji, beremo v takšnih in drugačnih časopisih. So vrednote, ki se ne spreminjajo že tisočletja. Temelj naj bi bile kreposti, ki so neuničljive: RAZUMNOST, PRAVIČNOST, SRČNOST, ZMERNOST. To je tisto, kar spreminja družbo, če to verjamemo ali ne. To so temeljni kamni vsake civilizacije, ki spoštuje človekovo dostojanstvo. Odkrili bomo, da vse dobro nastaja počasi, ne čez noč. Nič velikega, dramatičnega se ne zgodi, če ne delam prav. Ob opazovanju ljudi, ki delajo slabo, človeka razjeda misel, zakaj nekateri ljudje uspevajo, čeprav so krenili na pot, ki uničuje življenje ljudi. V nas se pojavi nevoščljivost, morda tudi brezbrižnost. Že pred tisočletji je bilo zapisano: »Le kaj je človek v blaginji, če je brez modrosti, podoben je živali, ki pogine. (prim.: Ps 48,10-21) Življenje se ne ustavi, življenje gre vedno naprej. Bom del tega neustavljivega življenja? Bom znal dodajati nekaj dobrega in lepega življenju, ki ga živim z drugimi. NE ČAKAJ NA JUTRI – ZDAJ JE ČAS ZA TO!
Zimske olimpijske igre poleg bojev najboljših športnikov ponujajo tudi možnosti za promocijo držav. Tudi Slovenija bo igre skušala izkoristiti za svojo predstavitev v svetu, v ta namen so tako sinoči v Cortini d'Ampezzo odprli slovensko hišo. Predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Franjo Bobinac je ob tem poudaril, da so prav vrhunski športniki največji ambasadorji Slovenije v tujini. Slovenska hiša bo sicer tudi mesto združevanja slovenskih navijačev na igrah. Preostali poudarki oddaje: Poslanci danes med drugim o prepovedi uporabe pirotehničnih sredstev Danes podpis sporazuma med dispečerji na števili 112 in ministrstvom V Poljanski dolini tudi s tradicionalno kulinariko krepijo turistično prepoznavnost
Zimske olimpijske igre poleg bojev najboljših športnikov ponujajo tudi možnosti za promocijo držav. Tudi Slovenija bo igre skušala izkoristiti za svojo predstavitev v svetu, v ta namen so tako sinoči v Cortini d'Ampezzo odprli slovensko hišo. Predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Franjo Bobinac je ob tem poudaril, da so prav vrhunski športniki največji ambasadorji Slovenije v tujini. Slovenska hiša bo sicer tudi mesto združevanja slovenskih navijačev na igrah. Preostali poudarki oddaje: Poslanci danes med drugim o prepovedi uporabe pirotehničnih sredstev Danes podpis sporazuma med dispečerji na števili 112 in ministrstvom V Poljanski dolini tudi s tradicionalno kulinariko krepijo turistično prepoznavnost
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Dokumentarno-igrani film Cankar nam v igranih prizorih približa zasebno življenje največjega slovenskega pisatelja. Filmska pripoved se začne novembra 1899, ko Ivan Cankar najame kabinet pri družini Löffler v dunajskem predmestju Ottakring. Sprva se približa gospodinji, pozneje pa njeni odraščajoči hčeri Steffi. Pri njih se ustali za skoraj deset let in tam ustvari večino svojih del. Ob obisku brata Karla v Sarajevu je gost nadškofa Josipa Stadlerja. Tam napiše Hlapce in se odloči, da se ne bo vrnil k zaročenki na Dunaj. Naslednja leta živi na ljubljanskem Rožniku. Tudi tam se zapleta s tamkajšnjimi dekleti; je pozoren ljubimec, družaben in izjemno inteligenten. Opazuje bedo obubožanega delavskega razreda okoli sebe in se navduši za socialdemokracijo. Upor proti krivičnemu družbenemu redu preveva celoten Cankarjev opus. Z rekonstrukcijami nekaterih javnih nastopov v filmu je poudarjena moč in aktualnost njegove politične besede. Pozorno branje Cankarjevih del nam razkriva podrobnosti iz pisateljevega življenja. V njegovih skoraj filmskih opisih prepoznavamo prostore, portrete najbližjih in sodobnikov. Marsikaj, kar je opisal v literaturi, je nekaj let pozneje tudi sam doživel. V premišljenih prepletih igranega, animiranega in dokumentarnega so rokopisi in pisma iz njegove zapuščine vtkani v igrane prizore. Junaki v filmu spregovorijo z besedami iz Cankarjeve proze. Film odpira vprašanje, kako se je v dobrem stoletju izoblikoval mit o Ivanu Cankarju. Veličasten opus romanov, povesti, črtic, pesmi, esejev, političnih govorov, člankov in pisem ponuja široko polje interpretacij. Cankarja so si prisvajali tako na levici kot na desnici. V dokumentarnem delu filma se srečujemo s poznavalci, ki strastno razkrivajo prezrte plati pisateljevega dela. Prepričani smo, da smo o Cankarju v dobrem stoletju izvedeli vse, vendar njegovo delo v resnici le površno poznamo.
Dokumentarno-igrani film Cankar nam v igranih prizorih približa zasebno življenje največjega slovenskega pisatelja. Filmska pripoved se začne novembra 1899, ko Ivan Cankar najame kabinet pri družini Löffler v dunajskem predmestju Ottakring. Sprva se približa gospodinji, pozneje pa njeni odraščajoči hčeri Steffi. Pri njih se ustali za skoraj deset let in tam ustvari večino svojih del. Ob obisku brata Karla v Sarajevu je gost nadškofa Josipa Stadlerja. Tam napiše Hlapce in se odloči, da se ne bo vrnil k zaročenki na Dunaj. Naslednja leta živi na ljubljanskem Rožniku. Tudi tam se zapleta s tamkajšnjimi dekleti; je pozoren ljubimec, družaben in izjemno inteligenten. Opazuje bedo obubožanega delavskega razreda okoli sebe in se navduši za socialdemokracijo. Upor proti krivičnemu družbenemu redu preveva celoten Cankarjev opus. Z rekonstrukcijami nekaterih javnih nastopov v filmu je poudarjena moč in aktualnost njegove politične besede. Pozorno branje Cankarjevih del nam razkriva podrobnosti iz pisateljevega življenja. V njegovih skoraj filmskih opisih prepoznavamo prostore, portrete najbližjih in sodobnikov. Marsikaj, kar je opisal v literaturi, je nekaj let pozneje tudi sam doživel. V premišljenih prepletih igranega, animiranega in dokumentarnega so rokopisi in pisma iz njegove zapuščine vtkani v igrane prizore. Junaki v filmu spregovorijo z besedami iz Cankarjeve proze. Film odpira vprašanje, kako se je v dobrem stoletju izoblikoval mit o Ivanu Cankarju. Veličasten opus romanov, povesti, črtic, pesmi, esejev, političnih govorov, člankov in pisem ponuja široko polje interpretacij. Cankarja so si prisvajali tako na levici kot na desnici. V dokumentarnem delu filma se srečujemo s poznavalci, ki strastno razkrivajo prezrte plati pisateljevega dela. Prepričani smo, da smo o Cankarju v dobrem stoletju izvedeli vse, vendar njegovo delo v resnici le površno poznamo.
Andrej Rozman Roza je pesnik, pisatelj, dramatik, igralec in prevajalec. Njegova dela so v mnogih učbenikih in antologijah. Nastopa v šolah, udeleževal pa se je tudi protestov in včasih, kot pravi, je na naše politike res zelo jezen. Leta 2003 je ustanovil Rozinteater kot najmanjše možno gledališče. Njegov osrednji motiv je ugajati, a biti hkrati pošten in iskren do svojega pogleda na svet. V svoje verze skuša ujeti čim bolj resničen jezik, neodvisno od vseh papirnatih izrazov in stavčnih skladenj. Leta 2017 je napovedal kandidaturo za predsednika Republike Slovenije, vendar ni zbral dovolj podpisov, da bi jo lahko uradno vložil. Voditelj: Edvard Žitnik
Andrej Rozman Roza je pesnik, pisatelj, dramatik, igralec in prevajalec. Njegova dela so v mnogih učbenikih in antologijah. Nastopa v šolah, udeleževal pa se je tudi protestov in včasih, kot pravi, je na naše politike res zelo jezen. Leta 2003 je ustanovil Rozinteater kot najmanjše možno gledališče. Njegov osrednji motiv je ugajati, a biti hkrati pošten in iskren do svojega pogleda na svet. V svoje verze skuša ujeti čim bolj resničen jezik, neodvisno od vseh papirnatih izrazov in stavčnih skladenj. Leta 2017 je napovedal kandidaturo za predsednika Republike Slovenije, vendar ni zbral dovolj podpisov, da bi jo lahko uradno vložil. Voditelj: Edvard Žitnik
Drugi tekmovalni dan, še ena vrhunska slovenska uvrstitev, a spet razočaranje. Centimetri so Tima Mastnaka ločili od druge olimpijske medalje. Štajerec je bil po tekmi žalosten, a hkrati ponosen na opravljeno, v valovski pogovorni olimpijski oddaji pa lahko slišite, da je Mastnak izjemno čislan med svojimi tekmeci. Dvakratni olimpijski prvak Benjamin Karl pravi, da je njegove vožnje tisočkrat gledal in svojo tehniko zgledoval po Mastnakovi. Slišite lahko tudi, da je večina najboljših deskarjev stopila skupaj, da bi nasprotovala idejam o odstranitvi paralelnega veleslaloma iz olimpijskega programa. Vodilni pri Mednarodnem olimpijskem komiteju o tem razmišljajo, ker za športom ne stoji industrija, ki bi služila od te discipline. Vse deske tekmovalcev alpskega sloga so namreč narejene po meri in niso na voljo v prosti prodaji. Več tudi o zmagovalki smuka Breezy Johnson, ki ima v svoji ekipi slovenskega serviserja Aleša Sopotnika, slišite lahko tudi Tino Maze, ki pravi, da nastop Lindsey Vonn na vse ali nič ne daje lepega sporočila prihajajočim generacijam, Domen Prevc pa se odmika od vloge favorita na tekmi na srednji skakalnici, s katero se na treningih ni ujel. Radijska reporterja Uroš Volk in Anja Hlača Ferjančič o olimpijskih igrah debatirata z voditeljem Luko Petričem. Časovnica: -00:32 Tim Mastnak in tesen fotofiniš -03:55 Ester Ledecka in prihodnost paralelnega veleslaloma na ZOI -07:18 tišina v Cortini ob padcu Lindsey Vonn -08:38 Tina Maze o nastopu Lindsey Vonn -10:05 Breezy Johnson zmagovalka smuka -13:22 Domen Prevc pravi, da ni favorit na srednji skakalnici -15:23 Mimo grede o obvezni opremi v italijanski kuhinji -22:01 pogovor s Timom Mastnakom -25:50 pogovor z Benjaminom Karlom -28:51 pogovor z Domnom Prevcem -32:45 pogovor z Breezy Johnson -35:51 reportaža med obiskovalci ženskega smuka
Drugi tekmovalni dan, še ena vrhunska slovenska uvrstitev, a spet razočaranje. Centimetri so Tima Mastnaka ločili od druge olimpijske medalje. Štajerec je bil po tekmi žalosten, a hkrati ponosen na opravljeno, v valovski pogovorni olimpijski oddaji pa lahko slišite, da je Mastnak izjemno čislan med svojimi tekmeci. Dvakratni olimpijski prvak Benjamin Karl pravi, da je njegove vožnje tisočkrat gledal in svojo tehniko zgledoval po Mastnakovi. Slišite lahko tudi, da je večina najboljših deskarjev stopila skupaj, da bi nasprotovala idejam o odstranitvi paralelnega veleslaloma iz olimpijskega programa. Vodilni pri Mednarodnem olimpijskem komiteju o tem razmišljajo, ker za športom ne stoji industrija, ki bi služila od te discipline. Vse deske tekmovalcev alpskega sloga so namreč narejene po meri in niso na voljo v prosti prodaji. Več tudi o zmagovalki smuka Breezy Johnson, ki ima v svoji ekipi slovenskega serviserja Aleša Sopotnika, slišite lahko tudi Tino Maze, ki pravi, da nastop Lindsey Vonn na vse ali nič ne daje lepega sporočila prihajajočim generacijam, Domen Prevc pa se odmika od vloge favorita na tekmi na srednji skakalnici, s katero se na treningih ni ujel. Radijska reporterja Uroš Volk in Anja Hlača Ferjančič o olimpijskih igrah debatirata z voditeljem Luko Petričem. Časovnica: -00:32 Tim Mastnak in tesen fotofiniš -03:55 Ester Ledecka in prihodnost paralelnega veleslaloma na ZOI -07:18 tišina v Cortini ob padcu Lindsey Vonn -08:38 Tina Maze o nastopu Lindsey Vonn -10:05 Breezy Johnson zmagovalka smuka -13:22 Domen Prevc pravi, da ni favorit na srednji skakalnici -15:23 Mimo grede o obvezni opremi v italijanski kuhinji -22:01 pogovor s Timom Mastnakom -25:50 pogovor z Benjaminom Karlom -28:51 pogovor z Domnom Prevcem -32:45 pogovor z Breezy Johnson -35:51 reportaža med obiskovalci ženskega smuka