Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Gost Profila bo svetovno znani violončelist Luka Šulić, virtuoz, ki staplja klasično in popularno glasbo z osupljivo tehnično briljanco in karizmatično odrsko prezenco. S svojimi interpretacijami briše meje med žanri in redefinira vlogo violončela v sodobni glasbi. Kot soustanovitelj dua 2 Cellos je skupaj s Stjepanom Hauserjem navduševal milijone poslušalcev po vsem svetu prav z drznostjo in edinstvenim pristopom. Po koncu sodelovanja v duu je nadaljeval s solistično kariero in različnimi spremljevalnimi ansambli ter poleg priredb najbolj znanih skladb Vivaldija, Bacha in Mozarta, začel ustvarjati tudi lastne. Nekaj jih je izvedel tudi lani v Union Chapel v Londonu, ta koncert bo junija na ogled tudi na TVS, pred tem pa boste v Profilu lahko slišali pogovor z umetnikom, v katerem bo spregovoril o svoji glasbeni karieri, ki se je začela v Veliki Britaniji med študijem na Royal Academy of Music v Londonu. Intervju je bil posnet pred njegovo veliko majsko turnejo po Kanadi in ZDA, med drugim bo nastopil v New Yorku in Washingtonu. Pogovor z Luko Šulićem bo vodila Darja Korez Korenčan.
Gost Profila bo svetovno znani violončelist Luka Šulić, virtuoz, ki staplja klasično in popularno glasbo z osupljivo tehnično briljanco in karizmatično odrsko prezenco. S svojimi interpretacijami briše meje med žanri in redefinira vlogo violončela v sodobni glasbi. Kot soustanovitelj dua 2 Cellos je skupaj s Stjepanom Hauserjem navduševal milijone poslušalcev po vsem svetu prav z drznostjo in edinstvenim pristopom. Po koncu sodelovanja v duu je nadaljeval s solistično kariero in različnimi spremljevalnimi ansambli ter poleg priredb najbolj znanih skladb Vivaldija, Bacha in Mozarta, začel ustvarjati tudi lastne. Nekaj jih je izvedel tudi lani v Union Chapel v Londonu, ta koncert bo junija na ogled tudi na TVS, pred tem pa boste v Profilu lahko slišali pogovor z umetnikom, v katerem bo spregovoril o svoji glasbeni karieri, ki se je začela v Veliki Britaniji med študijem na Royal Academy of Music v Londonu. Intervju je bil posnet pred njegovo veliko majsko turnejo po Kanadi in ZDA, med drugim bo nastopil v New Yorku in Washingtonu. Pogovor z Luko Šulićem bo vodila Darja Korez Korenčan.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
William Shakespeare (1564-1616) je bil osrednji ustvarjalec renesančne dramatike. Izbrali smo odlomek ene njegovih najbolj priljubljenih komedij, Sen kresne noči, ki je nastala okoli leta 1595. V njej se prepletajo usode atenskih plemičev, rokodelcev in vilinskih bitij, v ospredju pa je vprašanje nestanovitne ljubezenske sle. Avtor je navdih črpal iz antike, srednjeveških romanc in Chaucerjevih Canterburyjskih zgodb in ustvaril brezčasno delo o prepletu realnosti in domišljije. Izbrani odlomek z začetka igre pripoveduje o Lisandrovih načrtih za poroko s Hermijo in o Helenini žalosti, ker je Demetrij ne ljubi, ljubi pa Hermijo. Interpretirajo študentki in študent AGRFT: Čarna Lampret, Neža Dvorščak in Maksim Mićković mentorica in režiserka Saške Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, prevajalec Jernej Županič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2026.
William Shakespeare (1564-1616) je bil osrednji ustvarjalec renesančne dramatike. Izbrali smo odlomek ene njegovih najbolj priljubljenih komedij, Sen kresne noči, ki je nastala okoli leta 1595. V njej se prepletajo usode atenskih plemičev, rokodelcev in vilinskih bitij, v ospredju pa je vprašanje nestanovitne ljubezenske sle. Avtor je navdih črpal iz antike, srednjeveških romanc in Chaucerjevih Canterburyjskih zgodb in ustvaril brezčasno delo o prepletu realnosti in domišljije. Izbrani odlomek z začetka igre pripoveduje o Lisandrovih načrtih za poroko s Hermijo in o Helenini žalosti, ker je Demetrij ne ljubi, ljubi pa Hermijo. Interpretirajo študentki in študent AGRFT: Čarna Lampret, Neža Dvorščak in Maksim Mićković mentorica in režiserka Saške Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, prevajalec Jernej Županič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2026.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Pod vtisom dežja in raznoterih zvokov s parkirišča je sredi devetdesetih Alex Callier začel razmišljati o glasbi. To je bil čas, ko so lestvice oblikovale skupine Massive Attack, Unkle in Portishead s svojimi angažiranimi pop refreni. Devetdeseta – predvsem med letoma 1992 in 1996 – so bila nasploh obdobje, ko je neodvisna glasba za kratek čas prestopila v mainstream in so celo največje glasbene trgovine začele odpirati oddelke za alternativno glasbo. Preko Rokavskega preliva so se jim pridružili belgijski Hooverphonic, ki pa so z leti in razvojem tehnologij svojo zvočno podobo razširili tudi onkraj hladnih meandrov trip-hopa. Umetniška radovednost je imela v tridesetletni karieri skupine tudi zanimiv zasuk. Poleg tega, da smo njene pesmi slišali v številnih filmih, serijah in oglasih, se je leta 2021 preizkusila celo na tekmovanju za pesem Evrovizije.
Pod vtisom dežja in raznoterih zvokov s parkirišča je sredi devetdesetih Alex Callier začel razmišljati o glasbi. To je bil čas, ko so lestvice oblikovale skupine Massive Attack, Unkle in Portishead s svojimi angažiranimi pop refreni. Devetdeseta – predvsem med letoma 1992 in 1996 – so bila nasploh obdobje, ko je neodvisna glasba za kratek čas prestopila v mainstream in so celo največje glasbene trgovine začele odpirati oddelke za alternativno glasbo. Preko Rokavskega preliva so se jim pridružili belgijski Hooverphonic, ki pa so z leti in razvojem tehnologij svojo zvočno podobo razširili tudi onkraj hladnih meandrov trip-hopa. Umetniška radovednost je imela v tridesetletni karieri skupine tudi zanimiv zasuk. Poleg tega, da smo njene pesmi slišali v številnih filmih, serijah in oglasih, se je leta 2021 preizkusila celo na tekmovanju za pesem Evrovizije.
Politično dogajanje kaže, da počasi nastaja desnosredinska vlada. Skupni začasni odbor bi danes v državnem zboru moral med drugim obravnavati predlog zakona o vladi, ki ga je vložila Svoboda, a ga je pred sejo umaknila, potem pa je takoj pohitel SDS in vložil svoj predlog zakona o vladi, ki prinaša 14 resorjev.
Politično dogajanje kaže, da počasi nastaja desnosredinska vlada. Skupni začasni odbor bi danes v državnem zboru moral med drugim obravnavati predlog zakona o vladi, ki ga je vložila Svoboda, a ga je pred sejo umaknila, potem pa je takoj pohitel SDS in vložil svoj predlog zakona o vladi, ki prinaša 14 resorjev.
Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 1,1 milijona polnoletnih prebivalcev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.
Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 1,1 milijona polnoletnih prebivalcev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.
Drama. Mamin sin se poškoduje s skirojem in pade v komo. Mama Thelma najde sinov dnevnik, v katerem se je pred nesrečo zaobljubil, da bo v življenju naredil 10 najpomembnejših stvari pred koncem sveta… Thelma se ne sprijazni s sinovim stanjem in hoče, da se vrne nazaj v življenje; namesto njega začne izpolnjevati zapise iz seznama, po vrsti, enega za drugim … Upa in si srčno želi, da bi njen sin uvidel, kako je življenje lepo in da se mora vrniti nazaj… LA CHAMBRE DES MERVEILLES / BOOK OF WONDERS / FRA / 2023 Režija: Lisa Azuelos / Scenarij: Juliette Sales, Julien Sandrel, po istoimenskem romanu Fabiena Suareza / Igrajo: Alexandra Lamy, Muriel Robin, Hugo Questel, Xavier Lacaille, Martine Schambacher, Hiroki Hasegawa, Eyed Meguedmini, Carima Amarouche, Eye Haïdara in drugi …
Drama. Mamin sin se poškoduje s skirojem in pade v komo. Mama Thelma najde sinov dnevnik, v katerem se je pred nesrečo zaobljubil, da bo v življenju naredil 10 najpomembnejših stvari pred koncem sveta… Thelma se ne sprijazni s sinovim stanjem in hoče, da se vrne nazaj v življenje; namesto njega začne izpolnjevati zapise iz seznama, po vrsti, enega za drugim … Upa in si srčno želi, da bi njen sin uvidel, kako je življenje lepo in da se mora vrniti nazaj… LA CHAMBRE DES MERVEILLES / BOOK OF WONDERS / FRA / 2023 Režija: Lisa Azuelos / Scenarij: Juliette Sales, Julien Sandrel, po istoimenskem romanu Fabiena Suareza / Igrajo: Alexandra Lamy, Muriel Robin, Hugo Questel, Xavier Lacaille, Martine Schambacher, Hiroki Hasegawa, Eyed Meguedmini, Carima Amarouche, Eye Haïdara in drugi …
V tokratni oddaji Avtomobilnost vas peljemo na sever Francije, v srce Renaultove električne proizvodnje - pravzaprav v Renaultovo električno mesto “Electricity". Z električno “katrco” in “petko” prevozimo pot od Pariza do tovarn Cleon in Douai, kjer Renault izdeluje njune vitalne električne komponente in ju skupaj še z nekaterimi električnimi modeli tudi sestavlja. Sledi še en električni duel: hyundai inster proti ioniqu 5. Koliko učinkovitosti dejansko izgubimo, če izberemo večjo baterijo za daljši doseg? Razkrivamo konkretne številke. Za konec obiščemo še razvojni center kitajskega giganta Cheryja (znamki Jaecoo in Omoda) v bližini Frankfurta. Zakaj so Kitajci razvoj svojih vozil za svetovni trg zaupali evropskim inženirjem? Pridružite se nam na popotovanju skozi zgodovino, tehnologijo in prihodnost mobilnosti.
V tokratni oddaji Avtomobilnost vas peljemo na sever Francije, v srce Renaultove električne proizvodnje - pravzaprav v Renaultovo električno mesto “Electricity". Z električno “katrco” in “petko” prevozimo pot od Pariza do tovarn Cleon in Douai, kjer Renault izdeluje njune vitalne električne komponente in ju skupaj še z nekaterimi električnimi modeli tudi sestavlja. Sledi še en električni duel: hyundai inster proti ioniqu 5. Koliko učinkovitosti dejansko izgubimo, če izberemo večjo baterijo za daljši doseg? Razkrivamo konkretne številke. Za konec obiščemo še razvojni center kitajskega giganta Cheryja (znamki Jaecoo in Omoda) v bližini Frankfurta. Zakaj so Kitajci razvoj svojih vozil za svetovni trg zaupali evropskim inženirjem? Pridružite se nam na popotovanju skozi zgodovino, tehnologijo in prihodnost mobilnosti.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Tomaž Domicelj se je sredi marca na deset let približal tov. Titu. Pionir rocka na slovenskem je, kot piše v slovenski biografiji, »kantavtor z akustično kitaro in orglicami, ki k besedilom pogosto pristopa z družbeno satiro in zanj značilno »flaškolin« kitarsko tehniko« … Letos je prvega marca skorajda izšla kompilacijska vinilka z naslovom »Življenje je lepo ... Tudi z orkestrom«. Če bo vse lepo in prav, bo resnično kmalu na voljo. Do takrat pa, ne samo v smislu lajšanja pričakovanj, Tomaž Domicelj v oddaji AriZONA na sporedu RA KP ob 20h.
Tomaž Domicelj se je sredi marca na deset let približal tov. Titu. Pionir rocka na slovenskem je, kot piše v slovenski biografiji, »kantavtor z akustično kitaro in orglicami, ki k besedilom pogosto pristopa z družbeno satiro in zanj značilno »flaškolin« kitarsko tehniko« … Letos je prvega marca skorajda izšla kompilacijska vinilka z naslovom »Življenje je lepo ... Tudi z orkestrom«. Če bo vse lepo in prav, bo resnično kmalu na voljo. Do takrat pa, ne samo v smislu lajšanja pričakovanj, Tomaž Domicelj v oddaji AriZONA na sporedu RA KP ob 20h.
Z objavo prvega novega dokumentarnega filma nanizanke Rešeni pred izumrtjem, ki nastaja v koprodukciji desetih evropskih javnih televizij, obeležujemo svetovni dan Zemlje. Oddaja se posveča prostoživečim živalim v urbanih okoljih in ljudem, ki si prizadevajo, da bi jih mesta upoštevala v obojestransko korist. V prvem delu: na Irskem so bili škorci nekoč najpogostejše ptice, a nenadoma jih ni bilo več tam, kjer so se vedno zadrževali. Uganko z gnezdiščem so rešili prostovoljci društva Divji Belfast. Kakor škorci so tudi netopirji odlični lovci na mrčes, vendar jih še vedno slabo poznamo. Kako se prilagajajo življenju v umetno ustvarjenih okoljih in kako jim je mogoče pomagati, raziskujejo biologinje v Ljubljani. V Münchnu projektanti že upoštevajo potrebe prostoživečih živali pri načrtovanju novih zgradb in živali so nove možnosti že zaznale. Na Irskem se mlada znanstvenica posveča potrebam lisic, ki so že dolgo mestne prebivalke, v Švici pa so uspešno renaturirali uničeno mestno reko. Nov pomladni pojav v nizozemskih mestih so školjkarice, ki uspešneje kot na obali Vatskega morja gnezdijo na ravnih mestnih strehah. In na Ibizi so znanstveniki in otočani iznašli nova domovanja za ogrožene drobne plazilce, balearske kuščarice, ki so ključna vrsta v tamkajšnjem ekosistemu. V Aberdeenu razveseljujejo meščane igrivi delfini, v Swanseaju pa Valižane črnonogi galebi – za gnezdenje so si izbrali starinsko čolnarno.
Z objavo prvega novega dokumentarnega filma nanizanke Rešeni pred izumrtjem, ki nastaja v koprodukciji desetih evropskih javnih televizij, obeležujemo svetovni dan Zemlje. Oddaja se posveča prostoživečim živalim v urbanih okoljih in ljudem, ki si prizadevajo, da bi jih mesta upoštevala v obojestransko korist. V prvem delu: na Irskem so bili škorci nekoč najpogostejše ptice, a nenadoma jih ni bilo več tam, kjer so se vedno zadrževali. Uganko z gnezdiščem so rešili prostovoljci društva Divji Belfast. Kakor škorci so tudi netopirji odlični lovci na mrčes, vendar jih še vedno slabo poznamo. Kako se prilagajajo življenju v umetno ustvarjenih okoljih in kako jim je mogoče pomagati, raziskujejo biologinje v Ljubljani. V Münchnu projektanti že upoštevajo potrebe prostoživečih živali pri načrtovanju novih zgradb in živali so nove možnosti že zaznale. Na Irskem se mlada znanstvenica posveča potrebam lisic, ki so že dolgo mestne prebivalke, v Švici pa so uspešno renaturirali uničeno mestno reko. Nov pomladni pojav v nizozemskih mestih so školjkarice, ki uspešneje kot na obali Vatskega morja gnezdijo na ravnih mestnih strehah. In na Ibizi so znanstveniki in otočani iznašli nova domovanja za ogrožene drobne plazilce, balearske kuščarice, ki so ključna vrsta v tamkajšnjem ekosistemu. V Aberdeenu razveseljujejo meščane igrivi delfini, v Swanseaju pa Valižane črnonogi galebi – za gnezdenje so si izbrali starinsko čolnarno.
Muzikologinja dr. Sonja Kralj že vrsto let raziskuje razvoj, poslanstvo, koncertno, založniško in druge različne dejavnosti Društva slovenskih skladateljev.
Muzikologinja dr. Sonja Kralj že vrsto let raziskuje razvoj, poslanstvo, koncertno, založniško in druge različne dejavnosti Društva slovenskih skladateljev.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Ni samo pevka in besedilopiska ter snovalka glasbe. Je tudi igralka in lutkarica, ki je bila zaposlena v Berlinu, kjer je nastopala v muzikalih. Z njo tokrat ne bomo nabirali vijolic, ki so ji prinesle prepoznavnost na domačih tleh in zaradi katerih so jo označili celo za prešuštnico in tisto fračo, ki s pesmijo razdira zakone: v pogovoru bomo začutili, zakaj se v glasbi tako rada igra. V tem čisto samosvojem prepoznavnem glasbenem slogu rada zahaja v džezovsko interpretacijo in šanson ter obenem razloži, kako in zakaj se v muzikalu poje drugače ter kako interpretacija sama narekuje tehniko – tam pa se počuti najbolj domače (pon).
Ni samo pevka in besedilopiska ter snovalka glasbe. Je tudi igralka in lutkarica, ki je bila zaposlena v Berlinu, kjer je nastopala v muzikalih. Z njo tokrat ne bomo nabirali vijolic, ki so ji prinesle prepoznavnost na domačih tleh in zaradi katerih so jo označili celo za prešuštnico in tisto fračo, ki s pesmijo razdira zakone: v pogovoru bomo začutili, zakaj se v glasbi tako rada igra. V tem čisto samosvojem prepoznavnem glasbenem slogu rada zahaja v džezovsko interpretacijo in šanson ter obenem razloži, kako in zakaj se v muzikalu poje drugače ter kako interpretacija sama narekuje tehniko – tam pa se počuti najbolj domače (pon).
Prva jedrska elektrarna, ki se je znašla v vojni, je bila leta 1991 Nuklearna elektrarna Krško. Sledilo je več kot 30 let dolgo obdobje, ko elektrarne v vojaških konfliktih niso bile ogrožene. Vse se do začetka vojne v Ukrajini, ko so napadi in vojaški incidenti v bližini jedrskih objektov postali nova normalnost, ki se je z izraelsko-ameriško agresijo v Iranu le še utrdila.
Prva jedrska elektrarna, ki se je znašla v vojni, je bila leta 1991 Nuklearna elektrarna Krško. Sledilo je več kot 30 let dolgo obdobje, ko elektrarne v vojaških konfliktih niso bile ogrožene. Vse se do začetka vojne v Ukrajini, ko so napadi in vojaški incidenti v bližini jedrskih objektov postali nova normalnost, ki se je z izraelsko-ameriško agresijo v Iranu le še utrdila.
Kako je Tonček zdravil Zemljo. Pripoveduje: Tomaž Gubenšek. Napisal: Milan Petek. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.
Kako je Tonček zdravil Zemljo. Pripoveduje: Tomaž Gubenšek. Napisal: Milan Petek. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno kompozicijo in celovito upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015. Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026.
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno kompozicijo in celovito upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015. Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026.
SDS je v parlamentarni postopek vložila zakon, ki bi število ministrstev skrčil z 19 na 14. Svoboda je pred tem umaknila svoj predlog za spremembo števila ministrstev, češ da ne želijo ovirati oblikovanja nove vlade. Kakšna bo, sicer ni jasno, saj desne stranke trdijo, da uradni pogovori o tem ne potekajo. Druge teme: - V Kijevu zadovoljni s sprostitvijo evropske pomoči in novimi sankcijami proti Rusiji - Iran ob podaljšani prekinitvi ognja ne kaže večje pripravljenosti na nove pogovore - Ob dnevu Zemlje v ospredju okoljske krize s podnebnimi spremembami na čelu
SDS je v parlamentarni postopek vložila zakon, ki bi število ministrstev skrčil z 19 na 14. Svoboda je pred tem umaknila svoj predlog za spremembo števila ministrstev, češ da ne želijo ovirati oblikovanja nove vlade. Kakšna bo, sicer ni jasno, saj desne stranke trdijo, da uradni pogovori o tem ne potekajo. Druge teme: - V Kijevu zadovoljni s sprostitvijo evropske pomoči in novimi sankcijami proti Rusiji - Iran ob podaljšani prekinitvi ognja ne kaže večje pripravljenosti na nove pogovore - Ob dnevu Zemlje v ospredju okoljske krize s podnebnimi spremembami na čelu
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Razstava 'Tone Kralj – vizionarski mistik', s katero se v Narodni galeriji v Ljubljani poklanjajo 125-letnici rojstva in 50. obletnici umetnikove smrti, je nastala v sodelovanju z Galerijo Božidar Jakac iz Kostanjevice na Krki. V oddaji tudi o predstavi 'Konec epohe', kjer uspe tekst, poln bahavosti, humorja in cinizma, ujeti duha divjanja skupine prijateljev skozi tri različna življenjska obdobja. Osem desetletij dolgo obdobje pa zaobjame razstava Društva slovenskih skladateljev. 22. april je dan planeta Zemlje, ki nas vsako leto opomni, da nimamo rezervnega doma. Zato Iztok Novak v tokratni glasbeni zavesi ponuja nekaj raznolikih skladb z ekološkim sporočilom.
Razstava 'Tone Kralj – vizionarski mistik', s katero se v Narodni galeriji v Ljubljani poklanjajo 125-letnici rojstva in 50. obletnici umetnikove smrti, je nastala v sodelovanju z Galerijo Božidar Jakac iz Kostanjevice na Krki. V oddaji tudi o predstavi 'Konec epohe', kjer uspe tekst, poln bahavosti, humorja in cinizma, ujeti duha divjanja skupine prijateljev skozi tri različna življenjska obdobja. Osem desetletij dolgo obdobje pa zaobjame razstava Društva slovenskih skladateljev. 22. april je dan planeta Zemlje, ki nas vsako leto opomni, da nimamo rezervnega doma. Zato Iztok Novak v tokratni glasbeni zavesi ponuja nekaj raznolikih skladb z ekološkim sporočilom.
Londonska pevka in avtorica Jessie Ware ostaja funk-soul diva tudi na na šestem albumu Superbloom. Tolikor bolj, ker je ta vpadljiva posebnost v njenem opusu. Še vedno lahkoten, a vselej bogat in sočen izbor songov Jessie Ware zdaj dobiva novo razsežnost. Če smo Wareovo, ki je na sceno vstopila leta 2012 z delom Devotion, plaho povezovali z rojakinjo Liso Stansfield, sta njeni prejšnji dve albumski deli neomajno izzveneli v romantičnem disco ključu. Jessie Ware se je tako vnevarno približala žanrskemu fevdu, ki ga goreče nadzira Kylie Minogue. Zato je aktualija Superbloom še bolj bohotna. Album je veličastna pop revijalnost, ki si jo brez dinamičnega gospelovskega zbora in dolge četice dolgonogih spremljevalnih plesalk v kostumih iz Moulin Rougea niti ne moremo predstavljati. In začne se dejansko odkrivanje paradigme, ki jo predstavlja Jessie Ware. Drugače rečeno, Britanci v teh nepredvidljivih in neizprosno zahtevnih časih potrebujejo novo Shirley Bassey. Jessie Ware odlično sprejema to vlogo.
Londonska pevka in avtorica Jessie Ware ostaja funk-soul diva tudi na na šestem albumu Superbloom. Tolikor bolj, ker je ta vpadljiva posebnost v njenem opusu. Še vedno lahkoten, a vselej bogat in sočen izbor songov Jessie Ware zdaj dobiva novo razsežnost. Če smo Wareovo, ki je na sceno vstopila leta 2012 z delom Devotion, plaho povezovali z rojakinjo Liso Stansfield, sta njeni prejšnji dve albumski deli neomajno izzveneli v romantičnem disco ključu. Jessie Ware se je tako vnevarno približala žanrskemu fevdu, ki ga goreče nadzira Kylie Minogue. Zato je aktualija Superbloom še bolj bohotna. Album je veličastna pop revijalnost, ki si jo brez dinamičnega gospelovskega zbora in dolge četice dolgonogih spremljevalnih plesalk v kostumih iz Moulin Rougea niti ne moremo predstavljati. In začne se dejansko odkrivanje paradigme, ki jo predstavlja Jessie Ware. Drugače rečeno, Britanci v teh nepredvidljivih in neizprosno zahtevnih časih potrebujejo novo Shirley Bassey. Jessie Ware odlično sprejema to vlogo.
Viola ima svojo stalno vlogo med violino in violončelom. Simfonična pesnitev Don Kihot Richarda Straussa na poseben način združuje vse tri inštrumente. Je pesnitev in simfonija, je pesem s programsko osnovo fantastičnih variacij na viteško temo.
Viola ima svojo stalno vlogo med violino in violončelom. Simfonična pesnitev Don Kihot Richarda Straussa na poseben način združuje vse tri inštrumente. Je pesnitev in simfonija, je pesem s programsko osnovo fantastičnih variacij na viteško temo.
Radomlje in Brinje iz Grosupljega se merita v prvi polfinalni tekmi nogometnega pokala, več pa tudi o svetovnem prvenstvu skupine C, ki bo začetek maja v Zalogu v Ljubljani.
Radomlje in Brinje iz Grosupljega se merita v prvi polfinalni tekmi nogometnega pokala, več pa tudi o svetovnem prvenstvu skupine C, ki bo začetek maja v Zalogu v Ljubljani.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Današnjo oddajo namenjamo spolno prenosljivim okužbam, ki jih je v zadnjih desetletjih vse več. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije se vsako leto na novo okuži več kot 370 milijonov ljudi. Slovenija pri tem ni izjema. Te okužbe so večinoma ozdravljive, če jih z ustreznim testiranjem dovolj zgodaj odkrijemo.
Današnjo oddajo namenjamo spolno prenosljivim okužbam, ki jih je v zadnjih desetletjih vse več. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije se vsako leto na novo okuži več kot 370 milijonov ljudi. Slovenija pri tem ni izjema. Te okužbe so večinoma ozdravljive, če jih z ustreznim testiranjem dovolj zgodaj odkrijemo.
TV klinika z Davidom Zupančičem
Današnjo oddajo namenjamo spolno prenosljivim okužbam, ki jih je v zadnjih desetletjih vse več. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije se vsako leto na novo okuži več kot 370 milijonov ljudi. Slovenija pri tem ni izjema. Te okužbe so večinoma ozdravljive, če jih z ustreznim testiranjem dovolj zgodaj odkrijemo.
Današnjo oddajo namenjamo spolno prenosljivim okužbam, ki jih je v zadnjih desetletjih vse več. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije se vsako leto na novo okuži več kot 370 milijonov ljudi. Slovenija pri tem ni izjema. Te okužbe so večinoma ozdravljive, če jih z ustreznim testiranjem dovolj zgodaj odkrijemo.
V Sloveniji se je 30 odstotkov študentov že spogledovalo z idejo, da bi opravljali seksualno delo. So se vrednote med mladimi spremenile? Ali je platforma Only Fans res pot do hitrega zaslužka? O študentskem seksualnem delu, digitalnih platformah in generacijskih razlikah smo se pogovarjali z Živo Gornik, antropologinjo, sociologinjo in doktorsko študentko. V drugem delu oddaje pa smo z dijakinjo II. Gimnazije Hano Špičko odkrivali, zakaj je pomembno, da so mladi izobraženi in aktivni v politiki, nekaj minut pa smo namenili še umetnosti in poeziji.
V Sloveniji se je 30 odstotkov študentov že spogledovalo z idejo, da bi opravljali seksualno delo. So se vrednote med mladimi spremenile? Ali je platforma Only Fans res pot do hitrega zaslužka? O študentskem seksualnem delu, digitalnih platformah in generacijskih razlikah smo se pogovarjali z Živo Gornik, antropologinjo, sociologinjo in doktorsko študentko. V drugem delu oddaje pa smo z dijakinjo II. Gimnazije Hano Špičko odkrivali, zakaj je pomembno, da so mladi izobraženi in aktivni v politiki, nekaj minut pa smo namenili še umetnosti in poeziji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Slovenija danes, regionalne novice
V novi oddaji Televizije Slovenija bomo z dopisniki po Sloveniji temeljito in vsebinsko predstavljali lokalno problematiko. Pojasnili bomo dileme lokalnih skupnosti in iskali rešitve za razvoj slovenskih občin.
V novi oddaji Televizije Slovenija bomo z dopisniki po Sloveniji temeljito in vsebinsko predstavljali lokalno problematiko. Pojasnili bomo dileme lokalnih skupnosti in iskali rešitve za razvoj slovenskih občin.
Prekinitev ognja med Združenimi državami in Iranom je na trhlih nogah, Hormuška ožina je spet zaprta in dobava nafte in utekočinjenega zemeljskega plina z Bližnjega vzhoda prekinjena. Napetostim ni videti konca, na stari celini pa se že oblikujejo ukrepi za zagotovitev oskrbe z energenti po še znosnih cenah ob povečani porabi jeseni. Kaj trenutna situacija pomeni za cene nafte, zemeljskega plina in električne energije, kako so te povezane med sabo, kateri so načrtovani ukrepi za ublažitev cenovnih skokov v Evropi in doma ter kako zanesljiva je oskrba? O vsem tem, pa tudi o načrtih Evrope za večjo energetsko neodvisnost v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Nada Drobne Popović, generalna direktorica Gen energije; Matija Bitenc, glavni direktor Plinovodov; Tilen Šarlah, finančni analitik; Duška Godina, direktorica Agencije za energijo. Avtorica oddaje Erna Strniša
Prekinitev ognja med Združenimi državami in Iranom je na trhlih nogah, Hormuška ožina je spet zaprta in dobava nafte in utekočinjenega zemeljskega plina z Bližnjega vzhoda prekinjena. Napetostim ni videti konca, na stari celini pa se že oblikujejo ukrepi za zagotovitev oskrbe z energenti po še znosnih cenah ob povečani porabi jeseni. Kaj trenutna situacija pomeni za cene nafte, zemeljskega plina in električne energije, kako so te povezane med sabo, kateri so načrtovani ukrepi za ublažitev cenovnih skokov v Evropi in doma ter kako zanesljiva je oskrba? O vsem tem, pa tudi o načrtih Evrope za večjo energetsko neodvisnost v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Nada Drobne Popović, generalna direktorica Gen energije; Matija Bitenc, glavni direktor Plinovodov; Tilen Šarlah, finančni analitik; Duška Godina, direktorica Agencije za energijo. Avtorica oddaje Erna Strniša