Pojdite na vsebino Pojdite v osnovni meni Iščite po vsebini

Raziskujte

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Kratki Programi Oddaje Podkasti Moj 365

Novice Radia Slovenija

Novice ob 11h

12. 1. 2026

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

3 min

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Aktualno 202

Informativa: Kateri bodo najbolj zaželeni poklici letos?

12. 1. 2026

Informativa je največji sejem izobraževanja in poklicev v Sloveniji, ki mladim že 17 let pomaga pri ključnih odločitvah o njihovem izobraževanju in izbiri poklica. Sejem je pretekli konec tedna potekal v Cankarjevem domu, predstavile so se številne srednje šole, gimnazije in fakultete ter tudi delodajalci. Kateri poklici bodo najbolj zaželeni v letu 2026, kaj o trendih zaposlovanja v Sloveniji pravi aktualna statistika in s katerimi ovirami se soočajo mladi, ki bodo v prihodnjih letih prvič vstopili na trg dela, lahko izveste v tokratni reportaži.

12 min

Informativa je največji sejem izobraževanja in poklicev v Sloveniji, ki mladim že 17 let pomaga pri ključnih odločitvah o njihovem izobraževanju in izbiri poklica. Sejem je pretekli konec tedna potekal v Cankarjevem domu, predstavile so se številne srednje šole, gimnazije in fakultete ter tudi delodajalci. Kateri poklici bodo najbolj zaželeni v letu 2026, kaj o trendih zaposlovanja v Sloveniji pravi aktualna statistika in s katerimi ovirami se soočajo mladi, ki bodo v prihodnjih letih prvič vstopili na trg dela, lahko izveste v tokratni reportaži.

Poročila

Poročila ob 10h

12. 1. 2026

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

4 min

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Novice Radia Slovenija

Novice ob 10h

12. 1. 2026

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

3 min

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Odkrivamo

Smučarska sezona na Mariborskem Pohorju in Arehu

12. 1. 2026

Smučišču na Mariborskem Pohorju in na Arehu letos ne primanjkuje snega, zato smo v tokratni oddaji Odkrivamo preverili, kakšna je smuka, stanje smučišča in tudi s kakšnimi izzivi se spoprijema upravitelj javno podjetje MARPROM.

30 min

Smučišču na Mariborskem Pohorju in na Arehu letos ne primanjkuje snega, zato smo v tokratni oddaji Odkrivamo preverili, kakšna je smuka, stanje smučišča in tudi s kakšnimi izzivi se spoprijema upravitelj javno podjetje MARPROM.

Naval na šport

Uspešen konec tedna smučarskih skakalk in regionalno hokejsko prvenstvo

12. 1. 2026

Smučarske skakalke so dobro izkoristile prednost domačega prizorišča svetovnega pokala. Na Ljubnem ob Savinji je svojo prevlado v sezoni potrdila Nika Prevc, tekme pod Rajhovko pa je zaznamoval tudi rekorden obisk navijačev. Dopoldanske športne minute namenjamo še razširjenemu avstrijskemu hokejskemu prvenstvu, na katerem je Olimpija včeraj v Tivoliju gostila moštvo iz Linza.

10 min

Smučarske skakalke so dobro izkoristile prednost domačega prizorišča svetovnega pokala. Na Ljubnem ob Savinji je svojo prevlado v sezoni potrdila Nika Prevc, tekme pod Rajhovko pa je zaznamoval tudi rekorden obisk navijačev. Dopoldanske športne minute namenjamo še razširjenemu avstrijskemu hokejskemu prvenstvu, na katerem je Olimpija včeraj v Tivoliju gostila moštvo iz Linza.

Poročila

Poročila ob 9h

12. 1. 2026

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

6 min

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Časovni kalejdoskop

Protest študentov zaradi prometa na Aškerčevi cesti

11. 4. 2021

V prejšnjem stoletju je bilo študentsko gibanje v Sloveniji najdejavnejše v obdobju med letoma 1968 in 1972. Vrhunec je doživelo spomladi leta 1971, ko so študentje izvedli protest na Aškerčevi cesti v Ljubljani. 14. aprila tistega leta se je pred poslopjem Filozofske fakultete zbralo okoli 2000 študentov, ki so protestirali zaradi prometa in hrupa na Aškerčevi cesti, ki je bila takrat ena najbolj obremenjenih ljubljanskih prometnic, ob njej pa še danes stoji več fakultet in srednjih šol. Študentje so po eni uri govorov in vzklikov niso razšli, ampak so se odpravili proti središču mesta, kjer so svoje zahteve prebrali še pred skupščino. Njihova glavna zahteva ‒ ureditev sistema obvoznih cest ‒ ni bila uspešna, a ker je na protestu sodelovalo tako veliko študentov, je pomenil ta dogodek odločilno etapo v razvoju študentskega gibanja, so zapisali v Muzeju novejše zgodovine Slovenije.

1 min

V prejšnjem stoletju je bilo študentsko gibanje v Sloveniji najdejavnejše v obdobju med letoma 1968 in 1972. Vrhunec je doživelo spomladi leta 1971, ko so študentje izvedli protest na Aškerčevi cesti v Ljubljani. 14. aprila tistega leta se je pred poslopjem Filozofske fakultete zbralo okoli 2000 študentov, ki so protestirali zaradi prometa in hrupa na Aškerčevi cesti, ki je bila takrat ena najbolj obremenjenih ljubljanskih prometnic, ob njej pa še danes stoji več fakultet in srednjih šol. Študentje so po eni uri govorov in vzklikov niso razšli, ampak so se odpravili proti središču mesta, kjer so svoje zahteve prebrali še pred skupščino. Njihova glavna zahteva ‒ ureditev sistema obvoznih cest ‒ ni bila uspešna, a ker je na protestu sodelovalo tako veliko študentov, je pomenil ta dogodek odločilno etapo v razvoju študentskega gibanja, so zapisali v Muzeju novejše zgodovine Slovenije.

Izluščeno

Letos bo popoln sončev mrk spremljal meteorski roj Perzeidov

9. 1. 2026

Leto 2026 prinaša zanimive pojave na nebu. Navdušenci nad astronomijo po svetu z veseljem pričakujejo predvsem 12. avgust, ko bo popolni Sončev mrk na zahodu za nekaj minut spremenil dan v mrak. Spremljala ga bosta meteorski roj Perzeidov in zanimiva poravnava planetov. Dva tedna kasneje bo še skoraj popolni Lunin mrk oziroma krvava luna. No več o vsem pa Ivo Kores v pogovoru z dr. Igorjem Žiberno z mariborske filozofske fakultete.

8 min

Leto 2026 prinaša zanimive pojave na nebu. Navdušenci nad astronomijo po svetu z veseljem pričakujejo predvsem 12. avgust, ko bo popolni Sončev mrk na zahodu za nekaj minut spremenil dan v mrak. Spremljala ga bosta meteorski roj Perzeidov in zanimiva poravnava planetov. Dva tedna kasneje bo še skoraj popolni Lunin mrk oziroma krvava luna. No več o vsem pa Ivo Kores v pogovoru z dr. Igorjem Žiberno z mariborske filozofske fakultete.

Antikviz

Minnesota

12. 1. 2026

Pet podatkov o Minnesoti, iščemo napačnega!

20 min

Pet podatkov o Minnesoti, iščemo napačnega!

Aktualna tema

Tudi starejši brezdomci so kandidati za sprejem v DSO

11. 1. 2026

V teh hladnih zimskih januarskih dneh so še najbolj prizadeti brezdomci, ki jih te dni komaj kje opazimo. Po neuradnih podatkih naj bi v glavnem mestu države živelo 200 ljudi na ulici ali v kakšni zapuščeni stavbi. Medtem ko se v Ljubljani že gradi novo zavetišče za brezdomce, pa je vedno manj javnih površin, kjer se ti lahko gibljejo. Več o tem Urška Smerkolj iz Vincencijeve zveze dobrote, ki že 18 let pomaga brezdomcem v Ljubljani.

14 min

V teh hladnih zimskih januarskih dneh so še najbolj prizadeti brezdomci, ki jih te dni komaj kje opazimo. Po neuradnih podatkih naj bi v glavnem mestu države živelo 200 ljudi na ulici ali v kakšni zapuščeni stavbi. Medtem ko se v Ljubljani že gradi novo zavetišče za brezdomce, pa je vedno manj javnih površin, kjer se ti lahko gibljejo. Več o tem Urška Smerkolj iz Vincencijeve zveze dobrote, ki že 18 let pomaga brezdomcem v Ljubljani.

Poročila

Poročila ob 8h

12. 1. 2026

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

6 min

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Prvaki tedna

Jure Košir: Pot športnika je bolj posejana z neuspehi kot pa z uspehi

12. 1. 2026

Če bi malo predrugačili uspešnico njegovega rap teama, bi lahko rekli, da je vedno smučal hitro, včasih pa tudi prehitro. Pri 17tih je postal mladinski svetovni prvak v superveleslalomu. Leta 1994 je v Lillehammerju osvojil bronasto olimpijsko odličje v slalomu. Leto pozneje je bil tretji v skupnem seštevku svetovnega pokala, kar je pri fantih še vedno najboljši slovenski dosežek. Njegovo ime je na eni od kabin gondole v Kitzbuhelu, tako tamkajšnji prireditelji ovekovečijo imena zmagovalcev. Posebej ljuba mu je zmaga na strmini domače Kranjske gore. Po 15 letih t.i. belega cirkusa je leta 2006 tekmovalne smuči postavil v kot. Odtlej se ukvarja s športnim marketingom, promovira ugledne, svetovne znamke športne opreme, deluje v ekipah vzhajajočih športnih zvezd. V mladosti je igral harmoniko, ob vrhuncih športne kariere je utiral pot rapu na Slovenskem. A tega ni poimenoval glasbena kariera, ampak zgolj zabava. Zna spretno in všečno javno nastopati, morda tudi zato, ker mu je mati slavistka privzgojila ljubezen do knjig in branja. Čeprav je bil vrhunski tekmovalec v individualnem športu, je bil vedno tudi timski igralec. Tam nekje okoli Abrahama, ko je ugotovil, da glava še vedno hoče, telo pa ne zmore je hokej na ledu, košarko in nogomet zamenjal za bolj umirjeni tek, kolesarjenje in pohodništvo. Je pobudnik tekme legend alpskih smučarjev in eden izmed ambasadorjev akcije Šolar na smuči. V tej zimi je okrepil ekipo televizijskih kolegov, ki pravijo, da je zima zakon in postal strokovni komentator prenosov alpskega smučanja. Sredi slalomskega januarju, ko odštevamo dneve do zimskih olimpijskih iger je gost tokratne epizode Prvakov tedna Jure Košir.

50 min

Če bi malo predrugačili uspešnico njegovega rap teama, bi lahko rekli, da je vedno smučal hitro, včasih pa tudi prehitro. Pri 17tih je postal mladinski svetovni prvak v superveleslalomu. Leta 1994 je v Lillehammerju osvojil bronasto olimpijsko odličje v slalomu. Leto pozneje je bil tretji v skupnem seštevku svetovnega pokala, kar je pri fantih še vedno najboljši slovenski dosežek. Njegovo ime je na eni od kabin gondole v Kitzbuhelu, tako tamkajšnji prireditelji ovekovečijo imena zmagovalcev. Posebej ljuba mu je zmaga na strmini domače Kranjske gore. Po 15 letih t.i. belega cirkusa je leta 2006 tekmovalne smuči postavil v kot. Odtlej se ukvarja s športnim marketingom, promovira ugledne, svetovne znamke športne opreme, deluje v ekipah vzhajajočih športnih zvezd. V mladosti je igral harmoniko, ob vrhuncih športne kariere je utiral pot rapu na Slovenskem. A tega ni poimenoval glasbena kariera, ampak zgolj zabava. Zna spretno in všečno javno nastopati, morda tudi zato, ker mu je mati slavistka privzgojila ljubezen do knjig in branja. Čeprav je bil vrhunski tekmovalec v individualnem športu, je bil vedno tudi timski igralec. Tam nekje okoli Abrahama, ko je ugotovil, da glava še vedno hoče, telo pa ne zmore je hokej na ledu, košarko in nogomet zamenjal za bolj umirjeni tek, kolesarjenje in pohodništvo. Je pobudnik tekme legend alpskih smučarjev in eden izmed ambasadorjev akcije Šolar na smuči. V tej zimi je okrepil ekipo televizijskih kolegov, ki pravijo, da je zima zakon in postal strokovni komentator prenosov alpskega smučanja. Sredi slalomskega januarju, ko odštevamo dneve do zimskih olimpijskih iger je gost tokratne epizode Prvakov tedna Jure Košir.

Jutranja poročila Radia Maribor

Začela so se vovlilna opravila za marčevske parlamentarne volitve

12. 1. 2026

V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - začela so se vovlilna opravila za marčevske parlamentarne volitve - Javni holding Maribor z višjimi prihodki in večmilijonskim dobičkom - v murskosoboški bolnišnici obširna posodobitev opreme

9 min

V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - začela so se vovlilna opravila za marčevske parlamentarne volitve - Javni holding Maribor z višjimi prihodki in večmilijonskim dobičkom - v murskosoboški bolnišnici obširna posodobitev opreme

Glasbena jutranjica

Od Rossinija do Bravničarja

12. 1. 2026

Na sporedu uvertura k operi Ženitna menica Gioacchina Rossinija, Fantazija na teme iz Donizettijeve opere Lucrezia Borgia, op. 50 Sigismonda Thalberga, koncertna uvertura Na jugu – Alassio Edwarda Elgarja, Trobilni kvintet št. 1, op. 73 Malcolma Arnolda, Sonata za violino in klavir, imenovana 'Za svetlobo', Anthonyja Girarda, Rákóczijeva koračnica za orkester Franza Liszta, Tango suita za dve kitari Astorja Piazzolle in siimfonična pesnitev Kurent Matije Bravničarja.

115 min

Na sporedu uvertura k operi Ženitna menica Gioacchina Rossinija, Fantazija na teme iz Donizettijeve opere Lucrezia Borgia, op. 50 Sigismonda Thalberga, koncertna uvertura Na jugu – Alassio Edwarda Elgarja, Trobilni kvintet št. 1, op. 73 Malcolma Arnolda, Sonata za violino in klavir, imenovana 'Za svetlobo', Anthonyja Girarda, Rákóczijeva koračnica za orkester Franza Liszta, Tango suita za dve kitari Astorja Piazzolle in siimfonična pesnitev Kurent Matije Bravničarja.

Lirični utrinek

Dunya Mikhail: Moja pesem vas ne bo rešila

12. 1. 2026

Dunya Mikhail (1965) je iraško-ameriška pesnica in pisateljica, prejemnica Unescove nagrade sharjah za arabsko kulturo in nagrade Združenih narodov za človekove pravice za svobodo pisanja. Med drugim je avtorica nagrajenih pesniških zbirk Vojna gará, Dnevnik vala zunaj morja, Iraške noči in V njenem ženstvenem znaku. S knjigo Čebelar se je uvrstila med finaliste za nacionalno književno nagrado in v ožji izbor za nagrado PEN/John Kenneth Galbraith, z romanesknim prvencem Ptičji tatu pa v ožji izbor za mednarodno nagrado za arabsko prozo. V pesmi z naslovom Moja pesem vas ne bo rešila obravnava vojno tematiko. Prevajalca Margit Podvornik Alhady in Mohsen Alhady, igralka Mojka Končar, mojster zvoka Urban Gruden, režiserki Saška Rakef in Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2024.

3 min

Dunya Mikhail (1965) je iraško-ameriška pesnica in pisateljica, prejemnica Unescove nagrade sharjah za arabsko kulturo in nagrade Združenih narodov za človekove pravice za svobodo pisanja. Med drugim je avtorica nagrajenih pesniških zbirk Vojna gará, Dnevnik vala zunaj morja, Iraške noči in V njenem ženstvenem znaku. S knjigo Čebelar se je uvrstila med finaliste za nacionalno književno nagrado in v ožji izbor za nagrado PEN/John Kenneth Galbraith, z romanesknim prvencem Ptičji tatu pa v ožji izbor za mednarodno nagrado za arabsko prozo. V pesmi z naslovom Moja pesem vas ne bo rešila obravnava vojno tematiko. Prevajalca Margit Podvornik Alhady in Mohsen Alhady, igralka Mojka Končar, mojster zvoka Urban Gruden, režiserki Saška Rakef in Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2024.

None in nonoti

Alberta Peljhan: Nič nismo vedeli, ne kam bomo šli ne kje bomo spali

12. 1. 2026

90-letna Alberta Peljhan je stanovalka v Domu starejših občanov Ilirska Bistrica. Rojena je bila na Cesti v Vipavski dolini. V družini je bilo sedem otrok. 2. junija 1944 je vas požgal nemški okupator. Dogodka se spominja tudi gospa Alberta, ki takrat še ni dopolnila 10 let. Z družino so jih s tovornjakom odpeljali v begunstvo v Italijo. Zgodbo je pripovedovala Mateji Grebenjak.

4 min

90-letna Alberta Peljhan je stanovalka v Domu starejših občanov Ilirska Bistrica. Rojena je bila na Cesti v Vipavski dolini. V družini je bilo sedem otrok. 2. junija 1944 je vas požgal nemški okupator. Dogodka se spominja tudi gospa Alberta, ki takrat še ni dopolnila 10 let. Z družino so jih s tovornjakom odpeljali v begunstvo v Italijo. Zgodbo je pripovedovala Mateji Grebenjak.

Glasbena jutranjica

Gordon Jacob in Camille Saint-Saëns

12. 1. 2026

Predvajamo Koncert za flavto in godala Gordona Jacoba s flavtistko Mileno Lipovšek v solistični vlogi ter Tarantelo za flavto, klarinet in klavir, op. 6 Camilla Saint-Saënsa.

29 min

Predvajamo Koncert za flavto in godala Gordona Jacoba s flavtistko Mileno Lipovšek v solistični vlogi ter Tarantelo za flavto, klarinet in klavir, op. 6 Camilla Saint-Saënsa.

Glasbeni poudarki

Aktualno v ponedeljek

12. 1. 2026

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

1 min

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Jutranjik

Začela so se volilna opravila pred parlamentarnimi volitvami

12. 1. 2026

Stekli so roki za vlaganje kandidatur, volivci pa lahko od danes s podpisi podprejo posamezne kandidatne liste. Uradna volilna kampanja se bo začela 19. februarja. V oddaji tudi o tem: -V ilirskobistriškem domu starejših zadovoljni s potekom obsežne prenove. - Pri gradnji novega doma starejših občanov v Bovcu se zapleta. -Za Mlekarno Planika uspešno leto s 15 milijoni evrov prihodkov. -Nika Prevc in Anže Lanišek sta zmagala na Ljubnem in v Zakopanah.

12 min

Stekli so roki za vlaganje kandidatur, volivci pa lahko od danes s podpisi podprejo posamezne kandidatne liste. Uradna volilna kampanja se bo začela 19. februarja. V oddaji tudi o tem: -V ilirskobistriškem domu starejših zadovoljni s potekom obsežne prenove. - Pri gradnji novega doma starejših občanov v Bovcu se zapleta. -Za Mlekarno Planika uspešno leto s 15 milijoni evrov prihodkov. -Nika Prevc in Anže Lanišek sta zmagala na Ljubnem in v Zakopanah.

Jutranja kronika

Trump preučuje mogoče vojaške ukrepe v Iranu zaradi nasilnega zatiranja protestov

12. 1. 2026

V Iranu se razmere vse bolj zaostrujejo. Protesti so zajeli vso državo. Vrhovni vodja ajatola Ali Hamenej je protestnike označil za vandale, oblasti so se jih lotile z vso silo. Iz Teherana, kjer je komunikacija še vedno močno omejena, poročajo o krvavih napadih na protestnike, iz bolnišnic pa o številnih žrtvah. Javnost pa je včeraj nagovoril tudi zmernejši predsednik Masud Pežeškjan. Po njegovih obljubah bo država naredila vse, da bo omilila gospodarske težave. A zahteve protestnikov so se razširile - zahtevajo konce islamske republikei. Več organizacij za človekove pravice poroča, da je bilo ubitih že več kot 500 ljudi, 10 tisoč naj bi jih aretirali. V oddaji tudi o tem: - Začetek volilnih opravil pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami - V Ljubljani od danes dražje parkiranje - Nika Prevc blestela na Ljubnem, Anže Lanišek na zmagovalnem odru v Zakopanah

21 min

V Iranu se razmere vse bolj zaostrujejo. Protesti so zajeli vso državo. Vrhovni vodja ajatola Ali Hamenej je protestnike označil za vandale, oblasti so se jih lotile z vso silo. Iz Teherana, kjer je komunikacija še vedno močno omejena, poročajo o krvavih napadih na protestnike, iz bolnišnic pa o številnih žrtvah. Javnost pa je včeraj nagovoril tudi zmernejši predsednik Masud Pežeškjan. Po njegovih obljubah bo država naredila vse, da bo omilila gospodarske težave. A zahteve protestnikov so se razširile - zahtevajo konce islamske republikei. Več organizacij za človekove pravice poroča, da je bilo ubitih že več kot 500 ljudi, 10 tisoč naj bi jih aretirali. V oddaji tudi o tem: - Začetek volilnih opravil pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami - V Ljubljani od danes dražje parkiranje - Nika Prevc blestela na Ljubnem, Anže Lanišek na zmagovalnem odru v Zakopanah

Mali modreci

Tam se znajdeš, ko umreš

12. 1. 2026

Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.

2 min

Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.

Spominčice

O prvem deželnem glavarju Kranjske slovenskega rodu

12. 1. 2026

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

3 min

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

Športna zgodba

Najbolj obiskana tekma smučarskih skakalk

12. 1. 2026

Smučarske skakalke so sklenile nastope na Ljubnem ob Savinji. Tekmovalni konec tedna je bil izjemno uspešen za slovenski skakalni tabor, zadovoljstva pa ni manjkalo niti v organizacijskem odboru.

3 min

Smučarske skakalke so sklenile nastope na Ljubnem ob Savinji. Tekmovalni konec tedna je bil izjemno uspešen za slovenski skakalni tabor, zadovoljstva pa ni manjkalo niti v organizacijskem odboru.

Glasbena jutranjica

Lully, Damase, Händel in Fauré

12. 1. 2026

Na sporedu Baletne medigre h Cavallijevi operi Xerxes Jeana Baptista Lullyja, Sonata za flavto in harfo Jeana Michela Damasa, Koncert za orgle in orkester št. 6 v B-duru, op. 4 Georga Friedricha Händla in Impromptu za harfo, op. 86 Gabriela Fauréja.

58 min

Na sporedu Baletne medigre h Cavallijevi operi Xerxes Jeana Baptista Lullyja, Sonata za flavto in harfo Jeana Michela Damasa, Koncert za orgle in orkester št. 6 v B-duru, op. 4 Georga Friedricha Händla in Impromptu za harfo, op. 86 Gabriela Fauréja.

Duhovna misel

Robert Friškovec: Tako kot je, je lepo

12. 1. 2026

V slavnem zenovskem templju na Japonskem so meniha, ki je prišel iz sosednjega samostana, zadolžili za njihov vrt. To opravilo so mu zaupali, ker je menih rad skrbel za rože, grmovje in drevesa. V bližini tega slavnega zenovskega templja je bil še en, manjši tempelj, kjer je živel ostareli zenovski mojster. Nekega dne, ko je menih pričakoval pomembne goste, se je še posebej posvetil skrbi za vrt. Populil je ves plevel, obrezal vsak grm posebej, prečesal mah in se več ur posvetil čiščenju in odstranjevanju jesenskega listja, ki je ležalo naokrog po vrtu. Medtem ko je delal, ga je ostareli zenovski mojster z začudenjem opazoval skozi ograjo, ki je ločevala templja. Ko je po večurnem delu končal, je obstal in občudoval opravljeno delo. »Mar ni lepo?« se je obrnil in zaklical k staremu mojstru. »Je,« mu je odvrnil starec, »ampak nekaj še manjka. Pomagaj mi čez ograjo in popravil bom to zate.« Menih je nekaj časa omahoval, potem pa le pomagal ostarelemu kolegu čez ograjo na trdna tla. Počasi je ostareli mojster stopil k drevesu v središču vrta, zagrabil za deblo in ga močno stresel. Otreseno listje se je razletelo po vsem vrtu. »Tako,« je dejal starec, »zdaj mi lahko pomagaš nazaj na mojo stran.« Ob tej zgodbi sem se spomnil na mnoge stiske in delovne akcije, ki se začnejo v naših domovih, ko se napovedo obiski. Takrat se pogosto začne čistilna akcija, ki ima namen, da nas pokaže v čim boljši luči pri naših obiskovalcih. Pa ne gre le za obiske, na splošno se želimo pred svetom pokazati v čim boljši luči, če je le mogoče popolni. Ampak popolnost ni naravna, saj pravimo, da ni nihče popoln. Lahko se trudimo za lepoto in popolnost, vendar lahko zapademo v izkrivljeno podobo umetne popolnosti. Pomislimo le na vse lepotne standarde in ves trud, da bi se jim približali. To je vedel tudi ostareli zenovski mojster iz naše zgodbe, ki je poskrbel, da se je po popolno urejenem vrtu raztreslo jesensko listje. Mlademu menihu je poskusil razložiti, da lepota in popolnost nista v popolnosti, ampak v čim pristnejši naravnosti. Pristnost je tisto, kar nas dela edinstvene in tako tudi lepe. Namesto da toliko energije vložimo v popolnost, jo lahko preusmerimo v ohranjanje pristnosti, tukaj in zdaj. Naj bo današnji dan lep tudi zaradi naše pristnosti!

5 min

V slavnem zenovskem templju na Japonskem so meniha, ki je prišel iz sosednjega samostana, zadolžili za njihov vrt. To opravilo so mu zaupali, ker je menih rad skrbel za rože, grmovje in drevesa. V bližini tega slavnega zenovskega templja je bil še en, manjši tempelj, kjer je živel ostareli zenovski mojster. Nekega dne, ko je menih pričakoval pomembne goste, se je še posebej posvetil skrbi za vrt. Populil je ves plevel, obrezal vsak grm posebej, prečesal mah in se več ur posvetil čiščenju in odstranjevanju jesenskega listja, ki je ležalo naokrog po vrtu. Medtem ko je delal, ga je ostareli zenovski mojster z začudenjem opazoval skozi ograjo, ki je ločevala templja. Ko je po večurnem delu končal, je obstal in občudoval opravljeno delo. »Mar ni lepo?« se je obrnil in zaklical k staremu mojstru. »Je,« mu je odvrnil starec, »ampak nekaj še manjka. Pomagaj mi čez ograjo in popravil bom to zate.« Menih je nekaj časa omahoval, potem pa le pomagal ostarelemu kolegu čez ograjo na trdna tla. Počasi je ostareli mojster stopil k drevesu v središču vrta, zagrabil za deblo in ga močno stresel. Otreseno listje se je razletelo po vsem vrtu. »Tako,« je dejal starec, »zdaj mi lahko pomagaš nazaj na mojo stran.« Ob tej zgodbi sem se spomnil na mnoge stiske in delovne akcije, ki se začnejo v naših domovih, ko se napovedo obiski. Takrat se pogosto začne čistilna akcija, ki ima namen, da nas pokaže v čim boljši luči pri naših obiskovalcih. Pa ne gre le za obiske, na splošno se želimo pred svetom pokazati v čim boljši luči, če je le mogoče popolni. Ampak popolnost ni naravna, saj pravimo, da ni nihče popoln. Lahko se trudimo za lepoto in popolnost, vendar lahko zapademo v izkrivljeno podobo umetne popolnosti. Pomislimo le na vse lepotne standarde in ves trud, da bi se jim približali. To je vedel tudi ostareli zenovski mojster iz naše zgodbe, ki je poskrbel, da se je po popolno urejenem vrtu raztreslo jesensko listje. Mlademu menihu je poskusil razložiti, da lepota in popolnost nista v popolnosti, ampak v čim pristnejši naravnosti. Pristnost je tisto, kar nas dela edinstvene in tako tudi lepe. Namesto da toliko energije vložimo v popolnost, jo lahko preusmerimo v ohranjanje pristnosti, tukaj in zdaj. Naj bo današnji dan lep tudi zaradi naše pristnosti!

Jutranja kronika

Od danes možno vlaganje kandidatur za parlamentarne volitve

12. 1. 2026

Danes bodo stekla volilna opravila pred volitvami v državni zbor, ki bodo 22. marca. Možno bo vlagati kandidature oziroma oddati podpise podpore posamezni kandidatni listi. Uradna volilna kampanja se bo sicer začela 19. februarja. Pristojni ob tem bolj kot kdaj prej svarijo pred morebitnim vplivom iz tujine. Ostali poudarki oddaje: - Protesti v Iranu v dveh tednih zahtevali več kot 500 življenj. - Skupina evropskih držav o načrtih za okrepitev vojaške prisotnosti na Grenlandiji. - Parkiranje v Ljubljani je od danes dražje.

11 min

Danes bodo stekla volilna opravila pred volitvami v državni zbor, ki bodo 22. marca. Možno bo vlagati kandidature oziroma oddati podpise podpore posamezni kandidatni listi. Uradna volilna kampanja se bo sicer začela 19. februarja. Pristojni ob tem bolj kot kdaj prej svarijo pred morebitnim vplivom iz tujine. Ostali poudarki oddaje: - Protesti v Iranu v dveh tednih zahtevali več kot 500 življenj. - Skupina evropskih držav o načrtih za okrepitev vojaške prisotnosti na Grenlandiji. - Parkiranje v Ljubljani je od danes dražje.

Dnevnik Slovencev v Italiji

Dnevnik Slovencev v Italiji

12. 1. 2026

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

28 min

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Koncerti – kulturno-umetniški

Weronika Partyka, Simfonični orkester RTV Slovenija in En Shao (Henri Tomasi: Koncert za altovski saksofon)

11. 1. 2026

Posnetek nastopa mlade glasbenice, študentke saksofona na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu profesorja Matjaža Drevenška. Predstavila se je ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTVS pod vodstvom dirigenta En Shaoa. Weronika Partyka prihaja iz Poljske, kjer je študij saksofona tudi začela, kasneje pa preko študentske izmenjave Erasmus prišla v Slovenijo, kjer se je odločila študij nadaljevati kot redna študentka. Del študijske preizkušnje je tudi solistični nastop ob spremljavi simfoničnega orkestra.

20 min

Posnetek nastopa mlade glasbenice, študentke saksofona na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu profesorja Matjaža Drevenška. Predstavila se je ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTVS pod vodstvom dirigenta En Shaoa. Weronika Partyka prihaja iz Poljske, kjer je študij saksofona tudi začela, kasneje pa preko študentske izmenjave Erasmus prišla v Slovenijo, kjer se je odločila študij nadaljevati kot redna študentka. Del študijske preizkušnje je tudi solistični nastop ob spremljavi simfoničnega orkestra.

Evropski klasični nokturno

Evropski klasični nokturno 00:00

12. 1. 2026

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

239 min

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Tuji filmi

Mali Joe

11. 1. 2026

Alice je samska mati in strokovnjakinja za genetiko v podjetju, ki se ukvarja z razvojem novih rastlinskih vrst. Ustvarila je zelo posebno živordečo cvetlico, ki ni le osupljivo lepa, pač pa ima tudi izjemno terapevtsko moč. Ob idealni temperaturi, primerni hrani ter rednih pogovorih bo namreč osrečila svojega lastnika. Alice prekrši interno pravilo družbe in odnese eno od rastlinic domov kot darilo najstniškemu sinu Joeju. Poimenujeta jo Mali Joe. A skupaj z rožo raste tudi materin sum, da njena stvaritev ni tako nedolžna, kot namiguje ime. Film Jessice Hausner (Lurd) je po režiserkinih besedah »parabola o skrivnosti, ki jo nosimo v sebi«. Nagrada za najboljšo igralko v Cannesu. Originalni naslov: LITTLE JOE Leto produkcije: 2019 Država: koprodukcija Žanr: psihološka drama Režija: Jessica Hausner Scenarij: Jessica Hausner, Géraldine Bajard Igrajo: Emily Beecham, Ben Whishaw, Kerry Fox, Lindsay Duncan

101 min

Alice je samska mati in strokovnjakinja za genetiko v podjetju, ki se ukvarja z razvojem novih rastlinskih vrst. Ustvarila je zelo posebno živordečo cvetlico, ki ni le osupljivo lepa, pač pa ima tudi izjemno terapevtsko moč. Ob idealni temperaturi, primerni hrani ter rednih pogovorih bo namreč osrečila svojega lastnika. Alice prekrši interno pravilo družbe in odnese eno od rastlinic domov kot darilo najstniškemu sinu Joeju. Poimenujeta jo Mali Joe. A skupaj z rožo raste tudi materin sum, da njena stvaritev ni tako nedolžna, kot namiguje ime. Film Jessice Hausner (Lurd) je po režiserkinih besedah »parabola o skrivnosti, ki jo nosimo v sebi«. Nagrada za najboljšo igralko v Cannesu. Originalni naslov: LITTLE JOE Leto produkcije: 2019 Država: koprodukcija Žanr: psihološka drama Režija: Jessica Hausner Scenarij: Jessica Hausner, Géraldine Bajard Igrajo: Emily Beecham, Ben Whishaw, Kerry Fox, Lindsay Duncan

Tuji dokumentarci

David Bowie: zadnje dejanje

11. 1. 2026

Dokumentarni film ob deseti obletnici smrti Davida Bowieja glasbenika razkriva v najranljivejših in najmanj raziskanih obdobjih kariere. Konec 60. let prejšnjega stoletja je zaslovel s pesmijo Space Oddity, nato je v 70. letih nastopal kot Ziggy Stardust, v 80. letih je množice navdušil s pesmijo Let's Dance in se s skupino Tin Machine posvetil rokovski glasbi, nato pa v 90. letih začel raziskovati elektronsko glasbo. Na prelomu tisočletja je ponovil uspeh iz 70. let in znova navdušil z nastopom na festivalu Glastonbury. Film razkriva, kako je glasbenikovo zadnje dejanje postalo simbolično vstajenje. Dva dni pred smrtjo, na svoj rojstni dan, je namreč izdal ploščo Blackstar. Z glasbo se je zavestno pripravljal na slovo in nam s svojo zadnjo mojstrovino, ki je prispodoba njegovega življenja, smrti in nesmrtnosti umetnosti, poklonil bogato glasbeno zapuščino. BOWIE: THE FINAL ACT / Velika Britanija / 2025 / Režija: Jonathan Stiasny

95 min

Dokumentarni film ob deseti obletnici smrti Davida Bowieja glasbenika razkriva v najranljivejših in najmanj raziskanih obdobjih kariere. Konec 60. let prejšnjega stoletja je zaslovel s pesmijo Space Oddity, nato je v 70. letih nastopal kot Ziggy Stardust, v 80. letih je množice navdušil s pesmijo Let's Dance in se s skupino Tin Machine posvetil rokovski glasbi, nato pa v 90. letih začel raziskovati elektronsko glasbo. Na prelomu tisočletja je ponovil uspeh iz 70. let in znova navdušil z nastopom na festivalu Glastonbury. Film razkriva, kako je glasbenikovo zadnje dejanje postalo simbolično vstajenje. Dva dni pred smrtjo, na svoj rojstni dan, je namreč izdal ploščo Blackstar. Z glasbo se je zavestno pripravljal na slovo in nam s svojo zadnjo mojstrovino, ki je prispodoba njegovega življenja, smrti in nesmrtnosti umetnosti, poklonil bogato glasbeno zapuščino. BOWIE: THE FINAL ACT / Velika Britanija / 2025 / Režija: Jonathan Stiasny

Literarni nokturno

Marko Elsner Grošelj: Sonorna črta

11. 1. 2026

"Gre predvsem za biografijo jezika, pisave, poezije z magičnim okušanjem čudežnega, narave, življenja, umetniškega prebivanja na svetu ... " je pesnik Marko Elsner Grošelj zapisal v uvodu k še neobjavljenemu ciklu pesmi Sonorna črta. Urednik oddaje Vlado Motnikar, igralka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden. Režiserka: Saška Rakef. Posneto januarja 2026.

10 min

"Gre predvsem za biografijo jezika, pisave, poezije z magičnim okušanjem čudežnega, narave, življenja, umetniškega prebivanja na svetu ... " je pesnik Marko Elsner Grošelj zapisal v uvodu k še neobjavljenemu ciklu pesmi Sonorna črta. Urednik oddaje Vlado Motnikar, igralka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden. Režiserka: Saška Rakef. Posneto januarja 2026.

Glasbena skrinjica

Umetnine, ki so navdihnile glasbo CXV – Med poljubom in kaosom: Pet poti skozi ustvarjalni kaos (2. del)

11. 1. 2026

V drugem delu diptiha bomo spoznali še dve umetnini, ki sta navdihnili suito Med poljubom in kaosom skladatelja Tracyja Silvermana. Z Vincentom van Goghom se bomo zazrli v mistično vrenje Zvezdne noči, potem pa skozi Picassovo Guernico vstopimo v bolečino in odpor, ujeta v monumentalno črno-belo fresko 20. stoletja. Silvermanova glasba ustvarja zvočni prostor, kjer se domišljija, zgodovina in človeškost zlivajo v močne, nepozabne prizore.

24 min

V drugem delu diptiha bomo spoznali še dve umetnini, ki sta navdihnili suito Med poljubom in kaosom skladatelja Tracyja Silvermana. Z Vincentom van Goghom se bomo zazrli v mistično vrenje Zvezdne noči, potem pa skozi Picassovo Guernico vstopimo v bolečino in odpor, ujeta v monumentalno črno-belo fresko 20. stoletja. Silvermanova glasba ustvarja zvočni prostor, kjer se domišljija, zgodovina in človeškost zlivajo v močne, nepozabne prizore.

Šport

Šport ob 22h

11. 1. 2026

Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.

4 min

Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.

Poročila

Poročila ob 22h

11. 1. 2026

V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

9 min

V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Vrelišče

Vrelišče, 1/4

11. 1. 2026

Nadaljevanka je sledila istoimenskemu filmu (2021) v režiji Philipa Barantinija, ki se je pridružil tudi tokratni ekipi ustvarjalcev. Nekaj mesecev po tem, ko je kuharski mojster Andy Jones doživel infarkt in zaprl londonsko restavracijo Jones & Sons, se njegova takratna pomočnica Carly odloči, da bo prevzela vodenje restavracije in jo skušala postaviti na kulinarični zemljevid. Restavracijo preimenuje v Point North in obdrži večino zaposlenih. Ob izdatkih, nujnih za delovanje in vzdrževanje restavracije, jih dodatno obremenjujeta kriza gostinstva in vsesplošna želja po uspehu. Pritisk, da bi pritegnili in obdržali stranke ter poslovali dobičkonosno, je velik, zato mora Carly najti način, kako uskladiti zasebno življenje z intenzivnostjo in zahtevnostjo dela v kuhinji. Ji bo uspelo? ep. 1: Od Andyjevega srčnega napada in zaprtja restavracije je minilo šest mesecev. Njegova nekdanja pomočnica Carly je odprla restavracijo in s seboj vzela večino kuhinjskega in strežnega osebja. Zdaj je glavna chefinja, vendar jo kot prej Andyja močno obremenjuje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Na večer, ko je restavracija polna, solastnik Liam gosti potencialne vlagatelje, Carly pa mora sredi največje gneče domov k mami. V kuhinjo pride z lažnimi priporočili novinec Johnny, vendar mu spodleti že pri pripravi holandske omake. Po več menjavah pristane na zadnji postaji, kjer se kar dobro znajde, a se potem opeče pri gašenju goreče ponve. Freemanu ob tem dokončno prekipi, zato ga Liam in Carly pokličeta na zagovor. Ker se mu zdi, da ga obtožujeta po krivem, da odpoved. BOILING POINT / 2023 / Velika Britanija Scenarij: Philip Barantini, James Cummings, Dan Cadan, Alex Tenenbaum, Nathaniel Stevens, Grace Ofori-Attah Režija: Philip Barantini, Mounia Akl V glavnih vlogah: Stephen Graham, Vinette Robinson, Alice Feetham, Ray Panthaki, Hannah Walters, Malachi Kirby, Izuka Hoyle, Taz Skylar, Lauryn Ajufo

57 min

Nadaljevanka je sledila istoimenskemu filmu (2021) v režiji Philipa Barantinija, ki se je pridružil tudi tokratni ekipi ustvarjalcev. Nekaj mesecev po tem, ko je kuharski mojster Andy Jones doživel infarkt in zaprl londonsko restavracijo Jones & Sons, se njegova takratna pomočnica Carly odloči, da bo prevzela vodenje restavracije in jo skušala postaviti na kulinarični zemljevid. Restavracijo preimenuje v Point North in obdrži večino zaposlenih. Ob izdatkih, nujnih za delovanje in vzdrževanje restavracije, jih dodatno obremenjujeta kriza gostinstva in vsesplošna želja po uspehu. Pritisk, da bi pritegnili in obdržali stranke ter poslovali dobičkonosno, je velik, zato mora Carly najti način, kako uskladiti zasebno življenje z intenzivnostjo in zahtevnostjo dela v kuhinji. Ji bo uspelo? ep. 1: Od Andyjevega srčnega napada in zaprtja restavracije je minilo šest mesecev. Njegova nekdanja pomočnica Carly je odprla restavracijo in s seboj vzela večino kuhinjskega in strežnega osebja. Zdaj je glavna chefinja, vendar jo kot prej Andyja močno obremenjuje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Na večer, ko je restavracija polna, solastnik Liam gosti potencialne vlagatelje, Carly pa mora sredi največje gneče domov k mami. V kuhinjo pride z lažnimi priporočili novinec Johnny, vendar mu spodleti že pri pripravi holandske omake. Po več menjavah pristane na zadnji postaji, kjer se kar dobro znajde, a se potem opeče pri gašenju goreče ponve. Freemanu ob tem dokončno prekipi, zato ga Liam in Carly pokličeta na zagovor. Ker se mu zdi, da ga obtožujeta po krivem, da odpoved. BOILING POINT / 2023 / Velika Britanija Scenarij: Philip Barantini, James Cummings, Dan Cadan, Alex Tenenbaum, Nathaniel Stevens, Grace Ofori-Attah Režija: Philip Barantini, Mounia Akl V glavnih vlogah: Stephen Graham, Vinette Robinson, Alice Feetham, Ray Panthaki, Hannah Walters, Malachi Kirby, Izuka Hoyle, Taz Skylar, Lauryn Ajufo

Vreme

Vreme ob 22h

11. 1. 2026

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

1 min

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Zrcalo dneva

V protestih v Iranu že več kot 500 smrtnih žrtev in več kot 10 tisoč aretiranih

11. 1. 2026

Na ulicah iranskih mest že več kot dva tedna vztrajajo protestniki. Neuradno je bilo v protestih ubitih 490 protestnikov in 48 pripadnikov varnostnih služb. Oblasti so aretirale več kot 10 tisoč ljudi. Internetne povezave islamske republike s svetom so večinoma prekinjene, redke, ki še delujejo, pa so pod vladnim nadzorom. Informacije o dogajanju v državi so zato redke in nezanesljive.

7 min

Na ulicah iranskih mest že več kot dva tedna vztrajajo protestniki. Neuradno je bilo v protestih ubitih 490 protestnikov in 48 pripadnikov varnostnih služb. Oblasti so aretirale več kot 10 tisoč ljudi. Internetne povezave islamske republike s svetom so večinoma prekinjene, redke, ki še delujejo, pa so pod vladnim nadzorom. Informacije o dogajanju v državi so zato redke in nezanesljive.

Intervju

Tadej Tomšič

11. 1. 2026

Gost Intervjuja je Tadej Tomšič: saksofonist, skladatelj, aranžer in dirigent Big Banda RTV Slovenija – jazzovskega orkestra naše medijske hiše. Tadej Tomšič govori o zgodovini orkestra, ki deluje že 80 let, ter o pomenu, ki ga ima za slovensko zabavno in jazzovsko glasbo.

52 min

Gost Intervjuja je Tadej Tomšič: saksofonist, skladatelj, aranžer in dirigent Big Banda RTV Slovenija – jazzovskega orkestra naše medijske hiše. Tadej Tomšič govori o zgodovini orkestra, ki deluje že 80 let, ter o pomenu, ki ga ima za slovensko zabavno in jazzovsko glasbo.

Literarni portret

Cécile Coulon: Zver v paradižu

11. 1. 2026

Večkrat nagrajena francoska pesnica in pisateljica Cécile Coulon je svoj prvi roman napisala pri rosnih šestnajstih letih. Danes, ko jih ima petintrideset, njen opus zajema devet romanov, štiri pesniške zbirke in zbirko kratkih zgodb. Roman Zver v Paradižu je izšel leta 2019, zanj pa je prejela nagrado bralcev časnika Le Monde. Avtorica scenarija in prevajalka: Nastja Virk; režiser: Andrej Jus; bralec: Igor Velše; interpreta: Anja Novak Anjuta, Gregor Gruden; glasbena opremljevalka: Nina Kodrič; mojstrica zvoka: Mirta Berlan; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2023.

21 min

Večkrat nagrajena francoska pesnica in pisateljica Cécile Coulon je svoj prvi roman napisala pri rosnih šestnajstih letih. Danes, ko jih ima petintrideset, njen opus zajema devet romanov, štiri pesniške zbirke in zbirko kratkih zgodb. Roman Zver v Paradižu je izšel leta 2019, zanj pa je prejela nagrado bralcev časnika Le Monde. Avtorica scenarija in prevajalka: Nastja Virk; režiser: Andrej Jus; bralec: Igor Velše; interpreta: Anja Novak Anjuta, Gregor Gruden; glasbena opremljevalka: Nina Kodrič; mojstrica zvoka: Mirta Berlan; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2023.

Genialna prijateljica

Genialna prijateljica (IV.): Izginotje, 9/10

11. 1. 2026

Nino se po dolgem času vrne v sosesko, da obišče hčerko Immo. Z njo, Dede, Elso in Tino se sprehodi po soseski. Medtem ko klepeta z Enzom in Lilo, Tina izgine. Deklice kljub obsežnemu iskanju ne najdejo, in njeni starši vse bolj tonejo v obup. Elena jim poskuša pomagati in jim stoji ob strani, vendar tudi njej ni lahko. Lila se vse bolj nenavadno vede in kmalu se ji ljudje po soseski začnejo izogibati. Dve leti pozneje sosesko pretrese nov dogodek. L'AMICA GENIALE (IV.) / My Brilliant Friend (IV.) / 2024 / Italija, ZDA Scenarij: Elena Ferrante, Francesco Piccolo, Laura Paolucci, Saverio Costanzo Režija: Daniele Luchetti V glavnih vlogah: Alba Rohrwacher, Irene Maiorino, Fabrizio Gituni, Anna Rita Vitolo, Luca Gallone, Imma Villa, Valentina Acca, Edoardo Pesce, Salvatore Striano, Fabrizio Gifuni, Daria Deflorian

55 min

Nino se po dolgem času vrne v sosesko, da obišče hčerko Immo. Z njo, Dede, Elso in Tino se sprehodi po soseski. Medtem ko klepeta z Enzom in Lilo, Tina izgine. Deklice kljub obsežnemu iskanju ne najdejo, in njeni starši vse bolj tonejo v obup. Elena jim poskuša pomagati in jim stoji ob strani, vendar tudi njej ni lahko. Lila se vse bolj nenavadno vede in kmalu se ji ljudje po soseski začnejo izogibati. Dve leti pozneje sosesko pretrese nov dogodek. L'AMICA GENIALE (IV.) / My Brilliant Friend (IV.) / 2024 / Italija, ZDA Scenarij: Elena Ferrante, Francesco Piccolo, Laura Paolucci, Saverio Costanzo Režija: Daniele Luchetti V glavnih vlogah: Alba Rohrwacher, Irene Maiorino, Fabrizio Gituni, Anna Rita Vitolo, Luca Gallone, Imma Villa, Valentina Acca, Edoardo Pesce, Salvatore Striano, Fabrizio Gifuni, Daria Deflorian

Loto žrebanje

Žrebanje Lota

11. 1. 2026

Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 860 tisoč polnoletnih Slovencev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.

5 min

Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 860 tisoč polnoletnih Slovencev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.

Te go preparà

Te go preparà - I giovani e le tradizioni della cucina istriana

11. 1. 2026

Un viaggio nella cucina tradizionale istriana con pietanze succulente. Potovanje v istrsko tradicionalno kuhinjo z okusnimi oblizki.

24 min

Un viaggio nella cucina tradizionale istriana con pietanze succulente. Potovanje v istrsko tradicionalno kuhinjo z okusnimi oblizki.

Tuji dokumentarci

Mož, ki je izumil polaroid

11. 1. 2026

Že veliko pred pametnimi telefoni je obstajala domiselna naprava, ki je ljudem omogočila, da so v trenutku ovekovečili svoje življenje – polaroidni fotoaparat. Ta izdelek in edinstvena kultura podjetja nista le zanetila obsedenosti s takojšnjo fotografijo, ampak sta postala zgled današnji tehnološki kulturi Silicijeve doline. Dokumentarni film Mož, ki je izumil polaroid pripoveduje manj znano zgodbo o človeku za vsem tem – to je bil Edwin Land. Več kot pol stoletja pred pametnimi telefoni je sanjal o fotoaparatu, ki bi ga uporabljali enako pogosto kot svinčnik in očala. Prepričan je bil, da bo njegovo podjetje usmerjalo svet ali ga morda celo rešilo. MR. POLAROID / ZDA / 2025 / Režija: Gene Tempest

52 min

Že veliko pred pametnimi telefoni je obstajala domiselna naprava, ki je ljudem omogočila, da so v trenutku ovekovečili svoje življenje – polaroidni fotoaparat. Ta izdelek in edinstvena kultura podjetja nista le zanetila obsedenosti s takojšnjo fotografijo, ampak sta postala zgled današnji tehnološki kulturi Silicijeve doline. Dokumentarni film Mož, ki je izumil polaroid pripoveduje manj znano zgodbo o človeku za vsem tem – to je bil Edwin Land. Več kot pol stoletja pred pametnimi telefoni je sanjal o fotoaparatu, ki bi ga uporabljali enako pogosto kot svinčnik in očala. Prepričan je bil, da bo njegovo podjetje usmerjalo svet ali ga morda celo rešilo. MR. POLAROID / ZDA / 2025 / Režija: Gene Tempest

Vreme

Vreme ob 19h

11. 1. 2026

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

2 min

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Šport

Šport ob 19h

11. 1. 2026

Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.

11 min

Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom

Z Branetom Rončelom

11. 1. 2026

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

119 min

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Glasbeni portret

Morton Feldman

11. 1. 2026

Tokratni portretiranec je pri nas nekoliko manj znani ameriški skladatelj Morton Feldman. Glasbeni svet ga pozna in ceni – še zlasti po njegovi prezgodnji smrti, umrl je v 62. letu starosti – po njegovi neintencionalni glasbi časa in zvokov in po izrazitem individualnem glasbenem jeziku, ki ga je oblikoval v sredini prejšnjega stoletja v krogu Johna Cagea in še posebno v krogu ameriških avantgardnih slikarjev, katerih delo je imelo nanj odločilen vpliv.

95 min

Tokratni portretiranec je pri nas nekoliko manj znani ameriški skladatelj Morton Feldman. Glasbeni svet ga pozna in ceni – še zlasti po njegovi prezgodnji smrti, umrl je v 62. letu starosti – po njegovi neintencionalni glasbi časa in zvokov in po izrazitem individualnem glasbenem jeziku, ki ga je oblikoval v sredini prejšnjega stoletja v krogu Johna Cagea in še posebno v krogu ameriških avantgardnih slikarjev, katerih delo je imelo nanj odločilen vpliv.

Lahko noč, otroci!

Pravljica o rumenem žerjavu

11. 1. 2026

Mladi mož poplača dobrega točaja z risbo žerjava, ki pleše vsem. Pripoveduje: Boris Kralj. Kitajska pravljica. Prevod: Drago Kralj. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.

10 min

Mladi mož poplača dobrega točaja z risbo žerjava, ki pleše vsem. Pripoveduje: Boris Kralj. Kitajska pravljica. Prevod: Drago Kralj. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.


Čakalna vrsta

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine