Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V Besedolovu pozdravljamo štiri nove pare, ki so prišli na zmenek s finalno besedo. Kdo bo pokazal največ timskega duha in se prebil vse do velikega finala? Besedne zmenkarije vodi Ana Maria Mitić.
V Besedolovu pozdravljamo štiri nove pare, ki so prišli na zmenek s finalno besedo. Kdo bo pokazal največ timskega duha in se prebil vse do velikega finala? Besedne zmenkarije vodi Ana Maria Mitić.
V času politične nestabilnosti, tudi v Evropi, se umetniška svoboda v številnih primerih in pogledih krči. V okviru 56. Tedna slovenske drame so pripravili potgovor o tem, kako trenutno vladajoča politika oblikuje umetniško ustvarjanje. V primorskih gledališčih nas do konca maja čakajo še štiri premiere za vse okuse. Pred nedavnim smo dobili zelo nenavadno knjigo. Pri založbi Miš je izšel roman Pobožal sem polje na desni, ki ima dva avtorja. Barbara Cerar je napisala fiktivni del pripovedi, Vili Telassani pa je del svojega življenja prelil v dnevnik, ki se v knjigi prepleta z avtoričino pripovedjo. Knjiga na zanimiv način razkriva zdaj že preminulega Koprčana.
V času politične nestabilnosti, tudi v Evropi, se umetniška svoboda v številnih primerih in pogledih krči. V okviru 56. Tedna slovenske drame so pripravili potgovor o tem, kako trenutno vladajoča politika oblikuje umetniško ustvarjanje. V primorskih gledališčih nas do konca maja čakajo še štiri premiere za vse okuse. Pred nedavnim smo dobili zelo nenavadno knjigo. Pri založbi Miš je izšel roman Pobožal sem polje na desni, ki ima dva avtorja. Barbara Cerar je napisala fiktivni del pripovedi, Vili Telassani pa je del svojega življenja prelil v dnevnik, ki se v knjigi prepleta z avtoričino pripovedjo. Knjiga na zanimiv način razkriva zdaj že preminulega Koprčana.
Slovenska nogometna reprezentanca je s porazom in zmago odprla mandat novega selektorja Boštjana Cesarja. Igrala je toplo hladno. Na Madžarskem je dobro začela, a skromno končala tekmo in izgubila z 1:0, v Črni gori pa je slabo začela, a bolje nadaljevala v zmagi s 3:2. Nekdanji reprezentant, sicer pa peti po številu nastopov v zgodovini slovenske lige Mitja Viler, je gost nove epizode podkasta Žoga je okrogla. Pravi, da sistem, ki ga je Cesar uigraval, s tremi osrednjimi branilci, ni pisan na kožo reprezentantom, pa tudi, da si Slovenija ne more privoščiti preveč pogumne in napadalne igre, če želi biti uspešna. S tem se strinja tudi voditelj Luka Petrič, ne pa še en stalni član podkasta Marko Cirman, ki pravi, da bi morala Slovenija več tvegati, da bi tako tudi povrnila zaupanje navijačev in jih lažje privabila na tribune domačih tekem. Jože Pepevnik pravi, da uvodni dve tekmi nista pretirano spremenili razpoloženja v nogometni javnosti, Boštjan Janežič pa med plusi izpostavi igro Marcela Ratnika.
Slovenska nogometna reprezentanca je s porazom in zmago odprla mandat novega selektorja Boštjana Cesarja. Igrala je toplo hladno. Na Madžarskem je dobro začela, a skromno končala tekmo in izgubila z 1:0, v Črni gori pa je slabo začela, a bolje nadaljevala v zmagi s 3:2. Nekdanji reprezentant, sicer pa peti po številu nastopov v zgodovini slovenske lige Mitja Viler, je gost nove epizode podkasta Žoga je okrogla. Pravi, da sistem, ki ga je Cesar uigraval, s tremi osrednjimi branilci, ni pisan na kožo reprezentantom, pa tudi, da si Slovenija ne more privoščiti preveč pogumne in napadalne igre, če želi biti uspešna. S tem se strinja tudi voditelj Luka Petrič, ne pa še en stalni član podkasta Marko Cirman, ki pravi, da bi morala Slovenija več tvegati, da bi tako tudi povrnila zaupanje navijačev in jih lažje privabila na tribune domačih tekem. Jože Pepevnik pravi, da uvodni dve tekmi nista pretirano spremenili razpoloženja v nogometni javnosti, Boštjan Janežič pa med plusi izpostavi igro Marcela Ratnika.
V Navalu na šport vam ponudimo izseka dveh podkastov športnega uredništva, in sicer o nogometu Žoga je okrogla in o smučarskih skokih 254,5.
V Navalu na šport vam ponudimo izseka dveh podkastov športnega uredništva, in sicer o nogometu Žoga je okrogla in o smučarskih skokih 254,5.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Življenjska doba se daljša, vendar pa že dolgo ni več v ospredju želja po čim daljšem življenju, temveč predvsem – kako ga čim bolj kvalitetno preživeti. Bolezni, ki nas pestijo s staranjem, ta cilj seveda oddaljujejo. Dolgoživost pa predstavlja prav rešitev – kako čim bolje preživeti čim daljše življenje. Kako ohraniti zdravje in vitalnost. Dolgoživost ni namenjena starejši populaciji, temveč celotni – staramo se vsi. In starostne tegobe brez pravega ravnanja in ukrepanja ogrožajo prav vse.
Življenjska doba se daljša, vendar pa že dolgo ni več v ospredju želja po čim daljšem življenju, temveč predvsem – kako ga čim bolj kvalitetno preživeti. Bolezni, ki nas pestijo s staranjem, ta cilj seveda oddaljujejo. Dolgoživost pa predstavlja prav rešitev – kako čim bolje preživeti čim daljše življenje. Kako ohraniti zdravje in vitalnost. Dolgoživost ni namenjena starejši populaciji, temveč celotni – staramo se vsi. In starostne tegobe brez pravega ravnanja in ukrepanja ogrožajo prav vse.
TV klinika z Davidom Zupančičem
Življenjska doba se daljša, vendar pa že dolgo ni več v ospredju želja po čim daljšem življenju, temveč predvsem – kako ga čim bolj kvalitetno preživeti. Bolezni, ki nas pestijo s staranjem, ta cilj seveda oddaljujejo. Dolgoživost pa predstavlja prav rešitev – kako čim bolje preživeti čim daljše življenje. Kako ohraniti zdravje in vitalnost. Dolgoživost ni namenjena starejši populaciji, temveč celotni – staramo se vsi. In starostne tegobe brez pravega ravnanja in ukrepanja ogrožajo prav vse.
Življenjska doba se daljša, vendar pa že dolgo ni več v ospredju želja po čim daljšem življenju, temveč predvsem – kako ga čim bolj kvalitetno preživeti. Bolezni, ki nas pestijo s staranjem, ta cilj seveda oddaljujejo. Dolgoživost pa predstavlja prav rešitev – kako čim bolje preživeti čim daljše življenje. Kako ohraniti zdravje in vitalnost. Dolgoživost ni namenjena starejši populaciji, temveč celotni – staramo se vsi. In starostne tegobe brez pravega ravnanja in ukrepanja ogrožajo prav vse.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Slovenija danes, regionalne novice
V novi oddaji Televizije Slovenija bomo z dopisniki po Sloveniji temeljito in vsebinsko predstavljali lokalno problematiko. Pojasnili bomo dileme lokalnih skupnosti in iskali rešitve za razvoj slovenskih občin.
V novi oddaji Televizije Slovenija bomo z dopisniki po Sloveniji temeljito in vsebinsko predstavljali lokalno problematiko. Pojasnili bomo dileme lokalnih skupnosti in iskali rešitve za razvoj slovenskih občin.
Martin odpelje Tomáša v Prago na nogometni trening, Jakub pa preživi dan s Karlom v službi. Treningi v Pragi pri Holčevih vzbujajo strah, da bodo izgubili Tomáša. Za povrhu Barbora prepričuje Karla in Olgo, naj za nekaj časa ponudita dom Marku, da mu ne bi bilo treba v mladinski dom. David provocira Karla, saj želi s fizičnim obračunom doseči zadoščenje. V Karlu se nabira jeza in skorajšnja tragedija sodu izbije dno. KUKAČKY (II.) / Swap, The (II.) / Češka republika / 2023 Režija: Biser A. Arichtev Scenarij: Jan Coufal V glavnih vlogah: Hrají: Marta Dancingerová, Marek Adamczyk, Viktor Sekanina, Sabina Remundová, David Novotný, Theo Schaefer, Michal Isteník, Petr Kostka, Libuše Švormová, Luboš Veselý, Eva Hacurová
Martin odpelje Tomáša v Prago na nogometni trening, Jakub pa preživi dan s Karlom v službi. Treningi v Pragi pri Holčevih vzbujajo strah, da bodo izgubili Tomáša. Za povrhu Barbora prepričuje Karla in Olgo, naj za nekaj časa ponudita dom Marku, da mu ne bi bilo treba v mladinski dom. David provocira Karla, saj želi s fizičnim obračunom doseči zadoščenje. V Karlu se nabira jeza in skorajšnja tragedija sodu izbije dno. KUKAČKY (II.) / Swap, The (II.) / Češka republika / 2023 Režija: Biser A. Arichtev Scenarij: Jan Coufal V glavnih vlogah: Hrají: Marta Dancingerová, Marek Adamczyk, Viktor Sekanina, Sabina Remundová, David Novotný, Theo Schaefer, Michal Isteník, Petr Kostka, Libuše Švormová, Luboš Veselý, Eva Hacurová
Samospevni opus Benjamina Brittna je obsežen in raznovrsten. Ko je bil star komaj 14 let, je ustvaril zbirko francoskih pesmi, ki jo je posvetil svojim staršem. "Posvečeno gospodu in gospe Britten ob 27. obletnici njune poroke," je zapisal na sprednjo stran partiture. Za glas in klavir jo je, zanimivo, priredil šele pozneje, prvotno jo je namenil orkestrski spremljavi. Pesmi kažejo osupljivo, skoraj prezgodnjo umetniško zrelost avtorja in odsevajo njegov prehod v nov, francoski zvočni svet. Kompozicijsko dovršen pa je tudi cikel Čar uspavank, op. 41, ki ga je ustvaril leta 1947.
Samospevni opus Benjamina Brittna je obsežen in raznovrsten. Ko je bil star komaj 14 let, je ustvaril zbirko francoskih pesmi, ki jo je posvetil svojim staršem. "Posvečeno gospodu in gospe Britten ob 27. obletnici njune poroke," je zapisal na sprednjo stran partiture. Za glas in klavir jo je, zanimivo, priredil šele pozneje, prvotno jo je namenil orkestrski spremljavi. Pesmi kažejo osupljivo, skoraj prezgodnjo umetniško zrelost avtorja in odsevajo njegov prehod v nov, francoski zvočni svet. Kompozicijsko dovršen pa je tudi cikel Čar uspavank, op. 41, ki ga je ustvaril leta 1947.
Obiskali smo Teden slovenske drame, kjer je potekala razprava o položaju umetnosti v času političnih napetosti. Na okrogli mizi Hiša za goste: Umetniška svoboda na kocki – gledališče v politično zaznamovanih kontekstih, so ustvarjalci in teoretiki razmišljali o mejah svobode, odgovornosti in pritiskih, ki oblikujejo sodobno gledališče. V Galeriji Vžigalica pa je na ogled razstava Slikarska dirka anonimnega italijanskega umetniškega tria CANEMORTO. Gre za sklepni poudarek cikla, ki raziskuje pluralnost pristopov, tehnik in pozicij slikarstva kot medija.
Obiskali smo Teden slovenske drame, kjer je potekala razprava o položaju umetnosti v času političnih napetosti. Na okrogli mizi Hiša za goste: Umetniška svoboda na kocki – gledališče v politično zaznamovanih kontekstih, so ustvarjalci in teoretiki razmišljali o mejah svobode, odgovornosti in pritiskih, ki oblikujejo sodobno gledališče. V Galeriji Vžigalica pa je na ogled razstava Slikarska dirka anonimnega italijanskega umetniškega tria CANEMORTO. Gre za sklepni poudarek cikla, ki raziskuje pluralnost pristopov, tehnik in pozicij slikarstva kot medija.
V oddaji Mostovi so na ogled aktualni dogodki predvsem z dvojezičnega območja Prekmurja, s posebnim poudarkom na narodnostni tematiki. Najbolj zastopana področja so narodnostna kultura, izobraževanje, ohranjanje izročila, narodnostna politika, gospodarstvo, kmetijstvo, varovanje okolja ipd. Ob sredah se izmenjujejo rubrike Gospodarstvo – bogastvo, Sejalec, Na zdravje, Šolska klop in rubrika z naslovom Spominjamo se …, ob petkih pa rubriki Naša dediščina in Med nami živijo. A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőrző.
V oddaji Mostovi so na ogled aktualni dogodki predvsem z dvojezičnega območja Prekmurja, s posebnim poudarkom na narodnostni tematiki. Najbolj zastopana področja so narodnostna kultura, izobraževanje, ohranjanje izročila, narodnostna politika, gospodarstvo, kmetijstvo, varovanje okolja ipd. Ob sredah se izmenjujejo rubrike Gospodarstvo – bogastvo, Sejalec, Na zdravje, Šolska klop in rubrika z naslovom Spominjamo se …, ob petkih pa rubriki Naša dediščina in Med nami živijo. A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőrző.
Timi je premajhen, da bi igral košarko z ostalimi, a on se s tem ne strinja.
Timi je premajhen, da bi igral košarko z ostalimi, a on se s tem ne strinja.
Pri premieru Robertu Golobu je bil danes drugi sestanek o oblikovanju prihodnje vladne koalicije. Nanj tudi tokrat ni povabil SDS, udeležbo je znova zavrnil trojček NSi, SLS in Fokus. Da se ne bo več udeleževal takšnih pogovorov, dokler ne bo na mizi vsaj osnutka koalicijske pogodbe, je danes povedal predsednik Demokratov Anže Logar. In še en zanimiv poudarek s tokratnega sestanka. Predsednik Resnice Zoran Stevanović je jasno povedal, da skušajo NSi, Demokrati in Resnica oblikovati tretji blok, steber normalnosti, ki bo gledal pod prste tistemu, ki bo sestavil prihodnjo vlado. Drugi poudarki: - V Mariboru nameravajo še pred poletjem pripraviti posvetovalni referendum o graditvi sežigalnice. - Ameriški predsednik Trump zaradi nesodelovanja Evrope v napadih na Iran postavlja pod vprašaj smisel zveze Nato. - Francija korak bliže prepovedi uporabe družbenih omrežij za mlajše od 15 let; domova parlamenta se morata uskladiti o podrobnostih.
Pri premieru Robertu Golobu je bil danes drugi sestanek o oblikovanju prihodnje vladne koalicije. Nanj tudi tokrat ni povabil SDS, udeležbo je znova zavrnil trojček NSi, SLS in Fokus. Da se ne bo več udeleževal takšnih pogovorov, dokler ne bo na mizi vsaj osnutka koalicijske pogodbe, je danes povedal predsednik Demokratov Anže Logar. In še en zanimiv poudarek s tokratnega sestanka. Predsednik Resnice Zoran Stevanović je jasno povedal, da skušajo NSi, Demokrati in Resnica oblikovati tretji blok, steber normalnosti, ki bo gledal pod prste tistemu, ki bo sestavil prihodnjo vlado. Drugi poudarki: - V Mariboru nameravajo še pred poletjem pripraviti posvetovalni referendum o graditvi sežigalnice. - Ameriški predsednik Trump zaradi nesodelovanja Evrope v napadih na Iran postavlja pod vprašaj smisel zveze Nato. - Francija korak bliže prepovedi uporabe družbenih omrežij za mlajše od 15 let; domova parlamenta se morata uskladiti o podrobnostih.
Mladi v Mariboru raziskujejo že 43 let. V teh letih je v programu Mladi za napredek Maribora sodelovalo več kot 17 tisoč avtorjev, ki so oddali skoraj 9 tisoč nalog. Nagrade najboljšim so podelili danes v Narodnem domu, in ob tem poudarili, da so zmagovalci pravzaprav vsi, ki vztrajajo in raziskujejo.
Mladi v Mariboru raziskujejo že 43 let. V teh letih je v programu Mladi za napredek Maribora sodelovalo več kot 17 tisoč avtorjev, ki so oddali skoraj 9 tisoč nalog. Nagrade najboljšim so podelili danes v Narodnem domu, in ob tem poudarili, da so zmagovalci pravzaprav vsi, ki vztrajajo in raziskujejo.
Katalena je trdoživa slovenska glasbena skupina. S svojim prepoznavnim početjem in pevko Vesno Zornik je zasedba opozorila nase in prevetrila slovensko sceno skorajda z vsakim albumom doslej. Letos praznujejo 25 let plovbe. Jedro benda je skupaj že od začetka, posadki pa je se je kot stalna članica pridružila še violinistka Jelena Ždrale, dolgoletna sopotnica njihove glasbe. Ob jubileju prihaja deseti album Meja, ki bo 10. aprila izšel pri Založbi Radia Študent, njegov prvi glasnik je singel Plovi mi, plovi. O stari istrski ljudski in še marsičem v rubriki Pesem tedna Radia Koper, Boštjan Narat. PLOVI MI, PLOVI Plovi mi, plovi, brode moj. Za tobom plove tri barke. Prva mi vozi jabuke. Druga mi vozi naranče. Tretja mi vozi divojke.
Katalena je trdoživa slovenska glasbena skupina. S svojim prepoznavnim početjem in pevko Vesno Zornik je zasedba opozorila nase in prevetrila slovensko sceno skorajda z vsakim albumom doslej. Letos praznujejo 25 let plovbe. Jedro benda je skupaj že od začetka, posadki pa je se je kot stalna članica pridružila še violinistka Jelena Ždrale, dolgoletna sopotnica njihove glasbe. Ob jubileju prihaja deseti album Meja, ki bo 10. aprila izšel pri Založbi Radia Študent, njegov prvi glasnik je singel Plovi mi, plovi. O stari istrski ljudski in še marsičem v rubriki Pesem tedna Radia Koper, Boštjan Narat. PLOVI MI, PLOVI Plovi mi, plovi, brode moj. Za tobom plove tri barke. Prva mi vozi jabuke. Druga mi vozi naranče. Tretja mi vozi divojke.
Ko se na odru srečata govorjeni in znakovni jezik, nastane prostor, kjer se povežeta dva sveta. V SiTi Teatru je premiero doživela izredno zabavna inkluzivna komedija »Sto pa roka!«, v kateri sta nastopila gluha igralka Špela Rotar in slišeči igralec Jernej Gašperin. Predstava je nastala v okviru projekta Prispevaj kretnjo, v sodelovanju Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije in družbe Mastercard Slovenija, zato so v predstavi predstavljene tudi nove kretnje slovenskega znakovnega jezika iz sveta financ. Več o predstavi izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini ob mednarodnem dnevu gledališča, ki ga obeležujemo 27. marca.
Ko se na odru srečata govorjeni in znakovni jezik, nastane prostor, kjer se povežeta dva sveta. V SiTi Teatru je premiero doživela izredno zabavna inkluzivna komedija »Sto pa roka!«, v kateri sta nastopila gluha igralka Špela Rotar in slišeči igralec Jernej Gašperin. Predstava je nastala v okviru projekta Prispevaj kretnjo, v sodelovanju Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije in družbe Mastercard Slovenija, zato so v predstavi predstavljene tudi nove kretnje slovenskega znakovnega jezika iz sveta financ. Več o predstavi izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini ob mednarodnem dnevu gledališča, ki ga obeležujemo 27. marca.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Podobno kot v Ljubljani tudi vodstvo mariborske občine napoveduje posvetovalni referendum o gradnji tukajšnje sežigalnice odpadkov. Če ga bo mestni svet podprl, bi Mariborčani na prvi posvetovalni referendum v zgodovini mesta šli še pred poletjem.
Podobno kot v Ljubljani tudi vodstvo mariborske občine napoveduje posvetovalni referendum o gradnji tukajšnje sežigalnice odpadkov. Če ga bo mestni svet podprl, bi Mariborčani na prvi posvetovalni referendum v zgodovini mesta šli še pred poletjem.
Zasedba Katalena ob 25-letnici ustvarjanja napoveduje svoj deseti studijski album Meja, ki bo izšel 10. aprila 2026. Kot prvi vpogled predstavlja singel Plovi mi, plovi, izdan pri založbi Radia Študent. Album raziskuje pokrajine, jezike in zgodbe zahodne slovenske meje, skupina pa tudi tokrat ostaja zvesta prepletu tradicije in sodobnosti, zaznamovanem z igrivostjo in nalezljivimi ritmi. Novo poglavje bodo člani zasedbe v živo med drugim predstavili 1. oktobra 2026 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.
Zasedba Katalena ob 25-letnici ustvarjanja napoveduje svoj deseti studijski album Meja, ki bo izšel 10. aprila 2026. Kot prvi vpogled predstavlja singel Plovi mi, plovi, izdan pri založbi Radia Študent. Album raziskuje pokrajine, jezike in zgodbe zahodne slovenske meje, skupina pa tudi tokrat ostaja zvesta prepletu tradicije in sodobnosti, zaznamovanem z igrivostjo in nalezljivimi ritmi. Novo poglavje bodo člani zasedbe v živo med drugim predstavili 1. oktobra 2026 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Drugi poudarki oddaje: - Obrtno-podjetniška zbornica Logatec pripravila strokovno konferenco o spodbujanju podjetništva med mladimi. - Velika noč prinaša začetek turistične sezone. Na Gorenjskem so pripravili razvojni forum, v Rogatcu pa so predstavili novo turistično sezono. - S tradicionalnim srečanjem v ribolovu na najtežjo postrv ilirskobistriška ribiška družina začenja ribolovno sezono na salmonide.
Drugi poudarki oddaje: - Obrtno-podjetniška zbornica Logatec pripravila strokovno konferenco o spodbujanju podjetništva med mladimi. - Velika noč prinaša začetek turistične sezone. Na Gorenjskem so pripravili razvojni forum, v Rogatcu pa so predstavili novo turistično sezono. - S tradicionalnim srečanjem v ribolovu na najtežjo postrv ilirskobistriška ribiška družina začenja ribolovno sezono na salmonide.
Velika noč je največji krščanski praznik, praznik veselja in upanja, zmaga življenja nad smrtjo. V času, ko človeka pogosto spremljajo negotovost, strah, osamljenost in vprašanja o smislu, velikonočno sporočilo vedno znova odpira temeljno resnico krščanske vere: da trpljenje in smrt nimata zadnje besede, ampak da je zadnja beseda Božja — in ta je življenje. Kaj pravzaprav pomeni Kristusovo vstajenje za človeka danes? Kako naj veliko noč ne le obhajamo, ampak tudi živimo? Kaj nam prinaša v osebnih stiskah, v naših odnosih, v družbi? Vabljeni k poslušanju. Foto: Radio Ognjišče
Velika noč je največji krščanski praznik, praznik veselja in upanja, zmaga življenja nad smrtjo. V času, ko človeka pogosto spremljajo negotovost, strah, osamljenost in vprašanja o smislu, velikonočno sporočilo vedno znova odpira temeljno resnico krščanske vere: da trpljenje in smrt nimata zadnje besede, ampak da je zadnja beseda Božja — in ta je življenje. Kaj pravzaprav pomeni Kristusovo vstajenje za človeka danes? Kako naj veliko noč ne le obhajamo, ampak tudi živimo? Kaj nam prinaša v osebnih stiskah, v naših odnosih, v družbi? Vabljeni k poslušanju. Foto: Radio Ognjišče
V novi epizodi gledamo v čarobno kroglo. Tako so namreč videti te dni ugibanja, kdaj bomo dobili novo koalicijo in ali jo bo vodil Golob ali Janša. Se pa sogovornika, novinar portala Necenzurirano in analitik Primož Cirman in odgovorni urednik tednika Reporter Silvestre Šurla, strinjata, da bomo vlado na koncu dobili, čeprav še ni jasno, kakšno. Pravita, da ko bodo poslanci dobili prvo plačo, bo za predčasne volitve vse manj možnosti. Koaliciji iz leta 1996 in 2011 sta prav tako nastajali z velikimi težavami in zapleti, saj je bil rezultat volitev med obema blokoma tudi takrat zelo tesen. Nista pa dočakali konca štiriletnega mandata. Sogovornika natančno analizirata afero Black Cube, vpliv kapitala na politično dogajanje in dejstvo da nova vlada nastaja v senci grožnje hude svetovne krize. Na poslušanje!
V novi epizodi gledamo v čarobno kroglo. Tako so namreč videti te dni ugibanja, kdaj bomo dobili novo koalicijo in ali jo bo vodil Golob ali Janša. Se pa sogovornika, novinar portala Necenzurirano in analitik Primož Cirman in odgovorni urednik tednika Reporter Silvestre Šurla, strinjata, da bomo vlado na koncu dobili, čeprav še ni jasno, kakšno. Pravita, da ko bodo poslanci dobili prvo plačo, bo za predčasne volitve vse manj možnosti. Koaliciji iz leta 1996 in 2011 sta prav tako nastajali z velikimi težavami in zapleti, saj je bil rezultat volitev med obema blokoma tudi takrat zelo tesen. Nista pa dočakali konca štiriletnega mandata. Sogovornika natančno analizirata afero Black Cube, vpliv kapitala na politično dogajanje in dejstvo da nova vlada nastaja v senci grožnje hude svetovne krize. Na poslušanje!
Rokovski kvintet Mach 1 je nastal v času pandemije, danes pa se na prvencu Supersonic predstavlja kot energična enota, ki zvočno združuje težke in udarne teme z elementi progresivne glasbe ter melodično širino. O njihovem delu kitarist Greg Markovski in basist Matej Pušnik.
Rokovski kvintet Mach 1 je nastal v času pandemije, danes pa se na prvencu Supersonic predstavlja kot energična enota, ki zvočno združuje težke in udarne teme z elementi progresivne glasbe ter melodično širino. O njihovem delu kitarist Greg Markovski in basist Matej Pušnik.
Predsednik Svobode in premier Robert Golob je danes gostil drugo srečanje strank, ki bi lahko sodelovale v morebitni novi koaliciji. Po dobri uri so predsedniki končali sestanek s sporočilom, da so pripravljeni sodelovati pri pripravi ukrepov za zmanjšanje posledic krize. Glede osnutka izhodišč o boju proti korupciji pa za Demokrate in Resnico ni to tisto, kar so si predstavljali. Demokrati se umikajo s pogovorov pri Golobu, dokler ne bodo prejeli osnutka koalicijske pogodbe. Medtem sta Logar in Stevanovič potrdila, da so skupaj z Novo Slovenijo, ki je danes ni bilo, tipali morebitno povezovanje v sredinski blok. V oddaji tudi o tem: - Donald Trump razmišlja o izstopu Združenih držav iz zveze NATO - Po Ljubljani referendum o graditivi sežigalnice napovedujejo tudi v Mariboru. - Letos dve smrti zaradi zastruptive z podleskom.
Predsednik Svobode in premier Robert Golob je danes gostil drugo srečanje strank, ki bi lahko sodelovale v morebitni novi koaliciji. Po dobri uri so predsedniki končali sestanek s sporočilom, da so pripravljeni sodelovati pri pripravi ukrepov za zmanjšanje posledic krize. Glede osnutka izhodišč o boju proti korupciji pa za Demokrate in Resnico ni to tisto, kar so si predstavljali. Demokrati se umikajo s pogovorov pri Golobu, dokler ne bodo prejeli osnutka koalicijske pogodbe. Medtem sta Logar in Stevanovič potrdila, da so skupaj z Novo Slovenijo, ki je danes ni bilo, tipali morebitno povezovanje v sredinski blok. V oddaji tudi o tem: - Donald Trump razmišlja o izstopu Združenih držav iz zveze NATO - Po Ljubljani referendum o graditivi sežigalnice napovedujejo tudi v Mariboru. - Letos dve smrti zaradi zastruptive z podleskom.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Nova predsednica Komisije za preprečevanje korupcije Katarina Bervar Sternad je danes nastopila petletni mandat, na mestu predsednice je nasledila Roberta Šumija. Slovenija je močno zaznamovana s sistemsko korupcijo, ki se pojavlja na različnih ravneh - od lokalne do državne. Kot pravi nova predsednica se takšno mnenje odraža tudi v merjenju indeksa korupcije. V oddaji tudi o tem: -Drugo povolilno srečanje petih strank, ki so se uvrstile v državni zbor. -V šempetrski bolnišnici letos načrtujejo za 25 milijonov evrov različnih naložb. -Danes se začenja ribolovna sezona na salmonide tudi za Ribiško družino Bistrica. -Odbojkarsko prvenstvo prinaša tekme končnice.
Nova predsednica Komisije za preprečevanje korupcije Katarina Bervar Sternad je danes nastopila petletni mandat, na mestu predsednice je nasledila Roberta Šumija. Slovenija je močno zaznamovana s sistemsko korupcijo, ki se pojavlja na različnih ravneh - od lokalne do državne. Kot pravi nova predsednica se takšno mnenje odraža tudi v merjenju indeksa korupcije. V oddaji tudi o tem: -Drugo povolilno srečanje petih strank, ki so se uvrstile v državni zbor. -V šempetrski bolnišnici letos načrtujejo za 25 milijonov evrov različnih naložb. -Danes se začenja ribolovna sezona na salmonide tudi za Ribiško družino Bistrica. -Odbojkarsko prvenstvo prinaša tekme končnice.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Violinistka Kana Matsui je bila od 1. decembra leta 2012 koncertna mojstrica simfoničnega orkestra RTV Slovenija. V Arsovih spominčicah bomo predstavili violinistko Kano Matsui, ki je začela leta 2004 igrati v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, po uspešno opravljeni avdiciji pa je 1. decembra 2012 postala ena izmed koncertnih mojstrov orkestra. Kana Matsui je študirala violino na visoki šoli za glasbo v Tokiu, nato na visoki šoli za glasbo v Lozani, kjer je diplomirala z odliko, na konservatoriju dunajske zasebne univerze pa je z odliko dokončala magisterij iz violine. Bila je ena izmed koncertnih mojstrov Dunajskih simfonikov, koncertna mojstrica komornega orkestra dunajskih simfonikov Concertino in kolumbijskega narodnega simfoničnega orkestra, od leta 2015 pa je tudi ena izmed koncertnih mojstrov orkestra avstrijsko-madžarske Haydnove filharmonije. Poslušali bomo njeno izvajanje v orkestrski in komorni glasbi: Koncertu za violino in orkester št. 1 v C-duru, Hoboken VII a, Josepha Haydna, skladbi String Band Masona Batesa in Koncertu za orkester Lucijana Marije Škerjanca. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 2. aprila, ob 5.05.
Violinistka Kana Matsui je bila od 1. decembra leta 2012 koncertna mojstrica simfoničnega orkestra RTV Slovenija. V Arsovih spominčicah bomo predstavili violinistko Kano Matsui, ki je začela leta 2004 igrati v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, po uspešno opravljeni avdiciji pa je 1. decembra 2012 postala ena izmed koncertnih mojstrov orkestra. Kana Matsui je študirala violino na visoki šoli za glasbo v Tokiu, nato na visoki šoli za glasbo v Lozani, kjer je diplomirala z odliko, na konservatoriju dunajske zasebne univerze pa je z odliko dokončala magisterij iz violine. Bila je ena izmed koncertnih mojstrov Dunajskih simfonikov, koncertna mojstrica komornega orkestra dunajskih simfonikov Concertino in kolumbijskega narodnega simfoničnega orkestra, od leta 2015 pa je tudi ena izmed koncertnih mojstrov orkestra avstrijsko-madžarske Haydnove filharmonije. Poslušali bomo njeno izvajanje v orkestrski in komorni glasbi: Koncertu za violino in orkester št. 1 v C-duru, Hoboken VII a, Josepha Haydna, skladbi String Band Masona Batesa in Koncertu za orkester Lucijana Marije Škerjanca. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 2. aprila, ob 5.05.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Tudi v Mariboru posvetovalni referendum o sežigalnici - Slovenija lani z enim največjih skokov stroškov dela v EU - Knjižnica Poljčane ponovno odprta
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Tudi v Mariboru posvetovalni referendum o sežigalnici - Slovenija lani z enim največjih skokov stroškov dela v EU - Knjižnica Poljčane ponovno odprta
Chaitan has a passion for food. He's been here since 2006 and says Slovenia is the most beautiful country in the world. He was first in the business of buying and selling metal. Today he runs an Indian restaurant in Ljubljana. He says it's easy to do business in Slovenia, as long as you know what you want to do. Chaitan's music choice: Michael Jackson - "Bad". You can listen to the full song here: https://www.youtube.com/watch?v=dsUXAEzaC3Q&list=RDdsUXAEzaC3Q&start_radio=1
Chaitan has a passion for food. He's been here since 2006 and says Slovenia is the most beautiful country in the world. He was first in the business of buying and selling metal. Today he runs an Indian restaurant in Ljubljana. He says it's easy to do business in Slovenia, as long as you know what you want to do. Chaitan's music choice: Michael Jackson - "Bad". You can listen to the full song here: https://www.youtube.com/watch?v=dsUXAEzaC3Q&list=RDdsUXAEzaC3Q&start_radio=1
Ko pomislimo na zemljevide, se po navadi spomnimo šolskih učilnic, danes pa prostor vse pogosteje spoznavamo ob pomoči digitalnih navigacij. Za tem stoji kartografija – znanstvena disciplina, ki oblikuje naš pogled na prostor. Kako nastane sodobna karta, kako zanesljive so danes in ali klasične karte še vedno ohranjajo svojo vrednost? In kaj se zgodi, ko tehnologija odpove? V oddaji Prvi na obisku smo govorili o kartah, še posebno vojaških, ter predstavili projekt POSKART, ki prinaša posodobitev topografskih kart Slovenije v merilu 1 : 25.000, pomembnih za načrtovanje in odzivanje v prostoru.
Ko pomislimo na zemljevide, se po navadi spomnimo šolskih učilnic, danes pa prostor vse pogosteje spoznavamo ob pomoči digitalnih navigacij. Za tem stoji kartografija – znanstvena disciplina, ki oblikuje naš pogled na prostor. Kako nastane sodobna karta, kako zanesljive so danes in ali klasične karte še vedno ohranjajo svojo vrednost? In kaj se zgodi, ko tehnologija odpove? V oddaji Prvi na obisku smo govorili o kartah, še posebno vojaških, ter predstavili projekt POSKART, ki prinaša posodobitev topografskih kart Slovenije v merilu 1 : 25.000, pomembnih za načrtovanje in odzivanje v prostoru.
Roman V prah se povrneš norveškega pisatelja Andersa Totlanda bralcu ne omogoča postopnega, kaj šele udobnega vstopa v fabulo, temveč ga tako rekoč vrže naravnost v vrtinec odnosov in v dogajanje, kjer se dogodki vrstijo hitreje, kot jih uspemo razumeti. Kaj ostane, ko literatura umakne moralni kompas? Postaja taka pisava zaščitni znak sodobne norveške književnosti? O teh in drugih vprašanjih danes razmišljamo z dr. Marijo Zlatnar Moe, prevajalko romana V prah se povrneš. Delo je izdala založba Kulturno-umetniškega društva Sodobnost International.
Roman V prah se povrneš norveškega pisatelja Andersa Totlanda bralcu ne omogoča postopnega, kaj šele udobnega vstopa v fabulo, temveč ga tako rekoč vrže naravnost v vrtinec odnosov in v dogajanje, kjer se dogodki vrstijo hitreje, kot jih uspemo razumeti. Kaj ostane, ko literatura umakne moralni kompas? Postaja taka pisava zaščitni znak sodobne norveške književnosti? O teh in drugih vprašanjih danes razmišljamo z dr. Marijo Zlatnar Moe, prevajalko romana V prah se povrneš. Delo je izdala založba Kulturno-umetniškega društva Sodobnost International.
Postni čas se bliža koncu in v tem obdobju je najbrž marsikdo svojim dodatnim kilogramom napovedal vojno. Pa se vsi ti čisto zares zavedajo, v kaj se spuščajo? Kot pravi gostja tokratne Frekvence X endokrinologinja Marija Pfeifer, je najslabše tako imenovano jo-jo hujšanje. Maščevje v našem telesu ni le odvečna zaloga kalorij, ampak zapleten in presenetljivo dejaven organ, ki vpliva na naš apetit in občutek lakote, manj znano pa je, da botruje tudi nekaterim resnim zdravstvenim zapletom, celo pojavu raka. Zakaj ni vseeno, kje v telesu se maščoba kopiči in zakaj strokovnjaki odsvetujejo večkratno hujšanje v življenju, pa v tokratni oddaji. Gostja: Endokrinologinja in specialistka interne medicine prof. dr. Marija Pfeifer Zapiski: Vroči mikrofon o Ozempicu: https://val202.rtvslo.si/podkast/vroci-mikrofon/584/175059943 V Xpertizi je gostja Urška Janjoš, doktorska študentka molekularne biologije, ki na Kemijskem inštitutu preučuje introne.
Postni čas se bliža koncu in v tem obdobju je najbrž marsikdo svojim dodatnim kilogramom napovedal vojno. Pa se vsi ti čisto zares zavedajo, v kaj se spuščajo? Kot pravi gostja tokratne Frekvence X endokrinologinja Marija Pfeifer, je najslabše tako imenovano jo-jo hujšanje. Maščevje v našem telesu ni le odvečna zaloga kalorij, ampak zapleten in presenetljivo dejaven organ, ki vpliva na naš apetit in občutek lakote, manj znano pa je, da botruje tudi nekaterim resnim zdravstvenim zapletom, celo pojavu raka. Zakaj ni vseeno, kje v telesu se maščoba kopiči in zakaj strokovnjaki odsvetujejo večkratno hujšanje v življenju, pa v tokratni oddaji. Gostja: Endokrinologinja in specialistka interne medicine prof. dr. Marija Pfeifer Zapiski: Vroči mikrofon o Ozempicu: https://val202.rtvslo.si/podkast/vroci-mikrofon/584/175059943 V Xpertizi je gostja Urška Janjoš, doktorska študentka molekularne biologije, ki na Kemijskem inštitutu preučuje introne.
Motivi mitov pogosto segajo v razlago nastanka krajev, mest in skupnosti, pri čemer se ne ustavijo zgolj pri enoznačnih razlagah izvora, temveč razkrivajo njihov dvopolni značaj. Arhetipska matrica, ki legitimira obstoj določene skupnosti, namreč hkrati pripoveduje o njeni notranji povezanosti in o napetostih, antagonizmih ter konfliktih. Ta načela dvojnosti in nasprotij niso omejena le na mitološko pripoved, temveč jih lahko prepoznamo tudi v dejanskem zgodovinskem procesu – v nastajanju, vzponih in propadih državnih tvorb ter v širši družbeni stvarnosti.
Motivi mitov pogosto segajo v razlago nastanka krajev, mest in skupnosti, pri čemer se ne ustavijo zgolj pri enoznačnih razlagah izvora, temveč razkrivajo njihov dvopolni značaj. Arhetipska matrica, ki legitimira obstoj določene skupnosti, namreč hkrati pripoveduje o njeni notranji povezanosti in o napetostih, antagonizmih ter konfliktih. Ta načela dvojnosti in nasprotij niso omejena le na mitološko pripoved, temveč jih lahko prepoznamo tudi v dejanskem zgodovinskem procesu – v nastajanju, vzponih in propadih državnih tvorb ter v širši družbeni stvarnosti.
Sogovornici, uspešni študentki, športnici in umetnici sta imeli do tistega usodnega leta precej jasno začrtane izobrazbene in poklicne cilje. Vendar so smrt očeta, babice in dedka, nato pa še tri poplave, ki so močno poškodovale družinsko hišo, temeljito zamajale finančno varnost in psihično stabilnost družine. Sogovornici sta bili pred resno dilemo, ali se še naprej šolati ali pa opustiti načrte in raje finančno pomagati mami. Pomoč Zveze Anita Ogulin je bila pri tem neprecenljiva.
Sogovornici, uspešni študentki, športnici in umetnici sta imeli do tistega usodnega leta precej jasno začrtane izobrazbene in poklicne cilje. Vendar so smrt očeta, babice in dedka, nato pa še tri poplave, ki so močno poškodovale družinsko hišo, temeljito zamajale finančno varnost in psihično stabilnost družine. Sogovornici sta bili pred resno dilemo, ali se še naprej šolati ali pa opustiti načrte in raje finančno pomagati mami. Pomoč Zveze Anita Ogulin je bila pri tem neprecenljiva.
Ste tudi vi kdaj stali pred polno omaro in imeli občutek, da nimate kaj obleči? V tokratni oddaji Radijski SOS se lotimo koncepta kapsulne garderobe – pametnega, preglednega in trajnostnega načina urejanja oblačil. Kaj to sploh pomeni, kako začeti in ali je res lahko manj tudi več? Z nami je bila Lucie Görlichová, mlada raziskovalka na mariborski Fakulteti za strojništvo, smer Oblikovanje in tekstilni materiali.
Ste tudi vi kdaj stali pred polno omaro in imeli občutek, da nimate kaj obleči? V tokratni oddaji Radijski SOS se lotimo koncepta kapsulne garderobe – pametnega, preglednega in trajnostnega načina urejanja oblačil. Kaj to sploh pomeni, kako začeti in ali je res lahko manj tudi več? Z nami je bila Lucie Görlichová, mlada raziskovalka na mariborski Fakulteti za strojništvo, smer Oblikovanje in tekstilni materiali.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Intenzivna militarizacija, kopičenje oboroženih spopadov, naraščajoča polarizacija in radikalizacija, razvoj umetne inteligence v vojaške namene in ponoven vznik nacionalističnih diskurzov. To je svet, v katerem živimo, zato se upravičeno s strahom oziramo v prihodnost. Profesor zgodovinske sociologije dr. Siniša Malešević na University College Dublin preučuje vojno, nasilje, nacionalizem, družbeno teorijo in tudi imperije. V Ljubljani je marca sodeloval na znanstvenem simpoziju Aleša Debeljaka, ki so ga ob 10-ti obletnici smrti organizirali na Katedri za kulturologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. V okviru obiska je za študente obramboslovja pripravil predavanje z naslovom Vojaki, civilisti in nacionalizem. Po predavanju se je z njim pogovarjala novinarka Urška Henigman.
Intenzivna militarizacija, kopičenje oboroženih spopadov, naraščajoča polarizacija in radikalizacija, razvoj umetne inteligence v vojaške namene in ponoven vznik nacionalističnih diskurzov. To je svet, v katerem živimo, zato se upravičeno s strahom oziramo v prihodnost. Profesor zgodovinske sociologije dr. Siniša Malešević na University College Dublin preučuje vojno, nasilje, nacionalizem, družbeno teorijo in tudi imperije. V Ljubljani je marca sodeloval na znanstvenem simpoziju Aleša Debeljaka, ki so ga ob 10-ti obletnici smrti organizirali na Katedri za kulturologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. V okviru obiska je za študente obramboslovja pripravil predavanje z naslovom Vojaki, civilisti in nacionalizem. Po predavanju se je z njim pogovarjala novinarka Urška Henigman.
Tudi sredina jutra so najboljša v družbi oddaje Dobro jutro! Postrežemo vam z dobro voljo in koristnimi informacijami - v prvi uri najprej preverjamo, kaj je aktualnega doma in po svetu, pred osmo pa ponudimo najrazličnejše praktične nasvete. V nadaljevanju se posvetimo manjšim zdravstvenim težavam in rešitvam. Posebno mesto ima kulinarična rubrika Kuharske minute, kjer izpostavljamo tradicionalne slovenske jedi in razkrijemo uporabne trike, kako jih pripraviti na enostaven, a okusen način. V zadnji uri oddaje sprejemamo pozdrave in čestitke gledalcev za svoje bližnje in vas razveseljujemo s številnimi nagradnimi igrami. Naj bo oddaja Dobro jutro prava in najboljša družba ob jutranji kavi.
Tudi sredina jutra so najboljša v družbi oddaje Dobro jutro! Postrežemo vam z dobro voljo in koristnimi informacijami - v prvi uri najprej preverjamo, kaj je aktualnega doma in po svetu, pred osmo pa ponudimo najrazličnejše praktične nasvete. V nadaljevanju se posvetimo manjšim zdravstvenim težavam in rešitvam. Posebno mesto ima kulinarična rubrika Kuharske minute, kjer izpostavljamo tradicionalne slovenske jedi in razkrijemo uporabne trike, kako jih pripraviti na enostaven, a okusen način. V zadnji uri oddaje sprejemamo pozdrave in čestitke gledalcev za svoje bližnje in vas razveseljujemo s številnimi nagradnimi igrami. Naj bo oddaja Dobro jutro prava in najboljša družba ob jutranji kavi.
Muffat slovi predvsem po skladbah za godalne ansamble, a je sam igral predvsem inštrumente s tipkami. V mladih letih je bil nekaj časa zaposlen kot organist v Molsheimu in pozneje je približno deset let deloval kot organist salzburške stolnice. Sestavil je enega najpomembnejših učbenikov generalnega basa iz sedemnajstega stoletja z neštetimi uporabnimi primeri realizacij in harmonizacij z manjšim in večjim število glasov. Delo nedvomno izhaja iz vsakdanje glasbene prakse in je neprecenljiv dokument za današnje izvajalce stare glasbe.
Muffat slovi predvsem po skladbah za godalne ansamble, a je sam igral predvsem inštrumente s tipkami. V mladih letih je bil nekaj časa zaposlen kot organist v Molsheimu in pozneje je približno deset let deloval kot organist salzburške stolnice. Sestavil je enega najpomembnejših učbenikov generalnega basa iz sedemnajstega stoletja z neštetimi uporabnimi primeri realizacij in harmonizacij z manjšim in večjim število glasov. Delo nedvomno izhaja iz vsakdanje glasbene prakse in je neprecenljiv dokument za današnje izvajalce stare glasbe.
Potem ko se je drugi cikel mariborskega participativnega proračuna zaradi občinskih finančnih težav zavlekel za dve leti, mestni odločevalci zdaj zagotavljajo, da je uresničevanje projektov le pri koncu. Kmalu naj bi se začel tudi nov krog izbiranja projektov, proces pa želijo z novimi digitalnimi rešitvami še približati občanom.
Potem ko se je drugi cikel mariborskega participativnega proračuna zaradi občinskih finančnih težav zavlekel za dve leti, mestni odločevalci zdaj zagotavljajo, da je uresničevanje projektov le pri koncu. Kmalu naj bi se začel tudi nov krog izbiranja projektov, proces pa želijo z novimi digitalnimi rešitvami še približati občanom.