Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V oddaji Mostovi so na ogled aktualni dogodki predvsem z dvojezičnega območja Prekmurja, s posebnim poudarkom na narodnostni tematiki. Najbolj zastopana področja so narodnostna kultura, izobraževanje, ohranjanje izročila, narodnostna politika, gospodarstvo, kmetijstvo, varovanje okolja ipd. Ob sredah se izmenjujejo rubrike Gospodarstvo – bogastvo, Sejalec, Na zdravje, Šolska klop in rubrika z naslovom Spominjamo se …, ob petkih pa rubriki Naša dediščina in Med nami živijo. A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőrző.
V oddaji Mostovi so na ogled aktualni dogodki predvsem z dvojezičnega območja Prekmurja, s posebnim poudarkom na narodnostni tematiki. Najbolj zastopana področja so narodnostna kultura, izobraževanje, ohranjanje izročila, narodnostna politika, gospodarstvo, kmetijstvo, varovanje okolja ipd. Ob sredah se izmenjujejo rubrike Gospodarstvo – bogastvo, Sejalec, Na zdravje, Šolska klop in rubrika z naslovom Spominjamo se …, ob petkih pa rubriki Naša dediščina in Med nami živijo. A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőrző.
Gregorov predstavljajo svoj novi single, temačno zvočno vizijo sveta, ki se pod lastno težo lomi na razpoke apatičnosti, laži in izgubljenega upanja. Skladba skozi slikovito besedilo razgalja družbo, v kateri obrazi otopijo, koraki postanejo težki, mostovi pa se rušijo pod bremenom strahu in odtujenosti. Zasedba, ki ji načeluje Gregor Kacin – Medle, z novim singlom nadaljuje gradnjo svoje prepoznavne post punk identitete: izrazito atmosferične glasbene pokrajine, ki brez olepševanja odsevajo stanje duha sodobnega človeka. Bend je nedolgo tega zaključil turnejo Klubskega maratona Radia Študent in v novem letu že intenzivno koncertira … APOKALIPTA APATIČNI OBRAZI OTOPELI SO POGLEDI SLEPO SLEDIJO NE VPRAŠAJO ZAKAJ SVET JE POSTAL BREZBARVE SIVO BLED IN HLADNO MODER ROKA PONUJENA SREČA MLAČNO DLAN MRTVE SO OČI POGLED V PRAZNO STRAN LE KRIKI NEMOČI UTONILI V ZLOMLJEN DAN VSE KAR OSTALO JE SANJE POZABLJENE KJER SMEH ODMEVAL JE SAMO TIŠINA ŠE OBLJUBE BESEDE POSTALE SO PRAH UPANJE ZASPALO OVITO V SVOJ STRAH RESNICA UTOPLJENA ZAVLADALA LAŽ MRAK V OČEH BREZ ISKRE ŽARU V PRAZNI SOBI ODMEVA KRIK SENCA UPANJA ŠE TLI VSAK KORAK JE TEŽAK VSAK DIH JE ZLAGAN V SLEPIH NOČEH NI SANJ VETROVI BRIŠEJO SLEDI LJUBEZEN TU ZGORELA ZDAJ V PEPELU JE LAŽI MOSTOVI SO PORUŠENI POTI SO IZGUBLJENE SRCA SO HLADNA LAŽEN TU JE VSAK OBRAZ VSI KLICI NA POMOČ ODBIJAJO SE Z KRIVIH HRBTOV TOPLINO JE RAZPIHAL VETER IZ SEVERA MRTVE SO OČI …
Gregorov predstavljajo svoj novi single, temačno zvočno vizijo sveta, ki se pod lastno težo lomi na razpoke apatičnosti, laži in izgubljenega upanja. Skladba skozi slikovito besedilo razgalja družbo, v kateri obrazi otopijo, koraki postanejo težki, mostovi pa se rušijo pod bremenom strahu in odtujenosti. Zasedba, ki ji načeluje Gregor Kacin – Medle, z novim singlom nadaljuje gradnjo svoje prepoznavne post punk identitete: izrazito atmosferične glasbene pokrajine, ki brez olepševanja odsevajo stanje duha sodobnega človeka. Bend je nedolgo tega zaključil turnejo Klubskega maratona Radia Študent in v novem letu že intenzivno koncertira … APOKALIPTA APATIČNI OBRAZI OTOPELI SO POGLEDI SLEPO SLEDIJO NE VPRAŠAJO ZAKAJ SVET JE POSTAL BREZBARVE SIVO BLED IN HLADNO MODER ROKA PONUJENA SREČA MLAČNO DLAN MRTVE SO OČI POGLED V PRAZNO STRAN LE KRIKI NEMOČI UTONILI V ZLOMLJEN DAN VSE KAR OSTALO JE SANJE POZABLJENE KJER SMEH ODMEVAL JE SAMO TIŠINA ŠE OBLJUBE BESEDE POSTALE SO PRAH UPANJE ZASPALO OVITO V SVOJ STRAH RESNICA UTOPLJENA ZAVLADALA LAŽ MRAK V OČEH BREZ ISKRE ŽARU V PRAZNI SOBI ODMEVA KRIK SENCA UPANJA ŠE TLI VSAK KORAK JE TEŽAK VSAK DIH JE ZLAGAN V SLEPIH NOČEH NI SANJ VETROVI BRIŠEJO SLEDI LJUBEZEN TU ZGORELA ZDAJ V PEPELU JE LAŽI MOSTOVI SO PORUŠENI POTI SO IZGUBLJENE SRCA SO HLADNA LAŽEN TU JE VSAK OBRAZ VSI KLICI NA POMOČ ODBIJAJO SE Z KRIVIH HRBTOV TOPLINO JE RAZPIHAL VETER IZ SEVERA MRTVE SO OČI …
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Sindikat policistov Slovenije je v nedavnem javnem sporočilu znova opozoril na kadrovsko stisko v policiji. Razmere so zaskrbljujoče tudi na Primorskem, kjer se s pomanjkanjem kadra soočata obe policijski upravi. Na Policijski upravi Koper je upad števila policistov največji v državi - za varnost občanov tam skrbi kar 270 policistov manj kot pred trinajstimi leti. Na Policijski upravi Nova Gorica pa le še ena policijska enota zagotavlja 24-urno dežurstvo z dežurnim policistom. Kako takšna kadrovska podhranjenost vpliva na zagotavljanje reda in miru v pogovoru, ki ga je Nataša Uršič pripravila s predsednikom Sindikata policistov Slovenije, Igorjem Toplakom.
Sindikat policistov Slovenije je v nedavnem javnem sporočilu znova opozoril na kadrovsko stisko v policiji. Razmere so zaskrbljujoče tudi na Primorskem, kjer se s pomanjkanjem kadra soočata obe policijski upravi. Na Policijski upravi Koper je upad števila policistov največji v državi - za varnost občanov tam skrbi kar 270 policistov manj kot pred trinajstimi leti. Na Policijski upravi Nova Gorica pa le še ena policijska enota zagotavlja 24-urno dežurstvo z dežurnim policistom. Kako takšna kadrovska podhranjenost vpliva na zagotavljanje reda in miru v pogovoru, ki ga je Nataša Uršič pripravila s predsednikom Sindikata policistov Slovenije, Igorjem Toplakom.
Dokumentarna serija razkriva življenje v odročnih in dozdevno neprijaznih kotičkih našega planeta – ne le na polarnih območjih, temveč v vseh presenetljivo pestrih ledenih divjinah na Zemlji. Posneta je v izjemno visoki ločljivosti in z najsodobnejšo tehniko, tako da smo lahko od blizu priča boju za preživetje živali v tem negostoljubnem okolju. To je ena zadnjih priložnosti za ogled življenja v čudoviti zamrznjeni pokrajini, ki pred našimi očmi počasi izginja. 4. del: Ledeni jug V četrtem delu dokumentarne serije obiščemo najbolj neprijazen zamrznjeni svet – Antarktiko, celino, ki jo prekrivata sneg in led. Tu se živali največ zadržujejo blizu obale, nekatere v presenetljivem številu – denimo večtisočglave kolonije cesarskih pingvinov. V Južnem oceanu plavajo največje živali na svetu – sinji kiti, ki jih le redko vidimo. Na Antarktiki pa najdemo tudi ognjenike in sladkovodno jezero, v katerem živijo nekatera najbolj preprosta bitja na planetu. FROZEN PLANET II. / Velika Britanija / 2022 / Režija: Orla Doherty
Dokumentarna serija razkriva življenje v odročnih in dozdevno neprijaznih kotičkih našega planeta – ne le na polarnih območjih, temveč v vseh presenetljivo pestrih ledenih divjinah na Zemlji. Posneta je v izjemno visoki ločljivosti in z najsodobnejšo tehniko, tako da smo lahko od blizu priča boju za preživetje živali v tem negostoljubnem okolju. To je ena zadnjih priložnosti za ogled življenja v čudoviti zamrznjeni pokrajini, ki pred našimi očmi počasi izginja. 4. del: Ledeni jug V četrtem delu dokumentarne serije obiščemo najbolj neprijazen zamrznjeni svet – Antarktiko, celino, ki jo prekrivata sneg in led. Tu se živali največ zadržujejo blizu obale, nekatere v presenetljivem številu – denimo večtisočglave kolonije cesarskih pingvinov. V Južnem oceanu plavajo največje živali na svetu – sinji kiti, ki jih le redko vidimo. Na Antarktiki pa najdemo tudi ognjenike in sladkovodno jezero, v katerem živijo nekatera najbolj preprosta bitja na planetu. FROZEN PLANET II. / Velika Britanija / 2022 / Režija: Orla Doherty
V oddaji Sami naši bomo govorili z Borisom Pavelićem, novinarjem hrvaškega tednika Nacional, o aktualnem političnem in družbenem položaju na Hrvaškem ter o položaju novinarjev danes. Pogovarjali se bomo tudi z Mitjo Velikonjo o jugonostalgiji, manjšinah in kolektivnem spominu ter se za konec ustavili ob praznični mizi, kjer makedonske kiflice še vedno povezujejo družine in skupnosti.
V oddaji Sami naši bomo govorili z Borisom Pavelićem, novinarjem hrvaškega tednika Nacional, o aktualnem političnem in družbenem položaju na Hrvaškem ter o položaju novinarjev danes. Pogovarjali se bomo tudi z Mitjo Velikonjo o jugonostalgiji, manjšinah in kolektivnem spominu ter se za konec ustavili ob praznični mizi, kjer makedonske kiflice še vedno povezujejo družine in skupnosti.
Potem ko je mariborski participativni proračun zaradi občinskih finančnih težav zastal, se izvajanje projektov, ki so jih predlagali in izglasovali občani, zdaj nadaljuje. Nov krog zbiranja predlogov bi tako lahko začeli že spomladi.
Potem ko je mariborski participativni proračun zaradi občinskih finančnih težav zastal, se izvajanje projektov, ki so jih predlagali in izglasovali občani, zdaj nadaljuje. Nov krog zbiranja predlogov bi tako lahko začeli že spomladi.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Domači Buldogi, ki jih zdaj sestavljajo Robert Vrtovšek, Damjan Zorc, Rok Zupan in Janez Fifolt so posneli novo glasbo, med drugim prvo in zadnjo skladbo v angleščini z naslovom Anonymous, ki jo predstavimo v oddaji.
Domači Buldogi, ki jih zdaj sestavljajo Robert Vrtovšek, Damjan Zorc, Rok Zupan in Janez Fifolt so posneli novo glasbo, med drugim prvo in zadnjo skladbo v angleščini z naslovom Anonymous, ki jo predstavimo v oddaji.
V občini Poljčane so z novim letom zaprli edino bančno poslovalnico. V sosednji občini Makole, kjer je sploh nimajo, pa bodo v prihodnjih mesecih umaknili edini bankomat. V obeh občinah opozarjajo, da gre za odločitve, ki bodo otežile dostopnost storitev, predvsem starejšim, hkrati pa bodo prispevale k razvrednotenju manjših krajev oziroma podeželja in centralizaciji regij. Gre za poslovalnico in bankomat OTP banke, od koder so med drugim sporočili, da sledijo sodobnim bančnim trendom in ponujajo storitve, ki omogočajo preprosto poslovanje na daljavo, zato je potreba po obisku poslovalnic in bankomatov vedno bolj redka, so prepričani.
V občini Poljčane so z novim letom zaprli edino bančno poslovalnico. V sosednji občini Makole, kjer je sploh nimajo, pa bodo v prihodnjih mesecih umaknili edini bankomat. V obeh občinah opozarjajo, da gre za odločitve, ki bodo otežile dostopnost storitev, predvsem starejšim, hkrati pa bodo prispevale k razvrednotenju manjših krajev oziroma podeželja in centralizaciji regij. Gre za poslovalnico in bankomat OTP banke, od koder so med drugim sporočili, da sledijo sodobnim bančnim trendom in ponujajo storitve, ki omogočajo preprosto poslovanje na daljavo, zato je potreba po obisku poslovalnic in bankomatov vedno bolj redka, so prepričani.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Rojstni dan umetnosti, vsakoletni mednaroden radijski dogodek Evropske radiodifuzne zveze (EBU), se odvija 17. januarja. Več deset evropskih in severnoameriških radiev si tradicionalno ob prazniku umetnosti, proste ustvarjalnosti, domišljije izmenja zvočna darila – med njimi tudi program Ars Radia Slovenija. Letošnji prispevek Radia Slovenija bo oblikoval Rok Zalokar, pianist, improvizator, skladatelj in producent. Po letih študija in življenja v Rotterdamu in Kobenhavnu, je vse bolj pomemben akter domače scene med jazzom, improvizirano in eksperimentalno glasbo ter drugimi zvrstmi. Na Rojstnem dnevu umetnosti 2026 bo Rok Zalokar v Studiu 26 Radia Slovenija predstavil 40-minutni nastop za klavir in elektroniko z vklopom v mednarodni neposredni prenos ob 22:40.
Rojstni dan umetnosti, vsakoletni mednaroden radijski dogodek Evropske radiodifuzne zveze (EBU), se odvija 17. januarja. Več deset evropskih in severnoameriških radiev si tradicionalno ob prazniku umetnosti, proste ustvarjalnosti, domišljije izmenja zvočna darila – med njimi tudi program Ars Radia Slovenija. Letošnji prispevek Radia Slovenija bo oblikoval Rok Zalokar, pianist, improvizator, skladatelj in producent. Po letih študija in življenja v Rotterdamu in Kobenhavnu, je vse bolj pomemben akter domače scene med jazzom, improvizirano in eksperimentalno glasbo ter drugimi zvrstmi. Na Rojstnem dnevu umetnosti 2026 bo Rok Zalokar v Studiu 26 Radia Slovenija predstavil 40-minutni nastop za klavir in elektroniko z vklopom v mednarodni neposredni prenos ob 22:40.
Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Mariborski Zavod za zaposlovanje posebno pozornost namenja opolnomočenju mladih brezposelnih. - Po Celju je tudi Nova Gorica prižgala zeleno luč za ustanovitev javnega zavoda za sodobni ples. - Festival Okusi Škofjeloškega prinaša nove kulinarične zgodbe. - Akcija "Šolar na smuči" ob vstopu v 11. leto še razširila športne vsebine in dodala nova prizorišča.
Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Mariborski Zavod za zaposlovanje posebno pozornost namenja opolnomočenju mladih brezposelnih. - Po Celju je tudi Nova Gorica prižgala zeleno luč za ustanovitev javnega zavoda za sodobni ples. - Festival Okusi Škofjeloškega prinaša nove kulinarične zgodbe. - Akcija "Šolar na smuči" ob vstopu v 11. leto še razširila športne vsebine in dodala nova prizorišča.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Policija skupaj z Agencijo za varnost prometa vse do 18. januarja poostreno nadzira uporabo motilcev pozornosti v prometu. Z akcijo opozarjajo na nevarnosti motečih dejavnikov v prometu in pozivajo k večji zbranosti in osredotočenosti vseh udeležencev v prometu.
Policija skupaj z Agencijo za varnost prometa vse do 18. januarja poostreno nadzira uporabo motilcev pozornosti v prometu. Z akcijo opozarjajo na nevarnosti motečih dejavnikov v prometu in pozivajo k večji zbranosti in osredotočenosti vseh udeležencev v prometu.
Ugotovitve protikorupcijske komisije, da je predsednik vlade Robert Golob kršil integriteto v zadevi Bobnar, so širše od za zdaj znanega, je dejala Tina Divjak, podpisana pod poročilo komisije. Glede Golobovega odziva, da se ugotovitve nanašajo le na dve SMS-sporočili, je dejala, da kršitev ne bi smeli relativizirati. V oddaji tudi o tem: - V Teheranu načrtovane prve usmrtitve protestnikov, skupno ubitih skoraj dva tisoč 600 ljudi. - V senci ameriških groženj s posredovanjem v Iranu danes v Beli hiši pogovori o Grenlandiji. - Sporazumevanje z zdravnikom prehaja na enoten sistem prek portala zVEM.
Ugotovitve protikorupcijske komisije, da je predsednik vlade Robert Golob kršil integriteto v zadevi Bobnar, so širše od za zdaj znanega, je dejala Tina Divjak, podpisana pod poročilo komisije. Glede Golobovega odziva, da se ugotovitve nanašajo le na dve SMS-sporočili, je dejala, da kršitev ne bi smeli relativizirati. V oddaji tudi o tem: - V Teheranu načrtovane prve usmrtitve protestnikov, skupno ubitih skoraj dva tisoč 600 ljudi. - V senci ameriških groženj s posredovanjem v Iranu danes v Beli hiši pogovori o Grenlandiji. - Sporazumevanje z zdravnikom prehaja na enoten sistem prek portala zVEM.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Ugotovitve protikorupcijske komisije, da je predsednik vlade Robert Golob kršil integriteto v zadevi Bobnar, so širše od za zdaj znanega, je povedala Tina Divjak, podpisana pod poročilo komisije. Glede Golobovega odziva, da se ugotovitve nanašajo le na dve SMS-sporočili, je dejala, da kršitev ne bi smeli relativizirati. Napovedala je, da bi KPK še pred volitvami lahko sprejela tudi odločitve v zadevi Karigador. V oddaji tudi o tem: - Zdravstveno ambulanto v Podbrdu bo kmalu prevzel koncesionar z Gorenjske. - Občina Renče-Vogrsko išče najemnika za Kalilnico idej. - Novogoriške odbojkarice in kanalski odbojkarji pred zahtevnima preizkušnjama.
Ugotovitve protikorupcijske komisije, da je predsednik vlade Robert Golob kršil integriteto v zadevi Bobnar, so širše od za zdaj znanega, je povedala Tina Divjak, podpisana pod poročilo komisije. Glede Golobovega odziva, da se ugotovitve nanašajo le na dve SMS-sporočili, je dejala, da kršitev ne bi smeli relativizirati. Napovedala je, da bi KPK še pred volitvami lahko sprejela tudi odločitve v zadevi Karigador. V oddaji tudi o tem: - Zdravstveno ambulanto v Podbrdu bo kmalu prevzel koncesionar z Gorenjske. - Občina Renče-Vogrsko išče najemnika za Kalilnico idej. - Novogoriške odbojkarice in kanalski odbojkarji pred zahtevnima preizkušnjama.
Seje odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obravnava predloge zakonov, druge akte in problematiko, ki se nanaša: - na kmetijstvo, - na razvoj podeželja, - na prehrano, - na varstvo rastlin, - na veterinarstvo in zootehniko, - na gozdarstvo, lovstvo ter ribištvo, - na varnost in kakovost krme in hrane oziroma živil, uporabo materialov, ki prihajajo v stik z živili v postopkih pridelave, predelave in distribucije živil, ter varnost in kakovost živil oziroma hrane v gostinski dejavnosti, institucionalnih obratih prehrane in obratih za prehrano na delu in - na druga vprašanja, ki jih obravnava za ta področja pristojno ministrstvo. Odbor obravnava zadeve EU s svojega delovnega področja.
Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obravnava predloge zakonov, druge akte in problematiko, ki se nanaša: - na kmetijstvo, - na razvoj podeželja, - na prehrano, - na varstvo rastlin, - na veterinarstvo in zootehniko, - na gozdarstvo, lovstvo ter ribištvo, - na varnost in kakovost krme in hrane oziroma živil, uporabo materialov, ki prihajajo v stik z živili v postopkih pridelave, predelave in distribucije živil, ter varnost in kakovost živil oziroma hrane v gostinski dejavnosti, institucionalnih obratih prehrane in obratih za prehrano na delu in - na druga vprašanja, ki jih obravnava za ta področja pristojno ministrstvo. Odbor obravnava zadeve EU s svojega delovnega področja.
Politični dogodki si v prvih dneh novega leta sledijo z neverjetno naglico. Začelo se je s prestopom Mateja Tašnerja Vatovca iz Levice v SD. Sledilo je Golobovo vabilo strankam levo sredinskega bloka na kosilo, stranke desne sredine pa so se v istem času zbrale na slovesnosti ob obletnici smrti Jožeta Pučnika. Le nekaj ur kasneje je protikorupcijska komisija objavila poročilo, v katerem je ugotovila, da je predsednik vlade kršil zakon o integriteti. Medtem se politični prvaki skoraj vsak večer selijo iz enega televizijskega studia v drugi. Zdaj gre zares. Politična analitika, odgovorni urednik časopisa Večer Matija Stepišnik in poročevalec in komentator POP TV Anže Božič, se strinjata da bo tokratna kampanja brez primere v slovenski politični zgodovini. Pričakujemo lahko kaos, neusmiljen spopad, ki na družbenih omrežjih traja že nekaj časa, veliko udarcev pod pas. Tudi tokrat epizodo vodita dva voditelja. Tanji Starič se je pridružil politični komentator in urednik Gregor Drnovšek. Na poslušanje!
Politični dogodki si v prvih dneh novega leta sledijo z neverjetno naglico. Začelo se je s prestopom Mateja Tašnerja Vatovca iz Levice v SD. Sledilo je Golobovo vabilo strankam levo sredinskega bloka na kosilo, stranke desne sredine pa so se v istem času zbrale na slovesnosti ob obletnici smrti Jožeta Pučnika. Le nekaj ur kasneje je protikorupcijska komisija objavila poročilo, v katerem je ugotovila, da je predsednik vlade kršil zakon o integriteti. Medtem se politični prvaki skoraj vsak večer selijo iz enega televizijskega studia v drugi. Zdaj gre zares. Politična analitika, odgovorni urednik časopisa Večer Matija Stepišnik in poročevalec in komentator POP TV Anže Božič, se strinjata da bo tokratna kampanja brez primere v slovenski politični zgodovini. Pričakujemo lahko kaos, neusmiljen spopad, ki na družbenih omrežjih traja že nekaj časa, veliko udarcev pod pas. Tudi tokrat epizodo vodita dva voditelja. Tanji Starič se je pridružil politični komentator in urednik Gregor Drnovšek. Na poslušanje!
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Oboista Boža Rogeljo boste poslušali v komornih zasedbah in kot solista z orkestrom. V Arsovih spominčicah poslušajte oboista Boža Rogeljo kot komornega glasbenika in solista z orkestrom. Božo Rogelja je bil član Orkestra Radia Ljubljana od sezone 1969/70 in solist Simfoničnega orkestra RTV Slovenija do sezone 1996/97. Uveljavil se je kot interpret novih del slovenskih skladateljev, za svoje koncertne izvedbe je leta 1982 prejel nagrado Prešernovega sklada. Od leta 1972 do 1990 je bil član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana, s katerim je leta 1983 prejel nagrado Prešernovega sklada. Oboista Boža Rogeljo bomo poslušali v Liričnih epizodah za oboo in komorni orkester Iva Petrića, Štirih miniaturah za pihalni kvintet Maksimiljana Feguša, Treh romancah za oboo in klavir Roberta Schumanna, 1. stavku Koncerta za oboo in mali orkester v D-duru Richarda Straussa in dveh izmed Treh plesov za oboo, harfo, godalni kvintet in orkester Franka Martina. Oddajo, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, bomo ponovili v četrtek, 15. januarja, ob 5.05.
Oboista Boža Rogeljo boste poslušali v komornih zasedbah in kot solista z orkestrom. V Arsovih spominčicah poslušajte oboista Boža Rogeljo kot komornega glasbenika in solista z orkestrom. Božo Rogelja je bil član Orkestra Radia Ljubljana od sezone 1969/70 in solist Simfoničnega orkestra RTV Slovenija do sezone 1996/97. Uveljavil se je kot interpret novih del slovenskih skladateljev, za svoje koncertne izvedbe je leta 1982 prejel nagrado Prešernovega sklada. Od leta 1972 do 1990 je bil član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana, s katerim je leta 1983 prejel nagrado Prešernovega sklada. Oboista Boža Rogeljo bomo poslušali v Liričnih epizodah za oboo in komorni orkester Iva Petrića, Štirih miniaturah za pihalni kvintet Maksimiljana Feguša, Treh romancah za oboo in klavir Roberta Schumanna, 1. stavku Koncerta za oboo in mali orkester v D-duru Richarda Straussa in dveh izmed Treh plesov za oboo, harfo, godalni kvintet in orkester Franka Martina. Oddajo, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, bomo ponovili v četrtek, 15. januarja, ob 5.05.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - predsednica republike se do odločitve KPK v zadevi Bobnar ne bo opredelila pred pravnomočnostjo postopka - župani slovenskogoriških občin iščejo skupni jezik o preoblikovanju Zdravstvenega doma Lenart - razstava Modri horizonti slikarke Polone Petek v ptujski Luni
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - predsednica republike se do odločitve KPK v zadevi Bobnar ne bo opredelila pred pravnomočnostjo postopka - župani slovenskogoriških občin iščejo skupni jezik o preoblikovanju Zdravstvenega doma Lenart - razstava Modri horizonti slikarke Polone Petek v ptujski Luni
Pred sobotnim podpisom prostotrgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in štirimi državami skupine Mercosur se nadaljujejo protesti kmetov po Uniji. Med najbolj gorečimi kritiki sporazuma so francoski kmetje, ki so s traktorji spet zasedli nekatere glavne prometnice v središču Pariza.
Pred sobotnim podpisom prostotrgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in štirimi državami skupine Mercosur se nadaljujejo protesti kmetov po Uniji. Med najbolj gorečimi kritiki sporazuma so francoski kmetje, ki so s traktorji spet zasedli nekatere glavne prometnice v središču Pariza.
Seje odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obravnava predloge zakonov, druge akte in problematiko, ki se nanaša: - na kmetijstvo, - na razvoj podeželja, - na prehrano, - na varstvo rastlin, - na veterinarstvo in zootehniko, - na gozdarstvo, lovstvo ter ribištvo, - na varnost in kakovost krme in hrane oziroma živil, uporabo materialov, ki prihajajo v stik z živili v postopkih pridelave, predelave in distribucije živil, ter varnost in kakovost živil oziroma hrane v gostinski dejavnosti, institucionalnih obratih prehrane in obratih za prehrano na delu in - na druga vprašanja, ki jih obravnava za ta področja pristojno ministrstvo. Odbor obravnava zadeve EU s svojega delovnega področja.
Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obravnava predloge zakonov, druge akte in problematiko, ki se nanaša: - na kmetijstvo, - na razvoj podeželja, - na prehrano, - na varstvo rastlin, - na veterinarstvo in zootehniko, - na gozdarstvo, lovstvo ter ribištvo, - na varnost in kakovost krme in hrane oziroma živil, uporabo materialov, ki prihajajo v stik z živili v postopkih pridelave, predelave in distribucije živil, ter varnost in kakovost živil oziroma hrane v gostinski dejavnosti, institucionalnih obratih prehrane in obratih za prehrano na delu in - na druga vprašanja, ki jih obravnava za ta področja pristojno ministrstvo. Odbor obravnava zadeve EU s svojega delovnega področja.
Bruselj je evropska metropola in prestolnica Kraljevine Belgije. Je slikovito in zabavno mesto, v katerem imata osrednjo vlogo dobra hrana in pijača. Tukajšnji prebivalci govorijo flamsko in francosko, vsem pa je skupna ljubezen do hrane in kuhanja. Nekateri poklici so tu še posebno cenjeni, na primer izdelovalec čokolade. Laurent Gerbaud in Eugenie Gillot sta dva od nekaj ducatov čokoladarjev. Laurent bi moral postati odvetnik, a je v babičini kleti že med študijem na skrivaj delal čokoladne pralineje.
Bruselj je evropska metropola in prestolnica Kraljevine Belgije. Je slikovito in zabavno mesto, v katerem imata osrednjo vlogo dobra hrana in pijača. Tukajšnji prebivalci govorijo flamsko in francosko, vsem pa je skupna ljubezen do hrane in kuhanja. Nekateri poklici so tu še posebno cenjeni, na primer izdelovalec čokolade. Laurent Gerbaud in Eugenie Gillot sta dva od nekaj ducatov čokoladarjev. Laurent bi moral postati odvetnik, a je v babičini kleti že med študijem na skrivaj delal čokoladne pralineje.
Nina Ukmar je lani v začetku decembra postala nova direktorica in obenem umetniška vodja Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Pred tem smo jo poznali kot dolgoletno direktorico Kulturnega doma Srečko Kosovel v Sežani in kot vodjo kabineta ministrice za kulturo. Novega življenjskega in delovnega izziva se veseli, poti so s Krasa v Trst krajše kot v Ljubljano. Delovno okolje šele dobro spoznava, a se zaveda pomena gledališke hiše, ki je steber slovenstva in odprtega dialoga. Gledališkim programom želi dodati tudi druge vsebine. Z Nino Ukmar se pogovarja Nataša Benčič.
Nina Ukmar je lani v začetku decembra postala nova direktorica in obenem umetniška vodja Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Pred tem smo jo poznali kot dolgoletno direktorico Kulturnega doma Srečko Kosovel v Sežani in kot vodjo kabineta ministrice za kulturo. Novega življenjskega in delovnega izziva se veseli, poti so s Krasa v Trst krajše kot v Ljubljano. Delovno okolje šele dobro spoznava, a se zaveda pomena gledališke hiše, ki je steber slovenstva in odprtega dialoga. Gledališkim programom želi dodati tudi druge vsebine. Z Nino Ukmar se pogovarja Nataša Benčič.
Vrhunski, virtuozni basist Jošt Lampret je gostoval pri Big Bandu RTV Slovenija na sobotnem koncertui v SiTi Teatru v Ljubljani. Na sporedu so bile njegove avtorske skladbe. Orkester je vodil Tadej Tomšič, gosta sta bila tudi bobnar Gaj Bostič in vokalna solistka Veronika Kumar.
Vrhunski, virtuozni basist Jošt Lampret je gostoval pri Big Bandu RTV Slovenija na sobotnem koncertui v SiTi Teatru v Ljubljani. Na sporedu so bile njegove avtorske skladbe. Orkester je vodil Tadej Tomšič, gosta sta bila tudi bobnar Gaj Bostič in vokalna solistka Veronika Kumar.
Früher gab es in Maribor fast in jeder Straße einen Uhrmacher. Heute kann man sie an den Fingern einer Hand abzählen. Der Uhrmachermeister Alojz Šenveter aus Maribor ist einer jener Handwerker, die auch nach der Pensionierung weiterarbeiten – aus Leidenschaft, wie er sagte. Ich habe ihn in der Altstadt Lent besucht.Treten wir also ein – in die Uhrmacherwerkstatt.
Früher gab es in Maribor fast in jeder Straße einen Uhrmacher. Heute kann man sie an den Fingern einer Hand abzählen. Der Uhrmachermeister Alojz Šenveter aus Maribor ist einer jener Handwerker, die auch nach der Pensionierung weiterarbeiten – aus Leidenschaft, wie er sagte. Ich habe ihn in der Altstadt Lent besucht.Treten wir also ein – in die Uhrmacherwerkstatt.
V prvi epizodi POTkasta gostimo Iztoka Kočevarja, ki je jeseni navdušil Slovenijo z dobrodelnim kolesarjenjem od Maribora do Carigrada. Premiera 20 januarja.
V prvi epizodi POTkasta gostimo Iztoka Kočevarja, ki je jeseni navdušil Slovenijo z dobrodelnim kolesarjenjem od Maribora do Carigrada. Premiera 20 januarja.
Vas zanima, kako zveni tropski deževni gozd sredi Slovenije? Pojdite s Prvim na obisk! Odkrivali bomo skrivnostni svet dveh najbogatejših in obenem najbolj ogroženih habitatov. V Neotropici v Postojni se lahko sprehodite skozi amazonski deževni gozd in občudujete koralni greben, vse v družbi eksotičnih živali in tropskih rastlin.
Vas zanima, kako zveni tropski deževni gozd sredi Slovenije? Pojdite s Prvim na obisk! Odkrivali bomo skrivnostni svet dveh najbogatejših in obenem najbolj ogroženih habitatov. V Neotropici v Postojni se lahko sprehodite skozi amazonski deževni gozd in občudujete koralni greben, vse v družbi eksotičnih živali in tropskih rastlin.
Milan Pečovnik - Pidži je country glasbi zvest več kot štirideset let. Pesem ostaja je najverjetneje njegov zadnji album, na njem je zbral skladbe od leta 1998 do 2023. Ta izid ni le zbirka pesmi, ampak spomin na čas, življenje in vse ljudi, ki so ga spremljali na glasbeni poti. Pravi glasbenik seveda dela, dokler ima kaj povedati. Gotovo bomo v prihodnje od njega slišali tudi novo glasbo.
Milan Pečovnik - Pidži je country glasbi zvest več kot štirideset let. Pesem ostaja je najverjetneje njegov zadnji album, na njem je zbral skladbe od leta 1998 do 2023. Ta izid ni le zbirka pesmi, ampak spomin na čas, življenje in vse ljudi, ki so ga spremljali na glasbeni poti. Pravi glasbenik seveda dela, dokler ima kaj povedati. Gotovo bomo v prihodnje od njega slišali tudi novo glasbo.
Verjetno ni veliko ljudi, ki bi si za cilj svojega potovanja izbrali – smetišče. Še manj je takih, ki bi o tem napisali obsežno knjigo. Knjigo, ki bi bila svojevrsten potopis, pa tudi osebni dnevnik, reportaža in celo ljubezenski roman hkrati. A prav vse to v sebi združuje knjiga Ujeti v raju, v kateri je španski avtor Patxi Irurzun z obilico humorja, (samo)ironije, pronicljivosti in empatičnosti opisal svoje pretresljivo popotovanje po smetiščih v Manili in Papui Novi Gvineji. Knjiga je izšla v zbirki prevodne literature Mentorjeva prevajalnica in je nastala na prevajalskih delavnica Prevajalnica JSKD v zadnjih treh letih. Prevedle so jo Tonja Gašperšič, Špela Grošelj, Svetlana Pavlin, Mojca Petaros, Vesna Petrič, Katja Rijavec, Manca Toporišič Gašperšič pod mentorskim vodstvom uveljavljene prevajalke Marjete Drobnič.
Verjetno ni veliko ljudi, ki bi si za cilj svojega potovanja izbrali – smetišče. Še manj je takih, ki bi o tem napisali obsežno knjigo. Knjigo, ki bi bila svojevrsten potopis, pa tudi osebni dnevnik, reportaža in celo ljubezenski roman hkrati. A prav vse to v sebi združuje knjiga Ujeti v raju, v kateri je španski avtor Patxi Irurzun z obilico humorja, (samo)ironije, pronicljivosti in empatičnosti opisal svoje pretresljivo popotovanje po smetiščih v Manili in Papui Novi Gvineji. Knjiga je izšla v zbirki prevodne literature Mentorjeva prevajalnica in je nastala na prevajalskih delavnica Prevajalnica JSKD v zadnjih treh letih. Prevedle so jo Tonja Gašperšič, Špela Grošelj, Svetlana Pavlin, Mojca Petaros, Vesna Petrič, Katja Rijavec, Manca Toporišič Gašperšič pod mentorskim vodstvom uveljavljene prevajalke Marjete Drobnič.
Vsak delovnik poskrbimo, da ne boste ostali brez idej, kako po službi ali po zadnjem video sestanku od doma, pripraviti hitro in okusno kosilo ali večerjo. Lotili se bomo preprostih, vendar inovativnih sezonskih jedi s sestavinami, ki jih ne bo težko poiskati, niti izgovoriti! Klemen Skubic je mlad izšolan kuhar, simpatičen novopečeni očka, ki si ne predstavlja, da bi v življenju počel karkoli drugega kot ustvarjal v kuhinji in na krožniku povezoval nove okuse. Pogosto ne vemo, kam bi z preostankom kuhane govedine iz juhe. Najprej se bomo lotili babičinega recepta, ki ga povzdignemo v pravo specialiteto, nato pa bomo iz ostankov govedine pripravili še nasitno in krepko mesno pito. Zdaj nam bo nedeljska župica še bolj teknila!
Vsak delovnik poskrbimo, da ne boste ostali brez idej, kako po službi ali po zadnjem video sestanku od doma, pripraviti hitro in okusno kosilo ali večerjo. Lotili se bomo preprostih, vendar inovativnih sezonskih jedi s sestavinami, ki jih ne bo težko poiskati, niti izgovoriti! Klemen Skubic je mlad izšolan kuhar, simpatičen novopečeni očka, ki si ne predstavlja, da bi v življenju počel karkoli drugega kot ustvarjal v kuhinji in na krožniku povezoval nove okuse. Pogosto ne vemo, kam bi z preostankom kuhane govedine iz juhe. Najprej se bomo lotili babičinega recepta, ki ga povzdignemo v pravo specialiteto, nato pa bomo iz ostankov govedine pripravili še nasitno in krepko mesno pito. Zdaj nam bo nedeljska župica še bolj teknila!
Z letošnjim letom so nekoliko spremenjeni pogoji za pridobitev varstvenega dodatka za starejše. Sprememba omogoča pridobitev tega dodatka širšemu krogu prejemnikov, predvsem pa je pomembno, da za pridobitev ne bo več potrebno mučno pridobivanje (notarsko overjenih) potrdil o tem, v kolikšni meri se k preživljanju staršev zavezujejo njihovi otroci. Kako pridobivanje dodatka poteka po novem, kako je z vračljivostjo prejete pomoči po smrti prejemnika in kaj v praksi pomeni podaljševanje te pravice po uradni dolžnosti, kar je tudi novost, ki velja z letošnjim letom. Gostja: Špela Zupan, strokovna delavka pri Skupnosti centrov za socialno delo
Z letošnjim letom so nekoliko spremenjeni pogoji za pridobitev varstvenega dodatka za starejše. Sprememba omogoča pridobitev tega dodatka širšemu krogu prejemnikov, predvsem pa je pomembno, da za pridobitev ne bo več potrebno mučno pridobivanje (notarsko overjenih) potrdil o tem, v kolikšni meri se k preživljanju staršev zavezujejo njihovi otroci. Kako pridobivanje dodatka poteka po novem, kako je z vračljivostjo prejete pomoči po smrti prejemnika in kaj v praksi pomeni podaljševanje te pravice po uradni dolžnosti, kar je tudi novost, ki velja z letošnjim letom. Gostja: Špela Zupan, strokovna delavka pri Skupnosti centrov za socialno delo
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Sredina jutra se pričnejo z jutranjimi novicami in aktualno temo, ki jo postavljamo V središče. V rubriki »Dobro jutro, imam problem!« skupaj z gledalci premagujemo najrazličnejše zagate, za vse udeležence v prometu pa svetujemo v prometnih minutah. Pogledamo tudi, kaj je novega v svetu filma in zabave ter vam podamo predloge za zanimive vsebine, ki se predvajajo na TV Slovenija. Terenska ekipa deli vrtne nasvete, sreda pa je tudi športno obarvana, v rubriki »Š kot šport« spoznavamo nenavadne športe, gostimo športne junake in komentiramo ter napovedujemo pomembne športne dogodke. Jutro z nami je dobro jutro!
Sredina jutra se pričnejo z jutranjimi novicami in aktualno temo, ki jo postavljamo V središče. V rubriki »Dobro jutro, imam problem!« skupaj z gledalci premagujemo najrazličnejše zagate, za vse udeležence v prometu pa svetujemo v prometnih minutah. Pogledamo tudi, kaj je novega v svetu filma in zabave ter vam podamo predloge za zanimive vsebine, ki se predvajajo na TV Slovenija. Terenska ekipa deli vrtne nasvete, sreda pa je tudi športno obarvana, v rubriki »Š kot šport« spoznavamo nenavadne športe, gostimo športne junake in komentiramo ter napovedujemo pomembne športne dogodke. Jutro z nami je dobro jutro!
Smo varnejši zdaj, ko je v Beli hiši slovenski zet Donald Trump, ali smo bili prej, ko je vladal občasni gost naših krajev Joe Biden? Če pogledamo v preteklost, smo na Ameriko vselej gledali kot na steber naše varnosti in obrambe, vendar smo bili večkrat precej razočarani. Pa taki nismo samo Slovenci. Tudi drugi narodi se pogosto zanašajo na pomoč z druge strani Atlantika in pri tem niso najsrečnejše roke. Se je Amerika v zadnjem letu res tako spremenila ali pa se spreminja samo naš romantični pogled nanjo? V naši oddaji Intervju na Prvem programu Radia Slovenija gostimo politologa, obramboslovca, ekonomista, potopisca in športnika, ki je Ameriko približal ne samo radovednim Slovencem, ampak tudi mnogim drugim. Njegovih več kot 40 knjig, napisanih v slovenščini, je prevedenih tudi v številne druge jezike. Gost Intervjuja na prvem programu bo profesor Bogomil Ferfila. Z njim se pogovarja Marjan Vešligaj.
Smo varnejši zdaj, ko je v Beli hiši slovenski zet Donald Trump, ali smo bili prej, ko je vladal občasni gost naših krajev Joe Biden? Če pogledamo v preteklost, smo na Ameriko vselej gledali kot na steber naše varnosti in obrambe, vendar smo bili večkrat precej razočarani. Pa taki nismo samo Slovenci. Tudi drugi narodi se pogosto zanašajo na pomoč z druge strani Atlantika in pri tem niso najsrečnejše roke. Se je Amerika v zadnjem letu res tako spremenila ali pa se spreminja samo naš romantični pogled nanjo? V naši oddaji Intervju na Prvem programu Radia Slovenija gostimo politologa, obramboslovca, ekonomista, potopisca in športnika, ki je Ameriko približal ne samo radovednim Slovencem, ampak tudi mnogim drugim. Njegovih več kot 40 knjig, napisanih v slovenščini, je prevedenih tudi v številne druge jezike. Gost Intervjuja na prvem programu bo profesor Bogomil Ferfila. Z njim se pogovarja Marjan Vešligaj.
Palestrina je prvo glasbeno izobrazbo dobil v baziliki Marije Snežne v Rimu. V mladosti je bil nekaj let organist katedrale v bližnjem mestu Palestrini, po sedmih letih pa se je vrnil v Rim in postal učitelj v Julijanski kapeli. Štiri leta pozneje ga je papež imenoval v Sikstinsko kapelo brez običajnega preizkusa, in to čeprav Palestrina ni znal peti, poleg tega pa je bil poročen. To je motilo enega izmed papeževih naslednikov in Palestrina si je moral poiskati zaposlitev v drugih rimskih cerkvah.
Palestrina je prvo glasbeno izobrazbo dobil v baziliki Marije Snežne v Rimu. V mladosti je bil nekaj let organist katedrale v bližnjem mestu Palestrini, po sedmih letih pa se je vrnil v Rim in postal učitelj v Julijanski kapeli. Štiri leta pozneje ga je papež imenoval v Sikstinsko kapelo brez običajnega preizkusa, in to čeprav Palestrina ni znal peti, poleg tega pa je bil poročen. To je motilo enega izmed papeževih naslednikov in Palestrina si je moral poiskati zaposlitev v drugih rimskih cerkvah.
Izvajanje projektov, ki so jih v okviru mariborskega občinskega participativnega proračuna predlagali in izglasovali občani, zamuja že dve leti. Po zamiku, ki ga je povzročila občinska finančna stiska, pa njihovo uresničevanje zdaj le nadaljujejo. Kako poteka izvajnje in kdaj bodo zagnali nov cikel participativnega proračuna, smo pristojne povprašali v sredini rubriki Maribor, imamo problem.
Izvajanje projektov, ki so jih v okviru mariborskega občinskega participativnega proračuna predlagali in izglasovali občani, zamuja že dve leti. Po zamiku, ki ga je povzročila občinska finančna stiska, pa njihovo uresničevanje zdaj le nadaljujejo. Kako poteka izvajnje in kdaj bodo zagnali nov cikel participativnega proračuna, smo pristojne povprašali v sredini rubriki Maribor, imamo problem.
Občina Benedikt načrtuje letos za 5,8 milijona evrov odhodkov, kar je milijon evrov več, kot bo imela prihodkov. Primanjkljaj bodo pokrili z zadolževanjem, napovedujejo na občini, kjer načrtujejo za dobre 3 milijone evrov za naložbe. Med večjimi so komunalna ureditev za načrtovano novo stanovanjsko območje, gradnja gasilskega doma in projekt Zeleni krog.
Občina Benedikt načrtuje letos za 5,8 milijona evrov odhodkov, kar je milijon evrov več, kot bo imela prihodkov. Primanjkljaj bodo pokrili z zadolževanjem, napovedujejo na občini, kjer načrtujejo za dobre 3 milijone evrov za naložbe. Med večjimi so komunalna ureditev za načrtovano novo stanovanjsko območje, gradnja gasilskega doma in projekt Zeleni krog.
Kako izbrati študij, ki ustreza interesom in talentom posameznika ter tudi prihodnjim ciljem? Odgovor na to vprašanje bo ponudil Festival slovenskih univerz, ki bo 16. in 17. januarja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani združil slovenski univerzitetni prostor na enem mestu. Več v Izluščeno.
Kako izbrati študij, ki ustreza interesom in talentom posameznika ter tudi prihodnjim ciljem? Odgovor na to vprašanje bo ponudil Festival slovenskih univerz, ki bo 16. in 17. januarja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani združil slovenski univerzitetni prostor na enem mestu. Več v Izluščeno.
Sinoči se je v Tivoliju začelo državno prvenstvo v hokeju, tekmeca pa sta znova moštvi Olimpije in Jesenic. Košarkarji Olimpije so v 14. krogu evropskega pokala gostovali pri Neptunasu v Litvi. Alpske smučarke so se v večeru pomerile na nočnem slalomu v Flachauu.
Sinoči se je v Tivoliju začelo državno prvenstvo v hokeju, tekmeca pa sta znova moštvi Olimpije in Jesenic. Košarkarji Olimpije so v 14. krogu evropskega pokala gostovali pri Neptunasu v Litvi. Alpske smučarke so se v večeru pomerile na nočnem slalomu v Flachauu.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Sprašujemo se, kako pozitivno vplivati na črevesno mikrobioto, se primerno gibati in jesti, da bomo imeli zdravo črevesje in s tem tudi telo ter možgane. Zato v tokratni oddaji ponujamo tudi jedilnik, s katerim si lahko pomagamo pri boljšem delovanju našega telesa, predvsem naših možganov. Že kar nekaj časa je znano, da našemu črevesju pravimo tudi drugi možgani, v zadnjih letih pa smo prišli do spoznanj, da imajo črevesje in mikroorganizmi v njem pomembno vlogo tudi pri razvoju duševnih bolezni, kot so tesnoba, depresija, shizofrenija, pa tudi nevrodegenerativnih bolezni, kot je Parkinsonova bolezen.
Sprašujemo se, kako pozitivno vplivati na črevesno mikrobioto, se primerno gibati in jesti, da bomo imeli zdravo črevesje in s tem tudi telo ter možgane. Zato v tokratni oddaji ponujamo tudi jedilnik, s katerim si lahko pomagamo pri boljšem delovanju našega telesa, predvsem naših možganov. Že kar nekaj časa je znano, da našemu črevesju pravimo tudi drugi možgani, v zadnjih letih pa smo prišli do spoznanj, da imajo črevesje in mikroorganizmi v njem pomembno vlogo tudi pri razvoju duševnih bolezni, kot so tesnoba, depresija, shizofrenija, pa tudi nevrodegenerativnih bolezni, kot je Parkinsonova bolezen.
Jutra ob kavi so še lepša ob kitari
V sredinem jutru smo si znova vzeli čas – za kavo, prijeten pogovor in glasbo v živo. V oddaji Jutro ob kavi in kitari sta nas v glasbeni svet popeljala Matjaž Mrak in Boris Lah – MRAK-ov in LAH-ov. Slišali smo slovenske popevke, pesmi, ki so zaznamovale svoj čas, ostale v spominu in še danes zvenijo domače ter toplo. Prijetno glasbeno-govorno jutro, polno nostalgije, zgodb in melodij, ki povezujejo.
V sredinem jutru smo si znova vzeli čas – za kavo, prijeten pogovor in glasbo v živo. V oddaji Jutro ob kavi in kitari sta nas v glasbeni svet popeljala Matjaž Mrak in Boris Lah – MRAK-ov in LAH-ov. Slišali smo slovenske popevke, pesmi, ki so zaznamovale svoj čas, ostale v spominu in še danes zvenijo domače ter toplo. Prijetno glasbeno-govorno jutro, polno nostalgije, zgodb in melodij, ki povezujejo.
Starejši delavci in delavke imajo z novim letom možnost krajšega delovnega časa po modelu 80/90/100, to pomeni, da delajo v obsegu 80 odstotkov polnega delovnega časa, prejemajo 90 odstotkov osnovne plače, pri tem pa se jim ohrani pravica iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Gostja v studiu: odvetnica Tina Šnajder, ki je specialistka za delovno pravo.
Starejši delavci in delavke imajo z novim letom možnost krajšega delovnega časa po modelu 80/90/100, to pomeni, da delajo v obsegu 80 odstotkov polnega delovnega časa, prejemajo 90 odstotkov osnovne plače, pri tem pa se jim ohrani pravica iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Gostja v studiu: odvetnica Tina Šnajder, ki je specialistka za delovno pravo.
Vljudno vabljeni k poslušanju sredine Jazzovske jutranjice. V njej bomo v živo gostili bobnarja Kristijana Krajnčana. O prihajajočem nedeljskem koncertu v Jazz klubu Kazina, o njegovi glasbeni poti, o novem projektu "Med se iskri v temi" in še o marsičem se bo z njim pogovarjal Hugo Šekoranja. Pogovoru se boste lahko pridružili tudi vi in si prislužili brezplačno vstopnico za koncert. V sredo ob 9. uri zjutraj v Jazzovski jutranjici. Na Arsu! Ne zamudite!
Vljudno vabljeni k poslušanju sredine Jazzovske jutranjice. V njej bomo v živo gostili bobnarja Kristijana Krajnčana. O prihajajočem nedeljskem koncertu v Jazz klubu Kazina, o njegovi glasbeni poti, o novem projektu "Med se iskri v temi" in še o marsičem se bo z njim pogovarjal Hugo Šekoranja. Pogovoru se boste lahko pridružili tudi vi in si prislužili brezplačno vstopnico za koncert. V sredo ob 9. uri zjutraj v Jazzovski jutranjici. Na Arsu! Ne zamudite!
Ob izidu spisov P. A. Kropotkina, enega ključnih anarhističnih mislecev 19. stoletja, se sprašujemo, kako so si anarhisti predstavljali družbo prihodnosti, v kateri bi človek ne bil suženj ne kapitalu ne državi
Ob izidu spisov P. A. Kropotkina, enega ključnih anarhističnih mislecev 19. stoletja, se sprašujemo, kako so si anarhisti predstavljali družbo prihodnosti, v kateri bi človek ne bil suženj ne kapitalu ne državi