Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Slovenija danes, regionalne novice
V novi oddaji Televizije Slovenija bomo z dopisniki po Sloveniji temeljito in vsebinsko predstavljali lokalno problematiko. Pojasnili bomo dileme lokalnih skupnosti in iskali rešitve za razvoj slovenskih občin.
V novi oddaji Televizije Slovenija bomo z dopisniki po Sloveniji temeljito in vsebinsko predstavljali lokalno problematiko. Pojasnili bomo dileme lokalnih skupnosti in iskali rešitve za razvoj slovenskih občin.
V kuharski seriji "Okusi Slovenije" bomo v družbi kuharja Manuela Časarja spoznali slovensko kulinariko na povsem nov način. V 11 epizodah bo Manuel predstavil tradicionalne jedi iz različnih slovenskih pokrajin, pripravil pa jih bo na svoj, sodoben način. Tako bomo Prekmurje spoznali skozi repo, dodole in prekmursko gibanico, Štajersko skozi kislo juho in pohorsko omleto, Dolenjsko skozi matevž in belokranjsko pogačo. Notranjska bo predstavljena z orehovo potico in štruklji, Gorenjska pa z ajdovo kašo, kranjsko klobaso in blejsko kremno rezino. Primorska si bo zaslužila posebno zgodbo skozi pripravo idrijskih žlikrofov z drobljencem in jote. Priprava tradicionalnih jedi na moderen način je najboljši način, da pristna slovenska kuhinja prevzame nove generacije.
V kuharski seriji "Okusi Slovenije" bomo v družbi kuharja Manuela Časarja spoznali slovensko kulinariko na povsem nov način. V 11 epizodah bo Manuel predstavil tradicionalne jedi iz različnih slovenskih pokrajin, pripravil pa jih bo na svoj, sodoben način. Tako bomo Prekmurje spoznali skozi repo, dodole in prekmursko gibanico, Štajersko skozi kislo juho in pohorsko omleto, Dolenjsko skozi matevž in belokranjsko pogačo. Notranjska bo predstavljena z orehovo potico in štruklji, Gorenjska pa z ajdovo kašo, kranjsko klobaso in blejsko kremno rezino. Primorska si bo zaslužila posebno zgodbo skozi pripravo idrijskih žlikrofov z drobljencem in jote. Priprava tradicionalnih jedi na moderen način je najboljši način, da pristna slovenska kuhinja prevzame nove generacije.
Ne samo politični nasprotniki Trumpu očitajo, da se v poskusu, da bi preusmeril pozornost z Epsteinovih dosjejev, igra s tretjo svetovno vojno. Vpletenih je vse več držav. Brezpilotnik je v teh dneh poletel tudi proti britanskemu oporišču na Cipru, balistična raketa proti Turčiji. Ob takih dogodkih se sprožajo mehanizmi za preživetje. Medtem pa se podpisujejo pogodbe.
Ne samo politični nasprotniki Trumpu očitajo, da se v poskusu, da bi preusmeril pozornost z Epsteinovih dosjejev, igra s tretjo svetovno vojno. Vpletenih je vse več držav. Brezpilotnik je v teh dneh poletel tudi proti britanskemu oporišču na Cipru, balistična raketa proti Turčiji. Ob takih dogodkih se sprožajo mehanizmi za preživetje. Medtem pa se podpisujejo pogodbe.
V Infodromu smo obiskali Bolnišnico za otroke Šentvid pri Stični, kjer smo se pogovarjali z mladimi, ki so vključeni v program Šola zdravega načina življenja. V Infogromu so nam mladi ob svetovnem dnevu varčevanja energije povedali, kako varčujejo svojo in skupno energijo. Podrobno pod lupo smo razložili, kakšne so posledice vojne v Iranu, po tem, ko so Združene države Amerike in Izrael napadli to zalivsko državo. V Spletkah je Sara učencem OŠ Škofja Loka - Mesto zastavila digitalni izziv, otroška poročevalka Ema pa se je pogovarjala z igralko oddaje Kaj dogaja, Alenko Marinič.
V Infodromu smo obiskali Bolnišnico za otroke Šentvid pri Stični, kjer smo se pogovarjali z mladimi, ki so vključeni v program Šola zdravega načina življenja. V Infogromu so nam mladi ob svetovnem dnevu varčevanja energije povedali, kako varčujejo svojo in skupno energijo. Podrobno pod lupo smo razložili, kakšne so posledice vojne v Iranu, po tem, ko so Združene države Amerike in Izrael napadli to zalivsko državo. V Spletkah je Sara učencem OŠ Škofja Loka - Mesto zastavila digitalni izziv, otroška poročevalka Ema pa se je pogovarjala z igralko oddaje Kaj dogaja, Alenko Marinič.
Spremljali smo znameniti Festival Ruta, ki že več let povezuje mestna gledališča z območja nekdanje Jugoslavije. Pred kamero smo povabili mladega igralca, ki je tudi slovenskemu občinstvu ostal v spominu po vlogi v sarajevski nadaljevanki »Vem, kako dihaš«. Pogovarjali smo se s Tuzelčanko Nino Pantić Ćehajić, katere poklicna pot je pomoč gibalno oviranim otrokom, svoj prosti čas pa posveča petju in izdelovanju nakita. S knjigo sociologa Mitje Velikonja Po-mišljaj pa vabimo k razmisleku – o svetu, v katerem živimo, o prihodnosti, ki se začne s tem, da si upamo misliti drugače, ter o tem, zakaj so manjšine, kultura in prostor nekdanje Jugoslavije ključni za razumevanje sedanjosti. Ogledali smo si tudi živahno mediteransko komedijo črnogorskega režiserja Ivana Marinovića »Živi in zdravi«.
Spremljali smo znameniti Festival Ruta, ki že več let povezuje mestna gledališča z območja nekdanje Jugoslavije. Pred kamero smo povabili mladega igralca, ki je tudi slovenskemu občinstvu ostal v spominu po vlogi v sarajevski nadaljevanki »Vem, kako dihaš«. Pogovarjali smo se s Tuzelčanko Nino Pantić Ćehajić, katere poklicna pot je pomoč gibalno oviranim otrokom, svoj prosti čas pa posveča petju in izdelovanju nakita. S knjigo sociologa Mitje Velikonja Po-mišljaj pa vabimo k razmisleku – o svetu, v katerem živimo, o prihodnosti, ki se začne s tem, da si upamo misliti drugače, ter o tem, zakaj so manjšine, kultura in prostor nekdanje Jugoslavije ključni za razumevanje sedanjosti. Ogledali smo si tudi živahno mediteransko komedijo črnogorskega režiserja Ivana Marinovića »Živi in zdravi«.
Az adás tartalma: - felújítási munkálatok a Lendvai Sportparkban; - Faragó Márton és Sass Ferenc közös kiállítása Nagykanizsán; - Köztünk élnek: Hozián István első világháborús pilóta. Vsebina oddaje: - obnovitvena dela v Športnem parku Lendava; - skupna razstava Mártona Faragója in Ferenca Sassa v Nagykanizsi; - Med nami živijo: pilot v prvi svetovni vojni Štefan Hozjan.
Az adás tartalma: - felújítási munkálatok a Lendvai Sportparkban; - Faragó Márton és Sass Ferenc közös kiállítása Nagykanizsán; - Köztünk élnek: Hozián István első világháborús pilóta. Vsebina oddaje: - obnovitvena dela v Športnem parku Lendava; - skupna razstava Mártona Faragója in Ferenca Sassa v Nagykanizsi; - Med nami živijo: pilot v prvi svetovni vojni Štefan Hozjan.
Izraelska vojska je okrepila napade na Teheran in Bejrut, tudi ameriška napoveduje dodatne zaostritve. Iran medtem obstreljuje vojaške objekte Združenih držav v regiji. Ker umirjanja razmer za zdaj ni na vidiku, evropske države od tam še naprej umikajo svoje državljane. Drugi poudarki oddaje: - Z Bližnjega vzhoda v domovino priletelo že več kot 700 Slovencev, načrtovani dodatni leti. - Minister Boštjančič: od državnih podjetij za kotiranje na borzi primerni Sava Turizem, Istrabenz Turizem in Mladinska knjiga založba. - Nika Prevc v Lahtiju do rekordne 16. zmage v sezoni, na Finskem še moška preizkušnja z eno serijo.
Izraelska vojska je okrepila napade na Teheran in Bejrut, tudi ameriška napoveduje dodatne zaostritve. Iran medtem obstreljuje vojaške objekte Združenih držav v regiji. Ker umirjanja razmer za zdaj ni na vidiku, evropske države od tam še naprej umikajo svoje državljane. Drugi poudarki oddaje: - Z Bližnjega vzhoda v domovino priletelo že več kot 700 Slovencev, načrtovani dodatni leti. - Minister Boštjančič: od državnih podjetij za kotiranje na borzi primerni Sava Turizem, Istrabenz Turizem in Mladinska knjiga založba. - Nika Prevc v Lahtiju do rekordne 16. zmage v sezoni, na Finskem še moška preizkušnja z eno serijo.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Združene države Amerike so ob izdatnem prigovarjanju Izraela nenapovedano napadle Iran in usmrtile njegovo vojaško vodstvo z verskim voditeljem, ajatolo Hameneijem na čelu. Bližnji vzhod se je tako znašel sredi novega katastrofalnega konflikta, kar močno čutimo tudi v Evropi. V zalivskih državah je ostalo ujetih na desettisoče zahodnih državljanov, tudi mnogi Slovenci. Evropska unija je ostro obsodila iranski odgovor na napad, ob samem napadu je molčala. Tudi o tem v Labirintih sveta.
Združene države Amerike so ob izdatnem prigovarjanju Izraela nenapovedano napadle Iran in usmrtile njegovo vojaško vodstvo z verskim voditeljem, ajatolo Hameneijem na čelu. Bližnji vzhod se je tako znašel sredi novega katastrofalnega konflikta, kar močno čutimo tudi v Evropi. V zalivskih državah je ostalo ujetih na desettisoče zahodnih državljanov, tudi mnogi Slovenci. Evropska unija je ostro obsodila iranski odgovor na napad, ob samem napadu je molčala. Tudi o tem v Labirintih sveta.
Z Benom Foglom po izgubljenih svetovih
Pustolovec Ben Fogle v tej tridelni dokumentarni seriji obišče Slab City, skupnost umetnikov in brezdomcev, ki živi po povsem svojih pravilih, tri zapuščene škotske otoke, na katerih so bile živahne skupnosti še v 20. stoletju, in karibski otok Monserat, ki so ga med letoma 1995 in 1997 ognjeniški izbruhi tako opustošili, da so morali prebivalci velik del otoka za stalno zapustiti. 1. del: Slab City Ben Fogle obišče Slab City, alternativno mesto na jugu Kalifornije, ki je nastalo na kraju opuščenega ameriškega vojaškega oporišča. Kraj je brez vseh komunalnih priključkov in prebivalci se morajo znajti po svoje. Velja za zadnje svobodno mesto na svetu, vendar ima vseeno nenapisana pravila. In bolje za vas, da se jih držite. Ben Fogle v pogovoru z nekaterimi prebivalci odkriva, zakaj so se preselili tja in kakšno skupnost so ustvarili. BEN FOGLE'S LOST WORLDS / Velika Britanija / 2022 / Režija: Natalie Wilkinson
Pustolovec Ben Fogle v tej tridelni dokumentarni seriji obišče Slab City, skupnost umetnikov in brezdomcev, ki živi po povsem svojih pravilih, tri zapuščene škotske otoke, na katerih so bile živahne skupnosti še v 20. stoletju, in karibski otok Monserat, ki so ga med letoma 1995 in 1997 ognjeniški izbruhi tako opustošili, da so morali prebivalci velik del otoka za stalno zapustiti. 1. del: Slab City Ben Fogle obišče Slab City, alternativno mesto na jugu Kalifornije, ki je nastalo na kraju opuščenega ameriškega vojaškega oporišča. Kraj je brez vseh komunalnih priključkov in prebivalci se morajo znajti po svoje. Velja za zadnje svobodno mesto na svetu, vendar ima vseeno nenapisana pravila. In bolje za vas, da se jih držite. Ben Fogle v pogovoru z nekaterimi prebivalci odkriva, zakaj so se preselili tja in kakšno skupnost so ustvarili. BEN FOGLE'S LOST WORLDS / Velika Britanija / 2022 / Režija: Natalie Wilkinson
S svojim scenaristično-režijskim prvencem, priredbo romana Elene Ferrante Izgubljena hči, je Maggie Gylenhaal izkazala izredno ambicioznost v pristopih k pripovedovanju zgodb in uporabi široke palete filmskih prijemov. Z Nevesto! gre korak dlje, toda pri tem za slog in eksperimentalnost žrtvuje narativno in sporočilno konsistentnost. Film se začne z duhom Mary Shelley, avtorice romana Frankenstein ali Sodobni Prometej, ki se po skoraj stoletju ujetosti v nekakšnih vicah odloči obsesti mlado in divjo prostitutko Ido, ravno ko je ta v mondeni restavraciji na večerji. Po vse bolj podivjanih izpadih se Ida spravi nad mafijskega šefa, ki sedi za sosednjo mizo, in ga obtoži serije femicidov. Njegova pomočnika jo promptno odstranita po strmih stopnicah in tako pristane v mrtvašnici. Ravno v tem trenutku – in to je le eno izmed številnih tovrstnih naključij – v Chicago prispe Frankensteinova pošast, ki zdaj nosi stvariteljevo ime, in prosi znanstvenico Cornelio Euphronius, naj mu naredi družico, da ne bo več osamljen. Tako dobita Idino truplo in kmalu je ta oživljena, še bolj podivjana in neustavljiva kot prej. Zgodba potem zavije v gangsterske vode, sploh ko se nanju spravi detektiv Wiles s svojo izjemno sposobno pomočnico Myrno. Avtorica se v nadaljevanju osredini še na tretjo nit pripovedi, Frankensteinovo obsedenost s filmskim zvezdnikom Ronnniejem Reedom, saj se je iz njegovih filmov in predstav naučil vsega, kar ve o življenju, z empatijo in plesom vred. Vse te zgodbe se razvijejo do precej pričakovanih zaključkov, vendar pri izvedbi precej zmanjka, sploh v povezavah med nitmi in odločitvami likov, ki vodijo k spremembam. Ti narativni pristopi bodo marsikoga vrgli iz ritma in prepričljivosti filmskega sveta, čeprav je vsaka scena zgrajena z neverjetnim občutkom za detajl in estetiko. Skoraj zagotovo pa nihče ne bo spregledal mogočnega in očitnega feminističnega sporočila, ki prežema ves film, od občutkov ujetosti in zlorabljenosti Mary Shelley do nezmožnosti poklicnega napredovanja doktorice Euphronius in nesojene detektivke Myrne ter seveda Idinega boja za pravico in svobodo, ko se preimenuje v Nevesto. V drugi polovici filma postane ikona feminističnega gibanja, ko si ženske začnejo tetovirati črno packo ob ustih, ki je njej ostala od postopka oživljanja, medtem ko streljajo v zrak ter naznanjajo svojo neodvisnost in neustrašnost. Tu in tam se zdi, da je Maggie Gylenhaal preveč neposredna, ko recimo Nevesta kriči »Jaz tudi!«, toda to je samo ena izmed številnih namernih, eksplicitnih metafor in simbolov, ki gradijo širši narativ filma. Ker sta med osrednjimi temami ljubezen do filma in njegova osvobajajoča moč, je film Nevesta! seveda poln poklonov in pomežikov, od pričakovane klasike Frankensteinova nevesta iz leta 1935 do kultnega muzikala Rocky Horror Show, mojstrovine Freda Astaira Cilinder in pa seveda gangsteriade Bonnie & Clyde, ki je zlomila stari Hollywood. Ta referenca je precej jasno razvidna že z zgodbo o morilskem pohodu ljubimcev, ki nista za ta svet, dodatno pa se Glyenhaal filmu Bonnie & Clyde pokloni z izbiro Annette Bening, žene glavnega igralca tega filma Warrena Beatyja, v eni osrednjih vlog. Zasedba je v celoti fenomenalna. Čeprav zaradi prej omenjenih nekonsistentnosti v naraciji ni zmeraj povsem jasno, zakaj kateri izmed likov ravna tako, kot ravna, pa je vsak izmed njih zmeraj povsem prepričljiv v tem, kar počne, še najbolj pa Jessie Buckley v naslovni vlogi, ko z neverjetnim zanosom preklaplja med osebnostmi in kompleksnimi duševnimi stanji. Nevesta! je svojevrstna filmska izkušnja, ki bo marsikoga razočarala. Ker je delno gangsteriada, kdaj pa kdaj muzikal, občasno družbena drama in tu in tam znanstvenofantastična grozljivka, na koncu ni prepričljiva v nobenem izmed teh žanrov, je pa ves čas model za divji upor proti sistemu diskriminacije. To je drznost, ki je povsem v duhu časa, če je moč soditi po poplavi nagrad za Eno bitko za drugo in za Grešnike. Recenzijo je napisal Igor Harb, bere Igor Velše.
S svojim scenaristično-režijskim prvencem, priredbo romana Elene Ferrante Izgubljena hči, je Maggie Gylenhaal izkazala izredno ambicioznost v pristopih k pripovedovanju zgodb in uporabi široke palete filmskih prijemov. Z Nevesto! gre korak dlje, toda pri tem za slog in eksperimentalnost žrtvuje narativno in sporočilno konsistentnost. Film se začne z duhom Mary Shelley, avtorice romana Frankenstein ali Sodobni Prometej, ki se po skoraj stoletju ujetosti v nekakšnih vicah odloči obsesti mlado in divjo prostitutko Ido, ravno ko je ta v mondeni restavraciji na večerji. Po vse bolj podivjanih izpadih se Ida spravi nad mafijskega šefa, ki sedi za sosednjo mizo, in ga obtoži serije femicidov. Njegova pomočnika jo promptno odstranita po strmih stopnicah in tako pristane v mrtvašnici. Ravno v tem trenutku – in to je le eno izmed številnih tovrstnih naključij – v Chicago prispe Frankensteinova pošast, ki zdaj nosi stvariteljevo ime, in prosi znanstvenico Cornelio Euphronius, naj mu naredi družico, da ne bo več osamljen. Tako dobita Idino truplo in kmalu je ta oživljena, še bolj podivjana in neustavljiva kot prej. Zgodba potem zavije v gangsterske vode, sploh ko se nanju spravi detektiv Wiles s svojo izjemno sposobno pomočnico Myrno. Avtorica se v nadaljevanju osredini še na tretjo nit pripovedi, Frankensteinovo obsedenost s filmskim zvezdnikom Ronnniejem Reedom, saj se je iz njegovih filmov in predstav naučil vsega, kar ve o življenju, z empatijo in plesom vred. Vse te zgodbe se razvijejo do precej pričakovanih zaključkov, vendar pri izvedbi precej zmanjka, sploh v povezavah med nitmi in odločitvami likov, ki vodijo k spremembam. Ti narativni pristopi bodo marsikoga vrgli iz ritma in prepričljivosti filmskega sveta, čeprav je vsaka scena zgrajena z neverjetnim občutkom za detajl in estetiko. Skoraj zagotovo pa nihče ne bo spregledal mogočnega in očitnega feminističnega sporočila, ki prežema ves film, od občutkov ujetosti in zlorabljenosti Mary Shelley do nezmožnosti poklicnega napredovanja doktorice Euphronius in nesojene detektivke Myrne ter seveda Idinega boja za pravico in svobodo, ko se preimenuje v Nevesto. V drugi polovici filma postane ikona feminističnega gibanja, ko si ženske začnejo tetovirati črno packo ob ustih, ki je njej ostala od postopka oživljanja, medtem ko streljajo v zrak ter naznanjajo svojo neodvisnost in neustrašnost. Tu in tam se zdi, da je Maggie Gylenhaal preveč neposredna, ko recimo Nevesta kriči »Jaz tudi!«, toda to je samo ena izmed številnih namernih, eksplicitnih metafor in simbolov, ki gradijo širši narativ filma. Ker sta med osrednjimi temami ljubezen do filma in njegova osvobajajoča moč, je film Nevesta! seveda poln poklonov in pomežikov, od pričakovane klasike Frankensteinova nevesta iz leta 1935 do kultnega muzikala Rocky Horror Show, mojstrovine Freda Astaira Cilinder in pa seveda gangsteriade Bonnie & Clyde, ki je zlomila stari Hollywood. Ta referenca je precej jasno razvidna že z zgodbo o morilskem pohodu ljubimcev, ki nista za ta svet, dodatno pa se Glyenhaal filmu Bonnie & Clyde pokloni z izbiro Annette Bening, žene glavnega igralca tega filma Warrena Beatyja, v eni osrednjih vlog. Zasedba je v celoti fenomenalna. Čeprav zaradi prej omenjenih nekonsistentnosti v naraciji ni zmeraj povsem jasno, zakaj kateri izmed likov ravna tako, kot ravna, pa je vsak izmed njih zmeraj povsem prepričljiv v tem, kar počne, še najbolj pa Jessie Buckley v naslovni vlogi, ko z neverjetnim zanosom preklaplja med osebnostmi in kompleksnimi duševnimi stanji. Nevesta! je svojevrstna filmska izkušnja, ki bo marsikoga razočarala. Ker je delno gangsteriada, kdaj pa kdaj muzikal, občasno družbena drama in tu in tam znanstvenofantastična grozljivka, na koncu ni prepričljiva v nobenem izmed teh žanrov, je pa ves čas model za divji upor proti sistemu diskriminacije. To je drznost, ki je povsem v duhu časa, če je moč soditi po poplavi nagrad za Eno bitko za drugo in za Grešnike. Recenzijo je napisal Igor Harb, bere Igor Velše.
Glede na izjemen uspeh pred tremi leti posnetega Dnevnika Pauline P., ki je postal najuspešnejši hrvaški film zadnjega desetletja, prikazan na več kot tridesetih mednarodnih festivalih, je bilo njegovo nadaljevanje pravzaprav le vprašanje časa, živahnim zgodbam o odraščanju pa tako in tako nikoli ne zmanjka ciljnega občinstva. Paulina P., še vedno zvedav, pogumen in energičen deklič, je zdaj stara enajst let in hodi v peti razred osnovne šole, še vedno pa svoje stiske in težave rešuje na meji stilizirane pravljičnosti, kar v knjižni predlogi bržkone učinkuje nekoliko boljše kakor na filmskem platnu. Tudi dnevniški format pripovedovanja je za filmsko adaptacijo nekoliko nehvaležna naloga, saj je reflektiranje Paulininega vsakdana, kar naj bi bila primarna funkcija pisanja dnevnika, precej nedomiselno zreducirano samo na njen notranji monolog. Podobno neizvirno je tudi dekličino soočanje s problemi, saj so ustvarjalci z režiserjem Nevenom Hitrecem na čelu raje uporabili že preizkušeno formulo prvega dela, namesto da bi v skladu s Paulinino res bogato in živahno domišljijo vsaj nekoliko razbili ustaljeno dramaturško formo in se pripovedi lotili z drugačnega zornega kota. Skorajšnjo ločitev staršev je zamenjala babičina neozdravljiva bolezen, novo sošolko nasilna deklica iz paralelke, vse ostalo – zaplet in njegovo reševanje – pa se odvija po sicer čisto korektnem, a vendarle že videnem ključu prvega dela. Posledično tudi teme, ki se jih film tokrat dotika in so izjemno izhodišče za pogovore po njem, ne pridejo zares do izraza. K temu svoje pripomore tudi izredno živahen tempo, ki se je devetletnici izvrstno podal, pri enajstletni glavni junakinji pa bi vendarle že pričakovali vsaj rahlo bolj poglobljeno soočanje s tako perečimi vprašanji, kot so medvrstniško nasilje ali napredujoča demenca, saj preveč površinska obravnava samo podcenjuje svoje mlado občinstvo. Film je primeren za starejše od osmih let, poleg že omenjenih tem pa med drugim spodbuja tudi refleksijo otrokovih lastnih izkušenj, razvija empatijo tako do starejših kot do sovrstnikov in spodbuja pozitiven pristop k reševanju problemov. Predvsem to – glavni Paulinin obrambni mehanizem je skorajda nalezljiv, predvsem pa neusahljiv humor – je poleg pristne igre mlade Katje Matković največja odlika tega sončnega filma. Drugi dnevnik Pauline P. bržkone ne bo takšna neverjetna zgodba o uspehu, kot je bil njegov predhodnik, vseeno pa se bodo predvsem mlajši gledalci zlahka vživeli v napeto, živahno in izjemno razgibano poldomišljijsko pustolovščino ter ob pravilnem usmerjanju pogovora ob njej vsaj načeli tudi marsikatero pomembno vprašanje. Recenzijo je napisala Gaja Pöschl, besedilo bere Maja Moll.
Glede na izjemen uspeh pred tremi leti posnetega Dnevnika Pauline P., ki je postal najuspešnejši hrvaški film zadnjega desetletja, prikazan na več kot tridesetih mednarodnih festivalih, je bilo njegovo nadaljevanje pravzaprav le vprašanje časa, živahnim zgodbam o odraščanju pa tako in tako nikoli ne zmanjka ciljnega občinstva. Paulina P., še vedno zvedav, pogumen in energičen deklič, je zdaj stara enajst let in hodi v peti razred osnovne šole, še vedno pa svoje stiske in težave rešuje na meji stilizirane pravljičnosti, kar v knjižni predlogi bržkone učinkuje nekoliko boljše kakor na filmskem platnu. Tudi dnevniški format pripovedovanja je za filmsko adaptacijo nekoliko nehvaležna naloga, saj je reflektiranje Paulininega vsakdana, kar naj bi bila primarna funkcija pisanja dnevnika, precej nedomiselno zreducirano samo na njen notranji monolog. Podobno neizvirno je tudi dekličino soočanje s problemi, saj so ustvarjalci z režiserjem Nevenom Hitrecem na čelu raje uporabili že preizkušeno formulo prvega dela, namesto da bi v skladu s Paulinino res bogato in živahno domišljijo vsaj nekoliko razbili ustaljeno dramaturško formo in se pripovedi lotili z drugačnega zornega kota. Skorajšnjo ločitev staršev je zamenjala babičina neozdravljiva bolezen, novo sošolko nasilna deklica iz paralelke, vse ostalo – zaplet in njegovo reševanje – pa se odvija po sicer čisto korektnem, a vendarle že videnem ključu prvega dela. Posledično tudi teme, ki se jih film tokrat dotika in so izjemno izhodišče za pogovore po njem, ne pridejo zares do izraza. K temu svoje pripomore tudi izredno živahen tempo, ki se je devetletnici izvrstno podal, pri enajstletni glavni junakinji pa bi vendarle že pričakovali vsaj rahlo bolj poglobljeno soočanje s tako perečimi vprašanji, kot so medvrstniško nasilje ali napredujoča demenca, saj preveč površinska obravnava samo podcenjuje svoje mlado občinstvo. Film je primeren za starejše od osmih let, poleg že omenjenih tem pa med drugim spodbuja tudi refleksijo otrokovih lastnih izkušenj, razvija empatijo tako do starejših kot do sovrstnikov in spodbuja pozitiven pristop k reševanju problemov. Predvsem to – glavni Paulinin obrambni mehanizem je skorajda nalezljiv, predvsem pa neusahljiv humor – je poleg pristne igre mlade Katje Matković največja odlika tega sončnega filma. Drugi dnevnik Pauline P. bržkone ne bo takšna neverjetna zgodba o uspehu, kot je bil njegov predhodnik, vseeno pa se bodo predvsem mlajši gledalci zlahka vživeli v napeto, živahno in izjemno razgibano poldomišljijsko pustolovščino ter ob pravilnem usmerjanju pogovora ob njej vsaj načeli tudi marsikatero pomembno vprašanje. Recenzijo je napisala Gaja Pöschl, besedilo bere Maja Moll.
Plakati po Ljubljani in drugod, na katerih se na zmečkanem papirju nekdo igra vislice z besedama »človekove pravice«, že napovedujejo Festival dokumentarnega filma, ki bo med 11. in 18. marcem potekal v dvoranah Cankarjevega dvora, v Slovenski kinoteki in Kinodvoru. Kot med drugim poudarja Taja Premk pri Amnesty International Slovenija, so namreč »v svetu, v katerem se zaradi množičnih kršitev in napadov zdi, da so človekove pravice le črka na papirju, ter da so tisti, ki bi se morali zanje boriti, postali njihovi največji sovražniki, dokumentarni filmi in festivali ostali zavezniki človekovih pravic, ki ne razočarajo«. Z vodjo filmskega programa Cankarjevega doma Simonom Popkom, se je o tem, kaj prinaša letošnji festival, pogovarjal Matej Juh.
Plakati po Ljubljani in drugod, na katerih se na zmečkanem papirju nekdo igra vislice z besedama »človekove pravice«, že napovedujejo Festival dokumentarnega filma, ki bo med 11. in 18. marcem potekal v dvoranah Cankarjevega dvora, v Slovenski kinoteki in Kinodvoru. Kot med drugim poudarja Taja Premk pri Amnesty International Slovenija, so namreč »v svetu, v katerem se zaradi množičnih kršitev in napadov zdi, da so človekove pravice le črka na papirju, ter da so tisti, ki bi se morali zanje boriti, postali njihovi največji sovražniki, dokumentarni filmi in festivali ostali zavezniki človekovih pravic, ki ne razočarajo«. Z vodjo filmskega programa Cankarjevega doma Simonom Popkom, se je o tem, kaj prinaša letošnji festival, pogovarjal Matej Juh.
Slovenska kinoteka je te dni pripravila dva tematska sklopa. Cikel Pogled z družbenega roba prinaša filme avtorjev, kot so Ken Loach, Andrea Arnold in brata Dardenne, ki na različne načine portretirajo ljudi na družbenih obrobjih – od delavskega razreda do mladih brez perspektive. Hkrati Kinoteka obeležuje tudi 30 let samostojnega delovanja: v jubilejnem programu Kinoteka 30! filme iz kinotečnega arhiva izbirajo ustvarjalci in intelektualci, ki jih je kinotečna kultura pomembno zaznamovala. O obeh sklopih se je Iza Pevec pogovarjala z urednico filmskega programa v Slovenski kinoteki Anjo Banko.
Slovenska kinoteka je te dni pripravila dva tematska sklopa. Cikel Pogled z družbenega roba prinaša filme avtorjev, kot so Ken Loach, Andrea Arnold in brata Dardenne, ki na različne načine portretirajo ljudi na družbenih obrobjih – od delavskega razreda do mladih brez perspektive. Hkrati Kinoteka obeležuje tudi 30 let samostojnega delovanja: v jubilejnem programu Kinoteka 30! filme iz kinotečnega arhiva izbirajo ustvarjalci in intelektualci, ki jih je kinotečna kultura pomembno zaznamovala. O obeh sklopih se je Iza Pevec pogovarjala z urednico filmskega programa v Slovenski kinoteki Anjo Banko.
28. izdajo Festivala dokumentarnega filma 11. 3. odpirajo z delom režiserja Srđana Kovačevića o Delavski svetovalnici v Ljubljani, med tekmovalnimi filmi v okviru festivala bo tudi Ples življenja Siniše Gačića, ki ima v središču dilemo okoli pravice do prostovoljnega končanja življenja. V Slovenski kinoteki začenjajo z rubriko Pogled z družbenih robov, ki se osredotoča na filmske podobe z margine, poleg tega s ciklom Kinoteka 30! obeležujejo 30 let od uradne ustanovitve javnega zavoda, ki je bil pred tem podružnica Jugoslovanske kinoteke. V kinih sta se zavrtela težko pričakovana Nevesta! režiserke Maggie Gyllenhaal in film o odraščanju – slovenska koprodukcija Drugi dnevnik Pauline P. režiserja Nevena Hitreca.
28. izdajo Festivala dokumentarnega filma 11. 3. odpirajo z delom režiserja Srđana Kovačevića o Delavski svetovalnici v Ljubljani, med tekmovalnimi filmi v okviru festivala bo tudi Ples življenja Siniše Gačića, ki ima v središču dilemo okoli pravice do prostovoljnega končanja življenja. V Slovenski kinoteki začenjajo z rubriko Pogled z družbenih robov, ki se osredotoča na filmske podobe z margine, poleg tega s ciklom Kinoteka 30! obeležujejo 30 let od uradne ustanovitve javnega zavoda, ki je bil pred tem podružnica Jugoslovanske kinoteke. V kinih sta se zavrtela težko pričakovana Nevesta! režiserke Maggie Gyllenhaal in film o odraščanju – slovenska koprodukcija Drugi dnevnik Pauline P. režiserja Nevena Hitreca.
Letošnji proračun v občini Oplotnica še vedno ni pod streho. Svetniki naj bi o predlogu proračuna v prvem branju razpravljali na seji pred nekaj dnevi, a niso. Svetniška skupina SDS je namreč zahtevala, da to točko umaknejo z dnevnega reda, kar je svet tudi potrdil, sejo pa je nato župan Matjaž Orter – po zgolj nekaj minutah – končal. Svetniki so sicer decembra potrdili začasno financiranje občine, in sicer do konca marca.
Letošnji proračun v občini Oplotnica še vedno ni pod streho. Svetniki naj bi o predlogu proračuna v prvem branju razpravljali na seji pred nekaj dnevi, a niso. Svetniška skupina SDS je namreč zahtevala, da to točko umaknejo z dnevnega reda, kar je svet tudi potrdil, sejo pa je nato župan Matjaž Orter – po zgolj nekaj minutah – končal. Svetniki so sicer decembra potrdili začasno financiranje občine, in sicer do konca marca.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Ostali poudarki: - Na odlagališču v Podbrežju bo sončna elektrarna - Kamnolom v Solkanu želi še dodatnih 35 let koncesije - Kaj je semafor invazivnih okrasnih rastlin? - Nova sezona v muzeju v Bistri - Ptujski kino uspešno že 129 let
Ostali poudarki: - Na odlagališču v Podbrežju bo sončna elektrarna - Kamnolom v Solkanu želi še dodatnih 35 let koncesije - Kaj je semafor invazivnih okrasnih rastlin? - Nova sezona v muzeju v Bistri - Ptujski kino uspešno že 129 let
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Plovba po reki Soči je bila ponovno glavna tema včerajšnje seje kobariškega občinskega sveta. Med drugim so večinsko izglasovali 50-odstotni popust za vse uporabnike v pred- in posezoni. Še vedno pa upajo, da bi lahko z bovško in tolminsko občino sklenili sporazum in enotno ceno, zato so oblikovali delovno skupino. Plovba se sicer, kot kaže, zaradi zapletov pri iskanju izvajalca za pregledovanje in vzdrževanje plovbne poti 15. marca še ne bo začela. V oddaji tudi o tem: - V Slovenski Istri septembra odpira vrata prva Montessori šola. - V Vipavi bodo v sklopu ozelenitve mesta ponovno oživeli tudi eno najpomembnejših baročnih zasnov parka v državi. - V Veroni bo danes otvoritev paraolimpijskih iger.
Plovba po reki Soči je bila ponovno glavna tema včerajšnje seje kobariškega občinskega sveta. Med drugim so večinsko izglasovali 50-odstotni popust za vse uporabnike v pred- in posezoni. Še vedno pa upajo, da bi lahko z bovško in tolminsko občino sklenili sporazum in enotno ceno, zato so oblikovali delovno skupino. Plovba se sicer, kot kaže, zaradi zapletov pri iskanju izvajalca za pregledovanje in vzdrževanje plovbne poti 15. marca še ne bo začela. V oddaji tudi o tem: - V Slovenski Istri septembra odpira vrata prva Montessori šola. - V Vipavi bodo v sklopu ozelenitve mesta ponovno oživeli tudi eno najpomembnejših baročnih zasnov parka v državi. - V Veroni bo danes otvoritev paraolimpijskih iger.
Po Sloveniji so se – predvsem v zadnjem desetletju – razširile trgovine z rabljenimi oblačili. Kakšne so prednosti nakupovanja v takšnih trgovinah, kakšne kose tam sploh iskati in ali je res, da lahko v teh trgovinah najdemo tudi dizajnerska oblačila?
Po Sloveniji so se – predvsem v zadnjem desetletju – razširile trgovine z rabljenimi oblačili. Kakšne so prednosti nakupovanja v takšnih trgovinah, kakšne kose tam sploh iskati in ali je res, da lahko v teh trgovinah najdemo tudi dizajnerska oblačila?
Izrael krepi napade na Iran in Libanon, Teheran pa izvaja povračilne napade na Izrael in ameriška oporišča v Zalivu. Ameriški predsednik Trump je iranske sile pozval k vdaji in sprejetju amnestije, sicer pripadnikom grozi smrt. Medtem ameriški vojaški preiskovalci ugotavljajo, da so za sobotni napad na dekliško šolo na jugu Irana, v katerem je bilo ubitih približno 170 ljudi, verjetno odgovorne ameriške sile. Druge teme: - Zaostrovanje napetosti med Kijevom in Budimpešto; Zelenski zagrozil Orbanu. - V Kočevju se bodo kmalu lotili graditve najsodobnejšega heliporta v državi. - Nika Prevc v Lahtiju do rekordne 16-te zmage v sezoni.
Izrael krepi napade na Iran in Libanon, Teheran pa izvaja povračilne napade na Izrael in ameriška oporišča v Zalivu. Ameriški predsednik Trump je iranske sile pozval k vdaji in sprejetju amnestije, sicer pripadnikom grozi smrt. Medtem ameriški vojaški preiskovalci ugotavljajo, da so za sobotni napad na dekliško šolo na jugu Irana, v katerem je bilo ubitih približno 170 ljudi, verjetno odgovorne ameriške sile. Druge teme: - Zaostrovanje napetosti med Kijevom in Budimpešto; Zelenski zagrozil Orbanu. - V Kočevju se bodo kmalu lotili graditve najsodobnejšega heliporta v državi. - Nika Prevc v Lahtiju do rekordne 16-te zmage v sezoni.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Z nami bo skladateljica, pianistka in dolgoletna profesorica glasbenoteoretskih predmetov na Srednji glasbeni šoli Celje, Brina Zupančič. Zazvenelo bo pet njenih skladb za raznovrstne zasedbe, v poslušanje pa nas bodo popeljali komentarji o nastanku skladb, o njihovi strukturi, premiernih izvedbah in še čem.
Z nami bo skladateljica, pianistka in dolgoletna profesorica glasbenoteoretskih predmetov na Srednji glasbeni šoli Celje, Brina Zupančič. Zazvenelo bo pet njenih skladb za raznovrstne zasedbe, v poslušanje pa nas bodo popeljali komentarji o nastanku skladb, o njihovi strukturi, premiernih izvedbah in še čem.
Z našo dopisnico govorimo o evakuacijah nemških državljanov z Bližnjega vzhoda in številnih daljnosežnih posledicah ameriškega napada na Iran za Nemčijo. Strah in naraščajočo negotovost tamkajšnjih volivcev vse uspešneje nagovarja skrajna desnica na čelu z AfD, stranko, ki jo zadnje dni pretresajo obtožbe o sistematičnem nepotizmu, saj naj bi njihovi poslanci v deželnem in evropskem parlamentu navzkrižno zaposlovali svoje sorodnike in zunajzakonske partnerje.
Z našo dopisnico govorimo o evakuacijah nemških državljanov z Bližnjega vzhoda in številnih daljnosežnih posledicah ameriškega napada na Iran za Nemčijo. Strah in naraščajočo negotovost tamkajšnjih volivcev vse uspešneje nagovarja skrajna desnica na čelu z AfD, stranko, ki jo zadnje dni pretresajo obtožbe o sistematičnem nepotizmu, saj naj bi njihovi poslanci v deželnem in evropskem parlamentu navzkrižno zaposlovali svoje sorodnike in zunajzakonske partnerje.
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - V Slovenijo z vojnih območij doslej prepeljali 732 oseb - Zaradi vandalizma v mariborskem Mestnem parku strožji nadzor - Nika Prevc tudi danes zmagala, Ilka Štuhec v boju za stopničke
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - V Slovenijo z vojnih območij doslej prepeljali 732 oseb - Zaradi vandalizma v mariborskem Mestnem parku strožji nadzor - Nika Prevc tudi danes zmagala, Ilka Štuhec v boju za stopničke
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Predstavljamo koncert Zborovski pevci za zborovske pevce, ki ga vsako leto spomladi pripravi Glasbena mladina ljubljanska. Na njem nastopita Mešani mladinski pevski zbor Veter in gostujoči pevski zbor iz Slovenije ali tujine. Leta 2025 je bil to Mešani mladinski pevski zbor Viški slavčki. Koncert, ki je bil 28. marca lani v Mestnem muzeju v Ljubljani, so že tradicionalno začeli gostitelji. Pod vodstvom zborovodkinje Tereze Podlogar so pevci zbora Veter najprej izvedli dela s sakralno tematiko, potem pa še priredbe ljudskih skladb in avtorski deli slovenske skladateljice Nane Forte in ameriške skladateljice Reene Esmail.
Predstavljamo koncert Zborovski pevci za zborovske pevce, ki ga vsako leto spomladi pripravi Glasbena mladina ljubljanska. Na njem nastopita Mešani mladinski pevski zbor Veter in gostujoči pevski zbor iz Slovenije ali tujine. Leta 2025 je bil to Mešani mladinski pevski zbor Viški slavčki. Koncert, ki je bil 28. marca lani v Mestnem muzeju v Ljubljani, so že tradicionalno začeli gostitelji. Pod vodstvom zborovodkinje Tereze Podlogar so pevci zbora Veter najprej izvedli dela s sakralno tematiko, potem pa še priredbe ljudskih skladb in avtorski deli slovenske skladateljice Nane Forte in ameriške skladateljice Reene Esmail.
Kultura zdravi - umetnost lajša
V mariborskem gledališču bo nocoj svetovna premiera celovečernega baleta Tramvaj Poželenje koreografinje Valentine Turcu. V mednarodnem prostoru uveljavljena umetnica na oder znova postavlja dramski balet, tokrat po motivih drame slovitega ameriškega avtorja Tennesseeja Williamsa. To 150. uprizoritev v njeni karieri mariborski baletni ansambel uprizarja v sodelovanju z Baletom Grške nacionalne opere v Atenah. Pogovor z Valentino Turcu, dolgoletno koreografinjo SNG Maribor o tej najnovejši baletni postaviti smo predstavili v oddaji o kulturi umetnosti, ko smo govorili tudi prizadevanjih za večjo bralno kulturo pri nas in Manifestu za branje v 21. stoletju, ki so ga ob včerajšnjem nacionalnem dnevu branja predstavili v Mariboru.
V mariborskem gledališču bo nocoj svetovna premiera celovečernega baleta Tramvaj Poželenje koreografinje Valentine Turcu. V mednarodnem prostoru uveljavljena umetnica na oder znova postavlja dramski balet, tokrat po motivih drame slovitega ameriškega avtorja Tennesseeja Williamsa. To 150. uprizoritev v njeni karieri mariborski baletni ansambel uprizarja v sodelovanju z Baletom Grške nacionalne opere v Atenah. Pogovor z Valentino Turcu, dolgoletno koreografinjo SNG Maribor o tej najnovejši baletni postaviti smo predstavili v oddaji o kulturi umetnosti, ko smo govorili tudi prizadevanjih za večjo bralno kulturo pri nas in Manifestu za branje v 21. stoletju, ki so ga ob včerajšnjem nacionalnem dnevu branja predstavili v Mariboru.
Koroška galerija likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu je ob 100. obletnici rojstva Bogdana Borčića, enega najpomembnejših umetnikov druge polovice 20. stoletja pri nas, pripravila zaokrožen vpogled v obširen avtorjev opus. Poleg slik, grafik, risb in skulptur predstavlja tudi dokumentarno gradivo, s čimer se KGLU povezuje z Galerijo Božidarja Jakca v Kostanjevici, ki ji je umetnik poklonil celoten grafični opus. Razstavo je predstavil kustos Jernej Kožar.
Koroška galerija likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu je ob 100. obletnici rojstva Bogdana Borčića, enega najpomembnejših umetnikov druge polovice 20. stoletja pri nas, pripravila zaokrožen vpogled v obširen avtorjev opus. Poleg slik, grafik, risb in skulptur predstavlja tudi dokumentarno gradivo, s čimer se KGLU povezuje z Galerijo Božidarja Jakca v Kostanjevici, ki ji je umetnik poklonil celoten grafični opus. Razstavo je predstavil kustos Jernej Kožar.
Jurij Spitzen je Ljubljančan že dve leti in pol. Sin Rusa in Ukrajinke, ki je živel razpet med domovinama staršev, je bil že pred začetkom ruske agresije odločen, da se bo preselil nekam v Evropo, vojna vihra je namero samo pospešila. Z ženo Ukrajinko in hčerko Slovenije niso izbrali naključno, na prihod v našo deželo se je Jurij pripravljal tudi z učenjem slovenščine. In to ob pomoči risank in filmov. Znanje našega jezika mu pride zelo prav, saj je lastnik družinske pekarnice »Mama peče«, mama je njegova žena, pekovka in slaščičarka, on, pravnik po izobrazbi, pa je njen asistent in prodajalec. Čeprav si želi, da bi v Ukrajini čim prej zavladal mir, pa ne čaka na vrnitev, ampak bi rad v Sloveniji ostal za vedno.
Jurij Spitzen je Ljubljančan že dve leti in pol. Sin Rusa in Ukrajinke, ki je živel razpet med domovinama staršev, je bil že pred začetkom ruske agresije odločen, da se bo preselil nekam v Evropo, vojna vihra je namero samo pospešila. Z ženo Ukrajinko in hčerko Slovenije niso izbrali naključno, na prihod v našo deželo se je Jurij pripravljal tudi z učenjem slovenščine. In to ob pomoči risank in filmov. Znanje našega jezika mu pride zelo prav, saj je lastnik družinske pekarnice »Mama peče«, mama je njegova žena, pekovka in slaščičarka, on, pravnik po izobrazbi, pa je njen asistent in prodajalec. Čeprav si želi, da bi v Ukrajini čim prej zavladal mir, pa ne čaka na vrnitev, ampak bi rad v Sloveniji ostal za vedno.
V Dnevni sobi tokrat gostimo izjemno glasbenico Neisho, ki nas že ob prvem tonu naravna na svoje frekvence. Njen markanten glas in izrazit glasbeni slog nas nagovarjata že 20 let. Eno najprepoznavnejših slovenskih kantavtoric in pianistk gosti voditeljica Karin Sabadin. Z gostjo Neisho bosta govorili tudi o tem, kako se pripravlja na enega pomembnejših mejnikov v karieri - jubilejni koncert s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v ljubljanskih Križankah, kjer se je njena zgodba samostojne izvajalke začela.
V Dnevni sobi tokrat gostimo izjemno glasbenico Neisho, ki nas že ob prvem tonu naravna na svoje frekvence. Njen markanten glas in izrazit glasbeni slog nas nagovarjata že 20 let. Eno najprepoznavnejših slovenskih kantavtoric in pianistk gosti voditeljica Karin Sabadin. Z gostjo Neisho bosta govorili tudi o tem, kako se pripravlja na enega pomembnejših mejnikov v karieri - jubilejni koncert s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v ljubljanskih Križankah, kjer se je njena zgodba samostojne izvajalke začela.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Radio Ga Ga – Nova generacija je satirična radijska oddaja, v kateri ob pomoči imitacije, improvizacije in še ene besede na črko -i, vsak teden izvemo vse o resničnih razlogih, skritih ozadjih in norih dejstvih aktualnega političnega in medijskega dogajanja. Zgrajena na temeljih kultnega Radia Ga Ga pod vodstvom Saše Hribarja na nov, a nič manj pronicljiv način nastavlja ogledalo in mikrofon znanim akterjem domačega in mednarodnega političnega parketa ter glasbenikom, športnikom, igralcem, voditeljem in drugim, ki tako ali drugače kazijo našo medijsko krajino. Stalna ekipa prekaljenih mojstrov in zanimivi gostje vam vsak teden pričarajo razburljivo mešanico eksplozivnih intervjujev, žolčnih debat, izvirne glasbe, reklam, dokumentarcev, oddaj in reportaž, ki vam v slabi uri pove več o svetu, v katerem živimo, kot večina resnih programov v celem tednu.
Radio Ga Ga – Nova generacija je satirična radijska oddaja, v kateri ob pomoči imitacije, improvizacije in še ene besede na črko -i, vsak teden izvemo vse o resničnih razlogih, skritih ozadjih in norih dejstvih aktualnega političnega in medijskega dogajanja. Zgrajena na temeljih kultnega Radia Ga Ga pod vodstvom Saše Hribarja na nov, a nič manj pronicljiv način nastavlja ogledalo in mikrofon znanim akterjem domačega in mednarodnega političnega parketa ter glasbenikom, športnikom, igralcem, voditeljem in drugim, ki tako ali drugače kazijo našo medijsko krajino. Stalna ekipa prekaljenih mojstrov in zanimivi gostje vam vsak teden pričarajo razburljivo mešanico eksplozivnih intervjujev, žolčnih debat, izvirne glasbe, reklam, dokumentarcev, oddaj in reportaž, ki vam v slabi uri pove več o svetu, v katerem živimo, kot večina resnih programov v celem tednu.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
"Le čemu zmeraj ti pastirji? Povsod vidiš same pastirje." Tako naveličano vzklikne gospod Jourdain v Molièrovi komediji "Žlahtni meščan", ko mu učitelj glasbe predstavi skupino pevcev in mu naroči, naj si predstavlja, da so oblečeni v pastirje. Njegov komentar je razumljiv, saj so v glasbi takrat že dolgo prevladovale bukolične teme. Prvi poskusi prekomponiranih uglasbitev pastirske poezije so se v Franciji ujemali z oživitvijo pastoralnih dram sredi 17. stoletja. V Charpentierjevi komorni operi "Treba se je smejati in prepevati" ali "Razprava pastirjev" nastopajoči pastirji in pastirice niso individualne osebnosti, temveč poosebljajo človeške lastnosti.
"Le čemu zmeraj ti pastirji? Povsod vidiš same pastirje." Tako naveličano vzklikne gospod Jourdain v Molièrovi komediji "Žlahtni meščan", ko mu učitelj glasbe predstavi skupino pevcev in mu naroči, naj si predstavlja, da so oblečeni v pastirje. Njegov komentar je razumljiv, saj so v glasbi takrat že dolgo prevladovale bukolične teme. Prvi poskusi prekomponiranih uglasbitev pastirske poezije so se v Franciji ujemali z oživitvijo pastoralnih dram sredi 17. stoletja. V Charpentierjevi komorni operi "Treba se je smejati in prepevati" ali "Razprava pastirjev" nastopajoči pastirji in pastirice niso individualne osebnosti, temveč poosebljajo človeške lastnosti.
Prvi petek v mesecu marcu posvečamo tudi prvemu nacionalnemu dnevu branja - zato je edino prav, da smo tokrat zavili med knjige. Na Ptuju te bivajo v prenovljenem kompleksu Malega gradu. Pogledali smo na tamkajšnje knjižne police in se pogovorili s knjžničarji, kakor tudi s pobudnico bralnega kluba na Ptuju in učiteljico, ki na sosednji osnovni šoli Olge Meglič vzgaja Knjigoljubce.
Prvi petek v mesecu marcu posvečamo tudi prvemu nacionalnemu dnevu branja - zato je edino prav, da smo tokrat zavili med knjige. Na Ptuju te bivajo v prenovljenem kompleksu Malega gradu. Pogledali smo na tamkajšnje knjižne police in se pogovorili s knjžničarji, kakor tudi s pobudnico bralnega kluba na Ptuju in učiteljico, ki na sosednji osnovni šoli Olge Meglič vzgaja Knjigoljubce.
Smučarske skakalke in skakalci so še naprej v Lahtiju na Finskem, kjer nadaljujejo nove tekme svetovnega pokala. ACH Volley je sinoči v Tivoliju v četrtfinalu Pokala Evropske odbojkarske zveze gostil turški klub Fenerbahče.
Smučarske skakalke in skakalci so še naprej v Lahtiju na Finskem, kjer nadaljujejo nove tekme svetovnega pokala. ACH Volley je sinoči v Tivoliju v četrtfinalu Pokala Evropske odbojkarske zveze gostil turški klub Fenerbahče.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Če imaš rad avtomobile, boš avtomehanik. Če rad ustvarjaš, boš slikar. Če rad pečeš torte, boš slaščičar. Logika v otroških očeh je precej jasna. V službi delaš to, kar imaš rad. Z osnovnošolci z OŠ Lenart smo klepetali o tem, zakaj pa toliko odraslih vseeno hodi v takšno službo, ki jim ni všeč.
Če imaš rad avtomobile, boš avtomehanik. Če rad ustvarjaš, boš slikar. Če rad pečeš torte, boš slaščičar. Logika v otroških očeh je precej jasna. V službi delaš to, kar imaš rad. Z osnovnošolci z OŠ Lenart smo klepetali o tem, zakaj pa toliko odraslih vseeno hodi v takšno službo, ki jim ni všeč.