Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
S poljskim dirigentom Dawidom Runtzem se pogovarjamo o Lutosławskem in njegovi najslavnejši skladbi, uporabi ljudskih tem, baročnih oblik ter virtuoznosti glasbenikov simfoničnega orkestra.
S poljskim dirigentom Dawidom Runtzem se pogovarjamo o Lutosławskem in njegovi najslavnejši skladbi, uporabi ljudskih tem, baročnih oblik ter virtuoznosti glasbenikov simfoničnega orkestra.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Katka Žbogar je antropologinja in pedagoginja, ki ji je mar, kaj oblikuje generacije prihodnosti. Problem sedanjosti, ki vodi v distopično prihodnost, vidi v ekranih, ki vedno bolj postajajo vzgojna norma.
Katka Žbogar je antropologinja in pedagoginja, ki ji je mar, kaj oblikuje generacije prihodnosti. Problem sedanjosti, ki vodi v distopično prihodnost, vidi v ekranih, ki vedno bolj postajajo vzgojna norma.
O svojih spominih bodo pripovedovali trije bratje Suhadolc: najmlajši Janez, legendarni profesor prostoročnega risanja na Fakulteti za arhitekturo, ki je zasnoval in izdelal tudi več sto stolov; Matija, prav tako arhitekt, ki je med drugim avtor načrtov za ureditev številnih samostanskih knjižnic na Slovenskem; in najstarejši, prof. dr. Anton, upokojeni profesor matematike na ljubljanski univerzi ter tudi navdušen botanik, preučevalec in zbiralec različnih vrst lesa. Med drugim se bodo spomnili svojih treh že pokojnih sestra, psihologinje Mete, poročene Krečič; arhitektke in spomeniške konservatorke Nataše, poročene Štupar Šumi, ter zdravnice Andreje, poročene Pipp. Spregovorili bodo tudi o svojih starših. Oče teh šestih otrok, gradbeni inženir in projektant Anton Suhadolc, je bil dve desetletji pred drugo svetovno vojno statik in vodja gradbišč pri največjih projektih arhitekta Jožeta Plečnika (gradnja cerkve v Šiški, stadiona ...) ter Plečnikov tesen prijatelj, obenem pa je samostojno ustvaril tudi več zgradb v Ljubljani. Mama, učiteljica Natalija, izhaja iz v naše kraje davno priseljene italijanske rodbine Sartori, oče pa po mamini strani iz prav tako italijanske družine Peruzzi, v kateri sta bila najbolj znana praded Martin Peruzzi, ki je leta 1875 prvi opozoril strokovnjake Deželnega muzeja Rudolfinum (danes Narodnega muzeja) na zanimive najdbe ostankov kolišč na Barju, ter njegov sin, kipar Svitoslav Peruzzi. Brata Anton in Matija Suhadolc sta bila rojena v desetletju pred drugo svetovno vojno, najmlajši Janez pa med njo. Vsak od bratov je imel zanimivo in ustvarjalno življenjsko pot. Njihove pripovedi v Spominih spremlja na stotine fotografij iz javnih in zasebnih virov. Številne med njimi so bile le redko objavljene. Nekatere fotografije v oddaji pa so bile objavljene prvič. Videti bo mogoče tudi posnetke iz arhivskih dokumentarnih filmov. Spet se napoveduje privlačna freska nekdanjih časov.
O svojih spominih bodo pripovedovali trije bratje Suhadolc: najmlajši Janez, legendarni profesor prostoročnega risanja na Fakulteti za arhitekturo, ki je zasnoval in izdelal tudi več sto stolov; Matija, prav tako arhitekt, ki je med drugim avtor načrtov za ureditev številnih samostanskih knjižnic na Slovenskem; in najstarejši, prof. dr. Anton, upokojeni profesor matematike na ljubljanski univerzi ter tudi navdušen botanik, preučevalec in zbiralec različnih vrst lesa. Med drugim se bodo spomnili svojih treh že pokojnih sestra, psihologinje Mete, poročene Krečič; arhitektke in spomeniške konservatorke Nataše, poročene Štupar Šumi, ter zdravnice Andreje, poročene Pipp. Spregovorili bodo tudi o svojih starših. Oče teh šestih otrok, gradbeni inženir in projektant Anton Suhadolc, je bil dve desetletji pred drugo svetovno vojno statik in vodja gradbišč pri največjih projektih arhitekta Jožeta Plečnika (gradnja cerkve v Šiški, stadiona ...) ter Plečnikov tesen prijatelj, obenem pa je samostojno ustvaril tudi več zgradb v Ljubljani. Mama, učiteljica Natalija, izhaja iz v naše kraje davno priseljene italijanske rodbine Sartori, oče pa po mamini strani iz prav tako italijanske družine Peruzzi, v kateri sta bila najbolj znana praded Martin Peruzzi, ki je leta 1875 prvi opozoril strokovnjake Deželnega muzeja Rudolfinum (danes Narodnega muzeja) na zanimive najdbe ostankov kolišč na Barju, ter njegov sin, kipar Svitoslav Peruzzi. Brata Anton in Matija Suhadolc sta bila rojena v desetletju pred drugo svetovno vojno, najmlajši Janez pa med njo. Vsak od bratov je imel zanimivo in ustvarjalno življenjsko pot. Njihove pripovedi v Spominih spremlja na stotine fotografij iz javnih in zasebnih virov. Številne med njimi so bile le redko objavljene. Nekatere fotografije v oddaji pa so bile objavljene prvič. Videti bo mogoče tudi posnetke iz arhivskih dokumentarnih filmov. Spet se napoveduje privlačna freska nekdanjih časov.
O svojih spominih bodo pripovedovali trije bratje Suhadolc: najmlajši Janez, legendarni profesor prostoročnega risanja na Fakulteti za arhitekturo, ki je zasnoval in izdelal tudi več sto stolov; Matija, prav tako arhitekt, ki je med drugim avtor načrtov za ureditev številnih samostanskih knjižnic na Slovenskem; in najstarejši, prof. dr. Anton, upokojeni profesor matematike na ljubljanski univerzi ter tudi navdušen botanik, preučevalec in zbiralec različnih vrst lesa. Med drugim se bodo spomnili svojih treh že pokojnih sestra, psihologinje Mete, poročene Krečič; arhitektke in spomeniške konservatorke Nataše, poročene Štupar Šumi, ter zdravnice Andreje, poročene Pipp. Spregovorili bodo tudi o svojih starših. Oče teh šestih otrok, gradbeni inženir in projektant Anton Suhadolc, je bil dve desetletji pred drugo svetovno vojno statik in vodja gradbišč pri največjih projektih arhitekta Jožeta Plečnika (gradnja cerkve v Šiški, stadiona ...) ter Plečnikov tesen prijatelj, obenem pa je samostojno ustvaril tudi več zgradb v Ljubljani. Mama, učiteljica Natalija, izhaja iz v naše kraje davno priseljene italijanske rodbine Sartori, oče pa po mamini strani iz prav tako italijanske družine Peruzzi, v kateri sta bila najbolj znana praded Martin Peruzzi, ki je leta 1875 prvi opozoril strokovnjake Deželnega muzeja Rudolfinum (danes Narodnega muzeja) na zanimive najdbe ostankov kolišč na Barju, ter njegov sin, kipar Svitoslav Peruzzi. Brata Anton in Matija Suhadolc sta bila rojena v desetletju pred drugo svetovno vojno, najmlajši Janez pa med njo. Vsak od bratov je imel zanimivo in ustvarjalno življenjsko pot. Njihove pripovedi v Spominih spremlja na stotine fotografij iz javnih in zasebnih virov. Številne med njimi so bile le redko objavljene. Nekatere fotografije v oddaji pa so bile objavljene prvič. Videti bo mogoče tudi posnetke iz arhivskih dokumentarnih filmov. Spet se napoveduje privlačna freska nekdanjih časov.
O svojih spominih bodo pripovedovali trije bratje Suhadolc: najmlajši Janez, legendarni profesor prostoročnega risanja na Fakulteti za arhitekturo, ki je zasnoval in izdelal tudi več sto stolov; Matija, prav tako arhitekt, ki je med drugim avtor načrtov za ureditev številnih samostanskih knjižnic na Slovenskem; in najstarejši, prof. dr. Anton, upokojeni profesor matematike na ljubljanski univerzi ter tudi navdušen botanik, preučevalec in zbiralec različnih vrst lesa. Med drugim se bodo spomnili svojih treh že pokojnih sestra, psihologinje Mete, poročene Krečič; arhitektke in spomeniške konservatorke Nataše, poročene Štupar Šumi, ter zdravnice Andreje, poročene Pipp. Spregovorili bodo tudi o svojih starših. Oče teh šestih otrok, gradbeni inženir in projektant Anton Suhadolc, je bil dve desetletji pred drugo svetovno vojno statik in vodja gradbišč pri največjih projektih arhitekta Jožeta Plečnika (gradnja cerkve v Šiški, stadiona ...) ter Plečnikov tesen prijatelj, obenem pa je samostojno ustvaril tudi več zgradb v Ljubljani. Mama, učiteljica Natalija, izhaja iz v naše kraje davno priseljene italijanske rodbine Sartori, oče pa po mamini strani iz prav tako italijanske družine Peruzzi, v kateri sta bila najbolj znana praded Martin Peruzzi, ki je leta 1875 prvi opozoril strokovnjake Deželnega muzeja Rudolfinum (danes Narodnega muzeja) na zanimive najdbe ostankov kolišč na Barju, ter njegov sin, kipar Svitoslav Peruzzi. Brata Anton in Matija Suhadolc sta bila rojena v desetletju pred drugo svetovno vojno, najmlajši Janez pa med njo. Vsak od bratov je imel zanimivo in ustvarjalno življenjsko pot. Njihove pripovedi v Spominih spremlja na stotine fotografij iz javnih in zasebnih virov. Številne med njimi so bile le redko objavljene. Nekatere fotografije v oddaji pa so bile objavljene prvič. Videti bo mogoče tudi posnetke iz arhivskih dokumentarnih filmov. Spet se napoveduje privlačna freska nekdanjih časov.
Leta 1971 je znameniti italijanski režiser Luchino Visconti ob svetovni premieri svojega filma Smrt v Benetkah dečka v vlogi Tadzia, takrat komaj najstnika, razglasil za najlepšega dečka na svetu. Danes senca tega poimenovanja še vedno obremenjuje življenje Björna Andrésena. Dokumentarni film je dramatična pripoved o ceni lepote, pa tudi o potrebi po bližini in ljubezni ter o praznini, ki nepopravljivo zazija, ko skrb za otroka, za človeka umanjka. THE MOST BEAUTIFUL BOY IN THE WORLD / Švedska, Nemčija, Francija / 2021 / Režija: Kristina Lindström in Kristian Petri
Leta 1971 je znameniti italijanski režiser Luchino Visconti ob svetovni premieri svojega filma Smrt v Benetkah dečka v vlogi Tadzia, takrat komaj najstnika, razglasil za najlepšega dečka na svetu. Danes senca tega poimenovanja še vedno obremenjuje življenje Björna Andrésena. Dokumentarni film je dramatična pripoved o ceni lepote, pa tudi o potrebi po bližini in ljubezni ter o praznini, ki nepopravljivo zazija, ko skrb za otroka, za človeka umanjka. THE MOST BEAUTIFUL BOY IN THE WORLD / Švedska, Nemčija, Francija / 2021 / Režija: Kristina Lindström in Kristian Petri
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
V galeriji Kresija smo si ogledali razstavo Društva arhitektov Ljubljana – Vizije so: prihodnost TR3. Ob 70-letnici Dese Muck so v Strip.art.nici Buch predstavili njen strip Desovila. V Stari mestni elektrarni smo bili na premieri plesno-vizualne predstave umetnice Kristyne Peldove in režiserke Enye Belak. V mariborski Kibli pa se z razstavo Temna stran emocij predstavljata slikarka Cvetka Hojnik in modna kreatorka Taja Frešer.
V galeriji Kresija smo si ogledali razstavo Društva arhitektov Ljubljana – Vizije so: prihodnost TR3. Ob 70-letnici Dese Muck so v Strip.art.nici Buch predstavili njen strip Desovila. V Stari mestni elektrarni smo bili na premieri plesno-vizualne predstave umetnice Kristyne Peldove in režiserke Enye Belak. V mariborski Kibli pa se z razstavo Temna stran emocij predstavljata slikarka Cvetka Hojnik in modna kreatorka Taja Frešer.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Nemško gospodarstvo je v velikih težavah. Na svetovnem trgu je vse manj konkurenčno, spopada se z visokimi cenami energentov in trepeta pred morebitno uvedbo carin, ki jih napoveduje novi stari ameriški predsednik Donald Trump. In kot da to ne bi bilo dovolj, je zdaj razpadla še nemška vladna koalicija, ki se ni mogla zediniti o proračunu in dodatnem zadolževanju. Kancler Olaf Scholz je odstavil finančnega ministra Christiana Lindnerja, temu pa so sledili odstopi ministrov iz vrst liberalcev. Scholza tako 16. decembra v parlamentu čaka glasovanje o zaupnici, Nemce pa 23. februarja prihodnje leto predčasne volitve.
Nemško gospodarstvo je v velikih težavah. Na svetovnem trgu je vse manj konkurenčno, spopada se z visokimi cenami energentov in trepeta pred morebitno uvedbo carin, ki jih napoveduje novi stari ameriški predsednik Donald Trump. In kot da to ne bi bilo dovolj, je zdaj razpadla še nemška vladna koalicija, ki se ni mogla zediniti o proračunu in dodatnem zadolževanju. Kancler Olaf Scholz je odstavil finančnega ministra Christiana Lindnerja, temu pa so sledili odstopi ministrov iz vrst liberalcev. Scholza tako 16. decembra v parlamentu čaka glasovanje o zaupnici, Nemce pa 23. februarja prihodnje leto predčasne volitve.
Tisoči dan vojne v Ukrajini je minil v znamenju prve uporabe ameriških raket dolgega dosega za napad na Rusijo. Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal odlok, ki Moskvi omogoča uporabo jedrskega orožja proti državi brez jedrskega orožja, ki jo podpira jedrska sila. Washington je potezo označil za pričakovano, a neodgovorno. Druge teme: - Pogajalci na podnebni konferenci brez preboja - Poslanci so se seznanili s predlogi proračunov, največ pripomb v opoziciji - Volkswagen v poravnavo s slovenskimi kupci glede afere Dieselgate
Tisoči dan vojne v Ukrajini je minil v znamenju prve uporabe ameriških raket dolgega dosega za napad na Rusijo. Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal odlok, ki Moskvi omogoča uporabo jedrskega orožja proti državi brez jedrskega orožja, ki jo podpira jedrska sila. Washington je potezo označil za pričakovano, a neodgovorno. Druge teme: - Pogajalci na podnebni konferenci brez preboja - Poslanci so se seznanili s predlogi proračunov, največ pripomb v opoziciji - Volkswagen v poravnavo s slovenskimi kupci glede afere Dieselgate
Kraljestvo najvplivnejšega princa na svetu
Princ Mohamed bin Salman je prestolonaslednik Savdske Arabije, največje proizvajalke nafte na svetu. Njegov oče, kralj Salman, je bolehen in se redko pojavlja v javnosti, zato MBS, kot kličejo prestolonaslednika, v resnici vodi državo. Dvodelna britanska dokumentarna serija prikazuje njegov vzpon na oblast in spremembe, ki jih je uvedel v Savdski Arabiji – od tega, da smejo ženske voziti avto, do vrhunskih športnih in zabavnih prireditev, ki se jih lahko udeležujeta oba spola. Toda bin Salman je sporna osebnost. Med drugim mu pripisujejo odgovornost za naročilo umora savdskoarabskega novinarja Džamala Hašokdžija v Carigradu leta 2018. V seriji o bin Salmanu pripovedujejo njegovi prijatelji in svetovalci, zahodni diplomati, pa tudi savdskoarabski oporečniki, ki so pred zatiralskim režimom pobegnili v tujino. 2. del: Pot do prestola Ko je Mohamed bin Salman, znan tudi kot MBS, leta 2017 postal savdskoarabski prestolonaslednik, je začel uresničevati svoj načrt, po katerem naj bi Savdska Arabija postala sodobnejša in bolj odprta svetu. Vendar pri tem ni izbiral sredstev. Proti korupciji se je začel boriti tako, da je v hotel Ritz v Riadu zaprl desetine najbogatejših podjetnikov in jih prisilil, da so v državno blagajno nakazali več milijonov dolarjev. Leta 2018 pa so – najverjetneje na njegov ukaz – na savdskoarabskem konzulatu v Carigradu kruto umorili novinarja Džamala Hašokdžija, ker je kritiziral MBS-jev režim. Obenem si prestolonaslednik poskuša kupiti naklonjenost državljanov tako, da po vsem svetu kupuje največje športne zvezdnike in v Savdski Arabiji prireja odmevna tekmovanja. THE KINGDOM: THE RUTHLESS RISE OF A SAUDI PRINCE / Velika Britanija / 2024 / Režija: Colin Murray
Princ Mohamed bin Salman je prestolonaslednik Savdske Arabije, največje proizvajalke nafte na svetu. Njegov oče, kralj Salman, je bolehen in se redko pojavlja v javnosti, zato MBS, kot kličejo prestolonaslednika, v resnici vodi državo. Dvodelna britanska dokumentarna serija prikazuje njegov vzpon na oblast in spremembe, ki jih je uvedel v Savdski Arabiji – od tega, da smejo ženske voziti avto, do vrhunskih športnih in zabavnih prireditev, ki se jih lahko udeležujeta oba spola. Toda bin Salman je sporna osebnost. Med drugim mu pripisujejo odgovornost za naročilo umora savdskoarabskega novinarja Džamala Hašokdžija v Carigradu leta 2018. V seriji o bin Salmanu pripovedujejo njegovi prijatelji in svetovalci, zahodni diplomati, pa tudi savdskoarabski oporečniki, ki so pred zatiralskim režimom pobegnili v tujino. 2. del: Pot do prestola Ko je Mohamed bin Salman, znan tudi kot MBS, leta 2017 postal savdskoarabski prestolonaslednik, je začel uresničevati svoj načrt, po katerem naj bi Savdska Arabija postala sodobnejša in bolj odprta svetu. Vendar pri tem ni izbiral sredstev. Proti korupciji se je začel boriti tako, da je v hotel Ritz v Riadu zaprl desetine najbogatejših podjetnikov in jih prisilil, da so v državno blagajno nakazali več milijonov dolarjev. Leta 2018 pa so – najverjetneje na njegov ukaz – na savdskoarabskem konzulatu v Carigradu kruto umorili novinarja Džamala Hašokdžija, ker je kritiziral MBS-jev režim. Obenem si prestolonaslednik poskuša kupiti naklonjenost državljanov tako, da po vsem svetu kupuje največje športne zvezdnike in v Savdski Arabiji prireja odmevna tekmovanja. THE KINGDOM: THE RUTHLESS RISE OF A SAUDI PRINCE / Velika Britanija / 2024 / Režija: Colin Murray
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Becca in Rosaline še vedno ne moreta doumeti materinih skrivnosti. Še bolj ju pretrese, ko jima razkrijejo vzrok smrti. Od Peta in Cathy poskušata izvedeti čim več, a ju njune pripovedi le še bolj zmedejo, saj ne prepoznata ženske, ki jo materina prijatelja opisujeta. Rosaline najde uteho v pogovoru s taksistom Jacobom, Becca pa v pijači, ki jo pripelje do tega, da stori neumnost. MARYLAND / Velika Britanija / 2023 Scenarij: Anne Marie O’Connor, Suranne Jones Režija: Susan Tully V glavnih vlogah: Suranne Jones, Eve Best, Stockard Channing, Hugh Quarshie, Andrew Knott, Dean Lennox Kelly
Becca in Rosaline še vedno ne moreta doumeti materinih skrivnosti. Še bolj ju pretrese, ko jima razkrijejo vzrok smrti. Od Peta in Cathy poskušata izvedeti čim več, a ju njune pripovedi le še bolj zmedejo, saj ne prepoznata ženske, ki jo materina prijatelja opisujeta. Rosaline najde uteho v pogovoru s taksistom Jacobom, Becca pa v pijači, ki jo pripelje do tega, da stori neumnost. MARYLAND / Velika Britanija / 2023 Scenarij: Anne Marie O’Connor, Suranne Jones Režija: Susan Tully V glavnih vlogah: Suranne Jones, Eve Best, Stockard Channing, Hugh Quarshie, Andrew Knott, Dean Lennox Kelly
Igra je priredba istoimenske drame norveškega dramatika Henrika Ibsena iz leta 1869. V njej bančni direktor, egocentrični stremuh, zavrača odgovornost za svoja pohlepna dejanja, s čemer pa posredno razbije tudi svojo družino. Prevajalka: Mojca Kranjc Avtorja priredbe: Mateja Koležnik, Rok Andres Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Pianist: Klemen Golner John Gabriel Borkman – Igor Samobor Gunhild Borkman – Nataša Barbara Gračner Ella Rentheim – Saša Pavček Erhart – Klemen Janežič Fanny Wilton – Pia Zemljič Wilhelm Foldal – Pavle Ravnohrib Sobarica – Maša Grošelj Frida – Sara Gorše Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2015.
Igra je priredba istoimenske drame norveškega dramatika Henrika Ibsena iz leta 1869. V njej bančni direktor, egocentrični stremuh, zavrača odgovornost za svoja pohlepna dejanja, s čemer pa posredno razbije tudi svojo družino. Prevajalka: Mojca Kranjc Avtorja priredbe: Mateja Koležnik, Rok Andres Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Pianist: Klemen Golner John Gabriel Borkman – Igor Samobor Gunhild Borkman – Nataša Barbara Gračner Ella Rentheim – Saša Pavček Erhart – Klemen Janežič Fanny Wilton – Pia Zemljič Wilhelm Foldal – Pavle Ravnohrib Sobarica – Maša Grošelj Frida – Sara Gorše Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2015.
Predstavljamo pesnike in prozaiste vseh časov, slovenski avtorji pogosto sami interpretirajo svoja dela.
Predstavljamo pesnike in prozaiste vseh časov, slovenski avtorji pogosto sami interpretirajo svoja dela.
Neznana poglavja slovenske zgodovine
V letu 2023 smo praznovali 300. obletnico rojstva evropsko pomembnega vsestranskega naravoslovca Joannesa Antoniusa Scopolija (1723–1788). Petnajst let je deloval kot prvi rudniški zdravnik v Idriji. Veliko časa je posvetil tudi raziskovanju narave na Kranjskem in objavil temeljna naravoslovna dela, s katerimi je Kranjska postala pomembna evropska znanstvena velesila. Dopisoval si je z uglednimi naravoslovci po Evropi, tudi z znamenitim Karlom Linnéjem. Po njegovem zgledu je Scopoli pri nas živalske in rastlinske vrste poimenoval v skladu z dvojnim poimenovanjem, ki je v naravoslovni znanosti še danes uveljavljeno. Postavil je temelje medicini dela, botaniki, zoologiji, metalurgiji, kemiji, geologiji in veterini na Slovenskem. Scenaristka: Tatjana Markošek Režiserka: Magda Lapajne
V letu 2023 smo praznovali 300. obletnico rojstva evropsko pomembnega vsestranskega naravoslovca Joannesa Antoniusa Scopolija (1723–1788). Petnajst let je deloval kot prvi rudniški zdravnik v Idriji. Veliko časa je posvetil tudi raziskovanju narave na Kranjskem in objavil temeljna naravoslovna dela, s katerimi je Kranjska postala pomembna evropska znanstvena velesila. Dopisoval si je z uglednimi naravoslovci po Evropi, tudi z znamenitim Karlom Linnéjem. Po njegovem zgledu je Scopoli pri nas živalske in rastlinske vrste poimenoval v skladu z dvojnim poimenovanjem, ki je v naravoslovni znanosti še danes uveljavljeno. Postavil je temelje medicini dela, botaniki, zoologiji, metalurgiji, kemiji, geologiji in veterini na Slovenskem. Scenaristka: Tatjana Markošek Režiserka: Magda Lapajne
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Na odru Kulturnega doma Franca Bernika v Domžalah se je v soboto, 16. novembra, predstavilo deset letošnjih najboljših ljubiteljskih zasedb poustvarjalcev glasbenega izročila. V prvem delu prireditve bomo prisluhnili: zakoncema Urbančič iz Kulturno-umetniškega društva Židan Parazol, Rožančevim fantjičem iz veteranske folklorne skupine Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc, Duu Béročka, Šentjanškim jurjevalcem in zasedbama Drumlce ter Fantje z Viča iz Kulturno-umetniškega društva Židan Parazol. Prireditev Napev-Odsev 2024 je nastala v organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in območne izpostave Domžale.
Na odru Kulturnega doma Franca Bernika v Domžalah se je v soboto, 16. novembra, predstavilo deset letošnjih najboljših ljubiteljskih zasedb poustvarjalcev glasbenega izročila. V prvem delu prireditve bomo prisluhnili: zakoncema Urbančič iz Kulturno-umetniškega društva Židan Parazol, Rožančevim fantjičem iz veteranske folklorne skupine Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc, Duu Béročka, Šentjanškim jurjevalcem in zasedbama Drumlce ter Fantje z Viča iz Kulturno-umetniškega društva Židan Parazol. Prireditev Napev-Odsev 2024 je nastala v organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in območne izpostave Domžale.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Miška ne obupa nad njegovo črno dušo … Pripoveduje: Jurij Souček. Napisala: Tatjana Kokalj. Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.
Miška ne obupa nad njegovo črno dušo … Pripoveduje: Jurij Souček. Napisala: Tatjana Kokalj. Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
Tudi v tokratni oddaji ostajamo na šahovskem turnirju, kjer spremljamo boj med ameriškim in ruskim velemojstrom, boj, ki ga bijeta na dveh frontah - šahovski in ljubezenski. Za musical Šah sta glasbo spisala Benny Andersson in Björn Ulvaeus, član zasedbe ABBA, besedila pa je prispeval Tim Rice. Kot še nekaj drugih produkcij, med njimi tudi Jesus Christ Superstar in Evita, je bil tudi album Šah uspešen konceptualni album, ki so ga izdali dve leti pred odrsko postavitvijo musicala, in sicer z namenom, da bi zanj sploh zbrali potreben denar. Album so izdali leta 1984, musical pa je premiero dočakal leta 1986, in sicer na West Endu, kjer je zdržal kar tri leta, na Broadwayju pa samo dva meseca. Poslušajmo še drugi del musicala Šah.
Tudi v tokratni oddaji ostajamo na šahovskem turnirju, kjer spremljamo boj med ameriškim in ruskim velemojstrom, boj, ki ga bijeta na dveh frontah - šahovski in ljubezenski. Za musical Šah sta glasbo spisala Benny Andersson in Björn Ulvaeus, član zasedbe ABBA, besedila pa je prispeval Tim Rice. Kot še nekaj drugih produkcij, med njimi tudi Jesus Christ Superstar in Evita, je bil tudi album Šah uspešen konceptualni album, ki so ga izdali dve leti pred odrsko postavitvijo musicala, in sicer z namenom, da bi zanj sploh zbrali potreben denar. Album so izdali leta 1984, musical pa je premiero dočakal leta 1986, in sicer na West Endu, kjer je zdržal kar tri leta, na Broadwayju pa samo dva meseca. Poslušajmo še drugi del musicala Šah.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Knjižni prvenec Helene Koder prepleta razmišljanja o umetnosti, umetnikih, književnosti, bivanju in minevanju skozi hoteno subjektiven pristop. Vsakega od njih vpelje fotografija, slika, naključna podoba, delček spomina … Pisanje, ki je lirično, organsko, polno živih detajlov iz sveta umetnosti in literature in hkrati družbeno aktualno. Je poklon pisanju in priznanje užitka v branju. Vseh enajst, vsebinsko in razpoloženjsko raznolikih esejev, kot rdeča nit povezuje osebna izkušnja in razmišljanje o minljivosti in izgubi. Interpretinja: Barbara Cerar Tonska mojstra: Sonja Strenar, Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Režiserka: Ana Krauthaker Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija Uredništva igranega programa, Programa Ars, ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z Mladinsko knjigo. Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024.
Knjižni prvenec Helene Koder prepleta razmišljanja o umetnosti, umetnikih, književnosti, bivanju in minevanju skozi hoteno subjektiven pristop. Vsakega od njih vpelje fotografija, slika, naključna podoba, delček spomina … Pisanje, ki je lirično, organsko, polno živih detajlov iz sveta umetnosti in literature in hkrati družbeno aktualno. Je poklon pisanju in priznanje užitka v branju. Vseh enajst, vsebinsko in razpoloženjsko raznolikih esejev, kot rdeča nit povezuje osebna izkušnja in razmišljanje o minljivosti in izgubi. Interpretinja: Barbara Cerar Tonska mojstra: Sonja Strenar, Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Režiserka: Ana Krauthaker Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija Uredništva igranega programa, Programa Ars, ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z Mladinsko knjigo. Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024.
Tisoči dan vojne v Ukrajini je prinesel nov mejnik; Ukrajina je z zavezniškim - ameriškim orožjem napadla cilje v Rusiji. Moskva v odzivu svari, da Zahod zaostruje konflikt. Ruski predsednik Putin je medtem podpisal odlok za širšo uporabo jedrskega orožja. Prvi mož evropske diplomacije Josep Borrell je opozoril, da bo usoda Ukrajine določila usodo Evropske unije. Druge teme: - Oporišče mirovnih sil Združenih narodov na jugu Libanona znova tarča izraelskih napadov - Slovenski potrošniki v skupinski tožbi proti Volkswagnu dosegli poravnavo - Povečanje števila primerov atipične pljučnice med otroki
Tisoči dan vojne v Ukrajini je prinesel nov mejnik; Ukrajina je z zavezniškim - ameriškim orožjem napadla cilje v Rusiji. Moskva v odzivu svari, da Zahod zaostruje konflikt. Ruski predsednik Putin je medtem podpisal odlok za širšo uporabo jedrskega orožja. Prvi mož evropske diplomacije Josep Borrell je opozoril, da bo usoda Ukrajine določila usodo Evropske unije. Druge teme: - Oporišče mirovnih sil Združenih narodov na jugu Libanona znova tarča izraelskih napadov - Slovenski potrošniki v skupinski tožbi proti Volkswagnu dosegli poravnavo - Povečanje števila primerov atipične pljučnice med otroki
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
V oddajo prihaja Marko Hatlak, ki s harmoniko ustvarja glasbene presežke. Spregovoril bo o svojem muziciranju, posebej pa bo poudaril svojo izkušnjo nedavnega obiska v Etiopiji, kjer je z glasbo vračal upanje najbolj ubogim in zaradi vojne prizadetim ljudem.
V oddajo prihaja Marko Hatlak, ki s harmoniko ustvarja glasbene presežke. Spregovoril bo o svojem muziciranju, posebej pa bo poudaril svojo izkušnjo nedavnega obiska v Etiopiji, kjer je z glasbo vračal upanje najbolj ubogim in zaradi vojne prizadetim ljudem.
V oddajo prihaja Marko Hatlak, ki s harmoniko ustvarja glasbene presežke. Spregovoril bo o svojem muziciranju, posebej pa bo poudaril svojo izkušnjo nedavnega obiska v Etiopiji, kjer je z glasbo vračal upanje najbolj ubogim in zaradi vojne prizadetim ljudem.
V oddajo prihaja Marko Hatlak, ki s harmoniko ustvarja glasbene presežke. Spregovoril bo o svojem muziciranju, posebej pa bo poudaril svojo izkušnjo nedavnega obiska v Etiopiji, kjer je z glasbo vračal upanje najbolj ubogim in zaradi vojne prizadetim ljudem.
Pred nami sta ustvarjalca, domnevno rojena na Nizozemskem, a svoje spretnosti in znanje sta raznašala po večjem delu Zahodne in Srednje Evrope: Adrian Willaert in Heinrich Isaac. Pojeta muenchenska Capella antiqua in ansambel Oxford camerata.
Pred nami sta ustvarjalca, domnevno rojena na Nizozemskem, a svoje spretnosti in znanje sta raznašala po večjem delu Zahodne in Srednje Evrope: Adrian Willaert in Heinrich Isaac. Pojeta muenchenska Capella antiqua in ansambel Oxford camerata.
Lignano Pineta in Lignano Sabbiadoro sta bila sredi prejšnjega stoletja arhitekturni laboratorij, učilnica za novi rod furlanskih arhitektov. Nežna čipka, od nekdaj odporna proti močnemu soncu in vetrovom, se s svojimi vzorci zliva s krajino otoka Paga. Franz Tröger je študij glasbe in kompozicije dokončal v Münchnu in igra na vsaj pol ducata inštrumentov, njegovo srce pa zares bije za mehansko škatlico z ročico in luknjanimi karticami. Z njo je nastopal celo v punkovski zasedbi. Nad mestom ob Tisi se je dvignilo 120 pilotov toplozračnih balonov iz enaintridesetih držav, med njimi so bili tudi slovenski tekmovalci.
Lignano Pineta in Lignano Sabbiadoro sta bila sredi prejšnjega stoletja arhitekturni laboratorij, učilnica za novi rod furlanskih arhitektov. Nežna čipka, od nekdaj odporna proti močnemu soncu in vetrovom, se s svojimi vzorci zliva s krajino otoka Paga. Franz Tröger je študij glasbe in kompozicije dokončal v Münchnu in igra na vsaj pol ducata inštrumentov, njegovo srce pa zares bije za mehansko škatlico z ročico in luknjanimi karticami. Z njo je nastopal celo v punkovski zasedbi. Nad mestom ob Tisi se je dvignilo 120 pilotov toplozračnih balonov iz enaintridesetih držav, med njimi so bili tudi slovenski tekmovalci.
Slovenska košarkarska reprezentanca se je zbrala v Kopru, kjer se bo pripravljala na nadaljevanje kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2025. Slovenija, ki bo igrala brez obeh NBA košarkarjev, Luka Dončića in Vlatka Čančarja, manjkala pa bosta tudi oba predstavnika v evroligi, Žiga Samar in Josh Nebo, se bo v tem mesecu dvakrat pomerila s Portugalsko. Z zmago na petkovi tekmi na iberskem polotoku bi reprezentanca že potrdila uvrstitev na prvenstvo, ki ga bodo prihodnje leto gostile štiri države: Ciper, Poljska, Finska in Latvija. Minute namenimo še slavnostni prireditvi Kolesarske zveze Slovenije, ki je podelila priznanja najboljšim posameznikom v letošnjem letu.
Slovenska košarkarska reprezentanca se je zbrala v Kopru, kjer se bo pripravljala na nadaljevanje kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2025. Slovenija, ki bo igrala brez obeh NBA košarkarjev, Luka Dončića in Vlatka Čančarja, manjkala pa bosta tudi oba predstavnika v evroligi, Žiga Samar in Josh Nebo, se bo v tem mesecu dvakrat pomerila s Portugalsko. Z zmago na petkovi tekmi na iberskem polotoku bi reprezentanca že potrdila uvrstitev na prvenstvo, ki ga bodo prihodnje leto gostile štiri države: Ciper, Poljska, Finska in Latvija. Minute namenimo še slavnostni prireditvi Kolesarske zveze Slovenije, ki je podelila priznanja najboljšim posameznikom v letošnjem letu.
Zaradi napovedane zapore vipavske hitre ceste je Odbor za promet pri evropskem teritorialnem združenju, v katerem sodelujejo predstavniki obeh Goric in Šempetra, včeraj sklenil, da na pristojne naslovi pismo. Ker želijo omejiti posledice zapore za čezmejni logistični sektor, predlagajo izjemo. Tovornim vozilom z ustreznim dovoljenjem naj se dovoli vožnja po regionalni cesti, namesto obveznega obvoza čez mejni prehod Fernetiči. Ostali poudarki oddaje: - Pedagoška fakulteta v Kopru praznuje 50 let. - Do konca leta bodo obnovili prostore nekdanje šole v Velikem Dolu. - V Novi Gorici se jutri začenja se Sončkov dan.
Zaradi napovedane zapore vipavske hitre ceste je Odbor za promet pri evropskem teritorialnem združenju, v katerem sodelujejo predstavniki obeh Goric in Šempetra, včeraj sklenil, da na pristojne naslovi pismo. Ker želijo omejiti posledice zapore za čezmejni logistični sektor, predlagajo izjemo. Tovornim vozilom z ustreznim dovoljenjem naj se dovoli vožnja po regionalni cesti, namesto obveznega obvoza čez mejni prehod Fernetiči. Ostali poudarki oddaje: - Pedagoška fakulteta v Kopru praznuje 50 let. - Do konca leta bodo obnovili prostore nekdanje šole v Velikem Dolu. - V Novi Gorici se jutri začenja se Sončkov dan.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Pakova babica je neustrašna raziskovalka in Pok in Pak se v posebnem podvodnem plovilu z njo podata raziskovat skrivnostne morske globine. Uspe jim fotografirati bitje, ki ga še nihče ni videl.
Pakova babica je neustrašna raziskovalka in Pok in Pak se v posebnem podvodnem plovilu z njo podata raziskovat skrivnostne morske globine. Uspe jim fotografirati bitje, ki ga še nihče ni videl.
Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Christoph reši Selino, ko je njeno življenje zaradi seruma resnice ogroženo. Ko si Seline opomore, razočarana noče imeti več opravka z njim. Tudi Robert in Werner zgrožena prekličeta njihovo zavezništvo proti Ariane. Tim zagotovi Franzi, da bi zavrnil morebitno ponudbo trenerja. Franzi in Tim sta srečna, ko Tima pokliče trener in mu pove, da bo na turnir prišel zaradi njega. Alfons med pripravami na tekmovanje opazi, da je ena od njegovih šibkih točk sistem rezervacij. Da bi imel na tekmovanju možnosti, mora sistem posodobiti. A to ga pripelje na rob norosti ... Werner od Andréja prejme razglednico iz Nizozemske, v kateri André navidezno zagotavlja, da je z njim vse v redu in da ni treba skrbeti zanj. Werner in Michael si oddahneta - ne sumita, da za kartico stoji Rosalie. STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020 Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr. V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt
Christoph reši Selino, ko je njeno življenje zaradi seruma resnice ogroženo. Ko si Seline opomore, razočarana noče imeti več opravka z njim. Tudi Robert in Werner zgrožena prekličeta njihovo zavezništvo proti Ariane. Tim zagotovi Franzi, da bi zavrnil morebitno ponudbo trenerja. Franzi in Tim sta srečna, ko Tima pokliče trener in mu pove, da bo na turnir prišel zaradi njega. Alfons med pripravami na tekmovanje opazi, da je ena od njegovih šibkih točk sistem rezervacij. Da bi imel na tekmovanju možnosti, mora sistem posodobiti. A to ga pripelje na rob norosti ... Werner od Andréja prejme razglednico iz Nizozemske, v kateri André navidezno zagotavlja, da je z njim vse v redu in da ni treba skrbeti zanj. Werner in Michael si oddahneta - ne sumita, da za kartico stoji Rosalie. STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020 Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr. V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt
Z zaprtjem Termoelektrarne Šoštanj bomo čez noč ostali brez pomembnega energetskega vira. Razogljičenje pa je zahteva Evrope, ki ji Slovenija sledi z zaprtjem edine termoelektrarne. Ne glede na to, ali se bo to z intervencijskim zakonom zgodilo v rekordnem času še letos ali kot načrtuje nacionalna strategija za izstop iz premoga nekoliko pozneje, pred izzivom ni le Šaleška dolina z zaposlenimi, izobraževalnimi ustanovami in gospodarstvom, temveč vsa Slovenija. Mnenja javnosti o zaprtju TEŠ so diametralno nasprotna, tokratni oddaji pa bo skupen pogled v prihodnost. Tako v načrte z energetsko lokacijo, ki je vpeta v evropski energetski sistem, kot v prestrukturiranje. Gostje: Sebastijan Seme, dekan Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru; Rok Plankelj, predsednik regionalne Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice; Simon Lamot, predsednik Sindikata Premogovnika Velenje; Mitja Tašler, direktor HSE Saša, družba za razvoj obnovljivih virov energije, in pomočnik generalnega direktorja TEŠ; Biljana Škarja, direktorica Razvojne agencije Savinjsko-šaleške regije.
Z zaprtjem Termoelektrarne Šoštanj bomo čez noč ostali brez pomembnega energetskega vira. Razogljičenje pa je zahteva Evrope, ki ji Slovenija sledi z zaprtjem edine termoelektrarne. Ne glede na to, ali se bo to z intervencijskim zakonom zgodilo v rekordnem času še letos ali kot načrtuje nacionalna strategija za izstop iz premoga nekoliko pozneje, pred izzivom ni le Šaleška dolina z zaposlenimi, izobraževalnimi ustanovami in gospodarstvom, temveč vsa Slovenija. Mnenja javnosti o zaprtju TEŠ so diametralno nasprotna, tokratni oddaji pa bo skupen pogled v prihodnost. Tako v načrte z energetsko lokacijo, ki je vpeta v evropski energetski sistem, kot v prestrukturiranje. Gostje: Sebastijan Seme, dekan Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru; Rok Plankelj, predsednik regionalne Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice; Simon Lamot, predsednik Sindikata Premogovnika Velenje; Mitja Tašler, direktor HSE Saša, družba za razvoj obnovljivih virov energije, in pomočnik generalnega direktorja TEŠ; Biljana Škarja, direktorica Razvojne agencije Savinjsko-šaleške regije.
S častnimi občani je hudič. Tisti, ki jih ta čast doleti, nagonsko slutijo, da ne bodo več dolgo tlačili zemljice, tisti, ki jo dodelijo, pa se vržejo v zobe materi zgodovini. Hočemo povedati, da so za častne občane v glavnem odgovorni župani. "Častni občan" tako bolj govori o županu, kot o častnem občanu.
S častnimi občani je hudič. Tisti, ki jih ta čast doleti, nagonsko slutijo, da ne bodo več dolgo tlačili zemljice, tisti, ki jo dodelijo, pa se vržejo v zobe materi zgodovini. Hočemo povedati, da so za častne občane v glavnem odgovorni župani. "Častni občan" tako bolj govori o županu, kot o častnem občanu.
Tokrat stopamo v Pepelkin začarani svet, ki se sreča z jeklenim leskom glasbe Sergeja Prokofjeva v eni najbolj bleščečih baletnih partitur, kar jih je bilo kdaj napisanih. Zgodbe ne gredo vedno v eno smer, kot bomo izvedeli v violinskem koncertu Koncentrične poti Thomasa Adèsa, ki ga bo izvedel solist Christian Tetzlaff. Dmitrij Šostakovič je napisal nekaj najstrastnejše in najbarvitejše glasbe 20. stoletja, šef dirigent Filharmoničnega orkestra BBC John Storgårds pa odpira knjigo o skladateljevem svetu bolečine in parodije – tudi mladostna Prva simfonija je tragikomedija.
Tokrat stopamo v Pepelkin začarani svet, ki se sreča z jeklenim leskom glasbe Sergeja Prokofjeva v eni najbolj bleščečih baletnih partitur, kar jih je bilo kdaj napisanih. Zgodbe ne gredo vedno v eno smer, kot bomo izvedeli v violinskem koncertu Koncentrične poti Thomasa Adèsa, ki ga bo izvedel solist Christian Tetzlaff. Dmitrij Šostakovič je napisal nekaj najstrastnejše in najbarvitejše glasbe 20. stoletja, šef dirigent Filharmoničnega orkestra BBC John Storgårds pa odpira knjigo o skladateljevem svetu bolečine in parodije – tudi mladostna Prva simfonija je tragikomedija.