Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V zadnjem delu serije Sue prispe na Kitajsko, ki jo je mrzlično hitenje v sodobnost najbolj zaznamovalo. Pot jo vodi iz tropskega Junana, kjer živijo Dajci, za katere je voda sveta, do hribovitih pobočij, na katerih Ainijci pridelujejo čaj pu erh. Turizem v te kraje sicer prinaša denar in napredek, vendar tudi spodjeda tradicionalno kulturo, gradnja cest in jezov pa pušča neizbrisne sledi na pokrajini. Sue pot konča na Tibetanski planoti, kjer obišče rejce jakov in samostan ob izviru Mekonga. The Mekong River with Sue Perkins / Režija: Vicky Hinners / BBC 2014 / Združeno kraljestvo
V zadnjem delu serije Sue prispe na Kitajsko, ki jo je mrzlično hitenje v sodobnost najbolj zaznamovalo. Pot jo vodi iz tropskega Junana, kjer živijo Dajci, za katere je voda sveta, do hribovitih pobočij, na katerih Ainijci pridelujejo čaj pu erh. Turizem v te kraje sicer prinaša denar in napredek, vendar tudi spodjeda tradicionalno kulturo, gradnja cest in jezov pa pušča neizbrisne sledi na pokrajini. Sue pot konča na Tibetanski planoti, kjer obišče rejce jakov in samostan ob izviru Mekonga. The Mekong River with Sue Perkins / Režija: Vicky Hinners / BBC 2014 / Združeno kraljestvo
Ortodontsko zdravljenje v mariborskem Zdravstvenem domu, ki se je ob prehodu leta z odhodom specialistke in iztekom pogodbe z zunanjim izvajalcem znašlo na robu razpada, se bo po napovedih vodstva uspelo znova sestaviti. A to ne bo rešilo nerazumno dolgih čakalnih vrst, ki so tudi 10 let. .
Ortodontsko zdravljenje v mariborskem Zdravstvenem domu, ki se je ob prehodu leta z odhodom specialistke in iztekom pogodbe z zunanjim izvajalcem znašlo na robu razpada, se bo po napovedih vodstva uspelo znova sestaviti. A to ne bo rešilo nerazumno dolgih čakalnih vrst, ki so tudi 10 let. .
Kako je Stalina doživljal eden najvidnejših jugoslovanskih politikov, sicer tudi pisatelj in prevajalec Milovan Đilas v delu Srečanja s Stalinom (1962, slovenski prevod 2025, Beletrina), kaj je bilo za ta srečanja značilno in kako na Đilasovo pisanje ter tega sovjetskega voditelja gledamo danes? O tem v pogovoru z gostoma. Sodelujeta zgodovinar prof. dr. Božo Repe in nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Moskve Miha Lampreht. Na sliki del grafike z naslovnice slovenske izdaje knjige Srečanja s Stalinom Milovana Đilasa, Beletrina, 2025.
Kako je Stalina doživljal eden najvidnejših jugoslovanskih politikov, sicer tudi pisatelj in prevajalec Milovan Đilas v delu Srečanja s Stalinom (1962, slovenski prevod 2025, Beletrina), kaj je bilo za ta srečanja značilno in kako na Đilasovo pisanje ter tega sovjetskega voditelja gledamo danes? O tem v pogovoru z gostoma. Sodelujeta zgodovinar prof. dr. Božo Repe in nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Moskve Miha Lampreht. Na sliki del grafike z naslovnice slovenske izdaje knjige Srečanja s Stalinom Milovana Đilasa, Beletrina, 2025.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih v Oberstfordu je zaznamovala prava drama, ki je slovensko reprezentanco izločila iz bojev na odličja na ekipni tekmi. Nekaj minut pred nastopom Domna Prevca v prvi seriji ekipne tekme so v dolino zgrmele Slatnarjeve smuči. Kljub trudu v slovenskem taboru Domen Prevc ni pravočasno dobil rezervnih smuči in ni smel nastopiti, posledično so Slovenci ostali brez enega skoka, posledično pa tudi brez možnosti za medaljo.
Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih v Oberstfordu je zaznamovala prava drama, ki je slovensko reprezentanco izločila iz bojev na odličja na ekipni tekmi. Nekaj minut pred nastopom Domna Prevca v prvi seriji ekipne tekme so v dolino zgrmele Slatnarjeve smuči. Kljub trudu v slovenskem taboru Domen Prevc ni pravočasno dobil rezervnih smuči in ni smel nastopiti, posledično so Slovenci ostali brez enega skoka, posledično pa tudi brez možnosti za medaljo.
Televizijec, radijec in glasbenik Simon Vadnjal v novi skladbi 'Mamo to' zajaha duh ameriškega countryja. Navdih, kot pravi, črpa iz rastoče slovenske skupnosti ljubiteljev Divjega zahoda, ikoničnih avtomobilov, country plesa in glasbe, ki že dolgo ni več le ameriška zgodba. Aktualni singel bo svoje mesto našel tudi na Vadnjalovem prihajajočem drugem albumu avtorske glasbe.
Televizijec, radijec in glasbenik Simon Vadnjal v novi skladbi 'Mamo to' zajaha duh ameriškega countryja. Navdih, kot pravi, črpa iz rastoče slovenske skupnosti ljubiteljev Divjega zahoda, ikoničnih avtomobilov, country plesa in glasbe, ki že dolgo ni več le ameriška zgodba. Aktualni singel bo svoje mesto našel tudi na Vadnjalovem prihajajočem drugem albumu avtorske glasbe.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Akvarij Piran z edinstvenim podmorskim svetom Severnega Jadrana vsako leto v zimskem času, med božično-novoletnimi prazniki in kulturnim praznikom, začasno zapre vrata za obiskovalce. V tem času temeljito očistijo akvarije in bazene, pregledajo živali in opravijo meritve. Letos so dela nekoliko drugačna, predvsem bolj obsežna, saj je v teku dolgo načrtovana celovita obnova centralnih manjših akvarijev z vsemi napeljavami, stenami in stropom. V ta namen so začasno preselili vse organizme, teh je približno 140 različnih vrst. Med njimi so številčno najbolj zastopane ribe. O poteku obsežne obnove smo se pogovarjali z vodjo Akvarija Piran, dr. Manjo Rogelja z Univerze na Primorskem.
Akvarij Piran z edinstvenim podmorskim svetom Severnega Jadrana vsako leto v zimskem času, med božično-novoletnimi prazniki in kulturnim praznikom, začasno zapre vrata za obiskovalce. V tem času temeljito očistijo akvarije in bazene, pregledajo živali in opravijo meritve. Letos so dela nekoliko drugačna, predvsem bolj obsežna, saj je v teku dolgo načrtovana celovita obnova centralnih manjših akvarijev z vsemi napeljavami, stenami in stropom. V ta namen so začasno preselili vse organizme, teh je približno 140 različnih vrst. Med njimi so številčno najbolj zastopane ribe. O poteku obsežne obnove smo se pogovarjali z vodjo Akvarija Piran, dr. Manjo Rogelja z Univerze na Primorskem.
Drugi poudarki oddaje: - V Kapelah krepijo meddruštveno povezovanje in ohranjanje zaščitenega naravnega habitata Jovsi. - V Kočevju bodo v neposredni bližini zdravstvenega doma namesto križišča gradili krožišče. - V Idriji pa so najuspešnejšim športnikom lanskega leta podelili priznanja. - Kljub pomislekom so kobariški svetniki vendarle našli finančna sredstva za postavitev razstave etnološke zbirke Pavla Medveščka o staroverstvu..
Drugi poudarki oddaje: - V Kapelah krepijo meddruštveno povezovanje in ohranjanje zaščitenega naravnega habitata Jovsi. - V Kočevju bodo v neposredni bližini zdravstvenega doma namesto križišča gradili krožišče. - V Idriji pa so najuspešnejšim športnikom lanskega leta podelili priznanja. - Kljub pomislekom so kobariški svetniki vendarle našli finančna sredstva za postavitev razstave etnološke zbirke Pavla Medveščka o staroverstvu..
V izvedbi sopranistke Olge Gracelj poslušajte operne arije Mozarta, Bizeta, Verdija in Puccinija. Tokrat predstavljamo sopranistko Olgo Gracelj, eno najopaznejših sodobnih slovenskih opernih in koncertnih pevk. Olga Gracelj se je rodila leta 1950 na Jesenicah. Solopetje je študirala na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani, študij je nadaljevala v Veliki Britaniji, na glasbeni akademiji Kraljevega severnega kolidža v Manchestru. Že med študijem je nastopala v Angliji, kot koncertna pevka pa tudi na Danskem in Finskem. Leta 1978 se je vrnila v Ljubljano, kjer je debitirala z vlogo Micaele v operi Carmen Georgesa Bizeta, in kmalu postala solistka ljubljanske operne hiše. Pela je v številnih glavnih opernih vlogah in sodelovala pri kar 33 premierah. V ljubljanski Operi je bila dolgoletna nosilka vlog za lirski sopran. Sopranistka Olga Gracelj bo nastopila z arijami: Micaele iz opere Carmen Georgesa Bizeta, Violete iz 3. dejanja Traviate Giuseppa Verdija, Mimi iz 1. dejanja opere La Bohéme Giacoma Puccinija, Pamine iz Čarobne piščali Wolfganga Amadeusa Mozarta in Liu iz 1. dejanja Puccinijeve opere Turandot.
V izvedbi sopranistke Olge Gracelj poslušajte operne arije Mozarta, Bizeta, Verdija in Puccinija. Tokrat predstavljamo sopranistko Olgo Gracelj, eno najopaznejših sodobnih slovenskih opernih in koncertnih pevk. Olga Gracelj se je rodila leta 1950 na Jesenicah. Solopetje je študirala na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani, študij je nadaljevala v Veliki Britaniji, na glasbeni akademiji Kraljevega severnega kolidža v Manchestru. Že med študijem je nastopala v Angliji, kot koncertna pevka pa tudi na Danskem in Finskem. Leta 1978 se je vrnila v Ljubljano, kjer je debitirala z vlogo Micaele v operi Carmen Georgesa Bizeta, in kmalu postala solistka ljubljanske operne hiše. Pela je v številnih glavnih opernih vlogah in sodelovala pri kar 33 premierah. V ljubljanski Operi je bila dolgoletna nosilka vlog za lirski sopran. Sopranistka Olga Gracelj bo nastopila z arijami: Micaele iz opere Carmen Georgesa Bizeta, Violete iz 3. dejanja Traviate Giuseppa Verdija, Mimi iz 1. dejanja opere La Bohéme Giacoma Puccinija, Pamine iz Čarobne piščali Wolfganga Amadeusa Mozarta in Liu iz 1. dejanja Puccinijeve opere Turandot.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Državni zbor je opoldne začel zadnjo redno sejo v tem mandatu. Med drugim bodo poslanci na seji glasovali o kandidatu predsednice republike za guvernerja Banke Slovenije, dozdajšnjemu viceguvernerju Primožu Dolencu, ki ga je pred začetkom seje potrdila mandatno-volilna komisija. Podporo naj bi imeli zagotovljeni tudi vsi trije kandidati za ustavne sodnike. Drugi poudarki: - Po uboju v Minnesoti širši protesti, opozorila nekdanjih predsednikov. - Celjsko bolnišnico čaka temeljita prenova in nadgraditev. - Novi zakon o zaščiti živali s težavami za zavetišča in občine.
Državni zbor je opoldne začel zadnjo redno sejo v tem mandatu. Med drugim bodo poslanci na seji glasovali o kandidatu predsednice republike za guvernerja Banke Slovenije, dozdajšnjemu viceguvernerju Primožu Dolencu, ki ga je pred začetkom seje potrdila mandatno-volilna komisija. Podporo naj bi imeli zagotovljeni tudi vsi trije kandidati za ustavne sodnike. Drugi poudarki: - Po uboju v Minnesoti širši protesti, opozorila nekdanjih predsednikov. - Celjsko bolnišnico čaka temeljita prenova in nadgraditev. - Novi zakon o zaščiti živali s težavami za zavetišča in občine.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Pajki so ena od najstarejših vrst živali na planetu. Z njimi se že dolgo ukvarja biolog prof.dr. Matjaž Kuntner z Nacionalnega inštituta za biologijo. S sodelavci je na raziskovalnih odpravah na otoku Madagaskar leta 2022 in 2024 odkril kar nekaj novih vrst pajkov na tej vroči točki biotske raznovrstnosti. Povedal bo zgodbo o kar vijugavi poti do znanstveno potrjene nove, izjemno redke vrste pajka, ki so jo poimenovali osmooka aphana. Najprej so iz muzejskih zbirk poznali le primer samice, na odpravi v gorskih gozdovih narodnega parka Marojejy na severu otoka so npr. leta 2022 v nekaj tednih iskanja našli le en primerek samca (na odpravi leta 2024 pa tudi samice). Odprli so tudi živahno razpravo na temo, odkod je ta vrsta prišla oziroma ali obstaja možnost, da izhaja iz starodavne južne celine Gondvane (ta je začela tektonsko razpadati pred 130 milijoni let). Znanstvene objave skupine raziskovalcev je decembra objavila revija Insect Systematics and Diversity, utemeljitve štirih doslej neznanih vrst pajkov družine Herrenia iz jugovzhodne Azije in otočja na južni polobli pa so sredi tega meseca objavili v prosto dostopni spletni reviji Diversity. Ugotovitve bo sogovornik povzel v tokratnem pogovoru. FOTO: Samica vrste osmooka aphana VIR: Matjaž Kuntner, NIB
Pajki so ena od najstarejših vrst živali na planetu. Z njimi se že dolgo ukvarja biolog prof.dr. Matjaž Kuntner z Nacionalnega inštituta za biologijo. S sodelavci je na raziskovalnih odpravah na otoku Madagaskar leta 2022 in 2024 odkril kar nekaj novih vrst pajkov na tej vroči točki biotske raznovrstnosti. Povedal bo zgodbo o kar vijugavi poti do znanstveno potrjene nove, izjemno redke vrste pajka, ki so jo poimenovali osmooka aphana. Najprej so iz muzejskih zbirk poznali le primer samice, na odpravi v gorskih gozdovih narodnega parka Marojejy na severu otoka so npr. leta 2022 v nekaj tednih iskanja našli le en primerek samca (na odpravi leta 2024 pa tudi samice). Odprli so tudi živahno razpravo na temo, odkod je ta vrsta prišla oziroma ali obstaja možnost, da izhaja iz starodavne južne celine Gondvane (ta je začela tektonsko razpadati pred 130 milijoni let). Znanstvene objave skupine raziskovalcev je decembra objavila revija Insect Systematics and Diversity, utemeljitve štirih doslej neznanih vrst pajkov družine Herrenia iz jugovzhodne Azije in otočja na južni polobli pa so sredi tega meseca objavili v prosto dostopni spletni reviji Diversity. Ugotovitve bo sogovornik povzel v tokratnem pogovoru. FOTO: Samica vrste osmooka aphana VIR: Matjaž Kuntner, NIB
V Brdih zdaj nestrpno čakajo na uradno potrditev ocene s strani državne komisije, saj je od tega odvisna tudi državna pomoč. V oddaji tudi o tem: -Poslanci so začeli zadnjo redno sejo tega sklica državnega zbora. -Z novim odlokom do enakovredne rabe italijanskega jezika na dvojezičnem območju. -Francija bo danes odločala o prepovedi uporabe družbenih omrežij za mlajše od 15 let, kako bo s tem pri nas? -Slovenski dvoranski nogometaši se bodo pomerili z Belgijo.
V Brdih zdaj nestrpno čakajo na uradno potrditev ocene s strani državne komisije, saj je od tega odvisna tudi državna pomoč. V oddaji tudi o tem: -Poslanci so začeli zadnjo redno sejo tega sklica državnega zbora. -Z novim odlokom do enakovredne rabe italijanskega jezika na dvojezičnem območju. -Francija bo danes odločala o prepovedi uporabe družbenih omrežij za mlajše od 15 let, kako bo s tem pri nas? -Slovenski dvoranski nogometaši se bodo pomerili z Belgijo.
- Zaradi dviga minimalne plače pozivi k novim pogajanjem v javnem sektorju - Mladinski kulturni center Maribor ob rednem programu uvaja tudi novosti - Festival Dobrote slovenskih kmetij vabi k sodelovanju
- Zaradi dviga minimalne plače pozivi k novim pogajanjem v javnem sektorju - Mladinski kulturni center Maribor ob rednem programu uvaja tudi novosti - Festival Dobrote slovenskih kmetij vabi k sodelovanju
Športni prispevki za objavo na spletu.
Športni prispevki za objavo na spletu.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Pred dvajsetimi leti se je skupina prometnih strokovnjakov zgrozila nad tem, kako je nastajal eden izmed prvih strateških prometnih dokumentov v Sloveniji. Za zaprtimi vrati, brez sodelovanja javnosti in stroke. Na vrata parlamenta so pribili svoje teze za trajnostni razvoj prometa in rojena je bila koalicija napredno razmišljujočih strokovnjakov, ki od takrat naprej spreminjajo slovenski prometni prostor. Po dveh desetletjih smo se v Zeleni luči pogovorili z njimi o tem, na katerih področjih smo v tem času napredovali in kje nazadovali, o političnem pomenu prometnih problematik in o poti v prihodnost, ki jo bodo v kratkem zaznamovale tudi volitve. Dodamo pa še novice o Društvu potnikov Slovenije, v katerega se že lahko včlanite.
Pred dvajsetimi leti se je skupina prometnih strokovnjakov zgrozila nad tem, kako je nastajal eden izmed prvih strateških prometnih dokumentov v Sloveniji. Za zaprtimi vrati, brez sodelovanja javnosti in stroke. Na vrata parlamenta so pribili svoje teze za trajnostni razvoj prometa in rojena je bila koalicija napredno razmišljujočih strokovnjakov, ki od takrat naprej spreminjajo slovenski prometni prostor. Po dveh desetletjih smo se v Zeleni luči pogovorili z njimi o tem, na katerih področjih smo v tem času napredovali in kje nazadovali, o političnem pomenu prometnih problematik in o poti v prihodnost, ki jo bodo v kratkem zaznamovale tudi volitve. Dodamo pa še novice o Društvu potnikov Slovenije, v katerega se že lahko včlanite.
Oddajo bomo posvetili vokalistu Alešu Hadalinu, ki se je za vedno poslovil decembra lani, star 63 let. Aleš Hadalin je bil eden naših najizvirnejših raziskovalcev človeškega glasu in petja. Na vseh njegovih zgoščenkah igrata glavno vlogo človeški vokal in raziskovanje različnih pevskih tehnik.
Oddajo bomo posvetili vokalistu Alešu Hadalinu, ki se je za vedno poslovil decembra lani, star 63 let. Aleš Hadalin je bil eden naših najizvirnejših raziskovalcev človeškega glasu in petja. Na vseh njegovih zgoščenkah igrata glavno vlogo človeški vokal in raziskovanje različnih pevskih tehnik.
Vsak dan čez meje potujejo ljudje, pošiljke in blago. Na meji se pogosto znajdejo tudi ljudje in stvari, ki ne smejo vstopiti v državo. Carina je tista, ki stoji med redom in kaosom – pogosto neopažena, a vedno na preži. Danes, ob mednarodnem dnevu carine, bomo pogledali, kaj se dogaja za zaprtimi vrati nadzorov, rentgenov in analiz. Kako se je delo carinikov spremenilo v času spletnih nakupov, hitrih dostav in globalnih kriz? In zakaj je njihova vloga danes pomembnejša kot kdajkoli prej? O teh in drugih temah, povezanih s carino, smo se pogovarjali z direktorjem Uprave za carine pri Finančni upravi Republike Slovenije, magistrom Borisom Kastelicem.
Vsak dan čez meje potujejo ljudje, pošiljke in blago. Na meji se pogosto znajdejo tudi ljudje in stvari, ki ne smejo vstopiti v državo. Carina je tista, ki stoji med redom in kaosom – pogosto neopažena, a vedno na preži. Danes, ob mednarodnem dnevu carine, bomo pogledali, kaj se dogaja za zaprtimi vrati nadzorov, rentgenov in analiz. Kako se je delo carinikov spremenilo v času spletnih nakupov, hitrih dostav in globalnih kriz? In zakaj je njihova vloga danes pomembnejša kot kdajkoli prej? O teh in drugih temah, povezanih s carino, smo se pogovarjali z direktorjem Uprave za carine pri Finančni upravi Republike Slovenije, magistrom Borisom Kastelicem.
Dnevni red: 1. Izvajanje dokazov: a) zaslišanje priče: Aleš Primc, v ponedeljek, 26. 1. 2026, ob 10. uri.
Dnevni red: 1. Izvajanje dokazov: a) zaslišanje priče: Aleš Primc, v ponedeljek, 26. 1. 2026, ob 10. uri.
Slovenija je po športnih dosežkih v samem svetovnem vrhu, a ob tem ostaja grenak priokus: uspehi (pre)pogosto rastejo v razmerah, ki njihovemu sijaju ne sledijo, velikokrat mu celo kljubujejo. V Tretjem polčasu smo s sogovorniki preverili, zakaj davčna politika, delovnopravna zakonodaja in omejene možnosti gospodarstva ne sledijo športnim dosežkom. Kaj lahko država še stori – poleg sprejetja novega Zakona o športu – in kakšno stabilno in spodbudno okolje je nujno, da športni uspehi ne bodo le izjema, ampak pravilo.
Slovenija je po športnih dosežkih v samem svetovnem vrhu, a ob tem ostaja grenak priokus: uspehi (pre)pogosto rastejo v razmerah, ki njihovemu sijaju ne sledijo, velikokrat mu celo kljubujejo. V Tretjem polčasu smo s sogovorniki preverili, zakaj davčna politika, delovnopravna zakonodaja in omejene možnosti gospodarstva ne sledijo športnim dosežkom. Kaj lahko država še stori – poleg sprejetja novega Zakona o športu – in kakšno stabilno in spodbudno okolje je nujno, da športni uspehi ne bodo le izjema, ampak pravilo.
Evbeja je drugi največji grški otok, ozek in dolg 175 kilometrov. Največ fig na otoku pridelajo v osrednjem delu, v vaseh v okolici mesta Kimi. Jana in Vangelis Karava vsako leto pozno poleti obirata sadeže svojih figovcev. Pri delu jima pomaga hči Stela z družino iz Aten. Iz fig pripravljajo sirup ter številne jedi, kot so svinjina s figami, figov kruh, solato s figami ter fige, zavite v slanino in čatni. ZU TISCH / 2022 / Nemčija / Avtorica: Elke Sasse
Evbeja je drugi največji grški otok, ozek in dolg 175 kilometrov. Največ fig na otoku pridelajo v osrednjem delu, v vaseh v okolici mesta Kimi. Jana in Vangelis Karava vsako leto pozno poleti obirata sadeže svojih figovcev. Pri delu jima pomaga hči Stela z družino iz Aten. Iz fig pripravljajo sirup ter številne jedi, kot so svinjina s figami, figov kruh, solato s figami ter fige, zavite v slanino in čatni. ZU TISCH / 2022 / Nemčija / Avtorica: Elke Sasse
Vsak delovnik poskrbimo, da ne boste ostali brez idej, kako po službi ali po zadnjem video sestanku od doma, pripraviti hitro in okusno kosilo ali večerjo. Lotili se bomo preprostih, vendar inovativnih sezonskih jedi s sestavinami, ki jih ne bo težko poiskati, niti izgovoriti! Klemen Skubic je mlad izšolan kuhar, simpatičen novopečeni očka, ki si ne predstavlja, da bi v življenju počel karkoli drugega kot ustvarjal v kuhinji in na krožniku povezoval nove okuse. Ribe bi morale biti stalnica naše prehrane. Pa so res? Danes se lotimo filiranja sveže ribe, ki jo bomo zapekli v papirnatem škrniclju. S tako postreženo ribo boste doma navdušili še tako pomembne goste. Preprosto in enostavno! Iz ostankov ribe bomo skuhali aromatičen ribji fond, ki bo v zamrzovalniku počakal na dan, ko boste pripravljali denimo morsko rižoto.
Vsak delovnik poskrbimo, da ne boste ostali brez idej, kako po službi ali po zadnjem video sestanku od doma, pripraviti hitro in okusno kosilo ali večerjo. Lotili se bomo preprostih, vendar inovativnih sezonskih jedi s sestavinami, ki jih ne bo težko poiskati, niti izgovoriti! Klemen Skubic je mlad izšolan kuhar, simpatičen novopečeni očka, ki si ne predstavlja, da bi v življenju počel karkoli drugega kot ustvarjal v kuhinji in na krožniku povezoval nove okuse. Ribe bi morale biti stalnica naše prehrane. Pa so res? Danes se lotimo filiranja sveže ribe, ki jo bomo zapekli v papirnatem škrniclju. S tako postreženo ribo boste doma navdušili še tako pomembne goste. Preprosto in enostavno! Iz ostankov ribe bomo skuhali aromatičen ribji fond, ki bo v zamrzovalniku počakal na dan, ko boste pripravljali denimo morsko rižoto.
Kmalu se začenjajo 25. zimske olimpijske igre, ki se po dvajsetih letih vračajo v Italijo. Zvesti spremljevalec vseh iger je tudi olimpijski ogenj, ki že skoraj dva meseca potuje po državi gostiteljici. 4. decembra se je pot olimpijske bakle pričela v Rimu, končala pa se bo 6. februarja v Milanu, kjer bo tudi slovesno odprtje iger.
Kmalu se začenjajo 25. zimske olimpijske igre, ki se po dvajsetih letih vračajo v Italijo. Zvesti spremljevalec vseh iger je tudi olimpijski ogenj, ki že skoraj dva meseca potuje po državi gostiteljici. 4. decembra se je pot olimpijske bakle pričela v Rimu, končala pa se bo 6. februarja v Milanu, kjer bo tudi slovesno odprtje iger.
Eppur si muove - In vendar se vrti
Grenlandija se je v minulih tednih iz kraja, ki je za večino sveta pomenil predel Zemlje onkraj vednosti, nenadoma preselila v samo središče svetovne politike. Ne zato, ker bi se na največjem otoku na svetu čez noč spremenilo karkoli bistvenega, temveč zato, ker je padel v oko voditelju vojaško najmočnejše države na svetu. Ko ameriški predsednik govori o tem, da Združene države Grenlandijo potrebujejo - in pri tem žuga tudi z uporabo sile - s tem nakazuje premik v političnem jeziku mednarodnih odnosov v smer, ki jo Evropa iz zgodovine že zelo dobro pozna.
Grenlandija se je v minulih tednih iz kraja, ki je za večino sveta pomenil predel Zemlje onkraj vednosti, nenadoma preselila v samo središče svetovne politike. Ne zato, ker bi se na največjem otoku na svetu čez noč spremenilo karkoli bistvenega, temveč zato, ker je padel v oko voditelju vojaško najmočnejše države na svetu. Ko ameriški predsednik govori o tem, da Združene države Grenlandijo potrebujejo - in pri tem žuga tudi z uporabo sile - s tem nakazuje premik v političnem jeziku mednarodnih odnosov v smer, ki jo Evropa iz zgodovine že zelo dobro pozna.
V oddaji Odkrivamo smo obiskali Knjižnico Josipa Vošnjaka v Slovenski Bistrici, kjer so lani praznovali 60-letnico matične in 50-letnico pionirske knjižnice. Govorili smo o tem, da knjižnica ni le izposoja knjig, temveč je tudi kulturno in informacijsko središče in dnevna soba lokalne skupnosti; nekaj besed pa tudi o novih prostorih oplotniške knjižnice in o tem, po kakšnih knjigah bralci radi sežejo in zakaj je branje tako pomembno za otroke in mladino.
V oddaji Odkrivamo smo obiskali Knjižnico Josipa Vošnjaka v Slovenski Bistrici, kjer so lani praznovali 60-letnico matične in 50-letnico pionirske knjižnice. Govorili smo o tem, da knjižnica ni le izposoja knjig, temveč je tudi kulturno in informacijsko središče in dnevna soba lokalne skupnosti; nekaj besed pa tudi o novih prostorih oplotniške knjižnice in o tem, po kakšnih knjigah bralci radi sežejo in zakaj je branje tako pomembno za otroke in mladino.
Seje mandatno-volilne komisije
Dnevni red: 1. Predlog za imenovanje dr. Primoža Dolenca za guvernerja Banke Slovenije - člana Sveta Banke Slovenije 2. Predlog za izvolitev dr. Simone Drenik Bavdek za varuhinjo človekovih pravic 3. Predlogi za izvolitev Tamare Kek, mag. Marka Starmana in dr. Barbare Kresal za sodnike Ustavnega sodišča Republike Slovenije 4. Predlogi za izvolitev v sodniške funkcije na sodniška mesta okrajnih sodnikov na Okrajnem sodišču v Ljubljani 5. Predloga za izvolitev v sodniški funkciji na sodniški mesti okrajnih sodnikov na Okrajnem sodišču v Celju, EPA 2703-IX 6. Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Celju 7. Predlog sklepa o spremembi Sklepa o sestavi in imenovanju predsednice, podpredsednika, članov in namestnikov članov Preiskovalne komisije o ugotavljanju politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi domnevnega nezakonitega financiranja političnih strank in strankarske politične propagande v medijih pred in med volitvami poslancev v Državni zbor leta 2022 s finančnimi sredstvi podjetij v državni lasti, državnih institucij ter subjektov iz tujine 8. Predlog sklepa o spremembi Sklepa o sestavi in imenovanju predsednika, podpredsednika, članov in namestnikov članov Preiskovalne komisije o ugotavljanju morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih pristojnih državnih organov s področij davkov in preprečevanja pranja denarja ter nedopustnega političnega vplivanja na potek oziroma izid posameznih predkazenskih in postopkov finančnega nadzora ter odkrivanja in preprečevanja pranja denarja 9. Nadzor premoženjskega stanja po 21. členu Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije po nastopu funkcije namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije
Dnevni red: 1. Predlog za imenovanje dr. Primoža Dolenca za guvernerja Banke Slovenije - člana Sveta Banke Slovenije 2. Predlog za izvolitev dr. Simone Drenik Bavdek za varuhinjo človekovih pravic 3. Predlogi za izvolitev Tamare Kek, mag. Marka Starmana in dr. Barbare Kresal za sodnike Ustavnega sodišča Republike Slovenije 4. Predlogi za izvolitev v sodniške funkcije na sodniška mesta okrajnih sodnikov na Okrajnem sodišču v Ljubljani 5. Predloga za izvolitev v sodniški funkciji na sodniški mesti okrajnih sodnikov na Okrajnem sodišču v Celju, EPA 2703-IX 6. Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Celju 7. Predlog sklepa o spremembi Sklepa o sestavi in imenovanju predsednice, podpredsednika, članov in namestnikov članov Preiskovalne komisije o ugotavljanju politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi domnevnega nezakonitega financiranja političnih strank in strankarske politične propagande v medijih pred in med volitvami poslancev v Državni zbor leta 2022 s finančnimi sredstvi podjetij v državni lasti, državnih institucij ter subjektov iz tujine 8. Predlog sklepa o spremembi Sklepa o sestavi in imenovanju predsednika, podpredsednika, članov in namestnikov članov Preiskovalne komisije o ugotavljanju morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih pristojnih državnih organov s področij davkov in preprečevanja pranja denarja ter nedopustnega političnega vplivanja na potek oziroma izid posameznih predkazenskih in postopkov finančnega nadzora ter odkrivanja in preprečevanja pranja denarja 9. Nadzor premoženjskega stanja po 21. členu Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije po nastopu funkcije namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu jutranjih novic in ostalih aktualnih dogodkov z vami preverjamo najrazličnejše mite in iščemo odgovore na večne dileme. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut, gostimo priznane strokovnjake, ki odgovarjajo na vaša vprašanja. Terenska ekipa se oglaša iz Ljubljane in okolice, aktivni seniorji pa z navdihujočimi zgodbami dokazujejo, da leta niso ovira za ustvarjalnost in dobro voljo. V rubriki Tema dneva vsak teden izpostavljamo družbeno pomembno, a navdihujočo temo, o kateri razmišljamo skupaj z gosti v studiu. Presenečenje ponedeljkovega jutra pa je zanimiv sogovornik, ki ga s pomočjo namigov razkrijemo skupaj z vami ob koncu oddaje!
Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu jutranjih novic in ostalih aktualnih dogodkov z vami preverjamo najrazličnejše mite in iščemo odgovore na večne dileme. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut, gostimo priznane strokovnjake, ki odgovarjajo na vaša vprašanja. Terenska ekipa se oglaša iz Ljubljane in okolice, aktivni seniorji pa z navdihujočimi zgodbami dokazujejo, da leta niso ovira za ustvarjalnost in dobro voljo. V rubriki Tema dneva vsak teden izpostavljamo družbeno pomembno, a navdihujočo temo, o kateri razmišljamo skupaj z gosti v studiu. Presenečenje ponedeljkovega jutra pa je zanimiv sogovornik, ki ga s pomočjo namigov razkrijemo skupaj z vami ob koncu oddaje!
Mia Koritnik v življenju počne veliko stvari. Rada plava, se ukvarja z glasbo, tudi oder ji ni tuj. Še več, kot osnovnošolka si je želela, da bi postala igralka. Po gimnaziji, ki jo je končala kot zlata maturantka, se je nato odločila za študij anglistike in splošnega jezikoslovja. Mia Koritnik življenje zajema z zvrhano žlico, čeprav preizkušenj v njem ni manjkalo. Pri štirih letih je izgubila vid. Svojo zgodbo je delila v oddaji Med štirimi stenami. Z njo se je pogovarjala Mojca Delač.
Mia Koritnik v življenju počne veliko stvari. Rada plava, se ukvarja z glasbo, tudi oder ji ni tuj. Še več, kot osnovnošolka si je želela, da bi postala igralka. Po gimnaziji, ki jo je končala kot zlata maturantka, se je nato odločila za študij anglistike in splošnega jezikoslovja. Mia Koritnik življenje zajema z zvrhano žlico, čeprav preizkušenj v njem ni manjkalo. Pri štirih letih je izgubila vid. Svojo zgodbo je delila v oddaji Med štirimi stenami. Z njo se je pogovarjala Mojca Delač.
Mauricea Ravela označujemo za francoskega skladatelja, čeprav mu je bila bližja materina baskovska kultura in posredno Španija. Bil je eden izmed izvirnejših glasbenikov zgodnjega 20. stoletja.
Mauricea Ravela označujemo za francoskega skladatelja, čeprav mu je bila bližja materina baskovska kultura in posredno Španija. Bil je eden izmed izvirnejših glasbenikov zgodnjega 20. stoletja.
Z odločnimi koraki stopamo predvsem naproti kolesarjem z urejanjem kolesarskih poti tako za dnevne migracije kot počitniško raziskovanje dežele s kolesom. Eden pomembnejših projektov je z EU sredstvi pred kratkim končana in urejena kolesarska pot med Žalcem in Rogatcem. O samem projektu, stroških in tudi regionalni in čezmejni povezljivosti podrobneje v Izluščeno. Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija. #dostopnostzaprihodnost #SUMO4ALL
Z odločnimi koraki stopamo predvsem naproti kolesarjem z urejanjem kolesarskih poti tako za dnevne migracije kot počitniško raziskovanje dežele s kolesom. Eden pomembnejših projektov je z EU sredstvi pred kratkim končana in urejena kolesarska pot med Žalcem in Rogatcem. O samem projektu, stroških in tudi regionalni in čezmejni povezljivosti podrobneje v Izluščeno. Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija. #dostopnostzaprihodnost #SUMO4ALL
Za slovensko rokometno reprezentanco je na evropskem prvenstvu nekaj časa za počitek. Po včerajšnji tekmi z Madžarsko imajo rokometaši danes prost dan pred preizkušnjama s Hrvaško in Islandijo. Smučarski skakalci so končali nastope na svetovnem prvenstvu v poletih, zdaj jih od vrhuncev sezone čakajo le še olimpijske igre v Italiji.
Za slovensko rokometno reprezentanco je na evropskem prvenstvu nekaj časa za počitek. Po včerajšnji tekmi z Madžarsko imajo rokometaši danes prost dan pred preizkušnjama s Hrvaško in Islandijo. Smučarski skakalci so končali nastope na svetovnem prvenstvu v poletih, zdaj jih od vrhuncev sezone čakajo le še olimpijske igre v Italiji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila Radia Maribor
- Poslanci na zadnji redni seji Državnega zbora tudi o ustavnih sodnikih - Mrzla zima poglablja stiske socialno ogroženih - V Murski Soboti inovativne delavnice za starše
- Poslanci na zadnji redni seji Državnega zbora tudi o ustavnih sodnikih - Mrzla zima poglablja stiske socialno ogroženih - V Murski Soboti inovativne delavnice za starše
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Na sporedu angleška srednjeveška pesem neznanega avtorja iz 13. stoletja z naslovom Worldes blis ne last no throwë, tri instrumentalne medigre iz semiopere Kralj Artur Henryja Purcella, Koncert za violino, godala in continuo št. 2 v c-molu, op. 3 Pietra Antonia Locatellija, suita Musiques Populaires Brésiliennes Celsa Machada in Arija kantilena za sopran in godala iz suite Bachianas Brasileiras št. 5 Heitorja Villa-Lobosa.
Na sporedu angleška srednjeveška pesem neznanega avtorja iz 13. stoletja z naslovom Worldes blis ne last no throwë, tri instrumentalne medigre iz semiopere Kralj Artur Henryja Purcella, Koncert za violino, godala in continuo št. 2 v c-molu, op. 3 Pietra Antonia Locatellija, suita Musiques Populaires Brésiliennes Celsa Machada in Arija kantilena za sopran in godala iz suite Bachianas Brasileiras št. 5 Heitorja Villa-Lobosa.
Gost tokratne epizode Prvakov tedna obožuje puščavske sipine in je hitrejši od navigacije. Slovenski motociklistični dirkač Toni Mulec je na letošnjem reliju Dakar v Savdski Arabiji dosegel izjemen uspeh. Zmagal je v razredu reli 2, v skupni razvrstitvi med motoristi pa osvojil deveto mesto. Kakšna je pot do takšnega uspeha, o pasteh in lepotah puščavskega peska, o telesnih in psihičnih naporih, o življenju na in z motociklom. Prvaki tedna tokrat v znamenju najslovitejšega in najzahtevnejšega vzdržljivostnega relija na svetu.
Gost tokratne epizode Prvakov tedna obožuje puščavske sipine in je hitrejši od navigacije. Slovenski motociklistični dirkač Toni Mulec je na letošnjem reliju Dakar v Savdski Arabiji dosegel izjemen uspeh. Zmagal je v razredu reli 2, v skupni razvrstitvi med motoristi pa osvojil deveto mesto. Kakšna je pot do takšnega uspeha, o pasteh in lepotah puščavskega peska, o telesnih in psihičnih naporih, o življenju na in z motociklom. Prvaki tedna tokrat v znamenju najslovitejšega in najzahtevnejšega vzdržljivostnega relija na svetu.
Medslovanščina je umetno ustvarjen slovanski jezik, ki ga je razvila skupina jezikoslovcev iz različnih držav, namenjen je medsebojnemu sporazumevanju in prijateljstvu pripadnikov različnih slovanskih narodov. V dvodelni seriji o umetnih jezikih se tokrat lotimo "slovanskega esperanta", kot tudi pravijo medslovanščini.
Medslovanščina je umetno ustvarjen slovanski jezik, ki ga je razvila skupina jezikoslovcev iz različnih držav, namenjen je medsebojnemu sporazumevanju in prijateljstvu pripadnikov različnih slovanskih narodov. V dvodelni seriji o umetnih jezikih se tokrat lotimo "slovanskega esperanta", kot tudi pravijo medslovanščini.
Na sporedu Gozdni mir za violončelo in orkester, op. 68/5 Antonína Dvořáka, Šest pesmi za rog z ventili in klavir Charlesa Gounoda, Koncert za flavto in orkester Jacquesa Iberta, Pihalni kvintet št. 1 Jeana Francaixa, Oriental iz niza Dvanajstih španskih plesov Enriqueja Granadosa, Iberija, slika za orkester št. 2 Clauda Debussyja, in Pet angleških narodnih pesmi Ralpha Vaughana Williamsa.
Na sporedu Gozdni mir za violončelo in orkester, op. 68/5 Antonína Dvořáka, Šest pesmi za rog z ventili in klavir Charlesa Gounoda, Koncert za flavto in orkester Jacquesa Iberta, Pihalni kvintet št. 1 Jeana Francaixa, Oriental iz niza Dvanajstih španskih plesov Enriqueja Granadosa, Iberija, slika za orkester št. 2 Clauda Debussyja, in Pet angleških narodnih pesmi Ralpha Vaughana Williamsa.
Ameriška pesnica Katie Farris je bila leta 1983 za svojo knjigo Stojim v gozdu življenja nominirana za nagrado T. S. Eliot ter se uvrstila na seznam najboljših desetih pesniških zbirk v letu 2023 po izboru revije Publishers Weekly. Je avtorica hibridnega besedila "fantjedekleta" in soprevajalka številnih del, med drugim zbirke ukrajinskih pesnikov Borisa in Ljudmile Hersonski Dežela, v kateri je vsem ime Strah; World Literature Today jo je uvrstil med odmevne knjige leta 2022. Interpretka Mojka Končar, prevajalec Jernej Županič, režiserka Špela Kravogel, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024.
Ameriška pesnica Katie Farris je bila leta 1983 za svojo knjigo Stojim v gozdu življenja nominirana za nagrado T. S. Eliot ter se uvrstila na seznam najboljših desetih pesniških zbirk v letu 2023 po izboru revije Publishers Weekly. Je avtorica hibridnega besedila "fantjedekleta" in soprevajalka številnih del, med drugim zbirke ukrajinskih pesnikov Borisa in Ljudmile Hersonski Dežela, v kateri je vsem ime Strah; World Literature Today jo je uvrstil med odmevne knjige leta 2022. Interpretka Mojka Končar, prevajalec Jernej Županič, režiserka Špela Kravogel, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024.
V Drskovčah pri Pivki se je rodila danes 84-letna Zofija Pecman, Sonja za prijatelje. Skupaj s starši in tremi sestrami je odraščala na kmetiji. Punce so pomagale, kolikor so lahko, in se pri tem vedno zabavale. Delala je kot šivilja in še danes pri človeku najprej opazi obleko. Z njo se je pogovarjala Mateja Grebenjak.
V Drskovčah pri Pivki se je rodila danes 84-letna Zofija Pecman, Sonja za prijatelje. Skupaj s starši in tremi sestrami je odraščala na kmetiji. Punce so pomagale, kolikor so lahko, in se pri tem vedno zabavale. Delala je kot šivilja in še danes pri človeku najprej opazi obleko. Z njo se je pogovarjala Mateja Grebenjak.
Na sporedu angleška srednjeveška pesem neznanega avtorja iz 13. stoletja z naslovom Worldes blis ne last no throwë, tri instrumentalne medigre iz semiopere Kralj Artur Henryja Purcella, Koncert za violino, godala in continuo št. 2 v c-molu, op. 3 Pietra Antonia Locatellija, suita Musiques Populaires Brésiliennes Celsa Machada in Arija kantilena za sopran in godala iz suite Bachianas Brasileiras št. 5 Heitorja Villa-Lobosa.
Na sporedu angleška srednjeveška pesem neznanega avtorja iz 13. stoletja z naslovom Worldes blis ne last no throwë, tri instrumentalne medigre iz semiopere Kralj Artur Henryja Purcella, Koncert za violino, godala in continuo št. 2 v c-molu, op. 3 Pietra Antonia Locatellija, suita Musiques Populaires Brésiliennes Celsa Machada in Arija kantilena za sopran in godala iz suite Bachianas Brasileiras št. 5 Heitorja Villa-Lobosa.
Na poslanskih klopeh bo do tretjega februarja obsežen nabor zakonov. Med drugim bodo glasovali o kandidatih za guvernerja Banke Slovenije in tri ustavne sodnike, ki naj bi imeli zagotovljeno podporo. To še ni znano glede kandidatke za varuhinjo človekovih pravic. v oddaji tudi o tem: -V agrarni skupnosti Podpeč - Praproče zgledno skrbijo za svojo skupno lastnino. -V Akvariju Piran poteka dolgo pričakovana prenova. -Slovenski rokometaši so na evropskem prvenstvu premagali Madžare.
Na poslanskih klopeh bo do tretjega februarja obsežen nabor zakonov. Med drugim bodo glasovali o kandidatih za guvernerja Banke Slovenije in tri ustavne sodnike, ki naj bi imeli zagotovljeno podporo. To še ni znano glede kandidatke za varuhinjo človekovih pravic. v oddaji tudi o tem: -V agrarni skupnosti Podpeč - Praproče zgledno skrbijo za svojo skupno lastnino. -V Akvariju Piran poteka dolgo pričakovana prenova. -Slovenski rokometaši so na evropskem prvenstvu premagali Madžare.
Poslanke in poslanci bodo opoldne začeli zadnjo, 38-to redno sejo tega sklica državnega zbora. Na podlagi števila obravnavanih točk gre očitno za eno od najbolj dejavnih sej tega mandata, saj se bo na poslanskih klopeh znašlo več kot štirideset zakonskih predlogov. Med drugim poslance čaka glasovanje o kandidatih za guvernerja Banke Slovenije, varuhinjo človekovih pravic in tri ustavne sodnike. Po dolgotrajnih usklajevanjih pri predsednici republike Nataši Pirc Musar bo mandatno-volilna komisija danes obravnavala predloge za imenovanje Primoža Dolenca za guvernerja Banke Slovenije, Tamare Kek, Marka Starmana in Cirila Keršmanca za ustavne sodnike in Simone Drenik Bavdek za varuhinjo človekovih pravic. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Vnovični pozivi Izraelu, naj odpre mejni prehod Rafa med Gazo in Egiptom. - Združene države v primežu arktične nevihte, brez elektrike več 100 tisoč ljudi. - Slovenija po zapletu s pobeglimi smučmi na svetovnem prvenstvu v poletih do šestega mesta.
Poslanke in poslanci bodo opoldne začeli zadnjo, 38-to redno sejo tega sklica državnega zbora. Na podlagi števila obravnavanih točk gre očitno za eno od najbolj dejavnih sej tega mandata, saj se bo na poslanskih klopeh znašlo več kot štirideset zakonskih predlogov. Med drugim poslance čaka glasovanje o kandidatih za guvernerja Banke Slovenije, varuhinjo človekovih pravic in tri ustavne sodnike. Po dolgotrajnih usklajevanjih pri predsednici republike Nataši Pirc Musar bo mandatno-volilna komisija danes obravnavala predloge za imenovanje Primoža Dolenca za guvernerja Banke Slovenije, Tamare Kek, Marka Starmana in Cirila Keršmanca za ustavne sodnike in Simone Drenik Bavdek za varuhinjo človekovih pravic. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Vnovični pozivi Izraelu, naj odpre mejni prehod Rafa med Gazo in Egiptom. - Združene države v primežu arktične nevihte, brez elektrike več 100 tisoč ljudi. - Slovenija po zapletu s pobeglimi smučmi na svetovnem prvenstvu v poletih do šestega mesta.