Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Pred sobotnim začetkom 61. umetniškega bienala vas popeljemo v Benetke, kjer sicer letošnjo manifestacijo spremlja kar nekaj zapletov. V slovenskem paviljonu bo skupina Nonument Group predstavila projekt Zvočna sled nevidne hiše – ta temelji na začasni leseni džamiji, ki jo je leta 1917 postavila Avstro-ogrska vojska v Logu pod Mangartom. V Kettejevem letu so v Ilirski Bistrici sklenili počastiti pesnikov jubilej z izdajo njegovega najbolj znanega dela za otroke Šivilja in škarjice. Izvirno likovno opremo so zaupali priznanemu ustvarjalcu in raziskovalcu ljudskega izročila Romeu Volku. V drugem delu oddaje pa vam predstavimo še knjigo Gledalec misli: Umetnikovo delo in njegov interpret, v kateri so zbrani članki in predavanja Aleksandra Bassina.
Pred sobotnim začetkom 61. umetniškega bienala vas popeljemo v Benetke, kjer sicer letošnjo manifestacijo spremlja kar nekaj zapletov. V slovenskem paviljonu bo skupina Nonument Group predstavila projekt Zvočna sled nevidne hiše – ta temelji na začasni leseni džamiji, ki jo je leta 1917 postavila Avstro-ogrska vojska v Logu pod Mangartom. V Kettejevem letu so v Ilirski Bistrici sklenili počastiti pesnikov jubilej z izdajo njegovega najbolj znanega dela za otroke Šivilja in škarjice. Izvirno likovno opremo so zaupali priznanemu ustvarjalcu in raziskovalcu ljudskega izročila Romeu Volku. V drugem delu oddaje pa vam predstavimo še knjigo Gledalec misli: Umetnikovo delo in njegov interpret, v kateri so zbrani članki in predavanja Aleksandra Bassina.
Prvak stranke SDS Janez Janša je sporočil, da so s strankami nove morebitne koalicije uskladili izhodišča za koalicijsko pogodbo. Nov 14-dnevni rok za predlaganje mandatarskega kandidata sicer začenja teči jutri, stranke imajo po morebitni uskladitvi koalicijske pogodbe tako še teden dni časa, da jo potrdijo ter razdelijo resorje. Janša je ob tem dejal, da koalicije ne bodo sestavljali v tretjem krogu, ko bi za potrditev kandidata za premierja zadostovala navadna parlamentarna večina. Drugi poudarki oddaje: - Finančni minister Boštjančič: ukrepi nekaterih resorjev za zmanjšanje javnofinančnih odhodkov za zdaj niso zadostni. - Iran ob napetostih v Hormuški ožini grozi z novimi napadi, Trump odgovarja, da ga bo izbrisal z obličja Zemlje. - Občina Gorje: Upravljanje soteske VIntgar ostaja nezakonito in nepregledno.
Prvak stranke SDS Janez Janša je sporočil, da so s strankami nove morebitne koalicije uskladili izhodišča za koalicijsko pogodbo. Nov 14-dnevni rok za predlaganje mandatarskega kandidata sicer začenja teči jutri, stranke imajo po morebitni uskladitvi koalicijske pogodbe tako še teden dni časa, da jo potrdijo ter razdelijo resorje. Janša je ob tem dejal, da koalicije ne bodo sestavljali v tretjem krogu, ko bi za potrditev kandidata za premierja zadostovala navadna parlamentarna večina. Drugi poudarki oddaje: - Finančni minister Boštjančič: ukrepi nekaterih resorjev za zmanjšanje javnofinančnih odhodkov za zdaj niso zadostni. - Iran ob napetostih v Hormuški ožini grozi z novimi napadi, Trump odgovarja, da ga bo izbrisal z obličja Zemlje. - Občina Gorje: Upravljanje soteske VIntgar ostaja nezakonito in nepregledno.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Fižol velja za najbolj priljubljeno stročnico pri nas. Ker so vse vrste fižola občutljive na zmrzal in nizke temperature, je pomembno, da s setvijo ne hitimo. Več o tem, kako do zdravega in obilnega pridelka fižola, je povedala specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Miša Pušenjak.
Fižol velja za najbolj priljubljeno stročnico pri nas. Ker so vse vrste fižola občutljive na zmrzal in nizke temperature, je pomembno, da s setvijo ne hitimo. Več o tem, kako do zdravega in obilnega pridelka fižola, je povedala specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Miša Pušenjak.
Poslanci so se seznanili z odločitvijo predsednice republike Nataše Pirc Musar, da v prvem krogu kandidata za mandatarja ne bo predlagala. V sredo bo stekel drugi krog iskanja mandatarja, v katerem lahko v 14 dneh svojega kandidata poleg predsednika republike predlagajo tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. V oddaji tudi o tem: - Srednješolci s pisanjem eseja začeli splošno maturo. - Srečanje srednjih šol Slovenije v znamenju tehnološke prihodnosti. - Kaj je evropska prestolnica kulture prinesla prostoru ob meji in kaj lahko ostane po koncu projekta?
Poslanci so se seznanili z odločitvijo predsednice republike Nataše Pirc Musar, da v prvem krogu kandidata za mandatarja ne bo predlagala. V sredo bo stekel drugi krog iskanja mandatarja, v katerem lahko v 14 dneh svojega kandidata poleg predsednika republike predlagajo tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. V oddaji tudi o tem: - Srednješolci s pisanjem eseja začeli splošno maturo. - Srečanje srednjih šol Slovenije v znamenju tehnološke prihodnosti. - Kaj je evropska prestolnica kulture prinesla prostoru ob meji in kaj lahko ostane po koncu projekta?
- Državni zbor omogočil začetek drugega kroga iskanja mandatarja - Energetika Maribor s spremenjenimi cenami toplote - Od jutri zapora avtocestnega priključka Slovenska Bistrica sever iz smeri Maribora proti Ljubljani
- Državni zbor omogočil začetek drugega kroga iskanja mandatarja - Energetika Maribor s spremenjenimi cenami toplote - Od jutri zapora avtocestnega priključka Slovenska Bistrica sever iz smeri Maribora proti Ljubljani
Na sporedu: Peter Iljič Čajkovski: Serenada za godalni orkester v C-duru, op. 48; Italijanski capriccio, op. 45 in Sladko sanjarjenje v priredbi za violo in klavir.
Na sporedu: Peter Iljič Čajkovski: Serenada za godalni orkester v C-duru, op. 48; Italijanski capriccio, op. 45 in Sladko sanjarjenje v priredbi za violo in klavir.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V naših informativnih oddajah smo poročali, da je prišlo v Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica do izjemnih težav pri ginekološki oskrbi pacientk. Razlogi za to tičijo v odhodu enega ginekologa in nepričakovani odsotnosti drugega. Za odziv glede nastale zelo neprijetne situacije za pacientke smo prosili direktorico Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica Ksenijo Trčko, ki je med drugim pojasnila, kako rešujejo nastale zaplete.
V naših informativnih oddajah smo poročali, da je prišlo v Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica do izjemnih težav pri ginekološki oskrbi pacientk. Razlogi za to tičijo v odhodu enega ginekologa in nepričakovani odsotnosti drugega. Za odziv glede nastale zelo neprijetne situacije za pacientke smo prosili direktorico Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica Ksenijo Trčko, ki je med drugim pojasnila, kako rešujejo nastale zaplete.
Leto 2026 je Kosovelovo leto, saj obeležujemo 100-letnico smrti Srečka Kosovela, pesnika Krasa, ki je pomembno zaznamoval slovensko literarno obdobje 20. stoletja. Njegova dela odražajo družbeno kritičnost, vizionarsko misel in globoko humanistična sporočila, ki so še danes izjemno aktualna. In, kot boste slišali v nadaljevanju, lahko tudi povezujejo in spodbujajo, tudi pri drobnih zmagah ob vsakdanjih izzivih. Kosovelovo poezijo so namreč v minulih tednih prebirali tudi učenke in učenci Centra za komunikacijo, sluh in govor Portorož. Kosovelova beseda jim je odprla nova obzorja, obenem pa se jim z vajo tako odprla, da so bili pri deklamiranju ne le suvereni, ampak predvsem samozavestni.
Leto 2026 je Kosovelovo leto, saj obeležujemo 100-letnico smrti Srečka Kosovela, pesnika Krasa, ki je pomembno zaznamoval slovensko literarno obdobje 20. stoletja. Njegova dela odražajo družbeno kritičnost, vizionarsko misel in globoko humanistična sporočila, ki so še danes izjemno aktualna. In, kot boste slišali v nadaljevanju, lahko tudi povezujejo in spodbujajo, tudi pri drobnih zmagah ob vsakdanjih izzivih. Kosovelovo poezijo so namreč v minulih tednih prebirali tudi učenke in učenci Centra za komunikacijo, sluh in govor Portorož. Kosovelova beseda jim je odprla nova obzorja, obenem pa se jim z vajo tako odprla, da so bili pri deklamiranju ne le suvereni, ampak predvsem samozavestni.
Dnevni red: 1. Obvestilo predsednice Republike Slovenije, da Državnemu zboru ne bo predlagala kandidata za predsednika vlade
Dnevni red: 1. Obvestilo predsednice Republike Slovenije, da Državnemu zboru ne bo predlagala kandidata za predsednika vlade
Oddelek za jazz na Konzervatoriju za glasbo in balet v Ljubljani ima tudi veliki jazzovski orkester. Njegov dirigent je Jaka Kopač, za koncert v Jazz Klubu Kazina pa ga je vodila češka komponistka Štěpánka Balcarová.
Oddelek za jazz na Konzervatoriju za glasbo in balet v Ljubljani ima tudi veliki jazzovski orkester. Njegov dirigent je Jaka Kopač, za koncert v Jazz Klubu Kazina pa ga je vodila češka komponistka Štěpánka Balcarová.
Kako poteka reševanje najhuje poškodovanih motoristov in motoristk pri nas? Kaj je pomembno že v trenutkih na asfaltu, kako zahteven je boj za življenje v intenzivni enoti bolnišnice in kaj čaka poškodovance med rehabilitacijo? Kaj ob tem doživljajo profesionalci, zakaj je naš zdravstveni sistem pri tem vrhunski in v marsičem boljši in radodarnejši celo od švicarskega? Kako odločilen dejavnik pri teži poškodbe je dobra zaščitna oprema in na kaj bi moral pomisliti vsakdo, preden se odpravi na vožnjo? Svoje izkušnje v epizodi, posneti v Centru varne vožnje AMZS na Vranskem, z nami delijo: •Marin Kernc, dolgoletni izkušeni motorist reševalec, Reševana postaja UKC LJ, •Sergej Godec, dr. med., spec. anesteziologije in intenzivne medicine, Klinični oddelek za anestezijo in intenzivno medicino UKC LJ, •Marko Sremec, dr. med., spec. medicine dela, prometa in športa, edini slovenski zdravnik s FIM-licenco in član strokovnega sveta AMZS za šport, •Primož Velikonja, strokovni sovoditelj podkasta, izkušen reševalec, tudi na motorju, inštruktor in vodja Satelitskega urgentnega centra v Kočevju.
Kako poteka reševanje najhuje poškodovanih motoristov in motoristk pri nas? Kaj je pomembno že v trenutkih na asfaltu, kako zahteven je boj za življenje v intenzivni enoti bolnišnice in kaj čaka poškodovance med rehabilitacijo? Kaj ob tem doživljajo profesionalci, zakaj je naš zdravstveni sistem pri tem vrhunski in v marsičem boljši in radodarnejši celo od švicarskega? Kako odločilen dejavnik pri teži poškodbe je dobra zaščitna oprema in na kaj bi moral pomisliti vsakdo, preden se odpravi na vožnjo? Svoje izkušnje v epizodi, posneti v Centru varne vožnje AMZS na Vranskem, z nami delijo: •Marin Kernc, dolgoletni izkušeni motorist reševalec, Reševana postaja UKC LJ, •Sergej Godec, dr. med., spec. anesteziologije in intenzivne medicine, Klinični oddelek za anestezijo in intenzivno medicino UKC LJ, •Marko Sremec, dr. med., spec. medicine dela, prometa in športa, edini slovenski zdravnik s FIM-licenco in član strokovnega sveta AMZS za šport, •Primož Velikonja, strokovni sovoditelj podkasta, izkušen reševalec, tudi na motorju, inštruktor in vodja Satelitskega urgentnega centra v Kočevju.
Novomeška glasbenica Talia je v pomlad stopila z novo pesmijo s pomenljivim naslovom - Zažarim. Gre za osebno izpoved o notranji preobrazbi, trenutkih negotovosti in pogumu, ki je potreben za korak naprej.
Novomeška glasbenica Talia je v pomlad stopila z novo pesmijo s pomenljivim naslovom - Zažarim. Gre za osebno izpoved o notranji preobrazbi, trenutkih negotovosti in pogumu, ki je potreben za korak naprej.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
V torek, 12. maja, bodo na Univerzi v Mariboru rektorske volitve, ki bodo odločale o novem vodstvu druge največje slovenske univerze. Za rektorski stolček se potegujeta Dean Korošak in Mitja Slavinec, oba kandidata sta bila gosta Radijske tribune. Pogovarjali smo se med drugim o tem, za kaj si bosta prizadevala, če bosta izvoljena, in kakšen je njun pogled na prihodnji razvoj mariborske Univerze.
V torek, 12. maja, bodo na Univerzi v Mariboru rektorske volitve, ki bodo odločale o novem vodstvu druge največje slovenske univerze. Za rektorski stolček se potegujeta Dean Korošak in Mitja Slavinec, oba kandidata sta bila gosta Radijske tribune. Pogovarjali smo se med drugim o tem, za kaj si bosta prizadevala, če bosta izvoljena, in kakšen je njun pogled na prihodnji razvoj mariborske Univerze.
Torkova jutra se pričnejo z jutranjimi novicami in telovadbo za boljše počutje. V rubriki »Dobro jutro, imam problem!« skupaj z gledalci premagujemo najrazličnejše zagate, za vse udeležence v prometu pa svetujemo v prometnih minutah. Pogledamo tudi, kaj je novega v svetu filma in zabave ter vam podamo predloge za zanimive vsebine, ki se predvajajo na TV Slovenija. Torki so tudi športno obarvani, v rubriki »Š kot šport« spoznavamo nenavadne športe, gostimo športne junake in komentiramo ter napovedujemo pomembne športne dogodke. Povabimo vas tudi k sodelovanju v zanimivih nagradnih igrah. Jutro z nami je dobro jutro!
Torkova jutra se pričnejo z jutranjimi novicami in telovadbo za boljše počutje. V rubriki »Dobro jutro, imam problem!« skupaj z gledalci premagujemo najrazličnejše zagate, za vse udeležence v prometu pa svetujemo v prometnih minutah. Pogledamo tudi, kaj je novega v svetu filma in zabave ter vam podamo predloge za zanimive vsebine, ki se predvajajo na TV Slovenija. Torki so tudi športno obarvani, v rubriki »Š kot šport« spoznavamo nenavadne športe, gostimo športne junake in komentiramo ter napovedujemo pomembne športne dogodke. Povabimo vas tudi k sodelovanju v zanimivih nagradnih igrah. Jutro z nami je dobro jutro!
Smetana je leta 1848 odprl vrata svojega glasbenega inštituta, kjer je primarno poučeval igranje klavirja, ob tem pa poučeval še zasebno. Leto pozneje se je finančno dobro situiran poročil s Katarino Kolarovo in se za nekaj let ustalil v Pragi, kjer je kot vidna oseba v tamkajšnjem glasbeno-kulturnem dogajanju pridobival vse večji ugled. V tem času je napisal tudi Simfonijo v E-duru, op. 6, 'Zmagoslavno'.
Smetana je leta 1848 odprl vrata svojega glasbenega inštituta, kjer je primarno poučeval igranje klavirja, ob tem pa poučeval še zasebno. Leto pozneje se je finančno dobro situiran poročil s Katarino Kolarovo in se za nekaj let ustalil v Pragi, kjer je kot vidna oseba v tamkajšnjem glasbeno-kulturnem dogajanju pridobival vse večji ugled. V tem času je napisal tudi Simfonijo v E-duru, op. 6, 'Zmagoslavno'.
Včeraj se je zbrala ženska odbojkarska reprezentanca, ki se bo pripravljala na prihajajoče tekme v evropski ligi. Kolesarke nadaljujejo nastope na dirki po Španiji, v vlogi kapetanke ekipe je Urška Žigart.
Včeraj se je zbrala ženska odbojkarska reprezentanca, ki se bo pripravljala na prihajajoče tekme v evropski ligi. Kolesarke nadaljujejo nastope na dirki po Španiji, v vlogi kapetanke ekipe je Urška Žigart.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Se podoba močne in stabilne Putinove Rusije krha ali pa gre le za zahodno interpretacijo dogodkov, ki se vrstijo v zadnjem času? Po poročanju nekaterih medijev, ki se sklicujejo na evropske obveščevalce, naj bi Kremelj v zadnjih tednih močno poostril varovanje odločevalcev blizu Putinu, Rusi pa so precej nezadovoljni z novimi omejitvami interneta. Nekaj vplivnežev se tudi javno izpostavlja s kritikami režima, ukrajinski droni pa sežejo vse dlje. Številne špekulacije o izgubi moči povzroča tudi napoved, da bo vojaška parada ob Dnevu zmage manjša kot prejšnja leta. O razmerah v Rusiji z nekdanjim dopisnikom RTV iz Moskve Miho Lamprehtom.
Se podoba močne in stabilne Putinove Rusije krha ali pa gre le za zahodno interpretacijo dogodkov, ki se vrstijo v zadnjem času? Po poročanju nekaterih medijev, ki se sklicujejo na evropske obveščevalce, naj bi Kremelj v zadnjih tednih močno poostril varovanje odločevalcev blizu Putinu, Rusi pa so precej nezadovoljni z novimi omejitvami interneta. Nekaj vplivnežev se tudi javno izpostavlja s kritikami režima, ukrajinski droni pa sežejo vse dlje. Številne špekulacije o izgubi moči povzroča tudi napoved, da bo vojaška parada ob Dnevu zmage manjša kot prejšnja leta. O razmerah v Rusiji z nekdanjim dopisnikom RTV iz Moskve Miho Lamprehtom.
Spomladanski test otroških sedežev, ki ga AMZS opravlja s partnerskimi avtomobilskimi klubi in potrošniškimi organizacijami, je pokazal na resne varnostne težave pri osmih otroških sedežih. Pri čelnem preskusnem trku so odpovedale ključne pritrdilne točke, kar bi lahko v primeru prometne nesreče vodilo do hude poškodbe otroka. Več o testu in tudi sicer o varnosti otroških sedežev nam bo v torkovem Svetovalnem servisu povedal Blaž Poženel, odgovorni urednik AMZS Motorevije.
Spomladanski test otroških sedežev, ki ga AMZS opravlja s partnerskimi avtomobilskimi klubi in potrošniškimi organizacijami, je pokazal na resne varnostne težave pri osmih otroških sedežih. Pri čelnem preskusnem trku so odpovedale ključne pritrdilne točke, kar bi lahko v primeru prometne nesreče vodilo do hude poškodbe otroka. Več o testu in tudi sicer o varnosti otroških sedežev nam bo v torkovem Svetovalnem servisu povedal Blaž Poženel, odgovorni urednik AMZS Motorevije.
Jutranja poročila Radia Maribor
- Slovenijo je zajela suša - Haloze bodo v drugi polovici leta dobile dva nova domôva upokojencev
- Slovenijo je zajela suša - Haloze bodo v drugi polovici leta dobile dva nova domôva upokojencev
Ni ostalo zgolj pri zdravljenju sladkorne bolezni in debelosti ter pri hujšanju. Semaglutid in ostala zdravila vse bolj segajo tudi na področja, kjer jih nismo pričakovali. Študije odpirajo možnosti njihove uporabe pri obvladovanju Alzheimerjeve bolezni in odvisnosti od alkohola.
Ni ostalo zgolj pri zdravljenju sladkorne bolezni in debelosti ter pri hujšanju. Semaglutid in ostala zdravila vse bolj segajo tudi na področja, kjer jih nismo pričakovali. Študije odpirajo možnosti njihove uporabe pri obvladovanju Alzheimerjeve bolezni in odvisnosti od alkohola.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Hip hop dvojec. Brez kletvic, droge in nasilja v glasbi, a vseeno rap. Od ljudi za ljudi.
Hip hop dvojec. Brez kletvic, droge in nasilja v glasbi, a vseeno rap. Od ljudi za ljudi.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Vstop Tomaža Šalamuna (4. julij 1941–27. december 2014) v slovenski literarni prostor s pesniško zbirko Poker (1966) je pomenil enega največjih pesniških prelomov pri nas po drugi svetovni vojni. Šalamun je večino svojega življenja posvetil pisanju poezije, saj je nenehno pesnil in tako ustvaril prek petdeset samostojnih pesniških zbirk; nekatere so izšle tudi po njegovi smrti. Poezija Tomaža Šalamuna je vse do danes ohranila svežino in igrivost. To velja tudi za njegovo pozno pesem z naslovom Žar, ki je izšla v pesniški zbirki Molusk (2013). Interpret Tomaž Gubenšek, režiserka Ana Krauthaker, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednika oddaje Vlado Motnikar in Gregor Podlogar. Posneto leta 2014.
Vstop Tomaža Šalamuna (4. julij 1941–27. december 2014) v slovenski literarni prostor s pesniško zbirko Poker (1966) je pomenil enega največjih pesniških prelomov pri nas po drugi svetovni vojni. Šalamun je večino svojega življenja posvetil pisanju poezije, saj je nenehno pesnil in tako ustvaril prek petdeset samostojnih pesniških zbirk; nekatere so izšle tudi po njegovi smrti. Poezija Tomaža Šalamuna je vse do danes ohranila svežino in igrivost. To velja tudi za njegovo pozno pesem z naslovom Žar, ki je izšla v pesniški zbirki Molusk (2013). Interpret Tomaž Gubenšek, režiserka Ana Krauthaker, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednika oddaje Vlado Motnikar in Gregor Podlogar. Posneto leta 2014.
Jutri bo minilo 50 let od rušilnega potresa z močjo 6,5 stopnje po Richterju, ki je prizadel tudi Benečijo, Rezijo in Posočje. V Furlaniji – Julijski krajini je umrlo skoraj 1.000 ljudi, več kot 2.400 je bilo ranjenih, številne vasi so bile porušene. Majsko tresenje tal, ki mu je sledilo več sto popotresnih sunkov in septembra še potres z močjo 6,1 po Richterju, je spodbudilo tudi premike v skupnosti tam živečih Slovencev. Nas pa je obletnica spodbudila, da se odpravimo tja. V skupnem projektu Prvega programa in Radia Trst A, poimenovanem Mi smo tu!
Jutri bo minilo 50 let od rušilnega potresa z močjo 6,5 stopnje po Richterju, ki je prizadel tudi Benečijo, Rezijo in Posočje. V Furlaniji – Julijski krajini je umrlo skoraj 1.000 ljudi, več kot 2.400 je bilo ranjenih, številne vasi so bile porušene. Majsko tresenje tal, ki mu je sledilo več sto popotresnih sunkov in septembra še potres z močjo 6,1 po Richterju, je spodbudilo tudi premike v skupnosti tam živečih Slovencev. Nas pa je obletnica spodbudila, da se odpravimo tja. V skupnem projektu Prvega programa in Radia Trst A, poimenovanem Mi smo tu!
V tokratnem kvizu smo se podali v skrivnostni svet srednjega veka in literarne klasike *Ime rože*. Odkrivali smo, kakšno vlogo so imeli samostani pri ohranjanju znanja, kako dostopne so bile knjige in kdo je v resnici usmerjal izobraževanje tistega časa. Dotaknili smo se tudi zanimivosti iz ozadja nastanka romana in njegove filmske priredbe ter preverjali, kako dobro poznamo razmerje med literaturo in filmom. Prisluhnite tokratni izvedbi, kjer je zmago osvojila poslušalka Katarina.
V tokratnem kvizu smo se podali v skrivnostni svet srednjega veka in literarne klasike *Ime rože*. Odkrivali smo, kakšno vlogo so imeli samostani pri ohranjanju znanja, kako dostopne so bile knjige in kdo je v resnici usmerjal izobraževanje tistega časa. Dotaknili smo se tudi zanimivosti iz ozadja nastanka romana in njegove filmske priredbe ter preverjali, kako dobro poznamo razmerje med literaturo in filmom. Prisluhnite tokratni izvedbi, kjer je zmago osvojila poslušalka Katarina.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Lani so pri maturitetnem eseju kandidati v povprečju dosegli 32 točk od 50. Esej prinaša polovico ocene pri izpitu slovenščine na splošni maturi. V oddaji tudi o tem: - Bo Dars po včerajšnji nesreči spremenil zoženje na avtocesti pri Postojni? - Državni zbor se bo seznanil z odločitvijo predsednice republike, da ne bo predlagala kandidata za predsednika vlade. - Vrstijo se spominske slovesnosti ob 50 obletnici furlanskih potresov: Pušja vas vzorčni primer popotresne obnove v Furlaniji - Občina Ajdovščina tudi letos z veliki razvojnimi projekti
Lani so pri maturitetnem eseju kandidati v povprečju dosegli 32 točk od 50. Esej prinaša polovico ocene pri izpitu slovenščine na splošni maturi. V oddaji tudi o tem: - Bo Dars po včerajšnji nesreči spremenil zoženje na avtocesti pri Postojni? - Državni zbor se bo seznanil z odločitvijo predsednice republike, da ne bo predlagala kandidata za predsednika vlade. - Vrstijo se spominske slovesnosti ob 50 obletnici furlanskih potresov: Pušja vas vzorčni primer popotresne obnove v Furlaniji - Občina Ajdovščina tudi letos z veliki razvojnimi projekti
Tokratna oddaja Obrni kovanec se posveča borzi. Kako deluje borza in s čim vsem se lahko na borzi trguje? Kako sploh začeti in katerih načel se držati? Kaj sta bikovski in medvedji trend? In kaj se v prihodnosti obeta na ljubljanski borzi? Pa tudi, kako deluje banka na drugi strani bančnega okenca? Kaj so se bančniki naučili ob zadnji finančni krizi in kaj je za njih dobra stranka?
Tokratna oddaja Obrni kovanec se posveča borzi. Kako deluje borza in s čim vsem se lahko na borzi trguje? Kako sploh začeti in katerih načel se držati? Kaj sta bikovski in medvedji trend? In kaj se v prihodnosti obeta na ljubljanski borzi? Pa tudi, kako deluje banka na drugi strani bančnega okenca? Kaj so se bančniki naučili ob zadnji finančni krizi in kaj je za njih dobra stranka?
Državni zbor se bo danes seznanil z odločitvijo predsednice republike Nataše Pirc Musar, da ne bo predlagala kandidata za predsednika vlade, s čimer se bo jutri odprl drugi 14-dnevni krog iskanja mandatarja. V njem lahko predlagajo kandidata poslanske skupine ali najmanj 10 poslancev. Stranke, ki naj bi oblikovale vlado pod vodstvom Janeza Janše, pa so stran od oči javnosti usklajevale osnutek koalicijske pogodbe. Po napovedih bodo vodje strank s pogovori danes seznanili poslance svojih strank. V oddaji tudi o tem: - Evropske države imajo različne poglede na ukrepe za blažitev energetske krize. - V Dobrunjah bodo popoldne odprli nov zapor. - Dijaki s pisanjem eseja iz materinščine začenjajo spomladanski rok splošne mature.
Državni zbor se bo danes seznanil z odločitvijo predsednice republike Nataše Pirc Musar, da ne bo predlagala kandidata za predsednika vlade, s čimer se bo jutri odprl drugi 14-dnevni krog iskanja mandatarja. V njem lahko predlagajo kandidata poslanske skupine ali najmanj 10 poslancev. Stranke, ki naj bi oblikovale vlado pod vodstvom Janeza Janše, pa so stran od oči javnosti usklajevale osnutek koalicijske pogodbe. Po napovedih bodo vodje strank s pogovori danes seznanili poslance svojih strank. V oddaji tudi o tem: - Evropske države imajo različne poglede na ukrepe za blažitev energetske krize. - V Dobrunjah bodo popoldne odprli nov zapor. - Dijaki s pisanjem eseja iz materinščine začenjajo spomladanski rok splošne mature.
Zgodovino mila bi lahko opisali kot pot od naključnih odkritij do dovršenih kemijskih postopkov. In čeprav se nam milo - trdo in tekoče - danes zdi samoumevno, je izdelava mila pravzaprav mojstrskost, ki so jo pilili tisočletja. Sogovornica: Maja Šilc, učiteljica strokovnoteoretičnih modulov v programu Kozmetični tehnik, ki na Srednji šoli za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo uči kozmetologijo.
Zgodovino mila bi lahko opisali kot pot od naključnih odkritij do dovršenih kemijskih postopkov. In čeprav se nam milo - trdo in tekoče - danes zdi samoumevno, je izdelava mila pravzaprav mojstrskost, ki so jo pilili tisočletja. Sogovornica: Maja Šilc, učiteljica strokovnoteoretičnih modulov v programu Kozmetični tehnik, ki na Srednji šoli za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo uči kozmetologijo.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Včeraj se je zbrala slovenska ženska odbojkarska reprezentanca. Slovenke začenjajo priprave na evropsko ligo.
Včeraj se je zbrala slovenska ženska odbojkarska reprezentanca. Slovenke začenjajo priprave na evropsko ligo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Adi Smolar je konec osemdesetih let skozi okno samskega doma sramežljivo opazoval življenje in ustvarjal svoje prve pesmi. Nekega dne je zagledal starejši par, ki se je zaljubljeno držal za roke. V večne verze je ujel “grenko misel, kdo od naju ostal bo sam.” Pesem je prvič zapel izbrani družbi prijateljic svoje takratne šefice za osmi marec. Daleč je za naju pomlad je pretresljiva, a lepa pripoved o ljubezni in minevanju.
Adi Smolar je konec osemdesetih let skozi okno samskega doma sramežljivo opazoval življenje in ustvarjal svoje prve pesmi. Nekega dne je zagledal starejši par, ki se je zaljubljeno držal za roke. V večne verze je ujel “grenko misel, kdo od naju ostal bo sam.” Pesem je prvič zapel izbrani družbi prijateljic svoje takratne šefice za osmi marec. Daleč je za naju pomlad je pretresljiva, a lepa pripoved o ljubezni in minevanju.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Tokrat vas bomo opozorili na nekatere jazzovske koncerte v bližnji okolici. V Zagrebu bosta nastopila kvartet vibrafonista Joela Rossa in duet pianista Geralda Claytona in kitarista Johna Scofielda. V ljubljanski Kino Šiška pa že jutri ponovno pride avstralski trio The Necks.
Tokrat vas bomo opozorili na nekatere jazzovske koncerte v bližnji okolici. V Zagrebu bosta nastopila kvartet vibrafonista Joela Rossa in duet pianista Geralda Claytona in kitarista Johna Scofielda. V ljubljanski Kino Šiška pa že jutri ponovno pride avstralski trio The Necks.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Nadaljevanka je posneta po istoimenski knjigi (Anatomía de un instante, 2009) Javierja Cercasa, priznanega španskega pisatelja, esejista in profesorja španske književnosti. Štiri njegova dela so prevedena tudi v slovenščino: Vojaki Salamine (2013), Motiv (2017), Slepar (2022) in Slepa pega (2024). Anatomija trenutka obravnava dramatičen dogodek, ki se je zgodil 23. februarja 1981, šest let po smrti generala Franca, ki je od leta 1939 do 1975 kot diktator vladal Španiji. Dogodek, znan tudi kot 23 F, se je zapisal v zgodovino kot prelomna točka španske tranzicije in pomeni prehod v demokracijo. Tistega dne je podpolkovnik Antonio Tejero z oboroženimi enotami vdrl v kongres. Poslance so zadržali, streljali v zrak in zahtevali konec demokratičnega procesa. Večina se je sklonila v kritje, le trije, Adolfo Suárez, Santiago Carrillo in Manuel Gutiérrez Mellado, so ostali na svojih mestih in s tem izrazili »ne« poskusu vrnitve nedemokratične vladavine. 1. del: Adolfo Suárez je bil prvi predsednik španske vlade po Francovi smrti leta 1975. Na mesto premierja ga je postavil kralj Juan Carlos, toda Suárez si je želel postati od ljudstva izvoljeni premier. Toda zato je moral najprej odpraviti Francov režim, ki je bil tudi po smrti diktatorja še vedno ovira na poti k demokraciji. Tako je pridobil veliko sovražnikov. Hkrati je bila pred njim še težka odločitev, ali naj legalizira za časa Franca prepovedano Komunistično stranko ali ne. Z legalizacijo bi izdal frankiste, če Komunistične stranke ne bi legalizirali, pa bi ogrozil legitimnost splošnih volitev. Kaj torej storiti? Kakšno ceno ima demokracija? ANATOMÍA DE UN INSTANTE / The Anatomy of a Moment / 2025 / Španija, Francija Režija: Alberto Rodríguez Scenarij: Fran Araújo, Rafael Cobos, Alberto Rodríguez V glavnih vlogah: Eduard Fernández, Álvaro Morte, Miki Esparbé, Manolo Solo, Samuel López, Ignacio Castillo, Juanma Navas, David Lorente
Nadaljevanka je posneta po istoimenski knjigi (Anatomía de un instante, 2009) Javierja Cercasa, priznanega španskega pisatelja, esejista in profesorja španske književnosti. Štiri njegova dela so prevedena tudi v slovenščino: Vojaki Salamine (2013), Motiv (2017), Slepar (2022) in Slepa pega (2024). Anatomija trenutka obravnava dramatičen dogodek, ki se je zgodil 23. februarja 1981, šest let po smrti generala Franca, ki je od leta 1939 do 1975 kot diktator vladal Španiji. Dogodek, znan tudi kot 23 F, se je zapisal v zgodovino kot prelomna točka španske tranzicije in pomeni prehod v demokracijo. Tistega dne je podpolkovnik Antonio Tejero z oboroženimi enotami vdrl v kongres. Poslance so zadržali, streljali v zrak in zahtevali konec demokratičnega procesa. Večina se je sklonila v kritje, le trije, Adolfo Suárez, Santiago Carrillo in Manuel Gutiérrez Mellado, so ostali na svojih mestih in s tem izrazili »ne« poskusu vrnitve nedemokratične vladavine. 1. del: Adolfo Suárez je bil prvi predsednik španske vlade po Francovi smrti leta 1975. Na mesto premierja ga je postavil kralj Juan Carlos, toda Suárez si je želel postati od ljudstva izvoljeni premier. Toda zato je moral najprej odpraviti Francov režim, ki je bil tudi po smrti diktatorja še vedno ovira na poti k demokraciji. Tako je pridobil veliko sovražnikov. Hkrati je bila pred njim še težka odločitev, ali naj legalizira za časa Franca prepovedano Komunistično stranko ali ne. Z legalizacijo bi izdal frankiste, če Komunistične stranke ne bi legalizirali, pa bi ogrozil legitimnost splošnih volitev. Kaj torej storiti? Kakšno ceno ima demokracija? ANATOMÍA DE UN INSTANTE / The Anatomy of a Moment / 2025 / Španija, Francija Režija: Alberto Rodríguez Scenarij: Fran Araújo, Rafael Cobos, Alberto Rodríguez V glavnih vlogah: Eduard Fernández, Álvaro Morte, Miki Esparbé, Manolo Solo, Samuel López, Ignacio Castillo, Juanma Navas, David Lorente
Posnetek koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom kitajskega dirigenta Lia Kuokmana. Leta 2024 je prevzel vlogo šefa dirigenta orkestra in se v prvi sezoni z njim uspešno predstavil z izvedbo štirih koncertnih večerov. Za tokratni koncert je k sodelovanju povabil južnokorejsko pianistko Yeol Eum Son, ki je zaigrala znameniti Tretji klavirski koncert Sergeja Rahmaninova. Ta velja za eno najzahtevnejših del klavirske literature, saj njegov mogočni in gosti glasbeni material od pianista zahteva neprekinjeno intenzivno aktivnost, visoko raven tehnične izpopolnjenosti in zbranosti ter raznovrstno izraznost.
Posnetek koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom kitajskega dirigenta Lia Kuokmana. Leta 2024 je prevzel vlogo šefa dirigenta orkestra in se v prvi sezoni z njim uspešno predstavil z izvedbo štirih koncertnih večerov. Za tokratni koncert je k sodelovanju povabil južnokorejsko pianistko Yeol Eum Son, ki je zaigrala znameniti Tretji klavirski koncert Sergeja Rahmaninova. Ta velja za eno najzahtevnejših del klavirske literature, saj njegov mogočni in gosti glasbeni material od pianista zahteva neprekinjeno intenzivno aktivnost, visoko raven tehnične izpopolnjenosti in zbranosti ter raznovrstno izraznost.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Ameriški pesnik James Schuyler (1923–1991) je po končanem študiju dve leti preživel v Italiji kot osebni tajnik pesnika Wystana Hugha Audna, potem pa se je konec štiridesetih let dokončno ustalil v New Yorku, kjer je skupaj z Johnom Ashberyjem, Frankom O'Haro, Kennethom Kochom in Barbaro Guest sestavljal najožji krog newyorške pesniške šole. Njegovo življenje je bilo tesno povezano s slikarstvom – bil je priznan likovni kritik in dolgoletni kurator v newyorškem Muzeju sodobne umetnosti. To se je izrazilo tudi v njegovi poeziji, v pesmih je namreč velikokrat pozornost namenjal svetlobi in barvam. Schuyler je prvo pesniško zbirko izdal leta 1969, ko je bil star šestinštirideset let, pozneje pa še enajst pesniških publikacij in tri romane. Za zbirko Jutro pesmi je leta 1980 prejel Pulitzerjevo nagrado za poezijo. Pisal je o majhnih, običajnih stvareh ter jih razkril v vsej njihovi veličastnosti. Pet njegovih pesmi je prevedel Tone Škrjanec. Interpretira dramski igralec Branko Jordan, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel, urednika oddaje Gregor Podlogar in Tesa Drev Juh, produkcija 2023.
Ameriški pesnik James Schuyler (1923–1991) je po končanem študiju dve leti preživel v Italiji kot osebni tajnik pesnika Wystana Hugha Audna, potem pa se je konec štiridesetih let dokončno ustalil v New Yorku, kjer je skupaj z Johnom Ashberyjem, Frankom O'Haro, Kennethom Kochom in Barbaro Guest sestavljal najožji krog newyorške pesniške šole. Njegovo življenje je bilo tesno povezano s slikarstvom – bil je priznan likovni kritik in dolgoletni kurator v newyorškem Muzeju sodobne umetnosti. To se je izrazilo tudi v njegovi poeziji, v pesmih je namreč velikokrat pozornost namenjal svetlobi in barvam. Schuyler je prvo pesniško zbirko izdal leta 1969, ko je bil star šestinštirideset let, pozneje pa še enajst pesniških publikacij in tri romane. Za zbirko Jutro pesmi je leta 1980 prejel Pulitzerjevo nagrado za poezijo. Pisal je o majhnih, običajnih stvareh ter jih razkril v vsej njihovi veličastnosti. Pet njegovih pesmi je prevedel Tone Škrjanec. Interpretira dramski igralec Branko Jordan, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel, urednika oddaje Gregor Podlogar in Tesa Drev Juh, produkcija 2023.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.