Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
5. marca bomo prvič praznovali nacionalni dan branja. Na ta dan se bodo po vsej Sloveniji zvrstili številni dogodki, namenjeni spodbujanju bralne pismenosti in bralnih navad. Pozanimali se bomo, kako skrb vzbujajoče so raziskave glede upada bralnih navad, zakaj je branje ključno za razumevanje sveta in za razvoj posameznika in družbe. Datum ni bil izbran naključno, gre namreč za rojstni dan izjemne ambasadorke branja Mance Košir. Zato smo v studio povabili skrbnika in poznavalca njene dediščine, Žigo Valetiča, ki nam bo predstavil njeno prizadevanje za spodbujanje branja, poznejše delo z mladimi novinarji, sodelovanje v bralnih krožkih ter njen neizmeren trud za promocijo knjig. V Cankarjevem domu smo si ogledali razstavo z naslovom Sosedske sorodnosti, ki prikazuje arhitekturne podobnosti med Furlanijo - Julijsko krajino in Slovenijo. S fotografskimi diptihi nam razkriva presenetljive vzporednice med objekti v sosedskih mestih ali pokrajinah, obenem pa zastavlja vprašanja o skupnem kulturnem prostoru ali mejah v našem spominu. Obiskali smo še Koroško galerijo likovnih umetnosti, kjer so ob stoti obletnici rojstva Bogdana Borčića pripravili pregledno razstavo. V opusu enega od najpomembnejših slovenskih umetnikov druge polovice 20. stoletja so ključna dela iz različnih obdobij, od začetnih lesorezov z mediteranskimi motivi do Dachauskega ciklusa. Njegova žena Ida Borčić nam je razkazala tudi njegov atelje, ki je še vedno ohranjen kot nekdaj.
5. marca bomo prvič praznovali nacionalni dan branja. Na ta dan se bodo po vsej Sloveniji zvrstili številni dogodki, namenjeni spodbujanju bralne pismenosti in bralnih navad. Pozanimali se bomo, kako skrb vzbujajoče so raziskave glede upada bralnih navad, zakaj je branje ključno za razumevanje sveta in za razvoj posameznika in družbe. Datum ni bil izbran naključno, gre namreč za rojstni dan izjemne ambasadorke branja Mance Košir. Zato smo v studio povabili skrbnika in poznavalca njene dediščine, Žigo Valetiča, ki nam bo predstavil njeno prizadevanje za spodbujanje branja, poznejše delo z mladimi novinarji, sodelovanje v bralnih krožkih ter njen neizmeren trud za promocijo knjig. V Cankarjevem domu smo si ogledali razstavo z naslovom Sosedske sorodnosti, ki prikazuje arhitekturne podobnosti med Furlanijo - Julijsko krajino in Slovenijo. S fotografskimi diptihi nam razkriva presenetljive vzporednice med objekti v sosedskih mestih ali pokrajinah, obenem pa zastavlja vprašanja o skupnem kulturnem prostoru ali mejah v našem spominu. Obiskali smo še Koroško galerijo likovnih umetnosti, kjer so ob stoti obletnici rojstva Bogdana Borčića pripravili pregledno razstavo. V opusu enega od najpomembnejših slovenskih umetnikov druge polovice 20. stoletja so ključna dela iz različnih obdobij, od začetnih lesorezov z mediteranskimi motivi do Dachauskega ciklusa. Njegova žena Ida Borčić nam je razkazala tudi njegov atelje, ki je še vedno ohranjen kot nekdaj.
Archibald Alexander Leach, bolj znan kot Cary Grant, za domače pa vedno Archie, se je rodil leta 1904 v Bristolu očetu Eliasu in mami Elsie, ki si nikoli ni opomogla po smrti prvorojenca Johna. Archie je bil navdušen nad gledališčem in zelo mlad se je pridružil potujoči akrobatsko-igralski skupini. Med gostovanjem v Ameriki se je odločil, da bo ostal tam in postal slaven. Začetki so bili težki, hodil je na avdicije, oviral ga je njegov naglas, a sčasoma mu je vendarle uspelo, da so ga opazili. Leta 1932 je prevzel umetniško ime Cary Grant. Poročen je bil petkrat, njegova edina potomka je hči Jennifer. Serija prikazuje igralčevo otroštvo, karierni vzpon in zrela leta, najbolj pa se posveča njegovemu odnosu z mamo Elsie in četrto ženo Dyan Cannon, ki je o življenju s slavnim igralcem napisala tudi knjigo spominov. ep1 Prvi del življenjepisne serije o Caryju Grantu vpelje tri pripovedne niti, ki se bodo prepletale do konca. Prva se začenja v njegovem otroštvu, ki ga zaznamujejo bratova smrt, mamine duševne težave in očetova brezbrižnost. Druga nit predstavi začetke burnega razmerja z njegovo pozneje četrto ženo Dyan Cannon. Tretja ga spremlja v starosti, na njegovih nastopih, na katerih pripoveduje o svojem življenju in odgovarja na vprašanja občinstva. ARCHIE / Velika Britanija / 2023 Scenarij: Jeff Pope Režija: Paul Andrew Williams V glavnih vlogah: Jason Isaacs, Laura Aikman, Harriet Walter, Dainton Anderson, Calam Lynch, Oaklee Pendergast, Kara Tointon
Archibald Alexander Leach, bolj znan kot Cary Grant, za domače pa vedno Archie, se je rodil leta 1904 v Bristolu očetu Eliasu in mami Elsie, ki si nikoli ni opomogla po smrti prvorojenca Johna. Archie je bil navdušen nad gledališčem in zelo mlad se je pridružil potujoči akrobatsko-igralski skupini. Med gostovanjem v Ameriki se je odločil, da bo ostal tam in postal slaven. Začetki so bili težki, hodil je na avdicije, oviral ga je njegov naglas, a sčasoma mu je vendarle uspelo, da so ga opazili. Leta 1932 je prevzel umetniško ime Cary Grant. Poročen je bil petkrat, njegova edina potomka je hči Jennifer. Serija prikazuje igralčevo otroštvo, karierni vzpon in zrela leta, najbolj pa se posveča njegovemu odnosu z mamo Elsie in četrto ženo Dyan Cannon, ki je o življenju s slavnim igralcem napisala tudi knjigo spominov. ep1 Prvi del življenjepisne serije o Caryju Grantu vpelje tri pripovedne niti, ki se bodo prepletale do konca. Prva se začenja v njegovem otroštvu, ki ga zaznamujejo bratova smrt, mamine duševne težave in očetova brezbrižnost. Druga nit predstavi začetke burnega razmerja z njegovo pozneje četrto ženo Dyan Cannon. Tretja ga spremlja v starosti, na njegovih nastopih, na katerih pripoveduje o svojem življenju in odgovarja na vprašanja občinstva. ARCHIE / Velika Britanija / 2023 Scenarij: Jeff Pope Režija: Paul Andrew Williams V glavnih vlogah: Jason Isaacs, Laura Aikman, Harriet Walter, Dainton Anderson, Calam Lynch, Oaklee Pendergast, Kara Tointon
Predsedniki petih neparlamentarnih strank se bodo prvič predstavili v naših predvolilnih oddajah. Ali bo kateri od teh strank uspel parlamentarni preboj? Soočenje bo vodila Elen Batista Štader, nekaj krajših vprašanj jim bo zastavila Tadeja Anžlovar. Spremljaj. Razmisli. Vplivaj. Trenutek odločitve – volitve na Televiziji Slovenija.
Predsedniki petih neparlamentarnih strank se bodo prvič predstavili v naših predvolilnih oddajah. Ali bo kateri od teh strank uspel parlamentarni preboj? Soočenje bo vodila Elen Batista Štader, nekaj krajših vprašanj jim bo zastavila Tadeja Anžlovar. Spremljaj. Razmisli. Vplivaj. Trenutek odločitve – volitve na Televiziji Slovenija.
V Murski Soboti so odprli prenovljeni evropski muzej romske kulture in zgodovine. Muzej je Zveza Romov Slovenija prvič odprla leta 2012, tokrat pa so slovesno odprli nove in večje prostore, ki omogočajo razširjeno in dopolnjeno muzejsko zbirko. O šegah in vraževerju Romov smo se pogovarjali z etnologinjo in muzejsko svetovalko Pomurskega muzeja Jelko Pšajd. V pogovoru odkrivamo manj znane, a izjemno dragocene plasti pomurske zgodovine. Z zanimanjem in občudovanjem je raziskala predvsem verovanja Romov, še posebej o uročenih otrocih. Pred nami je nov izbor skladb preteklega meseca. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Dikhen man, šunen mam zasedbe Halgato band in skladbo Kharmoro zasedbe Šukar. Na tujem delu se za glasove poslušalcev poteguje zasedba Parno Graszt s skladbo Parnyi Lulugyi ter zasedba Gipsy Kings s skladbo Me voy.
V Murski Soboti so odprli prenovljeni evropski muzej romske kulture in zgodovine. Muzej je Zveza Romov Slovenija prvič odprla leta 2012, tokrat pa so slovesno odprli nove in večje prostore, ki omogočajo razširjeno in dopolnjeno muzejsko zbirko. O šegah in vraževerju Romov smo se pogovarjali z etnologinjo in muzejsko svetovalko Pomurskega muzeja Jelko Pšajd. V pogovoru odkrivamo manj znane, a izjemno dragocene plasti pomurske zgodovine. Z zanimanjem in občudovanjem je raziskala predvsem verovanja Romov, še posebej o uročenih otrocih. Pred nami je nov izbor skladb preteklega meseca. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Dikhen man, šunen mam zasedbe Halgato band in skladbo Kharmoro zasedbe Šukar. Na tujem delu se za glasove poslušalcev poteguje zasedba Parno Graszt s skladbo Parnyi Lulugyi ter zasedba Gipsy Kings s skladbo Me voy.
Spremljamo dogodek, na katerem se je zbralo največje število vernikov v zgodovini človeštva: indijski festival Kumbh Mela. Romarji so se tam zbrali z enim ciljem: da bi se umili na ustju svetih rek prav v času, ko se Jupiter, Sonce in Luna poravnajo, kar se zgodil le vsakih 144 let. Na pot se je odpravilo več kot pol milijarde romarjev, zato so za to priložnost zgradili mesto, ki so ga morali kmalu po dogodku zaradi naraščajočih rek podreti. Indijska vlada je za dogodek namenila več kot 500 milijonov ameriških dolarjev. Pa je vsem romarjem uspelo priti do reke? EARTH'S BIGGEST FESTIVAL, KUMBH MELA / Velika Britanija / 2025 / Režija: Brigid McFall
Spremljamo dogodek, na katerem se je zbralo največje število vernikov v zgodovini človeštva: indijski festival Kumbh Mela. Romarji so se tam zbrali z enim ciljem: da bi se umili na ustju svetih rek prav v času, ko se Jupiter, Sonce in Luna poravnajo, kar se zgodil le vsakih 144 let. Na pot se je odpravilo več kot pol milijarde romarjev, zato so za to priložnost zgradili mesto, ki so ga morali kmalu po dogodku zaradi naraščajočih rek podreti. Indijska vlada je za dogodek namenila več kot 500 milijonov ameriških dolarjev. Pa je vsem romarjem uspelo priti do reke? EARTH'S BIGGEST FESTIVAL, KUMBH MELA / Velika Britanija / 2025 / Režija: Brigid McFall
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Leta 1980 je izšla knjiga Mirka Ramovša Plesat me pelji, v kateri so bili zapisi najbolj znanih slovenskih ljudskih plesov skupaj z melodijami. Knjiga je bila namenjena predvsem poustvarjalcem izročila, ki doslej na tak način zbranega gradiva še niso imeli. Kot primere, kako igrati ljudsko glasbo za ples, je nekaj priredb ustvaril Julijan Strajnar. Poslušamo primere teh priredb, dopolnjene z nekaterimi izvirnimi izvedbami.
Leta 1980 je izšla knjiga Mirka Ramovša Plesat me pelji, v kateri so bili zapisi najbolj znanih slovenskih ljudskih plesov skupaj z melodijami. Knjiga je bila namenjena predvsem poustvarjalcem izročila, ki doslej na tak način zbranega gradiva še niso imeli. Kot primere, kako igrati ljudsko glasbo za ples, je nekaj priredb ustvaril Julijan Strajnar. Poslušamo primere teh priredb, dopolnjene z nekaterimi izvirnimi izvedbami.
Potepuh Niki se maščuje skopulji tako, da skuha v vroči vodi kamen … Pripoveduje: Jože Zupan. Povzeto po evropski ljudski pripovedki. Avtorici: Margaret L. White, Alice Hanthorn. Prevod: Nataša Hostnik. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.
Potepuh Niki se maščuje skopulji tako, da skuha v vroči vodi kamen … Pripoveduje: Jože Zupan. Povzeto po evropski ljudski pripovedki. Avtorici: Margaret L. White, Alice Hanthorn. Prevod: Nataša Hostnik. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.
In the latest audio story of Radio Si Exclusive we meet one of the volunteers at TOM, a free helpline for children and adolescents in Slovenia. It operates on the number 116 111. The voices on the other side are there every day of the year, even on Sundays and holidays. They are there to listen, support and guide young people in their most difficult moments. What makes a person spend their free time listening to the worries, fears, and secrets of young people? We’re sharing the powerful audio story of a young TOM volunteer — part of the free helpline for children and adolescents in Slovenia — who sits on the other end of the line when no one else is there.
In the latest audio story of Radio Si Exclusive we meet one of the volunteers at TOM, a free helpline for children and adolescents in Slovenia. It operates on the number 116 111. The voices on the other side are there every day of the year, even on Sundays and holidays. They are there to listen, support and guide young people in their most difficult moments. What makes a person spend their free time listening to the worries, fears, and secrets of young people? We’re sharing the powerful audio story of a young TOM volunteer — part of the free helpline for children and adolescents in Slovenia — who sits on the other end of the line when no one else is there.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trsta A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trsta A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Regionalni TV program Koper – Capodistria že vrsto let namenja posebno oddajo športnemu dogajanju med zamejci v Italiji. Predhodnica današnje oddaje Športel je bil »Šesti krog« v sezoni 1990/91. Oddaja se je jeseni 1991 preimenovala v Športel, od tedaj je njen redaktor in voditelj Igor Malalan. Športel prihaja v domove zamejcev in tudi številnih gledalcev Slovenije vsak ponedeljek zvečer ob 18.00. V 30 minutah se zvrstijo prispevki s športnih tekmovanj ter pogovori v studiu. V vseh teh letih se je v oddaji zvrstilo veliko število sodelavcev, stalnica pa ostaja Igor Malalan, ki je oddaji dal svoj pečat z uvedbo nekaterih novih rubrik in vodenjem, ki odstopa od običajnih tovrstnih oddaj. Športel pomeni okence v pogovornem jeziku zamejcev in je v skladu z namenom oddaje – odpiranje okna v svet zamejskega športa. Oddajo ureja in vodi Igor Malalan.
Regionalni TV program Koper – Capodistria že vrsto let namenja posebno oddajo športnemu dogajanju med zamejci v Italiji. Predhodnica današnje oddaje Športel je bil »Šesti krog« v sezoni 1990/91. Oddaja se je jeseni 1991 preimenovala v Športel, od tedaj je njen redaktor in voditelj Igor Malalan. Športel prihaja v domove zamejcev in tudi številnih gledalcev Slovenije vsak ponedeljek zvečer ob 18.00. V 30 minutah se zvrstijo prispevki s športnih tekmovanj ter pogovori v studiu. V vseh teh letih se je v oddaji zvrstilo veliko število sodelavcev, stalnica pa ostaja Igor Malalan, ki je oddaji dal svoj pečat z uvedbo nekaterih novih rubrik in vodenjem, ki odstopa od običajnih tovrstnih oddaj. Športel pomeni okence v pogovornem jeziku zamejcev in je v skladu z namenom oddaje – odpiranje okna v svet zamejskega športa. Oddajo ureja in vodi Igor Malalan.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Dvanajst jedi v dvanajstih urah
V oddaji Dvanajst jedi v dvanajstih urah bo angleški raper Big Zuu svoje sopotnike s pokušanjem dvanajstih jedi naučil vsega, kar morajo vedeti o nekem mestu. Ne glede na to, ali gre za lokalno ulično hrano ali za odkrivanje sodobne gastronomije, bo Zuu s svojim zanimivim kulinaričnim pristopom vodil gledalce in slavne goste po številnih mestih, kjer bodo odkrivali skrite bisere, tržnice s hrano, domače gostilne in vrhunske restavracije, in tako predstavil še nikoli videno stran nekaterih najbolj živahnih evropskih mest. 5. del: Nikozija Big Zuu se v Nikoziji, prestolnici Cipra, pridruži komični legendi Eddieju Kadiju. Med okušanjem dvanajstih jedi na obeh straneh mesta, ki je od leta 1974 razdeljeno na turško-ciprski sever in grško-ciprski jug, odkrivata presenetljivo talilnico okusov, kultur in zgodb, ki so veliko več kot le sonce, morje in divje zabave, po katerih je otok najbolj znan. BIG ZUU'S 12 DISHES IN 12 HOURS / Velika Britanija / 2023 / Režija: Chris Faith
V oddaji Dvanajst jedi v dvanajstih urah bo angleški raper Big Zuu svoje sopotnike s pokušanjem dvanajstih jedi naučil vsega, kar morajo vedeti o nekem mestu. Ne glede na to, ali gre za lokalno ulično hrano ali za odkrivanje sodobne gastronomije, bo Zuu s svojim zanimivim kulinaričnim pristopom vodil gledalce in slavne goste po številnih mestih, kjer bodo odkrivali skrite bisere, tržnice s hrano, domače gostilne in vrhunske restavracije, in tako predstavil še nikoli videno stran nekaterih najbolj živahnih evropskih mest. 5. del: Nikozija Big Zuu se v Nikoziji, prestolnici Cipra, pridruži komični legendi Eddieju Kadiju. Med okušanjem dvanajstih jedi na obeh straneh mesta, ki je od leta 1974 razdeljeno na turško-ciprski sever in grško-ciprski jug, odkrivata presenetljivo talilnico okusov, kultur in zgodb, ki so veliko več kot le sonce, morje in divje zabave, po katerih je otok najbolj znan. BIG ZUU'S 12 DISHES IN 12 HOURS / Velika Britanija / 2023 / Režija: Chris Faith
Za ekipami v rednem delu Lige NBA je mejnik treh četrtin sezone. Razmerja so dokaj stabilna, marsikatera ekipa pa upa še na napredek. Analitik Iztok Franko je potegnil črto pod predstavami LA Lakersov in Luke Dončića. Vabljeni k poslušanju.
Za ekipami v rednem delu Lige NBA je mejnik treh četrtin sezone. Razmerja so dokaj stabilna, marsikatera ekipa pa upa še na napredek. Analitik Iztok Franko je potegnil črto pod predstavami LA Lakersov in Luke Dončića. Vabljeni k poslušanju.
Piše Matjaž Zorec, bereta Lidija Hartman in Dejan Kaloper. Zbirka Jožeta Štucina Marš na Soči neposredno, preprosto in brez kakšne posebne pesniške zakodiranosti upesnjuje staranje, minevanje in nujnost preminitve. Poezija in umetnost nasploh pogosto obravnavata, tematizirata ali utelešata konec – smrt je ne nazadnje poleg ljubezni ena od velikih, marsikdaj tudi klišejskih tem. A to se praviloma dogaja na ravni abstrakcije, ideje, vtkanosti v siže, velikega zanosa, modrovanja in tako dalje; redkokdaj pa na ravni prakse, refleksijske umirjenosti in dejanskega izkustva, vsakodnevnosti, čeprav tudi to ni čisto brez abstrakcijskih momentov. Ustvarjalci in ustvarjalke praviloma kreirajo, kar se jih neposredno tiče oziroma kar menijo, da bi se moralo tikati umetnostnih odjemalcev in širšega sveta. V tem smislu dobimo občutek, kot da mora človek priti v določena leta, da lahko brez pompa in mirno obdela tematiko starosti in neizogibnega konca lastnega in prek tega vsakega individuuma. To se morda sliši samoumevno, a v resnici niti ni toliko, kolikor kultura in popularna kultura fetišizirata mladost ter nove in nove konzumacijske trende. Ne nazadnje sta smrt in starost tako v javnih kot zasebnih diskurzih še vedno prevečkrat tabuizirani in pozabljeni. Nekričeče sprijaznjenje s staranjem, pešanjem življenjskih moči in vse manj oddaljenim izginotjem v knjigi Marš na Soči dobro povzema moto, citat jugoslovanske igralke Mire Furlan: »Vendar vem in se poskušam vedno znova opominjati: to se zgodi samo enkrat. Ne bo se ponovilo. Kot se nič ne ponovi. To je čuden občutek. Budizem v praksi. Zdaj in nikoli več.« Poznejše življenjsko obdobje je sicer prevladujoča vsebinska linija zbirke, ni pa edina; beremo številne refleksije in samorefleksije, misli o prijateljih, glasbene utrinke, splošne ugotovitve in ocene trenutkov, sveta ali stvarstva, meditacije o poeziji in ustvarjanju. Verzi in pesmi so kratki, razen zgornjeprimorske narečne obarvanosti tu pa tam stilno nezaznamovani ter vseskozi uglašeni v jasni preprostosti. Recimo: »reke tečejo, / dol in dol. // po strugi se vali voda, / po strugi se kotalijo kamni, / po strugi drsijo duše. // dol in dol. // vse teče na nižji nivo, / pod korenine, / pod obrežje, / pod gladino, / pod zemljo ...« Iz sebe in poezije nasploh se znajo tudi ponorčevati: »sveta preproščina / je kratiti papirju / belino«. Poleg omenjenih življenjskih zadev, subjektovih spraševanj, staranja, preminevanja in tako dalje kakšna pesem nagovarja tudi, recimo temu, bolj teološke teme. Te so obarvane z individualističnim panteizmom in vsaj zase odklanjajo normativno religiozno organiziranje. V tem lahko beremo nadaljevanje dobršne linije slovenskega tako imenovanega modernističnega pesnjenja, ki je svoj glas in kreativno svobodo našlo v intimi individualizma, kar pa je bil prej funkcionalen obrat in upor proti določeni nuji politične socializacije v javni ustvarjalnosti kot kakšna res izvirna misel. Zbirka Marš na Soči sicer na nobeni točki ne politizira in niti zares ne polemizira z ničimer, temveč vestno vztraja na ravni posameznika in njegovega postajanja v starostni fazi življenja. A ravno ta dosledna, nepolemična drža razkriva tudi odsotnost kakšne res razburljive in za mišljenje izzivajoče ideje v tem intimističnem, individualističnem modernizmu. Kot napoveduje uvodni moto, vse vztraja v nevprašljivem, čutenem zenovskem vsevedju; splošne črtice o človeku, vesolju in pojavnosti, o tem kako se stekajo v bitje in se skozenj pretakajo. To morda kontraintuitivno še podčrta, recimo temu, specifično, skladno z omenjeno varianto modernizma ideologizirano linijo zdravega razuma v Štucinovem pisanju. Današnja pesniška, literarna in kulturna scena je sicer heterogena, lahko pa identificiramo nekaj generalnih linij; denimo umetniški družbeni angažma, konceptualne umetniške prakse, teoretiziranje, aktualne tematike. Štucina bi lahko umestili v pesniško tradicionalnejše pisave, torej pesniško mesenje in modrovanje o teh ali onih človeških in bivanjskih razsežnostih; a te praviloma precej pretencioznejše, zabuhle in tudi patetične. Marš na Soči, četudi jim je idejno blizu, vendarle deluje malo bolj življenjsko, prizemljeno, brez konstantnega povzdigovanja pesništva. »smešen princip – poezija zaradi poze. / poziram poezijo, sem pesnik – / pozer.« Zakaj naj bi bile neposredne poezijske refleksije o staranju in neujemljivi prisotnosti smrti kaj manj relevantne od drugih individualiziranih modrovanj in stanj. Tudi če so slednja denimo odeta v domnevne progresivnosti aktualnih politik, ne funkcionirajo nič manj subjektivistično. Ravno zato, ker knjige ni mogoče takoj uvrstiti v prevladujoče načine sočasne literarne produkcije, nam jo lahko nenadejano razsvetli. To pa je ne nazadnje njena najučinkovitejša identiteta.
Piše Matjaž Zorec, bereta Lidija Hartman in Dejan Kaloper. Zbirka Jožeta Štucina Marš na Soči neposredno, preprosto in brez kakšne posebne pesniške zakodiranosti upesnjuje staranje, minevanje in nujnost preminitve. Poezija in umetnost nasploh pogosto obravnavata, tematizirata ali utelešata konec – smrt je ne nazadnje poleg ljubezni ena od velikih, marsikdaj tudi klišejskih tem. A to se praviloma dogaja na ravni abstrakcije, ideje, vtkanosti v siže, velikega zanosa, modrovanja in tako dalje; redkokdaj pa na ravni prakse, refleksijske umirjenosti in dejanskega izkustva, vsakodnevnosti, čeprav tudi to ni čisto brez abstrakcijskih momentov. Ustvarjalci in ustvarjalke praviloma kreirajo, kar se jih neposredno tiče oziroma kar menijo, da bi se moralo tikati umetnostnih odjemalcev in širšega sveta. V tem smislu dobimo občutek, kot da mora človek priti v določena leta, da lahko brez pompa in mirno obdela tematiko starosti in neizogibnega konca lastnega in prek tega vsakega individuuma. To se morda sliši samoumevno, a v resnici niti ni toliko, kolikor kultura in popularna kultura fetišizirata mladost ter nove in nove konzumacijske trende. Ne nazadnje sta smrt in starost tako v javnih kot zasebnih diskurzih še vedno prevečkrat tabuizirani in pozabljeni. Nekričeče sprijaznjenje s staranjem, pešanjem življenjskih moči in vse manj oddaljenim izginotjem v knjigi Marš na Soči dobro povzema moto, citat jugoslovanske igralke Mire Furlan: »Vendar vem in se poskušam vedno znova opominjati: to se zgodi samo enkrat. Ne bo se ponovilo. Kot se nič ne ponovi. To je čuden občutek. Budizem v praksi. Zdaj in nikoli več.« Poznejše življenjsko obdobje je sicer prevladujoča vsebinska linija zbirke, ni pa edina; beremo številne refleksije in samorefleksije, misli o prijateljih, glasbene utrinke, splošne ugotovitve in ocene trenutkov, sveta ali stvarstva, meditacije o poeziji in ustvarjanju. Verzi in pesmi so kratki, razen zgornjeprimorske narečne obarvanosti tu pa tam stilno nezaznamovani ter vseskozi uglašeni v jasni preprostosti. Recimo: »reke tečejo, / dol in dol. // po strugi se vali voda, / po strugi se kotalijo kamni, / po strugi drsijo duše. // dol in dol. // vse teče na nižji nivo, / pod korenine, / pod obrežje, / pod gladino, / pod zemljo ...« Iz sebe in poezije nasploh se znajo tudi ponorčevati: »sveta preproščina / je kratiti papirju / belino«. Poleg omenjenih življenjskih zadev, subjektovih spraševanj, staranja, preminevanja in tako dalje kakšna pesem nagovarja tudi, recimo temu, bolj teološke teme. Te so obarvane z individualističnim panteizmom in vsaj zase odklanjajo normativno religiozno organiziranje. V tem lahko beremo nadaljevanje dobršne linije slovenskega tako imenovanega modernističnega pesnjenja, ki je svoj glas in kreativno svobodo našlo v intimi individualizma, kar pa je bil prej funkcionalen obrat in upor proti določeni nuji politične socializacije v javni ustvarjalnosti kot kakšna res izvirna misel. Zbirka Marš na Soči sicer na nobeni točki ne politizira in niti zares ne polemizira z ničimer, temveč vestno vztraja na ravni posameznika in njegovega postajanja v starostni fazi življenja. A ravno ta dosledna, nepolemična drža razkriva tudi odsotnost kakšne res razburljive in za mišljenje izzivajoče ideje v tem intimističnem, individualističnem modernizmu. Kot napoveduje uvodni moto, vse vztraja v nevprašljivem, čutenem zenovskem vsevedju; splošne črtice o človeku, vesolju in pojavnosti, o tem kako se stekajo v bitje in se skozenj pretakajo. To morda kontraintuitivno še podčrta, recimo temu, specifično, skladno z omenjeno varianto modernizma ideologizirano linijo zdravega razuma v Štucinovem pisanju. Današnja pesniška, literarna in kulturna scena je sicer heterogena, lahko pa identificiramo nekaj generalnih linij; denimo umetniški družbeni angažma, konceptualne umetniške prakse, teoretiziranje, aktualne tematike. Štucina bi lahko umestili v pesniško tradicionalnejše pisave, torej pesniško mesenje in modrovanje o teh ali onih človeških in bivanjskih razsežnostih; a te praviloma precej pretencioznejše, zabuhle in tudi patetične. Marš na Soči, četudi jim je idejno blizu, vendarle deluje malo bolj življenjsko, prizemljeno, brez konstantnega povzdigovanja pesništva. »smešen princip – poezija zaradi poze. / poziram poezijo, sem pesnik – / pozer.« Zakaj naj bi bile neposredne poezijske refleksije o staranju in neujemljivi prisotnosti smrti kaj manj relevantne od drugih individualiziranih modrovanj in stanj. Tudi če so slednja denimo odeta v domnevne progresivnosti aktualnih politik, ne funkcionirajo nič manj subjektivistično. Ravno zato, ker knjige ni mogoče takoj uvrstiti v prevladujoče načine sočasne literarne produkcije, nam jo lahko nenadejano razsvetli. To pa je ne nazadnje njena najučinkovitejša identiteta.
Piše Katarina Mahnič, bereta Lidija Hartman in Dejan Kaloper. Jadran za Slovence ali Slovenci na Jádranu? Priročnik za slovenske turiste v komunikaciji s turističnimi delavci ali za turistične delavce v komunikaciji s slovenskimi turisti? Oboje hkrati – v dveh jezikih in eni knjigi, ki se bere z dveh strani, oranžne in modre. Domiselno oblikovana žepnica je prvenec Nejca Poharja, publicista in režiserja večinoma oglaševalskih filmov, zaljubljenca v morje, predvsem hrvaško. V letih dopustovanja na Jadranu si je gotovo prislužil tisto, o čemer piše, da je nujno za globlje razumevanje tega kratkočasnega pisanja, imenovanega priročnik: jadransko stanje duha. Ali kot avtor nekje na začetku posrečeno parafrazira velikega mediteranologa Predraga Matvejevića: Jadranstva se ne nasledi, ampak se ga doseže. Knjižica (ki zaradi majhnega formata samo daje droben vtis, vendar ima v obeh jezikih skupaj več kot 300 strani) je posrečen izmislek; iznajdljiva in mestoma zelo humorna mešanica priročnika, slovarčka, receptov, nasvetov, geografskih, meteoroloških, zgodovinskih, glasbenih, literarnih dejstev in razlag, knjižnih odlomkov, spominov, anekdot, pesmi in zgodb, jezikovnih modrovanj in preigravanj, lokalnih dogodkov, tradicij in “fešt”, pa tudi prav filozofskih razglabljanj in preizpraševanj. Rdeča nit je seveda morje, vse, kar je z njim povezano in nanj navezano; vse, kar se na njem, v njem in ob njem dogaja, plava, sonči, lovi in pluje, in čigar esenca pravemu slovenskemu morjeljubcu ostaja kot parfum na koži, sol v drobovju in odsev modrega obzorja v očeh vse dolge zimske mesece. Ta raznorodnost in avtorjeva široka jadranska razgledanost delujeta sveže in polnokrvno. Predvsem zaradi besednih gesel, kot so Delfini, Komar, Jadranje, Natakar, Ribarnica, Seks, Sup, Tetovaža, Zamorček, Apartman, Meduza, Galeb, Mačke, Povratak, Skiper, Udica, Vjetar, Zima …, večinoma različnih v slovenskem in hrvaškem delu priročnika, in obdelanih s pisanimi stilističnimi prijemi, je knjiga razbita in obenem sestavljena v “žmohten”, všečen, na trenutke tudi nostalgičen kolaž. Geslo Morje se na primer začenja takole: “Morje ni voda in ena največjih napak, ki jih lahko zagrešite na morju, je ta, da sopomenjate morje in vodo. Ali z besedami barba Stipeta: ‘Morje je morje, voda je pa za pit.’” Pod besedo Kamp, ki je naravno okolje slovenskih turistk in turistov, nam Pohar poleg skorajda bukoličnih opisov prvobitnih užitkov v neposrednem stiku z naravo ponuja tudi žalostno sodobno sliko nekdanjega šotorskega in prikoličarskega raja: “Situacija se je v zadnjih letih bistveno spremenila, najboljše lokacije so zasedle mobilne hišice, s katerimi so se cene dvignile v nebo. Tako so tudi izkušeni staroselci, ki so leta investirali v svoja prikoličarska kraljestva, izpadli iz Zevsovega načrta dobrih sosedskih odnosov. Njihov težko prigarani položaj so dobesedno v enem letu zamenjali trdi tržni odnosi, na njihove lokacije so se začasno naselili ljudje, ki so bili pripravljeni za prvo vrsto ob morju ter luksuz, povezan z mobilno hišico, odšteti več.” Aktualna je tudi beseda Hrvaščina, z nekaj zabavnimi standardnimi primeri slovenske hrvaščine in navodili, kako ta jezik čim bolje obvladati: še najbolje, če ga govorite čim pogosteje in ob vsaki priložnosti. Marsikaj pa se lahko mimogrede naučite tudi iz poslušanja hrvaške popularne glasbe – Dedića, Gibonnija, Dragojevića … “Niti v sanjah se ne nadejajte, da domačini v vas ne bodo prepoznali Slovencev, a vam bo znanje hrvaščine odprlo marsikatera vrata. Slovenska hrvaščina, slovenština, slovenska jadranština je v teku skupnih jadranskih let postala tako rekoč samostojen jezik, v katerem se sami zlahka prepoznamo.” Knjiga Jadran za Slovence / Slovenci na Jadranu je dinamična in pestro razvejana zgodba o Jadranu, inteligentno in inovativno zapakirana v slovensko-hrvaški priročnik za komunikacijo v počitniški skupnosti, predvsem v poletnem času. Čeprav hrvaškim turističnim delavcem (tudi če bi se lotili branja) svetuje, da bi bilo ta priročnik dobro imeti pri roki, kadar bi se jim v komunikaciji s slovenskimi turisti zgodilo kaj čudnega, nenavadnega ali nepričakovanega, je težko verjetno, da jim bo v kakršnokoli pomoč, bo pa tudi hrvaški del knjige razveseljeval pretežno slovenske bralce. Tako bodo lahko tudi doma, zunaj morske sezone, vadili “slovensko jadranštino”. Zaradi premišljene zgradbe, veščega pisanja in pestre vsebine je to knjiga, po kateri lahko paberkuješ spet in spet, veliko pa bo pomenila, se v globine razodela in marsikaj pojasnila predvsem tistim, ki v sebi že nosijo “jadranskega duha”. In prav zato, ker smo morski mački, ki se v teh zgodbah najdemo, jih podoživljamo in “štekamo” njihov humor, že v letih, ko nam (morda zaradi preobilja morske bleščave) peša vid, bi večje črke naredile branje veliko prijaznejše. Prav tako bi bili sicer posrečeni oranžna in modra barva platnic, v katerih so natisnjeni tudi deli besedila in vse fotografije v notranjosti knjige, zaradi boljše vidljivosti in ločljivosti lahko v močnejših odtenkih – da ne bi bili tako od sonca presvetljeni, ampak bližje mornarsko modri in oranžnordeči – pa še bolje bi ponazarjali morje in sončni zahod. Po Poharjevo je ena izmed definicij jadranstva: “če hočete delovati zares, se nikakor ne jemljite preveč resno.” Njegov prvenec je točno to: neresno resen literarni hibrid o morju, ki tako celostno in verodostojno deluje zato, ker iz njega sijeta resnična ljubezen in predanost morju in vsemu, kar je jadranskega. Duhovita knjiga, luštna za na knjižno polico, da z njo tu in tam obudiš spomine na poletna doživetja in zahrepeniš po naslednjem odmerku morskih avantur.
Piše Katarina Mahnič, bereta Lidija Hartman in Dejan Kaloper. Jadran za Slovence ali Slovenci na Jádranu? Priročnik za slovenske turiste v komunikaciji s turističnimi delavci ali za turistične delavce v komunikaciji s slovenskimi turisti? Oboje hkrati – v dveh jezikih in eni knjigi, ki se bere z dveh strani, oranžne in modre. Domiselno oblikovana žepnica je prvenec Nejca Poharja, publicista in režiserja večinoma oglaševalskih filmov, zaljubljenca v morje, predvsem hrvaško. V letih dopustovanja na Jadranu si je gotovo prislužil tisto, o čemer piše, da je nujno za globlje razumevanje tega kratkočasnega pisanja, imenovanega priročnik: jadransko stanje duha. Ali kot avtor nekje na začetku posrečeno parafrazira velikega mediteranologa Predraga Matvejevića: Jadranstva se ne nasledi, ampak se ga doseže. Knjižica (ki zaradi majhnega formata samo daje droben vtis, vendar ima v obeh jezikih skupaj več kot 300 strani) je posrečen izmislek; iznajdljiva in mestoma zelo humorna mešanica priročnika, slovarčka, receptov, nasvetov, geografskih, meteoroloških, zgodovinskih, glasbenih, literarnih dejstev in razlag, knjižnih odlomkov, spominov, anekdot, pesmi in zgodb, jezikovnih modrovanj in preigravanj, lokalnih dogodkov, tradicij in “fešt”, pa tudi prav filozofskih razglabljanj in preizpraševanj. Rdeča nit je seveda morje, vse, kar je z njim povezano in nanj navezano; vse, kar se na njem, v njem in ob njem dogaja, plava, sonči, lovi in pluje, in čigar esenca pravemu slovenskemu morjeljubcu ostaja kot parfum na koži, sol v drobovju in odsev modrega obzorja v očeh vse dolge zimske mesece. Ta raznorodnost in avtorjeva široka jadranska razgledanost delujeta sveže in polnokrvno. Predvsem zaradi besednih gesel, kot so Delfini, Komar, Jadranje, Natakar, Ribarnica, Seks, Sup, Tetovaža, Zamorček, Apartman, Meduza, Galeb, Mačke, Povratak, Skiper, Udica, Vjetar, Zima …, večinoma različnih v slovenskem in hrvaškem delu priročnika, in obdelanih s pisanimi stilističnimi prijemi, je knjiga razbita in obenem sestavljena v “žmohten”, všečen, na trenutke tudi nostalgičen kolaž. Geslo Morje se na primer začenja takole: “Morje ni voda in ena največjih napak, ki jih lahko zagrešite na morju, je ta, da sopomenjate morje in vodo. Ali z besedami barba Stipeta: ‘Morje je morje, voda je pa za pit.’” Pod besedo Kamp, ki je naravno okolje slovenskih turistk in turistov, nam Pohar poleg skorajda bukoličnih opisov prvobitnih užitkov v neposrednem stiku z naravo ponuja tudi žalostno sodobno sliko nekdanjega šotorskega in prikoličarskega raja: “Situacija se je v zadnjih letih bistveno spremenila, najboljše lokacije so zasedle mobilne hišice, s katerimi so se cene dvignile v nebo. Tako so tudi izkušeni staroselci, ki so leta investirali v svoja prikoličarska kraljestva, izpadli iz Zevsovega načrta dobrih sosedskih odnosov. Njihov težko prigarani položaj so dobesedno v enem letu zamenjali trdi tržni odnosi, na njihove lokacije so se začasno naselili ljudje, ki so bili pripravljeni za prvo vrsto ob morju ter luksuz, povezan z mobilno hišico, odšteti več.” Aktualna je tudi beseda Hrvaščina, z nekaj zabavnimi standardnimi primeri slovenske hrvaščine in navodili, kako ta jezik čim bolje obvladati: še najbolje, če ga govorite čim pogosteje in ob vsaki priložnosti. Marsikaj pa se lahko mimogrede naučite tudi iz poslušanja hrvaške popularne glasbe – Dedića, Gibonnija, Dragojevića … “Niti v sanjah se ne nadejajte, da domačini v vas ne bodo prepoznali Slovencev, a vam bo znanje hrvaščine odprlo marsikatera vrata. Slovenska hrvaščina, slovenština, slovenska jadranština je v teku skupnih jadranskih let postala tako rekoč samostojen jezik, v katerem se sami zlahka prepoznamo.” Knjiga Jadran za Slovence / Slovenci na Jadranu je dinamična in pestro razvejana zgodba o Jadranu, inteligentno in inovativno zapakirana v slovensko-hrvaški priročnik za komunikacijo v počitniški skupnosti, predvsem v poletnem času. Čeprav hrvaškim turističnim delavcem (tudi če bi se lotili branja) svetuje, da bi bilo ta priročnik dobro imeti pri roki, kadar bi se jim v komunikaciji s slovenskimi turisti zgodilo kaj čudnega, nenavadnega ali nepričakovanega, je težko verjetno, da jim bo v kakršnokoli pomoč, bo pa tudi hrvaški del knjige razveseljeval pretežno slovenske bralce. Tako bodo lahko tudi doma, zunaj morske sezone, vadili “slovensko jadranštino”. Zaradi premišljene zgradbe, veščega pisanja in pestre vsebine je to knjiga, po kateri lahko paberkuješ spet in spet, veliko pa bo pomenila, se v globine razodela in marsikaj pojasnila predvsem tistim, ki v sebi že nosijo “jadranskega duha”. In prav zato, ker smo morski mački, ki se v teh zgodbah najdemo, jih podoživljamo in “štekamo” njihov humor, že v letih, ko nam (morda zaradi preobilja morske bleščave) peša vid, bi večje črke naredile branje veliko prijaznejše. Prav tako bi bili sicer posrečeni oranžna in modra barva platnic, v katerih so natisnjeni tudi deli besedila in vse fotografije v notranjosti knjige, zaradi boljše vidljivosti in ločljivosti lahko v močnejših odtenkih – da ne bi bili tako od sonca presvetljeni, ampak bližje mornarsko modri in oranžnordeči – pa še bolje bi ponazarjali morje in sončni zahod. Po Poharjevo je ena izmed definicij jadranstva: “če hočete delovati zares, se nikakor ne jemljite preveč resno.” Njegov prvenec je točno to: neresno resen literarni hibrid o morju, ki tako celostno in verodostojno deluje zato, ker iz njega sijeta resnična ljubezen in predanost morju in vsemu, kar je jadranskega. Duhovita knjiga, luštna za na knjižno polico, da z njo tu in tam obudiš spomine na poletna doživetja in zahrepeniš po naslednjem odmerku morskih avantur.
Piše Marija Švajncer, bereta Dejan Kaloper in Lidija Hartman. Pisateljica, igralka in energijska terapevtka Tanja Dimitrievska je objavila svoj drugi roman in mu dala pomenljiv naslov Tako kot delfini ter se z literarnim snovanjem pridružila slovenskim igralkam in igralcem, ki so prepričljivi tako na odru ali filmu kot pri ustvarjanju v vezani ali nevezani besedi. V preteklosti Poldetu Bibiču in Metodu Pevcu, v današnjem času pa Saši Pavček, Barbari Cerar, Sašu Tabakoviću, Desi in Kristijanu Mucku in še mnogim drugim. V novem literarnem delu pisateljica opisuje dogajanje skupine posameznikov, ki se družijo in krepijo svoja telesa v telovadnici: Dvojica ženske in moškega zaživi skupaj, eden od njih pa zatrjuje, da je gojenje konoplje nadvse priporočljivo in zaželeno. Ne zgodi se nič usodnega, zgodbe skorajda ni, toda pomembno je, da je avtorica izvirna, domiselna in v marsičem drugačna od drugih literarnih ustvarjalcev. Njeni odličnosti sta humor in igrivost, posebnosti pa zmožnost in spretnost, da zna čustvena stanja in stališča materializirati, jih spreminjati v dogajanje, ki je podobno naravnim pojavom ali telesni dejavnosti, v hipu pa bi ga lahko imeli celo za nekakšno metafiziko. Obraz se na primer skisa in napihne v žabo, smeh uide na ves obraz in skoči še čez. Kaj, če je konoplja, o kateri je med drugim govor, plevel pod krinko? Iz glavne protagonistke, po imenu Eme, skoči mačka, čez čas pa se mlada ženska čedalje bolj zbližuje z delfinom. Delfin simbolizira igrivost in občutljivost, je živo bitje, ki ga je strah odgovornosti in nevarnosti zunaj sebe. Delfini ves čas plavajo v krogih, prepoznajo svoj odsev v ogledalu, vedno spijo samo na pol ter so vesele in šegave narave. Njihovi možgani imajo veliko površino, tako rekoč odločilno za inteligenco, če bi jo v zvezi z njimi lahko tako imenovali. Globlja in tesnejša povezanost z delfinom bi bila za Emo morda rešitev, saj bi se ta sesalec, ki torej ni riba, izluščil iz morske sinjine in nenadoma postal viden. Ema je občutljiva mlada ženska, marsikaj ji je jasno in vprašanje je, ali sploh potrebuje rešitev v pravem pomenu besede. Med drugim modruje: »V srcu je vse. Tudi modrost, za vsak korak, iz koraka v korak, iz trenutka v trenutek. Resnica je v srcu in raste iz trenutka v trenutek. Hipna je. Rešitev je vedno v srcu, mi ga pa znova in znova zapuščamo in iščemo modrost drugje.« Ema ima občasne odvode nekam v vesolje. Zgodi se, da se košček miru zdrobi, tanek pas tesnobe vrže senco, skrhano od prežvečenih časov. V nekaterih odlomkih bi bilo mogoče prepoznati nadrealizem, magični realizem in tudi neke vrste nonsens. Igrivo pisanje postaja čedalje bolj poglobljeno in sporočilno razvejano. Dogajanje je postavljeno v koronski čas. Kljub nevarnostim, ki prežijo na protagoniste, so medčloveški odnosi precej preprosti in večinoma dobronamerni, toda pozornost vzbujajo spoznanja o prostoru in času, že kar filozofija, ki se staplja z igralskimi izkušnjami in terapevtskim znanjem. Lahko se zgodi, da igralec nehote sprejme negativno energijo iz okolice, na primer ljubljansko energijo:. » In potem se zgodi, da se v tisti têmi, ki jo igra, igralec za trenutek izgubi in takrat, v tistem trenutku šibkosti, ko on kar je tista tema, brez svetlobe okrog, takrat se okoliška energijska tema z lahkoto nalepi nanj.« Terapevtska vednost govori o ženski in moškem v dvojici in njunih različnih hotenjih ter pobudi, da bi morali biti ljudje vsak trenutek začudeni, uporabljati intuicijo in zajeziti tok neumnosti. Človek ima pet čutov in si lahko prizadeva, da bi se povzdignil do višje čutne zaznave. Z notranjim očesom bi bilo mogoče videti celo dogodke iz preteklosti. Telo ima modrost in spomin. S kar nekaj besedami je prikazan pomen višjega jaza, globlje zavesti, duha in brezčasja, in to že skoraj v maniri new agea, se pravi nove dobe in prizadevanj po združevanju pristnega človeka, upanju ter ohranjanju narave in povezanosti z njo. Tanja Dimitrievska ponuja dvojnost, pripoved v romanu in refleksijo vsebine, nekaj zunanjega in podkrepljenega z vrednostnimi sodbami, torej razlikovanje med notranjim in zunanjim. Sama omeni, da je situacija groteskna. Ema bi v hipu najraje skočila nazaj v poglavje in ga prebutala, včasih pa se znajde na robu romana. Sporazumevanje med protagonisti tu in tam spominja na teater absurda. Očitna je tudi družbena kritika. Neposredno je izražena trditev, da je največje zlo našega sveta pohlep. Preden se bo svet v celoti iztiril, bi ga bilo treba izboljšati ter premagati kaos in v pretirano potrošništvo obrnjen moderni čas. Odločilnega pomena je prizadevanje za ohranitev narave. Na koncu romana ostane veliko nerešenih vprašanj, takih, ki bralkam in bralcem vsekakor dajo misliti in jih spodbujajo, da bi sami iskali odgovore nanje. Je primerno gojiti konopljo? Ali je revolucija res edina rešitev? Kdo si upa vzeti moč, da sodi drugim? Je mar to, kaj je prav in kaj ni prav, res nekaj absolutnega? So virus covida-19 povzročili luskavci in netopirji ali pa je bil morda namerno izdelan v laboratoriju? Je neznana bolezen izbruhnila kot svarilo in kazen za človekovo pokvarjenost? Ali se vse začne pri spreminjanju posameznika? »Šele ko bo dosežena kritična masa transformiranih posameznikov, bo družba lahko resnično spremenjena, bolj zdrava.« Tanja Dimitrievska v delu Tako kot delfini poudarja, da človek v življenju potrebuje svobodo in mir. Izpeljanka ljubezni pomeni sočutje, modrost, notranjo skladnost, iskrivost, pogum in ustvarjalnost. Vsak izmed nas bi lahko bil žarek istega sonca in to bi zagotavljalo pristno povezanost in vzajemnost. V ubranosti je treba ohraniti predvidljivost in slej ko prej se bodo uresničili svetloba, mir in vnovična rast. Protagonistka Ema poleti nekam navzgor, toda pri tem jo preganja misel, da pravzaprav ni mogoče nikamor pobegniti in uiti. A na njeno vprašanje, ali je nekakšen absolut samo ljubezen, bi bilo po vsej verjetnosti mogoče najti odgovor.
Piše Marija Švajncer, bereta Dejan Kaloper in Lidija Hartman. Pisateljica, igralka in energijska terapevtka Tanja Dimitrievska je objavila svoj drugi roman in mu dala pomenljiv naslov Tako kot delfini ter se z literarnim snovanjem pridružila slovenskim igralkam in igralcem, ki so prepričljivi tako na odru ali filmu kot pri ustvarjanju v vezani ali nevezani besedi. V preteklosti Poldetu Bibiču in Metodu Pevcu, v današnjem času pa Saši Pavček, Barbari Cerar, Sašu Tabakoviću, Desi in Kristijanu Mucku in še mnogim drugim. V novem literarnem delu pisateljica opisuje dogajanje skupine posameznikov, ki se družijo in krepijo svoja telesa v telovadnici: Dvojica ženske in moškega zaživi skupaj, eden od njih pa zatrjuje, da je gojenje konoplje nadvse priporočljivo in zaželeno. Ne zgodi se nič usodnega, zgodbe skorajda ni, toda pomembno je, da je avtorica izvirna, domiselna in v marsičem drugačna od drugih literarnih ustvarjalcev. Njeni odličnosti sta humor in igrivost, posebnosti pa zmožnost in spretnost, da zna čustvena stanja in stališča materializirati, jih spreminjati v dogajanje, ki je podobno naravnim pojavom ali telesni dejavnosti, v hipu pa bi ga lahko imeli celo za nekakšno metafiziko. Obraz se na primer skisa in napihne v žabo, smeh uide na ves obraz in skoči še čez. Kaj, če je konoplja, o kateri je med drugim govor, plevel pod krinko? Iz glavne protagonistke, po imenu Eme, skoči mačka, čez čas pa se mlada ženska čedalje bolj zbližuje z delfinom. Delfin simbolizira igrivost in občutljivost, je živo bitje, ki ga je strah odgovornosti in nevarnosti zunaj sebe. Delfini ves čas plavajo v krogih, prepoznajo svoj odsev v ogledalu, vedno spijo samo na pol ter so vesele in šegave narave. Njihovi možgani imajo veliko površino, tako rekoč odločilno za inteligenco, če bi jo v zvezi z njimi lahko tako imenovali. Globlja in tesnejša povezanost z delfinom bi bila za Emo morda rešitev, saj bi se ta sesalec, ki torej ni riba, izluščil iz morske sinjine in nenadoma postal viden. Ema je občutljiva mlada ženska, marsikaj ji je jasno in vprašanje je, ali sploh potrebuje rešitev v pravem pomenu besede. Med drugim modruje: »V srcu je vse. Tudi modrost, za vsak korak, iz koraka v korak, iz trenutka v trenutek. Resnica je v srcu in raste iz trenutka v trenutek. Hipna je. Rešitev je vedno v srcu, mi ga pa znova in znova zapuščamo in iščemo modrost drugje.« Ema ima občasne odvode nekam v vesolje. Zgodi se, da se košček miru zdrobi, tanek pas tesnobe vrže senco, skrhano od prežvečenih časov. V nekaterih odlomkih bi bilo mogoče prepoznati nadrealizem, magični realizem in tudi neke vrste nonsens. Igrivo pisanje postaja čedalje bolj poglobljeno in sporočilno razvejano. Dogajanje je postavljeno v koronski čas. Kljub nevarnostim, ki prežijo na protagoniste, so medčloveški odnosi precej preprosti in večinoma dobronamerni, toda pozornost vzbujajo spoznanja o prostoru in času, že kar filozofija, ki se staplja z igralskimi izkušnjami in terapevtskim znanjem. Lahko se zgodi, da igralec nehote sprejme negativno energijo iz okolice, na primer ljubljansko energijo:. » In potem se zgodi, da se v tisti têmi, ki jo igra, igralec za trenutek izgubi in takrat, v tistem trenutku šibkosti, ko on kar je tista tema, brez svetlobe okrog, takrat se okoliška energijska tema z lahkoto nalepi nanj.« Terapevtska vednost govori o ženski in moškem v dvojici in njunih različnih hotenjih ter pobudi, da bi morali biti ljudje vsak trenutek začudeni, uporabljati intuicijo in zajeziti tok neumnosti. Človek ima pet čutov in si lahko prizadeva, da bi se povzdignil do višje čutne zaznave. Z notranjim očesom bi bilo mogoče videti celo dogodke iz preteklosti. Telo ima modrost in spomin. S kar nekaj besedami je prikazan pomen višjega jaza, globlje zavesti, duha in brezčasja, in to že skoraj v maniri new agea, se pravi nove dobe in prizadevanj po združevanju pristnega človeka, upanju ter ohranjanju narave in povezanosti z njo. Tanja Dimitrievska ponuja dvojnost, pripoved v romanu in refleksijo vsebine, nekaj zunanjega in podkrepljenega z vrednostnimi sodbami, torej razlikovanje med notranjim in zunanjim. Sama omeni, da je situacija groteskna. Ema bi v hipu najraje skočila nazaj v poglavje in ga prebutala, včasih pa se znajde na robu romana. Sporazumevanje med protagonisti tu in tam spominja na teater absurda. Očitna je tudi družbena kritika. Neposredno je izražena trditev, da je največje zlo našega sveta pohlep. Preden se bo svet v celoti iztiril, bi ga bilo treba izboljšati ter premagati kaos in v pretirano potrošništvo obrnjen moderni čas. Odločilnega pomena je prizadevanje za ohranitev narave. Na koncu romana ostane veliko nerešenih vprašanj, takih, ki bralkam in bralcem vsekakor dajo misliti in jih spodbujajo, da bi sami iskali odgovore nanje. Je primerno gojiti konopljo? Ali je revolucija res edina rešitev? Kdo si upa vzeti moč, da sodi drugim? Je mar to, kaj je prav in kaj ni prav, res nekaj absolutnega? So virus covida-19 povzročili luskavci in netopirji ali pa je bil morda namerno izdelan v laboratoriju? Je neznana bolezen izbruhnila kot svarilo in kazen za človekovo pokvarjenost? Ali se vse začne pri spreminjanju posameznika? »Šele ko bo dosežena kritična masa transformiranih posameznikov, bo družba lahko resnično spremenjena, bolj zdrava.« Tanja Dimitrievska v delu Tako kot delfini poudarja, da človek v življenju potrebuje svobodo in mir. Izpeljanka ljubezni pomeni sočutje, modrost, notranjo skladnost, iskrivost, pogum in ustvarjalnost. Vsak izmed nas bi lahko bil žarek istega sonca in to bi zagotavljalo pristno povezanost in vzajemnost. V ubranosti je treba ohraniti predvidljivost in slej ko prej se bodo uresničili svetloba, mir in vnovična rast. Protagonistka Ema poleti nekam navzgor, toda pri tem jo preganja misel, da pravzaprav ni mogoče nikamor pobegniti in uiti. A na njeno vprašanje, ali je nekakšen absolut samo ljubezen, bi bilo po vsej verjetnosti mogoče najti odgovor.
Jože Štucin: Marš na Soči, Tanja Dimitrievska: Tako kot delfini, Nejc Pohar: Jadran za Slovence, Slovenci na Jadranu. Recenzije so napisali Matjaž Zorec, Marija Švajncer in Katarina Mahnič.
Jože Štucin: Marš na Soči, Tanja Dimitrievska: Tako kot delfini, Nejc Pohar: Jadran za Slovence, Slovenci na Jadranu. Recenzije so napisali Matjaž Zorec, Marija Švajncer in Katarina Mahnič.
Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti
Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
Slovenska košarkarska reprezentanca je včeraj še drugič v dveh dneh ugnala Češko. V Jihlavi ji je to uspelo po izjemnem preobratu in zaostanku za 18 točk v prvem polčasu. Poseben mejnik je na tekmi dosegel Klemen Prepelič, z dvajsetimi točkami prvi strelec Slovenije. Postal je tretji košarkar, ki je v dresu članske reprezentance presegel mejo 1000 točk. To je pred njim uspelo le Goranu Dragiću in Luki Dončiću. Ob košarki se posvetimo še kraljici športov. V Novem mestu so se konec tedna atleti in atletinje merili za naslove državnih dvoranskih prvakov.
Slovenska košarkarska reprezentanca je včeraj še drugič v dveh dneh ugnala Češko. V Jihlavi ji je to uspelo po izjemnem preobratu in zaostanku za 18 točk v prvem polčasu. Poseben mejnik je na tekmi dosegel Klemen Prepelič, z dvajsetimi točkami prvi strelec Slovenije. Postal je tretji košarkar, ki je v dresu članske reprezentance presegel mejo 1000 točk. To je pred njim uspelo le Goranu Dragiću in Luki Dončiću. Ob košarki se posvetimo še kraljici športov. V Novem mestu so se konec tedna atleti in atletinje merili za naslove državnih dvoranskih prvakov.
Spadate med ljubitelje umetnosti in umetnostne zgodovine in ste si od nekdaj želeli izvedeti več o poznavanju umetnosti, pa tega še niste storili? Ali pa morda čutite strahospoštovanje pred galerijami, muzeji in njihovo umetniško vsebino? Oddaja z naslovom Čar umetnostne zgodovine želi razbliniti pomisleke in dvome ter pokazati, da je umetnostna zgodovina in z njo poznavanje umetnosti in dediščine dostopna prvim in drugim, in to na zelo privlačen in obenem prijeten način, ki ju predstavita tudi dva krajša prispevka. O svojih lepih izkušnjah s spoznavanjem likovne umetnosti pa bosta z voditeljico govorili Tanja Šulak, slušateljica Umetnostne zgodovine na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Ljubljana, in Tjaša Debeljak Duranović, umetnostna zgodovinarka in vodja skupine Prijatelji Narodne galerije. Prisluhnite jim, ne bo vam žal!
Spadate med ljubitelje umetnosti in umetnostne zgodovine in ste si od nekdaj želeli izvedeti več o poznavanju umetnosti, pa tega še niste storili? Ali pa morda čutite strahospoštovanje pred galerijami, muzeji in njihovo umetniško vsebino? Oddaja z naslovom Čar umetnostne zgodovine želi razbliniti pomisleke in dvome ter pokazati, da je umetnostna zgodovina in z njo poznavanje umetnosti in dediščine dostopna prvim in drugim, in to na zelo privlačen in obenem prijeten način, ki ju predstavita tudi dva krajša prispevka. O svojih lepih izkušnjah s spoznavanjem likovne umetnosti pa bosta z voditeljico govorili Tanja Šulak, slušateljica Umetnostne zgodovine na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Ljubljana, in Tjaša Debeljak Duranović, umetnostna zgodovinarka in vodja skupine Prijatelji Narodne galerije. Prisluhnite jim, ne bo vam žal!
Izzivalec Savas ima osem let in živi na otočku Telendos v Grčiji. Pozimi tam prebiva samo štirideset ljudi. Savas je edini otrok na otoku in obenem edini učenec na tamkajšnji osnovni šoli. S prijatelji se druži le ob koncih tedna, ko ti pridejo tja s sosednjega otoka Kalimnos. Savasova mama se odloči, da se bo na večji otok preselila tudi njihova družina, saj bo le tako lahko Savas hodil v šolo z njimi. Preden pa se to zgodi, se z učiteljem pripravljata na zadnji skupni sprevod ob grškem državnem prazniku. Savas si ob tem zastavi posebno nalogo: iz naplavljenega lesa želi izdelati maketo čolna in jo podariti učitelju za spomin. O tem se pogovarja z dedkom, ob morju nabira les, obišče ladjedelnico in dela skupaj z mojstrom čolnarjem. A časa zmanjkuje. Mu bo uspelo pravočasno dokončati čolnič?
Izzivalec Savas ima osem let in živi na otočku Telendos v Grčiji. Pozimi tam prebiva samo štirideset ljudi. Savas je edini otrok na otoku in obenem edini učenec na tamkajšnji osnovni šoli. S prijatelji se druži le ob koncih tedna, ko ti pridejo tja s sosednjega otoka Kalimnos. Savasova mama se odloči, da se bo na večji otok preselila tudi njihova družina, saj bo le tako lahko Savas hodil v šolo z njimi. Preden pa se to zgodi, se z učiteljem pripravljata na zadnji skupni sprevod ob grškem državnem prazniku. Savas si ob tem zastavi posebno nalogo: iz naplavljenega lesa želi izdelati maketo čolna in jo podariti učitelju za spomin. O tem se pogovarja z dedkom, ob morju nabira les, obišče ladjedelnico in dela skupaj z mojstrom čolnarjem. A časa zmanjkuje. Mu bo uspelo pravočasno dokončati čolnič?
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Minuli petek se je z otvoritvenim koncertom v Vili Vipolže pričela 57. izvedba revije Primorska poje. Do 26. aprila bo na različnih lokacijah Primorske in čez mejo potekalo kar 38 revij, nastopilo bo 218 pevskih zborov s skoraj 4000 pevci iz šestih držav. V Centru humanističnih znanosti ZRS Koper so minuli teden odprli razstavo Vizije Gregorja Žitka. Z njo avtor mlajše slikarske generacije odpira nov cikel, v keterem se posveča predvsem figuraliki. Pred tremi leti je slovenska skladateljica Nina Šenk prejela Nagrado Johanna Josepha Fuxa za sodobno operno ustvarjalnost, njena opera Platno, zložena na libreto Simone Semenič pa je bila takrat izvedena v avstrijskem Gradcu na festivalu Musikprotokoll. Danes in jutri bodo opero v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma izvedle Laure-Catherine Beyers, sopranistka iz graške izvedbe, ob njej pa Gaja Sorč, Katja Konvalinka, Irena Yebuah Tiran in Aja Markovič z Ansamblom Slovenskega komornega glasbenega gledališča in dirigentom Simonom Dvoršakom.
Minuli petek se je z otvoritvenim koncertom v Vili Vipolže pričela 57. izvedba revije Primorska poje. Do 26. aprila bo na različnih lokacijah Primorske in čez mejo potekalo kar 38 revij, nastopilo bo 218 pevskih zborov s skoraj 4000 pevci iz šestih držav. V Centru humanističnih znanosti ZRS Koper so minuli teden odprli razstavo Vizije Gregorja Žitka. Z njo avtor mlajše slikarske generacije odpira nov cikel, v keterem se posveča predvsem figuraliki. Pred tremi leti je slovenska skladateljica Nina Šenk prejela Nagrado Johanna Josepha Fuxa za sodobno operno ustvarjalnost, njena opera Platno, zložena na libreto Simone Semenič pa je bila takrat izvedena v avstrijskem Gradcu na festivalu Musikprotokoll. Danes in jutri bodo opero v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma izvedle Laure-Catherine Beyers, sopranistka iz graške izvedbe, ob njej pa Gaja Sorč, Katja Konvalinka, Irena Yebuah Tiran in Aja Markovič z Ansamblom Slovenskega komornega glasbenega gledališča in dirigentom Simonom Dvoršakom.
Slovenija danes, regionalne novice
V novi oddaji Televizije Slovenija bomo z dopisniki po Sloveniji temeljito in vsebinsko predstavljali lokalno problematiko. Pojasnili bomo dileme lokalnih skupnosti in iskali rešitve za razvoj slovenskih občin.
V novi oddaji Televizije Slovenija bomo z dopisniki po Sloveniji temeljito in vsebinsko predstavljali lokalno problematiko. Pojasnili bomo dileme lokalnih skupnosti in iskali rešitve za razvoj slovenskih občin.
Morda smo še pred tednom dni verjeli, da Iran popušča glede ameriških zahtev o plemenitenju urana in je dogovor blizu. A svet je bil vnovič priča ameriškemu in izraelskemu napadu. Med prvimi žrtvami je bil iranski verski vodja Ali Hamenei. Sledil je iranski odgovor, ne le na Izrael in ameriške vojaške ladje, ampak tudi na bližnje zalivske in bližnjevzhodne arabske države. Ljudje z vseh delov sveta, ki so se znašli v teh naftno bogatih državah, poslovno ali turistično, so še vedno v zakloniščih ali čakajo na letala, ki bi jih prepeljala domov. Kako dolgo bo to še trajalo, ali Iran postaja novo krizno žarišče? O tem in še čem v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: dr. Rok Zupančič, Katedra za obramboslovje Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Faris Kočan, Katedra za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani; Jožef Kunič, nekdanji slovenski veleposlanik v Iranu.
Morda smo še pred tednom dni verjeli, da Iran popušča glede ameriških zahtev o plemenitenju urana in je dogovor blizu. A svet je bil vnovič priča ameriškemu in izraelskemu napadu. Med prvimi žrtvami je bil iranski verski vodja Ali Hamenei. Sledil je iranski odgovor, ne le na Izrael in ameriške vojaške ladje, ampak tudi na bližnje zalivske in bližnjevzhodne arabske države. Ljudje z vseh delov sveta, ki so se znašli v teh naftno bogatih državah, poslovno ali turistično, so še vedno v zakloniščih ali čakajo na letala, ki bi jih prepeljala domov. Kako dolgo bo to še trajalo, ali Iran postaja novo krizno žarišče? O tem in še čem v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: dr. Rok Zupančič, Katedra za obramboslovje Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Faris Kočan, Katedra za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani; Jožef Kunič, nekdanji slovenski veleposlanik v Iranu.
Michael Palin se odpravi na potovanje po Venezueli, deželi ostrih nasprotij, za katero sta med drugim značilna avtoritarna oblast in množično izseljevanje prebivalcev, tudi zaradi gospodarskega zloma, a obenem spoznava izjemne naravne lepote. Od Caracasa do Amazonije, Karibov in Andov razkriva državo, ki velja za nevarno in zaprto, a očara z osupljivimi pokrajinami, bogato kulturo in neuklonljivim duhom ljudi. 1. del: Michael začne potovanje v Caracasu, kjer spozna težko vsakdanje življenje ljudi in obišče Petare, enega izmed največjih slumov v Južni Ameriki. A v glavnem mestu doživi tudi drugo plat: razkošni hotel Humboldt, večerjo z znano umetnico Valentino Quintero in televizijski spektakel predsednika Madura. Nato se odpravi v Amazonijo in že na letalu prelista strip, v katerem je Maduro v vlogi superjunaka. Ob srečanju s staroselskim ljudstvom Pemon izve za uničujoče posledice nezakonitega rudarjenja zlata in prvi del potovanja zaključi z obiskom mogočnega Angelovega slapa. MICHAEL PALIN IN VENEZUELA / Velika Britanija / 2025 / Režija: Neil Ferguson
Michael Palin se odpravi na potovanje po Venezueli, deželi ostrih nasprotij, za katero sta med drugim značilna avtoritarna oblast in množično izseljevanje prebivalcev, tudi zaradi gospodarskega zloma, a obenem spoznava izjemne naravne lepote. Od Caracasa do Amazonije, Karibov in Andov razkriva državo, ki velja za nevarno in zaprto, a očara z osupljivimi pokrajinami, bogato kulturo in neuklonljivim duhom ljudi. 1. del: Michael začne potovanje v Caracasu, kjer spozna težko vsakdanje življenje ljudi in obišče Petare, enega izmed največjih slumov v Južni Ameriki. A v glavnem mestu doživi tudi drugo plat: razkošni hotel Humboldt, večerjo z znano umetnico Valentino Quintero in televizijski spektakel predsednika Madura. Nato se odpravi v Amazonijo in že na letalu prelista strip, v katerem je Maduro v vlogi superjunaka. Ob srečanju s staroselskim ljudstvom Pemon izve za uničujoče posledice nezakonitega rudarjenja zlata in prvi del potovanja zaključi z obiskom mogočnega Angelovega slapa. MICHAEL PALIN IN VENEZUELA / Velika Britanija / 2025 / Režija: Neil Ferguson
Ime tedna je postala Nika Kovač z Inštituta 8. marec, ki koordinira državljansko pobudo Moj glas, moja izbira. Pobudo je Evropska komisija sprejela in sklenila, da je zagotavljanje varnega in dostopnega splava ženskam v državah Unije mogoče financirati z evropskimi sredstvi. Gre za eno redkih državljanskih pobud v Evropski uniji, ki jih je podprl Evropski parlament, potem ko jo je podpisalo več kot ena 1,1 milijona Evropejcev.
Ime tedna je postala Nika Kovač z Inštituta 8. marec, ki koordinira državljansko pobudo Moj glas, moja izbira. Pobudo je Evropska komisija sprejela in sklenila, da je zagotavljanje varnega in dostopnega splava ženskam v državah Unije mogoče financirati z evropskimi sredstvi. Gre za eno redkih državljanskih pobud v Evropski uniji, ki jih je podprl Evropski parlament, potem ko jo je podpisalo več kot ena 1,1 milijona Evropejcev.
Violončelistka Nuša Planinc je ena izmed letošnjih prejemnic študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo in ob tem uspehu smo jo 26. februarja 2026 gostili v oddaji Mladi virtuozi, tokrat pa poslušamo skladbo za izvedbo katere je prejela nagrado. To je Koncert za violončelo in orkester v h-molu Antonina Dvořáka, ki ga je izvedla s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in dirigentom Simonom Krečičem 28. maja 2025 v Dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji kot del cikla Tutti Akademije za glasbo.
Violončelistka Nuša Planinc je ena izmed letošnjih prejemnic študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo in ob tem uspehu smo jo 26. februarja 2026 gostili v oddaji Mladi virtuozi, tokrat pa poslušamo skladbo za izvedbo katere je prejela nagrado. To je Koncert za violončelo in orkester v h-molu Antonina Dvořáka, ki ga je izvedla s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in dirigentom Simonom Krečičem 28. maja 2025 v Dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji kot del cikla Tutti Akademije za glasbo.
V Splošni bolnišnici Murska Sobota so predali namenu novo multidiagnostično RTG napravo. Gre za pomembno posodobitev zastarele, več kot 15 let stare opreme, ki bo izboljšala kakovost zdravstvenih storitev. Nova RTG naprava je vredna nekaj več kot 750 tisoč evrov, sredstva pa so bila zagotovljena iz evropskih kohezijskih skladov. Z novo napravo bodo v bolnišnici začeli delati takoj. O koristih za paciente in regijo direktor bolnišnice Ladislav Ratkai. Na fotografiji današnja predaja nove RTG naprave namenu (foto: Vida Toš)
V Splošni bolnišnici Murska Sobota so predali namenu novo multidiagnostično RTG napravo. Gre za pomembno posodobitev zastarele, več kot 15 let stare opreme, ki bo izboljšala kakovost zdravstvenih storitev. Nova RTG naprava je vredna nekaj več kot 750 tisoč evrov, sredstva pa so bila zagotovljena iz evropskih kohezijskih skladov. Z novo napravo bodo v bolnišnici začeli delati takoj. O koristih za paciente in regijo direktor bolnišnice Ladislav Ratkai. Na fotografiji današnja predaja nove RTG naprave namenu (foto: Vida Toš)
Izbruh vojne v Zalivu čutijo tudi slovenski turisti in turistične agencije. Nekateri so ostali na destinacijah ali v tranzitu, agencije pa zdaj prioritetno organizirajo njihovo varno vrnitev domov, čez Kitajsko, Kazahstan ali Indonezijo. V takšnih razmerah velja višja sila, kar pomeni, da posamezniki sami nosijo stroške, agencije pa kljub temu nudijo logistično podporo in nasvete. O tem, kako te razmere vplivajo na potnike in turistični sektor, smo se pogovarjali s sekretarjem Združenja turističnih agencij Slovenije Mišom Mrvaljevićem, ki uvodoma pojasni, kakšne so trenutno največje posledice izbruha nove vojne za slovenske turistične agencije in turiste.
Izbruh vojne v Zalivu čutijo tudi slovenski turisti in turistične agencije. Nekateri so ostali na destinacijah ali v tranzitu, agencije pa zdaj prioritetno organizirajo njihovo varno vrnitev domov, čez Kitajsko, Kazahstan ali Indonezijo. V takšnih razmerah velja višja sila, kar pomeni, da posamezniki sami nosijo stroške, agencije pa kljub temu nudijo logistično podporo in nasvete. O tem, kako te razmere vplivajo na potnike in turistični sektor, smo se pogovarjali s sekretarjem Združenja turističnih agencij Slovenije Mišom Mrvaljevićem, ki uvodoma pojasni, kakšne so trenutno največje posledice izbruha nove vojne za slovenske turistične agencije in turiste.
Simona boli zob, zato bo moral k zobozdravniku. Prijatelj Ferdinand ga straši, da vrtanje po zobeh grozno boli. Simon je na smrt prestrašen. A zobozdravnica je blaga in prijazna gospa. Posede ga na imeniten stol s toliko gumbi, kot jih je v pilotski kabini. Z njimi se stol dviga in spušča in na njem se lahko vrtiš kot vrtavka. Simon še sam ne ve, kdaj dobi plombo!
Simona boli zob, zato bo moral k zobozdravniku. Prijatelj Ferdinand ga straši, da vrtanje po zobeh grozno boli. Simon je na smrt prestrašen. A zobozdravnica je blaga in prijazna gospa. Posede ga na imeniten stol s toliko gumbi, kot jih je v pilotski kabini. Z njimi se stol dviga in spušča in na njem se lahko vrtiš kot vrtavka. Simon še sam ne ve, kdaj dobi plombo!
Sara in Raček gresta v pekarno. Ob njej stoji avtomat z gumijastimi žogicami. Skleneta, da si bosta izbrala vsak svojo. Raček dobi rdečo. Sara dobi modro, čeprav si je želela zeleno. Ampak tudi z modro je zadovoljna. Vendar njena modra žogica žal ne poskakuje. Sara je žalostna, toda avtomat ji pripravi veliko presenečenje.
Sara in Raček gresta v pekarno. Ob njej stoji avtomat z gumijastimi žogicami. Skleneta, da si bosta izbrala vsak svojo. Raček dobi rdečo. Sara dobi modro, čeprav si je želela zeleno. Ampak tudi z modro je zadovoljna. Vendar njena modra žogica žal ne poskakuje. Sara je žalostna, toda avtomat ji pripravi veliko presenečenje.
Kaj potrebujejo koroški Slovenci? Po poizvedovanju v Železni Kapli in spodnji Ziljski dolini smo se za naš niz prispevkov o tem pozanimali v Pliberku. V štajerski prestolnici so že drugič vabili na mednarodni kitarski festival Guitar Styria s številnimi udeleženci iz Slovenije. V prostorih Mohorjeve družbe so predstavili novo knjigo Rožnate počitnice avtorice Petre Schnabl-Kuglitsch. S prevajalcem Richardom Grilcem je predstavila zgodbo o živahni mali Rosi iz mavrične družine. Pod okriljem Slovenske športne zveze je na Peci potekal drugi Koroški smučarski dan. Smučarji in smučarke vseh generacij z obeh strani meje so se med drugim preizkusili na tekmi za 15. koroški pokal. http://slovenci.orf.at
Kaj potrebujejo koroški Slovenci? Po poizvedovanju v Železni Kapli in spodnji Ziljski dolini smo se za naš niz prispevkov o tem pozanimali v Pliberku. V štajerski prestolnici so že drugič vabili na mednarodni kitarski festival Guitar Styria s številnimi udeleženci iz Slovenije. V prostorih Mohorjeve družbe so predstavili novo knjigo Rožnate počitnice avtorice Petre Schnabl-Kuglitsch. S prevajalcem Richardom Grilcem je predstavila zgodbo o živahni mali Rosi iz mavrične družine. Pod okriljem Slovenske športne zveze je na Peci potekal drugi Koroški smučarski dan. Smučarji in smučarke vseh generacij z obeh strani meje so se med drugim preizkusili na tekmi za 15. koroški pokal. http://slovenci.orf.at
Izrael in Združene države danes nadaljujejo napade na Iran in napovedujejo, da bodo še okrepili napade na ključne elemente režima. Medtem iranska vojska izvaja povračilne napade na tarče v zalivskih državah. Zaradi razmer na Bližnjem vzhodu se po nekaterih podatkih v Slovenijo ne more vrniti več sto državljanov. Podpredsednik vlade Matej Arčon je povedal, da bosta v prihodnjih dneh v Oman za evakuacijo odpotovali dve čarterski letali. V oddaji tudi o tem: - Cene nafte se bodo zaradi razmer na Bližnjem vzhodu najverjetneje dvignile - Policijski sindikat bo morda 12. marca začel stavkati - Včeraj se je v Cankarjevem domu končalo mednarodno klavirsko tekmovanje Festivala Ljubljana
Izrael in Združene države danes nadaljujejo napade na Iran in napovedujejo, da bodo še okrepili napade na ključne elemente režima. Medtem iranska vojska izvaja povračilne napade na tarče v zalivskih državah. Zaradi razmer na Bližnjem vzhodu se po nekaterih podatkih v Slovenijo ne more vrniti več sto državljanov. Podpredsednik vlade Matej Arčon je povedal, da bosta v prihodnjih dneh v Oman za evakuacijo odpotovali dve čarterski letali. V oddaji tudi o tem: - Cene nafte se bodo zaradi razmer na Bližnjem vzhodu najverjetneje dvignile - Policijski sindikat bo morda 12. marca začel stavkati - Včeraj se je v Cankarjevem domu končalo mednarodno klavirsko tekmovanje Festivala Ljubljana
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Predstavljamo dve tehtni skladbi, nastali za slovito Nacionalno britansko tekmovanje brass bandov v Londonu: leta 1957 nastale Variacije za brass band Ralpha Vaughana Williamsa in delo z naslovom The Bardfield Ayre, ki ga je zložil Williamsov nekaj generacij mlajši rojak Bramwell Tovey. Izvajalec obeh skladb je zasedba The Hannaford Street Silver Band.
Predstavljamo dve tehtni skladbi, nastali za slovito Nacionalno britansko tekmovanje brass bandov v Londonu: leta 1957 nastale Variacije za brass band Ralpha Vaughana Williamsa in delo z naslovom The Bardfield Ayre, ki ga je zložil Williamsov nekaj generacij mlajši rojak Bramwell Tovey. Izvajalec obeh skladb je zasedba The Hannaford Street Silver Band.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju.
Demografski upad oziroma zima vpliva tudi na vpis v šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji, kažejo najnovejši podatki. Kako se na to odzivajo pristojni? Ustavimo se v Slovenski študijski knjižnici v Celovcu. Pred kratkim so tam odprli prenovljen oddelek za otroke, ki so v ospredju njihovega delovanja. Že dalj časa pa se soočajo s pomankanjem zaposlenih. Jim lahko pri tem pomagata ministrstvo za kulturo in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu? Težave z usposobljenimi kadri imajo tudi porabski Slovenci. Dvojezični vrtec v Števanovcih, ki praznuje 40 letnico delovanja, namreč zaradi porodniškega dopusta nima zaposlenih vzgojiteljic, ki govorijo slovensko. Ustavimo se v ljubljanski mestni hiši, kjer so se z odprtjem razstave in predstavitvijo knjige o pregonu leta 1942 začeli tokratni koroški kulturni dnevi v Ljubljani. Ogledamo si tudi predstavo celovškega Teatra Rampa Prihodi odhodi, ki pripoveduje o vrniti pregnanih koroških Slovencev na opustošene domove. Kako se je odzvalo občinstvo v Ljubljani? Prisluhnite!
Demografski upad oziroma zima vpliva tudi na vpis v šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji, kažejo najnovejši podatki. Kako se na to odzivajo pristojni? Ustavimo se v Slovenski študijski knjižnici v Celovcu. Pred kratkim so tam odprli prenovljen oddelek za otroke, ki so v ospredju njihovega delovanja. Že dalj časa pa se soočajo s pomankanjem zaposlenih. Jim lahko pri tem pomagata ministrstvo za kulturo in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu? Težave z usposobljenimi kadri imajo tudi porabski Slovenci. Dvojezični vrtec v Števanovcih, ki praznuje 40 letnico delovanja, namreč zaradi porodniškega dopusta nima zaposlenih vzgojiteljic, ki govorijo slovensko. Ustavimo se v ljubljanski mestni hiši, kjer so se z odprtjem razstave in predstavitvijo knjige o pregonu leta 1942 začeli tokratni koroški kulturni dnevi v Ljubljani. Ogledamo si tudi predstavo celovškega Teatra Rampa Prihodi odhodi, ki pripoveduje o vrniti pregnanih koroških Slovencev na opustošene domove. Kako se je odzvalo občinstvo v Ljubljani? Prisluhnite!