Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Alja Bračič je opozorila nase in na svojo literaturo leta 2022, ko je objavila pripovedno zbirko Leteči ljudje. Z iznajdljivo in bravurozno ubeseditvijo različnih življenjskih situacij in perspektiv je prepričala bralke in bralce, odločevalke in odločevalce literarnih nagrad kritiško sito in Maruše Krese. Odličnost iz prve zbirke ohranja pisateljica tudi v svoji drugi knjigi, v romanu Kresničevje (LUD Literatura). Pri snovanju romana je bilo izzivov verjetno še več, predvsem kako najti ravnovesje med preveč in ravno prav razbohoteno pripovedjo, kako preplesti različne pripovedne niti (tudi take, ki segajo daleč v preteklost) ter kako pisati o krivdi. Več o romanu pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi še kako značilen odlomek. Nikar ne zamudite.
Alja Bračič je opozorila nase in na svojo literaturo leta 2022, ko je objavila pripovedno zbirko Leteči ljudje. Z iznajdljivo in bravurozno ubeseditvijo različnih življenjskih situacij in perspektiv je prepričala bralke in bralce, odločevalke in odločevalce literarnih nagrad kritiško sito in Maruše Krese. Odličnost iz prve zbirke ohranja pisateljica tudi v svoji drugi knjigi, v romanu Kresničevje (LUD Literatura). Pri snovanju romana je bilo izzivov verjetno še več, predvsem kako najti ravnovesje med preveč in ravno prav razbohoteno pripovedjo, kako preplesti različne pripovedne niti (tudi take, ki segajo daleč v preteklost) ter kako pisati o krivdi. Več o romanu pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi še kako značilen odlomek. Nikar ne zamudite.
Po ocenah Svetovnega gospodarskega foruma je več kot polovica svetovnega gospodarstva zelo močno odvisna od narave. Poleg podnebne krize se soočamo tudi s krizo zmanjševanja biotske raznovrstnosti in degradacije ekosistemov. Kot poudarja eden vodilnih morskih biologov Carlosom Duarte, pa se pomena varovanja narava v zadnjem času vse bolj zavedamo, kar še posebej velja za del zasebnega sektorja, denimo zavarovalnice, saj ekstremni vremenski pojavi povzročajo vse večjo škodo. Nenazadnje pa se moramo zavedati odgovornosti do prihodnjih generacij, kar, kot pravi, ni nek abstrakten pojem, saj gre za naše otroke in vnuke. S profesorjem Duartejem, ki je obiskal Ljubljano na povabilo Ekonomske fakultete, se je pogovarjala Špela Novak.
Po ocenah Svetovnega gospodarskega foruma je več kot polovica svetovnega gospodarstva zelo močno odvisna od narave. Poleg podnebne krize se soočamo tudi s krizo zmanjševanja biotske raznovrstnosti in degradacije ekosistemov. Kot poudarja eden vodilnih morskih biologov Carlosom Duarte, pa se pomena varovanja narava v zadnjem času vse bolj zavedamo, kar še posebej velja za del zasebnega sektorja, denimo zavarovalnice, saj ekstremni vremenski pojavi povzročajo vse večjo škodo. Nenazadnje pa se moramo zavedati odgovornosti do prihodnjih generacij, kar, kot pravi, ni nek abstrakten pojem, saj gre za naše otroke in vnuke. S profesorjem Duartejem, ki je obiskal Ljubljano na povabilo Ekonomske fakultete, se je pogovarjala Špela Novak.
Olimpijske igre v Italiji, kakor številni drugi veliki športni dogodki, niso le tekmovalna platforma. So tudi stičišče interesov, pospeševalnik lokalnega razvoja, predvsem pa tržno zanimiv produkt, ki generira dobičke. V kolikšni meri je olimpijski duh še živ? So igre sploh še namenjene športnikom, imajo na »najpomembnejšem« tekmovanju takšne razmere, da se lahko izkažejo? Anja Hlača Ferjančič in Uroš Volk sta preverila utrip na prizoriščih letošnjih olimpijskih iger in v pogovorih z olimpijci ugotavljala, v kolikšni meri so igre še namenjene njim.
Olimpijske igre v Italiji, kakor številni drugi veliki športni dogodki, niso le tekmovalna platforma. So tudi stičišče interesov, pospeševalnik lokalnega razvoja, predvsem pa tržno zanimiv produkt, ki generira dobičke. V kolikšni meri je olimpijski duh še živ? So igre sploh še namenjene športnikom, imajo na »najpomembnejšem« tekmovanju takšne razmere, da se lahko izkažejo? Anja Hlača Ferjančič in Uroš Volk sta preverila utrip na prizoriščih letošnjih olimpijskih iger in v pogovorih z olimpijci ugotavljala, v kolikšni meri so igre še namenjene njim.
Tokratni sogovorniki v Gymnasiumu so lanskoletni in letošnji udeleženci Mestnega inkubatorja, programa Mladih zmajev, v katerem mladi s pomočjo mentorjev in finančno pomočjo uresničujejo svoje ideje, ki bi izboljšale njihovo okolje oziroma družbo - zdaj poteka že 10. sezono, pri čemer že drugo sezono sodelujejo tudi s Centrom Rog, da lahko mladi tudi razvijajo produkte in izdelujejo prototipe. V studiu 51 nacionalnega radia so se v poglobljeni debati o resničnih vrednostih odnosov, ustvarjanja in sodelovanja z voditeljico Liano Buršič srečali gostje: Strahinja Jovanović, Ela Cerar, Andreas Morales Bajc, Sara Klopčič, Miha Turk, Sonja Čandek, Alja Fir in Sara Lucu.
Tokratni sogovorniki v Gymnasiumu so lanskoletni in letošnji udeleženci Mestnega inkubatorja, programa Mladih zmajev, v katerem mladi s pomočjo mentorjev in finančno pomočjo uresničujejo svoje ideje, ki bi izboljšale njihovo okolje oziroma družbo - zdaj poteka že 10. sezono, pri čemer že drugo sezono sodelujejo tudi s Centrom Rog, da lahko mladi tudi razvijajo produkte in izdelujejo prototipe. V studiu 51 nacionalnega radia so se v poglobljeni debati o resničnih vrednostih odnosov, ustvarjanja in sodelovanja z voditeljico Liano Buršič srečali gostje: Strahinja Jovanović, Ela Cerar, Andreas Morales Bajc, Sara Klopčič, Miha Turk, Sonja Čandek, Alja Fir in Sara Lucu.
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Vlada naj bi razmišljala o dodatnem dvigu pokojnin na skupno 5 odstotkov. - V Mariboru popoldne seja občinskega sveta, v Framu otvoritev novih prostorov vrtca. - Se slovensko gospodarstvo ohlaja?
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Vlada naj bi razmišljala o dodatnem dvigu pokojnin na skupno 5 odstotkov. - V Mariboru popoldne seja občinskega sveta, v Framu otvoritev novih prostorov vrtca. - Se slovensko gospodarstvo ohlaja?
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V torek, 10. februarja, se je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma veličastno začel 9. Zimski festival z izvedbo redko izvajane dramske simfonije Romeo in Julija Hectorja Berlioza. Pod taktirko maestra Charlesa Dutoita so jo izvedli Orkester Slovenske filharmonije, združeni zbor in mednarodno uveljavljeni vokalni solisti. Čeprav se Berliozova dramska simfonija Romeo in Julija ne znajde ravno pogosto na koncertnih sporedih, ji njen obseg, glasbeno-kompozicijske kvalitete in monumentalnost brezčasne Shakespearjeve ljubezenske tragedije vendarle zagotavljajo pomembno mesto in skorajšnji kultni status v repertoarju velikih vokalno-instrumentalnih del glasbene romantike. Prejšnji teden je sijajno zazvenela na otvoritvenem koncertu 9. zimskega festivala, na katerem so moči združili kanadska mezzosopranistka Julie Boulianne, francoski tenorist Cyrille Dubois in angleško-francoski basist Edwin Crossley Mercer kot trije vokalni solisti, litovski Državni zbor iz Kaunasa in Festivalski zbor Virtuozi iz Beograda ter Orkester Slovenske filharmonije. Nastopajoče je vodil priznani dirigent, maestro Charles Dutoit, ki je v zadnjih letih že večkrat uspešno sodeloval s filharmoničnim orkestrom, s katerim se je po besedah direktorja Slovenske filharmonije Mateja Šarca zelo dobro ujel: "in da obstaja neko izjemno spoštovanje in pa tudi razumevanje, čutenje na različnih nivojih do te mere, da lahko rečem, da se in en in drug partner izjemno veselita vsakega novega srečanja in koncertov (…) vsakič, ko maestro Dutoit pride v Ljubljano, ugotovimo, da je v še boljši formi, kot je bil na prejšnjem koncertu". Izvedbo dramske simfonije Romeo in Julija Hectorja Berlioza so na otvoritvenem koncertu 9. Zimskega festivala pozitivno zaznamovali prav vsi nastopajoči, še najbolj pa to velja za Charlesa Dutoita, velikega poznavalca in interpreta francoske romantične glasbene zapuščine. Dutoit, ožarjen z avro velikih maestrov, je partituro »prebral« s posebno naklonjenostjo in odnosom do vsake podrobnosti; z občutenimi gestami je vlekel niti izvajalcev, iz katerih je izvabil najboljše in jih povsem uglasil. Z gibkima glasovoma, ki sta bila intonančno zanesljiva, predvsem pa razkošna v izrazu, sta se predstavila mezzosopranistka Julie Boulianne in tenorist Cyrille Dubois, morda največji pečat med vsemi pa je s svojim voluminoznim, baržunastim basovskim glasom, odrsko prezenco in mogočnim utelešenjem patra Lorenza v zadnjem delu dramske simfonije pustil markantni Edwin Crossley Mercer. Dobro uglašen, glasovno homogen in polnozvočen je bil tudi združeni zbor, ki je bil tu in tam razdeljen tudi na posamezne podskupine. Največji delež pa je na odru poleg maestra Dutoita zagotovo opravil zelo odziven, zanesljiv in muzikalno razpoložen Orkester Slovenske filharmonije kot osrednji nosilec narativnega glasbenega toka. Dutoit je vokalne glasove in orkestrsko igro stkal v organsko spleteno celoto, ki se je gibko odzivala na njegove geste in iz partiture povzela vse tiste odlike, ki jo krasi – dramo, liričnost številnih, mestoma precej kromatiziranih melodičnih linij in nenadna prehajanja med različnimi značaji, kontrasti. V spominu tako še vedno živo zveni topline poln zven godal oziroma posameznih godalnih sekcij, ki so bile pod Dutoitevim vodstvom izjemno prožne, s sijajem oblit zven trobil ter daljši solistični nastopi še zlasti oboe (Cristina Monticoli) in klarineta (Massimiliano Miani), ki nas je očaral z izjemnimi pianissimi, ki so kakor toplo rezilo skozi maslo predrli čuječo tišino avditorija Gallusove dvorane. Stoječe ovacije ob končnem aplavzu so bile povsem upravičene in hkrati primerna nagrada za trud glasbenikov in veličino izvedbe, ki bo še dolgo odzvanjala…
V torek, 10. februarja, se je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma veličastno začel 9. Zimski festival z izvedbo redko izvajane dramske simfonije Romeo in Julija Hectorja Berlioza. Pod taktirko maestra Charlesa Dutoita so jo izvedli Orkester Slovenske filharmonije, združeni zbor in mednarodno uveljavljeni vokalni solisti. Čeprav se Berliozova dramska simfonija Romeo in Julija ne znajde ravno pogosto na koncertnih sporedih, ji njen obseg, glasbeno-kompozicijske kvalitete in monumentalnost brezčasne Shakespearjeve ljubezenske tragedije vendarle zagotavljajo pomembno mesto in skorajšnji kultni status v repertoarju velikih vokalno-instrumentalnih del glasbene romantike. Prejšnji teden je sijajno zazvenela na otvoritvenem koncertu 9. zimskega festivala, na katerem so moči združili kanadska mezzosopranistka Julie Boulianne, francoski tenorist Cyrille Dubois in angleško-francoski basist Edwin Crossley Mercer kot trije vokalni solisti, litovski Državni zbor iz Kaunasa in Festivalski zbor Virtuozi iz Beograda ter Orkester Slovenske filharmonije. Nastopajoče je vodil priznani dirigent, maestro Charles Dutoit, ki je v zadnjih letih že večkrat uspešno sodeloval s filharmoničnim orkestrom, s katerim se je po besedah direktorja Slovenske filharmonije Mateja Šarca zelo dobro ujel: "in da obstaja neko izjemno spoštovanje in pa tudi razumevanje, čutenje na različnih nivojih do te mere, da lahko rečem, da se in en in drug partner izjemno veselita vsakega novega srečanja in koncertov (…) vsakič, ko maestro Dutoit pride v Ljubljano, ugotovimo, da je v še boljši formi, kot je bil na prejšnjem koncertu". Izvedbo dramske simfonije Romeo in Julija Hectorja Berlioza so na otvoritvenem koncertu 9. Zimskega festivala pozitivno zaznamovali prav vsi nastopajoči, še najbolj pa to velja za Charlesa Dutoita, velikega poznavalca in interpreta francoske romantične glasbene zapuščine. Dutoit, ožarjen z avro velikih maestrov, je partituro »prebral« s posebno naklonjenostjo in odnosom do vsake podrobnosti; z občutenimi gestami je vlekel niti izvajalcev, iz katerih je izvabil najboljše in jih povsem uglasil. Z gibkima glasovoma, ki sta bila intonančno zanesljiva, predvsem pa razkošna v izrazu, sta se predstavila mezzosopranistka Julie Boulianne in tenorist Cyrille Dubois, morda največji pečat med vsemi pa je s svojim voluminoznim, baržunastim basovskim glasom, odrsko prezenco in mogočnim utelešenjem patra Lorenza v zadnjem delu dramske simfonije pustil markantni Edwin Crossley Mercer. Dobro uglašen, glasovno homogen in polnozvočen je bil tudi združeni zbor, ki je bil tu in tam razdeljen tudi na posamezne podskupine. Največji delež pa je na odru poleg maestra Dutoita zagotovo opravil zelo odziven, zanesljiv in muzikalno razpoložen Orkester Slovenske filharmonije kot osrednji nosilec narativnega glasbenega toka. Dutoit je vokalne glasove in orkestrsko igro stkal v organsko spleteno celoto, ki se je gibko odzivala na njegove geste in iz partiture povzela vse tiste odlike, ki jo krasi – dramo, liričnost številnih, mestoma precej kromatiziranih melodičnih linij in nenadna prehajanja med različnimi značaji, kontrasti. V spominu tako še vedno živo zveni topline poln zven godal oziroma posameznih godalnih sekcij, ki so bile pod Dutoitevim vodstvom izjemno prožne, s sijajem oblit zven trobil ter daljši solistični nastopi še zlasti oboe (Cristina Monticoli) in klarineta (Massimiliano Miani), ki nas je očaral z izjemnimi pianissimi, ki so kakor toplo rezilo skozi maslo predrli čuječo tišino avditorija Gallusove dvorane. Stoječe ovacije ob končnem aplavzu so bile povsem upravičene in hkrati primerna nagrada za trud glasbenikov in veličino izvedbe, ki bo še dolgo odzvanjala…
Na zahodni obali Švedske ležijo brezštevilni otočki, ki sta jih morje in zadnja ledena doba skozi tisočletja dodobra obrusila. Tako imenovani skalni grebeni. Ti kopno ščitijo pred mogočnimi valovi. Ljudje so se naselili na teh otočkih v Bohuslänu, ker jim je morje dajalo, kar so potrebovali za življenje. Henrik Wennerberg se preživlja z lovom na lupinarje. Ne izvira iz tradicionalne ribiške družine, toda že od nekdaj ga je vleklo na morje. Osemnajst let že lovi rake, rakovice in jastoge. Vsaj enkrat na teden rake pripravi za ženo in tri otroke. Postreže jih z rezanci, solato ali sirovo pito, ki jo domačini jedo za sladico ali slano kot dodatek k morskim sadežem. Vsako leto ob koncu decembra se Henrik odpravi na lov na švedsko črno zlato – jastoge. Zanj so pomemben vir zaslužka, saj so zelo dragi. Vseeno Henrik ne proda vseh, nekaj jih za praznični obed ob koncu sezone pripravi za svojo družino. Pri tem mu pomaga sestra Helena. Pripravi »äggost«, jajčni sir, značilno bohuslänsko jed.
Na zahodni obali Švedske ležijo brezštevilni otočki, ki sta jih morje in zadnja ledena doba skozi tisočletja dodobra obrusila. Tako imenovani skalni grebeni. Ti kopno ščitijo pred mogočnimi valovi. Ljudje so se naselili na teh otočkih v Bohuslänu, ker jim je morje dajalo, kar so potrebovali za življenje. Henrik Wennerberg se preživlja z lovom na lupinarje. Ne izvira iz tradicionalne ribiške družine, toda že od nekdaj ga je vleklo na morje. Osemnajst let že lovi rake, rakovice in jastoge. Vsaj enkrat na teden rake pripravi za ženo in tri otroke. Postreže jih z rezanci, solato ali sirovo pito, ki jo domačini jedo za sladico ali slano kot dodatek k morskim sadežem. Vsako leto ob koncu decembra se Henrik odpravi na lov na švedsko črno zlato – jastoge. Zanj so pomemben vir zaslužka, saj so zelo dragi. Vseeno Henrik ne proda vseh, nekaj jih za praznični obed ob koncu sezone pripravi za svojo družino. Pri tem mu pomaga sestra Helena. Pripravi »äggost«, jajčni sir, značilno bohuslänsko jed.
V turistični oddaji smo povabili na grad Borl; vse bolj priljubljeno točko v Halozah, ki z najrazličnejšimi vsebinami privablja obiskovalce od blizu in daleč. Trenutno je v pripravi načrt upravljanja tega kulturnega spomenika državnega pomena do leta 2031, poleg kulturnih in družabnih dogodkov, pa upravljavci želijo v osredje postaviti haloška vina in kulinarika. Oddaja je tudi priložnost za povabilo k poslušanju novega PoTkasta.
V turistični oddaji smo povabili na grad Borl; vse bolj priljubljeno točko v Halozah, ki z najrazličnejšimi vsebinami privablja obiskovalce od blizu in daleč. Trenutno je v pripravi načrt upravljanja tega kulturnega spomenika državnega pomena do leta 2031, poleg kulturnih in družabnih dogodkov, pa upravljavci želijo v osredje postaviti haloška vina in kulinarika. Oddaja je tudi priložnost za povabilo k poslušanju novega PoTkasta.
Na Osnovni šoli Danila Lokarja v Ajdovščini, kjer več kot 40 let izvajajo tudi prilagojeni program z nižjim izobrazbenim standardom, so v minulih dneh organizirali dan odprtih vrat. Pred desetimi leti je bilo tja vpisanih 12 učencev, v letošnjem šolskem letu jih je 62, kar priča o tem, da program ni več stigmatiziran ter da nudi podporo, ki učencem omogoča najboljše možnosti za napredek. Svoj način dela, posebnosti, in predvsem prednosti programa, vsako leto predstavljajo predvsem staršem, ki se odločajo za vpis otrok, pa tudi strokovnim in svetovalnim delavcem na sosednjih šolah.
Na Osnovni šoli Danila Lokarja v Ajdovščini, kjer več kot 40 let izvajajo tudi prilagojeni program z nižjim izobrazbenim standardom, so v minulih dneh organizirali dan odprtih vrat. Pred desetimi leti je bilo tja vpisanih 12 učencev, v letošnjem šolskem letu jih je 62, kar priča o tem, da program ni več stigmatiziran ter da nudi podporo, ki učencem omogoča najboljše možnosti za napredek. Svoj način dela, posebnosti, in predvsem prednosti programa, vsako leto predstavljajo predvsem staršem, ki se odločajo za vpis otrok, pa tudi strokovnim in svetovalnim delavcem na sosednjih šolah.
V oddaji pol ure kulture poročamo še s koncerta Armin Jambor Quartet in proslave ob Kulturnem dnevu Slovencev v Italiji. Glasbeno jo posvečamo Communique' - drugemu studijskemu albumu britanske rock skupine Dire Straits.
V oddaji pol ure kulture poročamo še s koncerta Armin Jambor Quartet in proslave ob Kulturnem dnevu Slovencev v Italiji. Glasbeno jo posvečamo Communique' - drugemu studijskemu albumu britanske rock skupine Dire Straits.
Največ pozornosti svetovne javnosti je v teh dneh usmerjene v športni, rezultatski del olimpijskih iger. V ozadju pa se tkejo tudi vezi med še do pred kratkim neznanci. Igre torej dejansko tudi povezujejo. Med stotisoči srečanj, ki niso deležna globalne pozornosti, so pa pomembna vsaj za dve osebi, je tudi pričujoče.
Največ pozornosti svetovne javnosti je v teh dneh usmerjene v športni, rezultatski del olimpijskih iger. V ozadju pa se tkejo tudi vezi med še do pred kratkim neznanci. Igre torej dejansko tudi povezujejo. Med stotisoči srečanj, ki niso deležna globalne pozornosti, so pa pomembna vsaj za dve osebi, je tudi pričujoče.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Mislim, da nismo edini, ki nas misel na buzaro popelje na morje, v Dalmacijo. Na kakšno teraso v vročem poletnem večeru. A ta priljubljena jed ni doma le na jugu. Je spomenik skromnih priobalnih kuhinj v Italiji.
Mislim, da nismo edini, ki nas misel na buzaro popelje na morje, v Dalmacijo. Na kakšno teraso v vročem poletnem večeru. A ta priljubljena jed ni doma le na jugu. Je spomenik skromnih priobalnih kuhinj v Italiji.
Pred letošnjimi zimskimi olimpijskimi igrami v Cortini in Milanu je bila Italija nazadnje gostiteljica leta 2006. Takrat so najboljši zimski športniki prišli v Torino. To je bil peti samostojni nastop Slovencev na Zimskih olimpijskih igrah, medalje pa jim ni uspelo osvojiti.
Pred letošnjimi zimskimi olimpijskimi igrami v Cortini in Milanu je bila Italija nazadnje gostiteljica leta 2006. Takrat so najboljši zimski športniki prišli v Torino. To je bil peti samostojni nastop Slovencev na Zimskih olimpijskih igrah, medalje pa jim ni uspelo osvojiti.
Nekdanja hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović ima zdaj pomemben položaj v športni politiki. Je predsednica Komisije Mednarodnega olimpijske igre za prihodnje gostitelje. Izbor gostiteljev iger se je korenito spremenil, ni več tekmovanja med različnimi kandidaturami, ki je med drugim prineslo veliko v prazno potrošenega denarja, ampak prireditelje izbirajo po načelu več let dolgega dialoga z različnimi prizorišči, kar na koncu izkristalizira najbolj primernega kandidata.
Nekdanja hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović ima zdaj pomemben položaj v športni politiki. Je predsednica Komisije Mednarodnega olimpijske igre za prihodnje gostitelje. Izbor gostiteljev iger se je korenito spremenil, ni več tekmovanja med različnimi kandidaturami, ki je med drugim prineslo veliko v prazno potrošenega denarja, ampak prireditelje izbirajo po načelu več let dolgega dialoga z različnimi prizorišči, kar na koncu izkristalizira najbolj primernega kandidata.
Odbor za pravosodje obravnava predloge zakonov, druge akte in problematiko, ki se nanaša: - na organizacijo in status sodišč, državnega tožilstva, državnega pravobranilstva in Ustavnega sodišča, - na nadzor nad poslovanjem državnega tožilstva, državnega pravobranilstva ter druge vrste z zakonom določenih pravosodnih nadzorov, - na civilno in kaznovalno pravo, - na sodne postopke, alternativno reševanje sporov in pravosodno upravo, - na odvetništvo in notariat, - na izvrševanje kazenskih sankcij, - na varstvo osebnih podatkov, - na mednarodno pravno pomoč in mednarodno pravosodno sodelovanje v civilnih in kazenskih zadevah, - na e-pravosodje in - na druga vprašanja, ki jih obravnava za ta področja pristojno ministrstvo. Odbor obravnava zadeve EU s svojega delovnega področja.
Odbor za pravosodje obravnava predloge zakonov, druge akte in problematiko, ki se nanaša: - na organizacijo in status sodišč, državnega tožilstva, državnega pravobranilstva in Ustavnega sodišča, - na nadzor nad poslovanjem državnega tožilstva, državnega pravobranilstva ter druge vrste z zakonom določenih pravosodnih nadzorov, - na civilno in kaznovalno pravo, - na sodne postopke, alternativno reševanje sporov in pravosodno upravo, - na odvetništvo in notariat, - na izvrševanje kazenskih sankcij, - na varstvo osebnih podatkov, - na mednarodno pravno pomoč in mednarodno pravosodno sodelovanje v civilnih in kazenskih zadevah, - na e-pravosodje in - na druga vprašanja, ki jih obravnava za ta področja pristojno ministrstvo. Odbor obravnava zadeve EU s svojega delovnega področja.
Literat in politik Lovro Kuhar – Prežihov Voranc se je konec lanskega leta v slovensko zavest vrnil z odmevnim, sicer prvim od dveh načrtovanih romanov pisatelja Toneta Partljiča. V tem tednu pa je novi lesk dočakala tudi spominska plošča na pročelju hiše na Gosposvetski cesti 14 v Mariboru, kjer je Voranc 18. februarja 1950 umrl. Spominsko obeležje je bilo po desetletjih potrebno prenove, zato so v krogu Medikohistorične sekcije Slovenskega zdravniškega društva na pobudo predsednik sekcija prof. dr. Elka Borka in denarno podporo posameznikov opravili pomembno delo.
Literat in politik Lovro Kuhar – Prežihov Voranc se je konec lanskega leta v slovensko zavest vrnil z odmevnim, sicer prvim od dveh načrtovanih romanov pisatelja Toneta Partljiča. V tem tednu pa je novi lesk dočakala tudi spominska plošča na pročelju hiše na Gosposvetski cesti 14 v Mariboru, kjer je Voranc 18. februarja 1950 umrl. Spominsko obeležje je bilo po desetletjih potrebno prenove, zato so v krogu Medikohistorične sekcije Slovenskega zdravniškega društva na pobudo predsednik sekcija prof. dr. Elka Borka in denarno podporo posameznikov opravili pomembno delo.
Z nami bo prejemnica nagrade za življenjsko delo, diplomirana medicinska sestra, Lidija Ocepek, prva in dolga leta tudi edina »parkinsonska« medicinska sestra. Na Kliničnem oddelku za bolezni živčevja Nevrološke klinike v Ljubljani je že pred štirimi desetletji začela s specializirano obravnavo bolnikov s Parkinsonovo boleznijo, s svojim delom in nesebično skrbjo za bolnike pa nadaljuje tudi po upokojitvi. Z voditeljico Karin Sabadin pa je svojo izkušnjo podelil tudi Janez Stanovnik, mož in skrbnik bolnice.
Z nami bo prejemnica nagrade za življenjsko delo, diplomirana medicinska sestra, Lidija Ocepek, prva in dolga leta tudi edina »parkinsonska« medicinska sestra. Na Kliničnem oddelku za bolezni živčevja Nevrološke klinike v Ljubljani je že pred štirimi desetletji začela s specializirano obravnavo bolnikov s Parkinsonovo boleznijo, s svojim delom in nesebično skrbjo za bolnike pa nadaljuje tudi po upokojitvi. Z voditeljico Karin Sabadin pa je svojo izkušnjo podelil tudi Janez Stanovnik, mož in skrbnik bolnice.
Skupne seje delovnih teles Državnega zbora
Dnevni red: 1. Zahteva Vrhovnega sodišča Republike Slovenije za oceno ustavnosti 5. člena, drugega odstavka 6. člena in 7. člena Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti ter osmega odstavka 25. člena, drugega in petega odstavka 207. člena ter četrtega odstavka 420. člena Zakona o kazenskem postopku
Dnevni red: 1. Zahteva Vrhovnega sodišča Republike Slovenije za oceno ustavnosti 5. člena, drugega odstavka 6. člena in 7. člena Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti ter osmega odstavka 25. člena, drugega in petega odstavka 207. člena ter četrtega odstavka 420. člena Zakona o kazenskem postopku
Tokrat predstavljamo roman KDO SE BOJI ČRNEGA MOŽA? avtorice Miše Gams. Pisateljica ponuja strnjen in berljiv vpogled v osrednje teme knjige ter nagovarja bralca z močno osebno in družbeno perspektivo. Roman se pogumno loteva aktualne tematike migracij in jo osvetljuje skozi prizmo osebne izkušnje protagonistke, ki kot prekarna sezonska delavka na začetku zgodbe še vedno goji predsodke do migrantov. Zgodba se razvije v intimen vpogled v notranje konflikte ženske, ki je razpeta med dvomom, željo po ljubezni in lastno identiteto, ujeta med dvema svetovoma. Roman nas izziva, da se vprašamo, kaj pomeni solidarnost, kje so meje osebne žrtve in kako daleč smo pripravljeni iti, da bi verjeli v ljubezen, ki presega meje – tako dobesedne kot simbolne. Knjiga je izšla pri založbi Litera.
Tokrat predstavljamo roman KDO SE BOJI ČRNEGA MOŽA? avtorice Miše Gams. Pisateljica ponuja strnjen in berljiv vpogled v osrednje teme knjige ter nagovarja bralca z močno osebno in družbeno perspektivo. Roman se pogumno loteva aktualne tematike migracij in jo osvetljuje skozi prizmo osebne izkušnje protagonistke, ki kot prekarna sezonska delavka na začetku zgodbe še vedno goji predsodke do migrantov. Zgodba se razvije v intimen vpogled v notranje konflikte ženske, ki je razpeta med dvomom, željo po ljubezni in lastno identiteto, ujeta med dvema svetovoma. Roman nas izziva, da se vprašamo, kaj pomeni solidarnost, kje so meje osebne žrtve in kako daleč smo pripravljeni iti, da bi verjeli v ljubezen, ki presega meje – tako dobesedne kot simbolne. Knjiga je izšla pri založbi Litera.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
V četrtkovem Dobrem jutru bomo pogled najprej dvignili naravnost v vesolje. 19-ega februarja se je rodil Nikolaj Kopernik, človek, ki je Zemljo simbolično premaknil iz središča sveta. Z doktorjem Igorjem Žiberno bomo sledili poti od Kopernika do Galileja in Newtona ter razložili, kako je nastalo sodobno razumevanje vesolja. Tik pred osmo pa iz neba naravnost v pesek. V Savdski Arabiji je potekala ena najtežjih konjeniških vzdržljivostnih tekem na svetu, več kot sto kilometrov puščave, vročine in prahu, med najboljšimi pa tudi Slovenec. Drugo uro bomo začeli bližje domu. Na Pohorju se je po desetletjih znova pojavil volčji trop. Kaj to pomeni za domačine in kaj storiti, če volka srečamo na sprehodu, nam bo pojasnil strokovnjak Zavoda za gozdove Slovenije. Po deveti uri bomo v živo preverili še dogajanje na zimskih olimpijskih prizoriščih z našim novinarskim kolegom Marjanom Fortinom. Ker pa je pust mimo in smo vstopili v postni čas, bomo jutro tudi okusno zaključili. Mlada kuharska mojstrica Kaja Naveršnik bo pripravljala lahke postne jedi in pokazala, da lahko zajtrk obstaja tudi brez mesa. Goran Obradovič se bo preizkusil v poklicu vodoinštalaterja, oddajo pa bosta vodila Katja Treer in Andrej Geržina.
V četrtkovem Dobrem jutru bomo pogled najprej dvignili naravnost v vesolje. 19-ega februarja se je rodil Nikolaj Kopernik, človek, ki je Zemljo simbolično premaknil iz središča sveta. Z doktorjem Igorjem Žiberno bomo sledili poti od Kopernika do Galileja in Newtona ter razložili, kako je nastalo sodobno razumevanje vesolja. Tik pred osmo pa iz neba naravnost v pesek. V Savdski Arabiji je potekala ena najtežjih konjeniških vzdržljivostnih tekem na svetu, več kot sto kilometrov puščave, vročine in prahu, med najboljšimi pa tudi Slovenec. Drugo uro bomo začeli bližje domu. Na Pohorju se je po desetletjih znova pojavil volčji trop. Kaj to pomeni za domačine in kaj storiti, če volka srečamo na sprehodu, nam bo pojasnil strokovnjak Zavoda za gozdove Slovenije. Po deveti uri bomo v živo preverili še dogajanje na zimskih olimpijskih prizoriščih z našim novinarskim kolegom Marjanom Fortinom. Ker pa je pust mimo in smo vstopili v postni čas, bomo jutro tudi okusno zaključili. Mlada kuharska mojstrica Kaja Naveršnik bo pripravljala lahke postne jedi in pokazala, da lahko zajtrk obstaja tudi brez mesa. Goran Obradovič se bo preizkusil v poklicu vodoinštalaterja, oddajo pa bosta vodila Katja Treer in Andrej Geržina.
Gospa Anka Miklavič Lipušček, dolgoletna direktorica Mlekarne Planika, je mlada upokojenka. Predanost prireji mleka in ljubezen do posoških planin sta z možem uspešno prenesla na otroka in na vnuke. Naši sogovornici, ki je ob upokojitvi konec poletja 2022 prejela državno odlikovanje - red za zasluge pri razvoju agroživilstva ter ohranjanje običajev posoške regije, tudi zdaj ni težko na dolgo in ovinkasto pot v Ljubljano, da bi prek različnih vlog pripomogla k zaščiti kmetov in pristnega Posočja. Luka Bregar pa jo je obiskal na njenem domu v Zatolminu.
Gospa Anka Miklavič Lipušček, dolgoletna direktorica Mlekarne Planika, je mlada upokojenka. Predanost prireji mleka in ljubezen do posoških planin sta z možem uspešno prenesla na otroka in na vnuke. Naši sogovornici, ki je ob upokojitvi konec poletja 2022 prejela državno odlikovanje - red za zasluge pri razvoju agroživilstva ter ohranjanje običajev posoške regije, tudi zdaj ni težko na dolgo in ovinkasto pot v Ljubljano, da bi prek različnih vlog pripomogla k zaščiti kmetov in pristnega Posočja. Luka Bregar pa jo je obiskal na njenem domu v Zatolminu.
To ni epizoda o kamerah, ki jih ima oblast. To je epizoda o kamerah, ki jih prostovoljno nameščamo doma. Kaj se dogaja z Discordom?
To ni epizoda o kamerah, ki jih ima oblast. To je epizoda o kamerah, ki jih prostovoljno nameščamo doma. Kaj se dogaja z Discordom?
Slavko Osterc je bil navdušen zagovornik konstruktivizma in četrtstopenjske glasbe, prepoznaven skladateljski slog pa je razvil tudi z ekspresionističnimi značilnostmi. Slavko Osterc je bil zelo dejaven tudi kot član odbora Mednarodnega združenja za sodobno glasbo ISCM in nekajkrat tudi član žirij za festivalske programe. Pogosto je sodeloval z drugimi ustvarjalci iz nekdanjega jugoslovanskega glasbenega prostora ter s skladatelji in poustvarjalci iz tujine.
Slavko Osterc je bil navdušen zagovornik konstruktivizma in četrtstopenjske glasbe, prepoznaven skladateljski slog pa je razvil tudi z ekspresionističnimi značilnostmi. Slavko Osterc je bil zelo dejaven tudi kot član odbora Mednarodnega združenja za sodobno glasbo ISCM in nekajkrat tudi član žirij za festivalske programe. Pogosto je sodeloval z drugimi ustvarjalci iz nekdanjega jugoslovanskega glasbenega prostora ter s skladatelji in poustvarjalci iz tujine.
Da bi pomagal Špelci, ji Jon pričvrsti kolesa. Z daljinskim upravljalcem lahko zdaj Jon svojo obilno prijateljico zlahka prevaža naokrog ...
Da bi pomagal Špelci, ji Jon pričvrsti kolesa. Z daljinskim upravljalcem lahko zdaj Jon svojo obilno prijateljico zlahka prevaža naokrog ...
Superlev je znova rešil mesto, a meščani ne vedo, kdo se v resnici skriva za preobleko. Le enajstletna Hedvika ve, da je superlev njen očka in da bo morala nekega dne stopiti na njegovo mesto. A superjunakinja postane precej prej, kot je bilo sprva pričakovano; očkova obleka superjunaka se namreč med pranjem skrči in zdaj je prav njej. Hedvika ni ne športnica ne akrobatka, najraje igra računalniške igrice – se bo torej lahko prelevila v superjunakinjo? Na srečo pa lahko superjunaška obleka okrepi ravno njene največje odlike … Priporočena starost: 6+ Originalni naslov: HELT SUPER Leto produkcije: 2022 Država: Norveška Žanr: sinhronizirani animirani film Režija: Rasmus A. Sivertsen Scenarij: Kamilla Krogsveen Glasovi: Primož Pirnat, Maja Kunšič, Gašper Jarni, Asja Kahrimanović Babnik
Superlev je znova rešil mesto, a meščani ne vedo, kdo se v resnici skriva za preobleko. Le enajstletna Hedvika ve, da je superlev njen očka in da bo morala nekega dne stopiti na njegovo mesto. A superjunakinja postane precej prej, kot je bilo sprva pričakovano; očkova obleka superjunaka se namreč med pranjem skrči in zdaj je prav njej. Hedvika ni ne športnica ne akrobatka, najraje igra računalniške igrice – se bo torej lahko prelevila v superjunakinjo? Na srečo pa lahko superjunaška obleka okrepi ravno njene največje odlike … Priporočena starost: 6+ Originalni naslov: HELT SUPER Leto produkcije: 2022 Država: Norveška Žanr: sinhronizirani animirani film Režija: Rasmus A. Sivertsen Scenarij: Kamilla Krogsveen Glasovi: Primož Pirnat, Maja Kunšič, Gašper Jarni, Asja Kahrimanović Babnik
Seje odbora za zunanjo politiko
Dnevni red: 1. Pobuda za sklenitev Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Svetom ministrov Bosne in Hercegovine o spremembah in dopolnitvah Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Svetom ministrov Bosne in Hercegovine o zaposlovanju državljanov Bosne in Hercegovine v Republiki Sloveniji, kot je bil spremenjen in dopolnjen s sporazumom, sklenjenim 24. oktobra 2016 2. Obravnava gradiva Vlade št. 007-03/26-1 3. Obravnava gradiva Vlade št. 007-03/25-16 4. Obravnava gradiva Vlade št. 007-03/26-3 5. Obravnava gradiva Vlade št. 007-03/26-4 6. Obravnava gradiva Vlade št. 007-03/26-5 7. Obravnava gradiva Vlade št. 007-03/26-6 8. Obravnava gradiva Vlade št. 007-03/26-2
Dnevni red: 1. Pobuda za sklenitev Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Svetom ministrov Bosne in Hercegovine o spremembah in dopolnitvah Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Svetom ministrov Bosne in Hercegovine o zaposlovanju državljanov Bosne in Hercegovine v Republiki Sloveniji, kot je bil spremenjen in dopolnjen s sporazumom, sklenjenim 24. oktobra 2016 2. Obravnava gradiva Vlade št. 007-03/26-1 3. Obravnava gradiva Vlade št. 007-03/25-16 4. Obravnava gradiva Vlade št. 007-03/26-3 5. Obravnava gradiva Vlade št. 007-03/26-4 6. Obravnava gradiva Vlade št. 007-03/26-5 7. Obravnava gradiva Vlade št. 007-03/26-6 8. Obravnava gradiva Vlade št. 007-03/26-2
V Sloveniji postopno uvajamo sistem zVEM, ki je vstopna točka do storitev eZdravja; bolniki lahko tam dostopajo do svojih napotnic, receptov, izvidov in podobnega. V zdravstvenih domovih so vzpostavljene posebne digitalne informacijske točke, kjer svetovalci pomagajo pri urejanju dostopa do portala in mobilne aplikacije zVEM. Več o tem sistemu v Radijski tribuni, ko smo med drugim obiskali tudi eno od digi točk.
V Sloveniji postopno uvajamo sistem zVEM, ki je vstopna točka do storitev eZdravja; bolniki lahko tam dostopajo do svojih napotnic, receptov, izvidov in podobnega. V zdravstvenih domovih so vzpostavljene posebne digitalne informacijske točke, kjer svetovalci pomagajo pri urejanju dostopa do portala in mobilne aplikacije zVEM. Več o tem sistemu v Radijski tribuni, ko smo med drugim obiskali tudi eno od digi točk.
Mikaela Shiffrin je na olimpijskih igrah veličastne zmage prepletala z bridkimi porazi. Nekajkrat je bila na igrah izrazita favoritinja, a se tekme niso izšle po njenih željah, navsezadnje se je to zgodilo tudi v Cortini, kjer v ekipni kombinaciji ni uspela zadržati ameriškega vodstva in ostala brez medalje. Slalom pa je vrhunsko odpeljala, v slogu svoje izjemne zime. Zdržala je pod pritiskom in zmagala s prednostjo sekunde in pol. Več naslovov olimpijskega prvaka imata v alpskem smučanju zdaj le Kjetil Andre Aamodt (četil andre omot) in Janica Kostelić. O Schiffrinovi in njeni tretji zlati olimpijski kolajni v oddaji Dolimita z radijskima reporterjem Igorjem Tomincem in Tomažem Langerholzem ter voditeljem Luko Petričem.
Mikaela Shiffrin je na olimpijskih igrah veličastne zmage prepletala z bridkimi porazi. Nekajkrat je bila na igrah izrazita favoritinja, a se tekme niso izšle po njenih željah, navsezadnje se je to zgodilo tudi v Cortini, kjer v ekipni kombinaciji ni uspela zadržati ameriškega vodstva in ostala brez medalje. Slalom pa je vrhunsko odpeljala, v slogu svoje izjemne zime. Zdržala je pod pritiskom in zmagala s prednostjo sekunde in pol. Več naslovov olimpijskega prvaka imata v alpskem smučanju zdaj le Kjetil Andre Aamodt (četil andre omot) in Janica Kostelić. O Schiffrinovi in njeni tretji zlati olimpijski kolajni v oddaji Dolimita z radijskima reporterjem Igorjem Tomincem in Tomažem Langerholzem ter voditeljem Luko Petričem.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Giuseppe Verdi, pozneje mitologiziran kot "pravi" Italijan, se je 10. oktobra leta 1813 rodil kot francoski podanik, kar pa ga je očitno dovolj motilo, da je za letnico svojega rojstva pozneje navajal leto 1814.
Giuseppe Verdi, pozneje mitologiziran kot "pravi" Italijan, se je 10. oktobra leta 1813 rodil kot francoski podanik, kar pa ga je očitno dovolj motilo, da je za letnico svojega rojstva pozneje navajal leto 1814.
Obiskali smo eno od tekmovanj v programu 'FIRST LEGO league', v katerem imajo mladi priložnost izkusiti vse korake resničnega procesa razvoja produkta in se ob tem zabavati in učiti. Svetovno znane kocke postanejo orodje za reševanje problema pod časovnim pritiskom, z nezadostnimi sredstvi in neznanimi konkurenti. Šolarji po vsem svetu dobijo vsako leto enake pogoje, orodja in temo za turnir, najboljši se srečajo na svetovnem turnirju, ki bo letos v Texasu. V Sloveniji koordinira program Zavod za promocijo znanja - Super Glavce, obiskali pa smo OŠ Ormož.
Obiskali smo eno od tekmovanj v programu 'FIRST LEGO league', v katerem imajo mladi priložnost izkusiti vse korake resničnega procesa razvoja produkta in se ob tem zabavati in učiti. Svetovno znane kocke postanejo orodje za reševanje problema pod časovnim pritiskom, z nezadostnimi sredstvi in neznanimi konkurenti. Šolarji po vsem svetu dobijo vsako leto enake pogoje, orodja in temo za turnir, najboljši se srečajo na svetovnem turnirju, ki bo letos v Texasu. V Sloveniji koordinira program Zavod za promocijo znanja - Super Glavce, obiskali pa smo OŠ Ormož.
Nekdanji nemški kancler in prejemnik Nobelove nagrade za mir Willy Brandt (1913–1992) je odraščal v skromnem delavskem okolju s svojim dedkom. Zaradi izjemnih učnih sposobnosti je prejel štipendijo za elitno gimnazijo, še bolj kot šola pa je nanj vplivala socialistična mladinska organizacija Rdeči sokoli. Od nekdaj si je prizadeval za pravičen svet za vse in svoje sanje sklenil uresničiti v politiki.
Nekdanji nemški kancler in prejemnik Nobelove nagrade za mir Willy Brandt (1913–1992) je odraščal v skromnem delavskem okolju s svojim dedkom. Zaradi izjemnih učnih sposobnosti je prejel štipendijo za elitno gimnazijo, še bolj kot šola pa je nanj vplivala socialistična mladinska organizacija Rdeči sokoli. Od nekdaj si je prizadeval za pravičen svet za vse in svoje sanje sklenil uresničiti v politiki.
Z napredkom tehnologije se tudi pri odpravi dioptrije z operacijo razvijajo nove metode, ki so še varnejše in učinkovitejše. Na izbiro metode vplivajo starost pacienta, stalnost dioptrije in stanje očesa, pa tudi način posameznikovega življenja. Kdo je primeren kandidat za lasersko odpravo dioptrije? Kakšen je postopek priprave na operacijo, kako poteka okrevanje in kakšni so možni zapleti? Na vprašanja odgovorimo v Svetovalnem servisu, gostja bo mag. Kristina Mikek, dr. med., specialistka oftalmologije.
Z napredkom tehnologije se tudi pri odpravi dioptrije z operacijo razvijajo nove metode, ki so še varnejše in učinkovitejše. Na izbiro metode vplivajo starost pacienta, stalnost dioptrije in stanje očesa, pa tudi način posameznikovega življenja. Kdo je primeren kandidat za lasersko odpravo dioptrije? Kakšen je postopek priprave na operacijo, kako poteka okrevanje in kakšni so možni zapleti? Na vprašanja odgovorimo v Svetovalnem servisu, gostja bo mag. Kristina Mikek, dr. med., specialistka oftalmologije.
Marsikdo si danes kar sam postavi diagnozo.
Marsikdo si danes kar sam postavi diagnozo.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Najprej bomo obiskali Trubarjevo domačijo na Rašici, ki letos praznuje 40. obletnico delovanja. Septembra leta 1986 je namreč lepo prenovljena odprla vrata obiskovalcem, ki si tam lahko utrdijo znanje in vedenje o pomenu Primoža Trubarja, reformacije, narodne zavesti in identitete, jezika in književnosti za Slovence. Nato pa se bomo podali na Notranjsko, kjer prizadevni prostovoljci - varuhi dvoživk »Cuprnške žabe«, kot se imenujejo - v času spomladanskih paritvenih selitev dvoživk na območju Cerkniškega jezera ob večerih hodijo ob cestah in jih prenašajo čeznje, da ne končajo pod avtomobilskimi kolesi.
Najprej bomo obiskali Trubarjevo domačijo na Rašici, ki letos praznuje 40. obletnico delovanja. Septembra leta 1986 je namreč lepo prenovljena odprla vrata obiskovalcem, ki si tam lahko utrdijo znanje in vedenje o pomenu Primoža Trubarja, reformacije, narodne zavesti in identitete, jezika in književnosti za Slovence. Nato pa se bomo podali na Notranjsko, kjer prizadevni prostovoljci - varuhi dvoživk »Cuprnške žabe«, kot se imenujejo - v času spomladanskih paritvenih selitev dvoživk na območju Cerkniškega jezera ob večerih hodijo ob cestah in jih prenašajo čeznje, da ne končajo pod avtomobilskimi kolesi.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Danes se tudi uradno začenja volilna kampanja. - Mariborski svetniki se bodo popoldne seznanili s prijavo za postavitev sežigalnice odpadkov. - Pri nakupu občinskih zemljišč od podjetja mariborskega župana na občini pojasnjujejo postopek prodaje.
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Danes se tudi uradno začenja volilna kampanja. - Mariborski svetniki se bodo popoldne seznanili s prijavo za postavitev sežigalnice odpadkov. - Pri nakupu občinskih zemljišč od podjetja mariborskega župana na občini pojasnjujejo postopek prodaje.
Manca Počivavšek Janhar se je leta 2020 preselila v glavno mesto Belgije, v Bruselj, evropski mehurček, v prestolnico evropske politike. Pravi, da je mesto zelo ambiciozno, velik izziv so dolgi delavniki, ki se zavlečejo v službene dogodke in večerje. Njeno delo je spremljanje evropskih politik in predlogov, zaposlena je v združenju Bundesverband für Öffentliche Dienstleistungen, ki predstavlja nemške javne službe. Zasebno pa spremlja tudi različne pobude, pravi, da je ponosna na državljansko pobudo My Voice My Choice (Moj glas, moja izbira) za varen in dostopen splav. Pripoveduje o življenju v občini Saint-Gilles in poudarja, da je nakup stanovanja ugodnejši kot denimo v Ljubljani, so pa višji stroški hrane, ki je manj kakovostna. To zlasti opaža pri okusu korenja.
Manca Počivavšek Janhar se je leta 2020 preselila v glavno mesto Belgije, v Bruselj, evropski mehurček, v prestolnico evropske politike. Pravi, da je mesto zelo ambiciozno, velik izziv so dolgi delavniki, ki se zavlečejo v službene dogodke in večerje. Njeno delo je spremljanje evropskih politik in predlogov, zaposlena je v združenju Bundesverband für Öffentliche Dienstleistungen, ki predstavlja nemške javne službe. Zasebno pa spremlja tudi različne pobude, pravi, da je ponosna na državljansko pobudo My Voice My Choice (Moj glas, moja izbira) za varen in dostopen splav. Pripoveduje o življenju v občini Saint-Gilles in poudarja, da je nakup stanovanja ugodnejši kot denimo v Ljubljani, so pa višji stroški hrane, ki je manj kakovostna. To zlasti opaža pri okusu korenja.
Izzivalka Iva iz Črne gore je trinajstletnica, ki sanja o tem, da bi zmagala na velikem tekmovanju iz robotike. Zelo je radovedna in ima velike načrte. Zanima se za robotiko, medicino in ljudsko izročilo. Medtem ko pridno trenira in izpopolnjuje znanje, da bi dosegla čim boljši rezultat, z veseljem pleše tudi tradicionalne črnogorske plese. Spremljamo jo na poti do tekmovanja – vse od priprav pa do velikega dne, ko pokaže, kaj zna in zmore!
Izzivalka Iva iz Črne gore je trinajstletnica, ki sanja o tem, da bi zmagala na velikem tekmovanju iz robotike. Zelo je radovedna in ima velike načrte. Zanima se za robotiko, medicino in ljudsko izročilo. Medtem ko pridno trenira in izpopolnjuje znanje, da bi dosegla čim boljši rezultat, z veseljem pleše tudi tradicionalne črnogorske plese. Spremljamo jo na poti do tekmovanja – vse od priprav pa do velikega dne, ko pokaže, kaj zna in zmore!
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Pesnica, prevajalka in teoretičarka Ana Makuc v svoji drugi pesniški zbirki Švercam lubenice prisluškuje različnim človeškim usodam, predvsem ženskim, in jih brezkompromisno zapisuje. Zgovoren je že naslov pesmi Zbeži, zbeži deklica. Interpretka Saša Mihelčič, , režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Pesnica, prevajalka in teoretičarka Ana Makuc v svoji drugi pesniški zbirki Švercam lubenice prisluškuje različnim človeškim usodam, predvsem ženskim, in jih brezkompromisno zapisuje. Zgovoren je že naslov pesmi Zbeži, zbeži deklica. Interpretka Saša Mihelčič, , režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Yara nas sprejme v Izoli. Najraje ima sprehode s svojo psičko, še posebej do manj znanega jezera, kjer najde čas zase. V mamini plesni šoli pleše step, z bratom in prijatelji pa rada brca žogo. Za malico nam pripravi suši, ki ga z najboljšo prijateljico pojesta med vinskimi trtami. Tam se počuti najbolj sproščeno. Ker je njen oče iz Egipta, zna arabsko, in tako vedno nosi s seboj dva svetova, ki jo oblikujeta v to, kar je.
Yara nas sprejme v Izoli. Najraje ima sprehode s svojo psičko, še posebej do manj znanega jezera, kjer najde čas zase. V mamini plesni šoli pleše step, z bratom in prijatelji pa rada brca žogo. Za malico nam pripravi suši, ki ga z najboljšo prijateljico pojesta med vinskimi trtami. Tam se počuti najbolj sproščeno. Ker je njen oče iz Egipta, zna arabsko, in tako vedno nosi s seboj dva svetova, ki jo oblikujeta v to, kar je.
Ana in Jaka že gledata današnjo idejo za preganjanje dolgčasa - danes z Emo pečemo brownie in preverjamo, kako natančno znamo poslušati navodila. Voditelja imata vsak svoj krožnik – eden daje navodila, drugi jih mora brez vprašanj izpeljati. Bo nastala mojstrovina ali popolna zmešnjava? V rubriki Resnica ali laž spoznamo Nežo. Pleše latinskoameriške in standardne plese, šiva ali jo je na morju opekla meduza? Katera njena trditev je resnična?
Ana in Jaka že gledata današnjo idejo za preganjanje dolgčasa - danes z Emo pečemo brownie in preverjamo, kako natančno znamo poslušati navodila. Voditelja imata vsak svoj krožnik – eden daje navodila, drugi jih mora brez vprašanj izpeljati. Bo nastala mojstrovina ali popolna zmešnjava? V rubriki Resnica ali laž spoznamo Nežo. Pleše latinskoameriške in standardne plese, šiva ali jo je na morju opekla meduza? Katera njena trditev je resnična?
Solze sreča, solze razočaranja, solze žalosti. Veliko smo jih lahko v dveh februarskih tednih spremljali tudi med prenosi zimskih olimpijskih iger. Kaj pa vi? Kdaj ste se nazadnje zjokali? Sami? Na rami? Jok nas pospremi na svet in z nami ostane do konca. Tokrat pod drobnogled jemljemo solze v športu in jih skušamo razumeti tudi v širšem družbenem kontekstu. Gosta: športna psihologinja prof. dr. Tanja Kajtna in socialni psiholog doc. dr. Žan Lep. Pripravlja: Mojca Delač. POVEZAVA DO ZNANSTVENEGA ČLANKA O SPREMINJANJU NORM DO RAZLIČNIH VEDENJ, TUDI JOKA: https://www.nature.com/articles/s44271-025-00324-4
Solze sreča, solze razočaranja, solze žalosti. Veliko smo jih lahko v dveh februarskih tednih spremljali tudi med prenosi zimskih olimpijskih iger. Kaj pa vi? Kdaj ste se nazadnje zjokali? Sami? Na rami? Jok nas pospremi na svet in z nami ostane do konca. Tokrat pod drobnogled jemljemo solze v športu in jih skušamo razumeti tudi v širšem družbenem kontekstu. Gosta: športna psihologinja prof. dr. Tanja Kajtna in socialni psiholog doc. dr. Žan Lep. Pripravlja: Mojca Delač. POVEZAVA DO ZNANSTVENEGA ČLANKA O SPREMINJANJU NORM DO RAZLIČNIH VEDENJ, TUDI JOKA: https://www.nature.com/articles/s44271-025-00324-4
Narečja bogatijo naš jezik. Tokrat nam naši mladi jezikoslovci razkrivajo izraze sušica, avscerunga in mančament. Že veste, kaj pomenijo? V naslednjih minutah prisluhnite študentom FHŠ UP!
Narečja bogatijo naš jezik. Tokrat nam naši mladi jezikoslovci razkrivajo izraze sušica, avscerunga in mančament. Že veste, kaj pomenijo? V naslednjih minutah prisluhnite študentom FHŠ UP!
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.