Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V današnji oddaji Sledi časa bomo izvedeli, kam segajo začetki nabožnih pesmi v slovenščini pri verskih obredih za večje krščanske praznike, in se posvetili premalo poznani Klosterneuburški evangeljski pripovedi, ki je pri nas znana kot Kranjska Marijina tožba. Gosta oddaje bosta zaslužna profesorica, raziskovalka srednjega veka dvojna doktorica Nataša Golob in doktor Aleksander Bjelčevič z oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Pred mikrofon ju je povabila Petra Medved.
V današnji oddaji Sledi časa bomo izvedeli, kam segajo začetki nabožnih pesmi v slovenščini pri verskih obredih za večje krščanske praznike, in se posvetili premalo poznani Klosterneuburški evangeljski pripovedi, ki je pri nas znana kot Kranjska Marijina tožba. Gosta oddaje bosta zaslužna profesorica, raziskovalka srednjega veka dvojna doktorica Nataša Golob in doktor Aleksander Bjelčevič z oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Pred mikrofon ju je povabila Petra Medved.
Vesolje med nami je mladinska drama o odraščanju, postavljena v mestece Kostanjevica na Krki. Zgodba govori o 14-letnemu Kanadčanu Tobiju, ki z mamo Kristino za poletne počitnice pripotuje na obisk v Slovenijo, k babici Gizeli. Kristine že več let ni bilo v domače kraje, sedaj pa je prišla nenadoma in z veliko novico o razstavi, ki naj bi jo pripravila v lokalni galeriji. Tobi ni navdušen nad idejo, da bo počitnice preživel v tuji deželi, brez prijateljev in očeta. Slaba volja se stopnjuje, ko se prvič sreča z rasnimi predsodki lokalnih otrok. Edino svetlo točko mu predstavlja Tjaša, ki ga s svojo pustolovsko naravo zelo privlači. Njuno druženje ga pripelje do nenavadnega srečanja z oslepelim astronomom Hermanom, ki je prav tako kot Tobi “vaški izobčenec”. Herman odpre Tobiju vrata pozabljenega observatorija, kjer mu s pomočjo svojega bogatega znanja o astronomiji podeli življenjske nauke, ki izvirajo v vesolju in se nanašajo na življenje na Zemlji. Zvezdni observatorij pa postane Tobiju tudi zatočišče, kamor beži ob novem spoznanju, da imata starša v zakonu težave in da je bila predhodno planirana Kristinina razstava pravzaprav izgovor za pobeg iz Kanade. V spletu intenzivnih čustev in dinamičnih dogodkov se morata tako Tobi, kot Kristina soočiti s perečimi odnosi, potlačenimi strahovi ter lokalno družbo, ki nanju gleda, kot da sta z drugega planeta.
Vesolje med nami je mladinska drama o odraščanju, postavljena v mestece Kostanjevica na Krki. Zgodba govori o 14-letnemu Kanadčanu Tobiju, ki z mamo Kristino za poletne počitnice pripotuje na obisk v Slovenijo, k babici Gizeli. Kristine že več let ni bilo v domače kraje, sedaj pa je prišla nenadoma in z veliko novico o razstavi, ki naj bi jo pripravila v lokalni galeriji. Tobi ni navdušen nad idejo, da bo počitnice preživel v tuji deželi, brez prijateljev in očeta. Slaba volja se stopnjuje, ko se prvič sreča z rasnimi predsodki lokalnih otrok. Edino svetlo točko mu predstavlja Tjaša, ki ga s svojo pustolovsko naravo zelo privlači. Njuno druženje ga pripelje do nenavadnega srečanja z oslepelim astronomom Hermanom, ki je prav tako kot Tobi “vaški izobčenec”. Herman odpre Tobiju vrata pozabljenega observatorija, kjer mu s pomočjo svojega bogatega znanja o astronomiji podeli življenjske nauke, ki izvirajo v vesolju in se nanašajo na življenje na Zemlji. Zvezdni observatorij pa postane Tobiju tudi zatočišče, kamor beži ob novem spoznanju, da imata starša v zakonu težave in da je bila predhodno planirana Kristinina razstava pravzaprav izgovor za pobeg iz Kanade. V spletu intenzivnih čustev in dinamičnih dogodkov se morata tako Tobi, kot Kristina soočiti s perečimi odnosi, potlačenimi strahovi ter lokalno družbo, ki nanju gleda, kot da sta z drugega planeta.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Povsod po Sloveniji se na veliko noč na mizah znajdejo številne dobrote. Vendar pa se tako praznične jedi kot tudi običaji od kraja do kraja vendarle malce razlikujejo. V Brkinih, na primer, so morali k blagoslovu nesti tudi oblate, namesto potice pa se je na mizi velikokrat znašla pinca. Kmetijski inštitut Slovenije je – po letih zagnanega dela– pred kratkim razvil novo srednje zgodnjo sorto fižola za zrnje KIS AHAC. Njeni ključni odliki sta zgodnje cvetenje in večja odpornost proti podnebnim spremembam. Intenzivno zaraščanje kraške krajine, ki je posledica opuščanja kmetijske obdelave, pa povečuje požarno ogroženost narave in naselij na območju celotnega Krasa, zato strokovnjaki z različnih področij iščejo rešitve, kako se neprijetni situaciji postaviti po robu.
Povsod po Sloveniji se na veliko noč na mizah znajdejo številne dobrote. Vendar pa se tako praznične jedi kot tudi običaji od kraja do kraja vendarle malce razlikujejo. V Brkinih, na primer, so morali k blagoslovu nesti tudi oblate, namesto potice pa se je na mizi velikokrat znašla pinca. Kmetijski inštitut Slovenije je – po letih zagnanega dela– pred kratkim razvil novo srednje zgodnjo sorto fižola za zrnje KIS AHAC. Njeni ključni odliki sta zgodnje cvetenje in večja odpornost proti podnebnim spremembam. Intenzivno zaraščanje kraške krajine, ki je posledica opuščanja kmetijske obdelave, pa povečuje požarno ogroženost narave in naselij na območju celotnega Krasa, zato strokovnjaki z različnih področij iščejo rešitve, kako se neprijetni situaciji postaviti po robu.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Druga polovica sedemdesetih. Svet je utrujen. Vera v prihodnost ni več samoumevna. Obljube prejšnjih desetletij zvenijo prazno, besede oblasti so izgubile težo, občutek varnosti je izpuhtel. Nekje med strahom in cinizmom nastaja potreba po nečem novem. Nastane nekaj surovega, neposrednega. Nekaj, kar ne čaka dovoljenja. To je – pank! V prvi epizodi radijskega dokumentarca se poglobimo v ozadje nastanka panka, obiščemo New York, se pogovarjamo s slovenskimi poznavalci, merimo utrip na še vedno živih pank prizoriščih.
Druga polovica sedemdesetih. Svet je utrujen. Vera v prihodnost ni več samoumevna. Obljube prejšnjih desetletij zvenijo prazno, besede oblasti so izgubile težo, občutek varnosti je izpuhtel. Nekje med strahom in cinizmom nastaja potreba po nečem novem. Nastane nekaj surovega, neposrednega. Nekaj, kar ne čaka dovoljenja. To je – pank! V prvi epizodi radijskega dokumentarca se poglobimo v ozadje nastanka panka, obiščemo New York, se pogovarjamo s slovenskimi poznavalci, merimo utrip na še vedno živih pank prizoriščih.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
V oddaji na veliko noč bomo predstavili navdihujoče zgodbe posameznikov, ki v moči vere premagujejo vsakdanje težave in preizkušnje. Sredi negotovosti, bolečin in izzivov so odkrili upanje, ki ne mine. Vera v Jezusovo vstajenje, ki ga razodeva prazen grob, je zanje znamenje novega upanja in veselja ter zagotovilo, da zadnja beseda pripada življenju in ne smrt.
V oddaji na veliko noč bomo predstavili navdihujoče zgodbe posameznikov, ki v moči vere premagujejo vsakdanje težave in preizkušnje. Sredi negotovosti, bolečin in izzivov so odkrili upanje, ki ne mine. Vera v Jezusovo vstajenje, ki ga razodeva prazen grob, je zanje znamenje novega upanja in veselja ter zagotovilo, da zadnja beseda pripada življenju in ne smrt.
Mnogi verniki po vsem svetu danes praznujejo največji krščanski praznik, ko se po smrti na križu spominjajo Jezusovega vstajenja. Zjutraj in dopoldne so bile po cerkvah vstajenjske maše. Množica vernikov v Vatikanu spremlja papeža Leon XIV. Pred nekaj je prvič podelil velikonočni blagoslov "mestu in svetu" v nekaj jezikih. - Humanitarne organizacije opozarjajo, da vojna na Bližnjem vzhodu močno ovira njihovo zmožnost dostave hrane - Kaj je pomembno pri obrezovanju oljčnih dreves? - Cerkev v Šmarjah vse letošnje praznike že praznuje pod novo streho - Novogoriškim odbojkaricam se ni uspelo uvrstiti v finale državnega prvenstva
Mnogi verniki po vsem svetu danes praznujejo največji krščanski praznik, ko se po smrti na križu spominjajo Jezusovega vstajenja. Zjutraj in dopoldne so bile po cerkvah vstajenjske maše. Množica vernikov v Vatikanu spremlja papeža Leon XIV. Pred nekaj je prvič podelil velikonočni blagoslov "mestu in svetu" v nekaj jezikih. - Humanitarne organizacije opozarjajo, da vojna na Bližnjem vzhodu močno ovira njihovo zmožnost dostave hrane - Kaj je pomembno pri obrezovanju oljčnih dreves? - Cerkev v Šmarjah vse letošnje praznike že praznuje pod novo streho - Novogoriškim odbojkaricam se ni uspelo uvrstiti v finale državnega prvenstva
TV Slovenija bo neposredno prenašala slovesno velikonočno mašo s Trga sv. Petra. Somaševanje bo vodil papež Leon XIV.
TV Slovenija bo neposredno prenašala slovesno velikonočno mašo s Trga sv. Petra. Somaševanje bo vodil papež Leon XIV.
Velika noč je srce krščanske vere, skrivnost Kristusovega trpljenja, smrti in vstajenja. Tudi velikonočni ponedeljek nadaljuje to oznanilo v občestvu in pričevanju vere v vsakdanjem življenju. O globljem pomenu teh praznikov smo se pogovarjali. Naš gost je bil Primož Lorbek, župnijski upravitelj Univerzitetne župnije Maribor. Pogovor je pripravila Jasmina Bauman.
Velika noč je srce krščanske vere, skrivnost Kristusovega trpljenja, smrti in vstajenja. Tudi velikonočni ponedeljek nadaljuje to oznanilo v občestvu in pričevanju vere v vsakdanjem življenju. O globljem pomenu teh praznikov smo se pogovarjali. Naš gost je bil Primož Lorbek, župnijski upravitelj Univerzitetne župnije Maribor. Pogovor je pripravila Jasmina Bauman.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni, redovnica in kuharska mojstrica, pomembno delo pravnega zgodovinarja
Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni, redovnica in kuharska mojstrica, pomembno delo pravnega zgodovinarja
V novi epizodi oddaje Čez planke se Mojca Mavec poda v Južno Indijo, regijo, kjer se je leta 1498 z izkrcanjem Vasca da Game prvič vzpostavila neposredna morska povezava med Evropo in Indijo. Oddaja razkriva Južno Indijo kot deželo začimb, ki so stoletja oblikovale svetovno trgovino, in kot zibelko ajurvede, ene najstarejših medicinskih tradicij na svetu. Skozi templje, zaledne vode Kerale in vsakdanje življenje ljudi spoznamo Indijo, kjer so se ohranile najstarejše oblike hindujske tradicije, hkrati pa se različni kulturni vplivi združujejo v presenetljivo skladno in samosvojo celoto.
V novi epizodi oddaje Čez planke se Mojca Mavec poda v Južno Indijo, regijo, kjer se je leta 1498 z izkrcanjem Vasca da Game prvič vzpostavila neposredna morska povezava med Evropo in Indijo. Oddaja razkriva Južno Indijo kot deželo začimb, ki so stoletja oblikovale svetovno trgovino, in kot zibelko ajurvede, ene najstarejših medicinskih tradicij na svetu. Skozi templje, zaledne vode Kerale in vsakdanje življenje ljudi spoznamo Indijo, kjer so se ohranile najstarejše oblike hindujske tradicije, hkrati pa se različni kulturni vplivi združujejo v presenetljivo skladno in samosvojo celoto.
Nedeljska oddaja Primorski kraji in ljudje bo tokrat napovedno obarvana. Vsi, ki danes slavite ob polni mizi, morda bo to pravšnje povabilo za vas. Iz Kamenj v Vipavski dolini bo namreč na jutrišnji velikonočni ponedeljek potekal tradicionalni pohod na Malo goro. Zagotovo si je vsaj izhodiščno točko ogledala Eva Furlan, ali se ji je uspelo povzpeti na sam vrh, pa naj pove sama.
Nedeljska oddaja Primorski kraji in ljudje bo tokrat napovedno obarvana. Vsi, ki danes slavite ob polni mizi, morda bo to pravšnje povabilo za vas. Iz Kamenj v Vipavski dolini bo namreč na jutrišnji velikonočni ponedeljek potekal tradicionalni pohod na Malo goro. Zagotovo si je vsaj izhodiščno točko ogledala Eva Furlan, ali se ji je uspelo povzpeti na sam vrh, pa naj pove sama.
V Evroradijskem koncertu se bodo tokrat predstavili Bruseljski filharmoniki, ki jih bo vodil maestro Kazushi Ono, v vlogi solistov pa bomo slišali južnoafriškega violončelista, skladatelja in vokalista Abela Selaocoea in britansko mezzosopranistko Marto Fontanals-Simmons. V okviru Mendarodnega Bruseljskega glasbenega festivala Klara, ki je poteka v Studiu 4 v Flageyu, so tako 29.marca letos glasbeniki izvedli dela Florence Price, Carlosa Simonsa, Leonarda Bernsteina, Abela Selaoca in Jessie Montgomery.
V Evroradijskem koncertu se bodo tokrat predstavili Bruseljski filharmoniki, ki jih bo vodil maestro Kazushi Ono, v vlogi solistov pa bomo slišali južnoafriškega violončelista, skladatelja in vokalista Abela Selaocoea in britansko mezzosopranistko Marto Fontanals-Simmons. V okviru Mendarodnega Bruseljskega glasbenega festivala Klara, ki je poteka v Studiu 4 v Flageyu, so tako 29.marca letos glasbeniki izvedli dela Florence Price, Carlosa Simonsa, Leonarda Bernsteina, Abela Selaoca in Jessie Montgomery.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Poleg dobrega ducata nagrad za posamezne igralske dosežke je Vlado Novak med svojo dolgo poklicno kariero prejel tudi nagrade za življenjsko delo: Borštnikov prstan, Glazerjevo nagrado in pred kratkim še nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije. V tem tednu praznuje še rojstni dan, letos pa obhaja že okroglo deseto obletnico uradne upokojitve. Zaradi legendarnih filmskih vlog in monodramskih predstav, ki so obredle še oddaljene kotičke države, se zdi, da ga poznamo vsi, še nekoliko bolj pa ga spoznamo v pogovoru z Damjanom Zorcem.
Poleg dobrega ducata nagrad za posamezne igralske dosežke je Vlado Novak med svojo dolgo poklicno kariero prejel tudi nagrade za življenjsko delo: Borštnikov prstan, Glazerjevo nagrado in pred kratkim še nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije. V tem tednu praznuje še rojstni dan, letos pa obhaja že okroglo deseto obletnico uradne upokojitve. Zaradi legendarnih filmskih vlog in monodramskih predstav, ki so obredle še oddaljene kotičke države, se zdi, da ga poznamo vsi, še nekoliko bolj pa ga spoznamo v pogovoru z Damjanom Zorcem.
V oddaji na veliko noč bomo predstavili navdihujoče zgodbe posameznikov, ki v moči vere premagujejo vsakdanje težave in preizkušnje. Sredi negotovosti, bolečin in izzivov so odkrili upanje, ki ne mine. Vera v Jezusovo vstajenje, ki ga razodeva prazen grob, je zanje znamenje novega upanja in veselja ter zagotovilo, da zadnja beseda pripada življenju in ne smrt.
V oddaji na veliko noč bomo predstavili navdihujoče zgodbe posameznikov, ki v moči vere premagujejo vsakdanje težave in preizkušnje. Sredi negotovosti, bolečin in izzivov so odkrili upanje, ki ne mine. Vera v Jezusovo vstajenje, ki ga razodeva prazen grob, je zanje znamenje novega upanja in veselja ter zagotovilo, da zadnja beseda pripada življenju in ne smrt.
Društvo Tačke pomagačke je humanitarna organizacija, ki ob pomoči posebej usposobljenih psov prinaša podporo, toplino in motivacijo ljudem v različnih življenjskih situacijah. Njihovi terapevtski pari – pes in vodnik – obiskujejo bolnišnice, domove za starejše, šole ter druge ustanove ter v njih s svojo navzočnostjo izboljšujejo počutje, spodbujajo socialne stike in pomagajo pri premagovanju stisk.
Društvo Tačke pomagačke je humanitarna organizacija, ki ob pomoči posebej usposobljenih psov prinaša podporo, toplino in motivacijo ljudem v različnih življenjskih situacijah. Njihovi terapevtski pari – pes in vodnik – obiskujejo bolnišnice, domove za starejše, šole ter druge ustanove ter v njih s svojo navzočnostjo izboljšujejo počutje, spodbujajo socialne stike in pomagajo pri premagovanju stisk.
Kmet zahteva, da so okna na kmetiji brez madeža. Bitzer za čiščenje na pomoč pokliče čredo. Kmalu izbruhne zmešnjava. Bo Bitzerju uspelo pospraviti nered, preden se kmet vrne?
Kmet zahteva, da so okna na kmetiji brez madeža. Bitzer za čiščenje na pomoč pokliče čredo. Kmalu izbruhne zmešnjava. Bo Bitzerju uspelo pospraviti nered, preden se kmet vrne?
Mumintrol se spopade z največjim izzivom do tedaj, ko se prezgodaj prebudi iz zimskega spanja in se znajde sam v neznanem svetu mumindolske zime. A srečanje z davnim prasorodnikom, njegovim prednikom, ga nauči iznajdljivosti v prvinskem načinu preživetja.
Mumintrol se spopade z največjim izzivom do tedaj, ko se prezgodaj prebudi iz zimskega spanja in se znajde sam v neznanem svetu mumindolske zime. A srečanje z davnim prasorodnikom, njegovim prednikom, ga nauči iznajdljivosti v prvinskem načinu preživetja.
Et Resurrexit tertia die ali In tretji dan je vstal od mrtvih je stavek, ki zajema bistvo največjega krščanskega praznika, to je Veliko noč. Ne preseneča zato, da so mu glasbeni ustvarjalci različnih slogovnih obdobij v maši kot glasbeni obliki nadeli najrazkošnejše glasbene podobe, skozi stoletja pa so ustvarili tudi samostojne glasbene pripovedi s to vsebino.
Et Resurrexit tertia die ali In tretji dan je vstal od mrtvih je stavek, ki zajema bistvo največjega krščanskega praznika, to je Veliko noč. Ne preseneča zato, da so mu glasbeni ustvarjalci različnih slogovnih obdobij v maši kot glasbeni obliki nadeli najrazkošnejše glasbene podobe, skozi stoletja pa so ustvarili tudi samostojne glasbene pripovedi s to vsebino.
Lili in prijatelji pripravljajo skupinski šolski projekt o Veliki mlaki nedaleč od njih. Pridruži se jim tudi nova sošolka Momo, ki jih slabo razume. A izkaže se, da je bila nekoč doma prav v Veliki mlaki in jo pozna najbolje od vseh.
Lili in prijatelji pripravljajo skupinski šolski projekt o Veliki mlaki nedaleč od njih. Pridruži se jim tudi nova sošolka Momo, ki jih slabo razume. A izkaže se, da je bila nekoč doma prav v Veliki mlaki in jo pozna najbolje od vseh.
Zanimiv koncert za mlade je v znamenju glasbenih šal in neresnic. Avtorja koncepta koncerta in voditelja sta Jure Godler in Tilen Artač, ki sta tudi zelo dobra in izobražena glasbenika. Godler je študent kompozicije na eni najboljših glasbenih akademij na svetu - na salzburškem Mozarteumu, Tilen Artač pa je izvrsten violončelist in dobitnik številnih glasbenih nagrad. Artač trenutno opravlja magistrski študij violončela na glasbeni akademiji v avstrijskem Gradcu. Pri šaljenju in laganju bodo Godlerju in Artaču pomagali Simfoniki RTV Slovenija in dirigent Marko Hribernik.
Zanimiv koncert za mlade je v znamenju glasbenih šal in neresnic. Avtorja koncepta koncerta in voditelja sta Jure Godler in Tilen Artač, ki sta tudi zelo dobra in izobražena glasbenika. Godler je študent kompozicije na eni najboljših glasbenih akademij na svetu - na salzburškem Mozarteumu, Tilen Artač pa je izvrsten violončelist in dobitnik številnih glasbenih nagrad. Artač trenutno opravlja magistrski študij violončela na glasbeni akademiji v avstrijskem Gradcu. Pri šaljenju in laganju bodo Godlerju in Artaču pomagali Simfoniki RTV Slovenija in dirigent Marko Hribernik.
Kolesarska sezona se nadaljuje z novo pomembno dirko za slovenske navdušence. Svetovna serija se tokrat ustavlja v Flandriji. Državno nogometno prvenstvo pa je ponudilo dvoboj Celja in Maribora.
Kolesarska sezona se nadaljuje z novo pomembno dirko za slovenske navdušence. Svetovna serija se tokrat ustavlja v Flandriji. Državno nogometno prvenstvo pa je ponudilo dvoboj Celja in Maribora.
Kori je jezna, ker se nihče noče igrati njenih iger. To izkoristi Fanon in jo zvabi s sabo. Medtem ko Medvedi zabavajo Kori, Fanon Tigrom sporoči, da jo bodo izpustili le v zameno za Tamtama.
Kori je jezna, ker se nihče noče igrati njenih iger. To izkoristi Fanon in jo zvabi s sabo. Medtem ko Medvedi zabavajo Kori, Fanon Tigrom sporoči, da jo bodo izpustili le v zameno za Tamtama.
Živa v šoli najde zemljevid, ki pelje do zaklada, in ves razred povabi na izjemen lov. Ko zaklad končno najdejo, ugotovijo, da ga je izdelal Mali in da je zaklad njegovo prijateljstvo. Vsi so zelo razočarani, Živa pa ve, da je Malijevo prijateljstvo najlepši zaklad na svetu.
Živa v šoli najde zemljevid, ki pelje do zaklada, in ves razred povabi na izjemen lov. Ko zaklad končno najdejo, ugotovijo, da ga je izdelal Mali in da je zaklad njegovo prijateljstvo. Vsi so zelo razočarani, Živa pa ve, da je Malijevo prijateljstvo najlepši zaklad na svetu.
Vanda in Tomo vadita točko skladnostnega plavanja, ki sta jo nekoč izvajala. Ema se navduši nad sinhrom in želi sodelovati, ob tem pa prekorači svoje meje in se znajde v težavah.
Vanda in Tomo vadita točko skladnostnega plavanja, ki sta jo nekoč izvajala. Ema se navduši nad sinhrom in želi sodelovati, ob tem pa prekorači svoje meje in se znajde v težavah.
Velika noč je največji krščanski praznik, praznik veselja in upanja, zmaga življenja nad smrtjo. V času, ko človeka pogosto spremljajo negotovost, strah, osamljenost in vprašanja o smislu, velikonočno sporočilo vedno znova odpira temeljno resnico krščanske vere: da trpljenje in smrt nimata zadnje besede, ampak da je zadnja beseda Božja — in ta je življenje. Kaj pravzaprav pomeni Kristusovo vstajenje za človeka danes? Kako naj veliko noč ne le obhajamo, ampak tudi živimo? Kaj nam prinaša v osebnih stiskah, v naših odnosih, v družbi? Vabljeni k poslušanju, naš gost je bil koprski škof msgr. dr. Peter Štumpf.
Velika noč je največji krščanski praznik, praznik veselja in upanja, zmaga življenja nad smrtjo. V času, ko človeka pogosto spremljajo negotovost, strah, osamljenost in vprašanja o smislu, velikonočno sporočilo vedno znova odpira temeljno resnico krščanske vere: da trpljenje in smrt nimata zadnje besede, ampak da je zadnja beseda Božja — in ta je življenje. Kaj pravzaprav pomeni Kristusovo vstajenje za človeka danes? Kako naj veliko noč ne le obhajamo, ampak tudi živimo? Kaj nam prinaša v osebnih stiskah, v naših odnosih, v družbi? Vabljeni k poslušanju, naš gost je bil koprski škof msgr. dr. Peter Štumpf.
Džakala in Šir kan se spopadeta in Šir kan obleži na rečnem bregu. Mavgli ga skuša oživiti in ko se strašni tiger zave, začne klicati mamo. Balu, Bagira in Mavgli morajo poskrbeti za novega malčka.
Džakala in Šir kan se spopadeta in Šir kan obleži na rečnem bregu. Mavgli ga skuša oživiti in ko se strašni tiger zave, začne klicati mamo. Balu, Bagira in Mavgli morajo poskrbeti za novega malčka.
Mladinski pevski zbor RTV Slovenija, ki deluje pod vodstvom zborovodje Tomaža Pirnata, se je z letošnjim koncertom posvetil glasbi iz Prekmurja ob 100. obletnici priključitve Prekmurja matičnemu narodu. Zvočno podobo koncerta so sooblikovali člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in multiinstrumentalist Boštjan Gombač pod dirigentskim vodstvom Lojzeta Krajnčana, ki je pripravil glasbene priredbe prekmurskih ljudskih pesmi in uglasbil pesmi prekmurskega pesnika Ferija Lainščka.
Mladinski pevski zbor RTV Slovenija, ki deluje pod vodstvom zborovodje Tomaža Pirnata, se je z letošnjim koncertom posvetil glasbi iz Prekmurja ob 100. obletnici priključitve Prekmurja matičnemu narodu. Zvočno podobo koncerta so sooblikovali člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in multiinstrumentalist Boštjan Gombač pod dirigentskim vodstvom Lojzeta Krajnčana, ki je pripravil glasbene priredbe prekmurskih ljudskih pesmi in uglasbil pesmi prekmurskega pesnika Ferija Lainščka.
Vili želi pokazati Žanku in Suzi zlati lešnik, nagrado, ki jo je njegov oče prejel za odlične pečene lešnike. Toda zlati lešnik je izginil iz omare. Prepričani, da ga je nekdo ukradel, se trije prijatelji podajo na iskanje tatu. Kmalu izvedo, da je tudi gospodu Blisku izginila srebrna verižica, Trdoživovi mami pa biserna ogrlica. Sledi jih kmalu pripeljejo do Agate. Z zvijačo jo zvabijo iz gnezda in v njem najdejo vse ukradene stvari. Agata je pač sraka, ki se bleščečim stvarem ne more upreti.
Vili želi pokazati Žanku in Suzi zlati lešnik, nagrado, ki jo je njegov oče prejel za odlične pečene lešnike. Toda zlati lešnik je izginil iz omare. Prepričani, da ga je nekdo ukradel, se trije prijatelji podajo na iskanje tatu. Kmalu izvedo, da je tudi gospodu Blisku izginila srebrna verižica, Trdoživovi mami pa biserna ogrlica. Sledi jih kmalu pripeljejo do Agate. Z zvijačo jo zvabijo iz gnezda in v njem najdejo vse ukradene stvari. Agata je pač sraka, ki se bleščečim stvarem ne more upreti.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Na obali pristane razburjena ptička, ki Zmedija, Zojo in Feliksa popelje na ognjeniški otok. Olgi brbota v trebuhu in iz nje se valijo plini. Le kaj je še pod površjem?
Na obali pristane razburjena ptička, ki Zmedija, Zojo in Feliksa popelje na ognjeniški otok. Olgi brbota v trebuhu in iz nje se valijo plini. Le kaj je še pod površjem?
Digitalna čudesa iz prve polovice enaindvajsetega stoletja vse bolj stopajo v naša življenja. Mnogi, tudi razumni glasovi, nas pred tem svarijo, večina planeta pa veselo brska, se informira, manipulira ali zlorablja možnosti, ki nam jih nudi umetna inteligenca. Včasih ti elektronski možgani posežejo tudi na področja, kjer na prvi pogled nimajo kaj iskati. Tako tudi na področje kulinarike, kjer so se informacije, pridobljene na spletu, uporabljale sicer že prej, s pomočjo klepetalnikov pa se umetnost kuhanja in peke dviguje še na višjo raven. Ampak sliši pa se vseeno nekoliko hecno, če se kdo odpravi na delavnico Velikonočne peke z umetno inteligenco. Tja se je za oddajo Nedeljska reportaža odpravil Marko Radmilovič.
Digitalna čudesa iz prve polovice enaindvajsetega stoletja vse bolj stopajo v naša življenja. Mnogi, tudi razumni glasovi, nas pred tem svarijo, večina planeta pa veselo brska, se informira, manipulira ali zlorablja možnosti, ki nam jih nudi umetna inteligenca. Včasih ti elektronski možgani posežejo tudi na področja, kjer na prvi pogled nimajo kaj iskati. Tako tudi na področje kulinarike, kjer so se informacije, pridobljene na spletu, uporabljale sicer že prej, s pomočjo klepetalnikov pa se umetnost kuhanja in peke dviguje še na višjo raven. Ampak sliši pa se vseeno nekoliko hecno, če se kdo odpravi na delavnico Velikonočne peke z umetno inteligenco. Tja se je za oddajo Nedeljska reportaža odpravil Marko Radmilovič.
Deklica Tanja in njen brat Marko se odpravita na lov za pirhe za prihajajočo veliko noč – jima bo uspelo dobiti dovolj jajčk za celo družino? Režiserka in tonska mojstrica: Metka Rojc Dramaturg: Ervin Fritz Avtor izvirne glasbe: Drago Ivanuša Marko – Martin Petrovčič Tanja – Tanja Žagar Petelin Ostroga – Ivo Godnič Puta Tutka – Maja Končar Fuj dihur – Roman Končar Fej dihur – Zvone Hribar Slikar zajček Paleta – Gregor Čušin Kuhar Jaka Kropek – Jurij Souček Otrok – Rok Babič Kokoši – Nadja Vidmar, Violeta Tomić Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1996
Deklica Tanja in njen brat Marko se odpravita na lov za pirhe za prihajajočo veliko noč – jima bo uspelo dobiti dovolj jajčk za celo družino? Režiserka in tonska mojstrica: Metka Rojc Dramaturg: Ervin Fritz Avtor izvirne glasbe: Drago Ivanuša Marko – Martin Petrovčič Tanja – Tanja Žagar Petelin Ostroga – Ivo Godnič Puta Tutka – Maja Končar Fuj dihur – Roman Končar Fej dihur – Zvone Hribar Slikar zajček Paleta – Gregor Čušin Kuhar Jaka Kropek – Jurij Souček Otrok – Rok Babič Kokoši – Nadja Vidmar, Violeta Tomić Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1996
Poslušamo Koncert za dva orkestra Georga Friedricha Händla, Kvartet za harfo Ernesta Theodorja Amadeusa Wilhelma Hoffmanna, Koncert za flavto, klarinet in orkester v B-duru, op. 41 Franza Danzija, Suito v G-duru Jeana-Philippa Rameauja in Simfonijo v E-duru Avgusta Carla Dittersa von Dittersdorfa.
Poslušamo Koncert za dva orkestra Georga Friedricha Händla, Kvartet za harfo Ernesta Theodorja Amadeusa Wilhelma Hoffmanna, Koncert za flavto, klarinet in orkester v B-duru, op. 41 Franza Danzija, Suito v G-duru Jeana-Philippa Rameauja in Simfonijo v E-duru Avgusta Carla Dittersa von Dittersdorfa.
Mala kraljična pripravlja čarovniško predstavo, težava pa je v tem, da sploh ne zna čarati. S pomočjo prijateljev se poskuša naučiti nekaj zapletenih trikov. Najbolj je navdušena nad urokom, s katerim stvari preprosto izginejo. Njeno veselje pa splahni v trenutku, ko začne urok resnično delovati …
Mala kraljična pripravlja čarovniško predstavo, težava pa je v tem, da sploh ne zna čarati. S pomočjo prijateljev se poskuša naučiti nekaj zapletenih trikov. Najbolj je navdušena nad urokom, s katerim stvari preprosto izginejo. Njeno veselje pa splahni v trenutku, ko začne urok resnično delovati …
Poezija Američana Roberta Blyja, ki je umrl leta 2021 pri 94 letih, temelji na močnih podobah, vzetih iz sveta narave. Z njimi je ubesedil bivanjsko tematiko, njegova poezija pa je tudi zelo ponotranjena. Njegovo čustveno intenzivno pesem v prozi z naslovom Zgolj dan je prevedla Tina Kozin. Interpretira dramski igralec Robert Prebil, zvok in montaža Urban Gruden, režija Alen Jelen, urednica ponovitve oddaje Tesa Drev Juh, produkcija 2019.
Poezija Američana Roberta Blyja, ki je umrl leta 2021 pri 94 letih, temelji na močnih podobah, vzetih iz sveta narave. Z njimi je ubesedil bivanjsko tematiko, njegova poezija pa je tudi zelo ponotranjena. Njegovo čustveno intenzivno pesem v prozi z naslovom Zgolj dan je prevedla Tina Kozin. Interpretira dramski igralec Robert Prebil, zvok in montaža Urban Gruden, režija Alen Jelen, urednica ponovitve oddaje Tesa Drev Juh, produkcija 2019.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V Papirnem dolu bodo kmalu odprli nov muzej. Kako sijajno bi bilo, če bi v njem razstavili lepo okamnino. Prijatelji jo sklenejo poiskati, na koncu pa raje izdelajo dinozavra. Tolikšen je, da prestraši Vita, potem pa se začne valiti proti muzeju.
V Papirnem dolu bodo kmalu odprli nov muzej. Kako sijajno bi bilo, če bi v njem razstavili lepo okamnino. Prijatelji jo sklenejo poiskati, na koncu pa raje izdelajo dinozavra. Tolikšen je, da prestraši Vita, potem pa se začne valiti proti muzeju.
Stroka močno zasrbi, vendar ne najde svoje palice za praskanje. Izkaže se, da je sezona gnezdenja, pa so pakčojdaktili pobrali vse palice v Dolini vegezavrov. Rdečka in grahozavrčki se morajo odlično znajti, da Stroku olajšajo trpljenje.
Stroka močno zasrbi, vendar ne najde svoje palice za praskanje. Izkaže se, da je sezona gnezdenja, pa so pakčojdaktili pobrali vse palice v Dolini vegezavrov. Rdečka in grahozavrčki se morajo odlično znajti, da Stroku olajšajo trpljenje.
Če je pred časom še veljalo, da naše vode najbolj obremenjujejo kemikalije, je danes situacija nekoliko drugačna. Gostja tokratne Jutranje vremenske fronte, biologinja Nataša Dolinar z Agencije Republike Slovenije za okolje razlaga, da na ekološko stanje voda najbolj vplivajo hidromorfološke spremembe.
Če je pred časom še veljalo, da naše vode najbolj obremenjujejo kemikalije, je danes situacija nekoliko drugačna. Gostja tokratne Jutranje vremenske fronte, biologinja Nataša Dolinar z Agencije Republike Slovenije za okolje razlaga, da na ekološko stanje voda najbolj vplivajo hidromorfološke spremembe.
Poslušamo Koncert za dva orkestra Georga Friedricha Händla, Kvartet za harfo Ernesta Theodorja Amadeusa Wilhelma Hoffmanna, Koncert za flavto, klarinet in orkester v B-duru, op. 41 Franza Danzija, Suito v G-duru Jeana-Philippa Rameauja in Simfonijo v E-duru Avgusta Carla Dittersa von Dittersdorfa.
Poslušamo Koncert za dva orkestra Georga Friedricha Händla, Kvartet za harfo Ernesta Theodorja Amadeusa Wilhelma Hoffmanna, Koncert za flavto, klarinet in orkester v B-duru, op. 41 Franza Danzija, Suito v G-duru Jeana-Philippa Rameauja in Simfonijo v E-duru Avgusta Carla Dittersa von Dittersdorfa.
Legendarna televizijska voditeljica Olga Rems je nekaj časa vodila oddajo 625, v kateri je skušala televizija poiskati stik z gledalci. Med njenimi gosti je bil tudi Boris Bergant, ki je bil že leta 1974 izkušen novinar. Bergant se je uveljavil z delom zunanjepolitičnega novinarja in urednika. Na RTV Slovenija se je zaposlil leta 1969, kjer je delal vse do upokojitve leta 2009. Poleg novinarskega dela je bil tudi avtor serij in dokumentarcev, urednik televizijskega dnevnoinformativnega programa, pomočnik direktorja nacionalne TV in pomočnik generalnega direktorja RTV Slovenija. Bil je tudi pobudnik in soustanovitelj najstarejše čezmejne RTV-koprodukcije v Evropi Alpe-Adria in koordinator prve mednarodne RTV-koprodukcije Manjšine – bogastvo Evrope, piše na spletni strani Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V pogovoru z Olgo Rems, ki je bil v oddaji 625 predvajan četrtega decembra leta 1976, je predstavil svoje delo zunanjepolitičnega novinarja.
Legendarna televizijska voditeljica Olga Rems je nekaj časa vodila oddajo 625, v kateri je skušala televizija poiskati stik z gledalci. Med njenimi gosti je bil tudi Boris Bergant, ki je bil že leta 1974 izkušen novinar. Bergant se je uveljavil z delom zunanjepolitičnega novinarja in urednika. Na RTV Slovenija se je zaposlil leta 1969, kjer je delal vse do upokojitve leta 2009. Poleg novinarskega dela je bil tudi avtor serij in dokumentarcev, urednik televizijskega dnevnoinformativnega programa, pomočnik direktorja nacionalne TV in pomočnik generalnega direktorja RTV Slovenija. Bil je tudi pobudnik in soustanovitelj najstarejše čezmejne RTV-koprodukcije v Evropi Alpe-Adria in koordinator prve mednarodne RTV-koprodukcije Manjšine – bogastvo Evrope, piše na spletni strani Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V pogovoru z Olgo Rems, ki je bil v oddaji 625 predvajan četrtega decembra leta 1976, je predstavil svoje delo zunanjepolitičnega novinarja.