Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Danska družinska drama. Thomas in Ane sta sredi procesa ločevanja. Thomas ima drugo, ki jo je spoznal v službi, Ane nima nikogar drugega, a še nista povedala hčerkama, da se bosta ločila in da se bo on odselil. Ane je zaradi tega tesnobna in želi, da s tem čimprej opravita. Ko nekega jutra Thomas odpelje hčerki v šolo, Ane doma zadane kap. Ane k sreči preživi, a je poškodovana in mora na rehabilitacijo. Thomas mora zaradi izjemnih okoliščin odložiti selitev k ljubici in stoji ob strani hčerkama in tudi Ane, ki je sedaj motorično precej hendikepirana. Sčasoma, tudi zaradi učinkov rehabilitacije, se v skoraj razpadlo družino vrača spokojnost in prostor za ponoven razmislek … Bo Tomas dokončno zapustil svojo družino in zaživel novo življenje ali so ga izjemne okoliščine pripravile do ponovnega razmisleka? BEGINNINGS / DANSKA / 2025 Režija: Jeanette Nordahl / Scenarij: Rasmus Birch, Jeanette Nordahl / Igrajo: Trine Dyrholm, David Dencik, Johanne Louise Schmidt, Kurt Dreyer, Alvin Olid Bursøe, Christine Gjerulff, Silja Ellemann Kiehne, Klaus Søndergaard, Hanne Uldal, Luna Fuglsang Svelmøe, Frederik Malmose, Andrea Enerstad Bolle in drugi …
Danska družinska drama. Thomas in Ane sta sredi procesa ločevanja. Thomas ima drugo, ki jo je spoznal v službi, Ane nima nikogar drugega, a še nista povedala hčerkama, da se bosta ločila in da se bo on odselil. Ane je zaradi tega tesnobna in želi, da s tem čimprej opravita. Ko nekega jutra Thomas odpelje hčerki v šolo, Ane doma zadane kap. Ane k sreči preživi, a je poškodovana in mora na rehabilitacijo. Thomas mora zaradi izjemnih okoliščin odložiti selitev k ljubici in stoji ob strani hčerkama in tudi Ane, ki je sedaj motorično precej hendikepirana. Sčasoma, tudi zaradi učinkov rehabilitacije, se v skoraj razpadlo družino vrača spokojnost in prostor za ponoven razmislek … Bo Tomas dokončno zapustil svojo družino in zaživel novo življenje ali so ga izjemne okoliščine pripravile do ponovnega razmisleka? BEGINNINGS / DANSKA / 2025 Režija: Jeanette Nordahl / Scenarij: Rasmus Birch, Jeanette Nordahl / Igrajo: Trine Dyrholm, David Dencik, Johanne Louise Schmidt, Kurt Dreyer, Alvin Olid Bursøe, Christine Gjerulff, Silja Ellemann Kiehne, Klaus Søndergaard, Hanne Uldal, Luna Fuglsang Svelmøe, Frederik Malmose, Andrea Enerstad Bolle in drugi …
Z so bili prejemniki zlatih priznanj programa MEPI. Gre za program, v katerem mladi sprejemajo izzive in se udejstvujejo v prostovoljnih, športnih, kulturnih, intelektualnih in pustolovskih dejavnostih, pri tem pa spoznavajo sami sebe, gradijo svojo osebnost in se učijo vztrajnosti, odgovornosti in zaupanja v lastne spodobnosti.
Z so bili prejemniki zlatih priznanj programa MEPI. Gre za program, v katerem mladi sprejemajo izzive in se udejstvujejo v prostovoljnih, športnih, kulturnih, intelektualnih in pustolovskih dejavnostih, pri tem pa spoznavajo sami sebe, gradijo svojo osebnost in se učijo vztrajnosti, odgovornosti in zaupanja v lastne spodobnosti.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Jože Krečič iz Ajdovščine je tudi po upokojitvi ostal tesno povezan z okoljem, ki ga je zaznamovalo večino njegove poklicne poti. V ajdovskem Mlinotestu je dolga leta skrbel za pekarstvo, danes pa se 77-letni Ajdovec posveča raziskovanju zgodovine podjetja in jo umešča v širši kontekst industrijskega razvoja Vipavske doline. V monografiji Brez moke ne bo kruha razkriva, da je bilo v Zgornji Vipavski dolini v zadnjih štiristo letih vsaj 300 lokacij, kjer je stal mlin. V oddaji Odprto za srečanja bo Nataši Uršič med drugim povedal, kdaj in zakaj je moral biti beli kruh na mizi vseh delavcev ter kateri mlin je najbolj krojil usodo Ajdovščine – danes ene gospodarsko nadpovprečno uspešnih slovenskih občin.
Jože Krečič iz Ajdovščine je tudi po upokojitvi ostal tesno povezan z okoljem, ki ga je zaznamovalo večino njegove poklicne poti. V ajdovskem Mlinotestu je dolga leta skrbel za pekarstvo, danes pa se 77-letni Ajdovec posveča raziskovanju zgodovine podjetja in jo umešča v širši kontekst industrijskega razvoja Vipavske doline. V monografiji Brez moke ne bo kruha razkriva, da je bilo v Zgornji Vipavski dolini v zadnjih štiristo letih vsaj 300 lokacij, kjer je stal mlin. V oddaji Odprto za srečanja bo Nataši Uršič med drugim povedal, kdaj in zakaj je moral biti beli kruh na mizi vseh delavcev ter kateri mlin je najbolj krojil usodo Ajdovščine – danes ene gospodarsko nadpovprečno uspešnih slovenskih občin.
Irena Z. Tomažin je pevka, improvizatorka, plesalka in raziskovalka glasu v širokem spektru zvrsti in medijev, predvsem pa v globini iskanja njegovih pomenov in povezav. Po plošči Crying Games (Zavod Projekt Atol), na kateri je leta 2011 razgrnila glasbo fragmentov, posnetih na diktafone, ljudskih prepevanj, avtorskih pesmi in zvočnih eksperimentov, je nedavno izdala Another Crying Game (Kamizdat). O nadaljevanju Še ene igre solz, o globokih pomenih pesmi, njihovih drugačnih zvočnih in aranžerskih oblikah in razširjanju glasbe v predstavo se bomo pogovarjali z avtorico projekta.
Irena Z. Tomažin je pevka, improvizatorka, plesalka in raziskovalka glasu v širokem spektru zvrsti in medijev, predvsem pa v globini iskanja njegovih pomenov in povezav. Po plošči Crying Games (Zavod Projekt Atol), na kateri je leta 2011 razgrnila glasbo fragmentov, posnetih na diktafone, ljudskih prepevanj, avtorskih pesmi in zvočnih eksperimentov, je nedavno izdala Another Crying Game (Kamizdat). O nadaljevanju Še ene igre solz, o globokih pomenih pesmi, njihovih drugačnih zvočnih in aranžerskih oblikah in razširjanju glasbe v predstavo se bomo pogovarjali z avtorico projekta.
Izvrstni instrumentalisti v zasedbi: harfa, tolkala in viola so izvedli 4. koncert Koncertnega ateljeja Društva slovenskih skladateljev na 34. Slovenskih glasbenih dnevih, v oddaji poslušajte tudi pogovor s Simonom Klavžarjem.
Izvrstni instrumentalisti v zasedbi: harfa, tolkala in viola so izvedli 4. koncert Koncertnega ateljeja Društva slovenskih skladateljev na 34. Slovenskih glasbenih dnevih, v oddaji poslušajte tudi pogovor s Simonom Klavžarjem.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Irena Z. Tomažin je pevka, improvizatorka, plesalka in raziskovalka glasu v širokem spektru zvrsti in medijev, predvsem pa v globini iskanja njegovih pomenov in povezav. Po plošči Crying Games (Zavod Projekt Atol), na kateri je leta 2011 razgrnila glasbo fragmentov, posnetih na diktafone, ljudskih prepevanj, avtorskih pesmi in zvočnih eksperimentov, je nedavno izdala Another Crying Game (Kamizdat). O nadaljevanju Še ene igre solz, o globokih pomenih pesmi, njihovih drugačnih zvočnih in aranžerskih oblikah in razširjanju glasbe v predstavo se bomo pogovarjali z avtorico projekta.
Irena Z. Tomažin je pevka, improvizatorka, plesalka in raziskovalka glasu v širokem spektru zvrsti in medijev, predvsem pa v globini iskanja njegovih pomenov in povezav. Po plošči Crying Games (Zavod Projekt Atol), na kateri je leta 2011 razgrnila glasbo fragmentov, posnetih na diktafone, ljudskih prepevanj, avtorskih pesmi in zvočnih eksperimentov, je nedavno izdala Another Crying Game (Kamizdat). O nadaljevanju Še ene igre solz, o globokih pomenih pesmi, njihovih drugačnih zvočnih in aranžerskih oblikah in razširjanju glasbe v predstavo se bomo pogovarjali z avtorico projekta.
Babica Zima sedi pri topli peči in prede sneženi beli puh … Pripoveduje: Dare Valič. Ruska pravljica. Milena Batič. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1984.
Babica Zima sedi pri topli peči in prede sneženi beli puh … Pripoveduje: Dare Valič. Ruska pravljica. Milena Batič. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1984.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
V oddaji Mladi mladim je bila naša sogovornica organizatorka porok in dogodkov Pia Seidl, ki nam je predstavila dogajanje v zakulisju nepozabnih življenjskih trenutkov, kaj vse zahteva dobra organizacija in zakaj je pri dogodkih pomembna vsaka malenkost. Spoznali smo tudi organizacijo Študent vandra, blagovno znamko oddelka za mednarodno sodelovanje ŠOUM, ki študentom, ki radi potujejo, nudi informacije o tujini.
V oddaji Mladi mladim je bila naša sogovornica organizatorka porok in dogodkov Pia Seidl, ki nam je predstavila dogajanje v zakulisju nepozabnih življenjskih trenutkov, kaj vse zahteva dobra organizacija in zakaj je pri dogodkih pomembna vsaka malenkost. Spoznali smo tudi organizacijo Študent vandra, blagovno znamko oddelka za mednarodno sodelovanje ŠOUM, ki študentom, ki radi potujejo, nudi informacije o tujini.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Združene države Amerike so danes zasegle dva tankerja, ki naj bi kršila ameriške sankcije, enega v Karibskem morju, enega pa v Atlantiku. Kot pravijo v Washingtonu, gre za izpolnjevanje decembrskega ukaza ameriškega predsednika Donalda Trumpa o blokadi vseh sankcioniranih tankerjev, ki plujejo v Venezuelo ali od tam. Drugi poudarki oddaje: - Zelenski še čaka na odgovor Zahoda o varnostnih jamstvih za povojno Ukrajino. - V poslanskih skupinah za zdaj skopi odzivi na predsedničine predloge za imenovanja. - Člani mariborske Študentske organizacije tudi letos pomagajo občanom pri čiščenju snega.
Združene države Amerike so danes zasegle dva tankerja, ki naj bi kršila ameriške sankcije, enega v Karibskem morju, enega pa v Atlantiku. Kot pravijo v Washingtonu, gre za izpolnjevanje decembrskega ukaza ameriškega predsednika Donalda Trumpa o blokadi vseh sankcioniranih tankerjev, ki plujejo v Venezuelo ali od tam. Drugi poudarki oddaje: - Zelenski še čaka na odgovor Zahoda o varnostnih jamstvih za povojno Ukrajino. - V poslanskih skupinah za zdaj skopi odzivi na predsedničine predloge za imenovanja. - Člani mariborske Študentske organizacije tudi letos pomagajo občanom pri čiščenju snega.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Drugi in hkrati zadnji v kratkem nizu povzetkov veselja in ugodja, ki nam ga je prinesla glasbena bera v izpelem se letu 2025, bo resnično mičen. Ed Sheeran med damami! Jesenska polovica koledarja je bila zmagovalna za Američanki Taylor Swift in Sabrino Carpenter, navdušujoče, čeprav presenetljivo, tudi za londonsko R&B-pevko in avtorico Olivio Dean. Ed Sheeran je na svoj novi album dodal komaj peščico vpadljivih songov, med katerimi močno izstopa le eden. Vrnitev Katalonke Rosalíe pa je na zelo posrečen način vnovič potrdila veličasten slogovni razpon, ki ga predstavlja pojem popularna glasba.
Drugi in hkrati zadnji v kratkem nizu povzetkov veselja in ugodja, ki nam ga je prinesla glasbena bera v izpelem se letu 2025, bo resnično mičen. Ed Sheeran med damami! Jesenska polovica koledarja je bila zmagovalna za Američanki Taylor Swift in Sabrino Carpenter, navdušujoče, čeprav presenetljivo, tudi za londonsko R&B-pevko in avtorico Olivio Dean. Ed Sheeran je na svoj novi album dodal komaj peščico vpadljivih songov, med katerimi močno izstopa le eden. Vrnitev Katalonke Rosalíe pa je na zelo posrečen način vnovič potrdila veličasten slogovni razpon, ki ga predstavlja pojem popularna glasba.
Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.
Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.
V Navalu na šport vam ponudimo delček podkasta 254,5 o smučarskih skokih. Rokometna reprezentanca Slovenije je odigrala edino domačo pripravljalno tekmo pred evropskim prvenstvom, nasprotniki so bili igralci Kuvajta. Priprave bo sklenila v Parizu, kjer jo čakata še dva preizkusa.
V Navalu na šport vam ponudimo delček podkasta 254,5 o smučarskih skokih. Rokometna reprezentanca Slovenije je odigrala edino domačo pripravljalno tekmo pred evropskim prvenstvom, nasprotniki so bili igralci Kuvajta. Priprave bo sklenila v Parizu, kjer jo čakata še dva preizkusa.
TV klinika z Davidom Zupančičem
Vsako leto se v Sloveniji rodi več kot deset otrok z redkimi boleznimi, ki sprva niso očitne. Presejalni program za novorojence jih pomaga odkriti, še preden povzročijo hude posledice. Kako lahko zgodnja diagnoza spremeni otrokovo življenje? Dve mami pripovedujeta zgodbi o napornem zdravljenju njunih otrok in napredku medicine.
Vsako leto se v Sloveniji rodi več kot deset otrok z redkimi boleznimi, ki sprva niso očitne. Presejalni program za novorojence jih pomaga odkriti, še preden povzročijo hude posledice. Kako lahko zgodnja diagnoza spremeni otrokovo življenje? Dve mami pripovedujeta zgodbi o napornem zdravljenju njunih otrok in napredku medicine.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Vsako leto se v Sloveniji rodi več kot deset otrok z redkimi boleznimi, ki sprva niso očitne. Presejalni program za novorojence jih pomaga odkriti, še preden povzročijo hude posledice. Kako lahko zgodnja diagnoza spremeni otrokovo življenje? Dve mami pripovedujeta zgodbi o napornem zdravljenju njunih otrok in napredku medicine.
Vsako leto se v Sloveniji rodi več kot deset otrok z redkimi boleznimi, ki sprva niso očitne. Presejalni program za novorojence jih pomaga odkriti, še preden povzročijo hude posledice. Kako lahko zgodnja diagnoza spremeni otrokovo življenje? Dve mami pripovedujeta zgodbi o napornem zdravljenju njunih otrok in napredku medicine.
V zapuščeni vasi Zanigrad na pobočjih Kraškega roba stoji poznoromanska podružnična cerkev sv. Štefana in Marije, ki zaradi svoje arhitekture in poslikav predstavlja pomemben kulturni spomenik. Naziv Beseda leta 2025 pa je danes pripadel besedi božičnica. Komisija za izbor besede leta je izbrala tudi besedo mladih, to je 6-7 [šest sedem]. Več izveste v pogovoru z vodjo projekta dr. Simono Klemenčič. Predstavimo pa vam še slovenski prevod dela Recherche, v Mariboru rojenega avstrijskega avtorja Paula Blahe. Glasbena zgodba je posvečena čudaški ameriški družini Addams, ki jo je ustvaril Charles Addams, mojster črne ironije in subtilne groteske, rojen na današnji dan leta 1912
V zapuščeni vasi Zanigrad na pobočjih Kraškega roba stoji poznoromanska podružnična cerkev sv. Štefana in Marije, ki zaradi svoje arhitekture in poslikav predstavlja pomemben kulturni spomenik. Naziv Beseda leta 2025 pa je danes pripadel besedi božičnica. Komisija za izbor besede leta je izbrala tudi besedo mladih, to je 6-7 [šest sedem]. Več izveste v pogovoru z vodjo projekta dr. Simono Klemenčič. Predstavimo pa vam še slovenski prevod dela Recherche, v Mariboru rojenega avstrijskega avtorja Paula Blahe. Glasbena zgodba je posvečena čudaški ameriški družini Addams, ki jo je ustvaril Charles Addams, mojster črne ironije in subtilne groteske, rojen na današnji dan leta 1912
Ravne sodijo med osrednja slovenska industrijska središča, kar je mestu dajalo pogoje za razvoj in poseben značaj. Zato bo oddaja predstavila zlasti jeklarsko industrijo, ki jo celostno predstavljajo v muzejskem kompleksu, ter iz nje izhajajočo likovno prireditev in ambientalno kiparsko postavitev Forma viva. V Osrednji koroški knjižnici v zgodovinskem objektu gradu pa se bomo spomnili domačinov, ki so te kraje ključno zaznamovali in se zapisali v slovenski kulturni spomin. Gostje v oddaji bodo etnologinja Karla Oder in vodja domoznanske zbirke v knjižnici Simona Šuler Pandev.
Ravne sodijo med osrednja slovenska industrijska središča, kar je mestu dajalo pogoje za razvoj in poseben značaj. Zato bo oddaja predstavila zlasti jeklarsko industrijo, ki jo celostno predstavljajo v muzejskem kompleksu, ter iz nje izhajajočo likovno prireditev in ambientalno kiparsko postavitev Forma viva. V Osrednji koroški knjižnici v zgodovinskem objektu gradu pa se bomo spomnili domačinov, ki so te kraje ključno zaznamovali in se zapisali v slovenski kulturni spomin. Gostje v oddaji bodo etnologinja Karla Oder in vodja domoznanske zbirke v knjižnici Simona Šuler Pandev.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Slovensko gospodarstvo se je v letu 2025 po eni strani spoprijemalo z izzivi geopolitičnih pritiskov in trgovinskih vojn iz tujine, po drugi pa spopadalo z domačimi težavami, povezanimi s prenizko produktivnostjo in nekonkurenčnostjo na področju obremenitve dela in stroškov energije. Kako je to vplivalo na prestrukturiranje avtomobilske in obrambne industrije, kakšne so bile razmere na trgu dela, kdaj lahko pričakujemo prepričljivejše inovacijske premike in s tem višjo dodano vrednost? Kako se ob tem zadolženost naše države povečuje, slovenski kapitalski trg pa se končno razcveta? O vsem tem vnovič v Studiu ob 17.00. Gostje: Bojan Ivanc, prvi ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije; Iztok Seljak, predsednik Združenja Manager in Koordinator misije GREMO slovenske avtomobilske industrije; Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe A; Andraž Grahek, direktor in partner v Capital Genetics.
Slovensko gospodarstvo se je v letu 2025 po eni strani spoprijemalo z izzivi geopolitičnih pritiskov in trgovinskih vojn iz tujine, po drugi pa spopadalo z domačimi težavami, povezanimi s prenizko produktivnostjo in nekonkurenčnostjo na področju obremenitve dela in stroškov energije. Kako je to vplivalo na prestrukturiranje avtomobilske in obrambne industrije, kakšne so bile razmere na trgu dela, kdaj lahko pričakujemo prepričljivejše inovacijske premike in s tem višjo dodano vrednost? Kako se ob tem zadolženost naše države povečuje, slovenski kapitalski trg pa se končno razcveta? O vsem tem vnovič v Studiu ob 17.00. Gostje: Bojan Ivanc, prvi ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije; Iztok Seljak, predsednik Združenja Manager in Koordinator misije GREMO slovenske avtomobilske industrije; Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe A; Andraž Grahek, direktor in partner v Capital Genetics.
Zvezdnik družbenih medijev in kuhar Julius Roberts je uresničil sanje številnih ljudi in se preselil na podeželje. V seriji spremljamo njegovo novo življenje na idilični kmetiji v Dorsetu na jugu Anglije, kjer redi piščance, ovce in koze ter prideluje zelenjavo in sadje. Mladi kuhar predstavlja recepte za slastne obroke, ki jih pripravlja; od pečenega fižola, domačega kečapa do jagnjetine na ražnju, raviolov iz bučk in čokoladne pene. Jedi, ki jih boste lahko pripravili in pokusili tudi doma. 3. del Julius se sredi poletja loti zahtevne naloge – svojim kozam mora pristriči parklje. Vendar je to laže reči kot narediti. Veliko več sreče ima s pridelki z domačega vrta. Skuha slasten stročji fižol v omaki puttanesca, za posladek pa slano karamelo s čvrsto smetano. Obilno so rodili tudi paradižniki. Iz njih skuha pikanten kečap. Pokaže tudi, kako lahko sami naredimo slanino in maslo, ter vse to uporabi za okusen sendvič.. Na koncu gre s prijateljem, chefom Markom Hixom lovit skuše. Spečeta jih kar na barki in pojesta s preprosto salso. TASTE OF THE COUNTRY / 2022 / Velika Britanija / Režija: Olivia Grove
Zvezdnik družbenih medijev in kuhar Julius Roberts je uresničil sanje številnih ljudi in se preselil na podeželje. V seriji spremljamo njegovo novo življenje na idilični kmetiji v Dorsetu na jugu Anglije, kjer redi piščance, ovce in koze ter prideluje zelenjavo in sadje. Mladi kuhar predstavlja recepte za slastne obroke, ki jih pripravlja; od pečenega fižola, domačega kečapa do jagnjetine na ražnju, raviolov iz bučk in čokoladne pene. Jedi, ki jih boste lahko pripravili in pokusili tudi doma. 3. del Julius se sredi poletja loti zahtevne naloge – svojim kozam mora pristriči parklje. Vendar je to laže reči kot narediti. Veliko več sreče ima s pridelki z domačega vrta. Skuha slasten stročji fižol v omaki puttanesca, za posladek pa slano karamelo s čvrsto smetano. Obilno so rodili tudi paradižniki. Iz njih skuha pikanten kečap. Pokaže tudi, kako lahko sami naredimo slanino in maslo, ter vse to uporabi za okusen sendvič.. Na koncu gre s prijateljem, chefom Markom Hixom lovit skuše. Spečeta jih kar na barki in pojesta s preprosto salso. TASTE OF THE COUNTRY / 2022 / Velika Britanija / Režija: Olivia Grove
Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.
Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.
Vili po nesreči razbije stensko uro gospoda Bliska, in sicer po krivdi Trdoživa, ki ga je porinil. Izkaže se, da je v uri zemljevid do skritega zaklada. Da bi se odkupil gospodu Blisku, gre poiskat zaklad, Suzi in Žanko pa se mu pridružita. Toda Trdoživ jim ukrade zemljevid. Trije prijatelji mu sledijo. Kmalu združijo moči in prispejo do zakopanega zaklada. Razočarani odkrijejo, da je v skrinji samo nekaj starih igrač. Poklapani se vrnejo h gospodu Blisku, ta pa je presrečen, ko vidi, kaj so mu prinesli …
Vili po nesreči razbije stensko uro gospoda Bliska, in sicer po krivdi Trdoživa, ki ga je porinil. Izkaže se, da je v uri zemljevid do skritega zaklada. Da bi se odkupil gospodu Blisku, gre poiskat zaklad, Suzi in Žanko pa se mu pridružita. Toda Trdoživ jim ukrade zemljevid. Trije prijatelji mu sledijo. Kmalu združijo moči in prispejo do zakopanega zaklada. Razočarani odkrijejo, da je v skrinji samo nekaj starih igrač. Poklapani se vrnejo h gospodu Blisku, ta pa je presrečen, ko vidi, kaj so mu prinesli …
Letos mineva 400 let od smrti angleškega skladatelja Johna Dowlanda, ki je med drugim napisal tudi okrog 80 pesmi s spremljavo lutnje. Objavil jih je v zadnjem obdobju svojega življenja, vse po vrsti pa odražajo duh in okus elizabetinske dobe. Po izrazu so melanholične, kljub temu v njih tu in tam prevladajo občutki optimizma, lahkotnosti in veselja.
Letos mineva 400 let od smrti angleškega skladatelja Johna Dowlanda, ki je med drugim napisal tudi okrog 80 pesmi s spremljavo lutnje. Objavil jih je v zadnjem obdobju svojega življenja, vse po vrsti pa odražajo duh in okus elizabetinske dobe. Po izrazu so melanholične, kljub temu v njih tu in tam prevladajo občutki optimizma, lahkotnosti in veselja.
Fani neutolažljivo joče, ker ji je poginila zlata ribica. Eli in gos sta zmedeni, saj bi ji radi pomagali, pa ne vesta, kako. Ribico skupaj pokopljejo, Fani pa popoldne počiva v svoji postelji. Gos in Eli naj je ne bi motili, vendar si obupno prizadevata, da bi jo razvedrili. Nobeno darilo ne pomaga, dokler naposled ne ugotovita, da ji je v uteho le njuna družba. Vse je spet v najlepšem redu.
Fani neutolažljivo joče, ker ji je poginila zlata ribica. Eli in gos sta zmedeni, saj bi ji radi pomagali, pa ne vesta, kako. Ribico skupaj pokopljejo, Fani pa popoldne počiva v svoji postelji. Gos in Eli naj je ne bi motili, vendar si obupno prizadevata, da bi jo razvedrili. Nobeno darilo ne pomaga, dokler naposled ne ugotovita, da ji je v uteho le njuna družba. Vse je spet v najlepšem redu.
Po nepozabni 74. novoletni turneji v smučarskih skokih za skakalce in 3. turneji dveh večerov za skakalke je bil gost podkasta 254,5 Peter Prevc. Nekdanji zmagovalec svetovnega pokala, svetovni rekorder in dobitnik zlatega orla je z voditeljema razpravljal o izjemnih turnejah njegovega brata in sestre, Domna označuje za mojstra letenja, kot ga še ni bilo. Peter pravi, da se je Domen Prevc že nekaj let odločil posvetiti smučarskim skokom in jih zdaj pozna v drobovje, ni pa šlo niti brez razprave o diskvalifikaciji Timija Zajca na novoletni turneji. Peter Prevc razkrije, da je zaradi tega po prihodu domov na praktičen način preveril, kako je možno, da je bil Zajc diskvalificiran zaradi nekaj milimetrov. O sestri Niki pravi, da potrebuje še dve sezoni in ga bo prehitela tudi po številu uvrstitev na zmagovalni oder. Slišite tudi pogovore z Domnom Prevcem, Robertom Hrgoto in Niko Prevc in razmišljanje o tem, zakaj nismo dočakali četrtega skakalca z osvojenim grand slamom na prestižni turneji štirih skakalnic.
Po nepozabni 74. novoletni turneji v smučarskih skokih za skakalce in 3. turneji dveh večerov za skakalke je bil gost podkasta 254,5 Peter Prevc. Nekdanji zmagovalec svetovnega pokala, svetovni rekorder in dobitnik zlatega orla je z voditeljema razpravljal o izjemnih turnejah njegovega brata in sestre, Domna označuje za mojstra letenja, kot ga še ni bilo. Peter pravi, da se je Domen Prevc že nekaj let odločil posvetiti smučarskim skokom in jih zdaj pozna v drobovje, ni pa šlo niti brez razprave o diskvalifikaciji Timija Zajca na novoletni turneji. Peter Prevc razkrije, da je zaradi tega po prihodu domov na praktičen način preveril, kako je možno, da je bil Zajc diskvalificiran zaradi nekaj milimetrov. O sestri Niki pravi, da potrebuje še dve sezoni in ga bo prehitela tudi po številu uvrstitev na zmagovalni oder. Slišite tudi pogovore z Domnom Prevcem, Robertom Hrgoto in Niko Prevc in razmišljanje o tem, zakaj nismo dočakali četrtega skakalca z osvojenim grand slamom na prestižni turneji štirih skakalnic.
Je ptica? Je medved? Je Živalski čira čara! Ugibanje je zabavno. Vam je velik rilec znan? Kaj pa črno bela dlaka? In kaj menite o malčku, ki se plazi naokrog zelo počasi? Škatlica vam pomaga z namigi. Korak za korakom ugotovite katera žival se skriva v njej.
Je ptica? Je medved? Je Živalski čira čara! Ugibanje je zabavno. Vam je velik rilec znan? Kaj pa črno bela dlaka? In kaj menite o malčku, ki se plazi naokrog zelo počasi? Škatlica vam pomaga z namigi. Korak za korakom ugotovite katera žival se skriva v njej.
V Sloveniji močno primanjkuje zdravstvenih delavcev. Kako težavo rešujemo s tovrstno delovno silo iz republik nekdanje Jugoslavije, nam je v pogovoru pojasnila Anka Rode iz Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. Obiskali smo tudi nadvse zanimivo modno revijo, kjer so predstavili glavni modni dodatek – opanke.
V Sloveniji močno primanjkuje zdravstvenih delavcev. Kako težavo rešujemo s tovrstno delovno silo iz republik nekdanje Jugoslavije, nam je v pogovoru pojasnila Anka Rode iz Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. Obiskali smo tudi nadvse zanimivo modno revijo, kjer so predstavili glavni modni dodatek – opanke.
Izglasovana je beseda leta 2025. Med enajstimi finalistkami (carina, božičnica, dolgotrajna oskrba, dvojna raba, flotilja, iskljiv, paliativa, redke zemlje, somestje, tiktokizacija in zastoj) je največ glasov prejela božičnica. V Mestnem gledališču Ptuj so na oder postavili klasiko slovenske mladinske književnosti – Bratovščino sinjega galeba Toneta Seliškarja, ki mlade in odrasle nagovarja že desetletja. Tik pred iztekom prejšnjega leta je izšel slovenski prevod romana Recherche avstrijskega avtorja slovenskih korenin Paula Blahe.
Izglasovana je beseda leta 2025. Med enajstimi finalistkami (carina, božičnica, dolgotrajna oskrba, dvojna raba, flotilja, iskljiv, paliativa, redke zemlje, somestje, tiktokizacija in zastoj) je največ glasov prejela božičnica. V Mestnem gledališču Ptuj so na oder postavili klasiko slovenske mladinske književnosti – Bratovščino sinjega galeba Toneta Seliškarja, ki mlade in odrasle nagovarja že desetletja. Tik pred iztekom prejšnjega leta je izšel slovenski prevod romana Recherche avstrijskega avtorja slovenskih korenin Paula Blahe.
Projekt beseda leta poteka na pobudo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, spletnega portala RTV Slovenija in časopisne hiše Delo. Beseda leta ni nujno beseda, s katero bi opisali leto, ampak je to beseda, ki smo jo tako pogosto uporabili, da je leto pomembno zaznamovala. Priča o tem, kaj se je dogajalo in o čem smo največ razmišljali in govorili. Enajst finalistk leta 2025, ki jih je med predlogi izbrala komisija: božičnica, carina, dolgotrajna oskrba, dvojna raba, flotilja, iskljiv, paliativa, redke zemlje, somestje, tiktokizacija in zastoj.
Projekt beseda leta poteka na pobudo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, spletnega portala RTV Slovenija in časopisne hiše Delo. Beseda leta ni nujno beseda, s katero bi opisali leto, ampak je to beseda, ki smo jo tako pogosto uporabili, da je leto pomembno zaznamovala. Priča o tem, kaj se je dogajalo in o čem smo največ razmišljali in govorili. Enajst finalistk leta 2025, ki jih je med predlogi izbrala komisija: božičnica, carina, dolgotrajna oskrba, dvojna raba, flotilja, iskljiv, paliativa, redke zemlje, somestje, tiktokizacija in zastoj.
Iz urada predsednice republike Nataše Pirc Musar so sporočili predloge imen za guvernerja Banke Slovenije, varuha človekovih pravic in treh ustavnih sodnikov. Za prvega moža Banke Slovenije predlaga viceguvernerja Primoža Dolenca, za varuhinjo človekovih pravic pravnico Simono Drenik Bavdek, za ustavne sodnike pa Tamaro Kek, Barbaro Kresal in Marka Starmana. Meni, da imajo vsi zadostno podporo. O imenovanju petih predstavnikov neodvisnih institucij naj bi poslanke in poslanci odločali konec januarja. V oddaji tudi o tem: - Ameriški prevzem Grenlandije bi pokopal zvezo Nato, danske oblasti sporočajo ameriškemu predsedniku Trumpu. - Minister Maljevac ob izdaji prvih položnic za dolgotrajno oskrbo zagotavlja, da bo ta dostopna za vse. - Beseda leta 2025 je božičnica, med kretnjami pa je javnost prepričala geopestrost
Iz urada predsednice republike Nataše Pirc Musar so sporočili predloge imen za guvernerja Banke Slovenije, varuha človekovih pravic in treh ustavnih sodnikov. Za prvega moža Banke Slovenije predlaga viceguvernerja Primoža Dolenca, za varuhinjo človekovih pravic pravnico Simono Drenik Bavdek, za ustavne sodnike pa Tamaro Kek, Barbaro Kresal in Marka Starmana. Meni, da imajo vsi zadostno podporo. O imenovanju petih predstavnikov neodvisnih institucij naj bi poslanke in poslanci odločali konec januarja. V oddaji tudi o tem: - Ameriški prevzem Grenlandije bi pokopal zvezo Nato, danske oblasti sporočajo ameriškemu predsedniku Trumpu. - Minister Maljevac ob izdaji prvih položnic za dolgotrajno oskrbo zagotavlja, da bo ta dostopna za vse. - Beseda leta 2025 je božičnica, med kretnjami pa je javnost prepričala geopestrost
V oddaji Mostovi so na ogled aktualni dogodki predvsem z dvojezičnega območja Prekmurja, s posebnim poudarkom na narodnostni tematiki. Najbolj zastopana področja so narodnostna kultura, izobraževanje, ohranjanje izročila, narodnostna politika, gospodarstvo, kmetijstvo, varovanje okolja ipd. Ob sredah se izmenjujejo rubrike Gospodarstvo – bogastvo, Sejalec, Na zdravje, Šolska klop in rubrika z naslovom Spominjamo se …, ob petkih pa rubriki Naša dediščina in Med nami živijo. A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőrző.
V oddaji Mostovi so na ogled aktualni dogodki predvsem z dvojezičnega območja Prekmurja, s posebnim poudarkom na narodnostni tematiki. Najbolj zastopana področja so narodnostna kultura, izobraževanje, ohranjanje izročila, narodnostna politika, gospodarstvo, kmetijstvo, varovanje okolja ipd. Ob sredah se izmenjujejo rubrike Gospodarstvo – bogastvo, Sejalec, Na zdravje, Šolska klop in rubrika z naslovom Spominjamo se …, ob petkih pa rubriki Naša dediščina in Med nami živijo. A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőrző.
Andrej Pirjevec je prekaljeni glasbenik in ustvarjalec s Krasa. Poleg zavidljivega avtorskega opusa spremljamo tudi njegova številna glasbena sodelovanja v okviru celotnega spektra glasbenih zvrsti, od jazza do popevke. V novem letu se predstavlja s skladbo Pasivčki, ki je refleksivna. Poleg nas samih naslavlja tudi družbo kot celoto, saj postaja vse bolj pasivna. »Pasivčki smo mi vsi, ki znamo veliko povedati in udarjati po mizi, malo kaj od tega pa se v resnici spremeni v akcijo.« PASIVČKI Le zaspi, le zapri oči Ne sanjaj grdih stvari, v novo jutro se prebudi Obleči hlače si, nadeni masko mi In ne spreglej kako, se danes živi Preberi vse vesti, preberi vse kar ni Kdo nam laže kdo nam krade sploh ni važno, pasivčki smo mi Se kdo vpraša kdaj, smo izgubili pot nazaj Do tistih reči, ki važne so mi, Bledo gledamo se, z ogledalom ne gre, Izgubili smo se, ko izgubili smo se Le zaspi, le zapri oči Ne sanjaj grdih stvari, v novo jutro se prebudi... Se kdo vpraša kdaj …
Andrej Pirjevec je prekaljeni glasbenik in ustvarjalec s Krasa. Poleg zavidljivega avtorskega opusa spremljamo tudi njegova številna glasbena sodelovanja v okviru celotnega spektra glasbenih zvrsti, od jazza do popevke. V novem letu se predstavlja s skladbo Pasivčki, ki je refleksivna. Poleg nas samih naslavlja tudi družbo kot celoto, saj postaja vse bolj pasivna. »Pasivčki smo mi vsi, ki znamo veliko povedati in udarjati po mizi, malo kaj od tega pa se v resnici spremeni v akcijo.« PASIVČKI Le zaspi, le zapri oči Ne sanjaj grdih stvari, v novo jutro se prebudi Obleči hlače si, nadeni masko mi In ne spreglej kako, se danes živi Preberi vse vesti, preberi vse kar ni Kdo nam laže kdo nam krade sploh ni važno, pasivčki smo mi Se kdo vpraša kdaj, smo izgubili pot nazaj Do tistih reči, ki važne so mi, Bledo gledamo se, z ogledalom ne gre, Izgubili smo se, ko izgubili smo se Le zaspi, le zapri oči Ne sanjaj grdih stvari, v novo jutro se prebudi... Se kdo vpraša kdaj …
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
V Mariboru je skoraj četrtina občanov starejših, njihovo število pa še narašča. Zato so velikega pomena ukrepi, ki bi mesto naredili zanje prijaznejše. Mariborska občina je več takšnih projektov že izvedla, svetniki pa so nedavno potrdili akcijski načrt 'Starosti prijazen Maribor', ki bo nadaljnje ukrepe opredelil do leta 2030.
V Mariboru je skoraj četrtina občanov starejših, njihovo število pa še narašča. Zato so velikega pomena ukrepi, ki bi mesto naredili zanje prijaznejše. Mariborska občina je več takšnih projektov že izvedla, svetniki pa so nedavno potrdili akcijski načrt 'Starosti prijazen Maribor', ki bo nadaljnje ukrepe opredelil do leta 2030.
Božičnica je v glasovanju za besedo leta prejela največ glasov med 11 finalistkami. Več kot četrtino od okrog 4000 glasov. Izbor besede leta poteka na pobudo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, spletnega portala RTV Slovenija in časopisne hiše Delo. Ob božičnici je bilo mogoče glasovati tudi za besede: carina, dolgotrajna oskrba, dvojna raba, flotilja, iskljiv, paliativa, redke zemlje, somestje, tiktokizacija, zastoj. Pred glasovanjem je komisija izbrala tudi besedo mladih, to je 6-7 [šest sedem]. Beseda označuje govorico mladih, ki posnema svet odraslih in ga hkrati karikira. Ob razglasitvi besede leta je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije danes razglasila tudi kretnjo leta. Največ glasov je prejela kretnja za besedo geopestrost. Ta kretnja je bila prvič predstavljena 6. oktobra ob mednarodnem dnevu geopestrosti. Njena posebnost je, da gre za prvo tovrstno kretnjo v znakovnem jeziku na svetu. Aleksander Čobec je k pogovoru povabil vodjo projekta Simono Klemenčič.
Božičnica je v glasovanju za besedo leta prejela največ glasov med 11 finalistkami. Več kot četrtino od okrog 4000 glasov. Izbor besede leta poteka na pobudo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, spletnega portala RTV Slovenija in časopisne hiše Delo. Ob božičnici je bilo mogoče glasovati tudi za besede: carina, dolgotrajna oskrba, dvojna raba, flotilja, iskljiv, paliativa, redke zemlje, somestje, tiktokizacija, zastoj. Pred glasovanjem je komisija izbrala tudi besedo mladih, to je 6-7 [šest sedem]. Beseda označuje govorico mladih, ki posnema svet odraslih in ga hkrati karikira. Ob razglasitvi besede leta je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije danes razglasila tudi kretnjo leta. Največ glasov je prejela kretnja za besedo geopestrost. Ta kretnja je bila prvič predstavljena 6. oktobra ob mednarodnem dnevu geopestrosti. Njena posebnost je, da gre za prvo tovrstno kretnjo v znakovnem jeziku na svetu. Aleksander Čobec je k pogovoru povabil vodjo projekta Simono Klemenčič.
Dokumentarna serija razkriva življenje v odročnih in dozdevno neprijaznih kotičkih našega planeta – ne le na polarnih območjih, temveč v vseh presenetljivo pestrih ledenih divjinah na Zemlji. Posneta je v izjemno visoki ločljivosti in z najsodobnejšo tehniko, tako da smo lahko od blizu priča boju za preživetje živali v tem negostoljubnem okolju. To je ena zadnjih priložnosti za ogled življenja v čudoviti zamrznjeni pokrajini, ki pred našimi očmi počasi izginja. 2. del: Zamrznjeni ocean V drugem delu dokumentarne serije se podamo v svet vode in ledu, da bi spoznali živali, ki lahko preživijo na arktičnem morskem ledu in pod njim. Medtem ko je čas izobilja za severne medvede zima, morski sesalci in obiskovalci od drugod uživajo v obilju poleti. Toda izginjanje morskega ledu že vpliva na živali, ki so se prilagodile življenju na njem. FROZEN PLANET II. / Velika Britanija / 2022 / Režija: Rachel Scott
Dokumentarna serija razkriva življenje v odročnih in dozdevno neprijaznih kotičkih našega planeta – ne le na polarnih območjih, temveč v vseh presenetljivo pestrih ledenih divjinah na Zemlji. Posneta je v izjemno visoki ločljivosti in z najsodobnejšo tehniko, tako da smo lahko od blizu priča boju za preživetje živali v tem negostoljubnem okolju. To je ena zadnjih priložnosti za ogled življenja v čudoviti zamrznjeni pokrajini, ki pred našimi očmi počasi izginja. 2. del: Zamrznjeni ocean V drugem delu dokumentarne serije se podamo v svet vode in ledu, da bi spoznali živali, ki lahko preživijo na arktičnem morskem ledu in pod njim. Medtem ko je čas izobilja za severne medvede zima, morski sesalci in obiskovalci od drugod uživajo v obilju poleti. Toda izginjanje morskega ledu že vpliva na živali, ki so se prilagodile življenju na njem. FROZEN PLANET II. / Velika Britanija / 2022 / Režija: Rachel Scott
Študentje mariborske Študentske organizacije so tudi letos priskočili na pomoč starejšim in gibalno oviran osebam pri odstranjevanju snega z dovozov in potk. Študentov je šest, vendar po potrebi ekipo povečajo.
Študentje mariborske Študentske organizacije so tudi letos priskočili na pomoč starejšim in gibalno oviran osebam pri odstranjevanju snega z dovozov in potk. Študentov je šest, vendar po potrebi ekipo povečajo.
Dnevni red: 1. Potrditev zapisnikov 34. in 10. izredne seje komisije 2. Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o osnovni šoli 3. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami 4. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrednotenju in priznavanju izobraževanja 5. Razno
Dnevni red: 1. Potrditev zapisnikov 34. in 10. izredne seje komisije 2. Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o osnovni šoli 3. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami 4. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrednotenju in priznavanju izobraževanja 5. Razno