Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje se bomo odpravili v Štandrež, kjer smo obiskali člane Klape EnGINe - četverico pustolovcev, ki se je z legendarno Fiat pando podala na dolgo dobrodelno pot po Evropi in širše. Leta 2024 so se z legendarno Fiat pando, ki jo ljubkovalno kličejo Dindi, podali na neobičajno avtomobilsko dirko Poles of Inconvenience. Pravilo je preprosto: vozilo mora biti majhno, staro in čim bolj neudobno. A prav s takšnim avtom so prevozili več kot deset tisoč kilometrov, dosegli Nordkap, obiskali tudi estonski Tartu, ta kratno Evropsko prestolnico kulture. Lani pa so si zadali še drznejšo in daljšo pustolovščino. Na pot proti Mongoliji so se odpravili z dobrodelnim namenom - zbirati sredstva za projekte, ki pomagajo otrokom z avtizmom. Kako poteka takšna odprava brez spremljevalnih ekip, kako se pripraviš na več kot 25 tisoč kilometrov dolgo pot in kaj vse doživiš na cesti. Kaj žene prijatelje iz Štandreža na takšne poti, komu pomagajo in kako je potovati tisoče kilometrov v majhni pandi.
V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje se bomo odpravili v Štandrež, kjer smo obiskali člane Klape EnGINe - četverico pustolovcev, ki se je z legendarno Fiat pando podala na dolgo dobrodelno pot po Evropi in širše. Leta 2024 so se z legendarno Fiat pando, ki jo ljubkovalno kličejo Dindi, podali na neobičajno avtomobilsko dirko Poles of Inconvenience. Pravilo je preprosto: vozilo mora biti majhno, staro in čim bolj neudobno. A prav s takšnim avtom so prevozili več kot deset tisoč kilometrov, dosegli Nordkap, obiskali tudi estonski Tartu, ta kratno Evropsko prestolnico kulture. Lani pa so si zadali še drznejšo in daljšo pustolovščino. Na pot proti Mongoliji so se odpravili z dobrodelnim namenom - zbirati sredstva za projekte, ki pomagajo otrokom z avtizmom. Kako poteka takšna odprava brez spremljevalnih ekip, kako se pripraviš na več kot 25 tisoč kilometrov dolgo pot in kaj vse doživiš na cesti. Kaj žene prijatelje iz Štandreža na takšne poti, komu pomagajo in kako je potovati tisoče kilometrov v majhni pandi.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Pes Bitzer zboli in kmet se odloči, da lahko do okrevanja stanuje v hiši. Tako zlobni mačkon izgubi svoj prostor pri kaminu in skuša na različne načine pregnati prehlajenega psa.
Pes Bitzer zboli in kmet se odloči, da lahko do okrevanja stanuje v hiši. Tako zlobni mačkon izgubi svoj prostor pri kaminu in skuša na različne načine pregnati prehlajenega psa.
Gospa Filifjonka spravi v zadrego Muminmamo, zato se ta odloči najeti gospodinjsko pomočnico Mimico. Muminhiša je zdaj kot iz škatlice, njeni stanovalci pa nesrečni. Muminmama je pred težko odločitvijo, naj ustreže drugim ali prisluhne svoji naravi.
Gospa Filifjonka spravi v zadrego Muminmamo, zato se ta odloči najeti gospodinjsko pomočnico Mimico. Muminhiša je zdaj kot iz škatlice, njeni stanovalci pa nesrečni. Muminmama je pred težko odločitvijo, naj ustreže drugim ali prisluhne svoji naravi.
Sredi postnega časa smo, v obdobju, v katerem je v ospredju premišljevanje o Kristusovem trpljenju. Opeva ga tudi mnogo čudovitih spevov, čeprav so se nekateri skozi čas porazgubili ali se jih danes skoraj ne izvaja več. Eden takih je himna Crux fidelis (Zvesti križ), ki jo le še redko slišimo v péti obliki, čeprav je del precej bolj poznane evharistične sekvence Pange lingua oz. Jezik moj, skrivnost opevaj.
Sredi postnega časa smo, v obdobju, v katerem je v ospredju premišljevanje o Kristusovem trpljenju. Opeva ga tudi mnogo čudovitih spevov, čeprav so se nekateri skozi čas porazgubili ali se jih danes skoraj ne izvaja več. Eden takih je himna Crux fidelis (Zvesti križ), ki jo le še redko slišimo v péti obliki, čeprav je del precej bolj poznane evharistične sekvence Pange lingua oz. Jezik moj, skrivnost opevaj.
Družina se odpravlja na piknik, toda nihče razen mami ni zadovoljen s tem, da bi ga imeli na okenski polici, kakor vedno. Lili se upre in hoče sama organizirati izlet, a sprevidi, da to sploh ni tako lahko. Za nameček se z mami in dedijem še znajdejo v nevarnosti.
Družina se odpravlja na piknik, toda nihče razen mami ni zadovoljen s tem, da bi ga imeli na okenski polici, kakor vedno. Lili se upre in hoče sama organizirati izlet, a sprevidi, da to sploh ni tako lahko. Za nameček se z mami in dedijem še znajdejo v nevarnosti.
Smučarske skakalke in skakalce v Oslu čaka še druga tekma svetovnega pokala na tem prizorišču. Kolesarska dirka od Tirenskega do Jadranskega morja se danes končuje. Hokejisti Olimpije so včeraj na tretji tekmi četrtfinala v regionalnem tekmovanju gostovali v Bolzanu.
Smučarske skakalke in skakalce v Oslu čaka še druga tekma svetovnega pokala na tem prizorišču. Kolesarska dirka od Tirenskega do Jadranskega morja se danes končuje. Hokejisti Olimpije so včeraj na tretji tekmi četrtfinala v regionalnem tekmovanju gostovali v Bolzanu.
Aron Tibu, Ludu in njunima očetoma naloži, naj poiščejo redko cvetlico, ki ji rečejo šestprstna roža. Na poti jih napade sabljezobi tiger, zato se ločijo. Tib ostane z Larom, Lud pa s Tomom.
Aron Tibu, Ludu in njunima očetoma naloži, naj poiščejo redko cvetlico, ki ji rečejo šestprstna roža. Na poti jih napade sabljezobi tiger, zato se ločijo. Tib ostane z Larom, Lud pa s Tomom.
Pujsoroga nehote razkrije Akvarijino skrivnost. Ta se zato noče več pogovarjati z njo. Pujsoroga iše novo prijateljico za igro. A ker rada veliko govori, je nihče ne mara. Zato se morata neločljivi prijateljici Akvarija in Pujsoroga nujno pobotati, Živa pa jima pri tem na skrivaj pomaga.
Pujsoroga nehote razkrije Akvarijino skrivnost. Ta se zato noče več pogovarjati z njo. Pujsoroga iše novo prijateljico za igro. A ker rada veliko govori, je nihče ne mara. Zato se morata neločljivi prijateljici Akvarija in Pujsoroga nujno pobotati, Živa pa jima pri tem na skrivaj pomaga.
Kadeti prevzamejo odgovornost za vodenje reševalnega kluba. Izkaže se, da je to najtežji dan v njihovem življenju, ko pa spoznajo, da je komunikacija ključ do uspeha, je tudi najbolj navdihujoč.
Kadeti prevzamejo odgovornost za vodenje reševalnega kluba. Izkaže se, da je to najtežji dan v njihovem življenju, ko pa spoznajo, da je komunikacija ključ do uspeha, je tudi najbolj navdihujoč.
V oddaji smo odprli temo osamljenosti in ranljivosti – izkušenj, ki se dotikata mnogih, tudi v času navidezne povezanosti. Gost je bil evangeličanski duhovnik mag. Simon Sever iz Evangeličanske cerkvene občine Bodonci v Prekmurju. Razmišljali smo, kako vera nagovarja človekovo krhkost in kako lahko cerkvena skupnost postane prostor bližine, sprejetosti in opore.
V oddaji smo odprli temo osamljenosti in ranljivosti – izkušenj, ki se dotikata mnogih, tudi v času navidezne povezanosti. Gost je bil evangeličanski duhovnik mag. Simon Sever iz Evangeličanske cerkvene občine Bodonci v Prekmurju. Razmišljali smo, kako vera nagovarja človekovo krhkost in kako lahko cerkvena skupnost postane prostor bližine, sprejetosti in opore.
Mavgli oponaša živali. Maša ga opazuje in se razjezi, ko Mavgli reče, da je trapasta. Odloči se, da se bo maščevala. Mona in Mira ga ugrabita in Maša ga za vse večne čase zapre v kletko.
Mavgli oponaša živali. Maša ga opazuje in se razjezi, ko Mavgli reče, da je trapasta. Odloči se, da se bo maščevala. Mona in Mira ga ugrabita in Maša ga za vse večne čase zapre v kletko.
Suzi babici pove, da se gre igrat s prijateljem Mokom. To po naključju slišita Vili in Žanko, ki ne poznata Moka. Ljubosumna sta na neznanega prijatelja, zato ji skrivaj sledita. Izkaže se, da je Moko ogromno drevo, ki ga ima Suzi zelo rada. Toda na njem se igrajo tudi Marta in Martin, pa tudi zajčki in Agata pridejo. Suzi postane ljubosumna in nesrečna, saj želi imeti Moka samo zase. Vili in Žanko pa jo potolažita in potem se vsi skupaj igrajo na Moku, ki jih nagradi s svojimi plodovi – figami.
Suzi babici pove, da se gre igrat s prijateljem Mokom. To po naključju slišita Vili in Žanko, ki ne poznata Moka. Ljubosumna sta na neznanega prijatelja, zato ji skrivaj sledita. Izkaže se, da je Moko ogromno drevo, ki ga ima Suzi zelo rada. Toda na njem se igrajo tudi Marta in Martin, pa tudi zajčki in Agata pridejo. Suzi postane ljubosumna in nesrečna, saj želi imeti Moka samo zase. Vili in Žanko pa jo potolažita in potem se vsi skupaj igrajo na Moku, ki jih nagradi s svojimi plodovi – figami.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Zmediju se zdijo nogavice z vonjem po siru slastne, toda ko začno zaudarjati Gregorjeve noge, si vsi zatiskajo nos. Prijatelji velikana poučijo, da si mora umivati noge in menjati nogavice.
Zmediju se zdijo nogavice z vonjem po siru slastne, toda ko začno zaudarjati Gregorjeve noge, si vsi zatiskajo nos. Prijatelji velikana poučijo, da si mora umivati noge in menjati nogavice.
Regionalna, kaj šele lokalna zgodovina pogosto pade iz fokusa, kajti Slovenci še vedno razrešujemo temeljna poglavja nacionalne zgodovine. Tako zavedanje, da so velike zgodbe stkane iz množice manjših, odpade na ljubiteljske raziskovalce, arhivarje, zbiratelje in tudi dokumentariste. V Dokumentarnem uredništvu tako mnogokrat posežejo po izgubljenih drobcih zgodovine najrazličnejših slovenskih krajev in pokrajin. Marko Radmilovič je tako na domačem pokopališču v štajerski vasici Svečine našel zapuščen nagrobnik in okoli njega spletel zanimivo zgodbo.
Regionalna, kaj šele lokalna zgodovina pogosto pade iz fokusa, kajti Slovenci še vedno razrešujemo temeljna poglavja nacionalne zgodovine. Tako zavedanje, da so velike zgodbe stkane iz množice manjših, odpade na ljubiteljske raziskovalce, arhivarje, zbiratelje in tudi dokumentariste. V Dokumentarnem uredništvu tako mnogokrat posežejo po izgubljenih drobcih zgodovine najrazličnejših slovenskih krajev in pokrajin. Marko Radmilovič je tako na domačem pokopališču v štajerski vasici Svečine našel zapuščen nagrobnik in okoli njega spletel zanimivo zgodbo.
To igro moramo poslušati, tako kot vsako slušno igro, z veliko domišljije. Deklica z imenom Medvedek namreč zleze vase, da bi videla, kakšna je od znotraj, in odpotuje vse do svojega srca. Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturginja: Djurdja Flere Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Urban Koder Plezalček – Jurij Souček Medvedek – Jana Osojnik Mlinar – Polde Bibič Prvi kmetič – Tone Homar Drugi kmetič – Janez Hočevar Tretji kmetič – Andrej Nahtigal Učenjak – Laci Cigoj Sodelujejo še – Alja Tkačev, Marjan Hlastec, Mara Černe, Janez Hočevar, Zlatko Stanko, Veronika Drolc, Mina Jeraj in Milena Grm Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1969
To igro moramo poslušati, tako kot vsako slušno igro, z veliko domišljije. Deklica z imenom Medvedek namreč zleze vase, da bi videla, kakšna je od znotraj, in odpotuje vse do svojega srca. Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturginja: Djurdja Flere Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Urban Koder Plezalček – Jurij Souček Medvedek – Jana Osojnik Mlinar – Polde Bibič Prvi kmetič – Tone Homar Drugi kmetič – Janez Hočevar Tretji kmetič – Andrej Nahtigal Učenjak – Laci Cigoj Sodelujejo še – Alja Tkačev, Marjan Hlastec, Mara Černe, Janez Hočevar, Zlatko Stanko, Veronika Drolc, Mina Jeraj in Milena Grm Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1969
Mala kraljična se ne mara česati. Vsako jutro se zbudi z vozlički v laseh, krtačenje skuštrane glavice pa boli. Kralj dovoli, da Mala kraljična za kratek čas postane spletična. Deklica se loti urejanja pričesk vseh prijateljev v gradu, svojih las pa se sploh ne pritakne. Ko naposled tudi sebi nakloni malo časa, ugotovi, da štrenastim lasem sama ne bo kos.
Mala kraljična se ne mara česati. Vsako jutro se zbudi z vozlički v laseh, krtačenje skuštrane glavice pa boli. Kralj dovoli, da Mala kraljična za kratek čas postane spletična. Deklica se loti urejanja pričesk vseh prijateljev v gradu, svojih las pa se sploh ne pritakne. Ko naposled tudi sebi nakloni malo časa, ugotovi, da štrenastim lasem sama ne bo kos.
Z nami je koncertna mojstrica Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Jerica Kozole, ki je v poslušanje izbrala tri zanimiva dela: simfonično pesnitev Junakovo življenje, op. 40 Richarda Straussa, Beethovnovo Sonato za klavir in violino v F-duru, op. 24 ter Mozartov Divertimento v D-duru. Zakaj prav te skladbe in zakaj prav specifične interpretacije teh skladb? Kaj ji pomeni glasba, koliko časa posveti vadenju in kako pogosto si vzame čas, da igra le »za svojo dušo«? Kako komorno muziciranje pripomore k boljši medsebojni komunikaciji in kako so običajno videti njena nedeljska jutra? O vsem tem in še čem v pogovoru z našo tokratno gostjo Glasbene jutranjice.
Z nami je koncertna mojstrica Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Jerica Kozole, ki je v poslušanje izbrala tri zanimiva dela: simfonično pesnitev Junakovo življenje, op. 40 Richarda Straussa, Beethovnovo Sonato za klavir in violino v F-duru, op. 24 ter Mozartov Divertimento v D-duru. Zakaj prav te skladbe in zakaj prav specifične interpretacije teh skladb? Kaj ji pomeni glasba, koliko časa posveti vadenju in kako pogosto si vzame čas, da igra le »za svojo dušo«? Kako komorno muziciranje pripomore k boljši medsebojni komunikaciji in kako so običajno videti njena nedeljska jutra? O vsem tem in še čem v pogovoru z našo tokratno gostjo Glasbene jutranjice.
Za Lirični utrinek smo izbrali pesem Jennifer Clement z naslovom V Odeso – s pripisom Za Richarda. V Mehiki živeča ameriška pesnica in pisateljica Jennifer Clement je napisala vrsto proznih in pesniških knjig, bila je tudi predsednica mednarodnega PEN-a. Pesem V Odeso je nastala pred štirimi leti kot odziv na ruski napad na Ukrajino. Po pesničinih besedah se za njo skriva troje: najprej želja, da bi besede lahko postale to, kar govorijo. Drugo je žalost ob tem, kar se dogaja, ta žalost pa je povezana z dolgotrajnejšo žalostjo: del pesničine družine namreč izvira iz Odese – večina članov je bila ubitih v pogromu. Tretje je spomin na Odeso, ki jo je leta 2017 – ob kongresu PEN-a v Lvovu – obiskala s sinom Richardom. Pesem V Odeso Jennifer Clement je prevedla Neža Vilhelm, interpretira jo dramska igralka Sara Dirnbek. Tonska mojstrica Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Posneto 2022. Redakcija Staša Grahek.
Za Lirični utrinek smo izbrali pesem Jennifer Clement z naslovom V Odeso – s pripisom Za Richarda. V Mehiki živeča ameriška pesnica in pisateljica Jennifer Clement je napisala vrsto proznih in pesniških knjig, bila je tudi predsednica mednarodnega PEN-a. Pesem V Odeso je nastala pred štirimi leti kot odziv na ruski napad na Ukrajino. Po pesničinih besedah se za njo skriva troje: najprej želja, da bi besede lahko postale to, kar govorijo. Drugo je žalost ob tem, kar se dogaja, ta žalost pa je povezana z dolgotrajnejšo žalostjo: del pesničine družine namreč izvira iz Odese – večina članov je bila ubitih v pogromu. Tretje je spomin na Odeso, ki jo je leta 2017 – ob kongresu PEN-a v Lvovu – obiskala s sinom Richardom. Pesem V Odeso Jennifer Clement je prevedla Neža Vilhelm, interpretira jo dramska igralka Sara Dirnbek. Tonska mojstrica Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Posneto 2022. Redakcija Staša Grahek.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Franja pripoveduje o superjunakih in Vitu se takoj utrne zamisel: tudi Franja bi bila lahko superjunakinja. Samo zapestnike ji izdelata, pa bo lahko rešila vsakega, ki bo v škripcih. Ampak Franja rešuje vse, tudi če jih ni treba.
Franja pripoveduje o superjunakih in Vitu se takoj utrne zamisel: tudi Franja bi bila lahko superjunakinja. Samo zapestnike ji izdelata, pa bo lahko rešila vsakega, ki bo v škripcih. Ampak Franja rešuje vse, tudi če jih ni treba.
Bananaraptorja padeta v luknjo, iz katere ne moreta splezati brez pomoči. Rdečka in grahozavri se morajo domisliti prebrisanega načina, kako ju bodo izvlekli brez nevarnosti.
Bananaraptorja padeta v luknjo, iz katere ne moreta splezati brez pomoči. Rdečka in grahozavri se morajo domisliti prebrisanega načina, kako ju bodo izvlekli brez nevarnosti.
Poslušamo Suito za klavir št. 2, op. 10 Georgeja Enescuja, Stare arije in plese suito št. 1 Ottorina Respighija, Suito v d-molu za kitaro solo Roberta de Viséeja in Slovanski ples št. 4 v F-duru Antonína Leopolda Dvořáka.
Poslušamo Suito za klavir št. 2, op. 10 Georgeja Enescuja, Stare arije in plese suito št. 1 Ottorina Respighija, Suito v d-molu za kitaro solo Roberta de Viséeja in Slovanski ples št. 4 v F-duru Antonína Leopolda Dvořáka.
Letošnja meteorološka zima je bila v Sloveniji precej mila in skromna s snegom, povprečna temperatura je bila nad dolgoletnim povprečjem. Ob začetku zime je povprečna količina snega na naši najvišji meteorološki postaji na Kredarici približno meter, ob koncu, torej konec februarja, po približno tri metre in pol. Letos pa smo januarja izmerili le pol metra snega, ob koncu zime pa 170 cm. Matija Klančar z Agencije Republike Slovenije za okolje nas popelje po meteorološkem pregledu decembra, januarja in februarja.
Letošnja meteorološka zima je bila v Sloveniji precej mila in skromna s snegom, povprečna temperatura je bila nad dolgoletnim povprečjem. Ob začetku zime je povprečna količina snega na naši najvišji meteorološki postaji na Kredarici približno meter, ob koncu, torej konec februarja, po približno tri metre in pol. Letos pa smo januarja izmerili le pol metra snega, ob koncu zime pa 170 cm. Matija Klančar z Agencije Republike Slovenije za okolje nas popelje po meteorološkem pregledu decembra, januarja in februarja.
Zima je, pokrajina je zasnežena. Prijatelja Simonu predlagata tekmo s sanmi. Simon je navdušen! Sestavijo ekipi s po dvema tekmovalcema. V prvi sta Simon in Gašper, v drugi Ferdinand in Matevž. Simon se pritožuje, da je Gašper še premajhen in bosta izgubila! Prvi tekmi sta zanju res prava polomija. Simon za to okrivi Gašperja, ki kuha mulo in gre domov. Končno pa Simon spozna, da mu majceni in lahki Gašper lahko pomaga zmagati. Hura, Supergašper!
Zima je, pokrajina je zasnežena. Prijatelja Simonu predlagata tekmo s sanmi. Simon je navdušen! Sestavijo ekipi s po dvema tekmovalcema. V prvi sta Simon in Gašper, v drugi Ferdinand in Matevž. Simon se pritožuje, da je Gašper še premajhen in bosta izgubila! Prvi tekmi sta zanju res prava polomija. Simon za to okrivi Gašperja, ki kuha mulo in gre domov. Končno pa Simon spozna, da mu majceni in lahki Gašper lahko pomaga zmagati. Hura, Supergašper!
Gospa Vitorog barva hišico na drevesu. Pošasti posvari, da se v njej ne smejo igrati, dokler se barva ne posuši, a nagajiva Mipa ima drugačne zamisli.
Gospa Vitorog barva hišico na drevesu. Pošasti posvari, da se v njej ne smejo igrati, dokler se barva ne posuši, a nagajiva Mipa ima drugačne zamisli.
Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.
Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.
Mama veverica pridno nabira orehe, zato nima časa, da bi pazila na svoje otroke.
Mama veverica pridno nabira orehe, zato nima časa, da bi pazila na svoje otroke.
V Italiji vsak krožnik pripoveduje zgodbo: o ljudeh, ki kuhajo z ljubeznijo, o družinah, ki se zberejo za mizo, in o tradiciji, ki je postala del svetovne dediščine človeštva. 16. novembra leta 1945 so predstavniki 37 držav v Londonu podpisali ustavo Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, krajše Unesco. Ustava je v veljavo stopila 4. novembra leta 1946 in tako Unesco letos praznuje svojo 80-letnico. Večina to organizacijo pozna predvsem zaradi varovanja kulturne in naravne dediščine, a to še zdaleč ni vse, kar počne. Ob okroglem jubileju odkrivamo 'primere dobrih praks', ki vam bodo pobliže predstavili obseg delovanja Unesca. Začenjamo v Italiji, državi, ki ima tudi sicer največ vpisov na Unescovem seznamu svetovne dediščine, od decembra lani pa še zelo odmeven novi vpis na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. 'Italijanska kuhinja med trajnostjo in biokulturno raznolikostjo', kot je poimenovana nova zaščitena enota, obsega cel sklop praks, povezanih s pridelavo in pripravo hrane, medgeneracijskim prenosom tega znanja ter predvsem tradicijo skupnega obedovanja in družinskih kosil. Vse omenjeno je v italijanski deželi Emilija-Romanja raziskovala Andreja Čokl.
V Italiji vsak krožnik pripoveduje zgodbo: o ljudeh, ki kuhajo z ljubeznijo, o družinah, ki se zberejo za mizo, in o tradiciji, ki je postala del svetovne dediščine človeštva. 16. novembra leta 1945 so predstavniki 37 držav v Londonu podpisali ustavo Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, krajše Unesco. Ustava je v veljavo stopila 4. novembra leta 1946 in tako Unesco letos praznuje svojo 80-letnico. Večina to organizacijo pozna predvsem zaradi varovanja kulturne in naravne dediščine, a to še zdaleč ni vse, kar počne. Ob okroglem jubileju odkrivamo 'primere dobrih praks', ki vam bodo pobliže predstavili obseg delovanja Unesca. Začenjamo v Italiji, državi, ki ima tudi sicer največ vpisov na Unescovem seznamu svetovne dediščine, od decembra lani pa še zelo odmeven novi vpis na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. 'Italijanska kuhinja med trajnostjo in biokulturno raznolikostjo', kot je poimenovana nova zaščitena enota, obsega cel sklop praks, povezanih s pridelavo in pripravo hrane, medgeneracijskim prenosom tega znanja ter predvsem tradicijo skupnega obedovanja in družinskih kosil. Vse omenjeno je v italijanski deželi Emilija-Romanja raziskovala Andreja Čokl.
Pozivi k umiritvi razmer na Bližnjem vzhodu že 16-i dan vojne odmevajo v prazno. Napadi se nadaljujejo z nezmanjšano močjo. Ob tem je ameriški predsednik Donald Trump dejal, da še ni pripravljen skleniti sporazuma z Iranom. Druge teme: - Zaostrovanje spora v poljski politiki. - Erozija tal vse večja težava kmetijstva. - Hokejisti olimpije po preobratu boljši od Bolzana.
Pozivi k umiritvi razmer na Bližnjem vzhodu že 16-i dan vojne odmevajo v prazno. Napadi se nadaljujejo z nezmanjšano močjo. Ob tem je ameriški predsednik Donald Trump dejal, da še ni pripravljen skleniti sporazuma z Iranom. Druge teme: - Zaostrovanje spora v poljski politiki. - Erozija tal vse večja težava kmetijstva. - Hokejisti olimpije po preobratu boljši od Bolzana.
Preteklost Dolenjskih Toplic je neločljivo povezana s sistemom zdravilnih termalnih izvirov, ki so kraju ne le dali ime, ampak tudi pomembno oblikovali njegovo stavbno in drugo infrastrukturo ter način življenja. O topliških vrelcih poroča že polihistor Janez Vajkard Valvasor v Slavi Vojvodine Kranjske, kjer med drugim omenja, da so "ene /toplice/ nadvse dobre, da jih od daleč obiskujejo /.../". Tadeja Bizilj se je odpravila tja in nastali so tokratni naPOTki.
Preteklost Dolenjskih Toplic je neločljivo povezana s sistemom zdravilnih termalnih izvirov, ki so kraju ne le dali ime, ampak tudi pomembno oblikovali njegovo stavbno in drugo infrastrukturo ter način življenja. O topliških vrelcih poroča že polihistor Janez Vajkard Valvasor v Slavi Vojvodine Kranjske, kjer med drugim omenja, da so "ene /toplice/ nadvse dobre, da jih od daleč obiskujejo /.../". Tadeja Bizilj se je odpravila tja in nastali so tokratni naPOTki.
Z današnjo 7. etapo se končuje kolesarska dirka od Tirenskega do Jadranskega morja.
Z današnjo 7. etapo se končuje kolesarska dirka od Tirenskega do Jadranskega morja.
Poslušamo Suito za klavir št. 2, op. 10 Georgeja Enescuja, Stare arije in plese suito št. 1 Ottorina Respighija, Suito v d-molu za kitaro solo Roberta de Viséeja in Slovanski ples št. 4 v F-duru Antonína Leopolda Dvořáka.
Poslušamo Suito za klavir št. 2, op. 10 Georgeja Enescuja, Stare arije in plese suito št. 1 Ottorina Respighija, Suito v d-molu za kitaro solo Roberta de Viséeja in Slovanski ples št. 4 v F-duru Antonína Leopolda Dvořáka.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Homerska pravljica italijanskega režiserja Mattea Garroneja o popotovanju dveh najstnikov, ki se v iskanju boljšega življenja odpravita iz Dakarja v Italijo, je bila leta 2024 nominirana za oskarja za najboljši mednarodni film. Senegalska najstnika Seydou in Moussa se odločita zapustiti rodni Dakar in poiskati boljše življenje v idilični Evropi. Že leta na skrivaj delata na gradbišču in pišeta pesmi, s katerimi želita postati zvezdi. Z denarjem bi rada pomagala tudi staršem, bratom in sestram, ki živijo v revščini. Da bi dosegla Evropo, morata prečkati več držav in se spopasti s podkupovanjem, mučenjem, izkoriščanjem in popolno razčlovečenostjo. Njuno epsko potovanje, sestavljeno iz življenja in smrti, ju vodi vse do Sredozemskega morja, kjer mora Seydou prevzeti vlogo krmarja in varno pripeljati pribežnike do Sicilije. Originalni naslov: IO CAPITANO Leto produkcije: 2023 Država: koprodukcija Žanr: drama Režija: Matteo Garrone Scenarij: Massimo Ceccherini, Matteo Garrone, Massimo Gaudioso in Andrea Tagliaferri Igrajo: Seydou Sarr, Moustapha Fall, Issaka Sawadog, Hichem Yacoubi
Homerska pravljica italijanskega režiserja Mattea Garroneja o popotovanju dveh najstnikov, ki se v iskanju boljšega življenja odpravita iz Dakarja v Italijo, je bila leta 2024 nominirana za oskarja za najboljši mednarodni film. Senegalska najstnika Seydou in Moussa se odločita zapustiti rodni Dakar in poiskati boljše življenje v idilični Evropi. Že leta na skrivaj delata na gradbišču in pišeta pesmi, s katerimi želita postati zvezdi. Z denarjem bi rada pomagala tudi staršem, bratom in sestram, ki živijo v revščini. Da bi dosegla Evropo, morata prečkati več držav in se spopasti s podkupovanjem, mučenjem, izkoriščanjem in popolno razčlovečenostjo. Njuno epsko potovanje, sestavljeno iz življenja in smrti, ju vodi vse do Sredozemskega morja, kjer mora Seydou prevzeti vlogo krmarja in varno pripeljati pribežnike do Sicilije. Originalni naslov: IO CAPITANO Leto produkcije: 2023 Država: koprodukcija Žanr: drama Režija: Matteo Garrone Scenarij: Massimo Ceccherini, Matteo Garrone, Massimo Gaudioso in Andrea Tagliaferri Igrajo: Seydou Sarr, Moustapha Fall, Issaka Sawadog, Hichem Yacoubi
Ana Schnabl piše kolumne za ugledni časnik The Guardian. V aktualnem tekstu natančno analizira slovensko predvolilno sceno. Domačo ideološko in družinsko razklanost simbolično ponazarja v gledališkem eseju Skrunilka gnezda, kjer na odru dviguje tudi uteži. Leve in desne. Knjige je zares začela požirati na pragu polnoletnosti, diplomirala je iz primerjalne književnosti in izdala več tudi v tuje jezike prevedenih romanov. Je glas generacije, ki išče bližino, a ostaja ujeta v čustveni praznini. Aktualna prejemnica nagrade Kresnik za najboljši slovenski roman se z javnim prometom vozi v javno službo. Med cijazenjem z vlakom med Kamnikom in Ljubljano bi kvečjemu lahko napisala le kakšno kriminalko. Na evakuacijskem letu iz ZDA na lastne stroške tik pred izbruhom epidemije koronavirusa tudi ni dobila toplega obroka. Pisateljica in publicistka Ana Schnabl pravi, da ni optimistka, ampak žalostna socialistka. Pogovarjamo se tudi o ustvarjalnih procesih, o odnosih, brskanju po samem sebi. Kako je živeti kot prosti radikal, zakaj je glava anus emocij in kako obstajajo ljudje čolnički in ljudje galeje.
Ana Schnabl piše kolumne za ugledni časnik The Guardian. V aktualnem tekstu natančno analizira slovensko predvolilno sceno. Domačo ideološko in družinsko razklanost simbolično ponazarja v gledališkem eseju Skrunilka gnezda, kjer na odru dviguje tudi uteži. Leve in desne. Knjige je zares začela požirati na pragu polnoletnosti, diplomirala je iz primerjalne književnosti in izdala več tudi v tuje jezike prevedenih romanov. Je glas generacije, ki išče bližino, a ostaja ujeta v čustveni praznini. Aktualna prejemnica nagrade Kresnik za najboljši slovenski roman se z javnim prometom vozi v javno službo. Med cijazenjem z vlakom med Kamnikom in Ljubljano bi kvečjemu lahko napisala le kakšno kriminalko. Na evakuacijskem letu iz ZDA na lastne stroške tik pred izbruhom epidemije koronavirusa tudi ni dobila toplega obroka. Pisateljica in publicistka Ana Schnabl pravi, da ni optimistka, ampak žalostna socialistka. Pogovarjamo se tudi o ustvarjalnih procesih, o odnosih, brskanju po samem sebi. Kako je živeti kot prosti radikal, zakaj je glava anus emocij in kako obstajajo ljudje čolnički in ljudje galeje.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Domača glasba, iskrene emocije in prava energija.
Domača glasba, iskrene emocije in prava energija.
Pablo Picasso velja za enega izmed najbolj znanih, razvpitih in ikoničnih slikarjev vseh časov. V dokumentarni pripovedi v dveh delih avtorji orišejo umetnikovo življenje in ustvarjanje tudi s še ne objavljenimi in redkimi arhivskimi posnetki iz otroštva ter pričevanja njegovih hčerke Palome in vnukov Bernarda, Olivierja in Diane. Avtorji prikažejo tudi Picassovo zavezanost komunizmu po Guernici, rivalstvo z Matissom in Braquom, pa zapleteno ljubezensko življenje in najnovejše razprave o Picassovem odnosu do žensk, ki jih je spodbudilo gibanje #jaztudi. 2. del: Picasso prek slik razkrije javnosti svoje razmerje s svetlolaso Marie-Thérèse Walter, ki mu kmalu povije hčerko. Sledi bogato slikarsko obdobje in v tem času spozna novo muzo: Doro Maar. Njun odnos je strasten in viharen. Po izbruhu španske državljanske vojne Picasso s sliko Guernica obsodi Francov režim. Med 2. svetovno vojno postane celo komunist in pri 62 letih spozna 40 let mlajšo Françoise Gilot, ki postane njegova nova muza. A tudi to razmerje se konča. Françoise napiše knjigo, s katero razgali Picassovo zasebno življenje in ogrozi odnose med Picassom in njegovimi potomci. THE MYSTERIES OF PICASSO / Francija / 2023 / Režija: Georges-Marc Benamou
Pablo Picasso velja za enega izmed najbolj znanih, razvpitih in ikoničnih slikarjev vseh časov. V dokumentarni pripovedi v dveh delih avtorji orišejo umetnikovo življenje in ustvarjanje tudi s še ne objavljenimi in redkimi arhivskimi posnetki iz otroštva ter pričevanja njegovih hčerke Palome in vnukov Bernarda, Olivierja in Diane. Avtorji prikažejo tudi Picassovo zavezanost komunizmu po Guernici, rivalstvo z Matissom in Braquom, pa zapleteno ljubezensko življenje in najnovejše razprave o Picassovem odnosu do žensk, ki jih je spodbudilo gibanje #jaztudi. 2. del: Picasso prek slik razkrije javnosti svoje razmerje s svetlolaso Marie-Thérèse Walter, ki mu kmalu povije hčerko. Sledi bogato slikarsko obdobje in v tem času spozna novo muzo: Doro Maar. Njun odnos je strasten in viharen. Po izbruhu španske državljanske vojne Picasso s sliko Guernica obsodi Francov režim. Med 2. svetovno vojno postane celo komunist in pri 62 letih spozna 40 let mlajšo Françoise Gilot, ki postane njegova nova muza. A tudi to razmerje se konča. Françoise napiše knjigo, s katero razgali Picassovo zasebno življenje in ogrozi odnose med Picassom in njegovimi potomci. THE MYSTERIES OF PICASSO / Francija / 2023 / Režija: Georges-Marc Benamou
Na jugoslovanskem povojnem podeželju odrašča Metod. Obtožba požiga sosedovega kozolca razpre družinske in družbene razpoke. Na negotovem povojnem jugoslovanskem podeželju leta 1948 Marjeta rodi dvojčka, Metoda in Cilko. Metod večinoma odrašča v samoti in nanj poleg zapletenega odnosa z mamo vplivajo tudi številni zunanji dejavniki. V zgodnjih najstniških letih se zaplete v konflikte z vrstniki in s sosedom, Kernovim Francem, ki ga obtoži požiga kozolca. Zaradi obtožbe Metoda odvede policija, kar sproži val napetosti v družini.
Na jugoslovanskem povojnem podeželju odrašča Metod. Obtožba požiga sosedovega kozolca razpre družinske in družbene razpoke. Na negotovem povojnem jugoslovanskem podeželju leta 1948 Marjeta rodi dvojčka, Metoda in Cilko. Metod večinoma odrašča v samoti in nanj poleg zapletenega odnosa z mamo vplivajo tudi številni zunanji dejavniki. V zgodnjih najstniških letih se zaplete v konflikte z vrstniki in s sosedom, Kernovim Francem, ki ga obtoži požiga kozolca. Zaradi obtožbe Metoda odvede policija, kar sproži val napetosti v družini.
Humorna in modrosti polna pripoved beračice o svojem življenju in odnosu do samosvojega poklica, ki ga s ponosom in veseljem opravlja. Interpretka Metka Pavšič je to monološko izpoved prevedla in jo z dialektalno priredbo postavila v kanomeljsko narečje, s tem pa tudi izreki in posredno interpretaciji dodala svojevrstno sočnost in verjetnost. Prevajalka in avtorica dialektalne priredbe: Metka Pavšič Režija: Saška Rakef Tonski mojster: Matjaž Miklič Asistent režije: Tadej Grum Tonski asistent: Jože Lap Beračica – Metka Pavšič Mimoidoči – Davorin Lampe, Tjaša Nardin, Ivanka Gantar, Nataša Ivanović, Stane Uršič, Jerneja Grahelj, Milojka Božič, Milan Božič Psička – Ginger Produkcija uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2026
Humorna in modrosti polna pripoved beračice o svojem življenju in odnosu do samosvojega poklica, ki ga s ponosom in veseljem opravlja. Interpretka Metka Pavšič je to monološko izpoved prevedla in jo z dialektalno priredbo postavila v kanomeljsko narečje, s tem pa tudi izreki in posredno interpretaciji dodala svojevrstno sočnost in verjetnost. Prevajalka in avtorica dialektalne priredbe: Metka Pavšič Režija: Saška Rakef Tonski mojster: Matjaž Miklič Asistent režije: Tadej Grum Tonski asistent: Jože Lap Beračica – Metka Pavšič Mimoidoči – Davorin Lampe, Tjaša Nardin, Ivanka Gantar, Nataša Ivanović, Stane Uršič, Jerneja Grahelj, Milojka Božič, Milan Božič Psička – Ginger Produkcija uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2026
Oddaja o slovenski glasbeni sceni. Od mainstreama do alternative. V sodelovanju z radijskimi postajami in MMC pripravljamo pregled glasbenih vsebin, dogodkov, intervjujev, koncertov … NaBit – kot bodybuilder vaših ušesnih bobenčkov. Voditelj oddaje je Peter Pongrac.
Oddaja o slovenski glasbeni sceni. Od mainstreama do alternative. V sodelovanju z radijskimi postajami in MMC pripravljamo pregled glasbenih vsebin, dogodkov, intervjujev, koncertov … NaBit – kot bodybuilder vaših ušesnih bobenčkov. Voditelj oddaje je Peter Pongrac.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Sonja Bezjak je doktorica sociologije, deluje v Arhivu družboslovnih podatkov na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Sicer pa je vodja Muzeja norosti, ki že trinajsto leto deluje na gradu Cmurek na Tratah, izven vseh institucionalnih okvirjev, brez kakršnihkoli državnih in Evropskih sredstev, ampak na pobudo in zagnanost nekaj zanimivih lokalnih prebivalcev, ki so ga obnovili in mu dodali zanimivo vsebino. Na nek specifičen način, skupaj še z nekaterimi strokovnjaki in poznavalci zgodovine umetnosti, skrbijo tudi za kulturno dediščino. Ali bo med 35 nominiranci zmagal prav slovenski Muzej norosti, bomo izvedeli junija letos na razglasitvi v španskem v Bilbau.
Sonja Bezjak je doktorica sociologije, deluje v Arhivu družboslovnih podatkov na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Sicer pa je vodja Muzeja norosti, ki že trinajsto leto deluje na gradu Cmurek na Tratah, izven vseh institucionalnih okvirjev, brez kakršnihkoli državnih in Evropskih sredstev, ampak na pobudo in zagnanost nekaj zanimivih lokalnih prebivalcev, ki so ga obnovili in mu dodali zanimivo vsebino. Na nek specifičen način, skupaj še z nekaterimi strokovnjaki in poznavalci zgodovine umetnosti, skrbijo tudi za kulturno dediščino. Ali bo med 35 nominiranci zmagal prav slovenski Muzej norosti, bomo izvedeli junija letos na razglasitvi v španskem v Bilbau.
Ameriški predsednik Donald Trump je pozval države, naj v Hormuško ožino napotijo svoje vojaške ladje, da je Iran ne bo več ogrožal in bo varna za plovbo. Ob tem obljublja, da bo ožina kmalu spet odprta. Potem ko so ameriške sile ponoči napadle strateško pomemben iranski otok Harg v Perzijskem zalivu, je iranski zunanji minister Abas Aragči zagrozil, da bo Teheran v primeru ameriško-izraelskih napadov na energetsko infrastrukturo v Islamski republiki za cilje izbral ameriška podjetja v regiji.
Ameriški predsednik Donald Trump je pozval države, naj v Hormuško ožino napotijo svoje vojaške ladje, da je Iran ne bo več ogrožal in bo varna za plovbo. Ob tem obljublja, da bo ožina kmalu spet odprta. Potem ko so ameriške sile ponoči napadle strateško pomemben iranski otok Harg v Perzijskem zalivu, je iranski zunanji minister Abas Aragči zagrozil, da bo Teheran v primeru ameriško-izraelskih napadov na energetsko infrastrukturo v Islamski republiki za cilje izbral ameriška podjetja v regiji.
Francoska družinska komedija Isabelle je skrbna mati in žena, ki se nekega dne odloči, da bo prvič v življenju vzela dopust od gospodinjskega dela. Njen mož Antoine, ki dela na čelu velikega podjetja, je prepričan, da je obvladovanje hiše s štirimi otroki majhen zalogaj v primerjavi z odgovornostjo, ki jo vsakodnevno prenaša v službi. Ko Isabelle za seboj zapre vrata, pa Antoine odkrije, da se ne bi mogel bolj motiti. Z vsakim dnem se bolj zaveda, kako zahtevno je delo skrbnika odraščajočih otrok. Izvirni naslov: 10 JOURS SANS MAMAN / Francoski film, 2020 / Režija: Ludovic Bernard / Scenarij: Ariel Winograd, Mariano Vera, Juan Vera / Igrajo: Franck Dubosc, Aure Atika, Alice David
Francoska družinska komedija Isabelle je skrbna mati in žena, ki se nekega dne odloči, da bo prvič v življenju vzela dopust od gospodinjskega dela. Njen mož Antoine, ki dela na čelu velikega podjetja, je prepričan, da je obvladovanje hiše s štirimi otroki majhen zalogaj v primerjavi z odgovornostjo, ki jo vsakodnevno prenaša v službi. Ko Isabelle za seboj zapre vrata, pa Antoine odkrije, da se ne bi mogel bolj motiti. Z vsakim dnem se bolj zaveda, kako zahtevno je delo skrbnika odraščajočih otrok. Izvirni naslov: 10 JOURS SANS MAMAN / Francoski film, 2020 / Režija: Ludovic Bernard / Scenarij: Ariel Winograd, Mariano Vera, Juan Vera / Igrajo: Franck Dubosc, Aure Atika, Alice David
V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.