Raziskujte
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V današnji oddaji se posvečamo knjigi izbranih člankov in predavanj Aleksandra Bassina z naslovom »Gledalec misli. Umetnikovo delo in njegov interpret«. Nova knjiga enega vodilnih slovenskih likovnih kritikov, kustosov in publicistov ter dolgoletnega direktorja Mestne galerija Ljubljana, prinaša izbor avtorjevih zapisov, nastalih od petdesetih let preteklega stoletja do danes. Bili smo tudi v galeriji Caserma v Krajinskem parku Sečoveljske soline, kjer je na ogled razstava 18 likovnih del, ki so del fonda družbe Soline. Zbirka sicer zajema več kot 100 del.
V današnji oddaji se posvečamo knjigi izbranih člankov in predavanj Aleksandra Bassina z naslovom »Gledalec misli. Umetnikovo delo in njegov interpret«. Nova knjiga enega vodilnih slovenskih likovnih kritikov, kustosov in publicistov ter dolgoletnega direktorja Mestne galerija Ljubljana, prinaša izbor avtorjevih zapisov, nastalih od petdesetih let preteklega stoletja do danes. Bili smo tudi v galeriji Caserma v Krajinskem parku Sečoveljske soline, kjer je na ogled razstava 18 likovnih del, ki so del fonda družbe Soline. Zbirka sicer zajema več kot 100 del.
Jon in Bitzer igrata namizni tenis in ko mora Jon rešiti žogico z vrha kupa krame, ga čaka nenavadna pot navzdol.
Jon in Bitzer igrata namizni tenis in ko mora Jon rešiti žogico z vrha kupa krame, ga čaka nenavadna pot navzdol.
Dvojezični sodišči v Pliberku in Železni Kapli sta po upokojitvi sodnika Franca Boschitza ostali brez dvojezičnega sodnika, saj se na razpis za to delovno mesto ni prijavil nihče. Po besedah ministrice za pravosodje Anne Sporrer bodo za dvojezične sodne obravnave uredili kompetenčna centra v Velikovcu in Celovcu. Rdeča zvezda – za koroške Slovence simbol osvoboditve izpod nacizma. Hkrati pa je v nekaterih baltskih državah danes prepovedana in velja za znak zatiranja in okupacije. En simbol, dva nasprotna pomena – naš prispevek osvetljuje zgodovinsko ozadje. Čezmejni rotarijski klub Steierska-Štajermark je vabil na predstavitev dobrodelnega projekta za otroke v rejništvu. Po 45 letih se je Družinsko petje vrnilo na Radiše. Na odru kulturnega doma tamkajšnjega Slovenskega prosvetnega društva so se predstavile skupine iz Roža, Podjune, z Radiš in iz Slovenije. http://slovenci.orf.at
Dvojezični sodišči v Pliberku in Železni Kapli sta po upokojitvi sodnika Franca Boschitza ostali brez dvojezičnega sodnika, saj se na razpis za to delovno mesto ni prijavil nihče. Po besedah ministrice za pravosodje Anne Sporrer bodo za dvojezične sodne obravnave uredili kompetenčna centra v Velikovcu in Celovcu. Rdeča zvezda – za koroške Slovence simbol osvoboditve izpod nacizma. Hkrati pa je v nekaterih baltskih državah danes prepovedana in velja za znak zatiranja in okupacije. En simbol, dva nasprotna pomena – naš prispevek osvetljuje zgodovinsko ozadje. Čezmejni rotarijski klub Steierska-Štajermark je vabil na predstavitev dobrodelnega projekta za otroke v rejništvu. Po 45 letih se je Družinsko petje vrnilo na Radiše. Na odru kulturnega doma tamkajšnjega Slovenskega prosvetnega društva so se predstavile skupine iz Roža, Podjune, z Radiš in iz Slovenije. http://slovenci.orf.at
Promet na primorski avtocesti je tudi danes močno oviran. Po včerajšnji hudi nesreči se je danes zjutraj pred delovno zaporo pri Postojni proti Ljubljani prevrnil tovornjak s priklopnikom. Druge teme: - Začetek pestrega tedna v politiki: danes srečanja o usklajevanju SDS-ovih koalicijskih izhodišč za oblikovanje nove vlade. - Banka Slovenijeopozarja na vse večje negotovosti v mednarodnem okolju, ki poslabšujejo obete. - Generalni sekretar Nata Mark Rutte: Evropa je razumela razočaranje ameriškega predsednika glede sodelovanja v Iranu
Promet na primorski avtocesti je tudi danes močno oviran. Po včerajšnji hudi nesreči se je danes zjutraj pred delovno zaporo pri Postojni proti Ljubljani prevrnil tovornjak s priklopnikom. Druge teme: - Začetek pestrega tedna v politiki: danes srečanja o usklajevanju SDS-ovih koalicijskih izhodišč za oblikovanje nove vlade. - Banka Slovenijeopozarja na vse večje negotovosti v mednarodnem okolju, ki poslabšujejo obete. - Generalni sekretar Nata Mark Rutte: Evropa je razumela razočaranje ameriškega predsednika glede sodelovanja v Iranu
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju.
Naš galski veter bo znova povlekel s severa in tako se bomo v tej deveti oddaji iz niza Novi galski veter, ki prikazuje najnovejše izvirno godbeniško ustvarjanje, iz starodavne Galije vrnili na njen severni rob, v starodavno Belgico, ki jo danes poznamo tudi kot Flandrijo. Slišali boste mladostni deli leta 1971 rojenega Toma de Haesa, skladatelja zdaj srednjega rodu, ki je še eden prepoznavnih ustvarjalcev sodobnega epskoholivudskega sloga, ki je tako priljubljen med godbami sveta. Naslova skladb sta Shattering Sparks in Hercules.
Naš galski veter bo znova povlekel s severa in tako se bomo v tej deveti oddaji iz niza Novi galski veter, ki prikazuje najnovejše izvirno godbeniško ustvarjanje, iz starodavne Galije vrnili na njen severni rob, v starodavno Belgico, ki jo danes poznamo tudi kot Flandrijo. Slišali boste mladostni deli leta 1971 rojenega Toma de Haesa, skladatelja zdaj srednjega rodu, ki je še eden prepoznavnih ustvarjalcev sodobnega epskoholivudskega sloga, ki je tako priljubljen med godbami sveta. Naslova skladb sta Shattering Sparks in Hercules.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Slovenijo je zajela suša. Najhuje je v Podravju in na Koroškem. Kmetovalci negativne posledice že čutijo, razmere v Mariborskem vodovodu pa za zdaj ostajajo stabilne.
Slovenijo je zajela suša. Najhuje je v Podravju in na Koroškem. Kmetovalci negativne posledice že čutijo, razmere v Mariborskem vodovodu pa za zdaj ostajajo stabilne.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Podvodno mesto se nahaja na Debelem rtiču. Tako so v zdravilišču Rdečega križa Slovenije poimenovali novo interaktivno učilnico, ki so jo zasnovali z Morsko biološko postajo, Akvarijem Piran in društvom Morigenos.
Podvodno mesto se nahaja na Debelem rtiču. Tako so v zdravilišču Rdečega križa Slovenije poimenovali novo interaktivno učilnico, ki so jo zasnovali z Morsko biološko postajo, Akvarijem Piran in društvom Morigenos.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Poslušajte sopranistko Nado Vidmar kot koncertno pevko v izvajanju samospevov in skladb za glas in orkester.
Poslušajte sopranistko Nado Vidmar kot koncertno pevko v izvajanju samospevov in skladb za glas in orkester.
Ostali poudarki: - V Loški dolini širijo osrednjo čistilno napravo v Starem trgu - V Ajdovščini pa širijo mrežo pametnih parkirišč - Tudi Jesenice se vse bolj turistično razvijajo - V Idriji na mladinski izmenjavi mladi iz več držav iskali stik z naravo
Ostali poudarki: - V Loški dolini širijo osrednjo čistilno napravo v Starem trgu - V Ajdovščini pa širijo mrežo pametnih parkirišč - Tudi Jesenice se vse bolj turistično razvijajo - V Idriji na mladinski izmenjavi mladi iz več držav iskali stik z naravo
Promet na primorski avtocesti od jutra vnovič stoji, medtem ko odstranjujejo posledice druge večje prometne nesreče v 12-ih urah na odseku med Razdrtim in Studencem. Policisti so sicer med prvomajskimi prazniki v delovni zapori pri Postojni obravnavali 12 nesreč. Zaradi nesreč na avtocesti so prometni kolapsi pogosti tudi v Postojni, opozarjajo krajani. Preostali poudarki oddaje: Banka Slovenije v poročilu poudarja nova finančna tveganja ob vojni na Bližnjem vzhodu. Trump napovedal vojaško operacijo za pomoč ladjam pri prečkanju Hormuške ožine. Gasilci ob mednarodnem dnevu opozarjajo na številne težave v stroki.
Promet na primorski avtocesti od jutra vnovič stoji, medtem ko odstranjujejo posledice druge večje prometne nesreče v 12-ih urah na odseku med Razdrtim in Studencem. Policisti so sicer med prvomajskimi prazniki v delovni zapori pri Postojni obravnavali 12 nesreč. Zaradi nesreč na avtocesti so prometni kolapsi pogosti tudi v Postojni, opozarjajo krajani. Preostali poudarki oddaje: Banka Slovenije v poročilu poudarja nova finančna tveganja ob vojni na Bližnjem vzhodu. Trump napovedal vojaško operacijo za pomoč ladjam pri prečkanju Hormuške ožine. Gasilci ob mednarodnem dnevu opozarjajo na številne težave v stroki.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Seizmologija je veda o potresih, ki je skozi desetletja izredno izpopolnila občutljive instrumente za merjenje. Ne more jih napovedati vnaprej, zaradi mednarodno povezanih omrežij potresnih opazovalnic pa odkriva najobčutljivejše tresljaje planeta, tudi plazove in ob obale butajoče valove. Ob primeru nenavadnega večdnevnega enofrekvenčnega seizmičnega signala septembra 2023, ki je prihajal z Grenlandije, so tudi na Uradu za seizmologijo ARSO odkrili, da je bil signal posledica velikega, v ozek fjord padajočega plazu. Povzročil je cunami z 200-metrskimi valovi – v ozkem fjordu je ostal – in vseeno povzročil nihanje, ki ga je zaznavalo veliko merilnih naprav severne poloble. Zaradi dolgoletnega segrevanja se je tam stalil permafrost, in mešanica ledu in kamenja je zgrmela kilometer navzdol. Vodja sektorja za potresna opazovanja z Urada za seizmologijo ARSO mag. Izidor Tasič je poleg fenomena tega seizmičnega signala z Grenlandije pojasnjeval tudi, kako je postavljena mreža seizmoloških instrumentov za razumevanje naravnih pojavov v notranjosti Zemlje, hkrati postala sistem globalnega nadzora fizikalnih dogajanj, posledic klimatskih sprememb. FOTO: Skica slovenskih potresnih opazovalnic z občutljivimi instrumenti meri bližnje in zelo oddaljene tresljaje VIR: ARSO, arhiv
Seizmologija je veda o potresih, ki je skozi desetletja izredno izpopolnila občutljive instrumente za merjenje. Ne more jih napovedati vnaprej, zaradi mednarodno povezanih omrežij potresnih opazovalnic pa odkriva najobčutljivejše tresljaje planeta, tudi plazove in ob obale butajoče valove. Ob primeru nenavadnega večdnevnega enofrekvenčnega seizmičnega signala septembra 2023, ki je prihajal z Grenlandije, so tudi na Uradu za seizmologijo ARSO odkrili, da je bil signal posledica velikega, v ozek fjord padajočega plazu. Povzročil je cunami z 200-metrskimi valovi – v ozkem fjordu je ostal – in vseeno povzročil nihanje, ki ga je zaznavalo veliko merilnih naprav severne poloble. Zaradi dolgoletnega segrevanja se je tam stalil permafrost, in mešanica ledu in kamenja je zgrmela kilometer navzdol. Vodja sektorja za potresna opazovanja z Urada za seizmologijo ARSO mag. Izidor Tasič je poleg fenomena tega seizmičnega signala z Grenlandije pojasnjeval tudi, kako je postavljena mreža seizmoloških instrumentov za razumevanje naravnih pojavov v notranjosti Zemlje, hkrati postala sistem globalnega nadzora fizikalnih dogajanj, posledic klimatskih sprememb. FOTO: Skica slovenskih potresnih opazovalnic z občutljivimi instrumenti meri bližnje in zelo oddaljene tresljaje VIR: ARSO, arhiv
Tudi danes je, podobno kot včeraj, promet na cestah zaznamovala nesreča na primorski avtocesti med Razdrtim in Studencem. Danes zjutraj se je na istem odseku prevrnilo tovorno vozilo, spet je prišlo do popolne zapore avtoceste. Do zastojev prometa skozi Postojno pa prihaja vsak dan, tudi če ni nesreč. V oddaji tudi o tem: -Pri hrvaškem Karlovcu blizu slovenske meje so našli štiri mrtve migrante. -Krajani Šebrelj opozarjajo na parkirni kaos v vasi. -Policija je na območju vipavske občine lani zabeležila za tretjino več prometnih nesreč kot leto prej. -Nogometno prvenstvo z vse manj neznankami.
Tudi danes je, podobno kot včeraj, promet na cestah zaznamovala nesreča na primorski avtocesti med Razdrtim in Studencem. Danes zjutraj se je na istem odseku prevrnilo tovorno vozilo, spet je prišlo do popolne zapore avtoceste. Do zastojev prometa skozi Postojno pa prihaja vsak dan, tudi če ni nesreč. V oddaji tudi o tem: -Pri hrvaškem Karlovcu blizu slovenske meje so našli štiri mrtve migrante. -Krajani Šebrelj opozarjajo na parkirni kaos v vasi. -Policija je na območju vipavske občine lani zabeležila za tretjino več prometnih nesreč kot leto prej. -Nogometno prvenstvo z vse manj neznankami.
- Suša zlasti na Koroškem in v Podravju - Energetika Maribor formalno končala ogrevalno sezono - Poraz proti Radomljam poglobil krizo nogometašev Maribora
- Suša zlasti na Koroškem in v Podravju - Energetika Maribor formalno končala ogrevalno sezono - Poraz proti Radomljam poglobil krizo nogometašev Maribora
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V oddaji se bomo v štirih nadaljevanjih spomnili slovenskih jazzovskih solistov na kontrabasu in električnem basu. V tretjem delu bodo Marko Korošec, Jani Hace, Robert Jukič, Tomaž Grom, Nikola Matošić, Janez Moder, Matjaž Bajec in Žiga Golob.
V oddaji se bomo v štirih nadaljevanjih spomnili slovenskih jazzovskih solistov na kontrabasu in električnem basu. V tretjem delu bodo Marko Korošec, Jani Hace, Robert Jukič, Tomaž Grom, Nikola Matošić, Janez Moder, Matjaž Bajec in Žiga Golob.
David Sim je škotski arhitekt in urbanist, ki večino življenja živi in dela na Danskem. Tja se je preselil po tem, ko je na univerzi poslušal predavanje legendarnega danskega urbanista Jana Gehla, ki je pozneje postal njegov mentor. Pred kratkim je tudi v slovenščini izšla Simova knjiga Mehka mesta, v kateri razmišlja o oblikovanju javnih prostorov po človeški meri. V Zeleni luči razlaga, zakaj meni, da moramo začeti urejati drugačne trge in ulice, ki temeljijo na štirih enostavnih načelih: manjše, nižje, počasneje, preprostejše. Taka mesta, pravi, lahko ponudijo protistrup za prehiter in obremenjujoč način sodobnega življenja. V oddaji pa spoznamo še zgodbo o trdih pristankih na ljubljanskih kolesarskih stezah.
David Sim je škotski arhitekt in urbanist, ki večino življenja živi in dela na Danskem. Tja se je preselil po tem, ko je na univerzi poslušal predavanje legendarnega danskega urbanista Jana Gehla, ki je pozneje postal njegov mentor. Pred kratkim je tudi v slovenščini izšla Simova knjiga Mehka mesta, v kateri razmišlja o oblikovanju javnih prostorov po človeški meri. V Zeleni luči razlaga, zakaj meni, da moramo začeti urejati drugačne trge in ulice, ki temeljijo na štirih enostavnih načelih: manjše, nižje, počasneje, preprostejše. Taka mesta, pravi, lahko ponudijo protistrup za prehiter in obremenjujoč način sodobnega življenja. V oddaji pa spoznamo še zgodbo o trdih pristankih na ljubljanskih kolesarskih stezah.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
V soboto, 9. maja, se bo začela finalna serija za naslov državnega prvaka v vaterpolu. Naslov brani mariborski AVK Branik, ki se bo za drugo zaporedno lovoriko boril s kranjskim Triglavom. Med ekipama praktično ni skrivnosti, kljub temu pa Mariborčani pred novim vrhuncem sezone pilijo formo. Kako, pa smo razkrili v Tretjem polčasu.
V soboto, 9. maja, se bo začela finalna serija za naslov državnega prvaka v vaterpolu. Naslov brani mariborski AVK Branik, ki se bo za drugo zaporedno lovoriko boril s kranjskim Triglavom. Med ekipama praktično ni skrivnosti, kljub temu pa Mariborčani pred novim vrhuncem sezone pilijo formo. Kako, pa smo razkrili v Tretjem polčasu.
Na Srednji ekonomsko-poslovni šoli v Kopru že sedem desetletij izobražujejo generacije ekonomistov, administratorjev in trgovcev. Šolo so zaznamovale različne prelomnice v izobraževanju, v zadnjih dveh desetletjih pa predvsem močan porast vpisa. V letošnjem šolskem letu so tako vsi oddelki polni, dijakov pa je skupno okrog 740. Kot so poudarili ob jubileju, ki so ga nedavno obeležili, šola ni le kraj pridobivanja znanja, temveč tudi prostor, kjer se teorija srečuje s prakso. Ob tem so izpostavili številne projekte, s katerimi dijaki pridobivajo dragocene izkušnje in se povezujejo tudi z lokalnimi podjetniki in trgovci.
Na Srednji ekonomsko-poslovni šoli v Kopru že sedem desetletij izobražujejo generacije ekonomistov, administratorjev in trgovcev. Šolo so zaznamovale različne prelomnice v izobraževanju, v zadnjih dveh desetletjih pa predvsem močan porast vpisa. V letošnjem šolskem letu so tako vsi oddelki polni, dijakov pa je skupno okrog 740. Kot so poudarili ob jubileju, ki so ga nedavno obeležili, šola ni le kraj pridobivanja znanja, temveč tudi prostor, kjer se teorija srečuje s prakso. Ob tem so izpostavili številne projekte, s katerimi dijaki pridobivajo dragocene izkušnje in se povezujejo tudi z lokalnimi podjetniki in trgovci.
Serija oddaj Digitalno pametni 3 v ospredje postavlja spletno nasilje med mladimi. Znani Slovenci, priljubljeni med mladimi, v desetih kratkih videoposnetkih opišejo svoje izkušnje z grdimi komentarji in drugimi oblikami spletnega nasilja, obenem pa prepričljivo predstavijo svojo vizijo sveta brez žaljenja na družbenih omrežjih kar vse počez. Po serijah oddaj Digitalno pametni 1 – ta je bila namenjena ozaveščanju o varnosti na spletu –, in Digitalno pametni 2, ki smo jo pripravili za starše otrok, ki veliko svojega prostega časa preživijo ob digitalnih napravah, smo se s serijo Digitalno pametni 3 pridružili akciji Uredništva oddaj za otroke in mlade RTV Slovenija proti medvrstniškemu nasilju z naslovom Odpikajmo nasilje. Tudi pod našimi objavami na družbenih omrežjih smo namreč opazili zelo veliko grdih komentarjev vrstnikov. Čas je, da s pomočjo znanih Slovencev digitalno pametno odpikamo nasilje.
Serija oddaj Digitalno pametni 3 v ospredje postavlja spletno nasilje med mladimi. Znani Slovenci, priljubljeni med mladimi, v desetih kratkih videoposnetkih opišejo svoje izkušnje z grdimi komentarji in drugimi oblikami spletnega nasilja, obenem pa prepričljivo predstavijo svojo vizijo sveta brez žaljenja na družbenih omrežjih kar vse počez. Po serijah oddaj Digitalno pametni 1 – ta je bila namenjena ozaveščanju o varnosti na spletu –, in Digitalno pametni 2, ki smo jo pripravili za starše otrok, ki veliko svojega prostega časa preživijo ob digitalnih napravah, smo se s serijo Digitalno pametni 3 pridružili akciji Uredništva oddaj za otroke in mlade RTV Slovenija proti medvrstniškemu nasilju z naslovom Odpikajmo nasilje. Tudi pod našimi objavami na družbenih omrežjih smo namreč opazili zelo veliko grdih komentarjev vrstnikov. Čas je, da s pomočjo znanih Slovencev digitalno pametno odpikamo nasilje.
Slabo vreme, bolezen, počitnice. Včasih otroci pred zasloni preživijo več časa. S tem ni nič narobe, če ta čas uravnotežimo z druženjem zunaj in otroke usmerjamo h kakovostnim vsebinam. Multimedijski center RTV Slovenija in Otroški in mladinski program Televizije Slovenija sta skupaj z Zdravniško zbornico Slovenije pripravila projekt Digitalno pametni 2, kjer v seriji kratkih posnetkov opozarjamo starše predšolskih otrok na pasti spleta in skupaj s strokovnjaki odgovarjamo na najbolj pogosta vprašanja. Več na: https://ziv-zav.rtvslo.si/za-starse-in-mentorje Zasnova: Kaja Jakopič, Martina Peštaj, Mateja Leban, Barbara B. Stegeman Scenaristka in novinarka: Mateja Leban Snemalka in montažerka: Dunja Danial Deklici pred zasloni: Gaja in Maša Zahvala: Zdravniška zbornica © RTV Slovenija januar 2024 Vse pravice pridržane.
Slabo vreme, bolezen, počitnice. Včasih otroci pred zasloni preživijo več časa. S tem ni nič narobe, če ta čas uravnotežimo z druženjem zunaj in otroke usmerjamo h kakovostnim vsebinam. Multimedijski center RTV Slovenija in Otroški in mladinski program Televizije Slovenija sta skupaj z Zdravniško zbornico Slovenije pripravila projekt Digitalno pametni 2, kjer v seriji kratkih posnetkov opozarjamo starše predšolskih otrok na pasti spleta in skupaj s strokovnjaki odgovarjamo na najbolj pogosta vprašanja. Več na: https://ziv-zav.rtvslo.si/za-starse-in-mentorje Zasnova: Kaja Jakopič, Martina Peštaj, Mateja Leban, Barbara B. Stegeman Scenaristka in novinarka: Mateja Leban Snemalka in montažerka: Dunja Danial Deklici pred zasloni: Gaja in Maša Zahvala: Zdravniška zbornica © RTV Slovenija januar 2024 Vse pravice pridržane.
"Imel sem deda, sedeminsedemdeset let starega. Sedeli so vso božjo zimo za pečjo, z roko so podpirali pipico ,z devetimi orli' (kajti zob niso več imeli, da bi jim bila pipica sama v ustih stala) pa pripovedovali so ven in ven, kaj se v tem in tem kraju od ,njega dni' pripoveduje, kaj so sami doživeli in kaj se je v starih časih godilo." O rojstni domačiji, krajih in ljudeh, predvsem pa o dedu in zgodbah, ki jih je pripovedoval, je v delu Spomini na deda pisal Josip Jurčič. Prav ded je bil tisti, ki je tihega, toda čuječega dečka vzel v svoje varstvo in mu dovolil, da skupaj z odraslimi posluša njegove pripovedi.
"Imel sem deda, sedeminsedemdeset let starega. Sedeli so vso božjo zimo za pečjo, z roko so podpirali pipico ,z devetimi orli' (kajti zob niso več imeli, da bi jim bila pipica sama v ustih stala) pa pripovedovali so ven in ven, kaj se v tem in tem kraju od ,njega dni' pripoveduje, kaj so sami doživeli in kaj se je v starih časih godilo." O rojstni domačiji, krajih in ljudeh, predvsem pa o dedu in zgodbah, ki jih je pripovedoval, je v delu Spomini na deda pisal Josip Jurčič. Prav ded je bil tisti, ki je tihega, toda čuječega dečka vzel v svoje varstvo in mu dovolil, da skupaj z odraslimi posluša njegove pripovedi.
Danes je mednarodni dan gasilcev. Gre za enega izmed javno najbolj cenjenih poklicev in poslanstev. Kljub temu pa tudi v njihovih vrstah ni vse brezhibno, saj se predvsem poklicni gasilci precej neuspešno borijo za bolj pošteno plačilo, prostovoljni pa so kljub številnim obljubam še vedno prikrajšani za nekatere ugodnosti, ki bi njihov trud vsaj nekoliko nagradile. Ob tem se slabša tudi stanje na področju zanimanja za poklic ter za operativno delo v prostovoljnih društvih.
Danes je mednarodni dan gasilcev. Gre za enega izmed javno najbolj cenjenih poklicev in poslanstev. Kljub temu pa tudi v njihovih vrstah ni vse brezhibno, saj se predvsem poklicni gasilci precej neuspešno borijo za bolj pošteno plačilo, prostovoljni pa so kljub številnim obljubam še vedno prikrajšani za nekatere ugodnosti, ki bi njihov trud vsaj nekoliko nagradile. Ob tem se slabša tudi stanje na področju zanimanja za poklic ter za operativno delo v prostovoljnih društvih.
Skupni projekt RTV-matura pod eno znamko in na enem spletnem mestu: rtvlo.si/matura vključuje vse vsebine, ki jih na spletu, radiu in televiziji ustvarimo na RTV Slovenija. RTV Slovenija s projektom RTV-matura 2026 na konkreten in sodoben način uresničuje svoje javno poslanstvo – biti dostopen, vključujoč in izobraževalen medijski servis za vse generacije. S povezovanjem televizijskih, radijskih in spletnih vsebin pod enotno znamko dijakom ponuja celovito podporo pri pripravi na enega najpomembnejših mejnikov v njihovem izobraževanju.
Skupni projekt RTV-matura pod eno znamko in na enem spletnem mestu: rtvlo.si/matura vključuje vse vsebine, ki jih na spletu, radiu in televiziji ustvarimo na RTV Slovenija. RTV Slovenija s projektom RTV-matura 2026 na konkreten in sodoben način uresničuje svoje javno poslanstvo – biti dostopen, vključujoč in izobraževalen medijski servis za vse generacije. S povezovanjem televizijskih, radijskih in spletnih vsebin pod enotno znamko dijakom ponuja celovito podporo pri pripravi na enega najpomembnejših mejnikov v njihovem izobraževanju.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Čez tri dni se bo začela letošnja 68. izvedba športno rekreativne prireditve Pot ob žici. Gost tokratne epizode Prvakov tedna že 50 let soustvarja organizacijo Pohoda ob žici. Za svoje dolgoletno delo je letos ob Poti ob žici dobil svoje drevo. Četrt stoletja je bil tudi na čelu Ljubljanskega maratona, vse od njegovih začetkov do uvrstitve v kategorijo najelitnejših maratonov na svetu, Športnik po duši in po poklicu se je v različnih obdobjih svojega življenja kot tekmovalec, sodnik in trener ukvarjal z alpskim smučanjem, biatlonom, gimnastiko in seveda atletiko. Zakaj je Pot ob žici eden najbolj posebnih športno-rekreativnih prostorov v evropskem prostoru? Kaj pomeni za identiteto Ljubljane in kako je usidrana v slovenski kolektivni spomin? Gost Prvakov tedna je Gojko Zalokar.
Čez tri dni se bo začela letošnja 68. izvedba športno rekreativne prireditve Pot ob žici. Gost tokratne epizode Prvakov tedna že 50 let soustvarja organizacijo Pohoda ob žici. Za svoje dolgoletno delo je letos ob Poti ob žici dobil svoje drevo. Četrt stoletja je bil tudi na čelu Ljubljanskega maratona, vse od njegovih začetkov do uvrstitve v kategorijo najelitnejših maratonov na svetu, Športnik po duši in po poklicu se je v različnih obdobjih svojega življenja kot tekmovalec, sodnik in trener ukvarjal z alpskim smučanjem, biatlonom, gimnastiko in seveda atletiko. Zakaj je Pot ob žici eden najbolj posebnih športno-rekreativnih prostorov v evropskem prostoru? Kaj pomeni za identiteto Ljubljane in kako je usidrana v slovenski kolektivni spomin? Gost Prvakov tedna je Gojko Zalokar.
Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu jutranjih novic in ostalih aktualnih dogodkov z vami preverjamo najrazličnejše mite in iščemo odgovore na večne dileme. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut, gostimo priznane strokovnjake, ki odgovarjajo na vaša vprašanja. Terenska ekipa se oglaša iz Ljubljane in okolice, aktivni seniorji pa z navdihujočimi zgodbami dokazujejo, da leta niso ovira za ustvarjalnost in dobro voljo. V rubriki Tema dneva vsak teden izpostavljamo družbeno pomembno, a navdihujočo temo, o kateri razmišljamo skupaj z gosti v studiu. Presenečenje ponedeljkovega jutra pa je zanimiv sogovornik, ki ga s pomočjo namigov razkrijemo skupaj z vami ob koncu oddaje!
Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu jutranjih novic in ostalih aktualnih dogodkov z vami preverjamo najrazličnejše mite in iščemo odgovore na večne dileme. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut, gostimo priznane strokovnjake, ki odgovarjajo na vaša vprašanja. Terenska ekipa se oglaša iz Ljubljane in okolice, aktivni seniorji pa z navdihujočimi zgodbami dokazujejo, da leta niso ovira za ustvarjalnost in dobro voljo. V rubriki Tema dneva vsak teden izpostavljamo družbeno pomembno, a navdihujočo temo, o kateri razmišljamo skupaj z gosti v studiu. Presenečenje ponedeljkovega jutra pa je zanimiv sogovornik, ki ga s pomočjo namigov razkrijemo skupaj z vami ob koncu oddaje!
Kako bi otroku odgovorili na vprašanje, kako nastane dojenček? Bi se razlage lotili ob pomoči čebelic in štorkelj ali bi mu poskusili čim bolj realno razložiti biološko stran nastanka novega življenja? V svetu, kjer sta golota in spolnost vsakdanji del medijske ponudbe, marsikdo še vedno težko spregovori o spolnosti, intimi, spolnih organih. Toda to, da s svojimi potomci govorimo o teh temah, je pomembno. Tako gradimo zaupanje v našem odnosu z njimi, prav tako pa jim s tem posredujemo svoje vrednote.
Kako bi otroku odgovorili na vprašanje, kako nastane dojenček? Bi se razlage lotili ob pomoči čebelic in štorkelj ali bi mu poskusili čim bolj realno razložiti biološko stran nastanka novega življenja? V svetu, kjer sta golota in spolnost vsakdanji del medijske ponudbe, marsikdo še vedno težko spregovori o spolnosti, intimi, spolnih organih. Toda to, da s svojimi potomci govorimo o teh temah, je pomembno. Tako gradimo zaupanje v našem odnosu z njimi, prav tako pa jim s tem posredujemo svoje vrednote.
Bedřich Smetana se je v zgodovino zapisal s svojimi čudovitimi simfoničnimi pesnitvami, osmimi nacionalnimi operami in ne nazadnje tudi bogatim klavirskim in komornim opusom.
Bedřich Smetana se je v zgodovino zapisal s svojimi čudovitimi simfoničnimi pesnitvami, osmimi nacionalnimi operami in ne nazadnje tudi bogatim klavirskim in komornim opusom.
Gasilci, poklicni in seveda tudi prostovoljni, so nepogrešljiv del naše družbe. Gasijo požare, posredujejo ob prometnih nesrečah, v zadnjem času so vse pogosteje prvi posredovalci ob vremenskih ujmah in reševanju življenj. Njihovo nesebično delo še posebej izpostavimo 4. maja ob mednarodnem dnevu gasilcev. Njihov pomen je v ospredju ponedeljkovega Odprtega mikrofona; ali so dovolj cenjeni, pa ste povedali tudi vi.
Gasilci, poklicni in seveda tudi prostovoljni, so nepogrešljiv del naše družbe. Gasijo požare, posredujejo ob prometnih nesrečah, v zadnjem času so vse pogosteje prvi posredovalci ob vremenskih ujmah in reševanju življenj. Njihovo nesebično delo še posebej izpostavimo 4. maja ob mednarodnem dnevu gasilcev. Njihov pomen je v ospredju ponedeljkovega Odprtega mikrofona; ali so dovolj cenjeni, pa ste povedali tudi vi.
Ne joči, Peter, slovenski vojni film, je bil posnet leta 1964. Istega leta se je predstavil na filmskem festivalu v Pulju in tam prejel kar pet nagrad. FIim režiserja Franceta Štiglica zagotovo poznate. Govori o častni zadolžitvi dveh partizanskih minerjev, ki morata pripeljati tri vojne sirote z nevarnega območja, kjer potekajo boji, na varno osvobojeno ozemlje. Minerja sta na začetku ponižana, saj sta pričakovala kakšno večjo akcijo, a se nato spoprijateljita z otroki, še posebej z najmlajšim Petrom, ki je tudi krivec za vse smešne in nežne prizore. Po naključju jima pozneje uspe tudi večja akcija, ko razstrelita nemško skladišče, piše na spletni strani Baze slovenskih filmov. Glavne vloge v filmu imajo Lojze Rozman, Bert Sotlar, Majda Potokar, Zlatko Šugman in Bogdan Lubej.
Ne joči, Peter, slovenski vojni film, je bil posnet leta 1964. Istega leta se je predstavil na filmskem festivalu v Pulju in tam prejel kar pet nagrad. FIim režiserja Franceta Štiglica zagotovo poznate. Govori o častni zadolžitvi dveh partizanskih minerjev, ki morata pripeljati tri vojne sirote z nevarnega območja, kjer potekajo boji, na varno osvobojeno ozemlje. Minerja sta na začetku ponižana, saj sta pričakovala kakšno večjo akcijo, a se nato spoprijateljita z otroki, še posebej z najmlajšim Petrom, ki je tudi krivec za vse smešne in nežne prizore. Po naključju jima pozneje uspe tudi večja akcija, ko razstrelita nemško skladišče, piše na spletni strani Baze slovenskih filmov. Glavne vloge v filmu imajo Lojze Rozman, Bert Sotlar, Majda Potokar, Zlatko Šugman in Bogdan Lubej.
V Švici se je končala kolesarska dirka po Romandiji, na kateri sta nastopila oba slovenska zvezdnika, Tadej Pogačar in Primož Roglič. O zmagovalcu 79. izvedbe dirke je odločal včerajšnji zaključni vzpon na Leysin.
V Švici se je končala kolesarska dirka po Romandiji, na kateri sta nastopila oba slovenska zvezdnika, Tadej Pogačar in Primož Roglič. O zmagovalcu 79. izvedbe dirke je odločal včerajšnji zaključni vzpon na Leysin.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila Radia Maribor
- Danes prvi sestanki glede usklajevanja koalicijskih izhodišč za novo vlado - Danes je mednarodni dan gasilcev - Nogometaši Maribora po porazu z Radomljami v vedno večji krizi
- Danes prvi sestanki glede usklajevanja koalicijskih izhodišč za novo vlado - Danes je mednarodni dan gasilcev - Nogometaši Maribora po porazu z Radomljami v vedno večji krizi
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Več kot četrtina odraslih v Sloveniji lahko prebere in razume le preprosta besedila, najvišjo stopnjo besedilnih spretnosti dosega le 5,4 % Slovencev (povprečje OECD je sicer 10,6 %). Približno polovica Slovencev letno ne prebere niti ene knjige. O tem govorimo s sogovornicama: dr. Tina Bilban je predsednica slovenske sekcije IBBY (Združenje za uveljavljanje mladinske književnosti), mag. Darja Lavrenčič Vrabec pa vodja Pionirske – centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo.
Več kot četrtina odraslih v Sloveniji lahko prebere in razume le preprosta besedila, najvišjo stopnjo besedilnih spretnosti dosega le 5,4 % Slovencev (povprečje OECD je sicer 10,6 %). Približno polovica Slovencev letno ne prebere niti ene knjige. O tem govorimo s sogovornicama: dr. Tina Bilban je predsednica slovenske sekcije IBBY (Združenje za uveljavljanje mladinske književnosti), mag. Darja Lavrenčič Vrabec pa vodja Pionirske – centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo.
Na sporedu arija Farfalletta festosetta Mauricea Greena, Fugalni koncert za flavto, oboo in godala, op. 40/2 Gustava Holsta, Nočne prikazni – tri klavirske skladbe po Aloysiusu Bertrandu Mauricea Ravela, Simfonija št. 5 v F-duru, op. 76 Antonína Dvořáka, Sonata št. 2 za harfo in klavir Milka Lazarja, Dundonnell Philipa Sparka in Rapsodija v modrem Georgea Gershwina.
Na sporedu arija Farfalletta festosetta Mauricea Greena, Fugalni koncert za flavto, oboo in godala, op. 40/2 Gustava Holsta, Nočne prikazni – tri klavirske skladbe po Aloysiusu Bertrandu Mauricea Ravela, Simfonija št. 5 v F-duru, op. 76 Antonína Dvořáka, Sonata št. 2 za harfo in klavir Milka Lazarja, Dundonnell Philipa Sparka in Rapsodija v modrem Georgea Gershwina.
Poljski pesnik Czesław Miłosz se je rodil leta 1911 v Litvi, umrl je leta 2004 v Krakovu na Poljskem. Preživel je nemško zasedbo Varšave med drugo svetovno vojno. Po vojni se je pred komunističnim preganjanjem umaknil v Francijo in se potem naselil v Združenih državah Amerike. Leta 1980 je prejel Nobelovo nagrado za književnost; v utemeljitvi med drugim piše, da v svoji poeziji "z nepopustljivo jasnovidnostjo izraža človekov izpostavljeni položaj v svetu hudih konfliktov". Prevod Rozka Štefan, interpretacija Jernej Gašperin, ton in montaža Urban Gruden, Sonja Strenar, režija Špela Kravogel. Posneto 2022.
Poljski pesnik Czesław Miłosz se je rodil leta 1911 v Litvi, umrl je leta 2004 v Krakovu na Poljskem. Preživel je nemško zasedbo Varšave med drugo svetovno vojno. Po vojni se je pred komunističnim preganjanjem umaknil v Francijo in se potem naselil v Združenih državah Amerike. Leta 1980 je prejel Nobelovo nagrado za književnost; v utemeljitvi med drugim piše, da v svoji poeziji "z nepopustljivo jasnovidnostjo izraža človekov izpostavljeni položaj v svetu hudih konfliktov". Prevod Rozka Štefan, interpretacija Jernej Gašperin, ton in montaža Urban Gruden, Sonja Strenar, režija Špela Kravogel. Posneto 2022.
93 let bo letos dopolnila Roža Žorž z Gradišča nad Prvačino. Danes biva v novogoriškem domu upokojencev. Šolala se je za medicinsko sestro. Službo je dobila v Kopru, kjer je tudi živela. Mateji Grebenjak je večkrat poudarila, da njeno življenje ni bilo lahko.
93 let bo letos dopolnila Roža Žorž z Gradišča nad Prvačino. Danes biva v novogoriškem domu upokojencev. Šolala se je za medicinsko sestro. Službo je dobila v Kopru, kjer je tudi živela. Mateji Grebenjak je večkrat poudarila, da njeno življenje ni bilo lahko.
Na sporedu arija Farfalletta festosetta Mauricea Greena, Fugalni koncert za flavto, oboo in godala, op. 40/2 Gustava Holsta, Nočne prikazni – tri klavirske skladbe po Aloysiusu Bertrandu Mauricea Ravela, Simfonija št. 5 v F-duru, op. 76 Antonína Dvořáka, Sonata št. 2 za harfo in klavir Milka Lazarja, Dundonnell Philipa Sparka in Rapsodija v modrem Georgea Gershwina.
Na sporedu arija Farfalletta festosetta Mauricea Greena, Fugalni koncert za flavto, oboo in godala, op. 40/2 Gustava Holsta, Nočne prikazni – tri klavirske skladbe po Aloysiusu Bertrandu Mauricea Ravela, Simfonija št. 5 v F-duru, op. 76 Antonína Dvořáka, Sonata št. 2 za harfo in klavir Milka Lazarja, Dundonnell Philipa Sparka in Rapsodija v modrem Georgea Gershwina.
Jutri se bo državni zbor na izredni seji seznanil z odločitvijo predsednice države Nataše Pirc Musar, da predčasno zaključi prvi krog iskanja mandatarja in v izvolitev ne predlaga nobenega imena. S tem bo v sredo začel teči 14 dnevni drugi rok, v katerem je pričakovati kandidaturo prvaka SDS Janeza Janše za novega mandatarja. V oddaji tudi o tem: -Začenja se vrh Evropske politične skupnosti. -Gasilska brigada Koper pred kadrovskimi in infrastrukturnimi izzivi. -Šest električnih kombijev za ajdovske osnovne šole. -Za koraj 276 tisoč učencev in dijakov so se končale prvomajske počitnice. -Nogometaši Kopra so zmagali v Murski Soboti in potrdili evropsko vozovnico.
Jutri se bo državni zbor na izredni seji seznanil z odločitvijo predsednice države Nataše Pirc Musar, da predčasno zaključi prvi krog iskanja mandatarja in v izvolitev ne predlaga nobenega imena. S tem bo v sredo začel teči 14 dnevni drugi rok, v katerem je pričakovati kandidaturo prvaka SDS Janeza Janše za novega mandatarja. V oddaji tudi o tem: -Začenja se vrh Evropske politične skupnosti. -Gasilska brigada Koper pred kadrovskimi in infrastrukturnimi izzivi. -Šest električnih kombijev za ajdovske osnovne šole. -Za koraj 276 tisoč učencev in dijakov so se končale prvomajske počitnice. -Nogometaši Kopra so zmagali v Murski Soboti in potrdili evropsko vozovnico.