Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Razlaga otorinolaringolog dr. Janez Rebol.
Razlaga otorinolaringolog dr. Janez Rebol.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Na brniškem letališču pristala letala z evakuiranimi Slovenci iz Bližnjega vzhoda - Mariborska Univerza predstavila aktualne investicijske projekte - Soroptimistke ob mednarodnem dnevu žena pripravljajo dobrodelni koncert na Ptuju
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Na brniškem letališču pristala letala z evakuiranimi Slovenci iz Bližnjega vzhoda - Mariborska Univerza predstavila aktualne investicijske projekte - Soroptimistke ob mednarodnem dnevu žena pripravljajo dobrodelni koncert na Ptuju
Žiga Mihelčič je priznani fotograf, ki se zadnja leta posveča predvsem fotografiji interierja. Pravi, da je Dubaj popolno tržišče, saj vsi tekmujejo, kdo bo imel lepšo hišo, bar ali restavracijo. V Dubaju živi že 10 let, razlaga pa predvsem o življenju v zadnjem tednu, ko tudi Združene arabske emirate preletavajo droni in rakete. Doslej so prejeli eno vladno opozorilo, naj se čim več zadržujejo v notranjosti stavb in izogibajo oknom, a pripoveduje, da življenje teče naprej, otroci se igrajo v parkih, šejki pa nakupujejo v trgovskih centrih. Pogovor sva posnela v torek, 3. marca popoldan, spominjal se je tudi minulih noči in ženinega strahu, ko je bila v bližini napadenega luksuznega hotela.
Žiga Mihelčič je priznani fotograf, ki se zadnja leta posveča predvsem fotografiji interierja. Pravi, da je Dubaj popolno tržišče, saj vsi tekmujejo, kdo bo imel lepšo hišo, bar ali restavracijo. V Dubaju živi že 10 let, razlaga pa predvsem o življenju v zadnjem tednu, ko tudi Združene arabske emirate preletavajo droni in rakete. Doslej so prejeli eno vladno opozorilo, naj se čim več zadržujejo v notranjosti stavb in izogibajo oknom, a pripoveduje, da življenje teče naprej, otroci se igrajo v parkih, šejki pa nakupujejo v trgovskih centrih. Pogovor sva posnela v torek, 3. marca popoldan, spominjal se je tudi minulih noči in ženinega strahu, ko je bila v bližini napadenega luksuznega hotela.
V jutranjem programu smo vas povabili na 22. Festival komedije Pekre. Gostili smo Ilko Riedl iz TKD Pekre.
V jutranjem programu smo vas povabili na 22. Festival komedije Pekre. Gostili smo Ilko Riedl iz TKD Pekre.
5. 3. 2026 sploh prvič praznujemo nacionalni dan branja - datum je bil v začetku februarja izbran kot počastitev rojstnega dne Mance Košir, novinarke, publicistke in znane ambasadorke branja. Pomena branja so se na Slovenskem zavedali že naši stari, med njimi Franc Mihael Paglovec. Rodil se je leta 1679 v Kamniku, sodi pa med predhodnike slovenskega razsvetljenstva. Njegova pesmarica je sicer ostala v rokopisu, izdal pa je pet nabožnih knjig, med njimi svoj prevod Hoje za Kristusom Tomaža Kempčana. V uvodu je bralcu med drugim svetoval, kako naj se loti branja. Ta Paglovčeva navodila, ki - kot je opozoril Jaro Dolar - gotovo ne veljajo samo za nabožne knjige, so pa odličen nasvet za dan branja. Interpret Tomaž Gubenšek, režiserka Ana Krauthaker, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Vlado Motnikar in Matej Juh. Leto nastanka 2014.
5. 3. 2026 sploh prvič praznujemo nacionalni dan branja - datum je bil v začetku februarja izbran kot počastitev rojstnega dne Mance Košir, novinarke, publicistke in znane ambasadorke branja. Pomena branja so se na Slovenskem zavedali že naši stari, med njimi Franc Mihael Paglovec. Rodil se je leta 1679 v Kamniku, sodi pa med predhodnike slovenskega razsvetljenstva. Njegova pesmarica je sicer ostala v rokopisu, izdal pa je pet nabožnih knjig, med njimi svoj prevod Hoje za Kristusom Tomaža Kempčana. V uvodu je bralcu med drugim svetoval, kako naj se loti branja. Ta Paglovčeva navodila, ki - kot je opozoril Jaro Dolar - gotovo ne veljajo samo za nabožne knjige, so pa odličen nasvet za dan branja. Interpret Tomaž Gubenšek, režiserka Ana Krauthaker, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Vlado Motnikar in Matej Juh. Leto nastanka 2014.
Tokratno epizodo namenjamo enemu najbolj znanih sodobnih primerov v nevrološkem razumevanju in nevroznanstvenem raziskovanju strahu. Skozenj nas bo odpeljal prof. dr. Zvezdan Pirtošek. Njenega pravega imena ne poznamo. Vemo pa, da je bila rojena leta 1965 in da prihaja iz San Diega v Združenih državah Amerike. V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je ekipa raziskovalcev na Univerzi Iowa začela preučevati bolnico S. M. Tudi letos, že 11. leto zapored pridružujejo temi Tedna možganov. Ta poteka tretji teden v marcu in prinaša tudi slovenski dan možganov, letos pa so se organizatorji odločili, da bo glavni – strah. O strahu se bomo pogovarjali tudi v obeh marčevskih epizodah Možganov na dlani.
Tokratno epizodo namenjamo enemu najbolj znanih sodobnih primerov v nevrološkem razumevanju in nevroznanstvenem raziskovanju strahu. Skozenj nas bo odpeljal prof. dr. Zvezdan Pirtošek. Njenega pravega imena ne poznamo. Vemo pa, da je bila rojena leta 1965 in da prihaja iz San Diega v Združenih državah Amerike. V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je ekipa raziskovalcev na Univerzi Iowa začela preučevati bolnico S. M. Tudi letos, že 11. leto zapored pridružujejo temi Tedna možganov. Ta poteka tretji teden v marcu in prinaša tudi slovenski dan možganov, letos pa so se organizatorji odločili, da bo glavni – strah. O strahu se bomo pogovarjali tudi v obeh marčevskih epizodah Možganov na dlani.
Romi so narod brez države, že stoletja pa živijo tudi v Evropi. V Sloveniji jih je največ v Prekmurju ter na jugovzhodu države, zaradi asimilacije pa vse bolj izginja njihova kultura z jezikom na čelu. Še danes je v družbi veliko predsodkov in zaničevanja Romov, po drugi strani pa se razne institucije z njimi vred trudijo kar najbolje predstaviti njihove navade in posebnosti. V Murski Soboti so na ogled tako na stalni razstavi v Pomurskem muzeju kot v Evropskem muzeju romske kulture in zgodovine, ki so ga odprli leta 2012, pred kratkim pa preselili v nove, ustreznejše prostore sredi mesta.
Romi so narod brez države, že stoletja pa živijo tudi v Evropi. V Sloveniji jih je največ v Prekmurju ter na jugovzhodu države, zaradi asimilacije pa vse bolj izginja njihova kultura z jezikom na čelu. Še danes je v družbi veliko predsodkov in zaničevanja Romov, po drugi strani pa se razne institucije z njimi vred trudijo kar najbolje predstaviti njihove navade in posebnosti. V Murski Soboti so na ogled tako na stalni razstavi v Pomurskem muzeju kot v Evropskem muzeju romske kulture in zgodovine, ki so ga odprli leta 2012, pred kratkim pa preselili v nove, ustreznejše prostore sredi mesta.
Potem ko so do jutra na Brniku pristala tri letala iz Maskata in Dubaja, še en pristanek iz omanske prestolnice pričakujejo okoli poldneva. Skupno naj bi bilo na vseh omenjenih štirih evakuacijskih letih približno 550 ljudi. Vlada pa je razširila seznam držav, iz katerih bo slovenskim državljanom omogočala vrnitev v domovino. Nanj je uvrstila Bahrajn, Jordanijo, Katar, Kuvajt, Libanon, Oman, Savdsko Arabijo, Sirijo, Izrael, Združene arabske emirate in Ciper. V oddaji tudi o tem: - Od danes je mogoče odpirati individualne naložbene račune. - V občini Miren Kostanjevica razočarani nad odpovedano javno kolesarsko prireditvijo; predlagajo spremembo zakonodaje. - Župana obeh Goric sta papežu predstavila sporočilo čezmejne Evropske prestolnice kulture.
Potem ko so do jutra na Brniku pristala tri letala iz Maskata in Dubaja, še en pristanek iz omanske prestolnice pričakujejo okoli poldneva. Skupno naj bi bilo na vseh omenjenih štirih evakuacijskih letih približno 550 ljudi. Vlada pa je razširila seznam držav, iz katerih bo slovenskim državljanom omogočala vrnitev v domovino. Nanj je uvrstila Bahrajn, Jordanijo, Katar, Kuvajt, Libanon, Oman, Savdsko Arabijo, Sirijo, Izrael, Združene arabske emirate in Ciper. V oddaji tudi o tem: - Od danes je mogoče odpirati individualne naložbene račune. - V občini Miren Kostanjevica razočarani nad odpovedano javno kolesarsko prireditvijo; predlagajo spremembo zakonodaje. - Župana obeh Goric sta papežu predstavila sporočilo čezmejne Evropske prestolnice kulture.
Vojna na Bližnjem vzhodu se nadaljuje. Iran je napovedal 19-i val napadov na Izrael in ameriške baze v regiji, iz Teherana poročajo o novih eksplozijah. Na brniškem letališču so medtem od sinoči pristala tri letala s slovenskimi potniki, za danes je predviden prihpd še enega. V oddaji tudi o tem: - Začenja se trženje individualnih naložbenih računov - Za prebivalce Letuša izvedli žreb šestih nadomestnih parcel po katastrofalnih poplavah - Prvič obeležujemo nacionalni dan branja
Vojna na Bližnjem vzhodu se nadaljuje. Iran je napovedal 19-i val napadov na Izrael in ameriške baze v regiji, iz Teherana poročajo o novih eksplozijah. Na brniškem letališču so medtem od sinoči pristala tri letala s slovenskimi potniki, za danes je predviden prihpd še enega. V oddaji tudi o tem: - Začenja se trženje individualnih naložbenih računov - Za prebivalce Letuša izvedli žreb šestih nadomestnih parcel po katastrofalnih poplavah - Prvič obeležujemo nacionalni dan branja
Že je kazalo, da bosta dva bradača, Boštjan Gorenc Pižama in Luka Novak lipo spridila, toda v ekološki duh je prevladal nad krpanovskim. Čeprav cesarja in cesarice že dolgo ni več, je Martin Krpan, naš nacionalni junak, še kako živ: v besedah in dejanjih. Pižama je Martina Krpana označil za literarno Sivo pot: vsi ga poznamo, ampak skoraj nihče več ne ve, kdo ga je napisal, čeprav so njegove besede danes žive: na Dunaju puščamo “trebuh zunaj”, lipe spridimo, molčanje “ministra Gregorja” pa vse prevečkrat - doživimo. Toda nikar ne skrbimo, z vidika carine si pa s Krpanovim kontrabantom več ne bi nakopali težav z oblastjo, tako nam je vsaj pojasnila gospa Barbara Škrinjar na Finančni upravi RS, diplomat Bojan Grobovšek pa ima za ta literarni mit drugo razlago: da ne gre nemara za prvo orožarsko afero na slovenskem? voditelj: Luka Novak, režija: Darko Sinko, scenarij: Valentina Smej Novak, Luka Novak
Že je kazalo, da bosta dva bradača, Boštjan Gorenc Pižama in Luka Novak lipo spridila, toda v ekološki duh je prevladal nad krpanovskim. Čeprav cesarja in cesarice že dolgo ni več, je Martin Krpan, naš nacionalni junak, še kako živ: v besedah in dejanjih. Pižama je Martina Krpana označil za literarno Sivo pot: vsi ga poznamo, ampak skoraj nihče več ne ve, kdo ga je napisal, čeprav so njegove besede danes žive: na Dunaju puščamo “trebuh zunaj”, lipe spridimo, molčanje “ministra Gregorja” pa vse prevečkrat - doživimo. Toda nikar ne skrbimo, z vidika carine si pa s Krpanovim kontrabantom več ne bi nakopali težav z oblastjo, tako nam je vsaj pojasnila gospa Barbara Škrinjar na Finančni upravi RS, diplomat Bojan Grobovšek pa ima za ta literarni mit drugo razlago: da ne gre nemara za prvo orožarsko afero na slovenskem? voditelj: Luka Novak, režija: Darko Sinko, scenarij: Valentina Smej Novak, Luka Novak
V rubriki None in nonoti vsak ponedeljek poslušamo starejše, ki z nami delijo spomine na drugačne čase. Njihovo otroštvo, brez pametnih naprav, je bilo povsem drugačno, kot ga otroci živijo danes. Mateja Grebenjak je med otroki preverila, kako bi oni preživljali prosti čas, če ne bi bilo tablic, pametnih telefonov, računalnikov…
V rubriki None in nonoti vsak ponedeljek poslušamo starejše, ki z nami delijo spomine na drugačne čase. Njihovo otroštvo, brez pametnih naprav, je bilo povsem drugačno, kot ga otroci živijo danes. Mateja Grebenjak je med otroki preverila, kako bi oni preživljali prosti čas, če ne bi bilo tablic, pametnih telefonov, računalnikov…
Le še dobra dva tedna nas ločita od državnozborskih volitev, predvolilna kampanja pa ni le v polnem teku, pač pa je po mnenju številnih analitikov že presegla meje dobrega okusa. Nobena novost ni, da se v digitalni dobi politične kampanje vse bolj selijo na zaslone pametnih telefonov, kjer ključni element ni razprava o programih in sistemskih rešitvah, pač pa mešanje političnega diskurza z zabavo in spektaklom. Je pa prav z aktualno kampanjo postalo še bolj očitno, kako za mobilizacijo volivcev skrbijo najrazličnejši vplivneži, blogerji in spletni troli ter da so kratke in senzacionalistične vsebine prevladale nad poglobljenimi. O tem v tokratni oddaji Ob osmih z doktorico Mojco Pajnik, komunikologinjo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Le še dobra dva tedna nas ločita od državnozborskih volitev, predvolilna kampanja pa ni le v polnem teku, pač pa je po mnenju številnih analitikov že presegla meje dobrega okusa. Nobena novost ni, da se v digitalni dobi politične kampanje vse bolj selijo na zaslone pametnih telefonov, kjer ključni element ni razprava o programih in sistemskih rešitvah, pač pa mešanje političnega diskurza z zabavo in spektaklom. Je pa prav z aktualno kampanjo postalo še bolj očitno, kako za mobilizacijo volivcev skrbijo najrazličnejši vplivneži, blogerji in spletni troli ter da so kratke in senzacionalistične vsebine prevladale nad poglobljenimi. O tem v tokratni oddaji Ob osmih z doktorico Mojco Pajnik, komunikologinjo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Ko se je rodil, je bil Klemen videti razmeroma zdrav. Takoj po rojstvu pa je sledil prvi zaplet. Klemen ni zadihal sam. Morali so ga intubirati, sicer bi umrl. Za starša to ni bilo popolno presenečenje. Poznala sta diagnozo: redka okvara možganov. Zgodbe kot je Klemnova niso nujno najprijetnejše. A to je tudi zgodba tudi o miru in ljubezni. In ima srečen konec. Podkast Odločena nastaja v produkciji Vala 202. Ustvarjata ga Matej Praprotnik in Gašper Andrinek. Pri usmeritvah pomaga Rob Rosenthal. Podkast Odločena poiščite, kjerkoli ste naročeni na podkaste. Ali v aplikaciji RTV365. Veseli bomo tudi ocen, in komentarjev. Zgodbo je na javnem natečaju Radia Slovenija za podkaste prijavil Dušan Poslek.
Ko se je rodil, je bil Klemen videti razmeroma zdrav. Takoj po rojstvu pa je sledil prvi zaplet. Klemen ni zadihal sam. Morali so ga intubirati, sicer bi umrl. Za starša to ni bilo popolno presenečenje. Poznala sta diagnozo: redka okvara možganov. Zgodbe kot je Klemnova niso nujno najprijetnejše. A to je tudi zgodba tudi o miru in ljubezni. In ima srečen konec. Podkast Odločena nastaja v produkciji Vala 202. Ustvarjata ga Matej Praprotnik in Gašper Andrinek. Pri usmeritvah pomaga Rob Rosenthal. Podkast Odločena poiščite, kjerkoli ste naročeni na podkaste. Ali v aplikaciji RTV365. Veseli bomo tudi ocen, in komentarjev. Zgodbo je na javnem natečaju Radia Slovenija za podkaste prijavil Dušan Poslek.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Slovenska ženska rokometna reprezentanca je v Celju gostila svetovne podprvakinje Nemke. Ekipi sta na vrhu kvalifikacijske skupine, Nemčija pa je favoritinja za prvo mesto, neposredno na prvenstvo vodita prvi dve mesti v skupini.
Slovenska ženska rokometna reprezentanca je v Celju gostila svetovne podprvakinje Nemke. Ekipi sta na vrhu kvalifikacijske skupine, Nemčija pa je favoritinja za prvo mesto, neposredno na prvenstvo vodita prvi dve mesti v skupini.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
V studiu Televizije Slovenija je nastal posnetek z jazzovsko pevko Mio Žnidarič, ki je svoj 60. rojstni dan in 30. obletnico glasbenega ustvarjanja proslavila z nastopom ob spremljavi glasbenikov Big Banda RTV Slovenija pod taktirko Lojzeta Krajnčana. Spremljali boste izbor avtorskih skladb iz najnovejšega albuma Obarvana, ki ga je Mia pripravila skupaj z življenjskim sopotnikom, pianistom in avtorjem glasbe Stevom Klinkom. Skladbe so nastale na izbrana besedila slovenskih pesnikov. Izvedbam sta se pridružila gostujoča glasbenika, violinist Peter Ugrin in bobnar Gašper Bertoncelj.
V studiu Televizije Slovenija je nastal posnetek z jazzovsko pevko Mio Žnidarič, ki je svoj 60. rojstni dan in 30. obletnico glasbenega ustvarjanja proslavila z nastopom ob spremljavi glasbenikov Big Banda RTV Slovenija pod taktirko Lojzeta Krajnčana. Spremljali boste izbor avtorskih skladb iz najnovejšega albuma Obarvana, ki ga je Mia pripravila skupaj z življenjskim sopotnikom, pianistom in avtorjem glasbe Stevom Klinkom. Skladbe so nastale na izbrana besedila slovenskih pesnikov. Izvedbam sta se pridružila gostujoča glasbenika, violinist Peter Ugrin in bobnar Gašper Bertoncelj.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti mednarodno priznano filmsko in gledališko igralko ter eno od najpomembnejših slovenskih šansonjerk Vito Mavrič, ki letos praznuje osebni jubilej, 60 let, in skoraj 40 let umetniškega ustvarjanja. Nastopala je na številnih evropskih odrih in festivalih, namenjenih glasbenemu gledališču. Pri slovenskem občinstvu je obudila zanimanje za šanson in uglasbeno slovensko poezijo. Razvila je prepoznavno blagovno znamko mednarodnega festivala La vie en rose in 20 let umetniško vodila Café teater. Je dobitnica prestižne Ježkove nagrade, Župančičeve nagrade, filmske nagrade ibis za najboljšo glavno žensko vlogo v zadnjem jugoslovanskem filmu "Zbogom, Belle Epoque", viktorja za posebne dosežke in vrsto drugih medijskih priznanj.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti mednarodno priznano filmsko in gledališko igralko ter eno od najpomembnejših slovenskih šansonjerk Vito Mavrič, ki letos praznuje osebni jubilej, 60 let, in skoraj 40 let umetniškega ustvarjanja. Nastopala je na številnih evropskih odrih in festivalih, namenjenih glasbenemu gledališču. Pri slovenskem občinstvu je obudila zanimanje za šanson in uglasbeno slovensko poezijo. Razvila je prepoznavno blagovno znamko mednarodnega festivala La vie en rose in 20 let umetniško vodila Café teater. Je dobitnica prestižne Ježkove nagrade, Župančičeve nagrade, filmske nagrade ibis za najboljšo glavno žensko vlogo v zadnjem jugoslovanskem filmu "Zbogom, Belle Epoque", viktorja za posebne dosežke in vrsto drugih medijskih priznanj.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Film, ki vzame trnek in nanj nasadi preprosta, navadna človeška čustva nas skozi 7 ruskih zgodb popelje v svetove, ki se sprva zdijo tako zelo oddaljeni, hkrati pa so nam tako zelo blizu. 1 strok norosti, 2 ščepca strahu, 3dl žalosti, 4 žlice hrabrosti, 5 rezin spoznanja, 6 kosov osamljenosti in 7 ml sreče. Dobimo jed različnih okusov, ki se na prvi okus med seboj izključujejo in si nasprotujejo, ko pa vse skupaj dobro premešamo pa vsi te okusi tvorijo jed, ki simbolizira življenje kot tako. Kako pa jed začinimo pa je stvar vsakega posameznika. 7 ruskih kuhinj, 7 receptov za življenje in večni boj med svetlobo in temo, med črnim in belim, med srečo in strahom nas popelje v svetove, ki se zdijo tako zelo oddaljeni a so bližje kot si lahko mislimo. Celo tako zelo so nam blizu, da jih včasih sploh ne vidimo več. Te svetove najdemo le v nas samih.
Film, ki vzame trnek in nanj nasadi preprosta, navadna človeška čustva nas skozi 7 ruskih zgodb popelje v svetove, ki se sprva zdijo tako zelo oddaljeni, hkrati pa so nam tako zelo blizu. 1 strok norosti, 2 ščepca strahu, 3dl žalosti, 4 žlice hrabrosti, 5 rezin spoznanja, 6 kosov osamljenosti in 7 ml sreče. Dobimo jed različnih okusov, ki se na prvi okus med seboj izključujejo in si nasprotujejo, ko pa vse skupaj dobro premešamo pa vsi te okusi tvorijo jed, ki simbolizira življenje kot tako. Kako pa jed začinimo pa je stvar vsakega posameznika. 7 ruskih kuhinj, 7 receptov za življenje in večni boj med svetlobo in temo, med črnim in belim, med srečo in strahom nas popelje v svetove, ki se zdijo tako zelo oddaljeni a so bližje kot si lahko mislimo. Celo tako zelo so nam blizu, da jih včasih sploh ne vidimo več. Te svetove najdemo le v nas samih.
V Godbah z zgodbo poslušamo glasbenike, ki so se v glasbeno zgodovino zapisali zaradi svojega ustvarjanja, pa tudi zato, ker so vsi umrli zelo mladi. Klub 27 je zloglasni klub, v katerem so združeni slavni glasbeniki, ki so umrli stari 27 let, večina zaradi zlorabe alkohola ali drog. Nastal je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, potem ko so med letoma 1969 in 1971 umrli Jimi Hendrix, Janis Joplin, Jim Morrison in Brian Jones. Pozneje sta se mu pridružila tudi Kurt Cobain in v novem tisočletju Amy Winehouse.
V Godbah z zgodbo poslušamo glasbenike, ki so se v glasbeno zgodovino zapisali zaradi svojega ustvarjanja, pa tudi zato, ker so vsi umrli zelo mladi. Klub 27 je zloglasni klub, v katerem so združeni slavni glasbeniki, ki so umrli stari 27 let, večina zaradi zlorabe alkohola ali drog. Nastal je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, potem ko so med letoma 1969 in 1971 umrli Jimi Hendrix, Janis Joplin, Jim Morrison in Brian Jones. Pozneje sta se mu pridružila tudi Kurt Cobain in v novem tisočletju Amy Winehouse.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Poslušamo jazzovske teme, improvizacijsko teksturiranje in uporne speve v glasbi z nove plošče Bon Voyage tria domačih glasbenikov Ceneta Resnika in Sama Salamona ter belgijskega bobnarja Samuela Bera in sodelovanja večje zasedbe norveškega pihalca Andreasa Røysuma ter čikaškega pesnika in vokalista Marvina Tatea.
Poslušamo jazzovske teme, improvizacijsko teksturiranje in uporne speve v glasbi z nove plošče Bon Voyage tria domačih glasbenikov Ceneta Resnika in Sama Salamona ter belgijskega bobnarja Samuela Bera in sodelovanja večje zasedbe norveškega pihalca Andreasa Røysuma ter čikaškega pesnika in vokalista Marvina Tatea.
V Muzeju tranzitornih umetnosti Mota so odprli razstavo Ex Terra fotografa Matjaža Tančiča, ki je v osmih letih na štirih celinah raziskoval in dokumentiral posameznike in skupnosti, ki oblikujejo našo prihodnost zunaj Zemlje, hkrati pa njihovi projekti razkrivajo, kako vesoljske inovacije že danes transformirajo življenje na našem planetu. V Galeriji Kapelica pa je na ogled transdisciplinarni projekt Muzej užitne zemlje, ki hrani svetovno zbirko užitnih prsti in vabi k razmisleku o našem odnosu do okolja. Več pa tudi o odstranjevanju slane bele obloge z Michelangelove Poslednje sodbe v Sikstinski kapeli v Vatikanu.
V Muzeju tranzitornih umetnosti Mota so odprli razstavo Ex Terra fotografa Matjaža Tančiča, ki je v osmih letih na štirih celinah raziskoval in dokumentiral posameznike in skupnosti, ki oblikujejo našo prihodnost zunaj Zemlje, hkrati pa njihovi projekti razkrivajo, kako vesoljske inovacije že danes transformirajo življenje na našem planetu. V Galeriji Kapelica pa je na ogled transdisciplinarni projekt Muzej užitne zemlje, ki hrani svetovno zbirko užitnih prsti in vabi k razmisleku o našem odnosu do okolja. Več pa tudi o odstranjevanju slane bele obloge z Michelangelove Poslednje sodbe v Sikstinski kapeli v Vatikanu.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Vlada je razširila seznam bližnjevzhodnih držav, iz katerih bo potekala vrnitev slovenskih državljanov. Nanj je uvrstila Bahrajn, Jordanijo, Katar, Kuvajt, Libanon, Oman, Savdsko Arabijo, Sirijo, Izrael, Združene arabske emirate in Ciper. Na poti v Slovenijo so medtem letalo iz Omana, ki naj bi na brniškem letališču pristalo čez nekaj minut, in dve letali iz Dubaja. Iz Maskata naj bi proti Sloveniji ponoči vzletelo še eno letalo. Skupno naj bi se z njimi v domovino vrnilo približno 550 Slovencev.
Vlada je razširila seznam bližnjevzhodnih držav, iz katerih bo potekala vrnitev slovenskih državljanov. Nanj je uvrstila Bahrajn, Jordanijo, Katar, Kuvajt, Libanon, Oman, Savdsko Arabijo, Sirijo, Izrael, Združene arabske emirate in Ciper. Na poti v Slovenijo so medtem letalo iz Omana, ki naj bi na brniškem letališču pristalo čez nekaj minut, in dve letali iz Dubaja. Iz Maskata naj bi proti Sloveniji ponoči vzletelo še eno letalo. Skupno naj bi se z njimi v domovino vrnilo približno 550 Slovencev.
Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 1,1 milijona polnoletnih prebivalcev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.
Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 1,1 milijona polnoletnih prebivalcev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.
Proslavili smo 50. obletnico golfa GTI. Model smo preizkusili na dirkališču v njegovi jubilejni različici Edition 50. Raziskujemo, zakaj je ta oznaka še vedno merilo za športne kombilimuzine. V Toskani smo premierno preizkusili prenovljenega toyoto ayga X, ki v razred mestnih malčkov prinaša samopolnilni hibridni pogon. Preverili smo, kako so inženirji v majhno karoserijo umestili tehniko iz večjega yarisa in kaj to pomeni za hrup v kabini. Obiskali smo še novo tovarno baterij v Kataloniji, kjer nastaja električna prihodnost za prihajajoče evropske modele, kot je cupra raval. V novi rubriki "Brez ovinkov" predstavljamo znamko Zeekr, ki z močnim zaledjem na Švedskem in v Nemčiji napada evropski trg. V rubriki o mobilnosti pa smo preverili stanje car-poolinga v Sloveniji. Pogledali smo, kje so danes priljubljeni prevozi na klic, kako je storitev danes regulirana in zakaj je skupna raba avtomobila ključna za razbremenitev okolja.
Proslavili smo 50. obletnico golfa GTI. Model smo preizkusili na dirkališču v njegovi jubilejni različici Edition 50. Raziskujemo, zakaj je ta oznaka še vedno merilo za športne kombilimuzine. V Toskani smo premierno preizkusili prenovljenega toyoto ayga X, ki v razred mestnih malčkov prinaša samopolnilni hibridni pogon. Preverili smo, kako so inženirji v majhno karoserijo umestili tehniko iz večjega yarisa in kaj to pomeni za hrup v kabini. Obiskali smo še novo tovarno baterij v Kataloniji, kjer nastaja električna prihodnost za prihajajoče evropske modele, kot je cupra raval. V novi rubriki "Brez ovinkov" predstavljamo znamko Zeekr, ki z močnim zaledjem na Švedskem in v Nemčiji napada evropski trg. V rubriki o mobilnosti pa smo preverili stanje car-poolinga v Sloveniji. Pogledali smo, kje so danes priljubljeni prevozi na klic, kako je storitev danes regulirana in zakaj je skupna raba avtomobila ključna za razbremenitev okolja.
Intimna zgodba pozitivne protagonistke, prostovoljke v hospicu, ki sprejema umrljivost in nas ob praznovanju življenja popelje na pot raziskovanja odhajanja. Kako porabiti čas, ki nam je na voljo? Manca Košir, upokojena novinarka in profesorica, prostovoljka pri Slovenskem društvu Hospic, ki so ji leta 2019 postavili diagnozo raka, v dokumentarnem filmu Nine Blažin odkrito spregovori o življenju, smrti in umiranju. Že leta poprej je imela pripravljen govor za svoj pogreb in parcelo na pokopališču. V filmu pravi, da je smrt njena največja učiteljica, njeno prijateljstvo z njo pa naj bi se začelo pri devetnajstih letih, ko je v filmu Breza večino časa ležala v krsti. Režiserka Mančino zgodbo preplete z lastnim doživljanjem očetove smrti. V tišini življenja je zgodba o odhajanju, spominjanju in ljubezni. Film, ki slavi življenje.
Intimna zgodba pozitivne protagonistke, prostovoljke v hospicu, ki sprejema umrljivost in nas ob praznovanju življenja popelje na pot raziskovanja odhajanja. Kako porabiti čas, ki nam je na voljo? Manca Košir, upokojena novinarka in profesorica, prostovoljka pri Slovenskem društvu Hospic, ki so ji leta 2019 postavili diagnozo raka, v dokumentarnem filmu Nine Blažin odkrito spregovori o življenju, smrti in umiranju. Že leta poprej je imela pripravljen govor za svoj pogreb in parcelo na pokopališču. V filmu pravi, da je smrt njena največja učiteljica, njeno prijateljstvo z njo pa naj bi se začelo pri devetnajstih letih, ko je v filmu Breza večino časa ležala v krsti. Režiserka Mančino zgodbo preplete z lastnim doživljanjem očetove smrti. V tišini življenja je zgodba o odhajanju, spominjanju in ljubezni. Film, ki slavi življenje.
V AriZONI nocoj fokus na dva koncertna dogodka, zimskega za ogrevanje in poletnega za sveženje. Ob novostih glasbene produkcije pa še s posebnim obzirom do četrtega marca, ki ga je pomembnega za glasbo naredil, se ve, da kdo ...
V AriZONI nocoj fokus na dva koncertna dogodka, zimskega za ogrevanje in poletnega za sveženje. Ob novostih glasbene produkcije pa še s posebnim obzirom do četrtega marca, ki ga je pomembnega za glasbo naredil, se ve, da kdo ...
Ko se je v 80. letih prejšnjega stoletja na trgu pojavila nova generacija zdravil proti depresiji, so jih izdelovalci predstavljali kot čudežna: odpravila naj bi vse tegobe, stranski učinki naj bi bili redki, blagi in kratkotrajni. Več desetletij pozneje prihaja na dan drugačna zgodba. Številni bolniki so imeli ob opustitvi prozaca in sorodnih zdravil resne odtegnitvene simptome. Med drugim so doživeli dolgotrajno čustveno in spolno otopelost, pred katero jih ni nihče posvaril, zdravniki pa so imeli te znake za ponovitev depresije in so jim priporočali, naj zdravila jemljejo še naprej. Šele na pobudo bolnikov so se začele podrobnejše raziskave, na podlagi katerih so morala farmacevtska podjetja v navodila za jemanje teh zdravil vključiti tudi opozorila pred resnimi stranskimi učinki. THE ANTIDEPRESSANT STORY (PANORAMA) / Velika Britanija / 2023 / Režija: Clare Hix
Ko se je v 80. letih prejšnjega stoletja na trgu pojavila nova generacija zdravil proti depresiji, so jih izdelovalci predstavljali kot čudežna: odpravila naj bi vse tegobe, stranski učinki naj bi bili redki, blagi in kratkotrajni. Več desetletij pozneje prihaja na dan drugačna zgodba. Številni bolniki so imeli ob opustitvi prozaca in sorodnih zdravil resne odtegnitvene simptome. Med drugim so doživeli dolgotrajno čustveno in spolno otopelost, pred katero jih ni nihče posvaril, zdravniki pa so imeli te znake za ponovitev depresije in so jim priporočali, naj zdravila jemljejo še naprej. Šele na pobudo bolnikov so se začele podrobnejše raziskave, na podlagi katerih so morala farmacevtska podjetja v navodila za jemanje teh zdravil vključiti tudi opozorila pred resnimi stranskimi učinki. THE ANTIDEPRESSANT STORY (PANORAMA) / Velika Britanija / 2023 / Režija: Clare Hix
Gost oddaje je najboljši slovenski motokrosist Tim Gajser, ki je pozimi poskrbel za enega najodmevnejših prestopov v zgodovini svetovnih prvenstev v motokrosu. 29-letnik je bil od sezone 2014 voznik Honde in s petimi naslovi svetovnega prvaka postal najuspešnejši tekmovalec japonskega tovarniškega giganta. Novi član Yamahe v pogovoru z Markom Polakom govori o razlogih za razhod s Hondo, o številnih ponudbah, ki jih je prejel pozimi, in o odločitvi, da se pridruži modri ekipi Yamahe. Tim Gajser je zaradi pogodbenih obveznosti do prejšnjega delodajalca zelo pozno začel testirati nov motocikel. Kljub pomanjkanju ur in treningov na novem motorju pozitivno gleda v novo sezono in verjame, da z novim moštvom še vedno spada v najožji krog favoritov za naslov svetovnega prvaka.
Gost oddaje je najboljši slovenski motokrosist Tim Gajser, ki je pozimi poskrbel za enega najodmevnejših prestopov v zgodovini svetovnih prvenstev v motokrosu. 29-letnik je bil od sezone 2014 voznik Honde in s petimi naslovi svetovnega prvaka postal najuspešnejši tekmovalec japonskega tovarniškega giganta. Novi član Yamahe v pogovoru z Markom Polakom govori o razlogih za razhod s Hondo, o številnih ponudbah, ki jih je prejel pozimi, in o odločitvi, da se pridruži modri ekipi Yamahe. Tim Gajser je zaradi pogodbenih obveznosti do prejšnjega delodajalca zelo pozno začel testirati nov motocikel. Kljub pomanjkanju ur in treningov na novem motorju pozitivno gleda v novo sezono in verjame, da z novim moštvom še vedno spada v najožji krog favoritov za naslov svetovnega prvaka.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Najlepše je darilo, ki ga babici otroci naredijo sami. Pripoveduje: Urška Hlebec. Napisala: Zlata Volarič. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.
Najlepše je darilo, ki ga babici otroci naredijo sami. Pripoveduje: Urška Hlebec. Napisala: Zlata Volarič. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
V tokratni oddaji Srce šansona nas bo tu in tam odneslo tudi v bolj rokovske vode, saj je gost, ki je bil z mano v studiu, velik del glasbenega srca prepustil prav tej glasbeni zvrsti. Andraž Hribar je že zelo mlad s petjem in doživetimi interpretacijami večkrat prepričal strokovno žirijo, tudi s svojimi pesmimi v slogu šansona. Glasbo in besedila za svoje pesmi po večini piše sam. Ob prelepih pesmih pa se je pogovor prevesil tudi v ugotovitev, kako pomembno je, da si dovolimo biti večni otroci, ter o vse bolj iskanem in potrebnem dušnem miru, ljubezni, sreči, povezanosti z naravo in nostalgiji (pon.).
V tokratni oddaji Srce šansona nas bo tu in tam odneslo tudi v bolj rokovske vode, saj je gost, ki je bil z mano v studiu, velik del glasbenega srca prepustil prav tej glasbeni zvrsti. Andraž Hribar je že zelo mlad s petjem in doživetimi interpretacijami večkrat prepričal strokovno žirijo, tudi s svojimi pesmimi v slogu šansona. Glasbo in besedila za svoje pesmi po večini piše sam. Ob prelepih pesmih pa se je pogovor prevesil tudi v ugotovitev, kako pomembno je, da si dovolimo biti večni otroci, ter o vse bolj iskanem in potrebnem dušnem miru, ljubezni, sreči, povezanosti z naravo in nostalgiji (pon.).
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izvirale z goriškega konca, iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih deklet iz revnih primorskih družin, ki so odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po svojem lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izvirale z goriškega konca, iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih deklet iz revnih primorskih družin, ki so odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po svojem lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto leta 2018 v Trstu.
V oddaji Mladi mladim tokrat o debelosti, HPV-ju in o tem, kar se dogaja v telesu, ko odraščamo. Skupaj smo ugotovili, kaj pomeni skrbeti zase in kako preprečiti težave, preden postanejo resne. Z nami sta bili specialistka pediatrije Mirjam Močnik, ki je razložila vse o debelosti, in Aleksandra Anastasova, ki vodi projekt Ljubezen in spolnost. Pogovor je bil zabaven, poučen in praktičen za vsakogar.
V oddaji Mladi mladim tokrat o debelosti, HPV-ju in o tem, kar se dogaja v telesu, ko odraščamo. Skupaj smo ugotovili, kaj pomeni skrbeti zase in kako preprečiti težave, preden postanejo resne. Z nami sta bili specialistka pediatrije Mirjam Močnik, ki je razložila vse o debelosti, in Aleksandra Anastasova, ki vodi projekt Ljubezen in spolnost. Pogovor je bil zabaven, poučen in praktičen za vsakogar.
V današnji oddaji smo objavili pogovor z najboljšo dirigentko na svetu. Vipavka Mojca Lavrenčič je nedavno navdušila na mednarodnem tekmovanju La Maestra v Parizu, kjer je osvojila prvo mesto in številna druga priznanja. Predstavili smo monografijo "Evridika iz pekla: zapisi iz lagerjev". Gre za znanstveno-kritično antologijo, ki združuje pretresljive ženske glasove iz časa druge svetovne vojne. Soavtorica Milena Mileva Blažić skozi pesmi, poslovilna pisma in spominske zapise osvetljuje moč kolektivnega odpora, neomajno voljo ter usode taboriščnic, s poudarkom na pričevanjih. V Cerknem do nedelje poteka festival Deuje babe, ki ostaja zvest mitološkemu izročilu, saj predstavlja divje umetniško izražanje in aktivistično delovanje žensk. V glasbeni zavesi, ki jo je zakrivil Iztok Novak, pa smo se sprehodili od alternativnega rocka prek synth-popa do britpopa devetdesetih.
V današnji oddaji smo objavili pogovor z najboljšo dirigentko na svetu. Vipavka Mojca Lavrenčič je nedavno navdušila na mednarodnem tekmovanju La Maestra v Parizu, kjer je osvojila prvo mesto in številna druga priznanja. Predstavili smo monografijo "Evridika iz pekla: zapisi iz lagerjev". Gre za znanstveno-kritično antologijo, ki združuje pretresljive ženske glasove iz časa druge svetovne vojne. Soavtorica Milena Mileva Blažić skozi pesmi, poslovilna pisma in spominske zapise osvetljuje moč kolektivnega odpora, neomajno voljo ter usode taboriščnic, s poudarkom na pričevanjih. V Cerknem do nedelje poteka festival Deuje babe, ki ostaja zvest mitološkemu izročilu, saj predstavlja divje umetniško izražanje in aktivistično delovanje žensk. V glasbeni zavesi, ki jo je zakrivil Iztok Novak, pa smo se sprehodili od alternativnega rocka prek synth-popa do britpopa devetdesetih.