Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V Slovenski kinoteki so predstavili šesto monografijo iz zbirke Ita Rina, ki jo izdaja Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev. Z zbirko v društvu ohranjajo in slavijo izjemne stvaritve slovenskih igralk in igralcev. Od leta 2021 so se zvrstile monografije Iva Barišiča, Silve Čušin, Špele Rozin, Borisa Cavazze in Ivanke Mežan. Nova je posvečena Borisu Juhu, ki je skoraj sedem desetletij sooblikoval tudi slovenski film. Njegovo ustvarjanje je z analitičnimi zapisi, refleksijami in bogatim slikovnim gradivom zajel filmski kritik in esejist Zdenko Vrdlovec.
V Slovenski kinoteki so predstavili šesto monografijo iz zbirke Ita Rina, ki jo izdaja Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev. Z zbirko v društvu ohranjajo in slavijo izjemne stvaritve slovenskih igralk in igralcev. Od leta 2021 so se zvrstile monografije Iva Barišiča, Silve Čušin, Špele Rozin, Borisa Cavazze in Ivanke Mežan. Nova je posvečena Borisu Juhu, ki je skoraj sedem desetletij sooblikoval tudi slovenski film. Njegovo ustvarjanje je z analitičnimi zapisi, refleksijami in bogatim slikovnim gradivom zajel filmski kritik in esejist Zdenko Vrdlovec.
Z ameriškim dopisnikom tokrat o vsiljenih temah, ki jih s svojim lomastenjem po različnih delih sveta narekuje Donald Trump. Pa tudi o tem, kako se na Trumpovo nepriznavanje mednarodnega in ameriškega notranjega prava odzivajo mednarodne in ameriške institucije, mediji in državljani ZDA. Ali je sploh še mogoče govoriti o zgolj globoko razdeljeni ameriški družbi ali že kar o dveh različnih svetovih?
Z ameriškim dopisnikom tokrat o vsiljenih temah, ki jih s svojim lomastenjem po različnih delih sveta narekuje Donald Trump. Pa tudi o tem, kako se na Trumpovo nepriznavanje mednarodnega in ameriškega notranjega prava odzivajo mednarodne in ameriške institucije, mediji in državljani ZDA. Ali je sploh še mogoče govoriti o zgolj globoko razdeljeni ameriški družbi ali že kar o dveh različnih svetovih?
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Na skrajnem severu Velike Britanije, kjer se stikajo tri morja, ležijo Shetlandski otoki, na katerih živi tudi Ronnie Eunson z ženo Sue in sedmimi otroki. Leta 2000 je kupil malce zemlje, da bi ljubiteljsko redil nekaj glav živine, danes pa vodi ekološko kmetijo s tisoč ovcami in 16 kravami. Pri tem mu med študijskimi počitnicami pomaga tudi sin, ki študira veterino. Ronnie in Sue si vsakodnevno na različne načine prizadevata za ohranitev shetlandskih tradicij in jedi ter avtohtonih starih rastlinskih sort, kot so šestredni ječmen, shetlandski ohrovt in črni krompir.
Na skrajnem severu Velike Britanije, kjer se stikajo tri morja, ležijo Shetlandski otoki, na katerih živi tudi Ronnie Eunson z ženo Sue in sedmimi otroki. Leta 2000 je kupil malce zemlje, da bi ljubiteljsko redil nekaj glav živine, danes pa vodi ekološko kmetijo s tisoč ovcami in 16 kravami. Pri tem mu med študijskimi počitnicami pomaga tudi sin, ki študira veterino. Ronnie in Sue si vsakodnevno na različne načine prizadevata za ohranitev shetlandskih tradicij in jedi ter avtohtonih starih rastlinskih sort, kot so šestredni ječmen, shetlandski ohrovt in črni krompir.
Wells Cathedral Choir obstaja že več kot 1100 let, deški zbor je namreč v Wellsu prvič zapel že leta 909. Šele dobrih tisoč let pozneje, leta 1994, so se pevcem pridružila tudi dekleta. Danes v zboru poje osemnajst deklet in osemnajst fantov, ki nastopajo posebej kot dekliški in deški zbor, pri večjih projektih in koncertih pa zapojejo skupaj. Vsi člani zbora obiskujejo šolo, ki deluje v okviru katedrale, Wells Cathedral School, tako imajo pevske vaje vsako jutro pred poukom. Z zborom redno poje tudi dvanajst odraslih šolanih pevcev. Na repertoarju zbora so skladbe od renesanse do sodobnosti, med njimi so številne sodobne kompozicije, ki so jih pevci krstno izvedli in so bile napisane prav zanje.
Wells Cathedral Choir obstaja že več kot 1100 let, deški zbor je namreč v Wellsu prvič zapel že leta 909. Šele dobrih tisoč let pozneje, leta 1994, so se pevcem pridružila tudi dekleta. Danes v zboru poje osemnajst deklet in osemnajst fantov, ki nastopajo posebej kot dekliški in deški zbor, pri večjih projektih in koncertih pa zapojejo skupaj. Vsi člani zbora obiskujejo šolo, ki deluje v okviru katedrale, Wells Cathedral School, tako imajo pevske vaje vsako jutro pred poukom. Z zborom redno poje tudi dvanajst odraslih šolanih pevcev. Na repertoarju zbora so skladbe od renesanse do sodobnosti, med njimi so številne sodobne kompozicije, ki so jih pevci krstno izvedli in so bile napisane prav zanje.
Kultura zdravi - umetnost lajša
Gostja oddaje o kulturi je Mariborčanka Mojca Kasjak, prejemnica nagrade Ksenije Hribar za izjemne dosežke na področju sodobnega plesa pri nas in sicer za 20-letno vodenje in pripravo Festivala sodobnega plesa Platforma v Mariboru. Pogovarjali smo se tudi z igralko Minco Lorenci in performerko Barbaro Kukovec, izvajalkama jutrišnje premiere avtorskega projekta Pissed v GT 22. S kustosom Brankom Vnukom pa smo se sprehodili po pregledni razstavi del restavratorja in kiparja Viktorja Gojkoviča v Mestni galeriji Ptuj, ki so jo pripravili ob avtorjevi 80-letnici.
Gostja oddaje o kulturi je Mariborčanka Mojca Kasjak, prejemnica nagrade Ksenije Hribar za izjemne dosežke na področju sodobnega plesa pri nas in sicer za 20-letno vodenje in pripravo Festivala sodobnega plesa Platforma v Mariboru. Pogovarjali smo se tudi z igralko Minco Lorenci in performerko Barbaro Kukovec, izvajalkama jutrišnje premiere avtorskega projekta Pissed v GT 22. S kustosom Brankom Vnukom pa smo se sprehodili po pregledni razstavi del restavratorja in kiparja Viktorja Gojkoviča v Mestni galeriji Ptuj, ki so jo pripravili ob avtorjevi 80-letnici.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V petkovem dopoldnevu smo se odpravili v Prlekijo, na Kog, kjer ta vikend Društvo Antonovanje pripravlja tradicionalno Čurkarijado.Na ogled bodo črne, sive in bele čurke, ki jih boste lahko tudi okusili, si ogledali razstavo, podelili pa bodo tudi priznanja. Del oddaje pa smo namenili tudi lepotam kraja, ki nudi veliko užitka tudi tistim aktivnim - kolesarjem in pohodnikom.
V petkovem dopoldnevu smo se odpravili v Prlekijo, na Kog, kjer ta vikend Društvo Antonovanje pripravlja tradicionalno Čurkarijado.Na ogled bodo črne, sive in bele čurke, ki jih boste lahko tudi okusili, si ogledali razstavo, podelili pa bodo tudi priznanja. Del oddaje pa smo namenili tudi lepotam kraja, ki nudi veliko užitka tudi tistim aktivnim - kolesarjem in pohodnikom.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Najboljši uvod v konec tedna je petkova oddaja Dobro jutro, ki vam postreže z dobro voljo in s koristnimi informacijami. V prvi uri najprej preverjamo, kaj je aktualnega doma in po svetu, pred osmo pa ponudimo najrazličnejše praktične nasvete. V nadaljevanju se posvetimo manjšim zdravstvenim težavam in rešitvam. Posebno mesto ima kulinarična rubrika Kuharske minute, kjer izpostavljamo tradicionalne slovenske jedi in razkrijemo uporabne trike, kako jih pripraviti na enostaven, a okusen način. V zadnji uri oddaje sprejemamo pozdrave in čestitke gledalcev za svoje bližnje in vas razveseljujemo s številnimi nagradnimi igrami. Naj bo oddaja Dobro jutro prava in najboljša družba ob jutranji kavi.
Najboljši uvod v konec tedna je petkova oddaja Dobro jutro, ki vam postreže z dobro voljo in s koristnimi informacijami. V prvi uri najprej preverjamo, kaj je aktualnega doma in po svetu, pred osmo pa ponudimo najrazličnejše praktične nasvete. V nadaljevanju se posvetimo manjšim zdravstvenim težavam in rešitvam. Posebno mesto ima kulinarična rubrika Kuharske minute, kjer izpostavljamo tradicionalne slovenske jedi in razkrijemo uporabne trike, kako jih pripraviti na enostaven, a okusen način. V zadnji uri oddaje sprejemamo pozdrave in čestitke gledalcev za svoje bližnje in vas razveseljujemo s številnimi nagradnimi igrami. Naj bo oddaja Dobro jutro prava in najboljša družba ob jutranji kavi.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Palestrina je bil v mladosti organist katedrale v mestu Palestrina blizu RIma. Pri šestindvajsetih se je vrnil v Rim in postal učitelj dečkov, ki so peli v Julijanski kapeli. Štiri leta pozneje ga je papež imenoval v Sikstinsko kapelo, vendar je enega izmed papeževih naslednikov zmotilo, da je bil poročen, in Palestrina je moral poiskati zaposlitev drugje. Po manj uspešnih letih kot vodja kapele bazilike svetega Janeza v Lateranu se je vrnil v baziliko Marije Snežne, kjer je kot deček dobil prvo glasbeno izobrazbo. Pozneje je prevzel vodstvo glasbene kapele v novem Rimskem seminarju in se leta 1571 naposled vrnil v cerkev svetega Petra.
Palestrina je bil v mladosti organist katedrale v mestu Palestrina blizu RIma. Pri šestindvajsetih se je vrnil v Rim in postal učitelj dečkov, ki so peli v Julijanski kapeli. Štiri leta pozneje ga je papež imenoval v Sikstinsko kapelo, vendar je enega izmed papeževih naslednikov zmotilo, da je bil poročen, in Palestrina je moral poiskati zaposlitev drugje. Po manj uspešnih letih kot vodja kapele bazilike svetega Janeza v Lateranu se je vrnil v baziliko Marije Snežne, kjer je kot deček dobil prvo glasbeno izobrazbo. Pozneje je prevzel vodstvo glasbene kapele v novem Rimskem seminarju in se leta 1571 naposled vrnil v cerkev svetega Petra.
Čeprav pozimi opozarjamo predvsem na zdravstvena tveganja zaradi onesnaženega zraka, lahko naše zdravje ogrožajo tudi onesnažena tla, še posebej na območjih z izrazito industrijsko in rudarsko preteklostjo. Težke kovine v tleh pa ogrožajo zdravje prebivalcev. FOTO: Shutterstock
Čeprav pozimi opozarjamo predvsem na zdravstvena tveganja zaradi onesnaženega zraka, lahko naše zdravje ogrožajo tudi onesnažena tla, še posebej na območjih z izrazito industrijsko in rudarsko preteklostjo. Težke kovine v tleh pa ogrožajo zdravje prebivalcev. FOTO: Shutterstock
Smučarski skoki imajo v Juršincih bogato tradicijo. Izjemno ugodne vremenske razmere gredo skakalnim zanesenjakom iz Slovenskih goric povsem na roko in bodo po dolgih sedmih letih ponovno izpeljali tekmovanje v tej športni disciplini. 25-metrska skakalnica je po zaslugi pridnih domačinov več kot odlično pripravljena in bo gostila lepo število rekreativnih skakalcev. In to ne le iz lokalnega okolja. V Športnem društvu Juršinci, ki je organizator dogodka, so namreč v teh dneh zabeležili tudi interes skakalnih navdušencev iz drugih slovenskih regij. Pogovarjali smo se z Nino Čeh Hrga, predsednico ŠD Juršinci.
Smučarski skoki imajo v Juršincih bogato tradicijo. Izjemno ugodne vremenske razmere gredo skakalnim zanesenjakom iz Slovenskih goric povsem na roko in bodo po dolgih sedmih letih ponovno izpeljali tekmovanje v tej športni disciplini. 25-metrska skakalnica je po zaslugi pridnih domačinov več kot odlično pripravljena in bo gostila lepo število rekreativnih skakalcev. In to ne le iz lokalnega okolja. V Športnem društvu Juršinci, ki je organizator dogodka, so namreč v teh dneh zabeležili tudi interes skakalnih navdušencev iz drugih slovenskih regij. Pogovarjali smo se z Nino Čeh Hrga, predsednico ŠD Juršinci.
Hokejisti Jesenic in Olimpije so sinoči odigrali drugo tekmo finala državnega prvenstva, s prvimi tekmami pa se je začelo tudi evropsko rokometno prvenstvo – Slovenijo danes čaka prva preizkušnja proti Črni gori.
Hokejisti Jesenic in Olimpije so sinoči odigrali drugo tekmo finala državnega prvenstva, s prvimi tekmami pa se je začelo tudi evropsko rokometno prvenstvo – Slovenijo danes čaka prva preizkušnja proti Črni gori.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Radiu Ljubljana je 23. avgusta leta 1964 uspel nov korak v tehničnem razvoju, saj so pripravili prvo neposredno oglašanje z vrha Triglava. Z višine 2863 metrov se je oglasil reporter Franci Pavšer, a priprava in izvedba sta zahtevali veliko ekipo tehničnih in programskih delavcev takratnega Radia Ljubljana. Dogodek je na filmski trak posnela kamera snemalca Marjana Sedeja. V dolini Vrata pa je čakal novinar Tomaž Terček, ki je iz več deset metrov posnetega matriala pripravil reportažo Oddajamo z vrha Triglava, ki je bila na TV Slovenija predvajana štiri dni pozneje.
Radiu Ljubljana je 23. avgusta leta 1964 uspel nov korak v tehničnem razvoju, saj so pripravili prvo neposredno oglašanje z vrha Triglava. Z višine 2863 metrov se je oglasil reporter Franci Pavšer, a priprava in izvedba sta zahtevali veliko ekipo tehničnih in programskih delavcev takratnega Radia Ljubljana. Dogodek je na filmski trak posnela kamera snemalca Marjana Sedeja. V dolini Vrata pa je čakal novinar Tomaž Terček, ki je iz več deset metrov posnetega matriala pripravil reportažo Oddajamo z vrha Triglava, ki je bila na TV Slovenija predvajana štiri dni pozneje.
Lesna biomasa je obnovljiv vir energije, cenovno najugodnejši energent, ki ob tem zagotavlja razvoj podeželja in prispeva k čiščenju gozdov. Poleg polen v lesni biomasni krog spada ves odpadni lesni material, ki ga zmeljejo v sekance ali stisnejo v pelete. Zakaj kakovost lesnih goriv vpliva na emisije prašnih delcev? Kakšna so cenovna razmerja med posameznimi vrstami biomase? Prednosti in slabosti polen, peletov in sekancev? Gostja petkovega svetovalnega servisa bo doktorica Nike Krajnc z Gozdarskega inštituta Slovenije.
Lesna biomasa je obnovljiv vir energije, cenovno najugodnejši energent, ki ob tem zagotavlja razvoj podeželja in prispeva k čiščenju gozdov. Poleg polen v lesni biomasni krog spada ves odpadni lesni material, ki ga zmeljejo v sekance ali stisnejo v pelete. Zakaj kakovost lesnih goriv vpliva na emisije prašnih delcev? Kakšna so cenovna razmerja med posameznimi vrstami biomase? Prednosti in slabosti polen, peletov in sekancev? Gostja petkovega svetovalnega servisa bo doktorica Nike Krajnc z Gozdarskega inštituta Slovenije.
Po prvi resni pošilji snega to zimo je zimska pravljica v dolinah žal bolj ali manj končana. Nas pa redke zaplate ledu na pločnikih še opominjajo na to, kako lepa in bela je bila Slovenija še v začetku tedna. Tudi zato je danes oddaja Malček drugače snežno obarvana. Danes o tem, zakaj se odrasli snega najprej razveselimo, potem pa se ga zelo hitro tudi naveličamo. Razmišljajo tretješolci z OŠ Lenart.
Po prvi resni pošilji snega to zimo je zimska pravljica v dolinah žal bolj ali manj končana. Nas pa redke zaplate ledu na pločnikih še opominjajo na to, kako lepa in bela je bila Slovenija še v začetku tedna. Tudi zato je danes oddaja Malček drugače snežno obarvana. Danes o tem, zakaj se odrasli snega najprej razveselimo, potem pa se ga zelo hitro tudi naveličamo. Razmišljajo tretješolci z OŠ Lenart.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - socialni partnerji danes o dvigu minimalne plače - izvajanje mariborskega participativnega proračuna se nadaljuje - Maribor naj bi čez tri leta dobil Center za oskrbo oseb z demenco.
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - socialni partnerji danes o dvigu minimalne plače - izvajanje mariborskega participativnega proračuna se nadaljuje - Maribor naj bi čez tri leta dobil Center za oskrbo oseb z demenco.
Z genskimi terapijami so se v zadnjem desetletju odprle možnosti za zdravljenje bolezni, ki so bile nekdaj tako rekoč stvar usode. Danes je tako marsikatero gensko bolezen že mogoče zdraviti, predvsem po zaslugi tako imenovanih genskih škarij, metode crisper-cas, ki je povsem spremenila delo na vseh področjih ved o življenju, tudi v medicini. Toda obenem ima ta, z Nobelovo nagrado ovenčana metoda vendarle svoje omejitve, zaradi katerih pri celi vrsti genskih bolezni ne pride v poštev. Razvoju alternativnih metod spreminjanja genskega zapis s pomočjo posebnih encimov, imenovanih rekombinaze, se posveča dr. Tina Lebar s Kemijskega inštituta, ki je za svoj projekt EditYR prejela sredstva Evropskega raziskovalnega sveta za raziskovalce in raziskovalke na začetku raziskovalne kariere.
Z genskimi terapijami so se v zadnjem desetletju odprle možnosti za zdravljenje bolezni, ki so bile nekdaj tako rekoč stvar usode. Danes je tako marsikatero gensko bolezen že mogoče zdraviti, predvsem po zaslugi tako imenovanih genskih škarij, metode crisper-cas, ki je povsem spremenila delo na vseh področjih ved o življenju, tudi v medicini. Toda obenem ima ta, z Nobelovo nagrado ovenčana metoda vendarle svoje omejitve, zaradi katerih pri celi vrsti genskih bolezni ne pride v poštev. Razvoju alternativnih metod spreminjanja genskega zapis s pomočjo posebnih encimov, imenovanih rekombinaze, se posveča dr. Tina Lebar s Kemijskega inštituta, ki je za svoj projekt EditYR prejela sredstva Evropskega raziskovalnega sveta za raziskovalce in raziskovalke na začetku raziskovalne kariere.
Wikipedija, največja spletna enciklopedija, praznuje 25 let! 15. januarja 2001 je nastala angleška različica, le leto dni pozneje tudi slovenska, ki šteje približno 200 tisoč gesel v slovenskem jeziku. Zdi se nemogoče, da je Wikipedija preživela v spletnem svetu, v katerem prevladujeta komercializacija in profit z vrednotami, kot so transparentnost, znanje, dostopnost. Ustvarjalci in uporabniki samokritično priznavajo, da je danes uporabniška izkušnja na Wikipediji že arhaična, vendar ji je kljub poplavi tehnoloških rešitev in vseprisotnosti klepetalnih robotov uspelo preživeti.
Wikipedija, največja spletna enciklopedija, praznuje 25 let! 15. januarja 2001 je nastala angleška različica, le leto dni pozneje tudi slovenska, ki šteje približno 200 tisoč gesel v slovenskem jeziku. Zdi se nemogoče, da je Wikipedija preživela v spletnem svetu, v katerem prevladujeta komercializacija in profit z vrednotami, kot so transparentnost, znanje, dostopnost. Ustvarjalci in uporabniki samokritično priznavajo, da je danes uporabniška izkušnja na Wikipediji že arhaična, vendar ji je kljub poplavi tehnoloških rešitev in vseprisotnosti klepetalnih robotov uspelo preživeti.
Jutri zvečer na našem programu pripravljamo praznovanje Rojstnega dne umetnosti. Gre za vsakoletni mednaroden radijski dogodek Evropske radiodifuzne zveze (EBU), ki mu bo program Ars v mednarodni prenos posredoval nastop pianista Roka Zalokarja. Glasbenika bomo gostili v studiu. Danes pa svojo novo ploščo izdaja slovenska pianistka in skladateljica Kaja Draksler. Z mednarodnim oktetom je posnela avtorsko glasbo, zasnovano na podlagi haikujev Macua Baša, poslušali pa bomo izbor s plošče z naslovom Bare, Unfolding.
Jutri zvečer na našem programu pripravljamo praznovanje Rojstnega dne umetnosti. Gre za vsakoletni mednaroden radijski dogodek Evropske radiodifuzne zveze (EBU), ki mu bo program Ars v mednarodni prenos posredoval nastop pianista Roka Zalokarja. Glasbenika bomo gostili v studiu. Danes pa svojo novo ploščo izdaja slovenska pianistka in skladateljica Kaja Draksler. Z mednarodnim oktetom je posnela avtorsko glasbo, zasnovano na podlagi haikujev Macua Baša, poslušali pa bomo izbor s plošče z naslovom Bare, Unfolding.
Gustav Januš je eden največjih sodobnih slovenskih umetnikov, pesnik in slikar, dobitnik Prešernove nagrade. Živi na avstrijskem Koroškem, doslej je objavil deset pesniških zbirk. Peter Handke je prevajalec njegovih pesmi v nemščino. Gustav Januš je globok premišljevalec o človekovi eksistenci. Recimo o tem, da človek izgubi identiteto. Igralec Pavle Ravnohrib mojster zvoka Nejc Zupančič, Režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2017.
Gustav Januš je eden največjih sodobnih slovenskih umetnikov, pesnik in slikar, dobitnik Prešernove nagrade. Živi na avstrijskem Koroškem, doslej je objavil deset pesniških zbirk. Peter Handke je prevajalec njegovih pesmi v nemščino. Gustav Januš je globok premišljevalec o človekovi eksistenci. Recimo o tem, da človek izgubi identiteto. Igralec Pavle Ravnohrib mojster zvoka Nejc Zupančič, Režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2017.
Grenlandci so užaljeni, ne marajo Trumpa, pravi naša dopisnica Maja Derčar, ki skuša te dni ujeti vzdušje na Grenlandiji in na Danskem ob vse bolj resnih ameriških grožnjah, da ta otok morajo dobiti v roke. Zadnji sestanek med Američani, Danci in Grenlandci ni prinesel zbližanja stališč, zato lahko zgolj ugibamo, kaj vse se lahko izcimi v prihodnjih tednih in mesecih. Evropa se pripravlja na vse scenarije.
Grenlandci so užaljeni, ne marajo Trumpa, pravi naša dopisnica Maja Derčar, ki skuša te dni ujeti vzdušje na Grenlandiji in na Danskem ob vse bolj resnih ameriških grožnjah, da ta otok morajo dobiti v roke. Zadnji sestanek med Američani, Danci in Grenlandci ni prinesel zbližanja stališč, zato lahko zgolj ugibamo, kaj vse se lahko izcimi v prihodnjih tednih in mesecih. Evropa se pripravlja na vse scenarije.
Snežni plazovi se med seboj razlikujejo glede na vrsto snega, način sprožitve in hitrost gibanja. Na nastanek plazov ključno vplivajo vreme, veter, naklon terena in človekova prisotnost, ki je pogosto sprožilni dejavnik - v več kot 90 odstotkih. “Razumevanje teh razlik je temelj za varnejše gibanje v zimskem gorskem svetu” poudari tokratni gost Jutranje vremenske fronte - Jaka Ortar z ARSO.
Snežni plazovi se med seboj razlikujejo glede na vrsto snega, način sprožitve in hitrost gibanja. Na nastanek plazov ključno vplivajo vreme, veter, naklon terena in človekova prisotnost, ki je pogosto sprožilni dejavnik - v več kot 90 odstotkih. “Razumevanje teh razlik je temelj za varnejše gibanje v zimskem gorskem svetu” poudari tokratni gost Jutranje vremenske fronte - Jaka Ortar z ARSO.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Razprodaje so znova tu. V Italiji so se zimski popusti že začeli, pri nas pa se zdi, da so ugodne cene stalnica skozi vse leto. Izložbe vabijo, spletne trgovine ponujajo “zadnje kose”, omare pa se vztrajno polnijo. In kljub temu imamo pogosto občutek, da nimamo kaj obleči. Sodobna moda nas spodbuja k hitrim in impulzivnim nakupom. Oblačila so cenovno dostopna, trendi se menjajo iz sezone v sezono, kakovost pa pogosto ni več tista, ki bi omogočala dolgotrajno uporabo. Zato se upravičeno postavlja vprašanje: ali danes kupujemo več oblačil, kot jih v resnici potrebujemo? Zanima nas, kakšne so vaše navade. Ali vas razprodaje hitro premamijo ali kupujete le takrat, ko nekaj res potrebujete? Kaj naredite z oblačili, ki jih ne nosite več — jih podarite, odnesete v zabojnike za rabljena oblačila, prodate ali končajo med odpadki? In ali bi oblekli nekaj, kar je že imel nekdo drug? Na koncu pa se vse začne pri tem, ko stojimo pred polno omaro in rečemo: "Res potrebujem še en pulover?”
Razprodaje so znova tu. V Italiji so se zimski popusti že začeli, pri nas pa se zdi, da so ugodne cene stalnica skozi vse leto. Izložbe vabijo, spletne trgovine ponujajo “zadnje kose”, omare pa se vztrajno polnijo. In kljub temu imamo pogosto občutek, da nimamo kaj obleči. Sodobna moda nas spodbuja k hitrim in impulzivnim nakupom. Oblačila so cenovno dostopna, trendi se menjajo iz sezone v sezono, kakovost pa pogosto ni več tista, ki bi omogočala dolgotrajno uporabo. Zato se upravičeno postavlja vprašanje: ali danes kupujemo več oblačil, kot jih v resnici potrebujemo? Zanima nas, kakšne so vaše navade. Ali vas razprodaje hitro premamijo ali kupujete le takrat, ko nekaj res potrebujete? Kaj naredite z oblačili, ki jih ne nosite več — jih podarite, odnesete v zabojnike za rabljena oblačila, prodate ali končajo med odpadki? In ali bi oblekli nekaj, kar je že imel nekdo drug? Na koncu pa se vse začne pri tem, ko stojimo pred polno omaro in rečemo: "Res potrebujem še en pulover?”
Včerajšnji terenski obisk v Obalno-kraški regiji je vlada sklenila v Lipici, na srečanju s predstavniki gospodarstva in župani vse občin. Razgovor je bil za javnost zaprt, so pa župani kraško-brkinskih občin izpostavili problematiko novih izračunov razvitosti, ki v letošnjem in prihodnjem letu za te občine predvidevajo občutno nižji delež državnega financiranja. Kot so povedali, je težava širša, med zelo prizadetimi je na Primorskem namreč tudi občina Bovec. Županje in župani si zato zastavljajo vprašanje, kako bodo v svojih občinah lahko še naprej zagotavljali vsesplošni razvoj in naložbe. Ostali poudarki oddaje: - Minister Sajovic: Slovenija kot pomorska država potrebuje ladjedelniško dejavnost. - Socialni partnerji bodo na posvetu pri ministru Mescu razpravljali o zvišanju minimalne plače na tisoč evrov neto. - Začenja se 37. Tržaški filmski festival, ki bo letos obarvan izrazito slovensko.
Včerajšnji terenski obisk v Obalno-kraški regiji je vlada sklenila v Lipici, na srečanju s predstavniki gospodarstva in župani vse občin. Razgovor je bil za javnost zaprt, so pa župani kraško-brkinskih občin izpostavili problematiko novih izračunov razvitosti, ki v letošnjem in prihodnjem letu za te občine predvidevajo občutno nižji delež državnega financiranja. Kot so povedali, je težava širša, med zelo prizadetimi je na Primorskem namreč tudi občina Bovec. Županje in župani si zato zastavljajo vprašanje, kako bodo v svojih občinah lahko še naprej zagotavljali vsesplošni razvoj in naložbe. Ostali poudarki oddaje: - Minister Sajovic: Slovenija kot pomorska država potrebuje ladjedelniško dejavnost. - Socialni partnerji bodo na posvetu pri ministru Mescu razpravljali o zvišanju minimalne plače na tisoč evrov neto. - Začenja se 37. Tržaški filmski festival, ki bo letos obarvan izrazito slovensko.
Nekatere evropske države, med njimi Francija, Nemčija, Švedska in Norveška, so na Grenladnijo napotile svoje vojake, da se pridružijo danskim v okviru misije Arktična vzdržljivost. A to ne bo spremenilo načrtov ameriškega predsednika Donalda Trumpa za prevzem otoka, sporočajo iz Bele hiše. V oddaji tudi: - Kremelj pozdravlja Trumpovo oceno, da Zelenski zavira mirovni proces - Minister Mesec bo socialnim partnerjem tudi uradno predlagal zvišanje minimalne plače na tisoč evrov neto - Tržaški filmski festival, ki se začenja danes, bo obarvan izrazito slovensko
Nekatere evropske države, med njimi Francija, Nemčija, Švedska in Norveška, so na Grenladnijo napotile svoje vojake, da se pridružijo danskim v okviru misije Arktična vzdržljivost. A to ne bo spremenilo načrtov ameriškega predsednika Donalda Trumpa za prevzem otoka, sporočajo iz Bele hiše. V oddaji tudi: - Kremelj pozdravlja Trumpovo oceno, da Zelenski zavira mirovni proces - Minister Mesec bo socialnim partnerjem tudi uradno predlagal zvišanje minimalne plače na tisoč evrov neto - Tržaški filmski festival, ki se začenja danes, bo obarvan izrazito slovensko
V teh dneh poteka 33. mednarodno strelsko tekmovanje ISSF Grand Prix 10m Ruše 2026 powered by I Feel Slovenia. Kakšni so treningi poklicnih športnih strelcev in strelk, kako v ključnem trenutku pozabijo na vse in zakaj tišina v dvoranah že nekaj časa ni več obvezen del tega športa? Sogovornik: Simon Potrč, trener in predsednik strelskega društva Prvi Pohorski bataljon Ruše, ki je tudi glavni organizator omenjenega tekmovanja.
V teh dneh poteka 33. mednarodno strelsko tekmovanje ISSF Grand Prix 10m Ruše 2026 powered by I Feel Slovenia. Kakšni so treningi poklicnih športnih strelcev in strelk, kako v ključnem trenutku pozabijo na vse in zakaj tišina v dvoranah že nekaj časa ni več obvezen del tega športa? Sogovornik: Simon Potrč, trener in predsednik strelskega društva Prvi Pohorski bataljon Ruše, ki je tudi glavni organizator omenjenega tekmovanja.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Prazniki so v 21. stoletju postali dnevi hrupa, zabav, ko tisoč različnih zvokov napolni ulice in trge, domove in stanovanja. Ljudje so zgubljeni v vrvenju in šumenju, pa še sami začnejo kričati, se dreti, saj jih drugače nihče ne sliši. Tudi poročne pojedine so pogosto tako bučne, da se ljudje samo gledajo, pogovarjajo se le zunaj, saj se brez mikrofona ne slišijo. Pa vendar …T išina je še zmeraj privlačna, posebna, izziv vsem nam, potopljenim v zvoke vseh digitalnih in življenjskih tonov. Ko želi kdo povedati kaj pomembnega, najprej umolknemo. Ko se kakšna pesem ali recital posebej dotakne našega srca, navadno najprej nastane sekunda tišine, in šele potem navdušen aplavz. Človeško življenje je objeto v dva oklepaja tišine. Ko se rodi otrok, je strahotno napeta tišina, ko vsi prisotni – s srcem v grlu – čakajo … mogoče le trenutek, dva, toda zanje je to včasih cela večnost! Ali bo novorojeni otroček zajokal ali ne ... In ko se zadere z doslej še neslišanim jokom, se zruši zid strahu in pričakovanja, pokavita se smeh in jok obenem! Na koncu življenja se ljudje prav tako počasi odpravljamo v svet tišine. Zmeraj me je pretresla tišina v sobi umirajočih, ko so izginili vsi zvoki tega sveta, ko je tudi umirajoči nehal govoriti, jokati ali vpiti in je tišina vse bolj prevzela vse ude, vse stvari, vse prisotne … Če je umirajoči pred odhodom na drugo stran življenja trpel, imel hude stiske, je tišina bila kot blažilna obveza na vse hudo tega sveta. Tišina ima svojo moč in svojo skrivnost. Veliko je tega, česar ne vemo ali ne moremo zaobjeti v naše besede, niti v naše kretnje niti v našo glasbo. Človek ni samo obrnjen na komunikacijo z drugim človekom, ampak potrebuje še eno drugačno komunikacijo, z velikim Drugim, ki je v nas naselil hrepenenje po sebi in »nemirno je naše srce, dokler se ne spočije v Njem«, kot pravi veliki sveti Avguštin. Še dolgo bo tišina naša prijateljica in skrivnostna pomočnica, ki nam bo pomagala, da se s srcem dotaknemo in povemo stvari, ki jih drugače ne moremo.
Prazniki so v 21. stoletju postali dnevi hrupa, zabav, ko tisoč različnih zvokov napolni ulice in trge, domove in stanovanja. Ljudje so zgubljeni v vrvenju in šumenju, pa še sami začnejo kričati, se dreti, saj jih drugače nihče ne sliši. Tudi poročne pojedine so pogosto tako bučne, da se ljudje samo gledajo, pogovarjajo se le zunaj, saj se brez mikrofona ne slišijo. Pa vendar …T išina je še zmeraj privlačna, posebna, izziv vsem nam, potopljenim v zvoke vseh digitalnih in življenjskih tonov. Ko želi kdo povedati kaj pomembnega, najprej umolknemo. Ko se kakšna pesem ali recital posebej dotakne našega srca, navadno najprej nastane sekunda tišine, in šele potem navdušen aplavz. Človeško življenje je objeto v dva oklepaja tišine. Ko se rodi otrok, je strahotno napeta tišina, ko vsi prisotni – s srcem v grlu – čakajo … mogoče le trenutek, dva, toda zanje je to včasih cela večnost! Ali bo novorojeni otroček zajokal ali ne ... In ko se zadere z doslej še neslišanim jokom, se zruši zid strahu in pričakovanja, pokavita se smeh in jok obenem! Na koncu življenja se ljudje prav tako počasi odpravljamo v svet tišine. Zmeraj me je pretresla tišina v sobi umirajočih, ko so izginili vsi zvoki tega sveta, ko je tudi umirajoči nehal govoriti, jokati ali vpiti in je tišina vse bolj prevzela vse ude, vse stvari, vse prisotne … Če je umirajoči pred odhodom na drugo stran življenja trpel, imel hude stiske, je tišina bila kot blažilna obveza na vse hudo tega sveta. Tišina ima svojo moč in svojo skrivnost. Veliko je tega, česar ne vemo ali ne moremo zaobjeti v naše besede, niti v naše kretnje niti v našo glasbo. Človek ni samo obrnjen na komunikacijo z drugim človekom, ampak potrebuje še eno drugačno komunikacijo, z velikim Drugim, ki je v nas naselil hrepenenje po sebi in »nemirno je naše srce, dokler se ne spočije v Njem«, kot pravi veliki sveti Avguštin. Še dolgo bo tišina naša prijateljica in skrivnostna pomočnica, ki nam bo pomagala, da se s srcem dotaknemo in povemo stvari, ki jih drugače ne moremo.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Maša Jelušič je svojo kariero začela kot znanstvenica na področju okolja. Pred približno desetletjem se je svoji karieri tudi zaradi nevrološke motnje (zelo je občutljiva na umetno svetlobo) odpovedala, prisluhnila knjižni želji, tako jo danes poznamo kot pisateljico. Vabljeni k poslušanju.
Maša Jelušič je svojo kariero začela kot znanstvenica na področju okolja. Pred približno desetletjem se je svoji karieri tudi zaradi nevrološke motnje (zelo je občutljiva na umetno svetlobo) odpovedala, prisluhnila knjižni želji, tako jo danes poznamo kot pisateljico. Vabljeni k poslušanju.
Elizabeth Griffin je Američanka, ki od leta 1993 živi na Opčinah. Domuje v stari železničarski stavbi ob opuščeni progi, po kateri je nekoč vozil tudi Orient Express. Angleščino poučuje na slovenskih šolah in s pretanjeno, neobremenjeno distanco opazuje odnose med dvema narodoma na Kraškem robu. Slovence in Italijane spoznava tudi med vrtnarjenjem; na blokovskem dvorišču je uredila tudi gredico v spomin na pokojnega očeta, ki jo je ob pomoči svojih učencev poimenovala "tihi dom".
Elizabeth Griffin je Američanka, ki od leta 1993 živi na Opčinah. Domuje v stari železničarski stavbi ob opuščeni progi, po kateri je nekoč vozil tudi Orient Express. Angleščino poučuje na slovenskih šolah in s pretanjeno, neobremenjeno distanco opazuje odnose med dvema narodoma na Kraškem robu. Slovence in Italijane spoznava tudi med vrtnarjenjem; na blokovskem dvorišču je uredila tudi gredico v spomin na pokojnega očeta, ki jo je ob pomoči svojih učencev poimenovala "tihi dom".
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Epidemija je v marsičem spremenila naša življenja. Občasno je javno življenje popolnoma ustavila in nam dala možnost, da se ocenimo, ali nas je tudi česa naučila. Kako smo se prilagodili delu na daljavo, šolanju na daljavo, nakupovanju ob zaprtih fizičnih trgovinah? In kako se je prilagodilo naše okolje, ko smo, zaradi upočasnitve javnega življenja živeli drugače, kot sicer. Smo se v času epidemije česa naučili? Kaj spremenili, izboljšali in začeli ravnati drugače? To se sprašujemo v seriji priispevkov #epidemija.
Epidemija je v marsičem spremenila naša življenja. Občasno je javno življenje popolnoma ustavila in nam dala možnost, da se ocenimo, ali nas je tudi česa naučila. Kako smo se prilagodili delu na daljavo, šolanju na daljavo, nakupovanju ob zaprtih fizičnih trgovinah? In kako se je prilagodilo naše okolje, ko smo, zaradi upočasnitve javnega življenja živeli drugače, kot sicer. Smo se v času epidemije česa naučili? Kaj spremenili, izboljšali in začeli ravnati drugače? To se sprašujemo v seriji priispevkov #epidemija.
Vesolje med nami je mladinska drama o odraščanju, postavljena v mestece Kostanjevica na Krki. Zgodba govori o 14-letnemu Kanadčanu Tobiju, ki z mamo Kristino za poletne počitnice pripotuje na obisk v Slovenijo, k babici Gizeli. Kristine že več let ni bilo v domače kraje, sedaj pa je prišla nenadoma in z veliko novico o razstavi, ki naj bi jo pripravila v lokalni galeriji. Tobi ni navdušen nad idejo, da bo počitnice preživel v tuji deželi, brez prijateljev in očeta. Slaba volja se stopnjuje, ko se prvič sreča z rasnimi predsodki lokalnih otrok. Edino svetlo točko mu predstavlja Tjaša, ki ga s svojo pustolovsko naravo zelo privlači. Njuno druženje ga pripelje do nenavadnega srečanja z oslepelim astronomom Hermanom, ki je prav tako kot Tobi “vaški izobčenec”. Herman odpre Tobiju vrata pozabljenega observatorija, kjer mu s pomočjo svojega bogatega znanja o astronomiji podeli življenjske nauke, ki izvirajo v vesolju in se nanašajo na življenje na Zemlji. Zvezdni observatorij pa postane Tobiju tudi zatočišče, kamor beži ob novem spoznanju, da imata starša v zakonu težave in da je bila predhodno planirana Kristinina razstava pravzaprav izgovor za pobeg iz Kanade. V spletu intenzivnih čustev in dinamičnih dogodkov se morata tako Tobi, kot Kristina soočiti s perečimi odnosi, potlačenimi strahovi ter lokalno družbo, ki nanju gleda, kot da sta z drugega planeta.
Vesolje med nami je mladinska drama o odraščanju, postavljena v mestece Kostanjevica na Krki. Zgodba govori o 14-letnemu Kanadčanu Tobiju, ki z mamo Kristino za poletne počitnice pripotuje na obisk v Slovenijo, k babici Gizeli. Kristine že več let ni bilo v domače kraje, sedaj pa je prišla nenadoma in z veliko novico o razstavi, ki naj bi jo pripravila v lokalni galeriji. Tobi ni navdušen nad idejo, da bo počitnice preživel v tuji deželi, brez prijateljev in očeta. Slaba volja se stopnjuje, ko se prvič sreča z rasnimi predsodki lokalnih otrok. Edino svetlo točko mu predstavlja Tjaša, ki ga s svojo pustolovsko naravo zelo privlači. Njuno druženje ga pripelje do nenavadnega srečanja z oslepelim astronomom Hermanom, ki je prav tako kot Tobi “vaški izobčenec”. Herman odpre Tobiju vrata pozabljenega observatorija, kjer mu s pomočjo svojega bogatega znanja o astronomiji podeli življenjske nauke, ki izvirajo v vesolju in se nanašajo na življenje na Zemlji. Zvezdni observatorij pa postane Tobiju tudi zatočišče, kamor beži ob novem spoznanju, da imata starša v zakonu težave in da je bila predhodno planirana Kristinina razstava pravzaprav izgovor za pobeg iz Kanade. V spletu intenzivnih čustev in dinamičnih dogodkov se morata tako Tobi, kot Kristina soočiti s perečimi odnosi, potlačenimi strahovi ter lokalno družbo, ki nanju gleda, kot da sta z drugega planeta.
Pod gladino oceanov živijo bitja, ki se sporazumevajo na način, presenetljivo podoben človeškemu. To so kiti glavači. Napredek v inženirstvu, umetni inteligenci, biologiji in jezikoslovju nam je bolj kot kadarkoli prej približal razumevanje komunikacije živali. Kako blizu tega smo, da bi lahko razumeli kite glavače? Medtem ko znanost počasi razkriva njihovo inteligenco in način življenja, jih človeški hrup, ladijski promet in onesnaževanje potiskajo na rob preživetja.
Pod gladino oceanov živijo bitja, ki se sporazumevajo na način, presenetljivo podoben človeškemu. To so kiti glavači. Napredek v inženirstvu, umetni inteligenci, biologiji in jezikoslovju nam je bolj kot kadarkoli prej približal razumevanje komunikacije živali. Kako blizu tega smo, da bi lahko razumeli kite glavače? Medtem ko znanost počasi razkriva njihovo inteligenco in način življenja, jih človeški hrup, ladijski promet in onesnaževanje potiskajo na rob preživetja.
Andrej Šifrer je eno največjih imen slovenske popularne glasbe. Leta 2022 je praznoval okroglo obletnico, 70 let. Ob tej priložnosti je pripravil koncert Nič proti večnosti! v letnem gledališču kranjskega gradu Khislstein. V svoji bogati karieri je Andrej Šifrer prodal več kot pol milijona plošč, kaset in zgoščenk ter imel več kot pet tisoč nastopov. Na jubilejnem koncertu so ga spremljali Dave Cooke, Bill Thorp, Martin Žvelc in Sašo Vrabič, nastopili pa so tudi gosti, med njimi Tomi Meglič, Vlado Kreslin, Aleksander Mežek.
Andrej Šifrer je eno največjih imen slovenske popularne glasbe. Leta 2022 je praznoval okroglo obletnico, 70 let. Ob tej priložnosti je pripravil koncert Nič proti večnosti! v letnem gledališču kranjskega gradu Khislstein. V svoji bogati karieri je Andrej Šifrer prodal več kot pol milijona plošč, kaset in zgoščenk ter imel več kot pet tisoč nastopov. Na jubilejnem koncertu so ga spremljali Dave Cooke, Bill Thorp, Martin Žvelc in Sašo Vrabič, nastopili pa so tudi gosti, med njimi Tomi Meglič, Vlado Kreslin, Aleksander Mežek.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Intimna zgodba o ljubezni, umetnosti, premikanju meja, ranljivosti, zaupanju, konfliktu in odpuščanju. Vse to prinaša razstava Art Vital – 12 let tandema Ulay/Marina Abramović, ki so jo v ljubljanski Cukrarni odprli 30. novembra, na rojstni dan obeh umetnikov. Prvič celovito predstavlja dela enega najvplivnejših parov v zgodovini performansa. Umetnika sta svoji telesi uporabljala kot najmočnejše izrazno sredstvo in razstava ni le retrospektiva njunih najbolj ikoničnih performansov, ampak tudi raziskava odnosa, ki je bil hkrati ljubezenski, umetniški, duhoven in destruktiven, a vedno iskren. Posebno vrednost razstavi dajejo njuni osebni zapisi, pisma, skice, fotografije in zvočni posnetki, ki so več kot 30 let počivali v arhivih, zdaj pa sta jih uredili kustosinji Alenka Gregorič in Felicitas Thun-Hohenstein, ki sta imeli pri snovanju razstave popolno svobodo. Odnos Marine Abramović in Ulaya so zaznamovali ljubezen, sovraštvo in odpuščanje. Ob obsežnem katalogu je izšla tudi posebna knjiga s fotografijami in intervjujem med Marino in Leno Pislak, Ulayevo vdovo. Slednja je odigrala ključno vlogo v fazi odpuščanja, ki se je zgodila v Indiji, med duhovnim umikom, kjer so se vsi trije po naključju srečali. V osami, meditaciji in tišini so v pogovorih, ki jih je gradila Lena Pislak, znova našli pot drug do drugega. Prav zato je Ljubljana dobila edinstveno razstavo, ki bo še dolgo odmevala, saj omogoča vpogled v izjemno umetniško in čustveno dediščino tandema Abramović – Ulay. V oddaji Krog ljubezni: Art Vital – 12 let tandema Ulay/Marina Abramović Lena Pislak in Marina Abramović spregovorita o Ulayu, performansu, ljubezni, sovraštvu, odpuščanju in neustavljivi sili, ki vodi umetnike.
Intimna zgodba o ljubezni, umetnosti, premikanju meja, ranljivosti, zaupanju, konfliktu in odpuščanju. Vse to prinaša razstava Art Vital – 12 let tandema Ulay/Marina Abramović, ki so jo v ljubljanski Cukrarni odprli 30. novembra, na rojstni dan obeh umetnikov. Prvič celovito predstavlja dela enega najvplivnejših parov v zgodovini performansa. Umetnika sta svoji telesi uporabljala kot najmočnejše izrazno sredstvo in razstava ni le retrospektiva njunih najbolj ikoničnih performansov, ampak tudi raziskava odnosa, ki je bil hkrati ljubezenski, umetniški, duhoven in destruktiven, a vedno iskren. Posebno vrednost razstavi dajejo njuni osebni zapisi, pisma, skice, fotografije in zvočni posnetki, ki so več kot 30 let počivali v arhivih, zdaj pa sta jih uredili kustosinji Alenka Gregorič in Felicitas Thun-Hohenstein, ki sta imeli pri snovanju razstave popolno svobodo. Odnos Marine Abramović in Ulaya so zaznamovali ljubezen, sovraštvo in odpuščanje. Ob obsežnem katalogu je izšla tudi posebna knjiga s fotografijami in intervjujem med Marino in Leno Pislak, Ulayevo vdovo. Slednja je odigrala ključno vlogo v fazi odpuščanja, ki se je zgodila v Indiji, med duhovnim umikom, kjer so se vsi trije po naključju srečali. V osami, meditaciji in tišini so v pogovorih, ki jih je gradila Lena Pislak, znova našli pot drug do drugega. Prav zato je Ljubljana dobila edinstveno razstavo, ki bo še dolgo odmevala, saj omogoča vpogled v izjemno umetniško in čustveno dediščino tandema Abramović – Ulay. V oddaji Krog ljubezni: Art Vital – 12 let tandema Ulay/Marina Abramović Lena Pislak in Marina Abramović spregovorita o Ulayu, performansu, ljubezni, sovraštvu, odpuščanju in neustavljivi sili, ki vodi umetnike.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Književnica Anise Koltz se je rodila v Luksemburgu leta 1928. Pisala je v treh jezikih, že v petdesetih pravljice, večinoma v nemščini in luksemburščini. Najbolj znana pa je po svoji poeziji in pesniških prevodih. Veliko njenih del je bilo prevedenih v angleščino, španščino in italijanščino, na knjižni prevod njenega dela v slovenščino pa še čakamo. Med tem čakanjem pa v Literarnem nokturnu že kukamo v zanimivi, tudi duhoviti pesniški svet te pomembne evropske avtorice. Prevajalka Živa Čebulj, interpretka Sabina Kogovšek, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.
Književnica Anise Koltz se je rodila v Luksemburgu leta 1928. Pisala je v treh jezikih, že v petdesetih pravljice, večinoma v nemščini in luksemburščini. Najbolj znana pa je po svoji poeziji in pesniških prevodih. Veliko njenih del je bilo prevedenih v angleščino, španščino in italijanščino, na knjižni prevod njenega dela v slovenščino pa še čakamo. Med tem čakanjem pa v Literarnem nokturnu že kukamo v zanimivi, tudi duhoviti pesniški svet te pomembne evropske avtorice. Prevajalka Živa Čebulj, interpretka Sabina Kogovšek, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.
V Slovenskem etnografskem muzeju so odprli razstavo Maske: Od rituala do karnevala, na kateri so predstavljene različne oblike maskiranja in pustna dediščina Slovenije. Razstavljenih je več kot 120 mask, oprav in rekvizitov. V Prešernovem gledališču Kranj so predstavili program 56. Tedna slovenske drame, ki bo na sporedu konec marca. V Galeriji Murska Sobota pa so odprli razstavo Izbor iz stalne zbirke Galerije Žula.
V Slovenskem etnografskem muzeju so odprli razstavo Maske: Od rituala do karnevala, na kateri so predstavljene različne oblike maskiranja in pustna dediščina Slovenije. Razstavljenih je več kot 120 mask, oprav in rekvizitov. V Prešernovem gledališču Kranj so predstavili program 56. Tedna slovenske drame, ki bo na sporedu konec marca. V Galeriji Murska Sobota pa so odprli razstavo Izbor iz stalne zbirke Galerije Žula.
Drama. 1981, Pariz. Na ulicah nočnega Pariza poteka povolilno slavje. Ulice so polne ljudi, v zraku je čutiti spremembe in upanje na boljše čase. Toda za Elizabeth, ki ji je pred kratkim razpadel zakon in je ostala sama z dvema najstnikoma, življenje ni prav nič preprosto. Postala je samohranilka in mora si poiskati delo. Najde ga na nočnem radiu kot asistentka glavne voditeljice. Tam spozna tudi Talulah, mlado, nežno, krhko žensko, ki se pride izpovedat v oddajo. Izkaže se, da mlada ženska nima kam, zato ji Elizabeth ponudi prenočišče. Talulah prvič zares doživi toplino družine, ki sicer ni njena, a je v njej lepo sprejeta. Mama Elizabeth, hči Judith in sin Mathiass so do Talulah obzirni in prijazni, Mathias se celo počasi začne utapljati v Talulahinem pogledu … Tudi po tem, ko dekle nenadoma izgine, preganjana zaradi nepojasnjene, a mračne preteklosti in zamorjena zaradi svojih notranjih demonov, njen duh ostane med njimi. Še več: njena nenadna odsotnost jih še bolj poveže, postanejo samozavestnejši in lažje sprejemajo življenjske odločitve … LES PASSAGERS DE LA NUIT / FRANCIJA / 2022 Režija Mikhaël Hers / Scenarij Mikhaël Hers, Maud Ameline, Mariette Désert / Igrajo: Charlotte Gainsbourg, Quito Rayon-Richter, Noée Abita, Megan Northam, Emmanuelle Béart, Thibault Vinçon, Laurent Poitrenaux, Didier Sandre …
Drama. 1981, Pariz. Na ulicah nočnega Pariza poteka povolilno slavje. Ulice so polne ljudi, v zraku je čutiti spremembe in upanje na boljše čase. Toda za Elizabeth, ki ji je pred kratkim razpadel zakon in je ostala sama z dvema najstnikoma, življenje ni prav nič preprosto. Postala je samohranilka in mora si poiskati delo. Najde ga na nočnem radiu kot asistentka glavne voditeljice. Tam spozna tudi Talulah, mlado, nežno, krhko žensko, ki se pride izpovedat v oddajo. Izkaže se, da mlada ženska nima kam, zato ji Elizabeth ponudi prenočišče. Talulah prvič zares doživi toplino družine, ki sicer ni njena, a je v njej lepo sprejeta. Mama Elizabeth, hči Judith in sin Mathiass so do Talulah obzirni in prijazni, Mathias se celo počasi začne utapljati v Talulahinem pogledu … Tudi po tem, ko dekle nenadoma izgine, preganjana zaradi nepojasnjene, a mračne preteklosti in zamorjena zaradi svojih notranjih demonov, njen duh ostane med njimi. Še več: njena nenadna odsotnost jih še bolj poveže, postanejo samozavestnejši in lažje sprejemajo življenjske odločitve … LES PASSAGERS DE LA NUIT / FRANCIJA / 2022 Režija Mikhaël Hers / Scenarij Mikhaël Hers, Maud Ameline, Mariette Désert / Igrajo: Charlotte Gainsbourg, Quito Rayon-Richter, Noée Abita, Megan Northam, Emmanuelle Béart, Thibault Vinçon, Laurent Poitrenaux, Didier Sandre …