Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Dokumentarna serija razkriva življenje v odročnih in dozdevno neprijaznih kotičkih našega planeta – ne le na polarnih območjih, temveč v vseh presenetljivo pestrih ledenih divjinah na Zemlji. Posneta je v izjemno visoki ločljivosti in z najsodobnejšo tehniko, tako da smo lahko od blizu priča boju za preživetje živali v tem negostoljubnem okolju. To je ena zadnjih priložnosti za ogled življenja v čudoviti zamrznjeni pokrajini, ki pred našimi očmi počasi izginja. 6. del: Naša ledena Zemlja Zamrznjena območja na našem planetu se spreminjajo. V zadnjem delu spoznamo znanstvenike in ljudi, ki si prizadevajo razumeti, kaj te spremembe pomenijo ne le za živali in ljudi, ki tam živijo, temveč za ves planet. Naše potovanje se začne na Arktiki, kjer poleg morskega ledu počasi izginja tudi led na kopnem, konča pa na Antarktiki. Spremembe brez primere, ki so jim priča naši znanstveniki, so velike, vendar še ostaja upanje, da lahko rešimo preostanek naše ledene Zemlje. FROZEN PLANET II. / Velika Britanija / 2022 / Režija: James Reed
Dokumentarna serija razkriva življenje v odročnih in dozdevno neprijaznih kotičkih našega planeta – ne le na polarnih območjih, temveč v vseh presenetljivo pestrih ledenih divjinah na Zemlji. Posneta je v izjemno visoki ločljivosti in z najsodobnejšo tehniko, tako da smo lahko od blizu priča boju za preživetje živali v tem negostoljubnem okolju. To je ena zadnjih priložnosti za ogled življenja v čudoviti zamrznjeni pokrajini, ki pred našimi očmi počasi izginja. 6. del: Naša ledena Zemlja Zamrznjena območja na našem planetu se spreminjajo. V zadnjem delu spoznamo znanstvenike in ljudi, ki si prizadevajo razumeti, kaj te spremembe pomenijo ne le za živali in ljudi, ki tam živijo, temveč za ves planet. Naše potovanje se začne na Arktiki, kjer poleg morskega ledu počasi izginja tudi led na kopnem, konča pa na Antarktiki. Spremembe brez primere, ki so jim priča naši znanstveniki, so velike, vendar še ostaja upanje, da lahko rešimo preostanek naše ledene Zemlje. FROZEN PLANET II. / Velika Britanija / 2022 / Režija: James Reed
Zsofi had wanted to play in an orchestra pit since she was a child. After completing her master’s at the Liszt Academy of Music in Budapest she successfully auditioned for a position in Maribor, and today plays the cello at the SNG Maribor Opera and Ballet Orchestra. Zsofi says she loves her job and that creating with others is a feeling like no other... Zsofi's music choice: Katalena - "(Rad imel bi) Jabuko".
Zsofi had wanted to play in an orchestra pit since she was a child. After completing her master’s at the Liszt Academy of Music in Budapest she successfully auditioned for a position in Maribor, and today plays the cello at the SNG Maribor Opera and Ballet Orchestra. Zsofi says she loves her job and that creating with others is a feeling like no other... Zsofi's music choice: Katalena - "(Rad imel bi) Jabuko".
Andrej Pirjevec je redni profesor tolkal na Glasbeni matici v Trstu, ki se je lani po dolgoletnem prijateljstvu pridružili pivški skupini Ana Pupedan. Vseskozi ustvarja avtorsko glasbo, 5. januarja je izdal novo skladbo z naslovom Pasivčki, ki jo je predstavil v oddaji.
Andrej Pirjevec je redni profesor tolkal na Glasbeni matici v Trstu, ki se je lani po dolgoletnem prijateljstvu pridružili pivški skupini Ana Pupedan. Vseskozi ustvarja avtorsko glasbo, 5. januarja je izdal novo skladbo z naslovom Pasivčki, ki jo je predstavil v oddaji.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Sicer mrzli, a sončni dnevi marsikaterega Novogoričana privabijo v gozd Panovec, ki se na 360 hektarjih razprostira ob mestu. Konec leta pa je sprehajalce presenetilo, da so bila posekana nekatera večstoletna drevesa neposredno ob gozdni poti. Zakaj je Zavod za gozdove sprejel takšno odločitev, boste slišali v današnji oddaji Aktualno. Njihovo upravno stavbo, ki stoji tik ob vstopu v mestni gozd Panovec, je obiskala Eva Furlan.
Sicer mrzli, a sončni dnevi marsikaterega Novogoričana privabijo v gozd Panovec, ki se na 360 hektarjih razprostira ob mestu. Konec leta pa je sprehajalce presenetilo, da so bila posekana nekatera večstoletna drevesa neposredno ob gozdni poti. Zakaj je Zavod za gozdove sprejel takšno odločitev, boste slišali v današnji oddaji Aktualno. Njihovo upravno stavbo, ki stoji tik ob vstopu v mestni gozd Panovec, je obiskala Eva Furlan.
Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - V Mariboru nadaljujejo prizadevanja za ureditev hospica. - Preventivni program za starše "Vlagaj v igro" zaživel tudi v Murski Soboti. - V Ormožu so odprli tehnološki park in novo, komunalno opremljeno poslovno cono Glinokop. - Na občini Postojna se bojijo, da se bo zaradi neodgovornega posega udrl del ceste Postojna - Predjama.
Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - V Mariboru nadaljujejo prizadevanja za ureditev hospica. - Preventivni program za starše "Vlagaj v igro" zaživel tudi v Murski Soboti. - V Ormožu so odprli tehnološki park in novo, komunalno opremljeno poslovno cono Glinokop. - Na občini Postojna se bojijo, da se bo zaradi neodgovornega posega udrl del ceste Postojna - Predjama.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Katoliški cerkvi se je 6. januarja sklenilo jubilejno sveto leto 2025 z geslom Romarji upanja, ki je zaznamovalo vernike po svetu in pri nas. V oddaji smo osvetlili slovensko izkušnjo jubileja, njegove duhovne poudarke ter razstavo Odsevi upanja, ki je potovala po vseh slovenskih škofijah. Gostji oddaje sta bili sestra Božena Kutnar in umetnostna zgodovinarka Bernarda Stenovec. Na razstavi so sodelovali: Igor Banfi, Jože Bartolj, Evgen Bavčar, Katja Bednařik Sudec, Maša Bersan Mašuk, Lucijan Bratuš, Lojze Čemažar, Edo Dolinar, Marjan Drev, Klementina Golija, Herman Gvardjančič, Marta Jakopič Kunaver, Andrej Jemec, Azad Karim, Silva Karim, Andrej Kosič, Janez Kovačič, Sara Križaj, David Ličen, Mira Ličen, Nikolaj Mašukov, Matej Metlikovič, Žiga Okorn, Valentin Oman, Janko Orač, Tomaž Perko, Gregor Pratneker, Jurij Selan, Darko Slavec, Jošt Snoj, Veljko Toman, Klavdij Tutta in Lona Verlich. Foto: novinarka Ksenja Hočevar, ki je zasnovala razstavo Odsevi upanja skupaj z Bernardo Stenovec. Fotografija je nastala na razstavi po piranskih cerkvah.
V Katoliški cerkvi se je 6. januarja sklenilo jubilejno sveto leto 2025 z geslom Romarji upanja, ki je zaznamovalo vernike po svetu in pri nas. V oddaji smo osvetlili slovensko izkušnjo jubileja, njegove duhovne poudarke ter razstavo Odsevi upanja, ki je potovala po vseh slovenskih škofijah. Gostji oddaje sta bili sestra Božena Kutnar in umetnostna zgodovinarka Bernarda Stenovec. Na razstavi so sodelovali: Igor Banfi, Jože Bartolj, Evgen Bavčar, Katja Bednařik Sudec, Maša Bersan Mašuk, Lucijan Bratuš, Lojze Čemažar, Edo Dolinar, Marjan Drev, Klementina Golija, Herman Gvardjančič, Marta Jakopič Kunaver, Andrej Jemec, Azad Karim, Silva Karim, Andrej Kosič, Janez Kovačič, Sara Križaj, David Ličen, Mira Ličen, Nikolaj Mašukov, Matej Metlikovič, Žiga Okorn, Valentin Oman, Janko Orač, Tomaž Perko, Gregor Pratneker, Jurij Selan, Darko Slavec, Jošt Snoj, Veljko Toman, Klavdij Tutta in Lona Verlich. Foto: novinarka Ksenja Hočevar, ki je zasnovala razstavo Odsevi upanja skupaj z Bernardo Stenovec. Fotografija je nastala na razstavi po piranskih cerkvah.
Pred prihodom ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Davos poskušajo vpleteni nekoliko omiliti retoriko glede Grenlandije. Poudarjajo nujnost diplomacije; umirjene tone je ubral tudi generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte. Kot je dejal, imajo ameriški predsednik Trump in nekateri drugi voditelji prav - območje Arktike je treba zavarovati predvsem pred ruskim in kitajskim vplivom. Druge teme: - Slovenska častnika na Grenlandijo odhajata konec tedna. - Delavska koalicija poziva k še višji minimalni plači - tisoč 107 evrov neto. - Nika Prevc na drugi tekmi smučarskih skakalk v Zau do drugega mesta.
Pred prihodom ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Davos poskušajo vpleteni nekoliko omiliti retoriko glede Grenlandije. Poudarjajo nujnost diplomacije; umirjene tone je ubral tudi generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte. Kot je dejal, imajo ameriški predsednik Trump in nekateri drugi voditelji prav - območje Arktike je treba zavarovati predvsem pred ruskim in kitajskim vplivom. Druge teme: - Slovenska častnika na Grenlandijo odhajata konec tedna. - Delavska koalicija poziva k še višji minimalni plači - tisoč 107 evrov neto. - Nika Prevc na drugi tekmi smučarskih skakalk v Zau do drugega mesta.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Kompetenčni center za umetno inteligenco Slovenije je osrednja nacionalna pobuda za podporo razvoju, uvajanju in odgovorni rabi umetne inteligence v gospodarstvu, javnem sektorju in v družbi. V konzorciju, ki ga vodi Gospodarska zbornica Slovenije sodelujeta tudi Univerza v Novi Gorici in Univerza na Primorskem. V oddaji tudi o tem: - Slovenija vabilu v Odbor za mir trenutno ni naklonjena. - Ukinitev številnih linij nizkocenovnega letalskega prevoznika Ryanair bo vplivala tudi na potovalne navade Slovenk in Slovencev. - Zaradi neodgovornega posega v obcestni pas grozi udor dela ceste med Postojno in Predjamskim gradom.
Kompetenčni center za umetno inteligenco Slovenije je osrednja nacionalna pobuda za podporo razvoju, uvajanju in odgovorni rabi umetne inteligence v gospodarstvu, javnem sektorju in v družbi. V konzorciju, ki ga vodi Gospodarska zbornica Slovenije sodelujeta tudi Univerza v Novi Gorici in Univerza na Primorskem. V oddaji tudi o tem: - Slovenija vabilu v Odbor za mir trenutno ni naklonjena. - Ukinitev številnih linij nizkocenovnega letalskega prevoznika Ryanair bo vplivala tudi na potovalne navade Slovenk in Slovencev. - Zaradi neodgovornega posega v obcestni pas grozi udor dela ceste med Postojno in Predjamskim gradom.
V izvedbi hornista Jožeta Falouta poslušajte skladbe Wolfganga Amadeusa Mozarta, Gioacchina Rossinija, Richarda Straussa in Jacquesa Iberta. V Arsovih spominčicah bomo predstavili izbor skladb s hornistom Jožetom Faloutom, ki je bil dolgoletni solist Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. Član orkestra je bil od sezone 1965/1966 do sezone 1976/1977 in med letoma 1983/1984 in 1987/1988. Od ustanovitve leta 1958 je bil tudi član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana in je v njem igral do prenehanja delovanja leta 1990. Fože Falout je bil med letoma 1962 in 1982 tudi redni član Ansambla Slavko Osterc in dolgoletni redni ter nato zaslužni profesor za rog na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Prejel je dve nagradi Prešernovega sklada: leta 1964 za svoje solistične umetniške dosežke, leta 1983 pa kot član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana, nato je leta 1988 prejel še Betettovo nagrado Društva slovenskih glasbenih umetnikov. Jožeta Falouta bomo poslušali kot solista z orkestrom in kot komornega glasbenika: v Koncertu za rog in orkester št. 2 v Es-duru, K417, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Pihalnem kvartetu št. 4 v B-duru Gioacchina Rossinija, Koncertu za rog in orkester št. 1 v Es-duru, op. 11, Richarda Straussa in Treh kratkih skladbah za pihalni kvintet Jacquesa Iberta. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 22. januarja, ob 17.05.
V izvedbi hornista Jožeta Falouta poslušajte skladbe Wolfganga Amadeusa Mozarta, Gioacchina Rossinija, Richarda Straussa in Jacquesa Iberta. V Arsovih spominčicah bomo predstavili izbor skladb s hornistom Jožetom Faloutom, ki je bil dolgoletni solist Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. Član orkestra je bil od sezone 1965/1966 do sezone 1976/1977 in med letoma 1983/1984 in 1987/1988. Od ustanovitve leta 1958 je bil tudi član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana in je v njem igral do prenehanja delovanja leta 1990. Fože Falout je bil med letoma 1962 in 1982 tudi redni član Ansambla Slavko Osterc in dolgoletni redni ter nato zaslužni profesor za rog na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Prejel je dve nagradi Prešernovega sklada: leta 1964 za svoje solistične umetniške dosežke, leta 1983 pa kot član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana, nato je leta 1988 prejel še Betettovo nagrado Društva slovenskih glasbenih umetnikov. Jožeta Falouta bomo poslušali kot solista z orkestrom in kot komornega glasbenika: v Koncertu za rog in orkester št. 2 v Es-duru, K417, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Pihalnem kvartetu št. 4 v B-duru Gioacchina Rossinija, Koncertu za rog in orkester št. 1 v Es-duru, op. 11, Richarda Straussa in Treh kratkih skladbah za pihalni kvintet Jacquesa Iberta. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 22. januarja, ob 17.05.
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - radar v Mariboru odslej na Gosposvetski cesti - izšla je zadnja številka revije za kulturo in humanistiko Dialogi - smučarska skakalka Nika Prevc tokrat druga
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - radar v Mariboru odslej na Gosposvetski cesti - izšla je zadnja številka revije za kulturo in humanistiko Dialogi - smučarska skakalka Nika Prevc tokrat druga
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Sekati ali ne sekati? To je (zdaj) vprašanje, ki v nekoliko poenostavljeni, skoraj shakespearjanski maniri povzema eno osrednjih dilem sonaravnega upravljanja planeta. Različni pogledi na okolje izhajajo iz čustev in asociacij, ki jih sprožajo pobude za varstvo narave ter strokovni ukrepi. Ista zamisel lahko pri različnih skupinah ljudi povzroči povsem nasprotne odzive. Prave odločitve so zato ključne: varovanje okolja je pomembna vrednota, ki usmerja naše politične, gospodarske in osebne odločitve, čeprav je zelena agenda – tudi zaradi geopolitičnih razmer – v krizi. V prvem delu se podajamo v gozd, s sogovorniki premišljujemo različne vidike upravljanja z naravo, spoznamo proces podivljanja.
Sekati ali ne sekati? To je (zdaj) vprašanje, ki v nekoliko poenostavljeni, skoraj shakespearjanski maniri povzema eno osrednjih dilem sonaravnega upravljanja planeta. Različni pogledi na okolje izhajajo iz čustev in asociacij, ki jih sprožajo pobude za varstvo narave ter strokovni ukrepi. Ista zamisel lahko pri različnih skupinah ljudi povzroči povsem nasprotne odzive. Prave odločitve so zato ključne: varovanje okolja je pomembna vrednota, ki usmerja naše politične, gospodarske in osebne odločitve, čeprav je zelena agenda – tudi zaradi geopolitičnih razmer – v krizi. V prvem delu se podajamo v gozd, s sogovorniki premišljujemo različne vidike upravljanja z naravo, spoznamo proces podivljanja.
Grad Borl je že dve leti spet prepoznaven kraj dogajanja. Zasluge za to ima v prvi vrsti Društvo za oživitev gradu Borl, ki si že dvajset let neutrudno prizadeva oživiti ta kraj in to zgradbo, občina Cirkulane in Zavod Belana pa želita zdaj doseči še več. Pred dnevi so obvestili javnost, da pripravljajo – v tesnem sodelovanju z lokalno in tudi širšo skupnostjo – načrt za upravljanje tega kulturnega spomenika državnega pomena do leta 2031. Pripravili ga bodo do aprila, da ga bo lahko vlada obravnavala in potrdila jeseni. Veter v jadra njihovih prizadevanj so rezultati zadnjih dveh let in vizija butičnega turizma, ki bi mu dala piko na i grajska terasa.
Grad Borl je že dve leti spet prepoznaven kraj dogajanja. Zasluge za to ima v prvi vrsti Društvo za oživitev gradu Borl, ki si že dvajset let neutrudno prizadeva oživiti ta kraj in to zgradbo, občina Cirkulane in Zavod Belana pa želita zdaj doseči še več. Pred dnevi so obvestili javnost, da pripravljajo – v tesnem sodelovanju z lokalno in tudi širšo skupnostjo – načrt za upravljanje tega kulturnega spomenika državnega pomena do leta 2031. Pripravili ga bodo do aprila, da ga bo lahko vlada obravnavala in potrdila jeseni. Veter v jadra njihovih prizadevanj so rezultati zadnjih dveh let in vizija butičnega turizma, ki bi mu dala piko na i grajska terasa.
Delta Donave leži na severovzhodu Romunije, kjer se Donava izliva v Črno morje. Družina Burduja živi v majhni in odmaknjeni vasi Letea. Mož in oče Mitica je ribič, družina pa živi od njegovega vsakodnevnega ulova in tega, kar njegova žena Rodica zasluži v lokalni vaški trgovini. Ribjih jedi v Letei ne zmanjka – od pite do juhe, ki jo dopolnijo z vsem, kar gojijo na svojih vrtovih.
Delta Donave leži na severovzhodu Romunije, kjer se Donava izliva v Črno morje. Družina Burduja živi v majhni in odmaknjeni vasi Letea. Mož in oče Mitica je ribič, družina pa živi od njegovega vsakodnevnega ulova in tega, kar njegova žena Rodica zasluži v lokalni vaški trgovini. Ribjih jedi v Letei ne zmanjka – od pite do juhe, ki jo dopolnijo z vsem, kar gojijo na svojih vrtovih.
V tem tednu mineva 150 let od rojstva Dragotina Ketteja, ki ga je življenjska pot med drugim vodila v Novo mesto. Kot je zapisal v pismu prijatelju Ivanu Cankarju, je v mestu ob Krki, kjer je dokončal gimnazijo, doživel najlepši leti svojega življenja. Podrobneje o Kettejevih stopinjah v Novem mestu, opernem muzikalu in slaščici, ki sta posvečena pomembnemu predstavniku slovenske moderne, sredi srede na Prvem – z glavnega novomeškega trga, kjer stoji Kettejev vodnjak.
V tem tednu mineva 150 let od rojstva Dragotina Ketteja, ki ga je življenjska pot med drugim vodila v Novo mesto. Kot je zapisal v pismu prijatelju Ivanu Cankarju, je v mestu ob Krki, kjer je dokončal gimnazijo, doživel najlepši leti svojega življenja. Podrobneje o Kettejevih stopinjah v Novem mestu, opernem muzikalu in slaščici, ki sta posvečena pomembnemu predstavniku slovenske moderne, sredi srede na Prvem – z glavnega novomeškega trga, kjer stoji Kettejev vodnjak.
Beletrina je bila – ob Mladinski knjigi, založbi Učila in založbi Družina – dolga leta med našimi največjimi, najmočnejšimi založbami. V komunikacijskem krogu slovenske knjige je delovala tudi kot pomemben infrastrukturni akter – ob izdajanju knjig je skrbela za njihovo prepoznavnost in kroženje, ustvarjala je nove avtorje, soustvarjala je literarni kanon, literarno javnost, skrbela za prepoznavnost naših avtorjev v tujini in tujih pri nas. Konec leta 2025 je postalo uradno to, o čemer se je že nekaj časa govorilo, namreč, da se Beletrina sooča s finančnimi težavami, zaradi katerih so, kot so zapisali na spletni strani založbe, uvedli »kadrovske spremembe, usklajene z novo poslovno strategijo. Poleg primarne založniške dejavnosti in mednarodnih kulturnih projektov se založba usmerja v dolgoročni razvoj digitalizacije kulturnih storitev in tehnoloških rešitev«. Kaj konkretno bo obsegala »digitalizacija kulturnih storitev in tehnoloških rešitev«? Kako velik segment delovanja Beletrine bo predstavljala založniška dejavnost? Kaj njen nadaljnji razvoj v smer digitalizacije kulturnih storitev in tehnoloških rešitev pomeni za druge akterje komunikacijskega kroga slovenske knjige? O teh in drugih vprašanjih, ki jih odpira prestrukturiranje poslovnega modela Beletrine danes razmišljamo z dr. Mihom Kovačem, rednim profesorjem na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in z založnikom, urednikom in avtorjem dr. Samom Rugljem. K sodelovanju smo povabili tudi direktorico Beletrine, Almo Čaušević Klemenčič, ki se zaradi drugih obveznosti pogovora ni mogla udeležiti, nam je pa poslala pisne odgovore na nekaj naših vprašanj.
Beletrina je bila – ob Mladinski knjigi, založbi Učila in založbi Družina – dolga leta med našimi največjimi, najmočnejšimi založbami. V komunikacijskem krogu slovenske knjige je delovala tudi kot pomemben infrastrukturni akter – ob izdajanju knjig je skrbela za njihovo prepoznavnost in kroženje, ustvarjala je nove avtorje, soustvarjala je literarni kanon, literarno javnost, skrbela za prepoznavnost naših avtorjev v tujini in tujih pri nas. Konec leta 2025 je postalo uradno to, o čemer se je že nekaj časa govorilo, namreč, da se Beletrina sooča s finančnimi težavami, zaradi katerih so, kot so zapisali na spletni strani založbe, uvedli »kadrovske spremembe, usklajene z novo poslovno strategijo. Poleg primarne založniške dejavnosti in mednarodnih kulturnih projektov se založba usmerja v dolgoročni razvoj digitalizacije kulturnih storitev in tehnoloških rešitev«. Kaj konkretno bo obsegala »digitalizacija kulturnih storitev in tehnoloških rešitev«? Kako velik segment delovanja Beletrine bo predstavljala založniška dejavnost? Kaj njen nadaljnji razvoj v smer digitalizacije kulturnih storitev in tehnoloških rešitev pomeni za druge akterje komunikacijskega kroga slovenske knjige? O teh in drugih vprašanjih, ki jih odpira prestrukturiranje poslovnega modela Beletrine danes razmišljamo z dr. Mihom Kovačem, rednim profesorjem na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in z založnikom, urednikom in avtorjem dr. Samom Rugljem. K sodelovanju smo povabili tudi direktorico Beletrine, Almo Čaušević Klemenčič, ki se zaradi drugih obveznosti pogovora ni mogla udeležiti, nam je pa poslala pisne odgovore na nekaj naših vprašanj.
Maša Trubačev in Petra Trofenik, mladi ljubiteljski kuharici, sta nov obraz druge sezone popoldanske kuharske oddaje Šef doma. Širši javnosti sta poznani kot finalistki priljubljenega kuharskega šova in iz številnih odmevnejših kulinaričnih dogodkov v Sloveniji. Maša in Petra si bosta med tednom podajali kuharsko štafeto, ob petkih pa bosta v prenovljenem kuharskem studiu združili moči, druga drugo učili novih kuharskih trikov in skupaj opogumljali kuharske navdušence in tiste, ki radi dobro jedo, da tudi sami postanejo kuharski šefi v svojih domačih kuhinjah. Maša si včasih rada privošči tudi dobro in domačo ... hitro hrano! To dvoje ne gre skupaj, pravite? Hitra hrana je vendar lahko tudi zdrava, če jo le pripravimo iz kvalitetnih sestavin. Marinirano piščančje meso bomo nabodli in navpično pekli v pečici, zato pripravite nabodala! Gyros je sicer grški odgovor na turški kebab. Sprva so ga pripravljali s svinjino, danes pa je priljubljena različica s piščančjim mesom. »Gyros« v grščini pomeni krog oziroma vrtenje v krogu. Podobno kot v turščini »doner« pomeni tudi vrtenje. Gotovo se v obeh primerih nanaša na način peke.
Maša Trubačev in Petra Trofenik, mladi ljubiteljski kuharici, sta nov obraz druge sezone popoldanske kuharske oddaje Šef doma. Širši javnosti sta poznani kot finalistki priljubljenega kuharskega šova in iz številnih odmevnejših kulinaričnih dogodkov v Sloveniji. Maša in Petra si bosta med tednom podajali kuharsko štafeto, ob petkih pa bosta v prenovljenem kuharskem studiu združili moči, druga drugo učili novih kuharskih trikov in skupaj opogumljali kuharske navdušence in tiste, ki radi dobro jedo, da tudi sami postanejo kuharski šefi v svojih domačih kuhinjah. Maša si včasih rada privošči tudi dobro in domačo ... hitro hrano! To dvoje ne gre skupaj, pravite? Hitra hrana je vendar lahko tudi zdrava, če jo le pripravimo iz kvalitetnih sestavin. Marinirano piščančje meso bomo nabodli in navpično pekli v pečici, zato pripravite nabodala! Gyros je sicer grški odgovor na turški kebab. Sprva so ga pripravljali s svinjino, danes pa je priljubljena različica s piščančjim mesom. »Gyros« v grščini pomeni krog oziroma vrtenje v krogu. Podobno kot v turščini »doner« pomeni tudi vrtenje. Gotovo se v obeh primerih nanaša na način peke.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Sredina jutra se pričnejo z jutranjimi novicami in aktualno temo, ki jo postavljamo V središče. V rubriki »Dobro jutro, imam problem!« skupaj z gledalci premagujemo najrazličnejše zagate, za vse udeležence v prometu pa svetujemo v prometnih minutah. Pogledamo tudi, kaj je novega v svetu filma in zabave ter vam podamo predloge za zanimive vsebine, ki se predvajajo na TV Slovenija. Terenska ekipa deli vrtne nasvete, sreda pa je tudi športno obarvana, v rubriki »Š kot šport« spoznavamo nenavadne športe, gostimo športne junake in komentiramo ter napovedujemo pomembne športne dogodke. Jutro z nami je dobro jutro!
Sredina jutra se pričnejo z jutranjimi novicami in aktualno temo, ki jo postavljamo V središče. V rubriki »Dobro jutro, imam problem!« skupaj z gledalci premagujemo najrazličnejše zagate, za vse udeležence v prometu pa svetujemo v prometnih minutah. Pogledamo tudi, kaj je novega v svetu filma in zabave ter vam podamo predloge za zanimive vsebine, ki se predvajajo na TV Slovenija. Terenska ekipa deli vrtne nasvete, sreda pa je tudi športno obarvana, v rubriki »Š kot šport« spoznavamo nenavadne športe, gostimo športne junake in komentiramo ter napovedujemo pomembne športne dogodke. Jutro z nami je dobro jutro!
V začetku januarja je grafični oblikovalec in vizualni komentator Tomato Košir pozornost domače in svetovne javnosti pritegnil z naslovnico Dnevnikovega Objektiva »Ameriški napad na Venezuelo«. Dosegla je več milijonov ljudi. Tista, s katero je povedal zgodbo o pomoru novinarjev v Gazi se je uvrstila med 10 najboljših leta 2025 po izboru Creative Reviewa. Tomato Košir je za svoje delo prejel več domačih in tujih nagrad, med drugim tudi Veliko Brumnovo nagrado ter Brumnovo nagrado bienala vidnih sporočil in leta 2024 tudi nagrado Prešernovega sklada za vrhunske dosežke na področju grafičnega oblikovanja. Lucidno, pronicljivo in natančno s svojim delom odpira prostor za širši družbeni razmislek in nastavlja ogledalo času, ki ga živimo. Tomato Košir je gost osrednjega Intervjuja na Prvem, v studio ga je povabila Mojca Delač.
V začetku januarja je grafični oblikovalec in vizualni komentator Tomato Košir pozornost domače in svetovne javnosti pritegnil z naslovnico Dnevnikovega Objektiva »Ameriški napad na Venezuelo«. Dosegla je več milijonov ljudi. Tista, s katero je povedal zgodbo o pomoru novinarjev v Gazi se je uvrstila med 10 najboljših leta 2025 po izboru Creative Reviewa. Tomato Košir je za svoje delo prejel več domačih in tujih nagrad, med drugim tudi Veliko Brumnovo nagrado ter Brumnovo nagrado bienala vidnih sporočil in leta 2024 tudi nagrado Prešernovega sklada za vrhunske dosežke na področju grafičnega oblikovanja. Lucidno, pronicljivo in natančno s svojim delom odpira prostor za širši družbeni razmislek in nastavlja ogledalo času, ki ga živimo. Tomato Košir je gost osrednjega Intervjuja na Prvem, v studio ga je povabila Mojca Delač.
Edward Elgar je občudoval pesem Geroncijeve sanje takrat popularnega angleškega pisatelja Johna Henryja Newmana in je dolgo pestoval zamisel o uglasbitvi. Zato ne preseneča, da je naročilo Birminghamskega trienala za leto 1900 izkoristil, da na podlagi Newmanove poezije zloži oratorij. Pesem s katoliško temo očiščenja je imela za Elgarja poseben osebni in univerzalni pomen - hrepenel je po tolažbi, ki bi mu pomagala ukrotiti nemirni temperament in vrniti vero v delo, potem ko mu je neusmiljeno sito visoke družbe velikokrat onemogočilo vstop v londonsko glasbeno življenje. Elgar je v oratorij vnesel vso svojo ustvarjalno in duhovno vnemo.
Edward Elgar je občudoval pesem Geroncijeve sanje takrat popularnega angleškega pisatelja Johna Henryja Newmana in je dolgo pestoval zamisel o uglasbitvi. Zato ne preseneča, da je naročilo Birminghamskega trienala za leto 1900 izkoristil, da na podlagi Newmanove poezije zloži oratorij. Pesem s katoliško temo očiščenja je imela za Elgarja poseben osebni in univerzalni pomen - hrepenel je po tolažbi, ki bi mu pomagala ukrotiti nemirni temperament in vrniti vero v delo, potem ko mu je neusmiljeno sito visoke družbe velikokrat onemogočilo vstop v londonsko glasbeno življenje. Elgar je v oratorij vnesel vso svojo ustvarjalno in duhovno vnemo.
»Težke stvari so me naredile človeka in zdravnika, kot sem danes,« pravi sogovornik, eden prvih otrok, ki so pred 15 leti dobili svojega botra v programu Botrstvo v Sloveniji Zveze Anita Ogulin in tudi s to pomočjo uspeli doseči življenjske cilje. A še zmeraj je zelo živ spomin na revščino, na to, kako se je vedelo, koga kam povabiti in koga ne, ker starši ne morejo plačati, pa kako je pred razredom prejemal opomine za neplačano šolsko prehrano: »Še zdaj je neprijeten občutek, ko govorim o tem. In veliko takih opomnikov je bilo, da sva revna, da nisva kot ostali,« se spominja sogovornik, ki je kljub hudim finančnim stiskam uspel diplomirati in opraviti specializacijo, zdaj pa kot zaposlen zdravnik pomaga drugim. »Ampak rane ostanejo.« Prav zaradi prehojene poti, stisk, pomanjkanja in negotovosti, ki jih je izkusil, se toliko bolj zaveda dragocenosti pomoči programa Botrstvo.
»Težke stvari so me naredile človeka in zdravnika, kot sem danes,« pravi sogovornik, eden prvih otrok, ki so pred 15 leti dobili svojega botra v programu Botrstvo v Sloveniji Zveze Anita Ogulin in tudi s to pomočjo uspeli doseči življenjske cilje. A še zmeraj je zelo živ spomin na revščino, na to, kako se je vedelo, koga kam povabiti in koga ne, ker starši ne morejo plačati, pa kako je pred razredom prejemal opomine za neplačano šolsko prehrano: »Še zdaj je neprijeten občutek, ko govorim o tem. In veliko takih opomnikov je bilo, da sva revna, da nisva kot ostali,« se spominja sogovornik, ki je kljub hudim finančnim stiskam uspel diplomirati in opraviti specializacijo, zdaj pa kot zaposlen zdravnik pomaga drugim. »Ampak rane ostanejo.« Prav zaradi prehojene poti, stisk, pomanjkanja in negotovosti, ki jih je izkusil, se toliko bolj zaveda dragocenosti pomoči programa Botrstvo.
Martina et al. je trio, ki raziskuje svet alterpopa in indieja. Mimo ustaljenih okvirov se neobremenjeno poigrava z barvitimi vokalnimi harmonijami, pestro ritmiko, poglobljenimi besedili in značilnim vokalnim izrazom. Podrobno o prvencu 3, 2, 1 basist Domen Bohte in bobnar Primož Velikonja.
Martina et al. je trio, ki raziskuje svet alterpopa in indieja. Mimo ustaljenih okvirov se neobremenjeno poigrava z barvitimi vokalnimi harmonijami, pestro ritmiko, poglobljenimi besedili in značilnim vokalnim izrazom. Podrobno o prvencu 3, 2, 1 basist Domen Bohte in bobnar Primož Velikonja.
V minulem tednu je Mariborčane razjezila obširna poledica na površinah za pešce in kolesarje. Ta je povzročila veliko nejevolje, pa tudi številne padce in poškodbe. Zanimalo nas je, zakaj se komunalno podjetje Nigrad ni učinkoviteje odzvalo in kako bodo ukrepali, da se nevšečnost v prihodnje ne bi ponovila.
V minulem tednu je Mariborčane razjezila obširna poledica na površinah za pešce in kolesarje. Ta je povzročila veliko nejevolje, pa tudi številne padce in poškodbe. Zanimalo nas je, zakaj se komunalno podjetje Nigrad ni učinkoviteje odzvalo in kako bodo ukrepali, da se nevšečnost v prihodnje ne bi ponovila.
V Mariboru so stacionarni radar preselili na Gosposvetsko cesto. Na občini ob tem izpostavljajo, da dosedanje meritve kažejo umirjanje prometa in manj prekoračitev hitrosti. Fotografija: zajem zaslona MOM
V Mariboru so stacionarni radar preselili na Gosposvetsko cesto. Na občini ob tem izpostavljajo, da dosedanje meritve kažejo umirjanje prometa in manj prekoračitev hitrosti. Fotografija: zajem zaslona MOM
Slovenski rokometaši se po tekmi s Ferskimi Otoki z Norveške selijo na Švedsko v Malmö, kjer bodo igrali v drugem delu prvenstva stare celine. Smučarske skakalke so v svetovnem pokalu zbrane v Japonskem Zau, kjer je po včerajšnji tekmi na sporedu še ena. Košarkarji Olimpije so se v Evropskem pokalu včeraj po več letih vrnili v dvorano Tivoli, kjer so v 15. kolu gostili Cluj.
Slovenski rokometaši se po tekmi s Ferskimi Otoki z Norveške selijo na Švedsko v Malmö, kjer bodo igrali v drugem delu prvenstva stare celine. Smučarske skakalke so v svetovnem pokalu zbrane v Japonskem Zau, kjer je po včerajšnji tekmi na sporedu še ena. Košarkarji Olimpije so se v Evropskem pokalu včeraj po več letih vrnili v dvorano Tivoli, kjer so v 15. kolu gostili Cluj.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutra ob kavi so še lepša ob kitari
V studiu Radia Maribor so v jutranjem koncertu nastopili Kokosy – Boris Kokalj, Izidor Valič in Anže Lajevec. V akustični preobleki so predstavili svojo glasbo skozi ritem, melodijo in zgodbe, ki jih zaznamujeta iskrenost in energija. Jutranji koncert je poslušalcem ponudil intimen glasbeni začetek dneva ter vpogled v ustvarjanje skupine.
V studiu Radia Maribor so v jutranjem koncertu nastopili Kokosy – Boris Kokalj, Izidor Valič in Anže Lajevec. V akustični preobleki so predstavili svojo glasbo skozi ritem, melodijo in zgodbe, ki jih zaznamujeta iskrenost in energija. Jutranji koncert je poslušalcem ponudil intimen glasbeni začetek dneva ter vpogled v ustvarjanje skupine.
Decembra lani je varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija prejela rekordnih 299 odzivov. Glavni razlog za visoko število odzivov zadnjega meseca v letu je 67 verižnih odzivov uporabnikov spletnega portala rtvslo.si, ki so predlagali ukinitev komentiranja. Na radijske programe se je nanašalo samo pet odzivov. Kakšna priporočila je varuhinje dala za letošnje leto? Kateri so najpogostejši odzivi na tehnične zadeve, kakšne odzive v zadnjem času beleži varuhinja v povezavi z informativnim, razvedrilnim in športnim programom? V sredinem svetovalnem servisu bo na vaša vprašanja odgovarjala Marica Uršič Zupan, varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija.
Decembra lani je varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija prejela rekordnih 299 odzivov. Glavni razlog za visoko število odzivov zadnjega meseca v letu je 67 verižnih odzivov uporabnikov spletnega portala rtvslo.si, ki so predlagali ukinitev komentiranja. Na radijske programe se je nanašalo samo pet odzivov. Kakšna priporočila je varuhinje dala za letošnje leto? Kateri so najpogostejši odzivi na tehnične zadeve, kakšne odzive v zadnjem času beleži varuhinja v povezavi z informativnim, razvedrilnim in športnim programom? V sredinem svetovalnem servisu bo na vaša vprašanja odgovarjala Marica Uršič Zupan, varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
V nekaterih slovenskih krajih so sezonska umetna drsališča na prostem z novim letom že zaprli, ponekod, denimo v Mariboru in Kranju, pa bo mogoče drsati še vsaj nekaj tednov. V Ljubljani lahko na prostem drsate na dveh lokacijah: v Šiški pred nakupovalnim središčem in od petka tudi v samem središču mesta, na Pogačarjevem trgu. Tako je prostor, kjer so decembra potekali koncerti, zdaj zaživel na drugačen način.
V nekaterih slovenskih krajih so sezonska umetna drsališča na prostem z novim letom že zaprli, ponekod, denimo v Mariboru in Kranju, pa bo mogoče drsati še vsaj nekaj tednov. V Ljubljani lahko na prostem drsate na dveh lokacijah: v Šiški pred nakupovalnim središčem in od petka tudi v samem središču mesta, na Pogačarjevem trgu. Tako je prostor, kjer so decembra potekali koncerti, zdaj zaživel na drugačen način.
Strokovnjaki ocenjujejo, da živi v Sloveniji do 40.000 deklet in žensk z eno od oblik endometrioze.
Strokovnjaki ocenjujejo, da živi v Sloveniji do 40.000 deklet in žensk z eno od oblik endometrioze.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Takemicu se je z zahodno glasbo seznanil po drugi svetovni vojni, saj je bila ta na Japonskem med vojno prepovedana. Veliko glasbe je poslušal v najstniških letih v ameriški vojaški bazi, v kateri je bil zaposlen. Tu je spoznal zahodno klasično, pa tudi jazzovsko glasbo. Ta glasba ga je tako močno privlačila, da se je pri 16 letih odločil, da bo postal skladatelj. Zgodnja dela Takemicuja izražajo vpliv Schönberga in Berga, naslednja kompozicijska faza pa je odražala navdušenje nad francoskim impresionizmom, še posebej nad Debussyjem.
Takemicu se je z zahodno glasbo seznanil po drugi svetovni vojni, saj je bila ta na Japonskem med vojno prepovedana. Veliko glasbe je poslušal v najstniških letih v ameriški vojaški bazi, v kateri je bil zaposlen. Tu je spoznal zahodno klasično, pa tudi jazzovsko glasbo. Ta glasba ga je tako močno privlačila, da se je pri 16 letih odločil, da bo postal skladatelj. Zgodnja dela Takemicuja izražajo vpliv Schönberga in Berga, naslednja kompozicijska faza pa je odražala navdušenje nad francoskim impresionizmom, še posebej nad Debussyjem.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Trump ob zaostrovanju spora glede Grenlandije danes na forumu v Davosu - Stacionarni radar v Mariboru odslej na Gosposvetski cesti - Slovenska rokometna reprezentanca po zmagi nad Ferskimi otoki v glavni del evropskega prvenstva z dvema točkama
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Trump ob zaostrovanju spora glede Grenlandije danes na forumu v Davosu - Stacionarni radar v Mariboru odslej na Gosposvetski cesti - Slovenska rokometna reprezentanca po zmagi nad Ferskimi otoki v glavni del evropskega prvenstva z dvema točkama
Človek je obredno bitje; navade, šege in običaji nas spremljajo od rojstva do smrti. Osmišljajo nam naša življenja, olajšajo sobivanje, spodbujajo sodelovanje v skupnosti, utrjujejo odnose in vezi, skozi ponavljajoča se dejanja oblikujemo svojo identiteto, socialne vezi, praznovanja, delo, nenazadnje prenašamo tudi tradicijo. Neizogiben del takšnih ravnanj pa so tudi prilagajanja na spremembe ali pa celo počasno usihanje, saj morda niso primerni ali zanimivi več za sodobni čas in družbo. Šegam, navadam in obredom ob mejnikih človekovega življenja se posveča tudi monografija Od imena do spomina, ki je izšla pri založbi Mladinska knjiga. Njen avtor je dr. Ambrož Kvartič, ki je v oddajo povabljen predvsem kot etnolog in folklorist ter docent za folkloristiko in primerjalno mitologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V kolažu je uporabljeno naslednje fotografsko gradivo (v smeri urinega kazalca): -Ženin in nevesta v Belorusiji, leto 2018 (Mihail Kapička / Wikipedija) -Nevesto peljejo v ženitovanjskem sprevodu v Ziljski dolini na avstrijskem Koroškem, 1951 (Jernej Šušteršič / SEM) -Poročni avto (FotografieLink / Pixabay) -Skupina svatov na poroki Franca Vuttija v Dolah v Ziljski dolini, 1951 (Jernej Šušteršič / SEM)
Človek je obredno bitje; navade, šege in običaji nas spremljajo od rojstva do smrti. Osmišljajo nam naša življenja, olajšajo sobivanje, spodbujajo sodelovanje v skupnosti, utrjujejo odnose in vezi, skozi ponavljajoča se dejanja oblikujemo svojo identiteto, socialne vezi, praznovanja, delo, nenazadnje prenašamo tudi tradicijo. Neizogiben del takšnih ravnanj pa so tudi prilagajanja na spremembe ali pa celo počasno usihanje, saj morda niso primerni ali zanimivi več za sodobni čas in družbo. Šegam, navadam in obredom ob mejnikih človekovega življenja se posveča tudi monografija Od imena do spomina, ki je izšla pri založbi Mladinska knjiga. Njen avtor je dr. Ambrož Kvartič, ki je v oddajo povabljen predvsem kot etnolog in folklorist ter docent za folkloristiko in primerjalno mitologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V kolažu je uporabljeno naslednje fotografsko gradivo (v smeri urinega kazalca): -Ženin in nevesta v Belorusiji, leto 2018 (Mihail Kapička / Wikipedija) -Nevesto peljejo v ženitovanjskem sprevodu v Ziljski dolini na avstrijskem Koroškem, 1951 (Jernej Šušteršič / SEM) -Poročni avto (FotografieLink / Pixabay) -Skupina svatov na poroki Franca Vuttija v Dolah v Ziljski dolini, 1951 (Jernej Šušteršič / SEM)
Festivalu Eurosonic manjka le malo bolj organizirana žanrska specifika, kot je na primer združevanje zvrstno podobnih glasbenikov na koncertnih prizoriščih, kljub temu pa naj velja. Še na mnogo januarjev na Nizozemskem.
Festivalu Eurosonic manjka le malo bolj organizirana žanrska specifika, kot je na primer združevanje zvrstno podobnih glasbenikov na koncertnih prizoriščih, kljub temu pa naj velja. Še na mnogo januarjev na Nizozemskem.
Takemicu se je z zahodno glasbo seznanil po drugi svetovni vojni, saj je bila ta na Japonskem med vojno prepovedana. Veliko glasbe je poslušal v najstniških letih v ameriški vojaški bazi, v kateri je bil zaposlen. Tu je spoznal zahodno klasično, pa tudi jazzovsko glasbo. Ta glasba ga je tako močno privlačila, da se je pri 16 letih odločil, da bo postal skladatelj. Zgodnja dela Takemicuja izražajo vpliv Schönberga in Berga, naslednja kompozicijska faza pa je odražala navdušenje nad francoskim impresionizmom, še posebej nad Debussyjem.
Takemicu se je z zahodno glasbo seznanil po drugi svetovni vojni, saj je bila ta na Japonskem med vojno prepovedana. Veliko glasbe je poslušal v najstniških letih v ameriški vojaški bazi, v kateri je bil zaposlen. Tu je spoznal zahodno klasično, pa tudi jazzovsko glasbo. Ta glasba ga je tako močno privlačila, da se je pri 16 letih odločil, da bo postal skladatelj. Zgodnja dela Takemicuja izražajo vpliv Schönberga in Berga, naslednja kompozicijska faza pa je odražala navdušenje nad francoskim impresionizmom, še posebej nad Debussyjem.
Severnoirski pesnik Derek Mahon je pesem Snežna zabava umestil na Japonsko v 17. stoletju k pesniku Bašu, a v ozadju se kaže razkol med družbenim vrenjem in odmaknjenostjo elit. To pa seveda ni značilno le za daljne čase in daljne dežele. Prevajalec Marjan Strojan, igralec Aleš Valič, urednik oddaje Vlado Motnikar. Posneto junija 2006..
Severnoirski pesnik Derek Mahon je pesem Snežna zabava umestil na Japonsko v 17. stoletju k pesniku Bašu, a v ozadju se kaže razkol med družbenim vrenjem in odmaknjenostjo elit. To pa seveda ni značilno le za daljne čase in daljne dežele. Prevajalec Marjan Strojan, igralec Aleš Valič, urednik oddaje Vlado Motnikar. Posneto junija 2006..
Pregovor, da se učimo vse življenje, še kako drži, tudi ali pa posebej še za tiste, ki delajo na področju gastronomije. Čeprav se zdi, da je treba, če hočeš ostati relevanten, slediti trendom, ki se včasih menjajo hitreje kot letni časi, pa današnja sogovornika v oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, dokazujeta, da je treba usvojiti osnovno znanje in ga potem nadgrajevati. Sta tudi dokaz, da čeprav ti tujina ponudi veliko znanja, je najlepše to znanje potem prenesti na domača tla.
Pregovor, da se učimo vse življenje, še kako drži, tudi ali pa posebej še za tiste, ki delajo na področju gastronomije. Čeprav se zdi, da je treba, če hočeš ostati relevanten, slediti trendom, ki se včasih menjajo hitreje kot letni časi, pa današnja sogovornika v oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, dokazujeta, da je treba usvojiti osnovno znanje in ga potem nadgrajevati. Sta tudi dokaz, da čeprav ti tujina ponudi veliko znanja, je najlepše to znanje potem prenesti na domača tla.
Takemicu se je z zahodno glasbo seznanil po drugi svetovni vojni, saj je bila ta na Japonskem med vojno prepovedana. Veliko glasbe je poslušal v najstniških letih v ameriški vojaški bazi, v kateri je bil zaposlen. Tu je spoznal zahodno klasično, pa tudi jazzovsko glasbo. Ta glasba ga je tako močno privlačila, da se je pri 16 letih odločil, da bo postal skladatelj. Zgodnja dela Takemicuja izražajo vpliv Schönberga in Berga, naslednja kompozicijska faza pa je odražala navdušenje nad francoskim impresionizmom, še posebej nad Debussyjem.
Takemicu se je z zahodno glasbo seznanil po drugi svetovni vojni, saj je bila ta na Japonskem med vojno prepovedana. Veliko glasbe je poslušal v najstniških letih v ameriški vojaški bazi, v kateri je bil zaposlen. Tu je spoznal zahodno klasično, pa tudi jazzovsko glasbo. Ta glasba ga je tako močno privlačila, da se je pri 16 letih odločil, da bo postal skladatelj. Zgodnja dela Takemicuja izražajo vpliv Schönberga in Berga, naslednja kompozicijska faza pa je odražala navdušenje nad francoskim impresionizmom, še posebej nad Debussyjem.
Jutra ob kavi so še lepša ob kitari
"Jutra ob kavi, so še lepša ob kitari," smo poimenovali sredin jutranji program, ko v studio povabimo glasbenike, s katerimi klepetamo in nam prebujanje polepšajo tudi z igranjem in petjem v živo.
"Jutra ob kavi, so še lepša ob kitari," smo poimenovali sredin jutranji program, ko v studio povabimo glasbenike, s katerimi klepetamo in nam prebujanje polepšajo tudi z igranjem in petjem v živo.