Pojdite na vsebino Pojdite v osnovni meni Iščite po vsebini

Raziskujte

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Kratki Programi Oddaje Podkasti Moj 365

Šport

Olimpijski dnevnik

18. 2. 2026

Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.

4 min

Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.

Glasni novi svet

Pesmi intime in upora

18. 2. 2026

Poslušamo pesmi na meji med eksperimentom in pop formo, vračamo se k pesmim Irene Z. Tomažin s plošče Another Crying Game ter si zavrtimo izbor z novih plošč skladateljic ter vokalistk Emily Wittbrodt, Karoline Wallace in kvinteta Elder Ones Amirthe Kidambi.

49 min

Poslušamo pesmi na meji med eksperimentom in pop formo, vračamo se k pesmim Irene Z. Tomažin s plošče Another Crying Game ter si zavrtimo izbor z novih plošč skladateljic ter vokalistk Emily Wittbrodt, Karoline Wallace in kvinteta Elder Ones Amirthe Kidambi.

Novice Radia Slovenija

Novice ob 23h

18. 2. 2026

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

2 min

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Literarni nokturno

Valentin Brun: Manj imam, bolj sem srečen

18. 2. 2026

Pesnik Valentin Brun je avtor več pesniških zbirk z religiozno tematiko. Kot avtor religiozne lirike se predstavlja tudi s pesmimi v Literarnem nokturnu, s tistimi, v katere je vpisal tudi kak oseben ali socialen drobec. Režiserka Ana Krauthaker, interpret Nejc Cijan Garlatti, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.

9 min

Pesnik Valentin Brun je avtor več pesniških zbirk z religiozno tematiko. Kot avtor religiozne lirike se predstavlja tudi s pesmimi v Literarnem nokturnu, s tistimi, v katere je vpisal tudi kak oseben ali socialen drobec. Režiserka Ana Krauthaker, interpret Nejc Cijan Garlatti, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.

Kultura

Kultura

18. 2. 2026

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

6 min

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Odmevi

Odmevi

18. 2. 2026

Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

31 min

Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Vreme

Vreme ob 22h

18. 2. 2026

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

1 min

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Zrcalo dneva

Katarina Bervar Sternad nova vodja KPK

18. 2. 2026

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je za novo predsednico Komisije za preprečevanje korupcije izbrala direktorico Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja Katarino Bervar Sternad, ki bo 6-letni mandat predsednice KPK začela prvega aprila.

7 min

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je za novo predsednico Komisije za preprečevanje korupcije izbrala direktorico Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja Katarino Bervar Sternad, ki bo 6-letni mandat predsednice KPK začela prvega aprila.

Televizorka

Oskarjevski filmi na TV Slovenija

18. 2. 2026

Do podelitve oskarjev, najprestižnejših nagrad v svetu filma, nas loči le še slab mesec. V uredništvu tujih oddaj smo v tem času pripravili cikel, ki prinaša jagodni izbor zmagovalcev in nominirancev iz prejšnjih let. Izbor nam bo predstavil urednik filmskega programa Iztok Polanc.

7 min

Do podelitve oskarjev, najprestižnejših nagrad v svetu filma, nas loči le še slab mesec. V uredništvu tujih oddaj smo v tem času pripravili cikel, ki prinaša jagodni izbor zmagovalcev in nominirancev iz prejšnjih let. Izbor nam bo predstavil urednik filmskega programa Iztok Polanc.

Loto žrebanje

Žrebanje Lota

18. 2. 2026

Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 860 tisoč polnoletnih Slovencev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.

5 min

Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 860 tisoč polnoletnih Slovencev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.

Neposredni prenos

Ensemble Dissonance na 9. Zimskem festivalu Ljubljana /Tjaša Krajnc

18. 2. 2026

Iz Dvorane Marjana Kozine bomo neposredno prenašali koncert godalnega ansambla Dissonance z naslovom Srečanje glasbenih tradicij. To bo večer mediteranske umetnostne glasbe, v katerem se prepletajo predklasična virtuoznost, španska in katalonska izraznost in sodobni glasbeni utrip. Ensemble Dissonance bo z uglednima gostoma iz Španije izvedel program z deli Giuseppeja Tartinija, Luigija Boccherinija, Enriqueja Granadosa, Eduarda Toldre in Ferrerja Ferrana. Dirigiral bo Miguel Angel Navárro, solist bo trobentač Vicente Campos.

93 min

Iz Dvorane Marjana Kozine bomo neposredno prenašali koncert godalnega ansambla Dissonance z naslovom Srečanje glasbenih tradicij. To bo večer mediteranske umetnostne glasbe, v katerem se prepletajo predklasična virtuoznost, španska in katalonska izraznost in sodobni glasbeni utrip. Ensemble Dissonance bo z uglednima gostoma iz Španije izvedel program z deli Giuseppeja Tartinija, Luigija Boccherinija, Enriqueja Granadosa, Eduarda Toldre in Ferrerja Ferrana. Dirigiral bo Miguel Angel Navárro, solist bo trobentač Vicente Campos.

Šport 202

Dolimita: Več alpskih zlatih medalj kot Mikaela osvojila le Kjetil in Janica

18. 2. 2026

Mikaela Schiffrin je zdržala pod pritiskom. Četrtič je bila na olimpijskih igrah, osvojila pa je svojo četrto medaljo, tretjo zlato. Radijski reporter Igor Tominec pravi, da se je Američanka s tem utrdila v vlogi ene najboljših smučark vseh časov. Pred tem so se mnogi spominjali tudi njenih spodrsljajev na olimpijskih igrah. Tolikokrat je prišla na tekme v vlogi izrazite favoritinje, zapomnljivi pa niso bili le njeni veličastni uspehi, ampak tudi bridki porazi. Pred Pjongčangom je bil nenadkriljiva v slalomu, pa ga v Južni Koreji končala na četrtem mestu. V Pekingu je odstopila v prvi vožnji tako slaloma kot veleslaloma, navsezadnje je bila tudi že v Cortini v odličnem položaju, da osvoji zlato v ekipni kombinaciji, a ostala brez medalje. V slalomu pa je odpihnila konkurenco. Zmagala je za sekundo in pol. Zdaj imata več naslovov olimpijskega prvaka v alpskem smučanju le Kjetil Andre Aamodt in Janica Kostelić. Slovenski izkupiček je bil tudi na zadnji tekmi programa alpskega smučanja skromen. Najboljša je bila Ana Bucik Jogan na 24. mestu, kar je bilo precej nižje od njenih pričakovanj. Tekmovale so tudi Nika Tomšič, Caterina Sinigoj in Lila Lapanja. Precej vprašanj se je porajalo v slovenski športni javnosti, zakaj so na igrah tekmovale smučarke, ki ne tekmujejo na tekmah najvišje ravni. V tej trojici ima le Nika Tomšič točke svetovnega pokala. Tominec poroča, da so se v slovenski reprezentanci tako odločili, ker so lahko povečali število trenerskega kadra med alpskimi smučarkami na igrah, hkrati je tudi Cortina blizu Slovenije, zato strošek ni bil tako velik kot v primeru, da bi bile igre daleč stran. Tominec dodaja, da to mnogih ni prepričalo. Nekateri nekdanji smučarji in drugi trenerji so mu namreč zaupali, da je to degradacija športa, da so v tem primeru padli vsi kriteriji doseganja olimpijskih norm in da to ni dobro ne za športnice ne za šport.  Biatlonke so štafetno preizkušnjo končale na 16. mestu po zelo skromnem strelskem nastopu. Polona Klemenčič je morala štirikrat v kazenski krog, Anamarija Lampič pa dvakrat, Slovenke so zaostale za svojimi pričakovanji. Do konca iger sta ostali še najatraktivnejši disciplini, obe tekmi s skupinskim startom. Edini od Slovencev, ki ima zagotovljen nastop je Jakov Fak, Miha Dovžan in Polona Klemenčič pa še čakata na morebitno odpoved že uvrščenih. Klemenčičeva je druga v čakalni vrsti, Dovžan pa tretji. Igor Tominec in Tomaž Langerholz se o dogajanju na olimpijskih igrah pogovarjata z voditeljem Luko Petričem.

51 min

Mikaela Schiffrin je zdržala pod pritiskom. Četrtič je bila na olimpijskih igrah, osvojila pa je svojo četrto medaljo, tretjo zlato. Radijski reporter Igor Tominec pravi, da se je Američanka s tem utrdila v vlogi ene najboljših smučark vseh časov. Pred tem so se mnogi spominjali tudi njenih spodrsljajev na olimpijskih igrah. Tolikokrat je prišla na tekme v vlogi izrazite favoritinje, zapomnljivi pa niso bili le njeni veličastni uspehi, ampak tudi bridki porazi. Pred Pjongčangom je bil nenadkriljiva v slalomu, pa ga v Južni Koreji končala na četrtem mestu. V Pekingu je odstopila v prvi vožnji tako slaloma kot veleslaloma, navsezadnje je bila tudi že v Cortini v odličnem položaju, da osvoji zlato v ekipni kombinaciji, a ostala brez medalje. V slalomu pa je odpihnila konkurenco. Zmagala je za sekundo in pol. Zdaj imata več naslovov olimpijskega prvaka v alpskem smučanju le Kjetil Andre Aamodt in Janica Kostelić. Slovenski izkupiček je bil tudi na zadnji tekmi programa alpskega smučanja skromen. Najboljša je bila Ana Bucik Jogan na 24. mestu, kar je bilo precej nižje od njenih pričakovanj. Tekmovale so tudi Nika Tomšič, Caterina Sinigoj in Lila Lapanja. Precej vprašanj se je porajalo v slovenski športni javnosti, zakaj so na igrah tekmovale smučarke, ki ne tekmujejo na tekmah najvišje ravni. V tej trojici ima le Nika Tomšič točke svetovnega pokala. Tominec poroča, da so se v slovenski reprezentanci tako odločili, ker so lahko povečali število trenerskega kadra med alpskimi smučarkami na igrah, hkrati je tudi Cortina blizu Slovenije, zato strošek ni bil tako velik kot v primeru, da bi bile igre daleč stran. Tominec dodaja, da to mnogih ni prepričalo. Nekateri nekdanji smučarji in drugi trenerji so mu namreč zaupali, da je to degradacija športa, da so v tem primeru padli vsi kriteriji doseganja olimpijskih norm in da to ni dobro ne za športnice ne za šport.  Biatlonke so štafetno preizkušnjo končale na 16. mestu po zelo skromnem strelskem nastopu. Polona Klemenčič je morala štirikrat v kazenski krog, Anamarija Lampič pa dvakrat, Slovenke so zaostale za svojimi pričakovanji. Do konca iger sta ostali še najatraktivnejši disciplini, obe tekmi s skupinskim startom. Edini od Slovencev, ki ima zagotovljen nastop je Jakov Fak, Miha Dovžan in Polona Klemenčič pa še čakata na morebitno odpoved že uvrščenih. Klemenčičeva je druga v čakalni vrsti, Dovžan pa tretji. Igor Tominec in Tomaž Langerholz se o dogajanju na olimpijskih igrah pogovarjata z voditeljem Luko Petričem.

Ari Zona

Faber

18. 2. 2026

V AriZONI jih boste nocoj slišali o svobodnem princu. Okrog Fabrizia De Andrèja, enega največjih italijanskih kantavtorjev, ki bi danes pod streho spravil 86 let, je Armando Šturman stkal nocojšnjo oddajo na sporedu RA KP ob 20h. Vabljeni k poslušanju …

56 min

V AriZONI jih boste nocoj slišali o svobodnem princu. Okrog Fabrizia De Andrèja, enega največjih italijanskih kantavtorjev, ki bi danes pod streho spravil 86 let, je Armando Šturman stkal nocojšnjo oddajo na sporedu RA KP ob 20h. Vabljeni k poslušanju …

Novice Radia Slovenija

Novice ob 21h

18. 2. 2026

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

2 min

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

V sredo

V sredo

18. 2. 2026

Med športniki, ki so nastope na zimskih olimpijskih igrah v Italiji že končali, so smučarski skakalci in skakalke. Slovenska reprezentanca je v Predazzu osvojila štiri kolajne. Za prvo od dveh odličij najžlahtnejšega leska je poskrbela mešana ekipa, katere član je bil Domen Prevc, pozneje zlat na posamični tekmi na veliki skakalnici. S polnim kompletom odličij se domov vrača njegova sestra Nika, ki je bila 2. na srednji in 3. na veliki skakalnici. S slovenskimi junaki se je v najnovejši epizodi podkasta 254,5, ki ga ponujamo v tokratnem sredinem večeru, pogovarjal valovski reporter Luka Dolar.

59 min

Med športniki, ki so nastope na zimskih olimpijskih igrah v Italiji že končali, so smučarski skakalci in skakalke. Slovenska reprezentanca je v Predazzu osvojila štiri kolajne. Za prvo od dveh odličij najžlahtnejšega leska je poskrbela mešana ekipa, katere član je bil Domen Prevc, pozneje zlat na posamični tekmi na veliki skakalnici. S polnim kompletom odličij se domov vrača njegova sestra Nika, ki je bila 2. na srednji in 3. na veliki skakalnici. S slovenskimi junaki se je v najnovejši epizodi podkasta 254,5, ki ga ponujamo v tokratnem sredinem večeru, pogovarjal valovski reporter Luka Dolar.

Vreme

Vreme ob 19h

18. 2. 2026

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

2 min

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Šport

Olimpijski dnevnik

18. 2. 2026

Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.

15 min

Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.

Slovenska kronika

Slovenska kronika

18. 2. 2026

Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

13 min

Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Dnevnik

Dnevnik

18. 2. 2026

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

28 min

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Lahko noč, otroci!

Zgodba o snežakih

18. 2. 2026

Kaj se zgodi, če se snežaki spremenijo v dinozavre in snežne čarovnice. Pripoveduje: Romana Šalehar. Napisala: Elke Bräuling. Prevedla: Jana Milčinski. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.

8 min

Kaj se zgodi, če se snežaki spremenijo v dinozavre in snežne čarovnice. Pripoveduje: Romana Šalehar. Napisala: Elke Bräuling. Prevedla: Jana Milčinski. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.

Mladi mladim

Ne išči službe! Postani vroča roba!

18. 2. 2026

Oddaja Mladi mladim je tokrat dišala po prihodnosti, svežih idejah in poklicih, ki so – verjeli ali ne – prava »vroča roba«! Z nami je bila Urška Slapšak, vodja področja za poklicno in strokovno izobraževanje na Centru Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja, ki nam je razkrila, kako mlade spodbujajo k pogumnim kariernim odločitvam, ter dijaka Mojca Kraus z Biotehniške šole Maribor in Domen Dolenc s Tehniškega šolskega centra Maribor, ki sta nam predstavila šolanje za poklice prihodnosti. Kaj sploh dela mehatronik? Je naravovarstvo res samo sprehajanje po gozdu? In kateri poklic bo čez nekaj let najbolj iskan?

42 min

Oddaja Mladi mladim je tokrat dišala po prihodnosti, svežih idejah in poklicih, ki so – verjeli ali ne – prava »vroča roba«! Z nami je bila Urška Slapšak, vodja področja za poklicno in strokovno izobraževanje na Centru Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja, ki nam je razkrila, kako mlade spodbujajo k pogumnim kariernim odločitvam, ter dijaka Mojca Kraus z Biotehniške šole Maribor in Domen Dolenc s Tehniškega šolskega centra Maribor, ki sta nam predstavila šolanje za poklice prihodnosti. Kaj sploh dela mehatronik? Je naravovarstvo res samo sprehajanje po gozdu? In kateri poklic bo čez nekaj let najbolj iskan?

Primorska kronika

Primorska kronika

18. 2. 2026

Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.

17 min

Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.

Vem!

Vem!, kviz

18. 2. 2026

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.

26 min

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.

Odprta knjiga na radiu

Darinka Kozinc: Les Goriciennes (1/16)

18. 2. 2026

Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trsta A. Posneto leta 2018 v Trstu.

19 min

Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trsta A. Posneto leta 2018 v Trstu.

Radijski dnevnik

Predsednica republike pred parlamentarnimi volitvami poziva k pošteni kampanji

18. 2. 2026

Jutri se uradno začenja kampanja pred parlamentarnimi volitvami 22. marca, obenem poteče rok za vlaganje kandidatnih list. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je pred začetkom pozvala k pošteni in pregledni kampanji. Drugi poudarki oddaje: - Ukrajina in Rusija potrdili premike v mirovnih pogajanjih. - Državni zbor sprejel zakon o vinu, ki celovito ureja področje vinogradništva in vinarstva. - Kmetje pozivajo k oprostitvi plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo za vzdrževane družinske člane na kmetijah.

22 min

Jutri se uradno začenja kampanja pred parlamentarnimi volitvami 22. marca, obenem poteče rok za vlaganje kandidatnih list. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je pred začetkom pozvala k pošteni in pregledni kampanji. Drugi poudarki oddaje: - Ukrajina in Rusija potrdili premike v mirovnih pogajanjih. - Državni zbor sprejel zakon o vinu, ki celovito ureja področje vinogradništva in vinarstva. - Kmetje pozivajo k oprostitvi plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo za vzdrževane družinske člane na kmetijah.

Tele M

Tele M, regionalna aktualno-informativna oddaja

18. 2. 2026

Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.

20 min

Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.

Cederama

Jill Scott - To Whom This May Concern

18. 2. 2026

Ker Jill Scott velja za pionirko neosoula, ne preseneča, da so vsi njeni albumi žanrsko najmanj bivalentni. Enako velja tudi za pevkin povratniški album To Who This May Concern, njen prvi po desetih letih. Večkratna grammyjevka iz Filadelfije med spročujočim ambientalnim kozmičnim soulom, energičnimi funky in disco skladbami ter R & B baladami ob spremstvu velikega orkestra ter duetnimi nastopi z džezisti in raperji strastno opeva ljubezen in druge pozitivne sile v vesoljnem prostoru.

18 min

Ker Jill Scott velja za pionirko neosoula, ne preseneča, da so vsi njeni albumi žanrsko najmanj bivalentni. Enako velja tudi za pevkin povratniški album To Who This May Concern, njen prvi po desetih letih. Večkratna grammyjevka iz Filadelfije med spročujočim ambientalnim kozmičnim soulom, energičnimi funky in disco skladbami ter R & B baladami ob spremstvu velikega orkestra ter duetnimi nastopi z džezisti in raperji strastno opeva ljubezen in druge pozitivne sile v vesoljnem prostoru.

Čas, prostor in glasba

Kako se razstreljeni klavir spet sestavi

18. 2. 2026

Glasba je lahko umetniška izpoved posameznika, lahko pa je tudi njegov užitek, sprostitev. In kaj se zgodi, če postane izraz protesta, če se glasbenik - ustvarjalec odloči za na videz bizarno dejanje - za uničenje glasbenega inštrumenta? Spomnimo se na dejanja pop-glasbenikov, ki so pred svojimi oboževalci uničevali svoje inštrumente ... V Avstraliji so pred leti v okviru mednarodnega festivala sodobne glasbe zažgali star, stilsko oblikovan pianino. Na Nizozemskem so pred leti razstrelili klavir. In kaj se zgodi, ko se razstreljeni klavir s filmsko tehniko spet sestavi?

57 min

Glasba je lahko umetniška izpoved posameznika, lahko pa je tudi njegov užitek, sprostitev. In kaj se zgodi, če postane izraz protesta, če se glasbenik - ustvarjalec odloči za na videz bizarno dejanje - za uničenje glasbenega inštrumenta? Spomnimo se na dejanja pop-glasbenikov, ki so pred svojimi oboževalci uničevali svoje inštrumente ... V Avstraliji so pred leti v okviru mednarodnega festivala sodobne glasbe zažgali star, stilsko oblikovan pianino. Na Nizozemskem so pred leti razstrelili klavir. In kaj se zgodi, ko se razstreljeni klavir s filmsko tehniko spet sestavi?

Naval na šport

Dolimita: Bodo francoski biatlonci danes nadaljevali prevlado?

18. 2. 2026

Oddaja Dolimita tokrat o biatlonu in nordijski kombinaciji. Slišali boste, kakšne so možnosti, da nordijska kombinacija odpade iz olimpijske družine športov, več pa tudi po včerajšnji moški štafeti biatloncev, kjer so Slovenci najboljšo uvrstitev na olimpijskih igrah zapravili na zadnjem streljanju, spet so zmagali Francozi, tudi v štafeti biatlonk pa so favoritinje Francozinje. Radijska reporterja Uroš Volk in Dare Rupar se o dogajanju na olimpijskih igrah pogovarjata z voditeljem Luko Petričem

11 min

Oddaja Dolimita tokrat o biatlonu in nordijski kombinaciji. Slišali boste, kakšne so možnosti, da nordijska kombinacija odpade iz olimpijske družine športov, več pa tudi po včerajšnji moški štafeti biatloncev, kjer so Slovenci najboljšo uvrstitev na olimpijskih igrah zapravili na zadnjem streljanju, spet so zmagali Francozi, tudi v štafeti biatlonk pa so favoritinje Francozinje. Radijska reporterja Uroš Volk in Dare Rupar se o dogajanju na olimpijskih igrah pogovarjata z voditeljem Luko Petričem

TV klinika z Davidom Zupančičem

Stres - kako ga prepoznati

18. 2. 2026

Ste pogosto utrujeni in razdraženi? Brez energije? Stres ni le občutek, lahko vpliva na duševno in telesno zdravje. Kako ga prepoznati in obvladati?

25 min

Ste pogosto utrujeni in razdraženi? Brez energije? Stres ni le občutek, lahko vpliva na duševno in telesno zdravje. Kako ga prepoznati in obvladati?

TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio

Stres - kako ga prepoznati

18. 2. 2026

Ste pogosto utrujeni in razdraženi? Brez energije? Stres ni le občutek, lahko vpliva na duševno in telesno zdravje. Kako ga prepoznati in obvladati?

24 min

Ste pogosto utrujeni in razdraženi? Brez energije? Stres ni le občutek, lahko vpliva na duševno in telesno zdravje. Kako ga prepoznati in obvladati?

Pol ure kulture

Podkasti v Ajdovščini, koncert Ensemble Dissonance ter arheologija v Ljubljani

18. 2. 2026

Za začetek smo se v oddaji ustavili v Ajdovščini, kjer so v Lavričevi knjižnici začeli ustvarjati svoje pripovedovalske podkaste. Nato smo napovedali koncert v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani, kjer je v sredo nastopil slovenski Ensemble Dissonance z gosti iz Španije. Nazadnje smo šli še v Cankarjev dom v Ljubljani, kjer so nedavno odprli svojo letošnjo osrednjo razstavo, ki bo ostala odprta do avgusta. Nosi naslov Čivki iz preteklosti, gre pa za pregled slovenske arheologije skozi predmete, povezane z zvoki in glasbo, simboli in prvimi zapisanimi besedami.

30 min

Za začetek smo se v oddaji ustavili v Ajdovščini, kjer so v Lavričevi knjižnici začeli ustvarjati svoje pripovedovalske podkaste. Nato smo napovedali koncert v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani, kjer je v sredo nastopil slovenski Ensemble Dissonance z gosti iz Španije. Nazadnje smo šli še v Cankarjev dom v Ljubljani, kjer so nedavno odprli svojo letošnjo osrednjo razstavo, ki bo ostala odprta do avgusta. Nosi naslov Čivki iz preteklosti, gre pa za pregled slovenske arheologije skozi predmete, povezane z zvoki in glasbo, simboli in prvimi zapisanimi besedami.

Izluščeno

Z brezplačnimi tematskimi vodenji se začenja turistična sezona po Krasu in Brkinih

18. 2. 2026

Na Krasu in v Brkinih v soboto, na mednarodni dan turističnih vodnikov, odpirajo letošnjo turistično sezono. Naslednje tri vikende pripravljajo številna brezplačna vodenja, na katerih ne bo manjkalo kulture, naravoslovja in zgodovine. FOTO: Društvo turističnih vodnikov Krasa in Brkinov

4 min

Na Krasu in v Brkinih v soboto, na mednarodni dan turističnih vodnikov, odpirajo letošnjo turistično sezono. Naslednje tri vikende pripravljajo številna brezplačna vodenja, na katerih ne bo manjkalo kulture, naravoslovja in zgodovine. FOTO: Društvo turističnih vodnikov Krasa in Brkinov

Šport

Olimpijski dnevnik

18. 2. 2026

Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.

4 min

Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.

Aktualno regionalno

Aktualno regionalno

18. 2. 2026

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.

8 min

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.

Aktualno 202

Alex Petan: Slovenci so po mojih izkušnjah med najbolj tekmovalnimi narodi

18. 2. 2026

V terenskem studiu Vala 202 smo gostili hokejista s kanadskim rojstnim listom, od lanskega poletja Olimpijinega napadalca, sicer pa človeka z zelo zanimivo življenjsko zgodbo in globokimi povezavami s Slovenijo. Alex Petan je napadalec Olimpije, ki je na zimskih olimpijskih igrah v Cortini zastopal barve Italije. Njegov oče Franc je bil rojen v Brežicah, dedek in babica sta iz Kalabrije.

11 min

V terenskem studiu Vala 202 smo gostili hokejista s kanadskim rojstnim listom, od lanskega poletja Olimpijinega napadalca, sicer pa človeka z zelo zanimivo življenjsko zgodbo in globokimi povezavami s Slovenijo. Alex Petan je napadalec Olimpije, ki je na zimskih olimpijskih igrah v Cortini zastopal barve Italije. Njegov oče Franc je bil rojen v Brežicah, dedek in babica sta iz Kalabrije.

Poročila

Poročila ob petih

18. 2. 2026

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

7 min

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Vreme

Vreme ob 17h

18. 2. 2026

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

1 min

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Slovenija danes, regionalne novice

Slovenija danes, regionalne novice

18. 2. 2026

V novi oddaji Televizije Slovenija bomo z dopisniki po Sloveniji temeljito in vsebinsko predstavljali lokalno problematiko. Pojasnili bomo dileme lokalnih skupnosti in iskali rešitve za razvoj slovenskih občin.

7 min

V novi oddaji Televizije Slovenija bomo z dopisniki po Sloveniji temeljito in vsebinsko predstavljali lokalno problematiko. Pojasnili bomo dileme lokalnih skupnosti in iskali rešitve za razvoj slovenskih občin.

Studio ob 17.00

Studio ob 17.00

18. 2. 2026

Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.

52 min

Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.

Glasbeni utrip

Glasbeni utrip

18. 2. 2026

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

55 min

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Mimo grede

Okusi Italije v Sloveniji: Testenine

13. 2. 2026

Testenine so simbol Italije. Najstarejše rezancem podobne jedi so stare več kot 4 tisoč let. Danes Italijani ostajajo njihovi največji porabniki – v povprečju jih pojedo več kot 25 kilogramov na leto na osebo. A pri pripravi ne dopuščajo napak. Se špagete sme prelomiti, zakaj v vodo ne sodi olje in zakaj so špageti bolognese v Italiji skoraj prepovedani?

6 min

Testenine so simbol Italije. Najstarejše rezancem podobne jedi so stare več kot 4 tisoč let. Danes Italijani ostajajo njihovi največji porabniki – v povprečju jih pojedo več kot 25 kilogramov na leto na osebo. A pri pripravi ne dopuščajo napak. Se špagete sme prelomiti, zakaj v vodo ne sodi olje in zakaj so špageti bolognese v Italiji skoraj prepovedani?

Mojstri samospeva

Ob 40-letnici smrti Matije Tomca - Slovenske ljudske pesmi v njegovi priredbi

18. 2. 2026

Slovenska ljudska pesem ima v skladateljskem opusu Matije Tomca posebno mesto. Priredil jih je mnogo, pogosto v sodelovanju s folkloristom in dirigentom predvojnega Akademskega pevskega zbora Francetom Maroltom. Nekatere je namenil tudi klavirju in solističnemu glasu ter jih na ta način preoblikoval v samospeve.

23 min

Slovenska ljudska pesem ima v skladateljskem opusu Matije Tomca posebno mesto. Priredil jih je mnogo, pogosto v sodelovanju s folkloristom in dirigentom predvojnega Akademskega pevskega zbora Francetom Maroltom. Nekatere je namenil tudi klavirju in solističnemu glasu ter jih na ta način preoblikoval v samospeve.

Slovenski vodni krog

Kamniška Bistrica

18. 2. 2026

Kamniška Bístrica je reka v osrednji Sloveniji, levi pritok Save. Izvira v kraškem izviru v istoimenski dolini – Kamniška Bistrica – ob južnem vznožju Kamniško-Savinjskih Alp izpod strmih pobočij Rigeljca. Sprva teče po ozki dolini, pri Kamniku vstopi v ravnino Ljubljanske kotline, teče po njenem vzhodnem robu oz. Kamniško-Bistriškem polju skozi Domžale in se pod Vidmom kot levi pritok izliva v Savo – v bližini sotočja z njenim desnim pritokom, Ljubljanico. Za začetek reke velja slikovit kraški izvir v obliki manjšega jezerca v bližini Doma v Kamniški Bistrici, vendar reka dobiva vodo še iz več drugih izvirov. Drugi stalni izvir je Mali izvirek nekoliko niže od glavnega izvira pod cesto, drugi izviri so bolj ali manj občasni in večkrat presahnejo. V poletnem času imata oba malo vode, bleščeče bela apnenčasta prodišča in skale v strugah pa opozarjajo na njuno hudourniško naravo. Njeni končni vodni poti pravijo tudi sotočje treh rek Kamniške Bistrice, Save in Ljubljanice. Tam je nekoč bilo rimsko pristanišče. Reka Kamniška Bistrica je ena izmed najlepših in najslikovitejših vodnih krajin v osrčju Slovenije. Scenarij in režija: Matjaž Mihelčič

25 min

Kamniška Bístrica je reka v osrednji Sloveniji, levi pritok Save. Izvira v kraškem izviru v istoimenski dolini – Kamniška Bistrica – ob južnem vznožju Kamniško-Savinjskih Alp izpod strmih pobočij Rigeljca. Sprva teče po ozki dolini, pri Kamniku vstopi v ravnino Ljubljanske kotline, teče po njenem vzhodnem robu oz. Kamniško-Bistriškem polju skozi Domžale in se pod Vidmom kot levi pritok izliva v Savo – v bližini sotočja z njenim desnim pritokom, Ljubljanico. Za začetek reke velja slikovit kraški izvir v obliki manjšega jezerca v bližini Doma v Kamniški Bistrici, vendar reka dobiva vodo še iz več drugih izvirov. Drugi stalni izvir je Mali izvirek nekoliko niže od glavnega izvira pod cesto, drugi izviri so bolj ali manj občasni in večkrat presahnejo. V poletnem času imata oba malo vode, bleščeče bela apnenčasta prodišča in skale v strugah pa opozarjajo na njuno hudourniško naravo. Njeni končni vodni poti pravijo tudi sotočje treh rek Kamniške Bistrice, Save in Ljubljanice. Tam je nekoč bilo rimsko pristanišče. Reka Kamniška Bistrica je ena izmed najlepših in najslikovitejših vodnih krajin v osrčju Slovenije. Scenarij in režija: Matjaž Mihelčič


Čakalna vrsta

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine