Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Top 17 je ena najstarejših glasbenih lestvic saj je na Radiu Maribor že od leta 1985. Sestavljena je iz desetih domačih in sedmih tujih uspešnic tedna, tedensko pa predstavimo še dve novosti in se pogovarjamo z glasbeniki. Premierno je na sporedu v petek ob 19.uri - ponovitev je v sredo ob 20.uri.
Top 17 je ena najstarejših glasbenih lestvic saj je na Radiu Maribor že od leta 1985. Sestavljena je iz desetih domačih in sedmih tujih uspešnic tedna, tedensko pa predstavimo še dve novosti in se pogovarjamo z glasbeniki. Premierno je na sporedu v petek ob 19.uri - ponovitev je v sredo ob 20.uri.
Tokratni Rončelov obisk na Obali se začenja varno z Vanom Morrisonom – in hkrati popoprano z Joeyem DeFrancescom. Nadaljeval bo Jimmy McGriff z izborom z albuma In A Blue Mood. Tretji bo tokrat klarinetist Don Byron, za konec razmeroma pa sveža poslastica iz Skandinavije: skupina Rymden.
Tokratni Rončelov obisk na Obali se začenja varno z Vanom Morrisonom – in hkrati popoprano z Joeyem DeFrancescom. Nadaljeval bo Jimmy McGriff z izborom z albuma In A Blue Mood. Tretji bo tokrat klarinetist Don Byron, za konec razmeroma pa sveža poslastica iz Skandinavije: skupina Rymden.
Hrast dovoli drevju, da gre po svetu. Pripoveduje: Majda Kohek. Napisal: Szelburg-Zerebyna. Prevod: Valči Ravbar. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1981.
Hrast dovoli drevju, da gre po svetu. Pripoveduje: Majda Kohek. Napisal: Szelburg-Zerebyna. Prevod: Valči Ravbar. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1981.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Politične stranke imajo le še do polnoči čas, da pred nedeljskimi državnozborskimi volitvami nagovorijo volivce in volivke. Volilna kampanja je tako v sklepnem delu. Zaznamovali so jo med drugim posnetki s prisluhi o domnevni korupciji in tuje vmešavanje v politično dogajanje. Drugi poudarki oddaje: - Po sprostitvi cen goriv na avtocestah in hitrih cestah pozivi vlade k odgovornemu ravnanju. - Zaradi podražitve nafte v luči vojne na Bližnjem vzhodu ukrepe sprejema tudi več drugih evropskih držav. - V Nemčiji v preiskavi zoper otroško pornografijo s temnega spleta odstranili več kot 370 tisoč spornih strani.
Politične stranke imajo le še do polnoči čas, da pred nedeljskimi državnozborskimi volitvami nagovorijo volivce in volivke. Volilna kampanja je tako v sklepnem delu. Zaznamovali so jo med drugim posnetki s prisluhi o domnevni korupciji in tuje vmešavanje v politično dogajanje. Drugi poudarki oddaje: - Po sprostitvi cen goriv na avtocestah in hitrih cestah pozivi vlade k odgovornemu ravnanju. - Zaradi podražitve nafte v luči vojne na Bližnjem vzhodu ukrepe sprejema tudi več drugih evropskih držav. - V Nemčiji v preiskavi zoper otroško pornografijo s temnega spleta odstranili več kot 370 tisoč spornih strani.
V ugibanju črk in besed se bodo znova pomerili pari, ki verjamejo v moč besednjaka. Bo komu uspelo brez napake uganiti 8-črkovno finalno geslo in domov odnesti najvišjo nagrado, 1000 evrov? Oddajo vodi Ana Maria Mitić.
V ugibanju črk in besed se bodo znova pomerili pari, ki verjamejo v moč besednjaka. Bo komu uspelo brez napake uganiti 8-črkovno finalno geslo in domov odnesti najvišjo nagrado, 1000 evrov? Oddajo vodi Ana Maria Mitić.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Teden, ko obeležujemo obletnico rojstva Srečka Kosovela, v oddaji Pol ure kulture zaključujemo s predstavitvijo celovitega prevoda Kosovelovih Integralov v francoski jezik. Nato se preselimo v Novo Gorico, kjer se obeta premislek o monumentalni gledališki dodekalogiji Tomija Janežiča. In nazadnje še v Ljubljano, kamor na koncert vabi skupina Terrafolk s simfoniki RTV Slovenija.
Teden, ko obeležujemo obletnico rojstva Srečka Kosovela, v oddaji Pol ure kulture zaključujemo s predstavitvijo celovitega prevoda Kosovelovih Integralov v francoski jezik. Nato se preselimo v Novo Gorico, kjer se obeta premislek o monumentalni gledališki dodekalogiji Tomija Janežiča. In nazadnje še v Ljubljano, kamor na koncert vabi skupina Terrafolk s simfoniki RTV Slovenija.
Tempo, oddaja o parašportu, vsak mesec prinaša afirmativne življenjske/športne zgodbe o parašportnikih. S kamero spremljamo domača in mednarodna tekmovanja, v katerih se za najvišja mesta merijo tudi Slovenci. V prispevkih tudi o pomenu športa za invalide. Prav šport je tisti most socializacije, ki (mladim) invalidom izboljšuje kakovost življenja.
Tempo, oddaja o parašportu, vsak mesec prinaša afirmativne življenjske/športne zgodbe o parašportnikih. S kamero spremljamo domača in mednarodna tekmovanja, v katerih se za najvišja mesta merijo tudi Slovenci. V prispevkih tudi o pomenu športa za invalide. Prav šport je tisti most socializacije, ki (mladim) invalidom izboljšuje kakovost življenja.
V navalu na šport ob 17.45 boste lahko slišali prispevka s svetovnega dvoranskega prvenstva v atletiki v Torunu na Poljskem in o alpskem smučanju pred koncem svetovnega pokala v hitrih disciplinah v Kvitfjellu.
V navalu na šport ob 17.45 boste lahko slišali prispevka s svetovnega dvoranskega prvenstva v atletiki v Torunu na Poljskem in o alpskem smučanju pred koncem svetovnega pokala v hitrih disciplinah v Kvitfjellu.
SPOMLADANSKI SEJMI Na ogledu petih spomladanskih sejmom, tudi Flori, smo bili prejšnji konec tedna v Celju. Na številnih strokovnih predavanjih in debatnih mizah so poudarjali pomen samooskrbe, lokalno pridelane hrane, trajnosti, pa čebelarstva za biotsko raznovrstnost. Dogajanje smo na kratko povzeli tudi v oddaji. ČE PRESADIMO STARO VRTNICO Dišeča mnogocvetna grmičasta vrtnica že 6 let životari. Petra Drešarja smo vprašali, ali jo je smiselno presaditi ali raje nabaviti novo sadiko... Bolje novo, pravi, a ko nam rastlina veliko pomeni in smo nanjo navezani, jo presadimo. Za uspešno presaditev in ukoreninjanje starejše vrtnice, ponujamo nekaj nasvetov. VANESOVI VRTNI NASVETI: REZ ČRNEGA IN RDEČEGA RIBEZA Metrobov strokovnjak Vanes Husić tokrat najprej razloži, kako ločimo rdeči ribez od črnega, od vrste ribeza je namreč odvisno, kako grm porežemo. Pri vseh ribezih in tudi drugem jagodičevju pa je priporočljivo, da je koreninski vrat prekrit z zemljo. BAMBUSOVE PALICE KOT FIŽOLOVKE Zadnje sneženje je precej oklestilo rastlinje na vrtu Zelene sreče. Zlatko Podgoršek skuša uporabiti vse, kar je v okolici odvečnega ali odpadnega. Iz bambusovih palic pripravi oporo za fižol. CVETJE Z VRTA ZA MAME Četudi uvožen iz ZDA, pa je 25. marec še ena priložnost, da ne spregledamo pogosto brezštevilnih nevidnih opravil, ki jih matere v izkazovanju ljubezni opravijo 'mimogrede'. Sebastjan materinski dan počasti z enostavnim, a izvirnim aranžmajem.
SPOMLADANSKI SEJMI Na ogledu petih spomladanskih sejmom, tudi Flori, smo bili prejšnji konec tedna v Celju. Na številnih strokovnih predavanjih in debatnih mizah so poudarjali pomen samooskrbe, lokalno pridelane hrane, trajnosti, pa čebelarstva za biotsko raznovrstnost. Dogajanje smo na kratko povzeli tudi v oddaji. ČE PRESADIMO STARO VRTNICO Dišeča mnogocvetna grmičasta vrtnica že 6 let životari. Petra Drešarja smo vprašali, ali jo je smiselno presaditi ali raje nabaviti novo sadiko... Bolje novo, pravi, a ko nam rastlina veliko pomeni in smo nanjo navezani, jo presadimo. Za uspešno presaditev in ukoreninjanje starejše vrtnice, ponujamo nekaj nasvetov. VANESOVI VRTNI NASVETI: REZ ČRNEGA IN RDEČEGA RIBEZA Metrobov strokovnjak Vanes Husić tokrat najprej razloži, kako ločimo rdeči ribez od črnega, od vrste ribeza je namreč odvisno, kako grm porežemo. Pri vseh ribezih in tudi drugem jagodičevju pa je priporočljivo, da je koreninski vrat prekrit z zemljo. BAMBUSOVE PALICE KOT FIŽOLOVKE Zadnje sneženje je precej oklestilo rastlinje na vrtu Zelene sreče. Zlatko Podgoršek skuša uporabiti vse, kar je v okolici odvečnega ali odpadnega. Iz bambusovih palic pripravi oporo za fižol. CVETJE Z VRTA ZA MAME Četudi uvožen iz ZDA, pa je 25. marec še ena priložnost, da ne spregledamo pogosto brezštevilnih nevidnih opravil, ki jih matere v izkazovanju ljubezni opravijo 'mimogrede'. Sebastjan materinski dan počasti z enostavnim, a izvirnim aranžmajem.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Slovenija danes, regionalne novice
V novi oddaji Televizije Slovenija bomo z dopisniki po Sloveniji temeljito in vsebinsko predstavljali lokalno problematiko. Pojasnili bomo dileme lokalnih skupnosti in iskali rešitve za razvoj slovenskih občin.
V novi oddaji Televizije Slovenija bomo z dopisniki po Sloveniji temeljito in vsebinsko predstavljali lokalno problematiko. Pojasnili bomo dileme lokalnih skupnosti in iskali rešitve za razvoj slovenskih občin.
Tokrat bomo predstavili tri godalne kvartete: HANA, Magenta in Viatores. Na koncertu, ki je potekal 27. avgusta lani v Gledališču Jenny Belzberg v Centru za umetnost in ustvarjalnost Banff – majhnem mestu v kanadski provinci Alberta –, so zazvenela dela Felixa Mendelssohna Bartholdyja, Roberta Schumanna in Clauda Debussyja.
Tokrat bomo predstavili tri godalne kvartete: HANA, Magenta in Viatores. Na koncertu, ki je potekal 27. avgusta lani v Gledališču Jenny Belzberg v Centru za umetnost in ustvarjalnost Banff – majhnem mestu v kanadski provinci Alberta –, so zazvenela dela Felixa Mendelssohna Bartholdyja, Roberta Schumanna in Clauda Debussyja.
Tudi ta petek na Prvem programu najprej pregled dogajanja v Sloveniji v Tedenskem aktualnem mozaiku, ki ga je pripravila Urška Valjavec. Končuje se zadnji teden volilnega boja. Pridevnikov, s katerimi bi opisali dogajanje, je skorajda zmanjkalo, lahko pa rečemo, da gre za boj do zadnjega. Za zadnjo kapljo cenejšega goriva pa si prizadevajo vozniki. Goriva naj bi bilo sicer dovolj, toda nejevolja in strah med uporabniki ne pojenjata. Neustrašnosti je namenjen tokratni Teden možganov – ob tem tudi poziv: Z zdravimi možgani se živi bolje. Če želimo živeti dobro, imejmo zdrave možgane. Podrobneje v Tedenskem aktualnem mozaiku, ki mu sledijo Labirinti sveta. Pripravil jih je Matej Hrastar. Kot ugotavlja, vse bolj kaže, da Izrael in Združene države Amerike v vojni z Iranom samo z zračnimi napadi ne morejo zmagati. Iranci pa se zdaj bolj kot z režimom ukvarjajo s preživetjem. Trump v svojem slogu zahteva pomoč zaveznic in hkrati grozi Kubi, kjer je vsa država brez elektrike. Evropske države pa imajo že brez nepredvidljivega zaveznika na drugi strani Atlantika dovolj skrbi, med drugim s prihajajočimi volitvami na Madžarskem.
Tudi ta petek na Prvem programu najprej pregled dogajanja v Sloveniji v Tedenskem aktualnem mozaiku, ki ga je pripravila Urška Valjavec. Končuje se zadnji teden volilnega boja. Pridevnikov, s katerimi bi opisali dogajanje, je skorajda zmanjkalo, lahko pa rečemo, da gre za boj do zadnjega. Za zadnjo kapljo cenejšega goriva pa si prizadevajo vozniki. Goriva naj bi bilo sicer dovolj, toda nejevolja in strah med uporabniki ne pojenjata. Neustrašnosti je namenjen tokratni Teden možganov – ob tem tudi poziv: Z zdravimi možgani se živi bolje. Če želimo živeti dobro, imejmo zdrave možgane. Podrobneje v Tedenskem aktualnem mozaiku, ki mu sledijo Labirinti sveta. Pripravil jih je Matej Hrastar. Kot ugotavlja, vse bolj kaže, da Izrael in Združene države Amerike v vojni z Iranom samo z zračnimi napadi ne morejo zmagati. Iranci pa se zdaj bolj kot z režimom ukvarjajo s preživetjem. Trump v svojem slogu zahteva pomoč zaveznic in hkrati grozi Kubi, kjer je vsa država brez elektrike. Evropske države pa imajo že brez nepredvidljivega zaveznika na drugi strani Atlantika dovolj skrbi, med drugim s prihajajočimi volitvami na Madžarskem.
Fekalije vedno pripavajo na površje ob ravno pravem času. Zgodila se nam je prisluškovalna afera, v kateri pomembni posamezniki prostodušno razlagajo delovanje korupcijske hobotnice v državi. In potem se izkaže, da se afera ni zgodila, ampak jo je pri izraelski obveščevalni agenciji naročil nekdo iz Slovenije, vse sledi pa vodijo na Trstenjakovo v Ljubljani.
Fekalije vedno pripavajo na površje ob ravno pravem času. Zgodila se nam je prisluškovalna afera, v kateri pomembni posamezniki prostodušno razlagajo delovanje korupcijske hobotnice v državi. In potem se izkaže, da se afera ni zgodila, ampak jo je pri izraelski obveščevalni agenciji naročil nekdo iz Slovenije, vse sledi pa vodijo na Trstenjakovo v Ljubljani.
V kuharski seriji "Okusi Slovenije" bomo v družbi kuharja Manuela Časarja spoznali slovensko kulinariko na povsem nov način. V 11 epizodah bo Manuel predstavil tradicionalne jedi iz različnih slovenskih pokrajin, pripravil pa jih bo na svoj, sodoben način. Tako bomo Prekmurje spoznali skozi repo, dodole in prekmursko gibanico, Štajersko skozi kislo juho in pohorsko omleto, Dolenjsko skozi matevž in belokranjsko pogačo. Notranjska bo predstavljena z orehovo potico in štruklji, Gorenjska pa z ajdovo kašo, kranjsko klobaso in blejsko kremno rezino. Primorska si bo zaslužila posebno zgodbo skozi pripravo idrijskih žlikrofov z drobljencem in jote. Priprava tradicionalnih jedi na moderen način je najboljši način, da pristna slovenska kuhinja prevzame nove generacije.
V kuharski seriji "Okusi Slovenije" bomo v družbi kuharja Manuela Časarja spoznali slovensko kulinariko na povsem nov način. V 11 epizodah bo Manuel predstavil tradicionalne jedi iz različnih slovenskih pokrajin, pripravil pa jih bo na svoj, sodoben način. Tako bomo Prekmurje spoznali skozi repo, dodole in prekmursko gibanico, Štajersko skozi kislo juho in pohorsko omleto, Dolenjsko skozi matevž in belokranjsko pogačo. Notranjska bo predstavljena z orehovo potico in štruklji, Gorenjska pa z ajdovo kašo, kranjsko klobaso in blejsko kremno rezino. Primorska si bo zaslužila posebno zgodbo skozi pripravo idrijskih žlikrofov z drobljencem in jote. Priprava tradicionalnih jedi na moderen način je najboljši način, da pristna slovenska kuhinja prevzame nove generacije.
Klopi so že prilezli iz zemlje in oprezajo za svojimi gostitelji, zato v Infodromu več o njih. Naša Neža je na terenu z biologinjo poiskala nekaj primerkov teh najbolj nevarnih živali pri nas. Polnoletni državljani bomo v nedeljo izbirali predstavnike v državnem zboru, zato smo v Infogromu poizvedeli, kje vse ste opazili, da je pred nami volilni dan, podrobno pod lupo pa razložili, kako izbiramo poslance in na kaj volitve vplivajo. Na dan možganov smo obiskali delavnico, na kateri so mladi raziskovali, zakaj nas je strah. Ob koncu pa smo skupaj s pesnikom Svitom iskali najlepše rime.
Klopi so že prilezli iz zemlje in oprezajo za svojimi gostitelji, zato v Infodromu več o njih. Naša Neža je na terenu z biologinjo poiskala nekaj primerkov teh najbolj nevarnih živali pri nas. Polnoletni državljani bomo v nedeljo izbirali predstavnike v državnem zboru, zato smo v Infogromu poizvedeli, kje vse ste opazili, da je pred nami volilni dan, podrobno pod lupo pa razložili, kako izbiramo poslance in na kaj volitve vplivajo. Na dan možganov smo obiskali delavnico, na kateri so mladi raziskovali, zakaj nas je strah. Ob koncu pa smo skupaj s pesnikom Svitom iskali najlepše rime.
Pes Bitzer zboli in kmet se odloči, da lahko do okrevanja stanuje v hiši. Tako zlobni mačkon izgubi svoj prostor pri kaminu in skuša na različne načine pregnati prehlajenega psa.
Pes Bitzer zboli in kmet se odloči, da lahko do okrevanja stanuje v hiši. Tako zlobni mačkon izgubi svoj prostor pri kaminu in skuša na različne načine pregnati prehlajenega psa.
Že tradicionalni, 18. festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri bo letos potekal med 21. marcem in 4. aprilom, ko se bodo v več mestih po Sloveniji zvrstile različne predstave, delavnice in drugi dogodki za otroke, mlade in družine. V znameniti Sikstinski kapeli v Vatikanu, v kateri kardinali volijo novega papeža, znova stojijo gradbeni odri. Tri desetletja po zadnji obnovi bodo namreč očistili svetovno znano Michelangelovo fresko Poslednja sodba. Letos obeležujemo 100. obletnico Kosovelove smrti, zato je Vlada Republike Slovenije leto 2026 razglasila za Kosovelovo leto. Kulturno društvo Peter Martinc v Kopru v sodelovanju s Kulturnim klubom Koper in Fakulteto za humanistične vede pripravlja pester literarni program, ki ga bo zaznamoval nov francoski prevod Integralov Srečka Kosovela. 21. marca praznujemo Svetovni dan poezije in Svetovni dan lutk. Oddajo nadaljujemo z Glazerjevo nagrado, za življenjsko delo jo je letos prejela etnologinja Maja Godina Golija. V duhu prihajajočih velikonočnih praznikov pa se bo jutri mogoče udeležiti Škofjeloškega pasijona, ki bo obarval ulice Škofje Loke. Vabljeni k poslušanju!
Že tradicionalni, 18. festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri bo letos potekal med 21. marcem in 4. aprilom, ko se bodo v več mestih po Sloveniji zvrstile različne predstave, delavnice in drugi dogodki za otroke, mlade in družine. V znameniti Sikstinski kapeli v Vatikanu, v kateri kardinali volijo novega papeža, znova stojijo gradbeni odri. Tri desetletja po zadnji obnovi bodo namreč očistili svetovno znano Michelangelovo fresko Poslednja sodba. Letos obeležujemo 100. obletnico Kosovelove smrti, zato je Vlada Republike Slovenije leto 2026 razglasila za Kosovelovo leto. Kulturno društvo Peter Martinc v Kopru v sodelovanju s Kulturnim klubom Koper in Fakulteto za humanistične vede pripravlja pester literarni program, ki ga bo zaznamoval nov francoski prevod Integralov Srečka Kosovela. 21. marca praznujemo Svetovni dan poezije in Svetovni dan lutk. Oddajo nadaljujemo z Glazerjevo nagrado, za življenjsko delo jo je letos prejela etnologinja Maja Godina Golija. V duhu prihajajočih velikonočnih praznikov pa se bo jutri mogoče udeležiti Škofjeloškega pasijona, ki bo obarval ulice Škofje Loke. Vabljeni k poslušanju!
Z ravnateljem ljubljanske osnovne šole Livada, Goranom Popovićem, smo se pogovarjali o učenju jezikov narodov nekdanje Jugoslavije in o začasni ukinitvi učenja bosanskega jezika v osnovnih šolah. Medtem ko sodobna medicina zdravi predvsem s tabletami, redni profesor na Fakulteti za šport, mednarodno priznani prof. dr. Edvin Dervišević, pacientom pomaga predvsem z akupunkturo. Obiskali smo Maria Kurtjaka, kemika z doktoratom znanosti, ki se je poleg kemije zaljubil tudi v kitaro. Zanimiv gospod, ki se med drugim lahko pohvali z nazivi akademskega kitarista, profesorja kitare in skladatelja, je po končanem študiju kitare na Akademiji za glasbo v Ljubljani prejel Prešernovo nagrado in z odliko zaključil podiplomski študij na sloviti Royal Academy of Music v Londonu.
Z ravnateljem ljubljanske osnovne šole Livada, Goranom Popovićem, smo se pogovarjali o učenju jezikov narodov nekdanje Jugoslavije in o začasni ukinitvi učenja bosanskega jezika v osnovnih šolah. Medtem ko sodobna medicina zdravi predvsem s tabletami, redni profesor na Fakulteti za šport, mednarodno priznani prof. dr. Edvin Dervišević, pacientom pomaga predvsem z akupunkturo. Obiskali smo Maria Kurtjaka, kemika z doktoratom znanosti, ki se je poleg kemije zaljubil tudi v kitaro. Zanimiv gospod, ki se med drugim lahko pohvali z nazivi akademskega kitarista, profesorja kitare in skladatelja, je po končanem študiju kitare na Akademiji za glasbo v Ljubljani prejel Prešernovo nagrado in z odliko zaključil podiplomski študij na sloviti Royal Academy of Music v Londonu.
Az adás tartalma: - a felújított és kibővített Hodosi Ifjúsági Központ megnyitása; - március 15-ei ünnepség Dobronakon; - március 15-ei ünnepség Szentlászlón és Pártosfalván; - Az erőszakos kapcsolatok értelmetlenek; - a Muratáj folyóirat bemutatója és együttműködési megállapodás a muravidéki és a felvidéki magyar szervezetek között; - Körmend – Gazdag örökség, értékes jövő – kiállítás a muraszombati Együttélés Házában. Vsebina oddaje: - otvoritev prenovljenega in razširjenega Mladinskega doma Hodoš; - prireditev ob 15. marcu v Dobrovniku; - prireditev ob 15. marcu v Motvarjevcih in Prosenjakovcih; - Nasilne zveze so brezveze; - predstavitev revije Muratáj in podpis namere o sodelovanju med madžarskimi organizacijami v Prekmurju in na Slovaškem; - Körmend - bogata dediščina, dragocena prihodnost – razstava v Hiši sožitja.
Az adás tartalma: - a felújított és kibővített Hodosi Ifjúsági Központ megnyitása; - március 15-ei ünnepség Dobronakon; - március 15-ei ünnepség Szentlászlón és Pártosfalván; - Az erőszakos kapcsolatok értelmetlenek; - a Muratáj folyóirat bemutatója és együttműködési megállapodás a muravidéki és a felvidéki magyar szervezetek között; - Körmend – Gazdag örökség, értékes jövő – kiállítás a muraszombati Együttélés Házában. Vsebina oddaje: - otvoritev prenovljenega in razširjenega Mladinskega doma Hodoš; - prireditev ob 15. marcu v Dobrovniku; - prireditev ob 15. marcu v Motvarjevcih in Prosenjakovcih; - Nasilne zveze so brezveze; - predstavitev revije Muratáj in podpis namere o sodelovanju med madžarskimi organizacijami v Prekmurju in na Slovaškem; - Körmend - bogata dediščina, dragocena prihodnost – razstava v Hiši sožitja.
Tandem Small but dangers, ki ga sestavljata Simon Hudolin in Mateja Rojc, že od prvih razstav predstavlja različne "vizualne bodice, s katerimi preizkuša debelost naše kože, ukrivljenost naših sivih celic in predvsem smisel za opazovanje, branje in iskanje neznanega v znanih stvareh", je zapisal Božidar Zrinski, kustos njune razstave Natura Morta v mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani. Gre za njuno največjo samostojno predstavitev doslej. Umetnika pa sta med znana po kroglici govna hrošča govnača z naslovom Frnikula, za katero je sta prejela nagrado skupine OHO.
Tandem Small but dangers, ki ga sestavljata Simon Hudolin in Mateja Rojc, že od prvih razstav predstavlja različne "vizualne bodice, s katerimi preizkuša debelost naše kože, ukrivljenost naših sivih celic in predvsem smisel za opazovanje, branje in iskanje neznanega v znanih stvareh", je zapisal Božidar Zrinski, kustos njune razstave Natura Morta v mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani. Gre za njuno največjo samostojno predstavitev doslej. Umetnika pa sta med znana po kroglici govna hrošča govnača z naslovom Frnikula, za katero je sta prejela nagrado skupine OHO.
Predčasnega glasovanja pred nedeljskimi državnozborskimi volitvami se je udeležilo 4,8 odstotka upravičencev, opolnoči se začenja volilni molk. Ob koncu volilne kampanje velja večinska ocena, da je ta minila v pomanjkanju odgovorov na vprašanja o naši prihodnosti. Ta so ostala v senci posnetkov, povezanih s korupcijskimi dejanji, in tujem vmešavanju v volilno dogajanje. Ostali poudarki oddaje: - Pogonska goriva na črpalkah ob avtocestah in hitrih cestah od danes dražja, saj vlada njihovih cen ne regulira več. - Izraelska vojska znova napadla Iran, Sirijo in Libanon; iranske sile vztrajajo, da niso ustavile proizvodnje raket. - Mariborski župan Arsenovič po hišnih preiskavah NPU-ja zavrača tako očitke kot pozive k odstopu.
Predčasnega glasovanja pred nedeljskimi državnozborskimi volitvami se je udeležilo 4,8 odstotka upravičencev, opolnoči se začenja volilni molk. Ob koncu volilne kampanje velja večinska ocena, da je ta minila v pomanjkanju odgovorov na vprašanja o naši prihodnosti. Ta so ostala v senci posnetkov, povezanih s korupcijskimi dejanji, in tujem vmešavanju v volilno dogajanje. Ostali poudarki oddaje: - Pogonska goriva na črpalkah ob avtocestah in hitrih cestah od danes dražja, saj vlada njihovih cen ne regulira več. - Izraelska vojska znova napadla Iran, Sirijo in Libanon; iranske sile vztrajajo, da niso ustavile proizvodnje raket. - Mariborski župan Arsenovič po hišnih preiskavah NPU-ja zavrača tako očitke kot pozive k odstopu.
Preiskavo Nacionalnega preiskovalnega urada, v kateri je bil med drugimi pridržan tudi mariborski župan Saša Arsenovič, je po informacijah, ki smo jih neuradno pridobili, sprožil postopek prodaje zemljišča na Studencih, znanega po sporni vzreji pujskov. Župan je nepravilnosti zanikal, več pa Bratko Zavrnik.
Preiskavo Nacionalnega preiskovalnega urada, v kateri je bil med drugimi pridržan tudi mariborski župan Saša Arsenovič, je po informacijah, ki smo jih neuradno pridobili, sprožil postopek prodaje zemljišča na Studencih, znanega po sporni vzreji pujskov. Župan je nepravilnosti zanikal, več pa Bratko Zavrnik.
Mariborski župan Saša Arsenovič je zavrnil sume kaznivih dejanj, ki jih preiskuje Nacionalni preiskovalni urad. Ta je – kot je znano – včeraj opravil 17 hišnih preiskav, koruptivnih kaznivih dejanj pa sumi 9 fizičnih in 11 pravnih oseb in eno lokalno skupnost.
Mariborski župan Saša Arsenovič je zavrnil sume kaznivih dejanj, ki jih preiskuje Nacionalni preiskovalni urad. Ta je – kot je znano – včeraj opravil 17 hišnih preiskav, koruptivnih kaznivih dejanj pa sumi 9 fizičnih in 11 pravnih oseb in eno lokalno skupnost.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Z Benom Foglom po izgubljenih svetovih
Pustolovec Ben Fogle v tej tridelni dokumentarni seriji obišče Slab City, skupnost umetnikov in brezdomcev, ki živi po povsem svojih pravilih, tri zapuščene škotske otoke, na katerih so bile živahne skupnosti še v 20. stoletju, in karibski otok Monserat, ki so ga med letoma 1995 in 1997 ognjeniški izbruhi tako opustošili, da so morali prebivalci velik del otoka za stalno zapustiti. 3. del: Monserat Monserat je vulkanski otok v Karibskem morju in del britanskega čezmorskega ozemlja. V najboljših časih je imel več kot 12.000 prebivalcev in glasbeni studio, v katerem so snemali ugledni glasbeniki z vsega sveta. Bil je tudi živahno letovišče. Vendar je na njem narava večkrat sprostila vso svojo moč. Najprej ga je razdejal orkan, nato pa se je leta 1995 silovito prebudil ognjenik Soufrière Hills. Pepel in skale so pod sabo pokopali prestolnico Plymouth. Prebivalci so se morali zateči na redko poseljeni sever. Številni so se odselili. Ben Fogle raziskuje, kakšna je prihodnost otoka. BEN FOGLE'S LOST WORLDS / Velika Britanija / 2022 / Režija: Jo Young
Pustolovec Ben Fogle v tej tridelni dokumentarni seriji obišče Slab City, skupnost umetnikov in brezdomcev, ki živi po povsem svojih pravilih, tri zapuščene škotske otoke, na katerih so bile živahne skupnosti še v 20. stoletju, in karibski otok Monserat, ki so ga med letoma 1995 in 1997 ognjeniški izbruhi tako opustošili, da so morali prebivalci velik del otoka za stalno zapustiti. 3. del: Monserat Monserat je vulkanski otok v Karibskem morju in del britanskega čezmorskega ozemlja. V najboljših časih je imel več kot 12.000 prebivalcev in glasbeni studio, v katerem so snemali ugledni glasbeniki z vsega sveta. Bil je tudi živahno letovišče. Vendar je na njem narava večkrat sprostila vso svojo moč. Najprej ga je razdejal orkan, nato pa se je leta 1995 silovito prebudil ognjenik Soufrière Hills. Pepel in skale so pod sabo pokopali prestolnico Plymouth. Prebivalci so se morali zateči na redko poseljeni sever. Številni so se odselili. Ben Fogle raziskuje, kakšna je prihodnost otoka. BEN FOGLE'S LOST WORLDS / Velika Britanija / 2022 / Režija: Jo Young
Jutri bomo zaznamovali svetovni dan Downovega sindroma. Letos poteka pod geslom »Skupaj proti osamljenosti«, s katerim mednarodna nevladna organizacija Down Syndrome International poziva ljudi in organizacije po vsem svetu, naj s svojim delovanjem spodbujajo vključevanje ter se tako borijo proti osamljenosti oseb z Downovim sindromom na vseh področjih življenja. V Društvu Downov sindrom Slovenija med drugim izvajajo številna usposabljanja in nudijo podporo za inkluzivno zaposlovanje. Narodna Galerija v Ljubljani je primer dobre prakse, kjer ljudi z Downovim sindromom vključujejo v delovni proces. Več pa v prispevku Petre Medved.
Jutri bomo zaznamovali svetovni dan Downovega sindroma. Letos poteka pod geslom »Skupaj proti osamljenosti«, s katerim mednarodna nevladna organizacija Down Syndrome International poziva ljudi in organizacije po vsem svetu, naj s svojim delovanjem spodbujajo vključevanje ter se tako borijo proti osamljenosti oseb z Downovim sindromom na vseh področjih življenja. V Društvu Downov sindrom Slovenija med drugim izvajajo številna usposabljanja in nudijo podporo za inkluzivno zaposlovanje. Narodna Galerija v Ljubljani je primer dobre prakse, kjer ljudi z Downovim sindromom vključujejo v delovni proces. Več pa v prispevku Petre Medved.
Vse bolj kaže, da Izrael in Združene države Amerike vojne z Iranom zgolj z zračnimi napadi ne morejo dobiti. Iranci pa se zdaj bolj kot z režimom ukvarjajo s preživetjem. Trump v svojem slogu pomoč zahteva od zaveznic in hkrati grozi Kubi, kjer je celotna država ostala brez elektrike. Evropske države pa imajo že brez nepredvidljivega zaveznika na drugi strani Atlantika dovolj skrbi, na primer s prihajajočimi volitvami na Madžarskem.
Vse bolj kaže, da Izrael in Združene države Amerike vojne z Iranom zgolj z zračnimi napadi ne morejo dobiti. Iranci pa se zdaj bolj kot z režimom ukvarjajo s preživetjem. Trump v svojem slogu pomoč zahteva od zaveznic in hkrati grozi Kubi, kjer je celotna država ostala brez elektrike. Evropske države pa imajo že brez nepredvidljivega zaveznika na drugi strani Atlantika dovolj skrbi, na primer s prihajajočimi volitvami na Madžarskem.
Pogovarjamo se z režiserji filmov iz Festivala dokumentarnega filma – Ivanom Ramljakom, režiserjem večkrat nagrajenega hrvaškega filma Mirovnik, Mirom Remom, režiserjem s kristalnim globusom v Karlovih Varih nagrajenega filma Da se ti zmeša v divjini in Borisom Petkovičem, ki je na festivalu premierno predstavil svoj novi dokumentarec Kdor ne skače. Poleg tega ocenjujemo film Tujec François Ozona, ki je odprl 14. Festival frankofonskega filma in napovedujemo avstrijski festival Diagonala, tokrat s posebno sekcijo Portorož sreča Gradec.
Pogovarjamo se z režiserji filmov iz Festivala dokumentarnega filma – Ivanom Ramljakom, režiserjem večkrat nagrajenega hrvaškega filma Mirovnik, Mirom Remom, režiserjem s kristalnim globusom v Karlovih Varih nagrajenega filma Da se ti zmeša v divjini in Borisom Petkovičem, ki je na festivalu premierno predstavil svoj novi dokumentarec Kdor ne skače. Poleg tega ocenjujemo film Tujec François Ozona, ki je odprl 14. Festival frankofonskega filma in napovedujemo avstrijski festival Diagonala, tokrat s posebno sekcijo Portorož sreča Gradec.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Spoznavali bomo glasbo Žige Staniča, ki bo na letošnjih Slovenskih glasbenih dnevih predstavil svoj novi Drugi klavirski koncert. Ob posnetku te skladbe bomo slišali še njegovi deli Bis za klarinet, pozavno in violončelo ter Pesem brez besed za violončelo in klavir.
Spoznavali bomo glasbo Žige Staniča, ki bo na letošnjih Slovenskih glasbenih dnevih predstavil svoj novi Drugi klavirski koncert. Ob posnetku te skladbe bomo slišali še njegovi deli Bis za klarinet, pozavno in violončelo ter Pesem brez besed za violončelo in klavir.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
V kino je prišla nova adaptacija enega najbolj prelomnih romanov 20. stoletja, Tujca Alberta Camusa, v režiji uglednega francoskega avtorja Françoisa Ozona. Črno-beli film verno povzame zgodbo in ideje knjige, ampak v duhu glavnega junaka se vseeno lahko vprašamo, ali je to vse, kar je? Aktualni film je šele tretja priredba romana, saj je Camusova hči Catherine kot skrbnica njegove zapuščine nepopustljiva glede reinterpretacije te zgodbe. Prejšnji dve sta bili italijanska iz šestdesetih in turška iz leta 2001, tako da je to šele prva francoska. Ozon je eden najopaznejših filmskih ustvarjalcev svoje generacije, ki že vso kariero vztrajno lovi mejo med umetniškim izrazom in komercialno privlačnostjo. Njegovi filmi so praviloma obrtniško izpopolnjeni in pogosto vključujejo humor, kar jih približa širšemu občinstvu, obenem pa niso tako surovi ali škandalozni kot dela njegovih sodobnikov Jacquesa Audiarda, Leosa Caraxa in Gasparja Noeja. Ozon je bil zato najvarnejša izbira za soočenje s Camusovim velikim besedilom, saj njegov film ne odstopa bistveno od literarne predloge, s samo minimalnimi posodobitvami za sodobnega gledalca, s pristno vizualno podobo in odlično igralsko predstavo. Zgodba je postavljena v Alžir v prvo polovico 20. stoletja, kjer spremljamo glavnega junaka, uradnika Mersaulta. Na prvi pogled je izredno stoičen človek, ki ga ne prizadene, ko mu umre mati, niti se posebej ne razvname, ko se pozneje zaplete v razmerje z Marie, niti se ne razburi zaradi nasilnega vedenja sosedov. Medtem ko je v romanu jasno predstavljena filozofska podstat njegove stoičnosti, saj je Mersault preprosto brez vere in prepričanja, so v filmu ob odsotnosti notranjega glasu njegova dejanja na nekaterih mestih videti apatična, na nekaterih pa sociopatska. To še posebej velja za ključni trenutek filma, umor Arabca, ki zalezuje njegovega prijatelja. Zadnji del filma je nato posvečen sojenju in Mersaultovemu času v ječi, kjer se je Ozon vseeno odločil uporabiti notranji monolog, čeprav sta v ospredju dva s pomenom natlačena in odlično odigrana dialoga – z Marie in duhovnikom. Minimalna odstopanja v zgodbi so v prvi vrsti osredotočena na večjo, vendar še vedno povsem stransko vlogo žensk. Tako Marie dobi več dialoga in agensa, poleg tega pa spregovori in celo dobi ime tudi Džamila, ki je v romanu okarakterizirana predvsem v razmerju do moških – kot Raymondova ljubica in kot sestra umorjenega Arabca. Spremenjena je tudi struktura romana, saj se začne z Mersaultovim prihodom v zapor, tako da sloviti prvi stavek romana – Danes mi je umrla mati – zamenja Mersaultova razlaga, da je ubil Arabca, referenca na pesem skupine The Cure, ki se nato pojavi med končno špico. S temi spremembami Ozon zgodbi res doda nekaj svojega pečata, kar velja tudi za dodelano vizualno podobo, vendar ne bi mogli reči, da gre za kakršno koli reinterpretacijo. Podobno kot pri lanskem Frankensteinu v režiji Guillerma del Tora gre tudi pri Tujcu za film, ki skoraj preveč jasno izkazuje avtorjevo malikovanju podobno navdušenje nad literarnim delom, dodatno potencirano z njegovim razkazovanjem obvladovanja filmskega jezika za ustvarjanje celostnega umetniškega dela. Težava je v tem, da sta tako Frankenstein kot Tujec temeljni deli sodobne kulture, ki ju pozna tako rekoč vsak. Tako zvesto adaptacijo morda še najbolj cenijo srednješolci, ki bi radi preskočili branje knjige, in morda tisti, ki so že pozabili podrobnosti. Film pa se s tem ujame v past, saj je samo reinterpretacija veličastnega dela, kot nekakšno drugo agregatno stanje, pri tem pa ustvarjalcu ni uspelo narediti umetnine z vrednostjo, ki bi sama po sebi pustila vtis na sodobni kulturni krajini. To je najbrž ena največjih zagat pri priredbah in težko je reči, zakaj je denimo Ni prostora za starce v režiji bratov Coen mojstrovina, medtem ko je Tujec samo zelo dober film. Piše: Igor Harb Bere: Dejan Kaloper
V kino je prišla nova adaptacija enega najbolj prelomnih romanov 20. stoletja, Tujca Alberta Camusa, v režiji uglednega francoskega avtorja Françoisa Ozona. Črno-beli film verno povzame zgodbo in ideje knjige, ampak v duhu glavnega junaka se vseeno lahko vprašamo, ali je to vse, kar je? Aktualni film je šele tretja priredba romana, saj je Camusova hči Catherine kot skrbnica njegove zapuščine nepopustljiva glede reinterpretacije te zgodbe. Prejšnji dve sta bili italijanska iz šestdesetih in turška iz leta 2001, tako da je to šele prva francoska. Ozon je eden najopaznejših filmskih ustvarjalcev svoje generacije, ki že vso kariero vztrajno lovi mejo med umetniškim izrazom in komercialno privlačnostjo. Njegovi filmi so praviloma obrtniško izpopolnjeni in pogosto vključujejo humor, kar jih približa širšemu občinstvu, obenem pa niso tako surovi ali škandalozni kot dela njegovih sodobnikov Jacquesa Audiarda, Leosa Caraxa in Gasparja Noeja. Ozon je bil zato najvarnejša izbira za soočenje s Camusovim velikim besedilom, saj njegov film ne odstopa bistveno od literarne predloge, s samo minimalnimi posodobitvami za sodobnega gledalca, s pristno vizualno podobo in odlično igralsko predstavo. Zgodba je postavljena v Alžir v prvo polovico 20. stoletja, kjer spremljamo glavnega junaka, uradnika Mersaulta. Na prvi pogled je izredno stoičen človek, ki ga ne prizadene, ko mu umre mati, niti se posebej ne razvname, ko se pozneje zaplete v razmerje z Marie, niti se ne razburi zaradi nasilnega vedenja sosedov. Medtem ko je v romanu jasno predstavljena filozofska podstat njegove stoičnosti, saj je Mersault preprosto brez vere in prepričanja, so v filmu ob odsotnosti notranjega glasu njegova dejanja na nekaterih mestih videti apatična, na nekaterih pa sociopatska. To še posebej velja za ključni trenutek filma, umor Arabca, ki zalezuje njegovega prijatelja. Zadnji del filma je nato posvečen sojenju in Mersaultovemu času v ječi, kjer se je Ozon vseeno odločil uporabiti notranji monolog, čeprav sta v ospredju dva s pomenom natlačena in odlično odigrana dialoga – z Marie in duhovnikom. Minimalna odstopanja v zgodbi so v prvi vrsti osredotočena na večjo, vendar še vedno povsem stransko vlogo žensk. Tako Marie dobi več dialoga in agensa, poleg tega pa spregovori in celo dobi ime tudi Džamila, ki je v romanu okarakterizirana predvsem v razmerju do moških – kot Raymondova ljubica in kot sestra umorjenega Arabca. Spremenjena je tudi struktura romana, saj se začne z Mersaultovim prihodom v zapor, tako da sloviti prvi stavek romana – Danes mi je umrla mati – zamenja Mersaultova razlaga, da je ubil Arabca, referenca na pesem skupine The Cure, ki se nato pojavi med končno špico. S temi spremembami Ozon zgodbi res doda nekaj svojega pečata, kar velja tudi za dodelano vizualno podobo, vendar ne bi mogli reči, da gre za kakršno koli reinterpretacijo. Podobno kot pri lanskem Frankensteinu v režiji Guillerma del Tora gre tudi pri Tujcu za film, ki skoraj preveč jasno izkazuje avtorjevo malikovanju podobno navdušenje nad literarnim delom, dodatno potencirano z njegovim razkazovanjem obvladovanja filmskega jezika za ustvarjanje celostnega umetniškega dela. Težava je v tem, da sta tako Frankenstein kot Tujec temeljni deli sodobne kulture, ki ju pozna tako rekoč vsak. Tako zvesto adaptacijo morda še najbolj cenijo srednješolci, ki bi radi preskočili branje knjige, in morda tisti, ki so že pozabili podrobnosti. Film pa se s tem ujame v past, saj je samo reinterpretacija veličastnega dela, kot nekakšno drugo agregatno stanje, pri tem pa ustvarjalcu ni uspelo narediti umetnine z vrednostjo, ki bi sama po sebi pustila vtis na sodobni kulturni krajini. To je najbrž ena največjih zagat pri priredbah in težko je reči, zakaj je denimo Ni prostora za starce v režiji bratov Coen mojstrovina, medtem ko je Tujec samo zelo dober film. Piše: Igor Harb Bere: Dejan Kaloper
Delnice so za nekatere še vedno sinonim za preveliko tveganje, za druge pa eden redkih načinov, kako dolgoročno priti do višjih donosov. Komu so sploh namenjene, zakaj pri njih ni dobro reagirati na vsako novico in kako hitro lahko nepremišljena poteza na borzi postane draga napaka. Preverjamo tudi kaj se dogaja z delnico Vzajemne, ki je v začetku meseca začela kotirati na ljubljanski borzi.
Delnice so za nekatere še vedno sinonim za preveliko tveganje, za druge pa eden redkih načinov, kako dolgoročno priti do višjih donosov. Komu so sploh namenjene, zakaj pri njih ni dobro reagirati na vsako novico in kako hitro lahko nepremišljena poteza na borzi postane draga napaka. Preverjamo tudi kaj se dogaja z delnico Vzajemne, ki je v začetku meseca začela kotirati na ljubljanski borzi.
V Gradcu do ponedeljka poteka 29. izdaja festivala avstrijskega filma Diagonala, ki vse skupaj ponuja na ogled 149 del, od tega jih je 82 v tekmovalnem programu, bogat je kot vedno tudi spremljevalni program. V okviru novega sodelovanja med Festivalom slovenskega filma in Festivalom avstrijskega filma, sekcije, poimenovane Portorož sreča Gradec, bodo v ponedeljek prikazali komično dramo Skriti ljudje Mihe Hočevarja.
V Gradcu do ponedeljka poteka 29. izdaja festivala avstrijskega filma Diagonala, ki vse skupaj ponuja na ogled 149 del, od tega jih je 82 v tekmovalnem programu, bogat je kot vedno tudi spremljevalni program. V okviru novega sodelovanja med Festivalom slovenskega filma in Festivalom avstrijskega filma, sekcije, poimenovane Portorož sreča Gradec, bodo v ponedeljek prikazali komično dramo Skriti ljudje Mihe Hočevarja.
Namenjeni bodo delovanju Zdravstveno-vzgojnega centra ter Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Drugi poudarki: - V Novi Gorici pridobili enajst javnih najemnih stanovanj. - Soške elektrarne so pridobile pravnomočno gradbeno dovoljenje za postavitev sončne elektrarne v Dekanih. - Na Gimnaziji Ormož, kjer potekata tudi programa predšolska vzgoja in zdravstvena nega, prizidek, v katerem so uredili tudi specializirane učilnice za zdravstveno nego. - V Geoparku Idrija po novem doživljajska igra Soba pobega v naravi. Udeleženci z reševanjem ugank odkrivajo zanimive idrijske zgodbe in osebnosti iz preteklosti.
Namenjeni bodo delovanju Zdravstveno-vzgojnega centra ter Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Drugi poudarki: - V Novi Gorici pridobili enajst javnih najemnih stanovanj. - Soške elektrarne so pridobile pravnomočno gradbeno dovoljenje za postavitev sončne elektrarne v Dekanih. - Na Gimnaziji Ormož, kjer potekata tudi programa predšolska vzgoja in zdravstvena nega, prizidek, v katerem so uredili tudi specializirane učilnice za zdravstveno nego. - V Geoparku Idrija po novem doživljajska igra Soba pobega v naravi. Udeleženci z reševanjem ugank odkrivajo zanimive idrijske zgodbe in osebnosti iz preteklosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Eden izmed slovenskih filmov na Festivalu dokumentarnega filma je bil tudi Kdor ne skače režiserja Borisa Petkoviča. To je miselna in čustvena refleksija o športu, spominu in narodni identiteti. Petkovič v njem raziskuje, kako so se Slovenci začeli dojemati kot narod prek športa, najprej s smučanjem in smučarskimi skoki, pozneje pa tudi z nogometom. Ob osebni zgodbi avtorja, ki je iz Bosne prišel v Slovenijo, film razkriva, kako so športni uspehi postali temelj narodne samozavesti, večinoma kot nasprotje Jugoslovanski identiteti.
Eden izmed slovenskih filmov na Festivalu dokumentarnega filma je bil tudi Kdor ne skače režiserja Borisa Petkoviča. To je miselna in čustvena refleksija o športu, spominu in narodni identiteti. Petkovič v njem raziskuje, kako so se Slovenci začeli dojemati kot narod prek športa, najprej s smučanjem in smučarskimi skoki, pozneje pa tudi z nogometom. Ob osebni zgodbi avtorja, ki je iz Bosne prišel v Slovenijo, film razkriva, kako so športni uspehi postali temelj narodne samozavesti, večinoma kot nasprotje Jugoslovanski identiteti.
Še 11 ur nas loči od uradnega konca predvolilne kampanje, ki je v zadnjem tednu dosegla vrhunec z afero prikritih snemanj in izraelskih paraobveščevalcev. Opolnoči se bo namreč začel volilni molk. Nekateri volivci so sicer že oddali glasovnico - predčasno je glasovalo precej manj ljudi kot pred štirimi leti. Drugi poudarki oddaje: Slovenija sploh prvič iz svojih zalog sprostila del naftnih rezerv. Tarča iranskih raket tokrat tudi Jeruzalem; ubit še en visoki predstavnik Teherana. Mariborski župan Arsenovič po hišni preiskavi zavrača sume in pozive k odstopu.
Še 11 ur nas loči od uradnega konca predvolilne kampanje, ki je v zadnjem tednu dosegla vrhunec z afero prikritih snemanj in izraelskih paraobveščevalcev. Opolnoči se bo namreč začel volilni molk. Nekateri volivci so sicer že oddali glasovnico - predčasno je glasovalo precej manj ljudi kot pred štirimi leti. Drugi poudarki oddaje: Slovenija sploh prvič iz svojih zalog sprostila del naftnih rezerv. Tarča iranskih raket tokrat tudi Jeruzalem; ubit še en visoki predstavnik Teherana. Mariborski župan Arsenovič po hišni preiskavi zavrača sume in pozive k odstopu.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Zbor občanov o uporabi vstopno-izstopnih mest na Kobariškem kljub polni dvorani včeraj zvečer ni prinesel konkretnih zaključkov. Prerekanja glede plovbe na reki Soči se vlečejo že vse od leta 2023, ko je kobariška občina sprejela nov odlok in občutno povečala ceno dovolilnice. Medtem ko kobariški župan Marko Matajurc meni, da je to prineslo dobre finančne rezultate, pa se mnenja uporabnikov in domačinov krešejo. Nasprotuje mu tudi večji del kobariških svetnikov, ki si želi enotnega režima z bovško in tolminsko občino. V oddaji tudi o tem: - V Kopru na nekaterih bencinskih črpalkah zmanjkalo dizel goriva. - Občina Vipava nepričakovano prejela skoraj dva milijona evrov. - Začelo se je svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki.
Zbor občanov o uporabi vstopno-izstopnih mest na Kobariškem kljub polni dvorani včeraj zvečer ni prinesel konkretnih zaključkov. Prerekanja glede plovbe na reki Soči se vlečejo že vse od leta 2023, ko je kobariška občina sprejela nov odlok in občutno povečala ceno dovolilnice. Medtem ko kobariški župan Marko Matajurc meni, da je to prineslo dobre finančne rezultate, pa se mnenja uporabnikov in domačinov krešejo. Nasprotuje mu tudi večji del kobariških svetnikov, ki si želi enotnega režima z bovško in tolminsko občino. V oddaji tudi o tem: - V Kopru na nekaterih bencinskih črpalkah zmanjkalo dizel goriva. - Občina Vipava nepričakovano prejela skoraj dva milijona evrov. - Začelo se je svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Spoznavali bomo glasbo Žige Staniča, ki bo na letošnjih Slovenskih glasbenih dnevih predstavil svoj novi Drugi klavirski koncert. Ob posnetku te skladbe bomo slišali še njegovi deli Bis za klarinet, pozavno in violončelo ter Pesem brez besed za violončelo in klavir.
Spoznavali bomo glasbo Žige Staniča, ki bo na letošnjih Slovenskih glasbenih dnevih predstavil svoj novi Drugi klavirski koncert. Ob posnetku te skladbe bomo slišali še njegovi deli Bis za klarinet, pozavno in violončelo ter Pesem brez besed za violončelo in klavir.