Raziskujte
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Biografska drama. 1974, New York. James, mlad tudi fizično privlačen galerijski asistent se uspe zriniti v Dalijev krog oboževalcev in postane celo zasebni pomočnik starajočega se genija, medtem ko se ta pripravlja na veliki show, na razstavo svojih del v New Yorku. James znotraj tega »začaranega« kroga spozna tudi Galo, karizmatično Dalijevo sopotnico. In to prav v času, ko se njuno dotlej trdno in neomajno razmerje začne krhati… Film ima prepoznano zasedbo, Ben Kingsley je odličen Dali. DALILAND / USA, FRA, UK / 2022 Režija: Mary Harron / Scenarij: John C. Walsh / Igrajo: Ben Kingsley, Barbara Sukowa, Christopher Briney, Rupert Graves, Alexander Beyer, Andreja Pejić, Suki Waterhouse, Ezra Miller, Zachary Nachbar-Seckel, Avital Lvova, Joella Hinson-King, Merce Ribot, Jack Shalloo, Gavin Spokes, Matthew James Ovens, Mark McKenna.
Biografska drama. 1974, New York. James, mlad tudi fizično privlačen galerijski asistent se uspe zriniti v Dalijev krog oboževalcev in postane celo zasebni pomočnik starajočega se genija, medtem ko se ta pripravlja na veliki show, na razstavo svojih del v New Yorku. James znotraj tega »začaranega« kroga spozna tudi Galo, karizmatično Dalijevo sopotnico. In to prav v času, ko se njuno dotlej trdno in neomajno razmerje začne krhati… Film ima prepoznano zasedbo, Ben Kingsley je odličen Dali. DALILAND / USA, FRA, UK / 2022 Režija: Mary Harron / Scenarij: John C. Walsh / Igrajo: Ben Kingsley, Barbara Sukowa, Christopher Briney, Rupert Graves, Alexander Beyer, Andreja Pejić, Suki Waterhouse, Ezra Miller, Zachary Nachbar-Seckel, Avital Lvova, Joella Hinson-King, Merce Ribot, Jack Shalloo, Gavin Spokes, Matthew James Ovens, Mark McKenna.
Pričevanje Teje Prinčič, ki se ji pridruži tudi nečak Silvan Koršič, nas popelje v Goriška brda, na zahodni rob države, kjer se slovenski svet začne stikati z italijanskim. Spoznamo življenje v vasi Gornje Cerovo, s čudovito cerkvijo na vzpetini. Njuni predniki so bili koloni. Niso imeli svoje zemlje in so morali polovico pridelka oddati gospodarjem. »Naša zemlja je bila dobra,« se spominja 92-letna Teja. Opiše skromne razmere, v katerih so živeli pod Italijo, a so bili kljub temu zelo povezani. Vas je »dihala kot eno«. Najhujše obdobje se je začelo leta 1944, ko je domači partizan – terenec – streljal na nemško enoto in enega od vojakov hudo ranil. Nemci so se maščevali tako, da so postrelili 10 domačinov, dve ubiti ženski sta bili noseči. Domač duhovnik Ludvik Rusjan je poskušal pomagati nesrečnim žrtvam, a ga je, kot pove Prinčičeva, nemški oficir oklofutal in grobo zavrnil. Kljub temu je bila skupina ljudi rešenih. O materi, ki je bila med rešenimi, pripoveduje Tejin nečak Silvan Koršič, ki je bil takrat še otrok. Med drugim se spomni, da je pri reševanju ljudi pomagal tudi eden od vojakov. Po vojni je o tragediji v vasi napisal šolski spis ter v njem omenil, da niso bili vsi Nemci slabi – dobil je ukor in bil skoraj izključen iz šole. O tem prizadeto pripoveduje, saj ga je ta krivica zaznamovala za vse življenje. Z njim se odpravimo tudi na pokopališče, kjer je pokopan dijak Mirko Brezavšček, član skupine Črnih bratov, ki je bil žrtev fašističnega terorja. Z gospodom Silvanom se razgledamo po pokrajini, ki se razprostira proti Vipavski dolini, morju in Krminski gori, ter se odpravimo še v lepo domačo cerkev sv. Nikolaja, ki dominira nad vasjo. Silvan Koršič pripoveduje o izjemnem domačem duhovniku Ludviku Rusjanu, ki je bil odločen borec proti fašizmu, a je pozneje, tako kot številni primorski čedermaci, postal žrtev komunističnega režima, ki je preganjal in zapiral tudi primorske duhovnike. V nadaljevanju pričevanja izvemo, kakšno blagostanje je bilo v Brdih po tem, ko so tam po vojni vladali zavezniki, in kakšno pomanjkanje se je začelo po jugoslovanski zasedbi. Takrat je veliko ljudi prebegnilo čez mejo. Izkušnjo z graničarji, rekli so jim »družeti« in miličniki, je imela tudi Teja Prinčič. Ne glede na vse so po vojni dobili nekaj svoje zemlje in si s trdim delom na kmetiji zelo opomogli. Sadje, ki so ga ženske nekoč nosile prodajat v Gorico, za kar je bilo potrebne uro in pol hoje v eno smer, so nato prodajali vse do Ljubljane. Prinčičeva je bila dejavna tudi pri briških kmečkih ženskah, ki so ponesle sloves domačega izročila po vsej Sloveniji. Preizkušenj v njenem življenju ni manjkalo, smrti hčerke in pozneje moža sta jo najbolj prizadeli. Kljub temu pomirjena, z vero in upanjem gleda v prihodnost. Kot pravi, ima okoli sebe dobre ljudi, veseli pa jo tudi, da je nečak poprijel za delo na kmetiji. S praga njene hiše se ob jasnem zimskem dnevu – takšen je bil tudi dan našega obiska – kot na dlani vidijo Alpe in italijanski Dolomiti. Vse to bomo lahko ob bogati vsebini videli v oddaji, v kateri sta sodelovala Teja Prinčič in Silvan Koršič.
Pričevanje Teje Prinčič, ki se ji pridruži tudi nečak Silvan Koršič, nas popelje v Goriška brda, na zahodni rob države, kjer se slovenski svet začne stikati z italijanskim. Spoznamo življenje v vasi Gornje Cerovo, s čudovito cerkvijo na vzpetini. Njuni predniki so bili koloni. Niso imeli svoje zemlje in so morali polovico pridelka oddati gospodarjem. »Naša zemlja je bila dobra,« se spominja 92-letna Teja. Opiše skromne razmere, v katerih so živeli pod Italijo, a so bili kljub temu zelo povezani. Vas je »dihala kot eno«. Najhujše obdobje se je začelo leta 1944, ko je domači partizan – terenec – streljal na nemško enoto in enega od vojakov hudo ranil. Nemci so se maščevali tako, da so postrelili 10 domačinov, dve ubiti ženski sta bili noseči. Domač duhovnik Ludvik Rusjan je poskušal pomagati nesrečnim žrtvam, a ga je, kot pove Prinčičeva, nemški oficir oklofutal in grobo zavrnil. Kljub temu je bila skupina ljudi rešenih. O materi, ki je bila med rešenimi, pripoveduje Tejin nečak Silvan Koršič, ki je bil takrat še otrok. Med drugim se spomni, da je pri reševanju ljudi pomagal tudi eden od vojakov. Po vojni je o tragediji v vasi napisal šolski spis ter v njem omenil, da niso bili vsi Nemci slabi – dobil je ukor in bil skoraj izključen iz šole. O tem prizadeto pripoveduje, saj ga je ta krivica zaznamovala za vse življenje. Z njim se odpravimo tudi na pokopališče, kjer je pokopan dijak Mirko Brezavšček, član skupine Črnih bratov, ki je bil žrtev fašističnega terorja. Z gospodom Silvanom se razgledamo po pokrajini, ki se razprostira proti Vipavski dolini, morju in Krminski gori, ter se odpravimo še v lepo domačo cerkev sv. Nikolaja, ki dominira nad vasjo. Silvan Koršič pripoveduje o izjemnem domačem duhovniku Ludviku Rusjanu, ki je bil odločen borec proti fašizmu, a je pozneje, tako kot številni primorski čedermaci, postal žrtev komunističnega režima, ki je preganjal in zapiral tudi primorske duhovnike. V nadaljevanju pričevanja izvemo, kakšno blagostanje je bilo v Brdih po tem, ko so tam po vojni vladali zavezniki, in kakšno pomanjkanje se je začelo po jugoslovanski zasedbi. Takrat je veliko ljudi prebegnilo čez mejo. Izkušnjo z graničarji, rekli so jim »družeti« in miličniki, je imela tudi Teja Prinčič. Ne glede na vse so po vojni dobili nekaj svoje zemlje in si s trdim delom na kmetiji zelo opomogli. Sadje, ki so ga ženske nekoč nosile prodajat v Gorico, za kar je bilo potrebne uro in pol hoje v eno smer, so nato prodajali vse do Ljubljane. Prinčičeva je bila dejavna tudi pri briških kmečkih ženskah, ki so ponesle sloves domačega izročila po vsej Sloveniji. Preizkušenj v njenem življenju ni manjkalo, smrti hčerke in pozneje moža sta jo najbolj prizadeli. Kljub temu pomirjena, z vero in upanjem gleda v prihodnost. Kot pravi, ima okoli sebe dobre ljudi, veseli pa jo tudi, da je nečak poprijel za delo na kmetiji. S praga njene hiše se ob jasnem zimskem dnevu – takšen je bil tudi dan našega obiska – kot na dlani vidijo Alpe in italijanski Dolomiti. Vse to bomo lahko ob bogati vsebini videli v oddaji, v kateri sta sodelovala Teja Prinčič in Silvan Koršič.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Predstavljamo nove interpretacijo klavirskega opusa Helmuta Lachenmanna, edinstvenega skladatelja, raziskovalca novih instrumentalnih zvočnosti in nepredvidljivega umetnika. Novembra lani je ob Lachenmannovi 90-letnici pianist Jonas Olsson predstavil izdajo s skladateljevimi klavirskimi deli. Raznovrstna dela, ki so v šestih desetletjih dekonstruirala klavirsko zvočnost in igro, poustvarjalec oživi z izjemno energijo ter študijsko predanostjo
Predstavljamo nove interpretacijo klavirskega opusa Helmuta Lachenmanna, edinstvenega skladatelja, raziskovalca novih instrumentalnih zvočnosti in nepredvidljivega umetnika. Novembra lani je ob Lachenmannovi 90-letnici pianist Jonas Olsson predstavil izdajo s skladateljevimi klavirskimi deli. Raznovrstna dela, ki so v šestih desetletjih dekonstruirala klavirsko zvočnost in igro, poustvarjalec oživi z izjemno energijo ter študijsko predanostjo
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Andrej Medved je bil pesnik, esejist, prevajalec, filozof in umetnostni zgodovinar. Znan je po dolgoletnem umetniškem vodenju Obalnih galerij Piran. Pripravil je več kot 500 razstav tako domačih kot tujih umetnikov. V ustanovi je vzporedno z razstavami vzpodbujal bogatenje obstoječih likovnih zbirk in nastajanje novih. Objavil je tudi več monografskih študij s področja likovne umetnosti. Na literarnem področju je za številne pesniške zbirke, ki jih je objavil, prejel tudi nagrado Prešernovega sklada, čašo nesmrtnosti ter Jenkovo in Veronikino nagrado. Njegova poezija je polna simbolnih podob, ki bolj kot na razumski delujejo na čutni in nezavedni ravni. Za Literarni nokturno smo izbrali nekaj pesmi iz njegove zbirke z naslovom Guba v očesu (2021). Interpret Gregor Gruden, režiser Jože Valentič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Vlado Motnikar in Matej Juh. Leto nastanka 2019.
Andrej Medved je bil pesnik, esejist, prevajalec, filozof in umetnostni zgodovinar. Znan je po dolgoletnem umetniškem vodenju Obalnih galerij Piran. Pripravil je več kot 500 razstav tako domačih kot tujih umetnikov. V ustanovi je vzporedno z razstavami vzpodbujal bogatenje obstoječih likovnih zbirk in nastajanje novih. Objavil je tudi več monografskih študij s področja likovne umetnosti. Na literarnem področju je za številne pesniške zbirke, ki jih je objavil, prejel tudi nagrado Prešernovega sklada, čašo nesmrtnosti ter Jenkovo in Veronikino nagrado. Njegova poezija je polna simbolnih podob, ki bolj kot na razumski delujejo na čutni in nezavedni ravni. Za Literarni nokturno smo izbrali nekaj pesmi iz njegove zbirke z naslovom Guba v očesu (2021). Interpret Gregor Gruden, režiser Jože Valentič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Vlado Motnikar in Matej Juh. Leto nastanka 2019.
Dokumentarna oddaja razkriva manj znane razsežnosti dolgoletnega boja za pravice temnopoltih v ZDA, gibanja pod vodstvom slovitega baptističnega duhovnika, doktorja filozofije in neomajnega zagovornika nenasilja, Martina Luthra Kinga. Po njegovih neutrudnih prizadevanjih je leta 1964 predsednik Lyndon B. Johnson naposled podpisal zakon o državljanskih pravicah, dobro leto pozneje pa še zakon o volilni pravici in s tem uradno odpravil rasno razlikovanje v državi. King je slavil zgodovinsko zmago, vendar je kmalu ugotovil, da črke na papirju ne prinašajo pričakovanih sprememb … MARTIN LUTHER KING: MORE THAN ONE DREAM / L'AUTRE REVE DE MARTIN LUTHER KING / Francija / 2022 / Režija: Barbara Necek
Dokumentarna oddaja razkriva manj znane razsežnosti dolgoletnega boja za pravice temnopoltih v ZDA, gibanja pod vodstvom slovitega baptističnega duhovnika, doktorja filozofije in neomajnega zagovornika nenasilja, Martina Luthra Kinga. Po njegovih neutrudnih prizadevanjih je leta 1964 predsednik Lyndon B. Johnson naposled podpisal zakon o državljanskih pravicah, dobro leto pozneje pa še zakon o volilni pravici in s tem uradno odpravil rasno razlikovanje v državi. King je slavil zgodovinsko zmago, vendar je kmalu ugotovil, da črke na papirju ne prinašajo pričakovanih sprememb … MARTIN LUTHER KING: MORE THAN ONE DREAM / L'AUTRE REVE DE MARTIN LUTHER KING / Francija / 2022 / Režija: Barbara Necek
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je danes gostovala plesna skupina Akram Khan Company, s predstavo Thikra – noč spominjanja. Navdihnile so jo puščavske krajine in miti Al Ule v Savdski Arabiji. To je zadnja predstava, ki je nastala pod okriljem koreografa in plesalca Akrama Khana, ki po 25 letih zaokrožuje ustvarjalno pot. Sinoči pa so v veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma odprli razstavo arhitekturnih fotografij Sosedske sorodnosti, Arhitektura med Furlanijo - Julijsko Krajino in Slovenijo, ki razkriva stoletni arhitekturni dialog med Slovenijo in Italijo na način, kot ga do zdaj še nismo videli. V Pokrajinskem muzeju Maribor so z donacijo in odkupom pomembno dopolnili zbirko štajerskega in pohorskega stekla, izbrane predmete, ki so povezani z vsakdanjim življenjem, pa so zdaj razstavili v muzejski grajski kavarni.
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je danes gostovala plesna skupina Akram Khan Company, s predstavo Thikra – noč spominjanja. Navdihnile so jo puščavske krajine in miti Al Ule v Savdski Arabiji. To je zadnja predstava, ki je nastala pod okriljem koreografa in plesalca Akrama Khana, ki po 25 letih zaokrožuje ustvarjalno pot. Sinoči pa so v veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma odprli razstavo arhitekturnih fotografij Sosedske sorodnosti, Arhitektura med Furlanijo - Julijsko Krajino in Slovenijo, ki razkriva stoletni arhitekturni dialog med Slovenijo in Italijo na način, kot ga do zdaj še nismo videli. V Pokrajinskem muzeju Maribor so z donacijo in odkupom pomembno dopolnili zbirko štajerskega in pohorskega stekla, izbrane predmete, ki so povezani z vsakdanjim življenjem, pa so zdaj razstavili v muzejski grajski kavarni.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Uroš Vrhovec je glavni trener kanadske moške skakalne reprezentance in hkrati prvi krojač kanadske reprezentance v smučarskih skokih. Po razočaranju na zimskih olimpijskih igrah 2026, ki se niso izšle kot prejšnje v Pekingu, je Vrhovec spregovoril o prihodnosti dela v kanadski reprezentanci, razkril je katera izmed kanadskih skakalk ima najraje ribolov, izvedeli smo tudi, da je odličen kuhar. Vrhovec, ki je v začetku trenerske kariere deloval tudi v slovenski B reprezentanci in je Cenetu Prevcu nadel prav poseben vzdevek, je govoril tudi o letalnicah od tega, kako vidi ženske polete do spektakularnega padca Primoža Rogliča v Planici. Izveste tudi, zakaj ima Kanada veliko težav s podmladkom in kakšne cilje imata v prihodnosti Alexandria Loutitt in Abigail Strate.
Uroš Vrhovec je glavni trener kanadske moške skakalne reprezentance in hkrati prvi krojač kanadske reprezentance v smučarskih skokih. Po razočaranju na zimskih olimpijskih igrah 2026, ki se niso izšle kot prejšnje v Pekingu, je Vrhovec spregovoril o prihodnosti dela v kanadski reprezentanci, razkril je katera izmed kanadskih skakalk ima najraje ribolov, izvedeli smo tudi, da je odličen kuhar. Vrhovec, ki je v začetku trenerske kariere deloval tudi v slovenski B reprezentanci in je Cenetu Prevcu nadel prav poseben vzdevek, je govoril tudi o letalnicah od tega, kako vidi ženske polete do spektakularnega padca Primoža Rogliča v Planici. Izveste tudi, zakaj ima Kanada veliko težav s podmladkom in kakšne cilje imata v prihodnosti Alexandria Loutitt in Abigail Strate.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Ob četrti obletnici začetka ruske invazije na Ukrajino so v Kijevu ocenili, da Rusija ni dosegla svojih ciljev, izrazili pa so potrebo po vključitvi Evrope v mirovna pogajanja. Kijev so ob obletnici obiskale zavezniške delegacije, v Rusiji pa uradnih obeležb obletnice ni bilo.
Ob četrti obletnici začetka ruske invazije na Ukrajino so v Kijevu ocenili, da Rusija ni dosegla svojih ciljev, izrazili pa so potrebo po vključitvi Evrope v mirovna pogajanja. Kijev so ob obletnici obiskale zavezniške delegacije, v Rusiji pa uradnih obeležb obletnice ni bilo.
Dve leti po Vadimovi in Brigittini poroki Vadim posname svoj prvi film In Bog je ustvaril žensko. Navdih zanj je dobil pri Brigitte, ki pooseblja svobodo, lepoto, brezsramnost, mešanico izzivalnosti in nedolžnosti, zaradi česar obnori vse moške. Za prizorišče snemanja izbere sredozemsko vasico Saint-Tropez, vlogo njenega ljubimca pa ponudi nadobudnemu mlademu igralcu. Jean-Louis Trintignant je izobražen, zaprt in strog mladenič, ki sprva Brigitte ne pritegne. A kmalu začneta med igranjem prizorov čutiti neustavljivo strast. BARDOT / Francija / 2023 Scenarij in režija: Danièle Thompson, Christopher Thompson V glavnih vlogah: Julia de Nunez, Victor Belmondo, Oscar Lesage, Noham Edje, Yvan Attal, Anne Le Ny, Géraldine Pailhas, Hippolyte Girardot, Laure Marsac
Dve leti po Vadimovi in Brigittini poroki Vadim posname svoj prvi film In Bog je ustvaril žensko. Navdih zanj je dobil pri Brigitte, ki pooseblja svobodo, lepoto, brezsramnost, mešanico izzivalnosti in nedolžnosti, zaradi česar obnori vse moške. Za prizorišče snemanja izbere sredozemsko vasico Saint-Tropez, vlogo njenega ljubimca pa ponudi nadobudnemu mlademu igralcu. Jean-Louis Trintignant je izobražen, zaprt in strog mladenič, ki sprva Brigitte ne pritegne. A kmalu začneta med igranjem prizorov čutiti neustavljivo strast. BARDOT / Francija / 2023 Scenarij in režija: Danièle Thompson, Christopher Thompson V glavnih vlogah: Julia de Nunez, Victor Belmondo, Oscar Lesage, Noham Edje, Yvan Attal, Anne Le Ny, Géraldine Pailhas, Hippolyte Girardot, Laure Marsac
Nemčija, že od konca 19. stoletja obsedena z izvoznimi presežki, je svoj gospodarski model naravnala na čim cenejše vire energije, delovno silo in doseganje čim večje dodane vrednosti v proizvodnji nepogrešljivih industrijskih dobrin. V zadnjih letih se je ta model zamajal, industrijska proizvodnja se krči. Konec je zanašanja na ruske energente, kitajska konkurenca je neizprosna, ameriške carine otežujejo izvoz. Za Globus smo obiskali Köln, kjer ima sedež pet tisoč industrijskih proizvajalcev, ki čutijo otežene razmere pri poslovanju. Nedaleč stran pa je mesto Gelsenkirchen, kjer se še danes spopadajo s posledicami propada težke industrije. Avtorica Maja Derčar.
Nemčija, že od konca 19. stoletja obsedena z izvoznimi presežki, je svoj gospodarski model naravnala na čim cenejše vire energije, delovno silo in doseganje čim večje dodane vrednosti v proizvodnji nepogrešljivih industrijskih dobrin. V zadnjih letih se je ta model zamajal, industrijska proizvodnja se krči. Konec je zanašanja na ruske energente, kitajska konkurenca je neizprosna, ameriške carine otežujejo izvoz. Za Globus smo obiskali Köln, kjer ima sedež pet tisoč industrijskih proizvajalcev, ki čutijo otežene razmere pri poslovanju. Nedaleč stran pa je mesto Gelsenkirchen, kjer se še danes spopadajo s posledicami propada težke industrije. Avtorica Maja Derčar.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Dokumentarni film s preprostim naslovom Miki Muster s pričevanji strokovnjakov, prijateljev in družine predstavi izjemen opus Mikija Mustra – avtorja, ki je s trmo in vztrajnostjo zapisal strip in animacijo v kolektivni spomin več generacij. Zvitorepec, sprva skoraj naključen projekt, je več kot dvajset let prinašal izvirne zgodbe, polne humorja, pustolovščin in subtilnega družbenega komentarja. Mustrova največja strast je bila animacija: od legendarnih televizijskih oglasov in nepozabnih Zajčkov Cik cak do mednarodno uspešnih kratkih filmov, ustvarjenih v Nemčiji. Po vrnitvi domov se je preizkusil tudi v politični karikaturi in presenetil z uspehi v tekmovalnem plavanju. Film je poklon izjemnemu ustvarjalcu, obenem pa njegovo delo postavlja v dialog s sodobnim časom in prinaša tudi kritičen pogled na nekatere vidike njegove zapuščine.
Dokumentarni film s preprostim naslovom Miki Muster s pričevanji strokovnjakov, prijateljev in družine predstavi izjemen opus Mikija Mustra – avtorja, ki je s trmo in vztrajnostjo zapisal strip in animacijo v kolektivni spomin več generacij. Zvitorepec, sprva skoraj naključen projekt, je več kot dvajset let prinašal izvirne zgodbe, polne humorja, pustolovščin in subtilnega družbenega komentarja. Mustrova največja strast je bila animacija: od legendarnih televizijskih oglasov in nepozabnih Zajčkov Cik cak do mednarodno uspešnih kratkih filmov, ustvarjenih v Nemčiji. Po vrnitvi domov se je preizkusil tudi v politični karikaturi in presenetil z uspehi v tekmovalnem plavanju. Film je poklon izjemnemu ustvarjalcu, obenem pa njegovo delo postavlja v dialog s sodobnim časom in prinaša tudi kritičen pogled na nekatere vidike njegove zapuščine.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Radijska igra večplastno razpira spekter vprašanj z zgodbo o biblijskem liku Abrahama. Prek ljubezenskega trikotnika med njim in dvema ženskama, ženo Saro in služabnico Agaro, avtorica spregovori o mladosti in starosti, o odnosu med moškim in žensko, o zvestobi, o odnosih med zakoncema, o družini, o potomstvu in o zunajzakonski ljubezenski zvezi. Ob vsem tem pa je najbolj smela obravnava Abrahama kot svetega moža in moškega hkrati. Režiserka: Elza Rituper Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Staš Janež Glasbena oblikovalka: Cvetka Bevc Sara – Marinka Štern Agara – Vesna Lubej Moški glas – Sandi Pavlin Ženski glasovi – Romana Šalehar, Meta Vranič, Mina Jeraj, Majda Kohek Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija julija 1995.
Radijska igra večplastno razpira spekter vprašanj z zgodbo o biblijskem liku Abrahama. Prek ljubezenskega trikotnika med njim in dvema ženskama, ženo Saro in služabnico Agaro, avtorica spregovori o mladosti in starosti, o odnosu med moškim in žensko, o zvestobi, o odnosih med zakoncema, o družini, o potomstvu in o zunajzakonski ljubezenski zvezi. Ob vsem tem pa je najbolj smela obravnava Abrahama kot svetega moža in moškega hkrati. Režiserka: Elza Rituper Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Staš Janež Glasbena oblikovalka: Cvetka Bevc Sara – Marinka Štern Agara – Vesna Lubej Moški glas – Sandi Pavlin Ženski glasovi – Romana Šalehar, Meta Vranič, Mina Jeraj, Majda Kohek Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija julija 1995.
Pripovedovalec v romanu Konje krast sodobnega norveškega pisatelja Pera Pettersona (prevod Marija Zlatnar Moe) je ljudomrzni vdovec v zrelih letih, ki se skuša zbližati s svojim najstniškim jazom in osvetliti nerazčiščeni odnos z očetom. Ta je nenadoma izginil iz družinskega življenja, njegovo vodilo pa je bilo: Sami odločamo, kdaj boli. Oddajo je pripravila Miriam Stanonik, interpretira dramski igralec Primož Pirnat, spremno besedilo bereta Barbara Zupan in Aleksander Golja, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Nejc Zupančič, režija Igor Likar, urednik oddaje Vlado Motnikar (urednica ponovitve Tesa Drev Juh), produkcija 2013.
Pripovedovalec v romanu Konje krast sodobnega norveškega pisatelja Pera Pettersona (prevod Marija Zlatnar Moe) je ljudomrzni vdovec v zrelih letih, ki se skuša zbližati s svojim najstniškim jazom in osvetliti nerazčiščeni odnos z očetom. Ta je nenadoma izginil iz družinskega življenja, njegovo vodilo pa je bilo: Sami odločamo, kdaj boli. Oddajo je pripravila Miriam Stanonik, interpretira dramski igralec Primož Pirnat, spremno besedilo bereta Barbara Zupan in Aleksander Golja, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Nejc Zupančič, režija Igor Likar, urednik oddaje Vlado Motnikar (urednica ponovitve Tesa Drev Juh), produkcija 2013.
Bit in Anže na lastni koži izkusita misterij Južne Koreje, kjer na javnih površinah praktično ni košev za smeti, a tudi smeti na tleh ni videti. Sprašujeta se, kam z odpadki, ko si na prostem. Južna Koreja je znana po visokih tehnologijah. Mednje sodijo tudi hitri vlaki, ki dosežejo hitrosti več kot 300 km/h. Z enim od njih se iz Seula odpravita v približno uro oddaljeni Daejeon. Tam obiščeta znameniti vrelec tople vode, v katerem domačini namakajo noge in ga seveda preizkusita tudi sama. Za vrhunec potovanja se odpravita še na eno najbolj varovanih območij na svetu – mejo s Severno Korejo. Ob obisku demilitariziranega območja svoboda dobi povsem novo dimenzijo.
Bit in Anže na lastni koži izkusita misterij Južne Koreje, kjer na javnih površinah praktično ni košev za smeti, a tudi smeti na tleh ni videti. Sprašujeta se, kam z odpadki, ko si na prostem. Južna Koreja je znana po visokih tehnologijah. Mednje sodijo tudi hitri vlaki, ki dosežejo hitrosti več kot 300 km/h. Z enim od njih se iz Seula odpravita v približno uro oddaljeni Daejeon. Tam obiščeta znameniti vrelec tople vode, v katerem domačini namakajo noge in ga seveda preizkusita tudi sama. Za vrhunec potovanja se odpravita še na eno najbolj varovanih območij na svetu – mejo s Severno Korejo. Ob obisku demilitariziranega območja svoboda dobi povsem novo dimenzijo.
Nocoj v poslušanje ponujamo oddajo Jazz v Hendrixu z vrhunskimi gosti, mednarodnim kvartetom saksofonista Jureta Pukla, ki je predstavil svoj novi projekt ANALOG AI oz. Analogna umetna inteligenca.
Nocoj v poslušanje ponujamo oddajo Jazz v Hendrixu z vrhunskimi gosti, mednarodnim kvartetom saksofonista Jureta Pukla, ki je predstavil svoj novi projekt ANALOG AI oz. Analogna umetna inteligenca.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Tokratno oddajo posvečamo etnomuzikologu in dolgoletnemu sodelavcu Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, gospodu Julijanu Strajnarju, ob njegovi 90-letnici, ki jo je praznoval v začetku letošnjega leta. S svojim raziskovalnim delom, terenskimi zapisi in poglobljenimi študijami je pomembno zaznamoval slovensko etnomuzikologijo. Prispeval je k razumevanju in ohranjanju bogate glasbene dediščine slovenskega prostora. Predvajali bomo posnetek prireditve Zajuckaj in zapoj z naslovom Pojaj mi, pojaj, črn kous iz leta 2016. Posvečena je bila njegovi 80-letnici. Slavnostni večer je povezovala Maja Šumej, pripravili pa so ga sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta v sodelovanju s Prvim programom Radia Slovenija.
Tokratno oddajo posvečamo etnomuzikologu in dolgoletnemu sodelavcu Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, gospodu Julijanu Strajnarju, ob njegovi 90-letnici, ki jo je praznoval v začetku letošnjega leta. S svojim raziskovalnim delom, terenskimi zapisi in poglobljenimi študijami je pomembno zaznamoval slovensko etnomuzikologijo. Prispeval je k razumevanju in ohranjanju bogate glasbene dediščine slovenskega prostora. Predvajali bomo posnetek prireditve Zajuckaj in zapoj z naslovom Pojaj mi, pojaj, črn kous iz leta 2016. Posvečena je bila njegovi 80-letnici. Slavnostni večer je povezovala Maja Šumej, pripravili pa so ga sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta v sodelovanju s Prvim programom Radia Slovenija.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Prvi koncert jubilejne 25. sezone cikla Sozvočje svetov, naslovljen Portreti I., se je v Slavnostni dvorani Narodne galerije odvil 7. oktobra 2025. S predavanjem Jubilejni portreti ga je uvedla magistra Kristina Preininger, dolgoletna sodelavka Narodne galerije ter avtorica številnih razstavnih projektov. Ko smo jo povabili v radijski studio nas je, tako kot poslušalce na predavanju v Narodni galeriji, popeljala skozi raznoliko tradicijo avtoportretov – od sredine 15. do konca 20. stoletja, ki jih najdemo v zbirki Narodne galerije.
Prvi koncert jubilejne 25. sezone cikla Sozvočje svetov, naslovljen Portreti I., se je v Slavnostni dvorani Narodne galerije odvil 7. oktobra 2025. S predavanjem Jubilejni portreti ga je uvedla magistra Kristina Preininger, dolgoletna sodelavka Narodne galerije ter avtorica številnih razstavnih projektov. Ko smo jo povabili v radijski studio nas je, tako kot poslušalce na predavanju v Narodni galeriji, popeljala skozi raznoliko tradicijo avtoportretov – od sredine 15. do konca 20. stoletja, ki jih najdemo v zbirki Narodne galerije.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinke Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinke Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Vlada soglaša s predlogom, da se pokojnine uskladijo tudi izredno - za en odstotek, je ob robu vladnega obiska osrednjeslovenske regije sporočil premier Robert Golob. O tem naj bi že v četrtek glasovala skupščina Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Če bo izredna uskladitev sprejeta, naj bi bila upoštevana z marcem. Druge teme: - Ob četrti obletnici vojne v Ukrajini Zelenski pozval k vključenosti Evrope v mirovna pogajanja. - Država s projektom regijskih verig za večjo prehransko samooskrbo. - Brezovica bi lahko z novo športno dvorano dobila tudi odbojkarski center.
Vlada soglaša s predlogom, da se pokojnine uskladijo tudi izredno - za en odstotek, je ob robu vladnega obiska osrednjeslovenske regije sporočil premier Robert Golob. O tem naj bi že v četrtek glasovala skupščina Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Če bo izredna uskladitev sprejeta, naj bi bila upoštevana z marcem. Druge teme: - Ob četrti obletnici vojne v Ukrajini Zelenski pozval k vključenosti Evrope v mirovna pogajanja. - Država s projektom regijskih verig za večjo prehransko samooskrbo. - Brezovica bi lahko z novo športno dvorano dobila tudi odbojkarski center.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Retorika ni le teorija govorništva, veščina prepričevanja, ki izvira iz antične Grčije, ampak je spretnost, znanje govorjenja in izražanja sploh, odraža pa se v našem sporazumevanju. Zakaj je pomembno, da jo obvladamo? O sodobni retoriki, moči besed, še danes uporabnih antičnih postulatih in zakonitostih govori strokovnjakinja dr. Janja Žmavc, retorika pa v praksi zaživi tako z njenim nastopom kot z izkušnjami študenta na odru AGRFT-ja, učencev OŠ Polzela in ne nazadnje prof. dr. Marka Stabeja. scenarij: Milica Prešeren režija: Primož Meško
Retorika ni le teorija govorništva, veščina prepričevanja, ki izvira iz antične Grčije, ampak je spretnost, znanje govorjenja in izražanja sploh, odraža pa se v našem sporazumevanju. Zakaj je pomembno, da jo obvladamo? O sodobni retoriki, moči besed, še danes uporabnih antičnih postulatih in zakonitostih govori strokovnjakinja dr. Janja Žmavc, retorika pa v praksi zaživi tako z njenim nastopom kot z izkušnjami študenta na odru AGRFT-ja, učencev OŠ Polzela in ne nazadnje prof. dr. Marka Stabeja. scenarij: Milica Prešeren režija: Primož Meško
Vrata v mozaik zborovske glasbe odpira Jutro Györgya Ligetija – zapira pa jih prav tako njegova Noč; iz leta 1955 na besedila Sandorja Weöresa v izvedbi ansambla London Sinfonietta Voices pod vodstvom Terryja Edwardsa. V zvočno sliko oddaje smo vkomponirali še njegove: Madžarske etide, Tri fantazije po Friedrichu Hölderlinu in znano obdelavo Pesmi iz Inkatelke.
Vrata v mozaik zborovske glasbe odpira Jutro Györgya Ligetija – zapira pa jih prav tako njegova Noč; iz leta 1955 na besedila Sandorja Weöresa v izvedbi ansambla London Sinfonietta Voices pod vodstvom Terryja Edwardsa. V zvočno sliko oddaje smo vkomponirali še njegove: Madžarske etide, Tri fantazije po Friedrichu Hölderlinu in znano obdelavo Pesmi iz Inkatelke.
V današnji oddaji smo se poslovili od Andreja Medveda, pesnika, prevajalca, publicista, filozofa in umetnostnega zgodovinarja ter kustosa in dolgoletnega umetniškega vodje Obalnih galerij v Piranu, kjer je pripravil več kot 500 razstav slovenske, jugoslovanske in tuje umetnosti. Predstavili smo »sosedske sorodnosti« - razstavo o Arhitekturi med Furlanijo Julijsko krajino in Slovenijo, ki razkriva stoletni arhitekturni dialog med Slovenijo in Italijo na način, ki ga do zdaj še nismo videli. V Celju so se minulo nedeljo zaključili dnevi komedije. Podelili so tudi nagrado Žlahtno komedijsko pero za izvirno slovensko komedijo. Prejela jo je Primorka Iva Štefanija Slosar.
V današnji oddaji smo se poslovili od Andreja Medveda, pesnika, prevajalca, publicista, filozofa in umetnostnega zgodovinarja ter kustosa in dolgoletnega umetniškega vodje Obalnih galerij v Piranu, kjer je pripravil več kot 500 razstav slovenske, jugoslovanske in tuje umetnosti. Predstavili smo »sosedske sorodnosti« - razstavo o Arhitekturi med Furlanijo Julijsko krajino in Slovenijo, ki razkriva stoletni arhitekturni dialog med Slovenijo in Italijo na način, ki ga do zdaj še nismo videli. V Celju so se minulo nedeljo zaključili dnevi komedije. Podelili so tudi nagrado Žlahtno komedijsko pero za izvirno slovensko komedijo. Prejela jo je Primorka Iva Štefanija Slosar.
Slovenska košarkarska reprezentanca se je zbrala v Kopru, kjer je opravila prve treninge pred nadaljevanjem kvalifikacij za uvrstitev na svetovno prvenstvo 2027. Slovenija se bo konec tedna dvakrat, doma in v gosteh, pomerila z reprezentanco Češke. Prva tekma bo v petek v koprski dvorani Bonifika.
Slovenska košarkarska reprezentanca se je zbrala v Kopru, kjer je opravila prve treninge pred nadaljevanjem kvalifikacij za uvrstitev na svetovno prvenstvo 2027. Slovenija se bo konec tedna dvakrat, doma in v gosteh, pomerila z reprezentanco Češke. Prva tekma bo v petek v koprski dvorani Bonifika.
Kljub temu, da so mačke že tisočletja spremljevalke človeštva, imamo skrbniki še vedno kdaj občutek, da jih ne razumemo. V seriji prispevkov, v katerih jih bomo s strokovnjakinjo za mačje vedenje, Heleno Pauko, poskušali bolje razumeti, tokrat govorimo o prehrani mačk. Srečali smo se s Tonijem Mulcem, slovenskim motociklističnim voznikom, ki je januarja letos zelo uspešno tekmoval na reliju Dakar v Savdski Arabiji. Povezan je z mnogimi živalskimi simboli. Svetujemo, kako poskrbeti za zdrave sklepe naših psov, vse od obdobja mladiča, kar je zelo pomembno za njihovo zdravje in dolgoživost. O vlečnih psih smo se pogovarjali z veterinarjem Demitrijem Ostermanom. Vleka s sanmi je bila nekoč njegova velika strast. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Kljub temu, da so mačke že tisočletja spremljevalke človeštva, imamo skrbniki še vedno kdaj občutek, da jih ne razumemo. V seriji prispevkov, v katerih jih bomo s strokovnjakinjo za mačje vedenje, Heleno Pauko, poskušali bolje razumeti, tokrat govorimo o prehrani mačk. Srečali smo se s Tonijem Mulcem, slovenskim motociklističnim voznikom, ki je januarja letos zelo uspešno tekmoval na reliju Dakar v Savdski Arabiji. Povezan je z mnogimi živalskimi simboli. Svetujemo, kako poskrbeti za zdrave sklepe naših psov, vse od obdobja mladiča, kar je zelo pomembno za njihovo zdravje in dolgoživost. O vlečnih psih smo se pogovarjali z veterinarjem Demitrijem Ostermanom. Vleka s sanmi je bila nekoč njegova velika strast. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Slovenija danes, regionalne novice
V novi oddaji Televizije Slovenija bomo z dopisniki po Sloveniji temeljito in vsebinsko predstavljali lokalno problematiko. Pojasnili bomo dileme lokalnih skupnosti in iskali rešitve za razvoj slovenskih občin.
V novi oddaji Televizije Slovenija bomo z dopisniki po Sloveniji temeljito in vsebinsko predstavljali lokalno problematiko. Pojasnili bomo dileme lokalnih skupnosti in iskali rešitve za razvoj slovenskih občin.
Bomo Slovenke in Slovenci spremenili varčevalne navade in prihrankov ne bomo kopičili le v bankah, ampak tudi na donosnejših finančnih trgih? Država nam z letošnjim marcem za ta namen ponuja individualne naložbene račune. Namenjeni bodo samo fizičnim osebam in bodo davčno prijaznejši od obstoječih trgovalnih računov. Kakšne so prednosti odprtja tako imenovanega INR, kolikšni bodo stroški, povezani s tem, zakaj ne bo mogoče nanje prenesti že pridobljenih vrednostnih papirjev? O vsem tem pa tudi o pomembnosti razvitega kapitalskega trga v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Nikolina Prah, državna sekretarka na finančnem ministrstvu; dr. Aljoša Valentinčič, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; Mitja Tomažinčič, direktor investicijskega bančništva v NLB; Daniel Medved, direktor oddelka investicijskega bančništva v OTP.
Bomo Slovenke in Slovenci spremenili varčevalne navade in prihrankov ne bomo kopičili le v bankah, ampak tudi na donosnejših finančnih trgih? Država nam z letošnjim marcem za ta namen ponuja individualne naložbene račune. Namenjeni bodo samo fizičnim osebam in bodo davčno prijaznejši od obstoječih trgovalnih računov. Kakšne so prednosti odprtja tako imenovanega INR, kolikšni bodo stroški, povezani s tem, zakaj ne bo mogoče nanje prenesti že pridobljenih vrednostnih papirjev? O vsem tem pa tudi o pomembnosti razvitega kapitalskega trga v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Nikolina Prah, državna sekretarka na finančnem ministrstvu; dr. Aljoša Valentinčič, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; Mitja Tomažinčič, direktor investicijskega bančništva v NLB; Daniel Medved, direktor oddelka investicijskega bančništva v OTP.
Koncert posvečen Primorski in njenim ljudem. Z ljudsko pesmijo in popevkami. Gosti: Klapa Semikanta, Gregor Ravnik, Tinkara Kovač, voditeljici Lara Jankovič, Tanja Pečenko in mnogi drugi. Posnetek letnega že 17. koncerta Prifarskih muzikantov zapored iz Gallusove dvorane Cankarjevega doma.
Koncert posvečen Primorski in njenim ljudem. Z ljudsko pesmijo in popevkami. Gosti: Klapa Semikanta, Gregor Ravnik, Tinkara Kovač, voditeljici Lara Jankovič, Tanja Pečenko in mnogi drugi. Posnetek letnega že 17. koncerta Prifarskih muzikantov zapored iz Gallusove dvorane Cankarjevega doma.
Ljudje že od nekdaj iščejo tisto, kar jim manjka: odrešitev, srečo, tolažbo – skratka, Johannes Brahms je v svoji »Rapsodiji za alt« skomponiral svoj pobeg pred srčno bolečino in na koncu našel tolažbo v glasbi. Maxim Shalygin išče raj v kompleksni, večplastni sedanjosti v skladbi Canto Paradiso, junak simfonične pesnitve op. 40 Richarda Straussa pa najde odrešitev po dolgem, epskem boju.
Ljudje že od nekdaj iščejo tisto, kar jim manjka: odrešitev, srečo, tolažbo – skratka, Johannes Brahms je v svoji »Rapsodiji za alt« skomponiral svoj pobeg pred srčno bolečino in na koncu našel tolažbo v glasbi. Maxim Shalygin išče raj v kompleksni, večplastni sedanjosti v skladbi Canto Paradiso, junak simfonične pesnitve op. 40 Richarda Straussa pa najde odrešitev po dolgem, epskem boju.
Potok Reka je drugi desni pritok reke Pšata. Izvira v dveh povirnih krakih, Lukenjski graben in Brezovški graben na Krvavcu in teče skozi Cerklje na Gorenjskem. V Lukenjski graben se zbirajo vode na Kriški planini na Krvavcu, v Brezovški graben pa z zahodnih pobočij Krvavca. Pôtok je razmeroma ozek pas tekoče vode, ki se navadno izliva v večje potoke, reke ali morja. Potoki običajno niso širši od treh metrov. Njihovo dno je kamnito, prodnato ali zamuljeno. Kamnito dno je pogosto obraslo z algami, planktona pa v sladkih vodah skoraj ni. Potok Reka ima svoja izvirna kraka v dveh gozdnih grabnih na hribovitem območju. Imata strm padec, kar povzroča talno in bočno erozijo, zato je hitrost odtekanja vode večja. Na Brezovškem in Lukenjskem grabnu z inovativnimi pristopi urejajo hudournike z novimi hudourniškimi pregradami in prodnimi zadrževalniki. Z njimi preprečujejo hudourniške nanose materiala in erozijo brežin po strugi navzdol in s tem zmanjšujejo poplavno ogroženost infrastrukture in naselij ob potoku Reka. Scenarij in režija: Matjaž Mihelčič
Potok Reka je drugi desni pritok reke Pšata. Izvira v dveh povirnih krakih, Lukenjski graben in Brezovški graben na Krvavcu in teče skozi Cerklje na Gorenjskem. V Lukenjski graben se zbirajo vode na Kriški planini na Krvavcu, v Brezovški graben pa z zahodnih pobočij Krvavca. Pôtok je razmeroma ozek pas tekoče vode, ki se navadno izliva v večje potoke, reke ali morja. Potoki običajno niso širši od treh metrov. Njihovo dno je kamnito, prodnato ali zamuljeno. Kamnito dno je pogosto obraslo z algami, planktona pa v sladkih vodah skoraj ni. Potok Reka ima svoja izvirna kraka v dveh gozdnih grabnih na hribovitem območju. Imata strm padec, kar povzroča talno in bočno erozijo, zato je hitrost odtekanja vode večja. Na Brezovškem in Lukenjskem grabnu z inovativnimi pristopi urejajo hudournike z novimi hudourniškimi pregradami in prodnimi zadrževalniki. Z njimi preprečujejo hudourniške nanose materiala in erozijo brežin po strugi navzdol in s tem zmanjšujejo poplavno ogroženost infrastrukture in naselij ob potoku Reka. Scenarij in režija: Matjaž Mihelčič
Nove knjižne izdaje založbe Škuc in Centra za slovensko književnost med drugim prinašajo roman Sarivala Sosiča, pesniški zbirki Natalije Milovanović in Alje Adam ter prevodna dela; danes izpostavljamo kratek roman Jeana Cocteauja Bela knjiga in avtobiografsko besedilo Moja mama se smeje Chantal Akerman. V Pokrajinskem muzeju Koper pa so odprli drugi del razstave Koper med zvonikom in žerjavi: arhitekturne sledi družbenih sprememb, ki obravnava urbanistične in arhitekturne preobrazbe po drugi svetovni vojni.
Nove knjižne izdaje založbe Škuc in Centra za slovensko književnost med drugim prinašajo roman Sarivala Sosiča, pesniški zbirki Natalije Milovanović in Alje Adam ter prevodna dela; danes izpostavljamo kratek roman Jeana Cocteauja Bela knjiga in avtobiografsko besedilo Moja mama se smeje Chantal Akerman. V Pokrajinskem muzeju Koper pa so odprli drugi del razstave Koper med zvonikom in žerjavi: arhitekturne sledi družbenih sprememb, ki obravnava urbanistične in arhitekturne preobrazbe po drugi svetovni vojni.
Izteka se javna razprava za novi pravopis. Ta temeljni jezikoslovni priročnik nastaja v stalnem dialogu z javnostjo. Kaj lahko pričakujemo po večletni javni razpravi v Pravopisu 8.0, osmem po vrsti, kako velike bodo spremembe? Največje spremembe se nanašajo na napovedano odločitev pri veliki začetnici, pri izjemah zapisa z malo začetnico pri pisanju krajevnih imen (vas, mesto, trg, selo, selce …). Odločitev, ali bomo od letos, ko naj bi bil dokončan Pravopis 8.0, zapisovali npr. Novo Mesto in ne več Novo mesto, sicer še ni dokončno sprejeta. Gostja oddaje je dr. Helena Dobrovoljc, vodja skupine za pripravo novega pravopisa.
Izteka se javna razprava za novi pravopis. Ta temeljni jezikoslovni priročnik nastaja v stalnem dialogu z javnostjo. Kaj lahko pričakujemo po večletni javni razpravi v Pravopisu 8.0, osmem po vrsti, kako velike bodo spremembe? Največje spremembe se nanašajo na napovedano odločitev pri veliki začetnici, pri izjemah zapisa z malo začetnico pri pisanju krajevnih imen (vas, mesto, trg, selo, selce …). Odločitev, ali bomo od letos, ko naj bi bil dokončan Pravopis 8.0, zapisovali npr. Novo Mesto in ne več Novo mesto, sicer še ni dokončno sprejeta. Gostja oddaje je dr. Helena Dobrovoljc, vodja skupine za pripravo novega pravopisa.
Seje odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide
Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide obravnava predloge zakonov, druge akte in problematiko, ki se nanaša: - na delovna razmerja in pravice iz dela, - na zaposlovanje in poklicno usposabljanje, - na družino, socialne zadeve in invalidsko varstvo, - na vojne invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja ter vojna grobišča in - na druga vprašanja, ki jih obravnava za ta področja pristojno ministrstvo. Odbor obravnava zadeve EU s svojega delovnega področja.
Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide obravnava predloge zakonov, druge akte in problematiko, ki se nanaša: - na delovna razmerja in pravice iz dela, - na zaposlovanje in poklicno usposabljanje, - na družino, socialne zadeve in invalidsko varstvo, - na vojne invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja ter vojna grobišča in - na druga vprašanja, ki jih obravnava za ta področja pristojno ministrstvo. Odbor obravnava zadeve EU s svojega delovnega področja.