Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Za konec počitnic sta se Ana in Martin odločila za filmski zaključek! Tinkara, Maruša, Bine in Lucija so pripravili poseben vodič za preganjanje dolgčasa s kokicami, voditelja pa s pomočjo emotikonov že ugibata naslove znanih otroških filmov in zbirata točke kot na pravi tekmi. V rubriki Resnica ali laž spoznamo Tiso. Je res edina deklica med petimi brati? Je DJ-jala na poroki svojih staršev? Ali je šahovska mojstrica?
Za konec počitnic sta se Ana in Martin odločila za filmski zaključek! Tinkara, Maruša, Bine in Lucija so pripravili poseben vodič za preganjanje dolgčasa s kokicami, voditelja pa s pomočjo emotikonov že ugibata naslove znanih otroških filmov in zbirata točke kot na pravi tekmi. V rubriki Resnica ali laž spoznamo Tiso. Je res edina deklica med petimi brati? Je DJ-jala na poroki svojih staršev? Ali je šahovska mojstrica?
Pred časom smo poročali, da je zasebnik ob cesti, ki pelje od Postojne do Predjamskega gradu, prav do asfaltirane površine odkopal toliko zemljine, da je tam zazijal trimetrski prepad. Cesta je tako poškodovana, da je postala prenevarna za promet, zato sta občina in koncesionar, CPK, tam vzpostavila semaforizirano polovično zaporo prometa. Vendar pa to ni edini nevarni odsek na omenjeni cesti, po kateri avtobusi prevažajo množice turistov do Predjamskega gradu. V oddaji pa tudi o tem: - V Washingtonu je potekalo ustanovno zasedanje Odbora za mir. - Luka Koper je zabeležila rekorden pretovor kontejnerjev. - Nove smernice za potrjevanje učnih gradiv ne bodo posegle v avtonomijo učiteljev, mirijo na ministrstvu. - Izšla je publikacija, ki odstira zgodovino stavbe, v kateri domuje galerija Hermana Pečariča v Piranu.
Pred časom smo poročali, da je zasebnik ob cesti, ki pelje od Postojne do Predjamskega gradu, prav do asfaltirane površine odkopal toliko zemljine, da je tam zazijal trimetrski prepad. Cesta je tako poškodovana, da je postala prenevarna za promet, zato sta občina in koncesionar, CPK, tam vzpostavila semaforizirano polovično zaporo prometa. Vendar pa to ni edini nevarni odsek na omenjeni cesti, po kateri avtobusi prevažajo množice turistov do Predjamskega gradu. V oddaji pa tudi o tem: - V Washingtonu je potekalo ustanovno zasedanje Odbora za mir. - Luka Koper je zabeležila rekorden pretovor kontejnerjev. - Nove smernice za potrjevanje učnih gradiv ne bodo posegle v avtonomijo učiteljev, mirijo na ministrstvu. - Izšla je publikacija, ki odstira zgodovino stavbe, v kateri domuje galerija Hermana Pečariča v Piranu.
Skrinjica zakladov Quentina Blaka
Kiki in Luki sta nenavadni deklici, skoraj kot angelčka. Vsak dan se namreč podata na obhod, na katerem pomagata in razveseljujeta meščane v daljnem mestu Tamnekje. Nekega dne srečata uličnega risarja Sida Vagabunda in ga popeljeta risat pod nebo. Njegove risarije vsem meščanom polepšajo in popestrijo dan.
Kiki in Luki sta nenavadni deklici, skoraj kot angelčka. Vsak dan se namreč podata na obhod, na katerem pomagata in razveseljujeta meščane v daljnem mestu Tamnekje. Nekega dne srečata uličnega risarja Sida Vagabunda in ga popeljeta risat pod nebo. Njegove risarije vsem meščanom polepšajo in popestrijo dan.
Tokrat se odpravljamo na pot s književnikom in popotnikom Alešem Štegrom po sledeh njegovega literarnega potopisa Na kraju zapisano. Projekt zaobjema 12 krajev v 12-ih državah, v katerih je avtor na kraju samem napisal 12 literarnih razmislekov, ki so jih spodbudili: dežele in ljudje, njihova zgodovina in usode.
Tokrat se odpravljamo na pot s književnikom in popotnikom Alešem Štegrom po sledeh njegovega literarnega potopisa Na kraju zapisano. Projekt zaobjema 12 krajev v 12-ih državah, v katerih je avtor na kraju samem napisal 12 literarnih razmislekov, ki so jih spodbudili: dežele in ljudje, njihova zgodovina in usode.
Sneženje je zajelo večino države, največ težav pa zdaj sneg povzroča severovzhodu. Zaradi sneženje je prekinjena železniška povezava med Mariborom in Celjem. Zaradi plužnih skupin ponekod nastajajo zastoji, poročajo tudi o zdrsih tovornih vozil. Vremenoslovci opozarjajo na nevarnost snegoloma, ki je možen predvsem na območju Pohorja, Kozjaka in Haloz, kjer naj bi zapadle večje količine snega. Krajevno lahko zapade okoli 20, v višjih legah do 40 centimetrov snega. Agencija za okolje je za severovzhod izdala oranžno opozorilo zaradi snega, na severozahoda pa je nevarnost proženja plazov. V oddaji tudi o tem: - V Washingtonu je bilo prvo zasedanje Trumpovega Odbora za mir. Združene države so za njegovo delovanje napovedale 10 milijard dolarjev. - Iran ima po besedah ameriškega predsednika Trumpa le približno 10 časa za sklenitev dogovora, sicer mu grozijo novi napadi. - Celjski nogometaši zmagali na prvi tekmi kvalifikacij za osmino finala Konferenčne lige
Sneženje je zajelo večino države, največ težav pa zdaj sneg povzroča severovzhodu. Zaradi sneženje je prekinjena železniška povezava med Mariborom in Celjem. Zaradi plužnih skupin ponekod nastajajo zastoji, poročajo tudi o zdrsih tovornih vozil. Vremenoslovci opozarjajo na nevarnost snegoloma, ki je možen predvsem na območju Pohorja, Kozjaka in Haloz, kjer naj bi zapadle večje količine snega. Krajevno lahko zapade okoli 20, v višjih legah do 40 centimetrov snega. Agencija za okolje je za severovzhod izdala oranžno opozorilo zaradi snega, na severozahoda pa je nevarnost proženja plazov. V oddaji tudi o tem: - V Washingtonu je bilo prvo zasedanje Trumpovega Odbora za mir. Združene države so za njegovo delovanje napovedale 10 milijard dolarjev. - Iran ima po besedah ameriškega predsednika Trumpa le približno 10 časa za sklenitev dogovora, sicer mu grozijo novi napadi. - Celjski nogometaši zmagali na prvi tekmi kvalifikacij za osmino finala Konferenčne lige
V tokratni oddaji odpiramo vrata podzemlja. Zakaj so jame eden najdragocenejših arhivov človeške preteklosti, kakšne skrivnosti v njih ohranja čas in kako raziskovalci iz drobcev sedimentov, kosti in kapnikov sestavljajo zgodbo o življenju pred tisoči let? O jamski arheologiji, njenem pomenu in presenetljivih odkritjih arheologinja ter jamarka in članica Jamarskega kluba Novo mesto Zvonka Janežič.
V tokratni oddaji odpiramo vrata podzemlja. Zakaj so jame eden najdragocenejših arhivov človeške preteklosti, kakšne skrivnosti v njih ohranja čas in kako raziskovalci iz drobcev sedimentov, kosti in kapnikov sestavljajo zgodbo o življenju pred tisoči let? O jamski arheologiji, njenem pomenu in presenetljivih odkritjih arheologinja ter jamarka in članica Jamarskega kluba Novo mesto Zvonka Janežič.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Preizkušnja na 50 kilometrov v klasični tehniki je na vseh večjih tekmovanjih kraljevska disciplina smučarskega teka. Vse oči športne javnosti bodo uprte v norveškega zvezdnika Johannesa Hoesflota Klaeba, ki je na igrah v Italiji osvojil že pet zlatih odličij.
Preizkušnja na 50 kilometrov v klasični tehniki je na vseh večjih tekmovanjih kraljevska disciplina smučarskega teka. Vse oči športne javnosti bodo uprte v norveškega zvezdnika Johannesa Hoesflota Klaeba, ki je na igrah v Italiji osvojil že pet zlatih odličij.
Med premiero predstave "Catarina ali o lepoti ubijanja fašistov", ki jo je za gledališče v nemškem Bochumu režirala metličanka Mateja Koležnik, se je zgodil incident. Igralca, ki je igral fašista, je občinstvo najprej napadlo z žvižgi in žaljivkami, nekateri so poskušali tudi fizično. Kaj je tako razburilo občinstvo? In ali je to simptom družbe, ki razen nasilja nima pravega odgovora na naraščajoče skrajnosti? O tem Ob osmih z Matejo Koležnik.
Med premiero predstave "Catarina ali o lepoti ubijanja fašistov", ki jo je za gledališče v nemškem Bochumu režirala metličanka Mateja Koležnik, se je zgodil incident. Igralca, ki je igral fašista, je občinstvo najprej napadlo z žvižgi in žaljivkami, nekateri so poskušali tudi fizično. Kaj je tako razburilo občinstvo? In ali je to simptom družbe, ki razen nasilja nima pravega odgovora na naraščajoče skrajnosti? O tem Ob osmih z Matejo Koležnik.
MARCO ENRICO BOSSI: Pogovor z lastovkami iz cikla Trije frančiškanski trenutki, op. 140, št. 2 Orgle: PIER DAMIANO PERETTI FRANZ IGNAZ BECK: SIMFONIA V F-DURU, ŠT.2, OP.1 KOMORNI ORKESTER IZ NOVE ZELANDIJE, Dirigent: DONALD ARMSTRONG NICOLAS CHÉDEVILLE: SONATA V C-DURU, ŠT.1 PHILHARMONISCHES DUO BERLIN: Flavta - IRENA GRAFENAUER in Čembalo - BRIGITTE ENGELHARD Violončelo: JÖRG BAUMANN, Kontrabas: KLAUS STOLL WOLFGANG AMADEUS MOZART: KONCERT ZA TRI KLAVIRJE IN ORKESTER V F-DURU, K. 242 Klavir: CHRISTOPH ESCHENBACH, HELMUT SCHMIDT, JUSTUS FRANTZ, LONDONSKI FILHARMONIČNI ORKESTER, Dirigent: CHRISTOPH ESCHENBACH
MARCO ENRICO BOSSI: Pogovor z lastovkami iz cikla Trije frančiškanski trenutki, op. 140, št. 2 Orgle: PIER DAMIANO PERETTI FRANZ IGNAZ BECK: SIMFONIA V F-DURU, ŠT.2, OP.1 KOMORNI ORKESTER IZ NOVE ZELANDIJE, Dirigent: DONALD ARMSTRONG NICOLAS CHÉDEVILLE: SONATA V C-DURU, ŠT.1 PHILHARMONISCHES DUO BERLIN: Flavta - IRENA GRAFENAUER in Čembalo - BRIGITTE ENGELHARD Violončelo: JÖRG BAUMANN, Kontrabas: KLAUS STOLL WOLFGANG AMADEUS MOZART: KONCERT ZA TRI KLAVIRJE IN ORKESTER V F-DURU, K. 242 Klavir: CHRISTOPH ESCHENBACH, HELMUT SCHMIDT, JUSTUS FRANTZ, LONDONSKI FILHARMONIČNI ORKESTER, Dirigent: CHRISTOPH ESCHENBACH
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Danes je petek. Za kristjane prvi postni petek. Tisti dan, torej, ko bo kdo pomislil: »Danes ne smem jesti mesa.« Drug pa se bo ob tem vprašal: »Zakaj že? A res ne smem?!« Vprašanje se zdi razumljivo. Radi imamo jasna pravila. Povej mi, kaj smem. Povej mi, česa ne smem. In bom opravil. Ampak post ni seznam prepovedi. Če je samo to, je precej dolgočasen. In precej prazen. To najlažje razumemo, če se pomnimo na valentinovo. Slab teden nazaj, torej ... Tudi takrat se je marsikomu v misli prikradlo podobno razpoloženje, kot tu in tam komu v današnji postni petek ... Nekakšen občutek obveznosti namreč: Nekaj moram kupiti. Pokazati moram pozornost. Če bi – ali morda celo je – kod to naredil zgolj zato, ker »mora« ... bi zanj tudi valentinovo bilo podobno prazno, kot postni petek, ko nekam moram, ali pač nečesa ne smem. Ljubezen ne razmišlja v kategorijah »moram« in »ne smem«. Ljubezen išče priložnost. Na valentinovo. Ali na postni petek. In post je lahko prav to: priložnost. Saj ne gre za meso. Saj ni Gospod Bog tisti, ki zlasti ob postnih petkih poostreno gleda na zemljo in preverja naše jedilnike. Ne … Post je priložnost. Kdor ga je že preizkusil, ve, da se pri odrekanju zgodi nekaj zanimivega ... Ali pa prebujajočega ... Hitro namreč začutim, kako zelo sem navezan. Kako težko je nekaj izpustiti. To pa je kaj slabo znamenje za mojo svobodo ... Za tisto razsežnost moje biti, zaradi katere se zdim samemu sebi najbolj človek. Če se bom danes nečemu odrekel, naj to ne bo zato, ker »ne smem«. Naj bo zato, ker želim Nekoga postaviti pred sebe. In ker želim srce narediti malo bolj svobodno. Post brez ljubezni je dieta. Post z ljubeznijo pa lahko postane odnos. In začetek procesa globljega samospoznanja. In prvi korak v večjo svobodo. Najlepše reči, ki jih naredimo v življenju, niso tiste, ki jih moramo ... ali tiste, za katere se spodobo, da jih naredimo ... Najlepše reči so tiste, ki jih naredimo, ker jih želimo narediti. Tiste, v katere ujamemo košček svojega srca. Lep in uspešen ... predvsem pa – osvobojen – dan nam vsem želim.
Danes je petek. Za kristjane prvi postni petek. Tisti dan, torej, ko bo kdo pomislil: »Danes ne smem jesti mesa.« Drug pa se bo ob tem vprašal: »Zakaj že? A res ne smem?!« Vprašanje se zdi razumljivo. Radi imamo jasna pravila. Povej mi, kaj smem. Povej mi, česa ne smem. In bom opravil. Ampak post ni seznam prepovedi. Če je samo to, je precej dolgočasen. In precej prazen. To najlažje razumemo, če se pomnimo na valentinovo. Slab teden nazaj, torej ... Tudi takrat se je marsikomu v misli prikradlo podobno razpoloženje, kot tu in tam komu v današnji postni petek ... Nekakšen občutek obveznosti namreč: Nekaj moram kupiti. Pokazati moram pozornost. Če bi – ali morda celo je – kod to naredil zgolj zato, ker »mora« ... bi zanj tudi valentinovo bilo podobno prazno, kot postni petek, ko nekam moram, ali pač nečesa ne smem. Ljubezen ne razmišlja v kategorijah »moram« in »ne smem«. Ljubezen išče priložnost. Na valentinovo. Ali na postni petek. In post je lahko prav to: priložnost. Saj ne gre za meso. Saj ni Gospod Bog tisti, ki zlasti ob postnih petkih poostreno gleda na zemljo in preverja naše jedilnike. Ne … Post je priložnost. Kdor ga je že preizkusil, ve, da se pri odrekanju zgodi nekaj zanimivega ... Ali pa prebujajočega ... Hitro namreč začutim, kako zelo sem navezan. Kako težko je nekaj izpustiti. To pa je kaj slabo znamenje za mojo svobodo ... Za tisto razsežnost moje biti, zaradi katere se zdim samemu sebi najbolj človek. Če se bom danes nečemu odrekel, naj to ne bo zato, ker »ne smem«. Naj bo zato, ker želim Nekoga postaviti pred sebe. In ker želim srce narediti malo bolj svobodno. Post brez ljubezni je dieta. Post z ljubeznijo pa lahko postane odnos. In začetek procesa globljega samospoznanja. In prvi korak v večjo svobodo. Najlepše reči, ki jih naredimo v življenju, niso tiste, ki jih moramo ... ali tiste, za katere se spodobo, da jih naredimo ... Najlepše reči so tiste, ki jih naredimo, ker jih želimo narediti. Tiste, v katere ujamemo košček svojega srca. Lep in uspešen ... predvsem pa – osvobojen – dan nam vsem želim.
Posnetke z največjega sejma zabavne elektronike na svetu CES polnijo roboti. Humanoidni roboti, ki se sprehajajo, pogovarjajo, boksajo, zlagajo perilo, preoblačijo posteljo, zalivajo rože in strežejo pijačo. Zakaj bi in kdaj bomo humanoidnega robota spustili v svoj dom? Kakšne dileme in vprašanja prinaša tehnološki napredek v robotiki?
Posnetke z največjega sejma zabavne elektronike na svetu CES polnijo roboti. Humanoidni roboti, ki se sprehajajo, pogovarjajo, boksajo, zlagajo perilo, preoblačijo posteljo, zalivajo rože in strežejo pijačo. Zakaj bi in kdaj bomo humanoidnega robota spustili v svoj dom? Kakšne dileme in vprašanja prinaša tehnološki napredek v robotiki?
V Washingtonu je včeraj prvič zasedal Odbor za mir, ki bo pod vodstvom ameriškega predsednika Donalda Trumpa bdel nad mirovnim procesom v Gazi in njeno obnovo. Med udeleženci uvodnega srečanja je nekaj prahu dvignila prisotnost evropske komisarke za Sredozemlje Dubravke Šuice, češ da ni nima pristojnosti na področju zunanje politike Unije. V pričakovanju, da bo vabilo v članstvo v odboru sprejelo še več držav, je bilo v ospredju zasedanja zagotavljanje sredstev za delo odbora. V oddaji tudi: - Trump Iranu postavil 10 dnevni rok za sklenitev jedrskega sporazuma. - Nove smernice o šolskih gradivih za zmanjšanje razlik v cenah. - V Intereuropi skrbi pred znižanjem stimulacij po zvišanju minimalne plače.
V Washingtonu je včeraj prvič zasedal Odbor za mir, ki bo pod vodstvom ameriškega predsednika Donalda Trumpa bdel nad mirovnim procesom v Gazi in njeno obnovo. Med udeleženci uvodnega srečanja je nekaj prahu dvignila prisotnost evropske komisarke za Sredozemlje Dubravke Šuice, češ da ni nima pristojnosti na področju zunanje politike Unije. V pričakovanju, da bo vabilo v članstvo v odboru sprejelo še več držav, je bilo v ospredju zasedanja zagotavljanje sredstev za delo odbora. V oddaji tudi: - Trump Iranu postavil 10 dnevni rok za sklenitev jedrskega sporazuma. - Nove smernice o šolskih gradivih za zmanjšanje razlik v cenah. - V Intereuropi skrbi pred znižanjem stimulacij po zvišanju minimalne plače.
Iz Dvorane Marjana Kozine smo neposredno prenašali koncert godalnega ansambla Dissonance z naslovom Srečanje glasbenih tradicij iz evropskih sredozemskih dežel.
Iz Dvorane Marjana Kozine smo neposredno prenašali koncert godalnega ansambla Dissonance z naslovom Srečanje glasbenih tradicij iz evropskih sredozemskih dežel.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Živimo v času vsepovsod navzočih nadzornih kamer in drugih posegov, ki krepijo nadzor v javnem prostoru. Zato smo za tokratno oddajo Podoba podobe raziskali različne, tudi sporne vidike izvajanja nadzora v javnem prostoru in se vprašali o smiselnosti nenehnega povečevanja nadzora. Prav tako nas je zanimalo, kakšno vlogo ima pri tem arhitektura in kakšna je bila njena vloga v času velikega zapiranja v disciplinske ustanove, ter kakšna je danes, ko je nadzor razpršen in vpet v naš vsakdan. Ogledali pa smo si tudi novi zapor v Dobrunjah. Avtorica: Polona Balantič Režiserka: Alma Lapajne
Živimo v času vsepovsod navzočih nadzornih kamer in drugih posegov, ki krepijo nadzor v javnem prostoru. Zato smo za tokratno oddajo Podoba podobe raziskali različne, tudi sporne vidike izvajanja nadzora v javnem prostoru in se vprašali o smiselnosti nenehnega povečevanja nadzora. Prav tako nas je zanimalo, kakšno vlogo ima pri tem arhitektura in kakšna je bila njena vloga v času velikega zapiranja v disciplinske ustanove, ter kakšna je danes, ko je nadzor razpršen in vpet v naš vsakdan. Ogledali pa smo si tudi novi zapor v Dobrunjah. Avtorica: Polona Balantič Režiserka: Alma Lapajne
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Poezija pesnika Milana Novaka išče sozvočje. Neredko ga najde v naravi, še pogosteje pa v klasični glasbi, kot lahko razberemo iz pesniške zbirke z naslovom Skladatelji znotraj iz leta 2019 in iz predlani izdane zbirke Napišite mi glasbo. Igralec Saša Tabaković, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, režiserka Ana Krauthaker. Posneto februarja 2026.
Poezija pesnika Milana Novaka išče sozvočje. Neredko ga najde v naravi, še pogosteje pa v klasični glasbi, kot lahko razberemo iz pesniške zbirke z naslovom Skladatelji znotraj iz leta 2019 in iz predlani izdane zbirke Napišite mi glasbo. Igralec Saša Tabaković, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, režiserka Ana Krauthaker. Posneto februarja 2026.
V Koroški galeriji likovnih umetnosti so odprli razstavo slik, grafik in skulptur Bogdana Borčića, enega najpomembnejših slovenskih umetnikov druge polovice 20. stoletja. Razstava, ki združuje ključna dela iz vseh obdobij njegovega ustvarjanja, bo ponudila enega najbolj celovitih in interpretativno zaokroženih vpogledov v njegov opus doslej. V SNG Nova Gorica smo si ogledali predstavo V potu mojega obraza, krstno uprizoritev projekta Sebastijana Horvata in Milana Ramšaka Markovića. Kaj prinaša letošnji mednarodni literarni festival Fabula, ki bo potekal med 25. 2. in 31. 3. 2026. V Galeriji kreativnega centra Breg v Majšperku pa smo si ogledali razstavo Med svetlobami gozda avtorja Gregorja Pratnekerja.
V Koroški galeriji likovnih umetnosti so odprli razstavo slik, grafik in skulptur Bogdana Borčića, enega najpomembnejših slovenskih umetnikov druge polovice 20. stoletja. Razstava, ki združuje ključna dela iz vseh obdobij njegovega ustvarjanja, bo ponudila enega najbolj celovitih in interpretativno zaokroženih vpogledov v njegov opus doslej. V SNG Nova Gorica smo si ogledali predstavo V potu mojega obraza, krstno uprizoritev projekta Sebastijana Horvata in Milana Ramšaka Markovića. Kaj prinaša letošnji mednarodni literarni festival Fabula, ki bo potekal med 25. 2. in 31. 3. 2026. V Galeriji kreativnega centra Breg v Majšperku pa smo si ogledali razstavo Med svetlobami gozda avtorja Gregorja Pratnekerja.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Mariborski svetniki so se zbrali na februarski redni seji. Na dnevnem redu je bilo kar nekaj odmevnih tem. Med drugim so v prvem branju potrdili novo Celostno prometno strategijo, v drugem pa Strategijo razvoja mestnih četrti in krajevnih skupnosti. Odmevno prenovo Slomškovega trga, ki predvideva ukinitev parkirnih mest, so umaknili in napovedali obširno javno seznanitev. Odredili so tudi preverbo domnevno spornega županovega nakupa občinskih nepremičnin. Najbolj pestra razprava pa se je razvnela glede prijave na državni razpis za energijsko izrabo odpadkov.
Mariborski svetniki so se zbrali na februarski redni seji. Na dnevnem redu je bilo kar nekaj odmevnih tem. Med drugim so v prvem branju potrdili novo Celostno prometno strategijo, v drugem pa Strategijo razvoja mestnih četrti in krajevnih skupnosti. Odmevno prenovo Slomškovega trga, ki predvideva ukinitev parkirnih mest, so umaknili in napovedali obširno javno seznanitev. Odredili so tudi preverbo domnevno spornega županovega nakupa občinskih nepremičnin. Najbolj pestra razprava pa se je razvnela glede prijave na državni razpis za energijsko izrabo odpadkov.
V prvem soočenju parlamentarnih strank bodo predsedniki parlamentarnih strank odgovarjali na ključna vprašanja predvolilne tekme. Spremljaj. Razmisli. Vplivaj. Trenutek odločitve – volitve na Televiziji Slovenija.
V prvem soočenju parlamentarnih strank bodo predsedniki parlamentarnih strank odgovarjali na ključna vprašanja predvolilne tekme. Spremljaj. Razmisli. Vplivaj. Trenutek odločitve – volitve na Televiziji Slovenija.
Danes se je uradno začela volilna kampanja pred državnozborskimi volitvami 22-tega marca. Opolnoči poteče tudi rok za vložitev kandidatnih list. Te se vlagajo na volilnih komisijah volilnih enot in ne na državni volilni komisiji, zato še ni znano, koliko je oddanih. Natančna številka bo znana jutri, a kot pove direktor službe državne volilne komisije Igor Zorčič, še ne bo dokončna, saj bodo verjetno potrebni popravki. Danes je tudi zadnji dan, ko lahko volivci, ki bodo na dan volitev začasno v tujini, na portalu e-uprava oddajo vlogo za glasovanje po pošti iz tujine.
Danes se je uradno začela volilna kampanja pred državnozborskimi volitvami 22-tega marca. Opolnoči poteče tudi rok za vložitev kandidatnih list. Te se vlagajo na volilnih komisijah volilnih enot in ne na državni volilni komisiji, zato še ni znano, koliko je oddanih. Natančna številka bo znana jutri, a kot pove direktor službe državne volilne komisije Igor Zorčič, še ne bo dokončna, saj bodo verjetno potrebni popravki. Danes je tudi zadnji dan, ko lahko volivci, ki bodo na dan volitev začasno v tujini, na portalu e-uprava oddajo vlogo za glasovanje po pošti iz tujine.
Slovenski gledališki umetnik in zgodovinar Mirko Mahnič je v duhovito celoto povezal izbor predpustnih in pustnih pesmi iz znamenite zbirke slovenskih ljudskih pesmi Karla Štreklja. Radijski veseljaški koncert tako oživlja duha starega ljudskega izročila. Režiser: Jože Babič Dramaturg: Borut Trekman Tonski mojster: Sergio Pagani Igralke in igralci – Tone Gogala, Maja Blagovič, Bogdana Bratuž, Savina Remec, Mira Sardoč, Stojan Colja, Vladimir Jurc, Adrijan Rustja Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih RAI, Radio Trst A, februarja 1985.
Slovenski gledališki umetnik in zgodovinar Mirko Mahnič je v duhovito celoto povezal izbor predpustnih in pustnih pesmi iz znamenite zbirke slovenskih ljudskih pesmi Karla Štreklja. Radijski veseljaški koncert tako oživlja duha starega ljudskega izročila. Režiser: Jože Babič Dramaturg: Borut Trekman Tonski mojster: Sergio Pagani Igralke in igralci – Tone Gogala, Maja Blagovič, Bogdana Bratuž, Savina Remec, Mira Sardoč, Stojan Colja, Vladimir Jurc, Adrijan Rustja Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih RAI, Radio Trst A, februarja 1985.
Kanada-Finska in ZDA-Slovaška sta polfinalna para moškega hokejskega turnirja. V četrtfinalu le Slovaki niso potrebovali podaljška, da so se znova prebili med najboljše štiri na olimpijskem turnirju, favorizirani Kanadčani in Američani pa so do zadnjega trepetali na tekmah s Čehi oziroma Švedi. Radijski reporter Marko Pangerc iz Milana poroča, da so bili Kanadčani precej nejevoljni zaradi sodniškega kriterija na tekmi s Češko. Poškodbo je staknil kapetan Sidney Crosby, Čehi pa so vdrugo povedli, ko so imeli šest igralcev ob vratarju na ledu. Sodniki so to zgrešili, gol je obveljal, Kanadčani pa so tri minute pred koncem rednega dela izsilili podaljšek in potem zmagi z golom Mitcha Marnerja. Precej drugače se je tekma obeh ekip razpletla v skupinskem delu, ko so Kanadčani zmagali s 5:0. Drew Doughty je za Val 202 povedal, da je vedno tako, ko drugič igraš proti isti ekipi na turnirju, dolgoletni soigralec Anžeta Kopitarja v Los Angelesu pa je še dodal, da je bilo dobrodošlo, da so imeli težko tekmo, saj lahko takšne izkušnje ekipo povežejo, kar bi lahko bilo pred tekmami za medalje ključno. Pangerc pravi, da so bili Švedi izjemno poklapani po porazu z Američani. Mika Zibanejad je izenačil v izdihljajih rednega dela tekme, preden je Quinn Hughes poskrbel za ameriško zmago v podaljšku. "Švedi so po tekmi komaj izustili kakšno besedo ali stavek. Takšnega razočaranja ne vidiš vsak dan," pove Pangerc. Olimpijske igre so vendarle le na vsake štiri leta, mnogi hokejisti pa so na svoj olimpijski krst čakali dvanajst let. Toliko časa je namreč minilo, odkar so igralci lige NHL nazadnje igrali na olimpijskih igrah. Član ekipe Vala 202 na zimskih olimpijskih igrah je tudi Dare Rupar, ki pravi, da bo Johannes Hesflot Klaebo tudi v zadnji tekaških preizkušnji izrazit favorit za zlato medaljo, ne glede na vse kilometre, ki jih je v dolini Fiemme na smučeh že odtekel na teh igrah. Rupar pravi, da so imeli Klaebojevi konkurenti najlepše priložnosti, da ga premagajo, na štafetni preizkušnji in v ekipnem sprintu, torej takrat, ko Klaebo ni bil odvisen sam od sebe, ampak je imel zraven ekipne kolege. Presenečenje se je denimo zgodilo v ženski štafeti, ko so Švedinje zaradi padca Ebbe Anderssen ostale brez pričakovanega zlata. Moški tek na 50 kilometrov v klasičnem koraku bo predzadnji dan iger, tekaški spored pa končujejo tekačice, ki bodo letos na olimpijskih igrah prvič tekle na isti razdalji. Najdaljša ženska preizkušnja je bila doslej 30 kilometrov, v Milanu in Cortini pa bodo ženske torej tekle na 50 kilometrov. Marko Pangerc in Dare Rupar se pogovarjata z voditeljem oddaje Dolimita Luko Petričem.
Kanada-Finska in ZDA-Slovaška sta polfinalna para moškega hokejskega turnirja. V četrtfinalu le Slovaki niso potrebovali podaljška, da so se znova prebili med najboljše štiri na olimpijskem turnirju, favorizirani Kanadčani in Američani pa so do zadnjega trepetali na tekmah s Čehi oziroma Švedi. Radijski reporter Marko Pangerc iz Milana poroča, da so bili Kanadčani precej nejevoljni zaradi sodniškega kriterija na tekmi s Češko. Poškodbo je staknil kapetan Sidney Crosby, Čehi pa so vdrugo povedli, ko so imeli šest igralcev ob vratarju na ledu. Sodniki so to zgrešili, gol je obveljal, Kanadčani pa so tri minute pred koncem rednega dela izsilili podaljšek in potem zmagi z golom Mitcha Marnerja. Precej drugače se je tekma obeh ekip razpletla v skupinskem delu, ko so Kanadčani zmagali s 5:0. Drew Doughty je za Val 202 povedal, da je vedno tako, ko drugič igraš proti isti ekipi na turnirju, dolgoletni soigralec Anžeta Kopitarja v Los Angelesu pa je še dodal, da je bilo dobrodošlo, da so imeli težko tekmo, saj lahko takšne izkušnje ekipo povežejo, kar bi lahko bilo pred tekmami za medalje ključno. Pangerc pravi, da so bili Švedi izjemno poklapani po porazu z Američani. Mika Zibanejad je izenačil v izdihljajih rednega dela tekme, preden je Quinn Hughes poskrbel za ameriško zmago v podaljšku. "Švedi so po tekmi komaj izustili kakšno besedo ali stavek. Takšnega razočaranja ne vidiš vsak dan," pove Pangerc. Olimpijske igre so vendarle le na vsake štiri leta, mnogi hokejisti pa so na svoj olimpijski krst čakali dvanajst let. Toliko časa je namreč minilo, odkar so igralci lige NHL nazadnje igrali na olimpijskih igrah. Član ekipe Vala 202 na zimskih olimpijskih igrah je tudi Dare Rupar, ki pravi, da bo Johannes Hesflot Klaebo tudi v zadnji tekaških preizkušnji izrazit favorit za zlato medaljo, ne glede na vse kilometre, ki jih je v dolini Fiemme na smučeh že odtekel na teh igrah. Rupar pravi, da so imeli Klaebojevi konkurenti najlepše priložnosti, da ga premagajo, na štafetni preizkušnji in v ekipnem sprintu, torej takrat, ko Klaebo ni bil odvisen sam od sebe, ampak je imel zraven ekipne kolege. Presenečenje se je denimo zgodilo v ženski štafeti, ko so Švedinje zaradi padca Ebbe Anderssen ostale brez pričakovanega zlata. Moški tek na 50 kilometrov v klasičnem koraku bo predzadnji dan iger, tekaški spored pa končujejo tekačice, ki bodo letos na olimpijskih igrah prvič tekle na isti razdalji. Najdaljša ženska preizkušnja je bila doslej 30 kilometrov, v Milanu in Cortini pa bodo ženske torej tekle na 50 kilometrov. Marko Pangerc in Dare Rupar se pogovarjata z voditeljem oddaje Dolimita Luko Petričem.
Raymond Carver (1938–1988) je bil pesnik, pisatelj in esejist, v Literarnem večeru ga spoznamo predvsem kot pesnika, ob tem pa še njegov pesniški svet in razvoj. Avtor literarnega dela Raymond Carver, avtor oddaje in prevajalec Marko Golja, režiser Gregor Tozon, asistentka režije Daša Dovžan, bralka Simona Juvan, interpret Željko Hrs, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednik oddaje Marjan Strojan. Posneto 1996.
Raymond Carver (1938–1988) je bil pesnik, pisatelj in esejist, v Literarnem večeru ga spoznamo predvsem kot pesnika, ob tem pa še njegov pesniški svet in razvoj. Avtor literarnega dela Raymond Carver, avtor oddaje in prevajalec Marko Golja, režiser Gregor Tozon, asistentka režije Daša Dovžan, bralka Simona Juvan, interpret Željko Hrs, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednik oddaje Marjan Strojan. Posneto 1996.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Na 4. koncertu cikla Carpe artem je v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor prvič nastopil mednarodni klavirski kvartet z violinistko Tanjo Sonc, pianistko Marie-Sophie Hauzel, violistom Ribalom Molaebom in violončelistom Nikolajem Sajkom.
Na 4. koncertu cikla Carpe artem je v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor prvič nastopil mednarodni klavirski kvartet z violinistko Tanjo Sonc, pianistko Marie-Sophie Hauzel, violistom Ribalom Molaebom in violončelistom Nikolajem Sajkom.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
Pred tremi leti je ob sedemdeseti obletnici glasbe njegovega starega očeta – ata nazadnje gostoval na Prvem. Pred šestimi leti je s svojim ansamblom sodeloval na enem od štirih Poletnih koncertov iz naših krajev, ki smo jih pripravili na Prvem (v času pandemije, seveda in ob strogih ukrepih). Pravkar se je vrnil iz Španije in gotovo ste veseli, da je tokrat gost oddaje Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. Z nami je Sašo Avsenik! Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Pred tremi leti je ob sedemdeseti obletnici glasbe njegovega starega očeta – ata nazadnje gostoval na Prvem. Pred šestimi leti je s svojim ansamblom sodeloval na enem od štirih Poletnih koncertov iz naših krajev, ki smo jih pripravili na Prvem (v času pandemije, seveda in ob strogih ukrepih). Pravkar se je vrnil iz Španije in gotovo ste veseli, da je tokrat gost oddaje Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. Z nami je Sašo Avsenik! Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Hamnet je tragična zgodba družine Williama Shakespearja ter njenega spopadanja z nepredstavljivo izgubo. To je film o ljubezni in materinstvu, o bolečini, žalovanju in umetniškem navdihu. Če velja Hamlet za eno največjih tragedij vseh časov, nam Hamnet razkrije, iz kakšnih osebnih ran naj bi se porodila ta večna drama. Richterjeva glasba k filmu Hamnet je požela odobravanje tako kritikov kot občinstva. Opisujejo jo kot eterično, nežno in čustveno močno, pri čemer zgodbo podpira, ne da bi prevladovala nad dialogom ali vizualnimi podobami, temveč jih subtilno in občuteno dopolnjuje.
Hamnet je tragična zgodba družine Williama Shakespearja ter njenega spopadanja z nepredstavljivo izgubo. To je film o ljubezni in materinstvu, o bolečini, žalovanju in umetniškem navdihu. Če velja Hamlet za eno največjih tragedij vseh časov, nam Hamnet razkrije, iz kakšnih osebnih ran naj bi se porodila ta večna drama. Richterjeva glasba k filmu Hamnet je požela odobravanje tako kritikov kot občinstva. Opisujejo jo kot eterično, nežno in čustveno močno, pri čemer zgodbo podpira, ne da bi prevladovala nad dialogom ali vizualnimi podobami, temveč jih subtilno in občuteno dopolnjuje.
Živali so se odločile, da nastopijo na olimpijskih igrah ... Pripoveduje: Kristijan Muck. Napisala: Svetlana Makarovič. Posneto v studiih Radia Ljubljana 1984.
Živali so se odločile, da nastopijo na olimpijskih igrah ... Pripoveduje: Kristijan Muck. Napisala: Svetlana Makarovič. Posneto v studiih Radia Ljubljana 1984.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po svojem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po svojem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Nordijski kombinatorci so nastope na olimpijskih igrah končali s tekmo v ekipnem sprintu, v Milanu se bodo danes končali še nastopi hokejistk in umetnostnih drsalk. Ob olimpijskem dogajanju v Italiji bo večer tudi v znamenju izločilnih bojev evropskih klubskih tekmovanj v nogometu. Celjani jih v konferenčni ligi začenjajo na gostovanju na Kosovu pri moštvu Drita.
Nordijski kombinatorci so nastope na olimpijskih igrah končali s tekmo v ekipnem sprintu, v Milanu se bodo danes končali še nastopi hokejistk in umetnostnih drsalk. Ob olimpijskem dogajanju v Italiji bo večer tudi v znamenju izločilnih bojev evropskih klubskih tekmovanj v nogometu. Celjani jih v konferenčni ligi začenjajo na gostovanju na Kosovu pri moštvu Drita.
Timon Štrubej je odličen filmski in gledališki igralec ter mladi prvak ljubljanske Drame. Bil je ljubiteljski ornitolog, ki je hitro opustil igranje električne kitare. Včasih si je želel, da bi imel drugačen priimek, zaupa pa nam tudi, kaj je bila najbolj nenavadna stvar, ki se jo je moral naučiti za vlogo.
Timon Štrubej je odličen filmski in gledališki igralec ter mladi prvak ljubljanske Drame. Bil je ljubiteljski ornitolog, ki je hitro opustil igranje električne kitare. Včasih si je želel, da bi imel drugačen priimek, zaupa pa nam tudi, kaj je bila najbolj nenavadna stvar, ki se jo je moral naučiti za vlogo.