Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Nekatere vrste rib se drstijo spomladi, nekatere poleti, spet druge jeseni ali pozimi pa tudi večkrat na leto. To dobro vedo tudi "ribji tatovi". V televizijski oddaji TV Obzornik aprila leta 1966 je novinarka Miša Čičmir predstavila problematiko ribjih tatov v reki Polskavi in drugih pritokih Drave. Takrat so se v vodi drstile ribe belice, zato so mnogi ljudje to skušali izkoristiti in priti do brezplačne ribe. Ribiči so organizirali patrulje, ki so preganjale nepridiprave z bregov rek.
Nekatere vrste rib se drstijo spomladi, nekatere poleti, spet druge jeseni ali pozimi pa tudi večkrat na leto. To dobro vedo tudi "ribji tatovi". V televizijski oddaji TV Obzornik aprila leta 1966 je novinarka Miša Čičmir predstavila problematiko ribjih tatov v reki Polskavi in drugih pritokih Drave. Takrat so se v vodi drstile ribe belice, zato so mnogi ljudje to skušali izkoristiti in priti do brezplačne ribe. Ribiči so organizirali patrulje, ki so preganjale nepridiprave z bregov rek.
Serija oddaj Digitalno pametni 3 v ospredje postavlja spletno nasilje med mladimi. Znani Slovenci, priljubljeni med mladimi, v desetih kratkih videoposnetkih opišejo svoje izkušnje z grdimi komentarji in drugimi oblikami spletnega nasilja, obenem pa prepričljivo predstavijo svojo vizijo sveta brez žaljenja na družbenih omrežjih kar vse počez. Po serijah oddaj Digitalno pametni 1 – ta je bila namenjena ozaveščanju o varnosti na spletu –, in Digitalno pametni 2, ki smo jo pripravili za starše otrok, ki veliko svojega prostega časa preživijo ob digitalnih napravah, smo se s serijo Digitalno pametni 3 pridružili akciji Uredništva oddaj za otroke in mlade RTV Slovenija proti medvrstniškemu nasilju z naslovom Odpikajmo nasilje. Tudi pod našimi objavami na družbenih omrežjih smo namreč opazili zelo veliko grdih komentarjev vrstnikov. Čas je, da s pomočjo znanih Slovencev digitalno pametno odpikamo nasilje.
Serija oddaj Digitalno pametni 3 v ospredje postavlja spletno nasilje med mladimi. Znani Slovenci, priljubljeni med mladimi, v desetih kratkih videoposnetkih opišejo svoje izkušnje z grdimi komentarji in drugimi oblikami spletnega nasilja, obenem pa prepričljivo predstavijo svojo vizijo sveta brez žaljenja na družbenih omrežjih kar vse počez. Po serijah oddaj Digitalno pametni 1 – ta je bila namenjena ozaveščanju o varnosti na spletu –, in Digitalno pametni 2, ki smo jo pripravili za starše otrok, ki veliko svojega prostega časa preživijo ob digitalnih napravah, smo se s serijo Digitalno pametni 3 pridružili akciji Uredništva oddaj za otroke in mlade RTV Slovenija proti medvrstniškemu nasilju z naslovom Odpikajmo nasilje. Tudi pod našimi objavami na družbenih omrežjih smo namreč opazili zelo veliko grdih komentarjev vrstnikov. Čas je, da s pomočjo znanih Slovencev digitalno pametno odpikamo nasilje.
Pomembno je, da se že od začetka z otrokom pogovarjamo, zakaj neke stvari lahko gleda, zakaj nekaterih ne sme gledati, zakaj so nekatere vsebine primerne in druge ne. Multimedijski center RTV Slovenija in Otroški in mladinski program Televizije Slovenija sta skupaj z Zdravniško zbornico Slovenije pripravila projekt Digitalno pametni 2, kjer v seriji kratkih posnetkov opozarjamo starše predšolskih otrok na pasti spleta in skupaj s strokovnjaki odgovarjamo na najbolj pogosta vprašanja. Več na: https://ziv-zav.rtvslo.si/za-starse-in-mentorje Zasnova: Kaja Jakopič, Martina Peštaj, Mateja Leban, Barbara B. Stegeman Scenaristka in novinarka: Mateja Leban Snemalka in montažerka: Dunja Danial Deklici pred zasloni: Gaja in Maša Zahvala: Zdravniška zbornica © RTV Slovenija januar 2024 Vse pravice pridržane.
Pomembno je, da se že od začetka z otrokom pogovarjamo, zakaj neke stvari lahko gleda, zakaj nekaterih ne sme gledati, zakaj so nekatere vsebine primerne in druge ne. Multimedijski center RTV Slovenija in Otroški in mladinski program Televizije Slovenija sta skupaj z Zdravniško zbornico Slovenije pripravila projekt Digitalno pametni 2, kjer v seriji kratkih posnetkov opozarjamo starše predšolskih otrok na pasti spleta in skupaj s strokovnjaki odgovarjamo na najbolj pogosta vprašanja. Več na: https://ziv-zav.rtvslo.si/za-starse-in-mentorje Zasnova: Kaja Jakopič, Martina Peštaj, Mateja Leban, Barbara B. Stegeman Scenaristka in novinarka: Mateja Leban Snemalka in montažerka: Dunja Danial Deklici pred zasloni: Gaja in Maša Zahvala: Zdravniška zbornica © RTV Slovenija januar 2024 Vse pravice pridržane.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Vrhunsko dramo preživetja poleg izjemnega vložka glavnih igralcev, Mélanie Thierry in Gillesa Lelloucha, odlikujejo tudi čudoviti posnetki neskončnega oceana in zaledenelih gora južnega pola. Vincent in Laura sta strasten, a nestanoviten par, ki se odpravi na jadralsko pustolovščino okoli sveta, da bi prenovila svoj odnos. Med potovanjem se odločita raziskati prostran zapuščen otok, ki ga odkrijeta ob obali Čila. Ujeta v silovitem neurju se zatečeta v zapuščeno kitolovsko postajo, kjer prenočita, a se naslednje jutro zbudita in ugotovita, da je njuna ladja izginila. Ujeta v sovražnem okolju brez komunikacijskih sredstev, ob vse manjših zalogah in bližajoči se zimi morata sodelovati v boju za preživetje, ki bo preizkusil njuna čustva in za vedno spremenil njun odnos. Originalni naslov: SOUDAIN SEULS Leto produkcije: 2023 Država: koprodukcija Žanr: avanturistična drama Režija: Thomas Bidegain Scenarij: Thomas Bidegain in Valentine Monteil po romanu Isabelle Autissier Igrajo: Mélanie Thierry in Gilles Lellouche
Vrhunsko dramo preživetja poleg izjemnega vložka glavnih igralcev, Mélanie Thierry in Gillesa Lelloucha, odlikujejo tudi čudoviti posnetki neskončnega oceana in zaledenelih gora južnega pola. Vincent in Laura sta strasten, a nestanoviten par, ki se odpravi na jadralsko pustolovščino okoli sveta, da bi prenovila svoj odnos. Med potovanjem se odločita raziskati prostran zapuščen otok, ki ga odkrijeta ob obali Čila. Ujeta v silovitem neurju se zatečeta v zapuščeno kitolovsko postajo, kjer prenočita, a se naslednje jutro zbudita in ugotovita, da je njuna ladja izginila. Ujeta v sovražnem okolju brez komunikacijskih sredstev, ob vse manjših zalogah in bližajoči se zimi morata sodelovati v boju za preživetje, ki bo preizkusil njuna čustva in za vedno spremenil njun odnos. Originalni naslov: SOUDAIN SEULS Leto produkcije: 2023 Država: koprodukcija Žanr: avanturistična drama Režija: Thomas Bidegain Scenarij: Thomas Bidegain in Valentine Monteil po romanu Isabelle Autissier Igrajo: Mélanie Thierry in Gilles Lellouche
Barabini v živo – brez filtrov, brez bližnjic. Koncert iz oddaje V dobri družbi s Kristijanom prinaša glasbo, ki se ne vsiljuje, ampak ostane. Pesmi, ki zvenijo domače, četudi jih slišiš prvič. Intimno vzdušje, neposreden stik in iskren zvok – tak, kot se zgodi le v živo. Če imaš rad glasbo, ki pripoveduje zgodbe in pusti prostor tišini, je ta koncert pravi trenutek za prisluhniti.
Barabini v živo – brez filtrov, brez bližnjic. Koncert iz oddaje V dobri družbi s Kristijanom prinaša glasbo, ki se ne vsiljuje, ampak ostane. Pesmi, ki zvenijo domače, četudi jih slišiš prvič. Intimno vzdušje, neposreden stik in iskren zvok – tak, kot se zgodi le v živo. Če imaš rad glasbo, ki pripoveduje zgodbe in pusti prostor tišini, je ta koncert pravi trenutek za prisluhniti.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
William Edgar Stafford (1914–1993) je eden izmed klasikov sodobne ameriške poezije in tudi eden najplodovitejših avtorjev – napisal je več kot 60 knjig, čeprav je svojo prvo knjigo objavil šele pri 46 letih. Stafford, mnogi ga vzporejajo z Robertom Frostom, v pesmih izhaja iz vsakdanjih situacij in posameznosti v njihovi neposrednosti. Jezik njegove poezije se v tonu in načinu izreke včasih približa pogovornemu, tudi zato se le-ta lahko zdi lahkotnejša, kot v resnici je. Prevajalka: Tina Kozin; režiserka: Špela Kravogel; interpret: Primož Pirnat; glasbena opremljevalka: Nina Kodrič; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; produkcija 2017.
William Edgar Stafford (1914–1993) je eden izmed klasikov sodobne ameriške poezije in tudi eden najplodovitejših avtorjev – napisal je več kot 60 knjig, čeprav je svojo prvo knjigo objavil šele pri 46 letih. Stafford, mnogi ga vzporejajo z Robertom Frostom, v pesmih izhaja iz vsakdanjih situacij in posameznosti v njihovi neposrednosti. Jezik njegove poezije se v tonu in načinu izreke včasih približa pogovornemu, tudi zato se le-ta lahko zdi lahkotnejša, kot v resnici je. Prevajalka: Tina Kozin; režiserka: Špela Kravogel; interpret: Primož Pirnat; glasbena opremljevalka: Nina Kodrič; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; produkcija 2017.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Michael v javnosti nastopa vse drzneje. Cushla in njegovi prijatelji se bojijo, da se mu bo kaj zgodilo. Cushlo prijatelj Gerry opozori, da je v nevarnosti, vendar ga ne posluša. Ve, da Michael brani mladeniče, obtožene sodelovanja z IRO, in občuduje njegov pogum. Nato se zgodi tragedija, ki pretrese vso skupnost in Cushli spremeni življenje. TRESPASSES / 2025 / Vel. Britanija Scenarij: Ailbhe Keogan Režija: Dawn Shadforth V glavnih vlogah: Lola Petticrew, Tom Cullen, Gillian Anderson, Barry Ward, Martin McCann, Jenn Murray, Oisin Thompson, Emily Taaffe, Lisa Dwyer Hogg, paul Mallon, Forrest Bothwell, Gerard McCarthy
Michael v javnosti nastopa vse drzneje. Cushla in njegovi prijatelji se bojijo, da se mu bo kaj zgodilo. Cushlo prijatelj Gerry opozori, da je v nevarnosti, vendar ga ne posluša. Ve, da Michael brani mladeniče, obtožene sodelovanja z IRO, in občuduje njegov pogum. Nato se zgodi tragedija, ki pretrese vso skupnost in Cushli spremeni življenje. TRESPASSES / 2025 / Vel. Britanija Scenarij: Ailbhe Keogan Režija: Dawn Shadforth V glavnih vlogah: Lola Petticrew, Tom Cullen, Gillian Anderson, Barry Ward, Martin McCann, Jenn Murray, Oisin Thompson, Emily Taaffe, Lisa Dwyer Hogg, paul Mallon, Forrest Bothwell, Gerard McCarthy
Onkološki oddelek mariborskega kliničnega centra je danes prejel prvega od štirih novih linearnih pospeševalnikov. Posebno za severovzhodno Slovenijo je to izjemna pridobitev, s katero bodo lahko od aprila zdravili več bolnikov. obravnave pa bodo tudi učinkovitejše.
Onkološki oddelek mariborskega kliničnega centra je danes prejel prvega od štirih novih linearnih pospeševalnikov. Posebno za severovzhodno Slovenijo je to izjemna pridobitev, s katero bodo lahko od aprila zdravili več bolnikov. obravnave pa bodo tudi učinkovitejše.
Dokumentarec spremlja »kraljico folka« na poslovilni turneji leta 2018 in oživlja njeno preteklost z brskanjem po bogatem osebnem arhivu: družinskih filmih, najstniških dnevnikih in risbah, posnetkih psihoterapij in zvočnih pismih. Joan Baez je zaslovela pri osemnajstih letih, pri enaindvajsetih se je znašla na naslovnici revije Time. Imela je kratko, a intenzivno romanco z mladim Bobom Dylanom in kot glasna zagovornica državljanskih pravic korakala ob Martinu Luthru Kingu. Izvemo tudi, da je bila v otroštvu pogosto tarča rasizma (njen oče je bil Mehičan), da se je vse življenje borila z anksioznostjo in da je v sebi nosila globoko zakopano otroško travmo JOAN BAEZ, I AM A NOISE / ZDA / 2023 / Režija: Miri Navasky, Karen O’Connor, Maeve O’Boyle
Dokumentarec spremlja »kraljico folka« na poslovilni turneji leta 2018 in oživlja njeno preteklost z brskanjem po bogatem osebnem arhivu: družinskih filmih, najstniških dnevnikih in risbah, posnetkih psihoterapij in zvočnih pismih. Joan Baez je zaslovela pri osemnajstih letih, pri enaindvajsetih se je znašla na naslovnici revije Time. Imela je kratko, a intenzivno romanco z mladim Bobom Dylanom in kot glasna zagovornica državljanskih pravic korakala ob Martinu Luthru Kingu. Izvemo tudi, da je bila v otroštvu pogosto tarča rasizma (njen oče je bil Mehičan), da se je vse življenje borila z anksioznostjo in da je v sebi nosila globoko zakopano otroško travmo JOAN BAEZ, I AM A NOISE / ZDA / 2023 / Režija: Miri Navasky, Karen O’Connor, Maeve O’Boyle
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Športno zabavna oddaja, ki »ogreva« ZOI Cortina Milano 2026, predstavlja olimpijske kandidate in se posveča zadnjim dvanajstim ZOI, na katerih so slovenski športniki osvojili 28 medalj. V studiu gostimo štiri generacije olimpijcev in medaljistov, od Lake Placida 1980 do Pekinga 2022. Mojca Mavec nas bo v štirih nadaljevanjih popeljala od Cortine do Milana in nam predstavila pestro zgodovino olimpijskih prizorišč, Katarina Meglič pripravlja največje drame, presenečenja in razočaranja za ZOI v zadnje pol stoletja, Slavko Jerič in Toni Gruden (MMC) redno poročata o zadnjih dogodkih, novicah in ozadjih, povezanih z igrami v Italiji. Na prizoriščih tekem svetovnega pokala bodo športni novinarji, ki se bodo pogovarjali s smučarji, skakalci, deskarji, tekači in biatlonci, ki sodijo v širši krog favoritov za medalje. Studijski bend bo preigraval uspešnice posameznih obdobij, od osemdesetih do danes, kot vokalisti bodo nastopili nekateri najboljši pevci in pevke. V vsaki oddaji bomo videli tudi nekaj olimpijskih skečev in ventrilokvistko Lucijo Ćirović, Urednik, avtor formata in scenarist je Bojan Krajnc, voditelj Aleš Smrekar (Radio Slovenija), režiserka pa Tina Novak.
Športno zabavna oddaja, ki »ogreva« ZOI Cortina Milano 2026, predstavlja olimpijske kandidate in se posveča zadnjim dvanajstim ZOI, na katerih so slovenski športniki osvojili 28 medalj. V studiu gostimo štiri generacije olimpijcev in medaljistov, od Lake Placida 1980 do Pekinga 2022. Mojca Mavec nas bo v štirih nadaljevanjih popeljala od Cortine do Milana in nam predstavila pestro zgodovino olimpijskih prizorišč, Katarina Meglič pripravlja največje drame, presenečenja in razočaranja za ZOI v zadnje pol stoletja, Slavko Jerič in Toni Gruden (MMC) redno poročata o zadnjih dogodkih, novicah in ozadjih, povezanih z igrami v Italiji. Na prizoriščih tekem svetovnega pokala bodo športni novinarji, ki se bodo pogovarjali s smučarji, skakalci, deskarji, tekači in biatlonci, ki sodijo v širši krog favoritov za medalje. Studijski bend bo preigraval uspešnice posameznih obdobij, od osemdesetih do danes, kot vokalisti bodo nastopili nekateri najboljši pevci in pevke. V vsaki oddaji bomo videli tudi nekaj olimpijskih skečev in ventrilokvistko Lucijo Ćirović, Urednik, avtor formata in scenarist je Bojan Krajnc, voditelj Aleš Smrekar (Radio Slovenija), režiserka pa Tina Novak.
Un viaggio nella cucina tradizionale istriana con pietanze succulente. Potovanje v istrsko tradicionalno kuhinjo z okusnimi oblizki.
Un viaggio nella cucina tradizionale istriana con pietanze succulente. Potovanje v istrsko tradicionalno kuhinjo z okusnimi oblizki.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Trije navihanci, zaradi pomanjkanja snega, že težko čakajo pomlad … Pripoveduje: Boris Ostan. Napisala: Zlata Volarič. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Trije navihanci, zaradi pomanjkanja snega, že težko čakajo pomlad … Pripoveduje: Boris Ostan. Napisala: Zlata Volarič. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
Bi se poročili s klepetalnim robotom, ki ga je ustvarila umetna inteligenca? Morda se sliši znanstvena fantastika, a vse več mladih socialne stike že nadomešča z digitalnimi razmerji. Kam to vodi? In komu v času, ko z nekaj kliki ustvarimo lažne podobe, na družbenih omrežjih nas nagovarjajo lažni komentatorji, razvoj umetne inteligence pa je v rokah peščice tehnoloških velikanov, sploh še verjeti? O vsem tem v oddaji, v kateri bomo pod drobnogled vzeli še en sporen vidik umetne inteligence. Veliko onesnaževanje okolja, ki ga povzročajo veliki podatkovni centri, ki poganjajo programe umetne inteligence. Mednarodna agencija za energijo je v začetku letošnjega leta sporočila, da se bo povpraševanje po električni energiji iz teh centrov po vsem svetu do leta 2030 več kot podvojilo.
Bi se poročili s klepetalnim robotom, ki ga je ustvarila umetna inteligenca? Morda se sliši znanstvena fantastika, a vse več mladih socialne stike že nadomešča z digitalnimi razmerji. Kam to vodi? In komu v času, ko z nekaj kliki ustvarimo lažne podobe, na družbenih omrežjih nas nagovarjajo lažni komentatorji, razvoj umetne inteligence pa je v rokah peščice tehnoloških velikanov, sploh še verjeti? O vsem tem v oddaji, v kateri bomo pod drobnogled vzeli še en sporen vidik umetne inteligence. Veliko onesnaževanje okolja, ki ga povzročajo veliki podatkovni centri, ki poganjajo programe umetne inteligence. Mednarodna agencija za energijo je v začetku letošnjega leta sporočila, da se bo povpraševanje po električni energiji iz teh centrov po vsem svetu do leta 2030 več kot podvojilo.
Avtorja v zvočni impresiji s filozofsko-poetičnim premislekom o rezijanski ljudski pesmi, ki se s svojimi štirimi konci vsakič drugače konča, zajemata prvinske odmeve mitov o usodi sveta. Režiser: Matjaž Jarc Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Staš Janež Glasbena svetovalka: Jasna Vidakovič Interpreta – Kristijan Muck in Nadja Jarc Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 2005 v koprodukciji Radia Slovenija in Zavoda za ustvarjalnost Hymnos
Avtorja v zvočni impresiji s filozofsko-poetičnim premislekom o rezijanski ljudski pesmi, ki se s svojimi štirimi konci vsakič drugače konča, zajemata prvinske odmeve mitov o usodi sveta. Režiser: Matjaž Jarc Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Staš Janež Glasbena svetovalka: Jasna Vidakovič Interpreta – Kristijan Muck in Nadja Jarc Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 2005 v koprodukciji Radia Slovenija in Zavoda za ustvarjalnost Hymnos
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
V 50. letih prejšnjega stoletja je bila Havana bleščeča in privlačna metropola, polna glasbe, zabave, igralnic in nočnih klubov, ki pa jo je v resnici nadzorovala ameriška mafija. Medtem ko so se turisti – predvsem Američani – v kubansko prestolnico prihajali zabavat, so se Kubanci spopadali z revščino in zatiralskim režimom. V Havano so zahajali znani umetniki, zvezdniki in celo politiki, med njimi Ernest Hemingway, Marlon Brando, Ava Gardner, Frank Sinatra in John F. Kennedy. Medtem je mafija sklepala dogovore z diktatorjem Fulgenciem Batisto in si prizadevala ustvariti »karibski Las Vegas«. Razkorak med razkošnim življenjem manjšine in revščino večine Kubancev je pripeljal do revolucije. Leta 1959 je prevzel oblast Fidel Castro in ameriško prevlado je zamenjala odvisnost od Sovjetske zveze. Film razkriva nasprotje med bleščečo zunanjostjo in mračno resničnostjo ter zgodovinsko ozadje kubanske revolucije. RUM & REVOLUTION – HISTORY OF HAVANA / Nemčija / 2024 / Režija: Fabian Wolf
V 50. letih prejšnjega stoletja je bila Havana bleščeča in privlačna metropola, polna glasbe, zabave, igralnic in nočnih klubov, ki pa jo je v resnici nadzorovala ameriška mafija. Medtem ko so se turisti – predvsem Američani – v kubansko prestolnico prihajali zabavat, so se Kubanci spopadali z revščino in zatiralskim režimom. V Havano so zahajali znani umetniki, zvezdniki in celo politiki, med njimi Ernest Hemingway, Marlon Brando, Ava Gardner, Frank Sinatra in John F. Kennedy. Medtem je mafija sklepala dogovore z diktatorjem Fulgenciem Batisto in si prizadevala ustvariti »karibski Las Vegas«. Razkorak med razkošnim življenjem manjšine in revščino večine Kubancev je pripeljal do revolucije. Leta 1959 je prevzel oblast Fidel Castro in ameriško prevlado je zamenjala odvisnost od Sovjetske zveze. Film razkriva nasprotje med bleščečo zunanjostjo in mračno resničnostjo ter zgodovinsko ozadje kubanske revolucije. RUM & REVOLUTION – HISTORY OF HAVANA / Nemčija / 2024 / Režija: Fabian Wolf
Zimske olimpijske igre imajo nekoliko krajšo zgodovino kot poletne, saj so bile prve na sporedu leta 1924 v Chamonixu, 28 let po prvih poletnih v Atenah. Že na uvodu pa so nastopili tudi slovenski športniki. Po skromnih začetkih so napredovali do vrha. Kaj vse so dosegli, boste lahko spremljali v tedenskih dokumentarnih oddajah. V njih bo o svojih olimpijskih nastopih govorilo več kot 50 slovenskih zimskih olimpijcev. V 5. delu smo se zazrli v dvoje iger, ki so bile v Aziji. V Pjongčangu v Južni Koreji leta 2018 in v Pekingu na Kitajskem leta 2022. Peking je bil prvi kraj, ki je gostil poletne in zimske olimpijske igre. V Pjongčangu so Slovenci osvojili dve odličji: biatlonec Jakov Fak srebrno, deskar Žan Košir bronasto. Peking pa je bil po številu odličij blizu rekordnemu Sočiju. Slovenci so se domov vrnili s sedmimi medaljami. Dve je osvojila Urša Križnar, ki je postala olimpijska prvakinja posamično in z mešano ekipo v skokih, Nika Vodan je bila tretja in prav tako članica mešane ekipe, ki je osvojila Olimp. Moška skakalna ekipa je zasedla drugo mesto. Deskarji so nadaljevali tradicijo in tudi na teh igrah prišli do kolajn. Tim Mastnak do srebrne, Gloria Kotnik do bronaste. Za velik preobrat in skok na drugo mesto je v veleslalomu poskrbel Žan Kranjec.
Zimske olimpijske igre imajo nekoliko krajšo zgodovino kot poletne, saj so bile prve na sporedu leta 1924 v Chamonixu, 28 let po prvih poletnih v Atenah. Že na uvodu pa so nastopili tudi slovenski športniki. Po skromnih začetkih so napredovali do vrha. Kaj vse so dosegli, boste lahko spremljali v tedenskih dokumentarnih oddajah. V njih bo o svojih olimpijskih nastopih govorilo več kot 50 slovenskih zimskih olimpijcev. V 5. delu smo se zazrli v dvoje iger, ki so bile v Aziji. V Pjongčangu v Južni Koreji leta 2018 in v Pekingu na Kitajskem leta 2022. Peking je bil prvi kraj, ki je gostil poletne in zimske olimpijske igre. V Pjongčangu so Slovenci osvojili dve odličji: biatlonec Jakov Fak srebrno, deskar Žan Košir bronasto. Peking pa je bil po številu odličij blizu rekordnemu Sočiju. Slovenci so se domov vrnili s sedmimi medaljami. Dve je osvojila Urša Križnar, ki je postala olimpijska prvakinja posamično in z mešano ekipo v skokih, Nika Vodan je bila tretja in prav tako članica mešane ekipe, ki je osvojila Olimp. Moška skakalna ekipa je zasedla drugo mesto. Deskarji so nadaljevali tradicijo in tudi na teh igrah prišli do kolajn. Tim Mastnak do srebrne, Gloria Kotnik do bronaste. Za velik preobrat in skok na drugo mesto je v veleslalomu poskrbel Žan Kranjec.
Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
Domen Prevc je z močno prednostjo v Willingenu dosegel novo zmago v smučarskih skokih. Na istem prizorišču je pred tem novo medaljo osvojila tudi Nika Prevc - tokrat srebrnega leska. Zmagoslavni dan športa sicer zaznamuje tudi žalostna vest, da je umrla nekdanja alpska smučarka Nataša Bokal. V dveh tekmovalnih desetletjih je med drugim leta 1991 postala svetovna podprvakinja v slalomu, ob tem pa tudi prejemnica Bloudkove nagrade in prva športnica leta v samostojni Sloveniji. V oddaji tudi o tem: - Po pismu podpore vladnim ukrepom odstopili predsednik in člani upravnega odbora Kluba slovenskih podjetnikov. - Kijev odprt za nadaljnja pogajanja za končanje vojne, na njih želi tudi udeležbo Evrope. - Izolska bolnišnica išče rešitve po odhodu dveh ginekologinj.
Domen Prevc je z močno prednostjo v Willingenu dosegel novo zmago v smučarskih skokih. Na istem prizorišču je pred tem novo medaljo osvojila tudi Nika Prevc - tokrat srebrnega leska. Zmagoslavni dan športa sicer zaznamuje tudi žalostna vest, da je umrla nekdanja alpska smučarka Nataša Bokal. V dveh tekmovalnih desetletjih je med drugim leta 1991 postala svetovna podprvakinja v slalomu, ob tem pa tudi prejemnica Bloudkove nagrade in prva športnica leta v samostojni Sloveniji. V oddaji tudi o tem: - Po pismu podpore vladnim ukrepom odstopili predsednik in člani upravnega odbora Kluba slovenskih podjetnikov. - Kijev odprt za nadaljnja pogajanja za končanje vojne, na njih želi tudi udeležbo Evrope. - Izolska bolnišnica išče rešitve po odhodu dveh ginekologinj.
Kaj nam prinašajo leta, potem ko jih napolnimo 60? O pogledih na to, kako starost običajno dojemamo in kako jo lahko uzremo iz drugačnih vidikov ter o tem, kakšno je lahko naše življenje po tej starosti, se bo voditeljica pogovarjala s hrvaškim pisateljem in raziskovalcem človeške zavesti, Adrianom Kezelejem. Zadnja knjiga tega zanimivega sogovornika skuša temeljito spremeniti naš pogled na staranje in na leta, ki jih nosimo – in prav o tem bo tekla beseda. V studiu pa bo tudi gostja Marija Imperl ki s svojo radoživostjo in razmišljanjem dokazuje, da po šestdesetem mladostni elan še vedno poganja telo in duha. Lepe možnosti za uporabo digitalnih orodij na številnih področjih vsakdanjega življenja pa vsem, ki se šele spoznavajo z njimi, ponuja brezplačna aplikacija Magda socialnega podjetja Simbioza.
Kaj nam prinašajo leta, potem ko jih napolnimo 60? O pogledih na to, kako starost običajno dojemamo in kako jo lahko uzremo iz drugačnih vidikov ter o tem, kakšno je lahko naše življenje po tej starosti, se bo voditeljica pogovarjala s hrvaškim pisateljem in raziskovalcem človeške zavesti, Adrianom Kezelejem. Zadnja knjiga tega zanimivega sogovornika skuša temeljito spremeniti naš pogled na staranje in na leta, ki jih nosimo – in prav o tem bo tekla beseda. V studiu pa bo tudi gostja Marija Imperl ki s svojo radoživostjo in razmišljanjem dokazuje, da po šestdesetem mladostni elan še vedno poganja telo in duha. Lepe možnosti za uporabo digitalnih orodij na številnih področjih vsakdanjega življenja pa vsem, ki se šele spoznavajo z njimi, ponuja brezplačna aplikacija Magda socialnega podjetja Simbioza.
Slovenski novinar in pisatelj France Novšak se je rodil 27. januarja 1916 v Ljubljani. Študiral je pravo in se po koncu 2. svetovne vojne zaposlil kot novinar pri Slovenskem poročevalcu. Do upokojitve je delal v kulturnih uredništvih Ljubljanskega dnevnika, Ljudske pravice in Dela. Tik pred drugo svetovno vojno je vzbudil pozornost z romanom Dečki, ki govori o ljubezenskem razmerju med dijakoma v katoliškem internatu. Po tem romanu je Stanko Jost leta 1976 posnel tudi film. France Novšak je pisal mladinsko literaturo, posvetil pa se je tudi slovarskemu delu, sestavil je makedonsko-slovenski in albansko-slovenski slovar. Poleg romana Dečki je objavil leta 1940 še roman Hudobni angeli z avtobiografskimi potezami in leta 1944 v času kulturnega molka roman Globoko jezero o romantičnem pojmovanju ljubezni in iskanju ideala. Ob 110. obletnici Novšakovega rojstva smo izbrali odlomka z začetka in konca romana. Igralec Branko Jordan, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiser Alen Jelen, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2016.
Slovenski novinar in pisatelj France Novšak se je rodil 27. januarja 1916 v Ljubljani. Študiral je pravo in se po koncu 2. svetovne vojne zaposlil kot novinar pri Slovenskem poročevalcu. Do upokojitve je delal v kulturnih uredništvih Ljubljanskega dnevnika, Ljudske pravice in Dela. Tik pred drugo svetovno vojno je vzbudil pozornost z romanom Dečki, ki govori o ljubezenskem razmerju med dijakoma v katoliškem internatu. Po tem romanu je Stanko Jost leta 1976 posnel tudi film. France Novšak je pisal mladinsko literaturo, posvetil pa se je tudi slovarskemu delu, sestavil je makedonsko-slovenski in albansko-slovenski slovar. Poleg romana Dečki je objavil leta 1940 še roman Hudobni angeli z avtobiografskimi potezami in leta 1944 v času kulturnega molka roman Globoko jezero o romantičnem pojmovanju ljubezni in iskanju ideala. Ob 110. obletnici Novšakovega rojstva smo izbrali odlomka z začetka in konca romana. Igralec Branko Jordan, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiser Alen Jelen, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2016.
Ob olimpijskem odštevanju do začetka ZOI bosta v dopoldanski športni oddaji tudi prispevka po mešani tekmi smučarskih skakalcev v Willingenu za svetovni pokal in pred domačo tekmo deskarjev na snegu za svetovni pokal na Rogli.
Ob olimpijskem odštevanju do začetka ZOI bosta v dopoldanski športni oddaji tudi prispevka po mešani tekmi smučarskih skakalcev v Willingenu za svetovni pokal in pred domačo tekmo deskarjev na snegu za svetovni pokal na Rogli.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Obujamo legendo o Enejevem potomcu Brutu, ki naj bi po zapisih škofa Geoffreyja Monmouthskega v zgodovinskem spisu Historia Regum Britanniae s svojimi pobeglimi trojanskimi tovariši pristal na angleških obalah in se naselil na otoku, ki se je tedaj imenoval Albion. Nadalje osvetljujemo pripoved o Kralju Arturju in vitezih svetega grala ter tisto različico zgodbe, ki jo je zapisal Chrétien de Troyes v romanu, ki slavi neubranljivo strast in viteško ljubezen enega od vitezov okrogle mize Lancelota z Jezera do kraljice Genever. 31. sprehod po svetu domišljije s Carlom de Incontrero, s tem pa tudi celoten ciklus Na krilih pesmi, sklepamo z eno najslavnejših ljubezenskih zgodb, tisto o Tristanu in Izoldi. Spremlja nas glasba anonimnih avtorjev iz 12., 13. oziroma 14. stoletja, Henryja Purcella, Ernesta Chaussona, Nigela Clarka in Richarda Wagnerja.
Obujamo legendo o Enejevem potomcu Brutu, ki naj bi po zapisih škofa Geoffreyja Monmouthskega v zgodovinskem spisu Historia Regum Britanniae s svojimi pobeglimi trojanskimi tovariši pristal na angleških obalah in se naselil na otoku, ki se je tedaj imenoval Albion. Nadalje osvetljujemo pripoved o Kralju Arturju in vitezih svetega grala ter tisto različico zgodbe, ki jo je zapisal Chrétien de Troyes v romanu, ki slavi neubranljivo strast in viteško ljubezen enega od vitezov okrogle mize Lancelota z Jezera do kraljice Genever. 31. sprehod po svetu domišljije s Carlom de Incontrero, s tem pa tudi celoten ciklus Na krilih pesmi, sklepamo z eno najslavnejših ljubezenskih zgodb, tisto o Tristanu in Izoldi. Spremlja nas glasba anonimnih avtorjev iz 12., 13. oziroma 14. stoletja, Henryja Purcella, Ernesta Chaussona, Nigela Clarka in Richarda Wagnerja.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Deset let in pol stara sramežljiva deklica Eli hodi v šolo. Navdušena je nad naravo in rada tiči v knjigah, še posebej z veseljem prebira vse o ornitologiji, se pravi o pticah. Eli pritegne pozornost šolske knjižničarke Ane, skrivnostne ženske, s katero jo veže nenavadna vez. Ko bi morala Eli Ani vrniti knjigo, je šolska knjižnica zaprta, zato se odloči, da jo bo odnesla kar Ani na dom. Ta je na otoku sredi reke, kjer živi vse polno ptic …
Deset let in pol stara sramežljiva deklica Eli hodi v šolo. Navdušena je nad naravo in rada tiči v knjigah, še posebej z veseljem prebira vse o ornitologiji, se pravi o pticah. Eli pritegne pozornost šolske knjižničarke Ane, skrivnostne ženske, s katero jo veže nenavadna vez. Ko bi morala Eli Ani vrniti knjigo, je šolska knjižnica zaprta, zato se odloči, da jo bo odnesla kar Ani na dom. Ta je na otoku sredi reke, kjer živi vse polno ptic …
Dobre novice – se imenuje zgodnja sobotna popoldanska ura na programu Radia Koper. V njej želimo spodbujati k pozornosti do prijaznosti, požrtvovalnosti, solidarnosti, pomoči drugim in skupnosti, pa še bi lahko naštevali. V času, ko nas vsak dan preseneti kaj slabega, se nam zdi pozornost do dobrega še toliko bolj potrebna. Naš sopotnik je bil tokrat tudi Milan Petrovič. Ime bo zvenelo znano vsem ljubiteljem slovenske rock in pop glasbe, saj velja za prvega slovenskega rockerja. A večina ne pozna seznama dobrih del, ki jih vsakodnevno ustvarja pri svojih khm-inosemdesetih letih.
Dobre novice – se imenuje zgodnja sobotna popoldanska ura na programu Radia Koper. V njej želimo spodbujati k pozornosti do prijaznosti, požrtvovalnosti, solidarnosti, pomoči drugim in skupnosti, pa še bi lahko naštevali. V času, ko nas vsak dan preseneti kaj slabega, se nam zdi pozornost do dobrega še toliko bolj potrebna. Naš sopotnik je bil tokrat tudi Milan Petrovič. Ime bo zvenelo znano vsem ljubiteljem slovenske rock in pop glasbe, saj velja za prvega slovenskega rockerja. A večina ne pozna seznama dobrih del, ki jih vsakodnevno ustvarja pri svojih khm-inosemdesetih letih.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Na Velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega se je s premiero Besov Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega v odrski priredbi Gorana Ferčeca (v prevodu Sete Knop) in režiji Janusza Kice začel letošnji regionalni gledališki festival Ruta. Vtise je strnila Staša Grahek. Fjodor Mihajlovič Dostojevski: Besi Бесы, 1873 Dramatizacija romana Krstna uprizoritev dramatizacije Premiera: 30. januar 2026 Avtor dramatizacije Goran Ferčec Prevajalka Seta Knop Režiser Janusz Kica Dramaturginja Luna Pentek Scenografka Karin Fritz Kostumografka Bjanka Adžić Urslov Avtorica glasbene opreme Darja Hlavka Godina Lektorica Maja Cerar Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš Asistenka dramaturginje Nejka Jevšek Agrft Asistentka scenografke Katarina Majcen Nastopajo Branko Jordan, Matej Puc, Judita Zidar, Jožef Ropoša, Jana Zupančič, Diana Kolenc k.g., Tina Potočnik Vrhovnik, Tanja Dimitrievska, Tomo Tomšič, Primož Pirnat, Jernej Gašperin, Boris Ostan, Gaber K. Trseglav, Nika Manevski k.g., Tjaša Železnik, Jaka Lah, Peter Alojz Marn k.g., Matevž Sluga, Ajda Kostevc k.g., Sebastian Cavazza / Boris Kerč Foto: Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/besi/
Na Velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega se je s premiero Besov Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega v odrski priredbi Gorana Ferčeca (v prevodu Sete Knop) in režiji Janusza Kice začel letošnji regionalni gledališki festival Ruta. Vtise je strnila Staša Grahek. Fjodor Mihajlovič Dostojevski: Besi Бесы, 1873 Dramatizacija romana Krstna uprizoritev dramatizacije Premiera: 30. januar 2026 Avtor dramatizacije Goran Ferčec Prevajalka Seta Knop Režiser Janusz Kica Dramaturginja Luna Pentek Scenografka Karin Fritz Kostumografka Bjanka Adžić Urslov Avtorica glasbene opreme Darja Hlavka Godina Lektorica Maja Cerar Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš Asistenka dramaturginje Nejka Jevšek Agrft Asistentka scenografke Katarina Majcen Nastopajo Branko Jordan, Matej Puc, Judita Zidar, Jožef Ropoša, Jana Zupančič, Diana Kolenc k.g., Tina Potočnik Vrhovnik, Tanja Dimitrievska, Tomo Tomšič, Primož Pirnat, Jernej Gašperin, Boris Ostan, Gaber K. Trseglav, Nika Manevski k.g., Tjaša Železnik, Jaka Lah, Peter Alojz Marn k.g., Matevž Sluga, Ajda Kostevc k.g., Sebastian Cavazza / Boris Kerč Foto: Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/besi/
V UKC Maribor so danes dobili prvega izmed skupno štirih novih obsevalnikov za oddelek za onkologijo, ki bodo nadomestili stara, ki se nenehno kvarita. Nove naprave bodo omogočile kakovostnejše in prijaznejše zdravljenje onkoloških bolnikov. Druge teme: - Odstopilo vodstvo Kluba slovenskih podjetnikov - Ameriški demokrati vladi očitajo objavo le polovice dosjejev v primeru Epstein - Skakalka Nika Prevc druga v Willingenu, čez pol ure začetek moške tekme
V UKC Maribor so danes dobili prvega izmed skupno štirih novih obsevalnikov za oddelek za onkologijo, ki bodo nadomestili stara, ki se nenehno kvarita. Nove naprave bodo omogočile kakovostnejše in prijaznejše zdravljenje onkoloških bolnikov. Druge teme: - Odstopilo vodstvo Kluba slovenskih podjetnikov - Ameriški demokrati vladi očitajo objavo le polovice dosjejev v primeru Epstein - Skakalka Nika Prevc druga v Willingenu, čez pol ure začetek moške tekme
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Naravne nesreče si sledijo druga za drugo, na vseh koncih sveta so vojna žarišča in zdi se, da mediji poročajo samo še o tem. Smo zaradi preobilja slabih novic postali neobčutljivi nanje? Smo zaradi občutka nemoči čustveno otopeli in nismo več zmožni ukrepati? Strokovnjaki pojasnjujejo, zakaj nas tako neustavljivo privlačijo slabe novice, kako se telo odziva na negativne dražljaje in kako se lahko v poplavi grozečih vesti naučimo obvladovati svoja čustva ter se pripravimo do tega, da kaj spremenimo. CRISIS FATIGUE THE PSYCHOLOGICAL IMPACT OF A WORLD IN CRISIS / Švica / 2024 / Režija: Sören Senn
Naravne nesreče si sledijo druga za drugo, na vseh koncih sveta so vojna žarišča in zdi se, da mediji poročajo samo še o tem. Smo zaradi preobilja slabih novic postali neobčutljivi nanje? Smo zaradi občutka nemoči čustveno otopeli in nismo več zmožni ukrepati? Strokovnjaki pojasnjujejo, zakaj nas tako neustavljivo privlačijo slabe novice, kako se telo odziva na negativne dražljaje in kako se lahko v poplavi grozečih vesti naučimo obvladovati svoja čustva ter se pripravimo do tega, da kaj spremenimo. CRISIS FATIGUE THE PSYCHOLOGICAL IMPACT OF A WORLD IN CRISIS / Švica / 2024 / Režija: Sören Senn
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.