Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Mustafa Nukić je za navijače Olimpije idol, dosegel je nekaj legendarnih golov. Danes 34-letnega nogometaša in ekonomista je mama pred tremi desetletji zadnji trenutek v nahrbtniku odnesla iz krvavih vasi v Bosni in Hercegovini. Doma so bili v Vlasenici, njihovo bližnji sorodniki v Srebrenici. Lani so tam pokopali del posmrtnih ostankov Mustafovega strica. Prek Zagreba je družina prišla v begunski center na ljubljanskem Viču, kjer je Mustafa nekaj let živel skoraj kot v getu. Družina Nukić se je postavila na noge, Mustafa je doštudiral in imel kariero vrhunskega nogometaša. Hvaležen je Sloveniji, da ga je sprejela, navkljub temu, da mu je bilo velikokrat težko in se je počutil odrinjenega. Foto: MMC, alesfevzer.com
Mustafa Nukić je za navijače Olimpije idol, dosegel je nekaj legendarnih golov. Danes 34-letnega nogometaša in ekonomista je mama pred tremi desetletji zadnji trenutek v nahrbtniku odnesla iz krvavih vasi v Bosni in Hercegovini. Doma so bili v Vlasenici, njihovo bližnji sorodniki v Srebrenici. Lani so tam pokopali del posmrtnih ostankov Mustafovega strica. Prek Zagreba je družina prišla v begunski center na ljubljanskem Viču, kjer je Mustafa nekaj let živel skoraj kot v getu. Družina Nukić se je postavila na noge, Mustafa je doštudiral in imel kariero vrhunskega nogometaša. Hvaležen je Sloveniji, da ga je sprejela, navkljub temu, da mu je bilo velikokrat težko in se je počutil odrinjenega. Foto: MMC, alesfevzer.com
Raziskava iz leta 2019 je pokazala, da so v Sloveniji največ knjig prebrali mladi in starejši odrasli, v starostni skupini med 45 in 64 let pa jih je bralo le 42 odstotkov. Vendar pa je branje pomembna veščina, ki jo moramo razvijati vse življenje. O tem, katere knjige so najbolj brane in katere priporočajo knjigarnarji in bibliotekarji, je poizvedela Lucija Vidergar. Bere Darja Groznik.
Raziskava iz leta 2019 je pokazala, da so v Sloveniji največ knjig prebrali mladi in starejši odrasli, v starostni skupini med 45 in 64 let pa jih je bralo le 42 odstotkov. Vendar pa je branje pomembna veščina, ki jo moramo razvijati vse življenje. O tem, katere knjige so najbolj brane in katere priporočajo knjigarnarji in bibliotekarji, je poizvedela Lucija Vidergar. Bere Darja Groznik.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Teodozija ima vizijo o kraljici Hačepsut. Ta ji razkrije, da je varuhinja Horovega očesa in da ima edina moč, da ga zaščiti. Apepovi sledilci iščejo Ozirisovo žezlo, da bi povzročili kaos. Hačepsut Teodoziji pove, da jih lahko ustavi samo ona. THEODOSIA/Francija, Nemčija/ 2021 Scenarij: Joe Williams (po knjižni predlogi Theodosia and the Serpents of Chaos avtorja R.L.Lafeversa) Režija: Matthias Hoene V glavnih vlogah: Eloise Little, Yasmina El-Abd, nana Agyeman-Bediako, Frankie Minchella
Teodozija ima vizijo o kraljici Hačepsut. Ta ji razkrije, da je varuhinja Horovega očesa in da ima edina moč, da ga zaščiti. Apepovi sledilci iščejo Ozirisovo žezlo, da bi povzročili kaos. Hačepsut Teodoziji pove, da jih lahko ustavi samo ona. THEODOSIA/Francija, Nemčija/ 2021 Scenarij: Joe Williams (po knjižni predlogi Theodosia and the Serpents of Chaos avtorja R.L.Lafeversa) Režija: Matthias Hoene V glavnih vlogah: Eloise Little, Yasmina El-Abd, nana Agyeman-Bediako, Frankie Minchella
Torkova Poletna radijska tribuna je bila turistično obarvana. Spraševali smo se, ali se je turizem znašel na točki preloma in tudi, ali je danes še dovolj zelena trajnostna usmeritev ali pa je že čas za korak naprej: za regenerativni pristop, ki temelji na ideji, da je s svojo dejavnostjo treba okolju vračati več, kot smo iz njega vzeli, torej skrbeti tudi za napredek krajev in mest.
Torkova Poletna radijska tribuna je bila turistično obarvana. Spraševali smo se, ali se je turizem znašel na točki preloma in tudi, ali je danes še dovolj zelena trajnostna usmeritev ali pa je že čas za korak naprej: za regenerativni pristop, ki temelji na ideji, da je s svojo dejavnostjo treba okolju vračati več, kot smo iz njega vzeli, torej skrbeti tudi za napredek krajev in mest.
Kako se je razpletla tretja etapa kolesarske dirke po Franciji in kaj si nogometaši Olimpije želijo ob začetku kvalifikacij v evropskih pokalih.
Kako se je razpletla tretja etapa kolesarske dirke po Franciji in kaj si nogometaši Olimpije želijo ob začetku kvalifikacij v evropskih pokalih.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Tokratne Jezikovne pogovore namenjamo dvotedenski prireditvi z imenom Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki prav zdaj poteka na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Prvič so ga izvedli že daljnega leta 1965, organizira pa ga Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. Vsako leto seminar poteka na določeno temo, letos se posvečajo tržaški regiji in jo obravnavajo z zgodovinskega, političnega, gospodarskega ter seveda kulturno-literarnega in jezikoslovnega stališča. V studiu se nam bo pridružila predsednica 61. Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture, Urška Perenič.
Tokratne Jezikovne pogovore namenjamo dvotedenski prireditvi z imenom Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki prav zdaj poteka na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Prvič so ga izvedli že daljnega leta 1965, organizira pa ga Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. Vsako leto seminar poteka na določeno temo, letos se posvečajo tržaški regiji in jo obravnavajo z zgodovinskega, političnega, gospodarskega ter seveda kulturno-literarnega in jezikoslovnega stališča. V studiu se nam bo pridružila predsednica 61. Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture, Urška Perenič.
Zakisljevanje oceanov je preseglo kritično planetarno mejo. To pomeni, da so oceani najmanj za 20 odstotkov bolj kisli kot v predindustrijski dobi, še mnogo slabše pa je stanje na Arktiki in okoli Antarktike. To tudi pomeni, da smo prekoračili že sedmo od devetih planetarnih kritičnih mej, znotraj katerih lahko Zemlja zagotavlja varne pogoje za življenje, kakršnega poznamo.
Zakisljevanje oceanov je preseglo kritično planetarno mejo. To pomeni, da so oceani najmanj za 20 odstotkov bolj kisli kot v predindustrijski dobi, še mnogo slabše pa je stanje na Arktiki in okoli Antarktike. To tudi pomeni, da smo prekoračili že sedmo od devetih planetarnih kritičnih mej, znotraj katerih lahko Zemlja zagotavlja varne pogoje za življenje, kakršnega poznamo.
Poletna jutra imajo poseben čar, najlepša pa so v družbi oddaje Dobro jutro! Tudi v prvih poletnih dneh vam ustvarjalci oddaje ponujajo številne svetovalne, izobraževalne, razvedrilne in informativne vsebine. Skupaj bomo raziskovali teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi in vam ponudili številne koristne nasvete o najrazličnejših tematikah iz vsakdanjega življenja. Z vami smo v živo vsak delovnik med 7. in 9. uro.
Poletna jutra imajo poseben čar, najlepša pa so v družbi oddaje Dobro jutro! Tudi v prvih poletnih dneh vam ustvarjalci oddaje ponujajo številne svetovalne, izobraževalne, razvedrilne in informativne vsebine. Skupaj bomo raziskovali teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi in vam ponudili številne koristne nasvete o najrazličnejših tematikah iz vsakdanjega življenja. Z vami smo v živo vsak delovnik med 7. in 9. uro.
Kdo je najbolj pogumen? Pepe seveda! Tokrat si je zadal, da bo spoznal medveda. Čisto pravega, ogromnega, živega kočevskega medveda. Mu bo uspelo? Iskalna akcija se bo zgodila v novi oddaji. Ne zamudi je. Razen če si boječka, tako kot Kakadudu, ki se veseli le tega, da bo videl bežati Pepeta pred ogromnim rjavim medvedom.
Kdo je najbolj pogumen? Pepe seveda! Tokrat si je zadal, da bo spoznal medveda. Čisto pravega, ogromnega, živega kočevskega medveda. Mu bo uspelo? Iskalna akcija se bo zgodila v novi oddaji. Ne zamudi je. Razen če si boječka, tako kot Kakadudu, ki se veseli le tega, da bo videl bežati Pepeta pred ogromnim rjavim medvedom.
Arabska republika Egipt bo naš cilj v tokratni epizodi serije Države od A do Ž, ki jo poslušate v Radiosferi enkrat na mesec ob torkih. Egipt leži na zanimivem območju, saj je del severovzhodne Afrike, a vključuje polotok Sinaj, ki pa je del Azije. Ima okoli 114 milijonov prebivalcev. Glavno območje poselitve je okoli reke Nil. Pri tem pa velik del države zavzema puščava Sahara. Meji na Sredozemsko morje, Libijo, Sudan, Izrael in Gazo ter Rdeče morje. Državo seveda poznamo po njeni sloviti zgodovinski vlogi v času faraonov. V nadaljevanju pa nas bo zanimalo predvsem, kakšni so Egipčani danes ter kako se imajo v njihovi domovini turisti.
Arabska republika Egipt bo naš cilj v tokratni epizodi serije Države od A do Ž, ki jo poslušate v Radiosferi enkrat na mesec ob torkih. Egipt leži na zanimivem območju, saj je del severovzhodne Afrike, a vključuje polotok Sinaj, ki pa je del Azije. Ima okoli 114 milijonov prebivalcev. Glavno območje poselitve je okoli reke Nil. Pri tem pa velik del države zavzema puščava Sahara. Meji na Sredozemsko morje, Libijo, Sudan, Izrael in Gazo ter Rdeče morje. Državo seveda poznamo po njeni sloviti zgodovinski vlogi v času faraonov. V nadaljevanju pa nas bo zanimalo predvsem, kakšni so Egipčani danes ter kako se imajo v njihovi domovini turisti.
Celestinca in njeni mišji prijatelji v gozdu iščejo prostor, kjer bi si postavili kočo. Toda drevo, ki ga izberejo, začne govoriti in se celo norčuje iz njih! Skrivnost še ni razrešena, novica pa se že širi po mestu in povzroči razburjenje ...
Celestinca in njeni mišji prijatelji v gozdu iščejo prostor, kjer bi si postavili kočo. Toda drevo, ki ga izberejo, začne govoriti in se celo norčuje iz njih! Skrivnost še ni razrešena, novica pa se že širi po mestu in povzroči razburjenje ...
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Cofek zasači mamo med sestavljanjem pesmi za očkov rojstni dan. Obljubiti ji mora, da mu ne bo izdal te skrivnosti. Ker težko drži jezik za zobmi, skrivnost »zaklene« v škatlico in jo skrije.
Cofek zasači mamo med sestavljanjem pesmi za očkov rojstni dan. Obljubiti ji mora, da mu ne bo izdal te skrivnosti. Ker težko drži jezik za zobmi, skrivnost »zaklene« v škatlico in jo skrije.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnie naslednjim temam: - Donald Trump je napovedal nadaljnje pošiljke orožja Ukrajini - začenja se energetska prenova ptujske gimnazije in srednje šolskega centra - Zlata trsna rumenica tudi letos ogroža slovenske vinograde
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnie naslednjim temam: - Donald Trump je napovedal nadaljnje pošiljke orožja Ukrajini - začenja se energetska prenova ptujske gimnazije in srednje šolskega centra - Zlata trsna rumenica tudi letos ogroža slovenske vinograde
Čeprav nam je vroče, rinemo na morje. Še več, rinemo tja, kamor rinejo vsi: v gnečo, vročino in stroške. Zakaj ob vseh drugih možnostih izberemo ravno tisto, ki jo izbere večina? Ali se ravno v tem skriva odgovor?
Čeprav nam je vroče, rinemo na morje. Še več, rinemo tja, kamor rinejo vsi: v gnečo, vročino in stroške. Zakaj ob vseh drugih možnostih izberemo ravno tisto, ki jo izbere večina? Ali se ravno v tem skriva odgovor?
Pesnika in pisatelja Sama Kreutza morda najbolj poznamo po njegovi poeziji, še natančneje, haikujih. Ti so stalnica njegovega ustvarjanja, z njimi pa se, v skladu z japonsko tradicijo, vedno posredno ali neposredno približa letnemu času. Tokrat seveda poletju. Interpretira Gregor Zorc. Produkcija leta 2025.
Pesnika in pisatelja Sama Kreutza morda najbolj poznamo po njegovi poeziji, še natančneje, haikujih. Ti so stalnica njegovega ustvarjanja, z njimi pa se, v skladu z japonsko tradicijo, vedno posredno ali neposredno približa letnemu času. Tokrat seveda poletju. Interpretira Gregor Zorc. Produkcija leta 2025.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Pod peticijo za ukinitev vinjete na hitri cesti Škofije Koper se je podpisalo 8 tisoč prebivalcev slovenske Istre. Poslanka Meira Hot in poslanec Felice Ziza sta vložila podpise v državni zbor ob prisotnosti civilne iniciative Škofije po meri ljudi. V oddaji tudi o teh temah: - V koaliciji iščejo načine, kako urediti referendumsko zmedo. - Ankaranski župan bo svetnikom bo predlagal sklep o ustavitvi del na ankaranski bonifiki. - Podaljšan rok za ponudbe za izdelavo projektne dokumentacije za oživitev Kanina.
Pod peticijo za ukinitev vinjete na hitri cesti Škofije Koper se je podpisalo 8 tisoč prebivalcev slovenske Istre. Poslanka Meira Hot in poslanec Felice Ziza sta vložila podpise v državni zbor ob prisotnosti civilne iniciative Škofije po meri ljudi. V oddaji tudi o teh temah: - V koaliciji iščejo načine, kako urediti referendumsko zmedo. - Ankaranski župan bo svetnikom bo predlagal sklep o ustavitvi del na ankaranski bonifiki. - Podaljšan rok za ponudbe za izdelavo projektne dokumentacije za oživitev Kanina.
V koaliciji iščejo načine, kako se izkopati iz referendumske zagate. Po izglasovanem referendumu o zvišanju obrambnih izdatkov in premierjevi napovedi referenduma o članstvu v Natu stroka svari, da so šle notranjepolitične igrice tokrat predaleč. Jutri se bo premier Robert Golob sešel z ustavnimi pravniki, nato pa še s koalicijskima partnericama in predsedniki drugih parlamentarnih strank Ostali poudarki oddaje: Poslanci o prostovoljnem končanju življenja; predlagatelji zakona poudarjajo številne varovalke, nasprotniki neurejenost paliative Netanjahu Trumpa predlagal za Nobelovega nagrajenca za mir Von der Leyen zavrnila vse očitke iz nezaupnice, glasovanje v četrtek, podpore nezaupnici ni pričakovati
V koaliciji iščejo načine, kako se izkopati iz referendumske zagate. Po izglasovanem referendumu o zvišanju obrambnih izdatkov in premierjevi napovedi referenduma o članstvu v Natu stroka svari, da so šle notranjepolitične igrice tokrat predaleč. Jutri se bo premier Robert Golob sešel z ustavnimi pravniki, nato pa še s koalicijskima partnericama in predsedniki drugih parlamentarnih strank Ostali poudarki oddaje: Poslanci o prostovoljnem končanju življenja; predlagatelji zakona poudarjajo številne varovalke, nasprotniki neurejenost paliative Netanjahu Trumpa predlagal za Nobelovega nagrajenca za mir Von der Leyen zavrnila vse očitke iz nezaupnice, glasovanje v četrtek, podpore nezaupnici ni pričakovati
Poletje je pravi čas, da spakiramo kovčke, jih zložimo v prtljažnik in se odpravimo na pot! Na Balkanski Route 66. Ali pa na t. i. Peklensko cesto, ki je na nek način tudi Mitska cesta sonca in nostalgije. To so imena, ki so jih tej več kot 1.000 kilometrov dolgi cesti nadeli novinarski kolegi, ki so o njej že pisali. O Jadranski magistrali - njeni zgodovini in potencialih - več z arhitektom Petrom Gabrijelčičem.
Poletje je pravi čas, da spakiramo kovčke, jih zložimo v prtljažnik in se odpravimo na pot! Na Balkanski Route 66. Ali pa na t. i. Peklensko cesto, ki je na nek način tudi Mitska cesta sonca in nostalgije. To so imena, ki so jih tej več kot 1.000 kilometrov dolgi cesti nadeli novinarski kolegi, ki so o njej že pisali. O Jadranski magistrali - njeni zgodovini in potencialih - več z arhitektom Petrom Gabrijelčičem.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Slovenska košarkarska reprezentanca do 19 let je v Lozani segla po prvi slovenski medalji na svetovnih prvenstvih v tem športu sploh.
Slovenska košarkarska reprezentanca do 19 let je v Lozani segla po prvi slovenski medalji na svetovnih prvenstvih v tem športu sploh.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Cenjene poslušalke in poslušalci, ali ste kdaj razmišljali, da bi se lesketali kakor sijaj neba (prim. Dan 12,3) ali da bi svetili kakor zvezde na jasnem večernem nebu? Loščila, ki bi ga nanesli na svoje telo in bi po drgnjenju dal lesk duši, se žal ne da kupiti v drogeriji za prvim vogalom. Lahko pa v njej kupimo čistilna sredstva in loščila za čevlje, tla, okna, ogledala, kuhinjske omarice … Za vas ne vem, sama sem pri tovrstnih čiščenjih in pranjih največkrat neuspešna. Vzrokov za to je več: površno branje navodil, neučakanost ali pa to, da so madeži na mojih oblačilih, čevljih, kuhinjskih omaricah res tako trdovratni, da ni sredstva, ki bi jim bil kos. Še manj so jim lahko kos loščila. Veliko bolj od trdovratnih madežev v naših bivalnih prostorih in garderobnih omarah me bega umazanija duše. Tako moje kot vaše. Begajo me črni madeži, ne samo tisti, ki jih povzročimo sami, temveč tudi oni, s katerimi nas umažejo drugi. Mogoče je slednje še težje odstraniti. In sredstva za odstranjevanje trdovratnih črnih madežev? Ali sploh obstajajo? Žal do dandanes v nobenem od velikih nakupovalnih centrov na drugem vogalu nisem našla sredstva, na katerem bi pisalo, da lahko z njim očistim in nato še zloščim svojo dušo. Prav tako ne navodil za tako početje. Vem le, da za sijaj svoje duše potrebujem tako sredstvo za čiščenje ali pranje kot tudi sredstvo, ki, naneseno na očiščeno površino, po drgnjenju prinaša lesk. Če bomo uporabili samo loščilo, črnih madežev ne bomo odstranili, mogoče bodo ti po loščenju samo še bolj bodli v oči. Kako potem očistiti črne madeže naših duš? Žal nam tudi v kemični čistilnici, ki je za zaprane bele srajce in za krznene plašče zadnji izhod v sili, ne bodo pomagali. A ne bojte se: že res, da ravno ne moremo kupiti sto gramov koncentriranega praška, se z njim posuti in pričakovati, da bodo črni madeži izpuhteli, toda lahko poiščemo druge poti in načine pranja svojih duš. Mogoče je to za koga spoved pri duhovniku, za drugega dolg pogovor s prijateljem ali pa naključnim poslušalcem ali terapevtom … A ne pozabite: ni nujno, da imate samo vi umazano dušo, tudi oseba, ki bo prevzela vlogo čistilca in vam pomagala pri procesu čiščenja, ima lahko črn madež. Prav lahko se zgodi, da bo pranje vaše duše šlo skozi vse čudežne programe, ki jih premore najsodobnejša pralna tehnologija, vi pa boste na koncu pralnega programa podobni samo ožeti in skrčeni cunji, ki je bila oprana pri previsoki temperaturi. Zato ne pozabite: »Ni namreč vse vsem v prid, ni vsaka duša zadovoljna s čimersibodi.« (Sir 37,28) A s čiščenjem črnih madežev vseeno ne odlašajte predolgo. Njihova barva se lahko posuši, in madeži postanejo le še trdovratnejši.
Cenjene poslušalke in poslušalci, ali ste kdaj razmišljali, da bi se lesketali kakor sijaj neba (prim. Dan 12,3) ali da bi svetili kakor zvezde na jasnem večernem nebu? Loščila, ki bi ga nanesli na svoje telo in bi po drgnjenju dal lesk duši, se žal ne da kupiti v drogeriji za prvim vogalom. Lahko pa v njej kupimo čistilna sredstva in loščila za čevlje, tla, okna, ogledala, kuhinjske omarice … Za vas ne vem, sama sem pri tovrstnih čiščenjih in pranjih največkrat neuspešna. Vzrokov za to je več: površno branje navodil, neučakanost ali pa to, da so madeži na mojih oblačilih, čevljih, kuhinjskih omaricah res tako trdovratni, da ni sredstva, ki bi jim bil kos. Še manj so jim lahko kos loščila. Veliko bolj od trdovratnih madežev v naših bivalnih prostorih in garderobnih omarah me bega umazanija duše. Tako moje kot vaše. Begajo me črni madeži, ne samo tisti, ki jih povzročimo sami, temveč tudi oni, s katerimi nas umažejo drugi. Mogoče je slednje še težje odstraniti. In sredstva za odstranjevanje trdovratnih črnih madežev? Ali sploh obstajajo? Žal do dandanes v nobenem od velikih nakupovalnih centrov na drugem vogalu nisem našla sredstva, na katerem bi pisalo, da lahko z njim očistim in nato še zloščim svojo dušo. Prav tako ne navodil za tako početje. Vem le, da za sijaj svoje duše potrebujem tako sredstvo za čiščenje ali pranje kot tudi sredstvo, ki, naneseno na očiščeno površino, po drgnjenju prinaša lesk. Če bomo uporabili samo loščilo, črnih madežev ne bomo odstranili, mogoče bodo ti po loščenju samo še bolj bodli v oči. Kako potem očistiti črne madeže naših duš? Žal nam tudi v kemični čistilnici, ki je za zaprane bele srajce in za krznene plašče zadnji izhod v sili, ne bodo pomagali. A ne bojte se: že res, da ravno ne moremo kupiti sto gramov koncentriranega praška, se z njim posuti in pričakovati, da bodo črni madeži izpuhteli, toda lahko poiščemo druge poti in načine pranja svojih duš. Mogoče je to za koga spoved pri duhovniku, za drugega dolg pogovor s prijateljem ali pa naključnim poslušalcem ali terapevtom … A ne pozabite: ni nujno, da imate samo vi umazano dušo, tudi oseba, ki bo prevzela vlogo čistilca in vam pomagala pri procesu čiščenja, ima lahko črn madež. Prav lahko se zgodi, da bo pranje vaše duše šlo skozi vse čudežne programe, ki jih premore najsodobnejša pralna tehnologija, vi pa boste na koncu pralnega programa podobni samo ožeti in skrčeni cunji, ki je bila oprana pri previsoki temperaturi. Zato ne pozabite: »Ni namreč vse vsem v prid, ni vsaka duša zadovoljna s čimersibodi.« (Sir 37,28) A s čiščenjem črnih madežev vseeno ne odlašajte predolgo. Njihova barva se lahko posuši, in madeži postanejo le še trdovratnejši.
Državni zbor bo danes med drugim obravnaval predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki so ga volilci na lanskem posvetovalnem referendumu podprli. Podporniki izpostavljajo pomen pravice do izbire, nasprotniki pa opozarjajo na pomanjkljivosti v zdravstvenem sistemu in paliativni oskrbi. V oddaji tudi: - Netanjahu v Washgtonu znova o razseljevanju Palestincev - Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v celoti zavrnila očitke iz predloga nezaupnice - V vasi Grčarice v občini Ribnica bodo po več desetletjih dobili prenovljeno igrišče
Državni zbor bo danes med drugim obravnaval predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki so ga volilci na lanskem posvetovalnem referendumu podprli. Podporniki izpostavljajo pomen pravice do izbire, nasprotniki pa opozarjajo na pomanjkljivosti v zdravstvenem sistemu in paliativni oskrbi. V oddaji tudi: - Netanjahu v Washgtonu znova o razseljevanju Palestincev - Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v celoti zavrnila očitke iz predloga nezaupnice - V vasi Grčarice v občini Ribnica bodo po več desetletjih dobili prenovljeno igrišče
Tuje glasbene in baletne oddaje
Uživali boste v glasbi Petra Iljiča Čajkovskega, posvečeni poletju, v izvedbi klarinetista Mateta Bekavca in Abonmajskega orkestra KD Franca Bernika Domžale. Mate Bekavac velja za enega najboljših klarinetistov v svetovnem merilu, uspešno pa se posveča tudi dirigiranju.
Uživali boste v glasbi Petra Iljiča Čajkovskega, posvečeni poletju, v izvedbi klarinetista Mateta Bekavca in Abonmajskega orkestra KD Franca Bernika Domžale. Mate Bekavac velja za enega najboljših klarinetistov v svetovnem merilu, uspešno pa se posveča tudi dirigiranju.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Poslušamo glasbo ameriškega saksofonista Georgea Colemana. Prepoznaven je postal po sodelovanju v zasedbah Milesa Davisa, Herbija Hancocka in Elvina Jonesa. Posnel je tudi niz samostojnih albumov. Letos praznuje častitljivo devetdesetletnico rojstva.
Poslušamo glasbo ameriškega saksofonista Georgea Colemana. Prepoznaven je postal po sodelovanju v zasedbah Milesa Davisa, Herbija Hancocka in Elvina Jonesa. Posnel je tudi niz samostojnih albumov. Letos praznuje častitljivo devetdesetletnico rojstva.
V učiteljskem kolektivu ene izmed mariborskih šol se začnejo vrstiti nesreče z smrtnimi izidi. Med vračanjem s seminarja na Pohorju se z avtom ponesrečijo tri članice šolskega kolektiva. Stvari se začnejo zapletati, ko se izkaže, da nesreča, v kateri je ena izmed njih izgubila življenje, mogoče sploh ni bila nesreča. Kmalu v bližine šole umre še ena članica šolskega kolektiva, domnevno zaradi brutalnega ropa. Po pogovoru z mladim prestopnikom pa se izkaže, da njena smrt ni posledica ropa. Inšpektor Vrenko je vse bolj prepričan, da nič ni tako, kot se zdi in da je na delu morilec.
V učiteljskem kolektivu ene izmed mariborskih šol se začnejo vrstiti nesreče z smrtnimi izidi. Med vračanjem s seminarja na Pohorju se z avtom ponesrečijo tri članice šolskega kolektiva. Stvari se začnejo zapletati, ko se izkaže, da nesreča, v kateri je ena izmed njih izgubila življenje, mogoče sploh ni bila nesreča. Kmalu v bližine šole umre še ena članica šolskega kolektiva, domnevno zaradi brutalnega ropa. Po pogovoru z mladim prestopnikom pa se izkaže, da njena smrt ni posledica ropa. Inšpektor Vrenko je vse bolj prepričan, da nič ni tako, kot se zdi in da je na delu morilec.
V oddaji novinarka Marina Ovsjanikova, ki je zbrala pogum, da je v osrednji informativni oddaji na ruski državni televiziji izrazila nasprotovanje napadu Kremlja na Ukrajino, razkriva, kako deluje ruska propaganda in kako morajo mediji poročati o vojni in Ukrajini. Poleg Marine Ovsjanikove pred kamero spregovorijo tudi vidni predstavniki ruske opozicije: poslovnež Mihail Hodorkovski, ki ga je dal Vladimir Putin na podlagi izmišljenih obtožb zapreti za deset let, nekdanji ruski premier Mihail Kasjanov in nekdanji štirikratni poslanec dume Genadij Gudkov, ki zelo dobro pozna mehanizme delovanja Kremlja. OTHER RUSSIA / Bolgarija / 2024 / Režija: Emil Minkov
V oddaji novinarka Marina Ovsjanikova, ki je zbrala pogum, da je v osrednji informativni oddaji na ruski državni televiziji izrazila nasprotovanje napadu Kremlja na Ukrajino, razkriva, kako deluje ruska propaganda in kako morajo mediji poročati o vojni in Ukrajini. Poleg Marine Ovsjanikove pred kamero spregovorijo tudi vidni predstavniki ruske opozicije: poslovnež Mihail Hodorkovski, ki ga je dal Vladimir Putin na podlagi izmišljenih obtožb zapreti za deset let, nekdanji ruski premier Mihail Kasjanov in nekdanji štirikratni poslanec dume Genadij Gudkov, ki zelo dobro pozna mehanizme delovanja Kremlja. OTHER RUSSIA / Bolgarija / 2024 / Režija: Emil Minkov
Francoska avtorica Claudie Gallay, rojena leta 1961, je začela pisati že pri 15 letih, vendar za svoje prve rokopise ni našla založnika. Postala je učiteljica, po nekaj objavljenih ter pri bralcih in kritikih dobro sprejetih romanih pa se je povsem posvetila pisanju. V romanu Victor prinaša spomine na svojo družino, predvsem svojega pradeda, ob tem pa razmišlja o sebi in svojem življenju. Prevajalka Tadeja Šergan, interpretka Nina Valič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto 2025.
Francoska avtorica Claudie Gallay, rojena leta 1961, je začela pisati že pri 15 letih, vendar za svoje prve rokopise ni našla založnika. Postala je učiteljica, po nekaj objavljenih ter pri bralcih in kritikih dobro sprejetih romanih pa se je povsem posvetila pisanju. V romanu Victor prinaša spomine na svojo družino, predvsem svojega pradeda, ob tem pa razmišlja o sebi in svojem življenju. Prevajalka Tadeja Šergan, interpretka Nina Valič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto 2025.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
V soboto se je končal 66. Jazz festival Ljubljana. Nastopila je tudi pesnica, kulturna delavka, skupnostna pobudnica in aktivistka iz Brooklyna aja monet. Bili smo na razstavi Petre Kapš Rosa. Zemlja. Kozmos v mariborskem Sodnem stolpu, več pa tudi o nocojšnjem koncertu glasbe Ennia Morriconeja pod taktirko Andree Morriconeja, ki bo nastopil v Križankah.
V soboto se je končal 66. Jazz festival Ljubljana. Nastopila je tudi pesnica, kulturna delavka, skupnostna pobudnica in aktivistka iz Brooklyna aja monet. Bili smo na razstavi Petre Kapš Rosa. Zemlja. Kozmos v mariborskem Sodnem stolpu, več pa tudi o nocojšnjem koncertu glasbe Ennia Morriconeja pod taktirko Andree Morriconeja, ki bo nastopil v Križankah.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
V nocojšnji Etnofoniji, ki jo pripravlja Mario Batelić, bomo prisluhnili albumu Watersong in samosvojim interpretacijam pesmi, ki so povezane z vodo. Album podpisuje grška pevka Savina Yannatou s svojo zasedbo Primavera en Salonico in tunizijsko pevko Lamio Bedioui kot gostjo. Izbor večinoma starih mediteranskih pesmi iz Grčije, Italije, Cipra in drugih držav je pevka tenkočutno odela v barve značilnega ECM-ovskega etnojazza.
V nocojšnji Etnofoniji, ki jo pripravlja Mario Batelić, bomo prisluhnili albumu Watersong in samosvojim interpretacijam pesmi, ki so povezane z vodo. Album podpisuje grška pevka Savina Yannatou s svojo zasedbo Primavera en Salonico in tunizijsko pevko Lamio Bedioui kot gostjo. Izbor večinoma starih mediteranskih pesmi iz Grčije, Italije, Cipra in drugih držav je pevka tenkočutno odela v barve značilnega ECM-ovskega etnojazza.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
V oddaji predstavljamo nov studijski album skupine Salamander. Potem ko je Tomaž Pengov leta 1974 izdal kultni album Odpotovanja, sta s pesnikom in pianistom Milanom Deklevo ustanovila skupino Salamander. Pol stoletja pozneje so na novo zazveneli nostalgični zvoki v ljubljanski Švicariji. O tem, kako umetna inteligenca vpliva na naše dojemanje telesa, pa razmišljajo v projektu Brezmejno telo, ki ga je v okviru umetniškega programa letošnje Evropske prestolnice kulture Nova Gorica - Gorica pripravil naš vodilni sodobni plesni par Nastja Bremec Rynia in Michal Rynia. O tem, zakaj je bosanska serija Vem, kako dihaš, navdušila mednarodno občinstvo, smo se pogovarjali s scenaristkama Jasmilo Žbanić in Elmo Tataragić. Dramska serija, ki je prejela kar sedem nagrad na sarajevskem filmskem festivalu, odpira teme družinskih odnosov, vrstniškega nasilja, korupcije in nepotizma, ki so se zažrli v vsako poro sodobne družbe. Predvsem pa zastavlja vprašanje o tem, kako dobro poznamo svoje otroke in koliko jim lahko verjamemo. V oddaji objavljamo tudi intervju z belgijskim ustvarjalcem Fabricem du Weltzem, ki je na Grossmanovem festivalu predstavil svoj novi film Maldoror.
V oddaji predstavljamo nov studijski album skupine Salamander. Potem ko je Tomaž Pengov leta 1974 izdal kultni album Odpotovanja, sta s pesnikom in pianistom Milanom Deklevo ustanovila skupino Salamander. Pol stoletja pozneje so na novo zazveneli nostalgični zvoki v ljubljanski Švicariji. O tem, kako umetna inteligenca vpliva na naše dojemanje telesa, pa razmišljajo v projektu Brezmejno telo, ki ga je v okviru umetniškega programa letošnje Evropske prestolnice kulture Nova Gorica - Gorica pripravil naš vodilni sodobni plesni par Nastja Bremec Rynia in Michal Rynia. O tem, zakaj je bosanska serija Vem, kako dihaš, navdušila mednarodno občinstvo, smo se pogovarjali s scenaristkama Jasmilo Žbanić in Elmo Tataragić. Dramska serija, ki je prejela kar sedem nagrad na sarajevskem filmskem festivalu, odpira teme družinskih odnosov, vrstniškega nasilja, korupcije in nepotizma, ki so se zažrli v vsako poro sodobne družbe. Predvsem pa zastavlja vprašanje o tem, kako dobro poznamo svoje otroke in koliko jim lahko verjamemo. V oddaji objavljamo tudi intervju z belgijskim ustvarjalcem Fabricem du Weltzem, ki je na Grossmanovem festivalu predstavil svoj novi film Maldoror.
V kabinetu premierja Roberta Goloba so po petkovi napovedi predloga referenduma o članstvu v Natu za ta teden napovedali niz srečanj o tem. Golob se bo predvidoma sešel z ustavnimi pravniki, koalicijskima partnericama in nato še predsedniki parlamentarnih strank.
V kabinetu premierja Roberta Goloba so po petkovi napovedi predloga referenduma o članstvu v Natu za ta teden napovedali niz srečanj o tem. Golob se bo predvidoma sešel z ustavnimi pravniki, koalicijskima partnericama in nato še predsedniki parlamentarnih strank.
Dokumentarna radijska igra predstavi ljudsko zdravilstvo, ki je danes že del narodove zgodovine in dokaz njegovega življenja tako v geografskem kot tudi duhovnem prostoru. Igra poskuša predstaviti ljudsko medicino s treh vidikov: mističnega, religioznega in ob pomoči današnjega pojmovanja vraževerja. Posneto gradivo je zbrano s celotnega ozemlja, na katerem prebivajo Slovenci. Razen vedrega zapisa pa je avtorjema uspelo predstaviti tudi ritualno in duhovno funkcijo, ki jo je ljudsko zdravilstvo ob pomoči ljudske ustne literature imelo v življenju slovenskega naroda. Režiser: Aleš Jan Tonska mojstrica: Metka Rojc Igralec – Brane Grubar Igra je po posnetkih s terena dobila končno zvočno podobo v studiih Radia Ljubljana septembra 1986.
Dokumentarna radijska igra predstavi ljudsko zdravilstvo, ki je danes že del narodove zgodovine in dokaz njegovega življenja tako v geografskem kot tudi duhovnem prostoru. Igra poskuša predstaviti ljudsko medicino s treh vidikov: mističnega, religioznega in ob pomoči današnjega pojmovanja vraževerja. Posneto gradivo je zbrano s celotnega ozemlja, na katerem prebivajo Slovenci. Razen vedrega zapisa pa je avtorjema uspelo predstaviti tudi ritualno in duhovno funkcijo, ki jo je ljudsko zdravilstvo ob pomoči ljudske ustne literature imelo v življenju slovenskega naroda. Režiser: Aleš Jan Tonska mojstrica: Metka Rojc Igralec – Brane Grubar Igra je po posnetkih s terena dobila končno zvočno podobo v studiih Radia Ljubljana septembra 1986.
Nevena je pretresena, ker so bila imena otrok, tudi njenega sina, javno objavljena, brez preiskave ali potrebnih dokazov. Sin pa ji zatrjuje, da ni nikoli storil ničesar podobnega. Glavna tožilka Violeta zaradi konflikta interesov zadevo dodeli drugi tožilki. Nevena bi rada podprla sina, a je razpeta med tem, kar kažejo dokazi, in tem, kar ji sin govori. Primer zaplete še posnetek, ki ga je našel oče pokojnega fanta, Goran, na katerem Dino in njegovi prijatelji napadajo Emirja. Tožilstvo se odloči za izkop trupla, s katerim bi dokazali ali ovrgli kaznivo dejanje. ZNAM KAKO DIŠEŠ / 2023 / Bosna Scenarij: Jasmila Žbanić, Damir Ibrahimović Režija: Nermin Hamzagić, Alen Drljević, Una Gunjak V glavnih vlogah: Jasna Đuričić, Lazar Dragojević, Mirvad Kurić, Kemal Rizvanović, Jelena Kordić Kuret, Ermin Bravo, Emir Hadžihafizbegović, Selma Alispahić, Izudin Bajrović
Nevena je pretresena, ker so bila imena otrok, tudi njenega sina, javno objavljena, brez preiskave ali potrebnih dokazov. Sin pa ji zatrjuje, da ni nikoli storil ničesar podobnega. Glavna tožilka Violeta zaradi konflikta interesov zadevo dodeli drugi tožilki. Nevena bi rada podprla sina, a je razpeta med tem, kar kažejo dokazi, in tem, kar ji sin govori. Primer zaplete še posnetek, ki ga je našel oče pokojnega fanta, Goran, na katerem Dino in njegovi prijatelji napadajo Emirja. Tožilstvo se odloči za izkop trupla, s katerim bi dokazali ali ovrgli kaznivo dejanje. ZNAM KAKO DIŠEŠ / 2023 / Bosna Scenarij: Jasmila Žbanić, Damir Ibrahimović Režija: Nermin Hamzagić, Alen Drljević, Una Gunjak V glavnih vlogah: Jasna Đuričić, Lazar Dragojević, Mirvad Kurić, Kemal Rizvanović, Jelena Kordić Kuret, Ermin Bravo, Emir Hadžihafizbegović, Selma Alispahić, Izudin Bajrović
Etapa s ciljem v Dunkerquu je bila sprva precej nepretresljiva, toda v zaključku, ko je bila glavnina tesno skupaj zaradi močnega vetra v prsi, pa so jo zaznamovali padci. Nosilec zelene majice Jasper Philipsen je moral odstopiti, ker si je zlomil ključnico, na tleh se je znašel tudi eden od kandidatov za zmagovalni oder Remco Evenepoel. Nekaj sto metrov pred ciljem so padli tudi nekateri sprinterji, ki so šli po etapno zmago. Direktor Maratona Franja Gorazd Penko pravi, da je že veliko doživel v kolesarstvu, toda takšno prerivanje in posledično nesreče kolesarjev pa težko gleda. Prvo mesto je na koncu osvojil Tim Merlier, njegova druga zmaga na Touru, sicer pa 61. v karieri. Penko tudi razlaga, da je Tadej Pogačar šolsko odvozil prve tri etape, da sta si z Jonasom Vingegaardom zamenjala vlogi iz zadnjih sezon. Zdaj Pogačar čaka in nadzoruje, Vingegaard pa več tvega in napada, za Primoža Rogliča pa meni, da je bilo smiselno, da njegova ekipa ni na vso moč lovila zaostanek v prvi etapi. Penko se o Touru pogovarja s kolesarskim reporterjem Igorjem Tomincem in voditeljem Luko Petričem.
Etapa s ciljem v Dunkerquu je bila sprva precej nepretresljiva, toda v zaključku, ko je bila glavnina tesno skupaj zaradi močnega vetra v prsi, pa so jo zaznamovali padci. Nosilec zelene majice Jasper Philipsen je moral odstopiti, ker si je zlomil ključnico, na tleh se je znašel tudi eden od kandidatov za zmagovalni oder Remco Evenepoel. Nekaj sto metrov pred ciljem so padli tudi nekateri sprinterji, ki so šli po etapno zmago. Direktor Maratona Franja Gorazd Penko pravi, da je že veliko doživel v kolesarstvu, toda takšno prerivanje in posledično nesreče kolesarjev pa težko gleda. Prvo mesto je na koncu osvojil Tim Merlier, njegova druga zmaga na Touru, sicer pa 61. v karieri. Penko tudi razlaga, da je Tadej Pogačar šolsko odvozil prve tri etape, da sta si z Jonasom Vingegaardom zamenjala vlogi iz zadnjih sezon. Zdaj Pogačar čaka in nadzoruje, Vingegaard pa več tvega in napada, za Primoža Rogliča pa meni, da je bilo smiselno, da njegova ekipa ni na vso moč lovila zaostanek v prvi etapi. Penko se o Touru pogovarja s kolesarskim reporterjem Igorjem Tomincem in voditeljem Luko Petričem.
V zadnjem letu je, ne samo družbeno, tudi medijsko predvsem na udaru romska skupnost. O njej se zaradi izoliranih dogodkov poroča negativno, kar pri širši družbi povzroča nemalo nelagodja, še manj sprejemanja. Vlada že dve leti rešuje romska vprašanja, razen povečanega policijskega nadzora in manjših sprememb v lokalnih skupnostih večjih sprememb ni zaznati. O razlogih, rešitvah in nerešenih izzivih romskih vprašanj s predsednikom Foruma romskih svetnikov Slovenije Darkom Rudašem. Čas bo še za izbor skladb prejšnjega meseca. Na domačem delu se za lovoriko potegujejo Haris Pilton in Balkan Voodoo Orchestra s skladbo Trouble, trouble Rakija in Mišo Kontrec s skladbo Panonsko morje. Na tujem delu vam v izbiro ponujamo skladbi Yo me asomé a la muralla, ki jo prispeva Israel Fernández, in skladbo La marquisette Adriana Rasoja in Fanfare Ciocarlia.
V zadnjem letu je, ne samo družbeno, tudi medijsko predvsem na udaru romska skupnost. O njej se zaradi izoliranih dogodkov poroča negativno, kar pri širši družbi povzroča nemalo nelagodja, še manj sprejemanja. Vlada že dve leti rešuje romska vprašanja, razen povečanega policijskega nadzora in manjših sprememb v lokalnih skupnostih večjih sprememb ni zaznati. O razlogih, rešitvah in nerešenih izzivih romskih vprašanj s predsednikom Foruma romskih svetnikov Slovenije Darkom Rudašem. Čas bo še za izbor skladb prejšnjega meseca. Na domačem delu se za lovoriko potegujejo Haris Pilton in Balkan Voodoo Orchestra s skladbo Trouble, trouble Rakija in Mišo Kontrec s skladbo Panonsko morje. Na tujem delu vam v izbiro ponujamo skladbi Yo me asomé a la muralla, ki jo prispeva Israel Fernández, in skladbo La marquisette Adriana Rasoja in Fanfare Ciocarlia.
Vojaški psiholog mag. Gregor Jazbec se ukvarja z vedenjem človeka in skupin v vojni. Raziskoval je bitke, vedenje poveljujočih, vojakov, sedaj se posveča vprašanjem vodenja vojaških organizacij. Je avtor treh knjig. V uvodu prve je med drugim zapisal, da želi z njo izpolniti dolg do ljudi, ki na človeka, družbo in vojno gledajo brez iluzij, v upanju, da bodo te padle tudi bralcem, kajti vojne se nasprotno od krize ne da upravljati. Ko se enkrat začne praviloma teče po svoje. Mag. Gregor Jazbec bo z nami v oddaji Dober večer TV Maribor v ponedeljek, 20. januarja ob 20. uri.
Vojaški psiholog mag. Gregor Jazbec se ukvarja z vedenjem človeka in skupin v vojni. Raziskoval je bitke, vedenje poveljujočih, vojakov, sedaj se posveča vprašanjem vodenja vojaških organizacij. Je avtor treh knjig. V uvodu prve je med drugim zapisal, da želi z njo izpolniti dolg do ljudi, ki na človeka, družbo in vojno gledajo brez iluzij, v upanju, da bodo te padle tudi bralcem, kajti vojne se nasprotno od krize ne da upravljati. Ko se enkrat začne praviloma teče po svoje. Mag. Gregor Jazbec bo z nami v oddaji Dober večer TV Maribor v ponedeljek, 20. januarja ob 20. uri.