Raziskujte
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Tomo mora najmlajše otroke vedno znova reševati iz vode. Sprašuje se, ali je plaža zanje sploh dovolj varna. Kadeti pa malčke vzamejo pod svoje okrilje in ti kmalu pridobijo naziv še mlajši mlajši kadeti.
Tomo mora najmlajše otroke vedno znova reševati iz vode. Sprašuje se, ali je plaža zanje sploh dovolj varna. Kadeti pa malčke vzamejo pod svoje okrilje in ti kmalu pridobijo naziv še mlajši mlajši kadeti.
Mavgli spozna Čučipa, mladega jelena, ki ga lovi črni panter Kala. Medtem ko Balu in Bagira iščeta Mavglija, srečata jelenčkovega očeta Čapala. Skupaj ju začnejo iskati.
Mavgli spozna Čučipa, mladega jelena, ki ga lovi črni panter Kala. Medtem ko Balu in Bagira iščeta Mavglija, srečata jelenčkovega očeta Čapala. Skupaj ju začnejo iskati.
Trije prijatelji gredo na piknik skupaj z Žankovim bratcem Lukijem. Ko nadejo primeren prostor, se zemlja nenadoma strese, Luki pa pade v luknjo, ki se udre pod njim. Preostali trije ga seveda začnejo nemudoma iskati, a pod zemljo je pravi labirint rovov. Žanko je prepričan, da jih je naredila orjaška stonoga. Ne vedo, kje so, Suzijini čuti tam spodaj pa ne delajo preveč dobro. Zaskrbljeni Žanko se spomni, da je deževnik in se zato dobro znajde pod zemljo. Prispejo do Lukija in kmalu se izkaže, da rovov ni naredila stonoga, ampak krtinja, ki slabo vidi, ker je izgubila očala.
Trije prijatelji gredo na piknik skupaj z Žankovim bratcem Lukijem. Ko nadejo primeren prostor, se zemlja nenadoma strese, Luki pa pade v luknjo, ki se udre pod njim. Preostali trije ga seveda začnejo nemudoma iskati, a pod zemljo je pravi labirint rovov. Žanko je prepričan, da jih je naredila orjaška stonoga. Ne vedo, kje so, Suzijini čuti tam spodaj pa ne delajo preveč dobro. Zaskrbljeni Žanko se spomni, da je deževnik in se zato dobro znajde pod zemljo. Prispejo do Lukija in kmalu se izkaže, da rovov ni naredila stonoga, ampak krtinja, ki slabo vidi, ker je izgubila očala.
Gregor si pri gradnji koče za svojo psičko zlomi prst. Zelo ga boli, a šele Zim, Zam in Zum mu pokažejo, kakšne so njegove kosti in kaj je treba storiti, da se bodo zacelile.
Gregor si pri gradnji koče za svojo psičko zlomi prst. Zelo ga boli, a šele Zim, Zam in Zum mu pokažejo, kakšne so njegove kosti in kaj je treba storiti, da se bodo zacelile.
Nekateri predmeti, gospodinjski pripomočki so med njimi na prvem mestu, so postali tako običajni, da se o njih ne sprašujemo več. Pa bi se morali. Mnoge naprave, ki jih danes uporabljamo v gospodinjstvu, niso tako spektakularne, kot so nova tehnološka čudesa, ali recimo avtomobili in podobno tehnološko razviti stroji. A njihov vpliv na razvoj družbe, lahko zapišemo: celo civilizacije kot take, je neprecenljiv. Eden takih danes samoumevnih aparatov, ki je pretresel družbo do obisti, je pralni stroj. Če hočemo v celoti razumeti revolucijo, ki jo je prineslo strojno pranje perila, se moramo vsaj za trenutek potopiti v čas ročnega pranja. O dejavnosti, o katere posebnih pogojih in naporih danes starejši poskušajo ponovno seznaniti mlade generacije, govori tudi ponovitev oddaje Sledi časa. Pripravil jo je Marko Radmilovič.
Nekateri predmeti, gospodinjski pripomočki so med njimi na prvem mestu, so postali tako običajni, da se o njih ne sprašujemo več. Pa bi se morali. Mnoge naprave, ki jih danes uporabljamo v gospodinjstvu, niso tako spektakularne, kot so nova tehnološka čudesa, ali recimo avtomobili in podobno tehnološko razviti stroji. A njihov vpliv na razvoj družbe, lahko zapišemo: celo civilizacije kot take, je neprecenljiv. Eden takih danes samoumevnih aparatov, ki je pretresel družbo do obisti, je pralni stroj. Če hočemo v celoti razumeti revolucijo, ki jo je prineslo strojno pranje perila, se moramo vsaj za trenutek potopiti v čas ročnega pranja. O dejavnosti, o katere posebnih pogojih in naporih danes starejši poskušajo ponovno seznaniti mlade generacije, govori tudi ponovitev oddaje Sledi časa. Pripravil jo je Marko Radmilovič.
V grad prispe skrivnostna pošiljka. Kralj je namreč dobil glasbeno skrinjico, ki Malo kraljično tako prevzame, da se nemudoma odloči za igranje inštrumenta. Lijak priročno postane trobenta in kmalu se po vsem gradu razlega strahoten hrup. Mala kraljična se odlično zabava, vendar večini prijateljev tovrstna glasba ni povšeči.
V grad prispe skrivnostna pošiljka. Kralj je namreč dobil glasbeno skrinjico, ki Malo kraljično tako prevzame, da se nemudoma odloči za igranje inštrumenta. Lijak priročno postane trobenta in kmalu se po vsem gradu razlega strahoten hrup. Mala kraljična se odlično zabava, vendar večini prijateljev tovrstna glasba ni povšeči.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Pomočnik prijateljem zgradi oder za glasbeni nastop. Mimi takoj pograbi priložnost in zbere glasbeno skupino. Vit bo pevec, drugi pa bodo igrali. Ampak Vit noče peti, pa tudi igranje drugih ni najbolj ubrano.
Pomočnik prijateljem zgradi oder za glasbeni nastop. Mimi takoj pograbi priložnost in zbere glasbeno skupino. Vit bo pevec, drugi pa bodo igrali. Ampak Vit noče peti, pa tudi igranje drugih ni najbolj ubrano.
Rdečka in grahozavrovi mladički pomagajo odstraniti trn, ki se je zapičil v nogo velikanskemu špargljozavru. Ta svojo hvaležnost izkaže tako, da jim je vztrajno za petami … in to povsod.
Rdečka in grahozavrovi mladički pomagajo odstraniti trn, ki se je zapičil v nogo velikanskemu špargljozavru. Ta svojo hvaležnost izkaže tako, da jim je vztrajno za petami … in to povsod.
V Sloveniji podzemna voda zagotavlja približno 97 % vse pitne vode, vsako leto pa je načrpamo skoraj 190 milijonov kubičnih metrov, kar ustreza približno 75 tisoč olimpijskim bazenom. V primerjavi z Evropo, kjer iz podzemlja prihaja približno šest od desetih kozarcev pitne vode, je Slovenija še posebej odvisna od teh virov. “Prav tako se podzemna voda obnavlja počasi, zato je njeno varovanje ključnega pomena,” sporoča tokratna sogovornica, Polona Mihorko z Urada za stanje okolja, ARSO.
V Sloveniji podzemna voda zagotavlja približno 97 % vse pitne vode, vsako leto pa je načrpamo skoraj 190 milijonov kubičnih metrov, kar ustreza približno 75 tisoč olimpijskim bazenom. V primerjavi z Evropo, kjer iz podzemlja prihaja približno šest od desetih kozarcev pitne vode, je Slovenija še posebej odvisna od teh virov. “Prav tako se podzemna voda obnavlja počasi, zato je njeno varovanje ključnega pomena,” sporoča tokratna sogovornica, Polona Mihorko z Urada za stanje okolja, ARSO.
Simon in Gašper bi se rada igrala z očkom, a očka s hecnimi izgovori kar naprej nekam izginja. Predlaga jima skrivanje, a ju sploh ne išče, pa spet na vrat na nos izgine. Nato predlaga nogomet, a brcne žogo čez ograjo na sosedov vrt. Ko se mamica vrne iz službe, jih čaka malica. Le kaj ima očka danes za bregom? Končno se Simonu posveti. Očka jima je pripravil presenečenje: postavil jima je drevesno hiško.
Simon in Gašper bi se rada igrala z očkom, a očka s hecnimi izgovori kar naprej nekam izginja. Predlaga jima skrivanje, a ju sploh ne išče, pa spet na vrat na nos izgine. Nato predlaga nogomet, a brcne žogo čez ograjo na sosedov vrt. Ko se mamica vrne iz službe, jih čaka malica. Le kaj ima očka danes za bregom? Končno se Simonu posveti. Očka jima je pripravil presenečenje: postavil jima je drevesno hiško.
Medtem ko skuša Mipa čim večkrat preskočiti kolebnico, šolo preplavijo srbečke. Sošolce srbi in Mipi vrvi ne morejo več obračati. Ji lahko pomaga sestra Smrkova?
Medtem ko skuša Mipa čim večkrat preskočiti kolebnico, šolo preplavijo srbečke. Sošolce srbi in Mipi vrvi ne morejo več obračati. Ji lahko pomaga sestra Smrkova?
Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.
Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.
Detel mora narediti veliko lukenj v deblo, ko poskuša ujeti predrznega hrošča.
Detel mora narediti veliko lukenj v deblo, ko poskuša ujeti predrznega hrošča.
Kaj lahko prinese veter? Glasove, ki jih sicer ne bi slišali. Tudi glasove otrok z vsega sveta, ki želijo živeti v miru. 16. novembra leta 1945 so predstavniki 37 držav v Londonu podpisali ustavo Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, krajše Unesco. Ustava je v veljavo stopila 4. novembra leta 1946 in tako Unesco letos praznuje svojo 80-letnico. Večina to organizacijo pozna predvsem zaradi varovanja kulturne in naravne dediščine, a to še zdaleč ni vse, kar počne. Ob okroglem jubileju odkrivamo 'primere dobrih praks', ki vam bodo pobliže predstavili obseg delovanja Unesca.
Kaj lahko prinese veter? Glasove, ki jih sicer ne bi slišali. Tudi glasove otrok z vsega sveta, ki želijo živeti v miru. 16. novembra leta 1945 so predstavniki 37 držav v Londonu podpisali ustavo Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, krajše Unesco. Ustava je v veljavo stopila 4. novembra leta 1946 in tako Unesco letos praznuje svojo 80-letnico. Večina to organizacijo pozna predvsem zaradi varovanja kulturne in naravne dediščine, a to še zdaleč ni vse, kar počne. Ob okroglem jubileju odkrivamo 'primere dobrih praks', ki vam bodo pobliže predstavili obseg delovanja Unesca.
Terme Šmarješke Toplice so eno od treh naravnih zdravilišč, ki sodijo pod okrilje Term Krka. Ležijo sredi gozdov in travnikov, zunaj urbanega naselja, v zavetju dolenjskih gričev. Darja Pograjc se je s sogovornicama sprehodila po zdraviliškem parku in raziskala bogato zgodovino in razvoj term, na poti do zunanjega lesenega bazena, ki je posebnost brez primere, pa spoznala še tamkajšnji živalski in rastlinski svet. Ste vedeli, da poleti v ribniku v parku cveti indijski lotos?
Terme Šmarješke Toplice so eno od treh naravnih zdravilišč, ki sodijo pod okrilje Term Krka. Ležijo sredi gozdov in travnikov, zunaj urbanega naselja, v zavetju dolenjskih gričev. Darja Pograjc se je s sogovornicama sprehodila po zdraviliškem parku in raziskala bogato zgodovino in razvoj term, na poti do zunanjega lesenega bazena, ki je posebnost brez primere, pa spoznala še tamkajšnji živalski in rastlinski svet. Ste vedeli, da poleti v ribniku v parku cveti indijski lotos?
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Razburljiva sodna drama secira razpad zakonske zveze. Film z izjemno Sandro Hüller v glavni vlogi je osvojil zlato palmo na festivalu v Cannesu leta 2023. Pet nominacij za oskarja 2024 in zlati kipec za najboljši izvirni scenarij. Uspešna nemška pisateljica Sandra, njen mož Samuel in njun slabovidni enajstletni sin Daniel živijo odmaknjeno življenje v odročnem kraju v francoskih Alpah. Nekega dne Samuela najdejo mrtvega v snegu v bližini njihove hiše … Je skočil? Padel? Ali pa ga je ubila žena? Originalni naslov: ANATOMIE D´UNE CHUTE Leto produkcije: 2023 Država: Francija Žanr: kriminalna drama Režija: Justine Triet Scenarij: Justine Triet in Arthur Harari Igrajo: Sandra Hüller, Swann Arlaud, Milo Machado-Graner, Samuel Theis
Razburljiva sodna drama secira razpad zakonske zveze. Film z izjemno Sandro Hüller v glavni vlogi je osvojil zlato palmo na festivalu v Cannesu leta 2023. Pet nominacij za oskarja 2024 in zlati kipec za najboljši izvirni scenarij. Uspešna nemška pisateljica Sandra, njen mož Samuel in njun slabovidni enajstletni sin Daniel živijo odmaknjeno življenje v odročnem kraju v francoskih Alpah. Nekega dne Samuela najdejo mrtvega v snegu v bližini njihove hiše … Je skočil? Padel? Ali pa ga je ubila žena? Originalni naslov: ANATOMIE D´UNE CHUTE Leto produkcije: 2023 Država: Francija Žanr: kriminalna drama Režija: Justine Triet Scenarij: Justine Triet in Arthur Harari Igrajo: Sandra Hüller, Swann Arlaud, Milo Machado-Graner, Samuel Theis
V studiu Radia Maribor smo gostili mlad in energičen Ansambel Škof, ki je s svojo pristno narodnozabavno glasbo ustvaril pravo domače vzdušje. S harmoniko, ubranim večglasjem in iskreno energijo so nas popeljali skozi večer, poln veselja, melodij in dobre volje. Zazvenele so tako njihove avtorske skladbe kot tudi priljubljene melodije, ob katerih se srce hitro razveseli in noga sama zapleše. Ansambel Škof dokazuje, da ima slovenska narodnozabavna glasba svetlo prihodnost – mladost, talent in predanost se pri njih združujejo v pristno glasbeno doživetje.
V studiu Radia Maribor smo gostili mlad in energičen Ansambel Škof, ki je s svojo pristno narodnozabavno glasbo ustvaril pravo domače vzdušje. S harmoniko, ubranim večglasjem in iskreno energijo so nas popeljali skozi večer, poln veselja, melodij in dobre volje. Zazvenele so tako njihove avtorske skladbe kot tudi priljubljene melodije, ob katerih se srce hitro razveseli in noga sama zapleše. Ansambel Škof dokazuje, da ima slovenska narodnozabavna glasba svetlo prihodnost – mladost, talent in predanost se pri njih združujejo v pristno glasbeno doživetje.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
V frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani je v okviru 40. Slovenski glasbenih dnevov in v sklopu Arsovega cikla Obiski kraljice v živo 2026 nastopila priznana koncertna organistka Polona Gantar. Recital z naslovom »Nevidne niti« razkriva pozabljene prehode med slovenskim orgelskim ustvarjanjem, dunajsko glasbeno tradicijo in pionirskimi radijskimi prenosi iz 30-ih let 20. stoletja. Programska zasnova sledi tem zgodovinskim potem in oživlja nevidne vezi, s katerimi so radijski valovi povezovali ljubljanska svetišča z domovi poslušalcev. V ospredju so dela dunajskih šolancev Stanka Premrla, Franca Kimovca in Matije Tomca, zaslužnih za prodor slovenske ustvarjalnosti v takratni radijski eter, ob njih pa tudi skladbe Antona Foersterja ter edina orgelska skladba Arnolda Schönberga. Program vključuje tudi ustvarjalnost njihovih sodobnikov, med njimi Roberta Fuchsa, in razkriva razpon slogov od pozne romantike do modernističnih premikov. Izbrana dela bodo v avtentičnem okolju ponovno izrisala zvočno podobo časa, ko so slovenski ustvarjalci dejavno sooblikovali evropski glasbeni prostor. Polona Gantar, izkušena solistka in poznavalka orgelskega repertoarja, je s tem oživila preplet dediščine, ki še danes povezuje slovenski prostor s širšim evropskim kulturnim krogom.
V frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani je v okviru 40. Slovenski glasbenih dnevov in v sklopu Arsovega cikla Obiski kraljice v živo 2026 nastopila priznana koncertna organistka Polona Gantar. Recital z naslovom »Nevidne niti« razkriva pozabljene prehode med slovenskim orgelskim ustvarjanjem, dunajsko glasbeno tradicijo in pionirskimi radijskimi prenosi iz 30-ih let 20. stoletja. Programska zasnova sledi tem zgodovinskim potem in oživlja nevidne vezi, s katerimi so radijski valovi povezovali ljubljanska svetišča z domovi poslušalcev. V ospredju so dela dunajskih šolancev Stanka Premrla, Franca Kimovca in Matije Tomca, zaslužnih za prodor slovenske ustvarjalnosti v takratni radijski eter, ob njih pa tudi skladbe Antona Foersterja ter edina orgelska skladba Arnolda Schönberga. Program vključuje tudi ustvarjalnost njihovih sodobnikov, med njimi Roberta Fuchsa, in razkriva razpon slogov od pozne romantike do modernističnih premikov. Izbrana dela bodo v avtentičnem okolju ponovno izrisala zvočno podobo časa, ko so slovenski ustvarjalci dejavno sooblikovali evropski glasbeni prostor. Polona Gantar, izkušena solistka in poznavalka orgelskega repertoarja, je s tem oživila preplet dediščine, ki še danes povezuje slovenski prostor s širšim evropskim kulturnim krogom.
6. junija 2025 je glasba zavzela Ljubljano. Val 202 je v sodelovanju s Kinom Šiška pripravil Festival 202. Prva izvedba festivala je bila posvečena vrhunski slovenski glasbeni sceni. Projekt nadaljuje poslanstvo javnega radia in podpiranja kakovostne slovenske glasbe. Koncert v dveh delih predstavlja skupine Ranr, Plateau, Kokosy, Jet Black Diamonds, Koala Voice, MRFY in Joker Out. Režija: Urška Žnidaršič.
6. junija 2025 je glasba zavzela Ljubljano. Val 202 je v sodelovanju s Kinom Šiška pripravil Festival 202. Prva izvedba festivala je bila posvečena vrhunski slovenski glasbeni sceni. Projekt nadaljuje poslanstvo javnega radia in podpiranja kakovostne slovenske glasbe. Koncert v dveh delih predstavlja skupine Ranr, Plateau, Kokosy, Jet Black Diamonds, Koala Voice, MRFY in Joker Out. Režija: Urška Žnidaršič.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Navidezna urejenost dokončno razpade. Metodovi odnosi, jeza in laži vodijo proti neizogibnemu zlomu. Za umirjeno in zadržano Angelco se srečanje z Metodom tragično konča. Naslednji dan Metod obišče mamo Marjeto in pred njo igra ljubečega sina z uspešnim življenjem in kariero, kar pa mamo zelo skrbi, saj se ne strinja z njegovimi ženitvenimi načrti. V gostilni, kamor zahaja s prijateljema Stanetom in Daretom, pride do prepira med JNA vojaki in pankerji, kar še dodatno podžge Metodovo agresijo. Metod v domačo hišo pripelje okajeno Anjo, s katero ima prav tako zlovešče namene.
Navidezna urejenost dokončno razpade. Metodovi odnosi, jeza in laži vodijo proti neizogibnemu zlomu. Za umirjeno in zadržano Angelco se srečanje z Metodom tragično konča. Naslednji dan Metod obišče mamo Marjeto in pred njo igra ljubečega sina z uspešnim življenjem in kariero, kar pa mamo zelo skrbi, saj se ne strinja z njegovimi ženitvenimi načrti. V gostilni, kamor zahaja s prijateljema Stanetom in Daretom, pride do prepira med JNA vojaki in pankerji, kar še dodatno podžge Metodovo agresijo. Metod v domačo hišo pripelje okajeno Anjo, s katero ima prav tako zlovešče namene.
Igra je ena najkrajših doslej znanih uprizoritev Shakespearjeve tragedije Hamlet. Režiser Aleš Jan, tudi avtor radijske priredbe, si je namreč zastavil svojevrstno in težko nalogo. Uprizoriti celotno tragedijo v petih dejanjih samo z univerzalnimi sredstvi radijskega medija in povrhu tega še tako, da bo uprizoritev trajala manj kot deset minut. Režiser: Aleš Jan Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc Hamlet – Branko Šturbej Kralj – Aleš Valič Duh, Polonij – Boris Juh Ofelija – Jerica Mrzel Kraljica – Mojca Ribič Komedijant – Stannia Boninsegna Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana novembra 1989
Igra je ena najkrajših doslej znanih uprizoritev Shakespearjeve tragedije Hamlet. Režiser Aleš Jan, tudi avtor radijske priredbe, si je namreč zastavil svojevrstno in težko nalogo. Uprizoriti celotno tragedijo v petih dejanjih samo z univerzalnimi sredstvi radijskega medija in povrhu tega še tako, da bo uprizoritev trajala manj kot deset minut. Režiser: Aleš Jan Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc Hamlet – Branko Šturbej Kralj – Aleš Valič Duh, Polonij – Boris Juh Ofelija – Jerica Mrzel Kraljica – Mojca Ribič Komedijant – Stannia Boninsegna Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana novembra 1989
Teheran je odločen izvajati nadzor nad plovbo skozi Hormuško ožino, dokler ne bo na tem območju vzpostavljen trajen mir, je sporočil najvišji varnostni organ v državi, Iranski vrhovni svet za nacionalno varnost. Ameriški predsednik Donald Trump pa je v odzivu na vnovično zaprtje ožine Iran posvaril, naj ne poskuša izsiljevati Združenih držav.
Teheran je odločen izvajati nadzor nad plovbo skozi Hormuško ožino, dokler ne bo na tem območju vzpostavljen trajen mir, je sporočil najvišji varnostni organ v državi, Iranski vrhovni svet za nacionalno varnost. Ameriški predsednik Donald Trump pa je v odzivu na vnovično zaprtje ožine Iran posvaril, naj ne poskuša izsiljevati Združenih držav.
V imenu kolektiva Jamcoast se je tokrat Boštjan Pišlar potrudil biti ne samo reggae selektor ampak tudi informativno poučen. Tako boste vsoboto zvečer ob 21h na RA KP dobili brezplačno in izdatno lekcijo rastafarjanstva. Vsi ukaželjni, vabljeni k poslušanju …
V imenu kolektiva Jamcoast se je tokrat Boštjan Pišlar potrudil biti ne samo reggae selektor ampak tudi informativno poučen. Tako boste vsoboto zvečer ob 21h na RA KP dobili brezplačno in izdatno lekcijo rastafarjanstva. Vsi ukaželjni, vabljeni k poslušanju …
Nova vlada je že za vogalom, ampak vi pa za zdaj ostanite kar lepo doma na kavču, saj bo v soboto zvečer na sporedu nova oddaja Kaj dogaja? Koga srbijo prsti, zakaj ljudje stojijo v vrsti in zakaj so dogovori na desni čvrsti? Poročamo o vseslovenski akciji merjenja hitrosti, na terenu smo preverili, kako uspešen je predlagani koncept študentskih s. p.-jev, v studio pa je svoje prijatelje prišel pozdravit bivši madžarski premier Viktor Orban. Naša sodelavca iz Generacije beta pa se tokrat sprašujeta o koristih umetne inteligence. Na sodišču obravnavamo eno od glavnih poletnih tem: sladoled v lončku ali v kornetu? Na terapevtski kavč pa bodo iz vzgojno-varstvenega zavoda pripeljali Jurija Kozjaka. Naši gostje bodo slovenski etno rokerji Katalena, ki bodo predstavili nov singel in zapeli skupaj z Luko Mescem. Na Mali terasi nas bodo zabavali pank rokerji The Desners, na začetku oddaje pa nas bo na noge dvignila hrvaška legenda Stevori.no, ki bo zapel svoj hit El Presidento, posvečen novemu predsedniku slovenskega parlamenta.
Nova vlada je že za vogalom, ampak vi pa za zdaj ostanite kar lepo doma na kavču, saj bo v soboto zvečer na sporedu nova oddaja Kaj dogaja? Koga srbijo prsti, zakaj ljudje stojijo v vrsti in zakaj so dogovori na desni čvrsti? Poročamo o vseslovenski akciji merjenja hitrosti, na terenu smo preverili, kako uspešen je predlagani koncept študentskih s. p.-jev, v studio pa je svoje prijatelje prišel pozdravit bivši madžarski premier Viktor Orban. Naša sodelavca iz Generacije beta pa se tokrat sprašujeta o koristih umetne inteligence. Na sodišču obravnavamo eno od glavnih poletnih tem: sladoled v lončku ali v kornetu? Na terapevtski kavč pa bodo iz vzgojno-varstvenega zavoda pripeljali Jurija Kozjaka. Naši gostje bodo slovenski etno rokerji Katalena, ki bodo predstavili nov singel in zapeli skupaj z Luko Mescem. Na Mali terasi nas bodo zabavali pank rokerji The Desners, na začetku oddaje pa nas bo na noge dvignila hrvaška legenda Stevori.no, ki bo zapel svoj hit El Presidento, posvečen novemu predsedniku slovenskega parlamenta.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Debbie Davies je ena vidnejših sodobnih bluesovskih kitaristk. Znana je po energičnem slogu, tehnični dovršenosti in globokem spoštovanju tradicije električnega bluesa. Njena glasba združuje vplive čikaškega bluesa, teksaškega bluesa in rhythm & bluesa, pri čemer vseskozi ohranja izrazito osebno noto. Kariero je začela v Kaliforniji, širšo prepoznavnost pa je dosegla kot članica legendarne skupine Albert Collins and the Icebreakers, s katero je štiri leta koncertirala in snemala. V samostojni karieri je pri različnih založbah izdala vrsto odmevnih albumov, ki so ji prinesli številne nominacije in nagrade v svetu bluesa. Debbie Davies slovi po svojem izjemnem občutku za fraziranje, suverenem obvladovanju kitare ter izrazitem, čustveno nabitem vokalu. Njeni nastopi v živo so dinamični in prepričljivi, saj združujejo virtuoznost, energijo in pristno bluesovsko izkušnjo. Tako je bilo tudi aprila leta 1996 v Studiu 26 Radia Slovenija na Tavčarjevi 17 v Ljubljani.
Debbie Davies je ena vidnejših sodobnih bluesovskih kitaristk. Znana je po energičnem slogu, tehnični dovršenosti in globokem spoštovanju tradicije električnega bluesa. Njena glasba združuje vplive čikaškega bluesa, teksaškega bluesa in rhythm & bluesa, pri čemer vseskozi ohranja izrazito osebno noto. Kariero je začela v Kaliforniji, širšo prepoznavnost pa je dosegla kot članica legendarne skupine Albert Collins and the Icebreakers, s katero je štiri leta koncertirala in snemala. V samostojni karieri je pri različnih založbah izdala vrsto odmevnih albumov, ki so ji prinesli številne nominacije in nagrade v svetu bluesa. Debbie Davies slovi po svojem izjemnem občutku za fraziranje, suverenem obvladovanju kitare ter izrazitem, čustveno nabitem vokalu. Njeni nastopi v živo so dinamični in prepričljivi, saj združujejo virtuoznost, energijo in pristno bluesovsko izkušnjo. Tako je bilo tudi aprila leta 1996 v Studiu 26 Radia Slovenija na Tavčarjevi 17 v Ljubljani.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
Ne mine teden, ko se na nas ne bi obrnili nezadovoljni potrošniki, ki so naročili izdelek ali storitev, jo plačali, nato pa ostali praznih rok. Tokrat predstavljamo primer podjetja EMA bazeni iz Hoč. Po več 10 tisoč evrov so v naprej plačali podjetju, ki naj bi jih vgradilo zunanji bazen. Nekateri so že izkopali gradbeno jamo. A zgodilo se ni nič. Lastnik podjetja je pobral denar, nato pa se je nehal oglašati na telefon in elektronsko pošto. Neodzivni so tudi novi lastniki iz Srbije, ko konec lanskega leta kupili podjetje. Kaj preostane potrošnikom? Čeprav nam pristojni ves čas ponavljajo, da imamo pri nas dober sistem, ki ščiti potrošnike, bodo verjetno morali pravico iskati na sodišču. Pa še to z negotovim izzidom, ki jim bo vzel še dodaten čas in denar.
Ne mine teden, ko se na nas ne bi obrnili nezadovoljni potrošniki, ki so naročili izdelek ali storitev, jo plačali, nato pa ostali praznih rok. Tokrat predstavljamo primer podjetja EMA bazeni iz Hoč. Po več 10 tisoč evrov so v naprej plačali podjetju, ki naj bi jih vgradilo zunanji bazen. Nekateri so že izkopali gradbeno jamo. A zgodilo se ni nič. Lastnik podjetja je pobral denar, nato pa se je nehal oglašati na telefon in elektronsko pošto. Neodzivni so tudi novi lastniki iz Srbije, ko konec lanskega leta kupili podjetje. Kaj preostane potrošnikom? Čeprav nam pristojni ves čas ponavljajo, da imamo pri nas dober sistem, ki ščiti potrošnike, bodo verjetno morali pravico iskati na sodišču. Pa še to z negotovim izzidom, ki jim bo vzel še dodaten čas in denar.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca Eva Stražar in Urban Kuntarič, ki jih tudi interpretirata. Iskala sta nenavadne in nepoznane pripovedi, ki bi po svoji obliki bolj spominjale na pričevanja o nekih davnih, resničnih dogodkih kot na izčiščene, spretno zapisane zgodbe. Našla sta jih v številnih zapisih slovenskih etnologov, pa tudi v ljudskih pesmih in knjigah za otroke. Režiser Klemen Markovčič je ta kolaž prevedel v zvočni jezik, in to v pripovedno-igrani obliki. Gre za nekakšno radiofonsko raziskavo pripovedovalske forme, ki ima tudi na Slovenskem bogato tradicijo. Serija torej le z govorjeno in péto besedo razpira zvočni prostor slovenskim arhetipom ter v pustnem času slaví slovo zime in prihod pomladi. V četrtem, sklepnem delu spoznamo izgubljenega ženina in se z roba zazremo v konec sveta. Interpreta: Eva Stražar, Urban Kuntarič Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Jurij Alič Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2020
Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca Eva Stražar in Urban Kuntarič, ki jih tudi interpretirata. Iskala sta nenavadne in nepoznane pripovedi, ki bi po svoji obliki bolj spominjale na pričevanja o nekih davnih, resničnih dogodkih kot na izčiščene, spretno zapisane zgodbe. Našla sta jih v številnih zapisih slovenskih etnologov, pa tudi v ljudskih pesmih in knjigah za otroke. Režiser Klemen Markovčič je ta kolaž prevedel v zvočni jezik, in to v pripovedno-igrani obliki. Gre za nekakšno radiofonsko raziskavo pripovedovalske forme, ki ima tudi na Slovenskem bogato tradicijo. Serija torej le z govorjeno in péto besedo razpira zvočni prostor slovenskim arhetipom ter v pustnem času slaví slovo zime in prihod pomladi. V četrtem, sklepnem delu spoznamo izgubljenega ženina in se z roba zazremo v konec sveta. Interpreta: Eva Stražar, Urban Kuntarič Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Jurij Alič Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2020
Nocoj bomo spoznali metulja, ki vas bo s svojo zgodbo pospremil v svet sanj … Pripoveduje: Saša Mihelčič. Napisala: Mira Dobravec. Posneto v studiih Radia Slovenija 2002.
Nocoj bomo spoznali metulja, ki vas bo s svojo zgodbo pospremil v svet sanj … Pripoveduje: Saša Mihelčič. Napisala: Mira Dobravec. Posneto v studiih Radia Slovenija 2002.
Za začetek se odpravimo na slikoviti zahod Slovenije, v Kozano. Tam stoji hiša, ki združuje družinsko tradicijo, spomine s potovanj, ljubezen do knjig in oljkarstvo. Sodoben objekt, ki ravnovesje nakaže že pred hišo, pod eno streho povezuje več generacij in odpira prostor neverjetnim razgledom ter krepi družinske vezi. Vrtovi nastajajo iz najrazličnejših vzgibov. Največkrat gre za olepševanje lastnikovega doma, pogosto jih uredijo, da na njih pridelujejo zdravo hrano za družino, lahko pa so tudi pomoč in spodbuda na poti k ozdravitvi. Tak zdravilni vrt smo našli v Vrtojbi, kjer lastnica ob ljubeči podpori soproga razvija svoje zamisli na vrtu, ki je očitno še nedokončana zgodba. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja se je začela ena najvztrajnejših in najdrznejših prenov kulturne dediščine pri nas. V več kot pol stoletja trajajočem procesu je iz zapuščene trdnjave postopoma nastal prostor srečevanj, umetnosti in kulture, danes tudi ena najbolj obiskanih točk Slovenije. Poglejmo, kako je znova zasijala krona nad mestom – Ljubljanski grad.
Za začetek se odpravimo na slikoviti zahod Slovenije, v Kozano. Tam stoji hiša, ki združuje družinsko tradicijo, spomine s potovanj, ljubezen do knjig in oljkarstvo. Sodoben objekt, ki ravnovesje nakaže že pred hišo, pod eno streho povezuje več generacij in odpira prostor neverjetnim razgledom ter krepi družinske vezi. Vrtovi nastajajo iz najrazličnejših vzgibov. Največkrat gre za olepševanje lastnikovega doma, pogosto jih uredijo, da na njih pridelujejo zdravo hrano za družino, lahko pa so tudi pomoč in spodbuda na poti k ozdravitvi. Tak zdravilni vrt smo našli v Vrtojbi, kjer lastnica ob ljubeči podpori soproga razvija svoje zamisli na vrtu, ki je očitno še nedokončana zgodba. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja se je začela ena najvztrajnejših in najdrznejših prenov kulturne dediščine pri nas. V več kot pol stoletja trajajočem procesu je iz zapuščene trdnjave postopoma nastal prostor srečevanj, umetnosti in kulture, danes tudi ena najbolj obiskanih točk Slovenije. Poglejmo, kako je znova zasijala krona nad mestom – Ljubljanski grad.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
Iranska revolucionarna garda je vnovič naznanila zaprtje Hormuške ožine in Združene države obtožila, da s svojo lastno blokado ožine izvajajo piratstvo. Ameriški predsednik Donald Trump medtem vztraja pri blokadi, dokler ne bodo izpolnjeni njihovi vojaški cilji. Drugi poudarki: - V streljanju blizu Kijeva najmanj pet mrtvih, tudi napadalec. - Ob digitalizaciji zdravstva sistem posodablja tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje. - Čebelarski sektor z novimi pravili za označevanje medu.
Iranska revolucionarna garda je vnovič naznanila zaprtje Hormuške ožine in Združene države obtožila, da s svojo lastno blokado ožine izvajajo piratstvo. Ameriški predsednik Donald Trump medtem vztraja pri blokadi, dokler ne bodo izpolnjeni njihovi vojaški cilji. Drugi poudarki: - V streljanju blizu Kijeva najmanj pet mrtvih, tudi napadalec. - Ob digitalizaciji zdravstva sistem posodablja tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje. - Čebelarski sektor z novimi pravili za označevanje medu.
Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
V oddajah se posvečamo maturitetnemu eseju. Klanec nekoč, danes, vedno? je naslov letošnjega tematskega sklopa maturitetnega eseja pri izpitu slovenščine na splošni maturi. V pogovoru z dijaki in njihovimi profesorji slovenščine bomo v oddajah pod drobnogled vzeli oba romana, ki ju morajo letos prebrati maturanti in sicer Na klancu Ivana Cankarja in Na Klancu Tine Vrščaj.
V oddajah se posvečamo maturitetnemu eseju. Klanec nekoč, danes, vedno? je naslov letošnjega tematskega sklopa maturitetnega eseja pri izpitu slovenščine na splošni maturi. V pogovoru z dijaki in njihovimi profesorji slovenščine bomo v oddajah pod drobnogled vzeli oba romana, ki ju morajo letos prebrati maturanti in sicer Na klancu Ivana Cankarja in Na Klancu Tine Vrščaj.
Roman z naslovom Profesor je prvo delo angleške pisateljice Charlotte Brontë. Njeno najbolj znano delo je roman Jane Eyre, ki ga je najprej objavila pod psevdonimom Currer Bell. Knjiga je takoj postala uspešnica in še danes velja za eno klasičnih del angleške literature. Charlotte Brontë je bila najstarejša med pisateljskimi sestrami Brontë. Rodila se je leta 1816, s sestrama je živela odmaknjeno na podeželju. Leta 1830 je odšla v šolo Roe Head, po letu dni jo je zapustila in nato doma poučevala sestri Emily in Anne. Nekaj let pozneje se je v isto šolo vrnila kot učiteljica, delala je tudi kot guvernanta. Pozneje je odšla v dekliško internatsko šolo v Bruselj, najprej se je tam šolala, nato poučevala. Po razmerju s poročenim ravnateljem je morala oditi. Lik ravnatelja ji je dal navdih za roman Profesor. Delo je manj mračno od njenih drugih del, tudi konec je optimističen. Gre za prvoosebno pripoved o življenjski poti osirotelega mladeniča Williama Crimswortha. Knjigo je Charlotte Brontë napisala leta 1846, več založnikov je natis zavrnilo. Knjiga je izšla leta 1957, dve leti po pisateljičini smrti. Slovenski prevod Mete Osredkar je leta 2023 izšel pri Založbi Miš. V drugem poglavju se William sreča s svojim premožnim bratom Edwardom. Ta mu v svojem podjetju ponudi delo tajnika. Interpretacija Gregor Zorc, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Saška Rakef. Posneto 2026. Redakcija Staša Grahek.
Roman z naslovom Profesor je prvo delo angleške pisateljice Charlotte Brontë. Njeno najbolj znano delo je roman Jane Eyre, ki ga je najprej objavila pod psevdonimom Currer Bell. Knjiga je takoj postala uspešnica in še danes velja za eno klasičnih del angleške literature. Charlotte Brontë je bila najstarejša med pisateljskimi sestrami Brontë. Rodila se je leta 1816, s sestrama je živela odmaknjeno na podeželju. Leta 1830 je odšla v šolo Roe Head, po letu dni jo je zapustila in nato doma poučevala sestri Emily in Anne. Nekaj let pozneje se je v isto šolo vrnila kot učiteljica, delala je tudi kot guvernanta. Pozneje je odšla v dekliško internatsko šolo v Bruselj, najprej se je tam šolala, nato poučevala. Po razmerju s poročenim ravnateljem je morala oditi. Lik ravnatelja ji je dal navdih za roman Profesor. Delo je manj mračno od njenih drugih del, tudi konec je optimističen. Gre za prvoosebno pripoved o življenjski poti osirotelega mladeniča Williama Crimswortha. Knjigo je Charlotte Brontë napisala leta 1846, več založnikov je natis zavrnilo. Knjiga je izšla leta 1957, dve leti po pisateljičini smrti. Slovenski prevod Mete Osredkar je leta 2023 izšel pri Založbi Miš. V drugem poglavju se William sreča s svojim premožnim bratom Edwardom. Ta mu v svojem podjetju ponudi delo tajnika. Interpretacija Gregor Zorc, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Saška Rakef. Posneto 2026. Redakcija Staša Grahek.
Astrološka znamenja in rojstni dnevi
Astrološka znamenja in rojstni dnevi
V dvorani Tivoli sta bila včeraj na sporedu polfinalna obračuna pokala, danes še tekma za tretje mesto in finale. V teh dneh se igrata tudi finalni seriji državnega prvenstva v odbojki tako v ženski kot tudi moški konkurenci. V Tbilisiju se nadaljuje evropsko prvenstvo v judu.
V dvorani Tivoli sta bila včeraj na sporedu polfinalna obračuna pokala, danes še tekma za tretje mesto in finale. V teh dneh se igrata tudi finalni seriji državnega prvenstva v odbojki tako v ženski kot tudi moški konkurenci. V Tbilisiju se nadaljuje evropsko prvenstvo v judu.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.