Pojdite na vsebino Pojdite v osnovni meni Iščite po vsebini

Raziskujte

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Kratki Programi Oddaje Podkasti Moj 365

V ospredju

Murskosoboška bolnišnica bogatejša za sodobno rentgensko napravo

2. 3. 2026

V Splošni bolnišnici Murska Sobota so predali namenu novo multidiagnostično RTG napravo. Gre za pomembno posodobitev zastarele, več kot 15 let stare opreme, ki bo izboljšala kakovost zdravstvenih storitev. Nova RTG naprava je vredna nekaj več kot 750 tisoč evrov, sredstva pa so bila zagotovljena iz evropskih kohezijskih skladov. Z novo napravo bodo v bolnišnici začeli delati takoj. O koristih za paciente in regijo direktor bolnišnice Ladislav Ratkai.

1 min

V Splošni bolnišnici Murska Sobota so predali namenu novo multidiagnostično RTG napravo. Gre za pomembno posodobitev zastarele, več kot 15 let stare opreme, ki bo izboljšala kakovost zdravstvenih storitev. Nova RTG naprava je vredna nekaj več kot 750 tisoč evrov, sredstva pa so bila zagotovljena iz evropskih kohezijskih skladov. Z novo napravo bodo v bolnišnici začeli delati takoj. O koristih za paciente in regijo direktor bolnišnice Ladislav Ratkai.

Aktualna tema

Slovenski turisti ujeti v vojni na Bližnjem vzhodu

2. 3. 2026

Izbruh vojne v Zalivu čutijo tudi slovenski turisti in turistične agencije. Nekateri so ostali na destinacijah ali v tranzitu, agencije pa zdaj prioritetno organizirajo njihovo varno vrnitev domov, čez Kitajsko, Kazahstan ali Indonezijo. V takšnih razmerah velja višja sila, kar pomeni, da posamezniki sami nosijo stroške, agencije pa kljub temu nudijo logistično podporo in nasvete. O tem, kako te razmere vplivajo na potnike in turistični sektor, smo se pogovarjali s sekretarjem Združenja turističnih agencij Slovenije Mišom Mrvaljevićem, ki uvodoma pojasni, kakšne so trenutno največje posledice izbruha nove vojne za slovenske turistične agencije in turiste.

7 min

Izbruh vojne v Zalivu čutijo tudi slovenski turisti in turistične agencije. Nekateri so ostali na destinacijah ali v tranzitu, agencije pa zdaj prioritetno organizirajo njihovo varno vrnitev domov, čez Kitajsko, Kazahstan ali Indonezijo. V takšnih razmerah velja višja sila, kar pomeni, da posamezniki sami nosijo stroške, agencije pa kljub temu nudijo logistično podporo in nasvete. O tem, kako te razmere vplivajo na potnike in turistični sektor, smo se pogovarjali s sekretarjem Združenja turističnih agencij Slovenije Mišom Mrvaljevićem, ki uvodoma pojasni, kakšne so trenutno največje posledice izbruha nove vojne za slovenske turistične agencije in turiste.

Simon

Zobozdravnik

2. 3. 2026

Simona boli zob, zato bo moral k zobozdravniku. Prijatelj Ferdinand ga straši, da vrtanje po zobeh grozno boli. Simon je na smrt prestrašen. A zobozdravnica je blaga in prijazna gospa. Posede ga na imeniten stol s toliko gumbi, kot jih je v pilotski kabini. Z njimi se stol dviga in spušča in na njem se lahko vrtiš kot vrtavka. Simon še sam ne ve, kdaj dobi plombo!

5 min

Simona boli zob, zato bo moral k zobozdravniku. Prijatelj Ferdinand ga straši, da vrtanje po zobeh grozno boli. Simon je na smrt prestrašen. A zobozdravnica je blaga in prijazna gospa. Posede ga na imeniten stol s toliko gumbi, kot jih je v pilotski kabini. Z njimi se stol dviga in spušča in na njem se lahko vrtiš kot vrtavka. Simon še sam ne ve, kdaj dobi plombo!

Sara in Raček

Žogica

2. 3. 2026

Sara in Raček gresta v pekarno. Ob njej stoji avtomat z gumijastimi žogicami. Skleneta, da si bosta izbrala vsak svojo. Raček dobi rdečo. Sara dobi modro, čeprav si je želela zeleno. Ampak tudi z modro je zadovoljna. Vendar njena modra žogica žal ne poskakuje. Sara je žalostna, toda avtomat ji pripravi veliko presenečenje.

7 min

Sara in Raček gresta v pekarno. Ob njej stoji avtomat z gumijastimi žogicami. Skleneta, da si bosta izbrala vsak svojo. Raček dobi rdečo. Sara dobi modro, čeprav si je želela zeleno. Ampak tudi z modro je zadovoljna. Vendar njena modra žogica žal ne poskakuje. Sara je žalostna, toda avtomat ji pripravi veliko presenečenje.

Dober dan, Koroška

Dober dan, Koroška

2. 3. 2026

Kaj potrebujejo koroški Slovenci? Po poizvedovanju v Železni Kapli in spodnji Ziljski dolini smo se za naš niz prispevkov o tem pozanimali v Pliberku. V štajerski prestolnici so že drugič vabili na mednarodni kitarski festival Guitar Styria s številnimi udeleženci iz Slovenije. V prostorih Mohorjeve družbe so predstavili novo knjigo Rožnate počitnice avtorice Petre Schnabl-Kuglitsch. S prevajalcem Richardom Grilcem je predstavila zgodbo o živahni mali Rosi iz mavrične družine. Pod okriljem Slovenske športne zveze je na Peci potekal drugi Koroški smučarski dan. Smučarji in smučarke vseh generacij z obeh strani meje so se med drugim preizkusili na tekmi za 15. koroški pokal. http://slovenci.orf.at

30 min

Kaj potrebujejo koroški Slovenci? Po poizvedovanju v Železni Kapli in spodnji Ziljski dolini smo se za naš niz prispevkov o tem pozanimali v Pliberku. V štajerski prestolnici so že drugič vabili na mednarodni kitarski festival Guitar Styria s številnimi udeleženci iz Slovenije. V prostorih Mohorjeve družbe so predstavili novo knjigo Rožnate počitnice avtorice Petre Schnabl-Kuglitsch. S prevajalcem Richardom Grilcem je predstavila zgodbo o živahni mali Rosi iz mavrične družine. Pod okriljem Slovenske športne zveze je na Peci potekal drugi Koroški smučarski dan. Smučarji in smučarke vseh generacij z obeh strani meje so se med drugim preizkusili na tekmi za 15. koroški pokal. http://slovenci.orf.at

Do popoldneva

Do popoldneva Radia Maribor

2. 3. 2026

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.

10 min

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.

Statistically Dave

Učitelji in šola

2. 3. 2026

Učitelji in šola

1 min

Učitelji in šola

Medenina in patina

The Hannaford Street Silver Band in tekmovalni skladbi za Nacionalno britansko tekmovanje brass bandov

2. 3. 2026

Predstavljamo dve tehtni skladbi, nastali za slovito Nacionalno britansko tekmovanje brass bandov v Londonu: leta 1957 nastale Variacije za brass band Ralpha Vaughana Williamsa in delo z naslovom The Bardfield Ayre, ki ga je zložil Williamsov nekaj generacij mlajši rojak Bramwell Tovey. Izvajalec obeh skladb je zasedba The Hannaford Street Silver Band.

31 min

Predstavljamo dve tehtni skladbi, nastali za slovito Nacionalno britansko tekmovanje brass bandov v Londonu: leta 1957 nastale Variacije za brass band Ralpha Vaughana Williamsa in delo z naslovom The Bardfield Ayre, ki ga je zložil Williamsov nekaj generacij mlajši rojak Bramwell Tovey. Izvajalec obeh skladb je zasedba The Hannaford Street Silver Band.

S-prehodi

Interreg projekt poezija narečij in pokrajina podob

2. 3. 2026

Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju.

28 min

Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju.

Sotočja

Izzivi slovenskega šolstva v zamejstvu: od demografskega upada do kadrovskih stisk

2. 3. 2026

Demografski upad oziroma zima vpliva tudi na vpis v šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji, kažejo najnovejši podatki. Kako se na to odzivajo pristojni? Slovenska študijska knjižnica v Celovcu je odprla prenovljen oddelek za otroke, ki so v ospredju njihovega delovanja. Že dalj časa pa se soočajo s pomankanjem zaposlenih. Jim lahko pri tem pomagata ministrstvo za kulturo in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu? Težave z usposobljenimi kadri imajo tudi porabski Slovenci. Dvojezični vrtec v Števanovcih, ki praznuje 40 letnico delovanja, namreč zaradi porodniškega dopusta nima zaposlenih vzgojiteljic, ki govorijo slovensko. Ustavimo se v ljubljanski mestni hiši, kjer so se z odprtjem razstave in predstavitvijo knjige o pregonu leta 1942 začeli tokratni koroški kulturni dnevi v Ljubljani. Ogledamo si tudi predstavo celovškega Teatra Rampa Prihodi odhodi, ki pripoveduje o vrniti pregnanih koroških Slovencev na opustošene domove. Kako se je odzvalo občinstvo v Ljubljani? Prisluhnite!

58 min

Demografski upad oziroma zima vpliva tudi na vpis v šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji, kažejo najnovejši podatki. Kako se na to odzivajo pristojni? Slovenska študijska knjižnica v Celovcu je odprla prenovljen oddelek za otroke, ki so v ospredju njihovega delovanja. Že dalj časa pa se soočajo s pomankanjem zaposlenih. Jim lahko pri tem pomagata ministrstvo za kulturo in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu? Težave z usposobljenimi kadri imajo tudi porabski Slovenci. Dvojezični vrtec v Števanovcih, ki praznuje 40 letnico delovanja, namreč zaradi porodniškega dopusta nima zaposlenih vzgojiteljic, ki govorijo slovensko. Ustavimo se v ljubljanski mestni hiši, kjer so se z odprtjem razstave in predstavitvijo knjige o pregonu leta 1942 začeli tokratni koroški kulturni dnevi v Ljubljani. Ogledamo si tudi predstavo celovškega Teatra Rampa Prihodi odhodi, ki pripoveduje o vrniti pregnanih koroških Slovencev na opustošene domove. Kako se je odzvalo občinstvo v Ljubljani? Prisluhnite!

Posebne zgodbe

Retorika

2. 3. 2026

Retorika ni le teorija govorništva, veščina prepričevanja, ki izvira iz antične Grčije, ampak je spretnost, znanje govorjenja in izražanja sploh, odraža pa se v našem sporazumevanju. Zakaj je pomembno, da jo obvladamo? O sodobni retoriki, moči besed, še danes uporabnih antičnih postulatih in zakonitostih govori strokovnjakinja dr. Janja Žmavc, retorika pa v praksi zaživi tako z njenim nastopom kot z izkušnjami študenta na odru AGRFT-ja, učencev OŠ Polzela in ne nazadnje prof. dr. Marka Stabeja. scenarij: Milica Prešeren režija: Primož Meško

25 min

Retorika ni le teorija govorništva, veščina prepričevanja, ki izvira iz antične Grčije, ampak je spretnost, znanje govorjenja in izražanja sploh, odraža pa se v našem sporazumevanju. Zakaj je pomembno, da jo obvladamo? O sodobni retoriki, moči besed, še danes uporabnih antičnih postulatih in zakonitostih govori strokovnjakinja dr. Janja Žmavc, retorika pa v praksi zaživi tako z njenim nastopom kot z izkušnjami študenta na odru AGRFT-ja, učencev OŠ Polzela in ne nazadnje prof. dr. Marka Stabeja. scenarij: Milica Prešeren režija: Primož Meško

Ars humana

Heidegger danes – ob 50-obletnici njegove smrti

2. 3. 2026

Martin Heidegger (1889–1976) še vedno velja za enega največjih filozofov 20. stoletja, njegovo delo Bit in čas (1927), ki ga avtor nikoli ni dokončal, pa za najpomembnejše filozofsko delo preteklega stoletja. Heideggerjev vpliv je bil izjemen, tudi zato ker deloval kot profesor, še bolj pa se je uveljavil s svojimi številnimi deli, mnoga od njih so prevedena v slovenščino, kot na primer Na poti do govorice, Uvod v metafiziko, Evropski nihilizem idr. Z nekaterimi od njih je postavil temelje za fenomenologijo, pa tudi za druge filozofske smeri, kot so eksistencializem, hermenevtika idr. Ob 50-obletnici njegove smrti v pogovoru s prof. dr. Deanom Komelom, enim najboljših poznavalcev njegove misli pri nas, med drugim razmišljamo, kako je Heidegger z zastavitvijo vprašanja biti postavil pod vprašaj celotno filozofsko tradicijo, kot se je oblikovala od starogrških filozofov dalje. Pogovor je nastal leta 2011. Foto: Wikipedija

49 min

Martin Heidegger (1889–1976) še vedno velja za enega največjih filozofov 20. stoletja, njegovo delo Bit in čas (1927), ki ga avtor nikoli ni dokončal, pa za najpomembnejše filozofsko delo preteklega stoletja. Heideggerjev vpliv je bil izjemen, tudi zato ker deloval kot profesor, še bolj pa se je uveljavil s svojimi številnimi deli, mnoga od njih so prevedena v slovenščino, kot na primer Na poti do govorice, Uvod v metafiziko, Evropski nihilizem idr. Z nekaterimi od njih je postavil temelje za fenomenologijo, pa tudi za druge filozofske smeri, kot so eksistencializem, hermenevtika idr. Ob 50-obletnici njegove smrti v pogovoru s prof. dr. Deanom Komelom, enim najboljših poznavalcev njegove misli pri nas, med drugim razmišljamo, kako je Heidegger z zastavitvijo vprašanja biti postavil pod vprašaj celotno filozofsko tradicijo, kot se je oblikovala od starogrških filozofov dalje. Pogovor je nastal leta 2011. Foto: Wikipedija

Ars aktualno

Klavdij Zornik v Bežigrajski galeriji 2

2. 3. 2026

V Bežigrajski galeriji 2 v Ljubljani je na ogled razstava del Klavdija Zornika, ki jih zaznamujejo zamolkle, a kontrastne barve ter magična ekspresivnost odrevenelih skulptur. Leta 2009 preminuli umetnik je leta 2005 prejel zlati red za zasluge za življenjsko delo na področju kulture in prispevek k modernizmu v slovenskem slikarstvu. Poleg slik, risb in skic so na razstavi V svetlobi življenja zdaj prvič na ogled leseni kipi iz umetnikovega zadnjega ustvarjalnega obdobja.

8 min

V Bežigrajski galeriji 2 v Ljubljani je na ogled razstava del Klavdija Zornika, ki jih zaznamujejo zamolkle, a kontrastne barve ter magična ekspresivnost odrevenelih skulptur. Leta 2009 preminuli umetnik je leta 2005 prejel zlati red za zasluge za življenjsko delo na področju kulture in prispevek k modernizmu v slovenskem slikarstvu. Poleg slik, risb in skic so na razstavi V svetlobi življenja zdaj prvič na ogled leseni kipi iz umetnikovega zadnjega ustvarjalnega obdobja.

Šport

Šport ob 13h

2. 3. 2026

Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.

7 min

Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.

Morje in mi

Negotova prihodnost rjavih alg v severnem Jadranu

2. 3. 2026

Raziskovalci z Morske biološke postaje Piran in Univerze v Mariboru so se posvetili vprašanju, kako segrevanje morja in druge posledice podnebnih sprememb vplivajo na podvodne gozdičke rjavih alg v Jadranu. S kombinacijo terenskih raziskav in analiz razširjenosti so ugotovili, da višje temperature morja in spreminjajoče se okoljske razmere vse bolj omejujejo primerna območja za njihovo rast. Ob nadaljevanju obstoječih trendov bi gozdički rjavih alg konec tega stoletja uspevali le še v južnem delu jadranskega morja. Več podrobnosti v nadaljevanju, predstavili jih bosta vodja raziskav Martina Orlando Bonaca in novinarka Jasna Preskar.

12 min

Raziskovalci z Morske biološke postaje Piran in Univerze v Mariboru so se posvetili vprašanju, kako segrevanje morja in druge posledice podnebnih sprememb vplivajo na podvodne gozdičke rjavih alg v Jadranu. S kombinacijo terenskih raziskav in analiz razširjenosti so ugotovili, da višje temperature morja in spreminjajoče se okoljske razmere vse bolj omejujejo primerna območja za njihovo rast. Ob nadaljevanju obstoječih trendov bi gozdički rjavih alg konec tega stoletja uspevali le še v južnem delu jadranskega morja. Več podrobnosti v nadaljevanju, predstavili jih bosta vodja raziskav Martina Orlando Bonaca in novinarka Jasna Preskar.

Zjutraj

Sanremista #7: Sanremo, zakaj?

2. 3. 2026

Izbrani odseki jutranjega programa Radia Koper.

24 min

Izbrani odseki jutranjega programa Radia Koper.

Prvi dnevnik

Prvi dnevnik

2. 3. 2026

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

20 min

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

Ženske v svetu glasbe

Saksofonistka Betka Bizjak Kotnik s francosko glasbo

2. 3. 2026

Poslušajte skladbe Clauda Debussyja in Jacquesa Iberta, ki jih izvaja saksofonistka Betka Bizjak Kotnik. Oddajo Ženske v svetu glasbe tokrat posvečamo eni najopaznejših slovenskih glasbenic, saksofonistki Betki Bizjak Kotnik v izvajanju francoske glasbe. Umetnica je prejela vrsto prvih nagrad na državnih tekmovanjih in nastopila v finalu več mednarodnih glasbenih tekmovanj. Od leta 2000 poučuje saksofon na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, od takrat igra v duu s pianistko Milanko Črešnik, s katero je izvedla vrsto recitalov v abonmajskih ciklih v Sloveniji in tujini, za arhiv Radia Slovenija pa je posnela vrsto skladb slovenskih in tujih skladateljev, ki so leta 2008 izšle na njuni zgoščenki Replike. Iz zbirke skladb za saksofon s klavirjem in z orkestrom bomo poslušali deli francoskih skladateljev: Rapsodijo za saksofon in orkester v različici s klavirjem Clauda Debussyja in Concertino da camera Jacquesa Iberta, ki jo bo saksofonistka izvedla s člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod taktirko Ronalda Zollmanna. V oddaji glasbene urednice Tjaše Krajnc bomo slišali tudi del pogovora s saksofonistko Betko Bizjak Kotnik.

29 min

Poslušajte skladbe Clauda Debussyja in Jacquesa Iberta, ki jih izvaja saksofonistka Betka Bizjak Kotnik. Oddajo Ženske v svetu glasbe tokrat posvečamo eni najopaznejših slovenskih glasbenic, saksofonistki Betki Bizjak Kotnik v izvajanju francoske glasbe. Umetnica je prejela vrsto prvih nagrad na državnih tekmovanjih in nastopila v finalu več mednarodnih glasbenih tekmovanj. Od leta 2000 poučuje saksofon na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, od takrat igra v duu s pianistko Milanko Črešnik, s katero je izvedla vrsto recitalov v abonmajskih ciklih v Sloveniji in tujini, za arhiv Radia Slovenija pa je posnela vrsto skladb slovenskih in tujih skladateljev, ki so leta 2008 izšle na njuni zgoščenki Replike. Iz zbirke skladb za saksofon s klavirjem in z orkestrom bomo poslušali deli francoskih skladateljev: Rapsodijo za saksofon in orkester v različici s klavirjem Clauda Debussyja in Concertino da camera Jacquesa Iberta, ki jo bo saksofonistka izvedla s člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod taktirko Ronalda Zollmanna. V oddaji glasbene urednice Tjaše Krajnc bomo slišali tudi del pogovora s saksofonistko Betko Bizjak Kotnik.

Opoldnevnik

V Dubaju in Dohi obtičalo od 300 do 400 Slovencev

2. 3. 2026

Konflikt na Bližnjem vzhodu se širi na nove in nove države. Ameriško-izraelska vojaška operacija v Iranu in povračilni ukrepi Teherana povzročajo strah in skrbi po vsem svetu. Oviran je svetovni pomorski promet, kar že vpliva na cene nafte in zemeljskega plina. Obstal je letalski promet; med potniki, ki so obtičali v Dubaju in Dohi, je po ocenah več sto slovenskih državljanov. Kakšnih 800 se jih domov ne more vrniti iz Azije in Oceanije. Podrobnosti v nadaljevanju, v oddaji pa tudi o tem: - Tržaški in Rižanski vodovod nadgrajujeta dosedanje sodelovanje. - Krajani Gradišča nad Prvačino še naprej brez obvozne ceste. - V volilni enoti Koper opravili žreb vrstnega reda kandidatov za poslanca italijanske narodne skupnosti

12 min

Konflikt na Bližnjem vzhodu se širi na nove in nove države. Ameriško-izraelska vojaška operacija v Iranu in povračilni ukrepi Teherana povzročajo strah in skrbi po vsem svetu. Oviran je svetovni pomorski promet, kar že vpliva na cene nafte in zemeljskega plina. Obstal je letalski promet; med potniki, ki so obtičali v Dubaju in Dohi, je po ocenah več sto slovenskih državljanov. Kakšnih 800 se jih domov ne more vrniti iz Azije in Oceanije. Podrobnosti v nadaljevanju, v oddaji pa tudi o tem: - Tržaški in Rižanski vodovod nadgrajujeta dosedanje sodelovanje. - Krajani Gradišča nad Prvačino še naprej brez obvozne ceste. - V volilni enoti Koper opravili žreb vrstnega reda kandidatov za poslanca italijanske narodne skupnosti

Po Sloveniji

Odhodi ginekologinj iz izolske bolnišnice

2. 3. 2026

Na račun teh odhodov se krepi dejavnost na primarni ravni. Drugi poudarki oddaje: - V Zdravstvenem domu Vrhnika nova zdravnica družinske medicine. Naval ljudi je tako velik, da so vsa mesta zapolnili že ob pol enajstih. - Mokronog - Trebelno je prva občina, ki je z občinskim prostorskim načrtom zaščitila kmetijska zemljišča. - Center za socialno delo Posavje v Krškem in Brežicah izvaja 'večnamenski romski center DROM'.

17 min

Na račun teh odhodov se krepi dejavnost na primarni ravni. Drugi poudarki oddaje: - V Zdravstvenem domu Vrhnika nova zdravnica družinske medicine. Naval ljudi je tako velik, da so vsa mesta zapolnili že ob pol enajstih. - Mokronog - Trebelno je prva občina, ki je z občinskim prostorskim načrtom zaščitila kmetijska zemljišča. - Center za socialno delo Posavje v Krškem in Brežicah izvaja 'večnamenski romski center DROM'.

Aktualno 202

Obtičalim na Bližnjem vzhodu svetujejo stik z veleposlaništvom v Abu Dabiju

2. 3. 2026

Na Ministrstvu za zunanje zadeve sporočajo, da nudijo nujno konzularno pomoč slovenskim državljanom, ki so zaradi vojaškega konflikta na Bližnjem vzhodu ostali v tujini, in da so v stiku z drugimi članicami EU.

5 min

Na Ministrstvu za zunanje zadeve sporočajo, da nudijo nujno konzularno pomoč slovenskim državljanom, ki so zaradi vojaškega konflikta na Bližnjem vzhodu ostali v tujini, in da so v stiku z drugimi članicami EU.

Vreme

Vreme ob 13h

2. 3. 2026

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

1 min

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Pogled v znanost

Arhitekt Vlasto Kopač – ustvarjalec prostora, varuh dediščine in spomina

2. 3. 2026

Sredi preteklega tedna so v Plečnikovi hiši v Ljubljani predstavili celoletni program spominskih dogodkov v organizaciji kar nekaj dediščinskih ustanov, ki naj ob letošnji 20. obletnici smrti povečajo prepoznavnost v zavesti širše javnosti premalo poznanega arhitekta Vlasta Kopača (*3. junij 1913 Žiri – † 27.april 2006 Ljubljana). Po predstavitvi smo se pogovarjali s pobudnicama projekta iz Kamnika in kustosinjo iz Ljubljane. V pogovoru so sodelovale, direktorica Zora Torkar in kustosinja Janja Železnikar kot koordinatorica projekta iz Medobčinskega muzeja Kamnik, ter Ana Porok, kustosinja v Plečnikovi hiši (MGML). Opisale so okvir letošnjega spominskega projekta z naslovom »Vlasto Kopač – ustvarjalec prostora, varuh dediščine in spomina« o človeku, ki je pred vojno kot vodja izvedbe bdel nad gradnjo Plečnikovih Žal, med vojno med drugim deloval kot specializirani risar ponaredkov okupatorjevih dokumentov, bil izdan sredi vojne l.1943, odpeljan v taborišče Dachau pri Muenchnu, po njej pa bil v dachauskih procesih 4 leta zaprt. V drugem desetletju po vojni je zasnoval krožno pot spomina na italijansko okupacijsko bodečo žico okoli Ljubljane. Med drugim je zasnoval tudi po planšarskih kočah zasnovano turistično počitniško naselje na Veliki Planini, tamkajšni hotel Šimnovec in obe gondolski postaji. V množici predavanj, razstav, projekcij in simpozijem v tem spominskem letu sodelujejo še Slovenski planinski muzej, Zavod za varstvo kulturne dediščine RS, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije ter Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. FOTO: Izrez iz Kopačeve perorisbe turističnega planšarskega naselja na Veliki Planini iz l.1947 VIR: osebni arhiv Mojce Kopač

24 min

Sredi preteklega tedna so v Plečnikovi hiši v Ljubljani predstavili celoletni program spominskih dogodkov v organizaciji kar nekaj dediščinskih ustanov, ki naj ob letošnji 20. obletnici smrti povečajo prepoznavnost v zavesti širše javnosti premalo poznanega arhitekta Vlasta Kopača (*3. junij 1913 Žiri – † 27.april 2006 Ljubljana). Po predstavitvi smo se pogovarjali s pobudnicama projekta iz Kamnika in kustosinjo iz Ljubljane. V pogovoru so sodelovale, direktorica Zora Torkar in kustosinja Janja Železnikar kot koordinatorica projekta iz Medobčinskega muzeja Kamnik, ter Ana Porok, kustosinja v Plečnikovi hiši (MGML). Opisale so okvir letošnjega spominskega projekta z naslovom »Vlasto Kopač – ustvarjalec prostora, varuh dediščine in spomina« o človeku, ki je pred vojno kot vodja izvedbe bdel nad gradnjo Plečnikovih Žal, med vojno med drugim deloval kot specializirani risar ponaredkov okupatorjevih dokumentov, bil izdan sredi vojne l.1943, odpeljan v taborišče Dachau pri Muenchnu, po njej pa bil v dachauskih procesih 4 leta zaprt. V drugem desetletju po vojni je zasnoval krožno pot spomina na italijansko okupacijsko bodečo žico okoli Ljubljane. Med drugim je zasnoval tudi po planšarskih kočah zasnovano turistično počitniško naselje na Veliki Planini, tamkajšni hotel Šimnovec in obe gondolski postaji. V množici predavanj, razstav, projekcij in simpozijem v tem spominskem letu sodelujejo še Slovenski planinski muzej, Zavod za varstvo kulturne dediščine RS, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije ter Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. FOTO: Izrez iz Kopačeve perorisbe turističnega planšarskega naselja na Veliki Planini iz l.1947 VIR: osebni arhiv Mojce Kopač

Točno opoldne

Obisk Kurentovanja navdušil ptujske turistične delavce

2. 3. 2026

Zaradi bližnjevzhodne vojne na tujem ostalo več sto Slovencev - V murskosoboški bolnišnici zdravstveno oskrbo izboljšali z novo rentgensko napravo - Obisk Kurentovanja navdušil ptujske turistične delavce

8 min

Zaradi bližnjevzhodne vojne na tujem ostalo več sto Slovencev - V murskosoboški bolnišnici zdravstveno oskrbo izboljšali z novo rentgensko napravo - Obisk Kurentovanja navdušil ptujske turistične delavce

V ospredju

Starodavni Ptuj obišče vse več turistov

2. 3. 2026

Ptuj, ki se letos ponaša z nazivom najboljše mesto evropske kulturne dediščine, tradicionalno beleži največ turističnega obiska v času vsakoletnega Kurentovanja. Tako je bilo tudi letos; 10-dnevna prireditev je v najstarejše mesto ob Dravi privabila okoli 100 tisoč obiskovalcev. Turistični delavci na Ptuju pa že pogledujejo v prihodnje mesece. Na fotografiji: Ptuj (foto Vesna Martinec)

1 min

Ptuj, ki se letos ponaša z nazivom najboljše mesto evropske kulturne dediščine, tradicionalno beleži največ turističnega obiska v času vsakoletnega Kurentovanja. Tako je bilo tudi letos; 10-dnevna prireditev je v najstarejše mesto ob Dravi privabila okoli 100 tisoč obiskovalcev. Turistični delavci na Ptuju pa že pogledujejo v prihodnje mesece. Na fotografiji: Ptuj (foto Vesna Martinec)

Samo muzika

Big Band RTV Slovenija 80 (7) – dirigent Janez Gregorc

5. 2. 2026

V ponovitvi sedme oddaje v nizu, posvečenem 80-letnici nacionalnega velikega orkestra – Big Banda RTV Slovenija, se bomo posvetili glasbi skladatelja, pianista, aranžerja, dirigenta in pedagoga Janeza Gregorca, ki jo je namenil Big Bandu RTV Slovenija.

59 min

V ponovitvi sedme oddaje v nizu, posvečenem 80-letnici nacionalnega velikega orkestra – Big Banda RTV Slovenija, se bomo posvetili glasbi skladatelja, pianista, aranžerja, dirigenta in pedagoga Janeza Gregorca, ki jo je namenil Big Bandu RTV Slovenija.

Zelena luč

Barcelona - mesto, v katerem je pešec car

2. 3. 2026

Prvi del: Življenje in smrt ideje “superbloka” V Zeleni luči začenjamo spomladansko popotovanje po primerih dobrih praks upravljanja s prometom v tujini. Obiskali bomo nekaj evropskih mest, ki nam lahko pokažejo pot naprej in obenem opozorijo na pomembne izkušnje. V Barceloni nas je zanimalo, kako zapirati ulice za motorni promet. Eno najgosteje naseljenih mest v Evropi namreč v zadnjem desetletju avtomobile umika iz posameznih ulic in celih mestnih četrti, izpraznjeni prostor pa preuredijo v parke in sprehajalne površine, namenjene okoliškim prebivalcem. Kako vodijo aktivno politiko dajanja prednosti pešcem in kolesarjem, kako zagotovijo podporo lokalnih prebivalcev in kakšne so (tudi politične) posledice urejanja urbanih območij brez avtomobilov? V Zeleni luči spoznamo strokovnjake in prebivalce, odpravimo pa se tudi na izlet po “superbloku” in skupinsko kolesarjenje z otroki v šolo.

31 min

Prvi del: Življenje in smrt ideje “superbloka” V Zeleni luči začenjamo spomladansko popotovanje po primerih dobrih praks upravljanja s prometom v tujini. Obiskali bomo nekaj evropskih mest, ki nam lahko pokažejo pot naprej in obenem opozorijo na pomembne izkušnje. V Barceloni nas je zanimalo, kako zapirati ulice za motorni promet. Eno najgosteje naseljenih mest v Evropi namreč v zadnjem desetletju avtomobile umika iz posameznih ulic in celih mestnih četrti, izpraznjeni prostor pa preuredijo v parke in sprehajalne površine, namenjene okoliškim prebivalcem. Kako vodijo aktivno politiko dajanja prednosti pešcem in kolesarjem, kako zagotovijo podporo lokalnih prebivalcev in kakšne so (tudi politične) posledice urejanja urbanih območij brez avtomobilov? V Zeleni luči spoznamo strokovnjake in prebivalce, odpravimo pa se tudi na izlet po “superbloku” in skupinsko kolesarjenje z otroki v šolo.

Na današnji dan

2. marec 2026

2. 3. 2026

Temelji poklicnega baleta v Ljubljani, nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret, arheologinja in rimska nekropola v Šempetru pri Celju

4 min

Temelji poklicnega baleta v Ljubljani, nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret, arheologinja in rimska nekropola v Šempetru pri Celju

Aktualno 202

V Dubaju zaradi vojne v Iranu obtičala tudi odbojarska ekipa

2. 3. 2026

Okrog sto slovenskih državljanov se nahaja v Združenih arabskim emiratih, med njimi tudi 16 članov ekipe Calcit Volley, ki so na vabilo Združenih arabskih emiratov odšli na turnir v Dubaj z visokim nagradnim skladom. Predsednik odbojkarskega kluba Kamnik Gregor Hribar nima nobenih informacij, kako se bodo skupaj s 16-člansko ekipo vrnili.

6 min

Okrog sto slovenskih državljanov se nahaja v Združenih arabskim emiratih, med njimi tudi 16 članov ekipe Calcit Volley, ki so na vabilo Združenih arabskih emiratov odšli na turnir v Dubaj z visokim nagradnim skladom. Predsednik odbojkarskega kluba Kamnik Gregor Hribar nima nobenih informacij, kako se bodo skupaj s 16-člansko ekipo vrnili.

Aktualna tema

Konzularne informacije in prva pomoč zaradi zaprtega zračnega prostora na bližnjevzhodnih letališčih

2. 3. 2026

Odgovarjamo na vprašanja poslušalcev, ki so obtičali na Bližnjem vzhodu in na drugih destinacijah, s katerih so se nameravali vrniti prek bližnjevzhodnih letališč. Na vprašanja odgovarja mag. Viktor Mlakar, vodja konzularnega sektorja pri Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve.

22 min

Odgovarjamo na vprašanja poslušalcev, ki so obtičali na Bližnjem vzhodu in na drugih destinacijah, s katerih so se nameravali vrniti prek bližnjevzhodnih letališč. Na vprašanja odgovarja mag. Viktor Mlakar, vodja konzularnega sektorja pri Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve.

Za sosedovo mizo

Sologne

2. 3. 2026

Sologne je eno najstarejših lovnih območij v Franciji na bregovih Loare, kjer si je francosko plemstvo zgradilo veličastne gradove. Poleg različnih pit regionalno kuhinjo zaznamujejo divjačinske paštete, divjačinski ragu in zajčje krače. Strastni lovec Edouard Bouloche z družino živi v tako imenovani "dolgi hiši", ki jo je podedoval od dedka.

26 min

Sologne je eno najstarejših lovnih območij v Franciji na bregovih Loare, kjer si je francosko plemstvo zgradilo veličastne gradove. Poleg različnih pit regionalno kuhinjo zaznamujejo divjačinske paštete, divjačinski ragu in zajčje krače. Strastni lovec Edouard Bouloche z družino živi v tako imenovani "dolgi hiši", ki jo je podedoval od dedka.

Tretji polčas

Tretji polčas

2. 3. 2026

Pogovorna oddaja o športu.

26 min

Pogovorna oddaja o športu.

V ospredju

Akcija brezplačnega cepljenja proti HPV za študente

2. 3. 2026

V sredo, na mednarodni dan ozaveščanja proti HPV, bo že tretja akcija cepljenja pod imenom »Šeraj ljubezen, ne bolezen.« Potekala bo v vseh petih univerzitetnih središčih v Sloveniji, tudi v Mariboru. Pobudnik in organizator akcije je Nacionalni inštitut za javno zdravje, projektu pa so se pridružili tudi študentje medicine. Foto: NIJZ

1 min

V sredo, na mednarodni dan ozaveščanja proti HPV, bo že tretja akcija cepljenja pod imenom »Šeraj ljubezen, ne bolezen.« Potekala bo v vseh petih univerzitetnih središčih v Sloveniji, tudi v Mariboru. Pobudnik in organizator akcije je Nacionalni inštitut za javno zdravje, projektu pa so se pridružili tudi študentje medicine. Foto: NIJZ

Aktualno 202

Festival zvončkov: Na videz vsi enaki, a povsem drugačni

2. 3. 2026

V Botaničnem vrtu v Ljubljani je potekal že 11. festival zvončkov. Znanilce pomladi tam preučujejo že 25 let, v njihovi zbirki pa jih je že več kot 9 tisoč. Na enem kvadratnem metru jih raste okoli 250. Prejšnji konec tedna so tako potekale številne delavnice in predavanja. Mojca Jevšek se je med zvončki sprehodila z vodjo Botaničnega vrta Ljubljana in obiskovalci, med njimi tudi študenti Akademije za likovno umetnost v Ljubljani.

11 min

V Botaničnem vrtu v Ljubljani je potekal že 11. festival zvončkov. Znanilce pomladi tam preučujejo že 25 let, v njihovi zbirki pa jih je že več kot 9 tisoč. Na enem kvadratnem metru jih raste okoli 250. Prejšnji konec tedna so tako potekale številne delavnice in predavanja. Mojca Jevšek se je med zvončki sprehodila z vodjo Botaničnega vrta Ljubljana in obiskovalci, med njimi tudi študenti Akademije za likovno umetnost v Ljubljani.

Eppur si muove - In vendar se vrti

ZDA: Zohran Mamdani ali demokratični socializem po newyorško

2. 3. 2026

New York je z novim letom dobil najmlajšega župana v svoji zgodovini, prvega muslimana in demokratičnega socialista na tem položaju, 34-letnega Zohrana Mamdanija. Sin profesorja z Univerze Kolumbija Mahmooda Mamdanija in režiserke Mire Nair, ki niti ni bil favorit lastne – Demokratske – stranke, je zmagal z obljubo narediti mesto dostopno večini njegovih prebivalcev. A volitve so mimo in nastopil je čas izpolnjevanja danih obljub. Kakšna so pričakovanja Newyorčanov in kaj pravzaprav pomeni dostopno bivališče v mestu s tako velikim nepremičninskim tržiščem in precej drugačnimi značilnostmi, kot smo jih navajeni v Sloveniji?

17 min

New York je z novim letom dobil najmlajšega župana v svoji zgodovini, prvega muslimana in demokratičnega socialista na tem položaju, 34-letnega Zohrana Mamdanija. Sin profesorja z Univerze Kolumbija Mahmooda Mamdanija in režiserke Mire Nair, ki niti ni bil favorit lastne – Demokratske – stranke, je zmagal z obljubo narediti mesto dostopno večini njegovih prebivalcev. A volitve so mimo in nastopil je čas izpolnjevanja danih obljub. Kakšna so pričakovanja Newyorčanov in kaj pravzaprav pomeni dostopno bivališče v mestu s tako velikim nepremičninskim tržiščem in precej drugačnimi značilnostmi, kot smo jih navajeni v Sloveniji?

Neposredni prenos

V etru pesem I - Jok solza na dnu srca

2. 3. 2026

Na prvem koncertu drugega cikla samospevov V etru pesem z naslovom Jok srca na dnu srca sta se predstavili sopranistka Elvira Hasanagić in pianistka Aleksandra Pavlovič. Na spored sta uvrstili samospeve Clauda Debussyja, Lucijana Marije Škerjanca in Richarda Straussa. Spored: Claude Debussy (1862–1918): Ariettes oubliées / Pozabljene pesmice, L. 63 (Paul Verlaine): C’est l’extase langoureuse / To je hrepenenjski vrh radosti, št. 1 Il pleure dans mon cœur / Jok solza na dnu srca, št. 2 L’ombre des arbres / Obris dreves, št. 3 Chevaux de bois / Bruselj. Leseni konji, št. 4 Lucijan Marija Škerjanc (1900–1973): Pomladne noči (Su-tung-po, O. Hauser, P. Karlin) Večerna impresija (Igo Gruden) Aleja sniva (Fran Zbašnik) Pisma V. (Alojz Gradnik) Pisma I. (Alojz Gradnik) Richard Strauss (1864–1949): Vier Lieder / Štiri pesmi, op. 27: Ruhe, meine Seele! / Mirno, duša moja!, št. 1 (Karl F. Henckell) Cäcilie / Cecilija, št. 2 (Heinrich Hart) Heimliche Aufforderung / Skrivnostno povabilo, št. 3 (John H. Mackay) Morgen! / Jutri!, št. 4 (John H. Mackay)

73 min

Na prvem koncertu drugega cikla samospevov V etru pesem z naslovom Jok srca na dnu srca sta se predstavili sopranistka Elvira Hasanagić in pianistka Aleksandra Pavlovič. Na spored sta uvrstili samospeve Clauda Debussyja, Lucijana Marije Škerjanca in Richarda Straussa. Spored: Claude Debussy (1862–1918): Ariettes oubliées / Pozabljene pesmice, L. 63 (Paul Verlaine): C’est l’extase langoureuse / To je hrepenenjski vrh radosti, št. 1 Il pleure dans mon cœur / Jok solza na dnu srca, št. 2 L’ombre des arbres / Obris dreves, št. 3 Chevaux de bois / Bruselj. Leseni konji, št. 4 Lucijan Marija Škerjanc (1900–1973): Pomladne noči (Su-tung-po, O. Hauser, P. Karlin) Večerna impresija (Igo Gruden) Aleja sniva (Fran Zbašnik) Pisma V. (Alojz Gradnik) Pisma I. (Alojz Gradnik) Richard Strauss (1864–1949): Vier Lieder / Štiri pesmi, op. 27: Ruhe, meine Seele! / Mirno, duša moja!, št. 1 (Karl F. Henckell) Cäcilie / Cecilija, št. 2 (Heinrich Hart) Heimliche Aufforderung / Skrivnostno povabilo, št. 3 (John H. Mackay) Morgen! / Jutri!, št. 4 (John H. Mackay)

Poročila

Poročila ob 10h

2. 3. 2026

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

5 min

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Ocene

Henrik Ibsen: Sovražnik ljudstva

2. 3. 2026

NAPOVED: Na odru ljubljanske Drame se je sinoči z bučnim aplavzom končala premiera drame Henrika Ibsena Sovražnik ljudstva, ki jo je priredil in aktualiziral Viktor Ivančič, režijsko pa podpisal Ivica Buljan. Nekaj vtisov je strnil Dušan Rogelj. Iz hrvaščine prevedla Đurđa Strsoglavec, priredba Viktor jIvančić,režija Ivica Buljan, umetniški svetovalec Robert Waltl, dramaturginja Diana Koloini, lektor Arko, scenograf Aleksandar Denić, kostumografinja Ana Savić Gecan, skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar, oblikovalec svetlobe Sonda 13, oblikovalka videa Toni Soprano Meneglejte, oblikovalka maske Julija Gongina, asistentki kostumografinje Ana Janc in Hana Tavčar, študijska asistentka režiserja Roza Jurić, študijska asistentka dramaturginje Nika Šoštarič in študijski asistent oblikovalca svetlobe Marko Rengeo. Igrajo Marko Mandić, Pia Zemljič, Jure Henigman, Klemen Janežič, Benjamin Krnetić, Timon Šturbej in Matija Rozman ter gostujoča igralka Kaja Petrovič in gostujoči igralec Maks Dakskobler.

1 min

NAPOVED: Na odru ljubljanske Drame se je sinoči z bučnim aplavzom končala premiera drame Henrika Ibsena Sovražnik ljudstva, ki jo je priredil in aktualiziral Viktor Ivančič, režijsko pa podpisal Ivica Buljan. Nekaj vtisov je strnil Dušan Rogelj. Iz hrvaščine prevedla Đurđa Strsoglavec, priredba Viktor jIvančić,režija Ivica Buljan, umetniški svetovalec Robert Waltl, dramaturginja Diana Koloini, lektor Arko, scenograf Aleksandar Denić, kostumografinja Ana Savić Gecan, skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar, oblikovalec svetlobe Sonda 13, oblikovalka videa Toni Soprano Meneglejte, oblikovalka maske Julija Gongina, asistentki kostumografinje Ana Janc in Hana Tavčar, študijska asistentka režiserja Roza Jurić, študijska asistentka dramaturginje Nika Šoštarič in študijski asistent oblikovalca svetlobe Marko Rengeo. Igrajo Marko Mandić, Pia Zemljič, Jure Henigman, Klemen Janežič, Benjamin Krnetić, Timon Šturbej in Matija Rozman ter gostujoča igralka Kaja Petrovič in gostujoči igralec Maks Dakskobler.

Med štirimi stenami

Ko čustvene in vedenjske motnje in težave otrok in mladostnikov zaznamujejo vsakdan družin

2. 3. 2026

V oddaji se bomo posvetili temam, ki zaznamujejo in oblikujejo nekatere družine. Otroci in mladostniki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami in težavami potrebujejo zgodnjo obravnavo in pravočasno prepoznavanje težav. Kako pristopiti do takih otrok in celotne družine? Ena takih ustanov , ki nudi pomoč, je Strokovni center za obravnavo otrok in mladostnikov s čustveno vedenjskimi motnjami. Pomoč staršem je nujna, saj so le tako tudi mali koraki pri pomoči uspešni, pravi Andreja Vukmir Brenčič, družinska in zakonska terapevtka v Strokovnem centru Planina. Luciji Fatur je najprej razložila nekaj o vsebini doktorske disertacije, saj je tik pred njenim zagovorom.

32 min

V oddaji se bomo posvetili temam, ki zaznamujejo in oblikujejo nekatere družine. Otroci in mladostniki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami in težavami potrebujejo zgodnjo obravnavo in pravočasno prepoznavanje težav. Kako pristopiti do takih otrok in celotne družine? Ena takih ustanov , ki nudi pomoč, je Strokovni center za obravnavo otrok in mladostnikov s čustveno vedenjskimi motnjami. Pomoč staršem je nujna, saj so le tako tudi mali koraki pri pomoči uspešni, pravi Andreja Vukmir Brenčič, družinska in zakonska terapevtka v Strokovnem centru Planina. Luciji Fatur je najprej razložila nekaj o vsebini doktorske disertacije, saj je tik pred njenim zagovorom.

Dobro jutro

Dobro jutro

2. 3. 2026

Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu jutranjih novic in ostalih aktualnih dogodkov z vami preverjamo najrazličnejše mite in iščemo odgovore na večne dileme. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut, gostimo priznane strokovnjake, ki odgovarjajo na vaša vprašanja. Terenska ekipa se oglaša iz Ljubljane in okolice, aktivni seniorji pa z navdihujočimi zgodbami dokazujejo, da leta niso ovira za ustvarjalnost in dobro voljo. V rubriki Tema dneva vsak teden izpostavljamo družbeno pomembno, a navdihujočo temo, o kateri razmišljamo skupaj z gosti v studiu. Presenečenje ponedeljkovega jutra pa je zanimiv sogovornik, ki ga s pomočjo namigov razkrijemo skupaj z vami ob koncu oddaje!

126 min

Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu jutranjih novic in ostalih aktualnih dogodkov z vami preverjamo najrazličnejše mite in iščemo odgovore na večne dileme. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut, gostimo priznane strokovnjake, ki odgovarjajo na vaša vprašanja. Terenska ekipa se oglaša iz Ljubljane in okolice, aktivni seniorji pa z navdihujočimi zgodbami dokazujejo, da leta niso ovira za ustvarjalnost in dobro voljo. V rubriki Tema dneva vsak teden izpostavljamo družbeno pomembno, a navdihujočo temo, o kateri razmišljamo skupaj z gosti v studiu. Presenečenje ponedeljkovega jutra pa je zanimiv sogovornik, ki ga s pomočjo namigov razkrijemo skupaj z vami ob koncu oddaje!

Skladatelj tedna

Marc-Antoine Charpentier, 1. del

2. 3. 2026

Marc-Antoine Charpentier se je rodil leta 1643 v Parizu. Bil je sposoben, zanesljiv in plodovit glasbenik. To mu je pomagalo k precejšnji slavi in mu zagotovilo razne pomembne položaje v Parizu, nikoli pa ni dobil službe na dvoru sončnega kralja Ludvika Štirinajstega. Tam ga je prehitel enajst let starejši in nadvse ambiciozni Jean-Baptiste Lully. Zaradi Lullyjeve slave je Charpentier po smrti padel v pozabo in šele med oživljanjem baročne glasbe v dvajsetem stoletju se je izkazal za enega najbolj nadarjenih in najbolj vsestranskih francoskih skladateljev. Odtlej je prekosil Lullyja in postal največ izvajan francoski skladatelj sedemnajstega stoletja.

51 min

Marc-Antoine Charpentier se je rodil leta 1643 v Parizu. Bil je sposoben, zanesljiv in plodovit glasbenik. To mu je pomagalo k precejšnji slavi in mu zagotovilo razne pomembne položaje v Parizu, nikoli pa ni dobil službe na dvoru sončnega kralja Ludvika Štirinajstega. Tam ga je prehitel enajst let starejši in nadvse ambiciozni Jean-Baptiste Lully. Zaradi Lullyjeve slave je Charpentier po smrti padel v pozabo in šele med oživljanjem baročne glasbe v dvajsetem stoletju se je izkazal za enega najbolj nadarjenih in najbolj vsestranskih francoskih skladateljev. Odtlej je prekosil Lullyja in postal največ izvajan francoski skladatelj sedemnajstega stoletja.

Aktualna tema

Prejemnik Kipca ob mednarodnem dnevu Civilne zaščite je ELME

2. 3. 2026

Danes praznuje sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki je eden izmed stebrov nacionalne varnosti. Ob dnevu civilne zaščite so bile podeljene tudi nagrade in priznanja. Letošnji prejemnik kipca, ki velja za najvišje priznanje, je ELME – Ekološki laboratorij z mobilno enoto. Vodja laboratorija Miha Mihovilovič poudarja, da je laboratorij z mobilno enoto pri Institutu »Jožef Stefan« organizirana struktura strokovnjakov, ki ob kemijski, radiološki ali jedrski nesreči opravijo meritve in analize kontaminacije okolja, ocenijo njene razsežnosti in posledice ter pripravijo predloge za sanacijo. Ustanovljen je bil leta 1980 kot projekt Združenih narodov za razvoj, od leta 1987 pa je tudi uradno del sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Danes svoje naloge opravlja kot pogodbena državna enota Civilne zaščite. Več nam bo zaupal vodja laboratorija Miha Mihovilovič.

8 min

Danes praznuje sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki je eden izmed stebrov nacionalne varnosti. Ob dnevu civilne zaščite so bile podeljene tudi nagrade in priznanja. Letošnji prejemnik kipca, ki velja za najvišje priznanje, je ELME – Ekološki laboratorij z mobilno enoto. Vodja laboratorija Miha Mihovilovič poudarja, da je laboratorij z mobilno enoto pri Institutu »Jožef Stefan« organizirana struktura strokovnjakov, ki ob kemijski, radiološki ali jedrski nesreči opravijo meritve in analize kontaminacije okolja, ocenijo njene razsežnosti in posledice ter pripravijo predloge za sanacijo. Ustanovljen je bil leta 1980 kot projekt Združenih narodov za razvoj, od leta 1987 pa je tudi uradno del sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Danes svoje naloge opravlja kot pogodbena državna enota Civilne zaščite. Več nam bo zaupal vodja laboratorija Miha Mihovilovič.

Naval na šport

Kvalifikacije za SP v košarki in DP v atletiki

2. 3. 2026

Slovenska košarkarska reprezentanca je včeraj še drugič v dveh dneh ugnala Češko. V Jihlavi ji je to uspelo po izjemnem preobratu in zaostanku za 18 točk v prvem polčasu. Poseben mejnik je na tekmi dosegel Klemen Prepelič, z dvajsetimi točkami prvi strelec Slovenije. Postal je tretji košarkar, ki je v dresu članske reprezentance presegel mejo 1000 točk. To je pred njim uspelo le Goranu Dragiću in Luki Dončiću. Ob košarki se posvetimo še kraljici športov. V Novem mestu so se konec tedna atleti in atletinje merili za naslove državnih dvoranskih prvakov.

11 min

Slovenska košarkarska reprezentanca je včeraj še drugič v dveh dneh ugnala Češko. V Jihlavi ji je to uspelo po izjemnem preobratu in zaostanku za 18 točk v prvem polčasu. Poseben mejnik je na tekmi dosegel Klemen Prepelič, z dvajsetimi točkami prvi strelec Slovenije. Postal je tretji košarkar, ki je v dresu članske reprezentance presegel mejo 1000 točk. To je pred njim uspelo le Goranu Dragiću in Luki Dončiću. Ob košarki se posvetimo še kraljici športov. V Novem mestu so se konec tedna atleti in atletinje merili za naslove državnih dvoranskih prvakov.

Poročila

Poročila ob 9h

2. 3. 2026

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

10 min

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranji program

Anja Bellini prepeva o grehih

2. 3. 2026

Pevka Anja Belini nam je s svojo energijo in glasom polepšala začetek tedna.

5 min

Pevka Anja Belini nam je s svojo energijo in glasom polepšala začetek tedna.

Antikviz

Očala

2. 3. 2026

Pet podatkov o očalih, iščemo napačnega!

10 min

Pet podatkov o očalih, iščemo napačnega!

Poročila

Poročila ob 8h

2. 3. 2026

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

5 min

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Prvaki tedna

Breda Kutin: Slovenija v globalnem prostoru ne sme biti samo podizvajalka, ampak tudi ustvarjalka

2. 3. 2026

Ime gostje tokratne epizode Prvakov tedna je tako rekoč sinonim za varstvo pravic potrošnikov pri nas. Sama jih slikovito poimenuje kot človekove pravice v vsakodnevni uporabi. Ekonomistka, ki je po petih letih službe v državni upravi spoznala, da potrebuje v življenju bolj drzne izzive. Ekonomistka, ki je ustanovila potrošniško organizacijo brez poslovnega načrta, saj če bi ga naredila, Zveze potrošnikov ne bi ustanovila. Mineva 35 let od izida prve številke revija za vzgojo in informiranje potrošnikov. Breda Kutin kot največji uspeh ocenjuje, da revija VIP kljub vsem pretresom na trgu tiskanih medijev, še vedno izhaja. Cilj opolnomočenja potrošnikov ni zgolj, da bi kupovali ceneje, več in bolje, ampak da bi postali aktivni državljani. Ker ji je uspelo splesti široko mrežo poznanstev z avtoritetami varstva potrošnikov z vsega sveta, je lažje preživela in obstala tudi Zveza Potrošnikov Slovenije. Trikrat je bila podpredsednica Evropske potrošniške organizacije ter dolgoletna članica sveta svetovne potrošniške organizacije. Njeno delo je bilo odločilno pri oblikovanju slovenske zakonodaje na področju potrošniških pravic, vključno z zakonom o varstvu potrošnikov. Če bi jo predstavili v športnem žargonu, bi lahko rekli, da je košarkarica, ki zna zabiti gol, ko tega nihče ne pričakuje. Lansko jesen je predala vodenje slovenske potrošniške organizacije svoji naslednici. Za pomembni prispevek pri ustanovitvi in razvoju Zveze potrošnikov Slovenije je decembra iz rok predsednice republike prejela medaljo za zasluge. Gostja Prvakov tedna je Breda Kutin.

44 min

Ime gostje tokratne epizode Prvakov tedna je tako rekoč sinonim za varstvo pravic potrošnikov pri nas. Sama jih slikovito poimenuje kot človekove pravice v vsakodnevni uporabi. Ekonomistka, ki je po petih letih službe v državni upravi spoznala, da potrebuje v življenju bolj drzne izzive. Ekonomistka, ki je ustanovila potrošniško organizacijo brez poslovnega načrta, saj če bi ga naredila, Zveze potrošnikov ne bi ustanovila. Mineva 35 let od izida prve številke revija za vzgojo in informiranje potrošnikov. Breda Kutin kot največji uspeh ocenjuje, da revija VIP kljub vsem pretresom na trgu tiskanih medijev, še vedno izhaja. Cilj opolnomočenja potrošnikov ni zgolj, da bi kupovali ceneje, več in bolje, ampak da bi postali aktivni državljani. Ker ji je uspelo splesti široko mrežo poznanstev z avtoritetami varstva potrošnikov z vsega sveta, je lažje preživela in obstala tudi Zveza Potrošnikov Slovenije. Trikrat je bila podpredsednica Evropske potrošniške organizacije ter dolgoletna članica sveta svetovne potrošniške organizacije. Njeno delo je bilo odločilno pri oblikovanju slovenske zakonodaje na področju potrošniških pravic, vključno z zakonom o varstvu potrošnikov. Če bi jo predstavili v športnem žargonu, bi lahko rekli, da je košarkarica, ki zna zabiti gol, ko tega nihče ne pričakuje. Lansko jesen je predala vodenje slovenske potrošniške organizacije svoji naslednici. Za pomembni prispevek pri ustanovitvi in razvoju Zveze potrošnikov Slovenije je decembra iz rok predsednice republike prejela medaljo za zasluge. Gostja Prvakov tedna je Breda Kutin.

Jutranja poročila Radia Maribor

Konflikt na Bližnjem vzhodu se širi, v tujini ostali številni Slovenci

2. 3. 2026

V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Konflikt na Bližnjem vzhodu se širi, v tujini ostali številni Slovenci - Ob mednarodnem dnevu ozaveščanja proti HPV tudi v Mariboru vabijo k cepljenju - Mariborska knjižnica s projektom za nevro-atipične otroke

9 min

V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Konflikt na Bližnjem vzhodu se širi, v tujini ostali številni Slovenci - Ob mednarodnem dnevu ozaveščanja proti HPV tudi v Mariboru vabijo k cepljenju - Mariborska knjižnica s projektom za nevro-atipične otroke

Jezikanje

Kaj o nas pove naša pisava?

2. 3. 2026

Gostja tokratnega Jezikanja je grafologinja Sabina Kalan, ki pojasnjuje, kaj vse lahko njenemu izurjenemu očesu pove naš rokopis. Marsikaj pa lahko izve tudi na podlagi čačk, ki jih ljudje ustvarjamo med kakšnim telefonskim klicem ali dolgočasnim sestankom. Predvsem pa poudarja, kako pomembno je za nas pisanje z roko.

11 min

Gostja tokratnega Jezikanja je grafologinja Sabina Kalan, ki pojasnjuje, kaj vse lahko njenemu izurjenemu očesu pove naš rokopis. Marsikaj pa lahko izve tudi na podlagi čačk, ki jih ljudje ustvarjamo med kakšnim telefonskim klicem ali dolgočasnim sestankom. Predvsem pa poudarja, kako pomembno je za nas pisanje z roko.


Čakalna vrsta

Prispevki Jezikanje

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine