Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Evropska zveza radijskih postaj že 60 let organizira izjenmen projekt, Evroradijski jazzovski orkester. Vsako leto z drugimi glasbeniki, drugim dirigentom, drugim programom in v drugi državi. Organizacijo jubilejnega dogodka so zaupali RTV Slovenija, oziroma Programu Ars. Slovenski predstavniki so bili dirigent, komponist in aranžer Matjaž Mikuletič, basist Jošt Lampret in vokalna solistka Joliette Anžlovar.
Evropska zveza radijskih postaj že 60 let organizira izjenmen projekt, Evroradijski jazzovski orkester. Vsako leto z drugimi glasbeniki, drugim dirigentom, drugim programom in v drugi državi. Organizacijo jubilejnega dogodka so zaupali RTV Slovenija, oziroma Programu Ars. Slovenski predstavniki so bili dirigent, komponist in aranžer Matjaž Mikuletič, basist Jošt Lampret in vokalna solistka Joliette Anžlovar.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Iz Omana proti Ljubljani bo zvečer poletelo prvo posebno letalo s slovenskimi državljani, ki so na Bližnjem vzhodu obtičali zaradi prekinitve letov po napadu na Iran. Kot je napovedala vlada, bodo v prihodnjih dneh organizirali še več čarterskih letov. Na današnji dopisni seji je za ta namen iz splošne proračunske rezervacije prerazporedila poldrugi milijon evrov. V oddaji tudi o tem: - Izolski svetniki pričakovali korenitejše spremembe Odloka o občinskem pristanišču. - Bo sežanski zdravstveni dom prihodnji teden vendarle dobil novega direktorja? - Po več kot 25 letih prizadevanj v Balinarskem klubu Hrast Kobjeglava-Tupelče končno do nove dvorane
Iz Omana proti Ljubljani bo zvečer poletelo prvo posebno letalo s slovenskimi državljani, ki so na Bližnjem vzhodu obtičali zaradi prekinitve letov po napadu na Iran. Kot je napovedala vlada, bodo v prihodnjih dneh organizirali še več čarterskih letov. Na današnji dopisni seji je za ta namen iz splošne proračunske rezervacije prerazporedila poldrugi milijon evrov. V oddaji tudi o tem: - Izolski svetniki pričakovali korenitejše spremembe Odloka o občinskem pristanišču. - Bo sežanski zdravstveni dom prihodnji teden vendarle dobil novega direktorja? - Po več kot 25 letih prizadevanj v Balinarskem klubu Hrast Kobjeglava-Tupelče končno do nove dvorane
Napadi na Iran in regijo se nadaljujejo, spopadi na Bližnjem vzhodu se širijo na Libanon in po regiji. Iran medtem izvaja povračilne napade in oznanja zaprtje Hormuške ožine, ključne za svetovno trgovino z nafto. Kaos občutijo turisti, tudi slovenski, katerih del je že na poti z avtobusi proti Omanu, od koder jih bo v Slovenijo odpeljalo posebno letalo. Kje in kakšne pa so sploh meje nove vojne? Kako je z dodatnimi varnostnimi tveganji v regiji in tudi širše, kakšne bodo gospodarske in politične posledice? So pogajanja sploh še mogoča, koliko sta v resnici pomembna jedrski program in demokracija v Iranu? Zakaj se lahko smeji Putinu? Analiziramo in komentiramo z obramboslovko dr. Jeleno Juvan in mednarodnim politologom dr. Farisom Kočanom.
Napadi na Iran in regijo se nadaljujejo, spopadi na Bližnjem vzhodu se širijo na Libanon in po regiji. Iran medtem izvaja povračilne napade in oznanja zaprtje Hormuške ožine, ključne za svetovno trgovino z nafto. Kaos občutijo turisti, tudi slovenski, katerih del je že na poti z avtobusi proti Omanu, od koder jih bo v Slovenijo odpeljalo posebno letalo. Kje in kakšne pa so sploh meje nove vojne? Kako je z dodatnimi varnostnimi tveganji v regiji in tudi širše, kakšne bodo gospodarske in politične posledice? So pogajanja sploh še mogoča, koliko sta v resnici pomembna jedrski program in demokracija v Iranu? Zakaj se lahko smeji Putinu? Analiziramo in komentiramo z obramboslovko dr. Jeleno Juvan in mednarodnim politologom dr. Farisom Kočanom.
Lina Erjavec že 13 let živi v Abu Dabiju, v glavnem mestu Združenih arabskih emiratov. Kako se tam čutijo vojaški spopadi, ali je tamkajšnje letališče še zaprto in kako je poskrbljeno za tiste, ki se ne morejo vrniti domov?
Lina Erjavec že 13 let živi v Abu Dabiju, v glavnem mestu Združenih arabskih emiratov. Kako se tam čutijo vojaški spopadi, ali je tamkajšnje letališče še zaprto in kako je poskrbljeno za tiste, ki se ne morejo vrniti domov?
V ponovitvi osme oddaje v nizu, posvečenem 80-letnici nacionalnega velikega orkestra – Big Banda RTV Slovenija bomo poslušali skladbe, ki jih je za orkester napisal dirigent, pozavnist, skladatelj in aranžer Lojze Krajnčan. Pri enaintridesetih letih – leta 1992 je Krajnčan postal tudi umetniški vodja in dirigent Big Banda RTV Slovenija. Nasledil je karizmatičnega Jožeta Privška, kar je bil velik zalogaj. Zdaj se poslavlja tudi Krajnčan.
V ponovitvi osme oddaje v nizu, posvečenem 80-letnici nacionalnega velikega orkestra – Big Banda RTV Slovenija bomo poslušali skladbe, ki jih je za orkester napisal dirigent, pozavnist, skladatelj in aranžer Lojze Krajnčan. Pri enaintridesetih letih – leta 1992 je Krajnčan postal tudi umetniški vodja in dirigent Big Banda RTV Slovenija. Nasledil je karizmatičnega Jožeta Privška, kar je bil velik zalogaj. Zdaj se poslavlja tudi Krajnčan.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Tokrat bomo bedeli ob vročih pečeh pekarne, v kateri ustvarja Klemen Jančič. V slaščičarni in pekarni Klemen uporabljajo čim bolj lokalne sestavine in ne pečejo v pretiranih količinah, saj kruha ne želijo metati stran. Zato, če nisi dovolj hiter, ne dobiš tega, kar si želiš.
Tokrat bomo bedeli ob vročih pečeh pekarne, v kateri ustvarja Klemen Jančič. V slaščičarni in pekarni Klemen uporabljajo čim bolj lokalne sestavine in ne pečejo v pretiranih količinah, saj kruha ne želijo metati stran. Zato, če nisi dovolj hiter, ne dobiš tega, kar si želiš.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu jutranjih novic in ostalih aktualnih dogodkov z vami preverjamo najrazličnejše mite in iščemo odgovore na večne dileme. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut, gostimo priznane strokovnjake, ki odgovarjajo na vaša vprašanja. Terenska ekipa se oglaša iz Ljubljane in okolice, aktivni seniorji pa z navdihujočimi zgodbami dokazujejo, da leta niso ovira za ustvarjalnost in dobro voljo. V rubriki Tema dneva vsak teden izpostavljamo družbeno pomembno, a navdihujočo temo, o kateri razmišljamo skupaj z gosti v studiu. Presenečenje ponedeljkovega jutra pa je zanimiv sogovornik, ki ga s pomočjo namigov razkrijemo skupaj z vami ob koncu oddaje!
Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu jutranjih novic in ostalih aktualnih dogodkov z vami preverjamo najrazličnejše mite in iščemo odgovore na večne dileme. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut, gostimo priznane strokovnjake, ki odgovarjajo na vaša vprašanja. Terenska ekipa se oglaša iz Ljubljane in okolice, aktivni seniorji pa z navdihujočimi zgodbami dokazujejo, da leta niso ovira za ustvarjalnost in dobro voljo. V rubriki Tema dneva vsak teden izpostavljamo družbeno pomembno, a navdihujočo temo, o kateri razmišljamo skupaj z gosti v studiu. Presenečenje ponedeljkovega jutra pa je zanimiv sogovornik, ki ga s pomočjo namigov razkrijemo skupaj z vami ob koncu oddaje!
Seje odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo
Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo obravnava predloge zakonov, druge akte in problematiko, ki se nanaša: - na javno varnost in policijo, - na upravne notranje zadeve in migracije, - na javno upravo in sistem javnih uslužbencev, - na sistemsko urejanje organiziranosti in delovanja javnega sektorja, - na plačni sistem v javnem sektorju, - na javna naročila, - na volilno in referendumsko zakonodajo, - na sistemsko urejanje splošnega upravnega postopka in upravnih taks, - na upravno poslovanje, - na elektronsko poslovanje javne uprave, - na upravljanje z informacijsko komunikacijskimi sistemi, - na integriteto in preprečevanje korupcije v javnem sektorju, - na dostop do informacij javnega značaja, - na nevladne organizacije, - na kakovost javne uprave, - na boljšo zakonodajo ter odpravo administrativnih ovir, - na sistemsko urejanje ravnanja s stvarnim premoženjem države in lokalnih skupnosti, - na spremljanje in skrb za zaščito posebnih pravic v Sloveniji živeče romske skupnosti in - na druga vprašanja, ki jih obravnava za ta področja pristojno ministrstvo. Odbor obravnava tudi: - predloge zakonov, druge akte in problematiko s področja organizacije, pristojnosti, delovanja ter financiranja samoupravnih lokalnih skupnosti, - predloge za spremembo območja občine oziroma za ustanovitev nove občine ter za spremembo imena in sedeža občine, - spremlja izvajanje Evropske listine o lokalni samoupravi in zakonodaje s področja organiziranja, pristojnosti, delovanja in financiranja samoupravnih lokalnih skupnosti in - druge zadeve, povezane s področjem lokalne samouprave. Odbor obravnava zadeve EU s svojega delovnega področja.
Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo obravnava predloge zakonov, druge akte in problematiko, ki se nanaša: - na javno varnost in policijo, - na upravne notranje zadeve in migracije, - na javno upravo in sistem javnih uslužbencev, - na sistemsko urejanje organiziranosti in delovanja javnega sektorja, - na plačni sistem v javnem sektorju, - na javna naročila, - na volilno in referendumsko zakonodajo, - na sistemsko urejanje splošnega upravnega postopka in upravnih taks, - na upravno poslovanje, - na elektronsko poslovanje javne uprave, - na upravljanje z informacijsko komunikacijskimi sistemi, - na integriteto in preprečevanje korupcije v javnem sektorju, - na dostop do informacij javnega značaja, - na nevladne organizacije, - na kakovost javne uprave, - na boljšo zakonodajo ter odpravo administrativnih ovir, - na sistemsko urejanje ravnanja s stvarnim premoženjem države in lokalnih skupnosti, - na spremljanje in skrb za zaščito posebnih pravic v Sloveniji živeče romske skupnosti in - na druga vprašanja, ki jih obravnava za ta področja pristojno ministrstvo. Odbor obravnava tudi: - predloge zakonov, druge akte in problematiko s področja organizacije, pristojnosti, delovanja ter financiranja samoupravnih lokalnih skupnosti, - predloge za spremembo območja občine oziroma za ustanovitev nove občine ter za spremembo imena in sedeža občine, - spremlja izvajanje Evropske listine o lokalni samoupravi in zakonodaje s področja organiziranja, pristojnosti, delovanja in financiranja samoupravnih lokalnih skupnosti in - druge zadeve, povezane s področjem lokalne samouprave. Odbor obravnava zadeve EU s svojega delovnega področja.
Športna redakcija Vala 202 dvakrat dnevno pripravi pregled najpomembnejših dogodkov.
Športna redakcija Vala 202 dvakrat dnevno pripravi pregled najpomembnejših dogodkov.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Eva Hren, slovenska akademska glasbenica in kitaristka, ki je svoje glasbene korake začela v skupini Katrinas, kot samostojna izvajalka pa nastopa pri različnih projektih, nas je razveselila z novo pesmijo 'Ker si', ki je postala Pesem in pol.
Eva Hren, slovenska akademska glasbenica in kitaristka, ki je svoje glasbene korake začela v skupini Katrinas, kot samostojna izvajalka pa nastopa pri različnih projektih, nas je razveselila z novo pesmijo 'Ker si', ki je postala Pesem in pol.
Ljubljana ima že več kot 150 let organizirano gasilstvo, poklicna enota pa je bila ustanovljena leta 1922. Prva poklicna gasilca so v mestu zaposlili konec julija 1922. Poklicni gasilci so dobili prostore v Mestnem domu. Oprema je bila zelo skromna – brizgalna, nekaj cevi, najnujnejše orodje, lestve in oprema za deset mož, za prevoz bolnikov pa dva reševalna voza na konjsko vprego in dva para konj. Prvo avtolestev je poklicna enota dobila leta 1934. Ta 30-metrska naprava je bila v uporabi vse do leta 1970. Od ustanovitve do leta 1946 so bili gasilci uslužbenci mestne občine, leta 1947 pa so postali uslužbenci milice. Leta 1954 je gasilska enota postala poklicna gasilska četa in je nekaj časa delovala kot zavod, od leta 1972 pa se imenuje Gasilska brigada in je bila organ mestne skupščine; od leta 1991 deluje kot javni zavod mesta Ljubljana, piše na spletnih straneh Gasilske brigade Ljubljana. Kamere nekdanje TV Ljubljana so se pri ljubljanskih gasilcih večkrat ustavile, tudi leta 1958, ko so na Krekovem trgu otrokom pokazali osnove požarne varnosti. Režiser je bil Marjan Sedej, mlademu rodu pa je spregovoril takratni gasilski poveljnik Milan Vrhovec. Posnetki iz leta 1958.
Ljubljana ima že več kot 150 let organizirano gasilstvo, poklicna enota pa je bila ustanovljena leta 1922. Prva poklicna gasilca so v mestu zaposlili konec julija 1922. Poklicni gasilci so dobili prostore v Mestnem domu. Oprema je bila zelo skromna – brizgalna, nekaj cevi, najnujnejše orodje, lestve in oprema za deset mož, za prevoz bolnikov pa dva reševalna voza na konjsko vprego in dva para konj. Prvo avtolestev je poklicna enota dobila leta 1934. Ta 30-metrska naprava je bila v uporabi vse do leta 1970. Od ustanovitve do leta 1946 so bili gasilci uslužbenci mestne občine, leta 1947 pa so postali uslužbenci milice. Leta 1954 je gasilska enota postala poklicna gasilska četa in je nekaj časa delovala kot zavod, od leta 1972 pa se imenuje Gasilska brigada in je bila organ mestne skupščine; od leta 1991 deluje kot javni zavod mesta Ljubljana, piše na spletnih straneh Gasilske brigade Ljubljana. Kamere nekdanje TV Ljubljana so se pri ljubljanskih gasilcih večkrat ustavile, tudi leta 1958, ko so na Krekovem trgu otrokom pokazali osnove požarne varnosti. Režiser je bil Marjan Sedej, mlademu rodu pa je spregovoril takratni gasilski poveljnik Milan Vrhovec. Posnetki iz leta 1958.
Izraelsko – ameriški napad na Iran je svetu znova poslal sporočilo, da mednarodno pravo za močne ne velja in da si velesile pravila lahko krojijo po svoje, ta pravila pa postajajo precej sprevržena. Vse bolj namreč živimo v svetu, kjer šibki niso zaščiteni. Poleg tega je v nov bližnjevzhodni vojaški konflikt aktivno vpleten ameriški predsednik, ki trdi, da je končal že osem vojn. O posledicah za svetovni red ter kaj samopašno obnašanje velikih pomeni za Evropo in Slovenijo, v tokratni oddaji Ob osmih z mednarodnim pravnikom in nekdanjim slovenskim predsednikom Danilom Türkom.
Izraelsko – ameriški napad na Iran je svetu znova poslal sporočilo, da mednarodno pravo za močne ne velja in da si velesile pravila lahko krojijo po svoje, ta pravila pa postajajo precej sprevržena. Vse bolj namreč živimo v svetu, kjer šibki niso zaščiteni. Poleg tega je v nov bližnjevzhodni vojaški konflikt aktivno vpleten ameriški predsednik, ki trdi, da je končal že osem vojn. O posledicah za svetovni red ter kaj samopašno obnašanje velikih pomeni za Evropo in Slovenijo, v tokratni oddaji Ob osmih z mednarodnim pravnikom in nekdanjim slovenskim predsednikom Danilom Türkom.
Jutranja poročila Radia Maribor
- Prvo letalo s slovenskimi turisti naj bi iz Omana v domovino poletelo danes - Kmalu znano, kako se bo nadaljeval projekt gradnje nove mariborske Infekcijske klinike - Naslednji teden bo potekal vpis v mariborske javne vrtce - Slovenske nogometašice začenjajo kvalifikacije za nastop na svetovnem prvenstvu leta 2027
- Prvo letalo s slovenskimi turisti naj bi iz Omana v domovino poletelo danes - Kmalu znano, kako se bo nadaljeval projekt gradnje nove mariborske Infekcijske klinike - Naslednji teden bo potekal vpis v mariborske javne vrtce - Slovenske nogometašice začenjajo kvalifikacije za nastop na svetovnem prvenstvu leta 2027
Prvi dnevi meteorološke pomladi in toplo vreme že vabijo na vrtove in v sadovnjake. In prav je tako, saj morate v teh dneh ujeti pravi čas za obrezovanje, škropljenje in sajenje sadnega drevja. Kako se tega lotiti in kako preprečiti različne težave z vašim sadnim drevjem, bo v torkovem Svetovalnem servisu ob pol devetih pojasnil agronom Vanes Husić. Svoja vprašanja zanj pošljite na prvi@rtvslo.si ali vpišite v obrazec na spletni strani Prvega.
Prvi dnevi meteorološke pomladi in toplo vreme že vabijo na vrtove in v sadovnjake. In prav je tako, saj morate v teh dneh ujeti pravi čas za obrezovanje, škropljenje in sajenje sadnega drevja. Kako se tega lotiti in kako preprečiti različne težave z vašim sadnim drevjem, bo v torkovem Svetovalnem servisu ob pol devetih pojasnil agronom Vanes Husić. Svoja vprašanja zanj pošljite na prvi@rtvslo.si ali vpišite v obrazec na spletni strani Prvega.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
22-letni študent medicine Maks Matej Cuzak namerava preteči sedem največjih maratonov na svetu. "Človek zmore skoraj vse, če ima razlog, zakaj," pravi. In smisel z njim iščemo tudi mi.
22-letni študent medicine Maks Matej Cuzak namerava preteči sedem največjih maratonov na svetu. "Človek zmore skoraj vse, če ima razlog, zakaj," pravi. In smisel z njim iščemo tudi mi.
Poljski pesnik Tadeusz Różewicz je leta 1947 izdal zbirko Nemir, s katero je vstopil v poljsko poezijo nov, prepoznaven pesniški glas. Izoblikovala ga je travmatična vojna izkušnja, ki ga je ves čas spremljala. Ena izmed njegovih značilnih tem je preprost, anonimen človek, ki ni idealiziran, ampak je "siv človek z malo kamnitno neizprosno domišljijo". Różewiczev verz je jedrnat, brez okrasja, pogosto na meji molka. Mars je ena izmed njegovih protivojnih pesmi. Prevajalec Lojze Krakar, interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Staša Grahek, Matej Juh. Posneto leta 2022.
Poljski pesnik Tadeusz Różewicz je leta 1947 izdal zbirko Nemir, s katero je vstopil v poljsko poezijo nov, prepoznaven pesniški glas. Izoblikovala ga je travmatična vojna izkušnja, ki ga je ves čas spremljala. Ena izmed njegovih značilnih tem je preprost, anonimen človek, ki ni idealiziran, ampak je "siv človek z malo kamnitno neizprosno domišljijo". Różewiczev verz je jedrnat, brez okrasja, pogosto na meji molka. Mars je ena izmed njegovih protivojnih pesmi. Prevajalec Lojze Krakar, interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Staša Grahek, Matej Juh. Posneto leta 2022.
Tokrat bomo v oddaji Drugi pogled odpotovali dobrih deset tisoč kilometrov proti zahodu - v Mehiko bomo zavili. Od tam namreč prihaja Daniela Barajas Garcia, ki se je zaradi ljubezni preselila v Slovenijo. Tu najbolj pogreša okuse doma, zato je Mehičanka začela objavljati različne tradicionalne recepte mehiških jedi tudi na svojih socialnih omrežjih. Kaj ji je v Sloveniji všeč in kaj še pogreša, pa slišite v oddaji Drugi pogled, ki jo je pripravila Lana Furlan.
Tokrat bomo v oddaji Drugi pogled odpotovali dobrih deset tisoč kilometrov proti zahodu - v Mehiko bomo zavili. Od tam namreč prihaja Daniela Barajas Garcia, ki se je zaradi ljubezni preselila v Slovenijo. Tu najbolj pogreša okuse doma, zato je Mehičanka začela objavljati različne tradicionalne recepte mehiških jedi tudi na svojih socialnih omrežjih. Kaj ji je v Sloveniji všeč in kaj še pogreša, pa slišite v oddaji Drugi pogled, ki jo je pripravila Lana Furlan.
Ob svetovnem dnevu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst smo se spomnili, da nismo edini, ki imamo pravico do prostora, zraka in dobrega razgleda na sončni zahod. Čeprav se včasih obnašamo, kot da smo rezervirali cel planet prek Bookinga. Pri nas je nagrado sicer rezervirala poslualka Silva, rezervirala pa jo je s pomočjo znanja, ki ga je uporabila za reševanje sledečih zagonetk: Teza 1: Sloni so ogroženi predvsem zaradi podnebnih sprememb. DA / NE Teza 2: Na Galapaških otokih so znanstveniki iz letal metali sterilne muhe, da bi rešili lokalne vrste muh. DA / NE Teza 3: Na Kitajskem so ljudje ročno opraševali sadna drevesa zaradi pomanjkanja čebel. DA / NE Teza 4 V Južni Afriki so nosorogom vbrizgali barvilo v rogove. DA / NE Teza 5: Urbano čebelarjenje se je pri nas začelo na eni od strešnih teras slovenskega parlamenta. DA / NE
Ob svetovnem dnevu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst smo se spomnili, da nismo edini, ki imamo pravico do prostora, zraka in dobrega razgleda na sončni zahod. Čeprav se včasih obnašamo, kot da smo rezervirali cel planet prek Bookinga. Pri nas je nagrado sicer rezervirala poslualka Silva, rezervirala pa jo je s pomočjo znanja, ki ga je uporabila za reševanje sledečih zagonetk: Teza 1: Sloni so ogroženi predvsem zaradi podnebnih sprememb. DA / NE Teza 2: Na Galapaških otokih so znanstveniki iz letal metali sterilne muhe, da bi rešili lokalne vrste muh. DA / NE Teza 3: Na Kitajskem so ljudje ročno opraševali sadna drevesa zaradi pomanjkanja čebel. DA / NE Teza 4 V Južni Afriki so nosorogom vbrizgali barvilo v rogove. DA / NE Teza 5: Urbano čebelarjenje se je pri nas začelo na eni od strešnih teras slovenskega parlamenta. DA / NE
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Endometrioza je pri ženskah pogostejša od sladkorne bolezni in pogostejša od raka dojk, a različno vpliva na zdravje in kakovost življenja pacientke. Najbolj izraziti ali očitni težavi sta bolečina in težave pri zanositvi, tudi neplodnost. Tema je torej zelo pomembna za ženske in širšo družbo. O njej govorita dr. Vesna Šalamun iz Dnevnega centra za endometriozo in njena pacientka ter študentka medicine Nika Žnidaršič. Pripoveduje, da je diagnozo dobila zelo hitro, po hudih bolečinah, govori o svojem ciklu in hormonskem zdravljenju ter razmišlja o prihodnosti, tudi svoji plodnosti.
Endometrioza je pri ženskah pogostejša od sladkorne bolezni in pogostejša od raka dojk, a različno vpliva na zdravje in kakovost življenja pacientke. Najbolj izraziti ali očitni težavi sta bolečina in težave pri zanositvi, tudi neplodnost. Tema je torej zelo pomembna za ženske in širšo družbo. O njej govorita dr. Vesna Šalamun iz Dnevnega centra za endometriozo in njena pacientka ter študentka medicine Nika Žnidaršič. Pripoveduje, da je diagnozo dobila zelo hitro, po hudih bolečinah, govori o svojem ciklu in hormonskem zdravljenju ter razmišlja o prihodnosti, tudi svoji plodnosti.
Vojna na Bližnjem vzhodu je povzročila številne motnje v letalskem prometu. Letalske družbe so odpovedale več kot 2 tisoč letov, zlasti na ključnih tranzitnih točkah v Dohi in Dubaju. Številni potniki so obtičali na letališčih. Med njimi so tudi številni Slovenci, ki jih naše oblasti poskušajo rešiti prek Omana. Iz te države proti Sloveniji naj bi danes poletelo prvo posebno letalo. Prednost bodo imele družine z otroki. V oddaji tudi o teh temah: - V Bovcu bodo predstavili projektno dokumentacijo za Kanin. - Ortopedska bolnišnica Valdoltra v lanskem letu izvedla rekordno število posegov. - Slovenska ženska nogometna reprezentanca začenja nastope v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2027.
Vojna na Bližnjem vzhodu je povzročila številne motnje v letalskem prometu. Letalske družbe so odpovedale več kot 2 tisoč letov, zlasti na ključnih tranzitnih točkah v Dohi in Dubaju. Številni potniki so obtičali na letališčih. Med njimi so tudi številni Slovenci, ki jih naše oblasti poskušajo rešiti prek Omana. Iz te države proti Sloveniji naj bi danes poletelo prvo posebno letalo. Prednost bodo imele družine z otroki. V oddaji tudi o teh temah: - V Bovcu bodo predstavili projektno dokumentacijo za Kanin. - Ortopedska bolnišnica Valdoltra v lanskem letu izvedla rekordno število posegov. - Slovenska ženska nogometna reprezentanca začenja nastope v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2027.
Uporaba klepetalnikov, ki jih poganja generativna umetna inteligenca, je zelo raznolika. V tokratni oddaji Intelekta nas bo zanimalo predvsem, kakšne so posledice antropomorfizacije teh orodij? Zakaj nekatere uporabnice in uporabniki v pogovorih s klepetalniki razvijejo prijateljska in ljubezenska čustva? Ali lahko klepetanje povzroči manije, psihoze in vodi v samomor? Kako prepoznati tvegane rabe? Se ekonomija pozornosti spreminja v ekonomijo navezanosti in kako preprečiti črne scenarije? Odgovore na vprašanja išče Urška Henigman s sogovorniki: - Nuša Detiček s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, - Hana Hawlina z Inštituta za kriminologijo in Filozofske fakultete Univerze v LJubljani in - Patrik Senica z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in portala #to sem jaz. Če čutite hudo duševno stisko ali imate samomorilne misli, poiščite strokovno pomoč v organizacijah, ki nudijo neposredno pomoč. Lahko se obrnete na svojega osebnega zdravnika ali na: 112 – Center za obveščanje (za takojšnjo nujno pomoč) 116 123 – Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24 ur/dan) 116 111 – TOM – telefon za otroke in mladostnike (vsak dan med 12. in 20. uro) https://medijimladih.si/
Uporaba klepetalnikov, ki jih poganja generativna umetna inteligenca, je zelo raznolika. V tokratni oddaji Intelekta nas bo zanimalo predvsem, kakšne so posledice antropomorfizacije teh orodij? Zakaj nekatere uporabnice in uporabniki v pogovorih s klepetalniki razvijejo prijateljska in ljubezenska čustva? Ali lahko klepetanje povzroči manije, psihoze in vodi v samomor? Kako prepoznati tvegane rabe? Se ekonomija pozornosti spreminja v ekonomijo navezanosti in kako preprečiti črne scenarije? Odgovore na vprašanja išče Urška Henigman s sogovorniki: - Nuša Detiček s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, - Hana Hawlina z Inštituta za kriminologijo in Filozofske fakultete Univerze v LJubljani in - Patrik Senica z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in portala #to sem jaz. Če čutite hudo duševno stisko ali imate samomorilne misli, poiščite strokovno pomoč v organizacijah, ki nudijo neposredno pomoč. Lahko se obrnete na svojega osebnega zdravnika ali na: 112 – Center za obveščanje (za takojšnjo nujno pomoč) 116 123 – Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24 ur/dan) 116 111 – TOM – telefon za otroke in mladostnike (vsak dan med 12. in 20. uro) https://medijimladih.si/
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Volna je eden najstarejših materialov za izdelavo oblačil. Merino volna je na seznamu tem Torkovega kviza, ki ste jim v preteklosti že lahko prisluhnili. Lahko pa volno uporabimo tudi v gradbeništvu, kmetijstvu in vrtnarstvu. O slednjem več Marija Srblin iz podjetja SOVEN, kjer se že 30 let ukvarjajo s predelavo naravne slovenske ovčje volne.
Volna je eden najstarejših materialov za izdelavo oblačil. Merino volna je na seznamu tem Torkovega kviza, ki ste jim v preteklosti že lahko prisluhnili. Lahko pa volno uporabimo tudi v gradbeništvu, kmetijstvu in vrtnarstvu. O slednjem več Marija Srblin iz podjetja SOVEN, kjer se že 30 let ukvarjajo s predelavo naravne slovenske ovčje volne.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Zanimivosti, analize, družbeni vidiki športnega dogajanja.
Zanimivosti, analize, družbeni vidiki športnega dogajanja.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Spoštovani, romanopisec in nobelovec Albert Camus je rekel, da ne more verjeti v Boga, ki dopušča opustošenje in tolikšno zlo v svetu, predvsem glede nedolžnih otrok. O tem se je spraševal tudi nobelovec Ernest Miller Hemingway v romanu Zbogom, orožje. Njegovega junaka, poročnika Fredericka Henryja, ki je bil v prvi svetovni vojni ranjen, so vprašali, ali je vernik. Odgovoril je: »Samo ponoči.« Podnevi, ko so bile njegove misli budne, ni zmogel dlje časa ostati vernik. Preplavile so ga kritične misli. Mnogokrat sem tudi jaz vernik »samo ponoči«, kajti dnevne novice o brezsramnih križarjih tretjega tisočletja, ki oskrunjajo ime dobrega Boga, so tako šokantne, da kličejo po njegovi diskvalifikaciji. Čeprav sem teolog, takrat postanem brezverec. Podoben sem iskrenemu dečku, ki je sredi zime v molitvi prosil Boga za sneg, a vsakič, ko je odprl oči, je bila pred njim zelena trava. Večkrat je začenjal in gledal v nebo in zavzeto ponavljal, krčevito vpil in šepetal, se kesal in s pestmi tolkel po tleh, padal na kolena, jokal in kljuboval ter razglašal, da že vidi nekaj centimetrov snega. A vsakič, ko je odprl oči, je videl le zeleno travo. Potem je začel spet od začetka. In to večkrat. Končno je ves izčrpan in do konca obupan pogledal v nebo in zavpil: »Bog, ali hočeš, da postanem ateist?« Božje uganke ne morem rešiti zgolj s ključem razuma. Lahko psihologiziram, filozofiram, teologiziram, moraliziram, tehnologiziram in ideologiziram, a mi bo spodletelo, ker je Bog nedojemljiva svetla skrivnost. Job kot svetopisemska ikona trpina je molil: »Kličem te na pomoč, a me ne uslišiš, stojim pred teboj, a me samo gledaš. Postal si okruten do mene, napadaš me s trdo pestjo« (Job 30,20–21). Job, nedolžni pravičnik, kljub temu velja za največji adut apologije v Božjih rokah, njegov pravobranilec in zagovornik. Bojni lok s puščico je odložil in postal zaščitnik Boga: »Odstopam od izrečenih besed in se kesam v prahu in pepelu« (Job 42,6). Emanuel Kant je leta 1791 v Parizu Boga odstavil in ga zamenjal z boginjo razuma, a se tudi njemu ni izšlo. Sprašujem se, ali ateizem bolj pojasni bedo trpljenja in zla v svetu. In takoj pomislim, ali ni Auschwitz največja afirmacija, potrditev in uveljavitev ateizma. Prav tam bi moralo brezboštvo mrtvih vesti izobesiti svojo zastavo. V ateističnem svetu ni nobene končne odgovornost, ne pravičnosti. Iz moralnega obstoja dobrega in zla pa lahko sklepamo, da mora obstajati najvišji zakonodajalec. Če ni Boga, kdo bo razsodil, kaj je prav in kaj ni, kaj je dobro in kaj je zlo? Ta moralni argument za obstoj Boga je zame najmočnejši. Filozof in teolog Avguštin iz Hipona (354–430) je zapisal: »Če Bog je, zakaj je zlo? Če Boga ni, zakaj je dobro?«
Spoštovani, romanopisec in nobelovec Albert Camus je rekel, da ne more verjeti v Boga, ki dopušča opustošenje in tolikšno zlo v svetu, predvsem glede nedolžnih otrok. O tem se je spraševal tudi nobelovec Ernest Miller Hemingway v romanu Zbogom, orožje. Njegovega junaka, poročnika Fredericka Henryja, ki je bil v prvi svetovni vojni ranjen, so vprašali, ali je vernik. Odgovoril je: »Samo ponoči.« Podnevi, ko so bile njegove misli budne, ni zmogel dlje časa ostati vernik. Preplavile so ga kritične misli. Mnogokrat sem tudi jaz vernik »samo ponoči«, kajti dnevne novice o brezsramnih križarjih tretjega tisočletja, ki oskrunjajo ime dobrega Boga, so tako šokantne, da kličejo po njegovi diskvalifikaciji. Čeprav sem teolog, takrat postanem brezverec. Podoben sem iskrenemu dečku, ki je sredi zime v molitvi prosil Boga za sneg, a vsakič, ko je odprl oči, je bila pred njim zelena trava. Večkrat je začenjal in gledal v nebo in zavzeto ponavljal, krčevito vpil in šepetal, se kesal in s pestmi tolkel po tleh, padal na kolena, jokal in kljuboval ter razglašal, da že vidi nekaj centimetrov snega. A vsakič, ko je odprl oči, je videl le zeleno travo. Potem je začel spet od začetka. In to večkrat. Končno je ves izčrpan in do konca obupan pogledal v nebo in zavpil: »Bog, ali hočeš, da postanem ateist?« Božje uganke ne morem rešiti zgolj s ključem razuma. Lahko psihologiziram, filozofiram, teologiziram, moraliziram, tehnologiziram in ideologiziram, a mi bo spodletelo, ker je Bog nedojemljiva svetla skrivnost. Job kot svetopisemska ikona trpina je molil: »Kličem te na pomoč, a me ne uslišiš, stojim pred teboj, a me samo gledaš. Postal si okruten do mene, napadaš me s trdo pestjo« (Job 30,20–21). Job, nedolžni pravičnik, kljub temu velja za največji adut apologije v Božjih rokah, njegov pravobranilec in zagovornik. Bojni lok s puščico je odložil in postal zaščitnik Boga: »Odstopam od izrečenih besed in se kesam v prahu in pepelu« (Job 42,6). Emanuel Kant je leta 1791 v Parizu Boga odstavil in ga zamenjal z boginjo razuma, a se tudi njemu ni izšlo. Sprašujem se, ali ateizem bolj pojasni bedo trpljenja in zla v svetu. In takoj pomislim, ali ni Auschwitz največja afirmacija, potrditev in uveljavitev ateizma. Prav tam bi moralo brezboštvo mrtvih vesti izobesiti svojo zastavo. V ateističnem svetu ni nobene končne odgovornost, ne pravičnosti. Iz moralnega obstoja dobrega in zla pa lahko sklepamo, da mora obstajati najvišji zakonodajalec. Če ni Boga, kdo bo razsodil, kaj je prav in kaj ni, kaj je dobro in kaj je zlo? Ta moralni argument za obstoj Boga je zame najmočnejši. Filozof in teolog Avguštin iz Hipona (354–430) je zapisal: »Če Bog je, zakaj je zlo? Če Boga ni, zakaj je dobro?«
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Film Munch je intimen portret norveškega slikarja Edvarda Muncha (1863–1944), avtorja mojstrovine Krik in enega najslavnejših umetnikov vseh časov. Izšolal se je na Kraljevi risarski šoli v Oslu, ki je bila pod vplivom francoskega slikarstva. Pogosto je upodabljal žalost, bolečino in gorje, odlično je znal upodobiti bivanjsko tesnobo človeka, ki mu ni bila tuja. Sodobniki za njegovo delo niso pokazali razumevanja, vplivni umetniki so ga zavračali, bil je pretresen zaradi izgube mlajše sestre in zaznamovan z odvisnostjo. Film nas popelje skozi štiri pomembna poglavja umetnikovega življenja: prva ljubezen, polemika okoli njegove zgodnje razstave v Berlinu, sprejem na psihiatrično kliniko, kjer je bil prisiljen sprejeti največjo življenjsko odločitev, in bitka ob koncu življenja, da bi svoja dela rešil pred nacisti. MUNCH / Norveška / 2023 Scenarij in režija: Henrik Martin Dahlsbakken V glavnih vlogah: Anne Krigsvoll, Alfred Ekker Strande, Mattis Herman Nyquist, Ola G. Furuseth, Anders Baasmo, Jesper Christensen, Lisa Carlehed, Ida Elise Broch
Film Munch je intimen portret norveškega slikarja Edvarda Muncha (1863–1944), avtorja mojstrovine Krik in enega najslavnejših umetnikov vseh časov. Izšolal se je na Kraljevi risarski šoli v Oslu, ki je bila pod vplivom francoskega slikarstva. Pogosto je upodabljal žalost, bolečino in gorje, odlično je znal upodobiti bivanjsko tesnobo človeka, ki mu ni bila tuja. Sodobniki za njegovo delo niso pokazali razumevanja, vplivni umetniki so ga zavračali, bil je pretresen zaradi izgube mlajše sestre in zaznamovan z odvisnostjo. Film nas popelje skozi štiri pomembna poglavja umetnikovega življenja: prva ljubezen, polemika okoli njegove zgodnje razstave v Berlinu, sprejem na psihiatrično kliniko, kjer je bil prisiljen sprejeti največjo življenjsko odločitev, in bitka ob koncu življenja, da bi svoja dela rešil pred nacisti. MUNCH / Norveška / 2023 Scenarij in režija: Henrik Martin Dahlsbakken V glavnih vlogah: Anne Krigsvoll, Alfred Ekker Strande, Mattis Herman Nyquist, Ola G. Furuseth, Anders Baasmo, Jesper Christensen, Lisa Carlehed, Ida Elise Broch
Pianist Sullivan Fortner bo v družbi kontrabasista Tyrona Allena in bobnarja Kayvona Gordona v torek, 3. marca nastopil v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani. »Sullivan Fortner je eden najboljših pianistov na svetu danes in ima vse glasbene lastnosti, ki jih obožujem: ustvarjalnost, tehniko, ki je vedno v službi izražanja, veselje in humor, neustrašnost in pianistično mojstrstvo,« je o njem zapisal njegov mentor in producent pianist Fred Hersch.
Pianist Sullivan Fortner bo v družbi kontrabasista Tyrona Allena in bobnarja Kayvona Gordona v torek, 3. marca nastopil v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani. »Sullivan Fortner je eden najboljših pianistov na svetu danes in ima vse glasbene lastnosti, ki jih obožujem: ustvarjalnost, tehniko, ki je vedno v službi izražanja, veselje in humor, neustrašnost in pianistično mojstrstvo,« je o njem zapisal njegov mentor in producent pianist Fred Hersch.
Cluster je plesna koreografija, ki jo je Edward Clug ustvaril leta 2022 za Nizozemsko plesno gledališče - Nederlands Dans Theater. Spremljate izvedbo baletnih plesalcev SNG Maribor, ki so jo pod njegovim vodstvom pripravili in predstavili za domače občinstvo na večeru svetovnih uspešnic koreografa v poletnem gledališču Križanke. Poetična interpretacija približevanja in ustvarjanja človeških povezav v sozvočju z zanimivo glasbeno spremljavo tri stavčne Minimalne glasbene suite Milka Lazarja.
Cluster je plesna koreografija, ki jo je Edward Clug ustvaril leta 2022 za Nizozemsko plesno gledališče - Nederlands Dans Theater. Spremljate izvedbo baletnih plesalcev SNG Maribor, ki so jo pod njegovim vodstvom pripravili in predstavili za domače občinstvo na večeru svetovnih uspešnic koreografa v poletnem gledališču Križanke. Poetična interpretacija približevanja in ustvarjanja človeških povezav v sozvočju z zanimivo glasbeno spremljavo tri stavčne Minimalne glasbene suite Milka Lazarja.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Orkester Slovenske filharmonije se predstavlja s koncerti v osrednji dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Glavni dirigent orkestra je od leta 2024 Kahi Solomnišvili iz Gruzije. Tokrat je k sodelovanju povabil sorojaka iz Gruzije, skladatelja in dirigenta Nikoloza Račvelija. Za Orkester Slovenske filharmonije je napisal novo delo. Kot je povedal sam, gre za dokumentarno skladbo z naslovom Naša zgodba, s katero pokaže svoj odnos do kulture in zgodovine gruzijskega naroda. Pri ustvarjanju skladbe so bile v ospredju kulturne in politične razmere, ki v zadnjem času zaznamujejo življenje v Gruziji. Od leta 2024, ko se je vodstvo države odločilo prekiniti pristopna pogajanja z Evropsko unijo, na ulicah glavnega mesta vsakodnevno potekajo protesti ljudi, ki se z odločitvijo ne strinjajo. Zgodovinske in sodobne dogodke, ki vplivajo na njegovo domovino in prebivalce, je vpletel v to glasbeno pripoved.
Orkester Slovenske filharmonije se predstavlja s koncerti v osrednji dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Glavni dirigent orkestra je od leta 2024 Kahi Solomnišvili iz Gruzije. Tokrat je k sodelovanju povabil sorojaka iz Gruzije, skladatelja in dirigenta Nikoloza Račvelija. Za Orkester Slovenske filharmonije je napisal novo delo. Kot je povedal sam, gre za dokumentarno skladbo z naslovom Naša zgodba, s katero pokaže svoj odnos do kulture in zgodovine gruzijskega naroda. Pri ustvarjanju skladbe so bile v ospredju kulturne in politične razmere, ki v zadnjem času zaznamujejo življenje v Gruziji. Od leta 2024, ko se je vodstvo države odločilo prekiniti pristopna pogajanja z Evropsko unijo, na ulicah glavnega mesta vsakodnevno potekajo protesti ljudi, ki se z odločitvijo ne strinjajo. Zgodovinske in sodobne dogodke, ki vplivajo na njegovo domovino in prebivalce, je vpletel v to glasbeno pripoved.
Bili smo na premieri Ibsenovega Sovražnika ljudstva v priredbi Viktorja Ivančića in v režiji Ivice Buljana v ljubljanski Drami. Prisluhnili smo tudi komorni operi Nine Šenk, Platno, ki je nastala v koprodukciji Slovenskega komornega glasbenega gledališča in Cankarjevega doma. Dr. Ignacij Voje, ki je temeljito nadgradil poznavanje poznosrednjeveške in zgodnje novoveške zgodovine jugovzhodne Evrope in predaval generacijam slovenskih zgodovinark in zgodovinarjev, praznuje 100 let.
Bili smo na premieri Ibsenovega Sovražnika ljudstva v priredbi Viktorja Ivančića in v režiji Ivice Buljana v ljubljanski Drami. Prisluhnili smo tudi komorni operi Nine Šenk, Platno, ki je nastala v koprodukciji Slovenskega komornega glasbenega gledališča in Cankarjevega doma. Dr. Ignacij Voje, ki je temeljito nadgradil poznavanje poznosrednjeveške in zgodnje novoveške zgodovine jugovzhodne Evrope in predaval generacijam slovenskih zgodovinark in zgodovinarjev, praznuje 100 let.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Nocoj v Etnofoniji poslušamo album San Paolo di Galatina, na katerem katalonski producent Raül Refree in italijanska pevka Maria Mazzotta reinterpretirata tradicionalne pesmi z juga Italije.
Nocoj v Etnofoniji poslušamo album San Paolo di Galatina, na katerem katalonski producent Raül Refree in italijanska pevka Maria Mazzotta reinterpretirata tradicionalne pesmi z juga Italije.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
5. marca bomo prvič praznovali nacionalni dan branja. Na ta dan se bodo po vsej Sloveniji zvrstili številni dogodki, namenjeni spodbujanju bralne pismenosti in bralnih navad. Pozanimali se bomo, kako skrb vzbujajoče so raziskave glede upada bralnih navad, zakaj je branje ključno za razumevanje sveta in za razvoj posameznika in družbe. Datum ni bil izbran naključno, gre namreč za rojstni dan izjemne ambasadorke branja Mance Košir. Zato smo v studio povabili skrbnika in poznavalca njene dediščine, Žigo Valetiča, ki nam bo predstavil njeno prizadevanje za spodbujanje branja, poznejše delo z mladimi novinarji, sodelovanje v bralnih krožkih ter njen neizmeren trud za promocijo knjig. V Cankarjevem domu smo si ogledali razstavo z naslovom Sosedske sorodnosti, ki prikazuje arhitekturne podobnosti med Furlanijo - Julijsko krajino in Slovenijo. S fotografskimi diptihi nam razkriva presenetljive vzporednice med objekti v sosedskih mestih ali pokrajinah, obenem pa zastavlja vprašanja o skupnem kulturnem prostoru ali mejah v našem spominu. Obiskali smo še Koroško galerijo likovnih umetnosti, kjer so ob stoti obletnici rojstva Bogdana Borčića pripravili pregledno razstavo. V opusu enega od najpomembnejših slovenskih umetnikov druge polovice 20. stoletja so ključna dela iz različnih obdobij, od začetnih lesorezov z mediteranskimi motivi do Dachauskega ciklusa. Njegova žena Ida Borčić nam je razkazala tudi njegov atelje, ki je še vedno ohranjen kot nekdaj.
5. marca bomo prvič praznovali nacionalni dan branja. Na ta dan se bodo po vsej Sloveniji zvrstili številni dogodki, namenjeni spodbujanju bralne pismenosti in bralnih navad. Pozanimali se bomo, kako skrb vzbujajoče so raziskave glede upada bralnih navad, zakaj je branje ključno za razumevanje sveta in za razvoj posameznika in družbe. Datum ni bil izbran naključno, gre namreč za rojstni dan izjemne ambasadorke branja Mance Košir. Zato smo v studio povabili skrbnika in poznavalca njene dediščine, Žigo Valetiča, ki nam bo predstavil njeno prizadevanje za spodbujanje branja, poznejše delo z mladimi novinarji, sodelovanje v bralnih krožkih ter njen neizmeren trud za promocijo knjig. V Cankarjevem domu smo si ogledali razstavo z naslovom Sosedske sorodnosti, ki prikazuje arhitekturne podobnosti med Furlanijo - Julijsko krajino in Slovenijo. S fotografskimi diptihi nam razkriva presenetljive vzporednice med objekti v sosedskih mestih ali pokrajinah, obenem pa zastavlja vprašanja o skupnem kulturnem prostoru ali mejah v našem spominu. Obiskali smo še Koroško galerijo likovnih umetnosti, kjer so ob stoti obletnici rojstva Bogdana Borčića pripravili pregledno razstavo. V opusu enega od najpomembnejših slovenskih umetnikov druge polovice 20. stoletja so ključna dela iz različnih obdobij, od začetnih lesorezov z mediteranskimi motivi do Dachauskega ciklusa. Njegova žena Ida Borčić nam je razkazala tudi njegov atelje, ki je še vedno ohranjen kot nekdaj.
V ciklu je predstavljenih dvajset najzanimivejših prizorov iz Homerjevih epov Iliada in Odiseja in Vergilove Eneide. Odlomke iz Trojanskega cikla je izbral in za radiofonsko predstavitev dramatiziral Jože Rode. Osma slušna epska upodobitev z naslovom Ljubemu oču sem dal božanskega Rektorja truplo ..., govori o boju med Ahilom in Rektorjem in Hektorjevi smrti v odlomkih iz 22. in 24. speva Iliade v prevodu Antona Sovreta. Pobudnik in urednik cikla iz leta 1995 je bil Vladimir Kocijančič. Prevajalec: Anton Sovre Režiser: Jože Valentič Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Lektorica in fonetičarka: Cvetka Šeruga Prek Asistentka režije: Filipina Jerman Homer – Aleš Valič Zeus – Boris Kralj Atena – Jožica Avbelj Hektor – Milan Štefe Ahil – Borut Veselko Apolon – Boris Kerč Hera – Štefka Drolc Irida – Maja Končar Hermes – Dario Varga Priam – Tone Kuntner Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1995.
V ciklu je predstavljenih dvajset najzanimivejših prizorov iz Homerjevih epov Iliada in Odiseja in Vergilove Eneide. Odlomke iz Trojanskega cikla je izbral in za radiofonsko predstavitev dramatiziral Jože Rode. Osma slušna epska upodobitev z naslovom Ljubemu oču sem dal božanskega Rektorja truplo ..., govori o boju med Ahilom in Rektorjem in Hektorjevi smrti v odlomkih iz 22. in 24. speva Iliade v prevodu Antona Sovreta. Pobudnik in urednik cikla iz leta 1995 je bil Vladimir Kocijančič. Prevajalec: Anton Sovre Režiser: Jože Valentič Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Lektorica in fonetičarka: Cvetka Šeruga Prek Asistentka režije: Filipina Jerman Homer – Aleš Valič Zeus – Boris Kralj Atena – Jožica Avbelj Hektor – Milan Štefe Ahil – Borut Veselko Apolon – Boris Kerč Hera – Štefka Drolc Irida – Maja Končar Hermes – Dario Varga Priam – Tone Kuntner Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1995.
Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.
Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.
Archibald Alexander Leach, bolj znan kot Cary Grant, za domače pa vedno Archie, se je rodil leta 1904 v Bristolu očetu Eliasu in mami Elsie, ki si nikoli ni opomogla po smrti prvorojenca Johna. Archie je bil navdušen nad gledališčem in zelo mlad se je pridružil potujoči akrobatsko-igralski skupini. Med gostovanjem v Ameriki se je odločil, da bo ostal tam in postal slaven. Začetki so bili težki, hodil je na avdicije, oviral ga je njegov naglas, a sčasoma mu je vendarle uspelo, da so ga opazili. Leta 1932 je prevzel umetniško ime Cary Grant. Poročen je bil petkrat, njegova edina potomka je hči Jennifer. Serija prikazuje igralčevo otroštvo, karierni vzpon in zrela leta, najbolj pa se posveča njegovemu odnosu z mamo Elsie in četrto ženo Dyan Cannon, ki je o življenju s slavnim igralcem napisala tudi knjigo spominov. ep1 Prvi del življenjepisne serije o Caryju Grantu vpelje tri pripovedne niti, ki se bodo prepletale do konca. Prva se začenja v njegovem otroštvu, ki ga zaznamujejo bratova smrt, mamine duševne težave in očetova brezbrižnost. Druga nit predstavi začetke burnega razmerja z njegovo pozneje četrto ženo Dyan Cannon. Tretja ga spremlja v starosti, na njegovih nastopih, na katerih pripoveduje o svojem življenju in odgovarja na vprašanja občinstva. ARCHIE / Velika Britanija / 2023 Scenarij: Jeff Pope Režija: Paul Andrew Williams V glavnih vlogah: Jason Isaacs, Laura Aikman, Harriet Walter, Dainton Anderson, Calam Lynch, Oaklee Pendergast, Kara Tointon
Archibald Alexander Leach, bolj znan kot Cary Grant, za domače pa vedno Archie, se je rodil leta 1904 v Bristolu očetu Eliasu in mami Elsie, ki si nikoli ni opomogla po smrti prvorojenca Johna. Archie je bil navdušen nad gledališčem in zelo mlad se je pridružil potujoči akrobatsko-igralski skupini. Med gostovanjem v Ameriki se je odločil, da bo ostal tam in postal slaven. Začetki so bili težki, hodil je na avdicije, oviral ga je njegov naglas, a sčasoma mu je vendarle uspelo, da so ga opazili. Leta 1932 je prevzel umetniško ime Cary Grant. Poročen je bil petkrat, njegova edina potomka je hči Jennifer. Serija prikazuje igralčevo otroštvo, karierni vzpon in zrela leta, najbolj pa se posveča njegovemu odnosu z mamo Elsie in četrto ženo Dyan Cannon, ki je o življenju s slavnim igralcem napisala tudi knjigo spominov. ep1 Prvi del življenjepisne serije o Caryju Grantu vpelje tri pripovedne niti, ki se bodo prepletale do konca. Prva se začenja v njegovem otroštvu, ki ga zaznamujejo bratova smrt, mamine duševne težave in očetova brezbrižnost. Druga nit predstavi začetke burnega razmerja z njegovo pozneje četrto ženo Dyan Cannon. Tretja ga spremlja v starosti, na njegovih nastopih, na katerih pripoveduje o svojem življenju in odgovarja na vprašanja občinstva. ARCHIE / Velika Britanija / 2023 Scenarij: Jeff Pope Režija: Paul Andrew Williams V glavnih vlogah: Jason Isaacs, Laura Aikman, Harriet Walter, Dainton Anderson, Calam Lynch, Oaklee Pendergast, Kara Tointon
Predsedniki petih neparlamentarnih strank se bodo prvič predstavili v naših predvolilnih oddajah. Ali bo kateri od teh strank uspel parlamentarni preboj? Soočenje bo vodila Elen Batista Štader, nekaj krajših vprašanj jim bo zastavila Tadeja Anžlovar. Spremljaj. Razmisli. Vplivaj. Trenutek odločitve – volitve na Televiziji Slovenija.
Predsedniki petih neparlamentarnih strank se bodo prvič predstavili v naših predvolilnih oddajah. Ali bo kateri od teh strank uspel parlamentarni preboj? Soočenje bo vodila Elen Batista Štader, nekaj krajših vprašanj jim bo zastavila Tadeja Anžlovar. Spremljaj. Razmisli. Vplivaj. Trenutek odločitve – volitve na Televiziji Slovenija.