Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dobro poznani Infocenter TNP v Bohinju bo kmalu dobil drugačno podobo. Pomemben del novega Centra Biosfernega območja Julijske Alpe bo degustacijski center, v katerem bodo obiskovalci lahko poskusili in kupili izdelke s certifikatom Znak kakovosti Triglavskega narodnega parka. O novi vlogi priljubljene 'Bohinjke', pa tudi o življenju v bisofernem območju smo v našem terenskem studiu v Stari Fužini govorili z Ano Marijo Kunstelj, vodjo Centra TNP Bohinj, in mlado kmetico, sirarko in 'majerico' Lucijo Gartner.
Dobro poznani Infocenter TNP v Bohinju bo kmalu dobil drugačno podobo. Pomemben del novega Centra Biosfernega območja Julijske Alpe bo degustacijski center, v katerem bodo obiskovalci lahko poskusili in kupili izdelke s certifikatom Znak kakovosti Triglavskega narodnega parka. O novi vlogi priljubljene 'Bohinjke', pa tudi o življenju v bisofernem območju smo v našem terenskem studiu v Stari Fužini govorili z Ano Marijo Kunstelj, vodjo Centra TNP Bohinj, in mlado kmetico, sirarko in 'majerico' Lucijo Gartner.
Graditelj železniške proge do Kočevja in Novega mesta Prvi Hamlet na slovenskih gledaliških deskah Britanske vojaške oblasti predajo pripadnike Slovenskega domobranstva Zdravnik Stane Stergar je leta 1939 diplomiral v Beogradu, specializacijo iz oftalmologije (očesnih bolezni) pa je leta 1947 končal v Ljubljani. Med drugim je bil predstojnik očesne klinike ter redni profesor na medicinski fakulteti v Ljubljani. Vpeljal in razvijal je nove diagnostične in terapevtske posege ter objavil precej strokovnih razprav in člankov. Stane Stergar je leta 1953 ustanovil bolnišnico za očesno tuberkulozo na Jezerskem in jo vodil do leta 1981. Zdravnik Stane Stergar se je rodil pred 110 leti (1915) na Hotúnju pri Celju.
Graditelj železniške proge do Kočevja in Novega mesta Prvi Hamlet na slovenskih gledaliških deskah Britanske vojaške oblasti predajo pripadnike Slovenskega domobranstva Zdravnik Stane Stergar je leta 1939 diplomiral v Beogradu, specializacijo iz oftalmologije (očesnih bolezni) pa je leta 1947 končal v Ljubljani. Med drugim je bil predstojnik očesne klinike ter redni profesor na medicinski fakulteti v Ljubljani. Vpeljal in razvijal je nove diagnostične in terapevtske posege ter objavil precej strokovnih razprav in člankov. Stane Stergar je leta 1953 ustanovil bolnišnico za očesno tuberkulozo na Jezerskem in jo vodil do leta 1981. Zdravnik Stane Stergar se je rodil pred 110 leti (1915) na Hotúnju pri Celju.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Veste, kaj je biosferno območje in koliko jih imamo v Sloveniji? Pri iskanju odgovorov nam je v terenskem studiu v Bohinju, ki je del Biosfernega območja Julijske Alpe, pomagal Gašper Hrastelj, generalni sekretar Slovenske nacionalne komisije za UNESCO.
Veste, kaj je biosferno območje in koliko jih imamo v Sloveniji? Pri iskanju odgovorov nam je v terenskem studiu v Bohinju, ki je del Biosfernega območja Julijske Alpe, pomagal Gašper Hrastelj, generalni sekretar Slovenske nacionalne komisije za UNESCO.
Kmet dobi ogromen račun za elektriko in zato hoče zgraditi svojo vetrno turbino. A takoj, ko jim obrne hrbet, Jon in čreda glasno novo napravo spremenijo v velik vrtiljak.
Kmet dobi ogromen račun za elektriko in zato hoče zgraditi svojo vetrno turbino. A takoj, ko jim obrne hrbet, Jon in čreda glasno novo napravo spremenijo v velik vrtiljak.
Cerkno se vsako pomlad za nekaj dni prelevi v svetovno prestolnico jazza. Kratki dokumentarni film JAZZ CERKNO, ki je nastal v produkciji TV Slovenija in režiji Dušana Moravca je vpogled v pestro festivalsko dogajanje, ki že več kot 18 let vzburja ljubitelje glasbe. Neobičajna glasba za te kraje, prijazni domačini, neokrnjena narava in obiskovalci od vsepovsod, vse to je vabilo, ki se mu ne gre upirati.
Cerkno se vsako pomlad za nekaj dni prelevi v svetovno prestolnico jazza. Kratki dokumentarni film JAZZ CERKNO, ki je nastal v produkciji TV Slovenija in režiji Dušana Moravca je vpogled v pestro festivalsko dogajanje, ki že več kot 18 let vzburja ljubitelje glasbe. Neobičajna glasba za te kraje, prijazni domačini, neokrnjena narava in obiskovalci od vsepovsod, vse to je vabilo, ki se mu ne gre upirati.
Poslušamo zvočne zapise iz prve polovice dvajsetega stoletja, iz časa razmaha gramofonske industrije, ki je v prvotnem zagonu v iskanju novih trgov mimogrede ohranila tudi marsikateri košček glasbe prvinskih kultur po svetu. V prihodnje se bomo nekajkrat posvetili zvočnemu svetu jugovzhodne Azije in za začetek poslušamo glasbo, kot je v letu 1911 in v tridesetih ter petdesetih letih zvenela v Maleziji in Singapurju.
Poslušamo zvočne zapise iz prve polovice dvajsetega stoletja, iz časa razmaha gramofonske industrije, ki je v prvotnem zagonu v iskanju novih trgov mimogrede ohranila tudi marsikateri košček glasbe prvinskih kultur po svetu. V prihodnje se bomo nekajkrat posvetili zvočnemu svetu jugovzhodne Azije in za začetek poslušamo glasbo, kot je v letu 1911 in v tridesetih ter petdesetih letih zvenela v Maleziji in Singapurju.
Na kmetijo pride lisjak, ki se preobleče v čednega ovna, da bi se vtihotapil v čredo, in pojedel Timija. Vse ovce so očarane nad lepim prišlekom, še posebej Špelca.
Na kmetijo pride lisjak, ki se preobleče v čednega ovna, da bi se vtihotapil v čredo, in pojedel Timija. Vse ovce so očarane nad lepim prišlekom, še posebej Špelca.
V turistični oddaji smo se najprej ustavili v Hiši najstarejše trte na svetu; pred nekaj meseci je zaživela v prenovljeni podobi, pri njeni preobleki pa je sodelovala tudi mariborska Umetnostna galerija. Nekaj minut smo namenili še zelenemu turizmu in prisluhnili potopisnemu klepetu; s poliglotsko pevko in popotnico potujemo po Avstraliji.
V turistični oddaji smo se najprej ustavili v Hiši najstarejše trte na svetu; pred nekaj meseci je zaživela v prenovljeni podobi, pri njeni preobleki pa je sodelovala tudi mariborska Umetnostna galerija. Nekaj minut smo namenili še zelenemu turizmu in prisluhnili potopisnemu klepetu; s poliglotsko pevko in popotnico potujemo po Avstraliji.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Andrej Rozman - Roza, pesnik za otroke in odrasle, pisatelj, komediograf, prevajalec, filmski in gledališki igralec, producent in režiser, je 25. maja dopolnil sedemdeset let, njegov opus pa je velikanski in povsem nekonvencionalen, inovativen, komunikativen, z eno besedo: izjemen. To so opazile tudi komisije za nagrade, saj je dobil številne nagrade: Prešernovega sklada, Levstikovo, Ježkovo in Župančičevo, zlato ptico, večernico, nagrado Staneta Severja. Kot sam pravi, je vesel kombinacije pisanja in nastopanja, saj napisano ostaja, nastopanje pa je stvar trenutka. Z Andrejem Rozmanom - Rozo se je leta 2009 pogovarjal Marko Golja.
Andrej Rozman - Roza, pesnik za otroke in odrasle, pisatelj, komediograf, prevajalec, filmski in gledališki igralec, producent in režiser, je 25. maja dopolnil sedemdeset let, njegov opus pa je velikanski in povsem nekonvencionalen, inovativen, komunikativen, z eno besedo: izjemen. To so opazile tudi komisije za nagrade, saj je dobil številne nagrade: Prešernovega sklada, Levstikovo, Ježkovo in Župančičevo, zlato ptico, večernico, nagrado Staneta Severja. Kot sam pravi, je vesel kombinacije pisanja in nastopanja, saj napisano ostaja, nastopanje pa je stvar trenutka. Z Andrejem Rozmanom - Rozo se je leta 2009 pogovarjal Marko Golja.
Od maja do septembra je čas, ko se zgodi največ porok in na ta prelomen življenjski dogodek se je nekako treba pripeljati. Že res, da je trend sklepanja zakonskih zvez v upadu, res pa je tudi, da imajo pari radi kar se da doživeto in na fotografijah za spomin shranjeno izrazito kuliso ljubezni, v kateri poleg cvetja in razkošne oprave svoje mesto nujno najde tudi posebno prevozno sredstvo. Med tradicijo in sodobnimi trendi razmišljamo s strokovnim sodelavcem Andrejem Brglezom.
Od maja do septembra je čas, ko se zgodi največ porok in na ta prelomen življenjski dogodek se je nekako treba pripeljati. Že res, da je trend sklepanja zakonskih zvez v upadu, res pa je tudi, da imajo pari radi kar se da doživeto in na fotografijah za spomin shranjeno izrazito kuliso ljubezni, v kateri poleg cvetja in razkošne oprave svoje mesto nujno najde tudi posebno prevozno sredstvo. Med tradicijo in sodobnimi trendi razmišljamo s strokovnim sodelavcem Andrejem Brglezom.
Praznujemo tri desetletja edinega kviza za mlade! Znanje in radovednost ostajata popularna, saj si boste lahko v dokumentarnem filmu, o tej legendarni oddaji, ogledali, koliko sreče, lepih izkušenj in doživetij med mlade širi oddaja Male sive celice. V 30 letih je na snemanjih tekmovalo okoli 3200 otrok v 752 oddajah, zastavili pa so več kot 24 tisoč vprašanj. Glasno navijanje, zdrava tekma, vtisi in spomini, veselje ob sodelovanju vse to bo zgodba dokumentarnega filma o tej legendarni oddaji, ki so jo zaznamovali odlični tekmovalke in tekmovalci ter voditelji Pavle Ravnohrib, Nik Škrlec, Juš Milčinski in Rok Škrlep. Idejna vodja projekta: Maruša Prelesnik Zdešar Scenaristi: Maruša Prelesnik Zdešar, Juš Milčinski, Rok Škrlep, Jasna Merklin, Julija Kočar, Petra Hauc
Praznujemo tri desetletja edinega kviza za mlade! Znanje in radovednost ostajata popularna, saj si boste lahko v dokumentarnem filmu, o tej legendarni oddaji, ogledali, koliko sreče, lepih izkušenj in doživetij med mlade širi oddaja Male sive celice. V 30 letih je na snemanjih tekmovalo okoli 3200 otrok v 752 oddajah, zastavili pa so več kot 24 tisoč vprašanj. Glasno navijanje, zdrava tekma, vtisi in spomini, veselje ob sodelovanju vse to bo zgodba dokumentarnega filma o tej legendarni oddaji, ki so jo zaznamovali odlični tekmovalke in tekmovalci ter voditelji Pavle Ravnohrib, Nik Škrlec, Juš Milčinski in Rok Škrlep. Idejna vodja projekta: Maruša Prelesnik Zdešar Scenaristi: Maruša Prelesnik Zdešar, Juš Milčinski, Rok Škrlep, Jasna Merklin, Julija Kočar, Petra Hauc
V tokratni oddaji Glasbeni radiogram se potopimo v zgodbo skupine Babilon, ki letos obeležuje 30 let ustvarjanja. V pogovoru s Frenkom Novo razkrivamo začetke, velike odre, osebne zgodbe in novo poglavje legendarne zasedbe. Obujamo spomine, poslušamo sveže aranžmaje in ujamemo srčni utrip glasbe, ki povezuje.
V tokratni oddaji Glasbeni radiogram se potopimo v zgodbo skupine Babilon, ki letos obeležuje 30 let ustvarjanja. V pogovoru s Frenkom Novo razkrivamo začetke, velike odre, osebne zgodbe in novo poglavje legendarne zasedbe. Obujamo spomine, poslušamo sveže aranžmaje in ujamemo srčni utrip glasbe, ki povezuje.
Gaja in Klemen bosta spoznavala naravo, kajti le če naravo poznamo, jo lahko tudi doživljamo in spoštujemo. S svojim znanjem in izkušnjami jima bodo pomagali biolog Rudi Kraševec iz Notranjskega parka, dvanajstletni Simon, ki je navdušen nad dvoživkami in dobro pozna Radensko polje in skupini mladih varuhov narave iz Vodomčevega gaja ter Osnovne šole Kozje. Slavko je v svoji rubriki zbral nekaj rekordnih živalskih številk, ekipa SLO FIT pa je pripravila gibalni izziv, ki ga je mogoče izvesti tudi v naravi. Na Krompirjevem odru bo nastopil Lukas Grum, mladi virtuoz na prečni flavti, ki se je nedavno preizkusil na velikem odru mednarodnega glasbenega šova Virtuozi.
Gaja in Klemen bosta spoznavala naravo, kajti le če naravo poznamo, jo lahko tudi doživljamo in spoštujemo. S svojim znanjem in izkušnjami jima bodo pomagali biolog Rudi Kraševec iz Notranjskega parka, dvanajstletni Simon, ki je navdušen nad dvoživkami in dobro pozna Radensko polje in skupini mladih varuhov narave iz Vodomčevega gaja ter Osnovne šole Kozje. Slavko je v svoji rubriki zbral nekaj rekordnih živalskih številk, ekipa SLO FIT pa je pripravila gibalni izziv, ki ga je mogoče izvesti tudi v naravi. Na Krompirjevem odru bo nastopil Lukas Grum, mladi virtuoz na prečni flavti, ki se je nedavno preizkusil na velikem odru mednarodnega glasbenega šova Virtuozi.
V Sloveniji je ta teden gostovala znanstvenica Anne L’Huillier, prejemnica Nobelove nagrade za fiziko leta 2023. Njeno pionirsko delo je močno zaznamovalo področje tako imenovane atosekundne fizike, to je veja znanosti, ki se ukvarja z opazovanjem dogajanja v naravi na časovni lestvici, ki je tako kratka, da jo skoraj ne moremo doumeti, s tem pa je odprlo nova obzorja v razumevanju gibanja elektronov v atomih in molekulah. Z Anne L’Huillier smo se pogovarjali o njeni znanstveni poti, izzivih, s katerimi se je soočala kot ženska v znanosti, ter o prihodnosti raziskav v fiziki. Več pa tudi o zanimivih anekdotah, ki ji jih je prinesla Nobelova nagrada.
V Sloveniji je ta teden gostovala znanstvenica Anne L’Huillier, prejemnica Nobelove nagrade za fiziko leta 2023. Njeno pionirsko delo je močno zaznamovalo področje tako imenovane atosekundne fizike, to je veja znanosti, ki se ukvarja z opazovanjem dogajanja v naravi na časovni lestvici, ki je tako kratka, da jo skoraj ne moremo doumeti, s tem pa je odprlo nova obzorja v razumevanju gibanja elektronov v atomih in molekulah. Z Anne L’Huillier smo se pogovarjali o njeni znanstveni poti, izzivih, s katerimi se je soočala kot ženska v znanosti, ter o prihodnosti raziskav v fiziki. Več pa tudi o zanimivih anekdotah, ki ji jih je prinesla Nobelova nagrada.
Mitja Gobec se je v zadnjih petindvajsetih letih posvečal prav posebni nalogi: iskanju in razkrivanju slovenskih pesmi, pri katerih se je izgubil oziroma zabrisal podatek o enem ali obeh avtorjih skladbe – pesniku in skladatelju. Gre za skladbe, ki jih imenujemo ponarodele. Iz zbranega gradiva je Javni sklad Republike Slovenije izdal pesmarico Sto slovenskih ponarodelih pesmi. V oddaji se po telefonu pogovarjamo z Mitjo Gobcem in predvajamo zanimive posnetke ponarodelih pesmi tudi izjemne arhivske vrednosti.
Mitja Gobec se je v zadnjih petindvajsetih letih posvečal prav posebni nalogi: iskanju in razkrivanju slovenskih pesmi, pri katerih se je izgubil oziroma zabrisal podatek o enem ali obeh avtorjih skladbe – pesniku in skladatelju. Gre za skladbe, ki jih imenujemo ponarodele. Iz zbranega gradiva je Javni sklad Republike Slovenije izdal pesmarico Sto slovenskih ponarodelih pesmi. V oddaji se po telefonu pogovarjamo z Mitjo Gobcem in predvajamo zanimive posnetke ponarodelih pesmi tudi izjemne arhivske vrednosti.
Tudi to soboto smo najmlajšim polepšali prosti čas z obiskom pravljičnega sveta, polnega modrosti in domišljije. V tokratni oddaji smo odprli zakladnico ljudskih pravljic in prisluhnili čudoviti bolgarski pripovedi o nenavadnem prijateljstvu – med mogočnim levom in drobno, neustrašno miško. Gre za ganljivo in poučno zgodbo, ki nas spomni, da velikost in moč nista vedno najpomembnejši. Včasih je prav pogum malega srca tisti, ki spremeni usodo. Pravljica o levu in miški nas uči o sočutju, hvaležnosti in tem, da lahko vsakdo – ne glede na svojo velikost – naredi nekaj velikega. Zgodbo pripoveduje Sabina Kotnik iz Mariborske knjižnice, ki s toplino in občutkom pričara to staro bolgarsko pripoved na način, da se zlahka dotakne poslušalcev vseh generacij. Prisluhnite in se prepustite pravljični modrosti, ki že stoletja navdihuje velike in male poslušalce.
Tudi to soboto smo najmlajšim polepšali prosti čas z obiskom pravljičnega sveta, polnega modrosti in domišljije. V tokratni oddaji smo odprli zakladnico ljudskih pravljic in prisluhnili čudoviti bolgarski pripovedi o nenavadnem prijateljstvu – med mogočnim levom in drobno, neustrašno miško. Gre za ganljivo in poučno zgodbo, ki nas spomni, da velikost in moč nista vedno najpomembnejši. Včasih je prav pogum malega srca tisti, ki spremeni usodo. Pravljica o levu in miški nas uči o sočutju, hvaležnosti in tem, da lahko vsakdo – ne glede na svojo velikost – naredi nekaj velikega. Zgodbo pripoveduje Sabina Kotnik iz Mariborske knjižnice, ki s toplino in občutkom pričara to staro bolgarsko pripoved na način, da se zlahka dotakne poslušalcev vseh generacij. Prisluhnite in se prepustite pravljični modrosti, ki že stoletja navdihuje velike in male poslušalce.
Puberteta? Kdo je ta teta? In kdaj bo Dana izdala pesniško zbirko? Na vse to odgovarjata Naj in Dana, učenca osnovne šole Pohorskega odreda Slovenska bistrica. Prisluhnite tudi bolgarski pravljici o mogočnem levu in mali miški, ki jo pripoveduje Sabina Kotnik iz Mariborske knjižnice.
Puberteta? Kdo je ta teta? In kdaj bo Dana izdala pesniško zbirko? Na vse to odgovarjata Naj in Dana, učenca osnovne šole Pohorskega odreda Slovenska bistrica. Prisluhnite tudi bolgarski pravljici o mogočnem levu in mali miški, ki jo pripoveduje Sabina Kotnik iz Mariborske knjižnice.
Irene prosi Roberta za pomoč pri novem računalniku. Pod pretvezo, da bi ga rada bolje spoznala, ga prepriča, da si skupaj ogledata film. Ko ga Tess, Anna in Lars posvarijo pred njo, naletijo na gluha ušesa. Irene je namreč sirena, in Robert se ji ne more upreti.
Irene prosi Roberta za pomoč pri novem računalniku. Pod pretvezo, da bi ga rada bolje spoznala, ga prepriča, da si skupaj ogledata film. Ko ga Tess, Anna in Lars posvarijo pred njo, naletijo na gluha ušesa. Irene je namreč sirena, in Robert se ji ne more upreti.
V nogometno obarvani oddaji se posvetimo večernemu vrhuncu letošnje klubske sezone in ženski ligi narodov. V Allianz Areni v Münchnu se bosta v nocojšnjem finalu lige prvakov pomerila Paris Saint-Germain in Inter. Moštvo iz francoske prestolnice lovi svojo prvo lovoriko v najelitnejšem klubskem tekmovanju na svetu, ekipa iz Milana četrto in obenem prvo po letu 2010. Slovenska ženska nogometna reprezentanca pa je vse bližje zgodovinski uvrstitvi v najvišji evropski razred nogometa. O napredovanju Slovenije med elito na stari celini bo odločala torkova tekma proti Irski v Corku.
V nogometno obarvani oddaji se posvetimo večernemu vrhuncu letošnje klubske sezone in ženski ligi narodov. V Allianz Areni v Münchnu se bosta v nocojšnjem finalu lige prvakov pomerila Paris Saint-Germain in Inter. Moštvo iz francoske prestolnice lovi svojo prvo lovoriko v najelitnejšem klubskem tekmovanju na svetu, ekipa iz Milana četrto in obenem prvo po letu 2010. Slovenska ženska nogometna reprezentanca pa je vse bližje zgodovinski uvrstitvi v najvišji evropski razred nogometa. O napredovanju Slovenije med elito na stari celini bo odločala torkova tekma proti Irski v Corku.
HUDO je potekal s terena, in sicer iz Bohinja, kjer smo preverili, kako mladi živijo na območju, ki je zaradi svojih naravnih znamenitosti in posebnosti zaščiteno. Del Bohinja namreč sodi v Triglavski narodni park, OŠ dr. Janeza Mencingerja pa v Skupnost šol Biosfernega območja Julijskih Alp. Kaj raste v šolskem rastlinjaku in zeliščnem vrtu, kako učenci skrbijo za živali in kakšen odnos imajo do okolja, v katerem živijo? Več izveste v oddaji HUDO.
HUDO je potekal s terena, in sicer iz Bohinja, kjer smo preverili, kako mladi živijo na območju, ki je zaradi svojih naravnih znamenitosti in posebnosti zaščiteno. Del Bohinja namreč sodi v Triglavski narodni park, OŠ dr. Janeza Mencingerja pa v Skupnost šol Biosfernega območja Julijskih Alp. Kaj raste v šolskem rastlinjaku in zeliščnem vrtu, kako učenci skrbijo za živali in kakšen odnos imajo do okolja, v katerem živijo? Več izveste v oddaji HUDO.
Tess pod sestrino posteljo odkrije čarovniški zvarek. Prepričana je, da je Ninni mamilo kupila od prijateljice, a izkaže se, da je zvarek v resnici pripravila njuna babica. Čeprav se babica izgovarja, da z denarjem od zaslužka podpira družino, Tess ve, da se mora ta dvoličnost končati, in se odloči za skrajni ukrep.
Tess pod sestrino posteljo odkrije čarovniški zvarek. Prepričana je, da je Ninni mamilo kupila od prijateljice, a izkaže se, da je zvarek v resnici pripravila njuna babica. Čeprav se babica izgovarja, da z denarjem od zaslužka podpira družino, Tess ve, da se mora ta dvoličnost končati, in se odloči za skrajni ukrep.
Tokrat zahajamo v bolj gradbene ali pa strojniške vode. Poslušalki Lano in Majo zanima vse v zvezi z žerjavi. Takole sta napisali: “Kako tako gromozanski žerjav pripeljejo na gradbišče in kako ga razstavijo, ko je gradnja končana? Kako zgleda delo žerjavista? Kako pride na vrh in kaj se zgodi, če mora na stranišče?"
Tokrat zahajamo v bolj gradbene ali pa strojniške vode. Poslušalki Lano in Majo zanima vse v zvezi z žerjavi. Takole sta napisali: “Kako tako gromozanski žerjav pripeljejo na gradbišče in kako ga razstavijo, ko je gradnja končana? Kako zgleda delo žerjavista? Kako pride na vrh in kaj se zgodi, če mora na stranišče?"
Mozaični izbor najboljših svetovalnih, zabavnih in informativnih vsebin iz oddaje Dobro jutro. Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro! Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!
Mozaični izbor najboljših svetovalnih, zabavnih in informativnih vsebin iz oddaje Dobro jutro. Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro! Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!
V naši radijski kuhinji je tokrat dišalo po sladkem. Posvetili smo se dvema ključnima vprašanjema, ki zanimata tako začetnike kot izkušene ljubitelje domače peke. Najprej smo razkrili, kakšni nadevi so najbolj primerni, če želimo ostati pri naravnih sestavinah – brez umetnih arom, z veliko okusa in svežine. Nato pa smo pogledali, katere so najpogostejše napake pri peki biskvita in kako jih enostavno preprečiti, da bo vaša torta res uspela. Slišali pa ste tudi recept za pripravo tortice z jagodami v samo 15 minutah.
V naši radijski kuhinji je tokrat dišalo po sladkem. Posvetili smo se dvema ključnima vprašanjema, ki zanimata tako začetnike kot izkušene ljubitelje domače peke. Najprej smo razkrili, kakšni nadevi so najbolj primerni, če želimo ostati pri naravnih sestavinah – brez umetnih arom, z veliko okusa in svežine. Nato pa smo pogledali, katere so najpogostejše napake pri peki biskvita in kako jih enostavno preprečiti, da bo vaša torta res uspela. Slišali pa ste tudi recept za pripravo tortice z jagodami v samo 15 minutah.
Župan ima novo letalo in na krstnem poletu se za krmilom kaj kmalu znajde razposajeni Zmedi. Letalo se ujame v krošnjo, rešijo pa ga posebni roboti.
Župan ima novo letalo in na krstnem poletu se za krmilom kaj kmalu znajde razposajeni Zmedi. Letalo se ujame v krošnjo, rešijo pa ga posebni roboti.
Smeh je pol zdravja, tako se glasi slovenski pregovor, in ker je za zdravje treba skrbeti, bomo to storili kar v tokratni oddaji Radijski ringaraja. Kako? Smejali se bomo na ves glas! Pripravite svoje obrazne in trebušne mišice na eksplozijo smeha, ki vam jo bodo pripravili tretješolci iz OŠ Spodnja Šiška. Skupaj bomo razmišljali, kaj pravzaprav smeh je, zakaj nastane, izvedeli boste tudi kakšno zabavno šalo, s katero boste lahko nasmejali svojo družino ali prijatelje. Bodite z nami v soboto po 8.00 na Prvem!
Smeh je pol zdravja, tako se glasi slovenski pregovor, in ker je za zdravje treba skrbeti, bomo to storili kar v tokratni oddaji Radijski ringaraja. Kako? Smejali se bomo na ves glas! Pripravite svoje obrazne in trebušne mišice na eksplozijo smeha, ki vam jo bodo pripravili tretješolci iz OŠ Spodnja Šiška. Skupaj bomo razmišljali, kaj pravzaprav smeh je, zakaj nastane, izvedeli boste tudi kakšno zabavno šalo, s katero boste lahko nasmejali svojo družino ali prijatelje. Bodite z nami v soboto po 8.00 na Prvem!
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Denise Levertov, živela je v letih od 1923 do 1997, danes velja za eno najpomembnejših predstavnic sodobne ameriške poezije. Rodila se je sicer v Veliki Britaniji, vendar se je po poroki leta 1948 preselila v New York. V poeziji je velik pomen pripisovala premišljeni rabi tehničnih sredstev in pogosto tematizirala žensko izkušnjo bivanja v svetu. V svoji poeziji, ki jasno odraža tudi afiniteto do duhovnega, je ves čas iskala način, kako izraziti to, kar je resnično in pristno. Prevod: Mia in Veronika Dintinjana, interpretira Matija Rozman, produkcija 2015.
Denise Levertov, živela je v letih od 1923 do 1997, danes velja za eno najpomembnejših predstavnic sodobne ameriške poezije. Rodila se je sicer v Veliki Britaniji, vendar se je po poroki leta 1948 preselila v New York. V poeziji je velik pomen pripisovala premišljeni rabi tehničnih sredstev in pogosto tematizirala žensko izkušnjo bivanja v svetu. V svoji poeziji, ki jasno odraža tudi afiniteto do duhovnega, je ves čas iskala način, kako izraziti to, kar je resnično in pristno. Prevod: Mia in Veronika Dintinjana, interpretira Matija Rozman, produkcija 2015.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Brina in Binka se lahko pred spanjem še pet minut igrata z mamico in očijem. Povzpeli se bosta na goro Maminoči. Binka je previdnejša in vzame plezalno opremo, neučakana Brina pa kar začne plezati. Premagati bosta morali smrdljive kotičke, plazove in se skriti pred besnenjem nevihte. Binkina oprema jima pride še kako prav. Zmogli bosta le s skupnimi močmi, v gorah ne gre drugače.
Brina in Binka se lahko pred spanjem še pet minut igrata z mamico in očijem. Povzpeli se bosta na goro Maminoči. Binka je previdnejša in vzame plezalno opremo, neučakana Brina pa kar začne plezati. Premagati bosta morali smrdljive kotičke, plazove in se skriti pred besnenjem nevihte. Binkina oprema jima pride še kako prav. Zmogli bosta le s skupnimi močmi, v gorah ne gre drugače.
Rdečka in grahozavri pomagajo mlademu jagodozavru zbrati pogum in zaplesati prav poseben ples, s katerim si bo našel prijatelja za vse življenje.
Rdečka in grahozavri pomagajo mlademu jagodozavru zbrati pogum in zaplesati prav poseben ples, s katerim si bo našel prijatelja za vse življenje.
Mali Timotej igra flavto za prijatelja žerjava, ki strašno rad pleše in se vrti. Kmalu pa ugotovita, da ni edini tak: plešejo namreč tudi Zemlja, Luna, planeti, Sonce in vse zvezde.
Mali Timotej igra flavto za prijatelja žerjava, ki strašno rad pleše in se vrti. Kmalu pa ugotovita, da ni edini tak: plešejo namreč tudi Zemlja, Luna, planeti, Sonce in vse zvezde.
Živalski frazemi so v slovenskem jeziku pogosti in lahko bi jih našteli ogromno. Na primer: kot kra brez glave, beseda ni konj, medvedja usluga, kot maček okoli vrele kaše, biti na psu, tih kot miška, zdrav kot riba, rakom žvižgat, muha enodnevnica. Ampak tokrat se bomo osredotočili na frazem ali pregovor: Bolje vrabec v roki kakor golob na strehi. Spoznali bomo pomensko enake različice tega pregovora pri drugih narodih, spomnili se bomo na sopomenko, v kateri nastopata kos in goska in je žal skoraj pozabljena. Šli bomo po sledi mnogih frazemov in metafor, katerih osnovna sestavina je golob. Kiks pa bomo začeli s kiksom. Bojan Leskovec v tokratni epizodi gosti profesorja slovenščine, dr. Klemna Laha.
Živalski frazemi so v slovenskem jeziku pogosti in lahko bi jih našteli ogromno. Na primer: kot kra brez glave, beseda ni konj, medvedja usluga, kot maček okoli vrele kaše, biti na psu, tih kot miška, zdrav kot riba, rakom žvižgat, muha enodnevnica. Ampak tokrat se bomo osredotočili na frazem ali pregovor: Bolje vrabec v roki kakor golob na strehi. Spoznali bomo pomensko enake različice tega pregovora pri drugih narodih, spomnili se bomo na sopomenko, v kateri nastopata kos in goska in je žal skoraj pozabljena. Šli bomo po sledi mnogih frazemov in metafor, katerih osnovna sestavina je golob. Kiks pa bomo začeli s kiksom. Bojan Leskovec v tokratni epizodi gosti profesorja slovenščine, dr. Klemna Laha.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.
Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.
Manca nam veselo predstavi svoja brata in sestrico, skupaj jim nikoli ni dolgčas. Kaj bodo počeli tokrat? Plezali, risali in se preizkušali v zabavnih nalogah poligona na vrtu. Ali bo uspelo vsem preskočiti gugalnico? Poglejmo in ob tem preverimo, zakaj imajo Kriškraški v studiu toliko nogavic.
Manca nam veselo predstavi svoja brata in sestrico, skupaj jim nikoli ni dolgčas. Kaj bodo počeli tokrat? Plezali, risali in se preizkušali v zabavnih nalogah poligona na vrtu. Ali bo uspelo vsem preskočiti gugalnico? Poglejmo in ob tem preverimo, zakaj imajo Kriškraški v studiu toliko nogavic.
Narva je edinstveno mesto v severovzhodnem delu Estonije. Kar 97 odstotkov prebivalcev je etničnih Rusov ali pa imajo ruščino za materni jezik. Med njimi je tudi Denis, raziskovalec na področju informacijskih tehnologij. Položaj rusko govorečih prebivalcev Narve je zapleten in je odvisen od zgodovine in geografske lege mesta. Številni prebivalci se v iskanju boljših zaposlitvenih možnosti selijo v Talin, v druge regije ali tujino. Denis se je vrnil iz Velike Britanije in ZDA in v domačem okolju vidi številne prednosti, kot sta varnost in kakovost življenja, ne glede na bližino ruske meje.
Narva je edinstveno mesto v severovzhodnem delu Estonije. Kar 97 odstotkov prebivalcev je etničnih Rusov ali pa imajo ruščino za materni jezik. Med njimi je tudi Denis, raziskovalec na področju informacijskih tehnologij. Položaj rusko govorečih prebivalcev Narve je zapleten in je odvisen od zgodovine in geografske lege mesta. Številni prebivalci se v iskanju boljših zaposlitvenih možnosti selijo v Talin, v druge regije ali tujino. Denis se je vrnil iz Velike Britanije in ZDA in v domačem okolju vidi številne prednosti, kot sta varnost in kakovost življenja, ne glede na bližino ruske meje.
Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar bo moral drugič v tem mandatu pred državnim zborom pojasnjevati očitke iz interpelacije. Včeraj so jo namreč zoper njega vložili poslanci iz vrst NSi in Demokratov. Med drugim mu očitajo neustrezen odziv ob aferi izkoriščanja tujih delavcev in problematično reorganizacijo centra za varovanje. Drugi poudarki oddaje: Ameriško vrhovno sodišče dovolilo suspenz že drugega programa za zaščito priseljencev. Dan brez tobaka letos pod geslom »Razkrijmo manipulacije tobačne industrije« . Mehičan Isaac del Toro le še korak od skupne zmage na kolesarski dirki po Italiji.
Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar bo moral drugič v tem mandatu pred državnim zborom pojasnjevati očitke iz interpelacije. Včeraj so jo namreč zoper njega vložili poslanci iz vrst NSi in Demokratov. Med drugim mu očitajo neustrezen odziv ob aferi izkoriščanja tujih delavcev in problematično reorganizacijo centra za varovanje. Drugi poudarki oddaje: Ameriško vrhovno sodišče dovolilo suspenz že drugega programa za zaščito priseljencev. Dan brez tobaka letos pod geslom »Razkrijmo manipulacije tobačne industrije« . Mehičan Isaac del Toro le še korak od skupne zmage na kolesarski dirki po Italiji.
Slovenska ženska nogometna reprezentanca končuje sezono v B ligi narodov. V predzadnjem kolu tekmovanja se je včeraj v Ljubljani pomerila z Grčijo, v zadnjem odločilnem kolu pa bo za napredovanje v najvišji razred evropskega nogometa gostovala na Irskem.
Slovenska ženska nogometna reprezentanca končuje sezono v B ligi narodov. V predzadnjem kolu tekmovanja se je včeraj v Ljubljani pomerila z Grčijo, v zadnjem odločilnem kolu pa bo za napredovanje v najvišji razred evropskega nogometa gostovala na Irskem.
V novi dan z glasbo Albinonija, Paisiella, Christiana Bacha, Bellinija in Pachelbla v 1. delu, Michaela Haydna in Piccininija v drugem ter Maška, Haana, Schuberta, Stamica in Beethovna v tretjem.
V novi dan z glasbo Albinonija, Paisiella, Christiana Bacha, Bellinija in Pachelbla v 1. delu, Michaela Haydna in Piccininija v drugem ter Maška, Haana, Schuberta, Stamica in Beethovna v tretjem.
Tokratna Lokalna junakinja prihaja iz osrčja Notranjske. Raziskovalka ljudskega izročila, pevka, pesnica, pisateljica, pripovedovalka pravljic in vsestranska umetnica, od leta 2022 pa tudi častna občanka občine Cerknice, Ljoba Jenče se že od konca 80-tih let prejšnjega stoletja posveča vsemu, kar je povezano z bogatim slovenskim narodopisjem. S pesmijo je prepotovala ves svet, vsako leto izvede tudi po 100 nastopov za odrasle in otroke, ki jim žlahtno narodovo dediščino predstavlja na nastopih v šolah po vsej Sloveniji.
Tokratna Lokalna junakinja prihaja iz osrčja Notranjske. Raziskovalka ljudskega izročila, pevka, pesnica, pisateljica, pripovedovalka pravljic in vsestranska umetnica, od leta 2022 pa tudi častna občanka občine Cerknice, Ljoba Jenče se že od konca 80-tih let prejšnjega stoletja posveča vsemu, kar je povezano z bogatim slovenskim narodopisjem. S pesmijo je prepotovala ves svet, vsako leto izvede tudi po 100 nastopov za odrasle in otroke, ki jim žlahtno narodovo dediščino predstavlja na nastopih v šolah po vsej Sloveniji.
Antični slovničar Terencijan Maver, ki je živel predvidoma konec 2. stoletja našega štetja, je v svoji knjigi O črkah, zlogih in metrih zapisal: »Knjige imajo svojo usodo.« Da je postalo sporočilo tega stavka kar najbolj resnično, priča dejstvo, da je omenjena Mavrova knjiga dolgo veljala za pozabljeno, dokler je šele v renesansi, in sicer leta 1493, niso ponovno odkrili v neki benediktinski opatiji na ozemlju današnje severne Italije. V svojem delu o črkah, zlogih in metrih Terencijan Maver ugotavlja, da ni pomembna zgolj intelektualna moč knjige, temveč sta njen vpliv in njeno razumevanje odvisna tudi od bralca. Celo najboljšo knjigo lahko uniči bralec, ki je ne razume oziroma ki ni sposoben dojeti njenega sporočila. Žal pa ni samo knjiga Terencijana Mavra doživela žalostne usode, da je bila dolgo pozabljena in je ohranjena le delno. Tudi njegovo misel so v kasnejši rabi predelali in skrajšali v sporočilo: »Skrivnostna so naših knjig pota.« Toda taka predelava zdaj govori le še o tem, da imajo knjige različne, zanimive usode. Morda namiguje še na dejstvo, da se pot, po kateri neka knjiga potuje skoz zgodovino, pogosto razide s potjo, na katero jo je želel usmeriti njen avtor. Je pa iz izvirnega izreka »Knjige imajo svojo usodo« z novo različico »Skrivnostna so naših knjig pota« danes izpuščeno pomembno sporočilo o tem, da je od bralca, torej od nas samih, ki knjigo jemljemo v roke, odvisno, kaj se bo z njo zgodilo v prihodnosti in kakšen družbeni vpliv bo imela. Na bralcih kot ljudeh je torej velika odgovornost, ali bodo sporočilo knjige doumeli, ga sprejeli in znali z njim kot z najboljšo popotnico stopati po svoji življenjski poti. Prav tako so bralci tisti, ki morajo znati ločiti dobro knjigo od slabe, resnico od laži, knjigo, ki nam prinaša klic ljubezni, od take, ki neti sovraštvo.
Antični slovničar Terencijan Maver, ki je živel predvidoma konec 2. stoletja našega štetja, je v svoji knjigi O črkah, zlogih in metrih zapisal: »Knjige imajo svojo usodo.« Da je postalo sporočilo tega stavka kar najbolj resnično, priča dejstvo, da je omenjena Mavrova knjiga dolgo veljala za pozabljeno, dokler je šele v renesansi, in sicer leta 1493, niso ponovno odkrili v neki benediktinski opatiji na ozemlju današnje severne Italije. V svojem delu o črkah, zlogih in metrih Terencijan Maver ugotavlja, da ni pomembna zgolj intelektualna moč knjige, temveč sta njen vpliv in njeno razumevanje odvisna tudi od bralca. Celo najboljšo knjigo lahko uniči bralec, ki je ne razume oziroma ki ni sposoben dojeti njenega sporočila. Žal pa ni samo knjiga Terencijana Mavra doživela žalostne usode, da je bila dolgo pozabljena in je ohranjena le delno. Tudi njegovo misel so v kasnejši rabi predelali in skrajšali v sporočilo: »Skrivnostna so naših knjig pota.« Toda taka predelava zdaj govori le še o tem, da imajo knjige različne, zanimive usode. Morda namiguje še na dejstvo, da se pot, po kateri neka knjiga potuje skoz zgodovino, pogosto razide s potjo, na katero jo je želel usmeriti njen avtor. Je pa iz izvirnega izreka »Knjige imajo svojo usodo« z novo različico »Skrivnostna so naših knjig pota« danes izpuščeno pomembno sporočilo o tem, da je od bralca, torej od nas samih, ki knjigo jemljemo v roke, odvisno, kaj se bo z njo zgodilo v prihodnosti in kakšen družbeni vpliv bo imela. Na bralcih kot ljudeh je torej velika odgovornost, ali bodo sporočilo knjige doumeli, ga sprejeli in znali z njim kot z najboljšo popotnico stopati po svoji življenjski poti. Prav tako so bralci tisti, ki morajo znati ločiti dobro knjigo od slabe, resnico od laži, knjigo, ki nam prinaša klic ljubezni, od take, ki neti sovraštvo.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Petrinja je mesto na Hrvaškem. Stoji ob reki Kolpi, tik pred njenim izlivom v Savo. Na širšem območju zgodovinsko-geografske pokrajine Banovina živijo tako Hrvati kot Srbi. Medetnično sobivanje je bilo zaradi politike vedno burno, ob razpadu Jugoslavije je bilo mesto porušeno, ljudje izgnani. Premnogi so v vojni umrli. Ob božiču leta 2020 je Petrinja doživela močan potres. Mesto je bilo ponovno porušeno. Tektonske razpoke so se križale z razpokami miru. Kako živijo pet let pozneje? Kakšni so odnosi med ljudmi? Kako Petrinja na ruševinah vojne in potresa gradi novo prihodnost, prihodnost brez kontejnerjev?
Petrinja je mesto na Hrvaškem. Stoji ob reki Kolpi, tik pred njenim izlivom v Savo. Na širšem območju zgodovinsko-geografske pokrajine Banovina živijo tako Hrvati kot Srbi. Medetnično sobivanje je bilo zaradi politike vedno burno, ob razpadu Jugoslavije je bilo mesto porušeno, ljudje izgnani. Premnogi so v vojni umrli. Ob božiču leta 2020 je Petrinja doživela močan potres. Mesto je bilo ponovno porušeno. Tektonske razpoke so se križale z razpokami miru. Kako živijo pet let pozneje? Kakšni so odnosi med ljudmi? Kako Petrinja na ruševinah vojne in potresa gradi novo prihodnost, prihodnost brez kontejnerjev?
Cikel filmov Powella in Pressburgerja: Andersenova pravljica postane veličasten filmski spektakel v osupljivo živih barvah Še neznana, vendar izredno nadarjena mlada balerina Victoria Page se priključi znamenitemu baletnemu ansamblu. Vodja ansambla je karizmatični in avtoritarni Boris Lermontov, ki novinki obljubi svetovno slavo, v zameno pa se mora Victoria odreči svoji svobodi in se prepustiti njegovemu nadzoru. Victoria ogrozi svojo kariero in naklonjenost Lermontova, ko se zaljubi v skladatelja Juliana Crasterja in skoči v zakonski jarem. Čedalje bolj jo muči razpetost med delom in ljubeznijo. Obseda jo ideja, ki si jo deli z Lermontovom: da je življenje v primerjavi z umetnostjo nepomembno. S petimi oskarji nagrajeni vizualno osupljivi spektakel, ki je bil večkrat izglasovan na same vrhove lestvic najboljših filmov, slovi po uspešni združitvi umetniških zvrsti, kot so balet, glasba, fotografija in scenografija. Martin Scorsese je nekoč dejal, da gre za enega najlepših barvnih filmov. Izvirni naslov: THE RED SHOES / Britanski film, 1948 / Režija: Michael Powell, Emeric Pressburger / Scenarij: Hans Christian Andersen (predloga), Emeric Pressburger / Igrajo: Moira Shearer, Anton Wallbrook, Marius Goring
Cikel filmov Powella in Pressburgerja: Andersenova pravljica postane veličasten filmski spektakel v osupljivo živih barvah Še neznana, vendar izredno nadarjena mlada balerina Victoria Page se priključi znamenitemu baletnemu ansamblu. Vodja ansambla je karizmatični in avtoritarni Boris Lermontov, ki novinki obljubi svetovno slavo, v zameno pa se mora Victoria odreči svoji svobodi in se prepustiti njegovemu nadzoru. Victoria ogrozi svojo kariero in naklonjenost Lermontova, ko se zaljubi v skladatelja Juliana Crasterja in skoči v zakonski jarem. Čedalje bolj jo muči razpetost med delom in ljubeznijo. Obseda jo ideja, ki si jo deli z Lermontovom: da je življenje v primerjavi z umetnostjo nepomembno. S petimi oskarji nagrajeni vizualno osupljivi spektakel, ki je bil večkrat izglasovan na same vrhove lestvic najboljših filmov, slovi po uspešni združitvi umetniških zvrsti, kot so balet, glasba, fotografija in scenografija. Martin Scorsese je nekoč dejal, da gre za enega najlepših barvnih filmov. Izvirni naslov: THE RED SHOES / Britanski film, 1948 / Režija: Michael Powell, Emeric Pressburger / Scenarij: Hans Christian Andersen (predloga), Emeric Pressburger / Igrajo: Moira Shearer, Anton Wallbrook, Marius Goring
Posnetek koncerta ansambla Tone Janša Long Way Quartet. Saksofonist, flavtist in skladatelj Tone Janša velja za legendo slovenskega jazza. Po študiju klasičnega in jazzovskega saksofona v Gradcu se je dodatno izpopolnjeval na glasbenem kolidžu Berklee v Bostonu in se pridružil Big bandu RTV Ljubljana, v katerem je deloval kot saksofonist. S svojim kvartetom Tone Janša Quartet je gostoval na najpomembnejših festivalih po Evropi in svetu. Tone Janša Long Way Quartet sestavljajo Lenart Krečič (saksofon), Renato Chicco (klavir), Phillipp Zarfl (kontrabas) in Drago Gajo (bobni). Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Igor Zupe.
Posnetek koncerta ansambla Tone Janša Long Way Quartet. Saksofonist, flavtist in skladatelj Tone Janša velja za legendo slovenskega jazza. Po študiju klasičnega in jazzovskega saksofona v Gradcu se je dodatno izpopolnjeval na glasbenem kolidžu Berklee v Bostonu in se pridružil Big bandu RTV Ljubljana, v katerem je deloval kot saksofonist. S svojim kvartetom Tone Janša Quartet je gostoval na najpomembnejših festivalih po Evropi in svetu. Tone Janša Long Way Quartet sestavljajo Lenart Krečič (saksofon), Renato Chicco (klavir), Phillipp Zarfl (kontrabas) in Drago Gajo (bobni). Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Igor Zupe.
Predstavljamo enega najmarkantnejših trobentačev v jazzu – Jacka Sheldona. Bil je tudi pevec, igralec, umetniški vodja televizijskih predstav in velik posebnež. S svojimi spontanimi monologi, ki so bili včasih zelo smešni ter včasih omledni, je skoraj zasenčil svoje vrhunsko igranje trobente.
Predstavljamo enega najmarkantnejših trobentačev v jazzu – Jacka Sheldona. Bil je tudi pevec, igralec, umetniški vodja televizijskih predstav in velik posebnež. S svojimi spontanimi monologi, ki so bili včasih zelo smešni ter včasih omledni, je skoraj zasenčil svoje vrhunsko igranje trobente.