Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Veličastni spektakel japonskega mojstra Akire Kurosave velja za enega največjih filmov vseh časov Fevdalna Japonska. Odločni poglavar klana Hidetora zagreši usodno napako, ko se brez dobrega razloga odreče oblasti, ki jo želi predati enemu od treh sinov. Toda ko izžene edinega, ki je vreden nasledstva, se druga dva ljubosumno spopadeta za prestol, kar povzroči kaos v kraljestvu brez gospodarja. Zgodba izvira iz Shakespearjeve tragedije Kralj Lear, a je preseljena v obdobje silovitih vojnih spopadov na Japonskem v 15. oziroma 16. stoletju. V času nastanka je bil Kaos najdražji film v japonski zgodovini, enemu največjih japonskih režiserjev Akiri Kurosavi je prislužil nominacijo za oskarja. Film je pripravljal deset let, prizore si je pred snemanjem zamislil na slikarskih platnih. Snemanje je trajalo skoraj vse leto, vključevalo je ogromne ekipe statistov in živali, vložena sredstva pa se še posebej kažejo v edinstvenih akcijskih in bojnih sekvencah. Izvirni naslov: RAN / Francosko-japonski film, 1985 / Režija: Akira Kurosava / Scenarij: Akira Kurosava, Hideo Oguni, Masato Ide / Igrajo: Tacuja Nakadai, Akira Terao, Džinpači Nezu, Dajsuke Rju, Mieko Harada
Veličastni spektakel japonskega mojstra Akire Kurosave velja za enega največjih filmov vseh časov Fevdalna Japonska. Odločni poglavar klana Hidetora zagreši usodno napako, ko se brez dobrega razloga odreče oblasti, ki jo želi predati enemu od treh sinov. Toda ko izžene edinega, ki je vreden nasledstva, se druga dva ljubosumno spopadeta za prestol, kar povzroči kaos v kraljestvu brez gospodarja. Zgodba izvira iz Shakespearjeve tragedije Kralj Lear, a je preseljena v obdobje silovitih vojnih spopadov na Japonskem v 15. oziroma 16. stoletju. V času nastanka je bil Kaos najdražji film v japonski zgodovini, enemu največjih japonskih režiserjev Akiri Kurosavi je prislužil nominacijo za oskarja. Film je pripravljal deset let, prizore si je pred snemanjem zamislil na slikarskih platnih. Snemanje je trajalo skoraj vse leto, vključevalo je ogromne ekipe statistov in živali, vložena sredstva pa se še posebej kažejo v edinstvenih akcijskih in bojnih sekvencah. Izvirni naslov: RAN / Francosko-japonski film, 1985 / Režija: Akira Kurosava / Scenarij: Akira Kurosava, Hideo Oguni, Masato Ide / Igrajo: Tacuja Nakadai, Akira Terao, Džinpači Nezu, Dajsuke Rju, Mieko Harada
Oddajo bomo namenili hrvaškemu pianistu Matiji Dediću, ki se je nepričakovano za vedno poslovil 8. junija, star šele 52 let.
Oddajo bomo namenili hrvaškemu pianistu Matiji Dediću, ki se je nepričakovano za vedno poslovil 8. junija, star šele 52 let.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Ivan Slamnig (1930-2001) je v času svojega življenja veljal za enega najbolj vsestranskih hrvaških literarnih ustvarjalcev. Napisal je deset pesniških zbirk, dve knjigi kratke proze, roman Boljša polovica hrabrosti, ki velja za prvi pomembnejši hrvaški postmodernistični roman, ter številne radijske igre. Bil je uveljavljen prevajalec, literarni teoretik in zgodovinar. V slovenskem literarnem prostoru smo prvi knjižni izbor njegove poezije dobili leta 2022, ko so v zbirki Nova lirika pod naslovom Nostalgija ostanka izšle Slamnigove pesmi v prevodu in izboru Petra Svetine. Za Slamnigovo poezijo je zelo pomemben skupek aluzij in referenc na pesniško tradicijo, oblikovno pa je izjemno raznovrstna. Ena izmed odlik avtorjeve poezije je tudi humor. Prevajalec Peter Svetina, režiser Alen Jelen, asistentka režije Nika Bezeljak, interpret Kristijan Ostanek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Smiljan Greif, Darko Kukovič, urednica oddaje Tina Kozin, posneto leta 2022.
Ivan Slamnig (1930-2001) je v času svojega življenja veljal za enega najbolj vsestranskih hrvaških literarnih ustvarjalcev. Napisal je deset pesniških zbirk, dve knjigi kratke proze, roman Boljša polovica hrabrosti, ki velja za prvi pomembnejši hrvaški postmodernistični roman, ter številne radijske igre. Bil je uveljavljen prevajalec, literarni teoretik in zgodovinar. V slovenskem literarnem prostoru smo prvi knjižni izbor njegove poezije dobili leta 2022, ko so v zbirki Nova lirika pod naslovom Nostalgija ostanka izšle Slamnigove pesmi v prevodu in izboru Petra Svetine. Za Slamnigovo poezijo je zelo pomemben skupek aluzij in referenc na pesniško tradicijo, oblikovno pa je izjemno raznovrstna. Ena izmed odlik avtorjeve poezije je tudi humor. Prevajalec Peter Svetina, režiser Alen Jelen, asistentka režije Nika Bezeljak, interpret Kristijan Ostanek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Smiljan Greif, Darko Kukovič, urednica oddaje Tina Kozin, posneto leta 2022.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Gojenje gosi ima na Poljskem dolgo tradicijo. Včasih skoraj ni bilo družine, ki na vrtu ne bi imela vsaj pol ducata gosi. Zdaj pa so skupinice gosi že nekaj let bolj redek prizor v poljskih vaseh. Te prisrčne živalce zdaj večinoma gojijo le še poklicni rejci gosi, kot sta Piotr in Maria Szewczyk. Na njuni gosji farmi v jugovzhodni Poljski se na 90 hektarov veliki kmetiji svobodno sprehaja več tisoč gosi. Kljub velikopotezni reji pa zakonca Szewczyk prisegata na naravno rejo gosi in visoko kakovost mesa. V zadnjem času imata vendarle težave; cene gosi na debelo so tako padle, da Szewczykowa razmišljata, da bi se odpovedala njihovi reji. Vseeno pa si nočeta pokvariti božičnih praznikov. Takrat se namreč v njuni hiši zbere vsa širša družina, hčere z možmi in otroki. Ženske skupaj pripravljajo tradicionalne poljske božične jedi, obveznega krapa in seveda pečeno gos.
Gojenje gosi ima na Poljskem dolgo tradicijo. Včasih skoraj ni bilo družine, ki na vrtu ne bi imela vsaj pol ducata gosi. Zdaj pa so skupinice gosi že nekaj let bolj redek prizor v poljskih vaseh. Te prisrčne živalce zdaj večinoma gojijo le še poklicni rejci gosi, kot sta Piotr in Maria Szewczyk. Na njuni gosji farmi v jugovzhodni Poljski se na 90 hektarov veliki kmetiji svobodno sprehaja več tisoč gosi. Kljub velikopotezni reji pa zakonca Szewczyk prisegata na naravno rejo gosi in visoko kakovost mesa. V zadnjem času imata vendarle težave; cene gosi na debelo so tako padle, da Szewczykowa razmišljata, da bi se odpovedala njihovi reji. Vseeno pa si nočeta pokvariti božičnih praznikov. Takrat se namreč v njuni hiši zbere vsa širša družina, hčere z možmi in otroki. Ženske skupaj pripravljajo tradicionalne poljske božične jedi, obveznega krapa in seveda pečeno gos.
Poslanke in poslanci Svobode, Logarjevih Demokratov in narodnih skupnosti so s 44-imi glasovi preklicali nedavno potrjen referendum o povečevanju izdatkov za oboroževanje, ki ga je predlagala Levica, podprli pa so ga še v SD-ju, SDS-u in Novi Sloveniji. S to potezo se je država izognila tudi referenduma o članstvu v Natu, ki ga je napovedalo Gibanje Svoboda s premierjem Robertom Golobom na čelu.
Poslanke in poslanci Svobode, Logarjevih Demokratov in narodnih skupnosti so s 44-imi glasovi preklicali nedavno potrjen referendum o povečevanju izdatkov za oboroževanje, ki ga je predlagala Levica, podprli pa so ga še v SD-ju, SDS-u in Novi Sloveniji. S to potezo se je država izognila tudi referenduma o članstvu v Natu, ki ga je napovedalo Gibanje Svoboda s premierjem Robertom Golobom na čelu.
V oddaji so zbrani najboljši skeči iz oddaje V petek zvečer. V humorističnih prispevkih avtor Jure Karas hodi po meji nadrealističnega in realističnega, tradicionalnega in urbanega ter vsakič na tehtnico postavlja zdrav razum in domišljijo današnjega sodobnega človeka. Vrhunsko humoristično zasedbo predstavljajo humoristi Lucija Harum, Miha Brajnik, Mario Ćulibrk, Jernej Kogovšek in Niko Zagode.
V oddaji so zbrani najboljši skeči iz oddaje V petek zvečer. V humorističnih prispevkih avtor Jure Karas hodi po meji nadrealističnega in realističnega, tradicionalnega in urbanega ter vsakič na tehtnico postavlja zdrav razum in domišljijo današnjega sodobnega človeka. Vrhunsko humoristično zasedbo predstavljajo humoristi Lucija Harum, Miha Brajnik, Mario Ćulibrk, Jernej Kogovšek in Niko Zagode.
Nov dan, nova zmaga za Tadeja Pogačarja na dirki po Franciji. Pogačar je bil najboljši tudi v gorskem kronometru. Svojo prednost je povečal na več kot štiri minute, tretjeuvrščeni zaostaja skoraj že za sedem minut in pol. Gost je tokrat moštveni kolega Tadeja Pogačarja Domen Novak. Novak pravi, da je Visma preveč napadala v prvem tednu dirke, namesto da bi vso energijo usmerila v najdaljše klance, tam, kjer je bil Vingegaard najbolj konkurenčen Tadeju Pogačarju v zadnjih letih. Pogačar je letos vozil malce manj napadalno kot na prejšnjih Tourih, Novak pa pravi, da je bil vedno premišljen in umerjen, le da se morda to ni tako dobro doslej videlo. Za primer je dal vožnjo Pogačarja v glavnini. Vselej je spredaj, v dobrem položaju, če bi se nekaj nepredvidljivega zgodilo, hkrati pa ima dovolj kolesarjev od sebi, da je v zavetrju in tako potroši manj energije. Novak se z radijskim reporterjem na prizorišču Igorjem Tomincem in voditeljem Luko Petričem pogovarja tudi o izstopajočih kolesarjih ekipe UAE na letošnji dirki, najbolj ga je navdušil Jhonatan Narvaez, optimističen je glede možnosti Primoža Rogliča, da se uvrsti na stopničke, trenutno se v Livignu pripravlja na nadaljevanje sezone, upa, da bo v dobri formi, predvsem za svetovno prvenstvo in za Vuelto, slišite pa lahko tudi, kaj se zgodi z vsemi levčki, ki jih Tadej Pogačar dobi na podelitvah po koncu etap.
Nov dan, nova zmaga za Tadeja Pogačarja na dirki po Franciji. Pogačar je bil najboljši tudi v gorskem kronometru. Svojo prednost je povečal na več kot štiri minute, tretjeuvrščeni zaostaja skoraj že za sedem minut in pol. Gost je tokrat moštveni kolega Tadeja Pogačarja Domen Novak. Novak pravi, da je Visma preveč napadala v prvem tednu dirke, namesto da bi vso energijo usmerila v najdaljše klance, tam, kjer je bil Vingegaard najbolj konkurenčen Tadeju Pogačarju v zadnjih letih. Pogačar je letos vozil malce manj napadalno kot na prejšnjih Tourih, Novak pa pravi, da je bil vedno premišljen in umerjen, le da se morda to ni tako dobro doslej videlo. Za primer je dal vožnjo Pogačarja v glavnini. Vselej je spredaj, v dobrem položaju, če bi se nekaj nepredvidljivega zgodilo, hkrati pa ima dovolj kolesarjev od sebi, da je v zavetrju in tako potroši manj energije. Novak se z radijskim reporterjem na prizorišču Igorjem Tomincem in voditeljem Luko Petričem pogovarja tudi o izstopajočih kolesarjih ekipe UAE na letošnji dirki, najbolj ga je navdušil Jhonatan Narvaez, optimističen je glede možnosti Primoža Rogliča, da se uvrsti na stopničke, trenutno se v Livignu pripravlja na nadaljevanje sezone, upa, da bo v dobri formi, predvsem za svetovno prvenstvo in za Vuelto, slišite pa lahko tudi, kaj se zgodi z vsemi levčki, ki jih Tadej Pogačar dobi na podelitvah po koncu etap.
V oddaji gostimo slavista, prevajalca in kulturnika Petra Kuharja, ki že 18 let živi na Češkem in je bil tudi pobudnik za ustanovitev slovenskega društva Jože Plečnik v Pragi. Pogovarjali smo se tudi z urednico slovenske radijske oddaje Okence v slovenski svet, ki deluje v Buenos Airesu Mariano Pirc, pred radijski mikrofon pa smo med obiskom v Sloveniji ujeli tudi Walterja Šuberja, ki prihaja iz Avstralije in deluje na slovenskem radiu Radio glas avstralskih Slovencev v Sydneyu, rojen Primorec, ki pa se je še kot otrok s starši preselil na peto celino. Pred radijski mikrofon pa je stopil tudi mladi predsednik slovenskega društva v San Justu v Argentini Marjan Godec, ki ohranja slovenstvo v tej južnoameriški državi že kot pripadnik tretje generacije Slovencev.
V oddaji gostimo slavista, prevajalca in kulturnika Petra Kuharja, ki že 18 let živi na Češkem in je bil tudi pobudnik za ustanovitev slovenskega društva Jože Plečnik v Pragi. Pogovarjali smo se tudi z urednico slovenske radijske oddaje Okence v slovenski svet, ki deluje v Buenos Airesu Mariano Pirc, pred radijski mikrofon pa smo med obiskom v Sloveniji ujeli tudi Walterja Šuberja, ki prihaja iz Avstralije in deluje na slovenskem radiu Radio glas avstralskih Slovencev v Sydneyu, rojen Primorec, ki pa se je še kot otrok s starši preselil na peto celino. Pred radijski mikrofon pa je stopil tudi mladi predsednik slovenskega društva v San Justu v Argentini Marjan Godec, ki ohranja slovenstvo v tej južnoameriški državi že kot pripadnik tretje generacije Slovencev.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Gala večer slovenske popevke je koncert, posvečen slovenski popevki in drugim izjemnim skladbam iz bogate zakladnice slovenske zabavne glasbe. Pesmi izvajajo uveljavljeni slovenski pevci ob živi spremljavi velikega orkestra, ki ga sestavljata Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija.
Gala večer slovenske popevke je koncert, posvečen slovenski popevki in drugim izjemnim skladbam iz bogate zakladnice slovenske zabavne glasbe. Pesmi izvajajo uveljavljeni slovenski pevci ob živi spremljavi velikega orkestra, ki ga sestavljata Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija.
Vikingi so se zapisali v zgodovino kot neustrašni raziskovalci in osvajalci. Do danes jih slavijo kot heroje. Toda ali je to upravičeno? Zdi se, da so miti in legende o pogumu in pustolovskem duhu Vikingov zakrili temno plat njihovega uspeha. Vikinško družbo je namreč določala tudi trgovina z ljudmi … VICTIMS OF THE VIKINGS / IN DEN FÄNGEN DER WIKINGER / Avstrija / 2020 / Režija: Stefan Ludwig
Vikingi so se zapisali v zgodovino kot neustrašni raziskovalci in osvajalci. Do danes jih slavijo kot heroje. Toda ali je to upravičeno? Zdi se, da so miti in legende o pogumu in pustolovskem duhu Vikingov zakrili temno plat njihovega uspeha. Vikinško družbo je namreč določala tudi trgovina z ljudmi … VICTIMS OF THE VIKINGS / IN DEN FÄNGEN DER WIKINGER / Avstrija / 2020 / Režija: Stefan Ludwig
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Potoček in mali kos sta postala prijatelja … Pripoveduje: Jerica Mrzel. Napisal: Branko Čopić. Prevedel: Jože Zupančič. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1974.
Potoček in mali kos sta postala prijatelja … Pripoveduje: Jerica Mrzel. Napisal: Branko Čopić. Prevedel: Jože Zupančič. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1974.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
V rubriki Poletno vreme postrežemo z najpomembnejšimi vremenski podatki, ki nam krojijo dan. Seznanimo vas z vremensko napovedjo in z vrsto drugih podatkov, ki so pomembni za vse, ki preživijo dan na prostem: od temperature v gorah, do UV indeksa ter prisotnosti cvetnega prahu.
V rubriki Poletno vreme postrežemo z najpomembnejšimi vremenski podatki, ki nam krojijo dan. Seznanimo vas z vremensko napovedjo in z vrsto drugih podatkov, ki so pomembni za vse, ki preživijo dan na prostem: od temperature v gorah, do UV indeksa ter prisotnosti cvetnega prahu.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Rudi Leban, v italijansko vojsko mobilizirani tržaški Slovenec, se po kapitulaciji Italije septembra 1943 vrača domov, a tam je zdaj nemška vojska. Odloči se za boj proti zlu in za slovenstvo, vendar kako – v gozdovih ali v domačem mestu? Mesto v zalivu je v vojnem času zatemnjeno, »kakor pregrnjeno z žalno plahto«, zaveda se, da v njem ne bo našel zavetja, a vse bolj čuti, da je prav v okupiranem Trstu najbolj potreben. »V spomin vsem, ki jih je naša samobitnost stala življenje,« je Boris Pahor napisal v posvetilu na začetku romana, izdanega leta 1955. Boris Pahor (1913–2022), pisatelj in neutruden borec proti vsakršnemu zatiranju, pričevalec vsega hudega, ki so ga povzročili fašizem, nacizem in tudi komunizem, je ostal humanist do konca življenja pri skoraj 109 letih. Večji del svojega opusa je posvetil Trstu in slovenstvu v njem in čeprav ga je Evropa spoznala šele v poznih letih, sodi med najbolj prevajane slovenske pisatelje. Pisal je iz lastnih izkušenj, kot otrok in mladenič je bil priča požigu Narodnega doma in fašističnemu nasilju, med vojno je bil zaradi sodelovanja v odporniškem gibanju poslan v koncentracijsko taborišče … ves njegov boj za osebno in narodno identiteto je svoj stvarno-lirični odsev našel v romanih, kot so Mesto v zalivu, Nekropola in drugi. Interpret: Matija Rupel Režiserka: Ana Krauthaker Tonski mojstri: Mateja Grebenjak, Boštjan Simčič, Matjaž Miklič, Sonja Stenar, Urban Gruden, Miha Ocvirk Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Suzana Köstner Korektorica: Katarina Rina Stanič Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija Uredništvo igranega programa, Program Ars in ZKP RTV Slovenija Posneto v studiu Nova Gorica – Radia Koper in v studiu 01 Radia Slovenija, marec–maj 2025
Rudi Leban, v italijansko vojsko mobilizirani tržaški Slovenec, se po kapitulaciji Italije septembra 1943 vrača domov, a tam je zdaj nemška vojska. Odloči se za boj proti zlu in za slovenstvo, vendar kako – v gozdovih ali v domačem mestu? Mesto v zalivu je v vojnem času zatemnjeno, »kakor pregrnjeno z žalno plahto«, zaveda se, da v njem ne bo našel zavetja, a vse bolj čuti, da je prav v okupiranem Trstu najbolj potreben. »V spomin vsem, ki jih je naša samobitnost stala življenje,« je Boris Pahor napisal v posvetilu na začetku romana, izdanega leta 1955. Boris Pahor (1913–2022), pisatelj in neutruden borec proti vsakršnemu zatiranju, pričevalec vsega hudega, ki so ga povzročili fašizem, nacizem in tudi komunizem, je ostal humanist do konca življenja pri skoraj 109 letih. Večji del svojega opusa je posvetil Trstu in slovenstvu v njem in čeprav ga je Evropa spoznala šele v poznih letih, sodi med najbolj prevajane slovenske pisatelje. Pisal je iz lastnih izkušenj, kot otrok in mladenič je bil priča požigu Narodnega doma in fašističnemu nasilju, med vojno je bil zaradi sodelovanja v odporniškem gibanju poslan v koncentracijsko taborišče … ves njegov boj za osebno in narodno identiteto je svoj stvarno-lirični odsev našel v romanih, kot so Mesto v zalivu, Nekropola in drugi. Interpret: Matija Rupel Režiserka: Ana Krauthaker Tonski mojstri: Mateja Grebenjak, Boštjan Simčič, Matjaž Miklič, Sonja Stenar, Urban Gruden, Miha Ocvirk Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Suzana Köstner Korektorica: Katarina Rina Stanič Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija Uredništvo igranega programa, Program Ars in ZKP RTV Slovenija Posneto v studiu Nova Gorica – Radia Koper in v studiu 01 Radia Slovenija, marec–maj 2025
V julijski oddaji Tempo se je Anej Doplihar v biljardnici pridružil našima najboljšima igralcema biljarda na vozičkih Mateju Brajkoviču in Davidu Slačku. V oddaji vam predstavljamo tudi mlado paraplesalko Nežo, trening vzdržljivosti in moči, na katerega sta nas povabila ambasadorja dogodka Spartan para, parašportnika Tanja Cerkvenik in Jan Fonda, predstavljamo pa vam tudi utrip Paralimpijskega tabora za družine v Laškem, na katerega mlade z invalidnostmi letos vabimo med 21. in 24. avgustom.
V julijski oddaji Tempo se je Anej Doplihar v biljardnici pridružil našima najboljšima igralcema biljarda na vozičkih Mateju Brajkoviču in Davidu Slačku. V oddaji vam predstavljamo tudi mlado paraplesalko Nežo, trening vzdržljivosti in moči, na katerega sta nas povabila ambasadorja dogodka Spartan para, parašportnika Tanja Cerkvenik in Jan Fonda, predstavljamo pa vam tudi utrip Paralimpijskega tabora za družine v Laškem, na katerega mlade z invalidnostmi letos vabimo med 21. in 24. avgustom.
Sodni stolp ob reki Dravi v Mariboru je prizorišče samostojne razstave umetnice, skladateljice in raziskovalke na področjih bio-, geo- in hidroakustike Petre Kapš z umetniškim imenom OR Poiesis. Na povabilo Umetnostne galerije Maribor in s kuratorko Andrejo Borin je umetnica v srednjeveškem stolpu razstavila več svojih del, ki jih je povezala v tenkočutno vizualno in zvočno celoto z naslovom Rosa. Zemlja, Kozmos. Foto (izrez): DK
Sodni stolp ob reki Dravi v Mariboru je prizorišče samostojne razstave umetnice, skladateljice in raziskovalke na področjih bio-, geo- in hidroakustike Petre Kapš z umetniškim imenom OR Poiesis. Na povabilo Umetnostne galerije Maribor in s kuratorko Andrejo Borin je umetnica v srednjeveškem stolpu razstavila več svojih del, ki jih je povezala v tenkočutno vizualno in zvočno celoto z naslovom Rosa. Zemlja, Kozmos. Foto (izrez): DK
Razgreto dogajanje na domačem političnem parketu se je nekoliko umirilo, potem ko je državni zbor odločil, da referenduma o obrambnih izdatkih ne bo. Potezo so v Gibanju Svoboda pozdravili kot državotvorno; v Levici, ki je referendum predlagala, so razočarani. Druge teme: - Tadej Pogačar z novo etapno zmago na Touru vse bolj trdno oblečen v rumeno, Primož Roglič danes tretji - Med kritiki predloga prihodnjega proračuna Unije tudi največje evropsko gospodarstvo - Hamas bi z namenom končanja vojne v Gazi izpustil vse izraelske talce
Razgreto dogajanje na domačem političnem parketu se je nekoliko umirilo, potem ko je državni zbor odločil, da referenduma o obrambnih izdatkih ne bo. Potezo so v Gibanju Svoboda pozdravili kot državotvorno; v Levici, ki je referendum predlagala, so razočarani. Druge teme: - Tadej Pogačar z novo etapno zmago na Touru vse bolj trdno oblečen v rumeno, Primož Roglič danes tretji - Med kritiki predloga prihodnjega proračuna Unije tudi največje evropsko gospodarstvo - Hamas bi z namenom končanja vojne v Gazi izpustil vse izraelske talce
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Slikar Boris Selan se vrača v galerijo krajinskega parka Sečoveljske soline z razstavo » Piranski trilček«. V tunelu pod Kostanjevico v Novi Gorici je na ogled prostorsko-zvočna instalacija Trachea. Njena avtorja sta vizualni umetnik Enej Gala in glasbenik Tomi Novak. V Čedadu se začenja festival gledališča, glasbe, plesa in cirkusa Mittelfest. Primorski poletni festival bo jutri v Kopru obeležil 30. obletnico genocida v Srebrenici. Društvo Konstruktivist iz Sežane je izdalo 12 knjig Srečka Kosovela.
Slikar Boris Selan se vrača v galerijo krajinskega parka Sečoveljske soline z razstavo » Piranski trilček«. V tunelu pod Kostanjevico v Novi Gorici je na ogled prostorsko-zvočna instalacija Trachea. Njena avtorja sta vizualni umetnik Enej Gala in glasbenik Tomi Novak. V Čedadu se začenja festival gledališča, glasbe, plesa in cirkusa Mittelfest. Primorski poletni festival bo jutri v Kopru obeležil 30. obletnico genocida v Srebrenici. Društvo Konstruktivist iz Sežane je izdalo 12 knjig Srečka Kosovela.
Na 112. kolesarski dirki po Franciji bodo nastopili štirje Slovenci: Tadej Pogačar, Primož Roglič, Matej Mohorič in Luka Mezgec. Tadej Pogačar je prvi favorit dirke in bo lovil svojo četrto skupno zmago. Vse etape, od začetka v Lillu do spektakularnega konca v Parizu, si boste lahko ogledali v neposrednih prenosih na našem drugem programu.
Na 112. kolesarski dirki po Franciji bodo nastopili štirje Slovenci: Tadej Pogačar, Primož Roglič, Matej Mohorič in Luka Mezgec. Tadej Pogačar je prvi favorit dirke in bo lovil svojo četrto skupno zmago. Vse etape, od začetka v Lillu do spektakularnega konca v Parizu, si boste lahko ogledali v neposrednih prenosih na našem drugem programu.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Kolesarska dirka po Franciji se danes nadaljuje z gorskim kronometrom v Pirenejih. Podrobneje tudi o prihajajočem evropskem prvenstvu v strelstvu, ki ga bo med 25. julijem in 7. avgustom gostil francoski Chateauroux. V članski in mladinski konkurenci bo nastopilo 17 slovenskih strelk in strelcev.
Kolesarska dirka po Franciji se danes nadaljuje z gorskim kronometrom v Pirenejih. Podrobneje tudi o prihajajočem evropskem prvenstvu v strelstvu, ki ga bo med 25. julijem in 7. avgustom gostil francoski Chateauroux. V članski in mladinski konkurenci bo nastopilo 17 slovenskih strelk in strelcev.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Betka in Toni v kleti brskata po starih otroških oblekicah, ugotavljata, kaj bi prišlo prav za dojenčka in obujata spomine. Betka si zaželi modernega otroškega vozička. Njeno željo poleg Tonija sliši tudi Evgen, ki se skriva v kleti. Ker Toni in Evgen kar tekmujeta za Betkino naklonjenost, postaja mama Marjeta nanjo vse bolj ljubosumna. Da bi si priborila izgubljeno pozornost, si omisli bolečine v križu. Na videz jo oba moška tolažita, a v resnici se bolj posvečata Betki. Končno si Toni in Evgen, ne da bi vedela drug za drugega, sposodita denar od Mame Marjete. Z njim Betki oba kupita enak voziček, kakršnega si želi. Mama je do konca užaljena, saj je pričakovala darila zase. In čeprav je skromnega darila od Tonija deležna tudi sama, se od ljubosumja odloči popolnoma ohrometi. Mamo odpeljejo k zdravniku in vrne se na invalidskem vozičku. Ker zdravnik ni mogel ugotoviti, kaj ji je, jo spravijo še h kiropraktiku. Po njegovem posegu Marjeto zares začne boleti hrbet... Družinske zadeve dodatno zapleteta Blažka in njen fant Riki, ki želi prespati pri njej. Na koncu Riki od Blažke zbeži, saj ga Toni navede na misel, da sta dva otroška vozička pri hiši zato, ker si tudi Blažka želi dojenčka. Betki postane slabo in vsi se ustrašijo zanjo in dojenčka. Celo mama Marjeta razkrije svoje pretvarjanje. V želji, da bi Betki pomagala, namreč jadrno shodi iz invalidskega vozička. Izkaže se, da Betkine motnje niso nosečniške, temveč samo prebavne. Mamo pa od vsega hudega zares zgrabi v križu, a kaj, ko ji zdaj nihče več ne verjame…
Betka in Toni v kleti brskata po starih otroških oblekicah, ugotavljata, kaj bi prišlo prav za dojenčka in obujata spomine. Betka si zaželi modernega otroškega vozička. Njeno željo poleg Tonija sliši tudi Evgen, ki se skriva v kleti. Ker Toni in Evgen kar tekmujeta za Betkino naklonjenost, postaja mama Marjeta nanjo vse bolj ljubosumna. Da bi si priborila izgubljeno pozornost, si omisli bolečine v križu. Na videz jo oba moška tolažita, a v resnici se bolj posvečata Betki. Končno si Toni in Evgen, ne da bi vedela drug za drugega, sposodita denar od Mame Marjete. Z njim Betki oba kupita enak voziček, kakršnega si želi. Mama je do konca užaljena, saj je pričakovala darila zase. In čeprav je skromnega darila od Tonija deležna tudi sama, se od ljubosumja odloči popolnoma ohrometi. Mamo odpeljejo k zdravniku in vrne se na invalidskem vozičku. Ker zdravnik ni mogel ugotoviti, kaj ji je, jo spravijo še h kiropraktiku. Po njegovem posegu Marjeto zares začne boleti hrbet... Družinske zadeve dodatno zapleteta Blažka in njen fant Riki, ki želi prespati pri njej. Na koncu Riki od Blažke zbeži, saj ga Toni navede na misel, da sta dva otroška vozička pri hiši zato, ker si tudi Blažka želi dojenčka. Betki postane slabo in vsi se ustrašijo zanjo in dojenčka. Celo mama Marjeta razkrije svoje pretvarjanje. V želji, da bi Betki pomagala, namreč jadrno shodi iz invalidskega vozička. Izkaže se, da Betkine motnje niso nosečniške, temveč samo prebavne. Mamo pa od vsega hudega zares zgrabi v križu, a kaj, ko ji zdaj nihče več ne verjame…
V samostanu kulturnega foruma Traunstein v Nemčiji je potekal festival Chiemgauska glasbena pomlad, na katerem je 17. maja letos nastopilo več glasbenikov, ki so izvajali dela Ernesta Blocha in Felixa Mendelssohna-Bartholdyja.
V samostanu kulturnega foruma Traunstein v Nemčiji je potekal festival Chiemgauska glasbena pomlad, na katerem je 17. maja letos nastopilo več glasbenikov, ki so izvajali dela Ernesta Blocha in Felixa Mendelssohna-Bartholdyja.
Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, gospodarska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.
Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, gospodarska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.
Nikoli več je zaobljuba, ki še vedno vztraja med govori ob obletnicah grozodejstev, medtem ko v vsakdanjem življenju izgublja še zadnje ostanke pomena. “Zgodilo se je, torej se lahko spet zgodi.” Te besede je v knjigi Potopljeni in rešeni pred skoraj štirimi desetletji zapisal Primo Levi, preživela priča nacističnih taborišč, eden ključnih popisovalcev grozot holokavsta. To poletje pa izraelska oblast razpravlja o vzpostavitvi humanitarnega mesta na severu Gaze. V mednarodni javnosti in izraelski opoziciji so to označili kot evfemizem za koncentracijsko taborišče. Upe na boljši jutri medtem polagamo, skupaj z odgovornostjo, na mlade, vključno z maturanti, ki pa jim pri tem nič kaj prida ne pomagamo.
Nikoli več je zaobljuba, ki še vedno vztraja med govori ob obletnicah grozodejstev, medtem ko v vsakdanjem življenju izgublja še zadnje ostanke pomena. “Zgodilo se je, torej se lahko spet zgodi.” Te besede je v knjigi Potopljeni in rešeni pred skoraj štirimi desetletji zapisal Primo Levi, preživela priča nacističnih taborišč, eden ključnih popisovalcev grozot holokavsta. To poletje pa izraelska oblast razpravlja o vzpostavitvi humanitarnega mesta na severu Gaze. V mednarodni javnosti in izraelski opoziciji so to označili kot evfemizem za koncentracijsko taborišče. Upe na boljši jutri medtem polagamo, skupaj z odgovornostjo, na mlade, vključno z maturanti, ki pa jim pri tem nič kaj prida ne pomagamo.
Pred dnevi je 90 let dopolnil dalajlama, vrhovni tibetanski verski voditelj in Nobelov nagrajenec za mir. Že šest desetletij in pol živi v izgnanstvu v Indiji, potem ko je Tibet zasedla Kitajska. Gost oddaje je poznavalec tibetanskega budizma Gregor Erjavec.
Pred dnevi je 90 let dopolnil dalajlama, vrhovni tibetanski verski voditelj in Nobelov nagrajenec za mir. Že šest desetletij in pol živi v izgnanstvu v Indiji, potem ko je Tibet zasedla Kitajska. Gost oddaje je poznavalec tibetanskega budizma Gregor Erjavec.
Z učenci z Osnovne šole Trebnje smo v Poletnem Infodromu razmišljali, ali je ležanje res zabavnejše od gibanja. Brez gibanja zagotovo ne moreta sabljača Ela in David, Loti, ki vozi gokart, pa brez dobre psihološke priprave in telesne vzdržljivosti. Obiskali smo tudi trening hokeja v hokejskem klubu Slavija Junior in trening mladih kegljačev kegljaškega kluba Brest Cerknica.
Z učenci z Osnovne šole Trebnje smo v Poletnem Infodromu razmišljali, ali je ležanje res zabavnejše od gibanja. Brez gibanja zagotovo ne moreta sabljača Ela in David, Loti, ki vozi gokart, pa brez dobre psihološke priprave in telesne vzdržljivosti. Obiskali smo tudi trening hokeja v hokejskem klubu Slavija Junior in trening mladih kegljačev kegljaškega kluba Brest Cerknica.
Poletni tečaj slovenskega jezika na Fakulteti za humanistične študije v Kopru že več kot tri desetletja gradi mostove med ljudmi, kulturami in jeziki. Udeleženci s seboj prinašajo različne zgodbe – nekateri si želijo izboljšati svoje zaposlitvene in karierne možnosti, drugi imajo slovenske korenine, tretji imajo radi slovensko književnost. S seboj pa odnesejo tudi košček naše kulture. O tem, pa še o monografiji dr. Brede Mulec Uradniki niso angeli, ki prinaša zgodbe in zabavne anekdote o disciplinskih postopkih na delovnem mestu v prejšnjem stoletju.
Poletni tečaj slovenskega jezika na Fakulteti za humanistične študije v Kopru že več kot tri desetletja gradi mostove med ljudmi, kulturami in jeziki. Udeleženci s seboj prinašajo različne zgodbe – nekateri si želijo izboljšati svoje zaposlitvene in karierne možnosti, drugi imajo slovenske korenine, tretji imajo radi slovensko književnost. S seboj pa odnesejo tudi košček naše kulture. O tem, pa še o monografiji dr. Brede Mulec Uradniki niso angeli, ki prinaša zgodbe in zabavne anekdote o disciplinskih postopkih na delovnem mestu v prejšnjem stoletju.
Bučko in Njambo sta najboljša prijatelja. Ko Njambo Mipi pomaga pri uri risanja, se tudi onadva spoprijateljita. Ker se Bučko počuti zapostavljenega, mu gospa Jokinstok pomaga razumeti, da imamo lahko več prijateljev.
Bučko in Njambo sta najboljša prijatelja. Ko Njambo Mipi pomaga pri uri risanja, se tudi onadva spoprijateljita. Ker se Bučko počuti zapostavljenega, mu gospa Jokinstok pomaga razumeti, da imamo lahko več prijateljev.
Dnevni red: 1. Predlog sklepa o razveljavitvi Sklepa Državnega zbora, da se razpiše posvetovalni referendum o povišanju obrambnih izdatkov Republike Slovenje
Dnevni red: 1. Predlog sklepa o razveljavitvi Sklepa Državnega zbora, da se razpiše posvetovalni referendum o povišanju obrambnih izdatkov Republike Slovenje
Medtem ko iz tujine prihajajo mešani odzivi na predlog prihodnjega evropskega proračuna, pa je slovenska vlada za zdaj s predlogom, ki ga je predložila Evropska komisija, zadovoljna. Finančni minister Klemen Boštjančič poudarja, da so za našo državo kljub višji razvitosti predvidena podobna kohezijska sredstva, veselijo pa ga tudi druge proračunske prioritete iz Bruslja. Ostali poudarki oddaje: - Državni zbor uzakonil možnost za prostovoljno končanje življenja. - V Mariborskem zdravstvenem domu burno zaradi dodatnih preverjanj ZZZS. - Slovenija se tudi uradno poteguje za prizorišče kolesarskega Toura leta 2029.
Medtem ko iz tujine prihajajo mešani odzivi na predlog prihodnjega evropskega proračuna, pa je slovenska vlada za zdaj s predlogom, ki ga je predložila Evropska komisija, zadovoljna. Finančni minister Klemen Boštjančič poudarja, da so za našo državo kljub višji razvitosti predvidena podobna kohezijska sredstva, veselijo pa ga tudi druge proračunske prioritete iz Bruslja. Ostali poudarki oddaje: - Državni zbor uzakonil možnost za prostovoljno končanje življenja. - V Mariborskem zdravstvenem domu burno zaradi dodatnih preverjanj ZZZS. - Slovenija se tudi uradno poteguje za prizorišče kolesarskega Toura leta 2029.