Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V tokratni oddaji se posvečamo kulturni dediščini, natančneje bogati, a malo poznani zgodovini stavbe ob piranskem Cankarjevem nabrežju, v kateri domuje Galerija Herman Pečarič. Predstavljamo knjižne novosti Cankarjeve založbe, katerih skupni imenovalec bi lahko poimenovali uporno upanje. Ustavimo se še pri statistih za gledališko predstavo Vlak št. 123 v bodočnost. Glasbeno ogrlico je Iztok Novak Easy posvetil tišjemu Beatlu, človeku, ki je glasbo razumel kot potovanje navznoter – Georgu Harrisonu, rojenemu na današnji dan.
V tokratni oddaji se posvečamo kulturni dediščini, natančneje bogati, a malo poznani zgodovini stavbe ob piranskem Cankarjevem nabrežju, v kateri domuje Galerija Herman Pečarič. Predstavljamo knjižne novosti Cankarjeve založbe, katerih skupni imenovalec bi lahko poimenovali uporno upanje. Ustavimo se še pri statistih za gledališko predstavo Vlak št. 123 v bodočnost. Glasbeno ogrlico je Iztok Novak Easy posvetil tišjemu Beatlu, človeku, ki je glasbo razumel kot potovanje navznoter – Georgu Harrisonu, rojenemu na današnji dan.
Slovenska odbojkarska reprezentanca je predstavila svoje načrte pred novo izvedbo Lige narodov. Po uspešnih predstavah na domačih tleh bo eden izmed turnirjev znova v Ljubljani.
Slovenska odbojkarska reprezentanca je predstavila svoje načrte pred novo izvedbo Lige narodov. Po uspešnih predstavah na domačih tleh bo eden izmed turnirjev znova v Ljubljani.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Glasbeno-dokumentarni film o skupini petih gimnazijcev iz Kopra, ki so v poznih 60. letih kot Kameleoni obnoreli Jugoslavijo. Kljub peščici lastnih avtorskih skladb, so polnili dvorane in nogometne stadione z več 10.000 obiskovalci. V Ljubljani so otvorili Gospodarsko razstavišče in Halo Tivoli. Postavili so temelje jugoslovanski glasbeni industriji. Imeli so celostno podobo, čevljarje, krojače, klube oboževalk, na koncertih pa jih je spremljala menedžerka in koncertna ekipa. Leta 1968 so nastopili v največji evropski diskoteki Piper Club v Milanu, kjer so igrali ob Jimiju Hendrixu in Joan Baez. Njihovi posnetki so takrat prišli celo do Beatlesov. Konec leta 1969 so dopolnili 18 let, z Boštjanom Hladnikom so posneli kultni film Sončni krik, nato pa so jih vpoklicali k vojakom in skupina je razpadla. Kameleoni so priprli jugoslovansko železno zaveso in se celotni generaciji pomagali osvoboditi spon idejnega in kulturnega povojnega monumentalizma.
Glasbeno-dokumentarni film o skupini petih gimnazijcev iz Kopra, ki so v poznih 60. letih kot Kameleoni obnoreli Jugoslavijo. Kljub peščici lastnih avtorskih skladb, so polnili dvorane in nogometne stadione z več 10.000 obiskovalci. V Ljubljani so otvorili Gospodarsko razstavišče in Halo Tivoli. Postavili so temelje jugoslovanski glasbeni industriji. Imeli so celostno podobo, čevljarje, krojače, klube oboževalk, na koncertih pa jih je spremljala menedžerka in koncertna ekipa. Leta 1968 so nastopili v največji evropski diskoteki Piper Club v Milanu, kjer so igrali ob Jimiju Hendrixu in Joan Baez. Njihovi posnetki so takrat prišli celo do Beatlesov. Konec leta 1969 so dopolnili 18 let, z Boštjanom Hladnikom so posneli kultni film Sončni krik, nato pa so jih vpoklicali k vojakom in skupina je razpadla. Kameleoni so priprli jugoslovansko železno zaveso in se celotni generaciji pomagali osvoboditi spon idejnega in kulturnega povojnega monumentalizma.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Menjava kolka je ena najpogostejših ortopedskih operacij. Kdaj je res nujna, kako poteka okrevanje in kako naj skrbimo, da bodo kolki čim dlje zdravi?
Menjava kolka je ena najpogostejših ortopedskih operacij. Kdaj je res nujna, kako poteka okrevanje in kako naj skrbimo, da bodo kolki čim dlje zdravi?
TV klinika z Davidom Zupančičem
Menjava kolka je ena najpogostejših ortopedskih operacij. Kdaj je res nujna, kako poteka okrevanje in kako naj skrbimo, da bodo kolki čim dlje zdravi?
Menjava kolka je ena najpogostejših ortopedskih operacij. Kdaj je res nujna, kako poteka okrevanje in kako naj skrbimo, da bodo kolki čim dlje zdravi?
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Slovenija danes, regionalne novice
V novi oddaji Televizije Slovenija bomo z dopisniki po Sloveniji temeljito in vsebinsko predstavljali lokalno problematiko. Pojasnili bomo dileme lokalnih skupnosti in iskali rešitve za razvoj slovenskih občin.
V novi oddaji Televizije Slovenija bomo z dopisniki po Sloveniji temeljito in vsebinsko predstavljali lokalno problematiko. Pojasnili bomo dileme lokalnih skupnosti in iskali rešitve za razvoj slovenskih občin.
Še vedno odmeva govor Ameriškega predsednika Donalda Trumpa v kongresu, ki je trajal uro in 48 minut. S tem je podrl dosedanji rekord, ki ga je z eno uro in 20 minut dolgim govorom leta 2000 postavil Bill Clinton. Trump je tokrat govoril o 18.000 milijardah dolarjih novih naložb v ZDA, rekordnem visokem zaposlovanju, rekordno nizki inflaciji in cenah bencina ter uspehu svojih carin, pa tudi v o tem, da je končal osem vojn, med njimi tudi domnevno vojno med Kosovom in Srbijo. Vendar, so njegove navedbe preverljive?
Še vedno odmeva govor Ameriškega predsednika Donalda Trumpa v kongresu, ki je trajal uro in 48 minut. S tem je podrl dosedanji rekord, ki ga je z eno uro in 20 minut dolgim govorom leta 2000 postavil Bill Clinton. Trump je tokrat govoril o 18.000 milijardah dolarjih novih naložb v ZDA, rekordnem visokem zaposlovanju, rekordno nizki inflaciji in cenah bencina ter uspehu svojih carin, pa tudi v o tem, da je končal osem vojn, med njimi tudi domnevno vojno med Kosovom in Srbijo. Vendar, so njegove navedbe preverljive?
Letos mineva 125 let od smrti skladatelja Giuseppa Verdija. Vokalna glasba mu je bila blizu že od vsega začetka. Toda kaj mu je samospev v primerjavi z obsežnimi opernimi deli sploh pomenil? Kot je zapisal Werner Oehlmann, »približno toliko, kot pomeni slikarju skica«. Torej nekakšno pripravo za opero? Morda. Vsekakor mu je ta glasbena oblika ponujala možnosti orisa značajskih karakteristik, čustvenih stanj in človeških usod, oblikovanje katerih je v ospredju tudi na opernem odru. Nekatere njegove samospeve bosta predstavila tenorist Ramón Vargas in pianist Charles Spencer.
Letos mineva 125 let od smrti skladatelja Giuseppa Verdija. Vokalna glasba mu je bila blizu že od vsega začetka. Toda kaj mu je samospev v primerjavi z obsežnimi opernimi deli sploh pomenil? Kot je zapisal Werner Oehlmann, »približno toliko, kot pomeni slikarju skica«. Torej nekakšno pripravo za opero? Morda. Vsekakor mu je ta glasbena oblika ponujala možnosti orisa značajskih karakteristik, čustvenih stanj in človeških usod, oblikovanje katerih je v ospredju tudi na opernem odru. Nekatere njegove samospeve bosta predstavila tenorist Ramón Vargas in pianist Charles Spencer.
Kočevska Reka je osrednja vas ob križišču poti, sredi gozdnih širjav in pašnikov Goteniško-reške doline, ob vznožju Goteniškega Snežnika (1290 m). Ima nekaj več kot 250 prebivalcev. Na jugozahodu jo obroblja Reški potok, ki izvira pod Trnjevo Goro in ponikne jugovzhodno od Kočevske Reke. Kraški svet v okolici je zelo vrtačast. Pod vasjo teče ponikalnica Reški potok, katerega zgornji tok je zajezen in tvori umetno jezero. Razpotegnjeno, okoli 2 km dolgo in ponekod celo do 6m globoko jezero je pomemben habitat za rastline in živali ter je skupaj z gozdom okoli jezera razglašeno za gozdni rezervat, v katerem med drugim gnezdi tudi zaščiten orel belorepec in druge redke ptice. Med znamenitosti kraja lahko štejemo tudi izvirno kočevarsko arhitekturo oz. prepoznavno gradnjo starih hiš. V Kočevski Reki na sredi vasi je spominski park, kjer je kostanjev drevored in najdebelejši oreh v Sloveniji. Oreh naj bi bil star več kot 400 let, obseg ima 434 cm, visok pa je 15 metrov.
Kočevska Reka je osrednja vas ob križišču poti, sredi gozdnih širjav in pašnikov Goteniško-reške doline, ob vznožju Goteniškega Snežnika (1290 m). Ima nekaj več kot 250 prebivalcev. Na jugozahodu jo obroblja Reški potok, ki izvira pod Trnjevo Goro in ponikne jugovzhodno od Kočevske Reke. Kraški svet v okolici je zelo vrtačast. Pod vasjo teče ponikalnica Reški potok, katerega zgornji tok je zajezen in tvori umetno jezero. Razpotegnjeno, okoli 2 km dolgo in ponekod celo do 6m globoko jezero je pomemben habitat za rastline in živali ter je skupaj z gozdom okoli jezera razglašeno za gozdni rezervat, v katerem med drugim gnezdi tudi zaščiten orel belorepec in druge redke ptice. Med znamenitosti kraja lahko štejemo tudi izvirno kočevarsko arhitekturo oz. prepoznavno gradnjo starih hiš. V Kočevski Reki na sredi vasi je spominski park, kjer je kostanjev drevored in najdebelejši oreh v Sloveniji. Oreh naj bi bil star več kot 400 let, obseg ima 434 cm, visok pa je 15 metrov.
V torek so pri Cankarjevi založbi predstavili tri nove knjižne izdaje, med njimi monografijo o Ivanu Cankarju Alojzije Zupan Sosič. Poročamo tudi o razstavi Modri horizonti Polone Petek na Ptuju in nadaljujemo s predstavitvijo novosti založbe Škuc v zbirkah Lambda in Aleph.
V torek so pri Cankarjevi založbi predstavili tri nove knjižne izdaje, med njimi monografijo o Ivanu Cankarju Alojzije Zupan Sosič. Poročamo tudi o razstavi Modri horizonti Polone Petek na Ptuju in nadaljujemo s predstavitvijo novosti založbe Škuc v zbirkah Lambda in Aleph.
Potem, ko se reševanje pobeglega papirnatega zmaja konča boleče, je Jon tisti, ki se zadnji smeje.
Potem, ko se reševanje pobeglega papirnatega zmaja konča boleče, je Jon tisti, ki se zadnji smeje.
Az adás tartalma: - feliratkozás a nemzetiségi választói névjegyzékre; - beszélgetés dr. Janez Kozinc muraszombati püspökkel; - Iskolapad: a tudatos médiahasználat. Vsebina oddaje: - vpis v narodnostni volilni imenik; - pogovor z murskosoboškim škofom dr. Janezom Kozincem; - Šolska klop: zavestna raba medijev.
Az adás tartalma: - feliratkozás a nemzetiségi választói névjegyzékre; - beszélgetés dr. Janez Kozinc muraszombati püspökkel; - Iskolapad: a tudatos médiahasználat. Vsebina oddaje: - vpis v narodnostni volilni imenik; - pogovor z murskosoboškim škofom dr. Janezom Kozincem; - Šolska klop: zavestna raba medijev.
V negotovih razmerah zaradi zaostrenih geopolitičnih razmer gospodarstveniki želijo strateško načrtovanje in jasne ukrepe, da bi dali nov zagon slovenskemu gospodarstvu. Pred volitvami prihodnjo vlado pozivajo k resnim davčnim ukrepom in odpravljanju birokratskih ovir. Sindikati pa opozarjajo, da podjetniške ideje ne gledajo na ljudi oziroma pričakujejo, da se bo z njimi ukvarjala država. Gospodarski ukrepi so sicer te dni tudi v parlamentarnih klopeh. Druge teme: - Tudi popravljena novela o normiranih espejih deležna kritik; poslanci jo bodo potrjevali jutri. - Bojan Petan oproščen obtožb zlorabe položaja pri lastninjenju Term Čatež. - Bruselj išče pot okoli madžarskega onemogočanja pomoči Ukrajini.
V negotovih razmerah zaradi zaostrenih geopolitičnih razmer gospodarstveniki želijo strateško načrtovanje in jasne ukrepe, da bi dali nov zagon slovenskemu gospodarstvu. Pred volitvami prihodnjo vlado pozivajo k resnim davčnim ukrepom in odpravljanju birokratskih ovir. Sindikati pa opozarjajo, da podjetniške ideje ne gledajo na ljudi oziroma pričakujejo, da se bo z njimi ukvarjala država. Gospodarski ukrepi so sicer te dni tudi v parlamentarnih klopeh. Druge teme: - Tudi popravljena novela o normiranih espejih deležna kritik; poslanci jo bodo potrjevali jutri. - Bojan Petan oproščen obtožb zlorabe položaja pri lastninjenju Term Čatež. - Bruselj išče pot okoli madžarskega onemogočanja pomoči Ukrajini.
Mariborska občina načrtuje obnovo Slomškovega strga. A ob pričakovanih izboljšavah za pešce, kolesarje in uporabnike drugih trajnostnih oblik mobilnosti javnost skrbi ukinitev parkirni mest. Zato je gradivo umaknila iz nedavne seje mestnega sveta in napovedala javno seznanitev.
Mariborska občina načrtuje obnovo Slomškovega strga. A ob pričakovanih izboljšavah za pešce, kolesarje in uporabnike drugih trajnostnih oblik mobilnosti javnost skrbi ukinitev parkirni mest. Zato je gradivo umaknila iz nedavne seje mestnega sveta in napovedala javno seznanitev.
TTschimy Aliage Obenga je vokalist, multiinštrumentalist in pisec, radijskemu občinstvu v zahodnem delu naše države še bolj znan tudi po izvrstnem nastopu v oddaji Radio Live Radia Koper pred skoraj dvema letoma . Tschimy se je rodil očetu iz Gabona in materi iz Slovenije. Kot otrok je sprva igral klavir, kasneje ga je opustil in se raje začel učiti igrati kitaro. V najstniških letih se je pečal s hip hop beati, odbiral DJ-sete za kolektiv Spejs ... Ljubljančani so ga v zgodnjih letih spoznali tudi kot prodoren glas afriškega zbora Sankofa in kot basista v zasedbi Lube duše, ki je preigravala jazz standarde in bossanovo. Ko je skupina razpadla, se je Tschimy začel ukvarjati s produkcijo lastne glasbe. Pri založbi Ente Tapes je leta 2020 izdal svoj debitantski EP z naslovom Human OS, svoj prvi polnopravni studijski album z naslovom Princ pa potem, leta 2023. V izteku letošnjega januarja je izšel njegov novi single Ruševine, ki združuje občutljivo, introspektivno besedilo z zdaj že poznano domačo produkcijo Tschimyja. Vokalno zgodbo nadgrajuje KiKi, vse bolj uveljavljena slovenska pevka in kantavtorica. Ruševine je pesem, ki se dotika univerzalnega občutka izgube in hkrati iskanja smisla. Gradi skozi večplastne simbolne slike in čustvene kontraste. Izid skladbe je pospremil animirani videospot avtorice Danaje Kurnik. V rubriki Pesem tedna Radia Koper je Tschimy poslušalke in poslušalce prijazno nagovoril … Ruševine Labirint pajčevinasti Pod lučjo za omarami Jata ptic gor nad dimniki Jabolko, ki na tleh trohni Spomni me, čeprav si ne želim Da vse mine, tudi če bežim Če bežim Ko me ta minljivost dohiti In mi zapre oči Išči kar živeti si želi V sivem mestu med razpokami Lastovka gor med krošnjami Čutiš sploh, to kar me skrbi Vidiš smetišča iz višin Ločiš semena od črepinj Boš na jug letela kot nekoč Tudi tam te čaka večna noč Večna noč Tudi jaz nevem kaj bo potem Ko večno se stemni Se bo kdaj polegel črn prah Te našel bom Te našla bom Med ruševinami Tudi jaz ne vem kaj bo ko se stemni Med ruševinami
TTschimy Aliage Obenga je vokalist, multiinštrumentalist in pisec, radijskemu občinstvu v zahodnem delu naše države še bolj znan tudi po izvrstnem nastopu v oddaji Radio Live Radia Koper pred skoraj dvema letoma . Tschimy se je rodil očetu iz Gabona in materi iz Slovenije. Kot otrok je sprva igral klavir, kasneje ga je opustil in se raje začel učiti igrati kitaro. V najstniških letih se je pečal s hip hop beati, odbiral DJ-sete za kolektiv Spejs ... Ljubljančani so ga v zgodnjih letih spoznali tudi kot prodoren glas afriškega zbora Sankofa in kot basista v zasedbi Lube duše, ki je preigravala jazz standarde in bossanovo. Ko je skupina razpadla, se je Tschimy začel ukvarjati s produkcijo lastne glasbe. Pri založbi Ente Tapes je leta 2020 izdal svoj debitantski EP z naslovom Human OS, svoj prvi polnopravni studijski album z naslovom Princ pa potem, leta 2023. V izteku letošnjega januarja je izšel njegov novi single Ruševine, ki združuje občutljivo, introspektivno besedilo z zdaj že poznano domačo produkcijo Tschimyja. Vokalno zgodbo nadgrajuje KiKi, vse bolj uveljavljena slovenska pevka in kantavtorica. Ruševine je pesem, ki se dotika univerzalnega občutka izgube in hkrati iskanja smisla. Gradi skozi večplastne simbolne slike in čustvene kontraste. Izid skladbe je pospremil animirani videospot avtorice Danaje Kurnik. V rubriki Pesem tedna Radia Koper je Tschimy poslušalke in poslušalce prijazno nagovoril … Ruševine Labirint pajčevinasti Pod lučjo za omarami Jata ptic gor nad dimniki Jabolko, ki na tleh trohni Spomni me, čeprav si ne želim Da vse mine, tudi če bežim Če bežim Ko me ta minljivost dohiti In mi zapre oči Išči kar živeti si želi V sivem mestu med razpokami Lastovka gor med krošnjami Čutiš sploh, to kar me skrbi Vidiš smetišča iz višin Ločiš semena od črepinj Boš na jug letela kot nekoč Tudi tam te čaka večna noč Večna noč Tudi jaz nevem kaj bo potem Ko večno se stemni Se bo kdaj polegel črn prah Te našel bom Te našla bom Med ruševinami Tudi jaz ne vem kaj bo ko se stemni Med ruševinami
Ob mednarodnem dnevu polževega vsadka, ki ga zaznamujemo 25. februarja, bomo spoznali, kako sodobna tehnologija in strokovnost slovenskih kirurgov spreminjata življenja gluhih in močno naglušnih ter jim odpirata vrata v svet zvoka. V UKC Ljubljana so novembra lani prvič uporabili robota, ki z izjemno natančnostjo vstavi elektrodo v polžev vsadek. Mesec dni pred tem pa so v UKC Maribor prvič v Sloveniji vstavili pametni polžev vsadek Cochlear Nucleus Nexa, ki omogoča nadgradnje programske opreme brez ponovnega kirurškega posega. V ospredju postavljamo tudi osebno zgodbo: 24-letni močno naglušni Dražen Žabič se je odločil, da bo slušni aparat zamenjal s polževim vsadkom.
Ob mednarodnem dnevu polževega vsadka, ki ga zaznamujemo 25. februarja, bomo spoznali, kako sodobna tehnologija in strokovnost slovenskih kirurgov spreminjata življenja gluhih in močno naglušnih ter jim odpirata vrata v svet zvoka. V UKC Ljubljana so novembra lani prvič uporabili robota, ki z izjemno natančnostjo vstavi elektrodo v polžev vsadek. Mesec dni pred tem pa so v UKC Maribor prvič v Sloveniji vstavili pametni polžev vsadek Cochlear Nucleus Nexa, ki omogoča nadgradnje programske opreme brez ponovnega kirurškega posega. V ospredju postavljamo tudi osebno zgodbo: 24-letni močno naglušni Dražen Žabič se je odločil, da bo slušni aparat zamenjal s polževim vsadkom.
Začelo se je s plemenito vizijo o tehnologiji za dobrobit človeštva, končalo pa z mastnim zaslužkom največjih tehnoloških velikanov. Tako nekako lahko strnemo osrednjo idejo knjige Prevlada avtorice Parmy Olson o orodjih umetne inteligence, ki so v zadnjih letih obrnila svet na glavo. Prisluhnite intervjuju z njo, v katerem strnemo zgodbo ustanoviteljev podjetij DeepMind in OpenAI Demisa Hassabisa in Sama Altmana, ki stojita za orodji, kot sta Chat GPT in AlphaGo, razmišljamo pa tudi o tem, ali lahko takšna tehnologija sploh kdaj zares uide korporativnim interesom.
Začelo se je s plemenito vizijo o tehnologiji za dobrobit človeštva, končalo pa z mastnim zaslužkom največjih tehnoloških velikanov. Tako nekako lahko strnemo osrednjo idejo knjige Prevlada avtorice Parmy Olson o orodjih umetne inteligence, ki so v zadnjih letih obrnila svet na glavo. Prisluhnite intervjuju z njo, v katerem strnemo zgodbo ustanoviteljev podjetij DeepMind in OpenAI Demisa Hassabisa in Sama Altmana, ki stojita za orodji, kot sta Chat GPT in AlphaGo, razmišljamo pa tudi o tem, ali lahko takšna tehnologija sploh kdaj zares uide korporativnim interesom.
Na trasi drugega tira bodo danes začeli betonirati še zadnje metre tira na togi podlagi, ki je položen predvsem v pokritem delu proge, še nekaj sto metrov manjka tudi tako imenovanega klasičnega tira na gredi. Gradbena dela in betoniranje na trasi se torej zaključujejo.
Na trasi drugega tira bodo danes začeli betonirati še zadnje metre tira na togi podlagi, ki je položen predvsem v pokritem delu proge, še nekaj sto metrov manjka tudi tako imenovanega klasičnega tira na gredi. Gradbena dela in betoniranje na trasi se torej zaključujejo.
V oddaji predstavljamo Valentino, umetniško ime Tine Nunar, ki jo poznamo tudi kot pevko skupine Brainfreeze Lemonade. Tokrat stopa v ospredje s svojo novo samostojno izdajo Milano. Ustvarja v žanru R&B-ja in soula s subtilnimi pop vplivi.
V oddaji predstavljamo Valentino, umetniško ime Tine Nunar, ki jo poznamo tudi kot pevko skupine Brainfreeze Lemonade. Tokrat stopa v ospredje s svojo novo samostojno izdajo Milano. Ustvarja v žanru R&B-ja in soula s subtilnimi pop vplivi.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Dom duhovnosti Kančevci je kraj, kjer se srce umiri, kjer tišina postane prostor srečanja in kjer se človek znova naravna na Božji glas. V njem domujejo bratje kapucini, ki letos praznujejo jubilejno Leto svetega Frančiška, ki ga je ob 800 letnici smrti Frančiška Asiškega razglasil papež Leon XIV. Danes je z nami predstojnik doma duhovnosti v Kančevcih, brat Stane Bešter. Spregovoril bo o bogatem programu duhovnih vaj in odmikov za različne skupine, ki jih organizirajo bratje kapucini v Kančevcih.
Dom duhovnosti Kančevci je kraj, kjer se srce umiri, kjer tišina postane prostor srečanja in kjer se človek znova naravna na Božji glas. V njem domujejo bratje kapucini, ki letos praznujejo jubilejno Leto svetega Frančiška, ki ga je ob 800 letnici smrti Frančiška Asiškega razglasil papež Leon XIV. Danes je z nami predstojnik doma duhovnosti v Kančevcih, brat Stane Bešter. Spregovoril bo o bogatem programu duhovnih vaj in odmikov za različne skupine, ki jih organizirajo bratje kapucini v Kančevcih.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V preveč informiranem svetu je kritičnost posameznika tako rekoč imperativ in nuja, če želi razumeti in se do sveta, v katerem živi, tudi opredeliti. Zlasti ob eksponentnem porastu lažnih novic. Pri tem je ključno prav branje. Z branjem namreč krepimo kognitivne procese, širimo védenje, bolje razumemo, zmoremo povezovati ter predvsem videti in tudi razumeti širši kontekst. Branje kot informiranje, nad vsem pa branje kot užitek. Seveda pa gre tudi za socialno disciplino v odnosu do sebe in drugih. Spodbuja empatijo, nekatere skupnosti pa ga že prepoznavajo tudi kot pomemben element nacionalne varnosti. Branje kot kritična infrastruktura, torej. V tokratnem Grafoskopu v širokem kotu in v povečavah o pomenu branja, bralnih vzorih zlasti tistih, ki vzgajajo nove bralce, pa tudi o novem nacionalnem dnevu branja. Sogovornici – dr. Sabina Fras Popovič in dr. Polona Vilar s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Urban Gruden Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, februar 2026
V preveč informiranem svetu je kritičnost posameznika tako rekoč imperativ in nuja, če želi razumeti in se do sveta, v katerem živi, tudi opredeliti. Zlasti ob eksponentnem porastu lažnih novic. Pri tem je ključno prav branje. Z branjem namreč krepimo kognitivne procese, širimo védenje, bolje razumemo, zmoremo povezovati ter predvsem videti in tudi razumeti širši kontekst. Branje kot informiranje, nad vsem pa branje kot užitek. Seveda pa gre tudi za socialno disciplino v odnosu do sebe in drugih. Spodbuja empatijo, nekatere skupnosti pa ga že prepoznavajo tudi kot pomemben element nacionalne varnosti. Branje kot kritična infrastruktura, torej. V tokratnem Grafoskopu v širokem kotu in v povečavah o pomenu branja, bralnih vzorih zlasti tistih, ki vzgajajo nove bralce, pa tudi o novem nacionalnem dnevu branja. Sogovornici – dr. Sabina Fras Popovič in dr. Polona Vilar s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Urban Gruden Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, februar 2026
Še drugi poudarki iz oddaje: - V Žalcu opozarjajo, da so drevesa in rastlinje ob reki Savinji na območju Nature 2000 v Krajinskem parku Vrbje pristojni posekali brez ustreznih soglasij. - Na Tatrah v Brkinih bodo v prenovljenem zadružnem domu uredili tudi predelovalnico sadja in zelenjave. - Štiri primorske regijske turistične destinacije v povezovanju vidijo veliko prednosti in priložnosti. - V Mariboru starejši plešejo tudi balet.
Še drugi poudarki iz oddaje: - V Žalcu opozarjajo, da so drevesa in rastlinje ob reki Savinji na območju Nature 2000 v Krajinskem parku Vrbje pristojni posekali brez ustreznih soglasij. - Na Tatrah v Brkinih bodo v prenovljenem zadružnem domu uredili tudi predelovalnico sadja in zelenjave. - Štiri primorske regijske turistične destinacije v povezovanju vidijo veliko prednosti in priložnosti. - V Mariboru starejši plešejo tudi balet.
Petkova snežna ujma v štajerskih gozdovih k sreči le ni povzročila tako veliko škode, kot so sprva predvidevali, so ugotovile ekipe Zavoda za gozdove po včerajšnjih temeljitejših ogledih gozdov.
Petkova snežna ujma v štajerskih gozdovih k sreči le ni povzročila tako veliko škode, kot so sprva predvidevali, so ugotovile ekipe Zavoda za gozdove po včerajšnjih temeljitejših ogledih gozdov.
V zdravstvenih domovih v Sloveniji so bile, so ali še bodo vzpostavljene posebne digitalne informacijske točke, kjer svetovalci individualno pomagajo pri urejanju dostopa do portala in mobilne aplikacije zVEM. Sistem zVEM je vstopna točka do storitev eZdravja; bolniki lahko tam dostopajo do svojih napotnic, receptov, izvidov, odpustnih pisem in podobnega. Sicer pa na posamezni lokaciji digi točke delujejo približno mesec dni. Potem ko so v zdravstvenih domovih Maribor, Ptuj in Lenart delovale januarja in deloma ta mesec, so pred dnevi takšno točko odprli tudi v Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica.
V zdravstvenih domovih v Sloveniji so bile, so ali še bodo vzpostavljene posebne digitalne informacijske točke, kjer svetovalci individualno pomagajo pri urejanju dostopa do portala in mobilne aplikacije zVEM. Sistem zVEM je vstopna točka do storitev eZdravja; bolniki lahko tam dostopajo do svojih napotnic, receptov, izvidov, odpustnih pisem in podobnega. Sicer pa na posamezni lokaciji digi točke delujejo približno mesec dni. Potem ko so v zdravstvenih domovih Maribor, Ptuj in Lenart delovale januarja in deloma ta mesec, so pred dnevi takšno točko odprli tudi v Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica.
Ameriški predsednik Donald Trump je v nagovoru kongresu Iran znova označil za resno varnostno grožnjo in ga obtožil razvoja raket, ki bi lahko prečkale tudi ocean. Čeprav je zatrdil, da želi rešitve po diplomatski poti, so ameriške sile pred kratkim na Bližnji vzhod odpremile največ vojaških sil v zadnjih dveh desetletjih. Iranski zunanji minister Abas Aragči je medtem sporočil, da je dogovor še vedno mogoč, če bo prevladala diplomacija. V oddaji tudi o tem: - Ob četrti obletnici vojne v Ukrajini generalna skupščina Združenih narodov poziva k miru. - Sezonskim s.p.-jem vendarle ne bo treba čakati pet let na vnovičen vstop v obdavčitev po normiranih odhodkih. - Na trasi drugega tira betonirajo še zadnje metre tira na togi podlagi.
Ameriški predsednik Donald Trump je v nagovoru kongresu Iran znova označil za resno varnostno grožnjo in ga obtožil razvoja raket, ki bi lahko prečkale tudi ocean. Čeprav je zatrdil, da želi rešitve po diplomatski poti, so ameriške sile pred kratkim na Bližnji vzhod odpremile največ vojaških sil v zadnjih dveh desetletjih. Iranski zunanji minister Abas Aragči je medtem sporočil, da je dogovor še vedno mogoč, če bo prevladala diplomacija. V oddaji tudi o tem: - Ob četrti obletnici vojne v Ukrajini generalna skupščina Združenih narodov poziva k miru. - Sezonskim s.p.-jem vendarle ne bo treba čakati pet let na vnovičen vstop v obdavčitev po normiranih odhodkih. - Na trasi drugega tira betonirajo še zadnje metre tira na togi podlagi.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Obnova športne dvorane Vrbanska, kjer se je oktobra 2024 zrušil del strehe, je pri koncu. Streha je v celoti končana, izvajajo le še notranja zaključna dela. Foto Aleks Horvat
Obnova športne dvorane Vrbanska, kjer se je oktobra 2024 zrušil del strehe, je pri koncu. Streha je v celoti končana, izvajajo le še notranja zaključna dela. Foto Aleks Horvat
Med Koprom in Divačo so danes so začeli z betoniranjem zadnjih metrov železniškega tira. Zaključek gradbenih del na trasi drugega železniškega tira bodo simbolno obeležili 11.marca, takrat bo proga prevozna. V oddaji tudi o tem: - Bojan Petan in soobtoženi oproščeni obtožb. - Na ponovljeno javno naročilo za gradnjo doma starejših občanov v Bovcu so prispele tri ponudbe. - Nesoglasja med kanalskim županom in Zavodom za turizem, kulturo mladino in šport se poglabljajo.
Med Koprom in Divačo so danes so začeli z betoniranjem zadnjih metrov železniškega tira. Zaključek gradbenih del na trasi drugega železniškega tira bodo simbolno obeležili 11.marca, takrat bo proga prevozna. V oddaji tudi o tem: - Bojan Petan in soobtoženi oproščeni obtožb. - Na ponovljeno javno naročilo za gradnjo doma starejših občanov v Bovcu so prispele tri ponudbe. - Nesoglasja med kanalskim županom in Zavodom za turizem, kulturo mladino in šport se poglabljajo.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Od začetka leta veljajo nekatera strožja pravila glede bolniških odsotnosti - med njimi novi režimi gibanja, več laičnih kontrol in v primeru hujših kršitev tudi izguba nadomestila plače. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje tako upajo, da bodo uspeli zajeziti naraščanje bolniških odsotnosti in plačila nadomestil iz zdravstvene blagajne. Ta so v zadnjih šestih letih poskočila na skoraj 700 milijonov evrov. Fotografija je simbolična (Vir: Freepik)
Od začetka leta veljajo nekatera strožja pravila glede bolniških odsotnosti - med njimi novi režimi gibanja, več laičnih kontrol in v primeru hujših kršitev tudi izguba nadomestila plače. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje tako upajo, da bodo uspeli zajeziti naraščanje bolniških odsotnosti in plačila nadomestil iz zdravstvene blagajne. Ta so v zadnjih šestih letih poskočila na skoraj 700 milijonov evrov. Fotografija je simbolična (Vir: Freepik)
Slavko Zimšek je bil dolga leta prvi violinist in koncertni mojster Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. V Arsovih spominčicah poslušajte izbor skladb v izvedbi dolgoletnega prvega violinista Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana Slavka Zimška, ki je bil koncertni mojster orkestra od sezone 1958/59 do 1990/91. Nastopil je tudi kot solist z orkestrom, igral je v Slovenskem godalnem kvartetu, klavirskem triu RTV Ljubljana in v duih s pianisti. V izvedbi solista violinista Slavka Zimška bomo predvajali posnetek Koncerta za violino in orkester št. 5 v A-duru, K 219 Wolfganga Amadeusa Mozarta, z Zimškom kot komornim glasbenikom pa poslušajte še Suito za violino in klavir Slavka Osterca in Klavirski trio št. 2 v E-molu, op. 67 Dmitrija Šostakoviča. Ponovitev bo v četrtek, 26. decembra, ob 5.05.
Slavko Zimšek je bil dolga leta prvi violinist in koncertni mojster Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. V Arsovih spominčicah poslušajte izbor skladb v izvedbi dolgoletnega prvega violinista Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana Slavka Zimška, ki je bil koncertni mojster orkestra od sezone 1958/59 do 1990/91. Nastopil je tudi kot solist z orkestrom, igral je v Slovenskem godalnem kvartetu, klavirskem triu RTV Ljubljana in v duih s pianisti. V izvedbi solista violinista Slavka Zimška bomo predvajali posnetek Koncerta za violino in orkester št. 5 v A-duru, K 219 Wolfganga Amadeusa Mozarta, z Zimškom kot komornim glasbenikom pa poslušajte še Suito za violino in klavir Slavka Osterca in Klavirski trio št. 2 v E-molu, op. 67 Dmitrija Šostakoviča. Ponovitev bo v četrtek, 26. decembra, ob 5.05.
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: · V veljavi Zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov · Vlada predlaga izredno enoodstotno uskladitev pokojnin · Kaj prinašajo nova, strožja pravila bolniške odsotnosti?
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: · V veljavi Zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov · Vlada predlaga izredno enoodstotno uskladitev pokojnin · Kaj prinašajo nova, strožja pravila bolniške odsotnosti?
V dolini Mozele v Luksemburgu pridelujejo rizling, značilno nemško sorto vina, iz katere po francoski šampanjski metodi izdelujejo crémant. Erny Schumacher je po 35 letih gospodarjenja svoje vinograde predal sinu Tomu. Njegova žena Monika pogosto pripravi "gromperekichelcher", luksemburško različico krompirjevih polpetov z veliko jajc, čebule in začimb, Erny in Tom pa imata poleg teh rada tudi krepko juho s fižolom in slanino. Vsaj tako pomembno kot dobra hrana je za Luksemburžane to, da je za mizo čim več družinskih članov in prijateljev. Hrana je tako preprosto boljša, pravijo.
V dolini Mozele v Luksemburgu pridelujejo rizling, značilno nemško sorto vina, iz katere po francoski šampanjski metodi izdelujejo crémant. Erny Schumacher je po 35 letih gospodarjenja svoje vinograde predal sinu Tomu. Njegova žena Monika pogosto pripravi "gromperekichelcher", luksemburško različico krompirjevih polpetov z veliko jajc, čebule in začimb, Erny in Tom pa imata poleg teh rada tudi krepko juho s fižolom in slanino. Vsaj tako pomembno kot dobra hrana je za Luksemburžane to, da je za mizo čim več družinskih članov in prijateljev. Hrana je tako preprosto boljša, pravijo.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Antonio Costa sta ob četrti obletnici ruske invazije v Ukrajini včeraj obiskala Kijev. Von der Leyenova je obljubila, da bo EU Ukrajini tako ali drugače zagotovila posojilo v višini 90 milijard evrov za obdobje 2026–2027, čeprav ga Madžarska onemogoča zaradi prekinitve tranzita nafte iz Rusije.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Antonio Costa sta ob četrti obletnici ruske invazije v Ukrajini včeraj obiskala Kijev. Von der Leyenova je obljubila, da bo EU Ukrajini tako ali drugače zagotovila posojilo v višini 90 milijard evrov za obdobje 2026–2027, čeprav ga Madžarska onemogoča zaradi prekinitve tranzita nafte iz Rusije.
Projektant klavž na Idrijci, koroški botanik in rastlina iz državnega grba Namibije, Albin Kjuder – škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije
Projektant klavž na Idrijci, koroški botanik in rastlina iz državnega grba Namibije, Albin Kjuder – škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije
Kakšne so počitnice na čisto pravem gradu? V Posavskem muzeju Brežice, ki domuje v brežiškem gradu, za šolarje že približno desetletje pripravljajo grajske dogodivščine. Letošnja zimska dogodivščina je povezana s potujočo razstavo Igre moje mladosti. Prvi na obisku je bil tako to sredo v Brežicah. S sogovornicama smo se pogovarjali o tem, da je vsaka generacija imela svoje igre in igrače, da je lahko raziskovanje muzejskih predmetov in zbirk zabavno ter da bodo posavski gradovi dobili lasten festival. Avtor verzov, s katerimi smo sklenili javljanje, je Brežičan Robert Petan.
Kakšne so počitnice na čisto pravem gradu? V Posavskem muzeju Brežice, ki domuje v brežiškem gradu, za šolarje že približno desetletje pripravljajo grajske dogodivščine. Letošnja zimska dogodivščina je povezana s potujočo razstavo Igre moje mladosti. Prvi na obisku je bil tako to sredo v Brežicah. S sogovornicama smo se pogovarjali o tem, da je vsaka generacija imela svoje igre in igrače, da je lahko raziskovanje muzejskih predmetov in zbirk zabavno ter da bodo posavski gradovi dobili lasten festival. Avtor verzov, s katerimi smo sklenili javljanje, je Brežičan Robert Petan.
Odbor za finance obravnava predloge zakonov, druge akte in problematiko, ki se nanaša: - na makroekonomsko politiko in koordinacijo strukturnih reform, - na javnofinančne prihodke in odhodke, - na proračun, - na zakladništvo in javno računovodstvo, - na davčni in carinski sistem, - na finančni sistem, - na finančno premoženje, - na poroštva, - na zadolževanje javnega sektorja, - na javno-zasebno partnerstvo, - na preglednost finančnih odnosov, - na centralnobančni sistem in monetarno politiko, - na preprečevanje in odkrivanje pranja denarja, - na prirejanja iger na srečo, - na državne pomoči, - na makrofiskalne analize in napovedi, - na delovanje Slovenske odškodninske družbe d.d. in Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja d.d. in - na druga vprašanja, ki jih obravnava za ta področja pristojno ministrstvo. Odbor obravnava zadeve EU s svojega delovnega področja.
Odbor za finance obravnava predloge zakonov, druge akte in problematiko, ki se nanaša: - na makroekonomsko politiko in koordinacijo strukturnih reform, - na javnofinančne prihodke in odhodke, - na proračun, - na zakladništvo in javno računovodstvo, - na davčni in carinski sistem, - na finančni sistem, - na finančno premoženje, - na poroštva, - na zadolževanje javnega sektorja, - na javno-zasebno partnerstvo, - na preglednost finančnih odnosov, - na centralnobančni sistem in monetarno politiko, - na preprečevanje in odkrivanje pranja denarja, - na prirejanja iger na srečo, - na državne pomoči, - na makrofiskalne analize in napovedi, - na delovanje Slovenske odškodninske družbe d.d. in Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja d.d. in - na druga vprašanja, ki jih obravnava za ta področja pristojno ministrstvo. Odbor obravnava zadeve EU s svojega delovnega področja.
Kdaj je glas pomen in kdaj telesni dogodek? Kaj se z njim zgodi, ko postane zapis? In kako vsaka napisana beseda nosi sled nečesa, kar je že bilo izgovorjeno — ali pa je izgubljeno? O teh vprašanjih bomo, med drugim, danes razmišljali ob pesnitvi Drevo, ki ga pišemo nihče Lukasa Debeljaka. Gre za avtorjevo drugo knjigo poezije, Debeljak pa v njej premišljuje razmerje med govorom in pisavo, med telesom in znakom, med spominom in pozabo. Dolgo, ritmično izrazito besedilo potuje od predčasa in predpisave do zgodovine tiska in arhiva — ter se na koncu vrne k dihanju. Je pisava le orodje ali tehnologija, ki preoblikuje naš odnos do sveta? Se beseda še lahko vrne v telo? Knjiga Drevo, ki ga pišemo nihče, je izšla pri LUD Šerpa.
Kdaj je glas pomen in kdaj telesni dogodek? Kaj se z njim zgodi, ko postane zapis? In kako vsaka napisana beseda nosi sled nečesa, kar je že bilo izgovorjeno — ali pa je izgubljeno? O teh vprašanjih bomo, med drugim, danes razmišljali ob pesnitvi Drevo, ki ga pišemo nihče Lukasa Debeljaka. Gre za avtorjevo drugo knjigo poezije, Debeljak pa v njej premišljuje razmerje med govorom in pisavo, med telesom in znakom, med spominom in pozabo. Dolgo, ritmično izrazito besedilo potuje od predčasa in predpisave do zgodovine tiska in arhiva — ter se na koncu vrne k dihanju. Je pisava le orodje ali tehnologija, ki preoblikuje naš odnos do sveta? Se beseda še lahko vrne v telo? Knjiga Drevo, ki ga pišemo nihče, je izšla pri LUD Šerpa.
Čez nekaj dni bo minilo 14 let, kar smo na Valu 202 objavili prvo zgodbo družine iz programa Botrstvo. Vsa leta poleg oddaj lahko slišite tudi spote, ki opozarjajo na sam program oziroma različne akcije znotraj njega. Zdaj so spoti dobili povsem novo zvočno podobo in tudi vsebino. Kako so jo zasnovali, pripovedujejo avtorja Aljoša in Dominik Bagola ter igralci Uroš Smolej, Lotos Vincenc Šparovec in Iva Kranjc Bagola.
Čez nekaj dni bo minilo 14 let, kar smo na Valu 202 objavili prvo zgodbo družine iz programa Botrstvo. Vsa leta poleg oddaj lahko slišite tudi spote, ki opozarjajo na sam program oziroma različne akcije znotraj njega. Zdaj so spoti dobili povsem novo zvočno podobo in tudi vsebino. Kako so jo zasnovali, pripovedujejo avtorja Aljoša in Dominik Bagola ter igralci Uroš Smolej, Lotos Vincenc Šparovec in Iva Kranjc Bagola.
V tokratni rubriki bomo govorili o demenci – težavi oziroma bolezni, ki je vedno bolj prisotna v naši družbi. Kako jo prepoznati, kje poiskati pomoč in kako jo s pravočasnim odkritjem upočasniti? Gostja bo diplomirana socialna gerontologinja Apolonija Rajh, ki ima bogate izkušnje z osebami z demenco tudi v praksi.
V tokratni rubriki bomo govorili o demenci – težavi oziroma bolezni, ki je vedno bolj prisotna v naši družbi. Kako jo prepoznati, kje poiskati pomoč in kako jo s pravočasnim odkritjem upočasniti? Gostja bo diplomirana socialna gerontologinja Apolonija Rajh, ki ima bogate izkušnje z osebami z demenco tudi v praksi.
Skupina Mal prepozn predstavlja drugi album Kje sem zdaj, ki je nastajal iz iskrene potrebe po ustvarjalnem izražanju – ne glede na življenjsko obdobje, v katerem so njegovi avtorji. Možje prinašajo zrelo, a še vedno neposredno glasbeno govorico, ki ostaja zvesta čustvom in veselju do ustvarjanja.
Skupina Mal prepozn predstavlja drugi album Kje sem zdaj, ki je nastajal iz iskrene potrebe po ustvarjalnem izražanju – ne glede na življenjsko obdobje, v katerem so njegovi avtorji. Možje prinašajo zrelo, a še vedno neposredno glasbeno govorico, ki ostaja zvesta čustvom in veselju do ustvarjanja.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Mariborska knjižnica uvaja novost – senzorično pripovedovanje za nevroatipične otroke, za zdaj v sodelovanju z dvema ustanovama, v prihodnje pa tudi za širšo javnost. Mariborski knjižničarji so se zalogaja lotili v okviru evropskega projekta OSVOBAJAMO HEROJE s partnerji – mariborskima: Centrom za sluh in govor in Osnovno šolo Gustava Šiliha, Knjižnico Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica in Knjižnico Lenart. Del projekta je knjiga Pomoč za medveda in druge zgodbe, s pripovedovanjem pa bodo spodbujali ustvarjalnost, empatijo in socialno vključenost
Mariborska knjižnica uvaja novost – senzorično pripovedovanje za nevroatipične otroke, za zdaj v sodelovanju z dvema ustanovama, v prihodnje pa tudi za širšo javnost. Mariborski knjižničarji so se zalogaja lotili v okviru evropskega projekta OSVOBAJAMO HEROJE s partnerji – mariborskima: Centrom za sluh in govor in Osnovno šolo Gustava Šiliha, Knjižnico Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica in Knjižnico Lenart. Del projekta je knjiga Pomoč za medveda in druge zgodbe, s pripovedovanjem pa bodo spodbujali ustvarjalnost, empatijo in socialno vključenost
Tudi sredina jutra so najboljša v družbi oddaje Dobro jutro! Postrežemo vam z dobro voljo in koristnimi informacijami - v prvi uri najprej preverjamo, kaj je aktualnega doma in po svetu, pred osmo pa ponudimo najrazličnejše praktične nasvete. V nadaljevanju se posvetimo manjšim zdravstvenim težavam in rešitvam. Posebno mesto ima kulinarična rubrika Kuharske minute, kjer izpostavljamo tradicionalne slovenske jedi in razkrijemo uporabne trike, kako jih pripraviti na enostaven, a okusen način. V zadnji uri oddaje sprejemamo pozdrave in čestitke gledalcev za svoje bližnje in vas razveseljujemo s številnimi nagradnimi igrami. Naj bo oddaja Dobro jutro prava in najboljša družba ob jutranji kavi.
Tudi sredina jutra so najboljša v družbi oddaje Dobro jutro! Postrežemo vam z dobro voljo in koristnimi informacijami - v prvi uri najprej preverjamo, kaj je aktualnega doma in po svetu, pred osmo pa ponudimo najrazličnejše praktične nasvete. V nadaljevanju se posvetimo manjšim zdravstvenim težavam in rešitvam. Posebno mesto ima kulinarična rubrika Kuharske minute, kjer izpostavljamo tradicionalne slovenske jedi in razkrijemo uporabne trike, kako jih pripraviti na enostaven, a okusen način. V zadnji uri oddaje sprejemamo pozdrave in čestitke gledalcev za svoje bližnje in vas razveseljujemo s številnimi nagradnimi igrami. Naj bo oddaja Dobro jutro prava in najboljša družba ob jutranji kavi.
Gostja sredinega intervjuja bo prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, ki deluje v okviru Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Strokovnjakinja, ki se je dolga leta ukvarjala z raziskovanjem zdravstvenih posledic izpostavljenosti azbestu in se trudila ozaveščati strokovno in laično javnost o rakotvornosti te snovi, ves čas opozarja, da bi morali sanirati območja, ki so degradirana zaradi vplivov umazane industrije, in da ne bi smeli dodatno obremenjevati že obremenjenega okolja. Odziva se tudi na aktualne poskuse izpuščanja stroke iz odločanja o pomembnih posegih v okolje. Z Metodo Dodič Fikfak se bo pogovarjala Cirila Štuber.
Gostja sredinega intervjuja bo prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, ki deluje v okviru Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Strokovnjakinja, ki se je dolga leta ukvarjala z raziskovanjem zdravstvenih posledic izpostavljenosti azbestu in se trudila ozaveščati strokovno in laično javnost o rakotvornosti te snovi, ves čas opozarja, da bi morali sanirati območja, ki so degradirana zaradi vplivov umazane industrije, in da ne bi smeli dodatno obremenjevati že obremenjenega okolja. Odziva se tudi na aktualne poskuse izpuščanja stroke iz odločanja o pomembnih posegih v okolje. Z Metodo Dodič Fikfak se bo pogovarjala Cirila Štuber.