Pojdite na vsebino Pojdite v osnovni meni Iščite po vsebini

Raziskujte

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Kratki Programi Oddaje Podkasti Moj 365

Kulturnice

Srečko Kosovel v stripu, na odru in na razstavi

4. 2. 2026

Strip o Srečku Kosovelu, njegovi ustvarjalnosti, življenju in sodobnikih Srečkonstrip, ki sta ga ustvarila pisatelj Žiga X Gombač in ilustrator Jaka Vukotič, je izhodišče za interaktivni gledališki dogodek z naslovom ''SREČKONSTRIPredstava je res čuden naslov za predstavo''. ''Ostri ritmi'' – Srečko Kosovel & Andrej Štular pa prinašajo vizualne kompozicije izbora del pesnika Krasa. Iz stripa se prelivajo tudi v druge načine upodabljanja.

12 min

Strip o Srečku Kosovelu, njegovi ustvarjalnosti, življenju in sodobnikih Srečkonstrip, ki sta ga ustvarila pisatelj Žiga X Gombač in ilustrator Jaka Vukotič, je izhodišče za interaktivni gledališki dogodek z naslovom ''SREČKONSTRIPredstava je res čuden naslov za predstavo''. ''Ostri ritmi'' – Srečko Kosovel & Andrej Štular pa prinašajo vizualne kompozicije izbora del pesnika Krasa. Iz stripa se prelivajo tudi v druge načine upodabljanja.

Aktualna tema

Konec rudarjenja v Velenju – bomo res poskrbeli za ljudi, okolje in regijo?

5. 2. 2026

Evropa se je zaradi varovanja podnebja in okolja odločila, da se odreče fosilnim gorivom. Dve slovenski premogovni regiji – zasavska in savinjsko-šaleška, sta zato prisiljeni v prestrukturiranje. Nepravično bi bilo, da sami nosita vse posledice, in to priznava tudi Evropska unija, zato jim zagotavlja tudi izdatna sredstva. Po dolgotrajnih usklajevanjih med državo, lokalno skupnostjo, podjetjem in zaposlenimi je državni zbor v torek sprejel zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje. Ureja tehnične in postopkovne korake, financiranje in socialne ukrepe za zaposlene. Premog bodo opustili najpozneje do leta 2033, zapiralna dela končali do 2045, iz državnega proračuna pa namenili okoli 1,3 milijarde evrov.

8 min

Evropa se je zaradi varovanja podnebja in okolja odločila, da se odreče fosilnim gorivom. Dve slovenski premogovni regiji – zasavska in savinjsko-šaleška, sta zato prisiljeni v prestrukturiranje. Nepravično bi bilo, da sami nosita vse posledice, in to priznava tudi Evropska unija, zato jim zagotavlja tudi izdatna sredstva. Po dolgotrajnih usklajevanjih med državo, lokalno skupnostjo, podjetjem in zaposlenimi je državni zbor v torek sprejel zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje. Ureja tehnične in postopkovne korake, financiranje in socialne ukrepe za zaposlene. Premog bodo opustili najpozneje do leta 2033, zapiralna dela končali do 2045, iz državnega proračuna pa namenili okoli 1,3 milijarde evrov.

Kulturnice

Srečko Kosovel v stripu - na odru in na razstavi

5. 2. 2026

Strip o Srečku Kosovelu, njegovi ustvarjalnosti, življenju in sodobnikih Srečkonstrip, ki sta ga ustvarila pisatelj Žiga X Gombač in ilustrator Jaka Vukotič, je izhodišče za interaktivni gledališki dogodek z naslovom ''SREČKONSTRIPredstava je res čuden naslov za predstavo''. Premieri bosta 8. februarja v Ljubljani in 21. februarja v Sežani. ''Ostri ritmi'' – Srečko Kosovel & Andrej Štular (Stripburger) – prinašajo vizualne kompozicije izbora del pesnika Krasa. Iz stripa se prelivajo tudi v druge načine upodabljanja. Po predstavitvah in gostovanjih v tujini bo Andrej Štular Ostre ritme predstavil tudi na razstavi v Layerjevi hiši v Kranju.

12 min

Strip o Srečku Kosovelu, njegovi ustvarjalnosti, življenju in sodobnikih Srečkonstrip, ki sta ga ustvarila pisatelj Žiga X Gombač in ilustrator Jaka Vukotič, je izhodišče za interaktivni gledališki dogodek z naslovom ''SREČKONSTRIPredstava je res čuden naslov za predstavo''. Premieri bosta 8. februarja v Ljubljani in 21. februarja v Sežani. ''Ostri ritmi'' – Srečko Kosovel & Andrej Štular (Stripburger) – prinašajo vizualne kompozicije izbora del pesnika Krasa. Iz stripa se prelivajo tudi v druge načine upodabljanja. Po predstavitvah in gostovanjih v tujini bo Andrej Štular Ostre ritme predstavil tudi na razstavi v Layerjevi hiši v Kranju.

Novice Radia Slovenija

Novice ob 14h

5. 2. 2026

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

3 min

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Šport

Šport ob 13h

5. 2. 2026

Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.

7 min

Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.

Prvi dnevnik

Prvi dnevnik

5. 2. 2026

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

20 min

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

Po Sloveniji

Mariboska Karitas opaža, da je stisk vse več

5. 2. 2026

Drugi poudarki: - Zdravstveni dom Idrija s prenovljenim laboratorijem, izboljšuje se tudi kadrovska slika. - Občina Izola je po referendumski zavrnitvi občinskega prostorskega načrta pripravila nov predlog tega prostorskega akta. Največ pripomb občanov namenjenih pozidavi ob morju in parkiranju. - Hrami - svetost kraškega podzemlja: dokumentarni film, ki razkriva globoko povezanost človeka z jamami; premiera v Lipici.

20 min

Drugi poudarki: - Zdravstveni dom Idrija s prenovljenim laboratorijem, izboljšuje se tudi kadrovska slika. - Občina Izola je po referendumski zavrnitvi občinskega prostorskega načrta pripravila nov predlog tega prostorskega akta. Največ pripomb občanov namenjenih pozidavi ob morju in parkiranju. - Hrami - svetost kraškega podzemlja: dokumentarni film, ki razkriva globoko povezanost človeka z jamami; premiera v Lipici.

Opoldnevnik

Bo tudi Slovenija omejila uporabo družbenih omrežij za mladostnike?

5. 2. 2026

Vlada, ki je danes na obisku na Koroškem, je po besedah podpredsednika Mateja Arčona potrdila izhodišča za pripravo zakonske omejitve uporabe družbenih omrežij za mlajše od 15 let. V nadaljevanju jih bo obravnavala tudi stroka. Ostali poudarki oddaje: - Pred slovesnim odprtjem ZOI ima središče Milana zaradi ostrih varnostnih ukrepov močno spremenjeno podobo. - S slovesnostjo ob kulturnem prazniku bodo obeležili 70-letnico Zveze kulturnih društev Nova Gorica. - V Kulturnem centru Lojze Bratuž bo nocoj premiera muzikala Besneče morje. - Zavetišče Horjul občini Sežana odpoveduje skrb za zapuščene živali, v Komnu bodo za oskrbo morali plačevati več. - Novogoriške odbojkarice so se poslovile od evropskega tekmovanja.

14 min

Vlada, ki je danes na obisku na Koroškem, je po besedah podpredsednika Mateja Arčona potrdila izhodišča za pripravo zakonske omejitve uporabe družbenih omrežij za mlajše od 15 let. V nadaljevanju jih bo obravnavala tudi stroka. Ostali poudarki oddaje: - Pred slovesnim odprtjem ZOI ima središče Milana zaradi ostrih varnostnih ukrepov močno spremenjeno podobo. - S slovesnostjo ob kulturnem prazniku bodo obeležili 70-letnico Zveze kulturnih društev Nova Gorica. - V Kulturnem centru Lojze Bratuž bo nocoj premiera muzikala Besneče morje. - Zavetišče Horjul občini Sežana odpoveduje skrb za zapuščene živali, v Komnu bodo za oskrbo morali plačevati več. - Novogoriške odbojkarice so se poslovile od evropskega tekmovanja.

Danes do 13:00

Vlada potrdila 135 milijonov evrov za popolavno obnovo, večinoma za Koroško

5. 2. 2026

Vlada je danes, kot omenjeno, na obisku na Koroškem. V skladu z zakonom o obnovi po poplavah je med drugim potrdila 135 milijonov evrov za projekte tamkajšnjih skupnosti v okviru programa ukrepov razvojnih spodbud. Od tega si Koroška lahko obeta približno 65 milijonov evrov. Vlada se je seznanila tudi z idejno zasnovo Doma slovenskega športa, s Koroškega pa je še sporočila, da bo 5. marec po novem nacionalni dan branja ter da podpira zakonsko omejitev uporabe družbenih omrežij za mlajše od 15 let. Drugi poudarki oddaje: - Vodstva evropskih političnih skupin na obisku pri nas. - V Abu Dabiju dogovor o izmenjavi ujetnikov med Rusijo in Ukrajino. - Dalmacijo prizadelo močno neurje: številne ulice pod vodo, težave tudi v ladijskem prometu.

14 min

Vlada je danes, kot omenjeno, na obisku na Koroškem. V skladu z zakonom o obnovi po poplavah je med drugim potrdila 135 milijonov evrov za projekte tamkajšnjih skupnosti v okviru programa ukrepov razvojnih spodbud. Od tega si Koroška lahko obeta približno 65 milijonov evrov. Vlada se je seznanila tudi z idejno zasnovo Doma slovenskega športa, s Koroškega pa je še sporočila, da bo 5. marec po novem nacionalni dan branja ter da podpira zakonsko omejitev uporabe družbenih omrežij za mlajše od 15 let. Drugi poudarki oddaje: - Vodstva evropskih političnih skupin na obisku pri nas. - V Abu Dabiju dogovor o izmenjavi ujetnikov med Rusijo in Ukrajino. - Dalmacijo prizadelo močno neurje: številne ulice pod vodo, težave tudi v ladijskem prometu.

Vreme

Vreme ob 13h

5. 2. 2026

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

1 min

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V ospredju

Nadškofijska Karitas Maribor: "Potreb po pomoči znova vse več."

5. 2. 2026

Pri Nadškofijski Karitas Maribor opozarjajo, da je stisk med ljudmi zadnje mesece ponovno vse več. Dnevno za pomoč pri plačilu najnujnejših življenjskih potrebščin potrka na njihova vrata tudi do 300 ljudi. Lani so pri tej organizaciji s humanitarnimi in socialnimi programi pomagali več kot 2 tisoč 700 posameznikom in družinam v stiski in mednje razdelili več kot tisoč 100 ton različne humanitarne pomoči.

1 min

Pri Nadškofijski Karitas Maribor opozarjajo, da je stisk med ljudmi zadnje mesece ponovno vse več. Dnevno za pomoč pri plačilu najnujnejših življenjskih potrebščin potrka na njihova vrata tudi do 300 ljudi. Lani so pri tej organizaciji s humanitarnimi in socialnimi programi pomagali več kot 2 tisoč 700 posameznikom in družinam v stiski in mednje razdelili več kot tisoč 100 ton različne humanitarne pomoči.

RADIO Si Main Stage

Kreera

5. 2. 2026

Tokratni Main Stage Radia Si je gostil skupino Kreera, zmagovalce lanskega natečaja Šourock 2025, katerega ponosni medijski pokrovitelj je Radio Si. Koncert je postregel s svežo energijo in premišljenim glasbenim popotovanjem skozi njihov repertoar. Dobre tri leta delujoča ljubljanska zasedba je nastop odprla s svojim debitantskim singlom "Šamar". Sledil je preplet skladb z že izdanega EP-ja »Samo za eno noč« in prihajajočega, še neimenovanega albuma, ki naj bi izšel do poletja. Tako smo med drugim slišali skladbe "Brina" in "Diši po pravljici", edino balado "Kraja srca" ter zaključno "Noč in dan". Skratka, dobre pol ure obetajočega indie-alt-pop-rocka, ki ga ne gre zamuditi!

33 min

Tokratni Main Stage Radia Si je gostil skupino Kreera, zmagovalce lanskega natečaja Šourock 2025, katerega ponosni medijski pokrovitelj je Radio Si. Koncert je postregel s svežo energijo in premišljenim glasbenim popotovanjem skozi njihov repertoar. Dobre tri leta delujoča ljubljanska zasedba je nastop odprla s svojim debitantskim singlom "Šamar". Sledil je preplet skladb z že izdanega EP-ja »Samo za eno noč« in prihajajočega, še neimenovanega albuma, ki naj bi izšel do poletja. Tako smo med drugim slišali skladbe "Brina" in "Diši po pravljici", edino balado "Kraja srca" ter zaključno "Noč in dan". Skratka, dobre pol ure obetajočega indie-alt-pop-rocka, ki ga ne gre zamuditi!

Aktualna tema

Olimpijski finiš ali kaos?

5. 2. 2026

Do odprtja zimskih olimpijskih iger na severu Italije nas loči le še en dan, a poročila s terena kažejo, da priprave še zdaleč niso povsod končane. Med gradbišči, prometnimi ozkimi grli in logističnimi izzivi organizatorji lovijo zadnje roke, hkrati pa stopnjujejo tudi varnostne ukrepe — tako na prizoriščih kot v digitalnem prostoru, kjer so preprečili več kibernetskih napadov. O vzdušju v Milanu in o tem, kako blizu so igre tisti pravi olimpijski podobi, smo se pogovarjali z našo dopisnico iz Italije Mojco Širok, ki se je iz Rima začasno preselila v prestolnico Lombardije.

6 min

Do odprtja zimskih olimpijskih iger na severu Italije nas loči le še en dan, a poročila s terena kažejo, da priprave še zdaleč niso povsod končane. Med gradbišči, prometnimi ozkimi grli in logističnimi izzivi organizatorji lovijo zadnje roke, hkrati pa stopnjujejo tudi varnostne ukrepe — tako na prizoriščih kot v digitalnem prostoru, kjer so preprečili več kibernetskih napadov. O vzdušju v Milanu in o tem, kako blizu so igre tisti pravi olimpijski podobi, smo se pogovarjali z našo dopisnico iz Italije Mojco Širok, ki se je iz Rima začasno preselila v prestolnico Lombardije.

Arsove spominčice

Glasba Zvonimirja Cigliča, Petra Kopača in Božidarja Kosa

5. 2. 2026

Spored: 1. Zvonimir Ciglič: Tri simfonične skice za orkester Izv.: Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Marko Munih 2. Peter Kopač: Concertino za flavto in godala "Pour le temps passé" Izv.: Flavta: Aleš Kacjan Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije Dirigent: Marko Letonja 3. Božidar Kos: Koncert za violino in orkester Izv.: Violina: Monika Skalar Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Anton Nanut

55 min

Spored: 1. Zvonimir Ciglič: Tri simfonične skice za orkester Izv.: Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Marko Munih 2. Peter Kopač: Concertino za flavto in godala "Pour le temps passé" Izv.: Flavta: Aleš Kacjan Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije Dirigent: Marko Letonja 3. Božidar Kos: Koncert za violino in orkester Izv.: Violina: Monika Skalar Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Anton Nanut

Točno opoldne

Stiska med ljudmi zadnje mesece ponovno narašča

5. 2. 2026

V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Vlada na Koroškem o obnovi po poplavah in o razmerah v regijskem zdravstvu - Stiska med ljudmi zadnje mesece ponovno narašča - Drevi premiera lutkovne predstave Skrinjica sinjega maka mariborskih lutkarjev

10 min

V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Vlada na Koroškem o obnovi po poplavah in o razmerah v regijskem zdravstvu - Stiska med ljudmi zadnje mesece ponovno narašča - Drevi premiera lutkovne predstave Skrinjica sinjega maka mariborskih lutkarjev

Novice Radia Slovenija

Novice ob 12h

5. 2. 2026

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

3 min

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Vroči mikrofon

Slovenski jezik pod vplivom mladih, glasbenikov, vplivnežev,...

4. 2. 2026

Med slovensko mladino je raba angleščine vse pogostejša tako v vsakdanji medosebni komunikaciji kot na družbenih omrežjih. Angleški izrazi po njihovem mnenju delujejo bolj sproščeno, z uporabo angleščine so tudi bolje povezani z globalnim svetom, v katerem odraščajo. Uporabljajo jo tudi zaradi novih pojmov, ki se pojavijo, pa zanje (še) nimamo ustreznega slovenskega poimenovanja. Trend je vse bolj prisoten tudi v medijih in popularni kulturi. Strokovnjaki opozarjajo, da so spremembe v jeziku naravne in da večjezičnost praviloma bogati posameznika ter jezik kot tak, in poudarjajo, da angleščina ne izpodriva slovenščine, temveč sobiva z njo in se prilagaja novemu času. Bolj zaskrbljujoče je, da imajo mladi vse več težav z razumevanjem zahtevnejših besedil v maternem jeziku. Zato je pomembno, da so jim v slovenščini na voljo kakovostne vsebine, ki so jim blizu in v katerih se prepoznajo.

27 min

Med slovensko mladino je raba angleščine vse pogostejša tako v vsakdanji medosebni komunikaciji kot na družbenih omrežjih. Angleški izrazi po njihovem mnenju delujejo bolj sproščeno, z uporabo angleščine so tudi bolje povezani z globalnim svetom, v katerem odraščajo. Uporabljajo jo tudi zaradi novih pojmov, ki se pojavijo, pa zanje (še) nimamo ustreznega slovenskega poimenovanja. Trend je vse bolj prisoten tudi v medijih in popularni kulturi. Strokovnjaki opozarjajo, da so spremembe v jeziku naravne in da večjezičnost praviloma bogati posameznika ter jezik kot tak, in poudarjajo, da angleščina ne izpodriva slovenščine, temveč sobiva z njo in se prilagaja novemu času. Bolj zaskrbljujoče je, da imajo mladi vse več težav z razumevanjem zahtevnejših besedil v maternem jeziku. Zato je pomembno, da so jim v slovenščini na voljo kakovostne vsebine, ki so jim blizu in v katerih se prepoznajo.

Na današnji dan

Na današnji dan

5. 2. 2026

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

9 min

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Potujte z Radiem Maribor

Mladi v gostinskih poklicih

5. 2. 2026

V turistični oddaji smo pred informativnimi dnevi obiskali Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Maribor in preverili, kako bodo mlade nagovarjali k vpisu. Slišali smo tudi, kako so svojo kariero začeli nekateri priznani kuharji.

22 min

V turistični oddaji smo pred informativnimi dnevi obiskali Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Maribor in preverili, kako bodo mlade nagovarjali k vpisu. Slišali smo tudi, kako so svojo kariero začeli nekateri priznani kuharji.

Skupne seje delovnih teles Državnega zbora

134. redna seja Odbora za zadeve Evropske unije ter 121. redna seja Odbora za zunanjo politiko in 28. redna seja Odbora za obrambo

5. 2. 2026

1. Delovni program Evropske komisije za leto 2026 "Trenutek evropske neodvisnosti", EPA 2747-IX

111 min

1. Delovni program Evropske komisije za leto 2026 "Trenutek evropske neodvisnosti", EPA 2747-IX

Seje odbora za zdravstvo

60. nujna seja Odbora za zdravstvo, prenos

5. 2. 2026

Odbor za zdravstvo obravnava predloge zakonov, druge akte in problematiko, ki se nanaša: - na javno zdravje, - na zdravstveno varstvo, zdravstveno zavarovanje in zdravstvene dejavnosti, - na kemijsko varnost in varstvo pred sevanji, - na zagotavljanje enake, varne in visokokakovostne celostne zdravstvene obravnave in dostopnosti do zdravstvenih storitev, - na zdravila in medicinske pripomočke, - na prehranska dopolnila, živila za posebne prehranske oziroma zdravstvene namene, proizvodnjo in promet materialov, ki prihajajo v stik z živili, njihovo uporabo v postopkih proizvodnje in distribucije prehranskih dopolnil ter živil za posebne prehranske oziroma zdravstvene namene, pitno vodo ter živila oziroma hrano v gostinski dejavnosti, institucionalnih obratih prehrane in obratih za prehrano na delu z vidika preprečevanja in obvladovanja nalezljivih bolezni in - na druga vprašanja, ki jih obravnava za ta področja pristojno ministrstvo. Odbor obravnava zadeve EU s svojega delovnega področja.

114 min

Odbor za zdravstvo obravnava predloge zakonov, druge akte in problematiko, ki se nanaša: - na javno zdravje, - na zdravstveno varstvo, zdravstveno zavarovanje in zdravstvene dejavnosti, - na kemijsko varnost in varstvo pred sevanji, - na zagotavljanje enake, varne in visokokakovostne celostne zdravstvene obravnave in dostopnosti do zdravstvenih storitev, - na zdravila in medicinske pripomočke, - na prehranska dopolnila, živila za posebne prehranske oziroma zdravstvene namene, proizvodnjo in promet materialov, ki prihajajo v stik z živili, njihovo uporabo v postopkih proizvodnje in distribucije prehranskih dopolnil ter živil za posebne prehranske oziroma zdravstvene namene, pitno vodo ter živila oziroma hrano v gostinski dejavnosti, institucionalnih obratih prehrane in obratih za prehrano na delu z vidika preprečevanja in obvladovanja nalezljivih bolezni in - na druga vprašanja, ki jih obravnava za ta področja pristojno ministrstvo. Odbor obravnava zadeve EU s svojega delovnega področja.

Aktualno 202

Na katalonskih poljih: kako pridelovati hrano v vse bolj vročem svetu?

5. 2. 2026

Podnebne spremembe vplivajo tudi na temeljne pogoje za pridelavo hrane. V Kataloniji, eni od evropskih regij, ki jih suše in vročinski valovi še posebej prizadenejo, se tega tudi kmetje in znanstveniki močno zavedajo. Katalonijo je na povabilo inštituta Catalonia International obiskala Špela Novak.

13 min

Podnebne spremembe vplivajo tudi na temeljne pogoje za pridelavo hrane. V Kataloniji, eni od evropskih regij, ki jih suše in vročinski valovi še posebej prizadenejo, se tega tudi kmetje in znanstveniki močno zavedajo. Katalonijo je na povabilo inštituta Catalonia International obiskala Špela Novak.

Dopoldan in pol

Zgodovina ZOI - Garmisch Partenkirchen 1936

5. 2. 2026

Garmisch-Partenkirchen je četrte zimske olimpijske igre gostil februarja 1936. Režim tedanje Nemčije je igre izkoristil v propagandne namene, kancler Adolf Hitler je imel otvoritveni govor. Slovenska zasedba na igrah je štela 18 članov. Franc Smolej je v smučarskem teku osvojil 10. mesto, izkazal se je tudi alpski smučar Ciril Praček, ki je v kombinaciji končal na 15. mestu.

4 min

Garmisch-Partenkirchen je četrte zimske olimpijske igre gostil februarja 1936. Režim tedanje Nemčije je igre izkoristil v propagandne namene, kancler Adolf Hitler je imel otvoritveni govor. Slovenska zasedba na igrah je štela 18 članov. Franc Smolej je v smučarskem teku osvojil 10. mesto, izkazal se je tudi alpski smučar Ciril Praček, ki je v kombinaciji končal na 15. mestu.

Poglej in povej

Tri desetletja izletov na praznični dan slovenske kulture

5. 2. 2026

Spoznali bomo zanimivo praznično navado, ki je izšla iz planinskih vrst, danes pa za njo stoji Domovinsko društvo generala Rudolfa Maistra Maribor. Že trideset let se vsakega 8. februarja skupina častilcev slovenske kulture v organizaciji Aleša Ariha in Ivana Tuška odpravi na izlet v duhu praznika.

14 min

Spoznali bomo zanimivo praznično navado, ki je izšla iz planinskih vrst, danes pa za njo stoji Domovinsko društvo generala Rudolfa Maistra Maribor. Že trideset let se vsakega 8. februarja skupina častilcev slovenske kulture v organizaciji Aleša Ariha in Ivana Tuška odpravi na izlet v duhu praznika.

Dnevna soba

Olimpijski spomini

5. 2. 2026

O spominih z nekdanjih zimskih Olimpijskih iger bomo govorili z nekdanjo alpsko smučarko in dobitnico olimpijske medalje Alenko Dovžan in olimpijsko prvakinjo v smučarskih skokih Uršo Bogataj Križnar. Pravkar se namreč začenjajo letošnje Olimpijske igre, ki združujejo vrhunski šport, nepozabne zgodbe, trenutke slave in tudi razočaranj. Zanimivo bo slišati, kakšni so pritiski na športnike, njihova pričakovanja in kakšen pomen ima olimpijski duh danes ter kako se vrhunski šport skozi leta spreminja. Z izjemnima gostjama se bo pogovarjala Špela Močnik Paradiž.

25 min

O spominih z nekdanjih zimskih Olimpijskih iger bomo govorili z nekdanjo alpsko smučarko in dobitnico olimpijske medalje Alenko Dovžan in olimpijsko prvakinjo v smučarskih skokih Uršo Bogataj Križnar. Pravkar se namreč začenjajo letošnje Olimpijske igre, ki združujejo vrhunski šport, nepozabne zgodbe, trenutke slave in tudi razočaranj. Zanimivo bo slišati, kakšni so pritiski na športnike, njihova pričakovanja in kakšen pomen ima olimpijski duh danes ter kako se vrhunski šport skozi leta spreminja. Z izjemnima gostjama se bo pogovarjala Špela Močnik Paradiž.

RADIO Si Main Stage

Kreera - koncert

5. 2. 2026

Serija gostovanj izbranih slovenskih bendov na Radio Si Main Stage.

33 min

Serija gostovanj izbranih slovenskih bendov na Radio Si Main Stage.

Zbrano, zapisano, prebrano

Grob kot obložena miza, Aliana Moscatello

5. 2. 2026

Tokrat predstavljamo roman Aliane Moscatello Grob kot obložena miza. Vzgojiteljica, obramboslovka in socialna delavka ima za seboj desetletja dela z otroki in odraslimi. Ta leta poslušanja pa so ji naplavila številne pripovedi, ki jih avtorica spretno preliva v polifonično pripoved. Roman Grob kot obložena miza, ki je izšel pri založbi knjig Kulturni center Maribor, prinaša tako širok nabor zgodb, o kakršnih se po navadi govori le po tiho. Zgodb o strasti. Zgodb o nasilju. Zgodb o ljubezni, ki ne upa povedati imena. Aliana Moscatello je v tej knjigi dodala temni strani človeštva nov odtenek. Njen družbenokritični roman je poln pripovedi o dogajanju, ob katerem se večina družbe obrne stran, pisateljica pa se je zazrla globoko vanj in ga spletla v ljubezensko zgodbo. Tako je to roman, v katerem je razlika med maskami, ki jih nosimo v javnosti, in željami, ki nam parajo srce, še zmeraj usodna. Osrednjo pripoved podpira mnogoglasen preplet različnih zgodb, ki pokažejo, kako daleč segata prisila in hinavščina družbe. V svetu, ki se je le stežka sprijaznil, da lahko imajo fantje radi tudi fante, postavlja naslednje logično vprašanje – kaj če se zaljubijo trije ljudje? S tem pa bolj kot k pisanju nove zakonodaje vabi nemara k temu, da ljudem – kljub morebitnemu nelagodju – enostavno prisluhnemo.

6 min

Tokrat predstavljamo roman Aliane Moscatello Grob kot obložena miza. Vzgojiteljica, obramboslovka in socialna delavka ima za seboj desetletja dela z otroki in odraslimi. Ta leta poslušanja pa so ji naplavila številne pripovedi, ki jih avtorica spretno preliva v polifonično pripoved. Roman Grob kot obložena miza, ki je izšel pri založbi knjig Kulturni center Maribor, prinaša tako širok nabor zgodb, o kakršnih se po navadi govori le po tiho. Zgodb o strasti. Zgodb o nasilju. Zgodb o ljubezni, ki ne upa povedati imena. Aliana Moscatello je v tej knjigi dodala temni strani človeštva nov odtenek. Njen družbenokritični roman je poln pripovedi o dogajanju, ob katerem se večina družbe obrne stran, pisateljica pa se je zazrla globoko vanj in ga spletla v ljubezensko zgodbo. Tako je to roman, v katerem je razlika med maskami, ki jih nosimo v javnosti, in željami, ki nam parajo srce, še zmeraj usodna. Osrednjo pripoved podpira mnogoglasen preplet različnih zgodb, ki pokažejo, kako daleč segata prisila in hinavščina družbe. V svetu, ki se je le stežka sprijaznil, da lahko imajo fantje radi tudi fante, postavlja naslednje logično vprašanje – kaj če se zaljubijo trije ljudje? S tem pa bolj kot k pisanju nove zakonodaje vabi nemara k temu, da ljudem – kljub morebitnemu nelagodju – enostavno prisluhnemo.

Poročila

Poročila ob 10h

5. 2. 2026

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

5 min

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Radio Koper svetuje

Odgovorno na smuči: kaj mora vedeti vsak smučar

5. 2. 2026

Smučanje je za mnoge sinonim za veselje, gibanje in stik z naravo. Hkrati pa gre za šport, ki zahteva dobro telesno pripravljenost, znanje in predvsem premišljenost. V zadnjih letih je vse več smučarskih nesreč, pri katerih pogosto niso krive razmere na smučiščih, temveč človek sam. O tem, kako se pripraviti na smučanje, da bo to zabavno in brez poškodb, je povedal Vid Baruca, edini Primorec med demonstratorji Združenja učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije.

14 min

Smučanje je za mnoge sinonim za veselje, gibanje in stik z naravo. Hkrati pa gre za šport, ki zahteva dobro telesno pripravljenost, znanje in predvsem premišljenost. V zadnjih letih je vse več smučarskih nesreč, pri katerih pogosto niso krive razmere na smučiščih, temveč človek sam. O tem, kako se pripraviti na smučanje, da bo to zabavno in brez poškodb, je povedal Vid Baruca, edini Primorec med demonstratorji Združenja učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije.

Storž

Z glasbo je življenje lažje

5. 2. 2026

Se spomnite legendarne glasbene skupine Šok? Danes lahko poslušamo Dixie Šok Band, ki je pravzaprav podskupina ansambla Šok. Da je dobra volja najbolja, boste izvedeli v prihodnjih minutah, in da jo vedno znova lahko pričara glasba, vam bo raložil tokratni gost Lucije Fatur klarinetist Iztok Pečar.

31 min

Se spomnite legendarne glasbene skupine Šok? Danes lahko poslušamo Dixie Šok Band, ki je pravzaprav podskupina ansambla Šok. Da je dobra volja najbolja, boste izvedeli v prihodnjih minutah, in da jo vedno znova lahko pričara glasba, vam bo raložil tokratni gost Lucije Fatur klarinetist Iztok Pečar.

Dobro jutro

Dobro jutro

5. 2. 2026

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

124 min

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

Tehnična podpora

Vsi čipi se začnejo v Evropi

5. 2. 2026

ASML je nizozemsko podjetje, ki edino na svetu izdeluje najbolj napredne stroje za izdelavo procesorjev. Potem pa še vaša vprašanja.

17 min

ASML je nizozemsko podjetje, ki edino na svetu izdeluje najbolj napredne stroje za izdelavo procesorjev. Potem pa še vaša vprašanja.

Skladatelj tedna

Slovenci v tednu slovenske kulture, 4. del

5. 2. 2026

V tednu, ko se bližamo kulturnemu prazniku, predstavljamo izbor glasbe slovenskih skladateljev. V četrti oddaji predvajamo Musiques funebres Primoža Ramovša in Gazele, sedem orkestralnih pesnitev Lucijana Marije Škerjanca.

53 min

V tednu, ko se bližamo kulturnemu prazniku, predstavljamo izbor glasbe slovenskih skladateljev. V četrti oddaji predvajamo Musiques funebres Primoža Ramovša in Gazele, sedem orkestralnih pesnitev Lucijana Marije Škerjanca.

Radijska tribuna

V manjših krajih naj bi s posebnimi točkami zagotovili dostop do različnih storitev

5. 2. 2026

Nenehna opozorila lokalnih skupnosti o nevzdržni praksi krajšanja delovnega časa pošt, zapiranja bančnih poslovalnic in o umikanju bankomatov – predvsem v manjših krajih in na podeželju – so očitna naletela na odziv države. Rešitev, ki je za zdaj sicer še na papirju, naj bi bile posebne točke, kjer bi občani lahko opravili nekatere poštne, bančne in tudi upravne storitve. Podrobnosti o izvedbi bo pripravila posebna akcijska skupina; kdaj pa bodo zaživele pa še ni povsem jasno.

23 min

Nenehna opozorila lokalnih skupnosti o nevzdržni praksi krajšanja delovnega časa pošt, zapiranja bančnih poslovalnic in o umikanju bankomatov – predvsem v manjših krajih in na podeželju – so očitna naletela na odziv države. Rešitev, ki je za zdaj sicer še na papirju, naj bi bile posebne točke, kjer bi občani lahko opravili nekatere poštne, bančne in tudi upravne storitve. Podrobnosti o izvedbi bo pripravila posebna akcijska skupina; kdaj pa bodo zaživele pa še ni povsem jasno.

Naval na šport

Močen olimpijski turnir hokejistov in Davisov pokal

5. 2. 2026

Na novinarski konferenci se je predstavila slovenska teniška reprezentanca, ki jo konec tedna čaka nastop v Davisovem pokalu. V Velenju se bo pomerila z reprezentanco Turčije. V Italiji pa je že vse nared za začetek zimskih olimpijskih iger. Eden od vrhuncev največjega zimskega športnega dogodka bo močen hokejski turnir, saj bodo na njem nastopili tudi zvezdniki iz severnoameriške lige NHL.

8 min

Na novinarski konferenci se je predstavila slovenska teniška reprezentanca, ki jo konec tedna čaka nastop v Davisovem pokalu. V Velenju se bo pomerila z reprezentanco Turčije. V Italiji pa je že vse nared za začetek zimskih olimpijskih iger. Eden od vrhuncev največjega zimskega športnega dogodka bo močen hokejski turnir, saj bodo na njem nastopili tudi zvezdniki iz severnoameriške lige NHL.

RADIO Si Main Stage

Kreera - pogovor

5. 2. 2026

Serija gostovanj izbranih slovenskih bendov na Radio Si Main Stage.

20 min

Serija gostovanj izbranih slovenskih bendov na Radio Si Main Stage.

Jutranji program

Okusi jutra: Rok Predin

5. 2. 2026

Tokratni sogovornik rubrike je Rok Predin, vizualni umetnik, animator, glasbenik in režiser animiranih filmov. Vsestranski umetnik je spregovoril tudi o tem, katerih projeltov se bo lotil v tem letu in kakšna je njegova najpogostejša jutranja animacija.

7 min

Tokratni sogovornik rubrike je Rok Predin, vizualni umetnik, animator, glasbenik in režiser animiranih filmov. Vsestranski umetnik je spregovoril tudi o tem, katerih projeltov se bo lotil v tem letu in kakšna je njegova najpogostejša jutranja animacija.

Poročila

Poročila ob 9h

5. 2. 2026

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

10 min

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Operna jutranjica

Lucrezia

5. 2. 2026

Za Respighijevo deveto in hkrati zadnjo opero s podnaslovom Historija v enem dejanju in treh trenutkih je libretist Claudio Guastalla kot predlogo sprva izbral Shakespearjevo poemo, potem pa se je vendarle odločil za antični izvirnik Tita Livija; ta se mu je zdel močan in skrajno dramatičen, zato je bil med prevajanjem silno previden in natančen, da ga ne bi pokvaril, in tako mu je pisanje libreta vzelo več časa, kot ga je Respighi potreboval za glasbo. Skladatelj si je prizadeval za absolutno preprostost, kar je pomenilo glasbo očistiti vsega odvečnega, orkestrsko spremljavo skrčiti na minimum ter pokazati, kaj je mogoče ustvariti s skrajno ekonomičnimi sredstvi.

59 min

Za Respighijevo deveto in hkrati zadnjo opero s podnaslovom Historija v enem dejanju in treh trenutkih je libretist Claudio Guastalla kot predlogo sprva izbral Shakespearjevo poemo, potem pa se je vendarle odločil za antični izvirnik Tita Livija; ta se mu je zdel močan in skrajno dramatičen, zato je bil med prevajanjem silno previden in natančen, da ga ne bi pokvaril, in tako mu je pisanje libreta vzelo več časa, kot ga je Respighi potreboval za glasbo. Skladatelj si je prizadeval za absolutno preprostost, kar je pomenilo glasbo očistiti vsega odvečnega, orkestrsko spremljavo skrčiti na minimum ter pokazati, kaj je mogoče ustvariti s skrajno ekonomičnimi sredstvi.

Jutro 202

Anuška Delić o Epsteinovih dokumentih: Upam, da so zakrite žrtve, ne dokumenti

5. 2. 2026

Anuška Delić je preiskovalna in podatkovna novinarka, ustanoviteljica in odgovorna urednica Centra za preiskovalno novinarstvo Oštro ter regionalna urednica za Balkan pri projektu Organized Crime and Corruption Reporting Project (OCCRP). Pravi, da trenutno novinarji po celem svetu preiskujejo Epsteinove dokumente. Gre za obsežni dosje, ki je za enkrat dolg tri milijone in pol strani, obsega 180.000 kosov slikovnega gradiva in 2000 posnetkov, dokazov o poslih finančnika, zvodnika, obsojenega spolnega prestopnika, pedofila Jeffreya Epsteina. Pripoveduje, na kaj je naletela sama in kdaj je zgodba v javnem interesu, pa tudi, kakšen bi lahko bil epilog za nekatere svetovne voditelje, bogataše, vplivneže, razkrinkane moralne oporečneže, prestopnike ter vpletene v kriminalna dejanja.

17 min

Anuška Delić je preiskovalna in podatkovna novinarka, ustanoviteljica in odgovorna urednica Centra za preiskovalno novinarstvo Oštro ter regionalna urednica za Balkan pri projektu Organized Crime and Corruption Reporting Project (OCCRP). Pravi, da trenutno novinarji po celem svetu preiskujejo Epsteinove dokumente. Gre za obsežni dosje, ki je za enkrat dolg tri milijone in pol strani, obsega 180.000 kosov slikovnega gradiva in 2000 posnetkov, dokazov o poslih finančnika, zvodnika, obsojenega spolnega prestopnika, pedofila Jeffreya Epsteina. Pripoveduje, na kaj je naletela sama in kdaj je zgodba v javnem interesu, pa tudi, kakšen bi lahko bil epilog za nekatere svetovne voditelje, bogataše, vplivneže, razkrinkane moralne oporečneže, prestopnike ter vpletene v kriminalna dejanja.

Svetovalni servis

Izbira semen in prve setve

5. 2. 2026

Dober krompir izbiramo v februarju, pravi gost četrtkovega Svetovalnega servisa, agronom Davor Špehar. Pravzaprav je februar čas tudi za izbiro drugih semen za dobro zelenjadarsko sezono, pa čas za setev za prve domače sadike in za prva opravila v rastlinjaku in na vrtu. Naštetemu lahko dodate še svoja vprašanja, povezana z zelenjavnim vrtom, sprejemamo jih na prvi@rtvslo.si in v obrazcu na spletni strani Prvega. Nanje odgovorimo v Svetovalnem servisu ob pol devetih.

29 min

Dober krompir izbiramo v februarju, pravi gost četrtkovega Svetovalnega servisa, agronom Davor Špehar. Pravzaprav je februar čas tudi za izbiro drugih semen za dobro zelenjadarsko sezono, pa čas za setev za prve domače sadike in za prva opravila v rastlinjaku in na vrtu. Naštetemu lahko dodate še svoja vprašanja, povezana z zelenjavnim vrtom, sprejemamo jih na prvi@rtvslo.si in v obrazcu na spletni strani Prvega. Nanje odgovorimo v Svetovalnem servisu ob pol devetih.

Ultrazvok

Vidne bele lise na koži, nevidne stiske – vitiligo

4. 2. 2026

Bolezen kože vitiligo prizadene enega od stotih ljudi – a mnogi o njem molčijo. Zakaj?

12 min

Bolezen kože vitiligo prizadene enega od stotih ljudi – a mnogi o njem molčijo. Zakaj?

Poročila

Poročila ob 8h

5. 2. 2026

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

6 min

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila Radia Maribor

Vlada na Koroškem o obnovi po poplavah in o razmerah v regijskem zdravstvu

5. 2. 2026

V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim tema: - Vlada na Koroškem o obnovi po poplavah in o razmerah v regijskem zdravstvu - Krčenja mariborskega študija psihologije vendarle ne bo - Predvidoma naslednji teden bo objavljen razpis za gradnjo dislocirane enote Doma Danice Vogrinec v Dupleku

10 min

V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim tema: - Vlada na Koroškem o obnovi po poplavah in o razmerah v regijskem zdravstvu - Krčenja mariborskega študija psihologije vendarle ne bo - Predvidoma naslednji teden bo objavljen razpis za gradnjo dislocirane enote Doma Danice Vogrinec v Dupleku

Globalna vas

Saša Šušteršič, Réunion: Vse je evropsko, a še lepše!

5. 2. 2026

Saša Šušteršič je akademska slikarka, ki je leta 2017 pustila poučevanje na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani in se preselila na otok Réunion. Pred tem si je dopisovala z bodočim možem, Francozom, ki ga je prvič videla na letališču. Spremljal je njena slikarska dela in želel kupiti njeno sliko. Iz ponosa in slovenske trme se je upirala, a sprejela, da ji v zameno za likovno delo kupi letalsko karto. Zaljubila sta se in se pol leta pozneje poročila. Slovenka pripoveduje o življenju na zahodnem delu otoka, o aktivnem vulkanu, umetnosti in odraščanju triletne hčerke.

18 min

Saša Šušteršič je akademska slikarka, ki je leta 2017 pustila poučevanje na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani in se preselila na otok Réunion. Pred tem si je dopisovala z bodočim možem, Francozom, ki ga je prvič videla na letališču. Spremljal je njena slikarska dela in želel kupiti njeno sliko. Iz ponosa in slovenske trme se je upirala, a sprejela, da ji v zameno za likovno delo kupi letalsko karto. Zaljubila sta se in se pol leta pozneje poročila. Slovenka pripoveduje o življenju na zahodnem delu otoka, o aktivnem vulkanu, umetnosti in odraščanju triletne hčerke.

Glasbena jutranjica

Glasbena jutranjica

5. 2. 2026

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

57 min

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Lirični utrinek

Hugh Dunkerley: Zgodnje svarilo

5. 2. 2026

Sodobni, večkrat nagrajeni britanski pesnik Hugh Dunkerley v poeziji pogosto razpira odnos med sodobnim človekom in svetom; njegov pesniški izraz zaznamujeta izrazita jasnost in ostrina pogleda, s katerima v domala realistični maniri evocira ekološka, pa tudi širša bivanjska vprašanja sočasnosti. Pesem Zgodnje svarilo tematizira jedrsko nesrečo. Prevajalka: Tina Kozin; interpret: dramski igralec Rok Kunaver; produkcija 2012.

2 min

Sodobni, večkrat nagrajeni britanski pesnik Hugh Dunkerley v poeziji pogosto razpira odnos med sodobnim človekom in svetom; njegov pesniški izraz zaznamujeta izrazita jasnost in ostrina pogleda, s katerima v domala realistični maniri evocira ekološka, pa tudi širša bivanjska vprašanja sočasnosti. Pesem Zgodnje svarilo tematizira jedrsko nesrečo. Prevajalka: Tina Kozin; interpret: dramski igralec Rok Kunaver; produkcija 2012.

Bim bum bam, klepetam

Kaj je kultura?

5. 2. 2026

Bliža se kulturni praznik. Tudi na šolah bodo imeli ob tem različne kulturne prireditve. Kaj je kultura in zakaj obeležujemo kulturni praznik, smo tokrat vprašali tretješolce.

2 min

Bliža se kulturni praznik. Tudi na šolah bodo imeli ob tem različne kulturne prireditve. Kaj je kultura in zakaj obeležujemo kulturni praznik, smo tokrat vprašali tretješolce.

Možgani na dlani

Ko možgani kašljajo brez razloga

5. 2. 2026

Ste vedeli, da tudi v svetu kašlja obstaja nekaj, kar je zelo podobno fantomski bolečini? Kaj se zgodi, če kašelj na vse pretege hoče očistiti žrelo in grlo…tam pa…ničesar ni? Asist. Miha Zabret, otorinolaringolog, foniater nas bo odpeljal na to potovanje. Pripravlja: Mojca Delač

12 min

Ste vedeli, da tudi v svetu kašlja obstaja nekaj, kar je zelo podobno fantomski bolečini? Kaj se zgodi, če kašelj na vse pretege hoče očistiti žrelo in grlo…tam pa…ničesar ni? Asist. Miha Zabret, otorinolaringolog, foniater nas bo odpeljal na to potovanje. Pripravlja: Mojca Delač

Kotiček za jeziček

Rožanc ni stojalo za rože

5. 2. 2026

Primorski rožánc ni rožni venec niti stojalo za rože. V slovenskih narečjih mu pravijo tudi štok, talarón, telár ... v knjižnem jeziku pa je podboj - leseni ali kamniti okvir pri vratih. Zakaj poznamo toliko različnih narečnih izrazov zanj in od kod ti raznoliki leksemi izvirajo, vam v naslednjih minutah razložijo naši mladi jezikoslovci.

3 min

Primorski rožánc ni rožni venec niti stojalo za rože. V slovenskih narečjih mu pravijo tudi štok, talarón, telár ... v knjižnem jeziku pa je podboj - leseni ali kamniti okvir pri vratih. Zakaj poznamo toliko različnih narečnih izrazov zanj in od kod ti raznoliki leksemi izvirajo, vam v naslednjih minutah razložijo naši mladi jezikoslovci.


Čakalna vrsta

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine