Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Drugi poudarki oddaje: - Zaradi poškodb na nepremičninah, nastalih ob graditvi drugega tira, več odškodninskih zahtevkov. Oškodovanci opozarjajo, da meritve in monitoring ne odražajo dejanskega stanja. - Mariborska Snaga v zbirne centre napotila varnostnike. - Novi zdravstveni dom v Sežani bodo gradili postopno in povezali primarno in sekundarno zdravstveno oskrbo. - Marjetka Hadalin iz vasi Trebénče pri Cerknem dokazuje, da se kljub slepoti dá živeti polno življenje.
Drugi poudarki oddaje: - Zaradi poškodb na nepremičninah, nastalih ob graditvi drugega tira, več odškodninskih zahtevkov. Oškodovanci opozarjajo, da meritve in monitoring ne odražajo dejanskega stanja. - Mariborska Snaga v zbirne centre napotila varnostnike. - Novi zdravstveni dom v Sežani bodo gradili postopno in povezali primarno in sekundarno zdravstveno oskrbo. - Marjetka Hadalin iz vasi Trebénče pri Cerknem dokazuje, da se kljub slepoti dá živeti polno življenje.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Ameriške grožnje glede zasedbe Grenlandije in nove fronte s carinami so znova šokirale evropske države, ki pretresajo bolj in manj odločne možnosti za odziv. Medtem ko se Francija odkrito zavzema za najstrožje protiukrepe, je bil britanski premier Keir Starmer za zdaj zadržan glede možnosti za carinsko vojno z zaveznico. Meni, da je mogoče spor v zvezi z Grenlandijo rešiti z mirnimi pogovori, a ob zavedanju, da o usodi otoka odločajo Grenlandci in danska vlada. Španija žaluje: v trčenju vlakov 39 mrtvih, več kot 120 ranjenih IMF: svetovna gospodarska rast bo stabilna, inflacija nekoliko nižja Večina poštnih poslovalnic po Sloveniji bo skrajšala delovni čas
Ameriške grožnje glede zasedbe Grenlandije in nove fronte s carinami so znova šokirale evropske države, ki pretresajo bolj in manj odločne možnosti za odziv. Medtem ko se Francija odkrito zavzema za najstrožje protiukrepe, je bil britanski premier Keir Starmer za zdaj zadržan glede možnosti za carinsko vojno z zaveznico. Meni, da je mogoče spor v zvezi z Grenlandijo rešiti z mirnimi pogovori, a ob zavedanju, da o usodi otoka odločajo Grenlandci in danska vlada. Španija žaluje: v trčenju vlakov 39 mrtvih, več kot 120 ranjenih IMF: svetovna gospodarska rast bo stabilna, inflacija nekoliko nižja Večina poštnih poslovalnic po Sloveniji bo skrajšala delovni čas
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Večina stanovalcev domov za starejše je prejela položnice za december. Za 19 tisoč stanovalcev, ki so vstopili oziroma bili prevedeni v nov sistem dolgotrajne oskrbe v instituciji, so zneski za plačilo manjši. Večji pa so za redke posameznike, ki se niso želeli ali pa niso mogli vključiti v novi sistem. V oddaji tudi o tem: -Še pred dokončanjem obnove zdravstvenega doma Tolmin naj bi se lotili satelitskega urgentnega centra. -V Kosovelovem domu v Sežani je na ogled razstava Plasti vizualne umetnice Sonje Vulpes. -Slovenski rokometaši so se že uvrstili v drugi del evropskega prvenstva.
Večina stanovalcev domov za starejše je prejela položnice za december. Za 19 tisoč stanovalcev, ki so vstopili oziroma bili prevedeni v nov sistem dolgotrajne oskrbe v instituciji, so zneski za plačilo manjši. Večji pa so za redke posameznike, ki se niso želeli ali pa niso mogli vključiti v novi sistem. V oddaji tudi o tem: -Še pred dokončanjem obnove zdravstvenega doma Tolmin naj bi se lotili satelitskega urgentnega centra. -V Kosovelovem domu v Sežani je na ogled razstava Plasti vizualne umetnice Sonje Vulpes. -Slovenski rokometaši so se že uvrstili v drugi del evropskega prvenstva.
- Kmetje s svarili pred nelojalno konkurenco danes pri ministrici Čalušičevi - Mariborska Srednja šola za gostinstvo in turizem se spopada z vse večjo prostorsko stisko, dela na novi lokaciji pa stojijo - Novi župan prekmurske občine Gornji Petrovci je Milan Horvat
- Kmetje s svarili pred nelojalno konkurenco danes pri ministrici Čalušičevi - Mariborska Srednja šola za gostinstvo in turizem se spopada z vse večjo prostorsko stisko, dela na novi lokaciji pa stojijo - Novi župan prekmurske občine Gornji Petrovci je Milan Horvat
Seje kolegija predsednika Državnega zbora
Kolegij predsednika Državnega zbora je posvetovalno telo predsednika Državnega zbora. V primerih, ki jih določa poslovnik Državnega zbora, je kolegij pristojen tudi za odločanje. Kolegij odloča o: - predlogu za sprejem predloga zakona po nujnem postopku, razen kadar predsednik vlade veže vprašanje zaupnice na sprejem zakona, - predlogu za obravnavo predloga zakona v skrajšanem postopku, - predlogu, da se opravi predhodna obravnava zakona, - času trajanja seje Državnega zbora in času obravnavanja posameznih točk dnevnega reda ter o določitvi časa trajanja razprav poslancev oziroma poslanskih skupin in drugih udeležencev seje, - številu mest v delovnem telesu, ki pripada posamezni poslanski skupini, ter o tem, kateri poslanski skupini pripada mesto predsednika ali podpredsednika posameznega delovnega telesa, - sestavi delegacij Državnega zbora v mednarodnih parlamentarnih institucijah ter v mednarodnih organizacijah in v mednarodnih telesih, - roku, v katerem lahko Državni svet poda mnenje o zadevah z izredne seje Državnega zbora, o zadevah, ki so uvrščene na razširjeni dnevni red seje Državnega zbora in o predlogu zakona, ki se predlaga po nujnem postopku, - drugih zadevah, za katere tako določa Poslovnik Državnega zbora.
Kolegij predsednika Državnega zbora je posvetovalno telo predsednika Državnega zbora. V primerih, ki jih določa poslovnik Državnega zbora, je kolegij pristojen tudi za odločanje. Kolegij odloča o: - predlogu za sprejem predloga zakona po nujnem postopku, razen kadar predsednik vlade veže vprašanje zaupnice na sprejem zakona, - predlogu za obravnavo predloga zakona v skrajšanem postopku, - predlogu, da se opravi predhodna obravnava zakona, - času trajanja seje Državnega zbora in času obravnavanja posameznih točk dnevnega reda ter o določitvi časa trajanja razprav poslancev oziroma poslanskih skupin in drugih udeležencev seje, - številu mest v delovnem telesu, ki pripada posamezni poslanski skupini, ter o tem, kateri poslanski skupini pripada mesto predsednika ali podpredsednika posameznega delovnega telesa, - sestavi delegacij Državnega zbora v mednarodnih parlamentarnih institucijah ter v mednarodnih organizacijah in v mednarodnih telesih, - roku, v katerem lahko Državni svet poda mnenje o zadevah z izredne seje Državnega zbora, o zadevah, ki so uvrščene na razširjeni dnevni red seje Državnega zbora in o predlogu zakona, ki se predlaga po nujnem postopku, - drugih zadevah, za katere tako določa Poslovnik Državnega zbora.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Kimsko jezero je največje jezero na Bavarskem. V njegovem zaledju se bohotijo Alpe, sredi njega pa leži otok Fraueninsel. Na otoku je samostan, pet gostišč, nogometno igrišče in 180 otočanov. Ribič Thomas Lex dodobra pozna svoje jezero in ve, kje mora napeti mreže. Vanje se največkrat ujamejo ploščiči, ščuke, jegulje in ozimice. Thomasova žena Sylvia pogosto skuha testene cmoke, ki so odlična priloga sladkovodnim ribam, Mati Erika pa peče bavarsko pecivo in pripravlja sladke parjene cmoke, ki jim na Kimskem jezeru pravijo "dampferl".
Kimsko jezero je največje jezero na Bavarskem. V njegovem zaledju se bohotijo Alpe, sredi njega pa leži otok Fraueninsel. Na otoku je samostan, pet gostišč, nogometno igrišče in 180 otočanov. Ribič Thomas Lex dodobra pozna svoje jezero in ve, kje mora napeti mreže. Vanje se največkrat ujamejo ploščiči, ščuke, jegulje in ozimice. Thomasova žena Sylvia pogosto skuha testene cmoke, ki so odlična priloga sladkovodnim ribam, Mati Erika pa peče bavarsko pecivo in pripravlja sladke parjene cmoke, ki jim na Kimskem jezeru pravijo "dampferl".
Leto je naokoli in kot veleva tradicija, so tudi letos v uredništvu spletnega portala Muzikobala pripravili naj izbor glasbenih stvaritev in ustvarjalcev, ki so zaznamovali pravkar zaključeno leto 2025. Predstavil ga je Matjaž Derin.
Leto je naokoli in kot veleva tradicija, so tudi letos v uredništvu spletnega portala Muzikobala pripravili naj izbor glasbenih stvaritev in ustvarjalcev, ki so zaznamovali pravkar zaključeno leto 2025. Predstavil ga je Matjaž Derin.
Oddajo smo namenili novejšim ploščam na katerih igrajo ali sodelujejo slovenski jazzovski glasbeniki. Poslušali bomo Big Band RTV Slovenija, pevko Jadranko Juras, pianista Gregorja Ftičarja, trobentača Maja Kavška ter pevko in violončelistko Andrejko Možina.
Oddajo smo namenili novejšim ploščam na katerih igrajo ali sodelujejo slovenski jazzovski glasbeniki. Poslušali bomo Big Band RTV Slovenija, pevko Jadranko Juras, pianista Gregorja Ftičarja, trobentača Maja Kavška ter pevko in violončelistko Andrejko Možina.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Ko v mestu iščemo zavetje pred vremenom, se največkrat povsem podzavestno odločimo za drevo. Ta hkrati izboljšujejo kakovost zraka in uravnavajo lokalne temperature. Koristi zelenih površin v mestih so številne, hkrati pa z njimi lahko dosežemo rezultate, ki jih ne bi mogle zagotoviti niti drage moderne tehnologije. Zakaj se torej pri učinkovitem urejanju zelenih površin v mestih pogosto zatika? Zakaj države in mesta ne spoštujejo pravil, ki so jih sprejele same? Je urejanje novih zelenic velik strošek ali dolgoročna naložba, ki bo ublažila škodo vse pogostejših ekstremnih vremenskih pojavov? V Zeleni luči se pogovorimo s tremi vrhunskimi tujimi strokovnjaki, ki razmišljajo o potrebi po rastlinah in pojasnjujejo nekaj primerov odličnih praks v Evropi.
Ko v mestu iščemo zavetje pred vremenom, se največkrat povsem podzavestno odločimo za drevo. Ta hkrati izboljšujejo kakovost zraka in uravnavajo lokalne temperature. Koristi zelenih površin v mestih so številne, hkrati pa z njimi lahko dosežemo rezultate, ki jih ne bi mogle zagotoviti niti drage moderne tehnologije. Zakaj se torej pri učinkovitem urejanju zelenih površin v mestih pogosto zatika? Zakaj države in mesta ne spoštujejo pravil, ki so jih sprejele same? Je urejanje novih zelenic velik strošek ali dolgoročna naložba, ki bo ublažila škodo vse pogostejših ekstremnih vremenskih pojavov? V Zeleni luči se pogovorimo s tremi vrhunskimi tujimi strokovnjaki, ki razmišljajo o potrebi po rastlinah in pojasnjujejo nekaj primerov odličnih praks v Evropi.
Žiga Čeh je eden najboljših slovenskih igralcev futsala. Mariborčan bo v prihodnjih dneh pomemben člen reprezentance, ki se bo na domačem evropskem prvenstvu skušala prebiti v izločilne boje. V tokratnem Tretjem polčasu nam nekaj dni pred začetkom Eura razkrije svoje občutke ob igranju pred domačo publiko, poglede na vzpon in razvoj futsala v Sloveniji ter tudi o svoji poti do slovenske reprezentance.
Žiga Čeh je eden najboljših slovenskih igralcev futsala. Mariborčan bo v prihodnjih dneh pomemben člen reprezentance, ki se bo na domačem evropskem prvenstvu skušala prebiti v izločilne boje. V tokratnem Tretjem polčasu nam nekaj dni pred začetkom Eura razkrije svoje občutke ob igranju pred domačo publiko, poglede na vzpon in razvoj futsala v Sloveniji ter tudi o svoji poti do slovenske reprezentance.
Obiskali smo rejniško družino Ferlin na Razkrižju, kjer se je v dveh desetletjih nabralo zgodb za debelo knjigo. Slišali boste, kako mama Tanja doživlja prihode in odhode svojih otrok, kako je biološka hči Anja sprejela idejo o prihodu drugih otrok v hišo in njeno roza sobo, kako se je Elvis razveselil roza sobe, pa tudi kolikokrat ljudje povabijo desetčlansko družino na obisk. Prisluhnite zgodbam iz življenja rejniške družine Ferlin.
Obiskali smo rejniško družino Ferlin na Razkrižju, kjer se je v dveh desetletjih nabralo zgodb za debelo knjigo. Slišali boste, kako mama Tanja doživlja prihode in odhode svojih otrok, kako je biološka hči Anja sprejela idejo o prihodu drugih otrok v hišo in njeno roza sobo, kako se je Elvis razveselil roza sobe, pa tudi kolikokrat ljudje povabijo desetčlansko družino na obisk. Prisluhnite zgodbam iz življenja rejniške družine Ferlin.
Vsak delovnik poskrbimo, da ne boste ostali brez idej, kako po službi ali po zadnjem video sestanku od doma, pripraviti hitro in okusno kosilo ali večerjo. Lotili se bomo preprostih, vendar inovativnih sezonskih jedi s sestavinami, ki jih ne bo težko poiskati, niti izgovoriti! Klemen Skubic je mlad izšolan kuhar, simpatičen novopečeni očka, ki si ne predstavlja, da bi v življenju počel karkoli drugega kot ustvarjal v kuhinji in na krožniku povezoval nove okuse. Tudi vas čakajo družinska praznovanja? Modi niso podvržene samo srajce, stanovanja in frizure, ampak tudi kulinarika! In letos je v modi golota. Pri tortah, seveda! Na družbenih omrežjih in na zvezdniških porokah so pravi hit! Tudi Angelina Jolie je na poroki imela “naked cake” ali t.i. golo torto, menda jo je okrasil kar njen desetletni sin. In res je otročje lahka: mažemo, nalagamo in zlagamo. Boste videli!
Vsak delovnik poskrbimo, da ne boste ostali brez idej, kako po službi ali po zadnjem video sestanku od doma, pripraviti hitro in okusno kosilo ali večerjo. Lotili se bomo preprostih, vendar inovativnih sezonskih jedi s sestavinami, ki jih ne bo težko poiskati, niti izgovoriti! Klemen Skubic je mlad izšolan kuhar, simpatičen novopečeni očka, ki si ne predstavlja, da bi v življenju počel karkoli drugega kot ustvarjal v kuhinji in na krožniku povezoval nove okuse. Tudi vas čakajo družinska praznovanja? Modi niso podvržene samo srajce, stanovanja in frizure, ampak tudi kulinarika! In letos je v modi golota. Pri tortah, seveda! Na družbenih omrežjih in na zvezdniških porokah so pravi hit! Tudi Angelina Jolie je na poroki imela “naked cake” ali t.i. golo torto, menda jo je okrasil kar njen desetletni sin. In res je otročje lahka: mažemo, nalagamo in zlagamo. Boste videli!
Čeprav arheologija danes razpolaga z različnimi analizami najdb, pa številne še vedno ostajajo zavite v skrivnost. Vprašanja o tem, kako so nastali nekateri izmed največjih spomenikov preteklosti, kakšen je bil pravi namen nenavadnih predmetov in kaj se je v resnici zgodilo z ljudmi, katerih telesa so se ohranila tisočletja, pogosto ostajajo brez dokončnega odgovora. Pa ne le, ko gre za vprašanja, kako so nastale piramide v Gizi, kakšen je bil pravi namen Stonehengea ali kakšna je bila usoda Ötzija.
Čeprav arheologija danes razpolaga z različnimi analizami najdb, pa številne še vedno ostajajo zavite v skrivnost. Vprašanja o tem, kako so nastali nekateri izmed največjih spomenikov preteklosti, kakšen je bil pravi namen nenavadnih predmetov in kaj se je v resnici zgodilo z ljudmi, katerih telesa so se ohranila tisočletja, pogosto ostajajo brez dokončnega odgovora. Pa ne le, ko gre za vprašanja, kako so nastale piramide v Gizi, kakšen je bil pravi namen Stonehengea ali kakšna je bila usoda Ötzija.
Starejši se soočajo s številnimi življenjskimi izzivi, med njimi je tudi demenca. Kako ostati zdrav in aktiven, kako krepiti medsebojne odnose? O tem smo v oddaji Odkrivamo govorili s predstavnicami društva Spominčica, zavoda Aloja in Univerze za tretje življenjsko obdobje.
Starejši se soočajo s številnimi življenjskimi izzivi, med njimi je tudi demenca. Kako ostati zdrav in aktiven, kako krepiti medsebojne odnose? O tem smo v oddaji Odkrivamo govorili s predstavnicami društva Spominčica, zavoda Aloja in Univerze za tretje življenjsko obdobje.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu jutranjih novic in ostalih aktualnih dogodkov z vami preverjamo najrazličnejše mite in iščemo odgovore na večne dileme. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut, gostimo priznane strokovnjake, ki odgovarjajo na vaša vprašanja. Terenska ekipa se oglaša iz Ljubljane in okolice, aktivni seniorji pa z navdihujočimi zgodbami dokazujejo, da leta niso ovira za ustvarjalnost in dobro voljo. V rubriki Tema dneva vsak teden izpostavljamo družbeno pomembno, a navdihujočo temo, o kateri razmišljamo skupaj z gosti v studiu. Presenečenje ponedeljkovega jutra pa je zanimiv sogovornik, ki ga s pomočjo namigov razkrijemo skupaj z vami ob koncu oddaje!
Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu jutranjih novic in ostalih aktualnih dogodkov z vami preverjamo najrazličnejše mite in iščemo odgovore na večne dileme. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut, gostimo priznane strokovnjake, ki odgovarjajo na vaša vprašanja. Terenska ekipa se oglaša iz Ljubljane in okolice, aktivni seniorji pa z navdihujočimi zgodbami dokazujejo, da leta niso ovira za ustvarjalnost in dobro voljo. V rubriki Tema dneva vsak teden izpostavljamo družbeno pomembno, a navdihujočo temo, o kateri razmišljamo skupaj z gosti v studiu. Presenečenje ponedeljkovega jutra pa je zanimiv sogovornik, ki ga s pomočjo namigov razkrijemo skupaj z vami ob koncu oddaje!
Na predvečer svojega 10. rojstnega dne je izvedela, da ima možganski tumor. Hani Hafner je to povsem spremenilo življenje. Brezskrbno otroštvo, ki bi moralo biti polno veselja in igrivosti, sta zamenjala strah in boj za preživetje. O spopadanju z boleznijo in njenimi posledicami je 16-letna Hana Hafner, ki obiskuje gimnazijo Poljane v Ljubljani, napisala knjigo Skriti sopotnik. Sprijazniti se je morala, da bolezen ni minila in da bo vedno prisotna v njenem življenju. Odločila se je, da bo njeno poslanstvo ozaveščanje o otroškem raku. Kljub hudi izkušnji pravi, da je v življenju vedno prostor za upanje in svetlobo, zato pogumno stopa skozi življenje, saj bi rada uresničila svoje želje in cilje, ki si jih je zadala. Hana Hafner bo gostja tokratne oddaje Med štirimi stenami. Pred mikrofon jo je povabila Petra Medved.
Na predvečer svojega 10. rojstnega dne je izvedela, da ima možganski tumor. Hani Hafner je to povsem spremenilo življenje. Brezskrbno otroštvo, ki bi moralo biti polno veselja in igrivosti, sta zamenjala strah in boj za preživetje. O spopadanju z boleznijo in njenimi posledicami je 16-letna Hana Hafner, ki obiskuje gimnazijo Poljane v Ljubljani, napisala knjigo Skriti sopotnik. Sprijazniti se je morala, da bolezen ni minila in da bo vedno prisotna v njenem življenju. Odločila se je, da bo njeno poslanstvo ozaveščanje o otroškem raku. Kljub hudi izkušnji pravi, da je v življenju vedno prostor za upanje in svetlobo, zato pogumno stopa skozi življenje, saj bi rada uresničila svoje želje in cilje, ki si jih je zadala. Hana Hafner bo gostja tokratne oddaje Med štirimi stenami. Pred mikrofon jo je povabila Petra Medved.
V Edwardu Elgarju radi vidimo bistvo angleške glasbe, in to upravičeno, saj je dal glasbi otoškega kraljestva močan pečat. O njegovem mestu v njej priča tudi zgodba o srednjem delu njegove prve koračnice iz zbirke Blišč in ceremonija. Ta je med domačim občinstvom postal tako priljubljen, da je neuradno skoraj druga angleška himna.
V Edwardu Elgarju radi vidimo bistvo angleške glasbe, in to upravičeno, saj je dal glasbi otoškega kraljestva močan pečat. O njegovem mestu v njej priča tudi zgodba o srednjem delu njegove prve koračnice iz zbirke Blišč in ceremonija. Ta je med domačim občinstvom postal tako priljubljen, da je neuradno skoraj druga angleška himna.
Evropskim kmetom kljub ostremu nasprotovanju ni uspelo ustaviti sporazuma Evropske unije in držav Mercosurja. Na škodljivost sporazuma opozarja tudi predsednik Čebelarske zveze Slovenije in Evropske čebelarske zveze Boštjan Noč. Prisluhnite pogovoru! (Foto: Reuters)
Evropskim kmetom kljub ostremu nasprotovanju ni uspelo ustaviti sporazuma Evropske unije in držav Mercosurja. Na škodljivost sporazuma opozarja tudi predsednik Čebelarske zveze Slovenije in Evropske čebelarske zveze Boštjan Noč. Prisluhnite pogovoru! (Foto: Reuters)
Eppur si muove - In vendar se vrti
Podnebna in okoljska kriza zahtevata drugačen odnos do narave in drugačne prakse delovanja. Kako združevati znanja naših prednikov s sodobnimi tehnologijami? Na različnih področjih to počnejo naši tokratni sogovorniki, ki jih povezuje zavedanje, da narava ni le vir za izkoriščanje.
Podnebna in okoljska kriza zahtevata drugačen odnos do narave in drugačne prakse delovanja. Kako združevati znanja naših prednikov s sodobnimi tehnologijami? Na različnih področjih to počnejo naši tokratni sogovorniki, ki jih povezuje zavedanje, da narava ni le vir za izkoriščanje.
Slovenska rokometna reprezentanca je na evropskem prvenstvu odigrala dve tekmi skupinskega dela. Sinoči se je pomerila s Švico, jutri jo čaka še zadnja tekma s Ferskimi otoki. Zimske olimpijske igre v Milanu in Cortini pa se že bližajo, od uradnega odprtja nas loči le še 18 dni.
Slovenska rokometna reprezentanca je na evropskem prvenstvu odigrala dve tekmi skupinskega dela. Sinoči se je pomerila s Švico, jutri jo čaka še zadnja tekma s Ferskimi otoki. Zimske olimpijske igre v Milanu in Cortini pa se že bližajo, od uradnega odprtja nas loči le še 18 dni.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Pet podatkov o etimologiji imen ameriških zveznih držav, iščemo napačnega!
Pet podatkov o etimologiji imen ameriških zveznih držav, iščemo napačnega!
Kmalu bo minilo leto dni, odkar je bila javnosti predstavljena ena izmed različic klepetalnega robota Grok. In v zadnjih dneh je vnovič pestro. Grok kot umetna inteligenca, pogovorni program, podoben ChatGPT-ju, zna odgovarjati na vprašanja, razlagati zapletene teme in analizirati informacije. Razvilo ga je podjetje xAI Elona Muska. Grok ne deluje le kot sogovornik. Zna tudi ustvarjati in spreminjati fotografije ter videoposnetke. To pomeni, da lahko ustvari povsem nove prizore ali spremeni obstoječe posnetke tako, da delujejo resnično. Prav zaradi tega strokovnjaki opozarjajo na nevarnost zavajanja in poudarjajo, da je treba takšne vsebine vedno dodatno preverjati. Tematiko nam bo podrobneje razložil dr. Vitomir Štruc, ki je eden tistih, ki v laboratoriju za strojno inteligenco Fakultete za elektrotehniko skušajo prepoznati globoke ponaredke.
Kmalu bo minilo leto dni, odkar je bila javnosti predstavljena ena izmed različic klepetalnega robota Grok. In v zadnjih dneh je vnovič pestro. Grok kot umetna inteligenca, pogovorni program, podoben ChatGPT-ju, zna odgovarjati na vprašanja, razlagati zapletene teme in analizirati informacije. Razvilo ga je podjetje xAI Elona Muska. Grok ne deluje le kot sogovornik. Zna tudi ustvarjati in spreminjati fotografije ter videoposnetke. To pomeni, da lahko ustvari povsem nove prizore ali spremeni obstoječe posnetke tako, da delujejo resnično. Prav zaradi tega strokovnjaki opozarjajo na nevarnost zavajanja in poudarjajo, da je treba takšne vsebine vedno dodatno preverjati. Tematiko nam bo podrobneje razložil dr. Vitomir Štruc, ki je eden tistih, ki v laboratoriju za strojno inteligenco Fakultete za elektrotehniko skušajo prepoznati globoke ponaredke.
Jutranja poročila Radia Maribor
- Snaga v mariborskih zbirnih centrih v Melju in na Teznu uvedla začasno varovanje z varnostniki - Mariborska Srednja šola za gostinstvo in turizem se spopada z vse večjo prostorsko stisko, dela na novi lokaciji pa stojijo - Slovenski rokometaši z dramatično zmago proti Švici v glavni del tekmovanja
- Snaga v mariborskih zbirnih centrih v Melju in na Teznu uvedla začasno varovanje z varnostniki - Mariborska Srednja šola za gostinstvo in turizem se spopada z vse večjo prostorsko stisko, dela na novi lokaciji pa stojijo - Slovenski rokometaši z dramatično zmago proti Švici v glavni del tekmovanja
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Gost tokratne epizode Prvakov tedna je bil narojen v novinarsko okolje, zato ni čudno, bi marsikdo rekel, da se je odločil za študij novinarstva. Sam pravi, da je bilo zanj najpomembnejše obdobje izobraževanja obiskovanje Gimnazije Poljane. Profesorica francoščine ga je po eni strani naučila, da je z vztrajnostjo mogoče premagati tudi na videz nepremostljive ovire, po drugi strani ga je navdušila za učenje tujih jezikov. Zanimanje za jezike je prinesel že od doma, saj je bila v njihovi družini zaradi babice nemščina drugi jezik. Tej so sledile: že omenjena francoščina, angleščina, italijanščina, španščina, katalonščina, hrvaščina, srbščina, črnogorščina, bošnjaščino ….. Okroglo desetletje je v navezi s Tomažem Cerkovnikom navduševal gledalce nacionalne televizije s komentiranjem prenosov alpskega smučanja. Nato se je osredotočil na nogometne zelenice, pet let je bil urednik športnega programa na Televiziji Slovenija. Sledilo je desetletje in pol vodenja večerne informativne oddaje Odmevi. Pred tednom dni se je poslovil od Odmevov, zdaj je pred njim novi izziv- oddaja, ki ima v naslovu njegov priimek, tako da bodo gledalci že vnaprej vedeli, kaj lahko pričakujejo. Pravi, da rad ve in razume, kako stvari delujejo. Zato je razstavil že precej naprav in aparatur ter jih nato po navadi tudi uspešno sestavil nazaj. Zmore preteči maraton, nato vam bo z veseljem postregel z lastnoročno pripravljeno limonovo torto. Še bolj bo vesel, če mu boste, ko pride na obisk, postregli s solnograškimi žličniki. Skrbi ga za mlajše in še nerojene generacije, preprosto za to, ker je ta svet nor. To nedeljo bo obrnil nov list v svoji novinarski in voditeljski karieri. Še pred premierno epizodo- v naslednjih 45 minutah debata z Igorjem E. Bergantom v Prvakih tedna.
Gost tokratne epizode Prvakov tedna je bil narojen v novinarsko okolje, zato ni čudno, bi marsikdo rekel, da se je odločil za študij novinarstva. Sam pravi, da je bilo zanj najpomembnejše obdobje izobraževanja obiskovanje Gimnazije Poljane. Profesorica francoščine ga je po eni strani naučila, da je z vztrajnostjo mogoče premagati tudi na videz nepremostljive ovire, po drugi strani ga je navdušila za učenje tujih jezikov. Zanimanje za jezike je prinesel že od doma, saj je bila v njihovi družini zaradi babice nemščina drugi jezik. Tej so sledile: že omenjena francoščina, angleščina, italijanščina, španščina, katalonščina, hrvaščina, srbščina, črnogorščina, bošnjaščino ….. Okroglo desetletje je v navezi s Tomažem Cerkovnikom navduševal gledalce nacionalne televizije s komentiranjem prenosov alpskega smučanja. Nato se je osredotočil na nogometne zelenice, pet let je bil urednik športnega programa na Televiziji Slovenija. Sledilo je desetletje in pol vodenja večerne informativne oddaje Odmevi. Pred tednom dni se je poslovil od Odmevov, zdaj je pred njim novi izziv- oddaja, ki ima v naslovu njegov priimek, tako da bodo gledalci že vnaprej vedeli, kaj lahko pričakujejo. Pravi, da rad ve in razume, kako stvari delujejo. Zato je razstavil že precej naprav in aparatur ter jih nato po navadi tudi uspešno sestavil nazaj. Zmore preteči maraton, nato vam bo z veseljem postregel z lastnoročno pripravljeno limonovo torto. Še bolj bo vesel, če mu boste, ko pride na obisk, postregli s solnograškimi žličniki. Skrbi ga za mlajše in še nerojene generacije, preprosto za to, ker je ta svet nor. To nedeljo bo obrnil nov list v svoji novinarski in voditeljski karieri. Še pred premierno epizodo- v naslednjih 45 minutah debata z Igorjem E. Bergantom v Prvakih tedna.
Esperanto je najbolj razširjen in hkrati najbolj poznan umeten jezik na svetu. Obstajajo pa tudi številni drugi jeziki, celo specializirani za posamezna področja ali skupine jezikov. Tokrat spoznamo nekaj zanimivih a priori umetnih jezikov – torej tistih, ki so popolnoma izmišljeni in ne temeljijo na že obstoječih jezikih. Med njimi sta glasbeni jezik solresol in ženski jezik láadan.
Esperanto je najbolj razširjen in hkrati najbolj poznan umeten jezik na svetu. Obstajajo pa tudi številni drugi jeziki, celo specializirani za posamezna področja ali skupine jezikov. Tokrat spoznamo nekaj zanimivih a priori umetnih jezikov – torej tistih, ki so popolnoma izmišljeni in ne temeljijo na že obstoječih jezikih. Med njimi sta glasbeni jezik solresol in ženski jezik láadan.
Na sporedu Nokturno št. 9 v Es-duru Johna Fielda, simfonična pesnitev Šarka iz cikla Moja domovina Bedřicha Smetane, Tarantela, op. 19 Hansa von Bülowa, Koncertne variacije za klavir in orkester na temo stare angleške pivske pesmi 'Down among the dead man', op. 71 Charlesa Villiersa Stanforda, Trobilni kvintet št. 2 v Es-duru, op. 6 Viktorja Evalda, Simfonija št. 9 v e-molu, op. 95, 'Iz novega sveta' Antonína Dvořáka in samospev Z veseljem sem šel skozi zeleni gozd iz Mahlerjevega cikla Dečkov čudežni rog.
Na sporedu Nokturno št. 9 v Es-duru Johna Fielda, simfonična pesnitev Šarka iz cikla Moja domovina Bedřicha Smetane, Tarantela, op. 19 Hansa von Bülowa, Koncertne variacije za klavir in orkester na temo stare angleške pivske pesmi 'Down among the dead man', op. 71 Charlesa Villiersa Stanforda, Trobilni kvintet št. 2 v Es-duru, op. 6 Viktorja Evalda, Simfonija št. 9 v e-molu, op. 95, 'Iz novega sveta' Antonína Dvořáka in samospev Z veseljem sem šel skozi zeleni gozd iz Mahlerjevega cikla Dečkov čudežni rog.
Bosansko-hercegovski pesnik, pisatelj in esejist Semezdin Mehmedinović se je rodil leta 1960 v Kiseljaku pri Tuzli. V slovenščini lahko beremo njegovo pesniško zbirko Sarajevo blues in avtobiografski roman Me'med, rdeča ruta in snežinka. Preživel je obleganje Sarajeva, po vojni pa se je preselil v Združene države Amerike. O travmi, ki posamezniku in s tem tudi družbi ostane še desetletja po vojni, pripoveduje vinjeta Zaklonišče iz zbirke kratkih zapisov Avtoportret s torbo. Prevajalec: Esad Babačić, igralec Milan Štefe. režiser Jože Valentič, urednika oddaje Matej Juh in Vlado Motnikar. Posneto novembra 2018.
Bosansko-hercegovski pesnik, pisatelj in esejist Semezdin Mehmedinović se je rodil leta 1960 v Kiseljaku pri Tuzli. V slovenščini lahko beremo njegovo pesniško zbirko Sarajevo blues in avtobiografski roman Me'med, rdeča ruta in snežinka. Preživel je obleganje Sarajeva, po vojni pa se je preselil v Združene države Amerike. O travmi, ki posamezniku in s tem tudi družbi ostane še desetletja po vojni, pripoveduje vinjeta Zaklonišče iz zbirke kratkih zapisov Avtoportret s torbo. Prevajalec: Esad Babačić, igralec Milan Štefe. režiser Jože Valentič, urednika oddaje Matej Juh in Vlado Motnikar. Posneto novembra 2018.
Sabonje je naselje v Občini Ilirska Bistrica. Tam je, v družini z desetimi otroki, odraščala danes 93-letna Alojzija Sluga. Zaradi ljubezni se je pri osemnajstih letih preselila v Ljubljano, a je domači kraj vedno pogrešala.
Sabonje je naselje v Občini Ilirska Bistrica. Tam je, v družini z desetimi otroki, odraščala danes 93-letna Alojzija Sluga. Zaradi ljubezni se je pri osemnajstih letih preselila v Ljubljano, a je domači kraj vedno pogrešala.
Na sporedu Andante za flavto in orkester v C-duru, K. 315 Wolfganga Amadeusa Mozarta, Poloneza št. 3 v A-duru, op. 40/1, 'Vojaška' Frédérica Chopina in Koncert v G-duru za flavto, kitaro in orkester Ferdinanda Carullija.
Na sporedu Andante za flavto in orkester v C-duru, K. 315 Wolfganga Amadeusa Mozarta, Poloneza št. 3 v A-duru, op. 40/1, 'Vojaška' Frédérica Chopina in Koncert v G-duru za flavto, kitaro in orkester Ferdinanda Carullija.
Po javnomnenjski raziskavi, ki jo je za RTV Slovenija na vzorcu 712-ih vprašanih opravila Mediana, bi na državnozborskih volitvah, če bi bile včeraj, največ glasov dobila Slovenska demokratska stranka z 20,6 odstotka. Na drugem mestu bi bilo Gibanje Svoboda s slabimi 17 odstotki. V parlament bi se uvrstilo sedem strank. V oddaji tudi o tem: -Državni prostorski načrt za hitro cesto Koper-Dragonja naj bi sprejeli prihodnje leto. -Novi zdravstveni center bo v Sežani povezal primarno in sekundarno raven oskrbe. -Slovenski rokometaši so na evropskem prvenstvu po preobratu premagali Švico.
Po javnomnenjski raziskavi, ki jo je za RTV Slovenija na vzorcu 712-ih vprašanih opravila Mediana, bi na državnozborskih volitvah, če bi bile včeraj, največ glasov dobila Slovenska demokratska stranka z 20,6 odstotka. Na drugem mestu bi bilo Gibanje Svoboda s slabimi 17 odstotki. V parlament bi se uvrstilo sedem strank. V oddaji tudi o tem: -Državni prostorski načrt za hitro cesto Koper-Dragonja naj bi sprejeli prihodnje leto. -Novi zdravstveni center bo v Sežani povezal primarno in sekundarno raven oskrbe. -Slovenski rokometaši so na evropskem prvenstvu po preobratu premagali Švico.
Pred udeležbo na Svetovnem gospodarskem forumu, ki se začenja v Davosu, ameriški predsednik Trump vztraja, da bo Grenlandija postala ameriška. Danska na drugi strani skuša vsaj nekoliko gasiti posledice njegovih izjav. Če se izrazim diplomatsko, je ameriški predsednik nenavaden, je dejal danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen. Ostali poudarki oddaje: Če bi bile volitve včeraj, bi parlamentarni prag prestopilo sedem strank, a bi bilo težko sestaviti vlado. Po podpisu sporazuma Evropska unija-Mercosur predstavniki kmetov danes pri ministrici Čalušič. Rokometaši na evropskem prvenstvu po dramatični končnici premagali Švico in si zagotovili napredovanje v glavni del.
Pred udeležbo na Svetovnem gospodarskem forumu, ki se začenja v Davosu, ameriški predsednik Trump vztraja, da bo Grenlandija postala ameriška. Danska na drugi strani skuša vsaj nekoliko gasiti posledice njegovih izjav. Če se izrazim diplomatsko, je ameriški predsednik nenavaden, je dejal danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen. Ostali poudarki oddaje: Če bi bile volitve včeraj, bi parlamentarni prag prestopilo sedem strank, a bi bilo težko sestaviti vlado. Po podpisu sporazuma Evropska unija-Mercosur predstavniki kmetov danes pri ministrici Čalušič. Rokometaši na evropskem prvenstvu po dramatični končnici premagali Švico in si zagotovili napredovanje v glavni del.
Če pri nas govorimo o prazničnem decembru, v Rusiji ekvivalent predstavlja praznični januar. Na praznik krsta (19.1.) je v zadnjih letih v Rusiji zelo priljubljeno kopanje v ledeno mrzli vodi. Rusija ima največ snega v zadnjih 148 letih. Ob tem impresivnem podatku, se sprašujemo, kako se z obilico snega spopadajo v Moskvi? Med prazniki je bilo tudi nekakšno zatišje glede mirovnih pogajanj med Rusijo in Ukrajino. Kakšna so zadnja sporočila iz Kremlja?
Če pri nas govorimo o prazničnem decembru, v Rusiji ekvivalent predstavlja praznični januar. Na praznik krsta (19.1.) je v zadnjih letih v Rusiji zelo priljubljeno kopanje v ledeno mrzli vodi. Rusija ima največ snega v zadnjih 148 letih. Ob tem impresivnem podatku, se sprašujemo, kako se z obilico snega spopadajo v Moskvi? Med prazniki je bilo tudi nekakšno zatišje glede mirovnih pogajanj med Rusijo in Ukrajino. Kakšna so zadnja sporočila iz Kremlja?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Fakulteta za humanistiko Univerze v Novi Gorici je na javnem predavanju o zimskih olimpijskih igrah gostila Solkanca Jureta Franka, osvajalca prvega jugoslovanskega odličja na zimskih olimpijskih igrah. Jure je obudil spomine na svojo pot do srebra na veleslalomu v Sarajevu 1984. Kot je povedal Marku Lazarju sta se z zmagovalcem veleslalom Maxom Julnom vzpodbujala in verjela v uspeh.
Fakulteta za humanistiko Univerze v Novi Gorici je na javnem predavanju o zimskih olimpijskih igrah gostila Solkanca Jureta Franka, osvajalca prvega jugoslovanskega odličja na zimskih olimpijskih igrah. Jure je obudil spomine na svojo pot do srebra na veleslalomu v Sarajevu 1984. Kot je povedal Marku Lazarju sta se z zmagovalcem veleslalom Maxom Julnom vzpodbujala in verjela v uspeh.
Slovenski rokometaši so na evropskem prvenstvu v Oslu odigrali dve tekmi. Po Črni gori so bili sinoči njihovi nasprotniki še rokometaši Švice. Zadnjo tekmo skupinskega dela bodo odigrali jutri v večeru proti Ferskim otokom.
Slovenski rokometaši so na evropskem prvenstvu v Oslu odigrali dve tekmi. Po Črni gori so bili sinoči njihovi nasprotniki še rokometaši Švice. Zadnjo tekmo skupinskega dela bodo odigrali jutri v večeru proti Ferskim otokom.
Na sporedu Pastorala v C-duru Leopolda Ignaza Ebnerja, Simfonija v F-duru Josefa Myslivečka, Variacije v C-duru za inštrument s tipkami Michaela Haydna, Koncert za rog in orkester št. 1 v D-duru Josepha Haydna in Kvintet za kitaro in godalni kvartet v D-duru, G. 448 , 'Fandango kvintet' Luigija Boccherinija.
Na sporedu Pastorala v C-duru Leopolda Ignaza Ebnerja, Simfonija v F-duru Josefa Myslivečka, Variacije v C-duru za inštrument s tipkami Michaela Haydna, Koncert za rog in orkester št. 1 v D-duru Josepha Haydna in Kvintet za kitaro in godalni kvartet v D-duru, G. 448 , 'Fandango kvintet' Luigija Boccherinija.
Ta zgodba je učenje o naravi predanosti in o tem, kako ta preseže predmet, ki jo navdihuje. Nekoč je živel tibetanski trgovec, ki je zaradi svojih poslov redno potoval v Indijo. Njegova mati je bila zelo pobožna in ko je prvič odhajal v Indijo, ga je prosila, naj prinese kakšno Budovo relikvijo, saj se je odpravljal prav v sveto deželo, v kraj, kjer je Buda živel in učil. Dejala je, da je sama že prestara, da bi šla na romanje v Indijo, zato bi bilo to zanjo edina možnost, da prejme Budove blagoslove. Sin ji je obljubil, da ji bo prinesel sveto relikvijo. Toda nekaj mesecev pozneje, ko se je vrnil domov, je sin ugotovil, da je popolnoma pozabil na materino prošnjo. Obljubil ji je, da naslednjič zagotovo ne bo pozabil. Naslednje leto, ko se odpravljal na pot, je mati ponovila prošnjo, vendar je sin zopet pozabil na relikvije. To se je dogajalo znova in znova, dokler mu ni zagrozila: »Staram se in morda bom prav kmalu umrla. Če mi tokrat ne prineseš kakšne Budove relikvije, se bom pred teboj ubila!« Toda sin je, tako kot ponavadi, preživel nekaj mesecev popolnoma zaposlen s trgovanjem. Na koncu, ko je bil zadovoljen s svojim delom, se je polno naložen odpravil nazaj proti domu. Potoval je preko vročih planjav, čez himalajske gore in doline, in ko je bil na zadnjem prelazu pred svojim domom, se je nenadoma spomnil materinih besed. Tibetanci so namreč zelo trmasti in zavedal se je, da je mati povsem sposobna storiti, kar mu je zagrozila. Ker je bil že zelo blizu svoje vasi, se je v obupu začel ozirati okrog sebe, da bi videl, ali lahko najde nekaj, kar bi prinesel materi. Končno je zagledal okostje psa. V čeljusti pasje lobanje je bilo še nekaj rjavkastih zob. Izpulil je enega, ga očistil, malo spoliral in zavil v lepo indijsko svilo. Ko je prišel domov, ga je slovesno izročil materi in ji rekel: »Tokrat sem ti le prinesel tvojo relikvijo in kakšna relikvija je to! Glej, zob samega Bude!« Mati je jokala od sreče in spoštljivo položila pasji zob na svoj oltar. Cele dneve je pred njim z najglobljo predanostjo molila in molila. Čez nekaj časa so iz zoba začele sijati mavrice ter pet barvni žarki. Sloves Budove relikvije se je hitro razširil in ljudje so začeli prihajati od vsepovsod, da bi prejeli njene blagoslove. Tudi sin je jasno videl mavrice, ki so sijale iz zoba, in se ni mogel načuditi, kako je to mogoče. Ko je starka naposled umrla, so se pojavila številna čudežna znamenja. Zgodba uči, da je predmet naše predanosti morda res pomemben, vendar je poudarek predvsem na sami predanosti, saj prav ta spreminja naš um. Z močjo predanosti lahko tudi vsakdanji predmet postane vir blagoslovov.
Ta zgodba je učenje o naravi predanosti in o tem, kako ta preseže predmet, ki jo navdihuje. Nekoč je živel tibetanski trgovec, ki je zaradi svojih poslov redno potoval v Indijo. Njegova mati je bila zelo pobožna in ko je prvič odhajal v Indijo, ga je prosila, naj prinese kakšno Budovo relikvijo, saj se je odpravljal prav v sveto deželo, v kraj, kjer je Buda živel in učil. Dejala je, da je sama že prestara, da bi šla na romanje v Indijo, zato bi bilo to zanjo edina možnost, da prejme Budove blagoslove. Sin ji je obljubil, da ji bo prinesel sveto relikvijo. Toda nekaj mesecev pozneje, ko se je vrnil domov, je sin ugotovil, da je popolnoma pozabil na materino prošnjo. Obljubil ji je, da naslednjič zagotovo ne bo pozabil. Naslednje leto, ko se odpravljal na pot, je mati ponovila prošnjo, vendar je sin zopet pozabil na relikvije. To se je dogajalo znova in znova, dokler mu ni zagrozila: »Staram se in morda bom prav kmalu umrla. Če mi tokrat ne prineseš kakšne Budove relikvije, se bom pred teboj ubila!« Toda sin je, tako kot ponavadi, preživel nekaj mesecev popolnoma zaposlen s trgovanjem. Na koncu, ko je bil zadovoljen s svojim delom, se je polno naložen odpravil nazaj proti domu. Potoval je preko vročih planjav, čez himalajske gore in doline, in ko je bil na zadnjem prelazu pred svojim domom, se je nenadoma spomnil materinih besed. Tibetanci so namreč zelo trmasti in zavedal se je, da je mati povsem sposobna storiti, kar mu je zagrozila. Ker je bil že zelo blizu svoje vasi, se je v obupu začel ozirati okrog sebe, da bi videl, ali lahko najde nekaj, kar bi prinesel materi. Končno je zagledal okostje psa. V čeljusti pasje lobanje je bilo še nekaj rjavkastih zob. Izpulil je enega, ga očistil, malo spoliral in zavil v lepo indijsko svilo. Ko je prišel domov, ga je slovesno izročil materi in ji rekel: »Tokrat sem ti le prinesel tvojo relikvijo in kakšna relikvija je to! Glej, zob samega Bude!« Mati je jokala od sreče in spoštljivo položila pasji zob na svoj oltar. Cele dneve je pred njim z najglobljo predanostjo molila in molila. Čez nekaj časa so iz zoba začele sijati mavrice ter pet barvni žarki. Sloves Budove relikvije se je hitro razširil in ljudje so začeli prihajati od vsepovsod, da bi prejeli njene blagoslove. Tudi sin je jasno videl mavrice, ki so sijale iz zoba, in se ni mogel načuditi, kako je to mogoče. Ko je starka naposled umrla, so se pojavila številna čudežna znamenja. Zgodba uči, da je predmet naše predanosti morda res pomemben, vendar je poudarek predvsem na sami predanosti, saj prav ta spreminja naš um. Z močjo predanosti lahko tudi vsakdanji predmet postane vir blagoslovov.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Liam zaradi krčenja stroškov samovoljno zamenja dobavitelje. Tako Carly ravno na dan, ko v restavraciji predstavi nov sezonski jedilnik, dobi zmrznjeno meso namesto svežega, v kuhinji pa so vsi v stresu, saj morajo še naprej pripravljati vrhunsko hrano iz pomanjkljivih sestavin. Pod velikim pritiskom je tudi slaščičar Jamie, saj je na jedilniku prvič tudi njegova sladica. Zaradi velikega zanimanja ne more dohajati naročil, nekaj sladic pa pride tudi nazaj, zaradi česar se naposled zlomi. V krizi se izkaže novinec Johnny in ga reši. Ta dogodek močno prizadene Emily, ki ji je Jamie kot sin. Zato spet poseže po steklenici, čeprav je dan prej obljubila Andyju, da bo njegova mentorica pri odvajanju od alkohola. BOILING POINT / 2023 / Velika Britanija Scenarij: Philip Barantini, James Cummings, Dan Cadan, Alex Tenenbaum, Nathaniel Stevens, Grace Ofori-Attah Režija: Philip Barantini, Mounia Akl V glavnih vlogah: Stephen Graham, Vinette Robinson, Alice Feetham, Ray Panthaki, Hannah Walters, Malachi Kirby, Izuka Hoyle, Taz Skylar, Lauryn Ajufo
Liam zaradi krčenja stroškov samovoljno zamenja dobavitelje. Tako Carly ravno na dan, ko v restavraciji predstavi nov sezonski jedilnik, dobi zmrznjeno meso namesto svežega, v kuhinji pa so vsi v stresu, saj morajo še naprej pripravljati vrhunsko hrano iz pomanjkljivih sestavin. Pod velikim pritiskom je tudi slaščičar Jamie, saj je na jedilniku prvič tudi njegova sladica. Zaradi velikega zanimanja ne more dohajati naročil, nekaj sladic pa pride tudi nazaj, zaradi česar se naposled zlomi. V krizi se izkaže novinec Johnny in ga reši. Ta dogodek močno prizadene Emily, ki ji je Jamie kot sin. Zato spet poseže po steklenici, čeprav je dan prej obljubila Andyju, da bo njegova mentorica pri odvajanju od alkohola. BOILING POINT / 2023 / Velika Britanija Scenarij: Philip Barantini, James Cummings, Dan Cadan, Alex Tenenbaum, Nathaniel Stevens, Grace Ofori-Attah Režija: Philip Barantini, Mounia Akl V glavnih vlogah: Stephen Graham, Vinette Robinson, Alice Feetham, Ray Panthaki, Hannah Walters, Malachi Kirby, Izuka Hoyle, Taz Skylar, Lauryn Ajufo
Gost osrednjega intervjuja na TV Slovenija je eden najuglednejših slovenskih zdravnikov, prof. dr. Marko Noč, tudi član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Dr. Noč ni le vrhunski strokovnjak in interventni kirurg za bolezni srca, temveč ga odlikuje tudi plemenit odnos do bolnikov, saj se, kot je razkril v pogovoru, zaveda, kako pomembna je duhovna plat človekove biti. Rojen je bil na Jesenicah in si je že od mladih let želel postati zdravnik. Po končanem študiju na ljubljanski Medicinski fakulteti ga je pot vodila v ZDA, kjer se je štiri leta strokovno izpopolnjeval. Doktoriral je na temo pomoči pri srčnem zastoju in sooblikoval novo medicinsko doktrino, po kateri za pomoč pri srčnem zastoju ni več nujno umetno dihanje, ampak je ključna masaža prsnega koša, še učinkovitejša pa je uporaba defibrilatorja. Ta pristop, ki kar nekajkrat poveča možnost preživetja, se danes uveljavlja po vsem svetu. Pri dr. Noču je razvidno, da svojega poklica ne jemlje le kot službo, ampak je zanj način življenja, saj je bolnikom tako rekoč ves čas na voljo. Prejel je številna visoka priznanja za svoje strokovno delo, a skromno pove, da mu največ pomeni reševanje življenj z uspešnimi operacijami. V pogovoru spregovori tudi o pomenu duhovne oskrbe bolnikov in o velikem prispevku, ki ga dajo bolnišnici duhovniki. Pri tem poudari, da se tudi sam priporoči Bogu za uspešen izid, preden začne operirati. Voditelj: Jože Možina
Gost osrednjega intervjuja na TV Slovenija je eden najuglednejših slovenskih zdravnikov, prof. dr. Marko Noč, tudi član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Dr. Noč ni le vrhunski strokovnjak in interventni kirurg za bolezni srca, temveč ga odlikuje tudi plemenit odnos do bolnikov, saj se, kot je razkril v pogovoru, zaveda, kako pomembna je duhovna plat človekove biti. Rojen je bil na Jesenicah in si je že od mladih let želel postati zdravnik. Po končanem študiju na ljubljanski Medicinski fakulteti ga je pot vodila v ZDA, kjer se je štiri leta strokovno izpopolnjeval. Doktoriral je na temo pomoči pri srčnem zastoju in sooblikoval novo medicinsko doktrino, po kateri za pomoč pri srčnem zastoju ni več nujno umetno dihanje, ampak je ključna masaža prsnega koša, še učinkovitejša pa je uporaba defibrilatorja. Ta pristop, ki kar nekajkrat poveča možnost preživetja, se danes uveljavlja po vsem svetu. Pri dr. Noču je razvidno, da svojega poklica ne jemlje le kot službo, ampak je zanj način življenja, saj je bolnikom tako rekoč ves čas na voljo. Prejel je številna visoka priznanja za svoje strokovno delo, a skromno pove, da mu največ pomeni reševanje življenj z uspešnimi operacijami. V pogovoru spregovori tudi o pomenu duhovne oskrbe bolnikov in o velikem prispevku, ki ga dajo bolnišnici duhovniki. Pri tem poudari, da se tudi sam priporoči Bogu za uspešen izid, preden začne operirati. Voditelj: Jože Možina