Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ljubezenska drama Mlada tajvansko-ameriška študentka Waverly pobegne pred pričakovanji svoje družine in se namesto v Torontu, kamor naj bi odšla na prakso, za nekaj časa nastani pri teti v majhnem obmorskem mestecu. Tam spozna reševalca Blakea, ki jo začne učiti plavati, med njima pa se počasi razvije nežna poletna romanca. Waverly se prvič v življenju zares ustavi, razmisli o svojem odnosu do staršev in o poti, ki jo zanjo načrtujejo drugi. Ko jo pokličejo dolžnosti, mora izbrati med pričakovano karierno potjo in občutki, ki jih je nepričakovano našla. Izvirni naslov: FLOAT / Ameriški film, 2023 / Režija: Sherren Lee / Igrajo: Andrea Bang, Robbie Amell, Michelle Krusiec
Ljubezenska drama Mlada tajvansko-ameriška študentka Waverly pobegne pred pričakovanji svoje družine in se namesto v Torontu, kamor naj bi odšla na prakso, za nekaj časa nastani pri teti v majhnem obmorskem mestecu. Tam spozna reševalca Blakea, ki jo začne učiti plavati, med njima pa se počasi razvije nežna poletna romanca. Waverly se prvič v življenju zares ustavi, razmisli o svojem odnosu do staršev in o poti, ki jo zanjo načrtujejo drugi. Ko jo pokličejo dolžnosti, mora izbrati med pričakovano karierno potjo in občutki, ki jih je nepričakovano našla. Izvirni naslov: FLOAT / Ameriški film, 2023 / Režija: Sherren Lee / Igrajo: Andrea Bang, Robbie Amell, Michelle Krusiec
NAPOVED: Na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama v Ljubljani je bila sinoči zadnja premiera te sezone, hkrati pa prva slovenska uprizoritev drame Komarji Lucy Kirkwood v režiji Maše Pelko. Prevedla jo je Tina Mahkota, dramaturg je bil Rok Ándres. Sodobna britanska avtorica Lucy Kirkwood nam je že dobro poznana po dveh uspešnih predstavah v ljubljanski Drami, to sta Otroci in Nebesje, zdaj sledi torej še drama Komarji iz leta 2017. Na premieri je bila Tadeja Krečič. Igrajo Saša Tabaković, Nika Rozman, Maruša Majer, Zvezdana Mlakar, Jure Šimonka, Mina Švajger in Rok Vihar. Avtorsko ekipo uprizoritve, ki je nastala po prevodu Tine Mahkota in pod vodstvom režiserke Maše Pelko, sestavljajo dramaturg (in urednik gledališkega lista) Rok Andres, lektor Arko, scenograf in avtor videa Dorian Šilec Petek, kostumografinja Tina Bonča, oblikovalka odrskega giba Vita Osojnik, skladatelja Val Fürst in Pavel Panon Raščan, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak, oblikovalec maske Tomaž Erjavec, asistentka režiserke Luna Pentek, asistentka scenografa Sara Kastelic in študijska asistentka dramaturga Nastja Uršula Virk.
NAPOVED: Na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama v Ljubljani je bila sinoči zadnja premiera te sezone, hkrati pa prva slovenska uprizoritev drame Komarji Lucy Kirkwood v režiji Maše Pelko. Prevedla jo je Tina Mahkota, dramaturg je bil Rok Ándres. Sodobna britanska avtorica Lucy Kirkwood nam je že dobro poznana po dveh uspešnih predstavah v ljubljanski Drami, to sta Otroci in Nebesje, zdaj sledi torej še drama Komarji iz leta 2017. Na premieri je bila Tadeja Krečič. Igrajo Saša Tabaković, Nika Rozman, Maruša Majer, Zvezdana Mlakar, Jure Šimonka, Mina Švajger in Rok Vihar. Avtorsko ekipo uprizoritve, ki je nastala po prevodu Tine Mahkota in pod vodstvom režiserke Maše Pelko, sestavljajo dramaturg (in urednik gledališkega lista) Rok Andres, lektor Arko, scenograf in avtor videa Dorian Šilec Petek, kostumografinja Tina Bonča, oblikovalka odrskega giba Vita Osojnik, skladatelja Val Fürst in Pavel Panon Raščan, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak, oblikovalec maske Tomaž Erjavec, asistentka režiserke Luna Pentek, asistentka scenografa Sara Kastelic in študijska asistentka dramaturga Nastja Uršula Virk.
Mirovna pogajanja med Združenimi državami in Iranom bodo jutri v Pakistanu, je danes znova napovedal ameriški predsednik Donald Trump. Kljub določenemu napredku v pogovorih po navedbah Irana ostajajo odprta nekatera ključna vprašanja, tako glede Hormuške ožine, ki je znova pod strogim nadzorom iranske vojske, kot tudi glede jedrskega programa. Kot je danes dejal iranski predsednik Masud Pezeškjan, Iran ni začel te vojne niti nikogar ne napada, želi pa si svojih pravic, tudi do jedrskega orožja. Washington se je po njegovih besedah odločil, da Teheran te pravice ne sme uveljavljati, čeprav za tako odločitev nima pristojnosti. V oddaji tudi o tem: - Bolgari znova na predčasnih volitvah, ki razgaljajo politično krizo. - Izvolitev Stevanovića na čelo Državnega zbora še vedno buri duhove. - Judoistka Metka Lobnik bronasta na evropskem prvenstvu v Gruziji.
Mirovna pogajanja med Združenimi državami in Iranom bodo jutri v Pakistanu, je danes znova napovedal ameriški predsednik Donald Trump. Kljub določenemu napredku v pogovorih po navedbah Irana ostajajo odprta nekatera ključna vprašanja, tako glede Hormuške ožine, ki je znova pod strogim nadzorom iranske vojske, kot tudi glede jedrskega programa. Kot je danes dejal iranski predsednik Masud Pezeškjan, Iran ni začel te vojne niti nikogar ne napada, želi pa si svojih pravic, tudi do jedrskega orožja. Washington se je po njegovih besedah odločil, da Teheran te pravice ne sme uveljavljati, čeprav za tako odločitev nima pristojnosti. V oddaji tudi o tem: - Bolgari znova na predčasnih volitvah, ki razgaljajo politično krizo. - Izvolitev Stevanovića na čelo Državnega zbora še vedno buri duhove. - Judoistka Metka Lobnik bronasta na evropskem prvenstvu v Gruziji.
Glasbeni miks, izbor slovenskih uspešnic
V glasbenem miksu se bosta predstavila Zala Smolnikar in Gregor Strasbergar – Štras.
V glasbenem miksu se bosta predstavila Zala Smolnikar in Gregor Strasbergar – Štras.
V tokratni oddaji Nedelja po domače boste spoznali občini Markovci in Videm, za prijetno vzdušje pa bodo skrbeli: Ansambel Prerod, Sanjski muzikanti, Komorni zbor Glasis, Ansambel Upanje, Ansambel Petovia, Godba Markovci, Folklorno društvo Lancova vas in Kopjaši iz Markovcev.
V tokratni oddaji Nedelja po domače boste spoznali občini Markovci in Videm, za prijetno vzdušje pa bodo skrbeli: Ansambel Prerod, Sanjski muzikanti, Komorni zbor Glasis, Ansambel Upanje, Ansambel Petovia, Godba Markovci, Folklorno društvo Lancova vas in Kopjaši iz Markovcev.
Zadnja etapa tega nadvse zanimivega in poučnega potovanja bo Adeja Adepitana popeljala od obale Mozambika skozi Južno Afriko do Zimbabveja. Najbolj ga bodo prevzele zlate peščene plaže mozambiškega arhipelaga Bazaruto. Na rajskem otoku bo obiskal propadajoči hotel, ki je bil nekoč vrhunska turistična destinacija, kjer so počitnikovale in iskale umetniški navdih največje svetovne zvezde. Po potapljanju z eksotično živaljo dugong se bo odpravil v južnoafriški rezervat in se na lastne oči prepričal, kako rešujejo nosoroge, ki jih krivolovci ubijajo zaradi rogov. Končna postaja Adejeve afriške pustolovščine bo Zimbabve, država s toliko zlata, da bi morali biti vsi bogati, vendar razvoj ovirata pomanjkanje naložb in korupcija. V odročni vasici bo srečal znano angleško pevko, ki tam snema videospot. Africa with Ade Adepitan / Režija: Olly Bootle / BBC Studios 2019 / Združeno kraljestvo
Zadnja etapa tega nadvse zanimivega in poučnega potovanja bo Adeja Adepitana popeljala od obale Mozambika skozi Južno Afriko do Zimbabveja. Najbolj ga bodo prevzele zlate peščene plaže mozambiškega arhipelaga Bazaruto. Na rajskem otoku bo obiskal propadajoči hotel, ki je bil nekoč vrhunska turistična destinacija, kjer so počitnikovale in iskale umetniški navdih največje svetovne zvezde. Po potapljanju z eksotično živaljo dugong se bo odpravil v južnoafriški rezervat in se na lastne oči prepričal, kako rešujejo nosoroge, ki jih krivolovci ubijajo zaradi rogov. Končna postaja Adejeve afriške pustolovščine bo Zimbabve, država s toliko zlata, da bi morali biti vsi bogati, vendar razvoj ovirata pomanjkanje naložb in korupcija. V odročni vasici bo srečal znano angleško pevko, ki tam snema videospot. Africa with Ade Adepitan / Režija: Olly Bootle / BBC Studios 2019 / Združeno kraljestvo
izvajajo odlomke iz del Mozarta, Wagnerja, Gounoda, Donizettija in Verdija.
izvajajo odlomke iz del Mozarta, Wagnerja, Gounoda, Donizettija in Verdija.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
"O nikoli videni in nezaslišani prigodi, ki jo je hrabri don Kihot izpeljal brez nevarnosti, tako brez nevarnosti, kakor je še nikoli ni izpeljal noben drug sloveč vitez na svetu." Tako Miguel de Cervantes Saavedra uvede 20. poglavje 1. dela svojega slovitega romana o hrabrem vitezu. Intrerpret Gregor Zorc, prevajalec Niko Košir, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.
"O nikoli videni in nezaslišani prigodi, ki jo je hrabri don Kihot izpeljal brez nevarnosti, tako brez nevarnosti, kakor je še nikoli ni izpeljal noben drug sloveč vitez na svetu." Tako Miguel de Cervantes Saavedra uvede 20. poglavje 1. dela svojega slovitega romana o hrabrem vitezu. Intrerpret Gregor Zorc, prevajalec Niko Košir, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.
Ste se kdaj vprašali, katere skrivnosti hranijo stene na Kersnikovi 4? Ali kakšne zgodbe pripovedujejo javna stranišča na Tromostovju? Ste se kdaj sprehodili po Ljubljani in odkrivali skrito zgodovino mesta in ljudi, o katerih ne piše v turističnih vodnikih? V tokratni Nedeljski reportaži bomo razgrnili nevidni zemljevid Ljubljane, odpravili se bomo na alternativno turistično turo, v kateri bomo spoznali zgodovino LGBT skupnosti. Po nepoznani Ljubljani nas bo z zgodbami popeljala pisateljica in aktivistka Suzana Tratnik. Nedeljsko reportažo je posnel Miha Žorž.
Ste se kdaj vprašali, katere skrivnosti hranijo stene na Kersnikovi 4? Ali kakšne zgodbe pripovedujejo javna stranišča na Tromostovju? Ste se kdaj sprehodili po Ljubljani in odkrivali skrito zgodovino mesta in ljudi, o katerih ne piše v turističnih vodnikih? V tokratni Nedeljski reportaži bomo razgrnili nevidni zemljevid Ljubljane, odpravili se bomo na alternativno turistično turo, v kateri bomo spoznali zgodovino LGBT skupnosti. Po nepoznani Ljubljani nas bo z zgodbami popeljala pisateljica in aktivistka Suzana Tratnik. Nedeljsko reportažo je posnel Miha Žorž.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Podnebne spremembe narekujejo precejšnja prilagajanja tudi v kmetijstvu oziroma pri pridelavi hrane. Vse pogostejše suše zahtevajo namakanje, le-to pa racionalno ravnanje z vodo. Pri nas za zdaj namakamo samo odstotek vseh obdelovalnih površin, o gospodarnem ravnanju z vodo pa vse bolj razmišljajo tudi živinorejci. V tokratni oddaji predstavljamo tudi projekt INCREASE, ki se ponaša z nagrado Evropske komisije v natečaju poskusov o občanskem raziskovanju. Z njim v posameznih državah preučujejo vedenje različnih sort fižola oziroma nekaterih stročnic.
Podnebne spremembe narekujejo precejšnja prilagajanja tudi v kmetijstvu oziroma pri pridelavi hrane. Vse pogostejše suše zahtevajo namakanje, le-to pa racionalno ravnanje z vodo. Pri nas za zdaj namakamo samo odstotek vseh obdelovalnih površin, o gospodarnem ravnanju z vodo pa vse bolj razmišljajo tudi živinorejci. V tokratni oddaji predstavljamo tudi projekt INCREASE, ki se ponaša z nagrado Evropske komisije v natečaju poskusov o občanskem raziskovanju. Z njim v posameznih državah preučujejo vedenje različnih sort fižola oziroma nekaterih stročnic.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Pank nastane kot odziv na nevzdržno stanje. Gre za držo, način razmišljanja, ki obrodi sadove z novim načinom ustvarjalne samouprave. Fanzini, lastne založbe, lastni koncerti, pisanje lastnih pravil. V preteklih dveh epizodah smo se s pankericami in pankerji sprehodili od izmuzljivega rojstva panka skozi prizorišča, kjer je dobil glas in obliko, do različnih obdobij, v katerih se je vedno znova spreminjal. Pank ni nikoli obstajal samo kot glasba, ampak kot odziv na čas, prostor in razmere. Že od začetka je bil poln protislovij, različnih vplivov in nenehnih mutacij. Tokrat se podamo v šole, galerije, muzeje, pred filmska platna, poletimo celo v Las Vegas.
Pank nastane kot odziv na nevzdržno stanje. Gre za držo, način razmišljanja, ki obrodi sadove z novim načinom ustvarjalne samouprave. Fanzini, lastne založbe, lastni koncerti, pisanje lastnih pravil. V preteklih dveh epizodah smo se s pankericami in pankerji sprehodili od izmuzljivega rojstva panka skozi prizorišča, kjer je dobil glas in obliko, do različnih obdobij, v katerih se je vedno znova spreminjal. Pank ni nikoli obstajal samo kot glasba, ampak kot odziv na čas, prostor in razmere. Že od začetka je bil poln protislovij, različnih vplivov in nenehnih mutacij. Tokrat se podamo v šole, galerije, muzeje, pred filmska platna, poletimo celo v Las Vegas.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Obalni dom upokojencev Koper je vodilni partner novega projekta, ki bo na čezmejnem območju Hrvaške in Slovenije razvijal konkretne rešitve za podporo starejšim v njihovih okoljih in na njihovih domovih. Vzpostavili pa naj bi tudi nadgradnjo dnevnih centrov, uporabnikom in njihovim družinam pa omogočili lažji dostop do informacij o razpoložljivih storitvah. Temeljni cilj je zmanjševanje pravnih in administrativnih ovir ter razvoj skupnih rešitev v sistemu oskrbe. V Opoldnevniku pa tudi o drugih temah. - Razmere v Hormuški ožini so se zaostrile, promet v njej je zastal. - Deležniki v verigi oskrbe s hrano pričakujejo ukrepanje države. - Prihodnji teden se začenja že 20. sezona projekta Primorci beremo. - V Mestni občini Koper leto posvetili zdravniku Santoriu Santoriu. - V kvalifikacijah za svetovno prvenstvo nogometašic boljše Norvežanke.
Obalni dom upokojencev Koper je vodilni partner novega projekta, ki bo na čezmejnem območju Hrvaške in Slovenije razvijal konkretne rešitve za podporo starejšim v njihovih okoljih in na njihovih domovih. Vzpostavili pa naj bi tudi nadgradnjo dnevnih centrov, uporabnikom in njihovim družinam pa omogočili lažji dostop do informacij o razpoložljivih storitvah. Temeljni cilj je zmanjševanje pravnih in administrativnih ovir ter razvoj skupnih rešitev v sistemu oskrbe. V Opoldnevniku pa tudi o drugih temah. - Razmere v Hormuški ožini so se zaostrile, promet v njej je zastal. - Deležniki v verigi oskrbe s hrano pričakujejo ukrepanje države. - Prihodnji teden se začenja že 20. sezona projekta Primorci beremo. - V Mestni občini Koper leto posvetili zdravniku Santoriu Santoriu. - V kvalifikacijah za svetovno prvenstvo nogometašic boljše Norvežanke.
Predstavljamo Miho Grizolda, prejemnika priznanja Skrbni gospodar gozda, ki kmetuje na območju Smolnika na Pohorju. Prilagajanje na vse bolj suho in vroče podnebje postaja največji izziv sodobnega kmetijstva, zato so odgovore nanj iskali na posvetu o namakanju, ki so ga pripravili na KGZ Ptuj. Zaradi vrtoglavih cen mineralnih gnojil in negotove logistike kmetje in strokovnjaki pospešeno iščejo alternative. Rešitev se ponuja tudi v kompostu, ki mu tokrat namenjamo največ pozornosti. Obiskali smo tudi gorsko kmetijo Savšek, kjer kulturno krajino ohranjajo s pomočjo drobnice.
Predstavljamo Miho Grizolda, prejemnika priznanja Skrbni gospodar gozda, ki kmetuje na območju Smolnika na Pohorju. Prilagajanje na vse bolj suho in vroče podnebje postaja največji izziv sodobnega kmetijstva, zato so odgovore nanj iskali na posvetu o namakanju, ki so ga pripravili na KGZ Ptuj. Zaradi vrtoglavih cen mineralnih gnojil in negotove logistike kmetje in strokovnjaki pospešeno iščejo alternative. Rešitev se ponuja tudi v kompostu, ki mu tokrat namenjamo največ pozornosti. Obiskali smo tudi gorsko kmetijo Savšek, kjer kulturno krajino ohranjajo s pomočjo drobnice.
Il Notiziario di Radio Capodistria.
Il Notiziario di Radio Capodistria.
Kipar in grafik z obsežnim opusom, svetovalec Združenih narodov za elektrogospodarstvo v Slonokoščeni obali, opereta “Pomlad v Rogaški Slatini”
Kipar in grafik z obsežnim opusom, svetovalec Združenih narodov za elektrogospodarstvo v Slonokoščeni obali, opereta “Pomlad v Rogaški Slatini”
Spolne, duševne in duhovne zlorabe so prizadele veliko ljudi, ki so neomajno zaupali avtoritetam v Katoliški in drugih cerkvah. Razkritje nepravilnosti ter pritisk javnosti sta pristojne na vseh ravneh spodbudila k sistemskemu urejanju tega tako občutljivega področja. Katoliška cerkev v Sloveniji je potrdila Etični kodeks in standarde ravnanja za ustvarjanje varnega okolja v Katoliški cerkvi v Sloveniji, za poskusno dobo dveh let. Kot so zapisali, želijo, da bi bil kodeks pripomoček pri opravljanju dejavnosti v naši krajevni Cerkvi in bi prispeval k varnemu okolju za vse.
Spolne, duševne in duhovne zlorabe so prizadele veliko ljudi, ki so neomajno zaupali avtoritetam v Katoliški in drugih cerkvah. Razkritje nepravilnosti ter pritisk javnosti sta pristojne na vseh ravneh spodbudila k sistemskemu urejanju tega tako občutljivega področja. Katoliška cerkev v Sloveniji je potrdila Etični kodeks in standarde ravnanja za ustvarjanje varnega okolja v Katoliški cerkvi v Sloveniji, za poskusno dobo dveh let. Kot so zapisali, želijo, da bi bil kodeks pripomoček pri opravljanju dejavnosti v naši krajevni Cerkvi in bi prispeval k varnemu okolju za vse.
Tudi to nedeljo med deseto in dvanajsto je bilo zelo veselo. V živo nam je V dobri družbi s Kristijanom zaigral Ansambel Škof, gostili smo tudi Ansambel Kiper, ki je predstavil novo skladbo. Pogledali smo k razpisu za festival Števerjan ter povabili na koncert Pesem pomladi.
Tudi to nedeljo med deseto in dvanajsto je bilo zelo veselo. V živo nam je V dobri družbi s Kristijanom zaigral Ansambel Škof, gostili smo tudi Ansambel Kiper, ki je predstavil novo skladbo. Pogledali smo k razpisu za festival Števerjan ter povabili na koncert Pesem pomladi.
Mineva 10 let od smrti in 110 let od rojstva Mirka Bogića. Mlad je prišel iz Šibenika v LJubljano in na Ljubljanici zasnoval Prvi slovenski jadralni klub. Pozneje se je preselil v Piran. Prejemnik študentske Prešernove nagrade in Bloudkove nagrade na področju telesne kulture, je bil zmagovalec številnih regat in njegovo barko L-5 Pi1500 še danes najdemo pred Pomorskim muzejem v Piranu. Profesor geografije, kustos v Zemljepisnem muzeju v Ljubljani, je bil velik poznavalec vremenoslovja in jadranja. Bil je pisec knjig in Ladijskega dnevnika. V oddaji slišimo tudi Mirkovega sina Mladena in predsednika Jadralske zveze Slovenije Sama Lozeja.
Mineva 10 let od smrti in 110 let od rojstva Mirka Bogića. Mlad je prišel iz Šibenika v LJubljano in na Ljubljanici zasnoval Prvi slovenski jadralni klub. Pozneje se je preselil v Piran. Prejemnik študentske Prešernove nagrade in Bloudkove nagrade na področju telesne kulture, je bil zmagovalec številnih regat in njegovo barko L-5 Pi1500 še danes najdemo pred Pomorskim muzejem v Piranu. Profesor geografije, kustos v Zemljepisnem muzeju v Ljubljani, je bil velik poznavalec vremenoslovja in jadranja. Bil je pisec knjig in Ladijskega dnevnika. V oddaji slišimo tudi Mirkovega sina Mladena in predsednika Jadralske zveze Slovenije Sama Lozeja.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V oddaji bo gost slovenski gledališki in filmski igralec, režiser, pianist, šansonjer, scenarist in skladatelj, Jure Ivanušič. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V oddaji bo gost slovenski gledališki in filmski igralec, režiser, pianist, šansonjer, scenarist in skladatelj, Jure Ivanušič. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Pirniče.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Pirniče.
»Simfonija št. 9 v D-duru« Gustava Mahlerja je izjemno obsežno delo, ki s svojo skoraj uro in pol trajajočo zvočno pokrajino poslušalca ne vodi skozi klasično pripoved, temveč skozi razplasteno izkušnjo časa, spomina in tihega poslavljanja. In prav to bomo zdaj slišali v Evroradijskem koncertu. Mahler v njej razširi simfonično formo do skrajnosti – prvi in zadnji stavek se razpirata kot velika loka, med katerima se srednja stavka pojavita kot ironičen, skoraj grotesken odsev sveta. Namesto dramatičnega vrhunca se glasba postopno umika, vse do skoraj neslišnega izginotja, ki bolj kot sklep ponuja občutek raztapljanja v tišini. Izvedel jo je Simfonični orkester Frankfurtskega radia pod vodstvom Alaina Altinogluja
»Simfonija št. 9 v D-duru« Gustava Mahlerja je izjemno obsežno delo, ki s svojo skoraj uro in pol trajajočo zvočno pokrajino poslušalca ne vodi skozi klasično pripoved, temveč skozi razplasteno izkušnjo časa, spomina in tihega poslavljanja. In prav to bomo zdaj slišali v Evroradijskem koncertu. Mahler v njej razširi simfonično formo do skrajnosti – prvi in zadnji stavek se razpirata kot velika loka, med katerima se srednja stavka pojavita kot ironičen, skoraj grotesken odsev sveta. Namesto dramatičnega vrhunca se glasba postopno umika, vse do skoraj neslišnega izginotja, ki bolj kot sklep ponuja občutek raztapljanja v tišini. Izvedel jo je Simfonični orkester Frankfurtskega radia pod vodstvom Alaina Altinogluja
Fulvio Dovgan je specialni pedagog z desetletji izkušenj pri delu s priprtimi in zaprtimi v slovenskih zaporih. Tudi z najbolj zloglasnimi in nevarnimi zločinci, ki jih pozna širša slovenska javnost: med drugim s serijskim morilcem Metodom Trobcem, o čemer sicer izrazito nerad razglablja. V intervjuju pripoveduje o naravi dela in svojem odnosu do njega, kariernih vrhuncih, med katere gotovo spada častni viteški naziv, ki mu ga je pred par leti podelil predsednik Italije Sergio Mattarella, pa tudi o svojem upornem mladostništvu, zaradi katerega se je sam kdaj znašel v navzkrižju z zakonom.
Fulvio Dovgan je specialni pedagog z desetletji izkušenj pri delu s priprtimi in zaprtimi v slovenskih zaporih. Tudi z najbolj zloglasnimi in nevarnimi zločinci, ki jih pozna širša slovenska javnost: med drugim s serijskim morilcem Metodom Trobcem, o čemer sicer izrazito nerad razglablja. V intervjuju pripoveduje o naravi dela in svojem odnosu do njega, kariernih vrhuncih, med katere gotovo spada častni viteški naziv, ki mu ga je pred par leti podelil predsednik Italije Sergio Mattarella, pa tudi o svojem upornem mladostništvu, zaradi katerega se je sam kdaj znašel v navzkrižju z zakonom.
Kmet odkrije, da je Jon hotel ukrasti torte. Na obisk pride kmet s sosednje kmetije in Jon se boji najhujšega. Ali to pomeni, da se je Jonov čas na kmetiji iztekel?
Kmet odkrije, da je Jon hotel ukrasti torte. Na obisk pride kmet s sosednje kmetije in Jon se boji najhujšega. Ali to pomeni, da se je Jonov čas na kmetiji iztekel?
Na tretjo velikonočno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve Svetega Štefana v Ribnici na Dolenjskem. Mašuje župnik mag. Anton Berčan. Župnijski pevski zbor vodi Alojz Osvald.
Na tretjo velikonočno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve Svetega Štefana v Ribnici na Dolenjskem. Mašuje župnik mag. Anton Berčan. Župnijski pevski zbor vodi Alojz Osvald.
Ognjenik se pripravlja na izbruh in ves Mumindol s prebivalci je v nevarnosti. Njuhec zvabi Mumintrola na tvegan vzpon: izgubljenega ognjenega duhca Žarko morata s prijatelji odnesti na vrh ognjenika in jo vrniti v njen razbeljeni žareči dom.
Ognjenik se pripravlja na izbruh in ves Mumindol s prebivalci je v nevarnosti. Njuhec zvabi Mumintrola na tvegan vzpon: izgubljenega ognjenega duhca Žarko morata s prijatelji odnesti na vrh ognjenika in jo vrniti v njen razbeljeni žareči dom.
Od skladateljeve smrti letos mineva 70 let. Gre za glasbenega ustvarjalca, ob imenu katerega navadno najprej pomislimo na dodekafonijo oz. dvanajstonsko kompozicijsko tehniko, s katero je malodane izvedel pravo revolucijo v glasbi 20. stoletja. Njegova religiozno obarvana dela pa ostajajo v ozadju in jih ne slišimo pogosto, čeprav so večinoma vsaj deloma tonalna, skladatelj pa je v njih razodel svojo osebno vero, natančneje svoj kompleksen odnos do vere, judovske identitete ter iskanja Boga.
Od skladateljeve smrti letos mineva 70 let. Gre za glasbenega ustvarjalca, ob imenu katerega navadno najprej pomislimo na dodekafonijo oz. dvanajstonsko kompozicijsko tehniko, s katero je malodane izvedel pravo revolucijo v glasbi 20. stoletja. Njegova religiozno obarvana dela pa ostajajo v ozadju in jih ne slišimo pogosto, čeprav so večinoma vsaj deloma tonalna, skladatelj pa je v njih razodel svojo osebno vero, natančneje svoj kompleksen odnos do vere, judovske identitete ter iskanja Boga.
Lili brska po spletu in pade na limanice pretkani pajčici iz spodnjega nadstropja. Izkaže se namreč, da za prijazno podobo na računalniškem zaslonu tiči čisto nekdo drug. A k sreči se v dogajanje vmešata babi in dedi.
Lili brska po spletu in pade na limanice pretkani pajčici iz spodnjega nadstropja. Izkaže se namreč, da za prijazno podobo na računalniškem zaslonu tiči čisto nekdo drug. A k sreči se v dogajanje vmešata babi in dedi.
Tib preseneti Zaka, ko ta vadi ljubezensko izjavo. V zameno za molk Zak predlaga, da bo Tiba posvaril, kadar ga bo Lud skušal ukaniti. Ko Tib ugotovi, v koga je Zak zaljubljen, se stvar zaplete.
Tib preseneti Zaka, ko ta vadi ljubezensko izjavo. V zameno za molk Zak predlaga, da bo Tiba posvaril, kadar ga bo Lud skušal ukaniti. Ko Tib ugotovi, v koga je Zak zaljubljen, se stvar zaplete.
V navalu na šport v ospredju zaključni deli ekipnih športov: rokometni pokal, državno prvenstvo košarkaric in državno prvenstvo odbojkarjev. Govor pa bo tudi o ženski nogometni reprezentanci, ki je včeraj v ligi narodov igrala z Norveško.
V navalu na šport v ospredju zaključni deli ekipnih športov: rokometni pokal, državno prvenstvo košarkaric in državno prvenstvo odbojkarjev. Govor pa bo tudi o ženski nogometni reprezentanci, ki je včeraj v ligi narodov igrala z Norveško.
Največja pevska prireditev koroških Slovencev Koroška poje je letos potekala 8. marca, na praznik žensk. S tem se je ponudila priložnost za oblikovanje programa, posvečenega ženskam, ki delujejo na glasbenem področju. Krščanska kulturna zveza v Celovcu je k sodelovanju povabila številne umetnice, glasbenice, skladateljice, učiteljice ali zborovodkinje, ki pomembno prispevajo k kulturnemu razvoju Slovencev na Koroškem. Prireditev je vodila Valentina Inzko Fink, na odru pa so se predstavili pevske skupine in zbori slovenske narodne skupnosti na Koroškem ter gostujoča zbora iz Italije in Slovenije. Nastopili so Moški pevski zbor Foltej iz Pliberka, mladinski zbor Jugendchor Oisternig iz Bistrice na Zilji, Kvartet Ave iz Bilčovsa in skupina Akzent iz Ledinc. Iz Celovca so se predstavili vokalni skupini Tambula in Oktakord, projektni zbor Mladina poje ter Lara Rutar z zasedbo Shifting Roots. Gostujoča zbora sta bila Fantje izpod Grmade iz Devina pri Trstu in Komorni zbor Limbar iz Moravč.
Največja pevska prireditev koroških Slovencev Koroška poje je letos potekala 8. marca, na praznik žensk. S tem se je ponudila priložnost za oblikovanje programa, posvečenega ženskam, ki delujejo na glasbenem področju. Krščanska kulturna zveza v Celovcu je k sodelovanju povabila številne umetnice, glasbenice, skladateljice, učiteljice ali zborovodkinje, ki pomembno prispevajo k kulturnemu razvoju Slovencev na Koroškem. Prireditev je vodila Valentina Inzko Fink, na odru pa so se predstavili pevske skupine in zbori slovenske narodne skupnosti na Koroškem ter gostujoča zbora iz Italije in Slovenije. Nastopili so Moški pevski zbor Foltej iz Pliberka, mladinski zbor Jugendchor Oisternig iz Bistrice na Zilji, Kvartet Ave iz Bilčovsa in skupina Akzent iz Ledinc. Iz Celovca so se predstavili vokalni skupini Tambula in Oktakord, projektni zbor Mladina poje ter Lara Rutar z zasedbo Shifting Roots. Gostujoča zbora sta bila Fantje izpod Grmade iz Devina pri Trstu in Komorni zbor Limbar iz Moravč.
Cifroksa odredi, da se bodo Živa, Mali in Akvarija igrali pri Marselu doma. Tega si nihče ne želi, zlasti ne Marsel, ki se boji, da sošolcem ne bodo všeč neobičajne navade njegove družine. A ko otroci ugotovijo, da pri Marselu ni težnosti, dan postane dan in pol.
Cifroksa odredi, da se bodo Živa, Mali in Akvarija igrali pri Marselu doma. Tega si nihče ne želi, zlasti ne Marsel, ki se boji, da sošolcem ne bodo všeč neobičajne navade njegove družine. A ko otroci ugotovijo, da pri Marselu ni težnosti, dan postane dan in pol.
Tomo mora najmlajše otroke vedno znova reševati iz vode. Sprašuje se, ali je plaža zanje sploh dovolj varna. Kadeti pa malčke vzamejo pod svoje okrilje in ti kmalu pridobijo naziv še mlajši mlajši kadeti.
Tomo mora najmlajše otroke vedno znova reševati iz vode. Sprašuje se, ali je plaža zanje sploh dovolj varna. Kadeti pa malčke vzamejo pod svoje okrilje in ti kmalu pridobijo naziv še mlajši mlajši kadeti.
Mavgli spozna Čučipa, mladega jelena, ki ga lovi črni panter Kala. Medtem ko Balu in Bagira iščeta Mavglija, srečata jelenčkovega očeta Čapala. Skupaj ju začnejo iskati.
Mavgli spozna Čučipa, mladega jelena, ki ga lovi črni panter Kala. Medtem ko Balu in Bagira iščeta Mavglija, srečata jelenčkovega očeta Čapala. Skupaj ju začnejo iskati.
Trije prijatelji gredo na piknik skupaj z Žankovim bratcem Lukijem. Ko nadejo primeren prostor, se zemlja nenadoma strese, Luki pa pade v luknjo, ki se udre pod njim. Preostali trije ga seveda začnejo nemudoma iskati, a pod zemljo je pravi labirint rovov. Žanko je prepričan, da jih je naredila orjaška stonoga. Ne vedo, kje so, Suzijini čuti tam spodaj pa ne delajo preveč dobro. Zaskrbljeni Žanko se spomni, da je deževnik in se zato dobro znajde pod zemljo. Prispejo do Lukija in kmalu se izkaže, da rovov ni naredila stonoga, ampak krtinja, ki slabo vidi, ker je izgubila očala.
Trije prijatelji gredo na piknik skupaj z Žankovim bratcem Lukijem. Ko nadejo primeren prostor, se zemlja nenadoma strese, Luki pa pade v luknjo, ki se udre pod njim. Preostali trije ga seveda začnejo nemudoma iskati, a pod zemljo je pravi labirint rovov. Žanko je prepričan, da jih je naredila orjaška stonoga. Ne vedo, kje so, Suzijini čuti tam spodaj pa ne delajo preveč dobro. Zaskrbljeni Žanko se spomni, da je deževnik in se zato dobro znajde pod zemljo. Prispejo do Lukija in kmalu se izkaže, da rovov ni naredila stonoga, ampak krtinja, ki slabo vidi, ker je izgubila očala.
Gregor si pri gradnji koče za svojo psičko zlomi prst. Zelo ga boli, a šele Zim, Zam in Zum mu pokažejo, kakšne so njegove kosti in kaj je treba storiti, da se bodo zacelile.
Gregor si pri gradnji koče za svojo psičko zlomi prst. Zelo ga boli, a šele Zim, Zam in Zum mu pokažejo, kakšne so njegove kosti in kaj je treba storiti, da se bodo zacelile.
Nekateri predmeti, gospodinjski pripomočki so med njimi na prvem mestu, so postali tako običajni, da se o njih ne sprašujemo več. Pa bi se morali. Mnoge naprave, ki jih danes uporabljamo v gospodinjstvu, niso tako spektakularne, kot so nova tehnološka čudesa, ali recimo avtomobili in podobno tehnološko razviti stroji. A njihov vpliv na razvoj družbe, lahko zapišemo: celo civilizacije kot take, je neprecenljiv. Eden takih danes samoumevnih aparatov, ki je pretresel družbo do obisti, je pralni stroj. Če hočemo v celoti razumeti revolucijo, ki jo je prineslo strojno pranje perila, se moramo vsaj za trenutek potopiti v čas ročnega pranja. O dejavnosti, o katere posebnih pogojih in naporih danes starejši poskušajo ponovno seznaniti mlade generacije, govori tudi ponovitev oddaje Sledi časa. Pripravil jo je Marko Radmilovič.
Nekateri predmeti, gospodinjski pripomočki so med njimi na prvem mestu, so postali tako običajni, da se o njih ne sprašujemo več. Pa bi se morali. Mnoge naprave, ki jih danes uporabljamo v gospodinjstvu, niso tako spektakularne, kot so nova tehnološka čudesa, ali recimo avtomobili in podobno tehnološko razviti stroji. A njihov vpliv na razvoj družbe, lahko zapišemo: celo civilizacije kot take, je neprecenljiv. Eden takih danes samoumevnih aparatov, ki je pretresel družbo do obisti, je pralni stroj. Če hočemo v celoti razumeti revolucijo, ki jo je prineslo strojno pranje perila, se moramo vsaj za trenutek potopiti v čas ročnega pranja. O dejavnosti, o katere posebnih pogojih in naporih danes starejši poskušajo ponovno seznaniti mlade generacije, govori tudi ponovitev oddaje Sledi časa. Pripravil jo je Marko Radmilovič.
Repa, o kateri tokrat teče pravljica, je zrastla tako velika, da jo je skoraj nemogoče izpuliti. Za to pa bo potrebno veliko rok in medsebojne pomoči, tokrat mogoče celo vaše. Pravljica o repi je preprost naslov današnje radijske igre, govori pa o tem, kako pomembno je sodelovati in kako na videz še tako neznatna pomoč lahko pripomore k skupnemu uspehu. Režiser: Dušan Mauser Tonski mojster: Staš Janež Dedek – Aleksander Valič Babica – Mila Kačič Boštjan – Brane Demšar Sultan – Nace Simončič Vnučka – Marija Bernot Pripovedovala je Ivanka Mežan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1975
Repa, o kateri tokrat teče pravljica, je zrastla tako velika, da jo je skoraj nemogoče izpuliti. Za to pa bo potrebno veliko rok in medsebojne pomoči, tokrat mogoče celo vaše. Pravljica o repi je preprost naslov današnje radijske igre, govori pa o tem, kako pomembno je sodelovati in kako na videz še tako neznatna pomoč lahko pripomore k skupnemu uspehu. Režiser: Dušan Mauser Tonski mojster: Staš Janež Dedek – Aleksander Valič Babica – Mila Kačič Boštjan – Brane Demšar Sultan – Nace Simončič Vnučka – Marija Bernot Pripovedovala je Ivanka Mežan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1975
Koncert za violino in orkester v a-molu Karla Goldmarka, Druga suita v F-duru za pihalni orkester, op. 28 Gustava Holsta, Rapsodija na ukrajinsko temo Sergeja Mihajloviča Ljapunova in Sonata za klavir št. 28 v A-duru, op. 101 Ludwiga van Beethovna.
Koncert za violino in orkester v a-molu Karla Goldmarka, Druga suita v F-duru za pihalni orkester, op. 28 Gustava Holsta, Rapsodija na ukrajinsko temo Sergeja Mihajloviča Ljapunova in Sonata za klavir št. 28 v A-duru, op. 101 Ludwiga van Beethovna.
Koncert za violino in orkester v a-molu Karla Goldmarka, Druga suita v F-duru za pihalni orkester, op. 28 Gustava Holsta, Rapsodija na ukrajinsko temo Sergeja Mihajloviča Ljapunova in Sonata za klavir št. 28 v A-duru, op. 101 Ludwiga van Beethovna.
Koncert za violino in orkester v a-molu Karla Goldmarka, Druga suita v F-duru za pihalni orkester, op. 28 Gustava Holsta, Rapsodija na ukrajinsko temo Sergeja Mihajloviča Ljapunova in Sonata za klavir št. 28 v A-duru, op. 101 Ludwiga van Beethovna.
Pesnica, pisateljica in novinarka Maruša Krese (1947–2013) je dolga leta živela in ustvarjala v tujini, potem pa se je vrnila v Ljubljano. Je avtorica več pesniških zbirk, zbirk kratkih zgodb in romana. Za zbirko Vsi moji božiči je prejela nagrado fabula, za roman Da me je strah? pa nagrado kritiško sito. Za svoja humanitarna prizadevanja v bosanski vojni zlati križec nemške države, avtorice evropskega projekta Ženske z vizijo pa so jo uvrstile med sto najvplivnejših žensk v Evropi. Režiserka Špela Kravogel, igralka Maja Končar, redaktorica Petra Meterc. Produkcija 2017.
Pesnica, pisateljica in novinarka Maruša Krese (1947–2013) je dolga leta živela in ustvarjala v tujini, potem pa se je vrnila v Ljubljano. Je avtorica več pesniških zbirk, zbirk kratkih zgodb in romana. Za zbirko Vsi moji božiči je prejela nagrado fabula, za roman Da me je strah? pa nagrado kritiško sito. Za svoja humanitarna prizadevanja v bosanski vojni zlati križec nemške države, avtorice evropskega projekta Ženske z vizijo pa so jo uvrstile med sto najvplivnejših žensk v Evropi. Režiserka Špela Kravogel, igralka Maja Končar, redaktorica Petra Meterc. Produkcija 2017.
V grad prispe skrivnostna pošiljka. Kralj je namreč dobil glasbeno skrinjico, ki Malo kraljično tako prevzame, da se nemudoma odloči za igranje inštrumenta. Lijak priročno postane trobenta in kmalu se po vsem gradu razlega strahoten hrup. Mala kraljična se odlično zabava, vendar večini prijateljev tovrstna glasba ni povšeči.
V grad prispe skrivnostna pošiljka. Kralj je namreč dobil glasbeno skrinjico, ki Malo kraljično tako prevzame, da se nemudoma odloči za igranje inštrumenta. Lijak priročno postane trobenta in kmalu se po vsem gradu razlega strahoten hrup. Mala kraljična se odlično zabava, vendar večini prijateljev tovrstna glasba ni povšeči.
Glasbenik in skladatelj Vinko Štrucl je bil najvidnejši predstavnik slovenske godbe v drugi polovici 20. stoletja. Igral je pozavno in krilni rog ter bil dolgoletni vodja in dirigent Godbe milice oziroma Policijskega orkestra Republike Slovenije. Kot glasbeni ustvarjalec je pihalnim orkestrom in godbam po vsej Sloveniji zapustil več kot 80 izvirnih skladb in okrog 500 priredb. Pomemben je tudi njegov avtorski prispevek v slovenski narodnozabavni glasbi. Zveza slovenskih godb se zaveda pomembne vloge Vinka Štrucla in tudi 90 let po njegovem rojstvu spodbuja poustvarjanje in ohranjanje njegove glasbene zapuščine med pihalnimi godbami in orkestri.
Glasbenik in skladatelj Vinko Štrucl je bil najvidnejši predstavnik slovenske godbe v drugi polovici 20. stoletja. Igral je pozavno in krilni rog ter bil dolgoletni vodja in dirigent Godbe milice oziroma Policijskega orkestra Republike Slovenije. Kot glasbeni ustvarjalec je pihalnim orkestrom in godbam po vsej Sloveniji zapustil več kot 80 izvirnih skladb in okrog 500 priredb. Pomemben je tudi njegov avtorski prispevek v slovenski narodnozabavni glasbi. Zveza slovenskih godb se zaveda pomembne vloge Vinka Štrucla in tudi 90 let po njegovem rojstvu spodbuja poustvarjanje in ohranjanje njegove glasbene zapuščine med pihalnimi godbami in orkestri.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«