Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Poslanci in poslanke so na današnji izredni seji z 49 glasovi za in štirimi proti potrdili spremembo zakona o vladi, ki po predlogu SDS znižuje število ministrstev s sedanjih 19 na 14. Predlagatelji želijo tako vzpostaviti učinkovito organizacijsko strukturo ministrstev, zmanjšati stroške državne uprave in povečati njeno učinkovitost. Najverjetnejši mandatar za sestavo nove vlade Janez Janša je napovedal, da bodo strankam, ki so podprle predlog, poslali izhodišča za koalicijsko pogodbo. Državni zbor je danes v nadaljnjo obravnavo poslal tudi predlog interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki ga je pripravil tako imenovani tretji politični blok.
Poslanci in poslanke so na današnji izredni seji z 49 glasovi za in štirimi proti potrdili spremembo zakona o vladi, ki po predlogu SDS znižuje število ministrstev s sedanjih 19 na 14. Predlagatelji želijo tako vzpostaviti učinkovito organizacijsko strukturo ministrstev, zmanjšati stroške državne uprave in povečati njeno učinkovitost. Najverjetnejši mandatar za sestavo nove vlade Janez Janša je napovedal, da bodo strankam, ki so podprle predlog, poslali izhodišča za koalicijsko pogodbo. Državni zbor je danes v nadaljnjo obravnavo poslal tudi predlog interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki ga je pripravil tako imenovani tretji politični blok.
Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 1,1 milijona polnoletnih prebivalcev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.
Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 1,1 milijona polnoletnih prebivalcev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.
V oddaji Sami naši bomo prisluhnili pisateljici Aleni Begić, ki ob izidu svoje prve knjige v slovenščini razmišlja o življenju med jeziki, identiteti in priseljenski izkušnji. Z raziskovalcema Natalijo Majsovo in Jernejem Kalužo bomo pogledali, kako se danes različne generacije spominjajo Josipa Broza - Tita in jugoslovanskega obdobja. Za konec poslušajte še Venka Andonovskega, ki razmišlja o mladih, družbi in umetnosti kot prostoru svobode. Foto: Kristina Bursać
V oddaji Sami naši bomo prisluhnili pisateljici Aleni Begić, ki ob izidu svoje prve knjige v slovenščini razmišlja o življenju med jeziki, identiteti in priseljenski izkušnji. Z raziskovalcema Natalijo Majsovo in Jernejem Kalužo bomo pogledali, kako se danes različne generacije spominjajo Josipa Broza - Tita in jugoslovanskega obdobja. Za konec poslušajte še Venka Andonovskega, ki razmišlja o mladih, družbi in umetnosti kot prostoru svobode. Foto: Kristina Bursać
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V oddaji AriZONA , ki bo na sporedu na predvečer 75-letnice rojstva Marka Breclja, bomo spoznali zasedbo Palma Fiasko orchestra, skoraj deset člansko skupino iz Züricha, katere šofer je Andrej Špendov. Zdomskega Slovenca, ki vse življenje živi v Švici, učitelja, prostovoljca, amaterskega glasbenika, pisatelja in še marsikaj drugega, je spoštovano poslušalstvo RA KP že imelo priložnost spoznati. Takrat, v tistem zgodnje-jesenskem večeru je padla obljuba iz katere bo nocojšnja AriZONA iztržila dolg, v obliki celournega nastopa. Ob 20h torej, tudi v spletnem prenosu, Palma Fiasko orchester!
V oddaji AriZONA , ki bo na sporedu na predvečer 75-letnice rojstva Marka Breclja, bomo spoznali zasedbo Palma Fiasko orchestra, skoraj deset člansko skupino iz Züricha, katere šofer je Andrej Špendov. Zdomskega Slovenca, ki vse življenje živi v Švici, učitelja, prostovoljca, amaterskega glasbenika, pisatelja in še marsikaj drugega, je spoštovano poslušalstvo RA KP že imelo priložnost spoznati. Takrat, v tistem zgodnje-jesenskem večeru je padla obljuba iz katere bo nocojšnja AriZONA iztržila dolg, v obliki celournega nastopa. Ob 20h torej, tudi v spletnem prenosu, Palma Fiasko orchester!
Drugi del letošnje nanizanke Rešeni pred izumrtjem prinaša zgodbo o raziskovalki skrivnega sveta mestnih vodnih kanalov Leidna na Nizozemskem. V Ljubljani je sodelovanje med Botaničnim vrtom Univerze v Ljubljani in podjetjem LPP obrodilo vrtičke z divjimi rastlinami na strehah 56 postajališč mestnih avtobusov. Na Irskem se je za obstoj ogrožene irske temne čebele zavzela skupinica čebelarjev, ki postavlja panje, zdravi in varuje to domačo čebelo po vsej Irski. Ogrožen pa je na Irskem tudi sokol selec, zato ornitologi budno spremljajo populacijo in spodbujajo varno gnezdenje na pečinam podobnih stenah, kakršne imata zvonik stolnice v Corku in poslopje univerze v Glasgowu. Posebne ukrepe pa so sprejeli tudi zaradi nelegalne trgovine z mladiči sokola selca. Kritično ogrožena je v Evropi populacija nork, najti jih le še v Španiji in ponekod po Evropi, saj jim zmanjkuje življenjskega prostora, obenem pa jih veliko pokončajo tujerodni minki. Obsežen načrt za rešitev vrste pripravlja društvo Ekologi v akciji. Še o ozelenjenih baselskih strehah, o ježih v Berlinu in vidrah, ki so jim v Walesu postavili posebne brvi pod mostovi, da so jih obvarovali smrtonosnega prečkanja cest na njihovih selitvenih poteh, boste izvedeli ob ogledu drugega dokumentarnega filma iz tega niza.
Drugi del letošnje nanizanke Rešeni pred izumrtjem prinaša zgodbo o raziskovalki skrivnega sveta mestnih vodnih kanalov Leidna na Nizozemskem. V Ljubljani je sodelovanje med Botaničnim vrtom Univerze v Ljubljani in podjetjem LPP obrodilo vrtičke z divjimi rastlinami na strehah 56 postajališč mestnih avtobusov. Na Irskem se je za obstoj ogrožene irske temne čebele zavzela skupinica čebelarjev, ki postavlja panje, zdravi in varuje to domačo čebelo po vsej Irski. Ogrožen pa je na Irskem tudi sokol selec, zato ornitologi budno spremljajo populacijo in spodbujajo varno gnezdenje na pečinam podobnih stenah, kakršne imata zvonik stolnice v Corku in poslopje univerze v Glasgowu. Posebne ukrepe pa so sprejeli tudi zaradi nelegalne trgovine z mladiči sokola selca. Kritično ogrožena je v Evropi populacija nork, najti jih le še v Španiji in ponekod po Evropi, saj jim zmanjkuje življenjskega prostora, obenem pa jih veliko pokončajo tujerodni minki. Obsežen načrt za rešitev vrste pripravlja društvo Ekologi v akciji. Še o ozelenjenih baselskih strehah, o ježih v Berlinu in vidrah, ki so jim v Walesu postavili posebne brvi pod mostovi, da so jih obvarovali smrtonosnega prečkanja cest na njihovih selitvenih poteh, boste izvedeli ob ogledu drugega dokumentarnega filma iz tega niza.
Prvi koncert letošnjega cikla ob 60-letnici Koncertnega ateljeja so izvedli v Viteški dvorani ljubljanskih Križank 20. aprila 2026.
Prvi koncert letošnjega cikla ob 60-letnici Koncertnega ateljeja so izvedli v Viteški dvorani ljubljanskih Križank 20. aprila 2026.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
V zadnji oddaji iz cikla Zgodbe kabareta se bomo ustavili na koncu dvajsetega stoletja in prisluhnili sodobnemu nemškemu kabaretu, kako si privošči utvare kapitalizma, pod katerega bliščem se skrivajo stari strahovi, hlapci pa se pod njegovim jarmom tolažijo s švicarskim sirom in najboljšim konjakom.
V zadnji oddaji iz cikla Zgodbe kabareta se bomo ustavili na koncu dvajsetega stoletja in prisluhnili sodobnemu nemškemu kabaretu, kako si privošči utvare kapitalizma, pod katerega bliščem se skrivajo stari strahovi, hlapci pa se pod njegovim jarmom tolažijo s švicarskim sirom in najboljšim konjakom.
Tokrat v OFFSTAGE - Mike Vale, DJ in producent, ki gravitira nekje med house-om in tech house-om. Vabljeni k poslušanju in delitvi! Glasba v oddaji je uporabljena z dovoljenjem avtorja.
Tokrat v OFFSTAGE - Mike Vale, DJ in producent, ki gravitira nekje med house-om in tech house-om. Vabljeni k poslušanju in delitvi! Glasba v oddaji je uporabljena z dovoljenjem avtorja.
Trgovčev sin zavoljo pravljice o vžigalicah ostane brez neveste … Pripovedujejo: Janez Hočevar Rifle, Marko Mandić, Sabina Kogovšek, Saša Mihelčič, Ivo Ban, Ljerka Belak, Polona Juh, Aleš Valič, Nina Valič, Uroš Smolej. Avtor literarnega dela: Hans Christian Andersen. Prevedla: Silvana Orel Kos. Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina. Mojster zvoka: Jure Culiberg. Režiserka in avtorica priredbe: Irena Glonar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.
Trgovčev sin zavoljo pravljice o vžigalicah ostane brez neveste … Pripovedujejo: Janez Hočevar Rifle, Marko Mandić, Sabina Kogovšek, Saša Mihelčič, Ivo Ban, Ljerka Belak, Polona Juh, Aleš Valič, Nina Valič, Uroš Smolej. Avtor literarnega dela: Hans Christian Andersen. Prevedla: Silvana Orel Kos. Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina. Mojster zvoka: Jure Culiberg. Režiserka in avtorica priredbe: Irena Glonar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno zgradbo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015 Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026.
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno zgradbo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015 Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026.
Dnevni red: 1. Predlog zakona o spremembi Zakona o Vladi Republike Slovenije
Dnevni red: 1. Predlog zakona o spremembi Zakona o Vladi Republike Slovenije
Državni zbor je potrdil SDS-ov predlog sprememb zakona o vladi, ki med drugim zmanjšujejo število ministrstev z zdajšnjih 19 na 14. Kot pravijo predlagatelji, bo to povečalo učinkovitost katere koli prihodnje vlade. Odhajajoča koalicija pa je kritična do združevanja resorjev, med drugim gospodarstva in dela. Novi vladi se ob podpori parlamenta odpirajo vrata. Prvak SDS Janez Janša napoveduje, da bo v ospredju program, šele nato delitev resorjev. Drugi poudarki oddaje: - Bruselj ob novi energetski krizi za zmanjšanje odvisnosti Evrope od fosilnih goriv. - Ukrajina napada naftne objekte v Rusiji, ta napreduje na frontni črti. - Pogačar po sprintu najhitrejši v prvi etapi kolesarske dirke po Romandiji.
Državni zbor je potrdil SDS-ov predlog sprememb zakona o vladi, ki med drugim zmanjšujejo število ministrstev z zdajšnjih 19 na 14. Kot pravijo predlagatelji, bo to povečalo učinkovitost katere koli prihodnje vlade. Odhajajoča koalicija pa je kritična do združevanja resorjev, med drugim gospodarstva in dela. Novi vladi se ob podpori parlamenta odpirajo vrata. Prvak SDS Janez Janša napoveduje, da bo v ospredju program, šele nato delitev resorjev. Drugi poudarki oddaje: - Bruselj ob novi energetski krizi za zmanjšanje odvisnosti Evrope od fosilnih goriv. - Ukrajina napada naftne objekte v Rusiji, ta napreduje na frontni črti. - Pogačar po sprintu najhitrejši v prvi etapi kolesarske dirke po Romandiji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
V studiu Besedolova Ana Maria Mitić tokrat gosti mlade, radovedne in pogumne. Tiste, ki so se s svojimi idejami že preizkusili na nacionalnem tekmovanju POPRI v organizaciji Primorskega tehnološkega parka, na katerem osnovnošolci, dijaki in študenti razvijajo in predstavljajo svoje podjetniške zamisli. Skupno jim je to, da verjamejo vase, v svoje ideje in v to, da se da z znanjem in pogumom premikati meje. Kdo bo najuspešnejši v ugibanju besed?
V studiu Besedolova Ana Maria Mitić tokrat gosti mlade, radovedne in pogumne. Tiste, ki so se s svojimi idejami že preizkusili na nacionalnem tekmovanju POPRI v organizaciji Primorskega tehnološkega parka, na katerem osnovnošolci, dijaki in študenti razvijajo in predstavljajo svoje podjetniške zamisli. Skupno jim je to, da verjamejo vase, v svoje ideje in v to, da se da z znanjem in pogumom premikati meje. Kdo bo najuspešnejši v ugibanju besed?
V oddaji bomo govorili o novi monografiji o Edvardu Kardelju, ki bo izšla maja. Nato se odpravimo na Devinski grad, kjer je na ogled nova stalna razstava skulptur Devina in okolice, ustvarjenih z lego kockami. Ne le razstavo temveč tudi zgodbe iz zgodovine gradu nam predstavlja njegov lastnik, knez Dimitri von Thurn und Taxis. Na koncu pa še povabilo k poslušanju radijske oddaje AriZona, posvečene spominu na Marka Breclja ob 75. obletnici njegovega rojstva.
V oddaji bomo govorili o novi monografiji o Edvardu Kardelju, ki bo izšla maja. Nato se odpravimo na Devinski grad, kjer je na ogled nova stalna razstava skulptur Devina in okolice, ustvarjenih z lego kockami. Ne le razstavo temveč tudi zgodbe iz zgodovine gradu nam predstavlja njegov lastnik, knez Dimitri von Thurn und Taxis. Na koncu pa še povabilo k poslušanju radijske oddaje AriZona, posvečene spominu na Marka Breclja ob 75. obletnici njegovega rojstva.
Umetniška dela, ki imajo trajno vrednost, vsebujejo v preglednem oblikovnem okviru tudi vsebino in znotraj nje sporočilo. Simfonija št. 5 v dmolu Dmitrija Šostakoviča je nastajala v času, kije celo v umetniških delih iskal spotikljivost (za režim) nevarnih razsežnosti. Šostakovičeva opera »Lady Mackbeth iz mcenskega okraja«, ki jo poznamo tudi po naslovu »Katarina Izmajlova« je v Sovjetski zvezi izzvala krivične kritiške napade. Na te napade je kot skesanec odgovoril skladatelj sam. Ustvaril je po slogu bolj dopadljivo (konservativno) glasbo, po izrazu pa izjemno močno, pokončno. Nastala je Peta simfonija v d-molu, ki je ob krstni izvedbi z orkestrom Leningrajske filharmonije in pod vodstvom dirigenta Jevgenija Mravinskega doživela ovacije, po drugi svetovni vojni pa tudi nikoli več omajano mednarodno priznanje.
Umetniška dela, ki imajo trajno vrednost, vsebujejo v preglednem oblikovnem okviru tudi vsebino in znotraj nje sporočilo. Simfonija št. 5 v dmolu Dmitrija Šostakoviča je nastajala v času, kije celo v umetniških delih iskal spotikljivost (za režim) nevarnih razsežnosti. Šostakovičeva opera »Lady Mackbeth iz mcenskega okraja«, ki jo poznamo tudi po naslovu »Katarina Izmajlova« je v Sovjetski zvezi izzvala krivične kritiške napade. Na te napade je kot skesanec odgovoril skladatelj sam. Ustvaril je po slogu bolj dopadljivo (konservativno) glasbo, po izrazu pa izjemno močno, pokončno. Nastala je Peta simfonija v d-molu, ki je ob krstni izvedbi z orkestrom Leningrajske filharmonije in pod vodstvom dirigenta Jevgenija Mravinskega doživela ovacije, po drugi svetovni vojni pa tudi nikoli več omajano mednarodno priznanje.
Naslov prvega albuma mlade londonske rokerice, še raje pa pop-rokerice namiguje, da je Eaves Wilder vesela, zadovoljna, dobrovoljna mlada damica. Drži. A le napol. Opis novinke na glasbenem prizorišču bi nas - takole čez palec - najprej povedel v smeri živahnega popa, ki ima še nekaj kitarskega pridiha. Vse drugače pa razkriva skoraj jezni, drzni in tudi dokaj glasni uvod v izbrani album. Eaves Wilder se sprva predstavi kot alter rockerica s poudarjeno ponotranjeno post-grunge tenzijo, s katero se rade predstavljajo na primer ameriške indie rockerice Warpaint. A se album Little Miss Sunshine v svojem jedru zanimivo “zmehča” vse do roba dopadljivega dream-popa. A še vedno izrazit in občasno bučen zvok kitare ostaja njegovo bistvo. Spričo mladostniške igrivosti Eaves Wilder se v verzih še vedno predaja lahkotnim, včasih kar naivnim občutkom in prav takšnim opisom okolice. Vseeno pa Wilderjevo lahko pogosto ujamemo tudi kot hudomušno in rahlo cinično komentatorko, podobno kot smo tega vajeni pri zasedbi Wolf Alice, še bolj pa pri Avstralki Courtney Barnett.
Naslov prvega albuma mlade londonske rokerice, še raje pa pop-rokerice namiguje, da je Eaves Wilder vesela, zadovoljna, dobrovoljna mlada damica. Drži. A le napol. Opis novinke na glasbenem prizorišču bi nas - takole čez palec - najprej povedel v smeri živahnega popa, ki ima še nekaj kitarskega pridiha. Vse drugače pa razkriva skoraj jezni, drzni in tudi dokaj glasni uvod v izbrani album. Eaves Wilder se sprva predstavi kot alter rockerica s poudarjeno ponotranjeno post-grunge tenzijo, s katero se rade predstavljajo na primer ameriške indie rockerice Warpaint. A se album Little Miss Sunshine v svojem jedru zanimivo “zmehča” vse do roba dopadljivega dream-popa. A še vedno izrazit in občasno bučen zvok kitare ostaja njegovo bistvo. Spričo mladostniške igrivosti Eaves Wilder se v verzih še vedno predaja lahkotnim, včasih kar naivnim občutkom in prav takšnim opisom okolice. Vseeno pa Wilderjevo lahko pogosto ujamemo tudi kot hudomušno in rahlo cinično komentatorko, podobno kot smo tega vajeni pri zasedbi Wolf Alice, še bolj pa pri Avstralki Courtney Barnett.
Po torkovem prologu v sredo kolesarje na dirki po Romandiji, ki bo potekala vse do nedelje, čaka prva etapa. Na najvišja mesta merita Tadej Pogačar in Primož Roglič. V nogometni ligi prvakov pa sta se na prvi polfinalni tekmi pomerila PSG in Bayern.
Po torkovem prologu v sredo kolesarje na dirki po Romandiji, ki bo potekala vse do nedelje, čaka prva etapa. Na najvišja mesta merita Tadej Pogačar in Primož Roglič. V nogometni ligi prvakov pa sta se na prvi polfinalni tekmi pomerila PSG in Bayern.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Meja med zdravo samozavestjo in narcizmom je pogosto zelo zabrisana. Življenje s samozavestno osebo pa se močno razlikuje od živjenja z osebo, ki trpi za motnjo narcizma. Se z njo rodimo, nam je privzgojena? Kako spoznati otroka, ki je nagnjen k njej? Sodobni čas to motnjo še krepi. Družabna omrežja, ki so odsev današnjega časa, pa še zlasti. Vse bolj se poraja prepričanje, da postajamo družba narcisov, kjer velja, da je lastni odsev v ogledalu najpomembnejši.
Meja med zdravo samozavestjo in narcizmom je pogosto zelo zabrisana. Življenje s samozavestno osebo pa se močno razlikuje od živjenja z osebo, ki trpi za motnjo narcizma. Se z njo rodimo, nam je privzgojena? Kako spoznati otroka, ki je nagnjen k njej? Sodobni čas to motnjo še krepi. Družabna omrežja, ki so odsev današnjega časa, pa še zlasti. Vse bolj se poraja prepričanje, da postajamo družba narcisov, kjer velja, da je lastni odsev v ogledalu najpomembnejši.
TV klinika z Davidom Zupančičem
Meja med zdravo samozavestjo in narcizmom je pogosto zelo zabrisana. Življenje s samozavestno osebo pa se močno razlikuje od živjenja z osebo, ki trpi za motnjo narcizma. Se z njo rodimo, nam je privzgojena? Kako spoznati otroka, ki je nagnjen k njej? Sodobni čas to motnjo še krepi. Družabna omrežja, ki so odsev današnjega časa, pa še zlasti. Vse bolj se poraja prepričanje, da postajamo družba narcisov, kjer velja, da je lastni odsev v ogledalu najpomembnejši.
Meja med zdravo samozavestjo in narcizmom je pogosto zelo zabrisana. Življenje s samozavestno osebo pa se močno razlikuje od živjenja z osebo, ki trpi za motnjo narcizma. Se z njo rodimo, nam je privzgojena? Kako spoznati otroka, ki je nagnjen k njej? Sodobni čas to motnjo še krepi. Družabna omrežja, ki so odsev današnjega časa, pa še zlasti. Vse bolj se poraja prepričanje, da postajamo družba narcisov, kjer velja, da je lastni odsev v ogledalu najpomembnejši.
V oddaji Mladi mladim smo gostili Nino Medved, Aljo Pušič in Niko Matanović iz Zavoda za poetizacijo sveta 'Dve luni'. Predstavile so nam umetnike, s katerimi sodelujejo, poslanstvo in program zavoda ter pojasnile, zakaj je pomembna tako imenovana poetizacija sveta. V naši družbi pa je bila tudi Maša Mesarec iz mariborskega Zavetišča za živali, s katero smo se pogovarjali o odgovornem lastništvu živali, postopku posvojite in pomembnosti le-te.
V oddaji Mladi mladim smo gostili Nino Medved, Aljo Pušič in Niko Matanović iz Zavoda za poetizacijo sveta 'Dve luni'. Predstavile so nam umetnike, s katerimi sodelujejo, poslanstvo in program zavoda ter pojasnile, zakaj je pomembna tako imenovana poetizacija sveta. V naši družbi pa je bila tudi Maša Mesarec iz mariborskega Zavetišča za živali, s katero smo se pogovarjali o odgovornem lastništvu živali, postopku posvojite in pomembnosti le-te.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Slovenija danes, regionalne novice
V novi oddaji Televizije Slovenija bomo z dopisniki po Sloveniji temeljito in vsebinsko predstavljali lokalno problematiko. Pojasnili bomo dileme lokalnih skupnosti in iskali rešitve za razvoj slovenskih občin.
V novi oddaji Televizije Slovenija bomo z dopisniki po Sloveniji temeljito in vsebinsko predstavljali lokalno problematiko. Pojasnili bomo dileme lokalnih skupnosti in iskali rešitve za razvoj slovenskih občin.
Ljubljanski mestni svet je pred dnevi sprejel spremembe odloka za ureditev parkirne problematike v zgoščenih stanovanjskih soseskah. Vsakodnevno iskanje parkirnega prostora ni neprijetno le v prestolnici, temveč tudi v številnih drugih mestih. Problematika odpira vprašanja kakovosti javnega prostora in javnega prevoza, lastništva zemljišč med bloki in avtomobilov, občinskih regulativ, mobilnostnih navad občanov ter druga. O tem v tokratnem Studiu ob 17 h.
Ljubljanski mestni svet je pred dnevi sprejel spremembe odloka za ureditev parkirne problematike v zgoščenih stanovanjskih soseskah. Vsakodnevno iskanje parkirnega prostora ni neprijetno le v prestolnici, temveč tudi v številnih drugih mestih. Problematika odpira vprašanja kakovosti javnega prostora in javnega prevoza, lastništva zemljišč med bloki in avtomobilov, občinskih regulativ, mobilnostnih navad občanov ter druga. O tem v tokratnem Studiu ob 17 h.
Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.
Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.
Inšpektor Humphrey in zaročenka Martha sta se ustalila na devonski obali. Srečno živita na barki in vse bolj razmišljata, da bi postala rejnika. Obišče ju socialna delavka Hannah, ki z njima opravi razgovor, zaradi katerega se v njiju naseli dvom o tem, ali sta primerna kandidata. Hitro se domislita rešitve, ki pa Marthini mami Anni ni všeč. Ta odkriva svet spletnih zmenkarij in se začne sestajati z Richardom. Na policijski postaji v Shipton Abbotu dela ne zmanjka. Narednica Esther in Humphrey dobro sodelujeta in rešita šest novih primerov, pri tem jima pomagata mladi in zagnani Kelby ter izkušena domačinka Margo. 1. del: Humphrey in Esther priskočita na pomoč Margo in njeni amaterski igralski skupini in na vajah za Večer z morilcem, ki poteka na čisto pravem vlaku, igrata vlogi inšpektorja O'Keefa in lejdi Wickham. Toda ko vlak zapelje v zadnji predor, se res zgodi umor. In krog osumljencev je majhen. Medtem si Anne na Marthino grozo po spletni aplikaciji išče moškega prijatelja. BEYOND PARADISE (II.) / Velika Britanija / 2024 Scenarij: Tony Jordan, Kat Rose Martin, Ian Jarvis, Rebecca Wojciechowski, Chloë Mi Lin Ewart V glavnih vlogah: Kris Marshall, Sally Bretton, Dylan Llewellyn, Zahra Ahmadi, Felicity Montagu
Inšpektor Humphrey in zaročenka Martha sta se ustalila na devonski obali. Srečno živita na barki in vse bolj razmišljata, da bi postala rejnika. Obišče ju socialna delavka Hannah, ki z njima opravi razgovor, zaradi katerega se v njiju naseli dvom o tem, ali sta primerna kandidata. Hitro se domislita rešitve, ki pa Marthini mami Anni ni všeč. Ta odkriva svet spletnih zmenkarij in se začne sestajati z Richardom. Na policijski postaji v Shipton Abbotu dela ne zmanjka. Narednica Esther in Humphrey dobro sodelujeta in rešita šest novih primerov, pri tem jima pomagata mladi in zagnani Kelby ter izkušena domačinka Margo. 1. del: Humphrey in Esther priskočita na pomoč Margo in njeni amaterski igralski skupini in na vajah za Večer z morilcem, ki poteka na čisto pravem vlaku, igrata vlogi inšpektorja O'Keefa in lejdi Wickham. Toda ko vlak zapelje v zadnji predor, se res zgodi umor. In krog osumljencev je majhen. Medtem si Anne na Marthino grozo po spletni aplikaciji išče moškega prijatelja. BEYOND PARADISE (II.) / Velika Britanija / 2024 Scenarij: Tony Jordan, Kat Rose Martin, Ian Jarvis, Rebecca Wojciechowski, Chloë Mi Lin Ewart V glavnih vlogah: Kris Marshall, Sally Bretton, Dylan Llewellyn, Zahra Ahmadi, Felicity Montagu
Od skladateljeve smrti letos mineva 90 let. Njegovi samospevi ne spadajo med osrednja dela njegovega opusa; skladatelj je širši javnosti namreč mnogo bolj znan po svojih orkestralnih umetninah, intimnejši izraz v njegovih delih za glas in klavir pa razkriva drugačno, bolj subtilno stran njegove umetniške osebnosti. V njegovih samospevih se prepletajo vplivi pozne romantike, impresionizma in italijanske melodične tradicije; posebno mesto ima tudi besedilo, ki ga Respighi obravnava z izjemnim občutkom za barvo in izraz. Ne gre torej le za glasbene miniature, temveč za poglobljene glasbene refleksije poezije.
Od skladateljeve smrti letos mineva 90 let. Njegovi samospevi ne spadajo med osrednja dela njegovega opusa; skladatelj je širši javnosti namreč mnogo bolj znan po svojih orkestralnih umetninah, intimnejši izraz v njegovih delih za glas in klavir pa razkriva drugačno, bolj subtilno stran njegove umetniške osebnosti. V njegovih samospevih se prepletajo vplivi pozne romantike, impresionizma in italijanske melodične tradicije; posebno mesto ima tudi besedilo, ki ga Respighi obravnava z izjemnim občutkom za barvo in izraz. Ne gre torej le za glasbene miniature, temveč za poglobljene glasbene refleksije poezije.
“Ples ni zgolj abstrakcija življenja; je življenje samo. Je prefinjen mehanizem narave in civilizacije, združen v eno – zakladnica orodij, ki omogočajo, zdravijo in izumljajo,” je v poslanici ob mednarodnem dnevu plesa 2026 zapisala koreografinja, Prešernova nagrajenka Mateja Bučar. Poleg plesnega dogajanja bomo osvetlili še nove izdaje Cankarjeve založbe; dva potopisa v zbirki S poti in roman Domneve o Jakobu Uweja Johnsona, ki je izšel v zbirki Moderni klasiki.
“Ples ni zgolj abstrakcija življenja; je življenje samo. Je prefinjen mehanizem narave in civilizacije, združen v eno – zakladnica orodij, ki omogočajo, zdravijo in izumljajo,” je v poslanici ob mednarodnem dnevu plesa 2026 zapisala koreografinja, Prešernova nagrajenka Mateja Bučar. Poleg plesnega dogajanja bomo osvetlili še nove izdaje Cankarjeve založbe; dva potopisa v zbirki S poti in roman Domneve o Jakobu Uweja Johnsona, ki je izšel v zbirki Moderni klasiki.
Je ptica? Je medved? Je Živalski čira čara! Ugibanje je zabavno. Vam je velik rilec znan? Kaj pa črno bela dlaka? In kaj menite o malčku, ki se plazi naokrog zelo počasi? Škatlica vam pomaga z namigi. Korak za korakom ugotovite katera žival se skriva v njej.
Je ptica? Je medved? Je Živalski čira čara! Ugibanje je zabavno. Vam je velik rilec znan? Kaj pa črno bela dlaka? In kaj menite o malčku, ki se plazi naokrog zelo počasi? Škatlica vam pomaga z namigi. Korak za korakom ugotovite katera žival se skriva v njej.
V oddaji Mostovi so na ogled aktualni dogodki predvsem z dvojezičnega območja Prekmurja, s posebnim poudarkom na narodnostni tematiki. Najbolj zastopana področja so narodnostna kultura, izobraževanje, ohranjanje izročila, narodnostna politika, gospodarstvo, kmetijstvo, varovanje okolja ipd. Ob sredah se izmenjujejo rubrike Gospodarstvo – bogastvo, Sejalec, Na zdravje, Šolska klop in rubrika z naslovom Spominjamo se …, ob petkih pa rubriki Naša dediščina in Med nami živijo. A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőrző.
V oddaji Mostovi so na ogled aktualni dogodki predvsem z dvojezičnega območja Prekmurja, s posebnim poudarkom na narodnostni tematiki. Najbolj zastopana področja so narodnostna kultura, izobraževanje, ohranjanje izročila, narodnostna politika, gospodarstvo, kmetijstvo, varovanje okolja ipd. Ob sredah se izmenjujejo rubrike Gospodarstvo – bogastvo, Sejalec, Na zdravje, Šolska klop in rubrika z naslovom Spominjamo se …, ob petkih pa rubriki Naša dediščina in Med nami živijo. A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőrző.
Prihodnja vlada, ki se bo najverjetneje oblikovala okrog SDS, bo glede na današnjo razpravo o predlogu za preoblikovanje delovala s 14 ministrstvi, saj ima predlog o tem zadostno podporo. Poslanci so začeli tudi redno obravnavo interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki mu prav tako kaže dobro. Drugi poudarki: - Energetske krize zaradi odvisnosti od fosilnih goriv so znak Evropi, naj opusti ta goriva. - Kosovski parlament razpuščen, sledijo tretje volitve v letu dni. - Po ukrajinskih napadih na rafinerijo v ruskem pristanišču Tuapse svarila pred okoljsko katastrofo.
Prihodnja vlada, ki se bo najverjetneje oblikovala okrog SDS, bo glede na današnjo razpravo o predlogu za preoblikovanje delovala s 14 ministrstvi, saj ima predlog o tem zadostno podporo. Poslanci so začeli tudi redno obravnavo interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki mu prav tako kaže dobro. Drugi poudarki: - Energetske krize zaradi odvisnosti od fosilnih goriv so znak Evropi, naj opusti ta goriva. - Kosovski parlament razpuščen, sledijo tretje volitve v letu dni. - Po ukrajinskih napadih na rafinerijo v ruskem pristanišču Tuapse svarila pred okoljsko katastrofo.
Adijo Mare Skupina Ana Pupedan intenzivno predstavlja novi singel, nov komad, posvečen ustanovnemu članu in dolgoletnemu bobnarju Marku Dolesu. Debelo leto po njegovem tragičnem odhodu skladba Adijo Mare prinaša iskren poklon prijatelju, ki je Pupedancem in njihovi zvesti publiki s svojim karakterjem, stoično držo, zagrizenostjo v neumornem boju proti vedno bolj puhloglavemu mainstreamu, pustil neizbrisen pečat. Po izgubi ustanovnega bobnarja, njegovo mesto zaseda Andrej Pirjevec, glasbenik iz Sežane, pedagog in ustvarjalec, ki z vstopom v skupino zagotavlja kontinuiteto. Sicer pa Adijo Mare ni zgolj nova izdaja … Ob izidu singla skupina Ana Pupedan napoveduje tudi poseben koncert “Adijo Mare – in memoriam Marku Dolesu”, ki bo 9. maja ob 20. uri v pivški Skali. Velik dogodek, ob Dnevu zmage, ko mesto Pivka obenem slavi občinski praznik, bo namenjen spominu, glasbi in skupnosti. Pesem tedna RA KP je glasbeni hommage Adijo Mare, glasbeno posvetilo iz prve roke. Takole pravijo »pupedanci« …
Adijo Mare Skupina Ana Pupedan intenzivno predstavlja novi singel, nov komad, posvečen ustanovnemu članu in dolgoletnemu bobnarju Marku Dolesu. Debelo leto po njegovem tragičnem odhodu skladba Adijo Mare prinaša iskren poklon prijatelju, ki je Pupedancem in njihovi zvesti publiki s svojim karakterjem, stoično držo, zagrizenostjo v neumornem boju proti vedno bolj puhloglavemu mainstreamu, pustil neizbrisen pečat. Po izgubi ustanovnega bobnarja, njegovo mesto zaseda Andrej Pirjevec, glasbenik iz Sežane, pedagog in ustvarjalec, ki z vstopom v skupino zagotavlja kontinuiteto. Sicer pa Adijo Mare ni zgolj nova izdaja … Ob izidu singla skupina Ana Pupedan napoveduje tudi poseben koncert “Adijo Mare – in memoriam Marku Dolesu”, ki bo 9. maja ob 20. uri v pivški Skali. Velik dogodek, ob Dnevu zmage, ko mesto Pivka obenem slavi občinski praznik, bo namenjen spominu, glasbi in skupnosti. Pesem tedna RA KP je glasbeni hommage Adijo Mare, glasbeno posvetilo iz prve roke. Takole pravijo »pupedanci« …
V tokratni oddaji predstavljamo zgodbo nekdanje učiteljice Denise Zajc, ki je tudi zaradi dela v glasnih in akustično neustreznih šolskih prostorih postala naglušna. Ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o hrupu, ki ga zaznamujemo vsako leto zadnjo sredo v aprilu, smo si ogledali sodobno zasnovano in akustično urejeno šolo, pri kateri so že pri načrtovanju prostora mislili na zdravje in dobro počutje vseh. Učiteljica Denise nam je opisala razliko med delom v stari in novi šoli; o tem, kako izguba sluha vpliva na odnose in duševno zdravje, pa je za našo oddajo spregovorila psihoanalitična psihoterapevtka Kristina Trstenjak. Več izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
V tokratni oddaji predstavljamo zgodbo nekdanje učiteljice Denise Zajc, ki je tudi zaradi dela v glasnih in akustično neustreznih šolskih prostorih postala naglušna. Ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o hrupu, ki ga zaznamujemo vsako leto zadnjo sredo v aprilu, smo si ogledali sodobno zasnovano in akustično urejeno šolo, pri kateri so že pri načrtovanju prostora mislili na zdravje in dobro počutje vseh. Učiteljica Denise nam je opisala razliko med delom v stari in novi šoli; o tem, kako izguba sluha vpliva na odnose in duševno zdravje, pa je za našo oddajo spregovorila psihoanalitična psihoterapevtka Kristina Trstenjak. Več izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Dnevni red: 1. Predlog zakona o spremembi Zakona o Vladi Republike Slovenije
Dnevni red: 1. Predlog zakona o spremembi Zakona o Vladi Republike Slovenije
V oddaji gostuje Neisha z balado Najdi me. V besedilu apelira na to, da je čas nepomemben, tako kot naše agregatno stanje. Veliko duš in njihovih usod se srečuje tukaj in zdaj, ljubezen pa kot lepilo vsega stvarstva ne pozna ne časa ne prostora. Sledi tudi več besed o bogati glasbeni poti, njeno okroglo obletnico bo obeležila poleti na posebnem koncertu.
V oddaji gostuje Neisha z balado Najdi me. V besedilu apelira na to, da je čas nepomemben, tako kot naše agregatno stanje. Veliko duš in njihovih usod se srečuje tukaj in zdaj, ljubezen pa kot lepilo vsega stvarstva ne pozna ne časa ne prostora. Sledi tudi več besed o bogati glasbeni poti, njeno okroglo obletnico bo obeležila poleti na posebnem koncertu.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Izrazite družbene negotovosti in podnebne spremembe so povečale potrebo po samooskrbi in ohranitvi kmetijskih zemljišč, tudi znotraj urbanih območij. Pomen kakovostne, lokalno pridelane hrane stopa v ospredje. A spreminjanje uhojenih, pogosto medgeneracijsko posredovanih življenjskih navad, je trdovratna naloga, ki jo praviloma prevzamejo sekundarna, zlasti vzgojno-izobraževalna okolja. S tem pa posredno, z najmlajšo generacijo, vplivajo na spremembe navad in vedenjskih vzorcev; tudi pri starejših. Ena od oblik tovrstnega izobraževanja, ki ima na Slovenskem bogato dediščino in tradicijo, pa so šolski vrtovi. Ti danes presegajo samo vzgojni vidik iz preteklosti in s strukturiranimi projektnimi pristopi, sodelovanjem z lokalnimi skupnostmi in kmeti so velik samooskrbni potencial. V tokratnem Grafoskopu, ki ga je zasnoval Klemen Markovčič, mi bodo tri sogovornice –– pomagale razmišljati o šolskih vrtovih včeraj in danes, samooskrbi, pa tudi o ohranjanju kmetijskih površin za danes in jutri. Sogovornici – Mateja Ribarič, Slovenski šolski muzej; Maruška Markovčič, Mestna občina Ljubljana; Maša Meznarič Majcen, projekt Eko vrt, Društvo DOVES – FEE Slovenija Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Sonja Strenar Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Posnelo Uredništvo za kulturo, aprila 2026.
Izrazite družbene negotovosti in podnebne spremembe so povečale potrebo po samooskrbi in ohranitvi kmetijskih zemljišč, tudi znotraj urbanih območij. Pomen kakovostne, lokalno pridelane hrane stopa v ospredje. A spreminjanje uhojenih, pogosto medgeneracijsko posredovanih življenjskih navad, je trdovratna naloga, ki jo praviloma prevzamejo sekundarna, zlasti vzgojno-izobraževalna okolja. S tem pa posredno, z najmlajšo generacijo, vplivajo na spremembe navad in vedenjskih vzorcev; tudi pri starejših. Ena od oblik tovrstnega izobraževanja, ki ima na Slovenskem bogato dediščino in tradicijo, pa so šolski vrtovi. Ti danes presegajo samo vzgojni vidik iz preteklosti in s strukturiranimi projektnimi pristopi, sodelovanjem z lokalnimi skupnostmi in kmeti so velik samooskrbni potencial. V tokratnem Grafoskopu, ki ga je zasnoval Klemen Markovčič, mi bodo tri sogovornice –– pomagale razmišljati o šolskih vrtovih včeraj in danes, samooskrbi, pa tudi o ohranjanju kmetijskih površin za danes in jutri. Sogovornici – Mateja Ribarič, Slovenski šolski muzej; Maruška Markovčič, Mestna občina Ljubljana; Maša Meznarič Majcen, projekt Eko vrt, Društvo DOVES – FEE Slovenija Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Sonja Strenar Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Posnelo Uredništvo za kulturo, aprila 2026.
Drugi poudarki: - Med odmevnimi stečaji je tudi zgodba Kraškega zidarja. Delavci so dobili denar, a so takrat čakali nanj skoraj dve leti. Stečaj pa po skoraj 14-ih letih še ni končan. - Krajani Šebrelj pri arheološkem parku Divje babe opozarjajo na prometni in parkirni kaos. Števlni obiskovalci parkirajo kar na njihovih dvoriščih. - V Celju na javnih objektih 11 novih sončnih elektrarn. Proizvedle bodo toliko elektrike, kot je porabi približno 450 gospodinjstev. - Podčetrtek pridobil Planinski učni center z učno potjo, zahtevno planinsko turo, naravno plezalno steno in učnima feratama.
Drugi poudarki: - Med odmevnimi stečaji je tudi zgodba Kraškega zidarja. Delavci so dobili denar, a so takrat čakali nanj skoraj dve leti. Stečaj pa po skoraj 14-ih letih še ni končan. - Krajani Šebrelj pri arheološkem parku Divje babe opozarjajo na prometni in parkirni kaos. Števlni obiskovalci parkirajo kar na njihovih dvoriščih. - V Celju na javnih objektih 11 novih sončnih elektrarn. Proizvedle bodo toliko elektrike, kot je porabi približno 450 gospodinjstev. - Podčetrtek pridobil Planinski učni center z učno potjo, zahtevno planinsko turo, naravno plezalno steno in učnima feratama.