Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V olimpijski sezoni bo športna redakcija začela pripravljati nov skakalni podkast - 245 in pol. V njem boste lahko slišali strokovnne goste in akterje, ki bodo komentirali dogajanje v karavani smučarskih skakalcev.
V olimpijski sezoni bo športna redakcija začela pripravljati nov skakalni podkast - 245 in pol. V njem boste lahko slišali strokovnne goste in akterje, ki bodo komentirali dogajanje v karavani smučarskih skakalcev.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Novinarka, urednica in režiserka na slovenskem programu italijanske javne RTV v Trstu Lucija Tavčar prihaja iz zavedne družine. Njene korenine po mamini strani segajo na avstrijsko Koroško, v Sveče v dolini Rož, po očetovi strani pa na Tržaško, v Devin. Tudi zato ji je mogoče še posebej pri srcu Benečija, kjer je usoda tam živečih rojakov zelo podobna usodi koroških Slovencev, kot pravi.
Novinarka, urednica in režiserka na slovenskem programu italijanske javne RTV v Trstu Lucija Tavčar prihaja iz zavedne družine. Njene korenine po mamini strani segajo na avstrijsko Koroško, v Sveče v dolini Rož, po očetovi strani pa na Tržaško, v Devin. Tudi zato ji je mogoče še posebej pri srcu Benečija, kjer je usoda tam živečih rojakov zelo podobna usodi koroških Slovencev, kot pravi.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Ujeti smo v začaran krog istih politikov, za resen preboj ni se moralo zamenjati nekaj ključnih akterjev, meni dekan ljubljanske pravne fakultete Miro Cerar. Krivdo, da smo se pustili zapeljati polarizaciji, pripisuje tudi volilnemu telesu. S Cerarjem smo se v tokratni epizodi Ob osmih pogovarjali o razlogih za razklanost, o problemu razmišljanja v okvirih "naši-vaši" oziroma "Janša-nejanša", pa tudi o poteku mandata vlade Roberta Goloba, ki ga zaznamujejo številni izredni zakonodajni postopki.
Ujeti smo v začaran krog istih politikov, za resen preboj ni se moralo zamenjati nekaj ključnih akterjev, meni dekan ljubljanske pravne fakultete Miro Cerar. Krivdo, da smo se pustili zapeljati polarizaciji, pripisuje tudi volilnemu telesu. S Cerarjem smo se v tokratni epizodi Ob osmih pogovarjali o razlogih za razklanost, o problemu razmišljanja v okvirih "naši-vaši" oziroma "Janša-nejanša", pa tudi o poteku mandata vlade Roberta Goloba, ki ga zaznamujejo številni izredni zakonodajni postopki.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Glede na obseg finančnih sredstev, ki se zlivajo na področje generativne umetne inteligence, vsaj v ZDA, se skoraj zdi, kot da na svetu ni ostalo nič drugega. Veliko lahko tudi slišimo o tem, da ima generativna umetna inteligenca, torej tehnologija, ki zdaj posega na področja dejavnosti, ki so bila tradicionalno v domeni človeka, izreden transformativni potencial. A kakšne transformativne spremembe naj bi pravzaprav prinesla? In v čem se te, kolikor sploh se, morda bistveno razlikujejo od pretresov, ki so jih družbam prinesle tehnološke revolucije v preteklosti?
Glede na obseg finančnih sredstev, ki se zlivajo na področje generativne umetne inteligence, vsaj v ZDA, se skoraj zdi, kot da na svetu ni ostalo nič drugega. Veliko lahko tudi slišimo o tem, da ima generativna umetna inteligenca, torej tehnologija, ki zdaj posega na področja dejavnosti, ki so bila tradicionalno v domeni človeka, izreden transformativni potencial. A kakšne transformativne spremembe naj bi pravzaprav prinesla? In v čem se te, kolikor sploh se, morda bistveno razlikujejo od pretresov, ki so jih družbam prinesle tehnološke revolucije v preteklosti?
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Tokrat v gostimo nekoga, ki v ozadju skrbi za to, da so oni od spredaj videti bolje. Glasbeni producent Žare Pak ni tipičen frontman. Ker pa z njimi vsakodnevno dela, pa jih gotovo pozna.
Tokrat v gostimo nekoga, ki v ozadju skrbi za to, da so oni od spredaj videti bolje. Glasbeni producent Žare Pak ni tipičen frontman. Ker pa z njimi vsakodnevno dela, pa jih gotovo pozna.
Srečko Kosovel je revolucioniral tako interpretacijo sveta kot pesemsko formo. To v precejšnji meri velja tudi za njegovo pesem Rime. Interpretira jo dramski igralec Zvone Hribar.
Srečko Kosovel je revolucioniral tako interpretacijo sveta kot pesemsko formo. To v precejšnji meri velja tudi za njegovo pesem Rime. Interpretira jo dramski igralec Zvone Hribar.
Ajdin Kovačević se je iz Bihača v Ljubljano preselil pred štirimi leti. Odločil se je, da bo pri nas študiral medicino, to odločitev dobro pretehtal, se priprav na selitev lotil že pred maturo in premostil številne težave, da je svojo željo uresničil. O njegovem odnosu do slovenskega jezika, razdeljenosti Bosne in Hercegovine, ki tej državi onemogoča jasen korak naprej, pa tudi neobstoječem bazenu, ki ga je iskal, ko je prišel v fitnes na »vodeno« vadbo, se je med drugim pogovarjal z Darjo Pograjc.
Ajdin Kovačević se je iz Bihača v Ljubljano preselil pred štirimi leti. Odločil se je, da bo pri nas študiral medicino, to odločitev dobro pretehtal, se priprav na selitev lotil že pred maturo in premostil številne težave, da je svojo željo uresničil. O njegovem odnosu do slovenskega jezika, razdeljenosti Bosne in Hercegovine, ki tej državi onemogoča jasen korak naprej, pa tudi neobstoječem bazenu, ki ga je iskal, ko je prišel v fitnes na »vodeno« vadbo, se je med drugim pogovarjal z Darjo Pograjc.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Plastični megabager ali izlet? Denar ali igrača? Darilna vrečka ali zavito darilo z ovojnim papirjem? Psihologa dr. Žan Lep in dr. Andreja Poljanec govorita o obdarovanju: ne s čim, temveč zakaj in kako obdarovati odrasle in otroke. Poudarjata, da je pomemben element obdarovanja pričakovanje, ustvarjanje doživetij, predvsem pa vzpostavljanje in ohranjanje odnosa. Govorita tudi o spoprijemanju z otrokovim razočaranjem, ko ne more dobiti, kar si je želel.
Plastični megabager ali izlet? Denar ali igrača? Darilna vrečka ali zavito darilo z ovojnim papirjem? Psihologa dr. Žan Lep in dr. Andreja Poljanec govorita o obdarovanju: ne s čim, temveč zakaj in kako obdarovati odrasle in otroke. Poudarjata, da je pomemben element obdarovanja pričakovanje, ustvarjanje doživetij, predvsem pa vzpostavljanje in ohranjanje odnosa. Govorita tudi o spoprijemanju z otrokovim razočaranjem, ko ne more dobiti, kar si je želel.
Območna enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje v Kopru se z novim letom seli na novo lokacijo. Iz neustreznih prostorov na Vojkovem nabrežju bodo sedež enote še pred prazniki preselili na bližnjo Pristaniško ulico, a bo to začasno. V oddaji tudi o tem: - Ni povsem jasno, pod kakšnimi pogoji je denimo igranje inštrumenta prekršek in kdaj je muziciranje dovoljeno - Novogoriški mestni svetniki bodo v četrtek sprejemali proračun - ena večjih investicij je nakup štirih avtobusov. - Pogonska goriva so se nekoliko pocenila. - Zvečer bodo znani najboljši primorski športniki v letošnjem letu.
Območna enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje v Kopru se z novim letom seli na novo lokacijo. Iz neustreznih prostorov na Vojkovem nabrežju bodo sedež enote še pred prazniki preselili na bližnjo Pristaniško ulico, a bo to začasno. V oddaji tudi o tem: - Ni povsem jasno, pod kakšnimi pogoji je denimo igranje inštrumenta prekršek in kdaj je muziciranje dovoljeno - Novogoriški mestni svetniki bodo v četrtek sprejemali proračun - ena večjih investicij je nakup štirih avtobusov. - Pogonska goriva so se nekoliko pocenila. - Zvečer bodo znani najboljši primorski športniki v letošnjem letu.
Kijev pozdravlja preboj v pogajanjih za mir, čeprav ozemeljska vprašanja ostajajo odprta. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zadovoljen, da so Združene države pripravljene sodelovati. Če bodo Američani Ukrajini dali varnostna zagotovila in bi jih Putin kršil, to pomeni le, da si ne želi končati vojne, je dodal Zelenski. V oddaji tudi: - V razpravi varnostnega sveta različna mnenja o tem, kakšen naj bo nov generalni sekretar Svetovne organizacije - Državni zbor danes o predlogu zakona o varstvu javnega reda in miru, ki med drugim zaostruje kazni za povzročanje hrupa - Ljubljanski mestni svetniki sprejeli dopolnjeni osnutek odloka o prostorskem načrtu Roška
Kijev pozdravlja preboj v pogajanjih za mir, čeprav ozemeljska vprašanja ostajajo odprta. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zadovoljen, da so Združene države pripravljene sodelovati. Če bodo Američani Ukrajini dali varnostna zagotovila in bi jih Putin kršil, to pomeni le, da si ne želi končati vojne, je dodal Zelenski. V oddaji tudi: - V razpravi varnostnega sveta različna mnenja o tem, kakšen naj bo nov generalni sekretar Svetovne organizacije - Državni zbor danes o predlogu zakona o varstvu javnega reda in miru, ki med drugim zaostruje kazni za povzročanje hrupa - Ljubljanski mestni svetniki sprejeli dopolnjeni osnutek odloka o prostorskem načrtu Roška
Proti gripi se je to sezono cepilo že več kot 150 tisoč ljudi, a ob intenzivnem širjenju virusa število obolelih še naprej narašča. Za tiste, ki se jim še ni uspelo cepiti, te dni poteka razdeljevanje dodatnih 20 tisoč odmerkov cepiva. Kako dolgo bo virus gripe še krožil, je nemogoče napovedati, zato je zaščita s cepljenjem še vedno smiselna, svetuje stroka. Že zdaj pa je znano, da bo število obolelih precej večje kot minula leta.
Proti gripi se je to sezono cepilo že več kot 150 tisoč ljudi, a ob intenzivnem širjenju virusa število obolelih še naprej narašča. Za tiste, ki se jim še ni uspelo cepiti, te dni poteka razdeljevanje dodatnih 20 tisoč odmerkov cepiva. Kako dolgo bo virus gripe še krožil, je nemogoče napovedati, zato je zaščita s cepljenjem še vedno smiselna, svetuje stroka. Že zdaj pa je znano, da bo število obolelih precej večje kot minula leta.
Kako nastane umetni sneg? Kaj potrebujem za njegovo izdelavo? Kako se razlikuje od naravnega snega? Ga lahko naredimo tudi poleti? Na vsa ta vprašanja bomo odgovorili v tokratnem Torkovem kvizu, ko bomo izvedeli tudi, ali je bolj primeren izraz umetni, tehnični ali kompaktni sneg.
Kako nastane umetni sneg? Kaj potrebujem za njegovo izdelavo? Kako se razlikuje od naravnega snega? Ga lahko naredimo tudi poleti? Na vsa ta vprašanja bomo odgovorili v tokratnem Torkovem kvizu, ko bomo izvedeli tudi, ali je bolj primeren izraz umetni, tehnični ali kompaktni sneg.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
S kvalifikacijskim turnirjem za uvrstitev na najelitnejšo turnejo se je končala letošnja sezona golfistk. V ameriški zvezni državi Alabami sta vstopnico turneje LPGA lovili obe slovenski predstavnici.
S kvalifikacijskim turnirjem za uvrstitev na najelitnejšo turnejo se je končala letošnja sezona golfistk. V ameriški zvezni državi Alabami sta vstopnico turneje LPGA lovili obe slovenski predstavnici.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Ljudje imamo radi takšne in drugačne recepte. Ne maramo preveč tuhtanja in kritičnega razmišljanja. Radi imamo, da nam nekdo pove, kako se čimprej pozdravi prehlad ali pa katero številko je najbolje obkrožiti na volilnem lističu, radi imamo, da nam nekdo pove, kaj je prav in kaj narobe, radi se skrijemo med mnenje množice ali – še lažje – pod mnenje voditelja, kateremu se čutimo pripadni. Še posebno ob težjih dilemah svojega življenja se radi zatečemo pod mnenje koga drugega, da bi si s tem vsaj malce olajšali težko odgovornost, ki pada na nas zaradi koraka, ki ga moramo storiti. Na nek način je to pričakovano, saj je s tem morebitno napako veliko lažje prenašati. S prstom pokažemo na tistega, ki nam je to naročil, in stvar je veliko bolj enostavna, saj imamo vedno pri roki krivca za nastalo situacijo, ki ga po mili volji pljuvamo. (glej 1 Mz 3,11-13) Vprašanja po receptu za življenje postavljamo tudi Bogu. On pa se vedno znova samo namuzne in tiho pravi: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.« (Mt 22,21) Njegov odgovor je jasno potrdilo, da Bog v naših življenjskih situacijah ne misli biti sodnik, dežurni krivec ali tisti, ki se odloča namesto nas. Bog od človeka hoče, da je odrasel, sposoben kritičnega mišljenja, samostojnih odločitev in svobode. Bog želi, da se človek sam odloči tako, kot meni, da je prav, in ne prelaga svoje odgovornosti na nikogar, tudi na Boga ne. Zato njegovi tako ohlapni odgovori, zato njegovi tako skrivnostni nasveti. Zato, da bi človek delal, kar je prav, in ne tega, kar piše, da je prav. Bog namreč ni nikogar vklenil v verige, nad nikomer ne žuga s kazalcem in ne čaka skrit za vogalom, da bi zalotil človeka s prstom v marmeladi. Bog si ne želi sužnjev, ampak človeka, ki ga bo ljubil – in ki ga bo ljubil svobodno, zaradi ljubezni same in ne zaradi slabe vesti ali koristi. Krščanstvo zato ni in ne more biti zgolj skupek pravil in zapovedi, temveč najprej odnos z Bogom in z ljudmi. To pa je nekaj živega in hodečega, nekaj razmišljujočega in učečega se, nekaj pogovarjajočega se; nekaj nikdar do konca definiranega, nekaj, česar se ne da ujeti v knjige in paragrafe. Kot človek pač. Večna uganka in večna pot.
Ljudje imamo radi takšne in drugačne recepte. Ne maramo preveč tuhtanja in kritičnega razmišljanja. Radi imamo, da nam nekdo pove, kako se čimprej pozdravi prehlad ali pa katero številko je najbolje obkrožiti na volilnem lističu, radi imamo, da nam nekdo pove, kaj je prav in kaj narobe, radi se skrijemo med mnenje množice ali – še lažje – pod mnenje voditelja, kateremu se čutimo pripadni. Še posebno ob težjih dilemah svojega življenja se radi zatečemo pod mnenje koga drugega, da bi si s tem vsaj malce olajšali težko odgovornost, ki pada na nas zaradi koraka, ki ga moramo storiti. Na nek način je to pričakovano, saj je s tem morebitno napako veliko lažje prenašati. S prstom pokažemo na tistega, ki nam je to naročil, in stvar je veliko bolj enostavna, saj imamo vedno pri roki krivca za nastalo situacijo, ki ga po mili volji pljuvamo. (glej 1 Mz 3,11-13) Vprašanja po receptu za življenje postavljamo tudi Bogu. On pa se vedno znova samo namuzne in tiho pravi: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.« (Mt 22,21) Njegov odgovor je jasno potrdilo, da Bog v naših življenjskih situacijah ne misli biti sodnik, dežurni krivec ali tisti, ki se odloča namesto nas. Bog od človeka hoče, da je odrasel, sposoben kritičnega mišljenja, samostojnih odločitev in svobode. Bog želi, da se človek sam odloči tako, kot meni, da je prav, in ne prelaga svoje odgovornosti na nikogar, tudi na Boga ne. Zato njegovi tako ohlapni odgovori, zato njegovi tako skrivnostni nasveti. Zato, da bi človek delal, kar je prav, in ne tega, kar piše, da je prav. Bog namreč ni nikogar vklenil v verige, nad nikomer ne žuga s kazalcem in ne čaka skrit za vogalom, da bi zalotil človeka s prstom v marmeladi. Bog si ne želi sužnjev, ampak človeka, ki ga bo ljubil – in ki ga bo ljubil svobodno, zaradi ljubezni same in ne zaradi slabe vesti ali koristi. Krščanstvo zato ni in ne more biti zgolj skupek pravil in zapovedi, temveč najprej odnos z Bogom in z ljudmi. To pa je nekaj živega in hodečega, nekaj razmišljujočega in učečega se, nekaj pogovarjajočega se; nekaj nikdar do konca definiranega, nekaj, česar se ne da ujeti v knjige in paragrafe. Kot človek pač. Večna uganka in večna pot.
Po pogajanjih o koncu vojne bo Kijev bo iz Berlina za zdaj odnesel predvsem jasnejši okvir varnostnih jamstev, še zmeraj pa ostajajo odprta ključna ozemeljska vprašanja. V oddaji tudi o tem: - Evropski poslanci danes o varnem in dostopnem splavu za ženske v Evropski uniji. - Državni zbor danes o zaostrovanju kazni za povzročanje hrupa - Pocenila so se pogonska goriva - Danes bo pretežno oblažno, po nižinah bo še vztrajala megla
Po pogajanjih o koncu vojne bo Kijev bo iz Berlina za zdaj odnesel predvsem jasnejši okvir varnostnih jamstev, še zmeraj pa ostajajo odprta ključna ozemeljska vprašanja. V oddaji tudi o tem: - Evropski poslanci danes o varnem in dostopnem splavu za ženske v Evropski uniji. - Državni zbor danes o zaostrovanju kazni za povzročanje hrupa - Pocenila so se pogonska goriva - Danes bo pretežno oblažno, po nižinah bo še vztrajala megla
Ljubljano je sredi januarja leta 1963 zajela huda zima, saj so temperature padle globoko pod ničlo. Takšne zime prebivalci prestolnice niso doživeli že vrsto let. Novinar Marko Rožman in snemalec Andrej Stojan sta za oddajo TV Obzornik posnela nekaj zimskih prizorov iz Ljubljane. Največja težava ni bil sneg, pač pa mraz, saj so mnogi ostali brez premoga, zato so morali kuriti z drvmi, ki pa v takem mrazu niso preveč zalegla. Trgovci s kurivom so imeli le minimalne zaloge premoga, mnogo skladišč pa je bilo celo popolnoma izpraznjenih. Zalogo bi si morali narediti v spomladanskih mesecih. Rožman je takrat opozoril, da Ljubljana potrebuje moderno urejeno skladišče za premog, ki bo omogočilo ustvarjanje dovolj velikih zalog v mesecih, ko je povpraševanje manjše in ko jih je železnica zmožna prepeljati.
Ljubljano je sredi januarja leta 1963 zajela huda zima, saj so temperature padle globoko pod ničlo. Takšne zime prebivalci prestolnice niso doživeli že vrsto let. Novinar Marko Rožman in snemalec Andrej Stojan sta za oddajo TV Obzornik posnela nekaj zimskih prizorov iz Ljubljane. Največja težava ni bil sneg, pač pa mraz, saj so mnogi ostali brez premoga, zato so morali kuriti z drvmi, ki pa v takem mrazu niso preveč zalegla. Trgovci s kurivom so imeli le minimalne zaloge premoga, mnogo skladišč pa je bilo celo popolnoma izpraznjenih. Zalogo bi si morali narediti v spomladanskih mesecih. Rožman je takrat opozoril, da Ljubljana potrebuje moderno urejeno skladišče za premog, ki bo omogočilo ustvarjanje dovolj velikih zalog v mesecih, ko je povpraševanje manjše in ko jih je železnica zmožna prepeljati.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Društvo slovenskih skladateljev letos praznuje častitljivih 80 let delovanja. Jubilej je zaznamoval poseben koncert v sklopu Mednarodnega festivala Unicum, na katerem je Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija dirigiral Simon Krečič. V Slovenski filharmoniji je zazvenelo šest skladb skladateljev in skladateljic, ki so v zadnjem desetletju prejeli pomembna mednarodna priznanja: Vita Žuraja, Nine Šenk, Mateja Bonina, Petre Strahovnik, Leona Firšta in Anžeta Rozmana.
Društvo slovenskih skladateljev letos praznuje častitljivih 80 let delovanja. Jubilej je zaznamoval poseben koncert v sklopu Mednarodnega festivala Unicum, na katerem je Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija dirigiral Simon Krečič. V Slovenski filharmoniji je zazvenelo šest skladb skladateljev in skladateljic, ki so v zadnjem desetletju prejeli pomembna mednarodna priznanja: Vita Žuraja, Nine Šenk, Mateja Bonina, Petre Strahovnik, Leona Firšta in Anžeta Rozmana.
Prašiček obožuje borovnice, a ko jih poje, mu uhajajo prdci. Piščančki ga nočejo s seboj, saj jih lahko sliši gozdna pošast! Prašiček se trudi zadržati ... A borovnice so tako dobre!
Prašiček obožuje borovnice, a ko jih poje, mu uhajajo prdci. Piščančki ga nočejo s seboj, saj jih lahko sliši gozdna pošast! Prašiček se trudi zadržati ... A borovnice so tako dobre!
Dokumentarno-igrana serija raziskuje življenje legendarne pisateljice Jane Austen, ki z brezčasnimi romani in družbeno kritiko še vedno navdihuje bralce vseh generacij. Razkošna dramatizacija, strokovni komentarji in osebni vpogledi orišejo njeno genialnost uma in duha, tiho kljubovanje in odločnost. 1. del: Zadnja četrtina 18. stoletja, na britanskem prestolu je Jurij III. V vasici Steventon v Hampshirski grofiji je tedaj skupaj s šestimi brati in sestro odraščala Jane Austen. Oče George je bil vaški duhovnik in družina je živela iz rok v usta. Kljub temu so imeli nekaj, česar si v tistih časih ni mogel privoščiti vsak – bogato knjižnico. Sredi živžava in v zavetju knjižnice je Jane zelo kmalu spoznala, da si želi samo eno: pisati. JANE AUSTEN: RISE OF A GENIUS / Velika Britanija / 2025 / Režija: Ali Naushahi
Dokumentarno-igrana serija raziskuje življenje legendarne pisateljice Jane Austen, ki z brezčasnimi romani in družbeno kritiko še vedno navdihuje bralce vseh generacij. Razkošna dramatizacija, strokovni komentarji in osebni vpogledi orišejo njeno genialnost uma in duha, tiho kljubovanje in odločnost. 1. del: Zadnja četrtina 18. stoletja, na britanskem prestolu je Jurij III. V vasici Steventon v Hampshirski grofiji je tedaj skupaj s šestimi brati in sestro odraščala Jane Austen. Oče George je bil vaški duhovnik in družina je živela iz rok v usta. Kljub temu so imeli nekaj, česar si v tistih časih ni mogel privoščiti vsak – bogato knjižnico. Sredi živžava in v zavetju knjižnice je Jane zelo kmalu spoznala, da si želi samo eno: pisati. JANE AUSTEN: RISE OF A GENIUS / Velika Britanija / 2025 / Režija: Ali Naushahi
Prispevek novinarjev MMC RTV SLO
Prispevek novinarjev MMC RTV SLO
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Oddaja bo pred njegovim nastopom v Ljubljani namenjena trobentaču Raynaldu Colomu. Kritiki so zapisali, da gre za »jazz v svoji najsodobnejši obliki, jazz z dvignjeno glavo, jazz današnjega časa, ki je ponosen na svojo zgodovino in jazz, katerega ritem razkriva njegovo pravo naravo, odprto, a hkrati predano.« Colomov svetel in prodoren izraz se prepleta z vokalnimi in klavirskimi invokacijami ter suvereno jazzovsko ritem sekcijo, ki se meša z ritmičnim svetom flamenka.
Oddaja bo pred njegovim nastopom v Ljubljani namenjena trobentaču Raynaldu Colomu. Kritiki so zapisali, da gre za »jazz v svoji najsodobnejši obliki, jazz z dvignjeno glavo, jazz današnjega časa, ki je ponosen na svojo zgodovino in jazz, katerega ritem razkriva njegovo pravo naravo, odprto, a hkrati predano.« Colomov svetel in prodoren izraz se prepleta z vokalnimi in klavirskimi invokacijami ter suvereno jazzovsko ritem sekcijo, ki se meša z ritmičnim svetom flamenka.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Vsi se najverjetneje spomnimo, kaj je bil vzrok za trojansko vojno, pa kdo se je boril na kateri strani, in seveda epskih seznamov sodelujočih vojščakov in posameznih spopadov ... Toda kako se je desetletna vojna končala? In kako se konča vsaka vojna? To lahko slišimo v Literarnem nokturnu. Prevajalka literarnega dela Jelena Isak Kres, režiserka Špela Kravogel, igralka Nina Valič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2025.
Vsi se najverjetneje spomnimo, kaj je bil vzrok za trojansko vojno, pa kdo se je boril na kateri strani, in seveda epskih seznamov sodelujočih vojščakov in posameznih spopadov ... Toda kako se je desetletna vojna končala? In kako se konča vsaka vojna? To lahko slišimo v Literarnem nokturnu. Prevajalka literarnega dela Jelena Isak Kres, režiserka Špela Kravogel, igralka Nina Valič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2025.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
V kuhinji prestižne pariške restavracije aretirajo kuharskega mojstra Vitalija. V hladilnici so namreč odkrili del trupla. A Julii se zdi ta možnost preveč preprosta. Identifikacija trupla preiskovalce privede do televizijskega kuharskega tekmovanja. Je šlo za zastrupljen krožnik? Ali zgolj za izmišljotino, da bi diskreditirali kuharskega mojstra? Ko sta Julia in Novak blizu razrešitve primera, pa v prostore kriminalistične policije nepričakovano pride njuna hči Emma. VISE LE COEUR (II.) / Aim for the Heart (II.) / 2023 / Francija, Belgija Scenarij: Alice van den Broek, Clélia Constantine, Adriana Barbato, Vinciane Mokry, : Cécile Lugiez, Isabelle Prot Režija: Jérémy Minui V glavnih vlogah: Claire Keim, Lannick Gautry, Noémie Chicheportiche, Zinedine Soualem, Nicolas Cazalé, Elodie Hesme, Juliette Plumecocq-Mech
V kuhinji prestižne pariške restavracije aretirajo kuharskega mojstra Vitalija. V hladilnici so namreč odkrili del trupla. A Julii se zdi ta možnost preveč preprosta. Identifikacija trupla preiskovalce privede do televizijskega kuharskega tekmovanja. Je šlo za zastrupljen krožnik? Ali zgolj za izmišljotino, da bi diskreditirali kuharskega mojstra? Ko sta Julia in Novak blizu razrešitve primera, pa v prostore kriminalistične policije nepričakovano pride njuna hči Emma. VISE LE COEUR (II.) / Aim for the Heart (II.) / 2023 / Francija, Belgija Scenarij: Alice van den Broek, Clélia Constantine, Adriana Barbato, Vinciane Mokry, : Cécile Lugiez, Isabelle Prot Režija: Jérémy Minui V glavnih vlogah: Claire Keim, Lannick Gautry, Noémie Chicheportiche, Zinedine Soualem, Nicolas Cazalé, Elodie Hesme, Juliette Plumecocq-Mech
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Bakalina Velika: Use kar sije. Novi album skupine se vrača k svetlejšim temam soočanja z opojno naravo in z njenimi vsakokratnimi razkritji, tudi stiki z njenimi živimi bitji. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2025/12/11/bakalina-velika-use-kar-sije/
Bakalina Velika: Use kar sije. Novi album skupine se vrača k svetlejšim temam soočanja z opojno naravo in z njenimi vsakokratnimi razkritji, tudi stiki z njenimi živimi bitji. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2025/12/11/bakalina-velika-use-kar-sije/
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Z raziskovalko urbanih politik in ekonomistko Sonjo Dragović smo se pogovarjali, kako prostorsko načrtovanje preobraža javno vrednost v zasebni dobiček. Občine namreč sprejemajo prostorske načrte, ki naj bi prostor urejale v dobro vseh, vendar jih lahko investitorji obidejo in ustvarijo pogoje za spremembo namembnosti zemljišča. Po spremembi so taka zemljišča namenjena izključno kovanju čim večjega dobička. Pozanimali smo se, kakšne sorazmere pri nas. V studiu bomo gostili ravnateljico ljubljanske Drame Ivano Djilas, s katero bomo govorili o izzivih in viziji vodenja osrednje gledališke hiše. Ogledali smo si razstavo Razkošje grofov Szapáry v Pomurskem muzeju Murska Sobota. Tam so ob 70-letnici delovanja razstavili kose izvirne opreme in okrasja zadnjih tamkajšnjih prebivalcev. Prvič si je mogoče ogledati grajsko opremo na kraju, od koder izvira. Bili pa smo še na nedavnem koncertu Ala Di Meole v Cankarjevem domu, ki velja za enega od največjih kitaristov našega časa. Virtuozno igranje tako na akustično kot električno kitaro mu je prineslo številne nagrade in oboževalce.
Z raziskovalko urbanih politik in ekonomistko Sonjo Dragović smo se pogovarjali, kako prostorsko načrtovanje preobraža javno vrednost v zasebni dobiček. Občine namreč sprejemajo prostorske načrte, ki naj bi prostor urejale v dobro vseh, vendar jih lahko investitorji obidejo in ustvarijo pogoje za spremembo namembnosti zemljišča. Po spremembi so taka zemljišča namenjena izključno kovanju čim večjega dobička. Pozanimali smo se, kakšne sorazmere pri nas. V studiu bomo gostili ravnateljico ljubljanske Drame Ivano Djilas, s katero bomo govorili o izzivih in viziji vodenja osrednje gledališke hiše. Ogledali smo si razstavo Razkošje grofov Szapáry v Pomurskem muzeju Murska Sobota. Tam so ob 70-letnici delovanja razstavili kose izvirne opreme in okrasja zadnjih tamkajšnjih prebivalcev. Prvič si je mogoče ogledati grajsko opremo na kraju, od koder izvira. Bili pa smo še na nedavnem koncertu Ala Di Meole v Cankarjevem domu, ki velja za enega od največjih kitaristov našega časa. Virtuozno igranje tako na akustično kot električno kitaro mu je prineslo številne nagrade in oboževalce.
Dvodnevni pogovori z ameriško delegacijo o miru v Ukrajini, ki so potekali v Berlinu, niso bili lahko, a so bili produktivni, ocenjuje ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Ta je bil kritičen do ruskega predsednika Vladimirja Putina, češ da napade na Ukrajino uporablja kot vzvod v pogovorih. O ozemeljskih vprašanjih se mora zdaj posvetovati s svojo pogajalsko skupino. Nemški kancler Friedrich Merz medtem meni, da prvič od začetka rusko-ukrajinske vojne obstaja možnost za resnično premirje. Napredek v prizadevanjih za mir v Ukrajini so pozdravili tudi drugi evropski voditelji in obljubili nadaljno podporo Kijevu.
Dvodnevni pogovori z ameriško delegacijo o miru v Ukrajini, ki so potekali v Berlinu, niso bili lahko, a so bili produktivni, ocenjuje ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Ta je bil kritičen do ruskega predsednika Vladimirja Putina, češ da napade na Ukrajino uporablja kot vzvod v pogovorih. O ozemeljskih vprašanjih se mora zdaj posvetovati s svojo pogajalsko skupino. Nemški kancler Friedrich Merz medtem meni, da prvič od začetka rusko-ukrajinske vojne obstaja možnost za resnično premirje. Napredek v prizadevanjih za mir v Ukrajini so pozdravili tudi drugi evropski voditelji in obljubili nadaljno podporo Kijevu.
Enodejanka Cece sodi med avtorjeve manj znane stvaritve, na prvi pogled se zgodba o prebrisanem grofu celo zdi le preprost skeč. A ob pretanjenem poslušanju Pirandello tudi tu raziskuje prostor med človekovo resničnostjo in njegovo avtentičnostjo, kar je ena od tem, ki je prisotna v vseh dramatikovih najbolj odmevnih besedilih. Režiser: Hinko Košak Prevajalka: Nedeljka Kacin Dramaturg: Emil Smasek Tonska mojstrica: Metka Rojc Cece – Boris Kralj Squatriglia – Stane Sever Nada – Štefka Drolc Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1966
Enodejanka Cece sodi med avtorjeve manj znane stvaritve, na prvi pogled se zgodba o prebrisanem grofu celo zdi le preprost skeč. A ob pretanjenem poslušanju Pirandello tudi tu raziskuje prostor med človekovo resničnostjo in njegovo avtentičnostjo, kar je ena od tem, ki je prisotna v vseh dramatikovih najbolj odmevnih besedilih. Režiser: Hinko Košak Prevajalka: Nedeljka Kacin Dramaturg: Emil Smasek Tonska mojstrica: Metka Rojc Cece – Boris Kralj Squatriglia – Stane Sever Nada – Štefka Drolc Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1966
Sullyja skrbi za Lolo, ki se ne oglaša na telefon. Po Frankovem nasvetu tudi Maggie prizna, da je bil on povzročitelj nesreče s pobegom. Maggie je razumevajoča in mu obljubi, da bo obiskala Lolo. Ednine zamere do Franka se kopičijo in naposled eksplodirajo. Cal pove Maggie, da je Sedona upoštevala njen nasvet in obiskala specialista, na izvide pa še čaka. Zaupa ji tudi, da se je odločil postati prostovoljni reševalec, dokler si ne bo našel redne službe. SULLIVAN'S CROSSING (II.)/ 2024 / Kanada Scenarij: Roma Roth, Leila Basen, Mika Collings, Shelley Scarrow, Rosana Roth, Ryan Atimoyoo, Ken Craw, John Callaghan Režija: Chris Grismer, Cal Coons, Melanie Orr, April Mullen, Shamim Sarif V glavnih vlogah: Morgan Kohan, Chad Michael Murray, Tom Jackson, Andrea Menard, Scott Patterson, Lynda Boyd, Allan Hawco, Amalia Williamson, Peter Outerbridge, Dakota Taylor, Lauren Hammersley, Reid Price
Sullyja skrbi za Lolo, ki se ne oglaša na telefon. Po Frankovem nasvetu tudi Maggie prizna, da je bil on povzročitelj nesreče s pobegom. Maggie je razumevajoča in mu obljubi, da bo obiskala Lolo. Ednine zamere do Franka se kopičijo in naposled eksplodirajo. Cal pove Maggie, da je Sedona upoštevala njen nasvet in obiskala specialista, na izvide pa še čaka. Zaupa ji tudi, da se je odločil postati prostovoljni reševalec, dokler si ne bo našel redne službe. SULLIVAN'S CROSSING (II.)/ 2024 / Kanada Scenarij: Roma Roth, Leila Basen, Mika Collings, Shelley Scarrow, Rosana Roth, Ryan Atimoyoo, Ken Craw, John Callaghan Režija: Chris Grismer, Cal Coons, Melanie Orr, April Mullen, Shamim Sarif V glavnih vlogah: Morgan Kohan, Chad Michael Murray, Tom Jackson, Andrea Menard, Scott Patterson, Lynda Boyd, Allan Hawco, Amalia Williamson, Peter Outerbridge, Dakota Taylor, Lauren Hammersley, Reid Price
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je predstavil posebno poročilo o izzivih na področju vzgoje in izobraževanja Romov od predšolske vzgoje, obvezne osnovne šole do srednješolskega, višje- in visokošolskega ter vseživljenjskega izobraževanja. Kljub sedanjim ukrepom ostajajo velike izobrazbene razlike med Romi in večinskim prebivalstvom, še posebno v jugovzhodni Sloveniji. Poročilo Izzivi pri vzgoji in izobraževanju romskih otrok in mladostnikov na 70 straneh prinaša predvsem analizo razlogov, zakaj otroci in mladostniki iz romskih skupnosti v Sloveniji, kljub ukrepom, še vedno dosegajo bistveno slabše izobraževalne rezultate kot drugi. Poročilo tudi orisuje, zakaj je izobrazba ključna za izhod iz kroga revščine in socialne izključenosti. Ključni del širše raziskave in analize poročila zajema tudi poglavje s priporočili zagovornika državi, lokalni skupnosti, tudi romski, kaj bi se moralo spremeniti in kdo bi moral na katerem področju prevzeti svoj del odgovornosti.
Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je predstavil posebno poročilo o izzivih na področju vzgoje in izobraževanja Romov od predšolske vzgoje, obvezne osnovne šole do srednješolskega, višje- in visokošolskega ter vseživljenjskega izobraževanja. Kljub sedanjim ukrepom ostajajo velike izobrazbene razlike med Romi in večinskim prebivalstvom, še posebno v jugovzhodni Sloveniji. Poročilo Izzivi pri vzgoji in izobraževanju romskih otrok in mladostnikov na 70 straneh prinaša predvsem analizo razlogov, zakaj otroci in mladostniki iz romskih skupnosti v Sloveniji, kljub ukrepom, še vedno dosegajo bistveno slabše izobraževalne rezultate kot drugi. Poročilo tudi orisuje, zakaj je izobrazba ključna za izhod iz kroga revščine in socialne izključenosti. Ključni del širše raziskave in analize poročila zajema tudi poglavje s priporočili zagovornika državi, lokalni skupnosti, tudi romski, kaj bi se moralo spremeniti in kdo bi moral na katerem področju prevzeti svoj del odgovornosti.
Olimpijska sezona 2025/26 se je za slovenske smučarje skakalce in skakalke začela tako dobro, kot še nobena do zdaj. Na prvih tekmah v Skandinaviji le na skupno dveh tekmah naši orli in orlice niso bili na zmagovalnem odru, zmag sta se v Falunu in Ruki razveselila Nika Prevc in Anže Lanišek, ki je prvič v karieri oblekel rumeno majico vodilnega v seštevku svetovnega pokala. Nulto oz. predstavitveno epizodo podkasta 254 in pol smo posneli po povratku reprezentanc iz Skandinavije, osrednji gost pa je bil glavni trener naše moške reprezentance, Robert Hrgota. Beseda je tekla tudi o najpomembnejši medalji na velikih tekmovanjih za 37-letnega glavnega trenerja naših skakalcev, o tem zakaj je bil začetek letošnje sezone za razliko od minulih tako dober, kaj počno naši skakalci med dolgimi potovanji po Evropi, kako ostro oko ima glavni trener naše reprezentance, slišimo pa tudi pogovore z Anžetom Laniškom, Domnom in Niko Prevc, ki jih je posnel reporter na TV Slovenija, Aleš Potočnik.
Olimpijska sezona 2025/26 se je za slovenske smučarje skakalce in skakalke začela tako dobro, kot še nobena do zdaj. Na prvih tekmah v Skandinaviji le na skupno dveh tekmah naši orli in orlice niso bili na zmagovalnem odru, zmag sta se v Falunu in Ruki razveselila Nika Prevc in Anže Lanišek, ki je prvič v karieri oblekel rumeno majico vodilnega v seštevku svetovnega pokala. Nulto oz. predstavitveno epizodo podkasta 254 in pol smo posneli po povratku reprezentanc iz Skandinavije, osrednji gost pa je bil glavni trener naše moške reprezentance, Robert Hrgota. Beseda je tekla tudi o najpomembnejši medalji na velikih tekmovanjih za 37-letnega glavnega trenerja naših skakalcev, o tem zakaj je bil začetek letošnje sezone za razliko od minulih tako dober, kaj počno naši skakalci med dolgimi potovanji po Evropi, kako ostro oko ima glavni trener naše reprezentance, slišimo pa tudi pogovore z Anžetom Laniškom, Domnom in Niko Prevc, ki jih je posnel reporter na TV Slovenija, Aleš Potočnik.
Pisatelju in novinarju Milanu Rakovcu je Istrska županija podelila življenjsko nagrado za njegovo vsestransko in neutrudno delo čezmejnega in večkulturnega povezovanja Istre. Bili smo tudi na koncertu slovenske božične kantate Sveta noč Andreja Makorja v koprski stolnici, ki je požela stoječe ovacije. Prelistali smo še novi zgodovinski roman Dragana Potočnika Morporuk in se v glasbeni ogrlici Gorana Gregoriča spomnili kultnega muzikala Hair, oziroma, Lasje režiserja Miloša Formana iz leta 1979 in njegove protivojne aktualnosti.
Pisatelju in novinarju Milanu Rakovcu je Istrska županija podelila življenjsko nagrado za njegovo vsestransko in neutrudno delo čezmejnega in večkulturnega povezovanja Istre. Bili smo tudi na koncertu slovenske božične kantate Sveta noč Andreja Makorja v koprski stolnici, ki je požela stoječe ovacije. Prelistali smo še novi zgodovinski roman Dragana Potočnika Morporuk in se v glasbeni ogrlici Gorana Gregoriča spomnili kultnega muzikala Hair, oziroma, Lasje režiserja Miloša Formana iz leta 1979 in njegove protivojne aktualnosti.
Vas zanima, kateri ansambli slavijo 70. obletnico? V oddaji izveste, da so to ansambli Veseli plašarji, Zadovoljni Kranjci in Ansambel Rudija Bardorferja. Četudi se vam zdi, da bi vas tako stara glasba verjetno ne mogla prepričati, boste presenečeni, koliko skladb boste prepoznali in morda ob njih tudi zapeli ali celo zaplesali.
Vas zanima, kateri ansambli slavijo 70. obletnico? V oddaji izveste, da so to ansambli Veseli plašarji, Zadovoljni Kranjci in Ansambel Rudija Bardorferja. Četudi se vam zdi, da bi vas tako stara glasba verjetno ne mogla prepričati, boste presenečeni, koliko skladb boste prepoznali in morda ob njih tudi zapeli ali celo zaplesali.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.