Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Seje komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu
Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je pristojna za opravljanje nalog, ki se nanašajo na: – spremljanje stanja pri Slovencih v zamejstvu in po svetu; – spremljanje sodelovanja organizacij civilne družbe s Slovenci v zamejstvu in po svetu; – sooblikovanje politike Republike Slovenije na področjih, ki zadevajo Slovence v zamejstvu in po svetu; – ustrezno vključevanje problematike Slovencev v zamejstvu in po svetu v zakone, kjer je to potrebno; – zavzemanje za interese Slovencev v zamejstvu in po svetu pri sooblikovanju in sprejemanju državnih proračunov Republike Slovenije; – sooblikovanje in predlaganje programov nacionalnega interesa na področju skrbi za Slovence v zamejstvu in po svetu; – oblikovanje stališč do posameznih vprašanj s tega področja; – informiranje Državnega zbora o splošnih in konkretnih problemih, s katerimi se srečujejo Slovenci v zamejstvu in po svetu; – skrb za odpravljanje težav pri Slovencih v zamejstvu in po svetu ter upoštevanje njihovih mnenj in predlogov; – spremljanje izvajanja politike Republike Slovenije do Slovencev v zamejstvu in po svetu s strani organov izvršne oblasti.
Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je pristojna za opravljanje nalog, ki se nanašajo na: – spremljanje stanja pri Slovencih v zamejstvu in po svetu; – spremljanje sodelovanja organizacij civilne družbe s Slovenci v zamejstvu in po svetu; – sooblikovanje politike Republike Slovenije na področjih, ki zadevajo Slovence v zamejstvu in po svetu; – ustrezno vključevanje problematike Slovencev v zamejstvu in po svetu v zakone, kjer je to potrebno; – zavzemanje za interese Slovencev v zamejstvu in po svetu pri sooblikovanju in sprejemanju državnih proračunov Republike Slovenije; – sooblikovanje in predlaganje programov nacionalnega interesa na področju skrbi za Slovence v zamejstvu in po svetu; – oblikovanje stališč do posameznih vprašanj s tega področja; – informiranje Državnega zbora o splošnih in konkretnih problemih, s katerimi se srečujejo Slovenci v zamejstvu in po svetu; – skrb za odpravljanje težav pri Slovencih v zamejstvu in po svetu ter upoštevanje njihovih mnenj in predlogov; – spremljanje izvajanja politike Republike Slovenije do Slovencev v zamejstvu in po svetu s strani organov izvršne oblasti.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Komisija Združenih narodov, ki je zadnji dve leti preiskovala dogodke, ki so se na območju Palestine zgodili po sedmem oktobru leta 2023, je ugotovila, da so izraelske oblasti zagrešile genocid nad Palestinci. Poimenovala je tudi glavne krivce. To so premier Netanjahu, predsednik Herzog in nekdanji obrambni minister Gallant. Kaj pomeni poročilo komisije, kaj pomeni „namen genocida, kako resni so izraelski argumenti? Za odgovore na ta in druga vprašanja, smo poklicali nekdanjega predsednika države, profesorja mednarodnega prava doktorja Danila Türka.
Komisija Združenih narodov, ki je zadnji dve leti preiskovala dogodke, ki so se na območju Palestine zgodili po sedmem oktobru leta 2023, je ugotovila, da so izraelske oblasti zagrešile genocid nad Palestinci. Poimenovala je tudi glavne krivce. To so premier Netanjahu, predsednik Herzog in nekdanji obrambni minister Gallant. Kaj pomeni poročilo komisije, kaj pomeni „namen genocida, kako resni so izraelski argumenti? Za odgovore na ta in druga vprašanja, smo poklicali nekdanjega predsednika države, profesorja mednarodnega prava doktorja Danila Türka.
Marakeš, znan kot najočarljivejše mesto Magreba, je že od začetka 20. stoletja s svojo skoraj mistično privlačnostjo priljubljen cilj zahodnih obiskovalcev. To maroško mesto, zgrajeno iz rdečkastega puščavskega kamna ter prežeto z zgodovino, kulturo in eksotičnimi vonjavami, je postalo stičišče umetnosti in boemskega duha.Pred 100 leti je znameniti hotel La Mamounia postal zbirališče slavnih in vplivnih osebnosti. Winston Churchill, ki ni bil le politik, pač pa tudi nadarjen slikar, je tam ustvaril nekaj svojih najbolj znanih del. V ozkih ulicah starega mesta je snemal filme Alfred Hitchcock, modni oblikovalec Yves Saint Laurent pa je v njih našel navdih za svoje kolekcije oblačil. V 60. letih so se člani skupine Rolling Stones pred britansko policijo zatekli prav v Marakeš. Sledile so divje zabave v starih mestnih palačah, ki so jih pokupili in obnovili premožni tujci. Vse to je mestu vtisnilo neizbrisen pečat in ustvarilo mit, ki živi še danes – mit o mestu, v katerem se prepletata Vzhod in Zahod. LEGENDS & LUXURY – HISTORY OF MARRAKESH / Nemčija / 2024 / Sonja von Behrens
Marakeš, znan kot najočarljivejše mesto Magreba, je že od začetka 20. stoletja s svojo skoraj mistično privlačnostjo priljubljen cilj zahodnih obiskovalcev. To maroško mesto, zgrajeno iz rdečkastega puščavskega kamna ter prežeto z zgodovino, kulturo in eksotičnimi vonjavami, je postalo stičišče umetnosti in boemskega duha.Pred 100 leti je znameniti hotel La Mamounia postal zbirališče slavnih in vplivnih osebnosti. Winston Churchill, ki ni bil le politik, pač pa tudi nadarjen slikar, je tam ustvaril nekaj svojih najbolj znanih del. V ozkih ulicah starega mesta je snemal filme Alfred Hitchcock, modni oblikovalec Yves Saint Laurent pa je v njih našel navdih za svoje kolekcije oblačil. V 60. letih so se člani skupine Rolling Stones pred britansko policijo zatekli prav v Marakeš. Sledile so divje zabave v starih mestnih palačah, ki so jih pokupili in obnovili premožni tujci. Vse to je mestu vtisnilo neizbrisen pečat in ustvarilo mit, ki živi še danes – mit o mestu, v katerem se prepletata Vzhod in Zahod. LEGENDS & LUXURY – HISTORY OF MARRAKESH / Nemčija / 2024 / Sonja von Behrens
Vid Gomaz in Matic Domadenik s Srednje lesarske in gozdarske šole Maribor sta uspešno zastopala barve šole in Slovenije na evropskem tekmovanju Euroskills v panogah stavbno mizarstvo in pohištveno mizarstvo. V prisotnosti mentorjev sta željene izdelke izdelala v roku osemnajstih ur, naučila pa sta se veliko tako za šolo kot tudi za življenje.
Vid Gomaz in Matic Domadenik s Srednje lesarske in gozdarske šole Maribor sta uspešno zastopala barve šole in Slovenije na evropskem tekmovanju Euroskills v panogah stavbno mizarstvo in pohištveno mizarstvo. V prisotnosti mentorjev sta željene izdelke izdelala v roku osemnajstih ur, naučila pa sta se veliko tako za šolo kot tudi za življenje.
V Sloveniji živečim tujcem, ki so v procesu učenja jezika, se zdi spremljanje predstav v slovenščini prezahtevno. S programom Pot v Dramo želi SNG Drama Ljubljana uporabnikom približati slovensko kulturo, jim pomagati, da bodo aktivni in kritični gledalci gledališča v slovenščini, in jim pomagati, da se naučijo svoje misli in vtise izraziti v slovenskem jeziku. SNG Drama Ljubljana pripravlja in izvaja program Pot v Dramo tudi v sodelovanju s profesorjema slovenskega jezika, ki poučujeta tujce in redno sodelujeta z Dramino gledališko pedagoginjo.
V Sloveniji živečim tujcem, ki so v procesu učenja jezika, se zdi spremljanje predstav v slovenščini prezahtevno. S programom Pot v Dramo želi SNG Drama Ljubljana uporabnikom približati slovensko kulturo, jim pomagati, da bodo aktivni in kritični gledalci gledališča v slovenščini, in jim pomagati, da se naučijo svoje misli in vtise izraziti v slovenskem jeziku. SNG Drama Ljubljana pripravlja in izvaja program Pot v Dramo tudi v sodelovanju s profesorjema slovenskega jezika, ki poučujeta tujce in redno sodelujeta z Dramino gledališko pedagoginjo.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Še nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje: - Zaradi prenov bo v maribrskih študentskih domovih v tem študijskem letu 200 ležišč manj kot v prejšnjem. - Tradicionalen preventivni dogodek "Varne šolske poti" za četrtošolce ptujskih osnovnih šol- - Na občini Bovec podpisali pogodbo z izvajalcem širitve daljinskega ogrevanja. - Spominski večer in razstava "Šorlijev Kranj" kot poklon arhitekturnemu opusu Marjana Šorlija .
Še nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje: - Zaradi prenov bo v maribrskih študentskih domovih v tem študijskem letu 200 ležišč manj kot v prejšnjem. - Tradicionalen preventivni dogodek "Varne šolske poti" za četrtošolce ptujskih osnovnih šol- - Na občini Bovec podpisali pogodbo z izvajalcem širitve daljinskega ogrevanja. - Spominski večer in razstava "Šorlijev Kranj" kot poklon arhitekturnemu opusu Marjana Šorlija .
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Neodvisna preiskovalna komisija odbora Združenih narodov za človekove pravice je ugotovila, da je Izrael v Gazi zagrešil genocid. Odgovornost za zločine nosijo najvišji izraelski predstavniki, ki že skoraj dve leti organizirajo genocidno kampanjo s posebnim namenom uničiti palestinsko skupino v Gazi, je zapisano v poročilu. Izrael je te obtožbe zavrnil kot pristranske in popačene ter sprožil kopensko ofenzivo v mestu Gaza. V oddaji tudi o tem: - Vlada ob obisku na Dolenjskem tudi o tamkajšnjih varnostnih razmerah. - Sindikat delavcev migrantov ustavil zbiranje podpisov za referendum o trgu dela. - Direktorica ljubljanskega zdravstvenega doma bo končala delo pri koncesionarju.
Neodvisna preiskovalna komisija odbora Združenih narodov za človekove pravice je ugotovila, da je Izrael v Gazi zagrešil genocid. Odgovornost za zločine nosijo najvišji izraelski predstavniki, ki že skoraj dve leti organizirajo genocidno kampanjo s posebnim namenom uničiti palestinsko skupino v Gazi, je zapisano v poročilu. Izrael je te obtožbe zavrnil kot pristranske in popačene ter sprožil kopensko ofenzivo v mestu Gaza. V oddaji tudi o tem: - Vlada ob obisku na Dolenjskem tudi o tamkajšnjih varnostnih razmerah. - Sindikat delavcev migrantov ustavil zbiranje podpisov za referendum o trgu dela. - Direktorica ljubljanskega zdravstvenega doma bo končala delo pri koncesionarju.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Tokratno epizodo oddaje Kdo smo je avtor Ivan Meljak poimenoval V besede zapisan čas Majde Mihalič Tomaštove. V svojih pesmih in prozi Majda Mihalič Tomaštova namreč opisuje težke, pa tudi vesele trenutke življenja v primorski vasi Ocizla od nonotov in non do danes (ponovitev).
Tokratno epizodo oddaje Kdo smo je avtor Ivan Meljak poimenoval V besede zapisan čas Majde Mihalič Tomaštove. V svojih pesmih in prozi Majda Mihalič Tomaštova namreč opisuje težke, pa tudi vesele trenutke življenja v primorski vasi Ocizla od nonotov in non do danes (ponovitev).
V svetovalni oddaji Koristnice smo govorili o jesenskih opravilih v sadnem vrtu. Med drugim smo se vprašali, kako sadno drevje zaščitimo pred divjadjo in zmrzaljo, koliko porežemo rastoče poganjke in kako skladiščimo obrano sadje. Z nami je bil svetovalec, specialist za sadjarstvo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Maribor Andrej Soršak.
V svetovalni oddaji Koristnice smo govorili o jesenskih opravilih v sadnem vrtu. Med drugim smo se vprašali, kako sadno drevje zaščitimo pred divjadjo in zmrzaljo, koliko porežemo rastoče poganjke in kako skladiščimo obrano sadje. Z nami je bil svetovalec, specialist za sadjarstvo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Maribor Andrej Soršak.
Javno podjetje za daljinsko ogrevanje DOLB Bovec bo razširilo toplovod in kotlovnico na lesno biomaso. Vejo toplovoda bodo v prvi fazi razširili do hotela Kanin, ki ga pospešeno obnavljajo. Širitev omrežja je skupaj z davkom vredna 1,1 milijona evrov. V oddaji tudi o tem: - Neodvisna preiskovalna komisija Sveta za človekove pravice Združenih narodov: Izrael nad Palestinci izvaja genocidna dejanja - Primorski tehnološki park zbira prijave za GoStartup akademijo - Po poletnem premoru se v Koper vračajo koncerti Društva prijateljev glasbe - Začenja se nogometna Liga prvakov
Javno podjetje za daljinsko ogrevanje DOLB Bovec bo razširilo toplovod in kotlovnico na lesno biomaso. Vejo toplovoda bodo v prvi fazi razširili do hotela Kanin, ki ga pospešeno obnavljajo. Širitev omrežja je skupaj z davkom vredna 1,1 milijona evrov. V oddaji tudi o tem: - Neodvisna preiskovalna komisija Sveta za človekove pravice Združenih narodov: Izrael nad Palestinci izvaja genocidna dejanja - Primorski tehnološki park zbira prijave za GoStartup akademijo - Po poletnem premoru se v Koper vračajo koncerti Društva prijateljev glasbe - Začenja se nogometna Liga prvakov
Sloviti radijski orkester iz Kölna je tokrat povabil v goste eminentno vokalno solistko Madeleine Peyroux. Posnetek smo pridobili v sodelovanju z Evropsko zvezo radijskih postaj (EBU).
Sloviti radijski orkester iz Kölna je tokrat povabil v goste eminentno vokalno solistko Madeleine Peyroux. Posnetek smo pridobili v sodelovanju z Evropsko zvezo radijskih postaj (EBU).
- Opoziciji mariborskega mestnega sveta ni uspelo z razpravo o prometnih radarjih in conah 30. - Surovina predala v uporabo novo skladiščno halo za gorljive odpadke. - Sindikat poštnih delavcev: Pošta bi se morala prestrukturirati.
- Opoziciji mariborskega mestnega sveta ni uspelo z razpravo o prometnih radarjih in conah 30. - Surovina predala v uporabo novo skladiščno halo za gorljive odpadke. - Sindikat poštnih delavcev: Pošta bi se morala prestrukturirati.
19 glasbenikov iz 15-ih evropskih držav se je maja 2025 zbralo v Ljubljani. V radijskem studiu 26 so potekale vaje, ki sta jim sledila dva koncerta, v Ljubljani, v okviru cikla Jazz Ars All Stars in v Zagrebu. Predvajamo prvi, inštrumentalni del koncerta.
19 glasbenikov iz 15-ih evropskih držav se je maja 2025 zbralo v Ljubljani. V radijskem studiu 26 so potekale vaje, ki sta jim sledila dva koncerta, v Ljubljani, v okviru cikla Jazz Ars All Stars in v Zagrebu. Predvajamo prvi, inštrumentalni del koncerta.
Na sporedu Darius Milhaud: Suita za violino, klarinet in klavir, op. 157, Saudades do Brazil (plesna suita), op. 67, Francoska suita za pihalni orkester, op. 248 in Druga simfonija za mali orkester, Pastoralna, op. 49.
Na sporedu Darius Milhaud: Suita za violino, klarinet in klavir, op. 157, Saudades do Brazil (plesna suita), op. 67, Francoska suita za pihalni orkester, op. 248 in Druga simfonija za mali orkester, Pastoralna, op. 49.
Zborovodja slovenskih študentov v Gradcu Zoper elektrarno, ki bi potopila 9 kilometrov doline Soče Razglas o priključitvi Primorske svobodni in združeni Sloveniji V začetku tridesetih let 16. stoletja se je turški sultan Sulejman Drugi z močno vojsko odpravil na drugi pohod proti Dunaju. Glavnina turške vojske, približno 140 tisoč mož s 120 topovi, se je 16. septembra 1532 utaborila pred Mariborom in zahtevala prost prehod skozi mesto in čez dravski most. Ker jim meščani tega niso dovolili, so Turki v nekaj dneh zahodno od mesta čez Dravo zgradili pontonski most in se umikali proti Ptuju, med čakanjem pred Mariborom pa so ropali po okolici in požgali nekaj manjših krajev. Ko je prišla vsa vojska čez Dravo in se utaborila na Ptujskem polju, so most zažgali. Ropali so pod Pohorjem in razdejali nekaj gradov. Utrjenega Ptuja niso napadli, ampak je trpela mestna okolica. Turki so požgali naselja v širši okolici mesta. Del vojske je odvihral nad Veliko Nedeljo in Ormož, ki so ga Turki razdejali. Ta veliki pohod, ob katerem so slovenske dežele prvič in zadnjič videle glavnino sultanove vojske, je hkrati pomenil tudi konec obdobja velikih turških vpadov.
Zborovodja slovenskih študentov v Gradcu Zoper elektrarno, ki bi potopila 9 kilometrov doline Soče Razglas o priključitvi Primorske svobodni in združeni Sloveniji V začetku tridesetih let 16. stoletja se je turški sultan Sulejman Drugi z močno vojsko odpravil na drugi pohod proti Dunaju. Glavnina turške vojske, približno 140 tisoč mož s 120 topovi, se je 16. septembra 1532 utaborila pred Mariborom in zahtevala prost prehod skozi mesto in čez dravski most. Ker jim meščani tega niso dovolili, so Turki v nekaj dneh zahodno od mesta čez Dravo zgradili pontonski most in se umikali proti Ptuju, med čakanjem pred Mariborom pa so ropali po okolici in požgali nekaj manjših krajev. Ko je prišla vsa vojska čez Dravo in se utaborila na Ptujskem polju, so most zažgali. Ropali so pod Pohorjem in razdejali nekaj gradov. Utrjenega Ptuja niso napadli, ampak je trpela mestna okolica. Turki so požgali naselja v širši okolici mesta. Del vojske je odvihral nad Veliko Nedeljo in Ormož, ki so ga Turki razdejali. Ta veliki pohod, ob katerem so slovenske dežele prvič in zadnjič videle glavnino sultanove vojske, je hkrati pomenil tudi konec obdobja velikih turških vpadov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu v Ljubljani bo potekala slavnostna podelitev Arsove lastovke, nagrade za najboljšo kratko zgodbo, ki jo vsako leto razpiše naše uredništvo, Uredništvo za kulturo 3. programa Radia Slovenija - programa Ars.
V dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu v Ljubljani bo potekala slavnostna podelitev Arsove lastovke, nagrade za najboljšo kratko zgodbo, ki jo vsako leto razpiše naše uredništvo, Uredništvo za kulturo 3. programa Radia Slovenija - programa Ars.
V tokratni Intelekti odpiramo občutljivo in vse bolj perečo temo: zakaj vojska vstopa v osnovne šole in se v javnem prostoru predstavlja kot privlačna karierna možnost. Gre za nedolžno predstavitev poklica ali za prikrito obliko militarizacije družbe? Ali otroci, stari komaj 12 ali 13 let, sploh lahko kritično razumejo, kaj pomeni služenje vojski? Ali je šolski prostor še prostor kritičnega mišljenja, dialoga in vzgoje za mir? Z nami bodo filozof Tadej Troha s Filozofskega inštituta ZRC SAZU, sociolog Gorazd Kovačič s Filozofske fakultete in strokovnjak za teorijo vzgoje Robi Kroflič s Filozofske fakultete v Ljubljani. Oddajo pripravlja Miha Žorž.
V tokratni Intelekti odpiramo občutljivo in vse bolj perečo temo: zakaj vojska vstopa v osnovne šole in se v javnem prostoru predstavlja kot privlačna karierna možnost. Gre za nedolžno predstavitev poklica ali za prikrito obliko militarizacije družbe? Ali otroci, stari komaj 12 ali 13 let, sploh lahko kritično razumejo, kaj pomeni služenje vojski? Ali je šolski prostor še prostor kritičnega mišljenja, dialoga in vzgoje za mir? Z nami bodo filozof Tadej Troha s Filozofskega inštituta ZRC SAZU, sociolog Gorazd Kovačič s Filozofske fakultete in strokovnjak za teorijo vzgoje Robi Kroflič s Filozofske fakultete v Ljubljani. Oddajo pripravlja Miha Žorž.
Kje je meja med starševskim nadzorom in otrokovo odgovornostjo? Šole sicer omogočajo elektronsko spremljanje šolskega dela, strokovnjaki pa opozarjajo, da preveč nadzora ruši zaupanje in zavira razvoj samostojnosti. Ivana Gradišnik in prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek opozarjata, da otrok ne sme postati projekt staršev. Prof. dr. Sebastjan Kristovič pa dodaja, da smo jih s pametnimi napravami celo »oropali otroštva«. Po besedah prof. dr. Gregorja Starca se je razdalja otrokovega gibanja od doma v primerjavi z generacijo starih staršev zmanjšala za petino.
Kje je meja med starševskim nadzorom in otrokovo odgovornostjo? Šole sicer omogočajo elektronsko spremljanje šolskega dela, strokovnjaki pa opozarjajo, da preveč nadzora ruši zaupanje in zavira razvoj samostojnosti. Ivana Gradišnik in prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek opozarjata, da otrok ne sme postati projekt staršev. Prof. dr. Sebastjan Kristovič pa dodaja, da smo jih s pametnimi napravami celo »oropali otroštva«. Po besedah prof. dr. Gregorja Starca se je razdalja otrokovega gibanja od doma v primerjavi z generacijo starih staršev zmanjšala za petino.
Skladatelj in zborovodja Miro Kokol je vrsto let delal z mladimi pevci v Pionirskem domu v Ljubljani, dvakrat je z mladinskima zboroma zmagal na zborovskem festivalu v Celju, z novomeškim Mešanim zborom Krka in Komornim zborom Pentakord pa je z neobičajnimi zborovskimi sporedi gostoval po Evropi.
Skladatelj in zborovodja Miro Kokol je vrsto let delal z mladimi pevci v Pionirskem domu v Ljubljani, dvakrat je z mladinskima zboroma zmagal na zborovskem festivalu v Celju, z novomeškim Mešanim zborom Krka in Komornim zborom Pentakord pa je z neobičajnimi zborovskimi sporedi gostoval po Evropi.
Mineva 40 let od nastanka skupine Agropop, ki je zaznamovala otroštvo in najstniško obdobje marsikaterega Slovenca in Slovenke. Aleš Klinar je delil z nami podrobnosti o njihovem prvem samostojnem nastopu v Zelenem Gaju v Dornberku.
Mineva 40 let od nastanka skupine Agropop, ki je zaznamovala otroštvo in najstniško obdobje marsikaterega Slovenca in Slovenke. Aleš Klinar je delil z nami podrobnosti o njihovem prvem samostojnem nastopu v Zelenem Gaju v Dornberku.
"Pri vseh rokodelskih poklicih se trend obrača. Tudi zanimanje za kamnoseštvo je letos bistveno večje, vpisalo se je veliko novih dijakov in študentov, kar je zelo pohvalno."
"Pri vseh rokodelskih poklicih se trend obrača. Tudi zanimanje za kamnoseštvo je letos bistveno večje, vpisalo se je veliko novih dijakov in študentov, kar je zelo pohvalno."
Po telefonu smo poklicali v Jeruzalem in se pogovarjali z Ramzijem Maqdisijem, palestinskim gledališkim in filmskim umetnikom, ki je tudi v Evropi in svetu poznan kot igralec v filmih, nagrajenih na berlinskem in cannskem festivalu. Vabimo vas, da prisluhnete pogovoru o življenju in umetniškem ustvarjanju v času, ki ga imenuje sam imenuje čas, ko je človečnost klonila pred izzivom reševanja ljudi pred genocidom. Pogovor sva pripravila z Gorazdom Rečnikom, novinarjem našega 2. programa, Vala 202. V studiu se nam je pridružila tudi Tatjana Ažman, vodja Slovenskega centra pri Mednarodnem gledališkem inštitutu, in povedala nekaj več o tem, kako sta se z Maqdisijem spoznala in o vlogi Mednarodnega gledališkega inštituta na prostorih kriznih žarišč. Tatjana Ažman nam je posredovala tudi del korespondence z igralcem Mohamedom Shashajem, ki živi v Gazi. Vabimo vas k poslušanju!
Po telefonu smo poklicali v Jeruzalem in se pogovarjali z Ramzijem Maqdisijem, palestinskim gledališkim in filmskim umetnikom, ki je tudi v Evropi in svetu poznan kot igralec v filmih, nagrajenih na berlinskem in cannskem festivalu. Vabimo vas, da prisluhnete pogovoru o življenju in umetniškem ustvarjanju v času, ki ga imenuje sam imenuje čas, ko je človečnost klonila pred izzivom reševanja ljudi pred genocidom. Pogovor sva pripravila z Gorazdom Rečnikom, novinarjem našega 2. programa, Vala 202. V studiu se nam je pridružila tudi Tatjana Ažman, vodja Slovenskega centra pri Mednarodnem gledališkem inštitutu, in povedala nekaj več o tem, kako sta se z Maqdisijem spoznala in o vlogi Mednarodnega gledališkega inštituta na prostorih kriznih žarišč. Tatjana Ažman nam je posredovala tudi del korespondence z igralcem Mohamedom Shashajem, ki živi v Gazi. Vabimo vas k poslušanju!
Danes se je začel evropski teden mobilnosti, in tako se bo tudi v Mariboru, ki sodeluje v tem projektu že od začetka, zvrstila vrsta dogajanja, ki bo poudarilo pomen dostopnega trajnostnega prevoza za vse prebivalce. Mi pa bomo v naši terenski radijski tribuni ob začetku projekta preverili, s kakšnimi izzivi mobilnosti se sooča Maribor in kaj vse nas v mestu čaka
Danes se je začel evropski teden mobilnosti, in tako se bo tudi v Mariboru, ki sodeluje v tem projektu že od začetka, zvrstila vrsta dogajanja, ki bo poudarilo pomen dostopnega trajnostnega prevoza za vse prebivalce. Mi pa bomo v naši terenski radijski tribuni ob začetku projekta preverili, s kakšnimi izzivi mobilnosti se sooča Maribor in kaj vse nas v mestu čaka
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Tokrat se posvečamo skladateljem, katerih doprsne kipe si lahko ogledamo na Aleji slovenskih skladateljev pred Glasbeno matico v središču Ljubljane. Danes sta na vrsti Stevan Mokranjac in Jacobus Gallus. Oba se zdita na nek način oddaljena: Mokranjac geografsko, saj po narodnosti ni bil Slovenec, Gallus pa časovno, saj so vsi drugi na aleji predstavljeni skladatelji delovali v 19. stoletju. Poleg tega ju povezuje še to, da sta pisala liturgično glasbo, predvsem vokalno.
Tokrat se posvečamo skladateljem, katerih doprsne kipe si lahko ogledamo na Aleji slovenskih skladateljev pred Glasbeno matico v središču Ljubljane. Danes sta na vrsti Stevan Mokranjac in Jacobus Gallus. Oba se zdita na nek način oddaljena: Mokranjac geografsko, saj po narodnosti ni bil Slovenec, Gallus pa časovno, saj so vsi drugi na aleji predstavljeni skladatelji delovali v 19. stoletju. Poleg tega ju povezuje še to, da sta pisala liturgično glasbo, predvsem vokalno.
V naslednjih minutah vam bomo predstavili projekt Art Sine Finibus. Dve vinski kleti, ena na italijanski, druga na slovenski strani Brd, sta mlade umetnike povabili, da ustvarijo 6 inštalacij, ki bodo pripovedovale zgodbo tega prostora ter vinograde spremenile v trajen umetniški park. Za ta projekt, ki je nastal tudi s pomočjo Sklada za male projekte GO! 2025, je priznani umetnik Marco Nerea Rotelli, skupaj z drugimi ustvarjalci, zasnoval še dve posebni instalaciji.
V naslednjih minutah vam bomo predstavili projekt Art Sine Finibus. Dve vinski kleti, ena na italijanski, druga na slovenski strani Brd, sta mlade umetnike povabili, da ustvarijo 6 inštalacij, ki bodo pripovedovale zgodbo tega prostora ter vinograde spremenile v trajen umetniški park. Za ta projekt, ki je nastal tudi s pomočjo Sklada za male projekte GO! 2025, je priznani umetnik Marco Nerea Rotelli, skupaj z drugimi ustvarjalci, zasnoval še dve posebni instalaciji.
S prvimi tekmami se bo zvečer začela 71. sezona najelitnejšega klubskega tekmovanja v nogometu. Že današnji večer ponuja obračuna nekdanjih prvakov, Real Madrid bo gostil Marseille, Juventus spa e bo pomeril z dortmundsko Borussijo. Ob nogometu minute namenjamo še cestnemu kolesarstvu. Pred odhodom na svetovno prvenstvo v Ruandi je bil gost najnovejše epizode podkasta Tour 202 selektor Slovenije Uroš Murn.
S prvimi tekmami se bo zvečer začela 71. sezona najelitnejšega klubskega tekmovanja v nogometu. Že današnji večer ponuja obračuna nekdanjih prvakov, Real Madrid bo gostil Marseille, Juventus spa e bo pomeril z dortmundsko Borussijo. Ob nogometu minute namenjamo še cestnemu kolesarstvu. Pred odhodom na svetovno prvenstvo v Ruandi je bil gost najnovejše epizode podkasta Tour 202 selektor Slovenije Uroš Murn.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
V torkovi oddaji Dobro jutro vas med drugim čaka pravo popotovanje skozi čas in prostor. Najprej bomo dvignili pogled k zvezdam – spoznali medzvezdni komet, pogledali, zakaj znanstveniki govorijo o skorajšnjem dokazu življenja na Marsu, ter občudovali rdeče obarvan severni sij. Na Zemlji pa se bomo ustavili v Mariboru, kjer nas bo obiskal športnik, glasbenik in prostovoljec Iztok Kočevar. Čaka ga dobrodelno kolesarjenje dolgo kar 2000 kilometrov – od Maribora do Istanbula. Izvedeli boste tudi, kako se zdravo starati. Gostja bo fizioterapevtka, ki nas bo spomnila, kako pomembno je gibanje, ohranjanje mišic, ravnotežja in močnih kosti – da bo življenje tudi v zrelejših letih ostalo polno in samostojno. Zadnja ura bo posvečena glasbi – natančneje vinilnim ploščam. Od izuma Emila Berlinerja do današnje zbirateljske kulture – Domen Kozole nam bo razkril, zakaj plošče še vedno ohranjajo svojo čarobnost in vrednost. Za konec pa še črno-bela nostalgija. Iz televizijskega arhiva bomo obudili trgatve, letine grozdja in izvoz vina iz 60-ih in 70-ih let. Tokrat boste gledalci odločali, katero reportažo si bomo skupaj ogledali. Andrej Geržina se bo za en dan preselil na trgatev, oddajo pa bo vodila Katja Treer.
V torkovi oddaji Dobro jutro vas med drugim čaka pravo popotovanje skozi čas in prostor. Najprej bomo dvignili pogled k zvezdam – spoznali medzvezdni komet, pogledali, zakaj znanstveniki govorijo o skorajšnjem dokazu življenja na Marsu, ter občudovali rdeče obarvan severni sij. Na Zemlji pa se bomo ustavili v Mariboru, kjer nas bo obiskal športnik, glasbenik in prostovoljec Iztok Kočevar. Čaka ga dobrodelno kolesarjenje dolgo kar 2000 kilometrov – od Maribora do Istanbula. Izvedeli boste tudi, kako se zdravo starati. Gostja bo fizioterapevtka, ki nas bo spomnila, kako pomembno je gibanje, ohranjanje mišic, ravnotežja in močnih kosti – da bo življenje tudi v zrelejših letih ostalo polno in samostojno. Zadnja ura bo posvečena glasbi – natančneje vinilnim ploščam. Od izuma Emila Berlinerja do današnje zbirateljske kulture – Domen Kozole nam bo razkril, zakaj plošče še vedno ohranjajo svojo čarobnost in vrednost. Za konec pa še črno-bela nostalgija. Iz televizijskega arhiva bomo obudili trgatve, letine grozdja in izvoz vina iz 60-ih in 70-ih let. Tokrat boste gledalci odločali, katero reportažo si bomo skupaj ogledali. Andrej Geržina se bo za en dan preselil na trgatev, oddajo pa bo vodila Katja Treer.
22. septembra 2025 ob 15. uri se na Evropski dan brez avtomobila začne epska kolesarska avantura Iztoka Kočevarja od Maribora do Istanbula. Prekolesaril bo več kot 2.000 kilometrov čez Slovenijo, Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo in Turčijo. Vsak obrat pedal pa ima svoj namen – pomagati otrokom iz socialno ogroženih družin. Skupaj z Zvezo prijateljev mladine Maribor zbira sredstva za program Omogočimo sanje, ki otrokom omogoča brezskrbne počitnice, nova doživetja in priložnosti za osebno rast.
22. septembra 2025 ob 15. uri se na Evropski dan brez avtomobila začne epska kolesarska avantura Iztoka Kočevarja od Maribora do Istanbula. Prekolesaril bo več kot 2.000 kilometrov čez Slovenijo, Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo in Turčijo. Vsak obrat pedal pa ima svoj namen – pomagati otrokom iz socialno ogroženih družin. Skupaj z Zvezo prijateljev mladine Maribor zbira sredstva za program Omogočimo sanje, ki otrokom omogoča brezskrbne počitnice, nova doživetja in priložnosti za osebno rast.
1000 dijakov bo lahko na novo za šolsko leto, ki se je že začelo, prejelo štipendijo za deficitarne poklice. Ta je namenjena tistim, ki se izobražujejo za poklice, za katere na trgu dela ni dovolj kadra glede na potrebe delodajalcev. Prejemnikov Zoisovih štipendij je bistveno več; ta štipendija pa je namenjena spodbujanju izjemnih dosežkov ter ustvarjanju dodane vrednosti na področju znanja, raziskovanja in umetnosti. O obeh vrstah štipendij bomo govorili v torkovem Svetovalnem servisu, ko bosta z nami direktorica Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS Barbara Leder ter vodja oddelka za štipendije na skladu Maja Gašparovič.
1000 dijakov bo lahko na novo za šolsko leto, ki se je že začelo, prejelo štipendijo za deficitarne poklice. Ta je namenjena tistim, ki se izobražujejo za poklice, za katere na trgu dela ni dovolj kadra glede na potrebe delodajalcev. Prejemnikov Zoisovih štipendij je bistveno več; ta štipendija pa je namenjena spodbujanju izjemnih dosežkov ter ustvarjanju dodane vrednosti na področju znanja, raziskovanja in umetnosti. O obeh vrstah štipendij bomo govorili v torkovem Svetovalnem servisu, ko bosta z nami direktorica Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS Barbara Leder ter vodja oddelka za štipendije na skladu Maja Gašparovič.
24. Evropski teden mobilnosti v osprednje postavlja ozaveščanje o trajnostni mobilnosti in spodbujanje sprememb vedenja v korist aktivne mobilnosti, popularizacije javnega prevoza ter drugih pametnih in čistejših prometnih rešitev. Več v Izluščeno, ki ga je pripravil Borut Kampuš.
24. Evropski teden mobilnosti v osprednje postavlja ozaveščanje o trajnostni mobilnosti in spodbujanje sprememb vedenja v korist aktivne mobilnosti, popularizacije javnega prevoza ter drugih pametnih in čistejših prometnih rešitev. Več v Izluščeno, ki ga je pripravil Borut Kampuš.
Gabon je nekdanja francoska kolonija, ki leži v zahodni Srednji Afriki ter meji na Ekvatorialno Gvinejo, Kamerun in Republiko Kongo. Uradno ime države, v kateri živi okoli 2,5 milijona ljudi, je Gabonska republika. Država je bogata z nafto in nekaterimi drugimi rudnimi bogastvi, prav tako pa je zelo bogata tudi gabonska narava. Gabon smo spoznali s pomočjo Michela Obenge – Gabonca, ki del leta preživi v Sloveniji, del v Gabonu.
Gabon je nekdanja francoska kolonija, ki leži v zahodni Srednji Afriki ter meji na Ekvatorialno Gvinejo, Kamerun in Republiko Kongo. Uradno ime države, v kateri živi okoli 2,5 milijona ljudi, je Gabonska republika. Država je bogata z nafto in nekaterimi drugimi rudnimi bogastvi, prav tako pa je zelo bogata tudi gabonska narava. Gabon smo spoznali s pomočjo Michela Obenge – Gabonca, ki del leta preživi v Sloveniji, del v Gabonu.
V jutranjem programu smo gostili dolgoletnega učitelja plesa Rudija Kocbeka. Ples je lahko razvedrilo in rekreacija tudi za starejše, ne le za mlajše. Več pa v pogovoru...
V jutranjem programu smo gostili dolgoletnega učitelja plesa Rudija Kocbeka. Ples je lahko razvedrilo in rekreacija tudi za starejše, ne le za mlajše. Več pa v pogovoru...
Jutranja poročila Radia Maribor
- Mariborski mestni svetniki potrdili prodajo Farmadenta - Danes se v Mariboru začenja Evropski teden mobilnosti - Vlada se bo danes mudila v jugovzhodni Sloveniji
- Mariborski mestni svetniki potrdili prodajo Farmadenta - Danes se v Mariboru začenja Evropski teden mobilnosti - Vlada se bo danes mudila v jugovzhodni Sloveniji
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Pesem priznane ameriške pesnice Barbare Siegel Carlson z naslovom Podvodni tok iz zbirke Once in Every Language oziroma Enkrat v vsakem jeziku je prevedla Tesa Drev Juh, interpretira jo Saša Mihelčič. Posneto leta 2020.
Pesem priznane ameriške pesnice Barbare Siegel Carlson z naslovom Podvodni tok iz zbirke Once in Every Language oziroma Enkrat v vsakem jeziku je prevedla Tesa Drev Juh, interpretira jo Saša Mihelčič. Posneto leta 2020.
Drugi pogled nas tokrat odpelje v vzhodnoafriško državo Kenijo, ki ima kar nekaj sosed! V smeri urinega kazalca so to: Tanzanija, Uganda, Južni Sudan, Etiopija, Somalija, na jugovzhodu pa je sosed Kenije še tretji največji svetovni ocean: Indijski ocean. Kenijka Rodah Nchore v naslednjih minutah pove kakšno je življenje v Nairobiju, kako na značaj ljudi vpliva vreme ter zakaj se tako vztrajno in zavzeto uči slovenščine.
Drugi pogled nas tokrat odpelje v vzhodnoafriško državo Kenijo, ki ima kar nekaj sosed! V smeri urinega kazalca so to: Tanzanija, Uganda, Južni Sudan, Etiopija, Somalija, na jugovzhodu pa je sosed Kenije še tretji največji svetovni ocean: Indijski ocean. Kenijka Rodah Nchore v naslednjih minutah pove kakšno je življenje v Nairobiju, kako na značaj ljudi vpliva vreme ter zakaj se tako vztrajno in zavzeto uči slovenščine.
V tokratnem kvizu smo stopili ob obalo – in to ne kar ob katerokoli! Ta čas namreč zaznamuje Teden sredozemske obale in makroregionalnih strategij 2025, ki letos praznuje že svojo 10. izvedbo. To je trenutek, ko se države, regije, mesta in ljudje povežejo ob morju, ki nas ne ločuje, temveč povezuje. Pripravite se na morsko doživetje znanja, kjer boste spoznali, da obala ni samo prostor počitnic, ampak tudi srce evropskega sodelovanja. Prisluhnite tokratnemu kvizu, ki ga je zaznamovala altruistična gesta poslušalke Radice - osvojila je glavno nagrado ter jo takoj po prejemu predala poslušalcu Bojanu iz Maribora, ki se že vrsto tednov trudi za zmago v naši nagradni igri. Solidarnost je torej beseda, s katero smo končali tokratni radijski kviz, poslušalci pa so se morali pri današnji izvedbi prebiti čez sledeče teze: Teza 1:Sredozemsko morje se imenuje tudi »Mare Nostrum«. DA / NE Teza 2:Slovenija ima samo 40 kilometrov in 550 metrov obale. DA / NE Teza 3:Sredozemlje ima eno najstarejših zgodovin trgovine na svetu. DA / NE Teza 4:Morje absorbira približno četrtino vsega ogljikovega dioksida, ki ga ustvari človek. DA / NE Teza 5:Voda v Sredozemskem morju je bolj slana od povprečja oceanov. DA / NE
V tokratnem kvizu smo stopili ob obalo – in to ne kar ob katerokoli! Ta čas namreč zaznamuje Teden sredozemske obale in makroregionalnih strategij 2025, ki letos praznuje že svojo 10. izvedbo. To je trenutek, ko se države, regije, mesta in ljudje povežejo ob morju, ki nas ne ločuje, temveč povezuje. Pripravite se na morsko doživetje znanja, kjer boste spoznali, da obala ni samo prostor počitnic, ampak tudi srce evropskega sodelovanja. Prisluhnite tokratnemu kvizu, ki ga je zaznamovala altruistična gesta poslušalke Radice - osvojila je glavno nagrado ter jo takoj po prejemu predala poslušalcu Bojanu iz Maribora, ki se že vrsto tednov trudi za zmago v naši nagradni igri. Solidarnost je torej beseda, s katero smo končali tokratni radijski kviz, poslušalci pa so se morali pri današnji izvedbi prebiti čez sledeče teze: Teza 1:Sredozemsko morje se imenuje tudi »Mare Nostrum«. DA / NE Teza 2:Slovenija ima samo 40 kilometrov in 550 metrov obale. DA / NE Teza 3:Sredozemlje ima eno najstarejših zgodovin trgovine na svetu. DA / NE Teza 4:Morje absorbira približno četrtino vsega ogljikovega dioksida, ki ga ustvari človek. DA / NE Teza 5:Voda v Sredozemskem morju je bolj slana od povprečja oceanov. DA / NE
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V Sloveniji imamo na področju mobilnosti še veliko izzivov, sploh v javnem potniškem prometu. Dve tretjini prebivalcev Slovenije lani nista sedli na avtobus ali vlak. Dnevno je javni prevoz uporabljalo le šest odstotkov, starejših od šestnajst let. V jutranjiku tudi o tem: - Predsednica republike bo za novo guvernerko Banke Slovenije predlagala Jano Benčina Henigman - V Združenem kraljestvu pričakujejo ameriškega predsednika Donalda Trumpa - Ajdovščina je dobila nov gasilsko reševalni center - Koprska občina bo s pomočjo države obnovila obzidje v Kubedu
V Sloveniji imamo na področju mobilnosti še veliko izzivov, sploh v javnem potniškem prometu. Dve tretjini prebivalcev Slovenije lani nista sedli na avtobus ali vlak. Dnevno je javni prevoz uporabljalo le šest odstotkov, starejših od šestnajst let. V jutranjiku tudi o tem: - Predsednica republike bo za novo guvernerko Banke Slovenije predlagala Jano Benčina Henigman - V Združenem kraljestvu pričakujejo ameriškega predsednika Donalda Trumpa - Ajdovščina je dobila nov gasilsko reševalni center - Koprska občina bo s pomočjo države obnovila obzidje v Kubedu