Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
"Grenlandija mora postati del ZDA," je prepričan ameriški predsednik. Ali je res mogoče, da bi ZDA vojaško napadle ta danski otok? In kolikšna je verjetnost, da bi ZDA Grenlandijo odkupile od Danske?
"Grenlandija mora postati del ZDA," je prepričan ameriški predsednik. Ali je res mogoče, da bi ZDA vojaško napadle ta danski otok? In kolikšna je verjetnost, da bi ZDA Grenlandijo odkupile od Danske?
Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.
Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.
V oddaji se pogovarjamo z eno naših najuspešnejših igralk v tujini, Katarino Čas, ki nastopa v novi nadaljevanki Divja češnja v produkciji BBC. Kakšna je njena vloga, kakšni so pogoji dela v tujini in kako je od blizu videti sodelovanje z velikimi imeni iz sveta filma?
V oddaji se pogovarjamo z eno naših najuspešnejših igralk v tujini, Katarino Čas, ki nastopa v novi nadaljevanki Divja češnja v produkciji BBC. Kakšna je njena vloga, kakšni so pogoji dela v tujini in kako je od blizu videti sodelovanje z velikimi imeni iz sveta filma?
Za bleščečo fasado bogatega predela mesta Richford Lake, ki ga prebivalci imenujejo otok, se skriva zlagano življenje manipulativnih, razvajenih in samovšečnih ljudi, ki se nenehno pretvarjajo in imajo številne skrivnosti. V ospredju dogajanja je pet 16-letnic – sošolk in prijateljic: Allegre, Grace, Noori, Jocaste in Iris. Predstavljeni so zapleteni odnosi med starši in njihovimi najstniki ter odnosi med zakonci. Pet prijateljic največ časa posveča svoji podobi in družbenim omrežjem, a stvari spolzijo iz rok in izbruhne afera, ki ima tragične posledice. V vlogi Jelene Milanović, mame najstnice Iris, se je preizkusila Katarina Čas. WILD CHERRY / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Nicôle Lecky Režija: Toby MacDonald V glavnih vlogah: Eve Best, Carmen Ejogo, Nicôle Lecky, Hayat Kamille, Sophie Winkleman, Katarina Čas, Amelia May, Imogen Faires, Catriona Chandler, Tara Webb, Isabelle Allen, James Murray, Sonita Henry, Jason York
Za bleščečo fasado bogatega predela mesta Richford Lake, ki ga prebivalci imenujejo otok, se skriva zlagano življenje manipulativnih, razvajenih in samovšečnih ljudi, ki se nenehno pretvarjajo in imajo številne skrivnosti. V ospredju dogajanja je pet 16-letnic – sošolk in prijateljic: Allegre, Grace, Noori, Jocaste in Iris. Predstavljeni so zapleteni odnosi med starši in njihovimi najstniki ter odnosi med zakonci. Pet prijateljic največ časa posveča svoji podobi in družbenim omrežjem, a stvari spolzijo iz rok in izbruhne afera, ki ima tragične posledice. V vlogi Jelene Milanović, mame najstnice Iris, se je preizkusila Katarina Čas. WILD CHERRY / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Nicôle Lecky Režija: Toby MacDonald V glavnih vlogah: Eve Best, Carmen Ejogo, Nicôle Lecky, Hayat Kamille, Sophie Winkleman, Katarina Čas, Amelia May, Imogen Faires, Catriona Chandler, Tara Webb, Isabelle Allen, James Murray, Sonita Henry, Jason York
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Da bi se izognila neprijetnim obiskom pri teti, si Josephine izmisli vrtnarja Putoisa. A zvedava teta ga hoče tudi sama zaposliti — in ker se vrtnar ne prikaže, ga začne iskati. Režiser: Marjan Marinc Prevajalka: Meta Sever Prevajalec pesmi: Janez Menart Prirejevalec: Hans Mahlau Dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Mladen Fortič Avtor izvirne glase: Bojan Adamič Gospa Cornouiller– Ruša Bojc Eloi Bergeret– Stane Sever Josephine, njegova žena – Duša Počkaj Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1959.
Da bi se izognila neprijetnim obiskom pri teti, si Josephine izmisli vrtnarja Putoisa. A zvedava teta ga hoče tudi sama zaposliti — in ker se vrtnar ne prikaže, ga začne iskati. Režiser: Marjan Marinc Prevajalka: Meta Sever Prevajalec pesmi: Janez Menart Prirejevalec: Hans Mahlau Dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Mladen Fortič Avtor izvirne glase: Bojan Adamič Gospa Cornouiller– Ruša Bojc Eloi Bergeret– Stane Sever Josephine, njegova žena – Duša Počkaj Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1959.
Decembra 2025 je minilo dvesto let, odkar je umrl Andrej Šuster - Drabósnjak, koroški ljudski pesnik in dramatik, tako imenovani bukovnik. Se pravi, nešolani literarno delujoč človek, prevajalec in prirejevalec besedil iz nemščine ter avtor pesmi, ljudskih in verskih iger. Rodil se je leta 1768 v Drabosinjah pri Kostanjah na Koroškem. Bil je kmet, vendar se je veliko posvečal pisanju in tiskanju svojih besedil, saj je imel doma preprosto tiskarno. Prirejal je predstave s svojo igralsko skupino in tako budil narodno zavest. Pisati je začel vsaj že leta 1793, njegova dramska besedila so pogosto uprizarjali in tako po Antonu Tomažu Linhartu ohranjali kontinuiteto slovenskega gledališča. Avtor oddaje Niko Kuret, bralca Julka Vahen in Jernej Pikel, interpret Luka Kramolc, glasbena opremljevalka Zmaga Kumer, mojstrica zvoka Metka Rojc, režiserja Jože Vozny in Aleš Jan, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 1968.
Decembra 2025 je minilo dvesto let, odkar je umrl Andrej Šuster - Drabósnjak, koroški ljudski pesnik in dramatik, tako imenovani bukovnik. Se pravi, nešolani literarno delujoč človek, prevajalec in prirejevalec besedil iz nemščine ter avtor pesmi, ljudskih in verskih iger. Rodil se je leta 1768 v Drabosinjah pri Kostanjah na Koroškem. Bil je kmet, vendar se je veliko posvečal pisanju in tiskanju svojih besedil, saj je imel doma preprosto tiskarno. Prirejal je predstave s svojo igralsko skupino in tako budil narodno zavest. Pisati je začel vsaj že leta 1793, njegova dramska besedila so pogosto uprizarjali in tako po Antonu Tomažu Linhartu ohranjali kontinuiteto slovenskega gledališča. Avtor oddaje Niko Kuret, bralca Julka Vahen in Jernej Pikel, interpret Luka Kramolc, glasbena opremljevalka Zmaga Kumer, mojstrica zvoka Metka Rojc, režiserja Jože Vozny in Aleš Jan, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 1968.
Serija nas tokrat popelje na največjo celino na svetu z dosti obrazov, v navdušujočo Azijo. Brata Sever na odbiti poti obiščeta Indijo in Južno Korejo, ki se med seboj zelo razlikujeta. Indija pretrese s svojo surovostjo in neverjetno skromnostjo njenih prebivalcev. Popotnika kot prava domačina z rikšo obiščeta tudi podganji tempelj, kar je v zahodnem svetu nekaj nepredstavljivega. Sredi mesta sta priča ritualu slovesa in delček tega spoštljivo ujameta v Bitov objektiv. V nadaljevanju odkrivanja željna brata obiščeta deželo, ki je pravo nasprotje dokaj zaostale Indije. Južna Koreja ju pričaka z zadržanostjo, neverjetnim redom in razvitostjo. Pot končata na meji s Severno Korejo, kjer svoboda dobi čisto poseben pomen in težo.
Serija nas tokrat popelje na največjo celino na svetu z dosti obrazov, v navdušujočo Azijo. Brata Sever na odbiti poti obiščeta Indijo in Južno Korejo, ki se med seboj zelo razlikujeta. Indija pretrese s svojo surovostjo in neverjetno skromnostjo njenih prebivalcev. Popotnika kot prava domačina z rikšo obiščeta tudi podganji tempelj, kar je v zahodnem svetu nekaj nepredstavljivega. Sredi mesta sta priča ritualu slovesa in delček tega spoštljivo ujameta v Bitov objektiv. V nadaljevanju odkrivanja željna brata obiščeta deželo, ki je pravo nasprotje dokaj zaostale Indije. Južna Koreja ju pričaka z zadržanostjo, neverjetnim redom in razvitostjo. Pot končata na meji s Severno Korejo, kjer svoboda dobi čisto poseben pomen in težo.
Hladni večeri kličejo po glasbi, ki prihaja iz toplih krajev. Pred meseci sta nas v oddaji Jazz v Hendrixu obiskala senegalski mojster kore Ablaye Cissoko in provansalski harmonikar Cyrille Brotto. Glasbenikoma se je pridružil tudi slovenski duo Harmelogic, ki ga sestavljata pianist Kristijan Korat in tolkalec Damir Mazrek. Preživeli smo čarobni večer, poln zgodb, ki jih znajo pripovedovati le afriški grioti, potujoči pevci.
Hladni večeri kličejo po glasbi, ki prihaja iz toplih krajev. Pred meseci sta nas v oddaji Jazz v Hendrixu obiskala senegalski mojster kore Ablaye Cissoko in provansalski harmonikar Cyrille Brotto. Glasbenikoma se je pridružil tudi slovenski duo Harmelogic, ki ga sestavljata pianist Kristijan Korat in tolkalec Damir Mazrek. Preživeli smo čarobni večer, poln zgodb, ki jih znajo pripovedovati le afriški grioti, potujoči pevci.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
V evropskem in tudi slovenskem znanstvenem prostoru velja balada za eno najbogatejših in najbolje raziskanih kulturnih stvaritev. Po mnenju številnih folkloristk in folkloristov je prav zaradi svoje skrivnostne narave in žanrske kompleksnosti še danes med najzanimivejšimi literarnimi folklornimi žanri. Balade so na eni strani izraz človeškega ustvarjanja, domišljije in odseva življenjskih izkušenj, na drugi pa estetsko dejstvo, ki v sebi združuje vse temeljne prvine umetniške stvaritve. Slovenske ljudske balade je v zbirki Folkloristični zvezki Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU leta 2018 zbrala dr. Marjetka Golež Kaučič. V tokratni oddaji poslušamo posnetek koncerta z naslovom Balade, ki je potekal 6. novembra 2025 v Atriju ZRC SAZU. Pripravila sta ga kantavtor Jani Kovačič, ki je priredbe in motive ljudskih balad interpretiral ob spremljavi lutnje in arhelutnje, ter dr. Marjetka Golež Kaučič, avtorica spremne besede.
V evropskem in tudi slovenskem znanstvenem prostoru velja balada za eno najbogatejših in najbolje raziskanih kulturnih stvaritev. Po mnenju številnih folkloristk in folkloristov je prav zaradi svoje skrivnostne narave in žanrske kompleksnosti še danes med najzanimivejšimi literarnimi folklornimi žanri. Balade so na eni strani izraz človeškega ustvarjanja, domišljije in odseva življenjskih izkušenj, na drugi pa estetsko dejstvo, ki v sebi združuje vse temeljne prvine umetniške stvaritve. Slovenske ljudske balade je v zbirki Folkloristični zvezki Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU leta 2018 zbrala dr. Marjetka Golež Kaučič. V tokratni oddaji poslušamo posnetek koncerta z naslovom Balade, ki je potekal 6. novembra 2025 v Atriju ZRC SAZU. Pripravila sta ga kantavtor Jani Kovačič, ki je priredbe in motive ljudskih balad interpretiral ob spremljavi lutnje in arhelutnje, ter dr. Marjetka Golež Kaučič, avtorica spremne besede.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Rdeča okrogla budilka se je začela dolgočasiti. Pripoveduje: Jožef Ropoša. Napisala: Alenka Spacal. Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.
Rdeča okrogla budilka se je začela dolgočasiti. Pripoveduje: Jožef Ropoša. Napisala: Alenka Spacal. Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
Rock muzikal Blood Brothers, pod katerega se je podpisal Willy Russell, je bil leta 1983, ko so ga prvič uprizorili, nekakšna anomalija v takratnem trendu. V tistem desetletju so namreč na odrih prevladovala bleščeče ekstravagantna dela Mclntosha in Webbra, dela, kot so Mačke, Starling Express, Fantom iz Opere in tako dalje. V nasprotju z muzikali omenjenih tekmecev je vsebina muzikala Blood Brothers zajemala resnično življenje, in kot taka ni premogla prav nič bleščečega ali ekstravagantnega.
Rock muzikal Blood Brothers, pod katerega se je podpisal Willy Russell, je bil leta 1983, ko so ga prvič uprizorili, nekakšna anomalija v takratnem trendu. V tistem desetletju so namreč na odrih prevladovala bleščeče ekstravagantna dela Mclntosha in Webbra, dela, kot so Mačke, Starling Express, Fantom iz Opere in tako dalje. V nasprotju z muzikali omenjenih tekmecev je vsebina muzikala Blood Brothers zajemala resnično življenje, in kot taka ni premogla prav nič bleščečega ali ekstravagantnega.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Predsednik vlade Robert Golob je kršil integriteto v zadevi Bobnar. Tako v danes objavljenih ugotovitvah navaja protikorupcijska komisija. Golob je sicer danes gostil šest sorodnih strank. Slišati je bilo zavezanost sodelujočih istim vrednotam, s katerimi želijo kljubovati desnici. Premier napoveduje nadaljevanje pogovorov. Drugi poudarki oddaje: - Slovenija od iranskih oblasti zahteva ustavitev nasilja nad protestniki. - Danska in Grenlandija ponovili nasprotovanje ameriškim težnjam po zavzetju otoka. - Pariz zavzeli kmetje, ki nasprotujejo ponedeljkovemu podpisu sporazuma Mercosur.
Predsednik vlade Robert Golob je kršil integriteto v zadevi Bobnar. Tako v danes objavljenih ugotovitvah navaja protikorupcijska komisija. Golob je sicer danes gostil šest sorodnih strank. Slišati je bilo zavezanost sodelujočih istim vrednotam, s katerimi želijo kljubovati desnici. Premier napoveduje nadaljevanje pogovorov. Drugi poudarki oddaje: - Slovenija od iranskih oblasti zahteva ustavitev nasilja nad protestniki. - Danska in Grenlandija ponovili nasprotovanje ameriškim težnjam po zavzetju otoka. - Pariz zavzeli kmetje, ki nasprotujejo ponedeljkovemu podpisu sporazuma Mercosur.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Donal Skehan: Recepti za vsak dan
Donal Skehan v tokratni oddaji prikaže pripravo nasitnih jedi, ki nas vsakič znova osvojijo. To so: jesenske testenine z bučo in sirom z modro plesnijo, svinjski medaljoni v čebulno-gorčični omaki s pirejem s česnom in soparjeno zelenjavo ter bombeto z začinjenim piščancem, ki se zgleduje po zdaj že kultni irsko-kitajski jedi za s sabo, spice bagu. DONAL SKEHAN: HOME COOK / Irska / 2023 / Režija: Anne Heffernan
Donal Skehan v tokratni oddaji prikaže pripravo nasitnih jedi, ki nas vsakič znova osvojijo. To so: jesenske testenine z bučo in sirom z modro plesnijo, svinjski medaljoni v čebulno-gorčični omaki s pirejem s česnom in soparjeno zelenjavo ter bombeto z začinjenim piščancem, ki se zgleduje po zdaj že kultni irsko-kitajski jedi za s sabo, spice bagu. DONAL SKEHAN: HOME COOK / Irska / 2023 / Režija: Anne Heffernan
Seje odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo
Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo obravnava predloge zakonov, druge akte in problematiko, ki se nanaša: - na javno varnost in policijo, - na upravne notranje zadeve in migracije, - na javno upravo in sistem javnih uslužbencev, - na sistemsko urejanje organiziranosti in delovanja javnega sektorja, - na plačni sistem v javnem sektorju, - na javna naročila, - na volilno in referendumsko zakonodajo, - na sistemsko urejanje splošnega upravnega postopka in upravnih taks, - na upravno poslovanje, - na elektronsko poslovanje javne uprave, - na upravljanje z informacijsko komunikacijskimi sistemi, - na integriteto in preprečevanje korupcije v javnem sektorju, - na dostop do informacij javnega značaja, - na nevladne organizacije, - na kakovost javne uprave, - na boljšo zakonodajo ter odpravo administrativnih ovir, - na sistemsko urejanje ravnanja s stvarnim premoženjem države in lokalnih skupnosti, - na spremljanje in skrb za zaščito posebnih pravic v Sloveniji živeče romske skupnosti in - na druga vprašanja, ki jih obravnava za ta področja pristojno ministrstvo. Odbor obravnava tudi: - predloge zakonov, druge akte in problematiko s področja organizacije, pristojnosti, delovanja ter financiranja samoupravnih lokalnih skupnosti, - predloge za spremembo območja občine oziroma za ustanovitev nove občine ter za spremembo imena in sedeža občine, - spremlja izvajanje Evropske listine o lokalni samoupravi in zakonodaje s področja organiziranja, pristojnosti, delovanja in financiranja samoupravnih lokalnih skupnosti in - druge zadeve, povezane s področjem lokalne samouprave. Odbor obravnava zadeve EU s svojega delovnega področja.
Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo obravnava predloge zakonov, druge akte in problematiko, ki se nanaša: - na javno varnost in policijo, - na upravne notranje zadeve in migracije, - na javno upravo in sistem javnih uslužbencev, - na sistemsko urejanje organiziranosti in delovanja javnega sektorja, - na plačni sistem v javnem sektorju, - na javna naročila, - na volilno in referendumsko zakonodajo, - na sistemsko urejanje splošnega upravnega postopka in upravnih taks, - na upravno poslovanje, - na elektronsko poslovanje javne uprave, - na upravljanje z informacijsko komunikacijskimi sistemi, - na integriteto in preprečevanje korupcije v javnem sektorju, - na dostop do informacij javnega značaja, - na nevladne organizacije, - na kakovost javne uprave, - na boljšo zakonodajo ter odpravo administrativnih ovir, - na sistemsko urejanje ravnanja s stvarnim premoženjem države in lokalnih skupnosti, - na spremljanje in skrb za zaščito posebnih pravic v Sloveniji živeče romske skupnosti in - na druga vprašanja, ki jih obravnava za ta področja pristojno ministrstvo. Odbor obravnava tudi: - predloge zakonov, druge akte in problematiko s področja organizacije, pristojnosti, delovanja ter financiranja samoupravnih lokalnih skupnosti, - predloge za spremembo območja občine oziroma za ustanovitev nove občine ter za spremembo imena in sedeža občine, - spremlja izvajanje Evropske listine o lokalni samoupravi in zakonodaje s področja organiziranja, pristojnosti, delovanja in financiranja samoupravnih lokalnih skupnosti in - druge zadeve, povezane s področjem lokalne samouprave. Odbor obravnava zadeve EU s svojega delovnega področja.
Tokrat vas vabimo – med litanije. Molitev, v kateri se prošnje, vzkliki in odpevi večkrat ponavljajo, so uglasbili številni skladatelji. Za nocojšnji mozaik smo izbrali štiri: Litanije v G-duru Jakoba Frančiška Zupana, Litanije Črne Device Francisa Poulenca, Litanije Device Marije Karola Szymanowskega in glagoljaške Lavretanske litanije. V njih seveda odseva tudi duh časa, saj smo izbrali skladbe iz kar treh različnih stoletij.
Tokrat vas vabimo – med litanije. Molitev, v kateri se prošnje, vzkliki in odpevi večkrat ponavljajo, so uglasbili številni skladatelji. Za nocojšnji mozaik smo izbrali štiri: Litanije v G-duru Jakoba Frančiška Zupana, Litanije Črne Device Francisa Poulenca, Litanije Device Marije Karola Szymanowskega in glagoljaške Lavretanske litanije. V njih seveda odseva tudi duh časa, saj smo izbrali skladbe iz kar treh različnih stoletij.
Ob izseku podkasta 254,5 po uspešnem koncu tedna za slovenske smučarske skakalce in skakalke, se posvetimo nocojšnji uvodni tekmi državnega prvenstva med hokejisti Olimpije in Jesenic.
Ob izseku podkasta 254,5 po uspešnem koncu tedna za slovenske smučarske skakalce in skakalke, se posvetimo nocojšnji uvodni tekmi državnega prvenstva med hokejisti Olimpije in Jesenic.
Seje odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo
Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo obravnava predloge zakonov, druge akte in problematiko, ki se nanaša: - na javno varnost in policijo, - na upravne notranje zadeve in migracije, - na javno upravo in sistem javnih uslužbencev, - na sistemsko urejanje organiziranosti in delovanja javnega sektorja, - na plačni sistem v javnem sektorju, - na javna naročila, - na volilno in referendumsko zakonodajo, - na sistemsko urejanje splošnega upravnega postopka in upravnih taks, - na upravno poslovanje, - na elektronsko poslovanje javne uprave, - na upravljanje z informacijsko komunikacijskimi sistemi, - na integriteto in preprečevanje korupcije v javnem sektorju, - na dostop do informacij javnega značaja, - na nevladne organizacije, - na kakovost javne uprave, - na boljšo zakonodajo ter odpravo administrativnih ovir, - na sistemsko urejanje ravnanja s stvarnim premoženjem države in lokalnih skupnosti, - na spremljanje in skrb za zaščito posebnih pravic v Sloveniji živeče romske skupnosti in - na druga vprašanja, ki jih obravnava za ta področja pristojno ministrstvo. Odbor obravnava tudi: - predloge zakonov, druge akte in problematiko s področja organizacije, pristojnosti, delovanja ter financiranja samoupravnih lokalnih skupnosti, - predloge za spremembo območja občine oziroma za ustanovitev nove občine ter za spremembo imena in sedeža občine, - spremlja izvajanje Evropske listine o lokalni samoupravi in zakonodaje s področja organiziranja, pristojnosti, delovanja in financiranja samoupravnih lokalnih skupnosti in - druge zadeve, povezane s področjem lokalne samouprave. Odbor obravnava zadeve EU s svojega delovnega področja.
Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo obravnava predloge zakonov, druge akte in problematiko, ki se nanaša: - na javno varnost in policijo, - na upravne notranje zadeve in migracije, - na javno upravo in sistem javnih uslužbencev, - na sistemsko urejanje organiziranosti in delovanja javnega sektorja, - na plačni sistem v javnem sektorju, - na javna naročila, - na volilno in referendumsko zakonodajo, - na sistemsko urejanje splošnega upravnega postopka in upravnih taks, - na upravno poslovanje, - na elektronsko poslovanje javne uprave, - na upravljanje z informacijsko komunikacijskimi sistemi, - na integriteto in preprečevanje korupcije v javnem sektorju, - na dostop do informacij javnega značaja, - na nevladne organizacije, - na kakovost javne uprave, - na boljšo zakonodajo ter odpravo administrativnih ovir, - na sistemsko urejanje ravnanja s stvarnim premoženjem države in lokalnih skupnosti, - na spremljanje in skrb za zaščito posebnih pravic v Sloveniji živeče romske skupnosti in - na druga vprašanja, ki jih obravnava za ta področja pristojno ministrstvo. Odbor obravnava tudi: - predloge zakonov, druge akte in problematiko s področja organizacije, pristojnosti, delovanja ter financiranja samoupravnih lokalnih skupnosti, - predloge za spremembo območja občine oziroma za ustanovitev nove občine ter za spremembo imena in sedeža občine, - spremlja izvajanje Evropske listine o lokalni samoupravi in zakonodaje s področja organiziranja, pristojnosti, delovanja in financiranja samoupravnih lokalnih skupnosti in - druge zadeve, povezane s področjem lokalne samouprave. Odbor obravnava zadeve EU s svojega delovnega področja.
Pravijo, da je pes človekov najboljši prijatelj. Za uspešno sobivanje morata biti zadovoljna oba. Zadovoljen pes pa je zaposlen pes in tokrat predstavljamo kinološko disciplino, ki zaposluje tako človeka kot psa – agility. Pravilna in redna nega psov je zelo pomembna, saj vpliva na njihovo zdravje, dobro počutje in splošno kakovost življenja. Prav zato smo Nežo Jereb obiskali v salonu za urejanje psov. Kot profesionalna negovalka psov, tudi za razstavne ringe in dolgoletna poznavalka koker španjelov, je pokazala, kako poteka pravilno urejanje te pasme in na kaj morajo biti lastniki še posebej pozorni. Naš gost je veterinar Martin Kovše. Pogovarjali smo se o brahicefaličnih pasmah psov in mačk, o psihičnih boleznih psov, pa tudi o pasji modi. S povečanjem števila cest in avtomobilov na njih narašča tudi število povoženih živali. V Društvu Dinaricum povoze sistematično beležijo in tako označijo črne točke povozov. Na podlagi zbranih podatkov lahko tako predlagajo primerne ukrepe. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Pravijo, da je pes človekov najboljši prijatelj. Za uspešno sobivanje morata biti zadovoljna oba. Zadovoljen pes pa je zaposlen pes in tokrat predstavljamo kinološko disciplino, ki zaposluje tako človeka kot psa – agility. Pravilna in redna nega psov je zelo pomembna, saj vpliva na njihovo zdravje, dobro počutje in splošno kakovost življenja. Prav zato smo Nežo Jereb obiskali v salonu za urejanje psov. Kot profesionalna negovalka psov, tudi za razstavne ringe in dolgoletna poznavalka koker španjelov, je pokazala, kako poteka pravilno urejanje te pasme in na kaj morajo biti lastniki še posebej pozorni. Naš gost je veterinar Martin Kovše. Pogovarjali smo se o brahicefaličnih pasmah psov in mačk, o psihičnih boleznih psov, pa tudi o pasji modi. S povečanjem števila cest in avtomobilov na njih narašča tudi število povoženih živali. V Društvu Dinaricum povoze sistematično beležijo in tako označijo črne točke povozov. Na podlagi zbranih podatkov lahko tako predlagajo primerne ukrepe. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Tone Škarja je starosta slovenskega alpinizma. S svojo jasno vizijo, odločnostjo in organizacijsko sposobnostjo je pripeljal slovenske alpiniste v svetovni vrh. V filmu Tone Škarja podoživlja svojo plezalno pot od odličnega mladega skalnega plezalca do legendarnega vodje slovenskih himalajskih odprav. Skozi njegove spomine, ki jih vidimo z arhivskimi posnetki z odprav, med katerimi je na prvem mestu odprava na Everest iz leta 1979, skozi Tonetov obisk njegovih nepalskih prijateljev, doživimo osebni razvoj Toneta Škarje. Toneta so v življenju spremljali veliki uspehi, pa tudi afere in smrti alpinističnih tovarišev. Razvoj slovenskega alpinizma in himalajizma pa je tekel svojo pot, včasih z velikim Tonetovim vplivom, včasih brez. Skozi anekdote spoznamo, kako se je odražal prehod iz socializma v kapitalizem pri odpravarstvu. Čeprav v dobrobit slovenskega gorništva že desetletja deluje kot organizator in podpornik slovenskih odprav v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije, pa je po duši plezalec, ki svoje intimne ambicije kljub zrelim letom še vedno uresničuje v strmih skalnih stenah ter gornik, ki zahaja pod nepalske vršake. Tone je hkrati kronist in pisatelj, ki se v Nepal zateče tudi zato, da na papir prelije svoje spomine, misli.
Tone Škarja je starosta slovenskega alpinizma. S svojo jasno vizijo, odločnostjo in organizacijsko sposobnostjo je pripeljal slovenske alpiniste v svetovni vrh. V filmu Tone Škarja podoživlja svojo plezalno pot od odličnega mladega skalnega plezalca do legendarnega vodje slovenskih himalajskih odprav. Skozi njegove spomine, ki jih vidimo z arhivskimi posnetki z odprav, med katerimi je na prvem mestu odprava na Everest iz leta 1979, skozi Tonetov obisk njegovih nepalskih prijateljev, doživimo osebni razvoj Toneta Škarje. Toneta so v življenju spremljali veliki uspehi, pa tudi afere in smrti alpinističnih tovarišev. Razvoj slovenskega alpinizma in himalajizma pa je tekel svojo pot, včasih z velikim Tonetovim vplivom, včasih brez. Skozi anekdote spoznamo, kako se je odražal prehod iz socializma v kapitalizem pri odpravarstvu. Čeprav v dobrobit slovenskega gorništva že desetletja deluje kot organizator in podpornik slovenskih odprav v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije, pa je po duši plezalec, ki svoje intimne ambicije kljub zrelim letom še vedno uresničuje v strmih skalnih stenah ter gornik, ki zahaja pod nepalske vršake. Tone je hkrati kronist in pisatelj, ki se v Nepal zateče tudi zato, da na papir prelije svoje spomine, misli.
V Veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica je sinoči premierno zazvenel novi glasbeni projekt Jureta Ivanušiča z naslovom Brezmejna. "Vsak šanson je samostojna pesem, vendar pa album kot celota popelje na glasbeno-literarno potovanje," je dejal avtor, ki je projekt ustvarjal 20 let. 25 let pa so nastajala besedila doktorja kulturologije Mitje Velikonje, ki so nedavno izšla zbrana v knjigi Po-mišljaj. Delo je v Šempetru rojeni avtor označil za zapise o nemogoči sedanjosti, v kateri se odpira prostor za samorefleksijo različnih alternativ. Reka Soča in njeni mostovi je naslov razstave, ki vam jo predstavimo v drugem delu oddaje. Barvali jo bodo šansoni iz Ivanušičevega albuma po izboru Simone Moličnik.
V Veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica je sinoči premierno zazvenel novi glasbeni projekt Jureta Ivanušiča z naslovom Brezmejna. "Vsak šanson je samostojna pesem, vendar pa album kot celota popelje na glasbeno-literarno potovanje," je dejal avtor, ki je projekt ustvarjal 20 let. 25 let pa so nastajala besedila doktorja kulturologije Mitje Velikonje, ki so nedavno izšla zbrana v knjigi Po-mišljaj. Delo je v Šempetru rojeni avtor označil za zapise o nemogoči sedanjosti, v kateri se odpira prostor za samorefleksijo različnih alternativ. Reka Soča in njeni mostovi je naslov razstave, ki vam jo predstavimo v drugem delu oddaje. Barvali jo bodo šansoni iz Ivanušičevega albuma po izboru Simone Moličnik.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Ljubno ob Savinji je znova potrdilo svoj status najpomembnejšega prizorišča ženskih smučarskih skokov na svetu. Na 15. izvedbi tekme svetovnega pokala se je pod Rajhovko v dveh dneh zbralo rekordnih 17 tisoč gledalcev, domača junakinja Nika Prevc pa je slavila zmago že petič zapored in ostaja nepremagana na tej skakalnici. V novi epizodi podkasta 254,5 sta Luka Dolar in Cene Prevc gostila pomočnika direktorja svetovnega pokala Mirana Tepeša, ki zadnjih deset let deluje v ženskem svetovnem pokalu in opozarja na to, da združevanje ženskega in moškega koledarja tekem ni pravilna poteza. Beseda je tekla tudi o graditvi nove skakalnice na Ljubnem, Cene Prevc je ob zmagi Anžeta Laniška pokomentiral tudi ponesrečen nastop Domna Prevca.
Ljubno ob Savinji je znova potrdilo svoj status najpomembnejšega prizorišča ženskih smučarskih skokov na svetu. Na 15. izvedbi tekme svetovnega pokala se je pod Rajhovko v dveh dneh zbralo rekordnih 17 tisoč gledalcev, domača junakinja Nika Prevc pa je slavila zmago že petič zapored in ostaja nepremagana na tej skakalnici. V novi epizodi podkasta 254,5 sta Luka Dolar in Cene Prevc gostila pomočnika direktorja svetovnega pokala Mirana Tepeša, ki zadnjih deset let deluje v ženskem svetovnem pokalu in opozarja na to, da združevanje ženskega in moškega koledarja tekem ni pravilna poteza. Beseda je tekla tudi o graditvi nove skakalnice na Ljubnem, Cene Prevc je ob zmagi Anžeta Laniška pokomentiral tudi ponesrečen nastop Domna Prevca.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Kaj se zgodi, ko otrokom za teden dni odvzamejo pametni telefon? Se več pogovarjajo s starši, bolje spijo in znajo bolj kakovostno izkoristiti čas, ki so ga prej porabili za drsanje po zaslonu? Ali zamujajo pomembne pogovore s prijatelji in niso več na tekočem s tem, kar se dogaja? Nekatere raziskave kažejo skrb vzbujajoče trende glede duševnega zdravja mladih in nasilja, zato vse več držav po svetu razmišlja o omejevanju dostopa do družbenih omrežij in prepovedi telefonov v šolah. V tej oddaji so zbrana mnenja otrok, staršev in strokovnjakov, da bi ugotovili, kakšen vpliv imajo na otroke vsebine, ki jim jih priporočajo priljubljene aplikacije. CAN WE LIVE WITHOUT OUR PHONES? / Velika Britanija / 2024 / Režija: Joseph McAuley
Kaj se zgodi, ko otrokom za teden dni odvzamejo pametni telefon? Se več pogovarjajo s starši, bolje spijo in znajo bolj kakovostno izkoristiti čas, ki so ga prej porabili za drsanje po zaslonu? Ali zamujajo pomembne pogovore s prijatelji in niso več na tekočem s tem, kar se dogaja? Nekatere raziskave kažejo skrb vzbujajoče trende glede duševnega zdravja mladih in nasilja, zato vse več držav po svetu razmišlja o omejevanju dostopa do družbenih omrežij in prepovedi telefonov v šolah. V tej oddaji so zbrana mnenja otrok, staršev in strokovnjakov, da bi ugotovili, kakšen vpliv imajo na otroke vsebine, ki jim jih priporočajo priljubljene aplikacije. CAN WE LIVE WITHOUT OUR PHONES? / Velika Britanija / 2024 / Režija: Joseph McAuley
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.
Odbor za pravosodje obravnava predloge zakonov, druge akte in problematiko, ki se nanaša: - na organizacijo in status sodišč, državnega tožilstva, državnega pravobranilstva in Ustavnega sodišča, - na nadzor nad poslovanjem državnega tožilstva, državnega pravobranilstva ter druge vrste z zakonom določenih pravosodnih nadzorov, - na civilno in kaznovalno pravo, - na sodne postopke, alternativno reševanje sporov in pravosodno upravo, - na odvetništvo in notariat, - na izvrševanje kazenskih sankcij, - na varstvo osebnih podatkov, - na mednarodno pravno pomoč in mednarodno pravosodno sodelovanje v civilnih in kazenskih zadevah, - na e-pravosodje in - na druga vprašanja, ki jih obravnava za ta področja pristojno ministrstvo. Odbor obravnava zadeve EU s svojega delovnega področja.
Odbor za pravosodje obravnava predloge zakonov, druge akte in problematiko, ki se nanaša: - na organizacijo in status sodišč, državnega tožilstva, državnega pravobranilstva in Ustavnega sodišča, - na nadzor nad poslovanjem državnega tožilstva, državnega pravobranilstva ter druge vrste z zakonom določenih pravosodnih nadzorov, - na civilno in kaznovalno pravo, - na sodne postopke, alternativno reševanje sporov in pravosodno upravo, - na odvetništvo in notariat, - na izvrševanje kazenskih sankcij, - na varstvo osebnih podatkov, - na mednarodno pravno pomoč in mednarodno pravosodno sodelovanje v civilnih in kazenskih zadevah, - na e-pravosodje in - na druga vprašanja, ki jih obravnava za ta področja pristojno ministrstvo. Odbor obravnava zadeve EU s svojega delovnega področja.
Nepotrpežljiv voznik zmoti mir na Kmetiji, zato ga Jonova druščina nauči lekcije.
Nepotrpežljiv voznik zmoti mir na Kmetiji, zato ga Jonova druščina nauči lekcije.
Ukrajina, marec 2022. »Lepo vreme – otroci, rojeni v bunkerjih, ga bodo opazovali s strahom, saj je nebo jedrska grožnja, ne Božje prebivališče.« Pretresljiva pesem Azovska kampanja litovskega pesnika Tomasa Venclove se nanaša na obleganje Mariupolja v Ukrajini spomladi 2022. Je tema ganljive skladbe Boginja zgodovine za mezzosopran in orkester ruskega skladatelja Sergeja Nevskega, ki živi v izgnanstvu v Berlinu. Nocoj bomo poslušali prvo nemško izvedbo tega dela, Simfonični orkester Berlinskega radia pa bo zatem tradicionalno poustvaril še Simfonijo št. 9 v d-molu Ludwiga van Beethovna.
Ukrajina, marec 2022. »Lepo vreme – otroci, rojeni v bunkerjih, ga bodo opazovali s strahom, saj je nebo jedrska grožnja, ne Božje prebivališče.« Pretresljiva pesem Azovska kampanja litovskega pesnika Tomasa Venclove se nanaša na obleganje Mariupolja v Ukrajini spomladi 2022. Je tema ganljive skladbe Boginja zgodovine za mezzosopran in orkester ruskega skladatelja Sergeja Nevskega, ki živi v izgnanstvu v Berlinu. Nocoj bomo poslušali prvo nemško izvedbo tega dela, Simfonični orkester Berlinskega radia pa bo zatem tradicionalno poustvaril še Simfonijo št. 9 v d-molu Ludwiga van Beethovna.
Ko Krilček postane v razredu preveč nemiren, se učiteljica odloči, da se mora na tekmi naučiti kaj o športnem obnašanju. Krilček se nameni, da bo zmagal, kmalu pa odkrije, da dobri športni pošasti ne gre le za zmago.
Ko Krilček postane v razredu preveč nemiren, se učiteljica odloči, da se mora na tekmi naučiti kaj o športnem obnašanju. Krilček se nameni, da bo zmagal, kmalu pa odkrije, da dobri športni pošasti ne gre le za zmago.
Grahozaver Strok zasleduje žarečo čilitrigo v globine strašljivega gozda in se izgubi v labirintu drevesnih korenin. Izhod najde tako, da sledi zvokom Rdečke in prijateljev.
Grahozaver Strok zasleduje žarečo čilitrigo v globine strašljivega gozda in se izgubi v labirintu drevesnih korenin. Izhod najde tako, da sledi zvokom Rdečke in prijateljev.
Je ptica? Je medved? Je Živalski čira čara! Ugibanje je zabavno. Vam je velik rilec znan? Kaj pa črno bela dlaka? In kaj menite o malčku, ki se plazi naokrog zelo počasi? Škatlica vam pomaga z namigi. Korak za korakom ugotovite katera žival se skriva v njej.
Je ptica? Je medved? Je Živalski čira čara! Ugibanje je zabavno. Vam je velik rilec znan? Kaj pa črno bela dlaka? In kaj menite o malčku, ki se plazi naokrog zelo počasi? Škatlica vam pomaga z namigi. Korak za korakom ugotovite katera žival se skriva v njej.
Oddajo namenjamo knjigi Po–mišljaj doktorja kulturologije Mitje Velikonje. Gre za knjigo osemnajstih besedil: uvodnikov, esejev, spremnih besed, predgovorov in drugih zapisov, ki jih je ustvaril v zadnjih petindvajsetih letih. Nadaljujemo s finančnimi težavami, na katere opozarjajo osrednje kulturne organizacije slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Te nastajajo zaradi visoke inflacije in neusklajevanja finančnih sredstev z inflacijo. V Veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica je sinoči premierno zazvenel novi glasbeni projekt Jureta Ivanušiča, zmagovalca Festivala slovenskega šansona 2025, z naslovom Brezmejna. Oddajo končujemo z veselo novico s področja filma. V tekmovalni program kratkih filmov 76. Berlinala – mednarodnega filmskega festivala v Berlinu – se je uvrstil kratek animirani film Kozmonavti režiserja in scenarista Lea Černica. Vabljeni k poslušanju!
Oddajo namenjamo knjigi Po–mišljaj doktorja kulturologije Mitje Velikonje. Gre za knjigo osemnajstih besedil: uvodnikov, esejev, spremnih besed, predgovorov in drugih zapisov, ki jih je ustvaril v zadnjih petindvajsetih letih. Nadaljujemo s finančnimi težavami, na katere opozarjajo osrednje kulturne organizacije slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Te nastajajo zaradi visoke inflacije in neusklajevanja finančnih sredstev z inflacijo. V Veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica je sinoči premierno zazvenel novi glasbeni projekt Jureta Ivanušiča, zmagovalca Festivala slovenskega šansona 2025, z naslovom Brezmejna. Oddajo končujemo z veselo novico s področja filma. V tekmovalni program kratkih filmov 76. Berlinala – mednarodnega filmskega festivala v Berlinu – se je uvrstil kratek animirani film Kozmonavti režiserja in scenarista Lea Černica. Vabljeni k poslušanju!
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Po povezovanju na politični desnici tudi stranke na levi pred volitvami iščejo načine, kako strniti vrste pred volitvami. Na sestanku pri premierju Robertu Golobu pa po besedah Vladimirja Prebiliča niso razpravljali o oblikovanju skupnih list. Drugi poudarki oddaje: Število ubitih v iranskih protestih po nekaterih ocenah naraslo na 2 tisoč; Zahod zaradi nasilnega zatiranja protestnikov grozi z novimi sankcijami. Danska vlada v luči ameriških ozemeljskih apetitov vse bolj dojemljiva za interese Grenlandcev in minule krivice. Pri nas se ob robu visokih vlaganj v vesoljsko industrijo znova mudi astronavtka slovenskega rodu Sunita Williams
Po povezovanju na politični desnici tudi stranke na levi pred volitvami iščejo načine, kako strniti vrste pred volitvami. Na sestanku pri premierju Robertu Golobu pa po besedah Vladimirja Prebiliča niso razpravljali o oblikovanju skupnih list. Drugi poudarki oddaje: Število ubitih v iranskih protestih po nekaterih ocenah naraslo na 2 tisoč; Zahod zaradi nasilnega zatiranja protestnikov grozi z novimi sankcijami. Danska vlada v luči ameriških ozemeljskih apetitov vse bolj dojemljiva za interese Grenlandcev in minule krivice. Pri nas se ob robu visokih vlaganj v vesoljsko industrijo znova mudi astronavtka slovenskega rodu Sunita Williams
Danes pa poskus penetracije v um in sanje zmešanega cesarja z one strani Atlantika. Ko se je naveličal carin, je predsednik Trump odkril nov konjiček. Osvajanje držav. Poskusil je že s Kanado, nato se je oklical za suverena v Venezueli, po novem se tresejo Kubanci, po starem pa Grenlandci. Pa tudi Iran mu je, skladno s tradicijo ameriških predsednikov, v zadnjih urah močno zadišal. Strokovnjaki, še sploh, če vzamemo v obzir tudi oba preostala zmešanca, se pravi ruskega in kitajskega predsednika, sodobnost imenujejo »novi imperializem«; ampak razumnega vse skupaj bolj spominja na srednji vek. Oziroma na predrazsvetljenski čas, ko so bile nacionalne države samo oddaljeni sen v glavah humanističnih naivnežev. In tukaj ter zdaj se Slovenec vpraša, čemu se Trump še ni stegnil po nas. Čemu ga ne zanimamo, čemu nas ne omenja, ne grozi in ne osira? Čemu nismo deležni niti malo, pa čeprav groteskne milosti velikega oranžnega? Položaj od daleč spominja na čas pred odkritim prvim primerom koronavirusa pri nas, ko so ga imeli že vse naokoli. Sicer smo bili srečni, da ga še nimamo, ampak smo se vseeno ljubosumno spraševali, zakaj smo ravno mi izjema. Podobno je s Trumpom. Čemu se prička, grozi in norčuje iz večine držav sveta, Slovenije pa niti ne omenja? V naši skromni oddaji, kjer smo mimogrede na Trumpa opozarjali že dolgo, preden se je utelesil, boste tako natančno izvedeli, čemu Trump ne steguje svojih podplutih dlani po naši državi. »I, zato, ker jo že ima!« Hočemo povedati, da predmoderni um, kot je Trumpov, meni, da jo je dobil za doto, s tem ko je poročil eno podtriglavskih hčera! Kot vemo iz konteksta, imajo Trumpovi dovolj, če že ne preveč informacij o Sloveniji; nenazadnje so mulca te dni dali na odvajanje od slovenskega naglasa! Tako je povsem nemogoče, da ameriški predsednik ne bi imel s Slovenijo nobenih načrtov. Ali si jo je pustil za pozneje, ali pa misli, da je zadeva že končana, je stvar politične aritmetike, vsekakor pa je na njegovem zemljevidu sveta Slovenija že obarvana v zlato; kar je predsedniška barva novega časa. Ko smo se s tem seznanili, nas naša raziskava pelje še dlje v temačen in zaviti svet Trumpovih nepremičninskih poslov. Tako se moramo vprašati, kaj lahko Slovenija Trumpu sploh ponudi. Vsaka država, ki jo Trump ali v domišljiji ali dejansko nabavi, nekaj ponuja. Pri Venezuelcih je prispevek sorazmerno jasen in ga je oni dan grafično lepo prikazal prijatelj Tomato. Pri Kubancih gre za lokacijo, pri Grenlandiji pa za kvadraturo. Tako pač delujejo nepremičninski možgani, zato ostaja nejasno, eksploatiranje katerega bogastva je povezal s Slovenijo. Kar je čudno, kajti odgovor je kot na dlani. Poglejmo v samo srce naše državnosti, ki je naša himna, v kateri poet preroško oznani: Bog živi vas Slovenke, prelepe žlahtne rožice. Ni take je mladenke, kot naše je krvi dekle. Torej je odločeno. Slovenija bo v Trumpov imperij prispevala dekleta. Bo že vedel, eno ima doma in kot kaže, zdaj že v drugem mandatu, kaj dosti več od lepote Melanija ne ponuja. In da ne bo pomote … Mladenke, te lepe žlahtne rožice, so za tesnega prijatelja, obsojenega pedofila še kako pomembna dobrina. Hočemo povedati, da če bomo uspešno izvažali slovensko žensko lepoto, se nam ni bati, da bi bili v nastajajočem cesarstvu kot narod potisnjeni vstran. Ne, kje pa! Zna se zgoditi, da bomo celo pri koritu, le pripravljeni moramo biti, če se bo starec odločil zamenjati staro za novo. Tako kot smo mi zapriseženega ljubitelja slovanskih bokov prevzeli Čehom, moramo biti čuječi, da nam ga ne ugrabijo recimo Slovaki. In zdaj k tretjemu in zadnjemu poudarku današnjega razmisleka. Od človeka, ki ženske dokazano razume le kot blago, bi pričakovali, da nežnega spola ne bo uspel pridobiti na svojo politično barko. Po logiki stvari za šoviniste in spolne predatorje tipa Trump, ki po vsem planetu vznikajo kot gobe po dežju, ne bi smela glasovati nobena ženska. Če smo že moški dovolj utrgani … Pa je ravno obratno. Kot nam pričajo primeri, tudi domačih politikov z avtokratskimi težnjami, je ženski spol nad testosteronsko prevaro izjemno navdušen. Žensko volilno telo se nepojmljivo, in to z veseljem daje na razpolago vsakemu teh nasilnežev. Ki ne sramotijo le moških kot spola, temveč sramotijo tudi javni prostor, ne nazadnje pa človeštvo kot tako. Psihologija ima o tem fenomenu verjetno svojo razlago, mi, bolj preprostega duha, pa zaupamo Andreju Šifrerju, ki je preroško ugotovil, da lepa dekleta ljubijo barabe. K temu lahko, glede na vizualne dokaze, ki nam jih dostavlja civilizacija, ki se ves čas in neprestano snema in fotografira, dodamo le še to, da te barabe ljubijo tudi grda, ostarela in sploh vsakršna dekleta.
Danes pa poskus penetracije v um in sanje zmešanega cesarja z one strani Atlantika. Ko se je naveličal carin, je predsednik Trump odkril nov konjiček. Osvajanje držav. Poskusil je že s Kanado, nato se je oklical za suverena v Venezueli, po novem se tresejo Kubanci, po starem pa Grenlandci. Pa tudi Iran mu je, skladno s tradicijo ameriških predsednikov, v zadnjih urah močno zadišal. Strokovnjaki, še sploh, če vzamemo v obzir tudi oba preostala zmešanca, se pravi ruskega in kitajskega predsednika, sodobnost imenujejo »novi imperializem«; ampak razumnega vse skupaj bolj spominja na srednji vek. Oziroma na predrazsvetljenski čas, ko so bile nacionalne države samo oddaljeni sen v glavah humanističnih naivnežev. In tukaj ter zdaj se Slovenec vpraša, čemu se Trump še ni stegnil po nas. Čemu ga ne zanimamo, čemu nas ne omenja, ne grozi in ne osira? Čemu nismo deležni niti malo, pa čeprav groteskne milosti velikega oranžnega? Položaj od daleč spominja na čas pred odkritim prvim primerom koronavirusa pri nas, ko so ga imeli že vse naokoli. Sicer smo bili srečni, da ga še nimamo, ampak smo se vseeno ljubosumno spraševali, zakaj smo ravno mi izjema. Podobno je s Trumpom. Čemu se prička, grozi in norčuje iz večine držav sveta, Slovenije pa niti ne omenja? V naši skromni oddaji, kjer smo mimogrede na Trumpa opozarjali že dolgo, preden se je utelesil, boste tako natančno izvedeli, čemu Trump ne steguje svojih podplutih dlani po naši državi. »I, zato, ker jo že ima!« Hočemo povedati, da predmoderni um, kot je Trumpov, meni, da jo je dobil za doto, s tem ko je poročil eno podtriglavskih hčera! Kot vemo iz konteksta, imajo Trumpovi dovolj, če že ne preveč informacij o Sloveniji; nenazadnje so mulca te dni dali na odvajanje od slovenskega naglasa! Tako je povsem nemogoče, da ameriški predsednik ne bi imel s Slovenijo nobenih načrtov. Ali si jo je pustil za pozneje, ali pa misli, da je zadeva že končana, je stvar politične aritmetike, vsekakor pa je na njegovem zemljevidu sveta Slovenija že obarvana v zlato; kar je predsedniška barva novega časa. Ko smo se s tem seznanili, nas naša raziskava pelje še dlje v temačen in zaviti svet Trumpovih nepremičninskih poslov. Tako se moramo vprašati, kaj lahko Slovenija Trumpu sploh ponudi. Vsaka država, ki jo Trump ali v domišljiji ali dejansko nabavi, nekaj ponuja. Pri Venezuelcih je prispevek sorazmerno jasen in ga je oni dan grafično lepo prikazal prijatelj Tomato. Pri Kubancih gre za lokacijo, pri Grenlandiji pa za kvadraturo. Tako pač delujejo nepremičninski možgani, zato ostaja nejasno, eksploatiranje katerega bogastva je povezal s Slovenijo. Kar je čudno, kajti odgovor je kot na dlani. Poglejmo v samo srce naše državnosti, ki je naša himna, v kateri poet preroško oznani: Bog živi vas Slovenke, prelepe žlahtne rožice. Ni take je mladenke, kot naše je krvi dekle. Torej je odločeno. Slovenija bo v Trumpov imperij prispevala dekleta. Bo že vedel, eno ima doma in kot kaže, zdaj že v drugem mandatu, kaj dosti več od lepote Melanija ne ponuja. In da ne bo pomote … Mladenke, te lepe žlahtne rožice, so za tesnega prijatelja, obsojenega pedofila še kako pomembna dobrina. Hočemo povedati, da če bomo uspešno izvažali slovensko žensko lepoto, se nam ni bati, da bi bili v nastajajočem cesarstvu kot narod potisnjeni vstran. Ne, kje pa! Zna se zgoditi, da bomo celo pri koritu, le pripravljeni moramo biti, če se bo starec odločil zamenjati staro za novo. Tako kot smo mi zapriseženega ljubitelja slovanskih bokov prevzeli Čehom, moramo biti čuječi, da nam ga ne ugrabijo recimo Slovaki. In zdaj k tretjemu in zadnjemu poudarku današnjega razmisleka. Od človeka, ki ženske dokazano razume le kot blago, bi pričakovali, da nežnega spola ne bo uspel pridobiti na svojo politično barko. Po logiki stvari za šoviniste in spolne predatorje tipa Trump, ki po vsem planetu vznikajo kot gobe po dežju, ne bi smela glasovati nobena ženska. Če smo že moški dovolj utrgani … Pa je ravno obratno. Kot nam pričajo primeri, tudi domačih politikov z avtokratskimi težnjami, je ženski spol nad testosteronsko prevaro izjemno navdušen. Žensko volilno telo se nepojmljivo, in to z veseljem daje na razpolago vsakemu teh nasilnežev. Ki ne sramotijo le moških kot spola, temveč sramotijo tudi javni prostor, ne nazadnje pa človeštvo kot tako. Psihologija ima o tem fenomenu verjetno svojo razlago, mi, bolj preprostega duha, pa zaupamo Andreju Šifrerju, ki je preroško ugotovil, da lepa dekleta ljubijo barabe. K temu lahko, glede na vizualne dokaze, ki nam jih dostavlja civilizacija, ki se ves čas in neprestano snema in fotografira, dodamo le še to, da te barabe ljubijo tudi grda, ostarela in sploh vsakršna dekleta.