Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Kiparja in restavratorja Viktor Gojkovič in Irena Čuk živita v občini Hajdina pri Ptuju. Njun kiparski in restavratorski opus sta izjemno obsežna in pomembna. Restavrirala sta tako freske kot kiparsko spomeniško dediščino. Viktor Gojkovič je ob avtorstvu številnih javnih spomenikov tudi eden izmed naših najboljših portretistov, njegovo restavratorsko delo pa obsega najpomembnejše umetnostne spomenike na Štajerskem, tudi samostana in cerkve na Ptuju ter slovito baziliko na Ptujski gori. V vseh cerkvah, še posebej na Ptujski gori, so postavljena tudi njegova kiparska dela. Posebnost Viktorjevega kiparstva je odlivanje posmrtnih mask, iz katerih pogosto nastajajo presunljive portretne skulpture. Irena Čuk je kot izjemna kiparka sicer razstavljala manjkrat, njen obsežen restavratorski opus pa obsega predvsem odkrivanje in obnovo cerkvenih fresk. V prvem in drugem delu bomo ob njuni pripovedi spoznavali predvsem njuno življenje in njune zanimive prednike. Tretji del je bil v celoti posnet v božjepotni cerkvi na Ptujski gori. V naslednjih delih oddaje bomo ob številnih drugih umetnostnih spomenikih predstavili predvsem njuna restavratorska dela v ptujski minoritski cerkvi in cerkvi dominikanskega samostana ter v ptujski proštijski cerkvi, v cerkvah v Ormožu in Cerkvenjaku ter drugod, tudi mariborsko kužno znamenje ... Peti del je posvečen njunemu kiparskemu ustvarjanju in spominskim pripovedim njunih prijateljev. Po umetnostnih spomenikih nas bo popeljal umetnostni zgodovinar dr. Branko Vnuk iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, zgodbe o obnovah cerkva in samostanov pa bodo pripovedovali tudi ptujski patri minoriti. Poseben čar oddajam dajejo arhivski posnetki njunih restavratorskih del, ki so nastali v zadnjih treh desetletjih, objavljenih pa je tudi veliko dokumentarnih fotografij iz njunega arhiva in številnih drugih virov. Oddaja Spomini: Viktor Gojkovič in Irena Čuk je petdelna. Vabljeni na privlačno umetnostnozgodovinsko in zgodovinsko popotovanje skozi čas.
Kiparja in restavratorja Viktor Gojkovič in Irena Čuk živita v občini Hajdina pri Ptuju. Njun kiparski in restavratorski opus sta izjemno obsežna in pomembna. Restavrirala sta tako freske kot kiparsko spomeniško dediščino. Viktor Gojkovič je ob avtorstvu številnih javnih spomenikov tudi eden izmed naših najboljših portretistov, njegovo restavratorsko delo pa obsega najpomembnejše umetnostne spomenike na Štajerskem, tudi samostana in cerkve na Ptuju ter slovito baziliko na Ptujski gori. V vseh cerkvah, še posebej na Ptujski gori, so postavljena tudi njegova kiparska dela. Posebnost Viktorjevega kiparstva je odlivanje posmrtnih mask, iz katerih pogosto nastajajo presunljive portretne skulpture. Irena Čuk je kot izjemna kiparka sicer razstavljala manjkrat, njen obsežen restavratorski opus pa obsega predvsem odkrivanje in obnovo cerkvenih fresk. V prvem in drugem delu bomo ob njuni pripovedi spoznavali predvsem njuno življenje in njune zanimive prednike. Tretji del je bil v celoti posnet v božjepotni cerkvi na Ptujski gori. V naslednjih delih oddaje bomo ob številnih drugih umetnostnih spomenikih predstavili predvsem njuna restavratorska dela v ptujski minoritski cerkvi in cerkvi dominikanskega samostana ter v ptujski proštijski cerkvi, v cerkvah v Ormožu in Cerkvenjaku ter drugod, tudi mariborsko kužno znamenje ... Peti del je posvečen njunemu kiparskemu ustvarjanju in spominskim pripovedim njunih prijateljev. Po umetnostnih spomenikih nas bo popeljal umetnostni zgodovinar dr. Branko Vnuk iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, zgodbe o obnovah cerkva in samostanov pa bodo pripovedovali tudi ptujski patri minoriti. Poseben čar oddajam dajejo arhivski posnetki njunih restavratorskih del, ki so nastali v zadnjih treh desetletjih, objavljenih pa je tudi veliko dokumentarnih fotografij iz njunega arhiva in številnih drugih virov. Oddaja Spomini: Viktor Gojkovič in Irena Čuk je petdelna. Vabljeni na privlačno umetnostnozgodovinsko in zgodovinsko popotovanje skozi čas.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Temačna in subverzivna mojstrovina špageti vesterna Piše se leto 1898. Prebivalci izolirane gorske vasice Snow Hill v ameriški državi Utah so ujeti v snežnem metežu in morajo krasti za preživetje. Ko njihova življenja ogrozijo lovci na glave na čelu s ciničnim Tigrerom, ki nima sočutja do ljudi in verjame le vladavini dolarja, se zatečejo v hribe. Nemi revolveraš po imenu Tišina, ki nikoli ne potegne pištole prvi, a prvi vedno strelja, stopi v bran obupanih ljudi in mlade vdove. Izvirni naslov: IL GRANDE SILENZIO / Italijansko-francoski film, 1968 / Režija: Sergio Corbucci / Scenarij: Sergio Corbucci, Vittoriano Petrilli, Mario Amendola / Igrajo: Jean-Louis Trintignant, Klaus Kinski, Frank Wolff, Vonetta McGee
Temačna in subverzivna mojstrovina špageti vesterna Piše se leto 1898. Prebivalci izolirane gorske vasice Snow Hill v ameriški državi Utah so ujeti v snežnem metežu in morajo krasti za preživetje. Ko njihova življenja ogrozijo lovci na glave na čelu s ciničnim Tigrerom, ki nima sočutja do ljudi in verjame le vladavini dolarja, se zatečejo v hribe. Nemi revolveraš po imenu Tišina, ki nikoli ne potegne pištole prvi, a prvi vedno strelja, stopi v bran obupanih ljudi in mlade vdove. Izvirni naslov: IL GRANDE SILENZIO / Italijansko-francoski film, 1968 / Režija: Sergio Corbucci / Scenarij: Sergio Corbucci, Vittoriano Petrilli, Mario Amendola / Igrajo: Jean-Louis Trintignant, Klaus Kinski, Frank Wolff, Vonetta McGee
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Poslušamo novo ploščo z izvedbo dela Canto Ostinato, najbolj znanega dela nizozemskega skladatelja Simeona ten Holta, kot ga je posnel multiinstrumentalist Erik Hall s člani ansamblov Metropolis Ensemble in Sandbox Percussion.
Poslušamo novo ploščo z izvedbo dela Canto Ostinato, najbolj znanega dela nizozemskega skladatelja Simeona ten Holta, kot ga je posnel multiinstrumentalist Erik Hall s člani ansamblov Metropolis Ensemble in Sandbox Percussion.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Ob življenjskem jubileju, 80-letnici Dimitrija Rupla, slovenskega politika, sociologa ter književnika, ki je v poznih 60. letih prejšnjega stoletja začel pisanje kratke proze, nadaljeval z romaneskno prozo ter dramatiko, smo izbrali odlomek iz njegovega novejšega romana Bazar, ki ga je založba Litera izdala leta 2021. V literarni travestiji in tu in tam parodiji se dogajanje vrti okrog zasnove, nastanka in delovanja nove države. Avtor se preigrava z resničnostjo in s spominom ter vprašanjem arhiva in tako piše kroniko, s katero ukinja pravila in briše jasne meje med fiktivnim in resničnim. Slog pisanja je realističen, svet opisuje, kot da je vse to, kar se je zgodilo, res. Roman Bazar ni samo metafora za državo, za katero je značilno le ekonomsko mešetarjenje, temveč tudi mešetarjenje z resnico. Na ta način delo izraža tudi duha našega časa, kjer dvomeči posameznik ne more več zajeti resničnosti sveta, je ob izidu romana Bazar med drugim zapisala zapisala Ana Lorger. Režiserka Ana Krauthaker, igralec Matej Recer, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstra zvoka Urban Gruden in Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Tanko. Leto nastanka 2026.
Ob življenjskem jubileju, 80-letnici Dimitrija Rupla, slovenskega politika, sociologa ter književnika, ki je v poznih 60. letih prejšnjega stoletja začel pisanje kratke proze, nadaljeval z romaneskno prozo ter dramatiko, smo izbrali odlomek iz njegovega novejšega romana Bazar, ki ga je založba Litera izdala leta 2021. V literarni travestiji in tu in tam parodiji se dogajanje vrti okrog zasnove, nastanka in delovanja nove države. Avtor se preigrava z resničnostjo in s spominom ter vprašanjem arhiva in tako piše kroniko, s katero ukinja pravila in briše jasne meje med fiktivnim in resničnim. Slog pisanja je realističen, svet opisuje, kot da je vse to, kar se je zgodilo, res. Roman Bazar ni samo metafora za državo, za katero je značilno le ekonomsko mešetarjenje, temveč tudi mešetarjenje z resnico. Na ta način delo izraža tudi duha našega časa, kjer dvomeči posameznik ne more več zajeti resničnosti sveta, je ob izidu romana Bazar med drugim zapisala zapisala Ana Lorger. Režiserka Ana Krauthaker, igralec Matej Recer, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstra zvoka Urban Gruden in Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Tanko. Leto nastanka 2026.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Električni avtomobili, pametni telefoni, mikrofoni, zvočniki, zasloni, laserji, optična vlakna ... Vsi delujejo zaradi elementov redkih zemelj, ki krojijo našo sedanjost in tudi našo prihodnost. In Kitajska nadzoruje skoraj 90 odstotkov svetovne predelave tega bogastva. Kaj načrtuje Evropa, kjer nihče noče rudnika na domačem vrtu? Naše ekipe so šle po sledi nahajališč redkih zemelj na Portugalskem in v Srbiji. Globus o potrebi po redkih zemljah, o uporu domačinov proti rudnikom in o svetovni tekmi, v kateri zmaguje Kitajska.
Električni avtomobili, pametni telefoni, mikrofoni, zvočniki, zasloni, laserji, optična vlakna ... Vsi delujejo zaradi elementov redkih zemelj, ki krojijo našo sedanjost in tudi našo prihodnost. In Kitajska nadzoruje skoraj 90 odstotkov svetovne predelave tega bogastva. Kaj načrtuje Evropa, kjer nihče noče rudnika na domačem vrtu? Naše ekipe so šle po sledi nahajališč redkih zemelj na Portugalskem in v Srbiji. Globus o potrebi po redkih zemljah, o uporu domačinov proti rudnikom in o svetovni tekmi, v kateri zmaguje Kitajska.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je za petek dopoldne sklicala prvo sejo državnega zbora v novem mandatu. To je storila po tem, ko je državna volilna komisija dopoldne uradno potrdila izid državnozborskih volitev. Znana so tudi prva izhodišča morebitne nove koalicije.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je za petek dopoldne sklicala prvo sejo državnega zbora v novem mandatu. To je storila po tem, ko je državna volilna komisija dopoldne uradno potrdila izid državnozborskih volitev. Znana so tudi prva izhodišča morebitne nove koalicije.
Umor na Tihem oceanu je dokumentarna serija o bombnem napadu na Greenpeaceovo ladjo Mavrični bojevnik leta 1985. Kot prava kriminalka razkriva dogodke, ki so pripeljali do napada. Sledil je mednarodni škandal, ki je zamajal vlado evropske države, prej majhna okoljevarstvena skupina pa se je uveljavila na svetovnem prizorišču. 1. del V prvem delu dogodke opisujeta Bunny McDiarmid in Peter Willcox, ki sta se leta 1985 na krovu Mavričnega bojevnika skupaj z drugimi aktivisti odpravila na Tihi ocean. Greenpeaceova ekipa hoče preprečiti nove jedrske poskuse, ki so doslej že močno prizadeli prebivalce tihomorskih otokov. Toda ustavita jo podtaknjeni bombi, ki ladjo potopita in ubijeta člana posadke. Začne se iskanje morilcev. MURDER IN THE PACIFIC / Velika britanija / 2022 / Režija: Chloe Campbell
Umor na Tihem oceanu je dokumentarna serija o bombnem napadu na Greenpeaceovo ladjo Mavrični bojevnik leta 1985. Kot prava kriminalka razkriva dogodke, ki so pripeljali do napada. Sledil je mednarodni škandal, ki je zamajal vlado evropske države, prej majhna okoljevarstvena skupina pa se je uveljavila na svetovnem prizorišču. 1. del V prvem delu dogodke opisujeta Bunny McDiarmid in Peter Willcox, ki sta se leta 1985 na krovu Mavričnega bojevnika skupaj z drugimi aktivisti odpravila na Tihi ocean. Greenpeaceova ekipa hoče preprečiti nove jedrske poskuse, ki so doslej že močno prizadeli prebivalce tihomorskih otokov. Toda ustavita jo podtaknjeni bombi, ki ladjo potopita in ubijeta člana posadke. Začne se iskanje morilcev. MURDER IN THE PACIFIC / Velika britanija / 2022 / Režija: Chloe Campbell
Martin je jezen in obenem obupan, ker se boji, da bi izgubil Lise. Lise je razdvojena, zato se raje vrže v reševanje oddaje. Johannes izve, da prijatelj ne bo nikoli več hodil. Na vsak način hoče iskati nove rešitve, toda prijatelj nadaljnjo pomoč in poskuse reševanja grobo zavrne. Johannes v stiski pokliče Lise, ki se ne oglasi. CHAOS / 2024 / Danska Scenarij: Katrine Greis-Rosenthal, Hadi Ka-Koush, Jacob Lohmann, Amanda Collin Režija: Lars Kaalund V glavnih vlogah: Katrine Greis-Rosenthal, Hadi Ka-Koush, Jacob Lohmann, Amanda Collin, Andreas Jebro, Lila Nobel, Silje Havmøller Schmidt, Tina Gylling Mortensen, Kurt Ravn, Janni Fauershou
Martin je jezen in obenem obupan, ker se boji, da bi izgubil Lise. Lise je razdvojena, zato se raje vrže v reševanje oddaje. Johannes izve, da prijatelj ne bo nikoli več hodil. Na vsak način hoče iskati nove rešitve, toda prijatelj nadaljnjo pomoč in poskuse reševanja grobo zavrne. Johannes v stiski pokliče Lise, ki se ne oglasi. CHAOS / 2024 / Danska Scenarij: Katrine Greis-Rosenthal, Hadi Ka-Koush, Jacob Lohmann, Amanda Collin Režija: Lars Kaalund V glavnih vlogah: Katrine Greis-Rosenthal, Hadi Ka-Koush, Jacob Lohmann, Amanda Collin, Andreas Jebro, Lila Nobel, Silje Havmøller Schmidt, Tina Gylling Mortensen, Kurt Ravn, Janni Fauershou
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Sodobna politična satira razkriva mehanizme na eni strani cinične, na drugi pa paranoične narave oblasti v tako imenovanih zahodnih demokracijah. Vse se začne z običajno partijo šaha dveh evropskih politikov, ki pa se razraste v politični škandal usodne razsežnosti. Radijsko igro smo posvetili dramski igralki Mojci Funkl, članici Mestnega gledališča ljubljanskega, ki je letošnja prejemnica igralske nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije »Duša Počkaj« za dveletno obdobje. Režiser: Aleš Jan Prevajalka: Mojca Kranjc Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Staš Janež Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Novinarka – Mojca Funkl Münckmeyer – Tomaž Gubenšek Vratar – Tone Gogala Zvezni kancler – Zlatko Šugman Kanclerjeva soproga – Maja Šugman Koalicijski partner – Evgen Car Nathalie – Iva Krajnc Bagola DeVille – Zvone Hribar Snowden – Uroš Smolej Prime Minister – Ivo Ban Oče – Dare Valič Sin – Blaž Valič Voditeljica TV-dnevnika – Nataša Bolčina Žgavec Priča časa prof. Marx – Aleksander Valič Hartmann – Jurij Souček Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2006
Sodobna politična satira razkriva mehanizme na eni strani cinične, na drugi pa paranoične narave oblasti v tako imenovanih zahodnih demokracijah. Vse se začne z običajno partijo šaha dveh evropskih politikov, ki pa se razraste v politični škandal usodne razsežnosti. Radijsko igro smo posvetili dramski igralki Mojci Funkl, članici Mestnega gledališča ljubljanskega, ki je letošnja prejemnica igralske nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije »Duša Počkaj« za dveletno obdobje. Režiser: Aleš Jan Prevajalka: Mojca Kranjc Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Staš Janež Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Novinarka – Mojca Funkl Münckmeyer – Tomaž Gubenšek Vratar – Tone Gogala Zvezni kancler – Zlatko Šugman Kanclerjeva soproga – Maja Šugman Koalicijski partner – Evgen Car Nathalie – Iva Krajnc Bagola DeVille – Zvone Hribar Snowden – Uroš Smolej Prime Minister – Ivo Ban Oče – Dare Valič Sin – Blaž Valič Voditeljica TV-dnevnika – Nataša Bolčina Žgavec Priča časa prof. Marx – Aleksander Valič Hartmann – Jurij Souček Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2006
Pesmi, ki jih je zapustila Jane Kenyon, so tihi glasovi podob sveta, ki nas obdaja; poetične podobe, ki nas vsaj tolažijo, če nas že ne morejo rešiti izgube ljubljenih, lastne moči, vere v možnost kontinuitete in odrešitve. S temi besedami je avtorica Literarnega večera Lucija Stupica natančno opisala poezijo te ameriške pesnice, avtorice šestih pesniških zbirk, od katerih sta dve izšli šele po njeni smrti leta 1995. Prevajalka Lucija Stupica, scenaristka Lucija Stupica, urednik oddaje Vlado Motnikar, igralka Darja Reichman, bralec Aleksander Golja, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režiser Klemen Markovčič. Posneto marca 2026.
Pesmi, ki jih je zapustila Jane Kenyon, so tihi glasovi podob sveta, ki nas obdaja; poetične podobe, ki nas vsaj tolažijo, če nas že ne morejo rešiti izgube ljubljenih, lastne moči, vere v možnost kontinuitete in odrešitve. S temi besedami je avtorica Literarnega večera Lucija Stupica natančno opisala poezijo te ameriške pesnice, avtorice šestih pesniških zbirk, od katerih sta dve izšli šele po njeni smrti leta 1995. Prevajalka Lucija Stupica, scenaristka Lucija Stupica, urednik oddaje Vlado Motnikar, igralka Darja Reichman, bralec Aleksander Golja, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režiser Klemen Markovčič. Posneto marca 2026.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Tokrat predstavljamo bogato in navdihujoče pesemsko izročilo Bolgarije, Češke, Estonije, Velike Britanije, Moldavije, Poljske, Srbije, Švedske, Slovaške in Slovenije. Tudi letos je Prvi program Radia Slovenija soustvarjal evroradijsko mrežo pomladno-velikonočnih napevov. Pestro bero evropske ljudske glasbe pa dopolnjujejo še zanimivi pomladni običaji.
Tokrat predstavljamo bogato in navdihujoče pesemsko izročilo Bolgarije, Češke, Estonije, Velike Britanije, Moldavije, Poljske, Srbije, Švedske, Slovaške in Slovenije. Tudi letos je Prvi program Radia Slovenija soustvarjal evroradijsko mrežo pomladno-velikonočnih napevov. Pestro bero evropske ljudske glasbe pa dopolnjujejo še zanimivi pomladni običaji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
Na prvi pogled je Največji šovmen film o uspehu, pogumu in veri vase. Vse je bleščeče: glasba, podobe, energija. Je zgodba, ki gledalca dvigne in mu reče, da je svet odprt za vse, ki si upajo sanjati. Toda če za trenutek zastaneš, ga doživiš tudi – kot tiho zgodbo o človeku, ki ne najde miru.
Na prvi pogled je Največji šovmen film o uspehu, pogumu in veri vase. Vse je bleščeče: glasba, podobe, energija. Je zgodba, ki gledalca dvigne in mu reče, da je svet odprt za vse, ki si upajo sanjati. Toda če za trenutek zastaneš, ga doživiš tudi – kot tiho zgodbo o človeku, ki ne najde miru.
... in živali in veter jo mahnejo na pot … Pripoveduje: Violeta Tomič. Napisal: Milan Petek Levokov. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
... in živali in veter jo mahnejo na pot … Pripoveduje: Violeta Tomič. Napisal: Milan Petek Levokov. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
David Bowie nam je zapustil obsežno in neprecenljivo zapuščino, vidno in nevidno. Ves čas je razmišljal in si svoje misli, spoznanja zapisoval. Bivanje in sporazumevanje z okolico je obravnaval skozi prizmo umetniških posegov in posredovanja. Ustvarjal je tudi, ko je vedel, da se mu čas izteka. V zaklenjeni študijski sobi so po njegovi smrti odkrili zapiske za nastajajoči muzikal z naslovom The Spectator. O tem niso vedeli nič niti njegovi najtesnejši sodelavci. Del njegove umetniške zapuščine si je mogoče ogledati v septembra odprtem centru Davida Bowieja v londonskem Muzeju Viktorije in Alberta East Storehouse. Spoštovanje do slavnega soseda je pokazal tudi Sklad za kulturno dediščino Londona, ki je nedavno prevzel lastništvo hiše na naslovu Plaistow Grove 4, kjer je Bowie živel od svojega osmega do dvajsetega leta in kjer se je začelo njegovo ustvarjalno popotovanje po svetu.
David Bowie nam je zapustil obsežno in neprecenljivo zapuščino, vidno in nevidno. Ves čas je razmišljal in si svoje misli, spoznanja zapisoval. Bivanje in sporazumevanje z okolico je obravnaval skozi prizmo umetniških posegov in posredovanja. Ustvarjal je tudi, ko je vedel, da se mu čas izteka. V zaklenjeni študijski sobi so po njegovi smrti odkrili zapiske za nastajajoči muzikal z naslovom The Spectator. O tem niso vedeli nič niti njegovi najtesnejši sodelavci. Del njegove umetniške zapuščine si je mogoče ogledati v septembra odprtem centru Davida Bowieja v londonskem Muzeju Viktorije in Alberta East Storehouse. Spoštovanje do slavnega soseda je pokazal tudi Sklad za kulturno dediščino Londona, ki je nedavno prevzel lastništvo hiše na naslovu Plaistow Grove 4, kjer je Bowie živel od svojega osmega do dvajsetega leta in kjer se je začelo njegovo ustvarjalno popotovanje po svetu.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno uvršča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajeni roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, vendar omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno uvršča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajeni roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, vendar omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Še sedem ur in pol je do izteka roka, ki ga je ameriški predsednik Donald Trump Iranu postavil za sprejetje dogovora ali odprtje Hormuške ožine. V nasprotnem primeru mu grozi s smrtjo celotne civilizacije. Teheran Trumpa svari, da bi napadi na civilne tarče sprožili protinapad, ki pa ne bi bil omejen samo na bližnjevzhodno regijo. Drugi poudarki: - Po potrditvi izidov volitev bi lahko deseti državni zbor delo začel v petek. - Opolnoči se bodo znova podražila goriva, najbolj kurilno olje. - V Ljubljani končana graditev zadnjih metrov kanala C0.
Še sedem ur in pol je do izteka roka, ki ga je ameriški predsednik Donald Trump Iranu postavil za sprejetje dogovora ali odprtje Hormuške ožine. V nasprotnem primeru mu grozi s smrtjo celotne civilizacije. Teheran Trumpa svari, da bi napadi na civilne tarče sprožili protinapad, ki pa ne bi bil omejen samo na bližnjevzhodno regijo. Drugi poudarki: - Po potrditvi izidov volitev bi lahko deseti državni zbor delo začel v petek. - Opolnoči se bodo znova podražila goriva, najbolj kurilno olje. - V Ljubljani končana graditev zadnjih metrov kanala C0.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Slovenska morska obala z zaledjem predstavlja prostor izjemne naravne in kulturne raznolikosti, kakršnih ne najdemo ravno pogosto. Na omejenem prostoru, dobrih 46-ih kilometrih obalnega pasu, med mejno reko Dragonjo na južni strani, kjer je območje Krajinskega parka Sečoveljske soline, pa do Krajinskega parka Debeli rtič na meji z Italijo na severni strani, naletimo na zelo različne in po marsičem edinstvene habitate. Nekatere je oblikovala narava sama, skozi tisočletja, druge pa skupaj z naravo človek, ki je ustvaril nekakšno sožitje med naravno in kulturno dediščino. Gre za območje ki ga krasi bogata biotska pestrost, a je hkrati tudi na udaru številnih pritiskov urbanizacije, prekomernega izkoriščanja naravnih virov, onesnaževanja in podnebnih sprememb. Omenjeni negativni vplivi puščajo vse močnejši odtis, ki ga je potrebno omejiti in zajeziti in prav to je primarna naloga in namen varovanih območij narave. Ukrepati je potrebno takoj, da bomo zanamcem pustili tisto, kar nam je bilo prepuščeno le v upravljanje. Film govori o izzivih in ciljih, ki jih imajo upravljavci zavarovanih območij v Slovenski Istri.
Slovenska morska obala z zaledjem predstavlja prostor izjemne naravne in kulturne raznolikosti, kakršnih ne najdemo ravno pogosto. Na omejenem prostoru, dobrih 46-ih kilometrih obalnega pasu, med mejno reko Dragonjo na južni strani, kjer je območje Krajinskega parka Sečoveljske soline, pa do Krajinskega parka Debeli rtič na meji z Italijo na severni strani, naletimo na zelo različne in po marsičem edinstvene habitate. Nekatere je oblikovala narava sama, skozi tisočletja, druge pa skupaj z naravo človek, ki je ustvaril nekakšno sožitje med naravno in kulturno dediščino. Gre za območje ki ga krasi bogata biotska pestrost, a je hkrati tudi na udaru številnih pritiskov urbanizacije, prekomernega izkoriščanja naravnih virov, onesnaževanja in podnebnih sprememb. Omenjeni negativni vplivi puščajo vse močnejši odtis, ki ga je potrebno omejiti in zajeziti in prav to je primarna naloga in namen varovanih območij narave. Ukrepati je potrebno takoj, da bomo zanamcem pustili tisto, kar nam je bilo prepuščeno le v upravljanje. Film govori o izzivih in ciljih, ki jih imajo upravljavci zavarovanih območij v Slovenski Istri.
Izmed treh slavnih s-jev: Scheina, Schütza in Scheidta, smo za današnji zborovski mozaik izbrali prvega, torej dela Johanna Hermanna Scheina, natančneje, njegovo zadnjo zbirko motetov z naslovom Israelsbrünnlein/Izraelski vodnjaki oziroma Fontana d'Israel. Poje Dresdenski komorni zbor pod vodstvom Hansa-Christopha Rademanna.
Izmed treh slavnih s-jev: Scheina, Schütza in Scheidta, smo za današnji zborovski mozaik izbrali prvega, torej dela Johanna Hermanna Scheina, natančneje, njegovo zadnjo zbirko motetov z naslovom Israelsbrünnlein/Izraelski vodnjaki oziroma Fontana d'Israel. Poje Dresdenski komorni zbor pod vodstvom Hansa-Christopha Rademanna.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V oddaji bo gost baletni plesalec, nekdanji prvi solist SNG Opera in balet Ljubljana in režiser, Vojko Vidmar. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V oddaji bo gost baletni plesalec, nekdanji prvi solist SNG Opera in balet Ljubljana in režiser, Vojko Vidmar. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
S tekmama v Madridu in Lizboni se bo začel četrtfinale nogometne lige prvakov. Real bo na Santiagu Bernabeu gostil Bayern, Sporting pa Arsenal, vodilno moštvo angleškega prvenstva. V dopoldanskih športnih minutah spoznate še gorsko kolesarko Vito Movrin, ki je postala prva tuja članica francoske tovarniške ekipe Sunn Factory Racing.
S tekmama v Madridu in Lizboni se bo začel četrtfinale nogometne lige prvakov. Real bo na Santiagu Bernabeu gostil Bayern, Sporting pa Arsenal, vodilno moštvo angleškega prvenstva. V dopoldanskih športnih minutah spoznate še gorsko kolesarko Vito Movrin, ki je postala prva tuja članica francoske tovarniške ekipe Sunn Factory Racing.
Uveljavljeni slovenski harmonikar Marko Hatlak je skupino FUNtango zasnoval leta 2004 po vzoru zasedbe Astorja Piazzolle. Pionirji izvajanja tango glasbe v slovenskem prostoru z ognjevito interpretacijo navdušujejo občinstvo, enega od temperamentnih in občutenih koncertov je posnela tudi Televizija Slovenija. Z vokalistom in harmonikarjem Hatlakom v skupini igrajo violinist Dejan Gregorič, pianist Jan Sever, kitarist Andrej Pekarovič in kontrabasist Jošt Lampret. Režiser televizijskega posnetka Aljaž Bastič, urednik oddaje Daniel Celarec.
Uveljavljeni slovenski harmonikar Marko Hatlak je skupino FUNtango zasnoval leta 2004 po vzoru zasedbe Astorja Piazzolle. Pionirji izvajanja tango glasbe v slovenskem prostoru z ognjevito interpretacijo navdušujejo občinstvo, enega od temperamentnih in občutenih koncertov je posnela tudi Televizija Slovenija. Z vokalistom in harmonikarjem Hatlakom v skupini igrajo violinist Dejan Gregorič, pianist Jan Sever, kitarist Andrej Pekarovič in kontrabasist Jošt Lampret. Režiser televizijskega posnetka Aljaž Bastič, urednik oddaje Daniel Celarec.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Slovenija danes, regionalne novice
V novi oddaji Televizije Slovenija bomo z dopisniki po Sloveniji temeljito in vsebinsko predstavljali lokalno problematiko. Pojasnili bomo dileme lokalnih skupnosti in iskali rešitve za razvoj slovenskih občin.
V novi oddaji Televizije Slovenija bomo z dopisniki po Sloveniji temeljito in vsebinsko predstavljali lokalno problematiko. Pojasnili bomo dileme lokalnih skupnosti in iskali rešitve za razvoj slovenskih občin.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.
Tomáš gre kljub negodovanju staršev z Martinom spet v Prago. Tam si Libor prizadeva, da bi vnuka vpisal v praško nogometno šolo. Vendar Tomáš Martinu jasno pove, da hoče ostati s Holčevimi. David poskuša prepričati Marka, naj ostane z njim, čeprav bi to lahko povzročilo napetosti s Terezo in Martinom. Doktor Tesař si obeta, da bo z Marcelinim otrokom Kamili izpolnil materinske sanje. Alena se odloči, da je zdaj pravi čas, da obišče Terezo. KUKAČKY (II.) / Swap, The (II.) / Češka republika / 2023 Režija: Biser A. Arichtev Scenarij: Jan Coufal V glavnih vlogah: Hrají: Marta Dancingerová, Marek Adamczyk, Viktor Sekanina, Sabina Remundová, David Novotný, Theo Schaefer, Michal Isteník, Petr Kostka, Libuše Švormová, Luboš Veselý, Eva Hacurová
Tomáš gre kljub negodovanju staršev z Martinom spet v Prago. Tam si Libor prizadeva, da bi vnuka vpisal v praško nogometno šolo. Vendar Tomáš Martinu jasno pove, da hoče ostati s Holčevimi. David poskuša prepričati Marka, naj ostane z njim, čeprav bi to lahko povzročilo napetosti s Terezo in Martinom. Doktor Tesař si obeta, da bo z Marcelinim otrokom Kamili izpolnil materinske sanje. Alena se odloči, da je zdaj pravi čas, da obišče Terezo. KUKAČKY (II.) / Swap, The (II.) / Češka republika / 2023 Režija: Biser A. Arichtev Scenarij: Jan Coufal V glavnih vlogah: Hrají: Marta Dancingerová, Marek Adamczyk, Viktor Sekanina, Sabina Remundová, David Novotný, Theo Schaefer, Michal Isteník, Petr Kostka, Libuše Švormová, Luboš Veselý, Eva Hacurová
Franka Petra Zimmermanna prepoznaven ton, globoka muzikalnost in oster intelekt uvrščajo med vodilne violiniste našega časa. Je dobrodošel gost Simfoničnega orkestra Bavarskega radia, kjer skrbno izbira svoj repertoar. Ta vključuje redko izvajani Violinski koncert Franka Martina, v katerem violina zasije kot človeški glas. Uokvirjata ga simfonični stavek Pacific 231 Arthurja Honeggerja, očarljiv šestminutni poklon moči in gibanju parne lokomotive, in iskriva glasbena pravljica Šeherezada Nikolaja Rimskega-Korsakova, ki temelji na Tisoč in eni noči. Pod vodstvom Alaina Altinogluja imajo orkestrski glasbeniki veliko priložnosti, da v celoti raziščejo čustva orientalsko obarvanih melodij, tudi v solističnih pasažah.
Franka Petra Zimmermanna prepoznaven ton, globoka muzikalnost in oster intelekt uvrščajo med vodilne violiniste našega časa. Je dobrodošel gost Simfoničnega orkestra Bavarskega radia, kjer skrbno izbira svoj repertoar. Ta vključuje redko izvajani Violinski koncert Franka Martina, v katerem violina zasije kot človeški glas. Uokvirjata ga simfonični stavek Pacific 231 Arthurja Honeggerja, očarljiv šestminutni poklon moči in gibanju parne lokomotive, in iskriva glasbena pravljica Šeherezada Nikolaja Rimskega-Korsakova, ki temelji na Tisoč in eni noči. Pod vodstvom Alaina Altinogluja imajo orkestrski glasbeniki veliko priložnosti, da v celoti raziščejo čustva orientalsko obarvanih melodij, tudi v solističnih pasažah.
Kaj ostane, ko svet razpada? Odgovor iščejo v ptujski mestni galeriji, kjer fotografi Tereza Kozinc, Simon Chang, Stojan Kerbler in Niko Erik Neubauer na skupinski razstavi odpirajo razmislek o pripadnosti, identiteti, skupnosti in spominu. Pri Založbi Beletrina so predstavili novo esejistično delo Borisa A. Novaka Proslavljanja in poslavljanja. V Kosovelovi knjižnici Sežana pa so odprli fotografsko razstavo Ženska toponomastika v Sloveniji, ki z zborom fotografij uličnih tabel z ženskimi imeni osvetljuje premalo poznano vlogo žensk v slovenski zgodovini in kulturi.
Kaj ostane, ko svet razpada? Odgovor iščejo v ptujski mestni galeriji, kjer fotografi Tereza Kozinc, Simon Chang, Stojan Kerbler in Niko Erik Neubauer na skupinski razstavi odpirajo razmislek o pripadnosti, identiteti, skupnosti in spominu. Pri Založbi Beletrina so predstavili novo esejistično delo Borisa A. Novaka Proslavljanja in poslavljanja. V Kosovelovi knjižnici Sežana pa so odprli fotografsko razstavo Ženska toponomastika v Sloveniji, ki z zborom fotografij uličnih tabel z ženskimi imeni osvetljuje premalo poznano vlogo žensk v slovenski zgodovini in kulturi.
Stroka močno zasrbi, vendar ne najde svoje palice za praskanje. Izkaže se, da je sezona gnezdenja, pa so pakčojdaktili pobrali vse palice v Dolini vegezavrov. Rdečka in grahozavrčki se morajo odlično znajti, da Stroku olajšajo trpljenje.
Stroka močno zasrbi, vendar ne najde svoje palice za praskanje. Izkaže se, da je sezona gnezdenja, pa so pakčojdaktili pobrali vse palice v Dolini vegezavrov. Rdečka in grahozavrčki se morajo odlično znajti, da Stroku olajšajo trpljenje.
Na Tednu slovenske drame v Kranju od leta 1979 podeljujejo nagrado Slavka Gruma za najboljše slovensko dramsko besedilo. Do danes se je tako zvrstilo 52 naslovov domače dramatike. Letošnje leto je strokovna žirija v sestavi Maja Šorli, Petra Vidali in Dino Pešut za nagrado Slavka Gruma nominirala pet besedil: - Katarina Morano in Žiga Divjak skupaj s strokovnima sodelavkama Jasmino Jerant in Moniko Weiss: Anhovo - Lina Akif: Hudič babi brusi jezik - Matjaž Zupančič: Orkan - Tereza Gregorič, Borut Petrović, Jakob Šfiligoj: Usje se je dalu - Katarina Morano: Zakaj sva se ločila Pred podelitvijo prestižne nagrade smo se z nominirankami in nominiranci pogovarjali o njihovih besedilih.
Na Tednu slovenske drame v Kranju od leta 1979 podeljujejo nagrado Slavka Gruma za najboljše slovensko dramsko besedilo. Do danes se je tako zvrstilo 52 naslovov domače dramatike. Letošnje leto je strokovna žirija v sestavi Maja Šorli, Petra Vidali in Dino Pešut za nagrado Slavka Gruma nominirala pet besedil: - Katarina Morano in Žiga Divjak skupaj s strokovnima sodelavkama Jasmino Jerant in Moniko Weiss: Anhovo - Lina Akif: Hudič babi brusi jezik - Matjaž Zupančič: Orkan - Tereza Gregorič, Borut Petrović, Jakob Šfiligoj: Usje se je dalu - Katarina Morano: Zakaj sva se ločila Pred podelitvijo prestižne nagrade smo se z nominirankami in nominiranci pogovarjali o njihovih besedilih.