Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Na začetku oddaje vam predstavimo načrte novega slovenskega parlamentarnega zagovornika Karla Holecza, ki se bo za ohranjanje kulture in jezika skupnosti trudil prek razvoja šolstva in gospodarstva, v sodelovanju z vsemi narodnostnimi institucijami. Na monoštrskem slovenskem generalnem konzulatu so ob mednarodnem dnevu poezije tretjič priredili pesniško kavarno, kjer je za povedano pesem vsak dobil skodelico kave. Tudi malčki v gornjeseniškem dvojezičnem vrtcu so se pripravljali na velikonočne praznike. S pomočjo vzgojiteljice asistentke iz Slovenije so se učili pesmice o zajčku in pripadajoče slovenske izraze. Ob 140. obletnici rojstva prekmurskega znanstvenika Avgusta Pavla so v Sombotelu priredili spominsko sejo, kjer so med drugim predstavili njegovo knjižničarsko, prosvetno in pesniško dejavnost.
Na začetku oddaje vam predstavimo načrte novega slovenskega parlamentarnega zagovornika Karla Holecza, ki se bo za ohranjanje kulture in jezika skupnosti trudil prek razvoja šolstva in gospodarstva, v sodelovanju z vsemi narodnostnimi institucijami. Na monoštrskem slovenskem generalnem konzulatu so ob mednarodnem dnevu poezije tretjič priredili pesniško kavarno, kjer je za povedano pesem vsak dobil skodelico kave. Tudi malčki v gornjeseniškem dvojezičnem vrtcu so se pripravljali na velikonočne praznike. S pomočjo vzgojiteljice asistentke iz Slovenije so se učili pesmice o zajčku in pripadajoče slovenske izraze. Ob 140. obletnici rojstva prekmurskega znanstvenika Avgusta Pavla so v Sombotelu priredili spominsko sejo, kjer so med drugim predstavili njegovo knjižničarsko, prosvetno in pesniško dejavnost.
V prvi epizodi podkasta Karneval člani skupine Joker Out gostijo Martina Jurkoviča, bivšega basista, s katerim so se popeljali od prazgodovine benda do sedanjosti. Ob deseti obletnici obstoja benda skupina pripravlja največji koncert v karieri, KARNEVAL - 20. junija v Ljubljani. Odgovorna urednica Uredništva za nove medije: Ksenja Tratnik.
V prvi epizodi podkasta Karneval člani skupine Joker Out gostijo Martina Jurkoviča, bivšega basista, s katerim so se popeljali od prazgodovine benda do sedanjosti. Ob deseti obletnici obstoja benda skupina pripravlja največji koncert v karieri, KARNEVAL - 20. junija v Ljubljani. Odgovorna urednica Uredništva za nove medije: Ksenja Tratnik.
V drugi epizodi podkasta skupina Joker Out gosti Tomija Megliča in Grego Skočirja, frontmena dveh najpomembnejših zgodnjih glasbenih vzornikov skupine Joker Out. Z dolgoletnima prijateljema so se pogovorili o njunih glasbenih začetkih, kariernih vzponih in padcih, prvih srečanjih s skupino Joker Out ter trenutnih izzivih.
V drugi epizodi podkasta skupina Joker Out gosti Tomija Megliča in Grego Skočirja, frontmena dveh najpomembnejših zgodnjih glasbenih vzornikov skupine Joker Out. Z dolgoletnima prijateljema so se pogovorili o njunih glasbenih začetkih, kariernih vzponih in padcih, prvih srečanjih s skupino Joker Out ter trenutnih izzivih.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Smrekarjev tarok so bile igralne karte znanega karikaturista Henrika Hinka Smrekarja, ki jih je tiskala ljubljanska tovarna igralnih kart. Oblasti so leta 1916 prepovedale Slovanski tarok in igralne karte Slovan ter Primorka z utemeljitvijo, da so karte s slovansko motiviko vzpodbujale sovražna čustva do monarhije in simpatizirale z njihovimi sovražniki, Srbi in Rusi. Motivi izbranih Smrekarjevih tarok kart segajo od slovenskega etničnega prostora do številnih slovanskih narodov z namenom, da prikaže skupne šege in navade Slovanov, torej skupne korenine. Nekatere šege so žive še danes, zato jih je film poiskal med Jurjaši v Beli Krajini, ob plesih Moreško na Korčuli ter Smrtoli na Slovaškem, ob Štehvanju v Ziljski dolini in Nočnim čuvajem ob Cerkniškem jezeru. Vojni absolutizem, ki je nastopil kmalu po začetku svetovne vojne na celotnem ozemlju A - O, je videl sovražnika monarhije ne samo v narodnostni – slovenski in slovanski motiviki, ampak tudi v slovenskih karikaturah, ki so začele nastajati in se po slovenskih časnikih bohotiti že po taborskem gibanju v drugi polovici 19. stoletja. Zoper take vrste kritike in osveščanja obenem je nastopil močan represivni aparat države – ovaduštvo in cenzura. V zgodovino cenzure, še posebej pred in med prvo svetovno vojno je kot žrtev ovaduštva padel marsikateri vidni slovenski ustvarjalec, umetnik ali intelektualec; mnoge med njimi je doletela zaporna kazen. Tudi Hinka Smrekarja. Ovadba, da je srbofil, rusofil, da s karikaturo kritizira monarhično oblast in hrabre vojake, ki umirajo za svojega cesarja, ga je pripeljala najprej v zapore na ljubljanskem gradu, po kalvariji, dolgi več kot eno leto, pa je končal v Judenburgu. Po dolgotrajni simulaciji so Smrekarja izpustili iz graške bolnišnice inb ga oprostili vojaške službe. Smrekar pa je – ob še dveh odličnih karikaturistih, Gaspariju in Podrekarju – tudi naprej smešil in bičal vojno in monarhe, ki so jo zakuhali, ter v slikah pozival k združitvi in enotnosti. Ko je bila leta 1917 na Dunaju sprejeta Majniškia deklaracija so bile družabne igre že omajani diktaturi še vedno nevarne. Kljub temu je časnik Slovenski narod še pred koncem vojne oznanil : «Prodaja igralnih kart »Slovan«, »Primorka« in »Slovanski tarok« je zopet dovoljena«.
Smrekarjev tarok so bile igralne karte znanega karikaturista Henrika Hinka Smrekarja, ki jih je tiskala ljubljanska tovarna igralnih kart. Oblasti so leta 1916 prepovedale Slovanski tarok in igralne karte Slovan ter Primorka z utemeljitvijo, da so karte s slovansko motiviko vzpodbujale sovražna čustva do monarhije in simpatizirale z njihovimi sovražniki, Srbi in Rusi. Motivi izbranih Smrekarjevih tarok kart segajo od slovenskega etničnega prostora do številnih slovanskih narodov z namenom, da prikaže skupne šege in navade Slovanov, torej skupne korenine. Nekatere šege so žive še danes, zato jih je film poiskal med Jurjaši v Beli Krajini, ob plesih Moreško na Korčuli ter Smrtoli na Slovaškem, ob Štehvanju v Ziljski dolini in Nočnim čuvajem ob Cerkniškem jezeru. Vojni absolutizem, ki je nastopil kmalu po začetku svetovne vojne na celotnem ozemlju A - O, je videl sovražnika monarhije ne samo v narodnostni – slovenski in slovanski motiviki, ampak tudi v slovenskih karikaturah, ki so začele nastajati in se po slovenskih časnikih bohotiti že po taborskem gibanju v drugi polovici 19. stoletja. Zoper take vrste kritike in osveščanja obenem je nastopil močan represivni aparat države – ovaduštvo in cenzura. V zgodovino cenzure, še posebej pred in med prvo svetovno vojno je kot žrtev ovaduštva padel marsikateri vidni slovenski ustvarjalec, umetnik ali intelektualec; mnoge med njimi je doletela zaporna kazen. Tudi Hinka Smrekarja. Ovadba, da je srbofil, rusofil, da s karikaturo kritizira monarhično oblast in hrabre vojake, ki umirajo za svojega cesarja, ga je pripeljala najprej v zapore na ljubljanskem gradu, po kalvariji, dolgi več kot eno leto, pa je končal v Judenburgu. Po dolgotrajni simulaciji so Smrekarja izpustili iz graške bolnišnice inb ga oprostili vojaške službe. Smrekar pa je – ob še dveh odličnih karikaturistih, Gaspariju in Podrekarju – tudi naprej smešil in bičal vojno in monarhe, ki so jo zakuhali, ter v slikah pozival k združitvi in enotnosti. Ko je bila leta 1917 na Dunaju sprejeta Majniškia deklaracija so bile družabne igre že omajani diktaturi še vedno nevarne. Kljub temu je časnik Slovenski narod še pred koncem vojne oznanil : «Prodaja igralnih kart »Slovan«, »Primorka« in »Slovanski tarok« je zopet dovoljena«.
Razvojno-informacijski center Slovenska Bistrica je s projektom Od mlina do mlina, ki je sofinanciran iz programa Interreg Slovenija–Madžarska, povezal več partnerjev, nastal pa je v želji ohraniti arhitekturno in kulturno dediščino mlinov v severovzhodni Sloveniji in delu Madžarske. S projektom so povezali trinajst mlinov, enajst na slovenski in dva na madžarski strani meje. Vključeni so tako delujoči kot tudi nedelujoči mlini različnih vrst in ohranjenosti, med slovenskimi so tudi tisti na Pohorju in Babičev mlin na Muri.
Razvojno-informacijski center Slovenska Bistrica je s projektom Od mlina do mlina, ki je sofinanciran iz programa Interreg Slovenija–Madžarska, povezal več partnerjev, nastal pa je v želji ohraniti arhitekturno in kulturno dediščino mlinov v severovzhodni Sloveniji in delu Madžarske. S projektom so povezali trinajst mlinov, enajst na slovenski in dva na madžarski strani meje. Vključeni so tako delujoči kot tudi nedelujoči mlini različnih vrst in ohranjenosti, med slovenskimi so tudi tisti na Pohorju in Babičev mlin na Muri.
Predstavniki gospodarstva, politike in drugih področij so se v mariborskih Minoritih zbrali na dogodku 'Čaj z razlogom: Gospodarstvo kot razvojni potencial Štajerske'. Pripravila ga je Britansko-slovenska gospodarska zbornica v sodelovanju z javno agencijo Spirit, gospodarskim ministrstvom in Mestno občino Maribor. Govorili so o izzivih razvoja deprivilegirane severovzhodne Slovenije in krepili vezi z gospodarstvom Velike Britanije.
Predstavniki gospodarstva, politike in drugih področij so se v mariborskih Minoritih zbrali na dogodku 'Čaj z razlogom: Gospodarstvo kot razvojni potencial Štajerske'. Pripravila ga je Britansko-slovenska gospodarska zbornica v sodelovanju z javno agencijo Spirit, gospodarskim ministrstvom in Mestno občino Maribor. Govorili so o izzivih razvoja deprivilegirane severovzhodne Slovenije in krepili vezi z gospodarstvom Velike Britanije.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Analize najodmevnejših tem in zanimivosti iz lokalnega okolja
Analize najodmevnejših tem in zanimivosti iz lokalnega okolja
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Medtem ko se na obmejnem območju nadaljujejo spopadi med izraelsko vojsko in libanonskim islamističnim gibanjem Hezbolah, naj bi se prvič po več desetletjih po telefonu pogovarjala voditelja Libanona in Izraela. To so napovedali v Tel Avivu in Washingtonu, Bejrut pa navaja, da ni uradno obveščen o tem. Državi morata najti pot do premirja, ki ga kot enega od pogojev za sklenitev dogovora z Združenimi državami Amerike zahteva Iran. Druge teme: - Kijev po obsežnem ruskem napadu poziva k dodatnemu pritisku na Moskvo. - Država z več subvencijami za toplotne črpalke in energetske sanacije stavb. - Nesoglasja med župani vzbujajo zaskrbljenost glede oskrbe Spodnjega Podravja z vodo v prihodnje.
Medtem ko se na obmejnem območju nadaljujejo spopadi med izraelsko vojsko in libanonskim islamističnim gibanjem Hezbolah, naj bi se prvič po več desetletjih po telefonu pogovarjala voditelja Libanona in Izraela. To so napovedali v Tel Avivu in Washingtonu, Bejrut pa navaja, da ni uradno obveščen o tem. Državi morata najti pot do premirja, ki ga kot enega od pogojev za sklenitev dogovora z Združenimi državami Amerike zahteva Iran. Druge teme: - Kijev po obsežnem ruskem napadu poziva k dodatnemu pritisku na Moskvo. - Država z več subvencijami za toplotne črpalke in energetske sanacije stavb. - Nesoglasja med župani vzbujajo zaskrbljenost glede oskrbe Spodnjega Podravja z vodo v prihodnje.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
V 89. letu je umrl ugledni slovenski skladatelj Pavel Mihelčič - radijski urednik, pedagog, glasbeni kritik, publicist in organizator koncertov. Akademsko skladateljsko pot je Pavel Mihelčič začel kot študent Marjana Kozine in pozneje Matije Bravničarja. V osemdesetih je deloval kot glasbeni urednik na Radiu Slovenija, sredi devedesetih je postal profesor za kompozicijo in glasbeno teorijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani, sedem let je bil tudi dekan te ustanove. Dejaven je bil kot predsednik Slovenske sekcije Mednarodnega združenja za sodobno glasbo, umetniški vodja festivala ÚNICUM in Svetovnih glasbenih dni 2003 v Sloveniji, za to je prejel tudi Red za zasluge Republike Slovenije. Za svojo glasbeno ustvarjalnost je prejel nagrado Prešernovega sklada, Župančičevo nagrado, plaketo Novega mesta in Kozinovo nagrado Društva slovenskih skladateljev za zaokrožen simfonični opus na tematiko Bele krajine. S Pavlom Mihelčičem slovenski kulturni prostor izgublja veliko. Dolga leta je kot kritik časopisa Delo postavljal mero slovenski glasbeni kritiki, za program Ars je vse do zadnjega pripravljal avtorske razmisleke Čas, prostor in glasba. Skladateljsko pero je držal v rokah s posebno občutljivostjo - do človeka, do ljudskega, spontanega, tudi jazzovskega, ustvarjajoč za orkester, komorne, solistične in druge zasedbe. Kot prenikav eseist se je vztrajno boril za večjo vidnost umetniške glasbe in kulture v javnem prostoru.
V 89. letu je umrl ugledni slovenski skladatelj Pavel Mihelčič - radijski urednik, pedagog, glasbeni kritik, publicist in organizator koncertov. Akademsko skladateljsko pot je Pavel Mihelčič začel kot študent Marjana Kozine in pozneje Matije Bravničarja. V osemdesetih je deloval kot glasbeni urednik na Radiu Slovenija, sredi devedesetih je postal profesor za kompozicijo in glasbeno teorijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani, sedem let je bil tudi dekan te ustanove. Dejaven je bil kot predsednik Slovenske sekcije Mednarodnega združenja za sodobno glasbo, umetniški vodja festivala ÚNICUM in Svetovnih glasbenih dni 2003 v Sloveniji, za to je prejel tudi Red za zasluge Republike Slovenije. Za svojo glasbeno ustvarjalnost je prejel nagrado Prešernovega sklada, Župančičevo nagrado, plaketo Novega mesta in Kozinovo nagrado Društva slovenskih skladateljev za zaokrožen simfonični opus na tematiko Bele krajine. S Pavlom Mihelčičem slovenski kulturni prostor izgublja veliko. Dolga leta je kot kritik časopisa Delo postavljal mero slovenski glasbeni kritiki, za program Ars je vse do zadnjega pripravljal avtorske razmisleke Čas, prostor in glasba. Skladateljsko pero je držal v rokah s posebno občutljivostjo - do človeka, do ljudskega, spontanega, tudi jazzovskega, ustvarjajoč za orkester, komorne, solistične in druge zasedbe. Kot prenikav eseist se je vztrajno boril za večjo vidnost umetniške glasbe in kulture v javnem prostoru.
Ker živimo v času nenehnih sprememb in izzivov, so se celjske gimnazije odločile, da se povežejo in vsako leto naslovijo aktualen družbeni pojav. Tako so se pred dnevi z gosti srečali v Narodnem domu Celje in dogodek naslovili: Popoln ali resničen? Lepota skozi oči mladih. To tematiko smo razširjeno nadaljevali tudi v tokratnem Gymnasiumu, v debati z dijakinjami Gimnazije Celje Center in Gimnazije Lava. Z nami so bile: Laura Bertoncelj, Zara Kregar, Tara Povh Klemenčič, Daša Goručan, Hana Dedić, Gaja Ramšak, Zara Škapin, z njimi pa je prišla tudi profesorica sociologije in slovenskega jezika Valerija Zorko.
Ker živimo v času nenehnih sprememb in izzivov, so se celjske gimnazije odločile, da se povežejo in vsako leto naslovijo aktualen družbeni pojav. Tako so se pred dnevi z gosti srečali v Narodnem domu Celje in dogodek naslovili: Popoln ali resničen? Lepota skozi oči mladih. To tematiko smo razširjeno nadaljevali tudi v tokratnem Gymnasiumu, v debati z dijakinjami Gimnazije Celje Center in Gimnazije Lava. Z nami so bile: Laura Bertoncelj, Zara Kregar, Tara Povh Klemenčič, Daša Goručan, Hana Dedić, Gaja Ramšak, Zara Škapin, z njimi pa je prišla tudi profesorica sociologije in slovenskega jezika Valerija Zorko.
Radijski koncert serije RadioSi MainStage s Parvani Violet je upravičil sloves glasbene enigme in vizualne perfekcionistke. Repertoar je ponudil preplet skladb njenih zadnjih ustvarjalnih let, ki ga je odprla z lanskoletno skladbo Simboli, nadaljevala pa z eno njenih najprepoznavnejših uspešnic, Mag. V nadaljevanju je vzhajajoča umetnica prepričljivo prepletala svoj eterični vokal z elektronskimi elementi in vložki – vse od aktualnega singla Dotik do zaključka s skladbo Vroče srce. Celoten koncert tako potrjuje, da gre za izvajalko, ki uspešno sledi začrtani poti in uresničuje željo po tem, da postane vidnejše ime slovenske popkulture.
Radijski koncert serije RadioSi MainStage s Parvani Violet je upravičil sloves glasbene enigme in vizualne perfekcionistke. Repertoar je ponudil preplet skladb njenih zadnjih ustvarjalnih let, ki ga je odprla z lanskoletno skladbo Simboli, nadaljevala pa z eno njenih najprepoznavnejših uspešnic, Mag. V nadaljevanju je vzhajajoča umetnica prepričljivo prepletala svoj eterični vokal z elektronskimi elementi in vložki – vse od aktualnega singla Dotik do zaključka s skladbo Vroče srce. Celoten koncert tako potrjuje, da gre za izvajalko, ki uspešno sledi začrtani poti in uresničuje željo po tem, da postane vidnejše ime slovenske popkulture.
Stanje na najemniškem trgu je kaotično. Iskalci stanovanja morajo predložiti celo življenjepis, lastniki zahtevajo vpogled v plačilne liste, pogodbo o zaposlitvi, dovoljenje za bivanje itd. Kajenje je absolutno prepovedano, domače živali večinoma niso zaželene, prav tako ne otroci. Oddajajo se celo za bivanje povsem neprimerni prostori, kot so predelane garaže, kleti, kontejnerji. Cene sledijo rasti cen nepremičnin, ki so v zadnjem tromesečju lanskega leta zabeležile najvišjo rast v EU.
Stanje na najemniškem trgu je kaotično. Iskalci stanovanja morajo predložiti celo življenjepis, lastniki zahtevajo vpogled v plačilne liste, pogodbo o zaposlitvi, dovoljenje za bivanje itd. Kajenje je absolutno prepovedano, domače živali večinoma niso zaželene, prav tako ne otroci. Oddajajo se celo za bivanje povsem neprimerni prostori, kot so predelane garaže, kleti, kontejnerji. Cene sledijo rasti cen nepremičnin, ki so v zadnjem tromesečju lanskega leta zabeležile najvišjo rast v EU.
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Zamuda pri ureditvi križišča v Framu - V Mariboru nadaljujejo saditev dreves - Izbrali Večerove osebnosti Štajerske za leto 2025
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Zamuda pri ureditvi križišča v Framu - V Mariboru nadaljujejo saditev dreves - Izbrali Večerove osebnosti Štajerske za leto 2025
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Friderik Žovneški in njegovi potomci so postali grofje Celjski, Emonec – kip antičnega ljubljanskega meščana, nemški okupatorji slovesno prepustili Prekmurje madžarskim zaveznikom
Friderik Žovneški in njegovi potomci so postali grofje Celjski, Emonec – kip antičnega ljubljanskega meščana, nemški okupatorji slovesno prepustili Prekmurje madžarskim zaveznikom
Anna med igro ugotovi, kako lahko po svoji volji izgine. Tako ponagaja ravnateljici Torill, ker je ta spet povozila Larsa. Ravnateljica je še zlobnejša zaradi novih težav. K njej sta prišla člana združenja proti vsemu tujemu in ji postavila neprijetno vprašanje. Zakaj se njena otroka v gozdu družita z Larsom?
Anna med igro ugotovi, kako lahko po svoji volji izgine. Tako ponagaja ravnateljici Torill, ker je ta spet povozila Larsa. Ravnateljica je še zlobnejša zaradi novih težav. K njej sta prišla člana združenja proti vsemu tujemu in ji postavila neprijetno vprašanje. Zakaj se njena otroka v gozdu družita z Larsom?
Ravnateljičina otroka Caroline in Herman morata ostati doma, saj je na dan prišla njuna trolovska narava. Caroline hoče uveljaviti svojo voljo in prosi Larsa, da bi ji pomagal pri matematični nalogi. Anna je ljubosumna nanjo in zato nevidna opazuje, kako se učita. Pa hoče Caroline res zgolj razjeziti mamo ali je samo zelo osamljena?
Ravnateljičina otroka Caroline in Herman morata ostati doma, saj je na dan prišla njuna trolovska narava. Caroline hoče uveljaviti svojo voljo in prosi Larsa, da bi ji pomagal pri matematični nalogi. Anna je ljubosumna nanjo in zato nevidna opazuje, kako se učita. Pa hoče Caroline res zgolj razjeziti mamo ali je samo zelo osamljena?
Je v Bekkebakknu še kaj živih neživih? Lars po stopnicah potisne Michaela, da bi ga razkrinkal, a sprva se zdi, da se je zmotil. Ko se hoče dečku opravičiti, ugotovi, da je Michael res zombi, vendar njegovi starši nočejo sprejeti svoje narave in se pretvarjajo, da so živi.
Je v Bekkebakknu še kaj živih neživih? Lars po stopnicah potisne Michaela, da bi ga razkrinkal, a sprva se zdi, da se je zmotil. Ko se hoče dečku opravičiti, ugotovi, da je Michael res zombi, vendar njegovi starši nočejo sprejeti svoje narave in se pretvarjajo, da so živi.
Ravnateljica je jezna, ker jo je Michael tako dolgo vlekel za nos, a svoj bes raje strese na Larsa. Združenje proti vsemu tujemu poprosi, da čim prej uredijo zadevo, in Lars kmalu izgine. Njegovi prijatelji se po pomoč zatečejo k pasjemu človeku, ki je vdan varuh zakona in izjemno dober slednik.
Ravnateljica je jezna, ker jo je Michael tako dolgo vlekel za nos, a svoj bes raje strese na Larsa. Združenje proti vsemu tujemu poprosi, da čim prej uredijo zadevo, in Lars kmalu izgine. Njegovi prijatelji se po pomoč zatečejo k pasjemu človeku, ki je vdan varuh zakona in izjemno dober slednik.
Prijatelji ugotovijo, da je združenje proti tujemu zbralo ogromno podatkov o tujcih v Bekkebakknu. Bojijo se, da vohunijo za njimi, ker bi jih radi izgnali. Odločijo se, da bodo vdrli v računalnik in uničili ves arhiv, a to morda ne bo tako preprosto.
Prijatelji ugotovijo, da je združenje proti tujemu zbralo ogromno podatkov o tujcih v Bekkebakknu. Bojijo se, da vohunijo za njimi, ker bi jih radi izgnali. Odločijo se, da bodo vdrli v računalnik in uničili ves arhiv, a to morda ne bo tako preprosto.
Lars odkrije, kdo je njegov oče in kje živi. V Bekkebakknu se še vedno ne čuti sprejetega, zato namerava vprašati očeta, ali bi lahko živel pri njem. Prijatelji so razočarani, da jih hoče zapustiti in se preseliti k popolnemu tujcu, razočaran pa je tudi Lars, saj se mu zdi oče hladen in nedostopen.
Lars odkrije, kdo je njegov oče in kje živi. V Bekkebakknu se še vedno ne čuti sprejetega, zato namerava vprašati očeta, ali bi lahko živel pri njem. Prijatelji so razočarani, da jih hoče zapustiti in se preseliti k popolnemu tujcu, razočaran pa je tudi Lars, saj se mu zdi oče hladen in nedostopen.
Bliža se državno preverjanje v znanju matematike. Ravnateljica Torill si želi, da bi bila šola v Bekkebakknu najboljša v državi, in za to je pripravljena storiti marsikaj, celo zastrupiti najslabše učence. Tess jo razkrinka, spozna pa tudi, kaj je dolžnost dobre čarovnice.
Bliža se državno preverjanje v znanju matematike. Ravnateljica Torill si želi, da bi bila šola v Bekkebakknu najboljša v državi, in za to je pripravljena storiti marsikaj, celo zastrupiti najslabše učence. Tess jo razkrinka, spozna pa tudi, kaj je dolžnost dobre čarovnice.
Tess pod sestrino posteljo odkrije čarovniški zvarek. Prepričana je, da je Ninni mamilo kupila od prijateljice, a izkaže se, da je zvarek v resnici pripravila njuna babica. Čeprav se babica izgovarja, da z denarjem od zaslužka podpira družino, Tess ve, da se mora ta dvoličnost končati, in se odloči za skrajni ukrep.
Tess pod sestrino posteljo odkrije čarovniški zvarek. Prepričana je, da je Ninni mamilo kupila od prijateljice, a izkaže se, da je zvarek v resnici pripravila njuna babica. Čeprav se babica izgovarja, da z denarjem od zaslužka podpira družino, Tess ve, da se mora ta dvoličnost končati, in se odloči za skrajni ukrep.
Irene prosi Roberta za pomoč pri novem računalniku. Pod pretvezo, da bi ga rada bolje spoznala, ga prepriča, da si skupaj ogledata film. Ko ga Tess, Anna in Lars posvarijo pred njo, naletijo na gluha ušesa. Irene je namreč sirena, in Robert se ji ne more upreti.
Irene prosi Roberta za pomoč pri novem računalniku. Pod pretvezo, da bi ga rada bolje spoznala, ga prepriča, da si skupaj ogledata film. Ko ga Tess, Anna in Lars posvarijo pred njo, naletijo na gluha ušesa. Irene je namreč sirena, in Robert se ji ne more upreti.
Robertov oče je žalosten, saj bi imela njegova pokojna žena in Robertova mama prav tisi dan rojstni dan. Vsi pravijo, da je bila angel, in Robert pomisli, da angeli morda res obstajajo. Zelo si želi, da ne bi bil le navaden človek. Žal se moti, a tudi človeški angeli lahko storijo veliko dobrega.
Robertov oče je žalosten, saj bi imela njegova pokojna žena in Robertova mama prav tisi dan rojstni dan. Vsi pravijo, da je bila angel, in Robert pomisli, da angeli morda res obstajajo. Zelo si želi, da ne bi bil le navaden človek. Žal se moti, a tudi človeški angeli lahko storijo veliko dobrega.
Bekkebakkensko šolo obišče potujoče gledališče. Sredi predstave eden od igralcev Larsu skrivaj preda listek z naslovom hotela, kjer ga pričakujejo. Na srečanju z igralcema prijatelji izvejo, da so tujci že ustanovili vojsko in se hočejo upreti, da pa potrebujejo še več pomočnikov. Robert je prvi, ki se hoče pridružiti, toda prav njega nočejo, ker je običajen človek.
Bekkebakkensko šolo obišče potujoče gledališče. Sredi predstave eden od igralcev Larsu skrivaj preda listek z naslovom hotela, kjer ga pričakujejo. Na srečanju z igralcema prijatelji izvejo, da so tujci že ustanovili vojsko in se hočejo upreti, da pa potrebujejo še več pomočnikov. Robert je prvi, ki se hoče pridružiti, toda prav njega nočejo, ker je običajen človek.
Anna začuti, da jo nekdo opazuje, in Tess hitro odkrije vsiljivca. Deček Tore trdi, da je joker, bitje, ki se lahko spremeni v karkoli, in bi bil rad njihov prijatelj. Toda kaj, če ima zle namene? V mestu bodo kmalu volili župana in skrajni kandidat Bastian Berg je zelo sovražen do tujcev.
Anna začuti, da jo nekdo opazuje, in Tess hitro odkrije vsiljivca. Deček Tore trdi, da je joker, bitje, ki se lahko spremeni v karkoli, in bi bil rad njihov prijatelj. Toda kaj, če ima zle namene? V mestu bodo kmalu volili župana in skrajni kandidat Bastian Berg je zelo sovražen do tujcev.
V Bekkebakknu so za župana izvolili Bastiana Berga, ki ne skriva sovraštva do tujcev in vezi z združenjem proti vsemu tujemu. Meščanom je obljubil boljši zaslužek, več dopusta in brezplačne prigrizke ob petkih, hkrati pa hoče mesto očistiti tako imenovane tuje nesnage. Kako bosta v tem svetu preživela Anna in Lars?
V Bekkebakknu so za župana izvolili Bastiana Berga, ki ne skriva sovraštva do tujcev in vezi z združenjem proti vsemu tujemu. Meščanom je obljubil boljši zaslužek, več dopusta in brezplačne prigrizke ob petkih, hkrati pa hoče mesto očistiti tako imenovane tuje nesnage. Kako bosta v tem svetu preživela Anna in Lars?
V turistični oddaji smo se tokrat ustavili na Pohorju. Z razglasitvijo za regijski park se je to zeleno pogorje pridružilo tričlanski družini slovenskih regijskih parkov: Škocjanskim jamam, Kozjanskemu in Notranjskemu regijskemu parku. Zanimalo nas je, kakšna je vizija parka, kje so največje priložnosti in največji izzivi, tudi v turizmu?
V turistični oddaji smo se tokrat ustavili na Pohorju. Z razglasitvijo za regijski park se je to zeleno pogorje pridružilo tričlanski družini slovenskih regijskih parkov: Škocjanskim jamam, Kozjanskemu in Notranjskemu regijskemu parku. Zanimalo nas je, kakšna je vizija parka, kje so največje priložnosti in največji izzivi, tudi v turizmu?
Slovensko leposlovje je od danes bogatejše za novo delo pesnika, pisatelja in prevajalca Jurija Hudolina. Gre za svojevrsten, zelo oseben potopis ustvarjalca, ki živi med Ljubljano in hrvaško Istro – posveča pa ga območju med tržaškim dvorcem Miramar in Devinskim gradom. Knjiga nosi naslov Zakon privlačnosti. Njenega avtorja je pred mikrofon povabil Janko Petrovec.
Slovensko leposlovje je od danes bogatejše za novo delo pesnika, pisatelja in prevajalca Jurija Hudolina. Gre za svojevrsten, zelo oseben potopis ustvarjalca, ki živi med Ljubljano in hrvaško Istro – posveča pa ga območju med tržaškim dvorcem Miramar in Devinskim gradom. Knjiga nosi naslov Zakon privlačnosti. Njenega avtorja je pred mikrofon povabil Janko Petrovec.
Rodoslovje oziroma genealogija je veda, ki proučuje družinske korenine. Raziskovanje družinske zgodovine pa ni le zbiranje imen in datumov, temveč odkrivanje zgodb, selitev, poklicev in usod, ki so oblikovali posameznike in skupnosti. Že v starih civilizacijah so pomembne družinske linije ohranjali v ustnem izročilu. Stara zaveza vsebuje številne genealogije, katerih namen je pokazati Adamove, Noetove in Abrahamove potomce. Pravi razmah pisnega rodoslovja pa se je začel v srednjem veku, ko so menihi začeli zapisovati rodovnike plemiških družin.
Rodoslovje oziroma genealogija je veda, ki proučuje družinske korenine. Raziskovanje družinske zgodovine pa ni le zbiranje imen in datumov, temveč odkrivanje zgodb, selitev, poklicev in usod, ki so oblikovali posameznike in skupnosti. Že v starih civilizacijah so pomembne družinske linije ohranjali v ustnem izročilu. Stara zaveza vsebuje številne genealogije, katerih namen je pokazati Adamove, Noetove in Abrahamove potomce. Pravi razmah pisnega rodoslovja pa se je začel v srednjem veku, ko so menihi začeli zapisovati rodovnike plemiških družin.
Leta 1969 se je predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito dvakrat mudil na Štajerskem. Jeseni sta z avstrijskim kolegom Jonasom odprla nov most čez Muro med Gornjo Radgono in Bad Radkerburgom. Aprila tistega leta je po oddihu na Mariborskem Pohorju slovesno odprl Hidroelektrarno Zlatoličje in se še istega dne pri Ptuju srečal z zgovorno lűkarico … pridelovalko znamenite ptujske čebule … dialog med obema se je skozi radijski arhiv zapisal v zgodovino.
Leta 1969 se je predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito dvakrat mudil na Štajerskem. Jeseni sta z avstrijskim kolegom Jonasom odprla nov most čez Muro med Gornjo Radgono in Bad Radkerburgom. Aprila tistega leta je po oddihu na Mariborskem Pohorju slovesno odprl Hidroelektrarno Zlatoličje in se še istega dne pri Ptuju srečal z zgovorno lűkarico … pridelovalko znamenite ptujske čebule … dialog med obema se je skozi radijski arhiv zapisal v zgodovino.
V Dnevni sobi gostimo čuteči in močni ženski - zaveznici, ki verjameta v moč povezovanja, ustvarjanja in poguma. Z nami bosta antropologinja, producentka, avtorica številnih publikacij in strokovnih člankov, ambasadorka kulturne dediščine in humanitarka doma in v tujini dr. Jerca Legan ter gledališka in filmska igralka, pevka, šansonjerka, voditeljica Lara Jankovič. Obe sta prijateljici, ki odkrito govorita o tem, kako se lahko po najtežjih življenjskih prelomnicah, kot je ločitev, znova sestaviš in greš skozi življenje. Z voditeljico Bernardo Žarn bosta spregovorili o ženskem zavezništvu, strahu, pogumu, ločitvah, ustvarjalnosti in o tem, kaj nas drži pokonci, ko je najtežje.
V Dnevni sobi gostimo čuteči in močni ženski - zaveznici, ki verjameta v moč povezovanja, ustvarjanja in poguma. Z nami bosta antropologinja, producentka, avtorica številnih publikacij in strokovnih člankov, ambasadorka kulturne dediščine in humanitarka doma in v tujini dr. Jerca Legan ter gledališka in filmska igralka, pevka, šansonjerka, voditeljica Lara Jankovič. Obe sta prijateljici, ki odkrito govorita o tem, kako se lahko po najtežjih življenjskih prelomnicah, kot je ločitev, znova sestaviš in greš skozi življenje. Z voditeljico Bernardo Žarn bosta spregovorili o ženskem zavezništvu, strahu, pogumu, ločitvah, ustvarjalnosti in o tem, kaj nas drži pokonci, ko je najtežje.
Serija gostovanj izbranih slovenskih bendov na Radio Si Main Stage.
Serija gostovanj izbranih slovenskih bendov na Radio Si Main Stage.
Serija gostovanj izbranih slovenskih bendov na Radio Si Main Stage.
Serija gostovanj izbranih slovenskih bendov na Radio Si Main Stage.
Tokrat predstavljamo avtobiografsko pripoved Milana Predana KAJ PA TA TU DELA? s podnaslovom Od Drave preko Atlantika do Vardarja in nazaj, ki je izšla pri založbi Pivec. Kaj pa ta tu dela? je iskrena, neolepšana, topla avtobiografska pripoved o življenju novinarja, diplomata, politika in človeka, ki so ga zaznamovale zasebne prelomnice. Milan Predan – dolgoletni glavni urednik Večera in kasneje veleposlanik v Trstu, Sofiji, Beogradu, Celovcu in Skopju – razpira ozadja odločitev, ki so oblikovala slovenske medije, diplomacijo in tranzicijsko družbo. Brez fikcije in brez olepševanja opisuje vzpone devetdesetih, padce po letu 2000, osebne dvome, boleče preizkušnje, skrite zakulisne igre in srečanja, ki človeka zaznamujejo za vedno. Od otroštva ob Dravi, mladostnih izkušenj v ZDA do novinarskih zgodb in vstopa v politiko knjiga predstavlja Predanovo življenje v prepletu zgodovine, osebne rasti, humorja in treznih razmislekov o tem, kaj pomeni pokončno delo v svetu, kjer to pogosto ni nagrajeno. To je zgodba o vztrajnosti, dvomu in pogumu. O tem, kako se človek iz Maribora znajde na vrhu uredništva v protokolarnem vrvežu svetovnih prestolnic – in zakaj se vedno znova vrača k Dravi.
Tokrat predstavljamo avtobiografsko pripoved Milana Predana KAJ PA TA TU DELA? s podnaslovom Od Drave preko Atlantika do Vardarja in nazaj, ki je izšla pri založbi Pivec. Kaj pa ta tu dela? je iskrena, neolepšana, topla avtobiografska pripoved o življenju novinarja, diplomata, politika in človeka, ki so ga zaznamovale zasebne prelomnice. Milan Predan – dolgoletni glavni urednik Večera in kasneje veleposlanik v Trstu, Sofiji, Beogradu, Celovcu in Skopju – razpira ozadja odločitev, ki so oblikovala slovenske medije, diplomacijo in tranzicijsko družbo. Brez fikcije in brez olepševanja opisuje vzpone devetdesetih, padce po letu 2000, osebne dvome, boleče preizkušnje, skrite zakulisne igre in srečanja, ki človeka zaznamujejo za vedno. Od otroštva ob Dravi, mladostnih izkušenj v ZDA do novinarskih zgodb in vstopa v politiko knjiga predstavlja Predanovo življenje v prepletu zgodovine, osebne rasti, humorja in treznih razmislekov o tem, kaj pomeni pokončno delo v svetu, kjer to pogosto ni nagrajeno. To je zgodba o vztrajnosti, dvomu in pogumu. O tem, kako se človek iz Maribora znajde na vrhu uredništva v protokolarnem vrvežu svetovnih prestolnic – in zakaj se vedno znova vrača k Dravi.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
V filmski družbeni satiri Zemljo krast, ki ta teden začenja svojo distribucijsko pot po slovenskih kinematografih, spremljamo para staršev in njihovo druženje neki večer ob kozarcu vina – druženje, ki preide v bojevito kresanje mnenj. V enakovrednih vlogah v filmu nastopajo Suzana Krevh, Tines Špik, Lara Maria Vouk in Andraž Jug. Film je bil posnet v dveh dneh in je nastal med drugimi plačanimi projekti. To je sicer že osmi skupni projekt ustvarjalnega tandema Iza Strehar in Žiga Virc (nazadnje smo si lahko ogledali njun arhivski dokumentarec Poletje ’91), pripravljata že nov celovečerni film in nadaljevanko. Film Zemljo krast skozi pogovore, ki smo jim priča, načne zelo resne teme in politična vprašanja, vse skupaj pa prežema satiričen humor, značilen tako za dela Ize Strehar (najbolj je znana po scenariju za film Prasica, slabšalni izraz za žensko) kot za Žigo Virca (Trst je naš, Houston, imamo problem). Pogovarjala se je Tesa Drev Juh, oddajo je posnel Franci Moder.
V filmski družbeni satiri Zemljo krast, ki ta teden začenja svojo distribucijsko pot po slovenskih kinematografih, spremljamo para staršev in njihovo druženje neki večer ob kozarcu vina – druženje, ki preide v bojevito kresanje mnenj. V enakovrednih vlogah v filmu nastopajo Suzana Krevh, Tines Špik, Lara Maria Vouk in Andraž Jug. Film je bil posnet v dveh dneh in je nastal med drugimi plačanimi projekti. To je sicer že osmi skupni projekt ustvarjalnega tandema Iza Strehar in Žiga Virc (nazadnje smo si lahko ogledali njun arhivski dokumentarec Poletje ’91), pripravljata že nov celovečerni film in nadaljevanko. Film Zemljo krast skozi pogovore, ki smo jim priča, načne zelo resne teme in politična vprašanja, vse skupaj pa prežema satiričen humor, značilen tako za dela Ize Strehar (najbolj je znana po scenariju za film Prasica, slabšalni izraz za žensko) kot za Žigo Virca (Trst je naš, Houston, imamo problem). Pogovarjala se je Tesa Drev Juh, oddajo je posnel Franci Moder.
V četrtkovi oddaji Dobro jutro bomo pokukali v svet filma — Keanu Reeves, Cameron Diaz in Matt Bomer igrajo v novi črni komediji Jonaha Hilla "Outcome". V teh dneh mineva deset let od smrti slovenskega gledališkega režiserja Tomaža Pandurja, v spomin nanj sta mariborska Drama in Umetnostna galerija Maribor pripravili razstavo ikoničnih fotografij njegovih predstav. Spregovorili bomo tudi o lažnih novicah, ustvarjenih z umetno inteligenco. 16. april je tudi svetovni dan glasu — tenorist Danilo Kostevšek in jazz pevka Ana Bezjak nam bosta razložila, kaj se dogaja v našem grlu, ko iztisnemo ton. In ker je na ta dan tudi svetovni dan pižam, bomo izvedeli, zakaj to oblačilo, ki izvira iz Indije in Perzije, danes ne sme manjkati v nobeni omari. Goran Obradovič se bo celotno jutro potepal po spomladanskem travniku, oddajo pa bosta vodila Katja Treer in Andrej Geržina.
V četrtkovi oddaji Dobro jutro bomo pokukali v svet filma — Keanu Reeves, Cameron Diaz in Matt Bomer igrajo v novi črni komediji Jonaha Hilla "Outcome". V teh dneh mineva deset let od smrti slovenskega gledališkega režiserja Tomaža Pandurja, v spomin nanj sta mariborska Drama in Umetnostna galerija Maribor pripravili razstavo ikoničnih fotografij njegovih predstav. Spregovorili bomo tudi o lažnih novicah, ustvarjenih z umetno inteligenco. 16. april je tudi svetovni dan glasu — tenorist Danilo Kostevšek in jazz pevka Ana Bezjak nam bosta razložila, kaj se dogaja v našem grlu, ko iztisnemo ton. In ker je na ta dan tudi svetovni dan pižam, bomo izvedeli, zakaj to oblačilo, ki izvira iz Indije in Perzije, danes ne sme manjkati v nobeni omari. Goran Obradovič se bo celotno jutro potepal po spomladanskem travniku, oddajo pa bosta vodila Katja Treer in Andrej Geržina.
"Veste, pri klekljanju se pod rokami dobro čuti, ali so "kleklni" stari ali imajo za seboj že kaj kilometrine ali so povsem novi," pripoveduje naša današnja sogovornica gospa Nadja Lapajne. Domačinka iz Idrije je seveda klekljala že v osnovni šoli in se v tej veščini tudi zdaj, v pokoju, še vedno izpopolnjuje. Gospa Nadja Lapajne je tudi sicer aktivna upokojenka in med dejavnostmi jo je v Idriji ujela Lucija Fatur.
"Veste, pri klekljanju se pod rokami dobro čuti, ali so "kleklni" stari ali imajo za seboj že kaj kilometrine ali so povsem novi," pripoveduje naša današnja sogovornica gospa Nadja Lapajne. Domačinka iz Idrije je seveda klekljala že v osnovni šoli in se v tej veščini tudi zdaj, v pokoju, še vedno izpopolnjuje. Gospa Nadja Lapajne je tudi sicer aktivna upokojenka in med dejavnostmi jo je v Idriji ujela Lucija Fatur.
Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.
Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.
V Radijski tribuni smo govorili o državnih naložbah v cestno infrastrukturo na mariborskem koncu. Preverili smo, kako napreduje gradnja mariborske zahodne oz. južne obvoznice in kako hitro si lahko obetamo dokončanje celotne trase. Govorili smo tudi o težko pričakovani obnovi dotrajanega Malečniškega mostu, o izboljšavah na Cesti proletarskih brigad in še o čem – z državnim sekretarjem na Ministrstvu za infrastrukturo Andrejem Rajhom.
V Radijski tribuni smo govorili o državnih naložbah v cestno infrastrukturo na mariborskem koncu. Preverili smo, kako napreduje gradnja mariborske zahodne oz. južne obvoznice in kako hitro si lahko obetamo dokončanje celotne trase. Govorili smo tudi o težko pričakovani obnovi dotrajanega Malečniškega mostu, o izboljšavah na Cesti proletarskih brigad in še o čem – z državnim sekretarjem na Ministrstvu za infrastrukturo Andrejem Rajhom.
Dialektološka raziskovanja naših mladih jezikoslovcev nas tokrat vodijo v 'gmajno'. Kaj vse označuje ta beseda, vam razkrijejo v naslednjih minutah.
Dialektološka raziskovanja naših mladih jezikoslovcev nas tokrat vodijo v 'gmajno'. Kaj vse označuje ta beseda, vam razkrijejo v naslednjih minutah.