Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Karpo Godina je posnel tri celovečerne filme: Splav meduze, Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica in Umetni raj. Z njimi je sodeloval na skoraj vseh pomembnih mednarodnih festivalih. Pred predvajanjem obnovljenega filma Rdeči boogie se v oddaji pogovarjamo z režiserjem, ki je pomembno zaznamoval slovenski in jugoslovanski filmski prostor.
Karpo Godina je posnel tri celovečerne filme: Splav meduze, Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica in Umetni raj. Z njimi je sodeloval na skoraj vseh pomembnih mednarodnih festivalih. Pred predvajanjem obnovljenega filma Rdeči boogie se v oddaji pogovarjamo z režiserjem, ki je pomembno zaznamoval slovenski in jugoslovanski filmski prostor.
Na sinočnji slavnostni večerji dopisnikov Bele hiše, na kateri je bil tudi ameriški predsednik Donald Trump, se je zgodil strelski incident. Varnostne službe so oboroženega osumljenca, ki je želel vstopiti v slavnostno dvorano, prijele, predsednika in njegovo soprogo pa odpeljale na varno. Motiv še ni znan. Drugi poudarki oddaje: - Medtem se v svetu vrstijo obsodbe. Voditelji povečini poudarjajo nesprejemljivost nasilja v demokraciji. - Zelenski ob 40-ti obletnici jedrske nesreče v Černobilu Rusijo obtožil jedrskega terorizma. - Stroka ob svetovnem tednu imunizacije, poudarja, da je zaščita s cepljenjem pomembna v vseh življenjskih obdobjih.
Na sinočnji slavnostni večerji dopisnikov Bele hiše, na kateri je bil tudi ameriški predsednik Donald Trump, se je zgodil strelski incident. Varnostne službe so oboroženega osumljenca, ki je želel vstopiti v slavnostno dvorano, prijele, predsednika in njegovo soprogo pa odpeljale na varno. Motiv še ni znan. Drugi poudarki oddaje: - Medtem se v svetu vrstijo obsodbe. Voditelji povečini poudarjajo nesprejemljivost nasilja v demokraciji. - Zelenski ob 40-ti obletnici jedrske nesreče v Černobilu Rusijo obtožil jedrskega terorizma. - Stroka ob svetovnem tednu imunizacije, poudarja, da je zaščita s cepljenjem pomembna v vseh življenjskih obdobjih.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
V oddaji Nedelja po domače boste podrobneje spoznali občini Ljutomer in Sveti Jurij ob Ščavnici ter številne nastopajoče: Prleški kvintet, Ljutomerski oktet, Pihalni orkester Ljutomer, Ansambel Fekonja, Etno folk skupina Bosi, Vokalna skupina Evridike in Beročka.
V oddaji Nedelja po domače boste podrobneje spoznali občini Ljutomer in Sveti Jurij ob Ščavnici ter številne nastopajoče: Prleški kvintet, Ljutomerski oktet, Pihalni orkester Ljutomer, Ansambel Fekonja, Etno folk skupina Bosi, Vokalna skupina Evridike in Beročka.
... pojejo odlomke iz del Pacinija, Mozarta, Rossinija, Offenbacha, Bellinija, Korngolda, Verdija, Ponchiellija, Puccinija, Davida, Masseneta, Loesserja, Erwina in Bernsteina.
... pojejo odlomke iz del Pacinija, Mozarta, Rossinija, Offenbacha, Bellinija, Korngolda, Verdija, Ponchiellija, Puccinija, Davida, Masseneta, Loesserja, Erwina in Bernsteina.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Aprilske oddaje Humoreska tega tedna so posvečene velikanu španske književnosti, Miguelu de Cervantesu Saavedri. Od njegove smrti letos aprila mineva ravno 410 let. Tokrat smo izbrali odlomek 10. poglavja drugega dela romana Veleumni plemič don Kihot iz Manče, ki, kot na začetku zapiše avtor, "pripoveduje o tem, kaj je iztuhtal Sančo, da je urekel gospo Dulsinejo, in o drugih, prav tako smešnih kakor resničnih pripetljajih". Intrerpret Gregor Zorc, prevajalec Niko Košir, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.
Aprilske oddaje Humoreska tega tedna so posvečene velikanu španske književnosti, Miguelu de Cervantesu Saavedri. Od njegove smrti letos aprila mineva ravno 410 let. Tokrat smo izbrali odlomek 10. poglavja drugega dela romana Veleumni plemič don Kihot iz Manče, ki, kot na začetku zapiše avtor, "pripoveduje o tem, kaj je iztuhtal Sančo, da je urekel gospo Dulsinejo, in o drugih, prav tako smešnih kakor resničnih pripetljajih". Intrerpret Gregor Zorc, prevajalec Niko Košir, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.
V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije je na ogled razstava Ženske in delo med tradicijo in modernizacijo: obdobje zgodnjega socializma, posvečena vlogi dela žensk v povojni Sloveniji in v njeni modernizaciji vse do konca 60. let. Razstava, ki je nastala v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani ter Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti, razkriva pomen ter razumevanje dela žensk v hkratnosti kontinuitet in prelomov, v soobstoju tradicije in modernizacije, v razpetosti med ideološkimi obljubami in vsakdanjo resničnostjo. Zgodovinski pogled na delo žensk ponuja pomembna izhodišča za razmislek o pomenu dela, ekonomske neodvisnosti in položaju sodobnih žensk. V tokratni oddaji Sledi časa bo o zgodovini pravice žensk do dela ter o izzivih, s katerimi se spopadajo današnje ženske, spregovorila zgodovinarka dr. Jovana Mihajlović Trbovc z Znanstvenoraziskovalnega inštituta Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Gostjo je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.
V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije je na ogled razstava Ženske in delo med tradicijo in modernizacijo: obdobje zgodnjega socializma, posvečena vlogi dela žensk v povojni Sloveniji in v njeni modernizaciji vse do konca 60. let. Razstava, ki je nastala v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani ter Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti, razkriva pomen ter razumevanje dela žensk v hkratnosti kontinuitet in prelomov, v soobstoju tradicije in modernizacije, v razpetosti med ideološkimi obljubami in vsakdanjo resničnostjo. Zgodovinski pogled na delo žensk ponuja pomembna izhodišča za razmislek o pomenu dela, ekonomske neodvisnosti in položaju sodobnih žensk. V tokratni oddaji Sledi časa bo o zgodovini pravice žensk do dela ter o izzivih, s katerimi se spopadajo današnje ženske, spregovorila zgodovinarka dr. Jovana Mihajlović Trbovc z Znanstvenoraziskovalnega inštituta Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Gostjo je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.
Emonci so bili, kot drugi Rimljani, vraževerni. Prepričani so bili, da lahko zloben pogled, hudobno oko, povzroči nesrečo. Pred zlom so se varovali z amuleti in ga odganjali s hrupom. Verjeli so, da lahko imajo tudi predmeti vsakdanje rabe, na primer sponke za obleke, posebno moč. Danes, v naši – od rimske drugačni kulturi se nam zdi to nenavadno, kljub temu da nam ni prav, če nam črna mačka prečka cesto, in v letalu lahko kupimo le še sedež št. 13.
Emonci so bili, kot drugi Rimljani, vraževerni. Prepričani so bili, da lahko zloben pogled, hudobno oko, povzroči nesrečo. Pred zlom so se varovali z amuleti in ga odganjali s hrupom. Verjeli so, da lahko imajo tudi predmeti vsakdanje rabe, na primer sponke za obleke, posebno moč. Danes, v naši – od rimske drugačni kulturi se nam zdi to nenavadno, kljub temu da nam ni prav, če nam črna mačka prečka cesto, in v letalu lahko kupimo le še sedež št. 13.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
V Sloveniji smo po dvajsetih letih dobili nov zakon o vinu, toda dozdajšnji podzakonski akti veljajo še največ dve leti. Vinogradniki se v glavnem strinjajo, da so bile zaradi neusklajenosti z zakonodajo Evropske unije nujne spremembe na tem področju. Hkrati pa opozarjajo, da jim nekatere od uzakonjenih novosti, na primer v povezavi s certificiranjem oziroma z geografsko označbo vinogradniških površin, ne ustrezajo. Zato je to izziv za nadaljnje pogovore in usklajevanja, se strinjajo na kmetijskem ministrstvu. Pomembne novosti vinske zakonodaje pa se po njihovem nanašajo na register pridelovalcev grozdja in vina, na možnost prestrukturiranja izkrčenih vinogradov in na zasaditev vinogradniških površin brez dovoljenj. V oddaji, ki jo je pripravil Valter Pregelj, govorimo še o uporabi digitalizacije in robotike v oljkarstvu ter o projektu za ohranitev krškopoljskega prašiča kot avtohtone pasme.
V Sloveniji smo po dvajsetih letih dobili nov zakon o vinu, toda dozdajšnji podzakonski akti veljajo še največ dve leti. Vinogradniki se v glavnem strinjajo, da so bile zaradi neusklajenosti z zakonodajo Evropske unije nujne spremembe na tem področju. Hkrati pa opozarjajo, da jim nekatere od uzakonjenih novosti, na primer v povezavi s certificiranjem oziroma z geografsko označbo vinogradniških površin, ne ustrezajo. Zato je to izziv za nadaljnje pogovore in usklajevanja, se strinjajo na kmetijskem ministrstvu. Pomembne novosti vinske zakonodaje pa se po njihovem nanašajo na register pridelovalcev grozdja in vina, na možnost prestrukturiranja izkrčenih vinogradov in na zasaditev vinogradniških površin brez dovoljenj. V oddaji, ki jo je pripravil Valter Pregelj, govorimo še o uporabi digitalizacije in robotike v oljkarstvu ter o projektu za ohranitev krškopoljskega prašiča kot avtohtone pasme.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Gangeško nižavje je stičišče starega in sodobnega. Sue se iz svetega mesta Varanasi odpravi v Patno, v mesto, ki hitro postaja indijska Silicijeva dolina. In prav na tem območju Ganges najbolj ogrožajo jezovi, onesnaževanje, industrija in kmetijstvo. GANGES WITH SUE PERKINS / BBC STUDIOS / 2017 / Režija: Vicky Hinners
Gangeško nižavje je stičišče starega in sodobnega. Sue se iz svetega mesta Varanasi odpravi v Patno, v mesto, ki hitro postaja indijska Silicijeva dolina. In prav na tem območju Ganges najbolj ogrožajo jezovi, onesnaževanje, industrija in kmetijstvo. GANGES WITH SUE PERKINS / BBC STUDIOS / 2017 / Režija: Vicky Hinners
Pank se ni rodil v velikih dvoranah in pod žarometi, ampak v klubih, garažah, skvotih. To niso bili samo prostori – to so bili varni otoki za vse, ki niso imeli kam drugam. Za vse, ki niso sodili nikamor. Prizorišča so panku dala telo. Tam se je glasba prvič srečala z občinstvom. Meja med odrom in publiko je bila zabrisana, pogosto sploh ni obstajala. In prav v tem je bila moč. In tudi pri nas, v Sloveniji, imamo prizorišča, ki niso samo prostori, ampak institucije. Legendarna prizorišča z dolgo tradicijo in kilometrino, kjer so se generacije učile, kaj pomeni biti glasen, drugačen, samosvoj. Prostori, ki so preživeli menjave sistemov, pomanjkanje sredstev in stalne pritiske – pa še vedno stojijo. In še vedno dajejo prostor novim glasovom. V četrti epizodi obiščemo tudi domače pank kolektive in listamo fanzine.
Pank se ni rodil v velikih dvoranah in pod žarometi, ampak v klubih, garažah, skvotih. To niso bili samo prostori – to so bili varni otoki za vse, ki niso imeli kam drugam. Za vse, ki niso sodili nikamor. Prizorišča so panku dala telo. Tam se je glasba prvič srečala z občinstvom. Meja med odrom in publiko je bila zabrisana, pogosto sploh ni obstajala. In prav v tem je bila moč. In tudi pri nas, v Sloveniji, imamo prizorišča, ki niso samo prostori, ampak institucije. Legendarna prizorišča z dolgo tradicijo in kilometrino, kjer so se generacije učile, kaj pomeni biti glasen, drugačen, samosvoj. Prostori, ki so preživeli menjave sistemov, pomanjkanje sredstev in stalne pritiske – pa še vedno stojijo. In še vedno dajejo prostor novim glasovom. V četrti epizodi obiščemo tudi domače pank kolektive in listamo fanzine.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
V Veroni je potekal 58. vinski sejem Vinitaly, ki velja za enega največjih na svetu. Predstavilo se je več kot 4.000 razstavljalcev s svojimi vini. Malvazija pa je imela samo svoj praznik v Portorožu. Tam je potekal že 28. festival Malvazija - žlahtni okus mediterana. V Padni smo ob prazniku bledeža in oljčnega olja obiskali prijaznega peka Martina Hreščaka, ki je znan po svojih odličnih bigah. Na Serminu pri Kopru smo šli do mlade zelenjadarke Lorene Kocjančič, ki obdeluje dva hektarja njiv. V Brdih so pripravili posvet o češnjah. Gre za del projekta Češnja - sadež prihodnosti in identitete. Bili pa smo tudi pri Ribiški družini Bistrica, ki že desetletja skrbi za ohranjanje ribjega življa v reki Reki ter v jezerih Mola in Klivnik.
V Veroni je potekal 58. vinski sejem Vinitaly, ki velja za enega največjih na svetu. Predstavilo se je več kot 4.000 razstavljalcev s svojimi vini. Malvazija pa je imela samo svoj praznik v Portorožu. Tam je potekal že 28. festival Malvazija - žlahtni okus mediterana. V Padni smo ob prazniku bledeža in oljčnega olja obiskali prijaznega peka Martina Hreščaka, ki je znan po svojih odličnih bigah. Na Serminu pri Kopru smo šli do mlade zelenjadarke Lorene Kocjančič, ki obdeluje dva hektarja njiv. V Brdih so pripravili posvet o češnjah. Gre za del projekta Češnja - sadež prihodnosti in identitete. Bili pa smo tudi pri Ribiški družini Bistrica, ki že desetletja skrbi za ohranjanje ribjega življa v reki Reki ter v jezerih Mola in Klivnik.
Jedrske katastrofe v Černobilu ne bi smeli dojemati kot del zgodovine temveč kot del žive odgovornosti, je ob 40-i obletnici največje jedrske nesreče v zgodovini sporočil vodja mednarodne agencije za jedrsko energijo Rafael Grossi. Kot je dejal, je danes čas za spominjanje, pa tudi za razmislek in okrepitev naše zavezanosti jedrski varnosti. S takšnimi prizadevanji lahko najbolje počastimo spomin na pripadnike vseh služb in delavcev, ki so posredovali po katastrofi. V oddaji tudi o tem: - Predsednica republike ne bo imenovala kandidata za mandatarja, kakšni so naslednji koraki? - Festival Kraška gmajna obiskovalcem nudi številne brezplačne dogodke. - V galeriji Caserma v Sečoveljskih solinah odprli prvo pregledno razstavo umetniških del družbe Soline. - Po zmagi nad Olimpijo so si koprski nogometaši odprli vrata v nogometno Evropo, po obračunu množične kršitve javnega reda in miru.
Jedrske katastrofe v Černobilu ne bi smeli dojemati kot del zgodovine temveč kot del žive odgovornosti, je ob 40-i obletnici največje jedrske nesreče v zgodovini sporočil vodja mednarodne agencije za jedrsko energijo Rafael Grossi. Kot je dejal, je danes čas za spominjanje, pa tudi za razmislek in okrepitev naše zavezanosti jedrski varnosti. S takšnimi prizadevanji lahko najbolje počastimo spomin na pripadnike vseh služb in delavcev, ki so posredovali po katastrofi. V oddaji tudi o tem: - Predsednica republike ne bo imenovala kandidata za mandatarja, kakšni so naslednji koraki? - Festival Kraška gmajna obiskovalcem nudi številne brezplačne dogodke. - V galeriji Caserma v Sečoveljskih solinah odprli prvo pregledno razstavo umetniških del družbe Soline. - Po zmagi nad Olimpijo so si koprski nogometaši odprli vrata v nogometno Evropo, po obračunu množične kršitve javnega reda in miru.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Hitler na porušenem dravskem mostu, deportacije prekmurskih Judov, Diehl-Oswaldov dachauski proces
Hitler na porušenem dravskem mostu, deportacije prekmurskih Judov, Diehl-Oswaldov dachauski proces
Konec marca je bila Sarah Mullally slovesno ustoličena kot prva ženska canterburyjska nadškofinja. S tem je postala primas Anglikanske Cerkve in svetovne anglikanske skupnosti. Njeno imenovanje, ki vzbuja različne odzive, je potrdil tudi kralj Karel III. V oddaji o tem, kaj pomeni njeno imenovanje za Anglikansko cerkev in odnose z ostalimi krščanskimi cerkvami. V oddaji še o papeževem potovanju v Afriko in letošnjem šmarničnem branju.
Konec marca je bila Sarah Mullally slovesno ustoličena kot prva ženska canterburyjska nadškofinja. S tem je postala primas Anglikanske Cerkve in svetovne anglikanske skupnosti. Njeno imenovanje, ki vzbuja različne odzive, je potrdil tudi kralj Karel III. V oddaji o tem, kaj pomeni njeno imenovanje za Anglikansko cerkev in odnose z ostalimi krščanskimi cerkvami. V oddaji še o papeževem potovanju v Afriko in letošnjem šmarničnem branju.
V dobri družbi s Kristijanom je oddaja, kjer je doma dobra volja, pristna glasba in odlična družba. Povabili smo vas na Festival Pod Pohorjem Oplotnica, ki znova obeta nepozabno vzdušje pod Pohorjem. V studiu sta nas obiskala Ansambel Opev in Guštni muzikanti, ki sta združila moči v novi skladbi – slišite lahko zgodbo sodelovanja in seveda tudi novo pesem. Za piko na i pa še koncert V ŽIVO z Ansamblom Banovšek.
V dobri družbi s Kristijanom je oddaja, kjer je doma dobra volja, pristna glasba in odlična družba. Povabili smo vas na Festival Pod Pohorjem Oplotnica, ki znova obeta nepozabno vzdušje pod Pohorjem. V studiu sta nas obiskala Ansambel Opev in Guštni muzikanti, ki sta združila moči v novi skladbi – slišite lahko zgodbo sodelovanja in seveda tudi novo pesem. Za piko na i pa še koncert V ŽIVO z Ansamblom Banovšek.
Our guest in today’s edition of Radio Exclusive is journalist Teodor Marjanovič — a man with a distinctly Central European biography. For Czech public television, he created the travel series In a Caravan Through Slovenia — a documentary that goes far beyond postcard images. He manages to connect Slovenia and the Czech Republic naturally.
Our guest in today’s edition of Radio Exclusive is journalist Teodor Marjanovič — a man with a distinctly Central European biography. For Czech public television, he created the travel series In a Caravan Through Slovenia — a documentary that goes far beyond postcard images. He manages to connect Slovenia and the Czech Republic naturally.
Družba Vleka in tehnika je hčerinska družba Slovenskih železnic, njen namen pa je prevoz vlakov, vzdrževanje in popravilo vozil, torej lokomotiv in vagonov, pa tudi opravljanje tehničnih pregledov na vozilih. Po državi ima več centrov, eden teh je tudi v Divači. Med železničarji in domačini znan kot "kurilnica" je med najstarejšimi pri nas. Letos namreč mineva 150 let, od kar so jo postavili, njena namembnost pa se do danes ni spremenila. Zaradi povečanega prometa na železnicah in gradnje novih tirov pa bo njena vloga zelo pomembna tudi v prihodnje.
Družba Vleka in tehnika je hčerinska družba Slovenskih železnic, njen namen pa je prevoz vlakov, vzdrževanje in popravilo vozil, torej lokomotiv in vagonov, pa tudi opravljanje tehničnih pregledov na vozilih. Po državi ima več centrov, eden teh je tudi v Divači. Med železničarji in domačini znan kot "kurilnica" je med najstarejšimi pri nas. Letos namreč mineva 150 let, od kar so jo postavili, njena namembnost pa se do danes ni spremenila. Zaradi povečanega prometa na železnicah in gradnje novih tirov pa bo njena vloga zelo pomembna tudi v prihodnje.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Pirniče.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Pirniče.
Za Mirka Ciglerja, ki združuje vojaško in diplomatsko znanje, kolegi pravijo, da je človek, ki razume vojno, a zagovarja mir. V zgodnjih osemdesetih, ko je bil namestnik jugoslovanskega vojaškega atašeja v Pekingu, se je sprehajal med glinenimi vojščaki v kitajskem Šjanu. Pozneje je na misiji Združenih narodov bdel nad vojskama Iraka in Irana. Nekdanji visoki častnik in diplomat je pomemben pečat pri evroatlantskem povezovanju Slovenije pustil tako v Washingtonu, kjer je bil pomočnik veleposlanika v času 11. septembra, kot v Bruslju, kjer je bil tudi del prve slovenske misije pri Natu. Od blizu je torej doživljal zgodovinske prelome. To mu kot publicistu daje odlično osnovo za geopolitične in varnostne analize. Od ruske zasedbe Krima redno objavlja v Dnevnikovem Objektivu.
Za Mirka Ciglerja, ki združuje vojaško in diplomatsko znanje, kolegi pravijo, da je človek, ki razume vojno, a zagovarja mir. V zgodnjih osemdesetih, ko je bil namestnik jugoslovanskega vojaškega atašeja v Pekingu, se je sprehajal med glinenimi vojščaki v kitajskem Šjanu. Pozneje je na misiji Združenih narodov bdel nad vojskama Iraka in Irana. Nekdanji visoki častnik in diplomat je pomemben pečat pri evroatlantskem povezovanju Slovenije pustil tako v Washingtonu, kjer je bil pomočnik veleposlanika v času 11. septembra, kot v Bruslju, kjer je bil tudi del prve slovenske misije pri Natu. Od blizu je torej doživljal zgodovinske prelome. To mu kot publicistu daje odlično osnovo za geopolitične in varnostne analize. Od ruske zasedbe Krima redno objavlja v Dnevnikovem Objektivu.
Ko opazovalec ptic na polju izgubi svojo piščalko, so ovce navdušene. Jon z novo igračko zabava čredo. Ko pa piščalko pogoltne, ga navdušenje mine.
Ko opazovalec ptic na polju izgubi svojo piščalko, so ovce navdušene. Jon z novo igračko zabava čredo. Ko pa piščalko pogoltne, ga navdušenje mine.
Na četrto velikonočno nedeljo, nedeljo Dobrega Pastirja, neposredno prenašamo sveto mašo iz župnije Radlje ob Dravi. Mašuje župnik Jože Poljanšek. Namesto pridige ima nagovor bogoslovec Danijel Petric. Sodeluje mešani pevski zbor sv. Mihael z zborovodkinjo in organistko Urško Skalovnik.
Na četrto velikonočno nedeljo, nedeljo Dobrega Pastirja, neposredno prenašamo sveto mašo iz župnije Radlje ob Dravi. Mašuje župnik Jože Poljanšek. Namesto pridige ima nagovor bogoslovec Danijel Petric. Sodeluje mešani pevski zbor sv. Mihael z zborovodkinjo in organistko Urško Skalovnik.
Nasveti gospe Filifjonke spodbudijo Muminočka k odločitvi, da se bo zaposlil in tako postal svetel zgled svojemu sinu. A Muminočkova nenehna odsotnost postavi življenje družine Muminov na glavo. In kaj v resnici sploh počne, kadar je odsoten?
Nasveti gospe Filifjonke spodbudijo Muminočka k odločitvi, da se bo zaposlil in tako postal svetel zgled svojemu sinu. A Muminočkova nenehna odsotnost postavi življenje družine Muminov na glavo. In kaj v resnici sploh počne, kadar je odsoten?
Letos mineva 270 let od rojstva W.A. Mozarta. Med drugim je ustvaril tudi več del na velikonočno marijansko antifono Regina caeli (Raduj se, kraljica nebeška). Zgodnejša, K. 127, zveni lahkotno in igrivo, z živimi zborovskimi deli in svetlim orkestrskim zvenom, poznejša K. 108 pa prinaša več širine in slovesnosti, z izrazitejšimi solističnimi vložki in bolj razkošno zvočno podobo. Obe povezuje prepoznavna, radostna aleluja, ki zaznamuje velikonočni čas.
Letos mineva 270 let od rojstva W.A. Mozarta. Med drugim je ustvaril tudi več del na velikonočno marijansko antifono Regina caeli (Raduj se, kraljica nebeška). Zgodnejša, K. 127, zveni lahkotno in igrivo, z živimi zborovskimi deli in svetlim orkestrskim zvenom, poznejša K. 108 pa prinaša več širine in slovesnosti, z izrazitejšimi solističnimi vložki in bolj razkošno zvočno podobo. Obe povezuje prepoznavna, radostna aleluja, ki zaznamuje velikonočni čas.
Mami, Lili in Hugo se igrajo igro »pajek, ne jezi se«. Lili hoče zmagati in mamica ji pri tem pomaga. Hugu se to ne zdi prav, zato prekliče svojo obljubo, da bo sestrico naučil rolkati. Lili se kuja, za nameček pa se k Pajkovim pride pazit še sosedova dojenčica Cvetka. Lili tudi nad tem ni prav nič navdušena. A ponoči Lili reši Cvetko, ki v spanju zablodi v jašek za dvigalo, in tako se zbližata. Zjutraj se prijateljsko igrata in tudi Hugo najde čas, da Lili nauči rolkati.
Mami, Lili in Hugo se igrajo igro »pajek, ne jezi se«. Lili hoče zmagati in mamica ji pri tem pomaga. Hugu se to ne zdi prav, zato prekliče svojo obljubo, da bo sestrico naučil rolkati. Lili se kuja, za nameček pa se k Pajkovim pride pazit še sosedova dojenčica Cvetka. Lili tudi nad tem ni prav nič navdušena. A ponoči Lili reši Cvetko, ki v spanju zablodi v jašek za dvigalo, in tako se zbližata. Zjutraj se prijateljsko igrata in tudi Hugo najde čas, da Lili nauči rolkati.
Tadej Pogačar danes brani zmago na enodnevni klasiki Liege–Bastogne–Liege. Rokometaši Celja so v evropskem pokalu včeraj igrali z Ohridom.
Tadej Pogačar danes brani zmago na enodnevni klasiki Liege–Bastogne–Liege. Rokometaši Celja so v evropskem pokalu včeraj igrali z Ohridom.
Tib bi rad vedel, kaj dela Tamtam, kadar nista skupaj. Na skrivaj mu sledi in ugotovi, da se vsak večer odpravi v skrivnostno jamo. Tib je še bolj zmeden, ko spozna, da je jama polna dinozavrov.
Tib bi rad vedel, kaj dela Tamtam, kadar nista skupaj. Na skrivaj mu sledi in ugotovi, da se vsak večer odpravi v skrivnostno jamo. Tib je še bolj zmeden, ko spozna, da je jama polna dinozavrov.
Lušti in Igla hočeta igrati nogomet, medtem ko ju Živa in Bzz skušata prepričati, da se igrajo družino. A fanta ju zavrneta in punci se jima pridružita na nogometnem igrišču, kjer imata fanta prednost. Ko se jim pridruži Čebema, je Igla nad njo povsem prevzet, dekleti pa to izkoristita in zabijeta gol. Zaradi tega Luštija od jeze raznese, na koncu pa se odloči, da se bodo z Iglo, Čebemo, Bzz in Živo igrali družino.
Lušti in Igla hočeta igrati nogomet, medtem ko ju Živa in Bzz skušata prepričati, da se igrajo družino. A fanta ju zavrneta in punci se jima pridružita na nogometnem igrišču, kjer imata fanta prednost. Ko se jim pridruži Čebema, je Igla nad njo povsem prevzet, dekleti pa to izkoristita in zabijeta gol. Zaradi tega Luštija od jeze raznese, na koncu pa se odloči, da se bodo z Iglo, Čebemo, Bzz in Živo igrali družino.
Nino v laguni zagleda morsko deklico medvedko. Zapoje ji in se spoprijatelji z njo ter komaj čaka, da jo bo spet videl. Ema in Skok odkrijeta resnico o morski deklici in skušata Ninu po svojih močeh pomagati.
Nino v laguni zagleda morsko deklico medvedko. Zapoje ji in se spoprijatelji z njo ter komaj čaka, da jo bo spet videl. Ema in Skok odkrijeta resnico o morski deklici in skušata Ninu po svojih močeh pomagati.
Molitev vernikom odpira nekaj bistvenega: odnos med človekom in Bogom. Včasih je polna besed, drugič zaznamovana s tišino, prošnjo, hvaležnostjo ali iskanjem. Za nekoga je molitev opora, za drugega vprašanje, za tretjega prostor notranjega miru. Človek v molitvi pred Boga pravzaprav prinaša marsikaj. O tem, kako razumeti molitev in kako oblikuje človeka, smo se pogovarjali z župnikom Simonom Potnikom iz Pastoralne zveze župnij Slovenj Gradec.
Molitev vernikom odpira nekaj bistvenega: odnos med človekom in Bogom. Včasih je polna besed, drugič zaznamovana s tišino, prošnjo, hvaležnostjo ali iskanjem. Za nekoga je molitev opora, za drugega vprašanje, za tretjega prostor notranjega miru. Človek v molitvi pred Boga pravzaprav prinaša marsikaj. O tem, kako razumeti molitev in kako oblikuje človeka, smo se pogovarjali z župnikom Simonom Potnikom iz Pastoralne zveze župnij Slovenj Gradec.
Šir kan napade Baluja in Mavglija, in Tabaki ju reši. Akela mu ponudi, da lahko ostane pri volkovih, a Mavgli mu ne zaupa. Mavgli in Bala vohunita za Tabakijem in ugotovita, kaj v resnici naklepa.
Šir kan napade Baluja in Mavglija, in Tabaki ju reši. Akela mu ponudi, da lahko ostane pri volkovih, a Mavgli mu ne zaupa. Mavgli in Bala vohunita za Tabakijem in ugotovita, kaj v resnici naklepa.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Roj metuljev je po čudnem naključju prepričan, da je Žanko njihov kralj. Metulji ne verjamejo, da je deževnik, ampak mislijo, da je gosenica. Odpeljejo ga v svoje domovanje, kjer ga častijo in mu ne dovolijo oditi. Žanko pogreša Vilija in Suzi, onadva pa njega. Radi bi se skupaj igrali, a metulji tega ne dovolijo. Žanko skuša s pomočjo Vilija in Suzi na vse mogoče načine pobegniti, toda metulji ga vedno ujamejo. Šele ko dokaže, da je deževnik, in skupaj najdejo pravega kralja metuljev, lahko odide.
Roj metuljev je po čudnem naključju prepričan, da je Žanko njihov kralj. Metulji ne verjamejo, da je deževnik, ampak mislijo, da je gosenica. Odpeljejo ga v svoje domovanje, kjer ga častijo in mu ne dovolijo oditi. Žanko pogreša Vilija in Suzi, onadva pa njega. Radi bi se skupaj igrali, a metulji tega ne dovolijo. Žanko skuša s pomočjo Vilija in Suzi na vse mogoče načine pobegniti, toda metulji ga vedno ujamejo. Šele ko dokaže, da je deževnik, in skupaj najdejo pravega kralja metuljev, lahko odide.
Župan Kaj praznuje rojstni dan, a mravlje mu odnesejo torto. Prijatelji se pomanjšajo in pobliže spoznajo pridne delavke, matico in vse mravljišče.
Župan Kaj praznuje rojstni dan, a mravlje mu odnesejo torto. Prijatelji se pomanjšajo in pobliže spoznajo pridne delavke, matico in vse mravljišče.
Čarobni pisalni strojček nas bo popeljal med kralje in nesmiselne bitke, kakršne so po navadi vse. Toda, če dobro premislimo, potem, ko igro slišimo … bi nam takle čarobni pisalni strojček na vsakem koraku lahko polepšal tudi ali predvsem današnje življenje. Zlasti na preštevilnih bojiščih, ko bi med dvema nasprotnima stranema ustvaril lep in naklonjen pisemski most. Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturginja: Djurdja Flere Tonska mojstrica: Metka Rojc Kralj Bum, pozneje Bumbumbum – Stane Sever Kraljevič – Ali Raner Fant – Branko Starič General – Aleksander Valič Pisar – Tone Homar Sel – Tone Slodnjak Pesnik – Janez Albreht 1. podanik – Milan Kalan 2. podanik – France Presetnik 3. podanik – Dušan Škedl Kralj Bumbum – Slavo Švajger Bumbumov general – Franček Drofenik Bumbumov pisar – Hugo Florjančič Kraljična, Bumbumova hčerka – Irena Prosen Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Ljubljana novembra 1963.
Čarobni pisalni strojček nas bo popeljal med kralje in nesmiselne bitke, kakršne so po navadi vse. Toda, če dobro premislimo, potem, ko igro slišimo … bi nam takle čarobni pisalni strojček na vsakem koraku lahko polepšal tudi ali predvsem današnje življenje. Zlasti na preštevilnih bojiščih, ko bi med dvema nasprotnima stranema ustvaril lep in naklonjen pisemski most. Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturginja: Djurdja Flere Tonska mojstrica: Metka Rojc Kralj Bum, pozneje Bumbumbum – Stane Sever Kraljevič – Ali Raner Fant – Branko Starič General – Aleksander Valič Pisar – Tone Homar Sel – Tone Slodnjak Pesnik – Janez Albreht 1. podanik – Milan Kalan 2. podanik – France Presetnik 3. podanik – Dušan Škedl Kralj Bumbum – Slavo Švajger Bumbumov general – Franček Drofenik Bumbumov pisar – Hugo Florjančič Kraljična, Bumbumova hčerka – Irena Prosen Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Ljubljana novembra 1963.
Poslušamo prvi stavek iz Klavirskega tria v a-molu, op. 50 Petra Iljiča Čajkovskega, Glasbeno suito iz filma Gora Retezat Iona Dumitrescuja, prvi stavek iz Sonate za klavir št. 21 v B-duru Franza Schuberta, Slovanski ples št. 8, op. 72 Antonína Dvořáka, Fantazijo v C-duru, op. 17 Roberta Schumanna in Sur: Los suenos Astorja Piazzolle.
Poslušamo prvi stavek iz Klavirskega tria v a-molu, op. 50 Petra Iljiča Čajkovskega, Glasbeno suito iz filma Gora Retezat Iona Dumitrescuja, prvi stavek iz Sonate za klavir št. 21 v B-duru Franza Schuberta, Slovanski ples št. 8, op. 72 Antonína Dvořáka, Fantazijo v C-duru, op. 17 Roberta Schumanna in Sur: Los suenos Astorja Piazzolle.
Ingeborg Bachmann, ena najpomembnejših avstrijskih avtoric 20. stoletja, je v svojem delu raziskovala razmerje med jezikom, subjektom in družbo. Njena poezija pogosto tematizira meje izražanja in možnost komunikacije. V pesmi Soncu svetloba deluje kot osrednji motiv, ki odpira vprašanja zaznave in pomena. Prevajalec Aleš Šteger, interpretinja Nina Skrbinšek, redakcija Staša Grahek, Tina Poglajen. Posneto leta 2004.
Ingeborg Bachmann, ena najpomembnejših avstrijskih avtoric 20. stoletja, je v svojem delu raziskovala razmerje med jezikom, subjektom in družbo. Njena poezija pogosto tematizira meje izražanja in možnost komunikacije. V pesmi Soncu svetloba deluje kot osrednji motiv, ki odpira vprašanja zaznave in pomena. Prevajalec Aleš Šteger, interpretinja Nina Skrbinšek, redakcija Staša Grahek, Tina Poglajen. Posneto leta 2004.
Zunaj je prelep, topel dan. Na vrtu stoji popolnoma nov bazenček za Malo kraljično. Ker je tako vroče, se v prijetni vodi kmalu znajdejo vsi prijatelji, ki bi se radi ohladili. Mala kraljična pa vodnih užitkov ni pripravljena deliti z nikomer. Prijatelje jezno napodi, vendar kaj kmalu ugotovi, da je igra brez njih strašno dolgočasna.
Zunaj je prelep, topel dan. Na vrtu stoji popolnoma nov bazenček za Malo kraljično. Ker je tako vroče, se v prijetni vodi kmalu znajdejo vsi prijatelji, ki bi se radi ohladili. Mala kraljična pa vodnih užitkov ni pripravljena deliti z nikomer. Prijatelje jezno napodi, vendar kaj kmalu ugotovi, da je igra brez njih strašno dolgočasna.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V Papirnem dolu je športna prireditev. Mimi je odgovorna za sojenje in nagrade. A ker si vsi tekmovalci tako prizadevajo, je težko izbrati zmagovalca, čas pa neusmiljeno teče in bliža se slovesna razglasitev najboljšega.
V Papirnem dolu je športna prireditev. Mimi je odgovorna za sojenje in nagrade. A ker si vsi tekmovalci tako prizadevajo, je težko izbrati zmagovalca, čas pa neusmiljeno teče in bliža se slovesna razglasitev najboljšega.
Poslušamo prvi stavek iz Klavirskega tria v a-molu, op. 50 Petra Iljiča Čajkovskega, Glasbeno suito iz filma Gora Retezat Iona Dumitrescuja, prvi stavek iz Sonate za klavir št. 21 v B-duru Franza Schuberta, Slovanski ples št. 8, op. 72 Antonína Dvořáka, Fantazijo v C-duru, op. 17 Roberta Schumanna in Sur: Los suenos Astorja Piazzolle.
Poslušamo prvi stavek iz Klavirskega tria v a-molu, op. 50 Petra Iljiča Čajkovskega, Glasbeno suito iz filma Gora Retezat Iona Dumitrescuja, prvi stavek iz Sonate za klavir št. 21 v B-duru Franza Schuberta, Slovanski ples št. 8, op. 72 Antonína Dvořáka, Fantazijo v C-duru, op. 17 Roberta Schumanna in Sur: Los suenos Astorja Piazzolle.
Strah vzbujajoči bananaraptorji se začenjajo leviti. To je vsakoletni zabavni dogodek, pri katerem se njihova čvrsta koža obarva marogasto rjavo, telo pa postane mehko in mlahavo ter vse prej kot srhljivo!
Strah vzbujajoči bananaraptorji se začenjajo leviti. To je vsakoletni zabavni dogodek, pri katerem se njihova čvrsta koža obarva marogasto rjavo, telo pa postane mehko in mlahavo ter vse prej kot srhljivo!
Na Agenciji Republike Slovenije za okolje med skrbijo tudi za naše podzemne vode - spremljajo njihovo stanje in izvajajo redni monitoring, pri čemer zakonodaja določa tudi obveznosti za industrijo. Kmetijstvo in industrija imata namreč pomemben vpliv na kakovost vode, zato je nadzor nad podzemnimi vodami ključnega pomena. Redni pregledi, meritve in upoštevanje zakonodaje so nujni za pravočasno zaznavanje morebitnih tveganj.
Na Agenciji Republike Slovenije za okolje med skrbijo tudi za naše podzemne vode - spremljajo njihovo stanje in izvajajo redni monitoring, pri čemer zakonodaja določa tudi obveznosti za industrijo. Kmetijstvo in industrija imata namreč pomemben vpliv na kakovost vode, zato je nadzor nad podzemnimi vodami ključnega pomena. Redni pregledi, meritve in upoštevanje zakonodaje so nujni za pravočasno zaznavanje morebitnih tveganj.