Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V mariborskem javnem potniškem prometu so zaznali porast števila potnikov po lanski spremembi avtobusnih prog. A pred največjim mariborskim mobilnostnim sistemom je še veliko izzivov, zadnji v vrsti je energetska kriza.
V mariborskem javnem potniškem prometu so zaznali porast števila potnikov po lanski spremembi avtobusnih prog. A pred največjim mariborskim mobilnostnim sistemom je še veliko izzivov, zadnji v vrsti je energetska kriza.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Še drugi poudarki iz oddaje: - V Podčetrtku odprli prenovljeno zdravstveno postajo. - V Sežani hitijo s pripravo dokumentacije za nov satelitski urgentni center. - Zaradi graditve mostu na Polulah zastoji v Celju. - Goste na Idrijsko vabijo tudi znamenitosti z Unescovega seznama.
Še drugi poudarki iz oddaje: - V Podčetrtku odprli prenovljeno zdravstveno postajo. - V Sežani hitijo s pripravo dokumentacije za nov satelitski urgentni center. - Zaradi graditve mostu na Polulah zastoji v Celju. - Goste na Idrijsko vabijo tudi znamenitosti z Unescovega seznama.
Vrstijo se obsodbe izraelskih napadov na Libanon in pozivi, naj dvotedenska prekinitev ognja med ZDA in Iranom velja tudi za to državo. V izraelskem bombardiranju je bilo od včeraj ubitih več kot 250 ljudi, pri čemer Tel Aviv napoveduje nadaljevanje napadov. Libanonsko gibanje Hezbolah v odgovor izstreljuje rakete proti severu Izraela. Ameriške oblasti zatrjujejo, da bodo njihove sile ostale v bližini Irana, dokler ne bo v celoti izpolnjen dogovor o premirju, v nasprotnem primeru Islamski republiki grozijo z najbolj uničujočimi napadi doslej. V oddaji tudi o tem: - Dobavitelji elektrike in zemeljskega plina bodo morali pred spremembo cen pridobiti soglasje vlade. - Stavke v novomeškem Revozu ne bo: sklenjen dogovor o zvišanju plač in izplačilu regresa. - Izolska bolnišnica več tisoč pacientk pozvala k iskanju drugega ginekologa.
Vrstijo se obsodbe izraelskih napadov na Libanon in pozivi, naj dvotedenska prekinitev ognja med ZDA in Iranom velja tudi za to državo. V izraelskem bombardiranju je bilo od včeraj ubitih več kot 250 ljudi, pri čemer Tel Aviv napoveduje nadaljevanje napadov. Libanonsko gibanje Hezbolah v odgovor izstreljuje rakete proti severu Izraela. Ameriške oblasti zatrjujejo, da bodo njihove sile ostale v bližini Irana, dokler ne bo v celoti izpolnjen dogovor o premirju, v nasprotnem primeru Islamski republiki grozijo z najbolj uničujočimi napadi doslej. V oddaji tudi o tem: - Dobavitelji elektrike in zemeljskega plina bodo morali pred spremembo cen pridobiti soglasje vlade. - Stavke v novomeškem Revozu ne bo: sklenjen dogovor o zvišanju plač in izplačilu regresa. - Izolska bolnišnica več tisoč pacientk pozvala k iskanju drugega ginekologa.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Med razlogi za manjši obseg dela v dispanzerju sta zmanjšanje kadra in obenem povečanje obsega dela na specialistični ravni. Toda na območju slovenske Istre je do novega ginekologa praktično nemogoče priti. V oddaji tudi o tem: - Zoran Stevanovič zavrača namige, da bo postal predsednik državnega zbora - Občina Ankaran sprožila ustavno presojo prostorskega načrta za koprsko pristanišče - Kraški zdravstveni dom bo dobil novega direktorja, s postopki za nov satelitski urgentni center se mudi - V Ilirski Bistrici in Novi Gorici se še nadejajo prvoligaške košarke
Med razlogi za manjši obseg dela v dispanzerju sta zmanjšanje kadra in obenem povečanje obsega dela na specialistični ravni. Toda na območju slovenske Istre je do novega ginekologa praktično nemogoče priti. V oddaji tudi o tem: - Zoran Stevanovič zavrača namige, da bo postal predsednik državnega zbora - Občina Ankaran sprožila ustavno presojo prostorskega načrta za koprsko pristanišče - Kraški zdravstveni dom bo dobil novega direktorja, s postopki za nov satelitski urgentni center se mudi - V Ilirski Bistrici in Novi Gorici se še nadejajo prvoligaške košarke
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednim temam: - Slovensko zunanje ministrstvo pozvalo k zaustavitvi izraelskih napadov na Libanon. - Nafta na svetovnih trgih znova dražja - Informacijski pooblaščenec oglobil delodajalca, ki je prikrito nadzoroval aktivnosti zaposlenih na računalnikih
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednim temam: - Slovensko zunanje ministrstvo pozvalo k zaustavitvi izraelskih napadov na Libanon. - Nafta na svetovnih trgih znova dražja - Informacijski pooblaščenec oglobil delodajalca, ki je prikrito nadzoroval aktivnosti zaposlenih na računalnikih
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Korupcija je postala ena od glavnih tem v predvolilnem času. Še posebej potem, ko so začeli v javnost prihajati posnetki, za katerimi naj bi bilo izraelsko paraobveščevalno podjetje Black Cube. Slovenija je lani zdrsnila na lestvici zaznave korupcije.
Korupcija je postala ena od glavnih tem v predvolilnem času. Še posebej potem, ko so začeli v javnost prihajati posnetki, za katerimi naj bi bilo izraelsko paraobveščevalno podjetje Black Cube. Slovenija je lani zdrsnila na lestvici zaznave korupcije.
V letošnjem letu, ko Bohinjska proga obeležuje 120 let od svoje izgradnje, se pogled vrača v čas njenega veličastnega začetka. Devetnajstega julija 1906 je v popoldanskih urah na solkanski most zapeljal parni vlak s prestolonaslednikom Francem Ferdinandom, ki je iz Dunaja osebno prišel občudovat tehnično mojstrovino. Ta se še danes ponaša z največjim kamnitim lokom na svetu. Nekoč ena ključnih železniških povezav je danes le še bled odsev svoje zlate dobe, a v zadnjih letih ponovno pridobiva pomen predvsem kot turistična zanimivost. Za njeno oživitev si prizadevajo člani Konzorcija za Bohinjsko progo, ki povezuje lokalne skupnosti, razvojne agencije in turistične organizacije ob trasi. V javnosti je med najvidnejšimi pobudniki Matjaž Marušič, ki si že vrsto let prizadeva, da bi Bohinjska proga znova zaživela kot turistični biser. Z njim se je pogovarjala Nataša Uršič.
V letošnjem letu, ko Bohinjska proga obeležuje 120 let od svoje izgradnje, se pogled vrača v čas njenega veličastnega začetka. Devetnajstega julija 1906 je v popoldanskih urah na solkanski most zapeljal parni vlak s prestolonaslednikom Francem Ferdinandom, ki je iz Dunaja osebno prišel občudovat tehnično mojstrovino. Ta se še danes ponaša z največjim kamnitim lokom na svetu. Nekoč ena ključnih železniških povezav je danes le še bled odsev svoje zlate dobe, a v zadnjih letih ponovno pridobiva pomen predvsem kot turistična zanimivost. Za njeno oživitev si prizadevajo člani Konzorcija za Bohinjsko progo, ki povezuje lokalne skupnosti, razvojne agencije in turistične organizacije ob trasi. V javnosti je med najvidnejšimi pobudniki Matjaž Marušič, ki si že vrsto let prizadeva, da bi Bohinjska proga znova zaživela kot turistični biser. Z njim se je pogovarjala Nataša Uršič.
Gost teoretskega dela programa Festivala literature sveta – Fabula je bil tudi britanski psihoanalitik Darian Leader. Pri založbi Analecta je v prevodu Boštjana Nedoha izšla ena izmed knjig Leaderjevega bogatega opusa Kraja Mone Lize: Kaj nam umetnost preprečuje videti?. To je za zdaj tudi Leaderjevo edino prevedeno delo v slovenščino. V njem se avtor posveča resničnemu zgodovinskemu dogodku. Leta 1911 je iz Louvra, največjega muzeja v Franciji, izginila slavna slika Leonarda da Vincija – Mona Liza. Leaderja je bolj kot sama kraja pritegnil odziv množice – prazno mesto izginule Mone Lize je nenadoma obiskalo več tisoč obiskovalcev več kot prej, ko je slika tam še visela. Ko so Mono Lizo navsezadnje našli in vrnili v muzej, pa so številni začeli dvomiti o njeni avtentičnosti. Čeprav je avtor knjigo prvič izdal že leta 2002, so teme, ki jih odpira, še vedno zanimive za današnji čas, avtor pa jih tudi nadaljuje in razvija v svojih novejših delih. Dariana Leaderja je pred mikrofon povabila Urška Savič. Bere Aleksander Golja, ton in montaža Maks Pust.
Gost teoretskega dela programa Festivala literature sveta – Fabula je bil tudi britanski psihoanalitik Darian Leader. Pri založbi Analecta je v prevodu Boštjana Nedoha izšla ena izmed knjig Leaderjevega bogatega opusa Kraja Mone Lize: Kaj nam umetnost preprečuje videti?. To je za zdaj tudi Leaderjevo edino prevedeno delo v slovenščino. V njem se avtor posveča resničnemu zgodovinskemu dogodku. Leta 1911 je iz Louvra, največjega muzeja v Franciji, izginila slavna slika Leonarda da Vincija – Mona Liza. Leaderja je bolj kot sama kraja pritegnil odziv množice – prazno mesto izginule Mone Lize je nenadoma obiskalo več tisoč obiskovalcev več kot prej, ko je slika tam še visela. Ko so Mono Lizo navsezadnje našli in vrnili v muzej, pa so številni začeli dvomiti o njeni avtentičnosti. Čeprav je avtor knjigo prvič izdal že leta 2002, so teme, ki jih odpira, še vedno zanimive za današnji čas, avtor pa jih tudi nadaljuje in razvija v svojih novejših delih. Dariana Leaderja je pred mikrofon povabila Urška Savič. Bere Aleksander Golja, ton in montaža Maks Pust.
V turistični oddaji smo se dotaknili vsakdanje storitve, ki jo mnogi uporabljamo pogosto, to je spletnih rezervacij. Ti sistemi turistom omogočajo rezervacije po vsem svetu, a hkrati prinašajo tudi velike izzive in tveganja – od tehnoloških napak do kibernetskih napadov in varovanja občutljivih osebnih podatkov.
V turistični oddaji smo se dotaknili vsakdanje storitve, ki jo mnogi uporabljamo pogosto, to je spletnih rezervacij. Ti sistemi turistom omogočajo rezervacije po vsem svetu, a hkrati prinašajo tudi velike izzive in tveganja – od tehnoloških napak do kibernetskih napadov in varovanja občutljivih osebnih podatkov.
V občini Medvode bodo širili sistem izposoje električnih koles. Pridobili so namreč sredstva iz okvira EU kohezijske politike in sredstva podnebnega sklada, s čimer bodo zagotovili 46 novih priklopnih mest in 23 novih koles. Zgradili bodo tudi šest novih postajališč. Gre za pomemben korak k razvoju sodobne, okolju prijazne infrastrukture, ki bo občanom in obiskovalcem omogočila še bolj dostopno, trajnostno in učinkovito mobilnost. Kako so sistem sprejeli občani in kaj želijo na občini doseči z nadgradnjo sistema, pa v tokratnem Izluščeno. Pogovarjali smo se z Ano Petrovčič iz Občine Medvode in Anjo Stare Zornada iz Javnega zavoda Sotočje Medvode. Vsebina je del projekta Dostopno za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija. #dostopnostzaprihodnost in #SUMO4ALL
V občini Medvode bodo širili sistem izposoje električnih koles. Pridobili so namreč sredstva iz okvira EU kohezijske politike in sredstva podnebnega sklada, s čimer bodo zagotovili 46 novih priklopnih mest in 23 novih koles. Zgradili bodo tudi šest novih postajališč. Gre za pomemben korak k razvoju sodobne, okolju prijazne infrastrukture, ki bo občanom in obiskovalcem omogočila še bolj dostopno, trajnostno in učinkovito mobilnost. Kako so sistem sprejeli občani in kaj želijo na občini doseči z nadgradnjo sistema, pa v tokratnem Izluščeno. Pogovarjali smo se z Ano Petrovčič iz Občine Medvode in Anjo Stare Zornada iz Javnega zavoda Sotočje Medvode. Vsebina je del projekta Dostopno za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija. #dostopnostzaprihodnost in #SUMO4ALL
Ko se železniške postaje zvečer umirijo, se delo za strojevodje tovornih vlakov šele začne. V Zalogu, kjer se trenutno križajo tovorni vlaki, nočne izmene trajajo 12 ur – pogosto z dolgim čakanjem, nepredvidljivimi razmerami in več kot pol kilometra dolgimi kompozicijami. Kako poteka vožnja v temi, kaj pomeni upravljati vlak, težak več kot 1500 ton, in zakaj je v tem poklicu prostora za napake tako malo?
Ko se železniške postaje zvečer umirijo, se delo za strojevodje tovornih vlakov šele začne. V Zalogu, kjer se trenutno križajo tovorni vlaki, nočne izmene trajajo 12 ur – pogosto z dolgim čakanjem, nepredvidljivimi razmerami in več kot pol kilometra dolgimi kompozicijami. Kako poteka vožnja v temi, kaj pomeni upravljati vlak, težak več kot 1500 ton, in zakaj je v tem poklicu prostora za napake tako malo?
Za boljše ravnanje z odpadki skrbi tudi Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije, s sodelovanjem v evropskem projektu Clear cities, ki spodbuja učinkovitejše ravnanje z odpadki. O različnih praksah v tujini nam je več zaupala Brina Medvešček.
Za boljše ravnanje z odpadki skrbi tudi Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije, s sodelovanjem v evropskem projektu Clear cities, ki spodbuja učinkovitejše ravnanje z odpadki. O različnih praksah v tujini nam je več zaupala Brina Medvešček.
Jože Hlebanja s Srednjega vrha nad Kranjsko goro je doživel trpko vojno usodo in se kot mladi diplomant strojništva leta 1954 zaposlil v mariborskem podjetju Metalna. Kmalu je prevzel enega dotlej največjih strojnih projektov tistega časa pri nas – postal je glavni konstruktor Pohorske vzpenjače.
Jože Hlebanja s Srednjega vrha nad Kranjsko goro je doživel trpko vojno usodo in se kot mladi diplomant strojništva leta 1954 zaposlil v mariborskem podjetju Metalna. Kmalu je prevzel enega dotlej največjih strojnih projektov tistega časa pri nas – postal je glavni konstruktor Pohorske vzpenjače.
Tokrat v Dnevni sobi gostimo pisateljico, motivatorko in predavateljico, ki s svojo iskrenostjo, pogumom in energijo nagovarja srca mnogih. Njene besede niso le zapisane na papirju, ampak živijo med ljudmi, jih opogumljajo in jim pomagajo najti notranjo moč, tudi v najtežjih trenutkih. Z nami bo Saša Božič – ženska, ki verjame v moč spremembe, osebne rasti in avtentičnega življenja. Voditeljica Špela Močnik Paradiž.
Tokrat v Dnevni sobi gostimo pisateljico, motivatorko in predavateljico, ki s svojo iskrenostjo, pogumom in energijo nagovarja srca mnogih. Njene besede niso le zapisane na papirju, ampak živijo med ljudmi, jih opogumljajo in jim pomagajo najti notranjo moč, tudi v najtežjih trenutkih. Z nami bo Saša Božič – ženska, ki verjame v moč spremembe, osebne rasti in avtentičnega življenja. Voditeljica Špela Močnik Paradiž.
Tokrat predstavljamo roman Slavenke Drakulić z naslovom O ČEM NE GOVORIMO, ki je izšel pri založbi Beletrina. O čem ne govorimo je pretresljiva in hkrati izjemno intimna zbirka zgodb, v kateri Slavenka Drakulić z natančnostjo, pogumom in empatijo razpira teme, o katerih družba pogosto molči. Knjiga se dotika telesa, bolezni, staranja, strahu, sramu in meja zasebnosti – tistih drobnih, toda odločilnih trenutkov, ki oblikujejo človekovo izkušnjo, a si o njih skorajda ne upamo govoriti, saj skoraj vsakomur vzbujajo nelagodje. Avtorica osebne fragmente prepleta z literarno fikcijo, v ozadju pa tudi s širšim družbenim komentarjem, pri čemer ustvarja občutek neposrednosti, ki bralca vabi k razmisleku o vsem tistem, čemur bi se najraje in za vselej izognil ... Kakor v svojih prejšnjih delih Slavenka Drakulić tudi tokrat z nežnim humorjem in kritično jasnostjo odstre tančico nad tem, kar v resnici pomeni biti ranljiv – in zato tudi globoko človeški.
Tokrat predstavljamo roman Slavenke Drakulić z naslovom O ČEM NE GOVORIMO, ki je izšel pri založbi Beletrina. O čem ne govorimo je pretresljiva in hkrati izjemno intimna zbirka zgodb, v kateri Slavenka Drakulić z natančnostjo, pogumom in empatijo razpira teme, o katerih družba pogosto molči. Knjiga se dotika telesa, bolezni, staranja, strahu, sramu in meja zasebnosti – tistih drobnih, toda odločilnih trenutkov, ki oblikujejo človekovo izkušnjo, a si o njih skorajda ne upamo govoriti, saj skoraj vsakomur vzbujajo nelagodje. Avtorica osebne fragmente prepleta z literarno fikcijo, v ozadju pa tudi s širšim družbenim komentarjem, pri čemer ustvarja občutek neposrednosti, ki bralca vabi k razmisleku o vsem tistem, čemur bi se najraje in za vselej izognil ... Kakor v svojih prejšnjih delih Slavenka Drakulić tudi tokrat z nežnim humorjem in kritično jasnostjo odstre tančico nad tem, kar v resnici pomeni biti ranljiv – in zato tudi globoko človeški.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Sončni dnevi nas kar kličejo na kolo. Pa smo na kolesarjenje res pripravljeni? Kaj je treba storiti pred prvo vožnjo po dolgi zimi in kaj vzeti s seboj na daljšo pot, je povedal Izak Pogačar iz društva Kolesarska mreža Obala.
Sončni dnevi nas kar kličejo na kolo. Pa smo na kolesarjenje res pripravljeni? Kaj je treba storiti pred prvo vožnjo po dolgi zimi in kaj vzeti s seboj na daljšo pot, je povedal Izak Pogačar iz društva Kolesarska mreža Obala.
V četrtkovi oddaji Dobro jutro bomo v nov dan vstopili filmsko. Odpotovali bomo na londonski Baker Street, kjer bomo preverili, zakaj nas Sherlock Holmes fascinira še danes in kaj prinaša nova serija o slovitem detektivu. Iz Londona se bomo podali v Nepal, kjer se prav te dni pripravljajo na skok v leto 2083; o njihovih nenavadnih novoletnih običajih se bomo pred osmo uro pogovarjali s predstavniki nepalske skupnosti v Sloveniji. V drugi uri se bomo posvetili bivanju v tretjem življenjskem obdobju in raziskali, kako lahko e-oskrba na domu pomaga starostnikom, da čim dlje ostanejo samostojni v domačem okolju. Za vse gurmane po deveti uri pripravljamo kulinarično poslastico, saj nam bodo dijaki in profesorji Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor razkrili skrivnosti popolne napolnitanske pice. Jutro pa bosta z intimnim projektom o vinu in ljubezni glasbeno sklenila Jernej Dirnbek Dimek in Davor Klarič. Goran Obradovič bo jutro preživljal s starostniki, oddajo pa bosta vodila Katja Treer in Andrej Geržina.
V četrtkovi oddaji Dobro jutro bomo v nov dan vstopili filmsko. Odpotovali bomo na londonski Baker Street, kjer bomo preverili, zakaj nas Sherlock Holmes fascinira še danes in kaj prinaša nova serija o slovitem detektivu. Iz Londona se bomo podali v Nepal, kjer se prav te dni pripravljajo na skok v leto 2083; o njihovih nenavadnih novoletnih običajih se bomo pred osmo uro pogovarjali s predstavniki nepalske skupnosti v Sloveniji. V drugi uri se bomo posvetili bivanju v tretjem življenjskem obdobju in raziskali, kako lahko e-oskrba na domu pomaga starostnikom, da čim dlje ostanejo samostojni v domačem okolju. Za vse gurmane po deveti uri pripravljamo kulinarično poslastico, saj nam bodo dijaki in profesorji Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor razkrili skrivnosti popolne napolnitanske pice. Jutro pa bosta z intimnim projektom o vinu in ljubezni glasbeno sklenila Jernej Dirnbek Dimek in Davor Klarič. Goran Obradovič bo jutro preživljal s starostniki, oddajo pa bosta vodila Katja Treer in Andrej Geržina.
Notranje in zunanje metamorfoze so Krzysztofa Pendereckega popeljale od glasbenega ultramodernista do glasbenega ultrakonservativca. Kot da bi se zavedal, da ni pravi neoromantik, temveč v najboljšem primeru le nadaljevalec glasbe Šostakoviča, je v poznem opusu poskrbel za še temeljitejšo preobrazbo svoje glasbe v eklektični pozni romantizem. Osmo simfonijo je naslovil Pesmi prehajanja, v njej pa je uglasbil dvanajst pesmi velikanov nemške literature od Goetheja do Rilkeja.
Notranje in zunanje metamorfoze so Krzysztofa Pendereckega popeljale od glasbenega ultramodernista do glasbenega ultrakonservativca. Kot da bi se zavedal, da ni pravi neoromantik, temveč v najboljšem primeru le nadaljevalec glasbe Šostakoviča, je v poznem opusu poskrbel za še temeljitejšo preobrazbo svoje glasbe v eklektični pozni romantizem. Osmo simfonijo je naslovil Pesmi prehajanja, v njej pa je uglasbil dvanajst pesmi velikanov nemške literature od Goetheja do Rilkeja.
Alojzij Zupančič je bil dolgoletni vodja Sektorja za carinske in davčne postopke pri Carinski upravi Republike Slovenije. Bil je predavatelj in predsednik izpitne komisije pri izobraževanju delavcev carinske službe in carinikov ter špediterjev. Kot uslužbenec carine je bil navzoč pri nastanku nove države, pri pripravah na vstop v Evropsko unijo in pri uvedbi evra. Kot upokojenec je napisal knjigo o vlogi carinske službe pri osamosvajanju Slovenije, sicer pa se v pokoju ukvarja tudi z rodovniki. V oddajo Storž ga je povabila Cirila Štuber.
Alojzij Zupančič je bil dolgoletni vodja Sektorja za carinske in davčne postopke pri Carinski upravi Republike Slovenije. Bil je predavatelj in predsednik izpitne komisije pri izobraževanju delavcev carinske službe in carinikov ter špediterjev. Kot uslužbenec carine je bil navzoč pri nastanku nove države, pri pripravah na vstop v Evropsko unijo in pri uvedbi evra. Kot upokojenec je napisal knjigo o vlogi carinske službe pri osamosvajanju Slovenije, sicer pa se v pokoju ukvarja tudi z rodovniki. V oddajo Storž ga je povabila Cirila Štuber.
Gost Radijske tribune je bil direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marijan Papež. Z njim smo se pogovarjali o aktualnostih glede pokojnin in o pokojninski reformi, sogovornik pa je odgovarjal tudi na vaša vprašanja.
Gost Radijske tribune je bil direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marijan Papež. Z njim smo se pogovarjali o aktualnostih glede pokojnin in o pokojninski reformi, sogovornik pa je odgovarjal tudi na vaša vprašanja.
Ženska rokometna reprezentanca je v kvalifikacijah za uvrstitev na decembrsko evropsko prvenstvo opravila zadnje gostovanje. V 5. krogu se je v Hasseltu pomerila z Belgijo. V nedeljo bo kvalifikacije sklenila z domačo tekmo v Velenju proti Severni Makedoniji. Na turnir stare celine, ki ga bo letos gostilo kar pet držav, bosta neposredno napredovali najboljši ekipi iz skupine. Z obračunoma v Barceloni in Parizu se je končal še prvi krog četrtfinalnih tekem elitne lige prvakov v nogometu. Katalonsko moštvo je v španskem obračunu gostilo Atletico Madrid, Paris Saint Germain se je pomeril z Liverpoolom.
Ženska rokometna reprezentanca je v kvalifikacijah za uvrstitev na decembrsko evropsko prvenstvo opravila zadnje gostovanje. V 5. krogu se je v Hasseltu pomerila z Belgijo. V nedeljo bo kvalifikacije sklenila z domačo tekmo v Velenju proti Severni Makedoniji. Na turnir stare celine, ki ga bo letos gostilo kar pet držav, bosta neposredno napredovali najboljši ekipi iz skupine. Z obračunoma v Barceloni in Parizu se je končal še prvi krog četrtfinalnih tekem elitne lige prvakov v nogometu. Katalonsko moštvo je v španskem obračunu gostilo Atletico Madrid, Paris Saint Germain se je pomeril z Liverpoolom.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
S čim je bila zajeta slika Zemlje z vesoljskega plovila Orion? Facebook izklaplja možnost šifriranega klepetanja na Instagramu. Je MacBook Neo dovolj za nezahtevno uporabo? Še malo o aplikaciji COBISS Ela.
S čim je bila zajeta slika Zemlje z vesoljskega plovila Orion? Facebook izklaplja možnost šifriranega klepetanja na Instagramu. Je MacBook Neo dovolj za nezahtevno uporabo? Še malo o aplikaciji COBISS Ela.
V občini Medvode bodo širili sistem izposoje električnih koles. Pridobili so namreč sredstva iz okvira EU kohezijske politike in sredstva podnebnega sklada, s čimer bodo zagotovili 46 novih priklopnih mest in 23 novih koles. Zgradili bodo tudi šest novih postajališč. Gre za pomemben korak k razvoju sodobne, okolju prijazne infrastrukture, ki bo občanom in obiskovalcem omogočila še bolj dostopno, trajnostno in učinkovito mobilnost. V tokratni IZJAVI DNEVA smo spraševali, v katerem slovenskem kraju, imenovanem tudi vrata v prestolnico, bodo širili sistem izposoje e-koles. Vsebina je del projekta Dostopno za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija. #dostopnostzaprihodnost in #SUMO4ALL
V občini Medvode bodo širili sistem izposoje električnih koles. Pridobili so namreč sredstva iz okvira EU kohezijske politike in sredstva podnebnega sklada, s čimer bodo zagotovili 46 novih priklopnih mest in 23 novih koles. Zgradili bodo tudi šest novih postajališč. Gre za pomemben korak k razvoju sodobne, okolju prijazne infrastrukture, ki bo občanom in obiskovalcem omogočila še bolj dostopno, trajnostno in učinkovito mobilnost. V tokratni IZJAVI DNEVA smo spraševali, v katerem slovenskem kraju, imenovanem tudi vrata v prestolnico, bodo širili sistem izposoje e-koles. Vsebina je del projekta Dostopno za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija. #dostopnostzaprihodnost in #SUMO4ALL
Puccinijeva Turandot predstavlja enega najkompleksnejših in najbolj problematičnih primerov nedokončanega glasbeno-dramatskega dela v operni tradiciji, saj po skladateljevi smrti za finale 3. dejanja ni ostalo samo fragmentarno glasbeno gradivo, temveč predvsem nerešen dramaturški problem, ki zadeva notranjo logiko celotnega dela. Prvi se je s to nalogo spopadel Franco Alfano, čigar prvotna (daljša) verzija bo v središču našega zanimanja.
Puccinijeva Turandot predstavlja enega najkompleksnejših in najbolj problematičnih primerov nedokončanega glasbeno-dramatskega dela v operni tradiciji, saj po skladateljevi smrti za finale 3. dejanja ni ostalo samo fragmentarno glasbeno gradivo, temveč predvsem nerešen dramaturški problem, ki zadeva notranjo logiko celotnega dela. Prvi se je s to nalogo spopadel Franco Alfano, čigar prvotna (daljša) verzija bo v središču našega zanimanja.
Izjemna zgodba našega rojaka - inovatorja in inženirja - Antona Banka.
Izjemna zgodba našega rojaka - inovatorja in inženirja - Antona Banka.
Je vaš otrok razvajen, izsiljuje in manipulira z vami ali so njegova dejanja posledica tega, da njegovi možgani še niso dozoreli? To dilemo bomo poskušali razrešiti v četrtkovem Svetovalnem servisu o vzgoji otrok. Z nami bo Tjaša Kordež, magistrica profesorica razrednega pouka in angleščine. Skupaj se bomo postavili v položaje, kot so grizenje drugih otrok, metanje po tleh v trgovini, izbruh trme.
Je vaš otrok razvajen, izsiljuje in manipulira z vami ali so njegova dejanja posledica tega, da njegovi možgani še niso dozoreli? To dilemo bomo poskušali razrešiti v četrtkovem Svetovalnem servisu o vzgoji otrok. Z nami bo Tjaša Kordež, magistrica profesorica razrednega pouka in angleščine. Skupaj se bomo postavili v položaje, kot so grizenje drugih otrok, metanje po tleh v trgovini, izbruh trme.
Izsledke razlaga in komentira strokovnjakinja za klinično biokemijo dr. Nataša Karas Kuželički.
Izsledke razlaga in komentira strokovnjakinja za klinično biokemijo dr. Nataša Karas Kuželički.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih prisluhnite naslednjim temam: - Trump nezadovoljen z odnosi v vojaškem zavezništvu NATO - Pred vlado Roberta Goloba zadnja seja s polnimi pooblastili - V Psihiatrični bolnišnici v Ormožu se pripravljajo na graditev tako imenovane negovalne bolnišnice - Slovenija sodi med države z najvišjo pojavnostjo bolezni, ki jih povzročajo klopi
V jutranjih poročilih prisluhnite naslednjim temam: - Trump nezadovoljen z odnosi v vojaškem zavezništvu NATO - Pred vlado Roberta Goloba zadnja seja s polnimi pooblastili - V Psihiatrični bolnišnici v Ormožu se pripravljajo na graditev tako imenovane negovalne bolnišnice - Slovenija sodi med države z najvišjo pojavnostjo bolezni, ki jih povzročajo klopi
Milan Greiner že 55 let živi v Švici, oglaša se iz svoje vasi Oberdiessbach. Najprej je bil zaposlen kot šef gradbišča, potem pa spoznal švicarsko Heidi, s katero sta si ustvarila družino in odprla svoje podjetje. Pravi, da ima dve domovini, tudi zato ju v okviru slovenskega društva Kulturni most Švica–Slovenija vestno povezuje. Ker je pobudnik pobratenja občin Lützelflüh in Velike Lašče, bo 9. aprila 2026 v Velike Lašče pripeljal skoraj 50 Švicarjev. Pripoveduje o življenju v Oberdiessbachu, o čevapčičih, ki povezujejo narode, o zborovskem petju in planinarjenju.
Milan Greiner že 55 let živi v Švici, oglaša se iz svoje vasi Oberdiessbach. Najprej je bil zaposlen kot šef gradbišča, potem pa spoznal švicarsko Heidi, s katero sta si ustvarila družino in odprla svoje podjetje. Pravi, da ima dve domovini, tudi zato ju v okviru slovenskega društva Kulturni most Švica–Slovenija vestno povezuje. Ker je pobudnik pobratenja občin Lützelflüh in Velike Lašče, bo 9. aprila 2026 v Velike Lašče pripeljal skoraj 50 Švicarjev. Pripoveduje o življenju v Oberdiessbachu, o čevapčičih, ki povezujejo narode, o zborovskem petju in planinarjenju.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Pesem Koža je izbrana iz zbirke Nekoč bom imela čas, tretje pesniške knjige Kaje Teržan. Sestavljajo jo pesmi v razvezanih, zračnih verzih, ki tematizirajo vprašanja svobode, doma, udomačenosti, odnosov in posameznikove identitete. Gre torej za vprašanja, ki v temelju določajo naše bivanje, naš prostor – pa tudi naše telo. Kaja Teržan jih odpira odločno, neposredno, z izjemnim posluhom za pesniško govorico in z zavestjo, da smo tu najprej zato, da živimo in preživimo. Interpretka Mina Švajger, režiser Marko Rengeo, tonski mojster Matjaž Miklič, urednica oddaje Tina Kozin. Leto nastanka 2026.
Pesem Koža je izbrana iz zbirke Nekoč bom imela čas, tretje pesniške knjige Kaje Teržan. Sestavljajo jo pesmi v razvezanih, zračnih verzih, ki tematizirajo vprašanja svobode, doma, udomačenosti, odnosov in posameznikove identitete. Gre torej za vprašanja, ki v temelju določajo naše bivanje, naš prostor – pa tudi naše telo. Kaja Teržan jih odpira odločno, neposredno, z izjemnim posluhom za pesniško govorico in z zavestjo, da smo tu najprej zato, da živimo in preživimo. Interpretka Mina Švajger, režiser Marko Rengeo, tonski mojster Matjaž Miklič, urednica oddaje Tina Kozin. Leto nastanka 2026.
V današnji rubriki Bim bum bam, klepetam bodo otroci razmišljali o tem, ali je bolje biti otrok ali odrasel. Povedali nam bodo tudi, katere prednosti imamo odrasli pred otroki. Z njimi se je pogovarjala Mateja Grebenjak.
V današnji rubriki Bim bum bam, klepetam bodo otroci razmišljali o tem, ali je bolje biti otrok ali odrasel. Povedali nam bodo tudi, katere prednosti imamo odrasli pred otroki. Z njimi se je pogovarjala Mateja Grebenjak.
Če soseske načrtujemo za avtomobile, bomo dobili samo avtomobile, če jih načrtujemo za otroke, pa bomo dobili skupnost, pravi direktor Inšituta za politike prostora Urban Jeriha. Ob stopnjevanju spora s parkiranjem v Ljubljani opozarja, da je avtomobilov po celotni državi štiri krat več kot pred 50 leti, soseske pa se niso spremenile.V Ljubljani se obeta celo referendum o parkirnem odloku, s katerim so v mestu konec marca razširili območja plačljivega parkiranja v soseskah. S to problematiko pa se bodo morali spopasti tudi drugod, predvsem v strnjenih blokovskih soseskah. Kaj storiti, da pločevina ne bo hromila sosesk, bivanje pa bo kljub temu praktično in kvalitetno? Do kod sežejo urbanistični ukrepi in kje se morajo začeti premiki v glavah?
Če soseske načrtujemo za avtomobile, bomo dobili samo avtomobile, če jih načrtujemo za otroke, pa bomo dobili skupnost, pravi direktor Inšituta za politike prostora Urban Jeriha. Ob stopnjevanju spora s parkiranjem v Ljubljani opozarja, da je avtomobilov po celotni državi štiri krat več kot pred 50 leti, soseske pa se niso spremenile.V Ljubljani se obeta celo referendum o parkirnem odloku, s katerim so v mestu konec marca razširili območja plačljivega parkiranja v soseskah. S to problematiko pa se bodo morali spopasti tudi drugod, predvsem v strnjenih blokovskih soseskah. Kaj storiti, da pločevina ne bo hromila sosesk, bivanje pa bo kljub temu praktično in kvalitetno? Do kod sežejo urbanistični ukrepi in kje se morajo začeti premiki v glavah?
Neko Istranko je zanimalo, ali bi lahko njen kunjado iz Maribora pred svojo hišo posadil oljko. No, to je sicer vprašanje za agronome, v naši dialektološki rubriki pa lahko mladi jezikoslovci pojasnijo, kaj pomeni istrska beseda kunjado in kateri narečni izrazi se v Sloveniji še uporabljajo za pomenovanje tega sorodnika.
Neko Istranko je zanimalo, ali bi lahko njen kunjado iz Maribora pred svojo hišo posadil oljko. No, to je sicer vprašanje za agronome, v naši dialektološki rubriki pa lahko mladi jezikoslovci pojasnijo, kaj pomeni istrska beseda kunjado in kateri narečni izrazi se v Sloveniji še uporabljajo za pomenovanje tega sorodnika.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Ministri odhajajoče vlade se bodo danes sešli na zadnji seji s polnimi pooblastili. Od jutri vlada opravlja le še tekoče posle, sprejema lahko nujne odločitve. V oddaji tudi o tem: -Zaposleni v Kulturnem domu Nova Gorica nasprotujejo ukinitvi samostojnega statusa in pripojitvi k javnemu Zavodu GO! 2025. -Medobčinski inšpektorat za petino povečal število izdanih glob v štirih istrskih občinah. -V Studiu Hendrix gostimo Zlate nagrajence TEMSIG Zveze primorskih glasbenih šol. -Slovenske rokometašice so se uvrstile na evropsko prvenstvo.
Ministri odhajajoče vlade se bodo danes sešli na zadnji seji s polnimi pooblastili. Od jutri vlada opravlja le še tekoče posle, sprejema lahko nujne odločitve. V oddaji tudi o tem: -Zaposleni v Kulturnem domu Nova Gorica nasprotujejo ukinitvi samostojnega statusa in pripojitvi k javnemu Zavodu GO! 2025. -Medobčinski inšpektorat za petino povečal število izdanih glob v štirih istrskih občinah. -V Studiu Hendrix gostimo Zlate nagrajence TEMSIG Zveze primorskih glasbenih šol. -Slovenske rokometašice so se uvrstile na evropsko prvenstvo.
ZDA so znova zagrozile Iranu z obsežnimi napadi, če začasno premirje ne bo v celoti izpolnjeno. Iran vztraja, da je v mirovni dogovor vključen tudi Libanon, in če bo Izrael nadaljeval napade nanj, premirje ne velja. ZDA trdijo drugače. V izraelskih napadih v Libanonu je bilo včeraj ubitih več kot 250 ljudi, več kot tisoč 100 je ranjenih. Drugi poudarki oddaje: - Zadnja redna seja vlade Roberta Goloba s polnimi pooblastili, na dnevnem redu spopadanje z energetsko krizo. - Pred jutrišnjo ustanovno sejo državnega zbora še brez predsedniškega kandidata z jasno podporo. - Več gorenjskih občin presenečenih, ker bodo zaradi visoke razvitosti upravičene do manj državnega sofinanciranja.
ZDA so znova zagrozile Iranu z obsežnimi napadi, če začasno premirje ne bo v celoti izpolnjeno. Iran vztraja, da je v mirovni dogovor vključen tudi Libanon, in če bo Izrael nadaljeval napade nanj, premirje ne velja. ZDA trdijo drugače. V izraelskih napadih v Libanonu je bilo včeraj ubitih več kot 250 ljudi, več kot tisoč 100 je ranjenih. Drugi poudarki oddaje: - Zadnja redna seja vlade Roberta Goloba s polnimi pooblastili, na dnevnem redu spopadanje z energetsko krizo. - Pred jutrišnjo ustanovno sejo državnega zbora še brez predsedniškega kandidata z jasno podporo. - Več gorenjskih občin presenečenih, ker bodo zaradi visoke razvitosti upravičene do manj državnega sofinanciranja.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Težko je govoriti o umiranju otrok ali njihovi paliativni oskrbi. A tudi to so teme in zgodbe, o katerih se je treba kdaj pa kdaj pogovoriti. Mnogi si predstavljajo, da otrok v paliativni oskrbi samo nekje leži in čaka na svojo smrt. Zdravstveni delavci, ki za te otroke skrbijo, ter starši teh otrok, pravijo, da je to daleč od resnice. Paliativna oskrba otrok v Sloveniji je še vedno predvsem stigma. Morda bodo informacije in zgodbe iz tega podkasta komu v pomoč.
Težko je govoriti o umiranju otrok ali njihovi paliativni oskrbi. A tudi to so teme in zgodbe, o katerih se je treba kdaj pa kdaj pogovoriti. Mnogi si predstavljajo, da otrok v paliativni oskrbi samo nekje leži in čaka na svojo smrt. Zdravstveni delavci, ki za te otroke skrbijo, ter starši teh otrok, pravijo, da je to daleč od resnice. Paliativna oskrba otrok v Sloveniji je še vedno predvsem stigma. Morda bodo informacije in zgodbe iz tega podkasta komu v pomoč.