Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Njun obsežen opus dokumentarnih filmov je na sporedu v Slovenski kinoteki od lanskega decembra do junija letos. Skupaj raziskujeta preteklost onkraj nacionalnih in ideoloških okvirov ter s filmsko kamero beležita skrite in neizpovedane zgodbe ljudi, ki živijo na obeh straneh slovensko-italijanske meje.
Njun obsežen opus dokumentarnih filmov je na sporedu v Slovenski kinoteki od lanskega decembra do junija letos. Skupaj raziskujeta preteklost onkraj nacionalnih in ideoloških okvirov ter s filmsko kamero beležita skrite in neizpovedane zgodbe ljudi, ki živijo na obeh straneh slovensko-italijanske meje.
Leta 1990 je režiserka Rosanda Sajko pripovedovala o svojem otroštvu. Rada je poslušala pravljice in težko je izbrala eno samo - odlomek iz radijske igre Leteči kovček Hansa Christiana Andersena. Pripovedujeta: režiserka Rosanda Sajko in igralec Iztok Jereb. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1990.
Leta 1990 je režiserka Rosanda Sajko pripovedovala o svojem otroštvu. Rada je poslušala pravljice in težko je izbrala eno samo - odlomek iz radijske igre Leteči kovček Hansa Christiana Andersena. Pripovedujeta: režiserka Rosanda Sajko in igralec Iztok Jereb. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1990.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Popoldne so slavnostno odprli razširjeno Zdravstveno postajo Rače. Gre za veliko pridobitev za občanke in občane, saj bodo v novih prostorih uvedli dodatna ambulanta splošne medicine in zobozdravstvena ambulanta, po novem pa bodo imeli tudi pediatrično ambulanto. Novi prostori bodo omogočili tudi širitev dejavnosti zdravstvenega laboratorija.
Popoldne so slavnostno odprli razširjeno Zdravstveno postajo Rače. Gre za veliko pridobitev za občanke in občane, saj bodo v novih prostorih uvedli dodatna ambulanta splošne medicine in zobozdravstvena ambulanta, po novem pa bodo imeli tudi pediatrično ambulanto. Novi prostori bodo omogočili tudi širitev dejavnosti zdravstvenega laboratorija.
Vlada je danes s ciljem zajeziti posledice krize, ki se napoveduje ob vojni na Bližnjem vzhodu, sprejela izhodišča za pripravo ukrepov na področju energetske varnosti in na področju zanesljivosti preskrbe s ključnimi dobrinami in storitvami. Med ukrepi so med drugim oblikovanje seznama strateško pomembnega blaga in storitev, možnost znižanja DDV na osnovna živila in uvedba diferencirane cene goriv. Drugi poudarki oddaje: - V mednarodni skupnosti se vrstijo pozivi k odprtju Hormuške ožine, vsaj za humanitarne namene - Za katoliške vernike se nocoj začenja velikonočno tridnevje - SDS vložila nov ugovor na izvedbo volitev, med drugim v tujini
Vlada je danes s ciljem zajeziti posledice krize, ki se napoveduje ob vojni na Bližnjem vzhodu, sprejela izhodišča za pripravo ukrepov na področju energetske varnosti in na področju zanesljivosti preskrbe s ključnimi dobrinami in storitvami. Med ukrepi so med drugim oblikovanje seznama strateško pomembnega blaga in storitev, možnost znižanja DDV na osnovna živila in uvedba diferencirane cene goriv. Drugi poudarki oddaje: - V mednarodni skupnosti se vrstijo pozivi k odprtju Hormuške ožine, vsaj za humanitarne namene - Za katoliške vernike se nocoj začenja velikonočno tridnevje - SDS vložila nov ugovor na izvedbo volitev, med drugim v tujini
Kdo ne mara dobre sladice? V Besedolovu se sladkamo z besedami. Sestavine: 25 črk slovenske abecede. Tisti, ki najde pravi recept, lahko domov odnese še češnjo s torte – 1000 evrov. Gostiteljica Ana Maria Mitić.
Kdo ne mara dobre sladice? V Besedolovu se sladkamo z besedami. Sestavine: 25 črk slovenske abecede. Tisti, ki najde pravi recept, lahko domov odnese še češnjo s torte – 1000 evrov. Gostiteljica Ana Maria Mitić.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
V današnji oddaji se podajamo v svet mode. V Trstu, kjer domuje prvi italijanski muzej sodobne mode, so namreč minuli teden odpri razstavo Izpostavljenost. Tudi naša druga zgodba prihaja iz Trsta. Predstavimo vam glasbeno družino Locatelli. In potem gremo še do ljubljanskega Škuca, kjer nocoj odpirajo razstavo palestinske umetnice Samire Badran, ki že vse življenje tudi v svojih delih opozarja, da je pomembno poznati zgodovinske razloge, ki so pripeljali do sedanjega stanja genocida. Armando Šturman pa nam skozi glasbeno ogrlico ponuja v razmislek zemljo kot osnovni element številka dve.
V današnji oddaji se podajamo v svet mode. V Trstu, kjer domuje prvi italijanski muzej sodobne mode, so namreč minuli teden odpri razstavo Izpostavljenost. Tudi naša druga zgodba prihaja iz Trsta. Predstavimo vam glasbeno družino Locatelli. In potem gremo še do ljubljanskega Škuca, kjer nocoj odpirajo razstavo palestinske umetnice Samire Badran, ki že vse življenje tudi v svojih delih opozarja, da je pomembno poznati zgodovinske razloge, ki so pripeljali do sedanjega stanja genocida. Armando Šturman pa nam skozi glasbeno ogrlico ponuja v razmislek zemljo kot osnovni element številka dve.
Žan Hauptman je odličen klaviaturist, pevec, avtor glasbe, aranžer in producent. V eni bolj iskrenih oddaj nam je zaupal (skoraj) vse o realnosti ustvarjanja glasbe, o tem zakaj ne sodeluje z založbami in kako je, ko odziv na skladbo ni tak, kot si ga pričakoval. V nekoliko bolj sproščenih minutah pa je z nami delil nasvete Janeza Bončine - Benča, spomine s potovanj z očetom in otroških travmah iz glasbene šole.
Žan Hauptman je odličen klaviaturist, pevec, avtor glasbe, aranžer in producent. V eni bolj iskrenih oddaj nam je zaupal (skoraj) vse o realnosti ustvarjanja glasbe, o tem zakaj ne sodeluje z založbami in kako je, ko odziv na skladbo ni tak, kot si ga pričakoval. V nekoliko bolj sproščenih minutah pa je z nami delil nasvete Janeza Bončine - Benča, spomine s potovanj z očetom in otroških travmah iz glasbene šole.
Na državnem prvenstvu v rokometu so se včeraj pomerili Celjani in Trebanjci. Odbojkarje ACH Volley nocoj čaka povratna tekma polfinala pokala evropske odbojkarske zveze s Piacenzo.
Na državnem prvenstvu v rokometu so se včeraj pomerili Celjani in Trebanjci. Odbojkarje ACH Volley nocoj čaka povratna tekma polfinala pokala evropske odbojkarske zveze s Piacenzo.
Običajna hrana nas nasiti in telesu zagotovi energijo ter osnovna hranila. Funkcionalna hrana pa ima še dodatno vlogo, ugodno lahko vpliva na prebavo in imunski sistem ali pomaga zmanjševati tveganje za nekatere bolezni. Kako raziskovalci razvijajo takšna živila? Na Biotehniški fakulteti raziskujejo, kako bi v jogurt vključili kislo sirotko, bogato z beljakovinami in bioaktivnimi snovmi, ter kako takšni dodatki vplivajo na probiotične bakterije, okus in hranilno vrednost izdelka. Hrani bi lahko dodali rastlinske ekstrakte, ki lahko delujejo antioksidativno ali protimikrobno, njihov slab okus pa lahko prikrijemo s kapsulacijo. Kako nastane funkcionalno živilo, kako dokazujejo njegovo varnost in učinkovitost? Ali bomo v prihodnosti jedli personalizirano funkcionalno hrano?
Običajna hrana nas nasiti in telesu zagotovi energijo ter osnovna hranila. Funkcionalna hrana pa ima še dodatno vlogo, ugodno lahko vpliva na prebavo in imunski sistem ali pomaga zmanjševati tveganje za nekatere bolezni. Kako raziskovalci razvijajo takšna živila? Na Biotehniški fakulteti raziskujejo, kako bi v jogurt vključili kislo sirotko, bogato z beljakovinami in bioaktivnimi snovmi, ter kako takšni dodatki vplivajo na probiotične bakterije, okus in hranilno vrednost izdelka. Hrani bi lahko dodali rastlinske ekstrakte, ki lahko delujejo antioksidativno ali protimikrobno, njihov slab okus pa lahko prikrijemo s kapsulacijo. Kako nastane funkcionalno živilo, kako dokazujejo njegovo varnost in učinkovitost? Ali bomo v prihodnosti jedli personalizirano funkcionalno hrano?
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Slovenija danes, regionalne novice
V novi oddaji Televizije Slovenija bomo z dopisniki po Sloveniji temeljito in vsebinsko predstavljali lokalno problematiko. Pojasnili bomo dileme lokalnih skupnosti in iskali rešitve za razvoj slovenskih občin.
V novi oddaji Televizije Slovenija bomo z dopisniki po Sloveniji temeljito in vsebinsko predstavljali lokalno problematiko. Pojasnili bomo dileme lokalnih skupnosti in iskali rešitve za razvoj slovenskih občin.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.
Družini prejmeta pismo z obvestilom, da ju bo obiskala socialna delavka. Na podlagi ocene bo pripravila mnenje o duševnem stanju žrtev zamenjave. Dobro mnenje bi lahko Davidu, ki se je začel postavljati zase, pomagalo na sodišču. Tomáša skrbi, da bo Jakub socialni delavki izdal vse težave, s katerimi se kljub vsemu trudu spopadata družini. Neizogibna demenca Rudolfove mame je že zelo opazna in nekaj bo treba storiti. KUKAČKY (II.) / Swap, The (II.) / Češka republika / 2023 Režija: Biser A. Arichtev Scenarij: Jan Coufal V glavnih vlogah: Hrají: Marta Dancingerová, Marek Adamczyk, Viktor Sekanina, Sabina Remundová, David Novotný, Theo Schaefer, Michal Isteník, Petr Kostka, Libuše Švormová, Luboš Veselý, Eva Hacurová
Družini prejmeta pismo z obvestilom, da ju bo obiskala socialna delavka. Na podlagi ocene bo pripravila mnenje o duševnem stanju žrtev zamenjave. Dobro mnenje bi lahko Davidu, ki se je začel postavljati zase, pomagalo na sodišču. Tomáša skrbi, da bo Jakub socialni delavki izdal vse težave, s katerimi se kljub vsemu trudu spopadata družini. Neizogibna demenca Rudolfove mame je že zelo opazna in nekaj bo treba storiti. KUKAČKY (II.) / Swap, The (II.) / Češka republika / 2023 Režija: Biser A. Arichtev Scenarij: Jan Coufal V glavnih vlogah: Hrají: Marta Dancingerová, Marek Adamczyk, Viktor Sekanina, Sabina Remundová, David Novotný, Theo Schaefer, Michal Isteník, Petr Kostka, Libuše Švormová, Luboš Veselý, Eva Hacurová
Flavtistka Iza Štih je za izvedbo Koncerta za flavto in orkester v D-duru, op. 283 Carla Reineckeja s Simfoničnim orkestrom SNG Maribor in dirigentom Miho Rogino prejela študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo ter ob tem vabilo v studio programa Ars. Iza Štih je flavto začela igrati pri svojih šestih letih, in se kmalu uspešno začela udeleževati tekmovanj za mlade glasbenike. Bila je dijakinja Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana v razredu Lize Hawlina, nato pa se je vpisala še na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer je študentka Karoline Šantl Zupan. V njeni interpretaciji poslušamo odlomek iz Sonate za flavto in klavir Bohuslava Martinuja (s pianistko Matejo Hladnik) in koncert, za izvedbo katerega je prejela nagrado.
Flavtistka Iza Štih je za izvedbo Koncerta za flavto in orkester v D-duru, op. 283 Carla Reineckeja s Simfoničnim orkestrom SNG Maribor in dirigentom Miho Rogino prejela študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo ter ob tem vabilo v studio programa Ars. Iza Štih je flavto začela igrati pri svojih šestih letih, in se kmalu uspešno začela udeleževati tekmovanj za mlade glasbenike. Bila je dijakinja Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana v razredu Lize Hawlina, nato pa se je vpisala še na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer je študentka Karoline Šantl Zupan. V njeni interpretaciji poslušamo odlomek iz Sonate za flavto in klavir Bohuslava Martinuja (s pianistko Matejo Hladnik) in koncert, za izvedbo katerega je prejela nagrado.
Dnevni red: 1. Potrditev zapisnikov 64. in 65. seje ter 26. in 27. izredne seje Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide 2. Zaključki posveta Kako naj posvojitev sledi potrebam posvojenega otroka? 3. Razno
Dnevni red: 1. Potrditev zapisnikov 64. in 65. seje ter 26. in 27. izredne seje Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide 2. Zaključki posveta Kako naj posvojitev sledi potrebam posvojenega otroka? 3. Razno
V Viteški dvorani ljubljanskih križank si lahko od danes ogledamo razstavo Tihi pogled na Ars priznanega francoskega fotografa Klavdija Slubana, ki je s fotoaparatom beležil skrite procese radijskega ustvarjanja Programa Ars. Zvečer pa bodo v Galeriji Škuc v Ljubljani odprli razstavo palestinske umetnice Samire Badran z naslovom Jedka Palestina, ki se umetniško ukvarja s temo izraelske zasedbe Palestine.
V Viteški dvorani ljubljanskih križank si lahko od danes ogledamo razstavo Tihi pogled na Ars priznanega francoskega fotografa Klavdija Slubana, ki je s fotoaparatom beležil skrite procese radijskega ustvarjanja Programa Ars. Zvečer pa bodo v Galeriji Škuc v Ljubljani odprli razstavo palestinske umetnice Samire Badran z naslovom Jedka Palestina, ki se umetniško ukvarja s temo izraelske zasedbe Palestine.
Krepitev zalog, načrtovanje nabav in možnost uvedbe diferencirane cene goriv - to so glavni energetski ukrepi, ki jih načrtuje država. Minister Bojan Kumer zagotavlja, da je naš sistem blagovnih rezerv odporen in odlično pripravljen na krize. Drugi poudarki oddaje: - Kmetijska ministrica: DDV na osnovna živila bi podobno kot v sosednjih državah lahko znižali na raven okoli petih odstotkov - Trump Iranu postavil ultimat, naj do ponedeljka odpre Hormuško ožino, nad katero si Teheran želi obdržati nadzor - Zavod za gozdove po vetrolomu opozarja na nevarnosti zadrževanja na prizadetih območjih
Krepitev zalog, načrtovanje nabav in možnost uvedbe diferencirane cene goriv - to so glavni energetski ukrepi, ki jih načrtuje država. Minister Bojan Kumer zagotavlja, da je naš sistem blagovnih rezerv odporen in odlično pripravljen na krize. Drugi poudarki oddaje: - Kmetijska ministrica: DDV na osnovna živila bi podobno kot v sosednjih državah lahko znižali na raven okoli petih odstotkov - Trump Iranu postavil ultimat, naj do ponedeljka odpre Hormuško ožino, nad katero si Teheran želi obdržati nadzor - Zavod za gozdove po vetrolomu opozarja na nevarnosti zadrževanja na prizadetih območjih
Serijo odlikujeta zanimiv in inovativen pristop ter izjemna ekipa ustvarjalcev: scenarist Jack Thorne (Adolescence, Toxic Town in Joy), režiser Lewis Arnold (Time, Sherwood) ter producent Patrick Spence (Mr Bates vs The Post Office, Litvinenko), poleg tega pa tudi številna znana britanska igralska imena, med drugimi: David Tennant, Robert Carlyle, Toby Jones, Rose Leslie, Katherine Kelly, Lee Ingleby. Predstavljena je resnična zgodba o škandalu z vdiranjem v telefone, ki je privedel do ukinitve priljubljenega britanskega tabloida News of the World. Za ukinitev se je lastnik Rupert Murdoch odločil, ko so na dan prišle šokantne podrobnosti. Časopis je zadnjič izšel 10. julija 2011. V ospredju sta dve zgodbi in ena, skoraj neverjetna resnica. Preiskovalni novinar Nick Davies je našel dokaze o vdiranju v telefone, sočasno pa je potekala tudi preiskava še vedno nerešenega primera umora mladoletne Milly Dowler, ki jo je vodil detektiv Dave Cook. Zgodbi sta presenetljivo povezani. Davies, ki je imel podporo pri Alanu Rusbridgerju, takratnem odgovornem uredniku The Guardiana, in Cook sta tvegala vse, da bi razkrila zlorabo moči in povezave med tiskom, policijo in vlado. Njun trud je bil poplačan, saj je sledilo sedem obsežnih policijskih preiskav in skoraj štirideset sodb ter dejstvo, da je razkritje spravilo »na kolena« nekaj najvplivnejših ljudi v Veliki Britaniji. 1. del Raziskovalni novinar Nick Davies prejme anonimni namig, da časopis News of the World prisluškuje telefonskim pogovorom različnih ljudi. Ko začne raziskovati, ugotovi, da vdiranje v telefone ni delo enega novinarja, kot je časopis trdil več let. Z urednikom in prijateljem Alanom skleneta, da se bosta lotila tega časopisa, ki je del enega najmočnejših medijev v svetu. THE HACK / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Jack Thorne Režija: Lewis Arnold V glavnih vlogah: David Tennant, Robert Carlyle, Toby Jones, Rose Leslie, Dougray Scott, Eve Myles, Adrian Lester, Katherine Kelly, Kevin Doyle, Neil Maskell, Lara PUlver, Lee Ingleby, Robert Glenister
Serijo odlikujeta zanimiv in inovativen pristop ter izjemna ekipa ustvarjalcev: scenarist Jack Thorne (Adolescence, Toxic Town in Joy), režiser Lewis Arnold (Time, Sherwood) ter producent Patrick Spence (Mr Bates vs The Post Office, Litvinenko), poleg tega pa tudi številna znana britanska igralska imena, med drugimi: David Tennant, Robert Carlyle, Toby Jones, Rose Leslie, Katherine Kelly, Lee Ingleby. Predstavljena je resnična zgodba o škandalu z vdiranjem v telefone, ki je privedel do ukinitve priljubljenega britanskega tabloida News of the World. Za ukinitev se je lastnik Rupert Murdoch odločil, ko so na dan prišle šokantne podrobnosti. Časopis je zadnjič izšel 10. julija 2011. V ospredju sta dve zgodbi in ena, skoraj neverjetna resnica. Preiskovalni novinar Nick Davies je našel dokaze o vdiranju v telefone, sočasno pa je potekala tudi preiskava še vedno nerešenega primera umora mladoletne Milly Dowler, ki jo je vodil detektiv Dave Cook. Zgodbi sta presenetljivo povezani. Davies, ki je imel podporo pri Alanu Rusbridgerju, takratnem odgovornem uredniku The Guardiana, in Cook sta tvegala vse, da bi razkrila zlorabo moči in povezave med tiskom, policijo in vlado. Njun trud je bil poplačan, saj je sledilo sedem obsežnih policijskih preiskav in skoraj štirideset sodb ter dejstvo, da je razkritje spravilo »na kolena« nekaj najvplivnejših ljudi v Veliki Britaniji. 1. del Raziskovalni novinar Nick Davies prejme anonimni namig, da časopis News of the World prisluškuje telefonskim pogovorom različnih ljudi. Ko začne raziskovati, ugotovi, da vdiranje v telefone ni delo enega novinarja, kot je časopis trdil več let. Z urednikom in prijateljem Alanom skleneta, da se bosta lotila tega časopisa, ki je del enega najmočnejših medijev v svetu. THE HACK / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Jack Thorne Režija: Lewis Arnold V glavnih vlogah: David Tennant, Robert Carlyle, Toby Jones, Rose Leslie, Dougray Scott, Eve Myles, Adrian Lester, Katherine Kelly, Kevin Doyle, Neil Maskell, Lara PUlver, Lee Ingleby, Robert Glenister
Na Univerzi v Mariboru se je danes opoldne iztekel rok za oddajo kandidatur za novega rektorja. Zatem se je sestala volilna komisija univerze in ugotovila, da sta v predpisanem roku prispeli dve kandidaturi, oba kandidata pa da izpolnjujeta pogoje. Za rektorski stolček se potegujeta Dean Korošak in Mitja Slavinec. Splošne, neposredne in tajne volitve bodo potekale 12. maja. Aktualnemu rektorju Zdravku Kačiču se drugi mandat izteče 19. junija, a ponovno ne more kandidirati, saj po pravilih skupni mandat rektorja ne sme trajati več kot osem let.
Na Univerzi v Mariboru se je danes opoldne iztekel rok za oddajo kandidatur za novega rektorja. Zatem se je sestala volilna komisija univerze in ugotovila, da sta v predpisanem roku prispeli dve kandidaturi, oba kandidata pa da izpolnjujeta pogoje. Za rektorski stolček se potegujeta Dean Korošak in Mitja Slavinec. Splošne, neposredne in tajne volitve bodo potekale 12. maja. Aktualnemu rektorju Zdravku Kačiču se drugi mandat izteče 19. junija, a ponovno ne more kandidirati, saj po pravilih skupni mandat rektorja ne sme trajati več kot osem let.
Po treh zaključenih mandatih se slovenska parlamentarna zagovornica Erika Köleš Kiss poslavlja od madžarskega Državnega zbora. Prosili smo jo za oceno preteklih dvanajstih let. Letošnje železnožupanijsko priznanje na narodnostnem področju je prejela dolgoletna novinarka Radia Monošter Valerija Časar. V naši oddaji spregovori o svojem poklicu in konjičkih. Nekoč se je v Porabju izdelovalo veliko uporabnih predmetov iz koruznega ličja, danes to obrt ohranjajo le ljubiteljske rokodelke. V magazinu predstavljamo mojstrico Agico Hanžek z Gornjega Senika.
Po treh zaključenih mandatih se slovenska parlamentarna zagovornica Erika Köleš Kiss poslavlja od madžarskega Državnega zbora. Prosili smo jo za oceno preteklih dvanajstih let. Letošnje železnožupanijsko priznanje na narodnostnem področju je prejela dolgoletna novinarka Radia Monošter Valerija Časar. V naši oddaji spregovori o svojem poklicu in konjičkih. Nekoč se je v Porabju izdelovalo veliko uporabnih predmetov iz koruznega ličja, danes to obrt ohranjajo le ljubiteljske rokodelke. V magazinu predstavljamo mojstrico Agico Hanžek z Gornjega Senika.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
V peklenskih razmerah so ljudje z družbenega roba gradili boljši svet. Čeprav je življenje zdaj lažje, bi rudarji spet šli v rudniške rove. Industrijska revolucija je temeljila na težkem fizičnem delu, katerega glavni predstavniki so bili rudarji. Zdrav, fizično močan delavec, ki je s svojim fizičnim delom preživljal družino, je bil simbol pravega moškega. Rudniki so bili gibalo razvoja, okrog njih so rasla mesta, rudarstvo je omogočalo splošni družbeni napredek. Garaško delo pod zemljo in razmere kot v peklu so za preživetje zahtevale močne posameznike in še močnejšo skupnost. Ljudje z družbenega in socialnega roba, ki v življenju niso imeli veliko možnosti izbire, so zase in za druge zgradili lepši in boljši svet. Z razvojem tehnologije pa pride do zapiranja rudnikov, razpada skupnosti in izgube identitete. Na primeru rudnika Kanižarica spoznamo vse značilnosti rudarskega življenja, zgodba pa je še začinjena z osebnimi zgodbami in lokalnimi posebnostmi. Rudnik je preživel svetovno gospodarsko krizo, menjave lastnikov, med vojno je deloval kot prvi partizanski rudnik, zaradi vdora vode je bil več kot leto dni zaprt, nato pa je desetletja omogočal boljše življenje rudarskim družinam in celemu naselju. Kmalu po osamosvojitvi so ga zaprli, kar je pred celoten kraj postavilo zahtevo po ustvarjanju novih delovnih mest in novega načina življenja. Posledica je bila tudi razpad skupnosti in izguba identitete. Kljub kasnejšemu lažjemu in lepšemu življenju na bolje plačanih in udobnih delovnih mestih pa bi se nekdanji rudarji raje vrnili v nevarne jame. Scenarij in režija Zvezdan Martič.
V peklenskih razmerah so ljudje z družbenega roba gradili boljši svet. Čeprav je življenje zdaj lažje, bi rudarji spet šli v rudniške rove. Industrijska revolucija je temeljila na težkem fizičnem delu, katerega glavni predstavniki so bili rudarji. Zdrav, fizično močan delavec, ki je s svojim fizičnim delom preživljal družino, je bil simbol pravega moškega. Rudniki so bili gibalo razvoja, okrog njih so rasla mesta, rudarstvo je omogočalo splošni družbeni napredek. Garaško delo pod zemljo in razmere kot v peklu so za preživetje zahtevale močne posameznike in še močnejšo skupnost. Ljudje z družbenega in socialnega roba, ki v življenju niso imeli veliko možnosti izbire, so zase in za druge zgradili lepši in boljši svet. Z razvojem tehnologije pa pride do zapiranja rudnikov, razpada skupnosti in izgube identitete. Na primeru rudnika Kanižarica spoznamo vse značilnosti rudarskega življenja, zgodba pa je še začinjena z osebnimi zgodbami in lokalnimi posebnostmi. Rudnik je preživel svetovno gospodarsko krizo, menjave lastnikov, med vojno je deloval kot prvi partizanski rudnik, zaradi vdora vode je bil več kot leto dni zaprt, nato pa je desetletja omogočal boljše življenje rudarskim družinam in celemu naselju. Kmalu po osamosvojitvi so ga zaprli, kar je pred celoten kraj postavilo zahtevo po ustvarjanju novih delovnih mest in novega načina življenja. Posledica je bila tudi razpad skupnosti in izguba identitete. Kljub kasnejšemu lažjemu in lepšemu življenju na bolje plačanih in udobnih delovnih mestih pa bi se nekdanji rudarji raje vrnili v nevarne jame. Scenarij in režija Zvezdan Martič.
Pa smo skupaj z Ano Pupedan dočakali nov dan oziroma Main Stage koncert. Skoraj štiri desetletja iskrene, neposredne in samoironične godbe v alt rock izrazu, je danes odzvanjalo vse, od preminulemu članu Marku Dolesu namenjene Adijo Mare, preko Življenja čaš, mimo poziva na druženje, ljubezenske poezije, pogleda nazaj in preverbe aktualnosti z Resničnim svetom ob koncu tokratnega Main Stage koncerta. Ana Pupedan se ne dajo in bodo dali še več glasbe tudi v prihodnje, kar je dokaz tudi aktualen energičen nastop na Main Stageu Radia Si.
Pa smo skupaj z Ano Pupedan dočakali nov dan oziroma Main Stage koncert. Skoraj štiri desetletja iskrene, neposredne in samoironične godbe v alt rock izrazu, je danes odzvanjalo vse, od preminulemu članu Marku Dolesu namenjene Adijo Mare, preko Življenja čaš, mimo poziva na druženje, ljubezenske poezije, pogleda nazaj in preverbe aktualnosti z Resničnim svetom ob koncu tokratnega Main Stage koncerta. Ana Pupedan se ne dajo in bodo dali še več glasbe tudi v prihodnje, kar je dokaz tudi aktualen energičen nastop na Main Stageu Radia Si.
Prva aprilska oddaja prinaša posnetke štirih Madžarskih rapsodij Franza Liszta, ki jih je leta 1956 v mono tehniki posnel Alexander Brailowski. Drugi del oddaje bo posvečen manj znanim Nokturnom op. 368 Carla Czernyja. Izvajala jih bo pianistka Roberte Mamou.
Prva aprilska oddaja prinaša posnetke štirih Madžarskih rapsodij Franza Liszta, ki jih je leta 1956 v mono tehniki posnel Alexander Brailowski. Drugi del oddaje bo posvečen manj znanim Nokturnom op. 368 Carla Czernyja. Izvajala jih bo pianistka Roberte Mamou.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
V Sežani že leto dni po zadnji podražitvi. Drugi poudarki: - V projekt Severnojadranske vodikove doline vključena tudi Ilirska Bistrica. Kako ji bo uspelo pri energetski oskrbi in česa se lahko nauči? - Kmalu obnova ceste med Vodicami in Mostami. - Murskosoboški otroci vedo, da je odpadno lahko uporabno. Kaj so ustvarili iz odpadnih telefonov? - Mladinski pevski festival v Celju praznuje že 80 let.
V Sežani že leto dni po zadnji podražitvi. Drugi poudarki: - V projekt Severnojadranske vodikove doline vključena tudi Ilirska Bistrica. Kako ji bo uspelo pri energetski oskrbi in česa se lahko nauči? - Kmalu obnova ceste med Vodicami in Mostami. - Murskosoboški otroci vedo, da je odpadno lahko uporabno. Kaj so ustvarili iz odpadnih telefonov? - Mladinski pevski festival v Celju praznuje že 80 let.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Galeriji Škuc v Ljubljani odpirajo razstavo palestinske umetnice Samire Badran. Pod naslovom Jedka Palestina bodo predstavljena njena dela zadnjih desetih let. Samira Badran se s temo izraelske zasedbe Palestine v svojem umetniškem delu ukvarja že vse življenje in opozarja, da je pomembno poznati zgodovinske razloge, ki so pripeljali do sedanjega stanja genocida. Ob razstavi, ki bo na ogled do 3. maja, bodo potekali tudi javni dogodki vodstev, branja poezije palestinskih avtoric in avtorjev ter delavnica brezmejnega kvačkanja.
V Galeriji Škuc v Ljubljani odpirajo razstavo palestinske umetnice Samire Badran. Pod naslovom Jedka Palestina bodo predstavljena njena dela zadnjih desetih let. Samira Badran se s temo izraelske zasedbe Palestine v svojem umetniškem delu ukvarja že vse življenje in opozarja, da je pomembno poznati zgodovinske razloge, ki so pripeljali do sedanjega stanja genocida. Ob razstavi, ki bo na ogled do 3. maja, bodo potekali tudi javni dogodki vodstev, branja poezije palestinskih avtoric in avtorjev ter delavnica brezmejnega kvačkanja.
Vlada zaradi grožnje energetske krize in posledičnih podražitev razmišlja tudi o možnostih zniževanja DDV-ja za živila. Kolikšno bo to znižanje, bodo po besedah kmetijske ministrice Mateje Čalušič odločili po pogovorih s sodelujočimi v prehranski verigi. Preverili bodo tudi izkušnje iz drugih držav. Drugi poudarki oddaje: Vojna na Bližnjem vzhodu se ne umirja: Trump postavil nove ultimate Iranu Na pomoč nekdanjim delavcem Vipapa številni lokalni podjetniki Med varnostno tveganimi območji odslej tudi Dobruška vas v Škocjanu
Vlada zaradi grožnje energetske krize in posledičnih podražitev razmišlja tudi o možnostih zniževanja DDV-ja za živila. Kolikšno bo to znižanje, bodo po besedah kmetijske ministrice Mateje Čalušič odločili po pogovorih s sodelujočimi v prehranski verigi. Preverili bodo tudi izkušnje iz drugih držav. Drugi poudarki oddaje: Vojna na Bližnjem vzhodu se ne umirja: Trump postavil nove ultimate Iranu Na pomoč nekdanjim delavcem Vipapa številni lokalni podjetniki Med varnostno tveganimi območji odslej tudi Dobruška vas v Škocjanu
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Vlada je sprejela izhodišča za interventne zakonske ukrepe za omilitev posledic energetske krize. Ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušič je kot prioriteto izpostavila predvidljive rešitve za kmete in potrošnike, med njimi je navedla tudi možnost znižanja DDV za živila. Stopnja znižanja bo odvisna od pogajanj z deležniki in cen v soseščini. V oddaji tudi o tem: - Nekdanji direktorici Kotlovnice za Gradom na Markovcu znova zaporna kazen. - Novogoriški zavod za šport lani že posloval pozitivno. - Odbojkarji ACH Volleyja bodo odigrali povratno tekmo polfinala Pokala Cev proti Piacenzi.
Vlada je sprejela izhodišča za interventne zakonske ukrepe za omilitev posledic energetske krize. Ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušič je kot prioriteto izpostavila predvidljive rešitve za kmete in potrošnike, med njimi je navedla tudi možnost znižanja DDV za živila. Stopnja znižanja bo odvisna od pogajanj z deležniki in cen v soseščini. V oddaji tudi o tem: - Nekdanji direktorici Kotlovnice za Gradom na Markovcu znova zaporna kazen. - Novogoriški zavod za šport lani že posloval pozitivno. - Odbojkarji ACH Volleyja bodo odigrali povratno tekmo polfinala Pokala Cev proti Piacenzi.
Vojna in geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu močno vplivajo tudi na turistične tokove in turizem, tako v svetu kot pri nas. Prejšnji teden so začasno prekinili letalske povezave z brniškega letališča v Zalivske države, turistične agencije odpovedujejo ali prestavljajo potovanja, turisti zaradi varnosti razmišljajo o novih destinacijah. Nekatere pa so premamile tudi več kot 50% nižje cene hotelskih nastanitev in so se vseeno odpravili na bolj tvegana območja, denimo v Dubaj ali manj tvegana kot je Oman. Pred prvomajskimi prazniki, ko se veliko Slovencev odpravi po svetu, preverjamo, kako se moramo v teh zaostrenih geopolitičnih razmerah kot turisti in popotniki varno in odgovorno obnašati.
Vojna in geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu močno vplivajo tudi na turistične tokove in turizem, tako v svetu kot pri nas. Prejšnji teden so začasno prekinili letalske povezave z brniškega letališča v Zalivske države, turistične agencije odpovedujejo ali prestavljajo potovanja, turisti zaradi varnosti razmišljajo o novih destinacijah. Nekatere pa so premamile tudi več kot 50% nižje cene hotelskih nastanitev in so se vseeno odpravili na bolj tvegana območja, denimo v Dubaj ali manj tvegana kot je Oman. Pred prvomajskimi prazniki, ko se veliko Slovencev odpravi po svetu, preverjamo, kako se moramo v teh zaostrenih geopolitičnih razmerah kot turisti in popotniki varno in odgovorno obnašati.
Novogoriški krizni center za otroke in mladostnike 10-ka išče nove prostore, saj jim v zdajšnjih kmalu poteče najemna pogodba. Trenutno v družinski hiši biva šest otrok, ki zaradi različnih stisk potrebujejo takojšen umik iz okolja, v katerem živijo. Če je nekoč veljalo, da so pomoč najpogosteje potrebovali otroci iz socialno ogroženih okolij, strokovni delavci danes opažajo premik - vse več otrok prihaja tudi iz premožnih družin, kjer starši kljub urejenim razmeram pogosto ne zmorejo pravočasno prepoznati ali nasloviti njihovih stisk. Nataša Uršič je pred mikrofon povabila Severno Primorskega Centra za socialno delo Nino Mozetič in vodja Kriznega centra Matjaža Strnada.
Novogoriški krizni center za otroke in mladostnike 10-ka išče nove prostore, saj jim v zdajšnjih kmalu poteče najemna pogodba. Trenutno v družinski hiši biva šest otrok, ki zaradi različnih stisk potrebujejo takojšen umik iz okolja, v katerem živijo. Če je nekoč veljalo, da so pomoč najpogosteje potrebovali otroci iz socialno ogroženih okolij, strokovni delavci danes opažajo premik - vse več otrok prihaja tudi iz premožnih družin, kjer starši kljub urejenim razmeram pogosto ne zmorejo pravočasno prepoznati ali nasloviti njihovih stisk. Nataša Uršič je pred mikrofon povabila Severno Primorskega Centra za socialno delo Nino Mozetič in vodja Kriznega centra Matjaža Strnada.
Petintrideset minut po polnoči je uspešno poletela raketa SLS in na pot proti Lune prvič po 55 letih znova ponesla človeško posadko. Izstrelitev rakete, ki je do zdaj poletela le enkrat in sicer leta 2022, ko je na podobno pot poslala vesoljsko ladjo Orion brez posadke, je potekala brez zapletov, v živo pa si jo je v okolici vzletišča Cape Canaveral na Floridi ogledalo okoli 400 000 ljudi.
Petintrideset minut po polnoči je uspešno poletela raketa SLS in na pot proti Lune prvič po 55 letih znova ponesla človeško posadko. Izstrelitev rakete, ki je do zdaj poletela le enkrat in sicer leta 2022, ko je na podobno pot poslala vesoljsko ladjo Orion brez posadke, je potekala brez zapletov, v živo pa si jo je v okolici vzletišča Cape Canaveral na Floridi ogledalo okoli 400 000 ljudi.
Skupni projekt RTV-matura pod eno znamko in na enem spletnem mestu: rtvlo.si/matura vključuje vse vsebine, ki jih na spletu, radiu in televiziji ustvarimo na RTV Slovenija. RTV Slovenija s projektom RTV-matura 2026 na konkreten in sodoben način uresničuje svoje javno poslanstvo – biti dostopen, vključujoč in izobraževalen medijski servis za vse generacije. S povezovanjem televizijskih, radijskih in spletnih vsebin pod enotno znamko dijakom ponuja celovito podporo pri pripravi na enega najpomembnejših mejnikov v njihovem izobraževanju.
Skupni projekt RTV-matura pod eno znamko in na enem spletnem mestu: rtvlo.si/matura vključuje vse vsebine, ki jih na spletu, radiu in televiziji ustvarimo na RTV Slovenija. RTV Slovenija s projektom RTV-matura 2026 na konkreten in sodoben način uresničuje svoje javno poslanstvo – biti dostopen, vključujoč in izobraževalen medijski servis za vse generacije. S povezovanjem televizijskih, radijskih in spletnih vsebin pod enotno znamko dijakom ponuja celovito podporo pri pripravi na enega najpomembnejših mejnikov v njihovem izobraževanju.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Eno od poslanstev Tretjega programa Radia Slovenija, Programa Ars, je, da predstavlja umetnike in njihovo delo. Tu in tam pa se zgodi tudi nasprotno. Priznani francoski fotograf slovenskih korenin Klavdij Sluban se je namreč odločil, da pripravi fotografsko serijo o Arsu. Kot pravi sam, mu je ta radio zelo blizu, je njegov prijatelj. Z analognim fotoaparatom je beležil skrite procese radijskega ustvarjanja, prve sadove pa razkriva razstava Tihi pogled na Ars, ki si jo lahko ogledamo v Viteški dvorani ljubljanskih Križank. S Klavdijem Slubanom in odgovorno urednico Tretjega programa Ingrid Kovač Brus se je pogovarjal Žiga Bratoš.
Eno od poslanstev Tretjega programa Radia Slovenija, Programa Ars, je, da predstavlja umetnike in njihovo delo. Tu in tam pa se zgodi tudi nasprotno. Priznani francoski fotograf slovenskih korenin Klavdij Sluban se je namreč odločil, da pripravi fotografsko serijo o Arsu. Kot pravi sam, mu je ta radio zelo blizu, je njegov prijatelj. Z analognim fotoaparatom je beležil skrite procese radijskega ustvarjanja, prve sadove pa razkriva razstava Tihi pogled na Ars, ki si jo lahko ogledamo v Viteški dvorani ljubljanskih Križank. S Klavdijem Slubanom in odgovorno urednico Tretjega programa Ingrid Kovač Brus se je pogovarjal Žiga Bratoš.
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Mariborska občina naj bi letos le končala trenutni cikel participativnega proračuna - Razstava Intimna materija treh mariborskih umetnic v galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor - Odbojkarice mariborske OTP banke Branika zmagale na prvi polfinalni tekmi državnega prvenstva
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Mariborska občina naj bi letos le končala trenutni cikel participativnega proračuna - Razstava Intimna materija treh mariborskih umetnic v galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor - Odbojkarice mariborske OTP banke Branika zmagale na prvi polfinalni tekmi državnega prvenstva
Akademik Jože Krašovec se že več kot pol stoletja ukvarja s prevajanjem Svetega pisma. Večkratni doktor znanosti je bil urednik in prevajalec slovenskega standardnega prevoda Svetega pisma Stare in Nove zaveze (1996), v takšni dvojni vlogi pa je sooblikoval tudi jeruzalemsko izdajo Svetega pisma (2024). Ob njenem izidu je objavil knjigo Okoliščine nastanka in značilnosti celotnih slovenskih prevodov Svetega pisma (izdali in založili sta jo Slovenska škofovska konferenca in Založba Družina). Več o knjigi, prevajalskih načelih prevajanja Svetega pisma, usklajenosti svetopisemskih imen in še čem pove avtor v Izšlo je (2025), v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Akademik Jože Krašovec se že več kot pol stoletja ukvarja s prevajanjem Svetega pisma. Večkratni doktor znanosti je bil urednik in prevajalec slovenskega standardnega prevoda Svetega pisma Stare in Nove zaveze (1996), v takšni dvojni vlogi pa je sooblikoval tudi jeruzalemsko izdajo Svetega pisma (2024). Ob njenem izidu je objavil knjigo Okoliščine nastanka in značilnosti celotnih slovenskih prevodov Svetega pisma (izdali in založili sta jo Slovenska škofovska konferenca in Založba Družina). Več o knjigi, prevajalskih načelih prevajanja Svetega pisma, usklajenosti svetopisemskih imen in še čem pove avtor v Izšlo je (2025), v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
V turistični oddaji najprej o tem, kakšna bi morala biti generacija mladih, ki bo poprijela za delo v gostinstvu in turizmu; nato pa smo preverili, kam radi potujemo Slovenci, kakšne so naše navade in kakšna pričakovanja. .
V turistični oddaji najprej o tem, kakšna bi morala biti generacija mladih, ki bo poprijela za delo v gostinstvu in turizmu; nato pa smo preverili, kam radi potujemo Slovenci, kakšne so naše navade in kakšna pričakovanja. .