Raziskujte
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Ninna Kozorog, p. Karel Gržan in Adi Smolar na svoj način razmišljajo o človeku, (ne)humanosti naše dobe in poteh, ki so pred nami. December - hrupen, zapravljiv in nemiren… A hkrati mesec, ko se nam utrinjajo misli, kako smo preživeli leto, kam gremo, kaj bo jutri, v kakšnem svetu živimo in kakšnega želimo zapustiti našim otrokom. O tem se sprašujejo tudi trije razmišljujoči, aktivni in odgovorni posamezniki: Ninna Kozorog, p. Karel Geržan in Adi Smolar. Ga. Kozorog z društvom Humanitarček pomaga pomoči potrebnim (predvsem brezdomcem in starostnikom). Njihov projekt Vida je pretresel Slovenijo z zgodbami starostnikov, ki pozabljeni skozi mesec komaj preživijo z bedno pokojnino. P. Karla Gržana te krivice jezijo in bolijo, vzrok za nepravično porazdeljenost dobrin pa je našel v »hrematizmu« - današnji izkrivljeni obliki ekonomije. Kantavtor Adi Smolar pa o svetu, ki ga obdaja, poje že skoraj 40 let in z ljudmi deli svoja spoznanja o tem, da je pomemben prav ta trenutek, prav zdaj, da se odločimo, da bomo nekaj naredili zase, za druge, za skupnost.
Ninna Kozorog, p. Karel Gržan in Adi Smolar na svoj način razmišljajo o človeku, (ne)humanosti naše dobe in poteh, ki so pred nami. December - hrupen, zapravljiv in nemiren… A hkrati mesec, ko se nam utrinjajo misli, kako smo preživeli leto, kam gremo, kaj bo jutri, v kakšnem svetu živimo in kakšnega želimo zapustiti našim otrokom. O tem se sprašujejo tudi trije razmišljujoči, aktivni in odgovorni posamezniki: Ninna Kozorog, p. Karel Geržan in Adi Smolar. Ga. Kozorog z društvom Humanitarček pomaga pomoči potrebnim (predvsem brezdomcem in starostnikom). Njihov projekt Vida je pretresel Slovenijo z zgodbami starostnikov, ki pozabljeni skozi mesec komaj preživijo z bedno pokojnino. P. Karla Gržana te krivice jezijo in bolijo, vzrok za nepravično porazdeljenost dobrin pa je našel v »hrematizmu« - današnji izkrivljeni obliki ekonomije. Kantavtor Adi Smolar pa o svetu, ki ga obdaja, poje že skoraj 40 let in z ljudmi deli svoja spoznanja o tem, da je pomemben prav ta trenutek, prav zdaj, da se odločimo, da bomo nekaj naredili zase, za druge, za skupnost.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Ne v osrčju, ne v glavi, v peti se skriva prava duša Italije. Dežela ob Jonskem in Jadranskem morju je tudi domovina Domenica Modugna in zadnje počivališče svetega Miklavža, pomembnega svetnika tako za rimokatoliški kot pravoslavni svet. Mojca bo obiskala tudi Alberobello in njegove trule, te skrivnostne stolpiče, ki spominjajo na našo kraško suhozidno gradnjo, spustila se bo po ulicah Matere kot Bond, a brez avta , in se slej ko prej zbudila iz prehranske kome, ki te tu na jugovzhodu Italije zagotovo čaka.
Ne v osrčju, ne v glavi, v peti se skriva prava duša Italije. Dežela ob Jonskem in Jadranskem morju je tudi domovina Domenica Modugna in zadnje počivališče svetega Miklavža, pomembnega svetnika tako za rimokatoliški kot pravoslavni svet. Mojca bo obiskala tudi Alberobello in njegove trule, te skrivnostne stolpiče, ki spominjajo na našo kraško suhozidno gradnjo, spustila se bo po ulicah Matere kot Bond, a brez avta , in se slej ko prej zbudila iz prehranske kome, ki te tu na jugovzhodu Italije zagotovo čaka.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Pank ni ostal ujet v sedemdesetih. Prav nasprotno: čeprav ga danes pogosto spremlja močna nostalgija po “pravih časih”, po usnju in zadimljenih klubih, njegova moč ni le v spominu, ampak v tem, da se vedno znova vrača v novih oblikah. Novejše zasedbe morda nimajo več istega zgodovinskega trenutka, imajo pa podoben notranji pogon: odpor do družbenih pravil, nezaupanje v avtoritete, potrebo po neposrednosti in glasnosti. Ne gre več nujno za isti zvok, še manj za enako estetiko, a ostaja ista nuja: povedati nekaj brez olepševanja. V zadnji epizodi se poklanjamo domačim pankericam in pankerjem, ki gradijo skupnosti in geslo: naredi sam. *Pank ni mrtev
Pank ni ostal ujet v sedemdesetih. Prav nasprotno: čeprav ga danes pogosto spremlja močna nostalgija po “pravih časih”, po usnju in zadimljenih klubih, njegova moč ni le v spominu, ampak v tem, da se vedno znova vrača v novih oblikah. Novejše zasedbe morda nimajo več istega zgodovinskega trenutka, imajo pa podoben notranji pogon: odpor do družbenih pravil, nezaupanje v avtoritete, potrebo po neposrednosti in glasnosti. Ne gre več nujno za isti zvok, še manj za enako estetiko, a ostaja ista nuja: povedati nekaj brez olepševanja. V zadnji epizodi se poklanjamo domačim pankericam in pankerjem, ki gradijo skupnosti in geslo: naredi sam. *Pank ni mrtev
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Kmetijsko gozdarski zavod iz Murske Sobote je organiziral Dan kmetije prihodnosti 2026. Sodelujočim so predstavili digitalne rešitve, ki prihajajo na slovenske kmetije. Obiskali smo center za jagodičje v Slivnici pri Mariboru, kjer sodelujeta Kmetijski inštitut Slovenije in Mladinski dom Maribor. Pomlad čebelarjem prinaša obdobje intenzivnega dela in novih izzivov. Ob nujni zaščiti čebelnjakov pred medvedi se pomembne novosti obetajo tudi pri označevanju medu. Na dolenjski kmetiji Gorenc se od nekdaj posvečajo govedoreji in prireji mesa. Znanje prejšnjih generacij so uspešno nadgradili s posebnim postopkom suhega zorjenja govedine.
Kmetijsko gozdarski zavod iz Murske Sobote je organiziral Dan kmetije prihodnosti 2026. Sodelujočim so predstavili digitalne rešitve, ki prihajajo na slovenske kmetije. Obiskali smo center za jagodičje v Slivnici pri Mariboru, kjer sodelujeta Kmetijski inštitut Slovenije in Mladinski dom Maribor. Pomlad čebelarjem prinaša obdobje intenzivnega dela in novih izzivov. Ob nujni zaščiti čebelnjakov pred medvedi se pomembne novosti obetajo tudi pri označevanju medu. Na dolenjski kmetiji Gorenc se od nekdaj posvečajo govedoreji in prireji mesa. Znanje prejšnjih generacij so uspešno nadgradili s posebnim postopkom suhega zorjenja govedine.
V Gibanju Slow food, ki spodbuja spoštovanje do proizvajalcev, ohranjanje lokalnega znanja in biotske raznovrstnosti, so v vodič ekstra deviških oljčnih olj uvrstili tudi slovenska. 14 pridelovalcev si je uvrstitev prislužilo s kakovostjo in zaradi gojenja avtohtonih sort, 10 jih je prejelo naziv velika olja. V oddaji tudi o tem: - Do uspešne obnove travniških in pašnih površin s setvijo avtohtonih mešanic. - Slovenska narodna skupnost v Terski dolini pod pritiskom. - Tadej Pogačar pred zmago na kolesarski dirki po Romandiji.
V Gibanju Slow food, ki spodbuja spoštovanje do proizvajalcev, ohranjanje lokalnega znanja in biotske raznovrstnosti, so v vodič ekstra deviških oljčnih olj uvrstili tudi slovenska. 14 pridelovalcev si je uvrstitev prislužilo s kakovostjo in zaradi gojenja avtohtonih sort, 10 jih je prejelo naziv velika olja. V oddaji tudi o tem: - Do uspešne obnove travniških in pašnih površin s setvijo avtohtonih mešanic. - Slovenska narodna skupnost v Terski dolini pod pritiskom. - Tadej Pogačar pred zmago na kolesarski dirki po Romandiji.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zdravnik in izvedenec za sodno medicino; družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva; z lutkami med otroke na avstrijskem Koroškem
Zdravnik in izvedenec za sodno medicino; družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva; z lutkami med otroke na avstrijskem Koroškem
V tokratni oddaji se bomo posvetili 20. obletnici ustanovitve treh novih škofij. 7. aprila 2006 so škofijski sedež dobili Celje, Murska Sobota in Novo mesto. Apostolsko konstitucijo o preoblikovanju cerkvene ureditve v Sloveniji je podpisal papež Benedikt XVI. Razlog za nastanek novih škofij pa je bil predvsem potreba po boljši pastoralni organiziranosti ter bližini vernikom v hitro spreminjajoči se družbi.
V tokratni oddaji se bomo posvetili 20. obletnici ustanovitve treh novih škofij. 7. aprila 2006 so škofijski sedež dobili Celje, Murska Sobota in Novo mesto. Apostolsko konstitucijo o preoblikovanju cerkvene ureditve v Sloveniji je podpisal papež Benedikt XVI. Razlog za nastanek novih škofij pa je bil predvsem potreba po boljši pastoralni organiziranosti ter bližini vernikom v hitro spreminjajoči se družbi.
Oddaja V dobri družbi s Kristijanom je tokrat bila v znamenju harmonike. Povabili smo vas na Pokal Šaleške harmonike, kjer zazvenijo melodije odličnih harmonikarjev in prava tekmovalna energija. Izvedeli ste tudi več o posebnem glasbenem izzivu v bližini – postavljanju rekorda v igranju harmonike, ki že buri radovednost. Za pravo domače vzdušje je poskrbel Ansambel Golte s koncertom v živo. Prisluhnite oddaji, kjer se prepletajo dobra glasba, zanimive zgodbe in pristna energija harmonike.
Oddaja V dobri družbi s Kristijanom je tokrat bila v znamenju harmonike. Povabili smo vas na Pokal Šaleške harmonike, kjer zazvenijo melodije odličnih harmonikarjev in prava tekmovalna energija. Izvedeli ste tudi več o posebnem glasbenem izzivu v bližini – postavljanju rekorda v igranju harmonike, ki že buri radovednost. Za pravo domače vzdušje je poskrbel Ansambel Golte s koncertom v živo. Prisluhnite oddaji, kjer se prepletajo dobra glasba, zanimive zgodbe in pristna energija harmonike.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Pirniče.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Pirniče.
Popraznično nedeljo takoj po prvomajskih praznikih, ko se začne glavna sezona žarov, smo popoprali s kuhinjo za prave moške. Boštjan Napotnik poleg kulinarike in gastronomije obvlada še marsikaj drugega, od radijskega in televizijskega vodenja do pripovedovanja zgodb. A do »penzije« bo še najraje vztrajal kot kreativni direktor znane oglaševalske agencije.
Popraznično nedeljo takoj po prvomajskih praznikih, ko se začne glavna sezona žarov, smo popoprali s kuhinjo za prave moške. Boštjan Napotnik poleg kulinarike in gastronomije obvlada še marsikaj drugega, od radijskega in televizijskega vodenja do pripovedovanja zgodb. A do »penzije« bo še najraje vztrajal kot kreativni direktor znane oglaševalske agencije.
Jon in čreda ugotovijo, da ima kmet z njihovim hlevom velike načrte. Če hočejo, da bo življenje na kmetiji teklo po starem, so potrebni skrajni ukrepi!
Jon in čreda ugotovijo, da ima kmet z njihovim hlevom velike načrte. Če hočejo, da bo življenje na kmetiji teklo po starem, so potrebni skrajni ukrepi!
Na peto velikonočno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah. Mašuje dr. Robert Bahčič. Poje zbor bazilike, na orgle igra Marjeta Anderle.
Na peto velikonočno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah. Mašuje dr. Robert Bahčič. Poje zbor bazilike, na orgle igra Marjeta Anderle.
Mala Mi kot za stavo stresa šale na Mumitrolov račun, nekoč pa jo res malce preveč zaneslo. Užaljeni Mumintrol Mimli napiše usodno pismo. Prosi jo, naj se vrne in Malo Mi odpelje s seboj. Se bo Mumintrolu uspelo odkupiti, preden bo prepozno, da zgladi vse zamere?
Mala Mi kot za stavo stresa šale na Mumitrolov račun, nekoč pa jo res malce preveč zaneslo. Užaljeni Mumintrol Mimli napiše usodno pismo. Prosi jo, naj se vrne in Malo Mi odpelje s seboj. Se bo Mumintrolu uspelo odkupiti, preden bo prepozno, da zgladi vse zamere?
V začetku meseca maja, ki je v katoliški Cerkvi Marijin mesec, vas vabimo k poslušanju pesmi, ustvarjenih Mariji na čast - tokrat v izvedbi Komornega zbora Ave. Omenjeni vokalni sestav, ustanovljen leta 1984, je vseskozi nizal zavidljive uspehe, tako doma kot v tujini, vseskozi pa poustvarja tudi glasbo z marijansko tematiko.
V začetku meseca maja, ki je v katoliški Cerkvi Marijin mesec, vas vabimo k poslušanju pesmi, ustvarjenih Mariji na čast - tokrat v izvedbi Komornega zbora Ave. Omenjeni vokalni sestav, ustanovljen leta 1984, je vseskozi nizal zavidljive uspehe, tako doma kot v tujini, vseskozi pa poustvarja tudi glasbo z marijansko tematiko.
Lili bi bila za pusta rada metulj, a žal ne more, saj se jajčna lupina, ki je del njenega kostuma, po nesreči zdrobi. Z babico se zato odpravita na pustovanje oviti v zapredka. A babica se tako vživi v zabavo, da se skotali v režo med omarami in zagozdi. Le kako jo bodo Lilijini prijatelji spravili spet na varno? Jim bo kdo priskočil na pomoč?
Lili bi bila za pusta rada metulj, a žal ne more, saj se jajčna lupina, ki je del njenega kostuma, po nesreči zdrobi. Z babico se zato odpravita na pustovanje oviti v zapredka. A babica se tako vživi v zabavo, da se skotali v režo med omarami in zagozdi. Le kako jo bodo Lilijini prijatelji spravili spet na varno? Jim bo kdo priskočil na pomoč?
V francosko govorečem delu Švice se bo danes končala 79. kolesarska dirka po Romandiji. O skupnem zmagovalcu dirke bo odločal ciljni vzpon na Leysin. V dopoldanskih športnih minutah podrobneje še o razpletu polfinala evropskega pokala v rokometu. Celje je včeraj v Severni Makedoni proti ekipi Ohrida branilo zadetek prednosti z domače tekme.
V francosko govorečem delu Švice se bo danes končala 79. kolesarska dirka po Romandiji. O skupnem zmagovalcu dirke bo odločal ciljni vzpon na Leysin. V dopoldanskih športnih minutah podrobneje še o razpletu polfinala evropskega pokala v rokometu. Celje je včeraj v Severni Makedoni proti ekipi Ohrida branilo zadetek prednosti z domače tekme.
Aron od otrok zahteva, da se pobotajo s klanom Medvedov. To bi bilo zanj najlepše darilo za rojstni dan. Medvedi predlagano premirje sprejmejo. Le kako dolgo bo trajalo?
Aron od otrok zahteva, da se pobotajo s klanom Medvedov. To bi bilo zanj najlepše darilo za rojstni dan. Medvedi predlagano premirje sprejmejo. Le kako dolgo bo trajalo?
Živa in Mali se gresta igrat k Marselu. Ta ima doma nezemljanske kristale, s katerimi pridobiš izjemne sposobnosti. Mali prosi Marsela, naj ga poveča, ker se mu zdi, da ga drugi ne opazijo. Toda stvari ne gredo po načrtih in Mali se spremeni v velikana, ki nehote postane strah in trepet vsega mesta. Tako ugotovi, da biti velik ni vedno dobro. A na srečo moč kristalov ne traja večno.
Živa in Mali se gresta igrat k Marselu. Ta ima doma nezemljanske kristale, s katerimi pridobiš izjemne sposobnosti. Mali prosi Marsela, naj ga poveča, ker se mu zdi, da ga drugi ne opazijo. Toda stvari ne gredo po načrtih in Mali se spremeni v velikana, ki nehote postane strah in trepet vsega mesta. Tako ugotovi, da biti velik ni vedno dobro. A na srečo moč kristalov ne traja večno.
Roko predlaga tekmovanje v skokih. Skoka izzove, naj skoči s pečine, ki ji rečejo Skatova skala. Ker se prijatelji bojijo, da se izpostavlja nevarnosti, ga prosijo, naj tega ne naredi, če se ne počuti varno.
Roko predlaga tekmovanje v skokih. Skoka izzove, naj skoči s pečine, ki ji rečejo Skatova skala. Ker se prijatelji bojijo, da se izpostavlja nevarnosti, ga prosijo, naj tega ne naredi, če se ne počuti varno.
V času epidemije covida-19 je pri Young Caritas nastal projekt Povezani preko telefona, ki povezuje mlade prostovoljce in starejše ljudi v preprostih, a dragocenih telefonskih pogovorih. Pobuda je prerasla začetni okvir epidemije in danes odpira pomembna vprašanja bližine, poslušanja in medgeneracijske povezanosti. O tem, kako lahko že kratek telefonski pogovor človeku prinese občutek sprejetosti, zaupanja in upanja, smo govorili z dr. Matejem Šadlom iz Young Caritas, ki projekt vodi in ga razvija naprej.
V času epidemije covida-19 je pri Young Caritas nastal projekt Povezani preko telefona, ki povezuje mlade prostovoljce in starejše ljudi v preprostih, a dragocenih telefonskih pogovorih. Pobuda je prerasla začetni okvir epidemije in danes odpira pomembna vprašanja bližine, poslušanja in medgeneracijske povezanosti. O tem, kako lahko že kratek telefonski pogovor človeku prinese občutek sprejetosti, zaupanja in upanja, smo govorili z dr. Matejem Šadlom iz Young Caritas, ki projekt vodi in ga razvija naprej.
Hito čaka obred odraščanja iz mladičke v samico, a še vedno ne zna glasno zatrobiti. Mavgli ji skuša pomagati. Gresta k reki, da bi Hiti umila trobec. Tam srečata krokodila Džakalo.
Hito čaka obred odraščanja iz mladičke v samico, a še vedno ne zna glasno zatrobiti. Mavgli ji skuša pomagati. Gresta k reki, da bi Hiti umila trobec. Tam srečata krokodila Džakalo.
Oli pride na obisk s fotoaparatom. Prijateljem v mestu hoče dokazati, da je Vili pravi kavboj, in želi posneti serijo fotografij o njegovih dosežkih. Vili je navdušen, pomagata pa še Suzi in Žanko. Toda ne gre vse po načrtih, zaigrane fotografije so smešne, Oli in Suzi se skregata in v prepiru album pade v reko. Tam ga najde Trdoživ, ki ga hoče obdržati, med zasledovanjem in lovljenjem pa Oli posname veliko odličnih in pristnih fotografij. Zadovoljna se vrne domov.
Oli pride na obisk s fotoaparatom. Prijateljem v mestu hoče dokazati, da je Vili pravi kavboj, in želi posneti serijo fotografij o njegovih dosežkih. Vili je navdušen, pomagata pa še Suzi in Žanko. Toda ne gre vse po načrtih, zaigrane fotografije so smešne, Oli in Suzi se skregata in v prepiru album pade v reko. Tam ga najde Trdoživ, ki ga hoče obdržati, med zasledovanjem in lovljenjem pa Oli posname veliko odličnih in pristnih fotografij. Zadovoljna se vrne domov.
V mestu Zakajzato razpoka posebni zankasti most in popravijo ga lahko le z zelo močnim lepilom. Zim predlaga, da gredo ponj kar k pajkom, ki tkejo močne in zelo lepljive mreže. Težava je le, da se hitro ujameš vanje.
V mestu Zakajzato razpoka posebni zankasti most in popravijo ga lahko le z zelo močnim lepilom. Zim predlaga, da gredo ponj kar k pajkom, ki tkejo močne in zelo lepljive mreže. Težava je le, da se hitro ujameš vanje.
Zgodba o pionirskem podvigu dolenjskih farmacevtov, ki so s podjetjem Dawa sredi Afrike postavili temelje za lokalno proizvodnjo zdravil
Zgodba o pionirskem podvigu dolenjskih farmacevtov, ki so s podjetjem Dawa sredi Afrike postavili temelje za lokalno proizvodnjo zdravil
Igra, polna zabave, veselja in smeha ob razposajenih dogodivščinah in pesmih glavnih junakov – prav posebnih navihancev, ki po vrhu vsega še celo letajo po zraku. Režiser: Marjan Marinc Dramaturginja: Djurdja Flere Tonski mojster: Bojan Stopar Avtor izvirne glasbe: Urban Koder Milni mehurček Bim – Milan Kalan Milni mehurček Bam – Branko Starič Milni mehurček Bum – Tone Gogala Umetni satelit – Jurij Souček Izgubljeni zmaj – Rudi Kosmač Mavrica – Majda Potokar Vojak – Franjo Kumer General – Jože Zupan Čarovnica – Duša Počkaj Mesec – Boris Kralj Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana novembra 1973
Igra, polna zabave, veselja in smeha ob razposajenih dogodivščinah in pesmih glavnih junakov – prav posebnih navihancev, ki po vrhu vsega še celo letajo po zraku. Režiser: Marjan Marinc Dramaturginja: Djurdja Flere Tonski mojster: Bojan Stopar Avtor izvirne glasbe: Urban Koder Milni mehurček Bim – Milan Kalan Milni mehurček Bam – Branko Starič Milni mehurček Bum – Tone Gogala Umetni satelit – Jurij Souček Izgubljeni zmaj – Rudi Kosmač Mavrica – Majda Potokar Vojak – Franjo Kumer General – Jože Zupan Čarovnica – Duša Počkaj Mesec – Boris Kralj Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana novembra 1973
Mala kraljična naravnost obožuje blato! Tako je mehko in tako pripravno za oblikovanje blatnih potičk. Pa še pošteno se lahko umaže z njim! Ko nekega dne v blatu naleti na migajočega črvička, se zabava konča. S temi groznimi črvi se že ne bo igrala! Naj gredo proč črvi, ali pa bo odšla ona! A kmalu spozna, da črvi ne bodo šli nikamor …
Mala kraljična naravnost obožuje blato! Tako je mehko in tako pripravno za oblikovanje blatnih potičk. Pa še pošteno se lahko umaže z njim! Ko nekega dne v blatu naleti na migajočega črvička, se zabava konča. S temi groznimi črvi se že ne bo igrala! Naj gredo proč črvi, ali pa bo odšla ona! A kmalu spozna, da črvi ne bodo šli nikamor …
Imago Sloveniae - Podoba Slovenije
Vokalna akademija Ljubljana je bila ustanovljena septembra 2008 in jo sestavlja od šestnajst do dvajset izkušenih zborovskih pevcev iz vse Slovenije. Leta 2009 je na 57. mednarodnem zborovskem tekmovanju v Arezzu v Italiji prepričljivo zmagala v vseh štirih prijavljenih kategorijah ter osvojila še veliko nagrado. Slednja je Vokalno akademijo Ljubljana kot prvi moški zbor v zgodovini 15. maja 2010 v Varni popeljala še do zmage na Tekmovanju za veliko nagrado Evrope. Leta 2011 so v Arezzu prejeli še prestižno nagrado Guidoneum award 2011 za izjemne dosežke in doprinos k razvoju zborovske glasbe v svetovnem merilu. Vztrajni in predani umetniški vodja in dirigent skupine pevcev je maestro Stojan Kuret. Pod njegovim vodstvom so se domači publiki predstavili v napolnjeni Cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Na svoj nastop so povabili gostujoči glasbenici, pianistko Mojco Prus in sopranistko Martino Burger.
Vokalna akademija Ljubljana je bila ustanovljena septembra 2008 in jo sestavlja od šestnajst do dvajset izkušenih zborovskih pevcev iz vse Slovenije. Leta 2009 je na 57. mednarodnem zborovskem tekmovanju v Arezzu v Italiji prepričljivo zmagala v vseh štirih prijavljenih kategorijah ter osvojila še veliko nagrado. Slednja je Vokalno akademijo Ljubljana kot prvi moški zbor v zgodovini 15. maja 2010 v Varni popeljala še do zmage na Tekmovanju za veliko nagrado Evrope. Leta 2011 so v Arezzu prejeli še prestižno nagrado Guidoneum award 2011 za izjemne dosežke in doprinos k razvoju zborovske glasbe v svetovnem merilu. Vztrajni in predani umetniški vodja in dirigent skupine pevcev je maestro Stojan Kuret. Pod njegovim vodstvom so se domači publiki predstavili v napolnjeni Cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Na svoj nastop so povabili gostujoči glasbenici, pianistko Mojco Prus in sopranistko Martino Burger.
Osrednji del tokratne jutranjice smo zasnovali z mislijo na mednarodni dan plesa, ki ga od leta 1982 praznujemo 29. aprila. Poslušamo Passamezzo in saltarelo Michelagnola Galileija, Pavano in gagliardo Izaka Poša, baletno suito Zmagoslavje ljubezni Jeana-Baptista Lullya, Francosko suito št. 3 Johanna Sebastiana Bacha ter baletno suito Hrestač Petra Iljiča Čajkovskega.
Osrednji del tokratne jutranjice smo zasnovali z mislijo na mednarodni dan plesa, ki ga od leta 1982 praznujemo 29. aprila. Poslušamo Passamezzo in saltarelo Michelagnola Galileija, Pavano in gagliardo Izaka Poša, baletno suito Zmagoslavje ljubezni Jeana-Baptista Lullya, Francosko suito št. 3 Johanna Sebastiana Bacha ter baletno suito Hrestač Petra Iljiča Čajkovskega.
Tretjega maja 1924 se je v Würzburgu v Nemčiji rodil judovski pesnik Jehuda Amichai. Družina je že v tridesetih letih emigrirala v Palestino, med drugo svetovno vojno se je Amichai bojeval v britanski vojski. Poezijo je pisal v pogovorni hebrejščini, velja za pesnika vsakdanjega življenja, ljubezni in smrti. Pesem Kar se tiče sveta je prevedel Uroš Zupan, leta 2006 jo je interpretiral dramski igralec Pavle Ravnohrib.
Tretjega maja 1924 se je v Würzburgu v Nemčiji rodil judovski pesnik Jehuda Amichai. Družina je že v tridesetih letih emigrirala v Palestino, med drugo svetovno vojno se je Amichai bojeval v britanski vojski. Poezijo je pisal v pogovorni hebrejščini, velja za pesnika vsakdanjega življenja, ljubezni in smrti. Pesem Kar se tiče sveta je prevedel Uroš Zupan, leta 2006 jo je interpretiral dramski igralec Pavle Ravnohrib.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Skokec organizira izlet na plažo. Poskrbel je za vse, nato pa mu Franja v želji, da bi mu pomagala, sproti uničuje načrte. Na koncu se na nebo privalijo še temni oblaki in padejo prve kaplje.
Skokec organizira izlet na plažo. Poskrbel je za vse, nato pa mu Franja v želji, da bi mu pomagala, sproti uničuje načrte. Na koncu se na nebo privalijo še temni oblaki in padejo prve kaplje.
Zaradi izbruha ognjenika v sosednji dolini se družina sladkih krompirodonov preseli v Deželo lave, kar pa močno vznejevolji njihove slane bratrance krompirodone.
Zaradi izbruha ognjenika v sosednji dolini se družina sladkih krompirodonov preseli v Deželo lave, kar pa močno vznejevolji njihove slane bratrance krompirodone.
Osrednji del tokratne jutranjice smo zasnovali z mislijo na mednarodni dan plesa, ki ga od leta 1982 praznujemo 29. aprila. Poslušamo Passamezzo in saltarelo Michelagnola Galileija, Pavano in gagliardo Izaka Poša, baletno suito Zmagoslavje ljubezni Jeana-Baptista Lullya, Francosko suito št. 3 Johanna Sebastiana Bacha ter baletno suito Hrestač Petra Iljiča Čajkovskega.
Osrednji del tokratne jutranjice smo zasnovali z mislijo na mednarodni dan plesa, ki ga od leta 1982 praznujemo 29. aprila. Poslušamo Passamezzo in saltarelo Michelagnola Galileija, Pavano in gagliardo Izaka Poša, baletno suito Zmagoslavje ljubezni Jeana-Baptista Lullya, Francosko suito št. 3 Johanna Sebastiana Bacha ter baletno suito Hrestač Petra Iljiča Čajkovskega.
Gašper v vsem oponaša Simona. Predstavlja si celo, da je Superzajec! Vse, kar je prav! Simon se odloči, da bosta zamenjala vlogi in za Gašperjem ponavlja vse, kar ta reče. Gašper se kuja. Očka Simonu razloži, da bi mu bil bratec le rad podoben, saj ga občuduje. Simon je spet prijazni Simon in Gašper spet prikupni Gašper, oba pa sta superjunaka: Superzajec in Velezajec.
Gašper v vsem oponaša Simona. Predstavlja si celo, da je Superzajec! Vse, kar je prav! Simon se odloči, da bosta zamenjala vlogi in za Gašperjem ponavlja vse, kar ta reče. Gašper se kuja. Očka Simonu razloži, da bi mu bil bratec le rad podoben, saj ga občuduje. Simon je spet prijazni Simon in Gašper spet prikupni Gašper, oba pa sta superjunaka: Superzajec in Velezajec.
Da mu ne bi bilo treba jesti smradižnikov, Bučko mavrično solato skrije v glasbeno učilnico. Med igranjem na bobne se solata čisto zmeša. Bo Bučko sošolcem odkril skrivnost pomendrane solate?
Da mu ne bi bilo treba jesti smradižnikov, Bučko mavrično solato skrije v glasbeno učilnico. Med igranjem na bobne se solata čisto zmeša. Bo Bučko sošolcem odkril skrivnost pomendrane solate?
Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.
Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.
Danes je svetovni dan svobode medijev, ob katerem stroka opozarja, da so razmere na tem področju daleč od idealnih. Nasprotno - novinarski poklic v spreminjajočem se svetu postaja vedno bolj negotov, ukrepi za njegovo ohranitev pa ne zadostujejo resnosti situacije. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je ob svetovnem dnevu spomnil na številne novinarje, ubite med poročanjem na vojnih območjih. Več pa po teh poudarkih oddaje: - Trump nakazal na možnost novih napadov na Iran - Iz Nemčije bi lahko odšlo več kot le 5 tisoč ameriških vojakov - Okoljevarstveniki z manifestom o lokalni in trajnostni prehrani poudarjajo okoljsko ranljivost kmetijstva
Danes je svetovni dan svobode medijev, ob katerem stroka opozarja, da so razmere na tem področju daleč od idealnih. Nasprotno - novinarski poklic v spreminjajočem se svetu postaja vedno bolj negotov, ukrepi za njegovo ohranitev pa ne zadostujejo resnosti situacije. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je ob svetovnem dnevu spomnil na številne novinarje, ubite med poročanjem na vojnih območjih. Več pa po teh poudarkih oddaje: - Trump nakazal na možnost novih napadov na Iran - Iz Nemčije bi lahko odšlo več kot le 5 tisoč ameriških vojakov - Okoljevarstveniki z manifestom o lokalni in trajnostni prehrani poudarjajo okoljsko ranljivost kmetijstva
Zadnja postaja v aktualni sezoni naPOTkov, ki odkriva slovenska naravna zdravilišča, je Talaso Strunjan. Ključne besede so morska voda, morska sol, morska klima in morsko blato ali fango. T.i. črno zlato se uporablja tudi v zdraviliški dejavnosti, v obliki toplotnih oblog. Sicer pa že okolica Krajinskega parka Strunjan poskrbi za svojevrstno sprostitev. naPOTki nas peljejo na slovensko obalo.
Zadnja postaja v aktualni sezoni naPOTkov, ki odkriva slovenska naravna zdravilišča, je Talaso Strunjan. Ključne besede so morska voda, morska sol, morska klima in morsko blato ali fango. T.i. črno zlato se uporablja tudi v zdraviliški dejavnosti, v obliki toplotnih oblog. Sicer pa že okolica Krajinskega parka Strunjan poskrbi za svojevrstno sprostitev. naPOTki nas peljejo na slovensko obalo.
V lovu na finale evropskega tekmovanja so celjski rokometaši sinoči gostovali v Severni Makedoniji. Na povratni polfinalni tekmi so proti Ohridu branili le zadetek prednosti z domačega obračuna.
V lovu na finale evropskega tekmovanja so celjski rokometaši sinoči gostovali v Severni Makedoniji. Na povratni polfinalni tekmi so proti Ohridu branili le zadetek prednosti z domačega obračuna.
Poslušamo Trio sonato v E-duru Josepha Haydna, Koncert za flavto v G-duru Giovannija Battiste Pergolesija, Pihalni kvintet v B-duru, op. 56, št. 1 Franza Danzija, prvi stavek iz Godalnega kvarteta v d-molu Jeana Sibeliusa in Pesem brez besed, op. 62, št. 1 v G-duru Felixa Mendelssohna.
Poslušamo Trio sonato v E-duru Josepha Haydna, Koncert za flavto v G-duru Giovannija Battiste Pergolesija, Pihalni kvintet v B-duru, op. 56, št. 1 Franza Danzija, prvi stavek iz Godalnega kvarteta v d-molu Jeana Sibeliusa in Pesem brez besed, op. 62, št. 1 v G-duru Felixa Mendelssohna.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Na odru ljubljanske Cvetličarne je izjemna glasbena umetnica Masayah zaznamovala pet let ustvarjanja. Ni šlo zgolj za praznovanje njenih dosedanjih uspehov, temveč tudi za pogled v prihodnost, saj je Masayah premierno predstavila nove člane odrske zasedbe in nove glasbene uspešnice. Ekskluzivne izvedbe so prvič zazvenele pred občinstvom v živo. Poleg že znanih hitov, ki so Masayah izstrelili med domače glasbene zvezde, je bil to tudi večer poln nove glasbe, nepozabnih trenutkov in presenečenj. Režija: Urška Žnidaršič
Na odru ljubljanske Cvetličarne je izjemna glasbena umetnica Masayah zaznamovala pet let ustvarjanja. Ni šlo zgolj za praznovanje njenih dosedanjih uspehov, temveč tudi za pogled v prihodnost, saj je Masayah premierno predstavila nove člane odrske zasedbe in nove glasbene uspešnice. Ekskluzivne izvedbe so prvič zazvenele pred občinstvom v živo. Poleg že znanih hitov, ki so Masayah izstrelili med domače glasbene zvezde, je bil to tudi večer poln nove glasbe, nepozabnih trenutkov in presenečenj. Režija: Urška Žnidaršič