Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Jutranja poročila Radia Maribor
- Poslanci na zadnji redni seji Državnega zbora tudi o ustavnih sodnikih - Mrzla zima poglablja stiske socialno ogroženih - V Murski Soboti inovativne delavnice za starše
- Poslanci na zadnji redni seji Državnega zbora tudi o ustavnih sodnikih - Mrzla zima poglablja stiske socialno ogroženih - V Murski Soboti inovativne delavnice za starše
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Ameriška pesnica Katie Farris je bila leta 1983 za svojo knjigo Stojim v gozdu življenja nominirana za nagrado T. S. Eliot ter se uvrstila na seznam najboljših desetih pesniških zbirk v letu 2023 po izboru revije Publishers Weekly. Je avtorica hibridnega besedila "fantjedekleta" in soprevajalka številnih del, med drugim zbirke ukrajinskih pesnikov Borisa in Ljudmile Hersonski Dežela, v kateri je vsem ime Strah; World Literature Today jo je uvrstil med odmevne knjige leta 2022. Interpretka Mojka Končar, prevajalec Jernej Županič, režiserka Špela Kravogel, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024.
Ameriška pesnica Katie Farris je bila leta 1983 za svojo knjigo Stojim v gozdu življenja nominirana za nagrado T. S. Eliot ter se uvrstila na seznam najboljših desetih pesniških zbirk v letu 2023 po izboru revije Publishers Weekly. Je avtorica hibridnega besedila "fantjedekleta" in soprevajalka številnih del, med drugim zbirke ukrajinskih pesnikov Borisa in Ljudmile Hersonski Dežela, v kateri je vsem ime Strah; World Literature Today jo je uvrstil med odmevne knjige leta 2022. Interpretka Mojka Končar, prevajalec Jernej Županič, režiserka Špela Kravogel, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024.
V Drskovčah pri Pivki se je rodila danes 84-letna Zofija Pecman, Sonja za prijatelje. Skupaj s starši in tremi sestrami je odraščala na kmetiji. Punce so pomagale, kolikor so lahko, in se pri tem vedno zabavale. Delala je kot šivilja in še danes pri človeku najprej opazi obleko. Z njo se je pogovarjala Mateja Grebenjak.
V Drskovčah pri Pivki se je rodila danes 84-letna Zofija Pecman, Sonja za prijatelje. Skupaj s starši in tremi sestrami je odraščala na kmetiji. Punce so pomagale, kolikor so lahko, in se pri tem vedno zabavale. Delala je kot šivilja in še danes pri človeku najprej opazi obleko. Z njo se je pogovarjala Mateja Grebenjak.
Na sporedu angleška srednjeveška pesem neznanega avtorja iz 13. stoletja z naslovom Worldes blis ne last no throwë, tri instrumentalne medigre iz semiopere Kralj Artur Henryja Purcella, Koncert za violino, godala in continuo št. 2 v c-molu, op. 3 Pietra Antonia Locatellija, suita Musiques Populaires Brésiliennes Celsa Machada in Arija kantilena za sopran in godala iz suite Bachianas Brasileiras št. 5 Heitorja Villa-Lobosa.
Na sporedu angleška srednjeveška pesem neznanega avtorja iz 13. stoletja z naslovom Worldes blis ne last no throwë, tri instrumentalne medigre iz semiopere Kralj Artur Henryja Purcella, Koncert za violino, godala in continuo št. 2 v c-molu, op. 3 Pietra Antonia Locatellija, suita Musiques Populaires Brésiliennes Celsa Machada in Arija kantilena za sopran in godala iz suite Bachianas Brasileiras št. 5 Heitorja Villa-Lobosa.
Na poslanskih klopeh bo do tretjega februarja obsežen nabor zakonov. Med drugim bodo glasovali o kandidatih za guvernerja Banke Slovenije in tri ustavne sodnike, ki naj bi imeli zagotovljeno podporo. To še ni znano glede kandidatke za varuhinjo človekovih pravic. v oddaji tudi o tem: -V agrarni skupnosti Podpeč - Praproče zgledno skrbijo za svojo skupno lastnino. -V Akvariju Piran poteka dolgo pričakovana prenova. -Slovenski rokometaši so na evropskem prvenstvu premagali Madžare.
Na poslanskih klopeh bo do tretjega februarja obsežen nabor zakonov. Med drugim bodo glasovali o kandidatih za guvernerja Banke Slovenije in tri ustavne sodnike, ki naj bi imeli zagotovljeno podporo. To še ni znano glede kandidatke za varuhinjo človekovih pravic. v oddaji tudi o tem: -V agrarni skupnosti Podpeč - Praproče zgledno skrbijo za svojo skupno lastnino. -V Akvariju Piran poteka dolgo pričakovana prenova. -Slovenski rokometaši so na evropskem prvenstvu premagali Madžare.
Poslanke in poslanci bodo opoldne začeli zadnjo, 38-to redno sejo tega sklica državnega zbora. Na podlagi števila obravnavanih točk gre očitno za eno od najbolj dejavnih sej tega mandata, saj se bo na poslanskih klopeh znašlo več kot štirideset zakonskih predlogov. Med drugim poslance čaka glasovanje o kandidatih za guvernerja Banke Slovenije, varuhinjo človekovih pravic in tri ustavne sodnike. Po dolgotrajnih usklajevanjih pri predsednici republike Nataši Pirc Musar bo mandatno-volilna komisija danes obravnavala predloge za imenovanje Primoža Dolenca za guvernerja Banke Slovenije, Tamare Kek, Marka Starmana in Cirila Keršmanca za ustavne sodnike in Simone Drenik Bavdek za varuhinjo človekovih pravic. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Vnovični pozivi Izraelu, naj odpre mejni prehod Rafa med Gazo in Egiptom. - Združene države v primežu arktične nevihte, brez elektrike več 100 tisoč ljudi. - Slovenija po zapletu s pobeglimi smučmi na svetovnem prvenstvu v poletih do šestega mesta.
Poslanke in poslanci bodo opoldne začeli zadnjo, 38-to redno sejo tega sklica državnega zbora. Na podlagi števila obravnavanih točk gre očitno za eno od najbolj dejavnih sej tega mandata, saj se bo na poslanskih klopeh znašlo več kot štirideset zakonskih predlogov. Med drugim poslance čaka glasovanje o kandidatih za guvernerja Banke Slovenije, varuhinjo človekovih pravic in tri ustavne sodnike. Po dolgotrajnih usklajevanjih pri predsednici republike Nataši Pirc Musar bo mandatno-volilna komisija danes obravnavala predloge za imenovanje Primoža Dolenca za guvernerja Banke Slovenije, Tamare Kek, Marka Starmana in Cirila Keršmanca za ustavne sodnike in Simone Drenik Bavdek za varuhinjo človekovih pravic. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Vnovični pozivi Izraelu, naj odpre mejni prehod Rafa med Gazo in Egiptom. - Združene države v primežu arktične nevihte, brez elektrike več 100 tisoč ljudi. - Slovenija po zapletu s pobeglimi smučmi na svetovnem prvenstvu v poletih do šestega mesta.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Leta 1961 je bila jugoslovansko-italijanska meja tri tedne zaprta zaradi epidemije slinavke in parkljevke na italijanskem ozemlju. Zapora meje je takrat uspešno preprečila, da se bolezen ni razširila tudi v Slovenijo, ko pa so mejo znova sprostili, je bila na mejnem prehodu Fernetiči velika gneča. To je v prispevku v TV Obzorniku 23. marca leta 1961 opisal novinar Egon Kraus.
Leta 1961 je bila jugoslovansko-italijanska meja tri tedne zaprta zaradi epidemije slinavke in parkljevke na italijanskem ozemlju. Zapora meje je takrat uspešno preprečila, da se bolezen ni razširila tudi v Slovenijo, ko pa so mejo znova sprostili, je bila na mejnem prehodu Fernetiči velika gneča. To je v prispevku v TV Obzorniku 23. marca leta 1961 opisal novinar Egon Kraus.
Dvoranski nogometaši škofijskega Bronxa so imeli lani dobro sezono. Bili so pokalni podprvaki, v državnem prvenstvu so dosegli tretje mesto. Dober rezultat je privedel do tega, da je slovensko Istro zapustila praktično cela ekipa, tako da je moral trener Alen Mordej sestaviti novo in začeti iz ničle. Po prvem delu sezone so tako Bronxi na zadnjem mestu prvenstvene lestvice. S trenerjem Alenom Mordejem se je pogovarjal Andraž Velkavrh.
Dvoranski nogometaši škofijskega Bronxa so imeli lani dobro sezono. Bili so pokalni podprvaki, v državnem prvenstvu so dosegli tretje mesto. Dober rezultat je privedel do tega, da je slovensko Istro zapustila praktično cela ekipa, tako da je moral trener Alen Mordej sestaviti novo in začeti iz ničle. Po prvem delu sezone so tako Bronxi na zadnjem mestu prvenstvene lestvice. S trenerjem Alenom Mordejem se je pogovarjal Andraž Velkavrh.
V Oberstdorfu je končan drugi vrhunec sezone za smučarske skakalce. Po novoletni turneji in zmagi Domna Prevca smo zdaj dobili še najboljše v poletih, skakalce pa že kmalu čakajo olimpijske igre v Italiji.
V Oberstdorfu je končan drugi vrhunec sezone za smučarske skakalce. Po novoletni turneji in zmagi Domna Prevca smo zdaj dobili še najboljše v poletih, skakalce pa že kmalu čakajo olimpijske igre v Italiji.
Na sporedu angleška srednjeveška pesem neznanega avtorja iz 13. stoletja z naslovom Worldes blis ne last no throwë, tri instrumentalne medigre iz semiopere Kralj Artur Henryja Purcella, Koncert za violino, godala in continuo št. 2 v c-molu, op. 3 Pietra Antonia Locatellija, suita Musiques Populaires Brésiliennes Celsa Machada in Arija kantilena za sopran in godala iz suite Bachianas Brasileiras št. 5 Heitorja Villa-Lobosa.
Na sporedu angleška srednjeveška pesem neznanega avtorja iz 13. stoletja z naslovom Worldes blis ne last no throwë, tri instrumentalne medigre iz semiopere Kralj Artur Henryja Purcella, Koncert za violino, godala in continuo št. 2 v c-molu, op. 3 Pietra Antonia Locatellija, suita Musiques Populaires Brésiliennes Celsa Machada in Arija kantilena za sopran in godala iz suite Bachianas Brasileiras št. 5 Heitorja Villa-Lobosa.
Vedno sem rada potovala in včasih mi je kar malo žal, da zdaj, ko imam čas, tega ne morem več. Če se primerjam z drugimi, sem nekje v sredi. Številni prepotujejo veliko več in so skoraj ves čas nekje na poti. Drugi pa morda sploh ne potujejo in ostajajo ves čas doma. Sicer pa sploh ni pomembno, koliko potuješ, ampak kako zadovoljno živiš. Nič ti ne pomaga, če si ves čas na poti, pa nikjer ne najdeš miru. Prav tako hudo je tudi, če si ves nesrečen doma in si nemiren zaradi nezadovoljstva. Pogovarjala sem se z znanko, malo mlajšo od mene. Potovala je približno toliko kot jaz, pred kratkim je ovdovela. Zdaj bi lahko več potovala, pa razmišlja malo drugače: »Ljudje danes zelo veliko potujejo, v daljne dežele, o katerih se nam včasih še sanjalo ni. V enem samem letu so v Avstraliji, pa v Peruju in nekje v Afriki in ne vem kje še vse. O Evropi sploh ni vredno govoriti. Ampak ali ni to tudi neke vrste beg pred seboj? Ne znajo biti sami s seboj. Lahko greš na konec sveta, ampak samemu sebi ne moreš uiti.« Premišljujem o teh njenih besedah. Morda ne veljajo za vse ljudi, ki potujejo, za nekatere pa prav gotovo. Tudi reklame govorijo o daljnih potovanjih in junak si, če greš daleč, na kraj, kjer drugi še niso bili. Nikjer pa ne najdemo reklame, ki bi ljudi spodbujala, naj se ustavijo, pogledajo vase in preprosto samo so. To ne prinaša posebnega priznanja, prinaša pa človeku, ki to dela, veliko notranje zadovoljstvo. Samo tega ne moreš izmeriti, tehtati, prešteti … Očitno gre za neko drugačno resničnost. Vsem ljudem, ki se odločajo za svoj dopust, bi želela, da se odločijo za takšnega, ki jim bo osebno najbolj v pomoč. Ne vem, ali se bodo spočiti vrnili z dopusta, na katerega so odšli v stresu, ves čas živeli pod adrenalinsko napetostjo in se potem čisto v zadnjem trenutku vrnili domov. Čim starejši človek postaja, toliko več miru potrebuje. In dovolj časa, da pogleda vase, se ozre nazaj na prehojeno pot in o njej premisli. Pa da se ozre tudi na vse, kar je onkraj te resničnosti, ki jo lahko vidimo, slišimo in otipamo.
Vedno sem rada potovala in včasih mi je kar malo žal, da zdaj, ko imam čas, tega ne morem več. Če se primerjam z drugimi, sem nekje v sredi. Številni prepotujejo veliko več in so skoraj ves čas nekje na poti. Drugi pa morda sploh ne potujejo in ostajajo ves čas doma. Sicer pa sploh ni pomembno, koliko potuješ, ampak kako zadovoljno živiš. Nič ti ne pomaga, če si ves čas na poti, pa nikjer ne najdeš miru. Prav tako hudo je tudi, če si ves nesrečen doma in si nemiren zaradi nezadovoljstva. Pogovarjala sem se z znanko, malo mlajšo od mene. Potovala je približno toliko kot jaz, pred kratkim je ovdovela. Zdaj bi lahko več potovala, pa razmišlja malo drugače: »Ljudje danes zelo veliko potujejo, v daljne dežele, o katerih se nam včasih še sanjalo ni. V enem samem letu so v Avstraliji, pa v Peruju in nekje v Afriki in ne vem kje še vse. O Evropi sploh ni vredno govoriti. Ampak ali ni to tudi neke vrste beg pred seboj? Ne znajo biti sami s seboj. Lahko greš na konec sveta, ampak samemu sebi ne moreš uiti.« Premišljujem o teh njenih besedah. Morda ne veljajo za vse ljudi, ki potujejo, za nekatere pa prav gotovo. Tudi reklame govorijo o daljnih potovanjih in junak si, če greš daleč, na kraj, kjer drugi še niso bili. Nikjer pa ne najdemo reklame, ki bi ljudi spodbujala, naj se ustavijo, pogledajo vase in preprosto samo so. To ne prinaša posebnega priznanja, prinaša pa človeku, ki to dela, veliko notranje zadovoljstvo. Samo tega ne moreš izmeriti, tehtati, prešteti … Očitno gre za neko drugačno resničnost. Vsem ljudem, ki se odločajo za svoj dopust, bi želela, da se odločijo za takšnega, ki jim bo osebno najbolj v pomoč. Ne vem, ali se bodo spočiti vrnili z dopusta, na katerega so odšli v stresu, ves čas živeli pod adrenalinsko napetostjo in se potem čisto v zadnjem trenutku vrnili domov. Čim starejši človek postaja, toliko več miru potrebuje. In dovolj časa, da pogleda vase, se ozre nazaj na prehojeno pot in o njej premisli. Pa da se ozre tudi na vse, kar je onkraj te resničnosti, ki jo lahko vidimo, slišimo in otipamo.
Poslanke in poslanci bodo opoldne začeli 38-to, zadnjo redno sejo tega sklica državnega zbora. Na poslanskih klopeh se bo znašlo več kot štirideset zakonskih predlogov. Vlada in vladna koalicija si očitno skušata pred koncem mandata in pred kampanjo priskrbeti čim več, vsaj na papirju, končanih nalog, zagotovo pa bomo do razpustitve parlamenta opazovali tudi še kar nekaj izredni sej. V delu trenutnega sklica Državnega zbora se namreč veliko točk z rednih seli na izredne seje, teh je bilo v tem mandatu že 128. Drugi poudarki oddaje: - Poslanke in poslanci bodo predvidoma sprejeli spremenjen in dopolnjen zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. - Po uboju še enega civilista se poglablja spor med Washingtonom in oblastmi zvezne države Minnesota. - Zdravstveni dom Vrhnika napoveduje postopno izboljšanje kadrovske slike.
Poslanke in poslanci bodo opoldne začeli 38-to, zadnjo redno sejo tega sklica državnega zbora. Na poslanskih klopeh se bo znašlo več kot štirideset zakonskih predlogov. Vlada in vladna koalicija si očitno skušata pred koncem mandata in pred kampanjo priskrbeti čim več, vsaj na papirju, končanih nalog, zagotovo pa bomo do razpustitve parlamenta opazovali tudi še kar nekaj izredni sej. V delu trenutnega sklica Državnega zbora se namreč veliko točk z rednih seli na izredne seje, teh je bilo v tem mandatu že 128. Drugi poudarki oddaje: - Poslanke in poslanci bodo predvidoma sprejeli spremenjen in dopolnjen zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. - Po uboju še enega civilista se poglablja spor med Washingtonom in oblastmi zvezne države Minnesota. - Zdravstveni dom Vrhnika napoveduje postopno izboljšanje kadrovske slike.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Psihološko poglobljen prikaz vpliva travmatičnega dogodka na dinamiko družine, omejen na en dan in zasnovan na osebni izkušnji režiserja, ki v filmu »svojo« vlogo tudi odigra. Dobitnik glavne nagrade vodomec na Liffu 2022. Damir in Bruno sta brata. Damir je pravkar neuspešno poskušal narediti samomor. Zdaj se mama in Bruno trudita zaščititi Damirja ne le pred njim samim, ampak tudi pred vse prej kot sočutnim sistemom, ki ga poosebljajo nesramni in sumničavi policisti ter brezosebno, pogosto celo arogantno zdravstveno osebje. Originalni naslov: SIGURNO MJESTO Leto produkcije: 2022 Država: Hrvaška Žanr: drama Režija: Juraj Lerotić Scenarij: Juraj Lerotić Igrajo: Snježana Sinovčić Šiškov, Goran Marković, Juraj Lerotić, Igor Samobor
Psihološko poglobljen prikaz vpliva travmatičnega dogodka na dinamiko družine, omejen na en dan in zasnovan na osebni izkušnji režiserja, ki v filmu »svojo« vlogo tudi odigra. Dobitnik glavne nagrade vodomec na Liffu 2022. Damir in Bruno sta brata. Damir je pravkar neuspešno poskušal narediti samomor. Zdaj se mama in Bruno trudita zaščititi Damirja ne le pred njim samim, ampak tudi pred vse prej kot sočutnim sistemom, ki ga poosebljajo nesramni in sumničavi policisti ter brezosebno, pogosto celo arogantno zdravstveno osebje. Originalni naslov: SIGURNO MJESTO Leto produkcije: 2022 Država: Hrvaška Žanr: drama Režija: Juraj Lerotić Scenarij: Juraj Lerotić Igrajo: Snježana Sinovčić Šiškov, Goran Marković, Juraj Lerotić, Igor Samobor
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dr. Peter Wostner je ekonomist, univerzitetni profesor ter soavtor Poročila o razvoju 2025. Pripravil ga je Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. V njem so podatki o tem, kakšna je kakovost življenja v Sloveniji. Peter Wostner je nekoč dejal, da moramo iz slovenskega DNK-ja izbrisati zadovoljstvo s povprečnim in ga nadomestiti z miselnostjo zmagovalcev. Voditelj: Edvard Žitnik.
Dr. Peter Wostner je ekonomist, univerzitetni profesor ter soavtor Poročila o razvoju 2025. Pripravil ga je Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. V njem so podatki o tem, kakšna je kakovost življenja v Sloveniji. Peter Wostner je nekoč dejal, da moramo iz slovenskega DNK-ja izbrisati zadovoljstvo s povprečnim in ga nadomestiti z miselnostjo zmagovalcev. Voditelj: Edvard Žitnik.
Celovita občutljivost do vseh živih bitij, postavljena pred vse drugo, je tisto, kar zaznamuje tako delo kot tudi osebnost Jureta Detele (1951–1992), enega najbolj vznemirljivih in samosvojih slovenskih pesnikov. Za časa življenja sta izšli le dve njegovi pesniški zbirki – Zemljevidi (1978) in Mah in srebro (1983). Posthumno so izšla še druga njegova dela, tudi njegove zbrane pesmi v dveh obsežnih knjigah. Detela je s svojim zavezujočim ustvarjanjem, pretresljivo predanimi opisi narave in aforistično izostrenimi premišljanji o mestu človeka v svetu pustil globok pečat. Objavljamo izbor njegovih pesmi iz knjige s preprostim naslovom Pesmi (1992), v kateri je bila poleg omenjenih dveh zbirk objavljena še zbirka Tisoči krotkih oči. Interpret Željko Hrs, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Sara Železnik, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2009.
Celovita občutljivost do vseh živih bitij, postavljena pred vse drugo, je tisto, kar zaznamuje tako delo kot tudi osebnost Jureta Detele (1951–1992), enega najbolj vznemirljivih in samosvojih slovenskih pesnikov. Za časa življenja sta izšli le dve njegovi pesniški zbirki – Zemljevidi (1978) in Mah in srebro (1983). Posthumno so izšla še druga njegova dela, tudi njegove zbrane pesmi v dveh obsežnih knjigah. Detela je s svojim zavezujočim ustvarjanjem, pretresljivo predanimi opisi narave in aforistično izostrenimi premišljanji o mestu človeka v svetu pustil globok pečat. Objavljamo izbor njegovih pesmi iz knjige s preprostim naslovom Pesmi (1992), v kateri je bila poleg omenjenih dveh zbirk objavljena še zbirka Tisoči krotkih oči. Interpret Željko Hrs, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Sara Železnik, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2009.
Drugi del diptiha prinaša še pet stavkov Schoenbergovega cikla Slikarske študije, ki so ga navdihnila umetniška dela iz muzeja Nelson-Atkins. Od Calderjevega zračnega mobilnega sveta, Mirójeve avtomatike in Sugimotove megle nad oceanom do Blakovega revolucionarnega posnetka ptic v letu – glasba postane živa galerija, ki se spreminja z vsakim zvočnim hipom.
Drugi del diptiha prinaša še pet stavkov Schoenbergovega cikla Slikarske študije, ki so ga navdihnila umetniška dela iz muzeja Nelson-Atkins. Od Calderjevega zračnega mobilnega sveta, Mirójeve avtomatike in Sugimotove megle nad oceanom do Blakovega revolucionarnega posnetka ptic v letu – glasba postane živa galerija, ki se spreminja z vsakim zvočnim hipom.
Carly dobi novega pomočnika Nicka, ki jo v kuhinji zelo razbremeni. Zaradi krčenja stroškov bi morala nekoga odpustiti, a namesto tega pomivalcema Jaku in Holly ponudi delo za polovični delovni čas. Jake se že tako ali tako utaplja v dolgovih, saj mora preživljati še svojo šoloobvezno sestro, zato mu Holly predlaga, da bi za njenega strica opravila sumljiv posel in tako nekaj zaslužila. Ker nihče od njiju ne pride v službo, je v kuhinji ob odsotnosti pomivalcev pravi kaos. Johnny mora poprijeti za umazano delo, vendar zaradi pokvarjenega pomivalnega stroja ne zmore pomiti vsega, zato prihaja do zamud pri hrani. Povrhu vsega se Nick spre z Boltonom, kar pripelje do glasnega prepira ravno v času, ko solastnik Liam poskuša prepričati neki par, da bi restavracijo najel za poročno slavje. BOILING POINT / 2023 / Velika Britanija Scenarij: Philip Barantini, James Cummings, Dan Cadan, Alex Tenenbaum, Nathaniel Stevens, Grace Ofori-Attah Režija: Philip Barantini, Mounia Akl V glavnih vlogah: Stephen Graham, Vinette Robinson, Alice Feetham, Ray Panthaki, Hannah Walters, Malachi Kirby, Izuka Hoyle, Taz Skylar, Lauryn Ajufo
Carly dobi novega pomočnika Nicka, ki jo v kuhinji zelo razbremeni. Zaradi krčenja stroškov bi morala nekoga odpustiti, a namesto tega pomivalcema Jaku in Holly ponudi delo za polovični delovni čas. Jake se že tako ali tako utaplja v dolgovih, saj mora preživljati še svojo šoloobvezno sestro, zato mu Holly predlaga, da bi za njenega strica opravila sumljiv posel in tako nekaj zaslužila. Ker nihče od njiju ne pride v službo, je v kuhinji ob odsotnosti pomivalcev pravi kaos. Johnny mora poprijeti za umazano delo, vendar zaradi pokvarjenega pomivalnega stroja ne zmore pomiti vsega, zato prihaja do zamud pri hrani. Povrhu vsega se Nick spre z Boltonom, kar pripelje do glasnega prepira ravno v času, ko solastnik Liam poskuša prepričati neki par, da bi restavracijo najel za poročno slavje. BOILING POINT / 2023 / Velika Britanija Scenarij: Philip Barantini, James Cummings, Dan Cadan, Alex Tenenbaum, Nathaniel Stevens, Grace Ofori-Attah Režija: Philip Barantini, Mounia Akl V glavnih vlogah: Stephen Graham, Vinette Robinson, Alice Feetham, Ray Panthaki, Hannah Walters, Malachi Kirby, Izuka Hoyle, Taz Skylar, Lauryn Ajufo
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.
Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.
V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Nizozemska pisateljica in publicistka Jente Posthuma, rojena leta 1974, je debitirala leta 2016 z romanom Ljudje brez karizme. V njem v anekdotičnih poglavjih predstavlja odraščanje dekleta ob očetu, direktorju psihiatrične ustanove, in ob materi igralki, ki umre za rakom. Delo je bilo nominirano za več nagrad. Leta 2020 je izdala svoj drugi roman Na kar raje ne mislim, ki bo izšel v slovenskem prevodu pri Založbi Pivec. V njem v fragmentarnih poglavjih predstavlja povezanost sestre z bratom dvojčkom in njeno predelovanje žalosti po bratovem samomoru. Delo je prišlo v ožji izbor za nagrado Evropske unije za književnost in za mednarodnega bookerja. Oddajo, v kateri bomo spoznali avtoričino pisanje, zaznamovano s težko tematiko in lakoničnim slogom ter nemalokrat tudi s tragikomiko, je pripravila Stana Anželj, ki je tudi prevedla odlomke iz literarnih del, ki jih je vključila v oddajo. Interpretira dramska igralka Gaja Filač, vezno besedilo bere Igor Velše, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026.
Nizozemska pisateljica in publicistka Jente Posthuma, rojena leta 1974, je debitirala leta 2016 z romanom Ljudje brez karizme. V njem v anekdotičnih poglavjih predstavlja odraščanje dekleta ob očetu, direktorju psihiatrične ustanove, in ob materi igralki, ki umre za rakom. Delo je bilo nominirano za več nagrad. Leta 2020 je izdala svoj drugi roman Na kar raje ne mislim, ki bo izšel v slovenskem prevodu pri Založbi Pivec. V njem v fragmentarnih poglavjih predstavlja povezanost sestre z bratom dvojčkom in njeno predelovanje žalosti po bratovem samomoru. Delo je prišlo v ožji izbor za nagrado Evropske unije za književnost in za mednarodnega bookerja. Oddajo, v kateri bomo spoznali avtoričino pisanje, zaznamovano s težko tematiko in lakoničnim slogom ter nemalokrat tudi s tragikomiko, je pripravila Stana Anželj, ki je tudi prevedla odlomke iz literarnih del, ki jih je vključila v oddajo. Interpretira dramska igralka Gaja Filač, vezno besedilo bere Igor Velše, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
V prvih Debatah z Bergantom bodo o ponorelem svetu in načinih, da se v njem čim bolje znajdemo kot posamezniki in skupnost, razpravljali zgodovinarka dr. Mateja Ratej z ZRC SAZU, ki proučuje tudi zgodovino slehernikov, psihiatrinja in pesnica dr. Breda Jelen Sobočan ter naš priznani in večkrat nagrajeni pisatelj dr. Miha Mazzini, ki na svet gleda tudi kot antropolog.
V prvih Debatah z Bergantom bodo o ponorelem svetu in načinih, da se v njem čim bolje znajdemo kot posamezniki in skupnost, razpravljali zgodovinarka dr. Mateja Ratej z ZRC SAZU, ki proučuje tudi zgodovino slehernikov, psihiatrinja in pesnica dr. Breda Jelen Sobočan ter naš priznani in večkrat nagrajeni pisatelj dr. Miha Mazzini, ki na svet gleda tudi kot antropolog.
V prvih Debatah z Bergantom bodo o ponorelem svetu in načinih, da se v njem čim bolje znajdemo kot posamezniki in skupnost, razpravljali zgodovinarka dr. Mateja Ratej z ZRC SAZU, ki proučuje tudi zgodovino slehernikov, psihiatrinja in pesnica dr. Breda Jelen Sobočan ter naš priznani in večkrat nagrajeni pisatelj dr. Miha Mazzini, ki na svet gleda tudi kot antropolog.
V prvih Debatah z Bergantom bodo o ponorelem svetu in načinih, da se v njem čim bolje znajdemo kot posamezniki in skupnost, razpravljali zgodovinarka dr. Mateja Ratej z ZRC SAZU, ki proučuje tudi zgodovino slehernikov, psihiatrinja in pesnica dr. Breda Jelen Sobočan ter naš priznani in večkrat nagrajeni pisatelj dr. Miha Mazzini, ki na svet gleda tudi kot antropolog.
Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 860 tisoč polnoletnih Slovencev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.
Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 860 tisoč polnoletnih Slovencev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.
Sue Perkins se poda v živahno Kalkuto ki je nekoč slovela kot črna luknja revščine in človeške bede. Ob srečanjih z ljudmi iz vseh slojev družbe, od najbogatejših do najrevnejših, nam bo približala vsestransko mesto, ki po kolonialni preteklosti postaja eno izmed sodobnih središč Indije. Kolkata With Sue Perkins / Režija: Steve Robinson / BBC 2015 / Združeno kraljestvo
Sue Perkins se poda v živahno Kalkuto ki je nekoč slovela kot črna luknja revščine in človeške bede. Ob srečanjih z ljudmi iz vseh slojev družbe, od najbogatejših do najrevnejših, nam bo približala vsestransko mesto, ki po kolonialni preteklosti postaja eno izmed sodobnih središč Indije. Kolkata With Sue Perkins / Režija: Steve Robinson / BBC 2015 / Združeno kraljestvo
Un viaggio nella cucina tradizionale istriana con pietanze succulente. Potovanje v istrsko tradicionalno kuhinjo z okusnimi oblizki.
Un viaggio nella cucina tradizionale istriana con pietanze succulente. Potovanje v istrsko tradicionalno kuhinjo z okusnimi oblizki.
Elizabeth Taylor, uporna superzvezdnica
Poglobljen vpogled v umetnost Elizabeth Taylor kot igralke, ki je očarala občinstvo in spremenila odnos med gledalci in zvezdniki. Dokumentarna serija v treh delih jo prikaže tudi kot poslovno žensko, aktivistko in zagovornico spregledanih. Poleg tega predstavi njenih osem zakonskih zvez, ki so javnost od nekdaj zelo zanimale. 2. del: V drugem delu se Elizabeth, ki kot prva igralka na svetu dobi milijon dolarjev za filmsko vlogo, spusti v novo strastno ljubezensko razmerje. Dolgo pred pojavom Brangeline sta rumene časopise polnila slavna Liz in Dick. Kako je preživela pritiske, ki jih prinaša sloves najslavnejše ženske na svetu? ELIZABETH TAYLOR: REBEL SUPERSTAR / Velika Britanija / 2024 / Režija serije: James House
Poglobljen vpogled v umetnost Elizabeth Taylor kot igralke, ki je očarala občinstvo in spremenila odnos med gledalci in zvezdniki. Dokumentarna serija v treh delih jo prikaže tudi kot poslovno žensko, aktivistko in zagovornico spregledanih. Poleg tega predstavi njenih osem zakonskih zvez, ki so javnost od nekdaj zelo zanimale. 2. del: V drugem delu se Elizabeth, ki kot prva igralka na svetu dobi milijon dolarjev za filmsko vlogo, spusti v novo strastno ljubezensko razmerje. Dolgo pred pojavom Brangeline sta rumene časopise polnila slavna Liz in Dick. Kako je preživela pritiske, ki jih prinaša sloves najslavnejše ženske na svetu? ELIZABETH TAYLOR: REBEL SUPERSTAR / Velika Britanija / 2024 / Režija serije: James House
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY-salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY-salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Sopranistka Irena Baar je slovela po raznovrstnem repertoarju, ki je segal od baroka do sodobnih skladb, pri čemer se je še posebej posvečala glasbi slovenskih avtorjev. Letošnje leto zaznamuje dvajseto obletnico njene smrti, ki še vedno odmeva v spominu in glasbi, ki jo je ljubila.
Sopranistka Irena Baar je slovela po raznovrstnem repertoarju, ki je segal od baroka do sodobnih skladb, pri čemer se je še posebej posvečala glasbi slovenskih avtorjev. Letošnje leto zaznamuje dvajseto obletnico njene smrti, ki še vedno odmeva v spominu in glasbi, ki jo je ljubila.
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje. Na sporedu vsako nedeljo zvečer, po osrednjem TV Dnevniku.
Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje. Na sporedu vsako nedeljo zvečer, po osrednjem TV Dnevniku.
Slovenka, ki že skoraj štiri desetletja živi v Združenih državah Amerike, se je po prebolelem raku in drugih hudih življenjskih preizkušnjah odpravila na 3500 km dolgo kolesarsko pot po Kaliforniji in Mehiki. Samotni kilometri ob hudem telesnem naporu ji ponujajo tudi priložnost za pogled vase in ob vrtenju pedalov se vrtijo tudi spomini. Prevajalka Lili Potpara, igralka Vesna Jevnikar, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka: Matjaž Miklič. Režiser: Marko Rengeo. Posneto januarja 2026.
Slovenka, ki že skoraj štiri desetletja živi v Združenih državah Amerike, se je po prebolelem raku in drugih hudih življenjskih preizkušnjah odpravila na 3500 km dolgo kolesarsko pot po Kaliforniji in Mehiki. Samotni kilometri ob hudem telesnem naporu ji ponujajo tudi priložnost za pogled vase in ob vrtenju pedalov se vrtijo tudi spomini. Prevajalka Lili Potpara, igralka Vesna Jevnikar, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka: Matjaž Miklič. Režiser: Marko Rengeo. Posneto januarja 2026.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Carjevič naj bi vzel za ženo prvo dekle, ki jo sreča … Pripoveduje: Urška Hlebec. Karelska ljudska pravljica. Prevod: Zdenka Škerlj Jerman. Posneto v studiih Radia Slovenija 1966.
Carjevič naj bi vzel za ženo prvo dekle, ki jo sreča … Pripoveduje: Urška Hlebec. Karelska ljudska pravljica. Prevod: Zdenka Škerlj Jerman. Posneto v studiih Radia Slovenija 1966.
Novi pastor Dundas pripelje ženo na ogled kintburyjskega župnišča, toda gospa ne najde lepe besede za hišo, v katero se bo vselila, in jo pred potrto Isabello odkrito kritizira. Zdaj ko Cassandra pozna resnico o Isabellini in Lidderdalovi preteklosti, si še toliko manj želi, da bi Isabella svoje dneve preživljala kot stara devica in le z ekscentrično Mary Jane za družbo, a ji ne zna pomagati. Tedaj vmes poseže Dinah, ki najde navdih v Janinem romanu. MISS AUSTEN / 2024 / Velika Britanija Scenarij: Andrea Gibb Režija: Aisling Walsh V glavnih vlogah: Keeley Hawes, Rose Leslie, Patsy Ferran, Jessica Hynes, Mirren Mack, Phyllis Logan, Kevin McNally, Max Irons, Alfred Enoch, Calam Lynch, Liv Hill
Novi pastor Dundas pripelje ženo na ogled kintburyjskega župnišča, toda gospa ne najde lepe besede za hišo, v katero se bo vselila, in jo pred potrto Isabello odkrito kritizira. Zdaj ko Cassandra pozna resnico o Isabellini in Lidderdalovi preteklosti, si še toliko manj želi, da bi Isabella svoje dneve preživljala kot stara devica in le z ekscentrično Mary Jane za družbo, a ji ne zna pomagati. Tedaj vmes poseže Dinah, ki najde navdih v Janinem romanu. MISS AUSTEN / 2024 / Velika Britanija Scenarij: Andrea Gibb Režija: Aisling Walsh V glavnih vlogah: Keeley Hawes, Rose Leslie, Patsy Ferran, Jessica Hynes, Mirren Mack, Phyllis Logan, Kevin McNally, Max Irons, Alfred Enoch, Calam Lynch, Liv Hill
Po prevladi Domna Prevca na svetovnem prvenstvu v poletih v Oberstdorfu smo danes upali še na stopničke naše ekipe in dva dolga poleta Prevca. A videli smo samo enega, potem ko so mu v prvi seriji z vrha skakalnice ponesreči padle smuči. Ker mu žirija nastopa v prvi seriji ni dovolila, je Slovenija s skokom manj osvojila končno šesto mesto. V boju za polfinale evropskega prvenstva pa po zmagi nad Madžarsko ostajajo slovenski rokometaši. Drugi poudarki oddaje: - Guverner Minnesote ameriškemu predsedniku Trumpu sporoča, naj umakne agente službe za priseljevanje in carine iz države. - Nemčija nadaljuje razogljičenje proizvodnje energije navkljub kritikam doma in iz tujine. - V Piranu celostno prenovljajo tamkajšnji akvarij.
Po prevladi Domna Prevca na svetovnem prvenstvu v poletih v Oberstdorfu smo danes upali še na stopničke naše ekipe in dva dolga poleta Prevca. A videli smo samo enega, potem ko so mu v prvi seriji z vrha skakalnice ponesreči padle smuči. Ker mu žirija nastopa v prvi seriji ni dovolila, je Slovenija s skokom manj osvojila končno šesto mesto. V boju za polfinale evropskega prvenstva pa po zmagi nad Madžarsko ostajajo slovenski rokometaši. Drugi poudarki oddaje: - Guverner Minnesote ameriškemu predsedniku Trumpu sporoča, naj umakne agente službe za priseljevanje in carine iz države. - Nemčija nadaljuje razogljičenje proizvodnje energije navkljub kritikam doma in iz tujine. - V Piranu celostno prenovljajo tamkajšnji akvarij.
Olivier Messiaen je v svojem orgelskem opusu najmočneje izrazil svoja globoka verska čustva, krščanske skrivnosti pa je upodobil z izvirno glasbeno govorico: lastnimi tonskimi modusi, ritmično ametriko in imitacijami ptičjega petja. Tudi nekatere skladbe iz Orgelske knjige je opremil z navedki iz Svetega pisma, vsem pa je dodal razlago o uporabljeni skladateljski tehniki.
Olivier Messiaen je v svojem orgelskem opusu najmočneje izrazil svoja globoka verska čustva, krščanske skrivnosti pa je upodobil z izvirno glasbeno govorico: lastnimi tonskimi modusi, ritmično ametriko in imitacijami ptičjega petja. Tudi nekatere skladbe iz Orgelske knjige je opremil z navedki iz Svetega pisma, vsem pa je dodal razlago o uporabljeni skladateljski tehniki.
Lila pridrvi z motorjem. Morf se ojunači in se z njim poda na rampo za začetnike. Carja spodbuja, naj stori enako. Car doživi najbolj razburljivo vožnjo svojega življenja.
Lila pridrvi z motorjem. Morf se ojunači in se z njim poda na rampo za začetnike. Carja spodbuja, naj stori enako. Car doživi najbolj razburljivo vožnjo svojega življenja.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.