Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: · v Poljčanah potrdili skoraj 9 milijonski občinski proračun · bralna uprizoritev Na klancu nekoč in danes v izvedbi mariborske Drame · Smučarska zveza Slovenije na Mednarodno smučarsko zvezo Fis naslovila uradno pritožbo
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: · v Poljčanah potrdili skoraj 9 milijonski občinski proračun · bralna uprizoritev Na klancu nekoč in danes v izvedbi mariborske Drame · Smučarska zveza Slovenije na Mednarodno smučarsko zvezo Fis naslovila uradno pritožbo
Družina Häußler iz Švabske Jure se že 25 let ukvarja z ekološkim kmetijstvom, saj želi biti samozadostna in neodvisna od semen ter umetnih gnojil velikih kmetijskih korporacij. Häußlerjevi med drugim pridelujejo tudi staro švabsko sorto leče, ki je pred 50 leti domala izumrla, a so jo nato na srečo našli v semenski banki in znova obudili pridelavo. Domačini jo uporabljajo za najrazličnejše jedi, od tradicionalnih špeclov z lečino omako in polnjenih žlikrofov pa vse do kolača z ribezom in lečo.
Družina Häußler iz Švabske Jure se že 25 let ukvarja z ekološkim kmetijstvom, saj želi biti samozadostna in neodvisna od semen ter umetnih gnojil velikih kmetijskih korporacij. Häußlerjevi med drugim pridelujejo tudi staro švabsko sorto leče, ki je pred 50 leti domala izumrla, a so jo nato na srečo našli v semenski banki in znova obudili pridelavo. Domačini jo uporabljajo za najrazličnejše jedi, od tradicionalnih špeclov z lečino omako in polnjenih žlikrofov pa vse do kolača z ribezom in lečo.
»Vsak dan, tudi danes, bomo najverjetneje operirali tri zlomljene kolke, vsako leto samo na našem oddelku več kot tisoč. In tu ne gre le za tisoč bolnikov, življenje se popolnoma spremeni tudi njihovim družinam. Približno tretjina bo umrla v prvem letu po takem zlomu, približno polovica ne bo mogla več živeti brez pomoči drugih,« opozarja kirurg Aleš Fischinger, specialist travmatologije s Kliničnega oddelka za travmatologijo Kirurške klinike UKC Ljubljana, kjer letno operirajo vsaj tisoč bolnikov s tovrstnim zlomom. In številka bo le še rastla. Na epidemijo starejših, ki po takem padcu pogosto ne morejo več živeti sami, nismo pripravljeni ne v zdravstvu ne v drugih vrstah oskrbe, prav tako je zahtevno za bolnika skrbeti doma. In zgodi se tudi, da svojci tega ne le ne zmorejo, pač pa tudi ne želijo. Zakaj je okrevanje po zlomu kolka za starejše tako zahtevno, kaj je najodločilneje, kako je take padce mogoče preprečiti, pa tudi o vplivu, ki ga ima na okrevanje pomanjkanje kadra, in o nasilju, ki vse večkrat izbruhne, a zdravstveni delavci s tem problemom ostanejo sami.
»Vsak dan, tudi danes, bomo najverjetneje operirali tri zlomljene kolke, vsako leto samo na našem oddelku več kot tisoč. In tu ne gre le za tisoč bolnikov, življenje se popolnoma spremeni tudi njihovim družinam. Približno tretjina bo umrla v prvem letu po takem zlomu, približno polovica ne bo mogla več živeti brez pomoči drugih,« opozarja kirurg Aleš Fischinger, specialist travmatologije s Kliničnega oddelka za travmatologijo Kirurške klinike UKC Ljubljana, kjer letno operirajo vsaj tisoč bolnikov s tovrstnim zlomom. In številka bo le še rastla. Na epidemijo starejših, ki po takem padcu pogosto ne morejo več živeti sami, nismo pripravljeni ne v zdravstvu ne v drugih vrstah oskrbe, prav tako je zahtevno za bolnika skrbeti doma. In zgodi se tudi, da svojci tega ne le ne zmorejo, pač pa tudi ne želijo. Zakaj je okrevanje po zlomu kolka za starejše tako zahtevno, kaj je najodločilneje, kako je take padce mogoče preprečiti, pa tudi o vplivu, ki ga ima na okrevanje pomanjkanje kadra, in o nasilju, ki vse večkrat izbruhne, a zdravstveni delavci s tem problemom ostanejo sami.
27. januarja 1945 je bilo osvobojeno največje uničevalno nacistično taborišče Auschwitz, ob tem pa se je razkrila vsa razsežnost nacističnega preganjanja in njihovih zločinov. V želji, da bi se poklonili žrtvam, in z zavezo, da spomin nanje ne bi zbledel, je Organizacija združenih narodov 27. januar razglasila za mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, leta 2008 pa je ta spominski dan tudi slovenska vlada razglasila za nacionalni dan spomina na holokavst. V Zavodu Sinagoga Maribor vsako leto pripravijo niz dogodkov, s katerimi se spominjajo in opominjajo na zlo druge svetovne vojne. Direktor zavoda Boris Hajdinjak se danes druži z dijaki koprske gimnazije in Srednje ekonomske šole.
27. januarja 1945 je bilo osvobojeno največje uničevalno nacistično taborišče Auschwitz, ob tem pa se je razkrila vsa razsežnost nacističnega preganjanja in njihovih zločinov. V želji, da bi se poklonili žrtvam, in z zavezo, da spomin nanje ne bi zbledel, je Organizacija združenih narodov 27. januar razglasila za mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, leta 2008 pa je ta spominski dan tudi slovenska vlada razglasila za nacionalni dan spomina na holokavst. V Zavodu Sinagoga Maribor vsako leto pripravijo niz dogodkov, s katerimi se spominjajo in opominjajo na zlo druge svetovne vojne. Direktor zavoda Boris Hajdinjak se danes druži z dijaki koprske gimnazije in Srednje ekonomske šole.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Vsak delovnik poskrbimo, da ne boste ostali brez idej, kako po službi ali po zadnjem video sestanku od doma, pripraviti hitro in okusno kosilo ali večerjo. Lotili se bomo preprostih, vendar inovativnih sezonskih jedi s sestavinami, ki jih ne bo težko poiskati, niti izgovoriti! Klemen Skubic je mlad izšolan kuhar, simpatičen novopečeni očka, ki si ne predstavlja, da bi v življenju počel karkoli drugega kot ustvarjal v kuhinji in na krožniku povezoval nove okuse. Prav je, da si sredi tedna privoščimo vrhunsko kosilo, ki nam bo dalo moči. Pripravili bomo domač piščančji Cordon bleu, ki ga bomo postregli s kremno omako in z brusnicami. Če si v kuhinji že privoščimo kaj pregrešnega, naj bo to res dobro in doma pripravljeno!
Vsak delovnik poskrbimo, da ne boste ostali brez idej, kako po službi ali po zadnjem video sestanku od doma, pripraviti hitro in okusno kosilo ali večerjo. Lotili se bomo preprostih, vendar inovativnih sezonskih jedi s sestavinami, ki jih ne bo težko poiskati, niti izgovoriti! Klemen Skubic je mlad izšolan kuhar, simpatičen novopečeni očka, ki si ne predstavlja, da bi v življenju počel karkoli drugega kot ustvarjal v kuhinji in na krožniku povezoval nove okuse. Prav je, da si sredi tedna privoščimo vrhunsko kosilo, ki nam bo dalo moči. Pripravili bomo domač piščančji Cordon bleu, ki ga bomo postregli s kremno omako in z brusnicami. Če si v kuhinji že privoščimo kaj pregrešnega, naj bo to res dobro in doma pripravljeno!
V osrčju UKC Ljubljana tudi ponoči neprekinjeno deluje sistem, od katerega so odvisne jutranje vizite, nujni posegi in življenja pacientov. V največjem medicinskem laboratoriju pri nas smo se pridružili tisočim vzorcem krvi in urina ter laboratorijskim strokovnjakom, ki tudi ponoči skrbijo, da so izvidi pravočasni in zanesljivi.
V osrčju UKC Ljubljana tudi ponoči neprekinjeno deluje sistem, od katerega so odvisne jutranje vizite, nujni posegi in življenja pacientov. V največjem medicinskem laboratoriju pri nas smo se pridružili tisočim vzorcem krvi in urina ter laboratorijskim strokovnjakom, ki tudi ponoči skrbijo, da so izvidi pravočasni in zanesljivi.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Torkova oddaja Dobro jutro nas bo popeljala na zanimivo potovanje skozi čas in različne svetove. Vse se začne v preteklosti, pred natanko 146 leti. Takrat je Thomas Edison patentiral žarnico, mi pa bomo preverili zanimivo legendo, ali je ta izum v našem delu Evrope res najprej zasvetil prav v Mariboru. Od te zgodovinske iskre nas bo pot vodila v sedanjost, kjer tehnologija ne le sveti, ampak tudi misli. Računalniki danes pišejo naloge in se z nami pogovarjajo, strokovnjaki pa bodo razkrili, ali je ta nova realnost za nas priložnost ali grožnja. Tehnološki napredek pa ima tudi svoje pasti, zlasti za mlade. Pri videoigrah se namreč zabava hitro prevesi v zasvojenost, ki načrtno cilja na našo pozornost. A niso vsi mladi ujeti pred zaslone. Spoznali bomo dijaka, ki adrenalin išče v realnem svetu na stezi za karting in nam bo pokazal, kako uspešno krmariti med šolo in dirkami. Za konec pa se bomo še ohladili. Potapljači nas bodo popeljali pod zaledenelo gladino voda, kjer bodo razkrili, kaj se skriva v tišini pod ledom. Na terenu bo tudi tokrat nove zgodbe raziskoval Goran Obradovič, oddajo pa bosta vodila Katja Treer in Andrej Geržina.
Torkova oddaja Dobro jutro nas bo popeljala na zanimivo potovanje skozi čas in različne svetove. Vse se začne v preteklosti, pred natanko 146 leti. Takrat je Thomas Edison patentiral žarnico, mi pa bomo preverili zanimivo legendo, ali je ta izum v našem delu Evrope res najprej zasvetil prav v Mariboru. Od te zgodovinske iskre nas bo pot vodila v sedanjost, kjer tehnologija ne le sveti, ampak tudi misli. Računalniki danes pišejo naloge in se z nami pogovarjajo, strokovnjaki pa bodo razkrili, ali je ta nova realnost za nas priložnost ali grožnja. Tehnološki napredek pa ima tudi svoje pasti, zlasti za mlade. Pri videoigrah se namreč zabava hitro prevesi v zasvojenost, ki načrtno cilja na našo pozornost. A niso vsi mladi ujeti pred zaslone. Spoznali bomo dijaka, ki adrenalin išče v realnem svetu na stezi za karting in nam bo pokazal, kako uspešno krmariti med šolo in dirkami. Za konec pa se bomo še ohladili. Potapljači nas bodo popeljali pod zaledenelo gladino voda, kjer bodo razkrili, kaj se skriva v tišini pod ledom. Na terenu bo tudi tokrat nove zgodbe raziskoval Goran Obradovič, oddajo pa bosta vodila Katja Treer in Andrej Geržina.
Težko bi rekli, da je Ravel napisal veliko del za veliki simfonični orkester, saj zajemajo le dobro petino njegovega opusa. Pravzaprav ni napisal nobene simfonije, le dva simfonična fragmenta na podlagi baleta Dafnis in Hloa ter dva koncerta. Preostale Ravelove skladbe za orkester imajo programske naslove. Nekatere so bile napisane po naročilu, kot scenska glasba za uprizoritve gledaliških iger ali kot baleti, druge pa so orkestracije del za klavir.
Težko bi rekli, da je Ravel napisal veliko del za veliki simfonični orkester, saj zajemajo le dobro petino njegovega opusa. Pravzaprav ni napisal nobene simfonije, le dva simfonična fragmenta na podlagi baleta Dafnis in Hloa ter dva koncerta. Preostale Ravelove skladbe za orkester imajo programske naslove. Nekatere so bile napisane po naročilu, kot scenska glasba za uprizoritve gledaliških iger ali kot baleti, druge pa so orkestracije del za klavir.
Vlada je zvišala minimalno plačo na tisoč evrov neto. Podjetniki in obrtniki opozarjajo, da gre za predvolilni bombonček, ki med drugim zmanjšuje konkurenčnost in investicijsko sposobnost podjetij. Sindikati odločitev podpirajo, pričakujejo pa tudi prilagoditev drugih plač.
Vlada je zvišala minimalno plačo na tisoč evrov neto. Podjetniki in obrtniki opozarjajo, da gre za predvolilni bombonček, ki med drugim zmanjšuje konkurenčnost in investicijsko sposobnost podjetij. Sindikati odločitev podpirajo, pričakujejo pa tudi prilagoditev drugih plač.
Patrik Prelec je v jutranjem programu predstavil novo avtorsko rock skladbo Iluzija, sodobno rock skladba z močnim sporočilom o privlačnosti neresnic ter konfliktu med razumom in čustvi.
Patrik Prelec je v jutranjem programu predstavil novo avtorsko rock skladbo Iluzija, sodobno rock skladba z močnim sporočilom o privlačnosti neresnic ter konfliktu med razumom in čustvi.
Slišali boste lahko odzive po tekmi slovenske reprezentance v dvoranskem nogometu. Na evropskem prvenstvu je v Stožicah odigrala že drugo od treh tekem skupinskega dela. Nov teden pa prinaša tudi novo epizodo skakalnega podkasta 254,5, glavna tema bo svetovno prvenstvo v poletih v Oberstdorfu – zmaga Domna Prevca in njegove izgubljene smuči na ekipni preizkušnji.
Slišali boste lahko odzive po tekmi slovenske reprezentance v dvoranskem nogometu. Na evropskem prvenstvu je v Stožicah odigrala že drugo od treh tekem skupinskega dela. Nov teden pa prinaša tudi novo epizodo skakalnega podkasta 254,5, glavna tema bo svetovno prvenstvo v poletih v Oberstdorfu – zmaga Domna Prevca in njegove izgubljene smuči na ekipni preizkušnji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Kajenje ostaja ena najbolj razširjenih in tudi najtežjih zasvojenosti. Številni se znajdejo v začaranem krogu – nemir, ki ga pomirijo s cigareto, nastane prav zaradi padca nikotina v telesu. V torkovem Svetovalnem servisu bomo govorili o tem, kako prekiniti ta krog. Z nami bo Jožica Mesarič, vodja Centra za krepitev zdravja enote Moste - Polje Zdravstvenega doma Ljubljana. Kakšne oblike pomoči pri opuščanju kajenja so danes na voljo? Ali je nenadna prekinitev res edina pot? In ali drži, da le redkim uspe že v prvem poskusu?
Kajenje ostaja ena najbolj razširjenih in tudi najtežjih zasvojenosti. Številni se znajdejo v začaranem krogu – nemir, ki ga pomirijo s cigareto, nastane prav zaradi padca nikotina v telesu. V torkovem Svetovalnem servisu bomo govorili o tem, kako prekiniti ta krog. Z nami bo Jožica Mesarič, vodja Centra za krepitev zdravja enote Moste - Polje Zdravstvenega doma Ljubljana. Kakšne oblike pomoči pri opuščanju kajenja so danes na voljo? Ali je nenadna prekinitev res edina pot? In ali drži, da le redkim uspe že v prvem poskusu?
Republika Kolumbija ima nekaj več kot 53 milijonov prebivalcev. To območje je bilo naseljeno že vsaj 12 tisoč let pred našim štetjem, danes pa je država izjemno kulturno in etnično pestra; na njenem območju govorijo več kot 70 različnih jezikov. Uradni jezik je seveda španščina, kar je posledica španske kolonizacije. Država je tudi izjemno velika – meri nekoliko več kot milijon 140 tisoč kvadratnih kilometrov in je po velikosti 25. na svetu. Še ena od posebnosti Kolumbije pa je ta, da ima drugo najvišjo raven biotske raznovrstnosti na svetu.
Republika Kolumbija ima nekaj več kot 53 milijonov prebivalcev. To območje je bilo naseljeno že vsaj 12 tisoč let pred našim štetjem, danes pa je država izjemno kulturno in etnično pestra; na njenem območju govorijo več kot 70 različnih jezikov. Uradni jezik je seveda španščina, kar je posledica španske kolonizacije. Država je tudi izjemno velika – meri nekoliko več kot milijon 140 tisoč kvadratnih kilometrov in je po velikosti 25. na svetu. Še ena od posebnosti Kolumbije pa je ta, da ima drugo najvišjo raven biotske raznovrstnosti na svetu.
Svetovne borze Trumpovim grožnjam očitno ne verjamejo več - odzivi so vse bolj medli, nihanja manjša, dolar pa vztrajno izgublja vrednost. Kako kapitalski trgi danes reagirajo na geopolitične pretrese, od Venezuele do Grenlandije? Ali prodaja ameriških naložb pomeni izgubo zaupanja v ZDA? In kje se v takšnem okolju odpirajo priložnosti - za evro, evropske trge, zlato ter morda tudi za slovenske vlagatelje? Gost Ob osmih je član uprave Pokojninske družbe A Blaž Hribar.
Svetovne borze Trumpovim grožnjam očitno ne verjamejo več - odzivi so vse bolj medli, nihanja manjša, dolar pa vztrajno izgublja vrednost. Kako kapitalski trgi danes reagirajo na geopolitične pretrese, od Venezuele do Grenlandije? Ali prodaja ameriških naložb pomeni izgubo zaupanja v ZDA? In kje se v takšnem okolju odpirajo priložnosti - za evro, evropske trge, zlato ter morda tudi za slovenske vlagatelje? Gost Ob osmih je član uprave Pokojninske družbe A Blaž Hribar.
Kaj se zgodi, ko za bolezen, s katero se rodi otrok, ni zdravila?
Kaj se zgodi, ko za bolezen, s katero se rodi otrok, ni zdravila?
Mraz, sneg in poledica so za voznike pogosto stres, za AMZS pa čas največjega dela. Kako poteka pomoč na terenu in na kaj moramo biti v zimskih razmerah posebej pozorni?
Mraz, sneg in poledica so za voznike pogosto stres, za AMZS pa čas največjega dela. Kako poteka pomoč na terenu in na kaj moramo biti v zimskih razmerah posebej pozorni?
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Z razlogom mu rečemo AI-slop. Pomije. Kdo je pomije? Kravice in prašički na farmi. In če kravica pridno je svoje pomije, ki jo odebelijo, polenijo, naredijo pasivno, se gotovo ne spomni brcniti gospodarja in zbežati iz ujetništva na široke travnike konzumirati nekaj resničnega, polnovrednega, z vsebino, ki okrepi, ne pa poleni.
Z razlogom mu rečemo AI-slop. Pomije. Kdo je pomije? Kravice in prašički na farmi. In če kravica pridno je svoje pomije, ki jo odebelijo, polenijo, naredijo pasivno, se gotovo ne spomni brcniti gospodarja in zbežati iz ujetništva na široke travnike konzumirati nekaj resničnega, polnovrednega, z vsebino, ki okrepi, ne pa poleni.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - v Kidričevem si za znižanje stroškov ogrevanja prizadevajo za energetsko sanacijo stanovanjskih blokov - v mariborskem Zdravstvenem domu uspeli nadomestiti odhod ortodontke - v UKC Maribor spet dovoljeni obiski
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - v Kidričevem si za znižanje stroškov ogrevanja prizadevajo za energetsko sanacijo stanovanjskih blokov - v mariborskem Zdravstvenem domu uspeli nadomestiti odhod ortodontke - v UKC Maribor spet dovoljeni obiski
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Paul Celan je bil eden izmed pesnikov, ki so po drugi svetovni vojni vidno zaznamovali svetovno pesniško krajino. Nanj sta vplivala ekspresionizem in nadrealizem, v njegovo poezijo pa se je močno vtisnil tudi holokavst, ki ga je Celan izkusil na svoji koži in med katerim so umrli njegovi starši. Prevajalec Niko Grafenauer, interpret Pavle Ravnohrib, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2008.
Paul Celan je bil eden izmed pesnikov, ki so po drugi svetovni vojni vidno zaznamovali svetovno pesniško krajino. Nanj sta vplivala ekspresionizem in nadrealizem, v njegovo poezijo pa se je močno vtisnil tudi holokavst, ki ga je Celan izkusil na svoji koži in med katerim so umrli njegovi starši. Prevajalec Niko Grafenauer, interpret Pavle Ravnohrib, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2008.
V tokratni rubriki Drugi pogled bomo spoznali nasmejano Filipinko, ki v Sloveniji živi že od leta 2008. Armencia Calpatura zase pravi, da je zelo ustvarjalna, strastna in glasna pri vseh stvareh, ki jih počne. Po poklicu je učiteljica in z družino živi v Kranju. V Evropski šoli v Ljubljani dela že šest let, tam se zelo dobro počuti, za sodelavce in nadrejene ima same lepe besede … Toda ni bilo vedno vse tako rožnato. S kakšnimi ovirami se je morala spoprijeti, ko se je preselila v Slovenijo, kaj jo je najbolj presenetilo in kako pripravljena je bila na naše zanjo zelo mrzle zime, je med drugim povedala Tadeji Bizilj
V tokratni rubriki Drugi pogled bomo spoznali nasmejano Filipinko, ki v Sloveniji živi že od leta 2008. Armencia Calpatura zase pravi, da je zelo ustvarjalna, strastna in glasna pri vseh stvareh, ki jih počne. Po poklicu je učiteljica in z družino živi v Kranju. V Evropski šoli v Ljubljani dela že šest let, tam se zelo dobro počuti, za sodelavce in nadrejene ima same lepe besede … Toda ni bilo vedno vse tako rožnato. S kakšnimi ovirami se je morala spoprijeti, ko se je preselila v Slovenijo, kaj jo je najbolj presenetilo in kako pripravljena je bila na naše zanjo zelo mrzle zime, je med drugim povedala Tadeji Bizilj
Radijski kviz je postal stalnica torkovih juter na Radiu Koper. Med stalnice bi lahko uvrstili tudi Bojanove poizkuse, da bi osvojil glavno nagrado. Poslušalec Bojan iz Maribora se namreč že mesece trudi, da bi na vsa vprašanja odgovoril pravilno, danes mu je uspelo. Prisluhnite, kako zvenita pristna sreča in veselje ob zmagi. Teza 1: Beseda “spa” je povezana z dejanskim krajem z imenom Spa v Belgiji. DA / NE Teza 2: Turški hamam (kopel) pogosto vključuje posebno rokavico za piling. DA / NE Teza 3: Rimljani so kopališča ogrevali z “talnim gretjem”. DA / NE Teza 4: “Wellness” je star izraz, ki ga je uporabljal že Cezar. DA / NE Teza 5: Antični Grki so po telovadbi izvajali “piling” s kovinskim strgalom. DA / NE
Radijski kviz je postal stalnica torkovih juter na Radiu Koper. Med stalnice bi lahko uvrstili tudi Bojanove poizkuse, da bi osvojil glavno nagrado. Poslušalec Bojan iz Maribora se namreč že mesece trudi, da bi na vsa vprašanja odgovoril pravilno, danes mu je uspelo. Prisluhnite, kako zvenita pristna sreča in veselje ob zmagi. Teza 1: Beseda “spa” je povezana z dejanskim krajem z imenom Spa v Belgiji. DA / NE Teza 2: Turški hamam (kopel) pogosto vključuje posebno rokavico za piling. DA / NE Teza 3: Rimljani so kopališča ogrevali z “talnim gretjem”. DA / NE Teza 4: “Wellness” je star izraz, ki ga je uporabljal že Cezar. DA / NE Teza 5: Antični Grki so po telovadbi izvajali “piling” s kovinskim strgalom. DA / NE
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Tudi letos na Goriškem snujejo 150 programskih dogodkov, ki bodo kulturni in čezmejni. Ni pa še jasno, kaj bo z javnim zavodom GO2025!. O tem bodo novogoriški svetniki odločali v četrtek. Satatut pravi, da zavod deluje do konca tega leta, a predlagajo, da ga še naprej ohranijo pri življenju zaradi upravljanja z zapuščino EPK-ja. V jutranjiku tudi o tem: - Vlada naj bi odločala o razveljavitvi imenovanja Mirošiča za veleposlanika v Rimu - Občina Piran lovi rok za sprejem prostorskega načrta - Rokometni obračun s Hrvati odločilnega pomena v boju za polfinale
Tudi letos na Goriškem snujejo 150 programskih dogodkov, ki bodo kulturni in čezmejni. Ni pa še jasno, kaj bo z javnim zavodom GO2025!. O tem bodo novogoriški svetniki odločali v četrtek. Satatut pravi, da zavod deluje do konca tega leta, a predlagajo, da ga še naprej ohranijo pri življenju zaradi upravljanja z zapuščino EPK-ja. V jutranjiku tudi o tem: - Vlada naj bi odločala o razveljavitvi imenovanja Mirošiča za veleposlanika v Rimu - Občina Piran lovi rok za sprejem prostorskega načrta - Rokometni obračun s Hrvati odločilnega pomena v boju za polfinale
V državnem zboru poteka zadnja redna seja v tem mandatu. Danes bo pred poslankami in poslanci več zakonskih predlogov s področja pravosodja, med drugimi o kazenski obravnavi mladoletnikov. Čakamo ga več kot 15 let; predvideva prednostno vodenje kazenskih postopkov proti mladoletnikom in specializacijo vseh sodelujočih. Danes je na dnevnem redu tudi predlog zakona o zaščiti pred strateškimi, tako imenovanimi SLAPP tožbami. To so očitno neutemeljene in pretirane tožbe, največkrat namenjene zastraševanju in utišanju novinarjev in predstavnikov civilne družbe. V oddaji tudi: - Evropska unija si želi odpreti pot na azijske trge tudi s trgovinskim dogovorom z Indijo. - Nova zakonodaja o zbiranju smeti bo zvišala stroške za podjetja, manjši pa bodo za gospodinjstva. - Reprezentanti v dvoranskem nogometu po zmagi proti Belgiji ohranjajo upe na četrtfinale Eura.
V državnem zboru poteka zadnja redna seja v tem mandatu. Danes bo pred poslankami in poslanci več zakonskih predlogov s področja pravosodja, med drugimi o kazenski obravnavi mladoletnikov. Čakamo ga več kot 15 let; predvideva prednostno vodenje kazenskih postopkov proti mladoletnikom in specializacijo vseh sodelujočih. Danes je na dnevnem redu tudi predlog zakona o zaščiti pred strateškimi, tako imenovanimi SLAPP tožbami. To so očitno neutemeljene in pretirane tožbe, največkrat namenjene zastraševanju in utišanju novinarjev in predstavnikov civilne družbe. V oddaji tudi: - Evropska unija si želi odpreti pot na azijske trge tudi s trgovinskim dogovorom z Indijo. - Nova zakonodaja o zbiranju smeti bo zvišala stroške za podjetja, manjši pa bodo za gospodinjstva. - Reprezentanti v dvoranskem nogometu po zmagi proti Belgiji ohranjajo upe na četrtfinale Eura.
Kako nastaja helij, kako ga pridobivamo in uporabljamo? Ter kako daleč potuje balonček, napolnjen s helijem, če nam pobegne? Na ta vprašanja odgovarja tokratni Torkov kviz, ki je nastal s pomočjo dr. Janeza Dolinška, rednega profesorja za fiziko na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, raziskovalnega svetnika na Institutu Jožef Stefan ter vodje Nacionalnega centra za fiziko nizkih temperatur in kvantnih tehnologij (v okviru katerega je tudi utekočinjenje helija).
Kako nastaja helij, kako ga pridobivamo in uporabljamo? Ter kako daleč potuje balonček, napolnjen s helijem, če nam pobegne? Na ta vprašanja odgovarja tokratni Torkov kviz, ki je nastal s pomočjo dr. Janeza Dolinška, rednega profesorja za fiziko na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, raziskovalnega svetnika na Institutu Jožef Stefan ter vodje Nacionalnega centra za fiziko nizkih temperatur in kvantnih tehnologij (v okviru katerega je tudi utekočinjenje helija).
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Kipar, rezbar in lutkar Anton Jezovšek je bil eden naših najplodovitejših izdelovalcev lutk, saj je v svojem malem ateljeju v Mariboru upodobil nešteto junakov iz razburljivih in veselih zgodb. Med letoma 1934 in 1941 je oblikoval marionete za sokolske lutkovne odre, po vojni tudi ročne lutke. Za Lutkovno gledališče v Mariboru je leta 1959 izdelal prve slovenske javanke. Izdelal je več kot 5000 lutk za poklicna in amaterska lutkovna gledališča v Jugoslaviji, pa tudi v Nemčiji, Avstriji, na Danskem in v Kanadi. Njegovo delo je režiser Benjamin Hvala marca leta 1962 posnel tudi na televizijsko kamero, posnetki so bili prikazani v oddaji Doma in na tujem na TV Slovenija.
Kipar, rezbar in lutkar Anton Jezovšek je bil eden naših najplodovitejših izdelovalcev lutk, saj je v svojem malem ateljeju v Mariboru upodobil nešteto junakov iz razburljivih in veselih zgodb. Med letoma 1934 in 1941 je oblikoval marionete za sokolske lutkovne odre, po vojni tudi ročne lutke. Za Lutkovno gledališče v Mariboru je leta 1959 izdelal prve slovenske javanke. Izdelal je več kot 5000 lutk za poklicna in amaterska lutkovna gledališča v Jugoslaviji, pa tudi v Nemčiji, Avstriji, na Danskem in v Kanadi. Njegovo delo je režiser Benjamin Hvala marca leta 1962 posnel tudi na televizijsko kamero, posnetki so bili prikazani v oddaji Doma in na tujem na TV Slovenija.
Slovenska reprezentanca v dvoranskem nogometu se je po porazu s Španijo sinoči v Stožicah pomerila še z Belgijo. Do konca skupinskega dela jo čaka še obračun z Belorusijo, najboljši dve ekipi v skupini se bosta uvrstili v četrtfinale.
Slovenska reprezentanca v dvoranskem nogometu se je po porazu s Španijo sinoči v Stožicah pomerila še z Belgijo. Do konca skupinskega dela jo čaka še obračun z Belorusijo, najboljši dve ekipi v skupini se bosta uvrstili v četrtfinale.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Spoštovani, križa se vsi otepamo. Ni čudno, da je kristjane kot vernike križa (religiosi crusis) med prvimi uradno poimenoval teolog in cerkveni oče Tertulijan (160–225). Preden so kristjani začeli govoriti o križu in ga upodabljati kot simbolno sredstvo, so minila dolga stoletja. Jezusa so raje upodabljali kot Dobrega pastirja. Za Jude je bil križ znak bogokletja, spotike in pohujšanja. Po postavi je bil vsak obešenec preklet od Boga. Najmanj štiri stoletja so morala miniti, da se kristjani niso več sramovali križa, ki je veljal za kazensko in mučilno sredstvo smrti. Prepričani so bili, da jim onemogoča oznanjevanje evangelija. Zato so nastala znamenja, ki so ga nadomestila: riba (IHTUS), sidro, čoln z jamborom … Upodobitev Križanega iz tretjega stoletja po Kristusu, ki je bila leta 1856 odkrita v rimskem Palatinu, dokazuje, da so imeli do Križanega tako porogljiv odnos, da je nekdo trpečega na križu sramotilno naslikal kar z oslovsko glavo. Danes je križ postal znak prestiža, okrasni obesek na verižici in pozlačeni simbol krščanstva na najvišjih strehah in točkah sveta. Čeprav sem pastor in teolog, menim, da križ preneha biti simbol, ko ga iz religijskega okolja nasilno prenašamo v posvetno; takrat postane znak, navržen vsem, ki razdvaja in družbo polarizira, sploh pa, ker današnja sekularna družba ni več krščanska. Sprašujem se, ali ne bi glede na današnje krščanstvo celo Kristus postal ateist, če bi prišel med nas? Bojim se krščanstva, ki postaja netolerantna obrtniška šola za indoktrinacijo in politizacijo, kajti Kristusov križ je simbol negacije, ne pa afirmacije. Zaskrbljen sem, ker se izničuje vrednota, da so najčudovitejši tisti ljudje, ki gredo skozi agonijo trpljenja, ne pa zgolj uspeha. So zreli, modri, močni, uporabni in svobodni, ker v stiski ne prosijo, naj Bog spremeni okoliščine, položaj ali stanje, ampak njih. Najbolj poplitvéla posvetnost, ki poneumlja, je, da iščemo užitke brez bolečine trpljenja, ki nas lahko najbolj obogati. Pozabljamo, da kdor ni zmožen trpeti, ni zmožen niti ljubiti (Jürgen Moltmann). Ali ste kdaj pomislili, da nas Bog s trpljenjem rešuje še večjega trpljenja (Filaret Moskovski) in nam obljublja, da v trpljenju nismo sami, zato zmore globoko verna duša moliti: »Gospod, če si z nami v trpljenju, potem daj, da vedno trpim, da boš vedno z mano.« (sv. Bernard) Priznam, da se v meni neopazno rojeva motrenje takšne Božje ljubezni. Moje pobóženje. Trudim se, čeprav težko, raje hoditi z Bogom v temi kot sam v svetlobi, in ljubiti Boga po Bogu, z njegovo ljubeznijo. Dojel sem, da je bolečina Božjega trpljenja njegova ljubezen, ki od človeka ni sprejeta, ampak je zavrnjena.
Spoštovani, križa se vsi otepamo. Ni čudno, da je kristjane kot vernike križa (religiosi crusis) med prvimi uradno poimenoval teolog in cerkveni oče Tertulijan (160–225). Preden so kristjani začeli govoriti o križu in ga upodabljati kot simbolno sredstvo, so minila dolga stoletja. Jezusa so raje upodabljali kot Dobrega pastirja. Za Jude je bil križ znak bogokletja, spotike in pohujšanja. Po postavi je bil vsak obešenec preklet od Boga. Najmanj štiri stoletja so morala miniti, da se kristjani niso več sramovali križa, ki je veljal za kazensko in mučilno sredstvo smrti. Prepričani so bili, da jim onemogoča oznanjevanje evangelija. Zato so nastala znamenja, ki so ga nadomestila: riba (IHTUS), sidro, čoln z jamborom … Upodobitev Križanega iz tretjega stoletja po Kristusu, ki je bila leta 1856 odkrita v rimskem Palatinu, dokazuje, da so imeli do Križanega tako porogljiv odnos, da je nekdo trpečega na križu sramotilno naslikal kar z oslovsko glavo. Danes je križ postal znak prestiža, okrasni obesek na verižici in pozlačeni simbol krščanstva na najvišjih strehah in točkah sveta. Čeprav sem pastor in teolog, menim, da križ preneha biti simbol, ko ga iz religijskega okolja nasilno prenašamo v posvetno; takrat postane znak, navržen vsem, ki razdvaja in družbo polarizira, sploh pa, ker današnja sekularna družba ni več krščanska. Sprašujem se, ali ne bi glede na današnje krščanstvo celo Kristus postal ateist, če bi prišel med nas? Bojim se krščanstva, ki postaja netolerantna obrtniška šola za indoktrinacijo in politizacijo, kajti Kristusov križ je simbol negacije, ne pa afirmacije. Zaskrbljen sem, ker se izničuje vrednota, da so najčudovitejši tisti ljudje, ki gredo skozi agonijo trpljenja, ne pa zgolj uspeha. So zreli, modri, močni, uporabni in svobodni, ker v stiski ne prosijo, naj Bog spremeni okoliščine, položaj ali stanje, ampak njih. Najbolj poplitvéla posvetnost, ki poneumlja, je, da iščemo užitke brez bolečine trpljenja, ki nas lahko najbolj obogati. Pozabljamo, da kdor ni zmožen trpeti, ni zmožen niti ljubiti (Jürgen Moltmann). Ali ste kdaj pomislili, da nas Bog s trpljenjem rešuje še večjega trpljenja (Filaret Moskovski) in nam obljublja, da v trpljenju nismo sami, zato zmore globoko verna duša moliti: »Gospod, če si z nami v trpljenju, potem daj, da vedno trpim, da boš vedno z mano.« (sv. Bernard) Priznam, da se v meni neopazno rojeva motrenje takšne Božje ljubezni. Moje pobóženje. Trudim se, čeprav težko, raje hoditi z Bogom v temi kot sam v svetlobi, in ljubiti Boga po Bogu, z njegovo ljubeznijo. Dojel sem, da je bolečina Božjega trpljenja njegova ljubezen, ki od človeka ni sprejeta, ampak je zavrnjena.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Uveljavljeni finski režiser Klaus Härö je podpisan pod film NIKOLI SAMI (EI KOSKAAN YKSIN/Never Alone), ki prikaže resnično zgodbo judovskih beguncev, ki so med 2. svetovno vojno iskali zatočišče na Finskem. Domačin Abraham Stiller, tudi sam Jud, jim skuša pomagati, istočasno pa se trudi zaščititi finske Jude pred deportacijo. Osem judovskih beguncev so deportirali v Nemčijo, preživel je le Georg Kollmann. Leta 1972 ostarelega Stillerja obišče mlada novinarka, ki bi rada izvedela več o dogodkih med vojno. V Tel Avivu najde Georga Kollmanna, ki ima za Stillerja posebno darilo. Na Televiziji Slovenija smo nedavno predvajali Häröjev prejšnji film Moj mornar, moja ljubezen (My Sailor, My Love, 2022) in film Sabljač (Miekkailija/The Fencer, 2015). EI KOSKAAN YKSIN / Never Alone / 2024 / koprodukcija (Finska, Avstrija, Estonija, Švedska) Scenarij: Klaus Härö, Jimmy Karlsson, Rony Smolar Režija: Klaus Härö V glavnih vlogah: Ville Virtanen, Nina Hukkinen, Rony Herman, Satu Tuuli Karhu, Tomi Salmela, Rain Tolk, Ruben Tok, Galina Tikerpuu, Naemi Latzer
Uveljavljeni finski režiser Klaus Härö je podpisan pod film NIKOLI SAMI (EI KOSKAAN YKSIN/Never Alone), ki prikaže resnično zgodbo judovskih beguncev, ki so med 2. svetovno vojno iskali zatočišče na Finskem. Domačin Abraham Stiller, tudi sam Jud, jim skuša pomagati, istočasno pa se trudi zaščititi finske Jude pred deportacijo. Osem judovskih beguncev so deportirali v Nemčijo, preživel je le Georg Kollmann. Leta 1972 ostarelega Stillerja obišče mlada novinarka, ki bi rada izvedela več o dogodkih med vojno. V Tel Avivu najde Georga Kollmanna, ki ima za Stillerja posebno darilo. Na Televiziji Slovenija smo nedavno predvajali Häröjev prejšnji film Moj mornar, moja ljubezen (My Sailor, My Love, 2022) in film Sabljač (Miekkailija/The Fencer, 2015). EI KOSKAAN YKSIN / Never Alone / 2024 / koprodukcija (Finska, Avstrija, Estonija, Švedska) Scenarij: Klaus Härö, Jimmy Karlsson, Rony Smolar Režija: Klaus Härö V glavnih vlogah: Ville Virtanen, Nina Hukkinen, Rony Herman, Satu Tuuli Karhu, Tomi Salmela, Rain Tolk, Ruben Tok, Galina Tikerpuu, Naemi Latzer
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Lani – 15. decembra nas je zapustil sloviti hrvaški trobentač Ladislav Fidri, star 85 let. Z njegovim odhodom je hrvaška glasba izgubila enega svojih najvidnejših jazzovskih glasbenikov in skladateljev, umetnika prefinjene estetike in močnega osebnega izraza. Fidri je bil trobentač, solist na krilovki, skladatelj in aranžer pa tudi pevec.
Lani – 15. decembra nas je zapustil sloviti hrvaški trobentač Ladislav Fidri, star 85 let. Z njegovim odhodom je hrvaška glasba izgubila enega svojih najvidnejših jazzovskih glasbenikov in skladateljev, umetnika prefinjene estetike in močnega osebnega izraza. Fidri je bil trobentač, solist na krilovki, skladatelj in aranžer pa tudi pevec.
Koncert ob začetku nove sezone koncertnega cikla Kromatika je bil posvečen 70-letnici Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki že vse od ustanovitve pomembno sooblikuje slovenski glasbeni prostor. Spremljali boste svečano Slavnostno uverturo L. M. Škerjanca ter znameniti Koncert za violino št. 1 v g-molu, op. 26, nemškega romantičnega skladatelja Maxa Brucha. Solist je bil Stefan Milenković, mednarodno priznani violinist, ki je na oder stopil že kot otrok – pri desetih je igral ameriškemu predsedniku Ronaldu Reaganu, leto pozneje mu je prisluhnil Mihail Gorbačov, kmalu zatem pa še papež Janez Pavel II. Njegove interpretacije odlikujejo virtuoznost, toplina in izrazita muzikalnost. Simfonike je vodil Lio Kuokman, mladi kitajski dirigent in vodja Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.
Koncert ob začetku nove sezone koncertnega cikla Kromatika je bil posvečen 70-letnici Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki že vse od ustanovitve pomembno sooblikuje slovenski glasbeni prostor. Spremljali boste svečano Slavnostno uverturo L. M. Škerjanca ter znameniti Koncert za violino št. 1 v g-molu, op. 26, nemškega romantičnega skladatelja Maxa Brucha. Solist je bil Stefan Milenković, mednarodno priznani violinist, ki je na oder stopil že kot otrok – pri desetih je igral ameriškemu predsedniku Ronaldu Reaganu, leto pozneje mu je prisluhnil Mihail Gorbačov, kmalu zatem pa še papež Janez Pavel II. Njegove interpretacije odlikujejo virtuoznost, toplina in izrazita muzikalnost. Simfonike je vodil Lio Kuokman, mladi kitajski dirigent in vodja Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.
Novi pastor Dundas pripelje ženo na ogled kintburyjskega župnišča, toda gospa ne najde lepe besede za hišo, v katero se bo vselila, in jo pred potrto Isabello odkrito kritizira. Zdaj ko Cassandra pozna resnico o Isabellini in Lidderdalovi preteklosti, si še toliko manj želi, da bi Isabella svoje dneve preživljala kot stara devica in le z ekscentrično Mary Jane za družbo, a ji ne zna pomagati. Tedaj vmes poseže Dinah, ki najde navdih v Janinem romanu. MISS AUSTEN / 2024 / Velika Britanija Scenarij: Andrea Gibb Režija: Aisling Walsh V glavnih vlogah: Keeley Hawes, Rose Leslie, Patsy Ferran, Jessica Hynes, Mirren Mack, Phyllis Logan, Kevin McNally, Max Irons, Alfred Enoch, Calam Lynch, Liv Hill
Novi pastor Dundas pripelje ženo na ogled kintburyjskega župnišča, toda gospa ne najde lepe besede za hišo, v katero se bo vselila, in jo pred potrto Isabello odkrito kritizira. Zdaj ko Cassandra pozna resnico o Isabellini in Lidderdalovi preteklosti, si še toliko manj želi, da bi Isabella svoje dneve preživljala kot stara devica in le z ekscentrično Mary Jane za družbo, a ji ne zna pomagati. Tedaj vmes poseže Dinah, ki najde navdih v Janinem romanu. MISS AUSTEN / 2024 / Velika Britanija Scenarij: Andrea Gibb Režija: Aisling Walsh V glavnih vlogah: Keeley Hawes, Rose Leslie, Patsy Ferran, Jessica Hynes, Mirren Mack, Phyllis Logan, Kevin McNally, Max Irons, Alfred Enoch, Calam Lynch, Liv Hill
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Razvojni roman Chiquinho, ki velja za enega najpomembnejših romanov zelenortske literature, prinaša vpogled v vsakdan, kulturo in družbena vprašanja Zelenortskih otokov na začetku 20. stoletja. Napisal ga je Baltazar Lopes da Silva, izdal leta 1947, v njem pa spremljamo glavnega protagonista Chiquinha od otroštva na otoku São Nicolau do njegove migracije v Združene države Amerike. Literarni nokturno prinaša odlomek iz zadnjega dela romana, v katerem se Chiquinho po končanem šolanju na otoku São Vicente spet vrne na rodni otok São Nicolau, kjer postane učitelj. Obkrožen je z ljudmi, živečimi v slabih razmerah. Muči ga okolje, ki mu ne ponuja možnosti za razvoj poklicne poti, in zato se nazadnje odloči za odhod z otočja. Interpret: Urban Kuntarič. Prevajalec: Janko Moder. Režiser: Klemen Markovčič. Glasbena opremljevalka: Nina Kodrič. Mojstra zvoka: Urban Gruden, Sonja Strenar. Redaktorica: Maja Žvokelj. Leto produkcije: 2026.
Razvojni roman Chiquinho, ki velja za enega najpomembnejših romanov zelenortske literature, prinaša vpogled v vsakdan, kulturo in družbena vprašanja Zelenortskih otokov na začetku 20. stoletja. Napisal ga je Baltazar Lopes da Silva, izdal leta 1947, v njem pa spremljamo glavnega protagonista Chiquinha od otroštva na otoku São Nicolau do njegove migracije v Združene države Amerike. Literarni nokturno prinaša odlomek iz zadnjega dela romana, v katerem se Chiquinho po končanem šolanju na otoku São Vicente spet vrne na rodni otok São Nicolau, kjer postane učitelj. Obkrožen je z ljudmi, živečimi v slabih razmerah. Muči ga okolje, ki mu ne ponuja možnosti za razvoj poklicne poti, in zato se nazadnje odloči za odhod z otočja. Interpret: Urban Kuntarič. Prevajalec: Janko Moder. Režiser: Klemen Markovčič. Glasbena opremljevalka: Nina Kodrič. Mojstra zvoka: Urban Gruden, Sonja Strenar. Redaktorica: Maja Žvokelj. Leto produkcije: 2026.
Na 37. tržaškem filmskem festivalu, ki se je končal v soboto, je glavno nagrado, ki jo podeljujejo najboljšemu celovečernemu filmu, prejel slovenski film Fantasy režiserke Kukle. Nagradila ga je tudi žirija filmskega portala Cineuropa. V Lendavi se je začelo prvo državno tekmovanje mladih plesalcev sodobnega plesa Kontempo, katerega namen je spodbujanje ustvarjalnosti, plesne izraznosti in razvoja sodobnega plesa. Vzhodna Azija je regija s hitro urbanizacijo, ki vključuje tudi nastajanje novih sosesk. Kako lahko s preučevanjem sosesk bolje razumemo družbene, politične, ekonomske in kulturne procese v Vzhodni Aziji, so razmišljali udeleženci mednarodnega seminarja v organizaciji ljubljanske filozofske fakultete.
Na 37. tržaškem filmskem festivalu, ki se je končal v soboto, je glavno nagrado, ki jo podeljujejo najboljšemu celovečernemu filmu, prejel slovenski film Fantasy režiserke Kukle. Nagradila ga je tudi žirija filmskega portala Cineuropa. V Lendavi se je začelo prvo državno tekmovanje mladih plesalcev sodobnega plesa Kontempo, katerega namen je spodbujanje ustvarjalnosti, plesne izraznosti in razvoja sodobnega plesa. Vzhodna Azija je regija s hitro urbanizacijo, ki vključuje tudi nastajanje novih sosesk. Kako lahko s preučevanjem sosesk bolje razumemo družbene, politične, ekonomske in kulturne procese v Vzhodni Aziji, so razmišljali udeleženci mednarodnega seminarja v organizaciji ljubljanske filozofske fakultete.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
V nocojšnji Etnofoniji poslušamo album Manuša II slovaške pevke Júlie Kozákove, ki z njim nadaljuje zvočno zgodbo albuma Manuša iz leta 2022, na katerem je predstavila romske pesmi iz Slovaške in osrednje Evrope, v interpretacijo katerih je vpletla tudi prvine flamenka in jazza.
V nocojšnji Etnofoniji poslušamo album Manuša II slovaške pevke Júlie Kozákove, ki z njim nadaljuje zvočno zgodbo albuma Manuša iz leta 2022, na katerem je predstavila romske pesmi iz Slovaške in osrednje Evrope, v interpretacijo katerih je vpletla tudi prvine flamenka in jazza.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.