Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Martin Poljšak je novinar Primorskega dnevnika, ki večinoma piše o migracijah in zgodbah migrantov. Verjame namreč, da se za statistikami skrivajo zgodbe, ki morajo najti pot do bralcev in odtajati naše hladno dojemanje številk o izgubljenih na morju. Martin se je pravkar vrnil z ladje Life Support, ki v Sredozemlju rešuje migrante. Pripoveduje o vojaški disciplini, človečnosti in predanosti. O zdravnikih, ki jih denar ne zanima. O reševalki, ki ji je grozilo 14 let zapora, pa se je vseeno vrnila. O praznih besedah na kopnem in tišini na morju. Pravi, da nismo dovolj jezni. Da nam ne sme biti vseeno. Da bomo morda nekoč v želji po boljšem življenju bežali mi.
Martin Poljšak je novinar Primorskega dnevnika, ki večinoma piše o migracijah in zgodbah migrantov. Verjame namreč, da se za statistikami skrivajo zgodbe, ki morajo najti pot do bralcev in odtajati naše hladno dojemanje številk o izgubljenih na morju. Martin se je pravkar vrnil z ladje Life Support, ki v Sredozemlju rešuje migrante. Pripoveduje o vojaški disciplini, človečnosti in predanosti. O zdravnikih, ki jih denar ne zanima. O reševalki, ki ji je grozilo 14 let zapora, pa se je vseeno vrnila. O praznih besedah na kopnem in tišini na morju. Pravi, da nismo dovolj jezni. Da nam ne sme biti vseeno. Da bomo morda nekoč v želji po boljšem življenju bežali mi.
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek bo gostila turškega kolega Abdulkadirja Uralogluja. Sprejel ga bo tudi premier Robert Golob. Obisk je pomemben v iskanju rešitev za težav, potem ko se je turški izvajalec del tako rekoč umaknil z gradbišča drugega tira Divača-Koper. Sestava konzorcija, ki sodeluje v našem največjem infrastrukturnem projektu, tako ne izpolnjuje več referenčnega pogoja, kar ima lahko posledice tudi z vidika evropskega financiranja. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Kitajska gospodarska rast kljub trgovinski vojni višja od pričakovanj - Upravna enota Postojna kot tretja v državi ponuja virtualno okence - Nogometaši Barcelone in PSG-ja kljub porazoma v polfinalu lige prvakov
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek bo gostila turškega kolega Abdulkadirja Uralogluja. Sprejel ga bo tudi premier Robert Golob. Obisk je pomemben v iskanju rešitev za težav, potem ko se je turški izvajalec del tako rekoč umaknil z gradbišča drugega tira Divača-Koper. Sestava konzorcija, ki sodeluje v našem največjem infrastrukturnem projektu, tako ne izpolnjuje več referenčnega pogoja, kar ima lahko posledice tudi z vidika evropskega financiranja. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Kitajska gospodarska rast kljub trgovinski vojni višja od pričakovanj - Upravna enota Postojna kot tretja v državi ponuja virtualno okence - Nogometaši Barcelone in PSG-ja kljub porazoma v polfinalu lige prvakov
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Vinko Kraljič je duhovnik. Njegovo življenje je bilo zaznamovano z globoko vero, močnimi duhovnimi preizkušnjami in borbo proti sistemu, saj so preganjali njegov poklic in identiteto. Med vojaškim služenjem je Vinko Kraljič doživljal psihološke pritiske in celo poskuse, da bi ga zlomili, a je vzdržal. Kot kaplan je naprej služboval v različnih slovenskih župnijah, kasneje pa je bil poslan v Rim, kjer je študiral cerkveno glasbo in teologijo ter doktoriral. V Nemčiji je nadaljeval svoje duhovniško poslanstvo, kjer je v Ilbenstadtu, v škofiji Mainz, pomagal oživiti liturgijo, ustanovil cerkveni zbor in verouk ter vzgojil številne mlade veroučence. Življenje v župniji je bilo polno ustvarjalnosti, medsebojnega sodelovanja in veselja, kljub temu da so ga še vedno spremljali nadzori s strani oblasti. V zadnjih letih deluje kot gorski župnik v Črešnjicah in na Svetini. V svojem življenju se je vedno zanašal na Božjo pomoč in ljubezen, ki mu je pomagala premagati vse ovire.
Vinko Kraljič je duhovnik. Njegovo življenje je bilo zaznamovano z globoko vero, močnimi duhovnimi preizkušnjami in borbo proti sistemu, saj so preganjali njegov poklic in identiteto. Med vojaškim služenjem je Vinko Kraljič doživljal psihološke pritiske in celo poskuse, da bi ga zlomili, a je vzdržal. Kot kaplan je naprej služboval v različnih slovenskih župnijah, kasneje pa je bil poslan v Rim, kjer je študiral cerkveno glasbo in teologijo ter doktoriral. V Nemčiji je nadaljeval svoje duhovniško poslanstvo, kjer je v Ilbenstadtu, v škofiji Mainz, pomagal oživiti liturgijo, ustanovil cerkveni zbor in verouk ter vzgojil številne mlade veroučence. Življenje v župniji je bilo polno ustvarjalnosti, medsebojnega sodelovanja in veselja, kljub temu da so ga še vedno spremljali nadzori s strani oblasti. V zadnjih letih deluje kot gorski župnik v Črešnjicah in na Svetini. V svojem življenju se je vedno zanašal na Božjo pomoč in ljubezen, ki mu je pomagala premagati vse ovire.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Glasujte do 27. aprila 2025: https://luxaward-rating.europarl.europa.eu/sl/ -Konec sveta se zdi blizu in sled človeškega življenja bledi. Glavni junak je samotarski maček, katerega dom uniči velika poplava, zato zatočišče najde na ladji z različnimi živalskimi vrstami. Čeprav so si med seboj različni, pa bodo morali združiti moči. Na osamljeni ladji, ki pluje skozi mistično, poplavljeno pokrajino, se spoprijemajo z izzivi in nevarnostmi, ki jim jih prinaša nova resničnost. FLOW / STRAUME / Latvija, Francija, Belgija / 2024 / režija: Gints Zilbalodis
Glasujte do 27. aprila 2025: https://luxaward-rating.europarl.europa.eu/sl/ -Konec sveta se zdi blizu in sled človeškega življenja bledi. Glavni junak je samotarski maček, katerega dom uniči velika poplava, zato zatočišče najde na ladji z različnimi živalskimi vrstami. Čeprav so si med seboj različni, pa bodo morali združiti moči. Na osamljeni ladji, ki pluje skozi mistično, poplavljeno pokrajino, se spoprijemajo z izzivi in nevarnostmi, ki jim jih prinaša nova resničnost. FLOW / STRAUME / Latvija, Francija, Belgija / 2024 / režija: Gints Zilbalodis
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
"Hribi, oblaki, lepe pozdrave," tako je pesnik in prevajalec ter naš nekdanji radijski sodelavec Marjan Strojan dal naslov pesniški zbirki, ki jo je izdal pred šestimi leti, pripravlja pa že novo z naslovom V parku, mesec. Iz nje smo izbrali nekaj pesmi, v katerih prehaja od ljubezenske tematike do bivanjskih vprašanj, skratka, od erosa do tanatosa na izrazito svež, inovativen način – če ne verjamete: kot poslušalci boste najbrž enako osupnili nad pesniškim pogledom na slovite zvezdnike Yvesa Montanda, Giana Mario Volontèja in Alaina Delona kot nad podobo brenčeče nočne žuželke. Interpret Primož Pirnat, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
"Hribi, oblaki, lepe pozdrave," tako je pesnik in prevajalec ter naš nekdanji radijski sodelavec Marjan Strojan dal naslov pesniški zbirki, ki jo je izdal pred šestimi leti, pripravlja pa že novo z naslovom V parku, mesec. Iz nje smo izbrali nekaj pesmi, v katerih prehaja od ljubezenske tematike do bivanjskih vprašanj, skratka, od erosa do tanatosa na izrazito svež, inovativen način – če ne verjamete: kot poslušalci boste najbrž enako osupnili nad pesniškim pogledom na slovite zvezdnike Yvesa Montanda, Giana Mario Volontèja in Alaina Delona kot nad podobo brenčeče nočne žuželke. Interpret Primož Pirnat, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Bili smo na predstavitvi prevoda knjige Za mano belina koroškega Slovenca Martina Kušeja. Seznanili vas bomo s projektom düsseldorfskega umetnika Mische Kuballa Ko zidovi spregovorijo. V ljubljanski galeriji Dessa smo si ogledali potujočo razstavo V4+2024. Srednjeevropske enodružinske hiše. Obiskali pa smo tudi koncert ob 40-letnici nemške zasedbe Alphaville v dunajskem Gasometru.
Bili smo na predstavitvi prevoda knjige Za mano belina koroškega Slovenca Martina Kušeja. Seznanili vas bomo s projektom düsseldorfskega umetnika Mische Kuballa Ko zidovi spregovorijo. V ljubljanski galeriji Dessa smo si ogledali potujočo razstavo V4+2024. Srednjeevropske enodružinske hiše. Obiskali pa smo tudi koncert ob 40-letnici nemške zasedbe Alphaville v dunajskem Gasometru.
Vigdis kandidira na predsedniških volitvah. Njeni protikandidati so trije ugledni družinski možje in mnogi Islandci si ne morejo predstavljati ženske kot vodje države. Tudi njena mama ne. Vigdis očitajo, da nima moža, da je samohranilka in da se bori z rakom na dojki. Ko jo vprašajo, ali naj jo volijo samo zato, ker je ženska, jim iskreno odgovori, naj jo volijo, ker je človek. Junija 1980 se na volišča odpravi več kot 90 odstotkov Islandcev in Vigdis postane prva demokratično izvoljena predsednica na svetu. VIGDÍS / 2024 / Islandija Scenarij: Ágústa M. Ólafsdóttir, Björg Magnúsdóttir Režija: Björn Hlynur Haraldsson, Tinna Hrafnsdóttir V glavnih vlogah: Nína Dögg Filippusdóttir, Elín Hall, Björn Hlynur Haraldsson
Vigdis kandidira na predsedniških volitvah. Njeni protikandidati so trije ugledni družinski možje in mnogi Islandci si ne morejo predstavljati ženske kot vodje države. Tudi njena mama ne. Vigdis očitajo, da nima moža, da je samohranilka in da se bori z rakom na dojki. Ko jo vprašajo, ali naj jo volijo samo zato, ker je ženska, jim iskreno odgovori, naj jo volijo, ker je človek. Junija 1980 se na volišča odpravi več kot 90 odstotkov Islandcev in Vigdis postane prva demokratično izvoljena predsednica na svetu. VIGDÍS / 2024 / Islandija Scenarij: Ágústa M. Ólafsdóttir, Björg Magnúsdóttir Režija: Björn Hlynur Haraldsson, Tinna Hrafnsdóttir V glavnih vlogah: Nína Dögg Filippusdóttir, Elín Hall, Björn Hlynur Haraldsson
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Ameriški predsednik Donald Trump svetovne trgovinske partnerice izsiljuje s položaja moči prvega svetovnega gospodarstva. Države na ameriški ultimat odgovarjajo različno. Čeprav so se pripravljene pogajati, je prostor za popuščanje omejen. Svetovne borze so v rdečem, svetu grozi recesija. Bo Trumpu z ultimati in pogajanji uspelo izsiliti za ZDA boljši dogovor ali pa bo trgovinsko izsiljevanje vodilo v potop svetovnega gospodarstva?
Ameriški predsednik Donald Trump svetovne trgovinske partnerice izsiljuje s položaja moči prvega svetovnega gospodarstva. Države na ameriški ultimat odgovarjajo različno. Čeprav so se pripravljene pogajati, je prostor za popuščanje omejen. Svetovne borze so v rdečem, svetu grozi recesija. Bo Trumpu z ultimati in pogajanji uspelo izsiliti za ZDA boljši dogovor ali pa bo trgovinsko izsiljevanje vodilo v potop svetovnega gospodarstva?
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Slovenija mora v senci geopolitičnih nestabilnosti in trgovinskega protekcionizma Slovenija še bolj odločno ukrepati za izboljšanje konkurenčnosti svojega gospodarstva, so poudarili v gospodarskem krogu. Pozvali so k sprejetju ukrepov za razbremenitev gospodarstva.
Slovenija mora v senci geopolitičnih nestabilnosti in trgovinskega protekcionizma Slovenija še bolj odločno ukrepati za izboljšanje konkurenčnosti svojega gospodarstva, so poudarili v gospodarskem krogu. Pozvali so k sprejetju ukrepov za razbremenitev gospodarstva.
Isabelle želi z J. F.-jem razčistiti tako, da otroci ne bi slišali njunih pogovorov. Éliane se ponudi, da lahko namesto nje reši nastali zaplet. Ko Isabelle privoli v to, se Éliane odpravi k Jeffu. Toda tam je tudi Mylène, ki utegne kaj posumiti. L'OEIL DU CYCLONE / Perfect Storm / 2021 / Kanada Scenarij: Robin Balzano, Joëlle Bond, Suzie Bouchard, Chloée Deblois, Antoine Desjardins idr. Režija: Alain Chicoine, Julie Hogue V glavnih vlogah: Christine Beaulieu, Joey Bélanger, Véronique Cloutier, Patrick Hivon, Danielle Proulx, Emi Chicoine, Catherine Souffront Darbouze, Juliette Aubé, Luc Senay, Pierre-Yves Cardinal
Isabelle želi z J. F.-jem razčistiti tako, da otroci ne bi slišali njunih pogovorov. Éliane se ponudi, da lahko namesto nje reši nastali zaplet. Ko Isabelle privoli v to, se Éliane odpravi k Jeffu. Toda tam je tudi Mylène, ki utegne kaj posumiti. L'OEIL DU CYCLONE / Perfect Storm / 2021 / Kanada Scenarij: Robin Balzano, Joëlle Bond, Suzie Bouchard, Chloée Deblois, Antoine Desjardins idr. Režija: Alain Chicoine, Julie Hogue V glavnih vlogah: Christine Beaulieu, Joey Bélanger, Véronique Cloutier, Patrick Hivon, Danielle Proulx, Emi Chicoine, Catherine Souffront Darbouze, Juliette Aubé, Luc Senay, Pierre-Yves Cardinal
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Leta 1958 je britanski sociolog napisal roman o družbi prihodnosti, ki deluje po načelih meritokracije. Takrat je prvič kdo uporabil besedo meritokracija. Šestdeset let pozneje je ideja o tem, da so pametni, pridni in sposobni nagrajeni, pomemben del kapitalističnega družbenega sistema. Težava je v tem, da pametni, pridni in sposobni pravzaprav pogosto niso nagrajeni.
Leta 1958 je britanski sociolog napisal roman o družbi prihodnosti, ki deluje po načelih meritokracije. Takrat je prvič kdo uporabil besedo meritokracija. Šestdeset let pozneje je ideja o tem, da so pametni, pridni in sposobni nagrajeni, pomemben del kapitalističnega družbenega sistema. Težava je v tem, da pametni, pridni in sposobni pravzaprav pogosto niso nagrajeni.
Radijska igra v dveh delih po istoimenskem romanu avstrijskega pisatelja in publicista judovskega rodu Josepha Rotha. Osrednji junak Franc Ferdinand Trotta, po narodnosti Slovenec, na ozadju svoje družinske kronike izriše propad nekdaj skupne domovine, mogočne avstro-ogrske monarhije, in v obdobju porajajočega nacizma problematičen prehod v novo nastalo avstrijsko družbo. Dramatizacija romana, sicer hibrid gledališke in radijske priredbe, pa kljub svoji dramski premeni, v formatu radijske igre, ostaja pravzaprav »igrani roman«. Narativni skelet so namreč misli v prvem planu, aparteji, komentarji osrednjega junaka, na katerega so nanizani igrani prizori kot svojevrstne digresije. Če njegova razmišljanja lahko razumemo kot preteklik, so prizori predpreteklik. V tej časovni zanki se torej v igri izrisuje zaton Avstro-Ogrske, entitete, ki jo danes vse bolj doživljamo kot družbeno, politično in geografsko Atlantido Evrope z začetka 20. stoletja. Dogajanje igre je tako ujeto v zgodovinskem mezaninu, ko stari svet z vso svojo aristokratsko omikanostjo ne obstaja več, novi družbeni red pa se še ni vzpostavil. V prvem delu spoznamo družino Trotta, napoveduje se začetek 1. svetovne vojne, zgodita se Trottova hitra poroka z Elisabeth Kovacs in naposled odhod na fronto v Sibirijo. Prevajalca: Mira Miladinović, Gašper Malej Avtorji priredbe: Giacomo Pedini, Jacopo Giacomoni, Ana Kržišnik Blažica Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtorja izvirne glasbe: Silence (Boris Benko, Primož Hladnik) Franc Ferdinand Trotta – Jure Kopušar Gospa Trotta, mati – Ana Facchini Grof Chojinicki – Žiga Udir Bubi Kovacs, Elisabethin brat – Andrej Zalesjak Elizabeth Kovacs – Lara Fortuna Gospod Kovacs, Elisabethin in Bubijev oče – Blaž Valič Joseph Branco Trotta, bratranec Franca Ferdinanda Trotte – Miha Nemec Manes Reisiger, prijatelj Josepha Branca Trotte – Gorazd Jakomini Služabnik Jacques – Ivo Barišič Baranovič – Peter Harl Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v Regionalnem RTV Centru Koper/Capodistria – studiu Nova Gorica in studiih Radia Slovenija novembra 2024 Igra je nastala v sklopu letošnje prestolnice kulture Nova Gorica-Gorizia GO! 2025 kot del programskega sklopa Nezmožni umreti v široki mednarodni koprodukciji – Mittelfesta, SNG Nova Gorica, Italijanske radiotelevizije Radio 3, Italijanske radiotelevizije Furlanija - Julijska krajina in 3. programa Radia Slovenija – Programa Ars.
Radijska igra v dveh delih po istoimenskem romanu avstrijskega pisatelja in publicista judovskega rodu Josepha Rotha. Osrednji junak Franc Ferdinand Trotta, po narodnosti Slovenec, na ozadju svoje družinske kronike izriše propad nekdaj skupne domovine, mogočne avstro-ogrske monarhije, in v obdobju porajajočega nacizma problematičen prehod v novo nastalo avstrijsko družbo. Dramatizacija romana, sicer hibrid gledališke in radijske priredbe, pa kljub svoji dramski premeni, v formatu radijske igre, ostaja pravzaprav »igrani roman«. Narativni skelet so namreč misli v prvem planu, aparteji, komentarji osrednjega junaka, na katerega so nanizani igrani prizori kot svojevrstne digresije. Če njegova razmišljanja lahko razumemo kot preteklik, so prizori predpreteklik. V tej časovni zanki se torej v igri izrisuje zaton Avstro-Ogrske, entitete, ki jo danes vse bolj doživljamo kot družbeno, politično in geografsko Atlantido Evrope z začetka 20. stoletja. Dogajanje igre je tako ujeto v zgodovinskem mezaninu, ko stari svet z vso svojo aristokratsko omikanostjo ne obstaja več, novi družbeni red pa se še ni vzpostavil. V prvem delu spoznamo družino Trotta, napoveduje se začetek 1. svetovne vojne, zgodita se Trottova hitra poroka z Elisabeth Kovacs in naposled odhod na fronto v Sibirijo. Prevajalca: Mira Miladinović, Gašper Malej Avtorji priredbe: Giacomo Pedini, Jacopo Giacomoni, Ana Kržišnik Blažica Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtorja izvirne glasbe: Silence (Boris Benko, Primož Hladnik) Franc Ferdinand Trotta – Jure Kopušar Gospa Trotta, mati – Ana Facchini Grof Chojinicki – Žiga Udir Bubi Kovacs, Elisabethin brat – Andrej Zalesjak Elizabeth Kovacs – Lara Fortuna Gospod Kovacs, Elisabethin in Bubijev oče – Blaž Valič Joseph Branco Trotta, bratranec Franca Ferdinanda Trotte – Miha Nemec Manes Reisiger, prijatelj Josepha Branca Trotte – Gorazd Jakomini Služabnik Jacques – Ivo Barišič Baranovič – Peter Harl Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v Regionalnem RTV Centru Koper/Capodistria – studiu Nova Gorica in studiih Radia Slovenija novembra 2024 Igra je nastala v sklopu letošnje prestolnice kulture Nova Gorica-Gorizia GO! 2025 kot del programskega sklopa Nezmožni umreti v široki mednarodni koprodukciji – Mittelfesta, SNG Nova Gorica, Italijanske radiotelevizije Radio 3, Italijanske radiotelevizije Furlanija - Julijska krajina in 3. programa Radia Slovenija – Programa Ars.
Avstrijska nadaljevanka o zakulisju sveta športa, o odraščanju, tekmovalnosti, ambicijah in sanjah, za katere ni nujno, da se uresničijo, in prav zato tudi o razočaranjih. Smučarska akademija Gastein je najbolj opevana in prestižna tovrstna ustanova v Avstriji. Tu se kalijo le najboljši in vsi si želijo postati št. 1 alpskega smučanja, njihovi motivi pa so različni. Daniela je dekle, ki v smučanju vidi priložnost, da ji ne bo treba ostati na družinski kmetiji. Nikki je sin ravnatelja Marka, ki ga bremenijo obtožbe iz preteklosti, njegov odnos s sinom pa je težaven. Luca je odraščal z mamo v skromnih razmerah, a njegova nadarjenost je izjemna. Švicarska smučarka Nawal hoče mami, ki ni naklonjena njenim športnim ambicijam, dokazati, da je šport zanjo več kot konjiček. Georg pa upa, da bo z odličnimi rezultati vendarle pridobil očetovo naklonjenost. Tu je še trenerka Franziska, nekdanja zvezda nemškega alpskega smučanja, ki je v razmerju z Markom, kar se nemalokrat izkaže za oviro pri delu. Med mladimi športniki je veliko tekmovalnosti, na smučišču in zunaj njega. Meja med ljubeznijo in ljubosumjem, med lojalnostjo in izdajo ter ambicijo in frustracijo je tanka. Od vseh kandidatov, ki so uspeli preskočiti prvo oviro, bo ostalo le deset najbolj nadarjenih. A od cilja jih loči še velika mera volje in discipline ter trening, trening, trening ... SCHOOL OF CHAMPIONS / Avstrija / 2023 Scenarij: Samuel Schultschik Režija: Dominik Hartl, Johanna Moder V glavnih vlogah: Josephine Ehlert, Judith Altenberger, Emilia Warenski, Imre Lichtenberger, Luna Mwezi, Mikka Forcher, Thomas Mraz, Simon Hatzl, Gregor Seberg, Jakob Seeböck, Moritz Uhl
Avstrijska nadaljevanka o zakulisju sveta športa, o odraščanju, tekmovalnosti, ambicijah in sanjah, za katere ni nujno, da se uresničijo, in prav zato tudi o razočaranjih. Smučarska akademija Gastein je najbolj opevana in prestižna tovrstna ustanova v Avstriji. Tu se kalijo le najboljši in vsi si želijo postati št. 1 alpskega smučanja, njihovi motivi pa so različni. Daniela je dekle, ki v smučanju vidi priložnost, da ji ne bo treba ostati na družinski kmetiji. Nikki je sin ravnatelja Marka, ki ga bremenijo obtožbe iz preteklosti, njegov odnos s sinom pa je težaven. Luca je odraščal z mamo v skromnih razmerah, a njegova nadarjenost je izjemna. Švicarska smučarka Nawal hoče mami, ki ni naklonjena njenim športnim ambicijam, dokazati, da je šport zanjo več kot konjiček. Georg pa upa, da bo z odličnimi rezultati vendarle pridobil očetovo naklonjenost. Tu je še trenerka Franziska, nekdanja zvezda nemškega alpskega smučanja, ki je v razmerju z Markom, kar se nemalokrat izkaže za oviro pri delu. Med mladimi športniki je veliko tekmovalnosti, na smučišču in zunaj njega. Meja med ljubeznijo in ljubosumjem, med lojalnostjo in izdajo ter ambicijo in frustracijo je tanka. Od vseh kandidatov, ki so uspeli preskočiti prvo oviro, bo ostalo le deset najbolj nadarjenih. A od cilja jih loči še velika mera volje in discipline ter trening, trening, trening ... SCHOOL OF CHAMPIONS / Avstrija / 2023 Scenarij: Samuel Schultschik Režija: Dominik Hartl, Johanna Moder V glavnih vlogah: Josephine Ehlert, Judith Altenberger, Emilia Warenski, Imre Lichtenberger, Luna Mwezi, Mikka Forcher, Thomas Mraz, Simon Hatzl, Gregor Seberg, Jakob Seeböck, Moritz Uhl
Zyta Oryszyn je psevdonim poljske pisateljice, novinarke in prevajalke Zyte Kaczyńske, ki se je rodila kot Zyta Bartkowska leta 1940 na jugovzhodu Poljske, v okolici mesteca Sanok pod Karpati, vendar je že leta 1946, takoj po drugi svetovni vojni, s starši zapustila domači kraj in se preselila v Wałbrzych v Dolnji Šleziji. Doštudirala je filozofijo v Varšavi. Za prvenec, roman Najada iz leta 1970, ki se dogaja na dolnješlezijskem podeželju, je prejela literarno nagrado Wilhelma Macha. Sledila sta romana Melodrama (1971) in Gaba-Gaba, ali 28 delov velike ladje (1972). Od 80. let in do konca komunizma je izdajala pri underground založbah, kjer sta izšla romana Črna iluminacija (1981) in Madam Frankenstein (1984), pozneje pa je izdala še Zgodovino bolezni, zgodovino žalovanja (1990). Delovala je tudi kot urednica, prevajalka in novinarka. Leta 2012 je spet opozorila nase z romanom Rešitev Atlantide, ki povzema tematiko njenih prejšnjih del in za katerega je prejela pomembni literarni nagradi Gdynia in Gryfia. Pisateljica Zyta Oryszyn je umrla leta 2018. Literarni večer o njenem ustvarjanju je pripravila Jana Unuk. Interpretira dramska igralka Tina Resman Lasan, vezno besedilo bere Igor Velše, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel, urednica oddaje Tesa Drev Juh. Produkcija 2025.
Zyta Oryszyn je psevdonim poljske pisateljice, novinarke in prevajalke Zyte Kaczyńske, ki se je rodila kot Zyta Bartkowska leta 1940 na jugovzhodu Poljske, v okolici mesteca Sanok pod Karpati, vendar je že leta 1946, takoj po drugi svetovni vojni, s starši zapustila domači kraj in se preselila v Wałbrzych v Dolnji Šleziji. Doštudirala je filozofijo v Varšavi. Za prvenec, roman Najada iz leta 1970, ki se dogaja na dolnješlezijskem podeželju, je prejela literarno nagrado Wilhelma Macha. Sledila sta romana Melodrama (1971) in Gaba-Gaba, ali 28 delov velike ladje (1972). Od 80. let in do konca komunizma je izdajala pri underground založbah, kjer sta izšla romana Črna iluminacija (1981) in Madam Frankenstein (1984), pozneje pa je izdala še Zgodovino bolezni, zgodovino žalovanja (1990). Delovala je tudi kot urednica, prevajalka in novinarka. Leta 2012 je spet opozorila nase z romanom Rešitev Atlantide, ki povzema tematiko njenih prejšnjih del in za katerega je prejela pomembni literarni nagradi Gdynia in Gryfia. Pisateljica Zyta Oryszyn je umrla leta 2018. Literarni večer o njenem ustvarjanju je pripravila Jana Unuk. Interpretira dramska igralka Tina Resman Lasan, vezno besedilo bere Igor Velše, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel, urednica oddaje Tesa Drev Juh. Produkcija 2025.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
27. septembra 2024 je v Slovenskem etnografskem muzeju zazvenel letni koncert Kulturno etnomuzikološkega društva Folk Slovenija z naslovom Ljudske glasbene prakse kot nesnovna kulturna dediščina. Rdeča nit koncerta je bila predstavitev nekaterih glasbenih praks, ki so že vpisane ali pa so v procesu vpisa v Register nesnovne kulturne dediščine; na primer petje na tretko, koledniške pesmi, petje partizanskih pesmi in druge. V tokratni oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi bomo poslušali posnetek koncerta, na katerem so nastopili: Cintare, Ljoba Jenče, Zingelci, Tomaž Podobnikar, Dečve in Vruja.
27. septembra 2024 je v Slovenskem etnografskem muzeju zazvenel letni koncert Kulturno etnomuzikološkega društva Folk Slovenija z naslovom Ljudske glasbene prakse kot nesnovna kulturna dediščina. Rdeča nit koncerta je bila predstavitev nekaterih glasbenih praks, ki so že vpisane ali pa so v procesu vpisa v Register nesnovne kulturne dediščine; na primer petje na tretko, koledniške pesmi, petje partizanskih pesmi in druge. V tokratni oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi bomo poslušali posnetek koncerta, na katerem so nastopili: Cintare, Ljoba Jenče, Zingelci, Tomaž Podobnikar, Dečve in Vruja.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Sraka povabi v goste fazana. Ker nima toalete, zaprosi kukavico za obleko … Pripoveduje: Stanislava Bonisegna. Kitajska basen. Prevedla: Maja Lavrač. Posneto v studiih Radia Slovenija 1995.
Sraka povabi v goste fazana. Ker nima toalete, zaprosi kukavico za obleko … Pripoveduje: Stanislava Bonisegna. Kitajska basen. Prevedla: Maja Lavrač. Posneto v studiih Radia Slovenija 1995.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
V prvem dejanju muzikala Deset zapovedi smo spremljali Mojzesovo pot, od obrežja Nila, kjer ga je mati pustila v upanju, da ga bo kdo našel in mu pustil živeti, do prvega stika z Bogom, ki se mu je prikazal v obliki gorečega grma in mu ukazal, naj Izraelove sinove iz Egipta odpelje v obljubljeno deželo, kjer tečeta med in mleko. Mojzesu, oboroženemu le s pastirsko palico, uspe odpeljati Izraelove sinove iz Egipta, toda na poti do obljubljene dežele stoji še veliko preizkušenj.
V prvem dejanju muzikala Deset zapovedi smo spremljali Mojzesovo pot, od obrežja Nila, kjer ga je mati pustila v upanju, da ga bo kdo našel in mu pustil živeti, do prvega stika z Bogom, ki se mu je prikazal v obliki gorečega grma in mu ukazal, naj Izraelove sinove iz Egipta odpelje v obljubljeno deželo, kjer tečeta med in mleko. Mojzesu, oboroženemu le s pastirsko palico, uspe odpeljati Izraelove sinove iz Egipta, toda na poti do obljubljene dežele stoji še veliko preizkušenj.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Matura 2025 Naslov romana utegne zveneti nekoliko nenavadno, saj se roman dogaja v času, ko je svetu zavladalo sovraštvo. Med naraščanjem nasilja v okupiranem Mariboru, med uporniki v pohorskih gozdovih, v koncentracijskem taborišču na severu Evrope in med povojnim prevzemanjem oblasti se v štirih poglavjih dogajajo zgodbe ljudi, ki so v tej zgodovinski blodnjavi človeštva nasilniki, žrtve ali oboje hkrati. In ki skušajo ubraniti vsaj vsak svojo ljubezen pred nesmislom zla in porazom človeškega dostojanstva. Toda tudi ljubezen se ob vsej svoji moči skrha in duh utrudi, kot je zapisano v neki Byronovi pesmi, ki jo veliko let po tragičnih dogodkih bere ena izmed junakinj, ko po naključju vzame v knjigarni knjigo s police. Drago Jančar (1948), pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Najprej je deloval kot urednik, lektor in korektor pri časopisu Večer, od leta 1981 in vse do svoje upokojitve 2016 pa je bil urednik in tajnik pri Slovenski matici. Za svoja dela je prejel številna najopazejša slovenska in mednarodna priznanja – leta 2020 je za svoj opus prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, septembra 2021 pa tudi častni doktorat mariborske univerze. Roman Draga Jančarja »In ljubezen tudi« v oddaji Odprta knjiga predstavljamo v sodelovanju z založbo Beletrina. Bralec zvočne knjige: Ivan Lotrič Glasbena oprema oddaje: Darja Hlavka Godina Tonska mojstrica oddaje: Sonja Strenar Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: e-Beletrina, 2021 Zvočna knjiga je bila posneta v studiu Lotrič. Oddaja je bila pripravljena v studiih Radia Slovenija.
Matura 2025 Naslov romana utegne zveneti nekoliko nenavadno, saj se roman dogaja v času, ko je svetu zavladalo sovraštvo. Med naraščanjem nasilja v okupiranem Mariboru, med uporniki v pohorskih gozdovih, v koncentracijskem taborišču na severu Evrope in med povojnim prevzemanjem oblasti se v štirih poglavjih dogajajo zgodbe ljudi, ki so v tej zgodovinski blodnjavi človeštva nasilniki, žrtve ali oboje hkrati. In ki skušajo ubraniti vsaj vsak svojo ljubezen pred nesmislom zla in porazom človeškega dostojanstva. Toda tudi ljubezen se ob vsej svoji moči skrha in duh utrudi, kot je zapisano v neki Byronovi pesmi, ki jo veliko let po tragičnih dogodkih bere ena izmed junakinj, ko po naključju vzame v knjigarni knjigo s police. Drago Jančar (1948), pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Najprej je deloval kot urednik, lektor in korektor pri časopisu Večer, od leta 1981 in vse do svoje upokojitve 2016 pa je bil urednik in tajnik pri Slovenski matici. Za svoja dela je prejel številna najopazejša slovenska in mednarodna priznanja – leta 2020 je za svoj opus prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, septembra 2021 pa tudi častni doktorat mariborske univerze. Roman Draga Jančarja »In ljubezen tudi« v oddaji Odprta knjiga predstavljamo v sodelovanju z založbo Beletrina. Bralec zvočne knjige: Ivan Lotrič Glasbena oprema oddaje: Darja Hlavka Godina Tonska mojstrica oddaje: Sonja Strenar Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: e-Beletrina, 2021 Zvočna knjiga je bila posneta v studiu Lotrič. Oddaja je bila pripravljena v studiih Radia Slovenija.
V luči geopolitičnih nestabilnosti in trgovinskega protekcionizma mora Slovenija še bolj odločno ukrepati za izboljšanje konkurenčnosti svojega gospodarstva. Že leta pada na lestvicah konkurenčnosti, vse več podjetij se seli na Hrvaško, so danes poudarili predstavniki gospodarskih združenj in zbornic, združenih v gospodarski krog. Pohvalili so pokojninsko reformo ter se zavzeli za razbremenitev, učinkovitejše administrativne in sodne postopke ter vlaganja v razvojni preboj. Drugi poudarki: - Poslanci zavrnili vladni predlog za začetek postopka sprememb ustave. - Tožilstvo za Janeza Janšo v zadevi Trenta zahteva dveletno zaporno kazen. - Na mednarodni konferenci v Londonu o Sudanu ni bilo predstavnikov vojskujočih se strani.
V luči geopolitičnih nestabilnosti in trgovinskega protekcionizma mora Slovenija še bolj odločno ukrepati za izboljšanje konkurenčnosti svojega gospodarstva. Že leta pada na lestvicah konkurenčnosti, vse več podjetij se seli na Hrvaško, so danes poudarili predstavniki gospodarskih združenj in zbornic, združenih v gospodarski krog. Pohvalili so pokojninsko reformo ter se zavzeli za razbremenitev, učinkovitejše administrativne in sodne postopke ter vlaganja v razvojni preboj. Drugi poudarki: - Poslanci zavrnili vladni predlog za začetek postopka sprememb ustave. - Tožilstvo za Janeza Janšo v zadevi Trenta zahteva dveletno zaporno kazen. - Na mednarodni konferenci v Londonu o Sudanu ni bilo predstavnikov vojskujočih se strani.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Nekdaj so bile za geografe stvari preproste. Celine, države in ozemlja so med seboj ločevale jasne meje in vse je bilo v najlepšem redu. A globalizacija je to postavila na glavo. Množični turizem in splet so te meje zabrisali. In kaj zdaj? Geograf Michel Lussault nas v dokumentarni seriji povabi na potovanje po nekaterih najbolj prepoznavnih krajih na svetu, ki jih je sam poimenoval »urbana mravljišča«. Ta območja so nekakšen svet v malem: talilni lonci, kjer lahko na lastne oči spoznamo razsežnosti in krhkost globalizacije. 3. del: Times Square V tretjem delu dokumentarne serije se odpravimo na kraj, ki s svetlobnimi zasloni že več desetletij privablja obiskovalce z vsega sveta: trg Times Square v New Yorku. Geograf Michel Lussault nam predstavi rojstvo, razcvet, zaton in vnovični vzpon tega urbanega mravljišča, ki slovi po kričečih zaslonih, na katerih se dan in noč vrtijo dih jemajoča oglasna sporočila. A kot velja za številne tovrstne kraje, se tudi na Times Squaru blišč prepleta z bedo, vendar pa te obiskovalci, zaslepljeni s svetlobo oglasnih zaslonov, ki tratijo ogromno električne energije, marsikdaj ne opazijo. HYPERPLACES / Francija / 2023 / Režija: Sylvain Bergère, Juliette Garcias in Floriane Devigne
Nekdaj so bile za geografe stvari preproste. Celine, države in ozemlja so med seboj ločevale jasne meje in vse je bilo v najlepšem redu. A globalizacija je to postavila na glavo. Množični turizem in splet so te meje zabrisali. In kaj zdaj? Geograf Michel Lussault nas v dokumentarni seriji povabi na potovanje po nekaterih najbolj prepoznavnih krajih na svetu, ki jih je sam poimenoval »urbana mravljišča«. Ta območja so nekakšen svet v malem: talilni lonci, kjer lahko na lastne oči spoznamo razsežnosti in krhkost globalizacije. 3. del: Times Square V tretjem delu dokumentarne serije se odpravimo na kraj, ki s svetlobnimi zasloni že več desetletij privablja obiskovalce z vsega sveta: trg Times Square v New Yorku. Geograf Michel Lussault nam predstavi rojstvo, razcvet, zaton in vnovični vzpon tega urbanega mravljišča, ki slovi po kričečih zaslonih, na katerih se dan in noč vrtijo dih jemajoča oglasna sporočila. A kot velja za številne tovrstne kraje, se tudi na Times Squaru blišč prepleta z bedo, vendar pa te obiskovalci, zaslepljeni s svetlobo oglasnih zaslonov, ki tratijo ogromno električne energije, marsikdaj ne opazijo. HYPERPLACES / Francija / 2023 / Režija: Sylvain Bergère, Juliette Garcias in Floriane Devigne
Vabimo vas v opusa dveh skladateljev romantike: Roberta Schumanna in Johannesa Brahmsa. Ustvarjalcev ne združuje le isti čas, temveč tudi vir navdiha za danes izbrana dela: zbori, ki sta jih sama vodila. V Schumannovem primeru sta bila to mešana zbora v Dresdnu in Düsseldorfu, v Brahmsovem pa ženski zbor v Hamburgu; govorimo o Schumannovih Talismanu in Rekviemu za Mignon ter o Brahmsovem čudovitem opusu 17.
Vabimo vas v opusa dveh skladateljev romantike: Roberta Schumanna in Johannesa Brahmsa. Ustvarjalcev ne združuje le isti čas, temveč tudi vir navdiha za danes izbrana dela: zbori, ki sta jih sama vodila. V Schumannovem primeru sta bila to mešana zbora v Dresdnu in Düsseldorfu, v Brahmsovem pa ženski zbor v Hamburgu; govorimo o Schumannovih Talismanu in Rekviemu za Mignon ter o Brahmsovem čudovitem opusu 17.
Danes zaključujemo literarni sprehod s predsednico Kulturnega kluba Jasno Čebron po poeziji istrskih pesnic in pesnikov, ki je razstavljena v izložbah koprskega mestnega jedra in se od tam do prve prihodnje priložnosti tudi poslavlja. Nepredvidljive so zvočne krajine slovensko-italijanskega jazz tria Middle land, ki jutri prihaja na koncert v koprski Circolo. Skupne atmosfere, v katerih se prepletajo srednjeevropska izraznost, vplivi obmejne kulture in tradicije, improvizacija in melodična lirika, bodo ustvarjali mednarodno uveljavljeni glasbeniki Marko Čepak, Aljoša Jerič in Lorenzo Cominóli. Rdeča nit četrtega dela Dodekalogije režiserja Tomija je vojna. Predstavo 1975 je v SNG Nova Gorica uprizorilo ukrajinsko akademsko gledališče Ivana Franka. Glasbeno ogrlico je s šansoni nanizala Simona Moličnik. Ob tem izpostavlja, da je še odprt razpis za Festival slovenskega šansona 2025, ki poteka pod okriljem Radia Slovenija in ohranja spomin na Franeta Milčinskega Ježka.
Danes zaključujemo literarni sprehod s predsednico Kulturnega kluba Jasno Čebron po poeziji istrskih pesnic in pesnikov, ki je razstavljena v izložbah koprskega mestnega jedra in se od tam do prve prihodnje priložnosti tudi poslavlja. Nepredvidljive so zvočne krajine slovensko-italijanskega jazz tria Middle land, ki jutri prihaja na koncert v koprski Circolo. Skupne atmosfere, v katerih se prepletajo srednjeevropska izraznost, vplivi obmejne kulture in tradicije, improvizacija in melodična lirika, bodo ustvarjali mednarodno uveljavljeni glasbeniki Marko Čepak, Aljoša Jerič in Lorenzo Cominóli. Rdeča nit četrtega dela Dodekalogije režiserja Tomija je vojna. Predstavo 1975 je v SNG Nova Gorica uprizorilo ukrajinsko akademsko gledališče Ivana Franka. Glasbeno ogrlico je s šansoni nanizala Simona Moličnik. Ob tem izpostavlja, da je še odprt razpis za Festival slovenskega šansona 2025, ki poteka pod okriljem Radia Slovenija in ohranja spomin na Franeta Milčinskega Ježka.
Današnji večer bo pripadel nogometu in povratnim četrtfinalnim tekmam elitne lige prvakov. Moštvi gostiteljev nocojšnjih obračunov sta pred izjemno zahtevno nalogo. Aston Villa bo gostila PSG, ki ima dva zadetka prednosti s prve tekme. Pred še večjim izzivom je dortmundska Borussia, ki je prvi dvoboj v Barceloni izgubila s 4 : 0. Mlado in nadarjeno slovensko košarkarico Ajšo Sivka pa ameriški mediji uvrščajo v prvi krog nabora ženske košarkarske lige WNBA.
Današnji večer bo pripadel nogometu in povratnim četrtfinalnim tekmam elitne lige prvakov. Moštvi gostiteljev nocojšnjih obračunov sta pred izjemno zahtevno nalogo. Aston Villa bo gostila PSG, ki ima dva zadetka prednosti s prve tekme. Pred še večjim izzivom je dortmundska Borussia, ki je prvi dvoboj v Barceloni izgubila s 4 : 0. Mlado in nadarjeno slovensko košarkarico Ajšo Sivka pa ameriški mediji uvrščajo v prvi krog nabora ženske košarkarske lige WNBA.
V tokratni oddaji svetujemo, kako preusmeriti potrebo pasjih mladičev po grizenju. Društvu AETP je z njihovim bojem proti baterijski reji kokoši, očitno uspelo premakniti kolesje vsaj za milimeter naprej. Preverili smo, kako blizu je cilj. Spremljamo zgodbo restavracijskega medveda Felixa, ki bo kmalu vendarle odpotoval v zavetišče za medvede v Avstriji. Svetujemo, kako naše pse zaščitit pred klopi. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
V tokratni oddaji svetujemo, kako preusmeriti potrebo pasjih mladičev po grizenju. Društvu AETP je z njihovim bojem proti baterijski reji kokoši, očitno uspelo premakniti kolesje vsaj za milimeter naprej. Preverili smo, kako blizu je cilj. Spremljamo zgodbo restavracijskega medveda Felixa, ki bo kmalu vendarle odpotoval v zavetišče za medvede v Avstriji. Svetujemo, kako naše pse zaščitit pred klopi. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Starec in štorklja je film o Stjepanu, nekdanjem šolskem hišniku, danes upokojencu, ki ga svet morda sploh ne bi opazil, če v njegovo življenje ne bi vstopili dve posebni štorklji: Malena in Klepetan. To je film o samoti, pred katero nas mnogi strašijo. Film, ki nam daje redko priložnost videti človeško ter živalsko samoto in njuno medsebojno povezanost. Medtem, ko ljudje v današnjem času kljub zakonom narave vse več letijo, je nekaterim, ki jim je narava dala krila, človek to pravico vzel. Dogajanje se odvija v predmestju Slavonskega Broda. Vdovec Stjepan Vokić je leta 1992 našel štorkljo z zlomljenim krilom. Rešil ji je življenje, jo poimenoval Malena in od takrat naprej skrbel zanjo. Brez njegove pomoči bi zagotovo umrla od lakote. Pa on brez nje? Od leta 2002 se k Maleni vsako leto vrača samec iz Južne Afrike, oče njunih otrok. Do danes sta jih imela šestdeset. Stjepan mu je dal ime Klepetan. Vsako leto se jima izležejo novi ptički, s katerimi Klepetan jeseni odleti v Afriko, Malena pa ostaja doma s Stjepanom in njegovimi pogledi na svet ljubezni in sovraštva, s strahom pred zapustitvijo in samoto ter s prezirljivim odnosom do zasužnjevanja z materializmom. In tu se začne naša zgodba.
Starec in štorklja je film o Stjepanu, nekdanjem šolskem hišniku, danes upokojencu, ki ga svet morda sploh ne bi opazil, če v njegovo življenje ne bi vstopili dve posebni štorklji: Malena in Klepetan. To je film o samoti, pred katero nas mnogi strašijo. Film, ki nam daje redko priložnost videti človeško ter živalsko samoto in njuno medsebojno povezanost. Medtem, ko ljudje v današnjem času kljub zakonom narave vse več letijo, je nekaterim, ki jim je narava dala krila, človek to pravico vzel. Dogajanje se odvija v predmestju Slavonskega Broda. Vdovec Stjepan Vokić je leta 1992 našel štorkljo z zlomljenim krilom. Rešil ji je življenje, jo poimenoval Malena in od takrat naprej skrbel zanjo. Brez njegove pomoči bi zagotovo umrla od lakote. Pa on brez nje? Od leta 2002 se k Maleni vsako leto vrača samec iz Južne Afrike, oče njunih otrok. Do danes sta jih imela šestdeset. Stjepan mu je dal ime Klepetan. Vsako leto se jima izležejo novi ptički, s katerimi Klepetan jeseni odleti v Afriko, Malena pa ostaja doma s Stjepanom in njegovimi pogledi na svet ljubezni in sovraštva, s strahom pred zapustitvijo in samoto ter s prezirljivim odnosom do zasužnjevanja z materializmom. In tu se začne naša zgodba.
Minister Matej Arčon se je sestal s predstavniki številnih društev, razvejano dejavnost v mestu pa je spoznal z obiskom Kulturnega doma, Slovenskega raziskovalnega inštituta, Tržaškega knjižnega središča, Dijaškega doma in športnega središča pri Sv. Ivanu. Slovenci so se mu zahvalili za pozornost in finančno podporo, ki jim jo namenja urad ter srečanje izkoristili za predstavitev načrtov, povezanih z utrjevanjem prisotnosti narodne skupnosti na Tržaškem. V oddaji tudi o tem: - Občini Dolina in Koper za ponovno odprtje ceste med Prebenegom in Socerbom. - Številne prireditve ob Solinarskem prazniku. - Na Bonifiki teniški turnir za ženske.
Minister Matej Arčon se je sestal s predstavniki številnih društev, razvejano dejavnost v mestu pa je spoznal z obiskom Kulturnega doma, Slovenskega raziskovalnega inštituta, Tržaškega knjižnega središča, Dijaškega doma in športnega središča pri Sv. Ivanu. Slovenci so se mu zahvalili za pozornost in finančno podporo, ki jim jo namenja urad ter srečanje izkoristili za predstavitev načrtov, povezanih z utrjevanjem prisotnosti narodne skupnosti na Tržaškem. V oddaji tudi o tem: - Občini Dolina in Koper za ponovno odprtje ceste med Prebenegom in Socerbom. - Številne prireditve ob Solinarskem prazniku. - Na Bonifiki teniški turnir za ženske.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Polona Zarji ne dovoli, da gre plezat z Gorazdom. Zarja je ogorčena. Gorazd Polono pouči o vzgojni doslednosti in ona na koncu popusti. Dana je depresivna, ker vse njene prijateljice imajo fanta,samo ona ne. Zarje gre z Gorazdom in se zagleda v njegovega prijatelja Dareta. Med vožnjo s kolesom si Zarja poškoduje koleno in jo fanta odpeljeta domov.
Polona Zarji ne dovoli, da gre plezat z Gorazdom. Zarja je ogorčena. Gorazd Polono pouči o vzgojni doslednosti in ona na koncu popusti. Dana je depresivna, ker vse njene prijateljice imajo fanta,samo ona ne. Zarje gre z Gorazdom in se zagleda v njegovega prijatelja Dareta. Med vožnjo s kolesom si Zarja poškoduje koleno in jo fanta odpeljeta domov.
Bliža se največji krščanski praznik: velika noč. Katoliška cerkev preživlja težavne čase zaradi bolezni papeža Frančiška, po drugi strani pa jo je skrb za papeževo zdravje povezala. 2025 je za največjo in najvplivnejšo krščansko cerkev tudi posebno, sveto leto; po mnenju papeža je to priložnost za refleksijo, duhovno prenovo in solidarnost z obrobnimi. Sočasno v cerkvi poteka sinodalni proces prenove. O razmerah v Katoliški cerkvi pri nas in po svetu v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Andrej Saje, novomeški škof in predsednik slovenske škofovske konference; dr. Igor Bahovec, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani; Mojca Širok, dopisnica RTV Slovenija iz Italije.
Bliža se največji krščanski praznik: velika noč. Katoliška cerkev preživlja težavne čase zaradi bolezni papeža Frančiška, po drugi strani pa jo je skrb za papeževo zdravje povezala. 2025 je za največjo in najvplivnejšo krščansko cerkev tudi posebno, sveto leto; po mnenju papeža je to priložnost za refleksijo, duhovno prenovo in solidarnost z obrobnimi. Sočasno v cerkvi poteka sinodalni proces prenove. O razmerah v Katoliški cerkvi pri nas in po svetu v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Andrej Saje, novomeški škof in predsednik slovenske škofovske konference; dr. Igor Bahovec, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani; Mojca Širok, dopisnica RTV Slovenija iz Italije.
Spoštovana zvesta poslušalca oddaje … Današnji zapis je nadaljevanje zapisa iz lanskega novembra. Takrat je dr. Anže Logar ustanovil svojo stranko, imenovano »Demokrati« in prah, ki ga je s tem dvignil, se na slovenski politični sceni še vedno ni polegel.
Spoštovana zvesta poslušalca oddaje … Današnji zapis je nadaljevanje zapisa iz lanskega novembra. Takrat je dr. Anže Logar ustanovil svojo stranko, imenovano »Demokrati« in prah, ki ga je s tem dvignil, se na slovenski politični sceni še vedno ni polegel.