Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Serijo odlikujeta zanimiv in inovativen pristop ter izjemna ekipa ustvarjalcev: scenarist Jack Thorne (Adolescence, Toxic Town in Joy), režiser Lewis Arnold (Time, Sherwood) ter producent Patrick Spence (Mr Bates vs The Post Office, Litvinenko), poleg tega pa tudi številna znana britanska igralska imena, med drugimi: David Tennant, Robert Carlyle, Toby Jones, Rose Leslie, Katherine Kelly, Lee Ingleby. Predstavljena je resnična zgodba o škandalu z vdiranjem v telefone, ki je privedel do ukinitve priljubljenega britanskega tabloida News of the World. Za ukinitev se je lastnik Rupert Murdoch odločil, ko so na dan prišle šokantne podrobnosti. Časopis je zadnjič izšel 10. julija 2011. V ospredju sta dve zgodbi in ena, skoraj neverjetna resnica. Preiskovalni novinar Nick Davies je našel dokaze o vdiranju v telefone, sočasno pa je potekala tudi preiskava še vedno nerešenega primera umora mladoletne Milly Dowler, ki jo je vodil detektiv Dave Cook. Zgodbi sta presenetljivo povezani. Davies, ki je imel podporo pri Alanu Rusbridgerju, takratnem odgovornem uredniku The Guardiana, in Cook sta tvegala vse, da bi razkrila zlorabo moči in povezave med tiskom, policijo in vlado. Njun trud je bil poplačan, saj je sledilo sedem obsežnih policijskih preiskav in skoraj štirideset sodb ter dejstvo, da je razkritje spravilo »na kolena« nekaj najvplivnejših ljudi v Veliki Britaniji. 1. del Raziskovalni novinar Nick Davies prejme anonimni namig, da časopis News of the World prisluškuje telefonskim pogovorom različnih ljudi. Ko začne raziskovati, ugotovi, da vdiranje v telefone ni delo enega novinarja, kot je časopis trdil več let. Z urednikom in prijateljem Alanom skleneta, da se bosta lotila tega časopisa, ki je del enega najmočnejših medijev v svetu. THE HACK / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Jack Thorne Režija: Lewis Arnold V glavnih vlogah: David Tennant, Robert Carlyle, Toby Jones, Rose Leslie, Dougray Scott, Eve Myles, Adrian Lester, Katherine Kelly, Kevin Doyle, Neil Maskell, Lara PUlver, Lee Ingleby, Robert Glenister
Serijo odlikujeta zanimiv in inovativen pristop ter izjemna ekipa ustvarjalcev: scenarist Jack Thorne (Adolescence, Toxic Town in Joy), režiser Lewis Arnold (Time, Sherwood) ter producent Patrick Spence (Mr Bates vs The Post Office, Litvinenko), poleg tega pa tudi številna znana britanska igralska imena, med drugimi: David Tennant, Robert Carlyle, Toby Jones, Rose Leslie, Katherine Kelly, Lee Ingleby. Predstavljena je resnična zgodba o škandalu z vdiranjem v telefone, ki je privedel do ukinitve priljubljenega britanskega tabloida News of the World. Za ukinitev se je lastnik Rupert Murdoch odločil, ko so na dan prišle šokantne podrobnosti. Časopis je zadnjič izšel 10. julija 2011. V ospredju sta dve zgodbi in ena, skoraj neverjetna resnica. Preiskovalni novinar Nick Davies je našel dokaze o vdiranju v telefone, sočasno pa je potekala tudi preiskava še vedno nerešenega primera umora mladoletne Milly Dowler, ki jo je vodil detektiv Dave Cook. Zgodbi sta presenetljivo povezani. Davies, ki je imel podporo pri Alanu Rusbridgerju, takratnem odgovornem uredniku The Guardiana, in Cook sta tvegala vse, da bi razkrila zlorabo moči in povezave med tiskom, policijo in vlado. Njun trud je bil poplačan, saj je sledilo sedem obsežnih policijskih preiskav in skoraj štirideset sodb ter dejstvo, da je razkritje spravilo »na kolena« nekaj najvplivnejših ljudi v Veliki Britaniji. 1. del Raziskovalni novinar Nick Davies prejme anonimni namig, da časopis News of the World prisluškuje telefonskim pogovorom različnih ljudi. Ko začne raziskovati, ugotovi, da vdiranje v telefone ni delo enega novinarja, kot je časopis trdil več let. Z urednikom in prijateljem Alanom skleneta, da se bosta lotila tega časopisa, ki je del enega najmočnejših medijev v svetu. THE HACK / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Jack Thorne Režija: Lewis Arnold V glavnih vlogah: David Tennant, Robert Carlyle, Toby Jones, Rose Leslie, Dougray Scott, Eve Myles, Adrian Lester, Katherine Kelly, Kevin Doyle, Neil Maskell, Lara PUlver, Lee Ingleby, Robert Glenister
Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.
Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.
V studiu 13 v duu nastopata: violinist Matjaž Bogataj, vodja 2. violin v orkestru Bavarske državne opere v Münchnu, in violončelistka Maruša Turjak Bogataj, vodja violončelov v simfoničnem orkestru RTV Slovenija Violinist Matjaž Bogataj je na Visoki šoli za glasbo in uprizoritveno umetnost v Gradcu končal magistrski solistični študij violine pri profesorici Silvii Marcovici, na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Münchnu pa je pod mentorstvom profesorjev Michaela Schäferja in Wen-Sinn Yanga dokončal še magisterij iz komorne glasbe. Štiri leta je bil član Opernega in muzejskega orkestra v Frankfurtu, septembra 2017 pa je prevzel mesto vodje drugih violin v orkestru Bavarske državne opere. Violončelistka Maruša Turjak Bogataj je študirala violončelo na ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer sta bila njena profesorja Ciril Škerjanec in Miloš Mlejnik. Diplomirala je s komaj 19.-imi leti. Študij je nadaljevala na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Münchnu pri profesorju Wen-Sinn Yangu. Od sezone 2015/2016 je solo violončelistka Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Oba glasbena umetnika se dejavno posvečata tudi izvajanju komorne glasbe: največ v münchenskem klavirskem triu ARTIST, godalnem sekstetu Ars in v Godalnem sekstetu alumnov Orkestra Gustava Mahlerja. Na 39. radijskem koncertu v Komornem studiu izvajata inventiven spored del za duo violine in violončela z deli iz 20. in 21. stoletja: Reinholda Glièra, Bele Bartoka, Rebecce Clarke, Jörga Widmanna, Jessie Montgomery in Matije Krečiča.
V studiu 13 v duu nastopata: violinist Matjaž Bogataj, vodja 2. violin v orkestru Bavarske državne opere v Münchnu, in violončelistka Maruša Turjak Bogataj, vodja violončelov v simfoničnem orkestru RTV Slovenija Violinist Matjaž Bogataj je na Visoki šoli za glasbo in uprizoritveno umetnost v Gradcu končal magistrski solistični študij violine pri profesorici Silvii Marcovici, na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Münchnu pa je pod mentorstvom profesorjev Michaela Schäferja in Wen-Sinn Yanga dokončal še magisterij iz komorne glasbe. Štiri leta je bil član Opernega in muzejskega orkestra v Frankfurtu, septembra 2017 pa je prevzel mesto vodje drugih violin v orkestru Bavarske državne opere. Violončelistka Maruša Turjak Bogataj je študirala violončelo na ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer sta bila njena profesorja Ciril Škerjanec in Miloš Mlejnik. Diplomirala je s komaj 19.-imi leti. Študij je nadaljevala na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Münchnu pri profesorju Wen-Sinn Yangu. Od sezone 2015/2016 je solo violončelistka Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Oba glasbena umetnika se dejavno posvečata tudi izvajanju komorne glasbe: največ v münchenskem klavirskem triu ARTIST, godalnem sekstetu Ars in v Godalnem sekstetu alumnov Orkestra Gustava Mahlerja. Na 39. radijskem koncertu v Komornem studiu izvajata inventiven spored del za duo violine in violončela z deli iz 20. in 21. stoletja: Reinholda Glièra, Bele Bartoka, Rebecce Clarke, Jörga Widmanna, Jessie Montgomery in Matije Krečiča.
Predstavljamo posnetke koncertov raznovrstnih komornih zasedb umetnostne glasbe, ki nastopajo v Sloveniji in izvajajo zanimive in inovativne koncertne sporede. Programsko se poglobimo v radijske pogovore z glasbeniki in predstavimo zgodovinsko pomembne glasbene teme v razvoju komorne glasbe in skladatelje, ki se posebej posvečajo komorni glasbi.
Predstavljamo posnetke koncertov raznovrstnih komornih zasedb umetnostne glasbe, ki nastopajo v Sloveniji in izvajajo zanimive in inovativne koncertne sporede. Programsko se poglobimo v radijske pogovore z glasbeniki in predstavimo zgodovinsko pomembne glasbene teme v razvoju komorne glasbe in skladatelje, ki se posebej posvečajo komorni glasbi.
Kaj se dogaja v zakulisju po volilni nedelji? Kdo s kom pije kavo in kdo bo prišel na petkovo kosilo? Kakšen račun bodo izstavile manjše stranke? Bomo v negotovih razmerah dobili negotovo vlado? In kje je obtičala preiskava predvolilnih prisluhov?
Kaj se dogaja v zakulisju po volilni nedelji? Kdo s kom pije kavo in kdo bo prišel na petkovo kosilo? Kakšen račun bodo izstavile manjše stranke? Bomo v negotovih razmerah dobili negotovo vlado? In kje je obtičala preiskava predvolilnih prisluhov?
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Folklorno društvo Kres je pomemben predstavnik folklornega izročila na Slovenskem in prepoznaven ambasador Novega mesta in države, ki jima pripada. Leta 2021 je društvo, ki predstavlja središče folklorne ustvarjalnosti na Dolenjskem, praznovalo 45-letnico svojega delovanja in ustvarilo vizualno razgiban dokumentarni plesni film. Film pripoveduje o zgodovini društva, udeleževanjih na mednarodnih folklornih festivalih, o zanimivih družinskih zgodbah, ki so se spletle med člani društva, predvsem pa o prispevku društva k ohranjanju slovenske ljudske dediščine. V filmu so uporabljeni tudi redko videni arhivski posnetki filma Pomlad v Beli Krajini, ki ga je leta 1952 posnel Metod Badjura. Dokumentarni film bogatijo pripovedi članov in članic in številne zgodbe, ki so zaznamovale društveno dejavnost in razmah folklore na Dolenjskem. O pomenu društva spregovorijo tudi vodja skupine Branka Moškon, etnologinja Marija Makarovič, etnokoreolog Mirko Ramovš in etnolog Bojan Knific. Režiserja Anuša Gaši in Jurij Moškon, scenaristi Erika Blažič, Klara Golić, Branka Moškon, Andrej Kovačič in Anuša Gaši.
Folklorno društvo Kres je pomemben predstavnik folklornega izročila na Slovenskem in prepoznaven ambasador Novega mesta in države, ki jima pripada. Leta 2021 je društvo, ki predstavlja središče folklorne ustvarjalnosti na Dolenjskem, praznovalo 45-letnico svojega delovanja in ustvarilo vizualno razgiban dokumentarni plesni film. Film pripoveduje o zgodovini društva, udeleževanjih na mednarodnih folklornih festivalih, o zanimivih družinskih zgodbah, ki so se spletle med člani društva, predvsem pa o prispevku društva k ohranjanju slovenske ljudske dediščine. V filmu so uporabljeni tudi redko videni arhivski posnetki filma Pomlad v Beli Krajini, ki ga je leta 1952 posnel Metod Badjura. Dokumentarni film bogatijo pripovedi članov in članic in številne zgodbe, ki so zaznamovale društveno dejavnost in razmah folklore na Dolenjskem. O pomenu društva spregovorijo tudi vodja skupine Branka Moškon, etnologinja Marija Makarovič, etnokoreolog Mirko Ramovš in etnolog Bojan Knific. Režiserja Anuša Gaši in Jurij Moškon, scenaristi Erika Blažič, Klara Golić, Branka Moškon, Andrej Kovačič in Anuša Gaši.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
Vsak zadnji četrtek v mesecu poslušate ponovitve živih oddaj, posnetih v letih od 2016 do 2024. Tokrat je na sporedu oddaja s Poskočnimi muzikanti, posneta devetindvajsetega junija leta 2017 v studiu trinajst Radia Slovenija. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Vsak zadnji četrtek v mesecu poslušate ponovitve živih oddaj, posnetih v letih od 2016 do 2024. Tokrat je na sporedu oddaja s Poskočnimi muzikanti, posneta devetindvajsetega junija leta 2017 v studiu trinajst Radia Slovenija. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Glasbo k filmu Božja služabnica Agnes je ustvaril francoski skladatelj Georges Delerue, eden najbolj cenjenih avtorjev filmske glasbe 20. stoletja. Njegov prepoznavni slog – združevanje čustvene lirike, subtilne orkestracije in melodike – je popolnoma primeren za psihološko-introspektivne drame. Deleruejeva glasba ustvarja napetost in čustveno globino z nežnimi orkestralnimi teksturami, dolgimi godalnimi linijami, subtilnimi pihali in zborom, to pa podpira notranji svet Agnes in poudarja skrivnostnost ter dramatičnost dogodkov. Glasba ne prevlada nad dialogi, temveč subtilno vodi občinstvo skozi psihološko napetost in moralna vprašanja ter ustvarja ganljivo in intimno vzdušje.
Glasbo k filmu Božja služabnica Agnes je ustvaril francoski skladatelj Georges Delerue, eden najbolj cenjenih avtorjev filmske glasbe 20. stoletja. Njegov prepoznavni slog – združevanje čustvene lirike, subtilne orkestracije in melodike – je popolnoma primeren za psihološko-introspektivne drame. Deleruejeva glasba ustvarja napetost in čustveno globino z nežnimi orkestralnimi teksturami, dolgimi godalnimi linijami, subtilnimi pihali in zborom, to pa podpira notranji svet Agnes in poudarja skrivnostnost ter dramatičnost dogodkov. Glasba ne prevlada nad dialogi, temveč subtilno vodi občinstvo skozi psihološko napetost in moralna vprašanja ter ustvarja ganljivo in intimno vzdušje.
Hrast in kostanj se odpravljata na potovanje. Pripoveduje: Brane Grubar. Napisal: Tomo Kočar. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Hrast in kostanj se odpravljata na potovanje. Pripoveduje: Brane Grubar. Napisal: Tomo Kočar. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, katerega dogajanje je trdno postavljeno v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajeni roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki s hčerkama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, vendar omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, katerega dogajanje je trdno postavljeno v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajeni roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki s hčerkama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, vendar omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Orkanski veter, ki bo po napovedih vztrajal do jutrišnje noči, povzroča vetrolom na Primorskem in severu države. Brez električne energije je več tisoč gospodinjstev. Samo v občini Žirovnica je odkrilo ali poškodovalo skoraj tretjino streh. Tam ter v občinah Radovljica in Jesenice ter na Kobariškem in Bovškem zaradi napovedanih vetrovnih razmer jutri ne bo pouka. Drugi poudarki oddaje: - Današnje kvalifikacije v Planici izpeljali, za jutri pripravljen tudi načrt B. - Janša Sovine dokaze glede tujega vmešavanja zavrnil kot zlorabo za predvolilne namene. - Kljub povečanemu povpraševanju po gorivih je bilo dobav manj, ugotovili inšpektorji.
Orkanski veter, ki bo po napovedih vztrajal do jutrišnje noči, povzroča vetrolom na Primorskem in severu države. Brez električne energije je več tisoč gospodinjstev. Samo v občini Žirovnica je odkrilo ali poškodovalo skoraj tretjino streh. Tam ter v občinah Radovljica in Jesenice ter na Kobariškem in Bovškem zaradi napovedanih vetrovnih razmer jutri ne bo pouka. Drugi poudarki oddaje: - Današnje kvalifikacije v Planici izpeljali, za jutri pripravljen tudi načrt B. - Janša Sovine dokaze glede tujega vmešavanja zavrnil kot zlorabo za predvolilne namene. - Kljub povečanemu povpraševanju po gorivih je bilo dobav manj, ugotovili inšpektorji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Štirje pari, štiri različne strategije in en sam cilj – zmaga. Kdo bo v tokratnem Besedolovu najbolj zbran, kdo najhitrejši in komu bo poleg tega naklonjena še sreča? Igro vodi Sandi Morel!
Štirje pari, štiri različne strategije in en sam cilj – zmaga. Kdo bo v tokratnem Besedolovu najbolj zbran, kdo najhitrejši in komu bo poleg tega naklonjena še sreča? Igro vodi Sandi Morel!
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Dokumentarni film o štirih desetletjih mednarodnega festivala Druga godba, ki je v naš prostor pripeljal večkulturnost. Ibrahim Nouhoum, dolgoletni obiskovalec festivala, je v 80. letih prišel k nam kot študent iz Malija. Spominja se, da v tistem času v Jugoslaviji ni bilo slišati afriške glasbe. Zato je bila Druga godba zanj praznik. Z Ibrahimom se sprehodimo skozi izbrane koncertne posnetke ter spomine ključnih protagonistov mednarodnega festivala Druga godba, ki že štirideset let širi obzorja v našem prostoru ter nas z glasbo različnih zvrsti, izrazov in kultur nagovarja k sprejemanju drugačnosti v vseh pojavnih oblikah. To je festival, ki nas uči uglašenega sobivanja. Scenarij in režija Maja Pavlin
Dokumentarni film o štirih desetletjih mednarodnega festivala Druga godba, ki je v naš prostor pripeljal večkulturnost. Ibrahim Nouhoum, dolgoletni obiskovalec festivala, je v 80. letih prišel k nam kot študent iz Malija. Spominja se, da v tistem času v Jugoslaviji ni bilo slišati afriške glasbe. Zato je bila Druga godba zanj praznik. Z Ibrahimom se sprehodimo skozi izbrane koncertne posnetke ter spomine ključnih protagonistov mednarodnega festivala Druga godba, ki že štirideset let širi obzorja v našem prostoru ter nas z glasbo različnih zvrsti, izrazov in kultur nagovarja k sprejemanju drugačnosti v vseh pojavnih oblikah. To je festival, ki nas uči uglašenega sobivanja. Scenarij in režija Maja Pavlin
V posebni planiški izvedbi oddaje Marmelada je v našem terenskem studiu gostoval nekdanji skakalec, zdaj pa glavni trener moške reprezentance, Robert Hrgota. Največkrat v intervjujih govori o svojih varovancih, tokrat je bil na tapeti on. Več nam je povedal o njegovem najljubšem nogometnem klubu, pretepih v Velenju, pa o pobegih iz dijaškega doma. Vroče je postalo pri primerjavah med Domnom in Petrom Prevcem, še bolj pa, ko nam je moral razločiti kako se pravilno skuha hrenovke.
V posebni planiški izvedbi oddaje Marmelada je v našem terenskem studiu gostoval nekdanji skakalec, zdaj pa glavni trener moške reprezentance, Robert Hrgota. Največkrat v intervjujih govori o svojih varovancih, tokrat je bil na tapeti on. Več nam je povedal o njegovem najljubšem nogometnem klubu, pretepih v Velenju, pa o pobegih iz dijaškega doma. Vroče je postalo pri primerjavah med Domnom in Petrom Prevcem, še bolj pa, ko nam je moral razločiti kako se pravilno skuha hrenovke.
Športna redakcija Vala 202 dvakrat dnevno pripravi pregled najpomembnejših dogodkov.
Športna redakcija Vala 202 dvakrat dnevno pripravi pregled najpomembnejših dogodkov.
Slovenci spadamo med približno 70 odstotkov svetovnega prebivalstva, ki ima dostop do varno upravljanih storitev oskrbe s pitno vodo, kar pomeni neoporečno vodo brez kontaminacije, ki je na voljo, kadar jo potrebujemo. Več kot 2 milijardi ljudi po svetu nima dostopa do varne pitne vode, 1,7 milijarde ljudi pa pije vodo, onesnaženo s fekalijami. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije vsako leto zato umre več kot pol milijona ljudi. Suše, poplave in drugi ekstremni vremenski pojavi, ki jih povzročajo podnebne spremembe, povečujejo tveganja za preskrbo s pitno vodo. Kako varna je pitna voda v Sloveniji?
Slovenci spadamo med približno 70 odstotkov svetovnega prebivalstva, ki ima dostop do varno upravljanih storitev oskrbe s pitno vodo, kar pomeni neoporečno vodo brez kontaminacije, ki je na voljo, kadar jo potrebujemo. Več kot 2 milijardi ljudi po svetu nima dostopa do varne pitne vode, 1,7 milijarde ljudi pa pije vodo, onesnaženo s fekalijami. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije vsako leto zato umre več kot pol milijona ljudi. Suše, poplave in drugi ekstremni vremenski pojavi, ki jih povzročajo podnebne spremembe, povečujejo tveganja za preskrbo s pitno vodo. Kako varna je pitna voda v Sloveniji?
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
21. avgusta 2026 je v Stari grofiji v Celju potekal koncert festivala stare glasbe Seviqc, na katerem je nastopil slovensko-španski trio Tres pájaros ter izvedel program z naslovom Los pájaros vuelan. Tri ptice selivke, ki so potovale po Evropi, so španska glasbenica Pilar Almalé (viola da gamba) ter slovenski glasbenici Urška Cvetko (kljunasta flavta) in Tea Plesničar (baročna harfa). Spored koncerta je zajemal tradicionalno sefardsko glasbo, tradicionalno slovensko pa tudi dela Corellija, Ortiza, Telemanna, Couperina, Fingerja, de Fescha in Anne Rochette.
21. avgusta 2026 je v Stari grofiji v Celju potekal koncert festivala stare glasbe Seviqc, na katerem je nastopil slovensko-španski trio Tres pájaros ter izvedel program z naslovom Los pájaros vuelan. Tri ptice selivke, ki so potovale po Evropi, so španska glasbenica Pilar Almalé (viola da gamba) ter slovenski glasbenici Urška Cvetko (kljunasta flavta) in Tea Plesničar (baročna harfa). Spored koncerta je zajemal tradicionalno sefardsko glasbo, tradicionalno slovensko pa tudi dela Corellija, Ortiza, Telemanna, Couperina, Fingerja, de Fescha in Anne Rochette.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Slovenija danes, regionalne novice
V novi oddaji Televizije Slovenija bomo z dopisniki po Sloveniji temeljito in vsebinsko predstavljali lokalno problematiko. Pojasnili bomo dileme lokalnih skupnosti in iskali rešitve za razvoj slovenskih občin.
V novi oddaji Televizije Slovenija bomo z dopisniki po Sloveniji temeljito in vsebinsko predstavljali lokalno problematiko. Pojasnili bomo dileme lokalnih skupnosti in iskali rešitve za razvoj slovenskih občin.
Dekleta bodo ta konec tedna v Planici označila novi mejnik. Prvič v zgodovini bodo namreč na znameniti letalnici bratov Gorišek poletele tudi ženske. Kaj to pomeni za razvoj ženskih skokov?
Dekleta bodo ta konec tedna v Planici označila novi mejnik. Prvič v zgodovini bodo namreč na znameniti letalnici bratov Gorišek poletele tudi ženske. Kaj to pomeni za razvoj ženskih skokov?
Tereza noče sprejeti Davidove ponudbe, da bi živeli v njegovi hiši. Toda Martin okleva. Za otroka bi bilo tako najbolje, Tereza in Martin pa si ves čas želita imeti oba. Tereza prejme pismo svoje matere Alene, ki jo je kmalu po porodu pustila samo z očetom Rudolfom. Jakub pred šolo doživi napad besa in Tomáš mu edini zna pomagati. Tereza vidi, kako blizu sta si fanta, in si premisli o Davidovi ponudbi. Pri Olgi in Karlu opazi pismo svoje matere in postavljajo se vprašanja, kako je njena mama vpletena v vse skupaj. KUKAČKY (II.) / Swap, The (II.) / Češka republika / 2023 Režija: Biser A. Arichtev Scenarij: Jan Coufal V glavnih vlogah: Hrají: Marta Dancingerová, Marek Adamczyk, Viktor Sekanina, Sabina Remundová, David Novotný, Theo Schaefer, Michal Isteník, Petr Kostka, Libuše Švormová, Luboš Veselý, Eva Hacurová
Tereza noče sprejeti Davidove ponudbe, da bi živeli v njegovi hiši. Toda Martin okleva. Za otroka bi bilo tako najbolje, Tereza in Martin pa si ves čas želita imeti oba. Tereza prejme pismo svoje matere Alene, ki jo je kmalu po porodu pustila samo z očetom Rudolfom. Jakub pred šolo doživi napad besa in Tomáš mu edini zna pomagati. Tereza vidi, kako blizu sta si fanta, in si premisli o Davidovi ponudbi. Pri Olgi in Karlu opazi pismo svoje matere in postavljajo se vprašanja, kako je njena mama vpletena v vse skupaj. KUKAČKY (II.) / Swap, The (II.) / Češka republika / 2023 Režija: Biser A. Arichtev Scenarij: Jan Coufal V glavnih vlogah: Hrají: Marta Dancingerová, Marek Adamczyk, Viktor Sekanina, Sabina Remundová, David Novotný, Theo Schaefer, Michal Isteník, Petr Kostka, Libuše Švormová, Luboš Veselý, Eva Hacurová
V koprodukciji Srbije in Hrvaške je nastal dokumentarni film Yugo gre v Ameriko režiserjev Filipa Grujića in Alekse Borkovića. Za oba je to celovečerni režijski prvenec. Dokumentarec trojice prijateljev, ki se z yugom, za nekatere "najslabši avtomobil v zgodovini", odpravi na pot iz New Yorka v Los Angeles. Pot je bila dolga več kot 10.000 kilometrov. Prepotovali so 23 zveznih držav ZDA. Občinstvo festivala v Koebenhavnu je dokumentarec nagradilo s stoječimi ovacijami, vse štiri festivalske projekcije so bile tudi razprodane. Več v BigScreenu v četrtek 26.3. med 17.in 18.uro. Foto: zajem zaslona z YouTuba
V koprodukciji Srbije in Hrvaške je nastal dokumentarni film Yugo gre v Ameriko režiserjev Filipa Grujića in Alekse Borkovića. Za oba je to celovečerni režijski prvenec. Dokumentarec trojice prijateljev, ki se z yugom, za nekatere "najslabši avtomobil v zgodovini", odpravi na pot iz New Yorka v Los Angeles. Pot je bila dolga več kot 10.000 kilometrov. Prepotovali so 23 zveznih držav ZDA. Občinstvo festivala v Koebenhavnu je dokumentarec nagradilo s stoječimi ovacijami, vse štiri festivalske projekcije so bile tudi razprodane. Več v BigScreenu v četrtek 26.3. med 17.in 18.uro. Foto: zajem zaslona z YouTuba
Alessandra Tessaro je z odliko maturirala iz violine na Srednji glasbeni šoli Percoto v Vidmu, potem pa še diplomirala iz solopetja na Konservatoriju Jacopa Tomadinija v Vidmu. Poleg tega je končala tudi študij slovanskih jezikov na Univerzi v Vidmu. Leta 2021 je začela študirati pri Barbari Jernejčič Fürst na Akademiji za glasbo, obiskuje pa tudi nadaljevalni mojstrski tečaj pri sopranistki Patrizii Ciofi v Fiesoleju. Sodelovala je že pri uprizoritvi Puccinijeve opere Sestra Angelica, nastopila v vlogi Nerone v Händlovi operi Agripina in Laurette v Puccinijevi operi Gianni Schicchi. Ob pogovoru z glasbenico poslušamo še odlomka iz opere Kronanje Popeje Claudia Monteverdija ter Charpentierjevega dela Te deum.
Alessandra Tessaro je z odliko maturirala iz violine na Srednji glasbeni šoli Percoto v Vidmu, potem pa še diplomirala iz solopetja na Konservatoriju Jacopa Tomadinija v Vidmu. Poleg tega je končala tudi študij slovanskih jezikov na Univerzi v Vidmu. Leta 2021 je začela študirati pri Barbari Jernejčič Fürst na Akademiji za glasbo, obiskuje pa tudi nadaljevalni mojstrski tečaj pri sopranistki Patrizii Ciofi v Fiesoleju. Sodelovala je že pri uprizoritvi Puccinijeve opere Sestra Angelica, nastopila v vlogi Nerone v Händlovi operi Agripina in Laurette v Puccinijevi operi Gianni Schicchi. Ob pogovoru z glasbenico poslušamo še odlomka iz opere Kronanje Popeje Claudia Monteverdija ter Charpentierjevega dela Te deum.
Na programu Ars premierno predstavljamo radijsko igro niti pred 4.30 niti po 5.00 sodobnega srbskega pisatelja in dramatika Filipa Grujića. V Komornem studiu boste lahko prisluhnili Duu Bogataj, v sklopu koncertnega abonmaja Sosedje, ki ga pripravlja Zavod Celeia Celje, pa bo nocoj v Narodnem domu Celje gostoval hrvaški ansambel za staro glasbo Minstrel.
Na programu Ars premierno predstavljamo radijsko igro niti pred 4.30 niti po 5.00 sodobnega srbskega pisatelja in dramatika Filipa Grujića. V Komornem studiu boste lahko prisluhnili Duu Bogataj, v sklopu koncertnega abonmaja Sosedje, ki ga pripravlja Zavod Celeia Celje, pa bo nocoj v Narodnem domu Celje gostoval hrvaški ansambel za staro glasbo Minstrel.
Danes in jutri bo na severu države pihal izjemno močan veter, katerega hitrost bo presegala 100 kilometrov na uro, ponekod lahko sunki dosežejo tudi do 140 kilometrov na uro. Agencija za okolje je zato za obe severni regiji izdala opozorilo rdeče stopnje, prebivalci ogroženih občin pa so na telefone prejeli tudi opozorilo SI-alarm. Prejeli so ga tudi nekateri prebivalci Ljubljane, ki sicer ni na rdeče obarvanem območju. Pristojni prebivalce ogroženih območij opozarjajo, naj se zadržujejo v zaprtih prostorih in zavarujejo predmete, ki bi jih veter lahko odnesel. Dogajanje se bo umirilo ob koncu tedna. Drugi poudarki oddaje: - V Planici se je z moškimi kvalifikacijami začel skakalni praznik, najbolje od vseh sta se odrezala Anže Lanišek in Domen Prevc. - Svet za nacionalno varnost razpravljal o tujem vplivanju na volitve ter o energetski in varnostni krizi zaradi vojne na Bližnjem vzhodu. - Kakšne bi lahko bile posledice sodbe v Združenih državah, da sta tehnološki podjetji Meta in YouTube krivi povzročanja odvisnosti pri mladoletnici?
Danes in jutri bo na severu države pihal izjemno močan veter, katerega hitrost bo presegala 100 kilometrov na uro, ponekod lahko sunki dosežejo tudi do 140 kilometrov na uro. Agencija za okolje je zato za obe severni regiji izdala opozorilo rdeče stopnje, prebivalci ogroženih občin pa so na telefone prejeli tudi opozorilo SI-alarm. Prejeli so ga tudi nekateri prebivalci Ljubljane, ki sicer ni na rdeče obarvanem območju. Pristojni prebivalce ogroženih območij opozarjajo, naj se zadržujejo v zaprtih prostorih in zavarujejo predmete, ki bi jih veter lahko odnesel. Dogajanje se bo umirilo ob koncu tedna. Drugi poudarki oddaje: - V Planici se je z moškimi kvalifikacijami začel skakalni praznik, najbolje od vseh sta se odrezala Anže Lanišek in Domen Prevc. - Svet za nacionalno varnost razpravljal o tujem vplivanju na volitve ter o energetski in varnostni krizi zaradi vojne na Bližnjem vzhodu. - Kakšne bi lahko bile posledice sodbe v Združenih državah, da sta tehnološki podjetji Meta in YouTube krivi povzročanja odvisnosti pri mladoletnici?
Ilka Štuhec se je danes tudi pod domačim Pohorjem poslovila od profesionalne smučarske kariere. Dejala, da bo smučanje vedno ostalo del njenega življenja, medtem ko je s tekmovanjem na najvišji ravni dokončno zaključila. Svetovna prvakinja v smuku v letih 2017 in 2019 je ob tem še dodala, da še ne ve kako in kaj naprej!
Ilka Štuhec se je danes tudi pod domačim Pohorjem poslovila od profesionalne smučarske kariere. Dejala, da bo smučanje vedno ostalo del njenega življenja, medtem ko je s tekmovanjem na najvišji ravni dokončno zaključila. Svetovna prvakinja v smuku v letih 2017 in 2019 je ob tem še dodala, da še ne ve kako in kaj naprej!
Digitalni svet je postal del vsakdana naših otrok in mladostnikov – od pametnih telefonov in videoiger do družbenih omrežij. A kje je meja med zdravo uporabo in pretiravanjem? Kako prepoznati znake digitalne zasvojenosti in kakšne so njene posledice na razvoj, zdravje ter odnose v družini? Na vprašanja voditeljice Mairim Cheber odgovorjata gosta v studiu in sicer pediatrinja Marina Trevisan in diplomirani socialni delavec Janez Arh iz društva Logout. Uredništvo Mairim Cheber, Nataša Ferletič in Jan Leopoli, ki je tudi režiser oddaje.Digitalni svet je postal del vsakdana naših otrok in mladostnikov – od pametnih telefonov in videoiger do družbenih omrežij. A kje je meja med zdravo uporabo in pretiravanjem? Kako prepoznati znake digitalne zasvojenosti in kakšne so njene posledice na razvoj, zdravje ter odnose v družini? Na vprašanja voditeljice Mairim Cheber odgovorjata gosta v studiu in sicer pediatrinja Marina Trevisan in diplomirani socialni delavec Janez Arh iz društva Logout. Uredništvo Mairim Cheber, Nataša Ferletič in Jan Leopoli, ki je tudi režiser oddaje.
Digitalni svet je postal del vsakdana naših otrok in mladostnikov – od pametnih telefonov in videoiger do družbenih omrežij. A kje je meja med zdravo uporabo in pretiravanjem? Kako prepoznati znake digitalne zasvojenosti in kakšne so njene posledice na razvoj, zdravje ter odnose v družini? Na vprašanja voditeljice Mairim Cheber odgovorjata gosta v studiu in sicer pediatrinja Marina Trevisan in diplomirani socialni delavec Janez Arh iz društva Logout. Uredništvo Mairim Cheber, Nataša Ferletič in Jan Leopoli, ki je tudi režiser oddaje.Digitalni svet je postal del vsakdana naših otrok in mladostnikov – od pametnih telefonov in videoiger do družbenih omrežij. A kje je meja med zdravo uporabo in pretiravanjem? Kako prepoznati znake digitalne zasvojenosti in kakšne so njene posledice na razvoj, zdravje ter odnose v družini? Na vprašanja voditeljice Mairim Cheber odgovorjata gosta v studiu in sicer pediatrinja Marina Trevisan in diplomirani socialni delavec Janez Arh iz društva Logout. Uredništvo Mairim Cheber, Nataša Ferletič in Jan Leopoli, ki je tudi režiser oddaje.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Na svetovni dan gledališča se v Prešernovem gledališču v Kranju začenja 56. Teden slovenske drame. Do 11. aprila se bo zvrstilo sedem predstav v tekmovalnem in pet v spremljevalnem programu. SNG Drama Ljubljana sezono na Malem odru nadaljuje s prvo slovensko uprizoritvijo ameriške satirične igre ''Eureka''. SNG Drama Maribor pa sezono na Malem odru odru nadaljuje s prvo slovensko uprizoritvijo francoske komedije ''Kakšno ime pa je to?!''.
Na svetovni dan gledališča se v Prešernovem gledališču v Kranju začenja 56. Teden slovenske drame. Do 11. aprila se bo zvrstilo sedem predstav v tekmovalnem in pet v spremljevalnem programu. SNG Drama Ljubljana sezono na Malem odru nadaljuje s prvo slovensko uprizoritvijo ameriške satirične igre ''Eureka''. SNG Drama Maribor pa sezono na Malem odru odru nadaljuje s prvo slovensko uprizoritvijo francoske komedije ''Kakšno ime pa je to?!''.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Navezanost na blagovno znamko piva mnogi primerjajo s pripadnostjo nogometnemu klubu ali celo veri. Piva se ne zamenja! Tudi zato je bila Slovenija dolgo razdeljena na pol, na pivce piva z rdečo in pivce piva z zeleno nalepko, Union in Laško. Delitev je presegla običajno navijaštvo in tekmovanje, oviranje, nagajanje, poskusi prevzema so prerasli v vojno. Prevzemna vojna dveh pivovarn pa je s podporo politike odprla vrata tajkunizaciji Slovenije, ki se je končala z več milijardno bančno luknjo. Med najbolj zlorabljenimi žrtvami vojne je bil nacionalni interes. Od dela, znanja in denarja številnih generacij, ni ostalo nič. Usoda naroda, karakter posameznikov, vse, kar je značilno za sistem in državo, v eni zgodbi. Pivovarska vojna. Scenarij in režija Zvezdan Martić.
Navezanost na blagovno znamko piva mnogi primerjajo s pripadnostjo nogometnemu klubu ali celo veri. Piva se ne zamenja! Tudi zato je bila Slovenija dolgo razdeljena na pol, na pivce piva z rdečo in pivce piva z zeleno nalepko, Union in Laško. Delitev je presegla običajno navijaštvo in tekmovanje, oviranje, nagajanje, poskusi prevzema so prerasli v vojno. Prevzemna vojna dveh pivovarn pa je s podporo politike odprla vrata tajkunizaciji Slovenije, ki se je končala z več milijardno bančno luknjo. Med najbolj zlorabljenimi žrtvami vojne je bil nacionalni interes. Od dela, znanja in denarja številnih generacij, ni ostalo nič. Usoda naroda, karakter posameznikov, vse, kar je značilno za sistem in državo, v eni zgodbi. Pivovarska vojna. Scenarij in režija Zvezdan Martić.
Poklici v kovinsko-predelovalni industriji so trenutno med najbolj iskanimi na trgu dela. Večina delodajalcev se sooča z velikim pomanjkanjem kadra, bazen delovne sile pa je skoraj izpraznjen. Zato sta danes Zavod za zaposlovanje in Tehniški šolski center Maribor pripravila karierni dogodek z naslovom Kovinarstvo – moja priložnost za zaposlitev.
Poklici v kovinsko-predelovalni industriji so trenutno med najbolj iskanimi na trgu dela. Večina delodajalcev se sooča z velikim pomanjkanjem kadra, bazen delovne sile pa je skoraj izpraznjen. Zato sta danes Zavod za zaposlovanje in Tehniški šolski center Maribor pripravila karierni dogodek z naslovom Kovinarstvo – moja priložnost za zaposlitev.
Agencija za okolje opozarja, da bodo posamezni sunki vetra do noči na soboto lokalno lahko dosegali tudi hitrost okoli 140 kilometrov na uro. Pričakujejo vetrolome, odkrivanja streh ter motnje v prometu in oskrbi z elektriko. Za sever države so izdali najvišje vremensko opozorilo V pripravljenosti je tudi Uprava za zaščito in reševanje, ki bo tokrat prvič sprožila SMS-alarme v 3. stopnji. Ob tem prebivalce pozivajo, naj si posodobijo mobilne telefone na zadnjo različico. Iz Elektra Maribor pa dodajo, da lahko v prihajajočih dneh zaradi vetroloma in padcev dreves pride do motenj v oskrbi z električno energijo. Razmere sicer nenehno spremljajo in so na morebitne izredne dogodke pripravljeni z interventnimi ekipami, ki bodo ob okvarah nemudoma ukrepale. Podrobnosti o vremenskih razmerah pa je pojasnil meteorolog Brane Gregorčič.
Agencija za okolje opozarja, da bodo posamezni sunki vetra do noči na soboto lokalno lahko dosegali tudi hitrost okoli 140 kilometrov na uro. Pričakujejo vetrolome, odkrivanja streh ter motnje v prometu in oskrbi z elektriko. Za sever države so izdali najvišje vremensko opozorilo V pripravljenosti je tudi Uprava za zaščito in reševanje, ki bo tokrat prvič sprožila SMS-alarme v 3. stopnji. Ob tem prebivalce pozivajo, naj si posodobijo mobilne telefone na zadnjo različico. Iz Elektra Maribor pa dodajo, da lahko v prihajajočih dneh zaradi vetroloma in padcev dreves pride do motenj v oskrbi z električno energijo. Razmere sicer nenehno spremljajo in so na morebitne izredne dogodke pripravljeni z interventnimi ekipami, ki bodo ob okvarah nemudoma ukrepale. Podrobnosti o vremenskih razmerah pa je pojasnil meteorolog Brane Gregorčič.
Klavirski skladbi, ki ju predstavljamo tokrat, sta, objektivno gledano, pozabljeni oziroma neznani širšemu koncertnemu občinstvu. Pianist Piers Lane bo najprej zaigral 12 karakternih etud, op. 2 nemškega skladatelja in klavirskega virtuoza Adolfa von Henselta, ki se je po letih koncertnih turnej z ženo nastanil v Sankt Peterburgu in tam služboval kot dvorni pianist in inšpektor glasbenih študijev carskega izobraževalnega inštituta. Henselt je kot pianist in pedagog ključno vplival na veliko rusko klavirsko šolo. Velik pomen in spoštovanje mu je namenil tudi Sergej Rahmaninov. V drugem delu oddaje je na sporedu še obsežna štiridelna Fantazija v e-molu Antona Rubinsteina, izvajalec je Leslie Howard.
Klavirski skladbi, ki ju predstavljamo tokrat, sta, objektivno gledano, pozabljeni oziroma neznani širšemu koncertnemu občinstvu. Pianist Piers Lane bo najprej zaigral 12 karakternih etud, op. 2 nemškega skladatelja in klavirskega virtuoza Adolfa von Henselta, ki se je po letih koncertnih turnej z ženo nastanil v Sankt Peterburgu in tam služboval kot dvorni pianist in inšpektor glasbenih študijev carskega izobraževalnega inštituta. Henselt je kot pianist in pedagog ključno vplival na veliko rusko klavirsko šolo. Velik pomen in spoštovanje mu je namenil tudi Sergej Rahmaninov. V drugem delu oddaje je na sporedu še obsežna štiridelna Fantazija v e-molu Antona Rubinsteina, izvajalec je Leslie Howard.
Uprava za zaščito in reševanje bo zaradi izdanega rdečega vremenskega opozorila zaradi napovedanega močnega vetra za občine severnega dela države sprožila SI-Alarm 3. stopnje z obvestilom o nevarnosti. Poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan je prebivalce pozval k previdnosti in povedal, da je v pripravljenosti več ljudi.
Uprava za zaščito in reševanje bo zaradi izdanega rdečega vremenskega opozorila zaradi napovedanega močnega vetra za občine severnega dela države sprožila SI-Alarm 3. stopnje z obvestilom o nevarnosti. Poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan je prebivalce pozval k previdnosti in povedal, da je v pripravljenosti več ljudi.
Ena izmed osrednjih literarnih gostij na festivalu Fabula je bila francoska pisateljica Jakuta Alikavazovic, avtorica štirih romanov, izmed katerih ji je že prvi, Corps volatils (Lebdeča telesa), prinesel Goncourtovo nagrado za prvenec. Rodila se je v Parizu leta 1979 mami Bosanki in očetu Črnogorcu in prav staršema sta posvečena zadnja dva romana. Najnovejša knjiga Veliki nikoli več v prevodu Špele Žakelj, ki je ob festivalu izšla pri Beletrini, je avtofiktivni družinski roman o preminuli materi. Hčerka, se pravi, prvoosebna pripovedovalka, jo zares najde in spozna, ko je ni več. Pisateljica Jakuta Alikavazovic je nastopila na literarnem večeru v Cankarjevem domu Ljubljani, naslednji dan pa je Tadeja Krečič z njo posnela pogovor. Bere Lidija Hartman, tonska izvedba Franci Moder.
Ena izmed osrednjih literarnih gostij na festivalu Fabula je bila francoska pisateljica Jakuta Alikavazovic, avtorica štirih romanov, izmed katerih ji je že prvi, Corps volatils (Lebdeča telesa), prinesel Goncourtovo nagrado za prvenec. Rodila se je v Parizu leta 1979 mami Bosanki in očetu Črnogorcu in prav staršema sta posvečena zadnja dva romana. Najnovejša knjiga Veliki nikoli več v prevodu Špele Žakelj, ki je ob festivalu izšla pri Beletrini, je avtofiktivni družinski roman o preminuli materi. Hčerka, se pravi, prvoosebna pripovedovalka, jo zares najde in spozna, ko je ni več. Pisateljica Jakuta Alikavazovic je nastopila na literarnem večeru v Cankarjevem domu Ljubljani, naslednji dan pa je Tadeja Krečič z njo posnela pogovor. Bere Lidija Hartman, tonska izvedba Franci Moder.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prispevek o koncertu violončelistke Maruše Turjak Bogataj in violinista Matjaža Bogataja v Komornem studiu
Prispevek o koncertu violončelistke Maruše Turjak Bogataj in violinista Matjaža Bogataja v Komornem studiu
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.