Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
- Pred strankami drugi krog za predlaganje mandatarja - Energetika Maribor je z majem spremenila cene toplote - NK Maribor se je sporazumno razšel s trenerjem Fedžem Dudićem
- Pred strankami drugi krog za predlaganje mandatarja - Energetika Maribor je z majem spremenila cene toplote - NK Maribor se je sporazumno razšel s trenerjem Fedžem Dudićem
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Aleš Belšak iz občine Destrnik je učitelj telesne vzgoje, ki je pred sedmimi leti odkril veselje do oživljanja starih predmetov. Potem ko je bil sprva le navdušenec nad industrijskim oblikovanjem, ki je v garaži izdelal prve uporabne kose pohištva iz dotrajanega lesa in kovine, je nedavno pridobil častno priznanje za oblikovanje na mednarodnem sejmu ArtExpo v avstrijskem Gradcu. Zdaj je uradno, da njegovo delo spada v umetnostno obrt. Obiskali smo ga sredi njegove druge petletke.
Aleš Belšak iz občine Destrnik je učitelj telesne vzgoje, ki je pred sedmimi leti odkril veselje do oživljanja starih predmetov. Potem ko je bil sprva le navdušenec nad industrijskim oblikovanjem, ki je v garaži izdelal prve uporabne kose pohištva iz dotrajanega lesa in kovine, je nedavno pridobil častno priznanje za oblikovanje na mednarodnem sejmu ArtExpo v avstrijskem Gradcu. Zdaj je uradno, da njegovo delo spada v umetnostno obrt. Obiskali smo ga sredi njegove druge petletke.
Ena od osrednjih točk zasedanja finančnih ministrov držav članic Evropske unije v Bruslju so bili vplivi vojne na Bližnjem vzhodu in zaprtje Hormuške ožine na evropsko gospodarstvo. Več v EU minuti ob 11.55.
Ena od osrednjih točk zasedanja finančnih ministrov držav članic Evropske unije v Bruslju so bili vplivi vojne na Bližnjem vzhodu in zaprtje Hormuške ožine na evropsko gospodarstvo. Več v EU minuti ob 11.55.
Dr. Samo Rugelj je mojster literarnega potopisa, o tem nedvomno pričajo njegove knjige Triglavske poti, Na prepihu, in Soncu naproti, za katero je prejel tudi nagrado krilata želva za najboljši slovenski potopis. In to potrjuje tudi njegovo najnovejše delo, potopis z naslovom Vandranje, ki je pri Cankarjevi založbi izšel v eminentni zbirki S poti. V Vandranju se Rugelj po skoraj pol stoletja vrača na slovenski del evropske pešpoti E6, ki jo je kot mladenič prehodil prvič, tokrat pa se je na to pot podal v družbi svojega prvorojenca. Vandranje ni le knjiga o hoji. Je knjiga o času, o spominu in o odnosu med očetom in sinom. Je tudi zgodba o Sloveniji, ki se, če jo prehodimo peš, razkrije kot presenetljivo velika, raznolika in neizčrpna pokrajina. S Samom Rugljem tokrat razmišljamo o tem, kaj pomeni vračanje na isto pot po desetletjih, kako se hoja preliva v pisanje in kako zaznamuje očetovsko vlogo.
Dr. Samo Rugelj je mojster literarnega potopisa, o tem nedvomno pričajo njegove knjige Triglavske poti, Na prepihu, in Soncu naproti, za katero je prejel tudi nagrado krilata želva za najboljši slovenski potopis. In to potrjuje tudi njegovo najnovejše delo, potopis z naslovom Vandranje, ki je pri Cankarjevi založbi izšel v eminentni zbirki S poti. V Vandranju se Rugelj po skoraj pol stoletja vrača na slovenski del evropske pešpoti E6, ki jo je kot mladenič prehodil prvič, tokrat pa se je na to pot podal v družbi svojega prvorojenca. Vandranje ni le knjiga o hoji. Je knjiga o času, o spominu in o odnosu med očetom in sinom. Je tudi zgodba o Sloveniji, ki se, če jo prehodimo peš, razkrije kot presenetljivo velika, raznolika in neizčrpna pokrajina. S Samom Rugljem tokrat razmišljamo o tem, kaj pomeni vračanje na isto pot po desetletjih, kako se hoja preliva v pisanje in kako zaznamuje očetovsko vlogo.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Eko sklad objavlja poleg razpisov za izboljšanje energetske učinkovitosti stavb za vse prebivalce tudi razpise za odpravljanje energetske revščine, ki omogočajo tudi 100-odstotne spodbude za energetsko prenovo stavb socialno šibkih občanov. Za vzhodno Slovenijo je bil nov razpis objavljen marca; o tem, kaj prinaša in kdo se nanj lahko prijavi, smo govorili v oddaji Radijski SOS,
Eko sklad objavlja poleg razpisov za izboljšanje energetske učinkovitosti stavb za vse prebivalce tudi razpise za odpravljanje energetske revščine, ki omogočajo tudi 100-odstotne spodbude za energetsko prenovo stavb socialno šibkih občanov. Za vzhodno Slovenijo je bil nov razpis objavljen marca; o tem, kaj prinaša in kdo se nanj lahko prijavi, smo govorili v oddaji Radijski SOS,
Nežina in Lukova mama je vedela, da bosta razhod s partnerjem in selitev k staršem povzročila stiske, a jima je z odhodom iz nasilnega razmerja želela omogočiti vsaj mirnejše otroštvo. Upala je, da jim bo z rabljenimi materiali in veliko svojega dela iz še neizdelanega dela stare kmečke hiše nekako le uspelo ustvariti zelo majhen, a samo njihov dom. A nekaj let pozneje so sanje še daleč, še vedno vsi trije spijo na skupni postelji v sobi brez vrat, perilo in oblačila se drenjajo v ozki kurilnici, otroka šolske obveznosti opravljata kjer pač lahko. Mama z neizmerno težavo prosi za pomoč. Kljub temu včasih manjkata na plačljivih šolskih dejavnostih, pogosto je Luka tudi edini športnik, ki ga na tekmah s tribun mama ne more spodbujati. Ker kljub redni službi kdaj zmanjka še za veliko nujnejše stroške, kot je spremstvo otroka na tekmah zunaj domačega kraja. Tako, vse bolj brezupno stanje, pa že močno načenja mamino zdravje. Ki, nemočna doma, kot v posmeh usode v službi predano skrbi za boljše zdravje in lepša otroštva drugih otrok.
Nežina in Lukova mama je vedela, da bosta razhod s partnerjem in selitev k staršem povzročila stiske, a jima je z odhodom iz nasilnega razmerja želela omogočiti vsaj mirnejše otroštvo. Upala je, da jim bo z rabljenimi materiali in veliko svojega dela iz še neizdelanega dela stare kmečke hiše nekako le uspelo ustvariti zelo majhen, a samo njihov dom. A nekaj let pozneje so sanje še daleč, še vedno vsi trije spijo na skupni postelji v sobi brez vrat, perilo in oblačila se drenjajo v ozki kurilnici, otroka šolske obveznosti opravljata kjer pač lahko. Mama z neizmerno težavo prosi za pomoč. Kljub temu včasih manjkata na plačljivih šolskih dejavnostih, pogosto je Luka tudi edini športnik, ki ga na tekmah s tribun mama ne more spodbujati. Ker kljub redni službi kdaj zmanjka še za veliko nujnejše stroške, kot je spremstvo otroka na tekmah zunaj domačega kraja. Tako, vse bolj brezupno stanje, pa že močno načenja mamino zdravje. Ki, nemočna doma, kot v posmeh usode v službi predano skrbi za boljše zdravje in lepša otroštva drugih otrok.
Svet za starejše pri mariborski občini opozarja na pomen medgeneracijskega sodelovanja. Na nedavni okrogli mizi so govorili o stanju v Mariboru in možnostih za razvoj na tem področju; izsledke smo predstavili v oddaji.
Svet za starejše pri mariborski občini opozarja na pomen medgeneracijskega sodelovanja. Na nedavni okrogli mizi so govorili o stanju v Mariboru in možnostih za razvoj na tem področju; izsledke smo predstavili v oddaji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Sprehajali se bomo po zgodovini jazza in poslušali: Jazz Gala Big Band: Festive Minor (Gerry Mulligan) Cannonball Adderley: Mercy Mercy Mercy (Joe Zawinul) Miles Davis: Summertime (George Gershwin) The Jazz Messengers: Blues March (Benny Golson) Sarah Vaughan: I'Ve Got The World On A String (Harold Arlen) James Moody: There Will Never Be Another You (Harry Warren) Ella Fitzgerald: How High The Moon (Morgan Lewis) The Modern Jazz Quartet: Rise Up (J.S. Bach) Mel Torme: Oleo (Sonny Rollins) Shirley Horn: A Time For Love (Johnny Mandel) Stan Getz: Stan's Blues (Stan Getz)
Sprehajali se bomo po zgodovini jazza in poslušali: Jazz Gala Big Band: Festive Minor (Gerry Mulligan) Cannonball Adderley: Mercy Mercy Mercy (Joe Zawinul) Miles Davis: Summertime (George Gershwin) The Jazz Messengers: Blues March (Benny Golson) Sarah Vaughan: I'Ve Got The World On A String (Harold Arlen) James Moody: There Will Never Be Another You (Harry Warren) Ella Fitzgerald: How High The Moon (Morgan Lewis) The Modern Jazz Quartet: Rise Up (J.S. Bach) Mel Torme: Oleo (Sonny Rollins) Shirley Horn: A Time For Love (Johnny Mandel) Stan Getz: Stan's Blues (Stan Getz)
Potres pred 50 leti ni spremenil le vasi, temveč tudi kmetijstvo in gospodarstvo. Hlevi so izginili, kmetijstvo se je začelo opuščati. Nadomestili so jim obrtniki in malo podjetništvo, ljudje pa so se še naprej izseljevali. Kako sta potres in obnova porušenih vasi vplivala na gospodarske razmere in kakšne priložnosti se ponujajo danes? O tem z nekdanjim županom občine Grmek, tesno vpetim tudi v popotresno obnovo, Fabiom Boninijem, Sandrom Quagliom, vodjem urada za turizem v Špetru, in Jole Namor, nekdanjo vodjo paritetnega odbora Slovencev v Italiji, zdaj tudi predsednico kulturnega društva Ivan Trinko.
Potres pred 50 leti ni spremenil le vasi, temveč tudi kmetijstvo in gospodarstvo. Hlevi so izginili, kmetijstvo se je začelo opuščati. Nadomestili so jim obrtniki in malo podjetništvo, ljudje pa so se še naprej izseljevali. Kako sta potres in obnova porušenih vasi vplivala na gospodarske razmere in kakšne priložnosti se ponujajo danes? O tem z nekdanjim županom občine Grmek, tesno vpetim tudi v popotresno obnovo, Fabiom Boninijem, Sandrom Quagliom, vodjem urada za turizem v Špetru, in Jole Namor, nekdanjo vodjo paritetnega odbora Slovencev v Italiji, zdaj tudi predsednico kulturnega društva Ivan Trinko.
Tudi sredina jutra so najboljša v družbi oddaje Dobro jutro! Postrežemo vam z dobro voljo in koristnimi informacijami - v prvi uri najprej preverjamo, kaj je aktualnega doma in po svetu, pred osmo pa ponudimo najrazličnejše praktične nasvete. V nadaljevanju se posvetimo manjšim zdravstvenim težavam in rešitvam. Posebno mesto ima kulinarična rubrika Kuharske minute, kjer izpostavljamo tradicionalne slovenske jedi in razkrijemo uporabne trike, kako jih pripraviti na enostaven, a okusen način. V zadnji uri oddaje sprejemamo pozdrave in čestitke gledalcev za svoje bližnje in vas razveseljujemo s številnimi nagradnimi igrami. Naj bo oddaja Dobro jutro prava in najboljša družba ob jutranji kavi.
Tudi sredina jutra so najboljša v družbi oddaje Dobro jutro! Postrežemo vam z dobro voljo in koristnimi informacijami - v prvi uri najprej preverjamo, kaj je aktualnega doma in po svetu, pred osmo pa ponudimo najrazličnejše praktične nasvete. V nadaljevanju se posvetimo manjšim zdravstvenim težavam in rešitvam. Posebno mesto ima kulinarična rubrika Kuharske minute, kjer izpostavljamo tradicionalne slovenske jedi in razkrijemo uporabne trike, kako jih pripraviti na enostaven, a okusen način. V zadnji uri oddaje sprejemamo pozdrave in čestitke gledalcev za svoje bližnje in vas razveseljujemo s številnimi nagradnimi igrami. Naj bo oddaja Dobro jutro prava in najboljša družba ob jutranji kavi.
Smetana je leta 1856 Prago zamenjal za cvetoče južno švedsko mesto Göteborg, ki je takrat kljub svoji majhnosti doživljalo velik gospodarski vzpon. Smetana je kmalu odprl glasbeni inštitut, na katerem je poučeval igranje klavirja. To mu je prineslo še več denarja kot v Pragi. Leto pozneje je odprl še dekliško pevsko šolo. Smetana je glasbeno ne preveč izobraženo ljudstvo v Göteborgu videl kot nekakšno priložnost zase. V pismu Lisztu je dejal: "Tukaj imam odlično priložnost, da napredujem ter hkrati izobražujem in negujem glasbeni okus ljudi. Takega vpliva v Pragi nikoli ne bi mogel doseči."
Smetana je leta 1856 Prago zamenjal za cvetoče južno švedsko mesto Göteborg, ki je takrat kljub svoji majhnosti doživljalo velik gospodarski vzpon. Smetana je kmalu odprl glasbeni inštitut, na katerem je poučeval igranje klavirja. To mu je prineslo še več denarja kot v Pragi. Leto pozneje je odprl še dekliško pevsko šolo. Smetana je glasbeno ne preveč izobraženo ljudstvo v Göteborgu videl kot nekakšno priložnost zase. V pismu Lisztu je dejal: "Tukaj imam odlično priložnost, da napredujem ter hkrati izobražujem in negujem glasbeni okus ljudi. Takega vpliva v Pragi nikoli ne bi mogel doseči."
Nataša Juriševič je že dolgo upokojena, a je v srcu še vedno – babica. Vse svoje delovno življenje je opravljala ta izjemni poklic. V časih, ko so babice utrip in gibanje otroka »poslušale« z rokami, z dotikom, ko ultrazvoka sploh še ni bilo, ko so babice v nekdanji koprski porodnišnici – Servitskem samostanu - delale v treh izmenah in se je v eni noči rodilo tudi 10 otrok. Rodnost je bila takrat precej večja – od 1600 do 1800 otrok na leto. Za primerjavo : v letu 2023 se je v porodnišnici v Izoli po njihovih podatkih rodilo 520 otrok. Medicina je seveda napredovala, a srčnost babice, njen pristni stik z mamo pred porodom, ob porodu in po njem, bo pomemben vedno. Zato Nataša Juriševič »svojo« porodnišnico v Kopru, kjer je tudi sama rodila dva otroka, vedno znova objame v srcu. Na Svetovni dan babic, ki ga obeležujemo vsako leto 5. maja, se je z Natašo Juriševič pogovarjala Nataša Benčič.
Nataša Juriševič je že dolgo upokojena, a je v srcu še vedno – babica. Vse svoje delovno življenje je opravljala ta izjemni poklic. V časih, ko so babice utrip in gibanje otroka »poslušale« z rokami, z dotikom, ko ultrazvoka sploh še ni bilo, ko so babice v nekdanji koprski porodnišnici – Servitskem samostanu - delale v treh izmenah in se je v eni noči rodilo tudi 10 otrok. Rodnost je bila takrat precej večja – od 1600 do 1800 otrok na leto. Za primerjavo : v letu 2023 se je v porodnišnici v Izoli po njihovih podatkih rodilo 520 otrok. Medicina je seveda napredovala, a srčnost babice, njen pristni stik z mamo pred porodom, ob porodu in po njem, bo pomemben vedno. Zato Nataša Juriševič »svojo« porodnišnico v Kopru, kjer je tudi sama rodila dva otroka, vedno znova objame v srcu. Na Svetovni dan babic, ki ga obeležujemo vsako leto 5. maja, se je z Natašo Juriševič pogovarjala Nataša Benčič.
Na Dunaju ob skorajšnji 150. obletnici rojstva pisatelja Ivana Cankarja potekajo Cankarjevi dnevi. Na več prizoriščih v avstrijski prestolnici, kjer je Cankar preživel več kot 11 let, pripravljajo številne dogodke, ki bodo osvetlili Cankarjevo delo in življenje. Več v današnjem Izluščeno.
Na Dunaju ob skorajšnji 150. obletnici rojstva pisatelja Ivana Cankarja potekajo Cankarjevi dnevi. Na več prizoriščih v avstrijski prestolnici, kjer je Cankar preživel več kot 11 let, pripravljajo številne dogodke, ki bodo osvetlili Cankarjevo delo in življenje. Več v današnjem Izluščeno.
Dolgoživost je beseda, je stanje, o katerem v zadnjih letih vedno pogosteje govorimo. Ampak, a smo se kdaj sploh vprašali, kaj sploh je dolgoživost in kako jo doseči. Beseda ne nujno pomeni, da živimo več let, ampak predvsem, kako živimo ta leta. Pri ljudeh zdravo, vitalno, kakovostno staranje ni le posledica sreče ali genetike, temveč je tudi način življenja. Prehrana, gibanje, spanje, obvladovanje stresa, odnosi. Kako se torej že v mladosti pripraviti na starost, odgovarjamo skupaj s strokovnjaki.
Dolgoživost je beseda, je stanje, o katerem v zadnjih letih vedno pogosteje govorimo. Ampak, a smo se kdaj sploh vprašali, kaj sploh je dolgoživost in kako jo doseči. Beseda ne nujno pomeni, da živimo več let, ampak predvsem, kako živimo ta leta. Pri ljudeh zdravo, vitalno, kakovostno staranje ni le posledica sreče ali genetike, temveč je tudi način življenja. Prehrana, gibanje, spanje, obvladovanje stresa, odnosi. Kako se torej že v mladosti pripraviti na starost, odgovarjamo skupaj s strokovnjaki.
Po drugi polfinalni tekmi Arsenal : Atletico (M) je že znan prvi finalist nogometne lige prvakov. Slovenska moška namiznoteniška reprezentanca pa je na ekipnem svetovnem prvenstvu v Londonu naletela na res trd oreh. Tekmica je bila Nemčija.
Po drugi polfinalni tekmi Arsenal : Atletico (M) je že znan prvi finalist nogometne lige prvakov. Slovenska moška namiznoteniška reprezentanca pa je na ekipnem svetovnem prvenstvu v Londonu naletela na res trd oreh. Tekmica je bila Nemčija.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Predstavljamo kolesarske steze, ki so bile obnovljene ali zgrajene s pomočjo sredstev kohezijskega sklada.
Predstavljamo kolesarske steze, ki so bile obnovljene ali zgrajene s pomočjo sredstev kohezijskega sklada.
Jutra ob kavi so še lepša ob kitari
Ko se elektrika umakne, ostane bistvo. V tokratni oddaji Jutro ob kavi in kitari je skupina MRFY pokazala svojo bolj intimno plat – brez velikih odrov, brez glasnih ojačevalcev, samo glasba, glas in zgodba. Akustične izvedbe njihovih znanih skladb razkrijejo novo dimenzijo: več prostora za besedo, več tišine med vrsticami in še več občutkov. Posnetek prinaša izbor njihovih najbolj prepoznavnih pesmi v drugačni preobleki ter sproščen pogovor, v katerem bend deli razmišljanja o ustvarjanju, koncertih in trenutkih, ki jih oblikujejo kot glasbenike. To ni klasičen koncert – to je bližnje srečanje z glasbo. Takšno, ki ga ne poslušaš samo z ušesi, ampak ga začutiš. Prisluhnite, kako zveni skupina MRFY, ko ostanejo samo oni – in glasba.
Ko se elektrika umakne, ostane bistvo. V tokratni oddaji Jutro ob kavi in kitari je skupina MRFY pokazala svojo bolj intimno plat – brez velikih odrov, brez glasnih ojačevalcev, samo glasba, glas in zgodba. Akustične izvedbe njihovih znanih skladb razkrijejo novo dimenzijo: več prostora za besedo, več tišine med vrsticami in še več občutkov. Posnetek prinaša izbor njihovih najbolj prepoznavnih pesmi v drugačni preobleki ter sproščen pogovor, v katerem bend deli razmišljanja o ustvarjanju, koncertih in trenutkih, ki jih oblikujejo kot glasbenike. To ni klasičen koncert – to je bližnje srečanje z glasbo. Takšno, ki ga ne poslušaš samo z ušesi, ampak ga začutiš. Prisluhnite, kako zveni skupina MRFY, ko ostanejo samo oni – in glasba.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
Kakšen je plan B za Evropo, če NATO ne deluje več tako, kot smo bili vajeni? V zadnjih tednih je postal zelo aktualna politična tema 7. odstavek 42. člena Pogodbe o Evropski uniji, ki govori o medsebojni pomoči članic v primeru oboroženega napada na eno od njih. Razprave je podžgala kombinacija varnostnih in geopolitičnih premikov, predvsem pa nezaupanje v prihodnjo vlogo ZDA v Evropi in Natu. EU prvič resno razmišlja, ali naj ta člen, ki že dolgo obstaja, preraste v skupni obrambni mehanizem. O tem, pa tudi o krepitvi evropske kolektivne obrambe, z nekdanjim veleposlanikom pri Natu Erikom Kopačem.
Kakšen je plan B za Evropo, če NATO ne deluje več tako, kot smo bili vajeni? V zadnjih tednih je postal zelo aktualna politična tema 7. odstavek 42. člena Pogodbe o Evropski uniji, ki govori o medsebojni pomoči članic v primeru oboroženega napada na eno od njih. Razprave je podžgala kombinacija varnostnih in geopolitičnih premikov, predvsem pa nezaupanje v prihodnjo vlogo ZDA v Evropi in Natu. EU prvič resno razmišlja, ali naj ta člen, ki že dolgo obstaja, preraste v skupni obrambni mehanizem. O tem, pa tudi o krepitvi evropske kolektivne obrambe, z nekdanjim veleposlanikom pri Natu Erikom Kopačem.
Z gozdom in v gozdu ravnajmo spoštljivo, je osnovno pravilo gozdnega bontona. Prost dostop v gozdove je civilizacijska pridobitev, na katero smo lahko v Sloveniji zelo ponosni. Vendar je treba v gozdu upoštevati tudi nekatere omejitve, predvsem pa poskrbeti, da gozd po obisku zapustimo takega, kot je bil, ko smo vstopili vanj. Vožnja po gozdu in gozdnih poteh je eden najbolj perečih problemov, na katerega opozarjajo tako lastniki kot obiskovalci gozdov. Kako je z uporabo gozdnih površin za rekreativne namene? Kako je regulirano nabiralništvo? Ali se zavedamo, da gozdne živali potrebujejo mir in da ne smemo uničevati rastja? Gost sredinega svetovalnega servisa bo magister Andrej Breznikar z Zavoda za gozdove Slovenije. Vaša vprašanja sprejemamo tudi na spletni strani prvi.rtvslo.si.
Z gozdom in v gozdu ravnajmo spoštljivo, je osnovno pravilo gozdnega bontona. Prost dostop v gozdove je civilizacijska pridobitev, na katero smo lahko v Sloveniji zelo ponosni. Vendar je treba v gozdu upoštevati tudi nekatere omejitve, predvsem pa poskrbeti, da gozd po obisku zapustimo takega, kot je bil, ko smo vstopili vanj. Vožnja po gozdu in gozdnih poteh je eden najbolj perečih problemov, na katerega opozarjajo tako lastniki kot obiskovalci gozdov. Kako je z uporabo gozdnih površin za rekreativne namene? Kako je regulirano nabiralništvo? Ali se zavedamo, da gozdne živali potrebujejo mir in da ne smemo uničevati rastja? Gost sredinega svetovalnega servisa bo magister Andrej Breznikar z Zavoda za gozdove Slovenije. Vaša vprašanja sprejemamo tudi na spletni strani prvi.rtvslo.si.
Nekatere vrste rib se drstijo spomladi, nekatere poleti, spet druge jeseni ali pozimi pa tudi večkrat na leto. To dobro vedo tudi "ribji tatovi". V televizijski oddaji TV Obzornik aprila leta 1966 je novinarka Miša Čičmir predstavila problematiko ribjih tatov v reki Polskavi in drugih pritokih Drave. Takrat so se v vodi drstile ribe belice, zato so mnogi ljudje to skušali izkoristiti in priti do brezplačne ribe. Ribiči so organizirali patrulje, ki so preganjale nepridiprave z bregov rek.
Nekatere vrste rib se drstijo spomladi, nekatere poleti, spet druge jeseni ali pozimi pa tudi večkrat na leto. To dobro vedo tudi "ribji tatovi". V televizijski oddaji TV Obzornik aprila leta 1966 je novinarka Miša Čičmir predstavila problematiko ribjih tatov v reki Polskavi in drugih pritokih Drave. Takrat so se v vodi drstile ribe belice, zato so mnogi ljudje to skušali izkoristiti in priti do brezplačne ribe. Ribiči so organizirali patrulje, ki so preganjale nepridiprave z bregov rek.
Jutranja poročila Radia Maribor
- Pred strankami drugi krog za predlaganje mandatarja - Zaradi del danes začasno zapirajo avtocestni priključek Slovenska Bistrica sever proti Ljubljani - Fedža Dudić ni več trener nogometašev Maribora
- Pred strankami drugi krog za predlaganje mandatarja - Zaradi del danes začasno zapirajo avtocestni priključek Slovenska Bistrica sever proti Ljubljani - Fedža Dudić ni več trener nogometašev Maribora
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Na sporedu: John Ireland: samospev Njena pesem Izvajalki: Elisabeth Ritchie, sopran, in Jennifer Purvis, klavir Gerald Finzi: Pet bagatel za klavir in klarinet Izvajalca: Dušan Sodja, klarinet; Tatjana Kaučič, klavir Gustav Holst: Suita sv. Pavla za godala Izvajalca: Godalni ansambel Guildhall in dirigent Robert Salter John William Duarte: 10 narodnih pesmi Izvajalca: Duo Geminiani: Bernard Hebb, kitara in Helmut Schaarschmidt, oboa Ralph Vaughan Williams: Škrjanček vzleta Izvajalci: Michael Bochmann, violina; Angleški godalni orkester in dirigent William Boughton
Na sporedu: John Ireland: samospev Njena pesem Izvajalki: Elisabeth Ritchie, sopran, in Jennifer Purvis, klavir Gerald Finzi: Pet bagatel za klavir in klarinet Izvajalca: Dušan Sodja, klarinet; Tatjana Kaučič, klavir Gustav Holst: Suita sv. Pavla za godala Izvajalca: Godalni ansambel Guildhall in dirigent Robert Salter John William Duarte: 10 narodnih pesmi Izvajalca: Duo Geminiani: Bernard Hebb, kitara in Helmut Schaarschmidt, oboa Ralph Vaughan Williams: Škrjanček vzleta Izvajalci: Michael Bochmann, violina; Angleški godalni orkester in dirigent William Boughton
SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. V petek se na poti iz službe spomnite, da danes v bližnji dvorani, klubu, baru ali pa kulturnem domu narodovem nastopa vaš najljubši bend, vi pa ste ostali brez karte. Še dobro, da se v telefonskem imeniku skriva Alexova številka.
SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. V petek se na poti iz službe spomnite, da danes v bližnji dvorani, klubu, baru ali pa kulturnem domu narodovem nastopa vaš najljubši bend, vi pa ste ostali brez karte. Še dobro, da se v telefonskem imeniku skriva Alexova številka.
Da je trajnostnost način življenja, ne samo trend, nenehno opozarjajo tisti, ki jim je mar za prihodnost našega planeta. To besedo sicer pogosto slišimo tudi v besedišču turističnih ponudnikov, ki želijo tako ali drugače povedati svojo zgodbo, delovanje in filozofijo. Slovenija sebe navzven rada prikazuje kot državo z zeleno agendo. Toda kako se tega lotevajo na nekem manjšem geografskem območju? V tokratni oddaji Glasovi svetov o tem, kakšno je lokalno razumevanje globalnih pojmov v Logarski dolini. Sogovornici: -doc. dr. Ana Svetel -doc. dr. Veronika Zavratnik, obe z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze. Foto: Uradna spletna stran Logarske doline
Da je trajnostnost način življenja, ne samo trend, nenehno opozarjajo tisti, ki jim je mar za prihodnost našega planeta. To besedo sicer pogosto slišimo tudi v besedišču turističnih ponudnikov, ki želijo tako ali drugače povedati svojo zgodbo, delovanje in filozofijo. Slovenija sebe navzven rada prikazuje kot državo z zeleno agendo. Toda kako se tega lotevajo na nekem manjšem geografskem območju? V tokratni oddaji Glasovi svetov o tem, kakšno je lokalno razumevanje globalnih pojmov v Logarski dolini. Sogovornici: -doc. dr. Ana Svetel -doc. dr. Veronika Zavratnik, obe z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze. Foto: Uradna spletna stran Logarske doline
Na sporedu: John Ireland: samospev Njena pesem Izvajalki: Elisabeth Ritchie, sopran, in Jennifer Purvis, klavir Gerald Finzi: Pet bagatel za klavir in klarinet Izvajalca: Dušan Sodja, klarinet; Tatjana Kaučič, klavir Gustav Holst: Suita sv. Pavla za godala Izvajalca: Godalni ansambel Guildhall in dirigent Robert Salter John William Duarte: 10 narodnih pesmi Izvajalca: Duo Geminiani: Bernard Hebb, kitara in Helmut Schaarschmidt, oboa Ralph Vaughan Williams: Škrjanček vzleta Izvajalci: Michael Bochmann, violina; Angleški godalni orkester in dirigent William Boughton
Na sporedu: John Ireland: samospev Njena pesem Izvajalki: Elisabeth Ritchie, sopran, in Jennifer Purvis, klavir Gerald Finzi: Pet bagatel za klavir in klarinet Izvajalca: Dušan Sodja, klarinet; Tatjana Kaučič, klavir Gustav Holst: Suita sv. Pavla za godala Izvajalca: Godalni ansambel Guildhall in dirigent Robert Salter John William Duarte: 10 narodnih pesmi Izvajalca: Duo Geminiani: Bernard Hebb, kitara in Helmut Schaarschmidt, oboa Ralph Vaughan Williams: Škrjanček vzleta Izvajalci: Michael Bochmann, violina; Angleški godalni orkester in dirigent William Boughton
Janez Ramoveš (1965) velja za pesnika, ki mu uspeva duhovito in izvirno v poezijo preliti poljansko narečje. Ta samosvoji avtor sicer ni novo ime na slovenskem literarnem prizorišču, saj je prvo pesniško zbirko Božjastnice izdal že leta 1990. V tej knjigi že nakazuje motivni svet in pesniško senzibilnost, ki ju je z vso umetniško močjo razvil v poznejših zbirkah, kot so Striptiz. Namesto Kim Basinger (1995), Poročilo iz geta (2001), Staroselski ciklus (2006) in Skuz okn strejlam kurente (2012). Tudi v zadnji Ramoveš izkorišča poljansko narečje, da humorno upesni lokalne teme. To dokazuje na primer v pesmi Pastirska. Interpret Saša Tabaković, režiser Jože Valentič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednika oddaje Urban Tarman in Gregor Podlogar. Posneto leta 2015.
Janez Ramoveš (1965) velja za pesnika, ki mu uspeva duhovito in izvirno v poezijo preliti poljansko narečje. Ta samosvoji avtor sicer ni novo ime na slovenskem literarnem prizorišču, saj je prvo pesniško zbirko Božjastnice izdal že leta 1990. V tej knjigi že nakazuje motivni svet in pesniško senzibilnost, ki ju je z vso umetniško močjo razvil v poznejših zbirkah, kot so Striptiz. Namesto Kim Basinger (1995), Poročilo iz geta (2001), Staroselski ciklus (2006) in Skuz okn strejlam kurente (2012). Tudi v zadnji Ramoveš izkorišča poljansko narečje, da humorno upesni lokalne teme. To dokazuje na primer v pesmi Pastirska. Interpret Saša Tabaković, režiser Jože Valentič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednika oddaje Urban Tarman in Gregor Podlogar. Posneto leta 2015.
V prihajajočih mesecih, ko se temperature – včasih počasi, včasih hitro – dvigujejo, bo vedno bolj prijala tudi osvežilna pijača, ki jo dodatno ohladimo – z ledom. Toda hitro nas lahko zmoti hitro topljenje ledu, tako pa tudi razvodenelost pijače. Tisti, ki so v tem poslu, vedo povedati, da je treba več pozornosti nameniti tudi ledu, predvsem njegovi velikosti. O tej zamrznjeni vodi, ki prevzame različne oblike – kocke, kvadra ali krogle –, pa v današnji oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek.
V prihajajočih mesecih, ko se temperature – včasih počasi, včasih hitro – dvigujejo, bo vedno bolj prijala tudi osvežilna pijača, ki jo dodatno ohladimo – z ledom. Toda hitro nas lahko zmoti hitro topljenje ledu, tako pa tudi razvodenelost pijače. Tisti, ki so v tem poslu, vedo povedati, da je treba več pozornosti nameniti tudi ledu, predvsem njegovi velikosti. O tej zamrznjeni vodi, ki prevzame različne oblike – kocke, kvadra ali krogle –, pa v današnji oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek.
Na sporedu: John Ireland: samospev Njena pesem Izvajalki: Elisabeth Ritchie, sopran, in Jennifer Purvis, klavir Gerald Finzi: Pet bagatel za klavir in klarinet Izvajalca: Dušan Sodja, klarinet; Tatjana Kaučič, klavir Gustav Holst: Suita sv. Pavla za godala Izvajalca: Godalni ansambel Guildhall in dirigent Robert Salter John William Duarte: 10 narodnih pesmi Izvajalca: Duo Geminiani: Bernard Hebb, kitara in Helmut Schaarschmidt, oboa Ralph Vaughan Williams: Škrjanček vzleta Izvajalci: Michael Bochmann, violina; Angleški godalni orkester in dirigent William Boughton
Na sporedu: John Ireland: samospev Njena pesem Izvajalki: Elisabeth Ritchie, sopran, in Jennifer Purvis, klavir Gerald Finzi: Pet bagatel za klavir in klarinet Izvajalca: Dušan Sodja, klarinet; Tatjana Kaučič, klavir Gustav Holst: Suita sv. Pavla za godala Izvajalca: Godalni ansambel Guildhall in dirigent Robert Salter John William Duarte: 10 narodnih pesmi Izvajalca: Duo Geminiani: Bernard Hebb, kitara in Helmut Schaarschmidt, oboa Ralph Vaughan Williams: Škrjanček vzleta Izvajalci: Michael Bochmann, violina; Angleški godalni orkester in dirigent William Boughton
Danes mineva 50-let od uničujočega potresa, ki je leta 1976 prizadel Furlanijo in Posočje. Na italijanski strani je zahteval skoraj tisoč življenj, porušenih je bilo 18 tisoč stavb, 75 tisoč je bilo poškodovanih. Na slovenski strani je brez strehe nad glavo ostala večina prebivalcev Breginjskega kota, porušene so bile vasi vse do Bovške kotline. Najhuje je bilo v Gemoni, Huminu po slovensko, kjer se bosta današnje osrednje spominske slovesnosti udeležila tudi predsednik italijanske republike Sergio Mattarella in premierka Giorgia Meloni. V oddaji tudi o tem: - Začenja se drugi krog iskanja novega mandatarja. - Novogoriška občina bo iskala novega gostinca za kavarno EPIC. - Na Beneškem bienalu odprtje slovenskega nacionalnega paviljona; zaradi sodelovanja Rusije odstopila mednarodna žirija.
Danes mineva 50-let od uničujočega potresa, ki je leta 1976 prizadel Furlanijo in Posočje. Na italijanski strani je zahteval skoraj tisoč življenj, porušenih je bilo 18 tisoč stavb, 75 tisoč je bilo poškodovanih. Na slovenski strani je brez strehe nad glavo ostala večina prebivalcev Breginjskega kota, porušene so bile vasi vse do Bovške kotline. Najhuje je bilo v Gemoni, Huminu po slovensko, kjer se bosta današnje osrednje spominske slovesnosti udeležila tudi predsednik italijanske republike Sergio Mattarella in premierka Giorgia Meloni. V oddaji tudi o tem: - Začenja se drugi krog iskanja novega mandatarja. - Novogoriška občina bo iskala novega gostinca za kavarno EPIC. - Na Beneškem bienalu odprtje slovenskega nacionalnega paviljona; zaradi sodelovanja Rusije odstopila mednarodna žirija.
Danes za strokovno javnost svoja vrata odpira 61. Beneški bienale sodobne umetnosti. Zaradi sodelovanja Rusije prvič po začetku njene invazije na Ukrajino pa je tik pred zdajci odstopila mednarodna žirija, ta odločitev se bo vpisala v zgodovino bienala, pravi Martina Vovk, komisarka slovenskega paviljona o odločitvi žirantk – nagrade torej letos ne bodo podeljene ob odprtju bienala, 9. maja, kot je bilo sicer v navadi. Gre za prestižno prireditev z ogromno simbolno močjo, še poudarja Martina Vovk.
Danes za strokovno javnost svoja vrata odpira 61. Beneški bienale sodobne umetnosti. Zaradi sodelovanja Rusije prvič po začetku njene invazije na Ukrajino pa je tik pred zdajci odstopila mednarodna žirija, ta odločitev se bo vpisala v zgodovino bienala, pravi Martina Vovk, komisarka slovenskega paviljona o odločitvi žirantk – nagrade torej letos ne bodo podeljene ob odprtju bienala, 9. maja, kot je bilo sicer v navadi. Gre za prestižno prireditev z ogromno simbolno močjo, še poudarja Martina Vovk.
Danes se začenja drugi krog iskanja mandatarja za sestavo nove slovenske vlade, potem ko predsednica republike Nataša Pirc Musar v prvem krogu mandata ni podelila. Pogajanja na desnosredinskem političnem polu so v polnem teku, v ospredju pa je možnost vlade pod vodstvom Janeza Janše. Drugi poudarki: - Ameriški predsednik Trump začasno ustavil akcijo vojaškega spremstva ladij v Horumški ožini in poudaril napredek v pogajanjih z Iranom. - Nemška vlada leto dni po nastopu mandata ne uresničuje svojih načrtov, razkol med strankama koalicije je vse večji. - V Benetkah začetek 61. bienala sodobne umetnosti. Zaradi sodelovanja Rusije je tik pred začetkom odstopila mednarodna žirija za nagrade.
Danes se začenja drugi krog iskanja mandatarja za sestavo nove slovenske vlade, potem ko predsednica republike Nataša Pirc Musar v prvem krogu mandata ni podelila. Pogajanja na desnosredinskem političnem polu so v polnem teku, v ospredju pa je možnost vlade pod vodstvom Janeza Janše. Drugi poudarki: - Ameriški predsednik Trump začasno ustavil akcijo vojaškega spremstva ladij v Horumški ožini in poudaril napredek v pogajanjih z Iranom. - Nemška vlada leto dni po nastopu mandata ne uresničuje svojih načrtov, razkol med strankama koalicije je vse večji. - V Benetkah začetek 61. bienala sodobne umetnosti. Zaradi sodelovanja Rusije je tik pred začetkom odstopila mednarodna žirija za nagrade.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Tokrat bo govor o svetovnem ekipnem prvenstvu v namiznem tenisu v Londonu. Za uvrstitev med 16 najboljših reprezentanc so tekmeci Slovencev favorizirani Nemci.
Tokrat bo govor o svetovnem ekipnem prvenstvu v namiznem tenisu v Londonu. Za uvrstitev med 16 najboljših reprezentanc so tekmeci Slovencev favorizirani Nemci.
Na sporedu: John Ireland: Londonska uvertura Izvajalca: Londonski simfonični orkester in dirigent sir John Barbirolli Charles Villiers Stanford: Trije moteti, op. 38 Izvajalca: Komorni zbor Ave in dirigent Andraž Hauptman Benjamin Britten: Serenada za rog, tenor in orkester, op. 31 Izvajalci: Boštjan Lipovšek, rog; James Oxley, tenor; Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent En Shao Cyril Scott: Jezero Tallahas Izvajalca: Ali Dermelj, violina; Pavel Šivic, klavir
Na sporedu: John Ireland: Londonska uvertura Izvajalca: Londonski simfonični orkester in dirigent sir John Barbirolli Charles Villiers Stanford: Trije moteti, op. 38 Izvajalca: Komorni zbor Ave in dirigent Andraž Hauptman Benjamin Britten: Serenada za rog, tenor in orkester, op. 31 Izvajalci: Boštjan Lipovšek, rog; James Oxley, tenor; Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent En Shao Cyril Scott: Jezero Tallahas Izvajalca: Ali Dermelj, violina; Pavel Šivic, klavir
Enja Zobarič je prek študentske izmenjave za pol leta odletela v Tanzanijo. Ni prav dobro vedela, s čim se bo ukvarjala, nato pa se je po spletu okoliščin spoprijateljila z nekaj domačini, ki so tudi pripadnice in pripadniki kvir skupnosti. Bolj kot se je Enja z njimi družila, bolj je ugotavljala, da se kvir osebe v Tanzaniji soočajo s številnimi izzivi, tudi takšnimi, ki so pri nas danes skoraj nepredstavljivi. Že sama homoseksualnost je kriminalizirana, nevarno se je izražati, oblačiti, zbirati, biti drugačen. Vidnost, ki pri nas velja za univerzalno vrednoto osvoboditve, je tam enaka ranljivosti. Ogromno torej tvegaš, že če sploh obstajaš in živiš svojo resnico. Z Enjo klepetava o podzemnih tanzanijskih zabavah, uvidih, kulturnem šoku ob vrnitvi, pa tudi o njeni drag personi Bujti Divi. [kvír] samostalnik moškega spola: skupek, celota teoretskih spoznanj in družbenopolitičnih načel o spolni usmerjenosti, ki ni heteroseksualna, in spolni identiteti, ki se ne ujema s spolom, opredeljenim, pripisanim ob rojstvu.
Enja Zobarič je prek študentske izmenjave za pol leta odletela v Tanzanijo. Ni prav dobro vedela, s čim se bo ukvarjala, nato pa se je po spletu okoliščin spoprijateljila z nekaj domačini, ki so tudi pripadnice in pripadniki kvir skupnosti. Bolj kot se je Enja z njimi družila, bolj je ugotavljala, da se kvir osebe v Tanzaniji soočajo s številnimi izzivi, tudi takšnimi, ki so pri nas danes skoraj nepredstavljivi. Že sama homoseksualnost je kriminalizirana, nevarno se je izražati, oblačiti, zbirati, biti drugačen. Vidnost, ki pri nas velja za univerzalno vrednoto osvoboditve, je tam enaka ranljivosti. Ogromno torej tvegaš, že če sploh obstajaš in živiš svojo resnico. Z Enjo klepetava o podzemnih tanzanijskih zabavah, uvidih, kulturnem šoku ob vrnitvi, pa tudi o njeni drag personi Bujti Divi. [kvír] samostalnik moškega spola: skupek, celota teoretskih spoznanj in družbenopolitičnih načel o spolni usmerjenosti, ki ni heteroseksualna, in spolni identiteti, ki se ne ujema s spolom, opredeljenim, pripisanim ob rojstvu.
Dobro jutro, spoštovani poslušalci in cenjene poslušalke. Ali ste kdaj razmišljali, zakaj ljudje radi potujemo? V skupini ali sami. V mislih nimam službenih potovanj z najdražjimi letalskimi ali ladijskimi prevozniki, čeprav znajo biti tudi ta, če smo le malo iznajdljivi, pisana na našo kožo. »Kdor ni nič izkusil, ve malo, kdor pa je mnogo potoval, si bogati znanje,« (Sir 34,10) je zapisal modri Sirah v letih 180–175 pred Kristusovim rojstvom. Potovanje nam po Sirahu torej širi obzorje in spoznanje. Največji svetovni popotniki pa vsem tistim, ki po svetu potujemo samo s prstom po zemljevidu, v pustolovskih romanih pripovedujejo resnične zgodbe iz daljnih svetov. Včasih nam zgodbe vzbujajo grozljive občutke, spet drugič bi tudi mi najraje dvignili sidro in se odpravili na pot okrog sveta. Sama spadam med podpovprečne popotnike, če imam v mislih potovanja okrog zemeljske oble. Od nog mi gre veliko bolje potovanje po domači zemlji. Tako sem se iz domačega kraja, ki bi ga z ravnilom ugodja, dostopnosti in blaginje lahko postavila na zemljevid oddaljenih krajev, tudi sama odpravila v mesto, ki mi je obljubljalo znanje. A na tem prvem večjem potovanju samo znanje iz knjig. Na drugem potovanju, tokrat že v večje mesto, so poleg znanja iz knjig moje potovanje začele bogatiti tudi življenjske izkušnje. V zakotje domačega polja sem se vrnila šele po treh desetletjih. Danes v kotu domače kuhinje potujem od spomina do spomina. Spomini se vrstijo od najbolj navdihujočih do tistih, ki v meni vzbudijo občutek notranje napetosti. Moje življenjsko potovanje, pa čeprav samo do največjega mesta v domači deželi, je bilo razburljivo: včasih podobno vožnji po železniških tirih, spet drugič kot potovanje oblakov po nebu. Moj pristanek na tleh življenja je bil trd, z rahlimi zlomi, ki jih življenje sedaj samo uravnava. Ko se odpravljamo na turistična potovanja, s seboj vzamemo najnujnejšo prtljago. Če imamo zlato plačilno kartico, si lahko obleko kupimo v kraju, kamor smo pripotovali. Kar se lahko izkaže za dobro izbiro, saj bomo oblečeni po krajevni modi. A na življenjskih potovanjih je drugače. Smer našega potovanja ne določa samo kupljena vozovnica v žepu. Kakor tudi ne, ali smo bogati ali revni. Črto našega življenjskega leta določa prtljaga v zaprtih kovčkih, katerih ključ ali šifro, s katerimi bi kovčke lahko ponovno odprli, smo že zdavnaj izgubili. Tako lahko leta in leta potujemo s kupom odvečne prtljage ali pa za seboj vlečemo prazne kovčke, brez vsebine. Kar je huje od izgubljene prtljage na sanjskem potovanju. Izmed vseh odprav je najtežja tista, na kateri želimo ponovno najti izgubljen ključ ali šifro. Ko ju bomo našli, bomo lahko odklenili tudi prazen kovček in ga začeli polniti z vsebino. In ne pozabite: za tovrstno potovanje dobimo vozovnico samo enkrat v življenju.
Dobro jutro, spoštovani poslušalci in cenjene poslušalke. Ali ste kdaj razmišljali, zakaj ljudje radi potujemo? V skupini ali sami. V mislih nimam službenih potovanj z najdražjimi letalskimi ali ladijskimi prevozniki, čeprav znajo biti tudi ta, če smo le malo iznajdljivi, pisana na našo kožo. »Kdor ni nič izkusil, ve malo, kdor pa je mnogo potoval, si bogati znanje,« (Sir 34,10) je zapisal modri Sirah v letih 180–175 pred Kristusovim rojstvom. Potovanje nam po Sirahu torej širi obzorje in spoznanje. Največji svetovni popotniki pa vsem tistim, ki po svetu potujemo samo s prstom po zemljevidu, v pustolovskih romanih pripovedujejo resnične zgodbe iz daljnih svetov. Včasih nam zgodbe vzbujajo grozljive občutke, spet drugič bi tudi mi najraje dvignili sidro in se odpravili na pot okrog sveta. Sama spadam med podpovprečne popotnike, če imam v mislih potovanja okrog zemeljske oble. Od nog mi gre veliko bolje potovanje po domači zemlji. Tako sem se iz domačega kraja, ki bi ga z ravnilom ugodja, dostopnosti in blaginje lahko postavila na zemljevid oddaljenih krajev, tudi sama odpravila v mesto, ki mi je obljubljalo znanje. A na tem prvem večjem potovanju samo znanje iz knjig. Na drugem potovanju, tokrat že v večje mesto, so poleg znanja iz knjig moje potovanje začele bogatiti tudi življenjske izkušnje. V zakotje domačega polja sem se vrnila šele po treh desetletjih. Danes v kotu domače kuhinje potujem od spomina do spomina. Spomini se vrstijo od najbolj navdihujočih do tistih, ki v meni vzbudijo občutek notranje napetosti. Moje življenjsko potovanje, pa čeprav samo do največjega mesta v domači deželi, je bilo razburljivo: včasih podobno vožnji po železniških tirih, spet drugič kot potovanje oblakov po nebu. Moj pristanek na tleh življenja je bil trd, z rahlimi zlomi, ki jih življenje sedaj samo uravnava. Ko se odpravljamo na turistična potovanja, s seboj vzamemo najnujnejšo prtljago. Če imamo zlato plačilno kartico, si lahko obleko kupimo v kraju, kamor smo pripotovali. Kar se lahko izkaže za dobro izbiro, saj bomo oblečeni po krajevni modi. A na življenjskih potovanjih je drugače. Smer našega potovanja ne določa samo kupljena vozovnica v žepu. Kakor tudi ne, ali smo bogati ali revni. Črto našega življenjskega leta določa prtljaga v zaprtih kovčkih, katerih ključ ali šifro, s katerimi bi kovčke lahko ponovno odprli, smo že zdavnaj izgubili. Tako lahko leta in leta potujemo s kupom odvečne prtljage ali pa za seboj vlečemo prazne kovčke, brez vsebine. Kar je huje od izgubljene prtljage na sanjskem potovanju. Izmed vseh odprav je najtežja tista, na kateri želimo ponovno najti izgubljen ključ ali šifro. Ko ju bomo našli, bomo lahko odklenili tudi prazen kovček in ga začeli polniti z vsebino. In ne pozabite: za tovrstno potovanje dobimo vozovnico samo enkrat v življenju.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Švica leta 1938. Nadarjena nemška pevka Willie se zaljubi v judovskega dirigenta Roberta, ki Judom pomaga bežati iz nacistične Nemčije. Njegov premožni oče da Willie deportirati v strahu, da bo Nemka ogrozila mrežo za pobeg Judov. Willie v Nemčiji zaslovi in obogati s pesmijo Lili Marleen, ki postane priljubljen napev mladih vojakov na obeh straneh front. Poskuša se vrniti k ljubimcu, vendar jo pri tem ovirajo zasebne in zgodovinske ovire. Izvirni naslov: LILI MARLEEN / Nemški film, 1981 / Režija: Rainer Werner Fassbinder / Scenarij: Manfred Purzer, Joshua Sinclair, Rainer Werner Fassbinder / Igrajo: Hanna Schygulla, Giancarlo Giannini, Mel Ferrer
Švica leta 1938. Nadarjena nemška pevka Willie se zaljubi v judovskega dirigenta Roberta, ki Judom pomaga bežati iz nacistične Nemčije. Njegov premožni oče da Willie deportirati v strahu, da bo Nemka ogrozila mrežo za pobeg Judov. Willie v Nemčiji zaslovi in obogati s pesmijo Lili Marleen, ki postane priljubljen napev mladih vojakov na obeh straneh front. Poskuša se vrniti k ljubimcu, vendar jo pri tem ovirajo zasebne in zgodovinske ovire. Izvirni naslov: LILI MARLEEN / Nemški film, 1981 / Režija: Rainer Werner Fassbinder / Scenarij: Manfred Purzer, Joshua Sinclair, Rainer Werner Fassbinder / Igrajo: Hanna Schygulla, Giancarlo Giannini, Mel Ferrer
Pričevanje Marjana Šefa bo zadovoljilo še tako zahtevne gledalce, saj odstira zgodbo moža z izjemnimi življenjski izkušnjami. V spominih seže celo v daljno preteklost, vse do umora jugoslovanskega kralja Aleksandra leta 1934, spremlja pa tudi sodobno politiko. Marjan Šef je bil rojen v Zagrebu slovenskim staršem, ki so se pogosto selili. Nekateri njegovi sorodniki so bili znameniti učitelji, sam pa se je usmeril v elektroniko in s sinovoma vodil uspešno inovativno podjetje. Njegova življenjska zgodba je presenetljiva freska največjih preizkušenj, skozi katere je šel slovenski narod med drugo svetovno vojno in po njej. Pričevalec Šef je doživel strahote fašizma, nacizma in komunizma. Vsi trije režimi so prizadeli tudi njegovo družino.
Pričevanje Marjana Šefa bo zadovoljilo še tako zahtevne gledalce, saj odstira zgodbo moža z izjemnimi življenjski izkušnjami. V spominih seže celo v daljno preteklost, vse do umora jugoslovanskega kralja Aleksandra leta 1934, spremlja pa tudi sodobno politiko. Marjan Šef je bil rojen v Zagrebu slovenskim staršem, ki so se pogosto selili. Nekateri njegovi sorodniki so bili znameniti učitelji, sam pa se je usmeril v elektroniko in s sinovoma vodil uspešno inovativno podjetje. Njegova življenjska zgodba je presenetljiva freska največjih preizkušenj, skozi katere je šel slovenski narod med drugo svetovno vojno in po njej. Pričevalec Šef je doživel strahote fašizma, nacizma in komunizma. Vsi trije režimi so prizadeli tudi njegovo družino.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Izvedeli bomo vrsto zanimivosti o delu mojstra zvoka. Ob poslušanju posnetkov del Jeana Feryja Rebela, Giuseppa Verdija in Richarda Straussa nas bo po poteh svojega poklica, zlasti nastajanju simfoničnih in opernih posnetkov, popeljala tokratna gostja muzikologinje Mojce Menart, tonska mojstrica Aleks Pirkmajer Penko.
Izvedeli bomo vrsto zanimivosti o delu mojstra zvoka. Ob poslušanju posnetkov del Jeana Feryja Rebela, Giuseppa Verdija in Richarda Straussa nas bo po poteh svojega poklica, zlasti nastajanju simfoničnih in opernih posnetkov, popeljala tokratna gostja muzikologinje Mojce Menart, tonska mojstrica Aleks Pirkmajer Penko.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.