Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Pavle Jakopič v kratki ljubezenski zgodbi, naslovljeni Srce pod peskom, pokaže, kako lahko neka na videz drobna neodločnost zaznamuje človekovo življenje. Interpretira Igor Samobor, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Jure Culiberg, režija Irenma Glonar, redakcija Ingrid Kovač Brus in Tesa Drev Juh, produkcija 2005.
Pavle Jakopič v kratki ljubezenski zgodbi, naslovljeni Srce pod peskom, pokaže, kako lahko neka na videz drobna neodločnost zaznamuje človekovo življenje. Interpretira Igor Samobor, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Jure Culiberg, režija Irenma Glonar, redakcija Ingrid Kovač Brus in Tesa Drev Juh, produkcija 2005.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Življenje nacističnega plenilca umetnin
Dvodelni dokumentarni film o Brunu Lohseju, enem glavnih nacističnih trgovcev z ukradenimi umetninami, razkriva, kako je nacistični aparat sistematično ropal umetnine in kako so mnogi izmed teh zločinov po vojni ostali nerazrešeni, celo prezrti. Zgodovinar Jonathan Petropoulos sledi Lohsejevi sledi skozi arhivsko gradivo, intervjuje in številna pričevanja, pogovarja pa se tudi s samim Brunom Lohsejem. Film razkriva podrobnosti o trgovski mreži, ki je delovala tudi v Švici, Liechtensteinu in ZDA še dolgo po koncu vojne. V umetnostnem svetu vprašanja lastništva artefaktov, moralne odgovornosti in pravice ostajajo odprta, številne žrtve in njihovi potomci pa si še vedno prizadevajo povrniti ukradeno. 1. del Doktor umetnostne zgodovine Bruno Lohse kmalu po začetku 2. svetovne vojne prejme telefonski klic, ki mu življenje postavi na glavo. V Parizu začne delati za naciste in uspešno pleni umetniške zbirke, zato kmalu postane Göringov osebni agent za nabiranje dragocenih umetnin. Po vojni mu sicer sodijo zaradi plenjenja, vendar je zaradi pomanjkanja dokazov oproščen. Vrne se v München, kjer se ponovno loti trgovine z umetninami - tudi takimi, ki so bile naropane med vojno. PLUNDERER: THE LIFE AND TIMES OF A NAZI ART THIEF / ZDA / 2024 / Režija: Hugo Macgregor
Dvodelni dokumentarni film o Brunu Lohseju, enem glavnih nacističnih trgovcev z ukradenimi umetninami, razkriva, kako je nacistični aparat sistematično ropal umetnine in kako so mnogi izmed teh zločinov po vojni ostali nerazrešeni, celo prezrti. Zgodovinar Jonathan Petropoulos sledi Lohsejevi sledi skozi arhivsko gradivo, intervjuje in številna pričevanja, pogovarja pa se tudi s samim Brunom Lohsejem. Film razkriva podrobnosti o trgovski mreži, ki je delovala tudi v Švici, Liechtensteinu in ZDA še dolgo po koncu vojne. V umetnostnem svetu vprašanja lastništva artefaktov, moralne odgovornosti in pravice ostajajo odprta, številne žrtve in njihovi potomci pa si še vedno prizadevajo povrniti ukradeno. 1. del Doktor umetnostne zgodovine Bruno Lohse kmalu po začetku 2. svetovne vojne prejme telefonski klic, ki mu življenje postavi na glavo. V Parizu začne delati za naciste in uspešno pleni umetniške zbirke, zato kmalu postane Göringov osebni agent za nabiranje dragocenih umetnin. Po vojni mu sicer sodijo zaradi plenjenja, vendar je zaradi pomanjkanja dokazov oproščen. Vrne se v München, kjer se ponovno loti trgovine z umetninami - tudi takimi, ki so bile naropane med vojno. PLUNDERER: THE LIFE AND TIMES OF A NAZI ART THIEF / ZDA / 2024 / Režija: Hugo Macgregor
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Moč Evrope je letos na preizkušnji. Vojni v Ukrajini in Gazi, carinska vojna, dobrih osem mesecev nepredvidljive politike ameriškega predsednika. Blejski strateški forum meri utrip iztirjenega sveta in išče rešitve. Globus tokrat nastaja na Bledu, v središču pogovorov o svetu danes in jutri. Globus o nemoči Evrope in svetu, ki je ušel izpod nadzora.
Moč Evrope je letos na preizkušnji. Vojni v Ukrajini in Gazi, carinska vojna, dobrih osem mesecev nepredvidljive politike ameriškega predsednika. Blejski strateški forum meri utrip iztirjenega sveta in išče rešitve. Globus tokrat nastaja na Bledu, v središču pogovorov o svetu danes in jutri. Globus o nemoči Evrope in svetu, ki je ušel izpod nadzora.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Zunanja ministrica Tanja Fajon je letošnji jubilejni 20-i strateški forum na Bledu označila za najzahtevnejšega; ob tem je poudarila, da so razprave potekale v času velikih kriz, vojn, močnih delitev v svetu in prevlade moči nad pravili, ter pomanjkanja politične volje za spoštovanje mednarodnega prava. Kot ključno sporočilo je poudarila poziv voditeljem, naj se zavedajo odgovornosti, spodobnosti in temeljnih vrednot, na katerih svojo politiko gradi tudi Slovenija.
Zunanja ministrica Tanja Fajon je letošnji jubilejni 20-i strateški forum na Bledu označila za najzahtevnejšega; ob tem je poudarila, da so razprave potekale v času velikih kriz, vojn, močnih delitev v svetu in prevlade moči nad pravili, ter pomanjkanja politične volje za spoštovanje mednarodnega prava. Kot ključno sporočilo je poudarila poziv voditeljem, naj se zavedajo odgovornosti, spodobnosti in temeljnih vrednot, na katerih svojo politiko gradi tudi Slovenija.
Pevec, kitarist, skladatelj in večkratni dobitnik grammyja José Feliciano je od rojstva slep. Odraščal je v revščini, najprej v rodnem Portoriku in nato v New Yorku. Z vztrajnostjo in trdno voljo je utiral pot drugim latinskoameriškim glasbenikom, o čemer v filmu med drugim pripovedujeta Gloria Estefan in Carlos Santana. Feliciano je zaslovel s svojo izvedbo skladbe Light My Fire skupine The Doors in ameriške himne Star-Spangled Banner ter z božično uspešnico Feliz Navidad. Bil je eden prvih, ki so latinskoameriški glasbi primešali džez, rok, pop, bluz in flamenko. Po 60 letih kariere velja za enega najboljših kitaristov na svetu. JOSÉ FELICIANO: BEHIND THIS GUITAR / ZDA / 2022 / Režija: Helen Murphy, Frank Licari, Khoa Le
Pevec, kitarist, skladatelj in večkratni dobitnik grammyja José Feliciano je od rojstva slep. Odraščal je v revščini, najprej v rodnem Portoriku in nato v New Yorku. Z vztrajnostjo in trdno voljo je utiral pot drugim latinskoameriškim glasbenikom, o čemer v filmu med drugim pripovedujeta Gloria Estefan in Carlos Santana. Feliciano je zaslovel s svojo izvedbo skladbe Light My Fire skupine The Doors in ameriške himne Star-Spangled Banner ter z božično uspešnico Feliz Navidad. Bil je eden prvih, ki so latinskoameriški glasbi primešali džez, rok, pop, bluz in flamenko. Po 60 letih kariere velja za enega najboljših kitaristov na svetu. JOSÉ FELICIANO: BEHIND THIS GUITAR / ZDA / 2022 / Režija: Helen Murphy, Frank Licari, Khoa Le
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V drugem delu radijske trilogije drzni in pogumni Ostrorogi Jelen uspešno širi svojo družino in posest, vzpostavi nove trgovske poti na reki Savi in se skupaj s spremstvom celo odpravi do morja. Na drugi strani pa si zaman prizadeva združiti celotno občestvo jezerskih rodov. Priljubljeno klasično branje predvajamo v sklopu sodelovanja med Radiem Slovenija ter Zavodom Muzej in galerije mesta Ljubljana, kjer prek radijskih iger raziskujemo zgodovino mesta Ljubljana in njegove izjemne osebnosti. Po predvajanju radijske igre bo sledil posnetek prvega dela predavanja Irene Šinkovec, ki bo osvetlila razlike in povezave med literarno fikcijo v romanu in arheološkimi dejstvi, odkritimi po Jalnovem obdobju. Režiser: Jože Valentič Prirejevalec: Jože Rode Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Ostrorogi Jelen – Igor Samobor Presukani Lisjak – Gregor Čušin Grčavi Brest – Jaka Lah Ponirek – Jan Bučar Pegasti Ris – Zvone Hribar Zorna Kalina – Saša Mihelčič Sinjeoka Kodrolaska – Judita Zidar Vitorogi Oven – Ivan Rupnik Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2007
V drugem delu radijske trilogije drzni in pogumni Ostrorogi Jelen uspešno širi svojo družino in posest, vzpostavi nove trgovske poti na reki Savi in se skupaj s spremstvom celo odpravi do morja. Na drugi strani pa si zaman prizadeva združiti celotno občestvo jezerskih rodov. Priljubljeno klasično branje predvajamo v sklopu sodelovanja med Radiem Slovenija ter Zavodom Muzej in galerije mesta Ljubljana, kjer prek radijskih iger raziskujemo zgodovino mesta Ljubljana in njegove izjemne osebnosti. Po predvajanju radijske igre bo sledil posnetek prvega dela predavanja Irene Šinkovec, ki bo osvetlila razlike in povezave med literarno fikcijo v romanu in arheološkimi dejstvi, odkritimi po Jalnovem obdobju. Režiser: Jože Valentič Prirejevalec: Jože Rode Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Ostrorogi Jelen – Igor Samobor Presukani Lisjak – Gregor Čušin Grčavi Brest – Jaka Lah Ponirek – Jan Bučar Pegasti Ris – Zvone Hribar Zorna Kalina – Saša Mihelčič Sinjeoka Kodrolaska – Judita Zidar Vitorogi Oven – Ivan Rupnik Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2007
Ameriška pisateljica Sandra Cisneros se je rodila leta 1954 v delavski družini latinskoameriškega izvora v Chicagu. Odraščala je razpeta med Združenimi državami in Mehiko ter kot pisateljica sprva poskušala posnemati snovi, like in prizorišča, ki so se zgledovali po evropski kulturi, potem pa začela pisati o okolju, v kakršnem je odraščala sama, in ljudeh, ki jih je poznala. Tako je nastala tudi Hiša v ulici Mango, njen roman, ki ga je v slovenščino prevedla Maja Kraigher. Junakinja romana, deklica Esperanza Cordero, odrašča v hispanski čikaški skupnosti v podobni družini kot pisateljica in bere enake romane, kot jih je v otroštvu brala pisateljica. Danes širši krog bralcev in bralk Sandro Cisneros pozna predvsem po Ulici Mango in po zbirki Reka Kričeča ženska in druge zgodbe, ki jo predstavljamo v Literarnem večeru. V njih Sandra Cisneros upodablja mehiške Američanke, ženske, ujete v spone patriarhalne kulture, v kateri njihova življenja določajo odnosi z moškimi. Pisateljica je sicer izdala tudi nekaj pesniških zbirk, objavljala v priznanih revijah ter za avtentičnost izkušenj in glasov svojih likov in bistroumno preprostega sloga prejela več nagrad, skupaj s štipendijo MacArthur Fellowship. Avtorica oddaje in prevajalka Tina Poglajen, interpretirata Darja Reichman in Sara Gorše, vezno besedilo bere Ivan Lotrič, glasbena oprema Luka Hočevar, zvok in montaža Urban Gruden, režija Jože Valentič, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija 2019.
Ameriška pisateljica Sandra Cisneros se je rodila leta 1954 v delavski družini latinskoameriškega izvora v Chicagu. Odraščala je razpeta med Združenimi državami in Mehiko ter kot pisateljica sprva poskušala posnemati snovi, like in prizorišča, ki so se zgledovali po evropski kulturi, potem pa začela pisati o okolju, v kakršnem je odraščala sama, in ljudeh, ki jih je poznala. Tako je nastala tudi Hiša v ulici Mango, njen roman, ki ga je v slovenščino prevedla Maja Kraigher. Junakinja romana, deklica Esperanza Cordero, odrašča v hispanski čikaški skupnosti v podobni družini kot pisateljica in bere enake romane, kot jih je v otroštvu brala pisateljica. Danes širši krog bralcev in bralk Sandro Cisneros pozna predvsem po Ulici Mango in po zbirki Reka Kričeča ženska in druge zgodbe, ki jo predstavljamo v Literarnem večeru. V njih Sandra Cisneros upodablja mehiške Američanke, ženske, ujete v spone patriarhalne kulture, v kateri njihova življenja določajo odnosi z moškimi. Pisateljica je sicer izdala tudi nekaj pesniških zbirk, objavljala v priznanih revijah ter za avtentičnost izkušenj in glasov svojih likov in bistroumno preprostega sloga prejela več nagrad, skupaj s štipendijo MacArthur Fellowship. Avtorica oddaje in prevajalka Tina Poglajen, interpretirata Darja Reichman in Sara Gorše, vezno besedilo bere Ivan Lotrič, glasbena oprema Luka Hočevar, zvok in montaža Urban Gruden, režija Jože Valentič, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija 2019.
September je že tradicionalno obarvan tudi z novo zvočnostjo Festivala sodobne glasbe v Goriških Brdih. Po dolgoletnem delovanju v Šmartnem se je v zadnjih letih udomačil v Medani. Letošnja 15. festivalska izvedba bo potekala od četrtka, 11. septembra, do sobote, 13. septembra. Kaj prinaša, sta Mojci Maljevac razkrila programski vodja Zlatko Kaučič in Tomi Novak, predsednik Društva Zvočni izviri, ki festival organizira.
September je že tradicionalno obarvan tudi z novo zvočnostjo Festivala sodobne glasbe v Goriških Brdih. Po dolgoletnem delovanju v Šmartnem se je v zadnjih letih udomačil v Medani. Letošnja 15. festivalska izvedba bo potekala od četrtka, 11. septembra, do sobote, 13. septembra. Kaj prinaša, sta Mojci Maljevac razkrila programski vodja Zlatko Kaučič in Tomi Novak, predsednik Društva Zvočni izviri, ki festival organizira.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
V oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi smo se tokrat posvetili izdaji glasbenega albuma, ki je izšel ob 15. obletnici delovanja Okteta Aljaž - Te, u Istre. K pogovoru smo povabili umetniškega vodjo Okteta Aljaž, Mateja Lazarja in avtorja priredb, istrskega glasbenika Rudija Bučarja, ki pa snuje že nov, istrsko obarvan, glasbeni projekt.
V oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi smo se tokrat posvetili izdaji glasbenega albuma, ki je izšel ob 15. obletnici delovanja Okteta Aljaž - Te, u Istre. K pogovoru smo povabili umetniškega vodjo Okteta Aljaž, Mateja Lazarja in avtorja priredb, istrskega glasbenika Rudija Bučarja, ki pa snuje že nov, istrsko obarvan, glasbeni projekt.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Kako poteka pouk v zajčji šoli? Pripoveduje: Helena Peršuh. Napisala: Darinka Kobal. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.
Kako poteka pouk v zajčji šoli? Pripoveduje: Helena Peršuh. Napisala: Darinka Kobal. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
Danes in seveda tudi prihodnjič se bomo prepustili pripovedi, ki je zgrajena izključno na domišljiji – pravljici, še natančneje: Sneguljčici. Delo, ki je v svoji instrumentalni zasedbi edinstveno v Evropi ali pa celo v svetu, je posebej za Orkester Slovenske policije zložil Bojan Adamič. Nemško ljudsko pravljico sta zapisala brata Grimm, Pavel Golia pa je njun zapis prelil v verze.
Danes in seveda tudi prihodnjič se bomo prepustili pripovedi, ki je zgrajena izključno na domišljiji – pravljici, še natančneje: Sneguljčici. Delo, ki je v svoji instrumentalni zasedbi edinstveno v Evropi ali pa celo v svetu, je posebej za Orkester Slovenske policije zložil Bojan Adamič. Nemško ljudsko pravljico sta zapisala brata Grimm, Pavel Golia pa je njun zapis prelil v verze.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavila kot pisateljica. Njeno delo Neznani storilec je bila hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavila kot pisateljica. Njeno delo Neznani storilec je bila hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
Na Bledu se je sklenil jubilejni, 20-i strateški forum, na katerem je sodelovalo več kot 2 tisoč 300 udeležencev iz 94-ih držav ter 180 razpravljavcev iz 48-ih držav. Gostiteljica, zunanja ministrica Tanja Fajon, je kot ključno sporočilo letošnjega foruma poudarila poziv voditeljem, naj se zavedajo odgovornosti in temeljnih vrednot, na katerih svojo politiko gradi tudi naša država. V oddaji tudi o tem: - Putin pred vojaško parado v Pekingu Zahodu očital, da si skuša prek Nata prilastiti postsovjetski prostor - Ob pustošenju bolezni modrikastega jezika dogovor o obveznem cepljenju, težave celo pri odvozu trupel - Občine solastnice družbe Farmadent podpisale pogodbo o prodaji farmacevtskemu veleprodajalcu Salus
Na Bledu se je sklenil jubilejni, 20-i strateški forum, na katerem je sodelovalo več kot 2 tisoč 300 udeležencev iz 94-ih držav ter 180 razpravljavcev iz 48-ih držav. Gostiteljica, zunanja ministrica Tanja Fajon, je kot ključno sporočilo letošnjega foruma poudarila poziv voditeljem, naj se zavedajo odgovornosti in temeljnih vrednot, na katerih svojo politiko gradi tudi naša država. V oddaji tudi o tem: - Putin pred vojaško parado v Pekingu Zahodu očital, da si skuša prek Nata prilastiti postsovjetski prostor - Ob pustošenju bolezni modrikastega jezika dogovor o obveznem cepljenju, težave celo pri odvozu trupel - Občine solastnice družbe Farmadent podpisale pogodbo o prodaji farmacevtskemu veleprodajalcu Salus
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Bali slovi po rajskih plažah, čudovitih riževih poljih in spokojnem vzdušju. Toda v zadnjih letih je ta košček raja postal zelo zanimiv za številne tuje vlagatelje, ki so pokupili veliko zemljišč. Na teh zdaj množično rastejo vile, ki jih oddajajo turistom. Nekateri to odobravajo, saj naj bi koristilo otoškemu gospodarstvu, ki je močno odvisno od turizma, drugi pa svarijo pred uničevanjem narave, črnimi gradnjami in pomanjkljivo javno infrastrukturo, ki ne dohaja skokovitega porasta števila nepremičnin in s tem obiskovalcev. Bo otoku uspelo najti ravnovesje med tradicijo in napredkom ter ohraniti svojo privlačnost? EAT, PRAY, BUILD / Avstralija / 2024
Bali slovi po rajskih plažah, čudovitih riževih poljih in spokojnem vzdušju. Toda v zadnjih letih je ta košček raja postal zelo zanimiv za številne tuje vlagatelje, ki so pokupili veliko zemljišč. Na teh zdaj množično rastejo vile, ki jih oddajajo turistom. Nekateri to odobravajo, saj naj bi koristilo otoškemu gospodarstvu, ki je močno odvisno od turizma, drugi pa svarijo pred uničevanjem narave, črnimi gradnjami in pomanjkljivo javno infrastrukturo, ki ne dohaja skokovitega porasta števila nepremičnin in s tem obiskovalcev. Bo otoku uspelo najti ravnovesje med tradicijo in napredkom ter ohraniti svojo privlačnost? EAT, PRAY, BUILD / Avstralija / 2024
Predvajamo kompoziciji Orfej za bodečo žico Hansa Wernerja Henzeja na poezijo Edwarda Bonda in Friede auf Erden/Mir na zemlji, op. 13 Arnolda Schoenberga na besedilo Conrada Ferdinanda Meyerja. Glasbena zgodba je antičnega Orfeja prestavila v današnji čas – a njegova Evridika ni preživela. Potem, ko sta se zadnjič videla skozi ograjo iz bodeče žice, jo je vagon odpeljal na kraj, kjer je glasba zvenela kot tišina. Zdaj je Orfej sam, igra na liro, a slišimo le odmev glasbe, kajti iz zgodovine se nismo ničesar naučili. Morda pa bodo prihodnji rodovi boljši – kot obljublja vsebina pesnitve Conrada Ferdinanda Meyerja, ki jo boljše poznamo kot uglasbitev z naslovom Friede auf Erden/Mir na zemlji Arnolda Schönberga. Poje Danski radijski zbor pod vodstvom Stefana Parkmana.
Predvajamo kompoziciji Orfej za bodečo žico Hansa Wernerja Henzeja na poezijo Edwarda Bonda in Friede auf Erden/Mir na zemlji, op. 13 Arnolda Schoenberga na besedilo Conrada Ferdinanda Meyerja. Glasbena zgodba je antičnega Orfeja prestavila v današnji čas – a njegova Evridika ni preživela. Potem, ko sta se zadnjič videla skozi ograjo iz bodeče žice, jo je vagon odpeljal na kraj, kjer je glasba zvenela kot tišina. Zdaj je Orfej sam, igra na liro, a slišimo le odmev glasbe, kajti iz zgodovine se nismo ničesar naučili. Morda pa bodo prihodnji rodovi boljši – kot obljublja vsebina pesnitve Conrada Ferdinanda Meyerja, ki jo boljše poznamo kot uglasbitev z naslovom Friede auf Erden/Mir na zemlji Arnolda Schönberga. Poje Danski radijski zbor pod vodstvom Stefana Parkmana.
Matija Vertovec je bil duhovnik, kemik, geograf, zgodovinar, zvezdoslovec, pridigar, poliglot in prvi učitelj slovenskih vinogradnikov. Bil je veliki um slovenskega naroda in ljudski učitelj z začetka 19. stoletja, čigar nauki so po 200 letih še vedno zelo aktualni. Kakšna je njegova dediščina, odkrivajo trije bogoslovci in mlad duhovnik, ki se na pot raziskovanja odpravijo z edino ohranjeno Vertovčevo fotografijo. Pa vendar dokumentarni film ni rekonstrukcija življenja portretiranca. Pripoved temelji na sliki sodobnega časa, ki skozi zgodbe glavnih protagonistov postane tako živa, da nam ponuja vpogled v čas Matije Vertovca. Dokumentarni film poleg vodilne biografske zgodbe hkrati detabuizira duhovniški poklic, mladi raziskovalci pa se srečajo z Vertovčevimi sorodniki, domačini in strokovnjaki, ki vsak po svoje nadaljujejo delo velikega človeka. Le malokdo ve, da je bil prav Matija Vertovec tisti, ki je Prešerna nagovoril k zapisu Zdravljice, Petra Kozlarja pa vzpodbudil k izdelavi Zemljevida slovenskih dežel. Bil je prvi, ki je v slovenskem jeziku pisal o vinogradništvu in kletarjenju, o uporabni kemiji, o astronomiji in o splošni svetovni zgodovini. Domačine širom Vipavske doline je informiral o prednostih cepljenja pred črnimi kozami in jih tako ubranil pred smrtjo. S francosko oblastjo se je pogodil in Vipavce rešil plačevanja visokih davkov, bil je človek praktičnega raziskovanja, za razliko od večine duhovnikov njegovega časa, ki so žugali s prižnice, pa je hodil med rojake in veliko energije vložil v izobraževanje preprostih ljudi.
Matija Vertovec je bil duhovnik, kemik, geograf, zgodovinar, zvezdoslovec, pridigar, poliglot in prvi učitelj slovenskih vinogradnikov. Bil je veliki um slovenskega naroda in ljudski učitelj z začetka 19. stoletja, čigar nauki so po 200 letih še vedno zelo aktualni. Kakšna je njegova dediščina, odkrivajo trije bogoslovci in mlad duhovnik, ki se na pot raziskovanja odpravijo z edino ohranjeno Vertovčevo fotografijo. Pa vendar dokumentarni film ni rekonstrukcija življenja portretiranca. Pripoved temelji na sliki sodobnega časa, ki skozi zgodbe glavnih protagonistov postane tako živa, da nam ponuja vpogled v čas Matije Vertovca. Dokumentarni film poleg vodilne biografske zgodbe hkrati detabuizira duhovniški poklic, mladi raziskovalci pa se srečajo z Vertovčevimi sorodniki, domačini in strokovnjaki, ki vsak po svoje nadaljujejo delo velikega človeka. Le malokdo ve, da je bil prav Matija Vertovec tisti, ki je Prešerna nagovoril k zapisu Zdravljice, Petra Kozlarja pa vzpodbudil k izdelavi Zemljevida slovenskih dežel. Bil je prvi, ki je v slovenskem jeziku pisal o vinogradništvu in kletarjenju, o uporabni kemiji, o astronomiji in o splošni svetovni zgodovini. Domačine širom Vipavske doline je informiral o prednostih cepljenja pred črnimi kozami in jih tako ubranil pred smrtjo. S francosko oblastjo se je pogodil in Vipavce rešil plačevanja visokih davkov, bil je človek praktičnega raziskovanja, za razliko od večine duhovnikov njegovega časa, ki so žugali s prižnice, pa je hodil med rojake in veliko energije vložil v izobraževanje preprostih ljudi.
S predsednikom Felinološkega društva Maribor smo se pogovarjali o novostih, ki jih mačkam in njihovim skrbnikom, prinaša novela Zakona o zaščiti živali. Svetujemo, kako lahko mačkam pomagamo pri težavah z dlačnimi kepicami. Pred odhodom štorkelj v tople kraje, smo se pogovarjali o številu gnezditev v Sloveniji in o tem, da gre za v Sloveniji in Evropi strogo zavarovano vrsto. Z vodjem naravovarstvene institucije Tropska hiša, pojasnjujemo, kaj pomeni termin »etični živalski vrt«. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
S predsednikom Felinološkega društva Maribor smo se pogovarjali o novostih, ki jih mačkam in njihovim skrbnikom, prinaša novela Zakona o zaščiti živali. Svetujemo, kako lahko mačkam pomagamo pri težavah z dlačnimi kepicami. Pred odhodom štorkelj v tople kraje, smo se pogovarjali o številu gnezditev v Sloveniji in o tem, da gre za v Sloveniji in Evropi strogo zavarovano vrsto. Z vodjem naravovarstvene institucije Tropska hiša, pojasnjujemo, kaj pomeni termin »etični živalski vrt«. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Naš prvi postanek bo koprska knjižnica, ki gosti spominsko grafično razstavo ekslibrisov in ilustracij Saše Šantla. Slikar in glasbenik, Goričan po rodu, je v začetku 20. stoletja poučeval risanje na koprskem učiteljišču, ki letos obeležuje 150-letnico delovanja. Na Beneškem filmskem festivalu, ki se bo sklenil v soboto, so zavrteli že nekaj težko pričakovanih filmov. Med njimi tudi dve priredbi, ki ju režijsko podpisujeta Yorgos Lanthimos in Guillermo del Toro. Noah Charney – v Sloveniji živeči Američan – pa je izdal že drugo knjigo, posvečeno slovenski kulturi, kulinariki, umetnosti, humorju, Slovenoljub. Slovenski humor je tudi glasbena rdeča nit današnje oddaje. Armando Šturman nas namreč z izborom spominja na legendarno satirično oddajo TV Poper, ki se je na koprski televiziji vrtela na prelomu tisočletja.
Naš prvi postanek bo koprska knjižnica, ki gosti spominsko grafično razstavo ekslibrisov in ilustracij Saše Šantla. Slikar in glasbenik, Goričan po rodu, je v začetku 20. stoletja poučeval risanje na koprskem učiteljišču, ki letos obeležuje 150-letnico delovanja. Na Beneškem filmskem festivalu, ki se bo sklenil v soboto, so zavrteli že nekaj težko pričakovanih filmov. Med njimi tudi dve priredbi, ki ju režijsko podpisujeta Yorgos Lanthimos in Guillermo del Toro. Noah Charney – v Sloveniji živeči Američan – pa je izdal že drugo knjigo, posvečeno slovenski kulturi, kulinariki, umetnosti, humorju, Slovenoljub. Slovenski humor je tudi glasbena rdeča nit današnje oddaje. Armando Šturman nas namreč z izborom spominja na legendarno satirično oddajo TV Poper, ki se je na koprski televiziji vrtela na prelomu tisočletja.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Stane je sprva pustil službo, saj je ves denar naložil v delnice, katerih vrednost je letela visoko v nebo. Skupaj z njimi pa je visoko letel tudi Stane. Ker pa tisti, ki visoko leta, tudi nizko pade, postane Stane po borznem zlomu hišna gospodinja. K tej odločitvi mu seveda pomaga Irma, ki ga ne more gledati takole finančno zlomljenega, povrhu pa še brez vsakega dela… Pa tudi Irma sama se na vse kriplje trudi, da bi družina preživela kar se da dobro…
Stane je sprva pustil službo, saj je ves denar naložil v delnice, katerih vrednost je letela visoko v nebo. Skupaj z njimi pa je visoko letel tudi Stane. Ker pa tisti, ki visoko leta, tudi nizko pade, postane Stane po borznem zlomu hišna gospodinja. K tej odločitvi mu seveda pomaga Irma, ki ga ne more gledati takole finančno zlomljenega, povrhu pa še brez vsakega dela… Pa tudi Irma sama se na vse kriplje trudi, da bi družina preživela kar se da dobro…
Po več kot dvajsetih letih bomo – kot kaže – vendarle dobili nov zakon o medijih. Državni zbor naj bi namreč zakon na jutrišnji izredni seji dokončno potrdil. Krovni medijski zakon med drugim uvaja državne pomoči za medije. Med ključnimi cilji je tudi pregled nad medijskim lastništvom in omejevanje medijske koncentracije. Predlog novega zakona med drugim prepoveduje spodbujanje nasilja ali sovraštva. Bodo državne pomoči medijem, ki so na robu preživetja, omogočile nadaljnji obstoj? Ali zakon s prepovedjo sovražnega govora res uvaja cenzuro? Bomo o zakonu o medijih odločali tudi državljani na referendumu? Več o tem v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: Marko Rusjan, državni sekretar na ministrstvu za kulturo; Alenka Jeraj, poslanka Slovenske demokratske stranke; dr. Marko Milosavljević, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Avtorica oddaje Lucija Dimnik Rikić.
Po več kot dvajsetih letih bomo – kot kaže – vendarle dobili nov zakon o medijih. Državni zbor naj bi namreč zakon na jutrišnji izredni seji dokončno potrdil. Krovni medijski zakon med drugim uvaja državne pomoči za medije. Med ključnimi cilji je tudi pregled nad medijskim lastništvom in omejevanje medijske koncentracije. Predlog novega zakona med drugim prepoveduje spodbujanje nasilja ali sovraštva. Bodo državne pomoči medijem, ki so na robu preživetja, omogočile nadaljnji obstoj? Ali zakon s prepovedjo sovražnega govora res uvaja cenzuro? Bomo o zakonu o medijih odločali tudi državljani na referendumu? Več o tem v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: Marko Rusjan, državni sekretar na ministrstvu za kulturo; Alenka Jeraj, poslanka Slovenske demokratske stranke; dr. Marko Milosavljević, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Avtorica oddaje Lucija Dimnik Rikić.
Pa smo nazaj. Komaj. Kajti letošnjo poletje smo stali. V prenesenem in neprenesenem pomenu besede. Stali smo v prometu in edini, ki jim je bilo do heca, so bili slovenski policisti, ki so vsake toliko napovedali akcijo merjenja hitrosti. Ko so ugotovili, da njihove naprave ne zmorejo zmeriti nič hitrosti, so odnehali. Bilo je ogromno jeze, ogromno negodovanja, frustracij vseh vrst, še sploh, ker so se Darsovi politiki umirjanja prometa pridružile še slovenske železnice. Tako je bila usodna prometna os slovenstva: Maribor–Ljubljana in Ljubljana–Koper dobesedno neprevozna in tradicionalne gostilne ob poti so že razmišljale, da velja ponovno odpreti hleve – kajti poštne kočije so se letošnje poletje zdele najhitrejša možnost potovanja prek države.
Pa smo nazaj. Komaj. Kajti letošnjo poletje smo stali. V prenesenem in neprenesenem pomenu besede. Stali smo v prometu in edini, ki jim je bilo do heca, so bili slovenski policisti, ki so vsake toliko napovedali akcijo merjenja hitrosti. Ko so ugotovili, da njihove naprave ne zmorejo zmeriti nič hitrosti, so odnehali. Bilo je ogromno jeze, ogromno negodovanja, frustracij vseh vrst, še sploh, ker so se Darsovi politiki umirjanja prometa pridružile še slovenske železnice. Tako je bila usodna prometna os slovenstva: Maribor–Ljubljana in Ljubljana–Koper dobesedno neprevozna in tradicionalne gostilne ob poti so že razmišljale, da velja ponovno odpreti hleve – kajti poštne kočije so se letošnje poletje zdele najhitrejša možnost potovanja prek države.
Sivo deževno jutro je. Ati se odloči, da bo zbiral dež v posode, mami gre z mladiči teč, Bob in Bu pa oblečeta dežne plašče in gresta na potep. Spoznata žabca Arnolda in skupaj odkrijejo, da dež ustvarja glasbo.
Sivo deževno jutro je. Ati se odloči, da bo zbiral dež v posode, mami gre z mladiči teč, Bob in Bu pa oblečeta dežne plašče in gresta na potep. Spoznata žabca Arnolda in skupaj odkrijejo, da dež ustvarja glasbo.
27. februarja sta na glasbenem večeru orkestra Philharmonia in dirigenta Paava Jäarvija v Londonu uokvirjali briljanten nov koncert za violončelo in orkester vznemirljivi baletni partituri Igorja Stravinskega. Petruška in Ognjena ptica. V vlogi solista je gostoval violončelist Nicolas Altstaedt.
27. februarja sta na glasbenem večeru orkestra Philharmonia in dirigenta Paava Jäarvija v Londonu uokvirjali briljanten nov koncert za violončelo in orkester vznemirljivi baletni partituri Igorja Stravinskega. Petruška in Ognjena ptica. V vlogi solista je gostoval violončelist Nicolas Altstaedt.
Sara in Raček gledata oddajo o pticah. Odpravita se v park, da bi jih tudi sama fotografirala. Kmalu ugotovita, da to sploh ni mačji kašelj. Na srečo pa je v parku veliko različnih ptic in zato kmalu posnameta zanimive fotografije. Pri tem jima pomaga tudi želva - pa čeprav takrat spi.
Sara in Raček gledata oddajo o pticah. Odpravita se v park, da bi jih tudi sama fotografirala. Kmalu ugotovita, da to sploh ni mačji kašelj. Na srečo pa je v parku veliko različnih ptic in zato kmalu posnameta zanimive fotografije. Pri tem jima pomaga tudi želva - pa čeprav takrat spi.
Na beneškem Lidu bodo v soboto zvečer na že 82. beneškem filmskem festivalu podelili glavne festivalske nagrade, za katere se potegujeta tudi filma Bugonija Yorgosa Lanthimosa in film Frankenstein v režiji Guillerma del Tora /giljêrma del tóra/. Pri založbi Beletrina pa je včeraj izšla druga esejska knjiga ameriškega avtorja Noaha Charneyja o slovenski kulturi z naslovom Slovenoljub.
Na beneškem Lidu bodo v soboto zvečer na že 82. beneškem filmskem festivalu podelili glavne festivalske nagrade, za katere se potegujeta tudi filma Bugonija Yorgosa Lanthimosa in film Frankenstein v režiji Guillerma del Tora /giljêrma del tóra/. Pri založbi Beletrina pa je včeraj izšla druga esejska knjiga ameriškega avtorja Noaha Charneyja o slovenski kulturi z naslovom Slovenoljub.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Jezikovno, z glasbo in verodostojnimi informacijami povezovati Slovenijo s svetom in svet s Slovenijo je poslanstvo Radia SI, ki letos že 40 let nepretrgano deluje. O jezikovnih vidikih edinega radijskega programa za tujo javnost v Sloveniji smo se pogovarjali z vodjo nemške redakcije Tatjano Dolanc in Lidijo Petković iz angleške redakcije Radia SI.
Jezikovno, z glasbo in verodostojnimi informacijami povezovati Slovenijo s svetom in svet s Slovenijo je poslanstvo Radia SI, ki letos že 40 let nepretrgano deluje. O jezikovnih vidikih edinega radijskega programa za tujo javnost v Sloveniji smo se pogovarjali z vodjo nemške redakcije Tatjano Dolanc in Lidijo Petković iz angleške redakcije Radia SI.
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Čudovit dan je in Jon, Bitzer in Timi imajo piknik. Nenadoma pa pride nepričakovani gost in vse pokvari. V naglici si morajo poiskati skrivališče.
Čudovit dan je in Jon, Bitzer in Timi imajo piknik. Nenadoma pa pride nepričakovani gost in vse pokvari. V naglici si morajo poiskati skrivališče.
Oddaja Kanape/Kanapé je namenjena mladim. V njej objavljamo prispevke o življenu mladih v Prekmurju, pogovori s predstavniki estrade. V drugi polovici oddaje, v rubriki Svet glasbe predvajamo videoposnetke madžarskih, svetovnih, pa tudi slovenskih glasbenih skupin in pevcev oz. pevk, v rubriki Modni kotiček pa predstavljamo mlade modne oblikovalce iz Slovenije in Madžarske. A Kanapé című műsor elsősorban a fiataloknak szól és az őket érintő témákkal foglalkozik. Benne magyar, külföldi és szlovén együttesekkel, énekesekkel készítünk riportokat, a Zenevilág című rovatban pedig zenés videoklipeket vetítünk. A Divatsarokban fiatal szlovén és magyar divattervezőket mutatunk be.
Oddaja Kanape/Kanapé je namenjena mladim. V njej objavljamo prispevke o življenu mladih v Prekmurju, pogovori s predstavniki estrade. V drugi polovici oddaje, v rubriki Svet glasbe predvajamo videoposnetke madžarskih, svetovnih, pa tudi slovenskih glasbenih skupin in pevcev oz. pevk, v rubriki Modni kotiček pa predstavljamo mlade modne oblikovalce iz Slovenije in Madžarske. A Kanapé című műsor elsősorban a fiataloknak szól és az őket érintő témákkal foglalkozik. Benne magyar, külföldi és szlovén együttesekkel, énekesekkel készítünk riportokat, a Zenevilág című rovatban pedig zenés videoklipeket vetítünk. A Divatsarokban fiatal szlovén és magyar divattervezőket mutatunk be.
Kmet odkrije, da je Jon hotel ukrasti torte. Na obisk pride kmet s sosednje kmetije in Jon se boji najhujšega. Ali to pomeni, da se je Jonov čas na kmetiji iztekel?
Kmet odkrije, da je Jon hotel ukrasti torte. Na obisk pride kmet s sosednje kmetije in Jon se boji najhujšega. Ali to pomeni, da se je Jonov čas na kmetiji iztekel?