Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Nika Vodan, Anže Lanišek ter Nika in Domen Prevc so skočili na Olimp, Slovenija pa je ubranila zlato medaljo na mešani ekipni tekmi in ostala 100-odstotna v tej disciplini na olimpijskih igrah. Debata radijskih reporterjev na prizorišču o tem, zakaj so bili Slovenci boljši na ekipni tekmi kot na posamičnih, je bilo v izteku čutiti več veselja ali več olajšanja in kaj to pomeni za prihajajoče tekme na veliki skakalnici. Miha Trošt in Nina Smole o dogajanju na olimpijskih igrah govorita z voditeljem Luko Petričem.
Nika Vodan, Anže Lanišek ter Nika in Domen Prevc so skočili na Olimp, Slovenija pa je ubranila zlato medaljo na mešani ekipni tekmi in ostala 100-odstotna v tej disciplini na olimpijskih igrah. Debata radijskih reporterjev na prizorišču o tem, zakaj so bili Slovenci boljši na ekipni tekmi kot na posamičnih, je bilo v izteku čutiti več veselja ali več olajšanja in kaj to pomeni za prihajajoče tekme na veliki skakalnici. Miha Trošt in Nina Smole o dogajanju na olimpijskih igrah govorita z voditeljem Luko Petričem.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
V Sloveniji možganska kap vsako leto prizadene več kot 4000 ljudi, kar pomeni približno 12 novih primerov na dan. Približno 30 odstotkov bolnikov kap prizadene v starosti od 18 do 65 let, to je v aktivnem delovnem obdobju. Možganska kap je ena najpomembnejših javnozdravstvenih težav sodobnega časa, saj je vzrok za visoko umrljivost in trajno invalidnost. Gostji v studiu bosta: nevrologinja prof. dr. Janja Pretnar Oblak in novinarka Marjeta Klemenc, ki jo je pred desetimi leti prizadela možganska kap.
V Sloveniji možganska kap vsako leto prizadene več kot 4000 ljudi, kar pomeni približno 12 novih primerov na dan. Približno 30 odstotkov bolnikov kap prizadene v starosti od 18 do 65 let, to je v aktivnem delovnem obdobju. Možganska kap je ena najpomembnejših javnozdravstvenih težav sodobnega časa, saj je vzrok za visoko umrljivost in trajno invalidnost. Gostji v studiu bosta: nevrologinja prof. dr. Janja Pretnar Oblak in novinarka Marjeta Klemenc, ki jo je pred desetimi leti prizadela možganska kap.
TV klinika z Davidom Zupančičem
V Sloveniji možganska kap vsako leto prizadene več kot 4000 ljudi, kar pomeni približno 12 novih primerov na dan. Približno 30 odstotkov bolnikov kap prizadene v starosti od 18 do 65 let, to je v aktivnem delovnem obdobju. Možganska kap je ena najpomembnejših javnozdravstvenih težav sodobnega časa, saj je vzrok za visoko umrljivost in trajno invalidnost. Gostji v studiu bosta: nevrologinja prof. dr. Janja Pretnar Oblak in novinarka Marjeta Klemenc, ki jo je pred desetimi leti prizadela možganska kap.
V Sloveniji možganska kap vsako leto prizadene več kot 4000 ljudi, kar pomeni približno 12 novih primerov na dan. Približno 30 odstotkov bolnikov kap prizadene v starosti od 18 do 65 let, to je v aktivnem delovnem obdobju. Možganska kap je ena najpomembnejših javnozdravstvenih težav sodobnega časa, saj je vzrok za visoko umrljivost in trajno invalidnost. Gostji v studiu bosta: nevrologinja prof. dr. Janja Pretnar Oblak in novinarka Marjeta Klemenc, ki jo je pred desetimi leti prizadela možganska kap.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Koncertna izvedba opere Zlatorog slovenskega skladatelja Viktorja Parme je v ponedeljek napolnila Gledališče Verdi v Trstu. To je bilo prvič, da je Zlatorog, ki ga je Parma napisal leta 1919, zaživel v skladateljevem rojstnem mestu. Prvič je v gledališču Verdi zazvenela tudi slovenska beseda. Novinar Lucio Santin iz tržaškega Novinarskega krožka, ki je bil pobudnik oživitve spomina na skoraj pozabljenega Viktorja Parmo v okviru projekta Izgubljena muza, je ob njegovi predstavitvi poudaril: »Mestu smo vrnili opero, a tudi kamenček v naš zgodovinski večkulturni mozaik.« V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu se bodo z žalno slovesnostjo poklonili nedavno preminulemu književniku Miroslavu Košuti. V naši oddaji se mu poklanjamo z literarnim utrinkom. Njegovo pesem Albatros interpretira igralka Nikla Panizon. Piranski slikar Gani Llaloshi z razstavo Nostalgija gostuje na Ptuju. Z glasbeno ogrlico po izboru Iztoka Novaka Easya obeležujemo 11. februar 1990, dan, ko je bil po 27 letih zapora izpuščen Nelson Mandela. Njegovo ime je v času apartheida postalo simbol odpora.
Koncertna izvedba opere Zlatorog slovenskega skladatelja Viktorja Parme je v ponedeljek napolnila Gledališče Verdi v Trstu. To je bilo prvič, da je Zlatorog, ki ga je Parma napisal leta 1919, zaživel v skladateljevem rojstnem mestu. Prvič je v gledališču Verdi zazvenela tudi slovenska beseda. Novinar Lucio Santin iz tržaškega Novinarskega krožka, ki je bil pobudnik oživitve spomina na skoraj pozabljenega Viktorja Parmo v okviru projekta Izgubljena muza, je ob njegovi predstavitvi poudaril: »Mestu smo vrnili opero, a tudi kamenček v naš zgodovinski večkulturni mozaik.« V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu se bodo z žalno slovesnostjo poklonili nedavno preminulemu književniku Miroslavu Košuti. V naši oddaji se mu poklanjamo z literarnim utrinkom. Njegovo pesem Albatros interpretira igralka Nikla Panizon. Piranski slikar Gani Llaloshi z razstavo Nostalgija gostuje na Ptuju. Z glasbeno ogrlico po izboru Iztoka Novaka Easya obeležujemo 11. februar 1990, dan, ko je bil po 27 letih zapora izpuščen Nelson Mandela. Njegovo ime je v času apartheida postalo simbol odpora.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Slovenija danes, regionalne novice
V novi oddaji Televizije Slovenija bomo z dopisniki po Sloveniji temeljito in vsebinsko predstavljali lokalno problematiko. Pojasnili bomo dileme lokalnih skupnosti in iskali rešitve za razvoj slovenskih občin.
V novi oddaji Televizije Slovenija bomo z dopisniki po Sloveniji temeljito in vsebinsko predstavljali lokalno problematiko. Pojasnili bomo dileme lokalnih skupnosti in iskali rešitve za razvoj slovenskih občin.
Ob pomembnih dogodkih velikokrat nazdravimo z mehurčkastim vinom, in to velja tudi za uspehe v športu. Olimpijske igre se odvijajo v Italiji, zato je skorajda logično, da bomo uspehom nazdravili s proseccom. Ta ni le prijetnega okusa, ampak je cenovno dostopno in z leti vedno bolj popularno peneče vino. Kako in zakaj je nastalo in predvsem, zakaj je tako priljubljeno, spoznavata Katja Stojnič in Maja Stepančič.
Ob pomembnih dogodkih velikokrat nazdravimo z mehurčkastim vinom, in to velja tudi za uspehe v športu. Olimpijske igre se odvijajo v Italiji, zato je skorajda logično, da bomo uspehom nazdravili s proseccom. Ta ni le prijetnega okusa, ampak je cenovno dostopno in z leti vedno bolj popularno peneče vino. Kako in zakaj je nastalo in predvsem, zakaj je tako priljubljeno, spoznavata Katja Stojnič in Maja Stepančič.
11. februar je mednarodni dan enotne evropske številke za klic v sili. Namenjen je ozaveščanju javnosti o pravilni uporabi številke 112 in pomenu hitrega ukrepanja v nujnih primerih. Lani so Centri za obveščanje na številko 112 prejeli več kot 518 tisoč klicev na pomoč ob naravnih in drugih nesrečah, kar je v povprečju več kot tisoč 400 na dan.
11. februar je mednarodni dan enotne evropske številke za klic v sili. Namenjen je ozaveščanju javnosti o pravilni uporabi številke 112 in pomenu hitrega ukrepanja v nujnih primerih. Lani so Centri za obveščanje na številko 112 prejeli več kot 518 tisoč klicev na pomoč ob naravnih in drugih nesrečah, kar je v povprečju več kot tisoč 400 na dan.
Nedavno je minilo 150 let od rojstva pesnika Dragotina Ketteja. »Vtis, ki ga budi delo v duši, je merilo, po katerem mu prisojamo stopnjo vrednosti, so leta 1903 ob eni njegovih, do takrat še neobjavljenih pesmi zapisali v reviji Ljubljanski zvon. S svojimi lirično zasnovanimi pesmimi je Kette skozi čas in že kmalu po nastanku navdihnil tudi nekatere skladatelje samospevov in zborovske glasbe.
Nedavno je minilo 150 let od rojstva pesnika Dragotina Ketteja. »Vtis, ki ga budi delo v duši, je merilo, po katerem mu prisojamo stopnjo vrednosti, so leta 1903 ob eni njegovih, do takrat še neobjavljenih pesmi zapisali v reviji Ljubljanski zvon. S svojimi lirično zasnovanimi pesmimi je Kette skozi čas in že kmalu po nastanku navdihnil tudi nekatere skladatelje samospevov in zborovske glasbe.
V Osapski dolini, kjer se nad kraškim robom mešata dva podnebna pasova, teče kraška reka Osp, ki jo imenujemo Osapska reka. Njena rečna krajina ima submediteranske podnebne značilnosti, a se nad kraškim robom sreča z ostrejšim celinskim podnebjem. To se kaže v močnih vetrovih, ki so značilni za to krajino. Ob jamskem izviru Osapske reke so stene in plezališče, med najboljšimi plezalci se je še posebej uveljavila Mišja peč. Osapska reka po slovenskem ozemlju teče nekaj več kot dva kilometra, pot nadaljuje po italijanskem ozemlju, kjer je regulirana in se po približno 4 kilometrih od državne meje v bližini naselja Milje izliva v Tržaški zaliv, natančneje Miljski oziroma Žaveljski zaliv. Osapska reka konča svojo kratko rečno pot v sotočju s Tržaškim zalivom, ki je del Jadranskega morja. Tako s svojim vodnim tokom postane del največjega vodnega telesa na svetu, morja, ki se pretaka ter prepleta skozi morske tokove od Antarktike do Arktike. Osapska reka je in bo ostala ena izmed skritih vodnih krajin, kamor se obiskovalci radi vračajo. Scenarij in režija: Matjaž Mihelčič
V Osapski dolini, kjer se nad kraškim robom mešata dva podnebna pasova, teče kraška reka Osp, ki jo imenujemo Osapska reka. Njena rečna krajina ima submediteranske podnebne značilnosti, a se nad kraškim robom sreča z ostrejšim celinskim podnebjem. To se kaže v močnih vetrovih, ki so značilni za to krajino. Ob jamskem izviru Osapske reke so stene in plezališče, med najboljšimi plezalci se je še posebej uveljavila Mišja peč. Osapska reka po slovenskem ozemlju teče nekaj več kot dva kilometra, pot nadaljuje po italijanskem ozemlju, kjer je regulirana in se po približno 4 kilometrih od državne meje v bližini naselja Milje izliva v Tržaški zaliv, natančneje Miljski oziroma Žaveljski zaliv. Osapska reka konča svojo kratko rečno pot v sotočju s Tržaškim zalivom, ki je del Jadranskega morja. Tako s svojim vodnim tokom postane del največjega vodnega telesa na svetu, morja, ki se pretaka ter prepleta skozi morske tokove od Antarktike do Arktike. Osapska reka je in bo ostala ena izmed skritih vodnih krajin, kamor se obiskovalci radi vračajo. Scenarij in režija: Matjaž Mihelčič
Na odru Gledališča Verdi v Trstu je zaživela opera Zlatorog Viktorja Parme. V Trstu rojeni skladatelj je delo napisal v času prve svetovne vojne. Opero so v obliki scenskega koncerta izvedli orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Iztoka Kocena, zbor tržaške Glasbene matice Jacobus Gallus in zbor Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice. V Mestni galeriji Ptuj je na ogled razstava Ganija Llalloshija z naslovom Nostalgija. Platna velikega formata gledalca vabijo v slikarjev intimni svet, kjer se v sanjskih podobah srečujejo umetnik, žena in hčerka.
Na odru Gledališča Verdi v Trstu je zaživela opera Zlatorog Viktorja Parme. V Trstu rojeni skladatelj je delo napisal v času prve svetovne vojne. Opero so v obliki scenskega koncerta izvedli orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Iztoka Kocena, zbor tržaške Glasbene matice Jacobus Gallus in zbor Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice. V Mestni galeriji Ptuj je na ogled razstava Ganija Llalloshija z naslovom Nostalgija. Platna velikega formata gledalca vabijo v slikarjev intimni svet, kjer se v sanjskih podobah srečujejo umetnik, žena in hčerka.
Do cmokcev priplava skrivnostni okrogli predmet. Pobliže si ga ogledajo in odkrijejo, da je zelo lahek in lahko lebdi ter da je zelo zabavno, če si ga podajajo.
Do cmokcev priplava skrivnostni okrogli predmet. Pobliže si ga ogledajo in odkrijejo, da je zelo lahek in lahko lebdi ter da je zelo zabavno, če si ga podajajo.
V oddaji Mostovi so na ogled aktualni dogodki predvsem z dvojezičnega območja Prekmurja, s posebnim poudarkom na narodnostni tematiki. Najbolj zastopana področja so narodnostna kultura, izobraževanje, ohranjanje izročila, narodnostna politika, gospodarstvo, kmetijstvo, varovanje okolja ipd. Ob sredah se izmenjujejo rubrike Gospodarstvo – bogastvo, Sejalec, Na zdravje, Šolska klop in rubrika z naslovom Spominjamo se …, ob petkih pa rubriki Naša dediščina in Med nami živijo. A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőrző.
V oddaji Mostovi so na ogled aktualni dogodki predvsem z dvojezičnega območja Prekmurja, s posebnim poudarkom na narodnostni tematiki. Najbolj zastopana področja so narodnostna kultura, izobraževanje, ohranjanje izročila, narodnostna politika, gospodarstvo, kmetijstvo, varovanje okolja ipd. Ob sredah se izmenjujejo rubrike Gospodarstvo – bogastvo, Sejalec, Na zdravje, Šolska klop in rubrika z naslovom Spominjamo se …, ob petkih pa rubriki Naša dediščina in Med nami živijo. A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőrző.
Potrjen je še en zakon za prestrukturiranje savinjsko-šaleške regije. Za omilitev posledic opuščanja premoga prinaša več kot 280 milijonov evrov, pravi pristojni minister Aleksander Jevšek. Šlo bo za evropski in državni denar. Druge teme: - Pripravljena pobuda za presojo ustavnosti rubežev denarnih socialnih pomoči po Šutarjevem zakonu - Integracija evropskih kapitalskih trgov med ključnimi poudarki predsednice Evropske komisije von der Leyen v razpravi o krepitvi konkurenčnosti evropskega gospodarstva. - Ukrajinski predsednik Zelenski naj bi že ta mesec predstavil načrt za predsedniške volitve in referendum o morebitnem mirovnem sporazumu.
Potrjen je še en zakon za prestrukturiranje savinjsko-šaleške regije. Za omilitev posledic opuščanja premoga prinaša več kot 280 milijonov evrov, pravi pristojni minister Aleksander Jevšek. Šlo bo za evropski in državni denar. Druge teme: - Pripravljena pobuda za presojo ustavnosti rubežev denarnih socialnih pomoči po Šutarjevem zakonu - Integracija evropskih kapitalskih trgov med ključnimi poudarki predsednice Evropske komisije von der Leyen v razpravi o krepitvi konkurenčnosti evropskega gospodarstva. - Ukrajinski predsednik Zelenski naj bi že ta mesec predstavil načrt za predsedniške volitve in referendum o morebitnem mirovnem sporazumu.
Šank Rock, skupina s skorajda petinštiridesetletnim stažem, je pred kratkim postregla z novim singlom. Že drugim v pričakovanju petnajstega studijskega albuma. Besedilo podpisuje preverjeni dr. Leon Oblak, glasbo pa je ustvaril kitarist Bor Zuljan, ki bo v govorni intervenci osmislil tokratni izbor za Pesem tedna RA KP.
Šank Rock, skupina s skorajda petinštiridesetletnim stažem, je pred kratkim postregla z novim singlom. Že drugim v pričakovanju petnajstega studijskega albuma. Besedilo podpisuje preverjeni dr. Leon Oblak, glasbo pa je ustvaril kitarist Bor Zuljan, ki bo v govorni intervenci osmislil tokratni izbor za Pesem tedna RA KP.
Prva na svetu – in že ima čast postati kretnja leta. Govorimo o geopestrosti, kretnji leta 2025. Ta je res nekaj posebnega, saj gre za popolnoma novo kretnjo, ki doslej še ni obstajala nikjer na svetu. Popolnoma drugače pa je pri besedi leta. Beseda leta 2025 je božičnica, za katero zagotovo ne moremo reči, da je novotvorjenka, saj jo je v preteklem letu izrekel skoraj vsak zaposleni Slovenec. Več o besedi leta, novotvorjeni kretnji geopestrost in o tem, kako danes nastajajo nove kretnje, si oglejte v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Prva na svetu – in že ima čast postati kretnja leta. Govorimo o geopestrosti, kretnji leta 2025. Ta je res nekaj posebnega, saj gre za popolnoma novo kretnjo, ki doslej še ni obstajala nikjer na svetu. Popolnoma drugače pa je pri besedi leta. Beseda leta 2025 je božičnica, za katero zagotovo ne moremo reči, da je novotvorjenka, saj jo je v preteklem letu izrekel skoraj vsak zaposleni Slovenec. Več o besedi leta, novotvorjeni kretnji geopestrost in o tem, kako danes nastajajo nove kretnje, si oglejte v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Mariborska občina se je prek svojih javnih podjetij prijavila na državni razpis za koncesijo za energijsko izrabo odpadkov. V ta namen bi zgradili sežigalnico odpadkov na območju nekdanje Smreke na Teznu, ki naj bi s pridelano energijo oskrbovala sistem daljinskega ogrevanja in proizvajala elektriko ter ugodno vplivala na zneske na položnicah. Preverili smo, kako se na to odzivajo v mestni politiki.
Mariborska občina se je prek svojih javnih podjetij prijavila na državni razpis za koncesijo za energijsko izrabo odpadkov. V ta namen bi zgradili sežigalnico odpadkov na območju nekdanje Smreke na Teznu, ki naj bi s pridelano energijo oskrbovala sistem daljinskega ogrevanja in proizvajala elektriko ter ugodno vplivala na zneske na položnicah. Preverili smo, kako se na to odzivajo v mestni politiki.
Dnevni red: - Predlog zakona o bančništvu - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju prostora - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o rudarstvu - Predlog zakona o razvojnem prestrukturiranju Savinjsko-Šaleške premogovne regije - Mandatno – volilne zadeve
Dnevni red: - Predlog zakona o bančništvu - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju prostora - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o rudarstvu - Predlog zakona o razvojnem prestrukturiranju Savinjsko-Šaleške premogovne regije - Mandatno – volilne zadeve
Dnevni red: - Predlog zakona o bančništvu - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju prostora - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o rudarstvu - Predlog zakona o razvojnem prestrukturiranju Savinjsko-Šaleške premogovne regije - Mandatno – volilne zadeve
Dnevni red: - Predlog zakona o bančništvu - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju prostora - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o rudarstvu - Predlog zakona o razvojnem prestrukturiranju Savinjsko-Šaleške premogovne regije - Mandatno – volilne zadeve
Kultna fusion jazz zasedba z legendarnim vokalnim solistom posneta v živo na jazz festivalu Leverkusen. EBU koncert.
Kultna fusion jazz zasedba z legendarnim vokalnim solistom posneta v živo na jazz festivalu Leverkusen. EBU koncert.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Tschimyjeva nova skladba Ruševine je nastala v sodelovanju s KiKi in izšla pri založbi Ente Tapes. Ozadje njenega nastanka razkrijeta v oddaji.
Tschimyjeva nova skladba Ruševine je nastala v sodelovanju s KiKi in izšla pri založbi Ente Tapes. Ozadje njenega nastanka razkrijeta v oddaji.
Še drugi poudarki iz oddaje: - K trajnostni prihodnosti Ljubljane naj bi prispeval tudi nov polnilni park za alternativna goriva v Stanežičah. - Kakšni so načrti lastnika za naselje v Orehku pri Postojni, ki je bilo zgrajeno za turške delavce in od poletja sameva? - Slovenski sadjarji po več slabih zaporednih letinah bijejo plat zvona. - 19 mariborskih osnovnih šol se pripravlja na vpis prvošolcev, ki bo med 17-im in 19-im februarjem.
Še drugi poudarki iz oddaje: - K trajnostni prihodnosti Ljubljane naj bi prispeval tudi nov polnilni park za alternativna goriva v Stanežičah. - Kakšni so načrti lastnika za naselje v Orehku pri Postojni, ki je bilo zgrajeno za turške delavce in od poletja sameva? - Slovenski sadjarji po več slabih zaporednih letinah bijejo plat zvona. - 19 mariborskih osnovnih šol se pripravlja na vpis prvošolcev, ki bo med 17-im in 19-im februarjem.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Sinodalna pot v Katoliški cerkvi je v izvedbeni fazi 2025-2028, ta pa je usmerjena v poglobitev občestva, k temu da Cerkev postane skupnost poslušanja in tudi dialoga. Papež Leon XIV. vabi, naj Cerkev ostane »misijonarska, Cerkev, ki gradi mostove. Sinoda o sinodalnosti, ki jo je papež Frančišek začel leta 2021, je večletni svetovni podvig. Decembra lani je bilo tudi vseslovensko srečanje Ogenj upanja, ki je eden od korakov izvedbene faze sinode o sinodalnosti v Sloveniji. Gostje v oddaji so bili sestra Marjeta Pija Cevc, dr. Igor Bahovec in Matej Cepin.
Sinodalna pot v Katoliški cerkvi je v izvedbeni fazi 2025-2028, ta pa je usmerjena v poglobitev občestva, k temu da Cerkev postane skupnost poslušanja in tudi dialoga. Papež Leon XIV. vabi, naj Cerkev ostane »misijonarska, Cerkev, ki gradi mostove. Sinoda o sinodalnosti, ki jo je papež Frančišek začel leta 2021, je večletni svetovni podvig. Decembra lani je bilo tudi vseslovensko srečanje Ogenj upanja, ki je eden od korakov izvedbene faze sinode o sinodalnosti v Sloveniji. Gostje v oddaji so bili sestra Marjeta Pija Cevc, dr. Igor Bahovec in Matej Cepin.
Je rubež socialne pomoči, ki ga omogoča Šutarjev zakon, ustaven? V Pravni mreži za demokracijo zahtevajo presojo ustavnosti, saj menijo, da gre za sistemsko kršitev človekovih pravic. Več po preostalih poudarkih oddaje: - Zelenski naj bi ob skorajšnji obletnici ruske invazije na Ukrajino napovedal predsedniške volitve in referendum o mirovnem dogovoru. - Kanado pretresa strelski napad v srednji šoli, ki je zahteval 9 življenj, 27 ljudi je ranjenih. - Najbolj obremenjena gorska reševalna služba, bohinjska, bo dobila nove prostore.
Je rubež socialne pomoči, ki ga omogoča Šutarjev zakon, ustaven? V Pravni mreži za demokracijo zahtevajo presojo ustavnosti, saj menijo, da gre za sistemsko kršitev človekovih pravic. Več po preostalih poudarkih oddaje: - Zelenski naj bi ob skorajšnji obletnici ruske invazije na Ukrajino napovedal predsedniške volitve in referendum o mirovnem dogovoru. - Kanado pretresa strelski napad v srednji šoli, ki je zahteval 9 življenj, 27 ljudi je ranjenih. - Najbolj obremenjena gorska reševalna služba, bohinjska, bo dobila nove prostore.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Dnevni red: - Predlog zakona o bančništvu - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju prostora - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o rudarstvu - Predlog zakona o razvojnem prestrukturiranju Savinjsko-Šaleške premogovne regije - Mandatno – volilne zadeve
Dnevni red: - Predlog zakona o bančništvu - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju prostora - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o rudarstvu - Predlog zakona o razvojnem prestrukturiranju Savinjsko-Šaleške premogovne regije - Mandatno – volilne zadeve
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Komu oddati gradbene posle, če vemo, da so tujci cenejši, domači pa prispevajo več multiplikativnih učinkov v domače gospodarstvo, je le eno od vprašanj, ki so se ga danes lotili na poslovni konferenci v Portorožu. Države že imajo mehanizme proti socialnemu dumpingu tujcev, denimo kaznovanje na javnem naročilu. Novogoriška, šempetrska in goriška občina bodo popoldan zasedale na skupni seji. Želja po nadaljnjem povezovanju ostaja tudi po EPK. Koliko pa novogoriška občina nameni za vzdrževanje njene stavbne dediščine? V oddaji tudi o tem: - Občina Ajdovščina bo sredstva za izgraditev kulturnega centra zbirala v posebnem proračunskem skladu. - Fon der Leyen se zavzema za sprejetje zakonodaje za integracijo evropskih kapitalskih trgov do konca leta. - Na peti dan olimpijskih iger se Slovenci merijo na treh prizoriščih.
Komu oddati gradbene posle, če vemo, da so tujci cenejši, domači pa prispevajo več multiplikativnih učinkov v domače gospodarstvo, je le eno od vprašanj, ki so se ga danes lotili na poslovni konferenci v Portorožu. Države že imajo mehanizme proti socialnemu dumpingu tujcev, denimo kaznovanje na javnem naročilu. Novogoriška, šempetrska in goriška občina bodo popoldan zasedale na skupni seji. Želja po nadaljnjem povezovanju ostaja tudi po EPK. Koliko pa novogoriška občina nameni za vzdrževanje njene stavbne dediščine? V oddaji tudi o tem: - Občina Ajdovščina bo sredstva za izgraditev kulturnega centra zbirala v posebnem proračunskem skladu. - Fon der Leyen se zavzema za sprejetje zakonodaje za integracijo evropskih kapitalskih trgov do konca leta. - Na peti dan olimpijskih iger se Slovenci merijo na treh prizoriščih.
Kljub vse bolj naprednemu zdravljenju, novim tehnologijam in zdravilom, je rak pri nas še vedno vodilni vzrok smrti, imamo 6. najvišjo stopnjo umrljivosti v EU in tudi pojavnost vseh najpogostejših rakov pri nas je precej višja od povprečja EU. V zadnjih 20 letih se nam je podvojila, kar lahko sicer pripisujemo staranju prebivalcev, velik delež pa gotovo življenjskemu slogu, tveganem vedenju, tudi onesnaženemu okolju. Za uspešno zdravljenje pa je pomembno zgodnje odkrivanje, prvi sum postavi družinski zdravnik. O vlogi družinskega zdravnika na tem področju se je Helena Lovinčič pogovarjala z družinsko zdravnico Neno Kopčavar Guček.
Kljub vse bolj naprednemu zdravljenju, novim tehnologijam in zdravilom, je rak pri nas še vedno vodilni vzrok smrti, imamo 6. najvišjo stopnjo umrljivosti v EU in tudi pojavnost vseh najpogostejših rakov pri nas je precej višja od povprečja EU. V zadnjih 20 letih se nam je podvojila, kar lahko sicer pripisujemo staranju prebivalcev, velik delež pa gotovo življenjskemu slogu, tveganem vedenju, tudi onesnaženemu okolju. Za uspešno zdravljenje pa je pomembno zgodnje odkrivanje, prvi sum postavi družinski zdravnik. O vlogi družinskega zdravnika na tem področju se je Helena Lovinčič pogovarjala z družinsko zdravnico Neno Kopčavar Guček.
- Marca bodo zaživeli individualni naložbeni računi - Danes je mednarodni dan žensk in deklet v znanosti - Mariborska občina uspešna na razpisu za vzpostavitev Centra za oskrbo oseb z demenco
- Marca bodo zaživeli individualni naložbeni računi - Danes je mednarodni dan žensk in deklet v znanosti - Mariborska občina uspešna na razpisu za vzpostavitev Centra za oskrbo oseb z demenco
Ciril Veronek je bil prvi koncertni mojster Orkestra Radia Ljubljana od leta 1955 do 1958, nato je bil dolgoletni profesor violine in vodja godalnega ansambla na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Bil je tudi član Klavirskega tria in ansambla Slovenski solisti. V oddaji Arsove spominčice poslušajte skladbe z violinistom Cirilom Veronkom, ki je bil koncertni mojster Orkestra Radia Ljubljana tri leta: od sezone 1955/1956 do 1957/1958. Ciril Veronek je diplomiral iz violine na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorju Karlu Ruplu. Od leta 1954 je poučeval violino na glasbeni šoli v Šiški, od leta 1958 pa je bil dolgoletni profesor violine na srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Vzgojil je vrsto odličnih violinistov, sam pa je kot solist nastopal le na začetku svoje profesionalne glasbene poti. Violinista Cirila Veronka bomo predstavili kot solista z orkestrom in kot dirigenta. Poslušali bomo enega najzgodnejših posnetkov Orkestra Radia Ljubljana: Pravljico za violino in godalni orkester Josefa Suka, pod njegovo taktirko pa bosta zazveneli Simfonija za godala št. 2 v B-duru, Wotquenne 182/2, Carla Philippa Emanuela Bacha in Sonata a quatro št. 1 v G-duru Gioacchina Rossinija. Ponovitev bo v četrtek, 12. februarja, ob 5.05.
Ciril Veronek je bil prvi koncertni mojster Orkestra Radia Ljubljana od leta 1955 do 1958, nato je bil dolgoletni profesor violine in vodja godalnega ansambla na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Bil je tudi član Klavirskega tria in ansambla Slovenski solisti. V oddaji Arsove spominčice poslušajte skladbe z violinistom Cirilom Veronkom, ki je bil koncertni mojster Orkestra Radia Ljubljana tri leta: od sezone 1955/1956 do 1957/1958. Ciril Veronek je diplomiral iz violine na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorju Karlu Ruplu. Od leta 1954 je poučeval violino na glasbeni šoli v Šiški, od leta 1958 pa je bil dolgoletni profesor violine na srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Vzgojil je vrsto odličnih violinistov, sam pa je kot solist nastopal le na začetku svoje profesionalne glasbene poti. Violinista Cirila Veronka bomo predstavili kot solista z orkestrom in kot dirigenta. Poslušali bomo enega najzgodnejših posnetkov Orkestra Radia Ljubljana: Pravljico za violino in godalni orkester Josefa Suka, pod njegovo taktirko pa bosta zazveneli Simfonija za godala št. 2 v B-duru, Wotquenne 182/2, Carla Philippa Emanuela Bacha in Sonata a quatro št. 1 v G-duru Gioacchina Rossinija. Ponovitev bo v četrtek, 12. februarja, ob 5.05.
Družina Nika živi v odmaknjeni gorski dolini na severu Albanije. Ded Nika je kmetijo prevzel od očeta in je kmet s srcem in dušo. Družina Nika prideluje vse, kar raste v visokogorju: mirabele, jabolka, paradižnik, bučke, fižol, krompir, grozdje, orehe in koruzo. Dedova žena Spresa pripravlja za to območje značilne jedi, kot so sladica "revani", nasitna kaša "maza e djathit", "tave me patate", krompirjev narastek z ovčjim sirom, papriko, čebulo in paradižnikom ter postrvi iz ledeno mrzlega gorskega potoka.
Družina Nika živi v odmaknjeni gorski dolini na severu Albanije. Ded Nika je kmetijo prevzel od očeta in je kmet s srcem in dušo. Družina Nika prideluje vse, kar raste v visokogorju: mirabele, jabolka, paradižnik, bučke, fižol, krompir, grozdje, orehe in koruzo. Dedova žena Spresa pripravlja za to območje značilne jedi, kot so sladica "revani", nasitna kaša "maza e djathit", "tave me patate", krompirjev narastek z ovčjim sirom, papriko, čebulo in paradižnikom ter postrvi iz ledeno mrzlega gorskega potoka.
Duhovnik, domač v naravoslovju, ljubljanska livarna oskrbovala Avstro-Ogrsko, poeziji zapisana koroška Slovenka, od Muce Copatarice do Radia Ljubljana
Duhovnik, domač v naravoslovju, ljubljanska livarna oskrbovala Avstro-Ogrsko, poeziji zapisana koroška Slovenka, od Muce Copatarice do Radia Ljubljana
Evropska unija mora na obrambnem področju delovati enotno in tesno sodelovati z zvezo Nato. Takšen je bil poudarkom s katerim se je končala razprava evropskih poslancev s komisarjem za obrambo. Več v EU minuti v sredo 11.2. ob 11.55
Evropska unija mora na obrambnem področju delovati enotno in tesno sodelovati z zvezo Nato. Takšen je bil poudarkom s katerim se je končala razprava evropskih poslancev s komisarjem za obrambo. Več v EU minuti v sredo 11.2. ob 11.55
V Cerknem pravijo, da pusta ni, če po ulicah ne divjajo laufarji. Cerkljanska laufarija je eden najstarejših in najbolj samosvojih pustnih običajev v Sloveniji. Zanjo so značilni lesene obrazne maske – larfe, pustni liki, pa tudi obtožnica Pustu, v kateri komentirajo razmere v kraju in širši družbi. Pustni čas se sklene s simbolno obsodbo in usmrtitvijo Pusta. V oddaji Prvi na obisku smoob 70-letnici vnovične obuditve laufarije obiskali Cerkno, osvetlili zgodovinske korenine tega običaja, predstavili rokodelsko znanje izdelovalcev larf in delo društva, ki to dediščino že desetletja ohranja živo.
V Cerknem pravijo, da pusta ni, če po ulicah ne divjajo laufarji. Cerkljanska laufarija je eden najstarejših in najbolj samosvojih pustnih običajev v Sloveniji. Zanjo so značilni lesene obrazne maske – larfe, pustni liki, pa tudi obtožnica Pustu, v kateri komentirajo razmere v kraju in širši družbi. Pustni čas se sklene s simbolno obsodbo in usmrtitvijo Pusta. V oddaji Prvi na obisku smoob 70-letnici vnovične obuditve laufarije obiskali Cerkno, osvetlili zgodovinske korenine tega običaja, predstavili rokodelsko znanje izdelovalcev larf in delo društva, ki to dediščino že desetletja ohranja živo.
Pri Založbi Univerze v Novi Gorici je pred kratkim izšla nova monografija z naslovom Z besedami stkana bližina. V njej bralec skozi pisma družin Šušmelj in Kosič vstopa v intimni svet ljudi s Primorske, razpetih med domačimi kraji in Egiptom. Osebna pisma razkrivajo vsakdanje življenje, čustvovanje in medosebne vezi v času migracij, vojne in dolgotrajnih ločitev. Knjiga hkrati ponuja nov pogled na izkušnjo aleksandrinstva skozi perspektivo tako imenovanih »malih ljudi«. S sourednico knjige, doktorico Katjo Mihurko iz Univerze v Novi Gorici, se je pogovarjala Nataša Uršič.
Pri Založbi Univerze v Novi Gorici je pred kratkim izšla nova monografija z naslovom Z besedami stkana bližina. V njej bralec skozi pisma družin Šušmelj in Kosič vstopa v intimni svet ljudi s Primorske, razpetih med domačimi kraji in Egiptom. Osebna pisma razkrivajo vsakdanje življenje, čustvovanje in medosebne vezi v času migracij, vojne in dolgotrajnih ločitev. Knjiga hkrati ponuja nov pogled na izkušnjo aleksandrinstva skozi perspektivo tako imenovanih »malih ljudi«. S sourednico knjige, doktorico Katjo Mihurko iz Univerze v Novi Gorici, se je pogovarjala Nataša Uršič.
Vas skrbi, ker se besedni zaklad vašega malčka ne širi tako hitro kot pri vrstnikih? Opažate zatikanje pri govoru? Se vaš otrok sooča s težavami pri izgovarjavi šumnikov? V kontaktni oddaji Radijski SOS smo iskali odgovore na vprašanja, ki si jih postavlja marsikateri od staršev. Z nami je bila Nina Štrekelj, specialistka klinične logopedije iz mariborskega Centra za sluh in govor.
Vas skrbi, ker se besedni zaklad vašega malčka ne širi tako hitro kot pri vrstnikih? Opažate zatikanje pri govoru? Se vaš otrok sooča s težavami pri izgovarjavi šumnikov? V kontaktni oddaji Radijski SOS smo iskali odgovore na vprašanja, ki si jih postavlja marsikateri od staršev. Z nami je bila Nina Štrekelj, specialistka klinične logopedije iz mariborskega Centra za sluh in govor.