Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Vesoljska odprava Artemis II je sinoči dosegla vrhunec. Štirje astronavti so šli z vesoljsko ladjo Orion najdlje od Zemlje doslej in obleteli Luno. Gre za prvo človeško odpravo po letu 1972 do Lune in za oblet, ki je bil načrtovan desetletja. Zakaj se je Nasa zdaj odločila za ta korak, kako blizu temu je Kitajska in kakšni so sploh cilji? V tokratni epizodi Ob osmih o tem z novinarko in soavtorico našega podkasta o vesolju ApolloLajka Nino Slaček.
Vesoljska odprava Artemis II je sinoči dosegla vrhunec. Štirje astronavti so šli z vesoljsko ladjo Orion najdlje od Zemlje doslej in obleteli Luno. Gre za prvo človeško odpravo po letu 1972 do Lune in za oblet, ki je bil načrtovan desetletja. Zakaj se je Nasa zdaj odločila za ta korak, kako blizu temu je Kitajska in kakšni so sploh cilji? V tokratni epizodi Ob osmih o tem z novinarko in soavtorico našega podkasta o vesolju ApolloLajka Nino Slaček.
Nina Karner, Tim Medved, Živa Zavadlav, Hana Marzidovšek, Adriana Mediževec in Anamarija Mihovec so mladi zdravniki, ki so si poleg samega študija medicine želeli doživeti še drugačno izkušnjo. Odločitev, da odidejo na humanitarno medicinsko odpravo v eno izmed bolnišnic v Afriki, zato res ni bila težka, in tako so se lani v začetku aprila za tri mesece odpravili v Nangomo v Zambiji. "Utrip Zambije skozi stetoskop" pa je branje, ki je nastajalo sproti, je zgodba vseh udeležencev odprave, bogata z dogodki, novimi izkušnjami, vprašanji, dilemami, rešitvami. Pod dnevniške zapise se je podpisala Anamarija Mihovec. Na pogovor jo je povabila Lucija Fatur.
Nina Karner, Tim Medved, Živa Zavadlav, Hana Marzidovšek, Adriana Mediževec in Anamarija Mihovec so mladi zdravniki, ki so si poleg samega študija medicine želeli doživeti še drugačno izkušnjo. Odločitev, da odidejo na humanitarno medicinsko odpravo v eno izmed bolnišnic v Afriki, zato res ni bila težka, in tako so se lani v začetku aprila za tri mesece odpravili v Nangomo v Zambiji. "Utrip Zambije skozi stetoskop" pa je branje, ki je nastajalo sproti, je zgodba vseh udeležencev odprave, bogata z dogodki, novimi izkušnjami, vprašanji, dilemami, rešitvami. Pod dnevniške zapise se je podpisala Anamarija Mihovec. Na pogovor jo je povabila Lucija Fatur.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Sociologija ugotavlja, da spolne vloge in spolne norme vedno izhajajo iz neke konkretne družbeno ekonomske politične ureditve. Ta je v zadnjih desetletjih v zahodnih družbah oziroma na globalnem severu ali pa v liberalnih demokracijah doživljala velike spremembe. Drugo polovico 20. stoletja je med drugim zaznamovala povojna obnova, razkol na vzhodni komunistični in zahodni kapitalistični blok, razvoj znanosti in tehnologije, pospešena urbanizacija, množičen vstop žensk na trg delovne sile, podaljševanje izobraževanja, razvoj cepiv za smrtonosne otroške bolezni, dostopnost zanesljive kontracepcije, sekularizacija in razvoj koncepta človekovih pravic. Skoraj štiri desetletja po padcu berlinskega zidu in koncu zgodovine, se spet dojajajo izjemne družbene spremembe, ki opa jih spremlja vse glasnejši diskurz o krizi moškosti. Ali to drži, je moškost res v krizi? Kaj pomenijo pozivi k vrnitvi v normalnost in k naravnim spolnim vlogam? Kakšne so v praksi vloge, ki jih v družbi zasedajo moški in ženske in kako na njih vpliva trenutna družbeno ekonomsko politična ureditev ter negotovosti, ki so prisotne na vseh področjih življenj? To bomo raziskovali v tokratni oddaji Intelekta, nekoliko več pozornosti bomo namenili spremembam očetovstva. Urška Henigman je odgovore poiskala pri treh sogovornicah. Dr. Majda Hrženjak raziskuje na Mirovnem inštitutut, prof. dr. Alenka Švab in prof. dr. Janja Vuga Beršnak pa na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Sociologija ugotavlja, da spolne vloge in spolne norme vedno izhajajo iz neke konkretne družbeno ekonomske politične ureditve. Ta je v zadnjih desetletjih v zahodnih družbah oziroma na globalnem severu ali pa v liberalnih demokracijah doživljala velike spremembe. Drugo polovico 20. stoletja je med drugim zaznamovala povojna obnova, razkol na vzhodni komunistični in zahodni kapitalistični blok, razvoj znanosti in tehnologije, pospešena urbanizacija, množičen vstop žensk na trg delovne sile, podaljševanje izobraževanja, razvoj cepiv za smrtonosne otroške bolezni, dostopnost zanesljive kontracepcije, sekularizacija in razvoj koncepta človekovih pravic. Skoraj štiri desetletja po padcu berlinskega zidu in koncu zgodovine, se spet dojajajo izjemne družbene spremembe, ki opa jih spremlja vse glasnejši diskurz o krizi moškosti. Ali to drži, je moškost res v krizi? Kaj pomenijo pozivi k vrnitvi v normalnost in k naravnim spolnim vlogam? Kakšne so v praksi vloge, ki jih v družbi zasedajo moški in ženske in kako na njih vpliva trenutna družbeno ekonomsko politična ureditev ter negotovosti, ki so prisotne na vseh področjih življenj? To bomo raziskovali v tokratni oddaji Intelekta, nekoliko več pozornosti bomo namenili spremembam očetovstva. Urška Henigman je odgovore poiskala pri treh sogovornicah. Dr. Majda Hrženjak raziskuje na Mirovnem inštitutut, prof. dr. Alenka Švab in prof. dr. Janja Vuga Beršnak pa na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Masayah je v pomladne dni vstopila z vizualno in zvočno izpiljeno skladbo Design, ki je drzen preplet nostalgije 2000-ih in futuristične produkcije. V jutranjem programu pa je seveda spregovorila tudi o svojih jutrih.
Masayah je v pomladne dni vstopila z vizualno in zvočno izpiljeno skladbo Design, ki je drzen preplet nostalgije 2000-ih in futuristične produkcije. V jutranjem programu pa je seveda spregovorila tudi o svojih jutrih.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Pred DVK najnovejši ugovor SDS-a na izvedbo volitev - Prva etapa gradnje zahodne mariborske obvoznice napreduje - Posadka Artemis 2 se po obkroženju Lune vrača proti Zemlji
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Pred DVK najnovejši ugovor SDS-a na izvedbo volitev - Prva etapa gradnje zahodne mariborske obvoznice napreduje - Posadka Artemis 2 se po obkroženju Lune vrača proti Zemlji
V soboto so se iztekli razni nekajtedenski "posti", ki so se jih šli mnogi med nami. Najbolj (tudi javno) izpostavljena je odpoved alkoholnim pijačam, ki je zdaj že uveljavljena vseslovenska akcija, precej verjetno pa ste tudi vi izbrali kako malenkost, ki ste se ji poskušali odpovedati. Uspešno? Kakšen je občutek in kakšen je bil učinek?
V soboto so se iztekli razni nekajtedenski "posti", ki so se jih šli mnogi med nami. Najbolj (tudi javno) izpostavljena je odpoved alkoholnim pijačam, ki je zdaj že uveljavljena vseslovenska akcija, precej verjetno pa ste tudi vi izbrali kako malenkost, ki ste se ji poskušali odpovedati. Uspešno? Kakšen je občutek in kakšen je bil učinek?
Klasik sodobne ameriške poezije William Edgar Stafford (1914–1993) je svoje prvo delo objavil šele pri 46 letih, potem pa v dobrih treh ustvarjalnih desetletjih še več kot 60 knjig. Živel in ustvarjal je na zahodu ZDA, ob jezeru Oswego v državi Oregon. Življenje v majhnem mestu sredi narave je pustilo močan pečat v njegovih pesmih. Zaznamujeta jih naraven in hkrati uglajen, artikuliran jezik ter plastenje osnovnega motiva, to pa jim daje pridih skrivnostnosti. V pesmi V iskanju zlata je osnovni motiv in hkrati simbol vonj divjega medu. Prevod: Tina Kozin; interpretira: Žan Brelih Hatunić.
Klasik sodobne ameriške poezije William Edgar Stafford (1914–1993) je svoje prvo delo objavil šele pri 46 letih, potem pa v dobrih treh ustvarjalnih desetletjih še več kot 60 knjig. Živel in ustvarjal je na zahodu ZDA, ob jezeru Oswego v državi Oregon. Življenje v majhnem mestu sredi narave je pustilo močan pečat v njegovih pesmih. Zaznamujeta jih naraven in hkrati uglajen, artikuliran jezik ter plastenje osnovnega motiva, to pa jim daje pridih skrivnostnosti. V pesmi V iskanju zlata je osnovni motiv in hkrati simbol vonj divjega medu. Prevod: Tina Kozin; interpretira: Žan Brelih Hatunić.
Jutri praznujemo mednarodni dan Romov, zato bomo tokratno Radiosfero namenili prav temu dnevu. 8. april je za Rome po svetu pomemben dan, saj je namenjen praznovanju romske kulture, jezika in identitete ter ozaveščanju o zgodovini in izzivih, s katerimi se Romi še vedno soočajo. Ta dan je bil izbral v spomin na prvi svetovni kongres leta 1971 v Londonu, na katerem so Romi iz različnih držav prvič skupaj razpravljali o svojih pravicah, sobivanju in skupni prihodnosti. Na prvem kongresu so se pogovarjali tudi o simbolih, izbrali so svojo zastavo, tudi himno, ki še danes predstavljata enotnost in ponos romskega naroda. Preverjamo, kaj o mednarodnem dnevu Romov menijo mlade Rominje in česa si želijo. Odgovore prinaša Sandi Horvat.
Jutri praznujemo mednarodni dan Romov, zato bomo tokratno Radiosfero namenili prav temu dnevu. 8. april je za Rome po svetu pomemben dan, saj je namenjen praznovanju romske kulture, jezika in identitete ter ozaveščanju o zgodovini in izzivih, s katerimi se Romi še vedno soočajo. Ta dan je bil izbral v spomin na prvi svetovni kongres leta 1971 v Londonu, na katerem so Romi iz različnih držav prvič skupaj razpravljali o svojih pravicah, sobivanju in skupni prihodnosti. Na prvem kongresu so se pogovarjali tudi o simbolih, izbrali so svojo zastavo, tudi himno, ki še danes predstavljata enotnost in ponos romskega naroda. Preverjamo, kaj o mednarodnem dnevu Romov menijo mlade Rominje in česa si želijo. Odgovore prinaša Sandi Horvat.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Državna volilna komisija bo danes najprej odločala o ugovoru stranke SDS glede domnevnih nepravilnosti pri izvedbi volitev v tujini, nato pa še uradno potrdila rezultate volitev v državni zbor. V oddaji tudi o tem: -Izteka se Trumpov rok za mirovni dogovor z Iranom. -Bodo novogoriški svetniki danes vendarle razpravljali o pripojitvi Mestnih storitev h Kenogu? -Koprska občina začenja graditev novega Zdravstvenega centra; na območju spremenjena parkirni in prometni režim. -Niko in Domna Prevca so slovesno pričakali v domači vasi.
Državna volilna komisija bo danes najprej odločala o ugovoru stranke SDS glede domnevnih nepravilnosti pri izvedbi volitev v tujini, nato pa še uradno potrdila rezultate volitev v državni zbor. V oddaji tudi o tem: -Izteka se Trumpov rok za mirovni dogovor z Iranom. -Bodo novogoriški svetniki danes vendarle razpravljali o pripojitvi Mestnih storitev h Kenogu? -Koprska občina začenja graditev novega Zdravstvenega centra; na območju spremenjena parkirni in prometni režim. -Niko in Domna Prevca so slovesno pričakali v domači vasi.
Rok, ki ga je ameriški predsednik Donald Trump postavil iranskim oblastem za sklenitev mirovnega dogovora oziroma vnovično odprtje Hormuške ožine, se bo iztekel jutri ob 2. uri zjutraj po srednjeevropskem času. Če Iran tega roka ne bo upošteval, mu Trump grozi z uničenjem mostov in elektrarn. Kot je poudaril, se lahko uničenje zgodi v štirih urah, če bodo to želeli, ampak si tega ne želijo. Ostali poudarki oddaje: - Astronavti misije Artemis 2 dosegli rekordno oddaljenost od Zemlje ter izzvali to in prihodnje generacije, naj rekord ne obvelja za dolgo. - Državna volilna komisija danes o ugovoru SDS-a na izvedbo državnozborskih volitev; potrjevala bo tudi njihove izide. - Po treh tednih se s četrtfinali nadaljuje nogometna liga prvakov - nocoj bosta tekmi Real Madrid - Bayern München in Sporting - Arsenal; ljubljanske hokejiste čaka peta polfinalna tekma proti Pustertalu.
Rok, ki ga je ameriški predsednik Donald Trump postavil iranskim oblastem za sklenitev mirovnega dogovora oziroma vnovično odprtje Hormuške ožine, se bo iztekel jutri ob 2. uri zjutraj po srednjeevropskem času. Če Iran tega roka ne bo upošteval, mu Trump grozi z uničenjem mostov in elektrarn. Kot je poudaril, se lahko uničenje zgodi v štirih urah, če bodo to želeli, ampak si tega ne želijo. Ostali poudarki oddaje: - Astronavti misije Artemis 2 dosegli rekordno oddaljenost od Zemlje ter izzvali to in prihodnje generacije, naj rekord ne obvelja za dolgo. - Državna volilna komisija danes o ugovoru SDS-a na izvedbo državnozborskih volitev; potrjevala bo tudi njihove izide. - Po treh tednih se s četrtfinali nadaljuje nogometna liga prvakov - nocoj bosta tekmi Real Madrid - Bayern München in Sporting - Arsenal; ljubljanske hokejiste čaka peta polfinalna tekma proti Pustertalu.
Močvirski tulipan, močvirska logarica, žerjavček in piršek. To je le nekaj poimenovanj, ki jih ima omenjena zavarovana cvetlica. Več v Torkovem kvizu z Mašo Bratina, naravovarstvena svetnica v Krajinskem parku Ljubljansko barje.
Močvirski tulipan, močvirska logarica, žerjavček in piršek. To je le nekaj poimenovanj, ki jih ima omenjena zavarovana cvetlica. Več v Torkovem kvizu z Mašo Bratina, naravovarstvena svetnica v Krajinskem parku Ljubljansko barje.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Ženska rokometna reprezentanca v tem mesecu končuje kvalifikacije za letošnje evropsko prvenstvo. Proti Belgiji in Severni Makedoniji bo branila drugo mesto v skupini, ki še prinaša neposredno uvrstitev na decembrski turnir stare celine.
Ženska rokometna reprezentanca v tem mesecu končuje kvalifikacije za letošnje evropsko prvenstvo. Proti Belgiji in Severni Makedoniji bo branila drugo mesto v skupini, ki še prinaša neposredno uvrstitev na decembrski turnir stare celine.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Ameriški predsednik Donald Trump Iranu grozi, da bi lahko bila "celotna država" uničena, če danes do 20. ure po washingtonskem času – to je do jutri do 2. ure zjutraj po srednjeevropskem ne bo dosežen dogovor o odprtju Hormuške ožine. Iran po izteku ultimata po Trumpovih besedah ne bo več imel mostov in elektrarn. V oddaji tudi o tem: - Teden bo prinesel novo sestavo državnega zbora - Posadka v vesoljskem plovilu Orion uspešno obletela Luno - Oljkarji pred spomladanskim izzivom: kako obrezati drevesa, da bo pridelka jesenii čimveč
Ameriški predsednik Donald Trump Iranu grozi, da bi lahko bila "celotna država" uničena, če danes do 20. ure po washingtonskem času – to je do jutri do 2. ure zjutraj po srednjeevropskem ne bo dosežen dogovor o odprtju Hormuške ožine. Iran po izteku ultimata po Trumpovih besedah ne bo več imel mostov in elektrarn. V oddaji tudi o tem: - Teden bo prinesel novo sestavo državnega zbora - Posadka v vesoljskem plovilu Orion uspešno obletela Luno - Oljkarji pred spomladanskim izzivom: kako obrezati drevesa, da bo pridelka jesenii čimveč
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Oddajo smo namenili pevcu Andyju Beyu, ki je umrl 26. aprila lani, star 85 let. Sloviti ameriški pevec in pianist s prijetnim baritonom je imel res ogromen razpon vokala – kar štiri oktave.
Oddajo smo namenili pevcu Andyju Beyu, ki je umrl 26. aprila lani, star 85 let. Sloviti ameriški pevec in pianist s prijetnim baritonom je imel res ogromen razpon vokala – kar štiri oktave.
ep. 4: Pisarna Franz Kafka je bil v poklicnem življenju cenjen pravnik v Delavskem zavarovalnem zavodu. Bil je strokovnjak na svojem področju in nadrejeni so ga izjemno spoštovali. On sam je imel službo za duhamorno tlako, ki mu pije moči in mu odžira čas za pisanje. V njej so ga čustveno zaznamovali vojni invalidi in tudi sam se je hotel priglasiti v vojsko, vendar mu je vodstvo zavarovalnice to preprečilo, češ da je za zavod nepogrešljiv. Tudi po vojni je ostal v zavarovalnici, pri njem pa so se že začeli kazati zametki pozneje usodne tuberkuloze. KAFKA / Avstrija, Nemčija / 2023 Scenarij: Daniel Kehlmann Režija: David Schalko V glavnih vlogah: Joel Basman, David Kross, Nicholas Ofczarek, David Kross, Liv Lisa Fries
ep. 4: Pisarna Franz Kafka je bil v poklicnem življenju cenjen pravnik v Delavskem zavarovalnem zavodu. Bil je strokovnjak na svojem področju in nadrejeni so ga izjemno spoštovali. On sam je imel službo za duhamorno tlako, ki mu pije moči in mu odžira čas za pisanje. V njej so ga čustveno zaznamovali vojni invalidi in tudi sam se je hotel priglasiti v vojsko, vendar mu je vodstvo zavarovalnice to preprečilo, češ da je za zavod nepogrešljiv. Tudi po vojni je ostal v zavarovalnici, pri njem pa so se že začeli kazati zametki pozneje usodne tuberkuloze. KAFKA / Avstrija, Nemčija / 2023 Scenarij: Daniel Kehlmann Režija: David Schalko V glavnih vlogah: Joel Basman, David Kross, Nicholas Ofczarek, David Kross, Liv Lisa Fries
Leta 2025 je pisatelj Florjan Lipuš pri Založbi Litera objavil knjigo Mrtve stvari, zelo osebno in prepoznavno napisano besedilo. Knjiga ni dolga, je pa še kako intenzivna: v njej Lipuš piše o temah, ki ga vznemirjajo že leta in desetletja, med drugim o o mamini smrti v koncentracijskem taborišču, o prizadevanjih za slovenščino v katoliškem internatu na Plešivcu in ustanovitvi revije Kres, predvsem pa o usodi in prihodnosti slovenščine. V Nokturnu lahko slišite sklepni odlomek iz knjige. Režiserka Ana Krauthaker, interpret Jernej Gašperin, mojster zvoka Urban Gruden, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Leta 2025 je pisatelj Florjan Lipuš pri Založbi Litera objavil knjigo Mrtve stvari, zelo osebno in prepoznavno napisano besedilo. Knjiga ni dolga, je pa še kako intenzivna: v njej Lipuš piše o temah, ki ga vznemirjajo že leta in desetletja, med drugim o o mamini smrti v koncentracijskem taborišču, o prizadevanjih za slovenščino v katoliškem internatu na Plešivcu in ustanovitvi revije Kres, predvsem pa o usodi in prihodnosti slovenščine. V Nokturnu lahko slišite sklepni odlomek iz knjige. Režiserka Ana Krauthaker, interpret Jernej Gašperin, mojster zvoka Urban Gruden, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Resnična življenjska zgodba o italijanski nuni Francesci Saverio Cabrini, ki je živela v drugi polovici 19. stoletja in začetku 20. stoletja. Prvo polovico življenja je bila nuna v Italiji, ki si je pri Papežu leta 1889 izborila selitev v Združene države Amerike, v New York, kjer naj bi tam pomagala italijanski emigrantski skupnosti. Kasneje je posredovala za ustanovitev bolnišnic in domov za osirotele otroke po vseh Združenih državah. S podjetnostjo, odločnostjo in drznostjo, je Cabrini ustvarila kraje, polne sočutja, ki še dandanes marsikje pomenijo zatočišče in uteho nesrečnim ljudem …. Cabrini je prva ameriška svetnica in svetnica vseh emigrantov. CABRINI / ZDA/ 2024 Režija: Alejandro Monteverde / Scenarij: Rod Barr, Alejandro Monteverde / Igrajo: John Lithgow, David Morse, Giancarlo Giannini, Jeremy Bobb, Federico Castelluccio …
Resnična življenjska zgodba o italijanski nuni Francesci Saverio Cabrini, ki je živela v drugi polovici 19. stoletja in začetku 20. stoletja. Prvo polovico življenja je bila nuna v Italiji, ki si je pri Papežu leta 1889 izborila selitev v Združene države Amerike, v New York, kjer naj bi tam pomagala italijanski emigrantski skupnosti. Kasneje je posredovala za ustanovitev bolnišnic in domov za osirotele otroke po vseh Združenih državah. S podjetnostjo, odločnostjo in drznostjo, je Cabrini ustvarila kraje, polne sočutja, ki še dandanes marsikje pomenijo zatočišče in uteho nesrečnim ljudem …. Cabrini je prva ameriška svetnica in svetnica vseh emigrantov. CABRINI / ZDA/ 2024 Režija: Alejandro Monteverde / Scenarij: Rod Barr, Alejandro Monteverde / Igrajo: John Lithgow, David Morse, Giancarlo Giannini, Jeremy Bobb, Federico Castelluccio …
V nocojšnji Etnofoniji poslušamo album Misečina bila hrvaške pevke Tamare Obrovac. Na njem ob spremljavi svoje dolgoletne spremljevalne zasedbe Transhistria Ensemble ponuja zvečine avtorske pesmi, v katerih na svoj prepoznavni način povezuje istrsko ljudsko glasbo in džez.
V nocojšnji Etnofoniji poslušamo album Misečina bila hrvaške pevke Tamare Obrovac. Na njem ob spremljavi svoje dolgoletne spremljevalne zasedbe Transhistria Ensemble ponuja zvečine avtorske pesmi, v katerih na svoj prepoznavni način povezuje istrsko ljudsko glasbo in džez.
Združeni narodi so posvarili Washington, da bi morebitni ameriški napadi na civilno infrastrukturo, ki jih napoveduje ameriški predsednik Donald Trump, pomenili kršitev mednarodnega prava. Trump je v nocojšnji izjavi za medije dejal, da operacija v Iranu poteka dobro in namignil, da bi že jutri lahko izvedli nove uničujoče napade.
Združeni narodi so posvarili Washington, da bi morebitni ameriški napadi na civilno infrastrukturo, ki jih napoveduje ameriški predsednik Donald Trump, pomenili kršitev mednarodnega prava. Trump je v nocojšnji izjavi za medije dejal, da operacija v Iranu poteka dobro in namignil, da bi že jutri lahko izvedli nove uničujoče napade.
Radijski cikel predstavlja dvajset prizorov iz treh epov, ki se navezujejo na trojansko vojno: Homerjevih epov Iliada in Odiseja ter Vergilijevega epa Eneida. Trinajsti del cikla z naslovom ''Jutri zarana pa gremo na ladjah spet v morske širjave ...'' združuje odlomke iz X., XI. in XII. speva Odiseje, večinoma po prevodu Antona Sovreta. Odlomka s Sirenami ter Skilo in Karibdo pa sta bila objavljena v novem prevodu Kajetana Gantarja. Režiser: Jože Valentič Prevajalca: Anton Sovre in Kajetan Gantar Prirejevalec in dramaturg: Jože Rode Tonski mojster: Jure Culiberg Fonetičarka in avtorica govorne podobe: Cvetka Šeruga-Prek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Homer – Aleš Valič Hektor – Milan Štefe Aias – Zoran More Ahil – Borut Veselko Patroklos – Jožef Ropoša Apolon – Boris Kerč Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila l995
Radijski cikel predstavlja dvajset prizorov iz treh epov, ki se navezujejo na trojansko vojno: Homerjevih epov Iliada in Odiseja ter Vergilijevega epa Eneida. Trinajsti del cikla z naslovom ''Jutri zarana pa gremo na ladjah spet v morske širjave ...'' združuje odlomke iz X., XI. in XII. speva Odiseje, večinoma po prevodu Antona Sovreta. Odlomka s Sirenami ter Skilo in Karibdo pa sta bila objavljena v novem prevodu Kajetana Gantarja. Režiser: Jože Valentič Prevajalca: Anton Sovre in Kajetan Gantar Prirejevalec in dramaturg: Jože Rode Tonski mojster: Jure Culiberg Fonetičarka in avtorica govorne podobe: Cvetka Šeruga-Prek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Homer – Aleš Valič Hektor – Milan Štefe Aias – Zoran More Ahil – Borut Veselko Patroklos – Jožef Ropoša Apolon – Boris Kerč Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila l995
Igralci serije Razpotje se trudijo izvedeti, kako bodo scenaristi Nollyjin lik izključili iz serije. Toda producent Jack je trdno odločen, da bo to ostalo skrivnost do zadnjega hipa. NOLLY / Velika Britanija / 2022 Scenarij: Russell T Davies Režija: Peter Hoar V glavnih vlogah: Helena Bonham Carter, Augustus Prew, Mark Gatiss, Con O’Neill, Antonia Bernath, Clare Foster, Chloe Harris, Lloyd Griffith, Bethany Antonia
Igralci serije Razpotje se trudijo izvedeti, kako bodo scenaristi Nollyjin lik izključili iz serije. Toda producent Jack je trdno odločen, da bo to ostalo skrivnost do zadnjega hipa. NOLLY / Velika Britanija / 2022 Scenarij: Russell T Davies Režija: Peter Hoar V glavnih vlogah: Helena Bonham Carter, Augustus Prew, Mark Gatiss, Con O’Neill, Antonia Bernath, Clare Foster, Chloe Harris, Lloyd Griffith, Bethany Antonia
V tokratnih Naših poteh prinašamo zgodbo Jožice Horvat, ki je že od dvajsetega leta naprej bila zaposlena v Avstriji. Zadnjih 27 let je delala kot kuharica na Dunaju, danes pa uživa zaslužen pokoj. Z družino živi v naselju, kjer se je rodila, odraščala je pri babici na kmetiji. Pomanjkanja v otroštvu ni poznala, pravi. Ob mednarodnem dnevu Romov, ki ga praznujemo 8. aprila, smo pred mikrofon povabili nekaj mladih Rominj in jih vprašali, kaj jim ta dan pomeni in česa si v današnjem času najbolj želijo. Prvi ponedeljek v mesecu prinaša še nov izbor za skladbi preteklega meseca. Med domačimi se za laskavi naziv potegujeta zasedba Del Tuha s skladbo Ej, sonce in Haris Pilton skupaj z ansamblom Gypsy Sound System s skladbo Maskarade. Med tujimi vam na izbiro ponujamo skladbo Disko Partizani, ki jo prispeva Shantel, in skladbo Karabiber v izvedbi Burhana Öçala.
V tokratnih Naših poteh prinašamo zgodbo Jožice Horvat, ki je že od dvajsetega leta naprej bila zaposlena v Avstriji. Zadnjih 27 let je delala kot kuharica na Dunaju, danes pa uživa zaslužen pokoj. Z družino živi v naselju, kjer se je rodila, odraščala je pri babici na kmetiji. Pomanjkanja v otroštvu ni poznala, pravi. Ob mednarodnem dnevu Romov, ki ga praznujemo 8. aprila, smo pred mikrofon povabili nekaj mladih Rominj in jih vprašali, kaj jim ta dan pomeni in česa si v današnjem času najbolj želijo. Prvi ponedeljek v mesecu prinaša še nov izbor za skladbi preteklega meseca. Med domačimi se za laskavi naziv potegujeta zasedba Del Tuha s skladbo Ej, sonce in Haris Pilton skupaj z ansamblom Gypsy Sound System s skladbo Maskarade. Med tujimi vam na izbiro ponujamo skladbo Disko Partizani, ki jo prispeva Shantel, in skladbo Karabiber v izvedbi Burhana Öçala.
Jože Burnik je bil deset let harmonikar in avtor glasbe Alpski kvintet, ki je še danes zvezda slovenske narodno-zabavne glasbe. Svoj ansambel je ustanovil leta 1966, točno takrat, kot je nastal Apski kvintet. Od leta 1973 do 1983 je Jože Burnik postal član Alpskega kvinteta. Zaradi velikega zasedenosti je svoj ansambel zamrznil, a je ta do leta 1998 vseeno občasno deloval. Z instrumentalisti se je Burnik znova pojavil na odru s svojim ansamblom, ko je prejel nagrado za življenjsko delo in bil proglašen za kralja polk in valčkov, v času delovanja pa je sodeloval tudi Primorko Nadja Fabris, ki jo boste v oddaji tudi slišali.
Jože Burnik je bil deset let harmonikar in avtor glasbe Alpski kvintet, ki je še danes zvezda slovenske narodno-zabavne glasbe. Svoj ansambel je ustanovil leta 1966, točno takrat, kot je nastal Apski kvintet. Od leta 1973 do 1983 je Jože Burnik postal član Alpskega kvinteta. Zaradi velikega zasedenosti je svoj ansambel zamrznil, a je ta do leta 1998 vseeno občasno deloval. Z instrumentalisti se je Burnik znova pojavil na odru s svojim ansamblom, ko je prejel nagrado za življenjsko delo in bil proglašen za kralja polk in valčkov, v času delovanja pa je sodeloval tudi Primorko Nadja Fabris, ki jo boste v oddaji tudi slišali.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Nadnaravno in neskončno krhko: tako bi lahko opisali razpoloženje Fauréjevega Preludija iz njegove simbolistične suite Pelej in Melisanda. Pripoveduje tragično zgodbo o dveh ljubimcih, ki se, podobno kot Romeo in Julija Sergeja Prokofjeva, ne konča srečno – vendar vsebuje silna čustva. Gre za delo, do katerega goji dirigent Tugan Sohijev še posebno veliko naklonjenost. Peti klavirski koncert Camilla Saint-Saënsa pa nocoj ponuja dvojno premiero, saj, nenavadno, še nikoli ni bil izveden na odru Simfoničnega orkestra Bavarskega radia. S tem orkestrom je 13. februarja v Münchnu debitiral tudi francoski pianist Alexandre Kantorow, ki mu je v le nekaj letih uspelo doseči mednarodno slavo in osvojiti svet.
Nadnaravno in neskončno krhko: tako bi lahko opisali razpoloženje Fauréjevega Preludija iz njegove simbolistične suite Pelej in Melisanda. Pripoveduje tragično zgodbo o dveh ljubimcih, ki se, podobno kot Romeo in Julija Sergeja Prokofjeva, ne konča srečno – vendar vsebuje silna čustva. Gre za delo, do katerega goji dirigent Tugan Sohijev še posebno veliko naklonjenost. Peti klavirski koncert Camilla Saint-Saënsa pa nocoj ponuja dvojno premiero, saj, nenavadno, še nikoli ni bil izveden na odru Simfoničnega orkestra Bavarskega radia. S tem orkestrom je 13. februarja v Münchnu debitiral tudi francoski pianist Alexandre Kantorow, ki mu je v le nekaj letih uspelo doseči mednarodno slavo in osvojiti svet.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Naša preteklost in z njo ljudsko izročilo sta močno povezana s krščanstvom, zato ni čudno, da je tudi veliko ljudskih pesmi povezanih s to tematiko. Največ je pesmi o Mariji, pa tudi o Jezusu. Mnoge tovrstne pesmi so legendarne, kar nekaj jih je k nam davno tega prišlo od drugod. Največ pesmi o Jezusu je povezanih z velikonočnim časom in so povezane z velikonočnimi obredi.
Naša preteklost in z njo ljudsko izročilo sta močno povezana s krščanstvom, zato ni čudno, da je tudi veliko ljudskih pesmi povezanih s to tematiko. Največ je pesmi o Mariji, pa tudi o Jezusu. Mnoge tovrstne pesmi so legendarne, kar nekaj jih je k nam davno tega prišlo od drugod. Največ pesmi o Jezusu je povezanih z velikonočnim časom in so povezane z velikonočnimi obredi.
Miška išče nov dom. Pripoveduje: Polde Bibič. Napisal: Etienne Dellesert. Prevedla: Nea Mužič Naser. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1981.
Miška išče nov dom. Pripoveduje: Polde Bibič. Napisal: Etienne Dellesert. Prevedla: Nea Mužič Naser. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1981.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno uvršča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajeni roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, vendar omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice, izdane pri Cankarjevi založbi, je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno uvršča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajeni roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, vendar omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice, izdane pri Cankarjevi založbi, je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Regionalni TV program Koper – Capodistria že vrsto let namenja posebno oddajo športnemu dogajanju med zamejci v Italiji. Predhodnica današnje oddaje Športel je bil »Šesti krog« v sezoni 1990/91. Oddaja se je jeseni 1991 preimenovala v Športel, od tedaj je njen redaktor in voditelj Igor Malalan. Športel prihaja v domove zamejcev in tudi številnih gledalcev Slovenije vsak ponedeljek zvečer ob 18.00. V 30 minutah se zvrstijo prispevki s športnih tekmovanj ter pogovori v studiu. V vseh teh letih se je v oddaji zvrstilo veliko število sodelavcev, stalnica pa ostaja Igor Malalan, ki je oddaji dal svoj pečat z uvedbo nekaterih novih rubrik in vodenjem, ki odstopa od običajnih tovrstnih oddaj. Športel pomeni okence v pogovornem jeziku zamejcev in je v skladu z namenom oddaje – odpiranje okna v svet zamejskega športa. Oddajo ureja in vodi Igor Malalan.
Regionalni TV program Koper – Capodistria že vrsto let namenja posebno oddajo športnemu dogajanju med zamejci v Italiji. Predhodnica današnje oddaje Športel je bil »Šesti krog« v sezoni 1990/91. Oddaja se je jeseni 1991 preimenovala v Športel, od tedaj je njen redaktor in voditelj Igor Malalan. Športel prihaja v domove zamejcev in tudi številnih gledalcev Slovenije vsak ponedeljek zvečer ob 18.00. V 30 minutah se zvrstijo prispevki s športnih tekmovanj ter pogovori v studiu. V vseh teh letih se je v oddaji zvrstilo veliko število sodelavcev, stalnica pa ostaja Igor Malalan, ki je oddaji dal svoj pečat z uvedbo nekaterih novih rubrik in vodenjem, ki odstopa od običajnih tovrstnih oddaj. Športel pomeni okence v pogovornem jeziku zamejcev in je v skladu z namenom oddaje – odpiranje okna v svet zamejskega športa. Oddajo ureja in vodi Igor Malalan.
Iranske oblasti so zavrnile najnovejši predlog za premirje. V odgovoru, ki so ga poslale pakistanskim posrednikom, med drugim navajajo potrebo po trajnem končanju vojne, a ob upoštevanju iranskih zahtev - te med drugim vključujejo oblikovanje protokola za varno prečkanje Hormuške ožine, povojno obnovo in ukinitev sankcij. Ameriški predsednik Donald Trump medtem vztraja, da bodo izpolnili svoje cilje v Iranu. Drugi poudarki: - Pred zdajšnjo vlado zadnji teden s polnimi pooblastili. - V srednjo šolo v Pliberku poskusno uvajajo dvojezični pouk. - Roglič za začetek dirke po Baskiji četrti na kronometru.
Iranske oblasti so zavrnile najnovejši predlog za premirje. V odgovoru, ki so ga poslale pakistanskim posrednikom, med drugim navajajo potrebo po trajnem končanju vojne, a ob upoštevanju iranskih zahtev - te med drugim vključujejo oblikovanje protokola za varno prečkanje Hormuške ožine, povojno obnovo in ukinitev sankcij. Ameriški predsednik Donald Trump medtem vztraja, da bodo izpolnili svoje cilje v Iranu. Drugi poudarki: - Pred zdajšnjo vlado zadnji teden s polnimi pooblastili. - V srednjo šolo v Pliberku poskusno uvajajo dvojezični pouk. - Roglič za začetek dirke po Baskiji četrti na kronometru.
Vrt je od nekdaj prostor, kjer se ljudje vsak na svoj način povezujejo z naravo in med seboj. Oddaja se sprehodi od župnijskega vrta v Kosezah, ki so ga oblikovali šele pred kratkim in že uspešno povezuje sosedsko in župnijsko skupnost, prek častitljivega in prelepega Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, kjer se hrani tudi banka semen, pa do po letih mladostniškega skupnostnega vrta, ki ga v Prašah ob Trbojskem jezeru obdeluje skupina prostovoljcev z namenom, da bi razširili znanje in veščine naravi prijazne obdelave tal in bi se tako tako postopoma Sorškemu polju povrnilo naravno zdravje okolja. Bivanje, delo in druženje v teh vrtovih prinaša vsem zadovoljstvo.
Vrt je od nekdaj prostor, kjer se ljudje vsak na svoj način povezujejo z naravo in med seboj. Oddaja se sprehodi od župnijskega vrta v Kosezah, ki so ga oblikovali šele pred kratkim in že uspešno povezuje sosedsko in župnijsko skupnost, prek častitljivega in prelepega Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, kjer se hrani tudi banka semen, pa do po letih mladostniškega skupnostnega vrta, ki ga v Prašah ob Trbojskem jezeru obdeluje skupina prostovoljcev z namenom, da bi razširili znanje in veščine naravi prijazne obdelave tal in bi se tako tako postopoma Sorškemu polju povrnilo naravno zdravje okolja. Bivanje, delo in druženje v teh vrtovih prinaša vsem zadovoljstvo.
Bina Štampe Žmavc: Strmoglavljenje sanj, Nataša Konc Lorenzutti: Vse je postalo plamen, Brane Senegačnik: Lirični prostor. Recenzije so napisali Andrej Lutman, Tonja Jelen in Meta Kušar.
Bina Štampe Žmavc: Strmoglavljenje sanj, Nataša Konc Lorenzutti: Vse je postalo plamen, Brane Senegačnik: Lirični prostor. Recenzije so napisali Andrej Lutman, Tonja Jelen in Meta Kušar.
Piše: Tonja Jelen, bereta Eva Longyka Marušič in Jure Franko. Roman igralke in pisateljice Nataše Konc Lorenzutti Vse je postalo plamen sodi med biografska dela. Predstavlja življenje intelektualke in umetnice Lize Hribar, rojene Obereigner (1913–1996). Kiparka je znana predvsem po izdelovanju jaslic, njen odnos do dela je subtilno orisan, pa vendar roman prikazuje še marsikaj. Predstavljeni so tedanje intelektualno življenje, vzpostavitev pomembnih ustanov nacionalnega pomena in pogled na žensko v njenih različnih vlogah. Prikazuje nam političen pogled in polemične odločitve predvsem v povojnem obdobju. Zelo dobro je prikazana podoba Ljubljane z njenimi ulicami in stavbami in s tem je dodan tudi fokus takratnega meščanskega življenja. Pred nami se razgrne življenje Lize in njene primarne in sekundarne družine. Pisateljica se najbolj živo posveča družini Lize in Zorana Hribarja, večkrat pa se pojavljajo liki, ki imajo le statično obliko ali pa so pogoste vesti o smrtih. Delo je obširno in prikazuje širšo sliko. Družinsko drevo je premišljeno orisano, pisateljica prikazuje številne, med sabo prepleteni sorodniki. Natančno se spušča v detajle, ki pričajo o pomembnih ljudeh z gospodarskega, znanstvenega in kulturniškega področja. Poudari na primer povezavo s Tovarno kanditov in sladčic Josephine Šumi, gospodarstvenice, ki je po ločitvi od moža Franca vse vodila sama. Moč in sposobnost žensk avtorica pogosto poudarja. Motiv bombonov se kot nostalgičen spomin pojavlja kot pomembna točka v različnih okoliščinah dialogov. Romaneskna zgodba zelo neposredno govori ljubezenskih razmerjih med znanimi Slovenci, pri čemer ni prizanesljiva do razhodov, ločitev in prešuštev. Zgodba je postavljena v čas, ko so živeli priznani umetniki in umetnice, na primer Lizina tesna prijateljica Lily Novy, pa Ljuba Prenner, Oton Zupančič, Izidor Cankar, Josip Vidmar, France Bevk in drugi. Prav ta del romana je eden izmed močnejših, saj se pred nami razvije bogata plejada družinskih in prijateljskih povezav ter njihovo druženje in razmišljanje. Predstavljeni so kot polnokrvne osebe s svojimi nazori in pogledi na takratno dogajanje. Trpko predstavlja tudi različna izgnanstva posameznikov in njihovih družin. Zgodba teče v sedanjiku, zaradi česar je dogajanje še bolj živo. Pri tem se pisateljica posveča predvsem ženskam in njihovemu delovanju na pisateljskem oziroma pesniškem področju. Roman Vse je postalo plamen je zasnovan na resničnih osebah in dogodkih. kar je značilno za dela Nataše Konc Lorenzutti. Ob tem pa pisateljica ostaja zvesta simboličnemu izražanju in prefinjenemu jeziku: »Minilo bo dolgo poletje, prišla bo jesen, vlakna smisla bodo rumenela, se cefrala, ona pa jih bo nabirala in jih vpletala v tapiserijo, ki ne sme razpasti, saj so bili drugače vsi napori zaman.« Vse je postalo plamen je delo, ki ne prizanaša sistemu, zločinom, nemorali, neetičnemu ravnanju. Poudarja, kako pomembno je biti človek in to, da »Delo je zmeraj blagoslov.«
Piše: Tonja Jelen, bereta Eva Longyka Marušič in Jure Franko. Roman igralke in pisateljice Nataše Konc Lorenzutti Vse je postalo plamen sodi med biografska dela. Predstavlja življenje intelektualke in umetnice Lize Hribar, rojene Obereigner (1913–1996). Kiparka je znana predvsem po izdelovanju jaslic, njen odnos do dela je subtilno orisan, pa vendar roman prikazuje še marsikaj. Predstavljeni so tedanje intelektualno življenje, vzpostavitev pomembnih ustanov nacionalnega pomena in pogled na žensko v njenih različnih vlogah. Prikazuje nam političen pogled in polemične odločitve predvsem v povojnem obdobju. Zelo dobro je prikazana podoba Ljubljane z njenimi ulicami in stavbami in s tem je dodan tudi fokus takratnega meščanskega življenja. Pred nami se razgrne življenje Lize in njene primarne in sekundarne družine. Pisateljica se najbolj živo posveča družini Lize in Zorana Hribarja, večkrat pa se pojavljajo liki, ki imajo le statično obliko ali pa so pogoste vesti o smrtih. Delo je obširno in prikazuje širšo sliko. Družinsko drevo je premišljeno orisano, pisateljica prikazuje številne, med sabo prepleteni sorodniki. Natančno se spušča v detajle, ki pričajo o pomembnih ljudeh z gospodarskega, znanstvenega in kulturniškega področja. Poudari na primer povezavo s Tovarno kanditov in sladčic Josephine Šumi, gospodarstvenice, ki je po ločitvi od moža Franca vse vodila sama. Moč in sposobnost žensk avtorica pogosto poudarja. Motiv bombonov se kot nostalgičen spomin pojavlja kot pomembna točka v različnih okoliščinah dialogov. Romaneskna zgodba zelo neposredno govori ljubezenskih razmerjih med znanimi Slovenci, pri čemer ni prizanesljiva do razhodov, ločitev in prešuštev. Zgodba je postavljena v čas, ko so živeli priznani umetniki in umetnice, na primer Lizina tesna prijateljica Lily Novy, pa Ljuba Prenner, Oton Zupančič, Izidor Cankar, Josip Vidmar, France Bevk in drugi. Prav ta del romana je eden izmed močnejših, saj se pred nami razvije bogata plejada družinskih in prijateljskih povezav ter njihovo druženje in razmišljanje. Predstavljeni so kot polnokrvne osebe s svojimi nazori in pogledi na takratno dogajanje. Trpko predstavlja tudi različna izgnanstva posameznikov in njihovih družin. Zgodba teče v sedanjiku, zaradi česar je dogajanje še bolj živo. Pri tem se pisateljica posveča predvsem ženskam in njihovemu delovanju na pisateljskem oziroma pesniškem področju. Roman Vse je postalo plamen je zasnovan na resničnih osebah in dogodkih. kar je značilno za dela Nataše Konc Lorenzutti. Ob tem pa pisateljica ostaja zvesta simboličnemu izražanju in prefinjenemu jeziku: »Minilo bo dolgo poletje, prišla bo jesen, vlakna smisla bodo rumenela, se cefrala, ona pa jih bo nabirala in jih vpletala v tapiserijo, ki ne sme razpasti, saj so bili drugače vsi napori zaman.« Vse je postalo plamen je delo, ki ne prizanaša sistemu, zločinom, nemorali, neetičnemu ravnanju. Poudarja, kako pomembno je biti človek in to, da »Delo je zmeraj blagoslov.«
Piše Andrej Lutman, bereta Jure Franko in Eva Longyka Marušič. Pesniška zbirka Bine Štampe Žmavc Strmoglavljenje sanj si zasluži oznako lepotica med knjigami, za kar gre zahvala prefinjenosti oblikovalke Tanje Radež. Izdelek je tržno naravnan, saj mora zadovoljiti kriterije konkurenčnosti na trgu pesniških zbirk, ki izhajajo brez podpore raznih javnih skladov. Knjižno napotilo je prispeval Matej Krajnc, njegovo vsebino pa nakazuje naslov: Ko bi šel in nimaš kam iti, pojdi k sebi. A takšno usmeritev zavračajo verzi s platnice: »Ko pride knjiga, / malo polistaš, / samo malo.« Nasprotje interesov je idealno za vznik zanimanja za knjigo. Povzetek teh nasprotij označuje ugotovitev, da je pot k sebi speljana prek knjige, skozi njo in ob njej. Da pa bo takšnih nasprotij še več, je povsem uporaben konec pesmi z naslovom Zarisana pot: »Toda vedel si – / pot / ni bila tvoja.« Zbirko Strmoglavljenje sanj je skorajda nujno imeti pri sebi. Bina Štampe Žmavc s svojim pesnjenjem nadaljuje žlahtno tradicijo kontrapunktično zasnovanega razmišljanja, čustvovanja in dojemanja, saj naj bi strmoglavljenje pomenilo, da so sanje zgoraj. Uvodna pesem, ki daje naslov celotni knjigi, delno pojasnjuje, kaj strmoglavljenje sanj pomeni: »Kot v najjasnejši budnosti, / se je nenadoma zavedela, / da zlato jabolko / nikoli ne bo prišlo v njene roke.« Pesniti o sanjah, upesnjevati sanje, sanjati o pesnjenju so dejavnosti, ki jih je posebej zaznamovalo gibanje, znano pod imenom nadrealizem, ki predpostavlja, da je nekaj nad tako imenovanim realnim. Tudi oznaka nova stvarnost lahko vsaj delno osvetli pesnjenje Bine Štampe Žmavc. In še nekaj je treba poudariti: ženstvenost dojemkov takšne stvarnosti. Ob tem je nujno omeniti tudi pesnico Nežo Zajc, ki s svojim pesnjenjem še koreniteje posega v domene, ki so vsem, bivajočim pred ali pod tako imenovano stvarnostjo, redkeje dostopne. Še bolj redko je, da bi se o tem pisalo na širšemu bralstvu pristopen način, in prav v tem je srž pesnjenja Bine Štampe Žmavc. Svoje dojemanje polstanj, dremeža, polbudnosti, globinskosti ali plitvine sanjskega sporoča pristopno in s tem omogoča lažji pogled v tavajočnost, kamor pač zmore seči pesniška duša.
Piše Andrej Lutman, bereta Jure Franko in Eva Longyka Marušič. Pesniška zbirka Bine Štampe Žmavc Strmoglavljenje sanj si zasluži oznako lepotica med knjigami, za kar gre zahvala prefinjenosti oblikovalke Tanje Radež. Izdelek je tržno naravnan, saj mora zadovoljiti kriterije konkurenčnosti na trgu pesniških zbirk, ki izhajajo brez podpore raznih javnih skladov. Knjižno napotilo je prispeval Matej Krajnc, njegovo vsebino pa nakazuje naslov: Ko bi šel in nimaš kam iti, pojdi k sebi. A takšno usmeritev zavračajo verzi s platnice: »Ko pride knjiga, / malo polistaš, / samo malo.« Nasprotje interesov je idealno za vznik zanimanja za knjigo. Povzetek teh nasprotij označuje ugotovitev, da je pot k sebi speljana prek knjige, skozi njo in ob njej. Da pa bo takšnih nasprotij še več, je povsem uporaben konec pesmi z naslovom Zarisana pot: »Toda vedel si – / pot / ni bila tvoja.« Zbirko Strmoglavljenje sanj je skorajda nujno imeti pri sebi. Bina Štampe Žmavc s svojim pesnjenjem nadaljuje žlahtno tradicijo kontrapunktično zasnovanega razmišljanja, čustvovanja in dojemanja, saj naj bi strmoglavljenje pomenilo, da so sanje zgoraj. Uvodna pesem, ki daje naslov celotni knjigi, delno pojasnjuje, kaj strmoglavljenje sanj pomeni: »Kot v najjasnejši budnosti, / se je nenadoma zavedela, / da zlato jabolko / nikoli ne bo prišlo v njene roke.« Pesniti o sanjah, upesnjevati sanje, sanjati o pesnjenju so dejavnosti, ki jih je posebej zaznamovalo gibanje, znano pod imenom nadrealizem, ki predpostavlja, da je nekaj nad tako imenovanim realnim. Tudi oznaka nova stvarnost lahko vsaj delno osvetli pesnjenje Bine Štampe Žmavc. In še nekaj je treba poudariti: ženstvenost dojemkov takšne stvarnosti. Ob tem je nujno omeniti tudi pesnico Nežo Zajc, ki s svojim pesnjenjem še koreniteje posega v domene, ki so vsem, bivajočim pred ali pod tako imenovano stvarnostjo, redkeje dostopne. Še bolj redko je, da bi se o tem pisalo na širšemu bralstvu pristopen način, in prav v tem je srž pesnjenja Bine Štampe Žmavc. Svoje dojemanje polstanj, dremeža, polbudnosti, globinskosti ali plitvine sanjskega sporoča pristopno in s tem omogoča lažji pogled v tavajočnost, kamor pač zmore seči pesniška duša.