Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
"Pesem in pol" tedna je skladba primorske rock zasedbe Pelhan z naslovom Poljub. Pesem govori o srečanju dveh ljudi iz preteklosti, ko čas za hip obstane, razum stopi nekoliko v ozadje, srce pa prevzame glavno besedo. Z Alešem Pelhanom smo se pogovarjali o neizrečenih čustvih, usodnih srečanjih in trenutkih, "ko je dovolj že en sam pogled, da zgodba dobi svoj pomen". Dotaknili smo se tudi zrelejše glasbene smeri skupine, nastajanja skladbe ter videospota, ki ga podpisuje ekipa Spectus.
"Pesem in pol" tedna je skladba primorske rock zasedbe Pelhan z naslovom Poljub. Pesem govori o srečanju dveh ljudi iz preteklosti, ko čas za hip obstane, razum stopi nekoliko v ozadje, srce pa prevzame glavno besedo. Z Alešem Pelhanom smo se pogovarjali o neizrečenih čustvih, usodnih srečanjih in trenutkih, "ko je dovolj že en sam pogled, da zgodba dobi svoj pomen". Dotaknili smo se tudi zrelejše glasbene smeri skupine, nastajanja skladbe ter videospota, ki ga podpisuje ekipa Spectus.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
- Poslanci odločajo o spremembah zakona o vladi - Mariborski Zavod za gozdove se seli v sosednjo občino Ruše - Z jutrišnjim dnem se v Mariboru zapira še ena koncesijska ambulanta
- Poslanci odločajo o spremembah zakona o vladi - Mariborski Zavod za gozdove se seli v sosednjo občino Ruše - Z jutrišnjim dnem se v Mariboru zapira še ena koncesijska ambulanta
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
V tokratni oddaji vam ponujamo zvočni zapis z milanskega tedna oblikovanja, ki se je sklenil v nedeljo. Z razstavo House of Creatures se je na njem predstavil slovenski Center za kreativnost. V Gledališkem muzeju v Trstu so sinoči premierno predstavili biografski dokumentarec o življenju opernega basista Giannija Sancina, pod katerega se podpisuje Tamara Stanese. Znane so nominacije za nagrado kritiško sito za najboljše izvirno slovensko leposlovno delo minulega leta.
V tokratni oddaji vam ponujamo zvočni zapis z milanskega tedna oblikovanja, ki se je sklenil v nedeljo. Z razstavo House of Creatures se je na njem predstavil slovenski Center za kreativnost. V Gledališkem muzeju v Trstu so sinoči premierno predstavili biografski dokumentarec o življenju opernega basista Giannija Sancina, pod katerega se podpisuje Tamara Stanese. Znane so nominacije za nagrado kritiško sito za najboljše izvirno slovensko leposlovno delo minulega leta.
V času, ko knjiga vse težje tekmuje za pozornost, Bralna značka – ZPMS še vedno vsako leto poveže na tisoče mladih bralcev in njihovih mentorjev. Pred nami je prireditev Zlata bralka, zlati bralec – trenutek, ko se vztrajnost pri branju prevede v simbolno priznanje. Kaj za mlade pomenijo tovrstna priznanja? Kaj danes sploh pomeni brati – in še pomembneje, kako pri otrocih in mladih prebuditi željo po branju? Ob zaključku jubilejnega leta, v katerem Bralna značka – ZPMS praznuje 65 let delovanja, bomo o tem razmišljali s predsednico Društva Bralna značka – ZPMS dr. Gajo Kos, tudi avtorico odmevne pobude 10 minut branja na dan. Dolgoletni sponzor zbirke Zlata bralka, zlati bralec je Telekom Slovenije.
V času, ko knjiga vse težje tekmuje za pozornost, Bralna značka – ZPMS še vedno vsako leto poveže na tisoče mladih bralcev in njihovih mentorjev. Pred nami je prireditev Zlata bralka, zlati bralec – trenutek, ko se vztrajnost pri branju prevede v simbolno priznanje. Kaj za mlade pomenijo tovrstna priznanja? Kaj danes sploh pomeni brati – in še pomembneje, kako pri otrocih in mladih prebuditi željo po branju? Ob zaključku jubilejnega leta, v katerem Bralna značka – ZPMS praznuje 65 let delovanja, bomo o tem razmišljali s predsednico Društva Bralna značka – ZPMS dr. Gajo Kos, tudi avtorico odmevne pobude 10 minut branja na dan. Dolgoletni sponzor zbirke Zlata bralka, zlati bralec je Telekom Slovenije.
Med nekdanjimi propadlimi gospodarskimi velikani je tudi sežansko gradbeno podjetje Kraški zidar. Stečajni postopek se je začel v sredini avgusta 2012, potem kot je prišlo do spoznanja, da prisilna poravnava družbe ne bo rešila. Zaradi stečaja je neposredno izgubilo delo 312 delavcev. Zaradi aktivne vloge sindikata so delavci vse svoje terjatve dobili poplačane dve leti pozneje. Sledile so številne dražbe, na katerih se je prodajalo premoženje propadlega kraškega gradbinca, skoraj 14 let od razglasitve stečaja pa postopek še ni končan. Po napovedih stečajne upraviteljice naj bi se to zgodilo v prihodnjem letu, saj je premoženje v celoti prodano.
Med nekdanjimi propadlimi gospodarskimi velikani je tudi sežansko gradbeno podjetje Kraški zidar. Stečajni postopek se je začel v sredini avgusta 2012, potem kot je prišlo do spoznanja, da prisilna poravnava družbe ne bo rešila. Zaradi stečaja je neposredno izgubilo delo 312 delavcev. Zaradi aktivne vloge sindikata so delavci vse svoje terjatve dobili poplačane dve leti pozneje. Sledile so številne dražbe, na katerih se je prodajalo premoženje propadlega kraškega gradbinca, skoraj 14 let od razglasitve stečaja pa postopek še ni končan. Po napovedih stečajne upraviteljice naj bi se to zgodilo v prihodnjem letu, saj je premoženje v celoti prodano.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V rubriki Radijski SOS smo tokrat govorili o naših stopalih in skrbi zanje. Po nekaterih pristopih lahko masaža ali pritisk na posamezne točke na stopalih lajša bolečine in spodbuja boljše delovanje organov. Kaj je refleksoterapija, komu in kako lahko pomaga, je pojasnila kvalificirana refleksoterapevtka Polona Strašek Borko.
V rubriki Radijski SOS smo tokrat govorili o naših stopalih in skrbi zanje. Po nekaterih pristopih lahko masaža ali pritisk na posamezne točke na stopalih lajša bolečine in spodbuja boljše delovanje organov. Kaj je refleksoterapija, komu in kako lahko pomaga, je pojasnila kvalificirana refleksoterapevtka Polona Strašek Borko.
Film je nastal po izjemno priljubljeni knjižni seriji Šola magičnih živali, ki je prevedena tudi v slovenščino in je začetek zelo uspešne franšize. Današnji film je prvi po vrsti in je bil velika uspešnica v nemških kinematografih. Deklica Ida se je morala preseliti v drugo mesto in začne obiskovati šolo Winterstein. V novem razredu pa ji ni lahko – nesramna sošolka Helene poskrbi, da si Ida ne more najti prijateljev, na prvi šolski dan pa ji preostane le eno prosto mesto, zraven outsajderja Bennija. Nekega dne učiteljica razredu predstavi Mortimerja Morrisona, ki potuje po svetu in išče »čarobne živali«. Usoda vsake od teh živali je, da postane sorodna duša učencu. Od vseh učencev pa sta ravno Ida in Benni prva, ki jima dodelijo čarobna spremljevalca. Benni ima ob sebi starodavno modro želvo Henrietto, Ida pa prejme zvito lisico Rabbat. Ker pa na šoli nenehno izginjajo predmeti, bodo morali otroci in čarobne živali stopiti skupaj, da odkrijejo tatu. Primerna starost: 8+ Originalni naslov: DIE SCHULE DER MAGISCHEN TIERE Leto produkcije: 2021 Država: Nemčija, Avstrija Žanr: otroški film Režija: Gregor Schnitzler Scenarij: Viola Schmidt in John Chambers po knjigi Margit Auer Igrajo: Emilia Maier, Leonard Conrads, Loris Sichrovsky, Nadja Uhl
Film je nastal po izjemno priljubljeni knjižni seriji Šola magičnih živali, ki je prevedena tudi v slovenščino in je začetek zelo uspešne franšize. Današnji film je prvi po vrsti in je bil velika uspešnica v nemških kinematografih. Deklica Ida se je morala preseliti v drugo mesto in začne obiskovati šolo Winterstein. V novem razredu pa ji ni lahko – nesramna sošolka Helene poskrbi, da si Ida ne more najti prijateljev, na prvi šolski dan pa ji preostane le eno prosto mesto, zraven outsajderja Bennija. Nekega dne učiteljica razredu predstavi Mortimerja Morrisona, ki potuje po svetu in išče »čarobne živali«. Usoda vsake od teh živali je, da postane sorodna duša učencu. Od vseh učencev pa sta ravno Ida in Benni prva, ki jima dodelijo čarobna spremljevalca. Benni ima ob sebi starodavno modro želvo Henrietto, Ida pa prejme zvito lisico Rabbat. Ker pa na šoli nenehno izginjajo predmeti, bodo morali otroci in čarobne živali stopiti skupaj, da odkrijejo tatu. Primerna starost: 8+ Originalni naslov: DIE SCHULE DER MAGISCHEN TIERE Leto produkcije: 2021 Država: Nemčija, Avstrija Žanr: otroški film Režija: Gregor Schnitzler Scenarij: Viola Schmidt in John Chambers po knjigi Margit Auer Igrajo: Emilia Maier, Leonard Conrads, Loris Sichrovsky, Nadja Uhl
Po več dneh prijetnih pomladnih temperatur se je nad Slovenijo pomaknila izrazita ohladitev, ki bi lahko v notranjosti države povzročila tudi pozebo. Hladna fronta je naše kraje dosegla ponoči, znižanje temperatur pa bo najbolj izrazito ob četrtkovem in petkovem jutru. Kaj to pomeni za rastline?
Po več dneh prijetnih pomladnih temperatur se je nad Slovenijo pomaknila izrazita ohladitev, ki bi lahko v notranjosti države povzročila tudi pozebo. Hladna fronta je naše kraje dosegla ponoči, znižanje temperatur pa bo najbolj izrazito ob četrtkovem in petkovem jutru. Kaj to pomeni za rastline?
Življenje mlade plesalke, ki je po maminem odhodu v tujino živela z očetom in babico, je močno zaznamovala očetova nenadna smrt. Ko sta z babico ostali sami, ji je ples zelo pomagal čez težke trenutke, a so stroški za to dejavnost postajali vse višji. Tudi s pomočjo Zveze Anita Ogulin je plesne treninge lahko ohranila in do danes nanizala številne uspehe, tudi naslov državne prvakinje in evropske podprvakinje. Babica pa je zdaj, ko lažje živita, tudi sama postala botra.
Življenje mlade plesalke, ki je po maminem odhodu v tujino živela z očetom in babico, je močno zaznamovala očetova nenadna smrt. Ko sta z babico ostali sami, ji je ples zelo pomagal čez težke trenutke, a so stroški za to dejavnost postajali vse višji. Tudi s pomočjo Zveze Anita Ogulin je plesne treninge lahko ohranila in do danes nanizala številne uspehe, tudi naslov državne prvakinje in evropske podprvakinje. Babica pa je zdaj, ko lažje živita, tudi sama postala botra.
Primorska glasbenica Masayah se po uspehu prvenca Zavedno na novem dolgominutažnem albumu Lava predstavlja s trinajstimi skladbami in prinaša surov preplet rapa, melodičnosti ter osebne izpovednosti. Slišimo surov boom bap, produkcijsko izpopolnjene trenutke, plesne ritme, konceptualne globine in ranljivost, ki jo je znova odkrila v procesu ustvarjanja.
Primorska glasbenica Masayah se po uspehu prvenca Zavedno na novem dolgominutažnem albumu Lava predstavlja s trinajstimi skladbami in prinaša surov preplet rapa, melodičnosti ter osebne izpovednosti. Slišimo surov boom bap, produkcijsko izpopolnjene trenutke, plesne ritme, konceptualne globine in ranljivost, ki jo je znova odkrila v procesu ustvarjanja.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
29. april je mednarodni dan plesa, zato bodo prvi jutranji gostje plesni poznavalci, koreografi in predavatelji Silvestra Perčič, Danijel Mišon in Meta Zagorc. Svetovali bomo o pripravi na hojo v hribe, v studiu bo strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije Dušan Prašnikar. V zdravstvenih nasvetih bo doc. dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med., specialistka družinske medicine, podala priporočila o tem, kaj storiti ob pikih insektov in čebel. O prazniku dela v ZDA in na Kitajskem bosta poročala dopisnika RTV Slovenija Andrej Stopar in Karmen Švegl. Gostili bomo člane PGD Boštanj, ki so leta 2007 postavili najvišji kres na svetu, ki je v višino meril 43.44 metra. Vpisali so se v Guinnesovo knjigo rekordov, na kar so še danes ponosni. Marjeta Pisk iz ZRC SAZU bo pojasnila, kakšna je tradicija postavljanja mlajev na Slovenskem. Robert Pečnik – Pečo bo na terenu v družbi žar mojstra, saj bo ta pripomoček zelo aktualen v času prvomajskih praznikov. Z meteorologom z Agencije za okolje bomo napovedali praznično vreme, za konec oddaje pa bo zazvenela budnica Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj. Voditelj: Andrej Hofer.
29. april je mednarodni dan plesa, zato bodo prvi jutranji gostje plesni poznavalci, koreografi in predavatelji Silvestra Perčič, Danijel Mišon in Meta Zagorc. Svetovali bomo o pripravi na hojo v hribe, v studiu bo strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije Dušan Prašnikar. V zdravstvenih nasvetih bo doc. dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med., specialistka družinske medicine, podala priporočila o tem, kaj storiti ob pikih insektov in čebel. O prazniku dela v ZDA in na Kitajskem bosta poročala dopisnika RTV Slovenija Andrej Stopar in Karmen Švegl. Gostili bomo člane PGD Boštanj, ki so leta 2007 postavili najvišji kres na svetu, ki je v višino meril 43.44 metra. Vpisali so se v Guinnesovo knjigo rekordov, na kar so še danes ponosni. Marjeta Pisk iz ZRC SAZU bo pojasnila, kakšna je tradicija postavljanja mlajev na Slovenskem. Robert Pečnik – Pečo bo na terenu v družbi žar mojstra, saj bo ta pripomoček zelo aktualen v času prvomajskih praznikov. Z meteorologom z Agencije za okolje bomo napovedali praznično vreme, za konec oddaje pa bo zazvenela budnica Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj. Voditelj: Andrej Hofer.
Delavci in sindikati neprestano razmišljajo o razmerah in pravicah na področju dela, seveda pa so prvomajski prazniki, ki bodo ta konec tedna, temu še posebej namenjeni. Časi so zaostreni. Mnogi so se razveselili dviga minimalne plače in zimskega regresa, kljub temu pa so tu opozorila delodajalcev, energetska kriza in nov interventni zakon, o učinku katerega so mnenja med sindikati in gospodarstveniki deljena.
Delavci in sindikati neprestano razmišljajo o razmerah in pravicah na področju dela, seveda pa so prvomajski prazniki, ki bodo ta konec tedna, temu še posebej namenjeni. Časi so zaostreni. Mnogi so se razveselili dviga minimalne plače in zimskega regresa, kljub temu pa so tu opozorila delodajalcev, energetska kriza in nov interventni zakon, o učinku katerega so mnenja med sindikati in gospodarstveniki deljena.
Vita Mavrič – ženska ustvarjalnega duha, čutnega izraza in popolne predanosti življenju; osebnost bogatih gledaliških in glasbenih izkušenj ter vodilna moč razvoja slovenskega šansona. Bila je soustvarjalka in sodelavka vseh velikih, ki so pisali zlata leta slovenske popevke, je ustanoviteljica Café teatra in festivala La vie en rose. Več kot tri desetletja se dotika src občinstva s samolastnimi in neposrednimi avtorskimi glasbenogledališkimi zgodbami; kar devet albumov vsebuje njen opus. Ob tem ima Vita Mavrič manj znano bogato družinsko zgodbo, ki jo vodi nazaj do koroške ljudske pripovedi o Mojci Pokrajculji. Vita Mavrič je gostja oddaje Intervju, z njo se je pogovarjala Simona Moličnik. Foto: Tone Jurca
Vita Mavrič – ženska ustvarjalnega duha, čutnega izraza in popolne predanosti življenju; osebnost bogatih gledaliških in glasbenih izkušenj ter vodilna moč razvoja slovenskega šansona. Bila je soustvarjalka in sodelavka vseh velikih, ki so pisali zlata leta slovenske popevke, je ustanoviteljica Café teatra in festivala La vie en rose. Več kot tri desetletja se dotika src občinstva s samolastnimi in neposrednimi avtorskimi glasbenogledališkimi zgodbami; kar devet albumov vsebuje njen opus. Ob tem ima Vita Mavrič manj znano bogato družinsko zgodbo, ki jo vodi nazaj do koroške ljudske pripovedi o Mojci Pokrajculji. Vita Mavrič je gostja oddaje Intervju, z njo se je pogovarjala Simona Moličnik. Foto: Tone Jurca
John Lewis je bil eden najpomembnejših pianistov in skladateljev dvajsetega stoletja. Njegov slog igranja je bil ritmično razgiban, natančen, melodičen in prefinjen. V svojem komponiranju je povzel tudi prvine baročne glasbe – še posebej uspešno v zasedbi Modern Jazz Quartet. Za več desetletij so postali vodilna zasedba komornega jazza, znameniti po izjemno uspelem zlitju evropske klasične in sodobne jazzovske forme. S svojim izjemno uglajenim igranjem in nenazadnje tudi ugledno pojavo – vsi oblečeni v frake in metuljčke – so zelo priljubljeni tudi med ljubitelji klasične glasbe.
John Lewis je bil eden najpomembnejših pianistov in skladateljev dvajsetega stoletja. Njegov slog igranja je bil ritmično razgiban, natančen, melodičen in prefinjen. V svojem komponiranju je povzel tudi prvine baročne glasbe – še posebej uspešno v zasedbi Modern Jazz Quartet. Za več desetletij so postali vodilna zasedba komornega jazza, znameniti po izjemno uspelem zlitju evropske klasične in sodobne jazzovske forme. S svojim izjemno uglajenim igranjem in nenazadnje tudi ugledno pojavo – vsi oblečeni v frake in metuljčke – so zelo priljubljeni tudi med ljubitelji klasične glasbe.
Caroline pobegne od doma in se zateče k Larsu in prijateljem. Pove jim nekaj več o tem, kaj zmorejo troli, oni pa obljubijo, da jo bodo pospremili v gozd. Medtem Torill doma sprejme župana, ki ji, navdušen nad njeno odločnostjo in energijo, ponudi mesto njegove stalne svetovalke.
Caroline pobegne od doma in se zateče k Larsu in prijateljem. Pove jim nekaj več o tem, kaj zmorejo troli, oni pa obljubijo, da jo bodo pospremili v gozd. Medtem Torill doma sprejme župana, ki ji, navdušen nad njeno odločnostjo in energijo, ponudi mesto njegove stalne svetovalke.
Po torkovem prologu v sredo kolesarje na dirki po Romandiji, ki bo potekala vse do nedelje, čaka prva etapa. Na najvišja mesta merita Tadej Pogačar in Primož Roglič. V nogometni ligi prvakov pa sta se na prvi polfinalni tekmi pomerila PSG in Bayern.
Po torkovem prologu v sredo kolesarje na dirki po Romandiji, ki bo potekala vse do nedelje, čaka prva etapa. Na najvišja mesta merita Tadej Pogačar in Primož Roglič. V nogometni ligi prvakov pa sta se na prvi polfinalni tekmi pomerila PSG in Bayern.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Anna mora nastopiti s telovadkami, zato se prijatelji domislijo, da bodo, preden bo na vrsti, sprožili požarni alarm. Načrt se sfiži, znova pa se razplamti tudi nesoglasje med Torill in Caroline, ki se le stežka obvladuje in taji, da je trol.
Anna mora nastopiti s telovadkami, zato se prijatelji domislijo, da bodo, preden bo na vrsti, sprožili požarni alarm. Načrt se sfiži, znova pa se razplamti tudi nesoglasje med Torill in Caroline, ki se le stežka obvladuje in taji, da je trol.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
Ana in Maša bosta dan začeli razgibano – z jutranjo telovadbo in dobro energijo. Preverili bosta, kako dobro poznamo svoje telo in čakajo ju zabavni ter nenavadni poskusi spretnosti. Telovadbe se lahko lotite tudi doma – Žan in Marko sta pripravila vodič za preganjanje dolgčasa, v katerem vas lahko naučita trikov na skiroju. V studiu pa bomo spoznali Leona, ki prihaja v rubriko resnica ali laž – katera njegova trditev drži?
Ana in Maša bosta dan začeli razgibano – z jutranjo telovadbo in dobro energijo. Preverili bosta, kako dobro poznamo svoje telo in čakajo ju zabavni ter nenavadni poskusi spretnosti. Telovadbe se lahko lotite tudi doma – Žan in Marko sta pripravila vodič za preganjanje dolgčasa, v katerem vas lahko naučita trikov na skiroju. V studiu pa bomo spoznali Leona, ki prihaja v rubriko resnica ali laž – katera njegova trditev drži?
Pustolovščina s srfi se konča tako, da kadeti in dva prestrašena mladostnika obtičijo na zapuščeni plaži. Medtem ko čakajo reševalce, skuša Nino vse razvedriti s pripovedjo o tem, kako je bil prvi dan na Kengurujski plaži tudi sam prestrašen.
Pustolovščina s srfi se konča tako, da kadeti in dva prestrašena mladostnika obtičijo na zapuščeni plaži. Medtem ko čakajo reševalce, skuša Nino vse razvedriti s pripovedjo o tem, kako je bil prvi dan na Kengurujski plaži tudi sam prestrašen.
Prvomajske počitnice so že tu in veliko Slovencev se je v teh dneh odpravilo na potovanje, nekateri na krajše izlete po Sloveniji, drugi nekoliko dlje. A ne glede na to, kam se odpravljamo, je treba s seboj imeti potovalno lekarno. Na vprašanja, kaj vse sodi v potovalno lekarno, koliko zdravil vzeti s seboj in kako jih pravilno shranjevati, bo odgovarjal Milan Rajtmajer, dr. med., specialist splošne in družinske medicine iz Zdravstvenega doma Celje.
Prvomajske počitnice so že tu in veliko Slovencev se je v teh dneh odpravilo na potovanje, nekateri na krajše izlete po Sloveniji, drugi nekoliko dlje. A ne glede na to, kam se odpravljamo, je treba s seboj imeti potovalno lekarno. Na vprašanja, kaj vse sodi v potovalno lekarno, koliko zdravil vzeti s seboj in kako jih pravilno shranjevati, bo odgovarjal Milan Rajtmajer, dr. med., specialist splošne in družinske medicine iz Zdravstvenega doma Celje.
Predsednica Nataša Pirc Musar je konec tedna marsikoga presenetila z odločitvijo, da v prvem krogu ne bo predlagala mandatarja. Je bila njena odločitev postopkovna ali politična? Poslanke in poslanci se bodo z zadevo seznanili šele prihodnji teden. Bodo pa že danes na izredni seji državnega zbora odločali o predlogu SDS za spremembo zakona o vladi, ki daje obris morebitni četrti ekipi Janeza Janše. SDS napoveduje, da bo strankam, ki bodo podprle zakonske spremembe, poslal izhodišča za koalicijska pogajanja. Gost Ob osmih je nekdanji predsednik Državnega zbora Pavel Gantar. Pišite nam na obosmih@rtvslo.si.
Predsednica Nataša Pirc Musar je konec tedna marsikoga presenetila z odločitvijo, da v prvem krogu ne bo predlagala mandatarja. Je bila njena odločitev postopkovna ali politična? Poslanke in poslanci se bodo z zadevo seznanili šele prihodnji teden. Bodo pa že danes na izredni seji državnega zbora odločali o predlogu SDS za spremembo zakona o vladi, ki daje obris morebitni četrti ekipi Janeza Janše. SDS napoveduje, da bo strankam, ki bodo podprle zakonske spremembe, poslal izhodišča za koalicijska pogajanja. Gost Ob osmih je nekdanji predsednik Državnega zbora Pavel Gantar. Pišite nam na obosmih@rtvslo.si.
Jutranja poročila Radia Maribor
- Trump napoveduje podaljšanje blokade iranskih pristanišč - Obnova Langerjeve vile med finalisti za naziv 'EU projekt, moj projekt 2026' - Slovenijo dosegla hladna vremenska fronta
- Trump napoveduje podaljšanje blokade iranskih pristanišč - Obnova Langerjeve vile med finalisti za naziv 'EU projekt, moj projekt 2026' - Slovenijo dosegla hladna vremenska fronta
Na počitniško obarvani Frekvenci X vam tokrat v poslušanje prinašamo zgodbi dveh mladih znanstvenikov, ki sta ta in pretekli teden gostovala v Xpertizi, rubriki Frekvence, v kateri predstavljamo mlade na začetku kariere v znanosti. Najprej bomo spoznali Ano Štuhec Kocijan, raziskovalko na Univerzah v Oxfordu in Cambridgeu, ki se ukvarja s proteini, ki zaznavajo magnetno polje. V nadaljevanju pa bo svoje delo predstavil Črtomir Perharič z Morske biološke postaje v Piranu. Kot fizik raziskuje tako imenovano biološko ogljično črpalko v morju, pri čemer ga še posebej zanima vloga meduz pri prenosu ogljika v morske globine.
Na počitniško obarvani Frekvenci X vam tokrat v poslušanje prinašamo zgodbi dveh mladih znanstvenikov, ki sta ta in pretekli teden gostovala v Xpertizi, rubriki Frekvence, v kateri predstavljamo mlade na začetku kariere v znanosti. Najprej bomo spoznali Ano Štuhec Kocijan, raziskovalko na Univerzah v Oxfordu in Cambridgeu, ki se ukvarja s proteini, ki zaznavajo magnetno polje. V nadaljevanju pa bo svoje delo predstavil Črtomir Perharič z Morske biološke postaje v Piranu. Kot fizik raziskuje tako imenovano biološko ogljično črpalko v morju, pri čemer ga še posebej zanima vloga meduz pri prenosu ogljika v morske globine.
Tjašin najljubši strip preneha izhajati. Tjaša se je veselila branja dogodivščin Portalne druščine, zato si začne predstavljati njihovo novo pustolovščino. S skupnimi močmi druščina, Tjaša in Maša rešijo planet pred uničenjem.
Tjašin najljubši strip preneha izhajati. Tjaša se je veselila branja dogodivščin Portalne druščine, zato si začne predstavljati njihovo novo pustolovščino. S skupnimi močmi druščina, Tjaša in Maša rešijo planet pred uničenjem.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Egon in Ajda se sprašujeta, kako čebele delajo med. Očka jima opiše, kako nabirajo medičino, in razloži, zakaj so nepogrešljive.
Egon in Ajda se sprašujeta, kako čebele delajo med. Očka jima opiše, kako nabirajo medičino, in razloži, zakaj so nepogrešljive.
Svetovno odmevna knjiga sodobnega ameriškega filozofa Jasona Stanleyja vleče pomenljive vzporednice med historičnim fašizmom 20. stoletja in nacionalističnimi, populističnimi, mačističnimi in avtoritarnimi strankami, ki dajejo ton političnemu življenju na planetu danes
Svetovno odmevna knjiga sodobnega ameriškega filozofa Jasona Stanleyja vleče pomenljive vzporednice med historičnim fašizmom 20. stoletja in nacionalističnimi, populističnimi, mačističnimi in avtoritarnimi strankami, ki dajejo ton političnemu življenju na planetu danes
SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. Koncerta brez prizorišča pač ni. Seveda pa obstajajo prizorišča in ... Prizorišča. Brez Štuka bi namreč glasbena scena danes gotovo bila malenkost drugačna.
SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. Koncerta brez prizorišča pač ni. Seveda pa obstajajo prizorišča in ... Prizorišča. Brez Štuka bi namreč glasbena scena danes gotovo bila malenkost drugačna.
Danes obeležujemo mednarodni dan plesa; letos je ta pobuda pri nas prerasla v enodnevni festival, ki odpira prostor širšemu krogu plesnih izrazov in ustvarjalcev. Več pa v pogovoru s predsednico društva za sodobni ples Slovenije Tejo Reba.
Danes obeležujemo mednarodni dan plesa; letos je ta pobuda pri nas prerasla v enodnevni festival, ki odpira prostor širšemu krogu plesnih izrazov in ustvarjalcev. Več pa v pogovoru s predsednico društva za sodobni ples Slovenije Tejo Reba.
Predvajamo dva solistična koncerta, ki sta nastala v prvi polovici dvajsetega stoletja, in to pod vplivi jazzovske glasbe. Poslušamo Koncert za klavir in orkester Aarona Coplanda in Koncert za klarinet in orkester Igorja Stravinskega. Čeprav je bil Aaron Copland po naravi bolj zadržan, pa je bila njegova glasba popolno nasprotje. Ustvarjal je dela, ki so bila izvirna, v njih pa je močno izžarevala njegova osebnost, ki je bila v glasbi večja kot v resnici. Leta 1927 je Copland, ki je bil takrat star 27 let, s svojim klavirskim koncertom izzval pravo senzacijo. Na krstni izvedbi je orkester Bostonskih filharmonikov vodil Sergej Kusevicki. Bostonsko konservativno občinstvo je bilo naravnost osuplo zaradi džezovskih ritmov in pianistovega razbijanja po klavirju.
Predvajamo dva solistična koncerta, ki sta nastala v prvi polovici dvajsetega stoletja, in to pod vplivi jazzovske glasbe. Poslušamo Koncert za klavir in orkester Aarona Coplanda in Koncert za klarinet in orkester Igorja Stravinskega. Čeprav je bil Aaron Copland po naravi bolj zadržan, pa je bila njegova glasba popolno nasprotje. Ustvarjal je dela, ki so bila izvirna, v njih pa je močno izžarevala njegova osebnost, ki je bila v glasbi večja kot v resnici. Leta 1927 je Copland, ki je bil takrat star 27 let, s svojim klavirskim koncertom izzval pravo senzacijo. Na krstni izvedbi je orkester Bostonskih filharmonikov vodil Sergej Kusevicki. Bostonsko konservativno občinstvo je bilo naravnost osuplo zaradi džezovskih ritmov in pianistovega razbijanja po klavirju.
Grški pesnik Konstantin Kavafos se je rodil 29. aprila 1863, umrl pa na isti dan leta 1933. V poeziiji je razvil svoj poseben slog, v središču njegovega pesnjenja je kriza in odtujenost sodobnega človeka - pogosto sklicujoč se na zgodovino in mitologijo. Ena Kavafisovih najbolj znanih pesmi je Čakajoč barbare. Prevod Dragica Fabjan Andritsakos, interpretacija Rok Matek, režija Alen Jelen, ton in montaža Matjaž Miklič. Posneto 2025.
Grški pesnik Konstantin Kavafos se je rodil 29. aprila 1863, umrl pa na isti dan leta 1933. V poeziiji je razvil svoj poseben slog, v središču njegovega pesnjenja je kriza in odtujenost sodobnega človeka - pogosto sklicujoč se na zgodovino in mitologijo. Ena Kavafisovih najbolj znanih pesmi je Čakajoč barbare. Prevod Dragica Fabjan Andritsakos, interpretacija Rok Matek, režija Alen Jelen, ton in montaža Matjaž Miklič. Posneto 2025.
The Modern Jazz Quartet je bila ena najvplivnejših džezovskih zasedb dvajsetega stoletja. Poleg pianista Johna Lewisa so v kvartetu igrali še vibrafonist Milt Jackson, basist Percy Heath in bobnar Connie Kay. Njihove nastope so odlikovali prefinjenost in uglajenost ter mešanje vplivov kul džeza in bluza s klasično glasbo. Njihovo delovanje je pomembno vplivalo na oblikovanje glasbene usmeritve, imenovane »Third Stream«, ki je združevala elemente klasične glasbe in džeza.
The Modern Jazz Quartet je bila ena najvplivnejših džezovskih zasedb dvajsetega stoletja. Poleg pianista Johna Lewisa so v kvartetu igrali še vibrafonist Milt Jackson, basist Percy Heath in bobnar Connie Kay. Njihove nastope so odlikovali prefinjenost in uglajenost ter mešanje vplivov kul džeza in bluza s klasično glasbo. Njihovo delovanje je pomembno vplivalo na oblikovanje glasbene usmeritve, imenovane »Third Stream«, ki je združevala elemente klasične glasbe in džeza.
Med nekdanjimi propadlimi gospodarskimi velikani je sežansko gradbeno podjetje Kraški zidar. Stečajni postopek se je začel v sredini avgusta 2012, po skoraj 14-ih letih pa še ni končan. Največji zaposlovalec na Krasu je potonil po šestih desetletjih delovanja. V stečaju je delo izgubilo 312 delavcev, ki so prednostne terjatve dobili poplačane novembra dve leti pozneje. Stečajna upraviteljica je v naslednjih letih uspela prodati vse nepremičnine. V oddaji tudi o tem: - Državni zbor bo odločal o predlogu spremembe zakona o vladi. - Evropski poslanci iz Slovenije pozdravili predlog parlamenta o 10-odstotnem zvišanju proračuna. - Imajo lastniki pri nas več plovil na suhem ali v morju?
Med nekdanjimi propadlimi gospodarskimi velikani je sežansko gradbeno podjetje Kraški zidar. Stečajni postopek se je začel v sredini avgusta 2012, po skoraj 14-ih letih pa še ni končan. Največji zaposlovalec na Krasu je potonil po šestih desetletjih delovanja. V stečaju je delo izgubilo 312 delavcev, ki so prednostne terjatve dobili poplačane novembra dve leti pozneje. Stečajna upraviteljica je v naslednjih letih uspela prodati vse nepremičnine. V oddaji tudi o tem: - Državni zbor bo odločal o predlogu spremembe zakona o vladi. - Evropski poslanci iz Slovenije pozdravili predlog parlamenta o 10-odstotnem zvišanju proračuna. - Imajo lastniki pri nas več plovil na suhem ali v morju?
Danes se bo izrisala morebitna nova vlada. Stranke, ki bodo na glasovanju v državnem zboru podprle predlog SDS o vladi, bodo namreč po napovedih Janeza Janše prejele izhodišča za pogajanja o koalicijski pogodbi. Zakonu se obeta podpora, Resnica pa ob tem napoveduje, da se o sodelovanju v vladi ne bo pogajala, prav tako ne pričakuje ločenega sporazuma. V oddaji tudi: - Evropski poslanci iz Slovenije pozdravili predlog parlamenta o 10-odstotnem zvišanju proračuna - Napetosti na Bližnjem vzhodu zvišujejo cene nafte in posledično inflacijo - Pomen Nata in podpora Ukrajini v ospredju nagovora britanskega kralja ameriškemu kongresu
Danes se bo izrisala morebitna nova vlada. Stranke, ki bodo na glasovanju v državnem zboru podprle predlog SDS o vladi, bodo namreč po napovedih Janeza Janše prejele izhodišča za pogajanja o koalicijski pogodbi. Zakonu se obeta podpora, Resnica pa ob tem napoveduje, da se o sodelovanju v vladi ne bo pogajala, prav tako ne pričakuje ločenega sporazuma. V oddaji tudi: - Evropski poslanci iz Slovenije pozdravili predlog parlamenta o 10-odstotnem zvišanju proračuna - Napetosti na Bližnjem vzhodu zvišujejo cene nafte in posledično inflacijo - Pomen Nata in podpora Ukrajini v ospredju nagovora britanskega kralja ameriškemu kongresu
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
S prologom se je v torek začela kolesarska dirka po Romandiji. Na njej letos prvič dirka Tadej Pogačar. Ob Domnu Novaku in Janu Tratniku pa svojo tretjo zmago na dirki lovi tudi Primož Roglič.
S prologom se je v torek začela kolesarska dirka po Romandiji. Na njej letos prvič dirka Tadej Pogačar. Ob Domnu Novaku in Janu Tratniku pa svojo tretjo zmago na dirki lovi tudi Primož Roglič.
The Modern Jazz Quartet je bila ena najvplivnejših džezovskih zasedb dvajsetega stoletja. Poleg pianista Johna Lewisa so v kvartetu igrali še vibrafonist Milt Jackson, basist Percy Heath in bobnar Connie Kay. Njihove nastope so odlikovali prefinjenost in uglajenost ter mešanje vplivov kul džeza in bluza s klasično glasbo. Njihovo delovanje je pomembno vplivalo na oblikovanje glasbene usmeritve, imenovane »Third Stream«, ki je združevala elemente klasične glasbe in džeza.
The Modern Jazz Quartet je bila ena najvplivnejših džezovskih zasedb dvajsetega stoletja. Poleg pianista Johna Lewisa so v kvartetu igrali še vibrafonist Milt Jackson, basist Percy Heath in bobnar Connie Kay. Njihove nastope so odlikovali prefinjenost in uglajenost ter mešanje vplivov kul džeza in bluza s klasično glasbo. Njihovo delovanje je pomembno vplivalo na oblikovanje glasbene usmeritve, imenovane »Third Stream«, ki je združevala elemente klasične glasbe in džeza.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Državni zbor bo danes odločal o predlogu spremembe zakona o vladi, s katerim SDS predlaga nižanje števila ministrstev. Če bodo spremembe dobile zadostno podporo, kar je pričakovano, SDS napoveduje, da bo strankam, ki bodo predlog podprle, poslala izhodišča za koalicijska pogajanja. Po napovedih bodo predlog poleg predlagateljev podprli še NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica, kar se je zgodilo že na včerajšnji seji skupnega parlamentarnega odbora. Ostali poudarki oddaje: Trump naj bi se zavzel za podaljšanje blokade iranskih pristanišč. Britanski kralj Karel III. kot drugi monarh v zgodovini nagovoril domova ameriškega kongresa. V prvem polfinalnem dvoboju nogometne lige prvakov Paris Saint-Germain premagal Bayern.
Državni zbor bo danes odločal o predlogu spremembe zakona o vladi, s katerim SDS predlaga nižanje števila ministrstev. Če bodo spremembe dobile zadostno podporo, kar je pričakovano, SDS napoveduje, da bo strankam, ki bodo predlog podprle, poslala izhodišča za koalicijska pogajanja. Po napovedih bodo predlog poleg predlagateljev podprli še NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica, kar se je zgodilo že na včerajšnji seji skupnega parlamentarnega odbora. Ostali poudarki oddaje: Trump naj bi se zavzel za podaljšanje blokade iranskih pristanišč. Britanski kralj Karel III. kot drugi monarh v zgodovini nagovoril domova ameriškega kongresa. V prvem polfinalnem dvoboju nogometne lige prvakov Paris Saint-Germain premagal Bayern.