Pojdite na vsebino Pojdite v osnovni meni Iščite po vsebini

Raziskujte

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Kratki Programi Oddaje Podkasti Moj 365

Glasbeni poudarki

Glasbeni poudarki 07:25

13. 2. 2026

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

5 min

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Statistically Dave

Stanovanje

13. 2. 2026

Stanovanje

2 min

Stanovanje

Jutranja kronika

Voditelji 27-erice za večjo povezanost notranjega trga

13. 2. 2026

V podeželskem gradu Alden Biesen, dobrih 100 kilometrov od Bruslja, se je včeraj končalo neformalno srečanje voditeljev članic Evropske unije, ki so imeli na dnevnem redu le eno temo, in to je, kako okrepiti konkurenčnost evropskega gospodarstva. Voditelji so se strinjali, da je treba na številnih področjih poenostaviti zakonodajo in pospešiti oblikovanje enotnega notranjega trga. V oddaji tudi o tem: -Na varnostni konferenci v Münchnu med drugim o oslabljenih odnosih med ZDA in Evropo - Tako delodajalci kot sindikati menijo, da je predlog nove zakonodaje o normirancih neprimeren. - Prihodnji dijaki in študenti bodo na informativnih dnevih zbirali podatke o programih in kariernih poteh.

20 min

V podeželskem gradu Alden Biesen, dobrih 100 kilometrov od Bruslja, se je včeraj končalo neformalno srečanje voditeljev članic Evropske unije, ki so imeli na dnevnem redu le eno temo, in to je, kako okrepiti konkurenčnost evropskega gospodarstva. Voditelji so se strinjali, da je treba na številnih področjih poenostaviti zakonodajo in pospešiti oblikovanje enotnega notranjega trga. V oddaji tudi o tem: -Na varnostni konferenci v Münchnu med drugim o oslabljenih odnosih med ZDA in Evropo - Tako delodajalci kot sindikati menijo, da je predlog nove zakonodaje o normirancih neprimeren. - Prihodnji dijaki in študenti bodo na informativnih dnevih zbirali podatke o programih in kariernih poteh.

Jutranjik

Mesec dni pred začetkom plovbne sezone v Posočju še veliko neznank

13. 2. 2026

Bovška, kobariška in tolminska občina so še pred časom napovedovale, da se bodo po dveh letih vendarle uspele dogovoriti za skupen plovbni režim na reki Soči. Dober mesec pred začetkom plovbne sezone ni jasno niti kakšna bo cena dovolilnice. V oddaji tudi o tem: -Informativni dnevi na širšem Goriškem: sproščena in odprta predstavitev študijskih in učnih programov. -Elda Viler je iz rok predsednice Republike prejela Red za zasluge. -Včerajšni olimpijski dan slovenskim športnicam ni prinesel veselja.

11 min

Bovška, kobariška in tolminska občina so še pred časom napovedovale, da se bodo po dveh letih vendarle uspele dogovoriti za skupen plovbni režim na reki Soči. Dober mesec pred začetkom plovbne sezone ni jasno niti kakšna bo cena dovolilnice. V oddaji tudi o tem: -Informativni dnevi na širšem Goriškem: sproščena in odprta predstavitev študijskih in učnih programov. -Elda Viler je iz rok predsednice Republike prejela Red za zasluge. -Včerajšni olimpijski dan slovenskim športnicam ni prinesel veselja.

Petek brez pravila

Karierno svetovanje: idealno je, ko se vse sestavi

13. 2. 2026

Devetošolci, dijaki in bodoči študenti se v februarju odločajo, kam naprej in kateri poklic jih čaka. V Petku brez pravila se pogovarjamo z Andrejo Glavač iz Kariernega placa, ki razkriva nenapisana pravila izbire šole in poklica. Dotaknemo se dvomov, pritiskov staršev in kako lahko radovednost pomaga najti pravo pot. Spoznali bomo tudi digitalno “karierno sobo pobega”, kjer mladi skupaj z umetno inteligenco odkrivajo poklice prihodnosti.

11 min

Devetošolci, dijaki in bodoči študenti se v februarju odločajo, kam naprej in kateri poklic jih čaka. V Petku brez pravila se pogovarjamo z Andrejo Glavač iz Kariernega placa, ki razkriva nenapisana pravila izbire šole in poklica. Dotaknemo se dvomov, pritiskov staršev in kako lahko radovednost pomaga najti pravo pot. Spoznali bomo tudi digitalno “karierno sobo pobega”, kjer mladi skupaj z umetno inteligenco odkrivajo poklice prihodnosti.

Spominčice

Ko je v dobrih dveh dneh v Mariboru zapadlo 90 cm snega ob izviru Soče pa celo 400

13. 2. 2026

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

2 min

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

Športna zgodba

Zgodovinski podvig Franja von Allmena

13. 2. 2026

V Bormiu in Cortini d'Ampezzo so se končali nastopi alpskih smučarjev in smučark v hitrih disciplinah. Osrednji junak iger med alpskimi smučarji je Švicar Franjo von Allmen, ki je zmagal na vseh treh preizkušnjah, na katerih je nastopil. Olimpijski prvak je postal v smuku, superveleslalomu in kombinaciji. Švicarski tekmovalec je postal tretji smučar, ki mu je uspelo na istih igrah osvojiti tri zlate kolajne. Pred njim je to uspelo le Avstrijcu Toniju Sailerju in Francozu Jean-Claudu Killyju.

3 min

V Bormiu in Cortini d'Ampezzo so se končali nastopi alpskih smučarjev in smučark v hitrih disciplinah. Osrednji junak iger med alpskimi smučarji je Švicar Franjo von Allmen, ki je zmagal na vseh treh preizkušnjah, na katerih je nastopil. Olimpijski prvak je postal v smuku, superveleslalomu in kombinaciji. Švicarski tekmovalec je postal tretji smučar, ki mu je uspelo na istih igrah osvojiti tri zlate kolajne. Pred njim je to uspelo le Avstrijcu Toniju Sailerju in Francozu Jean-Claudu Killyju.

Tretje uho

Tadej Drnovšek - Forgiveness

12. 2. 2026

Nov album sodobnega jazza z elementi funka, balkansko ljudsko glasbo ter celo nekaj elementov pop glasbe.

78 min

Nov album sodobnega jazza z elementi funka, balkansko ljudsko glasbo ter celo nekaj elementov pop glasbe.

Novice Radia Slovenija

Novice ob 6h

13. 2. 2026

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

2 min

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Glasbena jutranjica

Glasba za dobro jutro: Bach, Haydn, Boccherini

13. 2. 2026

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

59 min

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Časovni kalejdoskop

Tiskanje revije s sporedom Delo - RTV

21. 11. 2021

Ob novem letu 1964 je Zavod RTV Ljubljana izdal posebno publikacijo, s katero je želel predstaviti svoje preteklo delo, obenem pa razkriti tudi svoje načrte v prihodnosti. RTV-hiša je tedaj prvič tako nagovorila svoje zveste naročnike. Publikacija, ki je obsegala 24 strani standardnega formata A4, je bila brezplačna in je tako pomenila svojevrstno darilo poslušalcem radia in gledalcem televizije. Tisk, ki ga je izvedla tiskarna Časopisnega podjetja Delo, je bil dokaj preprost. Fotografije so bile črno-bele, besedilo pa so krasili le občasni poudarki v rdeči barvi. Reportažo o prvi izdaji revije Delo – RTV je za oddajo TV Obzornik pripravil tudi takratni novinar Tugo Klasinc.

1 min

Ob novem letu 1964 je Zavod RTV Ljubljana izdal posebno publikacijo, s katero je želel predstaviti svoje preteklo delo, obenem pa razkriti tudi svoje načrte v prihodnosti. RTV-hiša je tedaj prvič tako nagovorila svoje zveste naročnike. Publikacija, ki je obsegala 24 strani standardnega formata A4, je bila brezplačna in je tako pomenila svojevrstno darilo poslušalcem radia in gledalcem televizije. Tisk, ki ga je izvedla tiskarna Časopisnega podjetja Delo, je bil dokaj preprost. Fotografije so bile črno-bele, besedilo pa so krasili le občasni poudarki v rdeči barvi. Reportažo o prvi izdaji revije Delo – RTV je za oddajo TV Obzornik pripravil tudi takratni novinar Tugo Klasinc.

Duhovna misel

Alenka Veber: Oslovo sedlo

13. 2. 2026

V današnjem razmišljanju se bom, dragi poslušalci in cenjene poslušalke, postavila v bran oslom. Tistim simpatičnim živalim z dolgimi uhlji, ki rigajo, kadar se ne pasejo. Njihovo riganje res ni najlepša melodija, ki bi si jo zavrteli za jutranje prebujanje. A vsaj jaz se njihovega oglašanja vedno razveselim. In postavila se bom v bran vsem nam, ki so nas imeli ali pa nas imajo še vedno za osle. Na koncu mojega 'riganja' boste spoznali, da je biti osel pravzaprav zelo imenitno. Ne vem, s čim si je ta trmasti posebnež zaslužil, da smo na njegovo sedlo pritrdili celo vrsto slabih lastnosti: od trme do kratke pameti. Lastnosti, ki jih na svojih sedlih nosimo tudi ljudje. In jih tudi največkrat opazimo, predvsem pri drugih. No, če oslu iz glave izbijemo njegovo trmo, potem se izkaže kot priden delavec. Tako kot človek. Mogoče ste se tudi vi kdaj spraševali, kje bodo še dobili takega osla, ki bi jim zastonj garal. Osel je tista žival, ki je človeku največkrat pomagala pri delu, v zameno pa je dobila bore malo ali celo nič. In s svojimi uhlji ni zastrigla zaradi prijaznih besed, temveč zaradi grde plohe vseh mogočih kletvic, ki naj bi pripomogle, da bi se premaknila z mesta, kjer je po mnenju svojega gospodarja predolgo trmasto stala. Če verjamete ali ne, osel ima močan in stabilen značaj ter preproste navade. Ne nazadnje je sedeč na osličku slovesno prišel v Jeruzalem tudi sam Jezus. Tako kot si narobe razlagamo oslove lastnosti, si največkrat tudi človekove. Tako oslovo kot naše vedenje je dodobra odvisno od gospodarja sedla, ki smo si ga nadeli. Zmotno prepričanje obeh gospodarjev je tisto, ki tako osla kot nas pripelje do tega, da postanemo leni, topi in trmasti. Ne samo osel, tudi mi kdaj potrebujemo mehko roko, da vodi naš povodec, ne samo železne. Le tako se bomo izkazali kot hitri, pokorni in marljivi. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da bo naša trma hujša od oslove in da nam jo bo težko izbiti iz glave. Poleg trme se osel ponaša z izostrenimi čuti. Da ne govorim o njegovi simpatičnosti, v kateri ga nihče ne prekaša. Hitro teče, je vzdržljiv. Poleg tega pa ima še odličen spomin, saj si zelo dobro zapomni poti in kraje, v katerih je bil. Čeprav mu pripisujemo kratko pamet, je izjemno radoveden, pogumen, zvest, potrpežljiv in družaben. In težko prenaša samoto. To je vsa oslovska filozofija. Zato mi ni prav nič mar, če me ima kdo za osla. Če sem kdaj izrazila svojo upornost in trmo, sem ju z upravičenim razlogom. Upam, cenjeni poslušalci in poslušalke, da je vaše življenjsko sedlo umerjeno po vašem značaju in da tisti, ki vodijo vaš jermen, to počnejo odgovorno. In naj tako zame kot za vas čim manjkrat veljajo besede: »Oslu krmo, palico in tovor, hlapcu kruha, vzgoje in dela.« (Sir 33,25)

4 min

V današnjem razmišljanju se bom, dragi poslušalci in cenjene poslušalke, postavila v bran oslom. Tistim simpatičnim živalim z dolgimi uhlji, ki rigajo, kadar se ne pasejo. Njihovo riganje res ni najlepša melodija, ki bi si jo zavrteli za jutranje prebujanje. A vsaj jaz se njihovega oglašanja vedno razveselim. In postavila se bom v bran vsem nam, ki so nas imeli ali pa nas imajo še vedno za osle. Na koncu mojega 'riganja' boste spoznali, da je biti osel pravzaprav zelo imenitno. Ne vem, s čim si je ta trmasti posebnež zaslužil, da smo na njegovo sedlo pritrdili celo vrsto slabih lastnosti: od trme do kratke pameti. Lastnosti, ki jih na svojih sedlih nosimo tudi ljudje. In jih tudi največkrat opazimo, predvsem pri drugih. No, če oslu iz glave izbijemo njegovo trmo, potem se izkaže kot priden delavec. Tako kot človek. Mogoče ste se tudi vi kdaj spraševali, kje bodo še dobili takega osla, ki bi jim zastonj garal. Osel je tista žival, ki je človeku največkrat pomagala pri delu, v zameno pa je dobila bore malo ali celo nič. In s svojimi uhlji ni zastrigla zaradi prijaznih besed, temveč zaradi grde plohe vseh mogočih kletvic, ki naj bi pripomogle, da bi se premaknila z mesta, kjer je po mnenju svojega gospodarja predolgo trmasto stala. Če verjamete ali ne, osel ima močan in stabilen značaj ter preproste navade. Ne nazadnje je sedeč na osličku slovesno prišel v Jeruzalem tudi sam Jezus. Tako kot si narobe razlagamo oslove lastnosti, si največkrat tudi človekove. Tako oslovo kot naše vedenje je dodobra odvisno od gospodarja sedla, ki smo si ga nadeli. Zmotno prepričanje obeh gospodarjev je tisto, ki tako osla kot nas pripelje do tega, da postanemo leni, topi in trmasti. Ne samo osel, tudi mi kdaj potrebujemo mehko roko, da vodi naš povodec, ne samo železne. Le tako se bomo izkazali kot hitri, pokorni in marljivi. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da bo naša trma hujša od oslove in da nam jo bo težko izbiti iz glave. Poleg trme se osel ponaša z izostrenimi čuti. Da ne govorim o njegovi simpatičnosti, v kateri ga nihče ne prekaša. Hitro teče, je vzdržljiv. Poleg tega pa ima še odličen spomin, saj si zelo dobro zapomni poti in kraje, v katerih je bil. Čeprav mu pripisujemo kratko pamet, je izjemno radoveden, pogumen, zvest, potrpežljiv in družaben. In težko prenaša samoto. To je vsa oslovska filozofija. Zato mi ni prav nič mar, če me ima kdo za osla. Če sem kdaj izrazila svojo upornost in trmo, sem ju z upravičenim razlogom. Upam, cenjeni poslušalci in poslušalke, da je vaše življenjsko sedlo umerjeno po vašem značaju in da tisti, ki vodijo vaš jermen, to počnejo odgovorno. In naj tako zame kot za vas čim manjkrat veljajo besede: »Oslu krmo, palico in tovor, hlapcu kruha, vzgoje in dela.« (Sir 33,25)

Jutranja kronika

Evropski notranji trg je treba dokončati do konca prihodnjega leta, odzvanja v Bruslju

13. 2. 2026

V podeželskem gradu Alden Biesen približno 100 kilometrov od Bruslja se je včeraj končalo neformalno srečanje voditeljev držav članic Evropske unije. Na dnevnem redu so imeli le eno temo, in sicer, kako okrepiti konkurenčnost evropskega gospodarstva. Strinjali so se, da je potrebno poenostaviti zakonodajo in pospešiti oblikovanje enotnega notranjega trga. V oddaji tudi o tem: - Ameriška vlada končala regulacijo avtomobilskih izpustov toplogrednih plinov. - Sežana bo dolg državi za izgradnjo širokopasovnega omrežja odplačala v 15-ih letih. - Odbojkarji ACH-ja ostali brez možnosti napredovanja v izločilne boje Lige prvakov.

10 min

V podeželskem gradu Alden Biesen približno 100 kilometrov od Bruslja se je včeraj končalo neformalno srečanje voditeljev držav članic Evropske unije. Na dnevnem redu so imeli le eno temo, in sicer, kako okrepiti konkurenčnost evropskega gospodarstva. Strinjali so se, da je potrebno poenostaviti zakonodajo in pospešiti oblikovanje enotnega notranjega trga. V oddaji tudi o tem: - Ameriška vlada končala regulacijo avtomobilskih izpustov toplogrednih plinov. - Sežana bo dolg državi za izgradnjo širokopasovnega omrežja odplačala v 15-ih letih. - Odbojkarji ACH-ja ostali brez možnosti napredovanja v izločilne boje Lige prvakov.

Dnevnik Slovencev v Italiji

Dnevnik Slovencev v Italiji

13. 2. 2026

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

25 min

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Evropski klasični nokturno

Evropski klasični nokturno 00:00

13. 2. 2026

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

239 min

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Opus

Tristan in Izolda

12. 2. 2026

Tristan in Izolda- prva in največja koprodukcijska premiera v ljubljanski Operi 5. februar 2026 bo gotovo ostal z velikimi črkami zapisan v zgodovino ljubljanske operne hiše, saj so v koprodukciji s kar tremi opernimi gledališči- Kraljevo opero La Monnaie v Bruslju, Kraljevim gledališčem v Madridu in Wroclavsko opero premierno izvedli Wagnerjevo glasbeno dramo Tristan in Izolda, ki jo je začel režirati svetovno znani ameriški režiser in vizualni umetnik Robert Wilson, a je žal lani preminil, toda direktor ljubljanske Opere Marko Hribernik se je odločili , da to opero po njegovih smernicah z njegovimi dotedanjimi soustvarjalci vendarle uprizorijo. V oddaji boste spoznali kakšni vzgibi so Richarda Wagnerja vodili pri komponiranju te opere, kako si je Robert Wilson zamišljal uprizoritev ene najbolj pretresljivih glasbenih dram ter kakšen izziv je predstavljala osrednjim solistom. Poleg Tristana in Izolde je tretji najzahtevnejši lik- Brangena, v tej vlogi kot gostja nastopa slovenska mezzosopranistka Monika Bohinec, sicer članica Dunajske državne opere, glavne vloge so v dvojni zasedbi, med slovenskimi solisti nastopajo še Jože Vidic kot Kurvenal, Peter Martinčič kot kralj Marke in Ivan Andres Arnšek kot Melot. Gre za glasbeno-gledališki in kulturni dogodek sezone ne le v Sloveniji, ampak tudi v Evropi, zato je veliko zanimanje za ogled predstave tudi iz sosednjih držav. V istem tednu so v mariborski Operi premierno uprizorili Lakme francoskega skladatelja Lea Delibesa, tudi te opere ne vidimo pogosto na naših odrih, o glavni vlogi bo spregovorila koloraturna sopranistka Nina Dominko, sicer članica ljubljanske Opere. Scenaristka in urednica oddaje je Darja Korez Korenčan.

29 min

Tristan in Izolda- prva in največja koprodukcijska premiera v ljubljanski Operi 5. februar 2026 bo gotovo ostal z velikimi črkami zapisan v zgodovino ljubljanske operne hiše, saj so v koprodukciji s kar tremi opernimi gledališči- Kraljevo opero La Monnaie v Bruslju, Kraljevim gledališčem v Madridu in Wroclavsko opero premierno izvedli Wagnerjevo glasbeno dramo Tristan in Izolda, ki jo je začel režirati svetovno znani ameriški režiser in vizualni umetnik Robert Wilson, a je žal lani preminil, toda direktor ljubljanske Opere Marko Hribernik se je odločili , da to opero po njegovih smernicah z njegovimi dotedanjimi soustvarjalci vendarle uprizorijo. V oddaji boste spoznali kakšni vzgibi so Richarda Wagnerja vodili pri komponiranju te opere, kako si je Robert Wilson zamišljal uprizoritev ene najbolj pretresljivih glasbenih dram ter kakšen izziv je predstavljala osrednjim solistom. Poleg Tristana in Izolde je tretji najzahtevnejši lik- Brangena, v tej vlogi kot gostja nastopa slovenska mezzosopranistka Monika Bohinec, sicer članica Dunajske državne opere, glavne vloge so v dvojni zasedbi, med slovenskimi solisti nastopajo še Jože Vidic kot Kurvenal, Peter Martinčič kot kralj Marke in Ivan Andres Arnšek kot Melot. Gre za glasbeno-gledališki in kulturni dogodek sezone ne le v Sloveniji, ampak tudi v Evropi, zato je veliko zanimanje za ogled predstave tudi iz sosednjih držav. V istem tednu so v mariborski Operi premierno uprizorili Lakme francoskega skladatelja Lea Delibesa, tudi te opere ne vidimo pogosto na naših odrih, o glavni vlogi bo spregovorila koloraturna sopranistka Nina Dominko, sicer članica ljubljanske Opere. Scenaristka in urednica oddaje je Darja Korez Korenčan.

Šport

Olimpijski dnevnik

12. 2. 2026

Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.

5 min

Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.

Neposredni prenos

Simfoniki, dirigent Ivan Repušić in violinist Roman Simović

12. 2. 2026

Peti koncert cikla Kromatika 2025/26 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent: Ivan Repušić Roman Simović, violina Dmitrij Šostakovič: Violinski koncert št. 1 v a-molu op. 77 (99) (dodatek) Eugène Ysaÿe: Sonata za violino solo št. 3 v d-molu, op. 27 Antonín Dvořák: Simfonija št. 8 v G-duru, op. 88, B. 163

117 min

Peti koncert cikla Kromatika 2025/26 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent: Ivan Repušić Roman Simović, violina Dmitrij Šostakovič: Violinski koncert št. 1 v a-molu op. 77 (99) (dodatek) Eugène Ysaÿe: Sonata za violino solo št. 3 v d-molu, op. 27 Antonín Dvořák: Simfonija št. 8 v G-duru, op. 88, B. 163

Literarni nokturno

Zoi Karelli: Ženska, človek

12. 2. 2026

Zoí Karélli (1901–1998) je umetniško ime pesnice, gledališke pisateljice, esejistke in prevajalke Hrysoúle Argyriádou, ene najzanimivejših osebnosti novogrške književnosti prejšnjega stoletja. Rojena je bila leta 1901 v Solunu v bogati družini izobražencev. Njena prva pesniška zbirka z naslovom "Potek" je izšla leta 1940. Največ je ustvarjala v desetletju po vojni, ko je izdala devet pesniških zbirk. Pesniški opus Zoi Karelli zajema dvanajst pesniških zbirk. V svojem književnem delu je združila antično, bizantinsko in sodobno grško ter evropsko tradicijo. Tako v njeni poeziji kot tudi gledaliških delih se čutijo vplivi filozofa Nikolaja Berdjajeva ter pesnikov Paula Claudela in Thomasa Stearnsa Eliota. V svojih pesmih, katerih osrednje teme so čas, samota, izguba, ljubezen in smrt, se giblje med žensko občutljivostjo in intelektom, grštvom in občečloveškim, med verskim nemirom in ljubezensko izkušnjo. Njena poezija je poezija notranjega prostora, duhovnega in umetniškega nemira ter bivanjskih vprašanj. Leta 1974 je za pesniško ustvarjalnost prejela veliko državno nagrado ter osem let pozneje postala prva članica atenske Akademije. Prejela je tudi častni doktorat solunske univerze. Izbor iz avtoričine poezije je pripravila in prevedla dr. Dragica Fabjan Andritsakos. Interpretka Saša Mihelčič, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2026.

13 min

Zoí Karélli (1901–1998) je umetniško ime pesnice, gledališke pisateljice, esejistke in prevajalke Hrysoúle Argyriádou, ene najzanimivejših osebnosti novogrške književnosti prejšnjega stoletja. Rojena je bila leta 1901 v Solunu v bogati družini izobražencev. Njena prva pesniška zbirka z naslovom "Potek" je izšla leta 1940. Največ je ustvarjala v desetletju po vojni, ko je izdala devet pesniških zbirk. Pesniški opus Zoi Karelli zajema dvanajst pesniških zbirk. V svojem književnem delu je združila antično, bizantinsko in sodobno grško ter evropsko tradicijo. Tako v njeni poeziji kot tudi gledaliških delih se čutijo vplivi filozofa Nikolaja Berdjajeva ter pesnikov Paula Claudela in Thomasa Stearnsa Eliota. V svojih pesmih, katerih osrednje teme so čas, samota, izguba, ljubezen in smrt, se giblje med žensko občutljivostjo in intelektom, grštvom in občečloveškim, med verskim nemirom in ljubezensko izkušnjo. Njena poezija je poezija notranjega prostora, duhovnega in umetniškega nemira ter bivanjskih vprašanj. Leta 1974 je za pesniško ustvarjalnost prejela veliko državno nagrado ter osem let pozneje postala prva članica atenske Akademije. Prejela je tudi častni doktorat solunske univerze. Izbor iz avtoričine poezije je pripravila in prevedla dr. Dragica Fabjan Andritsakos. Interpretka Saša Mihelčič, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2026.

Kultura

Kultura

12. 2. 2026

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

7 min

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Odmevi

Odmevi

12. 2. 2026

Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

31 min

Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Vreme

Vreme ob 22h

12. 2. 2026

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

1 min

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Omizje

Omizje: Madžarska - volilni preobrat?

12. 2. 2026

Se pri naših vzhodnih sosedih po dolgoletni Orbanovi vladavini napoveduje volilni preobrat? Avtokratski in populistični voditelj ima prvič resnega izzivalca. Kaj to pomeni za Evropo, varnostne razmere, prihodnost Unije in tudi za Slovenijo? Slišali bomo stališča političnega analitika Luke Lisjaka Gabrijelčiča in medijske raziskovalke Sabine Mihelj, v studijski razpravi pa bodo sodelovali: Saša Vidmajer, komentatorka Dela, Urška Mlinarič, novinarka N1, Mihael Šooš, direktor Zavoda za kulturo madžarske narodnosti. Voditeljica: Katarina Veselič Golob.

47 min

Se pri naših vzhodnih sosedih po dolgoletni Orbanovi vladavini napoveduje volilni preobrat? Avtokratski in populistični voditelj ima prvič resnega izzivalca. Kaj to pomeni za Evropo, varnostne razmere, prihodnost Unije in tudi za Slovenijo? Slišali bomo stališča političnega analitika Luke Lisjaka Gabrijelčiča in medijske raziskovalke Sabine Mihelj, v studijski razpravi pa bodo sodelovali: Saša Vidmajer, komentatorka Dela, Urška Mlinarič, novinarka N1, Mihael Šooš, direktor Zavoda za kulturo madžarske narodnosti. Voditeljica: Katarina Veselič Golob.

Zrcalo dneva

Voditelji članic Unije o gospodarski konkurenčnosti in enotnem trgu povezave

12. 2. 2026

Na neformalnem vrhu voditeljev članic Evropske unije v Belgiji sta bila v ospredju razprava o krepitvi evropske gospodarske konkurenčnosti ter poglabljanje enotnega trga Unije. Konkretne zaveze in časovnico za to naj bi sprejeli na rednem zasedanju sredi marca. Ostali poudarki oddaje: Generalni sekretar Nata Mark Rutte: zavezništvo postaja močnejše Trumpova vlada končala regulacijo avtomobilskih izpustov toplogrednih plinov Kmetijska ministrica kmetom obljubila pripravo predlogov za rešitve njihovih zahtev

7 min

Na neformalnem vrhu voditeljev članic Evropske unije v Belgiji sta bila v ospredju razprava o krepitvi evropske gospodarske konkurenčnosti ter poglabljanje enotnega trga Unije. Konkretne zaveze in časovnico za to naj bi sprejeli na rednem zasedanju sredi marca. Ostali poudarki oddaje: Generalni sekretar Nata Mark Rutte: zavezništvo postaja močnejše Trumpova vlada končala regulacijo avtomobilskih izpustov toplogrednih plinov Kmetijska ministrica kmetom obljubila pripravo predlogov za rešitve njihovih zahtev

Radijska igra

Gordana Kunaver: Moj bog, Diego

12. 2. 2026

Radijsko delo izpoveduje notranjo stisko sodobnega človeka ob pomoči pesniške metafore in asociativnega spajanja posameznih prvin. Iz take avtoričine pesniške odločitve je nastala igra, ki spominja na pesniški kolaž. Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturg: Borut Trekman Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Jani Golob Prva ženska – Majda Potokar Druga ženska – Slavka Glavina Tretja ženska – Iva Zupančič Prvi moški – Radko Polič Rac Drugi moški – Dare Valič Deček – Janko Šintler Deklica – Milena Janežič Sodelovali so še – Jana Osojnik, Tone Homar, Franček Drofenik in učenci osnovne šole Dolomitskega odreda Polhov Gradec Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1978

50 min

Radijsko delo izpoveduje notranjo stisko sodobnega človeka ob pomoči pesniške metafore in asociativnega spajanja posameznih prvin. Iz take avtoričine pesniške odločitve je nastala igra, ki spominja na pesniški kolaž. Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturg: Borut Trekman Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Jani Golob Prva ženska – Majda Potokar Druga ženska – Slavka Glavina Tretja ženska – Iva Zupančič Prvi moški – Radko Polič Rac Drugi moški – Dare Valič Deček – Janko Šintler Deklica – Milena Janežič Sodelovali so še – Jana Osojnik, Tone Homar, Franček Drofenik in učenci osnovne šole Dolomitskega odreda Polhov Gradec Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1978

ARTElier

Artelier: Magazine

12. 2. 2026

ARTElier è arte, cultura, costume e società. Ogni settimana mostre, eventi e ospiti in studio, che vi faranno conoscere da vicino questo mondo. ARTElier je umetnost, kultura, običaji in družba. Vsak teden razstave, dogodki in gostje v studiu.

34 min

ARTElier è arte, cultura, costume e società. Ogni settimana mostre, eventi e ospiti in studio, che vi faranno conoscere da vicino questo mondo. ARTElier je umetnost, kultura, običaji in družba. Vsak teden razstave, dogodki in gostje v studiu.

Tuji dokumentarci

Viktor Orbán in evropska skrajna desnica

12. 2. 2026

K volilnim uspehom evropske skrajne desnice je prispeval tudi predsednik madžarske vlade Viktor Orban, ki že vrsto let »izvaža« svojo politično prakso v tujino. Ko ga je Evropska unija zaradi njegovih stališč zavrnila, se je odločil Evropo preoblikovati od znotraj. Uveljavil je t. i. iliberalizem kot delujoč model – sistem vladanja, ki v imenu nacionalne suverenosti omejuje posameznikove pravice ter spodkopava mehanizme nadzora oblasti. Njegove izjave, nekoč tarča posmeha, so danes vse bolj priljubljene. Njegova ambicija je vzpostaviti mednarodno desničarsko zavezništvo, v ospredju katerega bi bila boj proti priseljevanju ter zaščita družine in krščanskih vrednot. FAR-RIGHT EUROPE: VIKTOR ORBAN'S PROJECT / HONGRIE: LE LABORATOIRE DE L'EXTREME DROITE EUROPEENNE / Francija / 2025 / Režija: Feurat Alani

52 min

K volilnim uspehom evropske skrajne desnice je prispeval tudi predsednik madžarske vlade Viktor Orban, ki že vrsto let »izvaža« svojo politično prakso v tujino. Ko ga je Evropska unija zaradi njegovih stališč zavrnila, se je odločil Evropo preoblikovati od znotraj. Uveljavil je t. i. iliberalizem kot delujoč model – sistem vladanja, ki v imenu nacionalne suverenosti omejuje posameznikove pravice ter spodkopava mehanizme nadzora oblasti. Njegove izjave, nekoč tarča posmeha, so danes vse bolj priljubljene. Njegova ambicija je vzpostaviti mednarodno desničarsko zavezništvo, v ospredju katerega bi bila boj proti priseljevanju ter zaščita družine in krščanskih vrednot. FAR-RIGHT EUROPE: VIKTOR ORBAN'S PROJECT / HONGRIE: LE LABORATOIRE DE L'EXTREME DROITE EUROPEENNE / Francija / 2025 / Režija: Feurat Alani

Literarni večer

Anne Carson: Avtobiografija rdeče

12. 2. 2026

Na delo kanadske pesnice, romanopiske in esejistke Anne Carson (1950) je močno vplivala starogrška književnost, ki jo je kot profesorica na Univerzi Princeton poučevala in prevajala. Ta vpliv se kaže na vseh področjih njenega ustvarjanja, tudi v njeni poeziji, po kateri je najbolj znana. Sicer pa je njena dela težko uvrstiti v neko literarno zvrst, saj v njih velikokrat prepleta poezijo, prozo, esejistiko, akademski diskurz in humor. Pri nas Anne Carson ni uveljavljena avtorica, v slovenščini namreč v knjižni obliki lahko beremo le njen literarnokritiški esejistični prvenec Grenko-sladki eros (LUD Literatura, 2022), ki je v izvirniku izšel pred štiridesetimi leti. Zato je tu priložnost, da njeno literarno ustvarjanje bolje spoznamo. Avtorica scenarija in prevajalka Tina Poglajen, interpretki Pia Zemljič in Barbara Žefran, bralka Alenka Resman, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Urban Tarman in Gregor Podlogar, leto nastanka 2018.

43 min

Na delo kanadske pesnice, romanopiske in esejistke Anne Carson (1950) je močno vplivala starogrška književnost, ki jo je kot profesorica na Univerzi Princeton poučevala in prevajala. Ta vpliv se kaže na vseh področjih njenega ustvarjanja, tudi v njeni poeziji, po kateri je najbolj znana. Sicer pa je njena dela težko uvrstiti v neko literarno zvrst, saj v njih velikokrat prepleta poezijo, prozo, esejistiko, akademski diskurz in humor. Pri nas Anne Carson ni uveljavljena avtorica, v slovenščini namreč v knjižni obliki lahko beremo le njen literarnokritiški esejistični prvenec Grenko-sladki eros (LUD Literatura, 2022), ki je v izvirniku izšel pred štiridesetimi leti. Zato je tu priložnost, da njeno literarno ustvarjanje bolje spoznamo. Avtorica scenarija in prevajalka Tina Poglajen, interpretki Pia Zemljič in Barbara Žefran, bralka Alenka Resman, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Urban Tarman in Gregor Podlogar, leto nastanka 2018.

Šport 202

Dolimita: Deset mesecev po dvojnem zlomu prvič na Olimp

12. 2. 2026

Federica Brignone je aprila lani, že po koncu svetovnega pokala in po njeni drugi osvojitvi velikega kristalnega globus, na tekmi državnega prvenstva utrpela dvojni zlom noge. Pot nazaj med najboljše je bila trnava, polna žalosti in bolečin, a tudi poguma, je Brignonejega povedala za Val 202. V svetovnem pokalu je prvič po poškodbi tekmovala šele 20. januarja. Teden pozneje je superveleslalom v Crans Montani končala na 18. mestu, Puščica iz La Salle, kot kličejo izkušeno Italijanko, pa v isti disciplini na domačem snegu postala olimpijska prvakinja. Šest sezon zapored je bila bodisi prva bodisi druga v superveleslalomskem seštevku svetovnega pokala, a do Milana in Cortine še ni imela olimpijske medalje v tej disciplini. Svoj največji uspeh, v karieri sicer polni presežkov, je dosegla manj kot leto po najtežjem trenutku svoje športne poti. Igor Tominec poroča, da je njena zmaga presenetila marsikoga, v zahtevnem superveleslalomu pa je do izraza prišla njena izjemna veleslalomska tehnika. Marko Cirman pravi, da so Italijani navdušeni nad svojimi alpskimi smučarji, da je v Bormio vzdušje nogometno, ko gre Italijan na progo. Slovenska reprezentanca ima še enega prvokategornika v igri na preostalih štirih tekmah alpskega smučanja. To je Žan Kranjec, Cirman pa pravi, da Kranjec ne spada v ožji krog favoritov. Kranjec je 13. veleslalomist sezone. Resda tudi pred štirimi leti ni imel najboljše sezone, a Tominec opozarja, da je takrat imel pravi veleslalomski zavoj, v tej zimi pa ga še vedno išče. Tominec trdi, da je Slovenija edino možnost za medaljo v alpskem smučanju na teh igrah izgubila, ko se je na začetku sezone poškodovala Andreja Slokar, ki je bila, sodeč po informacijah iz njenega tabora, v fantastični formi. Pričakovati je bilo, da se bo borila za najvišja mesta v tej sezoni, razmišlja Tominec. Prihodnost ni rožnata, pravi tudi eden najboljših slovenskih smučarjev vseh časov Jure Košir. "Rezultati niso takšni, kakršni bi morali biti, v ozadju pa nimamo nikogar od mladih, ki prihaja," pravi Košir, Tominec pa dodaja, da bo Slovenija nekaj predstavnikov imela tudi v prihodnje v svetovnem pokalu, vprašanje je, kako uspešni bodo, je pa številčnost šla za vedno, saj Slovenija ne bo več imela največ finalistov na tekmah najvišje ravni, kot se je nekoč dogajalo, predvsem na slalomih ob prelomu tisočletja. Igor Tominec in Marko Cirman se o alpskem smučanju pogovarjata z voditeljem oddaje Dolimita Luko Petričem.

62 min

Federica Brignone je aprila lani, že po koncu svetovnega pokala in po njeni drugi osvojitvi velikega kristalnega globus, na tekmi državnega prvenstva utrpela dvojni zlom noge. Pot nazaj med najboljše je bila trnava, polna žalosti in bolečin, a tudi poguma, je Brignonejega povedala za Val 202. V svetovnem pokalu je prvič po poškodbi tekmovala šele 20. januarja. Teden pozneje je superveleslalom v Crans Montani končala na 18. mestu, Puščica iz La Salle, kot kličejo izkušeno Italijanko, pa v isti disciplini na domačem snegu postala olimpijska prvakinja. Šest sezon zapored je bila bodisi prva bodisi druga v superveleslalomskem seštevku svetovnega pokala, a do Milana in Cortine še ni imela olimpijske medalje v tej disciplini. Svoj največji uspeh, v karieri sicer polni presežkov, je dosegla manj kot leto po najtežjem trenutku svoje športne poti. Igor Tominec poroča, da je njena zmaga presenetila marsikoga, v zahtevnem superveleslalomu pa je do izraza prišla njena izjemna veleslalomska tehnika. Marko Cirman pravi, da so Italijani navdušeni nad svojimi alpskimi smučarji, da je v Bormio vzdušje nogometno, ko gre Italijan na progo. Slovenska reprezentanca ima še enega prvokategornika v igri na preostalih štirih tekmah alpskega smučanja. To je Žan Kranjec, Cirman pa pravi, da Kranjec ne spada v ožji krog favoritov. Kranjec je 13. veleslalomist sezone. Resda tudi pred štirimi leti ni imel najboljše sezone, a Tominec opozarja, da je takrat imel pravi veleslalomski zavoj, v tej zimi pa ga še vedno išče. Tominec trdi, da je Slovenija edino možnost za medaljo v alpskem smučanju na teh igrah izgubila, ko se je na začetku sezone poškodovala Andreja Slokar, ki je bila, sodeč po informacijah iz njenega tabora, v fantastični formi. Pričakovati je bilo, da se bo borila za najvišja mesta v tej sezoni, razmišlja Tominec. Prihodnost ni rožnata, pravi tudi eden najboljših slovenskih smučarjev vseh časov Jure Košir. "Rezultati niso takšni, kakršni bi morali biti, v ozadju pa nimamo nikogar od mladih, ki prihaja," pravi Košir, Tominec pa dodaja, da bo Slovenija nekaj predstavnikov imela tudi v prihodnje v svetovnem pokalu, vprašanje je, kako uspešni bodo, je pa številčnost šla za vedno, saj Slovenija ne bo več imela največ finalistov na tekmah najvišje ravni, kot se je nekoč dogajalo, predvsem na slalomih ob prelomu tisočletja. Igor Tominec in Marko Cirman se o alpskem smučanju pogovarjata z voditeljem oddaje Dolimita Luko Petričem.

Vreme

Vreme ob 19h

12. 2. 2026

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

2 min

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Šport

Olimpijski dnevnik

12. 2. 2026

Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.

15 min

Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov

Ansambel Štajerskih 7 - retrospektiva: 2.del

12. 2. 2026

Konec meseca januarja smo vam v oddaji predstavili 1.del posnetkov Ansambla Štajerskih 7, ki je lani obeležil štirideset letnico delovanja. Začeli smo pri letu 1987 in prišli do leta 1997. Takrat sta pri ZKP RTV Slovenija izšli dve izdaji in tokratno retrospektivo posnetkov ansambla nadaljujemo pri drugi z naslovom Prijateljem...Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

59 min

Konec meseca januarja smo vam v oddaji predstavili 1.del posnetkov Ansambla Štajerskih 7, ki je lani obeležil štirideset letnico delovanja. Začeli smo pri letu 1987 in prišli do leta 1997. Takrat sta pri ZKP RTV Slovenija izšli dve izdaji in tokratno retrospektivo posnetkov ansambla nadaljujemo pri drugi z naslovom Prijateljem...Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Slovenska kronika

Slovenska kronika

12. 2. 2026

Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

13 min

Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Kulturni fokus

Mizzart, Strip Core, grafiti, murali in celostna umetnina Metelkova

13. 2. 2026

Kako pravzaprav vrednotiti ulično likovno umetnost? Kako pomemben del naše kulturne dediščine so grafiti, murali in druge poslikave, ki jih najdemo na ljubljanski Metelkovi?

50 min

Kako pravzaprav vrednotiti ulično likovno umetnost? Kako pomemben del naše kulturne dediščine so grafiti, murali in druge poslikave, ki jih najdemo na ljubljanski Metelkovi?

Dnevnik

Dnevnik

12. 2. 2026

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

28 min

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Lahko noč, otroci!

Kako je spanček podaril potepuhu pernico

12. 2. 2026

Kako nastanejo sanje ... Pripoveduje: Ivan Rupnik. Napisal: Daniel Hevier. Prevedla: Barbara Šterbenc Svetina. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.

8 min

Kako nastanejo sanje ... Pripoveduje: Ivan Rupnik. Napisal: Daniel Hevier. Prevedla: Barbara Šterbenc Svetina. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.

Primorska kronika

Primorska kronika

12. 2. 2026

Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.

17 min

Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.

Vem!

Vem!, kviz

12. 2. 2026

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.

25 min

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.

Odprta knjiga na radiu

Tadej Golob: Jezero 42/45

12. 2. 2026

Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.

17 min

Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.

Radijski dnevnik

Obrambni ministri članic Nata pozdravili okrepljeno delovanje na skrajnem severu in zavezanost Ukrajini

12. 2. 2026

Odsotnost ameriškega obrambnega ministra na zasedanju preostalih kolegov v severnoatlantskem zavezništvu v Bruslju bi lahko pomenila nasprotno, a generalni sekretar NATA Mark Rutte zagotavlja, da so Združene države trdno usidrane v zavezništvu ter da mu odnosi v zavezništvu vlivajo optimizem. Druge teme: - Po dveh smrtih in številnih protestih ameriška vlada končuje operacije proti nezakonitim priseljencem v Minnesoti. - Državnega podjetja za urejanje voda letos ne bo, ministrstvo o konceptu njegove organizacije še odloča - Tudi v Mariboru pomisleki o graditvi sežigalnice odpadkov, napovedano je tudi odločanje na referendumu.

21 min

Odsotnost ameriškega obrambnega ministra na zasedanju preostalih kolegov v severnoatlantskem zavezništvu v Bruslju bi lahko pomenila nasprotno, a generalni sekretar NATA Mark Rutte zagotavlja, da so Združene države trdno usidrane v zavezništvu ter da mu odnosi v zavezništvu vlivajo optimizem. Druge teme: - Po dveh smrtih in številnih protestih ameriška vlada končuje operacije proti nezakonitim priseljencem v Minnesoti. - Državnega podjetja za urejanje voda letos ne bo, ministrstvo o konceptu njegove organizacije še odloča - Tudi v Mariboru pomisleki o graditvi sežigalnice odpadkov, napovedano je tudi odločanje na referendumu.

Tele M

Tele M, regionalna aktualno-informativna oddaja

12. 2. 2026

Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.

19 min

Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.

Naval na šport

Zadnji nastop Ilke Štuhec na olimpijskih igrah, odbojkarji ACH gostijo sloviti Trentino

12. 2. 2026

Z ženskim superveleslalomom v Cortini d'Ampezzo so se na letošnjih olimpijskih igrah končala tekmovanja alpskih smučarjev v hitrih disciplinah. Zadnjič je na največjem zimskem športnem dogodku nastopila tudi edina slovenska predstavnica Ilka Štuhec. V domačih športnih logih pa se bo nocoj nadaljevala odbojkarska liga prvakov. Ljubljanski ACH Volley bo v dvorani Tivoli gostil eno najuspešnejših evropskih ekip, slovito moštvo iz Trentina.

9 min

Z ženskim superveleslalomom v Cortini d'Ampezzo so se na letošnjih olimpijskih igrah končala tekmovanja alpskih smučarjev v hitrih disciplinah. Zadnjič je na največjem zimskem športnem dogodku nastopila tudi edina slovenska predstavnica Ilka Štuhec. V domačih športnih logih pa se bo nocoj nadaljevala odbojkarska liga prvakov. Ljubljanski ACH Volley bo v dvorani Tivoli gostil eno najuspešnejših evropskih ekip, slovito moštvo iz Trentina.

Ugriznimo znanost

Ozonska luknja

12. 2. 2026

Sonce oddaja za nas škodljivo ultravijolično sevanje. Pred njim naš planet in življenje na njem varuje nevidni ščit – ozonska plast od 12 do 25 km nad Zemljo, ki absorbira UV-sevanje. Toda v 80. letih prejšnjega stoletja so znanstveniki ugotovili, da se ozonska plast nad Zemljo tanjša. Ko je plast tanjša ali poškodovana, je zemeljska površina izpostavljena močnejšim žarkom. Ti pri ljudeh povečujejo tveganje za kožnega raka, povzročajo poškodbe oči, škodujejo pa tudi ekosistemom, zlasti planktonu v oceanih. Meritve zadnjih desetletij pa kažejo, da se ozonska plast postopno obnavlja. Kako nam je to uspelo?

24 min

Sonce oddaja za nas škodljivo ultravijolično sevanje. Pred njim naš planet in življenje na njem varuje nevidni ščit – ozonska plast od 12 do 25 km nad Zemljo, ki absorbira UV-sevanje. Toda v 80. letih prejšnjega stoletja so znanstveniki ugotovili, da se ozonska plast nad Zemljo tanjša. Ko je plast tanjša ali poškodovana, je zemeljska površina izpostavljena močnejšim žarkom. Ti pri ljudeh povečujejo tveganje za kožnega raka, povzročajo poškodbe oči, škodujejo pa tudi ekosistemom, zlasti planktonu v oceanih. Meritve zadnjih desetletij pa kažejo, da se ozonska plast postopno obnavlja. Kako nam je to uspelo?

Banchetto musicale

Seviqc: Fortepiano Ensemble

12. 2. 2026

Ta teden vstopamo v cikel devetih oddaj, v katerih bomo poslušali posnetke koncertov, ki so potekali v okviru dejavnosti festivala stare glasbe Seviqc. Otvoritveni koncert z naslovom Mozart in Beethoven za klavir in pihala je potekal 8. avgusta 2025 v Narodnem domu v Celju, na njem pa je Fortepiano Ensemble izvedel Kvintet za klavir, klarinet, oboo, rog in fagot v Es-duru, K. 452 Wolfganga Amadeusa Mozarta ter Kvintet za klavir, oboo, klarinet, fagot in rog v Es-duru, op. 16 Ludwiga van Beethovna. Fortepiano ensemble: Michele Bolla, klavir s kladivci Paolo Faldi, klasična oboa Luca Lucchetta, klasični klarinet Elisa Bognetti, klasični rog Stefano Sopranzi, klasični fagot

91 min

Ta teden vstopamo v cikel devetih oddaj, v katerih bomo poslušali posnetke koncertov, ki so potekali v okviru dejavnosti festivala stare glasbe Seviqc. Otvoritveni koncert z naslovom Mozart in Beethoven za klavir in pihala je potekal 8. avgusta 2025 v Narodnem domu v Celju, na njem pa je Fortepiano Ensemble izvedel Kvintet za klavir, klarinet, oboo, rog in fagot v Es-duru, K. 452 Wolfganga Amadeusa Mozarta ter Kvintet za klavir, oboo, klarinet, fagot in rog v Es-duru, op. 16 Ludwiga van Beethovna. Fortepiano ensemble: Michele Bolla, klavir s kladivci Paolo Faldi, klasična oboa Luca Lucchetta, klasični klarinet Elisa Bognetti, klasični rog Stefano Sopranzi, klasični fagot


Čakalna vrsta

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine