Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zimske olimpijske igre je leta 2018 gostil južnokorejski Pjongčang, Slovenci so po zaslugi biatlonca Jakova Faka in deskarja Žana Koširja osvojili dve medalji.
Zimske olimpijske igre je leta 2018 gostil južnokorejski Pjongčang, Slovenci so po zaslugi biatlonca Jakova Faka in deskarja Žana Koširja osvojili dve medalji.
Med pregledovanjem končnih uvrstitev na olimpijskih tekmovanjih pozornost športnega navdušenca ali novinarja redko traja do 74. in 99. mesta. Tja je bila na posamičnih tekmah v smučarskem teku uvrščena Bruna Moura. Brazilka je v ekipnem sprintu dodala še 21. mesto. Zanjo so te uvrstitve enakovredne osvojeni olimpijski kolajni. Da se je sploh pojavila na igrah, je ob vseh življenjskih preizkušnjah namreč izjemen dosežek.
Med pregledovanjem končnih uvrstitev na olimpijskih tekmovanjih pozornost športnega navdušenca ali novinarja redko traja do 74. in 99. mesta. Tja je bila na posamičnih tekmah v smučarskem teku uvrščena Bruna Moura. Brazilka je v ekipnem sprintu dodala še 21. mesto. Zanjo so te uvrstitve enakovredne osvojeni olimpijski kolajni. Da se je sploh pojavila na igrah, je ob vseh življenjskih preizkušnjah namreč izjemen dosežek.
Chris Stokes je bil eden izmed štirih jamajških tekmovalcev v bobu na zimskih olimpijskih igrah v Calgaryju leta 1988. Njihova zgodba je navdihnila film Cool Runnings (1993), ki ga pri nas poznamo pod naslovom Ledene steze. Stokes je danes predsednik jamajške zveze za bob. Po dobrih treh desetletjih njihovi tekmovalci niso več le simpatična atrakcija, temveč nastopajo s pogumnimi načrti in več ekipami. Z največjimi reprezentancami se finančno sicer ne morejo kosati, poskušajo pa to nadomestiti s talentom in voljo. Na ulicah Cortine jih mimoidoči še vedno ustavljajo in prosijo za fotografijo.
Chris Stokes je bil eden izmed štirih jamajških tekmovalcev v bobu na zimskih olimpijskih igrah v Calgaryju leta 1988. Njihova zgodba je navdihnila film Cool Runnings (1993), ki ga pri nas poznamo pod naslovom Ledene steze. Stokes je danes predsednik jamajške zveze za bob. Po dobrih treh desetletjih njihovi tekmovalci niso več le simpatična atrakcija, temveč nastopajo s pogumnimi načrti in več ekipami. Z največjimi reprezentancami se finančno sicer ne morejo kosati, poskušajo pa to nadomestiti s talentom in voljo. Na ulicah Cortine jih mimoidoči še vedno ustavljajo in prosijo za fotografijo.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Na kmetijo pride lisjak, ki se preobleče v čednega ovna, da bi se vtihotapil v čredo, in pojedel Timija. Vse ovce so očarane nad lepim prišlekom, še posebej Špelca.
Na kmetijo pride lisjak, ki se preobleče v čednega ovna, da bi se vtihotapil v čredo, in pojedel Timija. Vse ovce so očarane nad lepim prišlekom, še posebej Špelca.
Z mladimi virtuozi in plesnimi upi
V studio Televizije Slovenija smo povabili mlade glasbenike, ki izkazujejo izvirno ustvarjalnost in izjemne uspehe v glasbenem prostoru. Med njimi je violinistka Patricija Avšič, ki opozarja nase na domačih in tujih glasbenih odrih. Na Mednarodnem violinskem tekmovanju Jena Hubaya je leta 2021 osvojila absolutno prvo mesto in posebni nagradi za solistična nastopa na Madžarskem. Za tokratni nastop je pripravila izvedbi Cantabile in Caprice virtuoza N. Paganinija, Caprice H. Wienawskega in živahni Čmrljev let, R. Korsakova. V izvedbah sta se ji pridružili Klara Avšič na violončelu in Beata Ilona Barcza za klavirjem.
V studio Televizije Slovenija smo povabili mlade glasbenike, ki izkazujejo izvirno ustvarjalnost in izjemne uspehe v glasbenem prostoru. Med njimi je violinistka Patricija Avšič, ki opozarja nase na domačih in tujih glasbenih odrih. Na Mednarodnem violinskem tekmovanju Jena Hubaya je leta 2021 osvojila absolutno prvo mesto in posebni nagradi za solistična nastopa na Madžarskem. Za tokratni nastop je pripravila izvedbi Cantabile in Caprice virtuoza N. Paganinija, Caprice H. Wienawskega in živahni Čmrljev let, R. Korsakova. V izvedbah sta se ji pridružili Klara Avšič na violončelu in Beata Ilona Barcza za klavirjem.
Njuhec kuje maščevanje nad ukazovalnim čuvajem parka za vse njegove znake »Vstop prepovedan«, a se znajde v primežu gruče drobcenih trolčkov in postane njihov varuh. Za Njuhčeve nakane obtožijo Mumintrola in Smrkljico, a Njuhec z drznim podvigom pogumno prevzame odgovornost.
Njuhec kuje maščevanje nad ukazovalnim čuvajem parka za vse njegove znake »Vstop prepovedan«, a se znajde v primežu gruče drobcenih trolčkov in postane njihov varuh. Za Njuhčeve nakane obtožijo Mumintrola in Smrkljico, a Njuhec z drznim podvigom pogumno prevzame odgovornost.
Letos mineva 40 let od smrti Matije Tomca, skladatelja, ki spada med najbolj plodovite slovenske glasbene ustvarjalce. Njegovo skladateljsko delo je zelo obsežno na področju cerk¬vene glasbe, še bolj na področju posvetne in narodne glasbe. Največ je napisal za zbore, nekatere med njimi pa je navdahnilo tudi Jezusovo trpljenje.
Letos mineva 40 let od smrti Matije Tomca, skladatelja, ki spada med najbolj plodovite slovenske glasbene ustvarjalce. Njegovo skladateljsko delo je zelo obsežno na področju cerk¬vene glasbe, še bolj na področju posvetne in narodne glasbe. Največ je napisal za zbore, nekatere med njimi pa je navdahnilo tudi Jezusovo trpljenje.
Letna produkcija Akademske folklorne skupine France Marolt je bila tokrat posvečena 80-letnici rojstva enega najvidnejših koreografov in etnokoreologov pri nas, Mirka Ramovša, in 60-letnici njegovega delovanja pri skupini. Predstava je bila zasnovana na poustvaritvi njegovih koreografij in nekaterih novitet, ki jih je pripravil umetniški vodja skupine, Tomaž Simetinger. Posebnost tokratne predstave je bilo sodelovanje simfoničnega orkestra s folklorno skupino. K sodelovanju so povabili mladega skladatelja Andreja Makorja, ki je za simfonično zasedbo priredil devetdeset minut ljudske glasbe, ki jo je izvajal Simfonični orkester Crescendo pod vodstvom dirigenta Žige Kerta. Potek predstave je z naraščajočo harmonizacijo glasbe in gradacijo plesnih koreografij simbolično nakazoval na nenehno rast in razvoj folklorne umetnosti, kakršno gojijo in ustvarjajo pri Akademski folklorni skupini France Marolt.
Letna produkcija Akademske folklorne skupine France Marolt je bila tokrat posvečena 80-letnici rojstva enega najvidnejših koreografov in etnokoreologov pri nas, Mirka Ramovša, in 60-letnici njegovega delovanja pri skupini. Predstava je bila zasnovana na poustvaritvi njegovih koreografij in nekaterih novitet, ki jih je pripravil umetniški vodja skupine, Tomaž Simetinger. Posebnost tokratne predstave je bilo sodelovanje simfoničnega orkestra s folklorno skupino. K sodelovanju so povabili mladega skladatelja Andreja Makorja, ki je za simfonično zasedbo priredil devetdeset minut ljudske glasbe, ki jo je izvajal Simfonični orkester Crescendo pod vodstvom dirigenta Žige Kerta. Potek predstave je z naraščajočo harmonizacijo glasbe in gradacijo plesnih koreografij simbolično nakazoval na nenehno rast in razvoj folklorne umetnosti, kakršno gojijo in ustvarjajo pri Akademski folklorni skupini France Marolt.
Mami ima okrogli rojstni dan in vsa družina se strinja, da si zasluži res lepo darilo. Eno najlepših je prava cvetlica, ki pa jo je mogoče dobiti le zunaj, kjer nevarno piha. Lili pregovori Huga, da jo gresta iskat, pri tem pa izgubita očkovo darilo.
Mami ima okrogli rojstni dan in vsa družina se strinja, da si zasluži res lepo darilo. Eno najlepših je prava cvetlica, ki pa jo je mogoče dobiti le zunaj, kjer nevarno piha. Lili pregovori Huga, da jo gresta iskat, pri tem pa izgubita očkovo darilo.
Johannesa Hesflota Klaeba je drugi teden olimpijskih iger skrbelo, da ne bo zbolel. Precej njegovih tekmecev je staknilo virozo ali prehlad, nemalo jih je zaradi tega odstopilo med najdaljšo tekaško preizkušnjo na 50 kilometrov, najuspešnejši športnik zimskih olimpijskih iger pa je pil poseben zvarek iz česna, ingverja, medu in limon. Njegov oče pravi, da očitno to pomagalo, da je njegov sin med igrami ostal zdrav. V oddaji Dolimita pa več tudi pred finalom hokejskega turnirja med Kanado in ZDA. Radijski reporter Tomaž Langerholz pravi, da bi lahko bila ključna dnevna forma obeh vratarjev Connora Hellebuycka in Jordana Binningtona. Langerholz se o dogajanju na igrah pogovarja z Anjo Hlača Ferjančič in voditeljem Luko Petričem.
Johannesa Hesflota Klaeba je drugi teden olimpijskih iger skrbelo, da ne bo zbolel. Precej njegovih tekmecev je staknilo virozo ali prehlad, nemalo jih je zaradi tega odstopilo med najdaljšo tekaško preizkušnjo na 50 kilometrov, najuspešnejši športnik zimskih olimpijskih iger pa je pil poseben zvarek iz česna, ingverja, medu in limon. Njegov oče pravi, da očitno to pomagalo, da je njegov sin med igrami ostal zdrav. V oddaji Dolimita pa več tudi pred finalom hokejskega turnirja med Kanado in ZDA. Radijski reporter Tomaž Langerholz pravi, da bi lahko bila ključna dnevna forma obeh vratarjev Connora Hellebuycka in Jordana Binningtona. Langerholz se o dogajanju na igrah pogovarja z Anjo Hlača Ferjančič in voditeljem Luko Petričem.
Ker Lud naredi usodno napako, poveljnica klana Tigrov postane Tara. Tib je prepičan, da bo imenitna. A njegovo navdušenje je kratko. Kmalu ugotovi, da je še večja tiranka kot Lud.
Ker Lud naredi usodno napako, poveljnica klana Tigrov postane Tara. Tib je prepičan, da bo imenitna. A njegovo navdušenje je kratko. Kmalu ugotovi, da je še večja tiranka kot Lud.
Mark Pleško je fizik, soustanovitelj podjetja Cosylab, ki med drugim razvija programsko opremo in elektroniko za fuzijske reaktorje, kot je ITER, sodelujejo še s CERN-om, kliniko Mayo in harvardsko univerzo. Tokratni nedeljski gost spretno povezuje znanost in ekonomijo, lani je postal tudi podjetnik leta, sodeloval je v številnih svetih za znanost v Sloveniji, sicer pa je najraje oče in mož, ki je svoj dom našel na Krasu. Spregovori o tem, kako je v otroštvu spoznaval inflacijo prek nakupov gumijastih medvedkov, zakaj ceni skromnost in iznajdljivost, kje je znanost v Sloveniji, kje podjetništvo in da sta z ženo še po štiridesetih letih skupnega življenja zaljubljena kot prvi dan.
Mark Pleško je fizik, soustanovitelj podjetja Cosylab, ki med drugim razvija programsko opremo in elektroniko za fuzijske reaktorje, kot je ITER, sodelujejo še s CERN-om, kliniko Mayo in harvardsko univerzo. Tokratni nedeljski gost spretno povezuje znanost in ekonomijo, lani je postal tudi podjetnik leta, sodeloval je v številnih svetih za znanost v Sloveniji, sicer pa je najraje oče in mož, ki je svoj dom našel na Krasu. Spregovori o tem, kako je v otroštvu spoznaval inflacijo prek nakupov gumijastih medvedkov, zakaj ceni skromnost in iznajdljivost, kje je znanost v Sloveniji, kje podjetništvo in da sta z ženo še po štiridesetih letih skupnega življenja zaljubljena kot prvi dan.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Živa k sebi povabi vedno ustrežljivega Robija. Odloči se izkoristiti njegovo brezmejno vedoželjnost in ga prosi, naj naredi njeno domačo nalogo in opravi njena gospodinjska opravila, medtem ko sama gleda televizijo. Mamikoka ji je za pomoč pri opravilih obljubila nagrado, in ko Živa prejme denar za Robijev trud, ta žalosten odide. Živa ugotovi, da ni ravnala prav, zato poišče Robija in z njim deli nagrado.
Živa k sebi povabi vedno ustrežljivega Robija. Odloči se izkoristiti njegovo brezmejno vedoželjnost in ga prosi, naj naredi njeno domačo nalogo in opravi njena gospodinjska opravila, medtem ko sama gleda televizijo. Mamikoka ji je za pomoč pri opravilih obljubila nagrado, in ko Živa prejme denar za Robijev trud, ta žalosten odide. Živa ugotovi, da ni ravnala prav, zato poišče Robija in z njim deli nagrado.
Kadeti na Kengurujski plaži sprožijo norijo hišnih ljubljenčkov iz smeti, a ko odpadki končajo v morju, morajo reševalci priskočiti na pomoč delfinki Sari, ki se zaplete vanje.
Kadeti na Kengurujski plaži sprožijo norijo hišnih ljubljenčkov iz smeti, a ko odpadki končajo v morju, morajo reševalci priskočiti na pomoč delfinki Sari, ki se zaplete vanje.
Nedavno je v Muslimanskem kulturnem centru Ljubljana potekal medverski zajtrk, ki so se ga na povabilo muftija Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji mag. Nevzeta Porića, udeležili predstavniki štirih največjih verskih skupnosti v Sloveniji. “Odnosi med verskimi voditelji v Sloveniji niso le formalnost, temveč tudi odraz globokega spoštovanja,” je po besedah muftija tudi osrednje sporočilo medverskega zajtrka.
Nedavno je v Muslimanskem kulturnem centru Ljubljana potekal medverski zajtrk, ki so se ga na povabilo muftija Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji mag. Nevzeta Porića, udeležili predstavniki štirih največjih verskih skupnosti v Sloveniji. “Odnosi med verskimi voditelji v Sloveniji niso le formalnost, temveč tudi odraz globokega spoštovanja,” je po besedah muftija tudi osrednje sporočilo medverskega zajtrka.
Nad džunglo priletijo sibirski žerjavi. Mavgli spozna Alijono, ki ga povabi na potovanje. Mavgli se zato začne učiti letenja. Vsak žerjav Mavgliju podari eno svoje pero.
Nad džunglo priletijo sibirski žerjavi. Mavgli spozna Alijono, ki ga povabi na potovanje. Mavgli se zato začne učiti letenja. Vsak žerjav Mavgliju podari eno svoje pero.
Mravlja Sigrid povabi Žanka v svoje mravljišče na rojstnodnevno zabavo. Z njim gresta tudi Vili in Suzi, saj je Žanko prepričan, da bosta dobrodošla. Toda mravlje ju spustijo v domovanje šele, ko prineseta primerno darilo. Takrat pa se začnejo težave. Vili in Suzi sta prevelika za mravlje in tudi obnašati se na znata skladno z njihovimi običaji. Po nekaj nezgodah se mravljišče začne podirati. Trije prijatelji zbežijo, mravlje pa gredo za njimi. In ko padejo v reko, jih prijatelji rešijo. Pobotajo se in sklenejo, da bodo zabavo nadaljevali na idiličnem otočku, naslednji dan pa bodo skupaj popravili mravljišče.
Mravlja Sigrid povabi Žanka v svoje mravljišče na rojstnodnevno zabavo. Z njim gresta tudi Vili in Suzi, saj je Žanko prepričan, da bosta dobrodošla. Toda mravlje ju spustijo v domovanje šele, ko prineseta primerno darilo. Takrat pa se začnejo težave. Vili in Suzi sta prevelika za mravlje in tudi obnašati se na znata skladno z njihovimi običaji. Po nekaj nezgodah se mravljišče začne podirati. Trije prijatelji zbežijo, mravlje pa gredo za njimi. In ko padejo v reko, jih prijatelji rešijo. Pobotajo se in sklenejo, da bodo zabavo nadaljevali na idiličnem otočku, naslednji dan pa bodo skupaj popravili mravljišče.
Iz česa je sestavljeno prav vse okoli nas? Župan Kaj misli, da je vse na svetu iz majhnih sendvičev, toda Zim ve, da ni tako. Naš svet sestavljajo atomi.
Iz česa je sestavljeno prav vse okoli nas? Župan Kaj misli, da je vse na svetu iz majhnih sendvičev, toda Zim ve, da ni tako. Naš svet sestavljajo atomi.
Ob robu Solkanskega polja, obsežnega kmetijskega zemljišča, ki je po razmejitvi leta 1947 ostalo v Italiji, stoji nenavadna vila, ali dvorec. Opasana z visokim zidom, ki šele na južni strani omogoči pogled na prekrasen vrt, z mogočno alejo dreves proti glavnemu vhodu. Če popotnik vsaj malo sledi logiki meje, ki poteka po polju kmalu ugotovi, da je dvorec anomalija. Meja namreč pri njem sunkovito zavije, tako da ga izvzame iz tega, kar je danes Slovensko, včasih pa je bilo Jugoslovansko ozemlje. Že samo to dejstvo je dovolj nenavadno, ko pa se poučimo še o zadnji prebivalci dvorca, postane zgodba nadvse zanimiva. Oddajo je pripravil Marko Radmilovič.
Ob robu Solkanskega polja, obsežnega kmetijskega zemljišča, ki je po razmejitvi leta 1947 ostalo v Italiji, stoji nenavadna vila, ali dvorec. Opasana z visokim zidom, ki šele na južni strani omogoči pogled na prekrasen vrt, z mogočno alejo dreves proti glavnemu vhodu. Če popotnik vsaj malo sledi logiki meje, ki poteka po polju kmalu ugotovi, da je dvorec anomalija. Meja namreč pri njem sunkovito zavije, tako da ga izvzame iz tega, kar je danes Slovensko, včasih pa je bilo Jugoslovansko ozemlje. Že samo to dejstvo je dovolj nenavadno, ko pa se poučimo še o zadnji prebivalci dvorca, postane zgodba nadvse zanimiva. Oddajo je pripravil Marko Radmilovič.
Tone in Tine sta čisto običajna fanta, ki v svojih dogodivščinah s hruške padeta naravnost v srednji vek. Tam spoznata neverjetne zaplete, ki so se dogajali v tistem času. Med drugim srečata tudi grajskega duha, ki mu je ime Dideldudel. Režiser: Marjan Marinc Dramaturginja: Djurdja Flere Tonski mojster: Bojan Stopar Avtor izvirne glasbe: Urban Koder Tone – Matija Poglajen Tine – Andrej Trkov Krepelec, razbojniški poglavar – Polde Bibič Malha in Krempelj, razbojnika – Franjo Kumer Dideldudel, grajski duh – Stane Sever Vitez Popendekl – Bert Sotlar Adelajda, hči viteza Popendekla – Majda Grbac Slovenikus, modrec – Aleksander Valič Bimbolin, valpet pri vitezu Popendeklu – Milan Brezigar Vitez Sigismund – Tone Homar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana aprila 1969
Tone in Tine sta čisto običajna fanta, ki v svojih dogodivščinah s hruške padeta naravnost v srednji vek. Tam spoznata neverjetne zaplete, ki so se dogajali v tistem času. Med drugim srečata tudi grajskega duha, ki mu je ime Dideldudel. Režiser: Marjan Marinc Dramaturginja: Djurdja Flere Tonski mojster: Bojan Stopar Avtor izvirne glasbe: Urban Koder Tone – Matija Poglajen Tine – Andrej Trkov Krepelec, razbojniški poglavar – Polde Bibič Malha in Krempelj, razbojnika – Franjo Kumer Dideldudel, grajski duh – Stane Sever Vitez Popendekl – Bert Sotlar Adelajda, hči viteza Popendekla – Majda Grbac Slovenikus, modrec – Aleksander Valič Bimbolin, valpet pri vitezu Popendeklu – Milan Brezigar Vitez Sigismund – Tone Homar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana aprila 1969
Vsi v kraljestvu znajo žvižgati. Pravzaprav vsi razen Male kraljične, zato je strašansko nesrečna. Čeprav se na vse pretege trudi, nikakor ne more zažvižgati. Za piko na i pa ugotovi celo, da ne zna ne migati z uhlji ne pokati z usti. Nekaj pa vendarle zna, česar ne zna nihče drug …
Vsi v kraljestvu znajo žvižgati. Pravzaprav vsi razen Male kraljične, zato je strašansko nesrečna. Čeprav se na vse pretege trudi, nikakor ne more zažvižgati. Za piko na i pa ugotovi celo, da ne zna ne migati z uhlji ne pokati z usti. Nekaj pa vendarle zna, česar ne zna nihče drug …
Poslušamo Šest pesmi in romanc op. 93a Johannesa Brahmsa, Fantazijo v fis-molu Felixa Mendelssohna, Concertino za flavto in godala Petra Kopača, Sonato za violončelo in klavir, op. 22 Rista Savina, skladbo z naslovom Gúslar, simfonični portret, op. 22 Jakova Gotovca ter Simfonijo v D-duru, št. 3 Johanna Adolfa Hasseja.
Poslušamo Šest pesmi in romanc op. 93a Johannesa Brahmsa, Fantazijo v fis-molu Felixa Mendelssohna, Concertino za flavto in godala Petra Kopača, Sonato za violončelo in klavir, op. 22 Rista Savina, skladbo z naslovom Gúslar, simfonični portret, op. 22 Jakova Gotovca ter Simfonijo v D-duru, št. 3 Johanna Adolfa Hasseja.
Zakaj je France Prešeren pisal v nemščini, lahko ugibamo. Pred časom je Andrej Rozman - Roza podal zanimivo razlago, toda Prešeren je morda pisal v nemščini iz neizmerne samozavesti, ki jo je zajemal iz ustvarjalnosti in jo z njo krepil. Toda naj so bili njegovi vzgibi takšni ali drugačni, resnica je, da je njegov sonet Nichts trägt an ihm des Dichtergeists Gepräge vrhunska apoteoza pesniškega ustvarjanja. Prevajalec in interpret Niko Grafenauer, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2009.
Zakaj je France Prešeren pisal v nemščini, lahko ugibamo. Pred časom je Andrej Rozman - Roza podal zanimivo razlago, toda Prešeren je morda pisal v nemščini iz neizmerne samozavesti, ki jo je zajemal iz ustvarjalnosti in jo z njo krepil. Toda naj so bili njegovi vzgibi takšni ali drugačni, resnica je, da je njegov sonet Nichts trägt an ihm des Dichtergeists Gepräge vrhunska apoteoza pesniškega ustvarjanja. Prevajalec in interpret Niko Grafenauer, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2009.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Simon izziva bratca Gašperja, da se pomerita v različnih športnih igrah. Simon zmeraj zmaga. Gašper meni, da je to krivično. Simon je vendar večji od njega! Končno Simon predlaga igro, primerno za vsako starost: kdor se prvi zasmeji, izgubi! Simon nepričakovano izgubi in spozna, da včasih zmagaš, včasih pa izgubiš.
Simon izziva bratca Gašperja, da se pomerita v različnih športnih igrah. Simon zmeraj zmaga. Gašper meni, da je to krivično. Simon je vendar večji od njega! Končno Simon predlaga igro, primerno za vsako starost: kdor se prvi zasmeji, izgubi! Simon nepričakovano izgubi in spozna, da včasih zmagaš, včasih pa izgubiš.
Poslušamo Šest pesmi in romanc op. 93a Johannesa Brahmsa, Fantazijo v fis-molu Felixa Mendelssohna, Concertino za flavto in godala Petra Kopača, Sonato za violončelo in klavir, op. 22 Rista Savina, skladbo z naslovom Gúslar, simfonični portret, op. 22 Jakova Gotovca ter Simfonijo v D-duru, št. 3 Johanna Adolfa Hasseja.
Poslušamo Šest pesmi in romanc op. 93a Johannesa Brahmsa, Fantazijo v fis-molu Felixa Mendelssohna, Concertino za flavto in godala Petra Kopača, Sonato za violončelo in klavir, op. 22 Rista Savina, skladbo z naslovom Gúslar, simfonični portret, op. 22 Jakova Gotovca ter Simfonijo v D-duru, št. 3 Johanna Adolfa Hasseja.
Hitrost taljenja ledenikov in ledenih površin ni povsod enaka. Odvisna je od lege, nadmorske višine, velikosti ledenika, senčnosti in regionalnega segrevanja. Najhitreje se segrevajo polarna območja. Arktika se segreva tudi do štirikrat hitreje od svetovnega povprečja, kar močno pospešuje taljenje tamkajšnjih ledenikov in ledenih pokrovov. Drugod, na primer na visokih delih Antarktike, temperature zaradi izjemne nadmorske višine in lege še vedno ostajajo zelo nizke, zato se led tam ohranja dlje. Prav zato so znanstveniki tja umestili arhiv ledu z ogroženih gorskih ledenikov. O tem smo govorili z gostom Jutranje vremenske fronte, Gregorjem Vertačnikom z Agencije Republike Slovenije za okolje.
Hitrost taljenja ledenikov in ledenih površin ni povsod enaka. Odvisna je od lege, nadmorske višine, velikosti ledenika, senčnosti in regionalnega segrevanja. Najhitreje se segrevajo polarna območja. Arktika se segreva tudi do štirikrat hitreje od svetovnega povprečja, kar močno pospešuje taljenje tamkajšnjih ledenikov in ledenih pokrovov. Drugod, na primer na visokih delih Antarktike, temperature zaradi izjemne nadmorske višine in lege še vedno ostajajo zelo nizke, zato se led tam ohranja dlje. Prav zato so znanstveniki tja umestili arhiv ledu z ogroženih gorskih ledenikov. O tem smo govorili z gostom Jutranje vremenske fronte, Gregorjem Vertačnikom z Agencije Republike Slovenije za okolje.
Bučko ugotovi, da ima sestra Smrkova rojstni dan, zato ji s pomočjo prijateljev in polne lune pripravi pošastovito presenečenje.
Bučko ugotovi, da ima sestra Smrkova rojstni dan, zato ji s pomočjo prijateljev in polne lune pripravi pošastovito presenečenje.
Mišo in Robi s teleskopom opazujeta zvezdnato nebo. A luno kmalu prekrijejo oblaki, zato se odpravita v observatorij, kjer ju pričaka krtek z veliko večjim teleskopom.
Mišo in Robi s teleskopom opazujeta zvezdnato nebo. A luno kmalu prekrijejo oblaki, zato se odpravita v observatorij, kjer ju pričaka krtek z veliko večjim teleskopom.
Raček se ne more ločiti od svojega robota. Ko ga ta nekega jutra spremlja na zajtrk, pade z mize in se polomi. Raček je žalosten. Sara bi ga rada razveselila. Izdela mu obleko robota. Toda Raček je v njej zelo okoren in se zaletava v vse, kar mu je na poti. Sara mu zato pripravi robotski sok.
Raček se ne more ločiti od svojega robota. Ko ga ta nekega jutra spremlja na zajtrk, pade z mize in se polomi. Raček je žalosten. Sara bi ga rada razveselila. Izdela mu obleko robota. Toda Raček je v njej zelo okoren in se zaletava v vse, kar mu je na poti. Sara mu zato pripravi robotski sok.
Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.
Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.
Mali leopard išče kraj, kjer bi lahko prespal. Toda to ni tako lahko, kot bi si mislili.
Mali leopard išče kraj, kjer bi lahko prespal. Toda to ni tako lahko, kot bi si mislili.
Po petkovem sneženju, ki je zajelo severovzhod države, ostaja brez elektrike nekaj manj kot 4 tisoč odjemalcev, kažejo najnovejši podatki Elektra Maribor. Pristojne službe bodo danes nadaljevale odpravljanje težav. Ob tem številni za zlom omrežja krivijo slabo vzdrževanje. Premier Robert Golob očitke zavrača. Ostali poudarki oddaje: - Trump napovedal dvig novih globalnih carin z 10 na 15 odstotkov. - Na več univerzah v Iranu novi protivladni protesti. - Zlati medved 76-ega Berlinala politični drami Rumena pisma.
Po petkovem sneženju, ki je zajelo severovzhod države, ostaja brez elektrike nekaj manj kot 4 tisoč odjemalcev, kažejo najnovejši podatki Elektra Maribor. Pristojne službe bodo danes nadaljevale odpravljanje težav. Ob tem številni za zlom omrežja krivijo slabo vzdrževanje. Premier Robert Golob očitke zavrača. Ostali poudarki oddaje: - Trump napovedal dvig novih globalnih carin z 10 na 15 odstotkov. - Na več univerzah v Iranu novi protivladni protesti. - Zlati medved 76-ega Berlinala politični drami Rumena pisma.
Dobrih 100 kilometrov iz Ljubljane leži majhno mesto s približno 3.000 prebivalci – Zreče. V tem mestu v severovzhodni Sloveniji, ob vznožju Pohorja, pa stojijo Terme Zreče. Termalna voda, šota in srednjegorska klima – vse to so zdravilni elementi Term Zreče. Na Štajersko se je tokrat odpravila Lana Furlan.
Dobrih 100 kilometrov iz Ljubljane leži majhno mesto s približno 3.000 prebivalci – Zreče. V tem mestu v severovzhodni Sloveniji, ob vznožju Pohorja, pa stojijo Terme Zreče. Termalna voda, šota in srednjegorska klima – vse to so zdravilni elementi Term Zreče. Na Štajersko se je tokrat odpravila Lana Furlan.
Na zadnji tekmovalni dan olimpijskih iger v Italiji prepletemo vrhunce največjega zimskega športnega dogodka.
Na zadnji tekmovalni dan olimpijskih iger v Italiji prepletemo vrhunce največjega zimskega športnega dogodka.
Poslušamo koncertno uverturo V naravi, op. 91 in Sonatino v G-duru za violino in klavir, op. 100 Antonina Dvořáka, Baletno glasbo za orkester iz opere Demon Antona Rubinsteina in Havanaise, op. 83 Camilla Saint-Saënsa.
Poslušamo koncertno uverturo V naravi, op. 91 in Sonatino v G-duru za violino in klavir, op. 100 Antonina Dvořáka, Baletno glasbo za orkester iz opere Demon Antona Rubinsteina in Havanaise, op. 83 Camilla Saint-Saënsa.
Pri graditvi železniške proge so zgradili dolg in visok most čez široko reko. Ponosni so bili na ta most in hoteli so tudi dokazati, kako trden je. Na dolg tovorni vlak so naložili tovor, dvakratno težji od vlaka. Vlak so zapeljali na most in ga pustili stati tam ves dan. Eden izmed delavcev je vprašal: »Ali hočete zrušiti novi most?« »Nikakor!« je odvrnil graditelj, »dokazati hočem, da se most tudi pod tako težo ne bo zrušil« (Zgodbe za post in veliko noč, 25). Podobno so bile skušnjave, s katerimi je hudič napadel Jezusa, dokaz njegove zvestobe Očetu. Eden največjih in najskrivnostnejših duhovnih bojev vseh časov je zapisan v opisu Kristusovih skušnjav. Satan napade Božjega Sina s tremi močnimi skušnjavami. Skušnjavec je počakal, da so bile razmere najugodnejše, da je začel z njimi skušati Jezusa. Evangelij pravi, da je »Duh odvedel Jezusa v puščavo« (Mt 4,1). Judejska puščava se razprostira med Jeruzalemom in Mrtvim morjem. Puščava je kraj skal in peska, brez rastlinja in vode ter kraj pekoče vročine. Zato še bolj poveča Jezusovo lakoto. Bil je sestradan. Pravijo, da v času daljšega posta občutek lakote izgine po treh ali štirih dneh, vendar se pozneje vrne še z veliko večjo močjo. Lakota je potreba, ki jo je v nas položil Bog, da bi zadovoljil našo potrebo po hrani. In to potrebo je izkoristil Satan za prvo skušnjavo. Satan je skušal Jezusa, da bi uporabil svojo moč in si »pričaral« hrano. Jezus se upre skušnjavi z navedkom iz Svetega pisma. Skušnjavec pa se boji Svetega pisma, Božje besede bolj kot vsega drugega. Jezus kot Sin je bil pokoren Očetu, ko je šel v puščavo. Zato je zaupal, da bo Bog poskrbel zanj. Na podoben način moramo tudi mi zaupati v Božjo previdnost, zato je Kristus v zaupanju v Očetovo skrb prvo skušnjavo zavrnil. Potem je satan odvedel Jezusa na tempelj. Dejal mu je, naj skoči z višine. Preprosto je hotel, naj Odrešenik skoči in se ubije. To bi izničilo Božji načrt odrešenja. Tudi tokrat Kristus odgovori z vrsticami iz Svetega pisma: »Ne skušaj Gospoda, svojega Boga,« (Mt 4,7) in tako zavrne drugo skušnjavo. Za tretjo skušnjavo Satan prevzame čisto drug način, da bi dosegel svoj namen. Sam navede besede Svetega pisma in tako pokaže, kako je oče laži, ki ne misli resno, ampak se samo pretvarja, igra. Nadene si masko, ko navaja Sveto pismo, a z zlobnim namenom, da bi preprečil delo odrešenja. Zavaja in laže. Toda tudi takrat mu Odrešenik odgovori z besedami Svetega pisma, da je prepovedano častiti kogar koli kakor Boga samega. Kristusov boj s skušnjavami je zgled, da se tudi mi zlu upremo v prvem trenutku in s pomočjo Božje besede.
Pri graditvi železniške proge so zgradili dolg in visok most čez široko reko. Ponosni so bili na ta most in hoteli so tudi dokazati, kako trden je. Na dolg tovorni vlak so naložili tovor, dvakratno težji od vlaka. Vlak so zapeljali na most in ga pustili stati tam ves dan. Eden izmed delavcev je vprašal: »Ali hočete zrušiti novi most?« »Nikakor!« je odvrnil graditelj, »dokazati hočem, da se most tudi pod tako težo ne bo zrušil« (Zgodbe za post in veliko noč, 25). Podobno so bile skušnjave, s katerimi je hudič napadel Jezusa, dokaz njegove zvestobe Očetu. Eden največjih in najskrivnostnejših duhovnih bojev vseh časov je zapisan v opisu Kristusovih skušnjav. Satan napade Božjega Sina s tremi močnimi skušnjavami. Skušnjavec je počakal, da so bile razmere najugodnejše, da je začel z njimi skušati Jezusa. Evangelij pravi, da je »Duh odvedel Jezusa v puščavo« (Mt 4,1). Judejska puščava se razprostira med Jeruzalemom in Mrtvim morjem. Puščava je kraj skal in peska, brez rastlinja in vode ter kraj pekoče vročine. Zato še bolj poveča Jezusovo lakoto. Bil je sestradan. Pravijo, da v času daljšega posta občutek lakote izgine po treh ali štirih dneh, vendar se pozneje vrne še z veliko večjo močjo. Lakota je potreba, ki jo je v nas položil Bog, da bi zadovoljil našo potrebo po hrani. In to potrebo je izkoristil Satan za prvo skušnjavo. Satan je skušal Jezusa, da bi uporabil svojo moč in si »pričaral« hrano. Jezus se upre skušnjavi z navedkom iz Svetega pisma. Skušnjavec pa se boji Svetega pisma, Božje besede bolj kot vsega drugega. Jezus kot Sin je bil pokoren Očetu, ko je šel v puščavo. Zato je zaupal, da bo Bog poskrbel zanj. Na podoben način moramo tudi mi zaupati v Božjo previdnost, zato je Kristus v zaupanju v Očetovo skrb prvo skušnjavo zavrnil. Potem je satan odvedel Jezusa na tempelj. Dejal mu je, naj skoči z višine. Preprosto je hotel, naj Odrešenik skoči in se ubije. To bi izničilo Božji načrt odrešenja. Tudi tokrat Kristus odgovori z vrsticami iz Svetega pisma: »Ne skušaj Gospoda, svojega Boga,« (Mt 4,7) in tako zavrne drugo skušnjavo. Za tretjo skušnjavo Satan prevzame čisto drug način, da bi dosegel svoj namen. Sam navede besede Svetega pisma in tako pokaže, kako je oče laži, ki ne misli resno, ampak se samo pretvarja, igra. Nadene si masko, ko navaja Sveto pismo, a z zlobnim namenom, da bi preprečil delo odrešenja. Zavaja in laže. Toda tudi takrat mu Odrešenik odgovori z besedami Svetega pisma, da je prepovedano častiti kogar koli kakor Boga samega. Kristusov boj s skušnjavami je zgled, da se tudi mi zlu upremo v prvem trenutku in s pomočjo Božje besede.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Natascho Kampusch so ugrabili pri 10 letih. 3096 dni je bila zajeta v hiši na obrobju Dunaja, zaprta v ječi, tri metre pod zemljo. Njen ugrabitelj jo je poskušal zlomiti z odtegovanjem hrane, mrazom in samovoljnim prižiganjem ter ugašanjem luči. Ko je Nataschi po osmih letih uspelo zbežati, je upala, da se bo vrnila v pravičen svet, poln razumevanja, toda mnogi njeni zgodbi niso verjeli. NATASCHA KAMPUSCH - A LIFETIME IN PRISON / Danska / 2022 / Režija: Nicole Nielsen Horanyi
Natascho Kampusch so ugrabili pri 10 letih. 3096 dni je bila zajeta v hiši na obrobju Dunaja, zaprta v ječi, tri metre pod zemljo. Njen ugrabitelj jo je poskušal zlomiti z odtegovanjem hrane, mrazom in samovoljnim prižiganjem ter ugašanjem luči. Ko je Nataschi po osmih letih uspelo zbežati, je upala, da se bo vrnila v pravičen svet, poln razumevanja, toda mnogi njeni zgodbi niso verjeli. NATASCHA KAMPUSCH - A LIFETIME IN PRISON / Danska / 2022 / Režija: Nicole Nielsen Horanyi
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Johannesa Hesflota Klaeba je drugi teden olimpijskih iger skrbelo, da ne bo zbolel. Precej njegovih tekmecev je staknilo virozo ali prehlad, nemalo jih je zaradi tega odstopilo med najdaljšo tekaško preizkušnjo na 50 kilometrov, najuspešnejši športnik zimskih olimpijskih iger pa je pil poseben zvarek iz česna, ingverja, medu in limon. Njegov oče pravi, da očitno to pomagalo, da je njegov sin med igrami ostal zdrav. Klaebo je včeraj izpolnil svojo misijo in kot prvi športnik na enih igrah osvojil šest zlatih medalj. Skupaj jih ima enajst, na olimpijskih igrah, zimskih ali poletnih, je več naslovov prvaka osvojil le Michael Phelps. Nekdanji slovenski biatlonec Peter Dokl je povlekel vzporednico med Klaebom in Tadejem Pogačarjem, poroča radijska reporterka Anja Hlača Ferjančič. Dokl pravi, da je Klaebova prevlada med smučarskimi tekači takšna kot Pogačarjeva med kolesarji. Finale hokejskega turnirja prinaša dvoboj favoritov. Radijski reporter Tomaž Langerholz pravi, da imajo Kanadčani morda več zvezdnikov v svoji ekipi, a, kot se pogosto dogaja na hokejskih tekmah, bi lahko bila odločilna moža tekme oba vratarja. Ameriški Connor Hellebuyck ima za zdaj boljše olimpijske igre. Med vratarji, ki so odigrali vsaj dve tekmi, ima najvišji odstotek ubranjenih strelov na tem turnirju. Hellebuyck je ubranil skoraj 95% vseh strelov. Prvi mož v kanadskem golu Jordan Binnington, ki je v povprečju prejel pol gola več na tekmo, njegov odstotek pa je skromnejši. Ubranil je dobrih 91% strelov in je na tej lestvici peti vratar Milana in Cortine. Langerholz tudi razlaga, da so bili Čehi izjemno veseli bronaste medalje Terese Vobornikove na zadnji biatlonski tekmi v Anterselvi. Češka je tako postala osma država z medaljo na biatlonskem prizorišču teh iger, kraljevali pa so Francozi. Osvojili so šest zlatih medalj, skupaj pa 13 medalj, kar pomeni, da so francoski biatlonci osvojili več kot polovico vseh francoskih medalj na teh igrah. Anja Hlača Ferjančič in Tomaž Langerholz se o dogajanju na olimpijskih igrah pogovarjata z voditeljem oddaje Dolimita Luko Petričem.
Johannesa Hesflota Klaeba je drugi teden olimpijskih iger skrbelo, da ne bo zbolel. Precej njegovih tekmecev je staknilo virozo ali prehlad, nemalo jih je zaradi tega odstopilo med najdaljšo tekaško preizkušnjo na 50 kilometrov, najuspešnejši športnik zimskih olimpijskih iger pa je pil poseben zvarek iz česna, ingverja, medu in limon. Njegov oče pravi, da očitno to pomagalo, da je njegov sin med igrami ostal zdrav. Klaebo je včeraj izpolnil svojo misijo in kot prvi športnik na enih igrah osvojil šest zlatih medalj. Skupaj jih ima enajst, na olimpijskih igrah, zimskih ali poletnih, je več naslovov prvaka osvojil le Michael Phelps. Nekdanji slovenski biatlonec Peter Dokl je povlekel vzporednico med Klaebom in Tadejem Pogačarjem, poroča radijska reporterka Anja Hlača Ferjančič. Dokl pravi, da je Klaebova prevlada med smučarskimi tekači takšna kot Pogačarjeva med kolesarji. Finale hokejskega turnirja prinaša dvoboj favoritov. Radijski reporter Tomaž Langerholz pravi, da imajo Kanadčani morda več zvezdnikov v svoji ekipi, a, kot se pogosto dogaja na hokejskih tekmah, bi lahko bila odločilna moža tekme oba vratarja. Ameriški Connor Hellebuyck ima za zdaj boljše olimpijske igre. Med vratarji, ki so odigrali vsaj dve tekmi, ima najvišji odstotek ubranjenih strelov na tem turnirju. Hellebuyck je ubranil skoraj 95% vseh strelov. Prvi mož v kanadskem golu Jordan Binnington, ki je v povprečju prejel pol gola več na tekmo, njegov odstotek pa je skromnejši. Ubranil je dobrih 91% strelov in je na tej lestvici peti vratar Milana in Cortine. Langerholz tudi razlaga, da so bili Čehi izjemno veseli bronaste medalje Terese Vobornikove na zadnji biatlonski tekmi v Anterselvi. Češka je tako postala osma država z medaljo na biatlonskem prizorišču teh iger, kraljevali pa so Francozi. Osvojili so šest zlatih medalj, skupaj pa 13 medalj, kar pomeni, da so francoski biatlonci osvojili več kot polovico vseh francoskih medalj na teh igrah. Anja Hlača Ferjančič in Tomaž Langerholz se o dogajanju na olimpijskih igrah pogovarjata z voditeljem oddaje Dolimita Luko Petričem.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.