Raziskujte
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Mozaični izbor najboljših svetovalnih, zabavnih in informativnih vsebin iz oddaje Dobro jutro. Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro! Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!
Mozaični izbor najboljših svetovalnih, zabavnih in informativnih vsebin iz oddaje Dobro jutro. Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro! Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V oddaji Euranet Plus v ospredje postavljamo zadnje plenarno zasedanje Evropskega parlamenta, pred junijskimi evropskimi volitvami so v tem tednu proslavili 20. obletnico največje širitve Evropske unije doslej. Njena članica je takrat postala tudi Slovenija.
V oddaji Euranet Plus v ospredje postavljamo zadnje plenarno zasedanje Evropskega parlamenta, pred junijskimi evropskimi volitvami so v tem tednu proslavili 20. obletnico največje širitve Evropske unije doslej. Njena članica je takrat postala tudi Slovenija.
V aktualnih Radiovednih smo se po spomladansko lotili prezračevanja – naših pljuč! Radiovedno lupo spet prevzema Nik Škrlec, ki ga zanima, kolikokrat na dan vdihnemo. Na Kliniki Golnik pa zanj niso pripravili le odgovora, ampak tudi pravo dihalno telovadbo.
V aktualnih Radiovednih smo se po spomladansko lotili prezračevanja – naših pljuč! Radiovedno lupo spet prevzema Nik Škrlec, ki ga zanima, kolikokrat na dan vdihnemo. Na Kliniki Golnik pa zanj niso pripravili le odgovora, ampak tudi pravo dihalno telovadbo.
Sarah je stara šest let. Skupaj z mamo, očetom in starejšim bratom živi na Nizozemskem, v bližini Waddenovega morja, ki velja za zavarovan ekosistem. Oče bo Sarah in njenega brata odpeljal na zabavno dogodivščino in ju podučil, kako se hodi po blatu. Na poti do morja bodo videli rake in raziskovali užitne morske rastline.
Sarah je stara šest let. Skupaj z mamo, očetom in starejšim bratom živi na Nizozemskem, v bližini Waddenovega morja, ki velja za zavarovan ekosistem. Oče bo Sarah in njenega brata odpeljal na zabavno dogodivščino in ju podučil, kako se hodi po blatu. Na poti do morja bodo videli rake in raziskovali užitne morske rastline.
Miši se pripravljajo na svoj letni ples, na katerega je prvikrat povabljena tudi Celestinca. Ernest je navdušen, drugi medvedi pa ne, ker jim mišja slavja niso prav nič všeč ...
Miši se pripravljajo na svoj letni ples, na katerega je prvikrat povabljena tudi Celestinca. Ernest je navdušen, drugi medvedi pa ne, ker jim mišja slavja niso prav nič všeč ...
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Ela, Oskar in Hu se odpravijo na namišljeno potovanje na morje k Oskarjevim starim staršem.
Ela, Oskar in Hu se odpravijo na namišljeno potovanje na morje k Oskarjevim starim staršem.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Medvedji brlog napadejo mravlje. Cofek jim z veseljem ponudi svojo hišo, svojega kruha z medom pa ne. Čas je, da Cofek vsiljivim malim bitjem poišče sanjsko hišo.
Medvedji brlog napadejo mravlje. Cofek jim z veseljem ponudi svojo hišo, svojega kruha z medom pa ne. Čas je, da Cofek vsiljivim malim bitjem poišče sanjsko hišo.
Do cmokcev priplava skrivnostni okrogli predmet. Pobliže si ga ogledajo in odkrijejo, da je zelo lahek in lahko lebdi ter da je zelo zabavno, če si ga podajajo.
Do cmokcev priplava skrivnostni okrogli predmet. Pobliže si ga ogledajo in odkrijejo, da je zelo lahek in lahko lebdi ter da je zelo zabavno, če si ga podajajo.
Profesor Baltazar je izumitelj, ki vedno najde ravno pravo rešitev za vsako težavo.
Profesor Baltazar je izumitelj, ki vedno najde ravno pravo rešitev za vsako težavo.
V veliko jezikih se odločajo za tako imenovana častna ali spominska imena, in sicer tako, da javne ustanove, šole, tudi javne objekte poimenujejo po navadno izjemnih pokojnih osebah, ki v družbi uživajo ugled in jim v skupnosti priznavajo častno mesto ali vlogo. “Na Slovenskem nismo izjema,” ugotavlja tokratna sogovornica Krake informativne koristne slovenščine, doktorica Helena Dobrovoljc in opozarja, da rodilniška oblika nadomešča zvezo se imenuje po. Gimnazija Rudolfa Maistra torej ni gimnazija, ki bi jo imel ali vodil Rudolf Maister, temveč se le imenuje po njem.
V veliko jezikih se odločajo za tako imenovana častna ali spominska imena, in sicer tako, da javne ustanove, šole, tudi javne objekte poimenujejo po navadno izjemnih pokojnih osebah, ki v družbi uživajo ugled in jim v skupnosti priznavajo častno mesto ali vlogo. “Na Slovenskem nismo izjema,” ugotavlja tokratna sogovornica Krake informativne koristne slovenščine, doktorica Helena Dobrovoljc in opozarja, da rodilniška oblika nadomešča zvezo se imenuje po. Gimnazija Rudolfa Maistra torej ni gimnazija, ki bi jo imel ali vodil Rudolf Maister, temveč se le imenuje po njem.
Kakadudu, Božiček prinese toliko daril, kot si jih zaslužiš. Ne glede na to, koliko tečnariš in kričiš, da si glavni. Pepe za vse tri dobre može pripravi presenečenje in v resnici je glavni on. Ampak v Malem pristanu, na Ptuju pa je glavni nekdo drug … Te zanima, kdo? To izveš v naslednji oddaji. Navihano praznična bo!
Kakadudu, Božiček prinese toliko daril, kot si jih zaslužiš. Ne glede na to, koliko tečnariš in kričiš, da si glavni. Pepe za vse tri dobre može pripravi presenečenje in v resnici je glavni on. Ampak v Malem pristanu, na Ptuju pa je glavni nekdo drug … Te zanima, kdo? To izveš v naslednji oddaji. Navihano praznična bo!
V Črnomlju so sinoči pripravili državno proslavo ob današnjem prazniku dnevu upora proti okupatorju. Prizorišče ni bilo izbrano naključno, saj je pred osmimi desetletji v Črnomlju potekal prvi kongres slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, ki je vse do konca druge svetovne vojne predstavljal zakonodajni in izvršilni organ narodnoosvobodilnega gibanja. Slavnostni govornik, predsednik državnega sveta Marko Lotrič je poudaril, da s praznikom zaznamujemo eno od temeljnih poglavij zgodovine slovenskega naroda. Druge teme oddaje: - Ministrstvo za zdravje: Dela na glavni stavbi UKC Ljubljana le delno ustavljena - Washington napovedal 6 milijard dolarjev vredno vojaško pomoč Ukrajini - Kamniške odbojkarice ubranile naslov državnih prvakinj
V Črnomlju so sinoči pripravili državno proslavo ob današnjem prazniku dnevu upora proti okupatorju. Prizorišče ni bilo izbrano naključno, saj je pred osmimi desetletji v Črnomlju potekal prvi kongres slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, ki je vse do konca druge svetovne vojne predstavljal zakonodajni in izvršilni organ narodnoosvobodilnega gibanja. Slavnostni govornik, predsednik državnega sveta Marko Lotrič je poudaril, da s praznikom zaznamujemo eno od temeljnih poglavij zgodovine slovenskega naroda. Druge teme oddaje: - Ministrstvo za zdravje: Dela na glavni stavbi UKC Ljubljana le delno ustavljena - Washington napovedal 6 milijard dolarjev vredno vojaško pomoč Ukrajini - Kamniške odbojkarice ubranile naslov državnih prvakinj
Poslušamo Misso ad imitationem pater noster Jacobusa Gallusa Carniolusa, Miserere Gregorija Allegrija ter komorno kantato za sopran in godala O di betlemme altera Alessandra Scarlattija.
Poslušamo Misso ad imitationem pater noster Jacobusa Gallusa Carniolusa, Miserere Gregorija Allegrija ter komorno kantato za sopran in godala O di betlemme altera Alessandra Scarlattija.
V Ljubljani v Savskem naselju že od leta 2015 deluje knjižnica reči, prva tovrstna izposojevalnica predmetov pri nas. Nastala je po vzoru podobnih projektov v tujini in deluje po vzoru klasične knjižnične izposoje. Spodbuja h krožni uporabi in izmenjavi in tako med drugim prispeva tudi k manjši potrošnji in varovanju okolja. Jošt Derlink se je knjižnici reči pridružil leto po njenem nastanku, najprej kot nadomestni knjižničar, nato kot stalni ter kot vodja knjižnice, sprva kot projekta v okviru nevladne organizacije Prostorož, zadnja štiri leta pa kot predsednik samostojnega društva Knjižnica reči. Danes razmišlja tudi o tem, kako pospešiti odprtje podobnih knjižnic drugod po Sloveniji, v Ljubljani pa že uvaja tudi izmenjevalnico in tudi popravljalnico reči.
V Ljubljani v Savskem naselju že od leta 2015 deluje knjižnica reči, prva tovrstna izposojevalnica predmetov pri nas. Nastala je po vzoru podobnih projektov v tujini in deluje po vzoru klasične knjižnične izposoje. Spodbuja h krožni uporabi in izmenjavi in tako med drugim prispeva tudi k manjši potrošnji in varovanju okolja. Jošt Derlink se je knjižnici reči pridružil leto po njenem nastanku, najprej kot nadomestni knjižničar, nato kot stalni ter kot vodja knjižnice, sprva kot projekta v okviru nevladne organizacije Prostorož, zadnja štiri leta pa kot predsednik samostojnega društva Knjižnica reči. Danes razmišlja tudi o tem, kako pospešiti odprtje podobnih knjižnic drugod po Sloveniji, v Ljubljani pa že uvaja tudi izmenjevalnico in tudi popravljalnico reči.
Cikel filmov Piera Paola Pasolinija: Evangelij po Pasoliniju Film zvesto sledi pripovedi o življenju Jezusa Kristusa, kakor ga je začrtal Matejev evangelij v Novi zavezi. Jezusovo življenjsko pot spremlja od rojstva do križanja, smrti in vstajenja, posebej pa poudari spor med Jezusovo in judovsko skupnostjo. Jezus se rodi v času rimske okupacije Galileje. V odraslosti začne javno delovati, okrog sebe zbere skupino učencev, ozdravlja bolnike in dela čudeže ter gradi cerkev, ki ima posluh za težave navadnih ljudi. Toda z razglašanjem, da je božji sin, Mesija, katerega prihod so napovedali starozavezni preroki, si nakoplje sovraštvo premožne judovske duhovščine. Ta da Jezusa aretirati in ga preda rimskim oblastem, ki ga obsodijo na križanje. Jezus na križu izdihne, a po treh dneh vstane od mrtvih in s čudežem dokaže, da je božji sin. Vatikan je Pasolinijevo delo uvrstil na seznam 45-ih najboljših filmov vseh časov. Verjetno gre res za enega najboljših filmskih prikazov svetopisemske zgodbe o Jezusu kljub temu, da je bil Pier Paolo Pasolini glasni marksist, ki je bil zaradi ciničnega prikaza Jezusa v filmu Ro.Go.Pa.G leto poprej celo aretiran. Dogajanje in dialogi v filmu Evangelij po Mateju so natančno povzeti po Matejevem evangeliju in posneti v realističnem slogu, s katerim se je Pasolini izognil izumetničenosti večine biblijskih spektaklov, približal pa se je humanističnemu značaju Jezusovega dela, kot o njem piše Matejev evangelij. Dejal je, da je hotel prikazati junaka Nove zaveze skozi vernikove oči in najti glavne razloge, zaradi katerih Jezus tudi po dobrih dveh tisočletjih vztraja kot osrednja figura svetega v zahodni tradiciji. Izvirni naslov: IL VANGELO SECONDO MATTEO / Italijansko-francoski film, 1964 / Režija in scenarij: Pier Paolo Pasolini / Igrajo: Enrique Irazoqui, Margherita Caruso, Susanna Pasolini, Marcello Morante
Cikel filmov Piera Paola Pasolinija: Evangelij po Pasoliniju Film zvesto sledi pripovedi o življenju Jezusa Kristusa, kakor ga je začrtal Matejev evangelij v Novi zavezi. Jezusovo življenjsko pot spremlja od rojstva do križanja, smrti in vstajenja, posebej pa poudari spor med Jezusovo in judovsko skupnostjo. Jezus se rodi v času rimske okupacije Galileje. V odraslosti začne javno delovati, okrog sebe zbere skupino učencev, ozdravlja bolnike in dela čudeže ter gradi cerkev, ki ima posluh za težave navadnih ljudi. Toda z razglašanjem, da je božji sin, Mesija, katerega prihod so napovedali starozavezni preroki, si nakoplje sovraštvo premožne judovske duhovščine. Ta da Jezusa aretirati in ga preda rimskim oblastem, ki ga obsodijo na križanje. Jezus na križu izdihne, a po treh dneh vstane od mrtvih in s čudežem dokaže, da je božji sin. Vatikan je Pasolinijevo delo uvrstil na seznam 45-ih najboljših filmov vseh časov. Verjetno gre res za enega najboljših filmskih prikazov svetopisemske zgodbe o Jezusu kljub temu, da je bil Pier Paolo Pasolini glasni marksist, ki je bil zaradi ciničnega prikaza Jezusa v filmu Ro.Go.Pa.G leto poprej celo aretiran. Dogajanje in dialogi v filmu Evangelij po Mateju so natančno povzeti po Matejevem evangeliju in posneti v realističnem slogu, s katerim se je Pasolini izognil izumetničenosti večine biblijskih spektaklov, približal pa se je humanističnemu značaju Jezusovega dela, kot o njem piše Matejev evangelij. Dejal je, da je hotel prikazati junaka Nove zaveze skozi vernikove oči in najti glavne razloge, zaradi katerih Jezus tudi po dobrih dveh tisočletjih vztraja kot osrednja figura svetega v zahodni tradiciji. Izvirni naslov: IL VANGELO SECONDO MATTEO / Italijansko-francoski film, 1964 / Režija in scenarij: Pier Paolo Pasolini / Igrajo: Enrique Irazoqui, Margherita Caruso, Susanna Pasolini, Marcello Morante
Letos je minilo sto let od rojstva po krivici manj znanega tenor saksofonista Teddyja Edwardsa. Skupaj z Dexterjem Gordonom in Wardellom Grayem je bil med najbolj obetavnimi mladimi tenor saksofonisti v poznih štiridesetih letih minulega stoletja. Za razliko od ostalih dveh se je Edwards iz osebnih razlogov odločil ostati v Los Angelesu in se ni odpravil v jazzovsko Meko – New York. To je najbrž botrovalo njegovi medijski zapostavljenosti. Večje priznanje kot pri publiki in kritikih je užival Edwards pri glasbenih kolegih.
Letos je minilo sto let od rojstva po krivici manj znanega tenor saksofonista Teddyja Edwardsa. Skupaj z Dexterjem Gordonom in Wardellom Grayem je bil med najbolj obetavnimi mladimi tenor saksofonisti v poznih štiridesetih letih minulega stoletja. Za razliko od ostalih dveh se je Edwards iz osebnih razlogov odločil ostati v Los Angelesu in se ni odpravil v jazzovsko Meko – New York. To je najbrž botrovalo njegovi medijski zapostavljenosti. Večje priznanje kot pri publiki in kritikih je užival Edwards pri glasbenih kolegih.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
William Shakespeare (krščen 26. aprila 1564) velja za največjega dramatika vseh časov; ob tragedijah so odlične tudi njegove zgodovinske drame in komedije (Kar hočete je na ogled v ljubljanski Drami). Veliki dramatik je bil tudi pesnik, med drugim je napisal več kot 150 sonetov. Leta 1965 jih je poslovenil Janez Menart, štirideset let pozneje pa še Srečko Fišer. Izbrali smo nekaj značilnih Shakespearjevih ljubezenskih sonetov v Fišerjevem prevodu (objavljenem pri Cankarjevi založbi). Interpret Željko Hrs, avtor prevoda Srečko Fišer, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Posneto leta 2024.
William Shakespeare (krščen 26. aprila 1564) velja za največjega dramatika vseh časov; ob tragedijah so odlične tudi njegove zgodovinske drame in komedije (Kar hočete je na ogled v ljubljanski Drami). Veliki dramatik je bil tudi pesnik, med drugim je napisal več kot 150 sonetov. Leta 1965 jih je poslovenil Janez Menart, štirideset let pozneje pa še Srečko Fišer. Izbrali smo nekaj značilnih Shakespearjevih ljubezenskih sonetov v Fišerjevem prevodu (objavljenem pri Cankarjevi založbi). Interpret Željko Hrs, avtor prevoda Srečko Fišer, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Posneto leta 2024.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Resnična in napeta zgodba o petih kubanskih emigrantih, ki so jih Združene države Amerike konec devetdesetih let zaprle zaradi vohunjenja. Kubanski pilot Rene Gonzalez ugrabi letalo in pobegne z otoka, za seboj pa pusti svojo ljubljeno ženo in hčerko. V Miamiju zaživi povsem novo življenje. Njegovemu zgledu sledijo še štirje agenti, ki vzpostavijo dobro prikrito obveščevalno mrežo. Njihova naloga je infiltracija v nasilne kubanske emigrantske organizacije, ki so odgovorne za teroristične napade na otoku. Originalni naslov: WASP NETWORK Leto produkcije: 2019 Država: koprodukcija Žanr: politična drama Režija: Olivier Assayas Scenarij: Olivier Assayas in Fernando Morais Igrajo: Edgar Ramirez, Ana de Armas, Gael García Bernal, Penelope Cruz, Wagner Moura
Resnična in napeta zgodba o petih kubanskih emigrantih, ki so jih Združene države Amerike konec devetdesetih let zaprle zaradi vohunjenja. Kubanski pilot Rene Gonzalez ugrabi letalo in pobegne z otoka, za seboj pa pusti svojo ljubljeno ženo in hčerko. V Miamiju zaživi povsem novo življenje. Njegovemu zgledu sledijo še štirje agenti, ki vzpostavijo dobro prikrito obveščevalno mrežo. Njihova naloga je infiltracija v nasilne kubanske emigrantske organizacije, ki so odgovorne za teroristične napade na otoku. Originalni naslov: WASP NETWORK Leto produkcije: 2019 Država: koprodukcija Žanr: politična drama Režija: Olivier Assayas Scenarij: Olivier Assayas in Fernando Morais Igrajo: Edgar Ramirez, Ana de Armas, Gael García Bernal, Penelope Cruz, Wagner Moura
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Tokrat bomo v nogometnem magazinu Pot na EP 2024 spoznali romunsko reprezentanco in Raduja Drăgușina. Sprehodili se bomo po Münchnu, ki bo poleti gostil šest tekem evropskega prvenstva. Z nami bo tudi švicarski vratar Yann Sommer.
Tokrat bomo v nogometnem magazinu Pot na EP 2024 spoznali romunsko reprezentanco in Raduja Drăgușina. Sprehodili se bomo po Münchnu, ki bo poleti gostil šest tekem evropskega prvenstva. Z nami bo tudi švicarski vratar Yann Sommer.
Novosti domačih in tujih ustvarjalcev elektronskih ritmov ter enourna mešanica melodične elektronike argentinskega producenta in didžeja Nathana Katza. 01. Junior Sanchez ft. Mýa - So Hype 02. Franky Wah x Robin M - Intina 03. Francis Mercier, Salif Keita & Nomis (FR) - Kabe 04. ANOTR & Erik Bandt ft. Leven Kali - How You Feel 05. Aldo Cadiz & Ki Creighton - What’s Her Name 06. TWENTY SIX & Tayson Kryss - Buscando Money (Chris Lake Remix) 07. Fever Ray - Kandy (Tiga Remix) 08. Hernan Cattaneo, Hicky & Kalo - Distant Memories 09. Coalstone - Shake For Me 10. Gorgon City - All That You Need 11. TOYZZ - The Fire 12. Tony Romera, Crusy - The Unknown 13. Dukkati, R.O.T.H - Tempero 14. Hayden James & Kormak - Make It 15. Joel Corry x Pickle featuring Vula - Stay Together (Baby Baby) 16. Truth x Lies - Heard About Me 17. Kevin McKay, Samuel Muir - Crazy 18. Max Styler - Kiki 19. RDGO - Let U Go
Novosti domačih in tujih ustvarjalcev elektronskih ritmov ter enourna mešanica melodične elektronike argentinskega producenta in didžeja Nathana Katza. 01. Junior Sanchez ft. Mýa - So Hype 02. Franky Wah x Robin M - Intina 03. Francis Mercier, Salif Keita & Nomis (FR) - Kabe 04. ANOTR & Erik Bandt ft. Leven Kali - How You Feel 05. Aldo Cadiz & Ki Creighton - What’s Her Name 06. TWENTY SIX & Tayson Kryss - Buscando Money (Chris Lake Remix) 07. Fever Ray - Kandy (Tiga Remix) 08. Hernan Cattaneo, Hicky & Kalo - Distant Memories 09. Coalstone - Shake For Me 10. Gorgon City - All That You Need 11. TOYZZ - The Fire 12. Tony Romera, Crusy - The Unknown 13. Dukkati, R.O.T.H - Tempero 14. Hayden James & Kormak - Make It 15. Joel Corry x Pickle featuring Vula - Stay Together (Baby Baby) 16. Truth x Lies - Heard About Me 17. Kevin McKay, Samuel Muir - Crazy 18. Max Styler - Kiki 19. RDGO - Let U Go
Stavba na Litijski cesti, ki jo je prejšnja ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan kupila za potrebe sodišč, je bila ob nakupu, decembra lani, vredna 6 milijonov evrov. Država je zanjo plačala 1,7 milijona več. Kaj se bo po novi cenitvi zgodilo s stavbo in ali bo država zahtevala vračilo dela kupnine naj bi izvedeli v ponedeljek.
Stavba na Litijski cesti, ki jo je prejšnja ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan kupila za potrebe sodišč, je bila ob nakupu, decembra lani, vredna 6 milijonov evrov. Država je zanjo plačala 1,7 milijona več. Kaj se bo po novi cenitvi zgodilo s stavbo in ali bo država zahtevala vračilo dela kupnine naj bi izvedeli v ponedeljek.
Curata e condotta da Luisa Antoni, Quarta di copertina è una trasmissione, di TV Koper Capodistria che si occupa di editoria a largo spettro. Le puntate presentano ospiti in studio e servizi su libri, festival letterari, filosofici, psicologici e giornalistici e musica. Ne sono ospiti scrittori, organizzatori, editori, intellettuali, bibliotecari e librai e storici. Quarta di copertina je oddaja TV Koper Capodistria, ki se ukvarja z založništvom, z novostmi knjižnega trga, z literarnimi in novinarskimi festivali in z glasbo. Njena urednica in voditeljica je Luisa Antoni, ki v koprskem televizijskem studiu 3 gosti pisatelje, organizatorje, založnike, intelektualce, knjižničarje in knjigotržce ter zgodovinarje.
Curata e condotta da Luisa Antoni, Quarta di copertina è una trasmissione, di TV Koper Capodistria che si occupa di editoria a largo spettro. Le puntate presentano ospiti in studio e servizi su libri, festival letterari, filosofici, psicologici e giornalistici e musica. Ne sono ospiti scrittori, organizzatori, editori, intellettuali, bibliotecari e librai e storici. Quarta di copertina je oddaja TV Koper Capodistria, ki se ukvarja z založništvom, z novostmi knjižnega trga, z literarnimi in novinarskimi festivali in z glasbo. Njena urednica in voditeljica je Luisa Antoni, ki v koprskem televizijskem studiu 3 gosti pisatelje, organizatorje, založnike, intelektualce, knjižničarje in knjigotržce ter zgodovinarje.
Državna proslava ob dnevu upora proti okupatorju bo 26. aprila v športni dvorani Osnovne šole Mirana Jarca v Črnomlju. Scenarist in režiser prireditve Tomaž Letnar je slovesnost zasnoval tako, da njeno idejo najbolje povzema izjava člana zavezniške misije v Beli krajini, ameriškega častnika Georgea Wuchinicha: »Narod, ki se enako odločno kot s puško bori s knjigo v roki, ne more biti premagan.« V Črnomlju je bilo namreč ustanovljeno Slovensko narodno gledališče, v katerem so uprizarjali številna besedila iz slovenske in svetovne dramske zakladnice ter tako potrdili pomen visoke kulture za narodno zavest v boju proti okupatorju. Reševanje zavezniških pilotov iz sovražnikovih rok in zavezniška pomoč partizanom prek letališč v Beli krajini potrjujeta, da so bili partizani del svetovne protifašistične koalicije. Wuchinich pa je s svojo navzočnostjo, skupaj s kanadskim majorjem Williamom Jonesom, dal mednarodno legitimnost Slovenskemu narodnoosvobodilnemu svetu, vrhovnemu predstavniškemu in zakonodajnemu organu v slovenskem narodnoosvobodilnem boju, ki se je oblikoval v Črnomlju. To so trije vsebinski temelji predstave, ki se po tragični uvodni točki, ki ponazarja trpljenje v boju, prelevi v vznesen in svetel dan kulture in pomembnih političnih odločitev za oblikovanje države v osvobojeni Beli krajini. Poleg plesalcev ljubljanske Opere in baleta ter igralcev SNG-ja Drama Ljubljana bodo na proslavi sodelovale odlične glasbene in plesne skupine iz lokalnega okolja. Predstava se izogiba interpretacijam in skozi verodostojne ter strokovno dokumentirane citate udeležencev boja upodablja prelomne čase ter nas s svojo vero v boljši in lepši svet nagovarja tudi v težavni sedanjosti. Slavnostni govornik bo predsednik Državnega sveta Marko Lotrič.
Državna proslava ob dnevu upora proti okupatorju bo 26. aprila v športni dvorani Osnovne šole Mirana Jarca v Črnomlju. Scenarist in režiser prireditve Tomaž Letnar je slovesnost zasnoval tako, da njeno idejo najbolje povzema izjava člana zavezniške misije v Beli krajini, ameriškega častnika Georgea Wuchinicha: »Narod, ki se enako odločno kot s puško bori s knjigo v roki, ne more biti premagan.« V Črnomlju je bilo namreč ustanovljeno Slovensko narodno gledališče, v katerem so uprizarjali številna besedila iz slovenske in svetovne dramske zakladnice ter tako potrdili pomen visoke kulture za narodno zavest v boju proti okupatorju. Reševanje zavezniških pilotov iz sovražnikovih rok in zavezniška pomoč partizanom prek letališč v Beli krajini potrjujeta, da so bili partizani del svetovne protifašistične koalicije. Wuchinich pa je s svojo navzočnostjo, skupaj s kanadskim majorjem Williamom Jonesom, dal mednarodno legitimnost Slovenskemu narodnoosvobodilnemu svetu, vrhovnemu predstavniškemu in zakonodajnemu organu v slovenskem narodnoosvobodilnem boju, ki se je oblikoval v Črnomlju. To so trije vsebinski temelji predstave, ki se po tragični uvodni točki, ki ponazarja trpljenje v boju, prelevi v vznesen in svetel dan kulture in pomembnih političnih odločitev za oblikovanje države v osvobojeni Beli krajini. Poleg plesalcev ljubljanske Opere in baleta ter igralcev SNG-ja Drama Ljubljana bodo na proslavi sodelovale odlične glasbene in plesne skupine iz lokalnega okolja. Predstava se izogiba interpretacijam in skozi verodostojne ter strokovno dokumentirane citate udeležencev boja upodablja prelomne čase ter nas s svojo vero v boljši in lepši svet nagovarja tudi v težavni sedanjosti. Slavnostni govornik bo predsednik Državnega sveta Marko Lotrič.
Londonski produkcijski dvojec Blue Lab Beats je znan po dvostezni ambiciji. Poganja ga house tempo, fraziranje čez zmes elektronične in organske ritmike pa je pri BLB bodisi pristno mehko džezovsko bodisi neo-soularsko. Četrti album cenjenega dvojca v goste kliče tako vokaliste (Daley, Kojay Radical, Amber Navran, Farah Audhali) kot tudi izjemne instrumentaliste iz mlajše angleške džezovske garniture. S svežim posnetkom navduši tudi novi ameriški džez-klasik Kamasi Washington. Poseben pa bo tudi premierni nastop vrhniškega producenta z imenom Slowmotion Livestream.
Londonski produkcijski dvojec Blue Lab Beats je znan po dvostezni ambiciji. Poganja ga house tempo, fraziranje čez zmes elektronične in organske ritmike pa je pri BLB bodisi pristno mehko džezovsko bodisi neo-soularsko. Četrti album cenjenega dvojca v goste kliče tako vokaliste (Daley, Kojay Radical, Amber Navran, Farah Audhali) kot tudi izjemne instrumentaliste iz mlajše angleške džezovske garniture. S svežim posnetkom navduši tudi novi ameriški džez-klasik Kamasi Washington. Poseben pa bo tudi premierni nastop vrhniškega producenta z imenom Slowmotion Livestream.
V terminu tokratne (29.4.2924) Radijske delavnice znancev vam bomo posredovali posnetek štirindvajsete oddaje iz našega cikla z naslovom ŽIVETI Z DRUGAČNOSTJO – ŽIVETI DRUGAČNOST, ki smo jo pred dnevi pripravili na osnovni šoli v Staršah na Dravskem polju v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje invalidov v kulturi RAZVOJ Maribor. Osrednji gosti oddaje so bili – Karmen Fridrih – strokovna vodja Zavoda Karion, Betka Križovnik in ravnatelj starševske šole Franc Kekec. Ostali sodelujoči: mag.Mišo Petrovič, Tamara Velikogne, Niki Doberšek, Mišo Brezovec, Ana Perko, Tina Bartolj Milanka Mladenović, Borut Žvorc, Tina Sevšek, Neva Toplak in Natalija Kustec. Torej, kako drugačnost živeti in ji dajati človeški obraz – kako nas drugačnosti bogatijo in povezujejo hkrati… v naslednji uri našega tokratnega megaherčnega druženja. Oddajo je pripravil in vodil Tone Petelinšek. Tehnična realizacija Darko Kuković in Smiljan Greif.
V terminu tokratne (29.4.2924) Radijske delavnice znancev vam bomo posredovali posnetek štirindvajsete oddaje iz našega cikla z naslovom ŽIVETI Z DRUGAČNOSTJO – ŽIVETI DRUGAČNOST, ki smo jo pred dnevi pripravili na osnovni šoli v Staršah na Dravskem polju v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje invalidov v kulturi RAZVOJ Maribor. Osrednji gosti oddaje so bili – Karmen Fridrih – strokovna vodja Zavoda Karion, Betka Križovnik in ravnatelj starševske šole Franc Kekec. Ostali sodelujoči: mag.Mišo Petrovič, Tamara Velikogne, Niki Doberšek, Mišo Brezovec, Ana Perko, Tina Bartolj Milanka Mladenović, Borut Žvorc, Tina Sevšek, Neva Toplak in Natalija Kustec. Torej, kako drugačnost živeti in ji dajati človeški obraz – kako nas drugačnosti bogatijo in povezujejo hkrati… v naslednji uri našega tokratnega megaherčnega druženja. Oddajo je pripravil in vodil Tone Petelinšek. Tehnična realizacija Darko Kuković in Smiljan Greif.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Mladenič vzgoji cvet sredi kamenja … Pripoveduje: Marjana Klanšek. Vietnamska pravljica. Prevedel: Ivan Minatti. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1979.
Mladenič vzgoji cvet sredi kamenja … Pripoveduje: Marjana Klanšek. Vietnamska pravljica. Prevedel: Ivan Minatti. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1979.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Zvočnica Joži ubeseduje življenje velike gledališke in filmske igralke Jožice Avbelj, kot ga je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko mero sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebran roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži. Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanja z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski credo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih enostavno narediti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon teatru, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz njega veje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika. Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej. »Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, najsi je šele na začetku igralske poti ali pa že globoko v njej. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika skušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je predala svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga O Jožici Avbelj Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem Gledališču Pupilije Ferkeverk. Tu je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je odigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela veliko nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT, nastopala je po gledaliških hišah po vsem svetu. Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato profesionalno pot poudarila samosvojost in trmo. Interpretinja: Jožica Avbelj Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Mastering: Smiljan Greif Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024.
Zvočnica Joži ubeseduje življenje velike gledališke in filmske igralke Jožice Avbelj, kot ga je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko mero sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebran roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži. Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanja z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski credo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih enostavno narediti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon teatru, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz njega veje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika. Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej. »Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, najsi je šele na začetku igralske poti ali pa že globoko v njej. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika skušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je predala svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga O Jožici Avbelj Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem Gledališču Pupilije Ferkeverk. Tu je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je odigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela veliko nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT, nastopala je po gledaliških hišah po vsem svetu. Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato profesionalno pot poudarila samosvojost in trmo. Interpretinja: Jožica Avbelj Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Mastering: Smiljan Greif Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024.
Beneški bienale, ena od najpomembnejših prireditev sodobne umetnosti, je praktično vedno deležen tudi kritik. Nič drugače ni letos, ko si je kurator Adriano Pedrosa za izhodišče zamislil naslov Tujci povsod. Na dvodelni osrednji razstavi v Giardinih in Arsenalu v ospredje postavlja predvsem umetnost globalnega juga, staroselcev, samoukov, kvir umetnic in umetnikov ter tistih, ki so migrirali. Na izhodiščno temo se kot vedno v večji ali manjši meri odzivajo tudi nacionalni paviljoni. Ti v primerjavi s precej zgodovinsko zasnovano osrednjo razstavo Adriana Pedrose bolj osvetljujejo aktualne probleme in vprašanja. Pogled v preteklost je seveda legitimno izhodišče, a se zdi, da nam razstava o spregledanih zgodovinah in nezahodnih modernizmih ne ponudi dovolj konteksta in informacij, sploh, ker gledamo dela iz različnih podoročij in kontekstov. Dr. Marko Jenko iz Muzeja Lah pa izpostavlja tudi precejšnjo predvidljivost letošnjega bienala. Foto: Dejan Habicht
Beneški bienale, ena od najpomembnejših prireditev sodobne umetnosti, je praktično vedno deležen tudi kritik. Nič drugače ni letos, ko si je kurator Adriano Pedrosa za izhodišče zamislil naslov Tujci povsod. Na dvodelni osrednji razstavi v Giardinih in Arsenalu v ospredje postavlja predvsem umetnost globalnega juga, staroselcev, samoukov, kvir umetnic in umetnikov ter tistih, ki so migrirali. Na izhodiščno temo se kot vedno v večji ali manjši meri odzivajo tudi nacionalni paviljoni. Ti v primerjavi s precej zgodovinsko zasnovano osrednjo razstavo Adriana Pedrose bolj osvetljujejo aktualne probleme in vprašanja. Pogled v preteklost je seveda legitimno izhodišče, a se zdi, da nam razstava o spregledanih zgodovinah in nezahodnih modernizmih ne ponudi dovolj konteksta in informacij, sploh, ker gledamo dela iz različnih podoročij in kontekstov. Dr. Marko Jenko iz Muzeja Lah pa izpostavlja tudi precejšnjo predvidljivost letošnjega bienala. Foto: Dejan Habicht
Judoistka Andreja Leški je na evropskem prvenstvu v Zagrebu osvojila bronasto kolajno v kategoriji do 63 kilogramov. Branilka naslova je gladko odpravila prve tekmice, v polfinalu pa se je zalomilo. Kljub temu je Leški zadovoljna. Ostali poudarki oddaje: - Objavljena cenitev: Pravosodno ministrstvo za stavbo na Litijski plačalo 1,7 milijona preveč - Prenova ljubljanskega UKC-ja bo daljša in kot kaže tudi dražja - Združeni narodi: v Gazi na kvadratni meter približno 300 kilogramov ruševin
Judoistka Andreja Leški je na evropskem prvenstvu v Zagrebu osvojila bronasto kolajno v kategoriji do 63 kilogramov. Branilka naslova je gladko odpravila prve tekmice, v polfinalu pa se je zalomilo. Kljub temu je Leški zadovoljna. Ostali poudarki oddaje: - Objavljena cenitev: Pravosodno ministrstvo za stavbo na Litijski plačalo 1,7 milijona preveč - Prenova ljubljanskega UKC-ja bo daljša in kot kaže tudi dražja - Združeni narodi: v Gazi na kvadratni meter približno 300 kilogramov ruševin
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Jura je gorska veriga med Francijo in Švico. V tamkajšnjih dolinah uspeva pelin, grenka rastlina, iz katere že več kot 200 let destilirajo absint, čeprav sta bili do leta 2005 njegova pridelava in prodaja v Franciji in Švici prepovedani, saj je veljalo, da uživanje absinta povzroča norost in slepoto. Vendar pri absintu ni nevaren pelin, temveč visoka vsebnost alkohola. Francis Martin je v vasi Boveresse kuhal absint že v času, ko je bilo to še prepovedano. Po legalizaciji je odprl majhno destilarno, zdaj je podjetje prevzel sin Philippe, ki se očetov uspeh trudi nadgraditi z novo različico žganja. Absint pa ni le pijača, uporabite ga lahko za izboljšanje številnih jedi, kot so postrvi, sladoledni sufle ali klobase, pri čemer glavno vlogo igrajo aromatična zelišča v absintu. ZU TISCH ... / Nemčija / 2015 / Avtor: Lorenz Findeisen
Jura je gorska veriga med Francijo in Švico. V tamkajšnjih dolinah uspeva pelin, grenka rastlina, iz katere že več kot 200 let destilirajo absint, čeprav sta bili do leta 2005 njegova pridelava in prodaja v Franciji in Švici prepovedani, saj je veljalo, da uživanje absinta povzroča norost in slepoto. Vendar pri absintu ni nevaren pelin, temveč visoka vsebnost alkohola. Francis Martin je v vasi Boveresse kuhal absint že v času, ko je bilo to še prepovedano. Po legalizaciji je odprl majhno destilarno, zdaj je podjetje prevzel sin Philippe, ki se očetov uspeh trudi nadgraditi z novo različico žganja. Absint pa ni le pijača, uporabite ga lahko za izboljšanje številnih jedi, kot so postrvi, sladoledni sufle ali klobase, pri čemer glavno vlogo igrajo aromatična zelišča v absintu. ZU TISCH ... / Nemčija / 2015 / Avtor: Lorenz Findeisen
Oddaja Migaj z nami. Oddaja o razgibanem življenju, v katerem migajo vsi, mladi in stari, navdušeni rekreativci in vrhunski športniki. Oddaja nastaja pod pokroviteljstvom Olimpijskega komiteja Slovenije.
Oddaja Migaj z nami. Oddaja o razgibanem življenju, v katerem migajo vsi, mladi in stari, navdušeni rekreativci in vrhunski športniki. Oddaja nastaja pod pokroviteljstvom Olimpijskega komiteja Slovenije.
SEBASTJANOVA VISOKA GREDA Sebastjan opazuje svojo lani narejeno visoko gredo. Vedno znova spoznava, da se prezgodnje setve ne obnesejo. Tako se je redkvica, posejana kasneje, že začela debeliti, medtem ko pri zgodnji setvi še ne. S sajenjem plodovk pa še odlaša. KO SADIMO PARADIŽNIKE Preden bomo paradižnike presadili na prosto, jih nekaj dni utrjujemo zunaj v zavetni legi. Ker se paradižnik zelo razveji, naj bo sadilna razdalja med vrstami vsaj 70 cm, v vrsti pa 40 cm. Nasvete o oporah povzema dr. Kristina Ugrinović s Kmetijskega inštituta Slovenije. OPRAŠEVANJE KAKTUSOV V Paviljonu kaktej v Rogaški Slatini lahko občudujemo eno najbogatejših zbirk teh posebnih rastlin v Evropi. Med njimi so že skoraj 90 let stari primerki, med povprečno velikimi pa izstopa komaj kak centimeter 'velik' – najmanjši na svetu. S skrbnico, gospo Lučko, spoznamo opraševanje kaktusov. RABARBARA – ZA NA VRT IN V LONEC Ker rabarbara zavzame kakšen kvadratni meter površine, to upoštevajmo ob sajenju. Pobiramo močne listne peclje, ki so užitni do začetka poletja, kasneje je v njih preveč oksalne kisline. Mateja Reš z Vrta okusov rabarbaro uporablja za zatiranje škodljivcev na vrtu, iz sočnih stebelc pa pričara okusne prigrizke. V tokratni oddaji se lahko potegujete tudi za kar nekaj lepih nagrad. Ne zamudite nas v živo, v petek ob 17.20 na TVS1. navrtu@rtvslo.si
SEBASTJANOVA VISOKA GREDA Sebastjan opazuje svojo lani narejeno visoko gredo. Vedno znova spoznava, da se prezgodnje setve ne obnesejo. Tako se je redkvica, posejana kasneje, že začela debeliti, medtem ko pri zgodnji setvi še ne. S sajenjem plodovk pa še odlaša. KO SADIMO PARADIŽNIKE Preden bomo paradižnike presadili na prosto, jih nekaj dni utrjujemo zunaj v zavetni legi. Ker se paradižnik zelo razveji, naj bo sadilna razdalja med vrstami vsaj 70 cm, v vrsti pa 40 cm. Nasvete o oporah povzema dr. Kristina Ugrinović s Kmetijskega inštituta Slovenije. OPRAŠEVANJE KAKTUSOV V Paviljonu kaktej v Rogaški Slatini lahko občudujemo eno najbogatejših zbirk teh posebnih rastlin v Evropi. Med njimi so že skoraj 90 let stari primerki, med povprečno velikimi pa izstopa komaj kak centimeter 'velik' – najmanjši na svetu. S skrbnico, gospo Lučko, spoznamo opraševanje kaktusov. RABARBARA – ZA NA VRT IN V LONEC Ker rabarbara zavzame kakšen kvadratni meter površine, to upoštevajmo ob sajenju. Pobiramo močne listne peclje, ki so užitni do začetka poletja, kasneje je v njih preveč oksalne kisline. Mateja Reš z Vrta okusov rabarbaro uporablja za zatiranje škodljivcev na vrtu, iz sočnih stebelc pa pričara okusne prigrizke. V tokratni oddaji se lahko potegujete tudi za kar nekaj lepih nagrad. Ne zamudite nas v živo, v petek ob 17.20 na TVS1. navrtu@rtvslo.si