Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Pirhi, tudi pisanke in pisanice so indoevropski pomladni simbol in morda najbolj znan velikonočni simbol oziroma simbol Kristusovega vstajenja. Tudi oddaje je v znamenju pirha, tak naslov je namreč sloviti angleški humoristični pisatelj Hector Hugh Munro, bolj znan kot Saki, dal eni izmed svojih zgodbic. Pirh ima v zgodbi v resnici tako pomembno vlogo, da pretrese celo tevtonsko plemstvo. Prevod Matej Juh, interpretacija Polona Juh, glasbena oprema Tina Ogrin, ton in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Posneto 2022. Redakcija Matej Juh in Staša Grahek.
Pirhi, tudi pisanke in pisanice so indoevropski pomladni simbol in morda najbolj znan velikonočni simbol oziroma simbol Kristusovega vstajenja. Tudi oddaje je v znamenju pirha, tak naslov je namreč sloviti angleški humoristični pisatelj Hector Hugh Munro, bolj znan kot Saki, dal eni izmed svojih zgodbic. Pirh ima v zgodbi v resnici tako pomembno vlogo, da pretrese celo tevtonsko plemstvo. Prevod Matej Juh, interpretacija Polona Juh, glasbena oprema Tina Ogrin, ton in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Posneto 2022. Redakcija Matej Juh in Staša Grahek.
Izginotja in sumi v skupnosti se množijo. Metodove noči razkrijejo, kako je meja nadzora šibka. Na policijski postaji zaskrbljeni Meto Damevski prijavi izginotje svoje partnerke Vere. V Metalki nadrejeni Šinkovec ugotovi nerazložljiv minus v poslovnih knjigah, Metod pa se pri njem znajde na zagovoru zaradi neprimernega vedenja. Sodelavec Rafael nanj vse bolj agresivno pritiska, naj se vključi v dodatne kriminalne posle. Zvečer Metod odide v disko, kjer spozna mlado Zoro in jo zapelje v smrtonosni objem. Naslednje jutro ga sosedov Franc obtoži, da je ponovno ukradel drva, saj se je iz Metodove hiše še ponoči vil črn dim.
Izginotja in sumi v skupnosti se množijo. Metodove noči razkrijejo, kako je meja nadzora šibka. Na policijski postaji zaskrbljeni Meto Damevski prijavi izginotje svoje partnerke Vere. V Metalki nadrejeni Šinkovec ugotovi nerazložljiv minus v poslovnih knjigah, Metod pa se pri njem znajde na zagovoru zaradi neprimernega vedenja. Sodelavec Rafael nanj vse bolj agresivno pritiska, naj se vključi v dodatne kriminalne posle. Zvečer Metod odide v disko, kjer spozna mlado Zoro in jo zapelje v smrtonosni objem. Naslednje jutro ga sosedov Franc obtoži, da je ponovno ukradel drva, saj se je iz Metodove hiše še ponoči vil črn dim.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Film Skupaj nas na začetku uvede v utečeno življenje funkcionalne, vendar neklasične družine: najstnica Mia srečno živi s svojim očetom Matejem in njegovim partnerjem Luko. To harmonično skupnost z vsakdanjimi radostmi in tegobami prekine nenadna Matejeva smrt in zaradi neurejenih odnosov v širši družini postane negotovo, ali bosta Luka in Mija v prihodnje še lahko živela skupaj. Film Marka Šantića na svež in občuten način prikazuje družinske odnose znotraj nekonvencionalne družine, skozi zgodbo razgrinja posledice, ki jih prinašajo zamolčevanje, predsodki in izogibanje problemom. Govori nam predvsem o tem, da človek ni ustvarjen za samoto in da svoje sobivanje lahko polno živi v različnih skupnostih. Režija: Marko Šantić / Scenarij: Irena Svetek / Igrajo: Nadja Debeljak, Primož Bezjak, Jernej Šugman, Silava Čušin, Ivo Ban, Olga Kacjan, Gal Golob
Film Skupaj nas na začetku uvede v utečeno življenje funkcionalne, vendar neklasične družine: najstnica Mia srečno živi s svojim očetom Matejem in njegovim partnerjem Luko. To harmonično skupnost z vsakdanjimi radostmi in tegobami prekine nenadna Matejeva smrt in zaradi neurejenih odnosov v širši družini postane negotovo, ali bosta Luka in Mija v prihodnje še lahko živela skupaj. Film Marka Šantića na svež in občuten način prikazuje družinske odnose znotraj nekonvencionalne družine, skozi zgodbo razgrinja posledice, ki jih prinašajo zamolčevanje, predsodki in izogibanje problemom. Govori nam predvsem o tem, da človek ni ustvarjen za samoto in da svoje sobivanje lahko polno živi v različnih skupnostih. Režija: Marko Šantić / Scenarij: Irena Svetek / Igrajo: Nadja Debeljak, Primož Bezjak, Jernej Šugman, Silava Čušin, Ivo Ban, Olga Kacjan, Gal Golob
Čustvena ljubezenska drama, v kateri sta spretno prepletena najstniško in odraslo življenje glavnih junakov Alison Connor in Daniela O'Toola ter glasba skupin The Cure, Joy Divison, The Jesus and Mary Jane, The Stone Roses, New Order, Arctic Monkeys in drugih. Serija je posneta po istoimenskem romanu (2020) pisateljice Jane Sanderson, nekdanje novinarke, pozneje pa producentke na BBC. Prve ljubezni ne pozabiš nikoli. Srednješolca Alison in Daniel, ki živita v Sheffieldu, se spoznata na zabavi, postaneta par in uživata v času, ki ga preživljata skupaj. Povezuje ju ljubezen do glasbe, najljubše pesmi snemata na kasete, si jih izmenjujeta, besedila znata na pamet. Ko Alison nenadoma odide, je Daniel popolnoma strt. Mnogo let kasneje je Alison uspešna pisateljica, ki z možem Michaelom in dvema otrokoma živi v Sydneyju. Daniel, ki je ostal v Sheffieldu, si je prav tako ustvaril družino in tudi on piše, vendar ni zelo uspešen. V trgovini s ploščami zasliši pesem, ki ga vrne v mladost in spomni na Alison. Po oklevanju ji vendarle pošlje sporočilo in ona se odzove … ep. 1 Alison in Daniel se spoznata leta 1989 na zabavi, poveže ju ljubezen do glasbe. Dvajset let pozneje Daniel še vedno živi v Sheffieldu, Alison pa si je ustvarila življenje v Sydneyju. Ko Daniel prebere članek o romanu, ki ga je napisala Alison, ji na Facebooku pošlje prošnjo za prijateljstvo v upanju, da bi se ponovno vžgala iskra, ki je razsvetlila njuno mladost. MIX TAPE / 2025 / koprodukcija (Avstralija, Irska, Kanada) Scenarij: Jo Spain Režija: Lucy Gaffy V glavnih vlogah: Teresa Palmer, Jim Sturgess, Florence Hunt, Rory Walton-Smith, Julia Savage, Ben Lawson, Mark O'Halloran, Helen Behan, Conor Sánchez, Jonathan Harden, Siobhan O'Kelly, Alex Rodney, Sara Soulie, Jacqueline McKenzie, Chika Ikogwe
Čustvena ljubezenska drama, v kateri sta spretno prepletena najstniško in odraslo življenje glavnih junakov Alison Connor in Daniela O'Toola ter glasba skupin The Cure, Joy Divison, The Jesus and Mary Jane, The Stone Roses, New Order, Arctic Monkeys in drugih. Serija je posneta po istoimenskem romanu (2020) pisateljice Jane Sanderson, nekdanje novinarke, pozneje pa producentke na BBC. Prve ljubezni ne pozabiš nikoli. Srednješolca Alison in Daniel, ki živita v Sheffieldu, se spoznata na zabavi, postaneta par in uživata v času, ki ga preživljata skupaj. Povezuje ju ljubezen do glasbe, najljubše pesmi snemata na kasete, si jih izmenjujeta, besedila znata na pamet. Ko Alison nenadoma odide, je Daniel popolnoma strt. Mnogo let kasneje je Alison uspešna pisateljica, ki z možem Michaelom in dvema otrokoma živi v Sydneyju. Daniel, ki je ostal v Sheffieldu, si je prav tako ustvaril družino in tudi on piše, vendar ni zelo uspešen. V trgovini s ploščami zasliši pesem, ki ga vrne v mladost in spomni na Alison. Po oklevanju ji vendarle pošlje sporočilo in ona se odzove … ep. 1 Alison in Daniel se spoznata leta 1989 na zabavi, poveže ju ljubezen do glasbe. Dvajset let pozneje Daniel še vedno živi v Sheffieldu, Alison pa si je ustvarila življenje v Sydneyju. Ko Daniel prebere članek o romanu, ki ga je napisala Alison, ji na Facebooku pošlje prošnjo za prijateljstvo v upanju, da bi se ponovno vžgala iskra, ki je razsvetlila njuno mladost. MIX TAPE / 2025 / koprodukcija (Avstralija, Irska, Kanada) Scenarij: Jo Spain Režija: Lucy Gaffy V glavnih vlogah: Teresa Palmer, Jim Sturgess, Florence Hunt, Rory Walton-Smith, Julia Savage, Ben Lawson, Mark O'Halloran, Helen Behan, Conor Sánchez, Jonathan Harden, Siobhan O'Kelly, Alex Rodney, Sara Soulie, Jacqueline McKenzie, Chika Ikogwe
V Katoliški cerkvi je dogajanje na véliko soboto minilo v znamenju spomina na mrtvega Jezusa v grobu. Dan se je začel z blagoslovom velikonočnega ognja in vode, nadaljeval z blagoslovom prazničnih dobrot. Evangeličani velikonočnih jedi ne blagoslavljajo, na véliko soboto pa zakurijo velikonočni ogenj v znamenje veselja in svetlobe. Drugače je v katoliških cerkvah, kjer se praznovanje velike noči že danes začenja z vigilijo oziroma bedenjem.
V Katoliški cerkvi je dogajanje na véliko soboto minilo v znamenju spomina na mrtvega Jezusa v grobu. Dan se je začel z blagoslovom velikonočnega ognja in vode, nadaljeval z blagoslovom prazničnih dobrot. Evangeličani velikonočnih jedi ne blagoslavljajo, na véliko soboto pa zakurijo velikonočni ogenj v znamenje veselja in svetlobe. Drugače je v katoliških cerkvah, kjer se praznovanje velike noči že danes začenja z vigilijo oziroma bedenjem.
Velikonočne obveznosti so za nami, preden pa jutri sedemo za obloženo mizo, poglejmo novo epizodo oddaje Kaj dogaja? Kdo zažiga v Ljubljani, kdo je odpihnil brisače od lani in ali so glasovi za vlado že zbrani? Kakšna bo prihodnost slovenske politike, bo v karte pogledal Vedeževalec Vlaž, iz Dubaja pa se bo javil sam velikonočni zajec. Sodelavca rubrike Generacija beta bosta tokrat obdelala stanovanjski problem, na sodišču pa se boste odločali, ali je bolje biti v koaliciji ali v opoziciji. Naš gost bo legendarni Jan Plestenjak, ki se mu bo na odru pridružil še en Jan, Davor Radpirhi & Šunko Loco bodo zapeli o veliki noči, na koncu pa bo Robert skupaj s skupino NS5 povabil vse v koalicijo.
Velikonočne obveznosti so za nami, preden pa jutri sedemo za obloženo mizo, poglejmo novo epizodo oddaje Kaj dogaja? Kdo zažiga v Ljubljani, kdo je odpihnil brisače od lani in ali so glasovi za vlado že zbrani? Kakšna bo prihodnost slovenske politike, bo v karte pogledal Vedeževalec Vlaž, iz Dubaja pa se bo javil sam velikonočni zajec. Sodelavca rubrike Generacija beta bosta tokrat obdelala stanovanjski problem, na sodišču pa se boste odločali, ali je bolje biti v koaliciji ali v opoziciji. Naš gost bo legendarni Jan Plestenjak, ki se mu bo na odru pridružil še en Jan, Davor Radpirhi & Šunko Loco bodo zapeli o veliki noči, na koncu pa bo Robert skupaj s skupino NS5 povabil vse v koalicijo.
Un viaggio nella cucina tradizionale istriana con la preparazione di ricette succolenti. Potovanje v tradicionalno istrsko kuhinjo s pripravo sočnih receptov.
Un viaggio nella cucina tradizionale istriana con la preparazione di ricette succolenti. Potovanje v tradicionalno istrsko kuhinjo s pripravo sočnih receptov.
Velikonočna poslanica evangeličanskega škofa dr. Aleksandra Erniša.
Velikonočna poslanica evangeličanskega škofa dr. Aleksandra Erniša.
Velikonočna poslanica slovenskih škofov.
Velikonočna poslanica slovenskih škofov.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Mark Hummel je ameriški bluesovski orgličar, pevec in avtor, rojen leta 1955 v New Havnu v zvezni državi Connecticut. Velja za enega najpomembnejših sodobnih izvajalcev orgličarskega bluesa. Posebej ga cenijo zaradi izrazitega tona, občutka za tradicionalni blues ter prepričljivega odrskega nastopa, in kot takega smo ga slišali tudi pri nas. Glasbeno se Mark Hummel giblje med west coast bluesom (torej bluesom zahodne obale), čikaškim bluesom, swingom in starimi, že skoraj pozabljenimi koreninami ameriške popularne glasbe. Med Markovimi najpomembnejšimi vzorniki je bil skoraj zagotovo na prvem mestu Little Walter.
Mark Hummel je ameriški bluesovski orgličar, pevec in avtor, rojen leta 1955 v New Havnu v zvezni državi Connecticut. Velja za enega najpomembnejših sodobnih izvajalcev orgličarskega bluesa. Posebej ga cenijo zaradi izrazitega tona, občutka za tradicionalni blues ter prepričljivega odrskega nastopa, in kot takega smo ga slišali tudi pri nas. Glasbeno se Mark Hummel giblje med west coast bluesom (torej bluesom zahodne obale), čikaškim bluesom, swingom in starimi, že skoraj pozabljenimi koreninami ameriške popularne glasbe. Med Markovimi najpomembnejšimi vzorniki je bil skoraj zagotovo na prvem mestu Little Walter.
Neposredni prenosi ali posnetki iz evropskih opernih hiš in Metropolitanske opere - v eni najbolj priljubljenih radijskih oddaj.
Neposredni prenosi ali posnetki iz evropskih opernih hiš in Metropolitanske opere - v eni najbolj priljubljenih radijskih oddaj.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
Top 17 je ena najstarejših glasbenih lestvic saj je na Radiu Maribor že od leta 1985. Sestavljena je iz desetih domačih in sedmih tujih uspešnic tedna, tedensko pa predstavimo še dve novosti in se pogovarjamo z glasbeniki. Premierno je na sporedu v petek ob 19.uri - ponovitev je v sredo ob 20.uri.
Top 17 je ena najstarejših glasbenih lestvic saj je na Radiu Maribor že od leta 1985. Sestavljena je iz desetih domačih in sedmih tujih uspešnic tedna, tedensko pa predstavimo še dve novosti in se pogovarjamo z glasbeniki. Premierno je na sporedu v petek ob 19.uri - ponovitev je v sredo ob 20.uri.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca Eva Stražar in Urban Kuntarič, ki jih tudi interpretirata. Iskala sta nenavadne in nepoznane pripovedi, ki bi po svoji obliki bolj spominjale na pričevanja o nekih davnih, resničnih dogodkih kot na izčiščene, spretno zapisane zgodbe. Našla sta jih v številnih zapisih slovenskih etnologov, pa tudi v ljudskih pesmih in knjigah za otroke. Režiser Klemen Markovčič je ta kolaž prevedel v zvočni jezik, in to v pripovedno-igrani obliki. Gre za nekakšno radiofonsko raziskavo pripovedovalske forme, ki ima tudi na slovenskem bogato tradicijo. Serija torej le z govorjeno in péto besedo razpira zvočni prostor slovenskim arhetipom in v pustnem času slaví slovo zime in prihod pomladi. V tretjem delu spoznamo ajdovske deklice, zlatoroga in srebrnokrilca. Interpreta – Eva Stražar, Urban Kuntarič Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Jurij Alič Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2020
Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca Eva Stražar in Urban Kuntarič, ki jih tudi interpretirata. Iskala sta nenavadne in nepoznane pripovedi, ki bi po svoji obliki bolj spominjale na pričevanja o nekih davnih, resničnih dogodkih kot na izčiščene, spretno zapisane zgodbe. Našla sta jih v številnih zapisih slovenskih etnologov, pa tudi v ljudskih pesmih in knjigah za otroke. Režiser Klemen Markovčič je ta kolaž prevedel v zvočni jezik, in to v pripovedno-igrani obliki. Gre za nekakšno radiofonsko raziskavo pripovedovalske forme, ki ima tudi na slovenskem bogato tradicijo. Serija torej le z govorjeno in péto besedo razpira zvočni prostor slovenskim arhetipom in v pustnem času slaví slovo zime in prihod pomladi. V tretjem delu spoznamo ajdovske deklice, zlatoroga in srebrnokrilca. Interpreta – Eva Stražar, Urban Kuntarič Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Jurij Alič Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2020
Slovenci smo, ko pride do varčevanja še vedno zelo konzervativni. Največ denarja - trenutno kar 29 milijard evrov - hranimo na bančnih računih, kjer denar počasi a vztrajno izgublja vrednost. Da bi ljudi spodbudila k varčevanju, je država z marcem omogočila odprtje individualnih naložbenih računov. V oddaji smo zbrali vse pomembne informacije za tiste, ki razmišljajo o odprtju: kako ga odpreti, kakšni so stroški, koliko lahko preko teh računov investirate in kako je z obdavčitvijo dobičkov.
Slovenci smo, ko pride do varčevanja še vedno zelo konzervativni. Največ denarja - trenutno kar 29 milijard evrov - hranimo na bančnih računih, kjer denar počasi a vztrajno izgublja vrednost. Da bi ljudi spodbudila k varčevanju, je država z marcem omogočila odprtje individualnih naložbenih računov. V oddaji smo zbrali vse pomembne informacije za tiste, ki razmišljajo o odprtju: kako ga odpreti, kakšni so stroški, koliko lahko preko teh računov investirate in kako je z obdavčitvijo dobičkov.
Zleknite se na orehovo lupino in na njej odplavajte na medeno potico! Pripovedujeta: Brane Grubar in Judita Zidar Napisal: Miroslav Slana. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Zleknite se na orehovo lupino in na njej odplavajte na medeno potico! Pripovedujeta: Brane Grubar in Judita Zidar Napisal: Miroslav Slana. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
Na odmaknjeni parceli pri Mirni na Dolenjskem stoji sodobna novogradnja, ki spoštljivo nadaljuje tradicijo prostora, kjer je nekoč stala stara kmečka hiša. Njena moč je prav v tem, da se z okolico ne primerja, temveč se z njo smiselno in spoštljivo povezuje. Na Bloški planoti narava ponuja neverjeten mir, vsi letni časi pa prinašajo priložnost, da se naužijemo svežega zraka, za katerega skrbijo strnjeni gozdovi. Tu smo našli šopek hišic, pri katerih je skoraj vsak kotiček prežet z lesom – od brun do skulptur, od igral do detajlov, ki presenečajo z domiselnostjo. Les tukaj ni le gradbeni material, temveč vez z naravo in kulturno dediščino kraja. Na Bledu stojita dve vili, ki spadata med protokolarne posesti Republike Slovenije: Vila Bled in Vila Zlatorog. Slednja je manj znana, saj ni odprta za javnost, zato gledalcem Ambientov ponujamo lepo priložnost, da spoznajo njene čare.
Na odmaknjeni parceli pri Mirni na Dolenjskem stoji sodobna novogradnja, ki spoštljivo nadaljuje tradicijo prostora, kjer je nekoč stala stara kmečka hiša. Njena moč je prav v tem, da se z okolico ne primerja, temveč se z njo smiselno in spoštljivo povezuje. Na Bloški planoti narava ponuja neverjeten mir, vsi letni časi pa prinašajo priložnost, da se naužijemo svežega zraka, za katerega skrbijo strnjeni gozdovi. Tu smo našli šopek hišic, pri katerih je skoraj vsak kotiček prežet z lesom – od brun do skulptur, od igral do detajlov, ki presenečajo z domiselnostjo. Les tukaj ni le gradbeni material, temveč vez z naravo in kulturno dediščino kraja. Na Bledu stojita dve vili, ki spadata med protokolarne posesti Republike Slovenije: Vila Bled in Vila Zlatorog. Slednja je manj znana, saj ni odprta za javnost, zato gledalcem Ambientov ponujamo lepo priložnost, da spoznajo njene čare.
Zgodovinski biografski film. Assisi, Italija, leto 1211. Chiara je osemnajstletnica premožnih staršev in neke noči pobegne od doma, da bi se pridružila Frančišku, ikoni tedanjega duhovnega, krščanskega sveta. Od tistega dne naprej se je Chiari življenje povsem spremenilo. Potem ko je prepričljivo prekinila z družino in prejšnjim posvetnim življenjem, se posveti pravemu krščanstvu, življenju v skromnosti in ponižnosti. V želji, da bi pomagala ženskam, skupaj s Frančiškom ustanovita red Klarise, katoliški kontemplativni verski red, v katerem so samo ženske. Tedanji papež Inocenc III je red potrdil. Klarise živijo v strogi klavzuri, nosijo rjavo obleko. CHIARA / ITA, BELG / 2022 Režija: Susanna Nicchiarelli / Scenarij: Susanna Nicchiarelli / Igrajo: Margherita Mazzucco, Luigi Lo Cascio, Andrea Bruschi, Andrea Carpenzano, Paolo Briguglia, Carlotta Natoli, Mattia Napoli, Paola Tiziana Cruciani, Valentino Campitelli, Giulia Testa, Flaminia Mancin, Luigi Vestuto …
Zgodovinski biografski film. Assisi, Italija, leto 1211. Chiara je osemnajstletnica premožnih staršev in neke noči pobegne od doma, da bi se pridružila Frančišku, ikoni tedanjega duhovnega, krščanskega sveta. Od tistega dne naprej se je Chiari življenje povsem spremenilo. Potem ko je prepričljivo prekinila z družino in prejšnjim posvetnim življenjem, se posveti pravemu krščanstvu, življenju v skromnosti in ponižnosti. V želji, da bi pomagala ženskam, skupaj s Frančiškom ustanovita red Klarise, katoliški kontemplativni verski red, v katerem so samo ženske. Tedanji papež Inocenc III je red potrdil. Klarise živijo v strogi klavzuri, nosijo rjavo obleko. CHIARA / ITA, BELG / 2022 Režija: Susanna Nicchiarelli / Scenarij: Susanna Nicchiarelli / Igrajo: Margherita Mazzucco, Luigi Lo Cascio, Andrea Bruschi, Andrea Carpenzano, Paolo Briguglia, Carlotta Natoli, Mattia Napoli, Paola Tiziana Cruciani, Valentino Campitelli, Giulia Testa, Flaminia Mancin, Luigi Vestuto …
Za vernike v Katoliški cerkvi se po popoldanskem blagoslovu velikonočnih jedi zdaj začenjajo velikonočne vigilije. Po veliki soboti je to prvo dejanje nedelje Jezusovega vstajenja, duhovniki pa bodo med drugim odraslim vernikom podeljevali zakramente. Drugi poudarki: - Trump opomnil Iran, da ima le še 48 ur časa za odprtje Hormuške ožine. - Zelenski na srečanju z Erdoganom za krepitev strateškega partnerstva. - Uredba o cenah in obsegu zdravstvenih storitev letos z več novostmi.
Za vernike v Katoliški cerkvi se po popoldanskem blagoslovu velikonočnih jedi zdaj začenjajo velikonočne vigilije. Po veliki soboti je to prvo dejanje nedelje Jezusovega vstajenja, duhovniki pa bodo med drugim odraslim vernikom podeljevali zakramente. Drugi poudarki: - Trump opomnil Iran, da ima le še 48 ur časa za odprtje Hormuške ožine. - Zelenski na srečanju z Erdoganom za krepitev strateškega partnerstva. - Uredba o cenah in obsegu zdravstvenih storitev letos z več novostmi.
Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
V oddajah se posvečamo maturitetnemu eseju. Klanec nekoč, danes, vedno? je naslov letošnjega tematskega sklopa maturitetnega eseja pri izpitu slovenščine na splošni maturi. V pogovoru z dijaki in njihovimi profesorji slovenščine bomo v oddajah pod drobnogled vzeli oba romana, ki ju morajo letos prebrati maturanti in sicer Na klancu Ivana Cankarja in Na Klancu Tine Vrščaj.
V oddajah se posvečamo maturitetnemu eseju. Klanec nekoč, danes, vedno? je naslov letošnjega tematskega sklopa maturitetnega eseja pri izpitu slovenščine na splošni maturi. V pogovoru z dijaki in njihovimi profesorji slovenščine bomo v oddajah pod drobnogled vzeli oba romana, ki ju morajo letos prebrati maturanti in sicer Na klancu Ivana Cankarja in Na Klancu Tine Vrščaj.
Leta 2003 v Zürichu rojeni mladi švicarski pisatelj Nelio Biedermann je v svojem drugem romanu z naslovom Lázár opisal zgodbo štirih generacij svojih prednikov, izvirajočih iz južnomadžarskega plemstva. Z romanom o družini, ki je v vrtincu zgodovinskih preobratov od zatona Avstro-Ogrske, obeh velikih vojn, sovjetske okupacije Madžarske, pa do zatrte madžarske vstaje leta 1956 izgubila premoženje in družbeni položaj, je dosegel takojšen kritiški in bralski uspeh, njegovo delo so prevedli v več kot 20 jezikov, po njem pa bo posnet tudi film. Lázár je roman o stari Evropi, napisan skozi oči generacije Z. V njem psihološki realizem nadomesti veliko enodimenzionalnih likov, katerih zgodbe v množici čustev zažarijo in ugasnejo vsaka zase. Prevedeni odlomek sestavljajo sklepna poglavja družinske sage, v katerih najmlajša člana družine Lázár, brat in sestra Eva in Pista, sredi političnih pretresov zapustita domovino in svoje starše, Lajosa in Lilly. Prevod Ana Grmek, interpretacija Jernej Gašperin, glasbena oprema Luka Hočevar, ton in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Posneto 2026. Redakcija Staša Grahek.
Leta 2003 v Zürichu rojeni mladi švicarski pisatelj Nelio Biedermann je v svojem drugem romanu z naslovom Lázár opisal zgodbo štirih generacij svojih prednikov, izvirajočih iz južnomadžarskega plemstva. Z romanom o družini, ki je v vrtincu zgodovinskih preobratov od zatona Avstro-Ogrske, obeh velikih vojn, sovjetske okupacije Madžarske, pa do zatrte madžarske vstaje leta 1956 izgubila premoženje in družbeni položaj, je dosegel takojšen kritiški in bralski uspeh, njegovo delo so prevedli v več kot 20 jezikov, po njem pa bo posnet tudi film. Lázár je roman o stari Evropi, napisan skozi oči generacije Z. V njem psihološki realizem nadomesti veliko enodimenzionalnih likov, katerih zgodbe v množici čustev zažarijo in ugasnejo vsaka zase. Prevedeni odlomek sestavljajo sklepna poglavja družinske sage, v katerih najmlajša člana družine Lázár, brat in sestra Eva in Pista, sredi političnih pretresov zapustita domovino in svoje starše, Lajosa in Lilly. Prevod Ana Grmek, interpretacija Jernej Gašperin, glasbena oprema Luka Hočevar, ton in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Posneto 2026. Redakcija Staša Grahek.
Kolesarska sezona je že v polnem razmahu, domače nogometno prvenstvo pa bo v soboto postreglo s kar tremi dvoboji. Nasproti si bosta stala tudi Celje in Maribor.
Kolesarska sezona je že v polnem razmahu, domače nogometno prvenstvo pa bo v soboto postreglo s kar tremi dvoboji. Nasproti si bosta stala tudi Celje in Maribor.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Sue Perkins svoje potovanje po Japonski začne v glavnem mestu Tokiu. Najprej si ogleda trening nacionalnega športa sumo, v katerem še vedno ni enakosti med spoloma. Nato obišče družino, ki živi z roboti. Ti pomagajo pri učenju otrok ter hišnih opravilih in so kot družinski člani. V senci gore Fudži se Sue udeleži Peklenskega tabora, najstrožje japonske poslovne šole. Vrne se v Tokio, kjer spozna mlado Rino, ki se je odločila za »solo« poroko; profesionalno poročno fotografiranje, le brez ženina. Sue raziskuje japonsko kulturo ljubkosti in pop idolov, zato si ogleda koncert skupine Tornado. Po vznemirljivem tednu v mestu pa se odpravi še na »gozdno kopanje« na polotoku Kii ter se pridruži romarjem ob festivalu jesenskega listja pod svetim slapom. JAPAN WITH SUE PERKINS / BBC STUDIOS / 2019 / Režija: Helen Simpson
Sue Perkins svoje potovanje po Japonski začne v glavnem mestu Tokiu. Najprej si ogleda trening nacionalnega športa sumo, v katerem še vedno ni enakosti med spoloma. Nato obišče družino, ki živi z roboti. Ti pomagajo pri učenju otrok ter hišnih opravilih in so kot družinski člani. V senci gore Fudži se Sue udeleži Peklenskega tabora, najstrožje japonske poslovne šole. Vrne se v Tokio, kjer spozna mlado Rino, ki se je odločila za »solo« poroko; profesionalno poročno fotografiranje, le brez ženina. Sue raziskuje japonsko kulturo ljubkosti in pop idolov, zato si ogleda koncert skupine Tornado. Po vznemirljivem tednu v mestu pa se odpravi še na »gozdno kopanje« na polotoku Kii ter se pridruži romarjem ob festivalu jesenskega listja pod svetim slapom. JAPAN WITH SUE PERKINS / BBC STUDIOS / 2019 / Režija: Helen Simpson
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Koliko odzivov je v letu 2025 prejela varuhinja gledalcev in poslušalcev, kaj so najpogostejše pritožbe? Koliko gledalcev, poslušalcev in bralcev RTV-vsebin so dosegle volilne vsebine na Televiziji Slovenija in MMC? Kakšne spremembe se obetajo v Odmevih? Kaj vse obsega muzejska zbirka RTV? Kakšne novosti pripravljajo v televizijskem uredništvu otroškega in mladinskega programa? Kako sta povezana RTV in slovenski džez? Gostje v studiu: Marica Zupan Uršič, Jelka Ribarič Grabljevec, Martina Peštaj, Žiga Bonča, Hugo Šekoranja. Voditeljica: Ilinka Todorovski. Urednik: Dejan Ladika.
Koliko odzivov je v letu 2025 prejela varuhinja gledalcev in poslušalcev, kaj so najpogostejše pritožbe? Koliko gledalcev, poslušalcev in bralcev RTV-vsebin so dosegle volilne vsebine na Televiziji Slovenija in MMC? Kakšne spremembe se obetajo v Odmevih? Kaj vse obsega muzejska zbirka RTV? Kakšne novosti pripravljajo v televizijskem uredništvu otroškega in mladinskega programa? Kako sta povezana RTV in slovenski džez? Gostje v studiu: Marica Zupan Uršič, Jelka Ribarič Grabljevec, Martina Peštaj, Žiga Bonča, Hugo Šekoranja. Voditeljica: Ilinka Todorovski. Urednik: Dejan Ladika.
»Če bi mi grozili z uničenjem vseh mojih del razen enega, bi se usmilil Rekviema,« je nekoč izjavil Hector Berlioz. Njegova Velika maša za umrle je delo nepredstavljivega obsega in prav gotovo nekaj posebnega, je kolosalna apokaliptična glasbena freska sodnega dne. Delo bodo 2. aprila v Glasbenem središču v Helsinkih izvedli tenorist John Findon, vokalni ansambel Somnium, zbor Helsinškega glasbenega središča, Etonski nacionalni moški zbor in Simfonični orkester Finskega radia, dirigiral bo Nicholas Collon. Povsem svež koncertni posnetek je Finski radio posredoval v ponudbo Evroradijski glasbeni niz za veliki teden.
»Če bi mi grozili z uničenjem vseh mojih del razen enega, bi se usmilil Rekviema,« je nekoč izjavil Hector Berlioz. Njegova Velika maša za umrle je delo nepredstavljivega obsega in prav gotovo nekaj posebnega, je kolosalna apokaliptična glasbena freska sodnega dne. Delo bodo 2. aprila v Glasbenem središču v Helsinkih izvedli tenorist John Findon, vokalni ansambel Somnium, zbor Helsinškega glasbenega središča, Etonski nacionalni moški zbor in Simfonični orkester Finskega radia, dirigiral bo Nicholas Collon. Povsem svež koncertni posnetek je Finski radio posredoval v ponudbo Evroradijski glasbeni niz za veliki teden.
Celovečerna dokumentarna oddaja se posveča pomenu Sonca za človeka, znanost in naravo. Sonce je čudež, ki omogoča življenje, a hkrati tudi največja nevarnost zanj. Britanski raziskovalec Andy Keen, ki mu pravijo tudi Indiana Jones severnega sija, se odpravi v ledeno pokrajino Finnmarksvidda, kjer domačini Samijci Soncu izkazujejo globoko spoštovanje – poznajo več kot šeststo besed za sneg, a le eno za sonce. Spoznavamo, kako nevidna vez med Soncem in Zemljo oblikuje naravo, živali in človeka. Ker tudi na Zemlji postaja vse bolj vroče, življenje na njej morda kmalu ne bo več mogoče. Znanstveniki Nase ter raziskovalci z observatorijev na Kanarskih otokih in v Dolini smrti, kjer temperatura poleti preseže 50 °C, opozarjajo, da moramo razumeti Sonce, če hočemo človeštvu zagotoviti prihodnost. THE SUN / DIE SONNE / Nemčija / 2024 / Režija: Fabian Korbinian Wolf
Celovečerna dokumentarna oddaja se posveča pomenu Sonca za človeka, znanost in naravo. Sonce je čudež, ki omogoča življenje, a hkrati tudi največja nevarnost zanj. Britanski raziskovalec Andy Keen, ki mu pravijo tudi Indiana Jones severnega sija, se odpravi v ledeno pokrajino Finnmarksvidda, kjer domačini Samijci Soncu izkazujejo globoko spoštovanje – poznajo več kot šeststo besed za sneg, a le eno za sonce. Spoznavamo, kako nevidna vez med Soncem in Zemljo oblikuje naravo, živali in človeka. Ker tudi na Zemlji postaja vse bolj vroče, življenje na njej morda kmalu ne bo več mogoče. Znanstveniki Nase ter raziskovalci z observatorijev na Kanarskih otokih in v Dolini smrti, kjer temperatura poleti preseže 50 °C, opozarjajo, da moramo razumeti Sonce, če hočemo človeštvu zagotoviti prihodnost. THE SUN / DIE SONNE / Nemčija / 2024 / Režija: Fabian Korbinian Wolf
V Katoliški cerkvi je velika sobota dan celodnevnega čaščenja Jezusa v grobu, kamor so ga simbolično prenesli na veliki petek, zato verniki na ta dan obiskujejo njegov simbolični grob. Škof Janez Kozinc je v poslanici dejal, da smo vsi podobni Jezusovim učencem s svojimi strahovi in omejitvami. Evangeličanski škof Aleksander Erniša pa je poudaril pomen Jezusovega vstajenja tukaj in zdaj. Drugi poudarki: - Iran odobril prehod ladij s humanitarno pomočjo in osnovnimi dobrinami skozi Hormuško ožino. - V Uniji še ni skrbi glede oskrbe z energenti, skrbijo pa vse višje cene. Članice za zdaj brez enotnega odziva. - Astronavti misije Artemis 2 na pol poti do Lune.
V Katoliški cerkvi je velika sobota dan celodnevnega čaščenja Jezusa v grobu, kamor so ga simbolično prenesli na veliki petek, zato verniki na ta dan obiskujejo njegov simbolični grob. Škof Janez Kozinc je v poslanici dejal, da smo vsi podobni Jezusovim učencem s svojimi strahovi in omejitvami. Evangeličanski škof Aleksander Erniša pa je poudaril pomen Jezusovega vstajenja tukaj in zdaj. Drugi poudarki: - Iran odobril prehod ladij s humanitarno pomočjo in osnovnimi dobrinami skozi Hormuško ožino. - V Uniji še ni skrbi glede oskrbe z energenti, skrbijo pa vse višje cene. Članice za zdaj brez enotnega odziva. - Astronavti misije Artemis 2 na pol poti do Lune.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Velikonočno praznovanje zaznamujejo raznoliki obredi, med katerimi je značilno obiskovanje božjega groba, kar je v verzih opisal tudi pesnik France Prešeren. Na veliko soboto se verniki z molitvijo in petjem zbirajo ob kulisi, ki ponazarja grob, v katerega so po svetopisemskem poročilu položili Kristusa. Božji grobovi so po slovenskih cerkvah navadno postavljeni le za velikonočne praznike, v nekaterih primerih pa so v posebnih kapelah in so del stalne likovne opreme cerkve. V oddaji bodo domačini predstavili naslikani kulisni božji grob v katedrali v Gornjem gradu, stekleni božji grob v župnijski cerkvi na Vačah in Plečnikov božji grob pri kamniških frančiškanih. Ti božji grobovi so umetnostni in obrtni dosežek ter zbujajo občudovanje mnogih obiskovalcev.
Velikonočno praznovanje zaznamujejo raznoliki obredi, med katerimi je značilno obiskovanje božjega groba, kar je v verzih opisal tudi pesnik France Prešeren. Na veliko soboto se verniki z molitvijo in petjem zbirajo ob kulisi, ki ponazarja grob, v katerega so po svetopisemskem poročilu položili Kristusa. Božji grobovi so po slovenskih cerkvah navadno postavljeni le za velikonočne praznike, v nekaterih primerih pa so v posebnih kapelah in so del stalne likovne opreme cerkve. V oddaji bodo domačini predstavili naslikani kulisni božji grob v katedrali v Gornjem gradu, stekleni božji grob v župnijski cerkvi na Vačah in Plečnikov božji grob pri kamniških frančiškanih. Ti božji grobovi so umetnostni in obrtni dosežek ter zbujajo občudovanje mnogih obiskovalcev.
Papež Leon XIV. je letošnje, ob osmem stoletju smrti sv. Frančiška Asiškega, razglasil za posebno jubilejno leto, hkrati pa obeležujemo tudi osemstoletnico nastanka enega od biserov svetovne religiozne poezije - Frančiškovo Sončno pesem ali Hvalnico stvarstvu. Ob tem jubileju je pri založbi Celjska Mohorjeva družba izšla tudi nova slovenska izdaja te pesnitve, ki jo je prevedel Vital Vodušek, opremljena pa je tudi s slikami akademskega slikarja Jošta Snoja. Knjigo je uredila dr. Tanja Ozvatič, spremno besedo pa so prispevali dr. Vinko Škafar, dr. Miha Pintarič ter docent dr. Miran Špelič, frančiškan, teolog, prevajalec in profesor pri Katedri za zgodovino Cerkve in patrologijo na ljubljanski Teološki fakulteti. S patrom Špeličem se je o Asiškovi Sončni pesmi pogovarjala avtorica oddaje Liana Buršič, pesnitev pa je v oddaji interpretiral Renato Horvat.
Papež Leon XIV. je letošnje, ob osmem stoletju smrti sv. Frančiška Asiškega, razglasil za posebno jubilejno leto, hkrati pa obeležujemo tudi osemstoletnico nastanka enega od biserov svetovne religiozne poezije - Frančiškovo Sončno pesem ali Hvalnico stvarstvu. Ob tem jubileju je pri založbi Celjska Mohorjeva družba izšla tudi nova slovenska izdaja te pesnitve, ki jo je prevedel Vital Vodušek, opremljena pa je tudi s slikami akademskega slikarja Jošta Snoja. Knjigo je uredila dr. Tanja Ozvatič, spremno besedo pa so prispevali dr. Vinko Škafar, dr. Miha Pintarič ter docent dr. Miran Špelič, frančiškan, teolog, prevajalec in profesor pri Katedri za zgodovino Cerkve in patrologijo na ljubljanski Teološki fakulteti. S patrom Špeličem se je o Asiškovi Sončni pesmi pogovarjala avtorica oddaje Liana Buršič, pesnitev pa je v oddaji interpretiral Renato Horvat.
V tokratnih Dobrih novicah gostimo dr. Danijelo Horvat Samardžija iz Kopra. Naša sogovornica je prostovoljka na področju demence in dela s starejšimi. V minulih petih letih je sprožila vrsto projektov, okoli katerih je oblikovala celo skupnost dobromislečih ljudi. Skupna točka: pomagati, zlasti starejšim. Z njo se je pogovarjal Janko Petrovec.
V tokratnih Dobrih novicah gostimo dr. Danijelo Horvat Samardžija iz Kopra. Naša sogovornica je prostovoljka na področju demence in dela s starejšimi. V minulih petih letih je sprožila vrsto projektov, okoli katerih je oblikovala celo skupnost dobromislečih ljudi. Skupna točka: pomagati, zlasti starejšim. Z njo se je pogovarjal Janko Petrovec.
Družinski film o vezi med deklico in konjem Enajstletna Anni se po selitvi iz mesta na podeželje težko prilagaja novemu okolju. Njeni starši so prezaposleni, skrbeti mora za mlajšega bratca, v šoli pa se spopada s svojimi vrstniki. Oporo najde v prijateljstvu z Lorenzem in v svetu konj, ki ji ga ta predstavi. Anni še posebej močno vez splete z lepim, neukročenim konjem Ponisrčkom. Ko njuno prijateljstvo ogrozijo konjski tatovi, se dekle poda v napeto dogodivščino, v kateri najde nove prijatelje, pa tudi občutek pripadnosti. Izvirni naslov: PONYHERZ / Nemško-belgijski film, 2023 / Režija: Markus Dietrich / Igrajo: Nilam Farooq, Dieter Hallervorden, Sophie Lutz, Christoph Letkowski, Anna Schudt
Družinski film o vezi med deklico in konjem Enajstletna Anni se po selitvi iz mesta na podeželje težko prilagaja novemu okolju. Njeni starši so prezaposleni, skrbeti mora za mlajšega bratca, v šoli pa se spopada s svojimi vrstniki. Oporo najde v prijateljstvu z Lorenzem in v svetu konj, ki ji ga ta predstavi. Anni še posebej močno vez splete z lepim, neukročenim konjem Ponisrčkom. Ko njuno prijateljstvo ogrozijo konjski tatovi, se dekle poda v napeto dogodivščino, v kateri najde nove prijatelje, pa tudi občutek pripadnosti. Izvirni naslov: PONYHERZ / Nemško-belgijski film, 2023 / Režija: Markus Dietrich / Igrajo: Nilam Farooq, Dieter Hallervorden, Sophie Lutz, Christoph Letkowski, Anna Schudt
Zakaj imamo občutek, da se hrana hitreje draži in kaj trenutno vpliva na rast cen? Kaj lahko naredi država in kako lahko potrošniki bolj pametno nakupujemo? V rubriki Izluščeno lahko prisluhnete pogovoru z vodjem prehranskega oddelka pri ZPS, dr. Matjažem Pircem. (foto: zps.si)
Zakaj imamo občutek, da se hrana hitreje draži in kaj trenutno vpliva na rast cen? Kaj lahko naredi država in kako lahko potrošniki bolj pametno nakupujemo? V rubriki Izluščeno lahko prisluhnete pogovoru z vodjem prehranskega oddelka pri ZPS, dr. Matjažem Pircem. (foto: zps.si)
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Prof. dr. Milica Antić Gaber je ena najopaznejših slovenskih sociologinj, redna profesorica na oddelku za sociologijo filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in mednarodna predavateljica. Je članica več mednarodnih mrež, ki se raziskovalno ukvarjajo s položajem žensk v politiki. Deluje v okviru Evropskega sociološkega združenja, ki mu trenutno predseduje in pri katerem končuje svoj tretji mandat. Je tudi članica strokovnega foruma Evropskega inštituta za enakost spolov s sedežem v Vilni. Njeno delo je bilo odločilno pri uvajanju vprašanj enakosti spolov v slovenski akademski in politični diskurz, ključno pa je tudi za siceršnje razumevanje sodobne slovenske družbe, predvsem na področjih, na katerih se stikajo politika, družbena moč in spol. Položaj žensk v politiki, feministična teorija, nasilje na podlagi spola, migracije in državljanstvo so nekatera izmed glavnih področij, s katerimi se raziskovalno ukvarja. Je avtorica in urednica številnih monografij, med katerimi vzbujajo posebno pozornost tiste, ki analizirajo parlamentarne volitve z gledišča spola in položaj žensk v akademski sferi. Pri svojem javnem delovanju pa je ves čas zavezana strogi znanstveni analizi z jasnim namenom – zavzemanjem za večjo pravičnost in enakost v družbi. Tokratno gostjo je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.
Prof. dr. Milica Antić Gaber je ena najopaznejših slovenskih sociologinj, redna profesorica na oddelku za sociologijo filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in mednarodna predavateljica. Je članica več mednarodnih mrež, ki se raziskovalno ukvarjajo s položajem žensk v politiki. Deluje v okviru Evropskega sociološkega združenja, ki mu trenutno predseduje in pri katerem končuje svoj tretji mandat. Je tudi članica strokovnega foruma Evropskega inštituta za enakost spolov s sedežem v Vilni. Njeno delo je bilo odločilno pri uvajanju vprašanj enakosti spolov v slovenski akademski in politični diskurz, ključno pa je tudi za siceršnje razumevanje sodobne slovenske družbe, predvsem na področjih, na katerih se stikajo politika, družbena moč in spol. Položaj žensk v politiki, feministična teorija, nasilje na podlagi spola, migracije in državljanstvo so nekatera izmed glavnih področij, s katerimi se raziskovalno ukvarja. Je avtorica in urednica številnih monografij, med katerimi vzbujajo posebno pozornost tiste, ki analizirajo parlamentarne volitve z gledišča spola in položaj žensk v akademski sferi. Pri svojem javnem delovanju pa je ves čas zavezana strogi znanstveni analizi z jasnim namenom – zavzemanjem za večjo pravičnost in enakost v družbi. Tokratno gostjo je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Nina Murks je doktorska študentka, raziskovalka in asistentka na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Nedavno je prejela štipendijo L'Oreal-Unesco za ženske v znanosti za svoje delo na področju raziskovanja kortikomišične sklopljenosti. Gre za to, kako možgani nadzorujejo mišice in komunicirajo z njimi, rezultati pa so uporabni pri izdelavi možgansko-računalniških vmesnikov, v zgodnji diagnostiki mišično-degenerativnih bolezni in pri hitrejši t.i. pametni rehabilitaciji. Pogovarjali smo se tudi o tem, kako je vstopila v programerstvo, ki velja za svet moških, kako v poletni šoli programiranja omogoča varno okolje dekletom, ki jih zanima programiranje, in o problematiki nezadostnega vključevanja žensk pri razvijanju pametnih tehnologij in umetne inteligence.
Nina Murks je doktorska študentka, raziskovalka in asistentka na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Nedavno je prejela štipendijo L'Oreal-Unesco za ženske v znanosti za svoje delo na področju raziskovanja kortikomišične sklopljenosti. Gre za to, kako možgani nadzorujejo mišice in komunicirajo z njimi, rezultati pa so uporabni pri izdelavi možgansko-računalniških vmesnikov, v zgodnji diagnostiki mišično-degenerativnih bolezni in pri hitrejši t.i. pametni rehabilitaciji. Pogovarjali smo se tudi o tem, kako je vstopila v programerstvo, ki velja za svet moških, kako v poletni šoli programiranja omogoča varno okolje dekletom, ki jih zanima programiranje, in o problematiki nezadostnega vključevanja žensk pri razvijanju pametnih tehnologij in umetne inteligence.