Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Blagovno znamko Peko je ustanovil trgovec in podjetnik Peter Kozina, ki velja za pionirja slovenske obutvene industrije. Podjetje je od ustanovitve leta 1903 prehodilo pestro pot. Kozina je že na začetku 20. stoletja začrtal jasno vizijo o napredku slovenskega čevljarstva. Že takrat je verjel, da lahko samo s povezovanjem čevljarskih mojstrov ter unikatnim znanjem in veščinami slovenske izdelke postavi na svetovni piedestal. Tovarna obutve je začela delovati leta 1906, v njej je združil posamezne čevljarje in uvedel moderne tehnologije. Po nenadni smrti leta 1930 je njegovo podjetje Peter Kozina & Co. zamenjalo kar nekaj lastnikov, leta 1948 ga je država nacionalizirala. Nato je Peko med letoma 1948 in 1995 deloval kot družbeno podjetje za proizvodnjo obutve in njenih sestavnih delov. Zlato obdobje je doživel v sedemdesetih in osemdesetih letih, ko je proizvodnjo širil v druge kraje in uspešno prodajal na evropskem in ameriškem trgu. V njem so v najboljših letih izdelali in prodali toliko čevljev, da bi, če bi jih postavili drugega pred drugega, Tržič povezali z Moskvo.
Blagovno znamko Peko je ustanovil trgovec in podjetnik Peter Kozina, ki velja za pionirja slovenske obutvene industrije. Podjetje je od ustanovitve leta 1903 prehodilo pestro pot. Kozina je že na začetku 20. stoletja začrtal jasno vizijo o napredku slovenskega čevljarstva. Že takrat je verjel, da lahko samo s povezovanjem čevljarskih mojstrov ter unikatnim znanjem in veščinami slovenske izdelke postavi na svetovni piedestal. Tovarna obutve je začela delovati leta 1906, v njej je združil posamezne čevljarje in uvedel moderne tehnologije. Po nenadni smrti leta 1930 je njegovo podjetje Peter Kozina & Co. zamenjalo kar nekaj lastnikov, leta 1948 ga je država nacionalizirala. Nato je Peko med letoma 1948 in 1995 deloval kot družbeno podjetje za proizvodnjo obutve in njenih sestavnih delov. Zlato obdobje je doživel v sedemdesetih in osemdesetih letih, ko je proizvodnjo širil v druge kraje in uspešno prodajal na evropskem in ameriškem trgu. V njem so v najboljših letih izdelali in prodali toliko čevljev, da bi, če bi jih postavili drugega pred drugega, Tržič povezali z Moskvo.
Leta 2024 – podatki za leto 2025 še niso znani – so zdravniki v Sloveniji predpisali že več kot 1.817.000 škatlic antidepresivov.
Leta 2024 – podatki za leto 2025 še niso znani – so zdravniki v Sloveniji predpisali že več kot 1.817.000 škatlic antidepresivov.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Dražji naftni derivati - Po petkovem sneženju vprašanja, zakaj ni bolje poskrbljeno za kritično infrastrukturo - Pohorska vzpenjača v okvari
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Dražji naftni derivati - Po petkovem sneženju vprašanja, zakaj ni bolje poskrbljeno za kritično infrastrukturo - Pohorska vzpenjača v okvari
Že nekaj let poslušamo, da javni ali nasploh mainstream mediji lažejo, da so izgubili kredibilnost, da so v službi neke svetovne zarote in da jim ne gre več zaupati. Narativ gre naprej v smeri, da imamo k sreči dostop do orodij množične komunikacije, ki se jim reče družbeni mediji, prek katerih lahko vsak nagovarja ves svet tako rekoč brez omejitev in cenzure. A hitro pridemo do paradoksa, da ne verjamemo več nekomu, ki se poklicno ukvarja s poročanjem o dogodkih, hkrati pa svoje mnenje oblikujemo po predlogah, ki nam jih ponujajo na družabnih omrežjih nekdanji kriminalci, nekdanji prodajalci krem za gube ipd. Ljudje, ki so si ustvarili doseg, zdaj pa ga poskušajo vnovčiti še na političnem polju. Ali so spletni akviziterji res bolj zaupanja vredni kot nekdaj edini vir informacij – množični mediji?
Že nekaj let poslušamo, da javni ali nasploh mainstream mediji lažejo, da so izgubili kredibilnost, da so v službi neke svetovne zarote in da jim ne gre več zaupati. Narativ gre naprej v smeri, da imamo k sreči dostop do orodij množične komunikacije, ki se jim reče družbeni mediji, prek katerih lahko vsak nagovarja ves svet tako rekoč brez omejitev in cenzure. A hitro pridemo do paradoksa, da ne verjamemo več nekomu, ki se poklicno ukvarja s poročanjem o dogodkih, hkrati pa svoje mnenje oblikujemo po predlogah, ki nam jih ponujajo na družabnih omrežjih nekdanji kriminalci, nekdanji prodajalci krem za gube ipd. Ljudje, ki so si ustvarili doseg, zdaj pa ga poskušajo vnovčiti še na političnem polju. Ali so spletni akviziterji res bolj zaupanja vredni kot nekdaj edini vir informacij – množični mediji?
Predstavljamo pesem Podeželska noč kanadskega avtorja šrilanškega rodu Michaela Ondaatjeja. Najbolj znan je po svoji knjigi Angleški pacient, po kateri je leta 1996 nastal tudi istoimenski film, med drugim nagrajen z oskarjem za najboljši film. Znan je tudi kot pesnik. Pesem Podeželska noč je iz njegove zbirke Lupilec cimeta iz leta 1991. Interpret Lotos Vincenc Šparovec, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica Mirta Berlan, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2020.
Predstavljamo pesem Podeželska noč kanadskega avtorja šrilanškega rodu Michaela Ondaatjeja. Najbolj znan je po svoji knjigi Angleški pacient, po kateri je leta 1996 nastal tudi istoimenski film, med drugim nagrajen z oskarjem za najboljši film. Znan je tudi kot pesnik. Pesem Podeželska noč je iz njegove zbirke Lupilec cimeta iz leta 1991. Interpret Lotos Vincenc Šparovec, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica Mirta Berlan, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2020.
Ana in Mara Lina tuhtata, kako preživeti dolgčas, ko Samuel že predlaga svojo idejo – danes se lahko lotite sestavljanja rubikove kocke. Voditelja pa se v studiu spopadeta z viralno igro, ki zagotavlja zapletanje jezika – mak, trak, oblak, vlak so besede, ki bodo poskrbele za današnjo zabavo. V rubriki Resnica ali laž spoznamo Filipa – je pretekel 10 km maratona? Prespal v igluju? Ali zna na harmoniko zaigrati Zdravljico?
Ana in Mara Lina tuhtata, kako preživeti dolgčas, ko Samuel že predlaga svojo idejo – danes se lahko lotite sestavljanja rubikove kocke. Voditelja pa se v studiu spopadeta z viralno igro, ki zagotavlja zapletanje jezika – mak, trak, oblak, vlak so besede, ki bodo poskrbele za današnjo zabavo. V rubriki Resnica ali laž spoznamo Filipa – je pretekel 10 km maratona? Prespal v igluju? Ali zna na harmoniko zaigrati Zdravljico?
Na današnji dan pred štirimi leti smo se zbudili v šok: Rusija je začela invazijo na Ukrajino. Okrog 10 milijonov Ukrajincev je od takrat zapustilo domove, več kot pol jih je v tujini; po ocenah so vojaške žrtve na obeh straneh ogromne, Rusija je podvržena številnim zahodnim sankcijam. Kako se na to odzivajo Rusi, je vojna okrepila ali oslabila Putinov položaj in ali gre računati na pritisk ruske javnosti za končanje operacij? O vsem tem z našo moskovsko dopisnico Heleno Ponudič.
Na današnji dan pred štirimi leti smo se zbudili v šok: Rusija je začela invazijo na Ukrajino. Okrog 10 milijonov Ukrajincev je od takrat zapustilo domove, več kot pol jih je v tujini; po ocenah so vojaške žrtve na obeh straneh ogromne, Rusija je podvržena številnim zahodnim sankcijam. Kako se na to odzivajo Rusi, je vojna okrepila ali oslabila Putinov položaj in ali gre računati na pritisk ruske javnosti za končanje operacij? O vsem tem z našo moskovsko dopisnico Heleno Ponudič.
Laos je edina celinska država v jugovzhodni Aziji, ima okoli 8 milijon prebivalcev ter meji na Mjanmar, Kitajsko, Vietnam, Kambodžo in Tajsko. Združeni narodi jo uvrščajo med najmanj razvite države na svetu, hkrati pa je Svetovna banka Laos prepoznala kot eno najhitreje rastočih gospodarstev v jugovzhodni Aziji in Pacifiku od leta 2009, kar je posledica rasti turizma, izvoza energije in tujih naložb. Uradno ime države je Laoška ljudska demokratična republika.
Laos je edina celinska država v jugovzhodni Aziji, ima okoli 8 milijon prebivalcev ter meji na Mjanmar, Kitajsko, Vietnam, Kambodžo in Tajsko. Združeni narodi jo uvrščajo med najmanj razvite države na svetu, hkrati pa je Svetovna banka Laos prepoznala kot eno najhitreje rastočih gospodarstev v jugovzhodni Aziji in Pacifiku od leta 2009, kar je posledica rasti turizma, izvoza energije in tujih naložb. Uradno ime države je Laoška ljudska demokratična republika.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Pred natanko štirimi leti je ruska vojska z več smeri vkorakala v Ukrajino, kjer je doživela močan ukrajinski odpor. Štiri leta vojne so za sabo pustile stotisoče padlih vojakov, tisoče življenj civilistov in nepredstavljivo opustošenje. V oddaji tudi o tem: -Šempetrska bolnišnica je lansko leto zaključila s 700 tisoč evri presežka. -Projekt nadgradnje železniške proge med Postojno in Divačo naj bi stal okrog 1,4 milijarde evrov. -V Grgarju so podprli predlog nove prometne ureditve skozi naselje. -Poslovil se je Andrej Medved, pesnik, prevajalec, publicist, filozof in umetnostni zgodovinar. -Navijači so navdušeno sprejeli slovenske olimpijce.
Pred natanko štirimi leti je ruska vojska z več smeri vkorakala v Ukrajino, kjer je doživela močan ukrajinski odpor. Štiri leta vojne so za sabo pustile stotisoče padlih vojakov, tisoče življenj civilistov in nepredstavljivo opustošenje. V oddaji tudi o tem: -Šempetrska bolnišnica je lansko leto zaključila s 700 tisoč evri presežka. -Projekt nadgradnje železniške proge med Postojno in Divačo naj bi stal okrog 1,4 milijarde evrov. -V Grgarju so podprli predlog nove prometne ureditve skozi naselje. -Poslovil se je Andrej Medved, pesnik, prevajalec, publicist, filozof in umetnostni zgodovinar. -Navijači so navdušeno sprejeli slovenske olimpijce.
Pred natanko štirimi leti je ruska vojska z več smeri vkorakala v Ukrajino, kjer je doživela močan ukrajinski odpor. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pred današnjo obletnico poudaril, da je Ukrajina obstala zahvaljujoč zvestim ukrajinskim vojakom in državljanom. Izrazil je prepričanje, da je mogoče Rusijo prisiliti h končanju vojne. Ob obletnici bo v znak podpore Kijev danes obiskalo vodstvo Evropske unije s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen na čelu. Evropski poslanci se bodo v Bruslju zbrali na izrednem zasedanju. V oddaji tudi o tem: - Veljati so začele nove 15-odstotne ameriške carine. - V Mehiki skušajo zajeziti val nasilja po smrti vodje mamilarskega kartela. - Navijači v središču Ljubljane bučno sprejeli slovenske olimpijce, med njimi dobitnike odličij.
Pred natanko štirimi leti je ruska vojska z več smeri vkorakala v Ukrajino, kjer je doživela močan ukrajinski odpor. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pred današnjo obletnico poudaril, da je Ukrajina obstala zahvaljujoč zvestim ukrajinskim vojakom in državljanom. Izrazil je prepričanje, da je mogoče Rusijo prisiliti h končanju vojne. Ob obletnici bo v znak podpore Kijev danes obiskalo vodstvo Evropske unije s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen na čelu. Evropski poslanci se bodo v Bruslju zbrali na izrednem zasedanju. V oddaji tudi o tem: - Veljati so začele nove 15-odstotne ameriške carine. - V Mehiki skušajo zajeziti val nasilja po smrti vodje mamilarskega kartela. - Navijači v središču Ljubljane bučno sprejeli slovenske olimpijce, med njimi dobitnike odličij.
24. februar je mednarodni dan, namenjen vsem tistim, ki sovražite koriander. V Torkovem kvizu preverjamo, zakaj ta začimbna rastlina med ljudmi vzbuja tako močna čustva. Ne boste verjeli, pri tem ima prste vmes tudi genetika! Sogovornica: Anja Bolha je raziskovalka na Oddelku za živilstvo (Laboratorij za vrednotenje živil) na ljubljanski Biotehniški fakulteti, kjer se ukvarjajo s senzoriko, senzoričnimi zaznavami in sestavo živil.
24. februar je mednarodni dan, namenjen vsem tistim, ki sovražite koriander. V Torkovem kvizu preverjamo, zakaj ta začimbna rastlina med ljudmi vzbuja tako močna čustva. Ne boste verjeli, pri tem ima prste vmes tudi genetika! Sogovornica: Anja Bolha je raziskovalka na Oddelku za živilstvo (Laboratorij za vrednotenje živil) na ljubljanski Biotehniški fakulteti, kjer se ukvarjajo s senzoriko, senzoričnimi zaznavami in sestavo živil.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V središču Ljubljane je bil včeraj slavnostni sprejem slovenskih olimpijcev. Posebne pozornosti so bili na Mestnem trgu deležni dobitniki odličij, smučarski skakalci in skakalke.
V središču Ljubljane je bil včeraj slavnostni sprejem slovenskih olimpijcev. Posebne pozornosti so bili na Mestnem trgu deležni dobitniki odličij, smučarski skakalci in skakalke.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sprevržena oblika vojskovanja je načrtovan napad na neoborožene civiliste. Ti sedijo v svojih domovih ali v zakloniščih in nemo opazujejo, kako se dežela pogreza v vrvež uničevanja. Naslednji hip jih zadene raketa. Vsepovsod poki in streli, bobnenje na kraju zadetih tarč. Od streliv razklane stavbe se naposled sesedejo, pa tudi porodnišnice, šole, gledališča, tovarne. Plasti debelega prahu se dvigajo iz ognjenih ruševin; mostov ni več, kam so izginile ceste? Peklenski inferno požira kamen in les, tali jeklena ogrodja in železje ... prav vse, kar je postavila človeška roka, se podira. Uboga domovina ukrajinska! Njej se resnično pišejo žalostni dnevi, kot vsem krajem Zemlje, kjer se ustavi bič vojne. A vendar je mogoče, ko bo tudi tod konec morije, obnoviti uničena mesta in vasi, porušena naselja in stanovanjske četrti. Možno je hišam vrniti prvotni lesk, če je od njih le kaj ostalo, kajti one ne jočejo. Nimajo srčnega spomina, v sebi ne nosijo žalosti, ker ne vedo za smrt. Bridka izkušnja trpljenja je namreč pridržana ljudem, ki so se, povsem nedolžni, znašli v vrtincu pustošenja. Samo ljudje lahko objokujejo sebe, padle svojce, prijatelje, umrle otroke. Samo v njihovih srcih, v živem mesu, lahko bolečina tli in ostaja, da si utira žalostno pot do naslednjega rodu. Sleherna vojaška agresija zato ničesar ne rešuje. Ne prinaša varnosti, zaradi katere so jo mogočni sprožili; ne daje upanja, ki je poteptano, ne trdnosti medsebojnim odnosom, ki so usodno pretrgani. Surov napad na nedolžne ne upravičuje želje ali potrebe po izstopu iz še tako zagonetnega geopolitičnega ali varnostnega položaja. Kajti če Bog dopušča, da se narodi pokorijo, ki so svojčas kraljevali drugim, je treba sprejeti usodo in si prizadevati za spremembe, kolikor je želena, po mirni poti. Samo armada mirovnikov zmore postaviti kjer koli in kadar koli lepše življenje; a kaj, ko se podivjane rakete ne menijo zanjo.
Sprevržena oblika vojskovanja je načrtovan napad na neoborožene civiliste. Ti sedijo v svojih domovih ali v zakloniščih in nemo opazujejo, kako se dežela pogreza v vrvež uničevanja. Naslednji hip jih zadene raketa. Vsepovsod poki in streli, bobnenje na kraju zadetih tarč. Od streliv razklane stavbe se naposled sesedejo, pa tudi porodnišnice, šole, gledališča, tovarne. Plasti debelega prahu se dvigajo iz ognjenih ruševin; mostov ni več, kam so izginile ceste? Peklenski inferno požira kamen in les, tali jeklena ogrodja in železje ... prav vse, kar je postavila človeška roka, se podira. Uboga domovina ukrajinska! Njej se resnično pišejo žalostni dnevi, kot vsem krajem Zemlje, kjer se ustavi bič vojne. A vendar je mogoče, ko bo tudi tod konec morije, obnoviti uničena mesta in vasi, porušena naselja in stanovanjske četrti. Možno je hišam vrniti prvotni lesk, če je od njih le kaj ostalo, kajti one ne jočejo. Nimajo srčnega spomina, v sebi ne nosijo žalosti, ker ne vedo za smrt. Bridka izkušnja trpljenja je namreč pridržana ljudem, ki so se, povsem nedolžni, znašli v vrtincu pustošenja. Samo ljudje lahko objokujejo sebe, padle svojce, prijatelje, umrle otroke. Samo v njihovih srcih, v živem mesu, lahko bolečina tli in ostaja, da si utira žalostno pot do naslednjega rodu. Sleherna vojaška agresija zato ničesar ne rešuje. Ne prinaša varnosti, zaradi katere so jo mogočni sprožili; ne daje upanja, ki je poteptano, ne trdnosti medsebojnim odnosom, ki so usodno pretrgani. Surov napad na nedolžne ne upravičuje želje ali potrebe po izstopu iz še tako zagonetnega geopolitičnega ali varnostnega položaja. Kajti če Bog dopušča, da se narodi pokorijo, ki so svojčas kraljevali drugim, je treba sprejeti usodo in si prizadevati za spremembe, kolikor je želena, po mirni poti. Samo armada mirovnikov zmore postaviti kjer koli in kadar koli lepše življenje; a kaj, ko se podivjane rakete ne menijo zanjo.
Sinoči je na Mestnem trgu v Ljubljani potekal uradni sprejem slovenskih olimpijcev. V ospredju dogajanja so bili skakalci na čelu z dvakratnim dobitnikom zlate medalje, Domnom Prevcem. V oddaji tudi o tem: - Minevajo štiri leta od začetka ruske invazije na Ukrajino. - Korošci pod Peco povezali mlade. - V Radečah širijo športno dvorano.
Sinoči je na Mestnem trgu v Ljubljani potekal uradni sprejem slovenskih olimpijcev. V ospredju dogajanja so bili skakalci na čelu z dvakratnim dobitnikom zlate medalje, Domnom Prevcem. V oddaji tudi o tem: - Minevajo štiri leta od začetka ruske invazije na Ukrajino. - Korošci pod Peco povezali mlade. - V Radečah širijo športno dvorano.
Fenomen, Ariston, Conti, Laura, Eros. V uvodni epizodi "Sanremista" Easy in Andrea F. odpirata letošnji Festival di Sanremo še pred prvim večerom. Govorita o fenomenu 13-milijonske gledanosti, o negotovosti glede prihodnosti festivala na RAI, o mitu gledališča Ariston in letošnji scenografiji Riccarda Bocchinija. Kaj od Carla Contija pričakovati? Lahko Laura Pausini preseneti v vlogi voditeljice? In kdo so prvi favoriti?
Fenomen, Ariston, Conti, Laura, Eros. V uvodni epizodi "Sanremista" Easy in Andrea F. odpirata letošnji Festival di Sanremo še pred prvim večerom. Govorita o fenomenu 13-milijonske gledanosti, o negotovosti glede prihodnosti festivala na RAI, o mitu gledališča Ariston in letošnji scenografiji Riccarda Bocchinija. Kaj od Carla Contija pričakovati? Lahko Laura Pausini preseneti v vlogi voditeljice? In kdo so prvi favoriti?
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Skladatelj in pianist Frédéric Chopin (tudi: Fryderyk Franciszek Szopen, Frédéric François Chopin) se je rodil 1. 3. 1810 v bližini Varšave. Njegova mladost, ki jo je preživljal s tremi sestrami, je bila srečna. Poljsko je zapustil star dvajset let, leto pozneje je prišel v Pariz, kjer je doživel uspeh in bil glavna tema pogovorov ter zvezda dekadentnih pariških noči. Bil je samouk, njegov obsežen opus vključuje mazurke, nokturne, preludije, valčke, balade, sonate. Leta 1836 je spoznal francosko pisateljico George Sand in približno deset let sta imela strastno razmerje. Chopin je bil vse življenje krhek in slaboten, bolehal je za tuberkulozo, ki je dodobra zaznamovala njegovo življenje. Umrl je 17. 10. 1849. Pokopan je v Parizu, na sestrino željo pa so njegovo srce shranili v Varšavi. CHOPIN, CHOPIN! / 2025 / Poljska, Francija Scenarij: Bartosz Janiszewski Režija: Michał Kwieciński V glavnih vlogah: Eryk Kulm, Lambert Wilson, Victor Meutelet, Josephine de la Baume, Theo Grundmann Brechet, Przemyslaw Kowalski, Karolina Gruszka, Kamil Szeptycki
Skladatelj in pianist Frédéric Chopin (tudi: Fryderyk Franciszek Szopen, Frédéric François Chopin) se je rodil 1. 3. 1810 v bližini Varšave. Njegova mladost, ki jo je preživljal s tremi sestrami, je bila srečna. Poljsko je zapustil star dvajset let, leto pozneje je prišel v Pariz, kjer je doživel uspeh in bil glavna tema pogovorov ter zvezda dekadentnih pariških noči. Bil je samouk, njegov obsežen opus vključuje mazurke, nokturne, preludije, valčke, balade, sonate. Leta 1836 je spoznal francosko pisateljico George Sand in približno deset let sta imela strastno razmerje. Chopin je bil vse življenje krhek in slaboten, bolehal je za tuberkulozo, ki je dodobra zaznamovala njegovo življenje. Umrl je 17. 10. 1849. Pokopan je v Parizu, na sestrino željo pa so njegovo srce shranili v Varšavi. CHOPIN, CHOPIN! / 2025 / Poljska, Francija Scenarij: Bartosz Janiszewski Režija: Michał Kwieciński V glavnih vlogah: Eryk Kulm, Lambert Wilson, Victor Meutelet, Josephine de la Baume, Theo Grundmann Brechet, Przemyslaw Kowalski, Karolina Gruszka, Kamil Szeptycki
Jazz festival Glasbena ponujanja v Velenju poteka vzporedno z jazzovsko kliniko. Program festivala je zasnoval Jure Pukl in nanj povabil celo vrsto najboljših sodobnih jazzovskih glasbenikov. V nocojšnji oddaji bomo glasbeno ilustrirali festivalski program ter poslušali glasbo pevke Lauren Henderson, kitarista Alexa Goodmana, trobentača Duana Eubanksa ter saksofonistov Tineke Postma in Willa Vinsona.
Jazz festival Glasbena ponujanja v Velenju poteka vzporedno z jazzovsko kliniko. Program festivala je zasnoval Jure Pukl in nanj povabil celo vrsto najboljših sodobnih jazzovskih glasbenikov. V nocojšnji oddaji bomo glasbeno ilustrirali festivalski program ter poslušali glasbo pevke Lauren Henderson, kitarista Alexa Goodmana, trobentača Duana Eubanksa ter saksofonistov Tineke Postma in Willa Vinsona.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj vsako leto v osrednjem televizijskem studiu pripravi snemanje popularnih klasičnih del v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Orkester vodi stalni gostujoči dirigent Davorin Mori, pianist in eden najvidnejših predstavnikov mlajše generacije dirigentov pri nas. Oddaja ponuja zanimiv preplet klasične glasbene literature in se odpira z uverturo iz opere Moč usode, G. Verdija. Nadaljuje z izvedbo pomladnega koncerta iz cikla Štirje letni časi A. Vivaldija, v katerem se kot solistka predstavlja koncertna mojstrica orkestra Jerica Kozole. Zaključuje pa z izvedbo enigmatičnega in izjemno priljubljenega Boléra M. Ravela.
Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj vsako leto v osrednjem televizijskem studiu pripravi snemanje popularnih klasičnih del v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Orkester vodi stalni gostujoči dirigent Davorin Mori, pianist in eden najvidnejših predstavnikov mlajše generacije dirigentov pri nas. Oddaja ponuja zanimiv preplet klasične glasbene literature in se odpira z uverturo iz opere Moč usode, G. Verdija. Nadaljuje z izvedbo pomladnega koncerta iz cikla Štirje letni časi A. Vivaldija, v katerem se kot solistka predstavlja koncertna mojstrica orkestra Jerica Kozole. Zaključuje pa z izvedbo enigmatičnega in izjemno priljubljenega Boléra M. Ravela.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Pesnica in pisateljica Ana Porenta v predlani izdani pesniški zbirki z naslovom zaTišje tenko prisluškuje sebi in naravi, na misel ji prihajajo spominski utrinki in vse to občuteno preliva v poezijo. Zbirka je razdeljena na pet pesniških sklopov, osrednji ima naslov praBit. Igralka Maja Sever, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden. Režiser Klemen Markovčič. Posneto februarja 2026.
Pesnica in pisateljica Ana Porenta v predlani izdani pesniški zbirki z naslovom zaTišje tenko prisluškuje sebi in naravi, na misel ji prihajajo spominski utrinki in vse to občuteno preliva v poezijo. Zbirka je razdeljena na pet pesniških sklopov, osrednji ima naslov praBit. Igralka Maja Sever, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden. Režiser Klemen Markovčič. Posneto februarja 2026.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Nocoj v Etnofoniji predstavljamo album Fauna hrvaške pevke Dunje Knebl in multiinštrumentalista Roka Margete. Na njem veteranka hrvaške etnoscene poustvarja tradicionalne pesmi kontinentalne Hrvaške, ki pripovedujejo o živalih in njihovih bolj ali manj žalostnih usodah.
Nocoj v Etnofoniji predstavljamo album Fauna hrvaške pevke Dunje Knebl in multiinštrumentalista Roka Margete. Na njem veteranka hrvaške etnoscene poustvarja tradicionalne pesmi kontinentalne Hrvaške, ki pripovedujejo o živalih in njihovih bolj ali manj žalostnih usodah.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Predstavili bomo dogajanje na 76. filmskem festivalu Berlinale, ki se je začel s polemiko glede izražanja političnih stališč filmskih ustvarjalcev. Za zlatega in srebrne medvede se letos poteguje 22 filmov. Preverili bomo, kdo so nagrajenci in ali so favoriti tokrat upravičili svoj sloves. Obiskali smo MENT, festival glasbenih odkritij, ki tako s koncerti kot s konferenco omogoča predstavitev obetavnih, pa tudi že uveljavljenih glasbenih izvajalcev. Pogovarjali smo se z nekaterimi govorkami in govorci na konferenčnem delu. Glasbeni profesionalci nam bodo med drugim pojasnili, kako izbrati mlade talente, kako delujejo največji glasbeni festivali ter kako povezati svet z glasbo in umetnostjo. Ogledali smo si razstavo Čivki iz preteklosti v Cankarjevem domu, ki celovito predstavi slovensko arheologijo skozi zvoke, simbole in prve zapisane besede. Kakšno vlogo je imela glasba pri naših prednikih, kateri arheološki predmeti so simbolni in kaj pomenijo ter kaj so sporočali najzgodnejši zapisi? Pogovarjali pa smo se tudi z Alenom Ožboltom, urednikom monografije introspektiva V.S.S.D. +/- Alen Ožbolt. Na 668 straneh je zajet opus umetniškega dvojca Veš, slikar, svoj dolg in tudi opus samostojnega umetniškega delovanja Alena Ožbolta. Gre za kolektivno delo, ki v času hitre in digitalne potrošnje ponuja izkušnjo počasnega, poglobljenega gledanja in branja.
Predstavili bomo dogajanje na 76. filmskem festivalu Berlinale, ki se je začel s polemiko glede izražanja političnih stališč filmskih ustvarjalcev. Za zlatega in srebrne medvede se letos poteguje 22 filmov. Preverili bomo, kdo so nagrajenci in ali so favoriti tokrat upravičili svoj sloves. Obiskali smo MENT, festival glasbenih odkritij, ki tako s koncerti kot s konferenco omogoča predstavitev obetavnih, pa tudi že uveljavljenih glasbenih izvajalcev. Pogovarjali smo se z nekaterimi govorkami in govorci na konferenčnem delu. Glasbeni profesionalci nam bodo med drugim pojasnili, kako izbrati mlade talente, kako delujejo največji glasbeni festivali ter kako povezati svet z glasbo in umetnostjo. Ogledali smo si razstavo Čivki iz preteklosti v Cankarjevem domu, ki celovito predstavi slovensko arheologijo skozi zvoke, simbole in prve zapisane besede. Kakšno vlogo je imela glasba pri naših prednikih, kateri arheološki predmeti so simbolni in kaj pomenijo ter kaj so sporočali najzgodnejši zapisi? Pogovarjali pa smo se tudi z Alenom Ožboltom, urednikom monografije introspektiva V.S.S.D. +/- Alen Ožbolt. Na 668 straneh je zajet opus umetniškega dvojca Veš, slikar, svoj dolg in tudi opus samostojnega umetniškega delovanja Alena Ožbolta. Gre za kolektivno delo, ki v času hitre in digitalne potrošnje ponuja izkušnjo počasnega, poglobljenega gledanja in branja.
Fotomodel, igralka, borka za pravice živali, družbenokritična in neposredna Brigitte Bardot se je rodila v Parizu (28. 9. 1934), kjer je odraščala v premožni katoliški družini. 15-letno Brigitte, ki je obiskovala baletno šolo in hrepenela po svobodi, je mama pripeljala na avdicijo k režiserju Marcu Allegretu. Tam je spoznala njegovega asistenta, 21-letnega Vadima Plemiannikova, bolj znanega kot Roger Vadim, in se zaljubila. Poročila sta se, ko je dopolnila 18 let, ločila pet let kasneje. Z vlogo v filmu In bog je ustvaril žensko (1956; režiser Roger Vadim) je postala seksualni simbol in stilska ikona ter si zagotovila svetovno slavo. Igralsko se je upokojila leta 1973. ep. 1: Še ne petnajstletna Brigitte pozira za naslovnico revije Elle. Ko jo odkrije Roger Vadim, scenarist in pomočnik slavnega režiserja Marca Allégreta, Brigitte komajda dobi dovoljenje staršev, starokopitnih meščanov, za poskusno snemanje. Njenim staršem se ne zdi ne lepa ne nadarjena in ne verjamejo, da bo naredila filmsko kariero. A prav po zaslugi srečanja z Vadimom ji bo usoda naklonjena. Brigitte spozna filmski svet in predvsem ljubezen, spolnost in svobodo. Upre se strogi konservativni vzgoji in odkrije svojo ženstvenost in notranjo moč. BARDOT / Francija / 2023 Scenarij in režija: Danièle Thompson, Christopher Thompson V glavnih vlogah: Julia de Nunez, Victor Belmondo, Oscar Lesage, Noham Edje, Yvan Attal, Anne Le Ny, Géraldine Pailhas, Hippolyte Girardot, Laure Marsac
Fotomodel, igralka, borka za pravice živali, družbenokritična in neposredna Brigitte Bardot se je rodila v Parizu (28. 9. 1934), kjer je odraščala v premožni katoliški družini. 15-letno Brigitte, ki je obiskovala baletno šolo in hrepenela po svobodi, je mama pripeljala na avdicijo k režiserju Marcu Allegretu. Tam je spoznala njegovega asistenta, 21-letnega Vadima Plemiannikova, bolj znanega kot Roger Vadim, in se zaljubila. Poročila sta se, ko je dopolnila 18 let, ločila pet let kasneje. Z vlogo v filmu In bog je ustvaril žensko (1956; režiser Roger Vadim) je postala seksualni simbol in stilska ikona ter si zagotovila svetovno slavo. Igralsko se je upokojila leta 1973. ep. 1: Še ne petnajstletna Brigitte pozira za naslovnico revije Elle. Ko jo odkrije Roger Vadim, scenarist in pomočnik slavnega režiserja Marca Allégreta, Brigitte komajda dobi dovoljenje staršev, starokopitnih meščanov, za poskusno snemanje. Njenim staršem se ne zdi ne lepa ne nadarjena in ne verjamejo, da bo naredila filmsko kariero. A prav po zaslugi srečanja z Vadimom ji bo usoda naklonjena. Brigitte spozna filmski svet in predvsem ljubezen, spolnost in svobodo. Upre se strogi konservativni vzgoji in odkrije svojo ženstvenost in notranjo moč. BARDOT / Francija / 2023 Scenarij in režija: Danièle Thompson, Christopher Thompson V glavnih vlogah: Julia de Nunez, Victor Belmondo, Oscar Lesage, Noham Edje, Yvan Attal, Anne Le Ny, Géraldine Pailhas, Hippolyte Girardot, Laure Marsac
Članice Evropske unije se pred jutrišnjo četrto obletnico ruske invazije na Ukrajino niso uspele dogovoriti o novem, 20-em svežnju sankcij proti Moskvi, je po zasedanju zunanjih ministrov sporočila visoka zunanjepolitična predstavnica povezave Kaja Kallas. Madžarska je vnaprej napovedala, da tega ne bo podprla zaradi spora z Ukrajino, ki onemogoča tranzit ruske nafte po naftovodu Družba. Slovaška pa napoveduje, da ne bo več oskrbovala Ukrajine z električno energijo v nujnih primerih.
Članice Evropske unije se pred jutrišnjo četrto obletnico ruske invazije na Ukrajino niso uspele dogovoriti o novem, 20-em svežnju sankcij proti Moskvi, je po zasedanju zunanjih ministrov sporočila visoka zunanjepolitična predstavnica povezave Kaja Kallas. Madžarska je vnaprej napovedala, da tega ne bo podprla zaradi spora z Ukrajino, ki onemogoča tranzit ruske nafte po naftovodu Družba. Slovaška pa napoveduje, da ne bo več oskrbovala Ukrajine z električno energijo v nujnih primerih.
V radiofonski adaptaciji predstavljamo dvajset najzanimivejših prizorov iz Homerjevih epov Iliada in Odiseja in Vergilove Eneide. V sedmem delu v odlomkih iz dvajsetega, enaindvajsetega in dvajsetega dela igra govori o vrnitvi Ahila v boj po Patroklovi smrti. Režiser: Jože Valentič Prevajalec: Anton Sovre Prirejevalec in dramaturg: Jože Rode Tonski mojster: Jure Culiberg Fonetičarka in avtorica govorne podobe: Cvetka Šeruga Prek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Homer – Aleš Valič Pozejdon – Boris Juh Zeus – Boris Kralj Ahil – Borut Veselko Aineas – Sandi Pavlin Hera – Štefka Drolc Hektor – Milan Štefe Apolon – Boris Kerč Afres – Iztok Jereb Atena –Jožica Avbelj Artemis – Mojca Ribič Priam – Tone Kuntner Hekaba – Lenča Ferenčak Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 199
V radiofonski adaptaciji predstavljamo dvajset najzanimivejših prizorov iz Homerjevih epov Iliada in Odiseja in Vergilove Eneide. V sedmem delu v odlomkih iz dvajsetega, enaindvajsetega in dvajsetega dela igra govori o vrnitvi Ahila v boj po Patroklovi smrti. Režiser: Jože Valentič Prevajalec: Anton Sovre Prirejevalec in dramaturg: Jože Rode Tonski mojster: Jure Culiberg Fonetičarka in avtorica govorne podobe: Cvetka Šeruga Prek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Homer – Aleš Valič Pozejdon – Boris Juh Zeus – Boris Kralj Ahil – Borut Veselko Aineas – Sandi Pavlin Hera – Štefka Drolc Hektor – Milan Štefe Apolon – Boris Kerč Afres – Iztok Jereb Atena –Jožica Avbelj Artemis – Mojca Ribič Priam – Tone Kuntner Hekaba – Lenča Ferenčak Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 199
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Pravica do izbire: ekipa Tednika je bila na Poljskem in na Hrvaškem. Na Poljskem je zaradi restriktivne zakonodaje umetna prekinitev nosečnosti težko dostopna, celo v primeru incesta ali posilstva. Na Hrvaškem zaradi ugovora vesti zdravnikov le redke bolnišnice opravljajo umetne prekinitve nosečnosti. Zakaj Slovenija nima niti ene same postelje v negovalni ustanovi za hudo bolne, ki imajo traheostomo in dihalno kanilo? Srečko Trujanović se ne more vrniti v dom starejših, kjer je bival več kot 10 let, in že več kot leto dni ostaja v bolnišnici. Sebastijan Pejovnik, ki je med delom v tujini doživel srčni infarkt, pa je ujet v tujini. Zakaj je 20 tisoč otrok v Sloveniji brez pediatra? Celo starši novorojenčkov ne vedo, kdo bo opravil nujne sistematske preglede? Nedostopnost pediatrov lahko predstavlja kršitev ustavne pravice do zdravstvenega varstva, opozarja zagovornik načela enakosti.
Pravica do izbire: ekipa Tednika je bila na Poljskem in na Hrvaškem. Na Poljskem je zaradi restriktivne zakonodaje umetna prekinitev nosečnosti težko dostopna, celo v primeru incesta ali posilstva. Na Hrvaškem zaradi ugovora vesti zdravnikov le redke bolnišnice opravljajo umetne prekinitve nosečnosti. Zakaj Slovenija nima niti ene same postelje v negovalni ustanovi za hudo bolne, ki imajo traheostomo in dihalno kanilo? Srečko Trujanović se ne more vrniti v dom starejših, kjer je bival več kot 10 let, in že več kot leto dni ostaja v bolnišnici. Sebastijan Pejovnik, ki je med delom v tujini doživel srčni infarkt, pa je ujet v tujini. Zakaj je 20 tisoč otrok v Sloveniji brez pediatra? Celo starši novorojenčkov ne vedo, kdo bo opravil nujne sistematske preglede? Nedostopnost pediatrov lahko predstavlja kršitev ustavne pravice do zdravstvenega varstva, opozarja zagovornik načela enakosti.
Razstava v Slovenskem etnografskem muzeju odpira vprašanje, kaj pustne maske v resnici sporočajo. So le del tradicije ali odsev globljih družbenih napetosti? V oddaji s kustosinjo dr. Tino Palaić razmišljamo o tem, kako maske, ki temeljijo na stereotipnih podobah Romov, delujejo danes in ali prispevajo k razumevanju ali k utrjevanju predsodkov. V Murski Soboti so sredi februarja začeli s prenovo tržnice, kjer kar nekaj Romov prodaja oblačila. Prenova vzbuja strah prodajalcev, da tržnice v prihodnosti ne bo več. Čas bo še za rubriko romskega jezika, v kateri bomo govorili o pomenu maternega jezika za učenje nadaljnjih jezikov.
Razstava v Slovenskem etnografskem muzeju odpira vprašanje, kaj pustne maske v resnici sporočajo. So le del tradicije ali odsev globljih družbenih napetosti? V oddaji s kustosinjo dr. Tino Palaić razmišljamo o tem, kako maske, ki temeljijo na stereotipnih podobah Romov, delujejo danes in ali prispevajo k razumevanju ali k utrjevanju predsodkov. V Murski Soboti so sredi februarja začeli s prenovo tržnice, kjer kar nekaj Romov prodaja oblačila. Prenova vzbuja strah prodajalcev, da tržnice v prihodnosti ne bo več. Čas bo še za rubriko romskega jezika, v kateri bomo govorili o pomenu maternega jezika za učenje nadaljnjih jezikov.
Gordon Buchanan se na epsko potovanje čez puščavo Gobi odpravi z dvogrbima velblodoma – vrsto, ki je zelo ikonična, vendar najmanj razumljena. Če hoče, da mu potovanje uspe, se mora z velblodoma spoprijateljiti ter pridobiti njuno zaupanje in spoštovanje. Prečkali bodo vetrovne peščene sipine, neskončne kamnite planjave in zahrbtno goro Bumbat, pri tem pa lahko opazovali še nekatere druge prebivalce puščave. Gordonova velika želja je, da bi videl tudi najbolj ogroženo podvrsto rjavega medveda. Se mu bo uresničila? GORDON BUCHANAN: MY EPIC CAMEL ADVENTURE / Velika Britanija / 2024 / Režija: Jack Warrender
Gordon Buchanan se na epsko potovanje čez puščavo Gobi odpravi z dvogrbima velblodoma – vrsto, ki je zelo ikonična, vendar najmanj razumljena. Če hoče, da mu potovanje uspe, se mora z velblodoma spoprijateljiti ter pridobiti njuno zaupanje in spoštovanje. Prečkali bodo vetrovne peščene sipine, neskončne kamnite planjave in zahrbtno goro Bumbat, pri tem pa lahko opazovali še nekatere druge prebivalce puščave. Gordonova velika želja je, da bi videl tudi najbolj ogroženo podvrsto rjavega medveda. Se mu bo uresničila? GORDON BUCHANAN: MY EPIC CAMEL ADVENTURE / Velika Britanija / 2024 / Režija: Jack Warrender
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Simfonični orkester Berlinskega radia pod taktirko Valentina Uryupina je 11. januarja v Berlinski filharmoniji izvedel 1. Klavirski koncert v fis-molu Sergeja Rahmaninova in Simfonijo št. 2 v c-molu, verzijo iz leta 1877, Antona Brucknerja. V vlogi solistke je nastopila Ana Vinicka.
Simfonični orkester Berlinskega radia pod taktirko Valentina Uryupina je 11. januarja v Berlinski filharmoniji izvedel 1. Klavirski koncert v fis-molu Sergeja Rahmaninova in Simfonijo št. 2 v c-molu, verzijo iz leta 1877, Antona Brucknerja. V vlogi solistke je nastopila Ana Vinicka.
Nekoč je živel bogat in ošaben graščak … Pripoveduje: Boris Kralj. Ukrajinska pravljica. Prevod: Boža Novak. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.
Nekoč je živel bogat in ošaben graščak … Pripoveduje: Boris Kralj. Ukrajinska pravljica. Prevod: Boža Novak. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Kotli so vas v Istri, ki se je pred leti že skoraj v celoti izpraznila, v zadnjem času pa ponovno oživlja, vendar predvsem na račun turizma. Vas je danes na Hrvaškem, ker pa je na etnično mešanem ozemlju, je v preteklosti del kulture njenih prebivalcev predstavljalo tudi slovensko pesemsko izročilo, katerega del je ohranjen v zvočnih zapisih Glasbeno narodopisnega instituta. Leta 1998 je institut izdal zgoščenko s pesmimi nekdanjih prebivalcev vasi Kotli, ki so ohranjali spomin na dom skupaj z izročilom, posnetki pa so v letu 2024 postali tudi del spletne digitalne zbirke instituta.
Kotli so vas v Istri, ki se je pred leti že skoraj v celoti izpraznila, v zadnjem času pa ponovno oživlja, vendar predvsem na račun turizma. Vas je danes na Hrvaškem, ker pa je na etnično mešanem ozemlju, je v preteklosti del kulture njenih prebivalcev predstavljalo tudi slovensko pesemsko izročilo, katerega del je ohranjen v zvočnih zapisih Glasbeno narodopisnega instituta. Leta 1998 je institut izdal zgoščenko s pesmimi nekdanjih prebivalcev vasi Kotli, ki so ohranjali spomin na dom skupaj z izročilom, posnetki pa so v letu 2024 postali tudi del spletne digitalne zbirke instituta.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.