Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V družini Pajkovih vsi delajo in si pomagajo. Lili gre pomagat Emi pasti muhe na njihovo farmo. Ker pa se prijateljici zaigrata, muhe pobegnejo in se zaradi vlažnih odpadkov, ki se jih najejo, močno napihnejo. Le kako rešiti tako zagato?
V družini Pajkovih vsi delajo in si pomagajo. Lili gre pomagat Emi pasti muhe na njihovo farmo. Ker pa se prijateljici zaigrata, muhe pobegnejo in se zaradi vlažnih odpadkov, ki se jih najejo, močno napihnejo. Le kako rešiti tako zagato?
Med igro skrivalnic Tamtamu v smrček spleza klop in Tamtam pobesni. Tib je zmeden, ker ne razume, kaj se je prijatelju zgodilo. Tamtam postane nepredvidljiv in si nakoplje jezo vseh vaščanov.
Med igro skrivalnic Tamtamu v smrček spleza klop in Tamtam pobesni. Tib je zmeden, ker ne razume, kaj se je prijatelju zgodilo. Tamtam postane nepredvidljiv in si nakoplje jezo vseh vaščanov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Budilka ni zbudila Živinega očeta, zato ni mogel prebuditi mesta, kot to počne po navadi. Ker so vsi pozni, v Mavričnem mestu zavlada nered in meščani ugotovijo, da bodo vse zamudili. Zakaj si torej enkrat ne bi vzeli časa za uživanje?
Budilka ni zbudila Živinega očeta, zato ni mogel prebuditi mesta, kot to počne po navadi. Ker so vsi pozni, v Mavričnem mestu zavlada nered in meščani ugotovijo, da bodo vse zamudili. Zakaj si torej enkrat ne bi vzeli časa za uživanje?
V Barakudskem trikotniku skrivnostno izginjajo ladje! Kuštra je prepričana, da je to delo gusarskih duhov, medtem ko Ema zagovarja bolj logično razlago ... Ampak ali bi lahko bilo oboje?
V Barakudskem trikotniku skrivnostno izginjajo ladje! Kuštra je prepričana, da je to delo gusarskih duhov, medtem ko Ema zagovarja bolj logično razlago ... Ampak ali bi lahko bilo oboje?
V sedemnajstem stoletju je nekaj nemških protestantskih pastorjev želelo poglobiti vero svojih skupnosti. Rezultat so bile daljnosežne reforme, ki v marsičem še zdaj vplivajo na različne protestantske Cerkve in denominacije po vsem svetu. Vplivale pa so tudi na šolstvo v katoliških deželah, vključno s slovenskimi v drugi polovici 18. stoletja. O pietizmu, ki še zdaj povzroča polemike, je v oddaji govoril profesor na TEOF dr. Simon Malmenvall.
V sedemnajstem stoletju je nekaj nemških protestantskih pastorjev želelo poglobiti vero svojih skupnosti. Rezultat so bile daljnosežne reforme, ki v marsičem še zdaj vplivajo na različne protestantske Cerkve in denominacije po vsem svetu. Vplivale pa so tudi na šolstvo v katoliških deželah, vključno s slovenskimi v drugi polovici 18. stoletja. O pietizmu, ki še zdaj povzroča polemike, je v oddaji govoril profesor na TEOF dr. Simon Malmenvall.
Na mednarodni dan poezije je Koper gostil regijsko srečanje festivala Urška. Ob svojih besedilih so se družili mladi primorski avtorji, ki si v svetu literature šele utirajo svojo pot. Na Primorskem se že vrsto let oblikuje pestro literarno okolje mladih ustvarjalcev - med njimi sta tudi nekdanja uršljana Selma Skenderović in Vid Karlovšek. Na včerajšnjem srečanju je nekaj novih primorskih literarnih upov spoznala Vita Zadnik.
Na mednarodni dan poezije je Koper gostil regijsko srečanje festivala Urška. Ob svojih besedilih so se družili mladi primorski avtorji, ki si v svetu literature šele utirajo svojo pot. Na Primorskem se že vrsto let oblikuje pestro literarno okolje mladih ustvarjalcev - med njimi sta tudi nekdanja uršljana Selma Skenderović in Vid Karlovšek. Na včerajšnjem srečanju je nekaj novih primorskih literarnih upov spoznala Vita Zadnik.
K Viliju pride na obisk sestrična Oli. Vili ji želi pripraviti nepozaben konec tedna in jo pelje na vaški sejem. Toda Oli ima nov trak za lase, na katerega je zelo ponosna, in noče sodelovati pri teku z ovirami. Suzi predlaga, da gredo k jezeru nabirat lepe kamne. Oli je to všeč, toda pojavi se Trdoživ in jim nagaja, da Oli izgubi trak za lase. Po dolgem iskanju ugotovijo, da ima trak Marla, ki se bo udeležila teka z ovirami. Tako rekoč nehote se ga udeleži tudi Oli, ki zmaga, trak pa prepusti Marli. Ob vrnitvi Oli pove Viliju, da je bilo na obisku res nepozabno.
K Viliju pride na obisk sestrična Oli. Vili ji želi pripraviti nepozaben konec tedna in jo pelje na vaški sejem. Toda Oli ima nov trak za lase, na katerega je zelo ponosna, in noče sodelovati pri teku z ovirami. Suzi predlaga, da gredo k jezeru nabirat lepe kamne. Oli je to všeč, toda pojavi se Trdoživ in jim nagaja, da Oli izgubi trak za lase. Po dolgem iskanju ugotovijo, da ima trak Marla, ki se bo udeležila teka z ovirami. Tako rekoč nehote se ga udeleži tudi Oli, ki zmaga, trak pa prepusti Marli. Ob vrnitvi Oli pove Viliju, da je bilo na obisku res nepozabno.
Zam je iznašla zelo zmogljive sesalnike, ki pa se izmaknejo nadzoru in po mestu posesajo vso barvo. Zoja, Feliks in Zmedi se morajo naučiti mešati barve in vrniti mestu staro podobo.
Zam je iznašla zelo zmogljive sesalnike, ki pa se izmaknejo nadzoru in po mestu posesajo vso barvo. Zoja, Feliks in Zmedi se morajo naučiti mešati barve in vrniti mestu staro podobo.
O razburkani življenjski poti enega najbolj kontroverznih slovenskih pisateljev preteklega stoletja - partizana, boema, ženskarja, političnega zapornika in človeka brezkompromislno svobodnega duha
O razburkani življenjski poti enega najbolj kontroverznih slovenskih pisateljev preteklega stoletja - partizana, boema, ženskarja, političnega zapornika in človeka brezkompromislno svobodnega duha
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Materinski dan je in Mala kraljična pripravlja zelo posebno darilo za svojo mamo. Le da ni čisto prepričana, kaj naj bi darilo sploh bilo, ker se ves čas spreminja! Kraljica je nad materinskim dnem navdušena in loti se iskanja hčerke in skrivnostnega darila …
Materinski dan je in Mala kraljična pripravlja zelo posebno darilo za svojo mamo. Le da ni čisto prepričana, kaj naj bi darilo sploh bilo, ker se ves čas spreminja! Kraljica je nad materinskim dnem navdušena in loti se iskanja hčerke in skrivnostnega darila …
Nataša Velikonja je pesnica, esejistka, prevajalka in sociologinja. Objavila je sedem pesniških zbirk. Leta 2016 je za svoje delo prejela Župančičevo nagrado, leta 2018 pa mednarodno literarno nagrado kons. Pesem Napisati ljubezensko zgodbo interpretira dramska igralka Lena Hribar. Mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2022.
Nataša Velikonja je pesnica, esejistka, prevajalka in sociologinja. Objavila je sedem pesniških zbirk. Leta 2016 je za svoje delo prejela Župančičevo nagrado, leta 2018 pa mednarodno literarno nagrado kons. Pesem Napisati ljubezensko zgodbo interpretira dramska igralka Lena Hribar. Mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2022.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Pomočnik postavi papirno gledališče in Čok in prijatelji se mu hočejo zahvaliti s predstavo. Le kakšna naj bo? Vodenje prevzame Čok, ki pa zaradi navdušenja pozabi na želje in sposobnosti igralcev.
Pomočnik postavi papirno gledališče in Čok in prijatelji se mu hočejo zahvaliti s predstavo. Le kakšna naj bo? Vodenje prevzame Čok, ki pa zaradi navdušenja pozabi na želje in sposobnosti igralcev.
Razvoj hidroloških meritev gre v smer, ki pomeni čim manj posega v rečne struge. Vse več se uporabljajo brezkontaktne meritve, kamere in napredne analitične metode, ki pomagajo ocenjevati hitrost toka in količino vode. “Pri tem pa kljub tehnološkemu napredku ostaja ključna vloga človeka – hidrologi morajo podatke preveriti, jih postaviti v kontekst in jih pravilno razlagati,” razlaga hidrologinja Florjana Ulaga z Agencije Republike Slovenije za okolje.
Razvoj hidroloških meritev gre v smer, ki pomeni čim manj posega v rečne struge. Vse več se uporabljajo brezkontaktne meritve, kamere in napredne analitične metode, ki pomagajo ocenjevati hitrost toka in količino vode. “Pri tem pa kljub tehnološkemu napredku ostaja ključna vloga človeka – hidrologi morajo podatke preveriti, jih postaviti v kontekst in jih pravilno razlagati,” razlaga hidrologinja Florjana Ulaga z Agencije Republike Slovenije za okolje.
Rdečka iz kletke izpusti male kokosodončke, kmalu pa ugotovi, da so bili zaprti zaradi svoje varnosti! Skupaj z grahozavri se mora domisliti, kako jih bo spravila nazaj na varno.
Rdečka iz kletke izpusti male kokosodončke, kmalu pa ugotovi, da so bili zaprti zaradi svoje varnosti! Skupaj z grahozavri se mora domisliti, kako jih bo spravila nazaj na varno.
Ob Mednarodnem dnevu gozdov, ki ga obeležujemo 21. marca se z goslarjem Danielom Muskom pogovarjamo o njegovem odnosu do gozdov, dreves in lesa iz katerega nastajajo godala, o procesu nastanka inštrumenta ter izbiri primernega lesa, o projektu Mati violin, o najpomembnejših plateh odkritja več kot 6500 let starega lesa jelke iz katerega je Musek izdelal violino, o raznoliki glasbi in njeni vpetosti v goslarjev vsakdan, in še čem.
Ob Mednarodnem dnevu gozdov, ki ga obeležujemo 21. marca se z goslarjem Danielom Muskom pogovarjamo o njegovem odnosu do gozdov, dreves in lesa iz katerega nastajajo godala, o procesu nastanka inštrumenta ter izbiri primernega lesa, o projektu Mati violin, o najpomembnejših plateh odkritja več kot 6500 let starega lesa jelke iz katerega je Musek izdelal violino, o raznoliki glasbi in njeni vpetosti v goslarjev vsakdan, in še čem.
Gašper ima rojstni dan. Simon odkrije, kam je mamica skrila darilo zanj, a skrivnosti ne sme izdati, Gašper pa je strašno radoveden. Ve, da se darilo skriva nekje v hiši. Vse kotičke pretakne. Simon zasluti nevarnost in ga skrije na varno. Kar pa preseneti mamico, ki ne najde darila in jo zaskrbi, da je izginilo.
Gašper ima rojstni dan. Simon odkrije, kam je mamica skrila darilo zanj, a skrivnosti ne sme izdati, Gašper pa je strašno radoveden. Ve, da se darilo skriva nekje v hiši. Vse kotičke pretakne. Simon zasluti nevarnost in ga skrije na varno. Kar pa preseneti mamico, ki ne najde darila in jo zaskrbi, da je izginilo.
Krilček se v šoli postavlja in po nesreči razkrije Pikičino skrivnost. Sramežljiva Pikica je užaljena. Se ji bo Krilček do igralne urice lahko opravičil?
Krilček se v šoli postavlja in po nesreči razkrije Pikičino skrivnost. Sramežljiva Pikica je užaljena. Se ji bo Krilček do igralne urice lahko opravičil?
Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije sestavljajo godalci orkestra Slovenske filharmonije. Orkester od leta 2001 v sodelovanju z Narodno galerijo prireja ciklus koncertov z naslovom Sozvočje svetov. Prireditev povezuje predavanja o likovni umetnosti s koncerti komorne glasbe in privablja obiskovalce različnih starostnih skupin. Tokratni koncert je v celoti posvečen glasbi Georga Friedricha Händla, katerega 250-letnico smrti se je glasbeni svet spominjal v letu 2009. Solist je kontratenorist Markus Foster, na sporedu pa so odlomki iz skladateljevih oper: Tamerlano, Flavio, Giulio Cesare, Serse in Rinardo, program pa je obogatil tudi eden od Händlovih concertov grossov. Urednik oddaje je Daniel Celarec, režiser Tomaž Švigelj.
Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije sestavljajo godalci orkestra Slovenske filharmonije. Orkester od leta 2001 v sodelovanju z Narodno galerijo prireja ciklus koncertov z naslovom Sozvočje svetov. Prireditev povezuje predavanja o likovni umetnosti s koncerti komorne glasbe in privablja obiskovalce različnih starostnih skupin. Tokratni koncert je v celoti posvečen glasbi Georga Friedricha Händla, katerega 250-letnico smrti se je glasbeni svet spominjal v letu 2009. Solist je kontratenorist Markus Foster, na sporedu pa so odlomki iz skladateljevih oper: Tamerlano, Flavio, Giulio Cesare, Serse in Rinardo, program pa je obogatil tudi eden od Händlovih concertov grossov. Urednik oddaje je Daniel Celarec, režiser Tomaž Švigelj.
Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.
Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.
Papiga gre vsem na živce, ker noče nehati vreščati.
Papiga gre vsem na živce, ker noče nehati vreščati.
Skoraj milijon 700 tisoč volilnih upravičencev lahko danes odloča o tem, kdo jih bo zastopal v naslednjem sklicu parlamenta. Pravkar se je po državi odprlo 2 tisoč 987 rednih volišč, 88 volišč za glasovanje zunaj kraja stalnega prebivališča, odprtih bo tudi 29 volišč na diplomatsko-konzularnih predstavništvih v tujini. Na letošnjih volitvah sicer nastopa 17 list, za 90 poslanskih mest pa se poteguje tisoč 1185 kandidatov. Drugi poudarki oddaje: Vlada omejila točenje goriva na bencinskih servisih, ki jim bo gorivo dovažala tudi vojska. Ameriški predsednik Trump: Če Horumška ožina ne bo odprta v 48-ih urah, bomo uničili iranske elektrarne Tadej Pogačar veličastno osvojil še svoj četrti kolesarski spomenik
Skoraj milijon 700 tisoč volilnih upravičencev lahko danes odloča o tem, kdo jih bo zastopal v naslednjem sklicu parlamenta. Pravkar se je po državi odprlo 2 tisoč 987 rednih volišč, 88 volišč za glasovanje zunaj kraja stalnega prebivališča, odprtih bo tudi 29 volišč na diplomatsko-konzularnih predstavništvih v tujini. Na letošnjih volitvah sicer nastopa 17 list, za 90 poslanskih mest pa se poteguje tisoč 1185 kandidatov. Drugi poudarki oddaje: Vlada omejila točenje goriva na bencinskih servisih, ki jim bo gorivo dovažala tudi vojska. Ameriški predsednik Trump: Če Horumška ožina ne bo odprta v 48-ih urah, bomo uničili iranske elektrarne Tadej Pogačar veličastno osvojil še svoj četrti kolesarski spomenik
V novi epizodi naPOTkov smo se odpeljali proti jugovzhodu države, kjer je največje slovensko naravno zdravilišče: Terme Čatež. Imajo bogato zgodovino – lani so praznovali stoletnico turistične dejavnosti, pod površjem pa se skriva razvejan in tehnično zahteven sistem, ki iz globine več sto metrov črpa geotermalno vodo in jo usmerja po celotnem kompleksu.
V novi epizodi naPOTkov smo se odpeljali proti jugovzhodu države, kjer je največje slovensko naravno zdravilišče: Terme Čatež. Imajo bogato zgodovino – lani so praznovali stoletnico turistične dejavnosti, pod površjem pa se skriva razvejan in tehnično zahteven sistem, ki iz globine več sto metrov črpa geotermalno vodo in jo usmerja po celotnem kompleksu.
Odzivi po včerajšnjem uvodnem spoemniku sezone, dirki od Milana do San Rema.
Odzivi po včerajšnjem uvodnem spoemniku sezone, dirki od Milana do San Rema.
Poslušamo delo z naslovom Bitja čarobnega gozda Anžeta Rozmana, skladbo z naslovom Ranjeni gozd za violončelo, tolkala in posnetek Franca Avseneka, mladinsko delo z naslovom Gozd počiva Bruna Bjelinskega ter daljši odlomek iz cikla Gozdni prizori, op. 82 Roberta Schumanna.
Poslušamo delo z naslovom Bitja čarobnega gozda Anžeta Rozmana, skladbo z naslovom Ranjeni gozd za violončelo, tolkala in posnetek Franca Avseneka, mladinsko delo z naslovom Gozd počiva Bruna Bjelinskega ter daljši odlomek iz cikla Gozdni prizori, op. 82 Roberta Schumanna.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Ženske na Kitajskem so morale tisočletja ubogati svoje očete, može in sinove. Niso smele brati in pisati. Zato so najbolj skrivne misli zapisovale v posebni pisavi nišu, pisavi žensk, ki se je uporabljala v provinci Hunan. Na pahljače ali robčke so zapisovale kratke pesmi, ki so jih tesno povezovale in s katerimi so druga drugo tolažile in si vlivale upanje. Režiserka Violet Du Feng v dokumentarnem filmu sedanjost poveže s preteklostjo in podeželske vasi z velemestom. Spremlja življenje dveh mladih Kitajk, očaranih nad staro pisavo, ki poskušata najti ravnovesje med neodvisnostjo žensk v sodobni družbi in tradicionalno identiteto, ki je ženske močno omejevala. Hu Šin je kustosinja v muzeju pisave nišu v Džjangjungu in si po ločitvi prizadeva, da bi ta stara kulturna dediščina ostala živa. Simu se v Šanghaju ukvarja z glasbo in nišujem, vendar jo skrbi, da se bo morala po poroki odreči vsemu, kar jo navdihuje. HIDDEN LETTERS / ZDA, Norveška / 2022 / Režija: Violet Du Feng
Ženske na Kitajskem so morale tisočletja ubogati svoje očete, može in sinove. Niso smele brati in pisati. Zato so najbolj skrivne misli zapisovale v posebni pisavi nišu, pisavi žensk, ki se je uporabljala v provinci Hunan. Na pahljače ali robčke so zapisovale kratke pesmi, ki so jih tesno povezovale in s katerimi so druga drugo tolažile in si vlivale upanje. Režiserka Violet Du Feng v dokumentarnem filmu sedanjost poveže s preteklostjo in podeželske vasi z velemestom. Spremlja življenje dveh mladih Kitajk, očaranih nad staro pisavo, ki poskušata najti ravnovesje med neodvisnostjo žensk v sodobni družbi in tradicionalno identiteto, ki je ženske močno omejevala. Hu Šin je kustosinja v muzeju pisave nišu v Džjangjungu in si po ločitvi prizadeva, da bi ta stara kulturna dediščina ostala živa. Simu se v Šanghaju ukvarja z glasbo in nišujem, vendar jo skrbi, da se bo morala po poroki odreči vsemu, kar jo navdihuje. HIDDEN LETTERS / ZDA, Norveška / 2022 / Režija: Violet Du Feng
Špil liga je natečaj za dijaške glasbenike, na katerem so svoje prve glasbene korake naredile številne zdaj uspešne zasedbe. V čast deseti obletnici so pred Kinom Šiška priredili odmeven koncert desetih sezon natečaja. V prvem delu posnetka koncerta bomo videli nastope skupin Joker Out, Koala Voice in LPS. Režija: Urška Žnidaršič
Špil liga je natečaj za dijaške glasbenike, na katerem so svoje prve glasbene korake naredile številne zdaj uspešne zasedbe. V čast deseti obletnici so pred Kinom Šiška priredili odmeven koncert desetih sezon natečaja. V prvem delu posnetka koncerta bomo videli nastope skupin Joker Out, Koala Voice in LPS. Režija: Urška Žnidaršič
V studiu Radia Maribor so tokrat za dobro voljo poskrbeli Hmelbojsi, mlada narodno-zabavna zasedba, ki s svojo energijo, večglasnim petjem in pristnim veseljaškim zvokom navdušuje občinstvo po Sloveniji. V oddaji „V dobri družbi s Kristijanom“ so zaigrali in zapeli v živo ter pokazali, kako zvenijo, ko se dobra družba, glasba in veselje srečajo na enem mestu. Če vam je nastop všeč, podprite video z všečkom
V studiu Radia Maribor so tokrat za dobro voljo poskrbeli Hmelbojsi, mlada narodno-zabavna zasedba, ki s svojo energijo, večglasnim petjem in pristnim veseljaškim zvokom navdušuje občinstvo po Sloveniji. V oddaji „V dobri družbi s Kristijanom“ so zaigrali in zapeli v živo ter pokazali, kako zvenijo, ko se dobra družba, glasba in veselje srečajo na enem mestu. Če vam je nastop všeč, podprite video z všečkom
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Dokumentarni film spremlja življenje čudežnega dečka Armanda "Monda" Duplantisa od prvih poskusov skoka ob palici na domačem vrtu do serijskega postavljanja novih rekordov in popolnega zmagoslavja na olimpijskih igrah v Tokiu leta 2021. Čeprav se zdi, da na tekmovanjih z lahkoto preskakuje neverjetne višine, pa so v ozadju leta trdega dela, odrekanja in razočaranj ob neuspehih. BORN TO FLY / Avstrija / 2022 / Režija: Brennan Robideaux
Dokumentarni film spremlja življenje čudežnega dečka Armanda "Monda" Duplantisa od prvih poskusov skoka ob palici na domačem vrtu do serijskega postavljanja novih rekordov in popolnega zmagoslavja na olimpijskih igrah v Tokiu leta 2021. Čeprav se zdi, da na tekmovanjih z lahkoto preskakuje neverjetne višine, pa so v ozadju leta trdega dela, odrekanja in razočaranj ob neuspehih. BORN TO FLY / Avstrija / 2022 / Režija: Brennan Robideaux
Srečko Kosovel (1904–1926) velja za slovenskega pesniškega klasika, povezujemo pa ga predvsem z njegovo knjigo Integrali, ki je leta 1967 postumno izšla s spremno besedo Antona Ocvirka. Letos mineva 100 let od Kosovelove smrti in še danes odkrivamo njegov obsežen opus, ki ob drugi zapuščini šteje prek 1000 pesmi. Kosovel namreč ni dočakal izida pesniške zbirke. V Integralih, ki so izšli v času, ko se je pri nas pojavila neoavantgarda, pa je Kosovel ustvaril samosvojo estetiko, sicer na sledi -izmom z začetka 20. stoletja, vendar s svojim pečatom, oblikovanim že v zgodnjih impresionističnih pesmih. Gre za eno najpomembnejših slovenskih pesniških knjig, ki ni le močno zarezala v pesniški prostor, temveč z mnogimi pesmimi postala vedno znova aktualna. Na svetovni dan poezije objavljamo sedem pesmi iz Integralov. Interpret Blaž Šef, režiserka Špela Kravogel, glasbeni opremljevalec Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar. Leto nastanka 2026.
Srečko Kosovel (1904–1926) velja za slovenskega pesniškega klasika, povezujemo pa ga predvsem z njegovo knjigo Integrali, ki je leta 1967 postumno izšla s spremno besedo Antona Ocvirka. Letos mineva 100 let od Kosovelove smrti in še danes odkrivamo njegov obsežen opus, ki ob drugi zapuščini šteje prek 1000 pesmi. Kosovel namreč ni dočakal izida pesniške zbirke. V Integralih, ki so izšli v času, ko se je pri nas pojavila neoavantgarda, pa je Kosovel ustvaril samosvojo estetiko, sicer na sledi -izmom z začetka 20. stoletja, vendar s svojim pečatom, oblikovanim že v zgodnjih impresionističnih pesmih. Gre za eno najpomembnejših slovenskih pesniških knjig, ki ni le močno zarezala v pesniški prostor, temveč z mnogimi pesmimi postala vedno znova aktualna. Na svetovni dan poezije objavljamo sedem pesmi iz Integralov. Interpret Blaž Šef, režiserka Špela Kravogel, glasbeni opremljevalec Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar. Leto nastanka 2026.
Metodovo odraščanje zaznamujejo nasilni izbruhi, policija in delo v tujini. Po vrnitvi zdrsne v popivanje in nevarna dejanja. Metodovo odraščanje vse bolj zaznamujejo nepremišljene odločitve in divja impulzivnost. Očaran nad sosedo Štefi skuša narediti vtis, zato pretepe sošolca Lojza in mu ukrade motor. Zaradi incidenta ponovno konča na policijski postaji, a ga to ne gane – njegov cilj je oditi na delo v Nemčijo. Po vrnitvi iz Nemčije Metod začenja z rednim popivanjem, kar mami Marjeti povzroča veliko skrbi. Nadaljuje s kriminalnimi dejanji in postane dober znanec policije. Po obravnavi na sodišču ga zaradi nenormalnega obnašanja posledično pošljejo na zdravljenje z elektrošoki.
Metodovo odraščanje zaznamujejo nasilni izbruhi, policija in delo v tujini. Po vrnitvi zdrsne v popivanje in nevarna dejanja. Metodovo odraščanje vse bolj zaznamujejo nepremišljene odločitve in divja impulzivnost. Očaran nad sosedo Štefi skuša narediti vtis, zato pretepe sošolca Lojza in mu ukrade motor. Zaradi incidenta ponovno konča na policijski postaji, a ga to ne gane – njegov cilj je oditi na delo v Nemčijo. Po vrnitvi iz Nemčije Metod začenja z rednim popivanjem, kar mami Marjeti povzroča veliko skrbi. Nadaljuje s kriminalnimi dejanji in postane dober znanec policije. Po obravnavi na sodišču ga zaradi nenormalnega obnašanja posledično pošljejo na zdravljenje z elektrošoki.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Poseben in nadvse aktualen zvočni omnibus poezije Srečka Kosovela. Režiser Klemen Markovčič je izbral Kosovelove pesmi, ki se še posebej močno in kritično ujemajo z današnjim časom. So skoraj nepredstavljivo aktualne, še bolj, ker jih je napisal človek, ki je živel v prvi polovici 20. stoletja, od tega sveta pa se je pred 100 leti poslovil pri samo 22. So torej ljudje, ki so na ta planet poslani le za kratek čas, da bi kot mediji posameznikom in družbi odprli pogled. Avtor izbora in režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Interpreti – Voranc Boh, Blaž Dolenc, Petja Labović, Zala Ana Štiglic Koprodukcija Radia Slovenija, 3. programa, programa Ars in Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2015.
Poseben in nadvse aktualen zvočni omnibus poezije Srečka Kosovela. Režiser Klemen Markovčič je izbral Kosovelove pesmi, ki se še posebej močno in kritično ujemajo z današnjim časom. So skoraj nepredstavljivo aktualne, še bolj, ker jih je napisal človek, ki je živel v prvi polovici 20. stoletja, od tega sveta pa se je pred 100 leti poslovil pri samo 22. So torej ljudje, ki so na ta planet poslani le za kratek čas, da bi kot mediji posameznikom in družbi odprli pogled. Avtor izbora in režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Interpreti – Voranc Boh, Blaž Dolenc, Petja Labović, Zala Ana Štiglic Koprodukcija Radia Slovenija, 3. programa, programa Ars in Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2015.
Volitve so šele jutri, zato si danes privoščite še zadnji miren večer v letu in si oglejte posebno oddajo Kaj dogaja?, posvečeno volilnemu molku. Kaj se sme, kdo to ve in za kaj sploh gre, nam bo že na začetku razložila predsednica republike Nataša Pirc Musar, videli pa bomo tudi čisto novo rubriko Generacija beta, v kateri bomo spoznali, kako na večne težave naše družbe gledajo mladi. Ekskluzivno bomo slišali nove prisluhe, v katerih se razkrije znana slovenska igralka in voditeljica, na terenu pa bomo spremljali preprodajalce bencina na italijanski meji. Seveda tudi tokrat ne bo manjkalo dobre glasbe, saj na oder Male terase prihaja Frendi s hitom "Nam pa nič ne more KGB", hišni bend pa je skupaj s Tilnom za vas pripravil še dve glasbeni poslastici. Naš gost bo kolesar in športni komentator Martin Hvastija, na hišnem sodišču bomo razpravljali o tem, kdo je pravi kralj živali, namesto telenovele Palomar pa si bomo ogledali epizodo ameriške serije "La Casa Blanca".
Volitve so šele jutri, zato si danes privoščite še zadnji miren večer v letu in si oglejte posebno oddajo Kaj dogaja?, posvečeno volilnemu molku. Kaj se sme, kdo to ve in za kaj sploh gre, nam bo že na začetku razložila predsednica republike Nataša Pirc Musar, videli pa bomo tudi čisto novo rubriko Generacija beta, v kateri bomo spoznali, kako na večne težave naše družbe gledajo mladi. Ekskluzivno bomo slišali nove prisluhe, v katerih se razkrije znana slovenska igralka in voditeljica, na terenu pa bomo spremljali preprodajalce bencina na italijanski meji. Seveda tudi tokrat ne bo manjkalo dobre glasbe, saj na oder Male terase prihaja Frendi s hitom "Nam pa nič ne more KGB", hišni bend pa je skupaj s Tilnom za vas pripravil še dve glasbeni poslastici. Naš gost bo kolesar in športni komentator Martin Hvastija, na hišnem sodišču bomo razpravljali o tem, kdo je pravi kralj živali, namesto telenovele Palomar pa si bomo ogledali epizodo ameriške serije "La Casa Blanca".
S smrtjo prvorojenca se je začel tragični vzorec para, ki je imel med letoma 1783 in 1791 šest otrok, a sta zaradi zahtevnih življenjskih razmer tiste dobe (smrtnost dojenčkov je presegala 50 odstotkov) le dva preživela otroštvo.
S smrtjo prvorojenca se je začel tragični vzorec para, ki je imel med letoma 1783 in 1791 šest otrok, a sta zaradi zahtevnih življenjskih razmer tiste dobe (smrtnost dojenčkov je presegala 50 odstotkov) le dva preživela otroštvo.
Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.
Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.
Sredi noči se k Maji zateče noseča Nina, saj je Silvo spet postal nasilen. Pestro pa je tudi pri Voukovih, kjer Izabela odpre vročo družinsko debato o njihovih odnosih. Tudi Gregor in Zala se spreta, na domačem pragu pa ju pričaka neprijetno presenečenje.
Sredi noči se k Maji zateče noseča Nina, saj je Silvo spet postal nasilen. Pestro pa je tudi pri Voukovih, kjer Izabela odpre vročo družinsko debato o njihovih odnosih. Tudi Gregor in Zala se spreta, na domačem pragu pa ju pričaka neprijetno presenečenje.
Un viaggio nella cucina tradizionale istriana con pietanze succulente. Potovanje v istrsko tradicionalno kuhinjo z okusnimi oblizki.
Un viaggio nella cucina tradizionale istriana con pietanze succulente. Potovanje v istrsko tradicionalno kuhinjo z okusnimi oblizki.
Nace pokaže Maji razpadajočo fotografijo mlade ženske, ki mu očitno veliko pomeni, zato jo Maja odnese domov in prosi Roka, če jo lahko popravi. Simon Zali predlaga odprto zvezo, ljubezen pa ji izpove tudi Pero. Zala je popolnoma zmedena.
Nace pokaže Maji razpadajočo fotografijo mlade ženske, ki mu očitno veliko pomeni, zato jo Maja odnese domov in prosi Roka, če jo lahko popravi. Simon Zali predlaga odprto zvezo, ljubezen pa ji izpove tudi Pero. Zala je popolnoma zmedena.
Kakšna zmaga Tadeja Pogačarja! Ko se je vse že zdelo izgubljeno, ko je padel tik pred vzponom, na katerem je želel napasti, se je uspel preriniti v ospredje, se odlepil od večine, potem na zadnjem vzponu strl odpor lanskega zmagovalca, v ciljnem sprintu pa premagal še Toma Pidcocka. Neverjetno, četudi gre za kolesarja, ki nas je v zadnjih letih že navadil na neverjetno, saj vseskozi premika meje mogočega in normalnega v vrhunskem kolesarstvu. Gost je eden najboljših slovenskih kolesarjev vseh časov Jani Brajkovič. Mnogi so bili navdušeni, kako je Pogačar mirno reagiral v zahtevnem trenutku, tudi radijski reporter na prizorišču Dare Rupar, ki pravi, da je kot kolesarski čarovnik, ki ima vedno v klobuku pravega zajčka, Brajkovič pa meni, da so bile, kot vselej, ključne noge. Ker je fantastično pripravljen, je izjemno samozavesten, zato lahko brez preplaha reagira, ko gre kaj narobe. Brajkovič je tudi izpostavil, da je pomembno izjemno vzdušje v ekipi UAE, da vsi delajo za Pogačarja, in tokrat so mnogi veliko dela opravili, da so Pogačarja vrnili nazaj v zmagovalni položaj. Stalni član podkasta Igor Tominec pravi, da je Pogačar v boljši formi kot lani, kar je verjetno zastrašujoče za konkurenco, to zmago, s katero je osvojil enega od dveh spomenikov, ki jih doslej še ni, pa bi, tudi zaradi zapleta pred razpletom, postavil med največje štiri zmage v njegovi karieri. Brajkovič, Rupar in Tominec o dirki Milano-San Remo debatirajo z voditeljem Luko Petričem.
Kakšna zmaga Tadeja Pogačarja! Ko se je vse že zdelo izgubljeno, ko je padel tik pred vzponom, na katerem je želel napasti, se je uspel preriniti v ospredje, se odlepil od večine, potem na zadnjem vzponu strl odpor lanskega zmagovalca, v ciljnem sprintu pa premagal še Toma Pidcocka. Neverjetno, četudi gre za kolesarja, ki nas je v zadnjih letih že navadil na neverjetno, saj vseskozi premika meje mogočega in normalnega v vrhunskem kolesarstvu. Gost je eden najboljših slovenskih kolesarjev vseh časov Jani Brajkovič. Mnogi so bili navdušeni, kako je Pogačar mirno reagiral v zahtevnem trenutku, tudi radijski reporter na prizorišču Dare Rupar, ki pravi, da je kot kolesarski čarovnik, ki ima vedno v klobuku pravega zajčka, Brajkovič pa meni, da so bile, kot vselej, ključne noge. Ker je fantastično pripravljen, je izjemno samozavesten, zato lahko brez preplaha reagira, ko gre kaj narobe. Brajkovič je tudi izpostavil, da je pomembno izjemno vzdušje v ekipi UAE, da vsi delajo za Pogačarja, in tokrat so mnogi veliko dela opravili, da so Pogačarja vrnili nazaj v zmagovalni položaj. Stalni član podkasta Igor Tominec pravi, da je Pogačar v boljši formi kot lani, kar je verjetno zastrašujoče za konkurenco, to zmago, s katero je osvojil enega od dveh spomenikov, ki jih doslej še ni, pa bi, tudi zaradi zapleta pred razpletom, postavil med največje štiri zmage v njegovi karieri. Brajkovič, Rupar in Tominec o dirki Milano-San Remo debatirajo z voditeljem Luko Petričem.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.