Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.
Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.
Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob je na drugo srečanje o možnosti sodelovanja v naslednji koaliciji povabil predsednike parlamentarnih strank. Tudi tokrat se pogovorov ne bodo udeležili predstavnikitrojčka Nova Slovenija, SLS in Fokus, ki je povabilo znova zavrnil, in SDS-a, ki ni bil vabljen. V oddaji tudi o tem: -Dimitrij Klančič se konec aprila poslavlja z vodstvenega položaja šempetrske bolnišnice. -Nov Interregov projekt Sincro v čezmejnem območju Istre obravnava skupne izzive na področju rehabilitacije po možganski kapi. -V Portorožu bodo del plaže nasuli z rečnim prodcem. -Slovenski nogometaši boljši od Črne gore, znani so še zadnji evropski udeleženci nogometnega mundiala.
Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob je na drugo srečanje o možnosti sodelovanja v naslednji koaliciji povabil predsednike parlamentarnih strank. Tudi tokrat se pogovorov ne bodo udeležili predstavnikitrojčka Nova Slovenija, SLS in Fokus, ki je povabilo znova zavrnil, in SDS-a, ki ni bil vabljen. V oddaji tudi o tem: -Dimitrij Klančič se konec aprila poslavlja z vodstvenega položaja šempetrske bolnišnice. -Nov Interregov projekt Sincro v čezmejnem območju Istre obravnava skupne izzive na področju rehabilitacije po možganski kapi. -V Portorožu bodo del plaže nasuli z rečnim prodcem. -Slovenski nogometaši boljši od Črne gore, znani so še zadnji evropski udeleženci nogometnega mundiala.
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Hokejisti Olimpije so v drugi tekmi polfinala razširjenega regijskega tekmovanja v dvorani Tivoli gostili Pustertal.
Hokejisti Olimpije so v drugi tekmi polfinala razširjenega regijskega tekmovanja v dvorani Tivoli gostili Pustertal.
17. julija leta 1935 se je v mestu Ames v ameriški zvezni državi Iowi rodil skladatelj Peter Schickele. Zaslovel je s številnimi parodijami na temo klasične glasbe, za svoje glasbeno delovanje prejel več nagrad, med njimi štiri gremije v kategoriji glasbena komedija, uspešno pa je deloval tudi na področju glasbenega izobraževanja in populariziranja klasične glasbe.
17. julija leta 1935 se je v mestu Ames v ameriški zvezni državi Iowi rodil skladatelj Peter Schickele. Zaslovel je s številnimi parodijami na temo klasične glasbe, za svoje glasbeno delovanje prejel več nagrad, med njimi štiri gremije v kategoriji glasbena komedija, uspešno pa je deloval tudi na področju glasbenega izobraževanja in populariziranja klasične glasbe.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Predsedniki SD-ja, Levice z Vesno, Demokratov in Resnice bodo danes na povabilo predsednika stranke Gibanje Svoboda in premierja Roberta Goloba drugič sedli za skupno mizo ter se pogovarjali o možnosti sodelovanja v okviru koalicije narodne enotnosti. Na mizi bodo tudi osnutki izhodišč za boj proti korupciji in za interventne ukrepe, s katerimi vlada odgovarja na prihajajočo krizo in jih bo obravnavala jutri. Tudi tokrat na pogovorih ne bo SDS-a, ki vabila na sestanek ni prejel. V oddaji tudi o tem: - Vodenje Komisije za preprečevanje korupcije za 6 let prevzema Katarina Bervar Sternad. - Energetski ministri Unije razpravljali o ukrepih za omilitev energetske krize. - V Sodražici bodo prevzeli novo kombinirano vozilo za namene PROSTOFER-ja
Predsedniki SD-ja, Levice z Vesno, Demokratov in Resnice bodo danes na povabilo predsednika stranke Gibanje Svoboda in premierja Roberta Goloba drugič sedli za skupno mizo ter se pogovarjali o možnosti sodelovanja v okviru koalicije narodne enotnosti. Na mizi bodo tudi osnutki izhodišč za boj proti korupciji in za interventne ukrepe, s katerimi vlada odgovarja na prihajajočo krizo in jih bo obravnavala jutri. Tudi tokrat na pogovorih ne bo SDS-a, ki vabila na sestanek ni prejel. V oddaji tudi o tem: - Vodenje Komisije za preprečevanje korupcije za 6 let prevzema Katarina Bervar Sternad. - Energetski ministri Unije razpravljali o ukrepih za omilitev energetske krize. - V Sodražici bodo prevzeli novo kombinirano vozilo za namene PROSTOFER-ja
Neposredni prenos iz Gledališča Koper. Kaj morajo dijaki vedeti o Cankarjevem romanu Na klancu? Kako ga osebno doživljajo? To sta iztočnici Literarnega večera in pogovora z dijaki o romanu, predvidenem za letošnji esej na maturi na temo Klanec nekoč, danes, vedno?. Avtor oddaje: David Kunstek Kneževič Urednik oddaje: Vlado Motnikar Glasbena opremljevalka: Nina Kodrič Tonska mojstra in tehnika: Urban Gruden, Maksim Vergan, Davorin Lovrečič, Matija Žavbi Režiser: Klemen Markovčič Interpret - Rok Matek Bralca - Maja Moll, Igor Velše Dijaki - Ula Dahalić, Ivan Pravorenko, Erika Muženič in Maj Pucer
Neposredni prenos iz Gledališča Koper. Kaj morajo dijaki vedeti o Cankarjevem romanu Na klancu? Kako ga osebno doživljajo? To sta iztočnici Literarnega večera in pogovora z dijaki o romanu, predvidenem za letošnji esej na maturi na temo Klanec nekoč, danes, vedno?. Avtor oddaje: David Kunstek Kneževič Urednik oddaje: Vlado Motnikar Glasbena opremljevalka: Nina Kodrič Tonska mojstra in tehnika: Urban Gruden, Maksim Vergan, Davorin Lovrečič, Matija Žavbi Režiser: Klemen Markovčič Interpret - Rok Matek Bralca - Maja Moll, Igor Velše Dijaki - Ula Dahalić, Ivan Pravorenko, Erika Muženič in Maj Pucer
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Kiparja in restavratorja Viktor Gojkovič in Irena Čuk živita v občini Hajdina pri Ptuju. Njun kiparski in restavratorski opus sta izjemno obsežna in pomembna. Restavrirala sta tako freske kot kiparsko spomeniško dediščino. Viktor Gojkovič je ob avtorstvu številnih javnih spomenikov tudi eden izmed naših najboljših portretistov, njegovo restavratorsko delo pa obsega najpomembnejše umetnostne spomenike na Štajerskem, tudi samostana in cerkve na Ptuju ter slovito baziliko na Ptujski gori. V vseh cerkvah, še posebej na Ptujski gori, so postavljena tudi njegova kiparska dela. Posebnost Viktorjevega kiparstva je odlivanje posmrtnih mask, iz katerih pogosto nastajajo presunljive portretne skulpture. Irena Čuk je kot izjemna kiparka sicer razstavljala manjkrat, njen obsežen restavratorski opus pa obsega predvsem odkrivanje in obnovo cerkvenih fresk. V prvem in drugem delu bomo ob njuni pripovedi spoznavali predvsem njuno življenje in njune zanimive prednike. Tretji del je bil v celoti posnet v božjepotni cerkvi na Ptujski gori. V naslednjih delih oddaje bomo ob številnih drugih umetnostnih spomenikih predstavili predvsem njuna restavratorska dela v ptujski minoritski cerkvi in cerkvi dominikanskega samostana ter v ptujski proštijski cerkvi, v cerkvah v Ormožu in Cerkvenjaku ter drugod, tudi mariborsko kužno znamenje ... Peti del je posvečen njunemu kiparskemu ustvarjanju in spominskim pripovedim njunih prijateljev. Po umetnostnih spomenikih nas bo popeljal umetnostni zgodovinar dr. Branko Vnuk iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, zgodbe o obnovah cerkva in samostanov pa bodo pripovedovali tudi ptujski patri minoriti. Poseben čar oddajam dajejo arhivski posnetki njunih restavratorskih del, ki so nastali v zadnjih treh desetletjih, objavljenih pa je tudi veliko dokumentarnih fotografij iz njunega arhiva in številnih drugih virov. Oddaja Spomini: Viktor Gojkovič in Irena Čuk je petdelna. Vabljeni na privlačno umetnostnozgodovinsko in zgodovinsko popotovanje skozi čas.
Kiparja in restavratorja Viktor Gojkovič in Irena Čuk živita v občini Hajdina pri Ptuju. Njun kiparski in restavratorski opus sta izjemno obsežna in pomembna. Restavrirala sta tako freske kot kiparsko spomeniško dediščino. Viktor Gojkovič je ob avtorstvu številnih javnih spomenikov tudi eden izmed naših najboljših portretistov, njegovo restavratorsko delo pa obsega najpomembnejše umetnostne spomenike na Štajerskem, tudi samostana in cerkve na Ptuju ter slovito baziliko na Ptujski gori. V vseh cerkvah, še posebej na Ptujski gori, so postavljena tudi njegova kiparska dela. Posebnost Viktorjevega kiparstva je odlivanje posmrtnih mask, iz katerih pogosto nastajajo presunljive portretne skulpture. Irena Čuk je kot izjemna kiparka sicer razstavljala manjkrat, njen obsežen restavratorski opus pa obsega predvsem odkrivanje in obnovo cerkvenih fresk. V prvem in drugem delu bomo ob njuni pripovedi spoznavali predvsem njuno življenje in njune zanimive prednike. Tretji del je bil v celoti posnet v božjepotni cerkvi na Ptujski gori. V naslednjih delih oddaje bomo ob številnih drugih umetnostnih spomenikih predstavili predvsem njuna restavratorska dela v ptujski minoritski cerkvi in cerkvi dominikanskega samostana ter v ptujski proštijski cerkvi, v cerkvah v Ormožu in Cerkvenjaku ter drugod, tudi mariborsko kužno znamenje ... Peti del je posvečen njunemu kiparskemu ustvarjanju in spominskim pripovedim njunih prijateljev. Po umetnostnih spomenikih nas bo popeljal umetnostni zgodovinar dr. Branko Vnuk iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, zgodbe o obnovah cerkva in samostanov pa bodo pripovedovali tudi ptujski patri minoriti. Poseben čar oddajam dajejo arhivski posnetki njunih restavratorskih del, ki so nastali v zadnjih treh desetletjih, objavljenih pa je tudi veliko dokumentarnih fotografij iz njunega arhiva in številnih drugih virov. Oddaja Spomini: Viktor Gojkovič in Irena Čuk je petdelna. Vabljeni na privlačno umetnostnozgodovinsko in zgodovinsko popotovanje skozi čas.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
»Pavliho«, satirični list, je ustanovil pisatelj Fran Levstik, daljnega leta 1870 na Dunaju. Po drugi svetovni vojni je bil, kot vrsta satiričnih časopisov v socialističnih državah Vzhodne Evrope, to režimski projekt, ki je bil sprva ustanovljen kot protiutež in ventil ostrim protirežimskim vicem, ki so si jih ljudje pripovedovali na ulicah in v bifejih. To so bili še zlati časi humorja. Časi ene resnice, enega humorja, in ene satire. Vsi so se smejali istim stvarem. Do šestdesetih let je Pavlihov humor postal vrhunsko artikuliran, dosegal je tedensko naklado 63.000 izvodov, kar je bila najvišja naklada kateregakoli tednika v Jugoslaviji. Socialistična oblast je budno spremljala vsebine, ki so nastajale v Pavlihi. Urednike so večkrat odstavljali, oblast pa je v najmanj enem primeru izdala ukaz o zaplembi celotne naklade. Pavliha je bil prva javna opozicija režimu, ki pa ga je oblast nekako tolerirala. Mladina in Nova revija in sta prišli kasneje. V osamosvojitvenem letu 1991 je bila naklada Pavlihe le še žalostnih 2.600 izvodov. Enotne resnice ni bilo več, kar je bilo smešno enim, ni bilo drugim. In obratno. Meja med humorjem in resničnostjo je v demokraciji počasi izginjala, demokracija pa postajala bizarnejša od vsakršnega humorja ali satirikove domišljije. Ljudje so se smejali čedalje manj. Humor se je preselil v druge medije: na televizijo in radio, v gledališče, film in stand-up komedijo.
»Pavliho«, satirični list, je ustanovil pisatelj Fran Levstik, daljnega leta 1870 na Dunaju. Po drugi svetovni vojni je bil, kot vrsta satiričnih časopisov v socialističnih državah Vzhodne Evrope, to režimski projekt, ki je bil sprva ustanovljen kot protiutež in ventil ostrim protirežimskim vicem, ki so si jih ljudje pripovedovali na ulicah in v bifejih. To so bili še zlati časi humorja. Časi ene resnice, enega humorja, in ene satire. Vsi so se smejali istim stvarem. Do šestdesetih let je Pavlihov humor postal vrhunsko artikuliran, dosegal je tedensko naklado 63.000 izvodov, kar je bila najvišja naklada kateregakoli tednika v Jugoslaviji. Socialistična oblast je budno spremljala vsebine, ki so nastajale v Pavlihi. Urednike so večkrat odstavljali, oblast pa je v najmanj enem primeru izdala ukaz o zaplembi celotne naklade. Pavliha je bil prva javna opozicija režimu, ki pa ga je oblast nekako tolerirala. Mladina in Nova revija in sta prišli kasneje. V osamosvojitvenem letu 1991 je bila naklada Pavlihe le še žalostnih 2.600 izvodov. Enotne resnice ni bilo več, kar je bilo smešno enim, ni bilo drugim. In obratno. Meja med humorjem in resničnostjo je v demokraciji počasi izginjala, demokracija pa postajala bizarnejša od vsakršnega humorja ali satirikove domišljije. Ljudje so se smejali čedalje manj. Humor se je preselil v druge medije: na televizijo in radio, v gledališče, film in stand-up komedijo.
Velikonočni čas že stoletja navdihuje umetniški izraz, v katerem se glasba razkriva kot prostor notranjega premišljevanja in duhovne zbranosti. Program petega koncerta cikla Sozvočje svetov, naslovljen Odsev svetlobe, združuje tri različne skladateljske poetike, ki izvirajo iz različnih zgodovinskih obdobij in estetskih pogledov na glasbeni izraz. Suita za orkester Slavka Osterca razkriva značilnosti slovenske glasbene moderne ter skladateljevo odprtost evropskim avantgardnim tokovom. Mladostna Simfonija št. 7 Felixa Mendelssohna Bartholdyja pa kaže izjemen kontrapunktični dar in oblikovno jasnost, ki napovedujeta eno osrednjih ustvarjalnih osebnosti romantičnega obdobja. Koncert sklene sakralna mojstrovina Stabat Mater Antonia Vivaldija, pretresljiva glasbena upodobitev Marijine bolečine pod križem, v kateri se prepletata duhovna globina in ganljiva melanholična lepota. Skupaj ta dela oblikujejo premišljeno glasbeno pot – od notranjega razmisleka do upanja, ki zaznamuje velikonočni čas. Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije Solistka: Sara Ognjanovič, vokal Slavko Osterc: Suita za orkester – Religioso Felix Mendelssohn Bartholdy: Simfonija št. 7 v d-molu, MWV N 7 Antonio Vivaldi: Stabat Mater, RV 621 - orgelski pozitiv: Tomaž Sevšek
Velikonočni čas že stoletja navdihuje umetniški izraz, v katerem se glasba razkriva kot prostor notranjega premišljevanja in duhovne zbranosti. Program petega koncerta cikla Sozvočje svetov, naslovljen Odsev svetlobe, združuje tri različne skladateljske poetike, ki izvirajo iz različnih zgodovinskih obdobij in estetskih pogledov na glasbeni izraz. Suita za orkester Slavka Osterca razkriva značilnosti slovenske glasbene moderne ter skladateljevo odprtost evropskim avantgardnim tokovom. Mladostna Simfonija št. 7 Felixa Mendelssohna Bartholdyja pa kaže izjemen kontrapunktični dar in oblikovno jasnost, ki napovedujeta eno osrednjih ustvarjalnih osebnosti romantičnega obdobja. Koncert sklene sakralna mojstrovina Stabat Mater Antonia Vivaldija, pretresljiva glasbena upodobitev Marijine bolečine pod križem, v kateri se prepletata duhovna globina in ganljiva melanholična lepota. Skupaj ta dela oblikujejo premišljeno glasbeno pot – od notranjega razmisleka do upanja, ki zaznamuje velikonočni čas. Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije Solistka: Sara Ognjanovič, vokal Slavko Osterc: Suita za orkester – Religioso Felix Mendelssohn Bartholdy: Simfonija št. 7 v d-molu, MWV N 7 Antonio Vivaldi: Stabat Mater, RV 621 - orgelski pozitiv: Tomaž Sevšek
Cikel Sozvočje svetov prepleta likovno in glasbeno umetnost ter skozi umetnostnozgodovinska predavanja in koncertne večere odpira prostor subtilnega dialoga med podobo in zvokom. V jubilejni, 25. sezoni z naslovom »Portreti« raziskuje preplet slogovnih, estetskih in zgodovinskih razmerij ter njihov odmev v širšem kulturnem kontekstu. V pogovoru z umetnostno zgodovinarko Natašo Braunsberger iz Narodne galerije se podamo v vizualni svet velikonočnega časa — obdobja, ki v krščanski tradiciji simbolizira prehod iz teme v svetlobo, iz trpljenja v novo življenje. Predavanje Iz teme v svetlobo nas vodi skozi zaporedje ključnih prizorov — od Kristusovega vhoda v Jeruzalem do poti v Emavs — in razkriva, kako so umetniki skozi stoletja te motive oblikovali v izrazito simbolne in čustveno nabite podobe. Kako lahko svetloba in tema postaneta nosilki pomena? Kako umetnost pripoveduje zgodbo, ki presega čas in prostor? Velikonočni motivi v likovni umetnosti tako ne razkrivajo le dogodkov, temveč odpirajo prostor notranjega doživljanja — prostor tišine, upanja in preobrazbe. Prav ta prehod pa se zrcali tudi v glasbi, ki lahko te izkušnje prenese v zvočno razsežnost in jih poglobi v prostor kontemplacije. Prisluhnite pogovoru in odkrijte, kako se ena najmočnejših zgodb zahodne kulture razkriva skozi podobe — in kako jo lahko beremo danes.
Cikel Sozvočje svetov prepleta likovno in glasbeno umetnost ter skozi umetnostnozgodovinska predavanja in koncertne večere odpira prostor subtilnega dialoga med podobo in zvokom. V jubilejni, 25. sezoni z naslovom »Portreti« raziskuje preplet slogovnih, estetskih in zgodovinskih razmerij ter njihov odmev v širšem kulturnem kontekstu. V pogovoru z umetnostno zgodovinarko Natašo Braunsberger iz Narodne galerije se podamo v vizualni svet velikonočnega časa — obdobja, ki v krščanski tradiciji simbolizira prehod iz teme v svetlobo, iz trpljenja v novo življenje. Predavanje Iz teme v svetlobo nas vodi skozi zaporedje ključnih prizorov — od Kristusovega vhoda v Jeruzalem do poti v Emavs — in razkriva, kako so umetniki skozi stoletja te motive oblikovali v izrazito simbolne in čustveno nabite podobe. Kako lahko svetloba in tema postaneta nosilki pomena? Kako umetnost pripoveduje zgodbo, ki presega čas in prostor? Velikonočni motivi v likovni umetnosti tako ne razkrivajo le dogodkov, temveč odpirajo prostor notranjega doživljanja — prostor tišine, upanja in preobrazbe. Prav ta prehod pa se zrcali tudi v glasbi, ki lahko te izkušnje prenese v zvočno razsežnost in jih poglobi v prostor kontemplacije. Prisluhnite pogovoru in odkrijte, kako se ena najmočnejših zgodb zahodne kulture razkriva skozi podobe — in kako jo lahko beremo danes.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
K volilnim uspehom evropske skrajne desnice je prispeval tudi predsednik madžarske vlade Viktor Orban, ki že vrsto let »izvaža« svojo politično prakso v tujino. Ko ga je Evropska unija zaradi njegovih stališč zavrnila, se je odločil Evropo preoblikovati od znotraj. Uveljavil je t. i. iliberalizem kot delujoč model – sistem vladanja, ki v imenu nacionalne suverenosti omejuje posameznikove pravice ter spodkopava mehanizme nadzora oblasti. Njegove izjave, nekoč tarča posmeha, so danes vse bolj priljubljene. Njegova ambicija je vzpostaviti mednarodno desničarsko zavezništvo, v ospredju katerega bi bila boj proti priseljevanju ter zaščita družine in krščanskih vrednot. FAR-RIGHT EUROPE: VIKTOR ORBAN'S PROJECT / HONGRIE: LE LABORATOIRE DE L'EXTREME DROITE EUROPEENNE / Francija / 2025 / Režija: Feurat Alani
K volilnim uspehom evropske skrajne desnice je prispeval tudi predsednik madžarske vlade Viktor Orban, ki že vrsto let »izvaža« svojo politično prakso v tujino. Ko ga je Evropska unija zaradi njegovih stališč zavrnila, se je odločil Evropo preoblikovati od znotraj. Uveljavil je t. i. iliberalizem kot delujoč model – sistem vladanja, ki v imenu nacionalne suverenosti omejuje posameznikove pravice ter spodkopava mehanizme nadzora oblasti. Njegove izjave, nekoč tarča posmeha, so danes vse bolj priljubljene. Njegova ambicija je vzpostaviti mednarodno desničarsko zavezništvo, v ospredju katerega bi bila boj proti priseljevanju ter zaščita družine in krščanskih vrednot. FAR-RIGHT EUROPE: VIKTOR ORBAN'S PROJECT / HONGRIE: LE LABORATOIRE DE L'EXTREME DROITE EUROPEENNE / Francija / 2025 / Režija: Feurat Alani
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Izbrali smo tri kratka besedila Daniila Harmsa: prvo je brez naslova, govori pa o prvem aprilu, ter Inkubacijsko obdobje in Pravljice. Harms (1905-1942) velja za enega najbolj samosvojih ruskih literatov prejšnjega stoletja. Bil je mojster absurda in črnega humorja, v svojih delih pa je z izjemnim občutkom za grotesko razgaljal nesmisle človekovega bivanja in družbenih konvencij. Njegov slog zaznamujejo jedrnatost, nepričakovani preobrati in igrivost, ki pa vedno ohranja bivanjsko ostrino. Prevajalec Borut Kraševec, režiserka Saška Rakef, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2023.
Izbrali smo tri kratka besedila Daniila Harmsa: prvo je brez naslova, govori pa o prvem aprilu, ter Inkubacijsko obdobje in Pravljice. Harms (1905-1942) velja za enega najbolj samosvojih ruskih literatov prejšnjega stoletja. Bil je mojster absurda in črnega humorja, v svojih delih pa je z izjemnim občutkom za grotesko razgaljal nesmisle človekovega bivanja in družbenih konvencij. Njegov slog zaznamujejo jedrnatost, nepričakovani preobrati in igrivost, ki pa vedno ohranja bivanjsko ostrino. Prevajalec Borut Kraševec, režiserka Saška Rakef, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2023.
Bili smo na odprtju sejma akademske knjige Liber.ac 2026 z naslovom Vsemu smo KOSovel, ki je posvečen 100. obletnici smrti Srečka Kosovela. V Galeriji Vžigalica so nocoj odprli razstavo Slikarska dirka anonimnega italijanskega umetniškega tria Canemorto, zaznamovali pa smo tudi zaključek festivala Fabula.
Bili smo na odprtju sejma akademske knjige Liber.ac 2026 z naslovom Vsemu smo KOSovel, ki je posvečen 100. obletnici smrti Srečka Kosovela. V Galeriji Vžigalica so nocoj odprli razstavo Slikarska dirka anonimnega italijanskega umetniškega tria Canemorto, zaznamovali pa smo tudi zaključek festivala Fabula.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
V oddaji poslušamo skladbe: Jože Privšek: Radenci 83 - solisti pianist Silvo Stingl, saksofonist Tone Janša, trobentač Petar Ugrin in bobnar Ratko Divjak Milko Lazar: Second Hand Music - solista trobentač Dominik Krajnčan in saksofonist Milko Lazar Janez Gregorc: Power - solist pozavnist Emil Spruk Michael Abene: Night Creepers - solist bobnar Dennis Mackrel
V oddaji poslušamo skladbe: Jože Privšek: Radenci 83 - solisti pianist Silvo Stingl, saksofonist Tone Janša, trobentač Petar Ugrin in bobnar Ratko Divjak Milko Lazar: Second Hand Music - solista trobentač Dominik Krajnčan in saksofonist Milko Lazar Janez Gregorc: Power - solist pozavnist Emil Spruk Michael Abene: Night Creepers - solist bobnar Dennis Mackrel
Film je zasnovan kot režiserjev fiktivni dialog z babico Cesiro, ki jo sprašuje o vsem, kar ga zanima. To je pričevanje o izkušnji nedavnih generacij italijanskih izseljencev in poklon njihovemu pogumu. Začetek 20. stoletja, vas Ughettera v severnem delu Italije, v kateri živi družina Ughetto. Življenje v tej regiji je postalo zelo težko in Ughettovi sanjajo o boljši prihodnosti na tujem. Legenda pripoveduje, da je Luigi Ughetto prečkal Alpe in začel novo življenje v Franciji, s tem pa za vselej spremenil usodo svoje ljubljene družine. Njegov vnuk odpotuje v preteklost, da bi podoživel njihovo zgodovino. Originalni naslov: INTERDIT AUX CHIENS ET AUX ITALIENS Leto produkcije: 2022 Država: koprodukcija Žanr: animirani film Režija: Alain Ughetto Scenarij: Alexis Galmot, Anne Paschetta in Alain Ughetto Glasovi: Ariane Ascaride, Alain Ughetto, Stefano Paganini, Diego Giuliani
Film je zasnovan kot režiserjev fiktivni dialog z babico Cesiro, ki jo sprašuje o vsem, kar ga zanima. To je pričevanje o izkušnji nedavnih generacij italijanskih izseljencev in poklon njihovemu pogumu. Začetek 20. stoletja, vas Ughettera v severnem delu Italije, v kateri živi družina Ughetto. Življenje v tej regiji je postalo zelo težko in Ughettovi sanjajo o boljši prihodnosti na tujem. Legenda pripoveduje, da je Luigi Ughetto prečkal Alpe in začel novo življenje v Franciji, s tem pa za vselej spremenil usodo svoje ljubljene družine. Njegov vnuk odpotuje v preteklost, da bi podoživel njihovo zgodovino. Originalni naslov: INTERDIT AUX CHIENS ET AUX ITALIENS Leto produkcije: 2022 Država: koprodukcija Žanr: animirani film Režija: Alain Ughetto Scenarij: Alexis Galmot, Anne Paschetta in Alain Ughetto Glasovi: Ariane Ascaride, Alain Ughetto, Stefano Paganini, Diego Giuliani
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Na izstrelišču v Kennedyjevem vesoljskem centru na Floridi se začenjajo zadnje priprave na misijo Artemis II. Bo po nekaj prestavitvah izstrelitve v začetku aprila vendarle izveden prvi polet posadke proti Luni po več kot 50 letih? Kateri astronavti bodo potovali v 98-metrski raketi?
Na izstrelišču v Kennedyjevem vesoljskem centru na Floridi se začenjajo zadnje priprave na misijo Artemis II. Bo po nekaj prestavitvah izstrelitve v začetku aprila vendarle izveden prvi polet posadke proti Luni po več kot 50 letih? Kateri astronavti bodo potovali v 98-metrski raketi?
Predstavniki vlade in gospodarstva so danes razpravljali o možnih ukrepih za blažitev krize v luči vojne na Bližnjem vzhodu. Kot opozarjajo, je ključno tveganje prelivanje rasti cen energentov v končne cene pogonskih goriv, elektrike, hrane in drugih izdelkov. V Gospodarski zbornici pozivajo politiko k enotnosti, sodelovanju in hitremu ukrepanju. Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je poudarila, da je treba ukrepe sprejeti, še preden se bodo razmere dodatno zaostrile. Okoljski minister Bojan Kumer pričakuje, da bo vlada izhodišča za ukrepanje obravnavala v četrtek.
Predstavniki vlade in gospodarstva so danes razpravljali o možnih ukrepih za blažitev krize v luči vojne na Bližnjem vzhodu. Kot opozarjajo, je ključno tveganje prelivanje rasti cen energentov v končne cene pogonskih goriv, elektrike, hrane in drugih izdelkov. V Gospodarski zbornici pozivajo politiko k enotnosti, sodelovanju in hitremu ukrepanju. Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je poudarila, da je treba ukrepe sprejeti, še preden se bodo razmere dodatno zaostrile. Okoljski minister Bojan Kumer pričakuje, da bo vlada izhodišča za ukrepanje obravnavala v četrtek.
Oče Lise pove, da ne bo šel na odvzem vzorca za analizo DNK, ker se mami to ne zdi smiselno. Lise pa rezultati njene analize ne dajo miru. Skrbi jo, ker se njena mama vede skrajno nenavadno. Čeprav ji sicer telefonira vsak dan, je na lepem nedosegljiva. Oče jo pomiri, da je s prijateljicami v Hamburgu. Toda Lise eno od prijateljic, s katerimi naj bi mama odpotovala, sreča v velnesu … CHAOS / 2024 / Danska Scenarij: Katrine Greis-Rosenthal, Hadi Ka-Koush, Jacob Lohmann, Amanda Collin Režija: Lars Kaalund V glavnih vlogah: Katrine Greis-Rosenthal, Hadi Ka-Koush, Jacob Lohmann, Amanda Collin, Andreas Jebro, Lila Nobel, Silje Havmøller Schmidt, Tina Gylling Mortensen, Kurt Ravn, Janni Fauershou
Oče Lise pove, da ne bo šel na odvzem vzorca za analizo DNK, ker se mami to ne zdi smiselno. Lise pa rezultati njene analize ne dajo miru. Skrbi jo, ker se njena mama vede skrajno nenavadno. Čeprav ji sicer telefonira vsak dan, je na lepem nedosegljiva. Oče jo pomiri, da je s prijateljicami v Hamburgu. Toda Lise eno od prijateljic, s katerimi naj bi mama odpotovala, sreča v velnesu … CHAOS / 2024 / Danska Scenarij: Katrine Greis-Rosenthal, Hadi Ka-Koush, Jacob Lohmann, Amanda Collin Režija: Lars Kaalund V glavnih vlogah: Katrine Greis-Rosenthal, Hadi Ka-Koush, Jacob Lohmann, Amanda Collin, Andreas Jebro, Lila Nobel, Silje Havmøller Schmidt, Tina Gylling Mortensen, Kurt Ravn, Janni Fauershou
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Igra je pravzaprav lepljenka fragmentov noči, ko pod perutnico teme zakonca ležeta v posteljo. Pisanost omnibusa različnih življenjskih pa tudi domišljijskih zapletov v značilni in samosvoji Jesihovski maniri. Režiser: Aleš Jan Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstric: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Janij Golob Glasbena izvajalca: Boris Šurbek (tolkala), Mitja Kogoj (viola) Ona, ženski glas – Milena Zupančič On, moški glas – Boris Ostan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 1994.
Igra je pravzaprav lepljenka fragmentov noči, ko pod perutnico teme zakonca ležeta v posteljo. Pisanost omnibusa različnih življenjskih pa tudi domišljijskih zapletov v značilni in samosvoji Jesihovski maniri. Režiser: Aleš Jan Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstric: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Janij Golob Glasbena izvajalca: Boris Šurbek (tolkala), Mitja Kogoj (viola) Ona, ženski glas – Milena Zupančič On, moški glas – Boris Ostan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 1994.
Branko Šömen je vsestranski književnik, saj je dober kot pesnik in kot romanopisec, scenaristični mojster, filmski kritik in sodelavec revije Ekran, med drugim pa je bil tudi naš radijski kolega: v legendarni Literarni (redakciji) je pripravil vrsto literarnih večerov, pogosto pa je tudi poročal s filmskih festivalov. Ob njegovem okroglem življenjskem jubileju lahko slišite Literarni večer, ki predstavlja vsaj kanček njegovega bogatega in razgibanega opusa. Režiser Gregor Tozon, asistentka režije Helena Mugerle, bralka veznega besedila Lidija Hartman, interpreti Aleš Valič, Brane Grubar, Janez Starina, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Mirko Marinšek, avtor in urednik oddaje Marko Golja. Narejeno leta 2006.
Branko Šömen je vsestranski književnik, saj je dober kot pesnik in kot romanopisec, scenaristični mojster, filmski kritik in sodelavec revije Ekran, med drugim pa je bil tudi naš radijski kolega: v legendarni Literarni (redakciji) je pripravil vrsto literarnih večerov, pogosto pa je tudi poročal s filmskih festivalov. Ob njegovem okroglem življenjskem jubileju lahko slišite Literarni večer, ki predstavlja vsaj kanček njegovega bogatega in razgibanega opusa. Režiser Gregor Tozon, asistentka režije Helena Mugerle, bralka veznega besedila Lidija Hartman, interpreti Aleš Valič, Brane Grubar, Janez Starina, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Mirko Marinšek, avtor in urednik oddaje Marko Golja. Narejeno leta 2006.
Poleti smo na Radiu Koper prisluhnili koncertu senegalsko-francoskega dua Ablaye Cissoko & Cyrille Brotto. Glasbenikoma, mojstru kore in odličnemu harmonikarju, se je pridružil slovenski duo Harmelogic: pianist Kristijan Korat in tolkalec Damir Mazrek.
Poleti smo na Radiu Koper prisluhnili koncertu senegalsko-francoskega dua Ablaye Cissoko & Cyrille Brotto. Glasbenikoma, mojstru kore in odličnemu harmonikarju, se je pridružil slovenski duo Harmelogic: pianist Kristijan Korat in tolkalec Damir Mazrek.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Dr. Svanibor Pettan, eden osrednjih slovenskih etnomuzikologov, ob zaključku svoje dolgoletne akademske poti v tokratni oddaji odpira razmislek o glasbi kot dragocenem delu kulturne dediščine ter živi praksi, ki spremlja človeka v različnih družbenih in zgodovinskih okoliščinah. Kot ustanovitelj katedre za etnomuzikologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti in nekdanji predsednik Mednarodnega združenja za tradicije glasbe in plesa osvetljuje tudi razvoj in pomen etnomuzikologije kot vede, ki pomembno prispeva k razumevanju in ohranjanju glasbenega izročila.
Dr. Svanibor Pettan, eden osrednjih slovenskih etnomuzikologov, ob zaključku svoje dolgoletne akademske poti v tokratni oddaji odpira razmislek o glasbi kot dragocenem delu kulturne dediščine ter živi praksi, ki spremlja človeka v različnih družbenih in zgodovinskih okoliščinah. Kot ustanovitelj katedre za etnomuzikologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti in nekdanji predsednik Mednarodnega združenja za tradicije glasbe in plesa osvetljuje tudi razvoj in pomen etnomuzikologije kot vede, ki pomembno prispeva k razumevanju in ohranjanju glasbenega izročila.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
V nekem mestu so vse ure ostale brez kazalcev in na lepem se ni nikomur več mudilo … Pripoveduje: Jože Zupan Napisala: Ela Peroci. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.
V nekem mestu so vse ure ostale brez kazalcev in na lepem se ni nikomur več mudilo … Pripoveduje: Jože Zupan Napisala: Ela Peroci. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. . Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. . Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Predstavniki vlade in gospodarstva so se danes pogovarjali o mogočih ukrepih za blažitev krize, ki se napoveduje zaradi vojne v Iranu. Generalna direktorica Gospodarske zbornice Vesna Nahtigal je poudarila, da je treba ukrepe sprejeti, še preden se bodo razmere dodatno zaostrile, da bodo podjetja pripravljena. Minister Bojan Kumer pričakuje, da bo vlada izhodišča za ukrepanje obravnavala v četrtek. Drugi poudarki: - Skupnost socialnih zavodov zavrača trditve o neupravičenem razvrščanju stanovalcev domov za starejše v višje kategorije. - ZDA pozivajo Teheran k sklenitvi mirovnega dogovora in odprtju Hormuške ožine. - Hokejisti Olimpije drevi v razprodanem Tivoliju na drugi polfinalni tekmi s Pustertalom.
Predstavniki vlade in gospodarstva so se danes pogovarjali o mogočih ukrepih za blažitev krize, ki se napoveduje zaradi vojne v Iranu. Generalna direktorica Gospodarske zbornice Vesna Nahtigal je poudarila, da je treba ukrepe sprejeti, še preden se bodo razmere dodatno zaostrile, da bodo podjetja pripravljena. Minister Bojan Kumer pričakuje, da bo vlada izhodišča za ukrepanje obravnavala v četrtek. Drugi poudarki: - Skupnost socialnih zavodov zavrača trditve o neupravičenem razvrščanju stanovalcev domov za starejše v višje kategorije. - ZDA pozivajo Teheran k sklenitvi mirovnega dogovora in odprtju Hormuške ožine. - Hokejisti Olimpije drevi v razprodanem Tivoliju na drugi polfinalni tekmi s Pustertalom.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Dokumentarni film Odprava Murskega zmaja govori o stanju rek v Sloveniji, ribjih populacijah ter o posebnosti reke Mure in kečige kot njene izumirajoče vrste. Na splošno so v Sloveniji pregrajenost in regulacije rek resna grožnja številnim habitatom. V Muri, ki je naša najbolj ohranjena reka, je kljub temu kečiga, selivska riba, skoraj povsem izginila. Film predstavi starodavnost in posebnost tega 'murskega zmaja' ter poudari njegov pomemben in simbolen pomen za habitat reke Mure in za Slovenijo. S pomočjo različnih strokovnjakov in prebivalcev ob Muri se pripoved razvija skozi razmisleke o stanju rek in rib v Sloveniji, zgodovino in posebnost kečige, pomen vračanja ribjih populacij v rečno okolje ter vzpostavljanje zdravega vodnega habitata. Predstavljena je tudi posebna metoda vzreje rib, ki bo vzpostavljena v Sloveniji za namen poribljavanja kečige.
Dokumentarni film Odprava Murskega zmaja govori o stanju rek v Sloveniji, ribjih populacijah ter o posebnosti reke Mure in kečige kot njene izumirajoče vrste. Na splošno so v Sloveniji pregrajenost in regulacije rek resna grožnja številnim habitatom. V Muri, ki je naša najbolj ohranjena reka, je kljub temu kečiga, selivska riba, skoraj povsem izginila. Film predstavi starodavnost in posebnost tega 'murskega zmaja' ter poudari njegov pomemben in simbolen pomen za habitat reke Mure in za Slovenijo. S pomočjo različnih strokovnjakov in prebivalcev ob Muri se pripoved razvija skozi razmisleke o stanju rek in rib v Sloveniji, zgodovino in posebnost kečige, pomen vračanja ribjih populacij v rečno okolje ter vzpostavljanje zdravega vodnega habitata. Predstavljena je tudi posebna metoda vzreje rib, ki bo vzpostavljena v Sloveniji za namen poribljavanja kečige.
Akademski pevski zbor Univerze v Ljubljani poje priredbe ljudskih pesmi Pavleta Merkuja, Sama Vremšaka, Jakoba Ježa in Alda Kumarja.
Akademski pevski zbor Univerze v Ljubljani poje priredbe ljudskih pesmi Pavleta Merkuja, Sama Vremšaka, Jakoba Ježa in Alda Kumarja.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V oddaji bo gost baritonist in prvak SNG Opera in balet Ljubljana, Jože Vidic. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V oddaji bo gost baritonist in prvak SNG Opera in balet Ljubljana, Jože Vidic. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
Najboljša četverica v domačem pokalu je na dopoldanskem žrebu dobila svojega polfinalnega nasprotnika.
Najboljša četverica v domačem pokalu je na dopoldanskem žrebu dobila svojega polfinalnega nasprotnika.
V rehabilitacijskem centru Petra, ki deluje v okviru Društva za zaščito konj in ostalih živali, smo se družili z živalmi in ljudmi s posebnimi potrebami. Spoznali smo glasbeni mački, ki pri ustvarjanju spremljata Dejana Dimca, kitarista skupine Kingston. Svetujemo kako izdelati in pripraviti gnezdilnice za spomladansko gnezdenje ptic. Tudi akvarijske, rastline so pomemben del akvarijev in dobrega počutja rib, zato z vami delimo nekaj nasvetov, da bodo bolje uspevale. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
V rehabilitacijskem centru Petra, ki deluje v okviru Društva za zaščito konj in ostalih živali, smo se družili z živalmi in ljudmi s posebnimi potrebami. Spoznali smo glasbeni mački, ki pri ustvarjanju spremljata Dejana Dimca, kitarista skupine Kingston. Svetujemo kako izdelati in pripraviti gnezdilnice za spomladansko gnezdenje ptic. Tudi akvarijske, rastline so pomemben del akvarijev in dobrega počutja rib, zato z vami delimo nekaj nasvetov, da bodo bolje uspevale. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu so se sinoči poklonili spominu na Miroslava Košuto. Bili smo tudi v Krepljah, kjer že nekaj let za kulturni utrip skrbi Zavod Labirint. V drugem delu oddaje vas povabimo na slavnostni koncert ob 70-letnici Glasbene šole Piran. Posebej za to priložnost je glasbeno pravljico Piranski karneval napisal učitelj klavirja in skladatelj Bojan Glavina, pri krstni izvedbi pa bodo sodelovali vsi učenci glasbene šole. Na tokratno glasbeno ogrlico je Simone Moličnik nanizala skladbe iz bogatega nabora zasedbe Terrafolk.
V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu so se sinoči poklonili spominu na Miroslava Košuto. Bili smo tudi v Krepljah, kjer že nekaj let za kulturni utrip skrbi Zavod Labirint. V drugem delu oddaje vas povabimo na slavnostni koncert ob 70-letnici Glasbene šole Piran. Posebej za to priložnost je glasbeno pravljico Piranski karneval napisal učitelj klavirja in skladatelj Bojan Glavina, pri krstni izvedbi pa bodo sodelovali vsi učenci glasbene šole. Na tokratno glasbeno ogrlico je Simone Moličnik nanizala skladbe iz bogatega nabora zasedbe Terrafolk.