Raziskujte
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Biografska drama. Skupina pogumnih novinark z ameriške televizijske postaje Fox News se upre vodji televizijske mreže Rogerju Ailesu in strupenemu ozračju, ki ga je pomagal soustvarjati na televiziji. Obtožijo ga spolnega nadlegovanja in s tem sprožijo pravo bombo, ki odmeva po vseh medijih in tudi širše. Kajti Roger Ailes ni bil samo vodja televizije Fox News, bil je tudi fanatičen borec proti resnici in vsem negativnim posledicam, ki jih je ta imela za republikansko stranko. Film je dramatična zgodba o propadu ustanovitelja in vodje ameriške populistične desničarske televizijske mreže Fox News. BOMBSHELL/KANADA, ZDA/2019 Režija: Jay Roach/Scenarij: Charles Randolph/Igrajo: Charlize Theron, Margot Robbie, Nicole Kidman, John Lithgow, Jennifer Morrison, Brigette Lundy-Paine, Connie Britton, Nazanin Boniadi …
Biografska drama. Skupina pogumnih novinark z ameriške televizijske postaje Fox News se upre vodji televizijske mreže Rogerju Ailesu in strupenemu ozračju, ki ga je pomagal soustvarjati na televiziji. Obtožijo ga spolnega nadlegovanja in s tem sprožijo pravo bombo, ki odmeva po vseh medijih in tudi širše. Kajti Roger Ailes ni bil samo vodja televizije Fox News, bil je tudi fanatičen borec proti resnici in vsem negativnim posledicam, ki jih je ta imela za republikansko stranko. Film je dramatična zgodba o propadu ustanovitelja in vodje ameriške populistične desničarske televizijske mreže Fox News. BOMBSHELL/KANADA, ZDA/2019 Režija: Jay Roach/Scenarij: Charles Randolph/Igrajo: Charlize Theron, Margot Robbie, Nicole Kidman, John Lithgow, Jennifer Morrison, Brigette Lundy-Paine, Connie Britton, Nazanin Boniadi …
Na urejanje zelenih površin vse bolj vplivajo podnebne spremembe in naraščajoče zavedanje, da je treba ohranjati čim več zelenja. Kako se načrtovalci in urejevalci javnih zelenih površin spoprijemajo z razmerami, ki ogrožajo desetletja ali celo stoletja uveljavljene rastlinske in drevesne vrste? Kako ogrožene so zelene površine v Ljubljani in kako se z njihovim sonaravnim urejanjem krepi biotska raznovrstnost in stremi k temu, da je čim več zelenih površin podobnih nedotaknjeni naravi, ter zakaj je pomembno, da zelenic ne kosimo prepogosto? O teh vprašanjih smo govorili s krajinskimi arhitekti, biologi, arboristi in inženirji gozdarstva. Avtorica Polona Balantič Režiserka Alma Lapajne
Na urejanje zelenih površin vse bolj vplivajo podnebne spremembe in naraščajoče zavedanje, da je treba ohranjati čim več zelenja. Kako se načrtovalci in urejevalci javnih zelenih površin spoprijemajo z razmerami, ki ogrožajo desetletja ali celo stoletja uveljavljene rastlinske in drevesne vrste? Kako ogrožene so zelene površine v Ljubljani in kako se z njihovim sonaravnim urejanjem krepi biotska raznovrstnost in stremi k temu, da je čim več zelenih površin podobnih nedotaknjeni naravi, ter zakaj je pomembno, da zelenic ne kosimo prepogosto? O teh vprašanjih smo govorili s krajinskimi arhitekti, biologi, arboristi in inženirji gozdarstva. Avtorica Polona Balantič Režiserka Alma Lapajne
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Mineva 90 let od smrti Alfreda Edwarda Housmana, angleškega klasičnega filologa in pesnika, ki se je v literarno zgodovino zapisal predvsem kot avtor pesniške zbirke z naslovom Fant iz Shropshira - izšla je leta 1896. V njej je zbral 63 na videz preprostih pesmi, v katerih prevladuje nostalgično razpoloženje do pokrajine in mladosti. Housman je ustvaril romantični lik nedolžnega vojaka s podeželja, ki se za Anglijo bojuje v daljnih deželah; zbirka Fant iz Shropshira pa je postala najbolj priljubljena zbirka angleške poezije po romantiki. Prevod Marjan Strojan, interpretacija Andrej Nahtigal in Branko Jordan, glasbena oprema Marko Stopar, tonska mojstria Jure Culiberg in Mirta Berlan, režija Igor Likar. Posneto 2006.
Mineva 90 let od smrti Alfreda Edwarda Housmana, angleškega klasičnega filologa in pesnika, ki se je v literarno zgodovino zapisal predvsem kot avtor pesniške zbirke z naslovom Fant iz Shropshira - izšla je leta 1896. V njej je zbral 63 na videz preprostih pesmi, v katerih prevladuje nostalgično razpoloženje do pokrajine in mladosti. Housman je ustvaril romantični lik nedolžnega vojaka s podeželja, ki se za Anglijo bojuje v daljnih deželah; zbirka Fant iz Shropshira pa je postala najbolj priljubljena zbirka angleške poezije po romantiki. Prevod Marjan Strojan, interpretacija Andrej Nahtigal in Branko Jordan, glasbena oprema Marko Stopar, tonska mojstria Jure Culiberg in Mirta Berlan, režija Igor Likar. Posneto 2006.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Pri Cankarjevi založbi je nedavno izšel prevod dela francoskega pisatelja Josepha Ponthusa Za tekočim trakom. V palači Arese Borromeo v italijanskem mestu Cesano Maderno je na ogled razstava o družabnih igrah 0-99. Design per gioco. Danes praznujemo mednarodni dan jazza. Umetnostna galerija Maribor je v sodelovanju z Narodno galerijo v Ljubljani pred kratkim izdala monografijo o slikarki Idi Brišnik Remec.
Pri Cankarjevi založbi je nedavno izšel prevod dela francoskega pisatelja Josepha Ponthusa Za tekočim trakom. V palači Arese Borromeo v italijanskem mestu Cesano Maderno je na ogled razstava o družabnih igrah 0-99. Design per gioco. Danes praznujemo mednarodni dan jazza. Umetnostna galerija Maribor je v sodelovanju z Narodno galerijo v Ljubljani pred kratkim izdala monografijo o slikarki Idi Brišnik Remec.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
V novi sezoni oddaje Čez planke odpiramo vrata dvorcev portugalskega in španskega plemstva. Kdo so družine, ki so usodno zaznamovale zgodovino Portugalske in Španije? V dolini reke Lime je danes največja koncentracija zgodovinskih palač. Na Portugalskem jih imenujejo solar. Zaradi preživetja so številne plemiške družine v regiji začele odpirati dvorce za turiste. V drugi oddaji bomo vstopili v dvorec Lanheses, ki ohranja kmetijsko dediščino regije, vključno s konji garrano, avtohtono pasmo z gorskih območij severne Portugalske. Po poti svetega Jakoba se bomo sprehodili tudi do Santiaga de Compostela in spoznali plemiške družine Galicije, ki imajo v kraljevini Španiji veliko vplivnejšo vlogo kot plemstvo v portugalski republiki.
V novi sezoni oddaje Čez planke odpiramo vrata dvorcev portugalskega in španskega plemstva. Kdo so družine, ki so usodno zaznamovale zgodovino Portugalske in Španije? V dolini reke Lime je danes največja koncentracija zgodovinskih palač. Na Portugalskem jih imenujejo solar. Zaradi preživetja so številne plemiške družine v regiji začele odpirati dvorce za turiste. V drugi oddaji bomo vstopili v dvorec Lanheses, ki ohranja kmetijsko dediščino regije, vključno s konji garrano, avtohtono pasmo z gorskih območij severne Portugalske. Po poti svetega Jakoba se bomo sprehodili tudi do Santiaga de Compostela in spoznali plemiške družine Galicije, ki imajo v kraljevini Španiji veliko vplivnejšo vlogo kot plemstvo v portugalski republiki.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Po državi potekajo tradicionalna kresovanja pred jutrišnjim praznikom dela. Eno glavnih sindikalnih praznovanj poteka na na Rožniku v Ljubljani, kjer so zbrane nagovorili vodje sindikalnih central.
Po državi potekajo tradicionalna kresovanja pred jutrišnjim praznikom dela. Eno glavnih sindikalnih praznovanj poteka na na Rožniku v Ljubljani, kjer so zbrane nagovorili vodje sindikalnih central.
Kjer se prva svetloba dotakne zemlje, je raj. Hribi in doline, zanje se bije boj – za zemljo. Podali smo se po biblijski pokrajini, ki je mehka, a hkrati neusmiljena. Po cesti prerokov, vaseh in mestih kjer se bije tihi boj za zemljo, za prevlado. Govorili smo z žrtvami, spremljali napadalce, vojsko. Se podali v nemirne kraje z aktivisti, ki še verjamejo v mir. Bili so priprti, pretepeni, mi smo jo odnesli s preluknjano avtomobilsko gumo. Videli smo domove, ki jih je goltal ogenj. Nasilje, ki je dovoljeno – izbranim, judovskim naseljencem. Uničujejo, ker lahko. Sence preteklosti, pod vsakim kamnom zgodovina. Judovski naseljenci se z vse bolj nasilnimi napadi skušajo polastiti palestinskih pašnikov, ovac, zdaj že celotnih vasi. Sprva so grozili beduinom, policija je gledala od daleč. Ko so požigali naselja, se vojska ni prikazala od nikoder. Zdaj, ko so v roke vzeli orožje, od palic do pušk, si svet zatiska oči. V senci vojn in konfliktov, ki vihrajo v regiji, si prisvajajo že celotne vasi. Sistematično, s podporo politike, ki ima jasen cilj. Etnično čiščenje. Golo zemljo, dano od Boga, kot trdijo naseljenci, brez prebivalcev, ki so tu doma, stoletja, tisočletja. Kanaanci, niso bili ne Judje ne Arabci, bili so predniki obeh narodov, ki se danes gledata čez zidove, se sovražita, pobijata. Tu zemlja ne molči – kriči. O tisočletnih sporih. (Ne)sveta zemlja, kjer Bog še vedno šepeta, a ga zaradi hrupa orožja nihče več ne sliši. Avtorica oddaje: Karmen W. Švegl
Kjer se prva svetloba dotakne zemlje, je raj. Hribi in doline, zanje se bije boj – za zemljo. Podali smo se po biblijski pokrajini, ki je mehka, a hkrati neusmiljena. Po cesti prerokov, vaseh in mestih kjer se bije tihi boj za zemljo, za prevlado. Govorili smo z žrtvami, spremljali napadalce, vojsko. Se podali v nemirne kraje z aktivisti, ki še verjamejo v mir. Bili so priprti, pretepeni, mi smo jo odnesli s preluknjano avtomobilsko gumo. Videli smo domove, ki jih je goltal ogenj. Nasilje, ki je dovoljeno – izbranim, judovskim naseljencem. Uničujejo, ker lahko. Sence preteklosti, pod vsakim kamnom zgodovina. Judovski naseljenci se z vse bolj nasilnimi napadi skušajo polastiti palestinskih pašnikov, ovac, zdaj že celotnih vasi. Sprva so grozili beduinom, policija je gledala od daleč. Ko so požigali naselja, se vojska ni prikazala od nikoder. Zdaj, ko so v roke vzeli orožje, od palic do pušk, si svet zatiska oči. V senci vojn in konfliktov, ki vihrajo v regiji, si prisvajajo že celotne vasi. Sistematično, s podporo politike, ki ima jasen cilj. Etnično čiščenje. Golo zemljo, dano od Boga, kot trdijo naseljenci, brez prebivalcev, ki so tu doma, stoletja, tisočletja. Kanaanci, niso bili ne Judje ne Arabci, bili so predniki obeh narodov, ki se danes gledata čez zidove, se sovražita, pobijata. Tu zemlja ne molči – kriči. O tisočletnih sporih. (Ne)sveta zemlja, kjer Bog še vedno šepeta, a ga zaradi hrupa orožja nihče več ne sliši. Avtorica oddaje: Karmen W. Švegl
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Leta 1968 rojena avtorica živi odmaknjeno na skrajnem jugovzhodu Irske, v okrožju Wexford. Čeprav ne objavlja pogosto, je njeno ime v literarnih krogih zelo cenjeno; za svoja dela namreč prejema največje nagrade. Hkrati pa Claire Keegan v različnih oblikah že dolga leta poučuje ustvarjalno pisanje in iz ozadja vpliva na mlade avtorice in avtorje. Doslej je izdala pet knjig, štiri zbirke kratkih zgodb in kratek roman. Najprej sta izšli zbirki kratkih zgodb Antarktika (leta 1999) in Čez modra polja (leta 2007) - dosegli sta tako rekoč kultni status in avtorico za vedno ustoličili kot mojstrico kratke pripovedne forme. V Literarnem večeru bomo poslušali zgodbi iz zbirke Antarktika (1999) Kjer je voda najgloblja in Potnolistna juha. Literarni večer je leta 2022 pripravil Andrej Peric, ki je zgodbi tudi prevedel. Avtor prevoda in scenarija Andrej Peric, režiserka Ana Krauthaker, bralec Jure Franko, igralca Gregor Gruden in Tjaša Železnik, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Urban Gruden, redaktorici oddaje Staša Grahek in Petra Meterc. Produkcija 2022.
Leta 1968 rojena avtorica živi odmaknjeno na skrajnem jugovzhodu Irske, v okrožju Wexford. Čeprav ne objavlja pogosto, je njeno ime v literarnih krogih zelo cenjeno; za svoja dela namreč prejema največje nagrade. Hkrati pa Claire Keegan v različnih oblikah že dolga leta poučuje ustvarjalno pisanje in iz ozadja vpliva na mlade avtorice in avtorje. Doslej je izdala pet knjig, štiri zbirke kratkih zgodb in kratek roman. Najprej sta izšli zbirki kratkih zgodb Antarktika (leta 1999) in Čez modra polja (leta 2007) - dosegli sta tako rekoč kultni status in avtorico za vedno ustoličili kot mojstrico kratke pripovedne forme. V Literarnem večeru bomo poslušali zgodbi iz zbirke Antarktika (1999) Kjer je voda najgloblja in Potnolistna juha. Literarni večer je leta 2022 pripravil Andrej Peric, ki je zgodbi tudi prevedel. Avtor prevoda in scenarija Andrej Peric, režiserka Ana Krauthaker, bralec Jure Franko, igralca Gregor Gruden in Tjaša Železnik, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Urban Gruden, redaktorici oddaje Staša Grahek in Petra Meterc. Produkcija 2022.
Leta 2008 je Newyorška filharmonija sprejela nepričakovano povabilo v Pjongjang. 55 let po korejski vojni so ameriški glasbeniki prvič stopili na severnokorejska tla. Pod vodstvom šefa dirigenta Lorina Maazela so pred sprva zadržanim občinstvom najprej izvedli Dvořákovo priljubljeno Simfonijo št. 9 »Iz Novega sveta«, nato pa še korejsko ljudsko pesem in z njo navdušili in sprostili občinstvo. Čaroben trenutek na zgodovinskem koncertu, ki presega meje in kaže, kako lahko glasba združuje ljudi tam, kjer politika odpove. MAGIC MOMENTS OF MUSIC - NEW YORK PHILHARMONIC IN PYONGYANG / Nemčija 2025 / scenarij in režija Alix Francois Meier
Leta 2008 je Newyorška filharmonija sprejela nepričakovano povabilo v Pjongjang. 55 let po korejski vojni so ameriški glasbeniki prvič stopili na severnokorejska tla. Pod vodstvom šefa dirigenta Lorina Maazela so pred sprva zadržanim občinstvom najprej izvedli Dvořákovo priljubljeno Simfonijo št. 9 »Iz Novega sveta«, nato pa še korejsko ljudsko pesem in z njo navdušili in sprostili občinstvo. Čaroben trenutek na zgodovinskem koncertu, ki presega meje in kaže, kako lahko glasba združuje ljudi tam, kjer politika odpove. MAGIC MOMENTS OF MUSIC - NEW YORK PHILHARMONIC IN PYONGYANG / Nemčija 2025 / scenarij in režija Alix Francois Meier
V Komornem studiu predstavljamo posnetke enega najbolj izstopajočih komornih koncertov na 37. Festivalu Imago Sloveniae.
V Komornem studiu predstavljamo posnetke enega najbolj izstopajočih komornih koncertov na 37. Festivalu Imago Sloveniae.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
28. septembra leta 2017 smo v studiu 26 gostili ansambel Ekart. V ciklu ponovitev živih Četrtkovih večerov domačih pesmi in napevov ga poslušate v tokratni oddaji. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
28. septembra leta 2017 smo v studiu 26 gostili ansambel Ekart. V ciklu ponovitev živih Četrtkovih večerov domačih pesmi in napevov ga poslušate v tokratni oddaji. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
K filmu Jeklene magnolije je Delerue prispeval partituro, ki subtilno podpre čustvene vzpone in padce zgodbe o prijateljstvu, družini, humorju in žalosti. Glasba je zasnovana tako, da poudarja notranji svet likov, ne da bi prevladala nad dialogi ali vizualnimi elementi filma. S svojim orkestralnim slogom, bogatim z nizkimi godali, harfo, harmoniko in nežnimi motivi za flavto, violino ali violončelo, partitura prehaja med toplino, nežno nostalgičnostjo in globokimi čustvenimi trenutki.
K filmu Jeklene magnolije je Delerue prispeval partituro, ki subtilno podpre čustvene vzpone in padce zgodbe o prijateljstvu, družini, humorju in žalosti. Glasba je zasnovana tako, da poudarja notranji svet likov, ne da bi prevladala nad dialogi ali vizualnimi elementi filma. S svojim orkestralnim slogom, bogatim z nizkimi godali, harfo, harmoniko in nežnimi motivi za flavto, violino ali violončelo, partitura prehaja med toplino, nežno nostalgičnostjo in globokimi čustvenimi trenutki.
Ste že slišali za zelo nesrečno kobilico? Pripoveduje: Sabina Kogovšek. Napisala: Sara Kern. Pravljica z natečaja za izvirno slovensko pravljico 2010. Posneto v studiih Ra Slo 2011.
Ste že slišali za zelo nesrečno kobilico? Pripoveduje: Sabina Kogovšek. Napisala: Sara Kern. Pravljica z natečaja za izvirno slovensko pravljico 2010. Posneto v studiih Ra Slo 2011.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno zgradbo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015 Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026.
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno zgradbo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015 Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026.
V prihodnjih urah bodo širom po državi tradicionalno zagoreli kresovi pred jutrišnjim praznikom dela. V Zvezi svobodnih sindikatov so ob tej priložnosti sporočili, da bodo v trenutno zaostrenih razmerah delavcem, mladim, starejšim in upokojencem enotno stopili v bran. Drugi poudarki oddaje: - Podražitev goriv v tem mesecu poskrbela za občuten skok inflacije - Združene države razmišljajo o dolgotrajnejši pomorski blokadi Irana - Tadej Pogačar na kolesarski dirki po Romandiji dosegel novo etapno zmago
V prihodnjih urah bodo širom po državi tradicionalno zagoreli kresovi pred jutrišnjim praznikom dela. V Zvezi svobodnih sindikatov so ob tej priložnosti sporočili, da bodo v trenutno zaostrenih razmerah delavcem, mladim, starejšim in upokojencem enotno stopili v bran. Drugi poudarki oddaje: - Podražitev goriv v tem mesecu poskrbela za občuten skok inflacije - Združene države razmišljajo o dolgotrajnejši pomorski blokadi Irana - Tadej Pogačar na kolesarski dirki po Romandiji dosegel novo etapno zmago
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
V Besedolovu se bodo spet pomerili mladi tekmovalci, ki jih zanima podjetništvo. Tisti, ki ne čakajo, da se svet spremeni sam od sebe, ampak ga želijo soustvarjati. Tisti, ki že danes razmišljajo o rešitvah za jutri. Kdo bo najhitreje razvozlal skrivnostne besede in si prislužil denarno nagrado? Gostiteljica – Ana Maria Mitić.
V Besedolovu se bodo spet pomerili mladi tekmovalci, ki jih zanima podjetništvo. Tisti, ki ne čakajo, da se svet spremeni sam od sebe, ampak ga želijo soustvarjati. Tisti, ki že danes razmišljajo o rešitvah za jutri. Kdo bo najhitreje razvozlal skrivnostne besede in si prislužil denarno nagrado? Gostiteljica – Ana Maria Mitić.
Čeprav Žigan Krajnčan ne mara preveč opisov, je vseeno prav, da povemo, s čim vse se ukvarja. Je plesalec, improvizator, koreograf, glasbenik, še najraje pa preprosto umetnik. Njegova starša sta močno zaznamovala slovenski glasbeni prostor, zato ni presenečenje, da se je tudi sam podal na to pot. Ni pretirano maral šole, se je pa rad poučeval o stvareh, ki so ga resnično zanimale. Sloveniija ga je podrobneje spoznala v televizijskem šovu, on pa je sam sebe podrobneje spoznal ko je postal oče. V oddaji tudi o dodani črki n, najljubših spominih na otroštvo in nevarnih brazilskih ulicah.
Čeprav Žigan Krajnčan ne mara preveč opisov, je vseeno prav, da povemo, s čim vse se ukvarja. Je plesalec, improvizator, koreograf, glasbenik, še najraje pa preprosto umetnik. Njegova starša sta močno zaznamovala slovenski glasbeni prostor, zato ni presenečenje, da se je tudi sam podal na to pot. Ni pretirano maral šole, se je pa rad poučeval o stvareh, ki so ga resnično zanimale. Sloveniija ga je podrobneje spoznala v televizijskem šovu, on pa je sam sebe podrobneje spoznal ko je postal oče. V oddaji tudi o dodani črki n, najljubših spominih na otroštvo in nevarnih brazilskih ulicah.
V dopoldanski športni oddaji na Valu 202 bosta v ospredju prispevka, po prvi tekmi drugega polfinala nogometne lige med madridskim Atleticom in londonskim Arsenalom ter predstavitev novega slovenskega košarkarskega prvoligaša Gorice.
V dopoldanski športni oddaji na Valu 202 bosta v ospredju prispevka, po prvi tekmi drugega polfinala nogometne lige med madridskim Atleticom in londonskim Arsenalom ter predstavitev novega slovenskega košarkarskega prvoligaša Gorice.
Oljčno olje velja za eno najbolj cenjenih živil, a njegova kakovost še zdaleč ni samoumevna. Na sestavo, okus in hranilno vrednost vplivajo sorta oljk, čas obiranja, način predelave in tudi pogoji shranjevanja. Pogledali bomo, kako strokovnjaki v laboratoriju določajo kakovost oljčnega olja, od kemijskih analiz do senzoričnega ocenjevanja, kjer z vonjem in okusom prepoznavajo napake ter značilne arome. Zakaj je ekstra deviško oljčno olje bogatejše z bioaktivnimi spojinami? Kako se njegove lastnosti s časom spreminjajo?
Oljčno olje velja za eno najbolj cenjenih živil, a njegova kakovost še zdaleč ni samoumevna. Na sestavo, okus in hranilno vrednost vplivajo sorta oljk, čas obiranja, način predelave in tudi pogoji shranjevanja. Pogledali bomo, kako strokovnjaki v laboratoriju določajo kakovost oljčnega olja, od kemijskih analiz do senzoričnega ocenjevanja, kjer z vonjem in okusom prepoznavajo napake ter značilne arome. Zakaj je ekstra deviško oljčno olje bogatejše z bioaktivnimi spojinami? Kako se njegove lastnosti s časom spreminjajo?
V soboto, 2. maja se v Kinodvor vrača tradicionalni maraton Slovenskih filmov, ki jih vse preredko vidimo, po izboru Marcela Štefančiča, jr. Maraton bo potekal od 14. ure do polnoči, Marcel Štefančič nam jih predstavi v Big Screenu. (Foto: kinodvor.org)
V soboto, 2. maja se v Kinodvor vrača tradicionalni maraton Slovenskih filmov, ki jih vse preredko vidimo, po izboru Marcela Štefančiča, jr. Maraton bo potekal od 14. ure do polnoči, Marcel Štefančič nam jih predstavi v Big Screenu. (Foto: kinodvor.org)
Za skladatelje 18. stoletja so bile uspešne glasbene objave dvorezen meč. Brezvestni založniki so izkoriščali njihov uspeh in pogosto objavljali nadaljevanja brez vedenja avtorjev. Poleg tega so v takšne zbirke včasih vključevali tudi skladbe drugih skladateljev.
Za skladatelje 18. stoletja so bile uspešne glasbene objave dvorezen meč. Brezvestni založniki so izkoriščali njihov uspeh in pogosto objavljali nadaljevanja brez vedenja avtorjev. Poleg tega so v takšne zbirke včasih vključevali tudi skladbe drugih skladateljev.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Slovenija danes, regionalne novice
V novi oddaji Televizije Slovenija bomo z dopisniki po Sloveniji temeljito in vsebinsko predstavljali lokalno problematiko. Pojasnili bomo dileme lokalnih skupnosti in iskali rešitve za razvoj slovenskih občin.
V novi oddaji Televizije Slovenija bomo z dopisniki po Sloveniji temeljito in vsebinsko predstavljali lokalno problematiko. Pojasnili bomo dileme lokalnih skupnosti in iskali rešitve za razvoj slovenskih občin.
Nobena delavska pravica ni bila podarjena, ampak priborjena, ob 1. maju, mednarodnem prazniku dela, opozarjajo sindikati. V Studiu ob 17 h bomo na razmere na trgu dela pogledali predvsem skozi prizmo mladih delavcev. Kakšen odnos imajo do dela, delodajalcev; ali jih sploh zanima še kolektivna organiziranost; kako pomembna vrednota je. Tudi o predlogu interventnega zakona, ki med drugim predvideva socialno kapico, študentski s. p., dvojni status upokojencev. Gostje: Sabina Leben, Sindikat Mladi plus dr. Vesna Miloševič Zupančič, strokovna direktorica e-Študentskega servisa Andrej Zorko, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije dr. Rudi Klanjšek, Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.
Nobena delavska pravica ni bila podarjena, ampak priborjena, ob 1. maju, mednarodnem prazniku dela, opozarjajo sindikati. V Studiu ob 17 h bomo na razmere na trgu dela pogledali predvsem skozi prizmo mladih delavcev. Kakšen odnos imajo do dela, delodajalcev; ali jih sploh zanima še kolektivna organiziranost; kako pomembna vrednota je. Tudi o predlogu interventnega zakona, ki med drugim predvideva socialno kapico, študentski s. p., dvojni status upokojencev. Gostje: Sabina Leben, Sindikat Mladi plus dr. Vesna Miloševič Zupančič, strokovna direktorica e-Študentskega servisa Andrej Zorko, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije dr. Rudi Klanjšek, Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.
Martha in njena prijateljica Belle obiščeta jasnovidko. Ta vzpostavi stik z Bellinim pred kratkim umrlim dedkom, ki jo posvari pred ognjem. Ko se Belle vrne domov, so pred hišo gasilci, njena garaža pa je v plamenih. Preiskovalci ne morejo ugotoviti, ali je bil požar podtaknjen ali ne. Humphrey je prevzet nad jasnovidkino pravilno napovedjo, Esther pa sumi zavarovalniško goljufijo. BEYOND PARADISE (II.) / Velika Britanija / 2024 Scenarij: Tony Jordan, Kat Rose Martin, Ian Jarvis, Rebecca Wojciechowski, Chloë Mi Lin Ewart V glavnih vlogah: Kris Marshall, Sally Bretton, Dylan Llewellyn, Zahra Ahmadi, Felicity Montagu
Martha in njena prijateljica Belle obiščeta jasnovidko. Ta vzpostavi stik z Bellinim pred kratkim umrlim dedkom, ki jo posvari pred ognjem. Ko se Belle vrne domov, so pred hišo gasilci, njena garaža pa je v plamenih. Preiskovalci ne morejo ugotoviti, ali je bil požar podtaknjen ali ne. Humphrey je prevzet nad jasnovidkino pravilno napovedjo, Esther pa sumi zavarovalniško goljufijo. BEYOND PARADISE (II.) / Velika Britanija / 2024 Scenarij: Tony Jordan, Kat Rose Martin, Ian Jarvis, Rebecca Wojciechowski, Chloë Mi Lin Ewart V glavnih vlogah: Kris Marshall, Sally Bretton, Dylan Llewellyn, Zahra Ahmadi, Felicity Montagu
Arijan Mačak je en prvih doktorskih študentov programa Umetnost na Akademiji za glasbo, kjer je tudi z odliko končal magistrski študij v razredu Miha Rogine. Njegovo umetniško delovanje zaznamujejo izrazna poglobljenost, zvočna prefinjenost in poglobljen odnos do interpretacije klasičnega in sodobnega repertoarja za saksofon. Poslušamo koncert Glasbene mladine ljubljanske, ki je potekal januarja potekal v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma, na njem pa je z Arijanom Mačkom nastopil pianist Sven Brajković. FABIEN WAKSMAN: KRISTALNO SEME ANDY SCOTT: TRIČRKOVNA BESEDA PAUL CRESTON: SONATA ZA SAKSOFON IN KLAVIR
Arijan Mačak je en prvih doktorskih študentov programa Umetnost na Akademiji za glasbo, kjer je tudi z odliko končal magistrski študij v razredu Miha Rogine. Njegovo umetniško delovanje zaznamujejo izrazna poglobljenost, zvočna prefinjenost in poglobljen odnos do interpretacije klasičnega in sodobnega repertoarja za saksofon. Poslušamo koncert Glasbene mladine ljubljanske, ki je potekal januarja potekal v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma, na njem pa je z Arijanom Mačkom nastopil pianist Sven Brajković. FABIEN WAKSMAN: KRISTALNO SEME ANDY SCOTT: TRIČRKOVNA BESEDA PAUL CRESTON: SONATA ZA SAKSOFON IN KLAVIR
Prebrali smo še tri leposlovne novosti Cankarjeve založbe: izšli so roman Dežela, zbirka kratkih zgodb Dan za izboljšave in nov naslov kultne zbirke Moderni klasiki, roman Odprava h kruhovcu. Ustavili smo se tudi v Roveretu v enem najpomembnejših muzejev sodobne italijanske umetnosti MART, kjer smo si poleg stalne zbirke ogledali še dve pregledni razstavi – retrospektivi slikarjev Anselma Buccija in Luigija Bonazze.
Prebrali smo še tri leposlovne novosti Cankarjeve založbe: izšli so roman Dežela, zbirka kratkih zgodb Dan za izboljšave in nov naslov kultne zbirke Moderni klasiki, roman Odprava h kruhovcu. Ustavili smo se tudi v Roveretu v enem najpomembnejših muzejev sodobne italijanske umetnosti MART, kjer smo si poleg stalne zbirke ogledali še dve pregledni razstavi – retrospektivi slikarjev Anselma Buccija in Luigija Bonazze.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Intimni dokumentarec scenarista in režiserja Bojana Labovića Baron iz province se ukvarja z zgodbo velikega slovenskega razsvetljenca Žige Zoisa. Večino svojega življenja je preživel v palači na Bregu v Ljubljani, kjer so se že po letu 1780 zbirali napredni slovenski razsvetljenci. Poimenovali so jih Zoisov krog. Baron Žiga Zois je bil namreč njihov mecen, jih materialno podpiral, spodbujal in usmerjal ter bil tako središčna osebnost. Tudi po letu 1797, ko zboli in ga protin, takratna bolezen premožnih, do konca življenja priklene na voziček. Od tega leta Zois sploh ne zapusti več svoje ljubljanske palače. Polnih 22 let, vse do svoje smrti. Nepredstavljivo dosti časa, ki ga ob razmišljanju o Žigi Zoisu preprosto velikokrat spregledamo. S tem pa spregledamo tudi njegovo intimo, njegov pogled na svet in sebe samega. Pogled, ki ga avtorji filma začnejo po obisku članov Zoisovega kroga pri svojem mecenu. Je leto 1815 in Zois plemeniti Edelstein, Žiga, ki že 18 let ni izstopil iz svoje palače, je spet sam. In razpet med provinco in svetom pluje med svojimi spomini in vizijami. Se ustavlja med različnimi podobami in razmišljanji. In drži krmilo. Je kot kapetan na ladji. Sedeč na vozičku, ki ga je izdelal sam. Barona Zoisa interpretira dramski igralec Vladimir Jurc.
Intimni dokumentarec scenarista in režiserja Bojana Labovića Baron iz province se ukvarja z zgodbo velikega slovenskega razsvetljenca Žige Zoisa. Večino svojega življenja je preživel v palači na Bregu v Ljubljani, kjer so se že po letu 1780 zbirali napredni slovenski razsvetljenci. Poimenovali so jih Zoisov krog. Baron Žiga Zois je bil namreč njihov mecen, jih materialno podpiral, spodbujal in usmerjal ter bil tako središčna osebnost. Tudi po letu 1797, ko zboli in ga protin, takratna bolezen premožnih, do konca življenja priklene na voziček. Od tega leta Zois sploh ne zapusti več svoje ljubljanske palače. Polnih 22 let, vse do svoje smrti. Nepredstavljivo dosti časa, ki ga ob razmišljanju o Žigi Zoisu preprosto velikokrat spregledamo. S tem pa spregledamo tudi njegovo intimo, njegov pogled na svet in sebe samega. Pogled, ki ga avtorji filma začnejo po obisku članov Zoisovega kroga pri svojem mecenu. Je leto 1815 in Zois plemeniti Edelstein, Žiga, ki že 18 let ni izstopil iz svoje palače, je spet sam. In razpet med provinco in svetom pluje med svojimi spomini in vizijami. Se ustavlja med različnimi podobami in razmišljanji. In drži krmilo. Je kot kapetan na ladji. Sedeč na vozičku, ki ga je izdelal sam. Barona Zoisa interpretira dramski igralec Vladimir Jurc.
Poredni pujsi ponagajajo Jonu in Bitzerju, a se situacija obrne, ko njihov strel zadene napačno tarčo.
Poredni pujsi ponagajajo Jonu in Bitzerju, a se situacija obrne, ko njihov strel zadene napačno tarčo.
Vojna na Bližnjem vzhodu je zaostrila inflacijske pritiske. Cene življenjskih potrebščin so se ta mesec v primerjavi z aprilom lani zvišale za več kot tri odstotke. Kot pravi Tatjana Brvar s Statističnega urada, so na to vplivale predvsem podražitve goriv in energije. Visoka, skoraj dvoodstotna, je bila tudi mesečna inflacija, prav tako predvsem zaradi zvišanja cen energentov. V oddaji tudi o tem: - Po potrditvi zakona o vladi se nadaljujejo ugibanja o razdelitvi resorjev. - Zelenski tudi po pogovoru Trumpa in Putina ne vidi ruske želje po končanju vojne. - Po državi bodo drevi zagoreli kresovi, ponekod obujajo še druge običaje.
Vojna na Bližnjem vzhodu je zaostrila inflacijske pritiske. Cene življenjskih potrebščin so se ta mesec v primerjavi z aprilom lani zvišale za več kot tri odstotke. Kot pravi Tatjana Brvar s Statističnega urada, so na to vplivale predvsem podražitve goriv in energije. Visoka, skoraj dvoodstotna, je bila tudi mesečna inflacija, prav tako predvsem zaradi zvišanja cen energentov. V oddaji tudi o tem: - Po potrditvi zakona o vladi se nadaljujejo ugibanja o razdelitvi resorjev. - Zelenski tudi po pogovoru Trumpa in Putina ne vidi ruske želje po končanju vojne. - Po državi bodo drevi zagoreli kresovi, ponekod obujajo še druge običaje.
Oddaja Slovenski utrinki, ki je na madžarski televiziji na sporedu od leta 1992 vsakih štirinajst dni, je informativnega značaja. Pripravlja se o Slovencih na Madžarskem in je namenjena predvsem na Madžarskem živeči slovenski skupnosti. V magazinih je največji poudarek na narodnostni kulturi, ohranjanju porabske tradicije, porabskem šolstvu in narodnostni politiki. Vključeno je tudi čezmejno sodelovanje med Prekmurjem in Porabjem, občasno pa so objavljene tudi reportaže iz Slovenije. Vabljeni k ogledu.
Oddaja Slovenski utrinki, ki je na madžarski televiziji na sporedu od leta 1992 vsakih štirinajst dni, je informativnega značaja. Pripravlja se o Slovencih na Madžarskem in je namenjena predvsem na Madžarskem živeči slovenski skupnosti. V magazinih je največji poudarek na narodnostni kulturi, ohranjanju porabske tradicije, porabskem šolstvu in narodnostni politiki. Vključeno je tudi čezmejno sodelovanje med Prekmurjem in Porabjem, občasno pa so objavljene tudi reportaže iz Slovenije. Vabljeni k ogledu.
V času krize se vse več ljudi nostalgično spominja preteklosti. Včasih se je živelo bolje, pravijo tako starejši, ki so dobre stare čase doživeli, kot tudi mlajši, ki o njih samo poslušajo. V dokumentarnem feljtonu je Zvezdan Martič zbral spomine ljudi različnih generacij na različna obdobja prejšnjega stoletja, od Kraljevine Jugoslavije do samostojne Slovenije. O dobrih starih časih pripovedujejo brez politične ali ideološke prtljage, spominjajo se ključnih dogodkov v človekovem življenju – otroštva, poroke, starševstva, nakupa avtomobila, gradnje hiše, dopusta … Brez komentarjev ali vnaprejšnjega podajanja mnenja avtor skozi intimne pripovedi omogoča gledalcu, da si ustvari podobo o tem, kakšni so današnji časi krize v primerjavi z nekdanjimi ''dobrimi starimi časi''. Česa vse danes nimamo, da se nam preteklost zdi boljša? Feljton je nastal v okviru Dokumentarnega programa TV Slovenija. Avtor je Zvezdan Martič, snemalec Aleš Živec, montažer Rastko Radenković, producentka Tina Rakoše, tajnica režije Ana Magajna, urednik Peter Povh.
V času krize se vse več ljudi nostalgično spominja preteklosti. Včasih se je živelo bolje, pravijo tako starejši, ki so dobre stare čase doživeli, kot tudi mlajši, ki o njih samo poslušajo. V dokumentarnem feljtonu je Zvezdan Martič zbral spomine ljudi različnih generacij na različna obdobja prejšnjega stoletja, od Kraljevine Jugoslavije do samostojne Slovenije. O dobrih starih časih pripovedujejo brez politične ali ideološke prtljage, spominjajo se ključnih dogodkov v človekovem življenju – otroštva, poroke, starševstva, nakupa avtomobila, gradnje hiše, dopusta … Brez komentarjev ali vnaprejšnjega podajanja mnenja avtor skozi intimne pripovedi omogoča gledalcu, da si ustvari podobo o tem, kakšni so današnji časi krize v primerjavi z nekdanjimi ''dobrimi starimi časi''. Česa vse danes nimamo, da se nam preteklost zdi boljša? Feljton je nastal v okviru Dokumentarnega programa TV Slovenija. Avtor je Zvezdan Martič, snemalec Aleš Živec, montažer Rastko Radenković, producentka Tina Rakoše, tajnica režije Ana Magajna, urednik Peter Povh.
V Narodni galeriji v Ljubljani je ob 125-letnici umetnikovega rojstva in 50 let od njegove smrti na ogled razstava “Tone Kralj – vizionarski mistik”, tudi z nekaterimi njegovimi na novo pridobljenimi deli. Skočili bomo tudi k zahodnim sosedom: v Muzeju sodobne italijanske umetnosti MART v Roverétu sta na ogled pregledni razstavi slikarjev Anselma Buccija in Luigija Bonazze.
V Narodni galeriji v Ljubljani je ob 125-letnici umetnikovega rojstva in 50 let od njegove smrti na ogled razstava “Tone Kralj – vizionarski mistik”, tudi z nekaterimi njegovimi na novo pridobljenimi deli. Skočili bomo tudi k zahodnim sosedom: v Muzeju sodobne italijanske umetnosti MART v Roverétu sta na ogled pregledni razstavi slikarjev Anselma Buccija in Luigija Bonazze.
V drugi iz niza oddaj, posvečenih posnetkom legendarne argentinske pianistke Marthe Argerich, najprej predvajamo posnetek, ki je nastal leta 1982 na koncertu v Berlinu. Mnogo let je bil ta zvočni zapis Tretjega klavirskega koncerta Sergeja Rahmaninova, ki je eden od paradnih konjev Marthe Argerich, najbolj iskano blago snemalnega piratstva. Založba Philips se je po trinajstih letih odločila posnetek prečistiti, uradno izdati in ponuditi na trgu. Tu še vedno kotira kot ena najdrznejših in najbolj bleščečih izvedb tega izjemnega dela, ki ga je skupaj z Martho Argerich izvedel Radijski simfonični orkester iz Berlina pod vodstvom Riccarda Chaillyja. V drugem delu oddaje se posvečamo še nekaterim solističnim studijskim posnetkom legendarne pianistke, slišali boste lahko Scherzo št. 3 v cis-molu, op. 39 in Barkarolo v Fis-duru, op. 60 Frédérica Chopina ter Angleško suito št. 2 v a-molu Johanna Sebastiana Bacha.
V drugi iz niza oddaj, posvečenih posnetkom legendarne argentinske pianistke Marthe Argerich, najprej predvajamo posnetek, ki je nastal leta 1982 na koncertu v Berlinu. Mnogo let je bil ta zvočni zapis Tretjega klavirskega koncerta Sergeja Rahmaninova, ki je eden od paradnih konjev Marthe Argerich, najbolj iskano blago snemalnega piratstva. Založba Philips se je po trinajstih letih odločila posnetek prečistiti, uradno izdati in ponuditi na trgu. Tu še vedno kotira kot ena najdrznejših in najbolj bleščečih izvedb tega izjemnega dela, ki ga je skupaj z Martho Argerich izvedel Radijski simfonični orkester iz Berlina pod vodstvom Riccarda Chaillyja. V drugem delu oddaje se posvečamo še nekaterim solističnim studijskim posnetkom legendarne pianistke, slišali boste lahko Scherzo št. 3 v cis-molu, op. 39 in Barkarolo v Fis-duru, op. 60 Frédérica Chopina ter Angleško suito št. 2 v a-molu Johanna Sebastiana Bacha.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.