Raziskujte
Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Pred nami je letošnji Evropski dan opazovanja ptic, spoznavanju osupljivega sveta ptic in njihovih selitev se lahko ljubitelji ptic pridružijo ta konec tedna.
Pred nami je letošnji Evropski dan opazovanja ptic, spoznavanju osupljivega sveta ptic in njihovih selitev se lahko ljubitelji ptic pridružijo ta konec tedna.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Josef Ressel je bil morda eden zadnjih res širokih mislecev. Po osnovni izobrazbi gozdar, je pomemben pečat pustil na zelo različnih področjih. Tehnike in inovacij se je loteval na način Leonarda Da Vincija. Najbolj je znan po izumu ladijskega vijaka, pomembna je njegova vloga pri pogozdovanju Krasa, bil je hidrotehnični strokovnjak. V prvem obdobju industrijske revolucije se je ukvarjal z novimi materiali in tehnologijami, zlasti pa ga je pritegnilo raziskovanje možnosti tehnoloških izboljšav v prometu in energetiki. Med zanimivejše ideje lahko štejemo tudi brezsmradno stranišče in lokomobil. Deloval je na Dolenjskem, na Krasu, v Trstu in Ljubljani, kjer je umrl leta 1857. Josef Ressel je bil češko-nemških korenin, v Ljubljani ima svojo cesto in spomenik, v Šentjerneju so mu posvetili metuljček in penino, načrtujejo tudi Resslov most. Kakšna je njegova zapuščina?
Josef Ressel je bil morda eden zadnjih res širokih mislecev. Po osnovni izobrazbi gozdar, je pomemben pečat pustil na zelo različnih področjih. Tehnike in inovacij se je loteval na način Leonarda Da Vincija. Najbolj je znan po izumu ladijskega vijaka, pomembna je njegova vloga pri pogozdovanju Krasa, bil je hidrotehnični strokovnjak. V prvem obdobju industrijske revolucije se je ukvarjal z novimi materiali in tehnologijami, zlasti pa ga je pritegnilo raziskovanje možnosti tehnoloških izboljšav v prometu in energetiki. Med zanimivejše ideje lahko štejemo tudi brezsmradno stranišče in lokomobil. Deloval je na Dolenjskem, na Krasu, v Trstu in Ljubljani, kjer je umrl leta 1857. Josef Ressel je bil češko-nemških korenin, v Ljubljani ima svojo cesto in spomenik, v Šentjerneju so mu posvetili metuljček in penino, načrtujejo tudi Resslov most. Kakšna je njegova zapuščina?
V naslednji rubriki bomo spomnili, da bo prihodnji teden minilo 20 let od takrat, ko je Državni zbor Republike Slovenije v Mariboru ustanovil Medicinsko fakulteto … da je to tega prišlo pa je bilo potrebnih veliko naporov in politične volje …
V naslednji rubriki bomo spomnili, da bo prihodnji teden minilo 20 let od takrat, ko je Državni zbor Republike Slovenije v Mariboru ustanovil Medicinsko fakulteto … da je to tega prišlo pa je bilo potrebnih veliko naporov in politične volje …
Pedstavili smo roman TUJINTUJ pisatelja Romana Rozine. Delo je izšlo pri založbi Mladinska knjiga,
Pedstavili smo roman TUJINTUJ pisatelja Romana Rozine. Delo je izšlo pri založbi Mladinska knjiga,
Tokrat pa v Celje, nekdanji dom celjskih knezov. Ta znamenita plemiška družina se je nekoč prevažala pretežno s konji ali pa s kočijami, ki so jih vlekli konji. Njihovi tlačani pa so se morali večinoma zanašati kar na svoje noge. A pustimo preteklost, omenjam jo zgolj zato, ker bo tudi danes beseda tekla o prevoznih sredstvih. Tudi v tem delu države se namreč trudijo, da bi čim več ljudi namesto z avtomobili potovalo s kolesi, avtobusi ali drugimi prevozni sredstvi, ki manj onesnažujejo zrak kot jekleni konjički. Kakšne so v knežjem mestu trenutne razmere na tem področju nam bo predstavil naš tamkajšnji dopisnik Matija Mastnak.
Tokrat pa v Celje, nekdanji dom celjskih knezov. Ta znamenita plemiška družina se je nekoč prevažala pretežno s konji ali pa s kočijami, ki so jih vlekli konji. Njihovi tlačani pa so se morali večinoma zanašati kar na svoje noge. A pustimo preteklost, omenjam jo zgolj zato, ker bo tudi danes beseda tekla o prevoznih sredstvih. Tudi v tem delu države se namreč trudijo, da bi čim več ljudi namesto z avtomobili potovalo s kolesi, avtobusi ali drugimi prevozni sredstvi, ki manj onesnažujejo zrak kot jekleni konjički. Kakšne so v knežjem mestu trenutne razmere na tem področju nam bo predstavil naš tamkajšnji dopisnik Matija Mastnak.
Na Osnovni šoli Dutovlje se bo v sklopu Dneva šole danes odvijal "Dan poklicev". Na šoli bodo potekale različne delavnice o poklicih, medse so povabili različne strokovnjake, ki bodo šolarjem predstavili različne poklice. V Dutovljah bo z reportažnim vozilom tudi Radio Koper od koder se nam oglaša Mateja Grebenjak.
Na Osnovni šoli Dutovlje se bo v sklopu Dneva šole danes odvijal "Dan poklicev". Na šoli bodo potekale različne delavnice o poklicih, medse so povabili različne strokovnjake, ki bodo šolarjem predstavili različne poklice. V Dutovljah bo z reportažnim vozilom tudi Radio Koper od koder se nam oglaša Mateja Grebenjak.
Valič-Grom-Bergantovi pripravljajo akcijo proti gradnji čolnarne na bajerju, saj bo po njihovem mnenju ta zdesetkala žabja mrestišča, pa še zagrenila življenje racam, ribam in drugim prebivalcem mlake. Njihova prva akcija bo prenašanje žab do njihovih mrestišč. Vsi aktivno sodelujejo pri projektu, le Dana si ne želi laziti po grmovju in iskati žab, zato raje skrbi za promocijo akcije. Akcija gre v nos Petričevema, ki bi od čolnarne imela korist in zato poskušata vse, da bi jo preprečila ...
Valič-Grom-Bergantovi pripravljajo akcijo proti gradnji čolnarne na bajerju, saj bo po njihovem mnenju ta zdesetkala žabja mrestišča, pa še zagrenila življenje racam, ribam in drugim prebivalcem mlake. Njihova prva akcija bo prenašanje žab do njihovih mrestišč. Vsi aktivno sodelujejo pri projektu, le Dana si ne želi laziti po grmovju in iskati žab, zato raje skrbi za promocijo akcije. Akcija gre v nos Petričevema, ki bi od čolnarne imela korist in zato poskušata vse, da bi jo preprečila ...
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
S širjenjem avtocestnega omrežja in z večanjem prometa je vožnja v nasprotno smer postala del našega vsakdana, število potrjenih primerov pa z leti še narašča. Gre za hujši prekršek v predpisih cestnega prometa, ki voznika motornega vozila poleg globe in kazenskih točk ter odvzema vozniškega izpita lahko stane tudi življenja. To nevarno dejanje je hkrati tudi velika grožnja za soudeležene v prometu.
S širjenjem avtocestnega omrežja in z večanjem prometa je vožnja v nasprotno smer postala del našega vsakdana, število potrjenih primerov pa z leti še narašča. Gre za hujši prekršek v predpisih cestnega prometa, ki voznika motornega vozila poleg globe in kazenskih točk ter odvzema vozniškega izpita lahko stane tudi življenja. To nevarno dejanje je hkrati tudi velika grožnja za soudeležene v prometu.
Blaž je kot strokovni svetovalec za več tednov odšel na Kitajsko v eno od tamkajšnjih velikih tovarn, Polona pa se odpravlja na strokovno srečanje arhitektov v Parizu. K Valič – Gromovim prihaja teta Lidija, Blaževa sestra, pesnica, ki sicer živi in ustvarja v Argentini. Otroci se vsak na svoj način pripravljajo na njen prihod, predvsem Dana ima spet svoje načrte. Lidiji se predstavi kot Tadeja, z namenom, da bi lahko nemoteno odšla na zabavo. Njeno lažno predstavljanje seveda povzroči kar nekaj zapletov in še sreča, da se v vsej zmedi znajde tudi Rogljeva ...
Blaž je kot strokovni svetovalec za več tednov odšel na Kitajsko v eno od tamkajšnjih velikih tovarn, Polona pa se odpravlja na strokovno srečanje arhitektov v Parizu. K Valič – Gromovim prihaja teta Lidija, Blaževa sestra, pesnica, ki sicer živi in ustvarja v Argentini. Otroci se vsak na svoj način pripravljajo na njen prihod, predvsem Dana ima spet svoje načrte. Lidiji se predstavi kot Tadeja, z namenom, da bi lahko nemoteno odšla na zabavo. Njeno lažno predstavljanje seveda povzroči kar nekaj zapletov in še sreča, da se v vsej zmedi znajde tudi Rogljeva ...
Obiskali smo novega pasjega mladička na Policijski upravi Maribor. Naš sogovornik je bil policist Gregor Bezjak, ki se usposablja za vodnika službenega psa. Pogovor je pripravila Jasmina Bauman.
Obiskali smo novega pasjega mladička na Policijski upravi Maribor. Naš sogovornik je bil policist Gregor Bezjak, ki se usposablja za vodnika službenega psa. Pogovor je pripravila Jasmina Bauman.
V tokratni oddaji vas pred mednarodnim dnem starejših, ki ga obeležujemo 1.oktobra, vabimo na Festival za tretje življenjsko obdobje, ki se že 22. leto odvija v Cankarjevem domu v Ljubljani.
V tokratni oddaji vas pred mednarodnim dnem starejših, ki ga obeležujemo 1.oktobra, vabimo na Festival za tretje življenjsko obdobje, ki se že 22. leto odvija v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Obnova nabrežja Drave od Studenške brvi do Vodnega stolpa naj bi se končala konec oktobra, nekatere dele projekta pa je odnesla občinska finančna luknja. Katere je v oddaji pojasnil mariborski župan Saša Arsenovič. Ob tem pa še, zakaj se je obnova Lenta pošteno zavlekla, koliko bo stala skromnejša izvedba in kakšna bo prometna in parkirna ureditev po odprtju.
Obnova nabrežja Drave od Studenške brvi do Vodnega stolpa naj bi se končala konec oktobra, nekatere dele projekta pa je odnesla občinska finančna luknja. Katere je v oddaji pojasnil mariborski župan Saša Arsenovič. Ob tem pa še, zakaj se je obnova Lenta pošteno zavlekla, koliko bo stala skromnejša izvedba in kakšna bo prometna in parkirna ureditev po odprtju.
V zadnjem desetletju svojega življenja je Debussy živel v umetniškem vrenju in moralni dekadenci Pariza predvojnih let. Na pariške odre so takrat stopili umetniki, ki so zavračali vrednote krščanskega sveta in načela klasične umetnosti. V tistem obdobju sta nastala baleta z erotično in pogansko tematiko Posvetitev pomladi Igorja Stravinskega ter Dafnis in Hloe Mauricea Ravela. Debussy je prispeval k sodobnemu toku gledališča s svojim baletom Igre. Že nekaj let prej se je posvetil vprašanju resničnih moralnih vrednot v obsežnem delu Mučeništvo svetega Sebastijana na besedilo Gabriela d'Annunzia.
V zadnjem desetletju svojega življenja je Debussy živel v umetniškem vrenju in moralni dekadenci Pariza predvojnih let. Na pariške odre so takrat stopili umetniki, ki so zavračali vrednote krščanskega sveta in načela klasične umetnosti. V tistem obdobju sta nastala baleta z erotično in pogansko tematiko Posvetitev pomladi Igorja Stravinskega ter Dafnis in Hloe Mauricea Ravela. Debussy je prispeval k sodobnemu toku gledališča s svojim baletom Igre. Že nekaj let prej se je posvetil vprašanju resničnih moralnih vrednot v obsežnem delu Mučeništvo svetega Sebastijana na besedilo Gabriela d'Annunzia.
V oddaji Vesela tačka boste izvedeli, katera je ena izmed najbolj pogostih poškodb pri psih. Predstavili smo še nekaj muc in nemško ovčarko Rio. Oddajo pripravlja Jasmina Bauman.
V oddaji Vesela tačka boste izvedeli, katera je ena izmed najbolj pogostih poškodb pri psih. Predstavili smo še nekaj muc in nemško ovčarko Rio. Oddajo pripravlja Jasmina Bauman.
Celjski rokometaši so v 3. krogu lige prvakov igrali v gosteh. V osrednji Nemčiji so se pomerili s sedanjim evropskim prvakom Magdeburgom. Podrobneje se posvetimo še 10. krogu domačega nogometnega prvenstva. Po včerajšnjih treh tekmah bosta danes še dvoboja Maribor : Radomlje in Olimpija : Koper.
Celjski rokometaši so v 3. krogu lige prvakov igrali v gosteh. V osrednji Nemčiji so se pomerili s sedanjim evropskim prvakom Magdeburgom. Podrobneje se posvetimo še 10. krogu domačega nogometnega prvenstva. Po včerajšnjih treh tekmah bosta danes še dvoboja Maribor : Radomlje in Olimpija : Koper.
Ker smo že zakorakali v jesen, vas bomo v oddaji Dobro jutro povabili na Festival stare trte, s psihologinjo pa bomo govorili tudi o jesenski izgorelosti. Opozorili bomo kje in kako se lahko starejši naučijo osnovnih nastavitev pametnega telefona, povezovanja naprave z brezžičnim omrežjem in pošiljanja e-pošte. Naučili se bomo izdelati mozaik, ob koncu oddaje pa nas bo obiskala skupina 500 metrov, ki bo v živo zapela pesem Dobro jutro.
Ker smo že zakorakali v jesen, vas bomo v oddaji Dobro jutro povabili na Festival stare trte, s psihologinjo pa bomo govorili tudi o jesenski izgorelosti. Opozorili bomo kje in kako se lahko starejši naučijo osnovnih nastavitev pametnega telefona, povezovanja naprave z brezžičnim omrežjem in pošiljanja e-pošte. Naučili se bomo izdelati mozaik, ob koncu oddaje pa nas bo obiskala skupina 500 metrov, ki bo v živo zapela pesem Dobro jutro.
Dve zgodbi, ena strast. Raziskovalec, ki s posebnimi škarjami popravlja gene, in znanstvenik, ki je za svoje odkritje prejel Nobelovo nagrado. Prvi je strokovnjak na Kemijskem inštitutu v Ljubljani molekularni biolog dr. Duško Lainšček, drugi pa vodja znamenitega Inštituta Francisa Cricka v Londonu genetik dr. Paul Nurse. Z britanskim Nobelovcem Nursom smo govorili ob njegovem nedavnem obisku v Sloveniji, z dr. Duškom Lainščkom pa pred Evropsko nočjo raziskovalk in raziskovalcev, ko bo Kemijski inštitut široko odprl svoja vrata. V tokratni Radiosferi z Iztokom Koncem boste slišali dve zgodbi o veliki strasti – strasti do znanosti!
Dve zgodbi, ena strast. Raziskovalec, ki s posebnimi škarjami popravlja gene, in znanstvenik, ki je za svoje odkritje prejel Nobelovo nagrado. Prvi je strokovnjak na Kemijskem inštitutu v Ljubljani molekularni biolog dr. Duško Lainšček, drugi pa vodja znamenitega Inštituta Francisa Cricka v Londonu genetik dr. Paul Nurse. Z britanskim Nobelovcem Nursom smo govorili ob njegovem nedavnem obisku v Sloveniji, z dr. Duškom Lainščkom pa pred Evropsko nočjo raziskovalk in raziskovalcev, ko bo Kemijski inštitut široko odprl svoja vrata. V tokratni Radiosferi z Iztokom Koncem boste slišali dve zgodbi o veliki strasti – strasti do znanosti!
Čeprav so se nepremičnine v Sloveniji po zadnjih podatkih na letni ravni podražile za 7,4 %, povpraševanje po stanovanjih ne upada prav močno. Kako se bodo cene gibale v prihodnje? O nakupu in prodaji nepremičnin tudi v Četrtkovem svetovalnem servisu. Kdo mora – kupec ali prodajalec – plačati 2-% davek na promet nepremičnin? Kako pripraviti stanovanje za prodajo, na kaj morajo biti pozorni kupci pred sklenitvijo pogodbe? Gostja je licenčna nepremičninska posrednica iz agencije Inalbea Zarja B. Mavec. Vabljeni k sodelovanju tudi na prvi.rtvslo.si
Čeprav so se nepremičnine v Sloveniji po zadnjih podatkih na letni ravni podražile za 7,4 %, povpraševanje po stanovanjih ne upada prav močno. Kako se bodo cene gibale v prihodnje? O nakupu in prodaji nepremičnin tudi v Četrtkovem svetovalnem servisu. Kdo mora – kupec ali prodajalec – plačati 2-% davek na promet nepremičnin? Kako pripraviti stanovanje za prodajo, na kaj morajo biti pozorni kupci pred sklenitvijo pogodbe? Gostja je licenčna nepremičninska posrednica iz agencije Inalbea Zarja B. Mavec. Vabljeni k sodelovanju tudi na prvi.rtvslo.si
V času, ko svet še ni bil tako zelo globaliziran, ni bila nobena redkost (v nekdanjih socialističnih državah pa sploh stalna praksa), da so vse opere izvajali v nacionalnih jezikih, in Madžarska seveda ni bila izjema.
V času, ko svet še ni bil tako zelo globaliziran, ni bila nobena redkost (v nekdanjih socialističnih državah pa sploh stalna praksa), da so vse opere izvajali v nacionalnih jezikih, in Madžarska seveda ni bila izjema.
Jutranja poročila Radia Maribor
Aktualne jutranje informacije za Štajersko in širše
Aktualne jutranje informacije za Štajersko in širše
Gost medicinske oddaje Ultrazvok je dr. Duško Lainšček
Gost medicinske oddaje Ultrazvok je dr. Duško Lainšček
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
"Prišli smo v neke vrste likvidnostno zanko, ko je vlada nakazala denar na ustrezna ministrstva, zaradi postopkov, ki so namenjeni predvsem transparentnosti, pa še ni prišel do prizadetih", je po koncu obiska na Koroškem za oddajo Ob osmih povedal premier Robert Golob, ki se je včeraj o tem prepričal na terenu. Napovedal je, da bodo postopke maksimalno pospešili. Glede varčevanja v proračunu navaja, da so časi hudi, denar ne raste na drevesu in davkoplačevalska sredstva morajo biti smotrno porabljena. "Kakšno pravico bomo komu morali vzeti", napoveduje pred današnjo proračunsko sejo vlade. S premierom se je pogovarjala Metka Pirc.
"Prišli smo v neke vrste likvidnostno zanko, ko je vlada nakazala denar na ustrezna ministrstva, zaradi postopkov, ki so namenjeni predvsem transparentnosti, pa še ni prišel do prizadetih", je po koncu obiska na Koroškem za oddajo Ob osmih povedal premier Robert Golob, ki se je včeraj o tem prepričal na terenu. Napovedal je, da bodo postopke maksimalno pospešili. Glede varčevanja v proračunu navaja, da so časi hudi, denar ne raste na drevesu in davkoplačevalska sredstva morajo biti smotrno porabljena. "Kakšno pravico bomo komu morali vzeti", napoveduje pred današnjo proračunsko sejo vlade. S premierom se je pogovarjala Metka Pirc.
Gost oddaje je argentinski Slovenec Juan Žitnik. V 50-ih letih prejšnjega stoletja je bil rojen v eni izmed slovenskih vasi v Buenos Airesu, od koder ga je želja po delu in raziskovanju na področjih tehnike oz. elektrotehnike, strojništva ipd., vodila od podjetja do podjetja. Pravi, da je skupno zamenjal vsaj osem zaposlitev. Pred nekaj leti se je zaradi skokovitega povečanja kriminala v argentinski prestolnici preselil v enega manjših naselij v Cordobi, kjer so se sosedje sprva smejali njegovi "paranoji" in dejstvu, da je svojo hišo zaščitil s kar štirimi alarmi in opremil s kovinskimi ograjami tudi od znotraj. Danes imajo menda tudi sami tovrstno zaščito - še vedno pa je življenje tam varnejše od tistega, ki ga je spoznal v Buenos Airesu. Sam bi najraje posnemal svojega sina in hčer, ki sta pred kratkim odšla iz Argentine in se ne nameravata nikoli več vrniti, in rad bi svoja starejša leta preživel v Sloveniji. Vendar je - tako kot mnogi, ki imajo v Argentini vse svoje premoženje - ujetnik tamkajšnjega gospodarstva oz. pobesnele inflacije, po zaslugi katere ne more ničesar prodati, ne da bi s tem ogromno izgubil.
Gost oddaje je argentinski Slovenec Juan Žitnik. V 50-ih letih prejšnjega stoletja je bil rojen v eni izmed slovenskih vasi v Buenos Airesu, od koder ga je želja po delu in raziskovanju na področjih tehnike oz. elektrotehnike, strojništva ipd., vodila od podjetja do podjetja. Pravi, da je skupno zamenjal vsaj osem zaposlitev. Pred nekaj leti se je zaradi skokovitega povečanja kriminala v argentinski prestolnici preselil v enega manjših naselij v Cordobi, kjer so se sosedje sprva smejali njegovi "paranoji" in dejstvu, da je svojo hišo zaščitil s kar štirimi alarmi in opremil s kovinskimi ograjami tudi od znotraj. Danes imajo menda tudi sami tovrstno zaščito - še vedno pa je življenje tam varnejše od tistega, ki ga je spoznal v Buenos Airesu. Sam bi najraje posnemal svojega sina in hčer, ki sta pred kratkim odšla iz Argentine in se ne nameravata nikoli več vrniti, in rad bi svoja starejša leta preživel v Sloveniji. Vendar je - tako kot mnogi, ki imajo v Argentini vse svoje premoženje - ujetnik tamkajšnjega gospodarstva oz. pobesnele inflacije, po zaslugi katere ne more ničesar prodati, ne da bi s tem ogromno izgubil.
V podkastu Zorni kot je sogovornica Jasmina Krajnc, ki je oktobra lani v Mariboru odprla Perineum Sanum - Center za krepitev mišic medeničnega dna. Tam lahko ženske vseh starosti ozavestijo, začutijo in okrepijo medenično dno. Zakaj je to pomembno? Mišice medeničnega dna skrbijo za zadrževanje urina, plinov, blata, nudijo podporo hrbtenici in organom medenice in trebušne votline. Skrbijo pa tudi za kvalitetnejše spolno življenje.
V podkastu Zorni kot je sogovornica Jasmina Krajnc, ki je oktobra lani v Mariboru odprla Perineum Sanum - Center za krepitev mišic medeničnega dna. Tam lahko ženske vseh starosti ozavestijo, začutijo in okrepijo medenično dno. Zakaj je to pomembno? Mišice medeničnega dna skrbijo za zadrževanje urina, plinov, blata, nudijo podporo hrbtenici in organom medenice in trebušne votline. Skrbijo pa tudi za kvalitetnejše spolno življenje.
Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Ludvik Mrzel se je rodil leta 1904 v Loki pri Zidanem Mostu; iz gimnazije so ga izključili zaradi sodelovanja v rudarski stavki v Trbovljah. Delal je kot časnikar, že v tridesetih letih je postal kritičen do komunizma. Med vojno je sodeloval z OF, bil interniran v italijanskih in nemških zaporih in taboriščih. Po osvoboditvi in vrnitvi iz Dachaua pa je postal upravnik Slovenskega narodnega gledališča in pomočnik ravnatelja mariborske Drame. Že kmalu je postal nezaželen, na montiranih dachauskih procesih so ga obsodili na 12 let zapora. Pred vojno je Mrzel veliko objavljal, predvsem črtice, novele, socialno obarvane pravljice. Po vojni je bil izločen iz javnega življenja; pod psevdonimom je prevajal romane Karla Maya; leta 1962 je izšla njegova prozna knjiga z naslovom Ogrlica. Do smrti leta 1971 so ga oblasti onemogočale, rehabilitiran je bil šele po osamosvojitvi Slovenije. Pesem Nikogar več Ludvika Mrzela interpretira dramski igralec Brane Grubar.
Ludvik Mrzel se je rodil leta 1904 v Loki pri Zidanem Mostu; iz gimnazije so ga izključili zaradi sodelovanja v rudarski stavki v Trbovljah. Delal je kot časnikar, že v tridesetih letih je postal kritičen do komunizma. Med vojno je sodeloval z OF, bil interniran v italijanskih in nemških zaporih in taboriščih. Po osvoboditvi in vrnitvi iz Dachaua pa je postal upravnik Slovenskega narodnega gledališča in pomočnik ravnatelja mariborske Drame. Že kmalu je postal nezaželen, na montiranih dachauskih procesih so ga obsodili na 12 let zapora. Pred vojno je Mrzel veliko objavljal, predvsem črtice, novele, socialno obarvane pravljice. Po vojni je bil izločen iz javnega življenja; pod psevdonimom je prevajal romane Karla Maya; leta 1962 je izšla njegova prozna knjiga z naslovom Ogrlica. Do smrti leta 1971 so ga oblasti onemogočale, rehabilitiran je bil šele po osamosvojitvi Slovenije. Pesem Nikogar več Ludvika Mrzela interpretira dramski igralec Brane Grubar.
Ob začetku mednarodne Sinapsine konference se nam bo za dobro jutro v studiu pridružil doc.dr. Blaž Koritnik, predstojnik Kliničnega Inštituta za klinično nevrologijo UKC Ljubljana. Z Mojco Delač se bosta pogovarjala o nekaterih najbolj perečih temah v nevroznanosti, ki jih bodo načeli, poleg tega pa odgovorita tudi na vprašanje naše mlade poslušalke Mete! Vabljeni k poslušanju!
Ob začetku mednarodne Sinapsine konference se nam bo za dobro jutro v studiu pridružil doc.dr. Blaž Koritnik, predstojnik Kliničnega Inštituta za klinično nevrologijo UKC Ljubljana. Z Mojco Delač se bosta pogovarjala o nekaterih najbolj perečih temah v nevroznanosti, ki jih bodo načeli, poleg tega pa odgovorita tudi na vprašanje naše mlade poslušalke Mete! Vabljeni k poslušanju!
Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V azijski puščavi Gobi ni lahko živeti. Tam redko dežuje in pogosto močno piha. Ta puščava slovi kot eno od območij, kjer je zelo veliko fosilov dinozavrov. Ti so pod peskom in skalami že milijone let. Reaktivčki so navdušeni, da jih bodo lahko iskali.
V azijski puščavi Gobi ni lahko živeti. Tam redko dežuje in pogosto močno piha. Ta puščava slovi kot eno od območij, kjer je zelo veliko fosilov dinozavrov. Ti so pod peskom in skalami že milijone let. Reaktivčki so navdušeni, da jih bodo lahko iskali.
Vlada bo danes predvidoma potrdila predlog državnih proračunov za prihodnji dve leti z dodatnimi sredstvi za obnovo po poplavah. Premier Robert Golob je sicer na včerajšnjem vladnem obisku na Koroškem dejal, da Slovenija ni dobro pripravljena na ujme, glede energetske draginje pa napoveduje cenejše ogrevanje s plinov, za cene elektriko se bodo potrudili, da bodo ostale na enaki ravni. V oddaji tudi: - Predsednica države Nataša Pirc Musar je zadovoljna z vladnim odzivom po poplavah, manj pa, kot kaže, z izvajanjem nujnih reform - poziva zlasti k zdravstveni. - Povečanje števila nezakonitih migracij je znova osrednja tema na evropskem političnem parketu. - Morebiten uspeh tožbe skupine mladih Portugalcev proti Sloveniji in še 32-im državam pred Evropskim sodiščem za človekove pravice po besedah Luke Mofardina iz društva Focus spodbuda podnebnemu gibanju, vendar spremembe potrebne tukaj in zdaj.
Vlada bo danes predvidoma potrdila predlog državnih proračunov za prihodnji dve leti z dodatnimi sredstvi za obnovo po poplavah. Premier Robert Golob je sicer na včerajšnjem vladnem obisku na Koroškem dejal, da Slovenija ni dobro pripravljena na ujme, glede energetske draginje pa napoveduje cenejše ogrevanje s plinov, za cene elektriko se bodo potrudili, da bodo ostale na enaki ravni. V oddaji tudi: - Predsednica države Nataša Pirc Musar je zadovoljna z vladnim odzivom po poplavah, manj pa, kot kaže, z izvajanjem nujnih reform - poziva zlasti k zdravstveni. - Povečanje števila nezakonitih migracij je znova osrednja tema na evropskem političnem parketu. - Morebiten uspeh tožbe skupine mladih Portugalcev proti Sloveniji in še 32-im državam pred Evropskim sodiščem za človekove pravice po besedah Luke Mofardina iz društva Focus spodbuda podnebnemu gibanju, vendar spremembe potrebne tukaj in zdaj.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Zanimivosti, analize, družbeni vidiki športnega dogajanja.
Zanimivosti, analize, družbeni vidiki športnega dogajanja.
Na predstavitvah novih telefonov in drugih pametnih naprav to jesen so v ospredju skrb za okolje in težnje po ogljični nevtralnosti. Zelena je nujna, ampak tehnološka podjetja imajo še vedno veliko črnih pik. Je lahko izdelava pametne ure res ogljično popolnoma nevtralna? Je nevarni kobalt res material, ki se reciklira? Je poenoten USB C-polnilnik boljša, zelena rešitev?
Na predstavitvah novih telefonov in drugih pametnih naprav to jesen so v ospredju skrb za okolje in težnje po ogljični nevtralnosti. Zelena je nujna, ampak tehnološka podjetja imajo še vedno veliko črnih pik. Je lahko izdelava pametne ure res ogljično popolnoma nevtralna? Je nevarni kobalt res material, ki se reciklira? Je poenoten USB C-polnilnik boljša, zelena rešitev?
Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Srce, ki tehta, ni sposobno ljubiti. Hecno, mar ne, toda če odmislimo tržnico, mesnico, mešalec za beton in tekmovanja in se obrnemo k tistemu, kar je res pomembno v življenju, potem … Potem tisto, kar vržemo na tehtnico, nima teže. Kar merimo, je vedno premajhno. In premalo. Kar štejemo, ne šteje. In čemur postavimo ceno, nima vrednosti. Morda je Jezus prav zato dal le eno zapoved! Da bi nas obvaroval pred preštevanjem, ki vodi v računanje in preračunljivost in še naprej v tehtanje, merjenje in zamero. Kajti ene same reči ne šteješ. Še meriš in tehtaš je običajno ne, ker je nimaš s čim primerjati. Ena sama zapoved: ljubi. »Ljubi Boga iz vsega srca, iz vse duše, z vsem mišljenjem in z vso močjo! Ljubi bližnjega kakor samega sebe! Ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil!« In še tisto, kar radi preslišimo in neradi sprejmemo: »Ljubite svoje sovražnike!« Neki dober duhovnik mi je pred kratkim rekel, da se to, da sem kristjan, nekako mora poznati v mojem življenju. Mora! Kot se pozna, če sem športnik ali pesnik ali vegetarijanec. Da sem kristjan, se mora, če ne drugje, kazati vsaj v tem, kako vozim, kakšen voznik sem. Mora! »Če ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno priznanje vam gre? Saj tudi grešniki ljubijo tiste, ki njih ljubijo. Če namreč delate dobro le tistim, ki delajo dobro vam, kakšno priznanje vam gre? Tudi grešniki delajo isto. … Vi pa ljubíte svoje sovražnike. … In vaše plačilo bo veliko in boste sinovi Najvišjega, kajti on je dober tudi do nehvaležnih in hudobnih. Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče!« (Lk 6, 32-36) Bog je duhovit. Ko nas je ustvaril, nam je dal telo, kakršnega imamo. In le dveh delov telesa ne moremo videti brez tuje pomoči, brez pomoči ogledala: obraza in zadnje plati. Drugi, naši bližnji, nam držijo ogledalo. Drugi, naši bližnji, nam povejo, ali imamo obraz ali smo brezobrazni ter kolikšne in kakšne riti smo.
Srce, ki tehta, ni sposobno ljubiti. Hecno, mar ne, toda če odmislimo tržnico, mesnico, mešalec za beton in tekmovanja in se obrnemo k tistemu, kar je res pomembno v življenju, potem … Potem tisto, kar vržemo na tehtnico, nima teže. Kar merimo, je vedno premajhno. In premalo. Kar štejemo, ne šteje. In čemur postavimo ceno, nima vrednosti. Morda je Jezus prav zato dal le eno zapoved! Da bi nas obvaroval pred preštevanjem, ki vodi v računanje in preračunljivost in še naprej v tehtanje, merjenje in zamero. Kajti ene same reči ne šteješ. Še meriš in tehtaš je običajno ne, ker je nimaš s čim primerjati. Ena sama zapoved: ljubi. »Ljubi Boga iz vsega srca, iz vse duše, z vsem mišljenjem in z vso močjo! Ljubi bližnjega kakor samega sebe! Ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil!« In še tisto, kar radi preslišimo in neradi sprejmemo: »Ljubite svoje sovražnike!« Neki dober duhovnik mi je pred kratkim rekel, da se to, da sem kristjan, nekako mora poznati v mojem življenju. Mora! Kot se pozna, če sem športnik ali pesnik ali vegetarijanec. Da sem kristjan, se mora, če ne drugje, kazati vsaj v tem, kako vozim, kakšen voznik sem. Mora! »Če ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno priznanje vam gre? Saj tudi grešniki ljubijo tiste, ki njih ljubijo. Če namreč delate dobro le tistim, ki delajo dobro vam, kakšno priznanje vam gre? Tudi grešniki delajo isto. … Vi pa ljubíte svoje sovražnike. … In vaše plačilo bo veliko in boste sinovi Najvišjega, kajti on je dober tudi do nehvaležnih in hudobnih. Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče!« (Lk 6, 32-36) Bog je duhovit. Ko nas je ustvaril, nam je dal telo, kakršnega imamo. In le dveh delov telesa ne moremo videti brez tuje pomoči, brez pomoči ogledala: obraza in zadnje plati. Drugi, naši bližnji, nam držijo ogledalo. Drugi, naši bližnji, nam povejo, ali imamo obraz ali smo brezobrazni ter kolikšne in kakšne riti smo.
Krepitev ekip na terenu, povečanje števila gradbene mehanizacije v strugah, odprtje tehnične pisarne v Črni ter individualni pogovori z najbolj prizadetimi družinami v poplavah so poudarki včerajšnjega vladnega obiska na Koroškem. Ob vsesplošni draginji pa ljudi pred zimo skrbijo tudi stroški ogrevanja in električne energije. Premier Robert Golob za prihajajočo kurilno sezono napoveduje znižanje stroškov ogrevanja s plinom, za ceno električne energije pa si bodo po njegovih besedah prizadevali, da ostane na zdajšnji ravni. V oddaji tudi: - Vlada bo danes potrjevala proračuna za prihodnji dve leti. - Srečanje notranjih ministrov Evropske unije v znamenju vse večjega števila prihodov migrantov. - V Mariboru se začenja 23-ti Festival Stare trte.
Krepitev ekip na terenu, povečanje števila gradbene mehanizacije v strugah, odprtje tehnične pisarne v Črni ter individualni pogovori z najbolj prizadetimi družinami v poplavah so poudarki včerajšnjega vladnega obiska na Koroškem. Ob vsesplošni draginji pa ljudi pred zimo skrbijo tudi stroški ogrevanja in električne energije. Premier Robert Golob za prihajajočo kurilno sezono napoveduje znižanje stroškov ogrevanja s plinom, za ceno električne energije pa si bodo po njegovih besedah prizadevali, da ostane na zdajšnji ravni. V oddaji tudi: - Vlada bo danes potrjevala proračuna za prihodnji dve leti. - Srečanje notranjih ministrov Evropske unije v znamenju vse večjega števila prihodov migrantov. - V Mariboru se začenja 23-ti Festival Stare trte.
»Če se odmaknemo od rutine, je sproščeno razmišljanje eno od ključnih. Ideje ali sanje o tem so ključnega pomena za začetek miselnega razvoja in usmeritev, kaj bomo kot družba od ideje in izvedbe imeli,« pravi docent mariborske Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Iztok Kramberger. Na Nočnem obisku smo gostili vodjo skupine, ki je izdelala in v orbito poslala prva slovenska nanosasatelita Trisat in Trisat R. O pomenu popularne kulture, domišljije v raziskovalni skupini, komuniciranju z javnostmi in novimi odkritjih se je pogovarjal s Saro Zmrzlak.
»Če se odmaknemo od rutine, je sproščeno razmišljanje eno od ključnih. Ideje ali sanje o tem so ključnega pomena za začetek miselnega razvoja in usmeritev, kaj bomo kot družba od ideje in izvedbe imeli,« pravi docent mariborske Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Iztok Kramberger. Na Nočnem obisku smo gostili vodjo skupine, ki je izdelala in v orbito poslala prva slovenska nanosasatelita Trisat in Trisat R. O pomenu popularne kulture, domišljije v raziskovalni skupini, komuniciranju z javnostmi in novimi odkritjih se je pogovarjal s Saro Zmrzlak.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Nekdo je vdrl v intervju varnostnega ministra Turnerja z BBC-jem in vse je bilo prikazano tako, kot da se vlada strinja z nakupom kitajske tehnologije za prepoznavo obraza. Člani SO-15, detektivske in ministrove ekipe so osupli nad razvojem dogodkov in minister želi takojšnje odgovore od BBC-ja. Rachel mu pojasni, za kaj je šlo in zakaj ne smejo izdati te sovražne poteze, BBC pa hoče vseeno objaviti prispevek o vdoru, saj so ugotovili, od kod prihaja. Inšp. Garlandova jih posvari, da to ni mogoče. THE CAPTURE (II.) / Velika Britanija, ZDA / 2022 Scenarij in režija: Ben Chanan V glavnih vlogah: Holliday Grainger, Paapa Essiedu, Indira Varma, Andy Nyman, Rob Young, Ron Perlman, Ben Miles, Lia Williams
Nekdo je vdrl v intervju varnostnega ministra Turnerja z BBC-jem in vse je bilo prikazano tako, kot da se vlada strinja z nakupom kitajske tehnologije za prepoznavo obraza. Člani SO-15, detektivske in ministrove ekipe so osupli nad razvojem dogodkov in minister želi takojšnje odgovore od BBC-ja. Rachel mu pojasni, za kaj je šlo in zakaj ne smejo izdati te sovražne poteze, BBC pa hoče vseeno objaviti prispevek o vdoru, saj so ugotovili, od kod prihaja. Inšp. Garlandova jih posvari, da to ni mogoče. THE CAPTURE (II.) / Velika Britanija, ZDA / 2022 Scenarij in režija: Ben Chanan V glavnih vlogah: Holliday Grainger, Paapa Essiedu, Indira Varma, Andy Nyman, Rob Young, Ron Perlman, Ben Miles, Lia Williams
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Gostili bomo Barbaro Korun, pesnico, pisateljico, dramaturginjo, esejistko, slovenistko in literarno komparativistko. Njene pesmi so izšle v 21 jezikih, uvrščene so v več kot 40 antologij po svetu. Za letošnjo avtorico v središču festivala Vilenica so značilni izvirni poskusi združevanja lirskega jaza z drugimi pesemskimi izrazi. Bistvena značilnost njene poetike je dialoškost in že njena prva zbirka Ostrina miline je z naklonjenostjo in odprtostjo do vseh bitij, predvsem pa drugačnosti, v slovensko poezijo uvedla posebno perspektivo, ki bi jo lahko razložili kot novo senzibilnost, občutljivost za drugost. Z Barbaro Korun se bo pogovarjala novinarka Nataša Mihelič.
Gostili bomo Barbaro Korun, pesnico, pisateljico, dramaturginjo, esejistko, slovenistko in literarno komparativistko. Njene pesmi so izšle v 21 jezikih, uvrščene so v več kot 40 antologij po svetu. Za letošnjo avtorico v središču festivala Vilenica so značilni izvirni poskusi združevanja lirskega jaza z drugimi pesemskimi izrazi. Bistvena značilnost njene poetike je dialoškost in že njena prva zbirka Ostrina miline je z naklonjenostjo in odprtostjo do vseh bitij, predvsem pa drugačnosti, v slovensko poezijo uvedla posebno perspektivo, ki bi jo lahko razložili kot novo senzibilnost, občutljivost za drugost. Z Barbaro Korun se bo pogovarjala novinarka Nataša Mihelič.
72. rojstni dan bo praznoval angleški glasbenik Gordon Matthew Thomas Sumner, bolj poznan pod imenom Sting. Leta 1977 je skupaj z bobnarjem Stewartom Copelandom in kitaristom Henrijem Padovaniem, ustanovil skupino The Police. Ko je Padovania zamenjal Andy Summers, je skupina izdala prvo skladbo Roxanne in vse drugo je zgodovina.The Police so izdali 5 studijskih albumov in leta Leta 1986 je skupina preneha delovati, Sting pa se je posvetil svoji, več kot uspešni solistični karieri. Sting je med drugim prejemnik 17 nagrad grammy, zlatega globusa, nagrade emmy in štirih nominacij za nagrado oskar. Leta 2019 je prejel posebno priznanje za skladbo Every breath you take, ki je največkrat predvajana v zgodovini radia. Je tudi med najbolje prodajanih glasbenikov vseh časov. Nekaj njegovih odličnih skladb poslušamo v oddaji Godbe z zgodbo.
72. rojstni dan bo praznoval angleški glasbenik Gordon Matthew Thomas Sumner, bolj poznan pod imenom Sting. Leta 1977 je skupaj z bobnarjem Stewartom Copelandom in kitaristom Henrijem Padovaniem, ustanovil skupino The Police. Ko je Padovania zamenjal Andy Summers, je skupina izdala prvo skladbo Roxanne in vse drugo je zgodovina.The Police so izdali 5 studijskih albumov in leta Leta 1986 je skupina preneha delovati, Sting pa se je posvetil svoji, več kot uspešni solistični karieri. Sting je med drugim prejemnik 17 nagrad grammy, zlatega globusa, nagrade emmy in štirih nominacij za nagrado oskar. Leta 2019 je prejel posebno priznanje za skladbo Every breath you take, ki je največkrat predvajana v zgodovini radia. Je tudi med najbolje prodajanih glasbenikov vseh časov. Nekaj njegovih odličnih skladb poslušamo v oddaji Godbe z zgodbo.
Prisluhnili bomo britanski vokalistki, sopranistki,skladateljici, založnici in vrli poustvarjalki glasov ter pesmi številnih skladateljic in skladateljev Juliet Fraser. Tokrat jo poslušamo v novih in starih skladbah in različnih zvočnih okoljih Cassandre Miller, Alvina Lucierja, Chaye Czernowin in Newtona Armstronga, ki odzvanjajo iz različnih letošnjih diskografskih izdaj.
Prisluhnili bomo britanski vokalistki, sopranistki,skladateljici, založnici in vrli poustvarjalki glasov ter pesmi številnih skladateljic in skladateljev Juliet Fraser. Tokrat jo poslušamo v novih in starih skladbah in različnih zvočnih okoljih Cassandre Miller, Alvina Lucierja, Chaye Czernowin in Newtona Armstronga, ki odzvanjajo iz različnih letošnjih diskografskih izdaj.
Specialna enota spremlja preprodajalca z ekstazijem. Med sestankom pride do streljanja. Eden izmed osumljencev je hudo ranjen. Ranjen je tudi preiskovalec pod krinko. Njegov partner sicer preživi streljanje, vendar kmalu zatem umre zaradi zastrupitve z ricinom. Le kdo se mu je maščeval na tako krut način? SOKO Wien (XV.) / Avstrija / 2019-20 Scenarij: Markus Staender, Martin Muser, Jens Schäfer, Frank Weler, Andreas Quatsch idr. Režija: Holger Barthel, Olaf Kreisen, Holger Gimpel, Sophie Allet-Coche V glavnih vlogah: Stefan Jürgens, Michael Steinocher, Lilian Klebow, Brigitte Kren, Maria Happel, Helmut Bohatsch
Specialna enota spremlja preprodajalca z ekstazijem. Med sestankom pride do streljanja. Eden izmed osumljencev je hudo ranjen. Ranjen je tudi preiskovalec pod krinko. Njegov partner sicer preživi streljanje, vendar kmalu zatem umre zaradi zastrupitve z ricinom. Le kdo se mu je maščeval na tako krut način? SOKO Wien (XV.) / Avstrija / 2019-20 Scenarij: Markus Staender, Martin Muser, Jens Schäfer, Frank Weler, Andreas Quatsch idr. Režija: Holger Barthel, Olaf Kreisen, Holger Gimpel, Sophie Allet-Coche V glavnih vlogah: Stefan Jürgens, Michael Steinocher, Lilian Klebow, Brigitte Kren, Maria Happel, Helmut Bohatsch
