Raziskujte
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Na kolesarski dirki po Kataloniji že druga etapa ponuja zahteven gorski cilj, precej vožnje v klanec bo tudi sicer v naslednjih dneh. V Novem mestu se je s tekmo med Krko in Splitom sklenil 23. krog jadranske lige v košarki, v kateri slabo kaže novomeški ekipi, ki se bo stežka obdržala med regionalno elito. Izvedeli boste tudi kako so na zaključek sezone v Planici pripravljene slovenske smučarske skakalke.
Na kolesarski dirki po Kataloniji že druga etapa ponuja zahteven gorski cilj, precej vožnje v klanec bo tudi sicer v naslednjih dneh. V Novem mestu se je s tekmo med Krko in Splitom sklenil 23. krog jadranske lige v košarki, v kateri slabo kaže novomeški ekipi, ki se bo stežka obdržala med regionalno elito. Izvedeli boste tudi kako so na zaključek sezone v Planici pripravljene slovenske smučarske skakalke.
V sklopu naše akcije NAJ POŠTAR ŠTAJERSKE smo danes v našem studiu gostili Žana Videca, ki nam je zapel priredbo pesmi Poštar zvoni samo dvakrat.
V sklopu naše akcije NAJ POŠTAR ŠTAJERSKE smo danes v našem studiu gostili Žana Videca, ki nam je zapel priredbo pesmi Poštar zvoni samo dvakrat.
Poljub z jezikom je naslov razstave, dr. Mojce Smolej in dr. Kozme Ahačiča, ki je prvič ponudila na ogled vse slovenske slovnice in slovarje. V obliki plakatov je zdaj na ogled na reški Filozofski fakulteti, kjer na oddelku za kroatistiko poteka tudi študij slovenščine. Pobudo za razstavo je dal prav lektor slovenščine na Reki dr. Klemen Lah. Skupaj pa sta jo organizirali reška in ljubljanska Filozofska fakulteta v sodelovanju s Centrom za slovenščino kot drugi in tuji jezik.
Poljub z jezikom je naslov razstave, dr. Mojce Smolej in dr. Kozme Ahačiča, ki je prvič ponudila na ogled vse slovenske slovnice in slovarje. V obliki plakatov je zdaj na ogled na reški Filozofski fakulteti, kjer na oddelku za kroatistiko poteka tudi študij slovenščine. Pobudo za razstavo je dal prav lektor slovenščine na Reki dr. Klemen Lah. Skupaj pa sta jo organizirali reška in ljubljanska Filozofska fakulteta v sodelovanju s Centrom za slovenščino kot drugi in tuji jezik.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Ali kdaj pomislite, kako pomembna so naša stopala? Opravljajo pomembno nalogo – nosijo naše telo, z njimi vsak dan lahko naredimo tisoče korakov. Pa jim kljub temu posvečamo kar premalo pozornosti, ni pa malo težav, ki se na stopalih lahko pojavijo. Da bo naš korak lahkoten, stopala pa kar najbolj zdrava, bo na vaša vprašanja v torkovem svetovalnem servisu odgovarjal Tomaž Bajec, dr. med., specialist ortoped iz UKC Maribor.
Ali kdaj pomislite, kako pomembna so naša stopala? Opravljajo pomembno nalogo – nosijo naše telo, z njimi vsak dan lahko naredimo tisoče korakov. Pa jim kljub temu posvečamo kar premalo pozornosti, ni pa malo težav, ki se na stopalih lahko pojavijo. Da bo naš korak lahkoten, stopala pa kar najbolj zdrava, bo na vaša vprašanja v torkovem svetovalnem servisu odgovarjal Tomaž Bajec, dr. med., specialist ortoped iz UKC Maribor.
Deseti teden stavke zdravnikov se vladna stran in sindikat Fides dogovarjata o tem, kako naj poteka mediacija, ki bi stavko končala. Kaj mediacija sploh je? Izkušeni mediatorji pravijo, da to ni prijeten postopek, da je lahko včasih zelo mučen, stranke pa morajo biti potrpežljive in razumeti drugo stališče ter biti pripravljene tudi nekoliko odstopiti od svoje začetne pozicije. O tem, ali lahko prav mediacija prinese konec najdaljše zdravniške stavke pri nas v tokratni epizodi oddaje Ob osmih.z Gordano Ristin iz Društva mediatorjev Slovenije.
Deseti teden stavke zdravnikov se vladna stran in sindikat Fides dogovarjata o tem, kako naj poteka mediacija, ki bi stavko končala. Kaj mediacija sploh je? Izkušeni mediatorji pravijo, da to ni prijeten postopek, da je lahko včasih zelo mučen, stranke pa morajo biti potrpežljive in razumeti drugo stališče ter biti pripravljene tudi nekoliko odstopiti od svoje začetne pozicije. O tem, ali lahko prav mediacija prinese konec najdaljše zdravniške stavke pri nas v tokratni epizodi oddaje Ob osmih.z Gordano Ristin iz Društva mediatorjev Slovenije.
V drugi epizodi rubrike z za zdaj še delovnim naslovom 'Kako si pa ti dobil ime?' navdih iščemo v leposlovju. Svoji zgodbi sta delili poslušalki Poljanka in Šeherezada. Če imaš na to vprašanje zanimiv odgovor, se nam javi na val202@rtvslo.si ali pa na odzivniku na številki 051 202 202.
V drugi epizodi rubrike z za zdaj še delovnim naslovom 'Kako si pa ti dobil ime?' navdih iščemo v leposlovju. Svoji zgodbi sta delili poslušalki Poljanka in Šeherezada. Če imaš na to vprašanje zanimiv odgovor, se nam javi na val202@rtvslo.si ali pa na odzivniku na številki 051 202 202.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila Radia Maribor
Aktualne jutranje informacije za Štajersko in širše
Aktualne jutranje informacije za Štajersko in širše
Tokratni gost Pavze je Peter Krajnik, ki si je vzel premor od sodobnih prevoznih sredstev in pešači, zadnje čase pa tudi kolesari, skozi življenje. Začelo se je pred tremi leti med kovidom, ko je iz Zaprevala pri Starem vrhu do službe v Železnikih in nazaj začel hoditi peš. Peš gre tudi v trgovino, po opravkih, na športne aktivnosti ... Avta ne potrebuje več, zato ga bo sredi leta, ko mu poteče registracija, podaril sodelavcu. Pa ni omejen samo na Gorenjsko: pred kratkim jo je peš mahnil do Ancone, peš je prišel domov z obiska na Nizozemskem, lani pa se je usedel na kolo in se odpeljal do Portugalske. Sam zase pravi, da ni samotar in mu hoja preprosto 'paše'.
Tokratni gost Pavze je Peter Krajnik, ki si je vzel premor od sodobnih prevoznih sredstev in pešači, zadnje čase pa tudi kolesari, skozi življenje. Začelo se je pred tremi leti med kovidom, ko je iz Zaprevala pri Starem vrhu do službe v Železnikih in nazaj začel hoditi peš. Peš gre tudi v trgovino, po opravkih, na športne aktivnosti ... Avta ne potrebuje več, zato ga bo sredi leta, ko mu poteče registracija, podaril sodelavcu. Pa ni omejen samo na Gorenjsko: pred kratkim jo je peš mahnil do Ancone, peš je prišel domov z obiska na Nizozemskem, lani pa se je usedel na kolo in se odpeljal do Portugalske. Sam zase pravi, da ni samotar in mu hoja preprosto 'paše'.
Mihilizem je pogovorni podkast, ki mu nikakor ne smete verjeti, saj je žlahtni nejeveri pravzaprav namenjen. S pametnimi ljudmi govori o tistih neumnostih sveta, ki se jim preudarni, servilni in zato popularni vzdrževalci obstoječe religije neskončne gospodarske rasti, ki krasijo naslovnice in ekrane, z razlogom izogibajo.
Mihilizem je pogovorni podkast, ki mu nikakor ne smete verjeti, saj je žlahtni nejeveri pravzaprav namenjen. S pametnimi ljudmi govori o tistih neumnostih sveta, ki se jim preudarni, servilni in zato popularni vzdrževalci obstoječe religije neskončne gospodarske rasti, ki krasijo naslovnice in ekrane, z razlogom izogibajo.
Ameriški pesnik William Stanley Merwin se je rodil leta 1927, umrl je leta 2019. Napisal je kakih petdeset knjig poezije in proze. Pesem Marec je prevedel Miha Avanzo. S prav posebno metaforiko govori o posebnem doživljanju subjekta pomladnega meseca, v katerem smo tudi mi. Interpretacija: Boris Ostan.
Ameriški pesnik William Stanley Merwin se je rodil leta 1927, umrl je leta 2019. Napisal je kakih petdeset knjig poezije in proze. Pesem Marec je prevedel Miha Avanzo. S prav posebno metaforiko govori o posebnem doživljanju subjekta pomladnega meseca, v katerem smo tudi mi. Interpretacija: Boris Ostan.
Huong Vu je odraščala v Hanoju. Ko je končala univerzitetno izobraževanje, se je v iskanju dela preselila na jug Vietnama v Hošiminh, spoznala Slovenca, preostalo pa je zgodovina. V današnjem Drugem pogledu izveste, da Slovencem ribja omaka ne diši najprijetneje, da pa si z Vietnamci delimo podobno ljubezen do goveje juhe. Tudi o filmu, snegu, birokraciji in še marsičem se je Darja Pograjc pogovarjala z Vietnamko, ki v Mariboru živi od leta 2011.
Huong Vu je odraščala v Hanoju. Ko je končala univerzitetno izobraževanje, se je v iskanju dela preselila na jug Vietnama v Hošiminh, spoznala Slovenca, preostalo pa je zgodovina. V današnjem Drugem pogledu izveste, da Slovencem ribja omaka ne diši najprijetneje, da pa si z Vietnamci delimo podobno ljubezen do goveje juhe. Tudi o filmu, snegu, birokraciji in še marsičem se je Darja Pograjc pogovarjala z Vietnamko, ki v Mariboru živi od leta 2011.
V Gazi ni človeka, ki bi imel dovolj hrane; med dvema milijonoma prebivalcev je skoraj tretjina na pragu najhujšega stradanja, svarijo v Svetovnem programu za hrano. Večina članic Unije ne podpira predloga, da bi zaradi očitkov o kršitvah človekovih pravicah pregledali in morda zamrznili sporazum z Izraelom. Druge teme: - Novi ukrepi Bruslja: sankcije tudi proti skrajnim izraelskim naseljencem na Zahodnem bregu, dodatna pomoč Ukrajini - Novela zakona o financiranju občin: župani imajo več pripomb, pozdravljajo možnost dodatnega zadolževanja - Pitna voda v slovenski Istri ostaja žgoča tema. Za ureditev vodnega zajetja naj bi potrebovali še desetletje.
V Gazi ni človeka, ki bi imel dovolj hrane; med dvema milijonoma prebivalcev je skoraj tretjina na pragu najhujšega stradanja, svarijo v Svetovnem programu za hrano. Večina članic Unije ne podpira predloga, da bi zaradi očitkov o kršitvah človekovih pravicah pregledali in morda zamrznili sporazum z Izraelom. Druge teme: - Novi ukrepi Bruslja: sankcije tudi proti skrajnim izraelskim naseljencem na Zahodnem bregu, dodatna pomoč Ukrajini - Novela zakona o financiranju občin: župani imajo več pripomb, pozdravljajo možnost dodatnega zadolževanja - Pitna voda v slovenski Istri ostaja žgoča tema. Za ureditev vodnega zajetja naj bi potrebovali še desetletje.
Včeraj je minilo 120 let od rojstva Srečka Kosovela. V sežanski občini so se zato odločili, da bodo v njegov spomin od letošnjega leta naprej na ta dan obeleževali kulturni praznik občine. Njegova zapuščina je izjemna, je včeraj v Sežani izpostavila tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko. Osrednji dogodek je bila sinočnja premierna uprizoritev predstave z naslovom Vlak št. 1 2 3 v bodočnost v Kosovelovem domu Sežana v koprodukciji Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta. V oddaji tudi o tem: - Slovenska Istra bi zadrževalnik vode kot glavni vir vodooskrbe lahko dobila v desetih letih. - Zunanji ministri Unije za uvedbo sankcij proti nasilnim izraelskim naseljencem. - Tadej Pogačar etapno zmago kolesarske Dirke po Kataloniji zgrešil za pol kolesa.
Včeraj je minilo 120 let od rojstva Srečka Kosovela. V sežanski občini so se zato odločili, da bodo v njegov spomin od letošnjega leta naprej na ta dan obeleževali kulturni praznik občine. Njegova zapuščina je izjemna, je včeraj v Sežani izpostavila tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko. Osrednji dogodek je bila sinočnja premierna uprizoritev predstave z naslovom Vlak št. 1 2 3 v bodočnost v Kosovelovem domu Sežana v koprodukciji Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta. V oddaji tudi o tem: - Slovenska Istra bi zadrževalnik vode kot glavni vir vodooskrbe lahko dobila v desetih letih. - Zunanji ministri Unije za uvedbo sankcij proti nasilnim izraelskim naseljencem. - Tadej Pogačar etapno zmago kolesarske Dirke po Kataloniji zgrešil za pol kolesa.
V zasneženem vrtu si Oskar in Ela predstavljata, da s Hujem živita v svetu oblakov.
V zasneženem vrtu si Oskar in Ela predstavljata, da s Hujem živita v svetu oblakov.
Rast rogovja pri navadnih jelenih je nekaj posebnega. V zgolj nekaj mesecih, od marca do septembra na njihovi glavi zraste tudi do 10 kilogramov nove kostnine. Po obdobju parjenja to rogovje odpade in do naslednjega zraste novo, praviloma večje in bolj razvejano.
Rast rogovja pri navadnih jelenih je nekaj posebnega. V zgolj nekaj mesecih, od marca do septembra na njihovi glavi zraste tudi do 10 kilogramov nove kostnine. Po obdobju parjenja to rogovje odpade in do naslednjega zraste novo, praviloma večje in bolj razvejano.
Sezona cestnega kolesarstva na najvišji ravni se nadaljuje z enotedensko dirko po Kataloniji, na kateri je pred letom dni zmagal Primož Roglič. Na letošnji izvedbi bosta slovenske barve zastopala le člana moštva Emiratov, Domen Novak in Tadej Pogačar, ki je tudi osrednji favorit za zmago.
Sezona cestnega kolesarstva na najvišji ravni se nadaljuje z enotedensko dirko po Kataloniji, na kateri je pred letom dni zmagal Primož Roglič. Na letošnji izvedbi bosta slovenske barve zastopala le člana moštva Emiratov, Domen Novak in Tadej Pogačar, ki je tudi osrednji favorit za zmago.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Post je tema, ki običajno ne navdušuje velikega števila ljudi. Večina v postu vidi aktivnost, ki naj bi spodbujala izgubo telesne teže ali prispevala k čiščenju telesa. Toda Sveto pismo v svojih več kakor šestdesetih omembah post povezuje z duhovnimi vprašanji. Po navadi z molitvijo in pogosto v kontekstu posebne potrebe ali prošnje. To nas ne bi smelo presenetiti, saj vsa večja svetovna verstva ‒ z judovstvom, islamom, hinduizmom in budizmom vred ‒ uporabljajo in promovirajo post v povezavi z verskim življenjem. Kaj je post? Post je popolna, delna ali izbirna prostovoljna odpoved določeni snovi ‒ običajno hrani in/ali pijači ‒ oziroma določeni dejavnosti. V Svetem pismu je post kot popolna odpoved hrani in pijači za krajše časovno obdobje prikazan kot skrajni odziv na strahotno stisko, kakršno na primer vidimo pri kraljici Esteri, ki ji je skupaj z njenim ljudstvom grozila usmrtitev (Estera 4,6). Delni post, ki je najpogostejša oblika posta, vidimo v Jezusovi izkušnji štiridesetdnevnega posta, ko se je ta odpovedal hrani, ne pa tudi vodi (Lk 4,2). Izbirni post pa je opisan v primeru preroka Daniela, ki se je za tri tedne odpovedal “okusnim jedem, mesu in vinu” (Dan 10,3). Post ni le vzdržnost od hrane ali pijače, ampak lahko vključuje tudi druge dejavnosti. Prerok Daniel v prej omenjenem odlomku pravi, da se je v času svojega izbirnega posta odpovedal maziljenju. V Izaijevi knjigi 58,6.7 pa zasledimo poziv, naj se ljudstvo posti s tem, da odpne spone krivičnosti, osvobodi zatirane, daje lačnemu svoj kruh in brezdomce pripelje v svoje domove. Vzdržnost od določenih dejanj ali nadomestitev krivičnih s takimi, ki prinašajo pravico, je prav tako post. Pri vsem tem pa je pomembno, da je post vedno prostovoljna odločitev posameznika ali skupnosti. Čeprav je bil v Stari zavezi na dan sprave zahtevan post celotne skupnosti (3. Mojzesova knjiga 16,29.31), pa Nova zaveza nikjer ne zapoveduje posta. Samo usmerja nanj in ga vidi kot običajen del vernikovega življenja (npr. v Matej 6,16 “kadar se postite”). In zakaj naj bi postili? V Svetem pismu je post predstavljen kot duhovna disciplina, torej dejavnost, ki je del krščanske duhovnosti in ki posamezniku omogoča osredinjanje na Boga in soočanje s samim seboj (npr. Luka 2,37 in Psalm 69,10.11). Omogoča nam, da čas, ki bi ga sicer uporabili za nakupovanje, pripravo in pospravljanje hrane, uporabimo za molitev, branje Svetega pisma in premišljevanje in da tako užijemo številne duhovne prednosti. Post prav tako osredinja naše misli in jih naredi jasnejše. Ko naredimo nekaj neobičajnega, nas ta sprememba vsakdanje rutine spominja, da se dogaja nekaj posebnega, to pomeni, da smo bolj čuječi, in posledica tega so bolj osredinjene in jasnejše misli. Zagotovo pa post prinaša tudi zdravstvene prednosti in iz našega telesa in prebavnega traka čisti toksine, ki so se nabrali v njem. Vse našteto kaže, da je post prednost ne le za našo duhovnost, ampak tudi za naše telo in naš um. Dovolite mi za konec še tri nasvete glede posta. Prvič, izberite pravo spodbudo za post. Ta namreč ne pomeni pridobivanje verskih zaslug in izkazovanje lastne pobožnosti niti siljenje Boga, da nas usliši ali deluje v našo korist. Drugič, razmislite o pravi obliki posta. Pri tem pa poleg hrane pomislite tudi na post od medijev, nakupovanja ali uporabe interneta. In kot zadnje, a nikakor najmanj pomembno: posta se lotite postopno. Tudi tukaj namreč velja, da vaja dela mojstra, če mojster dela vajo.
Post je tema, ki običajno ne navdušuje velikega števila ljudi. Večina v postu vidi aktivnost, ki naj bi spodbujala izgubo telesne teže ali prispevala k čiščenju telesa. Toda Sveto pismo v svojih več kakor šestdesetih omembah post povezuje z duhovnimi vprašanji. Po navadi z molitvijo in pogosto v kontekstu posebne potrebe ali prošnje. To nas ne bi smelo presenetiti, saj vsa večja svetovna verstva ‒ z judovstvom, islamom, hinduizmom in budizmom vred ‒ uporabljajo in promovirajo post v povezavi z verskim življenjem. Kaj je post? Post je popolna, delna ali izbirna prostovoljna odpoved določeni snovi ‒ običajno hrani in/ali pijači ‒ oziroma določeni dejavnosti. V Svetem pismu je post kot popolna odpoved hrani in pijači za krajše časovno obdobje prikazan kot skrajni odziv na strahotno stisko, kakršno na primer vidimo pri kraljici Esteri, ki ji je skupaj z njenim ljudstvom grozila usmrtitev (Estera 4,6). Delni post, ki je najpogostejša oblika posta, vidimo v Jezusovi izkušnji štiridesetdnevnega posta, ko se je ta odpovedal hrani, ne pa tudi vodi (Lk 4,2). Izbirni post pa je opisan v primeru preroka Daniela, ki se je za tri tedne odpovedal “okusnim jedem, mesu in vinu” (Dan 10,3). Post ni le vzdržnost od hrane ali pijače, ampak lahko vključuje tudi druge dejavnosti. Prerok Daniel v prej omenjenem odlomku pravi, da se je v času svojega izbirnega posta odpovedal maziljenju. V Izaijevi knjigi 58,6.7 pa zasledimo poziv, naj se ljudstvo posti s tem, da odpne spone krivičnosti, osvobodi zatirane, daje lačnemu svoj kruh in brezdomce pripelje v svoje domove. Vzdržnost od določenih dejanj ali nadomestitev krivičnih s takimi, ki prinašajo pravico, je prav tako post. Pri vsem tem pa je pomembno, da je post vedno prostovoljna odločitev posameznika ali skupnosti. Čeprav je bil v Stari zavezi na dan sprave zahtevan post celotne skupnosti (3. Mojzesova knjiga 16,29.31), pa Nova zaveza nikjer ne zapoveduje posta. Samo usmerja nanj in ga vidi kot običajen del vernikovega življenja (npr. v Matej 6,16 “kadar se postite”). In zakaj naj bi postili? V Svetem pismu je post predstavljen kot duhovna disciplina, torej dejavnost, ki je del krščanske duhovnosti in ki posamezniku omogoča osredinjanje na Boga in soočanje s samim seboj (npr. Luka 2,37 in Psalm 69,10.11). Omogoča nam, da čas, ki bi ga sicer uporabili za nakupovanje, pripravo in pospravljanje hrane, uporabimo za molitev, branje Svetega pisma in premišljevanje in da tako užijemo številne duhovne prednosti. Post prav tako osredinja naše misli in jih naredi jasnejše. Ko naredimo nekaj neobičajnega, nas ta sprememba vsakdanje rutine spominja, da se dogaja nekaj posebnega, to pomeni, da smo bolj čuječi, in posledica tega so bolj osredinjene in jasnejše misli. Zagotovo pa post prinaša tudi zdravstvene prednosti in iz našega telesa in prebavnega traka čisti toksine, ki so se nabrali v njem. Vse našteto kaže, da je post prednost ne le za našo duhovnost, ampak tudi za naše telo in naš um. Dovolite mi za konec še tri nasvete glede posta. Prvič, izberite pravo spodbudo za post. Ta namreč ne pomeni pridobivanje verskih zaslug in izkazovanje lastne pobožnosti niti siljenje Boga, da nas usliši ali deluje v našo korist. Drugič, razmislite o pravi obliki posta. Pri tem pa poleg hrane pomislite tudi na post od medijev, nakupovanja ali uporabe interneta. In kot zadnje, a nikakor najmanj pomembno: posta se lotite postopno. Tudi tukaj namreč velja, da vaja dela mojstra, če mojster dela vajo.
Pogajalci vlade in sindikata Fides morajo pred dogovorom o mediaciji pri pristojnih matičnih organih potrditi predloge izhodišč. Te so določili na včerajšnjem srečanju s predstavniki mediacijskega centra Odvetniške zbornice. Če jih bosta vlada in glavni stavkovni odbor Fidesa potrdila, se bo mediacija lahko začela prihodnji teden. Drugi poudarki oddaje: - Zunanji ministri Unije za uvedbo sankcij proti nasilnim izraelskim naseljencem. - V Bistrici ob Sotli vladi poslali zahtevek za pridobitev nadomestila zaradi bližine nuklearke. - Pogačar drugi na uvodni etapi dirke po Kataloniji.
Pogajalci vlade in sindikata Fides morajo pred dogovorom o mediaciji pri pristojnih matičnih organih potrditi predloge izhodišč. Te so določili na včerajšnjem srečanju s predstavniki mediacijskega centra Odvetniške zbornice. Če jih bosta vlada in glavni stavkovni odbor Fidesa potrdila, se bo mediacija lahko začela prihodnji teden. Drugi poudarki oddaje: - Zunanji ministri Unije za uvedbo sankcij proti nasilnim izraelskim naseljencem. - V Bistrici ob Sotli vladi poslali zahtevek za pridobitev nadomestila zaradi bližine nuklearke. - Pogačar drugi na uvodni etapi dirke po Kataloniji.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
V oddaji se bomo posvetili ustvarjanju enega najpomembnejših evropskih jazzovskih bobnarjev Johna Marshalla. Za vedno se je poslovil 16. septembra lani, star 82 let. Zaigral je v praktično vseh pomembnih angleških jazzovskih zasedbah. Začel je leta 1964 v Alexis Korner’s Blues Incorporated in nato pet let igral v zasedbi Grahama Collierja. Leta 1969 je skupaj s trobentačem Ianom Carrom zasnoval skupino Nucleus ter kariero nadaljeval še v zasedbah Mika Gibbsa in Jacka Bruca. Na začetku leta 1972 je začel dolgoletno igranje v zasedbi Soft Machine. Pozneje je posnel tudi nekaj samostojnih albumov.
V oddaji se bomo posvetili ustvarjanju enega najpomembnejših evropskih jazzovskih bobnarjev Johna Marshalla. Za vedno se je poslovil 16. septembra lani, star 82 let. Zaigral je v praktično vseh pomembnih angleških jazzovskih zasedbah. Začel je leta 1964 v Alexis Korner’s Blues Incorporated in nato pet let igral v zasedbi Grahama Collierja. Leta 1969 je skupaj s trobentačem Ianom Carrom zasnoval skupino Nucleus ter kariero nadaljeval še v zasedbah Mika Gibbsa in Jacka Bruca. Na začetku leta 1972 je začel dolgoletno igranje v zasedbi Soft Machine. Pozneje je posnel tudi nekaj samostojnih albumov.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Kraljico Margareto I. tiho razžira negotovost, ali je prišlek njen rodni sin ali zgolj podtaknjeni prevarant, po drugi strani pa jo muči odgovornost do celovitosti Kalmarske zveze. Kralj Erik je mlad in lahkoveren, zato se kraljica upravičeno boji, da ga bodo plemiči iz posameznih zveznih držav izrabili za svoje gmotne in politične načrte. Kraljica pošlje služabnico k Eriku, da ji bo na skrivaj poročala o dogajanju v njegovih sobanah. MARGRETE DEN FØRSTE / Margrete – Queen of the North / koprodukcija / 2021 Sscenarij: Charlotte Sieling, Jesper Fink, Maya Ilsøe Režija: Charlotte Sieling V glavnih vlogah: Trine Dyrholm, Søren Malling, Morten Hee Andersen, Jakob Oftebro
Kraljico Margareto I. tiho razžira negotovost, ali je prišlek njen rodni sin ali zgolj podtaknjeni prevarant, po drugi strani pa jo muči odgovornost do celovitosti Kalmarske zveze. Kralj Erik je mlad in lahkoveren, zato se kraljica upravičeno boji, da ga bodo plemiči iz posameznih zveznih držav izrabili za svoje gmotne in politične načrte. Kraljica pošlje služabnico k Eriku, da ji bo na skrivaj poročala o dogajanju v njegovih sobanah. MARGRETE DEN FØRSTE / Margrete – Queen of the North / koprodukcija / 2021 Sscenarij: Charlotte Sieling, Jesper Fink, Maya Ilsøe Režija: Charlotte Sieling V glavnih vlogah: Trine Dyrholm, Søren Malling, Morten Hee Andersen, Jakob Oftebro
Desetminutno oddajo bi lahko nekoliko esejistično opisali kot Lahko noč, otroci za odrasle. V oddaji predvajamo poezijo in prozo različnih avtorjev in avtoric, ponedeljek je recimo prihranjen za avtorje, ki so šele na začetku svoje literarne poti. Predvsem pa je skupni imenovalec Nokturnov njihova različnost, saj sega njihov razpon od klasikov do sodobnih ustvarjalcev. Ob kulturnem prazniku, svetovnem dnevu knjige in Prešernovem rojstnem dnevu pa lahko prisluhnemo slovenskim pesnikom in pesnicam, ki nam berejo svoje pesmi. Oddajo Literarni nokturno urejajo vsi člani Uredništva za kulturo.
Desetminutno oddajo bi lahko nekoliko esejistično opisali kot Lahko noč, otroci za odrasle. V oddaji predvajamo poezijo in prozo različnih avtorjev in avtoric, ponedeljek je recimo prihranjen za avtorje, ki so šele na začetku svoje literarne poti. Predvsem pa je skupni imenovalec Nokturnov njihova različnost, saj sega njihov razpon od klasikov do sodobnih ustvarjalcev. Ob kulturnem prazniku, svetovnem dnevu knjige in Prešernovem rojstnem dnevu pa lahko prisluhnemo slovenskim pesnikom in pesnicam, ki nam berejo svoje pesmi. Oddajo Literarni nokturno urejajo vsi člani Uredništva za kulturo.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Danes mineva 120 let od rojstva Srečka Kosovela in v sežanskem Kosovelovem domu so premierno uprizorili predstavo z naslovom Vlak številka 1 2 3 v bodočnost. Gre za poklon rojstnega kraja izjemnemu literarnemu ustvarjalcu, predstava pa je nastala v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu. Na festivalu dokumentarnega filma smo si ogledali filma Ladja, o nekdanji znameniti ladjedelnici Uljanik v Pulju, in Stekleničarji, o enem največjih smetišč na svetu, obkroženem z galebi, nedaleč od Beograda, kjer večinoma romski prebivalci iz okoliških vasi z golimi rokami zbirajo in preprodajajo plastične steklenice. Več pa tudi o knjigi Diskografija Ex-Yu punka in novega vala hrvaškega avtorja Vinka Barića.
Danes mineva 120 let od rojstva Srečka Kosovela in v sežanskem Kosovelovem domu so premierno uprizorili predstavo z naslovom Vlak številka 1 2 3 v bodočnost. Gre za poklon rojstnega kraja izjemnemu literarnemu ustvarjalcu, predstava pa je nastala v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu. Na festivalu dokumentarnega filma smo si ogledali filma Ladja, o nekdanji znameniti ladjedelnici Uljanik v Pulju, in Stekleničarji, o enem največjih smetišč na svetu, obkroženem z galebi, nedaleč od Beograda, kjer večinoma romski prebivalci iz okoliških vasi z golimi rokami zbirajo in preprodajajo plastične steklenice. Več pa tudi o knjigi Diskografija Ex-Yu punka in novega vala hrvaškega avtorja Vinka Barića.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Godalni kvartet Tartini se že štiri desetletja z občudovanja vredno predanostjo posveča eni od najzahtevnejših oblik komorne glasbe. Romeo Drucker, Miran Kolbl, Aleksander Milošev in Miloš Mlejnik so predstavili nastanek zasedbe in programske usmeritve. Spregovorili so o številnih mednarodnih turnejah in sodelovanjih ter povedali, kaj je tisto, kar jih vsa ta leta ohranja kot skupino - morda humor, morda obilica kompromisov, morda pa je ravno glasba tista?
Godalni kvartet Tartini se že štiri desetletja z občudovanja vredno predanostjo posveča eni od najzahtevnejših oblik komorne glasbe. Romeo Drucker, Miran Kolbl, Aleksander Milošev in Miloš Mlejnik so predstavili nastanek zasedbe in programske usmeritve. Spregovorili so o številnih mednarodnih turnejah in sodelovanjih ter povedali, kaj je tisto, kar jih vsa ta leta ohranja kot skupino - morda humor, morda obilica kompromisov, morda pa je ravno glasba tista?
Aziza Brahim – Mawja – Val. Novi album intimnih, otožnih razpoloženj ene vodilnih predstavnic saharskega bluza. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2024/03/14/aziza-brahim-mawja-val/
Aziza Brahim – Mawja – Val. Novi album intimnih, otožnih razpoloženj ene vodilnih predstavnic saharskega bluza. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2024/03/14/aziza-brahim-mawja-val/
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
V Muzeju novejše zgodovine Celje smo si ogledali razstavo, ki prikazuje, kako so se na Dunaju izognili stanovanjski krizi in ohranili socialno pestrost mesta. Medtem ko gredo v Sloveniji cene nepremičnin v nebo, se mestna oblast avstrijske prestolnice stanovanjske problematike loteva povsem drugače. V prispevku se bomo med drugim vprašali, ali bi takšen model stanovanjske politike lahko zaživel pri nas. V Ljubljani poteka 26. Festival dokumentarnega filma. Odprl ga je celovečerec Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna, ki prinaša štiri osebne zgodbe v času nacizma ukradenih slovenskih dojenčkov. Pogovarjali smo se z avtorico filma Majo Weiss, pa tudi s srbsko režiserko Milo Turajlić. Ta na festivalu predstavlja enega od dveh dokumentarcev o Stevanu Labudoviću, Titovem osebnem snemalcu, ki je od sredine petdesetih let dokumentiral vse ključne dogodke ob osamosvajanju držav tretjega sveta izpod kolonialnega jarma. Mineva natanko 120 let od rojstva Srečka Kosovela. Njegova konstruktivistična modernistična poezija z močno družbeno kritiko in evropskimi temami še danes nagovarja bralce, nič manj pa ni zanimiva za literarne zgodovinarje. V Galeriji Vžigalica pa smo obiskali zanimivo razstavo konceptualnega umetnika The Mihe Artnaka, ki se ukvarja z vprašanjem lastništva umetniških del. Sedem razstavljenih del se med seboj ne razlikuje zgolj po motivih, temveč tudi po lastništvu – nekatera lahko kupite, druga le posedujete, spet tretja pa prosto reproducirate.
V Muzeju novejše zgodovine Celje smo si ogledali razstavo, ki prikazuje, kako so se na Dunaju izognili stanovanjski krizi in ohranili socialno pestrost mesta. Medtem ko gredo v Sloveniji cene nepremičnin v nebo, se mestna oblast avstrijske prestolnice stanovanjske problematike loteva povsem drugače. V prispevku se bomo med drugim vprašali, ali bi takšen model stanovanjske politike lahko zaživel pri nas. V Ljubljani poteka 26. Festival dokumentarnega filma. Odprl ga je celovečerec Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna, ki prinaša štiri osebne zgodbe v času nacizma ukradenih slovenskih dojenčkov. Pogovarjali smo se z avtorico filma Majo Weiss, pa tudi s srbsko režiserko Milo Turajlić. Ta na festivalu predstavlja enega od dveh dokumentarcev o Stevanu Labudoviću, Titovem osebnem snemalcu, ki je od sredine petdesetih let dokumentiral vse ključne dogodke ob osamosvajanju držav tretjega sveta izpod kolonialnega jarma. Mineva natanko 120 let od rojstva Srečka Kosovela. Njegova konstruktivistična modernistična poezija z močno družbeno kritiko in evropskimi temami še danes nagovarja bralce, nič manj pa ni zanimiva za literarne zgodovinarje. V Galeriji Vžigalica pa smo obiskali zanimivo razstavo konceptualnega umetnika The Mihe Artnaka, ki se ukvarja z vprašanjem lastništva umetniških del. Sedem razstavljenih del se med seboj ne razlikuje zgolj po motivih, temveč tudi po lastništvu – nekatera lahko kupite, druga le posedujete, spet tretja pa prosto reproducirate.
Na Jesenicah je bila danes slovesnost ob simboličnem prebitju še zadnjih metrov trase druge cevi avtocestnega predora Karavanke, po treh letih in pol del na slovenski strani. Infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek je poudarila pomen večje pretočnosti predora, predvsem trgovskih in turističnih poti. Promet bo po novi cevi predvidoma stekel do konca prihodnjega leta, nemoteno po obeh ceveh pa čez pet let.
Na Jesenicah je bila danes slovesnost ob simboličnem prebitju še zadnjih metrov trase druge cevi avtocestnega predora Karavanke, po treh letih in pol del na slovenski strani. Infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek je poudarila pomen večje pretočnosti predora, predvsem trgovskih in turističnih poti. Promet bo po novi cevi predvidoma stekel do konca prihodnjega leta, nemoteno po obeh ceveh pa čez pet let.
Med potjo iz Dubrovnika na Dunaj morata Carl in Simon zaradi okvare prenočiti na Štajerskem. Prosto sobo najdeta v starem gradu, v katerem nekdo ponoči napade ameriško turistko Kelly. Na kraj zločina pokličejo tudi okrajnega zdravnika, ki osupne nad temperaturo trupla. Zdi se, kot bi bila Kelly že dolgo mrtva, čeprav jo je nekdo z razpelom udaril šele proti jutru. Tik preden naj bi Kelly odpeljali, pa ta nenadoma odpre oči! SOKO Wien (XIV.) / Avstrija / 2018-19 Scenarij: Natalia Geb, Sónke Lars Neuwöhner, Sarah Wassermair, Peter Dammaschk, Ralf Leuther idr. Režija: Holger Barthel, Olaf Kreisen, Holger Gimpel, Sophie Allet-Coche V glavnih vlogah: Stefan Jürgens, Michael Steinocher, Lilian Klebow, Dietrich Siegl, Maria Happel, Helmut Bohatsch
Med potjo iz Dubrovnika na Dunaj morata Carl in Simon zaradi okvare prenočiti na Štajerskem. Prosto sobo najdeta v starem gradu, v katerem nekdo ponoči napade ameriško turistko Kelly. Na kraj zločina pokličejo tudi okrajnega zdravnika, ki osupne nad temperaturo trupla. Zdi se, kot bi bila Kelly že dolgo mrtva, čeprav jo je nekdo z razpelom udaril šele proti jutru. Tik preden naj bi Kelly odpeljali, pa ta nenadoma odpre oči! SOKO Wien (XIV.) / Avstrija / 2018-19 Scenarij: Natalia Geb, Sónke Lars Neuwöhner, Sarah Wassermair, Peter Dammaschk, Ralf Leuther idr. Režija: Holger Barthel, Olaf Kreisen, Holger Gimpel, Sophie Allet-Coche V glavnih vlogah: Stefan Jürgens, Michael Steinocher, Lilian Klebow, Dietrich Siegl, Maria Happel, Helmut Bohatsch
Gre za radijsko poustvaritev istoimenske zgodbe Ivana Cankarja kot alegorije slovenskega naroda. Avtorja radijske igre, prirejevalec Borut Trekman in skladatelj Uroš Krek, pa sta svojo vizijo Kurenta zastavila kot radiofonsko pesnitev z zvenom besede in glasbe. Avtor izvirne glasbe: Uroš Krek Tonska mojstra: Metka in Vinko Rojc Izvajalci glasbe: člani Komornega zbora in Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana pod vodstvom Marka Muniha Glas – Polde Bibič Kurent – Janez Hočevar Oče – Sandi Krošl Mati – Ivanka Mežan Starec – Jože Zupan Kmet – Marjan Hlastec Dekle – Mojca Ribič Fant – Dare Valič Tri sosede – Mira Danilova, Angelca Hlebce, Slavka Glavina Grbec – Jurij Souček Smrt – Štefka Drolc Sodelujejo še – Damir Hribar, Marjeta Gregorač, Jožica Avbelj, Neža Simčič, Jerca Mrzel, Alja Tkačev, Jana Osojnik, Mina Jeraj, Filipina Jerman, Brane Ivanc, Božo Vovk, Srečo Špik, Vladimir Jurc Produkcija uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana oktobra, novembra in decembra 1976
Gre za radijsko poustvaritev istoimenske zgodbe Ivana Cankarja kot alegorije slovenskega naroda. Avtorja radijske igre, prirejevalec Borut Trekman in skladatelj Uroš Krek, pa sta svojo vizijo Kurenta zastavila kot radiofonsko pesnitev z zvenom besede in glasbe. Avtor izvirne glasbe: Uroš Krek Tonska mojstra: Metka in Vinko Rojc Izvajalci glasbe: člani Komornega zbora in Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana pod vodstvom Marka Muniha Glas – Polde Bibič Kurent – Janez Hočevar Oče – Sandi Krošl Mati – Ivanka Mežan Starec – Jože Zupan Kmet – Marjan Hlastec Dekle – Mojca Ribič Fant – Dare Valič Tri sosede – Mira Danilova, Angelca Hlebce, Slavka Glavina Grbec – Jurij Souček Smrt – Štefka Drolc Sodelujejo še – Damir Hribar, Marjeta Gregorač, Jožica Avbelj, Neža Simčič, Jerca Mrzel, Alja Tkačev, Jana Osojnik, Mina Jeraj, Filipina Jerman, Brane Ivanc, Božo Vovk, Srečo Špik, Vladimir Jurc Produkcija uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana oktobra, novembra in decembra 1976
Izštekana glasbena oddaja z Juretom Longyko.
Izštekana glasbena oddaja z Juretom Longyko.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Čustva, tako prijetna kot neprijetna, so ključen del človeške izkušnje. V obdobju odraščanja so čustva lahko tudi zelo intenzivna, obstajajo pa določeni stereotipi o tem, kako naj doživljanjo in izražajo čustva osebe glede na spol. To so povedali mladi, ki so v tokratni oddaji Prvič zavrteli flašo resnice in odgovarjali na vprašanja. Govorili so tudi o svojih duševnih stiskah, kje so iskali strokovno psihološko pomoč in ali so jo dobili.
Čustva, tako prijetna kot neprijetna, so ključen del človeške izkušnje. V obdobju odraščanja so čustva lahko tudi zelo intenzivna, obstajajo pa določeni stereotipi o tem, kako naj doživljanjo in izražajo čustva osebe glede na spol. To so povedali mladi, ki so v tokratni oddaji Prvič zavrteli flašo resnice in odgovarjali na vprašanja. Govorili so tudi o svojih duševnih stiskah, kje so iskali strokovno psihološko pomoč in ali so jo dobili.
Mladi se želite več pogovarjati o čustvih in med odraščanjem so ta lahko tudi zelo močna. Poznamo pa stereotipe o tem, kako naj bi čustva doživljali in izražali fantje ter kako dekleta, so povedali mladi, ki so tudi v tokratni oddaji zavrteli flašo resnice in odgovarjali na vprašanja. Govorili so tudi o svojih duševnih stiskah in tegobah. Vse njihove pogovore si je ogledal pevec skupine Niet in ravnatelj Strokovnega centra Logatec Borut Marolt, ki je dodal še svoje izkušnje, tudi o tem, kako je sam v mladosti doživljal čustva in (ni) govoril o njih.
Mladi se želite več pogovarjati o čustvih in med odraščanjem so ta lahko tudi zelo močna. Poznamo pa stereotipe o tem, kako naj bi čustva doživljali in izražali fantje ter kako dekleta, so povedali mladi, ki so tudi v tokratni oddaji zavrteli flašo resnice in odgovarjali na vprašanja. Govorili so tudi o svojih duševnih stiskah in tegobah. Vse njihove pogovore si je ogledal pevec skupine Niet in ravnatelj Strokovnega centra Logatec Borut Marolt, ki je dodal še svoje izkušnje, tudi o tem, kako je sam v mladosti doživljal čustva in (ni) govoril o njih.
Dr. Joso Vukman se je rodil leta 1946 v Pirovcu pri Šibeniku, njegov oče je bil delavec v Litostroju, sam pa se je v iskanju identitete med možnimi študiji tehnike, psihologije, filozofije ali književnosti, posvetil matematiki. Ko je prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo in so mu v dvorani gromko zaploskali, je najprej pomislil, da je to še en dokaz, da ga je slovenski narod sprejel medse. Vabimo vas, da si pogovor z njim v oddaji Dober večer, pogovor o matematiki, znanosti in še čem, ogledate v ponedeljek 18. marca ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Dr. Joso Vukman se je rodil leta 1946 v Pirovcu pri Šibeniku, njegov oče je bil delavec v Litostroju, sam pa se je v iskanju identitete med možnimi študiji tehnike, psihologije, filozofije ali književnosti, posvetil matematiki. Ko je prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo in so mu v dvorani gromko zaploskali, je najprej pomislil, da je to še en dokaz, da ga je slovenski narod sprejel medse. Vabimo vas, da si pogovor z njim v oddaji Dober večer, pogovor o matematiki, znanosti in še čem, ogledate v ponedeljek 18. marca ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
V občini Kočevje že pet let sistemsko in tudi strateško poskušajo reševati izzive glede romske skupnosti, ki jih v prejšnjih desetih letih niso mogli. Eden največjih izzivov še vedno ostaja vključevanje Romov v družbo, zato so se lotili novega pristopa, ki bi v dejavnosti vključeval predvsem mlade. Prinašamo še novosti letošnjega razpisa kulturnega ministrstva za izbor kulturnih projektov na področju romske skupnosti v Republiki Sloveniji. Ena večjih novosti je, da prijavitelji lahko prijavijo do največ tri projekte. Pogovarjali smo se še s Jožetom Horvatom – Komančijem, ki se že od malih nog ukvarja z glasbo; ta mu je bila, kot pravi, položena v zibelko.
V občini Kočevje že pet let sistemsko in tudi strateško poskušajo reševati izzive glede romske skupnosti, ki jih v prejšnjih desetih letih niso mogli. Eden največjih izzivov še vedno ostaja vključevanje Romov v družbo, zato so se lotili novega pristopa, ki bi v dejavnosti vključeval predvsem mlade. Prinašamo še novosti letošnjega razpisa kulturnega ministrstva za izbor kulturnih projektov na področju romske skupnosti v Republiki Sloveniji. Ena večjih novosti je, da prijavitelji lahko prijavijo do največ tri projekte. Pogovarjali smo se še s Jožetom Horvatom – Komančijem, ki se že od malih nog ukvarja z glasbo; ta mu je bila, kot pravi, položena v zibelko.
V Tedniku zaradi odsotnosti Jelene Aščić z vami Aleksandra Dežman: Goran Dragić. Kmečki upori. Pekel za otroke. Konec igranja in pisanja domačih nalog? Skok na velikanki.
V Tedniku zaradi odsotnosti Jelene Aščić z vami Aleksandra Dežman: Goran Dragić. Kmečki upori. Pekel za otroke. Konec igranja in pisanja domačih nalog? Skok na velikanki.
Destinee je že pred nekaj leti ugotovila, da za noč čarovnic lahko brez posledic odide iz zabaviščnega parka. To zdaj pove še drugim in vsi se odpravijo na praznovanje. Remus Tiggra na skrivaj potegne na stran in mu naroči, naj odnese pismo Babi Vangi.
Destinee je že pred nekaj leti ugotovila, da za noč čarovnic lahko brez posledic odide iz zabaviščnega parka. To zdaj pove še drugim in vsi se odpravijo na praznovanje. Remus Tiggra na skrivaj potegne na stran in mu naroči, naj odnese pismo Babi Vangi.
Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?
Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?
Naša gosta sta Franc in Hermina Šegovc
Naša gosta sta Franc in Hermina Šegovc