Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Združene države Amerike bodo v prihodnjih 12 mesecih iz Nemčije umaknile približno 5 tisoč vojakov. Napoved zveni dramatično, a to pomeni le vrnitev na število pred letom 2022, ko je bilo v Nemčiji približno 30 tisoč ameriških vojakov. Berlin odgovarja: odločitev je pričakovana, Evropa mora storiti več za svojo varnost. Drugi poudarki: - Vojaški izdatki zlasti na stari celini poskočili. - Sindikati poudarjajo: morebitna razbremenitev plač za vse, ne le za najbogatejše. - Plezalka Janja Garnbret sezono začela z drugim mestom v kitajskem Kečiau.
Združene države Amerike bodo v prihodnjih 12 mesecih iz Nemčije umaknile približno 5 tisoč vojakov. Napoved zveni dramatično, a to pomeni le vrnitev na število pred letom 2022, ko je bilo v Nemčiji približno 30 tisoč ameriških vojakov. Berlin odgovarja: odločitev je pričakovana, Evropa mora storiti več za svojo varnost. Drugi poudarki: - Vojaški izdatki zlasti na stari celini poskočili. - Sindikati poudarjajo: morebitna razbremenitev plač za vse, ne le za najbogatejše. - Plezalka Janja Garnbret sezono začela z drugim mestom v kitajskem Kečiau.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Na južnem Moravskem so zelo ponosni na slastne marelice, ki v tej pokrajini obilno uspevajo. Martin Beranek je slaščičar in zna iz marelic ustvariti številne sladke dobrote, na primer marelične cmoke. Običajno jih domačini pripravljajo s testom, narejenim iz krompirja ali skute, tokrat pa se Martin odloči, da jih bo naredil s kvašenim testom. Poleg cmokov pripravi še skutno torto z marelicami in druge posladke iz tega lokalnega sadja. Rad se loteva tudi slanih jedi. Za pokušino pripravi pikantno omako chutney z marelicami. Jitka Ilčikova pa se med drugim ukvarja s proizvodnjo posebne vrste piva tipa lambic, ki ga pripravlja brez kvasa. V sezoni marelic mu doda sveže sadeže in tako dobi posebno sadno pivo. Na pojedini, na katero povabi tudi Martina in njegovega partnerja, ne manjka niti tradicionalne krepke hrane, tokrat v obliki svinjskih zrezkov.
Na južnem Moravskem so zelo ponosni na slastne marelice, ki v tej pokrajini obilno uspevajo. Martin Beranek je slaščičar in zna iz marelic ustvariti številne sladke dobrote, na primer marelične cmoke. Običajno jih domačini pripravljajo s testom, narejenim iz krompirja ali skute, tokrat pa se Martin odloči, da jih bo naredil s kvašenim testom. Poleg cmokov pripravi še skutno torto z marelicami in druge posladke iz tega lokalnega sadja. Rad se loteva tudi slanih jedi. Za pokušino pripravi pikantno omako chutney z marelicami. Jitka Ilčikova pa se med drugim ukvarja s proizvodnjo posebne vrste piva tipa lambic, ki ga pripravlja brez kvasa. V sezoni marelic mu doda sveže sadeže in tako dobi posebno sadno pivo. Na pojedini, na katero povabi tudi Martina in njegovega partnerja, ne manjka niti tradicionalne krepke hrane, tokrat v obliki svinjskih zrezkov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
V kuharski seriji "Okusi Slovenije" bomo v družbi kuharja Manuela Časarja spoznali slovensko kulinariko na povsem nov način. V 11 epizodah bo Manuel predstavil tradicionalne jedi iz različnih slovenskih pokrajin, pripravil pa jih bo na svoj, sodoben način. Tako bomo Prekmurje spoznali skozi repo, dodole in prekmursko gibanico, Štajersko skozi kislo juho in pohorsko omleto, Dolenjsko skozi matevž in belokranjsko pogačo. Notranjska bo predstavljena z orehovo potico in štruklji, Gorenjska pa z ajdovo kašo, kranjsko klobaso in blejsko kremno rezino. Primorska si bo zaslužila posebno zgodbo skozi pripravo idrijskih žlikrofov z drobljencem in jote. Priprava tradicionalnih jedi na moderen način je najboljši način, da pristna slovenska kuhinja prevzame nove generacije.
V kuharski seriji "Okusi Slovenije" bomo v družbi kuharja Manuela Časarja spoznali slovensko kulinariko na povsem nov način. V 11 epizodah bo Manuel predstavil tradicionalne jedi iz različnih slovenskih pokrajin, pripravil pa jih bo na svoj, sodoben način. Tako bomo Prekmurje spoznali skozi repo, dodole in prekmursko gibanico, Štajersko skozi kislo juho in pohorsko omleto, Dolenjsko skozi matevž in belokranjsko pogačo. Notranjska bo predstavljena z orehovo potico in štruklji, Gorenjska pa z ajdovo kašo, kranjsko klobaso in blejsko kremno rezino. Primorska si bo zaslužila posebno zgodbo skozi pripravo idrijskih žlikrofov z drobljencem in jote. Priprava tradicionalnih jedi na moderen način je najboljši način, da pristna slovenska kuhinja prevzame nove generacije.
Dokumentarni film BOJEVITA KRALJICA NOČI je dinamična naravoslovno-raziskovalna zgodba o sovi kozači (Strix uralensis). Gre za preplet prikaza njenega življenja, interakcij z drugimi živalskimi vrstami in z ljudmi ter znanstvenega proučevanja vrste. Sočasno spremljamo zgodbo para kozač v obdobju enega leta. V filmu bomo spoznali skrivnostno življenje ene največjih evropskih sov, ki je v času gnezditve izjemno agresivna. Film bodo oplemenitile in razgibale številne zgodbe, v katerih se pojavijo še druge s kozačo povezane živalske vrste. Predstavil bo tudi aktivnosti, v katere je dejavno vključen človek ‒ rehabilitacija poškodovanih osebkov v slovenskem zatočišču za prosto živeče živali, vzreja in ponovna naselitev kozač v Avstriji, vplivi sečnje gozdov, nenavadno srečanje s kozačo v mestnem okolju, zanimiva lovska zgodba … V 80-minutnem filmu bomo postopoma odstirali zelo nevsakdanje dnevno in nočno vedenje vrste, kot ji ga narekuje življenjski cikel – prehranjevanje oz. lov, dvorjenje, izbira gnezdišča, paritev, skrb za mladiče, njihovo osamosvajanje ... Hkrati se bomo seznanili z najnovejšimi znanstvenimi ugotovitvami biologa dr. Ala Vrezca, enega najboljših poznavalcev kozač na svetu, ki danes to vrsto proučuje tudi s študenti, na katere prenaša svoje izjemno znanje. Poseben pečat daje filmu pester nabor redko videnih, doslej še neposnetih oz. nedokumentiranih prizorov.
Dokumentarni film BOJEVITA KRALJICA NOČI je dinamična naravoslovno-raziskovalna zgodba o sovi kozači (Strix uralensis). Gre za preplet prikaza njenega življenja, interakcij z drugimi živalskimi vrstami in z ljudmi ter znanstvenega proučevanja vrste. Sočasno spremljamo zgodbo para kozač v obdobju enega leta. V filmu bomo spoznali skrivnostno življenje ene največjih evropskih sov, ki je v času gnezditve izjemno agresivna. Film bodo oplemenitile in razgibale številne zgodbe, v katerih se pojavijo še druge s kozačo povezane živalske vrste. Predstavil bo tudi aktivnosti, v katere je dejavno vključen človek ‒ rehabilitacija poškodovanih osebkov v slovenskem zatočišču za prosto živeče živali, vzreja in ponovna naselitev kozač v Avstriji, vplivi sečnje gozdov, nenavadno srečanje s kozačo v mestnem okolju, zanimiva lovska zgodba … V 80-minutnem filmu bomo postopoma odstirali zelo nevsakdanje dnevno in nočno vedenje vrste, kot ji ga narekuje življenjski cikel – prehranjevanje oz. lov, dvorjenje, izbira gnezdišča, paritev, skrb za mladiče, njihovo osamosvajanje ... Hkrati se bomo seznanili z najnovejšimi znanstvenimi ugotovitvami biologa dr. Ala Vrezca, enega najboljših poznavalcev kozač na svetu, ki danes to vrsto proučuje tudi s študenti, na katere prenaša svoje izjemno znanje. Poseben pečat daje filmu pester nabor redko videnih, doslej še neposnetih oz. nedokumentiranih prizorov.
Tokratni gost oddaje Obrazi sosednje ulice je Mariborčan Izok Kočevar: glasbenik, športnik in humanitarec. V okviru projekta Kolesarimo za otroške sanje se je s kolesom podal od Maribora do Istanbula in si prislužil naziv Večerov humanitarec Štajerske.
Tokratni gost oddaje Obrazi sosednje ulice je Mariborčan Izok Kočevar: glasbenik, športnik in humanitarec. V okviru projekta Kolesarimo za otroške sanje se je s kolesom podal od Maribora do Istanbula in si prislužil naziv Večerov humanitarec Štajerske.
Tokratni gost je Mario Sambolec, človek integritete, širokih strokovnih znanj, humanističnih stremljenj in z globljo filozofsko pa vendarle povsem praktično življenjsko rdečo nitjo v delovanju. Je ustanovitelj podjetja Feelgood, kjer se ukvarjajo z osebnim trenerstvom, prehranskim svetovanjem in predavanji. Ni neznanec v slovenskem medijskem prostoru, a spoznajmo ga še malce drugače.
Tokratni gost je Mario Sambolec, človek integritete, širokih strokovnih znanj, humanističnih stremljenj in z globljo filozofsko pa vendarle povsem praktično življenjsko rdečo nitjo v delovanju. Je ustanovitelj podjetja Feelgood, kjer se ukvarjajo z osebnim trenerstvom, prehranskim svetovanjem in predavanji. Ni neznanec v slovenskem medijskem prostoru, a spoznajmo ga še malce drugače.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Najprej bomo spregovorili o svetovnem dnevu plesa, predstavili bomo projekt prepisa pisem pisateljice Zofke Kveder, pri katerem sodelujeta NUK in Univerza v Novi Gorici, opozorili bomo na jezikovno krajino v Sloveniji, ki se zdi pogosto zelo angleška, spomnili na razstavo Ženske in delo med tradicijo in modernizacijo v Muzeju novejše in sodobne zgodovine v Ljubljani ter napovedali Bienale sodobne umetnosti v Benetkah.
Najprej bomo spregovorili o svetovnem dnevu plesa, predstavili bomo projekt prepisa pisem pisateljice Zofke Kveder, pri katerem sodelujeta NUK in Univerza v Novi Gorici, opozorili bomo na jezikovno krajino v Sloveniji, ki se zdi pogosto zelo angleška, spomnili na razstavo Ženske in delo med tradicijo in modernizacijo v Muzeju novejše in sodobne zgodovine v Ljubljani ter napovedali Bienale sodobne umetnosti v Benetkah.
Novogoriški mestni svetniki so že drugič zavrnili sprejetje sprememb občinskega statuta in poslovnika. Spremembe so se nanašale na uskladitev z novelo zakona o lokalnih volitvah, ki posega tudi v zakon o lokalni samoupravi. Tudi tokrat na glasovanju v mestnem svetu ni bila dosežena potrebna dvotretjinska večina. V oddaji tudi o tem: - Letalske težave in uveljavljanje pravic potnikov. - Izšla je slikanica Pravljica o šivilji in škarjicah z likovno opremo Romea Volka. - Nogometaši Primorja gostujejo pri Olimpiji.
Novogoriški mestni svetniki so že drugič zavrnili sprejetje sprememb občinskega statuta in poslovnika. Spremembe so se nanašale na uskladitev z novelo zakona o lokalnih volitvah, ki posega tudi v zakon o lokalni samoupravi. Tudi tokrat na glasovanju v mestnem svetu ni bila dosežena potrebna dvotretjinska večina. V oddaji tudi o tem: - Letalske težave in uveljavljanje pravic potnikov. - Izšla je slikanica Pravljica o šivilji in škarjicah z likovno opremo Romea Volka. - Nogometaši Primorja gostujejo pri Olimpiji.
Krščanska verska skupnost Jehovove priče: »Zgodba o pogumu in vztrajnosti« V prostorih Krščanske verske skupnosti Jehovove priče v Kamniku so pripravili razstavo z naslovom »Zgodba o pogumu in vztrajnosti«, ki predstavlja zgodovino Jehovovih prič na slovenskih tleh od začetkov pred stotimi leti vse do danes.
Krščanska verska skupnost Jehovove priče: »Zgodba o pogumu in vztrajnosti« V prostorih Krščanske verske skupnosti Jehovove priče v Kamniku so pripravili razstavo z naslovom »Zgodba o pogumu in vztrajnosti«, ki predstavlja zgodovino Jehovovih prič na slovenskih tleh od začetkov pred stotimi leti vse do danes.
Sue obišče čudovite mangrove v Sundarbansu, območju Gangesove delte in domovanju bengalskih tigrov. Spozna domačine, ki živijo v strahu pred napadi teh živali. Odkrije svet, ki ga oblikuje voda, in pogubni vpliv podnebnih sprememb. GANGES WITH SUE PERKINS / BBC STUDIOS / 2017 / Režija: Vicky Hinners
Sue obišče čudovite mangrove v Sundarbansu, območju Gangesove delte in domovanju bengalskih tigrov. Spozna domačine, ki živijo v strahu pred napadi teh živali. Odkrije svet, ki ga oblikuje voda, in pogubni vpliv podnebnih sprememb. GANGES WITH SUE PERKINS / BBC STUDIOS / 2017 / Režija: Vicky Hinners
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije je na ogled občasna razstava Ženske in delo med tradicijo in modernizacijo: obdobje zgodnjega socializma, posvečena vlogi ženskega dela v povojni Sloveniji in njegovemu pomenu pri modernizaciji družbe.
V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije je na ogled občasna razstava Ženske in delo med tradicijo in modernizacijo: obdobje zgodnjega socializma, posvečena vlogi ženskega dela v povojni Sloveniji in njegovemu pomenu pri modernizaciji družbe.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Trgovina z ljudmi skozi oči otroka, ki je hkrati žrtev in storilec
Trgovina z ljudmi skozi oči otroka, ki je hkrati žrtev in storilec
Glasbeni miks, izbor slovenskih uspešnic
V Dvorani Tabor v Mariboru so v začetku decembra, leta 2025, med drugimi nastopili Nina Pušlar, Domicelj, Irena Vrčkovnik in Ivan Hudnik ter Monika Avsenik in Jan Plestenjak.
V Dvorani Tabor v Mariboru so v začetku decembra, leta 2025, med drugimi nastopili Nina Pušlar, Domicelj, Irena Vrčkovnik in Ivan Hudnik ter Monika Avsenik in Jan Plestenjak.
Najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem; “Miklova Zala” − ena najbolj priljubljenih ljudskih iger; zdravnik, zavzet za mlajše invalide
Najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem; “Miklova Zala” − ena najbolj priljubljenih ljudskih iger; zdravnik, zavzet za mlajše invalide
"Ne vzgajamo le tenisačev, predvsem vzgajamo ljudi, ker je biti Človek, najpomembneje". To je slogan pa tudi način, kako delujejo v Tenis klubu Olimpija. Tudi zato najbrž ni naključje, da državni prvaki v tenisu v kategoriji do 14 let prihajajo prav iz tega kluba. Z nami so bili mladi tenisači: Brina Bohorič, Anže Pušlar in Vid Pušlar ter Gregor Matko, predsednik Tenis kluba Olimpija.
"Ne vzgajamo le tenisačev, predvsem vzgajamo ljudi, ker je biti Človek, najpomembneje". To je slogan pa tudi način, kako delujejo v Tenis klubu Olimpija. Tudi zato najbrž ni naključje, da državni prvaki v tenisu v kategoriji do 14 let prihajajo prav iz tega kluba. Z nami so bili mladi tenisači: Brina Bohorič, Anže Pušlar in Vid Pušlar ter Gregor Matko, predsednik Tenis kluba Olimpija.
Humi je alikvotno petje, značilno za nekatere dežele srednje Azije, mi se posvečamo tistemu iz Mongolije. S tem pojavom, ki ga Mongoli tradicionalno niti nimajo za petje, se srečujemo tretjič zapored in spoznavamo bogastvo različnih tehnik in izvedb, ohranjenih na zvočnih zapisih, ki segajo tja do petdesetih let prejšnjega stoletja.
Humi je alikvotno petje, značilno za nekatere dežele srednje Azije, mi se posvečamo tistemu iz Mongolije. S tem pojavom, ki ga Mongoli tradicionalno niti nimajo za petje, se srečujemo tretjič zapored in spoznavamo bogastvo različnih tehnik in izvedb, ohranjenih na zvočnih zapisih, ki segajo tja do petdesetih let prejšnjega stoletja.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Nataša Smerdelj je ustanovna članica Ženskega pevskega zbora Kombinat, zbora, ki se je rodil pred 18. leti na dan upora. Zbora, ki se ves čas zavzema za pravice najranljivejših. Glasno in s pesmijo tudi za pravice delavk in delavcev. Nataša Smerdelj je izkusila brezup in nemoč ob izgubi zaposlitve in grožnjah rubežnikov. Pa strah pred tem, da bi znova ostala brez dela. Delo bi bilo treba praznovati vsak dan, ker delo počloveči človeka, meni Pivčanka, ki že vrsto let živi v Ljubljani. Spomin na tovarno Javor, ki je dajala kruh številnim Pivčanom, je živ in je opomin, kako hitro se lahko vse sesuje v prah. Pivko je odnesla s seboj, tudi tako, da je ohranila značilno pivško narečje. Diplomirana teologinja, je prepričana, da imajo teologija in pesmi upora pomembne stične točke.
Nataša Smerdelj je ustanovna članica Ženskega pevskega zbora Kombinat, zbora, ki se je rodil pred 18. leti na dan upora. Zbora, ki se ves čas zavzema za pravice najranljivejših. Glasno in s pesmijo tudi za pravice delavk in delavcev. Nataša Smerdelj je izkusila brezup in nemoč ob izgubi zaposlitve in grožnjah rubežnikov. Pa strah pred tem, da bi znova ostala brez dela. Delo bi bilo treba praznovati vsak dan, ker delo počloveči človeka, meni Pivčanka, ki že vrsto let živi v Ljubljani. Spomin na tovarno Javor, ki je dajala kruh številnim Pivčanom, je živ in je opomin, kako hitro se lahko vse sesuje v prah. Pivko je odnesla s seboj, tudi tako, da je ohranila značilno pivško narečje. Diplomirana teologinja, je prepričana, da imajo teologija in pesmi upora pomembne stične točke.
Tržaški pesnik in igralec Aleksij Pregarc je pred kratkim dopolnil 90 let. Poleg vlog v gledališču ter številnih umetniških interpretacij na radiu njegov opus zajema tudi pesniške zbirke, drame in polemike. Pred mikrofon ga je leta 2006 povabila Vida Curk in Aleksij Pregarc je povedal marsikaj o svojem življenju in delu, pa tudi o stvarnosti Slovencev za mejo. Najprej pa je spregovoril o prvih spodbudah za ustvarjanje.
Tržaški pesnik in igralec Aleksij Pregarc je pred kratkim dopolnil 90 let. Poleg vlog v gledališču ter številnih umetniških interpretacij na radiu njegov opus zajema tudi pesniške zbirke, drame in polemike. Pred mikrofon ga je leta 2006 povabila Vida Curk in Aleksij Pregarc je povedal marsikaj o svojem življenju in delu, pa tudi o stvarnosti Slovencev za mejo. Najprej pa je spregovoril o prvih spodbudah za ustvarjanje.
Kaj je delavski avto? Vprašanje, ki je na prvi pogled zelo ozko avtomobilsko, v resnici pa veliko širše. Je to najcenejši avto? Najmanjši? Najbolj osnovni? Ali pa nekakšno ogledalo družbe, ki pove, kakšno mobilnost si lahko človek s svojim delom sploh privošči? In če je bil nekoč le simbol dostopnosti, da si lahko tudi nekdo, ki živi od svoje plače kupi dovolj mobilnosti, danes dobiva povsem drugačen pomen. Razmišljamo s strokovnim sodelavcem Andrejem Brglezom.
Kaj je delavski avto? Vprašanje, ki je na prvi pogled zelo ozko avtomobilsko, v resnici pa veliko širše. Je to najcenejši avto? Najmanjši? Najbolj osnovni? Ali pa nekakšno ogledalo družbe, ki pove, kakšno mobilnost si lahko človek s svojim delom sploh privošči? In če je bil nekoč le simbol dostopnosti, da si lahko tudi nekdo, ki živi od svoje plače kupi dovolj mobilnosti, danes dobiva povsem drugačen pomen. Razmišljamo s strokovnim sodelavcem Andrejem Brglezom.
Praznujemo tri desetletja edinega kviza za mlade! Znanje in radovednost ostajata popularna, saj si boste lahko v dokumentarnem filmu, o tej legendarni oddaji, ogledali, koliko sreče, lepih izkušenj in doživetij med mlade širi oddaja Male sive celice. V 30 letih je na snemanjih tekmovalo okoli 3200 otrok v 752 oddajah, zastavili pa so več kot 24 tisoč vprašanj. Glasno navijanje, zdrava tekma, vtisi in spomini, veselje ob sodelovanju vse to bo zgodba dokumentarnega filma o tej legendarni oddaji, ki so jo zaznamovali odlični tekmovalke in tekmovalci ter voditelji Pavle Ravnohrib, Nik Škrlec, Juš Milčinski in Rok Škrlep. Idejna vodja projekta: Maruša Prelesnik Zdešar Scenaristi: Maruša Prelesnik Zdešar, Juš Milčinski, Rok Škrlep, Jasna Merklin, Julija Kočar, Petra Hauc
Praznujemo tri desetletja edinega kviza za mlade! Znanje in radovednost ostajata popularna, saj si boste lahko v dokumentarnem filmu, o tej legendarni oddaji, ogledali, koliko sreče, lepih izkušenj in doživetij med mlade širi oddaja Male sive celice. V 30 letih je na snemanjih tekmovalo okoli 3200 otrok v 752 oddajah, zastavili pa so več kot 24 tisoč vprašanj. Glasno navijanje, zdrava tekma, vtisi in spomini, veselje ob sodelovanju vse to bo zgodba dokumentarnega filma o tej legendarni oddaji, ki so jo zaznamovali odlični tekmovalke in tekmovalci ter voditelji Pavle Ravnohrib, Nik Škrlec, Juš Milčinski in Rok Škrlep. Idejna vodja projekta: Maruša Prelesnik Zdešar Scenaristi: Maruša Prelesnik Zdešar, Juš Milčinski, Rok Škrlep, Jasna Merklin, Julija Kočar, Petra Hauc
Na OŠ Antona Tomaža Linharta Radovljica smo spoznali tudi Julijo Barbek, ki nas je popeljala v svet jahanja. S svojim konjem preskakuje ovire, za kakšen šport gre in kako pomembna je vez med športnikom in konjem, izveste v rubriki Hudo športni!
Na OŠ Antona Tomaža Linharta Radovljica smo spoznali tudi Julijo Barbek, ki nas je popeljala v svet jahanja. S svojim konjem preskakuje ovire, za kakšen šport gre in kako pomembna je vez med športnikom in konjem, izveste v rubriki Hudo športni!
Panoptikum zborovskih dogodkov namenjamo najsvetlejšim utrinkom, ki so zazveneli med 18. in 19. aprilom na letošnjem zborovskem tekmovanju Naša pesem. Tisti, ki redno spremljate zborovske dogodke pri nas, ste s tekmovanjem Naša pesem gotovo že seznanjeni. Prvič so ga pripravili leta 1962 v Mariboru kot državno srečanje odraslih pevskih zasedb iz Slovenije in slovenskega prostora v tujini, kjer pevci sodelujejo ljubiteljsko. Leta 1970 je dobilo tekmovalni značaj, odtlej pa je potekalo praviloma vsaki dve leti, z nekaj prekinitvami, in ostaja eno osrednjih zborovskih tekmovanj pri nas. Na letošnjem merjenju se je pomerilo kar 25 pevskih zasedb. 14 mešanih, štirje ženski in pet moških pevskih zborov ter dve vokalni skupini so pokazali, na kakšni ravni je slovensko zborovstvo. O vtisih s tekmovanja letošnji predsednik komisije Marko Vatovec. O pripravah zmagovalnega zbora tekmovanja, Komornega zbora Megaron, pa dirigent Damijan Močnik.
Panoptikum zborovskih dogodkov namenjamo najsvetlejšim utrinkom, ki so zazveneli med 18. in 19. aprilom na letošnjem zborovskem tekmovanju Naša pesem. Tisti, ki redno spremljate zborovske dogodke pri nas, ste s tekmovanjem Naša pesem gotovo že seznanjeni. Prvič so ga pripravili leta 1962 v Mariboru kot državno srečanje odraslih pevskih zasedb iz Slovenije in slovenskega prostora v tujini, kjer pevci sodelujejo ljubiteljsko. Leta 1970 je dobilo tekmovalni značaj, odtlej pa je potekalo praviloma vsaki dve leti, z nekaj prekinitvami, in ostaja eno osrednjih zborovskih tekmovanj pri nas. Na letošnjem merjenju se je pomerilo kar 25 pevskih zasedb. 14 mešanih, štirje ženski in pet moških pevskih zborov ter dve vokalni skupini so pokazali, na kakšni ravni je slovensko zborovstvo. O vtisih s tekmovanja letošnji predsednik komisije Marko Vatovec. O pripravah zmagovalnega zbora tekmovanja, Komornega zbora Megaron, pa dirigent Damijan Močnik.
Torill se vrne v službo, župan Bastian pa sklene, da bo poslušal srce. Čeprav je prej mislil, da bo v Bekkebakknu lepše, če tam ne bo tujcev, si mora priznati, da ljubi Torill in ne more brez nje. Čas je, da mesto sprejme raznolikost. Pa je bitke res konec?
Torill se vrne v službo, župan Bastian pa sklene, da bo poslušal srce. Čeprav je prej mislil, da bo v Bekkebakknu lepše, če tam ne bo tujcev, si mora priznati, da ljubi Torill in ne more brez nje. Čas je, da mesto sprejme raznolikost. Pa je bitke res konec?
Torill se zlomi. Kako naj živi kot tujka? Ker ne gre več v šolo, se v njeno pisarno naseli drug ravnatelj, ki nadaljuje boj proti tujcem. Lars ve, da tako ne bo šlo, in se bo morala Torill zbrati in kaj ukreniti.
Torill se zlomi. Kako naj živi kot tujka? Ker ne gre več v šolo, se v njeno pisarno naseli drug ravnatelj, ki nadaljuje boj proti tujcem. Lars ve, da tako ne bo šlo, in se bo morala Torill zbrati in kaj ukreniti.
V pravljiičnih minutah vas tokrat vabimo v svet valov, skrivnosti in nenavadnih prijateljstev. Prisluhnite grški ljudski pravljici Rak in morska deklica, nežni in čarobni zgodbi o srečanju dveh bitij iz morskih globin, ki nas uči o pogumu, radovednosti in sprejemanju drugačnosti. Pravljico pripoveduje Lea Hedl iz Mariborske knjižnice.
V pravljiičnih minutah vas tokrat vabimo v svet valov, skrivnosti in nenavadnih prijateljstev. Prisluhnite grški ljudski pravljici Rak in morska deklica, nežni in čarobni zgodbi o srečanju dveh bitij iz morskih globin, ki nas uči o pogumu, radovednosti in sprejemanju drugačnosti. Pravljico pripoveduje Lea Hedl iz Mariborske knjižnice.
Caroline najde očeta. Ståle obožuje trole, pomaga jim, da se lahko izživijo z glasbo, vendar sam ni tujec. Caroline je zbegana. Je njena mama res trolka Torill, ki si je dala duška na festivalu metalcev pred dvanajstimi leti?
Caroline najde očeta. Ståle obožuje trole, pomaga jim, da se lahko izživijo z glasbo, vendar sam ni tujec. Caroline je zbegana. Je njena mama res trolka Torill, ki si je dala duška na festivalu metalcev pred dvanajstimi leti?
Z včerajšnjo prvo izmed treh zaporednih gorskih etap se je boj za skupno zmago na kolesarski dirki po Romandiji še zaostril. V francoskem delu Švice nastopata oba slovenska zvezdnika, Tadej Pogačar in Primož Roglič.
Z včerajšnjo prvo izmed treh zaporednih gorskih etap se je boj za skupno zmago na kolesarski dirki po Romandiji še zaostril. V francoskem delu Švice nastopata oba slovenska zvezdnika, Tadej Pogačar in Primož Roglič.
Petnajstletni Calum živi na Škotskem. Njegov oče brani deželo, njemu pa ni mar za vojno in šolo, zato raje pohajkuje po mestu. Calum zaide na stranpot in se spre z materijo, po nemškem letalskem napadu na Clydebank pa spozna, kako kruta je lahko vojna in kako mora vsak pomagati po svojih najboljših močeh.
Petnajstletni Calum živi na Škotskem. Njegov oče brani deželo, njemu pa ni mar za vojno in šolo, zato raje pohajkuje po mestu. Calum zaide na stranpot in se spre z materijo, po nemškem letalskem napadu na Clydebank pa spozna, kako kruta je lahko vojna in kako mora vsak pomagati po svojih najboljših močeh.
Mozaični izbor najboljših svetovalnih, zabavnih in informativnih vsebin iz oddaje Dobro jutro. Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro! Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!
Mozaični izbor najboljših svetovalnih, zabavnih in informativnih vsebin iz oddaje Dobro jutro. Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro! Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!
Drugačen - bi bil preprost odgovor. Kako drugačen, pa nam razloži ekonomist dr. Aljoša Valentinčič.
Drugačen - bi bil preprost odgovor. Kako drugačen, pa nam razloži ekonomist dr. Aljoša Valentinčič.
Ste pripravljeni na gozdno dogodivščino? Imate žagico? Če je nimate, lahko z nami žagate kar v mislih. Tokrat bomo iz starih suhih dreves pripravili drva za zimo. Niko nam bo natančno razložil, kako to delo opravljamo varno, z ustrezno zaščitno opremo. Vito bo za okrepitev prišel po hlode še s svojim traktorjem. Janja bo postala lisička, saj ima žagico, ki ji rečemo lisičji rep. Julija pa bo razložila, kaj so letnice na drevesu. Šnofki bomo iz hlodov ustvarili še nekaj posebnega, a to naj ostane skrivnost. Hov, ne povem!
Ste pripravljeni na gozdno dogodivščino? Imate žagico? Če je nimate, lahko z nami žagate kar v mislih. Tokrat bomo iz starih suhih dreves pripravili drva za zimo. Niko nam bo natančno razložil, kako to delo opravljamo varno, z ustrezno zaščitno opremo. Vito bo za okrepitev prišel po hlode še s svojim traktorjem. Janja bo postala lisička, saj ima žagico, ki ji rečemo lisičji rep. Julija pa bo razložila, kaj so letnice na drevesu. Šnofki bomo iz hlodov ustvarili še nekaj posebnega, a to naj ostane skrivnost. Hov, ne povem!
V naši radijski kuhinji vas tokrat čaka slastna ideja za domače kosilo – pripravili bomo piščanca z medom in gorčico, ki navduši z ravno pravšnjo kombinacijo sladkega in pikantnega okusa. Izvedeli boste, kdaj je meso sploh smiselno marinirati, ali ga lahko po mariniranju tudi zamrznemo ter katera živila z mariniranjem pridobijo največ. Za 4 osebe: 8 kosov izkoščičenih piščančjih stegen 50 ml sončničnega olja Sol, poper Čebula v prahu 1 žlica sladkorja 1 žlica sladke paprike 2 žlici gorčice 2 žlici polnozrnate gorčice 1 zvrhana žlica timijana V posodo s pokrovom vsujemo vse sestavine razen mesa. Sestavine za marinado dobro premešamo in v njo vložimo meso. Dobro premešamo in pustimo marinirati čez noč. Naslednji dan meso razporedimo po pekaču in pečemo 45 minut na temperaturi 170°C.
V naši radijski kuhinji vas tokrat čaka slastna ideja za domače kosilo – pripravili bomo piščanca z medom in gorčico, ki navduši z ravno pravšnjo kombinacijo sladkega in pikantnega okusa. Izvedeli boste, kdaj je meso sploh smiselno marinirati, ali ga lahko po mariniranju tudi zamrznemo ter katera živila z mariniranjem pridobijo največ. Za 4 osebe: 8 kosov izkoščičenih piščančjih stegen 50 ml sončničnega olja Sol, poper Čebula v prahu 1 žlica sladkorja 1 žlica sladke paprike 2 žlici gorčice 2 žlici polnozrnate gorčice 1 zvrhana žlica timijana V posodo s pokrovom vsujemo vse sestavine razen mesa. Sestavine za marinado dobro premešamo in v njo vložimo meso. Dobro premešamo in pustimo marinirati čez noč. Naslednji dan meso razporedimo po pekaču in pečemo 45 minut na temperaturi 170°C.
Rika in Roko ne dobita vloge v Kuštrinem filmu o varnosti v vodi, zato pripravita potegavščino z morskim psom, ki pa se jima grdo ponesreči. Ugotovita, da se ne smeš pretvarjati, da si v težavah, če to ni res.
Rika in Roko ne dobita vloge v Kuštrinem filmu o varnosti v vodi, zato pripravita potegavščino z morskim psom, ki pa se jima grdo ponesreči. Ugotovita, da se ne smeš pretvarjati, da si v težavah, če to ni res.
Vse živali v džungli so bolne. Balu in Mavgli jim delita turmeriko, da bi ozdravele. Zadnji bolnik je Tabaki, a turmerike zmanjka. Ko zboli tudi Balu, se Mavgli sam odpravi po novo.
Vse živali v džungli so bolne. Balu in Mavgli jim delita turmeriko, da bi ozdravele. Zadnji bolnik je Tabaki, a turmerike zmanjka. Ko zboli tudi Balu, se Mavgli sam odpravi po novo.
Tokrat se Reaktivčki odpravljajo na Jamajko. Na gorovje, ki je zaradi megle od daleč pogosto videti modro. Na njem so nasadi kavovca, v katerih pridelujejo svetovno znano kavo. Reaktivčki se ponudijo, da jo bodo prinesli Vodirogu.
Tokrat se Reaktivčki odpravljajo na Jamajko. Na gorovje, ki je zaradi megle od daleč pogosto videti modro. Na njem so nasadi kavovca, v katerih pridelujejo svetovno znano kavo. Reaktivčki se ponudijo, da jo bodo prinesli Vodirogu.
V studiu tokratne oddaje Radijski ringaraja se bodo voditeljici Tadeji Bizilj pridružili Šnofki. Šnofki so radovedna in igriva druščina štirih otrok, Julije, Janje, Vita in Nika, ki v družbi sanjavega glasbenika Alekseja in njegovega psička Polarisa raziskuje naravo. Mladi kmetovalci znajo zavihati rokave. Na kmetiji pri babici in dedku se lotijo raznovrstnih opravil in vsako spremenijo v zabavno dogodivščino. Šnofki širijo nalezljivo veselje do preživljanja časa na najbolj navdihujočih otroških igriščih: na cvetočih travnikih, v prostranih gozdovih, na sveže preoranih in zasajenih njivah in vrtovih. Vas zanima, kako so se pripravljali na snemanje, kaj vse je šlo narobe, kaj je to: bečeska, kako lahko igramo v gozdu na bobne in kaj naredimo z mrvo? Potem ne preslišite tokratne oddaje!
V studiu tokratne oddaje Radijski ringaraja se bodo voditeljici Tadeji Bizilj pridružili Šnofki. Šnofki so radovedna in igriva druščina štirih otrok, Julije, Janje, Vita in Nika, ki v družbi sanjavega glasbenika Alekseja in njegovega psička Polarisa raziskuje naravo. Mladi kmetovalci znajo zavihati rokave. Na kmetiji pri babici in dedku se lotijo raznovrstnih opravil in vsako spremenijo v zabavno dogodivščino. Šnofki širijo nalezljivo veselje do preživljanja časa na najbolj navdihujočih otroških igriščih: na cvetočih travnikih, v prostranih gozdovih, na sveže preoranih in zasajenih njivah in vrtovih. Vas zanima, kako so se pripravljali na snemanje, kaj vse je šlo narobe, kaj je to: bečeska, kako lahko igramo v gozdu na bobne in kaj naredimo z mrvo? Potem ne preslišite tokratne oddaje!
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Gottfried Benn, ki je bil po izobrazbi zdravnik, danes velja za enega osrednjih pesnikov 20. stoletja, pišočih v nemškem jeziku. Na začetku ustvarjalne poti se je Benn navezoval na ekspresionistično estetiko, pozneje pa je ustvaril svoj edinstveni pesniški glas. V pesmi s preprostim naslovom Pesem, ki jo je prevedel Niko Grafenauer, pa je že bolj v ospredju eksistenčna razsežnost. Interpret Boris Juh. Posneto 2008.
Gottfried Benn, ki je bil po izobrazbi zdravnik, danes velja za enega osrednjih pesnikov 20. stoletja, pišočih v nemškem jeziku. Na začetku ustvarjalne poti se je Benn navezoval na ekspresionistično estetiko, pozneje pa je ustvaril svoj edinstveni pesniški glas. V pesmi s preprostim naslovom Pesem, ki jo je prevedel Niko Grafenauer, pa je že bolj v ospredju eksistenčna razsežnost. Interpret Boris Juh. Posneto 2008.
Brina, Binka in oči vsak večer odlagajo smeti v smetnjake. Binka jih zabava s prigodami iz vrtca, kjer jo novi fantek Berti draži z imenom trapolina. Mami zato Binki ves čas deli nasvete, kako naj si pridobi njegovo prijateljstvo, saj je draženje le posledica njegove negotovosti v novem okolju.
Brina, Binka in oči vsak večer odlagajo smeti v smetnjake. Binka jih zabava s prigodami iz vrtca, kjer jo novi fantek Berti draži z imenom trapolina. Mami zato Binki ves čas deli nasvete, kako naj si pridobi njegovo prijateljstvo, saj je draženje le posledica njegove negotovosti v novem okolju.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«