Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kultura zdravi - umetnost lajša
Ob Prešernovem dnevu, prazniku slovenske kulture, ko kulturne ustanove po vsej Sloveniji brezplačno odpirajo vrata, se že vrstijo številni kulturni dogodki. Nekaj dogodkov, ki te dni vabijo ljubitelje kulture in druge obiskovalce v Mariboru, bomo predstavili v oddaji o kulturi in izpostavili nocojšnjo operno premiero Lakmé v mariborskem gledališču.
Ob Prešernovem dnevu, prazniku slovenske kulture, ko kulturne ustanove po vsej Sloveniji brezplačno odpirajo vrata, se že vrstijo številni kulturni dogodki. Nekaj dogodkov, ki te dni vabijo ljubitelje kulture in druge obiskovalce v Mariboru, bomo predstavili v oddaji o kulturi in izpostavili nocojšnjo operno premiero Lakmé v mariborskem gledališču.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Naša gosta sta dr. Lucija Dežan s Filozofske fakultete v Mariboru in Znanstveno raziskovalnega središču Koper, od tu pa prihaja tudi dr. Blaž Lenarčič - oba sta močno vključena v projekt Human, ki se ukvarja s sovražnim govorom in nasiljem med mladimi, kar se dogaja predvsem na spletu. V projektu sodeluje več partnerjev iz različnih evropskih držav ( Španija, Švedska, Ciper, Portugalska, Italija, Belgija, Portugalska in Slovenija), poteka od aprila leta 2024, zaključuje pa se konec marca letos. Prisluhnimo gostoma, ki nam bosta razkrila vse plasti projekta.
Naša gosta sta dr. Lucija Dežan s Filozofske fakultete v Mariboru in Znanstveno raziskovalnega središču Koper, od tu pa prihaja tudi dr. Blaž Lenarčič - oba sta močno vključena v projekt Human, ki se ukvarja s sovražnim govorom in nasiljem med mladimi, kar se dogaja predvsem na spletu. V projektu sodeluje več partnerjev iz različnih evropskih držav ( Španija, Švedska, Ciper, Portugalska, Italija, Belgija, Portugalska in Slovenija), poteka od aprila leta 2024, zaključuje pa se konec marca letos. Prisluhnimo gostoma, ki nam bosta razkrila vse plasti projekta.
Prve povojne ige je drugič v zgodovini gostil St. Moritz. Iz Slovenije je za jugoslovansko reprezentanco tekmovalo 17 športnikov, ki so nastopali v tekih, skokih in alpskem smučanju. V teku na 50 kilometrov m je bil Jože Knific 14., Franc Smolej 15. in Matevž Kordež 16..
Prve povojne ige je drugič v zgodovini gostil St. Moritz. Iz Slovenije je za jugoslovansko reprezentanco tekmovalo 17 športnikov, ki so nastopali v tekih, skokih in alpskem smučanju. V teku na 50 kilometrov m je bil Jože Knific 14., Franc Smolej 15. in Matevž Kordež 16..
26-letna Ginevra Montenovo iz Rima trenutno opravlja delo prostovoljke v Mladinskem centru - Epicentru Piran. V Slovenijo je prišla prek programa Evropske solidarnostne enote, ki mladim, ki živijo v Evropi in državah, ki sodelujejo v programu Erasmus Plus, pomaga razviti občutek solidarnosti s sodelovanjem v individualnih ali skupinskih projektih. Diplomirala je iz sodobne književnosti, magistrirala iz novinarstva in komunikacije. S tem se kot ustvarjalka vsebin za družbene medije in specialistka za komunikacije tudi ukvarja večino svoje dosedanje poklicne poti. Čeprav je že veliko prepotovala, jo je slovenska Istra očarala in popolnoma prevzela, je povedala Mateji Brežan.
26-letna Ginevra Montenovo iz Rima trenutno opravlja delo prostovoljke v Mladinskem centru - Epicentru Piran. V Slovenijo je prišla prek programa Evropske solidarnostne enote, ki mladim, ki živijo v Evropi in državah, ki sodelujejo v programu Erasmus Plus, pomaga razviti občutek solidarnosti s sodelovanjem v individualnih ali skupinskih projektih. Diplomirala je iz sodobne književnosti, magistrirala iz novinarstva in komunikacije. S tem se kot ustvarjalka vsebin za družbene medije in specialistka za komunikacije tudi ukvarja večino svoje dosedanje poklicne poti. Čeprav je že veliko prepotovala, jo je slovenska Istra očarala in popolnoma prevzela, je povedala Mateji Brežan.
Tik pred kulturnim praznikom je z nami pisatelj, pesnik, dramatik Feri Lainšček. Njegova bibliografija obsega prek 100 samostojnih knjižnih enot, več njegovih romanov je prevedenih v tuje jezike, za svoja dela je prejel številne nagrade. Je pa Feri Lainšček tudi slovenski avtor, čigar literarna dela so doživela največ filmskih uprizoritev, kot so Halgato, Mokuš, Petelinji zajtrk, Šanghaj…Z njim se bo pogovarjala voditeljica Bernarda Žarn.
Tik pred kulturnim praznikom je z nami pisatelj, pesnik, dramatik Feri Lainšček. Njegova bibliografija obsega prek 100 samostojnih knjižnih enot, več njegovih romanov je prevedenih v tuje jezike, za svoja dela je prejel številne nagrade. Je pa Feri Lainšček tudi slovenski avtor, čigar literarna dela so doživela največ filmskih uprizoritev, kot so Halgato, Mokuš, Petelinji zajtrk, Šanghaj…Z njim se bo pogovarjala voditeljica Bernarda Žarn.
Kakšno je delo glasbenega producenta, kakšne so bili okoliščine snemanj, izzivi, zanimivi dogodki, povezani z nastankom predstavljenih arhivskih posnetkov glasbenih del skladatelja Edvarda Griega, Alojza Srebotnjaka, Luciana Beria in Jureta Ivanušiča z ansambli RTV Slovenija se v oddaji Iz simfoničnega arhiva pogovarjata Mojca Menart in Boris Rener.
Kakšno je delo glasbenega producenta, kakšne so bili okoliščine snemanj, izzivi, zanimivi dogodki, povezani z nastankom predstavljenih arhivskih posnetkov glasbenih del skladatelja Edvarda Griega, Alojza Srebotnjaka, Luciana Beria in Jureta Ivanušiča z ansambli RTV Slovenija se v oddaji Iz simfoničnega arhiva pogovarjata Mojca Menart in Boris Rener.
V Slovenskem narodnem gledališču Maribor so razkrili tekmovalni program 61. Borštnikovega srečanja, ki bo v juniju ponudil pregled aktualne slovenske gledališke produkcije, tuja gostovanja ter spremljevalni program. Selektorica Kaja Novosel si je v koledarskem letu 2025 ogledala nekaj več kot sto uprizoritev in jih v tekmovalni program umestila 12. Kot je zapisala, so te precej raznolike, a jih hkrati družijo suverena avtorska pozicija, premišljen pristop k uprizoritvenemu materialu, jasno stališče do fenomenov sodobnosti ter zmožnost vzpostavljanja refleksije in neposrednega dialoga z zdajšnostjo.
V Slovenskem narodnem gledališču Maribor so razkrili tekmovalni program 61. Borštnikovega srečanja, ki bo v juniju ponudil pregled aktualne slovenske gledališke produkcije, tuja gostovanja ter spremljevalni program. Selektorica Kaja Novosel si je v koledarskem letu 2025 ogledala nekaj več kot sto uprizoritev in jih v tekmovalni program umestila 12. Kot je zapisala, so te precej raznolike, a jih hkrati družijo suverena avtorska pozicija, premišljen pristop k uprizoritvenemu materialu, jasno stališče do fenomenov sodobnosti ter zmožnost vzpostavljanja refleksije in neposrednega dialoga z zdajšnostjo.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Bo zeleni prehod oziroma ukrepanje v podnebni krizi sploh tema prihajajoče predvolilne kampanje? Okoljski ekonomist Jonas Sonnenschein in politolog Marko Hočevar ugotavljata, da politika zeleni prehod pogosto dojema in komunicira kot breme, ne kot možnost napredka. Zavedanje o resnosti podnebnih sprememb med državljani upada, nezaupanje v ukrepe pa še dodatno krepijo stranke, ki za ceno priljubljenosti sejejo dvome o človeški odgovornosti za segrevanje ozračja. Stranke, ki so zelenemu prehodu načeloma naklonjene, pa so pri sprejemanju odločitev pogosto preveč popustljive in prehitro pripravljene na sklepanje kompromisov.
Bo zeleni prehod oziroma ukrepanje v podnebni krizi sploh tema prihajajoče predvolilne kampanje? Okoljski ekonomist Jonas Sonnenschein in politolog Marko Hočevar ugotavljata, da politika zeleni prehod pogosto dojema in komunicira kot breme, ne kot možnost napredka. Zavedanje o resnosti podnebnih sprememb med državljani upada, nezaupanje v ukrepe pa še dodatno krepijo stranke, ki za ceno priljubljenosti sejejo dvome o človeški odgovornosti za segrevanje ozračja. Stranke, ki so zelenemu prehodu načeloma naklonjene, pa so pri sprejemanju odločitev pogosto preveč popustljive in prehitro pripravljene na sklepanje kompromisov.
Najboljši uvod v konec tedna je petkova oddaja Dobro jutro, ki vam postreže z dobro voljo in s koristnimi informacijami. V prvi uri najprej preverjamo, kaj je aktualnega doma in po svetu, pred osmo pa ponudimo najrazličnejše praktične nasvete. V nadaljevanju se posvetimo manjšim zdravstvenim težavam in rešitvam. Posebno mesto ima kulinarična rubrika Kuharske minute, kjer izpostavljamo tradicionalne slovenske jedi in razkrijemo uporabne trike, kako jih pripraviti na enostaven, a okusen način. V zadnji uri oddaje sprejemamo pozdrave in čestitke gledalcev za svoje bližnje in vas razveseljujemo s številnimi nagradnimi igrami. Naj bo oddaja Dobro jutro prava in najboljša družba ob jutranji kavi.
Najboljši uvod v konec tedna je petkova oddaja Dobro jutro, ki vam postreže z dobro voljo in s koristnimi informacijami. V prvi uri najprej preverjamo, kaj je aktualnega doma in po svetu, pred osmo pa ponudimo najrazličnejše praktične nasvete. V nadaljevanju se posvetimo manjšim zdravstvenim težavam in rešitvam. Posebno mesto ima kulinarična rubrika Kuharske minute, kjer izpostavljamo tradicionalne slovenske jedi in razkrijemo uporabne trike, kako jih pripraviti na enostaven, a okusen način. V zadnji uri oddaje sprejemamo pozdrave in čestitke gledalcev za svoje bližnje in vas razveseljujemo s številnimi nagradnimi igrami. Naj bo oddaja Dobro jutro prava in najboljša družba ob jutranji kavi.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Radio Ga Ga – Nova generacija je satirična radijska oddaja, v kateri ob pomoči imitacije, improvizacije in še ene besede na črko -i, vsak teden izvemo vse o resničnih razlogih, skritih ozadjih in norih dejstvih aktualnega političnega in medijskega dogajanja. Zgrajena na temeljih kultnega Radia Ga Ga pod vodstvom Saše Hribarja na nov, a nič manj pronicljiv način nastavlja ogledalo in mikrofon znanim akterjem domačega in mednarodnega političnega parketa ter glasbenikom, športnikom, igralcem, voditeljem in drugim, ki tako ali drugače kazijo našo medijsko krajino. Stalna ekipa prekaljenih mojstrov in zanimivi gostje vam vsak teden pričarajo razburljivo mešanico eksplozivnih intervjujev, žolčnih debat, izvirne glasbe, reklam, dokumentarcev, oddaj in reportaž, ki vam v slabi uri pove več o svetu, v katerem živimo, kot večina resnih programov v celem tednu.
Radio Ga Ga – Nova generacija je satirična radijska oddaja, v kateri ob pomoči imitacije, improvizacije in še ene besede na črko -i, vsak teden izvemo vse o resničnih razlogih, skritih ozadjih in norih dejstvih aktualnega političnega in medijskega dogajanja. Zgrajena na temeljih kultnega Radia Ga Ga pod vodstvom Saše Hribarja na nov, a nič manj pronicljiv način nastavlja ogledalo in mikrofon znanim akterjem domačega in mednarodnega političnega parketa ter glasbenikom, športnikom, igralcem, voditeljem in drugim, ki tako ali drugače kazijo našo medijsko krajino. Stalna ekipa prekaljenih mojstrov in zanimivi gostje vam vsak teden pričarajo razburljivo mešanico eksplozivnih intervjujev, žolčnih debat, izvirne glasbe, reklam, dokumentarcev, oddaj in reportaž, ki vam v slabi uri pove več o svetu, v katerem živimo, kot večina resnih programov v celem tednu.
V tednu, ko se bližamo kulturnemu prazniku, predstavljamo izbor glasbe slovenskih skladateljev. V peti oddaji je na vrsti glasba Zvonimirja Cigliča: Simfonija št. 1 – Appasionata ter Triptih za srednji glas in orkester.
V tednu, ko se bližamo kulturnemu prazniku, predstavljamo izbor glasbe slovenskih skladateljev. V peti oddaji je na vrsti glasba Zvonimirja Cigliča: Simfonija št. 1 – Appasionata ter Triptih za srednji glas in orkester.
Odbor za finance obravnava predloge zakonov, druge akte in problematiko, ki se nanaša: - na makroekonomsko politiko in koordinacijo strukturnih reform, - na javnofinančne prihodke in odhodke, - na proračun, - na zakladništvo in javno računovodstvo, - na davčni in carinski sistem, - na finančni sistem, - na finančno premoženje, - na poroštva, - na zadolževanje javnega sektorja, - na javno-zasebno partnerstvo, - na preglednost finančnih odnosov, - na centralnobančni sistem in monetarno politiko, - na preprečevanje in odkrivanje pranja denarja, - na prirejanja iger na srečo, - na državne pomoči, - na makrofiskalne analize in napovedi, - na delovanje Slovenske odškodninske družbe d.d. in Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja d.d. in - na druga vprašanja, ki jih obravnava za ta področja pristojno ministrstvo. Odbor obravnava zadeve EU s svojega delovnega področja.
Odbor za finance obravnava predloge zakonov, druge akte in problematiko, ki se nanaša: - na makroekonomsko politiko in koordinacijo strukturnih reform, - na javnofinančne prihodke in odhodke, - na proračun, - na zakladništvo in javno računovodstvo, - na davčni in carinski sistem, - na finančni sistem, - na finančno premoženje, - na poroštva, - na zadolževanje javnega sektorja, - na javno-zasebno partnerstvo, - na preglednost finančnih odnosov, - na centralnobančni sistem in monetarno politiko, - na preprečevanje in odkrivanje pranja denarja, - na prirejanja iger na srečo, - na državne pomoči, - na makrofiskalne analize in napovedi, - na delovanje Slovenske odškodninske družbe d.d. in Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja d.d. in - na druga vprašanja, ki jih obravnava za ta področja pristojno ministrstvo. Odbor obravnava zadeve EU s svojega delovnega področja.
Tokrat smo preverili utrip v občini Lovrenc na Pohorju. Zavetnik kraja je sveti Lovrenc, ki je tudi zavetnik gasilcev. Med njimi je tam veliko prvih posredovalcev, ki so že marsikomu rešili življenje. Tesno povezna skupnost živi s kulturo in naravo, ki je magnet za pohodnike in po več desetletjih tudi za volka. Kako so ga pričakali in zakaj je na občinskem grbu zlato vodno kolo, nas je zanimalo, pobrskali pa smo tudi po zgodovini in ugotovili, da so imeli tam nekoč smučarsko skakalnico, ki je pritegnila rekreativce od blizu in daleč.
Tokrat smo preverili utrip v občini Lovrenc na Pohorju. Zavetnik kraja je sveti Lovrenc, ki je tudi zavetnik gasilcev. Med njimi je tam veliko prvih posredovalcev, ki so že marsikomu rešili življenje. Tesno povezna skupnost živi s kulturo in naravo, ki je magnet za pohodnike in po več desetletjih tudi za volka. Kako so ga pričakali in zakaj je na občinskem grbu zlato vodno kolo, nas je zanimalo, pobrskali pa smo tudi po zgodovini in ugotovili, da so imeli tam nekoč smučarsko skakalnico, ki je pritegnila rekreativce od blizu in daleč.
Košarkarji Olimpije so sinoči proti zadnjemu Hamburgu odigrali predzadnjo tekmo skupinskega dela evropskega pokala v košarki, drevi pa se bodo na znamenitem stadionu San Siro v Milanu začele 25. zimske olimpijske igre.
Košarkarji Olimpije so sinoči proti zadnjemu Hamburgu odigrali predzadnjo tekmo skupinskega dela evropskega pokala v košarki, drevi pa se bodo na znamenitem stadionu San Siro v Milanu začele 25. zimske olimpijske igre.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
France Prešeren ima za našo identiteto prav posebno simbolno in tudi mitologizirano vlogo. Zaseda osrednje mesto v naši kulturni, narodni, politični in umetniški zavesti. Raziskan je do obisti, njegov videz pa nam z gotovostjo ne bo nikoli znan – kar je bilo očitno celo tako zelo moteče, da so se pojavili pozivi, da bi ga izkopali in posthumno rekonstruirali njegov obraz. Od kod tako močna potreba, da bi vedeli, kako je bila videti neka znana osebnost? Prešernova podoba mora ustrezati tudi našim predstavam o tem, kako naj bo videti pesnik, ki mu pripisujemo tolikšen pomen. Morda ni čudno, da je Prešernov spomenik v Ljubljani, danes tako samoumeven, ob razkritju leta 1905 razdelil kranjsko javnost – in obe strani sta imeli svoje očitke. Klerikalna struja je bila zgrožena zaradi golote muze, drugi so mu očitali likovno zastarelost. A je kljub temu šlo za uspešno politično nalogo, povezano s tedanjim liberalnim taborom in oblikovanjem narodne zavesti. Z umestitvijo spomenika našemu največjemu pesniku na osrednji trg v Ljubljani je ta simbolično postala slovensko mesto, pravi ddr. Damir Globočnik, avtor knjige Prešeren in likovna umetnost. Ob njem o Prešernovem spomeniku v Ljubljani, njegovem avtorju kiparju Ivanu Zajcu, odzivih javnosti in drugih Prešernovih podobah razmišlja tudi dr. Mateja Breščak, kustosinja razstave o Ivanu Zajcu, ki je bila v Narodni galeriji na ogled od oktobra 2023 do februarja 2024. Tedaj je nastal tudi pogovor.
France Prešeren ima za našo identiteto prav posebno simbolno in tudi mitologizirano vlogo. Zaseda osrednje mesto v naši kulturni, narodni, politični in umetniški zavesti. Raziskan je do obisti, njegov videz pa nam z gotovostjo ne bo nikoli znan – kar je bilo očitno celo tako zelo moteče, da so se pojavili pozivi, da bi ga izkopali in posthumno rekonstruirali njegov obraz. Od kod tako močna potreba, da bi vedeli, kako je bila videti neka znana osebnost? Prešernova podoba mora ustrezati tudi našim predstavam o tem, kako naj bo videti pesnik, ki mu pripisujemo tolikšen pomen. Morda ni čudno, da je Prešernov spomenik v Ljubljani, danes tako samoumeven, ob razkritju leta 1905 razdelil kranjsko javnost – in obe strani sta imeli svoje očitke. Klerikalna struja je bila zgrožena zaradi golote muze, drugi so mu očitali likovno zastarelost. A je kljub temu šlo za uspešno politično nalogo, povezano s tedanjim liberalnim taborom in oblikovanjem narodne zavesti. Z umestitvijo spomenika našemu največjemu pesniku na osrednji trg v Ljubljani je ta simbolično postala slovensko mesto, pravi ddr. Damir Globočnik, avtor knjige Prešeren in likovna umetnost. Ob njem o Prešernovem spomeniku v Ljubljani, njegovem avtorju kiparju Ivanu Zajcu, odzivih javnosti in drugih Prešernovih podobah razmišlja tudi dr. Mateja Breščak, kustosinja razstave o Ivanu Zajcu, ki je bila v Narodni galeriji na ogled od oktobra 2023 do februarja 2024. Tedaj je nastal tudi pogovor.
Malček drugače razmišljamo. V prevodu: posvetimo se zelo resnim in odraslim temam. Celo takim, ki niso za otroška ušesa.
Malček drugače razmišljamo. V prevodu: posvetimo se zelo resnim in odraslim temam. Celo takim, ki niso za otroška ušesa.
Približno 380 dni je Primož Dolenc vodil Banko Slovenije brez polnih pooblastil. Druga na lestvici v evrskem območju je Španija z devetdesetimi dnevi, so izračunali poznavalci. Po dolgotrajnih manevrih s kandidati so Dolenca v torek poslanci in poslanke vendarle potrdili za guvernerja, včeraj pa je v tej vlogi prvič sedel za mizo Sveta Evropske centralne banke. Kaj smo v času brez guvernerja zamudili kot država in kako ocenjuje trenutne razmere v slovenskem gospodarstvu ter v bančnem sistemu? Primož Dolenc je gost Ob osmih.
Približno 380 dni je Primož Dolenc vodil Banko Slovenije brez polnih pooblastil. Druga na lestvici v evrskem območju je Španija z devetdesetimi dnevi, so izračunali poznavalci. Po dolgotrajnih manevrih s kandidati so Dolenca v torek poslanci in poslanke vendarle potrdili za guvernerja, včeraj pa je v tej vlogi prvič sedel za mizo Sveta Evropske centralne banke. Kaj smo v času brez guvernerja zamudili kot država in kako ocenjuje trenutne razmere v slovenskem gospodarstvu ter v bančnem sistemu? Primož Dolenc je gost Ob osmih.
Imate tudi vi doma psa, ki vleče za vrvico, grize čevlje, skače po domačih, teče za avti ali preganja sosedove mačke? Kako prevzgojiti psa, ki se je že navadil na tako neprimerno vedenje, bomo izvedeli v petkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami kinolog Rajko Pučnik. Povedal bo tudi, kako sploh izbrati psa, če se zanj odločamo prvič, kaj vse pripraviti zanj, kako in kje se izobraziti o vzgoji psa.
Imate tudi vi doma psa, ki vleče za vrvico, grize čevlje, skače po domačih, teče za avti ali preganja sosedove mačke? Kako prevzgojiti psa, ki se je že navadil na tako neprimerno vedenje, bomo izvedeli v petkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami kinolog Rajko Pučnik. Povedal bo tudi, kako sploh izbrati psa, če se zanj odločamo prvič, kaj vse pripraviti zanj, kako in kje se izobraziti o vzgoji psa.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
ANDRÉ CHÉRON: SONATE III Kljunasta flavta: DAN LAURIN, Violončelo: DOMEN MARINČIČ, Čembalo: ANNA PARADISO KARL WEIGL: PET SAMOSPEVOV ZA SOPRAN IN GODALNI KVARTET OP. 44 Sopran: THERESA PLUT, Violina: MATEJ HAAS in MILADIN BATALOVIĆ, Viola: EVA KOPRIVŠEK PETKOVŠEK, Violončelo: NIKOLAJ SAJKO OTTORINO RESPIGHI: STARE ARIJE IN PLESI, SUITA ŠT. 2 BOSTONSKI SIMFONIČNI ORKESTER, Dirigent: SEIJI OZAWA FRÉDÉRIC CHOPIN: POLONEZA ŠT. 4 V C-MOLU, OP. 40, ŠT. 2 Klavir: LAZAR BERMAN
ANDRÉ CHÉRON: SONATE III Kljunasta flavta: DAN LAURIN, Violončelo: DOMEN MARINČIČ, Čembalo: ANNA PARADISO KARL WEIGL: PET SAMOSPEVOV ZA SOPRAN IN GODALNI KVARTET OP. 44 Sopran: THERESA PLUT, Violina: MATEJ HAAS in MILADIN BATALOVIĆ, Viola: EVA KOPRIVŠEK PETKOVŠEK, Violončelo: NIKOLAJ SAJKO OTTORINO RESPIGHI: STARE ARIJE IN PLESI, SUITA ŠT. 2 BOSTONSKI SIMFONIČNI ORKESTER, Dirigent: SEIJI OZAWA FRÉDÉRIC CHOPIN: POLONEZA ŠT. 4 V C-MOLU, OP. 40, ŠT. 2 Klavir: LAZAR BERMAN
Nace Simončič je bil igralec in režiser, predvsem pa lutkar, ki je vsem ljubiteljem lutkarstva ostal v spominu po vlogah v Žogici Marogici, Pavlihi in Kužku Postružku, z nanizanko Kljukčeve dogodivščine ter z neponovljivim Radovednim Tačkom. Z lutko radovednega kužka na roki je posnel kar 327 oddaj, z igralcem Markom Okornom sta oddajo snemala kar 13 let. Kot sinhronizator slovenske različice je glas posodil tudi Palčku Smuku. Od leta 1962 pa vse do upokojitve je bil del lutkovnega oddelka na Televiziji Slovenija, od 1964 tudi njegov vodja. Neizbrisen pečat je Simončič pustil tudi v Lutkovnem gledališču Ljubljana, kjer so se mu na njegov 80. rojstni dan, 8. junija leta 1998, poklonili s posebno prireditvijo. O tem je novinarka Marjana Ravnjak poročala tudi v takratnem Dnevniku. "Lutke so zanimive zato, ker so vedno mlade in se nič ne postarajo," ji je takrat v pogovoru dejal Simončič. Nace Simončič je umrl januarja leta 2001 v Ljubljani.
Nace Simončič je bil igralec in režiser, predvsem pa lutkar, ki je vsem ljubiteljem lutkarstva ostal v spominu po vlogah v Žogici Marogici, Pavlihi in Kužku Postružku, z nanizanko Kljukčeve dogodivščine ter z neponovljivim Radovednim Tačkom. Z lutko radovednega kužka na roki je posnel kar 327 oddaj, z igralcem Markom Okornom sta oddajo snemala kar 13 let. Kot sinhronizator slovenske različice je glas posodil tudi Palčku Smuku. Od leta 1962 pa vse do upokojitve je bil del lutkovnega oddelka na Televiziji Slovenija, od 1964 tudi njegov vodja. Neizbrisen pečat je Simončič pustil tudi v Lutkovnem gledališču Ljubljana, kjer so se mu na njegov 80. rojstni dan, 8. junija leta 1998, poklonili s posebno prireditvijo. O tem je novinarka Marjana Ravnjak poročala tudi v takratnem Dnevniku. "Lutke so zanimive zato, ker so vedno mlade in se nič ne postarajo," ji je takrat v pogovoru dejal Simončič. Nace Simončič je umrl januarja leta 2001 v Ljubljani.
Jutranja poročila Radia Maribor
v jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - V Italiji se danes začenjajo 25. zimske olimpijske igre Milano-Cortina. - Nadškofijska Karitas Maribor: stisk med ljudmi je zadnje mesece ponovno več. - Kdaj bi Maribor lahko dobil mobilnostno vozlišče, poimenovano tudi železniški trikotnik?
v jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - V Italiji se danes začenjajo 25. zimske olimpijske igre Milano-Cortina. - Nadškofijska Karitas Maribor: stisk med ljudmi je zadnje mesece ponovno več. - Kdaj bi Maribor lahko dobil mobilnostno vozlišče, poimenovano tudi železniški trikotnik?
Proteini so tiste drobne molekule, brez katerih življenje, kot ga poznamo, sploh ne bi bilo mogoče. Omogočajo gibanje, prenos kisika, delovanje celic in še marsikaj.
Proteini so tiste drobne molekule, brez katerih življenje, kot ga poznamo, sploh ne bi bilo mogoče. Omogočajo gibanje, prenos kisika, delovanje celic in še marsikaj.
CARLO TESSARINI: SONATA V F-DURU Violončelo: KARMEN PEČAR, Klavir: SREBRENKA POLJAK GEORG PHILIPP TELEMANN: HAMBURŠKA GLASBA NA VODI TWV 55:C3 Flavta: ALEŠ KACJAN, Oboa d'amore: MELINA TODOROVSKA, Violina: ROK ZGONC, Violončelo: PETRA GREBLO, Čembalo: TOMAŽ SEVŠEK, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Vodja zasedbe: ANA DOLŽAN LOUIS SPOHR: SONATA ZA VIOLINO IN HARFO V C-MOLU Harfa: HELGA STORCK, Violina: KURT GUNTNER ROBERT SCHUMANN: SIMFONIJA ŠT. 3 V ES-DURU, RENSKA, OP. 97 SIMFONIČNI ORKESTER RTV LJUBLJANA, Dirigent: MLADEN JAGUŠT ABEL CARLEVARO: SUITA MILONG ŠT. 1 Kitara: JANEZ GREGORIČ FERDE FERDINAND RUDOPH VON GROFÉ: MISISIPI SUITA Koncertni orkester BBC, Dirigent: Keith Lockhart
CARLO TESSARINI: SONATA V F-DURU Violončelo: KARMEN PEČAR, Klavir: SREBRENKA POLJAK GEORG PHILIPP TELEMANN: HAMBURŠKA GLASBA NA VODI TWV 55:C3 Flavta: ALEŠ KACJAN, Oboa d'amore: MELINA TODOROVSKA, Violina: ROK ZGONC, Violončelo: PETRA GREBLO, Čembalo: TOMAŽ SEVŠEK, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Vodja zasedbe: ANA DOLŽAN LOUIS SPOHR: SONATA ZA VIOLINO IN HARFO V C-MOLU Harfa: HELGA STORCK, Violina: KURT GUNTNER ROBERT SCHUMANN: SIMFONIJA ŠT. 3 V ES-DURU, RENSKA, OP. 97 SIMFONIČNI ORKESTER RTV LJUBLJANA, Dirigent: MLADEN JAGUŠT ABEL CARLEVARO: SUITA MILONG ŠT. 1 Kitara: JANEZ GREGORIČ FERDE FERDINAND RUDOPH VON GROFÉ: MISISIPI SUITA Koncertni orkester BBC, Dirigent: Keith Lockhart
Mehiška avtorica Valerie Mejer je vsestranska ustvarjalka, saj se ob pisanju in prevajanju poezije, esejistike in proze intenzivno posveča slikarstvu, med drugim je ilustrirala tudi številne pesniške zbirke. Likovništvo se vpisuje tudi v njeno poezijo, ali s slikovitostjo njenega jezika, kot motiv ali oboje hkrati, tako kot v pesmi Ta modri roman. Avtorici smo leta 2012 lahko prisluhnili na ptujskih Dnevih poezije in vina. Prevajalka: Marjeta Drobnič; interpretira: dramska igralka Saša Mihelčič; produkcija 2012.
Mehiška avtorica Valerie Mejer je vsestranska ustvarjalka, saj se ob pisanju in prevajanju poezije, esejistike in proze intenzivno posveča slikarstvu, med drugim je ilustrirala tudi številne pesniške zbirke. Likovništvo se vpisuje tudi v njeno poezijo, ali s slikovitostjo njenega jezika, kot motiv ali oboje hkrati, tako kot v pesmi Ta modri roman. Avtorici smo leta 2012 lahko prisluhnili na ptujskih Dnevih poezije in vina. Prevajalka: Marjeta Drobnič; interpretira: dramska igralka Saša Mihelčič; produkcija 2012.
Inštitut za nutricionistiko je nedavno objavil rezultate raziskave, v kateri je bila pod drobnogledom kakovost v Sloveniji dostopnih prehranskih dopolnil v obliki šumečih tablet. O rezultatih podrobneje v Izluščenem z dr. Igorjem Pravstom, prisluhnite!
Inštitut za nutricionistiko je nedavno objavil rezultate raziskave, v kateri je bila pod drobnogledom kakovost v Sloveniji dostopnih prehranskih dopolnil v obliki šumečih tablet. O rezultatih podrobneje v Izluščenem z dr. Igorjem Pravstom, prisluhnite!
S slovesnostjo v Milanu, poimenovano Harmonija, se danes uradno začenjajo 25. zimske olimpijske igre, ki bodo ljubiteljem športa ponudile 16 dni tekmovanj v 16 športih. Mimohod nacionalnih delegacij se bo v neposrednem prenosu poleg Milana odvil v še treh krajih - slovenski zastavonoši Nika in Domen Prevc bosta v Predazzu. Slovenijo bo zastopalo 37 športnikov. V oddaji boste slišali še: - V Omanu se začenjajo pogajanja med Iranom in ZDA. - Pred poslopjem državnega zbora je za poldan napovedan protestni shod nekaterih kmetijskih organizacij. - Fakulteta za turistične študije UP in policija sta podpisali dogovor o sodelovanju. - Novogoriški šolski center zaznamuje kulturni praznik s prav posebno Kosovelovo razstavo.
S slovesnostjo v Milanu, poimenovano Harmonija, se danes uradno začenjajo 25. zimske olimpijske igre, ki bodo ljubiteljem športa ponudile 16 dni tekmovanj v 16 športih. Mimohod nacionalnih delegacij se bo v neposrednem prenosu poleg Milana odvil v še treh krajih - slovenski zastavonoši Nika in Domen Prevc bosta v Predazzu. Slovenijo bo zastopalo 37 športnikov. V oddaji boste slišali še: - V Omanu se začenjajo pogajanja med Iranom in ZDA. - Pred poslopjem državnega zbora je za poldan napovedan protestni shod nekaterih kmetijskih organizacij. - Fakulteta za turistične študije UP in policija sta podpisali dogovor o sodelovanju. - Novogoriški šolski center zaznamuje kulturni praznik s prav posebno Kosovelovo razstavo.
V zadnjih sezonah se ljubitelji zimskih športov ne sprašujejo le, ali bo snega dovolj, ampak ali si smučanje sploh še lahko privoščimo. In čeprav so v času zimskih počitnic smučišča bolj obiskana, pa je dejstvo, da so zlati časi smučarije za nami. Nekdaj je bilo smučanje v Sloveniji brez prave konkurence. Smučišč, predvsem tistih majhnih, z eno žičnico ali celo le z vrvnimi vlečnicami, je kar mrgolelo, osnovne šole so imele zaloge smučarske opreme. Danes je drugače, podnebne razmere so naredile svoje, majhna smučišča izumirajo. Zdi se, da smučanje vedno bolj postaja šport elite. Zakaj, se sprašujemo v tokratni petkovi anketi.
V zadnjih sezonah se ljubitelji zimskih športov ne sprašujejo le, ali bo snega dovolj, ampak ali si smučanje sploh še lahko privoščimo. In čeprav so v času zimskih počitnic smučišča bolj obiskana, pa je dejstvo, da so zlati časi smučarije za nami. Nekdaj je bilo smučanje v Sloveniji brez prave konkurence. Smučišč, predvsem tistih majhnih, z eno žičnico ali celo le z vrvnimi vlečnicami, je kar mrgolelo, osnovne šole so imele zaloge smučarske opreme. Danes je drugače, podnebne razmere so naredile svoje, majhna smučišča izumirajo. Zdi se, da smučanje vedno bolj postaja šport elite. Zakaj, se sprašujemo v tokratni petkovi anketi.
ANDRÉ CHÉRON: SONATE III Kljunasta flavta: DAN LAURIN, Violončelo: DOMEN MARINČIČ, Čembalo: ANNA PARADISO KARL WEIGL: PET SAMOSPEVOV ZA SOPRAN IN GODALNI KVARTET OP. 44 Sopran: THERESA PLUT, Violina: MATEJ HAAS in MILADIN BATALOVIĆ, Viola: EVA KOPRIVŠEK PETKOVŠEK, Violončelo: NIKOLAJ SAJKO OTTORINO RESPIGHI: STARE ARIJE IN PLESI, SUITA ŠT. 2 BOSTONSKI SIMFONIČNI ORKESTER, Dirigent: SEIJI OZAWA FRÉDÉRIC CHOPIN: POLONEZA ŠT. 4 V C-MOLU, OP. 40, ŠT. 2 Klavir: LAZAR BERMAN
ANDRÉ CHÉRON: SONATE III Kljunasta flavta: DAN LAURIN, Violončelo: DOMEN MARINČIČ, Čembalo: ANNA PARADISO KARL WEIGL: PET SAMOSPEVOV ZA SOPRAN IN GODALNI KVARTET OP. 44 Sopran: THERESA PLUT, Violina: MATEJ HAAS in MILADIN BATALOVIĆ, Viola: EVA KOPRIVŠEK PETKOVŠEK, Violončelo: NIKOLAJ SAJKO OTTORINO RESPIGHI: STARE ARIJE IN PLESI, SUITA ŠT. 2 BOSTONSKI SIMFONIČNI ORKESTER, Dirigent: SEIJI OZAWA FRÉDÉRIC CHOPIN: POLONEZA ŠT. 4 V C-MOLU, OP. 40, ŠT. 2 Klavir: LAZAR BERMAN
Zvečer se bodo uradno začele 25-te zimske olimpijske igre Milano-Cortina. Italija jih - 70 let po Cortini d'Ampezzo in 20 let po Torinu - gosti tretjič, prvič v zgodovini uradno na dveh prizoriščih. Slovesnost ob odprtju, ki se bo začela ob 20-ih, bo na milanskem nogometnem stadionu San Siro, v neposrednem prenosu pa bodo sodelovali tudi športniki z drugih tekmovališč. Organizatorji obljubljajo dih jemajoč spektakel. Druge teme: - Kljub napovedi ameriško-iranskega srečanja strah pred neposrednim spopadom ostaja v zraku. - Washington zavrnil predlog Moskve za podaljšanje omejitev po izteku jedrskega sporazuma Novi start. - Na kmečkem protestu v Ljubljani naj bi se danes zbralo približno 500 udeležencev.
Zvečer se bodo uradno začele 25-te zimske olimpijske igre Milano-Cortina. Italija jih - 70 let po Cortini d'Ampezzo in 20 let po Torinu - gosti tretjič, prvič v zgodovini uradno na dveh prizoriščih. Slovesnost ob odprtju, ki se bo začela ob 20-ih, bo na milanskem nogometnem stadionu San Siro, v neposrednem prenosu pa bodo sodelovali tudi športniki z drugih tekmovališč. Organizatorji obljubljajo dih jemajoč spektakel. Druge teme: - Kljub napovedi ameriško-iranskega srečanja strah pred neposrednim spopadom ostaja v zraku. - Washington zavrnil predlog Moskve za podaljšanje omejitev po izteku jedrskega sporazuma Novi start. - Na kmečkem protestu v Ljubljani naj bi se danes zbralo približno 500 udeležencev.
Koliko kav ste si danes že privoščili? Je bila morda katera od njih okrašena s srčkom ali rozeto iz mlečne pene? T. i. latte art oz. umetnost risanja na kavo z mlečno peno je tudi pri nas vse bolj priljubljena in včeraj je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani v okviru Sejma okusov GASTexpo potekalo državno prvenstvo LAGS Spopad Slovenija 2026, na katerem so se tekmovalci pomerili v štirih stopnjah umetnosti risanja z mlečno peno po merilih mednarodno priznanega sistema izobraževanja Latte Art Grading System – LAGS. Spretnost tekmovalcev je občudovala Andreja Čokl.
Koliko kav ste si danes že privoščili? Je bila morda katera od njih okrašena s srčkom ali rozeto iz mlečne pene? T. i. latte art oz. umetnost risanja na kavo z mlečno peno je tudi pri nas vse bolj priljubljena in včeraj je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani v okviru Sejma okusov GASTexpo potekalo državno prvenstvo LAGS Spopad Slovenija 2026, na katerem so se tekmovalci pomerili v štirih stopnjah umetnosti risanja z mlečno peno po merilih mednarodno priznanega sistema izobraževanja Latte Art Grading System – LAGS. Spretnost tekmovalcev je občudovala Andreja Čokl.
Tokratni Petek brez pravila je odprl vrata v olimpijski športni svet, ki bo naslednje tedne združil milijone gledalcev. Na nocojšnjem odprtju bodo prižgali plamen 25. zimskih olimpijskih iger Milano-Cortina 2026. Na največjem zimskem športnem prizorišču se bo v 16 športih pomerilo skoraj 2900 tekmovalk in tekmovalcev iz 92 držav. In ker pri nas radi pogledamo tja, kjer se skrivajo zgodbe iz ozadja, smo tudi tokrat spoznali eno takih. Nekdanja judoistka Zarja Tavčar bo športne dvorane in kimono zamenjala za zimsko olimpijsko izkušnjo. Je namreč del prostovoljske ekipe Olimpijskega komiteja Slovenije v biatlonski reprezentanci.
Tokratni Petek brez pravila je odprl vrata v olimpijski športni svet, ki bo naslednje tedne združil milijone gledalcev. Na nocojšnjem odprtju bodo prižgali plamen 25. zimskih olimpijskih iger Milano-Cortina 2026. Na največjem zimskem športnem prizorišču se bo v 16 športih pomerilo skoraj 2900 tekmovalk in tekmovalcev iz 92 držav. In ker pri nas radi pogledamo tja, kjer se skrivajo zgodbe iz ozadja, smo tudi tokrat spoznali eno takih. Nekdanja judoistka Zarja Tavčar bo športne dvorane in kimono zamenjala za zimsko olimpijsko izkušnjo. Je namreč del prostovoljske ekipe Olimpijskega komiteja Slovenije v biatlonski reprezentanci.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V severni Italiji se bodo s slavnostnim odprtjem začele 25. zimske olimpijske igre. Nekaj turnirjev sicer že poteka, organizatorji pa za igre Milano-Cortina v zamudi še vedno končujejo infrastrukturo.
V severni Italiji se bodo s slavnostnim odprtjem začele 25. zimske olimpijske igre. Nekaj turnirjev sicer že poteka, organizatorji pa za igre Milano-Cortina v zamudi še vedno končujejo infrastrukturo.
Vittorio De Sica velja za enega od prvih in najpomembnejših režiserjev italijanskega neorealizma. V svojih filmih je z izjemnim čutom za realizem in človečnost upodabljal življenje navadnih ljudi v povojni Italiji. Oddaja bo osvetlila njegovo ustvarjalno pot ter pomen njegovih del za razvoj svetovne kinematografije.
Vittorio De Sica velja za enega od prvih in najpomembnejših režiserjev italijanskega neorealizma. V svojih filmih je z izjemnim čutom za realizem in človečnost upodabljal življenje navadnih ljudi v povojni Italiji. Oddaja bo osvetlila njegovo ustvarjalno pot ter pomen njegovih del za razvoj svetovne kinematografije.
ANDRÉ CHÉRON: SONATE III Kljunasta flavta: DAN LAURIN, Violončelo: DOMEN MARINČIČ, Čembalo: ANNA PARADISO KARL WEIGL: PET SAMOSPEVOV ZA SOPRAN IN GODALNI KVARTET OP. 44 Sopran: THERESA PLUT, Violina: MATEJ HAAS in MILADIN BATALOVIĆ, Viola: EVA KOPRIVŠEK PETKOVŠEK, Violončelo: NIKOLAJ SAJKO OTTORINO RESPIGHI: STARE ARIJE IN PLESI, SUITA ŠT. 2 BOSTONSKI SIMFONIČNI ORKESTER, Dirigent: SEIJI OZAWA FRÉDÉRIC CHOPIN: POLONEZA ŠT. 4 V C-MOLU, OP. 40, ŠT. 2 Klavir: LAZAR BERMAN
ANDRÉ CHÉRON: SONATE III Kljunasta flavta: DAN LAURIN, Violončelo: DOMEN MARINČIČ, Čembalo: ANNA PARADISO KARL WEIGL: PET SAMOSPEVOV ZA SOPRAN IN GODALNI KVARTET OP. 44 Sopran: THERESA PLUT, Violina: MATEJ HAAS in MILADIN BATALOVIĆ, Viola: EVA KOPRIVŠEK PETKOVŠEK, Violončelo: NIKOLAJ SAJKO OTTORINO RESPIGHI: STARE ARIJE IN PLESI, SUITA ŠT. 2 BOSTONSKI SIMFONIČNI ORKESTER, Dirigent: SEIJI OZAWA FRÉDÉRIC CHOPIN: POLONEZA ŠT. 4 V C-MOLU, OP. 40, ŠT. 2 Klavir: LAZAR BERMAN
Saj me niti ni hudo presenetilo, da veliko mladih ne ve več za Simona Gregorčiča. Za znamenito Sočo, kako potem za »nazaj v planinski raj«! Kako neki za njegovo spoznanje, da prijatelj senci tvoji je enak, ki zvesto za teboj se vije, dokler ti sonce sreče sije. A ko se pripodi oblak, ko sonce ti zagrne mrak, se tudi senca tvoja skrije. Mar je res tako? Prijateljstvo velja za visoko cenjeno dobrino. »Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo da življenje za svoje prijatelje,« je rečeno v evangeliju. Oho, življenje za prijatelja. Ja, pa tudi za domovino! Glede na to, kako se znamo igrati z življenjem in si ga nezdravo zapravljati, je pa komaj kaj upanja, da bi za tako imenovano prijateljstvo položili glavo pod giljotino. »Et tu, mi Brute,« tudi ti, Brut, (prijatelj, si me izdal!) – je po Shakespearju široko znano razočaranje Julija Cezarja. Toda ni treba biti Cezar, nekoč vladar sveta, po komer se še danes ravna kak koledar. Povsem navaden zemljan je že lahko izkusil, da mu je prijatelj obrnil hrbet. Toda – mar je to bil prijatelj? Prijatlji, obrodile so trte vince nam sladko! Ni rečeno, da so vinski bratci tudi že prijatelji. Je lahko kdo le senca tegá. Do kam daleč v mladost in otroštvo pa sega kako prijateljstvo? Prav hudo je v vsakodnevni gruči otrok ali mladostnikov (na primer v vrtcu ali v razredu) opaziti enega, ki kar nikamor in k nikomur ne sodi. Izločen je, izloči se od drugih. Namenoma? Zaradi kake notranje stiske, preobčutljive narave? Obenem opazovati druge, kako spontano igrivi so in družabni. Navsezadnje, kaj pa odrasli? Zakaj je kdo nenavadno samotarski, drug se pa brati navzkriž in počez? Ki smo zato se zBRAT'li, ker v srcu dobro mislimo /…/, ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi. Potemtakem tudi vsi prijatelji? Če le izvorno velja, da smo pripadniki iste jate: pri-jate-lji? Ali je v nemščini Freund to, kar izhaja iz freuen; veseliti se? Kakor koli. Temeljna lastnost prijatelja je zvestoba. Zenit, ki ne meče sence. Ali po Tagorejevo: Mesec ima luč za celo nebo, svoje temne pege pa zase.
Saj me niti ni hudo presenetilo, da veliko mladih ne ve več za Simona Gregorčiča. Za znamenito Sočo, kako potem za »nazaj v planinski raj«! Kako neki za njegovo spoznanje, da prijatelj senci tvoji je enak, ki zvesto za teboj se vije, dokler ti sonce sreče sije. A ko se pripodi oblak, ko sonce ti zagrne mrak, se tudi senca tvoja skrije. Mar je res tako? Prijateljstvo velja za visoko cenjeno dobrino. »Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo da življenje za svoje prijatelje,« je rečeno v evangeliju. Oho, življenje za prijatelja. Ja, pa tudi za domovino! Glede na to, kako se znamo igrati z življenjem in si ga nezdravo zapravljati, je pa komaj kaj upanja, da bi za tako imenovano prijateljstvo položili glavo pod giljotino. »Et tu, mi Brute,« tudi ti, Brut, (prijatelj, si me izdal!) – je po Shakespearju široko znano razočaranje Julija Cezarja. Toda ni treba biti Cezar, nekoč vladar sveta, po komer se še danes ravna kak koledar. Povsem navaden zemljan je že lahko izkusil, da mu je prijatelj obrnil hrbet. Toda – mar je to bil prijatelj? Prijatlji, obrodile so trte vince nam sladko! Ni rečeno, da so vinski bratci tudi že prijatelji. Je lahko kdo le senca tegá. Do kam daleč v mladost in otroštvo pa sega kako prijateljstvo? Prav hudo je v vsakodnevni gruči otrok ali mladostnikov (na primer v vrtcu ali v razredu) opaziti enega, ki kar nikamor in k nikomur ne sodi. Izločen je, izloči se od drugih. Namenoma? Zaradi kake notranje stiske, preobčutljive narave? Obenem opazovati druge, kako spontano igrivi so in družabni. Navsezadnje, kaj pa odrasli? Zakaj je kdo nenavadno samotarski, drug se pa brati navzkriž in počez? Ki smo zato se zBRAT'li, ker v srcu dobro mislimo /…/, ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi. Potemtakem tudi vsi prijatelji? Če le izvorno velja, da smo pripadniki iste jate: pri-jate-lji? Ali je v nemščini Freund to, kar izhaja iz freuen; veseliti se? Kakor koli. Temeljna lastnost prijatelja je zvestoba. Zenit, ki ne meče sence. Ali po Tagorejevo: Mesec ima luč za celo nebo, svoje temne pege pa zase.
Hamburgerji Anžeta Logarja ali brki Luke Mesca? Spletni meme je sporočilo v obliki slike z napisom ali ideja, ujeta v nekajsekundni posnetek. Na družbenih omrežjih so memi postali vsakodnevni odziv na aktualne novice, najpogosteje povezani s politiko in politiki. Kaj je v tem bizarnem svetu sploh še smešno? Kakšna je estetika spletnega humorja? Kako vzbujati pozornost v poplavi generičnih in anonimnih vsebin in kako pomembno vlogo imajo lahko na videz smešni in nepomembni spletni memi?
Hamburgerji Anžeta Logarja ali brki Luke Mesca? Spletni meme je sporočilo v obliki slike z napisom ali ideja, ujeta v nekajsekundni posnetek. Na družbenih omrežjih so memi postali vsakodnevni odziv na aktualne novice, najpogosteje povezani s politiko in politiki. Kaj je v tem bizarnem svetu sploh še smešno? Kakšna je estetika spletnega humorja? Kako vzbujati pozornost v poplavi generičnih in anonimnih vsebin in kako pomembno vlogo imajo lahko na videz smešni in nepomembni spletni memi?
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
V hribovju Catskill se je v zgodnjih 60. letih preteklega stoletja zbiralo veliko transvestitov, moških z dobrimi službami, pogosto tudi visoko izobraženih, ki so v reviji *Transvestia* izvedeli za letovišče frizerke Marie in njenega moža Tita, ki je nastopal kot Susanna. V skednju so prirejali predstave z glasbenimi točkami, pozneje pa so postavili še bungalove. Ob koncih tedna so se tako tam zbirali moški, preoblečeni v ženske, pogosto skupaj s svojimi ženami, ki so jih podpirale in imele svoj krožek. To so bili šele zametki združenja transvestitov. Take osebe so bile v tedanjem okolju pogosto nerazumljene, sprememba spola je bila v ZDA prepovedana. Na operacije spola so hodili v Mehiko. Pred kamero tako stopijo: vnuk frizerke, ki je vodila letovišče, hčerka enega od gostov in dejanski gost, ki pa je medtem tudi spremenil spol. Obujanje spominov na preteklost letovišča sklenejo z raztrosom pepela treh sorodnikov oziroma prijateljev. CASA SUSANNA / ZDA, Francija / 2023 / Režija: Sébastien Lifshitz
V hribovju Catskill se je v zgodnjih 60. letih preteklega stoletja zbiralo veliko transvestitov, moških z dobrimi službami, pogosto tudi visoko izobraženih, ki so v reviji *Transvestia* izvedeli za letovišče frizerke Marie in njenega moža Tita, ki je nastopal kot Susanna. V skednju so prirejali predstave z glasbenimi točkami, pozneje pa so postavili še bungalove. Ob koncih tedna so se tako tam zbirali moški, preoblečeni v ženske, pogosto skupaj s svojimi ženami, ki so jih podpirale in imele svoj krožek. To so bili šele zametki združenja transvestitov. Take osebe so bile v tedanjem okolju pogosto nerazumljene, sprememba spola je bila v ZDA prepovedana. Na operacije spola so hodili v Mehiko. Pred kamero tako stopijo: vnuk frizerke, ki je vodila letovišče, hčerka enega od gostov in dejanski gost, ki pa je medtem tudi spremenil spol. Obujanje spominov na preteklost letovišča sklenejo z raztrosom pepela treh sorodnikov oziroma prijateljev. CASA SUSANNA / ZDA, Francija / 2023 / Režija: Sébastien Lifshitz
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Mesečna oddaja namenjena čezmejnim temam, koncertom, dokumentarcem ter prenosom dogodkov, in je plod sodelovanja s sedežem RAI iz FJK.
Mesečna oddaja namenjena čezmejnim temam, koncertom, dokumentarcem ter prenosom dogodkov, in je plod sodelovanja s sedežem RAI iz FJK.