Pojdite na vsebino Pojdite v osnovni meni Iščite po vsebini

Raziskujte

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Kratki Programi Oddaje Podkasti Moj 365

Opus

Tristan in Izolda

12. 2. 2026

Tristan in Izolda- prva in največja koprodukcijska premiera v ljubljanski Operi 5. februar 2026 bo gotovo ostal z velikimi črkami zapisan v zgodovino ljubljanske operne hiše, saj so v koprodukciji s kar tremi opernimi gledališči- Kraljevo opero La Monnaie v Bruslju, Kraljevim gledališčem v Madridu in Wroclavsko opero premierno izvedli Wagnerjevo glasbeno dramo Tristan in Izolda, ki jo je začel režirati svetovno znani ameriški režiser in vizualni umetnik Robert Wilson, a je žal lani preminil, toda direktor ljubljanske Opere Marko Hribernik se je odločili , da to opero po njegovih smernicah z njegovimi dotedanjimi soustvarjalci vendarle uprizorijo. V oddaji boste spoznali kakšni vzgibi so Richarda Wagnerja vodili pri komponiranju te opere, kako si je Robert Wilson zamišljal uprizoritev ene najbolj pretresljivih glasbenih dram ter kakšen izziv je predstavljala osrednjim solistom. Poleg Tristana in Izolde je tretji najzahtevnejši lik- Brangena, v tej vlogi kot gostja nastopa slovenska mezzosopranistka Monika Bohinec, sicer članica Dunajske državne opere, glavne vloge so v dvojni zasedbi, med slovenskimi solisti nastopajo še Jože Vidic kot Kurvenal, Peter Martinčič kot kralj Marke in Ivan Andres Arnšek kot Melot. Gre za glasbeno-gledališki in kulturni dogodek sezone ne le v Sloveniji, ampak tudi v Evropi, zato je veliko zanimanje za ogled predstave tudi iz sosednjih držav. V istem tednu so v mariborski Operi premierno uprizorili Lakme francoskega skladatelja Lea Delibesa, tudi te opere ne vidimo pogosto na naših odrih, o glavni vlogi bo spregovorila koloraturna sopranistka Nina Dominko, sicer članica ljubljanske Opere. Scenaristka in urednica oddaje je Darja Korez Korenčan.

29 min

Tristan in Izolda- prva in največja koprodukcijska premiera v ljubljanski Operi 5. februar 2026 bo gotovo ostal z velikimi črkami zapisan v zgodovino ljubljanske operne hiše, saj so v koprodukciji s kar tremi opernimi gledališči- Kraljevo opero La Monnaie v Bruslju, Kraljevim gledališčem v Madridu in Wroclavsko opero premierno izvedli Wagnerjevo glasbeno dramo Tristan in Izolda, ki jo je začel režirati svetovno znani ameriški režiser in vizualni umetnik Robert Wilson, a je žal lani preminil, toda direktor ljubljanske Opere Marko Hribernik se je odločili , da to opero po njegovih smernicah z njegovimi dotedanjimi soustvarjalci vendarle uprizorijo. V oddaji boste spoznali kakšni vzgibi so Richarda Wagnerja vodili pri komponiranju te opere, kako si je Robert Wilson zamišljal uprizoritev ene najbolj pretresljivih glasbenih dram ter kakšen izziv je predstavljala osrednjim solistom. Poleg Tristana in Izolde je tretji najzahtevnejši lik- Brangena, v tej vlogi kot gostja nastopa slovenska mezzosopranistka Monika Bohinec, sicer članica Dunajske državne opere, glavne vloge so v dvojni zasedbi, med slovenskimi solisti nastopajo še Jože Vidic kot Kurvenal, Peter Martinčič kot kralj Marke in Ivan Andres Arnšek kot Melot. Gre za glasbeno-gledališki in kulturni dogodek sezone ne le v Sloveniji, ampak tudi v Evropi, zato je veliko zanimanje za ogled predstave tudi iz sosednjih držav. V istem tednu so v mariborski Operi premierno uprizorili Lakme francoskega skladatelja Lea Delibesa, tudi te opere ne vidimo pogosto na naših odrih, o glavni vlogi bo spregovorila koloraturna sopranistka Nina Dominko, sicer članica ljubljanske Opere. Scenaristka in urednica oddaje je Darja Korez Korenčan.

Šport

Olimpijski dnevnik

12. 2. 2026

Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.

5 min

Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.

Novice Radia Slovenija

Novice ob 23h

12. 2. 2026

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

2 min

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Literarni nokturno

Zoi Karelli: Ženska, človek

12. 2. 2026

Zoí Karélli (1901–1998) je umetniško ime pesnice, gledališke pisateljice, esejistke in prevajalke Hrysoúle Argyriádou, ene najzanimivejših osebnosti novogrške književnosti prejšnjega stoletja. Rojena je bila leta 1901 v Solunu v bogati družini izobražencev. Njena prva pesniška zbirka z naslovom "Potek" je izšla leta 1940. Največ je ustvarjala v desetletju po vojni, ko je izdala devet pesniških zbirk. Pesniški opus Zoi Karelli zajema dvanajst pesniških zbirk. V svojem književnem delu je združila antično, bizantinsko in sodobno grško ter evropsko tradicijo. Tako v njeni poeziji kot tudi gledaliških delih se čutijo vplivi filozofa Nikolaja Berdjajeva ter pesnikov Paula Claudela in Thomasa Stearnsa Eliota. V svojih pesmih, katerih osrednje teme so čas, samota, izguba, ljubezen in smrt, se giblje med žensko občutljivostjo in intelektom, grštvom in občečloveškim, med verskim nemirom in ljubezensko izkušnjo. Njena poezija je poezija notranjega prostora, duhovnega in umetniškega nemira ter bivanjskih vprašanj. Leta 1974 je za pesniško ustvarjalnost prejela veliko državno nagrado ter osem let pozneje postala prva članica atenske Akademije. Prejela je tudi častni doktorat solunske univerze. Izbor iz avtoričine poezije je pripravila in prevedla dr. Dragica Fabjan Andritsakos. Interpretka Saša Mihelčič, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2026.

13 min

Zoí Karélli (1901–1998) je umetniško ime pesnice, gledališke pisateljice, esejistke in prevajalke Hrysoúle Argyriádou, ene najzanimivejših osebnosti novogrške književnosti prejšnjega stoletja. Rojena je bila leta 1901 v Solunu v bogati družini izobražencev. Njena prva pesniška zbirka z naslovom "Potek" je izšla leta 1940. Največ je ustvarjala v desetletju po vojni, ko je izdala devet pesniških zbirk. Pesniški opus Zoi Karelli zajema dvanajst pesniških zbirk. V svojem književnem delu je združila antično, bizantinsko in sodobno grško ter evropsko tradicijo. Tako v njeni poeziji kot tudi gledaliških delih se čutijo vplivi filozofa Nikolaja Berdjajeva ter pesnikov Paula Claudela in Thomasa Stearnsa Eliota. V svojih pesmih, katerih osrednje teme so čas, samota, izguba, ljubezen in smrt, se giblje med žensko občutljivostjo in intelektom, grštvom in občečloveškim, med verskim nemirom in ljubezensko izkušnjo. Njena poezija je poezija notranjega prostora, duhovnega in umetniškega nemira ter bivanjskih vprašanj. Leta 1974 je za pesniško ustvarjalnost prejela veliko državno nagrado ter osem let pozneje postala prva članica atenske Akademije. Prejela je tudi častni doktorat solunske univerze. Izbor iz avtoričine poezije je pripravila in prevedla dr. Dragica Fabjan Andritsakos. Interpretka Saša Mihelčič, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2026.

Neposredni prenos

Simfoniki, dirigent Ivan Repušić in violinist Roman Simović

12. 2. 2026

Peti koncert cikla Kromatika 2025/26 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent: Ivan Repušić Roman Simović, violina Dmitrij Šostakovič: Violinski koncert št. 1 v a-molu op. 77 (99) (dodatek) Eugène Ysaÿe: Sonata za violino solo št. 3 v d-molu, op. 27 Antonín Dvořák: Simfonija št. 8 v G-duru, op. 88, B. 163

117 min

Peti koncert cikla Kromatika 2025/26 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent: Ivan Repušić Roman Simović, violina Dmitrij Šostakovič: Violinski koncert št. 1 v a-molu op. 77 (99) (dodatek) Eugène Ysaÿe: Sonata za violino solo št. 3 v d-molu, op. 27 Antonín Dvořák: Simfonija št. 8 v G-duru, op. 88, B. 163

Kultura

Kultura

12. 2. 2026

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

7 min

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Odmevi

Odmevi

12. 2. 2026

Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

31 min

Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Vreme

Vreme ob 22h

12. 2. 2026

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

1 min

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Omizje

Omizje: Madžarska - volilni preobrat?

12. 2. 2026

Se pri naših vzhodnih sosedih po dolgoletni Orbanovi vladavini napoveduje volilni preobrat? Avtokratski in populistični voditelj ima prvič resnega izzivalca. Kaj to pomeni za Evropo, varnostne razmere, prihodnost Unije in tudi za Slovenijo? Slišali bomo stališča političnega analitika Luke Lisjaka Gabrijelčiča in medijske raziskovalke Sabine Mihelj, v studijski razpravi pa bodo sodelovali: Saša Vidmajer, komentatorka Dela, Urška Mlinarič, novinarka N1, Mihael Šooš, direktor Zavoda za kulturo madžarske narodnosti. Voditeljica: Katarina Veselič Golob.

47 min

Se pri naših vzhodnih sosedih po dolgoletni Orbanovi vladavini napoveduje volilni preobrat? Avtokratski in populistični voditelj ima prvič resnega izzivalca. Kaj to pomeni za Evropo, varnostne razmere, prihodnost Unije in tudi za Slovenijo? Slišali bomo stališča političnega analitika Luke Lisjaka Gabrijelčiča in medijske raziskovalke Sabine Mihelj, v studijski razpravi pa bodo sodelovali: Saša Vidmajer, komentatorka Dela, Urška Mlinarič, novinarka N1, Mihael Šooš, direktor Zavoda za kulturo madžarske narodnosti. Voditeljica: Katarina Veselič Golob.

Zrcalo dneva

Voditelji članic Unije o gospodarski konkurenčnosti in enotnem trgu povezave

12. 2. 2026

Na neformalnem vrhu voditeljev članic Evropske unije v Belgiji sta bila v ospredju razprava o krepitvi evropske gospodarske konkurenčnosti ter poglabljanje enotnega trga Unije. Konkretne zaveze in časovnico za to naj bi sprejeli na rednem zasedanju sredi marca. Ostali poudarki oddaje: Generalni sekretar Nata Mark Rutte: zavezništvo postaja močnejše Trumpova vlada končala regulacijo avtomobilskih izpustov toplogrednih plinov Kmetijska ministrica kmetom obljubila pripravo predlogov za rešitve njihovih zahtev

7 min

Na neformalnem vrhu voditeljev članic Evropske unije v Belgiji sta bila v ospredju razprava o krepitvi evropske gospodarske konkurenčnosti ter poglabljanje enotnega trga Unije. Konkretne zaveze in časovnico za to naj bi sprejeli na rednem zasedanju sredi marca. Ostali poudarki oddaje: Generalni sekretar Nata Mark Rutte: zavezništvo postaja močnejše Trumpova vlada končala regulacijo avtomobilskih izpustov toplogrednih plinov Kmetijska ministrica kmetom obljubila pripravo predlogov za rešitve njihovih zahtev

ARTElier

Artelier: Magazine

12. 2. 2026

ARTElier è arte, cultura, costume e società. Ogni settimana mostre, eventi e ospiti in studio, che vi faranno conoscere da vicino questo mondo. ARTElier je umetnost, kultura, običaji in družba. Vsak teden razstave, dogodki in gostje v studiu.

34 min

ARTElier è arte, cultura, costume e società. Ogni settimana mostre, eventi e ospiti in studio, che vi faranno conoscere da vicino questo mondo. ARTElier je umetnost, kultura, običaji in družba. Vsak teden razstave, dogodki in gostje v studiu.

Tuji dokumentarci

Viktor Orbán in evropska skrajna desnica

12. 2. 2026

K volilnim uspehom evropske skrajne desnice je prispeval tudi predsednik madžarske vlade Viktor Orban, ki že vrsto let »izvaža« svojo politično prakso v tujino. Ko ga je Evropska unija zaradi njegovih stališč zavrnila, se je odločil Evropo preoblikovati od znotraj. Uveljavil je t. i. iliberalizem kot delujoč model – sistem vladanja, ki v imenu nacionalne suverenosti omejuje posameznikove pravice ter spodkopava mehanizme nadzora oblasti. Njegove izjave, nekoč tarča posmeha, so danes vse bolj priljubljene. Njegova ambicija je vzpostaviti mednarodno desničarsko zavezništvo, v ospredju katerega bi bila boj proti priseljevanju ter zaščita družine in krščanskih vrednot. FAR-RIGHT EUROPE: VIKTOR ORBAN'S PROJECT / HONGRIE: LE LABORATOIRE DE L'EXTREME DROITE EUROPEENNE / Francija / 2025 / Režija: Feurat Alani

52 min

K volilnim uspehom evropske skrajne desnice je prispeval tudi predsednik madžarske vlade Viktor Orban, ki že vrsto let »izvaža« svojo politično prakso v tujino. Ko ga je Evropska unija zaradi njegovih stališč zavrnila, se je odločil Evropo preoblikovati od znotraj. Uveljavil je t. i. iliberalizem kot delujoč model – sistem vladanja, ki v imenu nacionalne suverenosti omejuje posameznikove pravice ter spodkopava mehanizme nadzora oblasti. Njegove izjave, nekoč tarča posmeha, so danes vse bolj priljubljene. Njegova ambicija je vzpostaviti mednarodno desničarsko zavezništvo, v ospredju katerega bi bila boj proti priseljevanju ter zaščita družine in krščanskih vrednot. FAR-RIGHT EUROPE: VIKTOR ORBAN'S PROJECT / HONGRIE: LE LABORATOIRE DE L'EXTREME DROITE EUROPEENNE / Francija / 2025 / Režija: Feurat Alani

Novice Radia Slovenija

Novice ob 21h

12. 2. 2026

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

2 min

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Literarni večer

Anne Carson: Avtobiografija rdeče

12. 2. 2026

Na delo kanadske pesnice, romanopiske in esejistke Anne Carson (1950) je močno vplivala starogrška književnost, ki jo je kot profesorica na Univerzi Princeton poučevala in prevajala. Ta vpliv se kaže na vseh področjih njenega ustvarjanja, tudi v njeni poeziji, po kateri je najbolj znana. Sicer pa je njena dela težko uvrstiti v neko literarno zvrst, saj v njih velikokrat prepleta poezijo, prozo, esejistiko, akademski diskurz in humor. Pri nas Anne Carson ni uveljavljena avtorica, v slovenščini namreč v knjižni obliki lahko beremo le njen literarnokritiški esejistični prvenec Grenko-sladki eros (LUD Literatura, 2022), ki je v izvirniku izšel pred štiridesetimi leti. Zato je tu priložnost, da njeno literarno ustvarjanje bolje spoznamo. Avtorica scenarija in prevajalka Tina Poglajen, interpretki Pia Zemljič in Barbara Žefran, bralka Alenka Resman, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Urban Tarman in Gregor Podlogar, leto nastanka 2018.

43 min

Na delo kanadske pesnice, romanopiske in esejistke Anne Carson (1950) je močno vplivala starogrška književnost, ki jo je kot profesorica na Univerzi Princeton poučevala in prevajala. Ta vpliv se kaže na vseh področjih njenega ustvarjanja, tudi v njeni poeziji, po kateri je najbolj znana. Sicer pa je njena dela težko uvrstiti v neko literarno zvrst, saj v njih velikokrat prepleta poezijo, prozo, esejistiko, akademski diskurz in humor. Pri nas Anne Carson ni uveljavljena avtorica, v slovenščini namreč v knjižni obliki lahko beremo le njen literarnokritiški esejistični prvenec Grenko-sladki eros (LUD Literatura, 2022), ki je v izvirniku izšel pred štiridesetimi leti. Zato je tu priložnost, da njeno literarno ustvarjanje bolje spoznamo. Avtorica scenarija in prevajalka Tina Poglajen, interpretki Pia Zemljič in Barbara Žefran, bralka Alenka Resman, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Urban Tarman in Gregor Podlogar, leto nastanka 2018.

Šport 202

Dolimita: Deset mesecev po dvojnem zlomu prvič na Olimp

12. 2. 2026

Federica Brignone je aprila lani, že po koncu svetovnega pokala in po njeni drugi osvojitvi velikega kristalnega globus, na tekmi državnega prvenstva utrpela dvojni zlom noge. Pot nazaj med najboljše je bila trnava, polna žalosti in bolečin, a tudi poguma, je Brignonejega povedala za Val 202. V svetovnem pokalu je prvič po poškodbi tekmovala šele 20. januarja. Teden pozneje je superveleslalom v Crans Montani končala na 18. mestu, Puščica iz La Salle, kot kličejo izkušeno Italijanko, pa v isti disciplini na domačem snegu postala olimpijska prvakinja. Šest sezon zapored je bila bodisi prva bodisi druga v superveleslalomskem seštevku svetovnega pokala, a do Milana in Cortine še ni imela olimpijske medalje v tej disciplini. Svoj največji uspeh, v karieri sicer polni presežkov, je dosegla manj kot leto po najtežjem trenutku svoje športne poti. Igor Tominec poroča, da je njena zmaga presenetila marsikoga, v zahtevnem superveleslalomu pa je do izraza prišla njena izjemna veleslalomska tehnika. Marko Cirman pravi, da so Italijani navdušeni nad svojimi alpskimi smučarji, da je v Bormio vzdušje nogometno, ko gre Italijan na progo. Slovenska reprezentanca ima še enega prvokategornika v igri na preostalih štirih tekmah alpskega smučanja. To je Žan Kranjec, Cirman pa pravi, da Kranjec ne spada v ožji krog favoritov. Kranjec je 13. veleslalomist sezone. Resda tudi pred štirimi leti ni imel najboljše sezone, a Tominec opozarja, da je takrat imel pravi veleslalomski zavoj, v tej zimi pa ga še vedno išče. Tominec trdi, da je Slovenija edino možnost za medaljo v alpskem smučanju na teh igrah izgubila, ko se je na začetku sezone poškodovala Andreja Slokar, ki je bila, sodeč po informacijah iz njenega tabora, v fantastični formi. Pričakovati je bilo, da se bo borila za najvišja mesta v tej sezoni, razmišlja Tominec. Prihodnost ni rožnata, pravi tudi eden najboljših slovenskih smučarjev vseh časov Jure Košir. "Rezultati niso takšni, kakršni bi morali biti, v ozadju pa nimamo nikogar od mladih, ki prihaja," pravi Košir, Tominec pa dodaja, da bo Slovenija nekaj predstavnikov imela tudi v prihodnje v svetovnem pokalu, vprašanje je, kako uspešni bodo, je pa številčnost šla za vedno, saj Slovenija ne bo več imela največ finalistov na tekmah najvišje ravni, kot se je nekoč dogajalo, predvsem na slalomih ob prelomu tisočletja. Igor Tominec in Marko Cirman se o alpskem smučanju pogovarjata z voditeljem oddaje Dolimita Luko Petričem.

62 min

Federica Brignone je aprila lani, že po koncu svetovnega pokala in po njeni drugi osvojitvi velikega kristalnega globus, na tekmi državnega prvenstva utrpela dvojni zlom noge. Pot nazaj med najboljše je bila trnava, polna žalosti in bolečin, a tudi poguma, je Brignonejega povedala za Val 202. V svetovnem pokalu je prvič po poškodbi tekmovala šele 20. januarja. Teden pozneje je superveleslalom v Crans Montani končala na 18. mestu, Puščica iz La Salle, kot kličejo izkušeno Italijanko, pa v isti disciplini na domačem snegu postala olimpijska prvakinja. Šest sezon zapored je bila bodisi prva bodisi druga v superveleslalomskem seštevku svetovnega pokala, a do Milana in Cortine še ni imela olimpijske medalje v tej disciplini. Svoj največji uspeh, v karieri sicer polni presežkov, je dosegla manj kot leto po najtežjem trenutku svoje športne poti. Igor Tominec poroča, da je njena zmaga presenetila marsikoga, v zahtevnem superveleslalomu pa je do izraza prišla njena izjemna veleslalomska tehnika. Marko Cirman pravi, da so Italijani navdušeni nad svojimi alpskimi smučarji, da je v Bormio vzdušje nogometno, ko gre Italijan na progo. Slovenska reprezentanca ima še enega prvokategornika v igri na preostalih štirih tekmah alpskega smučanja. To je Žan Kranjec, Cirman pa pravi, da Kranjec ne spada v ožji krog favoritov. Kranjec je 13. veleslalomist sezone. Resda tudi pred štirimi leti ni imel najboljše sezone, a Tominec opozarja, da je takrat imel pravi veleslalomski zavoj, v tej zimi pa ga še vedno išče. Tominec trdi, da je Slovenija edino možnost za medaljo v alpskem smučanju na teh igrah izgubila, ko se je na začetku sezone poškodovala Andreja Slokar, ki je bila, sodeč po informacijah iz njenega tabora, v fantastični formi. Pričakovati je bilo, da se bo borila za najvišja mesta v tej sezoni, razmišlja Tominec. Prihodnost ni rožnata, pravi tudi eden najboljših slovenskih smučarjev vseh časov Jure Košir. "Rezultati niso takšni, kakršni bi morali biti, v ozadju pa nimamo nikogar od mladih, ki prihaja," pravi Košir, Tominec pa dodaja, da bo Slovenija nekaj predstavnikov imela tudi v prihodnje v svetovnem pokalu, vprašanje je, kako uspešni bodo, je pa številčnost šla za vedno, saj Slovenija ne bo več imela največ finalistov na tekmah najvišje ravni, kot se je nekoč dogajalo, predvsem na slalomih ob prelomu tisočletja. Igor Tominec in Marko Cirman se o alpskem smučanju pogovarjata z voditeljem oddaje Dolimita Luko Petričem.

Vreme

Vreme ob 19h

12. 2. 2026

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

2 min

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Šport

Olimpijski dnevnik

12. 2. 2026

Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.

15 min

Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov

Ansambel Štajerskih 7 - retrospektiva: 2.del

12. 2. 2026

Konec meseca januarja smo vam v oddaji predstavili 1.del posnetkov Ansambla Štajerskih 7, ki je lani obeležil štirideset letnico delovanja. Začeli smo pri letu 1987 in prišli do leta 1997. Takrat sta pri ZKP RTV Slovenija izšli dve izdaji in tokratno retrospektivo posnetkov ansambla nadaljujemo pri drugi z naslovom Prijateljem...Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

59 min

Konec meseca januarja smo vam v oddaji predstavili 1.del posnetkov Ansambla Štajerskih 7, ki je lani obeležil štirideset letnico delovanja. Začeli smo pri letu 1987 in prišli do leta 1997. Takrat sta pri ZKP RTV Slovenija izšli dve izdaji in tokratno retrospektivo posnetkov ansambla nadaljujemo pri drugi z naslovom Prijateljem...Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Slovenska kronika

Slovenska kronika

12. 2. 2026

Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

13 min

Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Kulturni fokus

Mizzart, Strip Core, grafiti, murali in celostna umetnina Metelkova

13. 2. 2026

Kako pravzaprav vrednotiti ulično likovno umetnost? Kako pomemben del naše kulturne dediščine so grafiti, murali in druge poslikave, ki jih najdemo na ljubljanski Metelkovi?

50 min

Kako pravzaprav vrednotiti ulično likovno umetnost? Kako pomemben del naše kulturne dediščine so grafiti, murali in druge poslikave, ki jih najdemo na ljubljanski Metelkovi?

Dnevnik

Dnevnik

12. 2. 2026

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

28 min

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Lahko noč, otroci!

Kako je spanček podaril potepuhu pernico

12. 2. 2026

Kako nastanejo sanje ... Pripoveduje: Ivan Rupnik. Napisal: Daniel Hevier. Prevedla: Barbara Šterbenc Svetina. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.

8 min

Kako nastanejo sanje ... Pripoveduje: Ivan Rupnik. Napisal: Daniel Hevier. Prevedla: Barbara Šterbenc Svetina. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.

Primorska kronika

Primorska kronika

12. 2. 2026

Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.

17 min

Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.

Vem!

Vem!, kviz

12. 2. 2026

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.

25 min

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.

Odprta knjiga na radiu

Tadej Golob: Jezero 42/45

12. 2. 2026

Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.

17 min

Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.

Radijski dnevnik

Obrambni ministri članic Nata pozdravili okrepljeno delovanje na skrajnem severu in zavezanost Ukrajini

12. 2. 2026

Odsotnost ameriškega obrambnega ministra na zasedanju preostalih kolegov v severnoatlantskem zavezništvu v Bruslju bi lahko pomenila nasprotno, a generalni sekretar NATA Mark Rutte zagotavlja, da so Združene države trdno usidrane v zavezništvu ter da mu odnosi v zavezništvu vlivajo optimizem. Druge teme: - Po dveh smrtih in številnih protestih ameriška vlada končuje operacije proti nezakonitim priseljencem v Minnesoti. - Državnega podjetja za urejanje voda letos ne bo, ministrstvo o konceptu njegove organizacije še odloča - Tudi v Mariboru pomisleki o graditvi sežigalnice odpadkov, napovedano je tudi odločanje na referendumu.

21 min

Odsotnost ameriškega obrambnega ministra na zasedanju preostalih kolegov v severnoatlantskem zavezništvu v Bruslju bi lahko pomenila nasprotno, a generalni sekretar NATA Mark Rutte zagotavlja, da so Združene države trdno usidrane v zavezništvu ter da mu odnosi v zavezništvu vlivajo optimizem. Druge teme: - Po dveh smrtih in številnih protestih ameriška vlada končuje operacije proti nezakonitim priseljencem v Minnesoti. - Državnega podjetja za urejanje voda letos ne bo, ministrstvo o konceptu njegove organizacije še odloča - Tudi v Mariboru pomisleki o graditvi sežigalnice odpadkov, napovedano je tudi odločanje na referendumu.

Tele M

Tele M, regionalna aktualno-informativna oddaja

12. 2. 2026

Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.

19 min

Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.

Naval na šport

Zadnji nastop Ilke Štuhec na olimpijskih igrah, odbojkarji ACH gostijo sloviti Trentino

12. 2. 2026

Z ženskim superveleslalomom v Cortini d'Ampezzo so se na letošnjih olimpijskih igrah končala tekmovanja alpskih smučarjev v hitrih disciplinah. Zadnjič je na največjem zimskem športnem dogodku nastopila tudi edina slovenska predstavnica Ilka Štuhec. V domačih športnih logih pa se bo nocoj nadaljevala odbojkarska liga prvakov. Ljubljanski ACH Volley bo v dvorani Tivoli gostil eno najuspešnejših evropskih ekip, slovito moštvo iz Trentina.

9 min

Z ženskim superveleslalomom v Cortini d'Ampezzo so se na letošnjih olimpijskih igrah končala tekmovanja alpskih smučarjev v hitrih disciplinah. Zadnjič je na največjem zimskem športnem dogodku nastopila tudi edina slovenska predstavnica Ilka Štuhec. V domačih športnih logih pa se bo nocoj nadaljevala odbojkarska liga prvakov. Ljubljanski ACH Volley bo v dvorani Tivoli gostil eno najuspešnejših evropskih ekip, slovito moštvo iz Trentina.

Ugriznimo znanost

Ozonska luknja

12. 2. 2026

Sonce oddaja za nas škodljivo ultravijolično sevanje. Pred njim naš planet in življenje na njem varuje nevidni ščit – ozonska plast od 12 do 25 km nad Zemljo, ki absorbira UV-sevanje. Toda v 80. letih prejšnjega stoletja so znanstveniki ugotovili, da se ozonska plast nad Zemljo tanjša. Ko je plast tanjša ali poškodovana, je zemeljska površina izpostavljena močnejšim žarkom. Ti pri ljudeh povečujejo tveganje za kožnega raka, povzročajo poškodbe oči, škodujejo pa tudi ekosistemom, zlasti planktonu v oceanih. Meritve zadnjih desetletij pa kažejo, da se ozonska plast postopno obnavlja. Kako nam je to uspelo?

24 min

Sonce oddaja za nas škodljivo ultravijolično sevanje. Pred njim naš planet in življenje na njem varuje nevidni ščit – ozonska plast od 12 do 25 km nad Zemljo, ki absorbira UV-sevanje. Toda v 80. letih prejšnjega stoletja so znanstveniki ugotovili, da se ozonska plast nad Zemljo tanjša. Ko je plast tanjša ali poškodovana, je zemeljska površina izpostavljena močnejšim žarkom. Ti pri ljudeh povečujejo tveganje za kožnega raka, povzročajo poškodbe oči, škodujejo pa tudi ekosistemom, zlasti planktonu v oceanih. Meritve zadnjih desetletij pa kažejo, da se ozonska plast postopno obnavlja. Kako nam je to uspelo?

Banchetto musicale

Seviqc: Fortepiano Ensemble

12. 2. 2026

Ta teden vstopamo v cikel devetih oddaj, v katerih bomo poslušali posnetke koncertov, ki so potekali v okviru dejavnosti festivala stare glasbe Seviqc. Otvoritveni koncert z naslovom Mozart in Beethoven za klavir in pihala je potekal 8. avgusta 2025 v Narodnem domu v Celju, na njem pa je Fortepiano Ensemble izvedel Kvintet za klavir, klarinet, oboo, rog in fagot v Es-duru, K. 452 Wolfganga Amadeusa Mozarta ter Kvintet za klavir, oboo, klarinet, fagot in rog v Es-duru, op. 16 Ludwiga van Beethovna. Fortepiano ensemble: Michele Bolla, klavir s kladivci Paolo Faldi, klasična oboa Luca Lucchetta, klasični klarinet Elisa Bognetti, klasični rog Stefano Sopranzi, klasični fagot

91 min

Ta teden vstopamo v cikel devetih oddaj, v katerih bomo poslušali posnetke koncertov, ki so potekali v okviru dejavnosti festivala stare glasbe Seviqc. Otvoritveni koncert z naslovom Mozart in Beethoven za klavir in pihala je potekal 8. avgusta 2025 v Narodnem domu v Celju, na njem pa je Fortepiano Ensemble izvedel Kvintet za klavir, klarinet, oboo, rog in fagot v Es-duru, K. 452 Wolfganga Amadeusa Mozarta ter Kvintet za klavir, oboo, klarinet, fagot in rog v Es-duru, op. 16 Ludwiga van Beethovna. Fortepiano ensemble: Michele Bolla, klavir s kladivci Paolo Faldi, klasična oboa Luca Lucchetta, klasični klarinet Elisa Bognetti, klasični rog Stefano Sopranzi, klasični fagot

Šport

Olimpijski dnevnik

12. 2. 2026

Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.

3 min

Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.

Aktualno regionalno

Aktualno regionalno

12. 2. 2026

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.

7 min

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.

Poročila

Poročila ob petih

12. 2. 2026

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

7 min

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Vreme

Vreme ob 17h

12. 2. 2026

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

1 min

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Pol ure kulture

Zora Vianneya Lefebvra v Šmarjah, Kozmonavti na Berlinalu in premiera Leta v MGL

12. 2. 2026

Francoski slikar Vianney Lefebvre v slovenski Istri živi in ustvarja že skoraj desetletje. V Domu krajanov v Šmarjah se predstavlja z novim ciklom del v slogu abstraktnega ekspresionizma, ki ga je naslovil Het gloren ali Zora – nova svetloba dneva. Kulturno dogajanje se seli tudi čez mejo: v Berlinu se začenja 76. mednarodni filmski festival Berlinale. Medtem ko se bo za zlatega in srebrne medvede potegovalo 22 filmov, slovenske barve v programu zastopa kratki animirani film Lea Černica z naslovom Kozmonavti, ki bo tam doživel svetovno premiero. Vrhunec večera na domačih odrih pripravljajo v Mestnem gledališču ljubljanskem. Nocoj bodo premierno uprizorili predstavo z naslovom Leta v režiji Jaše Kocelija. Nastala je na osnovi istoimenskega avtobiografskega romana francoske nobelovke za literaturo Annie Ernaux. Glasbeno ogrlico oddaje je Armando Šturman stkal s pravo eksplozijo ritmov. V izbor je vpletel skladbe francoske skupine Les Bombes 2 Bal in jim dodal še slovenske Bombe.

33 min

Francoski slikar Vianney Lefebvre v slovenski Istri živi in ustvarja že skoraj desetletje. V Domu krajanov v Šmarjah se predstavlja z novim ciklom del v slogu abstraktnega ekspresionizma, ki ga je naslovil Het gloren ali Zora – nova svetloba dneva. Kulturno dogajanje se seli tudi čez mejo: v Berlinu se začenja 76. mednarodni filmski festival Berlinale. Medtem ko se bo za zlatega in srebrne medvede potegovalo 22 filmov, slovenske barve v programu zastopa kratki animirani film Lea Černica z naslovom Kozmonavti, ki bo tam doživel svetovno premiero. Vrhunec večera na domačih odrih pripravljajo v Mestnem gledališču ljubljanskem. Nocoj bodo premierno uprizorili predstavo z naslovom Leta v režiji Jaše Kocelija. Nastala je na osnovi istoimenskega avtobiografskega romana francoske nobelovke za literaturo Annie Ernaux. Glasbeno ogrlico oddaje je Armando Šturman stkal s pravo eksplozijo ritmov. V izbor je vpletel skladbe francoske skupine Les Bombes 2 Bal in jim dodal še slovenske Bombe.

Slovenija danes, regionalne novice

Slovenija danes, regionalne novice

12. 2. 2026

V novi oddaji Televizije Slovenija bomo z dopisniki po Sloveniji temeljito in vsebinsko predstavljali lokalno problematiko. Pojasnili bomo dileme lokalnih skupnosti in iskali rešitve za razvoj slovenskih občin.

7 min

V novi oddaji Televizije Slovenija bomo z dopisniki po Sloveniji temeljito in vsebinsko predstavljali lokalno problematiko. Pojasnili bomo dileme lokalnih skupnosti in iskali rešitve za razvoj slovenskih občin.

Studio ob 17.00

Pred informativnima dnevoma o izbiri nadaljnjega šolanja v luči čim boljše zaposlitve

12. 2. 2026

Izobraževalne ustanove ta konec tedna odpirajo vrata za bodoče dijake in študente. Na informativnih dnevih se bodo lahko seznanili z izobraževalnimi programi, obšolskimi dejavnostmi in možnostjo zaposlitve. Odločitev, kje nadaljevati izobraževalno pot, je zelo pomembna in za večino mladostnikov zahtevna. Pregled trga dela sicer razkriva, da je trenutno na voljo veliko delovnih mest, primanjkuje pa specifičnih znanj in kompetenc. O izbiri srednješolske in študijske smeri kot podlagi za čim boljše zaposlitvene možnosti, novostih v študijskih programih in kariernem usmerjanju mladih v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Urban Kodrič, državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije; dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem; Nives Počkar, direktorica Šolskega centra Ljubljana in predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije; Julija Pirnat, zavod za zaposlovanje.

52 min

Izobraževalne ustanove ta konec tedna odpirajo vrata za bodoče dijake in študente. Na informativnih dnevih se bodo lahko seznanili z izobraževalnimi programi, obšolskimi dejavnostmi in možnostjo zaposlitve. Odločitev, kje nadaljevati izobraževalno pot, je zelo pomembna in za večino mladostnikov zahtevna. Pregled trga dela sicer razkriva, da je trenutno na voljo veliko delovnih mest, primanjkuje pa specifičnih znanj in kompetenc. O izbiri srednješolske in študijske smeri kot podlagi za čim boljše zaposlitvene možnosti, novostih v študijskih programih in kariernem usmerjanju mladih v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Urban Kodrič, državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije; dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem; Nives Počkar, direktorica Šolskega centra Ljubljana in predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije; Julija Pirnat, zavod za zaposlovanje.

Marmelada

Katja Bidovec

12. 2. 2026

Katja Bidovec rada potuje, raziskuje in fotografira. V objektiv najraje zajema vzhodne kulture, ulično življenje, mlajše generacije in ženske. V Marmeladi o modrostih, ki jih daje pot, (ne)moči fotografije in pogledu na človeštvo.

39 min

Katja Bidovec rada potuje, raziskuje in fotografira. V objektiv najraje zajema vzhodne kulture, ulično življenje, mlajše generacije in ženske. V Marmeladi o modrostih, ki jih daje pot, (ne)moči fotografije in pogledu na človeštvo.

Mladi virtuozi

Skladatelj Maj Brinovec

12. 2. 2026

Maj Brinovec je bil lani slovenski predstavnik mednarodne skladateljske tribune Rostrum v kategorji do 30 let, za svoj skladateljski opus pa je letos prejel študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo. Skladatelj in saksofonist je svoje glasbeno izobraževanje začel na Glasbeni šoli Krško, kjer se je saksofon učil pri Matjažu Škobernetu ter glasbeno teorijo pri dr. Petru Ureku. Potem je končal študij saksofona in glasbene teorije na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pod mentorstvom Oskarja Laznika in Vitje Avsca, na Akademiji za glasbo pa je bil njegov profesor saksofona Dejan Prešiček, kompozicije pa Vito Žuraj. Poleg svoje glasbene poti bo v oddaji opisal še svoj kompozicijski slog in pristop k skladanju ter predstavil skladbi Anthem (Duo flauccord) ter Variacije Odradek (Ansambel Dissonance).

29 min

Maj Brinovec je bil lani slovenski predstavnik mednarodne skladateljske tribune Rostrum v kategorji do 30 let, za svoj skladateljski opus pa je letos prejel študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo. Skladatelj in saksofonist je svoje glasbeno izobraževanje začel na Glasbeni šoli Krško, kjer se je saksofon učil pri Matjažu Škobernetu ter glasbeno teorijo pri dr. Petru Ureku. Potem je končal študij saksofona in glasbene teorije na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pod mentorstvom Oskarja Laznika in Vitje Avsca, na Akademiji za glasbo pa je bil njegov profesor saksofona Dejan Prešiček, kompozicije pa Vito Žuraj. Poleg svoje glasbene poti bo v oddaji opisal še svoj kompozicijski slog in pristop k skladanju ter predstavil skladbi Anthem (Duo flauccord) ter Variacije Odradek (Ansambel Dissonance).

Svet kulture

Začenja se 76. mednarodni filmski festival v Berlinu

12. 2. 2026

V Berlinu se nocoj začenja 76. mednarodni filmski festival, na katerem bodo skupaj prikazali okoli 200 filmov. Za zlatega in srebrne medvede se bo v glavnem tekmovalnem programu potegovalo 22 filmov. V tekmovalnem programu Perspektive in v tekmovalnem programu kratkih filmov je zastopana tudi Slovenija. V oddaji več tudi premieri v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer na Mali sceni na oder postavljajo dramatizacijo romana Leta Annie Ernaux. Predstavo je režiral Jaša Koceli, avtorica odrske priredbe je Eva Mahkovic. Novo predstavo z naslovom Učiteljica pripravljajo tudi v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Nastala je po predlogi istoimenske slikanice avtorice Susanne Mattiangeli.

18 min

V Berlinu se nocoj začenja 76. mednarodni filmski festival, na katerem bodo skupaj prikazali okoli 200 filmov. Za zlatega in srebrne medvede se bo v glavnem tekmovalnem programu potegovalo 22 filmov. V tekmovalnem programu Perspektive in v tekmovalnem programu kratkih filmov je zastopana tudi Slovenija. V oddaji več tudi premieri v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer na Mali sceni na oder postavljajo dramatizacijo romana Leta Annie Ernaux. Predstavo je režiral Jaša Koceli, avtorica odrske priredbe je Eva Mahkovic. Novo predstavo z naslovom Učiteljica pripravljajo tudi v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Nastala je po predlogi istoimenske slikanice avtorice Susanne Mattiangeli.

Cmokci

Urejeno

12. 2. 2026

Cmokci se znajdejo sredi velikega nereda! Pospravijo ga in vse predmete postavijo na pravo mesto, pri tem pa se celo zabavajo. Kasneje uživajo v zelo pomembnem prigrizku.

3 min

Cmokci se znajdejo sredi velikega nereda! Pospravijo ga in vse predmete postavijo na pravo mesto, pri tem pa se celo zabavajo. Kasneje uživajo v zelo pomembnem prigrizku.

Seje odbora za infrastrukturo, okolje in prostor

30. redna seja Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, posnetek

12. 2. 2026

Dnevni red: 1. Predlog zakona o spremembi Zakona o voznikih (ZVoz-1H), nujni postopek 2. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu (ZZelP-M), skrajšani postopek 3. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti v železniškem prometu (ZVZelP-1B), skrajšani postopek

102 min

Dnevni red: 1. Predlog zakona o spremembi Zakona o voznikih (ZVoz-1H), nujni postopek 2. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu (ZZelP-M), skrajšani postopek 3. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti v železniškem prometu (ZVZelP-1B), skrajšani postopek

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine