Pojdite na vsebino Pojdite v osnovni meni Iščite po vsebini

Raziskujte

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Kratki Programi Oddaje Podkasti Moj 365

Dnevnik Slovencev v Italiji

Dnevnik Slovencev v Italiji

4. 2. 2026

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

23 min

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Profil

Tina Vrščaj

4. 2. 2026

Gostja oddaje Profil je pisateljica Tina Vrščaj, ki je slovensko in mednarodno literarno javnost navdušila že z romanom Na klancu, nedavno pa presenetila z njegovim romanesknim nadaljevanjem Učne ure Eve K. Voditeljica: Nina Jerman

36 min

Gostja oddaje Profil je pisateljica Tina Vrščaj, ki je slovensko in mednarodno literarno javnost navdušila že z romanom Na klancu, nedavno pa presenetila z njegovim romanesknim nadaljevanjem Učne ure Eve K. Voditeljica: Nina Jerman

Umori v Provansi

Umori v Provansi, 3/3

4. 2. 2026

V provansalskem mestecu v istem dnevu umorijo dve ženski: mlado bančno uslužbenko najdejo zadavljeno doma, starejšo gospo pa ustreljeno v vinogradu. Zdi se, da zločina nista povezana: dekle je imelo skrivnostnega zaročenca, ki ga nikakor ne morejo najti, druga žrtev pa se je iz neznanega razloga z avtobusom odpeljala na obisk k davno izgubljeni sestri. Nato pa preiskovalni sodnik Verlaque in psihologinja Marine Bonnet odkrijeta, da ima dekletov zdravnik Marcel Vannier mračno preteklost. In kako je v njeno smrt vpleten njen sodelavec Sebastien, ki se skuša znebiti dekletovega telefona, da nihče ne bi odkril njegovih sporočil? MURDER IN PROVENCE / Velika Britanija / 2022 Scenarij: Shelagh Stephenson Režija: Chloe Thomas, Steve Barron V gl. vlogah: Roger Allam, Nancy Carroll, Keala Settle

88 min

V provansalskem mestecu v istem dnevu umorijo dve ženski: mlado bančno uslužbenko najdejo zadavljeno doma, starejšo gospo pa ustreljeno v vinogradu. Zdi se, da zločina nista povezana: dekle je imelo skrivnostnega zaročenca, ki ga nikakor ne morejo najti, druga žrtev pa se je iz neznanega razloga z avtobusom odpeljala na obisk k davno izgubljeni sestri. Nato pa preiskovalni sodnik Verlaque in psihologinja Marine Bonnet odkrijeta, da ima dekletov zdravnik Marcel Vannier mračno preteklost. In kako je v njeno smrt vpleten njen sodelavec Sebastien, ki se skuša znebiti dekletovega telefona, da nihče ne bi odkril njegovih sporočil? MURDER IN PROVENCE / Velika Britanija / 2022 Scenarij: Shelagh Stephenson Režija: Chloe Thomas, Steve Barron V gl. vlogah: Roger Allam, Nancy Carroll, Keala Settle

Šport

Šport ob 22h

4. 2. 2026

Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.

3 min

Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.

Novice Radia Slovenija

Novice ob 23h

4. 2. 2026

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

2 min

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Glasni novi svet

Tomaž Grom o delu KO BO

4. 2. 2026

Tomaž Grom vsako leto na 26. januar, datum s posebnim pomenom za ustvarjalca, kontrabasista, skladatelja in filmarja, pripravi dogodek in lani je bila to predstavitev akuzmatičnega zvočnega dela KO BO na večkanalnem ozvočenju v Španskih borcih. Delo je Grom nato preoblikoval v stereo različico, ki je 26. januarja letos izšla na vinilni plošči. Ob poslušanju te se s Tomažem Gromom tudi pogovarjamo o odločitvi za izključno zvočno delo, njegovih prostorskih in pomenskih niansah.

54 min

Tomaž Grom vsako leto na 26. januar, datum s posebnim pomenom za ustvarjalca, kontrabasista, skladatelja in filmarja, pripravi dogodek in lani je bila to predstavitev akuzmatičnega zvočnega dela KO BO na večkanalnem ozvočenju v Španskih borcih. Delo je Grom nato preoblikoval v stereo različico, ki je 26. januarja letos izšla na vinilni plošči. Ob poslušanju te se s Tomažem Gromom tudi pogovarjamo o odločitvi za izključno zvočno delo, njegovih prostorskih in pomenskih niansah.

Literarni nokturno

Ksenija Čuić Bratina: V spanju prisluškujem, čakam

4. 2. 2026

Ksenija Čuić Bratina je diplomirana psihologinja, poklicno se ukvarja s psihoterapijo, je pa tudi pisateljica, mojstrica kratke prozne forme, v kateri z minimalnimi sredstvi veliko pove. Interpretka dramska igralka Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič, režija Saška Rakef. Posneto 2026. Urednica oddaje Staša Grahek.

11 min

Ksenija Čuić Bratina je diplomirana psihologinja, poklicno se ukvarja s psihoterapijo, je pa tudi pisateljica, mojstrica kratke prozne forme, v kateri z minimalnimi sredstvi veliko pove. Interpretka dramska igralka Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič, režija Saška Rakef. Posneto 2026. Urednica oddaje Staša Grahek.

Kultura

Kultura

4. 2. 2026

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

8 min

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Odmevi

Odmevi

4. 2. 2026

Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

31 min

Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Vreme

Vreme ob 22h

4. 2. 2026

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

1 min

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Seje Državnega sveta

Seje komisij Državnega sveta: 58. seja Komisije Državnega sveta za državno ureditev, posnetek

4. 2. 2026

Dnevni red: 1. Enajsto in dvanajsto poročilo o položaju romske skupnosti v Sloveniji 2. Potrditev predloga zapisnika 56. redne seje komisije 3. Pobude in vprašanja

76 min

Dnevni red: 1. Enajsto in dvanajsto poročilo o položaju romske skupnosti v Sloveniji 2. Potrditev predloga zapisnika 56. redne seje komisije 3. Pobude in vprašanja

Arsov art atelje

Maja Osojnik s ploščo Doorways (ponovitev)

4. 2. 2026

Sodobno, eksperimentalno, radiofonsko - s temi pojmi predstavljamo najnovejša zvočna iskanja, se pogovarjamo s slovenskimi skladateljicami in skladatelji ter izvajalkami in izvajalci.

73 min

Sodobno, eksperimentalno, radiofonsko - s temi pojmi predstavljamo najnovejša zvočna iskanja, se pogovarjamo s slovenskimi skladateljicami in skladatelji ter izvajalkami in izvajalci.

Zrcalo dneva

Pogajanja med Iranom in ZDA bodo v petek

4. 2. 2026

Iranski zunanji minister Abas Aragči je nocoj sporočil, da bodo pogajanja med Iranom in ZDA potekala v petek v Omanu. Udeležbo je potrdila tudi ameriška stran.

5 min

Iranski zunanji minister Abas Aragči je nocoj sporočil, da bodo pogajanja med Iranom in ZDA potekala v petek v Omanu. Udeležbo je potrdila tudi ameriška stran.

Loto žrebanje

Žrebanje Lota

4. 2. 2026

Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 860 tisoč polnoletnih Slovencev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.

5 min

Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 860 tisoč polnoletnih Slovencev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.

Tuji filmi

Eno življenje

4. 2. 2026

Resnična zgodba o siru Nicholasu Wintonu, ki je iz Čehoslovaške tik pred drugo svetovno vojno rešil 669 otrok, ki bi jih sicer nacisti zadržali in razposlali v taborišča. Nicky je obiskal Prago decembra 1938 in odkril, da družine, ki so pobegnile pred nacisti iz Nemčije in Avstrije, živijo v obupnih pogojih praktično brez hrane in strehe nad glavo ter jim grozi nacistična invazija. Takoj se je zavedel, da gre za dirko s časom. Koliko otrok bo lahko rešil s svojimi sodelavci, preden se bodo zaprle meje? 50 let kasneje - leta 1988 Nickyja preganjajo spomini na usode otrok, ki jih ni uspel pripeljati na varno v Anglijo. Obtožuje se, da ni naredil več. Šele ko ga v BBC-jevi oddaji v živo »To je življenje!« presenetijo in mu predstavijo nekatere od preživelih otrok, ki so zdaj odrasli ljudje, začne končno sprejemati usodo in se pomiri s preteklostjo… ONE LIFE / KOPROD / 2023 Režija: James Hawes / Scenarij: Lucinda Coxon, Nick Drake, Barbara Winton / Igrajo: Anthony Hopkins, Lena Olin, Johnny Flynn, Helena Bonham Carter, Tim Steed, Matilda Thorpe, Daniel Brown, Alex Sharp, Jirí Simek, Romola Garai, Barbora Vachova, Juliana Moska, Jolana Jirotková, Michal Skach, Samuel Himal in drugi …

104 min

Resnična zgodba o siru Nicholasu Wintonu, ki je iz Čehoslovaške tik pred drugo svetovno vojno rešil 669 otrok, ki bi jih sicer nacisti zadržali in razposlali v taborišča. Nicky je obiskal Prago decembra 1938 in odkril, da družine, ki so pobegnile pred nacisti iz Nemčije in Avstrije, živijo v obupnih pogojih praktično brez hrane in strehe nad glavo ter jim grozi nacistična invazija. Takoj se je zavedel, da gre za dirko s časom. Koliko otrok bo lahko rešil s svojimi sodelavci, preden se bodo zaprle meje? 50 let kasneje - leta 1988 Nickyja preganjajo spomini na usode otrok, ki jih ni uspel pripeljati na varno v Anglijo. Obtožuje se, da ni naredil več. Šele ko ga v BBC-jevi oddaji v živo »To je življenje!« presenetijo in mu predstavijo nekatere od preživelih otrok, ki so zdaj odrasli ljudje, začne končno sprejemati usodo in se pomiri s preteklostjo… ONE LIFE / KOPROD / 2023 Režija: James Hawes / Scenarij: Lucinda Coxon, Nick Drake, Barbara Winton / Igrajo: Anthony Hopkins, Lena Olin, Johnny Flynn, Helena Bonham Carter, Tim Steed, Matilda Thorpe, Daniel Brown, Alex Sharp, Jirí Simek, Romola Garai, Barbora Vachova, Juliana Moska, Jolana Jirotková, Michal Skach, Samuel Himal in drugi …

Gymnasium

Z dijakinjami SŠOF o poklicih in prihodnosti

4. 2. 2026

Dijakinje, ki sledijo svojim umetniškim sanjam, so skupaj z nami pripravile oddajo Gymnasium o tem, kako one in družba gledajo na različne poklice. Na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo Ljubljana smo namreč v okviru njihovega projektnega tedna izpeljali delavnico radijskega novinarstva, tako da so same na ljubljanskih ulicah posnele ankete, pred mikrofon pa so povabile tudi njihovega bivšega dijaka, danes profesorja na šoli, sicer pa striparja in kantavtorja Martina Ramoveša.

51 min

Dijakinje, ki sledijo svojim umetniškim sanjam, so skupaj z nami pripravile oddajo Gymnasium o tem, kako one in družba gledajo na različne poklice. Na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo Ljubljana smo namreč v okviru njihovega projektnega tedna izpeljali delavnico radijskega novinarstva, tako da so same na ljubljanskih ulicah posnele ankete, pred mikrofon pa so povabile tudi njihovega bivšega dijaka, danes profesorja na šoli, sicer pa striparja in kantavtorja Martina Ramoveša.

Tuji dokumentarci

Družba kiborgov

4. 2. 2026

Dokumentarna oddaja, posneta proti koncu leta 2022, spremlja razvoj najnaprednejšega humanoidnega robota na svetu, imenovanega AMECA. Robot, priklopljen na umetno inteligenco ChatGPT-ja, deluje, kot bi bil živ. Ali torej ljudje postajamo vse bolj usklajeni s stroji in tehnologijo ali odvisni od njih? Ali smo nemara namenjeni proti izhodu iz živalskega kraljestva in nas čaka prihodnost, kakršno slika Terminator? CYBORG SOCIETY / Velika Britanija / 2022 / Režija: Alex Verner

57 min

Dokumentarna oddaja, posneta proti koncu leta 2022, spremlja razvoj najnaprednejšega humanoidnega robota na svetu, imenovanega AMECA. Robot, priklopljen na umetno inteligenco ChatGPT-ja, deluje, kot bi bil živ. Ali torej ljudje postajamo vse bolj usklajeni s stroji in tehnologijo ali odvisni od njih? Ali smo nemara namenjeni proti izhodu iz živalskega kraljestva in nas čaka prihodnost, kakršno slika Terminator? CYBORG SOCIETY / Velika Britanija / 2022 / Režija: Alex Verner

Novice Radia Slovenija

Novice ob 21h

4. 2. 2026

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

2 min

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Ari Zona

Štiri leta potem

3. 2. 2026

Tokratna AriZONA v smeri posvetila Marku Breclju, kajti na današnji dan minevajo štiri leta od njegove smrti. Marko Brecelj je bližnjo okolico zaznamoval s svojim delovanjem na mladinskem kulturnem polju, za katerega je prejel republiško nagrado. Njega slava pa je široka in globoka, saj velja za enega najbolj formativnih umetnikov svoje dobe. Bil je »31. dobitnik Ježkove nagrade, ki jo podeljuje RTV Slovenija. V argumentaciji je žirija med ostalim zapisala, da je Brecelj v našem, pa tudi širšem kulturnem prostoru edinstven, njegova umetniška in aktivistična moč pa še toliko pomembnejša, ker prihaja z obrobja stvarnosti, kjer je zlahka spregledana. Torej starosta domače alternative scene, Marko Brecelj je vseskozi prežal in opozarjal na dnevne tegobe posameznika znotraj kapitalistične družbe, s svojimi družbeno-aktivnimi projekti pa premagoval občo apatičnost. Na svoji življenjski poti je prečkal marsikatero brv: od glasbe prek organiziranja in vodenja kulturnih organizacij, delovanja v nevladnem sektorju, čezmejnega povezovanja, publicistike, vse do politične aktivnosti in onkraj ... Mnogi ga poznajo po njegovih „performansih“, ko je utišal cerkvene zvonove, zajel ameriške marince, mizerne občinske dotacije na banki prevzel s samokolnico ali pripravil atentat na zunanjega ministra Dimitrija Rupla. Vse to se še kako odraža tudi v njegovi glasbi, ki je v nocojšnji AriZONI tudi ne bo manjkalo.

60 min

Tokratna AriZONA v smeri posvetila Marku Breclju, kajti na današnji dan minevajo štiri leta od njegove smrti. Marko Brecelj je bližnjo okolico zaznamoval s svojim delovanjem na mladinskem kulturnem polju, za katerega je prejel republiško nagrado. Njega slava pa je široka in globoka, saj velja za enega najbolj formativnih umetnikov svoje dobe. Bil je »31. dobitnik Ježkove nagrade, ki jo podeljuje RTV Slovenija. V argumentaciji je žirija med ostalim zapisala, da je Brecelj v našem, pa tudi širšem kulturnem prostoru edinstven, njegova umetniška in aktivistična moč pa še toliko pomembnejša, ker prihaja z obrobja stvarnosti, kjer je zlahka spregledana. Torej starosta domače alternative scene, Marko Brecelj je vseskozi prežal in opozarjal na dnevne tegobe posameznika znotraj kapitalistične družbe, s svojimi družbeno-aktivnimi projekti pa premagoval občo apatičnost. Na svoji življenjski poti je prečkal marsikatero brv: od glasbe prek organiziranja in vodenja kulturnih organizacij, delovanja v nevladnem sektorju, čezmejnega povezovanja, publicistike, vse do politične aktivnosti in onkraj ... Mnogi ga poznajo po njegovih „performansih“, ko je utišal cerkvene zvonove, zajel ameriške marince, mizerne občinske dotacije na banki prevzel s samokolnico ali pripravil atentat na zunanjega ministra Dimitrija Rupla. Vse to se še kako odraža tudi v njegovi glasbi, ki je v nocojšnji AriZONI tudi ne bo manjkalo.

V sredo

Toni Mulec, zmagovalec relija Dakar 2026

4. 2. 2026

Gost prve februarske oddaje je motociklist Toni Mulec, ki je na letošnji najzahtevnejši vzdržljivostni dirki, na reliju Dakar, poskrbel za zgodovinski mejnik slovenskega motošporta. 40-letni Korošec je zmagal v najštevilnejšem motociklističnem razredu rally2, v katerem je nastopalo več kot sto tekmovalcev. V skupni razvrstitvi motociklistov pa je svoj četrti Dakar končal na visokem 9. mestu ter tako presegel dosežke puščavskega lisjaka Mirana Stanovnika. V pogovoru z Markom Polakom je Mulec razkril, kako zahtevna je bila letošnja trasa relija, kako se je na eni izmed etap izgubil, predvsem pa kako srdit boj je bil med njim in tovarniškima dirkačema za zmago v razredu rally2, ki se je končal šele nekaj ur po končani dirki. Oddiha si Mulec v teh dneh ne more privoščiti, saj je že začel zbirati sredstva za svoj naslednji dakarski podvig.

30 min

Gost prve februarske oddaje je motociklist Toni Mulec, ki je na letošnji najzahtevnejši vzdržljivostni dirki, na reliju Dakar, poskrbel za zgodovinski mejnik slovenskega motošporta. 40-letni Korošec je zmagal v najštevilnejšem motociklističnem razredu rally2, v katerem je nastopalo več kot sto tekmovalcev. V skupni razvrstitvi motociklistov pa je svoj četrti Dakar končal na visokem 9. mestu ter tako presegel dosežke puščavskega lisjaka Mirana Stanovnika. V pogovoru z Markom Polakom je Mulec razkril, kako zahtevna je bila letošnja trasa relija, kako se je na eni izmed etap izgubil, predvsem pa kako srdit boj je bil med njim in tovarniškima dirkačema za zmago v razredu rally2, ki se je končal šele nekaj ur po končani dirki. Oddiha si Mulec v teh dneh ne more privoščiti, saj je že začel zbirati sredstva za svoj naslednji dakarski podvig.

Vreme

Vreme ob 19h

4. 2. 2026

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

1 min

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Šport

Šport ob 19h

4. 2. 2026

Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.

9 min

Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.

Slovenska kronika

Slovenska kronika

4. 2. 2026

Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

12 min

Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Dnevnik

Dnevnik

4. 2. 2026

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

28 min

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Srce šansona

Srce šansona

4. 2. 2026

Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo, ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.

28 min

Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo, ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.

Rončel na Obali

Peter Frampton, Peter Gabriel, Otis Taylor in Harold Mabern

6. 2. 2026

Tokratni obisk na Obali začenja Rončel z izborom skladb 75-letnega britanskega pevca in kitarista Petra Framptna. Oddajo bo nadaljeval Peter Gabriel, za njim pa še Otis Taylor. Za konec tokratnega povsem moškega izbora pa še pianist in skladatelj Harold Mabern, ki se je rodil pred 90 leti. Ponudili vam bomo izbor z njegovega albuma iz leta 1993, na katerem muzicira s samimi izvrstnimi ameriškimi jazzisti.

112 min

Tokratni obisk na Obali začenja Rončel z izborom skladb 75-letnega britanskega pevca in kitarista Petra Framptna. Oddajo bo nadaljeval Peter Gabriel, za njim pa še Otis Taylor. Za konec tokratnega povsem moškega izbora pa še pianist in skladatelj Harold Mabern, ki se je rodil pred 90 leti. Ponudili vam bomo izbor z njegovega albuma iz leta 1993, na katerem muzicira s samimi izvrstnimi ameriškimi jazzisti.

Jazz session

Avishai Cohen Trio - EBU koncert

4. 2. 2026

Leverkusener Jazztage sodi med najpomembnejše nemške jazz festivale. V bogati zgodovini je gostil največje zvezdnike, vse od Raya Charlesa do Jamieja Culluma. Novembra 2024 je tam nastopil trio slovitega kontrabasista Avishaia Cohena (ne smemo ga zamenjevati z njegovim soimenjakom na trobenti!), v katerem sta zaigrala še bobnar Roni Kaspi in pianist Guy Moskovich. Posnetek smo pridobili skozi mrežo Evropskih radijskih postaj od naših Zahodnonemških kolegov iz Kölna (WDR).

85 min

Leverkusener Jazztage sodi med najpomembnejše nemške jazz festivale. V bogati zgodovini je gostil največje zvezdnike, vse od Raya Charlesa do Jamieja Culluma. Novembra 2024 je tam nastopil trio slovitega kontrabasista Avishaia Cohena (ne smemo ga zamenjevati z njegovim soimenjakom na trobenti!), v katerem sta zaigrala še bobnar Roni Kaspi in pianist Guy Moskovich. Posnetek smo pridobili skozi mrežo Evropskih radijskih postaj od naših Zahodnonemških kolegov iz Kölna (WDR).

Lahko noč, otroci!

O čarovniku, ki ni znal čarati

4. 2. 2026

Od zaljubljenosti pa se mu je že kar vrtelo … Pripoveduje: Draga Potočnjak. Napisala: Liljana Praprotnik Zupančič. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.

14 min

Od zaljubljenosti pa se mu je že kar vrtelo … Pripoveduje: Draga Potočnjak. Napisala: Liljana Praprotnik Zupančič. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.

Primorska kronika

Primorska kronika

4. 2. 2026

Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.

17 min

Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.

Vem!

Vem!, kviz

4. 2. 2026

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.

25 min

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.

Odprta knjiga na radiu

Tadej Golob: Jezero 36/45

4. 2. 2026

Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.

20 min

Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.

Aktualno regionalno

Aktualno regionalno

4. 2. 2026

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.

7 min

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.

Radijski dnevnik

V Abu Dabiju končan prvi dan pogovorov med Rusijo in Ukrajino

4. 2. 2026

V Abu Dabiju se je končal prvi dan novih pogovorov med Ukrajino, Rusijo in Združenimi državami o končanju vojne v Ukrajini. Vpletene strani so o podrobnostih redkobesedne, ukrajinska stran je pogovore označila za vsebinske in plodne. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je nakazal, da bo tako še nekaj časa. Dokler ne bo pravega preboja, verjetno tudi ne bomo slišali kaj dosti o napredku, je dejal Rubio. V oddaji tudi o teh temah: - Ameriška migracijska agencija ICE iz Minnesote umika dobro četrtino pripadnikov. - Država energetsko intenzivnim podjetjem ponuja 30 milijonov evrov pomoči. - Idrijski zdravstveni dom bo moral poiskati koncesionarja za sanitetne prevoze.

19 min

V Abu Dabiju se je končal prvi dan novih pogovorov med Ukrajino, Rusijo in Združenimi državami o končanju vojne v Ukrajini. Vpletene strani so o podrobnostih redkobesedne, ukrajinska stran je pogovore označila za vsebinske in plodne. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je nakazal, da bo tako še nekaj časa. Dokler ne bo pravega preboja, verjetno tudi ne bomo slišali kaj dosti o napredku, je dejal Rubio. V oddaji tudi o teh temah: - Ameriška migracijska agencija ICE iz Minnesote umika dobro četrtino pripadnikov. - Država energetsko intenzivnim podjetjem ponuja 30 milijonov evrov pomoči. - Idrijski zdravstveni dom bo moral poiskati koncesionarja za sanitetne prevoze.

Pol ure kulture

Na Goriškem oživljajo dediščino glažutarstva

4. 2. 2026

Odpravljamo se po poteh glažutarjev – s projektom, ki ob ureditvi štirih tematskih poti med drugim prinaša razstave, vzpostavitev forme vive kiparskih izdelkov iz stekla ter snemanje dokumentarnega filma. V oddaji nadaljujemo niz predstavitev letošnjih nagrajencev Prešernovega sklada. Slišali boste zvočna zapisa o pesnici Ani Pepelnik ter režiserki Petri Seliškar. Z glasbenim izborom Iztoka Novaka Easyja obeležujemo svetovni dan boja proti raku.

33 min

Odpravljamo se po poteh glažutarjev – s projektom, ki ob ureditvi štirih tematskih poti med drugim prinaša razstave, vzpostavitev forme vive kiparskih izdelkov iz stekla ter snemanje dokumentarnega filma. V oddaji nadaljujemo niz predstavitev letošnjih nagrajencev Prešernovega sklada. Slišali boste zvočna zapisa o pesnici Ani Pepelnik ter režiserki Petri Seliškar. Z glasbenim izborom Iztoka Novaka Easyja obeležujemo svetovni dan boja proti raku.

Tele M

Tele M, regionalna aktualno-informativna oddaja

4. 2. 2026

Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.

20 min

Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.

Čas, prostor in glasba

Beethovnova violina

4. 2. 2026

Dve romanci za violino in orkester ter violinski koncert Beethovnu niso prinesli opaznega uspeha; čas pa je nerazumevanje skladateljevih sodobnikov popravil. In res: Beethovnova glasba je ovrednotila vse, kar je bilo ustvarjeno pred njo, in daje vzlet tudi glasbi, ki je nastala po njej.

58 min

Dve romanci za violino in orkester ter violinski koncert Beethovnu niso prinesli opaznega uspeha; čas pa je nerazumevanje skladateljevih sodobnikov popravil. In res: Beethovnova glasba je ovrednotila vse, kar je bilo ustvarjeno pred njo, in daje vzlet tudi glasbi, ki je nastala po njej.

Cederama

Maro – So Much Has Changed

4. 2. 2026

Portugalka Maro z izvrstnim novim delom že sedmič nastopa kot solistka. Ob tem je 31-letna posnela tudi dve kolaborativni deli. Prav tako je nastopala s številnimi znanimi pop in rock solisti (Eric Clapton) ter tudi s komponistom in aranžerjem Jacobom Collierjem, svojim kolegom z bostonske akademije Berklee. Maro na Collierjevem tretjem albumu Djesse, vol. 2 (2019) zastopa song Lua. Indie-folk, indie-pop in celo neosoul, nemalokrat navdihnjen s funkom, ter še ščepec skritega fado patosa – vse to sodi v izrazni okvir lizbonske kantavorice in klavirske virtuozinje ter čutne vokalistke Maro. Veliko tehtnih razlogov za upravičeno posebno pozornost, ki jo namenjamo Marinemu veličastnemu novemu delu So Much Has Changed. .

19 min

Portugalka Maro z izvrstnim novim delom že sedmič nastopa kot solistka. Ob tem je 31-letna posnela tudi dve kolaborativni deli. Prav tako je nastopala s številnimi znanimi pop in rock solisti (Eric Clapton) ter tudi s komponistom in aranžerjem Jacobom Collierjem, svojim kolegom z bostonske akademije Berklee. Maro na Collierjevem tretjem albumu Djesse, vol. 2 (2019) zastopa song Lua. Indie-folk, indie-pop in celo neosoul, nemalokrat navdihnjen s funkom, ter še ščepec skritega fado patosa – vse to sodi v izrazni okvir lizbonske kantavorice in klavirske virtuozinje ter čutne vokalistke Maro. Veliko tehtnih razlogov za upravičeno posebno pozornost, ki jo namenjamo Marinemu veličastnemu novemu delu So Much Has Changed. .

Naval na šport

Hokej in odštevanje do olimpijskih iger

4. 2. 2026

Slovenska hokejska reprezentanca se je pred prijateljskim turnirjem v Edinburgu zbrala na Bledu, pogledujemo pa proti zimskim olimpijskim igram, ki se bodo začele čez dva dni.

8 min

Slovenska hokejska reprezentanca se je pred prijateljskim turnirjem v Edinburgu zbrala na Bledu, pogledujemo pa proti zimskim olimpijskim igram, ki se bodo začele čez dva dni.

TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio

Izzivi dolgega covida

4. 2. 2026

Pred skoraj šestimi leti je pandemija covida-19 ohromila zdravstvene sisteme, gospodarstva in javno življenje. Kako se je virus spreminjal, kaj vemo o bolezni danes, kakšne posledice lahko pusti v telesu in kdaj se razvije v dolgi covid? O tem bomo spregovorili z infektologinjo izr. prof. dr. Tatjano Lejko Zupanc in nekdanjo vrhunsko športnico Saro Isaković.

25 min

Pred skoraj šestimi leti je pandemija covida-19 ohromila zdravstvene sisteme, gospodarstva in javno življenje. Kako se je virus spreminjal, kaj vemo o bolezni danes, kakšne posledice lahko pusti v telesu in kdaj se razvije v dolgi covid? O tem bomo spregovorili z infektologinjo izr. prof. dr. Tatjano Lejko Zupanc in nekdanjo vrhunsko športnico Saro Isaković.

TV klinika z Davidom Zupančičem

Izzivi dolgega covida

4. 2. 2026

Pred skoraj šestimi leti je pandemija covida-19 ohromila zdravstvene sisteme, gospodarstva in javno življenje. Kako se je virus spreminjal, kaj vemo o bolezni danes, kakšne posledice lahko pusti v telesu in kdaj se razvije v dolgi covid? O tem bomo spregovorili z infektologinjo izr. prof. dr. Tatjano Lejko Zupanc in nekdanjo vrhunsko športnico Saro Isaković.

25 min

Pred skoraj šestimi leti je pandemija covida-19 ohromila zdravstvene sisteme, gospodarstva in javno življenje. Kako se je virus spreminjal, kaj vemo o bolezni danes, kakšne posledice lahko pusti v telesu in kdaj se razvije v dolgi covid? O tem bomo spregovorili z infektologinjo izr. prof. dr. Tatjano Lejko Zupanc in nekdanjo vrhunsko športnico Saro Isaković.

Mladi mladim

Kam po znanje? Vse, kar morate vedeti pred informativnimi dnevi

4. 2. 2026

Informativni dnevi za bodoče dijake in študente so tik pred vrati. Kako izbrati pravo srednjo šolo ali fakulteto in na kaj je treba biti pozoren ob vpisu? Odgovore smo našli z gosti v studiu. Z nami so bili dr. Sabina Žnidaršič iz Visokošolske prijavno-informacijske službe Univerze v Ljubljani, Pina Slaček, v. d. prorektorice za študentska vprašanja na mariborski Univerzi in Luka Krapež, sekretar za univerzitetno politiko in izobrazevanje ŠOUM.

44 min

Informativni dnevi za bodoče dijake in študente so tik pred vrati. Kako izbrati pravo srednjo šolo ali fakulteto in na kaj je treba biti pozoren ob vpisu? Odgovore smo našli z gosti v studiu. Z nami so bili dr. Sabina Žnidaršič iz Visokošolske prijavno-informacijske službe Univerze v Ljubljani, Pina Slaček, v. d. prorektorice za študentska vprašanja na mariborski Univerzi in Luka Krapež, sekretar za univerzitetno politiko in izobrazevanje ŠOUM.

Dokumentarci – kulturno-umetniški

Pivovarska vojna

4. 2. 2026

Navezanost na blagovno znamko piva mnogi primerjajo s pripadnostjo nogometnemu klubu ali celo veri. Piva se ne zamenja! Tudi zato je bila Slovenija dolgo razdeljena na pol, na pivce piva z rdečo in pivce piva z zeleno nalepko, Union in Laško. Delitev je presegla običajno navijaštvo in tekmovanje, oviranje, nagajanje, poskusi prevzema so prerasli v vojno. Prevzemna vojna dveh pivovarn pa je s podporo politike odprla vrata tajkunizaciji Slovenije, ki se je končala z več milijardno bančno luknjo. Med najbolj zlorabljenimi žrtvami vojne je bil nacionalni interes. Od dela, znanja in denarja številnih generacij, ni ostalo nič. Usoda naroda, karakter posameznikov, vse, kar je značilno za sistem in državo, v eni zgodbi. Pivovarska vojna. Scenarij in režija Zvezdan Martić.

50 min

Navezanost na blagovno znamko piva mnogi primerjajo s pripadnostjo nogometnemu klubu ali celo veri. Piva se ne zamenja! Tudi zato je bila Slovenija dolgo razdeljena na pol, na pivce piva z rdečo in pivce piva z zeleno nalepko, Union in Laško. Delitev je presegla običajno navijaštvo in tekmovanje, oviranje, nagajanje, poskusi prevzema so prerasli v vojno. Prevzemna vojna dveh pivovarn pa je s podporo politike odprla vrata tajkunizaciji Slovenije, ki se je končala z več milijardno bančno luknjo. Med najbolj zlorabljenimi žrtvami vojne je bil nacionalni interes. Od dela, znanja in denarja številnih generacij, ni ostalo nič. Usoda naroda, karakter posameznikov, vse, kar je značilno za sistem in državo, v eni zgodbi. Pivovarska vojna. Scenarij in režija Zvezdan Martić.

Izluščeno

Pustno doživetje na kulturni praznik

4. 2. 2026

Februar je v znamenju slovenskega kulturnega praznika in pusta. Oboje naenkrat pa lahko v nedeljo doživite v Slovenskem etnografskem muzeju, kjer bodo prav na kulturni praznik cerkljanski laufarji pripravili posebno doživetje. FOTO: Tomo Jeseničnik, Slovenski etnografski muzej

3 min

Februar je v znamenju slovenskega kulturnega praznika in pusta. Oboje naenkrat pa lahko v nedeljo doživite v Slovenskem etnografskem muzeju, kjer bodo prav na kulturni praznik cerkljanski laufarji pripravili posebno doživetje. FOTO: Tomo Jeseničnik, Slovenski etnografski muzej

Šport

Šport ob 17h

4. 2. 2026

Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.

2 min

Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.

Poročila

Poročila ob petih

4. 2. 2026

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

8 min

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Vreme

Vreme ob 17h

4. 2. 2026

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

1 min

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Slovenija danes, regionalne novice

Slovenija danes, regionalne novice

4. 2. 2026

V novi oddaji Televizije Slovenija bomo z dopisniki po Sloveniji temeljito in vsebinsko predstavljali lokalno problematiko. Pojasnili bomo dileme lokalnih skupnosti in iskali rešitve za razvoj slovenskih občin.

7 min

V novi oddaji Televizije Slovenija bomo z dopisniki po Sloveniji temeljito in vsebinsko predstavljali lokalno problematiko. Pojasnili bomo dileme lokalnih skupnosti in iskali rešitve za razvoj slovenskih občin.

Studio ob 17.00

Bodo ZDA in Rusija dosegle nov dogovor o jedrskem nadzoru v svetu?

4. 2. 2026

Jutri preneha veljati Novi start, zadnji sporazum, ki je omejeval kopičenje in razvijanje jedrskega orožja v Rusiji in Združenih državah Amerike in ga je povozil čas. Eden od vzrokov, da ga velesili ne podaljšata, je vojna v Ukrajini. Še bolj verjeten vzrok pa je vse večja dostopnost jedrske tehnologije tudi državam, ki so se še nedavno spopadale z revščino, predvsem Kitajski. Na jedrska vrata trka tudi Iran in vrsta drugih držav, za katere niti ne vemo. Bi dogovor o kriznih žariščih in vplivnih območjih med Združenimi državami Amerike in Rusijo lahko vzpostavil novo zaupanje in nov sistem jedrskega nadzora, ki bi vključeval tudi druge države? O tem v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: dr. Jelena Juvan, FDV Univerza v Ljubljani; mag. Miroslav Gregorič, strokovnjak za jedrsko varnost; poslanec Svobode v državnem zboru; Jožef Kunič, upokojeni veleposlanik Republike Slovenije Karmen Švegl, dopisnica RTV Slovenija iz Bližnjega vzhoda. Avtor oddaje Marjan Vešligaj.

57 min

Jutri preneha veljati Novi start, zadnji sporazum, ki je omejeval kopičenje in razvijanje jedrskega orožja v Rusiji in Združenih državah Amerike in ga je povozil čas. Eden od vzrokov, da ga velesili ne podaljšata, je vojna v Ukrajini. Še bolj verjeten vzrok pa je vse večja dostopnost jedrske tehnologije tudi državam, ki so se še nedavno spopadale z revščino, predvsem Kitajski. Na jedrska vrata trka tudi Iran in vrsta drugih držav, za katere niti ne vemo. Bi dogovor o kriznih žariščih in vplivnih območjih med Združenimi državami Amerike in Rusijo lahko vzpostavil novo zaupanje in nov sistem jedrskega nadzora, ki bi vključeval tudi druge države? O tem v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: dr. Jelena Juvan, FDV Univerza v Ljubljani; mag. Miroslav Gregorič, strokovnjak za jedrsko varnost; poslanec Svobode v državnem zboru; Jožef Kunič, upokojeni veleposlanik Republike Slovenije Karmen Švegl, dopisnica RTV Slovenija iz Bližnjega vzhoda. Avtor oddaje Marjan Vešligaj.

Mojstri samospeva

Samospevi Arnolda Schönberga, 2. del

4. 2. 2026

Tudi tokratna oddaja bo namenjena glasbi Arnolda Schönberga, skladatelja, pri katerem morda najprej pomislimo na dodekafonijo in serialnost. Njegovi zgodnji samospevi pa so povsem drugačni in edinstveni, tako glede uporabe kompozicijske tehnike kot v izrazu. V njih lahko prepoznamo vplive drugih skladateljev, najbolj Aleksandra Zemljinskega, ki je bil njegov mentor, pa tudi prijatelj in svak in hkrati tisti, ki ga je uvedel v principe komponiranja, značilne za Brahmsa in Wagnerja. Letos mineva 75 let od njegove smrti.

25 min

Tudi tokratna oddaja bo namenjena glasbi Arnolda Schönberga, skladatelja, pri katerem morda najprej pomislimo na dodekafonijo in serialnost. Njegovi zgodnji samospevi pa so povsem drugačni in edinstveni, tako glede uporabe kompozicijske tehnike kot v izrazu. V njih lahko prepoznamo vplive drugih skladateljev, najbolj Aleksandra Zemljinskega, ki je bil njegov mentor, pa tudi prijatelj in svak in hkrati tisti, ki ga je uvedel v principe komponiranja, značilne za Brahmsa in Wagnerja. Letos mineva 75 let od njegove smrti.

Slovenski vodni krog

Polskava

4. 2. 2026

Polskava je reka, ki se kot tanka, a odločna črta zarisuje čez Dravsko polje in vzhodno Pohorje. Izviri jo napajajo v zelenem objemu pod Žigartovim vrhom, kjer voda priteče izmed skal in se iz številnih potočkov, ki se zlivajo z Areha in Frajhajma, oblikuje v reko. V zgornjem delu teče po prodnatih koritih in gozdnih grapah. V Zgornji Polskavi preide v ravnino in si nadene novo podobo. Značilni pohorski potok, ki si je vrezal pot skozi metamorfne kamnine, se v spodnjem toku razliva čez ilovnato-peščene naplavine. Na izhodu iz gozdnate divjine nastane širok vršaj, življenjski prostor za številne vasi in polja. Polskava je reka dveh svetov: divjine in ravnine. Reko Polskavo odlikuje krajinska pestrost – od silovitih pohorskih hudournikov do melioriranih ravnic. Gozdni griči nad izvirom so varuhi vode. Ob vsakem močnejšem nalivu pa iztisnejo silne tokove, ki drsijo navzdol – med ljudi, na polja, skozi čas.

25 min

Polskava je reka, ki se kot tanka, a odločna črta zarisuje čez Dravsko polje in vzhodno Pohorje. Izviri jo napajajo v zelenem objemu pod Žigartovim vrhom, kjer voda priteče izmed skal in se iz številnih potočkov, ki se zlivajo z Areha in Frajhajma, oblikuje v reko. V zgornjem delu teče po prodnatih koritih in gozdnih grapah. V Zgornji Polskavi preide v ravnino in si nadene novo podobo. Značilni pohorski potok, ki si je vrezal pot skozi metamorfne kamnine, se v spodnjem toku razliva čez ilovnato-peščene naplavine. Na izhodu iz gozdnate divjine nastane širok vršaj, življenjski prostor za številne vasi in polja. Polskava je reka dveh svetov: divjine in ravnine. Reko Polskavo odlikuje krajinska pestrost – od silovitih pohorskih hudournikov do melioriranih ravnic. Gozdni griči nad izvirom so varuhi vode. Ob vsakem močnejšem nalivu pa iztisnejo silne tokove, ki drsijo navzdol – med ljudi, na polja, skozi čas.


Čakalna vrsta

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine