Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Big Band RTV Slovenija letos obeležuje 80 let in tako velja za enega najstarejših jazzovskih orkestrov na svetu. Orkester je leta 1945 zbral Bojan Adamič, leta 1964 je vodenje prevzel Jože Privšek. V 70. in 80. letih je orkester dosegel izjemno visok nivo igranja in kosal se je lahko z orkestri po vsem svetu. Takrat so v njem med drugim igrali solisti trobentač Petar Ugrin, saksofonista Andy Arnol in Tone Janša, pianist Silvester Stingl ter bobnar Ratko Divjak. Je pa v orkestru med letoma 1962 in 2000 igral tudi eden najboljših »screamerjev«, oziroma prvih trobentačev v Evropi, to je bil trobentač Pavel Grašič, ki je v njem pustil izjemen pečat. Pavel Grašič je danes v 86. letu starosti in je najstarejši nekdanji član orkestra. Še vedno je aktiven ter vitalen in je tudi v spominu ohranil še ogromno dogodkov in podatkov, povezanih z orkestrom.
Big Band RTV Slovenija letos obeležuje 80 let in tako velja za enega najstarejših jazzovskih orkestrov na svetu. Orkester je leta 1945 zbral Bojan Adamič, leta 1964 je vodenje prevzel Jože Privšek. V 70. in 80. letih je orkester dosegel izjemno visok nivo igranja in kosal se je lahko z orkestri po vsem svetu. Takrat so v njem med drugim igrali solisti trobentač Petar Ugrin, saksofonista Andy Arnol in Tone Janša, pianist Silvester Stingl ter bobnar Ratko Divjak. Je pa v orkestru med letoma 1962 in 2000 igral tudi eden najboljših »screamerjev«, oziroma prvih trobentačev v Evropi, to je bil trobentač Pavel Grašič, ki je v njem pustil izjemen pečat. Pavel Grašič je danes v 86. letu starosti in je najstarejši nekdanji član orkestra. Še vedno je aktiven ter vitalen in je tudi v spominu ohranil še ogromno dogodkov in podatkov, povezanih z orkestrom.
Pred kulturnim praznikom je gost v oddaji Intervju karizmatični dramski igralec in filmski Prešeren – Pavle Ravnohrib. Gost uvodoma preseneti z opisom preživljanja svojega prostega časa, ki ga še vedno namenja za delo na kmetiji. Košnja, delo s traktorjem, skrb za živino – to so njegova vsakodnevna opravila. Pomembna mu je ohranitev kmetstva in kulturne krajine. Kot pove, se ljudje iz mesta pogosto ne zavedajo, čemu vse se odrekajo ljudje, ki skrbijo za pokošene senožeti. Zaklanec pri Horjulu, kjer živi, je bil v središču medvojnega nasilja, saj so revolucionarji najprej umorili priljubljenega župana Bastiča in njegovo ženo ter pozneje še skupino deklet. Travmatična preteklost še vedno vpliva na te kraje in tudi nanj, zlasti usoda očeta, ki je bil zaupnik Osvobodilne fronte in poslan v koncentracijsko taborišče. Njegovi načelnost in zvestoba sta mu močan zgled. V nadaljevanju predstavi, kako se mu je kot kmečkemu fantu sploh uspelo prebiti na AGRFT. Svoje igralske veščine je izpilil v Mladinskem gledališču, ki je takrat preraslo v eno od najboljših v tedanji državi. Ravnohrib spregovori tudi o režimskem nadzoru kulture in gledališča, o tem, kako so nekateri takrat in danes čaščeni »disidentov«, ki naj bi si upali več, to lahko počeli zaradi režima. Njihova prava narava se je pokazala po osamosvojitvi. Z voditeljem sta se dotaknila kariernega presežka – Ravnohribe vloge Prešerna v istoimenski nadaljevanki in filmu. To ga je izstrelilo med najuglednejše igralce. Kljub temu ga je Prešernova nagrada vsakič »zgrešila«, za kar so, kot pravi, poskrbeli vplivni režimski ljudje iz gledaliških vrst. Kar 22 let je na javni televiziji vodil legendarni kviz Male sive celice. Sedaj je član ansambla Anton Podbevšek teater iz Novega mesta. Meni, da je njegovo poslanstvo na nastopih ozaveščati ljudi, zlasti mladino, o tem, da jim ni treba skrivati svojega prepričanja in vere, ampak se lahko pogumno postavijo za svoje vrednote. Ob koncu pogovora je izrazil ogorčenje nad stanjem duha v slovenski družbi in zlorabo kulture za politični ekstremizem. Na vprašanje, kaj bi rekel France Prešeren, če bi se v teh časih pojavil med nami, pa je hudomušno pripomnil, da bi bil šokiran in bi se vrnil, od koder je prišel. Voditelj: Jože Možina
Pred kulturnim praznikom je gost v oddaji Intervju karizmatični dramski igralec in filmski Prešeren – Pavle Ravnohrib. Gost uvodoma preseneti z opisom preživljanja svojega prostega časa, ki ga še vedno namenja za delo na kmetiji. Košnja, delo s traktorjem, skrb za živino – to so njegova vsakodnevna opravila. Pomembna mu je ohranitev kmetstva in kulturne krajine. Kot pove, se ljudje iz mesta pogosto ne zavedajo, čemu vse se odrekajo ljudje, ki skrbijo za pokošene senožeti. Zaklanec pri Horjulu, kjer živi, je bil v središču medvojnega nasilja, saj so revolucionarji najprej umorili priljubljenega župana Bastiča in njegovo ženo ter pozneje še skupino deklet. Travmatična preteklost še vedno vpliva na te kraje in tudi nanj, zlasti usoda očeta, ki je bil zaupnik Osvobodilne fronte in poslan v koncentracijsko taborišče. Njegovi načelnost in zvestoba sta mu močan zgled. V nadaljevanju predstavi, kako se mu je kot kmečkemu fantu sploh uspelo prebiti na AGRFT. Svoje igralske veščine je izpilil v Mladinskem gledališču, ki je takrat preraslo v eno od najboljših v tedanji državi. Ravnohrib spregovori tudi o režimskem nadzoru kulture in gledališča, o tem, kako so nekateri takrat in danes čaščeni »disidentov«, ki naj bi si upali več, to lahko počeli zaradi režima. Njihova prava narava se je pokazala po osamosvojitvi. Z voditeljem sta se dotaknila kariernega presežka – Ravnohribe vloge Prešerna v istoimenski nadaljevanki in filmu. To ga je izstrelilo med najuglednejše igralce. Kljub temu ga je Prešernova nagrada vsakič »zgrešila«, za kar so, kot pravi, poskrbeli vplivni režimski ljudje iz gledaliških vrst. Kar 22 let je na javni televiziji vodil legendarni kviz Male sive celice. Sedaj je član ansambla Anton Podbevšek teater iz Novega mesta. Meni, da je njegovo poslanstvo na nastopih ozaveščati ljudi, zlasti mladino, o tem, da jim ni treba skrivati svojega prepričanja in vere, ampak se lahko pogumno postavijo za svoje vrednote. Ob koncu pogovora je izrazil ogorčenje nad stanjem duha v slovenski družbi in zlorabo kulture za politični ekstremizem. Na vprašanje, kaj bi rekel France Prešeren, če bi se v teh časih pojavil med nami, pa je hudomušno pripomnil, da bi bil šokiran in bi se vrnil, od koder je prišel. Voditelj: Jože Možina
Katoliški škof – zgled podpore narodnega napredka “Miklova Zala” − ena najbolj priljubljenih ljudskih iger Zavarovanje »redkih ali za Slovenijo značilnih in za znanost pomembnih živali« Leta 1721 se je v Ljubljani rodil duhovnik, gospodarstvenik in mecen Peter Pavel Glavar. Bil je nezakonski sin malteškega barona Petra Jakoba Testaferrate in Marije z Gore pri Komendi, ki je bila zaposlena kot strežnica v njegovi graščini. Mati je otroka pustila pred vrati komendske graščine, ob njem pa potrdilo o krstu. Komendski kaplan Andrej Rogelj ga je dal v rejo k družini Basaj v Vopovlje pri Cerkljah. Skupaj z Basajevim domačim sinom Jernejem je Glavar obiskoval jezuitski kolegij v Ljubljani in šolanje nadaljeval v Gradcu, kjer je leta 1742 dosegel naziv magister teologije in filozofije. Dve leti pozneje je postal najemnik malteškega posestva v Komendi, tamkajšnji kaplan in nato župnik. Potem ko je kupil grad Lanšprež pri Mirni na Dolenjskem, se je posvetil kmetijskemu gospodarstvu, zlasti čebelarstvu, in razsvetljevanju ljudi. Kot vnet član Kranjske kmetijske družbe se je ukvarjal z različnimi poskusi v kmetijstvu in pisal predvsem o čebelarstvu. Na gradu je ustanovil tudi čebelarsko šolo in podpiral ustanavljanje čebelarskih zadrug. Številnim dijakom je pomagal z denarno podporo. Peter Pavel Glavar je svoje premoženje zapustil revežem, nekaj pa ga je namenil za zidavo bolnišnice v Komendi.
Katoliški škof – zgled podpore narodnega napredka “Miklova Zala” − ena najbolj priljubljenih ljudskih iger Zavarovanje »redkih ali za Slovenijo značilnih in za znanost pomembnih živali« Leta 1721 se je v Ljubljani rodil duhovnik, gospodarstvenik in mecen Peter Pavel Glavar. Bil je nezakonski sin malteškega barona Petra Jakoba Testaferrate in Marije z Gore pri Komendi, ki je bila zaposlena kot strežnica v njegovi graščini. Mati je otroka pustila pred vrati komendske graščine, ob njem pa potrdilo o krstu. Komendski kaplan Andrej Rogelj ga je dal v rejo k družini Basaj v Vopovlje pri Cerkljah. Skupaj z Basajevim domačim sinom Jernejem je Glavar obiskoval jezuitski kolegij v Ljubljani in šolanje nadaljeval v Gradcu, kjer je leta 1742 dosegel naziv magister teologije in filozofije. Dve leti pozneje je postal najemnik malteškega posestva v Komendi, tamkajšnji kaplan in nato župnik. Potem ko je kupil grad Lanšprež pri Mirni na Dolenjskem, se je posvetil kmetijskemu gospodarstvu, zlasti čebelarstvu, in razsvetljevanju ljudi. Kot vnet član Kranjske kmetijske družbe se je ukvarjal z različnimi poskusi v kmetijstvu in pisal predvsem o čebelarstvu. Na gradu je ustanovil tudi čebelarsko šolo in podpiral ustanavljanje čebelarskih zadrug. Številnim dijakom je pomagal z denarno podporo. Peter Pavel Glavar je svoje premoženje zapustil revežem, nekaj pa ga je namenil za zidavo bolnišnice v Komendi.
V okviru praznovanj obeh Goric kot skupnem evropskem mestu kulture je prav, da se spomnimo časov, ko odnosi med tremi narodi širšega goriškega prostora, med Furlani, Italijani in Slovenci, niso bili dobri. S pripojitvijo Primorske k Italiji po prvi svetovni vojni in nastopu fašizma se je začel hud raznarodovalen pritisk na Slovence, tudi s pravim nasiljem nad narodnozavednimi posamezniki. Prvi so se fašističnemu nasilju odločno postavili po robu slovenski katoliški duhovniki iz Goriške nadškofije, ki so bili povezani v sprva javno, nato pa tajno organizacijo Zbor svečenikov svetega Pavla. Ti so šolali mlade, ohranjali jezik in spodbujali slovensko kulturo in prav zaradi njih so Slovenci zdržali potujčevanje, se naučili pisati in brati po slovensko, saj ni bilo več učiteljev in posvetne inteligence Ob 50. obletnici priključitve Primorske k Sloveniji je Zbor svečenikov svetega Pavla, leta 1997 prejel zlati častni znak svobode Republike Slovenije za zasluge v zmagovitem boju proti nacifašizmu ter za zvestobo slovenstvu v najhujših časih potujčevanja.
V okviru praznovanj obeh Goric kot skupnem evropskem mestu kulture je prav, da se spomnimo časov, ko odnosi med tremi narodi širšega goriškega prostora, med Furlani, Italijani in Slovenci, niso bili dobri. S pripojitvijo Primorske k Italiji po prvi svetovni vojni in nastopu fašizma se je začel hud raznarodovalen pritisk na Slovence, tudi s pravim nasiljem nad narodnozavednimi posamezniki. Prvi so se fašističnemu nasilju odločno postavili po robu slovenski katoliški duhovniki iz Goriške nadškofije, ki so bili povezani v sprva javno, nato pa tajno organizacijo Zbor svečenikov svetega Pavla. Ti so šolali mlade, ohranjali jezik in spodbujali slovensko kulturo in prav zaradi njih so Slovenci zdržali potujčevanje, se naučili pisati in brati po slovensko, saj ni bilo več učiteljev in posvetne inteligence Ob 50. obletnici priključitve Primorske k Sloveniji je Zbor svečenikov svetega Pavla, leta 1997 prejel zlati častni znak svobode Republike Slovenije za zasluge v zmagovitem boju proti nacifašizmu ter za zvestobo slovenstvu v najhujših časih potujčevanja.
Koncert Pavle Merkù - brezčasnot se je odvil v ciklu Goriška zborovska srečanja, v nedeljo, 8. 12. 2024, v dvorani Mestne občine Nova Gorica. Organizirali so ga: Zveza kulturnih društve Nova Gorica, Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst v sodelovanju z Društvom slovenskih izobražencev in s Slovensko prosveto. Koncertni spored: Mladinski pevski zbor Osnovne šole Franceta Bevka, Tolmin dirigentka: Barbara Kovačič klavirska spremljava: Matjaž Zobec NANA, NANA, SINIČACE (rezijanska ljudska), 1982 JOHANICA (ljudska iz Starmice na Matajurju), 1972 TA NA KALE (slovenska ljudska iz Nadiških dolin), 1982 Dekliški pevski zbor Šempeter - Vrtojba dirigentka Mojca Maver Podbersič SONCE LJUBO (ljudska iz Doberdoba), 1982 NANA ŠČERIČICA (ljudska iz Rezije), 1982 ČARNI KUS I. (ljudska iz Rezije), 1982 Moški pevski zbor Fantje izpod Grmade, Devin dirigent Bogdan Kralj PETELINČEK JE ZAPIEU (po zapisu od Trinka), 1976 TAM ZA TURŠKI GRIČEM (po zapisu od Trinka), 1971 TANA SARTE (ljudska s Solbice), 1968 Goriški komorni zbor, Nova Gorica dirigent Bogdan Kralj PESEM S KRASA (Srečko Kosovel), 1947 PATER NOSTER, 1998 TE DAN JE USEGA VESELJA (ljudska iz Podutane), 1967 DA GÖRA TA ŠKARBININA (ljudska iz Bile), 1978 Program povezuje: Rossana Paliaga Glasbeno produkcijska ekipa Radia Koper: glasbena producentka Ksenija Kos, tonski mojster Tadej Tadič, asistent Matija Žavbi.
Koncert Pavle Merkù - brezčasnot se je odvil v ciklu Goriška zborovska srečanja, v nedeljo, 8. 12. 2024, v dvorani Mestne občine Nova Gorica. Organizirali so ga: Zveza kulturnih društve Nova Gorica, Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst v sodelovanju z Društvom slovenskih izobražencev in s Slovensko prosveto. Koncertni spored: Mladinski pevski zbor Osnovne šole Franceta Bevka, Tolmin dirigentka: Barbara Kovačič klavirska spremljava: Matjaž Zobec NANA, NANA, SINIČACE (rezijanska ljudska), 1982 JOHANICA (ljudska iz Starmice na Matajurju), 1972 TA NA KALE (slovenska ljudska iz Nadiških dolin), 1982 Dekliški pevski zbor Šempeter - Vrtojba dirigentka Mojca Maver Podbersič SONCE LJUBO (ljudska iz Doberdoba), 1982 NANA ŠČERIČICA (ljudska iz Rezije), 1982 ČARNI KUS I. (ljudska iz Rezije), 1982 Moški pevski zbor Fantje izpod Grmade, Devin dirigent Bogdan Kralj PETELINČEK JE ZAPIEU (po zapisu od Trinka), 1976 TAM ZA TURŠKI GRIČEM (po zapisu od Trinka), 1971 TANA SARTE (ljudska s Solbice), 1968 Goriški komorni zbor, Nova Gorica dirigent Bogdan Kralj PESEM S KRASA (Srečko Kosovel), 1947 PATER NOSTER, 1998 TE DAN JE USEGA VESELJA (ljudska iz Podutane), 1967 DA GÖRA TA ŠKARBININA (ljudska iz Bile), 1978 Program povezuje: Rossana Paliaga Glasbeno produkcijska ekipa Radia Koper: glasbena producentka Ksenija Kos, tonski mojster Tadej Tadič, asistent Matija Žavbi.
V tej radijski satiri vsi odidejo na počitnice, le v drug lokal, eden pa namerava v tujino, zato ga iz ljubosumnosti prijavijo oblastem. Prevajalec in avtor priredbe: Mirče Šušmel Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Nastopajo – Andrej Kurent, Pavle Rakovec, Marko Simčič, Robert Waltl in Tone Gogala Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1993
V tej radijski satiri vsi odidejo na počitnice, le v drug lokal, eden pa namerava v tujino, zato ga iz ljubosumnosti prijavijo oblastem. Prevajalec in avtor priredbe: Mirče Šušmel Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Nastopajo – Andrej Kurent, Pavle Rakovec, Marko Simčič, Robert Waltl in Tone Gogala Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1993
Tokratni Lokalni junak v življenju počne toliko najrazličnejših stvari, da je kar težko vse našteti. Pavle Hočevar iz Rakitnice pri Ribnici je dolgoletni tajnik, od upokojitve pa predsednik Območne obrtne zbornice Ribnica, navdušen gasilec, balinar, nogometaš in glasbenik. Bržkone ga širša javnost najbolj pozna po njegovem udejstvovanju v dobrodelnem društvu Motoristi za motoriste, ki deluje v javnem interesu.
Tokratni Lokalni junak v življenju počne toliko najrazličnejših stvari, da je kar težko vse našteti. Pavle Hočevar iz Rakitnice pri Ribnici je dolgoletni tajnik, od upokojitve pa predsednik Območne obrtne zbornice Ribnica, navdušen gasilec, balinar, nogometaš in glasbenik. Bržkone ga širša javnost najbolj pozna po njegovem udejstvovanju v dobrodelnem društvu Motoristi za motoriste, ki deluje v javnem interesu.
Kdo je bil uglednež s Planice nad Framom, ki je svoje premoženje namenil za štipendiranje izobraževanja diplomantov predvojne ljubljanske univerze na uglednih izobraževalnih ustanovah po Evropi?
Kdo je bil uglednež s Planice nad Framom, ki je svoje premoženje namenil za štipendiranje izobraževanja diplomantov predvojne ljubljanske univerze na uglednih izobraževalnih ustanovah po Evropi?
Spomini ostajajo. So kot skrivnosti s podaljšano vrednostjo. Zapisal jih je skladatelj in avtor Pavel Mihelčič.
Spomini ostajajo. So kot skrivnosti s podaljšano vrednostjo. Zapisal jih je skladatelj in avtor Pavel Mihelčič.
Serija gostovanj izbranih slovenskih bendov na Radio Si Main Stage.
Serija gostovanj izbranih slovenskih bendov na Radio Si Main Stage.
"Največji učenjak, vrl filolog in naravoslovec" Biolog postal prešernoslovec Publicist in organizator planinstva
"Največji učenjak, vrl filolog in naravoslovec" Biolog postal prešernoslovec Publicist in organizator planinstva
Prešernova hči napisala spomine na očeta V Krškem deklice in dečki že leta 1908 v skupnih razredih Kekec, eden najbolj kultnih filmov slovenske kinematografije
Prešernova hči napisala spomine na očeta V Krškem deklice in dečki že leta 1908 v skupnih razredih Kekec, eden najbolj kultnih filmov slovenske kinematografije
Poganska slovanska plemena pod vodstvom staroste Svaruna se bojujejo s krščanskim bizantinskim cesarstvom pod vlado cesarja Justinijana in carice Teodore. Hunskemu poglavarju Tunjušu slovanska plemena uspe spreti med seboj in Ante naščuvati zoper brate Slovene. Tik pred spopadom se iz Bizanca vrne Svarunov sin Iztok in poskusi preprečiti bratomorno vojno. Iztok namreč v spremstvu popotnega pevca Radovana odide v Bizanc, da bi se naučil veščin vojskovanja. Na poti rešita življenje bogatemu grškemu trgovcu Epafroditu, ta pa ju v zahvalo nastani v svoji palači in postane Iztokov zaščitnik. Vendar mladeniču, ki v bizantinski vojski postane general in se zaljubi v lepo dvorjanko Ireno, ljubosumna carica Teodora in njen vojskovodja Azbad, napovesta pogubo. Ko carica vrže Iztoka v ječo in želi vzeti vse premoženje Epafroditu, ta reši Iztoka, Ireno pošlje na varno k njenemu stricu, lastno glavo pa ohrani z domiselno zvijačo. Ob Iztokovi vrnitvi domov izbruhne bitka med Sloveni in Anti, to pa Iztok dobi z zmago Slovenov. Med praznovanjem zmage v gradišče med dekleta plane hunski poglavar Tunjuš in ugrabi Svarunovo hčerko Ljubinico o čemer pa v četrtem delu. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojstri: Miro Marinšek, Ivo Smogavec, Sašo Romih Avtor izvirne glasbe: Bojan Jurjevčič - Jurki Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Cvetka Šeruga Premk Urednika: Goran Schmidt, Lučka Gruden Asistentka režije: Bernarda Černe Radovan – Polde Bibič Iztok – Marko Mandič Irena – Pia Zemljič Svarun – Miha Baloh Ljubinica – Iva Babič Epafrodit – Ivo Ban Tunjuš – Vlado Novak Teodora – Nataša Barbara Gračner Azbad – Jernej Šugman Justinijan – Radko Polič Rustik – Borut Veselko Spiridion – Pavle Ravnohrib Cirila – Petra Govc Rado – Boris Kerč Alanka – Manca Ogorevc Bojan – Iztok Jereb Viljenec – Janez Albreht Velegost – Boris Juh Posneto v studiih Radia Slovenije marca in aprila 2004 v koprodukciji Uredništva igranega programa in Kulturno-umetniškega programa Radia Maribor.
Poganska slovanska plemena pod vodstvom staroste Svaruna se bojujejo s krščanskim bizantinskim cesarstvom pod vlado cesarja Justinijana in carice Teodore. Hunskemu poglavarju Tunjušu slovanska plemena uspe spreti med seboj in Ante naščuvati zoper brate Slovene. Tik pred spopadom se iz Bizanca vrne Svarunov sin Iztok in poskusi preprečiti bratomorno vojno. Iztok namreč v spremstvu popotnega pevca Radovana odide v Bizanc, da bi se naučil veščin vojskovanja. Na poti rešita življenje bogatemu grškemu trgovcu Epafroditu, ta pa ju v zahvalo nastani v svoji palači in postane Iztokov zaščitnik. Vendar mladeniču, ki v bizantinski vojski postane general in se zaljubi v lepo dvorjanko Ireno, ljubosumna carica Teodora in njen vojskovodja Azbad, napovesta pogubo. Ko carica vrže Iztoka v ječo in želi vzeti vse premoženje Epafroditu, ta reši Iztoka, Ireno pošlje na varno k njenemu stricu, lastno glavo pa ohrani z domiselno zvijačo. Ob Iztokovi vrnitvi domov izbruhne bitka med Sloveni in Anti, to pa Iztok dobi z zmago Slovenov. Med praznovanjem zmage v gradišče med dekleta plane hunski poglavar Tunjuš in ugrabi Svarunovo hčerko Ljubinico o čemer pa v četrtem delu. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojstri: Miro Marinšek, Ivo Smogavec, Sašo Romih Avtor izvirne glasbe: Bojan Jurjevčič - Jurki Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Cvetka Šeruga Premk Urednika: Goran Schmidt, Lučka Gruden Asistentka režije: Bernarda Černe Radovan – Polde Bibič Iztok – Marko Mandič Irena – Pia Zemljič Svarun – Miha Baloh Ljubinica – Iva Babič Epafrodit – Ivo Ban Tunjuš – Vlado Novak Teodora – Nataša Barbara Gračner Azbad – Jernej Šugman Justinijan – Radko Polič Rustik – Borut Veselko Spiridion – Pavle Ravnohrib Cirila – Petra Govc Rado – Boris Kerč Alanka – Manca Ogorevc Bojan – Iztok Jereb Viljenec – Janez Albreht Velegost – Boris Juh Posneto v studiih Radia Slovenije marca in aprila 2004 v koprodukciji Uredništva igranega programa in Kulturno-umetniškega programa Radia Maribor.
Uspešnemu in lepemu mladeniču, ki postane general v bizantinski vojski in se zaljubi v lepo dvorjanko Ireno, napovesta pogubo sama carica Teodora, ki jo je prizadela Iztokova zavrnitev ljubezni, in njen vojskovodja Azbad, Iztokov tekmec pri Ireni. V resnici pa se v tej igri na vse ali nič spopadeta carica in Iztokov modri zaščitnik, bogati grški trgovec Epafrodit. O nadaljevanju tega neprizanesljivega boja pa v tretjem delu. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojstri: Miro Marinšek, Ivo Smogavec, Sašo Romih Avtor izvirne glasbe: Bojan Jurjevčič – Jurki Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Cvetka Šeruga Premk Urednika: Goran Schmidt, Lučka Gruden Asistentka režije: Bernarda Černe Radovan – Polde Bibič Iztok – Marko Mandič Irena – Pia Zemljič Svarun – Miha Baloh Ljubinica – Iva Babič Epafrodit – Ivo Ban Tunjuš – Vlado Novak Teodora – Nataša Barbara Gračner Azbad – Jernej Šugman Justinijan – Radko Polič Rustik – Borut Veselko Spiridion – Pavle Ravnohrib Cirila – Petra Govc Rado – Boris Kerč Alanka – Manca Ogorevc Bojan – Iztok Jereb Viljenec – Janez Albreht Velegost – Boris Juh Posneto v studiih Radia Slovenije marca in aprila 2004 v koprodukciji Uredništva igranega programa in Kulturno-umetniškega programa Radia Maribor
Uspešnemu in lepemu mladeniču, ki postane general v bizantinski vojski in se zaljubi v lepo dvorjanko Ireno, napovesta pogubo sama carica Teodora, ki jo je prizadela Iztokova zavrnitev ljubezni, in njen vojskovodja Azbad, Iztokov tekmec pri Ireni. V resnici pa se v tej igri na vse ali nič spopadeta carica in Iztokov modri zaščitnik, bogati grški trgovec Epafrodit. O nadaljevanju tega neprizanesljivega boja pa v tretjem delu. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojstri: Miro Marinšek, Ivo Smogavec, Sašo Romih Avtor izvirne glasbe: Bojan Jurjevčič – Jurki Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Cvetka Šeruga Premk Urednika: Goran Schmidt, Lučka Gruden Asistentka režije: Bernarda Černe Radovan – Polde Bibič Iztok – Marko Mandič Irena – Pia Zemljič Svarun – Miha Baloh Ljubinica – Iva Babič Epafrodit – Ivo Ban Tunjuš – Vlado Novak Teodora – Nataša Barbara Gračner Azbad – Jernej Šugman Justinijan – Radko Polič Rustik – Borut Veselko Spiridion – Pavle Ravnohrib Cirila – Petra Govc Rado – Boris Kerč Alanka – Manca Ogorevc Bojan – Iztok Jereb Viljenec – Janez Albreht Velegost – Boris Juh Posneto v studiih Radia Slovenije marca in aprila 2004 v koprodukciji Uredništva igranega programa in Kulturno-umetniškega programa Radia Maribor
Na sporedu samospev Nenasitna ljubezen Huga Wolfa, Divertimento za komorni orkester po skladbah za čembalo Francoisa Couperina, op. 86 Richarda Straussa, Spomini na Prago – koncertantni duet za dve flavti in klavir, op. 24 Franza in Karla Dopplerja, Španija – valček za orkester, op. 236 Emila Waldteufla, Septet za trobento, klavir in godala, op. 65 Camilla Saint-Saënsa, Pripovedke – koncert za flavto in orkester Fabrizia Francie in Rapsodia slovenica za violino in klavir Pavla Dolenca.
Na sporedu samospev Nenasitna ljubezen Huga Wolfa, Divertimento za komorni orkester po skladbah za čembalo Francoisa Couperina, op. 86 Richarda Straussa, Spomini na Prago – koncertantni duet za dve flavti in klavir, op. 24 Franza in Karla Dopplerja, Španija – valček za orkester, op. 236 Emila Waldteufla, Septet za trobento, klavir in godala, op. 65 Camilla Saint-Saënsa, Pripovedke – koncert za flavto in orkester Fabrizia Francie in Rapsodia slovenica za violino in klavir Pavla Dolenca.
Na sporedu samospev Nenasitna ljubezen Huga Wolfa, Divertimento za komorni orkester po skladbah za čembalo Francoisa Couperina, op. 86 Richarda Straussa, Spomini na Prago – koncertantni duet za dve flavti in klavir, op. 24 Franza in Karla Dopplerja, Španija – valček za orkester, op. 236 Emila Waldteufla, Septet za trobento, klavir in godala, op. 65 Camilla Saint-Saënsa, Pripovedke – koncert za flavto in orkester Fabrizia Francie in Rapsodia slovenica za violino in klavir Pavla Dolenca.
Na sporedu samospev Nenasitna ljubezen Huga Wolfa, Divertimento za komorni orkester po skladbah za čembalo Francoisa Couperina, op. 86 Richarda Straussa, Spomini na Prago – koncertantni duet za dve flavti in klavir, op. 24 Franza in Karla Dopplerja, Španija – valček za orkester, op. 236 Emila Waldteufla, Septet za trobento, klavir in godala, op. 65 Camilla Saint-Saënsa, Pripovedke – koncert za flavto in orkester Fabrizia Francie in Rapsodia slovenica za violino in klavir Pavla Dolenca.
Na sporedu samospev Nenasitna ljubezen Huga Wolfa, Divertimento za komorni orkester po skladbah za čembalo Francoisa Couperina, op. 86 Richarda Straussa, Spomini na Prago – koncertantni duet za dve flavti in klavir, op. 24 Franza in Karla Dopplerja, Španija – valček za orkester, op. 236 Emila Waldteufla, Septet za trobento, klavir in godala, op. 65 Camilla Saint-Saënsa, Pripovedke – koncert za flavto in orkester Fabrizia Francie in Rapsodia slovenica za violino in klavir Pavla Dolenca.
Na sporedu samospev Nenasitna ljubezen Huga Wolfa, Divertimento za komorni orkester po skladbah za čembalo Francoisa Couperina, op. 86 Richarda Straussa, Spomini na Prago – koncertantni duet za dve flavti in klavir, op. 24 Franza in Karla Dopplerja, Španija – valček za orkester, op. 236 Emila Waldteufla, Septet za trobento, klavir in godala, op. 65 Camilla Saint-Saënsa, Pripovedke – koncert za flavto in orkester Fabrizia Francie in Rapsodia slovenica za violino in klavir Pavla Dolenca.
Po zmagi nad Hilbudijem in njegovo bizantinsko vojsko se Iztok v spremstvu popotnega pevca Radovana odpravi v Bizanc, da bi se naučil veščin vojskovanja. Na poti skupaj rešita življenje bogatemu grškemu trgovcu, ta pa ju v zahvalo nastani v svoji palači. Na dvornih slovesnostih Iztok v lokostrelskem tekmovanju premaga vojskovodjo in caričinega zaupnika Azbada, s čimer v Bizancu mladi Sloven postane splošno znan. Zaljubi se v prav tako ne ravnodušno mlado dvorjanko Ireno, njegova postavnost pa pritegne celo caričine oči. O nadaljnjih Iztokovih dogodivščinah pa v drugem delu. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojstri: Miro Marinšek, Ivo Smogavec, Sašo Romih Avtor izvirne glasbe: Bojan Jurjevčič - Jurki Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Cvetka Šeruga Prek Urednika: Goran Schmidt, Lučka Gruden Asistentka režije: Bernarda Černe Radovan – Polde Bibič Iztok – Marko Mandič Irena – Pia Zemljič Svarun – Miha Baloh Ljubinica – Iva Babič Epafrodit – Ivo Ban Tunjuš – Vlado Novak Teodora – Nataša Barbara Gračner Azbad – Jernej Šugman Justinijan – Radko Polič Rustik – Borut Veselko Spiridion – Pavle Ravnohrib Cirila – Petra Govc Rado – Boris Kerč Alanka – Manca Ogorevc Bojan – Iztok Jereb Viljenec – Janez Albreht Velegost – Boris Juh Posneto v studiih Radia Slovenije marca in aprila 2004 v koprodukciji Uredništva igranega programa in Kulturno-umetniškega programa Radia Maribor.
Po zmagi nad Hilbudijem in njegovo bizantinsko vojsko se Iztok v spremstvu popotnega pevca Radovana odpravi v Bizanc, da bi se naučil veščin vojskovanja. Na poti skupaj rešita življenje bogatemu grškemu trgovcu, ta pa ju v zahvalo nastani v svoji palači. Na dvornih slovesnostih Iztok v lokostrelskem tekmovanju premaga vojskovodjo in caričinega zaupnika Azbada, s čimer v Bizancu mladi Sloven postane splošno znan. Zaljubi se v prav tako ne ravnodušno mlado dvorjanko Ireno, njegova postavnost pa pritegne celo caričine oči. O nadaljnjih Iztokovih dogodivščinah pa v drugem delu. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojstri: Miro Marinšek, Ivo Smogavec, Sašo Romih Avtor izvirne glasbe: Bojan Jurjevčič - Jurki Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Cvetka Šeruga Prek Urednika: Goran Schmidt, Lučka Gruden Asistentka režije: Bernarda Černe Radovan – Polde Bibič Iztok – Marko Mandič Irena – Pia Zemljič Svarun – Miha Baloh Ljubinica – Iva Babič Epafrodit – Ivo Ban Tunjuš – Vlado Novak Teodora – Nataša Barbara Gračner Azbad – Jernej Šugman Justinijan – Radko Polič Rustik – Borut Veselko Spiridion – Pavle Ravnohrib Cirila – Petra Govc Rado – Boris Kerč Alanka – Manca Ogorevc Bojan – Iztok Jereb Viljenec – Janez Albreht Velegost – Boris Juh Posneto v studiih Radia Slovenije marca in aprila 2004 v koprodukciji Uredništva igranega programa in Kulturno-umetniškega programa Radia Maribor.
Nekateri otroci zvečer nočejo spat. Zavidajo sovam, ki so budne ponoči … Pripoveduje: Pavle Ravnohrib. Napisal: Daniel Hevier. Prevedel: Peter Svetina. Posneto v studiih Radia Slovenija 1998.
Nekateri otroci zvečer nočejo spat. Zavidajo sovam, ki so budne ponoči … Pripoveduje: Pavle Ravnohrib. Napisal: Daniel Hevier. Prevedel: Peter Svetina. Posneto v studiih Radia Slovenija 1998.
Zgodba prikazuje spopad poganskega sveta pod svobodnim soncem Slovenov in Antov. Vendar pa epski boji slovanskih plemen pod vodstvom staroste Svaruna v tej radijski različici romana obdajajo predvsem dogodivščine pogumnega Svarunovega sina Iztoka. V prvem delu so predstavljeni vsi junaki in njihovo mesto v temeljnem spopadu obeh nasprotujočih si svetov – poganskega in krščanskega. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojstri: Miro Marinšek, Ivo Smogavec, Sašo Romih Avtor izvirne glasbe: Bojan Jurjevčič - Jurki Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Cvetka Šeruga Prek Urednika: Goran Schmidt, Lučka Gruden Asistentka režije: Bernarda Černe Radovan – Polde Bibič Iztok – Marko Mandič Irena – Pia Zemljič Svarun – Miha Baloh Ljubinica – Iva Babič Epafrodit – Ivo Ban Tunjuš – Vlado Novak Teodora – Nataša Barbara Gračner Azbad – Jernej Šugman Justinijan – Radko Polič Rustik – Borut Veselko Spiridion – Pavle Ravnohrib Cirila – Petra Govc Rado – Boris Kerč Alanka – Manca Ogorevc Bojan – Iztok Jereb Viljenec – Janez Albreht Velegost – Boris Juh Posneto v studiih Radia Slovenije marca in aprila 2004 v koprodukciji Uredništva igranega programa in Kulturno-umetniškega programa Radia Maribor
Zgodba prikazuje spopad poganskega sveta pod svobodnim soncem Slovenov in Antov. Vendar pa epski boji slovanskih plemen pod vodstvom staroste Svaruna v tej radijski različici romana obdajajo predvsem dogodivščine pogumnega Svarunovega sina Iztoka. V prvem delu so predstavljeni vsi junaki in njihovo mesto v temeljnem spopadu obeh nasprotujočih si svetov – poganskega in krščanskega. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojstri: Miro Marinšek, Ivo Smogavec, Sašo Romih Avtor izvirne glasbe: Bojan Jurjevčič - Jurki Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Cvetka Šeruga Prek Urednika: Goran Schmidt, Lučka Gruden Asistentka režije: Bernarda Černe Radovan – Polde Bibič Iztok – Marko Mandič Irena – Pia Zemljič Svarun – Miha Baloh Ljubinica – Iva Babič Epafrodit – Ivo Ban Tunjuš – Vlado Novak Teodora – Nataša Barbara Gračner Azbad – Jernej Šugman Justinijan – Radko Polič Rustik – Borut Veselko Spiridion – Pavle Ravnohrib Cirila – Petra Govc Rado – Boris Kerč Alanka – Manca Ogorevc Bojan – Iztok Jereb Viljenec – Janez Albreht Velegost – Boris Juh Posneto v studiih Radia Slovenije marca in aprila 2004 v koprodukciji Uredništva igranega programa in Kulturno-umetniškega programa Radia Maribor
Igra po eni izmed zgodb iz znamenitega omnibusa dialogov o spolnosti Vrtiljak z ironično skepso in moralnim relativizmom prikazuje dekadentno dunajsko družbo na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Prevajalec: Franci Zagoričnik Režiserka: Elza Rituper Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc Nastopata – Radko Polič in Vesna Lubej Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana marca 1991
Igra po eni izmed zgodb iz znamenitega omnibusa dialogov o spolnosti Vrtiljak z ironično skepso in moralnim relativizmom prikazuje dekadentno dunajsko družbo na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Prevajalec: Franci Zagoričnik Režiserka: Elza Rituper Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc Nastopata – Radko Polič in Vesna Lubej Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana marca 1991
Na sedmo velikonočno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve Marijinega oznanjenja, frančiškanske cerkve v Ljubljani. Mašuje župnik, p. Pavle Jakop. Sodeluje Otroški zbor župnije Marijinega oznanjenja, ki ga vodi zborovodkinja Anja Lenarčič, s kitaro pa jih spremlja Peter Berden.
Na sedmo velikonočno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve Marijinega oznanjenja, frančiškanske cerkve v Ljubljani. Mašuje župnik, p. Pavle Jakop. Sodeluje Otroški zbor župnije Marijinega oznanjenja, ki ga vodi zborovodkinja Anja Lenarčič, s kitaro pa jih spremlja Peter Berden.
Marko Pohlin, slovenski pisatelj in dramatik, velja za začetnika slovenskega preporoda. Ustvarjal je v obdobju, ko se je uveljavila vera v moč razuma, pri narodih v okviru Avstrije pa se je razsvetljenska miselnost močno vezala na narodno prebujenje. Pohlin se je prilagodil potrebam svojega časa, napisal je več knjig, po večini nabožnih, in učbenikov, približno 20 jih je ostalo v rokopisu. Avtorica oddaje je Vida Curk. Odlomke iz njegovih del interpretirajo Marinka Štern, Miha Baloh, Vojko Zidar in Pavle Ravnohrib. Bere Anica Gladek. Glasbeni opremljevalec je bil Marko Stopar, režiserka pa Elza Rituper. Urednica oddaje je Tadeja Krečič.
Marko Pohlin, slovenski pisatelj in dramatik, velja za začetnika slovenskega preporoda. Ustvarjal je v obdobju, ko se je uveljavila vera v moč razuma, pri narodih v okviru Avstrije pa se je razsvetljenska miselnost močno vezala na narodno prebujenje. Pohlin se je prilagodil potrebam svojega časa, napisal je več knjig, po večini nabožnih, in učbenikov, približno 20 jih je ostalo v rokopisu. Avtorica oddaje je Vida Curk. Odlomke iz njegovih del interpretirajo Marinka Štern, Miha Baloh, Vojko Zidar in Pavle Ravnohrib. Bere Anica Gladek. Glasbeni opremljevalec je bil Marko Stopar, režiserka pa Elza Rituper. Urednica oddaje je Tadeja Krečič.
Oddaja je posvečena saksofonistu in skladatelju Tonetu Janši. Odlomke pogovorov z Janšo je leta 1993 in 2008 za program Ars posnel Pavel Lužan, oddajo pa je leta 2021 pripravila Alja Kramar.
Oddaja je posvečena saksofonistu in skladatelju Tonetu Janši. Odlomke pogovorov z Janšo je leta 1993 in 2008 za program Ars posnel Pavel Lužan, oddajo pa je leta 2021 pripravila Alja Kramar.
Ljubica Marić, prva srbska skladateljica in dirigentka, je v svojem dolgem življenju ustvarila opus, ki si je s svojo unikatnostjo in arhaičnostjo utrl pot zunaj srbskih in jugoslovanskih meja. Rojena je bila 18. marca 1909 v Kragujevcu. Njen oče, Pavle Marić, ki je bil po poklicu zobozdravnik, je padel v drugi balkanski vojni, ko je imela komaj štiri leta. V spomin sta se ji vtisnila prizor parade v Beogradu ob vrnitvi vojakov in trenutek, ko je zagledala očetovega konja brez jezdeca. Zvok trobente, ki je ob tem donela, se ji je za vedno vtisnil v srce in odzvanja v nekaterih njenih orkestralnih skladbah.
Ljubica Marić, prva srbska skladateljica in dirigentka, je v svojem dolgem življenju ustvarila opus, ki si je s svojo unikatnostjo in arhaičnostjo utrl pot zunaj srbskih in jugoslovanskih meja. Rojena je bila 18. marca 1909 v Kragujevcu. Njen oče, Pavle Marić, ki je bil po poklicu zobozdravnik, je padel v drugi balkanski vojni, ko je imela komaj štiri leta. V spomin sta se ji vtisnila prizor parade v Beogradu ob vrnitvi vojakov in trenutek, ko je zagledala očetovega konja brez jezdeca. Zvok trobente, ki je ob tem donela, se ji je za vedno vtisnil v srce in odzvanja v nekaterih njenih orkestralnih skladbah.
21. januarja je v Dvorani Julija Betetta na ljubljanski Akademiji za glasbo potekal koncert cikla Ob klavirju Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je nastopil pianist Filip Križnik. V svojem delu koncerta je izvedel Hommage Arnoldu Schönbergu Pavla Šivica in skladbo Kreisleriana, op. 16 Roberta Schumanna Filip Križnik je svojo glasbeno pot začel v Mariboru, kjer se je z osmimi leti začel učiti igranja klavirja v razredu Tanje Ajtnik Miškovič, dve leti pa se je učil tudi pri Mirjani Kostić in Adriani Magdovski. Leta 2016 je šolanje nadaljeval na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor v razredu Lidije Maletić, potem pa se je vpisal na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer študira v razredu Tatjane Ognjanovič.
21. januarja je v Dvorani Julija Betetta na ljubljanski Akademiji za glasbo potekal koncert cikla Ob klavirju Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je nastopil pianist Filip Križnik. V svojem delu koncerta je izvedel Hommage Arnoldu Schönbergu Pavla Šivica in skladbo Kreisleriana, op. 16 Roberta Schumanna Filip Križnik je svojo glasbeno pot začel v Mariboru, kjer se je z osmimi leti začel učiti igranja klavirja v razredu Tanje Ajtnik Miškovič, dve leti pa se je učil tudi pri Mirjani Kostić in Adriani Magdovski. Leta 2016 je šolanje nadaljeval na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor v razredu Lidije Maletić, potem pa se je vpisal na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer študira v razredu Tatjane Ognjanovič.
V naš studio so prišle punce iz dveh gledaliških skupin, ki sta se predstavili tudi na odru festivala Transgeneracije. Zmagovalno predstavo Nimam problema! sta lani soustvarjali Karin Winkler in mentorica, sicer pa gledališka režiserka Brina Klampfer Merčnik v Mladem odru AMO, ki deluje v okviru SNG Nova Gorica. Svoje izkušnje in ljubezen do gledališča pa so z nami delile tudi članice dramske skupine Carpe diem, ki deluje na Gimnaziji Ledina: Nina Breznik, Malči Fleischman, Petrea Tovornik in Ela Jagodic. Letos so na šoli pod mentorstvom Andreje Pavle Jurman pripravili predstavo V dobri družbi, ki je priredba kratkih zgodb iz zbirke Dobra družba pisateljice in pesnice Ane Svetel.
V naš studio so prišle punce iz dveh gledaliških skupin, ki sta se predstavili tudi na odru festivala Transgeneracije. Zmagovalno predstavo Nimam problema! sta lani soustvarjali Karin Winkler in mentorica, sicer pa gledališka režiserka Brina Klampfer Merčnik v Mladem odru AMO, ki deluje v okviru SNG Nova Gorica. Svoje izkušnje in ljubezen do gledališča pa so z nami delile tudi članice dramske skupine Carpe diem, ki deluje na Gimnaziji Ledina: Nina Breznik, Malči Fleischman, Petrea Tovornik in Ela Jagodic. Letos so na šoli pod mentorstvom Andreje Pavle Jurman pripravili predstavo V dobri družbi, ki je priredba kratkih zgodb iz zbirke Dobra družba pisateljice in pesnice Ane Svetel.
Drugi poudarki oddaje: V Trbovljah so izbirali zeleno prihodnost in umazani industriji rekli ne; občina za uveljavitev predkupne pravice na zemljiščih na območju cementarne V Krškem proslavljajo praznik mestne občine - v spomin na prve padle krške borce in vrnitev izgnancev, Ob Kamniški Bistrici že 9. Pohod ob reki, ki povezuje Na Goriškem so odprli prenovljen dostop do vode in urejeno brežino reke Soče v neposredni bližini hidroelektrarne Solkan
Drugi poudarki oddaje: V Trbovljah so izbirali zeleno prihodnost in umazani industriji rekli ne; občina za uveljavitev predkupne pravice na zemljiščih na območju cementarne V Krškem proslavljajo praznik mestne občine - v spomin na prve padle krške borce in vrnitev izgnancev, Ob Kamniški Bistrici že 9. Pohod ob reki, ki povezuje Na Goriškem so odprli prenovljen dostop do vode in urejeno brežino reke Soče v neposredni bližini hidroelektrarne Solkan
Kljub naslovu te Shakespearove komedije je njeno dogajanje vendarle postavljeno v čas pred kresno nočjo, v obdobje štirih dni pred prvim majem. To je bil namreč v dobi vladanja kraljice Elizabete I. tradicionalno primeren čas za poroko. Dogaja se najprej v starih Atenah, v katerih je, enako kot v Shakespearovi Angliji, strog zakon preprečeval mladim zaljubljencem, da bi se poročili brez očetovega soglasja. Središče dogajanja pa je postavljeno v gozd ponoči (2., 3. in 4. dejanje), v katerem se zaljubljenci (Hermija, Demetrij, Lisander in Helena), pa tudi drugi pod vplivom magije in seveda ob »pomoči« nevidnega vilinskega kralja Oberona ter njegovega pomočnika Škrata Robina (Spaka), spremenijo in »spregledajo«. Zadnje dejanje prinese rešitev vseh zapletov in proslavljanje več porok, spet v grških Atenah. Pri tem je okvir igre priprava na poroko atenskega vojvode Tezeja in Hipolite, amazonske kraljice. Zdi se, da sta za Shakespearja domišljija in sanjarjenje nujna za ohranitev ljubezenskega odnosa ali ustvarjanje umetnosti, še posebno v tako magičnem času leta, kot je kresna noč. V prvem delu se od naših junakov poslovimo v trenutku, ko se načrt »zmešnjav« nevidnega vilinskega kralja Oberona in njegovega pomočnika Spaka začne nepričakovano zapletati silnice v osrednjem ljubezenskem kvadratu med Hermijo, Demetrijem, Lisandrom in Heleno. V drugem delu se ta klobčič začne vendarle razpletati v pravo smer. Prevajalec: Oton Župančič Režiser: Mirč Kragelj Tonska mojstra: Sergej Dolenc in Dušan Mauser Glasba: Carl Orff Glasbo izvaja orkester Radiotelevizije Ljubljana pod vodstvom Uroša Prevorška Tezej, atenski vojvoda– Stane Sever Hipolita, amazonska kraljica – Helena Erjavec Lisander – Boris Kralj Demetrij – Andrej Kurent Helena – Majda Potokar Hermija – Duša Počkaj Egej, Hermejin oče – Edvard Gregorin Filostrat, voditelj zabav pri Tezeju – Jože Zupan Oberon, vilinski kralj – Saša Miklavc Titanija, vilinska kraljica – Alenka Svetel Spak – Minca Jeraj Atenski rokodelčiči – Dunja, tesar – Janez Albreht, Smuk, mizar – Pavle Kovič, Klobčič, tkalec – Jurij Souček, Pisk, mehokrp – Nace Simončič, Nosan, kotlar – Aleksander Valič, Trlica, krojač – Drago Makuc Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana januarja in februarja 1958.
Kljub naslovu te Shakespearove komedije je njeno dogajanje vendarle postavljeno v čas pred kresno nočjo, v obdobje štirih dni pred prvim majem. To je bil namreč v dobi vladanja kraljice Elizabete I. tradicionalno primeren čas za poroko. Dogaja se najprej v starih Atenah, v katerih je, enako kot v Shakespearovi Angliji, strog zakon preprečeval mladim zaljubljencem, da bi se poročili brez očetovega soglasja. Središče dogajanja pa je postavljeno v gozd ponoči (2., 3. in 4. dejanje), v katerem se zaljubljenci (Hermija, Demetrij, Lisander in Helena), pa tudi drugi pod vplivom magije in seveda ob »pomoči« nevidnega vilinskega kralja Oberona ter njegovega pomočnika Škrata Robina (Spaka), spremenijo in »spregledajo«. Zadnje dejanje prinese rešitev vseh zapletov in proslavljanje več porok, spet v grških Atenah. Pri tem je okvir igre priprava na poroko atenskega vojvode Tezeja in Hipolite, amazonske kraljice. Zdi se, da sta za Shakespearja domišljija in sanjarjenje nujna za ohranitev ljubezenskega odnosa ali ustvarjanje umetnosti, še posebno v tako magičnem času leta, kot je kresna noč. V prvem delu se od naših junakov poslovimo v trenutku, ko se načrt »zmešnjav« nevidnega vilinskega kralja Oberona in njegovega pomočnika Spaka začne nepričakovano zapletati silnice v osrednjem ljubezenskem kvadratu med Hermijo, Demetrijem, Lisandrom in Heleno. V drugem delu se ta klobčič začne vendarle razpletati v pravo smer. Prevajalec: Oton Župančič Režiser: Mirč Kragelj Tonska mojstra: Sergej Dolenc in Dušan Mauser Glasba: Carl Orff Glasbo izvaja orkester Radiotelevizije Ljubljana pod vodstvom Uroša Prevorška Tezej, atenski vojvoda– Stane Sever Hipolita, amazonska kraljica – Helena Erjavec Lisander – Boris Kralj Demetrij – Andrej Kurent Helena – Majda Potokar Hermija – Duša Počkaj Egej, Hermejin oče – Edvard Gregorin Filostrat, voditelj zabav pri Tezeju – Jože Zupan Oberon, vilinski kralj – Saša Miklavc Titanija, vilinska kraljica – Alenka Svetel Spak – Minca Jeraj Atenski rokodelčiči – Dunja, tesar – Janez Albreht, Smuk, mizar – Pavle Kovič, Klobčič, tkalec – Jurij Souček, Pisk, mehokrp – Nace Simončič, Nosan, kotlar – Aleksander Valič, Trlica, krojač – Drago Makuc Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana januarja in februarja 1958.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Dvanajst otroških skladb Marija Kogoja je prvič izšlo leta 1924 v Trstu. Otroške ljudske pesmi Slovencev v Italiji pa je na pobudo rimske založbe Pro Musica Studium za mlade pevce priredil tržaški skladatelj Pavle Merku. Na svojih koncertih jih je redno izvajal Mladinski pevski zbor Glasbene matice Trst, ki jih je pod vodstvom Stojana Kureta tudi posnel za svojo prvo ploščo.
Dvanajst otroških skladb Marija Kogoja je prvič izšlo leta 1924 v Trstu. Otroške ljudske pesmi Slovencev v Italiji pa je na pobudo rimske založbe Pro Musica Studium za mlade pevce priredil tržaški skladatelj Pavle Merku. Na svojih koncertih jih je redno izvajal Mladinski pevski zbor Glasbene matice Trst, ki jih je pod vodstvom Stojana Kureta tudi posnel za svojo prvo ploščo.
Igra prikazuje svojevrsten odnos do glasbe in duhovna doživetja, ki jih omogoča posamezniku. Kako človek zares občuti moč zvoka in glasbe? Režiser: Gregor Tozon Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Ona – Nataša Barbara Gračner On – Bojan Emeršič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1992
Igra prikazuje svojevrsten odnos do glasbe in duhovna doživetja, ki jih omogoča posamezniku. Kako človek zares občuti moč zvoka in glasbe? Režiser: Gregor Tozon Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Ona – Nataša Barbara Gračner On – Bojan Emeršič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1992
Satirična komedija je zasnovana na pomoti v zvezi z imenom povabljenega v radijski studio. Kdo je tisti, ki je v radijski studio prispel namesto uglednega jubilanta? Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Interpreta – Brane Grubar in Jurij Souček Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1999
Satirična komedija je zasnovana na pomoti v zvezi z imenom povabljenega v radijski studio. Kdo je tisti, ki je v radijski studio prispel namesto uglednega jubilanta? Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Interpreta – Brane Grubar in Jurij Souček Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1999
V Višnji Gori verjetno ni človeka, ki ne pozna Pavla Groznika. Na različnih področjih je dejaven že več kot 70 let, najbolj prepoznan, tudi v širšem slovenskem prostoru pa je na področju turizma. O rojstnem mestu z bogato zgodovino ve vse, zato mu ob predstavitvi zgodovine Višnje Gore in pripovedovanju zanimivih zgodb in anekdot rado prisluhne staro in mlado. Nedavno je postal tudi častni občan občine Ivančna Gorica.
V Višnji Gori verjetno ni človeka, ki ne pozna Pavla Groznika. Na različnih področjih je dejaven že več kot 70 let, najbolj prepoznan, tudi v širšem slovenskem prostoru pa je na področju turizma. O rojstnem mestu z bogato zgodovino ve vse, zato mu ob predstavitvi zgodovine Višnje Gore in pripovedovanju zanimivih zgodb in anekdot rado prisluhne staro in mlado. Nedavno je postal tudi častni občan občine Ivančna Gorica.
Vsakem otroku svojo in najlepšo. Pripoveduje: Pavle Ravnohrib. Napisala: Ela Peroci. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1980.
Vsakem otroku svojo in najlepšo. Pripoveduje: Pavle Ravnohrib. Napisala: Ela Peroci. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1980.
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zvočna zgodba iz zbirke sočnih, po renesančnem zgledu napisanih Balzacovih novel z naslovom Okrogle povesti, je groteskna komedijo nravi, ki moške preprosto pouči, naj se ne obešajo na ženske, ki ne marajo zanje. Prevajalec: Anton Debeljak Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica Metka Rojc Glasbeni opremljevalec Peter Čare Lepa Feronka – Tanja Ribič Odvetnik Feron – Danilo Benedičič Služabnica – Stanni Boninsegna Kralj – Janez Albreht Oče – Zvone Hribar Lannoy – Gregor Čušin Le Daim – Jernej Kuntner Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1995.
Zvočna zgodba iz zbirke sočnih, po renesančnem zgledu napisanih Balzacovih novel z naslovom Okrogle povesti, je groteskna komedijo nravi, ki moške preprosto pouči, naj se ne obešajo na ženske, ki ne marajo zanje. Prevajalec: Anton Debeljak Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica Metka Rojc Glasbeni opremljevalec Peter Čare Lepa Feronka – Tanja Ribič Odvetnik Feron – Danilo Benedičič Služabnica – Stanni Boninsegna Kralj – Janez Albreht Oče – Zvone Hribar Lannoy – Gregor Čušin Le Daim – Jernej Kuntner Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1995.
Kljub naslovu te Shakespearjeve komedije je njeno dogajanje vendarle postavljeno v čas pred kresno nočjo, v obdobje štirih dni pred prvim majem. To je namreč v dobi vladanja kraljice Elizabete I. pomenilo tradicionalno primeren čas za poroko. Dogaja se najprej v starih Atenah, kjer je enako kot v Shakespearjevi Angliji strog zakon mladim zaljubljencem preprečeval, da bi se poročili brez očetovega soglasja. Središče dogajanja pa je postavljeno v gozd ponoči (2., 3. in 4. dejanje), kjer se zaljubljenci (Hermija, Demetrij, Lisander in Helena), pa tudi drugi pod vplivom magije in seveda »s pomočjo« nevidnega vilinskega kralja Oberona in njegovega pomočnika Škrata Robina (Spaka) spremenijo in »spregledajo«. Zadnje dejanje prinese razrešitev vseh zapletov in proslavljanje več porok spet v grških Atenah, pri tem je okvir igre priprava na poroko atenskega vojvode Tezeja in Hipolite, amazonske kraljice. Zdi se, da sta za Shakespearja domišljija in sanjarjenje nujna za ohranitev ljubezenskega odnosa ali ustvarjanje umetnosti, še posebno v tako magičnem času leta, kakršen je čas kresne noči. V prvem delu se predstavijo vsi junaki, od njih pa se poslovimo v trenutku, ko Oberonov in Spakov načrt »zmešnjav« začne nepričakovano zapletati silnice v osrednjem ljubezenskem kvadratu. Prevajalec: Oton Župančič Režiser: Mirč Kragelj Tonska mojstra: Sergej Dolenc in Dušan Mauser Glasba: Carl Orff Glasbo izvaja orkester Radiotelevizije Ljubljana pod vodstvom Uroša Prevorška Tezej, vojvoda atenski – Stane Sever Hipolita, kraljica amazonska – Helena Erjavec Lisander – Boris Kralj Demetrij – Andrej Kurent Helena – Majda Potokar Hermija – Duša Počkaj Egej, Hermejin oče – Edvard Gregorin Filostrat, voditelj zabav pri Tezeju – Jože Zupan Oberon, vilinski kralj – Saša Miklavc Titanija, vilinska kraljica – Alenka Svetel Spak – Minca Jeraj Atenski rokodelčiči – Dunja, tesar – Janez Albreht, Smuk, mizar – Pavle Kovič, Klobčič, tkalec – Jurij Souček, Pisk, mehokrp – Nace Simončič, Nosan, kotlar – Aleksander Valič, Trlica, krojač – Drago Makuc Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana januarja in februarja 1958
Kljub naslovu te Shakespearjeve komedije je njeno dogajanje vendarle postavljeno v čas pred kresno nočjo, v obdobje štirih dni pred prvim majem. To je namreč v dobi vladanja kraljice Elizabete I. pomenilo tradicionalno primeren čas za poroko. Dogaja se najprej v starih Atenah, kjer je enako kot v Shakespearjevi Angliji strog zakon mladim zaljubljencem preprečeval, da bi se poročili brez očetovega soglasja. Središče dogajanja pa je postavljeno v gozd ponoči (2., 3. in 4. dejanje), kjer se zaljubljenci (Hermija, Demetrij, Lisander in Helena), pa tudi drugi pod vplivom magije in seveda »s pomočjo« nevidnega vilinskega kralja Oberona in njegovega pomočnika Škrata Robina (Spaka) spremenijo in »spregledajo«. Zadnje dejanje prinese razrešitev vseh zapletov in proslavljanje več porok spet v grških Atenah, pri tem je okvir igre priprava na poroko atenskega vojvode Tezeja in Hipolite, amazonske kraljice. Zdi se, da sta za Shakespearja domišljija in sanjarjenje nujna za ohranitev ljubezenskega odnosa ali ustvarjanje umetnosti, še posebno v tako magičnem času leta, kakršen je čas kresne noči. V prvem delu se predstavijo vsi junaki, od njih pa se poslovimo v trenutku, ko Oberonov in Spakov načrt »zmešnjav« začne nepričakovano zapletati silnice v osrednjem ljubezenskem kvadratu. Prevajalec: Oton Župančič Režiser: Mirč Kragelj Tonska mojstra: Sergej Dolenc in Dušan Mauser Glasba: Carl Orff Glasbo izvaja orkester Radiotelevizije Ljubljana pod vodstvom Uroša Prevorška Tezej, vojvoda atenski – Stane Sever Hipolita, kraljica amazonska – Helena Erjavec Lisander – Boris Kralj Demetrij – Andrej Kurent Helena – Majda Potokar Hermija – Duša Počkaj Egej, Hermejin oče – Edvard Gregorin Filostrat, voditelj zabav pri Tezeju – Jože Zupan Oberon, vilinski kralj – Saša Miklavc Titanija, vilinska kraljica – Alenka Svetel Spak – Minca Jeraj Atenski rokodelčiči – Dunja, tesar – Janez Albreht, Smuk, mizar – Pavle Kovič, Klobčič, tkalec – Jurij Souček, Pisk, mehokrp – Nace Simončič, Nosan, kotlar – Aleksander Valič, Trlica, krojač – Drago Makuc Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana januarja in februarja 1958
Prvi požarni red v slovenščini Pomembno ime naše opere Soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah Od 17. do 19. maja leta 1996 se je v Sloveniji mudil papež Janez Pavel II. Z obiskom je zaznamoval 1250. obletnico krščanstva pri nas. Z verniki se je srečal na hipodromu v Stožicah, v Postojni in na mariborskem letališču. Prvi izmed dveh papeževih obiskov je ostal v spominu tudi po izrečenem prav na današnji dan med srečanjem z mladimi na postojnskem letališču, na katerem ga je poslušalo približno 70 tisoč ljudi. Prav takrat in tam je Janez Pavel II. praznoval svoj 76. rojstni dan. Med prvim obiskom je imel v Sloveniji osem javnih nagovorov.
Prvi požarni red v slovenščini Pomembno ime naše opere Soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah Od 17. do 19. maja leta 1996 se je v Sloveniji mudil papež Janez Pavel II. Z obiskom je zaznamoval 1250. obletnico krščanstva pri nas. Z verniki se je srečal na hipodromu v Stožicah, v Postojni in na mariborskem letališču. Prvi izmed dveh papeževih obiskov je ostal v spominu tudi po izrečenem prav na današnji dan med srečanjem z mladimi na postojnskem letališču, na katerem ga je poslušalo približno 70 tisoč ljudi. Prav takrat in tam je Janez Pavel II. praznoval svoj 76. rojstni dan. Med prvim obiskom je imel v Sloveniji osem javnih nagovorov.
V tednu molitve za duhovne poklice v Katoliški cerkvi v Sloveniji s. Ana Šuštar, frančiškanka Marijina misijonarka, in kaplan v župniji Ig Janez Pavel Šuštar, sestra in brat, o božjem klicu za duhovni poklic. V današnjem času ni ravno prav pogosta odločitev, kaj šele da bi iz iste družine dva otroka stopila na pot duhovnega poklica. Ali bi še enkrat sprejela odločitev za duhovni poklic, kaj mlade kristjanke in kristjane odvrača od redovništva in duhovništva, pa kakšnih predsodkov in opazk sta deležna od posameznikov, kaj bi morda spremenila v Cerkvi, pa tudi o tem, kako ostajata povezana.
V tednu molitve za duhovne poklice v Katoliški cerkvi v Sloveniji s. Ana Šuštar, frančiškanka Marijina misijonarka, in kaplan v župniji Ig Janez Pavel Šuštar, sestra in brat, o božjem klicu za duhovni poklic. V današnjem času ni ravno prav pogosta odločitev, kaj šele da bi iz iste družine dva otroka stopila na pot duhovnega poklica. Ali bi še enkrat sprejela odločitev za duhovni poklic, kaj mlade kristjanke in kristjane odvrača od redovništva in duhovništva, pa kakšnih predsodkov in opazk sta deležna od posameznikov, kaj bi morda spremenila v Cerkvi, pa tudi o tem, kako ostajata povezana.
Tokrat bomo spoznali dobitnika dveh zlatih kolajn z letošnjega zimskega olimpijskega festivala evropske mladine. Pavel Trojer je biatlonec Smučarskega kluba Ihan, ki je v letošnji sezoni v pokalu Slovenije osvojil največ točk, dobro pa je nastopal tudi na mednarodnih tekmovanjih in v članski konkurenci.
Tokrat bomo spoznali dobitnika dveh zlatih kolajn z letošnjega zimskega olimpijskega festivala evropske mladine. Pavel Trojer je biatlonec Smučarskega kluba Ihan, ki je v letošnji sezoni v pokalu Slovenije osvojil največ točk, dobro pa je nastopal tudi na mednarodnih tekmovanjih in v članski konkurenci.
V Cukrarni v Ljubljani želijo z novim programskim projektom sočasnih samostojnih, a hkrati povezanih razstav obiskovalce spodbuditi k sprehajanju skozi vse ravni stavbe. Tak pristop vodi v bolj večplastno izkušnjo, galerija pa se aktivira kot celota. Tokrat se predstavljajo Šejla Kamerić s Popolno tenzijo, Adrian Paci z Valovi in pogledi ter Tobias Putrih z Redom sladkosti.
V Cukrarni v Ljubljani želijo z novim programskim projektom sočasnih samostojnih, a hkrati povezanih razstav obiskovalce spodbuditi k sprehajanju skozi vse ravni stavbe. Tak pristop vodi v bolj večplastno izkušnjo, galerija pa se aktivira kot celota. Tokrat se predstavljajo Šejla Kamerić s Popolno tenzijo, Adrian Paci z Valovi in pogledi ter Tobias Putrih z Redom sladkosti.
Metka in Blaž sta lani dala odpoved in odšla visoko nad dolino v pastirsko kočo. Da bi počela to, o čemer sta sanjala, da bosta, ko bosta »stara«. A potem se je zgodilo življenje. Metkina diagnoza in spoznanje, da je treba živeti, ne le preživeti. Če bi lahko, bi v hribih preživela celo leto. Pasla bi krave, ležala v travi in obstajala. Samo to. Pravita, da civilizacije nič ne pogrešata, da je izlet v dolino kot srečanje z drugo kulturo. Polno hitenja, primerjav, nepomembnih informacij in nakupov. Za pol ure pavze, miru in koščka pastirskega življenja uporabite slušalke in se odpravite v Rožnato … planino!
Metka in Blaž sta lani dala odpoved in odšla visoko nad dolino v pastirsko kočo. Da bi počela to, o čemer sta sanjala, da bosta, ko bosta »stara«. A potem se je zgodilo življenje. Metkina diagnoza in spoznanje, da je treba živeti, ne le preživeti. Če bi lahko, bi v hribih preživela celo leto. Pasla bi krave, ležala v travi in obstajala. Samo to. Pravita, da civilizacije nič ne pogrešata, da je izlet v dolino kot srečanje z drugo kulturo. Polno hitenja, primerjav, nepomembnih informacij in nakupov. Za pol ure pavze, miru in koščka pastirskega življenja uporabite slušalke in se odpravite v Rožnato … planino!
V evangeliju današnje nedelje beremo, da so farizeji odšli in se posvetovali, kako bi Jezusa ujeli v besedi. Zanimalo me je, kaj pomeni »ujeti nekoga v besedi«. Vprašanje sem postavil kar umetni inteligenci, ki je odgovorila: Izraz »ujeti nekoga v besedi« se uporablja, ko nekdo izrazi svoje mnenje, stališče ali obljubo na način, ki ga lahko pozneje izkoristimo ali uporabimo kot dokaz proti njemu. To pomeni, da ste pozorno poslušali, kaj je nekdo rekel, in to izjavo uporabili kot temelj za uveljavljanje njegovih obljub ali za argumentiranje proti njegovemu mnenju. To se običajno uporablja v kontekstu, ko se poskuša kdo izmikati svojim obljubam ali se izogibati odgovornosti za svoje besede. S tem izrazom poudarjamo, da smo opazili, kaj je nekdo povedal, in bomo to uporabili kot dokaz ali argument v prihodnosti. Farizeji so potem nadaljevali pogovor z Jezusom: »Povej nam torej, kaj se ti zdi: Ali smemo dajati cesarju davek ali ne?« Jezus na podlagi novca, ki ima dve plati, zapre usta vsem z modrim odgovorom: »Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.« Iz povedanega lahko izpeljemo, da je davek cesarju treba plačati, ker je podoba na novcu njegova. Toda vsak človek v sebi nosi neko drugo podobo, ki je Božja, zato je vsakdo le Bogu dolžnik za svoje lastno bivanje. In v tem se skriva modrost življenja: smo del družbe tega sveta, nismo pa samo to. Gre za preseganje samo človeških koordinat. Danes je tudi nedelja svetega papeža Janeza Pavla II., ki je Slovenijo obiskal dvakrat: leta 1996 in 1999. Glede na čas, v katerem je živel, je tudi on dal cesarju, kar je cesarjevega, hkrati pa tudi Bogu, kar je božjega. Tudi zaradi njega je Evropa spremenila obličje, vzhod in zahod sta si podala roki. Obisk v Sloveniji leta 1996 je potekal z geslom Oče, potrdi nas v veri. Ob tej priložnosti je papež mladim položil na srce: »Blagor vam, mladi, če bo zaupanje v Božjo besedo močnejše od skepticizma in predsodkov, če boste dovolj pogumni, da se ne boste izogibali srečanjem s Kristusom, če se vaš pogled ne bo ustavil samo na površju stvari in ljudi, ampak bo znal prodreti dogodkom v srce.« V bistvu gre za duha razločevanja, to pomeni, da bi ob vsem pohlepu tega sveta znali gledati tudi na skupno dobro in na dobro drug drugega.
V evangeliju današnje nedelje beremo, da so farizeji odšli in se posvetovali, kako bi Jezusa ujeli v besedi. Zanimalo me je, kaj pomeni »ujeti nekoga v besedi«. Vprašanje sem postavil kar umetni inteligenci, ki je odgovorila: Izraz »ujeti nekoga v besedi« se uporablja, ko nekdo izrazi svoje mnenje, stališče ali obljubo na način, ki ga lahko pozneje izkoristimo ali uporabimo kot dokaz proti njemu. To pomeni, da ste pozorno poslušali, kaj je nekdo rekel, in to izjavo uporabili kot temelj za uveljavljanje njegovih obljub ali za argumentiranje proti njegovemu mnenju. To se običajno uporablja v kontekstu, ko se poskuša kdo izmikati svojim obljubam ali se izogibati odgovornosti za svoje besede. S tem izrazom poudarjamo, da smo opazili, kaj je nekdo povedal, in bomo to uporabili kot dokaz ali argument v prihodnosti. Farizeji so potem nadaljevali pogovor z Jezusom: »Povej nam torej, kaj se ti zdi: Ali smemo dajati cesarju davek ali ne?« Jezus na podlagi novca, ki ima dve plati, zapre usta vsem z modrim odgovorom: »Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.« Iz povedanega lahko izpeljemo, da je davek cesarju treba plačati, ker je podoba na novcu njegova. Toda vsak človek v sebi nosi neko drugo podobo, ki je Božja, zato je vsakdo le Bogu dolžnik za svoje lastno bivanje. In v tem se skriva modrost življenja: smo del družbe tega sveta, nismo pa samo to. Gre za preseganje samo človeških koordinat. Danes je tudi nedelja svetega papeža Janeza Pavla II., ki je Slovenijo obiskal dvakrat: leta 1996 in 1999. Glede na čas, v katerem je živel, je tudi on dal cesarju, kar je cesarjevega, hkrati pa tudi Bogu, kar je božjega. Tudi zaradi njega je Evropa spremenila obličje, vzhod in zahod sta si podala roki. Obisk v Sloveniji leta 1996 je potekal z geslom Oče, potrdi nas v veri. Ob tej priložnosti je papež mladim položil na srce: »Blagor vam, mladi, če bo zaupanje v Božjo besedo močnejše od skepticizma in predsodkov, če boste dovolj pogumni, da se ne boste izogibali srečanjem s Kristusom, če se vaš pogled ne bo ustavil samo na površju stvari in ljudi, ampak bo znal prodreti dogodkom v srce.« V bistvu gre za duha razločevanja, to pomeni, da bi ob vsem pohlepu tega sveta znali gledati tudi na skupno dobro in na dobro drug drugega.
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
V tokratni oddaji Kdo smo ob 60-letnici Tretjega programa Radia Slovenija, programa ARS, bomo predstavili uredništvo glasbenih oddaj. Tudi v njem so delali in še dalajo pomembni slovenski glasbeni ustvarjalci, muzikologi in kritiki. Dolga leta sta bila naša redna sodelavca tudi skladatelj prof. Pavel Mihelčič, ki kljub upokojitvi še vedno pripravlja svojo redno tedensko glasbeno oddajo, ter muzikolog in kritik dr. Franc Križnar.
V tokratni oddaji Kdo smo ob 60-letnici Tretjega programa Radia Slovenija, programa ARS, bomo predstavili uredništvo glasbenih oddaj. Tudi v njem so delali in še dalajo pomembni slovenski glasbeni ustvarjalci, muzikologi in kritiki. Dolga leta sta bila naša redna sodelavca tudi skladatelj prof. Pavel Mihelčič, ki kljub upokojitvi še vedno pripravlja svojo redno tedensko glasbeno oddajo, ter muzikolog in kritik dr. Franc Križnar.
V ponedeljek, 2. junija se začenja že 10. teden Kemijskega inštituta, druge največje slovenske javne raziskovalne ustanove, ki se bliža 80-letnici ustanovitve. Po predstavitvi panojske razstave s prikazi raziskav in raziskovalnih prebojev inštituta na nabrežju Ljubljanice v Trnovem v drugi polovici maja smo se o strukturni biologiji pogovarjali z raziskovalcem dr. Maticem Kisovcem. Deluje v inštitutskem Odseku za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo, enem od osmih raziskovalnih odsekov. Njegove temeljne raziskovalne metode že vrsto let vsebuje strukturna biologija, disciplina, ki se je v zadnjih desetletjih z razvojem tehnologij vedno boljšega vpogleda v živo snov povzpela v eno malodane paradnih področij sodobne znanosti. Tako na področjih biotehnologij v industriji kot tudi na širokem področju zdravja. Nenazadnje je bilo cepivo proti virusu SARS-CoV-2 razvito prav s pomočjo metodologij strukturne biologije. Matic Kisovec je med drugim tudi skrbnik inštitutskega krioelektronskega mikroskopa. FOTO: Matic Kisovec na stopnicah radijske avle VIR: Goran Tenze, Program Ars
V ponedeljek, 2. junija se začenja že 10. teden Kemijskega inštituta, druge največje slovenske javne raziskovalne ustanove, ki se bliža 80-letnici ustanovitve. Po predstavitvi panojske razstave s prikazi raziskav in raziskovalnih prebojev inštituta na nabrežju Ljubljanice v Trnovem v drugi polovici maja smo se o strukturni biologiji pogovarjali z raziskovalcem dr. Maticem Kisovcem. Deluje v inštitutskem Odseku za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo, enem od osmih raziskovalnih odsekov. Njegove temeljne raziskovalne metode že vrsto let vsebuje strukturna biologija, disciplina, ki se je v zadnjih desetletjih z razvojem tehnologij vedno boljšega vpogleda v živo snov povzpela v eno malodane paradnih področij sodobne znanosti. Tako na področjih biotehnologij v industriji kot tudi na širokem področju zdravja. Nenazadnje je bilo cepivo proti virusu SARS-CoV-2 razvito prav s pomočjo metodologij strukturne biologije. Matic Kisovec je med drugim tudi skrbnik inštitutskega krioelektronskega mikroskopa. FOTO: Matic Kisovec na stopnicah radijske avle VIR: Goran Tenze, Program Ars
V drugi oddaji iz serije oddaj ob 60-letnici tretjega programa Radia Slovenija – programa Ars bomo predstavili pomembna ustvarjalca radiofonskih zapisov uredništva za radijsko igro, dramaturga Pavla Lúžana in radijskega režiserja Igorja Likarja, oba predana besedi in zvoku s pretanjenim posluhom za radiofonsko izražanje.
V drugi oddaji iz serije oddaj ob 60-letnici tretjega programa Radia Slovenija – programa Ars bomo predstavili pomembna ustvarjalca radiofonskih zapisov uredništva za radijsko igro, dramaturga Pavla Lúžana in radijskega režiserja Igorja Likarja, oba predana besedi in zvoku s pretanjenim posluhom za radiofonsko izražanje.
Na velikonočno nedeljo neposredno prenašamo slovesno sveto mašo iz cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani. Mašuje župnik, frančiškan p. Pavle Jakop. S petjem sodelujejo: APZ sv. Cecilije, Mladinski mešani zbor in orkester, s solisti: Katarino Zorec, Brino Vukovič, Andrejem Rustjo in Blažem Stajnkom. Na orgle igra Ana Kokotec Kresal, dirigent je Miha Zupanc Kovač.
Na velikonočno nedeljo neposredno prenašamo slovesno sveto mašo iz cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani. Mašuje župnik, frančiškan p. Pavle Jakop. S petjem sodelujejo: APZ sv. Cecilije, Mladinski mešani zbor in orkester, s solisti: Katarino Zorec, Brino Vukovič, Andrejem Rustjo in Blažem Stajnkom. Na orgle igra Ana Kokotec Kresal, dirigent je Miha Zupanc Kovač.
Bleda modra pika je najnovejša skladba Eve Pavli, ki je nastala v Hyjujevi produkciji in govori o majhnosti človeka in našega planeta.
Bleda modra pika je najnovejša skladba Eve Pavli, ki je nastala v Hyjujevi produkciji in govori o majhnosti človeka in našega planeta.