Pojdite na predvajalnik Pojdite v osnovni meni

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Radijska igra
Radijska igra

William Shakespeare: Sen kresne noči 2

Ars

23.06.2025 63 min še 27 dni

William Shakespeare: Sen kresne noči 2

Ars

23.06.2025 63 min še 27 dni

Kljub naslovu te Shakespearove komedije je njeno dogajanje vendarle postavljeno v čas pred kresno nočjo, v obdobje štirih dni pred prvim majem. To je bil namreč v dobi vladanja kraljice Elizabete I. tradicionalno primeren čas za poroko. Dogaja se najprej v starih Atenah, v katerih je, enako kot v Shakespearovi Angliji, strog zakon preprečeval mladim zaljubljencem, da bi se poročili brez očetovega soglasja. Središče dogajanja pa je postavljeno v gozd ponoči (2., 3. in 4. dejanje), v katerem se zaljubljenci (Hermija, Demetrij, Lisander in Helena), pa tudi drugi pod vplivom magije in seveda ob »pomoči« nevidnega vilinskega kralja Oberona ter njegovega pomočnika Škrata Robina (Spaka), spremenijo in »spregledajo«. Zadnje dejanje prinese rešitev vseh zapletov in proslavljanje več porok, spet v grških Atenah. Pri tem je okvir igre priprava na poroko atenskega vojvode Tezeja in Hipolite, amazonske kraljice. Zdi se, da sta za Shakespearja domišljija in sanjarjenje nujna za ohranitev ljubezenskega odnosa ali ustvarjanje umetnosti, še posebno v tako magičnem času leta, kot je kresna noč. V prvem delu se od naših junakov poslovimo v trenutku, ko se načrt »zmešnjav« nevidnega vilinskega kralja Oberona in njegovega pomočnika Spaka začne nepričakovano zapletati silnice v osrednjem ljubezenskem kvadratu med Hermijo, Demetrijem, Lisandrom in Heleno. V drugem delu se ta klobčič začne vendarle razpletati v pravo smer.

Prevajalec: Oton Župančič
Režiser: Mirč Kragelj
Tonska mojstra: Sergej Dolenc in Dušan Mauser
Glasba: Carl Orff
Glasbo izvaja orkester Radiotelevizije Ljubljana pod vodstvom Uroša Prevorška

Tezej, atenski vojvoda– Stane Sever
Hipolita, amazonska kraljica – Helena Erjavec
Lisander – Boris Kralj
Demetrij – Andrej Kurent
Helena – Majda Potokar
Hermija – Duša Počkaj
Egej, Hermejin oče – Edvard Gregorin
Filostrat, voditelj zabav pri Tezeju – Jože Zupan
Oberon, vilinski kralj – Saša Miklavc
Titanija, vilinska kraljica – Alenka Svetel
Spak – Minca Jeraj
Atenski rokodelčiči – Dunja, tesar – Janez Albreht, Smuk, mizar – Pavle Kovič, Klobčič, tkalec – Jurij Souček, Pisk, mehokrp – Nace Simončič, Nosan, kotlar – Aleksander Valič, Trlica, krojač – Drago Makuc

Produkcija uredništva igranega programa.
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana januarja in februarja 1958.

Klemen Markovčič

Prikaži več
Prikaži manj

Radijska igra

Opis epizode

Kljub naslovu te Shakespearove komedije je njeno dogajanje vendarle postavljeno v čas pred kresno nočjo, v obdobje štirih dni pred prvim majem. To je bil namreč v dobi vladanja kraljice Elizabete I. tradicionalno primeren čas za poroko. Dogaja se najprej v starih Atenah, v katerih je, enako kot v Shakespearovi Angliji, strog zakon preprečeval mladim zaljubljencem, da bi se poročili brez očetovega soglasja. Središče dogajanja pa je postavljeno v gozd ponoči (2., 3. in 4. dejanje), v katerem se zaljubljenci (Hermija, Demetrij, Lisander in Helena), pa tudi drugi pod vplivom magije in seveda ob »pomoči« nevidnega vilinskega kralja Oberona ter njegovega pomočnika Škrata Robina (Spaka), spremenijo in »spregledajo«. Zadnje dejanje prinese rešitev vseh zapletov in proslavljanje več porok, spet v grških Atenah. Pri tem je okvir igre priprava na poroko atenskega vojvode Tezeja in Hipolite, amazonske kraljice. Zdi se, da sta za Shakespearja domišljija in sanjarjenje nujna za ohranitev ljubezenskega odnosa ali ustvarjanje umetnosti, še posebno v tako magičnem času leta, kot je kresna noč. V prvem delu se od naših junakov poslovimo v trenutku, ko se načrt »zmešnjav« nevidnega vilinskega kralja Oberona in njegovega pomočnika Spaka začne nepričakovano zapletati silnice v osrednjem ljubezenskem kvadratu med Hermijo, Demetrijem, Lisandrom in Heleno. V drugem delu se ta klobčič začne vendarle razpletati v pravo smer.

Prevajalec: Oton Župančič
Režiser: Mirč Kragelj
Tonska mojstra: Sergej Dolenc in Dušan Mauser
Glasba: Carl Orff
Glasbo izvaja orkester Radiotelevizije Ljubljana pod vodstvom Uroša Prevorška

Tezej, atenski vojvoda– Stane Sever
Hipolita, amazonska kraljica – Helena Erjavec
Lisander – Boris Kralj
Demetrij – Andrej Kurent
Helena – Majda Potokar
Hermija – Duša Počkaj
Egej, Hermejin oče – Edvard Gregorin
Filostrat, voditelj zabav pri Tezeju – Jože Zupan
Oberon, vilinski kralj – Saša Miklavc
Titanija, vilinska kraljica – Alenka Svetel
Spak – Minca Jeraj
Atenski rokodelčiči – Dunja, tesar – Janez Albreht, Smuk, mizar – Pavle Kovič, Klobčič, tkalec – Jurij Souček, Pisk, mehokrp – Nace Simončič, Nosan, kotlar – Aleksander Valič, Trlica, krojač – Drago Makuc

Produkcija uredništva igranega programa.
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana januarja in februarja 1958.

Klemen Markovčič

Vse epizode

25. epizod

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine