Opis epizode

Prešernova hči napisala spomine na očeta
V Krškem deklice in dečki že leta 1908 v skupnih razredih
Kekec, eden najbolj kultnih filmov slovenske kinematografije

Pavle Žaucer Matjaž je bil dijak mariborske klasične gimnazije, kjer je pred 90 leti (1934) ob gmotni podpori svojega profesorja dr. Franca Sušnika  maturiral in potem v Zagrebu končal študij agronomije. Kot privrženec delavskega gibanja pa je bil tudi med ključnimi organizatorji narodnoobrambnih taborov na obmejnem Kozjaku, ki so bili spodbuda tamkajšnjemu slovenstvu, še posebno potem, ko je jugoslovansko avstrijska državna meja postala meja z Avstrijo razširjenega tretjega rajha. Kot izgnancev v Srbiji se je že leta 1941 pridružil partizanom in bil politični komisar v Užicu ustanovljene slovenske čete Ivana Cankarja. Pozneje je bil pripadnik zaščitne enote vrhovnega štaba in udeleženec igmanskega marša. Potem ko je bil poslan v Slovenijo, se je uveljavil med ključnimi organizatorji narodnoosvobodilnega gibanja na Koroškem, kjer je deloval tudi onstran Karavank. Tako se je spominjal nastanka prve koroške partizanske čete. *Posnetek

Po vojni je bil Pavle Žaucer svetnik na jugoslovanskem veleposlaništvu na Dunaju in veleposlanik v Haagu. Po vojni je Žaucer opravljal vrsto odgovornih nalog, bil je predsednik republiškega zbora skupščine Ljudske republike Slovenije, zvezni poslanec in sodnik Ustavnega sodišča. Deloval je v Klubu koroških Slovencev v Ljubljani ter bil predsednik in častni predsednik Skupnosti koroških partizanov. Skupaj s svojim predvojnim dobrotnikom Francem Sušnikom si je prizadeval, da so Ravne na Koroškem septembra 1945 dobile gimnazijo.

Koroški partizan, povojni diplomat in javni delavec Pavle Žaucer Matjaž se je rodil pred 120 leti (1914) v Selnici ob Dravi.

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Stane Kocutar