Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Podkast različica oddaje Intervju, kjer gostimo zanimive osebnosti iz najrazličnejših področij.
Voditelji: Jože Možina, Edvard Žitnik, Zvezdan Martić.
Tokratni gost oddaje Intervju je sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice, od letošnjega maja tudi njegov predsednik, dr. Marko Bošnjak. Kot nosilec ene najvišjih funkcij v evropskem sodnem sistemu lahko vpliva ne le na posamezne sodne odločitve, ampak tudi na javno mnenje, politične in zakonodajne odločitve v 46 državah članicah Sveta Evrope. V oddaji med drugim govori o spreminjanju človekovih pravic, vplivu digitalizacije in umetne inteligence, pragmatičnosti sodniških odločitev, odzivih držav in javnosti na sodbe in (ne)sprejemljivosti protestov, kritik in medijskih sodb. Na sodišču se tehta argumente, dokaze, na koncu pa je sodnik vseeno predvsem človek z vrednotami, nazori, ki so lahko jeziček na tehtnici. Pogovor je vodil Zvezdan Martić.
Tokratni gost oddaje Intervju je sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice, od letošnjega maja tudi njegov predsednik, dr. Marko Bošnjak. Kot nosilec ene najvišjih funkcij v evropskem sodnem sistemu lahko vpliva ne le na posamezne sodne odločitve, ampak tudi na javno mnenje, politične in zakonodajne odločitve v 46 državah članicah Sveta Evrope. V oddaji med drugim govori o spreminjanju človekovih pravic, vplivu digitalizacije in umetne inteligence, pragmatičnosti sodniških odločitev, odzivih držav in javnosti na sodbe in (ne)sprejemljivosti protestov, kritik in medijskih sodb. Na sodišču se tehta argumente, dokaze, na koncu pa je sodnik vseeno predvsem človek z vrednotami, nazori, ki so lahko jeziček na tehtnici. Pogovor je vodil Zvezdan Martić.
Gost intervjuja, ki ga vodi dr. Jože Možina, je karizmatičen duhovnik Martin Golob. V izjemno sproščenem predprazničnem vzdušju je grosupeljski župnik spregovoril o sreči, ki, kot pravi, temelji na tem, da človek samega sebe sprejme takega, kakršen je. Pove zanimive podrobnosti o tem, kako je odraščal na kmetih skupaj s še petimi brati in starimi starši ter seveda očetom in mamo, ki sta zgradila trdno družino. Ta je povezana še danes. Kot mladostnika ga je navduševalo delo s traktorjem, a je bil klic Boga pozneje močnejši. Postal je duhovnik, ki je pisal bloge in predvsem v času covida s prenašanjem maš po spletu dosegel na desettisoče gledalcev. Nadaljevanje tega sta zelo zanimivi knjigi Na spletni tržnici in 365 dni z Božjo besedo. Gost nam razgrne svojo dobrodušno naravo in tudi svoje napake. Pojasni nam, kakšen je delovni dan duhovnika. Zanimiv je njegov odnos do starejših, ki jih zelo ceni. Spodbuja nas, da jih spoštujemo in se od njih učimo. Za božič vsem gledalcem, vernim in nevernim, želi miru in blagoslova. Poudarja, da za lepo doživet božič ne potrebujemo najbolj obložene mize, lučk, dobre družbe ... Po njegovem mnenju je najpomembneje to, da vsak od nas odpre srce in v resnici sprejme božično sporočilo, ki je po Martinu Golobu Bog sam.
Gost intervjuja, ki ga vodi dr. Jože Možina, je karizmatičen duhovnik Martin Golob. V izjemno sproščenem predprazničnem vzdušju je grosupeljski župnik spregovoril o sreči, ki, kot pravi, temelji na tem, da človek samega sebe sprejme takega, kakršen je. Pove zanimive podrobnosti o tem, kako je odraščal na kmetih skupaj s še petimi brati in starimi starši ter seveda očetom in mamo, ki sta zgradila trdno družino. Ta je povezana še danes. Kot mladostnika ga je navduševalo delo s traktorjem, a je bil klic Boga pozneje močnejši. Postal je duhovnik, ki je pisal bloge in predvsem v času covida s prenašanjem maš po spletu dosegel na desettisoče gledalcev. Nadaljevanje tega sta zelo zanimivi knjigi Na spletni tržnici in 365 dni z Božjo besedo. Gost nam razgrne svojo dobrodušno naravo in tudi svoje napake. Pojasni nam, kakšen je delovni dan duhovnika. Zanimiv je njegov odnos do starejših, ki jih zelo ceni. Spodbuja nas, da jih spoštujemo in se od njih učimo. Za božič vsem gledalcem, vernim in nevernim, želi miru in blagoslova. Poudarja, da za lepo doživet božič ne potrebujemo najbolj obložene mize, lučk, dobre družbe ... Po njegovem mnenju je najpomembneje to, da vsak od nas odpre srce in v resnici sprejme božično sporočilo, ki je po Martinu Golobu Bog sam.
Aleksandar Stankovič je novinar Hrvaške radiotelevizije, torej hrvaške nacionalke. Že več kot 20 let ureja in vodi oddajo V nedeljo ob dveh. V njegovem studiu je gostovalo tudi kar nekaj znanih Slovencev. Številni poznate tudi njegovo potopisno serijo v kateri je potoval po svetu z motorjem, tudi po naših krajih. A Stankovič je več kot to: izdal je štiri zbirke poezije in zbirko kratkih zgodb, v slovenskem prevodu pa je pravkar izšla njegova knjiga Depra, v kateri nam razkriva svojo dolgoletno bitko z depresijo. Voditelj: Edvard Žitnik.
Aleksandar Stankovič je novinar Hrvaške radiotelevizije, torej hrvaške nacionalke. Že več kot 20 let ureja in vodi oddajo V nedeljo ob dveh. V njegovem studiu je gostovalo tudi kar nekaj znanih Slovencev. Številni poznate tudi njegovo potopisno serijo v kateri je potoval po svetu z motorjem, tudi po naših krajih. A Stankovič je več kot to: izdal je štiri zbirke poezije in zbirko kratkih zgodb, v slovenskem prevodu pa je pravkar izšla njegova knjiga Depra, v kateri nam razkriva svojo dolgoletno bitko z depresijo. Voditelj: Edvard Žitnik.
Gostja oddaje Intervju je razvojna psihologinja dr. Ljubica Marjanovič Umek. Poleg številnih priznanj je letos prejela še Zoisovo nagrado za življenjsko delo. Že od začetka kariere raziskuje otrokovo mišljenje in govor, v oddaji pa je med drugim govorila tudi o nujnosti skupnega branja in nevarnostih preživljanja časa pred zasloni. Poudarila je pomen socialnega in kulturnega okolja za razvoj otroka in pomembnost kompenzatorne vloge vrtca pri razvoju govora. Kot prva ženska na položaju predstojnice oddelka za psihologijo sicer pravi, da je bilo na področju enakosti spolov že narejenega precej, a da nas čaka še veliko dela, saj so nekateri spolni stereotipi še vedno zakoreninjeni v družbi. Pogovor je vodil Zvezdan Martić.
Gostja oddaje Intervju je razvojna psihologinja dr. Ljubica Marjanovič Umek. Poleg številnih priznanj je letos prejela še Zoisovo nagrado za življenjsko delo. Že od začetka kariere raziskuje otrokovo mišljenje in govor, v oddaji pa je med drugim govorila tudi o nujnosti skupnega branja in nevarnostih preživljanja časa pred zasloni. Poudarila je pomen socialnega in kulturnega okolja za razvoj otroka in pomembnost kompenzatorne vloge vrtca pri razvoju govora. Kot prva ženska na položaju predstojnice oddelka za psihologijo sicer pravi, da je bilo na področju enakosti spolov že narejenega precej, a da nas čaka še veliko dela, saj so nekateri spolni stereotipi še vedno zakoreninjeni v družbi. Pogovor je vodil Zvezdan Martić.
Tokratni nedeljski gost je predsednik Goriške Mohorjeve družbe, duhovnik v zamejstvu in izvrsten publicist ter raziskovalec narodnega izročila, mag. Renato Podbersič. V teh dneh mineva 100 let, odkar so prve knjige te založbe zakrožile med primorskimi Slovenci. Zaradi krivične Rapalske meje so namreč Primorci ostali pod Italijo in bili žrtev hudega raznarodovanja. Italija je ovirala slovenski tisk in takrat se je pojavila potreba, da se ustanovi posebna založba. Temelj zanjo je bila pravzaprav Mohorjeva družba, ki jo je leta 1857 ustanovil škof Anton Martin Slomšek. Kot pojasni gost, so poglavitno breme za obstoj slovenstva pod fašizmom prevzeli primorski duhovniki, ki so bili tudi med pobudniki ustanovitve Goriške Mohorjeve družbe. Ta zamejska založba vsako leto izda zbirko s koledarjem in še vrsto zanimivih del. Eno od teh so letos objavljeni spomini znamenitega primorskega duhovnika Virgila Ščeka, ki se je kot poslanec v rimskem parlamentu pred sto leti spopadel
Tokratni nedeljski gost je predsednik Goriške Mohorjeve družbe, duhovnik v zamejstvu in izvrsten publicist ter raziskovalec narodnega izročila, mag. Renato Podbersič. V teh dneh mineva 100 let, odkar so prve knjige te založbe zakrožile med primorskimi Slovenci. Zaradi krivične Rapalske meje so namreč Primorci ostali pod Italijo in bili žrtev hudega raznarodovanja. Italija je ovirala slovenski tisk in takrat se je pojavila potreba, da se ustanovi posebna založba. Temelj zanjo je bila pravzaprav Mohorjeva družba, ki jo je leta 1857 ustanovil škof Anton Martin Slomšek. Kot pojasni gost, so poglavitno breme za obstoj slovenstva pod fašizmom prevzeli primorski duhovniki, ki so bili tudi med pobudniki ustanovitve Goriške Mohorjeve družbe. Ta zamejska založba vsako leto izda zbirko s koledarjem in še vrsto zanimivih del. Eno od teh so letos objavljeni spomini znamenitega primorskega duhovnika Virgila Ščeka, ki se je kot poslanec v rimskem parlamentu pred sto leti spopadel
Pogovori z zanimivimi osebnostmi iz najrazličnejših področij.
Pogovori z zanimivimi osebnostmi iz najrazličnejših področij.
V času športne kariere je bil najbolj prepoznaven jugoslovanski športnik. Pol stoletja pozneje je njegov dosežek, dve zlati olimpijski medalji, ponovila Tina Maze. ''Zlati konjenik'' Miro Cerar še vedno velja za enega najuspešnejših slovenskih športnikov vseh časov. V pogovoru z Zvezdanom Martićem je primerjal čas, ko je bilo za športne dosežke sramotno prejemati denar, z današnjim časom, ko je denar edino merilo. Kot amaterski športnik je dal prednost študiju in se zaradi izpita celo odrekel poti na Japonsko. Sam je napisal čestitko predsedniku Titu za rojstni dan. V pogovoru je povedal, kako so mu eno zlato medaljo pomagali osvojiti gledalci na tekmi, da svojih otrok ni silil v telovadnico ter da danes v šolskih telovadnicah manjka strogosti in discipline. Kaj je v družini, katere člani so ministrica, državna tožilka, predsednik vlade, olimpionik … največji uspeh in kdaj je postal Miro Cerar starejši. Voditelj: Zvezdan Martić
V času športne kariere je bil najbolj prepoznaven jugoslovanski športnik. Pol stoletja pozneje je njegov dosežek, dve zlati olimpijski medalji, ponovila Tina Maze. ''Zlati konjenik'' Miro Cerar še vedno velja za enega najuspešnejših slovenskih športnikov vseh časov. V pogovoru z Zvezdanom Martićem je primerjal čas, ko je bilo za športne dosežke sramotno prejemati denar, z današnjim časom, ko je denar edino merilo. Kot amaterski športnik je dal prednost študiju in se zaradi izpita celo odrekel poti na Japonsko. Sam je napisal čestitko predsedniku Titu za rojstni dan. V pogovoru je povedal, kako so mu eno zlato medaljo pomagali osvojiti gledalci na tekmi, da svojih otrok ni silil v telovadnico ter da danes v šolskih telovadnicah manjka strogosti in discipline. Kaj je v družini, katere člani so ministrica, državna tožilka, predsednik vlade, olimpionik … največji uspeh in kdaj je postal Miro Cerar starejši. Voditelj: Zvezdan Martić
Gost nedeljske oddaje Intervju je dr. Bogomil Ferfila, ugledni univerzitetni profesor, ekonomist in obramboslovec, ki je prepotoval že več kot 150 držav, posebej pa se je posvetil ameriškim študijam. Pogovor z njim se v veliki meri dotika alternativnega pogleda na ameriške volitve, njihovega zakulisja in vpliva, ki ga bo imela izbira Donalda Trumpa ne le na ameriško, ampak tudi na svetovno politiko. Dr. Ferfila ugotavlja, da je Trump dobil bitko ne le proti Kamali Harris, ampak tudi proti pravosodju in ameriškim medijem, ki so devetdesetodstotno nagnjeni na demokratsko stran, kar primerja z razmerami v Sloveniji. Ocenjuje, da je bila podlaga za republikansko zmago neustrezna politika do priseljencev, pa tudi dejstvo, da Američani v obdobju vladavine predsednika Bidna živijo nekoliko slabše kot med prvim mandatom Donalda Trumpa. Z voditeljem Jožetom Možino se dotakneta fenomena Melanie Trump, ki je stala skupaj z očetom Viktorjem in sinom Baronom ob novoizvoljenem predsedniku na odru, ko je ta nagovoril Američane in ves svet. Dr. Ferfila ne more razumeti, da se slovenski mediji tako mačehovsko obnašajo do Melanie, in se ob tem pošali, da očitno ni poročena »s pravim«, kar pomeni, da se na ameriške razmere in prvo damo tudi pri nas vse preveč gleda z ideološkimi očmi. V nadaljevanju se z voditeljem dotakneta vpliva izvolitve Donalda Trumpa na vojno med Izraelom ter Hamasom in Hezbolahom, pri čemer dr. Ferfila ne pričakuje večjih sprememb v ameriški politiki. Drugačen pa bo lahko Trumpov odnos do ruskega nasilja v Ukrajini. Voditelj: Jože Možina
Gost nedeljske oddaje Intervju je dr. Bogomil Ferfila, ugledni univerzitetni profesor, ekonomist in obramboslovec, ki je prepotoval že več kot 150 držav, posebej pa se je posvetil ameriškim študijam. Pogovor z njim se v veliki meri dotika alternativnega pogleda na ameriške volitve, njihovega zakulisja in vpliva, ki ga bo imela izbira Donalda Trumpa ne le na ameriško, ampak tudi na svetovno politiko. Dr. Ferfila ugotavlja, da je Trump dobil bitko ne le proti Kamali Harris, ampak tudi proti pravosodju in ameriškim medijem, ki so devetdesetodstotno nagnjeni na demokratsko stran, kar primerja z razmerami v Sloveniji. Ocenjuje, da je bila podlaga za republikansko zmago neustrezna politika do priseljencev, pa tudi dejstvo, da Američani v obdobju vladavine predsednika Bidna živijo nekoliko slabše kot med prvim mandatom Donalda Trumpa. Z voditeljem Jožetom Možino se dotakneta fenomena Melanie Trump, ki je stala skupaj z očetom Viktorjem in sinom Baronom ob novoizvoljenem predsedniku na odru, ko je ta nagovoril Američane in ves svet. Dr. Ferfila ne more razumeti, da se slovenski mediji tako mačehovsko obnašajo do Melanie, in se ob tem pošali, da očitno ni poročena »s pravim«, kar pomeni, da se na ameriške razmere in prvo damo tudi pri nas vse preveč gleda z ideološkimi očmi. V nadaljevanju se z voditeljem dotakneta vpliva izvolitve Donalda Trumpa na vojno med Izraelom ter Hamasom in Hezbolahom, pri čemer dr. Ferfila ne pričakuje večjih sprememb v ameriški politiki. Drugačen pa bo lahko Trumpov odnos do ruskega nasilja v Ukrajini. Voditelj: Jože Možina
Joe Valenčič je morda večji Slovenec kot marsikdo v Sloveniji, čeprav ima v žepu ameriški potni list. Valenčič je zgodovinar, rojen v Clevelandu slovenskim staršem, in je nadvse dejaven v tamkajšnji slovenski skupnosti. S svojim delom povezuje Slovenijo in skupnosti rojakov v ZDA. O slovensko-ameriški izkušnji predava tudi po Evropi. Vodi slovenski glasbeni muzej, slovensko radijsko oddajo in je predstavnik slovenske skupnosti v ZDA pri Svetu Vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu. Voditelj: Edvard Žitnik
Joe Valenčič je morda večji Slovenec kot marsikdo v Sloveniji, čeprav ima v žepu ameriški potni list. Valenčič je zgodovinar, rojen v Clevelandu slovenskim staršem, in je nadvse dejaven v tamkajšnji slovenski skupnosti. S svojim delom povezuje Slovenijo in skupnosti rojakov v ZDA. O slovensko-ameriški izkušnji predava tudi po Evropi. Vodi slovenski glasbeni muzej, slovensko radijsko oddajo in je predstavnik slovenske skupnosti v ZDA pri Svetu Vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu. Voditelj: Edvard Žitnik
Mediji redno poročajo o različnih oblikah nasilja med mladimi, od fizičnega do verbalnega; objave na spletu pa vodijo celo do samomorov. Nasilneži so pogosto uspešni in priljubljeni posamezniki, ki jih žrtve ne upajo prijaviti, večina drugih ljudi, ki za nasilje vedo, pa molči, tudi v strahu za svoj socialni status. Odrasli sicer obsojajo vsako obliko nasilja, v praksi pa so nasilni tudi v prisotnosti otrok – doma, v šolah in ob športnih igriščih. Vse to so izzivi, pred katerimi stojijo starši, učitelji in celotna družba. O odzivih na vrstniško nasilje in preprečevanju tega bo govorila dr. Katja Košir, zaposlena na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Raziskovalno in strokovno se ukvarja predvsem s psihosocialnimi vidiki šolanja in z vrstniškim nasiljem. Je tudi svetovalka in mentorica v spletni svetovalnici za mlade To sem jaz. Pogovor vodi Zvezdan Martić.
Mediji redno poročajo o različnih oblikah nasilja med mladimi, od fizičnega do verbalnega; objave na spletu pa vodijo celo do samomorov. Nasilneži so pogosto uspešni in priljubljeni posamezniki, ki jih žrtve ne upajo prijaviti, večina drugih ljudi, ki za nasilje vedo, pa molči, tudi v strahu za svoj socialni status. Odrasli sicer obsojajo vsako obliko nasilja, v praksi pa so nasilni tudi v prisotnosti otrok – doma, v šolah in ob športnih igriščih. Vse to so izzivi, pred katerimi stojijo starši, učitelji in celotna družba. O odzivih na vrstniško nasilje in preprečevanju tega bo govorila dr. Katja Košir, zaposlena na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Raziskovalno in strokovno se ukvarja predvsem s psihosocialnimi vidiki šolanja in z vrstniškim nasiljem. Je tudi svetovalka in mentorica v spletni svetovalnici za mlade To sem jaz. Pogovor vodi Zvezdan Martić.
Gost tokratnega intervjuja je letošnji prejemnik nagrade Frana Milčinskega – Ježka, Boris Cavazza. Igralec, pevec, režiser in scenarist Boris Cavazza je govoril o začetkih kariere, ko se je navduševal nad boksom, pomorstvom in igralstvom, o številnih udarcih, ki mu jih je zadalo življenje, in seveda o svojih vlogah v filmih, televizijskih nadaljevankah in gledališčih, za katere je prejel pravzaprav vse možne nagrade. Zadnja leta se pogumno spopada z zdravstvenimi težavami, bolj kot kadar koli prej pa odpira vrata v svojo zasebnost, intimnost in govori tudi o svoji ljubezni do Ksenije Benedetti. Pogovor je vodil Zvezdan Martić.
Gost tokratnega intervjuja je letošnji prejemnik nagrade Frana Milčinskega – Ježka, Boris Cavazza. Igralec, pevec, režiser in scenarist Boris Cavazza je govoril o začetkih kariere, ko se je navduševal nad boksom, pomorstvom in igralstvom, o številnih udarcih, ki mu jih je zadalo življenje, in seveda o svojih vlogah v filmih, televizijskih nadaljevankah in gledališčih, za katere je prejel pravzaprav vse možne nagrade. Zadnja leta se pogumno spopada z zdravstvenimi težavami, bolj kot kadar koli prej pa odpira vrata v svojo zasebnost, intimnost in govori tudi o svoji ljubezni do Ksenije Benedetti. Pogovor je vodil Zvezdan Martić.
Gost Intervjuja je Janko Petrovec. Odraščal je v Preboldu. V Devinu v Italiji je obiskoval Jadranski zavod združenega sveta in tam maturiral, nato pa se je vpisal na študij angleškega jezika s književnostjo in študij primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani je diplomiral leta 1997. Leto pozneje je postal član igralskega ansambla Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Leta 2008 se je zaposlil na Radiu Prvi Radia Slovenija. Od leta 2016 je bil dopisnik RTV Slovenija iz Rima in Vatikana. Danes je odgovorni urednik Radia Koper. Voditelj: Edvard Žitnik
Gost Intervjuja je Janko Petrovec. Odraščal je v Preboldu. V Devinu v Italiji je obiskoval Jadranski zavod združenega sveta in tam maturiral, nato pa se je vpisal na študij angleškega jezika s književnostjo in študij primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani je diplomiral leta 1997. Leto pozneje je postal član igralskega ansambla Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Leta 2008 se je zaposlil na Radiu Prvi Radia Slovenija. Od leta 2016 je bil dopisnik RTV Slovenija iz Rima in Vatikana. Danes je odgovorni urednik Radia Koper. Voditelj: Edvard Žitnik
Izjemen poznavalec problematike energije, podjetnik Gregor Novak, je že uvodoma pojasnil, kaj bodo novi vladni predpisi pomenili za odjemalce električne energije. Na vidiku so znatne podražitve, ki bodo še posebej vplivale na večje porabnike – na podjetnike in kmete ter vse tiste, ki so vlagali v sončno energijo. Posebno boleče je to, da bo vlada po žepu udarila tiste, ki so investirali v zeleni prehod, torej v opustitev fosilnih goriv ter v gradnjo sončnih elektrarn. Zelo se bo namreč podražila omrežnina, odjem električne energije pa se bo v času največje porabe podražil celo za 500 odstotkov, pojasnjuje Novak. Številne gospodarske dejavnosti se porabi energije v tem času ne morejo odpovedati, zato bo to zanje veliko breme. Gost Intervjuja je soustanovitelj Skupine Sonce in direktor družbe SunContract, ki je promovirala gradnjo sončnih elektrarn po prejšnjem sistemu letnega obračuna. Vlada pa je predpise za nazaj spremenila in SunContract nastalo škodo zaračunava investitorjem, ki so bili očitno zavedeni. Spreminjanje pogojev gospodarjenja s sončnimi elektrarnami je velik udarec za podjetja, ki gradijo sončne elektrarne. Gost je odgovarjal tudi na vprašanja o slabih straneh sončne energije. Kadar je te energije proizvedene največ, takrat je tudi najcenejša. Ko je energije preveč, pride celo do »negativne« cene in tisti, ki energijo takrat ustvarja, ima izgubo. Gregor Novak je omenil Kitajsko, ki obvladuje 90 odstotkov proizvodnje sončnih panelov in hranilnikov ter zgradi tudi največ sončnih elektrarn na svetu. Ocenil je, da je Evropa s selitvijo proizvodnje na Kitajsko in opustitvijo številnih gospodarskih dejavnosti pred desetletij naredila veliko napako. Tako jo je Kitajska na industrijskem in energetskem področju že prehitela. To velja tudi za avtomobilsko industrijo. V pogovoru je komentiral razmere na energetskem področju v Sloveniji in dejal, da ima pri nas sončna energija še potencial, a da se zaveda, da bi bilo treba tudi zgraditi novo jedrsko elektrarno. Pri tem je omenil jedrske reaktorje četrte generacije, ki imajo številne prednosti. Ena od teh je, da lahko kot gorivo uporabljajo radioaktivne odpadke. Z voditeljem Jožetom Možino sta se spraševala, ali je v državi ob slabo delujoči in s korupcijo zaznamovani eliti sploh mogoče zgraditi jedrsko elektrarno za pošten denar. Dotaknila sta se tudi fenomena TEŠ 6, pri katerem je bilo vnaprej jasno, da bo prinašal izgubo, a je bil projekt kljub temu izpeljan. Gost intervjuja Gregor Novak je bil zelo kritičen do zdajšnje oblasti ter njenega odnosa do podjetništva. Meni, da močan vpliv skrajno levih idej vladajočih pomeni stagnacijo in nazadovanje Slovenije v smeri Venezuele. Ob koncu se je dotaknil tudi »usihanja« Evrope. Razlog za to je po njegovem mnenju opuščanje krščanskih vrednot, ki so pripomogle k temu, da je stara celina pred stoletji postala središče sveta. Prepričan je, da je prihodnost Evrope in Slovenije v tem, da se spet začneta zavedati svojih korenin. Njegova izkušnja z mladimi, ki zdaj začenjajo svojo karierno pot, pa je pozitivna, tako da ni še vse izgubljeno. Voditelj: Jože Možina
Izjemen poznavalec problematike energije, podjetnik Gregor Novak, je že uvodoma pojasnil, kaj bodo novi vladni predpisi pomenili za odjemalce električne energije. Na vidiku so znatne podražitve, ki bodo še posebej vplivale na večje porabnike – na podjetnike in kmete ter vse tiste, ki so vlagali v sončno energijo. Posebno boleče je to, da bo vlada po žepu udarila tiste, ki so investirali v zeleni prehod, torej v opustitev fosilnih goriv ter v gradnjo sončnih elektrarn. Zelo se bo namreč podražila omrežnina, odjem električne energije pa se bo v času največje porabe podražil celo za 500 odstotkov, pojasnjuje Novak. Številne gospodarske dejavnosti se porabi energije v tem času ne morejo odpovedati, zato bo to zanje veliko breme. Gost Intervjuja je soustanovitelj Skupine Sonce in direktor družbe SunContract, ki je promovirala gradnjo sončnih elektrarn po prejšnjem sistemu letnega obračuna. Vlada pa je predpise za nazaj spremenila in SunContract nastalo škodo zaračunava investitorjem, ki so bili očitno zavedeni. Spreminjanje pogojev gospodarjenja s sončnimi elektrarnami je velik udarec za podjetja, ki gradijo sončne elektrarne. Gost je odgovarjal tudi na vprašanja o slabih straneh sončne energije. Kadar je te energije proizvedene največ, takrat je tudi najcenejša. Ko je energije preveč, pride celo do »negativne« cene in tisti, ki energijo takrat ustvarja, ima izgubo. Gregor Novak je omenil Kitajsko, ki obvladuje 90 odstotkov proizvodnje sončnih panelov in hranilnikov ter zgradi tudi največ sončnih elektrarn na svetu. Ocenil je, da je Evropa s selitvijo proizvodnje na Kitajsko in opustitvijo številnih gospodarskih dejavnosti pred desetletij naredila veliko napako. Tako jo je Kitajska na industrijskem in energetskem področju že prehitela. To velja tudi za avtomobilsko industrijo. V pogovoru je komentiral razmere na energetskem področju v Sloveniji in dejal, da ima pri nas sončna energija še potencial, a da se zaveda, da bi bilo treba tudi zgraditi novo jedrsko elektrarno. Pri tem je omenil jedrske reaktorje četrte generacije, ki imajo številne prednosti. Ena od teh je, da lahko kot gorivo uporabljajo radioaktivne odpadke. Z voditeljem Jožetom Možino sta se spraševala, ali je v državi ob slabo delujoči in s korupcijo zaznamovani eliti sploh mogoče zgraditi jedrsko elektrarno za pošten denar. Dotaknila sta se tudi fenomena TEŠ 6, pri katerem je bilo vnaprej jasno, da bo prinašal izgubo, a je bil projekt kljub temu izpeljan. Gost intervjuja Gregor Novak je bil zelo kritičen do zdajšnje oblasti ter njenega odnosa do podjetništva. Meni, da močan vpliv skrajno levih idej vladajočih pomeni stagnacijo in nazadovanje Slovenije v smeri Venezuele. Ob koncu se je dotaknil tudi »usihanja« Evrope. Razlog za to je po njegovem mnenju opuščanje krščanskih vrednot, ki so pripomogle k temu, da je stara celina pred stoletji postala središče sveta. Prepričan je, da je prihodnost Evrope in Slovenije v tem, da se spet začneta zavedati svojih korenin. Njegova izkušnja z mladimi, ki zdaj začenjajo svojo karierno pot, pa je pozitivna, tako da ni še vse izgubljeno. Voditelj: Jože Možina
Andraž Gombač je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenistike in primerjalne književnosti. Nato se je zaposlil pri časniku Primorske novice, kjer je bil tudi urednik kulturne redakcije. Leta 2023 se je pridružil ekipi založbe Beletrina. A morda pomembnejše od uradnih podatkov: Gombačeva diplomska naloga je posvečena Robertu Allenu Zimmermanu. Številnim to ime ne pomeni prav veliko, bolj pomenljivo pa je, če dodamo, da ga vesoljni svet pozna kot Boba Dylana. A Andraž Gombač je veliko več kot dylanolog; je poznavalec, ljubitelj in tudi strasten uporabnik popularne kulture. In kar ni nepomembno: je Primorec in Istran, torej z območja, kjer se prepletajo vplivi slovanske, romanske, germanske in še katere zgodovine in kulture. Voditelj: Edvard Žitnik
Andraž Gombač je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenistike in primerjalne književnosti. Nato se je zaposlil pri časniku Primorske novice, kjer je bil tudi urednik kulturne redakcije. Leta 2023 se je pridružil ekipi založbe Beletrina. A morda pomembnejše od uradnih podatkov: Gombačeva diplomska naloga je posvečena Robertu Allenu Zimmermanu. Številnim to ime ne pomeni prav veliko, bolj pomenljivo pa je, če dodamo, da ga vesoljni svet pozna kot Boba Dylana. A Andraž Gombač je veliko več kot dylanolog; je poznavalec, ljubitelj in tudi strasten uporabnik popularne kulture. In kar ni nepomembno: je Primorec in Istran, torej z območja, kjer se prepletajo vplivi slovanske, romanske, germanske in še katere zgodovine in kulture. Voditelj: Edvard Žitnik
Dr. Milko Mikola je odličen zgodovinar in eden najboljših poznavalcev povojne represije v Sloveniji. Dr. Mikola je bil rojen v družini, ki je dejavno podpirala partizane, a sta bila tako mama kot oče po vojni zaprta, vsa družina pa je trpela zaradi obvezne oddaje. Študiral je zgodovino in jo tudi poučeval na srednji šoli, vendar je moral delovno mesto zapustiti potem, ko je opozoril na spolne zlorabe učenk, ki so jih zakrivili nekateri šolniki – člani komunistične stranke. Pozneje se je zaposlil v Celjskem arhivu in začel spoznavati gradivo o povojnem delovanju režima. Bil je tudi vodja Sektorja za popravo krivic in prvi vodja Študijskega centra za narodno spravo. V času, ko veliko govorimo o kršenju človekovih pravic in svoboščin v Gazi in Ukrajini, pogosto pozabljamo na razsežnost nasilja, ki ga je komunistični režim izvajal nad Slovenci in pripadniki drugih narodov na našem ozemlju. Dr. Mikola je v desetletjih delovanja to temo podrobno raziskal. Njegovo temeljno delo je Rdeče nasilje, za katerega je dobil tudi Zoisovo priznanje, letos poleti pa je izdal knjigo z naslovom Neoprostljivo, ki govori o komunističnih zločinih nad ženskami in otroki. Mikola dokaže, da je bi komunizem do teh skupin prebivalstva podobno nasilen kot nacizem. Kot izjemen poznavalec gradiva je bil osupel in prizadet, ko je sedanja vlada ukinila dan spomina na žrtve komunizma. Voditelj: Jože Možina
Dr. Milko Mikola je odličen zgodovinar in eden najboljših poznavalcev povojne represije v Sloveniji. Dr. Mikola je bil rojen v družini, ki je dejavno podpirala partizane, a sta bila tako mama kot oče po vojni zaprta, vsa družina pa je trpela zaradi obvezne oddaje. Študiral je zgodovino in jo tudi poučeval na srednji šoli, vendar je moral delovno mesto zapustiti potem, ko je opozoril na spolne zlorabe učenk, ki so jih zakrivili nekateri šolniki – člani komunistične stranke. Pozneje se je zaposlil v Celjskem arhivu in začel spoznavati gradivo o povojnem delovanju režima. Bil je tudi vodja Sektorja za popravo krivic in prvi vodja Študijskega centra za narodno spravo. V času, ko veliko govorimo o kršenju človekovih pravic in svoboščin v Gazi in Ukrajini, pogosto pozabljamo na razsežnost nasilja, ki ga je komunistični režim izvajal nad Slovenci in pripadniki drugih narodov na našem ozemlju. Dr. Mikola je v desetletjih delovanja to temo podrobno raziskal. Njegovo temeljno delo je Rdeče nasilje, za katerega je dobil tudi Zoisovo priznanje, letos poleti pa je izdal knjigo z naslovom Neoprostljivo, ki govori o komunističnih zločinih nad ženskami in otroki. Mikola dokaže, da je bi komunizem do teh skupin prebivalstva podobno nasilen kot nacizem. Kot izjemen poznavalec gradiva je bil osupel in prizadet, ko je sedanja vlada ukinila dan spomina na žrtve komunizma. Voditelj: Jože Možina
Gost oddaje Intervju je Robert Poredoš, dolgoletni dopisnik Slovenske tiskovne agencije iz Združenih držav Amerike. Agencijskega novinarja, ki pod svojimi besedili ni podpisan, bi težko prepoznali na ulici, če niste ravno iz Murske Sobote. Poredoš je nekakšen stric iz ozadja v slovenskem medijskem, diplomatskem in političnem prostoru: številni ljudje v vladi in drugi redno prebirajo izbor iz slovenskih medijev. Njegovo pisanje, poročila in analize o Združenih državah Amerike tako prek Slovenske tiskovne agencije pomembno vplivajo na naše védenje o tej državi. Voditelj: Edvard Žitnik
Gost oddaje Intervju je Robert Poredoš, dolgoletni dopisnik Slovenske tiskovne agencije iz Združenih držav Amerike. Agencijskega novinarja, ki pod svojimi besedili ni podpisan, bi težko prepoznali na ulici, če niste ravno iz Murske Sobote. Poredoš je nekakšen stric iz ozadja v slovenskem medijskem, diplomatskem in političnem prostoru: številni ljudje v vladi in drugi redno prebirajo izbor iz slovenskih medijev. Njegovo pisanje, poročila in analize o Združenih državah Amerike tako prek Slovenske tiskovne agencije pomembno vplivajo na naše védenje o tej državi. Voditelj: Edvard Žitnik
Gost nedeljskega pogovora bo Robert Pešut Magnifico. Človek nešteto obrazov je s svojimi pesmimi očaral občinstvo vseh starosti in okusov po Sloveniji, Balkanu in tudi drugje po svetu. Zakaj se je zapletlo z okoljevarstveniki glede koncerta v Tivoliju, kako je njegova pesem, ki opisuje dedkovo vrnitev s fronte v prvi svetovni vojni, postala stara srbska ljudska pesem, kako ženina multipla skleroza vpliva na njun vsakdan in kako se je svet spremenil v tridesetih letih njegove samostojne glasbene poti? Z Magnificom se je pogovarjal Zvezdan Martić.
Gost nedeljskega pogovora bo Robert Pešut Magnifico. Človek nešteto obrazov je s svojimi pesmimi očaral občinstvo vseh starosti in okusov po Sloveniji, Balkanu in tudi drugje po svetu. Zakaj se je zapletlo z okoljevarstveniki glede koncerta v Tivoliju, kako je njegova pesem, ki opisuje dedkovo vrnitev s fronte v prvi svetovni vojni, postala stara srbska ljudska pesem, kako ženina multipla skleroza vpliva na njun vsakdan in kako se je svet spremenil v tridesetih letih njegove samostojne glasbene poti? Z Magnificom se je pogovarjal Zvezdan Martić.
Gost intervjuja, ki ga vodi dr. Jože Možina, je vrhunski zgodovinar mlajše generacije, ki se je že uveljavil v tujini. Študijska pot ga je vodila od Univerze v Mariboru in Ljubljani do Budimpešte in Firenc, kjer je doktoriral na prestižnem Evropskem univerzitetnem inštitutu. Dr. Ivešić zadnja leta zelo uspešno vodi Študijski center za narodno spravo, ki z odlično izobraženo ekipo zgodovinarjev pridobiva status osrednje ustanove za raziskovanje totalitarizmov 20. stoletja in druge svetovne vojne ter je obenem servis za državljane, ki se srečujejo s to tematiko. Zadnji knjižni rezultat te ustanove je pretresljiva znanstvena monografija Pragovi nasilja, ki jo je uredila dr. Pavlina Bobič. Ivešić je nase opozoril že z raziskavo o prvaku SLS-a v času napada na Kraljevino Jugoslavijo dr. Francu Kulovcu. S strokovno ekspertizo je na podlagi virov ovrgel novodobni mit, češ da sta dr. Kulovec in dr. Krek z obiskom odpravnika poslov slovaškega veleposlanika dan pred bombardiranjem Beograda potrdila kolaboracijo s Hitlerjevo Nemčijo. Na podlagi raziskovanja Ehrlichovih stražarjev se je izkazalo tudi, da smo Slovenci med redkimi narodi, ki pred vojno in med njo nismo imeli omembe vrednega političnega združevanja, ki bi sledilo idejam fašizma ali nacionalnega socializma. Drugo polje njegovega raziskovanja so članki Milovana Đilasa, kjer dr. Ivešić podrobno pojasni njegovo specifično, tudi disidentsko vlogo v takratni Jugoslaviji. Intervjuvanec je v mnogočem specialist za zgodovino Titove Jugoslavije. Zlasti je raziskoval uvajanje jugoslovanske nacionalnosti v nekdanjem režimu. V pogovoru podrobno pojasni vzpon in padec graditve jugoslovanskega naroda in posebej vlogo Edvarda Kardelja. Ta je v petdesetih letih prejšnjega stoletja menil, da se bodo jugoslovanski narodi stapljali v smer jugoslovanstva. Po poskusu atentata nanj pa je Kardelj, ki se je za nekaj časa umaknil v London, spremenil stališče. Socialistična Jugoslavija se je vrnila k t. i. nacionalnemu ključu, kar je bil v nekem smislu tudi uvod v razraščanje nacionalizma in razbitja države. Na vprašanje, zakaj je Jugoslavija propadla, je dr. Ivešić odgovoril, da zato, ker ni bila več sposobna poskrbeti za državljane in upravljanje države. V kontekstu nostalgije po nekdanji državi, ki jo še najdemo tudi v Sloveniji, gost pove, da je bila SFRJ po vseh kriterijih država visoke brezposelnosti in velikega deleža prebivalstva, ki je živel pod pragom revščine, da ne govorimo o sistematičnem kršenju človekovih pravic in svoboščin. Dr. Ivešić je v uglednih tujih revijah uspel objaviti več strokovnih člankov, nekateri so bili tudi nagrajeni. Vrhunski dosežek pa je letošnja izdaja njegovega razširjenega doktorskega dela pri ugledni britanski založbi Routledge. Knjiga z naslovom The Rise and Fall of Communist Yugoslavism, Soft Nation-Building in Yugoslavia sodi med vrhunske znanstvene dosežke na mednarodni ravni. Z njegovim prihodom na čelo Študijskega centra za narodno spravo se je ta ustanova močno okrepila, vsako leto organizira ali sodeluje na več mednarodnih simpozijih, izdaja od štiri do pet znanstvenih monografij na leto. Zadnji dosežek, ki ga je gost posebej poudaril, je monografija Pragovi nasilja, Dolenjska in Bela krajina 1941–1943, ki jo je uredila sodelavka SCNS-ja dr. Pavlina Bobič.
Gost intervjuja, ki ga vodi dr. Jože Možina, je vrhunski zgodovinar mlajše generacije, ki se je že uveljavil v tujini. Študijska pot ga je vodila od Univerze v Mariboru in Ljubljani do Budimpešte in Firenc, kjer je doktoriral na prestižnem Evropskem univerzitetnem inštitutu. Dr. Ivešić zadnja leta zelo uspešno vodi Študijski center za narodno spravo, ki z odlično izobraženo ekipo zgodovinarjev pridobiva status osrednje ustanove za raziskovanje totalitarizmov 20. stoletja in druge svetovne vojne ter je obenem servis za državljane, ki se srečujejo s to tematiko. Zadnji knjižni rezultat te ustanove je pretresljiva znanstvena monografija Pragovi nasilja, ki jo je uredila dr. Pavlina Bobič. Ivešić je nase opozoril že z raziskavo o prvaku SLS-a v času napada na Kraljevino Jugoslavijo dr. Francu Kulovcu. S strokovno ekspertizo je na podlagi virov ovrgel novodobni mit, češ da sta dr. Kulovec in dr. Krek z obiskom odpravnika poslov slovaškega veleposlanika dan pred bombardiranjem Beograda potrdila kolaboracijo s Hitlerjevo Nemčijo. Na podlagi raziskovanja Ehrlichovih stražarjev se je izkazalo tudi, da smo Slovenci med redkimi narodi, ki pred vojno in med njo nismo imeli omembe vrednega političnega združevanja, ki bi sledilo idejam fašizma ali nacionalnega socializma. Drugo polje njegovega raziskovanja so članki Milovana Đilasa, kjer dr. Ivešić podrobno pojasni njegovo specifično, tudi disidentsko vlogo v takratni Jugoslaviji. Intervjuvanec je v mnogočem specialist za zgodovino Titove Jugoslavije. Zlasti je raziskoval uvajanje jugoslovanske nacionalnosti v nekdanjem režimu. V pogovoru podrobno pojasni vzpon in padec graditve jugoslovanskega naroda in posebej vlogo Edvarda Kardelja. Ta je v petdesetih letih prejšnjega stoletja menil, da se bodo jugoslovanski narodi stapljali v smer jugoslovanstva. Po poskusu atentata nanj pa je Kardelj, ki se je za nekaj časa umaknil v London, spremenil stališče. Socialistična Jugoslavija se je vrnila k t. i. nacionalnemu ključu, kar je bil v nekem smislu tudi uvod v razraščanje nacionalizma in razbitja države. Na vprašanje, zakaj je Jugoslavija propadla, je dr. Ivešić odgovoril, da zato, ker ni bila več sposobna poskrbeti za državljane in upravljanje države. V kontekstu nostalgije po nekdanji državi, ki jo še najdemo tudi v Sloveniji, gost pove, da je bila SFRJ po vseh kriterijih država visoke brezposelnosti in velikega deleža prebivalstva, ki je živel pod pragom revščine, da ne govorimo o sistematičnem kršenju človekovih pravic in svoboščin. Dr. Ivešić je v uglednih tujih revijah uspel objaviti več strokovnih člankov, nekateri so bili tudi nagrajeni. Vrhunski dosežek pa je letošnja izdaja njegovega razširjenega doktorskega dela pri ugledni britanski založbi Routledge. Knjiga z naslovom The Rise and Fall of Communist Yugoslavism, Soft Nation-Building in Yugoslavia sodi med vrhunske znanstvene dosežke na mednarodni ravni. Z njegovim prihodom na čelo Študijskega centra za narodno spravo se je ta ustanova močno okrepila, vsako leto organizira ali sodeluje na več mednarodnih simpozijih, izdaja od štiri do pet znanstvenih monografij na leto. Zadnji dosežek, ki ga je gost posebej poudaril, je monografija Pragovi nasilja, Dolenjska in Bela krajina 1941–1943, ki jo je uredila sodelavka SCNS-ja dr. Pavlina Bobič.
Tomaž Perovič je v slovenskem medijskem prostoru tako ali drugače navzoč že nekaj desetletij. Večina se ga verjetno spominja kot direktorja komercialne televizije POP TV in direktorja medijske hiše Delo. Na Fakulteti za družbene vede je predaval televizijsko novinarstvo, bil je tudi svetovalec pri postavljanju informativnih televizijskih vsebin v nekaterih sosednjih državah. Manj pa je morda znano, da je novinarsko pot začel na Televiziji Slovenija, torej na nacionalki, in to v času, ko smo bili zvečer tako rekoč obsojeni na naš televizijski dnevnik in na vse pred njim in po njem. Ko je Tomaž Perovič postavljal Studio Ljubljana in zatem Studio City, se je zgledoval tudi po MTV, ameriškem glasbenem kanalu, ki je z uveljavitvijo kabelske televizije obnorel mlade po vsem svetu. Danes je MTV samo še senca sebe izpred skoraj štirih desetletij, nacionalka pa je še vedno tu. Voditelj: Edvard Žitnik
Tomaž Perovič je v slovenskem medijskem prostoru tako ali drugače navzoč že nekaj desetletij. Večina se ga verjetno spominja kot direktorja komercialne televizije POP TV in direktorja medijske hiše Delo. Na Fakulteti za družbene vede je predaval televizijsko novinarstvo, bil je tudi svetovalec pri postavljanju informativnih televizijskih vsebin v nekaterih sosednjih državah. Manj pa je morda znano, da je novinarsko pot začel na Televiziji Slovenija, torej na nacionalki, in to v času, ko smo bili zvečer tako rekoč obsojeni na naš televizijski dnevnik in na vse pred njim in po njem. Ko je Tomaž Perovič postavljal Studio Ljubljana in zatem Studio City, se je zgledoval tudi po MTV, ameriškem glasbenem kanalu, ki je z uveljavitvijo kabelske televizije obnorel mlade po vsem svetu. Danes je MTV samo še senca sebe izpred skoraj štirih desetletij, nacionalka pa je še vedno tu. Voditelj: Edvard Žitnik
Pogovor z letošnjim novomašnikom koprske škofije Melom Kovicem je presežek v več pogledih. Redko se zgodi, da tako mlad človek dobi priložnost za osrednji intervju, a še bolj presenetljivi so karizmatična drža, iskrenost, pogum in zrelost, kar mladi duhovnik izžareva pri vsakem odgovoru. Odrastel je v bolj kot ne neverni družini. Mati izhaja iz partijskega okolja, oče pa je, kot pravi intervjuvanec, bolj »šunka kristjan« – k maši gre za velike praznike, ko je na mizi šunka. Po izobrazbi je naravovarstveni tehnik, veliko je pomagal v domačem podjetju a nazadnje ni izpolnil očetovega pričakovanja, da bo prevzel posel. Klic v duhovniški stan je tako nastal v njem samem, v oporo mu je bil domači župnik Ciril Cej. Študij zanj ni bil lahek; ko ni opravil letnika, je šel kot prostovoljec delat v Hospic. To je bila zanj izjemna zrelostna preizkušnja. Spoznal je, kot pravi, da je človek ustvarjen za življenje, in ne za smrt. Pot do življenja, ki je hkrati odrešenje, pa zanj predstavlja Kristus, ki je smrt premagal.
Pogovor z letošnjim novomašnikom koprske škofije Melom Kovicem je presežek v več pogledih. Redko se zgodi, da tako mlad človek dobi priložnost za osrednji intervju, a še bolj presenetljivi so karizmatična drža, iskrenost, pogum in zrelost, kar mladi duhovnik izžareva pri vsakem odgovoru. Odrastel je v bolj kot ne neverni družini. Mati izhaja iz partijskega okolja, oče pa je, kot pravi intervjuvanec, bolj »šunka kristjan« – k maši gre za velike praznike, ko je na mizi šunka. Po izobrazbi je naravovarstveni tehnik, veliko je pomagal v domačem podjetju a nazadnje ni izpolnil očetovega pričakovanja, da bo prevzel posel. Klic v duhovniški stan je tako nastal v njem samem, v oporo mu je bil domači župnik Ciril Cej. Študij zanj ni bil lahek; ko ni opravil letnika, je šel kot prostovoljec delat v Hospic. To je bila zanj izjemna zrelostna preizkušnja. Spoznal je, kot pravi, da je človek ustvarjen za življenje, in ne za smrt. Pot do življenja, ki je hkrati odrešenje, pa zanj predstavlja Kristus, ki je smrt premagal.
Gost Intervjuja je Lotos Vincenc Šparovec. Zagotovo ste ga že videli na deskah Mestnega gledališča v Ljubljani, pa na televiziji, v naši seriji o Inšpektorju Vrenku, pa v nemalo slovenskih filmih. A Lotos Vincenc Šparovec ni le izvrsten igralec, je tudi človek z izkušnjo, zaradi katere prav lahko za njegovo igralsko kariero ne bi vedeli in ki še enkrat potrjuje, da življenje piše najboljše romane … in gledališke predstave! Voditelj: Edvard Žitnik
Gost Intervjuja je Lotos Vincenc Šparovec. Zagotovo ste ga že videli na deskah Mestnega gledališča v Ljubljani, pa na televiziji, v naši seriji o Inšpektorju Vrenku, pa v nemalo slovenskih filmih. A Lotos Vincenc Šparovec ni le izvrsten igralec, je tudi človek z izkušnjo, zaradi katere prav lahko za njegovo igralsko kariero ne bi vedeli in ki še enkrat potrjuje, da življenje piše najboljše romane … in gledališke predstave! Voditelj: Edvard Žitnik
Gost tokratnega intervjuja, ki ga vodi dr. Jože Možina, je naš najboljši avtomobilistični dirkač, sedaj podjetnik Matjaž Tomlje. V pogovoru predstavlja svojo bogato življenjsko pot in zanimive poglede na svet, s katerimi bo presenetil marsikaterega gledalca. Rojen je bil v skromnem okolju na Dolenjskem, mami, ki je v revoluciji izgubila sorodnike, in očetu, ki je bil partizan. Že kot fantič je sanjal o hitrostni vožnji z avtomobili. Svoj največji uspeh je dosegel pred tridesetimi leti, ko je bil tretji na legendarni dirki 24 ur Le Mansa. Pri karieri mu partner očetove sestre Janez Zemljarič, ki je bil takrat šef Udbe in je imel kot tak veliko oblast, ni pomagal. V pogovoru omeni svoje prijateljstvo z legendarnim Walterjem Wolfom, ki je bilo pozneje desetletja na preizkušnji. Še vedno je lastnik blagove znamke tega znamenitega Slovenca, ki je v sedemdesetih letih ustanovil svojo ekipo v F1 in zmagoval na dirkah. Tomlje, uspešen poslovnež, je prišel do spoznanja, da je materialni svet nepomemben v primerjavi z duhovnim. »Sedaj, ko se tega zavedam, lažje živim,« poudarja ter še dodaja, da je vse, kar se mu dogaja, usoda, kar je tudi naslov njegove zanimive knjige, v kateri podrobneje predstavi svoje življenje in poglede na svet.
Gost tokratnega intervjuja, ki ga vodi dr. Jože Možina, je naš najboljši avtomobilistični dirkač, sedaj podjetnik Matjaž Tomlje. V pogovoru predstavlja svojo bogato življenjsko pot in zanimive poglede na svet, s katerimi bo presenetil marsikaterega gledalca. Rojen je bil v skromnem okolju na Dolenjskem, mami, ki je v revoluciji izgubila sorodnike, in očetu, ki je bil partizan. Že kot fantič je sanjal o hitrostni vožnji z avtomobili. Svoj največji uspeh je dosegel pred tridesetimi leti, ko je bil tretji na legendarni dirki 24 ur Le Mansa. Pri karieri mu partner očetove sestre Janez Zemljarič, ki je bil takrat šef Udbe in je imel kot tak veliko oblast, ni pomagal. V pogovoru omeni svoje prijateljstvo z legendarnim Walterjem Wolfom, ki je bilo pozneje desetletja na preizkušnji. Še vedno je lastnik blagove znamke tega znamenitega Slovenca, ki je v sedemdesetih letih ustanovil svojo ekipo v F1 in zmagoval na dirkah. Tomlje, uspešen poslovnež, je prišel do spoznanja, da je materialni svet nepomemben v primerjavi z duhovnim. »Sedaj, ko se tega zavedam, lažje živim,« poudarja ter še dodaja, da je vse, kar se mu dogaja, usoda, kar je tudi naslov njegove zanimive knjige, v kateri podrobneje predstavi svoje življenje in poglede na svet.
Gorana Dragića, zlatega kapetana slovenske košarkarske reprezentance, je življenjska pot vodila iz majhne garsonjere v Kosezah do tekme vseh zvezd v ligi NBA. Doživljal je vzpone in padce in dobil več udarcev, po katerih se večina ljudi ne bi pobrala. Priljubljeni Gogi, Dragon, kot ga kličejo v ZDA, je v sproščenem pogovoru razkril številne podrobnosti iz svoje kariere in zasebnega življenja. S kom se je največkrat stepel, komu lahko mlad človek z veliko denarja zaupa, kje hrani zlato medaljo z evropskega prvenstva leta 2017 ... Pogovor je vodil Zvezdan Martić.
Gorana Dragića, zlatega kapetana slovenske košarkarske reprezentance, je življenjska pot vodila iz majhne garsonjere v Kosezah do tekme vseh zvezd v ligi NBA. Doživljal je vzpone in padce in dobil več udarcev, po katerih se večina ljudi ne bi pobrala. Priljubljeni Gogi, Dragon, kot ga kličejo v ZDA, je v sproščenem pogovoru razkril številne podrobnosti iz svoje kariere in zasebnega življenja. S kom se je največkrat stepel, komu lahko mlad človek z veliko denarja zaupa, kje hrani zlato medaljo z evropskega prvenstva leta 2017 ... Pogovor je vodil Zvezdan Martić.
Gost intervjuja je Jakob Jaša Kenda, sicer prevajalec, literarni zgodovinar, kulturni menedžer in pisatelj. A Jakob Kenda je tudi eden izmed redkih Slovencev, ki je prehodil Apalaško pešpot (Appalatian Trail) v Združenih državah Amerike. Velja za mater vseh svetovnih pešpoti; dolga je 3500 kilometrov, meseci hoje skozi zeleno divjino pa so veliko več kot samo preizkus telesne vzdržljivosti. In kar ni nepomembno, o svoji izjemni izkušnji je Kenda napisal potopisni roman Apalaška pot.
Gost intervjuja je Jakob Jaša Kenda, sicer prevajalec, literarni zgodovinar, kulturni menedžer in pisatelj. A Jakob Kenda je tudi eden izmed redkih Slovencev, ki je prehodil Apalaško pešpot (Appalatian Trail) v Združenih državah Amerike. Velja za mater vseh svetovnih pešpoti; dolga je 3500 kilometrov, meseci hoje skozi zeleno divjino pa so veliko več kot samo preizkus telesne vzdržljivosti. In kar ni nepomembno, o svoji izjemni izkušnji je Kenda napisal potopisni roman Apalaška pot.
Gost nedeljskega Intervjuja, ki ga vodi Jože Možina, bo dolgoletni sindikalni voditelj Fidesa, zdravnik Konrad Kuštrin. Po 43 letih delovne dobe in 28 letih na čelu Fidesa se je upokojil, vendar je še vedno odličen poznavalec razmer v zdravstvu in položaja zdravnikov. Kuštrin ugotavlja, da so po dveh desetletjih zdravniške plače realno spet nižje, neprimerljive s plačo in ugledom, ki ju imajo zdravniki v sosednji Avstriji. Nekdanji vodja Fidesa je zelo kritičen do vlade. Meni, da se ministrica za zdravje in premier, ki več pohajkuje okoli, kot dela, sploh ne ukvarjata z ureditvijo primernega statusa zdravnikov in dejansko dopuščata propadanje zdravstvenega sistema. Kuštrin se sprašuje, kdo nas bo zdravil čez 10 let, saj tendenca vladajoče politike vodi v katastrofo. Gost je po hudi prometni nesreči pred leti tudi sam potreboval dolgotrajno zdravljenje. Izkušnja z »druge strani« bolniške postelje je bila zanj zelo dragocena. Ocenjuje, da so pacienti za zdravnike, ki so preobremenjeni, pogosto le diagnoza, dejansko pa je treba poznati tudi duševno stanje človeka, ki se zdravi.
Gost nedeljskega Intervjuja, ki ga vodi Jože Možina, bo dolgoletni sindikalni voditelj Fidesa, zdravnik Konrad Kuštrin. Po 43 letih delovne dobe in 28 letih na čelu Fidesa se je upokojil, vendar je še vedno odličen poznavalec razmer v zdravstvu in položaja zdravnikov. Kuštrin ugotavlja, da so po dveh desetletjih zdravniške plače realno spet nižje, neprimerljive s plačo in ugledom, ki ju imajo zdravniki v sosednji Avstriji. Nekdanji vodja Fidesa je zelo kritičen do vlade. Meni, da se ministrica za zdravje in premier, ki več pohajkuje okoli, kot dela, sploh ne ukvarjata z ureditvijo primernega statusa zdravnikov in dejansko dopuščata propadanje zdravstvenega sistema. Kuštrin se sprašuje, kdo nas bo zdravil čez 10 let, saj tendenca vladajoče politike vodi v katastrofo. Gost je po hudi prometni nesreči pred leti tudi sam potreboval dolgotrajno zdravljenje. Izkušnja z »druge strani« bolniške postelje je bila zanj zelo dragocena. Ocenjuje, da so pacienti za zdravnike, ki so preobremenjeni, pogosto le diagnoza, dejansko pa je treba poznati tudi duševno stanje človeka, ki se zdravi.
Gost Intervjuja, Milko Lazar, je umetnik, skladatelj, multiinstrumentalist. Študiral je jazz, klasični klavir ter saksofon na Visoki šoli za glasbo v Gradcu v Avstriji in čembalo na Kraljevem konservatoriju v Haagu. Sam ali z različnimi zasedbami je sodeloval pri več kot petdesetih projektih. Komponira za orkester Slovenske filharmonije in Simfonični orkester RTV Slovenija. Številne projekte za evropske odre ustvarja s plesalcem in koreografom Edwardom Clugom. Klavirski duo Gorišek Lazar bo za skorajšnji koncert ob dvajseti obletnici skupnega delovanja pripravil ekskluzivno priredbo skladbe »Symphony no. 4 – Heroes« Philipa Glassa, ki jo je skladatelj ustvaril za simfonični orkester leta 1996 po znamenitem albumu Heroes Davida Bowieja in Briana Ena. Voditelj: Edvard Žitnik
Gost Intervjuja, Milko Lazar, je umetnik, skladatelj, multiinstrumentalist. Študiral je jazz, klasični klavir ter saksofon na Visoki šoli za glasbo v Gradcu v Avstriji in čembalo na Kraljevem konservatoriju v Haagu. Sam ali z različnimi zasedbami je sodeloval pri več kot petdesetih projektih. Komponira za orkester Slovenske filharmonije in Simfonični orkester RTV Slovenija. Številne projekte za evropske odre ustvarja s plesalcem in koreografom Edwardom Clugom. Klavirski duo Gorišek Lazar bo za skorajšnji koncert ob dvajseti obletnici skupnega delovanja pripravil ekskluzivno priredbo skladbe »Symphony no. 4 – Heroes« Philipa Glassa, ki jo je skladatelj ustvaril za simfonični orkester leta 1996 po znamenitem albumu Heroes Davida Bowieja in Briana Ena. Voditelj: Edvard Žitnik
Tokratna gostja voditelja dr. Jožeta Možine bo gospa Romana Bider, ustanoviteljica pobude Vseposvojitev in soorganizatorka dneva spomina na žrtve komunizma, ki v slovenski prostor vrača humanost in sočutje do vseh žrtev, brez razlik. Vseposvojitev deluje na spletni platformi – izmed 100.000 žrtev druge svetovne vojne na ozemlju Slovenije lahko prostovoljci simbolično posvojijo katerokoli žrtev ene ali druge strani ter tako ohranjajo spomin na osebo in jo varujejo pred pozabo. Vsakdo, ki obišče spletno stran pobude, lahko prižge virtualno svečko kateri od žrtev. Romana Bider poudarja, da želijo varuhi spomina s to pobudo prispevati k razvijanju sočutja do mrtvih in živih, kar je nujno za narodovo spravo. Velika želja je celjenje ran preteklosti, kar je hkrati naložba za današnji čas in za prihodnost.
Tokratna gostja voditelja dr. Jožeta Možine bo gospa Romana Bider, ustanoviteljica pobude Vseposvojitev in soorganizatorka dneva spomina na žrtve komunizma, ki v slovenski prostor vrača humanost in sočutje do vseh žrtev, brez razlik. Vseposvojitev deluje na spletni platformi – izmed 100.000 žrtev druge svetovne vojne na ozemlju Slovenije lahko prostovoljci simbolično posvojijo katerokoli žrtev ene ali druge strani ter tako ohranjajo spomin na osebo in jo varujejo pred pozabo. Vsakdo, ki obišče spletno stran pobude, lahko prižge virtualno svečko kateri od žrtev. Romana Bider poudarja, da želijo varuhi spomina s to pobudo prispevati k razvijanju sočutja do mrtvih in živih, kar je nujno za narodovo spravo. Velika želja je celjenje ran preteklosti, kar je hkrati naložba za današnji čas in za prihodnost.
Gost Intervjuja je Zoran Kus, nekdanji državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor, kar morda ni nepomembno, in nacionalni ekspert za področje okolja pri Svetovni banki. Čeprav se zdi, da se je slovenska politika, izjema je Levica, odločila za JEK2, Zoran Kus poziva: v Sloveniji potrebujemo resen, temeljit, racionalen, strokoven pogovor o jedrski energiji. Voditelj: Edvard Žitnik
Gost Intervjuja je Zoran Kus, nekdanji državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor, kar morda ni nepomembno, in nacionalni ekspert za področje okolja pri Svetovni banki. Čeprav se zdi, da se je slovenska politika, izjema je Levica, odločila za JEK2, Zoran Kus poziva: v Sloveniji potrebujemo resen, temeljit, racionalen, strokoven pogovor o jedrski energiji. Voditelj: Edvard Žitnik
V oddaji, ki jo vodi dr. Jože Možina, tokrat gostimo enega najbolj izobraženih Slovencev, akademika prof. dr. Jožeta Krašovca. Znanstvenik, biblicist s štirimi doktorati, bo spregovoril o najnovejšem prevodu Svetega pisma, ki je nedavno izšel pri Založbi Družina in SŠK. Nova, jeruzalemska izdaja Biblije je prišla iz tiskarne 440 let po prvem prevodu, ki ga je prispeval Jurij Dalmatin. Gigantsko delo je akademik Krašovec s sodelavci prevajal iz izvirnih jezikov, hebrejščine, grščine in latinščine. Slišali bomo Jezusovo molitev Oče naš v hebrejskem jeziku, ki ga profesor Krašovec odlično obvlada, predstavili pa bomo tudi spremembe te molitve, ki jih prinaša novi prevod. Gost poudarja pomen Svetega pisma, okrog katerega sta zgrajeni judovska in tudi celotna evropska civilizacija, ob tem stebru krščanstva pa se je formirala tudi slovenska nacija. Sogovornik se bo dotaknil najrazličnejših bibličnih tem, ki so še kako aktualne tudi v današnjem času. Govor bo o izvoru zla, o grehu zavisti, o pravičnosti, ki je izvorno položena v človeka. Akademik Krašovec bo primerjal biblični boj med dobrim in slabim z ohranjanjem vrednot in zanikanjem teh v času, v katerem živimo. Izjemno zanimivo bo slišati napotilo profesorja Krašovca, kako doseči mir, tudi notranji mir v vsakem od nas. Zavedati se moramo svojih napak in se ne poveličevati. Večnost pa bo dosegel tisti, ki bo vztrajal, poudarja tokratni gost Intervjuja. Posebej ljub mu je psalm 131, ki se glasi: »Gospod, moje srce ni prevzetno, moje oči se ne povzdigujejo. Ne poganjam se za velikimi dejanji, za čudovitejšimi od mene. Nasprotno, potešil in pomiril sem svojo dušo kakor otrok v naročju svoje matere, kakor otrok je v meni moja duša. Izrael, upaj v Gospoda, od zdaj dalje in na veke!« Voditelj pa je izjemnega gosta, ki ravno 20. aprila praznuje 80 let, počastil s citatom sv. Pavla, ki pravi: »Dober boj sem dobojeval, tek dokončal, vero ohranil …«
V oddaji, ki jo vodi dr. Jože Možina, tokrat gostimo enega najbolj izobraženih Slovencev, akademika prof. dr. Jožeta Krašovca. Znanstvenik, biblicist s štirimi doktorati, bo spregovoril o najnovejšem prevodu Svetega pisma, ki je nedavno izšel pri Založbi Družina in SŠK. Nova, jeruzalemska izdaja Biblije je prišla iz tiskarne 440 let po prvem prevodu, ki ga je prispeval Jurij Dalmatin. Gigantsko delo je akademik Krašovec s sodelavci prevajal iz izvirnih jezikov, hebrejščine, grščine in latinščine. Slišali bomo Jezusovo molitev Oče naš v hebrejskem jeziku, ki ga profesor Krašovec odlično obvlada, predstavili pa bomo tudi spremembe te molitve, ki jih prinaša novi prevod. Gost poudarja pomen Svetega pisma, okrog katerega sta zgrajeni judovska in tudi celotna evropska civilizacija, ob tem stebru krščanstva pa se je formirala tudi slovenska nacija. Sogovornik se bo dotaknil najrazličnejših bibličnih tem, ki so še kako aktualne tudi v današnjem času. Govor bo o izvoru zla, o grehu zavisti, o pravičnosti, ki je izvorno položena v človeka. Akademik Krašovec bo primerjal biblični boj med dobrim in slabim z ohranjanjem vrednot in zanikanjem teh v času, v katerem živimo. Izjemno zanimivo bo slišati napotilo profesorja Krašovca, kako doseči mir, tudi notranji mir v vsakem od nas. Zavedati se moramo svojih napak in se ne poveličevati. Večnost pa bo dosegel tisti, ki bo vztrajal, poudarja tokratni gost Intervjuja. Posebej ljub mu je psalm 131, ki se glasi: »Gospod, moje srce ni prevzetno, moje oči se ne povzdigujejo. Ne poganjam se za velikimi dejanji, za čudovitejšimi od mene. Nasprotno, potešil in pomiril sem svojo dušo kakor otrok v naročju svoje matere, kakor otrok je v meni moja duša. Izrael, upaj v Gospoda, od zdaj dalje in na veke!« Voditelj pa je izjemnega gosta, ki ravno 20. aprila praznuje 80 let, počastil s citatom sv. Pavla, ki pravi: »Dober boj sem dobojeval, tek dokončal, vero ohranil …«
Gostja Intervjuja je Svetlana Slapšak: doktorica znanosti, antropologinja, klasična filologinja, publicistka, aktivistka – seznam še zdaleč ni izčrpan. Predvsem pa je pokončna ženska, ki navdušuje s svojo držo, za koga trmoglavostjo in brezkompromisnostjo, obenem pa si neizogibno ustvarja tudi številne nasprotnike in celo sovražnike. Svetlana Slapšak je tudi izjemno plodovita avtorica, ki je napisala več kot sto strokovnih in leposlovnih knjig. V svoji zadnji z naslovom Moje mačkoljubne zgodbe govori o mačkah, ki so mnogo več kot samo njene večne sopotnice.
Gostja Intervjuja je Svetlana Slapšak: doktorica znanosti, antropologinja, klasična filologinja, publicistka, aktivistka – seznam še zdaleč ni izčrpan. Predvsem pa je pokončna ženska, ki navdušuje s svojo držo, za koga trmoglavostjo in brezkompromisnostjo, obenem pa si neizogibno ustvarja tudi številne nasprotnike in celo sovražnike. Svetlana Slapšak je tudi izjemno plodovita avtorica, ki je napisala več kot sto strokovnih in leposlovnih knjig. V svoji zadnji z naslovom Moje mačkoljubne zgodbe govori o mačkah, ki so mnogo več kot samo njene večne sopotnice.
Tokratna gostja oddaje Intervju je ponosna Slovenka Marija Ahačič Pollak, ki je že desetletja eden od stebrov slovenske identitete med našimi izseljenci v Kanadi. Ustanoviteljica zbora Plamen in avtorica radijske oddaje za kanadske Slovence je vsestransko dejavna vse od leta 1960, ko je za možem pobegnila iz takratne Jugoslavije. Podala se je v neznano in začela znova, pove Marija, ki je za seboj v Sloveniji pustila obetavno kariero pevke v Ansamblu Slavka Avsenika. V oddaji predstavljamo tudi izjemno lep glasbeni spot posnet na Jezerskem Tečejo, tečejo nitke življenja, ki je nastal na pobudo Uredništva glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija in si ga lahko v celoti ogledate na tej povezavi: https://365.rtvslo.si/arhiv/koncerti-kulturno-umetniski-program/175020795 Voditelj: Jože Možina
Tokratna gostja oddaje Intervju je ponosna Slovenka Marija Ahačič Pollak, ki je že desetletja eden od stebrov slovenske identitete med našimi izseljenci v Kanadi. Ustanoviteljica zbora Plamen in avtorica radijske oddaje za kanadske Slovence je vsestransko dejavna vse od leta 1960, ko je za možem pobegnila iz takratne Jugoslavije. Podala se je v neznano in začela znova, pove Marija, ki je za seboj v Sloveniji pustila obetavno kariero pevke v Ansamblu Slavka Avsenika. V oddaji predstavljamo tudi izjemno lep glasbeni spot posnet na Jezerskem Tečejo, tečejo nitke življenja, ki je nastal na pobudo Uredništva glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija in si ga lahko v celoti ogledate na tej povezavi: https://365.rtvslo.si/arhiv/koncerti-kulturno-umetniski-program/175020795 Voditelj: Jože Možina