Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Letos mineva trideset let odkar je Paul Blaha, avstrijski avtor, kritik in gledališki direktor, v nemščini izdal knjigo Recherche. Tik pred iztekom prejšnjega leta je izšel njen slovenski prevod z naslovom Iskanje sledi. Prevajalka je Urška Potočnik Černe, lektorica Lučka Zorko, knjigo pa je izdal Umetniški kabinet Primož Premzl, saj je ta znani mariborski zbiratelj in založnik v njej prepoznal vrednost za Maribor. To mesto je namreč osrednje prizorišče zgodbe, kamor sta prišla raziskovat svoje korenine tukaj rojeni avtor Blaha in njegov osrednji literarni lik.
Letos mineva trideset let odkar je Paul Blaha, avstrijski avtor, kritik in gledališki direktor, v nemščini izdal knjigo Recherche. Tik pred iztekom prejšnjega leta je izšel njen slovenski prevod z naslovom Iskanje sledi. Prevajalka je Urška Potočnik Černe, lektorica Lučka Zorko, knjigo pa je izdal Umetniški kabinet Primož Premzl, saj je ta znani mariborski zbiratelj in založnik v njej prepoznal vrednost za Maribor. To mesto je namreč osrednje prizorišče zgodbe, kamor sta prišla raziskovat svoje korenine tukaj rojeni avtor Blaha in njegov osrednji literarni lik.
Primož Premzl, leta 2020 nagrajen s Schwentnerjevo nagrado, se je v minulih treh desetletjih uveljavil kot vrhunski založnik predvsem zgodovinskih in kulturnozgodovinskih monografij, morda manj znano pa je, da je ugledni založnik in urednik tudi strasten, kaj strasten, zelo zelo strasten zbiralec. O tej dolgoletni ljubezni priča njegova monografija Zbirka Primoža Premzla, več o zbiralski strasti in svojih zbirkah pa bo povedal v oddaji Razgledi in razmisleki in nekoliko tudi ponazoril, kako je njegovo zbirateljstvo vplivalo na njegovo založniško dejavnost. Nikar ne zamudite.
Primož Premzl, leta 2020 nagrajen s Schwentnerjevo nagrado, se je v minulih treh desetletjih uveljavil kot vrhunski založnik predvsem zgodovinskih in kulturnozgodovinskih monografij, morda manj znano pa je, da je ugledni založnik in urednik tudi strasten, kaj strasten, zelo zelo strasten zbiralec. O tej dolgoletni ljubezni priča njegova monografija Zbirka Primoža Premzla, več o zbiralski strasti in svojih zbirkah pa bo povedal v oddaji Razgledi in razmisleki in nekoliko tudi ponazoril, kako je njegovo zbirateljstvo vplivalo na njegovo založniško dejavnost. Nikar ne zamudite.
Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Jure Franko.
Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Jure Franko.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura zdravi - umetnost lajša
Pred nocojšnjo slovesno podelitvijo najvišjih nagrad na področju kulture in umetnosti v Mariboru – Glazerjevih nagrad in Glazerjevih listin – letošnje prejemnike predstavljamo v oddaji o kulturi in umetnosti. Dobitnik Glazerjeve nagrade za življenjsko delo je založnik in zbiratelj Primož Premzl, prejemniki Glazerjeve listine pa so vizualna umetnica Nika Autor, kipar Marijan Mirt in arhitekt David Mišič. V oddaji o njihovem ustvarjanju in dosežkih, ki so zaznamovali kulturno umetniško krajino v Mariboru in širše.
Pred nocojšnjo slovesno podelitvijo najvišjih nagrad na področju kulture in umetnosti v Mariboru – Glazerjevih nagrad in Glazerjevih listin – letošnje prejemnike predstavljamo v oddaji o kulturi in umetnosti. Dobitnik Glazerjeve nagrade za življenjsko delo je založnik in zbiratelj Primož Premzl, prejemniki Glazerjeve listine pa so vizualna umetnica Nika Autor, kipar Marijan Mirt in arhitekt David Mišič. V oddaji o njihovem ustvarjanju in dosežkih, ki so zaznamovali kulturno umetniško krajino v Mariboru in širše.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Primož Premzl je mariborski založnik, galerist, zbiralec štajerskega domoznanskega gradiva ter zagnan raziskovalec kulturne dediščine, predvsem tistih spregledanih dogodkov in osebnosti, ki jih je zgodovina hote ali nehote prezrla.
Primož Premzl je mariborski založnik, galerist, zbiralec štajerskega domoznanskega gradiva ter zagnan raziskovalec kulturne dediščine, predvsem tistih spregledanih dogodkov in osebnosti, ki jih je zgodovina hote ali nehote prezrla.
Barbara Korun: Idioritmija Klemen Pisk: Mamutova oporoka Primož Premzl: Zbirka Primoža Premzla Recenzije so napisali Petra Koršič, Matej Bogataj in Iztok Ilich.
Barbara Korun: Idioritmija Klemen Pisk: Mamutova oporoka Primož Premzl: Zbirka Primoža Premzla Recenzije so napisali Petra Koršič, Matej Bogataj in Iztok Ilich.
Primož Premzl se je vpisal v slovensko kulturno zgodovino kot založnih lepih, dobrih, dragocenih in zanimivih knjig s področja umetnostne zgodovine in zgodovine. Najprej je zbiral značke in znamke, pozneje stare razglednice in vedute, svojo ljubezen do lepega pa je izrazil tudi kot založnik. Umetniški atelje Primož Premzl je tako v minulih 25-letih izdal vrsto lepih knjig, med drugim Mariborske vedute, zgodovinski monografiji o admiralu Wilhelmu von Tegetthoffu in znanstveniku Hermannu Potočniku Noordung, kar nekaj albumov z vedutami in ne nazadnje leta 1998 faksimile Statuta mesta Ptuj iz leta 1376. Ob 25-letnici delovanja Umetniškega kabineta Primoža Premzla sta se samosvojemu založniku z razstavama poklonili Univerzitetna knjižnica v Mariboru in Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, v oddaji Razgledi in razmisleki pa boste slišali pogovor Marka Golje z založnikom. Ta bo med drugim pojasnil, kaj ima skupnega z najstarejšo tipsko šolo v Avstro-Ogrski in z osnovno šolo Ludvika Pliberška v Mariboru. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Branimir Ritonja
Primož Premzl se je vpisal v slovensko kulturno zgodovino kot založnih lepih, dobrih, dragocenih in zanimivih knjig s področja umetnostne zgodovine in zgodovine. Najprej je zbiral značke in znamke, pozneje stare razglednice in vedute, svojo ljubezen do lepega pa je izrazil tudi kot založnik. Umetniški atelje Primož Premzl je tako v minulih 25-letih izdal vrsto lepih knjig, med drugim Mariborske vedute, zgodovinski monografiji o admiralu Wilhelmu von Tegetthoffu in znanstveniku Hermannu Potočniku Noordung, kar nekaj albumov z vedutami in ne nazadnje leta 1998 faksimile Statuta mesta Ptuj iz leta 1376. Ob 25-letnici delovanja Umetniškega kabineta Primoža Premzla sta se samosvojemu založniku z razstavama poklonili Univerzitetna knjižnica v Mariboru in Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, v oddaji Razgledi in razmisleki pa boste slišali pogovor Marka Golje z založnikom. Ta bo med drugim pojasnil, kaj ima skupnega z najstarejšo tipsko šolo v Avstro-Ogrski in z osnovno šolo Ludvika Pliberška v Mariboru. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Branimir Ritonja
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Tokrat bo gost oddaje Intervju mariborski založnik, galerist in zbiratelj, Primož Premzl. Z njim se bo Ksenija Horvat pogovarjala o oživljanju spomina na nekatere velike, v Mariboru rojene osebnosti, ki so sooblikovale evropski zemljevid in družbo 19. in 20. stoletja, o izdajah temeljnih domoznanskih del in o slovenski državni in regionalni kulturni politiki.
Tokrat bo gost oddaje Intervju mariborski založnik, galerist in zbiratelj, Primož Premzl. Z njim se bo Ksenija Horvat pogovarjala o oživljanju spomina na nekatere velike, v Mariboru rojene osebnosti, ki so sooblikovale evropski zemljevid in družbo 19. in 20. stoletja, o izdajah temeljnih domoznanskih del in o slovenski državni in regionalni kulturni politiki.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Že od davnine do današnjih dni ob Martinovem stopi v ospredje vse tisto, kar je povezano z vinom, vinsko letino in trto. V Mariboru še prav posebej, saj je v listini prve doslej znane pisne omembe mariborske trdnjave iz leta 1164 med drugim beseda tudi o pravnem dejanju povezanem z vinogradništvom. Pred več kot poldrugim stoletje je na Štajerskem nastala zbirka upodobitev okoli 180 sort vinske tre, ki sta jih naslikala slikarja graškega bidermajerja brata Vinzenz in Conrad Kreutzer. Večji del zbirke se je ohranil v prostorih sedanjega Kmetijsko gozdarskega zavoda v Mariboru. Pred časom je v knjižni obliki izšla druga dopolnjena izdaja pri kateri je kot urednik, založnik in soavtor sodeloval Primož Premzl, naš gost v oddaji.
Že od davnine do današnjih dni ob Martinovem stopi v ospredje vse tisto, kar je povezano z vinom, vinsko letino in trto. V Mariboru še prav posebej, saj je v listini prve doslej znane pisne omembe mariborske trdnjave iz leta 1164 med drugim beseda tudi o pravnem dejanju povezanem z vinogradništvom. Pred več kot poldrugim stoletje je na Štajerskem nastala zbirka upodobitev okoli 180 sort vinske tre, ki sta jih naslikala slikarja graškega bidermajerja brata Vinzenz in Conrad Kreutzer. Večji del zbirke se je ohranil v prostorih sedanjega Kmetijsko gozdarskega zavoda v Mariboru. Pred časom je v knjižni obliki izšla druga dopolnjena izdaja pri kateri je kot urednik, založnik in soavtor sodeloval Primož Premzl, naš gost v oddaji.
Profil je pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo zaznamujejo različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme so vezane predvsem na aktualne dogodke, s katerimi odkrivamo profil gostov.
Profil je pogovorna oddaja z veliko obrazi, ki jo zaznamujejo različni profili - različni voditelji in različni gostje. Skupno vsem je aktualno dogajanje na področju kulture, umetnosti, kulturne politike in družbe. Teme so vezane predvsem na aktualne dogodke, s katerimi odkrivamo profil gostov.
Lanskoletni Schwentnerjev nagrajenec Mariborčan Primož Premzl je cenjen založnik, galerist in zbiratelj domoznanskega gradiva. Navdihuje in izziva ga zgodovina Maribora in širšega štajerskega okolja. S svojim več desetletnim delom je pomembno sooblikoval slovensko kulturno zakladnico, ki jo zdaj dopolnjuje še z izdajo knjige o svoji bogati domoznanski zbirki. Knjiga Zbirka Primoža Premzla je poskus predstavitve zasebne zbirke javnosti, avtor pa v njej razmišlja tudi o psihološko-socioloških vidikih zbirateljstva in zgodovini te dejavnosti.
Lanskoletni Schwentnerjev nagrajenec Mariborčan Primož Premzl je cenjen založnik, galerist in zbiratelj domoznanskega gradiva. Navdihuje in izziva ga zgodovina Maribora in širšega štajerskega okolja. S svojim več desetletnim delom je pomembno sooblikoval slovensko kulturno zakladnico, ki jo zdaj dopolnjuje še z izdajo knjige o svoji bogati domoznanski zbirki. Knjiga Zbirka Primoža Premzla je poskus predstavitve zasebne zbirke javnosti, avtor pa v njej razmišlja tudi o psihološko-socioloških vidikih zbirateljstva in zgodovini te dejavnosti.
Herman Pušnik je iz Josipdola na Pohorju, v osnovno šolo je hodil v Ribnici na Pohorju, bil je dijak mariborske Prve gimnazije, pozneje se je odločil za študij matematike, kar mu danes verjetno zelo pomaga pri igranju šaha, ki je eden od njegovih hobijev. Sicer je navdušen bralec, ljubitelj gledališča, tekač in kolesar. Nekdanji dijak je danes ravnatelj Prve gimnazije v Mariboru.
Herman Pušnik je iz Josipdola na Pohorju, v osnovno šolo je hodil v Ribnici na Pohorju, bil je dijak mariborske Prve gimnazije, pozneje se je odločil za študij matematike, kar mu danes verjetno zelo pomaga pri igranju šaha, ki je eden od njegovih hobijev. Sicer je navdušen bralec, ljubitelj gledališča, tekač in kolesar. Nekdanji dijak je danes ravnatelj Prve gimnazije v Mariboru.
Konec minulega tedna so bile podeljene Glazerjeve nagrade in listine, najvišja priznanja mesta Maribor na področju kulture. Tokrat želimo izvedeti, v kolikšni meri nas občudovanje dosežkov nagrajencev spodbudi, da poskrbimo za trajno, sistematično in poglobljeno podporo kulturi v drugem največjem mestu v državi? Z nami bodo podpredsednica Odbora za podelitev Glazerjevih nagrad in listin, letošnji prejemnik Glazerjeve nagrade za življenjsko delo in letošnji prejemnik Glazerjeve listine za dosežke na področju likovne umetnosti.
Konec minulega tedna so bile podeljene Glazerjeve nagrade in listine, najvišja priznanja mesta Maribor na področju kulture. Tokrat želimo izvedeti, v kolikšni meri nas občudovanje dosežkov nagrajencev spodbudi, da poskrbimo za trajno, sistematično in poglobljeno podporo kulturi v drugem največjem mestu v državi? Z nami bodo podpredsednica Odbora za podelitev Glazerjevih nagrad in listin, letošnji prejemnik Glazerjeve nagrade za življenjsko delo in letošnji prejemnik Glazerjeve listine za dosežke na področju likovne umetnosti.
Minuli petek je na podelitvi letošnjih Glazerjevih nagrad, najvišjega priznanja občine Maribor (MOM) za dosežke v kulturi, slavnostni govornik Primož Premzl namesto pripravljenega govora prebral pesem.
Minuli petek je na podelitvi letošnjih Glazerjevih nagrad, najvišjega priznanja občine Maribor (MOM) za dosežke v kulturi, slavnostni govornik Primož Premzl namesto pripravljenega govora prebral pesem.
Kultura zdravi - umetnost lajša
Naš gost je bil založnik in galerist Primož Premzl, ki je izdal knjigo o svoji bogati domoznanski zbirki, povezani z Mariborom in okolico. Predstavili pa smo tudi bogato koncertno dogajanje v Mariboru.
Naš gost je bil založnik in galerist Primož Premzl, ki je izdal knjigo o svoji bogati domoznanski zbirki, povezani z Mariborom in okolico. Predstavili pa smo tudi bogato koncertno dogajanje v Mariboru.
Glazerjeve nagrade, poimenovane po slovenskem pesniku Janku Glazerju, ki je večino svojega ustvarjalnega življenja preživel v Mariboru, so priznanja MO Maribor za življenjsko delo ali za posamične vrhunske dosežke na področju kulture. MO Maribor vsako leto podeli Glazerjevo nagrado za življenjsko delo ter tri Glazerjeve listine za pomembne dosežke v krajšem časovnem obdobju. Prejemniki Glazerjevih listin za leto 2023 so: David Mišič, Nika Autor in Marjan Mirt. Prejemnik Glazerjeve nagrade za življenjsko delo v letu 2023 je Primož Premzl. Mestna občina Maribor skupaj z Odborom za podelitev Glazerjevih nagrad vsako leto organizira slovesno podelitev Glazerjevih nagrad. Podelitev nagrad letošnjim Glazerjevim nagrajencem je bila 31. marca v Minoritski cerkvi v Mariboru.
Glazerjeve nagrade, poimenovane po slovenskem pesniku Janku Glazerju, ki je večino svojega ustvarjalnega življenja preživel v Mariboru, so priznanja MO Maribor za življenjsko delo ali za posamične vrhunske dosežke na področju kulture. MO Maribor vsako leto podeli Glazerjevo nagrado za življenjsko delo ter tri Glazerjeve listine za pomembne dosežke v krajšem časovnem obdobju. Prejemniki Glazerjevih listin za leto 2023 so: David Mišič, Nika Autor in Marjan Mirt. Prejemnik Glazerjeve nagrade za življenjsko delo v letu 2023 je Primož Premzl. Mestna občina Maribor skupaj z Odborom za podelitev Glazerjevih nagrad vsako leto organizira slovesno podelitev Glazerjevih nagrad. Podelitev nagrad letošnjim Glazerjevim nagrajencem je bila 31. marca v Minoritski cerkvi v Mariboru.
Z nastopom britanske pisateljice Bernardine Evaristo se je v Ljubljani končal letošnji Festival Fabula – literature sveta. V Mariboru so podelili najvišja priznanja na področju kulture in umetnosti, poimenovana po pesniku Janku Glazerju – nagrado za življenjsko delo je prejel založnik in zbiralec Primož Premzl, podelili pa so tudi Glazerjeve listine. V Kranju so podelili nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije – za življenjsko delo so nagradili igralko Milado Kalezić in režiserja Dušana Mlakarja. Na ZRC SAZU so priredili kolokvij o filozofiji Renéja Descartesa. V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani so odprli razstavo Peš, s kolesom, vlakom in tovornjakom, v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu pa skupinsko razstavo Podobe narave.
Z nastopom britanske pisateljice Bernardine Evaristo se je v Ljubljani končal letošnji Festival Fabula – literature sveta. V Mariboru so podelili najvišja priznanja na področju kulture in umetnosti, poimenovana po pesniku Janku Glazerju – nagrado za življenjsko delo je prejel založnik in zbiralec Primož Premzl, podelili pa so tudi Glazerjeve listine. V Kranju so podelili nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije – za življenjsko delo so nagradili igralko Milado Kalezić in režiserja Dušana Mlakarja. Na ZRC SAZU so priredili kolokvij o filozofiji Renéja Descartesa. V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani so odprli razstavo Peš, s kolesom, vlakom in tovornjakom, v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu pa skupinsko razstavo Podobe narave.
Maribor je nedavno dobil roman z naslovom Krušni oče, ki govori o Josipu Hutterju, industrialcu, ki je v 20. stoletju pomembno zaznamoval razvoj mesta Maribor. Napisal ga je Orlando Uršič, sicer založnik, ki pa se občasno sooča tudi s pisanjem literature. Foto: kolaž fotografij: Josip Hutter v času, ko je živel v Mariboru; notranjost Huttrove tovarne, fotografija po letu 1937, vir: Jerneja Ferlež, Josip Hutter in bivalna kultura Maribora, Maribor: Umetniški kabinet Primož Premzl, 2008; izrez fotografij
Maribor je nedavno dobil roman z naslovom Krušni oče, ki govori o Josipu Hutterju, industrialcu, ki je v 20. stoletju pomembno zaznamoval razvoj mesta Maribor. Napisal ga je Orlando Uršič, sicer založnik, ki pa se občasno sooča tudi s pisanjem literature. Foto: kolaž fotografij: Josip Hutter v času, ko je živel v Mariboru; notranjost Huttrove tovarne, fotografija po letu 1937, vir: Jerneja Ferlež, Josip Hutter in bivalna kultura Maribora, Maribor: Umetniški kabinet Primož Premzl, 2008; izrez fotografij
Promenada je meščanska navada sprehajanja in srečevanja na osrednjih mestnih ulicah in trgih, ki je potekala po posebnih pravilih in je povezovala vse sloje prebivalcev. V Mariboru je bila v obdobju med svetovnima vojnama popularna promenada v starem mestnem jedru, po vojni pa se je izoblikovala nova promenada v Mestnem parku. Kakšno je bilo nekdaj družabno življenje v Mariboru in njegova meščanska identiteta nam bodo predstavili gospa Majda Šlajmer Japelj, etnologinja Jerneja Ferlež ter založnik in zbiratelj Primož Premzl.
Promenada je meščanska navada sprehajanja in srečevanja na osrednjih mestnih ulicah in trgih, ki je potekala po posebnih pravilih in je povezovala vse sloje prebivalcev. V Mariboru je bila v obdobju med svetovnima vojnama popularna promenada v starem mestnem jedru, po vojni pa se je izoblikovala nova promenada v Mestnem parku. Kakšno je bilo nekdaj družabno življenje v Mariboru in njegova meščanska identiteta nam bodo predstavili gospa Majda Šlajmer Japelj, etnologinja Jerneja Ferlež ter založnik in zbiratelj Primož Premzl.
Pred nedeljskim iztekom letošnjega povečini virtualnega Slovenskega knjižnega sejma smo pripravili izvleček o izstopajočih dogodkih sejma, ki ga je skupaj z motom Narazen, a vendar skupaj, pripravilo 97 založb in organizatorji. Naš gost je letošnji Schwentnerjev nagrajenec za založniške dosežke Primož Premzl. Dotaknili smo se tudi založništva v Evropi v letošnjem koronskem času. Na primerih štirih galerij po državi smo pripravili izbor različnih, na to obdobje prilagojenih načinih njihovega delovanja. O tem, kako je to obdobje prineslo preobrat v delovanju muzejev po svetu, in kaj bo od njega ostalo v prihodnje, pa je za oddajo spregovoril ameriški Pulitzerjev nominiranec in pisatelj dr. Noah Charney. Primož Premzl s kipcem Mirsada Begića in delom knjižnega opusa iz Umetniškega kabineta (foto: Boštjan Lah, Radio Maribor, RTV SLO)
Pred nedeljskim iztekom letošnjega povečini virtualnega Slovenskega knjižnega sejma smo pripravili izvleček o izstopajočih dogodkih sejma, ki ga je skupaj z motom Narazen, a vendar skupaj, pripravilo 97 založb in organizatorji. Naš gost je letošnji Schwentnerjev nagrajenec za založniške dosežke Primož Premzl. Dotaknili smo se tudi založništva v Evropi v letošnjem koronskem času. Na primerih štirih galerij po državi smo pripravili izbor različnih, na to obdobje prilagojenih načinih njihovega delovanja. O tem, kako je to obdobje prineslo preobrat v delovanju muzejev po svetu, in kaj bo od njega ostalo v prihodnje, pa je za oddajo spregovoril ameriški Pulitzerjev nominiranec in pisatelj dr. Noah Charney. Primož Premzl s kipcem Mirsada Begića in delom knjižnega opusa iz Umetniškega kabineta (foto: Boštjan Lah, Radio Maribor, RTV SLO)
Strast do zgodovine, raziskovanja in knjig ter visoki kriteriji me vodijo vsa leta. Tako o svojem delovanju pravi mariborski galerist in založnik Primož Premzl, letošnji prejemnik Schwentnerjeve nagrade za izjemen in samosvoj založniški opus. Nagrado je prejel ob včerajšnjem odprtju slovenskega knjižnega sejma, podeljuje pa jo Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije. V današnji oddaji pa tudi o knjigi Muriel Barbery Ena sama vrtnica. Foto: Radio Maribor, Boštjan Lah
Strast do zgodovine, raziskovanja in knjig ter visoki kriteriji me vodijo vsa leta. Tako o svojem delovanju pravi mariborski galerist in založnik Primož Premzl, letošnji prejemnik Schwentnerjeve nagrade za izjemen in samosvoj založniški opus. Nagrado je prejel ob včerajšnjem odprtju slovenskega knjižnega sejma, podeljuje pa jo Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije. V današnji oddaji pa tudi o knjigi Muriel Barbery Ena sama vrtnica. Foto: Radio Maribor, Boštjan Lah
V idiličnem okolju graščine Podgrad pri Vranskem se je leta 1833 rodil slikar, mornar in dvorjan na avstro ogrskem dvoru Anton Perko. Oče je bil lastnik gospoščine Ojstrica in posestva Podgrad, poljedelstvo, s katerim se je ukvarjala družina, pa sina ni zanimalo. Od doma je odšel s petnajstimi leti, da bi postal vojak. Med karakternimi oznakami, s katerimi so opremili bodočega mornarja, so odgovorni zapisali, da odlično slika. Proslavil se je s slikanjem znamenite viške bitke, v kateri je admiral Tegetthoff premagal mnogo močnejšo italijansko floto. Slikarstvo pa ga je pripeljalo tudi v najožji krog avstrijske cesarske družine.
V idiličnem okolju graščine Podgrad pri Vranskem se je leta 1833 rodil slikar, mornar in dvorjan na avstro ogrskem dvoru Anton Perko. Oče je bil lastnik gospoščine Ojstrica in posestva Podgrad, poljedelstvo, s katerim se je ukvarjala družina, pa sina ni zanimalo. Od doma je odšel s petnajstimi leti, da bi postal vojak. Med karakternimi oznakami, s katerimi so opremili bodočega mornarja, so odgovorni zapisali, da odlično slika. Proslavil se je s slikanjem znamenite viške bitke, v kateri je admiral Tegetthoff premagal mnogo močnejšo italijansko floto. Slikarstvo pa ga je pripeljalo tudi v najožji krog avstrijske cesarske družine.
Poročali bomo o premieri predstave Oblast teme v Slovenskem ljudskem gledališču Celje (Tolstojevo dramo je režirala Maša Pelko) in o začetku 8. Filharmoničnega festivala baročne glasbe. Pogledali bomo v domoznansko zbirko Primoža Premzla, raziskovalca kulturne dediščine Maribora, ki obeležuje 30 let založniško - galerijske dejavnosti in predstavili novo knjigo Slovenske matice - v prevodu Aleša Bergerja so izšle tri Molièrove komedije.
Poročali bomo o premieri predstave Oblast teme v Slovenskem ljudskem gledališču Celje (Tolstojevo dramo je režirala Maša Pelko) in o začetku 8. Filharmoničnega festivala baročne glasbe. Pogledali bomo v domoznansko zbirko Primoža Premzla, raziskovalca kulturne dediščine Maribora, ki obeležuje 30 let založniško - galerijske dejavnosti in predstavili novo knjigo Slovenske matice - v prevodu Aleša Bergerja so izšle tri Molièrove komedije.
Naša gostja bo Maja Godina Golija, soavtorica monografije Novi Maribor, ki je izšla ob 25-letnici delovanja Umetniškega kabineta Primož Premzl. Voditeljica: Ksenija Horvat
Naša gostja bo Maja Godina Golija, soavtorica monografije Novi Maribor, ki je izšla ob 25-letnici delovanja Umetniškega kabineta Primož Premzl. Voditeljica: Ksenija Horvat
20. julija letos bo minilo 150 let od slavne bitke pri Visu, ki je spremenila razmerja mornariško-vojaške moči na Jadranu - naredila konec italijanskemu osvajanju na tem delu morja. V bitki se je proslavil avstrijski viceadmiral Wilhelm von Tegetthoff, rojen leta 1827 v Mariboru. V Umetniškem kabinetu mariborskega galerista in založnika Primoža Premzla je izšla dvojezična monografija o tem pomembnem mornariškem častniku. Gosta v studiu: PRIMOŽ PREMZL, založnik in sourednik monografije, galerist ADRIANA MAGDOVSKI, pianistka in docentka na PeF UM
20. julija letos bo minilo 150 let od slavne bitke pri Visu, ki je spremenila razmerja mornariško-vojaške moči na Jadranu - naredila konec italijanskemu osvajanju na tem delu morja. V bitki se je proslavil avstrijski viceadmiral Wilhelm von Tegetthoff, rojen leta 1827 v Mariboru. V Umetniškem kabinetu mariborskega galerista in založnika Primoža Premzla je izšla dvojezična monografija o tem pomembnem mornariškem častniku. Gosta v studiu: PRIMOŽ PREMZL, založnik in sourednik monografije, galerist ADRIANA MAGDOVSKI, pianistka in docentka na PeF UM
Nocoj v Kulturi o izjemnem uspehu slovenske dirigentke Daniele Candillari, nocoj bo namreč debitirala na odru Metropolitanske opere v New Yorku, obiskali smo tudi predavanje iz cikla Dostojevski in jaz v Cankarjevem domu in bili na predstavitvi monografije Primoža Premzla v Mariboru.
Nocoj v Kulturi o izjemnem uspehu slovenske dirigentke Daniele Candillari, nocoj bo namreč debitirala na odru Metropolitanske opere v New Yorku, obiskali smo tudi predavanje iz cikla Dostojevski in jaz v Cankarjevem domu in bili na predstavitvi monografije Primoža Premzla v Mariboru.
V zbirki Album pri Mladinski knjigi je izšla monografija s povednim naslovom Rudolf Maister : sto let severne meje ter s podnaslovom Življenje in delo Rudolfa Maistra Vojanova 1874–1934. Monografija vsebuje bogato slikovno gradivo (izbral in opisal ga je Primož Premzl) ter vrsto avtorskih besedil o generalu in pesniku Maistru ter kar nekaj pričevanj. Tako kot avtorji prispevkov sodelujejo Andrej Misson, Igor Grdina, Alenka Puhar, Milček Komelj, Vlasta Stavbar, Alenka Juvan, Peter Krečič in Milan Lovrenčič. Izbor ponatisov spominskih člankov je opravil Aleš Berger. Več o monografiji, predvsem pa o Maistru je v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo povedal soavtor monografije Mihael Glavan. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.
V zbirki Album pri Mladinski knjigi je izšla monografija s povednim naslovom Rudolf Maister : sto let severne meje ter s podnaslovom Življenje in delo Rudolfa Maistra Vojanova 1874–1934. Monografija vsebuje bogato slikovno gradivo (izbral in opisal ga je Primož Premzl) ter vrsto avtorskih besedil o generalu in pesniku Maistru ter kar nekaj pričevanj. Tako kot avtorji prispevkov sodelujejo Andrej Misson, Igor Grdina, Alenka Puhar, Milček Komelj, Vlasta Stavbar, Alenka Juvan, Peter Krečič in Milan Lovrenčič. Izbor ponatisov spominskih člankov je opravil Aleš Berger. Več o monografiji, predvsem pa o Maistru je v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo povedal soavtor monografije Mihael Glavan. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.
Kultura zdravi - umetnost lajša
V oddaji o kulturi in umetnosti gostimo Mariborčana Primoža Premzla, dobitnika letošnje Schwentnerjeve nagrade za življenjsko delo v založništvu. Predstavljamo pa tudi spletno razstavo Onkraj svetlobe, ki razgrinja ustvarjalnost slepih in slabovidnih, in prizadevanja predavateljev na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor, ki skušajo kljub težavam šolanja na daljavo pri dijakih spodbujati ustvarjalnost.
V oddaji o kulturi in umetnosti gostimo Mariborčana Primoža Premzla, dobitnika letošnje Schwentnerjeve nagrade za življenjsko delo v založništvu. Predstavljamo pa tudi spletno razstavo Onkraj svetlobe, ki razgrinja ustvarjalnost slepih in slabovidnih, in prizadevanja predavateljev na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor, ki skušajo kljub težavam šolanja na daljavo pri dijakih spodbujati ustvarjalnost.
Množične migracije in integracija beguncev bodo v Evropi postale stalnica ? Slovenski čebelarji iz več kot 150 čebelarskih društev pa so danes na široko odprli vrata v svoje čebelnjake ter predstavili čebelarske pripomočke in opravila. Z ekipo smo se odpravili po poteh prve kraljice slovenskih korenin - Ane Celjske. V Kibeli je še do jutri na ogled razstava akademskega slikarja Uroša Weinbergerja z naslovom Seven sisters. Z željo, da bi bil Židovski trg vabljiv in mikaven tudi za mlajše generacije, se je porodil projekt Jazz ma mlade. V Afganistanu morajo mladi in otroci, ki se želijo ukvarjati z glasbo, to početi na skrivaj. V umetniškem kabinetu Primoža Premzla izšla monografija o mornariškem častniku Wilhelmu von Tegetthoffu. Na mednarodnem teniškem turnirju v Mariboru, z nagradnim skladom 10.000 ameriških dolarjev, so slovenske igralke še naprej odlične. V Mariboru se bodo na mednarodnem košarkarskem turnirju pomerili fantje, stari do 15 let. Voditelja: Dušan Tomažič in Petra Skok Gosti: ŽELJKO MILOVANOVIČ, koproducent, MKC NEJC BIRSA, koproducent, Glas podzemlja PRIMOŽ PREMZL, založnik in sourednik monografije, galerist ADRIANA MAGDOVSKI, pianistka in docentka na PeF UM
Množične migracije in integracija beguncev bodo v Evropi postale stalnica ? Slovenski čebelarji iz več kot 150 čebelarskih društev pa so danes na široko odprli vrata v svoje čebelnjake ter predstavili čebelarske pripomočke in opravila. Z ekipo smo se odpravili po poteh prve kraljice slovenskih korenin - Ane Celjske. V Kibeli je še do jutri na ogled razstava akademskega slikarja Uroša Weinbergerja z naslovom Seven sisters. Z željo, da bi bil Židovski trg vabljiv in mikaven tudi za mlajše generacije, se je porodil projekt Jazz ma mlade. V Afganistanu morajo mladi in otroci, ki se želijo ukvarjati z glasbo, to početi na skrivaj. V umetniškem kabinetu Primoža Premzla izšla monografija o mornariškem častniku Wilhelmu von Tegetthoffu. Na mednarodnem teniškem turnirju v Mariboru, z nagradnim skladom 10.000 ameriških dolarjev, so slovenske igralke še naprej odlične. V Mariboru se bodo na mednarodnem košarkarskem turnirju pomerili fantje, stari do 15 let. Voditelja: Dušan Tomažič in Petra Skok Gosti: ŽELJKO MILOVANOVIČ, koproducent, MKC NEJC BIRSA, koproducent, Glas podzemlja PRIMOŽ PREMZL, založnik in sourednik monografije, galerist ADRIANA MAGDOVSKI, pianistka in docentka na PeF UM
Tokratna Radijska tribuna je tematsko znova povezana z Evropsko unijo. Izvedeli smo, da je v okviru projektov prekomejnega sodelovanja mogoče izdati tudi knjigo. To se je zgodilo pred dnevi, ko je bila v sklopu projekta »In Cultura Veritas« izdana druga dopolnjena izdaja monografije ampelografskih upodobitev slikarjev bratov Kreutzer. S pomočjo projekta Interreg Slovenija – Hrvaška sta Kmetijsko – gozdarski zavod Maribor in Umetniški kabinet Primož Premzl predstavila delo, ki na sodoben način prikaže več kot poldrugo stoletje staro zanimivost, ohranjeno v Mariboru.
Tokratna Radijska tribuna je tematsko znova povezana z Evropsko unijo. Izvedeli smo, da je v okviru projektov prekomejnega sodelovanja mogoče izdati tudi knjigo. To se je zgodilo pred dnevi, ko je bila v sklopu projekta »In Cultura Veritas« izdana druga dopolnjena izdaja monografije ampelografskih upodobitev slikarjev bratov Kreutzer. S pomočjo projekta Interreg Slovenija – Hrvaška sta Kmetijsko – gozdarski zavod Maribor in Umetniški kabinet Primož Premzl predstavila delo, ki na sodoben način prikaže več kot poldrugo stoletje staro zanimivost, ohranjeno v Mariboru.
Mariborski galerist in založnik iz Maribora Primož Premzl je avtor javne pobude o preselitvi grobnice generala Rudolfa Maistra s starega Pobreškega pokopališča na Dobravsko pokopališče, kjer bi jo zasnovali po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika. Grobnico bi umestili na južni del pokopališča, v Park spominov. Pripravila: FRANJA PIŽMOHT Snemalec: MIRKO ČAVNIČAR, DOKUMENTACIJA TVS Montaža: BOJAN STAJNKO
Mariborski galerist in založnik iz Maribora Primož Premzl je avtor javne pobude o preselitvi grobnice generala Rudolfa Maistra s starega Pobreškega pokopališča na Dobravsko pokopališče, kjer bi jo zasnovali po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika. Grobnico bi umestili na južni del pokopališča, v Park spominov. Pripravila: FRANJA PIŽMOHT Snemalec: MIRKO ČAVNIČAR, DOKUMENTACIJA TVS Montaža: BOJAN STAJNKO
V mariborskem salonu uporabnih umetnosti so sinoči predstavili monografijo priznanega slovenskega umetnostnega zgodovinarja in kastelologa Ivana Stoparja z naslovom Podoba Slovenije. Gre za izjemen topografsko-zgodovinski dokument naše domovine iz obdobja, ki sta ga zaznamovali industrializacija in pomlad narodov. Knjigo sta izdala ljubljanski muzej za arhitekturo in oblikovanje ter Umetniški kabinet Primoža Premzla. novinarka: PETRA SKOK slika: ROMAN PREHAR IN ARHIV PRIMOŽA PREMZLA montaža: MIŠO HERGA
V mariborskem salonu uporabnih umetnosti so sinoči predstavili monografijo priznanega slovenskega umetnostnega zgodovinarja in kastelologa Ivana Stoparja z naslovom Podoba Slovenije. Gre za izjemen topografsko-zgodovinski dokument naše domovine iz obdobja, ki sta ga zaznamovali industrializacija in pomlad narodov. Knjigo sta izdala ljubljanski muzej za arhitekturo in oblikovanje ter Umetniški kabinet Primoža Premzla. novinarka: PETRA SKOK slika: ROMAN PREHAR IN ARHIV PRIMOŽA PREMZLA montaža: MIŠO HERGA
Kultura zdravi - umetnost lajša
Predstavili bomo utrip dveh mednarodnih festivalov v Mariboru: sodobne računalniške umetnosti ter mladinskega in otroškega filmskega festivala, pa monografijo o Mariboru v 20-ih in 30-ih letih prejšnjega stoletja avtorja Primoža Premzla in dogajanje na odrih resne glasbe. Pripravila Brigita Mohorič in Goran Glavičič.
Predstavili bomo utrip dveh mednarodnih festivalov v Mariboru: sodobne računalniške umetnosti ter mladinskega in otroškega filmskega festivala, pa monografijo o Mariboru v 20-ih in 30-ih letih prejšnjega stoletja avtorja Primoža Premzla in dogajanje na odrih resne glasbe. Pripravila Brigita Mohorič in Goran Glavičič.
Kaj je dobra knjiga, se bomo spraševali v tokratnem Studiu ob 17-ih, ki ga bomo neposredno prenašali tudi na programu ARS- s pisateljskega odra na knjižnem sejmu v ljubljanskem Cankarjevem domu. Kako prepoznamo dobro knjigo in kako nastaja, bomo povprašali goste: urednico založbe Goga Jelko Ciglenečki, profesorja knjigarstva in urednika Andreja Blatnika ter založnika in galerista Primoža Premzla. Voditelj bo Marko Golja.
Kaj je dobra knjiga, se bomo spraševali v tokratnem Studiu ob 17-ih, ki ga bomo neposredno prenašali tudi na programu ARS- s pisateljskega odra na knjižnem sejmu v ljubljanskem Cankarjevem domu. Kako prepoznamo dobro knjigo in kako nastaja, bomo povprašali goste: urednico založbe Goga Jelko Ciglenečki, profesorja knjigarstva in urednika Andreja Blatnika ter založnika in galerista Primoža Premzla. Voditelj bo Marko Golja.
Oddajo Valovanje besed smo namenili predstavitvi monografije WILHELM von TEGGETTHOFF in BITKA PRI VISU 20. julija 1866, ki je z avtorskim podpisom zgodovinarja dr. Igorja Grdine in bogatim slikovnim gradivom izšla v Umetniškem kabinetu Primoža Premzla. Vabljeni tudi k poslušanju poezije angleškega pesnika Georga Noela Gordona Byrona. Oddajo je pripravila Simona Kopinšek.
Oddajo Valovanje besed smo namenili predstavitvi monografije WILHELM von TEGGETTHOFF in BITKA PRI VISU 20. julija 1866, ki je z avtorskim podpisom zgodovinarja dr. Igorja Grdine in bogatim slikovnim gradivom izšla v Umetniškem kabinetu Primoža Premzla. Vabljeni tudi k poslušanju poezije angleškega pesnika Georga Noela Gordona Byrona. Oddajo je pripravila Simona Kopinšek.
Kultura zdravi - umetnost lajša
V oddaji Kultura zdravi, umetnost lajša poročamo o predstavitvi biografije Wilhelm von Tegetthoff dr. Igorja Grdine, ki je izšla v Umetniškem kabinetu Primoža Premzla, o razstavi ZEMLJA JE PLOŠČATA, ki jo 3. junija ob 20.00 odpirajo v Umetnostni galeriji Maribor, o zadnjem koncertu Simfoničnega orkestra SNG Maribor v sezoni, letnem koncertu APZ Maribor, koncertu šole Musica v Račah in o uspehu vokalne skupine A capella iz Rač na tekmovanju na Hrvaškem.
V oddaji Kultura zdravi, umetnost lajša poročamo o predstavitvi biografije Wilhelm von Tegetthoff dr. Igorja Grdine, ki je izšla v Umetniškem kabinetu Primoža Premzla, o razstavi ZEMLJA JE PLOŠČATA, ki jo 3. junija ob 20.00 odpirajo v Umetnostni galeriji Maribor, o zadnjem koncertu Simfoničnega orkestra SNG Maribor v sezoni, letnem koncertu APZ Maribor, koncertu šole Musica v Račah in o uspehu vokalne skupine A capella iz Rač na tekmovanju na Hrvaškem.
Na pragu poletja je v izdaji Umetniškega kabineta Primoža Premzla izšla zanimiva monografija o v Mariboru rojenem viceadmiralu Wilhelmu von Tegetthoffu in njegovi vojaški, zgodovinski in mornariški karieri s poudarkom na zmagoviti pomorski bitki pri Visu pred stoletjem in pol. Pronicljivo in z zgodovinskimi podatki ter dokumenti bogato besedilo je v tej knjigi spisal zgodovinar ddr. Igor Grdina. Naš nočni sogovornik bo govoril o Tegetthoffovi življenjski poti in o njegovi izjemno uspešni vojaško-častniški karieri. Z vami bo voditelj Teodor Bostič.
Na pragu poletja je v izdaji Umetniškega kabineta Primoža Premzla izšla zanimiva monografija o v Mariboru rojenem viceadmiralu Wilhelmu von Tegetthoffu in njegovi vojaški, zgodovinski in mornariški karieri s poudarkom na zmagoviti pomorski bitki pri Visu pred stoletjem in pol. Pronicljivo in z zgodovinskimi podatki ter dokumenti bogato besedilo je v tej knjigi spisal zgodovinar ddr. Igor Grdina. Naš nočni sogovornik bo govoril o Tegetthoffovi življenjski poti in o njegovi izjemno uspešni vojaško-častniški karieri. Z vami bo voditelj Teodor Bostič.