Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Prvi Slovenci v Tuzli so se pojavili že leta 1885, takrat je tam deloval tudi Slovenec Fran Maselj Podlimbarski, slovenskega častnika in pisatelja. Mestu in Bosni se je poklonil z romanom Gospod Franjo. Po revolucionarki Amaliji Lebeničnik pa so v tem mestu poimenovali tudi ulico. Slovenska skupnost v Tuzli uspešno povezuje Slovence že trideset let. V času vojne vihre so med seboj povezali 1700 Slovencev, da bi uspešno izpeljali vsaj humanitarno delo, povezani pa so ostali še danes. Njihov zbor Slovenčice popestri marsikateri kulturni dogodek v mestu in daleč naokoli. Od leta 2001 pa v "Plamen kuči" pripravljajo tradicionalno likovno razstavo. Ves čas pa deluje tudi pouk slovenskega jezika, za mlade pa pripravljajo številne delavnice.
Prvi Slovenci v Tuzli so se pojavili že leta 1885, takrat je tam deloval tudi Slovenec Fran Maselj Podlimbarski, slovenskega častnika in pisatelja. Mestu in Bosni se je poklonil z romanom Gospod Franjo. Po revolucionarki Amaliji Lebeničnik pa so v tem mestu poimenovali tudi ulico. Slovenska skupnost v Tuzli uspešno povezuje Slovence že trideset let. V času vojne vihre so med seboj povezali 1700 Slovencev, da bi uspešno izpeljali vsaj humanitarno delo, povezani pa so ostali še danes. Njihov zbor Slovenčice popestri marsikateri kulturni dogodek v mestu in daleč naokoli. Od leta 2001 pa v "Plamen kuči" pripravljajo tradicionalno likovno razstavo. Ves čas pa deluje tudi pouk slovenskega jezika, za mlade pa pripravljajo številne delavnice.
Vida Matjan je bila glasbenica, skladateljica pedagoginja, stroga in skopa s pohvalami, toda za Boko Kotorsko in Črno goro je bila neprecenljivo bogastvo, zlasti njena predanost mladini. V Sloveniji te imenitne gospe skorajda ne poznamo. Iz Ljubljane, kjer se je rodila jo je pot prek Beograda vodila v Kotor, kjer so po njej poimenovali glasbeno šolo, tamkajšnje slovensko društvo pa nosi njeno ime. Letos mineva 30 let od njene smrti.
Vida Matjan je bila glasbenica, skladateljica pedagoginja, stroga in skopa s pohvalami, toda za Boko Kotorsko in Črno goro je bila neprecenljivo bogastvo, zlasti njena predanost mladini. V Sloveniji te imenitne gospe skorajda ne poznamo. Iz Ljubljane, kjer se je rodila jo je pot prek Beograda vodila v Kotor, kjer so po njej poimenovali glasbeno šolo, tamkajšnje slovensko društvo pa nosi njeno ime. Letos mineva 30 let od njene smrti.
Kulturno-umetniško društvo Angel Besednjak Maribor, je bilo ustanovljeno pred več kot 100 leti. Društvo deluje po sekcijah, najstarejša med njimi je mešani pevski zbor. Slednji je v bogati zgodovini nanizal številne uspehe tako na občinski, kot na državni in mednarodni ravni. 32 članski zbor že več kot 20 let vodi zborovodja Franci Kovač. Jubilej so proslavili v Kazinski dvorani SNG Maribor, ob sodelovanju vseh sekcij društva.
Kulturno-umetniško društvo Angel Besednjak Maribor, je bilo ustanovljeno pred več kot 100 leti. Društvo deluje po sekcijah, najstarejša med njimi je mešani pevski zbor. Slednji je v bogati zgodovini nanizal številne uspehe tako na občinski, kot na državni in mednarodni ravni. 32 članski zbor že več kot 20 let vodi zborovodja Franci Kovač. Jubilej so proslavili v Kazinski dvorani SNG Maribor, ob sodelovanju vseh sekcij društva.
Dokumentarno feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30 minutnem formatu pušča trajne Sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30 minutnem formatu pušča trajne Sledi za prihodnje rodove.
Marko Sluga – ekonomist in pravnik, športnik, zbiratelj. Delal je po vsem svetu, predvsem na področju računalništva. S športom se ukvarja že od mladosti. Treniral je rokomet, tenis, namizni tenis. Njegova velika ljubezen je atletika. Še posebej se ji posveča zdaj, ko je veteran. Je državni rekorder v skoku v višino v svoji kategoriji. Rad ima umetnost. Pohvali se lahko z izjemno zbirko bidermajerskega pohištva in umetniških slik.
Marko Sluga – ekonomist in pravnik, športnik, zbiratelj. Delal je po vsem svetu, predvsem na področju računalništva. S športom se ukvarja že od mladosti. Treniral je rokomet, tenis, namizni tenis. Njegova velika ljubezen je atletika. Še posebej se ji posveča zdaj, ko je veteran. Je državni rekorder v skoku v višino v svoji kategoriji. Rad ima umetnost. Pohvali se lahko z izjemno zbirko bidermajerskega pohištva in umetniških slik.
V Slovenski krajini je bila leta 1893 ustanovljena gimnazija v Monoštru, najprej kot enorazrednica s sedmimi slovenskimi dijaki. Od takrat pa vse do danes so znanje v njej iskali tudi Slovenci, bodoči intelektualci v porabskem prostoru.
V Slovenski krajini je bila leta 1893 ustanovljena gimnazija v Monoštru, najprej kot enorazrednica s sedmimi slovenskimi dijaki. Od takrat pa vse do danes so znanje v njej iskali tudi Slovenci, bodoči intelektualci v porabskem prostoru.
Slovenci so se v Bosno in Hercegovino, zlasti v rudarske kraje, začeli naseljevati na prelomu 19. in 20. stoletja. V kakanjsko Staro jamo so slovenski rudarji vstopili že davnega leta 1902. Vselej nemirna Bosna je Slovence v Kaknju povezala v zadnji vojni in letos društvo praznuje že 30 uspešnih let delovanja.
Slovenci so se v Bosno in Hercegovino, zlasti v rudarske kraje, začeli naseljevati na prelomu 19. in 20. stoletja. V kakanjsko Staro jamo so slovenski rudarji vstopili že davnega leta 1902. Vselej nemirna Bosna je Slovence v Kaknju povezala v zadnji vojni in letos društvo praznuje že 30 uspešnih let delovanja.
Naše najstarejše mesto se ponaša tudi z najstarejšim še delujočim kinom v državi. Pred 125 leti, slabo leto po začetkih kinematografije v svetu, so se tudi na Ptuju odvrteli koluti prvih filmskih projekcij. Gledalci so si takrat lahko ogledali filme Pralnica, Plavalna šola in Prihod vlaka na postajo. Mestni kino Ptuj ponazarja celotno zgodovino slovenske kinematografije.
Naše najstarejše mesto se ponaša tudi z najstarejšim še delujočim kinom v državi. Pred 125 leti, slabo leto po začetkih kinematografije v svetu, so se tudi na Ptuju odvrteli koluti prvih filmskih projekcij. Gledalci so si takrat lahko ogledali filme Pralnica, Plavalna šola in Prihod vlaka na postajo. Mestni kino Ptuj ponazarja celotno zgodovino slovenske kinematografije.
Lavoslav Schwentner je gotovo eden največjih modernizatorjev slovenskega kulturnega življenja na prelomu 19. v 20. stoletje. To je čas, ko se je na stari celini hitro širila pismenost in je knjiga doživljala razcvet. Moderni založniki, kakršen je bil Schwentner, so razumeli pomen »hišnih avtorjev«, pomen lepo oblikovane knjige, znali so svetovati kupcem in celo zbirati in urejati njihove knjižne zbirke. Ivan Cankar je v Schwentnerju našel svojega založnika, ki mu je omogočil, da je postal prvi slovenski poklicni pisatelj. Njun odnos ni bil le posloven. Spoznali ga boste ob ogledu Sledi, ki so nastale na Vranskem v rojstnem kraju založnika slovenske moderne, kjer so pred časom hišo Schwentnerjevih preuredili v muzej.
Lavoslav Schwentner je gotovo eden največjih modernizatorjev slovenskega kulturnega življenja na prelomu 19. v 20. stoletje. To je čas, ko se je na stari celini hitro širila pismenost in je knjiga doživljala razcvet. Moderni založniki, kakršen je bil Schwentner, so razumeli pomen »hišnih avtorjev«, pomen lepo oblikovane knjige, znali so svetovati kupcem in celo zbirati in urejati njihove knjižne zbirke. Ivan Cankar je v Schwentnerju našel svojega založnika, ki mu je omogočil, da je postal prvi slovenski poklicni pisatelj. Njun odnos ni bil le posloven. Spoznali ga boste ob ogledu Sledi, ki so nastale na Vranskem v rojstnem kraju založnika slovenske moderne, kjer so pred časom hišo Schwentnerjevih preuredili v muzej.
V Muzeju ljutomerskega kasača je veliko starih zapisov. Pridni zbiratelji so jih od začetkov do leta 1946 našteli kar 326. Že tisti najstarejši iz leta 1788 govori o "lepih konjih ljutomerskih". Gre za tradicionalno slovensko pasmo, pravi najbolj znani rejec konjev ljutomerskega okoliša Janko Slavič. Dolgoletno predsednik bo njemu dragi Konjeniški klub Ljutomer pospremil do 150 letnice delovanja. Pa še dlje, če bo država hotela videti perspektivo in možnosti za razvoj panoge, ki drugod po svetu prinaša delovna mesta in denar.
V Muzeju ljutomerskega kasača je veliko starih zapisov. Pridni zbiratelji so jih od začetkov do leta 1946 našteli kar 326. Že tisti najstarejši iz leta 1788 govori o "lepih konjih ljutomerskih". Gre za tradicionalno slovensko pasmo, pravi najbolj znani rejec konjev ljutomerskega okoliša Janko Slavič. Dolgoletno predsednik bo njemu dragi Konjeniški klub Ljutomer pospremil do 150 letnice delovanja. Pa še dlje, če bo država hotela videti perspektivo in možnosti za razvoj panoge, ki drugod po svetu prinaša delovna mesta in denar.
Menda nam lepo obnovljeno Kadetnico v Mariboru, v kateri je Center vojaških šol Slovenije, danes zavidajo celo Avstrijci. Na zunaj je stavba ostala takšna, kot je bila daljnega leta 1856, ko so takratni Kadetten institut, po preureditvi vojaškega šolstva v takrat še avstrijski monarhiji, predali namenu. Ena najmarkantnejših stavb v Mariboru je nekoč stala na obrobju mesta, potem ko je preživela vse spremembe in vojske, je danes center slovenskega vojaškega šolstva in del Vojašnice generala Maistra. Nekoč zaprta in nedostopna ustanova na zaprtem in območju, se danes trudi biti del mesta. Vojska, ki je v njej, je končno naša.
Menda nam lepo obnovljeno Kadetnico v Mariboru, v kateri je Center vojaških šol Slovenije, danes zavidajo celo Avstrijci. Na zunaj je stavba ostala takšna, kot je bila daljnega leta 1856, ko so takratni Kadetten institut, po preureditvi vojaškega šolstva v takrat še avstrijski monarhiji, predali namenu. Ena najmarkantnejših stavb v Mariboru je nekoč stala na obrobju mesta, potem ko je preživela vse spremembe in vojske, je danes center slovenskega vojaškega šolstva in del Vojašnice generala Maistra. Nekoč zaprta in nedostopna ustanova na zaprtem in območju, se danes trudi biti del mesta. Vojska, ki je v njej, je končno naša.
Ptujsko jezero, največje slovensko umetno jezero, se razteza na površini 3,5 km2, v njem pa je 20 milijonov m³ vode. Jezero je zbirnik vode za hidroelektrarno Formin, z leti pa je postalo priljubljena rekreacijska točka. Bogato je z ribami, na območju jezera in otočkih pa gnezdi 230 vrst ptic. Domačini mu pravijo tudi Ptujsko morje, saj mu ni videti konca, ob njem pa je tudi edina marina pri nas, ki ni ob morju.
Ptujsko jezero, največje slovensko umetno jezero, se razteza na površini 3,5 km2, v njem pa je 20 milijonov m³ vode. Jezero je zbirnik vode za hidroelektrarno Formin, z leti pa je postalo priljubljena rekreacijska točka. Bogato je z ribami, na območju jezera in otočkih pa gnezdi 230 vrst ptic. Domačini mu pravijo tudi Ptujsko morje, saj mu ni videti konca, ob njem pa je tudi edina marina pri nas, ki ni ob morju.
Maribor še danes išče svojo identiteto, ki so mu jo po drugi vojni skušali vsiliti z vrsto industrijskih gigantov. A mu takšna ni bila lastna, zato so se vedno znova rojevali poskusi, da bi ji ubežali. V 50 in 60 letih prejšnjega stoletja najbolj s krogom, ki mu je dajal ton slikar, scenograf, restavrator in pedagog Maks Kavčič. Bil je karizmatična osebnost in je kot takšen vplival na mnoge stvari v mestu, ki je sicer veljalo za industrijsko. S sopotniki, med katerimi so bili Vrišer, Teply, Baš, pa slikarja Tošo Primožič ali Ludvik Pandur, je po drugi svetovni vojni postavljal temelje kulturnega razvoja Maribora.
Maribor še danes išče svojo identiteto, ki so mu jo po drugi vojni skušali vsiliti z vrsto industrijskih gigantov. A mu takšna ni bila lastna, zato so se vedno znova rojevali poskusi, da bi ji ubežali. V 50 in 60 letih prejšnjega stoletja najbolj s krogom, ki mu je dajal ton slikar, scenograf, restavrator in pedagog Maks Kavčič. Bil je karizmatična osebnost in je kot takšen vplival na mnoge stvari v mestu, ki je sicer veljalo za industrijsko. S sopotniki, med katerimi so bili Vrišer, Teply, Baš, pa slikarja Tošo Primožič ali Ludvik Pandur, je po drugi svetovni vojni postavljal temelje kulturnega razvoja Maribora.
V idiličnem okolju graščine Podgrad pri Vranskem se je leta 1833 rodil slikar, mornar in dvorjan na avstro ogrskem dvoru Anton Perko. Oče je bil lastnik gospoščine Ojstrica in posestva Podgrad, poljedelstvo, s katerim se je ukvarjala družina, pa sina ni zanimalo. Od doma je odšel s petnajstimi leti, da bi postal vojak. Med karakternimi oznakami, s katerimi so opremili bodočega mornarja, so odgovorni zapisali, da odlično slika. Proslavil se je s slikanjem znamenite viške bitke, v kateri je admiral Tegetthoff premagal mnogo močnejšo italijansko floto. Slikarstvo pa ga je pripeljalo tudi v najožji krog avstrijske cesarske družine.
V idiličnem okolju graščine Podgrad pri Vranskem se je leta 1833 rodil slikar, mornar in dvorjan na avstro ogrskem dvoru Anton Perko. Oče je bil lastnik gospoščine Ojstrica in posestva Podgrad, poljedelstvo, s katerim se je ukvarjala družina, pa sina ni zanimalo. Od doma je odšel s petnajstimi leti, da bi postal vojak. Med karakternimi oznakami, s katerimi so opremili bodočega mornarja, so odgovorni zapisali, da odlično slika. Proslavil se je s slikanjem znamenite viške bitke, v kateri je admiral Tegetthoff premagal mnogo močnejšo italijansko floto. Slikarstvo pa ga je pripeljalo tudi v najožji krog avstrijske cesarske družine.
Na osnovni šoli na Ponikvi so, ko jo je obiskoval Blaž Kocen, kasnejši vodilni geograf nekdanje avstrijske monarhije, učencem za vzor radi postavljali Antona Martina Slomška. Blaž Kocen ni bil iz tako premožne družine, zato mu je pri šolanju pomagal najprej domači trgovec, kasneje pa neka koroška družina. Ko je velika reforma avstrijskega šolstva prinesla potrebo po večjem številu učiteljev različnih profilov, je mladi Kocen zapustil poklic duhovnika, na Dunaju v enem letu z odliko opravil izpite iz fizike, matematike, grščine, latinščine in prirodoslovja in postal učitelj. Od tod se je njegova pot vzpenjala le še navzgor.
Na osnovni šoli na Ponikvi so, ko jo je obiskoval Blaž Kocen, kasnejši vodilni geograf nekdanje avstrijske monarhije, učencem za vzor radi postavljali Antona Martina Slomška. Blaž Kocen ni bil iz tako premožne družine, zato mu je pri šolanju pomagal najprej domači trgovec, kasneje pa neka koroška družina. Ko je velika reforma avstrijskega šolstva prinesla potrebo po večjem številu učiteljev različnih profilov, je mladi Kocen zapustil poklic duhovnika, na Dunaju v enem letu z odliko opravil izpite iz fizike, matematike, grščine, latinščine in prirodoslovja in postal učitelj. Od tod se je njegova pot vzpenjala le še navzgor.
Ko je odšel, so za Janeza Karlina mnogi uporabili izraz ikona - ikona kulturnega življenja mesta ob Dravi. V Maribor je prišel že kot študent in mu je ostal zvest do odhoda. Po poklicu učitelj, kruh mu je zato dajala prosveta. Srčna izbira pa je bila kultura v najširšem pomenu besede. Najprej gledališče in potem vse ostalo. V kulturniški genom tega mesta bo ostal zapisan kot režiser najbolj znanega amaterskega gledališča Slava Klavora v Mariboru. Iz vrst njegovih igralcev so štirje kasnejši dobitniki Borštnikovega prstana. 11 plaket in priznanj različnih vrednosti in grbov različnih sijajev je prejel še v rajni Jugoslaviji, 4 v Sloveniji, med njimi - prvi - zlato plaketo Sklada ljubiteljskih kulturnih dejavnosti Republike Slovenije, pri 95-ih pa je postal tudi častni občan mesta, ki mu je bilo drago.
Ko je odšel, so za Janeza Karlina mnogi uporabili izraz ikona - ikona kulturnega življenja mesta ob Dravi. V Maribor je prišel že kot študent in mu je ostal zvest do odhoda. Po poklicu učitelj, kruh mu je zato dajala prosveta. Srčna izbira pa je bila kultura v najširšem pomenu besede. Najprej gledališče in potem vse ostalo. V kulturniški genom tega mesta bo ostal zapisan kot režiser najbolj znanega amaterskega gledališča Slava Klavora v Mariboru. Iz vrst njegovih igralcev so štirje kasnejši dobitniki Borštnikovega prstana. 11 plaket in priznanj različnih vrednosti in grbov različnih sijajev je prejel še v rajni Jugoslaviji, 4 v Sloveniji, med njimi - prvi - zlato plaketo Sklada ljubiteljskih kulturnih dejavnosti Republike Slovenije, pri 95-ih pa je postal tudi častni občan mesta, ki mu je bilo drago.
Čebelarstvo ima v Sloveniji dolgo in bogato tradicijo. Zahvaljujoč mnogim sledilcem Antona Janše in krajnski čebeli. Janko Pislak iz Doklec pod Ptujsko goro je že v otroštvi vedel, da bi rad bil čebelar. Z denarjem, ki ga je dobil pri birmi, je kupil prvi roj čebel in ga naselil v pleteni panj, ki ga je izdelal na paši. Ko se je izučil za mizarja, je začel izdelovati lesene panje. Nazadnje jih je ime več kakor 2500 in je veljal za največjega čebelarja v Sloveniji, pa tudi v Evropi je malo večjih. Veljal pa je tudi za inovatorja, številne praktične izboljšave, ki jih je uvedel v čebelarjenju, so v rabi še danes. Bil pa je tudi čebelar s srcem, so nam potrdili vsi sogovorniki.
Čebelarstvo ima v Sloveniji dolgo in bogato tradicijo. Zahvaljujoč mnogim sledilcem Antona Janše in krajnski čebeli. Janko Pislak iz Doklec pod Ptujsko goro je že v otroštvi vedel, da bi rad bil čebelar. Z denarjem, ki ga je dobil pri birmi, je kupil prvi roj čebel in ga naselil v pleteni panj, ki ga je izdelal na paši. Ko se je izučil za mizarja, je začel izdelovati lesene panje. Nazadnje jih je ime več kakor 2500 in je veljal za največjega čebelarja v Sloveniji, pa tudi v Evropi je malo večjih. Veljal pa je tudi za inovatorja, številne praktične izboljšave, ki jih je uvedel v čebelarjenju, so v rabi še danes. Bil pa je tudi čebelar s srcem, so nam potrdili vsi sogovorniki.
Dr. Manica Špendal je dobitnica najvišjega priznanja Slovenskega muzikološkega društva - Mantuanijeve nagrade - za leto 2020. Je tudi prva prejemnica tega uglednega stanovskega priznanja zunaj Ljubljane. Za njo je 40 let raziskovanja, znanstvenega in publicističnega dela, pa seveda pedagoškega, s čemer je prispevala k uveljavljanju in prepoznavnosti slovenske muzikologije. Pozornost je usmerjala predvsem v preučevanje glasbene zgodovine Maribora in SV Slovenije in tako prispevala k celovitejši podobi zgodovine glasbe na Slovenskem.
Dr. Manica Špendal je dobitnica najvišjega priznanja Slovenskega muzikološkega društva - Mantuanijeve nagrade - za leto 2020. Je tudi prva prejemnica tega uglednega stanovskega priznanja zunaj Ljubljane. Za njo je 40 let raziskovanja, znanstvenega in publicističnega dela, pa seveda pedagoškega, s čemer je prispevala k uveljavljanju in prepoznavnosti slovenske muzikologije. Pozornost je usmerjala predvsem v preučevanje glasbene zgodovine Maribora in SV Slovenije in tako prispevala k celovitejši podobi zgodovine glasbe na Slovenskem.
Kar 3000 orgel je bilo postavljenih v slovenski zgodovini, danes jih je okrog 950 še vedno v uporabi. S svojo 500 letno tradicijo so prav gotovo eden najbolj značilnih sooblikovalcev skupnega evropskega prostora. Smo ena redkih, če ne edina država na svetu, ki ima vse svoje orgle predstavljene v eni knjigi. Vsaj leta 2018 je bilo tako, ko sta muzikolog dr. Edo Škulj z besedo in Jurij Dobravec s fotografijo dokončala desetletja dolgo delo in popisala 1094 orgel na Slovenskem. Za Sledi smo obiskali nekatere, med njimi tiste iz Sv. Krištofa nad Laškim, ker so za mnoge še vedno najstarejše.
Kar 3000 orgel je bilo postavljenih v slovenski zgodovini, danes jih je okrog 950 še vedno v uporabi. S svojo 500 letno tradicijo so prav gotovo eden najbolj značilnih sooblikovalcev skupnega evropskega prostora. Smo ena redkih, če ne edina država na svetu, ki ima vse svoje orgle predstavljene v eni knjigi. Vsaj leta 2018 je bilo tako, ko sta muzikolog dr. Edo Škulj z besedo in Jurij Dobravec s fotografijo dokončala desetletja dolgo delo in popisala 1094 orgel na Slovenskem. Za Sledi smo obiskali nekatere, med njimi tiste iz Sv. Krištofa nad Laškim, ker so za mnoge še vedno najstarejše.
Starodavna tradicija mlinarske obrti je zaznamovala življenja več generacij Pohorcev. Nekoč neutrudna kolesa pa so danes tiha in tam ob vodi zaraščena trohnijo. Le redki se še spominjajo mlinov in mlinarstva ter znajo o tem pripovedovati. V pozabo počasi izginjajo še redki ostanki ene najstarejših obrti – mlinarstva.
Starodavna tradicija mlinarske obrti je zaznamovala življenja več generacij Pohorcev. Nekoč neutrudna kolesa pa so danes tiha in tam ob vodi zaraščena trohnijo. Le redki se še spominjajo mlinov in mlinarstva ter znajo o tem pripovedovati. V pozabo počasi izginjajo še redki ostanki ene najstarejših obrti – mlinarstva.
Skladba Kam le čas beži je ponarodela in marsikdo ne ve, da je avtor glasbe in besedila ustanovitelj ansambla Štirje kovači Franc Šegovc. Za Franca pravijo, da je neuničljiv. Že 65 let je duša in srce kvinteta, ki je na Slovenskem znan tako kot Avseniki ali Slaki. Posebej privrženi so mu Korošci, zato je ansambel v Pokrajinskem muzeju v Slovenj Gradcu dobil spomisko sobo, v pripravi pa je samostojni muzej. Štirje kovači veljajo za najstarejši slovenski narodno zabavni ansambel.
Skladba Kam le čas beži je ponarodela in marsikdo ne ve, da je avtor glasbe in besedila ustanovitelj ansambla Štirje kovači Franc Šegovc. Za Franca pravijo, da je neuničljiv. Že 65 let je duša in srce kvinteta, ki je na Slovenskem znan tako kot Avseniki ali Slaki. Posebej privrženi so mu Korošci, zato je ansambel v Pokrajinskem muzeju v Slovenj Gradcu dobil spomisko sobo, v pripravi pa je samostojni muzej. Štirje kovači veljajo za najstarejši slovenski narodno zabavni ansambel.
Ivan Roškar, preprost kmet iz Slovenskih goric, je na prehodu iz 19. v 20. stoletje dosegel visoke politične časti, danes pa je skorajda pozabljen. V Jurovskem dolu, od koder je doma, se trudijo, da bi ga rešili iz pozabe. V graškem deželnem in dunajskem državnem zboru Slovenci takrat nismo imeli veliko zastopnikov. Ivan Roškar pa je bil zelo mlad, ko je skupaj z Antonom Korošcem zastopal zlasti pravice kmetov. Veliko dobrega je napravil takrat za svoje rojake v Slovenskih goricah. Ustanavljal je zadruge, predvsem pa kmete učil umnega gospodarjenja.
Ivan Roškar, preprost kmet iz Slovenskih goric, je na prehodu iz 19. v 20. stoletje dosegel visoke politične časti, danes pa je skorajda pozabljen. V Jurovskem dolu, od koder je doma, se trudijo, da bi ga rešili iz pozabe. V graškem deželnem in dunajskem državnem zboru Slovenci takrat nismo imeli veliko zastopnikov. Ivan Roškar pa je bil zelo mlad, ko je skupaj z Antonom Korošcem zastopal zlasti pravice kmetov. Veliko dobrega je napravil takrat za svoje rojake v Slovenskih goricah. Ustanavljal je zadruge, predvsem pa kmete učil umnega gospodarjenja.
Dr. Pavel Turner, domačin Framskega Pohorja, je bil v drugi polovici 19. stoletja, posebej pa v začetku 20. stoletja zaslužen za to, da se je marsikateri dijak in kasneje študent lahko izobraževal tudi zunaj svoje ožje domovine. Nekaj pred smrtjo je sklenil, da bo svoje, za takratne čase obsežno premoženje, daroval skladu, ki naj bi skrbel za šolanje pravnikov in filozofov in kar 12 štipendistov Turnerjevega sklada je kasneje postalo članov SAZU. V Mariboru na mecena in mentorja Turnerja spominja ena najlepših ulic pod Kalvarijo, sicer pa se spomin nanj, ker ni imel potomcev, počasi izgublja.
Dr. Pavel Turner, domačin Framskega Pohorja, je bil v drugi polovici 19. stoletja, posebej pa v začetku 20. stoletja zaslužen za to, da se je marsikateri dijak in kasneje študent lahko izobraževal tudi zunaj svoje ožje domovine. Nekaj pred smrtjo je sklenil, da bo svoje, za takratne čase obsežno premoženje, daroval skladu, ki naj bi skrbel za šolanje pravnikov in filozofov in kar 12 štipendistov Turnerjevega sklada je kasneje postalo članov SAZU. V Mariboru na mecena in mentorja Turnerja spominja ena najlepših ulic pod Kalvarijo, sicer pa se spomin nanj, ker ni imel potomcev, počasi izgublja.
10. oktobra 2020 bo minilo 100 let od koroškega plebiscita, ki je boleče zarezal v narodovo telo. Izgubili smo slovensko Koroško, tisti del, ki mu največkrat rečemo zibelka slovenstva. Prebivalci majhne vasice na skrajnem robu pa so se takrat uprli mogočni Avstriji in z vztrajnostjo dosegli, da so bili dve leti kasneje priključeni matičnemu narodu. Zgodba o upornih Libeličanih še danes živi v srcih prebivalcev in še danes ne razumejo zbadljivk na račun svojih prednikov, ker je njihov upor zanje svetinja. Z njo so ostali Slovenci.
10. oktobra 2020 bo minilo 100 let od koroškega plebiscita, ki je boleče zarezal v narodovo telo. Izgubili smo slovensko Koroško, tisti del, ki mu največkrat rečemo zibelka slovenstva. Prebivalci majhne vasice na skrajnem robu pa so se takrat uprli mogočni Avstriji in z vztrajnostjo dosegli, da so bili dve leti kasneje priključeni matičnemu narodu. Zgodba o upornih Libeličanih še danes živi v srcih prebivalcev in še danes ne razumejo zbadljivk na račun svojih prednikov, ker je njihov upor zanje svetinja. Z njo so ostali Slovenci.
Mitja Šipek je eden tistih Korošcev, ki ga ljudje še dolgo ne bodo pozabili. Bil je fužinar, znanstvenik, izumitelj, ob tem pa recitator, režiser, slavnostni govornik, pisatelj, pesnik, pevec, igralec, v času pred smrtjo pa je celo rezbaril. Največ pipe, ki so bile tudi sicer njegov zaščitni znak. In mogočni brki, ki se jim ni odrekel tudi v filmih, v katerih je igral. Največkrat so ga angažirali v tistih, ki so nastali po motivih Prežihovega Voranca: Jamnica, Boj na požiralniku, Koplji pod brezo. Proslavil pa se je s Svetnečim Gašperjem, likom, ki ga je za potrebe nastopov na Prežihovi domačiji v Kotljah oblikoval po Vorančevi noveli Pot na klop, zgodba zgaranega tesarja pa je inspirirala tudi dva filma.
Mitja Šipek je eden tistih Korošcev, ki ga ljudje še dolgo ne bodo pozabili. Bil je fužinar, znanstvenik, izumitelj, ob tem pa recitator, režiser, slavnostni govornik, pisatelj, pesnik, pevec, igralec, v času pred smrtjo pa je celo rezbaril. Največ pipe, ki so bile tudi sicer njegov zaščitni znak. In mogočni brki, ki se jim ni odrekel tudi v filmih, v katerih je igral. Največkrat so ga angažirali v tistih, ki so nastali po motivih Prežihovega Voranca: Jamnica, Boj na požiralniku, Koplji pod brezo. Proslavil pa se je s Svetnečim Gašperjem, likom, ki ga je za potrebe nastopov na Prežihovi domačiji v Kotljah oblikoval po Vorančevi noveli Pot na klop, zgodba zgaranega tesarja pa je inspirirala tudi dva filma.
Do smrti, umrl je v Žalcu, star 72 let, je Simon Kukec prehodil zanimivo pot. S Primorske je prišel v Žalec, ki je postal njegov dom, zeleno zlato pa svojevrstna obsedenost, iz katere so premoženje in navdih črpale še naslednje generacije. V drugi polovici 19. stoletja je bil lastnik manjše pivovarne v Žalcu in večje v Laškem. Letno so v obeh zvarili kakšnih 60 000 hektolitrov piva in z njim prodrli na svetovne trge. Žalska fontana je poklon spominu na narodno zavednega pivovarja, pa tudi v Laškem mu priznavajo velike zasluge za to, da je mesto ob Savinji danes znano predvsem po predelavi zelenega zlata.
Do smrti, umrl je v Žalcu, star 72 let, je Simon Kukec prehodil zanimivo pot. S Primorske je prišel v Žalec, ki je postal njegov dom, zeleno zlato pa svojevrstna obsedenost, iz katere so premoženje in navdih črpale še naslednje generacije. V drugi polovici 19. stoletja je bil lastnik manjše pivovarne v Žalcu in večje v Laškem. Letno so v obeh zvarili kakšnih 60 000 hektolitrov piva in z njim prodrli na svetovne trge. Žalska fontana je poklon spominu na narodno zavednega pivovarja, pa tudi v Laškem mu priznavajo velike zasluge za to, da je mesto ob Savinji danes znano predvsem po predelavi zelenega zlata.
Stanko Čurin je v drugi polovici prejšnjega stoletja na področjih vinogradništva in vinarstva opravil pionirsko delo. Začel je na 39 arih, v 70 pa obdeloval 10 ha. Zmanjšal je donosnost trsov in s tem količino vina – ker ga je zanimala kakovost. Bil je prvi zasebni vinogradnik pri nas, prvi je stekleničil lastna vina, razvil predikatna vina, pridelal prvo ledeno vino in potem po klasični metodi še penino iz njega. Bil je prvi zasebni vinogradnik, ki se je predstavil na ljubljanskem vinskem sejmu, ustanovnik Društva vinogradnikov ljutomersko ormoških goric. Strokovnjaki pravijo, da je premikal meje ne le v vinogradništvu, ampak v kmetijstvu nasploh.
Stanko Čurin je v drugi polovici prejšnjega stoletja na področjih vinogradništva in vinarstva opravil pionirsko delo. Začel je na 39 arih, v 70 pa obdeloval 10 ha. Zmanjšal je donosnost trsov in s tem količino vina – ker ga je zanimala kakovost. Bil je prvi zasebni vinogradnik pri nas, prvi je stekleničil lastna vina, razvil predikatna vina, pridelal prvo ledeno vino in potem po klasični metodi še penino iz njega. Bil je prvi zasebni vinogradnik, ki se je predstavil na ljubljanskem vinskem sejmu, ustanovnik Društva vinogradnikov ljutomersko ormoških goric. Strokovnjaki pravijo, da je premikal meje ne le v vinogradništvu, ampak v kmetijstvu nasploh.
"Če nisi pripravljen pomagati pri obrambi domovine, tudi te domovine ne moreš imeti", so besede upokojenega generalmajorja slovenske vojke dr. Alojza Šteinerja. Besede, ki najizraziteje poudarijo vlogo slovenskih vojakov in poveljujočih častnikov bivše jugoslovake armade, ki so leta 1990 in 1991 vedeli, da Jugoslavija ni njihova domovina. A v vojake so jih vzgajali in to so ostali. Kakor so ostali spomini na nekdanjo armado. V Sledeh smo jih skušali zajeti - neobremenjeno in z vedenjem, da so del preteklosti, ki je skupna mnogim generacijam.
"Če nisi pripravljen pomagati pri obrambi domovine, tudi te domovine ne moreš imeti", so besede upokojenega generalmajorja slovenske vojke dr. Alojza Šteinerja. Besede, ki najizraziteje poudarijo vlogo slovenskih vojakov in poveljujočih častnikov bivše jugoslovake armade, ki so leta 1990 in 1991 vedeli, da Jugoslavija ni njihova domovina. A v vojake so jih vzgajali in to so ostali. Kakor so ostali spomini na nekdanjo armado. V Sledeh smo jih skušali zajeti - neobremenjeno in z vedenjem, da so del preteklosti, ki je skupna mnogim generacijam.
Leta 1885 rojeni Milan Vidmar je bil poznavalec in raziskovalec elektroenergetike, električnih strojev (večinoma transformatorjev) ter proizvodnje, transformacije in prenosa električne energije. Bil pa je tudi prvi slovenski in takrat seveda jugoslovanski šahovski velemojster. Tokratne Sledi smo zato naslovili Damin gambit. Ena najstarejših šahovskih otvoritev je bila posebej priljubljena v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Milan Vidmar ji je posvečal veliko časa in še danes šahisti pravijo, da se še ni rodil večji mojster te uvodne postavitve 32 šahovskih figur.
Leta 1885 rojeni Milan Vidmar je bil poznavalec in raziskovalec elektroenergetike, električnih strojev (večinoma transformatorjev) ter proizvodnje, transformacije in prenosa električne energije. Bil pa je tudi prvi slovenski in takrat seveda jugoslovanski šahovski velemojster. Tokratne Sledi smo zato naslovili Damin gambit. Ena najstarejših šahovskih otvoritev je bila posebej priljubljena v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Milan Vidmar ji je posvečal veliko časa in še danes šahisti pravijo, da se še ni rodil večji mojster te uvodne postavitve 32 šahovskih figur.
Čas po drugi svetovni vojni. Vsega je primanjkovalo, a povsod se je gradilo, vse je rastlo. Bilo je veselje in upanje, smeh in zanos. Podjetje Tobi iz Bistrice pri Limbušu je začelo razvijati proizvodnjo gospodinjskih aparatov. Ko Gorenja še ni bilo nikjer, je majhno podjetje v majhnem kraju blizu Maribora iskalo inovativne mlade ljudi, zaposlovalo izobražence tehnične smeri in kot prvo podjetje v takratni državi osvojilo proizvodnjo štedilnikov in hladilnikov. Čeprav so v času svojega delovanja razvili mnoge znane produkte, so ti kasneje pristali v drugih podjetjih, tovarna v Bistrici pri Mariboru pa v stečaju. Kje je bil razlog, da iz okretnega malčka ni zrastla velika tovarna?
Čas po drugi svetovni vojni. Vsega je primanjkovalo, a povsod se je gradilo, vse je rastlo. Bilo je veselje in upanje, smeh in zanos. Podjetje Tobi iz Bistrice pri Limbušu je začelo razvijati proizvodnjo gospodinjskih aparatov. Ko Gorenja še ni bilo nikjer, je majhno podjetje v majhnem kraju blizu Maribora iskalo inovativne mlade ljudi, zaposlovalo izobražence tehnične smeri in kot prvo podjetje v takratni državi osvojilo proizvodnjo štedilnikov in hladilnikov. Čeprav so v času svojega delovanja razvili mnoge znane produkte, so ti kasneje pristali v drugih podjetjih, tovarna v Bistrici pri Mariboru pa v stečaju. Kje je bil razlog, da iz okretnega malčka ni zrastla velika tovarna?
Ko govorimo o taroku, govorimo o eni najbolj razširjenih iger s kartami na svetu. In tudi o najstarejši igri. Njen razvoj je zelo zanimiv, saj so karte izdelovali najprej v obliki podobic, uporabljali pa so jih za pripovedovanje zgodb. Na Slovenskem se tarok igra vse od 14. stoletja, ko se je z njim srečala Evropa. O izvoru in razvoju te igre še zdaleč ne vemo vsega. A smo po osamosvojitvi tudi tu želeli poiskati svojo identiteto. Naše, slovenske podobe kart, je oblikoval akademski slikar in ilustrator Matjaž Schmidt, največ besede pri izbiri motivov pa je imel etnolog Janez Bogataj. Na 54-ih kartah najdemo vse – od zgodovinskih dogodkov in oseb do mitologije in druge raznolike kulturne dediščine.
Ko govorimo o taroku, govorimo o eni najbolj razširjenih iger s kartami na svetu. In tudi o najstarejši igri. Njen razvoj je zelo zanimiv, saj so karte izdelovali najprej v obliki podobic, uporabljali pa so jih za pripovedovanje zgodb. Na Slovenskem se tarok igra vse od 14. stoletja, ko se je z njim srečala Evropa. O izvoru in razvoju te igre še zdaleč ne vemo vsega. A smo po osamosvojitvi tudi tu želeli poiskati svojo identiteto. Naše, slovenske podobe kart, je oblikoval akademski slikar in ilustrator Matjaž Schmidt, največ besede pri izbiri motivov pa je imel etnolog Janez Bogataj. Na 54-ih kartah najdemo vse – od zgodovinskih dogodkov in oseb do mitologije in druge raznolike kulturne dediščine.
Letos mineva 100 let od rojstva dr. Vladimirja Bračiča, brez katerega Slovenija prav gotovo leta 1975 ne bi dobila svoje druge Univerze. Prva, ki smo jo dobili predvsem in najprej zaradi zgodovinskih okoliščin leta 1919, je bila v drugi polovici prejšnjega stoletja premalo za vse učenja željne mlade Slovence. Evropa in svet sta nas krepko prehitevala pri zagotavljanju pogojev za študij in do politične ustanovitve druge slovenske Univerze je moralo priti. Bilo je samo vprašanje časa. A vseeno velja: če ne bi bilo pogumnih posameznikov, se ne bi premaknilo. Vsaj še ne tako zelo hitro. Dr. Vladimir Bračič, geograf po osnovni izobrazbi, je situacijo razumel bolj kot drugi in bil za idejo pripravljen tudi veliko žrtvovati. Maribor se mu še ni zahvalil. Morda pa je 100 letnica rojstva pravi čas za to.
Letos mineva 100 let od rojstva dr. Vladimirja Bračiča, brez katerega Slovenija prav gotovo leta 1975 ne bi dobila svoje druge Univerze. Prva, ki smo jo dobili predvsem in najprej zaradi zgodovinskih okoliščin leta 1919, je bila v drugi polovici prejšnjega stoletja premalo za vse učenja željne mlade Slovence. Evropa in svet sta nas krepko prehitevala pri zagotavljanju pogojev za študij in do politične ustanovitve druge slovenske Univerze je moralo priti. Bilo je samo vprašanje časa. A vseeno velja: če ne bi bilo pogumnih posameznikov, se ne bi premaknilo. Vsaj še ne tako zelo hitro. Dr. Vladimir Bračič, geograf po osnovni izobrazbi, je situacijo razumel bolj kot drugi in bil za idejo pripravljen tudi veliko žrtvovati. Maribor se mu še ni zahvalil. Morda pa je 100 letnica rojstva pravi čas za to.
Alojzij Juvan je bil mariborski župan pred drugo svetovno vojno. To je bil čas gospodarske krize in naraščajočega nacizma. V obdobju njegovega prvega mandata je Maribor dobil letno kopališče na dravskem otoku, začela se je gradnja socialnih stanovanj in vrstnih hiš. Številni projekti, ki so določili mesto v arhitekturnem in kulturnem pogledu, so se nadaljevali tudi v času njegovega drugega mandata, nekateri so bili realizirani, druge je ustavila vojna. Veljal je za vizionarja in človeka konsenza. Ker pa je pripadal Koroščevemu krčanskemu taboru, je bil po drugi svetovni vojni ob premoženje in ime. Pozabili so ga tudi arhivi.
Alojzij Juvan je bil mariborski župan pred drugo svetovno vojno. To je bil čas gospodarske krize in naraščajočega nacizma. V obdobju njegovega prvega mandata je Maribor dobil letno kopališče na dravskem otoku, začela se je gradnja socialnih stanovanj in vrstnih hiš. Številni projekti, ki so določili mesto v arhitekturnem in kulturnem pogledu, so se nadaljevali tudi v času njegovega drugega mandata, nekateri so bili realizirani, druge je ustavila vojna. Veljal je za vizionarja in človeka konsenza. Ker pa je pripadal Koroščevemu krčanskemu taboru, je bil po drugi svetovni vojni ob premoženje in ime. Pozabili so ga tudi arhivi.
Letos mineva 30 let od nastanka Poletnega lutkovnega pristana. Dogodka ne postavljamo ob bok Borštnikovemu srečanju ali Festivalu Lent. Pa bi ga lahko. Gre namreč za enega največjih mednarodnih lutkarskih festivalov. Lutkarji prihajajo v Maribor zaradi zveste publike, to pa so jo vzgojile generacije lutkam predanih igralcev in režiserjev. In zato, pravijo v Lutkovnem gledališču Maribor, je lutkarstvo ljubezen, ki ne mine.
Letos mineva 30 let od nastanka Poletnega lutkovnega pristana. Dogodka ne postavljamo ob bok Borštnikovemu srečanju ali Festivalu Lent. Pa bi ga lahko. Gre namreč za enega največjih mednarodnih lutkarskih festivalov. Lutkarji prihajajo v Maribor zaradi zveste publike, to pa so jo vzgojile generacije lutkam predanih igralcev in režiserjev. In zato, pravijo v Lutkovnem gledališču Maribor, je lutkarstvo ljubezen, ki ne mine.
Zdravstvo ima na Štajerskem dolgo tradicijo, saj je bil mariborski ranocelnik iz prve polovice 13. stoletja znan, tako pravijo zgodovinarji, po vsej Evropi. Mariborska bolnišnica pa je bila ustanovljena leta 1799, se pravi pred 220 leti, ko je okrožni urad izdal okrožnico o ustanovitvi mestnega špitala. Po dobrih 50 letih so bolnišnico preselili z današnjega Slomškovega trga v magdalensko predmestje, kjer je z vsemi oddelki in nazivom Univerzitetni klinični center še danes. Oddaja iz niza Sledi je posvečena bogati in zanimivi zgodovini te za Maribor pomembne ustanove.
Zdravstvo ima na Štajerskem dolgo tradicijo, saj je bil mariborski ranocelnik iz prve polovice 13. stoletja znan, tako pravijo zgodovinarji, po vsej Evropi. Mariborska bolnišnica pa je bila ustanovljena leta 1799, se pravi pred 220 leti, ko je okrožni urad izdal okrožnico o ustanovitvi mestnega špitala. Po dobrih 50 letih so bolnišnico preselili z današnjega Slomškovega trga v magdalensko predmestje, kjer je z vsemi oddelki in nazivom Univerzitetni klinični center še danes. Oddaja iz niza Sledi je posvečena bogati in zanimivi zgodovini te za Maribor pomembne ustanove.
Ko je Penelopa čakala svojega Odiseja, se je izogibala nasilnim snubcem tako, da jim je obljubila, da si bo novega moža izbrala, ko bo stkala prt za Laerta, pravi legenda. Pa najbrž ni tkala, ker bi ponoči tkanje težko razparala. Bolj verjetno je kvačkala ali pletla, smo izvedeli, ko smo obiskali Društvo lokavških žena. Že drugo desetletje se dobivajo ob večerih, ko ob škarjah, šivanki, pletilkah, kvački ali klekljih steče pogovor – o dnevih, ki jih živimo, in časih, ki jih ni več. Vmes pa nastajajo čudoviti izdelki, ki jih je kdaj pa kdaj mogoče videti na razstavi. Če se boš, tihi obiskovalec, zazrl vanje, bodo spregovorili .....
Ko je Penelopa čakala svojega Odiseja, se je izogibala nasilnim snubcem tako, da jim je obljubila, da si bo novega moža izbrala, ko bo stkala prt za Laerta, pravi legenda. Pa najbrž ni tkala, ker bi ponoči tkanje težko razparala. Bolj verjetno je kvačkala ali pletla, smo izvedeli, ko smo obiskali Društvo lokavških žena. Že drugo desetletje se dobivajo ob večerih, ko ob škarjah, šivanki, pletilkah, kvački ali klekljih steče pogovor – o dnevih, ki jih živimo, in časih, ki jih ni več. Vmes pa nastajajo čudoviti izdelki, ki jih je kdaj pa kdaj mogoče videti na razstavi. Če se boš, tihi obiskovalec, zazrl vanje, bodo spregovorili .....
Znamke so že dobrih 150 let predmet organiziranega zbirateljskega konjička. Začetnik v znamkarstvu zbira vse, a kaj hitro ugotovi, da je vsega preveč. Specializacija pa pomeni iskanje in raziskovanje skozi zgodbe. Te so lahko neskončno zanimive, filatelistu pa odpirajo povsem nova obzorja in znanje, ki ga ni najti v nobeni knjigi. Mariborsko filatelistično društvo je najstarejše še delujoče v Sloveniji, predsednik mag. Bojan Bračič pa je tudi tajnik Evropske filatelistične zveze. Obiskali smo jih na enem od srečanj in izvedeli veliko zanimivih zgodb.
Znamke so že dobrih 150 let predmet organiziranega zbirateljskega konjička. Začetnik v znamkarstvu zbira vse, a kaj hitro ugotovi, da je vsega preveč. Specializacija pa pomeni iskanje in raziskovanje skozi zgodbe. Te so lahko neskončno zanimive, filatelistu pa odpirajo povsem nova obzorja in znanje, ki ga ni najti v nobeni knjigi. Mariborsko filatelistično društvo je najstarejše še delujoče v Sloveniji, predsednik mag. Bojan Bračič pa je tudi tajnik Evropske filatelistične zveze. Obiskali smo jih na enem od srečanj in izvedeli veliko zanimivih zgodb.
Skozi drugo polovico 19. stoletja je rast narodne samozavesti temeljila predvsem v kulturi. Uradne institucije v Mariboru so bile do prve svetovne vojne nemške, tudi gledališče, ki je delovalo na lokaciji današnjega SNG. Slovenci pa so iskali možnosti, kako oporekati vsemu nemškemu. V Naskovem dvorcu in kasneje v Narodnem domu je delovalo slovensko gledališče. Vse do konca prve svetovne vojne, ko je Maribor zajela prava evforija. Takrat se je v nekdanji nemški Kazino na Stolnem trgu preselilo slovensko poklicno gledališče. Prvo igro, Levstikovega oz. Jurčičevega Tugomerja, so v režiji Hinka Nučiča uprizorili 27. septembra 1919. Od takrat SNG Maribor raste in se razvija. Po stotih letih delovanja je mestni ponos.
Skozi drugo polovico 19. stoletja je rast narodne samozavesti temeljila predvsem v kulturi. Uradne institucije v Mariboru so bile do prve svetovne vojne nemške, tudi gledališče, ki je delovalo na lokaciji današnjega SNG. Slovenci pa so iskali možnosti, kako oporekati vsemu nemškemu. V Naskovem dvorcu in kasneje v Narodnem domu je delovalo slovensko gledališče. Vse do konca prve svetovne vojne, ko je Maribor zajela prava evforija. Takrat se je v nekdanji nemški Kazino na Stolnem trgu preselilo slovensko poklicno gledališče. Prvo igro, Levstikovega oz. Jurčičevega Tugomerja, so v režiji Hinka Nučiča uprizorili 27. septembra 1919. Od takrat SNG Maribor raste in se razvija. Po stotih letih delovanja je mestni ponos.
V drugi polovici 19. stoletja se je slovenski del Maribora bolj kot druga mesta začenjal zavedati nevarnosti potujčenja. Šele danes se v popolnosti zavedamo veličine dejanj A. M. Slomška in Rudofa Maistra in o tem tudi govorimo. Zavest o Mariboru kot braniku slovenstva pa je tlela na številnih področjih. Tudi zato se je leta 1918 lahko spremenila v vojaško silo. Po drugi svetovni vojni je nastalo Športno društvo Branik. Šele takrat je dobilo ime, ki bi ga z vso pravico nosili že njegovi predhodniki. Malokdo namreč ve, da ima Branik svoj začetek leta 1900. V času, ko se je še zdelo, da je Avstro Ogrska večna, so v deželnem središču Gradcu izdali Pravila novega društva v slovenskem jeziku in rodilo se je prvo slovensko športno društvo, v katerega so se vključevali samo Slovenci.
V drugi polovici 19. stoletja se je slovenski del Maribora bolj kot druga mesta začenjal zavedati nevarnosti potujčenja. Šele danes se v popolnosti zavedamo veličine dejanj A. M. Slomška in Rudofa Maistra in o tem tudi govorimo. Zavest o Mariboru kot braniku slovenstva pa je tlela na številnih področjih. Tudi zato se je leta 1918 lahko spremenila v vojaško silo. Po drugi svetovni vojni je nastalo Športno društvo Branik. Šele takrat je dobilo ime, ki bi ga z vso pravico nosili že njegovi predhodniki. Malokdo namreč ve, da ima Branik svoj začetek leta 1900. V času, ko se je še zdelo, da je Avstro Ogrska večna, so v deželnem središču Gradcu izdali Pravila novega društva v slovenskem jeziku in rodilo se je prvo slovensko športno društvo, v katerega so se vključevali samo Slovenci.
V letu 2018 v Sloveniji deluje 1270 poklicnih gasilcev, v 1341 prostovoljnih društev pa je včlanjenih še 162 575 gasilk in gasilcev. Na lestvici zaupanja se gasilci praviloma uvrščajo na najvišja mesta. Slovenci vemo, da bodo priskočili na pomoč, ko se kaj zgodi, zato smo pripravljeni dati prostovoljne prispevke za nakup novega vozila ali druge opreme. Več kot 150 let organizirane gasilske službe v Sloveniji in številna društva, ki stopajo v drugo stoletje svojega obstoja, pomeni tudi bogato zgodovino, ki jo spremljajo številne težke pa tudi zabavne zgodbe. Ker biti gasilec pomeni način življenja, pravijo naši sogovorniki. Veliko jih je iz PGD Hoče, društva, ki letos praznuje 130 let obstoja.
V letu 2018 v Sloveniji deluje 1270 poklicnih gasilcev, v 1341 prostovoljnih društev pa je včlanjenih še 162 575 gasilk in gasilcev. Na lestvici zaupanja se gasilci praviloma uvrščajo na najvišja mesta. Slovenci vemo, da bodo priskočili na pomoč, ko se kaj zgodi, zato smo pripravljeni dati prostovoljne prispevke za nakup novega vozila ali druge opreme. Več kot 150 let organizirane gasilske službe v Sloveniji in številna društva, ki stopajo v drugo stoletje svojega obstoja, pomeni tudi bogato zgodovino, ki jo spremljajo številne težke pa tudi zabavne zgodbe. Ker biti gasilec pomeni način življenja, pravijo naši sogovorniki. Veliko jih je iz PGD Hoče, društva, ki letos praznuje 130 let obstoja.
Med Petrovčami in Žalcem leži dvorec Novo Celje. Nedvomno ena najlepših baročnih stavb na Slovenskem. Vhod spominja na nekdanje čase in sijaj, ki so ga dvorcu želeli dati njegovi prvi lastniki - grofje Geisruck. V stoletjih so se menjevali lastniki, v spominu domačinov pa je pisar, ki je postal plemič, Jozef Ludvik Haussmann, oče dame v črnem, kakor so imenovali Fanny Haussmann, za katero številni še danes trdijo, da je prva slovenska pesnica. Revitalizacija gradu je poseben izziv za umetnike. In redka priložnost izgubljeno umetnino nadomestiti – tako da intervencija ne bo zmotila nekdanjega časa, obiskovalca pa nagovorila z izkušnjo stoletij, in vedenjem današnjega časa.
Med Petrovčami in Žalcem leži dvorec Novo Celje. Nedvomno ena najlepših baročnih stavb na Slovenskem. Vhod spominja na nekdanje čase in sijaj, ki so ga dvorcu želeli dati njegovi prvi lastniki - grofje Geisruck. V stoletjih so se menjevali lastniki, v spominu domačinov pa je pisar, ki je postal plemič, Jozef Ludvik Haussmann, oče dame v črnem, kakor so imenovali Fanny Haussmann, za katero številni še danes trdijo, da je prva slovenska pesnica. Revitalizacija gradu je poseben izziv za umetnike. In redka priložnost izgubljeno umetnino nadomestiti – tako da intervencija ne bo zmotila nekdanjega časa, obiskovalca pa nagovorila z izkušnjo stoletij, in vedenjem današnjega časa.
Za kiparja Ivana Napotnika pravijo, da si nihče ni prisvojil lesa kot materiala za obdelovanje v tolikšni meri, kot si ga je on. Rojen v majhni vasici Zavodnje nad Šošanjem je bil vse življenje tesno povezan z naravo. Oče je upal, da bo ostal na domačiji, a ga je vleklo v svet. Akademsko izobražen kipar je najbolj ustvarjalno obdobje svojega življenja preživel na kmetiji, kjer se je bolj kot kmetovanju posvečal kiparstvu. 130 let je od njegovega rojstva in v Šoštanju obeležujejo njegovo leto. Stalna razstava, ki je na ogled v lepo obnovljeni Vili Mayer, je le ena od možnosti, da spoznamo zanimivega ustvarjalca. V Sledeh smo poiskali tudi druge zanimivosti.
Za kiparja Ivana Napotnika pravijo, da si nihče ni prisvojil lesa kot materiala za obdelovanje v tolikšni meri, kot si ga je on. Rojen v majhni vasici Zavodnje nad Šošanjem je bil vse življenje tesno povezan z naravo. Oče je upal, da bo ostal na domačiji, a ga je vleklo v svet. Akademsko izobražen kipar je najbolj ustvarjalno obdobje svojega življenja preživel na kmetiji, kjer se je bolj kot kmetovanju posvečal kiparstvu. 130 let je od njegovega rojstva in v Šoštanju obeležujejo njegovo leto. Stalna razstava, ki je na ogled v lepo obnovljeni Vili Mayer, je le ena od možnosti, da spoznamo zanimivega ustvarjalca. V Sledeh smo poiskali tudi druge zanimivosti.
Človek je od pradavnine plenil divje živali. Potreboval jih je za prehrano, nekatere pa je udomačil. Bil je čas, ko je bil lov stvar prestiža in način preživljanja prostega časa. Na območju dežele Krajnske je leta 1870 začela veljati posebna lovska zakonodaja, z njo pa so prišla jasna opozorila, da v naravi nismo sami in da ne smemo brezglavo izkoriščati njenih darov. Lovske družine, ki so jih ustanavljali v slovenskih krajih, so sprejemale pravilnike in kodekse obnašanja, s katerimi so želeli zavestno ohranjati naravno ravnovesje v živalskem svetu. Jim to uspeva še danes? Ali pa je Kozorog, bajeslovni čuvaj narave, zaspal nekje na območju Triglavskega narodnega parka?
Človek je od pradavnine plenil divje živali. Potreboval jih je za prehrano, nekatere pa je udomačil. Bil je čas, ko je bil lov stvar prestiža in način preživljanja prostega časa. Na območju dežele Krajnske je leta 1870 začela veljati posebna lovska zakonodaja, z njo pa so prišla jasna opozorila, da v naravi nismo sami in da ne smemo brezglavo izkoriščati njenih darov. Lovske družine, ki so jih ustanavljali v slovenskih krajih, so sprejemale pravilnike in kodekse obnašanja, s katerimi so želeli zavestno ohranjati naravno ravnovesje v živalskem svetu. Jim to uspeva še danes? Ali pa je Kozorog, bajeslovni čuvaj narave, zaspal nekje na območju Triglavskega narodnega parka?
Politik, pisatelj in zdravnik Josip Vošnjak in njegov brat Mihael, začetnik zadružništva na Slovenskem, sta znana člana znamenite družine usnjarjev iz Šoštanja. O Mihaelovem sinu Bogumilu Vošnjaku pa povprečni Slovenec ve bolj malo. Gre za politika in diplomata, ki je ob koncu svetovne vojne kot generalni sekretar jugoslovanske delegacije sodeloval na pariški mirovni konferenci. Čeprav je vse do smrti verjel, da je za Slovence kraljevina Jugoslavija edina možnost obstoja in razvoja, je bil ves smisel njegovega življenja v ozaveščanju evropskih in svetovnih politikov o obstoju Slovencev. Vabljeni k ogledu!
Politik, pisatelj in zdravnik Josip Vošnjak in njegov brat Mihael, začetnik zadružništva na Slovenskem, sta znana člana znamenite družine usnjarjev iz Šoštanja. O Mihaelovem sinu Bogumilu Vošnjaku pa povprečni Slovenec ve bolj malo. Gre za politika in diplomata, ki je ob koncu svetovne vojne kot generalni sekretar jugoslovanske delegacije sodeloval na pariški mirovni konferenci. Čeprav je vse do smrti verjel, da je za Slovence kraljevina Jugoslavija edina možnost obstoja in razvoja, je bil ves smisel njegovega življenja v ozaveščanju evropskih in svetovnih politikov o obstoju Slovencev. Vabljeni k ogledu!
Večji del Frama z okolico spada v območje Nature 2000. Med drugim zaradi obilice čiste pohorske vode, s katero so pred 2000 leti oskrbovali tudi takratno Petovio, današnji Ptuj. Začetek 25 kilometrov dolgega rimskega vodovoda se danes imenuje Zlati studenec. Prvi je o njem javno spregovoril Franc Ferk že v 19. stoletju, največ poročil pa je iz 30-ih let 20. stoletja. Po vseh odkritjih in dognanjih tudi za strokovnjake ni nobenega dvoma.V rimski Petovii so uporabljali vodo iz takrat vodnatega framskega izvira. Danes sameva sredi gozda, v društvu Gremo naprej pa si že leta prizadevajo, da bi pomen zgodovinske najdbe spoznala tudi širša javnost.
Večji del Frama z okolico spada v območje Nature 2000. Med drugim zaradi obilice čiste pohorske vode, s katero so pred 2000 leti oskrbovali tudi takratno Petovio, današnji Ptuj. Začetek 25 kilometrov dolgega rimskega vodovoda se danes imenuje Zlati studenec. Prvi je o njem javno spregovoril Franc Ferk že v 19. stoletju, največ poročil pa je iz 30-ih let 20. stoletja. Po vseh odkritjih in dognanjih tudi za strokovnjake ni nobenega dvoma.V rimski Petovii so uporabljali vodo iz takrat vodnatega framskega izvira. Danes sameva sredi gozda, v društvu Gremo naprej pa si že leta prizadevajo, da bi pomen zgodovinske najdbe spoznala tudi širša javnost.
Ruše pri Mariboru bi bile danes povsem nepomemben kraj ali morda celo vas, če ne bi pred 100 leti zgradili prve elektrane na Dravi. Fala je bila takrat moderna elektrarna, ki so jo že pred prvo svetovno vojno začeli graditi predvsem zaradi potreb avstrijskega Gradca. Po vojni, ko so se meje spremenile in Fala pričela z obratovanjem, je, prav tako v tem letu zgrajena, Tovarna dušika Ruše porabila le 20 odstotkov energije, ki jo je bila Fala sposobna proizvesti. Z daljnovodi so jo zato povezali z Mariborom in naprej v Prekmurje, kar je pomenilo začetek industrijskega razvoja tudi za ta del Slovenije. 100 letnici Fale in Tovarne dušika Ruše zato namenjamo tokratne Sledi.
Ruše pri Mariboru bi bile danes povsem nepomemben kraj ali morda celo vas, če ne bi pred 100 leti zgradili prve elektrane na Dravi. Fala je bila takrat moderna elektrarna, ki so jo že pred prvo svetovno vojno začeli graditi predvsem zaradi potreb avstrijskega Gradca. Po vojni, ko so se meje spremenile in Fala pričela z obratovanjem, je, prav tako v tem letu zgrajena, Tovarna dušika Ruše porabila le 20 odstotkov energije, ki jo je bila Fala sposobna proizvesti. Z daljnovodi so jo zato povezali z Mariborom in naprej v Prekmurje, kar je pomenilo začetek industrijskega razvoja tudi za ta del Slovenije. 100 letnici Fale in Tovarne dušika Ruše zato namenjamo tokratne Sledi.
Življenje je po vsaki vojni drugačno, kot je bilo prej. Najprej so tu tri besede: zmaga, poraz in smrt. Šele potem vse njihove nianse v dušah preživelih in njihovih potomcev. V slehernem spopadu različnosti pa se s posledicami prvi srečujejo zdravstveni delavci. 4 vojske, ki jih smemo imenovati slovenske, ohranjajo predvsem spomin na junake iz prve vrste, o tistih zadaj se, z izjemo partizanske, ve le malo. Zato se v tokratnih Sledeh posvečamo sanitetnim službam Maistrove vojske, partizanske, domobranske in teritorialne obrambe v času osamosvajanja Slovenije. Vabljeni k ogledu!
Življenje je po vsaki vojni drugačno, kot je bilo prej. Najprej so tu tri besede: zmaga, poraz in smrt. Šele potem vse njihove nianse v dušah preživelih in njihovih potomcev. V slehernem spopadu različnosti pa se s posledicami prvi srečujejo zdravstveni delavci. 4 vojske, ki jih smemo imenovati slovenske, ohranjajo predvsem spomin na junake iz prve vrste, o tistih zadaj se, z izjemo partizanske, ve le malo. Zato se v tokratnih Sledeh posvečamo sanitetnim službam Maistrove vojske, partizanske, domobranske in teritorialne obrambe v času osamosvajanja Slovenije. Vabljeni k ogledu!
Oblačilna kultura je že od nekdaj prepletena z družbenimi, kulturnimi in političnimi vplivi, oblačenje pa je tudi neločljivo povezano z modo in stilom. Z oblačili navsezadnje komuniciramo z okolico in izražamo svoje razpoloženje. Skozi zgodovino so se oblačila spreminjala tako v funkcionalnem, estetskem, moralnem in simboličnem smislu. V primerjavi z evropskimi deželami, ki so dirigirale modo, je razvoj oblačilne kulture na naših tleh potekal s časovnimi zamiki. Prve modne smernice smo dobili v 16. stoletju iz Španije. To je čas, ko se je moda že oblikovala zavestno in imela svoje posnemovalce. Najprej in bolj razkošno seveda na evropskih dvorih, stilizirani odtenki pa so se prenašali v meščanske in kmečke noše. Tudi na slovenskih tleh.
Oblačilna kultura je že od nekdaj prepletena z družbenimi, kulturnimi in političnimi vplivi, oblačenje pa je tudi neločljivo povezano z modo in stilom. Z oblačili navsezadnje komuniciramo z okolico in izražamo svoje razpoloženje. Skozi zgodovino so se oblačila spreminjala tako v funkcionalnem, estetskem, moralnem in simboličnem smislu. V primerjavi z evropskimi deželami, ki so dirigirale modo, je razvoj oblačilne kulture na naših tleh potekal s časovnimi zamiki. Prve modne smernice smo dobili v 16. stoletju iz Španije. To je čas, ko se je moda že oblikovala zavestno in imela svoje posnemovalce. Najprej in bolj razkošno seveda na evropskih dvorih, stilizirani odtenki pa so se prenašali v meščanske in kmečke noše. Tudi na slovenskih tleh.
Pedagoginja, prevajalka in pesnica Zdenka Serajnik še živi v spominu mnogih prebivalcev Slovenskih Konjic. Kot učiteljica slovenščine je bila znana predvsem kot vsestranska ljubiteljica lepe slovenske besede. Sama jo je vtkala v 2300 sonetov, je avtorica številnih esejev in razprav na temo kulturne dediščine, ker je prijateljevala z Almo Karlin, pa velja tudi za prvo prevajalko njenih del. Po simpoziju, ki ga je oktobra 2017 v dvorcu Trebnik organiziral prihovski župnik dr. Slavko Krajnc, je dobila ime tudi v širši slovenski znanstveni javnosti. Številne njene pesmi so uglasbljene in se pojejo pri mašah, prav tako pa se uporabljajo deli glavnih mašnih besedil, ki jih je Serajnikova prevedla iz latinščine.
Pedagoginja, prevajalka in pesnica Zdenka Serajnik še živi v spominu mnogih prebivalcev Slovenskih Konjic. Kot učiteljica slovenščine je bila znana predvsem kot vsestranska ljubiteljica lepe slovenske besede. Sama jo je vtkala v 2300 sonetov, je avtorica številnih esejev in razprav na temo kulturne dediščine, ker je prijateljevala z Almo Karlin, pa velja tudi za prvo prevajalko njenih del. Po simpoziju, ki ga je oktobra 2017 v dvorcu Trebnik organiziral prihovski župnik dr. Slavko Krajnc, je dobila ime tudi v širši slovenski znanstveni javnosti. Številne njene pesmi so uglasbljene in se pojejo pri mašah, prav tako pa se uporabljajo deli glavnih mašnih besedil, ki jih je Serajnikova prevedla iz latinščine.
Spomeniki so pomniki preteklosti - dogodkov in ljudi. Običajno jih ne opazimo, čeprav vsak dan hodimo mimo njih. Oživijo le ob obletnicah in takrat se zavemo, kolikšna je njihova sporočilna vrednost. Maistrov kip, ki so po dolgih letih prizadevanj njegovih borcev v Mariboru končno postavili, pa je zgodba sam zase. Takrat mladi konzervator na Zavodu za spomeniško varstvo Aleš Arih, ki je bil zadolžen za ohranjanje spomenikov, zlasti tistih iz NOB, je nekaj prej kot drugi spoznal vrednost generalovih dejanj in skupaj z borci so začeli bitko za postavitev figuralnega kipa. Danes na Trgu generala Maistra stoji plastika akademske kiparke Vlaste Zorko - v spomin in opomin.
Spomeniki so pomniki preteklosti - dogodkov in ljudi. Običajno jih ne opazimo, čeprav vsak dan hodimo mimo njih. Oživijo le ob obletnicah in takrat se zavemo, kolikšna je njihova sporočilna vrednost. Maistrov kip, ki so po dolgih letih prizadevanj njegovih borcev v Mariboru končno postavili, pa je zgodba sam zase. Takrat mladi konzervator na Zavodu za spomeniško varstvo Aleš Arih, ki je bil zadolžen za ohranjanje spomenikov, zlasti tistih iz NOB, je nekaj prej kot drugi spoznal vrednost generalovih dejanj in skupaj z borci so začeli bitko za postavitev figuralnega kipa. Danes na Trgu generala Maistra stoji plastika akademske kiparke Vlaste Zorko - v spomin in opomin.
Rudolfu Maistru smo v našem kolektivnem spominu že dali ustrezno mesto. Brez njega in njegovih borcev bi severna meja do Maribora in še nekaj dlje najverjetneje potekala po Dravi. Pozabljamo pa, da je bilo okrog njega veliko ljudi, ki so ne glede na politično prepričanje, le kot zavedni Slovenci, opravili svoje delo enako strumno in pogumno kot Maister. Dr. Franjo Rosina je kot predsednik Posojilnice povsem na lastno pest odobril izplačilo 2 milijonov zlatih kron, da so od vojne izmučene in utrujene vojake lahko plačali in jih poslali v še en boj, tokrat za severno mejo. A to ni bilo edino občudovanja vredno dejanje še enega v vrsti Maistrovih sopotnikov.
Rudolfu Maistru smo v našem kolektivnem spominu že dali ustrezno mesto. Brez njega in njegovih borcev bi severna meja do Maribora in še nekaj dlje najverjetneje potekala po Dravi. Pozabljamo pa, da je bilo okrog njega veliko ljudi, ki so ne glede na politično prepričanje, le kot zavedni Slovenci, opravili svoje delo enako strumno in pogumno kot Maister. Dr. Franjo Rosina je kot predsednik Posojilnice povsem na lastno pest odobril izplačilo 2 milijonov zlatih kron, da so od vojne izmučene in utrujene vojake lahko plačali in jih poslali v še en boj, tokrat za severno mejo. A to ni bilo edino občudovanja vredno dejanje še enega v vrsti Maistrovih sopotnikov.
Izjemno močan raznarodovalni pritisk na slovenskem Štajerskem na prehodu iz 19. v 20. stoletje je rodil tudi močan odpor in vrsto ljudi, ki so se z besedo in oročjem postavili v bran slovenstvu. Dr. Franc Kovačič, duhovnik iz Veržeja, je bil eden od njih. Maistrov sodobnik, ki pa se ni ukvarjal s politiiko, ampak predvsem z zgodovino. Je ustanovitelj Društva na narodopisje in zgodovino, predhodnika današnjih zgodovinskih društev, ki je s svojo razvejano dejavnostjo postavil temelje treh znanstvenih institucij v Mariboru. Janko Glazer mu je zato nadel naziv "oče znanstvenega Maribora". Na Pariški mirovni konferenci pa je bil med pogajalci glede poteka severne meje po razpadu Avstro-Ogrske.
Izjemno močan raznarodovalni pritisk na slovenskem Štajerskem na prehodu iz 19. v 20. stoletje je rodil tudi močan odpor in vrsto ljudi, ki so se z besedo in oročjem postavili v bran slovenstvu. Dr. Franc Kovačič, duhovnik iz Veržeja, je bil eden od njih. Maistrov sodobnik, ki pa se ni ukvarjal s politiiko, ampak predvsem z zgodovino. Je ustanovitelj Društva na narodopisje in zgodovino, predhodnika današnjih zgodovinskih društev, ki je s svojo razvejano dejavnostjo postavil temelje treh znanstvenih institucij v Mariboru. Janko Glazer mu je zato nadel naziv "oče znanstvenega Maribora". Na Pariški mirovni konferenci pa je bil med pogajalci glede poteka severne meje po razpadu Avstro-Ogrske.
Za tokratne Sledi smo se napotili v Gornjo Radgono, kjer na Maistrovem trgu 4 stoji trdna meščanska hiša iz 18. stoletja. Ko vstopiš vanjo, se zdi, da se je čas ustavil. Še vedno je takšna, kot je bila dobrih sto let nazaj, ko je tu prebivala družina Simonič-Šlebinger. Danes se v hišo vrača že šesta generacija, največ sledi pa sta v njej vendarle zapustila Franc Simonič in njegov zet Janko Šlebinger. Gre za utemeljitelja slovenske biblikografije, mlajši Janko pa je bil tudi dolgoletni ravnatelj narodne knjižnice v Ljubljani. Skozi bogato in pestro zgodovino prebivalcev hiše, posebej pa deda in pradeda, nas je popeljala znana umetnostna zgodovinarka Breda Ilich Klančnik.
Za tokratne Sledi smo se napotili v Gornjo Radgono, kjer na Maistrovem trgu 4 stoji trdna meščanska hiša iz 18. stoletja. Ko vstopiš vanjo, se zdi, da se je čas ustavil. Še vedno je takšna, kot je bila dobrih sto let nazaj, ko je tu prebivala družina Simonič-Šlebinger. Danes se v hišo vrača že šesta generacija, največ sledi pa sta v njej vendarle zapustila Franc Simonič in njegov zet Janko Šlebinger. Gre za utemeljitelja slovenske biblikografije, mlajši Janko pa je bil tudi dolgoletni ravnatelj narodne knjižnice v Ljubljani. Skozi bogato in pestro zgodovino prebivalcev hiše, posebej pa deda in pradeda, nas je popeljala znana umetnostna zgodovinarka Breda Ilich Klančnik.
Kuhinja je od nekdaj pomenila domačnost, toploto in varnost. Njen razvoj od preprostega ognjišča do današnje moderne kuhinje sledi razvoju človekove bivanjske kulture in odnosu do hrane. Ta danes ni več zgolj nadomeščanje dnevnih potreb po energiji, ampak tudi estetski užitek in družabnost. Slovenci smo se svetovnim trendom v oblikovanju kuhinjskega pohištva pridružili v 60 letih prejšnjega stoletja, ko sta Ivo Gabrovec in Stane Romih še delala v Marlesu.
Kuhinja je od nekdaj pomenila domačnost, toploto in varnost. Njen razvoj od preprostega ognjišča do današnje moderne kuhinje sledi razvoju človekove bivanjske kulture in odnosu do hrane. Ta danes ni več zgolj nadomeščanje dnevnih potreb po energiji, ampak tudi estetski užitek in družabnost. Slovenci smo se svetovnim trendom v oblikovanju kuhinjskega pohištva pridružili v 60 letih prejšnjega stoletja, ko sta Ivo Gabrovec in Stane Romih še delala v Marlesu.
Majniška deklaracija, ki jo je 30. maja 1917 prebral dr. Anton Korošec v dunajskem parlamentu je pomemben mejnik v razvoju slovenske narodne zavesti. Korošec je s somišljeniki takrat zagovarjal idejo združitve južnih Slovanov znotraj monarhije. V času, ko je v Evropi še divjala vojna, je bila to edina razumna in izvedljiva ideja. Kasneje se je udejanila v samostojni državni tvorbi, najprej Kraljevini SHS in potem v Kraljevini Jugoslaviji. Oddaja, ki je nastala 100 let kasneje, skuša z distanco in s pomočjo zgodovinarjev oceniti pomen dogajanja, zlasti množičnega gibanja, ki ga poznamo pod imenom dekleracijsko gibanje. 321 000 zbranih podpisov v podporo združitvi južnih Slovanov je ob želji po miru tudi manifestacija žensk in njihovega vstopa v politiko.
Majniška deklaracija, ki jo je 30. maja 1917 prebral dr. Anton Korošec v dunajskem parlamentu je pomemben mejnik v razvoju slovenske narodne zavesti. Korošec je s somišljeniki takrat zagovarjal idejo združitve južnih Slovanov znotraj monarhije. V času, ko je v Evropi še divjala vojna, je bila to edina razumna in izvedljiva ideja. Kasneje se je udejanila v samostojni državni tvorbi, najprej Kraljevini SHS in potem v Kraljevini Jugoslaviji. Oddaja, ki je nastala 100 let kasneje, skuša z distanco in s pomočjo zgodovinarjev oceniti pomen dogajanja, zlasti množičnega gibanja, ki ga poznamo pod imenom dekleracijsko gibanje. 321 000 zbranih podpisov v podporo združitvi južnih Slovanov je ob želji po miru tudi manifestacija žensk in njihovega vstopa v politiko.
O Karlu Verstovšku Slovenci odločno premalo vemo. Vsekakor mnogo manj kot vemo o Antonu Korošcu in Rudolfu Maistru, čeprav gre za njunega sopotnika in človeka, ki se je enako zavzeto boril za prepoznavnost in pravice slovenskega naroda. Najprej kot deželno in državnozborski poslanec habsburške monarhije, kasneje pa kot visok funkcionar in politik v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev je bil vseskozi zaveden Slovenec. Kot predsednik Narodnega sveta je imenoval Maistra za generala in s tem dal uradno potrditev njegovi energični vojaški akciji. Verstovškov prispevek k vzpostavitvi slovenskega šolstva pa je tako izjemen, da bi v slovenskem glavnem mestu, najbolje pred Univerzo, moral stati njegov kip.
O Karlu Verstovšku Slovenci odločno premalo vemo. Vsekakor mnogo manj kot vemo o Antonu Korošcu in Rudolfu Maistru, čeprav gre za njunega sopotnika in človeka, ki se je enako zavzeto boril za prepoznavnost in pravice slovenskega naroda. Najprej kot deželno in državnozborski poslanec habsburške monarhije, kasneje pa kot visok funkcionar in politik v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev je bil vseskozi zaveden Slovenec. Kot predsednik Narodnega sveta je imenoval Maistra za generala in s tem dal uradno potrditev njegovi energični vojaški akciji. Verstovškov prispevek k vzpostavitvi slovenskega šolstva pa je tako izjemen, da bi v slovenskem glavnem mestu, najbolje pred Univerzo, moral stati njegov kip.
Gregorijanski koral, ki predstavlja bogato cerkveno glasbeno dediščino, postavlja v središče glasbenega izraza besedo. Skozi stoletja pa se je tudi ta dogma zrahljala. V cerkev so vstopile orgle, za njimi pa tudi drugi inštrumenti. Počasi pa si utira pot v bogoslužje tudi večglasna pesem. Z vse bolj izobraženimi zborovodji, ki delajo s pevci po slovenskih župnijah, postaja tudi cerkvena pesem drugačna, sodobnejša. Velika noč kot najpomembnejši krčanski praznik in njena slavilna pesem sta narekovala vsebino za tokratne Sledi.
Gregorijanski koral, ki predstavlja bogato cerkveno glasbeno dediščino, postavlja v središče glasbenega izraza besedo. Skozi stoletja pa se je tudi ta dogma zrahljala. V cerkev so vstopile orgle, za njimi pa tudi drugi inštrumenti. Počasi pa si utira pot v bogoslužje tudi večglasna pesem. Z vse bolj izobraženimi zborovodji, ki delajo s pevci po slovenskih župnijah, postaja tudi cerkvena pesem drugačna, sodobnejša. Velika noč kot najpomembnejši krčanski praznik in njena slavilna pesem sta narekovala vsebino za tokratne Sledi.
Duhovnik dr. Anton Jehart je eden tistih Slovencev, ki jim čas ni bil naklonjen. Ostal je pozabljen, čeprav je bil v svojem času eden redkih, ki je Koran lahko bral v originalu, poleg arabščine pa je obvladal številne druge jezike. Pod psevdonimom Paulus je prevajal zlasti pustolovsko literaturo, z denarjem pa pomagal svoji življenjski sopotnici Roziki Dolinšek, da je lahko zgradila za tisti čas moderen Penzion Lobnica. Kot profesorja na Teološki fakulteti so ga leta 1939 prisilno upokojili. V tokratnih Sledeh obujamo spomin na znanstveno in sicer zanimivo življenje dr. Antona Jeharta.
Duhovnik dr. Anton Jehart je eden tistih Slovencev, ki jim čas ni bil naklonjen. Ostal je pozabljen, čeprav je bil v svojem času eden redkih, ki je Koran lahko bral v originalu, poleg arabščine pa je obvladal številne druge jezike. Pod psevdonimom Paulus je prevajal zlasti pustolovsko literaturo, z denarjem pa pomagal svoji življenjski sopotnici Roziki Dolinšek, da je lahko zgradila za tisti čas moderen Penzion Lobnica. Kot profesorja na Teološki fakulteti so ga leta 1939 prisilno upokojili. V tokratnih Sledeh obujamo spomin na znanstveno in sicer zanimivo življenje dr. Antona Jeharta.
Lekarnarja Franca Minařika se spominjajo mnogi Mariborčani, v strokovnih krogih pa je njegovo mesto večno. Njegova knjiga o zgodovini lekarništva je še danes uporaben učbenik za študente farmacije, neprecenljiva za današnji čas pa je tudi njegova zbirateljska žilica. Je oče izjemno lepe in bogate lekarniške zbirke, ki jo hranijo v Pokrajinskem muzeju v Mariboru, zanjo pa vzorno skrbi in jo bogati kustodinja dr. Valentina Bevc Varl. Skupaj z nekdanjim direktorjem Mariborskih lekarn mag. Lovrom Dermoto sta nas popeljala v preteklost. V čas, ko so Mariborčani srečevali gospoda s klobukom, ki je prijazno pozdravil vsakogar. Nekdanji novinar Večera Srečko Niedorfer je še danes prepričan, da je Franc Minařik zares "zadnji mariborski gospod".
Lekarnarja Franca Minařika se spominjajo mnogi Mariborčani, v strokovnih krogih pa je njegovo mesto večno. Njegova knjiga o zgodovini lekarništva je še danes uporaben učbenik za študente farmacije, neprecenljiva za današnji čas pa je tudi njegova zbirateljska žilica. Je oče izjemno lepe in bogate lekarniške zbirke, ki jo hranijo v Pokrajinskem muzeju v Mariboru, zanjo pa vzorno skrbi in jo bogati kustodinja dr. Valentina Bevc Varl. Skupaj z nekdanjim direktorjem Mariborskih lekarn mag. Lovrom Dermoto sta nas popeljala v preteklost. V čas, ko so Mariborčani srečevali gospoda s klobukom, ki je prijazno pozdravil vsakogar. Nekdanji novinar Večera Srečko Niedorfer je še danes prepričan, da je Franc Minařik zares "zadnji mariborski gospod".
V tokratni oddaji iščemo sledi etnologa slovensko madžarskih korenin Bálinta Bellosicsa. Rodil se je v obmejni vasi Rédics, kot otrok pa je živel v Lendavi. Njegova domovina je bila nekdanja Avstro Ogrska. Zaznamovan z življenjem na etnično mešanem območju se je zgodaj začel zanimati za ljudi, s katerimi se je srečeval, ljudi, ki so bili različnih nacionalnosti, govorili so različne jezike in imeli vsak svoje navade in običaje. Ko je pred koncem 19. stoletja začela izhajati velika domoznansta zbirka Avstro Ogrska v besedi in podobi, so snovalci k sodelovanju povabili prav Ballinta Bellosicsa. S popisom navad, običajev in kulture porabskih in prekmurskih Slovencev se tako Bellosics uvršča med začetnike slovenske etimologije. Oddajo o Bálintu Bellosicsu objavljamo 22. januarja, ko naši sosedje praznujejo Dan madžarske kulture.
V tokratni oddaji iščemo sledi etnologa slovensko madžarskih korenin Bálinta Bellosicsa. Rodil se je v obmejni vasi Rédics, kot otrok pa je živel v Lendavi. Njegova domovina je bila nekdanja Avstro Ogrska. Zaznamovan z življenjem na etnično mešanem območju se je zgodaj začel zanimati za ljudi, s katerimi se je srečeval, ljudi, ki so bili različnih nacionalnosti, govorili so različne jezike in imeli vsak svoje navade in običaje. Ko je pred koncem 19. stoletja začela izhajati velika domoznansta zbirka Avstro Ogrska v besedi in podobi, so snovalci k sodelovanju povabili prav Ballinta Bellosicsa. S popisom navad, običajev in kulture porabskih in prekmurskih Slovencev se tako Bellosics uvršča med začetnike slovenske etimologije. Oddajo o Bálintu Bellosicsu objavljamo 22. januarja, ko naši sosedje praznujejo Dan madžarske kulture.
Cerkveno slikarstvo je bilo v 19. st. v polnem razmahu. V tem času je bilo poslikanih okrog 400 cerkva po Slovenskem. Na širšem Štajerskem so v tem času delovali predvsem furlanski slikarji, svoje znanje pa so prenašali tudi na nekatere slovenske učence. Franc Gornik iz župnije Sv Peter, današnjega Malečnika pri Mariboru, je bil eden izmed njih. Domači župnik je prepoznal slikarski talent in 14 leten se je pričel učiti od slikarjev iz Homina Jakoba Brolla in Tomaža Fantonija, sam pa je kasneje opravil poslikavo 21 cerkva in kapel.
Cerkveno slikarstvo je bilo v 19. st. v polnem razmahu. V tem času je bilo poslikanih okrog 400 cerkva po Slovenskem. Na širšem Štajerskem so v tem času delovali predvsem furlanski slikarji, svoje znanje pa so prenašali tudi na nekatere slovenske učence. Franc Gornik iz župnije Sv Peter, današnjega Malečnika pri Mariboru, je bil eden izmed njih. Domači župnik je prepoznal slikarski talent in 14 leten se je pričel učiti od slikarjev iz Homina Jakoba Brolla in Tomaža Fantonija, sam pa je kasneje opravil poslikavo 21 cerkva in kapel.
V letu 2016 mineva 100 let od rojstva in 40 let od smrti velikega slovenskega dramskega igralca Arnolda Tovornika. V njem so mnogi videli naslednika Staneta Severja, a je povabilo, da bi postal član ljubljanske Drame odklonil. Na Maribor ga je vezala družina, predvsem pa gledališki ansambel, katerega član je bil do prerane smrti. Zvestobo gledališkemu občinstvu je ohranjal tudi skozi vlogo ljudskega tribuna Štefa. Množice so ga čakale ure in ure, da bi stopil na oder in v kleni štajerščini povedal življenjske resnice. Takšen je bil dobitnik Borštnikovega prstana Arnold Tovornik, ki mu ob okroglih obletnicah namenjamo posebno oddajo.
V letu 2016 mineva 100 let od rojstva in 40 let od smrti velikega slovenskega dramskega igralca Arnolda Tovornika. V njem so mnogi videli naslednika Staneta Severja, a je povabilo, da bi postal član ljubljanske Drame odklonil. Na Maribor ga je vezala družina, predvsem pa gledališki ansambel, katerega član je bil do prerane smrti. Zvestobo gledališkemu občinstvu je ohranjal tudi skozi vlogo ljudskega tribuna Štefa. Množice so ga čakale ure in ure, da bi stopil na oder in v kleni štajerščini povedal življenjske resnice. Takšen je bil dobitnik Borštnikovega prstana Arnold Tovornik, ki mu ob okroglih obletnicah namenjamo posebno oddajo.
Zgodba, ki jo oživljamo v tokratnih Sledeh je zelo trdoživa. 400 let bo, kar kroži med ljudmi v Slovenskih goricah. Sega v 16. stoletje, ko naj bi se mladi hrastovški grof Friderik Herberstein zaljubil v lepo Agato z Štraleka. Dekle nižjega rodu ni po godu samopašni grofici Margareti, zato, čeprav Friderikva zakonita žena, konča na morišču, obdolžena čarovništva. Gre le za zgodbo, ki je prerasla v legendo ali je v njej tudi kaj resnice? Najbrž ne bomo vedeli nikoli. Je pa ena najlepših ljubezenskih zgodb, ki so nastale na naših tleh.
Zgodba, ki jo oživljamo v tokratnih Sledeh je zelo trdoživa. 400 let bo, kar kroži med ljudmi v Slovenskih goricah. Sega v 16. stoletje, ko naj bi se mladi hrastovški grof Friderik Herberstein zaljubil v lepo Agato z Štraleka. Dekle nižjega rodu ni po godu samopašni grofici Margareti, zato, čeprav Friderikva zakonita žena, konča na morišču, obdolžena čarovništva. Gre le za zgodbo, ki je prerasla v legendo ali je v njej tudi kaj resnice? Najbrž ne bomo vedeli nikoli. Je pa ena najlepših ljubezenskih zgodb, ki so nastale na naših tleh.
Janeza Puha brez dvoma lahko štejemo med največje tehniške ume. Sin manjšega kmeta iz Sakušaka v Slovenskih goricah velja za enega najprodornejših izumiteljev na področju motoroznanstva. Spomin nanj so nekateri začeli obujati že v 70 letih prejšnjega stoletja, nekoliko bolj sistematično pa to počnemo zadnjih dvajset let. A še vedno se zdi, da je vsa teža skrbi za Puhovo dediščino predvsem na plečih obeh klubov ljubiteljev starih vozil, ki nosita njegovo ime. Še posebej velja to za Društvo rojaka Janeza Puha iz Juršincev. Ko smo jih obiskali, smo se lahko prepričali, da je Janez Puh v spominu krajanov in ljubiteljev starodobnikov še kako živ.
Janeza Puha brez dvoma lahko štejemo med največje tehniške ume. Sin manjšega kmeta iz Sakušaka v Slovenskih goricah velja za enega najprodornejših izumiteljev na področju motoroznanstva. Spomin nanj so nekateri začeli obujati že v 70 letih prejšnjega stoletja, nekoliko bolj sistematično pa to počnemo zadnjih dvajset let. A še vedno se zdi, da je vsa teža skrbi za Puhovo dediščino predvsem na plečih obeh klubov ljubiteljev starih vozil, ki nosita njegovo ime. Še posebej velja to za Društvo rojaka Janeza Puha iz Juršincev. Ko smo jih obiskali, smo se lahko prepričali, da je Janez Puh v spominu krajanov in ljubiteljev starodobnikov še kako živ.
Vznemirljivost vprašanj, ki so povezana z življenjem in smrtjo, so evropskemu človeku večni izziv. Sprehod skozi mariborsko pokopališče nas prepriča v zgodovinsko vpetost mesta v srednjeevropski prostor. Ob imenih so tu simboli - dokaz mulltikurnega značaja mesta . Njihova sporočila so namenjena živim, a nas povezujejo z njimi, ki jih ni več. Kaj so simboli, od kod izvirajo in kaj pomenijo, so vprašanja, ki se porajajo pozornemu opazovalcu posameznih nagrobnikov, na katerih so sledi življenja tam pokopanih. O mnogih danes malo, premalo vemo, zato smo poiskali zanimive sogovornike.
Vznemirljivost vprašanj, ki so povezana z življenjem in smrtjo, so evropskemu človeku večni izziv. Sprehod skozi mariborsko pokopališče nas prepriča v zgodovinsko vpetost mesta v srednjeevropski prostor. Ob imenih so tu simboli - dokaz mulltikurnega značaja mesta . Njihova sporočila so namenjena živim, a nas povezujejo z njimi, ki jih ni več. Kaj so simboli, od kod izvirajo in kaj pomenijo, so vprašanja, ki se porajajo pozornemu opazovalcu posameznih nagrobnikov, na katerih so sledi življenja tam pokopanih. O mnogih danes malo, premalo vemo, zato smo poiskali zanimive sogovornike.
V občini Šentjur pri Celju se ena od krajevnih skupnosti imenuje Proseniško. Bilo bi vse povsem običajno, če bi se karkoli v kraju imenovalo tako - Proseniško. Pa se ne. Če ne bi bilo obcestne table, bi mislili, da ste se ustavili v kraju Blagovna. Tako se namreč imeujejo tamkajšnje Športno društvo pa Konjeniški klub in pohodniška pot. Celo ribniku, do katerega nas usmerja tabla z napisom "Rajski otok", domačini pravijo Blagovna. Blagovna je ime tamkajšnjega vrtca in šole in nihče ne "gre na Proseniško", vsi "hodijo v Blagovno". Naša ekipa je za tokrtane Sledi raziskala tiste sledi, ki jih je na Proseniškem pustila nekdanja Blagovna.
V občini Šentjur pri Celju se ena od krajevnih skupnosti imenuje Proseniško. Bilo bi vse povsem običajno, če bi se karkoli v kraju imenovalo tako - Proseniško. Pa se ne. Če ne bi bilo obcestne table, bi mislili, da ste se ustavili v kraju Blagovna. Tako se namreč imeujejo tamkajšnje Športno društvo pa Konjeniški klub in pohodniška pot. Celo ribniku, do katerega nas usmerja tabla z napisom "Rajski otok", domačini pravijo Blagovna. Blagovna je ime tamkajšnjega vrtca in šole in nihče ne "gre na Proseniško", vsi "hodijo v Blagovno". Naša ekipa je za tokrtane Sledi raziskala tiste sledi, ki jih je na Proseniškem pustila nekdanja Blagovna.
Leta 2006 so se v nemškem Passau zbrali strokovnjaki s področja apiterapije. Številne razprave so prinesle mnoga nova spoznanja o terapiji, ki s pomočjo čebeljih pikov in pridelkov kot so med, propolis ali matični mleček krepi imunski sistem in ohranja zdravje. Kongres pa je opravil še eno delo: razglasil 30. marec za mednarodni dan apiterapije. 30. marca 1844 se je v manjšem kraju blizu Domažlic na češko nemški meji rodil Filip Terč. Na prehodu iz 19. v 20. stoletje je živel in delal v Mariboru, po razpadu monarhije pa je bil pozabljen, čeprav danes velja za začetnika moderne apiterapije. V Sledeh obujamo spomin nanj.
Leta 2006 so se v nemškem Passau zbrali strokovnjaki s področja apiterapije. Številne razprave so prinesle mnoga nova spoznanja o terapiji, ki s pomočjo čebeljih pikov in pridelkov kot so med, propolis ali matični mleček krepi imunski sistem in ohranja zdravje. Kongres pa je opravil še eno delo: razglasil 30. marec za mednarodni dan apiterapije. 30. marca 1844 se je v manjšem kraju blizu Domažlic na češko nemški meji rodil Filip Terč. Na prehodu iz 19. v 20. stoletje je živel in delal v Mariboru, po razpadu monarhije pa je bil pozabljen, čeprav danes velja za začetnika moderne apiterapije. V Sledeh obujamo spomin nanj.
V Sloveniji ima zborovska tradicija veliko težo in pomen. Priljubljeno krilatico "trije Slovenci - zbor" za tokratne Sledi preverjamo na Koroškem. Zdi se namreč, da je ta, v preteklosti mnogokrat odrinjeni kos naše zemlje, še posebej zavezan slovenski pesmi. Tako v mežiški dolini danes prepeva 41 različnih vokalnih sestavov, od tega kar 16 v kraju Prevalje. Moški pevski zbor Vres velja za enega najstarejši zborov na Prevaljah. V kraju je živelo in delalo kar 7 skladateljev in Vresovci so zelo ponosni na to tradicijo. Negujejo jo že 45 let in mnogi med njimi še hranijo spomin na vsa ta leta. Prav vsi pevci pa na čudovite trenutke, ki so jih in jih še bodo preživeli s pesmijo v srcu.
V Sloveniji ima zborovska tradicija veliko težo in pomen. Priljubljeno krilatico "trije Slovenci - zbor" za tokratne Sledi preverjamo na Koroškem. Zdi se namreč, da je ta, v preteklosti mnogokrat odrinjeni kos naše zemlje, še posebej zavezan slovenski pesmi. Tako v mežiški dolini danes prepeva 41 različnih vokalnih sestavov, od tega kar 16 v kraju Prevalje. Moški pevski zbor Vres velja za enega najstarejši zborov na Prevaljah. V kraju je živelo in delalo kar 7 skladateljev in Vresovci so zelo ponosni na to tradicijo. Negujejo jo že 45 let in mnogi med njimi še hranijo spomin na vsa ta leta. Prav vsi pevci pa na čudovite trenutke, ki so jih in jih še bodo preživeli s pesmijo v srcu.
Večina Slovencev pozna roman Danes grofje celjski in nikdar več, malokdo pa ve kaj več o njegovi avtorici Ani Wambrechtsamer. Razlog za to tiči v dejstvu, da jo je povojna država Jugoslavija videla najprej kot nemško pisateljico, ker je največ pisala v nemščini. Ko pa smo poklicali v najpomembnejše graške kulturne institucije, v Gradcu je namreč živela zadnjih 12 let, nam niso uspeli zagotoviti kompetentnega sogovornika, ki bi nam povedal kaj o njej in njenem delu. Zato smo se napotili v njeno rodno vas - na Planino pri Sevnici, kjer smo našli veliko sledi. Pisateljica, ki se je rodila daljnega leta 1897 v mešanem zakonu trgovca Friedricha Wambrechtsamerja in poštne uradnice Marije Rožanc, je za domačine bila takrat in je še danes - „naša Anika“.
Večina Slovencev pozna roman Danes grofje celjski in nikdar več, malokdo pa ve kaj več o njegovi avtorici Ani Wambrechtsamer. Razlog za to tiči v dejstvu, da jo je povojna država Jugoslavija videla najprej kot nemško pisateljico, ker je največ pisala v nemščini. Ko pa smo poklicali v najpomembnejše graške kulturne institucije, v Gradcu je namreč živela zadnjih 12 let, nam niso uspeli zagotoviti kompetentnega sogovornika, ki bi nam povedal kaj o njej in njenem delu. Zato smo se napotili v njeno rodno vas - na Planino pri Sevnici, kjer smo našli veliko sledi. Pisateljica, ki se je rodila daljnega leta 1897 v mešanem zakonu trgovca Friedricha Wambrechtsamerja in poštne uradnice Marije Rožanc, je za domačine bila takrat in je še danes - „naša Anika“.
Malo šol v Sloveniji se ponaša z 200 letno tradicijo in 150 let staro kroniko. Leto dni po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva, natančneje leta 1868, je v dualistični monarhiji Avstro-Ogrski izšel odlok, po katerem je bilo treba pomembne šolske dogodke zapisovati sproti, za vsako leto posebej. Takratni šolski upravitelj šole v Brezju pri Mariboru Anton Trstenjak je delo opravil vzorno. Z zapisi je segel nazaj, v leto 1816, ko je bila šola ustanovljena. Tako izvemo, da so enorazredno ljudsko šolo Brezje pri Mariboru ustanovili občinski odbori Zrkovc in Dogoš, gradbeni stroški so znašali 460 goldinarjev, za kar so bile potrebne hipoteke na občinskih zemljiščih obeh vasi. To je le začetek zanimive preteklosti današnje podružnične šole v Brezju pri Mariboru, ki smo jo skušali obuditi v tokratnih Sledeh. S številnimi pričevalci in igranimi prizori smo želeli oživiti šolski čas naših babic in dedov.
Malo šol v Sloveniji se ponaša z 200 letno tradicijo in 150 let staro kroniko. Leto dni po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva, natančneje leta 1868, je v dualistični monarhiji Avstro-Ogrski izšel odlok, po katerem je bilo treba pomembne šolske dogodke zapisovati sproti, za vsako leto posebej. Takratni šolski upravitelj šole v Brezju pri Mariboru Anton Trstenjak je delo opravil vzorno. Z zapisi je segel nazaj, v leto 1816, ko je bila šola ustanovljena. Tako izvemo, da so enorazredno ljudsko šolo Brezje pri Mariboru ustanovili občinski odbori Zrkovc in Dogoš, gradbeni stroški so znašali 460 goldinarjev, za kar so bile potrebne hipoteke na občinskih zemljiščih obeh vasi. To je le začetek zanimive preteklosti današnje podružnične šole v Brezju pri Mariboru, ki smo jo skušali obuditi v tokratnih Sledeh. S številnimi pričevalci in igranimi prizori smo želeli oživiti šolski čas naših babic in dedov.
Premogovništvo, nekoč pomembna gospodarska dejavnost, se počasi seli v muzeje. Zgodbe o knapih, ki so delali od 12 do 14 ur, otrocih, ki so delali ob zračnikih in nadzorovali konja, ko je vlekel vozičke polne premoga, so preteklost. Velenje je danes takšno, kot je, tudi zaradi številnih rudarskih družin. Premog je temu mestu dal neizbrisen pečat. Zato ni čudno, da je prav tu nastal Muzej premogovništva, ki uspešno deluje že drugo desetletje in bo po zaprtju edinega delujočega rudnika ohranjal spomin na podzemne rove in svetleče oči sredi črnih obrazov.
Premogovništvo, nekoč pomembna gospodarska dejavnost, se počasi seli v muzeje. Zgodbe o knapih, ki so delali od 12 do 14 ur, otrocih, ki so delali ob zračnikih in nadzorovali konja, ko je vlekel vozičke polne premoga, so preteklost. Velenje je danes takšno, kot je, tudi zaradi številnih rudarskih družin. Premog je temu mestu dal neizbrisen pečat. Zato ni čudno, da je prav tu nastal Muzej premogovništva, ki uspešno deluje že drugo desetletje in bo po zaprtju edinega delujočega rudnika ohranjal spomin na podzemne rove in svetleče oči sredi črnih obrazov.
Lutke in lutkovne igre so bile nekoč običajna zabava otrok iz bogatejših meščanskih družin. S pojavom amaterskih in kasneje profesionalnih gledališč, posebej pa televizije, so domača lutkovna gledališča postala preteklost. Stara meščanska hiša, nekoč dom znanih mariborskih trgovcev, v katerem se je leto pred drugo svetovno vojno rodil najbolj znani mariborski lutkar Tine Varl, je najbrž edina v Mariboru in širše, kjer se ohranja žlahtna tradicija – ko mlajši rodovi oživljajo lutke – zase in za prijatelje. V tokratnih Sledeh boste spoznali družino Varl, katere člani si življenja brez lutk preprosto ne znajo predstavljati. Posebej v decembru, ko se njihov dom spremeni v pravo lutkovno gledališče.
Lutke in lutkovne igre so bile nekoč običajna zabava otrok iz bogatejših meščanskih družin. S pojavom amaterskih in kasneje profesionalnih gledališč, posebej pa televizije, so domača lutkovna gledališča postala preteklost. Stara meščanska hiša, nekoč dom znanih mariborskih trgovcev, v katerem se je leto pred drugo svetovno vojno rodil najbolj znani mariborski lutkar Tine Varl, je najbrž edina v Mariboru in širše, kjer se ohranja žlahtna tradicija – ko mlajši rodovi oživljajo lutke – zase in za prijatelje. V tokratnih Sledeh boste spoznali družino Varl, katere člani si življenja brez lutk preprosto ne znajo predstavljati. Posebej v decembru, ko se njihov dom spremeni v pravo lutkovno gledališče.
V Sloveniji deluje več kot 140 pihalnih orkestrov, godb, kakor jih popularno imenujemo. Od tega jih je v Zvezo pihalnih godb včlanjenih več kot 100. Nekoč smo jim rekli "pleh muzike", v njih pa so običajno igrali priučeni glasbeniki - po posluhu in brez not. Danes so se razmere spremenile. V godbah oz. orkestrih igra vse več izšolanih glasbenikov, njihov repertoar pa je vse bolj raznolik in zahteven. Pihalna godba občine Šentilj je v več kot osmih desetletjih nepretrganega delovanja menjala več imen, najdlje so igrali pod imenom Pihalni orkester Paloma Ceršak. Paloma, ker je bila znana tovarna njihov sponzor, Ceršak pa, ker so bili skoraj vsi godbeniki iz tega kraja. Še danes ni veliko drugače. Člani štirih družin, v večji ali manjši zastopanosti, v tej pihalni godbi igrajo vse od ustanovitve. In to je razlog, da smo bili z njimi - v Ceršaku, na Muri in v Šentilju.
V Sloveniji deluje več kot 140 pihalnih orkestrov, godb, kakor jih popularno imenujemo. Od tega jih je v Zvezo pihalnih godb včlanjenih več kot 100. Nekoč smo jim rekli "pleh muzike", v njih pa so običajno igrali priučeni glasbeniki - po posluhu in brez not. Danes so se razmere spremenile. V godbah oz. orkestrih igra vse več izšolanih glasbenikov, njihov repertoar pa je vse bolj raznolik in zahteven. Pihalna godba občine Šentilj je v več kot osmih desetletjih nepretrganega delovanja menjala več imen, najdlje so igrali pod imenom Pihalni orkester Paloma Ceršak. Paloma, ker je bila znana tovarna njihov sponzor, Ceršak pa, ker so bili skoraj vsi godbeniki iz tega kraja. Še danes ni veliko drugače. Člani štirih družin, v večji ali manjši zastopanosti, v tej pihalni godbi igrajo vse od ustanovitve. In to je razlog, da smo bili z njimi - v Ceršaku, na Muri in v Šentilju.
Dr. Zinka Zorko, redna članica SAZU, bo kmalu praznovala 80 let. V vseh pogledih bogato in polno življenje jo je oblikovalo kot znanstvenico in človeka. Zanjo je bilo narečje vedno govor, ki se ga ne smemo sramovati. Sprejeli smo ga z materinim mlekom, zato je naš najpomembnejši temelj, h kateremu se vračamo v vseh preizkušnjah, ki nam jih prinese življenje. Zanjo je to govor Kaple na Kozjaku in v tem okolju je dr. Zorkovo posnela naša ekipa. Kot znanstvenica je vredna naslednica Tineta Logarja, kot pedagoginja pa ni le dobitnica najvišje Zoisove nagrade, ampak predvsem človek, ki ga je treba poslušati.
Dr. Zinka Zorko, redna članica SAZU, bo kmalu praznovala 80 let. V vseh pogledih bogato in polno življenje jo je oblikovalo kot znanstvenico in človeka. Zanjo je bilo narečje vedno govor, ki se ga ne smemo sramovati. Sprejeli smo ga z materinim mlekom, zato je naš najpomembnejši temelj, h kateremu se vračamo v vseh preizkušnjah, ki nam jih prinese življenje. Zanjo je to govor Kaple na Kozjaku in v tem okolju je dr. Zorkovo posnela naša ekipa. Kot znanstvenica je vredna naslednica Tineta Logarja, kot pedagoginja pa ni le dobitnica najvišje Zoisove nagrade, ampak predvsem človek, ki ga je treba poslušati.
Mostovi so eden najlepših izdelkov človekovega uma. V njih je neverjetno veliko simbolike. Kažejo na mesto, kjer je človek naletel na oviro, in jo premagal. So prostor srečevanja in izmenjevanja, simbol smisla in cilja, ki je vedno na drugi strani. Ni čudno, da vsa velika mesta, ki stojijo ponavadi ob rekah, tekmujejo, katero bo imelo najlepši most. Mostovi so del njihovih najlepših vedut, o njih pišejo pisatelji in pesniki.
Mostovi so eden najlepših izdelkov človekovega uma. V njih je neverjetno veliko simbolike. Kažejo na mesto, kjer je človek naletel na oviro, in jo premagal. So prostor srečevanja in izmenjevanja, simbol smisla in cilja, ki je vedno na drugi strani. Ni čudno, da vsa velika mesta, ki stojijo ponavadi ob rekah, tekmujejo, katero bo imelo najlepši most. Mostovi so del njihovih najlepših vedut, o njih pišejo pisatelji in pesniki.
Tisoč let kljubuje na visoki skali nad Dravo. Grad Borl. Nekoč obrambna trdnjava, danes speči lepotec V drugi polovici prejšnjega stoletja haloški ponos, danes pa zaprt za javnost, ker je menda nevaren. V Društvu za oživitev gradu Borl si prizadevajo za njegovo revitalizacijo. Vsaj deloma ga želijo odpreti za javnost, saj bi to pomenilo ustavitev sicer nezadržnega propadanjatega grajskega lepotca. Oddaja na slikovit način oživlja čase največjega razcveta gradu Borl in pokaže stanje, v kakršnem je danes.
Tisoč let kljubuje na visoki skali nad Dravo. Grad Borl. Nekoč obrambna trdnjava, danes speči lepotec V drugi polovici prejšnjega stoletja haloški ponos, danes pa zaprt za javnost, ker je menda nevaren. V Društvu za oživitev gradu Borl si prizadevajo za njegovo revitalizacijo. Vsaj deloma ga želijo odpreti za javnost, saj bi to pomenilo ustavitev sicer nezadržnega propadanjatega grajskega lepotca. Oddaja na slikovit način oživlja čase največjega razcveta gradu Borl in pokaže stanje, v kakršnem je danes.
11. maja 1945 se Radio Maribor ne bi oglasil, če ne bi bilo Vilija Mešiča. Povojna mariborska oblast je nujno potrebovala znanje takratnih ljubiteljev radijske tehnologije, če je želela obveščati prebivalce mesta in okolice na sodoben način in seveda hitro. 19 letni Vili, ki je delal kot prodajalec radijev in sanjal o tem, da bo radijski tehnik, je že med vojno usposobil manjši oddajnik, ki je tistega maja dobil veliko nalogo. Začelo se je v majhni sobici sredi mesta, na frekvenci, ki jo je izbral kar Vili Mešič sam. Danes ga zato upravičeno imenujemo oče radia Maribor. Gospod, ki je pri 89 letih še vedno bistrega uma in dobrega spomina, se je z nami sprehodil po lokacijah, ki so zaznamovale začetke delovanja najstarejše slovenske regionalne radijske postaje in živo opisal čas, ko se je pred 75 leti rojeval program Radia Maribor.
11. maja 1945 se Radio Maribor ne bi oglasil, če ne bi bilo Vilija Mešiča. Povojna mariborska oblast je nujno potrebovala znanje takratnih ljubiteljev radijske tehnologije, če je želela obveščati prebivalce mesta in okolice na sodoben način in seveda hitro. 19 letni Vili, ki je delal kot prodajalec radijev in sanjal o tem, da bo radijski tehnik, je že med vojno usposobil manjši oddajnik, ki je tistega maja dobil veliko nalogo. Začelo se je v majhni sobici sredi mesta, na frekvenci, ki jo je izbral kar Vili Mešič sam. Danes ga zato upravičeno imenujemo oče radia Maribor. Gospod, ki je pri 89 letih še vedno bistrega uma in dobrega spomina, se je z nami sprehodil po lokacijah, ki so zaznamovale začetke delovanja najstarejše slovenske regionalne radijske postaje in živo opisal čas, ko se je pred 75 leti rojeval program Radia Maribor.
Severovzhodni del Slovenije, bogat z lesom in vodnimi viri, se ponaša tudi z bogato zgodovino steklarstva. V 18. in 19. stoletju je na območju Pohorja, celjskega in Kozjanskega obratovalo blizu 40 steklarn. V Josipdolu na Pohorju so peči ugasnile leta 1909, glažuto v Polani pod Lisco pa so leta 1860 preselili v Hrastnik, ki tako velja za edino kontinuiteto izdelave steklenih posod na Slovenskem. Bili pa so časi, ko so glažute dajale kruh številnim Slovencem, njihovi lastniku pa niso bili samo brezčutni veleposestniki, ampak velikokrat družbeno odgovorni ljudje, ki so skrbeli tudi za izobraževanje otrok svojih delavcev. zahvaljujoč pridnim kustosom v muzejih v Celju, Mariboru, na Ptuju in v Slovenski Bistrici se spomin na glažutarsvo ohranja. Čeprav so najlepši izdelki na ogled na Dunaju, je tudi pri nas mogoče videti nekatere primerke, s katerimi so naši steklarji nekoč osvajali svet
Severovzhodni del Slovenije, bogat z lesom in vodnimi viri, se ponaša tudi z bogato zgodovino steklarstva. V 18. in 19. stoletju je na območju Pohorja, celjskega in Kozjanskega obratovalo blizu 40 steklarn. V Josipdolu na Pohorju so peči ugasnile leta 1909, glažuto v Polani pod Lisco pa so leta 1860 preselili v Hrastnik, ki tako velja za edino kontinuiteto izdelave steklenih posod na Slovenskem. Bili pa so časi, ko so glažute dajale kruh številnim Slovencem, njihovi lastniku pa niso bili samo brezčutni veleposestniki, ampak velikokrat družbeno odgovorni ljudje, ki so skrbeli tudi za izobraževanje otrok svojih delavcev. zahvaljujoč pridnim kustosom v muzejih v Celju, Mariboru, na Ptuju in v Slovenski Bistrici se spomin na glažutarsvo ohranja. Čeprav so najlepši izdelki na ogled na Dunaju, je tudi pri nas mogoče videti nekatere primerke, s katerimi so naši steklarji nekoč osvajali svet
Iščemo tiste sledi, ki jih je v Mariboru zapustila nekdanja nižja, pa potem srednja glasbena šola, današnji Konservatorij za glasbo in balet. V 70 letih delovanja je šolo, ki je bila ustanovljena takoj po drugi svetovni vojni, obiskovalo mnogo danes znanih umetnikov - ki puščajo sledi doma in po svetu.
Iščemo tiste sledi, ki jih je v Mariboru zapustila nekdanja nižja, pa potem srednja glasbena šola, današnji Konservatorij za glasbo in balet. V 70 letih delovanja je šolo, ki je bila ustanovljena takoj po drugi svetovni vojni, obiskovalo mnogo danes znanih umetnikov - ki puščajo sledi doma in po svetu.
Čeprav se o kvaliteti njegovega dela ne strinjajo vsi, Andrej Grabrovec vztraja na svoji poti. Podpis Gaberi najdemo na številnih javnih skulpturah doma in po Evropi. Po 25 letih kiparskega udejstvovanja ostaja zvest prepoznavni formi in nadaljuje iskanje v smeri duhovnosti.. Pri tem se zdi, da se osvobaja slehernega okvira, ki ga dajejo ta ali ona filozofija, ta ali ona religija. Ostajajo pa povezovanje, univerzalna ljubezen ter lepota. In seveda večni navdih njegovega dela - ženska.
Čeprav se o kvaliteti njegovega dela ne strinjajo vsi, Andrej Grabrovec vztraja na svoji poti. Podpis Gaberi najdemo na številnih javnih skulpturah doma in po Evropi. Po 25 letih kiparskega udejstvovanja ostaja zvest prepoznavni formi in nadaljuje iskanje v smeri duhovnosti.. Pri tem se zdi, da se osvobaja slehernega okvira, ki ga dajejo ta ali ona filozofija, ta ali ona religija. Ostajajo pa povezovanje, univerzalna ljubezen ter lepota. In seveda večni navdih njegovega dela - ženska.
Maribor je v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja skušal stopiti iz okvirov, oznak in tempa razvoja, ki so ga narekovali industrijski giganti. Mestni možje so v vseslovenski akciji privabljanja umetnikov z vsega sveta, imenovani Forma viva, organizirali šest umetniških simpozijev. Kiparji iz Združenih držav, Kitajske, Poljske Italije in držav bivše Jugoslavije so v 19 letih ustvarili 19 monumantalnih kipov, skulptur, ki so krasile predvem trge takratnega razvijajočega se mesta. Danes 18 kipov še vedno stoji na prvotnih lokacijah, pri čemer so nekatere postale povsem neprimerne zanje. Kipi so zaraščeni, nekateri popisani, vsi pa umazani. Čeprav veljajajo za umetnine, povsem primerljive s Straubovim Kužnim znamenjem, jih niti Mariborčani ne opazijo več. Bi se jih dalo obuditi in jim vrniti življenje umetnin, kakršnega si nedvoumno zaslužijo?
Maribor je v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja skušal stopiti iz okvirov, oznak in tempa razvoja, ki so ga narekovali industrijski giganti. Mestni možje so v vseslovenski akciji privabljanja umetnikov z vsega sveta, imenovani Forma viva, organizirali šest umetniških simpozijev. Kiparji iz Združenih držav, Kitajske, Poljske Italije in držav bivše Jugoslavije so v 19 letih ustvarili 19 monumantalnih kipov, skulptur, ki so krasile predvem trge takratnega razvijajočega se mesta. Danes 18 kipov še vedno stoji na prvotnih lokacijah, pri čemer so nekatere postale povsem neprimerne zanje. Kipi so zaraščeni, nekateri popisani, vsi pa umazani. Čeprav veljajajo za umetnine, povsem primerljive s Straubovim Kužnim znamenjem, jih niti Mariborčani ne opazijo več. Bi se jih dalo obuditi in jim vrniti življenje umetnin, kakršnega si nedvoumno zaslužijo?
Leta 1939 v Slovenj Gradcu rojeni slikar, grafik in pedagog je praznoval 75 let in ob tej priložnosti ga je obiskala tudi naša ekipa. Ervin Kralj velja za enega najaktivnejših organizatorjev likovne ljubiteljske dejavnosti. Kot pedagog in osnovnošolski ravnatelj je dolga leta izobraževal in vzgajal mlade. Ob tem se je posvečal slikanju in risanju. Ustvarja v raznih slikarskih in risarskih tehnikah. Je pravi mojster gvaša in tempere ter risbe s kredami. Prikazuje predvsem pokrajine, vedute in stare stavbe. Iz njegovih del veje ljubezen do slovenskih hribovskih domačij, ki propadajo. Nekoč bodo njegovi motivi dragocen dokument prihajajočim rodovom. Pri pouku je pričel uvajati malo grafiko, ekslibris. Začel jo je gojiti tudi sam in postal član Društva Ex libris Sloveniae Ljubljana in leta 1995 njen predsednik.
Leta 1939 v Slovenj Gradcu rojeni slikar, grafik in pedagog je praznoval 75 let in ob tej priložnosti ga je obiskala tudi naša ekipa. Ervin Kralj velja za enega najaktivnejših organizatorjev likovne ljubiteljske dejavnosti. Kot pedagog in osnovnošolski ravnatelj je dolga leta izobraževal in vzgajal mlade. Ob tem se je posvečal slikanju in risanju. Ustvarja v raznih slikarskih in risarskih tehnikah. Je pravi mojster gvaša in tempere ter risbe s kredami. Prikazuje predvsem pokrajine, vedute in stare stavbe. Iz njegovih del veje ljubezen do slovenskih hribovskih domačij, ki propadajo. Nekoč bodo njegovi motivi dragocen dokument prihajajočim rodovom. Pri pouku je pričel uvajati malo grafiko, ekslibris. Začel jo je gojiti tudi sam in postal član Društva Ex libris Sloveniae Ljubljana in leta 1995 njen predsednik.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Lutkovno gledališče Maribor letos praznuje 40 let. Nastalo je iz dveh ljubiteljskih društev, ki sta bili zelo močni v lutkarstvu. O lutkovnem gledališču nekoč in danes, o starem, utesnjenem, a zelo domačnem lutkovnem gledališču, pa o novem sodobnem gledališču v Minoritskem samostanu, o poslanstvu lutkarjev, o poetiki lutke nekoč in danes: oddaja Sledi se poklanja lutkovni štiridesetici, hkrati pa odstira tudi vpogled v nastajanje lutkovnih predstav in sam ustroj lutkovnega gledališča.
Lutkovno gledališče Maribor letos praznuje 40 let. Nastalo je iz dveh ljubiteljskih društev, ki sta bili zelo močni v lutkarstvu. O lutkovnem gledališču nekoč in danes, o starem, utesnjenem, a zelo domačnem lutkovnem gledališču, pa o novem sodobnem gledališču v Minoritskem samostanu, o poslanstvu lutkarjev, o poetiki lutke nekoč in danes: oddaja Sledi se poklanja lutkovni štiridesetici, hkrati pa odstira tudi vpogled v nastajanje lutkovnih predstav in sam ustroj lutkovnega gledališča.
Kako so živeli in plesali naši predniki, kako so se oblačili in kako praznovali? O tem spregovorijo Branko Fuchs-raziskovalec in zapisovalec pohorske dediščine - ter folklorniki iz Lovrenca na Pohorju, kjer gojijo pohorske plese, raziskali pa so tudi izvirna oblačila, kot so jih za praznike nosili Pohorci. Folklorna skupina Košuta iz Poljčan ohranja pohorska obredja. Med temi ima posebno mesto obredje s košuto - ta je podobno kot kurent v Podravju, osrednji lik Pohorja. Predstavljamo edinstveno še živo obredje blagoslova košut - mask, ki ga ohranjajo na praznik sv. Egidija, na Kočnem pri Ložnici. Oddajo je pripravila Karmen Podlesnik Marčič.
Kako so živeli in plesali naši predniki, kako so se oblačili in kako praznovali? O tem spregovorijo Branko Fuchs-raziskovalec in zapisovalec pohorske dediščine - ter folklorniki iz Lovrenca na Pohorju, kjer gojijo pohorske plese, raziskali pa so tudi izvirna oblačila, kot so jih za praznike nosili Pohorci. Folklorna skupina Košuta iz Poljčan ohranja pohorska obredja. Med temi ima posebno mesto obredje s košuto - ta je podobno kot kurent v Podravju, osrednji lik Pohorja. Predstavljamo edinstveno še živo obredje blagoslova košut - mask, ki ga ohranjajo na praznik sv. Egidija, na Kočnem pri Ložnici. Oddajo je pripravila Karmen Podlesnik Marčič.
Tokrat bomo spregovorili o francoski kulturi v Sloveniji in o zgodovini prepletanj obeh kultur. Pogovarjali smo se s francoskim veleposlanikom v Sloveniji. Pierre-Françoisom Mourierom. Predstavili bomo Francoze različnih poklicev, ki živijo v Sloveniji in Francoski inštitut v Ljubljani, svoje dni najpomembnejšo tujo kulturno ustanovo v Dravski banovini. Spregovorili bomo o njegovem zaprtju leta 1947 in ponovni oživitvi v drugi polovici šestdesetih let prejšnjega stoletja. Avtorica: Nina Jerman
Tokrat bomo spregovorili o francoski kulturi v Sloveniji in o zgodovini prepletanj obeh kultur. Pogovarjali smo se s francoskim veleposlanikom v Sloveniji. Pierre-Françoisom Mourierom. Predstavili bomo Francoze različnih poklicev, ki živijo v Sloveniji in Francoski inštitut v Ljubljani, svoje dni najpomembnejšo tujo kulturno ustanovo v Dravski banovini. Spregovorili bomo o njegovem zaprtju leta 1947 in ponovni oživitvi v drugi polovici šestdesetih let prejšnjega stoletja. Avtorica: Nina Jerman
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Kakšne so stereotipne podobe Romov? Kakšno podobo je Romom določila dominantna kultura? Kako razvijati načela opolnomočenja deprivilegiranih, marginaliziranih skupin? Pogledali bomo, kakšen je položaj Romov v Prekmurju, na Dolenjskem in v Mariboru ter pogledali v zgodovino skupnosti, ki je iz Indije prišla v Evropo ob koncu srednjega veka. Avtorica: Nina Jerman
Kakšne so stereotipne podobe Romov? Kakšno podobo je Romom določila dominantna kultura? Kako razvijati načela opolnomočenja deprivilegiranih, marginaliziranih skupin? Pogledali bomo, kakšen je položaj Romov v Prekmurju, na Dolenjskem in v Mariboru ter pogledali v zgodovino skupnosti, ki je iz Indije prišla v Evropo ob koncu srednjega veka. Avtorica: Nina Jerman
Lovski pevski zbor Škale pri Velenju deluje že od leta 1986. Dolgo je bil edini zbor v celjski Zvezi lovskih društev, ki šteje 45 lovskih družin, trenutno pa je eden od 20 tovrstnih zborov v Sloveniji. Škalski lovci in drugi ljubiteljski pevci, povezani v zbor, z rednimi vajami in doslej več kot 250 nastopi dvigajo raven lovske kulture v Šaleški dolini in tudi širše. Obiskali smo jih na vajah in koncertu, ko so slovesno praznovali 28 let delovanja.
Lovski pevski zbor Škale pri Velenju deluje že od leta 1986. Dolgo je bil edini zbor v celjski Zvezi lovskih društev, ki šteje 45 lovskih družin, trenutno pa je eden od 20 tovrstnih zborov v Sloveniji. Škalski lovci in drugi ljubiteljski pevci, povezani v zbor, z rednimi vajami in doslej več kot 250 nastopi dvigajo raven lovske kulture v Šaleški dolini in tudi širše. Obiskali smo jih na vajah in koncertu, ko so slovesno praznovali 28 let delovanja.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.
Dokumentarno-feljtonska oddaja Sledi, ki nastaja v produkciji Televizije Maribor, je vsebinsko osredotočena na osebnosti, pojave, stvari ter objekte, katerih sledi so na najrazličnejših področjih dobile trajni pomen. Oddaja, ki ima dolgo tradicijo, na poljuden način razkriva še neznane dimenzije nemalokrat pozabljenih del, vrednot, pomnikov ter druge snovne in nesnovne dediščine, vredne naše pozornosti. Avtorska oddaja pa v 30-minutnem formatu pušča trajne sledi za prihodnje rodove.