Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Pesnica in prevajalka Erika Vouk je ustvarila samosvoj pesniški svet, hkrati zveneč in rezek, bogat in asketski. Leta 2002 je v zbirki Opis slike, izdani pri založbi Litera, tako objavila pesem, ki se začne z verzom NE ZEMLJE, skale ljubim, kamen, svojo značilno pesem v dobrem pomenu besede. Interpretka Tina Resman, Produkcija 2025.
Pesnica in prevajalka Erika Vouk je ustvarila samosvoj pesniški svet, hkrati zveneč in rezek, bogat in asketski. Leta 2002 je v zbirki Opis slike, izdani pri založbi Litera, tako objavila pesem, ki se začne z verzom NE ZEMLJE, skale ljubim, kamen, svojo značilno pesem v dobrem pomenu besede. Interpretka Tina Resman, Produkcija 2025.
Pesnica in prevajalka Erika Vouk se je po končani klasični gimnaziji v Mariboru vpisala na študij psihologije in filozofije v Ljubljani. Leta 1980 se je zaposlila v Mariborski knjižnici. Takrat je sodelovala v gledališki skupini Tomaža Pandurja Tespisov voz, kar je v njej prebudilo umetniško žilico, ki jo je razvijala že kot gimnazijka. Po letih ustvarjalnega premora pa je ponovno začela pisati in leta 1984 izdala svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Bela Evridika. Njen pesniški opus obsega deset pesniških zbirk za odrasle. Čeprav vse življenje živi v Mariboru, išče navdih v mediteranskem prostoru. Ob pesniških zbirkah za odrasle je izdala tudi pesniško zbirko za otroke. Ob literarnem ustvarjanju je pomembno tudi njeno prevajalsko delo. Potem ko je za Pandurjevo uprizoritev Fausta prevedla nekaj odlomkov drugega dela Fausta, je v naslednjih sedmih letih prevedla vseh 7499 verzov drugega dela Goethejeve mojstrovine. Z Eriko Vouk se je leta 2001 pogovarjala Vida Curk.
Pesnica in prevajalka Erika Vouk se je po končani klasični gimnaziji v Mariboru vpisala na študij psihologije in filozofije v Ljubljani. Leta 1980 se je zaposlila v Mariborski knjižnici. Takrat je sodelovala v gledališki skupini Tomaža Pandurja Tespisov voz, kar je v njej prebudilo umetniško žilico, ki jo je razvijala že kot gimnazijka. Po letih ustvarjalnega premora pa je ponovno začela pisati in leta 1984 izdala svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Bela Evridika. Njen pesniški opus obsega deset pesniških zbirk za odrasle. Čeprav vse življenje živi v Mariboru, išče navdih v mediteranskem prostoru. Ob pesniških zbirkah za odrasle je izdala tudi pesniško zbirko za otroke. Ob literarnem ustvarjanju je pomembno tudi njeno prevajalsko delo. Potem ko je za Pandurjevo uprizoritev Fausta prevedla nekaj odlomkov drugega dela Fausta, je v naslednjih sedmih letih prevedla vseh 7499 verzov drugega dela Goethejeve mojstrovine. Z Eriko Vouk se je leta 2001 pogovarjala Vida Curk.
Prešernovo nagrado za življenjsko delo na področju pesnjenja in prevajanja je prejela Erika Vouk. Rodila se je v Mariboru leta 1941 in še danes živi tam, kjer so nastajali fragmenti njene poezije, ki jih je pogosto dokončno osmislila v Belem križu nad Portorožem. Nemogoče je preslišati mediteranski pridih v njeni poeziji in spregledati belino, s katero ovija pesmi in metafore, da bi sredi te navidezne razbarvanosti ustvarila mojstrske lirične miniature polne melanholije in miru, a tudi življenjskega erosa.
Prešernovo nagrado za življenjsko delo na področju pesnjenja in prevajanja je prejela Erika Vouk. Rodila se je v Mariboru leta 1941 in še danes živi tam, kjer so nastajali fragmenti njene poezije, ki jih je pogosto dokončno osmislila v Belem križu nad Portorožem. Nemogoče je preslišati mediteranski pridih v njeni poeziji in spregledati belino, s katero ovija pesmi in metafore, da bi sredi te navidezne razbarvanosti ustvarila mojstrske lirične miniature polne melanholije in miru, a tudi življenjskega erosa.
Erika Vouk, letošnja prejemnici Prešernove nagrade za življenjsko delo na področju pesnjenja in prevajanja, se je rodila v Mariboru leta 1941 in še danes živi tam, kjer so nastajali fragmenti njene poezije, ki jih je pogosto dokončno osmislila v Belem križu nad Portorožem. Nemogoče je preslišati mediteranski pridih v njeni poeziji in spregledati belino, s katero ovija pesmi in metafore, da bi sredi te navidezne razbarvanosti ustvarila mojstrske lirične miniature polne melanholije in miru, a tudi življenjskega erosa. Poseben, prevajalski eros pa jo je več let gnal, da je prevedla drugi del Goethejevega Fausta. Gre za pionirsko delo in velik dosežek, ne le zanjo kot prevajalko in pesnico, temveč za slovenski narod. V Literarni matineji pa nekaj več tudi o tem, kako Eriko Vouk vidijo njeni ustvarjalni kolegi, prijatelji in sopotniki, in o tem, kako poezijo in prevajanje razume sama.
Erika Vouk, letošnja prejemnici Prešernove nagrade za življenjsko delo na področju pesnjenja in prevajanja, se je rodila v Mariboru leta 1941 in še danes živi tam, kjer so nastajali fragmenti njene poezije, ki jih je pogosto dokončno osmislila v Belem križu nad Portorožem. Nemogoče je preslišati mediteranski pridih v njeni poeziji in spregledati belino, s katero ovija pesmi in metafore, da bi sredi te navidezne razbarvanosti ustvarila mojstrske lirične miniature polne melanholije in miru, a tudi življenjskega erosa. Poseben, prevajalski eros pa jo je več let gnal, da je prevedla drugi del Goethejevega Fausta. Gre za pionirsko delo in velik dosežek, ne le zanjo kot prevajalko in pesnico, temveč za slovenski narod. V Literarni matineji pa nekaj več tudi o tem, kako Eriko Vouk vidijo njeni ustvarjalni kolegi, prijatelji in sopotniki, in o tem, kako poezijo in prevajanje razume sama.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Pesem v žepu ob kulturnem prazniku prinaša uglasbeno poezijo, ki sta jo ustvarila pesnica Erika Vouk, letošnja Prešernova nagrajenka za življenjsko delo, ter pesnik in kantavtor Peter Andrej. Njuno dolgoletno sodelovanje se je leta 2017 prelilo v deveterico skladb, zbranih na albumu »Zatópató«. Ob pesmih z albuma poslušamo pogovor s Petrom Andrejem, posnet ob izidu plošče.
Pesem v žepu ob kulturnem prazniku prinaša uglasbeno poezijo, ki sta jo ustvarila pesnica Erika Vouk, letošnja Prešernova nagrajenka za življenjsko delo, ter pesnik in kantavtor Peter Andrej. Njuno dolgoletno sodelovanje se je leta 2017 prelilo v deveterico skladb, zbranih na albumu »Zatópató«. Ob pesmih z albuma poslušamo pogovor s Petrom Andrejem, posnet ob izidu plošče.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Prejemnika letošnjih Prešernovih nagrad za življenjsko delo sta pesnica in prevajalka Erika Vouk ter baletni plesalec, koreograf in publicist Henrik Neubaer. Nagrade Prešernovega sklada pa dobijo pesnica Miljana Cunta, dramska igralka Jana Zupančič, mezosopranistka Nuška Drašček, stripar Ciril Horjak, scenaristka in režiserka Sara Kern ter grafični oblikovalec Tomato Košir. Druge teme: - Gospodarstvo z nezaupanjem sprejema povabilo premierja Roberta Goloba k dialogu z vlado. - Opolnoči občutna pocenitev pogonskih goriv. - Izraelska vojska širi ofenzivo na celotno območje Gaze.
Prejemnika letošnjih Prešernovih nagrad za življenjsko delo sta pesnica in prevajalka Erika Vouk ter baletni plesalec, koreograf in publicist Henrik Neubaer. Nagrade Prešernovega sklada pa dobijo pesnica Miljana Cunta, dramska igralka Jana Zupančič, mezosopranistka Nuška Drašček, stripar Ciril Horjak, scenaristka in režiserka Sara Kern ter grafični oblikovalec Tomato Košir. Druge teme: - Gospodarstvo z nezaupanjem sprejema povabilo premierja Roberta Goloba k dialogu z vlado. - Opolnoči občutna pocenitev pogonskih goriv. - Izraelska vojska širi ofenzivo na celotno območje Gaze.
Upravni odbor Prešernovega sklada je razglasil prejemnike najpomembnejših državnih nagrad na področju kulture za leto 2024. Prešernovo nagrado za življenjsko delo bosta na predvečer kulturnega praznika prihodnje leto prejela pesnica in prevajalka Erika Vouk in baletni plesalec, koreograf, režiser, publicist ter pedagog dr. Henrik Neubauer. Pisava Erike Vouk nagovarja zadržano, vendar estetsko dovršeno, vrednost njene poezije pa izkazuje 11 pesniških zbirk, ki so izhajale med letoma 1984 in 2018. Njeno pisanje pa, še beremo v utemeljitvi, označujeta težnja h kultiviranju jezika in želja po osmišljanju sveta. Prejela je več prestižnih pesniških priznanj, med drugim leta 2015 Glazerjevo nagrado za življenjsko delo. Henrik Neubauer je kot baletni solist odplesal skoraj vse pomembnejše vloge, nato je deloval še kot koreograf in operni režiser, bil umetniški vodja ljubljanskega in mariborskega baleta, pedagog in publicist. In še bi lahko naštevali. Razglasili so tudi nagrajence Prešernovega sklada - to so pesnica Milljana Cunta, igralka Jana Zupančič, mezzosopranistka Nuška Drašček, stripar Ciril Horjak, scenaristka in režiserka Sara Kern in grafični oblikovalec Tomato Košir.
Upravni odbor Prešernovega sklada je razglasil prejemnike najpomembnejših državnih nagrad na področju kulture za leto 2024. Prešernovo nagrado za življenjsko delo bosta na predvečer kulturnega praznika prihodnje leto prejela pesnica in prevajalka Erika Vouk in baletni plesalec, koreograf, režiser, publicist ter pedagog dr. Henrik Neubauer. Pisava Erike Vouk nagovarja zadržano, vendar estetsko dovršeno, vrednost njene poezije pa izkazuje 11 pesniških zbirk, ki so izhajale med letoma 1984 in 2018. Njeno pisanje pa, še beremo v utemeljitvi, označujeta težnja h kultiviranju jezika in želja po osmišljanju sveta. Prejela je več prestižnih pesniških priznanj, med drugim leta 2015 Glazerjevo nagrado za življenjsko delo. Henrik Neubauer je kot baletni solist odplesal skoraj vse pomembnejše vloge, nato je deloval še kot koreograf in operni režiser, bil umetniški vodja ljubljanskega in mariborskega baleta, pedagog in publicist. In še bi lahko naštevali. Razglasili so tudi nagrajence Prešernovega sklada - to so pesnica Milljana Cunta, igralka Jana Zupančič, mezzosopranistka Nuška Drašček, stripar Ciril Horjak, scenaristka in režiserka Sara Kern in grafični oblikovalec Tomato Košir.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Upravni odbor Prešernovega sklada je danes razglasil prejemnike najpomembnejših državnih nagrad na področju kulture za leto 2024.Prešernovo nagrado za življenjsko delo bosta na predvečer kulturnega praznika prihodnje leto prejela pesnica in prevajalka Erika Vouk ter baletni plesalec, koreograf, režiser, publicist in pedagog Henrik Neubauer. Drugi poudarki oddaje: - Sindikati javnega sektorja in vlada nadaljujejo pogajanja o plačnem sistemu. Zahteve sindikatov so znane, odgovor vlade še ne. Njeno delo so danes kritično ocenili gospodarstveniki, ki nasprotujejo obremenitvam. Z novim letom obrtnike in podjetnike čaka veliko povišanje stroškov za elektriko. - Čiščenje vodotokov in urejanje strug na Savinjskem je treba pospešiti, opozarjajo domačini, saj so poplave še vedno stalnica. Direkcija za vode pravi, da dela vse v svoji moči. - Izraelska vojska je razširila svoje napade na osrednji in južni del Gaze. Prebivalci opozarjajo, da se nimajo kam umakniti. Govorec izraelske vlade Eylon Levy je mednarodno skupnost posvaril, da morajo Združeni narodi nehati gojiti palestinske sanje o nasilni osvoboditvi Izraela in njegovem izbrisu iz zemljevida. Naslednja generacija mora vedeti, da bo Izrael ostal tam, kjer je.
Upravni odbor Prešernovega sklada je danes razglasil prejemnike najpomembnejših državnih nagrad na področju kulture za leto 2024.Prešernovo nagrado za življenjsko delo bosta na predvečer kulturnega praznika prihodnje leto prejela pesnica in prevajalka Erika Vouk ter baletni plesalec, koreograf, režiser, publicist in pedagog Henrik Neubauer. Drugi poudarki oddaje: - Sindikati javnega sektorja in vlada nadaljujejo pogajanja o plačnem sistemu. Zahteve sindikatov so znane, odgovor vlade še ne. Njeno delo so danes kritično ocenili gospodarstveniki, ki nasprotujejo obremenitvam. Z novim letom obrtnike in podjetnike čaka veliko povišanje stroškov za elektriko. - Čiščenje vodotokov in urejanje strug na Savinjskem je treba pospešiti, opozarjajo domačini, saj so poplave še vedno stalnica. Direkcija za vode pravi, da dela vse v svoji moči. - Izraelska vojska je razširila svoje napade na osrednji in južni del Gaze. Prebivalci opozarjajo, da se nimajo kam umakniti. Govorec izraelske vlade Eylon Levy je mednarodno skupnost posvaril, da morajo Združeni narodi nehati gojiti palestinske sanje o nasilni osvoboditvi Izraela in njegovem izbrisu iz zemljevida. Naslednja generacija mora vedeti, da bo Izrael ostal tam, kjer je.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Avtorica recenzije: Stanislava Chrobáková Repar Bere Jasna Rodošek.
Avtorica recenzije: Stanislava Chrobáková Repar Bere Jasna Rodošek.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Peter Krečič: Plečnik : živeti za popolnost Erika Vouk: Ta dan Mare Cestnik: Matura Iztok Simoniti: Vode svobode Recenzije so napisali Janko Rožič, Stanislava Chrobáková Repar, Matej Bogataj in Iztok Ilich.
Peter Krečič: Plečnik : živeti za popolnost Erika Vouk: Ta dan Mare Cestnik: Matura Iztok Simoniti: Vode svobode Recenzije so napisali Janko Rožič, Stanislava Chrobáková Repar, Matej Bogataj in Iztok Ilich.
V rubriki Zbrano, zapisano, prebrano smo tokrat predstavili novo zbirko Erike Vouk z naslovom Ta dan, z zvrstnim podnaslovom Balade. Knjiga je izšla pri založbi Pivec.
V rubriki Zbrano, zapisano, prebrano smo tokrat predstavili novo zbirko Erike Vouk z naslovom Ta dan, z zvrstnim podnaslovom Balade. Knjiga je izšla pri založbi Pivec.
Branje in pisanje literature je v nasprotju z vsemi dejanji, ki uničujejo življenje, je ob prejemu letošnje Nobelove nagrade za literaturo dejala južnokorejska pisateljica Han Kang. Da je za ustvarjanje potrebno veselje do dela in služenje besedi, pa sta sporočili baletnega plesalca Henrika Neubauerja in pesnice Erike Vouk, dobitnika in dobitnice Prešernove nagrade. Kaj so nam v letu 2024 še sporočili osrednji nagrajenci in nagrajenke, filmi, razstave, predstave in knjige leta ter kje je bilo največ narejenega na področju kulturne politike, v pregledni oddaji s področja kulture in umetnosti v letu 2024.
Branje in pisanje literature je v nasprotju z vsemi dejanji, ki uničujejo življenje, je ob prejemu letošnje Nobelove nagrade za literaturo dejala južnokorejska pisateljica Han Kang. Da je za ustvarjanje potrebno veselje do dela in služenje besedi, pa sta sporočili baletnega plesalca Henrika Neubauerja in pesnice Erike Vouk, dobitnika in dobitnice Prešernove nagrade. Kaj so nam v letu 2024 še sporočili osrednji nagrajenci in nagrajenke, filmi, razstave, predstave in knjige leta ter kje je bilo največ narejenega na področju kulturne politike, v pregledni oddaji s področja kulture in umetnosti v letu 2024.
Branje in pisanje literature je v nasprotju z vsemi dejanji, ki uničujejo življenje, je ob prejemu letošnje Nobelove nagrade za literaturo dejala južnokorejska pisateljica Han Kang. Da je za ustvarjanje potrebno veselje do dela in služenje besedi, pa sta sporočili baletnega plesalca Henrika Neubauerja in pesnice Erike Vouk, dobitnika in dobitnice Prešernove nagrade. Kaj so nam v letu 2024 še sporočili osrednji nagrajenci in nagrajenke, filmi, razstave, predstave in knjige leta ter kje je bilo največ narejenega na področju kulturne politike. V pregledni oddaji na področju kulture in umetnosti v letu 2024.
Branje in pisanje literature je v nasprotju z vsemi dejanji, ki uničujejo življenje, je ob prejemu letošnje Nobelove nagrade za literaturo dejala južnokorejska pisateljica Han Kang. Da je za ustvarjanje potrebno veselje do dela in služenje besedi, pa sta sporočili baletnega plesalca Henrika Neubauerja in pesnice Erike Vouk, dobitnika in dobitnice Prešernove nagrade. Kaj so nam v letu 2024 še sporočili osrednji nagrajenci in nagrajenke, filmi, razstave, predstave in knjige leta ter kje je bilo največ narejenega na področju kulturne politike. V pregledni oddaji na področju kulture in umetnosti v letu 2024.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Pozornost namenjamo letošnjima prejemnikoma Prešernove nagrade za življenjsko delo – to sta baletni plesalec, koreograf, režiser, publicist in pedagog dr. Henrik Neubauer ter pesnica in prevajalka Erika Vouk. Predstavljamo tudi šest nagrajencev Prešernovega sklada za ustvarjalne dosežke zadnjih treh let: pesnico Miljano Cunta, mezzosopranistko Nuško Drašček, ustvarjalca stripov Cirila Horjaka, filmsko scenaristko in režiserko Saro Kern, oblikovalca vidnih sporočil Tomata Koširja in igralko Jano Zupančič. Avtorji prispevkov so Anamarija Štukelj Cusma, Irena Kodrič Cizerl, Vlado Motnikar, Alma Kužel, Marko Golja, Tina Poglajen, Žiga Bratoš in Staša Grahek. Foto: RTVSLO
Pozornost namenjamo letošnjima prejemnikoma Prešernove nagrade za življenjsko delo – to sta baletni plesalec, koreograf, režiser, publicist in pedagog dr. Henrik Neubauer ter pesnica in prevajalka Erika Vouk. Predstavljamo tudi šest nagrajencev Prešernovega sklada za ustvarjalne dosežke zadnjih treh let: pesnico Miljano Cunta, mezzosopranistko Nuško Drašček, ustvarjalca stripov Cirila Horjaka, filmsko scenaristko in režiserko Saro Kern, oblikovalca vidnih sporočil Tomata Koširja in igralko Jano Zupančič. Avtorji prispevkov so Anamarija Štukelj Cusma, Irena Kodrič Cizerl, Vlado Motnikar, Alma Kužel, Marko Golja, Tina Poglajen, Žiga Bratoš in Staša Grahek. Foto: RTVSLO
Gallusova dvorana Cankarjevega doma v Ljubljani je tudi letos prizorišče proslave ob Prešernovem dnevu, na kateri bodo že tradicionalno v ospredju nagrajenci: nagrajenca za življenjsko delo, pesnica Erika Vouk, ter koreograf in baletni plesalec Henrik Neubauer, in nagrajenci sklada: Miljana Cunta, Jana Zupančič, Nuška Drašček, Ciril Horjak, Sara Kern in Tomato Košir. Za portretne filme lavreatov je poskrbel Studio Siposh. Program proslave sestavljata tudi izbor iz Prešernovih poezij "Kdo zna, kdo ve?", ki ga je pripravil Gregor Čušin, ter skrajšana različica baleta Povodni mož koreografa in avtorja idejne zasnove Edwarda Cluga. Nastopajo člani baletnega ansambla in solisti SNG Maribor, avtor glasbe je Milko Lazar. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Gallusova dvorana Cankarjevega doma v Ljubljani je tudi letos prizorišče proslave ob Prešernovem dnevu, na kateri bodo že tradicionalno v ospredju nagrajenci: nagrajenca za življenjsko delo, pesnica Erika Vouk, ter koreograf in baletni plesalec Henrik Neubauer, in nagrajenci sklada: Miljana Cunta, Jana Zupančič, Nuška Drašček, Ciril Horjak, Sara Kern in Tomato Košir. Za portretne filme lavreatov je poskrbel Studio Siposh. Program proslave sestavljata tudi izbor iz Prešernovih poezij "Kdo zna, kdo ve?", ki ga je pripravil Gregor Čušin, ter skrajšana različica baleta Povodni mož koreografa in avtorja idejne zasnove Edwarda Cluga. Nastopajo člani baletnega ansambla in solisti SNG Maribor, avtor glasbe je Milko Lazar. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Na predvečer slovenskega kulturnega praznika so podelili najvišje državne nagrade za umetniške dosežke. Prešernovo nagrado za življenjski opus sta prejela baletni plesalec in koreograf, režiser, publicist in pedagog dr. Henrik Neubauer in pesnica in prevajalka Erika Vouk. Rodila se je v Mariboru leta 1941 in še danes živi tam, kjer so nastajali fragmenti njene poezije in ki jih je pogosto dokončno osmislila v Belem križu nad Portorožem. Ustvarila je mojstrske lirične miniature polne melanholije in miru, a tudi življenjskega erosa. Poseben, prevajalski eros pa jo je več let gnal, da je prevedla drugi del Goethejevega Fausta. Ni ga prevajala edina, a je izšel prvi. Obenem je nagrajenka šele druga pesnica, ki je prejela Prešernovo nagrado. Vabljeni k poslušanju oddaje, ki jo je Irena Kodrič Cizerl pripravila s pomočjo različnih ustvarjalnih sopotnikov Voukove in arhivskega gradiva.
Na predvečer slovenskega kulturnega praznika so podelili najvišje državne nagrade za umetniške dosežke. Prešernovo nagrado za življenjski opus sta prejela baletni plesalec in koreograf, režiser, publicist in pedagog dr. Henrik Neubauer in pesnica in prevajalka Erika Vouk. Rodila se je v Mariboru leta 1941 in še danes živi tam, kjer so nastajali fragmenti njene poezije in ki jih je pogosto dokončno osmislila v Belem križu nad Portorožem. Ustvarila je mojstrske lirične miniature polne melanholije in miru, a tudi življenjskega erosa. Poseben, prevajalski eros pa jo je več let gnal, da je prevedla drugi del Goethejevega Fausta. Ni ga prevajala edina, a je izšel prvi. Obenem je nagrajenka šele druga pesnica, ki je prejela Prešernovo nagrado. Vabljeni k poslušanju oddaje, ki jo je Irena Kodrič Cizerl pripravila s pomočjo različnih ustvarjalnih sopotnikov Voukove in arhivskega gradiva.
Na kulturni praznik se nam je iz studia Radia Maribor oglasil Stane Kocutar. Maribor bo danes s prireditvijo počastil ustvarjalnost Prešernove nagrajenke Erike Vouk. In ko smo že pri našem največjem slovenskem pesniku - ste vedeli, kako in kdaj je sploh nastala pobuda za Zdravljico? Danes pa je tudi 40 let od začetka zimskih olimpijskih iger v Sarajevu. V zelo lepem spominu so ostale tudi Davorinu Zemljiču, upokojenemu tonskemu mojstru Radia Maribor, tedaj službujočemu na olimpijskih prizoriščih, ki se zelo rad spominja, kako je srebrnemu Juretu Franku po odlični veleslalomski vožnji pridržal smuči, da je ta lahko dal medijem prvo izjavo. Tudi to lahko slišite v tokratnem Lokalnem času!
Na kulturni praznik se nam je iz studia Radia Maribor oglasil Stane Kocutar. Maribor bo danes s prireditvijo počastil ustvarjalnost Prešernove nagrajenke Erike Vouk. In ko smo že pri našem največjem slovenskem pesniku - ste vedeli, kako in kdaj je sploh nastala pobuda za Zdravljico? Danes pa je tudi 40 let od začetka zimskih olimpijskih iger v Sarajevu. V zelo lepem spominu so ostale tudi Davorinu Zemljiču, upokojenemu tonskemu mojstru Radia Maribor, tedaj službujočemu na olimpijskih prizoriščih, ki se zelo rad spominja, kako je srebrnemu Juretu Franku po odlični veleslalomski vožnji pridržal smuči, da je ta lahko dal medijem prvo izjavo. Tudi to lahko slišite v tokratnem Lokalnem času!
V Cankarjevem domu bo potekala osrednja državna proslava pred kulturnim praznikom, 8. februarjem, na kateri bodo podelili najvišja priznanja v umetnosti. Prešernovi nagradi za življenjsko delo bosta prejela Erika Vouk in Henrik Neubauer, ob tem pa bodo podelili še šest skladovih nagrad. V knjigarni Konzorcij je bil razglašen zmagovalni roman natečaja modra ptica za mladinski roman 2024, posvečamo pa se tudi nekaterim novim izdajam Cankarjeve založbe.
V Cankarjevem domu bo potekala osrednja državna proslava pred kulturnim praznikom, 8. februarjem, na kateri bodo podelili najvišja priznanja v umetnosti. Prešernovi nagradi za življenjsko delo bosta prejela Erika Vouk in Henrik Neubauer, ob tem pa bodo podelili še šest skladovih nagrad. V knjigarni Konzorcij je bil razglašen zmagovalni roman natečaja modra ptica za mladinski roman 2024, posvečamo pa se tudi nekaterim novim izdajam Cankarjeve založbe.
Bili smo na snemanju novega filma režiserke Urške Menart Vse, kar je narobe s tabo in na premieri eksperimentalnega kratkega animiranega filma Nejca Trampuža Zakoreninjeno v kodi. Več tudi o literarno-glasbenem recitalu, ki so ga na Prešernov dan pripravili v poklon letošnji prejemnici Prešernove nagrade za življenjsko delo Eriki Vouk v Mariboru.
Bili smo na snemanju novega filma režiserke Urške Menart Vse, kar je narobe s tabo in na premieri eksperimentalnega kratkega animiranega filma Nejca Trampuža Zakoreninjeno v kodi. Več tudi o literarno-glasbenem recitalu, ki so ga na Prešernov dan pripravili v poklon letošnji prejemnici Prešernove nagrade za življenjsko delo Eriki Vouk v Mariboru.
Sinoči je v Cankarjevem domu v Ljubljani potekala vsakoletna državna proslava ob kulturnem prazniku, na kateri so podelili najvišja priznanja za dosežke na področju umetnosti. Prešernovi nagradi za življenjsko delo sta prejela Erika Vouk in Henrik Neubauer, ob tem so podelili še šest nagrad Prešernovega sklada. V oddaji tudi: - Premier Golob in SD z željo po nadaljnjem sodelovanju v koaliciji - Izraelski premier Netanjahu zavrnil predlog premirja s Hamasom - Tina Erzar mladinska svetovna prvakinja v nordijskem smučanju
Sinoči je v Cankarjevem domu v Ljubljani potekala vsakoletna državna proslava ob kulturnem prazniku, na kateri so podelili najvišja priznanja za dosežke na področju umetnosti. Prešernovi nagradi za življenjsko delo sta prejela Erika Vouk in Henrik Neubauer, ob tem so podelili še šest nagrad Prešernovega sklada. V oddaji tudi: - Premier Golob in SD z željo po nadaljnjem sodelovanju v koaliciji - Izraelski premier Netanjahu zavrnil predlog premirja s Hamasom - Tina Erzar mladinska svetovna prvakinja v nordijskem smučanju
Kultura zdravi - umetnost lajša
Ozrli smo se na včerajšnji kulturni praznik in na bogato ustvarjalnost Prešernove nagrajenke za življenjsko delo Erike Vovk; predstavili pa smo tudi program mariborske Opere v Puccinijevem letu.
Ozrli smo se na včerajšnji kulturni praznik in na bogato ustvarjalnost Prešernove nagrajenke za življenjsko delo Erike Vovk; predstavili pa smo tudi program mariborske Opere v Puccinijevem letu.
Florjan Lipuš: Mirne duše Zorica Tijanić: Objeta s tišino Dušan Varićak: Sto obrazov enega pisatelja Erika Johnson Debeljak: Tovarna koles Vesna Vuk Godina: Zablode postsocializma Avtorji recenzij: Gabriela Babnik, Andrej Lutman, Petja Gorjup, Tadej Meserko
Florjan Lipuš: Mirne duše Zorica Tijanić: Objeta s tišino Dušan Varićak: Sto obrazov enega pisatelja Erika Johnson Debeljak: Tovarna koles Vesna Vuk Godina: Zablode postsocializma Avtorji recenzij: Gabriela Babnik, Andrej Lutman, Petja Gorjup, Tadej Meserko
Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
Avtor umetniškega dela proslave je Edward Clug, koreograf in avtor idejne zasnove baleta Povodni mož, ki se opira na slovensko mitologijo in pesniško zapuščino Franceta Prešerna. Nastopili bodo baletni ansambel in solisti SNG Maribor, avtor glasbe je Milko Lazar. Prešernovo nagrado bosta letos prejela pesnica Erika Vouk ter baletni plesalec in koreograf Henrik Neubauer, nagrade Prešernovega sklada pa Miljana Cunta, Jana Zupančič, Nuška Drašček, Ciril Horjak, Sara Kern in Tomato Košir. Njihove portrete so pripravili v Studiu Siposh. Zdravljico bo interpretiral Tone Kuntner, slišali bomo tudi izbor Prešernovih poezij, ki jih je v sklopu z naslovom »Kdo zna, kdo ve?« zbral Gregor Čušin, interpretirali pa jih bodo naturšički. Slavnostni govor bo imel predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada dr. Jožef Muhovič. Televizijski prenos proslave bo režiral Božo Grlj, komentatorka pa bo Meta Česnik.
Avtor umetniškega dela proslave je Edward Clug, koreograf in avtor idejne zasnove baleta Povodni mož, ki se opira na slovensko mitologijo in pesniško zapuščino Franceta Prešerna. Nastopili bodo baletni ansambel in solisti SNG Maribor, avtor glasbe je Milko Lazar. Prešernovo nagrado bosta letos prejela pesnica Erika Vouk ter baletni plesalec in koreograf Henrik Neubauer, nagrade Prešernovega sklada pa Miljana Cunta, Jana Zupančič, Nuška Drašček, Ciril Horjak, Sara Kern in Tomato Košir. Njihove portrete so pripravili v Studiu Siposh. Zdravljico bo interpretiral Tone Kuntner, slišali bomo tudi izbor Prešernovih poezij, ki jih je v sklopu z naslovom »Kdo zna, kdo ve?« zbral Gregor Čušin, interpretirali pa jih bodo naturšički. Slavnostni govor bo imel predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada dr. Jožef Muhovič. Televizijski prenos proslave bo režiral Božo Grlj, komentatorka pa bo Meta Česnik.
Vlada in sindikati javnega sektorja ostajajo vsak na svojem bregu. Vlada ponuja delno uskladitev plač z inflacijo v drugi polovici prihodnjega leta, sindikati vztrajajo pri 100-odstotni uskladitvi z inflacijo. Kot pravi Branimir Štrukelj, je denarja očitno dovolj, saj je vlada preložila uveljavitev davka na bilančno vsoto bank. Drugi poudarki oddaje: - Premier Golob delodajalce vabi na sestanek že v sredo. - Izrael silovito udaril tudi na jugu Gaze. - Prešernovi nagradi pesnici Eriki Vouk in baletniku Henriku Neubauerju.
Vlada in sindikati javnega sektorja ostajajo vsak na svojem bregu. Vlada ponuja delno uskladitev plač z inflacijo v drugi polovici prihodnjega leta, sindikati vztrajajo pri 100-odstotni uskladitvi z inflacijo. Kot pravi Branimir Štrukelj, je denarja očitno dovolj, saj je vlada preložila uveljavitev davka na bilančno vsoto bank. Drugi poudarki oddaje: - Premier Golob delodajalce vabi na sestanek že v sredo. - Izrael silovito udaril tudi na jugu Gaze. - Prešernovi nagradi pesnici Eriki Vouk in baletniku Henriku Neubauerju.
Kultura zdravi - umetnost lajša
Nocojšnja premiera dveh baletnih predstav Posvetitev pomladi in Svatba koreografa Edvarda Cluga v mariborskem gledališču, pomen prevajalskega dela mariborske pesnice Erike Vouk, ki nam je dala slovenski prevod drugega dela Goethejevega Fausta, in privlačna kulturna ponudba Negovskega gradu so teme tokratne oddaje o kulturi in umetnosti.
Nocojšnja premiera dveh baletnih predstav Posvetitev pomladi in Svatba koreografa Edvarda Cluga v mariborskem gledališču, pomen prevajalskega dela mariborske pesnice Erike Vouk, ki nam je dala slovenski prevod drugega dela Goethejevega Fausta, in privlačna kulturna ponudba Negovskega gradu so teme tokratne oddaje o kulturi in umetnosti.
V politiki se bo nadaljevalo dinamično dogajanje, ki mu daje ritem afera z nakupom sodnih prostorov. Potem ko so se v SD-ju sinoči pogovorili s predstavniki lokalnih odborov, se bo predsednica Tanja Fajon predvidoma danes srečala s premierjem Robertom Golob in nato z vsem seznanila javnost. Predsednik vlade bo odstop pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan sprejel prihodnji teden. To je sporočil nekaj ur potem, ko je Klemen Žibert zapustil položaj glavnega tajnika SD-ja. Medtem skušajo v Levici odsloviti poslanca Miho Kordiša, a za zdaj neuspešno. Drugi poudarki oddaje: - Sodniki bodo nadaljevali protestne zbore zaradi neizvršitve ustavne odločbe o njihovih plačah, pristojna ministrica Dominika Švarc Pipan na ločene pogovore povabila sodnike in tožilce. - Hamas naj bi se pozitivno odzval na predlog za novo prekinitev ognja v Gazi. Ta naj bi trajala 6 tednov, strani bi znova izmenjali talce in zapornike. - Pred jutrišnjim kulturnim praznikom bodo drevi v Cankarjevem domu v Ljubljani podelili Prešernove nagrade. Nagrajenca za življenjsko delo sta Erika Vouk in Henrik Neubauer.
V politiki se bo nadaljevalo dinamično dogajanje, ki mu daje ritem afera z nakupom sodnih prostorov. Potem ko so se v SD-ju sinoči pogovorili s predstavniki lokalnih odborov, se bo predsednica Tanja Fajon predvidoma danes srečala s premierjem Robertom Golob in nato z vsem seznanila javnost. Predsednik vlade bo odstop pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan sprejel prihodnji teden. To je sporočil nekaj ur potem, ko je Klemen Žibert zapustil položaj glavnega tajnika SD-ja. Medtem skušajo v Levici odsloviti poslanca Miho Kordiša, a za zdaj neuspešno. Drugi poudarki oddaje: - Sodniki bodo nadaljevali protestne zbore zaradi neizvršitve ustavne odločbe o njihovih plačah, pristojna ministrica Dominika Švarc Pipan na ločene pogovore povabila sodnike in tožilce. - Hamas naj bi se pozitivno odzval na predlog za novo prekinitev ognja v Gazi. Ta naj bi trajala 6 tednov, strani bi znova izmenjali talce in zapornike. - Pred jutrišnjim kulturnim praznikom bodo drevi v Cankarjevem domu v Ljubljani podelili Prešernove nagrade. Nagrajenca za življenjsko delo sta Erika Vouk in Henrik Neubauer.
Večer na odru Velike dvorane SNG Maribor bo sestavljen iz dveh baletov koreografa in umetniškega vodje mariborskega baleta Edwarda Cluga – Svatbe, ki naslavlja tradicijo vnaprej dogovorjene poroke in predstavlja logični korak naprej pri raziskovanju baletne glasbe Igorja Stravinskega in njene scenske uprizoritve, ter Posvetitve pomladi o žrtvovanju device za rodovitnost zemlje, ki jo avtor postavi v sodobna čas in prostor. Sinoči pa sta v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma na sedmem abonmajskem koncertu sezone Kromatike gostovala dirigentka Catherine Larsen-Maguire in francoski čembalist Jean Rondeau, ki je v Ljubljani nastopil drugič v štirih dneh. Po nekaj letih bolj ali manj vsakdanjih večerov lahko rečemo, da je Kromatika znova zares navdušila, je ocenil Lovrenc Rogelj. Posvetili se bomo še mariborski pesnici in prevajalki Eriki Vouk, ki je prva v slovenščino prevedla obsežen in težek drugi del Goethejevega Fausta, izšel je leta 1999, za katerega je prejela tudi Glazerjevo listino, konec marca pa so ji posvetili zaključni večer tretjega Prevodnega Prangerja. In še v Trst, kjer so predstavili zbornik Most čez Zaliv, ki z enajstimi prispevki in dvema intervjujema osvetljuje vlogo znamenitih tržaških revij. Foto (izrez): Tiberiu Marta, balet Posvetitev pomladi
Večer na odru Velike dvorane SNG Maribor bo sestavljen iz dveh baletov koreografa in umetniškega vodje mariborskega baleta Edwarda Cluga – Svatbe, ki naslavlja tradicijo vnaprej dogovorjene poroke in predstavlja logični korak naprej pri raziskovanju baletne glasbe Igorja Stravinskega in njene scenske uprizoritve, ter Posvetitve pomladi o žrtvovanju device za rodovitnost zemlje, ki jo avtor postavi v sodobna čas in prostor. Sinoči pa sta v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma na sedmem abonmajskem koncertu sezone Kromatike gostovala dirigentka Catherine Larsen-Maguire in francoski čembalist Jean Rondeau, ki je v Ljubljani nastopil drugič v štirih dneh. Po nekaj letih bolj ali manj vsakdanjih večerov lahko rečemo, da je Kromatika znova zares navdušila, je ocenil Lovrenc Rogelj. Posvetili se bomo še mariborski pesnici in prevajalki Eriki Vouk, ki je prva v slovenščino prevedla obsežen in težek drugi del Goethejevega Fausta, izšel je leta 1999, za katerega je prejela tudi Glazerjevo listino, konec marca pa so ji posvetili zaključni večer tretjega Prevodnega Prangerja. In še v Trst, kjer so predstavili zbornik Most čez Zaliv, ki z enajstimi prispevki in dvema intervjujema osvetljuje vlogo znamenitih tržaških revij. Foto (izrez): Tiberiu Marta, balet Posvetitev pomladi
Besedo tokrat prevzema uglasbena poezija, izpostavljamo namreč tri plošče: "Zatópató" (Erika Vouk, glasba Peter Andrej), "Vrvohodci" (Magdalena Svetina Terčon, Simona Solina in Albert Halász, glasba Duo Ponte) ter "Melodije zamolčanih besed" (Borut Gombač, glasba Marko Grobler).
Besedo tokrat prevzema uglasbena poezija, izpostavljamo namreč tri plošče: "Zatópató" (Erika Vouk, glasba Peter Andrej), "Vrvohodci" (Magdalena Svetina Terčon, Simona Solina in Albert Halász, glasba Duo Ponte) ter "Melodije zamolčanih besed" (Borut Gombač, glasba Marko Grobler).
Po letu dni je bil znova z nami vsestranski ustvarjalec Peter Andrej; v družbi odlične glasbene zasedbe je predstavil nov album skladb, ki jih je navdihnila poezija Erike Vouk. O albumu ZATÓPATÓ se je v oddaji Valovanje besed pogovarjala Simona Kopinšek.
Po letu dni je bil znova z nami vsestranski ustvarjalec Peter Andrej; v družbi odlične glasbene zasedbe je predstavil nov album skladb, ki jih je navdihnila poezija Erike Vouk. O albumu ZATÓPATÓ se je v oddaji Valovanje besed pogovarjala Simona Kopinšek.
Nekdanja osnovnošolska učiteljica 4. razreda s Ptuja Erika Šafránko je imela otroke/učence neizmerno rada. Enako kot svoj poklic. Težave v razredu je reševala sproti, zlepa, s pogovorom. Vse do upokojitve je na OŠ Ljudski vrt na Ptuju vodila tudi tabornike, med katere je bila vključena kar polovica od več kot 700 učencev na šoli. Po njenih stopinjah je zakorakala tudi hči, ki enako kot Erika, poučuje razredni pouk. Aktivna upokojenka planinari, bere, vrtnari in tarokira. Večino septembra bo preživela ob morju. Ob začetku šolskega leta se je o svojem poklicu nekoč in danes ter o svojih šolskih izkušnjah pogovarjala z našo novinarko iz spodnjega Podravja Gabrijelo Milošič.
Nekdanja osnovnošolska učiteljica 4. razreda s Ptuja Erika Šafránko je imela otroke/učence neizmerno rada. Enako kot svoj poklic. Težave v razredu je reševala sproti, zlepa, s pogovorom. Vse do upokojitve je na OŠ Ljudski vrt na Ptuju vodila tudi tabornike, med katere je bila vključena kar polovica od več kot 700 učencev na šoli. Po njenih stopinjah je zakorakala tudi hči, ki enako kot Erika, poučuje razredni pouk. Aktivna upokojenka planinari, bere, vrtnari in tarokira. Večino septembra bo preživela ob morju. Ob začetku šolskega leta se je o svojem poklicu nekoč in danes ter o svojih šolskih izkušnjah pogovarjala z našo novinarko iz spodnjega Podravja Gabrijelo Milošič.
Primorski dnevnik - edini dnevnik Slovencev v sosednjih državah - praznuje 75 let izhajanja. Skrb za povezanost slovenske manjšine v Italiji, zavezanost jeziku in odpiranje novih poti – poslanstvo Primorskega dnevnika – ostaja nespremenjeno, pravi odgovorni urednik Igor Devetak. Učenci se vračajo v šolske klopi tudi na avstrijskem Koroškem. Kako poteka pouk in priprave na maturo, se pogovarjamo z ravnateljico Slovenske gimnazije v Celovcu Zalko Kuchling. Ustavimo se na Reki, kamor se v društvo Bazovica vrača tudi dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Kölles Kiss pa pojasnjuje, kakšne spremembe prinašajo načrtovanje spremembe manjšinske zakonodaje.
Primorski dnevnik - edini dnevnik Slovencev v sosednjih državah - praznuje 75 let izhajanja. Skrb za povezanost slovenske manjšine v Italiji, zavezanost jeziku in odpiranje novih poti – poslanstvo Primorskega dnevnika – ostaja nespremenjeno, pravi odgovorni urednik Igor Devetak. Učenci se vračajo v šolske klopi tudi na avstrijskem Koroškem. Kako poteka pouk in priprave na maturo, se pogovarjamo z ravnateljico Slovenske gimnazije v Celovcu Zalko Kuchling. Ustavimo se na Reki, kamor se v društvo Bazovica vrača tudi dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Kölles Kiss pa pojasnjuje, kakšne spremembe prinašajo načrtovanje spremembe manjšinske zakonodaje.
Predstavljamo ploščo uglasbene poezije Zatópató, na kateri se srečata umetniški viziji pesnice Erike Vouk in kantavtorja Petra Andreja.
Predstavljamo ploščo uglasbene poezije Zatópató, na kateri se srečata umetniški viziji pesnice Erike Vouk in kantavtorja Petra Andreja.
V Evropi ni enotnega modela poučevanja o religiji v javni šoli. V Sloveniji podobno kot v Franciji učenci religijskim vsebinam lahko prisluhnejo pri pouku različnih predmetov, v zadnjem triletju osnovne šole si lahko izberejo predmet verstva in etika, ki pa ni zaživel v praksi. Gre za tako imenovani dimenzionalni pouk, in kot ugotavlja dr. Aleš Črnič, redni profesor za religiologijo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, se učitelji pri svojem predmetu velikokrat izogibajo religijskim vsebinam ali pa jih podajajo v skladu s svojimi osebnimi prepričanji. Zato ne preseneča ugotovitev - ki jo preberemo v monografiji Religija in šola -, da slovenski osnovnošolci v javni šoli poleg francoskih v primerjavi z vrstniki iz drugih evropskih držav izvedo najmanj o religiji. Dr. Črnič ne pričakuje skorajšnje rešitve religijske nepismenosti naših otrok. »Slovenija je ena od tistih družb, kjer je najbolj nemogoč, na znanstvenih dejstvih utemeljen pogovor o religiji. Religija je popolnoma spolitizirana.«
V Evropi ni enotnega modela poučevanja o religiji v javni šoli. V Sloveniji podobno kot v Franciji učenci religijskim vsebinam lahko prisluhnejo pri pouku različnih predmetov, v zadnjem triletju osnovne šole si lahko izberejo predmet verstva in etika, ki pa ni zaživel v praksi. Gre za tako imenovani dimenzionalni pouk, in kot ugotavlja dr. Aleš Črnič, redni profesor za religiologijo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, se učitelji pri svojem predmetu velikokrat izogibajo religijskim vsebinam ali pa jih podajajo v skladu s svojimi osebnimi prepričanji. Zato ne preseneča ugotovitev - ki jo preberemo v monografiji Religija in šola -, da slovenski osnovnošolci v javni šoli poleg francoskih v primerjavi z vrstniki iz drugih evropskih držav izvedo najmanj o religiji. Dr. Črnič ne pričakuje skorajšnje rešitve religijske nepismenosti naših otrok. »Slovenija je ena od tistih družb, kjer je najbolj nemogoč, na znanstvenih dejstvih utemeljen pogovor o religiji. Religija je popolnoma spolitizirana.«
Z znatnim povišanjem sredstev za avstrijske narodne skupnosti se bo tudi za slovenski tednik Novice začelo obdobje brez večjih eksistenčnih skrbi. Še maja naj bi Urad zveznega kanclerja prenakazal časopisu slovenske narodne skupnosti predvidoma okrog 260.000 evrov letne podpore. Etika ali verouk? Od naslednjega šolskega leta bo za vse učence in učenke 9. šolske stopnje, ki se odjavijo od verouka, pouk etike obvezen učni predmet. Graška literarna revija Manuskripte velja za eno najpomembnejših v Avstriji, njen izdajatelj Andreas Unterweger pa je odraščal dvojezično. Odbojkarji SK Zadruga Aich/Dob so izgubili tudi tretjo finalno tekmo proti štajerskemu moštvu UVC Graz z 1 : 3 v nizih in v seriji zaostajajo z 0 : 3. Trenutnemu avstrijskemu prvaku z morebitnim novim porazom grozi izguba najvišje odbojkarske lovorike v Avstriji. http://slovenci.orf.at
Z znatnim povišanjem sredstev za avstrijske narodne skupnosti se bo tudi za slovenski tednik Novice začelo obdobje brez večjih eksistenčnih skrbi. Še maja naj bi Urad zveznega kanclerja prenakazal časopisu slovenske narodne skupnosti predvidoma okrog 260.000 evrov letne podpore. Etika ali verouk? Od naslednjega šolskega leta bo za vse učence in učenke 9. šolske stopnje, ki se odjavijo od verouka, pouk etike obvezen učni predmet. Graška literarna revija Manuskripte velja za eno najpomembnejših v Avstriji, njen izdajatelj Andreas Unterweger pa je odraščal dvojezično. Odbojkarji SK Zadruga Aich/Dob so izgubili tudi tretjo finalno tekmo proti štajerskemu moštvu UVC Graz z 1 : 3 v nizih in v seriji zaostajajo z 0 : 3. Trenutnemu avstrijskemu prvaku z morebitnim novim porazom grozi izguba najvišje odbojkarske lovorike v Avstriji. http://slovenci.orf.at
Ponoči je močan veter povzročal težave tudi na Štajerskem. Stavba Probenke ni primerna za novo knjižnico. Ob Pohorski vzpenjači urejajo ploščad, ki je bila namenjena kratkotrajnemu parkiranju, odslej pa bo to prostor za druženje. Izobraževanje svojcev, strokovnjakov in javnosti o demenci. Glasbenik Peter Andrej je dolgoletnemu sodelovanju s pesnico Eriko Vouk dodal nove uglasbitve njenih pesmi. Mariborčani še v drugo boljši od Sobočanov. Voditeljica: Franja Pižmoht Gost: DRAGO PERGER, psiholog, Dom Danice Vogrinec Maribor
Ponoči je močan veter povzročal težave tudi na Štajerskem. Stavba Probenke ni primerna za novo knjižnico. Ob Pohorski vzpenjači urejajo ploščad, ki je bila namenjena kratkotrajnemu parkiranju, odslej pa bo to prostor za druženje. Izobraževanje svojcev, strokovnjakov in javnosti o demenci. Glasbenik Peter Andrej je dolgoletnemu sodelovanju s pesnico Eriko Vouk dodal nove uglasbitve njenih pesmi. Mariborčani še v drugo boljši od Sobočanov. Voditeljica: Franja Pižmoht Gost: DRAGO PERGER, psiholog, Dom Danice Vogrinec Maribor
Nedavne parlamentarne volitve v Italiji in deželne volitve na avstrijskem Koroškem še vedno odmevajo v slovenski narodni skupnosti. Listi Moja Južna Koroška se ni uspelo prebiti v deželni zbor. O razlogih za neuspeh se pogovarjamo z vodjo liste Gabrielom Hribarjem. Bo ostal predsednik Enotne liste, stranke, ki na lokalnem nivoju zastopa tudi koroške Slovence? Gostimo goriško Slovenko Franko Padovan, županjo Števerjana, ene redkih občin v Furlaniji Julijski krajini, ki se ni povezala v medobčinsko unijo. Pridružimo se zagovornici Slovencev v madžarskem parlamentu Eriki Köleš Kiss, ki se je v okviru volilne kampanje srečala tudi s slovenskimi porabskimi upokojenci. Na Reki pa so se srečali učitelji slovenskega jezika na Hrvaškem. Se zanimanje za pouk slovenščine pri naših južnih sosedih še povečuje? Kakšen pa je odziv na evropsko državljansko pobudo - Milijon podpisov za raznolikost v Evropi? Prisluhnite tokratni oddaji.
Nedavne parlamentarne volitve v Italiji in deželne volitve na avstrijskem Koroškem še vedno odmevajo v slovenski narodni skupnosti. Listi Moja Južna Koroška se ni uspelo prebiti v deželni zbor. O razlogih za neuspeh se pogovarjamo z vodjo liste Gabrielom Hribarjem. Bo ostal predsednik Enotne liste, stranke, ki na lokalnem nivoju zastopa tudi koroške Slovence? Gostimo goriško Slovenko Franko Padovan, županjo Števerjana, ene redkih občin v Furlaniji Julijski krajini, ki se ni povezala v medobčinsko unijo. Pridružimo se zagovornici Slovencev v madžarskem parlamentu Eriki Köleš Kiss, ki se je v okviru volilne kampanje srečala tudi s slovenskimi porabskimi upokojenci. Na Reki pa so se srečali učitelji slovenskega jezika na Hrvaškem. Se zanimanje za pouk slovenščine pri naših južnih sosedih še povečuje? Kakšen pa je odziv na evropsko državljansko pobudo - Milijon podpisov za raznolikost v Evropi? Prisluhnite tokratni oddaji.
Pred obiskom avstrijske zunanje ministrice Karin Kneissl je zunanji minister Karel Erjavec sprejel predstavnike Slovencev v Avstriji. Kaj so najbolj pereče teme, nas zanima v tokratni oddaji? O razlogih za neuspeh liste Moja Južna Koroška se pogovarjamo z vodjo liste Gabrielom Hribarjem. Bo ostal predsednik Enotne liste, stranke, ki na lokalnem nivoju zastopa tudi koroške Slovence? Gostimo goriško Slovenko Franko Padovan, županjo Števerjana, ene redkih občin v Furlaniji Julijski krajini, ki se ni povezala v medobčinsko unijo. Pridružimo se zagovornici Slovencev v madžarskem parlamentu Eriki Köleš Kiss, ki se je v okviru volilne kampanje srečala tudi s slovenskimi porabskimi upokojenci. Na Reki so se prvič srečali učitelji slovenskega jezika na Hrvaškem. Se zanimanje za pouk slovenščine pri naših južnih sosedih še povečuje? Kakšen pa je odziv na evropsko državljansko pobudo – Milijon podpisov za raznolikost v Evropi? Prisluhnite!
Pred obiskom avstrijske zunanje ministrice Karin Kneissl je zunanji minister Karel Erjavec sprejel predstavnike Slovencev v Avstriji. Kaj so najbolj pereče teme, nas zanima v tokratni oddaji? O razlogih za neuspeh liste Moja Južna Koroška se pogovarjamo z vodjo liste Gabrielom Hribarjem. Bo ostal predsednik Enotne liste, stranke, ki na lokalnem nivoju zastopa tudi koroške Slovence? Gostimo goriško Slovenko Franko Padovan, županjo Števerjana, ene redkih občin v Furlaniji Julijski krajini, ki se ni povezala v medobčinsko unijo. Pridružimo se zagovornici Slovencev v madžarskem parlamentu Eriki Köleš Kiss, ki se je v okviru volilne kampanje srečala tudi s slovenskimi porabskimi upokojenci. Na Reki so se prvič srečali učitelji slovenskega jezika na Hrvaškem. Se zanimanje za pouk slovenščine pri naših južnih sosedih še povečuje? Kakšen pa je odziv na evropsko državljansko pobudo – Milijon podpisov za raznolikost v Evropi? Prisluhnite!
Spoštovani poslušalci Programa Ars, v prihodnjih minutah se bomo sprehodili skozi glasbene vsebine, ki jih boste lahko danes spremljali na Programu Ars. Glasbeno jutranjico tokrat pripravlja Anuša Volovšek, ki je izbrala skladbe skladateljev baroka, klasicizma, romantike in 20. stoletja. v Operni jutranjici pa se Renato Horvat ukvarja z vprašanje našega spomina. Dober primer, da se možgani dogodkov iz preteklosti spominjajo zelo selektivno, ponuja branje "Avtobiografske skice", ki jo je Giuseppe Verdi narekoval založniku Ricordiju: skoraj vsak stavek v njej namreč dejanska dejstva olepšuje ali pa je z njimi v popolnem nasprotju. V četrti oddaji Skladatelja tedna bo Primož Trdan obravnaval poznejšemu glasbenemu ustvarjanju Bele Bartoka. V jutrišnji oddaji se bomo posvetili glasbi, ki jo je Bartok napisal v Združenih državah, danes pa bo središče našega zanimanja Švica. Tam je Bartok preživel čas tik pred izbruhom druge svetovne vojne, saj je ravno Basel postal skladateljevo zatočišče pred čedalje hujšim teptanjem človeških pravic, ki ga je doživljala tudi njegova domovina. Oddaja Po belih in črnih tipkah igre je namenjena največjim klavirskim virtuozom sedanjega in polpreteklega časa ter spoznavanju njihovega življenja in umetniških nazorov. V oddajah do konca letošnjega koledarskega leta bo avtor oddaje Klemen Golner poudarek prenesel bolj na klavirska dela sama, kot na njihove izvajalce. Danes boste tako lahko slišali niz šestih klavirskih skladb "Pesmi Rena" Georgesa Bizeta v izvedbi Jean-Marca Luisada, "Klavirski koncert št. 1" brazilskega skladatelja Camarga Guarnierija, kjer bo kot solist nastopil pianist Max Barros in Schubertovo Klavirsko sonato v C-duru, D. 279, ki jo bo zaigral Paul Badura-Skoda. Oddajo Mladi virtuozi, ki jo pripravlja Vesna Volk, tokrat namenjamo harfistki Lari Pelikan, ki je svojo glasbeno pot začela v glasbeni šoli Celje v razredu Erike Frantar. Ta jo je nato poučevala še na srednji stopnji, ta hip pa je harfistka študentka Mojce Zlobko Vajgl na Akademiji za glasbo v Ljubljani. V sklopu mednarodne izmenjave Erazmus je opravila tudi magistrski študij v Vidmu pri Patricii Tassini. V oddaji Banchetto musicale, ki jo pripravlja Domen Marinčič, bomo predvajali posnetke s koncerta, ki je potekal trinajstega avgusta v sklopu letošnjega 38. Festivala Radovljica. V baročni dvorani radovljiške graščine je nastopil godalni trio na zgodovinskih glasbilih s črevnatimi strunami. Violinistka Božena Angelova, violist Jonathan Ponet in violončelist Gregor Fele so izvajali skladbe Ludwiga van Beethovna, Franza Schuberta in njunega sodobnika, nekdanjega lastnika dvorca Viltuš pri Mariboru, Eduarda de Lannoya. Komorni studio pripravlja Tjaša Krajnc, za tokratno oddajo pa je izbrala koncertne posnetke z 68. Festivala Ljubljana 2020, ko je 31. julija v Viteški dvorani Kržank v Ljubljani gostoval italijanski komorni ansambel Goffríller, v katerem se prepletajo zvočnost in spevnost godal in klavirja. Ansambel Goffriller nastopa v različnih zasedbah - od tria do seksteta - in v sodelovanju s priznanimi glasbeniki. Na koncertu so glasbeniki izvedli tri komorne mojstrovine Wolfganga Amadeusa Mozarta, Giacoma Puccinija in Roberta Schumanna, za dodatek pa še krajši počasni tango Astorja Piazzolle. Ob koncu glasbenega večera na Programu Ars pa boste lahko v oddaji Glasba 20. stoletja poslušali glasbo Tadeusza Bairda. Ta poljski skladatelj je v svoji glasbi združeval prvine pozne romantike in sodobne kompozicijske postopke, prav tako pa je bil ideološko razpet med zahtevami tedanje povojne oblasti in zahodnoevropskimi pogledi družbene vloge skladatelja. Leta 1949 je ustanovil Skupino 49 s skladatelji, ki so v duhu socialnega realizma ustvarjali glasbo za širše občinstvo, obenem pa so se posluževali tudi sodobnih kompozicijskih rešitev. Spoštovani poslušalci, zdaj pa vas vabimo k poslušanju drugega dela Glasbene jutranjice Anuše Volovšek.
Spoštovani poslušalci Programa Ars, v prihodnjih minutah se bomo sprehodili skozi glasbene vsebine, ki jih boste lahko danes spremljali na Programu Ars. Glasbeno jutranjico tokrat pripravlja Anuša Volovšek, ki je izbrala skladbe skladateljev baroka, klasicizma, romantike in 20. stoletja. v Operni jutranjici pa se Renato Horvat ukvarja z vprašanje našega spomina. Dober primer, da se možgani dogodkov iz preteklosti spominjajo zelo selektivno, ponuja branje "Avtobiografske skice", ki jo je Giuseppe Verdi narekoval založniku Ricordiju: skoraj vsak stavek v njej namreč dejanska dejstva olepšuje ali pa je z njimi v popolnem nasprotju. V četrti oddaji Skladatelja tedna bo Primož Trdan obravnaval poznejšemu glasbenemu ustvarjanju Bele Bartoka. V jutrišnji oddaji se bomo posvetili glasbi, ki jo je Bartok napisal v Združenih državah, danes pa bo središče našega zanimanja Švica. Tam je Bartok preživel čas tik pred izbruhom druge svetovne vojne, saj je ravno Basel postal skladateljevo zatočišče pred čedalje hujšim teptanjem človeških pravic, ki ga je doživljala tudi njegova domovina. Oddaja Po belih in črnih tipkah igre je namenjena največjim klavirskim virtuozom sedanjega in polpreteklega časa ter spoznavanju njihovega življenja in umetniških nazorov. V oddajah do konca letošnjega koledarskega leta bo avtor oddaje Klemen Golner poudarek prenesel bolj na klavirska dela sama, kot na njihove izvajalce. Danes boste tako lahko slišali niz šestih klavirskih skladb "Pesmi Rena" Georgesa Bizeta v izvedbi Jean-Marca Luisada, "Klavirski koncert št. 1" brazilskega skladatelja Camarga Guarnierija, kjer bo kot solist nastopil pianist Max Barros in Schubertovo Klavirsko sonato v C-duru, D. 279, ki jo bo zaigral Paul Badura-Skoda. Oddajo Mladi virtuozi, ki jo pripravlja Vesna Volk, tokrat namenjamo harfistki Lari Pelikan, ki je svojo glasbeno pot začela v glasbeni šoli Celje v razredu Erike Frantar. Ta jo je nato poučevala še na srednji stopnji, ta hip pa je harfistka študentka Mojce Zlobko Vajgl na Akademiji za glasbo v Ljubljani. V sklopu mednarodne izmenjave Erazmus je opravila tudi magistrski študij v Vidmu pri Patricii Tassini. V oddaji Banchetto musicale, ki jo pripravlja Domen Marinčič, bomo predvajali posnetke s koncerta, ki je potekal trinajstega avgusta v sklopu letošnjega 38. Festivala Radovljica. V baročni dvorani radovljiške graščine je nastopil godalni trio na zgodovinskih glasbilih s črevnatimi strunami. Violinistka Božena Angelova, violist Jonathan Ponet in violončelist Gregor Fele so izvajali skladbe Ludwiga van Beethovna, Franza Schuberta in njunega sodobnika, nekdanjega lastnika dvorca Viltuš pri Mariboru, Eduarda de Lannoya. Komorni studio pripravlja Tjaša Krajnc, za tokratno oddajo pa je izbrala koncertne posnetke z 68. Festivala Ljubljana 2020, ko je 31. julija v Viteški dvorani Kržank v Ljubljani gostoval italijanski komorni ansambel Goffríller, v katerem se prepletajo zvočnost in spevnost godal in klavirja. Ansambel Goffriller nastopa v različnih zasedbah - od tria do seksteta - in v sodelovanju s priznanimi glasbeniki. Na koncertu so glasbeniki izvedli tri komorne mojstrovine Wolfganga Amadeusa Mozarta, Giacoma Puccinija in Roberta Schumanna, za dodatek pa še krajši počasni tango Astorja Piazzolle. Ob koncu glasbenega večera na Programu Ars pa boste lahko v oddaji Glasba 20. stoletja poslušali glasbo Tadeusza Bairda. Ta poljski skladatelj je v svoji glasbi združeval prvine pozne romantike in sodobne kompozicijske postopke, prav tako pa je bil ideološko razpet med zahtevami tedanje povojne oblasti in zahodnoevropskimi pogledi družbene vloge skladatelja. Leta 1949 je ustanovil Skupino 49 s skladatelji, ki so v duhu socialnega realizma ustvarjali glasbo za širše občinstvo, obenem pa so se posluževali tudi sodobnih kompozicijskih rešitev. Spoštovani poslušalci, zdaj pa vas vabimo k poslušanju drugega dela Glasbene jutranjice Anuše Volovšek.