Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Komorni zbor Vikra iz Trsta in dirigentka Petra Grassi sta 15. oktobra v cerkvi sv. Cirila in Metoda za Bežigradom v Ljubljani sklenila cikel Plečnik in a cappela. V oddaji se bomo tako sprehodili med izbranimi posnetki večera in med besedami dirigentke Petre Grassi in snovalca cikla, Nika Houške: z njima se je pogovarjala Sara Bartha Rijavec.
Komorni zbor Vikra iz Trsta in dirigentka Petra Grassi sta 15. oktobra v cerkvi sv. Cirila in Metoda za Bežigradom v Ljubljani sklenila cikel Plečnik in a cappela. V oddaji se bomo tako sprehodili med izbranimi posnetki večera in med besedami dirigentke Petre Grassi in snovalca cikla, Nika Houške: z njima se je pogovarjala Sara Bartha Rijavec.
Politično delo kranjskega dekana Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Vzgojiteljica medicinskih sester Prvi demokratično izvoljeni češkoslovaški predsednik Tomaš Masaryk je 5. novembra 1920 imenoval Jožeta Plečnika za glavnega arhitekta pri prenovi gradu Hradčani. Po desetletju in pol dela – od 1920. do 1935. – je grajski kompleks iz 9. stoletja in nekdanjo habsburško rezidenco preuredil v simbol mlade demokratične države, saj je postal rezidenca predsednika republike in največji muzej v tedanji Češkoslovaški. Leta 2006 so mu v južnih vrtovih gradu Hradčani postavili doprsni kip. Arhitekt Jože Plečnik je ustvaril tudi cerkev Najsvetejšega srca Jezusovega na Vinohradih, ki velja za enega najpomembnejših čeških sakralnih spomenikov 20. stoletja.
Politično delo kranjskega dekana Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Vzgojiteljica medicinskih sester Prvi demokratično izvoljeni češkoslovaški predsednik Tomaš Masaryk je 5. novembra 1920 imenoval Jožeta Plečnika za glavnega arhitekta pri prenovi gradu Hradčani. Po desetletju in pol dela – od 1920. do 1935. – je grajski kompleks iz 9. stoletja in nekdanjo habsburško rezidenco preuredil v simbol mlade demokratične države, saj je postal rezidenca predsednika republike in največji muzej v tedanji Češkoslovaški. Leta 2006 so mu v južnih vrtovih gradu Hradčani postavili doprsni kip. Arhitekt Jože Plečnik je ustvaril tudi cerkev Najsvetejšega srca Jezusovega na Vinohradih, ki velja za enega najpomembnejših čeških sakralnih spomenikov 20. stoletja.
Ko slišimo ime Jože Plečnik, takoj pomislimo na njegovo arhitekturo, na njegovo vsestransko ustvarjalnost, prepoznavnost in perfekcionizem, manj pa na njegovo grafično oblikovanje. Razstava Forma Perennis v Narodni in univerzitetni knjižnici, odprta 16. septembra, pa predstavlja mojstra kot grafičnega oblikovalca. Avtor razstave plečnikoslovec Andrej Hrausky nam približa manj znano področje mojstrovega delovanja tudi v pogovoru z Markom Golja, pove pa še marsikaj zanimivega o mojstru. Nikar ne zamudite.
Ko slišimo ime Jože Plečnik, takoj pomislimo na njegovo arhitekturo, na njegovo vsestransko ustvarjalnost, prepoznavnost in perfekcionizem, manj pa na njegovo grafično oblikovanje. Razstava Forma Perennis v Narodni in univerzitetni knjižnici, odprta 16. septembra, pa predstavlja mojstra kot grafičnega oblikovalca. Avtor razstave plečnikoslovec Andrej Hrausky nam približa manj znano področje mojstrovega delovanja tudi v pogovoru z Markom Golja, pove pa še marsikaj zanimivega o mojstru. Nikar ne zamudite.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Kdor je samo za hip videl kak načrt Jožeta Plečnika ali pa na primer njegovo delo Architectura perennis, da o realiziranih projektih ne govorimo, ve, da je bil mojster perfekcionist v vsaki podrobnosti. To velja tudi za njegovo grafično oblikovanje, verjetno manj znano področje njegovega ustvarjanja. A le do torka zvečer, ko so v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani odprli razstavo z zgovornim naslovom Forma perennis: Jože Plečnik kot grafični oblikovalec. V tokratni oddaji tudi malce več o dobitnici Arsove lastovke Nini Dragičević. Pesnica, esejistka in skladateljica je včeraj v Cankarjevem domu nagrado prejela za kratko zgodbo Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije.
Kdor je samo za hip videl kak načrt Jožeta Plečnika ali pa na primer njegovo delo Architectura perennis, da o realiziranih projektih ne govorimo, ve, da je bil mojster perfekcionist v vsaki podrobnosti. To velja tudi za njegovo grafično oblikovanje, verjetno manj znano področje njegovega ustvarjanja. A le do torka zvečer, ko so v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani odprli razstavo z zgovornim naslovom Forma perennis: Jože Plečnik kot grafični oblikovalec. V tokratni oddaji tudi malce več o dobitnici Arsove lastovke Nini Dragičević. Pesnica, esejistka in skladateljica je včeraj v Cankarjevem domu nagrado prejela za kratko zgodbo Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Pred študijem ga je zanimalo strojništvo, pa tudi literatura. Gospod Marko Nemec Pečjak se je vendarle odločil za prvo in tako postal prvi strojni inženir, ki je leta 1968 napisal diplomo na računalniku. Ima večdesetletne izkušnje iz podpore projektnemu menedžmentu. Od rok pa mu ne gre le strokovno pisanje, ljubezen do literature je ostala, rad piše poezijo. Lani se je odločil sodelovati na natečaju Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije. V okviru naslova Zgodbe mojega kraja so sodelujoči pisali o prvi ljubezni. "Dedek in babica" je naslov zgodbe Marka Nemca Pečjaka, ki se je uvrstila med deset najboljših. Gospoda Nemca Pečjaka je na pogovor povabila Lucija Fatur.
Pred študijem ga je zanimalo strojništvo, pa tudi literatura. Gospod Marko Nemec Pečjak se je vendarle odločil za prvo in tako postal prvi strojni inženir, ki je leta 1968 napisal diplomo na računalniku. Ima večdesetletne izkušnje iz podpore projektnemu menedžmentu. Od rok pa mu ne gre le strokovno pisanje, ljubezen do literature je ostala, rad piše poezijo. Lani se je odločil sodelovati na natečaju Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije. V okviru naslova Zgodbe mojega kraja so sodelujoči pisali o prvi ljubezni. "Dedek in babica" je naslov zgodbe Marka Nemca Pečjaka, ki se je uvrstila med deset najboljših. Gospoda Nemca Pečjaka je na pogovor povabila Lucija Fatur.
Predstavljamo letošnjo prejemnico Rožančeve nagrade Uršo Zabukovec, ki je žirijo prepričala s knjigo esejev La Routine: Dostojevski in transhumanizem, predstavljamo tudi nagrajenko 34. natečaja lastovka programa Ars Nino Dragičević in njeno kratko zgodbo Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije, pa tri festivale – festival novomedijske kulture Speculum Artium, literarno-kritiški festival Pranger in zvočno-glasbeni festival Topot, vmes se sprehodimo še po razstavi z naslovom Forma perennis – Jože Plečnik kot grafični oblikovalec, ki je na ogled v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani.
Predstavljamo letošnjo prejemnico Rožančeve nagrade Uršo Zabukovec, ki je žirijo prepričala s knjigo esejev La Routine: Dostojevski in transhumanizem, predstavljamo tudi nagrajenko 34. natečaja lastovka programa Ars Nino Dragičević in njeno kratko zgodbo Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije, pa tri festivale – festival novomedijske kulture Speculum Artium, literarno-kritiški festival Pranger in zvočno-glasbeni festival Topot, vmes se sprehodimo še po razstavi z naslovom Forma perennis – Jože Plečnik kot grafični oblikovalec, ki je na ogled v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani.
Kamnik je že konec 12. stoletja postal trg, v zgodnjem 13. stoletju dobi mestne pravice. V tokratni epizodi NaPOTkov pa bomo ugotavljali, kako je v sredini 20. stoletja Kamnik spreminjal in sooblikoval arhitekt Jože Plečnik. Katero je najpomembnejše in katero najlepše Plečnikovo delo na Kamniškem? Zakaj je cerkev Svetega Benedikta v Zgornjih Stranjah na predlog mojstra Plečnika dobila okenske zavese? Za koga so izdelali prvo Plečnikovo svečo?
Kamnik je že konec 12. stoletja postal trg, v zgodnjem 13. stoletju dobi mestne pravice. V tokratni epizodi NaPOTkov pa bomo ugotavljali, kako je v sredini 20. stoletja Kamnik spreminjal in sooblikoval arhitekt Jože Plečnik. Katero je najpomembnejše in katero najlepše Plečnikovo delo na Kamniškem? Zakaj je cerkev Svetega Benedikta v Zgornjih Stranjah na predlog mojstra Plečnika dobila okenske zavese? Za koga so izdelali prvo Plečnikovo svečo?
Slovenska kultura je občasno prisotna tudi na Kitajskem. Te dni svojo turnejo v Šanghaju in Pekingu pričenja pianist in glasbeni producent Tine Grgurević-Bowrain, lani sta v Šanghaju gostovali razstavi o svetovni popotnici Almi Karlin in arhitektu Jožetu Plečniku. Z njegovim delom se veliko ukvarja tudi profesorica Wanli Mo, s katero sta se na Kitajskem srečala Maj Valerij in Luka Hvalc.
Slovenska kultura je občasno prisotna tudi na Kitajskem. Te dni svojo turnejo v Šanghaju in Pekingu pričenja pianist in glasbeni producent Tine Grgurević-Bowrain, lani sta v Šanghaju gostovali razstavi o svetovni popotnici Almi Karlin in arhitektu Jožetu Plečniku. Z njegovim delom se veliko ukvarja tudi profesorica Wanli Mo, s katero sta se na Kitajskem srečala Maj Valerij in Luka Hvalc.
V sklopu letošnjega vseslovenskega srečanja Dobrodošli doma!, ki ga gosti evropska prestolnica kulture Nova Gorica/Gorica, je bil junijski petek v znamenju predstavitve Slovenske globalne poslovne povezave ter debate o podjetniških priložnostih, globalnih trendih, vizijahm mreženju in konkurenčnosti. O tem, kaj se je dogajalo, nam je s prizorišča poročala Mojca Delač ter pred radijski mikrofon povabila dva udeleženca, ki sta pripotovala od zelo daleč. Priporočamo v posluh!
V sklopu letošnjega vseslovenskega srečanja Dobrodošli doma!, ki ga gosti evropska prestolnica kulture Nova Gorica/Gorica, je bil junijski petek v znamenju predstavitve Slovenske globalne poslovne povezave ter debate o podjetniških priložnostih, globalnih trendih, vizijahm mreženju in konkurenčnosti. O tem, kaj se je dogajalo, nam je s prizorišča poročala Mojca Delač ter pred radijski mikrofon povabila dva udeleženca, ki sta pripotovala od zelo daleč. Priporočamo v posluh!
Politik za nadstrankarsko povezovanje Založnik pomembnih starejših slovenskih besedil Obmejni tabori za spodbujanje narodne zavesti Najimenitnejša stavba na Trgu francoske revolucije v Ljubljani, ki so ga uredili na prostoru nekdanjih srednjeveških križevniških mestnih vrat je kompleks križevniškega samostana. Križniki, člani nemškega viteškega reda, so bili ustanovljeni v Palestini leta 1190 za oskrbovanje romarjev in bolnikov, pozneje pa tudi za obrambo svetih krajev. Začeli so kot špitalska bratovščina, nato pa so se preoblikovali v viteški red in prevzeli pravila templjarjev. Na slovensko ozemlje so prišli leta 1210 v obrambo proti Ogrom ter na Vzhodnem Štajerskem in v Veliki Nedelji ustanovili postojanki, imenovani komenda. V Ljubljani so se naselili leta 1268. Na območju križniških samostanskih stavb, ki so nastale v drugi polovici 16. stoletja in bile pozneje še večkrat prenovljene, je tudi več dvorišč. Ta je sredi prejšnjega stoletja preoblikoval takrat že osemdesetletni arhitekt Jože Plečnik. Uredil jih je dekorativno izredno bogato, saj je vanje vključil različne arhitekturne elemente iz podrtih ljubljanskih hiš. Samostanski vrt ob južnem obzidju so po njegovih načrtih preuredili v letno gledališče. Preureditev posameznih delov križevniškega samostana je bilo Plečnikovo največje delo po vojni in hkrati tudi njegovo zadnje delo. Poletno gledališče Križanke, ki po ocenah velja za najlepše ljubljansko koncertno prizorišče, so odprli na današnji dan pred 70 leti (1955).
Politik za nadstrankarsko povezovanje Založnik pomembnih starejših slovenskih besedil Obmejni tabori za spodbujanje narodne zavesti Najimenitnejša stavba na Trgu francoske revolucije v Ljubljani, ki so ga uredili na prostoru nekdanjih srednjeveških križevniških mestnih vrat je kompleks križevniškega samostana. Križniki, člani nemškega viteškega reda, so bili ustanovljeni v Palestini leta 1190 za oskrbovanje romarjev in bolnikov, pozneje pa tudi za obrambo svetih krajev. Začeli so kot špitalska bratovščina, nato pa so se preoblikovali v viteški red in prevzeli pravila templjarjev. Na slovensko ozemlje so prišli leta 1210 v obrambo proti Ogrom ter na Vzhodnem Štajerskem in v Veliki Nedelji ustanovili postojanki, imenovani komenda. V Ljubljani so se naselili leta 1268. Na območju križniških samostanskih stavb, ki so nastale v drugi polovici 16. stoletja in bile pozneje še večkrat prenovljene, je tudi več dvorišč. Ta je sredi prejšnjega stoletja preoblikoval takrat že osemdesetletni arhitekt Jože Plečnik. Uredil jih je dekorativno izredno bogato, saj je vanje vključil različne arhitekturne elemente iz podrtih ljubljanskih hiš. Samostanski vrt ob južnem obzidju so po njegovih načrtih preuredili v letno gledališče. Preureditev posameznih delov križevniškega samostana je bilo Plečnikovo največje delo po vojni in hkrati tudi njegovo zadnje delo. Poletno gledališče Križanke, ki po ocenah velja za najlepše ljubljansko koncertno prizorišče, so odprli na današnji dan pred 70 leti (1955).
Pred študijem ga je zanimalo strojništvo, pa tudi literatura. Gospod Marko Nemec Pečjak se je vendarle odločil za prvo in tako postal prvi strojni inženir, ki je leta 1968 napisal diplomo na računalniku. Ima večdesetletne izkušnje iz podpore projektnemu menedžmentu. Od rok pa mu ne gre le strokovno pisanje, ljubezen do literature je ostala, rad piše poezijo. Lani pa se je odločil sodelovati na natečaju Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije, v okviru naslova Zgodbe mojega kraja so sodelujoči pisali o prvi ljubezni. "Dedek in babica" je naslov zgodbe Marka Nemca Pečjaka, ki se je uvrstila med deset najboljših. Gospoda Nemca Pečjaka je na pogovor povabila Lucija Fatur.
Pred študijem ga je zanimalo strojništvo, pa tudi literatura. Gospod Marko Nemec Pečjak se je vendarle odločil za prvo in tako postal prvi strojni inženir, ki je leta 1968 napisal diplomo na računalniku. Ima večdesetletne izkušnje iz podpore projektnemu menedžmentu. Od rok pa mu ne gre le strokovno pisanje, ljubezen do literature je ostala, rad piše poezijo. Lani pa se je odločil sodelovati na natečaju Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije, v okviru naslova Zgodbe mojega kraja so sodelujoči pisali o prvi ljubezni. "Dedek in babica" je naslov zgodbe Marka Nemca Pečjaka, ki se je uvrstila med deset najboljših. Gospoda Nemca Pečjaka je na pogovor povabila Lucija Fatur.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Jaroslav Skrušný je vrhunski prevajalec iz češčine in francoščine. Z njim se bomo pogovarjali o zgodovini odnosov med Slovenijo in Češko ter tudi Češkoslovaško. V ospredju pogovora bodo prav tako Plečnik, ki je prenavljal Hradčane, velikan slovenskega filma František Čap, Vaclav Havel pa literarni velikan Milan Kundera. Skrušny je med drugim izvrsten poznavalec slovenske literature ter pronicljiv opazovalec aktualnega družbenega dogajanja. Kot nekdanji sodelavec Nove revije ter urednik v Kulturnem in umetniškem programu naše hiše je več kot le pozoren gledalec naših programov, zato bo z njim zanimivo spregovoriti o naši novi igrani nadaljevanki Takšno je življenje. Voditelj: Edvard Žitnik
Jaroslav Skrušný je vrhunski prevajalec iz češčine in francoščine. Z njim se bomo pogovarjali o zgodovini odnosov med Slovenijo in Češko ter tudi Češkoslovaško. V ospredju pogovora bodo prav tako Plečnik, ki je prenavljal Hradčane, velikan slovenskega filma František Čap, Vaclav Havel pa literarni velikan Milan Kundera. Skrušny je med drugim izvrsten poznavalec slovenske literature ter pronicljiv opazovalec aktualnega družbenega dogajanja. Kot nekdanji sodelavec Nove revije ter urednik v Kulturnem in umetniškem programu naše hiše je več kot le pozoren gledalec naših programov, zato bo z njim zanimivo spregovoriti o naši novi igrani nadaljevanki Takšno je življenje. Voditelj: Edvard Žitnik
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Japonci obožujejo Evropo, ker je polna starih stavb. Na Japonskem jih zaradi pogostih potresov skorajda ni, pravi Čiaki Šimizu iz Tokia. Večkrat nagrajeno multidisciplinarno japonsko umetnico je pri nas zelo navdušil Jože Plečnik. V Ljubljani pa se, že odkar je prišla, počuti zelo domače. Predvsem zaradi prijaznih ljudi, pa tudi zaradi ljubljanskega zmaja.
Japonci obožujejo Evropo, ker je polna starih stavb. Na Japonskem jih zaradi pogostih potresov skorajda ni, pravi Čiaki Šimizu iz Tokia. Večkrat nagrajeno multidisciplinarno japonsko umetnico je pri nas zelo navdušil Jože Plečnik. V Ljubljani pa se, že odkar je prišla, počuti zelo domače. Predvsem zaradi prijaznih ljudi, pa tudi zaradi ljubljanskega zmaja.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
V oddaji sodelujejo: ansambel Zeme, Mladi asi, Krimski lisjaki, Meh Ekspres ter Sendi. Voditelj: Andrej Hofer.
V oddaji sodelujejo: ansambel Zeme, Mladi asi, Krimski lisjaki, Meh Ekspres ter Sendi. Voditelj: Andrej Hofer.
Leta 1971 je Philip Zimbardo na Univerzi Stanford v ZDA izvedel zaporniški poskus. Študentom je dodelil vloge zapornikov in stražarjev ter poustvaril razmere, kakršne vladajo v zaporu. A te so v namišljenem zaporu v nekaj dneh postale tako nevzdržne, da so morali eksperiment predčasno prekiniti. Ta raziskava, nacistične medicinske raziskave in raziskava nezdravljenega sifilisa med temnopoltimi so primeri neetičnih raziskav. Odgovor na vprašanje, kaj je etično, se je skozi zgodovino oblikoval kot odziv na vedenje, ki ga je družba prepoznala kot nesprejemljivega. Kako v znanosti raziskujejo danes? Kakšno tveganje prinašajo tehnologije raziskovanja in kako znanstveniki varujejo podatke o udeležencih raziskav?
Leta 1971 je Philip Zimbardo na Univerzi Stanford v ZDA izvedel zaporniški poskus. Študentom je dodelil vloge zapornikov in stražarjev ter poustvaril razmere, kakršne vladajo v zaporu. A te so v namišljenem zaporu v nekaj dneh postale tako nevzdržne, da so morali eksperiment predčasno prekiniti. Ta raziskava, nacistične medicinske raziskave in raziskava nezdravljenega sifilisa med temnopoltimi so primeri neetičnih raziskav. Odgovor na vprašanje, kaj je etično, se je skozi zgodovino oblikoval kot odziv na vedenje, ki ga je družba prepoznala kot nesprejemljivega. Kako v znanosti raziskujejo danes? Kakšno tveganje prinašajo tehnologije raziskovanja in kako znanstveniki varujejo podatke o udeležencih raziskav?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Očala za sledenje pogledu so v raziskavah dragoceno orodje. Razkrivajo, kam usmerjamo pozornost, kako obremenjen je naš kognitivni sistem in kako sledimo vsebini. A hkrati odpirajo tudi pomembna vprašanja etike in varovanja podatkov. Čeprav lahko nekatera ljudstva, kot so tradicionalni Inuiti, preživijo skoraj brez vlaknin, to pri številnih vrstah živali ni mogoče.
Očala za sledenje pogledu so v raziskavah dragoceno orodje. Razkrivajo, kam usmerjamo pozornost, kako obremenjen je naš kognitivni sistem in kako sledimo vsebini. A hkrati odpirajo tudi pomembna vprašanja etike in varovanja podatkov. Čeprav lahko nekatera ljudstva, kot so tradicionalni Inuiti, preživijo skoraj brez vlaknin, to pri številnih vrstah živali ni mogoče.
V preteklosti so raziskovalci izvedli veliko neetičnih poskusov. Danes raziskovanje poteka popolnoma drugače, etika je vgrajena v temelje raziskave. Tak je primer raziskovanja slovenskega javnega mnenja.
V preteklosti so raziskovalci izvedli veliko neetičnih poskusov. Danes raziskovanje poteka popolnoma drugače, etika je vgrajena v temelje raziskave. Tak je primer raziskovanja slovenskega javnega mnenja.
Petkova večerna oddaja z voditeljem Andrejem Hoferjem se osredotoča na slovensko narodno-zabavno, ljudsko in zabavno glasbo. Namenjena je tako mlajšim kot starejšim generacijam, osrednja nit oddaje pa so ustvarjalci, pevci, pevke, skupine in avtorji, ki oblikujejo domačo glasbeno sceno ter jo bogatijo s svojo popularnostjo in prepoznavnostjo.
Petkova večerna oddaja z voditeljem Andrejem Hoferjem se osredotoča na slovensko narodno-zabavno, ljudsko in zabavno glasbo. Namenjena je tako mlajšim kot starejšim generacijam, osrednja nit oddaje pa so ustvarjalci, pevci, pevke, skupine in avtorji, ki oblikujejo domačo glasbeno sceno ter jo bogatijo s svojo popularnostjo in prepoznavnostjo.
Usoda enega najbogatejših Slovencev med obema vojnama Satirik, ki je dražil oblast Raziskovalec slovenske plesne tradicije Ko je bila leta 1919 ustanovljena slovenska univerza, je nekdanja deželna študijska knjižnica prevzela tudi naloge osrednje univerzitetne knjižnice. Za potrebe razvijajoče se univerze pa je bila knjižnica, ki je imela samo 18 čitalniških mest, seveda premajhna. Tako so po dolgem pregovarjanju in nabiranju denarja na današnji dan leta 1936 začeli graditi novo univerzitetno knjižnico v Ljubljani. Načrte zanjo je izdelal arhitekt Jože Plečnik, slovesno odprtje pa je bilo pet let pozneje, tik pred italijansko zasedbo Ljubljane. Narodna in univerzitetna knjižnica je eno najpomembnejših Plečnikovih del posvetne arhitekture v Sloveniji.
Usoda enega najbogatejših Slovencev med obema vojnama Satirik, ki je dražil oblast Raziskovalec slovenske plesne tradicije Ko je bila leta 1919 ustanovljena slovenska univerza, je nekdanja deželna študijska knjižnica prevzela tudi naloge osrednje univerzitetne knjižnice. Za potrebe razvijajoče se univerze pa je bila knjižnica, ki je imela samo 18 čitalniških mest, seveda premajhna. Tako so po dolgem pregovarjanju in nabiranju denarja na današnji dan leta 1936 začeli graditi novo univerzitetno knjižnico v Ljubljani. Načrte zanjo je izdelal arhitekt Jože Plečnik, slovesno odprtje pa je bilo pet let pozneje, tik pred italijansko zasedbo Ljubljane. Narodna in univerzitetna knjižnica je eno najpomembnejših Plečnikovih del posvetne arhitekture v Sloveniji.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
V oddaji vas seznanjamo z nacionalno platformo za izposojo elektronskih knjig - Cobbiselo, ki je dobrodošla tudi za izposojo pri Slovencih po svetu, ki so včlanjeni v ljubljanski NUK, predstavljamo pa tudi zbirko knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu v Narodni in univerzitetni knjižnici. Predstavljamo tudi novo knjigo s področja migracij z naslovom Slovenske selitve v socializmu, gostimo francistko in sociologinjo kulture iz Ajdovščine Kajo Pečnik, ki že trinajst let biva v Veliki Britaniji, v Londonu pa med drugim vodi tudi slovenski pevski zbor, pogovarjali pa smo se tudi z mlado krajinsko arhitektko Zalo Dimc, ki si je izkušnje iz svojega delovnega področja nabirala na Danskem.
V oddaji vas seznanjamo z nacionalno platformo za izposojo elektronskih knjig - Cobbiselo, ki je dobrodošla tudi za izposojo pri Slovencih po svetu, ki so včlanjeni v ljubljanski NUK, predstavljamo pa tudi zbirko knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu v Narodni in univerzitetni knjižnici. Predstavljamo tudi novo knjigo s področja migracij z naslovom Slovenske selitve v socializmu, gostimo francistko in sociologinjo kulture iz Ajdovščine Kajo Pečnik, ki že trinajst let biva v Veliki Britaniji, v Londonu pa med drugim vodi tudi slovenski pevski zbor, pogovarjali pa smo se tudi z mlado krajinsko arhitektko Zalo Dimc, ki si je izkušnje iz svojega delovnega področja nabirala na Danskem.
Predstavljamo koncert za abonma Same mogočne skladbe Slovenske filharmonije z naslovom Tihi vplivnež in dva festivala, ki sta minuli teden zaznamovala glasbeno dogajanje v Kopru, festival Aegis Carminis in festival Kitarika. V Ljubljani smo obiskali zadnji letošnji koncert iz cikla Plečnik in a capella, na katerem se je predstavil odlični zbor Vikra iz Trsta, navdušil je tudi ponedeljkov koncert cikla Harmonia Concertans – Stara glasba na Novem trgu. V Ajdovščini so prvič pripravili Mednarodno pevsko tekmovanje Rajko Koritnik, v oddaji predstavljamo dogodek in nagrajence, pogledali pa smo tudi na tuje operne odre, v Hrvaškem narodnem gledališču v Zagrebu so novo operno sezono začeli z uprizoritvijo Norme Vincenza Bellinija.
Predstavljamo koncert za abonma Same mogočne skladbe Slovenske filharmonije z naslovom Tihi vplivnež in dva festivala, ki sta minuli teden zaznamovala glasbeno dogajanje v Kopru, festival Aegis Carminis in festival Kitarika. V Ljubljani smo obiskali zadnji letošnji koncert iz cikla Plečnik in a capella, na katerem se je predstavil odlični zbor Vikra iz Trsta, navdušil je tudi ponedeljkov koncert cikla Harmonia Concertans – Stara glasba na Novem trgu. V Ajdovščini so prvič pripravili Mednarodno pevsko tekmovanje Rajko Koritnik, v oddaji predstavljamo dogodek in nagrajence, pogledali pa smo tudi na tuje operne odre, v Hrvaškem narodnem gledališču v Zagrebu so novo operno sezono začeli z uprizoritvijo Norme Vincenza Bellinija.
Letos mineva 150 let od rojstva Jožeta Plečnika, gotovo enega najbolj genialnih umetnikov v slovenskem prostoru pa tudi – kakor je lani poleti dokazal vpis njegovih del v Ljubljani na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine – enega največjih svetovnih arhitektov 20. stoletja. Toda: kdaj natanko je Plečnik postal Plečnik? Kdaj in v kakšnih okoliščinah je našel svoj resnični izraz, svojo prepoznavno govorico? Kako se je, skratka, iz »zgolj« talentiranega arhitekta preobrazil v pravega vizionarja? – Naš znameniti umetnostni zgodovinar, dr. France Stele, je bil prepričan, da se je ključen premik v arhitektovem razvoju zgodil med letoma 1898 in 1899, ko je Plečnik odšel na študijsko potovanje po Italiji in si od blizu ogledal osupljivo stavbno in urbanistično dediščino Apeninskega polotoka. A kako je to mogoče? Kako je možno, da je soočenje s stoletja staro arhitekturo romanike, gotike, renesanse in baroka Plečniku pomagalo odkriti arhitekturno govorico, ki je, kot se je navsezadnje pokazalo, ustrezala 20. stoletju, sicer razvpitemu po zagrizenem zaziranju v prihodnost, zaziranju k vsemu radikalno novemu? – V odgovor na to vprašanje je Stele pred pol stoletja objavil knjigo Arhitekt Jože Plečnik v Italiji, knjigo, ki so jo s predgovorom umetnostnega zgodovinarja in našega vodilnega »plečnikoslovca«, dr. Petra Krečiča, pred nedavnim ponatisnili pri založbi Beletrina. Zato smo v tokratnem Kulturnem fokusu odgovor na vprašanje, kdaj in kako je Plečnik postal Plečnik, iskali prav v pogovoru z dr. Krečičem. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Skica za spomenik Gutenbergu, ki jo je Plečnik izdelal še v študentskih letih (Goran Dekleva)
Letos mineva 150 let od rojstva Jožeta Plečnika, gotovo enega najbolj genialnih umetnikov v slovenskem prostoru pa tudi – kakor je lani poleti dokazal vpis njegovih del v Ljubljani na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine – enega največjih svetovnih arhitektov 20. stoletja. Toda: kdaj natanko je Plečnik postal Plečnik? Kdaj in v kakšnih okoliščinah je našel svoj resnični izraz, svojo prepoznavno govorico? Kako se je, skratka, iz »zgolj« talentiranega arhitekta preobrazil v pravega vizionarja? – Naš znameniti umetnostni zgodovinar, dr. France Stele, je bil prepričan, da se je ključen premik v arhitektovem razvoju zgodil med letoma 1898 in 1899, ko je Plečnik odšel na študijsko potovanje po Italiji in si od blizu ogledal osupljivo stavbno in urbanistično dediščino Apeninskega polotoka. A kako je to mogoče? Kako je možno, da je soočenje s stoletja staro arhitekturo romanike, gotike, renesanse in baroka Plečniku pomagalo odkriti arhitekturno govorico, ki je, kot se je navsezadnje pokazalo, ustrezala 20. stoletju, sicer razvpitemu po zagrizenem zaziranju v prihodnost, zaziranju k vsemu radikalno novemu? – V odgovor na to vprašanje je Stele pred pol stoletja objavil knjigo Arhitekt Jože Plečnik v Italiji, knjigo, ki so jo s predgovorom umetnostnega zgodovinarja in našega vodilnega »plečnikoslovca«, dr. Petra Krečiča, pred nedavnim ponatisnili pri založbi Beletrina. Zato smo v tokratnem Kulturnem fokusu odgovor na vprašanje, kdaj in kako je Plečnik postal Plečnik, iskali prav v pogovoru z dr. Krečičem. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Skica za spomenik Gutenbergu, ki jo je Plečnik izdelal še v študentskih letih (Goran Dekleva)
Dediščina Plečnikove arhitekture niso le stavbe, ki jih je zasnoval, temveč predvsem svetovi, ki so jih njegova dela odpirala. Čeprav je kot arhitekt črpal iz preteklosti, se je vizionarsko spogledoval s prihodnostjo. Eden od vrhuncev letošnjega Plečnikovega leta bo razstava Plečnik: metropola, kraj, vrt, ki bo od danes na ogled v Mestnem muzeju Ljubljana. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka, vir: www.mgml.si
Dediščina Plečnikove arhitekture niso le stavbe, ki jih je zasnoval, temveč predvsem svetovi, ki so jih njegova dela odpirala. Čeprav je kot arhitekt črpal iz preteklosti, se je vizionarsko spogledoval s prihodnostjo. Eden od vrhuncev letošnjega Plečnikovega leta bo razstava Plečnik: metropola, kraj, vrt, ki bo od danes na ogled v Mestnem muzeju Ljubljana. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka, vir: www.mgml.si
Tatjana Plevnik je dokazala svojo pisateljsko odličnost že s prvo pripovedno zbirko Vabe; v zbirki je že diskretno napovedala svojo najnovejšo knjigo Pišmeuk, s podnaslovom Prišepnica za kreativno pisanje (objavljeno pri Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti). V knjigi je objavila vrsto primerov in sugestij za vse, ki pišejo oziroma bi radi pisali (avtorica nagovarja predvsem avtorice), hkrati pa se v največji možni meri zaveda, da ne ustvarja dogme, recepta za blede kopije. Da premore precejšnjo mero humorja in distance, zgoščeno ponazori tudi poglavje z naslovom Navodila za sabotažo literarne delavnice (ki so lahko berljiva tudi kot namigi za življenje). Več o Pišmeuku in še marsičem pove Tatjana Plevnik v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Tatjana Plevnik je dokazala svojo pisateljsko odličnost že s prvo pripovedno zbirko Vabe; v zbirki je že diskretno napovedala svojo najnovejšo knjigo Pišmeuk, s podnaslovom Prišepnica za kreativno pisanje (objavljeno pri Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti). V knjigi je objavila vrsto primerov in sugestij za vse, ki pišejo oziroma bi radi pisali (avtorica nagovarja predvsem avtorice), hkrati pa se v največji možni meri zaveda, da ne ustvarja dogme, recepta za blede kopije. Da premore precejšnjo mero humorja in distance, zgoščeno ponazori tudi poglavje z naslovom Navodila za sabotažo literarne delavnice (ki so lahko berljiva tudi kot namigi za življenje). Več o Pišmeuku in še marsičem pove Tatjana Plevnik v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Prepišno uredništvo, festival bralne kulture, letos poteka s podnaslovom Prizme poezije. Festival pri LUD Literatura prirejajo že dvanajstič, da bodo v središče postavili poezijo, pa so se letos odločili, ker pravijo, da se naš literarni prostor lahko pohvali z velikim številom kvalitetnih pesnic in pesnikov. Pred mikrofon smo povabili eno izmed organizatoric, Veroniko Šoster. Oglašamo pa se tudi iz Cannesa, kjer še do konca tedna poteka filmski festival. Kot pravi Ingrid Kovač Brus, ki spremlja festival, ta letos že od začetka ponuja uravnotežen program, brez izrazitega favorita, med francoskimi novinarji pa je največ navdušenja nad filmom Emilia Perez sicer enega najbolj izstopajočih francoskih režiserjev ta hip – Jacquesa Audiarda. Predstavljamo tudi razstavo o Jožetu Plečniku, ki je na ogled v Beogradu.
Prepišno uredništvo, festival bralne kulture, letos poteka s podnaslovom Prizme poezije. Festival pri LUD Literatura prirejajo že dvanajstič, da bodo v središče postavili poezijo, pa so se letos odločili, ker pravijo, da se naš literarni prostor lahko pohvali z velikim številom kvalitetnih pesnic in pesnikov. Pred mikrofon smo povabili eno izmed organizatoric, Veroniko Šoster. Oglašamo pa se tudi iz Cannesa, kjer še do konca tedna poteka filmski festival. Kot pravi Ingrid Kovač Brus, ki spremlja festival, ta letos že od začetka ponuja uravnotežen program, brez izrazitega favorita, med francoskimi novinarji pa je največ navdušenja nad filmom Emilia Perez sicer enega najbolj izstopajočih francoskih režiserjev ta hip – Jacquesa Audiarda. Predstavljamo tudi razstavo o Jožetu Plečniku, ki je na ogled v Beogradu.
Knjiga Korespondencija 1932.–1956. je neprecenljiv vir za raziskovanje odnosa med arhitektom Jožetom Plečnikom in bosanskim frančiškanom, fra Josipom Markušićem. Njuno dopisovanje se je začelo, ko je Markušić leta 1931 postal župnik v Beogradu, kjer so frančiškani po Plečnikovih načrtih že gradili cerkev sv. Antona. Sodelovanje pri gradnji je bilo začetek dolgega prijateljstva teh dveh ljudi s sorodnim občutkom za lépo in sveto.
Knjiga Korespondencija 1932.–1956. je neprecenljiv vir za raziskovanje odnosa med arhitektom Jožetom Plečnikom in bosanskim frančiškanom, fra Josipom Markušićem. Njuno dopisovanje se je začelo, ko je Markušić leta 1931 postal župnik v Beogradu, kjer so frančiškani po Plečnikovih načrtih že gradili cerkev sv. Antona. Sodelovanje pri gradnji je bilo začetek dolgega prijateljstva teh dveh ljudi s sorodnim občutkom za lépo in sveto.
Obzorja duha je oddaja o veri in verujočih. V njej spremljamo dogodke v velikih verstvih doma in po svetu. Veliko pozornost namenjamo avtohtonima verskima skupnostima Katoliški in Evangeličanski cerkvi. Posamezna oddaja prinaša: poročila o najnovejših dogodkih v Sloveniji in svetu, kjer čim celoviteje poskušamo osvetliti prireditve, dejavnosti in ustanove, ki pomembno sooblikujejo religiozno polje v Sloveniji, spremljamo umetniške stvaritve (knjige, glasba, razstave likovnih del) z religiozno tematiko, občasno pripravimo "temo tedna". Z različnimi prispevki spregovorimo o družbeni in socialni razsežnosti vernosti ter spremljamo dialog med religijami, pozorni smo na etična vprašanja in področje človekovih pravic. Oddaja je sestavljena iz prispevkov različnih zvrsti (reportaže, poročila, feljtoni), ki jih povezuje moderatorka v studiu. Občasno v studiu gostimo različne goste.
Obzorja duha je oddaja o veri in verujočih. V njej spremljamo dogodke v velikih verstvih doma in po svetu. Veliko pozornost namenjamo avtohtonima verskima skupnostima Katoliški in Evangeličanski cerkvi. Posamezna oddaja prinaša: poročila o najnovejših dogodkih v Sloveniji in svetu, kjer čim celoviteje poskušamo osvetliti prireditve, dejavnosti in ustanove, ki pomembno sooblikujejo religiozno polje v Sloveniji, spremljamo umetniške stvaritve (knjige, glasba, razstave likovnih del) z religiozno tematiko, občasno pripravimo "temo tedna". Z različnimi prispevki spregovorimo o družbeni in socialni razsežnosti vernosti ter spremljamo dialog med religijami, pozorni smo na etična vprašanja in področje človekovih pravic. Oddaja je sestavljena iz prispevkov različnih zvrsti (reportaže, poročila, feljtoni), ki jih povezuje moderatorka v studiu. Občasno v studiu gostimo različne goste.
Na Koroškem smo spoznavali prašičerejo, ki je del verige od "vil do vilic", saj ima družina Lečnik štiri mesnice in gostilno. meso pa prodajajo tudi Šaleški KGZ in v javne zavode.
Na Koroškem smo spoznavali prašičerejo, ki je del verige od "vil do vilic", saj ima družina Lečnik štiri mesnice in gostilno. meso pa prodajajo tudi Šaleški KGZ in v javne zavode.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kakšen odnos je imel najslovitejši slovenski arhitekt do Boga, kako ga je razumel in doživljal? Vera in duhovnost sta imeli pomemben vpliv tudi na njegova delo in ustvarjanje. Odnos do cerkve pa se je kazal skozi njegovo družinsko rodbino. Arhitekta Jožeta Plečnika bomo tako spoznali globoko intimno z duhovnimi komponentami. Gost v oddaji je dober poznavalec Plečnika, župnik v Ribnici mag. Anton Berčan.
Kakšen odnos je imel najslovitejši slovenski arhitekt do Boga, kako ga je razumel in doživljal? Vera in duhovnost sta imeli pomemben vpliv tudi na njegova delo in ustvarjanje. Odnos do cerkve pa se je kazal skozi njegovo družinsko rodbino. Arhitekta Jožeta Plečnika bomo tako spoznali globoko intimno z duhovnimi komponentami. Gost v oddaji je dober poznavalec Plečnika, župnik v Ribnici mag. Anton Berčan.
Kje so danes tehnologije XR (navidezne, obogatene in razširjene resničnosti) z gledišča razvoja? Katere so nevarnosti in izzivi? Kje so nove tehnologije že uporabljene, kaj lahko z njimi pridobimo in zakaj so dobrodošle v šolstvu? Slovenski projekt TeachXR odpira vrata v prihodnost izobraževanja. Učiteljem ponuja usposabljanje in javno dostopna gradiva, s katerimi lahko pripravljajo interaktivne učne vsebine. Projekt predstavljajo Klemen Pečnik, vsebinski vodja in koordinator projekta, Žana Juvan s Fakultete za elektrotehniko, Marija Absec iz Laboratorija za računalniško grafiko in multimedije Fakultete za računalništvo in informatiko, Mirjam Oblak z Ministrstva za vzgojo in izobraževanje in Jasmina Mihelak Zupančič, direktorica in ravnateljica Šolskega centra Slovenske Konjice - Zreče. Moderatorka predstavitve in okrogle mize je Eva Pečnik.
Kje so danes tehnologije XR (navidezne, obogatene in razširjene resničnosti) z gledišča razvoja? Katere so nevarnosti in izzivi? Kje so nove tehnologije že uporabljene, kaj lahko z njimi pridobimo in zakaj so dobrodošle v šolstvu? Slovenski projekt TeachXR odpira vrata v prihodnost izobraževanja. Učiteljem ponuja usposabljanje in javno dostopna gradiva, s katerimi lahko pripravljajo interaktivne učne vsebine. Projekt predstavljajo Klemen Pečnik, vsebinski vodja in koordinator projekta, Žana Juvan s Fakultete za elektrotehniko, Marija Absec iz Laboratorija za računalniško grafiko in multimedije Fakultete za računalništvo in informatiko, Mirjam Oblak z Ministrstva za vzgojo in izobraževanje in Jasmina Mihelak Zupančič, direktorica in ravnateljica Šolskega centra Slovenske Konjice - Zreče. Moderatorka predstavitve in okrogle mize je Eva Pečnik.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Danes predstavljamo zbirko kratke proze Tatjane Plevnik, z naslovom VABE. Zbirka VABE vsebuje 30 zgodb, vsaka preseneti z novo temo, marsikatera tudi z izvirnim načinom. Na nekatere teme avtorica že prej namiguje v svojih vzporednih zapisih, saj ti mestoma delujejo tudi kot uvodi k zgodbam, ki jim sledijo. Tatjana Plevnik s svojimi zgodbami izstopa iz široke množice pišočih, ki se kalijo na literarnih delavnicah, prav zato, ker željo po pisanju in sam proces nastajanja zgodb racionalno razčlenjuje in razlaga. In ko tako proučuje analizira ter za svoje ugotovitve in sklepanja išče argumente pri uveljavljenih pisateljicah in pisateljih, vzporedno ves čas piše. Poznavalka pravil za nastanek dobre zgodbe jih včasih zavestno krši in se pri tem neskončno zabava. Zato lahko sklepamo, da si kdaj pa kdaj dovoli, da jo vodi božanski navdih, ne da bi se pri tem kakor koli in kadar koli omejevala.
Danes predstavljamo zbirko kratke proze Tatjane Plevnik, z naslovom VABE. Zbirka VABE vsebuje 30 zgodb, vsaka preseneti z novo temo, marsikatera tudi z izvirnim načinom. Na nekatere teme avtorica že prej namiguje v svojih vzporednih zapisih, saj ti mestoma delujejo tudi kot uvodi k zgodbam, ki jim sledijo. Tatjana Plevnik s svojimi zgodbami izstopa iz široke množice pišočih, ki se kalijo na literarnih delavnicah, prav zato, ker željo po pisanju in sam proces nastajanja zgodb racionalno razčlenjuje in razlaga. In ko tako proučuje analizira ter za svoje ugotovitve in sklepanja išče argumente pri uveljavljenih pisateljicah in pisateljih, vzporedno ves čas piše. Poznavalka pravil za nastanek dobre zgodbe jih včasih zavestno krši in se pri tem neskončno zabava. Zato lahko sklepamo, da si kdaj pa kdaj dovoli, da jo vodi božanski navdih, ne da bi se pri tem kakor koli in kadar koli omejevala.
Mariborski mestni svetniki so na zadnji dopisni seji potrdili nekaj investicijskih projektov, med njimi je največji razširitev in obnova ceste v Limbušu. Gre za lokalno cesto ob potoku Blažovnica, ki povezuje središče Limbuša z gosto poseljenimi zaselki. Dogradil se bo tudi pločnik, saj se bankine zaradi bližine hudournika hitro posegajo.
Mariborski mestni svetniki so na zadnji dopisni seji potrdili nekaj investicijskih projektov, med njimi je največji razširitev in obnova ceste v Limbušu. Gre za lokalno cesto ob potoku Blažovnica, ki povezuje središče Limbuša z gosto poseljenimi zaselki. Dogradil se bo tudi pločnik, saj se bankine zaradi bližine hudournika hitro posegajo.
Piše: Ana Hancock Bereta: Iztok Ilich in Eva Longyka Marušič. Tatjana Plevnik, po izobrazbi pedagoginja, se je v svoji karieri ukvarjala s izobraževanjem. S pisanjem je začela po upokojitvi. Od leta 2016 je zmagala na natečajih LUD Literatura, KUD Sodobnost, AirBeletrina in programa Ars. Zbirka kratke proze Vabe je njena prva knjižna izdaja. Že podnaslov Zbirka nepovezanih zgodb, v kateri vsaka stoji in pade samo zaradi svojih zaslug pove, da gre za zbirko samostojnih zgodb, ki jih je avtorica zasnovala z veliko mero kritičnosti, ironije in samoironije kot nekakšne literarne eksperimente. In res je vsaka zgodba kot bitje zase, celo eksotično bitje, ki ga je avtorica zasnovala in postavila na ogled, radovedno, kakšne poti bo ubralo v notranjih svetovih bralk. Ženski spol ni izbran naključno, saj avtorica nagovarja skoraj izključno žensko bralstvo. Morda bo kakšna izmed zgodb spodbudila naključno bralko k pisanju, kot piše na samem začetku zbirke: »Branje v bistvu ni nič drugega kot vaba za pisanje, ki se sproži takoj, ko odložite knjigo. Jaz bi tole napisala čisto drugače, si rečete.« Pisanje je tu poudarjeno dialog, saj je, kot piše, »naloga vsake piske, vsaj v teoriji, da se na neki način poveže s svojim bralcem, kar je precej težko, saj mora zlepiti skupaj tri predstavne izraze: svojega avtorskega, literarne osebe in tistega idealnega, ki ga zapoveduje literatura«. Tatjana Plevnik pa se v zbirki Vabe ne nanaša le na bralstvo, temveč vstopa v tudi dialog s priznanimi literati. Sestava zbirke je v glavnem takšna: poglavju, ki govori o literarnem ustvarjanju in se neposredno nanaša na bralke, sledi zgodba, nekakšen literarni eksempel, primer, ne nujno tistega, o čemer smo ravnokar brali. Vsaka zgodba je svet zase, v katerem avtorica ustvarja različna življenja, nekatera verjetna, druga možna nekoč v prihodnosti, tako kot v apokaliptični pripovedi z naslovom Ptice, rože, drevesa, nebo, otok, morje, polno rib, ki je del skupine treh zgodb pod skupnim naslovom Znanstvena fantastika. Za nekatere zgodbe se celo zdi, da bi jih avtorica lahko doživela, morda najbolj očitno zgodbi Jasnovidni pesnik in Slovo od hoochie mame, ki govorita o družabni sceni leta 68' in Radiu Študent, kjer je avtorica v tistem obdobju v resnici delala. A to niti ni pomembno, saj tudi izpovedna literatura nastane na »križišču med spominom na resnično izkušnjo in njeno literarno ubeseditvijo«. Če so nekatere zgodbe bolj ali manj blizu tistemu, kar si bralstvo predstavlja, da se je avtorici morda v večji ali manjši meri tudi zgodilo, so druge vaja v možnem nekoč v prihodnosti, v fantastičnem, ki se prevesi v čisto znanstveno fantastiko, ali v raziskovanju psihologije posameznikov z družbenega roba, kot je na primer srce parajoča Let's shoot the moon, v kateri je za vedno zapečatena usoda vseh vpletenih: »Turoben večer je, navaden večer nesrečnega dne, ko bo mlad moški, pred katerim je še skoraj vse življenje, povzročil nesrečo.« Pogosti so tudi nepričakovani obrati na koncu zgodb. Literarni subjekti so vsi do zadnjega tako verjetni, da je vsaka zgodba okno v drug do podrobnosti izdelan svet. Vsak pripovedovalec in tudi literarni lik govori s sebi primernim jezikom, bodisi knjižnim jezikom ali slengom, prilagojen je tudi besedni zaklad, kar je najbolj očitno v sopostavitvi sodnika in njegove nedojemljive soproge v Čebulni sodbi. Menjavanje perspektiv je namreč eno izmed prapočel ustvarjalnosti. Nekatere zgodbe so eksperimentalne tudi po obliki, na primer Sto razlag pustote in Sedeminpetdeset poklonov družini očeta in mame, kjer je ob naštevanju pomenov vsak primer nastavek za gradnjo zgodbe. Enako bi lahko dejali tudi za celotno zbirko, saj je vsaka zgodba le nastavek za možne zgodbe, ki bi lahko sledile iz nje. Vabe Tatjane Plevnik so tako res vaba za pisanje.
Piše: Ana Hancock Bereta: Iztok Ilich in Eva Longyka Marušič. Tatjana Plevnik, po izobrazbi pedagoginja, se je v svoji karieri ukvarjala s izobraževanjem. S pisanjem je začela po upokojitvi. Od leta 2016 je zmagala na natečajih LUD Literatura, KUD Sodobnost, AirBeletrina in programa Ars. Zbirka kratke proze Vabe je njena prva knjižna izdaja. Že podnaslov Zbirka nepovezanih zgodb, v kateri vsaka stoji in pade samo zaradi svojih zaslug pove, da gre za zbirko samostojnih zgodb, ki jih je avtorica zasnovala z veliko mero kritičnosti, ironije in samoironije kot nekakšne literarne eksperimente. In res je vsaka zgodba kot bitje zase, celo eksotično bitje, ki ga je avtorica zasnovala in postavila na ogled, radovedno, kakšne poti bo ubralo v notranjih svetovih bralk. Ženski spol ni izbran naključno, saj avtorica nagovarja skoraj izključno žensko bralstvo. Morda bo kakšna izmed zgodb spodbudila naključno bralko k pisanju, kot piše na samem začetku zbirke: »Branje v bistvu ni nič drugega kot vaba za pisanje, ki se sproži takoj, ko odložite knjigo. Jaz bi tole napisala čisto drugače, si rečete.« Pisanje je tu poudarjeno dialog, saj je, kot piše, »naloga vsake piske, vsaj v teoriji, da se na neki način poveže s svojim bralcem, kar je precej težko, saj mora zlepiti skupaj tri predstavne izraze: svojega avtorskega, literarne osebe in tistega idealnega, ki ga zapoveduje literatura«. Tatjana Plevnik pa se v zbirki Vabe ne nanaša le na bralstvo, temveč vstopa v tudi dialog s priznanimi literati. Sestava zbirke je v glavnem takšna: poglavju, ki govori o literarnem ustvarjanju in se neposredno nanaša na bralke, sledi zgodba, nekakšen literarni eksempel, primer, ne nujno tistega, o čemer smo ravnokar brali. Vsaka zgodba je svet zase, v katerem avtorica ustvarja različna življenja, nekatera verjetna, druga možna nekoč v prihodnosti, tako kot v apokaliptični pripovedi z naslovom Ptice, rože, drevesa, nebo, otok, morje, polno rib, ki je del skupine treh zgodb pod skupnim naslovom Znanstvena fantastika. Za nekatere zgodbe se celo zdi, da bi jih avtorica lahko doživela, morda najbolj očitno zgodbi Jasnovidni pesnik in Slovo od hoochie mame, ki govorita o družabni sceni leta 68' in Radiu Študent, kjer je avtorica v tistem obdobju v resnici delala. A to niti ni pomembno, saj tudi izpovedna literatura nastane na »križišču med spominom na resnično izkušnjo in njeno literarno ubeseditvijo«. Če so nekatere zgodbe bolj ali manj blizu tistemu, kar si bralstvo predstavlja, da se je avtorici morda v večji ali manjši meri tudi zgodilo, so druge vaja v možnem nekoč v prihodnosti, v fantastičnem, ki se prevesi v čisto znanstveno fantastiko, ali v raziskovanju psihologije posameznikov z družbenega roba, kot je na primer srce parajoča Let's shoot the moon, v kateri je za vedno zapečatena usoda vseh vpletenih: »Turoben večer je, navaden večer nesrečnega dne, ko bo mlad moški, pred katerim je še skoraj vse življenje, povzročil nesrečo.« Pogosti so tudi nepričakovani obrati na koncu zgodb. Literarni subjekti so vsi do zadnjega tako verjetni, da je vsaka zgodba okno v drug do podrobnosti izdelan svet. Vsak pripovedovalec in tudi literarni lik govori s sebi primernim jezikom, bodisi knjižnim jezikom ali slengom, prilagojen je tudi besedni zaklad, kar je najbolj očitno v sopostavitvi sodnika in njegove nedojemljive soproge v Čebulni sodbi. Menjavanje perspektiv je namreč eno izmed prapočel ustvarjalnosti. Nekatere zgodbe so eksperimentalne tudi po obliki, na primer Sto razlag pustote in Sedeminpetdeset poklonov družini očeta in mame, kjer je ob naštevanju pomenov vsak primer nastavek za gradnjo zgodbe. Enako bi lahko dejali tudi za celotno zbirko, saj je vsaka zgodba le nastavek za možne zgodbe, ki bi lahko sledile iz nje. Vabe Tatjane Plevnik so tako res vaba za pisanje.
Zbirka kratkih zgodb Tatjane Plevnik z naslovom Vabe (Litera, 2023) vsebuje trideset kratkih in kratkih kratkih zgodb. Kaj je njihov skupni imenovalec? Pisateljica je nekoliko dvomila, da obstaja, zato je zgodbe sešila v celoto s kratkimi uvodi v posamezno zgodbo ali skupinico zgodb. Toda njeni uvodi, metateksti odigrajo še kako pomembno vlogo - so namreč še kako prepričljiv zagovor branja in ustvarjanja. Po drugi strani pa se v zgodbah Tatjane Plevnik vseeno razkriva skupni imenovalec, naj so zgodbe kratke ali dolge – zgodbe so zelo zgoščene in z dobrimi konci, predvsem pa se zgodba razlikuje od zgodbe, zato je njihova morebitna rdeča nič raznovrstnost. Med zgodbami v zbirki, ki ima simpatičen in samozavesten podnaslov Zbirka nepovezanih zgodb, v kateri vsaka stoji in pade samo zaradi svojih zaslug, izstopa tudi Vaja v zgoščevanju. Saj veste: udeleženka literarne delavnice popravlja in popravlja zgodbo do popolnosti, ki se skriva v vseh tako in drugače okleščenih zgodbah. Več o zbirki in zgodbah in še marsičem pove pisateljica v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.
Zbirka kratkih zgodb Tatjane Plevnik z naslovom Vabe (Litera, 2023) vsebuje trideset kratkih in kratkih kratkih zgodb. Kaj je njihov skupni imenovalec? Pisateljica je nekoliko dvomila, da obstaja, zato je zgodbe sešila v celoto s kratkimi uvodi v posamezno zgodbo ali skupinico zgodb. Toda njeni uvodi, metateksti odigrajo še kako pomembno vlogo - so namreč še kako prepričljiv zagovor branja in ustvarjanja. Po drugi strani pa se v zgodbah Tatjane Plevnik vseeno razkriva skupni imenovalec, naj so zgodbe kratke ali dolge – zgodbe so zelo zgoščene in z dobrimi konci, predvsem pa se zgodba razlikuje od zgodbe, zato je njihova morebitna rdeča nič raznovrstnost. Med zgodbami v zbirki, ki ima simpatičen in samozavesten podnaslov Zbirka nepovezanih zgodb, v kateri vsaka stoji in pade samo zaradi svojih zaslug, izstopa tudi Vaja v zgoščevanju. Saj veste: udeleženka literarne delavnice popravlja in popravlja zgodbo do popolnosti, ki se skriva v vseh tako in drugače okleščenih zgodbah. Več o zbirki in zgodbah in še marsičem pove pisateljica v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.
Razstava »Plečnik in sveto« razkriva, da slovenski arhitekt Jože Plečnik ni bil le mojster monumentalne arhitekture, temveč tudi izjemen oblikovalec sakralnih predmetov. Na razstavi bo na ogled 33 izbranih predmetov (kelihov, monštranc, ciborijev in zakramentarijev), najlepših primerkov iz mojstrovega velikega opusa, ki jih sicer hranijo slovenske cerkve. »Tema oblikovanja sakralnih predmetov je v opusu sodobnih arhitektov in oblikovalcev precej izjemna in tu je Plečnik ustvaril v svetovnem merilu nekaj enkratnega, tako po številu izdelkov kot tudi po njihovi kakovosti in izvirnosti,« je ob njenem odprtju v Vatikanskih muzejih izpostavil Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane. V tokratni oddaji pa se nam bodo v studiu pridružili veliki Plečnikovi poznavalci: Ana Porok, kustosinja razstave in Plečnikove hiše, dr. Peter Krečič ter dr. Tomaž Jurca. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Razstava »Plečnik in sveto« razkriva, da slovenski arhitekt Jože Plečnik ni bil le mojster monumentalne arhitekture, temveč tudi izjemen oblikovalec sakralnih predmetov. Na razstavi bo na ogled 33 izbranih predmetov (kelihov, monštranc, ciborijev in zakramentarijev), najlepših primerkov iz mojstrovega velikega opusa, ki jih sicer hranijo slovenske cerkve. »Tema oblikovanja sakralnih predmetov je v opusu sodobnih arhitektov in oblikovalcev precej izjemna in tu je Plečnik ustvaril v svetovnem merilu nekaj enkratnega, tako po številu izdelkov kot tudi po njihovi kakovosti in izvirnosti,« je ob njenem odprtju v Vatikanskih muzejih izpostavil Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane. V tokratni oddaji pa se nam bodo v studiu pridružili veliki Plečnikovi poznavalci: Ana Porok, kustosinja razstave in Plečnikove hiše, dr. Peter Krečič ter dr. Tomaž Jurca. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Hiša Kranjske sivke sredi Višnje Gore se ponaša z enimi bolj inovativni nastanitev v podobi čebeljega satovja, vse bolj pa postaja tudi center slovenskega čebelarstva. Izpostavljamo digitalizirano dediščino velikega mojstra Jožeta Plečnika, ki se odlično vklaplja v analogne turistične produkte. V Prekmurju se je odprla nova Hiša prekmurske gibanice in galerija avtohtonih vin. Preverili pa smo tudi, kako se bo v prihodnjih letih obnavljal eden naših najstarejših gradov Grad Podčetrtek, ki je nekdaj stal ob stari državni meji, ob reki Sotli, nasproti Hrvaške oziroma Ogrske.
Hiša Kranjske sivke sredi Višnje Gore se ponaša z enimi bolj inovativni nastanitev v podobi čebeljega satovja, vse bolj pa postaja tudi center slovenskega čebelarstva. Izpostavljamo digitalizirano dediščino velikega mojstra Jožeta Plečnika, ki se odlično vklaplja v analogne turistične produkte. V Prekmurju se je odprla nova Hiša prekmurske gibanice in galerija avtohtonih vin. Preverili pa smo tudi, kako se bo v prihodnjih letih obnavljal eden naših najstarejših gradov Grad Podčetrtek, ki je nekdaj stal ob stari državni meji, ob reki Sotli, nasproti Hrvaške oziroma Ogrske.
Miklavž Komelj: Med, Tatjana Plevnik Vabe, Alma Karlin: Peš po domačih krajih, Goran Starčević: Digitalna doba in novi barbari. Recenzije so napisali Tonja Jelen, Ana Hancock, Iztok Ilich in Marija Švajncer.
Miklavž Komelj: Med, Tatjana Plevnik Vabe, Alma Karlin: Peš po domačih krajih, Goran Starčević: Digitalna doba in novi barbari. Recenzije so napisali Tonja Jelen, Ana Hancock, Iztok Ilich in Marija Švajncer.
Veliko dni z oznako »mednarodni« ali »svetovni« dan, ki jih obeležujemo po vsem svetu, ima globok pomen, pogosto nas takšni dnevi osveščajo o posebej občutljivih temah. So pa tudi takšni, ki nam narišejo nasmeh na ustnice, recimo Mednarodni dan vpisovanja z velikimi črkami – oziroma International Caps lock day, za ljubitelje računalniških šeg, ki ga obeležujemo 22. oktobra. Vsi vemo, da ima elektronska in spletna komunikacija pravila, prav tako kot osebna komunikacija iz oči v oči. In velike črke v takšni komunikaciji pomenijo, da na nekoga kričimo. Kar ni lepo. Kaj pa je v takšni komunikaciji lepo in tudi prav zelo dobro ve Simona Lečnik Očko, svetovalka in mentorica na področju sodobnega bontona. Na klepet jo je ob tem hecnem mednarodnem dnevu povabila Nataša Benčič.
Veliko dni z oznako »mednarodni« ali »svetovni« dan, ki jih obeležujemo po vsem svetu, ima globok pomen, pogosto nas takšni dnevi osveščajo o posebej občutljivih temah. So pa tudi takšni, ki nam narišejo nasmeh na ustnice, recimo Mednarodni dan vpisovanja z velikimi črkami – oziroma International Caps lock day, za ljubitelje računalniških šeg, ki ga obeležujemo 22. oktobra. Vsi vemo, da ima elektronska in spletna komunikacija pravila, prav tako kot osebna komunikacija iz oči v oči. In velike črke v takšni komunikaciji pomenijo, da na nekoga kričimo. Kar ni lepo. Kaj pa je v takšni komunikaciji lepo in tudi prav zelo dobro ve Simona Lečnik Očko, svetovalka in mentorica na področju sodobnega bontona. Na klepet jo je ob tem hecnem mednarodnem dnevu povabila Nataša Benčič.