Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
A Plečnik-emlékév kapcsán a lendvai művelődési ház előcsarnokában vándorkiállítás tekinthető meg a neves szlovéniai építész Prágához köthető munkásságáról Jože Plečnik és Prága címmel. V Plečnikovem spominskem letu si je v preddverju kulturnega doma mogoče ogledati potujočo razstavo, povezano s praškim delovanjem znanega slovenskega arhitekta, ki nosi naslov Plečnik in Praga.
Jože Plečnik és Prága a címe annak a kiállításnak, amit tegnap délután nyitott meg Juraj Chmiel, a Cseh Köztársaság szlovéniai nagykövete a lendvai színház- és hangversenyterem előcsarnokában Ivan Koncuttal, Lendva Község megbízott polgármesterével együtt. A kiállítás szeptember 30-áig lesz megtekinthető.
Antonio Saccone intervista Blaž Peršin, Direttore dell'Ente dei musei e delle gallerie di Lubiana, a proposito dell'interessante mostra "Plečnik; metropoli, luogo, giardino", esposta presso il Mestni Muzej - Museo della città di Lubiana, fino al 12 Febbraio 2023 (CALLE DEGLI ORTI GRANDI, 25.7.2022).
Marking this year's 150th anniversary of the birth of Slovenian architect Jože Plečnik, Plečnik's city bus came to life in Ljubljana at the end of July. The bus in black disguise displaying Plečnik's portrait and his signature will be encouraging passengers to discover Plečnik's attractions near the stations of the otherwise regular city line for 150 days until mid December.
Antonio Saccone intervista Ana Miklavž dello studio Kabinet 01: partendo dall'anniversario dei 150 anni dalla nascita dell'architetto sloveno Jože Plečnik, si è parlato di design (CALLE DEGLI ORTI GRANDI, 11.7.2022).
Dediščina Plečnikove arhitekture niso le stavbe, ki jih je zasnoval, temveč predvsem svetovi, ki so jih njegova dela odpirala. Čeprav je kot arhitekt črpal iz preteklosti, se je vizionarsko spogledoval s prihodnostjo. Eden od vrhuncev letošnjega Plečnikovega leta bo razstava Plečnik: metropola, kraj, vrt, ki bo od danes na ogled v Mestnem muzeju Ljubljana. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka, vir: www.mgml.si
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
V Plečnikovem letu, ko praznujemo 150. obletnico arhitektovega rojstva, je mogoče spoznavati Plečnikovo delo na dveh razstavah starih fotografij. V Mali galeriji Cankarjevega doma so odprli razstavo Plečnikova Ljubljana na starih fotografijah, ki je nastala v sodelovanju z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje. V Slovenskem etnografskem muzeju pa je na ogled razstava Zlata doba Plečnikove arhitekture.Foto: Vekoslav Kramarič / arhiv SEM
Letos mineva 150 let od rojstva Jožeta Plečnika, gotovo enega najbolj genialnih umetnikov v slovenskem prostoru pa tudi – kakor je lani poleti dokazal vpis njegovih del v Ljubljani na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine – enega največjih svetovnih arhitektov 20. stoletja. Toda: kdaj natanko je Plečnik postal Plečnik? Kdaj in v kakšnih okoliščinah je našel svoj resnični izraz, svojo prepoznavno govorico? Kako se je, skratka, iz »zgolj« talentiranega arhitekta preobrazil v pravega vizionarja? – Naš znameniti umetnostni zgodovinar, dr. France Stele, je bil prepričan, da se je ključen premik v arhitektovem razvoju zgodil med letoma 1898 in 1899, ko je Plečnik odšel na študijsko potovanje po Italiji in si od blizu ogledal osupljivo stavbno in urbanistično dediščino Apeninskega polotoka. A kako je to mogoče? Kako je možno, da je soočenje s stoletja staro arhitekturo romanike, gotike, renesanse in baroka Plečniku pomagalo odkriti arhitekturno govorico, ki je, kot se je navsezadnje pokazalo, ustrezala 20. stoletju, sicer razvpitemu po zagrizenem zaziranju v prihodnost, zaziranju k vsemu radikalno novemu? – V odgovor na to vprašanje je Stele pred pol stoletja objavil knjigo Arhitekt Jože Plečnik v Italiji, knjigo, ki so jo s predgovorom umetnostnega zgodovinarja in našega vodilnega »plečnikoslovca«, dr. Petra Krečiča, pred nedavnim ponatisnili pri založbi Beletrina. Zato smo v tokratnem Kulturnem fokusu odgovor na vprašanje, kdaj in kako je Plečnik postal Plečnik, iskali prav v pogovoru z dr. Krečičem. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Skica za spomenik Gutenbergu, ki jo je Plečnik izdelal še v študentskih letih (Goran Dekleva)
Jože Plečnik a 20. századi szlovén építészet legnagyobb alakja. Építészeti remekművei nemcsak Szlovéniában, hanem Bécsben és Prágában is fellelhetők. A sokoldalú művész 150 éve Ljubljanában született. Emlékére Szlovéniában a 2022-es esztendőt Plečnik-emlékévvé nyilvánították. Jože Plečnik je ikona slovenske arhitekture 20. stoletja. Njegovih arhitekturnih mojstrovin ne najdemo le v Sloveniji, temveč tudi na Dunaju in v Pragi. Vsestranski umetnik se je rodil v Ljubljani pred 150 leti. V spomin nanj je bilo leto 2022 v Sloveniji razglašeno za leto arhitekta Jožeta Plečnika.
Kakšen odnos je imel najslovitejši slovenski arhitekt do Boga, kako ga je razumel in doživljal? Vera in duhovnost sta imeli pomemben vpliv tudi na njegova delo in ustvarjanje. Odnos do cerkve pa se je kazal skozi njegovo družinsko rodbino. Arhitekta Jožeta Plečnika bomo tako spoznali globoko intimno z duhovnimi komponentami. Gost v oddaji je dober poznavalec Plečnika, župnik v Ribnici mag. Anton Berčan.
Ob 150. obletnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika spoznavamo mojstrovo osebnost, ki sicer ostaja v senci njegovega dela, a je vendarle ključna za njegovo razumevanje. Njegovo človeško plat osvetljujejo pisma, ki so se ohranila v lepem številu in so prava zakladnica mojstrovih misli, stališč in čustev, tudi trenutkov igrivosti in nežnosti. V njih spoznavamo odnose z bratoma, sodelavci in prijatelji, pa tudi z damami, ki so zaznamovale njegovo življenje. V sodelovanju s Plečnikovo hišo v Ljubljani, ki na Plečnikov rojstni dan obiskovalcem na stežaj odpira svoja vrata, smo radijske vsebine pospremili s kratkim videom, ki ponuja pogled v mojstrov dom v Trnovem. S tem želimo vsem poslušalcem, ki njegovega doma ne morejo obiskati, ponuditi priložnost, da vanj vendarle pokukajo. Muzeju in galerijam mesta Ljubljana, ki s Plečnikovo hišo upravlja in kustosinji Ani Porok se za gostoljubje najlepše zahvaljujemo.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Jože Plečnik ni bil le osebno globoko verujoč kristjan, ki se je odvračal od blišča sveta in vodil poudarjeno skromno, celo asketsko življenje, ampak je – v širokem loku od kozmopolitske Prage do podeželske Bogojine – tudi vneto projektiral nove in prenavljal stare cerkve ter oblikoval prelepe kelihe in monštrance. Pravijo celo, da naj bi njegova sakralna dela že v dvajsetih in tridesetih letih minulega stoletja daljnovidno napovedovala bolj demokratično-občestvenega duha drugega vatikanskega koncila. V tej luči najbrž ni presenetljivo, da so nekateri duhovniki in laični intelektualci, »plečnikologi«, pred dobrim desetletjem predlagali, da bi Plečnika Cerkev tudi uradno beatificirala. Toda proces se je očitno zataknil. Zakaj neki le? – Dr. Luka Vidmar, literarni in umetnostni zgodovinar ter raziskovalec na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, je v intrigantni razpravi, ki jo je lani objavil v mednarodnem znanstvenem zborniku Great Immortality (se pravi: Velika nesmrtnost), opozoril, da umetnikov, ki jih pri delu sicer neizpodbitno navdihuje evangeljsko sporočilo, nikoli ni bilo lahko povzdigniti v vrste svetnikov. Če pa naj bo proces umetnikove beatifikacije vendarle uspešen, tedaj ga mora, je še dodal Vidmar, zavzeto podpirati tudi širša nacionalno-politična skupnost, iz katere dotični ustvarjalec prihaja. V tem smislu pa naj bi bil Plečnik v očeh Slovenk in Slovencev vendarle manj vreden čaščenja oziroma podpore od kakega Prešerna ali Cankarja, za katera smo pač prepričani, da sta v svojih delih bolj kakor kdorkoli drug ujela oziroma izrazila bistvo slovenstva. Na tem mestu se očitno zastavljata dve tehtni, daljnosežni vprašanji: zakaj, po eni strani, umetniško ustvarjanje ne predstavlja dobro uhojene smeri na poti do katoliškega svetništva in čemu se, po drugi plati, zdi, da arhitekturo, tudi Plečnikovo, v slovenskem kulturnem panteonu postavljamo nižje od književnosti? – Odgovora smo iskali v tokratnih Glasovih svetov, ko smo pred mikrofonom gostili prav dr. Luko Vidmarja. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: cerkev sv. Mihaela na Barju v Črni vasi pri Ljubljani, zgrajena po Plečnikovih načrtih v letih 1937-39 (Goran Dekleva)
Jože Plečnik je zaradi svojega edinstvenega pristopa vzor in navdih na različnih področjih. Na predelavi klasičnih form in povezavi tradicije in modernizma je združeval staro in novo, njegovo povezovanje svetov pa je še posebej zanimivo pri spomenikih NOB. Čeprav je povojna oblast želela prekiniti predvojne, še posebno krščanske vsebine, se to v Plečnikovih spomenikih ne kaže. Tudi tukaj je mojster povezal na prvi pogled nezdružljivo. Kako so Plečnikovi spomeniki obravnavali oba svetova in ali v njegovem delu lahko najdemo vzor za naš svet? Gost oddaje je arhitekt Andrej Hrausky.
Kot uvod v praznovanje 150. obletnice rojstva našega velikega arhitekta Jožeta Plečnika v letu 2022 sta avtorja kustos za novejšo zgodovino v Mestnem muzeju Ljubljana Blaž Vurnik in priznan slovenski stripar Zoran Smiljanić ustvarila biografski strip o Jožetu Plečniku, ki nosi naslov Plečnik in pika. Pred tem sta že uspešno sodelovala pri nastajanju stripa Spomini in sanje Kristine B, Ljubljana 1941–1945 ter pri večkrat nagrajenem stripu Ivan Cankar: podobe iz življenja. "Ustvarila sva stripovsko pripoved in ne strokovne interpretacije Plečnikove umetniške in arhitekturne zapuščine."– Blaž Vurnik
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Jože Plečnik se je rodil, 23.1. 1872. Mesto njegove rojstne hiše označuje kamniti steber ob Slovenski cesti, poleg stanovanskega naselja Ferantov vrt. Plečnik kot otrok ni veliko obljubljal, bil naj bi len, ni se rad učil, tudi šolanje v gimnaziji je opustil. Nato je delal v očetovi mizarski delavnici in se izučil za umetnostnega mizarja. Odločilno je bilo njegovo srečanje z arhitektom Otom Wagnerjem, pri katerem je na Dunaju postal eden njegovih najboljših diplomantov. Bil je samosvoj, takšna je bila tudi njegova pot v arhitekturi. Med slovenskimi umetniki ga lahko postavimo ob bok Francetu Prešernu. Plečnikova dela so manj prisotna v širši slovenski zavesti kot pesnikova in ravno zato je vlada letošnje leto, ko mineva 150 let od njegovega rojstva, razglasila za Plečnikovo. Po vsej državi se bodo vse leto zvrstili dogodki, ki bodo osvetlili velikega arhitekta iz sodobnejše perspektive in ga približali širši javnosti. Na vrednost njegovih del nas lahko opomni tudi nedavni vpis na UNESCOV seznam svetovne in kulturne dediščine. Mojster je pač imel to vizijo, da naredi arhitekturo, ki bo prepoznavna tudi čez 500 let, je povedal arhitekt Janez Koželj. Foto: BoBo.
Krajši informativni prispevki iz področja kulture.
Letošnje zasedanje Odbora za svetovno dediščino Unesca poteka pod predsedovanjem Kitajske, težko pričakovano odločitev o vpisu Plečnikovih izbranih del na Unescov seznam kulturne dediščine pa so sprejeli včeraj. Izbor del, vpisanih na seznam, zajema sedem sestavnih delov: vodno os mesta (nabrežja Ljubljanice z mostovi od Trnovskega pristana do Zapornic) in Trnovski most, kopensko os (Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda), ureditev arheološkega parka (Rimski zid), kompleks mesta mrtvih (Plečnikove Žale – Vrt vseh svetih) ter cerkvi v ruralnem (sv. Mihaela v Črni vasi) in delavskem predmestju (sv. Frančiška Asiškega v Šiški). Nominacijo Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka je pod vodstvom ministrstva za kulturo koordiniral Muzej za arhitekturo in oblikovanje. V oceni nominacije so pri Mednarodnem svetu za spomenike in spomeniška območja zapisali, da je Plečnik v nasprotju s sočasnim modernizmom ustvarjal na podlagi povsem drugačnih arhitekturnih izhodišč, pri tem pa v ospredje postavljal kakovosten javni prostor, ki ga je z večjimi in manjšimi popravki dopolnil ter povezal v niz trgov, parkov, ulic, sprehajališč, mostov in javnih objektov z mislijo na človekovo individualno izkušnjo. Pojavile pa so se že prve kritike na račun nominacije: v časopisu Dnevnik recimo kritično pišejo o strokovni skupini, ki je pripravljala kandidaturo in ki se je pri izbiri del »v velikem loku« izognila Plečnikovemu stadionu. Na njegovem mestu in v neposredni okolici si Družba Bežigrajski športni park namreč že od leta 2007 prizadeva zgraditi poslovno-trgovsko-hotelski kompleks.
Likovno podobo člankov o radijskih igrah na spletni strani Ars so junija zasnovali kustosi Muzeja in galerij mesta Ljubljane - Plečnikova hiša. Po idejni zasnovi in pobudi režiserja in redaktorja Klemna Markovčiča je nastala virtualna galerija. Kolaž fotografij Matevža Paternostra je del izbora za razstavo Ljubljana, mesto s Plečnikovim podpisom, ki je bila leta 2020 predstavljena na Jakopičevem sprehajališču ljubljanskega parka Tivoli.
Likovno podobo člankov o radijskih igrah na spletni strani Ars so junija zasnovali kustosi Muzeja in galerij mesta Ljubljane – Plečnikova hiša. Po idejni zasnovi in pobudi režiserja in redaktorja Klemna Markovčiča je nastala virtualna galerija. Kolaž fotografij Matevža Paternostra je del izbora za razstavo Ljubljana, mesto s Plečnikovim podpisom, ki je bila leta 2020 predstavljena na Jakopičevem sprehajališču ljubljanskega parka Tivoli..
Nel corso della 44° riunione annuale del Comitato per il patrimonio mondiale dell'UNESCO -svoltasi a Fuzhou in Cina- una serie di opere architettoniche realizzate da Jože Plečnik a Lubiana è stata aggiunta all'elenco dei beni culturali di importanza mondiale.
L'UNESCO ha inserito nel proprio patrimonio culturale anche le opere di Plečnik realizzate a Lubiana. Antonio Saccone ne ha parlato con Matteo Bocelli di www.sloveniatour.si (CALLE DEGLI ORTI GRANDI, 2.8.2021).
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
V oddaji Glasbeni utrip bomo govorili o novem koncertnem ciklu Plečnik & a cappella, koncu Festivala Tartini, obiskali pa smo tudi festival sodobne glasbe Kogojevi dnevi, kjer je nastopil pianist Aleksander Gadžijev. V oddaji tudi napovedujemo začetek sezone v Cankarjevem domu in festival stare glasbe Flores Musicae, ki ga je umetniško vodil lutnjist Bor Zuljan. Avgusta je izdal svojo prvo zgoščenko z naslovom Dowland: A Fancy, ki je septembra prejela prestižno nagrado diapason d'or francoske revije za klasično glasbo Diapason.
Med bogatim arhivskim gradivom, ki ga hranita Narodna in univerzitetna knjižnica ter Muzej in galerije mesta Ljubljane, se je našla tudi korespondenca med duhovnikom in pisateljem Franom Saleškim Finžgarjem in arhitektom Jožetom Plečnikom. Gre za posebno pričevanje o dolgoletnem prijateljstvu in sosedskih odnosih dveh pomebnih figur, ki sta sooblikovali slovensko duhovno in kulturno zgodovino.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Krajši informativni prispevki iz področja kulture.
Ob letošnjem Dermotovem letu v Kropi se bomo spomnili slovitega tenorista Antona Dermote, ki je bil štiri desetletja član Dunajske državne opere in profesor na Visoki šoli za glasbo, obenem pa spoznali še druga dva brata - Leopolda in Gašperja, ki sta bila tudi uspešna tenorista. Prvi je nastopal po različnih opernih gledališčih v Avstriji, Nemčiji in Švici pod umetniškim imenom Leo Cordes, nato pa se vrnil v Kropo, kjer je bil upravitelj Kovaškega muzeja, drugi pa je bil solist ljubljanske Opere in dolgoletni član Slovenskega okteta. Tako kot Anton Dermota je tudi arhitekt Jože Plečnik deloval na Dunaju, največ arhitekturnih biserov pa je zasnoval v Ljubljani, kar je spodbudilo organizatorja koncertov Nika Houško, da zasnuje cikel z naslovom Plečnik & a capella z različnimi vokalnimi zasedbami po najbolj zanimivih Plečnikovih ambientih v Ljubljani. Ob tem bomo spoznali tudi Plečnikov odnos do glasbe in pa nekaj do zdaj manj znanih detajlov iz sakralnih in drugih Plečnikovih objektov v Ljubljani, med drugim tudi iz njegovega domovanja. Avtorica oddaje: Darja Korez Korenčan
Prihodnji teden bo minilo 149 let od rojstva slovitega arhitekt, oblikovalec in urbanist svetovnega slovesa Jožeta Plečnika, ki je sledi svoje ustvarjalnosti zapustil v Ljubljani, na Dunaju, v Pragi, pa tudi v prekmurski Bogojini. Prav bogojinski sledi bomo v rubriki Staneta Kocutarja namenili osrednjo pozornost ….
Jože Plečnik je v začetku 20. stoletja ustvarjal na Dunaju, v Pragi, pozneje pa tudi v Ljubljani in drugje na ozemlju tedanje kraljevine Jugoslavije: v Bosni, Dalmaciji, Beogradu in Zagrebu. Prav tam je pred stotimi leti nastala tudi prva monografija, posvečena njegovemu delu. Izšla je pri založbi Ćelap i Popovac, napisal pa jo je hrvaški umetnostni zgodovinar Kosta Strajnić, ki je promoviral največje umetnike kraljevine SHS. V predgovoru h knjigi, ki vključuje 82 reprodukcij arhitektovih del, je med drugim zapisal, da je Plečnik največji jugoslovanski arhitekt. Ob stoletnici izida monografije, ki vključuje pregled njegovih religioznih del, umetnosti vrta, interierjev in seveda arhitekture, sta jo v slovenščino prevedla Ajda Bračič in Matevž Granda.
Krajši informativni prispevki iz področja kulture.
Zgodbo sosedov Plečnika in Finžgarja bi danes, ko se tako radi obdajamo z ograjami in zapiramo vsak v svoj mali svet, težko spisali. Seveda igra v njej glavno vlogo ograja ali bolje ograja, ki je nikoli ni bilo. Iz dobrih sosedskih odnosov ja nastalo iskreno prijateljstvo in plodno sodelovanje.
Zgodovinar Blaž Vurnik in stripar Zoran Smiljanić, ki sta svoje ustvarjalne moči že združevala, sta se tokrat osredotočila na življenje arhitekta Jožeta Plečnika. Njegovo bližajočo se 150-letnico rojstva sta napovedala z novim stripom Plečnik in pika, v katerem ta na svojo preteklost pogleda s prvoosebne perspektive. V zgodovino se ozira tudi nova radijska igra, ki jo bomo premierno slišali nocoj na programu Ars. ''Kot se za škotsko igro Macbeth Williama Shakespearea spodobi, smo ustvarili mračno zvočno pokrajino, ki poslušalcu omogoča intimen spopad z dramsko materijo. Še kako aktualna je ta zgodba o brutalnem boju za oblast, ki ne izbira sredstev'' o njej pove režiser Klemen Markovčič. V Svetu kulture tudi o koncertu v Komornem studiu, ki ga bo izvedla uveljavljena slovenska flavtistka na kljunastih flavtah Mateja Bajt – tega bomo prav tako lahko slišali na valovih Arsa. In še o začetku mednarodnega festivala sodobnega plesa – CoFestivalu danes. Foto: izrez naslovnice stripa Plečnik in pika avtorjev Blaža Vurnika in Zorana Smiljanića, MGML
Le creazioni dell'architetto Jože Plečnik si ergono in numerose città europee. Egli ha caratterizzato la capitale slovena a tal punto da essere denominata la »Lubiana di Plečnik«. Anche la sua casa, a Trnovo, è considerata una perla architettonica del ventesimo secolo. Non è solo un semplice museo, ma anche un importante Centro Studi.
Močno, zaupno prijateljstvo med sosedoma, velikima Slovencema - duhovnikom in pisateljem Franom Saleškim Finžgarjem ter arhitektom Jožetom Plečnikom - ki je pogosto preraslo tudi v kreativno sodelovanje ob Finžgarjevem pisateljskem in uredniškem delu ter sprotnih cerkvenih obveznostih, je resnično trdno in neskaljeno trajalo vse do Plečnikove smrti. Plečnik je svoje arhitekturno poslanstvo vedno utemeljeval z vero v Boga, zato mu je sosedstvo z uglednim župnikom Finžgarjem gotovo imponiralo, saj je bil tudi sam frančiškanski tretjerednik. Ohranjena korespondenca, ki je del Finžgarjeve zapuščine v Rokopisni zbirki NUK, dokumentirano priča o njunih trdnih odnosih. Tako je nastala in se v oktobru tudi otvorila razstava v Plečnikovi hiši - Finžgar in Plečnik: Prijateljstvo brez meja. Njen avtor Marijan Rupert iz Narodne in univerzitetne knjižnice ter kustosinja razstave in Plečnikove hiše Ana Porok sta tokratna gosta oddaje Glasovi svetov, v kateri se bomo s podrobnostmi spustili v zgodbo tega več 30 let trajajočega, iskrenega in ustvarjalnega prijateljstva obeh mojstrov.Voditeljica in avtorica oddaje je Liana Buršič
Močno, zaupno prijateljstvo med sosedoma, velikima Slovencema - duhovnikom in pisateljem Franom Saleškim Finžgarjem ter arhitektom Jožetom Plečnikom - ki je pogosto preraslo tudi v kreativno sodelovanje ob Finžgarjevem pisateljskem in uredniškem delu ter sprotnih cerkvenih obveznostih, je resnično trdno in neskaljeno trajalo vse do Plečnikove smrti. Plečnik je svoje arhitekturno poslanstvo vedno utemeljeval z vero v Boga, zato mu je sosedstvo z uglednim župnikom Finžgarjem gotovo imponiralo, saj je bil tudi sam frančiškanski tretjerednik. Ohranjena korespondenca, ki je del Finžgarjeve zapuščine v Rokopisni zbirki NUK, dokumentirano priča o njunih trdnih odnosih. Tako je nastala in se v oktobru tudi otvorila razstava v Plečnikovi hiši - Finžgar in Plečnik: Prijateljstvo brez meja. Njen avtor Marijan Rupert iz Narodne in univerzitetne knjižnice ter kustosinja razstave in Plečnikove hiše Ana Porok sta tokratna gosta oddaje Glasovi svetov, v kateri se bomo s podrobnostmi spustili v zgodbo tega več 30 let trajajočega, iskrenega in ustvarjalnega prijateljstva obeh mojstrov.Voditeljica in avtorica oddaje je Liana Buršič
The World Heritage Committee on Wednesday decided that all of Ljubljana's landmarks designed by architect Jože Plečnik, will be included in UNESCO's World Heritage List. More in today's Spotlight! Photo: MGML
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Razstava »Plečnik in sveto« razkriva, da Jože Plečnik ni bil le mojster monumentalne arhitekture, temveč tudi izjemen oblikovalec sakralnih predmetov. Na razstavi je na ogled 33 izbranih predmetov (kelihov, monštranc, ciborijev in zakramentarijev), skratka najlepših primerkov iz mojstrovega velikega opusa, ki jih sicer hranijo slovenske cerkve, samostani, nekaj tudi zasebniki. »Tema oblikovanja sakralnih predmetov je v opusu sodobnih arhitektov in oblikovalcev precej izjemna in tu je Plečnik ustvaril v svetovnem merilu nekaj enkratnega, tako po številu izdelkov kot tudi po njihovi kakovosti in izvirnosti,« je ob njenem odprtju v Vatikanskih muzejih izpostavil Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane. Plečnikovo liturgično posodje je v sobani na vhodu v galerijo Pinacoteca Vaticana, v kateri so na ogled dela Tiziana, Raphaela, Leonarda denimo, doživelo občudovanje obiskovalcev. V tokratni oddaji pa odstiramo tudi mojstrovo pojmovanje svetega, umetnosti pa tudi njegovo vlogo reformatorja cerkvenega prostora. Z nami bodo največji poznavalci dela in življenja Jožeta Plečnika: Ana Porok, kustosinja Plečnikove hiše, raziskovalec dr. Tomaž Jurca in umetnostni zgodovinar in kritik ter vsebinski avtor razstave “Plečnik in sveto”, dr. Peter Krečič. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Na rojstni dan arhitekta Jožeta Plečnika smo v rubriki Poglej in povej pogledali v Prago, kjer je naš sloviti mojster pustil veliko ustvarjalnih sledi – od prenove gradu Hradčani in cerkve Svetega duha do južne grajske brežine, kjer je uredil vinograd in vrt alpsko-mediteranskega rastja … Pripravlja Stane Kocutar.
Razstava »Plečnik in sveto« razkriva, da slovenski arhitekt Jože Plečnik ni bil le mojster monumentalne arhitekture, temveč tudi izjemen oblikovalec sakralnih predmetov. Na razstavi bo na ogled 33 izbranih predmetov (kelihov, monštranc, ciborijev in zakramentarijev), najlepših primerkov iz mojstrovega velikega opusa, ki jih sicer hranijo slovenske cerkve. »Tema oblikovanja sakralnih predmetov je v opusu sodobnih arhitektov in oblikovalcev precej izjemna in tu je Plečnik ustvaril v svetovnem merilu nekaj enkratnega, tako po številu izdelkov kot tudi po njihovi kakovosti in izvirnosti,« je ob njenem odprtju v Vatikanskih muzejih izpostavil Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane. V tokratni oddaji pa se nam bodo v studiu pridružili veliki Plečnikovi poznavalci: Ana Porok, kustosinja razstave in Plečnikove hiše, dr. Peter Krečič ter dr. Tomaž Jurca. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Jože Plečnik je bil globoko veren človek in sakralna arhitektura mu je pomenila vrhunec, s katerim se je z ustvarjanjem približal božjemu. In čeprav ga v prvi vrsti poznamo kot velikega arhitekta, je oblikoval tudi majhne predmete, ki so bistveni prav za cerkveno liturgijo. Njegovi kelihi, moštrance, ciboriji in zakramentarij so pred dnevi pripotovali iz Vatikanskih muzejev, v katerih so bili premierno predstavljeni čez poletje in so že na ogled v Mestnem muzeju v Ljubljani, na razstavi Plečnik in sveto.
O razstavi liturgičnega posodja, ki ga je oblikoval Jože Plečenik, Andrej Hrausky, arhitekt in eden izmed najboljših poznavalcev tega našega največjega arhitekta.
