Raziskujte
Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Pet kraških občin na slovenski in dvanajst na italijanski strani meje bo združilo moči za trajnostni razvoj skupnega življenjskega prostora. Na področju turizma bi z enotnim nastopom naredili pomemben korak naprej. V oddaji tudi o tem: - Predstavniki zdravniškega sindikata Fides in vlade bodo dopoldne spet sedli za pogajalsko mizo. - S potrditvijo spremenjenega urnika ambulant družinske medicine in pediatrije si Občina Piran obeta lažje zaposlovanje zdravnikov. - Multimedijska predstava Vlak številka 1 2 3 v bodočnost poklon 120. obletnici rojstva Srečka Kosovela. - Koper se bo v četrtfinalu nogometnega pokala pomeril z Muro.
Pet kraških občin na slovenski in dvanajst na italijanski strani meje bo združilo moči za trajnostni razvoj skupnega življenjskega prostora. Na področju turizma bi z enotnim nastopom naredili pomemben korak naprej. V oddaji tudi o tem: - Predstavniki zdravniškega sindikata Fides in vlade bodo dopoldne spet sedli za pogajalsko mizo. - S potrditvijo spremenjenega urnika ambulant družinske medicine in pediatrije si Občina Piran obeta lažje zaposlovanje zdravnikov. - Multimedijska predstava Vlak številka 1 2 3 v bodočnost poklon 120. obletnici rojstva Srečka Kosovela. - Koper se bo v četrtfinalu nogometnega pokala pomeril z Muro.
V teh dneh so si zaradi včerajšnjega praznika številni vzeli krajši dopust, pred nami so zimske počitnice, mnogi pa že pogledujejo proti poletnemu oddihu.Ponudniki in destinacije so začeli intenzivneje predstavljati svoje programe, tudi na različnih sejmih. Domači turizem se je po katastrofalnih posledicah pandemije pobral, vsaj kar se tiče števila nočitev. Na drugi strani pa so se zlasti domači gostje začeli vsaj v času visoke sezone izogibati slovenskih turističnih biserov Lokalni prebivalci se vse težje spopadajo s posledicami množičnega obiska. Lahko tudi pri nas govorimo o antiturizmu, ali je usmeritev v trajnostni turizem pripeljala le do cenovne nedostopnosti za domače goste? O tem Ob osmih z Jano Apih iz Good place - Zavod Tovarna trajnostnega turizma, ki je partner Slovenske turistične organizacije v Zeleni shemi slovenskega turizma Slovenia Green.
V teh dneh so si zaradi včerajšnjega praznika številni vzeli krajši dopust, pred nami so zimske počitnice, mnogi pa že pogledujejo proti poletnemu oddihu.Ponudniki in destinacije so začeli intenzivneje predstavljati svoje programe, tudi na različnih sejmih. Domači turizem se je po katastrofalnih posledicah pandemije pobral, vsaj kar se tiče števila nočitev. Na drugi strani pa so se zlasti domači gostje začeli vsaj v času visoke sezone izogibati slovenskih turističnih biserov Lokalni prebivalci se vse težje spopadajo s posledicami množičnega obiska. Lahko tudi pri nas govorimo o antiturizmu, ali je usmeritev v trajnostni turizem pripeljala le do cenovne nedostopnosti za domače goste? O tem Ob osmih z Jano Apih iz Good place - Zavod Tovarna trajnostnega turizma, ki je partner Slovenske turistične organizacije v Zeleni shemi slovenskega turizma Slovenia Green.
Vsako zadnjo sredo v aprilu obeležujemo mednarodni dan psov vodnikov. Tako je že dobrih 35 let, odkar so leta 1989 ustanovili Mednarodno zvezo psov vodnikov in razglasili ta dan.
Vsako zadnjo sredo v aprilu obeležujemo mednarodni dan psov vodnikov. Tako je že dobrih 35 let, odkar so leta 1989 ustanovili Mednarodno zvezo psov vodnikov in razglasili ta dan.
V tokratni oddaji gostimo Andreja Tirška, upokojenega magistra elektrotehnike, vse od osnovnošolskih dni v Slovenj Gradcu zapisanega glasbi. Ob poklicu je glasbeno zorel skozi različne vokalne zasedbe s slovečimi zborovodskimi imeni … tri desetletja pa je posvetil delu v Mariborskem oktetu. Ko je sklenil to obdobje se je začelo nekaj novega. Izdal je dve pesniški zbirki, od leta 2015 piše tudi glasbo za svoje sonete in balade. Izšli so trije njegovi albumi šansonov. Zadnji nosi naslov Vinski vodnik.
V tokratni oddaji gostimo Andreja Tirška, upokojenega magistra elektrotehnike, vse od osnovnošolskih dni v Slovenj Gradcu zapisanega glasbi. Ob poklicu je glasbeno zorel skozi različne vokalne zasedbe s slovečimi zborovodskimi imeni … tri desetletja pa je posvetil delu v Mariborskem oktetu. Ko je sklenil to obdobje se je začelo nekaj novega. Izdal je dve pesniški zbirki, od leta 2015 piše tudi glasbo za svoje sonete in balade. Izšli so trije njegovi albumi šansonov. Zadnji nosi naslov Vinski vodnik.
Kolesarjenje lahko prispeva k manjšemu številu avtomobilov na naših cestah. Strateški cilj države, opredeljen v prvi nacionalni strategiji kolesarstva, je povečati uporabo koles za dnevne poti. Z zdajšnjih 250 milijonov bi jih v prihodnjih sedmih letih radi podvojili. Pogled na kolesarstvo in trajnostno mobilnost pa kaže tudi smer, kam želimo kot družba in kako snovati urbana središča. Ali obstaja način za doseganje sinergije med kolesarji in vozniki na cesti? Zadnjih pet let načrtujemo tudi državno kolesarsko omrežje, kar ni pomembno le za razvoj turizma, ampak tudi za trajnostno mobilnost. O vsem tem voditeljica Metka Pirc s sogovorniki. Gostje: Lea Rikato Ružič, predsednica Ljubljanske kolesarske mreže; Tadej Žaucer, Sektor za trajnostno mobilnost na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo; Matej Praprotnik, letošnji kolesarski župan Ljubljane Tomaž Willenpart, vodja Sektorja za investicije v ceste na Direkciji za infrastrukturo, Aleš Rupreht, Regionalna razvojna agencija za Koroško.
Kolesarjenje lahko prispeva k manjšemu številu avtomobilov na naših cestah. Strateški cilj države, opredeljen v prvi nacionalni strategiji kolesarstva, je povečati uporabo koles za dnevne poti. Z zdajšnjih 250 milijonov bi jih v prihodnjih sedmih letih radi podvojili. Pogled na kolesarstvo in trajnostno mobilnost pa kaže tudi smer, kam želimo kot družba in kako snovati urbana središča. Ali obstaja način za doseganje sinergije med kolesarji in vozniki na cesti? Zadnjih pet let načrtujemo tudi državno kolesarsko omrežje, kar ni pomembno le za razvoj turizma, ampak tudi za trajnostno mobilnost. O vsem tem voditeljica Metka Pirc s sogovorniki. Gostje: Lea Rikato Ružič, predsednica Ljubljanske kolesarske mreže; Tadej Žaucer, Sektor za trajnostno mobilnost na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo; Matej Praprotnik, letošnji kolesarski župan Ljubljane Tomaž Willenpart, vodja Sektorja za investicije v ceste na Direkciji za infrastrukturo, Aleš Rupreht, Regionalna razvojna agencija za Koroško.
Kulturni bazar je največji nacionalni medresorski projekt na področju kulturno-umetnostne vzgoje pri nas. Gre za letni enodnevni dogodek, ki je od leta 2009 naprej osrednje nacionalno strokovno usposabljanje. Leta 2014 postane tudi platforma za nacionalno mrežo koordinatorjev kulturno-umetnostne vzgoje, z letom 2017 pa je bienalno organiziran v izbrani regiji izven Ljubljane in domicilnega Cankarjevega doma, sicer izvršnega producenta projekta. S Kulturnim bazarjem je z letom 2023 partnersko pogodbo prvič sklenil tudi Radio Slovenija, s čimer je naša nacionalna radijska hiša formalno opredelila že leta zgledno medsebojno sodelovanje, s tem pa okrepila tudi svojo pedagoško dejavnost. V tokratnem Grafoskopu Nataša Bucik, Ministrstvo RS za kulturo, Nada Požar Matjašič, Ministrstvo RS za vzgojo in izobraževanje in dr. Gregor Torkar, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani v širokem kotu razmišljajo o kulturno-umetnostni vzgoji, v povečavi pa o ustvarjalnosti za trajnostni razvoj, osrednji temi Kulturnega bazarja 2023. Urednik oddaje in vodja pogovora: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Posneto v Uredništvu za kulturo, februarja 2023.
Kulturni bazar je največji nacionalni medresorski projekt na področju kulturno-umetnostne vzgoje pri nas. Gre za letni enodnevni dogodek, ki je od leta 2009 naprej osrednje nacionalno strokovno usposabljanje. Leta 2014 postane tudi platforma za nacionalno mrežo koordinatorjev kulturno-umetnostne vzgoje, z letom 2017 pa je bienalno organiziran v izbrani regiji izven Ljubljane in domicilnega Cankarjevega doma, sicer izvršnega producenta projekta. S Kulturnim bazarjem je z letom 2023 partnersko pogodbo prvič sklenil tudi Radio Slovenija, s čimer je naša nacionalna radijska hiša formalno opredelila že leta zgledno medsebojno sodelovanje, s tem pa okrepila tudi svojo pedagoško dejavnost. V tokratnem Grafoskopu Nataša Bucik, Ministrstvo RS za kulturo, Nada Požar Matjašič, Ministrstvo RS za vzgojo in izobraževanje in dr. Gregor Torkar, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani v širokem kotu razmišljajo o kulturno-umetnostni vzgoji, v povečavi pa o ustvarjalnosti za trajnostni razvoj, osrednji temi Kulturnega bazarja 2023. Urednik oddaje in vodja pogovora: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Posneto v Uredništvu za kulturo, februarja 2023.
Tudi v našem morju začenjamo preučevati možnosti za razvoj bolj trajnostne marikulture. To bo omogočila Morska oaza Piran, prva tovrstna podvodna struktura, ki je na območju školjčišč in ribogojnice v Seči, ki je že postavljena na globini 12 metrov. Petnadstropna betonska struktura je namreč pionirski projekt uvajanja večtrofične akvakulture. Gre za bolj naraven način pridelovanja morske hrane od zdajšnjega monokulturnega ribogojstva, saj na enem mestu gojijo več vrst organizmov, od rib do školjk in rastlin. Kot poudarjajo v Zavodu Yousee, se njihovo delo zdaj šele začenja. Prvi organizmi bodo novo trdno bivališče na muljastem dnu po pričakovanjih naselili zelo hitro. Kateri bodo, in kakšen bo širši vpliv podvodne umetne strukture, bo pokazal čas. Pri prvem tovrstnem opazovanju v našem morju, ki bo lahko večplastno, bo sodelovala Morska biološka postaja NIB Piran. Oddajo je pripravila Lea Širok.
Tudi v našem morju začenjamo preučevati možnosti za razvoj bolj trajnostne marikulture. To bo omogočila Morska oaza Piran, prva tovrstna podvodna struktura, ki je na območju školjčišč in ribogojnice v Seči, ki je že postavljena na globini 12 metrov. Petnadstropna betonska struktura je namreč pionirski projekt uvajanja večtrofične akvakulture. Gre za bolj naraven način pridelovanja morske hrane od zdajšnjega monokulturnega ribogojstva, saj na enem mestu gojijo več vrst organizmov, od rib do školjk in rastlin. Kot poudarjajo v Zavodu Yousee, se njihovo delo zdaj šele začenja. Prvi organizmi bodo novo trdno bivališče na muljastem dnu po pričakovanjih naselili zelo hitro. Kateri bodo, in kakšen bo širši vpliv podvodne umetne strukture, bo pokazal čas. Pri prvem tovrstnem opazovanju v našem morju, ki bo lahko večplastno, bo sodelovala Morska biološka postaja NIB Piran. Oddajo je pripravila Lea Širok.
Mariborska občina dokončuje največji investicijski cikel, pri katerem je veliko projektov evropsko sofinanciranih iz trajnostne urbane strategije. Mestni svetniki pa so decembra sprejeli novo trajnostno urbano strategijo. Kako je z realizacijo dosedanje in kaj prinaša nova strategija, v Studiu ob 17.00 z Bratkom Zavrnikom. Gosta: - Dr. Samo Peter Medved, podžupan Mestne občine Maribor - Boris Keuc, Regionalna razvojna agencija Podravje - Maribor
Mariborska občina dokončuje največji investicijski cikel, pri katerem je veliko projektov evropsko sofinanciranih iz trajnostne urbane strategije. Mestni svetniki pa so decembra sprejeli novo trajnostno urbano strategijo. Kako je z realizacijo dosedanje in kaj prinaša nova strategija, v Studiu ob 17.00 z Bratkom Zavrnikom. Gosta: - Dr. Samo Peter Medved, podžupan Mestne občine Maribor - Boris Keuc, Regionalna razvojna agencija Podravje - Maribor
- Slovenska Karitas tudi letos zbira šolske potrebščine za otroke iz socialno šibkih družin - Za obnovo Ruardove graščine na Jesenicah zmanjkalo denarja - Slovenj Gradec vabi na filmski festival, raznoliko tudi obfestivalsko dogajanje
- Slovenska Karitas tudi letos zbira šolske potrebščine za otroke iz socialno šibkih družin - Za obnovo Ruardove graščine na Jesenicah zmanjkalo denarja - Slovenj Gradec vabi na filmski festival, raznoliko tudi obfestivalsko dogajanje
Z današnjo izvolitvijo Mateje Čalušić na čelo kmetijskega resorja je ministrska ekipa vlade Roberta Goloba po več mesecih vnovič popolnjena. Novoizvoljena ministrica je kot prednostno nalogo izpostavila dialog s predstavniki kmetijskih organizacij. Že za prihodnji teden je napovedala pogovore s predstavniki kmetov. Druge teme: - Zdravniški sindikat Fides bo, kot kaže, v ponedeljek nadaljeval stavko. - Izraelsko-palestinski konflikt se je z ameriško-britanskimi napadi razširil na Jemen. - V Divači naj bi zrasla največja sončna elektrarna v državi.
Z današnjo izvolitvijo Mateje Čalušić na čelo kmetijskega resorja je ministrska ekipa vlade Roberta Goloba po več mesecih vnovič popolnjena. Novoizvoljena ministrica je kot prednostno nalogo izpostavila dialog s predstavniki kmetijskih organizacij. Že za prihodnji teden je napovedala pogovore s predstavniki kmetov. Druge teme: - Zdravniški sindikat Fides bo, kot kaže, v ponedeljek nadaljeval stavko. - Izraelsko-palestinski konflikt se je z ameriško-britanskimi napadi razširil na Jemen. - V Divači naj bi zrasla največja sončna elektrarna v državi.
Z učenkami in učenci Osnovne šole Hinka Smrekarja smo predstavili, kako v projektu Erasmus+ Misli zeleno: Trajnostni turizem raziskujejo, kaj za današnje in vse naslednje generacije pomeni ohranjanje nespremenjene naravne in kulturne dediščine. Kakšne projekte so pripravili v povezavi s trajnostnim turizmom, kaj to sploh je, in kako se povezujejo z mladimi iz še petih evropskih držav, boste izvedeli ob poslušanju oddaje Hudo.
Z učenkami in učenci Osnovne šole Hinka Smrekarja smo predstavili, kako v projektu Erasmus+ Misli zeleno: Trajnostni turizem raziskujejo, kaj za današnje in vse naslednje generacije pomeni ohranjanje nespremenjene naravne in kulturne dediščine. Kakšne projekte so pripravili v povezavi s trajnostnim turizmom, kaj to sploh je, in kako se povezujejo z mladimi iz še petih evropskih držav, boste izvedeli ob poslušanju oddaje Hudo.
V Mariboru se končuje največji investicijski cikel, pri katerem je veliko projektov evropsko sofinanciranih iz trajnostne urbane strategije. Mestni svetniki pa so decembra sprejeli novo trajnostno urbano strategijo. Kako je z izvedbo dosedanje in kaj prinaša nova strategija, o tem v rubriki Maribor, imamo problem!
V Mariboru se končuje največji investicijski cikel, pri katerem je veliko projektov evropsko sofinanciranih iz trajnostne urbane strategije. Mestni svetniki pa so decembra sprejeli novo trajnostno urbano strategijo. Kako je z izvedbo dosedanje in kaj prinaša nova strategija, o tem v rubriki Maribor, imamo problem!
Evropski pakt o migracijah in azilu, o katerem sta konec decembra politični dogovor dosegla Svet EU in Evropski parlament, ne predstavlja trajnostne rešitve za zajezitev nezakonitih migracij, je včeraj izjavila italijanska premierka Georgia Meloni.
Evropski pakt o migracijah in azilu, o katerem sta konec decembra politični dogovor dosegla Svet EU in Evropski parlament, ne predstavlja trajnostne rešitve za zajezitev nezakonitih migracij, je včeraj izjavila italijanska premierka Georgia Meloni.
Prof. dr. Boštjan Anko je bil eden izmed pionirjev trajnostnih načel v gospodarjenju z gozdovi. Ob 10. obletnici njegove smrti je izšel zbornik njegovih študij z odmevi njegovih sodelavcev z naslovom Gozdar pred svojim časom. Več o zborniku v oddaji z gostoma, urednikom zbornika dr. Petrom Skobernetom in dr. Edvardom Kovačem. Foto: dr. Tomaž Gerden
Prof. dr. Boštjan Anko je bil eden izmed pionirjev trajnostnih načel v gospodarjenju z gozdovi. Ob 10. obletnici njegove smrti je izšel zbornik njegovih študij z odmevi njegovih sodelavcev z naslovom Gozdar pred svojim časom. Več o zborniku v oddaji z gostoma, urednikom zbornika dr. Petrom Skobernetom in dr. Edvardom Kovačem. Foto: dr. Tomaž Gerden
Proračuna za leti 2023 in 2024 sta usmerjena v zdravstvo, zelene politike in trajnostni razvoj. Odhodki bodo po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča prihodnje leto dosegli 16,7 milijarde evrov, primanjkljaj pa 5,3 odstotka bruto domačega proizvoda oziroma 3,3 milijarde. Leta 2024 naj bi se primanjkljaj zmanjšal že za skoraj polovico. Glede občinskih povprečnin vlada vztraja pri zvišanju za 22 evrov na prebivalca, kar je po Boštjančičevih zagotovilih dovolj tudi za kritje predvidenega zvišanja plač javnim uslužbencem. Druge teme: - V novem bruseljskem predlogu sankcij tudi pravna podlaga za določitev cenovne kapice na rusko nafto - So plinovodoma Severni tok 1 in 2 šteti dnevi? - V osnutku sanacijskega načrta za obnovo pogorelega Krasa tudi ureditev helikopterskih pristajališč in vodni vir za gašenje
Proračuna za leti 2023 in 2024 sta usmerjena v zdravstvo, zelene politike in trajnostni razvoj. Odhodki bodo po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča prihodnje leto dosegli 16,7 milijarde evrov, primanjkljaj pa 5,3 odstotka bruto domačega proizvoda oziroma 3,3 milijarde. Leta 2024 naj bi se primanjkljaj zmanjšal že za skoraj polovico. Glede občinskih povprečnin vlada vztraja pri zvišanju za 22 evrov na prebivalca, kar je po Boštjančičevih zagotovilih dovolj tudi za kritje predvidenega zvišanja plač javnim uslužbencem. Druge teme: - V novem bruseljskem predlogu sankcij tudi pravna podlaga za določitev cenovne kapice na rusko nafto - So plinovodoma Severni tok 1 in 2 šteti dnevi? - V osnutku sanacijskega načrta za obnovo pogorelega Krasa tudi ureditev helikopterskih pristajališč in vodni vir za gašenje
Živimo v svetu interneta, kjer se veliko več mladih odloča za vlogo t.i. influencerja oz. vplivneža. Mnogi na družbenih omrežjih tržijo svoje izdelke ali izdelke drugih proizvajalcev, spet drugi pa s svojimi sledilci delijo podrobnosti iz svojega življenja. Nekateri so širši javnosti precej znani, spet drugi manj. Vsebine, ki jih ponujajo, so lahko zabavnega značaja, lahko pa so tudi zelo uporabne, zlasti takšne, ki vplivajo na pozitivno spremembo vsakdana posameznika ali celo širše družbe in planeta. Tudi po slednjih vsebinah je v Sloveniji poznana mlada popotnica, fotografinja, psihologinja in kuharica Klara Avsenik Žagar, ki je sprva začela kot t.i. food bloggerka in objavljala kuharske recepte.
Živimo v svetu interneta, kjer se veliko več mladih odloča za vlogo t.i. influencerja oz. vplivneža. Mnogi na družbenih omrežjih tržijo svoje izdelke ali izdelke drugih proizvajalcev, spet drugi pa s svojimi sledilci delijo podrobnosti iz svojega življenja. Nekateri so širši javnosti precej znani, spet drugi manj. Vsebine, ki jih ponujajo, so lahko zabavnega značaja, lahko pa so tudi zelo uporabne, zlasti takšne, ki vplivajo na pozitivno spremembo vsakdana posameznika ali celo širše družbe in planeta. Tudi po slednjih vsebinah je v Sloveniji poznana mlada popotnica, fotografinja, psihologinja in kuharica Klara Avsenik Žagar, ki je sprva začela kot t.i. food bloggerka in objavljala kuharske recepte.
Tokrat smo v oddaji Razkošje v glavi spoznali vodjo Krajinskega parka Lahinja Gregorja Šmalclja. Po izobrazbi je teolog, po duši pa širok človek, ki razume ljudi, ki bi Belo krajino varovali pred masivnim turizmom in težko industrijo, kot tudi tiste, ki bi jo z boljšimi prometnimi povezavami radi naredili gospodarsko bolj konkurenčno in perspektivno. Zaposlen je v Razvojno informacijskem centru Bela krajina, sicer pa je velik poznavalec Bele krajine in njene kulturne dediščine, ljubitelj folklore, pevec v lokalni rock zasedbi in, kot pravi sam, zapečkar. V Krajinskem parku Lahinja se je z njim pogovarjala Špela Šebenik.
Tokrat smo v oddaji Razkošje v glavi spoznali vodjo Krajinskega parka Lahinja Gregorja Šmalclja. Po izobrazbi je teolog, po duši pa širok človek, ki razume ljudi, ki bi Belo krajino varovali pred masivnim turizmom in težko industrijo, kot tudi tiste, ki bi jo z boljšimi prometnimi povezavami radi naredili gospodarsko bolj konkurenčno in perspektivno. Zaposlen je v Razvojno informacijskem centru Bela krajina, sicer pa je velik poznavalec Bele krajine in njene kulturne dediščine, ljubitelj folklore, pevec v lokalni rock zasedbi in, kot pravi sam, zapečkar. V Krajinskem parku Lahinja se je z njim pogovarjala Špela Šebenik.
Zakaj je v slovenskem morju manj rib, kot jih je bilo nekoč, ko so se ribiči z morja vračali s čolni, do roba napolnjenimi z ulovom? Kako so se slovenski ribiči prilagodili zahtevam trajnostnega ribolova, ki je glavni cilj skupne ribiške politike Evropske unije? To je ribolova, ki omogoča dolgoročno obnovo staležev rib, posledično pa tudi ohranjanje ribištva. In kako pester je slovenski morski jedilnik? O vsem tem smo se v tokratni oddaji pogovarjali z ribiči in ribiškim inšpektorjem.
Zakaj je v slovenskem morju manj rib, kot jih je bilo nekoč, ko so se ribiči z morja vračali s čolni, do roba napolnjenimi z ulovom? Kako so se slovenski ribiči prilagodili zahtevam trajnostnega ribolova, ki je glavni cilj skupne ribiške politike Evropske unije? To je ribolova, ki omogoča dolgoročno obnovo staležev rib, posledično pa tudi ohranjanje ribištva. In kako pester je slovenski morski jedilnik? O vsem tem smo se v tokratni oddaji pogovarjali z ribiči in ribiškim inšpektorjem.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
Jaka Kranjc je inženir in sodelavec društva Ekologi brez meja. Ločujemo digitalne odpadke, to niso samo telefoni in računalniki, ki jih zavržemo, so tudi neprebrana spletna pošta, fotografije, aplikacije, računalniške smeti ... Iščemo trajnostni pametni telefon in priporočamo orodje za brskalnik, ki spremeni videz spletnih strani.
Jaka Kranjc je inženir in sodelavec društva Ekologi brez meja. Ločujemo digitalne odpadke, to niso samo telefoni in računalniki, ki jih zavržemo, so tudi neprebrana spletna pošta, fotografije, aplikacije, računalniške smeti ... Iščemo trajnostni pametni telefon in priporočamo orodje za brskalnik, ki spremeni videz spletnih strani.
Ljubljanski teden mode, ki se danes končuje, je potekal v znamenju trajnosti. Da je to v povezavi z modo tudi nekako dvolično, priznava oblikovalka Maja Štamol, ki je s sinočnjo modno revijo zaznamovala vstop v 20-to leto oblikovanja. Svojo kolekcijo je poimenovala Dialog, v luči trajnostne mode pa sprejela pomembno odločitev, da bo odslej pripravljala le eno kolekcijo na leto.
Ljubljanski teden mode, ki se danes končuje, je potekal v znamenju trajnosti. Da je to v povezavi z modo tudi nekako dvolično, priznava oblikovalka Maja Štamol, ki je s sinočnjo modno revijo zaznamovala vstop v 20-to leto oblikovanja. Svojo kolekcijo je poimenovala Dialog, v luči trajnostne mode pa sprejela pomembno odločitev, da bo odslej pripravljala le eno kolekcijo na leto.
Planinsko društvo Sežana je lani novembra praznovalo 70 let neprekinjenega delovanja. Ob častitljivi obletnici so izdali planinski vodnik »VREMŠČICA, BRKINI IN KRAS« avtorja Albina Žnidarčiča in soavtorjev, piscev tekstov, Mirjam Frankovič Franetič in Emila Orla. V studiu smo gostili predsednico planinskega društva Sežana Dorotejo Kavčič in avtorja planinskega vodnika Albina Žnidarčiča.
Planinsko društvo Sežana je lani novembra praznovalo 70 let neprekinjenega delovanja. Ob častitljivi obletnici so izdali planinski vodnik »VREMŠČICA, BRKINI IN KRAS« avtorja Albina Žnidarčiča in soavtorjev, piscev tekstov, Mirjam Frankovič Franetič in Emila Orla. V studiu smo gostili predsednico planinskega društva Sežana Dorotejo Kavčič in avtorja planinskega vodnika Albina Žnidarčiča.
Konec februarja je evropski parlament sprejel zakon o obnovi narave, ki državam članicam nalaga, da do leta 2030 obnovijo dobro stanje vsaj 30 % degradiranih habitatov ter 90% do sredine stoletja. Naglo upadanje biodiverzitete je skupaj s podnebnimi spremembami največji problem našega časa, pri tem pa oba omenjena dolgoročna procesa součinkujeta, se medsebojno krepita in seveda podkopavata sposobnost planeta, da ustvarja in ohranja za življenje ugodne razmere, kakšne smo dolgo imeli za samoumevne. Konkretni zakon je najnovejši signal, da problem poznamo in da želimo tudi povsem konkretno in resno ukrepati.
Konec februarja je evropski parlament sprejel zakon o obnovi narave, ki državam članicam nalaga, da do leta 2030 obnovijo dobro stanje vsaj 30 % degradiranih habitatov ter 90% do sredine stoletja. Naglo upadanje biodiverzitete je skupaj s podnebnimi spremembami največji problem našega časa, pri tem pa oba omenjena dolgoročna procesa součinkujeta, se medsebojno krepita in seveda podkopavata sposobnost planeta, da ustvarja in ohranja za življenje ugodne razmere, kakšne smo dolgo imeli za samoumevne. Konkretni zakon je najnovejši signal, da problem poznamo in da želimo tudi povsem konkretno in resno ukrepati.
Turizem v zadnjih letih doživlja takšen razmah, da so množično obiskana tudi tista območja, ki še pred kratkim sploh niso bila zanimiva. Tudi v Sloveniji, ki vse bolj postaja priljubljena turistična destinacija, turizem predstavlja veliko gospodarsko priložnost, a hkrati se že kažejo izzivi, povezani z varstvom narave in okolja.
Turizem v zadnjih letih doživlja takšen razmah, da so množično obiskana tudi tista območja, ki še pred kratkim sploh niso bila zanimiva. Tudi v Sloveniji, ki vse bolj postaja priljubljena turistična destinacija, turizem predstavlja veliko gospodarsko priložnost, a hkrati se že kažejo izzivi, povezani z varstvom narave in okolja.
V tem tednu je na Ptuju potekal 2. Karierni sejem in to v organizaciji Manager kluba Ptuj. Letos je ponudil tudi pester spremljevalni program, v okviru katerega je dr. Maja Fesel Kamenik, lastnica in direktorica družb HRM One in Beep Institute odgovorila na številne izzive zaposlovalcev in jih seznanila z načini komunikacije, ki preverjeno delujejo v današnjem odnosu podjetje-zaposleni. Kako motivirati zaposlene, da bodo uspešni v okolju, v katerem delujejo? Foto: osebni arhiv
V tem tednu je na Ptuju potekal 2. Karierni sejem in to v organizaciji Manager kluba Ptuj. Letos je ponudil tudi pester spremljevalni program, v okviru katerega je dr. Maja Fesel Kamenik, lastnica in direktorica družb HRM One in Beep Institute odgovorila na številne izzive zaposlovalcev in jih seznanila z načini komunikacije, ki preverjeno delujejo v današnjem odnosu podjetje-zaposleni. Kako motivirati zaposlene, da bodo uspešni v okolju, v katerem delujejo? Foto: osebni arhiv
Umetniška ustvarjalnost in kultura lahko pripomoreta k trajnostnemu razvoju, je sporočilo letošnjega Kulturnega bazarja. Jubilejno 15. usposabljanje za strokovne delavce na področju vzgoje in izobraževanja ter sploh vse, ki so povezani s kulturo ali jih zanima, v Cankarjev dom prinaša skoraj petdeset brezplačnih dogodkov – predavanja, pogovore, predstavitve in delavnice. Foto (izrez): Aleksandar Domitrica
Umetniška ustvarjalnost in kultura lahko pripomoreta k trajnostnemu razvoju, je sporočilo letošnjega Kulturnega bazarja. Jubilejno 15. usposabljanje za strokovne delavce na področju vzgoje in izobraževanja ter sploh vse, ki so povezani s kulturo ali jih zanima, v Cankarjev dom prinaša skoraj petdeset brezplačnih dogodkov – predavanja, pogovore, predstavitve in delavnice. Foto (izrez): Aleksandar Domitrica
V Evropski uniji vsako leto v povprečju zavržemo več kot 11 kilogramov tekstila na osebo. Slovensko povprečje je še nekoliko višje. Tekstilna industrija je med tistimi sektorji, ki najbolj prispevajo k uničevanju okolja in podnebnim spremembam ter povzročajo hude kršitve človekovih pravic, hkrati pa so prav tu možne - in tudi nujne – velike spremembe. Gibanje, ki zagovarja nujnost modne revolucije s ciljem, da modna industrija ne bi več povzročala hudih kršitev človekovih pravic in okoljske škode, je v zadnjih letih vse močnejše. Tudi v Sloveniji vse več govorimo o trajnostni modi. O tem tudi voditeljica Špela Novak s sogovorniki. Gostje: dr. Aleksandra Lobnik, profesorica na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru in direktorica Inštituta za okoljevarstvo in senzorje; Nataša Peršuh, profesorica na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani; Živa Lopatič, vodja Pravične trgovine v Sloveniji; Saška Susman, vodja Humane v Sloveniji; Zala Hrastar, modna oblikovalka. Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija Mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
V Evropski uniji vsako leto v povprečju zavržemo več kot 11 kilogramov tekstila na osebo. Slovensko povprečje je še nekoliko višje. Tekstilna industrija je med tistimi sektorji, ki najbolj prispevajo k uničevanju okolja in podnebnim spremembam ter povzročajo hude kršitve človekovih pravic, hkrati pa so prav tu možne - in tudi nujne – velike spremembe. Gibanje, ki zagovarja nujnost modne revolucije s ciljem, da modna industrija ne bi več povzročala hudih kršitev človekovih pravic in okoljske škode, je v zadnjih letih vse močnejše. Tudi v Sloveniji vse več govorimo o trajnostni modi. O tem tudi voditeljica Špela Novak s sogovorniki. Gostje: dr. Aleksandra Lobnik, profesorica na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru in direktorica Inštituta za okoljevarstvo in senzorje; Nataša Peršuh, profesorica na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani; Živa Lopatič, vodja Pravične trgovine v Sloveniji; Saška Susman, vodja Humane v Sloveniji; Zala Hrastar, modna oblikovalka. Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija Mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
Z ukrepi in načrtnim spodbujanjem uporabe naravnih snovi in postopkov se kmetijska politika v Sloveniji vse resneje loteva obravnave ekološkega kmetovanja. Tako vsaj zagotavljajo na kmetijskem ministrstvu, na katerem so pred dnevi ustanovili svet za ekološko kmetovanje in trajnostno proizvodnjo hrane. Kakšno sporočilo prinaša celotni agroživilski verigi, pa izvemo v tokratni oddaji. Predstavili vam bomo tudi povezovanje ter izmenjavo izkušenj, ročnih spretnosti, znanja in ohranjanja tradicije rokodelk na Škofjeloškem in Solčavskem. Skupaj sta namreč stopila Rokodelski center DUO in društvo Bicka. Pred dnevom lipicanca smo pogledali v najstarejšo evropsko kobilarno z rejo te plemenite pasme konj. Tokratno praznovanje bo v Lipici še posebno slovesno, saj bo gostila osem evropskih državnih kobilarn z lipicanci.
Z ukrepi in načrtnim spodbujanjem uporabe naravnih snovi in postopkov se kmetijska politika v Sloveniji vse resneje loteva obravnave ekološkega kmetovanja. Tako vsaj zagotavljajo na kmetijskem ministrstvu, na katerem so pred dnevi ustanovili svet za ekološko kmetovanje in trajnostno proizvodnjo hrane. Kakšno sporočilo prinaša celotni agroživilski verigi, pa izvemo v tokratni oddaji. Predstavili vam bomo tudi povezovanje ter izmenjavo izkušenj, ročnih spretnosti, znanja in ohranjanja tradicije rokodelk na Škofjeloškem in Solčavskem. Skupaj sta namreč stopila Rokodelski center DUO in društvo Bicka. Pred dnevom lipicanca smo pogledali v najstarejšo evropsko kobilarno z rejo te plemenite pasme konj. Tokratno praznovanje bo v Lipici še posebno slovesno, saj bo gostila osem evropskih državnih kobilarn z lipicanci.
Da je pes človekov najboljši prijatelj, ni treba posebej poudarjati. Nekaterim psom pa so zaupane tudi posebne naloge. Med njimi so tudi psi vodniki slepih. Vsako zadnjo sredo v aprilu zaznamujemo njihov dan - mednarodni dan psov vodnikov slepih. Kako jih šolajo, kaj pomeni pes slepemu uporabniku in kakšni so pogoji, da slepa oseba dobi psa vodnika, o tem pa v prispevku Petre Medved.
Da je pes človekov najboljši prijatelj, ni treba posebej poudarjati. Nekaterim psom pa so zaupane tudi posebne naloge. Med njimi so tudi psi vodniki slepih. Vsako zadnjo sredo v aprilu zaznamujemo njihov dan - mednarodni dan psov vodnikov slepih. Kako jih šolajo, kaj pomeni pes slepemu uporabniku in kakšni so pogoji, da slepa oseba dobi psa vodnika, o tem pa v prispevku Petre Medved.
Trajnost je smer, v katero si Slovenija že leta prizadeva, da bi šla. Njen trud in delo pa opazijo tudi v tujini. Mednarodna organizacija Green Destinations je tako letos med 100 najbolj trajnostne destinacije na svetu uvrstila tudi 9 slovenskih: Bled, Brda, Dolina Soče, Kočevsko, Ljubljano, Logarsko dolino-Solčavsko, Miren, Kras, Podčetrtek in Rogaško Slatino. Gre tudi za destinacije, ki so nosilke zlatega znaka Slovenia Green v okviru Zelene sheme slovenskega turizma. A komu so sploh namenjene uvrstitve na takšnih seznamih, kot je 100 najbolj trajnostnih destinacij na svetu? Zgolj destinacijam kot priznanju za dobro delo ali morda tudi turistom v »oporo«, kam iti? Tina Lamovšek se je pogovarjala z Emilom Juvanom s katedre za trajnostni razvoj destinacij fakultete za turistične študije – Turistica. Foto: BoBo
Trajnost je smer, v katero si Slovenija že leta prizadeva, da bi šla. Njen trud in delo pa opazijo tudi v tujini. Mednarodna organizacija Green Destinations je tako letos med 100 najbolj trajnostne destinacije na svetu uvrstila tudi 9 slovenskih: Bled, Brda, Dolina Soče, Kočevsko, Ljubljano, Logarsko dolino-Solčavsko, Miren, Kras, Podčetrtek in Rogaško Slatino. Gre tudi za destinacije, ki so nosilke zlatega znaka Slovenia Green v okviru Zelene sheme slovenskega turizma. A komu so sploh namenjene uvrstitve na takšnih seznamih, kot je 100 najbolj trajnostnih destinacij na svetu? Zgolj destinacijam kot priznanju za dobro delo ali morda tudi turistom v »oporo«, kam iti? Tina Lamovšek se je pogovarjala z Emilom Juvanom s katedre za trajnostni razvoj destinacij fakultete za turistične študije – Turistica. Foto: BoBo
Pred nami je mednarodni dan Zemlje, te dni potekajo številne aktivnosti v okviru Dneva za spremembe pod okriljem Slovenske filantropije in tudi zato naj nas dodatno povabijo vsebine in aktivnosti v naravi. Na prav posebno - zelo praktično naravnano, vabijo v Centru ponovne uporabe v Slovenskih Konjicah. V okviru projekta studioKroG, ki ga financira Norveški finančni sklad, vabijo na praktično delavnico izdelave gred in gredic iz odpadne embalaže in zavrženih materialov. Več o delavnici, pomenu trajnostnega načina življenja in o novostih na področju popravil izdelkov, ki jih v okviru Evropskega zelenega dogovora vedno bolj naglašuje Evropska unija, je spregovorila dr. Marinka Vovk, vodja investicije studioKroG v Centru ponovne uporabe.
Pred nami je mednarodni dan Zemlje, te dni potekajo številne aktivnosti v okviru Dneva za spremembe pod okriljem Slovenske filantropije in tudi zato naj nas dodatno povabijo vsebine in aktivnosti v naravi. Na prav posebno - zelo praktično naravnano, vabijo v Centru ponovne uporabe v Slovenskih Konjicah. V okviru projekta studioKroG, ki ga financira Norveški finančni sklad, vabijo na praktično delavnico izdelave gred in gredic iz odpadne embalaže in zavrženih materialov. Več o delavnici, pomenu trajnostnega načina življenja in o novostih na področju popravil izdelkov, ki jih v okviru Evropskega zelenega dogovora vedno bolj naglašuje Evropska unija, je spregovorila dr. Marinka Vovk, vodja investicije studioKroG v Centru ponovne uporabe.
Tokratna (13.3.2023) Radijska delavnica znancev je vsebinsko namenjena razmislekom o sodobnem zadružništvu in pridelavi bolj zdrave, lokalno pridelane hrane. Gostje oddaje so se zbrali na kmetiji Jožice Kramberger na Spodnjem Partinju v občini Lenart. Ob domači gospodinji Jožici so sodelovali še nekateri tesni sodelavci kmetijske zadruge Dobrina: njena predsednica dr.Milojka Domanjko, direktor Denis Ploj, Marija Šauperl iz Jurovskega dola in Darinka Čuček iz Radehove. V povezovanju je moč – tako pridelovalcev hrane kot potrošnikov - je eno osrednjih sporočil te oddaje, ki jo je pripravil in vodil Tone Petelinšek. Tehnična realizacija Goran Glavičić. Odgovorni urednik nacionalnega programa Radia Maribor Robert Levstek.
Tokratna (13.3.2023) Radijska delavnica znancev je vsebinsko namenjena razmislekom o sodobnem zadružništvu in pridelavi bolj zdrave, lokalno pridelane hrane. Gostje oddaje so se zbrali na kmetiji Jožice Kramberger na Spodnjem Partinju v občini Lenart. Ob domači gospodinji Jožici so sodelovali še nekateri tesni sodelavci kmetijske zadruge Dobrina: njena predsednica dr.Milojka Domanjko, direktor Denis Ploj, Marija Šauperl iz Jurovskega dola in Darinka Čuček iz Radehove. V povezovanju je moč – tako pridelovalcev hrane kot potrošnikov - je eno osrednjih sporočil te oddaje, ki jo je pripravil in vodil Tone Petelinšek. Tehnična realizacija Goran Glavičić. Odgovorni urednik nacionalnega programa Radia Maribor Robert Levstek.
Tokrat poročamo o uspešni vaji Onesnaženje 2017, ki jo je Uprava za pomorstvo skupaj z drugimi pristojnimi službami izvedla v portoroški Marini. Bili smo tudi v Krajinskem parku Strunjan. Tam bi lahko že čez tri leta ugotavljali učinke dobrih praks trajnostnega ribolova v zavarovanih območjih. Ta je na območju celotnega Sredozemlja namreč nujen za ohranitev zdesetkanih ribjih staležev. In posledično tudi za prihodnost ribištva. Tega se še kako zavedajo strunjanski ribiči, ki sodelujejo v evropskem projektu FishMPABlue2 nevladne organizacije WWF Adria.
Tokrat poročamo o uspešni vaji Onesnaženje 2017, ki jo je Uprava za pomorstvo skupaj z drugimi pristojnimi službami izvedla v portoroški Marini. Bili smo tudi v Krajinskem parku Strunjan. Tam bi lahko že čez tri leta ugotavljali učinke dobrih praks trajnostnega ribolova v zavarovanih območjih. Ta je na območju celotnega Sredozemlja namreč nujen za ohranitev zdesetkanih ribjih staležev. In posledično tudi za prihodnost ribištva. Tega se še kako zavedajo strunjanski ribiči, ki sodelujejo v evropskem projektu FishMPABlue2 nevladne organizacije WWF Adria.
V oddaji Mladi mladim smo preverili, kaj pripravljajo v tem študijskem oziroma šolskem letu za študente in dijake v Klubu mariborskih študentov. Pogovarjali smo se z glasbenico Leo Emo Jakopin, ki igra francoski rog. V rubriki EuranetPlus o raziskovanju trajnostnega turizma skozi projekt BEST MED; v novi rubriki Delaš? Delam! pa o tem, zakaj za opravljanje študentskega dela potrebujete študentsko napotnico.
V oddaji Mladi mladim smo preverili, kaj pripravljajo v tem študijskem oziroma šolskem letu za študente in dijake v Klubu mariborskih študentov. Pogovarjali smo se z glasbenico Leo Emo Jakopin, ki igra francoski rog. V rubriki EuranetPlus o raziskovanju trajnostnega turizma skozi projekt BEST MED; v novi rubriki Delaš? Delam! pa o tem, zakaj za opravljanje študentskega dela potrebujete študentsko napotnico.
O trajnostnem razvoju, kulturni in biološki raznolikosti ter nujnih alternativah za 21. stoletje
O trajnostnem razvoju, kulturni in biološki raznolikosti ter nujnih alternativah za 21. stoletje
Po prvem pomladnem dnevu se zvrsti kar nekaj za okolje pomembnih dogodkov. Takih, ki opominjajo, da moramo preventivno ravnati - in to vedno bolj. Poleg mednarodnega dne meteorologije bomo v tem tednu namreč v ospredje postavili tudi gozdove in vode. Ob tem je v rubriki Think green veljalo prav posebno povabilo k celoletnim trajnostnim aktivnostim, ki jih izvaja projekt StudioKrog, družba Slovenski državni gozdovi pa nas je povabila na 4. vseslovensko prostovoljsko akcijo POMLADIMO GOZDOVE 2023.
Po prvem pomladnem dnevu se zvrsti kar nekaj za okolje pomembnih dogodkov. Takih, ki opominjajo, da moramo preventivno ravnati - in to vedno bolj. Poleg mednarodnega dne meteorologije bomo v tem tednu namreč v ospredje postavili tudi gozdove in vode. Ob tem je v rubriki Think green veljalo prav posebno povabilo k celoletnim trajnostnim aktivnostim, ki jih izvaja projekt StudioKrog, družba Slovenski državni gozdovi pa nas je povabila na 4. vseslovensko prostovoljsko akcijo POMLADIMO GOZDOVE 2023.
Jakoba J. Kendo so mnogi spoznali kot prevajalca knjig o Harryju Potterju, drugi pa so na njegovo ime postali pozorni, potem ko je prehodil 3.500 kilometrov dolgo Apalaško pot in o tej izkušnji napisal večkrat nagrajeni potopisni roman. Že ob poti skoti 14 ameriških zveznih držav je razmišljal o ustoličenju slovenske Transverzale kot o poti našega združevanja. 1.200 kilometrov je prehodil leta 2019 skupaj s svojima otrokoma in prijatelji ter njihove skupne dogodivščine strnil v še enem potopisnem romanu z naslovom Transverzala. Letošnja novost pa je Vodnik po Transverzali, ki na evropski teren prenaša metodologijo ameriških vodnikov in ga je Jakob J. Kenda pripravil skupaj s sinom Aljažem.
Jakoba J. Kendo so mnogi spoznali kot prevajalca knjig o Harryju Potterju, drugi pa so na njegovo ime postali pozorni, potem ko je prehodil 3.500 kilometrov dolgo Apalaško pot in o tej izkušnji napisal večkrat nagrajeni potopisni roman. Že ob poti skoti 14 ameriških zveznih držav je razmišljal o ustoličenju slovenske Transverzale kot o poti našega združevanja. 1.200 kilometrov je prehodil leta 2019 skupaj s svojima otrokoma in prijatelji ter njihove skupne dogodivščine strnil v še enem potopisnem romanu z naslovom Transverzala. Letošnja novost pa je Vodnik po Transverzali, ki na evropski teren prenaša metodologijo ameriških vodnikov in ga je Jakob J. Kenda pripravil skupaj s sinom Aljažem.
Dragocen stik z deželo in ljudmi, raznoliko biotsko raznovrstnost ob označenih poteh predstavlja Vodnik po Transverzali, ki je nedavno izšel v avtorstvu Jakoba in Aljaža Kenda. Vodnik, kot je zapisal Jakob J. Kenda, s katerim se je pogovarjala Magda Tušar, spodbuja oblike transverzalstva od krajših sprehodov in nekajdnevnih sprehodov do najbolj dragocenega: obhoda celotnega kroga na en mah.
Dragocen stik z deželo in ljudmi, raznoliko biotsko raznovrstnost ob označenih poteh predstavlja Vodnik po Transverzali, ki je nedavno izšel v avtorstvu Jakoba in Aljaža Kenda. Vodnik, kot je zapisal Jakob J. Kenda, s katerim se je pogovarjala Magda Tušar, spodbuja oblike transverzalstva od krajših sprehodov in nekajdnevnih sprehodov do najbolj dragocenega: obhoda celotnega kroga na en mah.
V tokratni poletni različici turistične oddaje smo predstavili Vodnik po slovenski transverzali, ki je nedavno izšel v avtorstvu Jakoba in Aljaža Kende. Predstavlja dragocen stik z deželo in ljudmi in raznoliko biotsko raznovrstnost ob označenih poteh.
V tokratni poletni različici turistične oddaje smo predstavili Vodnik po slovenski transverzali, ki je nedavno izšel v avtorstvu Jakoba in Aljaža Kende. Predstavlja dragocen stik z deželo in ljudmi in raznoliko biotsko raznovrstnost ob označenih poteh.
Pobudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica Umetnost, oprta na domače folklorno izročilo Pionir hortikulture in krajinarstva na Slovenskem
Pobudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica Umetnost, oprta na domače folklorno izročilo Pionir hortikulture in krajinarstva na Slovenskem
Tokrat bomo govorili o slovenskem ribištvu, ki bi - zaradi svoje majhnosti in posledično trajnosti – lahko bilo označeno kot butično, a na drugi strani se ob vse manj ribičih poraja tudi vprašanje, ali bo slovensko ribištvo sploh preživelo. Mateja Arnuš, Radio Slovenija International / Projekt Euranet Plus – boljše razumevanje Evrope #Euranet
Tokrat bomo govorili o slovenskem ribištvu, ki bi - zaradi svoje majhnosti in posledično trajnosti – lahko bilo označeno kot butično, a na drugi strani se ob vse manj ribičih poraja tudi vprašanje, ali bo slovensko ribištvo sploh preživelo. Mateja Arnuš, Radio Slovenija International / Projekt Euranet Plus – boljše razumevanje Evrope #Euranet
Električni skiroji so, tako kot drugod po Evropi, tudi pri nas zelo razširjeno prevozno sredstvo, še posebej v urbanih središčih. A podatki zadnjih nekaj let kažejo, da je prometnih nesreč z njihovo udeležbo vse več, najpogosteje pa so povzročitelji nesreč prav vozniki električnih skirojev. Njihov skokovit porast, skupaj s spremembami v sektorju mikromobilnosti, predstavlja nove izzive tudi za oblikovalce politik
Električni skiroji so, tako kot drugod po Evropi, tudi pri nas zelo razširjeno prevozno sredstvo, še posebej v urbanih središčih. A podatki zadnjih nekaj let kažejo, da je prometnih nesreč z njihovo udeležbo vse več, najpogosteje pa so povzročitelji nesreč prav vozniki električnih skirojev. Njihov skokovit porast, skupaj s spremembami v sektorju mikromobilnosti, predstavlja nove izzive tudi za oblikovalce politik
Lea Rikato Ružič v času gospodarske krize v Sloveniji ni našla zadovoljivih ponudb za delo, se ji je pa že med študijem ponudila priložnost za delo v Birminghamu. Tam sta skupaj s partnerjem, prav tako Slovencem, preživela nekaj let, nedavno pa sta se (zlasti) v želji po tem, da otroku omogočita življenje v čim boljšem okolju, vrnila v Ljubljano. Birmingham Lei ostaja v lepem spominu, ki v številnih pogledih ruši predstave o sivem, vlažnem in umazanem (post)industrijskem mestu, v katerem lahko človek kvečjemu hodi od doma na delo in iz službe domov spat.
Lea Rikato Ružič v času gospodarske krize v Sloveniji ni našla zadovoljivih ponudb za delo, se ji je pa že med študijem ponudila priložnost za delo v Birminghamu. Tam sta skupaj s partnerjem, prav tako Slovencem, preživela nekaj let, nedavno pa sta se (zlasti) v želji po tem, da otroku omogočita življenje v čim boljšem okolju, vrnila v Ljubljano. Birmingham Lei ostaja v lepem spominu, ki v številnih pogledih ruši predstave o sivem, vlažnem in umazanem (post)industrijskem mestu, v katerem lahko človek kvečjemu hodi od doma na delo in iz službe domov spat.
- Na Ptuju našli začasno prostorsko rešitev za učence glasbene šole - Obalne lekarne bodo v Pobégih odprle novo podružnico - Črnomelj bo do nedelje v znamenju gledališča kamišibaj
- Na Ptuju našli začasno prostorsko rešitev za učence glasbene šole - Obalne lekarne bodo v Pobégih odprle novo podružnico - Črnomelj bo do nedelje v znamenju gledališča kamišibaj
Bi jedli meduze, če bi vam jih ponudili kot specialiteto? V azijskem svetu to ni prav nič nenavadno. Povsod po svetu pa danes tudi ni več nenavadna prisotnost ogromnih kolonij meduz. Ko se pojavijo, zagrenijo življenje turistom in domačin kopalcem. Nezadovoljni so ribiči, ki jim meduze polnijo mreže, vplivajo pa tudi na stalež rib. Glavni krivec je seveda človek s svojimi obremenjujočimi dejavnostmi. A znanstveniki zdaj razmišljajo, da bi meduze začeli uporabljati tudi kot trajnostni vir prehrane v ribogojstvu. Tudi v Sloveniji. Prvo raziskavo v tej smeri v sodelovanju z ribogojnico Fonda izvaja biologinja Tjaša Kogovšek z Morske biološke postaje. (Fotografija: Tihomir Makovec)
Bi jedli meduze, če bi vam jih ponudili kot specialiteto? V azijskem svetu to ni prav nič nenavadno. Povsod po svetu pa danes tudi ni več nenavadna prisotnost ogromnih kolonij meduz. Ko se pojavijo, zagrenijo življenje turistom in domačin kopalcem. Nezadovoljni so ribiči, ki jim meduze polnijo mreže, vplivajo pa tudi na stalež rib. Glavni krivec je seveda človek s svojimi obremenjujočimi dejavnostmi. A znanstveniki zdaj razmišljajo, da bi meduze začeli uporabljati tudi kot trajnostni vir prehrane v ribogojstvu. Tudi v Sloveniji. Prvo raziskavo v tej smeri v sodelovanju z ribogojnico Fonda izvaja biologinja Tjaša Kogovšek z Morske biološke postaje. (Fotografija: Tihomir Makovec)
Piknik ob svetovnem dnevu pravične trgovine je druženje v zero-waste antipotrošniškem duhu ob izmenjevanju znanja in izkušenj, mnenj, uporabnih znanj in odpiranju novih pogledov na svet. Organizatorji druženja želijo soustvariti prostor povezovanja, izmenjav, ustvarjanja, kreativnosti, prihodnosti. Poudarjajo prihodnosti z manj izkoriščanja, manj potrošnje, manj betona, manj odpadkov in z več trajnosti, več solidarnosti, več pravičnosti, več skupnosti, več sodelovanja, več blaginje, več narave.
Piknik ob svetovnem dnevu pravične trgovine je druženje v zero-waste antipotrošniškem duhu ob izmenjevanju znanja in izkušenj, mnenj, uporabnih znanj in odpiranju novih pogledov na svet. Organizatorji druženja želijo soustvariti prostor povezovanja, izmenjav, ustvarjanja, kreativnosti, prihodnosti. Poudarjajo prihodnosti z manj izkoriščanja, manj potrošnje, manj betona, manj odpadkov in z več trajnosti, več solidarnosti, več pravičnosti, več skupnosti, več sodelovanja, več blaginje, več narave.
Po treh zelo svežih naslovih se tokrat v knjižni sezoni vračamo v preteklost, v roke smo namreč vzeli kultni roman Štoparski vodnik po Galaksiji. Od nastanka knjige je minilo malo več kot 42 let, avtorja Douglasa Adamsa med nami ni 42/2 let, zato je knjigo predstavil Davorin Pavlica, ki jo obravnava v podkastu Opravičujemo se. Brez opravičila - lepo vas vabimo k poslušanju!
Po treh zelo svežih naslovih se tokrat v knjižni sezoni vračamo v preteklost, v roke smo namreč vzeli kultni roman Štoparski vodnik po Galaksiji. Od nastanka knjige je minilo malo več kot 42 let, avtorja Douglasa Adamsa med nami ni 42/2 let, zato je knjigo predstavil Davorin Pavlica, ki jo obravnava v podkastu Opravičujemo se. Brez opravičila - lepo vas vabimo k poslušanju!
V Cankarjev dom v Ljubljani je iz Beograda kot v 21. mesto na svetu prišla potujoča razstava ''Grajeno okolje: Alternativni vodnik po Japonski''. Ta potujoča razstava Japonske fundacije, ki je v Ljubljano prišla v sodelovanju z Veleposlaništvom Japonske v Republiki Sloveniji ter Centrom arhitekture Slovenije, predstavlja skupno osemdeset arhitekturnih in urbanističnih projektov, ki Japonsko predstavljajo v drugačni luči. Matic Ferlan se je o tradicionalni in sodobni japonski arhitekturi, medsebojnem vplivu zahodne in japonske arhitekture, obvladovanju naravnih nesreč in razdelitvi na prefekture ter o odtisih japonske dediščine v slovenski arhitekturi od druge polovice 20. stoletja do danes pogovarjal z Barbaro Viki Šubic s Centra arhitekture Slovenije, Luko Culibergom z Oddelka za azijske študije FF UL, arhitektom Janezom Koželjem ter avtorjema razstave Shunsukom Kurakato in Satoshijem Hachimo. Pisne odgovore kuratorjev razstave na naša vprašanja sta brala Miha Zor in Bernard Stramič, za prevode iz japonščine je poskrbelo Veleposlaništvo Japonske v Republiki Sloveniji. foto: Kristina Bursać / Cankarjev dom
V Cankarjev dom v Ljubljani je iz Beograda kot v 21. mesto na svetu prišla potujoča razstava ''Grajeno okolje: Alternativni vodnik po Japonski''. Ta potujoča razstava Japonske fundacije, ki je v Ljubljano prišla v sodelovanju z Veleposlaništvom Japonske v Republiki Sloveniji ter Centrom arhitekture Slovenije, predstavlja skupno osemdeset arhitekturnih in urbanističnih projektov, ki Japonsko predstavljajo v drugačni luči. Matic Ferlan se je o tradicionalni in sodobni japonski arhitekturi, medsebojnem vplivu zahodne in japonske arhitekture, obvladovanju naravnih nesreč in razdelitvi na prefekture ter o odtisih japonske dediščine v slovenski arhitekturi od druge polovice 20. stoletja do danes pogovarjal z Barbaro Viki Šubic s Centra arhitekture Slovenije, Luko Culibergom z Oddelka za azijske študije FF UL, arhitektom Janezom Koželjem ter avtorjema razstave Shunsukom Kurakato in Satoshijem Hachimo. Pisne odgovore kuratorjev razstave na naša vprašanja sta brala Miha Zor in Bernard Stramič, za prevode iz japonščine je poskrbelo Veleposlaništvo Japonske v Republiki Sloveniji. foto: Kristina Bursać / Cankarjev dom
O trajnostnem oblikovanju lahko veliko preberemo, v osnovi pa gre za oblikovalski proces, ki se ukvarja z okolju prijaznimi pristopi prek premišljene rabe naravnih virov energije. V Sloveniji je že kar nekaj posameznikov in organizacij, ki rabljen tekstil predeljujejo v povsem nove, unikatne izdelke. Eden takih je tudi postojnski klub trajnostnih rešitev Destilator, ki je nastal na pobudo trajnostne oblikovalke in rokodelke Maje Modrijan, ki izdeluje čevlje, oblačila in celo pohištvo. Svoje izkušnje in uporabno znanje o recikliranju, rokodelstvu in trajnostnem oblikovanju rada deli z drugimi, tudi prek delavnic in tečajev.
O trajnostnem oblikovanju lahko veliko preberemo, v osnovi pa gre za oblikovalski proces, ki se ukvarja z okolju prijaznimi pristopi prek premišljene rabe naravnih virov energije. V Sloveniji je že kar nekaj posameznikov in organizacij, ki rabljen tekstil predeljujejo v povsem nove, unikatne izdelke. Eden takih je tudi postojnski klub trajnostnih rešitev Destilator, ki je nastal na pobudo trajnostne oblikovalke in rokodelke Maje Modrijan, ki izdeluje čevlje, oblačila in celo pohištvo. Svoje izkušnje in uporabno znanje o recikliranju, rokodelstvu in trajnostnem oblikovanju rada deli z drugimi, tudi prek delavnic in tečajev.
Kolesarjenje velja za ena eno izmed do okolja najbolj prijaznih oblik mobilnosti. V zadnjih letih se v Sloveniji število kolesarjev vztrajno povečuje, vse hitreje rastoča in ekonomsko vedno bolj pomembna dejavnost po vsej Evropi je kolesarski turizem. Graditev primerne daljinsko-potovalne in državne kolesarske infrastrukture je zato nujna. Kakšna je kakovost kolesarske infrastrukture pri nas, kako uspešni smo pri črpanju evropski sredstev, zakaj umeščanje kolesarskih poti v prostor še vedno ni enakovredno umeščanju tras za motorna vozila, kateri so primeri dobre prakse in kaj z dobro kolesarsko infrastrukturo lahko pridobimo. O tem Peter Močnik s sogovorniki. Gostje: - dr. Mateja Markl, vodja Sektorja za preventivno in vzgojo v cestnem prometu iz Javne agencije RS za varnost prometa, - Gregor Steklačič, nacionalni koordinator za kolesarstvo z Ministrstva za infrastrukturo, - Tomaž Willenpart, vodja Sektorja za investicije v ceste pri Direkciji RS za infrastrukturo, - Bojan Žižek, predsednik Slovenske kolesarske mreže, - Gašper Pintar, Ljubljanska kolesarska mreža. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije v okviru projekta INFO4EU. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališča Unije.
Kolesarjenje velja za ena eno izmed do okolja najbolj prijaznih oblik mobilnosti. V zadnjih letih se v Sloveniji število kolesarjev vztrajno povečuje, vse hitreje rastoča in ekonomsko vedno bolj pomembna dejavnost po vsej Evropi je kolesarski turizem. Graditev primerne daljinsko-potovalne in državne kolesarske infrastrukture je zato nujna. Kakšna je kakovost kolesarske infrastrukture pri nas, kako uspešni smo pri črpanju evropski sredstev, zakaj umeščanje kolesarskih poti v prostor še vedno ni enakovredno umeščanju tras za motorna vozila, kateri so primeri dobre prakse in kaj z dobro kolesarsko infrastrukturo lahko pridobimo. O tem Peter Močnik s sogovorniki. Gostje: - dr. Mateja Markl, vodja Sektorja za preventivno in vzgojo v cestnem prometu iz Javne agencije RS za varnost prometa, - Gregor Steklačič, nacionalni koordinator za kolesarstvo z Ministrstva za infrastrukturo, - Tomaž Willenpart, vodja Sektorja za investicije v ceste pri Direkciji RS za infrastrukturo, - Bojan Žižek, predsednik Slovenske kolesarske mreže, - Gašper Pintar, Ljubljanska kolesarska mreža. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije v okviru projekta INFO4EU. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališča Unije.
