Raziskujte
Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kakšni so slovenski obrazi Gorice in kako se prepletajo različne jezikovno etnične stvarnosti? To nam razkriva vodnik izdan pri goriški Zvezi slovenskih kulturnih društev. Z nami bodo zaslužni za izdajo priročnika, ki ga bodo predstavili v luči prihajajočega EPK. Vabljeni k ogledu.
Kakšni so slovenski obrazi Gorice in kako se prepletajo različne jezikovno etnične stvarnosti? To nam razkriva vodnik izdan pri goriški Zvezi slovenskih kulturnih društev. Z nami bodo zaslužni za izdajo priročnika, ki ga bodo predstavili v luči prihajajočega EPK. Vabljeni k ogledu.
Javne predstavitve mnenj in posveti
Izjemni vremenski dogodki, ki smo jim priča v zadnjem desetletju, nakazujejo potrebo po zadrževanju vode kot nujnemu ukrepu za blaženje hidroloških neravnovesij in učinkovito zmanjševanje škod, ki se iz leta v leto povečujejo zaradi vse pogostejših in silovitejših hidroloških ekstremov, in kot ključnemu orodju za zagotavljanje pitne vode in hrane. Že ob lanskoletni suši se je pokazal pomen gradnje zadrževalnikov, letos smo lahko opazovali ključno vlogo nasipov pri preprečevanju in zmanjševanju škode na individualnih stanovanjskih objektih in javni gospodarski infrastrukturi, saj je bila škoda na mestih, kjer tovrstnih objektov ni, znatno višja. A pregrade in zadrževalniki niso le pomemben ukrep za doseganje ciljev trajnostnega razvoja ter za krepitev odpornosti družbe - pomembno vlogo imajo tudi pri zagotavljanju okoljske trajnosti. Večnamenski zadrževalniki so že in bodo v luči podnebnih sprememb igrali izjemno pomembno vlogo tudi pri ohranjanju biotske raznovrstnosti, saj ugodno vplivajo na vzpostavitev primernih življenjskih pogojev za številne ogrožene živalske vrste ali habitatne tipe. Izgradnja zadrževalnikov je tako navzlic prepričanju, da posegi škodujejo rastlinskim in živalskim vrstam, lahko pogoj za njihovo ohranitev. Posvet je namenjen predstavitvi pomena zadrževanja voda pri prilagajanju na podnebne spremembe ter pozitivnih vidikih večnamenskih zadrževalnikov kot javne gospodarske infrastrukture za lokalne skupnosti, kmetijstvo, gozdarstvo in naravo.
Izjemni vremenski dogodki, ki smo jim priča v zadnjem desetletju, nakazujejo potrebo po zadrževanju vode kot nujnemu ukrepu za blaženje hidroloških neravnovesij in učinkovito zmanjševanje škod, ki se iz leta v leto povečujejo zaradi vse pogostejših in silovitejših hidroloških ekstremov, in kot ključnemu orodju za zagotavljanje pitne vode in hrane. Že ob lanskoletni suši se je pokazal pomen gradnje zadrževalnikov, letos smo lahko opazovali ključno vlogo nasipov pri preprečevanju in zmanjševanju škode na individualnih stanovanjskih objektih in javni gospodarski infrastrukturi, saj je bila škoda na mestih, kjer tovrstnih objektov ni, znatno višja. A pregrade in zadrževalniki niso le pomemben ukrep za doseganje ciljev trajnostnega razvoja ter za krepitev odpornosti družbe - pomembno vlogo imajo tudi pri zagotavljanju okoljske trajnosti. Večnamenski zadrževalniki so že in bodo v luči podnebnih sprememb igrali izjemno pomembno vlogo tudi pri ohranjanju biotske raznovrstnosti, saj ugodno vplivajo na vzpostavitev primernih življenjskih pogojev za številne ogrožene živalske vrste ali habitatne tipe. Izgradnja zadrževalnikov je tako navzlic prepričanju, da posegi škodujejo rastlinskim in živalskim vrstam, lahko pogoj za njihovo ohranitev. Posvet je namenjen predstavitvi pomena zadrževanja voda pri prilagajanju na podnebne spremembe ter pozitivnih vidikih večnamenskih zadrževalnikov kot javne gospodarske infrastrukture za lokalne skupnosti, kmetijstvo, gozdarstvo in naravo.
Prvo podjetje v skupini Replika je bilo ustanovljeno leta 2003. Danes skupino sestavlja 5 podjetij, ki strankam doma in v tujini omogočajo celovit dostop do storitev in informacij s področja računovodstva, davkov, nepremičnin, raziskav in razvoja, internacionalizacije, razvoja kadrov in pridobivanja evropskih sredstev. Podjetje s 16 redno zaposlenimi in 10 zunanjimi sodelavci se ponaša s številnimi nagradami in certifikati odličnosti. V zadnjem času veliko energije in sredstev namenja delovanju na področju trajnosti, predvsem razvoju koncepta prve pametne eko-socialne vasi v Sloveniji, ki bo temeljila na gradnji s slovenskim lesom ter samooskrbi s hrano, vodo in zeleno energijo.
Prvo podjetje v skupini Replika je bilo ustanovljeno leta 2003. Danes skupino sestavlja 5 podjetij, ki strankam doma in v tujini omogočajo celovit dostop do storitev in informacij s področja računovodstva, davkov, nepremičnin, raziskav in razvoja, internacionalizacije, razvoja kadrov in pridobivanja evropskih sredstev. Podjetje s 16 redno zaposlenimi in 10 zunanjimi sodelavci se ponaša s številnimi nagradami in certifikati odličnosti. V zadnjem času veliko energije in sredstev namenja delovanju na področju trajnosti, predvsem razvoju koncepta prve pametne eko-socialne vasi v Sloveniji, ki bo temeljila na gradnji s slovenskim lesom ter samooskrbi s hrano, vodo in zeleno energijo.
Jože Robežnik potuje po Sloveniji in raziskuje dobre prakse na področju trajnostne mobilnosti. Na svoji poti srečuje strokovnjake in vsakodnevne uporabnike, ki mu predstavijo, kako se v praksi spopadajo z mobilnostjo. Promet velja za enega glavnih virov onesnaževanja zraka in negativnih podnebnih sprememb, zato se vedno več pozornosti posveča trajnostni rešitvi, s katero bi mobilnost omogočali ob nižjih stroških, manjših stranskih učinkih in porabi naravnih virov. Sprememba naših potovalnih navad je zato velikega pomena in temelji na izrabi potenciala hoje, kolesarjenja, prenovi javnega potniškega prevoza in optimizaciji oziroma umiritvi cestnega motornega prometa. Vodnik po trajnostni mobilnosti s sklopom štirih tematskih oddaj je nastal v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo Republike Slovenije, Zavodom Vozim in produkcijo Invida.
Jože Robežnik potuje po Sloveniji in raziskuje dobre prakse na področju trajnostne mobilnosti. Na svoji poti srečuje strokovnjake in vsakodnevne uporabnike, ki mu predstavijo, kako se v praksi spopadajo z mobilnostjo. Promet velja za enega glavnih virov onesnaževanja zraka in negativnih podnebnih sprememb, zato se vedno več pozornosti posveča trajnostni rešitvi, s katero bi mobilnost omogočali ob nižjih stroških, manjših stranskih učinkih in porabi naravnih virov. Sprememba naših potovalnih navad je zato velikega pomena in temelji na izrabi potenciala hoje, kolesarjenja, prenovi javnega potniškega prevoza in optimizaciji oziroma umiritvi cestnega motornega prometa. Vodnik po trajnostni mobilnosti s sklopom štirih tematskih oddaj je nastal v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo Republike Slovenije, Zavodom Vozim in produkcijo Invida.
Jože Robežnik potuje po Sloveniji in raziskuje dobre prakse na področju trajnostne mobilnosti. Na svoji poti srečuje strokovnjake in vsakodnevne uporabnike, ki mu predstavijo, kako se v praksi spopadajo z mobilnostjo. Promet velja za enega glavnih virov onesnaževanja zraka in negativnih podnebnih sprememb, zato, je vedno več pozornosti posveča trajnostni rešitvi, s katero bi mobilnost omogočali ob nižjih stroških, manjših stranskih učinkih in porabi naravnih virov. Sprememba naših potovalnih navad je zato velikega pomena in temelji na izrabi potenciala hoje, kolesarjenja, prenovi javnega potniškega prevoza in optimizaciji oziroma umiritvi cestnega motornega prometa. Vodnik po trajnostni mobilnosti s sklopom štirih tematskih oddaj je nastal v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo Republike Slovenije, Zavodom Vozim in produkcijo Invida.
Jože Robežnik potuje po Sloveniji in raziskuje dobre prakse na področju trajnostne mobilnosti. Na svoji poti srečuje strokovnjake in vsakodnevne uporabnike, ki mu predstavijo, kako se v praksi spopadajo z mobilnostjo. Promet velja za enega glavnih virov onesnaževanja zraka in negativnih podnebnih sprememb, zato, je vedno več pozornosti posveča trajnostni rešitvi, s katero bi mobilnost omogočali ob nižjih stroških, manjših stranskih učinkih in porabi naravnih virov. Sprememba naših potovalnih navad je zato velikega pomena in temelji na izrabi potenciala hoje, kolesarjenja, prenovi javnega potniškega prevoza in optimizaciji oziroma umiritvi cestnega motornega prometa. Vodnik po trajnostni mobilnosti s sklopom štirih tematskih oddaj je nastal v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo Republike Slovenije, Zavodom Vozim in produkcijo Invida.
Jože Robežnik potuje po Sloveniji in raziskuje dobre prakse na področju trajnostne mobilnosti. Na svoji poti srečuje strokovnjake in vsakodnevne uporabnike, ki mu predstavijo, kako se v praksi spopadajo z mobilnostjo. Promet velja za enega glavnih virov onesnaževanja zraka in negativnih podnebnih sprememb, zato se vedno več pozornosti posveča trajnostni rešitvi, s katero bi mobilnost omogočali ob nižjih stroških, manjših stranskih učinkih in porabi naravnih virov. Sprememba naših potovalnih navad je zato velikega pomena in temelji na izrabi potenciala hoje, kolesarjenja, prenovi javnega potniškega prevoza in optimizaciji oziroma umiritvi cestnega motornega prometa. Vodnik po trajnostni mobilnosti s sklopom štirih tematskih oddaj je nastal v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo Republike Slovenije, Zavodom Vozim in produkcijo Invida.
Jože Robežnik potuje po Sloveniji in raziskuje dobre prakse na področju trajnostne mobilnosti. Na svoji poti srečuje strokovnjake in vsakodnevne uporabnike, ki mu predstavijo, kako se v praksi spopadajo z mobilnostjo. Promet velja za enega glavnih virov onesnaževanja zraka in negativnih podnebnih sprememb, zato se vedno več pozornosti posveča trajnostni rešitvi, s katero bi mobilnost omogočali ob nižjih stroških, manjših stranskih učinkih in porabi naravnih virov. Sprememba naših potovalnih navad je zato velikega pomena in temelji na izrabi potenciala hoje, kolesarjenja, prenovi javnega potniškega prevoza in optimizaciji oziroma umiritvi cestnega motornega prometa. Vodnik po trajnostni mobilnosti s sklopom štirih tematskih oddaj je nastal v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo Republike Slovenije, Zavodom Vozim in produkcijo Invida.
Jože Robežnik potuje po Sloveniji in raziskuje dobre prakse na področju trajnostne mobilnosti. Na svoji poti srečuje strokovnjake in vsakodnevne uporabnike, ki mu predstavijo, kako se v praksi spopadajo z mobilnostjo. Promet velja za enega glavnih virov onesnaževanja zraka in negativnih podnebnih sprememb, zato se vedno več pozornosti posveča trajnostni rešitvi, s katero bi mobilnost omogočali ob nižjih stroških, manjših stranskih učinkih in porabi naravnih virov. Sprememba naših potovalnih navad je zato velikega pomena in temelji na izrabi potenciala hoje, kolesarjenja, prenovi javnega potniškega prevoza in optimizaciji oziroma umiritvi cestnega motornega prometa. Vodnik po trajnostni mobilnosti s sklopom štirih tematskih oddaj je nastal v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo Republike Slovenije, Zavodom Vozim in produkcijo Invida.
Jože Robežnik potuje po Sloveniji in raziskuje dobre prakse na področju trajnostne mobilnosti. Na svoji poti srečuje strokovnjake in vsakodnevne uporabnike, ki mu predstavijo, kako se v praksi spopadajo z mobilnostjo. Promet velja za enega glavnih virov onesnaževanja zraka in negativnih podnebnih sprememb, zato se vedno več pozornosti posveča trajnostni rešitvi, s katero bi mobilnost omogočali ob nižjih stroških, manjših stranskih učinkih in porabi naravnih virov. Sprememba naših potovalnih navad je zato velikega pomena in temelji na izrabi potenciala hoje, kolesarjenja, prenovi javnega potniškega prevoza in optimizaciji oziroma umiritvi cestnega motornega prometa. Vodnik po trajnostni mobilnosti s sklopom štirih tematskih oddaj je nastal v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo Republike Slovenije, Zavodom Vozim in produkcijo Invida.
Slovenija se je zavezala k digitalnemu in zelenemu prehodu v strateških dokumentih, ki sledijo dogovorom na nivoju Evropske unije. Način implementacije je ključen dejavnik doseganja ciljev ob hkratni krepitvi in razvoju slovenskega gospodarstva, ki je tudi mednarodno oz. globalno naravnano. Digitalizacija, ki prispeva tudi k doseganju trajnostnih zavez in hkrati poleg priložnosti za večjo konkurenčnost in produktivnost, predstavlja za nekatere deležnike tudi pomembne izzive. Za učinkovit prehod je pomembno delovati podporno in usklajeno z vidika širšega kroga deležnikov. Na nivoju gospodarskih subjektov je za digitalni prehod pomemben dialog med vodstvi podjetij in zaposlenimi, smernice za izvedbo pa so dane v evropskem okvirnem sporazumu socialnih partnerjev o digitalizaciji. Zato bomo na posvetu predstavili cilje in podporno okolje (iniciative, kompetence, finančne spodbude) ter potrebe podjetij za digitalni prehod.
Slovenija se je zavezala k digitalnemu in zelenemu prehodu v strateških dokumentih, ki sledijo dogovorom na nivoju Evropske unije. Način implementacije je ključen dejavnik doseganja ciljev ob hkratni krepitvi in razvoju slovenskega gospodarstva, ki je tudi mednarodno oz. globalno naravnano. Digitalizacija, ki prispeva tudi k doseganju trajnostnih zavez in hkrati poleg priložnosti za večjo konkurenčnost in produktivnost, predstavlja za nekatere deležnike tudi pomembne izzive. Za učinkovit prehod je pomembno delovati podporno in usklajeno z vidika širšega kroga deležnikov. Na nivoju gospodarskih subjektov je za digitalni prehod pomemben dialog med vodstvi podjetij in zaposlenimi, smernice za izvedbo pa so dane v evropskem okvirnem sporazumu socialnih partnerjev o digitalizaciji. Zato bomo na posvetu predstavili cilje in podporno okolje (iniciative, kompetence, finančne spodbude) ter potrebe podjetij za digitalni prehod.
Kaj nam pomeni obleka, zakaj je potrošniška kultura naravnana v nove in nove nakupe, kako smo povezani s svetovno tekstilno industrijo in kakšne probleme prinaša modna industrija kot ena največjih industrij v svetu tako iz okoljevarstvenega, socialnega in gospodarskega vidika? In kaj je trajnostna moda, kakšne so alternative – od izmenjevalnic in oblačil iz druge roke do njihove modne nadgradnje za nove modne kreacije in recikliranja? Odgovore nam bodo nizali prof. dr. Breda Luthar, Peter Movrin, prof. Almira Sadar in Simona Lampe, spoznali pa bomo nekatere primere dobre prakse pri izmenjavi in recikliranju oblačil.
Kaj nam pomeni obleka, zakaj je potrošniška kultura naravnana v nove in nove nakupe, kako smo povezani s svetovno tekstilno industrijo in kakšne probleme prinaša modna industrija kot ena največjih industrij v svetu tako iz okoljevarstvenega, socialnega in gospodarskega vidika? In kaj je trajnostna moda, kakšne so alternative – od izmenjevalnic in oblačil iz druge roke do njihove modne nadgradnje za nove modne kreacije in recikliranja? Odgovore nam bodo nizali prof. dr. Breda Luthar, Peter Movrin, prof. Almira Sadar in Simona Lampe, spoznali pa bomo nekatere primere dobre prakse pri izmenjavi in recikliranju oblačil.
Vklop, oddaja Slovencev v Italiji
Tema tokratne oddaje je trajnostna moda. Gostji na daljavo sta modna oblikovalka Tjaša Škapin in svetovalka za celovito podobo osebnosti Lea Pisani. V studiu postavljajo vprašanja dijaki višjih srednjih šol iz Trsta in Gorice. Voditeljica Barbara Ferluga pa v rubriki U120 spregovori o 34. členu italijanske ustave. Uredništvo Poljanka Doljak, Nataša Ferletič, Barbara Ferluga, Jan Leopoli. Režija Jan Leopoli.
Tema tokratne oddaje je trajnostna moda. Gostji na daljavo sta modna oblikovalka Tjaša Škapin in svetovalka za celovito podobo osebnosti Lea Pisani. V studiu postavljajo vprašanja dijaki višjih srednjih šol iz Trsta in Gorice. Voditeljica Barbara Ferluga pa v rubriki U120 spregovori o 34. členu italijanske ustave. Uredništvo Poljanka Doljak, Nataša Ferletič, Barbara Ferluga, Jan Leopoli. Režija Jan Leopoli.
Neizrabljene, degradirane površine v mestnih središčih. Osamljenje, propadajoče stavbe. Vsa mesta se srečujejo z njimi. Zato je danes ideja o trajnostnem urbanem razvoju, ki pravzaprav ne pomeni nič drugega kot ponovna uporaba nečesa, aktualna morda bolj kot kadarkoli.
Neizrabljene, degradirane površine v mestnih središčih. Osamljenje, propadajoče stavbe. Vsa mesta se srečujejo z njimi. Zato je danes ideja o trajnostnem urbanem razvoju, ki pravzaprav ne pomeni nič drugega kot ponovna uporaba nečesa, aktualna morda bolj kot kadarkoli.
Zelena kohezija, pogovorna oddaja
Predstavljamo drugi oglas v sklopu kampanje Zelena sled, v katerem nastopa zelena ambasadorka Nina Soklič, ki je razvila ročno blagovno znamko PleteNina, ki ustvarja trajnostne izdelke iz kakovostnih materia-lov z dolgo življenjsko dobo. Blagovno znamko je razvila v okviru projekta PONI, v podjetniškem inkubatorju Kovačnica, pri BSC Kranj.
Predstavljamo drugi oglas v sklopu kampanje Zelena sled, v katerem nastopa zelena ambasadorka Nina Soklič, ki je razvila ročno blagovno znamko PleteNina, ki ustvarja trajnostne izdelke iz kakovostnih materia-lov z dolgo življenjsko dobo. Blagovno znamko je razvila v okviru projekta PONI, v podjetniškem inkubatorju Kovačnica, pri BSC Kranj.
Beseda trajnostno ali trajnostni razvoj postaja vse bolj moderna in priljubljena. A ni samo to, modni novorek, temveč je koncept, ki pomeni drugačen razvoj in drugačno – vzdržno – prihodnost. Ponekod je trajnostno že realno. In tudi deluje! Kako, si poglejte v tokratni oddaji Na kratko!
Beseda trajnostno ali trajnostni razvoj postaja vse bolj moderna in priljubljena. A ni samo to, modni novorek, temveč je koncept, ki pomeni drugačen razvoj in drugačno – vzdržno – prihodnost. Ponekod je trajnostno že realno. In tudi deluje! Kako, si poglejte v tokratni oddaji Na kratko!
Neznana poglavja slovenske zgodovine
Valentin Vodnik se je bil za slovenski jezik pripravljen izpostaviti v času, ki temu sploh ni bil naklonjen. Bil je zavzet, delaven, vsestranski, ljudski. iz gorskih pohodov je prinašal fosile in minerale, se nad prelepimi vršaci čudil v pesmih, ki pomenijo začetek planinske poezije. Sestavljal je nove besede in iskal vse možne oblike različnih poimenovanj, ki so po deželi že obstajale, prevajal, pridigal, napisal še več pesmi, pratik, neizmerno rad učil mladino in napisal tudi prve učbenike… Z dr. Luko Vidmarjem, dr. Andrejo Legan Ravnikar, dr. Marijanom Dovićem dr. Petrom Mikšo, Andrejem Rozmanom Rozo in drugimi odkrivamo zanimivosti iz njegovega življenja in dela.
Valentin Vodnik se je bil za slovenski jezik pripravljen izpostaviti v času, ki temu sploh ni bil naklonjen. Bil je zavzet, delaven, vsestranski, ljudski. iz gorskih pohodov je prinašal fosile in minerale, se nad prelepimi vršaci čudil v pesmih, ki pomenijo začetek planinske poezije. Sestavljal je nove besede in iskal vse možne oblike različnih poimenovanj, ki so po deželi že obstajale, prevajal, pridigal, napisal še več pesmi, pratik, neizmerno rad učil mladino in napisal tudi prve učbenike… Z dr. Luko Vidmarjem, dr. Andrejo Legan Ravnikar, dr. Marijanom Dovićem dr. Petrom Mikšo, Andrejem Rozmanom Rozo in drugimi odkrivamo zanimivosti iz njegovega življenja in dela.
Čeprav so ga poznejši literarni zgodovinarji označevali zgolj za “prve žarke jutranje zarje” slovenske poezije, za Vodnika ni bilo dilem: zavedal se je svoje pionirske vloge na polju slovenskega pesništva in se podpisoval kar – Vodník. Marjan Rupert iz NUK je opredelil zgodovinski kontekst nastanka Vodnikovih pesmi, pa tudi element avtocenzure. V okolju Vodnikove domačije se nam je pridružil profesor dr. Aleksander Bjelčević, ki je ovrednotil pomen umetne pesniške zbirke za narod kot prelomen trenutek za gradnjo narodne zavesti, osvetlil pa je tudi Vodnikovo izvirno slovensko kitico, “alpsko poskočnico”, tako rekoč pesniško kitico z geografskim poreklom, ki jo najdemo v narodnozabavni glasbi, pa tudi pri Pankrtih.
Čeprav so ga poznejši literarni zgodovinarji označevali zgolj za “prve žarke jutranje zarje” slovenske poezije, za Vodnika ni bilo dilem: zavedal se je svoje pionirske vloge na polju slovenskega pesništva in se podpisoval kar – Vodník. Marjan Rupert iz NUK je opredelil zgodovinski kontekst nastanka Vodnikovih pesmi, pa tudi element avtocenzure. V okolju Vodnikove domačije se nam je pridružil profesor dr. Aleksander Bjelčević, ki je ovrednotil pomen umetne pesniške zbirke za narod kot prelomen trenutek za gradnjo narodne zavesti, osvetlil pa je tudi Vodnikovo izvirno slovensko kitico, “alpsko poskočnico”, tako rekoč pesniško kitico z geografskim poreklom, ki jo najdemo v narodnozabavni glasbi, pa tudi pri Pankrtih.
V Štajerskem gospodarskem forumu bomo govorili o znanjih, ki jih potrebujemo za zeleni in digitalni prehod, kakor popularno imenujemo spremembe v gospodarstvu in okolju, s katerimi naj bi povečali našo blaginjo in si zagotovili bolj zdravo delovno in življenjsko okolje. Naše sogovornice bodo strokovnjakinje za zaposlovanje, izobraževanje in vodenje projektov, ki jih potrebujemo za kompetence prihodnosti. Vabimo vas, da si pogovor o tem v oddaji Omizje ogledate v sredo 19. januarja ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
V Štajerskem gospodarskem forumu bomo govorili o znanjih, ki jih potrebujemo za zeleni in digitalni prehod, kakor popularno imenujemo spremembe v gospodarstvu in okolju, s katerimi naj bi povečali našo blaginjo in si zagotovili bolj zdravo delovno in življenjsko okolje. Naše sogovornice bodo strokovnjakinje za zaposlovanje, izobraževanje in vodenje projektov, ki jih potrebujemo za kompetence prihodnosti. Vabimo vas, da si pogovor o tem v oddaji Omizje ogledate v sredo 19. januarja ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
V Točki preloma: Kako je slovenski ekipi za ptičjo hišico uspelo zbrati več kot 4 milijone evrov in kako se pripravlja na proizvodnjo? Pa tudi - kako trajnostna so slovenska podjetja?
V Točki preloma: Kako je slovenski ekipi za ptičjo hišico uspelo zbrati več kot 4 milijone evrov in kako se pripravlja na proizvodnjo? Pa tudi - kako trajnostna so slovenska podjetja?
Vsak dan je na begu pred vojno in zatiranjem mnogo ljudi. Zgodba Afganistanca Mahbuba Alizade priča prav o tem. Bavarska je zdaj njegova nova nova domovina, Mahbuba pa je že postal gorski vodnik pri Nemški alpinistični zvezi. Mostovi so od nekdaj povezovali ljudi in veliko lažje jih je porušiti kot zgraditi. Marjan Pipenbaher iz Slovenske Bistrice je svetovno priznan konstruktor preko dvesto mostov, ki povezujejo dele dežel po vsem svetu. Dalmatinska klapa je tradicionalna oblika petja a cappella na Hrvaškem in odraža prijateljstvo ter ljubezen do petja. Leta 2012 so dalmatinsko klapo vpisali na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Lansko leto je v Tržaškem zalivu zaživel projekt "LETS” pod geslom “Začuti veter, da zapolniš jadra”. Skupina slepih in slabovidnih iz Italije in Slovenije, ki se je udeležila posebnega tečaja jadranja, se je s pomočjo učiteljev jadranja preiskusila na manjših športnih jadrnicah.
Vsak dan je na begu pred vojno in zatiranjem mnogo ljudi. Zgodba Afganistanca Mahbuba Alizade priča prav o tem. Bavarska je zdaj njegova nova nova domovina, Mahbuba pa je že postal gorski vodnik pri Nemški alpinistični zvezi. Mostovi so od nekdaj povezovali ljudi in veliko lažje jih je porušiti kot zgraditi. Marjan Pipenbaher iz Slovenske Bistrice je svetovno priznan konstruktor preko dvesto mostov, ki povezujejo dele dežel po vsem svetu. Dalmatinska klapa je tradicionalna oblika petja a cappella na Hrvaškem in odraža prijateljstvo ter ljubezen do petja. Leta 2012 so dalmatinsko klapo vpisali na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Lansko leto je v Tržaškem zalivu zaživel projekt "LETS” pod geslom “Začuti veter, da zapolniš jadra”. Skupina slepih in slabovidnih iz Italije in Slovenije, ki se je udeležila posebnega tečaja jadranja, se je s pomočjo učiteljev jadranja preiskusila na manjših športnih jadrnicah.
V oddaji Omizje tokrat o turizmu in pandemiji koronavirusne bolezni. Globalni, evropski in slovenski turizem so se znašli v novih razmerah in zagotovo bo posledice v tej pomembni gospodarski panogi čutiti še leta. Potovalne navade ljudi se spreminjajo, iščejo zelene, varne in trajnostne destinacije. Je to za majhno Slovenijo odlična priložnost za razcvet butičnega in trajnostnega turizma, tudi za destinacije, ki še niso stopile na pot preroda turistične ponudbe? Odgovore bomo iskali s strokovnjaki turističnih znanosti in gospodarstva. Vabljeni k ogledu
V oddaji Omizje tokrat o turizmu in pandemiji koronavirusne bolezni. Globalni, evropski in slovenski turizem so se znašli v novih razmerah in zagotovo bo posledice v tej pomembni gospodarski panogi čutiti še leta. Potovalne navade ljudi se spreminjajo, iščejo zelene, varne in trajnostne destinacije. Je to za majhno Slovenijo odlična priložnost za razcvet butičnega in trajnostnega turizma, tudi za destinacije, ki še niso stopile na pot preroda turistične ponudbe? Odgovore bomo iskali s strokovnjaki turističnih znanosti in gospodarstva. Vabljeni k ogledu
Čas postaja največja vrednota sodobnega človeka. Jutranji prizor vpadnic v mesta prikazuje valeče se kače pločevine. In to govori o času preživetem v avtu. Vsak dan ura, dve, tri. Koliko ur na teden, leto, desetletja preživimo na tak način? Kako ponuditi čim hitrejšo pot do cilja je zagotovo izziv trajnostne mobilnosti, ki bi obrodil sadove. Vendar rešitev ne tiči v širitvi cestišč.
Čas postaja največja vrednota sodobnega človeka. Jutranji prizor vpadnic v mesta prikazuje valeče se kače pločevine. In to govori o času preživetem v avtu. Vsak dan ura, dve, tri. Koliko ur na teden, leto, desetletja preživimo na tak način? Kako ponuditi čim hitrejšo pot do cilja je zagotovo izziv trajnostne mobilnosti, ki bi obrodil sadove. Vendar rešitev ne tiči v širitvi cestišč.
Papež Frančišek nas z verskimi voditelji spodbuja k prizadevanju za celostno ekologijo. Namen postnega časa je, da nas odvrne od tistega, kar nas zasužnjuje ter nam krati življenje in svobodo. »Kakšen svet želimo zapustiti mladim?« nas sprašuje papež Frančišek. Z verskimi voditelji nas spodbuja k prizadevanju za celostno ekologijo, saj je onesnaževanje okolja žgoč problem našega časa. Poziva k ohranjanju zemlje in človeških življenj. O pomenu varovanja okolja se otroci učijo v šoli in tudi pri verouku, a za celostno ekologijo se moramo tudi pri nas še odločneje zavzeti. Pred 300 leti je kapucin, pater Romuald Marušič, napisal Škofjeloški pasijon, prvo dramsko besedilo v slovenščini. Z njim je želel svetopisemske zgodbe o Kristusovem trpljenju in smrti približati preprostemu človeku. Ob postajah križevega pota premišljujemo Kristusovo in tudi svoje trpljenje. Pater Hugolin Sattner, ki se je rodil pred 170-imi leti, je svoje misli prelil v glasbo. Pustna sobotna iskrica letos ni bila plesna, bila pa je dobrodelna. Zbrana sredstva so namenjena otrokom v Braziliji, kjer deluje slovenska misijonarka, sestra Agata Kociper. Danica Perme pa nas v postnem času vabi k obisku Podbrezij. Bogato sakralno kulturno dediščino majhne vasice in njene znamenite osebnosti je zapisala tudi v monografijo.
Papež Frančišek nas z verskimi voditelji spodbuja k prizadevanju za celostno ekologijo. Namen postnega časa je, da nas odvrne od tistega, kar nas zasužnjuje ter nam krati življenje in svobodo. »Kakšen svet želimo zapustiti mladim?« nas sprašuje papež Frančišek. Z verskimi voditelji nas spodbuja k prizadevanju za celostno ekologijo, saj je onesnaževanje okolja žgoč problem našega časa. Poziva k ohranjanju zemlje in človeških življenj. O pomenu varovanja okolja se otroci učijo v šoli in tudi pri verouku, a za celostno ekologijo se moramo tudi pri nas še odločneje zavzeti. Pred 300 leti je kapucin, pater Romuald Marušič, napisal Škofjeloški pasijon, prvo dramsko besedilo v slovenščini. Z njim je želel svetopisemske zgodbe o Kristusovem trpljenju in smrti približati preprostemu človeku. Ob postajah križevega pota premišljujemo Kristusovo in tudi svoje trpljenje. Pater Hugolin Sattner, ki se je rodil pred 170-imi leti, je svoje misli prelil v glasbo. Pustna sobotna iskrica letos ni bila plesna, bila pa je dobrodelna. Zbrana sredstva so namenjena otrokom v Braziliji, kjer deluje slovenska misijonarka, sestra Agata Kociper. Danica Perme pa nas v postnem času vabi k obisku Podbrezij. Bogato sakralno kulturno dediščino majhne vasice in njene znamenite osebnosti je zapisala tudi v monografijo.
Pred 260. leti se je rodil 3. februarja prvi slovenski pesnik in časnikar, duhovnik Valentin Vodnik. V bogatem pisateljskem opusu je zapustil koledarje, pratiko, Ljubljanske novice, zgodovino Kranjske in sosednjih dežel, abecednik, slovnico, krščanski nauk, nemško-slovensko-latinski slovar, slovenske učbenike, Kuharske bukve, Porodničarski pouk za babice. Z Žigo Zoisom sta postavila tudi Triglav za simbol slovenstva. V zadnjem tednu januarja je potekal z vrsto dogodki v Ljubljani že 10. svetopisemski maraton. Praznik svečnica je dan posvečenega življenja. Šolska sestra Polonca in jezuit pater Jože izražata svoj živ odnos z Bogom tudi prek slikarstva. V Muzeju krščanstva na Slovenskem si lahko do 3. aprila ogledate razstavo posvečeno avstrijskemu misijonarju, antropologu, dr. Paulu Schebesti.
Pred 260. leti se je rodil 3. februarja prvi slovenski pesnik in časnikar, duhovnik Valentin Vodnik. V bogatem pisateljskem opusu je zapustil koledarje, pratiko, Ljubljanske novice, zgodovino Kranjske in sosednjih dežel, abecednik, slovnico, krščanski nauk, nemško-slovensko-latinski slovar, slovenske učbenike, Kuharske bukve, Porodničarski pouk za babice. Z Žigo Zoisom sta postavila tudi Triglav za simbol slovenstva. V zadnjem tednu januarja je potekal z vrsto dogodki v Ljubljani že 10. svetopisemski maraton. Praznik svečnica je dan posvečenega življenja. Šolska sestra Polonca in jezuit pater Jože izražata svoj živ odnos z Bogom tudi prek slikarstva. V Muzeju krščanstva na Slovenskem si lahko do 3. aprila ogledate razstavo posvečeno avstrijskemu misijonarju, antropologu, dr. Paulu Schebesti.
Spodbujanje trajnostnega razvoja družbe, povezovati ljudi in ideje, ustvarjati ideje za nove oblike dela in sodelovanja, se pravi delovati v javno dobro so teme nove serije kratkih izobraževalnih oddaj Utrinki. V oddajah predstavljamo dobre prakse, ki izhajajo pretežno iz domačih naravnih in človeških virov. V Utrinkih nizamo zgodbe o družbenih inovacijah, ki učinkovito odgovarjajo na potrebe današnje družbe in ustvarjajo nove družbene odnose in sodelovanje.
Spodbujanje trajnostnega razvoja družbe, povezovati ljudi in ideje, ustvarjati ideje za nove oblike dela in sodelovanja, se pravi delovati v javno dobro so teme nove serije kratkih izobraževalnih oddaj Utrinki. V oddajah predstavljamo dobre prakse, ki izhajajo pretežno iz domačih naravnih in človeških virov. V Utrinkih nizamo zgodbe o družbenih inovacijah, ki učinkovito odgovarjajo na potrebe današnje družbe in ustvarjajo nove družbene odnose in sodelovanje.
S serijo oddaj Ekoutrinki, ki jo je TVS pripravila v sodelovanju z Borzenom, želimo spodbujati odgovoren odnos do okolja. Rdeča nit oddaj je obnovljiva energija vode sonca, vetra, in biomase, se pravi energetski viri naše prihodnosti. Velik poudarek je tudi na varčevanju z energijo, kar je v tesni povezavi s trajnostnim razvojem. Oddaje temeljijo na konkretnih dobrih praksah, zgledih, ki lahko spreminjajo naše ravnanje in ustvarjajo odgovoren odnos do okolja.
S serijo oddaj Ekoutrinki, ki jo je TVS pripravila v sodelovanju z Borzenom, želimo spodbujati odgovoren odnos do okolja. Rdeča nit oddaj je obnovljiva energija vode sonca, vetra, in biomase, se pravi energetski viri naše prihodnosti. Velik poudarek je tudi na varčevanju z energijo, kar je v tesni povezavi s trajnostnim razvojem. Oddaje temeljijo na konkretnih dobrih praksah, zgledih, ki lahko spreminjajo naše ravnanje in ustvarjajo odgovoren odnos do okolja.
Young Village Folk – »Hrana iz mladih korenin«
Andrea je razvil inovativno idejo v pridelavi hrane na Siciliji. Povezal je40 mladih kmetov s številnimi lokalnimi sicilijanskimi pridelki in proizvodi od zgodnje zelenjave do marmelad, oljčnega olja, sirov … in seveda sicilijanskih pomaranč. Ustanovil je zadrugo La Campagna, kjer so se odprla tudi nova delovna mesta, saj zabojčke z lokalnimi sicilijanskimi proizvodi danes prek spleta prodajajo v številne evropske države, Poljsko, Litvo, Nizozemsko in drugam.
Andrea je razvil inovativno idejo v pridelavi hrane na Siciliji. Povezal je40 mladih kmetov s številnimi lokalnimi sicilijanskimi pridelki in proizvodi od zgodnje zelenjave do marmelad, oljčnega olja, sirov … in seveda sicilijanskih pomaranč. Ustanovil je zadrugo La Campagna, kjer so se odprla tudi nova delovna mesta, saj zabojčke z lokalnimi sicilijanskimi proizvodi danes prek spleta prodajajo v številne evropske države, Poljsko, Litvo, Nizozemsko in drugam.
V januarju je Svetemu pismu posvečena nedelja Božje besede. Za vodilo ima misel »od branja do oznanjevanja, od bralca do oznanjevalca«. V januarju je Svetemu pismu posvečena nedelja Božje besede. Za vodilo ima misel »od branja do oznanjevanja, od bralca do oznanjevalca«. Da je beseda v Svetem pismu živa in v življenju učinkovita, spoznavajo udeleženci v bibličnih šolah in skupinah. Božjo besedo zato tudi vsak dan premišljujejo in si jo vzamejo za vodilo dneva. Sveto pismo je zbirka največkrat prevedenih in najbolj branih knjig na svetu. Govori o izkustvu življenja izraelskega ljudstva. V njej najdemo modrost življenja, opisuje tudi življenje družine in ravnanje mladega človeka. Prvi, ki je prevedel Sveto pismo v latinski jezik je bil veliki cerkveni učitelj, doma iz naših krajev, sv. Hieronim. Več kot 1600 let po njegovi smrti pa smo dobili njegova pisma v slovenskem jeziku, ki nam odkrivajo gorečega biblicista in asketskega apologeta. Božični čas pa se po slovenskem običaju končuje na praznik Gospodovega darovanja, svečnico. Poslovili se bomo od jaslic, ki so v zimskih dneh prinašale toplino in svetlobo v naše domove in svetišča. Svoje zgodbe življenja so vanj zapisovali rezbarji, med katerimi je Marijan Vodnik. K ogledu gibljivih jaslic pa nas je povabila družina Sluga.
V januarju je Svetemu pismu posvečena nedelja Božje besede. Za vodilo ima misel »od branja do oznanjevanja, od bralca do oznanjevalca«. V januarju je Svetemu pismu posvečena nedelja Božje besede. Za vodilo ima misel »od branja do oznanjevanja, od bralca do oznanjevalca«. Da je beseda v Svetem pismu živa in v življenju učinkovita, spoznavajo udeleženci v bibličnih šolah in skupinah. Božjo besedo zato tudi vsak dan premišljujejo in si jo vzamejo za vodilo dneva. Sveto pismo je zbirka največkrat prevedenih in najbolj branih knjig na svetu. Govori o izkustvu življenja izraelskega ljudstva. V njej najdemo modrost življenja, opisuje tudi življenje družine in ravnanje mladega človeka. Prvi, ki je prevedel Sveto pismo v latinski jezik je bil veliki cerkveni učitelj, doma iz naših krajev, sv. Hieronim. Več kot 1600 let po njegovi smrti pa smo dobili njegova pisma v slovenskem jeziku, ki nam odkrivajo gorečega biblicista in asketskega apologeta. Božični čas pa se po slovenskem običaju končuje na praznik Gospodovega darovanja, svečnico. Poslovili se bomo od jaslic, ki so v zimskih dneh prinašale toplino in svetlobo v naše domove in svetišča. Svoje zgodbe življenja so vanj zapisovali rezbarji, med katerimi je Marijan Vodnik. K ogledu gibljivih jaslic pa nas je povabila družina Sluga.
