Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Oddaja, ki ozavešča ljudi k ohranjanju narave, za življenje s čim manj odpadki in uporabi zelenih virov energije.
Avtor: Vesna Danilović Novak
Slovenci povprečno uporabimo 7 sveč letno na osebo, kar na državni ravni pomeni več kot 16 milijonov sveč. S tem prispevamo okoli 4.000 ton odpadkov, predvsem plastike. Večina teh sveč je izdelanih iz materialov, ki močno obremenjujejo okolje, zato pozdravljamo akcije kot je' Manj svečk za manj grobov'.
Slovenci povprečno uporabimo 7 sveč letno na osebo, kar na državni ravni pomeni več kot 16 milijonov sveč. S tem prispevamo okoli 4.000 ton odpadkov, predvsem plastike. Večina teh sveč je izdelanih iz materialov, ki močno obremenjujejo okolje, zato pozdravljamo akcije kot je' Manj svečk za manj grobov'.
Številna podjetja so v zadnjih letih zaradi nenehnih opozoril pred prehitrim globalnim segrevanjem stopila na pot trajnostnega poslovanja. Podnebne zaveze v podjetjih so postale stalna praksa, pa ne zato, ker bi to bilo moderno, ampak zato, ker je to nujno potrebno. V tokratni rubriki THINK GREEN predstavljamo razpis za TRAJNOSTNEGA LIDERJA 2024, ki se izteče konec oktobra. Predstavila nam ga je Ana Struna Bregar, izvršna direktorica CER Partnerstva za trajnostno gospodarstvo. FOTO: Helena Ajdnik
Številna podjetja so v zadnjih letih zaradi nenehnih opozoril pred prehitrim globalnim segrevanjem stopila na pot trajnostnega poslovanja. Podnebne zaveze v podjetjih so postale stalna praksa, pa ne zato, ker bi to bilo moderno, ampak zato, ker je to nujno potrebno. V tokratni rubriki THINK GREEN predstavljamo razpis za TRAJNOSTNEGA LIDERJA 2024, ki se izteče konec oktobra. Predstavila nam ga je Ana Struna Bregar, izvršna direktorica CER Partnerstva za trajnostno gospodarstvo. FOTO: Helena Ajdnik
V svetu so repair caffe-ji dolgoletna praksa. Koncept je v Sloveniji prva predstavila mreža Centrov ponovne uporabe, ki bo ta četrtek v Slovenskih Konjicah odprla vrata novi pridobitvi te vrste. Repair Caffe bo v Slovenskih Konjicah več kot samo prostor, v katerem boste sami popravili svoj sušilec za lase ali opekač kruha, se morebiti naučili pravilno prišiti gumb ali skrajšati hlače. Ideja je, da Repair Caffe postane gibanje, ki bo spodbujalo odgovorno potrošnjo, krepilo medgeneracijske vezi in prispevalo k varovanju okolja.
V svetu so repair caffe-ji dolgoletna praksa. Koncept je v Sloveniji prva predstavila mreža Centrov ponovne uporabe, ki bo ta četrtek v Slovenskih Konjicah odprla vrata novi pridobitvi te vrste. Repair Caffe bo v Slovenskih Konjicah več kot samo prostor, v katerem boste sami popravili svoj sušilec za lase ali opekač kruha, se morebiti naučili pravilno prišiti gumb ali skrajšati hlače. Ideja je, da Repair Caffe postane gibanje, ki bo spodbujalo odgovorno potrošnjo, krepilo medgeneracijske vezi in prispevalo k varovanju okolja.
Poleg zagotavljanja varnosti in brezhibnega poteka športnih tekmovanj, se olimpijski Pariz osredotoča tudi na trajnostno agendo. Ta je že nekaj let eden glavnih stebrov Mednarodnega olimpijskega komiteja. V tokratni rubriki Think Green smo preverili, kakšna naj bi bila trajnostna zapuščina letošnje olimpijade. FOTO: REUTERS
Poleg zagotavljanja varnosti in brezhibnega poteka športnih tekmovanj, se olimpijski Pariz osredotoča tudi na trajnostno agendo. Ta je že nekaj let eden glavnih stebrov Mednarodnega olimpijskega komiteja. V tokratni rubriki Think Green smo preverili, kakšna naj bi bila trajnostna zapuščina letošnje olimpijade. FOTO: REUTERS
Zaradi intenzivnih človekovih dejavnosti v regijah, ki mejijo na Sredozemsko morje, so odpadki velik pritisk na vodno in obalno okolje. Takšne grožnje so še posebej pomembne na območjih, kjer so divja odlagališča še vedno prisotna. Problematiko nagovarja projekt e-WAsTER, ki je sofinanciran s strani programa Interreg Euro-MED. Namene in cilje projekta nam je predstavil edini slovenski predstavnik v projektnem konzorciju, Okoljsko raziskovalni zavod in v njegovem imenu direktorica, dr. Marinka Vovk. FOTO: Projekt e-WAsTER
Zaradi intenzivnih človekovih dejavnosti v regijah, ki mejijo na Sredozemsko morje, so odpadki velik pritisk na vodno in obalno okolje. Takšne grožnje so še posebej pomembne na območjih, kjer so divja odlagališča še vedno prisotna. Problematiko nagovarja projekt e-WAsTER, ki je sofinanciran s strani programa Interreg Euro-MED. Namene in cilje projekta nam je predstavil edini slovenski predstavnik v projektnem konzorciju, Okoljsko raziskovalni zavod in v njegovem imenu direktorica, dr. Marinka Vovk. FOTO: Projekt e-WAsTER
Še slab mesec imate časa, da se pridružite tretjemu izzivu Polni zagona, s katerim želijo koordinatorji spodbuditi h kolesarjenju na delo – kjer je to mogoče - kot trajnostni obliki mobilnosti in spreminjanju vsakodnevnih potovalnih navad. Ne le, da boste pomagali zmanjšati ogljični odtis; dnevno kolesarjenje v službo blagodejno vpliva tudi na zdravje. Več pa v današnji rubriki THINK GREEN.
Še slab mesec imate časa, da se pridružite tretjemu izzivu Polni zagona, s katerim želijo koordinatorji spodbuditi h kolesarjenju na delo – kjer je to mogoče - kot trajnostni obliki mobilnosti in spreminjanju vsakodnevnih potovalnih navad. Ne le, da boste pomagali zmanjšati ogljični odtis; dnevno kolesarjenje v službo blagodejno vpliva tudi na zdravje. Več pa v današnji rubriki THINK GREEN.
Hitra moda postaja najhujši sovražnik narave. Vsak Slovenec letno zavrže povprečno 12 kilogramov oblacil. Kako preusmeriti ta trend in slabe nakupovalne navade? Preverjali smo pri Ekologih brez meja.
Hitra moda postaja najhujši sovražnik narave. Vsak Slovenec letno zavrže povprečno 12 kilogramov oblacil. Kako preusmeriti ta trend in slabe nakupovalne navade? Preverjali smo pri Ekologih brez meja.
Zeleni pingvin je projekt, ki nas lahko nauči, kako zmanjšati izpuste in znižati stroške posameznikov in skupnosti. V okolje mladih prinaša digitalne rešitve, otroci se na primer učijo, kaj pomeni kilogram ogljičnega odtisa in kaj povzroča. Med Eko šolami je bila ideja Zelenega pingvina ustvariti tekmovanje med šolami, da otroci z vplivom na rabo virov v šolah in vrtcih dosežejo nižji ogljični odtis teh stavb. Prisluhnite pogovoru z Gregorjem Cerarjem, nacionalnim koordinatorjem Ekošole. (Foto Iskraemeco)
Zeleni pingvin je projekt, ki nas lahko nauči, kako zmanjšati izpuste in znižati stroške posameznikov in skupnosti. V okolje mladih prinaša digitalne rešitve, otroci se na primer učijo, kaj pomeni kilogram ogljičnega odtisa in kaj povzroča. Med Eko šolami je bila ideja Zelenega pingvina ustvariti tekmovanje med šolami, da otroci z vplivom na rabo virov v šolah in vrtcih dosežejo nižji ogljični odtis teh stavb. Prisluhnite pogovoru z Gregorjem Cerarjem, nacionalnim koordinatorjem Ekošole. (Foto Iskraemeco)
Odprte hiše Slovenije (OHS) so platforma sodobne slovenske arhitekture in največji arhitekturni festival v Sloveniji. Letošnji bo potekal ta konec tedna, na ogled pa bo okoli 70 objektov. O namenu in letošnjem programu je za rubriko THINK GREEN spregovorila Eva Eržen. Na fotografiji: Kulturna četrt Minoriti Glavni avtor/biro: ATELIERarhitekti Foto: Špela Koščak
Odprte hiše Slovenije (OHS) so platforma sodobne slovenske arhitekture in največji arhitekturni festival v Sloveniji. Letošnji bo potekal ta konec tedna, na ogled pa bo okoli 70 objektov. O namenu in letošnjem programu je za rubriko THINK GREEN spregovorila Eva Eržen. Na fotografiji: Kulturna četrt Minoriti Glavni avtor/biro: ATELIERarhitekti Foto: Špela Koščak
'Pomladimo gozdove' je ime največje prostovoljske akcije sadnje dreves, ki jo že petič organizira družba Slovenski državni gozdovi. Potekala bo to soboto na različnih lokacijah po Sloveniji in na njej je dobrodošlih čim več prostovoljcev. Preverili smo, zakaj in kako se lahko pridružite.
'Pomladimo gozdove' je ime največje prostovoljske akcije sadnje dreves, ki jo že petič organizira družba Slovenski državni gozdovi. Potekala bo to soboto na različnih lokacijah po Sloveniji in na njej je dobrodošlih čim več prostovoljcev. Preverili smo, zakaj in kako se lahko pridružite.
Na svetovni dan voda smo tudi letos ozaveščali in spodbujali k ukrepanju v boju proti vodni krizi. Zakaj so pomembne kampanje ob svetovnem dnevu voda nam je razložil prof. dr. Mihael Brenčič iz Slovenskega društva za zaščito voda. Povedal je, da lahko voda zagotovi mir ali zaneti konflikt. Če vode primanjkuje ali je onesnažena ali če ljudje nimajo dostopa nje, lahko pride do napetosti med državami. Z rastjo prebivalstva bo voda postajala vse pomembnejša v boju proti revščini in degradaciji okolja.
Na svetovni dan voda smo tudi letos ozaveščali in spodbujali k ukrepanju v boju proti vodni krizi. Zakaj so pomembne kampanje ob svetovnem dnevu voda nam je razložil prof. dr. Mihael Brenčič iz Slovenskega društva za zaščito voda. Povedal je, da lahko voda zagotovi mir ali zaneti konflikt. Če vode primanjkuje ali je onesnažena ali če ljudje nimajo dostopa nje, lahko pride do napetosti med državami. Z rastjo prebivalstva bo voda postajala vse pomembnejša v boju proti revščini in degradaciji okolja.
V Sloveniji obstaja veliko projektov, ki v luči hitrega tempa življenja opozarjajo na naraščajoči problem plastičnih odpadkov, možnosti reciliranja, ponovne uporabe zamenljivosti kot del prehoda v bolj krožno gospodarstvo. Eden teh se izvaja v okviru 4-letnega ciklusa v programu Interreg Europe in v ospredje postavlja področje gospodarjenja evropskih regij s plastiko. Več o projektu PLASTIX nam je v rubriki Think Green povedala doktorica ANJA BUBIK, predavateljica in raziskovalka na Fakulteti za varstvo okolja.
V Sloveniji obstaja veliko projektov, ki v luči hitrega tempa življenja opozarjajo na naraščajoči problem plastičnih odpadkov, možnosti reciliranja, ponovne uporabe zamenljivosti kot del prehoda v bolj krožno gospodarstvo. Eden teh se izvaja v okviru 4-letnega ciklusa v programu Interreg Europe in v ospredje postavlja področje gospodarjenja evropskih regij s plastiko. Več o projektu PLASTIX nam je v rubriki Think Green povedala doktorica ANJA BUBIK, predavateljica in raziskovalka na Fakulteti za varstvo okolja.
Nabiralništvo je ena najstarejših dejavnosti, kar jih pozna človek in zadnja leta spet pridobiva na pomenu. Povsem razumljivo, ko pa je večje zavedanje posameznika, da je hrana nabrana v naravi načeloma bolj zdrava kot gojena. Seveda pod določenimi predpostavkami. Odlična priložnost za podrobnejšo seznanitev z nabiralništvom, s posameznimi rastlinami in njihovo uporabnostjo in vedno bolj pestro ponudbo v kulinariki se ponovno obeta v okviru 2. festivala nabiralništva, ki bo prvi junijski vikend. O namenu je v današnji rubriki Think Green spregovorila ena izmed organizatoric Iva Hari, ki je ob tem povabila tudi na brezplačna spletna predavanja.
Nabiralništvo je ena najstarejših dejavnosti, kar jih pozna človek in zadnja leta spet pridobiva na pomenu. Povsem razumljivo, ko pa je večje zavedanje posameznika, da je hrana nabrana v naravi načeloma bolj zdrava kot gojena. Seveda pod določenimi predpostavkami. Odlična priložnost za podrobnejšo seznanitev z nabiralništvom, s posameznimi rastlinami in njihovo uporabnostjo in vedno bolj pestro ponudbo v kulinariki se ponovno obeta v okviru 2. festivala nabiralništva, ki bo prvi junijski vikend. O namenu je v današnji rubriki Think Green spregovorila ena izmed organizatoric Iva Hari, ki je ob tem povabila tudi na brezplačna spletna predavanja.
Ekologi brez meja vabijo k sodelovanju v najlažji čistilni akciji na svetu, lotimo se čiščenja odpadkov, ki se kopičijo na naših e-poštnih naslovih in telefonih in prispevajo k toliko izpustom kot letalski promet. Z izbrisom vseh nepotrebnih datotek, aplikacij, fotografij in videoposnetkov prihranimo energijo, podaljšamo življenjsko dobo svojih naprav, oblikujemo nove digitalne navade in postanemo bolj učinkoviti ter zadovoljni. Podrobneje je o akciji razložila Katja Sreš.
Ekologi brez meja vabijo k sodelovanju v najlažji čistilni akciji na svetu, lotimo se čiščenja odpadkov, ki se kopičijo na naših e-poštnih naslovih in telefonih in prispevajo k toliko izpustom kot letalski promet. Z izbrisom vseh nepotrebnih datotek, aplikacij, fotografij in videoposnetkov prihranimo energijo, podaljšamo življenjsko dobo svojih naprav, oblikujemo nove digitalne navade in postanemo bolj učinkoviti ter zadovoljni. Podrobneje je o akciji razložila Katja Sreš.
Ta teden poteka zimska akcija opazovanja ptic, s katero želijo ornitologi preveriti, koliko in katere ptice se v zimskih dneh mudijo v naših krajih. Vsi se lahko pridružite akciji opazovanja ptic, preverili smo, na kakšen način. Prisluhnite. (Foto Gregor Bernard)
Ta teden poteka zimska akcija opazovanja ptic, s katero želijo ornitologi preveriti, koliko in katere ptice se v zimskih dneh mudijo v naših krajih. Vsi se lahko pridružite akciji opazovanja ptic, preverili smo, na kakšen način. Prisluhnite. (Foto Gregor Bernard)
V današnji rubriki Think Green predstavljamo projekt, ki poleg inovativnosti vzbuja pozornost tudi zaradi poziva k sodelovanju. Svilena pot bo omogočila vzpostavitev nove sviloprejske zadruge, ki bo vključevala najnovejše znanstvene izsledke in jih aplicirala v prakso na področju svilogojstva. Zaključna faza projekta je namenjena prodaji svilenih niti v zdravstvene in kozmetične namene. Pri snovalcih projekta smo preverili, zakaj gre za dobro poslovno priložnost. Tako za družbo, okolje kot tudi posameznika.
V današnji rubriki Think Green predstavljamo projekt, ki poleg inovativnosti vzbuja pozornost tudi zaradi poziva k sodelovanju. Svilena pot bo omogočila vzpostavitev nove sviloprejske zadruge, ki bo vključevala najnovejše znanstvene izsledke in jih aplicirala v prakso na področju svilogojstva. Zaključna faza projekta je namenjena prodaji svilenih niti v zdravstvene in kozmetične namene. Pri snovalcih projekta smo preverili, zakaj gre za dobro poslovno priložnost. Tako za družbo, okolje kot tudi posameznika.
Kaj je smisel darila? Najbrž razveseliti nekoga, ki ga imamo radi, in razveselimo lahko tudi tako, da pomislimo na naravo. Potrošništvo več nima meja, in s seboj potegne veliko odvečne plastike in druge embalaže in smeti, zato razmislimo kaj in kako bomo kupovali te dni. Nekaj namigov (med katerimi so tudi domači keksi) smo poiskali pri Ekologih brez meja. Prisluhnite rubriki Think green.
Kaj je smisel darila? Najbrž razveseliti nekoga, ki ga imamo radi, in razveselimo lahko tudi tako, da pomislimo na naravo. Potrošništvo več nima meja, in s seboj potegne veliko odvečne plastike in druge embalaže in smeti, zato razmislimo kaj in kako bomo kupovali te dni. Nekaj namigov (med katerimi so tudi domači keksi) smo poiskali pri Ekologih brez meja. Prisluhnite rubriki Think green.
Na Agenciji za okolje smo preverili, kakšen zrak dihamo v času kurilne sezone, in kako pri nas merimo kakovost zraka. Ključno za ohranjanje čistejšega zraka je predvsem pravilno kurjenje. (Foto BoBo)
Na Agenciji za okolje smo preverili, kakšen zrak dihamo v času kurilne sezone, in kako pri nas merimo kakovost zraka. Ključno za ohranjanje čistejšega zraka je predvsem pravilno kurjenje. (Foto BoBo)
V krožnem gospodarstvu je prihodnost – gre za način organizacije proizvodnje in potrošnje, ki temelji na delitvi, ponovni uporabi, popravilu, prenovi in recikliranju obstoječih materialov in izdelkov, kakor dolgo je to mogoče. Obstajajo številni projekti, ki v ospredje postavljajo omenjeno področje – enega teh predstavljamo v današnji rubriki THINK GREEN.
V krožnem gospodarstvu je prihodnost – gre za način organizacije proizvodnje in potrošnje, ki temelji na delitvi, ponovni uporabi, popravilu, prenovi in recikliranju obstoječih materialov in izdelkov, kakor dolgo je to mogoče. Obstajajo številni projekti, ki v ospredje postavljajo omenjeno področje – enega teh predstavljamo v današnji rubriki THINK GREEN.
Tako imenovano zeleno delovno mesto je težje opredeliti samo po sebi – na splošno pa pod to spadajo tista mesta, ki so namenjena varovanju zemeljskih naravnih virov in vesolja ob hkratnem omejevanju škodljivih emisij in vplivov. Potem so tukaj delovna mesta, ki jih lahko ozelenimo, obstajajo pa seveda delovna mesta, ki ne bodo nikoli zelena in so na dolgi rok verjetno obsojena na umik. Najbolj pomembno pa je, da imamo za njih že danes dober plan. Kje je prihodnost zelenih delovnih mest?
Tako imenovano zeleno delovno mesto je težje opredeliti samo po sebi – na splošno pa pod to spadajo tista mesta, ki so namenjena varovanju zemeljskih naravnih virov in vesolja ob hkratnem omejevanju škodljivih emisij in vplivov. Potem so tukaj delovna mesta, ki jih lahko ozelenimo, obstajajo pa seveda delovna mesta, ki ne bodo nikoli zelena in so na dolgi rok verjetno obsojena na umik. Najbolj pomembno pa je, da imamo za njih že danes dober plan. Kje je prihodnost zelenih delovnih mest?
Gozdovi pokrivajo tri petine površja naše države in skoraj vsako slovensko mesto je le lučaj oddaljeno od gozda. Slovenija, kot tretja najbolj gozdnata evropska država, tudi v svojem izobraževalnem sistemu daje velik poudarek na prenos znanja. O eni novosti spregovorimo v tokratni rubriki THINK GREEN.
Gozdovi pokrivajo tri petine površja naše države in skoraj vsako slovensko mesto je le lučaj oddaljeno od gozda. Slovenija, kot tretja najbolj gozdnata evropska država, tudi v svojem izobraževalnem sistemu daje velik poudarek na prenos znanja. O eni novosti spregovorimo v tokratni rubriki THINK GREEN.
S prejemom mednarodnega okoljskega znaka 'Zelena zastava' se je te dni 17 vrtcev in šol pridružilo številnim šolarjem, učiteljem in mentorjem za okoljsko vzgojo, ter udejanjanje načel trajnostnega razvoja. Kako se Zelena zastava pridobi? In kdo si jo je letos prislužil? To smo vprašali Gregorja Cerarja iz Ekošole. (Foto Barbara Reya)
S prejemom mednarodnega okoljskega znaka 'Zelena zastava' se je te dni 17 vrtcev in šol pridružilo številnim šolarjem, učiteljem in mentorjem za okoljsko vzgojo, ter udejanjanje načel trajnostnega razvoja. Kako se Zelena zastava pridobi? In kdo si jo je letos prislužil? To smo vprašali Gregorja Cerarja iz Ekošole. (Foto Barbara Reya)
Znanstveniki z Morske biološke postaje Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB), poročajo o alarmantnem pojavu. O svojevrstnem rekordu, ki se ga ne gre veseliti in kaže na nujnost ukrepov za zaščito morskega ekosistema pred podnebnimi spremembami. Foto: Shutterstock
Znanstveniki z Morske biološke postaje Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB), poročajo o alarmantnem pojavu. O svojevrstnem rekordu, ki se ga ne gre veseliti in kaže na nujnost ukrepov za zaščito morskega ekosistema pred podnebnimi spremembami. Foto: Shutterstock
Do leta 2050 bomo imeli več kot 70 milijonov ton fotovoltaičnih odpadkov. Dobro bi bilo, da bi takrat konkretno vedeli, kam z njimi oziroma kako komponente spraviti v obtok krožnega gospodarstva. Reciklaža je precej zahtevna, saj so sočni paneli sestavljeni iz različnih materialov. Medtem ko po svetu deluje že kar nekaj podjetij, ki se uspešno ukvarjajo s tovrstno reciklažo, Slovenija tovrstnega objekta še nima. Foto: MMC RTV SLO
Do leta 2050 bomo imeli več kot 70 milijonov ton fotovoltaičnih odpadkov. Dobro bi bilo, da bi takrat konkretno vedeli, kam z njimi oziroma kako komponente spraviti v obtok krožnega gospodarstva. Reciklaža je precej zahtevna, saj so sočni paneli sestavljeni iz različnih materialov. Medtem ko po svetu deluje že kar nekaj podjetij, ki se uspešno ukvarjajo s tovrstno reciklažo, Slovenija tovrstnega objekta še nima. Foto: MMC RTV SLO
Nacionalni center za zaščito okolja ZDA nas je seznanil z novo neslavno znamko v kategoriji povprečna svetovna temperatura, ki po novem znaša 17,01 stopinje. Podatek gre resda brati bolj na simbolični ravni, kot pravi naša sogovornica, dr. Lučka Kajfež Bogataj, a to ne zmanjšuje pomena verjetno zadnjega opozorila za človeštvo.
Nacionalni center za zaščito okolja ZDA nas je seznanil z novo neslavno znamko v kategoriji povprečna svetovna temperatura, ki po novem znaša 17,01 stopinje. Podatek gre resda brati bolj na simbolični ravni, kot pravi naša sogovornica, dr. Lučka Kajfež Bogataj, a to ne zmanjšuje pomena verjetno zadnjega opozorila za človeštvo.
Podatki kažejo, da po svetu ljudje vsako minuto porabimo milijon plastičnih vrečk. Vsak človek naj bi porabil skoraj 500 vrečk na leto. V Evropski uniji vsako leto izdelajo 3,4 milijona ton plastičnih vrečk. Podatki niso le skrb vzbujajoči, ampak alarmantni. V današnji rubriki Think Green izpostavljamo, da ne gre vso plastiko metati v isti koš in da analize - s predpostavko, da jo večkrat uporabimo, dajejo prednost plastični vrečki pred papirnato. Prisluhnite.
Podatki kažejo, da po svetu ljudje vsako minuto porabimo milijon plastičnih vrečk. Vsak človek naj bi porabil skoraj 500 vrečk na leto. V Evropski uniji vsako leto izdelajo 3,4 milijona ton plastičnih vrečk. Podatki niso le skrb vzbujajoči, ampak alarmantni. V današnji rubriki Think Green izpostavljamo, da ne gre vso plastiko metati v isti koš in da analize - s predpostavko, da jo večkrat uporabimo, dajejo prednost plastični vrečki pred papirnato. Prisluhnite.
Zadnja v nizu t. i. ZERO WASTE trgovin v Sloveniji je prejšnji teden odprla vrata na Bledu, na prostoru nekdanjega bencinskega servisa ob glavni cesti, kjer že nekaj let deluje tržnica. Trgovin brez embalaže je sicer v Sloveniji že kar nekaj – mimogrede, najbližjo lahko najdete na spletni strani manj-je-vec.si. Prvo štajersko smo vzeli pod drobnogled v tokratni rubriki Think Green. Tudi zato, ker v tem mesecu praznuje 4. obletnico delovanja. Zelena japka je navdih za ime našla v viru zdravja in darilu narave, ki po stari modrosti odžene tudi zdravnika vstran. Navezava na zeleno je bila logična posledica, saj predstavlja naravo in naravne izdelke. A začetek je bil vse prej kot igriv in lahek, pravi Iris Magajna, predsednica društva Pupillam, ki upravlja trgovino Zelena japka. Foto: arhiv Zelena japka
Zadnja v nizu t. i. ZERO WASTE trgovin v Sloveniji je prejšnji teden odprla vrata na Bledu, na prostoru nekdanjega bencinskega servisa ob glavni cesti, kjer že nekaj let deluje tržnica. Trgovin brez embalaže je sicer v Sloveniji že kar nekaj – mimogrede, najbližjo lahko najdete na spletni strani manj-je-vec.si. Prvo štajersko smo vzeli pod drobnogled v tokratni rubriki Think Green. Tudi zato, ker v tem mesecu praznuje 4. obletnico delovanja. Zelena japka je navdih za ime našla v viru zdravja in darilu narave, ki po stari modrosti odžene tudi zdravnika vstran. Navezava na zeleno je bila logična posledica, saj predstavlja naravo in naravne izdelke. A začetek je bil vse prej kot igriv in lahek, pravi Iris Magajna, predsednica društva Pupillam, ki upravlja trgovino Zelena japka. Foto: arhiv Zelena japka
Današnji svetovni dan varstva okolja posveča pozornost obnovljivim virom energije za trajnostno prihodnost. Tema odraža nujnost prehoda na obnovljive vire energije, ki so ključni za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, ohranjanje naravnih virov in prehod v bolj trajnostno prihodnost. V današnji rubriki Think Green predstavljamo finalizacijo dela projekta studioKroG, ki ga financira Norveški finančni mehanizem in ki v slovenski prostor prinaša zelo unikatno trajnostno rešitev. O projektu je spregovorila dr. Marinka Vovk, vodja investicije studioKroG.
Današnji svetovni dan varstva okolja posveča pozornost obnovljivim virom energije za trajnostno prihodnost. Tema odraža nujnost prehoda na obnovljive vire energije, ki so ključni za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, ohranjanje naravnih virov in prehod v bolj trajnostno prihodnost. V današnji rubriki Think Green predstavljamo finalizacijo dela projekta studioKroG, ki ga financira Norveški finančni mehanizem in ki v slovenski prostor prinaša zelo unikatno trajnostno rešitev. O projektu je spregovorila dr. Marinka Vovk, vodja investicije studioKroG.
V oddaji Think green smo v preteklih tednih govorili o številnih energetskih sanacijah posameznih stavb po Sloveniji, ki so skupaj zagotovo privarčevale kar nekaj energije, in tudi denarja, prebivalcem pa zagotovile boljše bivalne pogoje. Tokrat smo preverili, kaj so obnove prinesle nekaterim vrtcem in šolam v Prlekiji. (Foto Vrtec Ljutomer) Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske komisije v okviru projekta Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
V oddaji Think green smo v preteklih tednih govorili o številnih energetskih sanacijah posameznih stavb po Sloveniji, ki so skupaj zagotovo privarčevale kar nekaj energije, in tudi denarja, prebivalcem pa zagotovile boljše bivalne pogoje. Tokrat smo preverili, kaj so obnove prinesle nekaterim vrtcem in šolam v Prlekiji. (Foto Vrtec Ljutomer) Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske komisije v okviru projekta Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
Gozdovi pokrivajo skoraj tretjino zemeljske površine in ljudem zagotavljajo tudi storitve, na katere morda ne pomislimo takoj. Na primer, kakovost prsti ter opraševanje, ki so bistvenega pomena za trajnostne agroživilske sisteme in prehranjevanje rastočega svetovnega prebivalstva. Gozd prispeva k še eni izredno pomembni storitvi - ohranjanju kakovostnih nadzemnih in podzemnih voda ter s tem pitne vode. Obenem so gozdna območja najboljša učilnica za življenje, kjer se človek približa naravi in posledično ob izvajanju prostočasnih aktivnosti krepi svoje psihično in fizično zdravje. Teden gozdov letos poteka od 22. do 28. maja – gre za vsakoletno akcijo, ki jo organizira Zavod za gozdove Slovenije. Namen tedna nam je predstavil vodja mariborske enote Igor Kopše.
Gozdovi pokrivajo skoraj tretjino zemeljske površine in ljudem zagotavljajo tudi storitve, na katere morda ne pomislimo takoj. Na primer, kakovost prsti ter opraševanje, ki so bistvenega pomena za trajnostne agroživilske sisteme in prehranjevanje rastočega svetovnega prebivalstva. Gozd prispeva k še eni izredno pomembni storitvi - ohranjanju kakovostnih nadzemnih in podzemnih voda ter s tem pitne vode. Obenem so gozdna območja najboljša učilnica za življenje, kjer se človek približa naravi in posledično ob izvajanju prostočasnih aktivnosti krepi svoje psihično in fizično zdravje. Teden gozdov letos poteka od 22. do 28. maja – gre za vsakoletno akcijo, ki jo organizira Zavod za gozdove Slovenije. Namen tedna nam je predstavil vodja mariborske enote Igor Kopše.
Odpadno jedilno olje iz gospodinjstva je velik onesnaževalec okolja. Po podatkih Zveze potrošnikov Slovenije ga večina Slovencev zbira in odnaša na za to predvidena zbirna mesta. Skrbi pa podatek, da približno 30 odstotkov posameznikov ta nevarni odpadek še vedno odlaga v naravo, v smeti, na kompost ali zliva v odtok. Kako pravilno odlagati jedilno olje in kakšna novost se kmalu obeta potrošnikom?
Odpadno jedilno olje iz gospodinjstva je velik onesnaževalec okolja. Po podatkih Zveze potrošnikov Slovenije ga večina Slovencev zbira in odnaša na za to predvidena zbirna mesta. Skrbi pa podatek, da približno 30 odstotkov posameznikov ta nevarni odpadek še vedno odlaga v naravo, v smeti, na kompost ali zliva v odtok. Kako pravilno odlagati jedilno olje in kakšna novost se kmalu obeta potrošnikom?
V Tržiču so energetsko prenovili več kot 200 let staro Pollakovo kajžo, v kateri se nahaja muzej. Še posebej je dragocena energetska prenova podstrehe, saj se na njej nahaja sušilno ostrešje, ki so ga nekoč uporabljali za sušenje modrotiskanega blaga. Tovrstna arhitekturna dediščina je izjemno redka, in o celotni energetski prenovi nam je zaupala Jana Babšek, direktorica Tržiškega muzeja. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske komisije v okviru projekta Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
V Tržiču so energetsko prenovili več kot 200 let staro Pollakovo kajžo, v kateri se nahaja muzej. Še posebej je dragocena energetska prenova podstrehe, saj se na njej nahaja sušilno ostrešje, ki so ga nekoč uporabljali za sušenje modrotiskanega blaga. Tovrstna arhitekturna dediščina je izjemno redka, in o celotni energetski prenovi nam je zaupala Jana Babšek, direktorica Tržiškega muzeja. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske komisije v okviru projekta Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
Od letos imamo tudi uradno Dan brez zavržene hrane. Glede na to, koliko užitne hrane vržemo v smeti, je ta dan prišel zadnji čas. Gospodinjstva so pri nas odgovorna za vsaj polovico vse zavržene hrane, in s Katjo Sreš, predsednica Ekologov brez meja, smo govorili o tem, kako lahko zavržke hrane zajezimo ali celo odpravimo. (Foto BoBo)
Od letos imamo tudi uradno Dan brez zavržene hrane. Glede na to, koliko užitne hrane vržemo v smeti, je ta dan prišel zadnji čas. Gospodinjstva so pri nas odgovorna za vsaj polovico vse zavržene hrane, in s Katjo Sreš, predsednica Ekologov brez meja, smo govorili o tem, kako lahko zavržke hrane zajezimo ali celo odpravimo. (Foto BoBo)
Nevladna okoljska organizacija Svetovni sklad za naravo je tudi letošnjo zadnjo soboto v mesecu marcu ljudi po vsem svetu pozvala k že znani gesti ugašanja luči. Ob tem pa je izpostavila še eno področje in to pospešeno zmanjševanje biotske raznovrstnosti. Smo res na najnižji možno točki? Del odgovora prinaša današnja rubrika Think Green. Foto: Pixabay
Nevladna okoljska organizacija Svetovni sklad za naravo je tudi letošnjo zadnjo soboto v mesecu marcu ljudi po vsem svetu pozvala k že znani gesti ugašanja luči. Ob tem pa je izpostavila še eno področje in to pospešeno zmanjševanje biotske raznovrstnosti. Smo res na najnižji možno točki? Del odgovora prinaša današnja rubrika Think Green. Foto: Pixabay
V Sloveniji je vedno več civilnih iniciativ, katerih skupni imenovalec je skrb za sonaravno bivanje človeka z naravo. V današnji rubriki Think Green nam Alja Bulič predstavlja Varuhinje rek.
V Sloveniji je vedno več civilnih iniciativ, katerih skupni imenovalec je skrb za sonaravno bivanje človeka z naravo. V današnji rubriki Think Green nam Alja Bulič predstavlja Varuhinje rek.
Ljudje, ki živijo na podeželju so izpostavljeni višjemu tveganju za energetsko revščino. Deležni so manj spodbud za prenove in pravičen prehod kot tisti, ki živijo v urbanem okolju. V rubriki Think green govorimo o projektu RENOVERTY, ki ga pri nas izvaja okoljska organizacija Focus, in bo spodbujal energetsko učinkovite prenove stavb v energetsko revnih gospodinjstvih na podeželskih in primestnih območjih. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske komisije v okviru projekta Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
Ljudje, ki živijo na podeželju so izpostavljeni višjemu tveganju za energetsko revščino. Deležni so manj spodbud za prenove in pravičen prehod kot tisti, ki živijo v urbanem okolju. V rubriki Think green govorimo o projektu RENOVERTY, ki ga pri nas izvaja okoljska organizacija Focus, in bo spodbujal energetsko učinkovite prenove stavb v energetsko revnih gospodinjstvih na podeželskih in primestnih območjih. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske komisije v okviru projekta Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
Po prvem pomladnem dnevu se zvrsti kar nekaj za okolje pomembnih dogodkov. Takih, ki opominjajo, da moramo preventivno ravnati - in to vedno bolj. Poleg mednarodnega dne meteorologije bomo v tem tednu namreč v ospredje postavili tudi gozdove in vode. Ob tem je v rubriki Think green veljalo prav posebno povabilo k celoletnim trajnostnim aktivnostim, ki jih izvaja projekt StudioKrog, družba Slovenski državni gozdovi pa nas je povabila na 4. vseslovensko prostovoljsko akcijo POMLADIMO GOZDOVE 2023.
Po prvem pomladnem dnevu se zvrsti kar nekaj za okolje pomembnih dogodkov. Takih, ki opominjajo, da moramo preventivno ravnati - in to vedno bolj. Poleg mednarodnega dne meteorologije bomo v tem tednu namreč v ospredje postavili tudi gozdove in vode. Ob tem je v rubriki Think green veljalo prav posebno povabilo k celoletnim trajnostnim aktivnostim, ki jih izvaja projekt StudioKrog, družba Slovenski državni gozdovi pa nas je povabila na 4. vseslovensko prostovoljsko akcijo POMLADIMO GOZDOVE 2023.
Naš planet ima omejene zaloge virov, energija je zavoljo razmer vedno bolj draga, zato bi bilo v luči lastnega prihranka in trajnostnega ravnanja edino pravilno, da vsak izmed nas preveri, kako lahko aktivno varčuje z energijo, zmanjša ogljični odtis in posledično prihrani. Zaradi učinkovite rabe energije naše udobje in kakovost življenja ne bosta nič na slabšem. Pri tem nam je lahko v veliko pomoč z uporabnimi nasveti tudi Zveza potrošnikov Slovenije.
Naš planet ima omejene zaloge virov, energija je zavoljo razmer vedno bolj draga, zato bi bilo v luči lastnega prihranka in trajnostnega ravnanja edino pravilno, da vsak izmed nas preveri, kako lahko aktivno varčuje z energijo, zmanjša ogljični odtis in posledično prihrani. Zaradi učinkovite rabe energije naše udobje in kakovost življenja ne bosta nič na slabšem. Pri tem nam je lahko v veliko pomoč z uporabnimi nasveti tudi Zveza potrošnikov Slovenije.
Konec lanskega leta je Zveza potrošnikov Slovenije pripravila anketo o kavcijskem sistemu, na katero je odgovorilo več kot 1200 potrošnikov. 81 odstotkov sodelujočih bi kavcijski sistem zagotovo uporabljalo, 14 odstotkov pa zelo verjetno. Kavcijski sistem v Sloveniji že poznamo, predvsem za vračilo steklene embalaže, v novi sistem pa bi bila vključena velika večina embalaže za pijače. Ekologi brez meja so izvedli študijo o smetenju ob različnih tipih slovenskih cest. Na 24 izbranih odsekih cest so skupaj pobrali 8713 kosov odpadkov oziroma skoraj 145 kilogramov. Tretjino pobranih odpadkov so predstavljali odpadki, ki bi jih lahko preprečil kavcijski sistem: plastenke, pločevinke in steklenice.
Konec lanskega leta je Zveza potrošnikov Slovenije pripravila anketo o kavcijskem sistemu, na katero je odgovorilo več kot 1200 potrošnikov. 81 odstotkov sodelujočih bi kavcijski sistem zagotovo uporabljalo, 14 odstotkov pa zelo verjetno. Kavcijski sistem v Sloveniji že poznamo, predvsem za vračilo steklene embalaže, v novi sistem pa bi bila vključena velika večina embalaže za pijače. Ekologi brez meja so izvedli študijo o smetenju ob različnih tipih slovenskih cest. Na 24 izbranih odsekih cest so skupaj pobrali 8713 kosov odpadkov oziroma skoraj 145 kilogramov. Tretjino pobranih odpadkov so predstavljali odpadki, ki bi jih lahko preprečil kavcijski sistem: plastenke, pločevinke in steklenice.
Projektov, ki so namenjeni spodbujanju energetske učinkovitosti in varčevanju z energijo, je vse več tudi po slovenskih osnovnih šolah. Spremembe prikličejo nasmešek na obraze zaposlenih in šolarjev. Preverjali smo, kakšne prenove se obetajo v srednjih šolah v Kranju in Izoli. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske komisije v okviru projekta Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
Projektov, ki so namenjeni spodbujanju energetske učinkovitosti in varčevanju z energijo, je vse več tudi po slovenskih osnovnih šolah. Spremembe prikličejo nasmešek na obraze zaposlenih in šolarjev. Preverjali smo, kakšne prenove se obetajo v srednjih šolah v Kranju in Izoli. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske komisije v okviru projekta Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
Dolina pod Poncami bo od 21. februarja do 5. marca gostila svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju. Obetajo se izjemni boji tekmovalk in tekmovalcev v smučarskih skokih, tekih in nordijski kombinaciji. Slovenski nordijski ansambel šteje 33 športnic in športnikov, ki se bodo tako kot vsi ostali akterji prvenstva zavezali trajnostnemu vidiku pod imenom Zelena Planica. O zavezi, ki gleda konkretno v prihodnost smo spregovorili v rubriki Think Green. Foto: Benjamin Črv
Dolina pod Poncami bo od 21. februarja do 5. marca gostila svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju. Obetajo se izjemni boji tekmovalk in tekmovalcev v smučarskih skokih, tekih in nordijski kombinaciji. Slovenski nordijski ansambel šteje 33 športnic in športnikov, ki se bodo tako kot vsi ostali akterji prvenstva zavezali trajnostnemu vidiku pod imenom Zelena Planica. O zavezi, ki gleda konkretno v prihodnost smo spregovorili v rubriki Think Green. Foto: Benjamin Črv
Kakovost zraka v naši državi spremljamo z dvaindvajsetimi stalnimi in eno mobilno postajo. Kje so lani dihali najslabši zrak in kje najboljšega? Kdaj zračiti prostore? Kakšen je zrak pozimi, v dneh, ko kurimo? Kaj kurimo? Kako lahko vsi skupaj pripomoremo k čistejšemu zraku? Odgovore smo poiskali pri Andreju Vugi iz Agrencije za okolje, in bili pri nekaterih precej presenečeni. Prisluhnite.
Kakovost zraka v naši državi spremljamo z dvaindvajsetimi stalnimi in eno mobilno postajo. Kje so lani dihali najslabši zrak in kje najboljšega? Kdaj zračiti prostore? Kakšen je zrak pozimi, v dneh, ko kurimo? Kaj kurimo? Kako lahko vsi skupaj pripomoremo k čistejšemu zraku? Odgovore smo poiskali pri Andreju Vugi iz Agrencije za okolje, in bili pri nekaterih precej presenečeni. Prisluhnite.