Raziskujte
Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V tretjem delu podkasta Sarajevo '84 se spominjamo časa pred štiridesetimi leti, ko so olimpijsko Sarajevo zapuščali še zadnji predstavniki številnih ekip: televizijskih, radijskih, časomerilskih, gostinskih, predstavniki Mednarodnega olimpijskega komiteja in ostali, vpleteni v izvedbo 14. zimskih olimpijskih iger. Igre so se tako končale 19. februarja 1984 in v teh dneh pred štirimi desetletji so se po svetu vrstili sprejemi za športne junake iger.
V tretjem delu podkasta Sarajevo '84 se spominjamo časa pred štiridesetimi leti, ko so olimpijsko Sarajevo zapuščali še zadnji predstavniki številnih ekip: televizijskih, radijskih, časomerilskih, gostinskih, predstavniki Mednarodnega olimpijskega komiteja in ostali, vpleteni v izvedbo 14. zimskih olimpijskih iger. Igre so se tako končale 19. februarja 1984 in v teh dneh pred štirimi desetletji so se po svetu vrstili sprejemi za športne junake iger.
V tokratni oddaji Poglobljeno ste spoznali osebe, ki so pomembno zaznamovale področje kulture in umetnosti v Mariboru. Čas v oddaji smo namenili najvišjim občinskim priznanjem na tem področju – Glazerjevi nagradi in listinam – in pogovoru z nagrajenci. Slišali ste slikarko Ido Brišnik Remec – nagrajenko za življenjsko delo, prejemnika listin, akademskega slikarja Gregorja Pratnekerja, eno najvidnejših slovenskih sopranistk sodobnega časa Niko Gorič in muzejskega svetovalca Uroša Dokla.
V tokratni oddaji Poglobljeno ste spoznali osebe, ki so pomembno zaznamovale področje kulture in umetnosti v Mariboru. Čas v oddaji smo namenili najvišjim občinskim priznanjem na tem področju – Glazerjevi nagradi in listinam – in pogovoru z nagrajenci. Slišali ste slikarko Ido Brišnik Remec – nagrajenko za življenjsko delo, prejemnika listin, akademskega slikarja Gregorja Pratnekerja, eno najvidnejših slovenskih sopranistk sodobnega časa Niko Gorič in muzejskega svetovalca Uroša Dokla.
Kultura zdravi - umetnost lajša
V Mariboru bodo nocoj podelili najvišja priznanja zaslužnim ustvarjalcem v kulturi in umetnosti, Glazerjevo nagrado in Glazerjeve listine. Za življenjsko delo v umetnosti mesto nagrajuje slikarko Ido Brišnik Remec. Nagrajence in njihove dosežke smo predstavili v tokratni oddaji.
V Mariboru bodo nocoj podelili najvišja priznanja zaslužnim ustvarjalcem v kulturi in umetnosti, Glazerjevo nagrado in Glazerjeve listine. Za življenjsko delo v umetnosti mesto nagrajuje slikarko Ido Brišnik Remec. Nagrajence in njihove dosežke smo predstavili v tokratni oddaji.
Teme tokratne oddaje so razstava Manca Juvan: Istanbul - obrazi svobode v Moderni galeriji v Ljubljani, razstava Tomislava Gotovca v MSU Zagreb ter razstava Slovenska literarna moderna v češkem okolju v Vili Zlatica. Pozornost namenjamo tudi Fotohiši Pelikan v Celju in 30-letnici Teatra Trotamora na Koroškem. Odprt pa je tudi natečaj za najboljšo kratko zgodbo Programa Ars za nagrado lastovka. Avtorji prispevkov Gregor Podlogar, Aleksandra Saška Gruden, Vlado Motnikar, Matija Mastnak, Mateja Železnikar in Matej Juh, glasbena oprema Tina Ogrin, tonski mojster Blaž Kumše, redaktor Vlado Motnikar.
Teme tokratne oddaje so razstava Manca Juvan: Istanbul - obrazi svobode v Moderni galeriji v Ljubljani, razstava Tomislava Gotovca v MSU Zagreb ter razstava Slovenska literarna moderna v češkem okolju v Vili Zlatica. Pozornost namenjamo tudi Fotohiši Pelikan v Celju in 30-letnici Teatra Trotamora na Koroškem. Odprt pa je tudi natečaj za najboljšo kratko zgodbo Programa Ars za nagrado lastovka. Avtorji prispevkov Gregor Podlogar, Aleksandra Saška Gruden, Vlado Motnikar, Matija Mastnak, Mateja Železnikar in Matej Juh, glasbena oprema Tina Ogrin, tonski mojster Blaž Kumše, redaktor Vlado Motnikar.
Grofje Celjski so imeli na svojem vrhuncu v lasti 12 mest, 30 trgov in kar 125 gradov. Toda: kdo so bili ljudje, ki so orjaško premoženj plemičev iz mesta ob Savinji v resnici upravljali?
Grofje Celjski so imeli na svojem vrhuncu v lasti 12 mest, 30 trgov in kar 125 gradov. Toda: kdo so bili ljudje, ki so orjaško premoženj plemičev iz mesta ob Savinji v resnici upravljali?
Na veliko soboto pred praznikom velike noči katoličani častijo Jezusa v božjem grobu. V cerkvah bodo nocoj potekale slovesne vigilije, v baziliki svetega Petra v Rimu jo bo čez eno uro ob prisotnosti več tisoč romarjev vodil papež Frančišek. Danes blagoslovljene jedi bodo jutri sestavni del velikonočnega zajtrka, seveda ne smejo manjkati pirhi. Ostali poudarki oddaje: Proti Gazi odplula nova ladja s humanitarno pomočjo Vučić za mandatarja nove srbske vlade predlagal predsednika SNS Vučevića Vipavska dolina razvija turistično ponudbo in računa na povečano število gostov
Na veliko soboto pred praznikom velike noči katoličani častijo Jezusa v božjem grobu. V cerkvah bodo nocoj potekale slovesne vigilije, v baziliki svetega Petra v Rimu jo bo čez eno uro ob prisotnosti več tisoč romarjev vodil papež Frančišek. Danes blagoslovljene jedi bodo jutri sestavni del velikonočnega zajtrka, seveda ne smejo manjkati pirhi. Ostali poudarki oddaje: Proti Gazi odplula nova ladja s humanitarno pomočjo Vučić za mandatarja nove srbske vlade predlagal predsednika SNS Vučevića Vipavska dolina razvija turistično ponudbo in računa na povečano število gostov
V Zagrebu se je začelo evropsko prvenstvo judoistov, na katerem bo nastopilo deset slovenskih predstavnikov. Glavna adutinja slovenske reprezentance je Andreja Leški, ki bo evropski naslov branila v kategoriji do 63 kilogramov.
V Zagrebu se je začelo evropsko prvenstvo judoistov, na katerem bo nastopilo deset slovenskih predstavnikov. Glavna adutinja slovenske reprezentance je Andreja Leški, ki bo evropski naslov branila v kategoriji do 63 kilogramov.
V Riminiju se končuje evropsko prvenstvo v športni gimnastiki za telovadce. V Italiji se je solidno odrezala slovenska članska reprezentanca, nase pa opozorila predvsem številčna mladinska vrsta. Prihodnji teden se bodo v mestu ob obali Jadranskega morja za evropske naslove pomerile še telovadke.
V Riminiju se končuje evropsko prvenstvo v športni gimnastiki za telovadce. V Italiji se je solidno odrezala slovenska članska reprezentanca, nase pa opozorila predvsem številčna mladinska vrsta. Prihodnji teden se bodo v mestu ob obali Jadranskega morja za evropske naslove pomerile še telovadke.
Slavni slikar Michelangelo je nekoč stopil v atelje, da bi pregledal platna svojih učencev. Nekatere je pohvalil, drugim je dejal, naj nadaljujejo svoje delo. Navsezadnje se je ustavil pri najboljšem učencu. Fant je slikal na majhno platno. Mojster je vzel čopič in na platno napisal besedo: AMPLIUS, ki v latinščini pomeni večji. Veliki mojster mu je dal vedeti, da dela premalo glede na svoje sposobnosti. Hotel je, da svoje delo začne znova. Učenec ga je tako ubogal in ustvaril izredno lepo sliko. Psihologi menijo, da zapustimo ta svet, ne da bi razvili velik del svojih možganov. Najbrž bi Bog lahko velikokrat napisal besedo AMPLIUS na naše življenje. Dobri smo v tem, kar naredimo, a lahko bi naredili več. (Vodi me, dobrotni duh, 112). Modro je, da si v življenju zastavimo visoke cilje in ideale in se ne zadovoljimo prehitro s nizkimi cilji. Spominjam se, kako nam je nekdanji koprski škof Pirih kot bogoslovcem večkrat dejal, naj si postavimo visoke ideale v življenju in v duhovništvu, da bomo potem vsaj nekaj dosegli. Kajti če si bomo postavili nizke ideale, bomo v življenju in v duhovništvu dosegli zelo malo. Neki svetnik je to mojstrsko strnil v rek: »Če težiš k zvezdam, boš mogel doseči gore. Če pa boš težil h goram, boš končal v blatu.« V evangeliju današnje nedelje Jezus pravi: »Vsako mladiko, ki ne rodi sadu, odstrani, in vsako, ki rodi sad, očisti, da rodi še več sadu« (Jn 15,2). V petih vrsticah nam osem krat pravi, naj ostanemo v njem. S tem poudari, kako je pomembno, da ostanemo povezani s Kristusom. Na vprašanje, zakaj nam Jezus to naroča, najdemo odgovor v nadaljevanju evangelija, ko pravi, »brez mene ne morete ničesar storiti« in »kdor ostane v meni, obrodi obilo sadu« (Jn 15,5). Še več: lahko bi nadaljevali: z Jezusom pa moremo veliko storiti! Ko beremo življenjepise svetnikov, vidimo, kako so prav svetniki, ki so bili zelo povezani s Kristusom, naredili veliko v življenju. Povezanost z Bogom je pri njih rodila veliko sadov v službi človeku. Ali če povemo v slogu začetne zgodbe današnjega evangelija – slika našega življenja bo večja. Ne bomo gledali samo na to, da se bomo izogibali greha, ampak tudi na to, da bomo v življenju naredili nekaj več in da bomo naredili veliko dobrega. Velikokrat se trudimo, da bi sami napredovali v duhovnem življenju. Opazujmo gosi, ki letijo. Videli bomo, da letijo v čudovitem redu. Pred tisočletji so se naučile, kako težko je dolgo leteti in da je laže leteti tako dolge razdalje, če letijo v skupini. Tudi mi bomo napredovali v veri, če bomo napredovali skupaj z drugimi verniki. Vsi pa tako, da bomo povezani s Kristusom.
Slavni slikar Michelangelo je nekoč stopil v atelje, da bi pregledal platna svojih učencev. Nekatere je pohvalil, drugim je dejal, naj nadaljujejo svoje delo. Navsezadnje se je ustavil pri najboljšem učencu. Fant je slikal na majhno platno. Mojster je vzel čopič in na platno napisal besedo: AMPLIUS, ki v latinščini pomeni večji. Veliki mojster mu je dal vedeti, da dela premalo glede na svoje sposobnosti. Hotel je, da svoje delo začne znova. Učenec ga je tako ubogal in ustvaril izredno lepo sliko. Psihologi menijo, da zapustimo ta svet, ne da bi razvili velik del svojih možganov. Najbrž bi Bog lahko velikokrat napisal besedo AMPLIUS na naše življenje. Dobri smo v tem, kar naredimo, a lahko bi naredili več. (Vodi me, dobrotni duh, 112). Modro je, da si v življenju zastavimo visoke cilje in ideale in se ne zadovoljimo prehitro s nizkimi cilji. Spominjam se, kako nam je nekdanji koprski škof Pirih kot bogoslovcem večkrat dejal, naj si postavimo visoke ideale v življenju in v duhovništvu, da bomo potem vsaj nekaj dosegli. Kajti če si bomo postavili nizke ideale, bomo v življenju in v duhovništvu dosegli zelo malo. Neki svetnik je to mojstrsko strnil v rek: »Če težiš k zvezdam, boš mogel doseči gore. Če pa boš težil h goram, boš končal v blatu.« V evangeliju današnje nedelje Jezus pravi: »Vsako mladiko, ki ne rodi sadu, odstrani, in vsako, ki rodi sad, očisti, da rodi še več sadu« (Jn 15,2). V petih vrsticah nam osem krat pravi, naj ostanemo v njem. S tem poudari, kako je pomembno, da ostanemo povezani s Kristusom. Na vprašanje, zakaj nam Jezus to naroča, najdemo odgovor v nadaljevanju evangelija, ko pravi, »brez mene ne morete ničesar storiti« in »kdor ostane v meni, obrodi obilo sadu« (Jn 15,5). Še več: lahko bi nadaljevali: z Jezusom pa moremo veliko storiti! Ko beremo življenjepise svetnikov, vidimo, kako so prav svetniki, ki so bili zelo povezani s Kristusom, naredili veliko v življenju. Povezanost z Bogom je pri njih rodila veliko sadov v službi človeku. Ali če povemo v slogu začetne zgodbe današnjega evangelija – slika našega življenja bo večja. Ne bomo gledali samo na to, da se bomo izogibali greha, ampak tudi na to, da bomo v življenju naredili nekaj več in da bomo naredili veliko dobrega. Velikokrat se trudimo, da bi sami napredovali v duhovnem življenju. Opazujmo gosi, ki letijo. Videli bomo, da letijo v čudovitem redu. Pred tisočletji so se naučile, kako težko je dolgo leteti in da je laže leteti tako dolge razdalje, če letijo v skupini. Tudi mi bomo napredovali v veri, če bomo napredovali skupaj z drugimi verniki. Vsi pa tako, da bomo povezani s Kristusom.
Šport že dolgo ni več samo igra. V zadnjih letih ekipe in športne organizacije veliko vlagajo v računalniško analizo – tako opravljenega treninga kot tudi priprav za neko tekmovanje. Ob razmahu tehnoloških zmogljivosti se tudi v športu vse več zanašajo na pomoč umetne inteligence. Kako računalnik (podprt s sodobnimi aplikacijami in velikim bazami podatkov) pomaga sodobnemu športu, nam bo razkril dr. Miha Mlakar, ki se poslovno ukvarja z iskanjem takih rešitev. Pogovor bo vodil Miha Mišič.
Šport že dolgo ni več samo igra. V zadnjih letih ekipe in športne organizacije veliko vlagajo v računalniško analizo – tako opravljenega treninga kot tudi priprav za neko tekmovanje. Ob razmahu tehnoloških zmogljivosti se tudi v športu vse več zanašajo na pomoč umetne inteligence. Kako računalnik (podprt s sodobnimi aplikacijami in velikim bazami podatkov) pomaga sodobnemu športu, nam bo razkril dr. Miha Mlakar, ki se poslovno ukvarja z iskanjem takih rešitev. Pogovor bo vodil Miha Mišič.
Nadzor, ki je po večini elektronski, je postal stalnica naših življenj. Na vsakem kandelabru obvoznice visijo grozdi kamer. Nekdo ve, kje ste in kam greste. Ob cesti vas snemajo in po novem tudi kaznujejo škatle. Pravkar poteka evropski mega projekt e-denarnica, ki bo vašo identiteto, potne, zdravstvene listine ter vaše finance združil v vaš telefon; gotovini pa bo itak kmalu odklenkalo. Vas je kdo vprašal? Kar zadeva vašo ženo, moža ali otroke, tehnološka podjetja v nasprotju z vami v tem hipu vedo, kje so in kaj počnejo. Da o tem, da vas algoritmi poznajo bolje, kot poznate same sebe, ne govorimo. Nadzor naj bi naredil naša življenja varnejša in bolj optimalna, toda nekje mora biti meja. Kje je vaša?
Nadzor, ki je po večini elektronski, je postal stalnica naših življenj. Na vsakem kandelabru obvoznice visijo grozdi kamer. Nekdo ve, kje ste in kam greste. Ob cesti vas snemajo in po novem tudi kaznujejo škatle. Pravkar poteka evropski mega projekt e-denarnica, ki bo vašo identiteto, potne, zdravstvene listine ter vaše finance združil v vaš telefon; gotovini pa bo itak kmalu odklenkalo. Vas je kdo vprašal? Kar zadeva vašo ženo, moža ali otroke, tehnološka podjetja v nasprotju z vami v tem hipu vedo, kje so in kaj počnejo. Da o tem, da vas algoritmi poznajo bolje, kot poznate same sebe, ne govorimo. Nadzor naj bi naredil naša življenja varnejša in bolj optimalna, toda nekje mora biti meja. Kje je vaša?
Na začetku aprila letos je Evropska komisija 17. cistercijanskim samostanom v šestih evropskih državah, v Nemčiji, Franciji, Avstriji, na Poljskem, Češkem in v Sloveniji, dodelila znak evropske dediščine. To pomeni, da so cistercijanski samostani kot nadnacionalno pomembni objekti uvrščeni v skupno evropsko dediščino. Iz Slovenije sta si ta naziv pridobila Cistercijanski samostan v Stični na Dolenjskem in nekdanji cistercijanski samostan Marijin studenec v Kostanjevici na Krki. Cistercijanski samostan Stična je najstarejši na naših tleh. Samostan že skoraj devet stoletij kljubuje viharnim časom, ki so divjali čez našo deželo, in ves čas so bili menihi vpeti med molitvijo in delom na polju, zato so bili samooskrbni in so vse za življenje pridelali sami (ponovitev).
Na začetku aprila letos je Evropska komisija 17. cistercijanskim samostanom v šestih evropskih državah, v Nemčiji, Franciji, Avstriji, na Poljskem, Češkem in v Sloveniji, dodelila znak evropske dediščine. To pomeni, da so cistercijanski samostani kot nadnacionalno pomembni objekti uvrščeni v skupno evropsko dediščino. Iz Slovenije sta si ta naziv pridobila Cistercijanski samostan v Stični na Dolenjskem in nekdanji cistercijanski samostan Marijin studenec v Kostanjevici na Krki. Cistercijanski samostan Stična je najstarejši na naših tleh. Samostan že skoraj devet stoletij kljubuje viharnim časom, ki so divjali čez našo deželo, in ves čas so bili menihi vpeti med molitvijo in delom na polju, zato so bili samooskrbni in so vse za življenje pridelali sami (ponovitev).
Slovenska hokejska reprezentanca je svetovno prvenstvo drugega kakovostnega razreda v Italiji začela s tekmo proti Južni Koreji. Cilj reprezentance, ki je v primerjavi s preteklimi leti precej bolj pomlajena, je vrnitev med svetovno elito.
Slovenska hokejska reprezentanca je svetovno prvenstvo drugega kakovostnega razreda v Italiji začela s tekmo proti Južni Koreji. Cilj reprezentance, ki je v primerjavi s preteklimi leti precej bolj pomlajena, je vrnitev med svetovno elito.
Na Vipavsko dolino je krasen razgled tudi s Sinjega vrha, od koder se vidi vse do Istre in Benetk. Več kot 1000 metrov visok vrh je tudi izhodišče za ogled nekaterih zanimivosti, na primer otliškega Okna, ledenic in smrekove Drage.
Na Vipavsko dolino je krasen razgled tudi s Sinjega vrha, od koder se vidi vse do Istre in Benetk. Več kot 1000 metrov visok vrh je tudi izhodišče za ogled nekaterih zanimivosti, na primer otliškega Okna, ledenic in smrekove Drage.
Bližnjevzhodni konflikt je z iranskim napadom na Izrael dobil novo, še nevarnejšo dimenzijo. Svetovna diplomacija si še vedno prizadeva za umiritev napetosti. Po mnenju več evropskih držav, tudi Slovenije, bi priznanje države Palestine pospešilo iskanje miru v tej eksplozivni regiji. Medtem so v naši neposredni soseščini volivci vnovič največjo podporo namenili stranki HDZ zdajšnjega premirja Plenkovića.
Bližnjevzhodni konflikt je z iranskim napadom na Izrael dobil novo, še nevarnejšo dimenzijo. Svetovna diplomacija si še vedno prizadeva za umiritev napetosti. Po mnenju več evropskih držav, tudi Slovenije, bi priznanje države Palestine pospešilo iskanje miru v tej eksplozivni regiji. Medtem so v naši neposredni soseščini volivci vnovič največjo podporo namenili stranki HDZ zdajšnjega premirja Plenkovića.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Ustavili smo se na kmetiji Pr' Andrejon v Gorenji Žetini in zaznali vonj, ki je pred stoletjem sem privabljal učenega literata iz mesta, iz Ljubljane - Ivana Tavčarja. Tu se še zmeraj radi ustavljajo številni popotniki, pohodniki in drugi radovedneži. Tavčar je Gorenjo Žetino v povesti Cvetje v Jeseni imenoval Jelovo Brdo. O življenju na vasi, ki so jo nekoč postavili bajtarji, pa o večpomenski vlogi tamkajšnjih predpustnih kolednikov, o strasti Žetinskih godcev z Gorenje Žetine in o novodobnih igrcih Poljanske doline bosta tekli beseda in viža v tej oddaji Slovenska zemlja.
Ustavili smo se na kmetiji Pr' Andrejon v Gorenji Žetini in zaznali vonj, ki je pred stoletjem sem privabljal učenega literata iz mesta, iz Ljubljane - Ivana Tavčarja. Tu se še zmeraj radi ustavljajo številni popotniki, pohodniki in drugi radovedneži. Tavčar je Gorenjo Žetino v povesti Cvetje v Jeseni imenoval Jelovo Brdo. O življenju na vasi, ki so jo nekoč postavili bajtarji, pa o večpomenski vlogi tamkajšnjih predpustnih kolednikov, o strasti Žetinskih godcev z Gorenje Žetine in o novodobnih igrcih Poljanske doline bosta tekli beseda in viža v tej oddaji Slovenska zemlja.
Zdrs je najpogostejši vzrok nesreče v gorah in je posledica neustrezne obutve, utrujenosti in neizkušenosti, ocenjujejo pri Planinski zvezi Slovenije. V ponedeljkovem svetovalnem servisu bomo zato preverili, kakšna naj bo naša obutev in druga oprema, kako naj načrtujemo svojo pot v gore in v čem se lahka planinska pot razlikuje od zahtevne in zelo zahtevne. Na naša in vaša vprašanja bo odgovarjal Matjaž Šerkezi, alpinistični inštruktor, gorski reševalec in strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenija.
Zdrs je najpogostejši vzrok nesreče v gorah in je posledica neustrezne obutve, utrujenosti in neizkušenosti, ocenjujejo pri Planinski zvezi Slovenije. V ponedeljkovem svetovalnem servisu bomo zato preverili, kakšna naj bo naša obutev in druga oprema, kako naj načrtujemo svojo pot v gore in v čem se lahka planinska pot razlikuje od zahtevne in zelo zahtevne. Na naša in vaša vprašanja bo odgovarjal Matjaž Šerkezi, alpinistični inštruktor, gorski reševalec in strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenija.
Janis Andetokumbo je eden najboljših košarkarjev na svetu, tekmec Luke Dončića v NBA in reprezentanci Grčije. V Atenah smo raziskovali košarkarsko pot migrantske družine Andetokumbo od betonskega igrišča v četrti Sepolia do bleščečega življenja v ZDA, v kateri so vsi trije bratje že postali prvaki NBA. Srečali smo se z njihovim prvim trenerjem, ki je Janisa prepričal, naj začne igrati košarko in pozna tudi temnejše plati uspeha. Obiskali smo lastnika bara, ki je pomagal Janisu in njegovima bratoma Thanasisu in Kostasu, s spačkom pa se je odpeljal celo na tekme v Slovenijo.
Janis Andetokumbo je eden najboljših košarkarjev na svetu, tekmec Luke Dončića v NBA in reprezentanci Grčije. V Atenah smo raziskovali košarkarsko pot migrantske družine Andetokumbo od betonskega igrišča v četrti Sepolia do bleščečega življenja v ZDA, v kateri so vsi trije bratje že postali prvaki NBA. Srečali smo se z njihovim prvim trenerjem, ki je Janisa prepričal, naj začne igrati košarko in pozna tudi temnejše plati uspeha. Obiskali smo lastnika bara, ki je pomagal Janisu in njegovima bratoma Thanasisu in Kostasu, s spačkom pa se je odpeljal celo na tekme v Slovenijo.
Poslušamo pesmi o pomladi ali kako drugače povezane z njo. Pomlad kot čas obetov, radosti in ljubezni, pa tudi kot čas razmisleka o prihodnosti, življenju in naši vlogi v njem. Veliko je pesmi, ki pojejo o pomladi, bile so med najbolj priljubljenimi, po izvoru največkrat ne med najstarejšimi. Doživljanje pomladi v pesmi je bilo predvsem čustveno in pesmi o pomladi so največkrat vsaj posredno lirske ali osebno izpovedne.
Poslušamo pesmi o pomladi ali kako drugače povezane z njo. Pomlad kot čas obetov, radosti in ljubezni, pa tudi kot čas razmisleka o prihodnosti, življenju in naši vlogi v njem. Veliko je pesmi, ki pojejo o pomladi, bile so med najbolj priljubljenimi, po izvoru največkrat ne med najstarejšimi. Doživljanje pomladi v pesmi je bilo predvsem čustveno in pesmi o pomladi so največkrat vsaj posredno lirske ali osebno izpovedne.
Prvomajske počitnice so zadnje v letošnjem šolskem letu in so za vse dobrodošel oddih. Šolarji jih preživljate na različne načine, za tretješolce iz Osnovne šole Šentjernej je to tudi čas za druženje s prijatelji, obiske sorodnikov in kakšen izlet. Aleksandra, Timijan, Oskar, Tjaž, Blaž, Lana in Brina pa se odlično znajdejo tudi v muhastem aprilu.
Prvomajske počitnice so zadnje v letošnjem šolskem letu in so za vse dobrodošel oddih. Šolarji jih preživljate na različne načine, za tretješolce iz Osnovne šole Šentjernej je to tudi čas za druženje s prijatelji, obiske sorodnikov in kakšen izlet. Aleksandra, Timijan, Oskar, Tjaž, Blaž, Lana in Brina pa se odlično znajdejo tudi v muhastem aprilu.
BUMfest je in ostaja edini slovenski mednarodni festival tolkalnih skupin. Letos bo svoja vrata odprl petnajstič. Zadnji dve leti je zaradi epidemije odpadel, tako, da so ljubitelji te glasbe že komaj čakali na letošnji januar, festival namreč vedno poteka v prvem mesecu leta. "Ropotanje sredi Žalca" se je začelo pred 17. leti, na kar bo spomnil tudi idejni oče in vodja festivala, Dejan Tamše, v Lokalnem času pa bomo že dan pred začetkom pokukali v dogajanje in med nastopajoče.
BUMfest je in ostaja edini slovenski mednarodni festival tolkalnih skupin. Letos bo svoja vrata odprl petnajstič. Zadnji dve leti je zaradi epidemije odpadel, tako, da so ljubitelji te glasbe že komaj čakali na letošnji januar, festival namreč vedno poteka v prvem mesecu leta. "Ropotanje sredi Žalca" se je začelo pred 17. leti, na kar bo spomnil tudi idejni oče in vodja festivala, Dejan Tamše, v Lokalnem času pa bomo že dan pred začetkom pokukali v dogajanje in med nastopajoče.
V regionalnem košarkarskem tekmovanju se je začela končnica najboljše osmerice klubov, med katerimi je tudi slovenski predstavnik. Olimpijin nasprotnik v četrtfinalu je beograjska Mega, ki je redni del sezone končala mesto pred slovenskimi prvaki.
V regionalnem košarkarskem tekmovanju se je začela končnica najboljše osmerice klubov, med katerimi je tudi slovenski predstavnik. Olimpijin nasprotnik v četrtfinalu je beograjska Mega, ki je redni del sezone končala mesto pred slovenskimi prvaki.
V dobri družbi s Kristijanom smo gostili vodjo zasedbe Mitja kvintet, Mitjo Mastnaka, ki je predstavil novi projekt. Nastajal je kar 15 let; kaj je njegova posebnost? Prisluhnite. Povabili smo tudi na tekmovanje harmonikarjev za pokal Šaleške doline 2024. Na Lojtrci novih pa predstavili še zadnje tri predloge v tem mesecu.
V dobri družbi s Kristijanom smo gostili vodjo zasedbe Mitja kvintet, Mitjo Mastnaka, ki je predstavil novi projekt. Nastajal je kar 15 let; kaj je njegova posebnost? Prisluhnite. Povabili smo tudi na tekmovanje harmonikarjev za pokal Šaleške doline 2024. Na Lojtrci novih pa predstavili še zadnje tri predloge v tem mesecu.
V Ulmu se je končal olimpijski kvalifikacijski turnir rokometašic, na katerem je sodelovala tudi slovenska ženska reprezentanca.
V Ulmu se je končal olimpijski kvalifikacijski turnir rokometašic, na katerem je sodelovala tudi slovenska ženska reprezentanca.
Čeprav se včasih zdi, da so partizanski boj zasenčile temne lise zgodovine, je jasno, da so se partizani in partizanke borili na pravi strani zgodovine. Vodili so jih pogum, tovarištvo in prepričanje, da je to pravičen boj. Partizanov, živih prič dogodkov, je vse manj. Imajo pa svoje naslednike, ki cenijo njihov trud in – kot je to le mogoče – ohranjajo spomin na dogodke. Tako se konec januarja številni pohodniki in drugi udeležijo spominske slovesnosti ob obletnici legendarnega igmanskega marša. Tudi letos se je slovesnosti udeležil edini še živeči borec, danes 93-letni Albin Pibernik, ki je bil v času marša star komaj enajst let. V Razkošju v glavi smo spoznali njegovo življenjsko zgodbo: kako so se z družino veliko selili, kako je spoznal Tita, kako je bilo pri - 30 stopinjah Celzija prehoditi Igman in kako je med vojno postal sirota.
Čeprav se včasih zdi, da so partizanski boj zasenčile temne lise zgodovine, je jasno, da so se partizani in partizanke borili na pravi strani zgodovine. Vodili so jih pogum, tovarištvo in prepričanje, da je to pravičen boj. Partizanov, živih prič dogodkov, je vse manj. Imajo pa svoje naslednike, ki cenijo njihov trud in – kot je to le mogoče – ohranjajo spomin na dogodke. Tako se konec januarja številni pohodniki in drugi udeležijo spominske slovesnosti ob obletnici legendarnega igmanskega marša. Tudi letos se je slovesnosti udeležil edini še živeči borec, danes 93-letni Albin Pibernik, ki je bil v času marša star komaj enajst let. V Razkošju v glavi smo spoznali njegovo življenjsko zgodbo: kako so se z družino veliko selili, kako je spoznal Tita, kako je bilo pri - 30 stopinjah Celzija prehoditi Igman in kako je med vojno postal sirota.
Sezona svetovnega prvenstva v motokrosu se nadaljuje v italijanskih Dolomitih. Prizorišče v Pietramurati vsako leto obišče velikansko število navijačev iz Slovenije.
Sezona svetovnega prvenstva v motokrosu se nadaljuje v italijanskih Dolomitih. Prizorišče v Pietramurati vsako leto obišče velikansko število navijačev iz Slovenije.
Evropsko prvenstvo judoistov v Zagrebu se preveša v drugo polovico in prinaša boje težjih kategorij. Vaterpolisti kranjskega Triglava pa bodo na povratni finalni tekmi evropskega izziva zvečer gostili Galatasaray. Carigrajsko moštvo bo v Kranju branilo visoko prednost osmih zadetkov s prve tekme.
Evropsko prvenstvo judoistov v Zagrebu se preveša v drugo polovico in prinaša boje težjih kategorij. Vaterpolisti kranjskega Triglava pa bodo na povratni finalni tekmi evropskega izziva zvečer gostili Galatasaray. Carigrajsko moštvo bo v Kranju branilo visoko prednost osmih zadetkov s prve tekme.
Pomemben del življenja Klemna Bobnarja so oglaševanje, joga in meditacija. Že pred korono je za nekaj tednov obiskal južno Indijo in Isha Yoga Center, po vrnitvi domov pa se je odločil, da si bo enkrat v prihodnosti v tem centru vzel daljšo pavzo. Pred kratkim mu je uspelo in svoje vtise o devetmesečni pavzi, ki to niti ni bila, pa o bivanju, meditiranju, delu v velikanskem ašramu v Indiji, iskalcih resnice z vsega sveta bo delil z nami v tokratni Pavzi.
Pomemben del življenja Klemna Bobnarja so oglaševanje, joga in meditacija. Že pred korono je za nekaj tednov obiskal južno Indijo in Isha Yoga Center, po vrnitvi domov pa se je odločil, da si bo enkrat v prihodnosti v tem centru vzel daljšo pavzo. Pred kratkim mu je uspelo in svoje vtise o devetmesečni pavzi, ki to niti ni bila, pa o bivanju, meditiranju, delu v velikanskem ašramu v Indiji, iskalcih resnice z vsega sveta bo delil z nami v tokratni Pavzi.
Pporočamo o premieri Puccinijeve opere La Bohème v SNG Opera in balet Ljubljana, 7. koncertnem večeru abomaja Kromatika Simfonikov RTV Slovenija, baletni premieri Grk Zorba Mikisa Theodorakisa v SNG Maribor, koncertu Zbora Slovenske filharmonije ob 70-letnici skladatelja Alda Kumarja v Novi Gorici in koncertnem večeru v sklopu Koncertnega ateljeja DSS ter napovedujemo 38. Slovenske glasbene dneve.
Pporočamo o premieri Puccinijeve opere La Bohème v SNG Opera in balet Ljubljana, 7. koncertnem večeru abomaja Kromatika Simfonikov RTV Slovenija, baletni premieri Grk Zorba Mikisa Theodorakisa v SNG Maribor, koncertu Zbora Slovenske filharmonije ob 70-letnici skladatelja Alda Kumarja v Novi Gorici in koncertnem večeru v sklopu Koncertnega ateljeja DSS ter napovedujemo 38. Slovenske glasbene dneve.
Neuradno naj bi okoljsko ministrstvo lesno - kemični tovarni Lesonit kmalu izdalo okoljevarstveno dovoljenje za 30 odstotno povečanje proizvodnje. Občani Ilirske Bistrice so pomisleke in strahove o izpustih iz tovarne predstavili na okrogli mizi, na katero so prišli tudi zastopniki Lesonita. V oddaji tudi o tem: Državni zbor bo na izredni seji določil datum treh referendumov. Večina upravnih enot zaradi nizkih plač in preobremenjenosti znova stavka. Mestna občina Koper se je predkupni pravici za hotelski kompleks v Žusterni odpovedala, za nakup se poteguje družba AK Net. Na prvo vožnjo odhaja neposredni vlak z Opčin do Reke.
Neuradno naj bi okoljsko ministrstvo lesno - kemični tovarni Lesonit kmalu izdalo okoljevarstveno dovoljenje za 30 odstotno povečanje proizvodnje. Občani Ilirske Bistrice so pomisleke in strahove o izpustih iz tovarne predstavili na okrogli mizi, na katero so prišli tudi zastopniki Lesonita. V oddaji tudi o tem: Državni zbor bo na izredni seji določil datum treh referendumov. Večina upravnih enot zaradi nizkih plač in preobremenjenosti znova stavka. Mestna občina Koper se je predkupni pravici za hotelski kompleks v Žusterni odpovedala, za nakup se poteguje družba AK Net. Na prvo vožnjo odhaja neposredni vlak z Opčin do Reke.
Tokrat se poglabljamo v novi film danskega režiserja Nikolaja Arcela, ki se je že v Kraljevski aferi (2012) posvetil 18. stoletju na Danskem in v glavno vlogo postavil Madsa Mikkelsena. Ta v Pankrtu igra človeka, ki se poda v surovo jutlandsko pokrajino, da bi tam zgradil novo kolonijo. Pod drobnogled smo vzeli animirani film Španca Pabla Bergerja Robotove sanje, ki je prejel evropsko nagrado za najboljši celovečerni animirani film, nominiran pa je bil tudi za oskarja, pa distopični film Državljanska vojna Alexa Garlanda. Poleg tega se pogovarjamo z Niko Jurman, avtorico kratkega filma Borbike, ki je prejel glavno nagrado na Festivalu neodvisnega filma.
Tokrat se poglabljamo v novi film danskega režiserja Nikolaja Arcela, ki se je že v Kraljevski aferi (2012) posvetil 18. stoletju na Danskem in v glavno vlogo postavil Madsa Mikkelsena. Ta v Pankrtu igra človeka, ki se poda v surovo jutlandsko pokrajino, da bi tam zgradil novo kolonijo. Pod drobnogled smo vzeli animirani film Španca Pabla Bergerja Robotove sanje, ki je prejel evropsko nagrado za najboljši celovečerni animirani film, nominiran pa je bil tudi za oskarja, pa distopični film Državljanska vojna Alexa Garlanda. Poleg tega se pogovarjamo z Niko Jurman, avtorico kratkega filma Borbike, ki je prejel glavno nagrado na Festivalu neodvisnega filma.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
S slamo krita Kovkarjeva kajža v Pustotah že kakih tristo let stoji tam na Loškem, torej v območju Škofje Loke. Privlačen opis ima na spletnem mestu kovkarjeva-kajza.si, kjer se ponaša z (naj)pridevnikoma: najlepša in najstarejša lesena hiša. Diši po minulih časih in molče pripoveduje zgodbe. Bogate zgodbe o svojih ljudeh. O tistih bolj oddaljenih, katerih akterji so zanesljivo pokojni, se govori več, o tistih, katerih zemlja je še rahla, pa mnogo manj. Spoznamo življenjsko zgodbo nepismenega samorastnika, ki je s pripovedovanjem rim zabaval ljudi in tako razglašal tudi črno kroniko, kot je bil detomor, na primer. To je bil v Kovkarjevi kajži rojeni Franc Vidmar - Pustotnik. Prav tako je ta kajža nudila zavetje intelektualcu, nadarjenemu literatu Janezu Okornu, ki je zaradi pomanjkanja financ trpel hudo lakoto v času izobraževanja, živel v neprimernih življenjskih pogojih in je mnogo prezgodaj umrl zaradi jetike. V času Druge svetovne vojne je bila Kovkarjeva kajža partizanska postojanka Zagreb. Danes kajža nudi topel prostor kulturnim dogodkom in medse pogosto sprejme tudi Murnove godce, potomce znanih godcev Selške doline. Oddaja odstira zgodbo Kovkarjeve kajže in njenih ljudi.
S slamo krita Kovkarjeva kajža v Pustotah že kakih tristo let stoji tam na Loškem, torej v območju Škofje Loke. Privlačen opis ima na spletnem mestu kovkarjeva-kajza.si, kjer se ponaša z (naj)pridevnikoma: najlepša in najstarejša lesena hiša. Diši po minulih časih in molče pripoveduje zgodbe. Bogate zgodbe o svojih ljudeh. O tistih bolj oddaljenih, katerih akterji so zanesljivo pokojni, se govori več, o tistih, katerih zemlja je še rahla, pa mnogo manj. Spoznamo življenjsko zgodbo nepismenega samorastnika, ki je s pripovedovanjem rim zabaval ljudi in tako razglašal tudi črno kroniko, kot je bil detomor, na primer. To je bil v Kovkarjevi kajži rojeni Franc Vidmar - Pustotnik. Prav tako je ta kajža nudila zavetje intelektualcu, nadarjenemu literatu Janezu Okornu, ki je zaradi pomanjkanja financ trpel hudo lakoto v času izobraževanja, živel v neprimernih življenjskih pogojih in je mnogo prezgodaj umrl zaradi jetike. V času Druge svetovne vojne je bila Kovkarjeva kajža partizanska postojanka Zagreb. Danes kajža nudi topel prostor kulturnim dogodkom in medse pogosto sprejme tudi Murnove godce, potomce znanih godcev Selške doline. Oddaja odstira zgodbo Kovkarjeve kajže in njenih ljudi.
V "razvitem svetu" si domišljamo, da je demokracija temelj, na katerem počiva naša svoboda. Skozi demokratične procese naj bi ljudje svoje ideje o svetu presnavljali v družbene dogovore/zakone, po katerih živimo. V kolesje demokracije lahko posredujemo različne ideje, ki postanejo razvojni modeli, potem pa se odločimo za najbolj optimalnega. Ali zadeva dobro deluje? Ali sploh deluje? In zakaj ne, če ne? In nenazadnje: kaj pa sploh izbiramo, kadar se na "Zahodu" igramo demokracijo?
V "razvitem svetu" si domišljamo, da je demokracija temelj, na katerem počiva naša svoboda. Skozi demokratične procese naj bi ljudje svoje ideje o svetu presnavljali v družbene dogovore/zakone, po katerih živimo. V kolesje demokracije lahko posredujemo različne ideje, ki postanejo razvojni modeli, potem pa se odločimo za najbolj optimalnega. Ali zadeva dobro deluje? Ali sploh deluje? In zakaj ne, če ne? In nenazadnje: kaj pa sploh izbiramo, kadar se na "Zahodu" igramo demokracijo?
Narava, ki nas obdaja, v vsakem kraju zveni nekoliko drugače. Najrazličnejše zvoke iz domačega okolja je na severovzhodu Slovenije v mikrofone ujela Alja Petric. Zvočno krajino Prekmurja je nadgradila z uglasbeno poezijo tamkajšnjih pesnikov in nastal je projekt »Pejsaži Prekmurja«.
Narava, ki nas obdaja, v vsakem kraju zveni nekoliko drugače. Najrazličnejše zvoke iz domačega okolja je na severovzhodu Slovenije v mikrofone ujela Alja Petric. Zvočno krajino Prekmurja je nadgradila z uglasbeno poezijo tamkajšnjih pesnikov in nastal je projekt »Pejsaži Prekmurja«.
Urednica na RTV Slovenija in prevajalka Lučka Jenčič je bila poznavalka avstrijske književnosti. Pisala je scenarije za televizijske dokumentarne filme in bdela nad avstrijskimi in nemškimi celovečernimi filmi na slovenski televiziji. Marsikdo ne ve, da je bila tudi pesnica. Posthumno je leta 2019 izšla njena pesniška zbirka Medena sled. V njej so zbrane lirične osebnoizpovedne pesmi, ki govorijo o različnih odtenkih ljubezni. Interpretira Sabina Kogovšek.
Urednica na RTV Slovenija in prevajalka Lučka Jenčič je bila poznavalka avstrijske književnosti. Pisala je scenarije za televizijske dokumentarne filme in bdela nad avstrijskimi in nemškimi celovečernimi filmi na slovenski televiziji. Marsikdo ne ve, da je bila tudi pesnica. Posthumno je leta 2019 izšla njena pesniška zbirka Medena sled. V njej so zbrane lirične osebnoizpovedne pesmi, ki govorijo o različnih odtenkih ljubezni. Interpretira Sabina Kogovšek.
Živa Kuliš je posvojenka, ki je zelo globoko občutila zadrego, ki nastane med posvojitelji in otrokom, ki pride v družino neplodnega para, ki še ni popolnoma pozdravil svoje rane. Prepričana je, da je treba na posvojitev pripraviti tako otroka kot tudi par, ki ga sprejema v svojo družino, zato se v odraslosti udejstvuje v Deteljici, prostovoljnem društvu posvojiteljev in posvojencev ter rejnikov in rejencev.
Živa Kuliš je posvojenka, ki je zelo globoko občutila zadrego, ki nastane med posvojitelji in otrokom, ki pride v družino neplodnega para, ki še ni popolnoma pozdravil svoje rane. Prepričana je, da je treba na posvojitev pripraviti tako otroka kot tudi par, ki ga sprejema v svojo družino, zato se v odraslosti udejstvuje v Deteljici, prostovoljnem društvu posvojiteljev in posvojencev ter rejnikov in rejencev.
Zvečer bomo ponudili epizodo podkasta Tour 202 z ameriškim kolesarjem Seppom Kussom, ki je po zaslugi radijskega novinarja Igorja Tominca, Tonija Grudna z Multimedijskega centra RTV Slovenija in zgodovinarja Mihe Šimca spoznal svoje slovenske korenine. Navdušen je nad njimi in se z veseljem spominja obiska Slovenije in pohoda na Triglav iz otroških dni. Kolesar nizozemske ekipe Visma je v pogovoru še dodal, da je vselej rad pomagal Primožu Rogliču, ko je bil ta v igri za zmago na največjih dirkah.
Zvečer bomo ponudili epizodo podkasta Tour 202 z ameriškim kolesarjem Seppom Kussom, ki je po zaslugi radijskega novinarja Igorja Tominca, Tonija Grudna z Multimedijskega centra RTV Slovenija in zgodovinarja Mihe Šimca spoznal svoje slovenske korenine. Navdušen je nad njimi in se z veseljem spominja obiska Slovenije in pohoda na Triglav iz otroških dni. Kolesar nizozemske ekipe Visma je v pogovoru še dodal, da je vselej rad pomagal Primožu Rogliču, ko je bil ta v igri za zmago na največjih dirkah.
Pri iskanju rešitev za končanje stavke zdravnikov in zobozdravnikov ni videti preobrata. Vlada in Fides pred petkovim napovedanim umikom soglasij zdravnikov za nadurno delo vztrajata vsak na svojem bregu. Hkrati se vrstijo pozivi stranema, naj vendarle najdeta dogovor. Medtem Zavod za zdravstveno zavarovanje, ki je lansko leto sklenil z dobrimi 76-imi milijoni evrov minusa, v poročilu opozarja, da nerešeno sistemsko vprašanje ostajajo vse večje potrebe zavarovanih ljudi na eni strani in pomanjkanje kadra na drugi. V oddaji tudi o tem: - V domovih za starejše svojci pogosto brez podatkov o zdravstvenem stanju oskrbovancev - Konsenza o pošiljanju evropskih vojakov v Ukrajino ni, vendar francoski predsednik Macron tega ne izključuje - Zakon o obnovi narave evropski poslanci potrdili kljub protestom kmetov
Pri iskanju rešitev za končanje stavke zdravnikov in zobozdravnikov ni videti preobrata. Vlada in Fides pred petkovim napovedanim umikom soglasij zdravnikov za nadurno delo vztrajata vsak na svojem bregu. Hkrati se vrstijo pozivi stranema, naj vendarle najdeta dogovor. Medtem Zavod za zdravstveno zavarovanje, ki je lansko leto sklenil z dobrimi 76-imi milijoni evrov minusa, v poročilu opozarja, da nerešeno sistemsko vprašanje ostajajo vse večje potrebe zavarovanih ljudi na eni strani in pomanjkanje kadra na drugi. V oddaji tudi o tem: - V domovih za starejše svojci pogosto brez podatkov o zdravstvenem stanju oskrbovancev - Konsenza o pošiljanju evropskih vojakov v Ukrajino ni, vendar francoski predsednik Macron tega ne izključuje - Zakon o obnovi narave evropski poslanci potrdili kljub protestom kmetov
Tokratno oddajo namenjamo sodobni glasbi z orglami, inštrumentom z veliko zvočnih in izraznih možnosti. Pritegnile so skladatelja Alda Kumarja in Uroša Rojka, ki letos praznujeta življenjski jubilej – 70. rojstni dan, navdihnile pa so tudi avstrijskega sodobnega skladatelja in organista Petra Planyavskega, ki je na poezijo Srečka Kosovela ustvaril cikel z naslovom Harfa drobnega dežja. Od rojstva tega, tudi danes zelo aktualnega slovenskega pesnika letos mineva 120 let.
Tokratno oddajo namenjamo sodobni glasbi z orglami, inštrumentom z veliko zvočnih in izraznih možnosti. Pritegnile so skladatelja Alda Kumarja in Uroša Rojka, ki letos praznujeta življenjski jubilej – 70. rojstni dan, navdihnile pa so tudi avstrijskega sodobnega skladatelja in organista Petra Planyavskega, ki je na poezijo Srečka Kosovela ustvaril cikel z naslovom Harfa drobnega dežja. Od rojstva tega, tudi danes zelo aktualnega slovenskega pesnika letos mineva 120 let.
Iz Ajdovščine izhajajo številni kulturni ustvarjalci. Med vidnejšimi so slikar, grafik in fotograf Veno Pilon, pisatelj Danilo Lokar in Milan Klemenčič, začetnik slovenskega lutkarstva. O kulturi v mestu govorimo z Arturjem Lipovžem, direktorjem Lavričeve knjižnice v Ajdovščini.
Iz Ajdovščine izhajajo številni kulturni ustvarjalci. Med vidnejšimi so slikar, grafik in fotograf Veno Pilon, pisatelj Danilo Lokar in Milan Klemenčič, začetnik slovenskega lutkarstva. O kulturi v mestu govorimo z Arturjem Lipovžem, direktorjem Lavričeve knjižnice v Ajdovščini.
Kajakaška zveza Slovenije na tacenskih brzicah gosti mednarodno tekmovanje v slalomu na divjih vodah. Domača tekma za slovenske predstavnike in predstavnice je ena najpomembnejših v letu, po tej se bo namreč oblikovala reprezentanca za sezono 2024.
Kajakaška zveza Slovenije na tacenskih brzicah gosti mednarodno tekmovanje v slalomu na divjih vodah. Domača tekma za slovenske predstavnike in predstavnice je ena najpomembnejših v letu, po tej se bo namreč oblikovala reprezentanca za sezono 2024.
Janis Andetokumbo je eden najboljših košarkarjev na svetu, tekmec Luke Dončića v NBA in reprezentanci Grčije. V Atenah smo raziskovali košarkarsko pot migrantske družine Andetokumbo od betonskega igrišča v četrti Sepolia do bleščečega življenja v ZDA, kjer so vsi trije bratje že postali prvaki NBA. Srečali smo se z njihovim prvim trenerjem Spirosom Velliniatisom, ki je Janisa prepričal, naj začne igrati košarko in pozna tudi temnejše plati uspeha. Obiskali smo lastnika bara, ki je pomagal Janisu in njegovima bratoma Thanasisu in Kostasu, s spačkom pa se je odpeljal celo na tekme v Slovenijo.
Janis Andetokumbo je eden najboljših košarkarjev na svetu, tekmec Luke Dončića v NBA in reprezentanci Grčije. V Atenah smo raziskovali košarkarsko pot migrantske družine Andetokumbo od betonskega igrišča v četrti Sepolia do bleščečega življenja v ZDA, kjer so vsi trije bratje že postali prvaki NBA. Srečali smo se z njihovim prvim trenerjem Spirosom Velliniatisom, ki je Janisa prepričal, naj začne igrati košarko in pozna tudi temnejše plati uspeha. Obiskali smo lastnika bara, ki je pomagal Janisu in njegovima bratoma Thanasisu in Kostasu, s spačkom pa se je odpeljal celo na tekme v Slovenijo.
V Zagrebu se nadaljujejo boji evropskega prvenstva judoistov. Včeraj se je na tatamijih predstavila glavna slovenska adutinja Andreja Leški in poskrbela za drugo slovensko odličje na prvenstvu. Ob njenem uspehu in nastopu preostalih slovenskih borcev, se posvetimo še zaključku državnega prvenstva odbojkaric in regati zadnje priložnosti za uvrstitev na olimpijske igre. Zelo uspešna je za slovensko odpravo, ki si je v Hyeresu priborila še tri olimpijske vozovnice.
V Zagrebu se nadaljujejo boji evropskega prvenstva judoistov. Včeraj se je na tatamijih predstavila glavna slovenska adutinja Andreja Leški in poskrbela za drugo slovensko odličje na prvenstvu. Ob njenem uspehu in nastopu preostalih slovenskih borcev, se posvetimo še zaključku državnega prvenstva odbojkaric in regati zadnje priložnosti za uvrstitev na olimpijske igre. Zelo uspešna je za slovensko odpravo, ki si je v Hyeresu priborila še tri olimpijske vozovnice.
